You are on page 1of 19

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Pri pisnem ocenjevanju nalog veljajo naslednje meje med ocenami:
0 % - 49 % nezadostno (1)
50 % - 63 % zadostno (2)
64 % - 78 % dobro (3)
79 % - 89 % prav dobro (4)
90 % - 100 % odlično (5)

Učitelj preverja znanje dijakov s preverjanjem posameznika sprotno, ob koncu
obravnavane teme ali pred pisnim ocenjevanjem znanja.
Pred obravnavanjem nove snovi se preverja in utrjuje znanje predhodne snovi.
Posebej se znanje preverja (v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja) pred
vsakim pisnim ocenjevanjem, in sicer v ustni obliki, z reševanjem nalog v
delovnem zvezku ali posebnim delovnim listom oz. pisnim preverjanjem v obliki
testa.

Pisno ocenjevanje znanja poteka ob zaključku določenega poglavja
predelane snovi.
Datumi za pisno ocenjevanje znanja se v vsakem oddelku določijo na začetku
ocenjevalnega obdobja.

V primeru, da dijak zaradi odsotnosti ne piše testa, se mu na prvi uri, ko je
prisoten, po dogovoru napove nov datum in način za ocenjevanje znanja.
Prav tako se učitelj in dijak dogovorita za nov datum in način ocenjevanja
(popravljanja) v primeru, če je dijak test pisal negativno.

Testi se dijakom vrnejo v najmanj 7 delovnih dneh. Opravi se analiza testa, njegova
poprava. Dijaki pa so seznanjeni z oceno ter jim je omogočen vpogled v izdelek.
Ocenjeni testi oz. izdelki se dijakom vrnejo v trajno last v 5-30 dneh po vpisu ocene
v redovalnico.

Z načinom in kriteriji ocenjevanja znanja ter zaključevanja ocene dijake obvestimo
na uvodni uri. Predstavljena je javnost ocenjevanja znanja, ki zajema: cilje, ki jih
morajo dijaki usvojiti, obseg učne vsebine posameznega ocenjevanja, oblike in
načini ocenjevanja znanja, merila (kriteriji) za ocenjevanje znanja in dovoljeni
pripomočki pri ocenjevanju znanja.

Pri geografiji je možno tudi alternativno ocenjevanje. Seznam tem za referate oz.
seminarske naloge izdela oz. izbere učitelj. Dijak pa lahko v skladu z lastnim
interesom oz. željo predlaga svojo temo. V tem primeru temo uskladi z učiteljem.
Učitelj dijaku na individualnih konzultacijah poda natančna navodila in pričakovanja
ter kriterije za pripravo referata. Določi mu tudi datum predstavitve. Pred
predstavitvijo mora dijak opraviti še najmanj eno individualno konzultacijo pri
učitelju. Pri referatu se ocenjuje pisni del, predstavitev in plakat ali power point
predstavitev. Vsi trije deli dajo skupno oceno. Lahko pa se ob predstavitvi dijaku
postavi še dodatno vprašanje.

Individualne konzultacije opravljajo tudi dijaki 4. letnikov, ki opravljajo terenske vaje
pri geografiji. Dijakom je za pomoč pri pripravi poročil na voljo učitelj, ki z dijaki
opravlja terenske vaje. Datumi oz. dnevi za konzultacije so javno objavljeni na
oglasnih deskah v geografskih učilnicah, se pa glede konzultacij lahko dijaki tudi
individualno dogovorijo z učiteljem.

Dijak doseže minimalne standarde znanja, ko usvoji minimalne učne cilje
opredeljene v nadaljevanju. Da dijak doseže minimalne standarde znanja, mora
imeti pozitivno oceno iz vseh sklopov snovi ter aktivno sodelovati na obvezni
ekskurziji, ki jo organiziramo, pri čemer mora dijak oddati delovni list oz. poročilo z
ekskurzije in morebitno pisno pripravo nanjo. Za dijake, ki se z opravičljivih razlogov
ekskurzije ne morejo udeležiti, v mesecu juniju pripravimo nadomestne aktivnosti
(ekskurzijo ali terensko delo), in sicer izven časa rednega pouka.

Z dijaki, ki bodo so koncu ocenjevalnega obdobja ocenjeni negativno, se na
začetku naslednjega obdobja dogovorimo za datum in način, ko bo dotični dijak
lahko popravljal negativne ocene.

Ustno ocenjevanje znanja je napovedano. Na začetku šolskega leta določimo vrstni
red dijakov oz. seznam za spraševanje. Vsak dijak je ustno ocenjen najmanj
enkrat v šolskem letu.
Dijak ima tudi pravico, da se sam javi k ustnemu ocenjevanju znanja, vendar se
mu ne omogoči več kot 2 ustni oceni v šolskem letu.
V primeru, da na napovedan datum za ustno ocenjevanje dijak neopravičeno oz.
brez opravičljivega razloga manjka, bo praviloma vprašan prvo uro, ko bo pri
geografiji prisoten ali pa je vprašan nenapovedano.
Dijak izgubi pravico do napovedanega ustnega ocenjevanja, če ne dela domačih
nalog in nima pri pouku predpisanih pripomočkov (učbenik, delovni zvezek,
delovni/učni listi), tudi v primeru neprimernega odnosa do predmeta oz. učitelja.
Dijak lahko pridobi ustno oceno tudi za govorni nastop v razredu ali na
ekskurziji, seminarsko nalogo ali drugo dodatno aktivnost.

Zaključno oceno se določi z izračunom povprečja vseh ocen v šolskem letu.
Zaključevanje ocen: če je povprečje vseh ocen od 0,0 do 0,4, se ocena praviloma
zaključi navzdol; če je ocena 0,5, je dijak med oceno. Dijaku se v tem primeru ocena
zaključi glede na njegovo prizadevnost, vestnost in aktivnost pri geografiji med
letom. Izjemoma pa se ga lahko še enkrat ustno oceni ali pa se mu v dogovoru
določi izdelava referata ali kakšne druge aktivnosti; če je povprečje od 0,6 do 0.9 se
ocean praviloma zaključi navzgor.
KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

odlično (5)
- poznavanje in razumevanje osvojenih znanj,
- razvijanje lastnih idej na podlagi pridobljenega geografskega znanja in
geografskih metod dela,
- samostojna razlaga in povezovanje znanj znotraj učne snovi,
- sposobnost osnovnega preučevanja in raziskovanja domače pokrajine ter
sposobnosti in spretnosti aktivnega terenskega raziskovalnega dela,
- analiza, sinteza, evalvacija (primerjava, razlikovanje, prepoznavanje različnih
geografskih dejavnikov, pojavov in procesov),
- poznavanje in argumentirana lastna opredelitev do aktualnih dogodkov doma in
po svetu.

prav dobro (4)
- poznavanje in razumevanje osvojenih znanj,
- razumevanje zakonitosti razmestitve naravnogeografskih in
družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost
posameznih izbranih držav,
- samostojno povezovanje znanj znotraj učnih snovi,
- sposobnost analize in sinteze geografskih podatkov, dejavnikov, pojavov in
procesov v različnih časovnih obdobjih,
- uporaba pridobljenih znanj (razumevanje problemov varstva geografskega
okolja in pomena prizadevanja za vzdrževanje ravnotežja med človekovim
hotenjem in naravo),
- analiza.

dobro (3)
- dobro poznavanje osnovnih pojmov,
- enostavno povezovanje učnih snovi (razumevanje geografskih vzrokov za
naravno, kulturno, civilizacijsko in politično pestrost sveta),
- razumevanje osnovnih pojmov (naravnogeografski in družbenogeografski
pojavi in procesi),
- samostojno uporabljati geografske vire in literaturo (atlasi, karte, statistično
gradivo in grafični prikazi, slikovno gradivo, članki).

zadostno (2)
- poznavanje osnovnih pojmov,
- enostavno posredovanje znanj brez povezovanja,
- ob zemljevidu znati osnovni topografski inventar,
- znati naštevati, prepoznavati osnovne geografske vsebine, dejstva, klasifikacije,
pojme.
KRITERIJI ZA OCENJEVANJE PISNEGA IZDELKA (poroč il o, r e fe ra t,
seminarska naloga) :
Točke/kriterij: 0 0,5 1
VSEBINA Pojavljajo se težje vsebinske Izpuščene so pomembne Bistvo je zajeto, strokovnih
napake, uporabljajo se teme, pojavljajo se majhne in napak ni, vsebina in podatki so
zastareli podatki, bistvo je redke strokovne napake, aktualizirani.
izpuščeno, vsebina se podaja navajajo se ne povsem novi
nekoherentno. podatki.
JASNOST IN Besedilo je nepregledno Besedilo je pregledno Besedilo je zelo pregledno
PREGLEDNOST napisano, ne vključuje napisano, vključuje napisano; vključuje poglavja
VSEBINE odstavkov, prehodi med poglavja, podnaslove; za uvodni, glavni in zaključni
posameznimi deli so prehodi med posameznimi del. Glavni del je zelo
nejasni. deli so nejasni. pregledno členjen s
podnaslovi.
POGLOBLJENOST Vsebina teme ni Vsebina teme je manj Vsebina teme je poglobljena;
VSEBINE Z UPORABO poglobljena; uporabljena je poglobljena. Uporabljena je uporabljene so vsaj 3 različne
RAZLIČNIH VIROV IN le ena vrsta literature. le ena vrsta literature (2-4 vrste literature oz, vsaj 5
LITERATURE enote). enot.
NAVAJANJE Reference niso pravilno Vse reference niso Reference so pravilno,
LITERATURE IN uporabljene ali jih ni. poenotene oz. pravilno sprotno in poenoteno
VIROV uporabljene. uporabljane.
OBLIKA Besedilo ne vsebuje uvodne Besedilo ne vsebuje vseh Besedilo je pregledno
strani in nima seznama potrebnih podatkov na urejeno;fond črk 12,
uporabljene literature; uvodni strani; seznam obojestranska poravnava;
besedilo ima veliko literature ni v celoti po vsebuje vse uvodne podatke na
pravopisnih napak. abecednem vrstnem redu; uvodni strani; seznam literature
manjše pravopisne napake v po abecednem vrstnem redu
besedilu. ter nima pravopisnih napak.
Dijak upošteva časovni rok za
oddajo.

PRILOGE Besedilo je brez prilog Besedilo ima priloge, Besedilo ima raznovrstne
(skike, karte, preglednice, vendar brez naslovov ali pa priloge, opremljene s
grafikoni idr.). so ti nepopolni in brez popolnimi naslovi in
navajanja vira. navedbami vira.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE DRUGEGA IZDELKA (plakat, spletna stran,
računalniška- predstavitev:
Točke/kriterij: 0 0,5 1
PREGLEDNOST Nepregledno, zelo Predstavitev vsebuje Plakat oz. PP predstavitev
pomanjkljivo in površno veliko gradiva, ki je vsebuje veliko gradiva, ki je
izdelan plakat oz. premalo jasno in logično pregledno, čitljivo, vsebina je
predstavitev. organizirano. Površnost v dobro organizirana.
izdelavi.
UREJENOST Veliko pomembnih idej in Nekateri ključni pojmi Izbrani napisi ustrezno
ključnih besed manjka; manjkajo; navaja poudarjajo ključne točke ali
navaja nepomembne podatke nepomembne podatke ali delne vsebine.
ali pojme. pojme; nekateri deli niso
povezani z naslovom
referata.
LIKOVNA Likovno površno, neestetsko Likovno oz. oblikovno je Veliko slikovnega gradiva,
PESTROST dodelana predstavitev predstavitev nezanimiva, primerne velikosti; gradivo je
pusta; slikovno gradivo opremljeno z naslovi; likovno
nima naslovov. zanimiva in originalna
predstavitev.
ORGINALNOST Avtorstvo plakata oz. PP Podatki o avtorstvu plakata V spodnjem desnem kotu
predstavitve, datum izdelave oz. predstavitve so plakata ali na začetku PP-
in uporabljeni viri niso navedeni predstavitev (1. slide) je
navedeni. netočno. ustrezno naveden avtor
plakata, datum izdelave in
uporabljeni viri.
VSEBINA Pojavljajo se težje vsebinske Izpuščene so pomembne Bistvo je zajeto, strokovnih
napake, uporabljajo se zastareli teme, pojavljajo se majhne in napak ni, vsebina aktualizirana.
podatki, izpuščeno bistvo, redke strokovne napake,
vsebina je podana uporabljajo se ne povsem
nekoherentno. posodobljeni podatki.
KRITERIJI ZA OCENJEVANJE PREDSTAVITVE:
Točke/kriterij: 0 0,5 1
PODAJANJE Monotono in nejasno Na splošno jasno in Jasno in živahno ustno
VSEBINE podajanje; prehitro ali živahno podajanje; dober podajanje, ustrezen tempo;
prepočasno govorjenje ter tempo in včasih preglasno ustrezna glasnost; pozornost
neustrezna glasnost; bere z ali preveč potiho; pomaga je usmerjena na poslušalca;
zapiskov. si z zapiski. govori na pamet. Izraža se
natančno in strokovno
pravilno.
NAČIN Skromna uporaba Dobra raba pripomočkov; Učinkovita, dinamična raba
PREDSTAVITVE pripomočkov (plakat, AV- jasna predstavitev pripomočkov; izredna
sredstva, karte ipd); informacij. predstavitev informacij.
neustrezna predstavitev
informacij.
VSEBINA NALOGE Vsebinska predstavitev nje Dobra predstavitev; Popolna predstavitev; podatki
revna; izražanje ni natančno. podatki so dobro potrjeni s so natančno in dobro potrjeni;
primeri; jezik je ustrezen. jezik je jasen, pravilen in
vedno ustrezen.
POVZETEK ZA Ni pripravljenega povzetka Povzetek je neurejen, Povzetek je izčrpno,
POSLUŠALCE za poslušalce. nečitljiv; predolg ali sistematično pripravljen, zelo
prekratek. pregleden in ustrezno
obširen.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

1. Za pozitivno oceno pri geografiji mora dijak znati rešiti vse naloge, ki se
vežejo na spodaj navedene standarde in temeljne pojme. To so cilji, ki zahtevajo
temeljno znanje dijaka in so pogoj za njegov nadaljnji napredek pri pouku
geografije.
2. Dijak mora imeti pozitivno oceno iz vseh obravnavanih učnih tem oz.
sklopov snovi. Če dijak pridobi negativno oceno, ima najmanj eno možnost
popravljanja.
3. Dijak mora aktivno sodelovati na geografski ekskurziji po Sloveniji, ki jo
organiziramo. Oddati mora tudi poročilo z ekskurzije ter morebitno pripravo
nanjo. V nasprotnem primeru se mora dijak ob koncu šolskega leta aktivno
udeležiti posebej organizirane ekskurzije.
Priloga: Učni cilji, ki zahtevajo temeljno znanje učenca, ki je pogoj za njegov
nadaljnji napredek pri pouku geografije.
1. letnik:
UČNA TEMA: MINIMALNI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI POJMI
UVOD V relief, geografski elementi,
GEOGRAFIJO obča in regionalna
geografija, fizična in
družbena geografija
NASTANEK - Dijak opiše in razlikuje notranje in jedro, plašč, skorja
IN ZGRADBA zunanje sile in procese preoblikovanja Zemlje, astenosfera,
ZEMLJE površja Zemlje. litosfera, litosferska plošča,
- Dijak opiše notranjo zgradbo Zemlje. globočnine, predornine,
- Dijak našteje vrste kamnin po granit, tonalit, gnajs,
nastanku in opiše značilnosti marmor, apnenec, dolomit,
magmatskih, metamorfnih in fliš, konglomerat, breča,
sedimentnih kamnin. peščenjak, glina
POVRŠJE ZEMLJE - Dijak našteje in opiše zunanje sile in gravitacija, sončno
preoblikovalne procese na primerih iz sevanje, podor, zemeljski
Slovenije ali iz sveta. plaz, melišče, mehanično
- Dijak opiše preoblikovalne procese v in kemično preperevanje,
domačem okolju in jih ovrednoti z korozija, siga, biološko
vidika človeka. razpadanje, denudacija,
- Navede in razloži dejavnike v procesu erozija tal, globinska in
razvoja rečnega reliefa. bočna erozija, rečna
- Dijak s pomočjo skic oz slikovnega erozija, soteska, kanjon,
gradiva opiše reliefne oblike v akumulacija, meander,
zgornjem, srednjem in spodnjem toku mrtvi rokav, vadi, terasa,
reke in njihov vpliv na življenje ljudi. vršaj, delta, snežna meja,
- Dijak imenuje dejavnike za razvoj klimatska kolebanja, U-
ledeniškega reliefa. dolina, morena, krnica,
- Dijak ob ustreznem gradivu prepozna, ledeniško jezero,
imenuje in opiše erozijske in površinski in podzemni
akumulacijske oblike ledeniškega kraški pojavi, tropski in
reliefa. visokogorski kras, ponor,
- Dijak razlikuje pojma Kras in kras. kraško polje, presihajoče
- Dijak našteje in opiše značilnosti jezero, vrtača ali dolina,
kraških pojavov. škraplje, žlebiči, kraške
- Dijak na primerih iz Slovenije pojasni jame, kraška brezna,
pomen krasa in njegovega varovanja aridna in semiaridna
za človeka. območja na Zemlji, vetrna
- Dijak ob slikah prepozna, imenuje in erozija in akumulacija,
opiše posamezne površinske in skalna, kamnita in
podzemeljske kraške oblike in peščena puščava, puhlica,
ovrednoti možnosti njihove abrazija, morska
gospodarske izrabe v Sloveniji. akumulacija, klif
- Dijak pojasni dejavnike, ki vplivajo na
nastanek eolskega reliefa.
- Dijak ob ustreznem slikovnem gradivu
prepozna, imenuje in opiše reliefne
oblike eolskega površja in pojasni
njihov nastanek.
- Dijak na primerih iz Slovenije ali sveta
našteje in razloži procese
preoblikovanja obal.
VREME IN - Dijak razlikuje pojma vreme in troposfera, kondenzacija,
PODNEBJE podnebje. podnebni elementi,
- Dijak razlikuje in razloži podnebne vremenska prognostična
elemente in dejavnike. karta, podnebni dejavniki,
- Dijak razloži vzroke za različno vpadni kot sončnih
segrevanje in ohlajanje Zemlje in žarkov, planetarno
ozračja nad njo. kroženje zraka, topoltna
- Dijak razlikuje pojme, ki označujejo inverzija, izoterma,
različno vlažnost zraka in razloži absolutna, relativna in
vzroke za nastanek treh vrst padavin maksimalna vlažnost
glede na nastanek. zraka, temperatura
- Dijak razloži vzroke za nastanek rosišča, izohieta, burja,
vetrov in našteje njihove vrste. pasat, monsun, jugo
- Dijak razlikuje toplotni pas od
podnebnega tipa.
PRST - Dijak našteje glavne lastnosti prsti in zrnavost ali tekstura,
opiše njihov pomen za rabo tal. sestava ali struktura prsti,
- Dijak razloži profil prsti. horizont prsti, erozija prsti,
- Dijak razloži osnovno delitev prsti. degradacija prsti,
- Dijak na primerih iz Slovenije (ali pedogeneza,
sveta) ovrednoti vpliv človekove pedogenetski dejavniki
dejavnosti na izboljšanje in slabšanje
kakovosti prsti.
RASTLINSTVO IN - Dijak našteje dejavnike okolja kserofiti, higrofiti, naravno
ŽIVALSTVO (temperatura, voda, prst, relief, in kulturno rastlinstvo
človek) in razloži njihov vpliv na
rastlinstvo v različnih podnebnih
pasovih.
- Ovrednoti pomen rastlinstva za
človeka in vlogo človeka pri ogrožanju
in ohranjanju naravnega rastlinstva v
svetu ali Sloveniji (in v domači
pokrajini).
VODOVJE - Dijak na zemljevidu locira območja hidrosfera, robna,
velikih vodnih površin v različnih sredozemska morja,
agregatnih stanjih. ožine, prekopi, oceani,
- Dijak imenuje vse oceane in jih temperatura, slanost
pokaže na zemljevidu. morij, valovanje,
- Dijak ovrednoti pomen vodovja za plimovanje, morski tokovi,
preživetje človeka. bibavica, rečje, porečje,
- Dijak imenuje vrste morij in jih povirje, povodje, razvodje,
pokaže na karti. razvodnica, vodostaj reke,
- Dijak opiše fizikalne in kemične rečni pretok
lastnosti morske vode ter razloži
vzroke za razlike med posameznimi
morji.
- Dijak imenuje vzroke za valovanje in
plimovanje.
- Dijak ovrednoti gospodarski pomen
morij.
- Dijak razloži glavne pojme o tekočih
vodah.
- Dijak ovrednoti pomen rek za človeka.
- Dijak imenuje glavne vire
onesnaženja rek po svetu (v Sloveniji
in v domači pokrajini).
- Dijak pokaže na karti največja jezera
na svetu in Sloveniji ter ovrednoti
njihov pomen za človeka.
PREBIVALSTVO - Dijak definira pojme v zvezi z rodnost, smrtnost, naravni
gibanjem števila prebivalcev. prirastek, migracije,
- Dijak s pomočjo starostnih piramid demografska eksplozija,
razloži starostno in spolno sestavo teorija demografskega
prebivalstva. prehoda, starostna
- Dijak pojasni vzroke za selitve piramida, mobilnost,
prebivalstva. ekonomske, politične,
- Dijak navede vrste migracij glede na verske, dnevne, sezonske
čas, trajanje in smer , vzrok in migracije, beg možganov,
posledice. biološka, ekonomska
- Dijak razlikuje biološke in družbene sestava prebivalstva,
sestave prebivalstva. aktivno in neaktivno
- Dijak našteje največje svetovne prebivalstvo,
religije ter na tematski karti locira verska sestava
njihovo razprostranjenost. prebivalstva, krščanstvo,
islam, judovstvo,
hinduizem, budizem,
plemenska verstva
NASELJA - Dijak našteje osnovna merila za podeželska, urbana,
opredelitev naselij. kmečka naselja,
- Dijak našteje in razloži funkcije mest. megalopolis, somestje
- Dijak pojasni sodobne procese pri
rasti in preobrazbi sodobnih mest in
posledice za življenje ljudi.
KMETIJSTVO - Dijak razlikuje zemljiške kategorije in zemljiške kategorije: njive,
kmetijske panoge. travniki, sadovnjaki,
- Dijak našteje veje in vrste kmetijstva. vinogradi, pašniki,
poljedelstvo, živinoreja,
sadjarstvo, vinogradništvo,
intenzivno, eksktentivno,
selilno, samooskrbno,
tržno, polikulturno,
specializirano kmetijstvo
- Dijak označi pomen energijskih virov alternativni, klasični viri
ENERGETIKA IN za človeštvo nekoč in danes (premog, energije, obnovljivi,
INDUSTRIJA nafta, plin, jedrska energija). neobnovljivi viri energije
- Dijak razloži pomen industrije kot težka, lahka industrija
gospodarske panoge.
- Dijak našteje razmestitvene dejavnike
industrije.
PROMET, - Dijak spozna vrste prometnih in
TELEKOMUNIKACIJSKO telekomunikacijskih omrežij,
OMREŽJE - Dijak razloži razlike med
prometom in prometnimi tokovi v
preteklosti in sedanjosti,
- Dijak na podlagi zbranih podatkov
analizira vrste prometa in jih primerja
med
seboj,
- Dijak razčleni vpliv
posameznih vrst
prometa na pokrajino.
TURIZEM - Dijak našteje, razloži in ovrednoti
pogoje za razvoj turizma.
- Navede vrste turizma.
TRAJNOSTNI - Dijak spozna koncept in bistvo
RAZVOJ trajnostnega razvoja in njegovih
sestavin.
- Dijak razume pomen in vsebino
prostorskega načrtovanja ter
sodelovanja javnosti v postopkih
sprejemanja odločitev.
- Dijak vrednoti različne dejavnosti z
vidika trajnostnega razvoja in se
zaveda kompleksnosti in omejenosti
prostora.
2. letnik:
UČNA TEMA: MINIMALNI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI POJMI:
RAZVITE DRŽAVE  Dijak razloži kriterije za določanje BDP-bruto družbeni proizvod
IN DRŽAVE V stopnje gospodarske razvitosti
RAZVOJU držav.
AZIJA  Dijak pokaže na karti Mezopotamija, Indsko nižavje,
najpomembnejše pokrajinske Gangeško nižavje, Bengalsko
enote Azije, države, reke, jezera, nižavje, Kitajsko nižavje,
otočja, morja in opiše njihove Malajski polotok, Korejski
glavne geografske značilnosti. polotok, Indonezijsko otočje,
 Dijak opiše reliefne značilnosti Mt. Everest, Tibet, Sibirija,
Azije. Kavkaz, Himalaja, Arabski
 S pomočjo ustreznih polotok, Dekanska planota,
klimogramov iz posameznih Indokitajski polotok, Arabska
delov Azije sklepa o podnebnem plošča, Indijski ščit, Gobi,
tipu in značilnem rastlinskem Arabska puščava, Aralsko
pasu. jezero, Kaspijsko jezero,
 Pozna hidrografske značilnosti in Balhaško jezero, Bajkalsko
njihov pomen za poselitev in jezero, Tigris, Evfrat, Lena, Ob,
gospodarstvo (reke, jezera, Jenisej, Ganges, Ind,
areičnost, endoreičnost). Bramaputra, Rumena reka,
 Razloži osnovno demografsko Modra reka, Sir Darja, Amu
sestavo in gibanje azijskega Darja, Mekong
prebivalstva. tropski deževni gozd,
 Označi pomen kmetijstva za mangrove, listnati gozd,
Azijo. mediteransko rastlinstvo,
savana, stepa, puščava
AFRIKA  Dijak pokaže na karti Zmajeve gore, Namib,
najpomembnejše pokrajinske Gvinejski zaliv, Čadsko jezero,
enote Afrike, države, reke, Viktorijino jezero, Tanganjiško
jezera, otočja, morja in opiše jezero, Atlas, Etiopsko višavje,
njihove glavne geografske Nilova kotlina, Kilimandžaro,
značilnosti. Mt. Kenya, Sahara, Čadska
 Dijak opiše reliefne značilnosti kotlina, Kongova kotlina,
Afrike. Kalaharska kotlina, Nil, Kongo,
 Dijak pozna najpomembnejše Niger, Zambezi, Oranje
afriške reke in pojasni njihov vpliv
na poselitev in gospodarstvo. Visoka in Nizka Afrika.
 Razloži dejavnike, ki vplivajo na
podnebje in rastlinstvo Afrike.
 Dijak na karti pokaže
najpomembnejše pokrajinske
enote Afrike in označi njihove
temeljne geografske značilnosti.
LATINSKA  Dijak opiše geografske enote Veliki, Mali Antili, Bahami,
AMERIKA Srednje Amerike. Mehika, Medmorska Amerika,
 Dijak pokaže na karti Karibsko otočje, Amazonsko
najpomembnejše pokrajinske nižavje, Laplatsko nižavje,
enote Latinske Amerike, države, Brazilsko višavje, Andi,
reke, jezera, otočja, morja in Amazonka, Parana, Atakama,
opiše njihove glavne geografske Pampe, Gran Chaco
značilnosti. črnci, Indijanci, belci, mestici.
 Dijak opiše značilnosti sestave Kreoli, mulati
prebivalstva in razloži vzroke za
pisano rasno sestavo. Inki, Azteki, Maji
SEVERNA  Dijak pokaže na karti
AMERIKA najpomembnejše pokrajinske Kalifornija, Florida, Aljaska,
enote Severne Amerike, države, velika jezera, Mehiški zaliv,
reke, jezera, otočja, morja in Zalivski tok, Skalno gorovje,
opiše njihove glavne geografske Apalači, Osrednje nižavje,
značilnosti. Kanadski ščit, Kolorado,
 Dijak analizira vpliv reliefa, Misisipi, Reka sv. Lovrenca,
zračnega kroženja in morskih dead line
tokov na podnebje Severne
Amerike. prerija
 Dijak s pomočjo ustreznega
slikovnega gradiva opiše in
določi na karti najpomembnejše
tipe naravnega rastlinstva v
Severni Ameriki. amerikanizacija, indijanski
 Pojasni značilnosti naseljevanja rezervat
in sestave ameriškega
prebivalstva. kmetijski pasovi, farme
 Opiše glavne značilnosti
ameriškega kmetijstva. Megalopolis, down town, geto,
 Razloži značilnosti urbanizacije v slum
ZDA.
AVSTRALIJA IN  Dijak pokaže na karti arteška in subarteška voda
OCEANIJA najpomembnejše pokrajinske Srednjeavstralsko nižavje,
enote Avstralije in Oceanije, Veliko razvodno gorovje, Veliki
države, reke, jezera, otočja, koralni greben, Murray,
morja in opiše njihove glavne Darling, Tasmanija, Avstralska
geografske značilnosti. plošča
 Ob tematski karti opiše glavne
tipe podnebja v Avstraliji in jih
utemelji z geografskimi dejavniki.
 Analizira današnjo etnično Aborigini
sestavo prebivalstva.
 Opiše neenakomerno
razporeditev prebivalstva
Avstralije zaradi naravnih razmer.
 Navede naravne pogoje za
razvoj kmetijstva in opiše Oceanija, Polinezija,
proizvodni način. Mikronezija, Melanezija
POLARNA  Opiše naravne pogoje za pojav
OBMOČJA ledu na Arktiki in Antarktiki Grenlandija, Severno ledeno
(klimatska kolebanja) morje
 Opiše probleme življenja Inuitov. Inuiti
KARTA SVETA  Dijak določi lego vseh celin Turčija, Izrael, Saudova Arabija,
gledena toplotne pasove. Irak, Iran, Indija, Tajska,
 Dijak na zemljevidu sveta in celin Indonezija, Kitajska, Mongolija,
pokaže največje, gospodarsko in Japonska, Egipt, Sudan, Nigerija,
politično najmočnejše ter Kenija, Južnoafriška republika,
demografsko največje države.
Brazilija, Argentina, Peru,
Venezuela, Mehika, ZDA,
Kanada, Avstralija, Nova
Zelandija, Alžirija, Libija,
Panama, Kuba, Tunizija, Čile,
Paragvaj, Urugvaj, Pakistan,
Bangladeš, Vietnam, Filipini
REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE

UČNA TEMA: MINIMALNI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI POJMI:
UVOD V Dijak razloži pojem Evropa.
GEOGRAFIJO Dijak primerja Evropo z drugimi
EVROPE celinami po velikosti, številu
prebivalstva in gostoti poselitve.
Dijak opredeli lego Evrope glede na
toplotne pasove in glede na
ostale kontinente.
Dijak na karti politične razdelitve
Evrope pokaže vse evropske
države in njihova glavna mesta.
Dijak na karti pokaže velike Severna, Srednja, Južna,
geografske enote Evrope in Zahodna, Vzhodna in
našteje države, ki ležijo v njih. Jugovzhodna Evropa
ZGRADBA IN Dijak na karti pokaže in imenuje Severno morje, Baltsko morje,
POVRŠJE EVROPE večje polotoke, otoke , morja, Sredozemsko morje, Egejsko
zalive in morske ožine Evrope morje, Biskajski zaliv, Bospor,
ter ovrednoti njihov pomen za Dardanele, Ural, Gibraltarska
prebivalstvo. vrata, Ruska plošča, Baltski
Dijak opiše značilnosti obal in na ščit, Nemško sredogorje,
karti pokaže glavna območja Češko sredogorje, Škotsko
visokih in nizkih obal. višavje, Pirenejski = Iberski
Na karti pokaže in imenuje polotok, Apeninski polotok,
pomembnejše gorske sisteme, Balkanski polotok,
nižine in kotline v Evropi ter Skandinavski polotok, Padska
opiše njihov nastanek. nižina, Vlaška nižina, Pariška
kotlina, Panonska kotlina, Črno
morje, Jadransko morje,
Centralni masiv, Pireneji,
Apenini, Dinarsko gorstvo,
Karpati, Balkan, Rodopi,
Nemško-Poljsko nižavje,
Vzhodnoevropsko nižavje,
klifi, fjordi, riasi, estuarji,
lagune, delte
PODNEBJE Dijak opiše dejavnike, ki vplivajo na Severnoatlantski tok
podnebje in rastlinstvo Evrope
(morski tokovi, relief,
kontinentalnost).
Imenuje in opiše različne tipe
podnebja v Evropi.
VODOVJE Na nemi karti pokaže Ren, Rona, Pad, Donava,
najpomembnejše reke v Evropi. Loara, Laba, Visla, Odra,
Volga, Dneper, Dnester, Sava,
Ebro, Tajo, Temza, Tibera,
Na fizični kari pokaže večja evropska Vardar
jezera. Ženevsko, Bodensko, Blatno,
Ladoško, Zuidersko,
severnoitalijanska jezera, Inari,
finska in švedska jezera
SODOBNI  Na konkretnih primerih opiše EU
GEOGRAFSKI načine povezovanja evropskih
POJAVI IN držav.
PROCESI V EVROPI  Opredeli najpomembnejše smeri
prometnih tokov in njihove
spremembe v Evropi in opredeli
mesto Slovenije v njih.
 Na karti locira najgosteje in
najredkeje poseljena območja v
Evropi in razloži vzroke za
takšno razporeditev prebivalstva.
SEVERNA EVROPA  Dijak definira pojem Severna skandinavske, nordijske in
Evropa in na karti pokaže pribaltske države
države, ki jih uvrščamo v to
regijo. fjord, kontinentalna
 Označi procese, ki so povzročili poledenitev, grbinasti otočki,
nastanek specifičnih reliefnih vulkan, gejzir
oblik v Severni Evropi.
 Dijak razloži pomen gozdnega
bogastva in predelave lesa.
ZAHODNA EVROPA  Definira pojem Zahodna Evropa zelena Evropa, Velika Britanija,
in locira na karti države, ki jih Anglija, Škotska, Združeno
uvrščamo v to regijo. kraljestvo Velike britanije in
 Razloži dejavnike, ki so vplivali Severne Irske, Britansko otočje
na oblikovanje površja Zahodne
Evrope.
 Dijak definira pojem Beneluks in
locira na karti države Beneluksa.
JUŽNA EVROPA  Dijak definira in locira Južno
Evropo s pripadajočimi
pokrajinskimi enotami in
državami. masovni turizem
 Dijak primerja razvitost turizma v
Grčiji, Španiji, Italiji. Etna, Vezuv, Apenini, Alpe
 Dijak na karti locira največje
reliefne enote Italije in opiše
posebnosti njenega reliefa.
SREDNJA EVROPA  Definira pojem Srednja Evropa in
locira na karti države, ki jih
uvrščamo vanjo.
 S pomočjo karte in slikovnega gubanja, prelamljanja,
gradiva oriše posebne poteze grudasto gorstvo, poledenitve,
površja Srednje Evrope ter Renska dolina
razloži notranje in zunanje
preoblikovalne procese, ki so jih
ustvarili.
JUGOVZHODNA  Dijak definira pojem Balkanski polotok, krizna
EVROPA Jugovzhodne Evrope. žarišča
 Dijak na karti locira reliefne
enote na Balkanskem polotoku. Dinarsko, Balkansko, Šarsko-
 Dijak opiše mednacionalna in Pindsko gorstvo; Rodopi,
medverska trenja v Jugovzhodni Kosovska kotlina, Moravsko-
Evropi (BIH, Kosovo). Vardarsko podolje
VZHODNA EVROPA  Dijak opiše bistvene značilnosti Ural, Karpati, Krim, Ruska
reliefa Vzhodne Evrope in jih zna plošča, Vzhodnoevropsko
povezati z geološko zgradbo. nižavje, Kaspijska depresija
 Označi odnos nekdanje SZ in černobilska katastrofa
držav Vzhodne Evrope do okolja.

4. letnik:
UČNA TEMA: MINIMALNI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI POJMI:
UVOD V  Dijak ovrednoti pomen
GEOGRAFIJO geografskega položaja Slovenije v
SLOVENIJE Evropi.
RELIEF IN  Dijak opiše značilnosti reliefa Alpe, Panonska nižina,
KAMNINSKA Slovenije. Jadransko morje, Dinarsko
ZGRADBA  Dijak razloži vpliv kamninske gorstvo, strmine
zgradbe na način oskrbovanja z
vodo v različnih delih Slovenije in vodno zajetje, vodovarstveno
v domači pokrajini. območje

PODNEBJE,  Dijak razloži vpliv podnebnih
RASTLINSTVO IN dejavnikov na podnebje Slovenije.
VODE  Dijak ob analizi klimogramov celinsko, subpanonsko,
opredeli in locira na karti značilne submediteransko, alpsko
tipe podnebja in rastlinstva (gorsko)
Slovenije.
 Dijak opiše rečno mrežo Slovenije. jadransko in črnomorsko
 Dijak razloži značilnosti kraških povodje, površinske vode,
rek in utemelji nujnost varovanja kraške reke
pred onesnaženjem.
PREBIVALSTVO  Dijak opiše značilnosti razvoja
IN NASELJA prebivalstva v Republiki Sloveniji;
gostoto poselitve, naravni
prirastek in ju primerja z izbranimi
državami Evrope.
 Opiše najpogostejše vzroke za
priseljevanje in odseljevanje
prebivalstva Slovenije po drugi
svetovni vojni.
 Na karti locira območja slovenske
narodnostne manjšine v Italiji,
Avstriji in na Madžarskem.
 Prepozna različne tipe
podeželskih naselij v Sloveniji.
KMETIJSTVO  Dijak opiše naravne in družbene
razmere za razvoj kmetijstva v
Sloveniji.
 S pomočjo podatkov primerja
delež kmečkega prebivalstva pri
nas in v izbrani evropski državi.
ENERGETIKA IN  Na karti pokaže glavne TE Šoštanj, NEK, Brestanica,
SUROVINE termoelektrarne nuklearno Vrhovo, Boštanj, Blanca,
elektrarno v Sloveniji ter Krško, Brežice, Mokrice
ostale elektrarne v Posavju.
 Ovrednoti uporabo nafte in
zemeljskega plina v primerjavi z
drugimi viri energije z vidika
ekonomičnosti in učinkov na
okolje.
INDUSTRIJA  Našteje in karti locira industrijski polmesec,
najpomembnejša industrijska policentrizem
središča v Sloveniji.
 Opredeli glavne industrijske tradicionalne in nove panoge
panoge v Sloveniji industrije
PROMET  Dijak ovrednoti prometno lego Luka Koper, Južna železnica,
Slovenije v Evropi. avtocestni križ, Brnik, Zidani
Most, Postojnska vrata,
Divača
TURIZEM  Dijak našteje in locira na karti Kranjska Gora, Portorož, Bled,
najpomembnejše turistične centre Piran, Čatež, Kostanjevica na
v Sloveniji in Posabju. Krki
REGIONALNA IN  Dijak razloži vzroke za Triglavski narodni park
OKOLJSKA ustanavljanje zaščitenih območij.
PROTISLOVJA
SLOVENSKE ALPE  Na karti določi ozemlje Alp. Julijske Alpe, Kamniško-
 Opiše glavne značilnosti Savinjske Alpe, Karavanke,
pokrajinske podobe: strmina, Triglav, Stol, Grintovec
kamninska sestava, nadmorska
višina, visokogorski kras,
visokogorska jezera, ledeniški
relief.
 Določi različno razporeditev
padavin in različnost vegetacije,
prisojnih in osojnih pobočij,
privetrnih in zavetrnih leg.
 Ovrednoti pomen glavnih planot in
jezer v Alpah.
 Definira, katera so sosednja
alpska območja Julijskih Alp in
katere so njihove značilnosti in Bohinjsko jezero, Triglavska
pomen. sedmera jezera, Pokljuka,
 Razlikuje med najbolj znanimi deli Jelovica, Mežakla, Komna
Kamniško-Savinjskih Alp.
 Razloži rekreacijski in
okoljevarstveni pomen Grintovci, Velika Planina,
pomembnejših dolin in gorskih Krvavški greben,
območij Zgornjesavska dolina, Soška
dolina, Bohinj, Logarska
 Na karti določi obseg in dele
dolina
Karavank.
PREDALPSKA  Dijak opiše skupne značilnosti in
SLOVENIJA razlike v predalpski Sloveniji
(relief, geološka zgradba,
poselitev).
 Dijak definira naselbinski in
gospodarski pomen Predalpske
Slovenije.
 Opiše, iz kakšnih pokrajinskih enot
sestoji Zahodno predalpsko
hribovje in kakšen pomen imajo
večji kraji.
 Pozna glavne značilnosti
Severovzhodnega predalpskega
hribovja (pestrost geološke
sestave, magmatske in
metamorfne kamnine, gozdnatost,
živinoreja, kmečki turizem).
 Ovrednoti pomen glavnih dolin in Velenjska, Slovenjegraška
kotlin za naselitev in kotlina, Mežiška, Dravska
gospodarstvo. dolina
 Na karti pokaže glavna hribovja in
planote SV predalpskega hribovja. Menina, Golte, Pohorje,
 Razlikuje med glavnimi deli Dravski Kozjak, Strojna
Ljubljanske kotline. Blejski kot, Dežela, Dobrave,
 Na kratko označi lego in pomen Kranjsko-Sorško polje,
pomembnejših naselij Ljubljanske Kamniško-Bistriško polje,
kotline. Ljubljansko barje
 Opiše skupne značilnosti
Ljubljanske kotline (sklenjena
ravnina, odprtost, središčnost,
gravitacijska moč, visoka stopnja
urbanizacije in industrializacije,
suburbanizacija, prometna
infrastruktura).
SLOVENSKO  Dijak razlikuje pojme Slovensko Slovensko primorje,
PRIMORJE primorje, Primorska in Primorska in
Submediteranska Slovenija. Submediteranska Slovenija
 Opiše glavne naravne značilnosti
flišnih in kraških pokrajin.
 Označi pomembnejša naselja in
reke.
 Opiše domovino krasa. Kras
DINARSKE  Opiše skupne značilnosti dinarskih Visoke in Nizke Dinarske
PLANOTE IN planot (prevlada apnenca, planote
PODOLJA površinski in podzemni vodni
tokovi, gozdnatost, redka
poselitev).
 Našteje in opiše glavne skupne
značilnosti visokih dinarskih planot
(visoke planote, visoka količina
padavin, rezervar pitne vode,
prevlada gozda, redka poselitev).
 Označi glavne pokrajinske enote,
pomembnejša naselja in reke. fluviokras
 Našteje in opiše skupne
značilnosti nizkih dinarskih planot.
 Na karti pokaže glavne Suha krajina, Dolenjsko
pokrajinske enote Nizkih dinarskih podolje, Novomeška kotlina,
planot. Bela krajina
 Označi pomembnejša naselja
Nizkih dinarskih planot in njihovo
gospodarsko usmeritev ter
pomembnejše reke in njihov
pomen.
OBPANONSKA  Razloži skupne značilnosti Vzhodna Krška kotlina,
SLOVENIJA Obpanonske Slovenije. Mirnska dolina, Kozjansko
 Na karti pokaže glavne hribovje, Celjska kotlina,
pokrajinske enote. Spodnja Savinjska dolina,
 Označi najpomembnejša naselja Haloze, Dravsko-Ptujsko
in reke. polje, Slovenske gorice,
Mursko polje, Prekmurje,
Ravensko, Dolinsko, Goričko,
Lendavske gorice
SLOVENCI V  Označi pomembnejša območja in
ZAMEJSTVU naselja v
Italiji, kjer živijo Slovenci. Trbiž, Čedad, Gorica, Trst
 Na karti pokaže območja, naselja,
reke in jezera na Koroškem v Podjuna, Rož, Zilja, Gure,
Avstriji, kjer živijo Slovenci. Celovec
 Razloži navzočnost Slovencev na
Madžarskem Gornji Senik, Monošter