You are on page 1of 80

MARLES TEHNOLOGIJA

Ustvarjamo trende in presegamo meje odlinosti! Marles

www.marles-hise.si
( Trajnostna
gradnja za zdravo
bivalno okolje v
Marles hii.
(

Znailnosti in prednosti
gradnje z Marlesom
Gradimo na tradiciji 30.000 zadovoljnih uporabnikov po vsem
svetu.
Pridobljeni najpomembneji evropski (CE), slovenski (ZRMK),
nemki (Passivhaus-, RAL), vicarski (Minergie), avstrijski (A) in
drugi certifikati ter znaki kakovosti.
Hitra gradnja.
Niji stroki gradnje fiksna cena.
Manj odpadnega materiala.
Hia za ve generacij.
Neodvisna od vremena zagotovljeni dogovorjeni roki izvedbe in
proizvodnja v kontrolirani klimi.
Lahka konstrukcija preverjena in potrjena odpornost na
potres.
Preverjena in v praksi vekrat dokazana gradnja pasivnih in
nizkoenergijskih objektov.
Brez potrebnega asa za suenje gradbenega materiala.
Prilagaja se oblikam, namembnosti in velikosti po elji naronika.
Preverjana in potrjena poarna varnost.
Odlina zvona zaita.
Gradimo po naelih trajnostne gradnje odgovorno do okolja in
generacij, ki prihajajo.

MARLES TEHNOLOGIJA 2
Les kot tradicionalni gradbeni material
in surovina prihodnosti
Marles pionir v uporabi lesa za gradnjo sodobnih lesenih hi

ZALOGA LESA V SLOVENIJI


Zaloga lesa v slovenskih gozdovih se nenehno poveuje. Od priblino osem
milijonov kubinih metrov lesa, kolikor znaa v Sloveniji letni prirastek,
posekamo v Sloveniji le priblino tri milijone kubinih metrov, torej slabo
polovico.* Naravovarstveniki imajo pogosto napano predstavo, da je
najbolji gozd tisti, v katerem se ne gospodari ali manj intenzivno gospodari.
Gozd, za katerega se ne skrbi dovolj, je hitreje podvren raznim boleznim.
Taken gozd ne poveuje ve skladienja CO2, saj zanejo mrtva drevesa
trohneti in ponovno izpuati CO2. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske
zbornice ostaja v slovenskih gozdovih letno tiri milijone kubinih metrov
neizkorienega in propadajoega lesa.
Brudnarjeva domaija - 350 let stara
lesena hia.
TRAJNOSTNA LESENA MONTANA GRADNJA
Med cilje trajnostnega razvoja v Sloveniji sodijo veja predelava in raba avtohtonega
lesa, predvsem pa zamenjava okolju neprijaznih materialov, kakrni so aluminij, jeklo in
plastika, z lesom.

Marles hie te cilje zasledujejo e ve kot 50 let. Smo pionirji v uporabi lesa za gradnjo
sodobnih lesenih hi, kar je posledica soitja lesa in loveka.

Delamo po preizkuenih klasinih gradbenih tehnikah za uporabo lesa in modernih


postopkih industrijske izdelave. Pri gradnji Marles hi upotevamo najstroje tehnine
predpise in standarde in smo med vodilnimi evropskimi proizvajalci lesenih hi vrhunske
kakovosti, ki so narejene za ve generacij ter ustrezajo vsem okoljskim in estetskim
standardom.

Marles lesena hia

(
stara 50 let iz okolice
Maribora.
Gozd pokriva dobro
polovico Slovenije.
tevilne, ve sto let stare
lesene stavbe, priajo
o dolgoletni tradiciji (
gradnje z lesom.

*Vir: GOZD in les - razvojna prilonost Slovenije - Ljubljana: Dravni svet Republike Slovenije, 2010.
Zbornik referatov in razprav Republike Slovenije / zbornik uredil dr. Franc Pohleven.

3 www.marles-hise.si
Lesena montana gradnja
je hitra gradnja
Racionalnost, ekonominost, vrhunska kakovost izvedbe,
gradnja neodvisna od vremena

Slabo vreme, sneg, zimske temperature so pogosto vzroki za asovne zamike in


zastoje na gradbiih. Vse to podalja gradnjo in obiajno povzroa dodatne stroke.
Na gradnjo montane hie to ne vpliva. Ker je gradnja prenesena iz gradbia v
proizvodno halo, poteka izdelava gradbenih elementov v kontrolirani klimi, zaprtih in
suhih prostorih. Zato se Marles hio enako kakovostno postavi v vseh letnih asih.

MARLES GRADNJA:

je gradnja neodvisna od vremena, zagotovljeni so dogovorjeni roki izdelave,

zagotavlja vejo natannost izdelave sestavnih delov objektov,

zagotavlja kvalificirane delavce, ki delajo v skladu z vnaprej doloenimi


predpisanimi postopki na modernih raunalniko vodenih strojih,

omogoa nije stroke izdelave sestavnih delov objekta, nije stroke nadzora
gradnje in asovnega koordiniranja,

ima vse vgrajene materiale in polizdelke zaitene pred vremenskimi vplivi,

vpeljan sistem stroge interne kontrole kakovosti vgrajenih materialov in vseh


procesov, od nartovanja do montae,

je industrijski proizvod, ki je podvren mnogim notranjim in zunanjim


kontrolam, ki jih izvajajo neodvisni intituti, vpeljan je tudi strog sistem interne
kontrole kakovosti vgrajenih materialov (ti morajo imeti certifikate o skladnosti
CE znak) in vseh procesov, od nartovanja do montae,

vgrajuje suh les najvije kakovosti,

ima natanno vgrajeno izolacijo, pritrjene ploe v skladu s standardi,


tesno vgrajena okna, natanno poloena nepokodovana folija zagotavlja
zrakotesnost, kar pomeni manje toplotne izgube objekta,

omogoa rok dostave hie na gradbie, skladno s podpisano pogodbo,


pogodbeno dogovorjena dela pa so izvedena v skladu s terminskim planom, ki
je sestavni del sklenjene pogodbe,

predvideno trajanje montae Marles hie je le nekaj dni, izvajajo pa jo visoko


kvalificirane, izkuene skupine Marlesovih monterjev,

MARLES TEHNOLOGIJA 4
zagotavlja kakovost montae z rednim olanjem Marlesovih
CNC upravljanje

monterjev in zunanjih sodelavcev o pravilni montai,

zagotavlja optimalen potekmontae in gradnje, saj je veina


sestavnih delov narejena v proizvodnji, zato je potek montae in
gradnje na gradbiu okolju prijazneji, manj je odpadnega materiala
in manj prevozov na gradbie, kar pomeni manjo porabo energije in
sestavljanje stene

manj hrupa v okolici gradbia ter s tem tudi nije stroke gradnje.

Marles hia sledi vaim eljam


Marlesovi arhitekti poskrbijo za vse, tudi za vae ideje!
tesnenje
tesnenje
montaa hie

V preteklosti so bile montane hie poznane kot tipske hie znailnih oblik, saj so obstajale tudi
doloene tehnoloke omejitve. Toda to je veljalo za gradnjo montanih objektov pred 30 in ve leti, danes
pa se nova generacija montanih stavb ponaa s prepriljivimi arhitekturnimi prednostmi.

5 www.marles-hise.si
MODERNO IN
KONSTRUKCIJSKO
DOVRENO

( V Marlesu se zavedamo,
Oblika hie je e desetletja odvisna izkljuno od elja in potreb naronika in ne od
naina gradnje. Marles montane hie so danes moderneje in konstrukcijsko
da potrebujemo zahtevneje. Prilagojene so arhitekturnim trendom in naelom trajnostne gradnje.
Tudi obseg storitev je odvisen od potreb in elja naronika.
(R)evolucijo v miljenju
V Marlesu se zavedamo, da potrebujemo (R)revolucijo v miljenju in ustvarjanju
in ustvarjanju. ( prostorov, zato smo oblikovali Marlesov laboratorij bivanja, kjer raziskujemo nove
monosti ter postavljamo trende prihodnosti.

Hia odporna na moan veter in potres


Les je kot odlien konstrukcijski material temelj Marles hie

Najbolj uinkovito varovanje pred potresi je kakovostna v bivalne objekte kot gradbeni material prav zaradi njegovih
protipotresna gradnja. S primerno gradnjo lahko prepreimo odlinih mehanskih lastnosti, majhne specifine tee ter razvoja
veliko materialno kodo in hkrati obvarujemo ivljenja. Izkunje razlinih tehnologij obdelave lesa.
na potresnih obmojih in podrojih, kjer pihajo moni vetrovi,
Trdne lesene konstrukcije so znali graditi e pred tiso leti. Naj
dokazujejo odlino potresno varnost in varnost pred monimi
omenimo primer devet nadstropnega objekta viine 67,3 m
vetrovi Marles objektov. Tovrstno varnost se veinoma preverja
kitajske arhitekture, ki je bil zgrajen leta 1056 in stoji e danes,
z raunskimi metodami pa tudi s praktinimi preizkusi v
kljub dvanajstim potresom, ki so jih na tem obmoju zabeleili
laboratorijih. Tako lahko zatrdimo, da so Marles objekti potresno
do danes.
varni, kakor tudi varni pred monimi vetrovi.
V zgodovini lahko najdemo mnogo primerov lesene gradnje,
ki so uspeno prestale potresne obremenitve. Po potresu v
ZGODOVINA NAS UI Posoju leta 1976 je bilo na tem podroju postavljenih ve kot
Les je poleg kamna in opeke eden najstarejih gradbenih 100 Marlesovih objektov z leseno okvirno konstrukcijo. Vsi ti
materialov, ki sta ga v zadnjem asu nekoliko izpodrinila beton objekti so potres leta 1998 prestali brez pokodb.
in jeklo. Vendar se kljub razvoju novih materialov les vraa

MARLES TEHNOLOGIJA 6
SKRBNO NARTOVANJE IN MERITVE Tako nartovane in zgrajene Marles hie zdrijo v raunih
Lesena hia ima majhno lastno teo, ki je priblino tirikrat nija predvidene vplive. Glede na to, da so pri pripravi projektne
od klasino zidanih hi. Manja masa lesene konstrukcije povzroi dokumentacije upotevani predpisani varnostni dejavniki, bodo
manje vztrajnostne sile na nosilni konstrukciji, ki se porazdelijo Marles hie prenesle tudi moneje vplive, kot so bili predvideni.
na veliko tevilo konstrukcijskih sklopov oziroma stikov. V Marles V Marlesu oblikujejo hio tako arhitekti kot konstruktorji,
hiah skrbimo za pravilno zasnovo lesene okvirne konstrukcije gradnja poteka pod strokovnim vodstvom in nadzorom, s imer
in jo skrbno nartujemo. Upotevamo odziv lesenih nosilnih zagotavljamo, da je Marles hia vsestransko kakovosten objekt,
elementov na vodoravno obtebo, pravilno izvedemo stike med ki bo v predvideni ivljenjski dobi ob ustreznem vzdrevanju,
lesenimi elementi in pravilno sidramo elemente. S tako skrbnim opravljal svoj namen, kar seveda pomeni, da bo varen za bivanje
nartovanjem in pravilno izvedbo izdelamo potresno in na veter tudi v primeru pojava naravnih ujm, neurij in potresov.
odporno konstrukcijo ter s tem varne lesene objekte. Zaradi
manje lastne tee so Marles hie zelo primerne za gradnjo
tudi na podrojih z zmanjano nosilnostjo tal (na primer barje,
obmorski predeli).

( Gradnja poteka pod

strOkovnim vodstvom

in nadzorom. (

Podobno kot pri potresu tudi odpornost na veter Marles hie


dosegajo tako, da se pri izraunu statike, ki se, glede na lokacijo
objekta, izrauna za vsak objekt posebej, upotevajo hitrosti
vetra glede na vetrno karto.
V Marlesu sledimo predpisom in pri izraunu statike upotevamo
slovenske standarde o vplivih vetra na konstrukcije, ki so enaki Poarna varnost
evropskemu. S tem zagotovimo tako imenovano mehansko
odpornost in stabilnost konstrukcije ter celotnega objekta. Poarna zaita z Marles hio dobite ve
kot je zahtevano
V Marles hiah v celotnem proizvodnem procesu (nartovanju,
proizvodnji elementov in montai) veliko pozornost posveamo
pravilni povezavi med kritino in ostrejem ter med ostrejem ter Dejstvo je, da je les kot organska snov gorljiv material. Pogosto
konstrukcijo stropov in zidov. pa se ne upoteva dejstva, da ima pravilno dimenzionirana lesena
konstrukcija bistveno vejo poarno odpornost, kot jo izdelkom
Da veter ne more razkriti strehe, doseemo s pravilnim
iz lesa obiajno pripisujemo. Pri tem lahko lesena konstrukcija
nartovanjem in raunskim preverjanjem pritrdilnih sredstev,
presee tudi poarno odpornost jekla in armiranega betona.
kot so iniki in vijaki, s katerimi je kritina pritrjena na ostreje.
Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namre zelo majhna,

7 www.marles-hise.si
saj jo prevaja 300 do 400 krat poasneje kot jeklo. Poarno
nezaitenemu jeklu se zane manjati nosilnost pri temperaturi
okoli 230C, pri 500C se prepolovi, pri 750C pa je samo e 10
odstotkov trdnosti.
Pri poarih poznamo za les tipino oceno oglenitve, ki je 0,6
mm na minuto, kar upotevamo pri dimenzioniranju lesenih
konstrukcij. Elementi iz lesa torej zoglenijo poasi, od povrine
proti notranjosti, kar onemogoa dostop kisika do lesa. V ne-
zoglenelem preseku torej ohranjajo elementi polno nosilnost in
med gorenjem ne spreminjajo oblike, zaradi esar ne povzroajo
pritiska oziroma prenosa obtebe na druge konstrukcijske
elemente, kar je veinoma vzrok za poruitev konstrukcije. 2
Lesena in jeklena
konstrukcija po
poaru. Zaradi
VARNI PRED POAROM velikosti preseka ni
Les dogoreva poasi, njegova notranjost ostaja nepokodovana prilo do poruitve
lesenih nosilnih
in zato tak nosilni gradbeni element doloen as e vedno
elementov (1),
opravlja svojo nalogo (glej graf). Poleg tega so Marles lesene medtem, ko je
konstrukcije izolirane z negorljivo kameno volno, konstrukcija je jekleni nosilec, kot
z obeh strani obdana z negorljivimi mavnimi ploami ali ognje 1 je razvidno na sliki
zvit (2).
odpornimi lesnimi ploami. V Marles hii je torej varno iveti,
saj se kljub vnetljivosti lesa, v primeru poara obnaa varno in
udobno. V poarih torej ohrani les trdnost dlje asa kot jeklo. Preden
se lesena konstrukcija porui, glasno poka. Imamo as, da se
umaknemo z obmoja poara. Jeklo pa izgubi trdnost hitro in se
LES TRDNEJI OD JEKLA zrui, najvekrat brez opozorila.
Na pogoriih lahko pogosto vidimo ogane tramove, ki e kar V skladu s pravilnikom o poarni varnosti v stavbah morajo ob
stojijo pokonci in nosijo svoje breme (kot na sliki). Pri jeklu pa poaru gradbene konstrukcije ohraniti mehansko nosilnost in
je drugae. Ko presee doloeno temperaturo (nad 500C), zavarovati ljudi pred dimnimi plini ter toploto, ki se sproa ob
preide v obmoje plastinosti, ko nima ve svoje nosilnosti in se poaru.
dimenzijsko deformira ter naenkrat in v popolnosti popusti.

Primerjava izgube trdnosti jeklene konstrukcije v primerjavi z leseno konstrukcijo:

120

100
25%
manja v 30 minutah jeklo
80
nosilnost

les
60

40
50%
manja v 10 minutah
20
90%
manja v 30 minutah

0
5 10 15 20 25 30 35 40 45
minute

MARLES TEHNOLOGIJA 8
POARNA ODPORNOST PO EVROPSKI Poplavna varnost
KLASIFIKACIJI
Kot merilo poarne odpornosti gradbenih konstrukcij navajamo Poplavna zaita z Marles hio do veje
dogovorjena specifina tevila, ki opredeljujejo, koliko asa po varnosti
zaetku preizkusa gradbena konstrukcija ohranja trdnost.
Poarna odpornost elementov gradbenih konstrukcij se po Poplave zaradi obilnih padavin niso nujno edini vir vdora vode.
evropski klasifikaciji navaja z osnovnimi rkovnimi znaki R, E, I, Do poplave lahko pride tudi zaradi pokodovane napeljave,
(REI: najkraji as, v katerem morajo biti izpolnjena vsa merila; vdora zunanje vode kot posledice pokodovane hidroizolacije ali
nosilnost, celovitost in izolativnost) v kombinaciji s tevilko, ki vlage kot posledice bivanja. Vlaga lesu seveda kodi, vendar to
pomeni poarno odpornost v minutah. Poarna odpornost velja tudi za vse druge gradbene materiale, ki jih je praviloma
pomeni poenostavljeno povedano, koliko asa se doloena zelo teko posuiti. Iz izkuenj, ki jih imamo v primeru poplav,
sestavljena konstrukcija upira ognju, prepreuje prehod ognja lahko zagotovo trdimo, da je sanacija po poplavi v montani hii
in ohranja toplotno izolacijske sposobnosti. enostavneja in predvsem hitreja kot sanacija klasino zidane
hie.

Za vse glavne konstrukcijske gradbene elemente Marles


hie smo v poarnem laboratoriju dokazali poarne lastnosti
SUENJE MONTANE HIE
s preizkusi, za kar so nam podelili certifikate, s katerimi
Velik del oblog elementov montane hie lahko odstranimo
dokazujemo protipoarno ustreznost naega proizvoda.
in tako omogoimo laje suenje konstrukcije. Posamezne
Marles zunanje stene dosegajo poarno odpornost REI
elemente lahko tudi preprosto zamenjamo. Tako popravilo je
60 minut, kar pomeni, da se stena 60 minut upira ognju,
razmeroma enostavno in bistveno hitreje od suenja vlanih
prepreuje prehod ognja in ohranja toplotno izolacijske
zidanih objektov.
sposobnosti ter omogoa varno evakuacijo iz stavbe.
Tako kot klasino zidanemu objektu moramo tudi montani
hii dati as, da se posui. Postopek lahko pospeimo s tem,
Doloitev potrebnih poarnih lastnosti nosilnih gradbenih da odstranimo mavno vlaknene ploe do viine, do katere
elementov je odvisna od tevila eta, namembnosti objekta, je segala voda. Glede na to, da izolacija v primeru navlaenja
velikosti stavbe, vgrajenega sistema za avtomatsko gaenje ne opravlja ve svoje funkcije, jo moramo nadomestiti z novo.
konstrukcije, vse v skladu s tehnino smernico TSG-1-001-2010 Mavno vlaknene ploe, ki so obloga sten, so sicer dovzetne za
/ Poarna varnost v stavbah. e pa ima taka stavba pritlije in vpijanje vlage, vendar vlago tudi oddajo in jih je mono posuiti,
e dve nadstropji in je v enem delu trgovina, del pa garana e niso bile dolgo izpostavljene vodi. V primeru, da to ni mono,
stavba, se nosilnost (R) doloi na podlagi vije zahteve, torej jih zamenjamo do tiste viine, do katere je segala voda.
R 60, emur ustrezajo vsi Marles gradbeni elementi za zunanje
stene, tudi tiste namenjene majhnim stanovanjskim objektom.
To pomeni, da gradbeni elementi, ki jih uporabljamo za gradnjo
stanovanjskih objektov, dale presegajo predpisane zahteve
Zvona izolacija
glede poarne varnosti in ustrezajo predpisanim zahtevam Marles gradbeni elementi zagotavljajo
glede poarne varnosti za gradnjo javnih objektov (vrtcev, ol, ugodno poutje brez hrupa
vestanovanjskih objektov).
V hii oziroma objektu je zelo pomembna tudi ustrezna zvona
izoliranost. Stavbe morajo biti nartovane in grajene v skladu s
Pravilnikom o zvoni zaiti stavb. Ta zagotavlja, da je hrup, ki
so mu izpostavljeni uporabniki stavbe ali ljudje v bliini stavbe,
vzdrevan na ravni, ki jim bo omogoala ustrezne pogoje za delo
in poitek ter ne bo ogroala njihovega zdravja.

9 www.marles-hise.si
LESENA STENA OMOGOA IZJEMNO Marles zunanja stena ima izmerjeno zvono izoliranost cca.
Rw50 dB. To pomeni, da stena zmanja izvorni hrup 80 dB na
ZVONO IZOLIRANOST vrednost 30 dB na drugi strani stene. Torej hrupa osebnega
Pri leseni konstrukciji je s kombinacijo materialov z razlino
vozila, ki pelje ob hii, v sobi Marles hie tako reko ne sliimo.
uinkovitostjo zvone izolacije mogoe dosei enake vrednosti
zvone izolacije kot pri masivni gradnji. Za vse glavne
konstrukcijske gradbene elemente Marles hie so v laboratoriju
za akustiko s preizkusi dokazali doloeno zvono izoliranost, ki
jo potrjujejo ustrezni certifikati. Za tipske gradbene elemente
Marles hie so izvedene meritve zvone izoliranosti Rw v
neodvisnem laboratoriju v Avstriji za akustina merjenja.

Lestvica hrupa primeri in uinki virov hrupa:

< 20 dB narava pri brezvetrju slini prag teko merljiv; v mestih praktino take situacije ni ve
20-30 dB zelo mirna soba slini prag merljiv; ni uinkov na sposobnost koncentracije
30-40 dB obiajen hrup v hii mone so motnje spanja
40-50 dB obiajen pogovor zmanjuje sposobnost koncentracije tretjih
50-60 dB zabavna elektronika pri sobni jakosti obiajni pogovor zahteva glasno govorjenje
70-80 dB osebna vozila v mestnem prometu pri pogostejem uinkovanju veje vegetativne motnje
80-90 dB tovorni promet v mestu dalje uinkovanje se ne da prenesti
90-100 dB pnevmatino kladivo potrebna je zaita sluha
100-110 dB rock koncert postopne neopazne pokodbe
110-120 dB reaktivno letalo meja boleine

Z dobro zrakotesnostjo
( Toplotni mostovi so mesta v do manjih toplotnih
zunanjem ovoju stavbe, kjer izgub
prihaja do e posebej visokih
Marles hia brez toplotnih mostov
toplotnih izgub. Praviloma
gre za stik med gradbenimi IM MANJ MONOSTI ZA NASTANEK VLAGE IN
elementi. Toplotnim mostovom TOPLOTNIH IZGUB
Za Marles hio je znailno, da se pogoji za konstrukcijo brez toplotnih mostov
se je treba izogniti zaradi doloijo e v fazi projektiranja. S premiljenim nainom gradnje, z natanno
izvedenimi detajli v proizvodnji in montai se dosee, da sloj izolacije ni nikjer
nastajanja kondenzacije vlage iz
prekinjen. Preboje zmanjamo na najmanjo mono mero, za izolacijo
zraka in plesni. ( uporabljamo materiale z nizko toplotno prevodnostjo, kot glavni konstrukcijski
material pa les, ki je e znan kot material z nizko toplotno prevodnostjo.

MARLES TEHNOLOGIJA 10
TERMOVIZIJSKA KAMERA
Toplotne mostove lahko ugotavljamo s pomojo termovizijske kamere.
Ta posebna kamera prepoznava povrinsko temperaturo gradbenih
elementov. Dobro toplotno zaiteni gradbeni deli so v notranjih
prostorih pozimi topli in zunaj hladni. e termovizijski posnetek pokae
gradbeni del s poviano povrinsko temperaturo, je to znak za slabo
toplotno izolacijo. Ko doloen del stavbe e posebej odstopa od
sosednjih delov, govorimo o toplotnem mostu.

PODATKI O STAVBI TERMOGRAFSKA ANALIZA

ETANOST P+M ORIENTACIJA SLEMENA: S-J


TIP GRADNJE Lahka montana gradnja, lesena okvirna konstrukacija
s toplotno izolacijskim polnilom sistem Marles
LETO IZGRADNJE 2001

OBLIKOVNI FAKTOR f0=A/Ve 0,60 m-1


CELOTNA ZUNANJA POVRINA STAVBE A 1117 m2
OGREVANA PROSTORNINA STAVBE 1856 m3
NETO UPORABNA POVRINA STAVBE* Au=0.32Ve 594 m2 Zdravstveni dom Fram s stanovanji Termografski posnetek

LASTNOSTI ELEMENTOV OVOJA STAVBE U (W/m2K)


Povrina m2 Toplotna prehodnost Skupni faktor prehoda TOPLOTNE KARAKTERISTIKE STAVBE
U (W/m2K) sonnega sevanja

Zrakotesnost oboda INSTALACIJSKA RAVNINA


Ker lahko vsaka vtinica ali instalacijski vodi pomenijo prekinitev
Marles hia brez netesnih mest, zagotovljena oz. predor v paro zapornem in zrakotesnemu sloju. V vse
zrakotesnost oboda Marles hie, kjer je zahteva po zrakotesnosti 1h-1, vgradimo
instalacijsko ravnino. Instalacijska ravnina omogoa vodenje
Da bi prepreili toplotne izgube zaradi uhajanja toplote skozi vseh instalacijskih vodov pred zrakotesnim in paro zapornim
ree in netesnosti, moramo zagotoviti zrakotesnost ovoja slojem, kajti vsaka vtinica ali instalacijski vod lahko pomeni
stavbe. Doseemo jo s tevilnimi v naprej zasnovanimi detajli in prekinitev tega sloja. Tudi eventualna pozneja izvedba dodatnih
ukrepi, ki zajemajo celoten ovoj stavbe, vkljuno z vsemi prikljuki instalacijskih vodov je omogoena brez pokodb paro zapornega
in preboji. in zrakotesnega sloja.

Zrakotesnost ovoja v skladu s pravilnikom o uinkoviti rabi energije (PURES 2010) oziroma v skladu s pogoji EKO sklada:

3,5

3
V programu gradbenitva so zajete reitve od temeljev do strehe za objekte visoke
Izmenjava zraka na uro n50

2,5 in nizke gradnje. S irokim naborom specialnih materialov reujemo zahteve sanacij,
2 zaite ter ojaevanja betonskih povrin / elementov, samozgoevalnih betonov,
3 aplikacije protikorozijske in protipoarne zaite, dekorativnih samorazlivnih talnih
1,5
oblog, statinih ojaitev za doseganje vitkosti gradbenih elementov, ipd.
2
1 1,5 V programu montanih objektov so preiskuene reitve na podrojih :
0,5 1
0,6 - notranje in zunanje zaite objektov pred vlago oz. vodo
0
- lepljenje in tesnjenje konstrukcijskih elementov
NARAVNO PREZRAEVANE STAVBE (PURES)
- podlivanje gradbenih elementov z nekrljivimi masami
DOBRE NIZKO ENERGIJSKE STAVBE (PURES)
PASIVNE STAVBE (PURES IN EKO SKLAD) - nova generacija strenih oz. balkonskih folij ter parnih zapor
MEHANSKO PREZRAEVANE STAVBE (PURES)
VISOKO UINKOVITE NEH-POGOJ (EKO SKLAD)

11 www.marles-hise.si
MERJENJE ZRAKOTESNOSTI
Tudi za pridobitev finanne spodbude Eko sklada je obvezen preizkus
zrakotesnosti stavbe, pri emer je dovoljena izmenjava zraka pri
tlanem preizkusu po standardu EN 13829 za pasivne hie; n50 0,6
h-1 za pasivne hie oziroma n50 1,0 h-1 za visoko uinkovite nizko-
energijske hie. Kakovost prepustnosti ovoja stavbe preskuamo z
Blower-Door testom.
Meritev zrakotesnosti z Bloover - door testom. V ta namen se na zunanja vrata namesti merilna naprava, ki jo
sestavljata ventilator in naprava za merjenje tlaka. V stavbi se ustvarja
podtlak oz. nadtlak 50 paskalov glede na tlak zunanjega zraka, pri
emer se meri zunanji zrak, ki uhaja skozi stike obodnih elementov.
Pri tem je potrebno vsa okna in vrata zapreti, vrata, kjer je nameen
ventilator, pa dobro zatesniti. e v notranjost hie s 400 m3 prostornine
zraka pri podtlaku 50 paskalov v eni uri pritee 400 m, je stopnja
izmenjave zraka n50 pri 1 h-1, kar pomeni enkratno izmenjavo zraka
v celotni hii v eni uri. Meritve zrakotesnosti v Marles hiah izvajamo
pred zaetkom finalnih del.

ZRAKOTESNOST OBODA DOSEGAMO Z


Preverjanje toplotnih mostov termografska analiza.
UPORABO LEPILNIH TRAKOV IN TESNIL
Da bi se lahko dosegla popolna vetrna nepropustnost obodne
konstrukcije, strehe in zunanje stene, morajo biti vgrajene folije zrano
oziroma vetrno nepropustno zalepljene ali oblepljene z lepilnimi trakovi.
S tem zagotovimo tako zrakotesnost zunanjih paro prepustnih folij kot
sekundarnih kritin ter notranjih parnih ovir in zapor.

Meritev
zranih
tokov.

Vgradnja po smernicah RAL, ki jo v Marlesu dosledno upotevamo,


omogoa bolje poutje, prihranek pri energiji in boljo zvono
izolacijo. To se v zadnjih nekaj letih odraa predvsem na podroju
varne in varne vgradnje stavbnega pohitva po osnovnem principu
smernic RAL, ki sledi principu znotraj bolj tesno kot zunaj. Ree so
med razlinimi gradbenimi elementi zatesnjene s predstisnjenimi
ZRAKOTESNA trakovi, folijami in tesnilnimi masami, ki zagotavljajo zrakotesnost.
S tako vgradnjo prepreimo toplotne mostove, vdor vlage, razvoj
VGRADNJA OKEN plesni, propad materialov, zmanjamo porabo energije in posledino
varujemo okolje.

MARLES TEHNOLOGIJA 12
Tesnjenje gradbenih elementov s tesnili.

Vrhunsko tesnjenje vseh


sestavnih delov hie
(sestava sten, stropov,
vgradnja oken, vrat)
omogoa bolje poutje.

Lepilni oz. tesnilni nabrekajoi trakovi, ki se uporabljajo za


tesnjenje okenske fuge na notranji strani, zagotavljajo zrako
in paro tesnost, trakovi za tesnjenje okenske fuge na zunanji
strani pa vodo tesnost in odpornost na veter.

13 www.marles-hise.si
Energetski vidik lesene
montane gradnje
Z Marles hio prispevamo k znianju CO2 v ozraju in ublaitvi

(
podnebnih sprememb
Les je
Les je od vseh gradbenih materialov energetsko najmanj obremenjujo. S predelavo lesa
energetsko in rabo lesnih izdelkov (ti nadomeajo beton, jeklo, opeko, plastiko, aluminij, steklo itd.)
znatno prispevamo k znianju emisij toplogrednih plinov.
najmanj
Les je od vseh materialov in surovin za izdelke energijsko najbolj varen. Nastaja s pomojo
obremenjujo sonca, pri emer se iz zraka vee ogljikov dioksid in tvori lesno maso. Gradbenitvo je
eden najvejih porabnikov energije, saj se za proizvodnjo cementa, eleza in izolacijskega
material. materiala sprosti neznanska koliina ogljikovega dioksida.

Emisija CO2 v kg pri proizvodnji ene tone razlinega gradbenega materiala z upotevanjem skladienega CO2:

4532
4500
Lesena okvirna konstrukcija -457

3500 Opeka 88
Emisija CO2 /tono

2502 Steklo 154


2500
Beton 291
1500
Jeklo 649
649
291 Plastika 2502
500
88 154

-457 Aluminij 4532


-500

Vir: General Technical Report FPLGTR190, Wood as a Sustainable Building Material Robert H. Falk, Research
General Enginee, EPA (2006). From Bowyer and others (2008).

3 naraven
varnost 1

energetsko 2
V Marlesu ni ne prepuamo nakljujem.
prijazen

MARLES TEHNOLOGIJA 14
Ugotavljanje koliine sproenega CO2 in vloene energije, ki se sprosti ob proizvodnji enote gradbenega materiala;
primer 1 m2 stenskega elementa (Torelli, 2008):

900
876 Lesena hia
800
700 Openata hia

600
500
lesena hia opena hia
400
Tea (kg) 71 273
300
271 Energija (MJ) 271 876
200 273
Emisija CO2 (kg) -50 58
100 58
71
0
-100
-50
Tea (kg) Energija (MJ) Emisija CO2 (kg)

SIVA ENERGIJA bila proizvedena iz neobnovljivih virov energije (nafta, zemeljski


Velik del pretoka snovi, porabe energije in s tem povezanih emisij plin, premog, uran, vodna energija) in jo potrebujemo za procese
CO2 nastaja e v asu izdelave gradbenega elementa, torej e pridobivanja gradbenih materialov, transport in predelavo od
pred zaetkom gradnje. e setejemo potrebe po energiji, ki je odkopa surovin do konnega proizvoda, dobimo tako imenovano
sivo energijo.

Enak toplotno izolacijski uinek razlinih gradbenih materialov - bistvene razlike v debelini:

120
105
100 Primerjava toplotno izolacijskih lastnosti:
GRADBENI MATERIAL enak DEBELINA (cm)
80 toplotno izolacijski uinek
Mineralna volna 1,09
60
Ploa iz lesnih tvoriv 2,84
40 Masivni les 4,05
29,5
Opeka 29,5
20 Beton 105
4,05
1,09 2,84
0
Mineralna Ploa iz
Vir: General Technical Report FPLGTR190,
Masivni les Opeka Beton
volna lesenih tvoriv Wood as a Sustainable Building Material Robert H.
Falk, Research General Enginee, EPA (2006). From
Bowyer and others (2008).

Marlesov cilj je ustvarjanje nizko-energijskih hi, ki so v vsem svojem


ivljenjskem krogu proizvedene z minimalno koliino primarne energije.
Zato skrbno izbiramo materiale, ki so naravni, loveku prijazni in
proizvedeni s im manj vgrajene energije in CO2 v ivljenjskem krogu hie.
Posledino se materialom, kot so lesno cementne ploe, izogibamo, saj
je v njih 60 odstotkov cementa in samo 20 odstotkov lesa.

15 www.marles-hise.si
( 90 % svojega
asa lovek
prebije v zaprtem
prostoru.
(

Iz esa je Gradbeni materiali pri leseni montani gradnji


in njihove lastnosti
Marles
90 odstotkov svojega asa lovek prebije v zaprtem prostoru. Zato
hia? je izredno pomembno, iz kaknih gradbenih materialov je zgrajena
hia, saj vgrajeni materiali neposredno vplivajo na bivalno klimo med
tirimi stenami.
MARLES TEHNOLOGIJA 16
VRHUNSKA KAKOVOST
Gradbeni materiali, ki jih uporabljamo v drubi Marles
hie Maribor d.o.o., so vrhunske kakovosti. Vsi
dobavitelji izpolnjujejo zahteve evropskih standardov
za gradbenitvo. Neodvisni instituti za preverjanje
kakovosti materialov jih preverjajo, kar zagotavlja visoko
in preverjeno kakovost izdelkov.

SESTAVA KONSTRUKCIJE
Marles hia je gradbeni proizvod, grajen v okvirnem konstrukcijskem sistemu.
Gradbene elemente sestavljajo leseni okvirji iz stebrov in prek. Kot zunanja in notranja
obloga so razline ploe (mavno vlaknene, mavno kartonske, ploe iz lesnih
orientiranih vlaken). Prostor med ploami je zapolnjen s toplotno izolacijo (mineralno
volno, volno iz lesenih vlaken in celulozo).

LES KOT GENIALNI GRADBENI MATERIAL


Zaradi tevilnih pozitivnih lastnosti uporabljamo les kot glavni konstrukcijski material
za izdelavo sten, stropov, strenih nosilcev, pa tudi za okna, vrata in obloge Marles hi.

Les s suenjem in potapljanjem v raztopino borovih soli zaitimo pred biolokimi


kodljivci. Uporabljeno impregnacijsko sredstvo je popolnoma nekodljivo za ljudi in
naravno okolje. Impregniramo samo lesene dele konstrukcije, za katere je mono, da Gradbeni
pridejo v stik z vlago.
materiali, ki jih
PREVLADUJE DOMAI LES uporabljamo,
Za izdelavo Marles hi v veini uporabljamo kakovostni les iz regionalnih in trajnostno
gospodarjenih gozdov, saj je okolju najprijazneji les e vedno les iz domaih gozdov,
ker zanj ne potrebujemo dolgih prevoznih poti. Poleg tega s tem poveujemo ustvarjeno
regionalno vrednost ter podpiramo domae lastnike gozdov in gozdna gospodarstva.
so vrhunske
kakovosti.
(
Uvaamo samo doloene lesene lepljene izdelke, ki jih zaradi tehnolokih razlogov sami
ne proizvajamo in jih dobavljamo od evropsko priznanih dobaviteljev.

17
PREDNOSTI LESA
Les je zdrav.
Naraven, antistatien, elastien, paropropusten.
Les ne oddaja kodljivih snovi in ne povzroa alergij.
Les uravnava vlanost zraka.
Les ni radioaktiven.
Les dii.
Les je topel.

Les je prijazen okolju.


Les je edini obnovljivi gradbeni material z izjemno istim ivljenjskim ciklom.
Nastaja v istem procesu fotosinteze in asimilacije ob blagodejnem vplivu na
okolje.
Za obdelavo in predelavo je potrebno malo energije.
Predstavlja akumulacijo CO2 in je CO2 nevtralen.
Drevesa in leseni izdelki desetletja in stoletja skladiijo CO2.

Les je najbolja izbira za gradnjo ker:


Omogoa najvijo stopnjo predizdelave s hitro montao. Zaradi suhe gradnje
je mona takojnja vselitev. Les je gradbeni material z najboljim razmerjem
med toplotno izolacijo in ohranjanjem toplote ter tako zmanjuje stroke
ogrevanja.
Je hitro uporabljiv.
Omogoa preprosto vgradnjo.
Zlahka ga je mogoe obdelati in oblikovati.
Se hitro sui.
Ima nizko gostoto in teo.
Je naravni regulator notranjega ozraja.
Diha in pomaga pri prezraevanju, filtrira in isti zrak.
Stabilizira vlanost.
Dui zvok.
Je topel na dotik.
Je trajen.

LES USTVARJA
DOBRO POUTJE!

MARLES TEHNOLOGIJA 18
LESENI IZDELKI SO
HRANILNIKI CO2
Les zmagovalec v boju s podnebnimi spremembami

Gozdovi (drevje) preko fotosinteze absorbirajo na 1 m3 prirasta v povpreju

(
1 t CO2, ki ga veejo, skladiijo pa kot ogljik (C) in sprostijo cca. 0,7 t
kisika (O2) ter s tem vplivajo na kvaliteto zraka in uravnavanje koncentracij
ogljikovega dioksida (CO2) v atmosferi.

S tem, ko nadomeamo druge materiale z lesom, prihranimo.


1 m3 izdelkov iz lesa prihrani 1,1 tono CO2
1 m3 lesnih izdelkov = 2 toni manj CO2 v ozraju

Z gradnjo lesenih hi torej znatno prispevamo k znianju CO2 v ozraju in


ublaitvi podnebnih sprememb.

0,7 t O2

1 t CO2

Marles hia v EKO sistemu Francija 2009.

19 www.marles-hise.si
Konstrukcija
Marles hie
Gradbeno fizikalne lastnosti sten,
stropov in strehe Marles hie

ZUNANJA STENA
Sistemi, kjer je izolacija v stenah kamena volna,
na fasadi pa Neopor ali kamena volna (MEGA DOH):
Toplotna Zvona
SISTEM Debelina Skupna Poarna
prehodnost izolativnost
Zunanja stena izolacije (mm) debelina (mm) odpornost
U (W/m2K) RW (dB)
BASIC N6 * 180 240 0,19 44 60
MEGA N10* 240 296 0,14 46 60
MEGA DOH* 240 299 0,16 49 60
MEGA PLUS N10** 300 357 0,12 46 60
MEGA PLUS PASIV N14** 360 397 0,10 49 60
PASIV** 440 494 0,09 49 60

(
*Sistemi brez instalacijske ravnine **Sistemi z instalacijsko ravnino

Sistem brez 2 mm dekorativni omet


armirna malta
instalacijske
izolacija Neopor ali kamena volna
ravnine na disperzijsko lepilo
fasadi izolacija 15 mm mavno vlaknena ploa
Neopor ali lesena konstrukcija

kamena volna: izolacija kamena volna


0,2 mm PE folija
15 mm mavno vlaknena ploa

MARLES TEHNOLOGIJA 20
( Sistem z instalacijsko ravnino:
- na fasadi izolacija iz kamene volne: - na fasadi izolacija Neopor:

2 mm dekorativni omet 2 mm dekorativni omet


4-5 mm armirna malta 2,5 mm armirna malta
izolacija kamena volna izolacija Neopor
2 mm disperzijsko lepilo 2 mm disperzijsko lepilo
15 mm mavno vlaknena ploa 15 mm mavno vlaknena ploa
lesena konstrukcija lesena konstrukcija
izolacija kamena volna izolacija kamena volna
0,2 mm PE folija 0,2 mm PE folija
60 mm instalacijska ravnina 60 mm instalacijska ravnina
40 mm kamena volna 40 mm kamena volna
15 mm mavno vlaknena ploa 15 mm mavno vlaknena ploa

Sistemi, kjer je izolacija v stenah in na fasadi iz


lesno vlaknenih plo (EKO):
Toplotna Zvona
SISTEM Debelina Skupna Poarna
prehodnost izolativnost
Zunanja stena izolacije (mm) debelina (mm) odpornost
U (W/m2K) RW (dB)
EKO 260 317 0,16 46 60
EKO PASIV 400 452 0,11 49 60

2 mm dekorativni omet
4-5 mm armirna malta
izolacija lesno vlaknena ploa 60 mm
lesena konstrukcija z izolacijo lesa 160 mm
15 mm OSB ploa
60 mm vertikalne letve
15 mm mavno vlaknena ploa

21 www.marles-hise.si
Notranja stena

Stenska konstrukcija je lesena. Kot notranjo in


zunanjo oblogo na leseno nosilno konstrukcijo
15 mm mavno vlaknena ploa
pritrdimo okolju in zdravju prijazne negorljive
100 mm lesena nosilna konstrukcija
mavno vlaknene ploe.
50 mm izolacija (kamena volna)
V ravnini nosilne konstrukcije vgradimo 15 mm mavno vlaknena ploa
med oblogi izolacijski material negorljivo
mineralno volno. Opravlja vlogo tako toplotne Skupna debelina = 130 mm
kot zvone izolacije. Poarna zaita: REI 60 minut
V EKO sistemu kot izolacijo v steni vgradimo Zvona izoliranost: Rw = 43 Db
ognjevarne lesno vlaknene ploe.

15 mm mavno vlaknena ploa


100 mm lesena nosilna konstrukcija
50 mm izolacija
izolacija iz lesnih vlaken
15 mm mavno vlaknena ploa

Skupna debelina = 130 mm


Poarna zaita: REI 45 minut
Zvona izoliranost: Rw = 43 Db

( Izolacijski material

ima vlogo

toplotne in zvone

izolacije.

MARLES TEHNOLOGIJA 22
Strop v Marles hii
Stropna konstrukcija je lesena.
V medprostoru med lesene nosilce (stropnike) je poloen zvono absorpcijski in toplotno izolacijski material
(kamena ali lesna volna). Proti hladnemu delu podstreja pri mansardnih hiah so stropni elementi v polni
debelini zapolnjeni z izolacijskim materialom.

a Strop proti neogrevanemu


delu podstreja
B Strop proti ogrevanemu delu mansarde
ali nadstropja:
izolacija kamena volna 90 mm estrih + podna obloga
difuzijsko odprta folija 18 mm lesna ploa
18 mm lesna ploa 210 mm stropne lege
210 mm stropne lege 100 mm izolacija kamena volna
debelina izolacije 210 mm 22 mm stropne letve
22 mm stropne letve 12,5 mavno kartonska ploa
0,2 mm PE folija
12,5 mavno kartonska ploa

Zvona izolativnost:
Rw 58 dB; Ln, w 63 dB a B
Skupna debelina 352,5 mm

a Strop proti neogrevanemu


delu podstreja
180 mm lesno izolacijske ploe
0,2 mm folija
18 mm lesna ploa a B
210 mm stropne lege
210 mm lesne izolacijske ploe
22 mm stropne letve
0,2 mm eko natur folija
12,5 mavno kartonska ploa

90 mm estrih + podna obloga


B Strop proti ogrevanemu delu mansarde
18 mm lesno vlaknene ploe
ali nadstropja (strop debelina 352,5 mm)
210 mm stropne lege
100 mm izolacija lesno izolacijska ploa
22 mm stropne letve
12,5 mavno kartonska ploa

23 www.marles-hise.si
a Strop nad pritlijem proti neogrevanemu delu
podstreja

Skupna Toplotna Zvona Poarna


Debelina
SISTEM debelina prehodnost izolativnost odpornost
izolacije (mm)
stropa (mm) U (W/m2K) RW (dB) REI (minut)
BASIC N6 210 262,7 0,19 52 60
MEGA N10
MEGA DOH 390 442,7 0,09 52 60
MEGA PLUS N10
MEGA PLUS PASIV N14
430 483,0 0,09 52 60
PASIV

a Strop nad pritlijem proti neogrevanemu delu


podstreja

Skupna Toplotna Zvona Poarna


Debelina
SISTEM debelina prehodnost izolativnost odpornost
izolacije (mm)
stropa (mm) U (W/m2K) RW (dB) REI (minut)
EKO 390 442,9 0,17 49 60
EKO PASIV 430 483 0,09 49 60

B Strop nad pritlijem proti obdelanemu delu


mansarde ali nadstropja

Debelina Skupna debelina Toplotna Zvona Poarna


Debelina
SISTEM izolacije v stropa vkljuno z prehodnost izolativnost odpornost
izolacije (mm)
estrihu (mm) estrihom (mm) U (W/m2K) RW (dB) REI (minut)
BASIC N6
MEGA N10
MEGA DOH
MEGA PLUS N10 100 30 352,5 0,16 58 60
EKO DOH
MEGA PLUS PASIV N14
PASIV
EKO 100 50 337,5 0,21 51 NPD

MARLES TEHNOLOGIJA 24
Strop mansarde proti strehi (karje)
Stropna konstrukcija je lesena.
Med strene pirovce (tramove) namestimo izolacijo negorljivo kameno volno.
Na spodnjo stran pirovcev (tramov) namestimo letve, ki so podlaga za pritrditev stropne obloge
mavno kartonske ploe.
Kot vemo, je eden od glavnih ukrepov varevanja s toplotno energijo predvsem zagotoviti dobro toplotno
izolacijo zunanjih povrin, med katere seveda spada tudi streha. S tako izvedeno stropno konstrukcijo
pod streho doseemo toplotno prehodnost strehe od U = 0,19 W/m2K pri sistemu BASIC do U =
0,087 W/m2K pri sistemu PASIV.

Sistem Basic

24 mm deske v irini 1m
210 mm strene karje
izolacija kamena volna
0,2 mm PE folija
44 mm stropne letve
izolacija kamena volna
12,5 mm mavno kartonska ploa

Sistem Eko

24 mm deske v irini 1m
210 mm strene karje
izolacija iz lesnih vlaken
0,2 mm PE folija
44 mm stropne letve
izolacija iz lesnih vlaken
12,5 mm mavno kartonska ploa

Skupna Toplotna Zvona


SISTEM Debelina Poarna
debelina prehodnost izolativnost
Zunanja stena izolacije (mm) odpornost
stropa (mm) U (W/m2K) RW (dB)
BASIC N6 210 284,5 0,19 51 60
MEGA N10 250 294,5 0,16 52 60
MEGA PLUS N10 250 306,5 0,16 52 60
EKO 250 284,5 0,18 52 NPD

25 www.marles-hise.si
Konstrukcija nad talno ploo

( Sistem BASIC N6, MEGA N10, MEGA PLUS N10, MEGA DOH, EKO

10 mm talna obloga 190 mm skupna debelina


60 mm betonski estrih
120 mm izolacija

( Talna ploa in konstrukcija nad talno ploo:


Sistem PASIV, MEGA PLUS N14, EKO PASIV

10 mm talna obloga 600 mm skupna debelina


50 mm betonski estrih
40 mm izolacija
200 mm betonska ploa
300 mm izolacije

Strena
konstrukcija
Marles hie

MARLES TEHNOLOGIJA 26
Strena konstrukcija Marles hie je lesena in izdelana kot vpeta strena konstrukcija s strenimi
karjami ali kot strena konstrukcija na strenih legah. Je izvedena kot dvo- ali ve kapnica
(odvisno od izbranega objekta). Streni nagib projektiramo v skladu z lokacijsko dokumentacijo,
ki je izdelana na osnovi prostorsko ureditvenih pogojev, zazidalnega ali ureditvenega narta.
Standardna irina elnega napua je v skladu s projektom. Strene lege so narejene iz
vzdolno in debelinsko lepljenega lesa.

SNEG IN VETER
Preverjena je obteba strene konstrukcije na obtebo snega in vetra s statinim izraunom.
Nosilnost konstrukcije za sneg se izraunava v skladu z EC1. Na posebno zahtevo, za podroja
z ekstremnimi koliinami snega, nosilnost konstrukcije poveamo.

SEKUNDARNA KRITINA
Strena konstrukcija je prekrita s sekundarno kritino, ki je UV obstojna, vetrotesna, se ne trga,
povrina se ne blei in ne drsi. Osnovni namen sekundarne kritine je zaita toplotne izolacije
pred vdorom vode in vetra. Je paro propustna, kar omogoa vodni pari prehod iz toplotne
izolacije, s tem se zmanjuje monost kondenzacije vlage.

PREREZI STRENIH KONSTRUKCIJ

( Sistemi BASIC N6, MEGA N10, MEGA DOH, MEGA PLUS N10

strena kritina 0,2 mm PE folija


48 mm strene letve 44 mm stropne letve v razmiku
48 mm kontra letve 400 mm
0,3 mm paropropustna strena izolacija
folija 12,5 mm mavno kartonska ploa
220 mm streni prirovec
izolacija

Skupna debelina Toplotna Zvona


SISTEM Debelina izolacije Poarna
strene konstrukcije prehodnost izolativnost
Strena konstrukcija (mm) odpornost
(mm) U (W/m2K) RW (dB)
BASIC N6 220 373 0,18 48 45
MEGA N10 260 373 0,16 50 45
MEGA PLUS N10 260 373 0,16 50 45

27 www.marles-hise.si
( Sistemi mega plus pasiv N14

strena kritina 220 mm streni pirovec


48 mm strene letve 0,2 mm PE folija
48 mm kontra letve 44 mm stropne letve v razmiku
22 mm bitumizirana lesno vlaknena 400 mm
ploa 40 mm izolacija kamena volna
180 mm strene prene lege 12,5 mm mavno kartonska ploa
180 mm izolacija kamena volna

Skupna debelina Toplotna Zvona


SISTEM Debelina izolacije Poarna
strene konstrukcije prehodnost izolativnost
Strena konstrukcija (mm) odpornost
(mm) U (W/m2K) RW (dB)
MEGA PLUS PASIV N14 440 575 0,09 52 45
PASIV 440 589,5 0,09 52 45

( Sistemi EKO in EKO PASIV

strena kritina 0,2 mm eko natur foilja


48 mm strene letve 44 mm stropne letve
48 mm kontra letve 40 mm izolacija lesno vlaknene
22 mm lesno vlaknene ploe ploe
220 mm streni pirovci 12,5 mm mavno kartonske
220 mm izolacije-lesno vlaknene ploe
ploe

Skupna debelina Toplotna Zvona


SISTEM Debelina izolacije Poarna
strene konstrukcije prehodnost izolativnost
Strena konstrukcija (mm) odpornost
(mm) U (W/m2K) RW (dB)
EKO 260 394,7 0,16 49 30

MARLES TEHNOLOGIJA 28
toplotna Izolacija
v stenah in stropih
Marles hia je kakovostno izolirana hia
V ravnini lesene konstrukcije vgradimo med notranjo in zunanjo oblogo izolacijski material
negorljivo mineralno kameno volno ali ognje-odporno izolacijo iz lesnih vlaken, ki opravljata vlogo
tako toplotne kot zvone izolacije.

KAMENA VOLNA
Kot izolacija se v Marles sistemih BASIC N6, MEGA N10, MEGA PLUS N10, MEGA
PLUS PASIV, PASIV, MEGA DOH in EKO DOH za vse gradbene elemente uporablja
kamena volna. Znailna prepletena struktura mineralnih vlaken daje kameni volni
odline izolacijske sposobnosti. Uporabljamo jo za izolacijo zunanjih in notranjih sten,
tal in strehe, v sistemu EKO DOH in MEGA DOH pa tudi za izolacijo fasade.
Kamena volna je odlien toplotni izolator, ki ima e druge izjemne lastnosti: je
vodoodbojna, paropropustna (torej diha), odporna na mikroorganizme, brez vonja,
kemino nevtralna, dimenzijsko stabilna, odporna na staranje in nekodljiva. Predvsem
pa jo odlikuje visoka poarna odpornost. Izdelana je iz kamenin vulkanskega izvora,
ki ji zagotavljajo talie pri temperaturi nad 1000C in ima najviji moni razred
negorljivosti A1, saj kamena volna ne gori.

ZVONO IZOLACIJSKE LASTNOSTI KAMENE VOLNE


Prav tako imajo ploe iz kamene volne dobre zvono-izolacijske lastnosti in
prepreujejo prenos udarnega zvoka, kot so hoja, premikanje predmetov in skakanje.
Z uporabo kamene volne kot izolacijskega materiala v Marles stenah tako doseemo
odlino zvono izolacijo, saj prenos zvoka dui zvone vibracije, kot so glasba, ropot
strojev ali naprav.

TOPLOTNO IZOLACIJSKE PLOE IZ LESNIH VLAKEN


Uporabljamo jih v Marles EKO sistemih in so sestavljene iz istih, naravnih lesnih
vlaken. Gre za izkljuno sve les, pridobljen ob redenju borovih gozdov ter dodane
ostanke, ki nastanejo ob razrezu tega lesa. Ob tem se upoteva stroge zahteve pri
stalnem gospodarjenju z gozdovi, kar potrjujejo certifikati neodvisne organizacije
FSC (Forest Stewardship Council). Pri izdelavi izolacijskih plo iz lesnih vlaken se
ne uporablja vezivnih sredstev z vsebnostjo formaldehidov in PMDI substanc. Za
izdelavo se porabi malo energije, v fazi proizvodnje in uporabe pa ni kodljivih emisij.
Stroge zahteve in redna preverjanja zagotavljajo najviji nivo kakovosti, kar potrjuje
pridobljen EU certifikat znak kakovosti natureplus.

29 www.marles-hise.si
Pri odloitvi za Marles EKO hio, ki je izolirana s toplotno izolacijskimi ploami
iz lesnih vlaken, se ne odloate samo za okolju prijazno gradnjo, ampak za
izjemno dobro poutje in kakovost bivanja v stavbi.

IZOLACIJA IZ LESNIH VLAKEN ITI PRED


OGNJEM
eprav les gori, hkrati nudi najviji nivo zaite pred ognjem, to velja tudi za
izolacijske materiale iz lesnih tvoriv. Ravno v primeru poara izolacija iz lesnih
vlaken prepreuje hitro gorenje, saj na povrini zogleni in na ta nain ovira
irjenje poara. V kombinaciji z ustrezno konstrukcijo, kot jo uporabljamo
v Marles sistemih, nudijo toplotne izolacije iz lesno vlaknenih materialov
protipoarno zaito do REI 90. To pomeni, da bi ogenj potreboval 90 minut
za prodor skozi konstrukcijo. Pozitivna lastnost izolacij iz lesnih vlaken je tudi
ta, da v primeru poara ne izloajo strupenih hlapov, kar je pomemben vidik

(
pri reevanju ljudi.
IZOLACIJA IZ LESENIH VLAKEN
NE IZLOA STRUPENIH HLAPOV.
Obloge sten in stropov
STENA
Obloga igra pomembno vlogo v Marles hii. Ob stene, tako notranjo kot zunanjo
oblogo, pritrdimo negorljive okolju in zdravju prijazne mavno vlaknene ploe
ali lesno vlaknene ploe OSB (velja za sisteme EKO in PASIV).

MAVNO KARTONSKE IN MAVNO VLAKNENE


PLOE
Mavne ploe in les naravni materiali v sozvoju z naravo so idealni
materiali, ko gradimo konstrukcije, ki so solidne, cenovno sprejemljive in
variabilne. Omogoajo, da hio lahko prilagodimo razlinim ivljenjskim fazam,
naim individualnim zahtevam in potrebam, in ne obratno.
Tudi mavec je naraven material, ki je okolju prijazen, nima vonja, ne sproa
snovi, ki bi kodovale zdravju, ni strupen in uravnava klimo v prostoru. Ker je
zelo porozen material, lahko za doloen as vsrka odveno vlago iz prostora in
jo nato z izhlapevanjem v prostor vrne, ko postane zrak bolj suh.

PROTI POARNE IN ZVONE LASTNOSTI


MAVNIH PLO
Mavne ploe so negorljive (klasifikacija materiala A2 po EN 13501-1), torej
spadajo v najviji razred (na primer lesno cementne ploe so manj poarno

MARLES TEHNOLOGIJA 30
odporne in so v razredu B2) in e pri majhnih debelinah omogoajo odlino zaito pred poarom. Mavni gradbeni
materiali in gradbeni sistemi so predvideni za uporabo pri doseganju poarne zaite v gradbenitvu. Mavec e po
naravi deluje poarno zaviralno in s tem prevzema pomembno funkcijo obvladovanja poara in njegovega omejevanja
na mesto nastanka, razen tega pa z zaito nosilne konstrukcije nudi varnost pri reevanju ljudi in dobrin.

Konstrukcije z mavnimi ploami omogoajo doseganje bistveno boljih rezultatov zvone zaite kot masivne
betonske ali opene konstrukcije.

RAZLIKA MED MAVNO KARTONSKO IN MAVNO VLAKNENO PLOO


Mavno kartonske ploe imajo jedro ploe izdelano iz mavca, ki daje izdelku potrebno trdnost. Na jedro je
obojestransko kairan karton, ki zagotavlja upogibno in natezno trdnost.
Mavno vlaknene ploe so izdelane iz mavca in celuloznih vlaken, ki so pridobljena po postopku mehanskega
drobljenja izbranih vrst odpadnega papirja. Ploa je sestavljena iz treh slojev; vrhnji sloj ji zagotavlja trdno in gladko
povrino, ki jo lahko enostavno finalno obdelamo, saj zagotavlja odlien oprijem premazov, tapet, keraminih oblog.
Srednji sloj z dodatki zniuje teo ploe. Spodnji sloj pa skupaj z vrhnjim zagotavlja mehansko trdnost. Ploo
odlikujejo gladka povrina, trdnost zaradi notranje ojaitve z vlakni, zvona izolativnost, vlagoodpornost, negorljivost
in preprosta obdelava.

50kg

zvona negorljivost preprosta vlagoodpornost nosilnost


izolativnost obdelava (50 kg)

Mavno vlaknene ploe:


so ognje odporne in ne gorijo, razred A2,
vlago odporne (primer: ploo postavimo v vodo, po
dveh urah sprejme 30 odstotkov vlage, po suenju
vlago odda, ohrani svoje prvotne lastnosti glede
trdnosti),
dobra podlaga za obeanje polic, viseih pohitvenih
elementov na en vijak, (poseben vijak!) kamor lahko
obesimo breme teko tudi do 50 kg,
dober zvoni in toplotni izolator,
mavec ima enak pH kot loveka koa: 5,5,
vlago nase sprejme in jo oddaja, zato je regulator
vlage v prostoru.

31 www.marles-hise.si
Lesene OSB ploe
Lesne ploe OSB spadajo v razred E1 in jih uporabljamo kot parno
oviro za oblaganje sten v EKO in PASIV sistemu. V teh ploah so
lesnim vlaknom dodane smole, ki so popolnoma nekodljive za ljudi
in okolje ter ne vsebujejo prostega formaldehida.

STROP
Stropni elementi so na zgornji strani obloeni z lesno ploo, ki
ne vsebuje formaldehida in je popolnoma zdravju nekodljiva. Na
spodnji strani pa je strop prekrit s slojem mavno kartonske
ploe.

KONSTRUKCIJSKE PLOE
Za oblogo na zgornji strani stropov uporabljamo lesne ploe LSB in OSB/3,
ki sodijo v razred E1 z izboljanimi mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi, kar
se kae predvsem v viji upogibni trdnosti, manjem debelinskem nabreku
in v viji razslojni trdnosti. Odlikuje jih stabilnost v vseh smereh ter izredna
kompaktnost. Primerne so za uporabo v vlanih pogojih.

( Lesene ploe osb


sodijo v razred e1.

MARLES TEHNOLOGIJA 32
TOPLOTNO IZOLACIJSKA FASADA
Zunanje stene e v proizvodnji zakljuimo s sistemom toplotno izolacijske
fasade. Fasada je sestavljena iz lahkih izolacijskih plo iz Neoporja, ki jih
nalepimo na zunanjo oblogo stene. Izolacijske ploe obdelamo s tankim
slojem armirne mase z vtisnjeno armirno mreico.

LEPILO IN ARMIRNA MASA


Za lepljenje izolacijskih plo iz Neopora na mavnovlaknene ploe
uporabljamo specialno disperzijsko lepilo. Za armiranje toplotno izolacijskih
plo pa se uporablja eno-komponentni disperzni armirni omet, ki dobro iti
fasadne ploe in ima minimalno vodo vpojnost ter dobro difuzijo. Steklena
mreica za armiranje osnovnega sloja je plastificirana steklena mrea
izdelana v skladu z ETAG 004, evropsko smernico za toplotno izolacijske
fasade.
Kjer kot izolacijo uporabimo kameno volno, uporabljamo za izravnavanje in
oplemenitenje zakljunih slojev mineralno maso. Taken sistem je najbolj
difuzen, ojaan, dolgotrajen in negorljiv, torej najbolji.

FASADNA IZOLACIJA PLOA NEOPOR


Srebrno sive izolacijske ploe so novost v ponudbi izolacijskih materialov.
Izdelane so iz surovine NEOPOR, ki ima dodana grafitna zrnca, ki reflektirajo
toploto, podobno kot zrcalo odbija svetlobo. S tem se celo za 20 odstotkov
izboljajo izolacijske lastnosti plo, kar znia toplotno prehodnost zunanje
stene ob isti debelini izolacije na zunanji steni Marles hie. S tanjo izolacijo
pa doseemo tudi manjo tlorisno povrino zidov, kar pomeni ve kvadratnih
metrov stanovanjske povrine ob enakovrednih toplotnih prehodnostih stene.

LESNO VLAKNENE IZOLACIJSKE FASADNE PLOE


Pri sistemih EKO in EKO PASIV kot izolacijo uporabljamo lesno vlaknene ploe, ki jih e v proizvodnji zaitimo
z armirnim ometom.
Izolacijske ploe iz lesnih vlaken za fasado so vodoodbojne, visoko difuzijsko odprte in visoko kompaktne.
Zaradi veje gostote materiala ploe bistveno poasneje prepuajo toploto in imajo zato odline izolacijske
lastnosti tako poleti kot pozimi. Ploe omogoajo, v sestavi z ustrezno konstrukcijo, protipoarno zaito
konstrukcije do F90.

33 www.marles-hise.si
ZAKLJUNI DEKORATIVNI
SLOJ FASADE
Fasada je tista pika na i, ki da hii kot celoti konno podobo in sijaj. Zato je
fasadni izolacijski sistem eden od pomembnejih elementov vsake stavbe, saj
jo iti pred vplivi okolja, hkrati pa ji da elen estetski videz, ki ga doseemo z
dekorativnimi ometi. Le-te nanaamo na Marles hie na fasadne povrine po
montai hie na gradbiu.

BARVNA LESTVICA
Barve so mono izrazno sredstvo pri ustvarjanju bivalnega prostora in
lahko dramatino spremenijo njegov videz ter dinamiko ivljenja v njem. Prav
zaradi razlinega dojemanja barv na eni strani in velike monosti izbire na
drugi, je odloitev glede pravega odtenka velikokrat teka. Zato vam nudimo
nepogreljivo storitev poljubno izbiro barvnih kombinacij in tekstur. Na Marles
spletni strani vam omogoamo, da po elji preizkuate barvne kombinacije na
primerih Marles hi.

( NA SPLETNI STRANI

www.marles-hise.si
SAMO KLIK STRAN OD NOVE BARVE FASADE
NAJDETE POVEZAVO Na spletni strani Marles hi bodite pozorni na povezavo, ki vas ob kliku povee z
JUB design studiem. S pomojo aplikacije lahko samostojno nanaate barvne
Z JUB DESIGN kombinacije in si vizualizirate izbrane nianse ter teksture na tipskih Marles

STUDIOM.
( hiah.
Mono je tudi naroiti barvno tudijo po meri. Za kupce Marles hi je storitev
brezplana. Na fotografijah lahko vidite primere barvnih tudij za Marles hie
in javne objekte, ki so bile narejene s pomojo aplikacije JUB design studio.

34
( Ustvarjeno za
vae zadovoljstvo
in popolnost
bivanja.
(

Stavbno pohitvo
Marles hie

35 www.marles-hise.si
Lesena okna in balkonska vrata
Srce in dua Marles hie
Okna so nujen element vsake hie in neprecenljivi vir svetlobe v
prostore bivanja. V Marles hii so standardno vgrajena lesena okna
in balkonska vrata, po elji naronika pa lahko tudi PVC ali Al stavbno
pohitvo.
Naravni regulator notranjega ozraja in sicer: diha in pomaga pri
prezraevanju, stabilizira vlanost, filtrira in isti zrak, je topel na
dotik in dui zvok.
V primeru poara se pri gorenju ne sproajo strupeni plini, kot pri
gorenju plastinih materialov.
Prednost dajemo lesenim oknom, saj je les naravni material, ki

Les ima bolje karakteristike toplotne izolativnosti.


V primeru razpok se leseno okno lahko sanira, pri plastinem pa je
potrebna menjava.
ugodno vpliva na lovekovo poutje v prostoru, ker je:

Lesena okna in balkonska vrata so zaitena z biocidno vodno


impregnacijo. Povrinsko so obdelana z okolju prijaznimi debelo
slojnimi akrilnimi lazurnimi ali s pokrivnimi premazi v niansi po
barvni karti. Proti doplailu je moen katerikoli barvni ton po elji
kupca.
Da izgubljamo im manj energije iz bivalnega prostora v okolje,
vgrajujemo okna z dvojno ali trojno zasteklitvijo, s koeficientom
toplotnega prehoda od 0,5 W/m2K (pri pasivnih hiah) pa do
1,0 W/m2K, ki ga doseemo tako, da zrak v prostoru med stekli
zamenjamo z lahtnim plinom, na steklo pa nanesemo toplotno
zaitno oblogo.
Enostavno odpiranje okenskega krila po horizontalni in vertikalni osi
nam omogoa vrtljivo nagibno okovje (Roto Centro 101 E 20).
Okovje je tridimenzionalno nastavljivo.
Pololive za odpiranje so iz polirane medenine enostavnih modernih
oblik.
Z dvema vgrajenima tesniloma zagotavljamo dobro zrakotesnost,
vodotesnost in zvono izolativnost okna.
Na bolj obutljive dele okna, torej na spodnji prenik podboja in
okenskega krila sta vgrajena odkapna Al profila, ki podaljata
ivljenjsko dobo okna.
Okenske police so iz naravnega kamna. Zunanja polica je granitna,
notranja pa marmorna. Tovarniko police niso premazane, saj so
med transportom in gradnjo zaitene s PE folijo.
Okna dopolnimo tudi z razlinimi senili; na primer lesenimi
naoknicami, roloji ali aluzijami. Pri naroilu rolojev je mono izbirati
med plastinimi lamelami, kakor tudi med izolacijskimi Al lamelami
polnjenimi s poliuretansko peno.

MARLES TEHNOLOGIJA 36
Leseno stavbno pohitvo Marles PSP
Vrhunska lesena okna, vrata in senila

Marles PSP leseno stavbno pohitvo odlikuje izvirna konstrukcija, pestra


ponudba oblik, velikosti, zasteklitve in barv. Stavbno pohitvo Marles PSP
omogoa veliko dnevne svetlobe, hkrati pa varuje pred vremenskimi vplivi
in hrupom. Narejeno je iz kakovostnega lesa in poleg prijetnega obutka,
nudi tudi udobno naravno klimo ter veliko monosti pri oblikovanju
prostora. S profesionalno izdelavo in vgradnjo, v skladu z najnovejimi
smernicami, zagotavljamo odlino tesnjenje.

NAINI
ODPIRANJA
TERMO PLUS MEGA SOFT
R=6 R=10

vrtljivo nagibno nagibno


EXCLUSIVE MEGA
R=6 PASIV SOFT
R=10

nagibno drsno EXCLUSIVE ALU MEGA


SOFT R=6
R=10

MEGA ALU
dvino drsno R=6 EXCLUSIVE
R=6

zgibno drsno
( Si elite dom presekov?
Izberite stavbno pohitvo Marles PSP!
(
37 www.marles-hise.si
MEGA PASIV
R=6
ALU PASIV
SIST.15
Steklo
Glede na potrebe lahko izbiramo med stekli, ki nam
ponujajo razline toplotne, zvone, sonne zaitne in
estetske lastnosti. Standardna je troslojna zasteklitev s
terminim distannikom.

OKOVJE
Uglednega svetovnega proizvajalca. Omogoa nam
ALU PASIV
enorono odpiranje po horizontalni in vertikalni osi ter
PLUS
nagibno drsno odpiranje. Lepoto lesa lahko poudarimo z
SIST.10
izbiro skritega okovja.

ODKAPNI PROFIL
iti spodnji, najbolj izpostavljen del
podboja pred vremenskimi vplivi.
Pri soft izvedbi je tudi odkapni profil ALU MEGA
zaobljene izvedbe. Odkapnik ne VERBUND
predstavlja toplotnega mosta, ker VERBUND
je potegnjen iz notranjosti profila.
S tem so zagotovljene bolje
vrednosti toplotne prevodnosti.

POVRINSKA
OBDELAVA ALU
EXCLUSIVE
Odporni in okolju prijazni premazi
na vodni osnovi.
DESIGN
SIST.23
Zaiteni so vsi V spoji in elni les.

TESNILO
V okno sta vgrajeni dve tesnili,
mono pa je dodati e tretje.
ALU MEGA
DESIGN
LES
SIST.23
Debeline 92 mm iz kakovostnega lepljenega, z zunanje
in notranje strani dolinsko nespojenega lesa in zranimi
komorami, ki poveajo toplotno izolativnost okna.

VGRADNE OBLIKE Podjetje Marles PSP svojim naronikom poleg lesenih


oken omogoa in ponuja tudi nakup in montao PVC
oken. Na eljo naronika je torej mono okna izbrati
tudi drugje. Na dobavitelj je kakovosten, zanesljiv in
zagotavlja okna, ki so trajna, optimalna in vam bodo v
zadovoljstvo.
pravokotna polkrona lok trapez trikotna okrogla

MARLES TEHNOLOGIJA 38
Senila

(
Okna so obutljivi del hie, zato potrebujejo zaito v obliki
senil, torej rolet, aluzij ali polken.
Polkna dajejo

FUNKCIJE SENIL: hii bogat


zaita pred neelenimi pogledi mimoidoih, izgled in
zaita pred sonno svetlobo, regulator svetlobe v prostoru,
poveana toplotna izolacija stavbnega pohitva,
poseben ar.
(
estetski vidik senila so dobavljiva v razlinih niansah
in oblikah, da obogatijo videz hie.

Lesena polkna
Lesena polkna dajejo hii bogat videz in
poseben ar.

FUNKCIJE POLKEN
Polkna poleg zaite pred nezaelenimi pogledi nudijo tudi
zaito pred soncem, too, dejem in ostalimi vremenskimi
vplivi. Poveajo tudi toplotno zaito oken, kar e dodatno
zmanja porabo energije za ogrevanje in hlajenje hie.
Izbirate lahko med razlinimi tipi polken: s fiksnimi lamelami,
z gibljivimi lamelami, kasetnimi, kombinirana

SODOBNA POLKNA
Na modernih objektih se vse ve uporabljajo drsna polkna
(brisuleji), s katerimi lahko zasenimo velike steklene
povrine. Drsna polkna so montirana na vodilih in jih
enostavno premikamo v eleno pozicijo.

SISTEM ZAPIRANJA / ODPIRANJA POLKEN

39 www.marles-hise.si
Vhodna vrata ( Vhodna vrata
so povrinsko
Vrata na pragu hie so ogledalo naega doma. zaitena, torej
Vhodna vrata dajejo zasebnost in ustvarjajo intimen
prostor. impregnirana in
konno polakirana
SESTAVA VHODNIH LESENIH VRAT MARLES PSP z vodnimi akrilnimi
Sestavljena so iz lameliranega lesenega podboja in vratnega krila, ki je premazi v enaki
opremljeno z masivnimi polnili. Lahko so v celoti lesena ali pa delno zastekljena.
Vratno krilo je opremljeno z ve tokovno zaporo, cilindrino kljuavnico in kvaliteti kot okna.
(
medeninasto kljuko z obojestranskim itom.

Zaita lesa
Lesena okna, lesene obloge, vidne lesene konstrukcije in drugi leseni
elementi na hii, ki so zaiteni s premazi Aquavita, imajo dolgo ivljenjsko
dobo. Dobro kljubujejo onesnaenemu in agresivnemu zraku in ne
potrebujejo pogostega vzdrevanja. Premazi za les so sodobni, okolju in
ljudem prijazni premazi na vodni osnovi.

ORANNA / 2001

PENINA NATURA / 1012

OLIVNA / 8001

SVETLO RDEA / 3002

40
PREVENTIVNA ZAITA STAVBNEGA
POHITVA
Preventivno les zaitimo z impregnacijskim sredstvom na vodni osnovi,
namenjenim za preventivno zaito stavbnega pohitva in ostalih vidnih
( Za zaito lesa
uporabljamo
delov konstrukcije. Izdelan je iz kakovostnih smol, svetlobno obstojnih sodobne, okolju
pigmentov, sodobnih fungicidov in vode. Uinkovitost impregnacijskih
sredstev je tudi preverjena na uglednih intitutih, sredstva ustrezajo prijazne premaze
vsem najstrojim predpisom. Lesene elemente lahko tudi dekorativno na vodni osnovi.
obarvamo.

ZAITA PRED VREMENSKIMI VPLIVI


Les nato zaitimo e pred vremenskimi vplivi s transparentnimi
ali pokrivnimi premazi. Uporabljamo jih kot zakljuni sloj pri zaiti
stavbnega pohitva in ostalih vidnih delov lesene konstrukcije.
Transparentni premazi poudarijo strukturo lesa in ga povrinsko
zaitijo pred vremenskimi vplivi. Izdelani so iz kakovostnih veziv,
svetlobno obstojnih pigmentov, reolokih aditivov, vodoodbojnih
sredstev in vode.
Brezbarvne lazure ne priporoamo za zunanjo uporabo, pri uporabi
zelo svetlih nians pa je obnavljanje pogosteje.
Pokrivni premazi les povrinsko zaitijo pred vremenskimi vplivi, hkrati
pa ne dajejo plastinega videza, saj pustijo strukturo lesa nakazano.
Izdelani so iz kakovostnih veziv, voskov, svetlobno obstojnih pigmentov,
aditivov in vode.
Barvni odtenek izbirate lahko po barvni karti Marles PSP. Pokrivna
barva je na voljo v RAL, NCS barvnih tonih oziroma jo je mono izdelati
tudi po naroilu.

41 www.marles-hise.si
Aluminijasto stavbno pohitvo
Stavbno aluminijasto pohitvo, ki ga vgrajujemo v Marles hie,
je izdelano v skladu z evropskimi standardi. Zagotavljamo dolgo
ivljenjsko dobo in servisiranje.

Al Rolete
V Marles hie standardno vgrajujemo vgradne rolete, ki jih montiramo
skupaj s stavbnim pohitvom. Vgrajene katle, razen revizijskega pokrova,
ki se nahaja v prostoru v paleti, niso vidne. katle so tesnjene in izolirane
tako, da ustrezajo zahtevam toplotne prehodnosti za stavbno pohitvo.
Vsi sestavni deli rolet (elektro pogoni in avtomatika) so visokokakovostni
in preizkueni proizvodi evropsko priznanih proizvajalcev. Mona je tudi
vgradnja zunaj montanih rolet, ki pa so v glavnem namenjene za kasnejo
montao.

Al aluzije
Na eljo kupca vgradimo tudi visokokakovostne Al aluzije z lamelami Z
profila z gumijastim tesnilom, ki zagotavljajo minimalno viino paketa
zloenih lamel in bolje zapiranje. Lamele so stransko vodene s pomojo
kovienih vodilnih epov v vodilih z LDPE vlokom, ki je UV obstojen in
zagotavlja brezhibno brezstopenjsko drsenje in duenje umov. Mone so
vse standardne izvedbe in naini upravljanja.
Obdelamo jih lahko v barvi stavbnega pohitva v skladu z barvno karto
Marles PSP ali v kakni drugi niansi po naronikovi elji.

Polkna
Vzdrljiva aluminijasta polkna z nosilnim okvirjem je mono montirati na
aluminijasto, leseno ali PVC stavbno pohitvo. Polkna so lahko v izvedbi s
fiksnimi ali gibljivimi lamelami.

( Pohitvo, ki ga
vgrajujemo, je v
skladu z evropskimi
standardi.

MARLES TEHNOLOGIJA 42
KOMARNIKI
Za zaito pred nadlenim mresom in insekti vam
ponujamo komarnike, ki so lahko kot samostojna
konstrukcija ali pa so integrirani v senila. Mone izvedbe
so: rolo komarniki, fiksni komarniki vpeti v okvir, drsni
komarniki in komarnika vrata.

Vhodna vrata
Vhodna vrata so najbolj obremenjen element stavbnega
pohitva. Toplotna in zvona izolativnost, odpornost na
UV arke in druge tevilne atmosferske vplive, trajno
tesnjenje, mehanska odpornost, varnostne zahteve
in dolga ivljenjska doba ter minimalno vzdrevanje so
zahteve, ki jih odlino izpolnijo aluminijasta vhodna vrata.
Zato nudimo monost vgradnje aluminijastih vrat iz iroke
palete aluminijastih polnil, ki omogoajo tudi design po
individualni zamisli.

Rolo vrata
Aluminijasta industrijska in garana rolo vrata iz izolacijskih
lamel nudijo ustrezno toplotno in zvono izolativnost.
Mona je montaa vrat iz zunanje ali notranje strani
objekta v odprti izvedbi ali izvedbi v rolo katli. Pogon je
elektrien, z monostjo ronega pogona v primeru izpada
elektrinega napajanja, zaite proti zdrsu in daljinskega
upravljanja.

Okenske police
OKENSKE POLICE IZ NARAVNEGA KAMNA
Narava je za nas ustvarila naravni kamen, ki je postal
pomembna sestavina gradnje. Ker se lepota skriva ravno
v tem, da nikoli ne boste nali dveh enakih kosov, lahko z
naravnim kamnom dodate individualnost in unikaten peat
vai hii. Izbirate lahko med tevilnimi raznolikimi strukturami
iz granita za zunanje in marmorja za notranje police.

43 www.marles-hise.si
Strena okna
Dobra osvetlitev mansarde za bivalno ugodje

Dnevna svetloba je pomembna za poutje in zdravje loveka. Za bivalne prostore


kot so dneva soba, jedilnica in otroka soba potrebujemo po slovenskih predpisih
vsaj 20 odstotkov okenskih povrin glede na tloris prostora.
K energijski varnosti sodobni hi prispeva prava izbira okna, k dobremu poutju
pa tudi kvalitetna osvetlitev prostora.

IZKORISTITE SVETLOBO
Otroke sobe v mansardi potrebujejo ve svetlobe, saj otroci v sobah preivijo
veliko asa. Na podlagi namembnosti prostora in razporeditve pohitva doloimo
razporeditev in tevilo oken. Nije vgrajena okna bodo nudila tudi razgled, okna
vgrajena vije pa dodatno osvetlitev v globino prostora.

(
Ker je streno okno obrnjeno proti viru svetlobe, bistveno bolje osvetli prostor
Preverite koliko
kot frada. Vgradnja je vsaj 3x ceneja v primerjavi z izdelavo kompletne frade
dnevne z enako velikostjo steklene povrine.
V Marles hie so vgrajena samo najkakovostneja okna, pri katerih je zanesljivost
svetlobe bo v vai izdelka preizkuena skozi dolgoletno uporabo in serijsko izdelavo sestavnih delov.
hii e preden

bo le ta zgrajena!
ANALIZA DNEVNE SVETLOBE
Koliko dnevne svetlobe bo v bodoem domu, si teko predstavljamo, e teje pa
naknadno vgrajujemo okna.
Za lajo in pravilno odloitev lahko naronik ob idejnem projektu prejme analizo
dnevne svetlobe, izvedeno s strani podjetja VELUX Slovenija. Na eljo naronika
je analizirana osvetlitev prostorov glede na predvideno postavitev okenskih
odprtin.

Primer analize otroke sobe na dan 21.marca ob 11:30 uri izvedene s


programom VELUX Daylight Visualiser. Brez strenega okna na juno
orientirani strehi bi bila soba veino dneva brez sonca in slabo osvetljena.

MARLES TEHNOLOGIJA 44
Nizko-energijska gradnja
in poraba energije
Marles energetsko varna gradnja - okolju in druinskemu
proraunu prijazna gradnja, ki nudi nadstandardno bivalno udobje.

Marles nizko-energijske hie


Poraba energije je med 40 in 60 kWh/m2 na leto.
Ogrevanje je mono z vsemi konvencionalnimi grelnimi napravami in grelnimi telesi.
Primerna je tudi toplotna rpalka in druga ploskovna grelna telesa.
Priporoljiva so dvoslojna okna s faktorjem toplotne prehodnosti stekla Uw = 1,0 W/m2K.

Sistemi BASIC N6, MEGA N10 in MEGA DOH so osnovni Marles sistemi za gradnjo nizko-energijskih hi, ki zagotavljajo
odline lastnosti ovoja hie. Toplotna prehodnost vseh teh sistemov ustreza novemu strojemu Pravilniku o uinkoviti
rabi energije v stavbah (PURES 2010).

Toplotna rpalka
Radiatorsko ogrevanje

Toplotna rpalka

Cevni kolektor

Akumulator toplote Talno ogrevanje

Marles sistemi Zvona Debelina Toplotna prehodnost


Poarna odpornost
za nizkoenergijske izolativnost RW (dB) zunanje stene zunanje stene
REI (min)
hie (mm) U (W/m2K)
BASIC N 6 44 60 240 0,19
MEGA N10 46 60 296 0,14
MEGA DOH 49 60 296 0,16

45 www.marles-hise.si
( Sestava zunanje stene sistemov primernih za gr

11 11
2 3

5
1 1

3
9 2
4 1 4
1 8
7 8 7 9

6 6
5

2 3
10
10

BASIC N6 MEGA N10


Zunanja stena 240 mm Zunanja stena 296 mm
Rw 44 dB Rw 46 dB
U = 0,19 W/m2K U = 0,14 W/m2K
REI = 60 min
1 Obloga - mavno vlaknena ploa 15 mm
2 Nosilna lesena konstrukcija 80/140 mm 1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm

2 Lesena nosilna konstrukcija 60/140mm 2 Parna zapora PE 0,2 mm

3 Parna zapora PE 0,2 mm 3 Lesena nosilna konstrukcija 60/160 mm

4 Izolacija - kamena volna 120 mm


3 Lesena nosilna konstrukcija 80/160 mm

5 Disperzijsko lepilo 2 mm
4 Izolacija kamena volna 140 mm

6 Izolacija fasade Neopor 60 mm


5 Disperzijsko lepilo 2 mm

7 Armirna mreica vtisnjena v malto


6 Izolacija fasade Neopor 100 mm

8 Armirna malta 2,5 mm


7 Armirna mreica vtisnjena v malto 2 mm

9 Dekorativni zakljuni omet 2 mm


8 Armirna malta 2,5 mm

10 Fasadni profil
9 Dekorativni zakljuni omet 2 mm

11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm 10 Fasadni profil


11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm

MARLES TEHNOLOGIJA 46
radnjo nizko-energijskih hi Marles:

11
3

2
4 1 7
8

3
10

MEGA DOH
Zunanja stena 299 mm
( BASIC N6, MEGA

N10 in MEGA DOH

so osnovni Marles
Rw 49 dB
U = 0,16 W/m2K
REI = 60 min sistemi za gradnjo

1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm nizko-energijskih


2 Parna ovira folija 0,2 mm - Sd= 5 8 m
hi, ki zagotavljajo
3 Lesena nosilna konstrukcija 80/160 mm
3 Lesena nosilna konstrukcija 60/160mm
odline lastnosti
4 Izolacija kamena volna 140 mm
5 Disperzijsko lepilo 2 mm ovoja hie.
6 Izolacija kamena volna 100 mm
7 Armirna mreica vtisnjena v malto
8 Armirna malta 4 5 mm
9 Dekorativni zakljuni omet 2 mm
10 Fasadni profil
11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm

47 www.marles-hise.si
2,5 litrska hia Marles
Gre za Marles hio, ki omogoa, da poraba energenta ne presega ekvivalenta 2,5 litrov kurilnega olja na kvadratni
meter ogrevane povrine v enem letu.
Takne hie uvramo v segment visoko uinkovitih nizko-energijskih hi.
Za te je znailno, da uporabljajo nizko temperaturno ploskovno ogrevanje:
talno, stensko in stropno.
Energenti, ki jih v takni hii uporabljamo, so najvekrat:
energija okolja (toplotne rpalke zrak-voda ali zemlja-voda),
biomasa v obliki sekancev, peletov ali polen.
Ogrevanje z visoko uinkovitimi kotli ali kamini.
Pomemben element v 2,5 litrski hii je tudi komfortno prezraevanje z rekuperacijo.

Sonni kolektor za
ogrevanje sanitarne vode Dovod sveega
ogretega zraka

Zajem sveega zraka

Odvod onesnaenega
odpadnega zraka

Odvod izrabljenega zraka iz


Rekuperator komfortno kuhinje, kopalnice
prezraevanje

Talno ogrevanje;
Moni naini ogrevanja: stensko ogrevanje
Toplotna rpalka
Plin
Pe ali kamnin na lesene palete

Marles sistemi Debelina Toplotna prehodnost


Zvona Poarna odpornost
za 2,5 litrske zunanje stene zunanje stene
izolativnost RW (dB) REI (min)
nizkoenergijske hie (mm) U (W/m2K)
MEGA PLUS N 10 46 60 357 0,12
EKO 46 60 317 0,16
EKO DOH 49 60 317 0,15

MARLES TEHNOLOGIJA 48
( Sestava zunanjih sten Marles sistemov
primernih za gradnjo 2,5 litrskih Marles
visoko uinkovitih nizko-energijskih hi:
13 2 11 3

5
5

1
1
3 7
2
10
11 9
4 6 8
1 4 6
7
10
9
8

2
5
3

MEGA PLUS N10 EKO


Zunanja stena 357 mm Zunanja stena 317 mm
U = 0,12 W/m2K Rw 46 dB
Rw 46 dB U = 0,16 W/m2K
REI = 60 min REI = 60 min

1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm 1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm


2 Lesena konstrukcija 60/60 mm, 60/44 mm 2 Izolacija lesno vlaknena ploa 40 mm
3 Izolacija kamena volna 40 mm 3 Lesena konstrukcija 60/60 mm, 60/44 mm
4 Parna zapora PE folija 0,2 mm 4 Obloga OSB 15 mm
5 Lesena nosilna konstrukcija 80/160mm 5 Lesena nosilna konstrukcija 80/160mm
5 Lesena nosilna konstrukcija 60/160mm 5 Lesena nosilna konstrukcija 60/160mm
6 Izolacija kamena volna 160 mm 6 Izolacija lesno vlaknena ploa 160 mm
7 Disperzijsko lepilo 2 mm 7 Izolacija fasade lesno vlaknena ploa 60 mm
8 Izolacija fasade Neopor 100 mm 8 Armirna mreica vtisnjena v malto
9 Armirna mreica vtisnjena v malto 9 Armirna malta 4 5 mm
10 Armirna malta 2,5 mm 10 Dekorativni zakljuni omet 2 mm
11 Dekorativni zakljuni omet 2 mm 11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm
12 Fasadni profil
13 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm

49 www.marles-hise.si
11
3
( 2,5 l hie morajo
dosegati zrakotesnost
5 1,0 h-1 po kriteriju
Eko sklada oz. 1,5 h-1
1 po splonem kriteriju,
8
ki velja za hie s
2 10
4 6 9 prezraevalnim sistemom

7 in rekuperacijo toplote,
kar je pogoj za visoko

5 uinkovite nizko energijske


3
2,5 litrske hie. Zato imajo
zunanje stene sistemov
MEGA PLUS N10, EKO
EKO DOH IN EKO DOH na notranjo

Zunanja stena 317 mm oblogo zunanjih sten


Rw 49dB
dodatno t.i. instalacijsko
U = 0,15 W/m2K
REI = 60 min ravnino, debeline 6 cm.
Vanjo intalaterji vgradijo
1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm
2 Izolacija kamena volna 40 mm instalacije, na notranjo
3 Lesena konstrukcija 60/60 mm, 60/44 mm steno pa je posledino z
4 Obloga OSB 15 mm
vijaki z razcepnim vlokom
5 Lesena nosilna konstrukcija 80/160mm
mono obeati slike,
5 Lesena nosilna konstrukcija 60/160mm
6 Izolacija kamena volna 160 mm privijati police ali montirati
7 Izolacija fasade lesno vlaknena ploa 60 mm kuhinjske elemente brez
8 Armirna mreica vtisnjena v malto
bojazni, da bi pokodovali
9 Armirna malta 4 5 mm
zrakotesni ovoj. Toplotna

(
10 Dekorativni zakljuni omet 2 mm
11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm prehodnost stavbnega
pohitva oziroma okna je
Uokna = 1, 0 W/m2K.

MARLES TEHNOLOGIJA 50
Pasivna hia Marles
Pasivna hia je super izolirana hia z udobno in zdravo notranjo bivalno klimo, ki jo vzdrujemo brez aktivnih sistemov
ogrevanja in hlajenja. Koncept pasivne gradnje ni ne slog gradnje, ne nain, ampak gradbeni standard.

Glavne znailnosti gradnje v pasivnem dovoljena toplota za ogrevanje stavbe do 15 kWh/m2a,


vgrajena komfortna prezraevalna naprava z uinkovito
standardu so: rekuperacijo toplote,
super izoliran ovoj zgradbe,
zasnova tlorisa enostavnost, kompaktnost,
brez toplotnih mostov pomembna izvedba detajlov,
raunsko preverjanje pravilnosti zasnove po programu
zrakotesna nepreduna gradnja n50P 0,6 h-1,
PHPP projektantski izraun pasivnih hi (PH),
omogoen solarni vnos orientacija steklenih povrin
stavbno pohitvo toplotne prehodnosti U = 0,8 W/m2K.
proti jugu, zapiranje hie proti severu,
gradnja iz materialov, ki so naravni, loveku prijazni,
proizvedeni z minimalno koliino energije in im
manjimi izpusti CO2 v ivljenjskem krogu hie,

Dovod sveega toplega


zraka v bivalne prostore

Odvod ohlajenega
izrabljenega zraka

Kompaktna naprava -
rekuperator, hranilnik toplote Zajem sveega
in toplotna rpalka hladnega zraka

Odvod izrabljenega zraka iz


kuhinje, kopalnice, spalnic
Kolektor - 25-35 m dolga cev za
zajem sveega zraka

Toplotna prehodnost
Marles sistemi Zvona Poarna odpornost Debelina zunanje
zunanje stene
PASIVNE HIE izolativnost RW (dB) REI (min) stene (mm)
U (W/m2K)
MEGA PLUS PASIV N14 49 60 397 0,10
PASIV 49 60 494 0,09
EKO PASIV 49 60 452 0,11

51 www.marles-hise.si
PREVERJANJE ZASNOVE BODOE
PASIVNE STAVBE
( Sestava Marles zunanjih s
Marlesovi strokovnjaki za projektiranje pasivnih
hi s pomojo programa PHPP preverjajo zasnovo
bodoe pasivne stavbe e med samim projektiranjem.
13 2
Ovrednotijo uinkovitost idejne zasnove in izvedejo
potrebne izboljave, kot so sprememba arhitekturne 5
zasnove, sprememba konstrukcije sten, poveanje ali
manjanje steklenih povrin, e je potrebno, dodajo 1
elemente senenja, spremenijo orientacijo, doloijo 3
9
izolacijo talne ploe, zasnovo ogrevalnih sistemov ipd.
7
4 10
6
PREZRAEVALNA NAPRAVA Z 1
11

REKUPERACIJO TOPLOTE 8
Srce vsake pasivne hie je kompaktna naprava, ki vsebuje
prezraevalno napravo z rekuperacijo toplote, ogrevalnik
sanitarne vode z monostjo prikljuitve sonnih
2 5 12
kolektorjev in manjo toplotno rpalko zrak-zemlja, zrak-
voda, zrak-zrak. Bistvo take naprave je prezraevalna
naprava z zunanjim in notranjim cevnim razvodom.
Zunanji dovodni cevovod izkoria stabilne temperaturne
razmere v zemljini najmanj 1,2 m pod zemeljsko povrino.
Pozimi se ob prehodu skozi 25 do 35 m dolge cevi zrak
MEGA PLUS PASIV N14
segreje, poleti pa ohladi. Na ta nain pridobimo potrebno
energijo za ogrevanje pozimi in poleti za hlajenje sveega Zunanja stena 397 mm
zraka. Glavni del prezraevalne naprave je rekuperator. U = 0,10 W/m2K
To je toplotni menjalnik, v katerem porabljeni zrak, ki ga Rw 49 dB
vodimo na prosto, odda velik del (preko 90 odstotkov) REI = 60 min
svoje toplote sveemu zraku, ki ga v objekt dovajamo.
1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm
2 Lesena konstrukcija 60/60 mm, 60/44 mm
3 Izolacija kamena volna 60 mm
4 Parna zapora PE folija 0,2 mm
5 Lesena nosilna konstrukcija 80/160mm
5 Lesena nosilna konstrukcija 60/160mm

( Da bi dobro
6 Izolacija kamena volna 160 mm
7 Disperzijsko lepilo 2 mm
8 Izolacija fasade Neopor 140 mm

iveli e danes, 9 Armirna mreica vtisnjena v malto


10 Armirna malta 2,5 mm
e bolje pa jutri. 11 Dekorativni zakljuni omet 2 mm
12 Fasadni profil
13 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm

MARLES TEHNOLOGIJA 52
sten primernih za gradnjo pasivnih Marles hi:

10
4 11
13
4

1
1

8
6
2 7 8
5 9
3 10 3
11
6 1
9 2
1 7

4
5 12

PASIV EKO PASIV


Zunanja stena 494 mm Zunanja stena 452 mm
Rw 49 dB Rw 49 dB
U = 0,09 W/m2K U = 0,11 W/m2K
REI = 60 min REI = 60 min

1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm 1 Obloga mavno vlaknena ploa 15 mm


2 Izolacija kamena volna 60 mm 2 Izolacija lesno vlaknena ploa 60 mm
3 Obloga OSB 15 mm 3 Obloga OSB 3 ploa 15 mm
4 Lesena konstrukcija 60/60 mm, 60/44 mm 4 Nosilna konstrukcija (termo nosilci) 280 mm
5 Nosilna konstrukcija termo nosilci 280 mm 5 Izolacija lesno vlaknena ploa 2x140 mm
6 Izolacija kamena volna 280 mm 6 Izolacija lesno vlaknena ploa 60 mm
7 Disperzijsko lepilo 2 mm 7 Armirna mreica vtisnjena v malto
8 Izolacija fasade kamena volna 100 mm 8 Armirna malta 4 5 mm
9 Armirna mreica vtisnjena v malto 9 Dekorativni zakljuni omet 2 mm
10 Armirna malta 4 5 mm 10 Lesena konstrukcija 60/44 mm
11 Dekorativni zakljuni omet 2 mm 11 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm
12 Fasadni profil
13 Cev za elektrino napeljavo Tuboflex 21 mm

53 www.marles-hise.si
Sodobni sistemi ogrevanja Marles hi
Spremenimo nae razmiljanje in delujmo ozaveeno

Smotrna raba energije se zane z naim ozaveanjem, da energija ni sama po sebi


dana v neomejenih koliinah. Poleg strokov zahteva njena proizvodnja tudi ekoloke
rtve. Premiljena raba energije ne vpliva samo na druinski proraun, ampak na celotno
gospodarstvo in okolje. Montane hie Marles so okolju prijazne in so prava odloitev
za tiste, ki si elijo zdrav, brezskrben in varen ivljenjski stil.

Premiljena
IVETI PO NAELIH SODOBNEGA OZAVEENEGA
LOVEKA raba energije
Za lastnike Marles hie varevanje z energijo ne pomeni nianje ivljenjskega standarda
in manjega ugodja ter dodatnih nepotrebnih strokov. Nasprotno. iveti v hii Marles,
vpliva na celotno

(
pomeni iveti po naelih sodobnega ozaveenega loveka, ki se zaveda pomena gospodarstvo in
energije in njenega vpliva na okolje. Znano je dejstvo, da z ogrevanjem bivalnih prostorov
nadomeamo toploto, ki uhaja iz stavb. S primerno izolacijo ovoja stavbe in uinkovitim okolje.
ogrevalnim sistemom je toploto mogoe zadrevati tam, kjer jo potrebujemo v bivalnih
prostorih.

FAKTOR TOPLOTNE PREHODNOSTI


ZUNANJE STENE
Med najpomembneje dejavnike toplotnih izgub sodi toplotna
zaita stavb. Zato za izolacijo Marles hi uporabljamo kakovostne
materiale, ki uporabnikom Marles hi stroke ogrevanja krepko
zniajo, ob tem pa omogoijo, da dolga leta uivajo v toplih domovih.
Za ogrevanje lesene montane Marles hie boste potrebovali
manj energije kot za klasino zidano stanovanjsko hio. Povpreni
faktor toplotne prehodnosti zunanje stene Marles montanih
hi je pod 0,2 W/m2K. Takno toplotno prehodnost doseejo
klasino grajene zidane hie ele pri 40 cm in ve debeli zidani
steni! Za vse Marlesove sisteme gradnje je znailna odlina
toplotna izolacija in zrakotesnost ovoja.

TALNO, STENSKO IN STROPNO


OGREVANJE
V Marlesove visoko uinkovite, nizko-energijske in pasivne
objekte se zaradi izrednih toplotnih karakteristik ovoja stavb
toplota v prostore lahko dovaja tudi preko dovedenega zraka
in preko nizkotemperaturnih ogrevalnih povrin. Za veje
udobje uporabnikov se lahko predvidi talno, stensko in stropno
ogrevanje, ki lahko, e je predvideno ogrevanje s toplotno rpalko,
v poletnem asu omogoa hlajenje prostorov.

MARLES TEHNOLOGIJA 54
Odloitev za gradnjo lesene montane Marles hie pomeni, da ste se odloili za gradnjo
stanovanjskega objekta, pri katerem so skupne toplotne izgube za najmanj 15 odstotkov nije od
predpisanih.
Za takne objekte si je v Sloveniji mono pridobiti ekoloki kredit ali subvencijo za smotrnejo in
ekoloko sprejemljivejo gradnjo.
Za ve informacij lahko spremljate javne razpise za kreditiranje obanov za okoljske nalobe
Ekolokega razvojnega sklada republike Slovenije, Trg republike 3, 1000 Ljubljana (telefon:
01/241 48 20 ali elektronska pota ekosklad@ekosklad.si, spletna stran: www.ekosklad.si).

Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotel


V zadnjem asu je velika pozornost namenjena izboljavam naprav za proizvodnjo toplote za ogrevanje.
Proizvajalci modernih kotlov so usmerjeni v razvoj in proizvodnjo nizkotemperaturnih in kondenzacijskih
kotlov. Ti imajo veliko bolje izkoristke goriva, manje izgube toplote v okolico in skozi dimnik ter manj
onesnaujejo.

PREDNOSTI KOTLA:
Cenovno ugodna moderna tehnologija.
Okolju prijazno izgorevanje.
Oprema primerna za majhne prostore.

55 www.marles-hise.si
Kotel na lesno biomaso in
lesne pelete
Sodobni kotli na lesno biomaso se precej razlikujejo od klasinih. Od
sodobnih kotlov na lesno biomaso zahtevamo udobje, ekonominost,
dolgo ivljenjsko dobo, im manj vzdrevanja in minimalne emisije
kodljivih snovi v okolje. Kotli na pelete pomenijo najvijo stopnjo
razvoja ogrevanja na les in jih po stopnji udobja ogrevanja lahko
primerjamo s kotli na olje ali plin. Izkoristki sodobnih kotlov na pelete
se gibljejo nad 92 odstotki.

PREDNOSTI KOTLA:
uporaba lesa, ki je edini domai vir energije, je obnovljiv vir
energije, CO2 nevtralen in cenovno ugoden,
popolna avtomatizacija, tehnoloka dovrenost, udobnost
uporabe,
veliki izkoristki.

PREDNOSTI OGREVALNIH SISTEMOV S


KAMINOM:
ogrevanje z dvema obnovljivima viroma energije - polena in
peleti,
optimalna izkorienost prostora,
estetska vkljuitev v vsak prostor,
hidravlini set nameen na sam kamin,
tovarniko preizkuen,
visoki izkoristki zgorevanja, do 93 odstotkov,
zagotovljena kvalitetna montaa in servis,
drava spodbuja zaetne investicije.

Z uporabo
utekoinjenega
naftnega plina do
celovite energetske
oskrbe doma.

MARLES TEHNOLOGIJA 56
Toplotne rpalke
Ogrevanje s toplotno rpalko predstavlja energetsko uinkovit
in okolju prijazen nain ogrevanja. Toplota, ki jo iz okolice rpajo PREDNOSTI:
toplotne rpalke, je v nae okolje, v vodo, zrak, zemljo akumulirana Uporaba trajnega vira energije.
sonna energija, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Cenovno ugodno.
Za opremo ne potrebujemo veliko prostora.
Monost pridobitve dravne subvencije za
KAKO DELUJE?
zaetno investicijo.
Toplotna rpalka zajema energijo iz okolice (zrak, voda, zemlja)
in jo s pomojo elektrine energije, ki poganja kompresor,
spremeni v koristno toplotno energijo vijega temperaturnega
nivoja. Takna energija pa je uporabna za ogrevanje in ohlajevanje
bivalnih prostorov ter pripravo sanitarne vode.

2C
KOMPRESOR 35C

U
P K
E O
R N
J D
100%
E 25% E
V 75%
ENERGIJSKI TOK N
A Z
L A
N T
I O
K R

-1C
27C
EKSPANZIJSKI
ENERGIJA IZ VENTIL
OKOLJA ENERGIJA V
OGREVALNI SISTEM

Varen, zanesljiv, ekonomien, prostorsko varen in nadvse udoben. Utekoinjeni naftni plin (UNP) je vsestransko uporaben energent,
prijazen tudi do okolja, saj je ekoloko sprejemljiv. Z njim boste ohranjali toplino vaega doma in okolja hkrati.
Zeleni energent, kakor UNP imenujejo v Evropi, ni le vsestransko uporaben v industriji, temve tudi za posameznega uporabnika.
En sam energent se lahko uporablja za kuhanje in ogrevanje prostora ter sanitarne vode.

KAKO DO CELOVITE ENERGETSKE OSKRBE


Brezplano se postavi zunanji ali podzemni plinohram, ki ne kazi izgleda hie ali njene okolice. Z majhnimi in tihimi napravami se
prihrani tudi dragocen stanovanjski prostor. Naronik je lahko po postavitvi popolnoma brez skrbi, saj poleg brezplanega priklopa
plina dobi tudi brezplaen servis in vzdrevanje.
UNP je za loveka nestrupen, pridobiva se iz zemeljskega plina ali pri predelavi surove nafte. Ob izgorevanju, pri katerem nastajata
naravi prijazni spojini vodna para in ogljikov dioksid, dosega 98 odstotni izkoristek, kar ga uvra v sam vrh izkorienosti energentov.

57 www.marles-hise.si
Toplotna rpalka zrak - voda
Zrak je neizrpen vir energije, ki je povsod brezplano na voljo. Ker ni potrebno
vrtanje vrtin ali polaganje horizontalnega kolektorja, je to investicijsko najceneja
vrsta toplotnih rpalk. Montaa in vzdrevanje pa je enostavna in poceni. Pri
sistemih zrak-voda koristimo za delovanje toplotne rpalke toploto zunanjega zraka.
Omogoa tudi pametno vodenje vremenske regulacije, hlajenje prostorov in
vodenje solarnega sistema. Z vgradnjo toplotne rpalke se izognete tevilnim
strokom in posegom, ker ne potrebujete: kurilnice, pei, skladinega prostora
za kurivo in rezervoarja, dragih plinskih prikljukov, gorilnika, gradnje dimnika in
dragega vzdrevanja.

Toplotna rpalka zrak voda je sestavljena iz dveh glavnih komponent:

( Zrak je

neizrpen

vir energije,

ki je povsod

brezplano

na voljo.

Notranja enota - Zunanja enota


integriran bojler volumna 270 litrov (Power inverter ali Zubadan) predstavlja
(Exclusive Duo) ali samostojna notranja novost v razvoju uinkovitih sistemov
enota brez bojlerja za sanitarno vodo ogrevanja na svetovnem trgu, saj lahko
(Exclusive Mono). vzdruje 100 odstotno nazivno toplotno
Oba sta elegantne oblike, kar zadovoljuje mo tudi pri zunanji temperaturi 15C,
tudi najbolj prefinjene uporabnike okuse. brez uporabe elektrinega grelca.

MARLES TEHNOLOGIJA 58
Toplotna rpalka zemlja - voda
V kolikor imate okoli hie na voljo dovolj nezazidane povrine, potem se je najbolje odloiti za zemeljski
kolektor. Toplotne rpalke zemlja - voda izkoriajo toploto zemlje preko horizontalnih zemeljskih
kolektorjev ali preko vertikalne zemeljske sonde. Izbor sistema je odvisen od razpololjive uporabne
zemeljske povrine, ki jo potrebujete za optimalno delovanje same toplotne rpalke. Toplotna rpalka
zemlja - voda z zemeljskim kolektorjem uporablja konstantno temperaturo zemlje ne le za ogrevanje
hie in sanitarne vode, pa pa v doloeni meri tudi za ohlajevanje prostorov.

Toplotna rpalka
voda - voda
Podtalnica kot toplotni vir zagotavlja glede na
njeno konstanto ter relativno visoko temperaturo
najviji izkoristek toplotne rpalke ter njeno
samostojno delovanje skozi celo leto. Glavni pogoj
je zadostna koliina in kemijska ustreznost vode.

Ogrevalna toplotna rpalka voda - voda je namenjena za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

59 www.marles-hise.si
Zaradi sodobne oblike in pestre barvne palete radiatorji
postajajo vedno bolj del pohitvene opreme.

Grelna telesa
Topel in udoben dom nam omogoa
kakovost ivljenja.

Srce vsakega toplega doma je centralni prevodnost. Od tega, katere talne obloge bodo uporabljene, je
ogrevalni sistem, ki ogreva prostore preko odvisen nain polaganja cevi, izbira cevi in viina temperature
razlinih grelnih teles: ogrevne vode.

RADIATORSKO OGREVANJE
Radiatorska ogrevanja so e vedno precej razirjena. Radiatorji
delujejo po principu konvekcije in arenja. Radiatorji zasedejo
prostor fizino in optino, pri tem pa moramo upotevati
e vse omejitve zaradi naina oddaje toplote. Radiatorji, ki jih
vgrajujemo v sisteme centralnega ogrevanja, so lahko jekleni,
aluminijasti ali kamniti.

TALNO, STENSKO IN STROPNO


OGREVANJE
Marles hie zaradi izredno dobre izolacije in manje potrebne
instalirane moi naprav za ogrevanje omogoajo izkorianje
talne in stenske povrine. Zaradi nije temperature ogrevalnega Znailnost stenskega ogrevanja je, da se prenos toplote vri s
medija (30 40C) je mogoe uporabiti toplotne rpalke in sevanjem, pri tem pa je zanemarljivo majhen konvekcijski dele.
energijo sonca kot vir energije. S takim nainom ogrevanja prepreimo ohlajevanje lovekega
telesa, ki ga zaznamo kot hlad in nezaeleno kroenje zraka, ki
Talno ogrevanje spada v tako imenovano skupino ploskovnih
ga zaznamo kot prepih. Ker iz toplih tal zrak seva, ne prihaja do
ogrevanj, kamor pritevamo tudi stensko in stropno ogrevanje.
monega kroenja zraka in dvigovanja prahu ter umazanije in s
Cevi so poloene v tla in toplota ogrete vode se prenaa od cevi
tem je posledino manj monosti za alergijska obolenja. Ker je
na talno konstrukcijo in od tod na zrak v prostoru v obliki sevanja
obutena toplota vija (ker so zunanje stene tople), imamo lahko
in konvekcije. Pri tleh so temperature vije in proti stropu padajo,
za razliko od radiatorjev (ko so stene hladne) v prostoru
temperaturni profil po viini prostora pa je najbliji idealnemu.
23C nijo temperaturo, kar pomeni ve kot 20 odstotkov
Pri talnem ogrevanju je izredno pomembno, kakno vrsto talne
prihranka, e se odloimo za stensko ogrevanje.
obloge izberemo. Vrsta talne podloge mora biti doloena e
pri nartovanju, predvsem pa mora biti znana njena toplotna

MARLES TEHNOLOGIJA 60
Sonna energija
Energija sonca v hii Marles

VGRADNI SONNI KOLEKTOR


Ponudba sonne energije je brezplana, trajna in brez
odpadne snovi. Po zaslugi moderne solarne tehnike
lahko danes celo v severnih krajih pridemo do poceni
1
in ekoloke sonne energije za ogrevanje vode in v
stavbah, ki so dobro izolirane kot na primer Marles
hie, tudi za pomono ogrevanje.

Kako deluje?
6
Kolektor na strehi zbira sonno energijo in jo pretvarja
7
v toploto. Ta toplota se preko nosilca toplote (zmes
vode in sredstva proti zmrzovanju) v zaprtem sistemu
cevi s pomojo obtone rpalke prenese k prenosniku
toplote, ki tako pridobljeno toploto odda izmenjevalniku
in oddaja pridobljeno energijo. S tem se segreva 2
4
voda v hranilniku toplote, medtem ko se tekoina iz
7
toplotnega izmenjevalnika ponovno prerpa v kolektor. 5

1 Sonni kolektor 2 Hranilnik TSV 3 Toplotni izmenjevalnik


4 Solarna postaja 5 Raztezna posoda 6 Dodatno ogrevanje 7 Porabnik

61 www.marles-hise.si
PREDNOSTI:
Velika neodvisnost od obstojeih resursov in dnevnega gibanja cen energije.
Izkorianje sonne energije ne onesnauje okolja.
Vgradnjo solarnih sistemov s subvencijami podpira Ekoloki sklad RS (ve
na www.ekosklad.si).
Povrnitev investicije v sonne kolektorje v 34 letih, povrnitev investicije v
solarni sistem v 56 letih.
Proizvodnja toplotne energije za ogrevanje sanitarne vode ali za ogrevanje
celotnega stanovanja.
Proizvodnja in poraba sta na istem mestu.
Eleganten izgled poveanje vrednosti objekta.

NADGRADNI SONNI KOLEKTORJI


Klasini nadgradni sonni kolektorji so v uporabi e vrsto let in jih odlikuje
dober izkoristek, hitra in enostavna montaa ter ne nazadnje tudi ugodna cena.
Kolektor je mono postaviti vertikalno ali horizontalno, Ima domiljeno
konstrukcijo, ki omogoa montao na streho, v streho ali na ravno streho.

Fotovoltaika
Pretvorba sonne energije v elektrino

Fotovoltaika je pretvarjanje sonne energije v elektriko, s katero napajamo


elektrine aparate, razsvetljavo itd. Fotovoltaini oziroma fotonapetostni
sistem ne potrebuje direktne svetlobe, saj deluje tudi ob razpreni (difuzni)
svetlobi. Gre za domao sonno elektrarno, ki je priklopljena na lokalno

(
elektrino omreje. Omogoa tudi prodajo elektrike.

DRAVA SPODBUJA
KAKO DELUJE?
Fotovoltaini moduli proizvajajo enosmerni elektrini tok, ki se v razsmerniku
GRADNJO DOBRIH pretvori v izmenini tok, primeren za oddajo v omreje in uporabo v
gospodinjstvih.
NIZKO-ENERGIJSKIH IN Z vgradnjo fotovoltainega sistema Marles pasivna hia postane nielna

PASIVNIH HI MARLES. ( - samozadostna oziroma plus energijska hia. Deluje brez vsake pomoi od
zunanjih fosilnih goriv in ustvari celo ve energije, kot jo potrebujejo za lastne
potrebe.

62
Merilci energije

Elektrini porabnik

oddane energije
220 V
porabljene energije v omreje
iz omreja

12 V
Fotovoltaini modul Razsmernik Javno
elektrodistribucijsko omreje

Nepovratne finanne spodbude in ugodne ekoloke kredite je mogoe pridobiti


za gradnjo pasivnih in dobrih nizkoenergijskih hi Marles ter uporabo obnovljivih
virov energije.

Za ve informacij spremljajte javne razpise za kreditiranje obanov za okoljske


nalobe Ekolokega razvojnega sklada republike Slovenije, Trg republike 3, 1000
Ljubljana (telefon: 01/241 48 20 ali elektronska pota ekosklad@ekosklad.si,
spletna stran: www.ekosklad.si).

www.ekosklad.si

63 www.marles-hise.si
Komfortno prezraevanje z rekuperacijo
Udobni in zanesljivi prezraevalni sistemi

ZAKAJ REKUPERACIJA?
Sodobne gradnje z dobro zatesnjenim ovojem (stiki sten, okna, vrata) imajo izjemno nizko zrano prepustnost. Nenartovano in
nakljuno zraenje prostorov pa pogosto pomeni izgubo energije, ki smo jo vloili v ogrevanje zraka. Nezadostno zraenje ima za
posledico nezdrave bivalne in gradbeno fizikalne pogoje. Reitev problema so udobni in zanesljivi prezraevalni sistemi.

Sve zrak je osnovna potreba vsakogar od nas.

2500

DIN 1946 - dovoljena vrednost


2000

Stroji kriterij (Patternkofer)


1500
prezraevanje
ppm CO2

prezraevanje
skozi okno
skozi okno
1000

500
90%
manja v 30 minutah
100
12 16 20 24 20 16 12
as / h
kontrolirano prezraevanje
koncetracija CO2

Graf prikazuje nivoje CO2 v ppm (parts per milion) v spalnici v obdobju 24 ur.
Koncentracija CO2 naraa, dokler ne odpremo okna (oranna rta). Ponoi
koncentracija CO2 skokovito naraste ob zaprtem oknu, ko ga odpremo, pade
pod mejo, in se vrne v meje zdravih pogojev. Taken ukrep je ponoi neizvedljiv
in tudi energetsko nesprejemljiv. Z zeleno rto je oznaen primer z vgrajenim
komfortnim prezraevanjem, ki ves as zagotavlja optimalen nivo CO2 za

(
Zviana vsebnost CO2 v prostoru
bivanje v stavbi.
pripelje do utrujenosti, izgube
koncentracije in s tem tudi storilnosti.
Pri visoko uinkovitih in pasivnih Marles hiah dovajanje zraka v prostor Zato koncentracijo CO2 v prostoru
prevzame kontrolirano prezraevanje, ki istoasno nadomea tudi ogrevanje, doloimo kot merilo za pravoasno
saj ta sistem zelo uinkovito omogoa rekuperacijo toplote. uvajanje ustreznih ukrepov za
prezraevanje.

MARLES TEHNOLOGIJA 64
KAKO DELUJE?

Shematski prikaz komfortnega prezraevanja z rekuperacijo:

DOVAJANI ZRAK
ZUNAJI ZRAK
V PROSTOR

22 C 0 C

ODVOD IZHODNI ZRAK

16,5 C 5,5 C

VENTILATOR IZRABA VENTILATOR


POVRATNE TOPLOTE

Prezraevalna naprava dovaja sve zrak v prostore in odvaja PREDNOSTI:


izrabljeni zrak.
Stalno sve zrak v vseh prostorih.
Rekuperacija je proces, pri katerem toploto izrabljenega zraka,
Ni neprijetnih vonjav.
ki ga odvajamo iz zgradbe, prenesemo na zunanji zrak, ki ga v
Ni obutka prepiha, ki bi ga sicer lahko povzroalo dovajanje
zgradbo dovajamo. Rekuperacija pomeni obnavljanje, vraanje
mrzlega zunanjega zraka.
v prejnje stanje. V naem primeru toploto odpadnega zraka,
Prepreen je tudi vdor hrupa v prostore.
prenesemo na nov sve zrak in jo vrnemo nazaj v prostore.
Zrak je filtriran in zato ne vsebuje cvetnega prahu - olajanje
Najpomembneji del je rekuperacijska kocka, ki vraa toploto za alergike!
odvodnega zraka dovodnemu. Naprava je opremljena s filtri
Velik prihranek pri strokih za ogrevanje.
za ienje zraka in odsesava odpadni zrak iz prostorov kot
Ni teav, ki jih povzroa poviana vlaga v prostorih, zlasti v
so kopalnica, kuhinja in sanitarije ter dovaja sve segret zrak v
kopalnicah, s imer je zagotovljena veja trajnost gradbenih
dnevni prostor, spalnice, otroke sobe, kabinete ...
materialov.
Iz naprave speljani kanali so lahko okrogli (e je dovolj prostora) Veja varnost, ker ni potrebno odpirati oken.
ali ploati. V Marles hiah jih postavimo v spuen strop v
hodniku. Pomembno je, da so nameeni znotraj toplotnega
ovoja stavbe, saj tako ne izgubljamo toplote.

Za konne distribucijske
elemente lahko uporabimo
reetke ali prezraevalne
ventile, ki jih lahko namestimo
v tla, v steno malo nad tlemi
ali pa tudi v strop. Seveda je
to prilagojeno za vsak objekt
posebej. V Marles hiah so
praviloma postavljeni nad
notranjimi vrati.

65 www.marles-hise.si
MARLES
- iemo in
ustvarjamo
najbolje

Marles pametna hia


Ko pametni sistemi delajo za vas

Pametna hia je hia, kjer se po prednastavljenih protokolih


ali na osnovi senzorjev uravnava delovanje nekaterih
instalacijskih sistemov in sklopov stavbe. Za dobre nizko-
energijske hie in pasivne hie so smiselni predvsem naslednji
nateti sistemi:

ogrevalni sistem (na osnovi zunanjega tipala


temperature, prisotnosti stanovalcev),
sistem osvetlitve (osvetlitev zunanjosti in okolice objekta,
nadzor osvetlitve notranjih prostorov, z monostjo
asovnih nastavitev priiganja in ugaanja),
sistem prezraevanja (nadzor prezraevanja,
predvsem na osnovi preverjanja prisotnosti stanovalcev,
temperature prostora, lahko pa tudi na osnovi zaznavanja
nivoja CO2 v prostorih),
sistem senil (nadzor osonenosti in prepreevanje
pregrevanja prostorov objekta),
sistem varnostnega protokola (ta simulira prisotnost
stanovalcev, v asu odsotnosti, ter s simuliranjem
nakljunega priiganja lui in premikom senil ustvarja za
opazovalca vtis prisotnosti stanovalcev).

Vsi ti sistemi omogoajo dodaten nadzor delovanja in porabe energije, tako za gretje kot ohlajanje,
pripomorejo k veji varnosti in udobju bivanja ter manji porabi energije.

MARLES TEHNOLOGIJA 66
Nakup Marles hie je varen nakup
Marles zanesljiv partner pri gradnji

Marles hie ustrezajo visokim standardom tehnine, energetske, okoljevarstvene in

(
poslovne odlinosti, kar na podlagi permanentnih testiranj potrjujejo mednarodno
priznani intituti. Glede na zahteve drav, v katere izvaamo nae proizvode (sestavne S pridobljenimi
elemente montanih hi) in veljavne predpise ter standarde, ki doloajo sistem nadzora
in certificiranja za proizvod, imamo pridobljene tevilne certifikate in potrdila o skladnosti.
certifikati
dokazujemo
V Marles hiah smo e posebej ponosni, da smo prvi slovenski in eden izmed redkih
evropskih proizvajalcev montanih lesenih hi, ki ima v skladu z Direktivo o gradbenih vrhunsko in
proizvodih Evropske unije (CPD oziroma 89/106/EC) pridobljeno evropsko tehnino
soglasje, ki je osnova za oznaevanje hie z znakom CE in je popotni list za prodajo
preverjeno (
gradbenih proizvodov v Evropski uniji. Tudi Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro, Ur. l. RS, kakovost!
t. 52/2000) in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, t. 110/2002) zahtevata,
da se smejo vgrajevati samo gradbeni proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve CPD in so torej
oznaeni z znakom CE.
Pridobljen certifikat o skladnosti znak CE kupcu MARLES HIE zagotavlja, da so
izpolnjene bistvene zahteve glede varnosti Marles hie, in sicer mehanska odpornost in
stabilnost ter poarna varnost.

(
359 - CPD - 01311
Prav tako so izpolnjene tudi druge zahteve, ki so preverjene, ETA 08/0243/2009
testirane in skladne s predvideno uporabo:
higiena, zdravje in okolje,
varnost pri uporabi, Pridobljen certifikat o
zaita pred hrupom, skladnosti znak CE
varevanje z energijo in ohranjanje toplote.
kupcu MARLES HIE
zagotavlja, da so izpolnjene
bistvene zahteve glede
V Avstriji je mono poleg CE znaka na trgu ponujati gradbene
varnosti Marles hie, in
proizvode tudi s pridobljenim avstrijskim tehninim soglasjem
v skladu z avstrijsko zakonodajo in pravilnikom o regulativi za sicer mehanska odpornost
podroje gradbenih proizvodov (LGB, Nr.32/199) in pridobiti in stabilnost ter poarna
avstrijsko tehnino soglasje t.i. A znak za elemente montane
varnost.
hie in proizvodnjo posaminih elementov. V Marlesu smo ponosni,
da imamo pridobljeno tudi navedeno avstrijsko tehnino soglasje in
posledino tudi A znak.

67 www.marles-hise.si
V montane hie Marles vgrajujemo lepljen Najnoveja pridobljena certifikata
konstrukcijski les, ki ga lepimo sami. Zato
moramo imeti dovoljenje neodvisne institucije, Certifikat Intituta Passivhaus iz
proizvodnja in interna kontrola kakovosti pa Darmstad-a v Nemiji
morata biti nadzorovani v skladu z EN 386 in EN Intitucija za certificiranje na podroju pasivnih
385. Pridobljena imamo Potrdila o skladnosti hi, Passivhaus Institut iz Darmstadt-a v
in dovoljenje za lepljenje konstrukcijskega lesa. Nemiji, opredeljuje standarde za pasivno
Pridobljen imamo tudi prostovoljni gradnjo in nadzor nad izvedbo gradnje. S
internacionalni znak kakovosti, ki ga podeljuje podeljenim certifikatom podjetja izkazujejo
avstrijska gospodarska zbornica (Die QA odlino energijsko kakovost svojih objektov.
sterreichische Arbeitsgemeinschaft zur Pasivna hia, za katero je podjetje Marles pridobilo certifikat
Frderung der qualitt). priznanega intituta, po svoji obliki ni povsem tipina pasivna
Za dajanje gradbenih proizvodov v promet na hia. Gre namre, na videz, za povsem obiajno enodruinsko
nemkem triu je obvezno pridobiti ali CE hio, ki se prilega v vsak kotiek slovenske deele. Zmotno je
znak ali nemko nacionalno tehnino soglasje namre preprianje, da je pasivna hia enokapnica, z ravno
v skladu s standardom DIN 1052 in RAL-GZ streho. V Marlesu vemo, da to ni nujno in da lahko gradijo
422. Zaradi tradicije in vejega zaupanja v Marles proizvode pasivno tudi tisti, ki jih moderna arhitektura ne prepria. Zaradi
redno pridobivamo tudi nemko tehnino soglasje (RAL). vse vejih elja po razgibanosti pasivnih hi smo razvili 3 sisteme
pasivnih sten oz. elementov, streh in stropov, ki omogoajo
Za lansiranje gradbenih proizvodov na hrvakem trgu smo pasivno gradnjo. Tako dopuamo strankam in arhitektom
si pridobili v skladu z Zakonom o gradnji (NN br. 175/03 in doloeno svobodo in domiljijo, ob tem pa zagotavljamo visoko
100/049) in HRN DIN 4102-2 certifikat o obnaanju Marles toplotno izolativnost objekta.
elementov v poaru s strani LTM (Laboratorij za toplinska
Marles hia, zgrajena v pasivnem standardu, zagotavlja zelo
mjerenja) v Zagrebu:
dobro izolirano hio (zrakotesna neprepustna gradnja z zelo
Potrdilo o skladnosti o poarni odpornosti stenskega
dobro izoliranim ovojem zgradbe, brez toplotnih mostov), z
elementa Marles hie in
udobno in zdravo notranjo bivalno klimo, ki jo lahko vzdrujemo
Potrdilo o skladnosti o poarni odpornosti za stropni
brez aktivnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Izkoria obnovljive
element.
vire energije in notranje vire, zato je skoraj ni treba, niti ogrevati,
niti hladiti. Za svoje delovanje porabi manj kot 15 kW/m2 na
leto.
Usmerjenost v prihodnost
Smernice oziroma povpraevanje kupcev kaejo na veliko
ozaveenost o energetsko varnih hiah in ekogradnji. Les
kot tradicionalni gradbeni material postaja tudi surovina
prihodnosti. Marlesov cilj je, ustvariti nizko-energijsko oz.
pasivno hio, ki bo v vsem svojem ivljenjskem krogu vkljuevala vicarski certifikat Minergie
minimalno koliino primarne energije. Izbira materialov, ki so Za gradnjo visokouinkovitih nizkoenergijskih objektov na
naravni, loveku prijazni in proizvedeni s im manj vgrajene vicarskem trgu smo pridobili certifikat MINERGIE. Gre
energije in CO2, je konstantna skrb Marlesa. Energetska za nadstandardni certifikat za gradnjo visokouinkovitih
kriza je samo e dodatni argument za tovrstno gradnjo nizkoenergijskih objektov. vicarski gradbeni standard pomeni,
nizkoenergijskih in pasivnih hi z vgrajenimi sistemi za uporabo da se poleg porabe energije za ogrevanje bivalnih prostorov,
obnovljivih virov energije, kar pomeni velik dolgoroni prihranek upoteva tudi poraba energije za pripravo sanitarne vode in
pri strokih energije. elektrini pogon prezraevalnega sistema. Temelji na istih
elementih, kot standard za pasivne hie, le da se ni potrebno
odpovedati konvencionalnemu sistemu ogrevanja. Kontrolirano
prezraevanje je tudi tukaj nujno potrebno.

MARLES TEHNOLOGIJA 68
Marles hia na klju
Udobje, ki sledi vaemu okusu in ivljenjskemu stilu

as od zaetka OSEBEN PRISTOP K OSEBNEMU PROJEKTU


gradnje Marles hie Gradnja doma je zelo oseben projekt. Malo stvari v ivljenju je tako osebnih kot gradnja
doma. Da hia postane idealen dom, mora vkljuevati vae elje, osebni okus in
do vselitve je najve
mora odraati va ivljenjski stil. Nai partnerji, ki izvajajo zakljuna finalna dela bodo
est mesecev. kakovostno, z obutkom za podrobnosti spremenili vao Marles hio v unikaten dom.
Ker ni potrebe
po dolgotrajnem MARLES TEHNOLOKO IN EKONOMINO OPTIMALEN
suenju vgrajenih Marles hie Maribor d.o.o. skrbno izbira partnerje, ki kakovostno in v skladu z vaimi
eljami opravijo finalna dela. V primeru, ko se odloite za hio na klju, Marles prevzame
gradbenih
organizacijo finalnih zakljunih del in nadzor kakovosti izvedbe. Rok estih mesecev za
materialov, je mona gradnjo hie do vselitve je po naem mnenju rok, ki je tako tehnoloko kot ekonomino
vselitev takoj po najbolj sprejemljiv.

zakljuku finalnih del. Objekt je mono dokonati tudi hitreje z uporabo drugih materialov oziroma z dodatnimi
tehnolokimi postopki, kar pa gradnjo praviloma podrai.

Obloge tal
Izbira talne obloge vpliva na kakovost bivalnih prostorov.
Zato vam elimo prisluhniti, svetovati in pomagati pri
odloitvi. Talne obloge lahko izbirate po vai elji, kakor
tudi izvajalce. Z veseljem vam pri izbiri pomagamo in vas
usmerjamo ter nadziramo izvedbo del.
Svetujemo samo preverjene izvajalce talnih oblog in
ponudnike najkakovostnejih materialov.

Parket
Lesena tla dajejo domu toplino, so lepa na pogled
in odporna. So topla na dotik. Ob pravilni negi imajo
parketna tla skoraj neomejeno ivljenjsko dobo.

69 www.marles-hise.si
Keramine ploice
Prevladujo material vsake kopalnice in nekaterih drugih
prostorov, ki so bolj obremenjeni (hodniki, kuhinja, terase), so
keramine ploice.
V kopalnici dajejo prostoru njegovo posebno atmosfero, ki
pomembno vpliva na nae vsakodnevno poutje. Tudi zaradi
tega je izbira keraminih ploic ena izmed najpomembnejih
odloitev, ki jih boste sprejeli pri gradnji vae kopalnice.

Sanitarna oprema
Nai izbrani partnerji imajo inovativen pristop k sodobnemu
bivanju in vam pomagajo z odlino izbiro opreme za kopalnice, ki
pripomore k udobnemu ivljenju. Tankoutno prisluhnejo vaim
eljam, zmonostim in potrebam.

Slikopleskarska dela
Tudi ko elite dati domiljiji prosto pot in si zamislite kaj ve kot enostavno barvo
na zidu ter si elite ustvariti unikaten prostor, vam Marlesovi podizvajalci lahko na
kakovosten nain te elje uresniijo.

( Barve v naem
okolju so
pomembne za
nae poutje.

MARLES TEHNOLOGIJA 70
Elektro in strojne intalacije
e v proizvodnji sten S tuboflex s samogasnimi cevmi 21 mm poveemo elektrine doze vzdolno po
shemi in nartu elektrine napeljave v stenskih elementih.
Izdelava elektrinih intalacij na gradbiu pa zajema napeljavo ic ter kablov, vezavo le-teh, vezavo razdelilne
omarice, montao stikal in vtinic, ki ste jih izbrali ter v konnem tudi testiranje varnosti in zanesljivosti
delovanja nove intalacije.
Strojne intalacije vkljuujejo vse od toplotne rpalke in ogrevanja do prezraevanja. V Marles energetsko
varni hii klasine vire energije, kot so kurilno olje, naftni plin, premog in elektriko vedno bolj nadomeajo
alternativni in obnovljivi viri. Glede na izbran nain ogrevanja vam Marles lahko zagotovi izkueno in strokovno
osebje od prvih zaetkov nartovanja do konne izvedbe strojne in elektro opreme za gretje, hlajenje in
prezraevanje z uporabo najsodobnejih tehnologij.

Notranja vrata
Vrata v vaem stanovanju niso le izdelek za zapiranje prostorov,
zato lahko izbirate med ponudniki notranjih vrat, ki nudijo programe
vrat, ki sledijo modnim smernicam in so funkcionalno dovrena.
Varnost in poutje sta na prvem mestu, zato notranja vrata
odlikujejo lastnosti, kot so:
protipoarna odpornost za kar 30 minut,
zvona odpornost do 42 dB,
klimatska odpornost ter
protivlomna varnost.

71 www.marles-hise.si
Vrata se razlikujejo po oblikah, barvah, povrinah,
notranji sestavi, robovih, nainu odpiranja, tipu
furnirja in dodatkih za idealno harmonijo prostora. (
Stopnie
Olajana vam bo izbira stopnic, saj naa partnerja nudita strokovni pristop, vrhunsko izvedbo
in iroko paleto lesenih stopnic ter ograj. Stopnia izdelujejo v iroki paleti konnih izvedb,
optimalna izvedba pa je odvisna od elja in razpololjivega prostora.
Stopnia se izdelujejo ob pomoi sodobne, raunalniko vodene opreme od bolj enostavnih -
ravnih, do zavitih in spiralnih oblik. Takne stopnice so plod lastnega razvoja, tako da je mona
izbira med izvirnimi stopnii v celotnem obsegu od cenovno konkurennih klasinih oblik do
unikatnih oblik rustikalnega ali modernega videza.

MARLES TEHNOLOGIJA 72
Streha

Streniki

Strena kritina kot zgornji, najbolj obremenjeni


del hie zgradbo varuje pred razlinimi
vremenskimi vplivi, kot so de, sneg, veter in
sonce, uporabnikom hie pa omogoa toplotno
in zvono udobje.
Uporabo razlinih oblik strenikov in strenih
kritin narekujejo predvsem geografske
znailnosti in klimatski pogoji doloenega
obmoja in ne nazadnje oblika hie ter elje
naronika.

73 www.marles-hise.si
Dimnik

Izbrani dimniki v Marles hiah zagotavljajo varnost, udobnost in


neodvisnost za sedanjo in prihodnje generacije. Ne glede na nain
ogrevanja in izbrano vrsto goriva, bo delovanje vaih kuri z naimi
dimniki vedno varno in zanesljivo.

Balkonska ograja

Pri izbiri balkonske ograje je potrebno upotevati obliko hie in


okolico, v katero je postavljena. Balkonske ograje dajo hii poseben VALPROFIL d.o.o.
karakter, so okras hie in poskrbijo za varnost uporabnikov. Lesene
balkonske ograje so iz razlinih vrst lesa in so lahko enostavne,
sestavljene, struene ...

( Ograje iz Inox

materiala in stekla

so estetske in

modernega videza.

MARLES TEHNOLOGIJA 74
Marles
ro n ik za d o konanje hie
Pri za
jboljo osnovo
vam ponuja na
o
pravilno izvedb
kakovostno in
lnih del na in v
vseh nadaljeva
arles
vai novi hii M

Nasveti za vzdrevanje
Marles hie
Marles hie ob upotevanju navodil za pravilno
vzdrevanje nudijo topel dom mnogim generacijam

( Marlesovi kupci
ob vselitvi dobijo
Upotevanje tehninih predpisov, vgrajeni kakovostni materiali in stabilen
proizvodni proces omogoajo proizvodnjo Marles hi z dolgo ivljenjsko dobo.
Toda e tako dobro zgrajen objekt se z leti stara, saj se pojavijo znaki uporabe
navodila za pravilno in vplivi onesnaenega okolja.

vzdrevanje svoje
Marles hie. PRAVILNO VZDREVANJE IN NEGA
Kot za vsako drugo dobrino tudi za stavbe velja, da so potrebne rednega
vzdrevanja in pravilne nege. Le tako lahko hie dolgo ohranijo svojo vrednost,
lastniki hi pa se izognejo veji kodi in s tem strokom, neprijetnostim in jezi.
Zato Marlesovi kupci ob vselitvi dobijo navodila za pravilno vzdrevanje svoje
Marles hie.
O trajnosti montane hie Marles lahko uporabimo izrek, da je hia tako
trajna, kot je dober njen gospodar. Velja pa, da ivljenjska doba montane hie
ob rednem in pravilnem vzdrevanju presega 100 let.

75 www.marles-hise.si
Gradnja MARLES PASIVNE HIE/ gra
ZAETEK DEL ZAETEK MONTAE
OKTOBER 2008 30. OKTOBER 2008

1 4 7

Parcela Izdelava ploe Prvi dan pritlije

2 5 8

Zakolienje parcele Izolacija talne ploe Drugi dan mansarda

3 6 9

Vgradnja zranega kolektorja Sestavni deli hie pridejo s Tretji dan strena konstrukcija
kamionom

MARLES TEHNOLOGIJA 76
adbena dela , montaa
POKRIVANJE STREHE
DECEMBER 2008

10 13 16

Izolacija strene konstrukcije Tesnjenje stikov sten Vgradnja vodovodne intalacije

11 14 17

Podbetoniranje sten Tesnjenje prebojev Vgradnja prezraevanja

12 15 18

Izolacija strene konstrukcije Merjenje zrakotesnosti Pokrivanje strehe


pogled od znotraj (rezultat: tn50 0,3 h1)

77 www.marles-hise.si
Gradnja MARLES PASIVNE HIE
/ zakljuna dela-JUNIJ 2009
SELITEV
JUNIJ 2009

19 22 25
Zunanja enota prezraevalne Zakljuna dela keramika Hia zakljuena
naprave dovod sveega zraka

20 23 26

Prezraevalni kanali Pleskarska dela Opremljena

21 24 27
Kompaktna naprava Ventil za odvod onesnaenega Ljubo doma, kdor ga ima
zraka iz kuhinje

MARLES TEHNOLOGIJA 78
TRADITION MEDITERAN MODERN EXCLUSIVE FUTURE PUBLIC

79 www.marles-hise.si
Designed by Creatoor.com

KONTAKT

MARLES HIE MARIBOR d.o.o.


Limbuka c. 2, 2341 Limbu
Slovenija
Tel: +386 (0) 2 429 45 00
Fax: +386 (0) 2 429 46 40
E-mail: komerciala@marles-hise.si
www.marles-hise.si

SALON IDEJ MARLES


Dunajska 151, 1000 Ljubljana
Slovenija
tel: +386 (0)8 205 28 51
fax: +386 (0)8 205 28 52

MARLES HIE MARIBOR d.o.o.


Podrunica Zagreb
Ivana Luia 2 a/1. kat
HR-10000 Zagreb
Tel: +386 (0)2 42 94 617
Fax: +386 (0)2 42 94 640
E-mail: infohr@marles-hise.si

MARLES ECO HAUS ITALIA S.R.L.


Stazione di Prosecco 29/A
IT- 34010 Sgonico (TS)
Tel/Fax: +39 040 251 349
Mob: +386 41 338 876
E-mail: diana.lesnikkosar@marles-hise.si
www.marles.it

MARLES Fertighaus GmbH


Fertighauszentrum Blaue Lagune, Parz.30
AT-2334 Vsendorf
Tel: + 43 2236 677 688
Fax: + 43 2236 677 688 10
E-mail: daheim@marles.at
www.marles.at

Marles tim je
tukaj, da uresnii
vae sanje.