You are on page 1of 23

Umetnika gimnazija glasbena smer

Modul B: petje intrument

Posodobljeni uni nart

FLAVTA

OBVEZNI PREDMET

420 ur

1
Posodobljeni uni nart
FLAVTA
Obvezni predmet (420 ur)

Posodobljeni uni nart so pripravili:


Predsednica:
mag. Alenka Zupan, prof., Umetnika gimnazija Koper
lanici:
Liza Hawlina Preiek, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
Valerija Kamplet, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor
Vodja in koordinator predmetne skupine za pihala:
red. prof. Matej Zupan, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo:
dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo
Recenzenta:
red. prof. Fedja Rupel, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Violeta Ozvati, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor
Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port, Zavod RS za olstvo
Za ministrstvo: dr. iga Turk
Za zavod: mag. Gregor Mohori
Uredili: izr. prof., mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof. in mag. Toma Faganel
Jezikovni pregled: Mira Turk kraba
Objava na spletnem naslovu:
http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odrasli
h/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/
Prva izdaja
Ljubljana, 2012

CIP - Kataloni zapis o publikaciji


Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.214:780.641.2(0.034.2)

ZUPAN, Alenka, 1969-


Posodobljeni uni nart. Flavta [Elektronski vir] : obvezni predmet : 420 ur / [pripravili Alenka Zupan,
Liza Hawlina Preiek, Valerija Kamplet]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost,
kulturo in port : Zavod RS za olstvo, 2012. - (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje -
intrument)

ISBN 978-961-03-0098-4 (pdf, Zavod RS za olstvo)


1. Gl. stv. nasl. 2. Hawlina-Preiek, Liza, 1975- 3. Kamplet, Valerija
265626624

Posodobljeni uni nart za predmet flavta je pripravila predmetna skupina za posodabljanje unega
narta za flavto. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet flavta, doloenega na 15.
seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. 5. 1998. Posodobljeni uni nart je posledica
sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju intrumentalnega pouka.
Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 154. seji 24.
januarja 2013.

2
3
VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................... 5

2 SPLONI CILJI ...................................................................................................................... 6

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ....................................................................................... 7

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .................................. 19

5 DIDAKTINA PRIPOROILA .......................................................................................... 21

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja .................................................................................. 22

5.2 Medpredmetne povezave ............................................................................................... 22

6 MATERIALNI POGOJI ....................................................................................................... 23

7 ZNANJE IZVAJALCEV ...................................................................................................... 23

4
1 OPREDELITEV PREDMETA

Predmet flavta je obvezni predmet v programu umetnike gimnazije, modul B: petje


intrument. Izvajamo ga v vseh letnikih programa v skupnem obsegu 420 ur.
Latinsko flatus pomeni dih, veter, pi, pa tudi zvok glasbenega intrumenta. Ustvarjanje
zvoka je spontano in neposredno izrazno sredstvo.
Flavta, imenovana tudi pial, je eno izmed prvih glasbil, ki jih je izumil lovek. Znana je
bila e v predantinih asih, prievanja o njenem obstoju pa prihajajo tudi z obmoij
nekdanjega Bizantinskega cesarstva in obmoij, poseljenih z germanskimi plemeni. V 14.
stoletju je v zapisih prvi omenjena kot flauto traverso. V 16. in 17. stol. so jo izdelovali v
druinah sopran, tenor in bas, zato so imele flavte irok obseg treh oktav. V drugi polovici
17. stol. so ponovnemu zanimanju za flavto v Franciji sledile spremembe v njeni izdelavi in
izvajanju. Flavta je bila sestavljena iz treh delov: trupa, dodane zaklopke in okrasnih
elementov, ki so odslikavali francoski okus tedanjega asa.
V 19. stol. je flavta doivela popolno preobrazbo v materialu in obliki, ki jo je leta 1832
uvedel flavtist Teobald Bhm (17941881). Intrument, kot ga poznamo danes, zagotavlja
izvajalcu velike tehnine zmogljivosti in ob razlinem materialu izdelave tudi pestro izbiro
barve zvoka.
Pri predmetu flavta dijak1 razvija tehnine ter barvne zmogljivosti intrumenta, spoznava stile
igranja razlinih glasbenih obdobij, reuje specifine tonske, intonanne, dinamine,
ritmine, agogine in tehnine probleme, razvija fraziranje, estetski ut, izraznost in
muziciranje. S solistinimi nastopi prikae usvojeno znanje ter izrazi svojo kompleksno
osebnost.

1
V tem unem nartu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz uitelj velja
enakovredno za uitelja in uiteljico.

5
2 SPLONI CILJI

Dijaki pri predmetu flavta:


pridobivajo, poglabljajo in usvajajo izvajalsko tehniko in se usposabljajo za
obvladovanje vseh izraznih znailnosti igranja flavte;
razvijajo svojo nadarjenost oz. muzikalne in intrumentalne sposobnosti, kot so
glasbeno pomnjenje, slune predstave, koncentracija, harmonsko obutje, ut za
obliko in strukturo, smisel za skladnost, slogovne znailnosti;
dosegajo raven tehninega znanja, usvojijo zakonitosti glasbene teorije in muzikalne
zrelosti, da lahko nadaljujejo izobraevanje;
se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;
razvijajo smisel za kolektivno delo, vzajemnost, sodelovanje, ut odgovornosti,
humane in enakopravne odnose, pridobivajo sposobnost prilagajanja ter sistematino
razvijajo glasbene dispozicije za delo v komornih skupinah ali v orkestru;
aktivno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih ter si pridobivajo samoiniciativnost;
razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, ki jih prikaejo na nastopih;
ob igranju del slovenskih skladateljev spoznavajo in predstavljajo nao glasbeno
ustvarjalnost iri javnosti;
skrbijo za kakovost unega jezika;
poznajo, razumejo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih;
uporabljajo raunalnike programe in pridobivajo podatke iz razlinih virov;
vkljuujejo se v domaa in mednarodna olska partnerstva;
osveajo in razvijajo svojo usposobljenost pri nartovanju uenja;
ob sistematini vadbi razvijajo delovne navade in odnos do dela;
spoznavajo in izvajajo glasbena dela slovenskih skladateljev;
razvijajo zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti;
spoznavajo enakost in razlinost slovenske in evropske glasbene dediine;
skupaj z uiteljem usmerjajo in razvijajo svoj uni proces.

6
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.

3.1.1 Tehnine in muzikalne prvine


OPERATIVNI CILJI VSEBINE:

Dijaki:usvojijo tehniko dihanja in vodenja P. Bernold, La Technique d' Embouchure


tona; P. L. Graf, Check up
razvijajo izenaenost registrov do C4, M. Moyse, De la Sonorit
prstno tehniko, vse durove in molove M. Moyse, Gammes et Arpges
lestvice (razirjeno), tonini kvintakord, M. Moyse, Mcanisme cromaisme
D7, zm7, najmanj ez dve oktavi (na M. Moyse, Daily Exercises
pamet), terce, kromatino lestvico, vso M. Moyse, tudes et Exercises
artikulacijo (enojni, dvojni in trojni jezik), Techniques
dinamine kontraste, isto intonacijo in M. A. Reichert, Daily Exercises op. 5;
vibrato; P. Taffanel P. Gaubert, 17 Daily
med pestro izbiro literature razvijajo Exercises
tehnine in muzikalne prvine. T. Wye, Ton, Tehnika, Intonacija,
Artikulacija, Dihanje.

3.1.2 Etude

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri J. Andersen, 24 Petites tudes op. 33


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. Andersen, 18 Petites tudes op. 41
dobro branje a vista, vejo tehnino T. Bhm, 24 Caprices tudes
spretnost, upotevajo agogiko, vodenje J. Demersseman, 50 Melodische Etden
tona v fraziranju in s tem muzikalnost; op. 4
med pestro izbiro etud razvijajo nadaljnje L. Drouet, 25 tudes Clbres
tehnine in muzikalne prvine; G. Gariboldi, tudes Mignonnes
predelajo vsaj tri zvezke etud. op. 131
G. Gariboldi, tudes Chantantes op. 88
G. Gariboldi, Exercises Journaliers
op. 89
G. Gariboldi, Grandes tudes de Style
op. 134
F. der Grosse, Das Fltenbuch, 100
Tgliche bungen
L. Hugues, 40 bungsstcke fr Flte op.
101
E. Khler, Der Fortschritt im Fltenspiel
op. 33 (I, II).

3.1.3 Sonate
7
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo
dobro branje a vista, vejo tehnino C. Ph. E. Bach, Sonate
spretnost, upotevajo agogiko, vodenje F. Benda, Sonate
tona v fraziranju in s tem muzikalnost; M. Blavet, 6 sonat
med pestro izbiro sonat spoznavajo slog in G. Donizetti, Sonata
zgradbo baronih in klasinih sonat ter Friedrich der Grosse, Sonata
usvojijo izvedbo okraskov (trilki, G. F. Hndel, 11 sonat
mordenti, predloki idr.); J. A. Hasse, Sonate
predelajo vsaj tri sonate. B. Marcello, Sonate
W. A. Mozart, 6 sonat
J. J. Quantz, Sonate
G. F. Telemann, Sonate
F. M. Veracini, 6 sonat
L. da Vinci, Sonate
A. Vivaldi, 6 sonat II Pastor Fido.

3.1.4 Koncerti

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo T. Albinoni, Koncert
dobro branje a vista, vejo tehnino C. W. Gluck, Koncert v G-duru
spretnost, spoznavajo slog in zgradbo G. B. Pergolesi, Koncert v G-duru
baronih in klasicistinih koncertov, G. Tartini, Koncert v G-duru
upotevajo agogiko, vodenje tona v G. P. Telemann, Koncert v C-duru
fraziranju, razvijajo muzikalnost ter
interpretacijo;
med pestro izbiro koncertov usvojijo
izvedbo okraskov (trilki, mordenti,
predloki idr.);
predelajo vsaj dva koncerta.

3.1.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja

8
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. E. Aubain, Air Baroque
dobro branje a vista, vejo tehnino C. Arrieu, Sonatina
spretnost, spoznavajo razline sloge in I. Bogar, Rondo
upotevajo agogiko; E. de Coriolis, Humoreska
ob pestri izbiri skladb razvijajo vodenje F. Chopin, Variations pour Flte
tona v fraziranju, muzikalnost ter P. Dukas, Alla Gitana
interpretacijo; A. Dvok, Sonatina op. 100
predelajo vsaj tiri skladbe. G. Faur, Pice, Siciliana op. 78
L. Fejgin, Rondino
B. Godard, Suite de 3 Morceaux op. 116,
1. stavek
A. Haaturjan, Three Piees
J. Ibert, Entr'acte
W. A. Mozart, Andante v C-duru K 315
W. Popp, Mali koncert op. 438
M. Prebanda, Bosanski pastorale
J. Rutter, Suite Antique
C. Saint-Sans, Romanca
F. Schubert, Sonatina
R. Schumann, Romanca op. 37
J. Svendsen, Romance op. 26.

3.1.6 Skladbe slovenskih skladateljev


Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo
dobro branje z lista, vejo tehnino T. Habe, Melanholija
spretnost, spoznavajo domaa dela ter R. Kamplet, Jazzy
razvijajo zanimanje za slovensko glasbeno P. Merk, Preludio
ustvarjalnost; B. Pucihar, 4 little Movements 1. stavek
predelajo vsaj eno skladbo slovenskega . Sojar Voglar, Tango
skladatelja. I. tuhec, Tri bagatele
V. Ukmar, tirje glasbeni verzi
A. Weingerl, Glasbeni kalejdoskop.

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.

3.2.1 Tehnine in muzikalne prvine

9
Dijaki:nadgrajujejo usvojeno znanje P. Bernold, La Technique d' Embouchure
dihanja in vodenja tona; P. L. Graf, Check up
razvijajo izenaenost registrov do C4, M. Moyse, De la Sonorit
hitrost prstne tehnike v vseh durovih in M. Moyse, Gammes et Arpges
molovih lestvicah (razirjeno), toninih M. Moyse, Mcanisme cromatisme
kvintakordih, D7, zm7, najmanj ez dve M. Moyse, Daily Exercises
oktavi (na pamet), tercah, kromatini M. Moyse, tudes et Exercises
lestvici, usvojijo vso artikulacijo (enojni, Techniques
dvojni in trojni jezik), dinamine M. A. Reichert, Daily Exercises op. 5
kontraste, isto intonacijo in vibrato; P. Taffanel P. Gaubert, 17 Daily
med pestro izbiro literature razvijajo Exercises
tehnine in muzikalne prvine. T. Wye, Ton, Tehnika, Intonacija,
Artikulacija, Dihanje.

3.2.2 Etude

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. Andersen, 18 Petites tudes op. 41
dobro branje a vista, vedno vejo tehnino T. Bhm, 24 Caprices tudes op. 37
spretnost, upotevajo agogiko, vodenje J. Casterede, Douze tudes pour Flute
tona v fraziranju in s tem muzikalnost; J. B. Cramer, 100 tudes Faciles et
med pestro izbiro etud predelajo vsaj tri Progressives
zvezke etud. J. M. Damase, 25 tudes
J. Demersseman, 50 Melodische
Etden op. 4, 2. del
J. Donjon, 8 tudes de Salon
G. Gariboldi, The art of the Prelude op. 6
H. Genzmer, Neuzeitliche Etden 1. del
E. Khler: Fortschritt im Fltenspiel op.
33, 2. in 3. zv.
R. Kreutzer, 20 tudes.

3.2.3 Sonate

10
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. S. Bach, Sonate
dobro branje a vista, vejo tehnino F. Benda, Sonate
spretnost, upotevajo agogiko, vodenje M. Blavet, 6 sonat
tona v fraziranju in s tem muzikalnost; Friedrich der Grosse, Sonate
med pestro izbiro sonat spoznavajo slog in G. F. Hndel, 11 sonat
zgradbo baronih in klasinih sonat ter W. A. Mozart, Sonate
usvojijo izvedbo okraskov (trilki, J. J. Naudot, Sonate
mordenti, predloki idr.); J. J. Quantz, Sonate
predelajo vsaj tri sonate. A. Vivaldi, 6 sonat II Pastor Fido
G. P. Telemann, Fantazije
G. P. Telemann, Sonate.

3.2.4 Koncerti

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. S. Bach, Koncert v a-molu
dobro branje a vista, vejo tehnino L. Boccherini, Koncert v D-duru
spretnost, spoznavajo slog in zgradbo S. Mercadante, Koncert v F-duru
baronih in klasinih koncertov, G. B. Pergolesi, Koncert v G-duru
upotevajo agogiko, vodenje tona v C. Stamitz, Koncert v D-duru
fraziranju, razvijajo muzikalnost ter A. Vivaldi, Koncerti op. 10
interpretacijo;
med pestro izbiro koncertov usvojijo
izvedbo okraskov (trilki, mordenti,
predloki idr.);
predelajo vsaj dva koncerta.

3.2.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja

11
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo E. Bozza, Soir dans les Montagnes
dobro branje a vista, vejo tehnino P. Camus, Chanson et Badinerie
spretnost, spoznavajo razline sloge in A. Casella, Barcarola et Scherzo
upotevajo agogiko; F. Chopin, Variations pour Flte
ob pestri izbiri skladb razvijajo vodenje A. F. Doppler, Trois Morceaux: Nocturne
tona v fraziranju, muzikalnost in op. 15, Berceuse op. 16, Mazurka op. 17
interpretacijo; B. Godard, Suita op. 116, 2. stavek
predelajo vsaj tiri skladbe. H. Harty, In Ireland
A. Honegger, Dans de la Chvre, za flavto
solo
J. Ibert, Jeux Sonatine
A. Jolivet, Fantaisie Caprice
E. Krnke, Suita v starem slogu
W. A. Mozart, Rondo K 184
W. Popp, Staccato Fantaisie
A. Roussel, Jouers de Flte op. 27
C. Saint-Sans, Odelette op. 162
E. Szervanszky, Sonatina
D. Succari, Sicilienne
A. Weber, Scherzetto.

3.2.6 Skladbe slovenskih skladateljev

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo J. Golob, Skica
dobro branje a vista, vejo tehnino R. Kamplet, Venera
spretnost, spoznavajo domaa dela ter A. Kumar, Adagio
razvijajo zanimanje za slovensko glasbeno P. Kopa, Romanca
ustvarjalnost; P. Merk, Pesem in ples za flavto solo
predelajo vsaj eno skladbo slovenskega I. Petri, Sonata
skladatelja. P. ivic, Sonata.

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.

3.3.1 Tehnine in muzikalne prvine

12
Dijaki:popolnoma usvojijo znanje dihanja P. Bernold, La Technique d' Embouchure
in vodenja tona; P. L. Graf, Check up
razvijejo izenaenost registrov do C4, M. Moyse, De la Sonorit
poveajo hitrost prstne tehnike v vseh M. Moyse, Gammes et Arpges
durovih in molovih lestvicah (razirjeno), M. Moyse, Mcanisme cromatisme
toninih kvintakordih, D7, zm7, najmanj M. Moyse, Daily Exercises
ez dve oktavi (na pamet), tercah, M. Moyse, tudes et Exercises
kromatini lestvici, usvojijo vso Techniques
artikulacijo (enojni, dvojni in trojni jezik), M. A. Reichert, Daily Exercises op. 5
dinamine kontraste, isto intonacijo in P. Taffanel P. Gaubert, 17 Daily
vibrato; Exercises
med pestro izbiro literature razvijajo T. Wye, Ton, Tehnika, Intonacija,
tehnine in muzikalne prvine. Artikulacija, Dihanje.

3.3.2 Etude

Dijaki:poleg razvoja tehninih in


muzikalnih prvin usvojijo dobro branje a J. Andersen, 24 Grandes tudes op. 15
vista, vedno vejo tehnino spretnost, Studies on Bach, 1. in 2. del
upotevajo agogiko, vodenje tona v B. T. Berbiguier, 18 Exercises ou tudes
fraziranju in s tem muzikalnost; T. Bhm, 24 Caprices tudes op. 26
med pestro izbiro etud predelajo vsaj tri A. B. Frstenau, 26 bungen op. 107
zvezke. G. Gariboldi, Grandes Exercises op. 139
P. Jeanjean, 24 Taglische Studien
E. Khler, Fortschritt im Fltenspiel op.
33 (3. zv.)
A. Piazzolla, Tango Etudes

3.3.3 Sonate

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo C. Ph. E. Bach, Sonate
dobro branje a vista, vejo tehnino J. S. Bach, Sonate
spretnost, upotevajo agogiko, vodenje P. Hindemith, Sonata 1936
tona v fraziranju in s tem muzikalnost; J. J. Naudot, Sonate
med pestro izbiro sonat spoznavajo slog in F. Poulenc, Sonata
zgradbo baronih in klasinih sonat ter J. J. Quantz, Sonate.
usvojijo izvedbo okraskov (trilki,
mordenti, predloki idr.);
predelajo vsaj tri sonate.

3.3.4 Koncerti
13
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo G. F. Hndel, Koncert v g-molu
dobro branje, vejo tehnino spretnost, C. Ph. E. Bach, Koncert v d-molu
spoznavajo slog ter zgradbo baronih, F. Benda, Koncert
klasinih in sodobnih koncertov; W. Blodek, Koncert
upotevajo agogiko, vodenje tona v J. Haydn, Koncert v D-duru
fraziranju, razvijajo muzikalnost ter W. A. Mozart, Koncert v C-duru
interpretacijo; J. J. Quantz, Koncert
med pestro izbiro koncertov usvojijo C. Stamitz, Koncert
izvedbo okraskov (trilki, mordenti,
predloki idr.);
predelajo vsaj dva koncerta.

3.3.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja

Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri


tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo E. Bozza, Image, za flavto solo
dobro branje, vejo tehnino spretnost, H. Bsser, Prelude et Scherzo op. 35
spoznavajo razline sloge in upotevajo A. Casella, Siciliana et Burlesque
agogiko; C. Chaminade, Concertino op. 107
ob pestri izbiri skladb razvijajo vodenje F. Chopin, Introduction et Polonaise
tona v fraziranju, muzikalnost in C. Debussy, Syrinx za flavto solo
interpretacijo; G. Enescu, Cantabile et Presto
predelajo vsaj tiri skladbe. G. Faure, Fantasie op. 79
L. Ganne, Andante et Scherzo
Ph. Gaubert, Nocturno et Allegro
scherzando
Ph. Gaubert, Fantaisie
J. Ibert, Pice za flavto solo
J. Mouquet, La Flte de Pan op. 15
A. Perilhou, Ballade
W. Popp, Rigoletto Fantasie op. 335
C. Reinecke, Ballade
N. Rimski-Korsakov, mrljev let
P. Taffanel, Andante Pastoral et
Scherzettino.

3.3.6 Skladbe slovenskih skladateljev

14
Dijaki:upotevajo vse cilje kot pri
tehninih in muzikalnih prvinah, razvijajo A. Ajdi, Zvoni pejsa za flavto solo
dobro branje, vejo tehnino spretnost, R. Kamplet, Veselje
spoznavajo domaa dela ter razvijajo P. Miheli, Sonatina
zanimanje za slovensko glasbeno B. Pucihar, For me za flavto solo
ustvarjalnost; B. Pucihar, Sonatina op. 5
predelajo vsaj eno skladbo slovenskega P. Ramov, Ekspanzija za flavto solo.
skladatelja.

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.

3.4.1 Tehnine in muzikalne prvine

Dijaki:popolnoma usvojijo znanje dihanja P. Bernold, La Technique d' Embouchure


in vodenja tona; P. L. Graf, Check up
izpopolnijo vse tehnine veine M. Moyse, De la Sonorit
izenaenosti registrov do C4, poveajo M. Moyse, Gammes et Arpges
hitrost prstne tehnike v vseh durovih in M. Moyse, Mcanisme cromatisme
molovih lestvicah (razirjeno), toninih M. Moyse, Daily Exercises
kvintakordih, D7, zm7, najmanj ez dve M. Moyse, tudes et Exercises
oktavi (na pamet), tercah, kromatini Techniques
lestvici, usvojijo vso artikulacijo (enojni, M. A. Reichert, Daily Exercises op. 5;
dvojni in trojni jezik), dinamine P. Taffanel P. Gaubert, 17 Daily
kontraste, isto intonacijo in vibrato; Exercises
pri igranju celostno prikaejo vse usvojene T. Wye, Ton, Tehnika, Intonacija,
tehnine in muzikalne prvine. Artikulacija, Dihanje.

3.4.2 Etude

15
Dijaki:upotevajo vse cilje tehninih in
muzikalnih prvin, razvijajo e vejo J. Andersen, 24 tudes op. 21
tehnino spretnost, vodenje tona v J. M. Damase, 24 tudes
fraziranju in s tem muzikalnost; S. Karg Elert, Thirty Studies op. 107
glede na tehnino zahtevnost in A. B. Frstenau, Bouquet des tons, 24
virtuoznost etud zmanjajo njihovo Studies op. 125
tevilo, zato izberemo dijakom najbolj A. B. Frstenau, 26 Studien op. 107,
ustrezne glede na njihove sposobnosti, 1. in 2. del
izraznost tehninih in muzikalnih prvin; A. B. Frstenau, 6 Grandes tudes op.
razvijajo igranje a vista; 15
se programsko pripravljajo na maturitetni H. Genzmer, Neuzeitliche Etden, 2. del
nastop. P. Jeanjean, tudes Modernes
E. Khler, 30 Virtuoznih etud op. 75,
1. delH. Soussmann, 24 Tglische Studien
op. 53.

3.4.3 Sonate

Dijaki:poglobljeno upotevajo vse vidike


usvojenih tehninih in muzikalnih prvin; C. Ph. E. Bach, Sonate
se z gradivom seznanijo tudi s pomojo J. S. Bach, Sonate
vseh dostopnih avdio medijev; analizirajo P. Hindemith, Sonata 1936
izvedbe in pridobivajo potrebne J. J. Naudot, Sonate
informacije; F. Poulenc, Sonata
med pestro izbiro sonat prikaejo najveje J. J. Quantz, Sonate.
zmonosti usvojenega znanja, zato
izberemo dijakom najbolj ustrezne sonate
glede na njihove sposobnosti, izraznost
fraziranja, muzikalnosti in interpretacije;
predelajo sonate, ki jih bodo kot monost
izbire izvajali na maturitetnem nastopu.

3.4.4 Koncerti

16
Dijaki:poglobljeno upotevajo vse vidike
usvojenih tehninih in muzikalnih prvin; C. Ph. E. Bach, Koncert v d-molu
se z gradivom seznanijo tudi s pomojo F. Benda, Koncert
vseh dostopnih avdio medijev, analizirajo V. Blodek, Koncert
izvedbe in pridobivajo potrebne F. Danzi, Koncert v d-molu
informacije; J. J. Quantz, Koncert
po monosti sami obdelajo gradivo z C. Stamitz, Koncert.
vidika artikulacije in samostojno
pripravijo oz. izberejo kadence, e jih
predvideva skladba;
med pestro izbiro koncertov prikaejo
najveje zmonosti usvojenega znanja,
zato izberemo dijakom najbolj ustrezne
glede na njihove sposobnosti, izraznost
fraziranja, muzikalnosti in interpretacije;
predelajo vsaj dva koncerta, ki ju bodo kot
monost izbire izvajali na maturitetnem
nastopu.

3.4.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja

Dijaki:poglobljeno upotevajo vse vidike


usvojenih tehninih in muzikalnih prvin H. Bsser, Prlude et Scherzo op. 35
ter izrazijo svoje osebne izrazne, A. Casella, Siciliana et Burlesque
muzikalne, virtuozne in interpretacijske C. Chaminade, Concertino op. 107
zmonosti; G. Enescu, Cantabile et Presto
se z gradivom seznanijo tudi s pomojo G. Faure, Fantasie op. 79
vseh dostopnih avdio medijev, analizirajo J. Gade, Tango Fantasia
izvedbe in pridobivajo potrebne L. Ganne, Andante et Scherzo
informacije; P. Gaubert, Fantaisie
predelajo skladbe, ki jih bodo kot monost P. Gaubert, Nocturno et Allegro
izbire izvajali na maturitetnem nastopu. scherzando
G. He, Fantazija
J. Mouquet, La Flte de Pan op. 15
A. Perilhou, Ballade
P. Taffanel, Andante Pastoral et
Scherzettino.

3.4.6 Skladbe slovenskih skladateljev

17
Dijaki:poglobljeno upotevajo vse vidike
usvojenih tehninih in muzikalnih prvin A. Ajdi, Zvoni pejsa, za flavto solo
ter izrazijo svoje individualne, izrazne, I. Dekleva, Amabile
muzikalne, virtuozne in interpretacijske R. Kamplet, Plejada
kvalitete; P. Kopa, Sonatina, za flavto solo
predelajo skladbe slovenskih skladateljev, U. Krek, Espressivo
ki jim najbolj ustrezajo glede na njihove B. Pucihar, 4 little Movements
sposobnosti, in izberejo tiste, ki jih bodo P. Ramov, Ekspanzija, za flavto solo
kot monost izbire izvajali na Slovenski skladatelji, Razpoloenja
maturitetnem nastopu. M. Strmnik, Sonatina
V. uraj, Tango.

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.

18
4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Standardi znanja so doloeni z obvladovanjem posameznih sklopov predpisanih vsebin in


izkazujejo priakovano stopnjo obvladovanja flavte in sporoanja glasbe z njim, kar se izraa
na podrojih tehnike in obvladovanja intrumenta, muzikalnosti in izraznosti, natannosti in
zanesljivosti, vzdrljivosti in koncentracije ter teavnosti izvajanega programa.

Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (koliina in kakovost znanja,


spretnosti in vein), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno)
in so tista kakovost in koliina znanja, spretnosti in vein, ki sta nujni za nadaljnje
uenje in razvoj pri doloenem predmetu. So mejna kategorija obvladovanja
intrumenta, pri emer sta tehnika in izraznost muziciranja omejeni in je mogoe
ugotoviti teave v doseganju kakovostnega tona oz. zvoka. Kljub temu da se pojavljajo
napake v notah, ritmu, slogu in je mnogo v partituri predpisanih glasbenih oznak
spregledanih ali ne popolnoma pravilno izvedenih, da sta omejeni interpretacija in
muzikalna izvedba ter je morda malo laji tudi sam glasbeni program, pa dijakova
duevna in telesna vzdrljivost e vedno izkazuje sprejemljivo izvedbo celotnega
programa, zahtevano ustrezno razvito tehniko ter e sprejemljivo razumevanje in
izvajanje glasbe.

Minimalni standardi znanja so izraeni v izpitnih vsebinah po posameznih letnikih.


V vseh letnikih dijaki vsaj eno skladbo izvajajo na pamet.

1. letnik:
durova ali molova lestvica (razirjeno), tonini kvintakord, dominantni
septakord ali zmanjan septakord, ez dve oktavi, na pamet;
dve znaajsko razlini etudi, navedeni v 3.1.2;
dva stavka sonate ali koncerta (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko
spremljavo iz poglavij 3.1.3 ali 3.1.4;
poljubna skladba 19.21. stoletja s klavirsko spremljavo, navedena v 3.1.5.

2. letnik:
durova ali molova lestvica (razirjeno), tonini kvintakord, dominantni
septakord ali zmanjan septakord, ez dve oktavi, na pamet;

19
dve znaajsko razlini etudi, navedeni v 3.2.2;
stavek sonate (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko spremljavo,
navedene v 3.2.3;
stavek koncerta (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko spremljavo,
navedenega v 3.2.4;
poljubna skladba 19.21. stoletja s klavirsko spremljavo, navedena v 3.2.5.

3. letnik:
durova ali molova lestvica (razirjeno), tonini kvintakord, dominantni
septakord ali zmanjan septakord, ez dve oktavi, na pamet;
etuda, navedena v 3.3.2;
dva znaajsko razlina stavka sonate razlinega znaaja (iz obdobja baroka ali
klasicizma) s klavirsko spremljavo, navedene v 3.3.3;
stavek koncerta (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko spremljavo,
navedenega v 3.3.4;
virtuozna skladba 19.21. stoletja s klavirsko spremljavo, navedena v 3.3.5;
skladba slovenskega skladatelja, navedena v 3.3.6.

4. letnik:
Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja letnega izpita. V
tem primeru dijak kona predmet v etrtem letniku z razredno oceno.
sonata (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko spremljavo, navedena v
3.4.3;
koncert (iz obdobja baroka ali klasicizma) s klavirsko spremljavo, naveden v
3.4.4;
virtuozna skladba s klavirsko spremljavo po lastnem izboru, ki ni koncert ali
sonata, navedena v 3.4.5;
skladba slovenskega skladatelja, navedena v 3.4.6.

20
5 DIDAKTINA PRIPOROILA

Delo temelji na poznavanju dijakovega tehninega in muzikalnega znanja ter njegovih


psihofizinih sposobnosti. Uni narti so le podlaga za delo. Praksa kae, da prihaja v razvoju
posameznikov do precejnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni
mogoe predvideti. Tako so odstopanja od letnega in izpitnega programa dopustna in celo
nujna. V praksi to pomeni prilagajanje naina pouevanja in napredovanja dijakovim
individualnim psihofizinim ter emocionalnim sposobnostim. Tudi izpitna komisija naj to
primerno upoteva pri ocenjevanju.

Med olanjem je treba posebno pozornost nameniti tistim tehninim prvinam, ki jih dijak
obvlada slabe. irok izbor literature za flavto uitelju omogoa izbor del, ki bodo
posamezniku najbolj koristila. Dijak naj znanje stopnjuje glede na zmonosti in pri tem ne
izpua temeljnih znanj, ki mu omogoajo kasnejo izvedbo zahtevnejih del.

Vsak dijak naj v tretjem letniku dobi osnove iz igranja razlikov pikolo, altovska flavta in
basovska flavta. Zaradi obsene barone literature za flavto je potrebno poznavanje
avtentinih glasbil. Dijaki naj spoznajo tehniko izvajanja glasbe na starih glasbilih (flauto
traverso) in si tako pridobijo bogate izkunje pri oblikovanju tona, artikulacije, dinamike in
drugih tehninih ter muzikalnih prvin.
Posebno pozornost velja nameniti pomnjenju. To naj temelji na oblikovni in harmonski
analizi, ne samo na akustinih in vizualnih predstavah. Dijaka je treba spodbujati k
samostojnemu tudiju skladb v okviru unega programa in tudi posebnih zanimanj, ki jih
oblikuje med olanjem. Prav tako ne smemo zanemariti igre a vista in improvizacije, ki
omogoata dijaku, da se hitreje znajde v nepredvidljivih okoliinah.
Priporoljivo je, da dijak nastopa na internih in javnih nastopih v okviru ole. Koristno pa je
tudi sodelovanje na nastopih zunaj ole, na revijah ter raznih tekmovanjih doma in v tujini.
Uitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku koncertov, ki so pomemben vir izkuenj in
informacij, ki jih ne more dati sam pouk; dijak na ta nain spoznava bogastvo glasbene
literature in se sreuje z interpretativnimi doseki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo
umetniko osebnost; ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega podroja tudi
s praktinih, z organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost.

21
5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pomembno je, da loimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za


ocenjevanje.

Preverjanje

Pri preverjanju znanja uitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo
mo dojemanja, raven znanja in zmonosti, pa tudi daje dijaku povratne informacije o
njegovem napredovanju. Sprotno razlenjevanje dijakovih dosekov znanja in morebitnih
pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in realno sliko o napredku in morebitnih
zagatah posameznega dijaka; na tem temelju uinkoviteje pripravimo nart nadaljnjega dela,
dajemo jasneje napotke za uspenejo vadbo oz. uenje.
Preverjati je treba redno in na razline naine, na podrojih, kot so navedena.
Uitelj preverja znanje:
pri vsaki individualni uri pouka,
na internih in javnih nastopih.
K preverjanju lahko uitelj obasno povabi tudi druge uitelje istega ali sorodnega predmeta,
kar bo okrepilo timsko delo, izmenjavo izkuenj in usklajevanje meril.

Ocenjevanje

Glede na naravo intrumentalnega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo izbranih


glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjujemo tehnino obvladovanje intrumenta,
natannost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter teavnost programa. Na letnem
izpitu doloi konno oceno komisija.

5.2 Medpredmetne povezave

Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je moneja
vez ter vzajemno uinkovanje in prenosljivost znanja, s imer gradimo pogoje za vejo
ustvarjalnost, podjetnost in boljo didaktino uinkovitost na vseh vpletenih predmetnih
podrojih. Veja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejo osebnost, ki se lae

22
spopada z razlinimi izzivi v stroki in v ivljenju. Zmonost povezovanja razlinih znanj,
uvidov in spretnosti pa hkrati prispeva k veji kulturni in etini zavesti ter osebnostni trdnosti
posameznika.
Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi
predmetnimi podroji, sodelovanje uiteljev razlinih predmetnih podroij v uno-vzgojnih
dejavnostih, vzajemno nartovanje skupne ali soasne obravnave sorodnih vsebin ipd. Uitelj
se povezuje z drugimi strokovnimi lani pedagokega aktiva, sodeluje pri nartovanju
medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju unega procesa.
Dijaki se medpredmetno ustvarjalno razlino povezujejo z drugimi glasbeniki: pri komorni
igri, v vokalno-intrumentalnih sestavih, pri igranju v razlinih orkestrih, pri korepeticijah
ipd. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta,
oblikoslovja, pa tudi zgodovine, umetnostne ter zlasti glasbene zgodovine, pa lahko
uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar je v prid boljemu razumevanju
in posledino tudi bolj kakovostni izvedbi. Ob razloevanju in pronicanju v slogovne
posebnosti npr. baroka, klasike, romantike ipd. si dijaki ustvarjajo moneji osebni uvid v
znaaj, vsebino in posebnosti doloenega zgodovinskega obdobja slovenske in evropske
zgodovine.
Obstajajo tudi druge medpredmetne povezave, ki so bolj splone narave, o emer govorijo
tevilne specifine mednarodne tudije in raziskave.

6 MATERIALNI POGOJI

Cilji vzgojno-izobraevalnega procesa flavte terjajo za svoje uresnievanje primerno veliko


uilnico, skladno s predpisi. Opremljena mora biti s klavirjem ali pianinom, z metronomom,
ogledalom in avdiovizualnimi sredstvi. ola naj ima na voljo vsaj nekaj razlikov flavte:
pikolo ter altovsko, basovsko in barono flavto.

7 ZNANJE IZVAJALCEV

Izvajalci Znanje
Uitelj Flavta
Korepetitor Klavir

23