You are on page 1of 4

kofijska klasi na gimnazija

s olsko leto 2015/2016

Lucij Apulej

ZLATI OSEL
eminarska naloga pri latins ini

Avtor: Anja Kobal, 4.d


Mentoria: prof. Nez a Karlin
Ljubljana, april 2016
I. O ROMANU
Rimski pisatelj, filozof in govornik Luij Apulej se je v zgodovino svetovne knjiz evnosti
zapisal z delom Metamorfoze, ki se ga je -kot pri a erkveni o e Avgus tin- z e v antiki
prijelo ime Zlati osel. Anti ni roman je nastal v pisateljevem zrelem obdobju, verjetno
kmalu po letu 161. Napisan je v 11 knjigah, kot priredba na Lukios ali osel, enega od
spisov sodobnika Lukiana. Tudi ta pa naj bi bil le povzetek nekega drugega grs kega dela
z naslovom Metamorfoze, dokaj nepoznanega avtorja Lukiosa in Pater.

Vsem trem je skupno, da je delo splet dogodivs in in deloma komi nih, deloma
fantasti nih prigod, ki jih doz ivlja in v prvi osebi pripoveduje junak zgodbe. Apulej pa je
svoje delo razs iril in poleg povzetka grs e pripovedi (sam jo imenuje fabula graecanica)
vanj vpletel mnogo krajs ih, stranskih zgodb iz bogate zbirke ljudskega pripovednis tva.
Najbolj znana je zgodba o Amorju in Psihi, ki obsega kar s estino romana. Kone romana
je glede na predloge, po katerih se je zgledoval, popolnoma druga en, kar je razlagale
pogosto napeljalo k temu, da so ga ozna ili za nekaks en razvojni roman. Trpljenje in
muke gres nika (preobraz enega v osla) naj bi bile namre kazen, ki se jih je lahko otresel
preko preizkus enj-te naj bi ga o istile in privedle do vere.

II. OBNOVA ROMANA


Celotno zgodbo pripoveduje osrednji lik romana, vedoz eljen mladeni Luij, ki se
odpravi na pot, da bi spoznal im ve novega. Zanima ga predvsem arovnis tvo, zato se
napoti v dez elo, ki slovi po njem-Tesalijo. Med potjo sre a dva popotnika in eden od
njiju mu zaupa zgodbo o okratu, njegovi nesre ni ljubezni in nenavadni smrti, kljub
temu, da drugi vztraja, da gre za laz .

Ko Luij prispe v Tesalijo, se nastani pri starem druz inskem prijatelju, premoz nemu
trgovu Milonu. Zaljubi se v njegovo sluz kinjo Fotido, ki mu izda, da je njena gospodaria
arovnia, zato jo Luij poprosi, naj ga obvesti, ko bo gospodaria zopet arala. Fotida mu
z eljo izpolni in tako Luij vidi kako se je gospodaria spremenila v sovo. Ker si sam zaz eli
enako, mu Fotida prinese mazilo, a je to napa no in tako se Luij preobrazi v osla.
prva osupel, se kaj kmalu pomiri, ko ugotovi, da mora pojesti le nekaj vrtni, da se vrne
v prejs nje stanje.

Pono i Milonov dom napadejo razbojniki in s seboj poleg vsega, kar so zaplenili, vzamejo
tudi osla (Luija). Otovorijo ga in se odpravijo proti njihovemu skrivalis u, kjer skrivajo
dekle kraljevske krvi, ki so jo z eninu ugrabili sredi poroke. Dekle neprenehoma jo e, zato
ji starka, oskrbnia jame za ne pripovedovati zgodbo o Amorju in Psihi.

2
Psiha, najmlajs a izmed treh sester kraljevske krvi, je veljala za najleps o. Obdarjena je bila
namre z nadzemeljsko lepoto, zato so vsi mislili, da je uteles ena Venera. To je pravo
Venero tako razjezilo, da se je odlo ila, da se ji mas uje. vojemu sinu Amorju je naro ila,
naj poskrbi, da se Psiha zaljubi v najbolj nemarnega, revnega in preziranega mos kega na
svetu. A tudi Amor se ni mogel upreti njeni lepoti, se naposled zaljubil in naskrivaj tudi
poro il z njo. Nevos ljivi sestri sta Psiho neprenehoma prepri evali, naj razkrinka
svojega moz a, ki ga s e nikoli ni videla. Psiha je hitro la in odkrila, da je njen moz
boz ansko lep. Ko je Amor to ves razz aljen ugotovil, se je vrnil k materi, ki se je vsa
razsrdila, ko je ugotovila za njuno romano. Odlo ila se je, da ju bo lo ila za vedno in zato
je Psihi naloz ila na videz neizvedljive naloge, ki jih je ta kljub nose nosti le opravila. Na
konu sta le zaz ivela sre no z ivljenje skupaj in porodila se jima je h erka last.

Medtem razbojniki Luiju ve krat grozijo s smrtjo, ker naj bi se udno obnas al. Iz
njihovega ujetnis tva se skupaj z dekletom res i s pomo jo dekletovega zaro ena in dekle
mu obljubi, da bodo odslej z njim ravnali leps e. Vendar namesto tega pade v roke
podivjanemu gonja u, ki mu dokon no zagreni z ivljenje. Otovorjen z dvojnim bremenom
mora namre delati brez prestanka. Obtoz ijo ga elo, da je hotel posiliti neko dekle in se
odlo ijo, da ga kastrirajo.

Obupanemu Luiju se kon no nasmehne sre a, ko pade v roke nekemu


homoseksualnemu kultu, ki asti neko sirsko boginjo. Prenas ati mora njihove orgije in se
jih kdaj pa kdaj moral elo sam udelez iti. V roke ga za kratek as dobi tudi nek stari
mlinar, nato vrtnar, ki z njim lepo ravna, kasneje pa ga zasez e legionar, ki osla potrebuje
za sluz bene namene in ko ga odrabi, ga proda naprej dvema bratoma-peku in slas i arju.
Luij jima neprestano krade dobrote in ko to opazita, sta navdus ena nad njegovo
nenavadnostjo. Ko novio o izjemnem oslu izve lastnik pekarne sklene, sklene da ga bo
vzel pod svoje okrilje in ga nau il raznih loves kih stvari in se domisli elo to, da bi javno
uprizoril orgijo med njim in neko zlo inko. Zgroz enemu Luiju uspe pobegniti in ko
kasneje izgubljen tava, za pomo poprosi boginjo Izido. Ta mu brz prisko i na pomo in
naslednjega dne je Luij s pomo jo vrtni res en oslovske podobe. V zahvalo boginji Izidi
posveti preostanek svojega z ivljenja veri.

III. OSEBNO MNENJE


Apulej brala v romanu Zlati osel z e takoj na za etku pritegne z zanimivo vsebino-najprej
z zgodbo o okratu in nato Luijevo preobrazbo. Misle , da bo delo ves as tako napeto,
razburljivo in smes no dobesedno kar oddrvis do udovite zgodbe o Amorju in Psihi-meni
najljubs ega dela, nad katerim sem bila tako o arana, da sploh nisem ve hotela brati
preostanka romana; sploh, ker je avtor nekoliko pretiraval z vsemi osebami, zgodbami in
ker me je le redka pritegnila, se mi je branje za elo nekoliko vle i. Kona ni bilo videti,
ker je znova in znova prihajalo do podobnih, z e skoraj dolgo asnih zapletov in tako se

3
-vz iveti v osla Luija- sploh ni bilo ve tez ko. Tudi sama sem namre (v mislih) z e gore e
prosila za njegovo preobrazbo nazaj v loves ko podobo. Bolj kot nad okrutnostjo
Luijevih gospodarjev sem bila osupla nad njihovimi domisliami o orgijah, ne glede na
to ali naj je s lo za z ival ali loveka. Kontrastnost zgodb je postajala vse bolj o itna. Na eni
strani zgodbe o resni ni, pravi ljubezni, ki vse prenese in na drugi strani beda in
praznina loveka, ki je zevala skozi njegova nepremis ljena in plehka dejanja. Zabave, v
katere so se taks ni ljudje zatekali, so pokazale dno druz be takratnega in (posre eno) tudi
danas njega asa; a je avtor na konu poskrbel, da brala roman ni pustil ravnodus nega.
Tez o mu je dal prikaz poniz nosti loveka in njegovo pribez anje v zavetje boginje.
Moz nost na katero ne osel ne brale ni pomislil z e takoj na za etku. mehljaje sem ob
prebiranju zadnjih strani razmis ljala, kaj vse je potrebno, da se etudi izjemen, edinstven
lovek za ne zavedati svoje majhnosti. In tako sem tudi prepustila svoje misli (pa ne
molitvi), da je roman pustil v meni tisto nekaj, kar ga bo delalo za enega boljs ih romanov,
ki sem jih prebrala. Pustil v meni nekaj, kar sem s prebiranjem na novo odkrila in
spoznala v z ivljenju.

IV. VIRI
Apulej L.: Zlati osel (Metamorfoze). 1. izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997
Homar N.: Latinska knjiz evnost
http://www.dijaski.net/gradivo/slo_dob_apulej_zlati_osel_01__obnova?r=1
http://www.dijaski.net/gradivo/slo_dob_apulej_zlati_osel_02__seminarska_nalog
a?r=1
http://www.domaebranje.om/zlati-osel/

You might also like