NATALIJA TRČEK – KOVŠE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo
1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo
1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA Avtorica

Natalija Trček – Kovše, univ. dipl. inž. kmet.

©

Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana

Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo
Učbenik z elementi delovnega zvezka za program Pomočnica gospodinje oskrbnice, pri predmetu Kmetijska pridelava in reja, Vrtnarstvo v 1. letniku. Recenzenta: Dr. Mihaela Černe, uni. dipl. ing. agr. in Marjana Kurnik, uni. dipl. inž. kmet. Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika Urednica: Danica Rojc Debeljak Tehnični urednik: Igor Kraševec Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81. seji, dne 18.3.2005, sprejel sklep št. 613-2/2005/181 o potrditvi učbenika z elementi delovnega zvezka za pouk Kmetijske pridelave in reje, Vrtnarstvo v 1. letniku programa Pomočnica gospodinje oskrbnice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635(075.3) TRČEK-Kovše, Natalija Kmetijska pridelava in reja. Vrtnarstvo : 1. letnik : učbenik z elementi delovnega zvezka : program Pomočnica gospodinje oskrbnice / avtorica Natalija Trček-Kovše. - Velike Lašče : Elanda, 2005 ISBN 961-6423-07-X 220735232

ki so ti v pomoč pri delu z učnimi listi in ti dajejo navodila za reševanje nalog: Ta znak te vodi skozi učne liste in te opozarja na pomembne stvari. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja. da mapo prilagodi in dopolnjuje po svojih potrebah ali si izdela prosojnice. poklic pomočnica gospodinje-oskrbnice. ne da bi pri tem izgubljali čas z zapisovanjem snovi. Na podlagi izkušenj pri poučevanju dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju sem nivo zahtevnosti prilagodila njihovi stopnji razumevanja in dojemanja. Učni listi v dani obliki učitelju nudijo možnost. barvajo. VPRAŠANJA Ob tem znaku premisli in odgovori na zastavljena vprašanja. odgovarjajo na vprašanja in podobno. Namen učnih listov je vzpodbuditi dijake k razmišljanju in aktivnosti pri pouku. da glasno berejo tekst. Obsega osnovna znanja iz splošnega poljedelstva in vrtnarstva. Avtorica Draga dijakinja! Dragi dijak! Skozi delovno mapo te vodijo znaki. dopolnjujejo skice in stavke. 3 . Seveda lahko učitelji učne liste uporabijo tudi pri poučevanju v drugih programih nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva. ki jih morajo dijaki usvojiti pri predmetu Kmetijska pridelava in reja. Dijaki pod vodstvom učitelja usvajajo potrebna znanja s tem. zato skrbno preberi navodila. NALOGA Pred tabo je naloga.SPREMNA BESEDA Delovna mapa z učnimi listi za vrtnarstvo je namenjena dijakom v 1. ki jo moraš rešiti.

.

GOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN: 1. 5 . 2. Katere rastline uporabljamo kot krmo za živali? Naštej jih nekaj.. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE SUROVINE (volna. TRAVNIŠTVO. živalske kože . VINOGRADNIŠTVO. 3. 4. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE RASTLINE (hmelj. sončnice …) 4. 3. VPRAŠANJA Katere rastline uporabljamo kot hrano za ljudi? Naštej jih nekaj.). POMEN KMETIJSKIH PANOG: 1. Čemu so namenjene industrijske rastline in industrijske surovine? Dopolni stavke: Hmelj uporabljamo pri proizvodnji Iz sončničnega semena pridobivamo Volno in lan uporabljamo v Iz živalskih kož izdelujemo industriji. 2. VRTNARSTVO.POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE S čim se ukvarja kmetijska pridelava in reja? Kmetijska pridelava in reja obsega različne kmetijske panoge in se ukvarja s pridelovanjem hrane in nekaterih industrijskih surovin. ŽIVINOREJA. SADJARSTVO. lan. ZAGOTAVLJAJO KRMO ZA ŽIVALI.. 5. KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA – KPR OBSEGA REJO DOMAČIH ŽIVALI: 1. NALOGA Navedene kmetijske panoge vpiši na pravo mesto v tabeli: POLJEDELSTVO. ZAGOTAVLJAJO HRANO ZA LJUDI.

kjer gojimo zelenjadnice. NALOGA Naslednje trditve vpiši na pravo mesto: – – – – – – VRTNAR: 1. doma pridelana zelenjava je cenejša. rekreacijo in gibanje v naravi po napornem delu v službi. 3. ker jo zelo malo ali nič ne škropimo. POMEN DOMAČEGA VRTA: 1. 4. VRT je navadno ograjeno zemljišče v bližini hiše. prideluje na majhni površini – na vrtu. Z vrtnarstvom se poklicno ukvarjajo VRTNARJI in ljubiteljsko VRTIČKARJI. v rastlinjakih. delo na vrtu pomeni sprostitev.POMEN VRTNARSTVA Vrtnarstvo je kmetijska panoga. sadne rastline. vinsko trto in trato. 6 . pridelek porabi doma. 3. lahko viške prodamo. domača zelenjava je bolj zdrava. če pridelamo več. kot porabimo. VRTIČKAR: 1. 2. z vrtnarstvom se ukvarja ljubiteljsko. 5. z vrtnarstvom se ukvarja poklicno. celo leto imamo svežo zelenjavo. NALOGA Razloži zgornje trditve. pridelek prodaja. okrasne rastline. 2. 3. prideluje na velikih površinah – na njivah. ki se ukvarja s pridelovanjem: zelenjave in okrasnih rastlin. plastenjakih …. 2.

VELIKOSTI POVRŠINE. ki jo uporabljamo za ozimnico. Naštej nekaj zelenjadnic. vrt je v senci. vrt je na zavetni legi. pravilne pa obkljukaj z zeleno barvico: – – – – – – vrt je čim bliže doma. če želi vso zelenjavo pridelati doma? Kako velik vrt zadostuje za 4-člansko družino. Kako velik vrt potrebuje 4-članska družina. – – – – – – vrt je daleč proč od doma. vrt je ob cesti. ŠTEVILA DRUŽINSKIH ČLANOV. vrt je ločen od ceste. ki jih imamo za ozimnico. vrt nima ograje. vrt leži na vetrovni legi.LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA Kje uredimo zelenjavni vrt? NALOGA Z rdečo barvico prečrtaj napačne trditve. NALOGA Odgovori na vprašanja: Naštej nekaj zelenjadnic. 2. vrt ima ograjo. vrt je na čim večji strmini. če želi pridelati le zelenjavo za vsakdanjo rabo? 7 . vrt je na soncu. Kako velik je zelenjavni vrt? Velikost zelenjavnega vrta je odvisna od: 1. ki jo potrebujemo skoraj vsak dan. Če hočemo vse pridelati doma. vrt je na ravni legi. ki jih rabimo skoraj vsak dan. za eno osebo zadostuje okoli 100 m2 vrtne površine: – 20 m2 blizu hiše za zelenjavo. KI JO IMAMO NA RAZPOLAGO. – 80 m2 na njivi za zelenjavo.

GLAVNA POT – široka 0. ZAPRTA GREDA. 8.5–1 m. 2.2 m. dolge približno 2 m. 5. GREDICE – široke 1. SADNE RASTLINE IN VINSKA TRTA. 6. NALOGA Oglej si skico vrta in jo pobarvaj: 1 – gredice (svetlo zeleno) 2 – potke (rjavo) 3 – glavno pot (sivo) 4 – zaprto gredo (rumeno) 5 – vodnjak (modro) sever 8 8 6 7 9 6 – kompostni kup (črno) 7 – gredo za sadne rastline in vinsko trto (rdeče) 8 – drevesa (temno zeleno) 9 – prostor za orodje (belo) 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 1 1 2 1 2 1 1 3 1 1 1 1 5 4 8 .Kako si uredimo vrt? Kaj vse na vrtu potrebujemo? Glavni deli vrta so: 1. DREVESA IN TRATA. 9. POTKE med gredicami – široke 20–30 cm. 4. 7. VODA (vodnjak ali pipa) – za zalivanje in pranje. KOMPOSTNI KUP – za odlaganje odpadkov z vrta. 3. PROSTOR ZA ORODJE.

Najpomembnejša dejavnika sta podnebje in tla. RELIEF: nagib zemljišča lahko v veliki meri vpliva na osončenost in s tem na pogoje za pridelovanje rastlin. SVETLOBA. sta in Ali je človek pomemben dejavnik okolja? 9 . 5. ZRAK IN VETER. Dejavniki podnebja. RASTLINE. 6. 2. PODNEBJE: gojenje rastlin prilagajamo danim podnebnim razmeram. VODA. 4. ki vplivajo na rast rastlin. 3. ČLOVEK: človek usmerja in prilagaja pridelovanje rastlin tako. da čimbolj izkoristi naravne danosti. DOMAČE ŽIVALI. Dejavniki. 4. ki oblikujejo okolje. 2. VPRAŠANJA Dopolni stavek: Najpomembnejša dejavnika okolja. so: 1.VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN Okolje ima s svojimi dejavniki velik vpliv na rast in razvoj rastlin. 3. so: 1. saj ima vsaka rastlina svoje zahteve. TLA: rastline v tleh dobijo hranilne snovi in imajo različne zahteve glede lastnosti tal. TOPLOTA. ki vplivata na rast in razvoj rastlin.

Rastlina dobi vodo v tleh skozi korenine. FOTOSINTEZA JE PROCES.SVETLOBA Vir svetlobe je SONCE. Svetloba prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV. V klorofilnih zrncih v listih s pomočjo svetlobe in toplote iz vode (H2O) in ogljikovega dioksida (CO2) nastajajo organske snovi (škrob in sladkor) in kisik (O2). (H2O) 10 + (CO2) + svetloba klorofil + (C6H12O6) + (O2) . KI POTEKA SAMO PODNEVI V ZELENIH LISTIH RASTLIN. Z besedami pravilno izpolni enačbo fotosinteze. Svetloba je vir energije za FOTOSINTEZO. ogljikov dioksid pa skozi listne reže iz zraka. SVETLOBA TOPLOTA OGLJIKOV DIOKSID – CO2 ORGANSKE SNOVI – C6H12O6 (škrob in sladkor) KISIK O2 VODA – H20 NALOGA Pobarvaj zgornjo skico.

Pobarvaj skici. – rastline dodatno osvetljuje. Trditve: Rastlina je: KOŠATA. Glede na čas dneva dobi rastlina največ svetlobe opoldan. SLABOTNA. MOČNA. PRETEGNJENA. ZDRAVA. TEMNO ZELENA. – rastline zatemnjuje s črno folijo. Na ekvatorju je dan vedno dolg 12 ur. ki jo dobijo rastline. poleti pa dolgi. DA SLAB PRIDELEK. JAKOST OSVETLITVE: spreminja se glede na čas dneva in letni čas. DOLŽINA DNEVA: odvisna je od zemljepisne širine in od letnega časa.Na količino svetlobe. SLABO CVETI. ki jo rastline dobijo. NALOGA Primerjaj med seboj močno in slabo osvetljeno rastlino ter vpiši trditve na črtice. a) MOČNA OSVETLITEV Rastlina je: b) SLABA OSVETLITEV Rastlina je: 2. ČLOVEK LAHKO URAVNAVA KOLIČINO SVETLOBE na različne načine: – izbere ustrezen čas setve. DA DOBER PRIDELEK. vplivata: 1. VPRAŠANJA V katerem času dneva dobi rastlina največ svetlobe? V katerem letnem času dobi rastlina največ svetlobe? Dopolni stavek: Pozimi so dnevi poleti pa Ali lahko človek uravnava količino svetlobe. BOGATO CVETI. in kako? 11 . pri nas pa se spreminja glede na letni čas: pozimi so dnevi kratki. – izbere primerno lego. glede na letni čas pa je največ svetlobe poleti. SVETLO ZELENA. OBČUTLJIVA NA BOLEZNI.

Temperaturo merimo s TERMOMETRI in izražamo v STOPINJAH (°C. °F). NALOGA Premisli. Toploto izražamo s TEMPERATURO. Rastlina izgublja vodo in veni. Rastlina zmrzne in propade. kasneje pride do ožigov listov in sušenja cele rastline. Najugodnejša temperatura za rast rastlin je 20–25 °C. (0 °C = 273 °K). Toplotni žarki najprej segrejejo tla in šele potem se segreje ozračje. katere vrtnine potrebujejo veliko in katere malo toplote ter jih vpiši v ustrezen stolpec: PARADIŽNIK. PREVISOKE TEMPERATURE – nad 40 °C. PRENIZKE TEMPERATURE – pod 0 °C (slana. ker se voda v celicah spremeni v ledene kristalčke.TOPLOTA Vir toplote je SONCE. ki poškodujejo celice. GRAH. RASTLINE LAHKO POŠKODUJEJO: 1. KUMARE. FIŽOL. 2. ZELJE. °K. SOLATA. mraz). VELIKO TOPLOTE POTREBUJEJO: MALO TOPLOTE POTREBUJEJO: 12 . Toplota prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV. PAPRIKA. REDKVICA.

OBLAKI nastajajo v višinah. Zmanjšujejo količino toplote. Del padavin. vpijejo tla in del te vode iz tal izhlapi. Izhlapevanje vode iz tal in iz rastlin skupaj imenujemo EVAPOTRANSPIRACIJA. oblaki kondenzacija padavine izhlapevanje voda odteče voda ponikne v zemljo morje NALOGA Pobarvaj skico. Izhlapevanje vode iz rastlin imenujemo TRANSPIRACIJA. oddajo skozi listne reže v ozračje.VODA Voda je nujno potrebna za vse življenjske procese. Tako nastanejo OBLAKI in MEGLA. Pospešuje razvoj rastlinskih bolezni. v zraku kondenzira. Zmanjšuje nevarnost slane. KONDENZACIJA je spreminjanje vodnih hlapov v vodne kapljice. ki padejo na zemljo. Izhlapevanje vode iz tal imenujemo EVAPORACIJA. Vir vode so PADAVINE. Voda. Zmanjšuje količino svetlobe. MEGLA nastaja pri tleh. ki izhlapi. Prinašajo padavine. 13 . slabe pa z -. Voda v naravi kroži. Vodo. Zmanjšujejo količino svetlobe. ki jo rastline vsrkajo s koreninami. NALOGA Dobre lastnosti v okvirčku označi s +.

PADAVINE Padavine. kakšno škodo povzročijo. 2. SLANA. ki so za rastline koristne. ki padajo iz oblakov: 1. 4. ROSA. POLEDICA ali ŽLED. 2. IVJE. TOČA. NALOGA Navedene oblike padavin razvrsti v zgornjo tabelo: DEŽ. Naštej padavine. Padavine. in napiši. SNEG. ki nastajajo pri tleh: 1. Naštej padavine. 3. ki so lahko za rastline škodljive. 3. 14 . in napiši zakaj.

Potreben je za fotosintezo. 2. ŠKODLJIVE SNOVI … Z gibanjem zraka nastaja VETER. OGLJIKOV DIOKSID – CO2: ogljikovega dioksida je v zraku manj kot 1 %. MIKROORGANIZMI. Odnaša sneg. škodljive vplive vetra pa z modrim -. CVETNI PRAH. kjer ga rastline sprejemajo skozi korenine. Trga liste. VODNI HLAPI. Po dežju osuši liste in zmanjša možnost širjenja bolezni. Prenaša seme plevelov. 3. ki lahko dušik iz zraka vežejo v tla. Premeša zrak in prepreči pozebo. grah. Zrak prenaša vlago in toploto. 4. Samo metuljnice (fižol.ZRAK Zrak je zmes plinov. Zrak sestavljajo: 1. DUŠIK – N2: dušika je v zraku 78 %. Odnaša zemljo. Rastline ga rabijo za rast in razvoj. Preprečuje let čebel. PRAŠNI DELCI. 15 . NALOGA Ugodne vplive vetra v okvirčkih označi z rdečim +. KISIK – O2: kisika je v zraku 21 %. vendar ga iz zraka večinoma ne morejo dobiti. detelja) imajo na koreninah dušične bakterije. Veter je lahko koristen ali škodljiv. Lomi rastline. Potreben je za dihanje. Oprašuje vetrocvetke. Povečuje izhlapevanje. Otresa plodove in semena.

Na svoji poti jih lahko obrusi voda. Poznamo dva načina preperevanja: 1. – tla dajejo rastlini oporo za rast. Rodovitno površinsko plast tal imenujemo PRST. 2. Tla razdelimo v tri plasti: 1. MRTVICA Je manj rodovitna. debela 20–30 cm. Je temnejše barve. V njej ni mikroorganizmov. Ker jo obdelujemo. v njej so mikroorganizmi. Prepuščati mora vodo. FIZIKALNO PREPEREVANJE Kamnine se pod vplivom vremenskih razmer drobijo na manjše delce. je rahla. Njihova kemijska sestava se pri tem spremeni. Njihova kemijska sestava se pri tem ne spremeni. Tudi ta mora prepuščati vodo. 2. Proces nastajanja tal imenujemo PREPEREVANJE. PODTALJE To je kamnina. ORNICA ali ŽIVICA To je zgornja rodovitna plast tal. ki omogoča rast rastlin: – iz tal rastline črpajo vodo in hranilne snovi. 16 . ker je ne obdelujemo.NASTANEK TAL Tla so površinska plast zemeljske skorje. Tla so nastala skozi dolga tisočletja iz trde zemeljske skorje. 3. ki je brez hranil in mikroorganizmov. KEMIČNO PREPEREVANJE Na kamnine vplivajo različne kemijske snovi in jih razkrajajo.

KEMIČNE LASTNOSTI: – humus. se hitro ogrejejo in ohladijo. v njih je veliko zraka. najdebelejši talni delci. ob suši so trda in razpokajo. so zelo dobra tla. dobro zadržujejo vlago in toploto. v njih je veliko vode. struktura. Lastnosti tal so: FIZIKALNE LASTNOSTI: – – – – sestava tal. so zelo dobra tla. se počasi ogrejejo. so rahla in se dobro obdelujejo. so temna. ILOVNATA ali SREDNJE TEŽKA TLA Lastnosti: – – – – – vsebujejo peščene in glinaste delce. se dobro obdelujejo. BIOLOŠKE LASTNOSTI: – živa bitja v tleh. izboljšamo jih z dodajanjem hlevskega gnoja in namakanjem. so rahla in se dobro obdelujejo. 17 . ne zadržujejo vode. – reakcija tal. vsebujejo dovolj vode in zraka. toplota.LASTNOSTI TAL Rodovitnost tal je odvisna od lastnosti tal. se hitro segrejejo. v njih primanjkuje zraka. 2. HUMUSNA TLA Lastnosti: – – – – – vsebujejo veliko humusnih delcev. SESTAVA IN VRSTE TAL Tla so sestavljena iz različnih talnih delcev: 1. HUMUSNI DELCI: so ostanki razgrajenih organskih snovi. Glede na vsebnost posameznih talnih delcev ločimo naslednje vrste tal: PEŠČENA ali LAHKA TLA Lastnosti: – – – – – – vsebujejo veliko peščenih delcev. GLINASTA ali TEŽKA TLA Lastnosti: – – – – – – – vsebujejo veliko glinastih delcev. so zbita in se težko obdelujejo. 3. poroznost. FIZIKALNE LASTNOSTI TAL 1. najfinejši talni delci. PEŠČENI DELCI: so največji. izboljšamo jih z rahljanjem in z dodajanjem hlevskega gnoja. GLINASTI DELCI: so najmanjši.

ki omogočajo boljše zadrževanje vode in zraka v tleh. POROZNOST Med talnimi delci so prazni prostorčki: PORE: – to so veliki prazni prostorčki med velikimi talnimi delci. NALOGA Odgovori na vprašanja: V katerih tleh primanjkuje vode? V katerih tleh primanjkuje zraka? Katera tla so najboljša tla? Kako lahko izboljšamo vsaka tla? Katera tla je potrebno namakati? Katera tla je treba čim večkrat prerahljati? Katera tla so najtemnejša? Kaj so pore? Kaj se zadržuje v porah? V katerih tleh je največ por? Kaj so kapilare? Kaj se zadržuje v kapilarah? V katerih tleh je največ kapilar? V kaj se povezujejo talni delci med seboj? 18 . 3. kaj se bo zgodilo. NALOGA Suho gobo položi v posodo z vodo. KAPILARE: – to so majhni prazni prostorčki med majhnimi talnimi delci. – veliko jih je v glinastih tleh. – veliko jih je v peščenih tleh. Zato pravimo. da so rodovitna tla strukturna. Opazuj in opiši.2. – po njih voda potuje iz spodnjih v zgornje plasti zemlje. STRUKTURA TAL V vseh rodovitnih tleh se talni delci med seboj povezujejo v drobne grudice. – po njih voda odteka v podtalje. – v njih se zadržuje zrak. – v njih se zadržuje voda.

pH 8 = rahlo bazično. ko mikroorganizmi v tleh razgradijo odmrle dele rastlin in živali. zato ker: – povezuje talne delce med seboj v grudice. da se usede. Pove nam. Proces nastajanja humusa v tleh imenujemo HUMIFIKACIJA. nevtralna ali bazična. ali so tla kisla. PH vrednost vzorca je Odgovori na vprašanja: Kaj je humus? Kaj je humifikacija? Kako nastane humus? Pri kateri pH vrednosti najbolje uspevajo rastline? 19 . pH 14 = zelo bazično Večina rastlin najbolje uspeva pri rahlo kisli do nevtralni reakciji tal (pH vrednost tal 6–7). 2. Humus v tleh izboljšuje rodovitnost. HUMUS Humus je organska snov. Primerjaj barvo lističa z barvo na barvni skali in odčitaj pH vrednost vzorca. – služi kot hrana nekaterim mikroorganizmom. NALOGA Vzorec zemlje zmešaj z destilirano vodo in pusti. . Nastane. REAKCIJA TAL Reakcijo tal merimo s pH vrednostjo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 pH kislo pH nevtralno pH bazično pH 1 = zelo kislo. zato se hitreje segrevajo.KEMIČNE LASTNOSTI TAL 1. – tla obarva temneje. pH 6 = rahlo kislo. Vodo precedi skozi filter papir in vanjo pomoči lakmusov papir.

Največ živih bitij najdemo v tleh. talni delci se med seboj povežejo in minerali postanejo rastlinam dostopni. – krti. ki je rastlinam dostopna. MIKROORGANIZMI To so mikroskopsko majhna živa bitja – bakterije. V tleh opravljajo različne naloge: – razgrajujejo ostanke rastlin in živali in pri tem nastaja humus. – mineralne snovi spreminjajo v tako obliko. ki so: – topla. 20 . NALOGA Z rdečo barvico prečrtaj stolpec z napačnimi trditvami. zelo kisla ali bazična. preveč suha ali preveč mokra. KORENINE RASTLIN Korenine mnogih rastlin po žetvi ostanejo v zemlji in so vir humusa. fižol. negnojena. 3. – primerno vlažna. – rahlo kisla. rovke. 2. – primerno obdelana. gola. glive in alge. Naštej nekaj živali. ki tudi pripomorejo k izboljšanju rodovitnosti tal: – deževniki: s prebavo predelajo zemljo. ki je vir humusa. – dušične bakterije živijo na koreninah metuljnic (detelja. grah) in vežejo dušik iz zraka. slabo obdelana.BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL ŽIVA BITJA V TLEH V tleh najdemo več skupin živih organizmov: 1. – dobro pognojena. Odgovori na vprašanja: Kaj so mikroorganizmi? Zakaj so mikroorganizmi v tleh pomembni? – – – – – – hladna. – razne žuželke. voluharji: s tem. V tla spravljajo organski material. miši. ko rijejo pod zemljo. ki živijo v tleh in spadajo med škodljivce. tla rahljajo in zračijo. ŽIVALI V tleh živi veliko različnih živali. – poraščena.

proces. z njim merimo temperaturo. žival v tleh. 11.2 x 2 m. rastline jo rabijo za fotosintezo. 6. ki jo obdelujemo. 5. 3. ki poteka podnevi v zelenih listih rastlin. daje nam svetlobo in toploto. 10. majhni prazni prostorčki v tleh. ki ga je v zraku 21 %. kjer pridelujemo zelenjavo. s kondenzacijo vodnih hlapov nastajajo v višinah in nosijo padavine. zemljišče v bližini hiše.NALOGA Reši križanko in na osenčenih poljih preberi geslo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. glavni del vrta velikosti 1. kamor sadimo in sejemo rastline. 4. ki s prebavo predeluje zemljo. 7. zgornja rodovitna plast tal. nastaja z gibanjem zraka. v katerih se nahaja voda. 9. 12. plin. v obliki žarkov prihaja od sonca. 21 . 8. 2.

NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. enciklopedijami … POLJEDELSTVO VRTNARSTVO SADJARSTVO VINOGRADNIŠTVO TRAVNIŠTVO ŽIVINOREJA INDUSTRIJSKE RASTLINE INDUSTRIJSKE SUROVINE VRTNAR VRTIČKAR 22 . s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. učbeniki. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. strokovnimi knjigami ali revijami. Poišči pomen teh pojmov.

VRT SONCE FOTOSINTEZA OSVETLITEV TEMPERATURA TERMOMETER PADAVINE EVAPORACIJA TRANSPIRACIJA EVAPOTRANSPIRACIJA KONDENZACIJA OBLAKI 23 .

MEGLA DEŽ TOČA SNEG SLANA ŽLED ZRAK VETER TLA FIZIKALNO PREPEREVANJE KEMIČNO PREPEREVANJE ORNICA 24 .

MRTVICA LAHKA TLA TEŽKA TLA PORE KAPILARE HUMUS HUMIFIKACIJA pH VREDNOST MIKROORGANIZMI 25 .

NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Ali je v zraku vedno dovolj kisika in ogljikovega dioksida? Ali je v tleh vseh hranil vedno dovolj za dobro rast rastlin? Kako pomagamo rastlinam. VEČINO HRANIL RASTLINE S KORENINAMI ČRPAJO IZ TAL.PREHRANA RASTLIN Tudi rastline za rast in razvoj potrebujejo hranilne snovi. fosfor. To so dušik. Ti hranili rastline sprejemajo skozi listne reže. kalij. Rastline dobijo hranila ali minerale na 2 načina: 1. železo … Ta hranila morajo biti raztopljena v vodi. če jim hranil v tleh primanjkuje? 26 . 2. To sta kisik in ogljikov dioksid. To so različni minerali ali rudnine. kalcij. magnezij. NEKATERA HRANILA RASTLINE DOBIJO V ZRAKU.

2. KALIJ – K Povečuje odpornost rastlin proti mrazu. DUŠIK – N Rastline ga rabijo za rast celotne rastline. ŽVEPLO – S Sodeluje pri nastajanju beljakovin. JOD – J KLOR – Cl NATRIJ – Na SILICIJ – Si 27 . KORISTNA HRANILA To so nekatera hranila. Rastline jih rabijo v zelo majhnih količinah. Dobijo ga iz zemlje. KALCIJ – Ca Izboljšuje kisla tla in omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil. OGLJIK – C Rastline ga v obliki CO2 rabijo za fotosintezo. Rastline ga dobijo iz zemlje. VODIK – H Je sestavni del vode. FOSFOR – P Potreben je za razvoj korenin. GLAVNA RASTLINSKA HRANILA ali MAKROHRANILA To so hranila. ki za rast in razvoj rastlin niso nujno potrebna. vendar ugodno vplivajo na rastline. Rastline vodo dobijo iz zemlje. Dobijo ga iz zraka. ker sestavlja klorofil. ŽELEZO – Fe MANGAN – Mn CINK – Zn BAKER – Cu BOR – B MOLIBDEN – Mo KOBALT – Co 3. ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin. KISIK – O Rastline ga rabijo za dihanje. ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin. MAGNEZIJ – Mg Omogoča fotosintezo. Dobijo ga iz zemlje. Rastline ga dobijo iz zemlje. Rastline ga dobijo iz zemlje.RASTLINSKA HRANILA Rastlinska hranila delimo v 3 skupine: 1. HRANILA V SLEDOVIH ali MIKROHRANILA To so hranila. Rastline jih rabijo v velikih količinah. plodov in semen. Dobijo ga iz zraka.

GNOJENJE IN GNOJILA Zakaj in s čim gnojimo? Gnojimo z različnimi gnojili. Z njimi v tla dodajamo le rastlinam potrebna hranila. apnena. – – – – – – HLEVSKI GNOJ GNOJNICA GNOJEVKA KOMPOST PODOR ŽETVENI OSTANKI 2. Z njimi v tla dodajamo rastlinam potrebna hranila in hkrati povečujemo količino humusa v tleh. da: – povečamo količino in kakovost pridelka. fosfatna. – izboljšamo rodovitnost tal. magnezijeva. zato ne morejo nadomestiti organskih gnojil. ORGANSKA ali NARAVNA GNOJILA To so naravna gnojila iz rastlinskih ali živalskih ostankov in jih lahko pridelamo doma. GNOJILA 1. humus pa iz njih ne nastaja. Gnojimo zato. železova …) – SESTAVLJENA (NPK) NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Katera organska gnojila so živalskega izvora? Katera organska gnojila so rastlinskega izvora? Zakaj so organska gnojila tako pomembna? Ali lahko mineralna gnojila nadomestijo organska gnojila? 28 . kalijeva. MINERALNA ali RUDNINSKA GNOJILA To so gnojila anorganskega izvora s točno določeno količino mineralnih snovi. – ENOSTAVNA (dušikova.

V tleh deluje do 3 leta. Hlevski gnoj mora pred uporabo na gnojišču zoreti vsaj 2–3 mesece. vinograde … 2. ki se zbira v gnojnični jami. zato na vrtovih z njim gnojimo vsako drugo ali tretje leto. S cisternami za razvoz gnojevke jo polivamo po njivah in travnikih tik pred dežjem ali v oblačnem vremenu. – voda. ki jih redimo v hlevih ali drugih prostorih. Pred oranjem ga s trosilniki čimbolj enakomerno raztresemo po njivi ter čimprej zaorjemo. Gnojevko zbiramo v gnojnični jami. 6. Pred uporabo jo redčimo z vodo. Pred uporabo jo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1. Gnojevko sestavljajo: – iztrebki živali (blato in seč). poznamo različne vrste hlevskega gnoja. Kaj lahko uporabimo za steljo? 4. 29 . 2. GNOJNICA Je izcedek iz gnoja. 3. ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO ŽIVALSKEGA IZVORA 1. HLEVSKI GNOJ Dobimo ga od različnih domačih živali. 5. S hlevskim gnojem gnojimo njive. 3. GNOJEVKA Gnojevko dobimo v hlevih z rešetkastim stojiščem brez nastilja. Katere vrste hlevskega gnoja poznaš? 1. Kaj sestavlja hlevski gnoj? 1. sadovnjake. NALOGA Dobro premisli in odgovori: Ker redimo različne vrste domačih živali. Poznamo jih več vrst.ORGANSKA ALI NARAVNA GNOJILA To so naravna gnojila živalskega ali rastlinskega izvora. 2. vrtove. Na njivah jo čimprej zaorjemo.

– drobno nasekljane veje. 30 . da pospešimo razkrajanje. ki po spravilu pridelka ostanejo na njivi (npr. ki nimajo semen. Dodamo lahko tudi apno. ki jih dobimo pri čiščenju zelenjave. 2. Uporabljamo rastline.ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO RASTLINSKEGA IZVORA KOMPOST Je naravno gnojilo. lahko organske snovi nadomestimo tako. Na kup izmenično nalagamo plast odpadkov in plast zemlje. Na kompost lahko mečemo vse organske snovi. Žetvene ostanke je treba drobno narezati. ZELENO GNOJENJE ali PODOR Če nimamo hlevskega gnoja. NALOGA Premisli in odgovori: Kaj na kompost ne spada? ORGANSKA GNOJILA RASTLINSKEGA IZVORA 1. ki se razgradijo. ŽETVENI OSTANKI So ostanki rastlin. za hitrejše razkrajanje in izboljšanje tal lahko dodamo tudi dušikova gnojila. Kompost delamo na kompostišču ali v kompostniku. raztrositi po njivi in zaorati. – pleveli. Nepresejan kompost uporabljamo za gnojenje vrta. – listje. ki ga delamo na vrtu iz različnih razgradljivih odpadkov. ostanki iz gospodinjstva in iztrebki živali. slama in koruznica). vse vrste metuljnic). – ostanki rastlin po spravilu pridelka. vmes ga vsaj enkrat premečemo. presejan kompost pa kot substrat za vzgojo sadik in cvetja. Tak način gnojenja imenujemo zeleno gnojenje ali podor. kot so rastlinski ostanki. – hlevski gnoj. Imenujemo jih podorine. ki mora biti v senci in na ravni površini čim bliže vrta. To so: – odpadki. – ostanki iz gospodinjstva. da na njivo posejemo nekatere rastline z namenom. da jih bomo zaorali v tla. – trava. ki imajo veliko listne mase in globoke korenine ter obogatijo tla z dušikom (npr. Kompost pustimo zoreti 1–2 leti.

mineral vsebuje gnojilo: 1. – prah. ki sta v obliki kroglic. 4.MINERALNA GNOJILA Mineralna gnojila so lahko v različnih oblikah: – drobne kroglice. – kristali. MAGNEZIJEVA GNOJILA vsebujejo 6. zrnca ali granule. KALIJEVA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat letno. ki ga vsebujejo. FOSFATNA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat letno. Najbolj znani dušikovi gnojili sta KAN in urea (sečnina). NALOGA Pri vsakem gnojilu na črtico napiši. 2. 3. ENOSTAVNA MINERALNA GNOJILA Vsebujejo samo 1 rastlinsko hranilo. 5. ki je v obliki prahu. KALCIJEVA ali APNENA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat na 3–4 leta. Kot apneno gnojilo največ uporabljamo apno. ŽELEZOVA GNOJILA vsebujejo 31 . – tekočina. Uporabljamo jih za izboljšanje kislih tal. Imenujemo jih po hranilu. DUŠIKOVA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo večkrat letno v manjših količinah. ker se iz tal izpirajo. katero hranilo oz.

fosforja ________ % in kalija __________ %. Koliko kg kalija je v 300 kg enakega gnojila? V 300 kg je ________ kg kalija. NPK gnojila To so sestavljena gnojila. 32 . Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 10 – 20 – 1 – 1? Dušika je ______ %. magnezija ______ % in bora ______ %. 14 kg fosforja in 21 kg kalija. Koliko kg fosforja je v 50 kg enakega gnojila? V 50 kg je ________ kg fosforja. in .: – NPK 7 – 14 – 21 – NPK 15 – 15 – 15 – NPK 8 – 26 – 26 – NPK-Mg-B 7 – 10 – 20 – 1 – 1 Številke nam povedo. NALOGA Odgovori na vprašanja: Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 14 – 21? Dušika je ________ %. kalija ______ %. 8 kg fosforja in 9 kg kalija.SESTAVLJENA GNOJILA Vsebujejo 2 ali več rastlinskih hranil. Vsebujejo 3 elemente oz. So v obliki sivih granul oz. Koliko kg fosforja je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg fosforja. Koliko kg kalija je v 1000 kg enakega gnojila? V 1000 kg je ________ kg kalija. Koliko kg dušika je v 500 kg enakega gnojila? V 500 kg je ________ kg dušika. V 100 kg NPK gnojila 7 – 14 – 21 je 7 kg dušika. Koliko kg kalija je v 100 kg NPK gnojila 10 – 20 – 20? V gnojilu je ________ kg kalija. Glede na vsebnost posameznih hranil poznamo zelo različna NPK gnojila. minerale: . Koliko kg dušika je v 100 kg NPK gnojila 15 – 15 – 15? V gnojilu je ________ kg dušika. ki jih največ uporabljamo. fosforja ______ %. npr. V 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9 je 17 kg dušika. kroglic. fosforja ________% in kalija ___________%. Poleg teh treh elementov lahko vsebujejo še magnezij in bor. koliko % posameznega hranila je v gnojilu. Koliko kg dušika je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg dušika. Koliko fosforja je v 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9? V gnojilu je ________ kg fosforja. Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 10 – 20 – 20? Dušika je ________ %.

kjer ga rastlina potrebuje.NAČINI GNOJENJA Gnojimo lahko v različnih obdobjih. Gnojila moramo čimbolj enakomerno razporediti po površini zemlje in jih čimprej zaorati ali drugače zadelati v zemljo. OSNOVNO GNOJENJE Opravimo ga jeseni ali zgodaj spomladi pred oranjem ali lopatanjem. FOLIARNO GNOJENJE ali GNOJENJE PREKO LISTOV To je oblika dognojevanja. NALOGA Odgovori: NALOGA Odgovori: Kakšna gnojila bi uporabili? Kakšna gnojila bi uporabili? NAČINI GNOJENJA DOPOLNILNO GNOJENJE ali DOGNOJEVANJE Opravimo ga 2–3-krat med rastjo rastlin. ker tako hranilo hitreje pride v liste. NALOGA Odgovori: NALOGA Odgovori: Kakšna gnojila bi uporabili? Kakšna gnojila bi uporabili? 33 . GNOJENJE OB SETVI Opravimo ga hkrati s setvijo. Gnojilo raztopimo v vodi in ga poškropimo po listih rastline.

4. ki ga polivamo po poljih. 12.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. rastlinski organ. makrohranilo. ki pospešuje rast korenin. makrohranilo. makrohranilo. s katerim rastline sprejemajo hranila iz tal. 9. najpogostejše sestavljeno mineralno gnojilo. 6. na katerem so listne reže. najpomembnejše organsko gnojilo živalskega izvora. ki pospešuje rast celotne rastline. organsko gnojilo živalskega izvora iz iztrebkov živali in vode. 8. 7. ki jih rastline nujno potrebujejo v velikih količinah. makrohranilo. ki izboljšuje kisla tla. 3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 34 . najpomembnejše organsko gnojilo rastlinskega izvora. 10. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. rastlinska hranila. 5. 11. po žetvi žita jo pospravimo z njive in uporabimo za steljo. 15 16 4 8 13 9 7 20 5 11 14 2 19 23 6 22 1 21 3 12 18 17 10 rastlinski organ. ki ga rastline potrebujejo za dihanje. plodov in semen. 2.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. enciklopedijami … MINERALI MAKROHRANILA MIKROHRANILA GNOJILA ORGANSKA GNOJILA HLEVSKI GNOJ KOMPOST GNOJEVKA GNOJNICA PODOR 35 . Poišči pomen teh pojmov.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. strokovnimi knjigami ali revijami. učbeniki. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi.

ŽETVENI OSTANKI MINERALNA GNOJILA ENOSTAVNA GNOJILA SESTAVLJENA GNOJILA NPK OSNOVNO GNOJENJE DOGNOJEVANJE FOLIARNO GNOJENJE 36 .

). Zemljo pred obdelavo pognojimo s hlevskim gnojem. Obdelava tal je tesno povezana z gnojenjem. Naštej nekaj rastlin. vsakič. ko rastline že rastejo. DOPOLNILNA OBDELAVA Opravimo jo jeseni ali spomladi tik pred setvijo. razbijamo skorjo. ki nastane po dežju. Poznamo 3 vrste obdelave tal: 1. ko se po dežju naredi skorja ali ko požene plevel. zemljo potlačimo. c) rigolanje – za sadovnjake in vinograde. Sem spadata naslednji opravili: a) okopavanje ( ). poravnamo. b) lopatanje – na vrtovih ( ). Naštej nekaj rastlin.OBDELAVA TAL Obdelava tal je osnovno opravilo v kmetijstvu. ki jih moramo okopavati: b) osipavanje ( ). zračimo. da lažje in lepše rastejo. Pri obdelavi tla obračamo. Zemljo obdelamo do globine 20 ali 30 cm in jo pri tem obračamo. Sem spadajo naslednja opravila: a) valjanje ( b) brananje ( c) prekopavanje ( ). OBDELAVA V ČASU RASTI Opravljamo jo. Globina okopavanja je 5–10 cm. da jih ne poškodujemo. ki jih osipavamo: 37 . in odstranjujemo plevel. S to obdelavo njivo pripravimo za setev. Z obdelavo v času rasti rahljamo tla. ). s katerimi opravimo omenjeno vrsto obdelave in odgovori na obe vprašanji. Osipavamo samo nekatere rastline. mešamo. 3. zato moramo paziti. NALOGA Na črtice v oklepajih vpiši orodja ali stroje. drobimo. S to obdelavo zdrobimo grude. odstranjujemo plevel in poravnavamo. Sem spadajo naslednja opravila: a) oranje – na njivah ( ). 2. OSNOVNA OBDELAVA Opravimo jo jeseni ali zgodaj spomladi. rahljamo. Okopavamo čim bolj pogosto.

na njihovo mesto posejemo nove. LOPATANJE. Posevke redno oskrbujemo za boljšo rast. Ko nekatere pridelke že pospravimo. Glede na čas obdelave poznamo: 1. RIGOLANJE. PLITVO ORANJE (do 15 cm). katera od spodaj naštetih opravil spadajo v jesensko. ORANJE (do 20 cm). Njive pripravljamo za setev ali jih pustimo počivati do spomladi. od maja do avgusta. POLETNO OBDELAVO: opravljamo jo v času glavne rastne sezone. V vsakem letnem času je globina obdelave drugačna. JESENSKO OBDELAVO: opravljamo jo v jesenskem času. katera v spomladansko in katera v poletno obdelavo ter jih vpiši na črtice: GLOBOKO ORANJE (do 30 cm). 38 . Njive pripravljamo za setev. Globina obdelave je 20 cm. od marca do maja. OSIPAVANJE. a) b) c) č) NALOGA Premisli. Globina obdelave je do 15 cm. od septembra do novembra. OKOPAVANJE. Globina obdelave je 20–30 cm. SPOMLADANSKO OBDELAVO: opravljamo jo zgodaj spomladi. a) b) c) č) 2.Tla obdelujemo v vseh letnih časih. a) b) c) 3. PRIPRAVA ZA SETEV. razen pozimi.

ki v začetku črpa hranilne snovi iz kličnih listov. Poznamo 2 načina razmnoževanja rastlin: 1.RAZMNOŽEVANJE RASTLIN Tako kot vsa živa bitja. Seme nastane v plodnici pestiča. Iz kalčka zraste nova rastlina. NALOGA Označi dele cveta in pestiča ter jih pobarvaj. mora rastlina cveteti. NALOGA Na skici je prerez fižolovega semena. Da rastlina lahko razvije seme. Seme ob ugodnih pogojih v zemlji kali. Pelodno zrno oz. SPOLNO ALI GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE Nova rastlina zraste iz semena. cvetni prah se združi s semensko zasnovo – cvet se oplodi. ZGRADBA CVETA: venčni list prašnik pestič čašni list ZGRADBA PESTIČA: brazda vrat plodnica semenska zasnova Seme je sestavljeno iz semenske lupine. potem ko se cvet najprej opraši. nato pa še oplodi. Žuželka ali veter prinese cvetni prah na brazdo pestiča – cvet se opraši. kličnih listov in kalčka. se tudi rastline razmnožujejo in tako ohranjajo svojo vrsto. 39 . Poimenuj dele semena.

DELITEV KORENIN. – gomolj. Del matične rastline se ob ugodnih pogojih v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino. grobanica). kaj je na skicah: POTAKNJENEC. – čebulica. – živica. NESPOLNO ALI VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE Nova rastlina zraste iz dela matične rastline. cepič. NALOGA Skice pobarvaj in na črtice napiši. – del korenine.2. ČEBULICE. ŽIVICA. Del matične rastline je lahko: – del stebla ali veje (potaknjenec. 40 . GROBANICA. GOMOLJ.

nežive – pleve. KALIVOST To je sposobnost semena. OBLIKA IN VELIKOST Vsako seme mora biti značilne oblike in enakomerne velikosti. da je seme bolno in da ni primerno za setev. škodljivci. 41 . da iz njega zraste nova rastlina. ugotavljajo jo s kalilnim poskusom v laboratoriju. ki zraste iz semena. NALOGA Nastavi kalilni poskus in po 1 tednu določi kalivost. delci zdrobljenih semen. Najpomembnejše lastnosti semena so: ČISTOTA Seme mora biti čisto – ne sme vsebovati primesi. Vonj po plesnivem pomeni. Seme ima zunanje in notranje lastnosti. Ker so semena zelo drobna. TEŽA Vsako seme ima svojo težo glede na velikost semena. Primesi: žive – semena plevelov.LASTNOSTI SEMEN Kakovost semena se kaže v njegovih lastnostih. Zunanje lastnosti lahko opazujemo na semenu. da seme ni dobro. kamenčki. zato je označena na etiketi. ki si jih v njem našel. ne moremo tehtati posameznih semen. SORTA So dedne lastnosti neke rastline. zemlja. notranje pa se izrazijo šele na rastlini. to pomeni. VONJ Večina semen nima posebnega vonja. Kalivost se s starostjo semena zmanjšuje. Če se barva spremeni ali se izgubi lesk. Za setev navadno izbiramo debelejša semena. Težo semena zato izražamo z absolutno težo – to je teža 1000 semen. Nekatera semena imajo tudi lesk. Na semenu se ne vidi. NALOGA Očisti vzorec semena in naštej primesi. semena drugih rastlin. Vsako seme ima predpisano kalivost. BARVA IN LESK Vsako seme ima svojo značilno barvo.

gomolj. SEMENSKO BLAGO je lahko kateri koli del rastline. Seme je obdano s pospeševalci rasti. Semensko blago pridelujemo v območjih. Pridelovalci semenskega blaga morajo biti registrirani. korenčka. da vzkali. Semenu primešamo kemična zaščitna sredstva. pšenico … SILJENJE Silimo gomolje krompirja. Seme je izenačeno po velikosti in obliki – vsa semena so enaka. in šele nato v zemljo. da semena enakomerno padajo skozi luknjice v sejalnici. pese. kot seme: SEME je del rastline.PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA Za setev uporabljamo semensko blago. ki preprečujejo razvoj bolezni ali napad škodljivcev. Kalibriramo koruzo. ga lahko še dodatno pripravimo. Beseda ima širši pomen. Oblagamo seme zelja. 42 . iz katerega zraste nova rastlina (seme. Pred setvijo semensko blago nakalimo – damo ga v topel in vlažen prostor. RAZKUŽEVANJE Razkuženo seme je lahko obarvano roza ali brez posebne barve. NALOGA Dobro premisli in odgovori: Kaj naredimo s semenskim blagom. ko dozori in preden ga lahko uporabimo za setev? DODELAVA SEMENSKEGA BLAGA Da seme lažje in hitreje kali. ki nastane po oploditvi in iz njega zraste nova rastlina. OBLAGANJE Seme je v obliki kroglic različnih barv. solate … KALIBRIRANJE ali SORTIRANJE Kalibrirano seme uporabljamo za strojno setev. čebulica …). Razkužujemo skoraj vse semensko blago. zaščitnimi sredstvi in ima zelo dobro kalivost. Semenski posevki morajo biti ločeni od nesemenskih posevkov. kjer so ustrezne podnebne in talne razmere. semenski posevki pa so pod stalno strokovno kontrolo.

Pri setvi na prosto pa moramo setev prilagoditi letnemu času in vremenskim razmeram. POLETNO SETEV: setev opravimo julija ali avgusta. 43 . Čas setve je odvisen od več dejavnikov: 1. V tem času sejemo rastline. 2. V zaščitenih prostorih. SPOMLADANSKO SETEV: a) zgodnja spomladanska setev: setev opravimo marca ali aprila. Na vrtu vrstimo posevke enega za drugim. V tem času sejemo rastline. V tem času sejemo rastline. 3. vrste tal. ki jih sejemo v omenjenem času. lahko sejemo celo leto. 4. katerih pridelek bomo pospravili jeseni: 3. kot so rastlinjaki.ČAS SETVE Na vrtu večino rastlin pridelujemo s setvijo. Setve na prostem delimo na: 1. ki so občutljive na nizke temperature: 2. JESENSKO SETEV: setev opravimo septembra ali oktobra. vlažnosti tal. ki dobro prenašajo mraz: b) pozna spomladanska setev: setev opravimo konec aprila ali maja. pridelek pa pobiramo spomladi: NALOGA Na črte vpiši nekaj rastlin. ki prezimijo na prostem. V tem času sejemo rastline. temperature tal in zraka. zahteve rastline. zato sejemo večkrat v letu.

Slabosti: – če vsa semena ne kalijo. V vrste lahko sejemo vse zelenjadnice: Slabosti: – potrebno je redčenje. – manjša poraba semena. kako seme razporedimo po površini oz. Na široko sejemo v zabojčke in na gredice: 2. 1. – ni potrebno redčenje. – potrebno je redčenje. V kupčke lahko sejemo: Slabosti: – neenakomerna razporeditev rastlin.NAČINI SETVE Poznamo več načinov setve. SETEV V VRSTE Prednosti: – posevek lahko okopavamo. – manjša poraba semena. gredi. SETEV V KUPČKE Prednosti: – posevek lahko okopavamo. Na določeno razdaljo lahko sejemo ali sadimo: 4. – velika poraba semena. 3. ki jih sejemo na omenjeni način. Razlikujejo se po tem. je prostor slabo izkoriščen. Slabosti: – ne moremo okopavati. 44 . – manjša poraba semena. – ni potrebno redčenje. SETEV NA ŠIROKO ali SETEV POVPREK Prednosti: – dobro izkoriščen prostor. SETEV NA DOLOČENO RAZDALJO Prednosti: – posevek lahko okopavamo. NALOGA Na črte vpiši nekaj rastlin.

Globina setve je odvisna od dveh dejavnikov: VRSTA TAL: – v lahkih. vlažnih tleh sejemo bolj plitvo. površina tal plast zemlje – debelina 2 cm seme – debelina 1 cm NALOGA Odgovori na vprašanja: Kateri način setve najpogosteje uporabljamo pri setvi na vrtu? Pri katerih načinih setve ni potrebno redčenje? Pri katerem načinu setve ni mogoče okopavati? Pri katerem načinu setve porabimo največ semena? Katero seme bi posejal bolj globoko: grah ali fižol? Približno kako globoko bi posejal solatno seme? Približno kako globoko bi posejal seme graha? 45 . Če je seme debelo 1 cm. VELIKOST SEMENA: – drobna semena sejemo plitvo.Za uspešno kalitev semen je zelo pomembna tudi globina setve. suhih tleh sejemo bolj globoko. ga posejemo 2 cm globoko. Seme mora biti prekrito z vsaj 2-krat tako debelo plastjo zemlje. kot je debelina semena. Če v trdih zbitih tleh sejemo pregloboko. – debela semena sejemo globoko. – v težkih. se kalček na poti proti površju tal poškoduje ali pa seme sploh ne more vznikniti.

To presajanje imenujemo PIKIRANJE. ZALIJEMO. SLANE. JUNIJA. Presajamo s sadilnim na ustrezno razdaljo. da bomo imeli pridelek pred jesenskim mrazom. presadimo na prosto. Iz sadik vzgajamo: Kako vzgojimo in oskrbujemo sadike? Kdaj in kako jih sadimo na prosto? Seme posejemo februarja ali marca v zaprte grede ali v zabojčke v rastlinjake. ko jih moramo posejati. jih prvič presadimo. rabijo za rast veliko toplote že od setve naprej. NALOGA Naštej nekaj rastlin. nikoli pa opoldan ob sončni pripeki. ko je zunaj dovolj toplo. NALOGA Dopolni stavke z naslednjimi izrazi: MAJA. ker je takrat. 46 . – v dneh z višjo temperaturo podnevi redno ZRAČIMO. KLINOM. ki jih vzgajamo iz sadik. Presajamo ali . te pa je pri nas zgodaj spomladi na prostem še premalo. – ponoči in ob hudem mrazu jih POKRIVAMO s slamovkami ali folijo. Rastline. Dobro posajena sadika se trdno drži v zemlji in je ne izruvamo. Da vzgojimo kakovostne sadike. ZVEČER. zunaj še prehladno. Rastline z dolgo rastno dobo moramo posejati dovolj zgodaj. ZJUTRAJ. če jo povlečemo za list. Pikiramo v lončke ali v zaprto gredo na razdaljo 5–10 cm. – ob močni sončni pripeki jih SENČIMO. Sadike na prosto presajamo ali . ko mine nevarnost . Zato pri nekaterih rastlinah vzgojimo sadike v zaščitenem prostoru in jih šele tedaj. jih moramo ustrezno oskrbovati: – ZALIVAMO jih redno (v dopoldanskem času) z razpršilcem. ki so toplotno zahtevne. ki imajo dolgo rastno dobo in so toplotno zahtevne. Iz sadik vzgajamo rastline. – pred presajanjem sadike UTRDIMO – privadimo jih na zunanje temperature. Po presajanju sadike dobro .VZGOJA IN OSKRBA SADIK Vse rastline ne moremo sejati neposredno na prosto. – po potrebi jih REDČIMO in PLEVEMO. Ko rastline razvijejo prve prave liste.

plodovka. 4. 5. mesec. 6. oskrbovanje sadik z vodo. orodje. ki je značilen za fižol in buče. ki jo na vrtu opravimo čim večkrat. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. 2.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. da iz njega zraste nova rastlina. najpogostejša kapusnica. prvo presajanje sadik. ki jo opravljamo s plugi. 10 11. 9. 7. s katerim si pomagamo pri presajanju sadik. 8. 12. del stebla ali veje. ko sejemo pozne spomladanske setve. vrsta obdelave v času rasti. mesec. 3. ko opravimo zgodnje spomladanske setve. način setve. ki se v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino. ki jo vzgajamo iz sadik. sposobnost semena. ki jo vzgajamo iz sadik. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 47 . 18 5 24 21 2 6 22 25 4 23 8 13 16 3 9 11 28 12 10 26 15 17 14 19 1 27 7 20 vrsta osnovne obdelave tal.

Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. enciklopedijami … OBDELAVA TAL OSNOVNA OBDELAVA DOPOLNILNA OBDELAVA OBDELAVA V ČASU RASTI ORANJE LOPATANJE BRANANJE OKOPAVANJE OSIPAVANJE PLUG 48 . strokovnimi knjigami ali revijami. učbeniki. Poišči pomen teh pojmov. s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.

GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE CVETNI PRAH SEME KALČEK KLIČNI LISTI SEMENSKA LUPINA POTAKNJENEC ČEBULICA GOMOLJ GROBANICA ŽIVICA 49 .

ČISTOTA SEMENA PRIMESI KALIVOST SEMENSKO BLAGO RAZKUŽENO SEME KALIBRIRANO SEME OBLOŽENO SEME SILJENJE SEMENA SETEV NA ŠIROKO SETEV V VRSTE SETEV NA KONČNO RAZDALJO SETEV V KUPČKE 50 .

SADIKA DOLGA RASTNA DOBA TOPLOTNO ZAHTEVNA RASTLINA PIKIRANJE UTRJEVANJE SADIK SADILNI KLIN 51 .

škodljivce in plevele.ŠKODLJIVI VPLIVI Škodljivi vplivi so vsi tisti dejavniki iz okolja. kisel dež …. ki povzročajo zmanjšanje ali uničenje pridelka. NALOGA Premisli: Kaj vse nam lahko zmanjša ali uniči pridelek? Škodljive vplive delimo na NEŽIVE in ŽIVE: NEŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI: – škodljive snovi iz ozračja: industrijski plini. – nepravilno gnojenje. ki nam povzročijo izgube pridelka. NALOGA Na črtice napiši rastlinske bolezni. – neprimerne vremenske razmere: ŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI: – bolezni: – škodljivci: – pleveli: NALOGA Na črtice vpiši neprimerne vremenske razmere. – neprimerna struktura tal. Danes imamo v kmetijstvu največje izgube pridelkov zaradi živih škodljivih vplivov. – nepravilna uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin. 52 . ki jih poznaš.

BOLEZNI Bolezni povzročajo različna mikroskopsko majhna živa bitja: 1. BAKTERIJE Živijo na rastlinah tudi kot zajedalci. plodove): b) sesajo rastlinske sokove: NALOGA Na zgornji črti napiši nekaj škodljivcev. 53 . stebla. ki delajo škodo na rastlinah na dva načina: a) objedajo dele rastlin (korenine. Glive prodrejo v rastlino skozi poškodovano ali skozi nepoškodovano povrhnjico in skozi listne reže. V rastlino lahko prodrejo le skozi ranice v povrhnjici ali skozi listne reže. rje … 2. VIRUSI Viruse prenašajo nekateri rastlinski škodljivci. pege. proge … NALOGA Ali poznaš kakšno rastlinsko bolezen? Napiši nekaj primerov. mastni madeži. Znaki virusnih bolezni: deformirani ali iznakaženi listi. GLIVE Živijo na ali v rastlinah kot zajedalci. liste. ŠKODLJIVCI Rastlinski škodljivci so različne živali. izrastki – šiške … 3. da rastlinam odvzemajo hranila in uničujejo njihovo tkivo. Znaki glivičnih bolezni: različne plesnive prevleke. Znaki bakterijskih bolezni: gniloba. pobledeli listi. ki delajo škodo na omenjeni način. na primer listne uši. cvetove. Živijo le v živih celicah. mozaik. To pomeni.

v zemlji ohranijo korenine: NALOGA Povsod na črtice napiši nekaj plevelov. zato jih težko uničimo: b) dvoletni pleveli: od vznika do dozorevanja semena se razvijajo dve leti. c) trajni pleveli: njihova življenjska doba je več let. vodo in svetlobo.PLEVELI Pleveli so vse rastline. ki ne spadajo v posevek oziroma jih nismo posejali. pogosto jih prenašajo in širijo živali in človek. zato v posevku niso zaželeni. NALOGA Premisli in odgovori: Kako lahko veter prenaša plevele? Kako živali prenašajo plevele? Kako človek prenaša plevele? Plevele lahko po njihovih skupnih značilnostih delimo na več načinov: BOTANIČNA DELITEV PLEVELOV: a) enokaličnice – ozkolistni pleveli: sem prištevamo različne plevelne trave: PLEVELI PO ŽIVLJENJSKI DOBI: a) enoletni pleveli: od vznika do dozorevanja semena zrastejo v enem letu: b) dvokaličnice – širokolistni pleveli: sem spadajo vsi ostali pleveli s širokimi listi: PLEVELI PO NAČINU RAZMNOŽEVANJA: a) semenski pleveli: razmnožujejo se samo s semenom: b) koreninski pleveli: razmnožujejo se s koreninami in s semenom. z vodo. Pleveli se prenašajo in širijo z vetrom. 54 . ki spadajo v omenjeno skupino. hranila. Kulturnim rastlinam jemljejo prostor.

NALOGA Odgovori na vprašanja: Kateri način varstva rastlin se danes pogosteje uporablja. – posevke pred mrazom zavarujemo s folijami ali jih gojimo v zaščitenih prostorih. – gnojila uporabljamo v pravilnih odmerkih in ob najprimernejšem času. – na vetrovnih legah rastline privežemo ob oporo ali zasadimo žive meje. če močno piha veter? Ali bi veliko pridelali. škodljivci in pleveli. moramo uporabljati različne načine zaščite in varstva rastlin pred škodljivimi vplivi okolja.VARSTVO RASTLIN Če hočemo. VARSTVO RASTLIN PRED NEŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI: – rastline gojimo tam. VARSTVO RASTLIN PRED ŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI: – uporabljamo različne naravne ali biološke metode za varstvo rastlin pred boleznimi. – uporabljamo kemične pripravke za varstvo rastlin pred boleznimi. kjer so za njih najugodnejše lege in primerna tla. – pred točo rastline varujemo z mrežami. NALOGA Odgovori na vprašanja: Kako bi pred mrazom zavarovali solato na vrtu? Ali bi mineralno gnojilo potresli po rastlini? Kaj se lahko zgodi z rastlino. če hočemo dobiti velik in lep pridelek? Kateri način varstva rastlin je naravi prijaznejši? 55 . pred uporabo pa se o teh sredstvih poučimo in preberemo navodila. škodljivci in pleveli. 1. – uporabljamo ustrezna kemična sredstva za varstvo rastlin. da bo naš pridelek lep in kakovosten. če bi imeli vrt na glinastih tleh? 2.

– plevele izpulimo in okopavamo. jim moramo zagotoviti najugodnejše pogoje za rast in upoštevati naslednja pravila: – redno kolobarimo (na isti površini menjavamo posevke zaradi enakomernega izkoriščanja tal). in jih uničimo. ki se hrani z rastlinskimi škodljivci? 56 . s katerim škropimo rastline? Katerim škodljivcem lahko nastavimo past? Katere škodljivce lahko ročno oberemo z rastline? Ali poznaš kakšno žival. NALOGA Odgovori na vprašanja: Ali poznaš kakšen naravni pripravek. ki jih naredimo sami. – rastline poškropimo z naravnimi pripravki.NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN Če rastline pridelujemo po bioloških ali ekoloških metodah. – gojimo odporne sorte. takoj ko opazimo pojav bolezni. – sadimo mešane posevke in rastline. ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci. – škodljivcem nastavljamo pasti. – gnojimo le z organskimi gnojili. – spodbujamo razvoj živali. – škodljivce obiramo z rastlin. Če se bolezni. jih zatiramo na različne načine: – obolele rastline izpulimo. škodljivci ali pleveli pojavijo. ki odvračajo škodljivce ali bolezni.

ki je v obliki prahu. škodljivci in pleveli uporabljamo KEMIČNE PRIPRAVKE ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDE). RODENTICIDI – sredstva za zatiranje glodalcev. INSEKTICIDI – sredstva za zatiranje škodljivih žuželk. 4. 6. Pri delu s pesticidi upoštevamo naslednje: – dobro preberemo navodila za uporabo. – pri delu uporabljamo zaščitno obleko in masko. HERBICIDI – sredstva za zatiranje plevelov. Pri uporabi je potrebna izredna previdnost. kot ga potrebujemo. kaj vse je v njem zapisano. 7. ne pijemo in ne kadimo. LIMACIDI – sredstva za zatiranje polžev. 3. BAKTERICIDI – sredstva za zatiranje bakterijskih bolezni. 2. PESTICIDI SO ZELO STRUPENI PRIPRAVKI. NALOGA Odgovori na vprašanja: Preberi navodilo za uporabo katerega koli pesticida in povej. – pravilno izračunamo odmerek pripravka.KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN V intenzivnem pridelovanju za varstvo rastlin pred boleznimi. ko je to nujno potrebno. V kakšni obliki so lahko pesticidi? Na kakšne načine lahko nanašamo pesticide? Kupili smo fungicid. 5. Kako bi pripravili škropivo? 57 . – med delom ne jemo. AKARICIDI – sredstva za zatiranje pršic. Kemične pripravke za varstvo rastlin – pesticide delimo v več skupin: 1. FUNGICIDI – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni. S KATERIMI ZASTRUPLJAMO OKOLJE. uporabimo pa jih le takrat. – pripravimo le toliko škropiva.

ki se pojavlja na listih rastlin in je rjasto rjave barve. 8. škodljivec. ko se temperatura spusti pod 0 °C. ki ga uporabljamo za zatiranje plevelov. ki ne spadajo v posevek. 4. pesticid. katerih življenjska doba traja več let. da lomi rastline. 5. rastline. ki objeda liste. pesticid za zatiranje škodljivih žuželk.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. eden od znakov rastlinskih bolezni. neživi škodljivi vpliv – škodljiva padavina. 11. ki naredi največ škode spomladi. 2. neživi škodljivi vpliv. ki jih povzročajo mikroskopsko majhna živa bitja. 10. pleveli. ki največ škode naredi poleti. ki zmanjšuje pridelek tako. pesticid. 13. 7. otresa plodove …. pleveli. ki se razmnožujejo s semenom (… pleveli). 12. pesticid v prahu zmešamo z vodo in dobimo …. 58 . ki ga uporabljamo za zatiranje rastlinskih bolezni. 9. 6. neživi škodljivi vpliv. 3. iz njega se razvije metulj. živi škodljivi vplivi.

Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. enciklopedijami … ŠKODLJIVI VPLIVI BOLEZNI GLIVE BAKTERIJE VIRUSI ŠKODLJIVCI PLEVELI ENOLETNI PLEVELI TRAJNI PLEVELI SEMENSKI PLEVELI 59 . s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. učbeniki.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. Poišči pomen teh pojmov. strokovnimi knjigami ali revijami.

KORENINSKI PLEVELI OZKOLISTNI PLEVELI ŠIROKOLISTNI PLEVELI VARSTVO RASTLIN KOLOBARJENJE PESTICIDI FUNGICIDI INSEKTICIDI HERBICIDI ŠKROPLJENJE PRŠENJE POSIPANJE 60 .

NALOGA Pri vsaki obdelavi in oskrbi na črtice napiši nekaj rastlin. SILJENJE Silimo radič. regrat. Osipavamo iz več razlogov: a) da dobi rastlina več hranil in vode: b) da rastlino obelimo: c) da je rastlina bolj stabilna: č) da rastlino zaščitimo pred mrazom: 3. z ustrezno temperaturo. s katerimi zagotovimo lepši in boljši pridelek. Zaboje damo v temen prostor. čim večkrat. imajo zelo debele korene) in jih v zabojih pokrijemo z zemljo ali mivko. OKOPAVANJE Z okopavanjem rahljamo tla in odstranjujemo plevel. OSIPAVANJE Osipavamo tako. ki so nakopičena v korenih. 61 . rabarbaro. Belimo lahko na tri načine: a) z osipavanjem: b) s pokrivanjem rastlin: c) z zavezovanjem rastlin: 4. Obeljeni del rastline postane bele ali rumenkaste barve in zato bolj okusen in krhek. ki jih režemo v zimskem času. Okopavamo: 2. špargelj. ki so namenjene siljenju.OBDELAVA IN OSKRBA To so vsa opravila na vrtu. Iz hranil. 1. Na vrtu okopavamo vse rastline po potrebi. Jeseni izkopljemo korene (sorte. Odgovori tudi na vprašanja. BELJENJE Z beljenjem preprečimo dostop svetlobe do rastline. da okrog rastline nasujemo kupček zemlje. rozete ali poganjki. poženejo majhne zbite glavice.

Pri plodovkah s tem ustavimo rast in pospešimo dozorevanje plodov. ne dovolj trdna stebla (paradižnik). Rastline pinciramo. če je mogoče s postano vodo. da dobimo več lepših in debelejših plodov. ki razvijejo visoka. ki smo jih izpulili? 6. Redčimo: Kaj lahko naredimo z rastlinami. Vršičkamo: 62 . POSTAVLJANJE OPORE Oporo postavimo rastlinam. Pinciramo: 9. Zalivamo vse rastline po presajanju in poleti ob pomanjkanju vode: 7. ki izraščajo za listi iz glavnega stebla. Pri okrasnih rastlinah s tem pospešimo razraščanje ter dobimo lepše in bolj košate rastline. ki so pregosti. ZALIVANJE Zalivamo zjutraj ali zvečer. VRŠIČKANJE Vršičkanje je odstranjevanje vrhov rastlin. Brez opore te rastline dajo veliko slabši pridelek. vreže (kumare) ali viti (fižol). REDČENJE Redčimo posevke. da lahko izpulimo cele rastline. PINCIRANJE ali PRIŠČIPAVANJE Pinciranje je odstranjevanje stranskih poganjkov – zalistnikov. Zalivalka ali cev mora imeti razpršilec. plodovi ali stroki pa so umazani in hitreje začno gniti. Oporo potrebuje: Kaj lahko uporabimo za oporo? Na kakšne načine se lahko rastline pritrdijo na oporo? 8. da dobijo rastline dovolj prostora za rast. da ne poškodujemo rastlin in da se zemlja preveč ne zbije. Redčimo po dežju.5.

Pozimi pridelovanje na prostem sploh ni mogoče. pokritih s folijo. V zaščitenih prostorih lahko pridelovanje rastlin podaljšamo. ki jo na prostem pridelujemo le poleti. V zaščitenih prostorih lahko gojimo večino zelenjadnic in okrasnih zelnatih rastlin. Največ vzgajamo plodovke ter sadike zelenjadnic in okrasnih rastlin. NALOGA Odgovori na vprašanja: Kakšne barve je folija. Če pridelujemo na prostem. ki rastlini najbolj ustreza. s katero pokrijemo tla? Kakšne barve je folija. smo odvisni od podnebnih in vremenskih razmer. nekatere rastline pa lahko v ustreznih zaščitenih prostorih gojimo tudi celo leto. – vzgojo rastlin v rastlinjakih. – prekrivanje rastlin s folijo. s katero prekrivamo rastline? V katerih od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo sadike zelenjadnic? V katerem od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo rastline celo leto? Ali poznaš kakšno rastlino. – vzgojo rastlin v tunelih.VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU K vzgoji v zaščitenem prostoru štejemo: – pridelovanje rastlin na tleh. Večino rastlin lahko na prostem gojimo le v letnem času. v zaščitenih prostorih pa celo leto? 63 . – vzgojo rastlin v zaprtih gredah.

POKRIVANJE TAL Dobro prerahljana in vlažna tla pred presajanjem pokrijemo s črno folijo. ki jih naredimo v folijo.POKRIVANJE TAL IN RASTLIN 1. – plodovi niso umazani. Folijo narahlo položimo po gredicah. – pridelek je lepši in zgodnejši. Pod folijo namestimo cevi za kapljično namakanje. – v tleh se zadrži več vlage. Lahko so prozorne vlaknate ali naluknjane. ko te rastejo. PREDNOSTI PREKRIVANJA RASTLIN: – rastline so zavarovane pred mrazom. Za prekrivanje uporabljamo folije iz umetnih materialov. NALOGA Pobarvaj skici in odgovori na vprašanja: Katere rastline lahko vzgajamo na gredah. – rastline so delno zavarovane pred škodljivci. PREDNOSTI POKRIVANJA TAL: – tla so toplejša. ki prepuščajo zrak in vlago. da se lahko dviga skupaj z rastlinami. – pridelek je zgodnejši. 2. da je veter ne bi dvignil? 64 . – ne raste plevel. PREKRIVANJE RASTLIN Posevke prekrijemo takoj po setvi ali po presajanju. – ni potrebno okopavanje. Rastline sadimo v luknje. pokritih s črno folijo? Katere rastline lahko prekrivamo s prozorno folijo? Kako bi pritrdili folijo v tla. – v tleh se zadrži več vlage.

železne ali plastične palice. da z njim pokrijemo le eno gredo. Nizek tunel lahko premikamo z grede na gredo. – pritrdimo jo z vrvico ali s posebnimi sponkami. Poznamo dva tipa tunelov: 1. Folijo na loke pritrdimo na več načinov: – ob straneh jo zasujemo z zemljo. po ogrodju pa napnemo folijo. širok pa toliko. ki jih lahko vzgajamo v nizkih tunelih? 65 . ukrivljene v lok. NALOGA Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja: S kakšno folijo lahko pokrijemo nizek tunel? Kdaj lahko gojimo rastline v nizkem tunelu? Naštej nekaj rastlin. NIZEK TUNEL Visok je 60–80 cm. ki je pokrit s prozorno folijo. ki jih zapičimo v zemljo. Za ogrodje uporabimo aluminijaste.TUNEL Tunel je polkrožen zaščiten prostor. – po foliji zapičimo še en lok.

2. 66 . VISOK TUNEL ali PLASTENJAK Visok je več kot 2 m. zato v njem uredimo več gredic. Zračimo na dva načina: – folijo ob straneh dvignemo ali zvijemo. ki jih lahko vzgajamo v visokih tunelih? Kadar je v tunelu več kot 20 °C. Ogrodje je kovinsko. – pri visokih tunelih odpremo vrata. kot na prostem. kot na prostem. rastline hitreje rastejo. zato v njih seme prej vznikne. Visok tunel običajno stoji na istem mestu in ga ne premikamo. prozorna folija pa debelejša in močnejša. V tunelih je temperatura 3–7 °C višja. je potrebno zračenje. NALOGA Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja: S kakšno folijo lahko pokrijemo visok tunel? Kdaj lahko gojimo rastline v visokem tunelu? Naštej nekaj rastlin. pridelek pa je večji in dozori do 14 dni prej. širok pa več metrov.

Zaprto gredo polnimo s fino temno humusno zemljo. Ko je dovolj toplo. nagnjena na vzhod-zahod. DVOJNO ZAPRTO GREDO postavljena je v smeri sever-jug. ki počasi še dozoreva do močnejšega mraza. v gredo postavimo cvetačo skupaj s koreninami. Vir toplote v njej je sonce. v njej gojimo sadike. Napolnimo jo le z 20 cm debelo plastjo zemlje. OGREVANA ZAPRTA GREDA: globina te grede je 80 cm. Ob hujšem mrazu gredo še dodatno pokrijemo s slamovkami ali s folijo. 2. Okno imenujemo lesen okvir. pokrit s steklom ali folijo. Po zgradbi ločimo: 1. pokrivamo jih le še ponoči. ki pri razkrajanju oddaja toploto. moramo gredo zračiti.5 m. 67 . 2. Vir toplote v njej je hlevski gnoj. ENOJNO ZAPRTO GREDO: nagnjena je na jug. severna stran grede je 10–15 cm višja od južne. dolžina pa najmanj 2 m. Po načinu ogrevanja poznamo dva tipa zaprtih gred: 1. Širina enojne zaprte grede je 1. imamo podnevi zaprte grede odkrite. s katerim pokrivamo zaprto gredo.ZAPRTA GREDA Zaprta greda je vkopana 30–80 cm globoko v zemljo. Enojna zaprta greda je nagnjena proti jugu. v njej vzgajamo rastline. gredo napolnimo s slamo in vanjo položimo nedozorel paradižnik. V zaprti gredi lahko v jesenskem času tudi shranjujemo pridelke: radič ali endivijo izkopljemo skupaj s koreninami in ju zložimo v gredo. Ko se podnevi temperature dvignejo. Velikost okna je 1 x 1.5 m. NEOGREVANA ZAPRTA GREDA: globina te grede je 30 cm. imamo zaprto gredo pokrito. Dokler je hladno. obdana z betonskim okvirjem in pokrita z okni. Zračimo jo z dviganjem oken. da se roža dokončno razvije. Napolnimo jo s 50 cm debelo plastjo hlevskega gnoja (najboljši je konjski gnoj) in z zemljo.

68 . Naslednje pojme vpiši ob skico: OKVIR. Naslednje pojme vpiši ob skico: OKVIR. Na drugi skici je okno. 1. 1 M. Na prvi skici je ogrevana zaprta greda. RASTLINE. ki jih gojimo v zaprtih gredah. Odgovori na vprašanja: Kdaj lahko gojimo rastline v zaprtih gredah? Naštej nekaj rastlin. ZEMLJA. OKNO.NALOGA Pobarvaj zgornji skici. STEKLO.5 M. 1.5 M. HLEVSKI GNOJ.

RASTLINJAK

Rastlinjak je največji med zaščitenimi prostori. Ima betonske temelje in kovinsko konstrukcijo. Glede na kritino poznamo dva tipa rastlinjakov: 1. STEKLENJAK: – pokrit je s steklom; 2. PLASTENJAK: – pokrit je s plastičnimi ploščami.

Pri delu v rastlinjaku stojimo. Rastline gojimo v lončkih ali zabojčkih, ki jih zlagamo na delovne mize ali na tla, lahko tudi na police pod stropom.

Rastlinjaki so lahko: – neogrevani, – ogrevani. 1. RASTLINJAKE PONAVADI OGREVAMO. V peči na tekoče gorivo ali na plin ogrevamo vodo, ki jo po ceveh vodimo v rastlinjak. Cevi s toplo vodo so napeljane ob stenah rastlinjaka in pod delovnimi mizami. 2. RASTLINE V RASTLINJAKIH JE TREBA REDNO ZALIVATI. Cevi namakalnega sistema so napeljane po delovnih mizah ali nad njimi. Rastline namakamo z razpršilci ali s kapljači. V starejših rastlinjakih so imeli bazene za vodo, zalivali pa so ročno. 3. VSAK RASTLINJAK MORA IMETI UREJENO ZRAČENJE. Zračenje je lahko strešno ali bočno. Boljše je strešno zračenje, ker se topel zrak dviga pod strop rastlinjaka. Danes je zračenje večinoma avtomatsko, včasih pa so okna odpirali ročno. 4. V POLETNIH MESECIH JE POTREBNO SENČENJE RASTLIN V RASTLINJAKU. Senčimo s posebnimi mrežastimi folijami, ki jih napnemo nad rastlinami oz. pod streho rastlinjaka. Včasih so senčili tako, da so steklo rastlinjaka pobelili z apnom.

69

NALOGA
Na skici je rastlinjak. Skico pobarvaj in naslednje pojme vpiši ob skico: TEMELJI, KRITINA, DELOVNA MIZA, POLICE, CEVI ZA OGREVANJE, CEVI ZA NAMAKANJE, STREŠNO ZRAČENJE, RASTLINE V LONČKIH, RASTLINE V ZABOJČKIH, FOLIJA ZA SENČENJE.

Odgovori na vprašanja:
Kdaj lahko gojimo rastline v neogrevanih rastlinjakih?

Kdaj lahko gojimo rastline v ogrevanih rastlinjakih?

Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko gojimo v rastlinjaku?

Ali imate doma katerega od zaščitenih prostorov? Katerega? Kaj pridelujete v njem?

70

EKOLOŠKO VRTNARJENJE
To je vrtnarjenje, ki pri obdelavi tal in oskrbi rastlin čimbolj posnema naravo in upošteva naravne zakonitosti. Pri takem načinu vrtnarjenja skrbimo, da so tla stalno pokrita, rahla, humusna, dovolj vlažna in da v njih ohranjamo čimveč živih organizmov. Zemlje ne gnojimo z lahko topnimi mineralnimi gnojili. Za varstvo rastlin ne uporabljamo sintetičnih kemičnih pripravkov. Pomembne značilnosti ekološkega vrtnarjenja: 1. ZEMLJE NE LOPATAMO IN NE OBRAČAMO. Tla stalno pokrivamo z rastlinami (ostanki rastlin, pokošena trava …), zato se ne zbijejo. Če so pretrda, jih le zrahljamo z vilami. 2. GOJIMO MEŠANE POSEVKE. Na eno gredo posadimo več različnih rastlin, ki ugodno delujejo ena na drugo: – to daje večji pridelek, – obstaja manjša možnost širjenja bolezni in škodljivcev, – hranila se enakomerneje izkoriščajo, – tla so tako stalno pokrita, – izboljšamo lahko okus nekaterih rastlin. 3. UPORABLJAMO LE ORGANSKA GNOJILA. Zemljo gnojimo s kompostom in z rastlinami za podor. Hlevski gnoj lahko uporabimo le, če živali redimo na ekološki kmetiji. 4. NE UPORABLJAMO PESTICIDOV. Za zatiranje bolezni in škodljivcev uporabljamo le škropiva, ki jih pripravljamo iz zelišč. Plevele odstranjujemo ročno.

NALOGA
Premisli in odgovori na vprašanja:

Ali bi lahko pri ekološkem vrtnarjenju uporabili mineralna gnojila? Ali je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, pridelana z ekološkim vrtnarjenjem? Ali lahko z ekološkim vrtnarjenjem dosežemo tako velike pridelke, kot če uporabljamo mineralna gnojila in pesticide?

71

5. 4. 6. da vzdržujemo dovolj visoko temperaturo. v rastlinjakih je potrebno v zimskem času. 9. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 72 .NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 8 22 2 20 19 17 18 7 15 4 3 25 10 1 21 24 11 13 12 9 14 5 16 6 23 1. 8. kadar je suša. več se je zadrži v tleh. ne dovolj čvrsta stebla. 2. 7. 11. postavimo jo rastlinam. ki jo osipavamo. 10. damo ga na dno ogrevane zaprte grede. je iz umetnega materiala. polkrožen zaščiten prostor. v zemlji ima gomolje. v rastlinjakih je strešno ali bočno. ki razvijejo visoka. pokrit s folijo. odstranjevanje vrhov rastlin. 3. rastlina. ki so pokrita s folijo. uporabljamo jo za prekrivanje rastlin in tal. oskrba. v zaprtih gredah pa z dviganjem oken. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. ki je nujno potrebna. največji med zaščitenimi prostori.

enciklopedijami … BELJENJE SILJENJE REDČENJE ZALIVANJE OPORA PINCIRANJE VRŠIČKANJE ZAŠČITEN PROSTOR POKRIVANJE TAL PREKRIVANJE RASTLIN 73 . s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. učbeniki. Poišči pomen teh pojmov. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. strokovnimi knjigami ali revijami.

TUNEL ZAPRTA GREDA NEOGREVANA ZAPRTA GREDA OGREVANA ZAPRTA GREDA OKNO RASTLINJAK EKOLOŠKO VRTNARJENJE MEŠANI POSEVKI 74 .

ki jih prekuhamo: C. KAPUSNICE V prehrani uporabljamo večinoma surove ali kuhane liste. pri nekaterih tudi liste: 75 .DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST Vrtnine uvrščamo v več skupin glede na njihove skupne značilnosti. KORENOVKE IN GOMOLJNICE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane korene ali gomolje. lahko tudi druge dele rastline: D. SOLATNICE V prehrani uporabljamo surove liste za pripravo solat: B. A. ŠPINAČNICE V prehrani uporabljamo liste.

PLODOVKE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane plodove: G. STROČNICE V prehrani uporabljamo kuhano zrnje ali stročje: H.E. TRAJNE VRTNINE Te rastline so trajnice – več let rastejo na istem mestu. ČEBULNICE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane čebulice in liste: F. V prehrani uporabljamo različne dele: 76 .

PELIN. TIMIJAN. BLITVA. KOLERABICA. MOTOVILEC. ČRNA REDKEV. RDEČA PESA. BROKOLI. DROBNJAK. BOREČ. ŠALOTKA. MAJARON. PAPRIKA. REDKVICA. 77 . FIŽOL. MELISA. KROMPIR. ŠPINAČA. ŽAJBELJ. ČEBULA. HREN. PEHTRAN. BAZILIKA. KOPER. ZELJE. JANEŽ. KAMILICA. KORIJANDER. GRAH. LUBENICE. POR. PETERŠILJ. SOJA. MELONE. BUČKE. ZELIŠČA Različne dele rastlin uporabljamo kot začimbe. ŠETRAJ. CVETAČA. META. OHROVT. RADIČ. ARTIČOKA. ENDIVIJA. SOLATA. ČIČERKA. KUMARE. NOVOZELANDSKA ŠPINAČA. BRSTIČNI OHROVT. JAJČEVEC. BOB. RABARBARA. ČESEN. dišave ali za pripravo čajev: NALOGA Vse spodaj navedene zelenjadnice in zelišča uvrsti v ustrezno skupino: KORENČEK. ZELENA. KITAJSKI KAPUS. ŠPARGELJ ali BELUŠ. REPA. KUMINA. PARADIŽNIK.I. LEČA.

Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 78 . NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila solatnic. setev spravilo pridelka Jan Solata Endivija Radič Motovilec Poišči slike solatnic in jih prilepi na list. – endivija. – motovilec. – radič. Iz svežih listov pripravljamo okusne solate. ki so bogate z vitamini.SOLATNICE Med solatnice spadajo: – solata. Različne solatnice lahko na vrtu gojimo celo leto. – regrat.

Na vrtovih gojimo solato za spomladansko uporabo. Bistra. VPRAŠANJE Katero vrsto solate največ uporabljamo? Slovenske sorte solate so: Leda. SOLATA ŠTRUCARKA ALI VEZIVKA (listi oblikujejo štrucam podobne glave). Solate ne skladiščimo. Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm. Marija. Ljubljanska ledenka. ENDIVIJA Listi oblikujejo listno rozeto.SOLATA Solato gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih. Na vrtovih endivijo gojimo za poletno in jesensko uporabo. – krhkolistna ali ledenka. ker listi hitro ovenejo in izgubijo krhkost. Ker vsebujejo grenke snovi. 2. SOLATA REZIVKA IN OBIRALKA (liste večkrat porežemo ali obiramo). Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm. VPRAŠANJA Katero jed pripravljamo iz endivije? Ali lahko endivijo presajamo? 79 . liste belimo za boljši okus. Endivijo lahko krajši čas skladiščimo v kleti. 3. GLAVNATA SOLATA (listi oblikujejo glave): – mehkolistna ali maslenka. Poznamo več varietet solate: 1. Endivijo gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.

Žličar. Majhne listne rozete nabiramo celo zimo. Nervit. Slovenske sorte motovilca so: Ljubljanski motovilec. Po barvi ločimo: – rdeč radič. Glavnati radič gojimo za jesensko in zimsko uporabo ali liste režemo celo leto. – sorte za rezanje: Tržaški solatnik.RADIČ Listi so grenkega okusa. VPRAŠANJA Kako uporabljamo motovilec? Ali lahko motovilec skladiščimo? 80 . 2. RADIČ ZA SILJENJE (pozimi v kleteh v temi iz korenov vzgojimo glavice ali rozete). RADIČ ZA REZANJE (liste večkrat režemo). Slovenske sorte radiča so: – glavnate sorte: Anivip. – sorte za siljenje: Goriški. Zimko. zimsko in spomladansko uporabo. VPRAŠANJA Katero jed pripravljamo iz radiča? Ali lahko radič presajamo? MOTOVILEC Motovilec gojimo za jesensko. GLAVNATI RADIČ (na prostem listi oblikujejo glave). Radič gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih. Po načinu pridelovanja ločimo: 1. 4. CIKORIJO (liste uporabljamo kuhane). – cikorija: Magdeburški radič. Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm. če ni snega. Prezimi na vrtu. Solkanski. – pisanolistni radič. – zelen radič. Motovilec sejemo na široko in ga kasneje redčimo. Monivip. Pomladin. 3. Glave radiča lahko zavite v časopisni papir skladiščimo v hladni kleti.

ki prezimi na vrtu. solatnica. Na osenčenih poljih dobiš še eno solatnico. solatnica.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 1. solatnica z listi rdeče barve. 6. 81 . 5. solatnica. 2. ko lahko sejemo motovilec. poletni mesec. ki jo lahko belimo. ki jo gojimo za spomladansko uporabo. pomladni mesec. ko že lahko sejemo solato na prosto. 3. 4. jemo jo poleti in jeseni.

Med špinačnice spadajo: – špinača. špinača Poišči slike špinačnic in jih prilepi na list. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila špinačnic.ŠPINAČNICE Iz kuhanih listov pripravljamo omake in priloge. setev spravilo pridelka Jan Špinača Blitva Novozeland. – novozelandska špinača. – blitva. Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 82 .

ŠPINAČA Špinačo gojimo na prostem za spomladansko in jesensko uporabo. jesensko in spomladansko uporabo. Listov špinače ne skladiščimo. Liste obiramo. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri špinačnicah? Kako se imenuje najpogostejša jed iz listov špinačnic? Ali lahko špinačnice skladiščimo v kleteh? 83 . Kuhane liste lahko zamrzujemo. Setvena razdalja: 20–25 cm med vrstami. Gojimo jo na prostem za poletno. Rastlina se močno razrašča. Setvena razdalja: 10–25 x 10–20 cm. Kuhane liste lahko zamrzujemo. BLITVA ali MANGOLD Listi imajo bele odebeljene peclje. NOVOZELANDSKA ŠPINAČA V poletnem času nadomešča špinačo. Liste obiramo ali režemo. režemo poganjke ali liste. Blitve ne skladiščimo.

– cvetača. Užitne so surove ali kuhane. – kolerabica. presajanja in spravila kapusnic. – kitajski kapus. Rade imajo dobro s hlevskim gnojem pognojena tla. setev presajanje sadik spravilo pridelka Jan Zelje Ohrovt Brstični ohrovt Cvetača Brokoli Kolerabica Kitajski kapus Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Poišči slike kapusnic in jih prilepi na list. – brokoli.KAPUSNICE Med kapusnice spadajo: – zelje. – brstični ohrovt. Vse vzgajamo iz sadik. Uporabljamo različne dele rastlin. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. – ohrovt. 84 .

VPRAŠANJA Katero zelje pogosteje uporabljamo? Naštej nekaj jedi iz zelja. Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm. 4. – rdeče zelje. VPRAŠANJA Kakšne liste ima ohrovt? Naštej nekaj jedi iz ohrovta. Navedena opravila razvrsti v pravilno zaporedje: 1. 5. NARIBAMO. 85 . Iz ohrovta pripravljamo juhe. Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm. 2. Zelje kisamo. OČISTIMO in DODAMO ZAČIMBE. OBTEŽIMO. omake in tudi solate. Ljubljansko. Kranjsko okroglo. 3. omake … Zelje gojimo na prostem.ZELJE Poznamo: – belo zelje. OHROVT Ohrovt je podoben zelju. juhe. glave pa so manj trde. ga: POTLAČIMO. Iz zelja pripravljamo solate. Sveže zelje izkopljemo s korenino vred in shranimo v klet. ki oblikujejo trde glave. Listi so močno nagubani. Uporabljamo liste. NALOGA Ko zelje pripravljamo za kisanje. Slovenske sorte belega zelja so: Emona. lahko ga tudi zamrznemo. Ohrovt zamrzujemo ali pa glave izkopane skupaj s korenino shranimo v klet.

juhe. Iz cvetače pripravljamo juhe.BRSTIČNI OHROVT Uporabljamo brste. solate … Cvetačo zamrzujemo. ki je bele ali rumene barve. Brstični ohrovt uporabljamo za priloge. kadar ga potrebujemo. CVETAČA Pri cvetači uporabljamo omesenelo socvetje. Razdalja sajenja: 30–60 x 30–50 cm. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri brstičnem ohrovtu? Naštej nekaj jedi iz brstičnega ohrovta. Cvetačo pridelujemo na prostem in v zaščitenih prostorih. Je odporen proti mrazu. priloge. to je roža. ki se razvijejo iz spečih očes v pazduhah listov na do 1 m visokem steblu. ko socvetje odrežemo? Naštej nekaj jedi iz cvetače. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri cvetači? Ali cvetača ponovno odžene. 86 . zato ga pozimi pustimo na vrtu in obiramo. omake … Razdalja sajenja: 70 x 30–50 cm. Lahko ga tudi zamrzujemo.

Razdalja sajenja: 30 x 30 cm. Če ga ne odrežemo. VPRAŠANJE Kateri del rastline uporabljamo pri kitajskem kapusu? 87 . vzgojene v lončkih. Kitajski kapus neposredno sejemo ali presajamo sadike.BROKOLI Brokoli je podoben cvetači. uporabljamo in shranjujemo enako kot cvetačo. KOLERABICA Pri kolerabici uporabljamo omesenelo steblo – gomolj. Iz listov pripravljamo solate ali juhe. Lahko je zelene ali vijolične barve. Brokoli gojimo. ki se razvije nad zemljo. Omesenelo socvetje je zelene barve. Iz olupljenih gomoljev pripravljamo juhe ali omake. VPRAŠANJE Kateri del rastline uporabljamo pri kolerabici? KITAJSKI KAPUS Pri kitajskem kapusu nagubani listi oblikujejo podolgovate glave. zacveti. Ko ga odrežemo. rastlina ponovno odžene nova socvetja.

ki jo gojimo z neposredno setvijo ali presajamo s koreninsko grudo. barva omesenelega socvetja pri brokoliju. 8. 88 . najbolj razširjena kapusnica pri nas. kapusnica z belim omesenelim socvetjem. 3. 7. 4. ki ima močno nagubane liste in oblikuje glavo. del rastline. Na osenčenih poljih dobiš zelo pogoste škodljivce kapusnic. kapusnica. jed iz narezanih surovih listov zelja. 6. naravno gnojilo. s katerim gnojimo kapusnice (hlevski …). kapusnica. 2.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 1. ki ga uporabljamo pri kolerabici. 5.

– črna redkev. presajanja in spravila korenovk in gomoljnic. 2. – zelena. – rdeča pesa. – peteršilj. – krompir. neposredno sejemo. Vse. ker potem pri skladiščenju v kleteh rade gnijejo. – redkvica.KORENOVKE IN GOMOLJNICE Med korenovke in gomoljnice spadajo: – korenček. GOMOLJE. Večina korenovk in gomoljnic se dobro skladišči v kleteh. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec Jan Korenček Peteršilj Zelena Redkvica Rdeča pesa Repa Črna redkev Krompir Feb Mar Apr Maj Jun Jul Poišči slike korenovk in gomoljnic in jih prilepi na list. ki se razvijejo iz zasnove za korenino. razen zelene. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. – repa. KORENE. ki se oblikujejo iz podzemnih stebel ali stolonov (krompir). NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. 89 . Uporabljamo odebeljene podzemne organe: 1. Mnoge lahko tudi zamrzujemo.

omake … Korenček je lahko prebavljiv. LISTNI PETERŠILJ (uporabljamo liste). kuhane pa za priloge. Surove korene uporabljamo za sok in solate. Poznamo: 1. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri korenčku? Kakšne barve je korenček? Kako lahko skladiščimo korenček? Naštej nekaj jedi iz korenčka.KORENČEK Koreni so oranžne barve. bele barve. PETERŠILJ Uporabljamo liste in koren. juhe. Listi so močno pernato narezani in imajo močan vonj. 2. ugodno vpliva na prebavo. Setvena razdalja: 20 cm x 2–4 cm. Korenček v kleti zakopljemo v mivko. KORENASTI PETERŠILJ (uporabljamo liste in korene). VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri peteršilju? Kako uporabljamo peteršilj? 90 . Peteršilj kot začimbo dodajamo različnim jedem. Slovenski sorti korenja sta Ljubljansko rumeno in Semor. Vsebuje veliko vitamina A in izboljšuje vid. Koren je vretenast.

2. znižuje telesno temperaturo … VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri zeleni. Jemo surove. lahko med druge vrtnine. zato jo v manjših količinah dodajamo različnim jedem. 3. BELUŠNO ZELENO (uporabljamo obeljene listne peclje). Sejemo jo na široko. mesnati koreni so rdeče ali bele barve in pekočega okusa. Zeleno vzgajamo iz sadik. GOMOLJNO ZELENO (uporabljamo koren in liste). RDEČA PESA Uporabljamo temno rdeče okrogle ali valjaste korene. Ima zelo močan okus.ZELENA Poznamo: 1. saj izboljšuje kri. iz kuhanih pa pripravljamo solato. REDKVICA Odebeljeni. redkvici in rdeči pesi? Kakšne barve je koren zelene? Ali redkvico lahko skladiščimo v kleti? Kakšne barve je cela rastlina rdeče pese? Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk ima pekoč okus? Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk je najbolj zdravilna? 91 . Sok rdeče pese je zelo zdravilen. LISTNO ZELENO (uporabljamo liste). Iz surovih stiskamo sok.

VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri repi in črni redkvi? Kakšne barve je koren repe? Kakšne barve je koren črne redkve? Katero jed pripravljamo iz repe? Katero jed pripravljamo iz črne redkve? 92 .REPA Koren repe je na vrhu vijoličast. Naribano repo jemo kuhano. Vsebuje veliko vitamina C. Slovenski sorti repe sta Kranjska okrogla in Kranjska podolgovata. Olupljene korene naribamo in kisamo podobno kot zelje. Belo meso korena je pekočega okusa. ČRNA REDKEV Koren črne redkve je črne barve. Lahko je okrogel ali podolgovat. Repa in črna redkev sta strniščna posevka. spodaj pa bel. Uporabljamo jo za solato in za dekoracije. Cele korene lahko hranimo tudi v kleteh. da ju sejemo poleti po žetvi žita na njive. To pomeni.

nakalimo. Krompir osipavamo. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Igor. Cvetnik. da se gomolji razvijejo pod zemljo. Maja. Jaka. znotraj je meso krompirja belo ali rumeno.KROMPIR Domovina krompirja je Južna Amerika. Matjaž. ko se krompirjevka začne sušiti. Slovenske sorte krompirja so: Cita. Dobrin. Karmin. Vsi zeleni deli krompirja so strupeni. Jana. Razdalja sajenja: 70 x 35 cm. Meta. Krompir je danes v prehrani nepogrešljiv. Gomolji krompirja so različnih oblik in velikosti. Pred sajenjem gomolje silimo oz. Kresnik. Na vrtovih gojimo zgodnji krompir. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri krompirju? Kdaj sadimo zgodnji krompir? Zakaj krompir osipavamo? Ali so zeleni deli krompirja užitni? Naštej nekaj jedi iz krompirja. ker vsebujejo alkaloid solanin. Viktorija. Vesna. Kožica je lahko svetlo rumena. svetlo rjava ali rdeča. Tone. Jubilej. Gomolje izkopavamo. Kje skladiščimo krompir? 93 .

kjer se korenovke in gomoljnice dobro skladiščijo. 7. korenovka. korenovka s korenom oranžne barve. podzemni organ gomoljnic. prostor.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. gomoljnica. gnojilo. v prehrani nepogrešljiva. korenovka z vijoličasto belim korenom. 9. 11. 2. korenovka s korenom rdeče ali bele barve. korenovka s črnim korenom. pri kateri uporabljamo liste in koren in jo vzgajamo iz sadik. 10. ki jo kot začimbo dodajamo različnim jedem. 12. 8. 6. s katerim ne smemo gnojiti korenovk in gomoljnic. 3. Črke z označenih polj prenesi v spodnji vrstici. 5. 1 2 4 E A 5 15 12 B I 10 11 9 C G 13 7 6 3 D H 8 F 14 podzemni organi korenovk in gomoljnic. korenovka. 4. najpomembnejša. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 A B C D E F G H I 94 . kjer dobiš škodljivca krompirja in starejši način skladiščenja korenovk in gomoljnic. korenovka s temno rdečimi koreni.

ČEBULNICE

Med čebulnice spadajo: – čebula, – šalotka, – česen, – por.

Uporabljamo čebulice in tudi mlade liste. So pekočega okusa. Kot začimbo jih dodajamo različnim jedem. Vse, razen pora, razmnožujemo vegetativno s sajenjem čebulic. Vse, razen pora, se dobro skladiščijo v suhih, zračnih prostorih. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker v skladišču gnijejo.

NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve, presajanja in spravila čebulnic. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec

Jan Čebula Šalotka Česen Por

Feb

Mar Apr

Maj

Jun

Jul

Poišči slike čebulnic in jih prilepi na list.

95

ČEBULA
Čebule so različnih oblik in velikosti. Suhi zunanji luskolisti so svetlo rjavi, rdeče rjavi ali temno rdeči. Notranji srčni luskolisti so beli, vijoličasti ali rdečkasto rožnati. Zeleni listi čebule so cevasti in votli. Čebulo vzgajamo iz čebulčka, z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik. S setvijo semena vzgojimo čebulček. S sajenjem čebulčka pridelamo čebulo. Pri vzgoji iz čebulčka sadimo čebulček premera 1–2,5 cm. Iz debelejših čebulčkov vzgojena čebula gre v cvet. Čebulo dodajamo juham, omakam, solatam … Razdalja sajenja: 30–50 x 15–20 cm.

Slovenske sorte čebule so: Ptujska rdeča, Tera, Belokranjka.

ŠALOTKA
Čebulice so sestavljene iz 5–12 čebulic. Je manj pekoča, kot čebula. Suhi zunanji luskolisti so svetlo ali rdečkasto rjave barve. Notranji srčni luskolisti so belo rožnati ali beli.

Slovenski sorti šalotke sta Pohorka in Kozjanka.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri čebuli in šalotki? Kakšne barve je čebulica pri čebuli? Kakšne barve je čebulica pri šalotki? Kako razmnožujemo čebulo in šalotko? Kakšna je razdalja sajenja čebule in šalotke? Kakšen okus imata čebula in šalotka? Kje lahko skladiščimo čebulo in šalotko? Kako lahko skladiščimo čebulo in šalotko? Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo čebulo ali šalotko.

96

ČESEN
Česnove glavice so sestavljene iz strokov. Stroke in glavico obdajajo beli ali rahlo rjavkasti luskolisti. Kot začimbo ga dodajamo vsem mesnim in zelenjavnim jedem. Poznamo: 1. JESENSKI ČESEN: – sadimo ga jeseni, – ima večje stroke, – je manj trpežen; 2. SPOMLADANSKI ČESEN: – sadimo ga spomladi, – ima drobnejše stroke, – se dobro skladišči.

Slovenski sorti česna sta Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri česnu? Kakšne vrste česna poznaš? Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo česen.

POR
Uporabljamo liste, ki tvorijo lažno steblo. Por dodajamo juham in drugim jedem kot začimbo ali iz njega pripravljamo omake, juhe, solate … Lahko ga tudi zamrzujemo. Por zaradi boljšega okusa z osipavanjem belimo. Por vzgajamo z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik. Zimski por prezimi na prostem, poletni pa pozebe pri – 8 °C.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri poru? Ali por presajamo? Naštej nekaj porovih jedi.

97

čebulnica podobna čebuli. Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnjo vrstico. s katerim belimo por. uporabni del česna. jed. 4. 3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 98 . 6. ki iz ene čebulice da več čebulic. ki ga sadimo spomladi (… česen). kjer dobiš škodljivca čebulnic. mesec. sestavljen iz strokov. 8. poletni mesec. ki ji lahko dodajamo vse čebulnice. 11. način oskrbe. ki je obdana z belimi suhimi luskolisti in ima stroke. čebulnica. ki jo vzgajamo iz čebulčka. del rastline. vrsta česna. ko že dozori čebula. 2. 10. 5. jemo jo z žlico.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 8 9 10 11 7 3 4 5 6 1 2 1. čebulnica. v katerem sadimo jesenski česen. 7. ko že lahko sadimo in sejemo čebulnice. 9. ki ga uporabljamo pri čebuli in šalotki. prvi spomladanski mesec.

– jajčevec. 99 . Za rast potrebujejo veliko toplote. Za prehrano uporabljamo surove ali kuhane plodove. – bučke. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec Jan Paradižnik Paprika Kumare Bučke Feb Mar Apr Maj Jun Jul Poišči slike plodovk in jih prilepi na list. Kumare in bučke pa tudi z neposredno setvijo. presajanja in spravila plodovk. Vzgajamo jih iz sadik. Gojimo jih na prostem in v zaščitenih prostorih. Skladiščiti jih ni mogoče. – paprika. – melone. zato jih vlagamo in zamrzujemo. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. – kumare. – lubenice.PLODOVKE Med plodovke spadajo: – paradižnik. vlage in dobro gnojena tla.

velika paprika. 2.PARADIŽNIK Plodovi so okrogli ali ovalni. FEFERONI: drobne. po okusu so sladki ali pekoči. večinoma rdeče barve. okroglo ploščata paprika. VPRAŠANJA Kakšne barve so plodovi paradižnika? Kakšno oporo postavimo paradižniku? Kdaj sadimo paradižnik na prosto? Naštej nekaj jedi iz paradižnika. uporabljamo jo za pečenje. NIZKI PARADIŽNIK: za rast ne potrebuje opore. je nizke grmičaste rasti. 2. zelene ali vijolične barve. Slovenska sorta feferonov je Ferdi. uporabljamo jih kot začimbo ali jih vlagamo. podolgovate paprike. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA: mesnata. VISOKI PARADIŽNIK: za rast potrebuje oporo. 3. BABURA: zelo mesnata. Slovenska sorta paradižnika je Val. rdeče. uporabljamo jo za polnjenje. Uporabljamo jih za solate. PODOLGOVATA PAPRIKA: manj mesnata. 4. solate in vlaganje. omake. PAPRIKA Plodovi paprike so lahko rumene. uporabljamo jo za solate in vlaganje. juhe … Poznamo: 1. omake … Po obliki razlikujemo več vrst paprik: 1. lahko ga vršičkamo. majhna. redno odstranjujemo zalistnike. plodovi so drobnejši. 100 . VPRAŠANJA Kakšne barve so plodovi paprike? Naštej nekaj jedi iz paprike. Uporabljamo jih za solate. dolga paprika.

KUMARE Plodovi so podolgovati. obiramo jih dnevno ali 2–3-krat na teden. Lahko so na tleh ali na opori. 3. 2. načinu rasti (grmaste rasti ali plazeča stebla. kompote … Vzgajamo jih z neposredno setvijo. hruškaste. omake. okrasne). omake … Vzgajajo jih z neposredno setvijo ali vzgojimo sadike v lončkih. temno ali svetlo zelene barve. Kumare gojimo na nepokriti ali s črno folijo pokriti zemlji. podolgovate. obliki plodu (okrogle. SOLATNE KUMARE: plodovi so gladki. ki jih imenujemo vreže). jajčaste. gobaste …). pite. VPRAŠANJA Kdaj sejemo kumare? Kakšno oporo postavimo kumaram? Naštej nekaj jedi iz kumar: BUČKE IN BUČE Bučke in buče se med seboj razlikujejo po: 1. VPRAŠANJA Katere vrste buč uporabljamo za prehrano? Naštej nekaj jedi iz buč: Slovenska sorta buč je Slovenska golica. Poznamo: 1. da poberemo čim več plodov. postavljeni iz kolov in mreže. Uporabljamo jih za priloge. 2. Jedilne bučke so ponavadi podolgovate. dolgih 3–9 cm. temno zelene barve. namenu uporabe (jedilne. ko dosežejo dolžino 15–25 cm. obiramo jih vsak teden. Uporabljamo jih za solate. 101 . KUMARE ZA VLAGANJE: plodovi so obrasli z dlačicami ali bodicami. krmne.

PODOLGOVATA PAPRIKA.NALOGA Narisane plodove pobarvaj in spodaj napiši njihova imena. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA. FEFERON. Pod skice napiši vrsto paprike in pobarvaj plodove: BABURA. 102 .

STROČNICE Med stročnice spadajo: – fižol. stročje in zrnje lahko tudi zamrzujemo. – grah. Suho zrnje lahko skladiščimo v hladnih suhih prostorih. ki vežejo dušik iz zraka in tako bogatijo tla z dušikom. – leča. setev spravilo pridelka Jan Fižol Grah Poišči slike stročnic in jih prilepi na list. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. Na njihovih koreninah živijo v sožitju dušične bakterije. – soja. – čičerka. Za prehrano uporabljamo kuhano zrnje ali stročje. Vzgajamo jih na prostem z neposredno setvijo. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila stročnic. Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 103 . – bob.

preden se stroki posušijo. GRAH Grah ima pokončno steblo. solate … Zrno lahko zamrzujemo. Zrno je zelene barve. lahko pa tudi. Luščimo jih iz suhih strokov. – visoke sorte: 100–150 x 80–150 cm. VISOKI FIŽOL: več metrov visoko steblo se ovija ob oporo (kol ali vrvico). Filip. Obiramo jih postopoma. Stroki so različno veliki. ki se z viticami oprijema opore (veje. priloge. ledvičaste oblike in zelo različnih barv. NIZKI FIŽOL: steblo je do 50 cm visoko in za rast ne rabi opore. rumeni. 2. omake. Cipro. Uporabljamo jih za juhe. Iz njega pripravljamo juhe. Uporabljamo jih za juhe. Jeruzalemski. – za stročje: Ptujski maslenec. solate … Fižol sadimo v kupčke. – za zrno: Semenarna 22. Stanko in polnizka sorta Ribničan. Jabelski stročnik. zeleni ali pisani. solate. Razdalja sajenja: – nizke sorte: 50–60 x 25 cm. Zorin. Slovenske sorte visokega fižola so: – za stročje in zrno: Jabelski pisanec. ko so še mladi in brez niti. mreže). Slovenske sorte nizkega fižola za zrno so: Češnjevec. omake.FIŽOL Poznamo: 1. priloge … Zrna so različno velika. Klemen. VPRAŠANJA Kdaj sadimo grah? Kdaj sadimo fižol? Kakšno oporo potrebuje fižol? Kakšno oporo potrebuje grah? Kaj naredimo z zrnjem fižola pred kuhanjem? Kakšen fižol poznamo? Kako skladiščimo grah? Kako skladiščimo fižol? 104 .

NALOGA Nariši nekaj različnih oblik fižolovih strokov in jih pobarvaj. Nariši in pobarvaj strok in zrna graha. Pod skice napiši njihova imena in jih pobarvaj. Opazuj zrna ostalih stročnic: boba. Nariši nekaj fižolovih zrn in jih različno pobarvaj. leče in čičerke. 105 . soje.

Vse te rastline več let rastejo na istem mestu. Jeseni njihovi nadzemni deli propadejo. ŠPARGLJI ALI BELUŠI Uporabljamo obeljene ali zelene.TRAJNE VRTNINE Trajne vrtnine so: – rabarbara. marmelado. ki jih kuhane pripravljamo kot prilogo. priloge … ARTIČOKA Uporabljamo zaprte cvetne popke. ki so rahlo rdeče barve in zelo kislega okusa. Jemo ga kot prilogo ali solato k mesnim jedem. Iz njih pripravljamo kompot. iz katere rastlina spomladi ponovno odžene. ki je pekočega okusa. mlade poganjke. – artičoka. 106 . – hren. sok … HREN Uporabljamo belo odebeljeno korenino. zavitek. – šparglji ali beluši. solate. v zemlji pa se ohrani korenina. pito. RABARBARA Uporabljamo listne peclje. Iz njih pripravljamo juhe. Uspeva na Primorskem.

NALOGA Poimenuj rastline na skici in jih pobarvaj. 107 .

– boreč. pri katerih uporabljamo semena: – janež. Uspevajo na soncu. – pehtran. – žajbelj. Zelišča. – semena. – šetraj. – timijan. Zelišča. ki jih uporabljamo kot dodatek jedem: – bazilika. – majaron. – kumina. – pelin. – kumina. da popestrimo okus ali pa iz njih kuhamo čaje. – boreč. – šetraj. – kamilice. – melisa. Razmnožujemo jih s setvijo ali z delitvijo grmičkov. – kumina. – koper – kumina – pehtran. – meta. ki jih uporabljamo kot dodatek jedem. – melisa. – majaron. – šetraj. – cvetove. – žajbelj. – korijander. KI JIH GOJIMO NA VRTU Zelišča. – koper. – koper. Lahko so enoletnice ali trajnice. 108 . pri katerih uporabljamo liste: – bazilika. Uporabljamo lahko sveže ali posušene: – liste. ki jih uporabljamo za čaje: – janež. – pehtran.ZELIŠČA To so rastline. – drobnjak. – koper. – meta. Zelišča. ZELIŠČA. – pelin. Nabiramo jih v dopoldanskem času. pri katerih uporabljamo cvetove: – kamilice. – drobnjak. – kumina. – janež. ob lepem vremenu. – meta. Zelišča. – timijan.

za katero jed oz.NALOGA Premisli in zapiši. na kakšen način uporabljamo spodaj našteta zelišča: bazilika boreč drobnjak janež kamilice koper korijander kumina majaron melisa meta pehtran pelin šetraj timijan žajbelj 109 .

gredice v mestih …). – plodovi. ki jo gojimo zaradi okrasnih plodov? Poznaš kakšno rastlino. ki jo gojimo zaradi zanimive oblike rasti? POZNAMO DVE SKUPINI OKRASNIH RASTLIN: OKRASNE ZELNATE RASTLINE Sem spadajo vse neolesenele rastline: – enoletnice. – trajnice. zaradi katerih jih gojimo kot okrasne rastline: – cvet (različne barve. – okna.OKRASNE RASTLINE KAJ SO OKRASNE RASTLINE? Okrasne rastline so vse rastline. – balkonske rastline. – oblika rasti rastline. – drevesa. – vrt in okolico hiše. – prostore v stanovanju. oblike. OKRASNE LESNATE RASTLINE Sem spadajo vse olesenele rastline: – grmovnice. balkone in terase. 110 . – okrasne čebulnice in gomoljnice. ki jo gojimo zaradi zanimivih listov? Poznaš kakšno rastlino. oblike. velikosti. ki jo gojimo zaradi cvetov? Poznaš kakšno rastlino. vonj). NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Poznaš kakšno rastlino. ki jo gojimo zaradi zanimivega lubja? Poznaš kakšno rastlino. – sobne rastline. ki polepšajo naše bivalno okolje: – javne površine (parki. – lubje. – listi (različne barve. – dvoletnice. Imajo različne okrasne elemente. velikosti).

KI JIH UPOŠTEVAMO PRI SAJENJU OKRASNIH RASTLIN 1. ki jo lahko uporabimo za rezano cvetje? Poznaš kakšno rastlino. ki jo lahko posadimo v korito? Poznaš kakšno rastlino. – za korita in lonce. ki jo sadimo v skupine po več skupaj? Poznaš kakšno rastlino. vlago). 5. 2. ki cveti poleti? 111 . sonce. Upoštevamo zahteve rastlin (tla. visoke pa zadaj. NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Poznaš kakšno rastlino. Kombiniramo ustrezne barve. – za grobove. – za rezano cvetje.Okrasne rastline lahko uporabljamo v različne namene: – za okrasne gredice. Majhne rastline sadimo spredaj. ki jo lahko posadimo v park? Poznaš kakšno rastlino. – za parke … PRAVILA. 4. ki jo lahko posadimo na okrasno gredico? Poznaš kakšno rastlino. Majhne rastline sadimo v skupine. ki cveti zgodaj spomladi? Poznaš kakšno rastlino. Izbiramo rastline. 3. ki jo lahko posadimo na grob? Poznaš kakšno rastlino. ki si bodo v cvetenju sledile celo leto.

ENOLETNICE

Enoletnice so rastline, ki svoj življenjski ciklus začnejo in končajo v eni rastni sezoni. Jeseni ob prvem mrazu propadejo. Razmnožujemo jih s semenom. Posejemo jih spomladi, marca, v zaprte grede ali aprila na prosto. Na gredice ali grobove jih posadimo junija. Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja. Cvetijo celo poletje, do prvega mraza.

Najbolj znane enoletnice: – astra, – cinija, – zajček, – suha roža, – tagetes ali žametnica, – salvija, – vodenka, – vednocvetoča begonija.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – grobove, – za rezano cvetje.

NALOGA
Izberi eno izmed enoletnic in jo opiši.

Ime rastline: Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike enoletnic in jih prilepi na list.

112

DVOLETNICE
Svoj življenjski ciklus začnejo v eni rastni sezoni, končajo pa v drugi rastni sezoni. Razmnožujemo jih s semenom. Sejemo jih poleti, junija ali julija, v zabojčke ali zaprte grede. Avgusta jih presadimo v lončke. Na gredice ali grobove jih sadimo oktobra. Gojimo jih zaradi bogatega cvetja. Cvetijo zgodaj spomladi, nekatere že tudi jeseni.

Najbolj znane dvoletnice: – mačeha, – marjetica, – spominčica, – turški nagelj.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – grobove.

NALOGA
Ali poznaš mačeho? Opiši jo. Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike dvoletnic in jih prilepi na list.

113

TRAJNICE

To so večletne rastline, pri katerih so korenine odporne proti mrazu. Vsako pomlad iz korenin poženejo nadzemni deli, ki se jeseni ob prvem mrazu posušijo. Razmnožujemo jih z delitvijo korenin jeseni ali spomladi. Nekatere lahko tudi sejemo, vendar zacvetijo šele, ko se dobro razrastejo. Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja. Cvetijo kratek čas, spomladi ali poleti.

Najbolj znane trajnice: – velika marjetica, – bradata perunika, – potonika, – volčji bob, – šmarnica, – vrtni mak, – teloh, – srčki, – rudbekija, – ostrožnik.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – za rezano cvetje.

NALOGA
Izberi eno izmed trajnic in jo opiši.

Ime rastline: Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike trajnic in jih prilepi na list.

114

cvetijo zgodaj spomaldi. ki so občutljive na mraz. – narcisa. ki imajo v zemlji čebulice ali gomolje.OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE To so vse rastline. Najbolj znane gomoljnice: – žafran. ki jih sadimo spomladi. Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba: Poišči slike čebulnic in gomoljnic in jih prilepi na list. Uporabljamo jih za: – okrasne gredice. ki za rast potrebujejo nizke zimske temperature. pa sadimo konec aprila ali maja in jeseni pred mrazom gomolje izkopljemo. Tiste. pa cvetijo poleti. – hijacinta. – dalija ali regina. Tiste. Razmnožujemo jih z delitvijo čebulic ali gomoljev. Tiste. – zvonček. NALOGA Ali poznaš tulipan? Opiši ga. 115 . ki jih sadimo oktobra. Najbolj znane čebulnice: – tulipan. Gojimo jih zaradi cvetja. – gladiola. tiste. sadimo oktobra in čebulice poberemo iz zemlje junija. – za rezano cvetje. iz katerih vsako leto poženejo listi in cvetovi.

– okna. ki jih kot enoletnice gojimo v zabojčkih ali lončkih. Uporabljamo jih za: – balkone. ko ni več nevarnosti pozebe. Velikost rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba: Poišči slike balkonskih rastlin in jih prilepi na list. – terase. – nagelj. nekatere pa tudi zaradi zanimivega barvitega listja. Gojimo jih zaradi bogatega cvetenja. – moljevec. nekatere tudi s semenom. Vzgojimo jih v rastlinjakih. 116 . – surfinije. Razmnožujemo jih s potaknjenci. Na prosto jih postavimo šele maja. NALOGA Ali poznaš pelargonije? Opiši pokončno ali visečo pelargonijo. – fuksije.BALKONSKE RASTLINE To so rastline. Najbolj znane balkonske rastline: – pelargonije (pokončne ali viseče).

Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. učbeniki. s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. Poišči pomen teh pojmov. enciklopedijami … SOLATNICE ŠPINAČNICE KAPUSNICE KORENOVKE GOMOLJNICE ČEBULNICE PLODOVKE STROČNICE TRAJNE VRTNINE ZELIŠČA 117 .NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. strokovnimi knjigami ali revijami.

118 .

Zbornik ob 100-letnici Kmetijskega inštituta Slovenije.: Pridelovanje zelenjave na vrtu. M. 83–96. M. pod steklom in folijo.: Zelenjadarstvo 1. s. ARA. Ljubljana.: Okrasni vrt.OSVALD.: Žlahtnjenje kmetijskih rastlin. BERNARD. SKLEDAR. M. OSVALD. P.: Moj bio-vrt.. Kmečki glas. Sodobno kmetijstvo 37 (5) 2004. A. ČERNE. s. LEBAN. Ljubljana 1992. M. KOGOJ .LITERATURA ČERNE. Ljubljana 1994. Ljubljana 1991.: Splošno poljedelstvo. DZS. Učbenik.: Vrtnarjenje na prostem. BAJEC. Ljubljana 1994. PAMI. ČERNE. M.: Slovenske sorte vrtnin. 119 . 19–26. OMAHEN. M. Ljubljana 1998.. Kmečki glas. Ljubljana 1999. J. Kmetijski inštitut Slovenije. Železniki 1998. Kmečki glas. V. Kmečki glas.

120 .

...............................18 KEMIČNE LASTNOSTI TAL...............17 Poroznost .............................................................44 VZGOJA IN OSKRBA SADIK .......18 Struktura tal.........................................................................................................................................................19 BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL .....................................42 ČAS SETVE ................20 ŽIva bitja v tleh ..............39 LASTNOSTI SEMEN ......................7 VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN ..................................20 PREHRANA RASTLIN...........................................................................................................................................................................................43 NAČINI SETVE............3 POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE ......55 NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................VSEBINA SPREMNA BESEDA................................................................................................26 RASTLINSKA HRANILA........................................................17 Sestava in vrste tal.....19 Reakcija tal ....41 PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA...........................................................................................................................................................................31 Načini gnojenja .46 ŠKODLJIVI VPLIVI..................................................................9 LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA ...............................37 RAZMNOŽEVANJE RASTLIN......57 121 .....................................................................................................................17 FIZIKALNE LASTNOSTI TAL .......29 Mineralna gnojila....33 OBDELAVA TAL ..........................................................53 PLEVELI ....................................................................................................................................................................................................................................53 ŠKODLJIVCI........................................................................................................................5 POMEN VRTNARSTVA ..........10 TOPLOTA..................12 VODA.......................................................................................9 SVETLOBA...................................................................................................................................................................19 Humus ............................................................52 BOLEZNI .................................13 ZRAK .................56 KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN....................................................................................................................15 NASTANEK TAL ........................28 Organska ali naravna gnojila...............................................................................................................27 GNOJENJE IN GNOJILA ...................................................................................................16 LASTNOSTI TAL.......................................................................................................54 VARSTVO RASTLIN.....................................................

...................................................................OBDELAVA IN OSKRBA ..................................114 OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE ................................89 ČEBULNICE....118 122 .............................................................108 OKRASNE RASTLINE............106 ZELIŠČA...........................................................................................................................................................................................................64 TUNEL .................................................................................61 VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU ....................................75 SOLATNICE...........95 PLODOVKE..65 ZAPRTA GREDA ....................................99 STROČNICE........................................................................................................................................................................................................112 DVOLETNICE .................................................................................67 RASTLINJAK............................63 POKRIVANJE TAL IN RASTLIN ...................................................................................110 ENOLETNICE ..............................................64 Prekrivanje rastlin ...........................64 Pokrivanje tal ..........................................................................................................................82 KAPUSNICE ..........................113 TRAJNICE....................................................................................................116 LITERATURA...............................................................................................................................................78 ŠPINAČNICE............................................................................................................................................................................84 KORENOVKE IN GOMOLJNICE...............71 DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST ......................................................115 BALKONSKE RASTLINE...................................................103 TRAJNE VRTNINE.....................................................................................................69 EKOLOŠKO VRTNARJENJE ..................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful