Odgovori na vprašanja dr.

KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA

- odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ 2007/2008 - zapiski iz predavanj KOTNIK - razlaga primerov iz stvarnega prava in obligacij (NAVY S.E.A.L.)

1

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ( dr. KERESTEŠ, KOTNIK, NAVYSEAL 2007/2008)
1. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE OD NEUPRAVIČENE OSEBE (64 člen SPZ)
Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, a) pogoji glede pridobitelja (oba pogoja OBVEZNO): če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona. (b) pogoji glede prenositelja (eden izmed 3 pogojev): - če je bila premičnina prodana na javni dražbi - če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet - ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri. S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo. Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen

2. NAČINI CIVILNO PRAVNEGA VARSTVA PRAVIC: Varstvo pravic v civilno-pravnih razmerjih se ne zagotavlja prisilno ampak je odvisno od same volje strank. Poznamo: a.) Sodno civilno pravno varstvo Država zagotavlja sodni aparat na katerega se naj obrne posameznih, ko se mu to zdi potrebno. Sodno varstvo zagotavlja sodišče v sodnem postopku (pravdi) katero sproži tožnik s tožbo. V tožbi je postavljen zahtevek o katerem naj sodišče odloči. Sodišče pošlje tožbo tožencu, ki se izjavi o tožbi in zahtevku tožnika. Na podlagi izjav tožnika in toženca sodišče odloči o ute-meljenosti zahtevka. Zahtevek je lahko utemeljen ali ne. Glavni značilnosti sodnega civilnopravnega varstva sta: • sodišče MORA odločiti o zahtevku, če je za to pristojno, • sodišče odloči V MEJAH postavljenega zahtevka (ne sme preseči postavljenih meja – n.pr.: če tožnik zahteva odškodnino 100'000 SIT, sodišče tožencu ne more naložiti 200'000 SIT). SODIŠČE pravda
tožba odgovor

tožnik

toženec

2.2. Sodno nepravdno civilnopravno varstvo Sodišče največkrat odloča v obliki pravde, razen če zakon določa drugače. Takšne primere predstavljajo civilni nepravdni dogodki, ko konflikt interesov sicer je, vendar ni povsem nasprotujoč. Pri pravdnem postopku gre obvezno za nasprotujoče si interese. Če o tem obstaja dvom, potem se vseeno odloča po pravdnem postopku. 2.3. Specialni postopki sodnega civilnopravnega varstva so zapuščinski postopek, dedni postopek, registrski postopek (delovanje sodnega registra), postopek v zemljiški knjigi, postopek prisilne poravnave in stečaja, postopek izvršbe. Postopek izvršbe je krona civilnopravnega varstva. Sama sodna odločba namreč pove le, kakšna je vsebina pravice, vendar ne zagotavlja izvršbe, ker pritiska na prostovoljno izpolnitev.

2

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Upnik, ki ima izvršilni naslov, lahko od sodišča zahteva izvršbo premoženja od dolžnika – premoženjska eksekucija. Zaporna kazen (dolžniški zapor) v civilnem pravu ne obstaja več, razen v islamskem pravnem sistemu. Tudi pri nedenarnih obveznostih (storitvah) je izvršitev premoženjska. Primer: slikarjev portret, ki ga kljub obljubljeni storitvi ni naredil – slikar mora v roku opraviti storitev ali plačati kazen. Za izvrševanje svojih obveznosti dolžnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sem štejejo vse lastninske pravice, vse terjatve, vse avtorske pravice, vsi patenti – vse premoženjske pravice posameznika. Izvršba na dohodku lahko poseže le v 1/3 osebnega dohodka, razen če gre za preživnino, ko lahko poseže v ½ osebnega dohodka b.)Izvensodno civilno pravno varstvo Sodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnopravnim varstvom. Stranki se lahko dogovorita, da spor vzameta iz sodnega varstva. To imenujemo ARBITRAŽA. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem, ki se izrazi v pisni arbitražni obliki, se spor rešuje v obliki arbitraže. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže. Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich, Pariz, London. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi. Stranke se za arbitraže odločajo, ker: • so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov), • so strokovne, • uživajo večje zaupanje. Odločitev arbitraže je dokončna. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže, vendar se stranki ponavadi dogovorita, da je odločitev arbitraže dokončna.Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije. Postopek je rela-tivno drag zaradi taks. * ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama, da bo o sporu odločala arbitraža. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki, nanašati pa se mora na določen spor ali spore, ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis, ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula Pravna sredstva za varstvo CP pravic 1. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba. 2. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove, da stori dejanje, i krši določeno osebnostno pravico, ker taka preti (predlog za začasno odredbo, da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa,..) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan, motitveno stanje pa še traja; odstrani posledice za naprej 3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti - Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Kršitelj ne preneha  prizadetemu denarni znesek. 3

ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi. če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. poslih le pri prevari. Zmota je bistvena. da sklene pr. ki ji je zaradi tega nastala. ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo Tožba zoper odgovornega urednika.Najbolj pravno relevantja je BISTVENA ZMOTA. ker sicer stranka. če druga stranka za prevaro vedela. ne glede na to. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. take pogodbe ne bi sklenila Stranka. obogatitvi.povrnitev negmotne škode. 3. če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega. če se nanaša na: . ob predpostavki. posel. pri neodplačnih pr. za svojo zmoto ni kriva – OBJEKTIVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST. ne more zahtevati razveljavitve pogodbe.povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev . od dneva. Popravek objavljenega obvestila. objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca . poslih pa je vedno relevantna.Prevara. ko je bil popravek objavljen na način. da stranka. stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo 5. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno. ki je v zmoti. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 4. če zmota ni bila bistvena. PREKLUZIJA – gre za ugasnitev pravice po določenem času. Rok za pritožbo. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična.denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu. ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode. s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Pri neodplačnih pr. 6. ki se zahteva v pravnem prometu. Odškodninski zahtevek . rok za uveljavljanje izpodbojnosti pravnega 4 . Sama obveznost ne preneha – spremeni se samo njena pravna narava.osebo s katero se sklepa pogodba .Odgovori na vprašanja dr.bistvene lastnosti predmeta . neutemeljeni pridobitvi oz. ki je v zmoti.O prevari ali zvijači govorimo. KERESTEŠ. Razlika med ZMOTO in PREVARO: ZMOTA je napačna predstava o določeni okoliščini ki ne ustreza resničnosti medtem ko Zmota je napačna predstava o nekem elementu pravnega opravila. ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne. Zastaranje je tipična vrsta UGOVORA. ima pa tudi pravico do odškodnine. Pravico do popravka ima vsakdo. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. od dneva.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni. Takšna pogodba je nična PREVARI govorimo takrat ko ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali pa jo drži v zmoti z namenom da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena.okoliščine. če pri njeni sklenitvi ni ravnala s ksrbnostjo. če okoliščine primera. RAZLIKA MED ZASTARANJEM IN PREKLUZIJO ZASTARANJE – pomeni da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. ki je bila v zmoti. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila. da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine. Gre za osrednjo napako volje. 4. Po preteku prekluzivnega roka sama pravica UGASNE (primer. ki ni v skladu z zakonom.

Sodišče jo upošteva po uradni dolžnosti.obveznost obstaja še naprej. katere izpolnitev ni mogoče uveljaviti. KERESTEŠ.zastarane obveznosti . Sodišče jo upošteva samo če se dolžnik naj sklicuje. Sodišče zahtevek zavrže. Ni več pravice in ne naturalne obligacije. naturalno terjatev. je ni mogoče terjati nazaj.. vendar so vseeno plačljive. V upoštev pride samo ČE GA ZAKON IZRECNO DOLOČI z besedami »pravica ugasne«. Izpolnitev ni več mogoča. poravna. Gre za naturalno obligacijo. upnik oprosti dolg glavnemu dolžniku. Naturalna obligacija ne pomeni. ampak samo to. da sodišče ne bo dalo svoje moči . To so tiste obveznosti: . da obveznosti ni. iztožljiva terjatev se spremeni v neiztožljivo. Izpolnitev terjatve je mogoča. Poznamo jo v procesnem in materialnem pravu.ki izvirajo iz igre ali stave . 5. Iztek rokov se upošteva sua sponte – po uradni dolžnosti. Kdaj gre za prekluzijo se ugotovi z interpretacijo pravne norme. če se izpolni. Za zastaranje velja splošna ureditev (izjema so zakonsko določeni roki zastaranja) Poznamo ga samo pri procesu. zato zahtevam stvar ali plačilo nazaj). V primerjavi z zastaralnim rokom ugasne sama pravica in z njo zahtevek za pravno varstvo. ( primer. Zastaranje ima cilj ko eden od načinov prenehanja obveznosti. dedne pravice Pomeni prenehanje pravno-varstvenega zahtevka. Civilna. oblikovalno upravičenje) Pomeni prenehanje pravice po preteku v zakonu določenega roka. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava posla). Prekluzija mora biti posebej predpisana.). vendar ne more od upnika zahtevati dolg nazaj (češ saj nisem bil več zaradi zastaranja dolžan plačati. ker ga upravičenec v določenem času (zastaralnem roku) ni uveljavil.. da obstoji. DERIVATNO SINGULARNO PRIDOBIVANJE PRAVIC OD UPRAVIČENE OSEBE Pri derivatnem načinu pridobi naslednik samo tiste pravice ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo.Odgovori na vprašanja dr. nimajo pr.…) Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti in ne sama pravica. So neiztožljive. Za vsako pravico posebej. Prekluzivni roki so nepodaljšljivi. za katerega ve. Pogoj da pridobi pravico je: 5 . zaradi katerega pride zaradi pasivnega ravnanja upnika – varuje dolžnika pred sicer neaktivnim upnikom.obveznosti poslovno omejeno sposobnih ZASTARANJE Praviloma se nanaša samo na terjatve kot obligacijske pravice oz. Naturalna obligacija je moralna dolžnost. varstva in niso prisilno iztožljive. Mogoče je pretrganje in zadržanje zastaranja. Zastaranje se upošteva le na ugovor Sodišče zahtevek zavrne. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Pravica do pritožbe ugasne.Pravice lahko pridobi na dva načina in sicer s pravnim poslom ali na podlagi dedovanja. PREKLUZIJA Prekluziji so podvržene terjatve in tudi druge pravice (npr. NATURALNE OBLIGACIJE --> (že zastarane) so lahko tudi tiste. ko za nastanek obveze sodišče ne bo dalo pozitivne odločitve (obveznosti od iger na srečo. da nebi s svojo terjatvijo nadaljeval v nedogled. ne odpusti pa ga poroku. Dolžnik kasneje sicer lahko svoj dolg. Prekluzijo upošteva sodišče po uradni dolžnost. Teka prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati ali pretrgati..

ko ta vzrok preneha. Pravice se lahko prenašajo: . mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr.) Terjatve določenih oseb zastaranje ne teče: 1. .)Zastaranje terjatev osebe. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne. čas. ki živita v zunajzakonski skupnosti.translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu kot jo je imel pravni prednik (prenos lastninske pravice) . v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice a) PRAVNIM POSLOM (POGODBA) b) DEDOVANJE 6. pa se všteje v zastaralni rok. dokler traja roditeljska pravica. dedovanje) .Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del.razpolagalne moči ni. ki služi vojaški rok 6 . ali kakšna druga poslovno nesposobna oseba brez zastopnika. ki nima zastopnika.)Terjatve med določenimi osebami Zastaranje ne teče: .Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica. začne zastaranje te terjatve teči takrat.) Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje Če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka. ko postane upnik poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika. za terjatve. Če je izčrpana – oz ne jim pravna oseba v stečaju. preden ne pretečeta dve leti. . začne teči takrat. ki je pretekel pred zadržanjem. . in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti. KERESTEŠ.med osebama. se nadaljuje. odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika. Če je za zastaranje kakšne terjatve določeni čas krajši kot dve leti. Vendar pa zastaranje terjatve mladoletnika. ki izhaja iz druge (prenos služnosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo še: . izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi. f. ) Nepremagljive ovire Zastaranje ne teče ves tisti čas.Odgovori na vprašanja dr. ki nima zastopnika. ali imajo zakonitega zastopnika ali ne.med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom.med zakoncema. Če je zastaranje začelo teči.med starši in otroki. d. preden je nastal vzrok.) Terjatev poslovno nesposobnih oseb Zastaranje teče tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam. a. vse dokler traja to delovno razmerje. naslovom in pridobitnim načinom. ko ta vzrok preneha. e. b. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. upnik pa je mladoletnik. 2. neposredno vojno nevarnostjo. c. ne glede na to. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. ki živijo skupaj z njim.prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in moč razpolaganja) .nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (rim: nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) . ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom. dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi. ZADRŽANJE ZASTARANJA O zadržanju zastaranja govorimo takrat ko zastaralni rok ne teče zaradi pogojev ki so določeni v zakonu. med mobilizacijo. ki ga določa zakon. prenos se opravi z enim samim pr. ki ga je zadržal.

v čigar interesu je določena izpodbojnost. pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika. 9. S pravicami je mogoče razpolagat in sicer jih prenašat. DERIVATNA – IZVEDEN NAČIN PRIDOBITVE PRAVIC Pri izvedenem – derivatnem pridobitvenem načinu izvaja pridobitelj pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le kadar je njegov pravni prednik(=odsvojitelj) imetnik pravice. nasprotuje vrnitvi. opravljanja civilne službe ali usposabljanja v rezervni sestavi policije. obremenjevat ali pa ukinjat. ki ne sme biti krajši kot 30 dni. kar je bilo izpolnjeno. Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo. se šteje. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi. da je poslovno sposobna. POJEM RAZPOLAGE S PRAVICO Pravica je pravno zavarovano upavičenje da pravni subjekt v določenem razmerju na določen način ravna – ali aktivno ( da nekaj prenese. da ne ostaja pri pogodbi. kaj izpolnjeno. da se pogodba razveljavi. da je pogodba razveljavljena. Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe. lahko zahteva. IZPODBOJNOST Pogodba je izpodbojna. Pogodbenik. spremeni. da je pogodba razveljavljena. 8. KERESTEŠ.Temeljnega upravičenja – kateri omogoča subjektu da udejanja lastne interese v kolikor so v skladu s pravno predvidenim namenom upravičenja . če jo je sklenila stranka. ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe. Odgovornost za razveljavitev pogodbe Pogodbenik. Sestavljena je iz vsaj dveh upravičenj: . ki služi vojaški rok ali je na vojaških vajah ali opravlja nadomestno civilno službo ali se usposablja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije ne more nastopiti. ki je bila razveljavljena. naj se v določenem roku.ki je poslovno omejeno sposobna . spreminjat. S stališča novega pridobitelja je pridobitev nasledovanje (succesio). dokler ne pretečejo trije meseci od odslužitve vojaškega roka ali od prenehanja vojaških vaj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Zastaranje proti osebi. izreče. Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva. ali ostaja pri pogodbi ali ne. ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. 7. obremeni ali ukine) ali pasivno ( da nekaj dopusti ali opusti). če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. nastalo z razveljavitvijo pogodbe. je treba to vrniti. pri katerem je vzrok izpodbojnosti. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. Glavno pravilo pri prenosu 7 . ker bo sicer štel. .Odgovori na vprašanja dr. je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo. oziroma enega leta od prenehanja sile. če to ni mogoče ali če narava tistega.zahtevka ki vsebuje zmožnost da bo uporabljena sankcija če zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo Skupna značilnost pravic je da subjekt sam svobodno odloča ali naj pravico pridobi ali pa naj pridobljeno pravico izvršuje in uživa. Posledice razveljavitve Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. Prenehanje pravice (1l (subjektivni rok)relativni – 3l (objektivni)absolutni ) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva. Njegov sopogodbenik lahko zahteva. ko je bila pogodba sklenjena.

. če jih ta pozneje odobri. Če se stvar pridobi od nelastnika.Odgovori na vprašanja dr. združitev – fuzija podjetja) Stvar je potrebno pridobiti od lastnika. ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost. KERESTEŠ. Obligacijska pravica se pridobi že s kupoprodajno pogodbo.posamične ali singularne (sukcesija) – predmet pridobitve je posamezna pravica (od prednika preide na naslednika samo posamezna premoženjska pravica. ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. postane pridobitelj lastnik v naslednjih primerih: • stvar je kupljena na dražbi. Primer: Oseba B kupi od osebe A uro. Služnostna pravica ja nova ki jo pridobi B. Delimo jih na: . zato izročitev ni potrebna – brevi manu traditio (= izročitev na kratko roko).translativni prenos – pravica preide v enakem obsegu kot jo je imel prednik (prednik izgubi premoženjsko pravico. Prenos terjatve s cesijo – stari upnik odstopi svojo terjatev novemu upniku. Pogodba poslovno nesposobne osebe Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost..pr. Druge pogodbe takih oseb so izpodbojne. Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe. primer:A zapusti B-ju samo določen del svojga premoženja) . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava pravic je: Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet-nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih sam ima. Cessio vindicationis (odstop vindikacijskega zahtevka) – nekdo želi prodati stvar. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. To lahko stori brez soglasja dolžnika. Za pridobitev lastninske pravice na premičnini je potrebno soglasje in izročitev (traditio).: avtomobilski ključi. Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe.). ki je v posesti nekoga drugega.vesoljne ali univerzalne (sukcesija) predmet pridobitve je cel kompleks pravic.konstitutivni prenos – pravica preide v drugačnem ali manj obsežnem obsegu. ki je vedel za njeno 8 ..A izgubi vse pravice. katere ji dovoljuje sklepati zakon. tako da prednik obdrži premoženjsko pravico. Nadomestna izročitev je označitev prenosa stvari. ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. vendar pa lahko ostanejo v veljavi. Lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom. s čimer se pridobi stvarna pravica. A-ju ostane lastninska pravica) Po obsegu so translativni prenosi lahko pridobitve: . Ključni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. listina o prenosu lastninske pravice. SPOSOBNOST KOT PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNOST PP. Bodoči kupec ima lahko stvar že v posesti. (primer. pri čemer pridobitelj ne ve. A dovoli B-ju služnostno pravico. lahko odstopi od pogodbe. 10. • nelastnik mu stvar proda na podlagi svoje dejavnosti. če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika.. Po obvestilu lahko dolžnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku. da ni lastnik. Pri izročitvi gre lahko za nadomestno izročitev (n. Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe. Stari upnik mora le obvestiti dolžnika o novem upniku. Opravimo ga z enim pravnim naslovom in pridobitvenim načinom (primer:A zapusti B-ju vse svoje premoženje. • nelastnik mu stvar proda na podlagi pravnega posla. Ustanovi se nova manj obsežna pravica. Prenos užitka na nepremičninah mora biti vpisan v zemljiško knjigo.

razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava poslovno nesposobnost. SODNA PRAKSA KOT VIR PRAVA Sodno prakso imenujemo uporaba prava v konkretnih zadevah na sodiščih. dvojne družbe in pr. ki jih ustanovi DZ z zakonom (javne agencije. preden izteče ta rok... red izrecno ureja. pa ga je ta prevarala. Za pravne osebe javnega prava pa ta prepoved mešanja oblik ne velja dosledno. Če se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne izreče. kam spadajo – v gospodarsko ali civilno pravo. Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem. ki jih pr. 11. da je odobritev zavrnil. Nekatere pravne osebe je treba opredeliti. V slovenskem pravnem sistemu sodna praksa predstavlja materialni pravni vir ko sodne odločbe Višjih sodišč pomenijo precedenčni primer.. naj se izreče Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe. Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe. ali pogodbo odobrava ali ne. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. pogajanja. če zakoniti zastopnik odobri pogodbo. naj se izreče. saj poznamo izjeme t. Poziv zakonitemu zastopniku. da odobrava pogodbo. da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika. oseb ter prepoved mešanja oblik. • obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: • pravne osebe gospodarskega prava. lahko zahteva od zakonitega zastopnika. vendar samo. osebe. 9 . Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava. ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. • pravne osebe civilnega prava: • društva. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. • se financirajo iz zasebnih virov. ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti. NUMERUS CLAUSUS OBLIK PRAVNIH OSEB Numerus clausus je načelo omejenega števila pr.) zaradi javnega interesa in zaradi zadovoljevanja le-tega! Pravne osebe javnega prava • so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustava (določa. se šteje. Praviloma v evropski tradiciji ni kot pravni vir nekateri teoretiki pa trdijo da jo moramo šteti kot nadomestni in dopolnilni pravni vir. da je Republika Slovenija pravna oseba). Zakon o lokalni samoupravi.).i. Za pravne osebe zasebnega prava velja to načelo dosledno in v okviru tega lahko ustanovitelji ustanovijo le tiste pr. Pravne osebe zasebnega prava • nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe. KERESTEŠ. • se financirajo iz proračuna. mediacije in poravnave. pa tudi prej. Tudi zaradi uporabe predvojnega prava kot pravnih pravil 13. alternativni načini reševanja sporov.. ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to. če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti. • ustanove.Odgovori na vprašanja dr. osebe sui generis.. AVTONOMNO VARSTVO PRAVIC Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže. 12. češ da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika.

reda je mogoče imeti samo v oblasti. da jih človek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb – jih rabi. uživa in z njimi razpolaga) -duhovne stvaritve -opredmeteni izrazi oseb (slike. vendar se stranki ponavadi dogovorita. Postopek je relativno drag zaradi taks. izumi. Stranke se za arbitraže odločajo. Odločitev arbitraže je dokončna. 15 DELITEV OBJEKTOV NA OBJEKTE I. ki se konstruirajo na objektih I. Stranki se lahko dogovorita.. ki jih je mogoče imeti v oblasti in jih je mogoče uporabljati -na teh predmetih se konstruirajo pravice -stvari (materialni deli narave. ki se izrazi v pisni arbitražni obliki.so fikcija. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi. London. To imenujemo ARBITRAŽA. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. SOCIETETA (družba civilnega prava) KOT INŠTITUT CIVILNEGA PRAVA Glej vprašanje 25. reda: -so predmeti naravnega sveta. • so strokovne. reda drži samo za absolutne. Objekte I. zato je lastninska pravica nad pravico problematična. ne razpolaga Objekti II. oblikovalne. LASTNINSKA PRAVICA NA PRAVICAH – v nemškem pravu določbe ne poznajo v našem predlogu pa je prisotna.. 10 . se spor rešuje v obliki arbitraže. da bo o sporu odločala arbitraža. slike risbe)se uporablja .Odgovori na vprašanja dr. reda je predmet I. Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije. in II. KERESTEŠ. so Razpolagalni objekti – pravice. reda in pravna razmerja v naravnem svetu neobstojajo. da spor vzameta iz sodnega varstva. reda je ne razreši. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki. duhovne stvaritve. da je odločitev arbitraže dokončna.Objekt predmetov II. ima se jih lahko v oblasti in se jih uporablja. spremeniti ali ukiniti) -so pravice. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem. in II. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže. ki ne morejo biti objekt lastninske pravice – osebnostne. ker: • so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov). ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. osebna korespondenca. Ločevanje na objekte I. (stvari. za relativne pravice pa le pogojno. Z nobeno klasično varovalno tožbo se te pravice ne da varovati. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Sodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnopravnim varstvom. 14. ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula.) so v lastninskem pravnem pomenu objekti pravic. Pariz. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže. ki so ustanovljene na objektih I. Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich. avdiozapisi. reda. Med pravicami so tudi pravice. obremeniti. Kar se tiče objektov II. • uživajo večje zaupanje. REDA Skopiraj iz krajših zapiskov+ stran 23 Objekti I. reda: -so predmeti s katerimi je mogoče razpolagati (jih prenesti. ki so drugačni od oseb in so sposobni. Če se to sprejme je potrebno v zakonu urediti tudi pridobitne načine in njihovo varstvo. * ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama. reda in pravna razmerja . Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis. nanašati pa se mora na določen spor ali spore.

tudi tiste ugovore. da jo hrani za prevzemnika. prenese nanj svojo terjatev. kot so pravica do prednostnega poplačila. Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov. prenos učinkuje. ki jih ima proti njemu.Odgovori na vprašanja dr. Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila.. da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega. V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi. pravne posledice se navezujejo na zapadlost! Po naravi so relativne. pripada terjatev tistemu prevzemniku. ki jo sklene s kom tretjim. veljavna prodajna pogodba. Domneva se. RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice. da lahko od drugih subjektov zahtevajo neko ravnanje (da nekaj dajo. izvzemši tiste terjatve. vendar samo. da so zapadle. sicer ostane stvar pri odstopniku. ker ločimo 2 trenutka: . kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. ki upravičujejo subjekte. da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega. pravica iz pogodbe s porokom. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti. če jo ima. do pogodbene kazni ipd.nastanek terjatve (ko nekdo izpolni in s tem zaveže drugega) . Večkratni odstop Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam.zapadlost terjatve. če jo izpolni odstopniku terjatve. pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil. prenos kljub temu učinkuje. Stranske pravice S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice. Če sta se dolžnik in upnik dogovorila.) samo terjatev pa lahko tudi odstopimo 3. Vendar sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le. zastava. hipoteka. poslom – cesijo Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo Upnik lahko s pogodbo. mu mora izročiti overjen prepis 11 . ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. Specifične so zato. vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ko je zvedel za odstop. ki izkazuje obstoj terjatve. posla (npr. če zastavitelj v to privoli. osebi z posebnim razpolagalnim pr. ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. storijo ali trpijo) ali zadržanje.. kot tudi tiste. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 16. Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve. pravica do obresti. Obvestitev dolžnika Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev. ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat. Če je bila ob prenosu predložena listina. Nimajo učinka proti vsakomur (učinkujejo inter partes). če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti. zato je za prenos potrebna samo sklenitev zavezovalnega (obligacijskega) pr. KERESTEŠ. prenos nima pravnega učinka. POJASNITE ZNAČILNOSTI TERJATVE KOT PRAVICE CIVILNEGA PRAVA IN NAČIN NJENEGA PRENOSA Terjatve so posebna kategorija pravic. sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. katerih prenos je z zakonom prepovedan. če ni vedel za odstop. RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM Izročitev zadolžnice Odstopnik mora izročiti prevzemniku zadolžnico.

Terjatev iz vrednostnega papirja je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku. (4) Pošteni pridobitelj vrednostnega papirja na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve. s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve. na katerega se vrednostni papir glasi. da se pravica iz vrednostnega papirja na ime lahko prenaša tudi z indosamentom. natančno označeno obveznost izdajatelja. ko jo je odstopil. odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat. na koga se vrednostni papir glasi. Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti. (poseben zakon lahko določa. tudi če je vrednostni papir odšel iz rok izdajatelja oziroma prejšnjega imetnika brez njegove volje. -Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je tisti. PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA .Domneva se. na ime ali po odredbi. kar je prejel od prevzemnika. da se vrednostni papir glasi na prinosnika.Prenos pravice iz papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo. da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava zadolžnice. 17. ali označbo. Izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja lahko zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik ali tisti. na katerega je bil pravilno prenesen. če je to določeno s posebnim zakonom. 4. na katero se glasi. izdanega v seriji. označbo vrste vrednostnega papirja. ki izhaja iz vrednostnega papirja. firmo ali ime osebe.Odgovori na vprašanja dr. 3. Listina. ki ne vsebuje katerekoli izmed bistvenih sestavin. če je bilo to dogovorjeno. oziroma ki odreja. . .Prenos pravice iz papirja na ime se prenaša s cesijo. s katero se izdajatelj zavezuje. KERESTEŠ. ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika. ni vrednostni papir. Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku. pri tistih. 5. Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika. ki ga ta pooblasti. ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu. 6. Bistvene sestavine Vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine: 1. oziroma tisti. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja. Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu. 2. VREDNOSTNI PAPIRJI Vrednostni papir je pisna listina. Za vrednostni papir se šteje tudi zapis na mediju. ki so izdani v seriji. pa tudi njegovo serijsko številko. S posebnim zakonom so lahko za posamezne vrednostne papirje določene tudi druge bistvene sestavine. Odgovornost za obstoj terjatve Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. firmo in sedež oziroma ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja. podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja. Odgovornost za izterljivost Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve. ki je zapisana na njem.Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi se prenaša z indosamentom 12 . da je prinosnik zakoniti imetnik vrednostnega papirja na prinosnika. vendar le do višine tistega.) .

trgovski ordrski papir. stranski skleneta namesto pravega posla. Stranki se zavedata. ki ga v resnici želita (A podari B avto. če ga stranke nepravilno pravno opredelita ali ko eden od udeležencev nastopa preko zastopnika. Sem sodijo: menica. na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar). in podpis prenosnika (indosant). se namesto imena indosatarja zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka. Tak papir ima konstitutivni in legitimacijski učinek v korist upnika. ki ga v resnici nočeta. firmo ali ime osebe. POLOŽAJ TRETJEGA. da naj izjavljeno ne velja.ORDERSKI VP Za prenos ne zadošča le izročitev ampak je potrebna posebna oblika . da obe stranki izjavita. vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti.Pri prenosu vrednostnega papirja z indosamentom na prinosnika. blanko indosirana menica 2 . ki ga vodi izdajatelj. KI GA HOČETA PRVA DVA PREVARATI S SIMULIRANIM PRAVNIM POSLOM.SIMULIRANI PRAVNI POSLI SIMULIRANI PRAVNI POSLI (DVOSTRANSKA SIMULACIJA)-o takem pravnem poslu govorimo takrat. Pod simuliranim pravnim poslom se navadno skriva drug (prikriti) pravni posel.Popolni indosament vsebuje izjavo o prenosu. lahko uveljavlja neobstojnost (ničnost) tega pravnega posla. vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. tako naj po njuni volji ne nastopi pravni učinek. . stranki izjavita. . Bistveno za simulacijo je. da hočeta skleniti pravni posel. kolikor sta stranki želeli ustvariti samo zunanji vtis o sklenitvi pravnega posla. ki ga v resnici hočeta. ček. da s svojima izjavama ne izražata resnične volje. Ničen je delni indosament. skladiščnica. Vrste indosamentov . Indosament na prinosnika velja kot blanko indosament.Odgovori na vprašanja dr. skladiščnica na prinosnika .Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta. . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da to prekrije pred dediči pa skleneta prodajno pogodbo). da bosta sklenili določeno pravno opravilo. Za prenos listine in njene terjatve sta torej potrebna dva akta: -izročitev (tradicija) in -indosament 18. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša z zapisom firme oziroma imena novega imetnika na samem papirju. 13 . Izjavitelj nima namena spraviti naslovnika v zmoto. terjatev. ki ga sicer hočeta skleniti. čeprav tega nočeta (A samo navidezno podari B nepremičnino).INDOSAMENT = zapis na hrbtni strani. da se papir prenaša na novega pridobitelja. KERESTEŠ. drug pravni posel. konosament Pravna narava indosamenta: Z njim se prenese pravica iz papirja t. RELATIVNA SIMULACIJA. ABSOLUTNA SIMULACIJA.konosament na prinosnika. kadar sta si izjavitelj in naslovnik izjave soglasna o tem.). Imetniški papir je: . Za simuliran pravni posel ne gre. ki pomeni isto.povzroči ničnost. 1 .Tretji. ki izhaja iz navideznega pravnega posla. tako da prikrijeta tisto pravno opravilo. ki je prevaran zaradi simuliranega pravnega posla.j.prinosniški ček. s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register vrednostnih papirjev. lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj in datum idr.IMETNIŠKI VP (PRINOSNIŠKI VP) Pravica do papirja (listine) in pravica iz papirja (terjatev) se preneseta s TRADICIJOizročitvijo.

…) • Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje. interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze. • se financirajo iz proračuna. ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih. Glavni opredelilni element je ustanovni akt. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava V tem primeru obvelja prikrivan posel (zanj je volja obstajala). osebe. Ustanovijo jih država . oseba javnega prava. izjemoma tudi za druge dejavnosti.. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb.. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije) Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. • obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: • pravne osebe gospodarskega prava. … Pravne osebe so: • Korporacije javnega prava: -območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine) -osebne korporacije (združenja oseb. KGZ. Delujejo v javnem interesu. upravnim aktom. Načelo numerus clausus ne velja dosledno. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr.Vlada ali lokalna skupnost) • Javne agencije (so samostojne pr. ki imajo oblastna upravičenja in so pristojne. • pravne osebe civilnega prava: • PRAVNE 14 . ki niso gospodarske. Zakon o lokalni samoupravi. razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu. 19. dejavnost ali javno službo. Ustanovi ga država .). da izvajajo javne naloge.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register. gospodarski.. zdravstva. • nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe. RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBAMI ZASEBNEGA IN PRAVNIMI OSEBA MI JAVNEGA PRAVA • PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA – tiste.…) -realne. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. kolikor so bili izpolnjeni pogoji zanj. javni nepremičninski sklad. da je Republika Slovenija pravna oseba). kulture.namenjeno posebnim javnim nalogam):  Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. javna ustanova. če gre za člansko obliko. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. gospodarske zbornice. • so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustanovi se jih z zakonom ali npr. znanosti. ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki. ki upravlja in razpolaga s premoženjem. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. KERESTEŠ. ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad. če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika) OSEBE ZASEBNEGA PRAVA – dejavnost temelji na avtonomiji volje. namen je . ali drugih dejavnosti. občine.Odgovori na vprašanja dr. ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. ustava (določa. ki je zakon ali drug oblastni akt. športa.. da v pravno dovoljenih mejah uresničujejo zasebne interese – ustanavljajo se z zasebnopravnimi akti. organizacije.)  Javni skladi (pr..

kot dolžnosti ji odgovarja dolžnost vseh ostalih. ekonomska neenakopravnost.. • se financirajo iz zasebnih virov. ki abstraktna konkretizirajo v različnih družbenih razmerjih med pravnimi subjekti (konkretna pravna razmerja).pr. 20. Stranka je oseba. O civilnopravnem razmerju lahko govorimo le. ki niso upravičeni stvari uporabljati.pr. stranke.. ki ima dolžnost zagotoviti uresničenje pravice 1. Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava. vendar je možno izključujoče pravice omejiti z zakoni v funkciji javnega interesa.pr. Pravna sposobnost pravne osebe je omejena v skladu z njeno dejavnostjo. čeprav je enakopravnost pogosto le formalna (n. • ustanove. v katere ne sme nihče poseči ali omejevati nekoga pri njihovem izvrševanju.. razen v primerih. Pravica je sestavljena iz upravičenj Osnovni obliki civilnopravnih razmerij sta: • med nedoločenima osebama (deluje erga omnes = proti vsem) – vsakdo mora spoštovati pravni položaj. ki jih dolo-ča zakon. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da je ne uporabljajo (svodoba urejanja pogodbenih razmerij. ki je nosilka pravice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava • društva.). inter partes = med strankami) – sem spada vsaka obligacija in pogodba. da stranka s svojimi sposobnostmi ustvarja civilnopravne posledice. Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic. pravica do dedovanja. Dogovor med strankama ima pomembno veljavo in velja kot zakonski pravni vir. Takšnih razmerij je malo. prodajalec ima pravico zahtevati kupnino in dolžnost dati stvar. • stranka. Večkrat nastopata pravica in dolžnost z obeh strani. avtorska pravica). Tudi služnosti so primer omejevanja lastninske pravice (služnost ugasne. Pravna razmerja so predpisana s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili (abstraktna pravna pravila). • med določenima osebama (proti določenemu krogu oseb. Stranki sta 2: • stranka. Za poslovno sposobnost je potrebna volja. določeno ravnanje. Pogoj za civilnopravno razmerje je. Terjatev obstaja le nasproti točno določenemu 15 . 2) pravne osebe – vstopajo v civilnopravno razmerje na podlagi pravne sposobnosti. če na eni strani stoji pravica.Odgovori na vprašanja dr. Imenujemo jih tudi absolutne pravice. odškodnine) . ki je sposobnost. To so pravice. POJEM PRAVNEGA RAZMERJE V CIVILNEM PRAVU PRAVNO RAZMERJE je pravno urejeno družbeno razmerje med dvema ali več pravnimi subjekti. zahteva se pasivnost neupravičenih oseb. V njem velja načelo enakopravnosti. Imetnik izključujoče pravice lahko izključi kogarkoli. .pr. če se služeče in gospodujoče zemljišče združita). . kupoprodajna pogodba: kupec ima pravico zahtevati stvar in dolžnost plačati kupnino. N. Civilno pravno razmerje je razmerje med 2 subjektoma. Treba jo je razlikovati od poslovne ali opravilne sposobnosti. KERESTEŠ. ki nastopa v civilnopravnem razmerju. Stranke so lahko: 1) fizične osebe – nastopajo v civilnopravnem razmerju na podlagi svoje pravne sposobnosti. na drugi strani pa tej pravici odgovarjajoča dolžnost. da v njem obstajata vsaj ena pravica in vsaj ena njej odgovarjajoča dolžnost Pravica subjektu omogoča ali zagotavlja določen pravni položaj oz. lastnina: lastnini kot pravici odgovarja pravica svobodnega ravnanja s stvarjo. ki ga ima določena oseba.absolutne ali izključujoče pravice (pravice erga omnes). lastninska pravica. ali pa gre za razmerja. vendar so določene pravice pridržane le fizičnim osebam (n. N.

da nekdo s svojimi lastnimi voljnimi dejanji in delom pridobi pravice in sprejema obveznosti) ter KRIVDNA oz. POJEM AKCESORNIH PRAVIC Premoženjske pravice so lahko samostojne ali odvisne. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTsubjektivna odgovornost. ki predpostavljajo obstoj temeljnih – samostojne pravice. na katere nihče nima vpliva). 21.. ustanovitelji… V zvezi s tem govorimo o spregledu pravnih oseb zakon ali drug akt ali organ zavestno prezre pravno osebo kot pravni subjekt in prenese učinke na osebe. ki ne more obstajati brez glavne pravice.so izrabili premoženje družbe in z njim ravnali kot s svojim lastnim . se odgovarja ne glede na krivdo. glavne. Po dopolnjenem 14 letu postane mladoletnik odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Potrebno je le dokazati nastanek škode in to da gre za nevarno dejavnost. AKCESORNE PRAVICE so odvisne pravice. SPREGLED IN ZLORABE PRAVNIH OSEB Pravna oseba. DELIKTNA SPOSOBNOST. ki nastajajo ali jih izvajamo samostojno. KERESTEŠ. kadar družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo s svojim premoženjem. STOPNJA SPOSOBNOSTI- Otroci in prizadeti imajo majhno ali nimajo sposobnosti.starši ne odgovarjajo. vzgoje. ki je krivdno ravnala. Možen je tako v zasebnem kot javnem pravu.kdor povzroči škodo drugemu. Ko neupravičeni subjekt v razmerju erga omnes poseže v izključujočo pravico drugega subjekta. razvitosti. ki stojijo za to pravno osebo (člane. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.. DELIKTNA SPOSOBNOST Voljno ali opravilno sposobnost sestavlja POSLOVNA SPOSOBNOST (sposobnost. Sposobnost je potrebno presojati pri vsakem članu posebej. razen če se ne določi avtomatično (otrok pod 7 let. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava subjektu. pravica nasproti subsidiarnemu poroku = akcesorna pravica. objektivna odgovornost. Če po zakonu ni določena izjema da se razsodi. 23.starši se ekskulpirajo. Razmerja erga omnes (izklučujoče pravice. 16 . malomarno dejanje). Samostojne (temeljne. dolžnost obstaja le proti enemu subjektu. ki lahko tisti osebi. zastavna pravica je akcesorna pravica. družbeniki.Odgovori na vprašanja dr. inteligence.Primer. členu ZGD in sicer o spregledu pravne osebe govorimo takrat. in sicer ker: . iz katerih izvira velja škodna nevarnost za okolico. 22. je potrebno upoštevati osebnost. družbenike). da niso oni krivi zaradi svojih dejanj). kot poseben pravni institut je lahko predmet zlorab. principalne) pravice so tiste. naložimo za njeno ravnanje odgovornost (naklepno. če dokažejo. Odrasli imajo različne stopnje deliktne sposobnosti. odvisno od okolja. Vedno gre za določeno konkretno dolžnost. Zlorabijo jo lahko njeni člani. postane to razmerje inter partes. lastniki. velja OBRNJENO DOKAZNO BREME.Oseba je deliktno (odškodninsko) odgovorna če je poslovno sposobna.so v svojo ali korist nekoga tretjega zmanjsali premozenje druzbe. V SLO je spregled pravne osebe določen v 6. Razmerja med določenima osebama so finančne ali aktivne narave. ne da bi predpostavljali obstoj še kakšne druge pravice.velja načelo obratnega dokaznega bremena. ki pa je tista voljna sposobnost. če ne dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde. proti vsem) lahko prerastejo v razmerja inter partes (med strankami). če je otrok storil škodo zaradi zunanjih učinkov. Če je otrok med 7 in 14 leti. jo je dolžan povrniti.za škodo od stvari ali dejavnosti.

Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. Družba gospodarskega prava je pravna oseba v vseh oblikah družb. osebo. da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. obseg. če pa večinsko. raz. SOCIETAS (DRUŽBENA POGODBA) KOT PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE Gre za pojav. urejajo medsebojna pr. oseba societetnega tipa je združenje oseb. relevantne razlike. KERESTEŠ. Pr. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile. ko se 2 ali več oseb zaveže. s katero uredijo medsebojno razmerje z namenom doseganja določenega premoženjskega cilja. Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc.če so družbo kot p. OZ določa. da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. ki je vezano na točno določen krog družbenikov.osebo zlorabili zato. Družbena pogodba je strogo osebno razmerje. To so običaji. Družba civilnega prava (societas po ODZ) ni enaka družbi gospodarskega prava. Primer družbene pogodbe: 3 kmetje kupijo kmetijski stroj. • regulira korist.če so zlorabili družbo kot pr. subjekti upoštevajo poslovni običaji. KAKŠNA JE VLOGA UZANC KOT VIRA CIVILNEGA PRAVA Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. ki ga kot posamezniki ne bi mogli doseči oz. ki nastane. Posledica pogodbe je zveznost in združevanje med družbeniki kot strankami. ki je zanje kot posameznike prepovedan . med gosp. je kvorum z 2/3 kvalificirana večina. ni sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti (nima pravne in poslovne spo- 17 . Značilno zanje je. ki je vzpostavljena med strankami. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. zato da bi oškodovali svoje upnike 24. Nastane s sklepom ustanovitve. bi ga dosegli zelo težko. sprejemom ustanovnega akta (statuta) in registracijo. Družba je pogodba med družbeniki. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . 25. ki nastane. UZANCE in praksa. Posledica družbe civilnega prava ni pravna oseba. Vsaka sprememba pomeni spremembo družbe. ki se lahko menjajo brez posledic za obstoj korporacije in imajo prek avtonomnega organa možnost odločanja.Odgovori na vprašanja dr. ko se fizične osebe združujejo v samostojen subjekt za doseganje skupnih ciljev. Člani urejajo in odločajo o pomembnih vprašanjih soglasno. Pravilo je. da bi dosegli cilj. da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. Posledica ni pravna oseba. da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. KAKŠNA JE RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBA SOCIETETNEGA TIPA IN KOORPORACIJAMI Korporacija je združenje oseb. Za družbeno pogodbo je značilna avtonomija strank. spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Družbena pogodba: • regulira vložek vsakega družbenika v družbo. saj tvorba. Uzance morajo biti takšne. Pri tem ne nastane nova oseba. ki jo družbenik iz družbe pridobiva. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek. da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči skupen namen. ki temelji na družbeni pogodbi. ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. smrt družbenika pomeni konec družbe.

da mu bo dal nek znesek. stečajni upravitelj 27. posel gre. predpostavke. da bo prenesel pravico. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava sobnosti). Za ta pravni posel veljajo načeloma splošne predpostavke za veljavnost pravnih poslov. medtem ko družba z neomejeno odgovornostjo ni čista korporacija 26. 18 . vendar jih je nato dolžan prenesti na ostale člane družbe. Delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo sta čisti korporaciji.. da ima pravna oseba voljo. da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank. posli kavzalni.Odgovori na vprašanja dr. dobička in izgube.. izpolnitvijo cilja. kreditirati nasprotno stranko. ki izvirajo iz zunanje sfere. Tako ločimo: • skupno nastopanje – vsi skupaj pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti. ki jo lahko izrazi na pr. Korporacija je združenje članov z namenom doseganja skupnega cilja. saj družbena pogodba preneha s smrtjo enega od družbenikov.Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti. izjemoma pa tudi nelastnik npr. Razpolagalna moč pomeni. • samostojno nastopanje – vsak posameznik pridobiva pravice in prevzema obveznosti. ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost. ki so vezane na delovanje korporacije. pr. odvisno od notranjega razmerja. Vsaka prejšnja razpolaga izključuje poznejšo. Družbena pogodba ureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja.. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. razmerje do pridobitvenega načina) Praviloma so pr. s potekom časa. praviloma lastnik pravice. Člani odločajo o zadevah. KERESTEŠ. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. • zahteva vplačilo prispevkov. Korporacije danes prevladujejo. posli so izjeme npr. ima vsak družbenik na voljo actio pro socio. • terja povrnitev potroškov in plačilo škode. ki je z njo v nasprotju. s katero: • uveljavlja obveznosti iz družbene pogodbe nasproti sodružbenikom. Poleg tega pa se za njegovo učinkovitost zahteva še RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST (glej odg. Zavezovalni pr. Vsak pr. za veljavnost razmerje do zavezovalnega PP. KATERE SO PREDPOSTSAVKE ZA VELJAVEN RAZPOLAGALNI PP? Razpolagalni pravni posli so usmerjeni že na neko pravico. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. Če tega določeni družbeniki nočejo narediti. 26) Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe. spremeni. Združevalci so osebe z lastno sposobnostjo. Pravice in dolžnosti sprejemajo posamezno ali skupno. obremeniti. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna. Razpolagalno moč ima imetnik. obremeni ali ukine). KAKO LAHKO USTANOVITELJK IN DONATORJI VPLIVAJO NA DELOVANJE USTANOVE 28. Za korporacijo je značilno članstvo. posel je obligacijski pr. V pravnem prometu (razmerje do 3. Združevanje je šibko. RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL(pojem. nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist) Abstraktni pr. prenesti. izstavitev menice – a se zaveže B. posel. Člani družbe solidarno odgovarjajo za obveznosti. ki ga sklene stranka. ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. Družbena pogodba temelji na solastnini. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese. odpraviti. posel. Ponavadi so abstraktni. Najpreprostejša oblika je abstraktno članstvo – članstvo v korporaciji ni vezano na individualno članstvo (primer: država). oseb) še naprej nastopajo vsak kmet zase. ki jo želijo spremeniti.

predelave. kot jo je imel prednik (prenos last. zmešanja. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena. posel pa je stvarnopravni posel. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Če hočem dobiti kolo. Gre za izraženo voljo. Pogoj: . Adhezijske pogodbe – so pogodbe ki ki se sklenejo s pristopom ene stranke. Standard »dobrega gospodarja«. Gre za nastanek nove pravice. ki je kavza . ki izhaja iz druge (prenos služnosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo še: 19 . predstavljajo nekaj kar se največkrat zgodi. ki mi daje pr. pravice) .) V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. strokovni standardi.… splošni pogoji poslovanja. Prodajalec izrazi voljo. da se s pravico razpolaga. Npr.Translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu.nihče ne more prenesti na drugega več pravic. posel je kavza razpolagalnega pr.če je zavezovalni pr. (npr.posla. So standardizirani katalogi klavzul o tem katera vprašanja je treba regulirat ter se nahajajo na hrbtni strani ali pod tekstom adhezijskih (standardnih. na temelju priposestvovanja. posel ničen  nična je kavza razpolagalni pr.. kupoprodaja. nanje se pr. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. sprememba ali ukinitev pravice). ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava. ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni.prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in možnost razpolaganja) . tipskih) pogodb. posel je neveljaven 29 in 30 črtan – ker se vprašanje ponavlja 31. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA IN STANDARDI KOT VIR CP? Standardi so merila. »dobrega strokovnjaka«. s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo. obremenitev. 32. pomešanja. KERESTEŠ.razpolagalne moči ni. kolo kupim z dvostranskim pr. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr. Splošni pogoji poslovanja so tako praviloma zbrana pravna pravila ki v neki državi regulirajo določeno vrsto pravnih razmerij ali poslov. naslov) Razpolagalni pr.posel je odvisen od zavezovalnega oz. kupec pa izrazi voljo. posla: .zahteva se obstoj in veljavnost pr. članstva… DERIVATNI (izvedeni) NAČIN: naslednik pridobi samo tiste pravice. ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo. splošna in povprečna merila. je nima pravna oseba v stečaju Pravice se lahko prenašajo: . NAČINI PRIDOBIVANJA in PRENOS PRAVIC ORIGINARNI (izvirni) način: naslednik pridobi pravice ne glede na pravice prednika.Odgovori na vprašanja dr. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos. (Npr. Taka je pridobitev v primeru posvojitve nikogršnje stvari. če je izčrpana oz. »dobrega gospodarstvenika«. zavarovanje. najdbe. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava. posla. ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava (Npr. pravico prenese na kupca).…) ter so ti. ga kupim. zavezovalni pr. poklicni. da proda kolo (last.Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica. gradbeništvo. da kupi kolo. poslom. formularnih. vir avtonomnega gospodarskega prava.KAKO SE PRIDOBIVAJO. kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) . transport.

nastale z posegom v čast in dobro ime. v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo neka pravna razmerja. ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr.Načelo numerus clausus ne velja dosledno. NAVEDITE IN NA KRATKO OPREDELITE ZNAČILNOSTI OSEB JAVNEGA PRAVA . nanje se pr. ki jih v določenem okolju priznavajo in upoštevajo. dedovanje) .Glavni opredelilni element je ustanovni akt. Standard »dobrega gospodarja«. popravek in objava sodbe. ki je zakon ali drug oblastni akt. mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije) Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice. če gre za člansko obliko. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del. Povrnitev premoženjske škode. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena. 33.Standard pa določa merila – ocenjuje človekovo ravnanje in ga primerja s povprečnim. Običaj je pravilo. 35. ki jih uporabljamo tudi v našem civilnem pravu. V tistih področjih. svetovni vojni so sprejeli zakon o razveljavitvi določene predvojne zakonodaje in na ta način dovolil upoorabljati kot pravna pravila ODZ. splošna in povprečna merila. Že po II. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. Slovenski sodnik v primeru pravne praznine v širšem smislu ne uporablja kot zakon ampak kot Pravno pravilo če ne nasprotuje našemu pravnemu redu. »dobrega strokovnjaka«. ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki. ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . če okoliščine .. splošna. ki določa vedenje človeka. CIVILNOPRAVNO VARSTVO ČASTI IN DOBREGA IMENA V modernem civilnem pravi so civilnopravne sankcije za odpravo kršitev časti in dobrega imena preklic.…so merila. gospodarski. Velja kot sekundarni pravni vir. »dobrega gospodarstvenika«.So ustaljena. povprečna merila – to kar se največkrat dogodi. KERESTEŠ. to kar se največkrat zgodi. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo. ki jih ni uredil OZ ali kakšen drug predpis.Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne.( pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb. RAZLIKA MED STANDARDI IN OBIČAJI Standardi so merila. . ODZ IN NJEGOV VPLIV NA CIVILNO PRAVO V RS Občni državljanski zakonik je pomemben vir pravnih pravil. ki je bila storjena z kršitvenim dejanjem. … Pravne osebe so: • Korporacije javnega prava: -območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine) -osebne korporacije (združenja oseb.Odgovori na vprašanja dr. strokovni standardi. poklicni. gospodarske zbornice. naslovom in pridobitnim načinom. ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni. stopnja bolečin in trajanje to opravičujejo 34. prenos se opravi z enim samim pr.…) 20 . Namen sodbe je predvsem odstranitev kršitve. 36.

javna ustanova.)  Javni skladi (pr. TOŽBENA OBLIKOVALNA PRAVICA IN SODELOVALNA PRAVICA subjekt z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje. Za oblikovalne pravice je značilno to. ali drugih dejavnosti. organizacije. kulture. Posla 38. je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče. ki niso gospodarske. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu.. ki upravlja in razpolaga s premoženjem. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad. če je predpisana ad valorem. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava -realne. ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov. ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih. forma ad valorem oblika. občine. KERESTEŠ. športa. Primer: pravica do odpovedi! Oblikovalne pravice delimo na: 1) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. Oblikovalne pravice so tiste pravice.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register..…) • Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena.namenjeno posebnim javnim nalogam):  Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. ki določa veljavnost. Če ni upoštevana povzroča ničnost pogodbe (oblika. ponudba) 2) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. OBLIKOVALNA PRAVICA. znanosti. da to pravico izpolni.pravno razmerje odpovedo. sploh ne more nastati. oseba javnega prava. predkupna pravica. KGZ. gre za sestavino. razmerje (zmanjšanje kupnine) 3) UKINJAJOČE . ki obstaja med njim in drugim subjektom – potrebna je privolitev drugega ali soglasje. pisna oblika +potrjevanje dejstev. stranke jo izrecno in po svoji volji hočejo kot bistveno sestavino Obličnost je ponavadi namenjena lažjemu dokazovanju – (oblika. To je predpisana oblika. Ustanovi ga država .Odgovori na vprašanja dr. da prevzame pravno posledico. ki jo dogovorita stranki kot slučajno sestavino. potrebna za dokazovanje).oblika.Vlada ali lokalna skupnost) • Javne agencije (so samostojne pr. izjemoma tudi za druge dejavnosti. Ustanovijo jih država . brez katere pravno opravilo. javni nepremičninski sklad. če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika) 37. interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze. subjekt z 21 . ki ga hočejo stranke skleniti. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke. ki izvira iz oblik razmerja. zdravstva. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost. notarski zapis. potrebna za veljavnost. V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. notarski zapis +priče ) Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje lete pomeni neveljavnost pr. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). FORMA AD VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEM forma ad probationem . osebe. Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje. sodni zapis. druga stranka pa je zavezana. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb.. da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje.

OBSEG PRAVNE SPOSOBNOSTI PRAVNE OSEBE IN TEORIJA ULTRA VIRES Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti. da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Navezovanje na OZ 86/2 Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki. Pravni posli. se šteje. imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovalno pravico. razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. o pomembnejših vprašanjih pa odločajo družbeniki soglasno. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje. da družba ne sme sklepati takšnih pogodb 22 . ki je prekršila zakonsko prepoved. ki je v nastajanju doseže takšen položaj. je v družbo vloženo s strani družbenikov in nastaja z delovanjem družbe. PREMOŽENJE V DRUŽBI CIVILNEGA PRAVA Družba civilnega prava ali societeta ima premoženje. položaj. obremeni). Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni. Sodelovalna pravica je posebna vrsta oblikovalnih pravic. je kvorum 2/3 kvalificirana večina. ki je vpisana v register. Vsak solastnik – družbenik lahko s svojim deležem ravna samostojno. Tožbena oblikovalna pravica je pravica vložiti posebno oblikovalno tožbo za učinkovanje na pr. Primer: pričakovanje kupca. ki mu je stvar izročena pod pridržakom polnega plačila kupnine. ki daje imetnikom moč. Govorimo s solastninski skupnosti. položaj.Odgovori na vprašanja dr. ki je razlog za nastanek societete. 40. stranko. razmerje ali pa se pravica ukine. Če deleži niso določeni. pripad dediščine dediču… 39. kjer je premoženje razdeljeno po deležih. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da so enaki. ko pravica. tretjih oseb. Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi. Pogodba je civilnopravno veljavna Objektivni pogoj: dovoljenost posla Subjektivni pogoj: dobra vera druge stranke Tretji ni dobroveren Če ni ravnal dovolj skrbno Skrbnost dobrega gospodarja Iz okoliščin bi lahko sklepal. razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega. pa zadenejo ustrezne posledice. da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka. Oblikovalna pravica je posebna kategorija pravic. pri katerih ena oseba z izjavo svoje volje oblikuje pravico druge osebe Pričakovalna pravica. ki obstaja med njim in drugim subjektom V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. spremeni obstoječe pr. ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle. Če je odločanje večinsko. Na ta način se lahko ustvari nova pravica. KERESTEŠ. prenese. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost. so veljavni. Sama gola izjava volje ne zadošča. strank. da sami z izjavo volje brez sodelovanja drugih učinkujejo na pr. ostane pogodba v veljavi. Prepovedane so tudi pogodbe v zvezi z nevpisano dejavnostjo Varovanje pravnega prometa.

športa.)pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb. če gre za uzance. DELUTEV USTANOV GLEDE NA NAMEN Ustanova je na namen vezano premoženje. podatkov. zdravstva. ki se uporablja kot vir prava. V slovenski pravni ureditvi so to UZANCE.niso premoženjske pravice. Ustanove s splošnokoristnimi in dobrodelnimi nameni so javne ustanove.prenehajo s smrtjo nosilca. ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko.so civilne pravice. NAŠTEJTE IN NA KRATKO OPIŠITE ZNAČILNOSTI OSEBNOSTNIH PRAVIC . 43.razvoj prava in družbe vpliva na nastanek novih pravic in spremembe že obstoječih pravic (npr. da ga preoblikuje in določneje opredeli ali pa tako. ki velja v določeni družbi za normalno.. ki se naj uporabljajo le na določenem ožjem področju gospodarstva. podjetniške) so ustanove z zasebnimi nameni. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.so abstraktne in strogo osebne pravice. Posebnost sklicevanja na družbene običaje je tudi v tem. Te zbirke so označene ali kot splošne uzance. varujejo dobro ime in čast pokojnika) 23 . ki vplivajo na pravodajalca v teku nastajanja ustreznega splošnega pravnega akta . se pa pojavljajo ustanove z zasebnimi nameni. Namen ustanove pa je lahko tako trajne (praviloma) kot začasne narave.Odgovori na vprašanja dr. konkretno pa glede na sposobnosti . javnost se opredeljuje glede na namen. šolstva. ki se praviloma ukvarjajo z zakonodajno dejavnostjo. ne da bi ga s tem vsebinsko opredeljevalo.bodisi tako. Zasebne ustanove (družinske. …) . To so vedno ustanove zasebnega prava. Izraz UZANCE se uporablja za običaje.pripadajo človeku kot takšnemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti. ki ga lahko uveljavljajo njegovi dediči in tudi drugi (npr. ki je zbirka kodificirane pr. – -Vsem enako. prakse. . v katerih se običaj uveljavlja. uzance v gostinstvu. Na ravni formalnih pravnih virov se običaji lahko uporabljajo kot uzance. Splošne uzance za blagovni promet so se v nasprotju z običajnimi uzancami uporabljale namesto ODZ. Običaji izražajo stanje. Uporabijo se. varstvo okolja. OBIČAJI KOT VIR CIVILNEGA PRAVA Običaj je družbeno pravilo. gradbene uzance. čeprav kršitev izražamo s sankcijami v premoženju . ki nastane zaradi dolgoročne uporabe in postane nujno. ustanovljene za namene na področju kulture. da pod njegovim vplivom sprejme rešitev. varstvo kulturne in naravne dediščine… To ni ustanova javnega prava. ki ga uzanca zapisuje • drugi je sinonim za ustrezen formalni pravni vir Posebnost uzanc je tudi ta. razvoj informatike vpliva na razvoj varstva pravic na medmrežju. ki uživajo civilnopravno varstvo .. kjer je krog beneficiarjev ozko in praviloma poimensko opredeljen ali omejen na člane ene družine. 42. da pravo s svojimi načeli določa le meje. So tudi eden izmed dejavnikov. varnost os. Namen je praviloma splošnokoristen in dobrodelen. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 41. če tako določijo stranke (npr. ali pa kot posebne uzance. da jih ne sprejemajo tisti organi. ki jih ne moremo prenašati na druge osebe – so -neprenosljive . KERESTEŠ. če ni bilo dogovorjeno drugače. Beseda “uzance” ima v pravu dva pomena: • prvi se nanaša na običaj (standard). ostane pa rezidium. ki naj uvede nasprotno prakso (običaji kot materialni pravni vir).

pri čemer večinoma ne gre za odškodnino. Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. nastala na premoženjskih dobrinah. da odredi prenehanje dejanja. § 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode: (1) premoženjska škoda = škoda. ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi. pri čemer so možna rahla odstopanja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater. če premoženjske škode ni.omejene so s pravicami drugih in z zakonom. • duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. če gre za zavarovanje nekega upravičenega interesa ali pa gre za uradno dolžnost države -pridobivati jih začnemo z rojstvom . 2) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihično trpljenje. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu. 3) strah = strah pred posledicami. ki lahko nastanejo. • duševne bolečine zaradi skaženosti. • duševne bolečine zaradi smrti bližnjega. da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). ki pokrivajo osebnostne pravice. • duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. damnum emergens).neizvrševanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. lucrum cessans) (2) nepremoženjska škoda = škoda. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah. Večinoma se za nepremoženjsko ško- 24 . V zadnjem času se pojavljajo ideje. Njihov krog se širi. Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. Oblike nepremoženjske škode so: 1) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto. • duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoralnega dejanja [§ 181]. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. temveč za objavo sodbe. sodna praksa je takratno omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe. Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: • škoda. ki ne nastane na premoženju. da bi se to ukinilo. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: • duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna. kolikor znaša. Najpogostejše je odškodninsko varstvo. če okoliščine primera to opravičujejo [§ 183]. • duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)]. KERESTEŠ. osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah. pri čemer gre lahko za: 1) zmanjšanje premoženja (navadna škoda. To je varstvo položajev. pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v razmerje inter partes. 2) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček. s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti. in • protipravnost odgovornosti. Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .Odgovori na vprašanja dr. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. 4) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo.

da se pravni subjekt v konkretnem družbenem razmerju odloči za negativno izbiro. pa mora upoštevati širše družbene interese. KERESTEŠ. za društva brez pravne sposobnosti.Za ta upravičenja je značilno. odvzem roditeljske pravice). ko ustanovitelji pravno osebo še ustanavljajo (do sprejema ustanovitvenega akta). bi pravni subjekt posebej izvrševal pravico in posebej dolžnost: . 44. ki veljajo za društva oz. vendar nas teorija uči. STATUS DRUŠTVA MED USTANOVITVIJO IN PRIDOBITVIJO PRAVNE SPOSOBNOSTI Društvo ima poseben status v času po ustanovitvi do formalne pridobitve pravne sposobnosti. 46. da njegov nosilec vasj delno uresničuje tudi lastne interese. Drugi del dolžnostnega upravičenja se nanaša na pravni subjekt. kdaj in in v kolikšni meri lahko izvrševalec vpliva na način njenega uveljavljanja Ti dve rešitvi prihajata v poštev tedaj. ki jo sočasno sestavlja skupek pravic in dolžnosti. da sta njena nosilca mati in oče. Če bi bilo pri dolžnostnih upravičenji pravico in dolžnost ločiti. da abstraktnih upravičenj ne bi konkretiziral in udejanjal. ko nosilec pravice nastopa v svojem imenu. Zanjo je značilno.i. PREDDRUŠTVU. Če pa dela v interesu drugega (javnem interesu).pr. Le-ta obstaja od sprejema statuta do vpisa v register. Stranka lahko sama ali preko pooblaščenega zastopnika uveljavlja procesne pravice in dolžnosti. DOLŽNOSTNO UPRAVIČENJE Če abstraktno upravičenje ne omogoča. Dolžnostno upravičenje omogoča. 45. Zakon jo opredeljuje kot pravico. da so hkrati dolžnosti. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Najbolj tipično dolžnostno upravičenje je roditeljska pravica. v nasprotnem primeru gre za pravno kršitev. ki ji sledi sankcija (npr. ki zagovarja javne interese. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. ampak imamo opraviti z dolžnostnimi upravičenji (roditeljska pravica). V sodobnem pravu je dolžnostna vezanost značilna tudi za lastninsko pravico (pri nepremičninah). V tem primeru društvo še ni pravna oseba in lahko bi govorili o družbi civilnega prava. ali bo že pridobljena upravičenja izvrševal in jih užival kot nosilec dolžnosti bi bil zavezan slediti aktivnemu ali pasivnemu ravnanju. 25 . V tem pomenu je nosilec dolžnosti vseskozi tudi nosilec obveznosti. Društvo v ustanavljanju je opredelitev za čas. od narave dolžnosti pa bi bilo odvisno. ne govorimo o pravici. čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače (n. kakor je predvideno v ustreznem pravnem pravilu. Subjekt bi tudi sam odločal. SPOSOBNOST BITI STRANKA IN PROCESNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. da upravičenje konkretizira in idejanja. Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo prizadetosti. da je za preddruštvo pravilneje uporabljati pravila.Odgovori na vprašanja dr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava do izplačujejo premoženjska nadomestila. Govorimo o t. torej sta interesno in namensko vezana. opravičilo oškodovalca).kot nosilec pravice bi imel možnost.

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

V Sloveniji je procesna sposobnost priznana tudi statusni obliki oz tvorbi, ki nima pravne sposobnosti npr. vaškim skupnostim, župnijskemu uradu,.. (ZPP 2 odst. 76. čl) – pravdno sodišče odloči (izjemoma in pod določenimi pogoji) lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja. 48. PRAVNA TEORIJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVA Pravna znanost – vpliva na nastajanje in uporabo prava, vendar po splošnem mnenju ne šteje med pravne vire. Razvija pravne pojme in besednjak, ki ga uporablja zakonodajalec, metode spoznavanja prava in razlage zakonov. Spoznanja in dognanja pa uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet. 49. SISTEM USTANOVITVE DRUŠTEV V RS - minimalno število ustanoviteljev ni določeno; praksa dopušča ustanovitev z najmanj 3 člani - tujci so lahko ustanovitelji, če imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot 1 leto - na ustanovnem zboru se mora sprejeti odločba o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (statut, pravila) - pisna oblika ustanovnega akta; potrditev članov in ustanovitev pri notarju; hramba pri UE - za ustanovitev velja normativni sistem, zato pridobi društvo pravno subjektiviteto z vpisom v register (za vodenje in vpis v register je pristojna UE, na območju katere je sedež društva) - V statutu morajo biti določene sestavine: • Ime in sedež društva • Namen in naloge, ki jih bo društvo opravljalo • Pridobitev in prenehanje članstva • Minimalna organizacijska struktura • Način sprejemanja temeljnega akta • Temeljne pravice in dolžnosti članov • Kdo zastopa društvo v pr. prometu • Kako je društvo financirano • Način nadzora nad delovanjem • Javnost društva • Prenehanje društva • Usoda premoženja ob prenehanju društva (ni nujna sestavina, je pa priporočljiva) – lahko se prenese na drugo društvo s sorodnim namenom ali pa na lokalno skupnost 50. OPIŠITE RAČUNANJE ČASA PO DOLOČBAH OZ O ROKU (komputacija) - Rok je določen v dnevih. Teči začne prvi dan po dogodku od katerega se računa; konča se z iztekom zadnjega njegovega dne. - Če je rok določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega začne teči. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni (npr. 29.2.), pa se konča zadnji dan tega meseca. - Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je z zakonu določen kot dela prost dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. - Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu. Računanje časa (komputacija) je lahko naravna in civilna. - naravno šteje – je štetje ki se šteje od trenutka ko je nastopil dogodek (pravno dejstvo) in se konča določenega dne tisti trenutek ko je začel rok teči.( primer v CP pri vpisu v zemljiško knjjigo kjer so pomembne minute kdaj je prispela vloga v ZK urad)

26

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- civilno štetje – če se roki računajo po dnevih tako da se vzame začetni in končni čas ves dan in ne trenutek ko je nastopil dogodek, Moratorij – gre za podaljšanje roka, ki ga je odredil zakonodajalec (primer vojne, epidemije, ipd).Z njim se strankam podaljša rok za izpolnitev obveznosti in za uresničevanje pravic in zahtevkov 51. OPIŠITE FUNKCIJO ZAHTEVKOV IZ NASLOVA NEUPRAVIČENE PRIDOBITVE KOT INSTRUMENTA ZAVAROVANJA OSEBNOSTNIH PRAVICO (obogatitveni zahtevek) Neupravičena pridobitev je neupravičena obogatitev (prehod premoženja na drugo osebo, ki neupravičeno pridobi) Oškodovani ima na voljo obogatitveni zahtevek, s katerim zahteva vrnitev obogatitve oz. znesek, ki je ocena vrednosti obogatitve, ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi, ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija) Oškodovani lahko z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev kršitve osebne pravice, pri čemer je upravičen do pravične denarne odškodnine neodvisno od premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode sploh ni – zadoščenje, satisfaktio. Oškodovani ima na voljo tudi odškodninski zahtevek za povrnitev gmotne in negmotne škode, ki jo je utrpel (civilna restitucija). 52. KDAJ GOVORIMO O ZLORABI PRAVICE O zlorabi govorimo, ko subjekt (fizična ali pravna oseba) zlorabi črko zakona in ravna v nasprotju z namenom pravice – izigra njeno vsebino in po sami definiciji pravice le te ne krši, vendar pa jo izrablja za nedopusten (nemoralen, nezakonit) namen (izvršuje pravico v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena in priznana). V postopku izvrševanja pravice nastanejo trije možni primeri: 1. subjekt izvršuje pravico tako, da ostane v pravno dovoljenih mejah, ne da bi posegel v pravico drugega (zakonito - pravno izvrševanje pravice) 2. naslovljenec krši pravo in se pri tem ne more sklicevati na pravno zavarovano upravičenje (pravna kršitev) 3. subjekt sicer izhaja iz abstraktnega upravičenja, tako da posega v pravico, ki pripada drugemu (zloraba pravice) Za dejanski stan zlorabe pravic so značilne tri prvine: 1) da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, kjer njegovo ravnanje presega meje upravičenosti (npr., ko imetnik stanovanjske pravice odlaša s preselitvijo v hišo) 2) da je nastal konflikt dveh pravic, ki se med seboj izključujeta (npr., ko vodni upravičenec jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravičencu) 3) kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena (da subjektovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakemu obsegu tudi drugemu dopušča pripadajočo pravico) Če zaradi “odprtosti” upravičenja nosilec izvršuje pravico na način, ki smo jo označili kot zlorabo, je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji in odredi postavitev v prejšnje stanje, če je le-to možno. Proti zlorabi sta še učinkoviti sredstvi : • zavrnitev zahteve za pravno varstvo • neupoštevanje tistih ravnanj, ki presegajo upravičenje 27

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

53. S KATERIMI KOREKTIVI SKUŠA PRAVO OMILITI STROGOST SANKCIJE NIČNOSTI Ničnost pomeni absolutno neveljavnost pr. posla, ki sploh ne ustvarja pr. učinka med strankami. Štejemo, kot da pr. posel ni bil sklenjen. Sodišča in drugi državni organi jo upoštevajo po uradni dolžnosti. O omilitvi ničnosti pa govorimo v primeru KONVERZIJE in KONVALIDACIJE, pri čemer moramo upoštevati pravilo: »kar je enkrat nično, je za vedno nično«! Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, če sta stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je možna, če gre za pr. posel manjšega pomena. Konvalidira v celoti (kot da ni bila obremenjena z napakami). Konverzija; o konverziji pravnega posla govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili, ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi stranki sklenili to 2. pogodbo, če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe. 54. ZAHTEVA ZA PRENEHANJE KRŠITVE PRAVIC OSEBNOSTI 134.OZ Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Če kršitelj s tem ne preneha mora sicer plačati prizadetemu denarni znesek. 55. AVSTRIJA JE LETA 88 KOT NOVELO VNESLA ODZ,ABGB NOVI PARAGRAG 285A KI DOLOČA ŽIVAL KOT OBJEK CIVILNEGA PRAVA.V SLOVENSKEM PRAVU TO NI UREJENO. ALI SE TO DOLOČILO LAHKO UPORABLJA V RS KOT PRAVNO PRAVILO IN S STEM SUBSIDIARNI VIR CIVILNEGA PRAVA? Živali so posebna vrsta objektov stvari. To so živi objekti narave, čuteča in inteligentna bitja, ki jim pravo nudi posebno varstvo – KZ (sankcionira mučenje živali), ZZŽ. Da bi lahko živalim priznali pravice in sprejeli deklarativne akte, pa bi morali živalim priznati vsaj delno sposobnost imeti pravice, kar pomeni, da bi jih morali vsaj delno izenačiti z ljudmi. V RS žival štejemo kot posebno kategorijo objektov civilnega prava, ki uživajo prav posebno varstvo. Za živali predpisujejo poseben pravni režim varstva nekateri posebni predpisi. Ker imamo na tem področju svoje predpise ne potrebujemo pravnih pravil ODZ kot subsidiarni vir civilnega prava 56. KAJ JE POGOJ (POJEM, VRSTE)
• POGOJ

– je bodoče negotovo dejstvo, od katerega nastanka ali nenastanka – po volji subjekta ali pa na podlagi zakona – je odvisen nastanek (začetek) ali pa prenehanje pravnega posla. Dejstvo mora biti negotovo, bodoče, dopustno in mogoče. Bistvo je da se stranke zavedajo da gre za dogodek o katerem so v negotovosti, ali se je dogodil ali se dogaja ali pa se bo zgodil. Obstajati mora subjektivna negotovost (NE OBJEKTIVNA !!!). Vrste pogojev: a) odložilni – suspenzivni pogoj – začne veljati, ko bo izpolnjeno neko ob sklenitvi še negotovo dejstvo (A se obveže da bo Bju kupil MK če ta naredi izpit)

28

posel.) 58. kolo kupim z dvostranskim pr. c) Pozitivni(nastop dejstva/negativni (prenehanje dejstva) d) Hoteni (potestativni )odvisen od volje strank/ nasprotje je naključni (kavzalni) ni odvisen od volje strank. Indirektno zastopanje je primerno. ki izhaja iz dejanj zastopnika. ga kupim. Nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega. ven-dar mora zastopnik prenesti učinke pravnega posla na zastopanega. 57. mešani pogoj – A se obveže da bo kupil Bju avto če bo naredil izpit. Skica: Zastopani Zastopnik 3. če pa je odvisen od volje in naključja je mešani pogoj ( potestativni – nakup blaga na poskušnjo. pravico prenese na kupca).Odgovori na vprašanja dr. da pravice in dolžnosti. POJASNITE RAZLIKO MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PP Zavezovalni pr. ustvarja v premoženju zastopanega. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. kupec pa izrazi voljo. naslov) Razpolagalni pr. da se s pravico razpolaga. IZBRISANO ZARADI PONAVLJANJA 59. poslom. Pogodba. ne pa do 3. pr. Če hočem dobiti kolo. posel pa je stvarnopravni posel. da proda kolo (last. da je ona prava stranka. (3. ki nastanejo. oseba Indirektno zastopanje je zastopanje v lastnem imenu in za račun zastopanega. Zastopani je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika. da bo prenesel pravico. osebo. (Npr. ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil. Prodajalec izrazi voljo. sprememba ali ukinitev pravice). če se pogoj izpolni. osebi) ni znano. kjer je nakup blaga odvisen od kupca ali bo blago kupil ali ne. Zastopnik ravna neposredno v tujem imenu in na tuj račun. ki je do neke mere objektivna kavzalna okoliščina) e) Nemogoči/nedopustni ( Dogodek stranke predvidijo. posel je obligacijski pr. ki je sklenjena pod takšnim pogojem preneha veljati. ki mi daje pr. Za račun zastopanega pa pomeni. (Npr. ne more ali pa ne sme se uresničiti Pogodba sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem je nična. Gre za izraženo voljo. da kupi kolo. da bi se razvedelo. oseba ima odškodninski zahtevek) 29 . To drugi pogodbeni stranki (3.os. Zastopnik nastopa v lastnem imenu na tuj račun. V imenu zastopanega pomeni. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. Skica: Zastopani Zastopnik 3. da se premoženjski učinek. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava b) razvezni – resolutivni pogoj. nastanejo za zastopanega. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico (prenos. oseba Direktno zastopanje je zastopanje v imenu in za račun zastopanega. zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (2) indirektno ali posredno zastopanje – pravni posel velja med zastopnikom in 3. s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo. POJASNITE RAZLIKO MED UČINKI DIREKTNEGA IN INDIREKTNEGA ZASTOPANJA (1) direktno ali neposredno zastopanje – pravni posel učinkuje neposredno na zastopanega in se sklene med zastopanim in 3. osebo. kadar stranka pogodbe no-če.Pogoj je delno odvisen od A jeve volje deloma pa od njegove sposobnosti. obremenitev. KERESTEŠ. ima učinek. da pogodba ( pravica ali pravno razmerje ).

Bistvena je. Takšna pogodba je nična! 62. Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. Odločba arbitraže je izenačena s sodno odločbo in je izvršilni naslov. se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. poslom t. Prevara. prometu. mediacije in poravnave. ki ga sestavljajo fizične osebe. Če pretežnega namena ni mogoče določiti. Če ustanova zajema več namenov. če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega. poslih pa je vedno relevantna. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 60. 61. -Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register).j. ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le. Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže. osebe ali okoliščine in je odločilna. *med živimi – inter vivos (notarski zapis. Sedež ustanove mora biti v RS -Ustanovi se s pr. da sklene pr.Odgovori na vprašanja dr. Pri neodplačnih pr. alternativni načini reševanja sporov. Če je ni. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična. Objavi se v Uradnem listu RS. poslih le pri prevari. je pristojno ministrstvo za Notranje zadeve. če zmota ni bila bistvena. s čimer sproži postopek za uveljavljanje svojih pravic in zahtevkov. pri neodplačnih pr. ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe. je pa priporočena. Na sodišča se mora obrniti stranka s svojim pravnovarstvenim zahtevkom tožbo (v pravdnih zadevah) ali predlogom (pri nepravdnem in izvršilnem postopku). Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. POJASNITE RAZLIKO MED SODNIM IN AVTONOMNIM VARSTVOM PRAVIC Sodno varstvo je državno varstvo. ki ima naravo soglasja. ki je edini mandatorni organ. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi. KERESTEŠ. 30 . vpis v register pa je samo deklaratorne narave. Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. NAČIN USTANOVITVE USTANOVE V RS Ustanova je na premoženje vezan namen. ima pa tudi pravico do odškodnine. posel. nepreklicna izjava) *za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko) -Ustanovni akt mora vsebovati: Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja Ime ustanove in oznako »ustanova« Namen in razlikovalne označbe Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina. pogajanja. mora obstajati uprava. -Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja) -Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo. Nasprotna stranka se lahko brani z ugovori in z zanikanjem dejstev. posla. -Pr. OBRAZLOŽITE PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PREVARO IN ZMOTO O prevari ali zvijači govorimo. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo. kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta. pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev. če druga stranka za prevaro vedela.

VRSTE) ROK je potek določenega časa ali določen trenutek. ki jih moramo spoštovati in upoštevati DISPOZITIVNE NORME. negotov rok = pogoj!) 31 . tiste norme. lahko pa se priznava tudi osebi. ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom. januarja . stečajnemu upravitelju). RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST OZ MOČ Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe. ki se je prvi vpisal. da so pravne norme. da ima pravna oseba voljo. praviloma lastnik pravice. Gre za potek določenega časa (30 dni) ali za določeno časovno točko (20. KAJ JE ROK (POJEM. ki se načeloma izvaja iz last. ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico 64. Za civilno pravo je pomembna delitev norm na: IMPERATIVNE (prisilne).pooblaščujoče -prepovedujoče Obče sprejeto stališče je. 63. POMEN RAZLIKOVANJA MED PRAVNIMI NORMAMI ZASEBNEGA IN JAVNEGA PRAVA Pravne norme delimo po vsebini na: . Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic. Lahko jo daje tudi v promet. pravice. Statut in vsako spremembo statuta. da lahko imetnik pravice z močjo svoje volje z pravico razpolaga (jo spremeni. obremeni. 2008 ) ter na takšne ko vemo da se bo nekaj sicer zgodilo vendar ne vemo kdaj (prim: leto dni po A jevi smrti se bova poročila) in NEGOTOVE ( ko je nekej negotovo ali se bo zgodilo in tudi negotovo kdaj se bo zgodilo (primer: ko bom končal pravno fakulteto).ZAČETNE (primerjamo jih lahko z suspenzivnim pogojem. ker nastane z začetnim rokom pravno razmerje ali pravica) in KONČNE (začne se neka pravica ali konča) . tiste ki pa pooblaščajo pa naj bi bile značilne za civilno pravo. prenese ali ukine) Prioritetno načelo: Poznejši pridobitelj. Razpolagalna sposobnost je funkcija lastninske pravice – pravica lastnika. v primeru smrti dedno pravo. da razpolaga s stvarjo in plodovi te stvari. stranke lahko izključijo njihovo uporabo – subsidiarna uporaba 65. ki jo lahko izrazi na pr. Razpolagalna sposobnost je posebna oblika sposobnosti. da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. ki ni lastnik (npr.zapovedujoče . relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese. Gre za sposobnost. Pravna oseba mora biti poslovna sposobna. Razpolagalno moč ima imetnik. Prejšnji nevpisani pridobitelj pa ima načeloma le možnost zahtevkov proti odsvojitelju na osnovi neizpolnitve pogodbe. KERESTEŠ.j. Pripada praviloma lastniku ustvarja pa se prometna vrednost stvari. zaradi nastopa katerega začne ali preneha določeno pravno razmerje. pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Razpolagalna moč pomeni.GOTOVE ( ko vemo da se bo nekaj gotovo zgodilo in tudi kdaj se bo zgodilo(1. Razpolaganje v primeru prometa obravnava obligacijsko pravo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. je treba predložiti ministrstvu. torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. ki zapovedujejo. javno upravo.6. tipične za upravno t.Odgovori na vprašanja dr. ga sprejme uprava (mortis causa). stečajni upravitelj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava -Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. spremeni.1982) Delimo jih na: . izjemoma pa tudi nelastnik npr. obremeni ali ukine).

ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. interes na zahtevano ugotovitev. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove. kjer se za korist iz pravnega posla plača nasprotni stranki ustrezna premoženjska korist. POJASNI RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP TER ODPLAČNIMI IN NEODPLAČNIMI PP? Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske.MATERIALNI ( za pridobitev ali izgubo kake pravice) in PROCESNI (v zvezi z izvrševanjem procesnih dejanj ( rok za pritožbo) . ki se iz pravnega posla pričakuje. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .da se vloži kakšna druga.) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan. SKRAJNA SILA. RAVNANJE V STISKI(SKRAJNI SILI) V CP? O skrajni sili govorimo takrat. razmerje. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari. DELNIČARJI ČLANI DRUŠTVA. zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju. kadar ni pogojev. društva. Neodplačni pa so tisti.NAVEDITE IN NA OSEBNOSTNIH PRAVIC KRATKO OBRAZLOŽITE NAČINE VARSTVA 1. na katero zakon veže določene posledice. odstrani posledice za naprej 32 . 70. ko storilec zato. Pri enostranskih pr. KERESTEŠ. zavodi ipd. ZAKAJ DRUŽBENIKI. če je nevarnost sam povzročil. da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa. Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren. ne plača (darilna pogodba). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.Odgovori na vprašanja dr. 69.ZASTARALNI ( ugasne pravnovarstveni zahtevek (pravica do tožbe) sama pravica pa ne) in PREKLUZIVNI ( pri teh ugasne pravica oz zahtevek) 66. pravne osebe. ker so delničarji gospodarske družbe. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe.pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam. ki za ogroženega ni protipravna. 2. da stori dejanje. oporoke. Odplačni pravni posli so tisti. prizadene zlo (škodo). javne obljube…) Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje. ne obstaja pravica ali pr. kjer se za vrednost.. dajatvena tožba. zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. 67. i krši določeno osebnostno pravico. da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost. nad subjekti pa ni možno imeti lastninske pravice. USTANOVITELJI ZAVODA NISO LASTNIKI GOSPODARSKE DRUŽBE. ne pa v človekove dobrine. Pravne osebe so subjekti prava. Pravne posle delimo glede na odplačnost na odplačne in neodplačne. motitveno stanje pa še traja. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči. ŽIVAL KOT OBJEKT CP? Glej odgovor 55. ker taka preti (predlog za začasno odredbo. glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. ZAVODA? Zato. 68.. DRUŠTVA. Vloži se takrat.

povrnitev negmotne škode. ko je bil popravek objavljen na način. posel konvalidira. stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo 5. Pravico do popravka ima vsakdo. posel. če okoliščine primera. 71. 4. Potem konvalidira v celoti. Govorimo o konverziji pravnega posla. če je to v skladu z namenom. ko je bila pogodba sklenjena [§ 99/(2)]. ki jih stranke tako dosežejo po drugi poti s pravnim poslom. KERESTEŠ. ki sta ga stranki sklenili ničen.denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu. če gre za posel manjšega pomena. konvalidacija ni mogoča! – pogodba zaživi polno pravno življenje. ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo Tožba zoper odgovornega urednika. Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr.Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila. oseb. posla. če v določenem roku ni izpodbijana. da kršitelj preneha z dejanjem.popravi ničnih pogodb (ne zastara) : pravnega posla pa govorimo. . POJASNITE RAZLIKO MED KONVALIDACIJO IN KONVERZIJO? Konvalidacija (zastara) je ozdravitev pr. od dneva. ki ni v skladu z zakonom. Popravek objavljenega obvestila.Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. ki ostane v veljavi. od dneva. posla. Odškodninski zahtevek . če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. 6. čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti. če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe. da bi stranki sklenili to 2. Konvalidacija je možna. posla. Stranke morajo tako možnost za drug pravni posel tudi sprejeti. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 3. istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. V vsakem prime-ru preneha s pretekom 3 let od dneva. kakor da ni bila nikoli obremenjena z napakami. morajo se strinjati z drugim pravnim poslom. pogodbo. ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje. neutemeljeni pridobitvi oz. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega. če stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Kršitelj ne preneha  prizadetemu denarni znesek. s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. ko je pr. ki bi jih sicer dosegle z neveljavnim pravnim poslom. če so izpolnjeni pogoji drugega pr. da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine. posla. pa lahko pr. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi. 1 leta od prenehanja sile [§ 99/(1)]. je konvalidacija možna. objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca . Če obličnost ni nujna. posel ostane v veljavi. za katerega so predpostavke dosežene.Odgovori na vprašanja dr. 33 .povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev . Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti . Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. ali kakšna druga osebnostna pravica. Pravni red s tem pomaga strankam da lahko ohranijo gospodarske posledice vsaj v določeni meri. ko je upravi-čenec zvedel za razlog izpodbojnosti oz. O konverziji .Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni. Pr. obogatitvi. Gre za enake ali vsaj podobne posledice. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom 1 leta od dneva. da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. ob predpostavki. da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti.

se šteje. da se pogodba razveljavi. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. da je pogodba razveljavljena. kadar so nameni. ki ima interes in država. 72. Če pravni posel v dogovorjeni obliki nasprotuje samo zakoniti prepovedi. denarna odškodnina za prizadejano moralno ali materialno škodo). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pri takem oblikovanju volje ne gre za razlago volje ampak samo za obliko naknadne pomoči pri oblikovanju vsebine pravnega posla. Sprememba je mogoča le če so sestavine drugega pravnega posla že podane v prvem. ker je prišlo do zastaranja! Pogodbena stranka. Zato tako oblikovanje pogodbene vsebine ne pomeni nasprotja avtonomije strank. če pa le ta ni uspešna. civilna (ekvivalenca oz denarni znesek.Odgovori na vprašanja dr. Lahko je naravna oz naturalna (restitucija ali povrnitev v prvotno stanje)in denarna oz. (Neposredno v postopku ali s tožbo na ugotovitev ničnosti) Pravica do uveljavljanja ničnosti nikoli ne zastara. posla Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV. kjer se prvotno zahteva izvršitev.objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka. Konverzija tukaj ni dopustna. KERESTEŠ. 73. lahko zahteva. nespremenljivi s strani pravnega reda. nanjo pa se lahko sklicujejo vsaka oseba. če so podane sestavine drugega pravnega posla že v sklenjenem a ničnem pravnem poslu. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ga je mogoče spremeniti samo.ki naj strankam ustvari pričakovan interes. ampak gre za popolno ali delno možnost doseči pravni uspeh namesto z ničnim poslom z drugim poslom. če namen prepovedi ne nasprotuje temu drugemu pravnemu poslu. ničnem pravnem poslu. je kazen plačilo v denarju (premoženjska) Odškodninska sankcija je sredstvo ali način s katerim se povrne škoda. Če se ne izreče. ki jih zasledujejo stranke. zadoščenje. satisfakcija oz. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. Sodnik ne more vključevati svojih predstav vrednotenja v okvir hipotetične volje strank. Pri konverziji ne gre za delno ničnost ali za njen poseben primer. V KAKŠNEM ROKU JE MOGOČE UVELJAVLJATI IZPODBOJNOST IN V KAKŠNEM NIČNOST PRAVNEGA POSLA ? Ničnost ali absolutno neveljavnost upoštevajo sodišča in drugi državni organi po uradni dolžnosti. POJASNITE TEMELJNO RAZLIKO MED CIVILNO KAZNIJO IN ODŠKODNINSKO SANKCIJO? Civilna kazen je kazen. Odškodninska sankcija je znotraj civilne kazni. ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno Izpodbojnost . ki ustreza ocenjeni škodi. Ni mogoče spremeniti odstopne izjave o spodbijanju. 34 . Njen sopogodbenik lahko zahteva. ki ne sme biti krajši od 30 dni. Taka sprememba je mogoča samo.subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako . Pri oblikovanju pravnega posla pa ima določen pomen hipotetična volja strank. če so protipravni. Konverzija ne pride v poštev.

dveh ali več pravnih subjektov. • DARILNA POGODBA . Je. da bo prodajalcu plačal kupnino. okupacija) . POJASNITE RAZLIKO MED REALNIM DEJANJEM IN PRAVNIM POSLOM? Realno dejanje je ravnanje določene osebe. s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo. ki sta v sporu z vzajemnim popuščanjem spor ali negotovost odpravita tako. ki ni nikogaršnja last (res nullius). darilna pogodba) • OBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. ki jo prodaja. • OPOROKA . tisti. da na novo določita svoje vzajemne pravice in obveznosti. kupoprodajna pogodba) • NEODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. kupec pa se zavezuje. Z njimi stranke pridobivajo.z njo se prodajalec zavezuje. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 74. ki jo vzame v posest z namenom.Odgovori na vprašanja dr. najdba stvari.enostranski pravni posel.stranki. avtorsko delo ali izum. predelava) • DEDNOPRAVNI POSLI (npr. vse vrste pogodb) • STVARNOPRAVNI POSLI (npr. stori. tisto človekovo ravnanje. s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. lastninsko pravico. kupoprodajna pogodba) • PRAVNI POSLI ZA PRIMER SMRTI (npr. KERESTEŠ.v primeru. oporoka) Še nekatera razlikovanja: • ENOSTRANSKI POSLI (npr. da bo ta pridobil pravico razpolaganja oz. da bo stvar. oporoka) 35 . spreminjajo ali ukinjajo določene pravice. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. poravnava) . v nasprotju s pravnim poslom. ki imajo pravno posledico. pri katerem pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. je pozitivno – nekaj da. okupacija.z njo darovalec neodplačano prepusti obdarjencu stvar ali premoženjsko pravico. se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih. Sem spada npr. ko pravno posledico povzroča že voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta. Najbolj značilno! • ODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. • DVOSTRANSKI POSLI (npr. kupoprodajna pogodba glede premične stvari) • PRAVNI POSLI MED ŽIVIMI (npr. izročitev ali tradicija.strogo obličen in preklicni enostranski posel. okupacija.v primeru. • PORAVNAVA . Temeljijo na avtonomiji pravnih subjektov in na dispozitivni naravi civilnega prava. da si jo prilasti. silobran. ravnanje v skrajni sili… Pravni posel pa so tisti izrazi volje. izročil kupcu tako. Delitev pravnih poslov glede na pravno področje. • OKUPACIJA . obdarjenec pa to sprejme. ko se morata stranki šele sporazumeti o njegovih bistvenih sestavinah. na katerega se nanašajo: • OBLIGACIJSKOPRAVNI POSLI (npr. Pravni akti so avtonomna voljna izjavna dejanja enega. oporoka) • NEOBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. Primeri pravnih poslov glede na njihovo naravo: • KUPOPRODAJNA POGODBA . s katerim pridobi lastninsko pravico na premični stvari.

Odgovori na vprašanja dr. ne pa če je bil jabolčni. 3. da je prodajalec prodajal vino. ki pa mora biti tajen. po teoriji volje tisto. kar je bilo na podlagi ijave mogoče razbrati kot resnično voljo stranke. kakšne pravice in dolžnosti naj imajo pravni naslovljenci v konkretnih pravnih razmerjih RAZLIKA med pravnimi posli in sodnimi akti: • PRAVNI POSLI pogojujejo sodne akte • SODNI AKTI razsodijo o pravovarstvenem zahtevku in njegovi utemeljenosti 75. Družbi pa se lahko pojavi tudi t. 4. kar je bilo dejansko izjavljeno. ki zadevajo pravni posel. Pri nas velja teorija zaupanja. vrednost pa mora biti gospod. Opredelimo jo lahko kot napačno predstavo o določenem delu pravnega posla. To je najpogosteje denar (zlasti ob ustanovitvi). če je bil kis vinski.i know kow . Dejanska in pravna zmota Tu gre za to. brez katere pravni posel sploh ne bi nastaal. po teoriji zaupanja pa tisto. ZMOTA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP ? Zmota je najpomembnejša napaka volje. da bi bilo od samega začetka vsteklenicah res vino. nepremičnine ali pravice. osebe ali okoliščine in je odločilna. V tem primeru gre za to. Po teoriji izjave naj bi upoštevali tisto. saj prikrajšani kupec tedaj "vina" ne bi kupil v nobenem primeru. poslih pa je vedno relevantna. Bistvena zmota je. ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe. Nasprotno je zmota dejanska. pri neodplačnih pr. lahko pa tudi zaradi zmote ob manifestaciji volje (napake v izjavi). kajti prav nobene možnosti ni. Kot stvarni vložek pri gospod. Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. potem je zmota nebistvena. 36 . posla. kadar se ji stranka tudi s skrbnostjo. V primeru napak v izjavi so mogoči trije pristop. Če bi stranka posel kljub zmoti vseeno sklenila. osebe. Bistvena je tista zmota. kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta. Poznamo več vrst zmot. da lahko do zmote pride bodisi zaradi nepoznavanja okoliščin (napake v predstavi). ki je bila v zmoti dejansko želela. Če gre za zmoto. Zmote v izjavi in zmote v predstavi Ta razdelitev temelji na tem. Opravičljiva in neopravičljiva zmota Zmota je opravičljiva. kadar gre za zmoto o določenih dejstvih I "realnega" življenja. zmota ni opravičljiva. ugotovljiva. da je šlo dejansko za kis. ki enostransko določajo. PREMOŽENJSKI SUBSTRAT KOT PODLAGA PP ? Stvarni ali premoženjski substrat predstavlja premoženjsko podlag pr. Bistvena in nebistvena zmota To je bajpomembnejša razdelitev zmote. ki se ob določenem polu uporabljajo. ali pa bi ga stranka sklenila zgolj v neki drugačni obliki. Po mnenju rimskih pravnikov je sam posel veljaven. Takšna pogodba je nična! 1. Za premoženje se lahko opredeli vse kar ima premoženjsko vrednost. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. poslih le pri prevari. 76. 2. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. kupec pa je ugotovil. kar je stranka. je ta zmota pravna. ki se v tem primeru zahtevam ni mogla izognita. lahko pa so tudi premičnine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava RAZLIKA med pravnimi posli in upravnimi akti: • PRAVNI POSLI so zasebni pravni akti. ko se nanaša na pravne norme. Če temu ni tako . ki temeljijo na avtonomiji volje • UPRAVNI AKTI so oblastni akti. To razliko zelo lepo ponazarja znan primer iz rimskega prava. KERESTEŠ. na kateri del resničnosti se zmota nanaša.

upravni organ ugotovi. kadar je predmet pravnega posla kakšna nenadomestna stvar (unikatna slika).ustanovni . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 5.Oblastno prenehanje (Upravni organ tako odloči) . Pristojnost uprave je upravljanje s premoženjem v njegov namen ali cilj. O tem. 4.podporni Po odločitvi organa (izpolnjevanje .Odgovori na vprašanja dr. pri kateri ima ena stranka napačno predstavo o identiteti druge.i.stečaj Ustanova Na namen vezano premoženje Z ustanovnim aktom enostranske narave – inter vivos ali mortis causa . Zmota je običajno bistvena takrat. ali naj bo takšna zmota bistvena ali ne. nepridobitne narave Ustanovitev s sklepom o ustanovitvi. Tipičen primer takšne zmote je že navedeni rimski primer prodaje vina. pri kateri se ena stranka obveže.Ex lege (na podlagi zakona) .redni Avtomatično z izjavo volje . bo takšna zmota navadno bistvena. V ČEM SE RAZLIKUJETA KOORPORACIJA IN USTANOVA • USTANOVA – premoženje ustanovljeno v določen namen. 6. Zmoto o pravnem naslovu je treba presojati glede na vsak posamezni posel.cilj oz. ni enotnega merila. sicer je delna. primarnih podatkov in tedaj je zmota demonstracijka.doseganje namena postane nemogoče . Tudi pri zmoti o predmetu njena bistvenost ni nujna. Zmota o osebi je tista zmota. Če se nanaša na vsa taka dejstva je popolna. KERESTEŠ.izguba premoženja . odločitev uprave. 3. (skladi za štipendije) Korporacija Združenje oseb z nekim namenom.Na podlagi sklepa skupščine .častni pogojev – strokovna združenja) Prenehanje: . govorimo o kalkulacijski zmoti. ko zaradi napačnega preračunavanja pridemo do neustreznih dejstev.Likvidacija – razdelitev premoženja . da ni več pogojev . Demonstracijska in kalkulacijska zmota Zmota lahko nastane že ob predstavitvi t. Ko gre za zmoto o drugih elementih opravila. je od dogovora strank odvisno. ki ga mora potrditi pristojno ministrstvo 37 . da bo drugo portretirala. Pri kupovanju krompirja se stranka tako ne bo ozirala na prodajalca. Določeno v ustanovnem aktu. Popolna in delna zmota Tu govorimo o tem. 77.če je v ustanovnem aktu tako zapisano. če pa gre za pogodbo. Če pa nastane še le. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.koncesijski sistem Organi so: Ustanovitelj (eden ali več) Donatorji – prispevajo z neodplačnimi darili Destinatarji – upravičenci iz ustanove Uprava ustanove (najmanj 3 člani) 1 član je predsednik. 2. načelno pa je tako opravilo nično. na kako širok sklop relevantnih dejstev za sklenitev nekega pravnega opravila se zmota nanaša. Zmota se pojavlja v različnih tipičnih primerih: 1. ali je ta zmota bistvena ali ne.uprava ali zastopnik Fakultativni organi: *nadzorni organ *disciplinska komisija ali razsodišče Člani . sprejemom temeljnega akta in vpisom v register – normativni sistem Organi so: Mandatorna organa – skupščina ali občni zbor . ki nastopa kot zastopnik ustanove Članov ni! Prenehanje: . namen je dosežen .

dokler sodišče na predlog stranke ne ugotovi.posel je odvisen od zavezovalnega oz. poslom.zahteva se obstoj in veljavnost pr.če je zavezovalni pr. Ugotovitev: Izpodbojnost je stanje. da proda kolo (last. Vsak pr. da je neveljaven. posli kavzalni. da se s pravico razpolaga. IZPODBOJNOST PP ? Izpodbojni pravni posli so tisti. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. (Npr. ki bi jih imela od pravnega posla – negativna pogodbena korist. (Npr. ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno (OZ ali drug predpis) Posledica izpodbojnosti: Pogodbena stranka. ki ne sme biti krajši od 30 dni. Pravni posel velja. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr. ki mi daje pr. ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost. Zavezovalni pr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 78.Odgovori na vprašanja dr. posel je kavza razpolagalnega pr. ga kupim. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. da mu bo dal nek znesek. Npr. Učinek take sodne ugotovitve velja od časa sklenitve pravnega opravila (ex tunc – za nazaj). se šteje. tretje osebe pa v primeru. pr. Razlogi za izpodbojnost pogodbe: -če jo je sklenila stranka.) V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. naslov) Razpolagalni pr. ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. če se je ta pravica nanje prenesla ali pa jim jo je zakon priznal. Prodajalec izrazi voljo. pri katerih lahko praviloma uveljavljajo neveljavnost samo stranke. da bo postala neveljavna. vendar obstaja nevarnost. vrnitev tega. da je pogodba razveljavljena. posel ničen  nična je kavza razpolagalni pr. KERESTEŠ. da kupi kolo. s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo. posel je neveljaven 79. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos. posla: . posel. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 38 . lahko zahteva povračilo koristi. posel. posli so izjeme npr. obremenitev. Stranka. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank. kolo kupim z dvostranskim pr. Če se ne izreče. sprememba ali ukinitev pravice). kreditirati nasprotno stranko. zavezovalni pr. da se pogodba razveljavi. kupec pa izrazi voljo. posel gre. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. lahko zahteva.posla. nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist) Abstraktni pr. Gre za izraženo voljo. ki jo je takšen pravni posel prikrajšal. Njen sopogodbenik lahko zahteva. ki ga sklene stranka. Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti. izstavitev menice – a se zaveže B. ko pogodba še vedno velja. KAKŠNO JE V SLO PRAVNEM REDU RAZMERJE MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PP? Praviloma so pr. posla. posel je obligacijski pr. kar je na podlagi takega pravnega posla dala in podobno – če je bila v dobri veri. pravico prenese na kupca). POJASNITE RAZLIKOVANJE MED ABSTRAKTNIMI IN KAVZALNIMI PP. ki je kavza . da bo prenesel pravico. posel pa je stvarnopravni posel. Če hočem dobiti kolo.

Ko odpadejo razlogi za zadržanje zastaranja. vojno ter za terjatve oseb v vojaški službi.otroci in starši v času trajanja roditeljske pravice .če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. kaj izpolnjeno.Odgovori na vprašanja dr.SUBJEKTIVNI ROK 3) pretekom 3 let od dneva. PRETRGANJE IN ZADRŽANJE ZASTARANJA ? Zastaranje je pr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Posledice razveljavitve: Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. razen.med mobilizacijo. razen. ki pripelje do izpremembe pravice. Odgovor na razveljavitev: Pogodbenik. dejstvo. je proces. je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo.zunajzakonskima partnerjema . je to treba vrniti ali dati ustrezno denarno nadomestilo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki jo utrpi zaradi razveljavitve pogodbe. če ta ni vedel in tudi ni mogel vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. ker je prišlo do zastaranja! 80. ko je bila pogodba sklenjena – v vsakem primeru! – OBJEKTIVNI ROK Po preteku OBJEKTIVNEGA ROKA pravni posel postane NEIZTOŽLJIV.SUBJEKTIVNI ROK 2) pretekom 1 leta od prenehanja sile . ki ex lege ustavi ugovor.proti mladoletniku ali drugim poslovno nesposobnih osebam. . - 39 . S tem se izniči vso pretečeno zastaranje. ki je bila razveljavljena. če se uporabi ugovor zastaranja. ki služi vojaški rok. Pretrganje zastaranja pomeni. če je v zakonu izrecno zapisano. Pravice 2) med skrbnikom in varovancem 3) med okupacijo za osebe v vojni… Zastaranje ne teče: . Razlogi za zadržanje: 1) med otroci in starši v času trajanja rodit. KERESTEŠ.proti osebi. Vzroki za pretrganje zastaranja: 1) pisno pripoznanje dolga. ko je upravičenec izvedel za izpodbojnost . Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s: 1) potekom 1 leta od dneva.med skrbnikom in varovancem . Zastarajo samo terjatve. .da med določenimi osebami določen čas zastaranje ne teče. se zastaranje nadaljuje. ki je kriv za izpodbojnost. če ni morda prisotno tudi zadržanje zastaranja. Pravica se spremeni iz civilne iztožljive v naturalno neiztožljivo samo. da terjatev ne more zastarati. pravice 2) dajatev za zavarovanje dolga 3) delno poplačilo dolga 4) tožba za sodno ugotavljanje 5) izvršilni postopek Zadržanje zastaranja pomeni. .med zakoncema . da zaradi določenega dejstva zastaralni rok preneha teči.

Če to ni mogoče mora dati ustrezno denarno nadomestilo. formalna in realna oblika – če je predpisana ad valorem. če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. se dolžnik nikoli ne bi mogel čutiti varnega. OBRAZLOŽITE OBLIČNOST PP KOT PREDPOSTAVKO ZA VELJAVNOST PP (pojem. ki je kriv za sklenitev nične pogodbe odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo. kdaj so pravni posli nični. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST – pogodbenik. Če obličnost ni nujna. tudi zaščita ni potrebna. če ta ni vedel ali ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti. Razlogi za ničnost: Pogodba. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Posledice ničnosti: Če je pogodba nična. ki se zahteva za pr. notarski zapis. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. da tudi samemu upravičencu ni do tega. Nična pogodba ne postane veljavna. težje je tudi dokazati pravna dejstva iz katerih pravica nastaja in nasprotno – v teh primerih je dokazovanje in odločanje dvomljivo. zastaranje) Nični ali absolutno neveljavni so vsi tisti pravni posli. posla. 40 . je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče. KERESTEŠ. posle javnega prava Pravilo 1: Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki. konvalidacija ni mogoča! 82. oseb. konkludentno ravnanje. NIČNOST PRAVNEGA POSLA (pojem. mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse. 83. ker bi upnik lahko zahteval izvršitev svoje pravice. vrste. če so izpolnjeni pogoji drugega pr. Lahko je pisna ali ustna. če od zapadlosti zahtevka preteče dolgo obdobje. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 81. posla. posel konvalidira. 1. pa lahko pr. Razlikujemo delno in popolno ničnost pogodbe.Odgovori na vprašanja dr. pisna oblika +potrjevanje dejstev. dar je koristno tudi za pravno varnost. prisilnim predpisom ali moralnim načelom. posel za katerega je namenjeno) Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr. KAKŠEN PRAVNOPOLITIČEN CILJ ZASLEDUJE INSTITUT ZASTARANJA? Institut zastaranja je pravnopolitične narave. Če ne bi poznali instituta zastaranja. ki se zahteva za glavno pogodbo Pravilo 2: Pooblastilo mora biti dano v obliki notarskega zapisa (v obliki. Domnevamo lahko tudi. če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe. kdor molči. slovesna oblika praviloma uporabljana za pr. da svojo pravico izvršuje. Če upnik nima pravega pravnega interesa. Ničnost pravnega posla upoštevajo sodišča in drugi organi po uradni dolžnosti. posla 2. omilitve. da sploh niso bili sklenjeni. ki sploh ne ustvarjajo pravnega učinka med strankami in za katere štejemo. kar je prejela na podlagi take pogodbe. ki nasprotuje ustavi. Omilitve ničnosti: KONVERZIJA in KONVALIDACIJA! Glej odgovor 71. neformalna oblika ne zahteva nikakršne formalne oblike. sodni zapis. posledice. je nična. Za družbo je pomembno. čeprav je od nastanka preteklo že veliko časa. ne soglaša) – ni vpliva na veljavnost pr. sankcije)? Obličnost je zunanja manifestacija izražanja poslovno relevantne volje. učinki. -Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank. če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru e predpisuje kaj drugega.) 3. tudi molk (načeloma velja. Na ničnost pa se lahko sklicujejo tudi tretje osebe in dražva. notarski zapis +priče. Daljše je obdobje. da se pravna razmerja čimprej uredijo. je konvalidacija možna.

kdor ni pravno sposoben! Ločimo: . ki mu je stvar izročena pod pridržkom polnega plačila kupnine. razmerje (zmanjšanje kupnine) 6) UKINJAJOČE . kar komu pripada ali kar kdo ima. da to pravico izpolni. brez razlike ali gre za stvari. obremeni). subjekta. pridobiva pravice in se sam zavezuje. prenese. dejanja potrebno voljo.pravno razmerje odpovedo. Primer: pravica do odpovedi! Oblikovalne pravice delimo na: 4) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. Pričakovalna pravica. interese in podobno. Je sposobnost osebe. ki je v nastajanju doseže takšen položaj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 84. prenaša ali odpravlja pravice in obveznosti. druga stranka pa je zavezana. da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. posvojitelj ali uradnega skrbnika . je sposobnost. imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovano pravico. ki je odvisna od stopnje razuma in volje pr. da ima za pr. da lahko z lastnimi dejanji spreminja. KERESTEŠ. posle.Odgovori na vprašanja dr. da prevzame pravno posledico. lahko naložimo za njeno ravnanje odgovornost) • malomarno ravnanje (oseba zanemari tisto pazljivost. ki je potrebna. ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov. Voljno sposoben ne more biti. torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine). POJEM IN POMEN PREMOŽENJA V CIVILNEM PRAVU? V ekonomskem pomenu je premoženje vse. Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi. Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje. pripada dediščine dediču… 85. ki pripadajo določeni osebi. ponudba) 5) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. ki izvira iz oblik razmerja. pomanjkanje opravilne sposobnosti lahko nadomesti z voljo zakonitega zastopnika – roditelj. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.skrbnik) .voljno sposobnost za nedopustno ravnanje = krivdna ali deliktna sposobnost • naklepno ravnanje (osebi. normalna volja. da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke. 41 . da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka. poslov = poslovna ali opravilna sposobnost (oseba lahko samostojno sklepa pr.voljno sposobnost za sklepanje pr. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). pravice. Za oblikovalne pravice je značilno to. VOLJNA SPOSOBNOST IN NJEN POMEN V CIVILNEM PRAVU? Voljna. predkupna pravica. Potrebna je prava. V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic. ko pravica. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena. opravilna sposobnost ali sposobnost za dejanja. POJASNITE POJEM PRIČAKOVANE IN OBLIKOVALNE PRAVICE ? Oblikovalne pravice so tiste pravice. Primer: pričakovanje kupca. ki je krivdno ravnala. da ne pride do škodljive posledice) 86.

Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo. so izpodbojne. sklenjene pod vplivom sile ali grožnje. če se iz okoliščin vidi. KERESTEŠ. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo. vendar je n. je pristojno ministrstvo za notranje zadeve. da drugi ne morejo več preprečiti njenega nastanka. Če ustanova zajema več namenov. se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. *med živimi – inter vivos (notarski zapis. nepreklicna izjava) *za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko) -Ustanovni akt mora vsebovati: • Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja • Ime ustanove in oznako »ustanova« • Namen in razlikovalne označbe 42 . POJASNITE POMEN NAČELA SPECIALNOSTI V CIVILNEM PRAVU? Načelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic. saj sin lahko zanesljivo pričakuje da bo vsaj nujni dedič. prometu. Če nasilje deluje na strankino voljo tako. tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. da je grozila resna nevarnost življenju. Strah se šteje za utemeljenega. SILA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP? Stranka sklene pravni posel iz strahu. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. 90. da je predmet stvarnih pravic posamičen. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). Povsem jasno je. mora obstajati uprava. Primer: A (sin) bo dedič po B (če ni zakonca). KDAJ LAHKO PRAVNO ZAVAROVANO PRIČAKOVANJE OPREDELIMO KOT PRIČAKOVANO PRAVICO? Ko pravica v nastajanju doseže tak položaj. da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi. Sedež ustanove mora biti v RS -Ustanovi se s pr. lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe.pr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 87. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev. -Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. ki ga sestavljajo fizične osebe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.: grožnja s tožbo). ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni. razen če zakon določa drugače. vpis v register pa je samo deklaratorne narave.pr. Pričakovanje dediščine je deloma zavarovano. Določenost predmeta obveznosti pomeni.j.Odgovori na vprašanja dr. singularen. ki je edini mandatorni organ. Grožnja mora biti protipravna. gre za napako volje. Pogodbe. Pravna grožnja je dopustna (n. poslom t. kaj se prenaša. Strah je lahko povzročen s silo ali grožnjo.: nedopustna grožnja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja 88. -Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register). Sila je lahko tako močna. telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega [§ 45/(2)]. V takšnem primeru je pravni posel neobstoječ. 89. POJASNITE NAČIN USTANOVITVE USTANOVE? Ustanova je na premoženje vezan namen. da bi stranka sklenila določen pravni posel. Grožnja mora biti usmerjena neposredno na to. da predmet še ni določen. Če pretežnega namena ni mogoče določiti. da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (n.pr. -Pr. To definira OZ v § 45: Če je pogodbena stranka ali kdo tretji povzročil pri drugi stranki utemeljen strah. ker volje sploh ni bilo.

obojestransko zmoto. 92. posel. POJASNITE RAZLIKO MED KAVZO IN NAGIBOM TER POJASNITE NJUN VPLIV NA VELJAVNOST PP? Kavza je podlaga ali razlog za sklenitev pr. da se strinjata. 93. KERESTEŠ.pri stranki se mora vzbuditi utemeljen strah (objektivna merila – intenziteta grožnje. je pr. posla. ga sprejme uprava (mortis causa). 91. Če je ni. pri neodplačnih pr. V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic.i. posel ničen. pravice. kar komu pripada ali kar kdo ima. če je stranka ali tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi utemeljen strah. torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine). je treba predložiti ministrstvu. Zmota v nagibu je pomembna pri odplačnih pr. plačilo 1000 zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova nakupa) Po predmeu pogodbe se vprašamo KAJ je nekdo dolžan.objava sodbe ali popravka (preklic izjave in povrnitev stroškov poprave) • • • 43 . tako da je ustrahovana stranka zaradi tega sklenila pr. posla. Nagib ali motiv je tisti posredni cilj. ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom. brez razlike ali gre za stvari. ki ima naravo soglasja. interese in podobno. verjetnost uresničenja. poslih pa je vedno relevantna (povzroča ničnost). Pogodba ne nastane! O grožnji pa govorimo. je tisti neposredni cilj.povzročiti jo mora nasprotna stranka ali tretji v sodelovanju z nasprotno stranko 94. poslom (npr. Lahko zahteva: . ODŠKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC? Oškodovani ima na voljo odškodninski zahtevek povrnitev materialne ali nematerialne škode. ki pripadajo določeni osebi. Gre za t. ki grozi. poslih le pri prevari. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina. dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. pri KAVZI pa ZAKAJ je nekdo dolžan.denarno odškodnino za materialno škodo . plačilo 1000 za nakup kolesa. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe! Grožnja je vzrok za razveljavitev pr. pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco. ki pa praviloma ni pomemben za sklenitev pogodbe (npr. da se bom lahko vozil v šolo) Če je kavza za sklenitev kakega pr. Stranki sta prepričani. Objavi se v Uradnem listu RS. Statut in vsako spremembo statuta. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. posla nedopustna ali če je ni. -Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. ko se pogodbeni volji strank nista ujeli. če so izpolnjeni 3 elementi: . RAZLIKA MED PRAVNIM IN EKONOMSKIM POJMOM PREMOŽENJA? V ekonomskem pomenu je premoženje vse. subjektivna merila – telesne in duševne lastnosti stranke) . ki ga stranke želijo doseči s pr.grožnja mora biti protipravna (tisti. ki ga stranka s sklenitvijo pr.Odgovori na vprašanja dr. posla želi doseči. NESPORAZUM IN GROŽNJA? O nesporazumu govorimo. določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja) -Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo. je pa priporočena. po zakonu ni upravičen groziti) .

da odredi prenehanje dejanja. Od strank je odvisno. da predmet še ni določen. • So izključujoče pravice – delujejo oz. ki pokrivajo osebnostne pravice. da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. če okoliščine primera. kaj se prenaša. Povsem jasno je.Odgovori na vprašanja dr. pogojih. da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo 97. § 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode: (3) premoženjska škoda = škoda. osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti. da je predmet stvarnih pravic posamičen. Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni. da obstaja numerus clausus izključujočih pravic = poznamo le toliko izključujočih pravic. POJASNITE PRIDOBITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC NJIHOVO PRENOSLJIVOST. kot jih pozna zakon. To je varstvo položajev. o sestavinah pr. IN UČINKOVANJE PO SMRTI NOSILCA? Osebnostne pravice naštete v URS so deklarirane in hkrati tudi garantirane. pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v razmerje inter partes. Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. razen če zakon določa drugače. saj je v RS Ustava najvišji pr. in • protipravnost odgovornosti. stopnja bolečine ter njihovo trajanje to opravičujejo) 95. V Sloveniji predstavlja ustavno varstvo najvišje varstvo posameznih pravic. Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. malomarnost. objektivna odgovornost = imetnik nevarne stvari. PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI? 1) Škodljivo dejstvo (dopustno ali nedopustno ravnanje. 4) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček. KERESTEŠ. nastala na premoženjskih dobrinah. katerega določbe so človekove temeljne pravice. Temelj izključujoče pravice je lahko le zakon. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. damnum emergens). pri čemer gre lahko za: 3) zmanjšanje premoženja (navadna škoda. kot je to zapisano v zakonu Načelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic. lucrum cessans) 44 .statisfakcijo(pripada oškodovancu. učinkujejo erga omnes ( proti vsem) Učinek erga omnes izključujočih pravic ni tipičen voljni učinek. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah. opustitev) 2) Odgovornost povzročitelja (krivda sposobne osebe ali objektivna odgovornost) – krivda= naklep. Določenost predmeta obveznosti pomeni. Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: • škoda. ali želijo stopiti v civilnopravno razmerje ali ne oz. ki so tudi varovane s strani države. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - denarno odškodnino za nematerialno škodo . Velja pravilo. razmerja…) Stranke same si lahko uredijo razmerje drugače. opravljanje nevarne dejavnosti… 3) Škoda 4) Vzročna zveza med škodo in dejanjem 96. POJASNITE VSEBINO NAČELA DIZPOZITIVNOSTI IN VSEBINO NAČELA SPECIALNOSTI V CP ? Načelo dispozitivnosti pomeni svobodno voljo strank. kakšno vsebino mu želijo dati (stranke se svobodno dogovorita o ceni. Najpogostejše je odškodninsko varstvo. vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah. singularen. akt.

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(4) nepremoženjska škoda = škoda, ki ne nastane na premoženju, temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Oblike nepremoženjske škode so: 5) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto, 6) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihično trpljenje, 7) strah = strah pred posledicami, ki lahko nastanejo, 8) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo, sodna praksa je takratno omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe, pri čemer večinoma ne gre za odškodnino, temveč za objavo sodbe. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi, ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi, če premoženjske škode ni, če okoliščine primera to opravičujejo [§ 183]. Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). Njihov krog se širi. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: • duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, • duševne bolečine zaradi skaženosti, • duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, • duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, • duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, • duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)], • duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoralnega dejanja [§ 181]. Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu, kolikor znaša, pri čemer so možna rahla odstopanja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna, vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater. Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. V zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi se to ukinilo. Večinoma se za nepremoženjsko škodo izplačujejo premoženjska nadomestila, čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače (n.pr. opravičilo oškodovalca). Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo prizadetosti. 98. POJASNITE POJEM IN FUNKCIJO PRIDOBITVENEGA NAČINA IN NAVEDITE POJAVNE OBLIKE PRIDOBITVENEGA NAČINA ZA STVARNE PRAVICE NA PREMIČNIH STVAREH? Pridobitni način je 3. pogoj za pridobitev pravice s pomočjo pr. posla (poleg pr. naslova in razpolagalnega pr. posla). Modus adquirendi je po svoji naravi realno dejanje, ki pomeni zunanjo manifestacijo prenosa pravice s katero postane pr. posel transparenten navzven. Za premične stvari se zahteva pridobitni način izročitev =traditio; dejanska izročitev, ki lahko pomeni prepustitev posesti (premična stvar se izroči fizično v oblast upravičenca) ali pa simbolična izročitev (izročitev ključev od avta pomeni izročitev avta) Pojavne oblike pridobitvenega načina z razlago: 1. OKUPACIJA Z okupacijo pridobi lastnino na premičnini brez lastnika (nikogaršnja stvar – res nulius) tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače. 2. NAJDBA Najditelj je, kdor najde in vzame premično stvar v posest. Dolžnosti najditelja so: 45

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(1) obvestitev lastnika najdene premičnine oz. osebe, upravičene do prevzema – najditelj je o najdbi takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine; (2) prijava najdbe na policiji, če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova; (3) hramba najdene stvari, če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni, če: ● se najdena premičnina lahko pokvari; ali ● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški. Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine. Najdbe ni treba prijavljati, če je vrednost najdene premičnine neznatna. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolžnosti, pridobi lastnino na najdeni premičnini v 1 letu od:  obvestila lastnika oz. upravičenca do prevzema stvari, če upravičenec ni zahteval izročitve najdene stvari;  prijave na policiji, če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, če ne pozna lastnika ali njegovega naslova. 3. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več možno najti njenega lastnika. Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače. 4. PRIRAST Prirast je položaj, v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. 5. SPOJITEV Spojitev pomeni, da premičnine različnih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne premičnine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo. Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo. 6. POMEŠANJE Pomešanje pomeni, da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo, da: ● jih ni več možno ločiti; ali ● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred pome-šanjem.

46

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

7. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, gravira-njem ali na drug podoben način. Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala. 8. LOČITEV (SEPARACIJA) PLODOV Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen če SPZ določa drugače: (1) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari; (2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč. Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. 9. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM (1) Dejanska izročitev (tradicija) = lastnina na premičnini se pridobi z izročitvijo v neposredno posest pridobitelju. Namesto pridobitelju lahko prenosnik premičnino izroči tudi zastopniku pridobitelja – s tem se šteje izročitev za opravljeno. (2) Simbolna izročitev: 1) izročitev listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino; 2) izročitev dela premičnine; 3) izločitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev; 4) označitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev. (3) Sklenitev pravnega posla o prenosu lastnine – v teh primerih pride do prenosa lastnine brez dejanske ali simbolne izročitve: 1) posestni konstitut (constitutum possessorium) – premičnina kljub prenosu lastnine še naprej ostane v (neposredni) posesti prenosnika. Npr. prodaja stanovanja, v katerem lastnik ostane kot najemnik. 2) izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) – premičnina je že pred sklenitvijo pravnega posla v neposredni posesti pridobitelja. Npr. prodaja stanovanja njegovemu najemniku. 3) izročitev na dolgo roko = prenos posredne posesti na pridobitelja – premičnina je v posesti 3. osebe, izročitev je opravljena v trenutku, ko se 3. osebo obvesti o prenosu lastnine. Npr. lastnik proda stanovanje, v katerem prebiva najemnik. Tabela za lažje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izročitev na kratko roko izročitev na dolgo roko PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. oseba X X X

(4) Naknadna pridobitev lastnine = premičnina je izročena, pri čemer prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati. V tem primeru pridobi tisti, ki mu je bila stvar izročena, lastnino v trenutku, ko prenosnik naknadno pridobi pravico razpolaganja.

47

(6) Posebni primeri pridobitve so primeri. – gospodarske. nepremoženjske). Prejšnji lastnik lahko v 1 letu od prenehanja lastnine zahteva od pridobitelja. če ima premičnina zanj poseben pomen. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. (npr. lahko pa je sankcija za njihovo kršitev premoženjske narave. če pridobitelj dobroverno misli.… 100. naj mu premičnino proda po prometni ceni. Pogojenost prenosa je možna v 2 primerih: 1) pridržek lastnine (retencijska pravica) v obligacijskem pravu. čeprav je sklenil posel z nelastnikom ali razpolagalno nesposobno osebo. kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. prodajalec rabljenih avtomobilov). 2) prenos lastnine v zavarovanje v stvarnem pravu. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava. iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino. saj osebnost varujejo proti vsem in ne le državi. 2. Človekove pravice so temeljne pravice varovane tako proti posamezniku kot proti državi. POGODBENA VOLJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVA? Pogodbena volja kot vir prava –so splošni pogoji. POJASNITE RAZLIKO MED PREMIČNINAMI. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava (5) Pogojni prenos lastnine – prenos lastnine na premičnini se lahko veže na razvezni in odložni pogoj. KERESTEŠ.Odgovori na vprašanja dr. socialne. 2) pogoji glede pridobitelja: 1. zastavni upnik pa jo proda brez soglasja lastnika). v trenutku izročitve je v dobri veri. 2 čevlja sta 1 par čevljev) 48 . 101. pravice pred državnimi organi. Njihova narava pa zavzema tudi vse ostale nivoje pravic premoženjske (ne samo osebnostne. ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest. vendar mora biti podan upravičen interes ali pa uradna dolžnost. razen če takrat ni več dobroveren. Njihova narava je nepremoženjska. ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. POJASNITE POJEM OSEBNOSTNIH PRAVIC IN ČLOVEKOVIH PRAVIC? Osebnostne pravice so civilne pravice. Vse druge stvari so premičnine Skupnost stvari ali zbirna stvar je več stvari. da lastnina ne sme biti vezana na pogoj. NEPREMIČNINAMI IN ZBIRNIMI STVARMI? Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj s vsemi sestavinami. ekonomske pravice. ALI 2. da ne obstajajo. Mogoče jih je z zakonom omejiti. S pridobitvijo lastnine od nelastnika ugasnejo vse druge pravice na stvari. v kateri pridobi pridobitelj lastnino. Lastnino pridobi. stvar je pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla. 99. ki se po splošnem pojmovanju šteje za eno stvar. pri čemer pridobitelj ne pridobi neposredne posesti in tudi ne lastnine. ALI 3. ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava. stvar je zastavljena. Izročitev s strani nelastnika je lahko opravljena s posestnim konstitutom. V premičninskem pravu je dopusten odmik od načela. prenosnik je dobil premičnino v posest po volji lastnika (npr. Sestavina je vse. premičnina je prodana na javni dražbi. prenosnik daje premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti (npr. Pogoji za takšno pridobitev so izjemno strogi: 1) pogoji glede prenosnika: 1.

Pogodba je izpodbojna. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 102.Pogodbenik. ker je prišlo do zastaranja! Pogodbena stranka. ki ga tak mladoletnik sklene. Posledice razveljavitve . če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. da je pogodba razveljavljena 103. pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. ki ne sme biti krajši kot 30 dni. je treba to vrniti. ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena) . če jo je sklenila stranka. pa od dneva. otrok) do 15. se šteje.Predpogodba veže. kar je bilo izpolnjeno. da ne ostaja pri pogodbi. da se pogodba razveljavi.subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako . kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. leta je popolnoma poslovno nesposoben.Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. da je pogodba razveljavljena. da je pogodba razveljavljena. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. če so se okoliščine od njene sklenitve tako spremenile. ki jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost. lahko zahteva. ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna (lucidum intervallum). naj se v določenem roku. Če se ne izreče. v čigar interesu je določena izpodbojnost. da bo kasneje sklenjena druga. da se pogodba razveljavi. Vsak posel. in za nerazsodne osebe. izreče. Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe. ki ne sme biti krajši od 30 dni. 104. SANKCIJA ZA NEIZPOLNJEVANJE PREDPOSTAVKE POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRI SKLENITVI PP? . Razveljavitev pogodbe .Predpogodba ne veže. PREDPOGODBA Predpogodba je takšna pogodba. KERESTEŠ.objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo.Če druga stranka noče skleniti glavne pogodbe. Njegov sopogodbenik lahko zahteva. se šteje. . 49 . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. posla Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV. glavna pogodba. (Če rok ni določen. Veljavni so prav-ni posli. lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke določi rok za sklenitev glavne pogodbe. če bi bile okoliščine takšne že ob sklenitvi. je ničen. ker bo sicer štel. da ne bi bila sklenjena. ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno Izpodbojnost . Enako velja za osebe.Odgovori na vprašanja dr. kaj izpolnjeno. mora biti predpogodba sklenjena v isti obliki. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi. Če je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe.IZPODBOJNOST PP. ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta. IZPODBOJNOST IN NEIZTOŽLJIVOST PP KOT POSLEDICI NEIZPOLNJEVANJA PREDPOSTAVK ZA VELJAVNOST PP? Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. Njen sopogodbenik lahko zahteva. . ali ostaja pri pogodbi ali ne. Poslovna nesposobnost Mladoletnik (oz. če to ni mogoče ali če narava tistega. nasprotuje vrnitvi. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva 6 mesecev od izteka roka določenega za njeno sklenitev. lahko zahteva. s katero se prevzema obveznost. ki je bila razveljavljena. ki je poslovno omejeno sposobna.

oziroma enega leta od prenehanja sile.Odgovori na vprašanja dr. ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. da obstoji. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva. 105. da je poslovno sposobna. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi. s katerim lahko oškodovani zahteva vrnitev obogatitve oz. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Prenehanje pravice. je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo. Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe . Napake volje povzročajo neveljavnost pr. nastalo z razveljavitvijo pogodbe. znesek.) 108. trajno se zadrži možnost postavitve zahtevka. organizacije. športa. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Odgovornost za razveljavitev pogodbe .Glavni opredelilni element je ustanovni akt. če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika. iz katerega se da zanesljivo sklepati. ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe. VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC Z OBOGATITVENIM ZAHTEVKOM. naturalna 50 . Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva. KAJ SO OBOGATITVENI ZAHTEVKI? obogatitveni zahtevek. NAVEDI PRIMER ENEGA IN DRUGEGA? Odložilni(dilatorni) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo začasno. z običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem. stori. KERESTEŠ. Realno dejanje je ravnanje določene osebe. zdravstva. kulture. Npr. Iztožljiva obveznost z zastaranjem postane neiztožljiva. ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. Stranka ugovarja z ugovorom.. 107. ki niso gospodarske. Izključujoči (preemptorni) – razdiralni. znanosti.. ko je bila pogodba sklenjena. ki je ocena vrednosti obogatitve. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. POJASNITE RAZLIKO MED PRAVNOPOSLOVNO VOLJO IN REALNIM DEJANJEM? Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami. posla. če gre za člansko obliko. Ustanovijo jih država . ga ni mogoče več uveljavljati. izjemoma tudi za druge dejavnosti.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register. trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali tožba. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. občine. pri katerem je vzrok izpodbojnosti. ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti.Pogodbenik. ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija) 106. oseb zasebnega prava (zasebni zavodi) so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. PREDSTAVITE PRAVNO ORGANIZACIJSKO OBLIKO ZAVODA IN POJASNITE RAZLIKO MED JAVNIM IN ZASEBNIMI ZAVODI? Javni zavodi . ali drugih dejavnosti. .Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo. Javni zavod je ustanova javnega prava (namensko vezano premoženje. je pozitivno – nekaj da. da rok še ni nastopil in da pogoji še niso ustvarjeni). Ugovor zastaranja – ko je zahtevek zastaran. Biti mora svobodna in resna. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb. So posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. POJASNITE RAZLIKO MED ODLOŽNIM _ DILATORNIM IN IZKLJUČUJOČIM _PREEMPRTORNIM UGOVOROM. ki je zakon ali drug oblastni akt Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr.namenjeno posebnim javnim nalogam). če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Npr.

112. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile. blagovnem prometu. spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. Po njem se je zgledoval tudi avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811. 111. hkrati pa najpomembnejša popolnejša kodifikacija civilnega prava. da lahko iz njih izpeljemo pr. KAJ SO UZANCE? V ČEM SE RAZLIKUJEJO OD TRGOVINSKIH OBIČAJEV? KDO SPREJEMA UZANCE IN KAJ JE POSEBNOST SPLOŠNIH UZANC ZA BLAGOVNI PROMET? Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. pravilo. odst. POJASNITE POMEN FRANCOSKE (code civil) in ŠVICARSKE (zivilgesetzbuch) CIVILNE KODIFIKACIJE V PRIMERJALNEM SLOVENSKEM PRAVU? Prva. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. ki veljajo v trgovini t. OZ določa. med gosp. Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. Uzance morajo biti takšne. obseg. ki jo odlikuje v narodnih okvirih svobodna menjava blaga. ki so veljali do uveljavitve tega zakona in če ni z ustavnim zakonom drugače določeno. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc. ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. V I.1991 je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Ustavni zakon za izvedbo te listine. temelječa na kapitalistični privatni lastnini.Odgovori na vprašanja dr. subjekti upoštevajo poslovni običaji. ZAKAJ JE NEPRAVILNA TRDITEV DA SO PREDMET PRENOSA STVARI IN PRAVICE? 51 . Ti običaji morajo biti takšni. KERESTEŠ. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 109. UZANCE in praksa. Švico je val kodifikacije dosegel l. se je širil v vse smeri in s tem tudi vpliv Code Civile glede sistemskih in vsebinskih vprašanj. da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. Zaradi sprejetja Zakona o razveljavitev pravnih predpisov izdanih ped 6. 1911 z Zivilgesetzbuch. 110. To so običaji. ki so bile dotlej z ustavo RS in ustavo SFRJ v pristojnosti SFRJ. da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. da se do izdaje ustreznih predpisov RS v RS smiselno uporabljajo republiški predpisi. S tem je RS prevzela zakonodajno pristojnost v vseh zadevah. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije. relevantne razlike. ki je sledil francoski. V ČEM SE KAŽE RAZLIKA V UPORABI ZVEZNIH ZAKONOV(SFRJ) OD ODZ-ja? 21.1941 in med sovražnikovo okupacijo pa se lahko določbe ODZ-ja uporabljajo samo v obliki pravnih pravil. dela in storitev je Napoleonov Code Civile iz leta 1804. ki je vzpostavljena med strankami. ki jih te predpisi vsebujejo.1.j. raz. člena pa je določeno. urejajo medsebojna pr. da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. Značilno zanje je. Pravilo je. ki je najpomembnejši pravni vir civilnega prava pri nas. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Ta pravna pravila ne smejo nasprotovati veljavnemu družbenemu redu.4. Val civilnega prava. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek. tisti zvezni predpisi. da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. 4 .

pri katerem se želi z napadom preprečiti protipravno stanje. svojo organizacijo in organe. drug posel. tako. 2) PASIVNA SAMOPOMOČ je tisti napad. posla. OZ nima določb o akt. če sta podana naslednja pogoja: . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 113. SAMOPOMOČ KOT SREDSTVO VARSTVA PRAVIC IN ZAHTEVKOV TER KATERE DRUGE NAČINE VAROVANJA PRAVIC IN ZAHTEVKOV POZNAMO? Najnižja stopnja varstva pravic in zahtevkov je samopomoč. da sklene pr. ko upravičenec sam zaščiti svoje pravice. pogodbo) – stranka lahko zahteva razveljavitev. kot je treba. Za naključno premoženjsko skupnost pa bi lahko rekli. S tem pravnim poslom hočejo stranke skleniti močnejše in širše pravno opravilo. da hočejo opraviti kako pravno opravilo. ki ga v resnici nočejo. KERESTEŠ. Pravni red ji priznava status pravne osebe ter je nosilec lastnih pravic in obveznosti. ki ga v resnici hočeta. ki ga v resnici nočeta. je ni dolžan povrniti. da bodo sklenile določeno opravilo. Samopomoč je lahko aktivna ali pasivna. da prikrijeta tisto pravno opravilo. da dosežejo določen namen. čeprav tega nočejo – navidezna izjava proti sopogodbeniku = NIČNA. poslom doseči poslovni namen in praviloma ni pomemben za veljavnost pr. da je to neka samostojna tvorba. če grozi neposredna nevarnost.če bi bila sodna zaščita prepozna . ki ima svoj trajen cilj. Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar. O samopomoči govorimo. 116. Pri disimuliranih pravnih poslih stranki skleneta namesto pravnega posla. Pri odplačnih pr. v katerih nastaja nevarnost. da odvrne kršitev pravice. ki nastane in obstaja sama po sebi. Pasivno samopomoč dopušča zakon pri samoobrambi posesti. svoja pravila ter lastno premoženjsko odgovornost. če je taka zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam. poslih je zmota o nagibu pomembna le pri prevari (nekdo namenoma z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev napelje drugega. ki ga v resnici želita = LAHKO OBVELJA. Pri fiduciranih pravnih poslih pa stranke nočejo prikriti drugega pravnega opravila in tudi ne moremo reči. RAZLIKA MED DRUŽBO IN NAKLJUČNO PREMOŽENJSKO SKUPNOSTJO? PRIMER ENE IN DRUGE? Pravna oseba (družba) je praviloma združba ljudi in premoženja. 1) AKTIVNA SAMOPOMOČ je napad. Načini varstva pravic in zahtevkov pa so: 1) samopomoč 2) državno varstvo pravic in zahtevkov 3) avtonomno varstvo pravic 4) ustavno in mednarodno varstvo pravic 114. POJASNITE RAZLIKO MED SIMULIRANIM IN FUDICIARNIM PP? Pri absolutno simuliranih pravnih poslih stranke izjavijo. Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči đkodo tistemu. če se obstoječe protipravno stanje spremeni z napadom.če se odbija sila s primerno silo Posebni primeri samopomoči so SILOBRAN in STISKA ali SKRAJNA SILA. samopomoči. prevarana stranka ima 52 . ki je povzročil potrebo po samopomoči. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 115. VPLIV NAGIBOV NA VELJAVNOST PP? Nagib je vzrok zaradi katerega hoče stranka s pr.Odgovori na vprašanja dr.

obligacijske pravice so izključujoče pravice. raba. Učinkujejo med dvema določnima osebama.Odgovori na vprašanja dr. CIVILNOPRAVNO VARSTVO UGLEDA IN DOBREGA IMENA PRAVNE OSEBE? Pravo priznava nekatere osebnostne pravice pr.stvarne oblastvene pravice – objekt pravnega razmerja je izvrševanje pravic na stvari (temeljna je lastninska pravica) (užitek. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava pravico do odškodnine Pri neodplačnih pr.relativne oblastvene pravice (najem. ne veljajo napram vsem) . stvar pa pripada subjektu). pravici ali duhovni stvaritvi. Po naravi so absolutne. stvarne pravice. po novem zakonu pa še REALNO BREME. KERESTEŠ. ki zagotavljajo oblast nad stvarjo. oseba na voljo pr. stanovanje. OBLASTVENE PRAVICE prenehajo s propadom stvari. premoženjske pravice pravice ki so predmet pravnega prometa. institute za varstvo priznanih osebnostnih pravic. ker je vedno vezana na neko drugo pravico. zakup.na premičninah (pignus) in na nepremičninah (hipoteka). Druge so STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI.ni prenosljiv niti podedljiv podedljiv Temeljna STVARNOPRAVNA OBLASTVENA PRAVICA je LASTNINSKA PRAVICA (lastnik ima oblast nad stvarjo.so časovno omejene) in stvarne (odnos 2 stvari) ZASTAVNA PRAVICA. ima tudi pr. poslih pa je zmota o nagibu vedno relevantna (se lahko vedno razveljavi) Takšna pogodba je nična! 117. Za določen čas ustanavljajo oblast določenim subjektom. ki ustvarjajo pravno oblast subjekta (oblast) na določenem objektu – stvari. katera je predmet pravice (pravice postanejo brezpredmetne). OBLASTVENE PRAVICE – KATERE SO IN KAJ JE ZA NJIH ZNAČILNO? Oblastvene pravice so tiste pravice. krog varstva pa lahko seže tudi širše. SLUŽNOSTI. vendar imajo premoženjsko vrednost.osebne (užitek.zanje je značilna omejenost oblasti (zmanjša se oblast lastnika). Sem sodijo SLUŽNOSTI in ZASTAVNE PRAVICE. Prav tako kot pri fizičnih osebah. Take pravice so najem. 53 . zakup…) so tiste relativne pravice. Poznamo: .i. Narava vseh stvarnih pravic je oblastvena – nosilcu zagotavljajo določeno pravno oblast nad predmetom pravice. ter podedljive pravice . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. posodba (čeprav so stvarne pravice. Te pravice imajo prednost (prioritetne) pred oblastjo lastnika na področju pravice. to je akcesorna pravica. Gre za t. Ta pravna sredstva so: 1) ugotovitvena tožba 2) opustitvena in odstranitvena tožba (popravek in objava sodbe) 3) zahteva za prenehanje kršitev pravice osebnosti 4) odškodninska tožba 5) obogatitveni zahtevek 118. osebam.

-po zakonu. upravičen. ki je potrebna. SAMOPOMOČ. da prizadeti od sebe odvrne nasproten protipraven napad ali da zavaruje drugega pred takim napadom. -skrajna sila. Ko je ta obveznost izpolnjena. Prizadeti lahko sam brani svojo pravico in s tem posega v tuje pravne sfere in tuje pravne dobrine. koje poškodavana kakšna pravica ali pravna dobrina napadalca. če bi za pomoč prosil organe pravnega reda. Dopustna je le taka obramba. ne pa v človekove dobrine.izjema so OSEBNE TERJATVE ( terjatve zaradi nepremoženjske škode.Odgovori na vprašanja dr. . Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam. Tudi terjatev lahko učinkuje proti vsem (terja lahko le upnik od dolžnika. KERESTEŠ. Predpostavka samopomoči je zahtevek. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči. -agresivna obliko samopomoči. ki lahko reagira zoper kogarkoli ki posega v njegove pravice). AKTIVNA SAMOPOMOČ? KAJ JE TO? KAKO JE Z NJENO DOPUSTNOSTJO V NAŠEM PRAVU? O aktivni samopomoči govorimo kadar upravičenec sam zaščiti svoje pravice.vodi le do začasnega zavarovanja zahtevka. V dopustni obrambi izvršeno ravnanje ni protipravno tudi v primeru. So PREMOŽENJSKE PRAVICE.aktivno samopomoč – že obstoječe protipravno stanje se spremeni z napadom. pri tem ločimo .pravnih poslov. niso prenosljive. Terjatev je lahko predmet izvršbe. Gre za obrambo pred napadom. je prenosljiva (razen če to prepoveduje zakon ali pogodba). če je nevarnost sam povzročil. Obramba mora biti istočasna z napadom. Napadalec pa je lahko tudi pravna oseba. 119. in skrajna sila (stiska). Ločimo dva primera dopustne obrambe: . Obstajati pa 54 . da se odvrne napad. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava TERJATVE -so RELATIVNE PRAVICE (proti določeni osebi). ko je prizadet v svojih pravicah. Vsebujejo časovno komponento (z izvršitvijo ugasnejo). Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar da odvrne kršitev pravice. Utemeljitev le če ni državne pomoči. OBRAMBA V SILI (SILOBRAN) je tista obramba. vsaka terjatev pa pripada določenemu upniku. Vsak posameznik lahko v primeru. če ni pripoznana s polnomočno sodno odločbo. ki za ogroženega ni protipravna. SKRAJNA SILA.Na temelju terjatve lahko upravičenec zahteva od zavezanca določeno izpolnitev. če grozi neposredna nevarnost. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari. ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. da ne ostaja nedejaven. zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju. Nastanejo na podlagi: . -neposlovnih temeljev (škodni dogodek). Njegovo dokončno ugotovitev moramo prepustiti sodnemu postopku. ki je nujna. lahko pa niso prenosljive na osnovi dogovora (PACTUM DE NON CEDENDO). in ne bi mogel doseči pravočasne pomoči. zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje.pasivna pa želi z napadom preprečiti protipravno stanje. Primeri samopomoči so silobran. terjatev ugasne. Napad mora biti protipraven.obramba v sili.

zastavna pravica na pravici. Če ima zavezanec na razpolago trajni ugovor.Ugotovitvena tožba . Primer: užitek na pravici. kondikcije v rim. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.zahteva za povrnitev škode odškodninski zahtevel . Poznamo še DRŽAVNO VARSTVO pravic in zahtevkov (Tožba in predlog. kadar ni pogojev. da bi brez takojšnjega nastopanja bila onemogočena ali otežkočena uresničitev ali zavarovanje zahtevka. . ki je begosumen. na katero zakon veže določene posledice. lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. Tožbe – Dajatvene. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava mora tudi nevarnost.izkazati je treba pr. glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. Če sta podani obe predpostavki. POJASNITE RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP IN ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI POGODBAMI Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske. da je mogoče stvar uporabljati. uničiti ali poškodovati. na račun katere je bil ne-kdo neupravičeno obogaten (prim. da se vloži kakšna druga.Odgovori na vprašanja dr. Predmet užitka ali zastavne pravice na pravici so praviloma lahko vse prenosljive pravice. stvarna služnost na nepremičnini… . V bistvu gre pri pravici na pravici za posamezne samostojen obstojnosti temeljne pravice. sme upravičene stvar odvzeti. dajatvena tožva. pravu). 120. interes na zahtevano ugotovitev. POJASNITE PROBLEMATIKO PRAVICE NA PRAVICI? Gre za odnos z vsebino uporabe in za razmerja z upravičenjem. Pomembni so še ugovori nasprotne stranke ter Izvršba v zavarovanje ali izterjanje ter začasne odredbe.Obogatitveni ali reparacijski zahtevek – zahteva vrnitev stvari. ne obstaja pravica ali razmerje. konstitutivne. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe. (Vsi ki bi to lahko bolj po domače razložli so dobrodošli) 55 . javne obljube…) Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje. 121. ugotovitvene. Vloži se takrat. Zato so pravice na pravicah nujno takšne narave kot pravice na katerih obstajajo. ki je potrebna za odvrnitev nevarnosti. oporoke. Pri enostranskih pr. KERESTEŠ. odpade vsaka možnost samopomoči. pri čemer so ta upravičenja razdeljena med imetnikom pravice in upravičencem. sme pa tudi pridaržati zavezanca. Samopomoč ne sme prekoračiti meje. Včasih so bili še poravnalni sveti. izkoriščati.

○ zakon – določa pogoje. v skladu s katerim je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena samostojna stvar. . IZVIRNI IN IZVEDENI NAČIN PRIDOBITVE ● ● izvirna ali originarna = ne glede na voljo prejšnjega upravičenca. izvedena ali derivativna = lp ne nastane na novo. na kateri še ni obstajala lp. da bi bil lastnik kdo drug. . KERESTEŠ. (2) dedovanje. 1.spremeni se imetnik že obstoječe lp. da lahko postane imetnik lp in . Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev: ○ neoporočno (zakonito) dedovanje – dediči pridobijo lastnino v trenutku zapustnikove smrti.-univerzalno nasledstvo Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko: (1) pravni posel. pridobitev lp na plodovih. Stvar je pred pridobitvijo obstajala pa ni imela lastnika ali pa. Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev: ○ pravnoposlovna pridobitev – singularno nasledstvo (pridobitev posameznih delov premoženja) ○ dedovanje – zapustnik z oporoko določi način pridobitve lastnine.Odgovori na vprašanja dr. izdelava nove stvari.sposobnost stvari. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. priposestvovanje. prirast. tako da lp A-ja izključuje možnost. Pridobi se na podlagi soglasja ali privolitve prejšnjega lastnika kot prednika in novega lastnika kot pr naslednika. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava CIVILNO IN STVARNO PRAVO PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE SPLOŠNO Lastninske pravica je izključujoče narave.…. spojitev in zmešanje. Novo pridobljena lp ni vezana v ničemer na morebitne omejitve. najdba. da je predmet lp. Za pridobitev lp so postavljeni 3 pogoji. Lastnik je lahko vedno en pravni subjekt.sposobnost pridobitelja. prilastite. Lp se pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku. Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh. ● Relativna. v drugem pa z izdelavo nove stvari.ABSOLUTNI IN RELATIVNI NAČIN PRIDOBITVE Pridobitev lastnine je lahko: ● absolutna. da stvar pri pridobitelju nastane na novo. ki so bremenile lp prejšnjega lastnika. (4) odločba državnega organa. V prvem primeru se pridobi z prilastitvijo. Upoštevati je treba načelo specialnosti. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega lastnika včasih celo proti njegovi volji. (3) zakon.pravni temelj za pridobitev lp. pod katerimi pravica prejšnjega lastnika ugasne in pridobi pravico novi lastnik. 56 . ○ odločba državnega organa (= sodišča ali upravnega organa).lp se lahko pridobi na stvari. temveč se pridobi od predhodnika (prednika).

2) tradicijski učinek → ločitev prodaje (posel obligacijskega prava) in prenosa (posel stvarnega prava) lastninske pravice. kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela. ki jih določa zakon. ter izpolnitev drugih pogojev. ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari. – če sta se stranki dogovorili. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. KERESTEŠ. RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST 57 . da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). Kadar je stvar obremenjena z omejeno stvarno pravico je posledica načela nemo plus to. NAČELO NEMO PLUS ► Lastnik ne more na drugega prenesti več pravic. Poleg obligacije je potreben za prenos lp še en element = tradicija. V ZK je izražena preko načela zemljiško-knjižnega prednika. člen SPZ . ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). zakona ali odločbe državnega organa. PRIDOBITEV LP NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA SPLOŠNO → najpogostejši in najpomembnejši način pridobitve lp. iz katerega izhaja:  obveznost prenesti lastnino. iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. 40. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). 39. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Lastnina preneha na 3 načine: I. 2.Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel. II. člen SPZ . da s stvarjo razpolaga. dedovanja. (4) Če je stvar v posesti tretjega.ključni element je VOLJA odsvojitelja in pridobitelja! → RELATIVNI način prenosa lp .(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. = izraz načela »Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet«. kot jih ima sam! Temeljno načelo glede prenosa lp je. opuščena stvar postane nikogaršnja stvar (res nulius). če sam ni lastnik stvari ali če ni pooblaščen. se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku. da mora biti prenosnik sposoben razpolagati s pravico. fizično uničenje stvari. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. člen SPZ . V primerjalnem pravu se pojavljata 2 osnovni rešitvi: 1) translativni učinek prodajne pogodbe → lp prehaja s sklenitvijo prodajne pogodbe. ki je predmet prenosa (RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST). Razpolaga se lahko popolno (odsvojitev pravice) ali omejeno (obremenitev z omejeno stvarno pravico).Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla. S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja. 60. da prenosnik pridobitelju ne more prenesti lp. (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine.pri prenosu lp gre za prenos ŽE OBSTOJEČE lastninske pravice s subjekta A (prenosnik) na subjekt B (pridobitelj). Razpolagalno sposobnost ima praviloma lastnik stvari. opustitev (derelikcija. Načelo pomeni. Za prenos se zahteva veljaven pravni posel. pridobitev lastnine s strani druge osebe. da je lahko lp na neki stvari predmet prenosa zgolj v obsegu. in  izpolnitev drugih pogojev. (temelj pravnega prometa) → IZVEDENI (derivatni) način prenosa lp . III. na kateri je možno pridobiti lastnino z okupacijo. ki pomeni njeno izročitev.Odgovori na vprašanja dr. ki jih določa zakon. v kakršnem ta pripada prenosniku. zavrženje) – dovoljena samo pri premičninah.

● abstrakten odnos = oba posla sta med seboj ločena.razpolagalna sposobnost odsvojitelja. NAČELO KAVZALNOSTI Kakšen je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom? Možni sta 2 rešitvi: ● kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost razpolagalnega posla. in novega lastnika. prodajalec pa mora zahtevati izročitev nazaj. ki jih predstavljajo:  načelo zaupanja v zemljiško knjigo. . . .2. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.pridržek lp. 63. ki določa obveznost (zavezo) prenesti lp 58 . kjer se lp prenaša pod odložnim pogojem. . Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v časovni točki.  možnost pridobitve lastnine s pravnim poslom. Ima 2 sestavini (komponenti): 1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika. ki jih določa zakon.Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj. člen SPZ . KERESTEŠ.čl) ne more biti vezna na rok ali pogoj. da želi pridobiti lastnino. Sledi mu: (2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava.razpolagalni pravni posel. Stvarnopravni posel predstavlja izpolnitev obligacije. . 4. SPZ uveljavlja kavzalen odnos z določenimi izjemami. 63. OMEJENA MOŽNOST POGOJNEGA PRENOSA LP Lp v skladu s splošnim načelom (37/II.6. na premičninah pa izročitev. 2. kar pomeni. Če je zavezovalni posel neveljaven. ko je končan razpolagalni posel v vseh sestavinah = pri nepremičninah z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacije). Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. Sam razpolagalni posel ne zadostuje za prenos pravice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava NAČELO LOČEVANJA MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM POSLOM Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla: (1) zavezovalni posel = obligacijskopravna pogodba s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine in iz katere izhaja pravni naslov za prenos lp . iz katerega izhaja obveznost prenesti lp.prenos lp v zavarovanje. da želi prenesti lastnino. Ta prepoved na nepremičninskem področju velja absolutno. vpis v zemljiško knjigo pri nepremičninah. Pri stvarnih pravicah na nepremičninah je to vpis v zk. da prenos lastnine ni uspel. kupec ostane lastnik. Predpostavki veljavnega pravnega naslova in sporazuma o prenosu lp sta ABSOLUTNI → neizpolnitev enega ali drugega pogoja ima vedno za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice.Odgovori na vprašanja dr.3. ampak je v skladu s publicitetnim načelom potrebno še navzven razvidno realno dejanje.veljaven zavezovalni posel. 2) realna sestavina: 1. kjer gre praviloma za prenos lp pod razveznim pogojem. Tu niso dopustne nobene izjeme. PREDPOSTAVKE PRENOSA LP Predpostavke prenosa lp lahko strnemo v štiri ključne elemente: . člen pa na premičninskem področju dopušča 2 izjemi. zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice. ZAVEZOVALNI POSEL = pravni posel. izročitev (tradicija) pri premičninah.izpolnitev drugih pogojev. sklenjenim z nelastnikom.

Primer 3: A proda in izroči B-ju umetniško sliko. da je bila slika vredna nekajkrat več. B pa ima v mislih prodajno pogodbo. Predpostavka veljavnega zavezovalnega posla prav tako ni izpolnjena. 59 . da pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena. To je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem.oblika. tako da ni veljavne obveznosti za prenos lastninske pravice. da prenese lp. Primer 2: A proda in izroči B-ju 10 gramov hašiša. vendar je to A-ju zamolčal. Kljub izročitvi je A zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla ostal lastnik kolesa. zato B kljub izročitvi zaradi neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla ni postal lastnik. da gre za najemno pogodbo.pravna in poslovna sposobnost strank.Odgovori na vprašanja dr. da se šteje. Praviloma gre za posel obligacijskega prava:  prodaja. Za zavezovalni posel se ne zahteva nobena oblika. vendar A misli. tako se šteje. Neposredno spreminja obstoječe lastninske. in . RAZPOLAGALNI POSEL Splošno Za veljaven prenos lp se zahteva veljaven razpolagalni posel. Pogodba je seveda nična. Odstop od pogodbe ima učinek ex tunc. izročitvi premoženja. Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku. Obveznost prenosa lp je kot pravni naslov ključni element zavezovalnega posla.prenos lastninske in druge premoženjske pravice. iz katere izhaja obveznost prenesti lastnino. KERESTEŠ. A kolo tudi izroči B-ju.obremenitev lastninske in druge premoženjske pravice z omejeno stvarno pravico (ustanovitev hipoteke) Razlikovanje med razpolagalnim in zavezovalnim pravnim poslom! Razpolagalni posel je posel stvarnega prava. . da B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lp na pomarančah. Veljavnost zavezovalnega posla Zahteva se: . če je predpisana. če se veljavno sklenjen posel pozneje razveljavi z učinkom ex tunc (uspešno izpodbijanje zavezovalnega posla. in da je B poznal pravo vrednost slike. A uspešno izpodbija prodajno pogodbo. da so neustrezne kakovosti. darilo. ki je pravni naslov za prenos lp. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava = posel obligacijskega prava → posledica = TERJATEV! Splošno Za prenos lp se zahteva veljaven zavezovalni posel. Ne sme biti torej že od samega začetka ničen ali neobstoječ. medtem ko je zavezovalni posel posel obligac. da prenaša lp in pridobitelj izjavi.možnost. ob vložitvi predloga na ZK). prava. Zaradi neujemanja volj ni sklenjena ne ena ne druga pogodba. Gre za pravni posel. . obligacijsko pogodbo. B odstopi od pogodbe. določljivost in dopustnost izpolnitve. s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. ko naj bi prenos lp pridobil učinek (v trenutku izročitve. s prodajno pogodbo). Tu gre za stvarnopravni posel. Pozneje se izkaže. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. razveza ali odstop. lahko tudi izpolnitev razveznega pogoja) . Najbolj tipična primera razpolagalnih poslov sta: . Tedaj se šteje. Posledica izpodbijanja je. Primer 4: A proda in dobavi B-ju pošiljko pomaranč. da jo sprejema. stvarnopravnih posledic pa še ni. za katere se izkaže. kot je znašala kupnina.  pogodba o dosmrtnem preživljanju. iz katerega izhaja obveznost odsvojitelja. da zavezovalni posel ni bil nikoli veljavno sklenjen. Skupna značilnost → sedanji lastnik se zaveže prenesti lp novemu lastniku! Nastane le zaveza (npr.  prenos lp kot vložek v societeto ali pravno osebo. Primer 1: A in B skleneta pogodbo glede A-jevega gorskega kolesa. menjava. to je stvarnopravne položaje. Tako B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lastninske pravice. v katerem odsvojitelj izjavi.

čigar pravica se prenaša. svoje kolo. B še pred iztekom dogovorjenega roka vzame kolo v kolesarnici in si ga odpelje v svoj vikend na Dolenjskem. Primer: A proda B-ju . 60 . k. obremenjuje ali preneha. A na počitnicah zaradi pomanjkanja snega močno poškoduje drsni ploskvi smuči. Dovolilo je nujen pogoj za vpis. ker B ni privolil v njeno pridobitev. če med sklenitvijo prodajne pogodbe in dogovorjenim trenutkom izročitve pride do bistvenih sprememb okoliščin (npr. ni razpolagalni posel.« Premičnine Praviloma se ne zahteva nobena oblika. KERESTEŠ. Odsvojiteljev podpis na zk dovolilu mora biti overjen.Odgovori na vprašanja dr. Pogojna pridobitev je dopustna izključno glede premičnih stvari. zato jih B noče več sprejeti. Ko prenosnik izroči premičnino pridobitelju in jo ta sprejme. Blatni dol. v katerem si bo A kupil novo kolo. ki je temelj za vpis. na ime in v korist Petra Nemaniča. vzel sam. ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. A pusti smuči v veži pred B-jevimi vrati in oddide domov. sprejemati lp na premičnini. ki ga ima s prenosnikom. s katero se prizna obligacijskopravna pravica glede neke stvari. EMŠO 0101950000000. lahko pa se k takšni pogodbi tudi pripne kot samostojna listina. (2) Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine. poškodovanja predmeta prodaje). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Predmet v zk dovolilu mora biti določen (za veljavnost obligacijskopravnega posla zadošča določljivost). svojemu sosedu v stanovanjskem bloku. Primer: »Albert Posestnik. zato ni mogoč pridržek lastninske pravice na nepremičninah. predmet določen. pri čemer se dogovorita. Sklenjena prodajna pogodba ga samo zavezuje. ker z njim še ni posegel v svojo lp na kolesu. B ni pridobil lastninske pravice. ki je v skupni kolesarnici v bloku . Takšna označba nepremičnine pa v skladu z načelom specialnosti ne zadošča v ZK dovolilu. A s tem ravnanjem ni prenesel lp. 49. pisno ali s konkludentnimi dejanji. V skladu z dogovorom bo B lahko kolo.o. B-ju pa daje pravico v zvezi s kolesom. da se bo prenos lp opravil šele po tem. Navesti je treba št. da bo B pridobil lastninsko pravico šele po preteku dvotedenskega roka. Lahko se opravi ustno. 5. predpostavka razpolagalnega posla ni izpolnjena. Razlike glede določitve nepremičnine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadošča že določljivost predmeta. Šele ko bo A prenesel lp. izrecno in nepogojno dovoljujem vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. Zemljiškoknjižni vpis pridobitve lp ne more biti pogojen. Če pridobitelj pridobi posest premičnine v nasprotju z dogovorom. spreminja. bo šlo za razpolaganje. Nepremičnine Na nepremičninskem področju je razpolagalni posel ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO (intabulacijska klavzula). Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hiše na določenem naslovu veljavna. medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu – ZK dovolilu. namreč da od A-ja zahteva prenos lp. 2000 Maribor. 100. ker B ni prišel do poseti sporazumno z A-jem. 277. ker prodajna pogodba kot zavezovalni posel ne posega v A-jevo lp. A še ni razpolagal. da B-ju prenese lp. ampak zavezovalni.(1) Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Suha pot 6. Prav tako se lahko predpostavka razpolagalnega posla prepreči. da izjavljata voljo prenašati oz. ker še ni bil izpolnjena predpostavka stvarnopravnega posla. parcele zemljišča in oznako k. Primer: A proda B-ju svoje smuči. Zk dovolilo je največkrat del pogodbe. pri čemer se dogovorita. EMŠO 01029500010000. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Obligacijska pogodba. se šteje. Zemljiška ul. da dovoljuje vpis v zk. ostaja A-jeva lastninska pravica nespremenjena. Primer: Če A svoje kolo zgolj proda B-ju. vpisani v vložku št. ko se A vrne s počitnic. Zavezovalni pravni posel ustvarja zavezo (novo terjatev). Ptuj. št. Toda dokler ta prenos ni opravljen. spremembo ali izbris zk pravic. ki je izrecna in nepogojna pisna izjava tistega. razpolagalni pravni posel pa učinkuje na že obstoječo pravico (prenaša ali vsebinsko spreminja – utesnjuje).o. člen SPZ .

pravica na avtomobili ne preide s prepisom prometnega dovoljenja. ker jo je naprimer izgubil. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. če gre za kmetijsko zemljišče mora preveriti odobritev za pridobitev lp s strani upravne enote. ki zahteva. ki zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij na premičninskem področju. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava DRUGI POGOJI. Npr. da pridobitelj lahko začne izvrševati posestna dejanja nad stvarjo. SPZ predvideva: .izročitev na kratko roko (traditio brevi manu). Nadomestna (fiktivna) izročitev. Če ZK dovolilo ni že del prodajne pogodbe mora biti priloženo listini o prodajni pogodbi. ni pravni posel.) Gre za prenos posesti s sporazumom strank. kar je treba. Podpis prodajalca na pogodbi mora biti overjen. da prenosnik izroči ključe in/ali prometno dovoljenje. ki vsebuje zk dovolilo glede vknjižbe. torej da pridobitelju izroči stvar v posest (traditio). da prenosnik izročitelju omogoči. Pri avtomobilu je navadno dovolj. ki morajo biti opravljena ob prenosu lp.: Last. Ugotoviti mora spoštovanje določb o predkupni pravici občine na poselitvenih območjih. overitev podpisa ni potrebna. Brez vpisa v zk se lp na nepremičnini pravnoposlovno ne more pridobiti. ali mu je bila ukradena. 61 .Odgovori na vprašanja dr. Ta način izročitve pride v poštev zlasti takrat. Za dejansko izročitev torej zadostuje. da začne dejansko izvrševati oblast nad stvarjo. da prenosnik stori vse. s katerim je vpisana v ZK. KERESTEŠ. ampak realno dejanje. KI JIH DOLOČA ZAKON SPLOŠNO Lastninska pravica ima absolutno naravo. Če lp želi pridobiti tuj državljan mora preveriti obstoj vzajemnosti. izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine. .čl SPZ – mišljeno je realno dejanje. znakom. 40. zato morajo biti njeni prenosi navzven razpoznavni. tako da so se izoblikovale različne nadomestne (fiktivne) oblike izročitve (60. Vpis v zk je pri prenosu lp konstitutiven element. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Notar mora v okviru overitve podpisa preveriti ali so izpolnjene davčne obveznosti. ampak z izročitvijo v posest. ki pomeni njeno izročitev. Prenosnik. brez dejanske izročitve.izročitev na dolgo roko (traditio longa manu). Simbolična izročitev. izroči stvar neposredno v roke pridobitelju. ki se predlaga. pri premičninah pa izročitev). dejanska izročitev lahko pomeni tudi prevelik in nepraktičen formalizem. Zk sodišče dovoli vknjižbo lp na pridobitelja na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa. da odsvojitelj pridobitelju prenese posest stvari. Pridobitev lp v ZK se vpiše z vknjižbo. Overitev podpisa na ZK dovolilu ZZK-1 je uvedel delitev pristojnosti med notarjem in ZK. Prepis prometnega dovoljenja ima zgolj javnopravno in ne stvarnopavne funkcije. Praviloma se izročitev opravi kot dejanska izročitev stvari v neposredno posest pridobitelja (traditio vera). dejanja. v kateri navadno eden od členov pogodbe vsebuje zk dovolio. ki je neposredni posestnik stvari. Če je ZK dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa. PREMIČNINE – IZROČITEV V 60/1 členu SPZ je glede premičnih stvari kodificirano tradicijsko načelo. V tem primeru mora biti podpis overjen na ZK dovolilu in ne na pogodbi. kadar stvari nima v svoji posesti. Včasih je dovolj za dejansko izročitev stvari. (pri nepremičninah je to vpis v ZK. NEPREMIČNINE – VPIS V ZK Na nepremičninskem področju je poleg zavezovalnega posla in zk dovolila potreben vpis v zk. čl. ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla. Dejanska izročitev. Če gre za prodajno pogodbo je to zapis prodajne pogodbe. torej pridobitni način v ožjem smislu → gre za formalnosti oz. Izročitev z listino. To je poseben primer traditio vera. izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izročitvijo ali drugačno označitvijo stvari. Nepremičnina mora biti v listini označena z ident.

medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. da bi mu jih ta lahko na podlagi prodajne pogodbe izročil. samo zato. ki je na ogled v galeriji in je A-jeva last. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in lp. medtem ko stvar. Stranki se dogovorita. Kaj če bi jima padla na tla? Izročitev ima praktičen pomen predvsem takrat. Posestni konstitut se lahko uporablja kot izročilno dejanje pri prenosu lp v zavarovanje. vendar si hoče še za nekaj časa zagotoviti njeno uporabo. Prenos lastninske pravice se torej opravi samo z dogovorom med strankama. če je B smuči posodil naprej svojemu sinu C-ju. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - posestni konstitut (constitutum possessorium). ki se nahajajo na smučarskem servisu . da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. V tem primeru torej B-jeva nelastniška neposredna posest konvertira v lastniško neposredno posest. (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine. Primer: A je lastnik smuči in jih posodi svojemu prijatelju B-ju. ko je prav tako pomembno. pri T-ju. da bo B sam šel po smuči k T-ju. 60.  Posestni konstitut (constitutum possessorium) – je oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in pridobitelj se dogovorita. ki bi jo vnovič postavil na njeno mesto.ko je T obveščen o prenosu. da mu slednji stvar odsvoji. ko stvar. ki je predmet prenosa. Prenosnik prenese pridobitelju svojo posredno lastniško posest. Tudi v tem primeru ne bi bilo praktično. ki pomeni njeno izročitev. Posest in z njo lp se ne preneseta s samim dogovorom med prenosnikom in pridobiteljem. (4) Če je stvar v posesti tretjega. Ker bi bilo zelo nepraktično čakati. – če sta se stranki dogovorili. da je vaza del razstave. S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja. temveč tretje osebe. če bi moral A sam dvigniti smuči. Na primer. kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela. da je prenosnik neposredni lastniški posestnik. člen SPZ . Izročitev na kratko roko je mogoča tudi. nakar bi jo ta spet izročil A-ju. če je pridobitelj zgolj posredni posestnik stvari. ostane tam kjer je bila.  Izročitev na kratko roko (traditio brevi manu) – navadno se uporablja. ki se odpravlja na smučarske počitnice. B pridobi lastninsko pravico v trenutku. da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). da bi jo lahko dejansko izročil B-ju. da bi smuči (zaradi prenehanja posodbenega razmerja) vrnil A-ju. praviloma začasno. KERESTEŠ. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino.(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. da jih kupi. če je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom. B obišče galerijo in kupi od A-ja dragoceno kitajsko vazo. ki se uporablja. Pomembno je. in stare podari mlajšemu bratu B-ju.  Izročitev na dolgo roko (traditio longa manu) . Stranki se dogovorita za takojšnje plačilo in prenos lp. Tu lahko govorimo o posrednem posestnem konstitutu. da vaza ostane v galeriji vse do konca razstave. Ni nujno. glede katerih nima več nobenega interesa.Odgovori na vprašanja dr. V tem času se A odloči. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). da pokliče A-ja in se z njim sporazume. ko je prenosnik odsvojil stvar. ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari. da se B vrne s počitnic. da stranki dovolj jasno izrazita voljo po prenosu lastninske pravice. S smučmi je B tako zadovoljen. se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku.je oblika fiktivne izročitve. lahko je tudi posredni lastniški posestnik. Bilo bi zelo zamudno. da bi A vzel vazo v roke samo zato. da prenosnik tudi po prenosu lp obdrži stvar v svoji neposredni posesti. brez realnega dejanja. Primer: A je lastnik umetniške galerije. ki je posredni lastniški posestnik dogovori. na popravilu pri T-ju. samo zato. da bi jih lahko dejansko izročil B-ju. temveč šele z obvestilom (notifikacijo) tretjega! Primer: A je lastnik smuči. se A z B-jem pogodi. Toda glede na to.da si bo kupil nove smuči. ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). 62 . ni v neposredni posesti prenosnika. se izročitev šteje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve. medtem ko tretji ostane nelastniški neposredni posestnik.

da L kot posredni lastniški posrednik B-ju odsvoji vazo. SPZ. jo obremeni. 64/3 SPZ . proda stvar kupcu in mu jo izroči v posest. Na zavezovalni ravni pa posredni zastopnik nastopa v lastnem imenu in zgolj za račun zastopanega. Prevoznik nastopa kot izročilni zastopnik.Odgovori na vprašanja dr. Na podlagi dogovora z L-jem B pridobi posredno lastniško posest. SPZ je poenotil pravne posledice zastopanja na razpolagalni ravni.Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom. ki mu je bila stvar prvemu izročena. 202/1 SPZ – Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. ne more postati lastnik stvari na podlagi 64. člen SPZ . je lp pridobit tisti. ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati. ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest. čl. oseba X X X RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST Je sposobnost razpolagati z neko premoženjsko pravico.  Naknadna pridobitev lastninske pravice Prodajalec. ko prevoznik blago izroči kupcu ali njegovemu zastopniku. temveč je njen lastnik tretja oseba L. pridobi lp. Tabela za lažje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izročitev na kratko roko izročitev na dolgo roko PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Primer: Lastnik galerije A ni sočasno tudi lastnik vaze. Je pogoj za 63 . primeru se lahko L in B dogovorita. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematičen. ker omogoča zlorabe. To je sposobnost imetnika stvarne ali druge premoženjske pravice.  Izročitev po zastopniku: pomembna. V tem. 62. da to pravico prenese. če je bila premičnina izročena njegovemu zastopniku. to pravico pa je pridobil kasneje. kjer gre za vnaprejšnjo izročitev stvari za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti. ki jo ima v neposredni nelastniški posesti A. Gre za nepravega prodobitelja (ker odsvojitelj ni bil lastnik). spremeni ali se ji odpove. člen SPZ – (1) Če je bila premičnina izročena. ko je treba blago prepeljati od prenosnika k pridobitelju. Poleg tega pridobitelj. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Zato 202/1 SPZ glede prenosa lp v zavarovanje zahteva. člen SPZ ne ureja! 61. Pomemben je zlasti pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. je v obvestitvi tretjega. pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat. (2) Če Je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem.Izročitev premičnine pridobitelju se šteje za opravljeno. Navzven ni vidna. ki nima lp. Pridobitelj pridobi lp šele. razen če takrat ni več v dobri veri. ki je dala vazo A-ju na posodo. ko prenosnik pridobi pravico razpolagati s stvarjo → ko pridobi razpolagalno sposobnost. Če mora poskrbeti za prevoz prodajalec se izročitev šteje za opravljeno. ki je pridobil stvar od razpolagalno nesposobnega prenosnika zgolj s posestnim konstitutom. Nepravi pridobitelj. ko jo pridobi odsvojitelj. da je sporazum o prenosu lp sklenjen v obliki notarskega zapisa. Razlika med izročitvijo s posestnim konstitutom in izročitvijo na dolgo roko . Kasneje prodajalec pridobi lp = naknadna pridobitev lp. Le-ta je lahko zastopnik prodajalca (odsvojitelja) ali kupca (pridobitelja). KERESTEŠ. Če mora za prevoz poskrbeti kupec se izročitev šteje za opravljano. Pri posestnem konstututu ni obvestitve tretjega!!! Izročitev se izvrši izključno med prenosnikom in pridobiteljem. neposredni posestnik pa v imenu zastopanega in za njegov račun. bi lahko pridobil lp s priposestvovanjem (v dobri veri kupil tujo stvar) – tega 61.  Aticipirani posestni konstitut – posebna oblika posestnega konstituta. ko prodajalec (ali zastopnik) blago izroči prevozniku. je takrat pridobljena tudi lp.

Tako v primeru lastnikovega stečaja dobi razpolagalno sposobnost stečajni upravitelj. ki zastavnemu upniku daje pravico odsvojiti predmet zastave. Možnost pridobitve lp od razpolagalno nesposobne osebe je odmik od tradicije rimskega prava. ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico. sposobnost razpolaganja s tem blagom. V skladu s tem načelom se tisti. 44/2 SPZ . ki pridobi na podlagi odplačnega pravnega naslova. ki je torej nelastnik. da so ti podatki točni in za to ne sme trpeti škodljivih posledic. ki zaupa v podatke v zemljiški knjigi. ki lastniku odvzema razpolagalno sposobnost je 167. od katere so mogoče izjeme. Na premičninskem področju posebna ureditev pridobitve lp »a non domino« (64. Nelastnik je nekakšen dvojnik lastnikove razpolagalne sposobnosti.pravni posel.čl. V izjemnih primerih lahko zakon lastniku razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugi osebi. PREMIČNINE 64 . člen SPZ varuje samo tistega pridobitelja. Lahko ima 3 različne temelje: . člen SPZ. Skupni pogoj je. ker pri premičninah ni možnosti vpisa stvarnih pravic v javne registre in zgolj posest zagotavlja publiciteto lp. člena tega zakona. A kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju. da 64. Primer: B s priposesvovanjem pridobi lastninsko pravico na A-jevi nepremičnini in se ne vpiše v zemljiško knjigo. Mogoče pa je dobiti tudi lp na nepremičnini a non domino na podlagi splošnega načela zaupanja v zk (10.čL. ki nima razpolagalne sposobnosti. VARSTVO PRED RAZPOLAGALNO NESPOSOBNOSTJO SPLOŠNO Razpolagalna sposobnost je eden glavnih pogojev za prenos lp in hkrati edina predpostavka. ki je del same pravice. lahko zanese. pridobljena s priposestvovanjem. ne sme biti na škodo tistemu. medtem ko stečajni dolžnik ostaja lastnik stvari. ki pošteno ravna in zaupa podatkom v ZK. ampak upravičenje. KERESTEŠ. če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. NEPREMIČNINE Na nepremičninskem področju je mogoča pridobitev lp na nepremičnini »a non domino« na podlagi splošnega načela zaupanja v ZK. ki prikazuje A-ja kot lastnika nepremičnine. člen SPZ . podeli trgovcu na drobno. Ne glede na A-jevo razpolagalno nesposobnost je C na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Dokler je lastnik razpolagalno sposoben. tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo. SPZ) omogoča pridobitev lp od odsvojitelja. . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 64. medtem ko se načelo zaupanja v ZK lahko uporabi tudi pri neodplačnih pridobitvah. Kdor pa izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga pa nosi vse posledice takšne opustitve. lahko to sposobnost podeli drugi osebi.Odgovori na vprašanja dr.lastnino stvari oz. da je pridobitelj dobroveren. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava veljavnost razpolagalnega posla. SPZ). ki je trgovcu na drobno dobavil trgovsko blago pod lastninskim pridržkom. . Primer: Dobavitelj – trgovec na debelo. še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. imetništvo pravice. ki je dosledno spoštovalo načelo nemo plus.zakonsko odločbo.Pravica. Drugi primer.(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju precej večja kot na nepremičninskem. Ni lastnost pravnega subjekta tako kot pravna in poslovna sposobnost. Bistvena razlika pri predpostavkah pa je.

dodatni pogoj (64/2 SPZ) – (alternativno eden od njih) = pogodba mora biti sklenjena v obliki. Ker A še vedno ni rešil svojih finančnih težav. na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar. če izpolnjuje druge predpostavke za pridobitev lp: . KERESTEŠ. prenese isti tovornjak fiduciarno tudi banki B2. drugi pa da gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve. . če je zavezovalni posel prodajna ali menjalna pogodba. b) de je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel. čl. Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi lp na premičnini. . 2. da pridobitelj ne sme. Dobra vera mora obstajati v trenutku izročitve stvari. Nelogično bi bilo. čeprav nima razpolagalne sposobnosti. Dobrovernost v kontekstu 64. Primer: A posodi B-ju prenosni računalnik. da prenosnik s stvarjo ni sposoben razpolagati. izročitev se opravi s posestnim konstitutom.člen. 65 . O odplačnosti ni nobenega dvoma. Nesporno pa je. kjer mora biti publiciteta posebej varovana:  če je bila premičnina prodana NA JAVNI DRAŽBI.da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla. Odplačna zavezovalna posla sta npr.da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. Primer: A fiduciarno prenese tovornjak banki B1. Še pred dogovorjenim rokom za dejansko izročitev A obišče B-ja in zahteva. pogodba. da ima prenosnik stvar v svoji posesti.  če je prenosnik pridobil prem. mora biti odplačne narave. če so izpolnjeni naslednji kumulativno postavljeni pogoji: . Dobra vera Poleg odplačnosti je poglavitna predpostavka.Odgovori na vprašanja dr. SPZ ureja pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe (a non domino). . ki je v finančnih težavah.tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. niti mu ni treba vedeti. da pridobitelj pridobi lp). Neodplačni pravni naslov pa je zlasti darilna pogodba. 1. glede katerih je bil pridobitelj dobroveren.sklenjen mora biti razpolagalni posel (namen strank mora biti. da mu ta vrne računalnik. se dogovorita za takojšnjo izročitev s posestnim konstitutom. Zato ugasnejo tudi vse druge pravice na stvari. da gre za pridobitev lp na podlagi zakona. Tudi v tem primeru se izročitev opravi s posestnim konstitutom. proda dobrovernemu Cju. člena SPZ Pridobitev na podlagi 40. Drugi pogoji iz 40. hkrati pa bi rad dobil kupnino. ki pravnopolitično opravičuje pridobitev lp pridobitelja. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. c) da je bila stvar izročena pridobitelju drugače kot s posestnim konstitutom. člena SPZ je mogoča izključno v povezavi s pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. v posest PO VOLJI NJENEGA LASTNIKA.njegova pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu. Nekateri menijo. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 64. tega pa slednji. da te pravice ne obstajajo. na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje.  če prenosnik daje takšne premičnine v promet V OKVIRU SVOJE DEJAVNOSTI. da gre za originarno pridobitev (lp se ne pridobi od prednika temveč na novo nastane).izvršen mora biti prenos posesti v skladu s 60. Drugače kot pri priposestvovanju velja pravilo »mala fides superveniens non nocet«. (4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari. . Pridobitelj pridobi lp. Zaradi A-jeve razpolagalne nesposobnosti prenos od A-ja na B2 ni veljaven. člena SPZ: a) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova. če je pridobitelj v dobri veri misli. da bi se B lahko uprl A-jevi zahtevi s sklicevanjem na C-jevo pridobitev lastninske pravice. Odplačnost Pravni posel. SPZ (razen posestnega konstituta).da je pridobitelj v dobri veri. Pridobitelj gradi svojo dobrovernost zlasti na dejstvu. Ker B računalnik še nekaj tednov potrebuje.člena pomeni. .

se ne glede na dobrovernost ne more sklicevati na 64. in sicer v roku treh let od pridobitve posesti. pri neodplačni pridobitvi).pridobitev od prenosnika. pa pridobi premičnino prosto bremen. Če pridobitelj v dobri veri misli. če izpolnjuje tudi preostale predpostavke iz 64. Povezava s priposestvovanjem Če ni izpolnjen kateri od pogojev iz 64. (5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja. vendar mora biti pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih. Usoda pravic tretjih Ko dobroverni pridobitelj pridobi lp. Tako je C vseeno lahko pridobil lastninsko pravico. da mu premičnino proda po prometni ceni. če ima ta zanj poseben pomen. ki pri svoji dejavnosti daje takšne stvari v promet. Vendar pa v primeru. da se šteje. ta pa jo proda in izroči naprej c-ju. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo Če lastnik odsvoji premično stvar. kdor na podlagi tega člena izgubi lp na premičnini. načeloma prenehajo tudi pravice tretjih na premičnini. če so poleg dobrovernosti izpolnjeni drugi pogoji (pridobitev mora temeljiti na veljavnem in odplačnem pravnem naslovu. Prodaja stvari se mora zahtevati v roku 1 leta od prenehanja lp. ko se opravi dejanska izročitev. ko odsvojitelj pridobi posest premičnine na podlagi sprva veljavne pogodbe o odsvojitvi. da B.Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo.Odgovori na vprašanja dr. ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika. torej od trenutka ko jo pridobi dobroverni pridobitelj. Primer: A proda in izroči umetniško sliko B-ju. ki se pozneje razveljavi z učinkom »ex tunc«. člena SPZ daje tistemu. če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. da premičnina ni obremenjena. ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom.pridobitev od osebe. člena Varstvo je omejeno na 3 primere: . Stvar posebnega pomena 64. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da takšen prenos ni temeljil na veljavnem zavezovalnem poslu in da je zato neveljaven. če je bila premičnina prodana na javni dražbi. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Ker je banka B2 » pridobil« s posestnim konstitutom. prenos posesti se ne sme izvršiti s 66 . člena SPZ. z učinki ex tunc zaradi zmote. ki ima zanj poseben pomen. bo navadno lahko pridobil lp s priposestvovanjem. priposestvovalni rok začne teči šele. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. tako da ni bil sposoben razpolagati s sliko. ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico (predvsem neposestno zastavno pravico). . pridobitelj pa je dobroveren (npr. in .člena SPZ. KERESTEŠ. Vendar pa je B pridobil sliko v posest po volji lastnika A-ja. člen SPZ. Posledica načela kavzalnosti je. Zatem je zavezovalni posel med A-jem in B-jem razveljavljen. ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. Ureditev v SPZ zajema tudi položaje. pravico od novega lastnika zahtevati. naj mu premičnino proda po prometni ceni. da se šteje. Posebni primeri pridobitve 64/2 SPZ . pridobitelj v skladu z načelom absolutnosti stvarnih pravic in načelom nemo plus pridobi lp. sklenjen mora biti razpolagalni posel. sam nikoli ni pridobil lastninske pravice. ki je odsvojil sliko c-ju. in sicer na podlagi razveljavljene pogodbe med njima.nakup na javni dražbi. Posledica razveljavitve v skladu z načelom kavzalnosti je.

ko so izpolnjeni vsi pogoji. Edino priposestvovanje je mogoče tako pri premičninah kot nepremičninah (zato urejeno v splošnih pravilih o pridobitvi lp). ki je vsebovalo pogoj. pridobitev lp na plodovih. ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za njeno pridobitev. Primer: A proda in izroči B-ju gorsko kolo. mora temeljiti na pravnem naslovu.čl. ZTLR opisanih položajev). lahko pa po desetih letih nepremičnino priposestvuje. pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe. Glede na posest je enotno urejeno – izhaja iz dobroverne lastniške posesti. 2. vendar hkrati s posestjo ni pridobil tudi lp. kdor poseduje kot lastnik in misleč.spojitev. prirast premičnine k nepremičnini. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava posestnim konstitutom in podan mora biti eden od treh v drugem odstavku 64. ki jih določa zakon. pri premičninah je potrebna izročitev. izdelava nove premičnine. Ničnost zemljiškoknjižnega dovolila ima za posledico. na nepremičninah pa brez vpisa v zk. najdba zaklada. da je lastnik. 1. na škodo pravega lastnika. Možno je le. Priposestvovanje varuje interese priposestvovalca s tem. neodvisno od volje udeleženih subjektov. ki ima razpolagalno sposobnost. B se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila.3. Slednji ne pridobi lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Pri nepremičninah se zahteva ZK dovolilo kot razpolagalni posel in vpis v ZK. To so. pri terjatvah zadostuje razpolagalni posel – cesija. pridobitev lp na nepr. Pridobitev lp na podlagi načela zaupanja v ZK je mogoča samo pri nepremičninah. da B ne postane lastnik nepremičnine na podlagi pravnega posla. Vsako razpolaganje torej mora temeljiti na zavezovalnem poslu. prek ustreznega razpolagalnega posla in izpolnjevanja morebitnih dodatnih zakonskih pogojev. Prepričanje priposestvovalca. Ničnost zavezovalnega posla ima na podlagi načela kavzalnosti za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice v odnosu med A-jem in B-jem. Priposestvovanje torej naknadno sanira prvotno neveljavne pridobitve lp. prirast premičnine k drugi premičnini. Ta sistem ne velja zgolj za prenos lp. skupen premičninam in nepremičninam. prilastitev. pomešanje. če nekdo pridobi lastniško posest stvari.2. KERESTEŠ. da mu po daljšem času dobrovernega izvrševanja lp to pravico. PRIPOSESTVOVANJE Priposestvovanje je zakonski pridobitni način. Kot razpolaganja s premoženjsko pravico je treba šteti vse pravnoposlovne pojavne oblike. Vse načine pridobitve lp na podlagi zakona prištevamo med izvirne načine pridobitve lp. vendar je prodajna pogodba nična.na podlagi načela zaupanja v zk. Kdor je že de facto lastnik stvari. tudi prizna. PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONA Lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona v trenutku. iz katerega izhaja pravni naslov. postane še de iure. . razpolaganje pa izvrši subjekt. Gre za izviren (originaren) način pridobitve lp. lahko pa kolo po treh letih priposestvuje. ENOVIT SISTEM PRAVIL O RAZPOLAGANJU S PREMOŽENJSKIMI PRAVICAMI V poglavju »pridobitev pravice na podlagi pravnega posla« (4. Lastnino lahko priposestvuje le. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. temveč za vsa razpolaganja s premoženjskimi pravicami. ki imajo za posledico prenos premoženjske pravice iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta ali ustanovitev omejene stvarne pravice na že obstoječi premož. najdba. pravici.Odgovori na vprašanja dr. priposestvovanje. Vsi drugi načini se nanašajo na pridobitev lp na premičninah. 67 . da je lastnik. Primer: A proda B-ju nepremičnino.) je predstavljen sistem prenosa lastninske pravice. Lp se pridobi na podlagi zakona.

da se šteje. da je A izključna lastnica nepremičnine. Podobno je v primeru. da je postal lastnik. Primer: T kupi umetniško sliko od A-ja. druga pa samo tiste. na premičninskem pa prek pridobitve lp »a non domino«. Če bi šlo hkrati za napako v zavezovalnem poslu med A in C. da je stvar pripadala zapustniku. je C ne glede na razpolagalni nesposobnost osebe A takoj pridobil lastninsko pravico. 68 . B1 bo lahko postal lastnik nepremičnine s priposestvovanjem. Njegov dedič B1 pridobi posest nepremičnine. v dobri veri pa misli. V tem primeru C na podlagi 64. razpolagalnem poslu ali v razpolagalni sposobnosti → zelo redki! Na nepremičninskem področju se sanirajo prek načela zaupanja v ZK. pri čemer T ni vedel in ni mogle vedeti za ničnostni razlog. KERESTEŠ. ker ga proti njeni razpolagalni nesposobnosti varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kljub napaki v razpolagalni nesposobnosti ni potrebe po priposestvovanju. Predpostavke za pridobitev lp s priposestvovanjem: 1) DOBRA VERA zahteva se dobra vera priposestvovalca. Primer 2: B si izposodi A-jevo gorsko kolo in ga odsvoji C-ju. Primer 1: A je v zemljiški knjigi vpisana kot edina lastnica nepremičnine. → Primer dobre vere glede veljavnosti zavezovalnega posla in razpolagalnega posla. členom SPZ – prva ureditev varuje vse dobroverne pridobitelje. ki v dobri veri misli.Odgovori na vprašanja dr. misleč. nakar jo je tam pozabil. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli. in 64. Primer: B se na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine in pet let po pridobitvi posesti umre. ker izhaja iz napačne predpostavke. Primer: Če A kot ena od skupnih lastnikov neupravičeno odsvoji nepremičnino C-ju. b) Pridobitev s priposestvovanjem v primerih ko priposestvovalec kot dedič pridobi posest stvari v dobri veri. ko T pridobi sliko z dedovanjem. C se na podlagi prodajne pogodbe vpiše v zemljiško knjigo in ne glede na razpolagalno nesposobnost osebe A takoj pridobi lastninsko pravico. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava a) Položaji. Če je razlog za neveljavno pridobitev lp napaka v zavezovalnem ali razpolagalnem poslu. zato nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lp s priposestvovanjem. Primer: A na smetnjaku najde rabljeno knjigo in utemeljeno misli. pa pridobitelj ni varovan. Na premičninskem področju je razlika med 10. pa C ne glede na načelo zaupanja in vpis v zemljiško knjigo ne bi pridobil lastninske pravice. Toda če T za napako v zavezovalnem poslu ni vedel in ni mogel vedeti. Zaradi tega A ni pridobil lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Posledica neupravičenega zastopanja je . da je B lastnik kolesa. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost hkrati s posestjo pridobi tudi lastninsko pravico na kolesu. V tem primeru načelo zaupanja naknadno sanira tudi napako v zavezovalnem poslu v odnosu med A in C. da je od B-ja podedoval tudi lastninsko pravico. je v dobri veri glede obstoja veljavnega zavezovalnega posla in lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem. Vendar jo je lastnik le odložil. da jo je njen lastnik opustil. ki so pravico pridobili na podlagi odplačnega pravnega posla. ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli. ko ne pride do veljavne pridobitve lp na podlagi pravnega posla zaradi napak v zavezovalnem. A brez B-jeve vednosti proda nepremičnino C-ju. ki neupravičeno zastopa lastnika slike P-ja. da bi si zavezal vezalko na čevlju. da je A izključna lastnica nepremičnine. čeprav je ta v skupni lastnini A in njenega zakonca B-ja. Praktični pomen priposestvovanja Na nepremičninskem področju varuje pridobitelja zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in sicer pridobi lp ne glede na razpolagalno nesposobnost svojega prednika. kot da pogodba ni bila sklenjena. Vendar bi načelo zaupanja v zemljiško knjigo spet prišlo v poštev pri morebitni nadaljnji odsvojitvi dobrovernemu D-ju. ki se pozneje izkaže za nično.

2. maja 2006 podari B-ju umetniško sliko. člena SPZ. kakršen bi mu pripadal.3 leta za premičnine. B ni bil varovan na podlagi 64. skupna lastnina.  Dobra vera solastnine in skupne lastnine – solastnina se presoja glede vsakega solastnika samostojno. Posest pridobljena s posestnim konstitutom ne zadostuje za dobroverno pridobitev lp. vendar zaradi neodplačnosti še vedno ni varovan na podlagi 64. Tu ni pomembna pravna podlaga. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas priposestvovalne dobe.Odgovori na vprašanja dr. tako da B ni pridobil lastninske pravice že 3. Tri leta po pridobitvi soposesti A umre. ki ga je kupil. ki ni vidna navzven in vzbuja videz. konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Vendar je pridobil zgolj soposest nepremičnine. Primer: A proda B-ju nepremičnino in se odseli neznano kam. ker vsebuje pogoj. 1. to je 3.  Dobra vera pravne osebe – se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb. na kateri je priposestvovalec pridobil posest nepremičnine. Tako je izvenknjižno priposestvovanje mogoče tudi. kot da je njegova. lahko pripelje do priposestvovanja. A ve za napako v zavezovalnem poslu. A ni dosegljiv. Ker naj bi slika ostala v galeriji do konca junija 2006. ki je bila poleg tega še neodplačna. ki ima stvar v posesti. da stvar pripada pravni osebi. pri čemer novi lastniški posestnik pridobi le posredno posest. julija 2006. člena SPZ .Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb. ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v 69 . ki zanjo izvršujejo dejansko oblast. Primer: A. 3. julija 2006 pridobi neposredno posest. ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest.povezanost med skupnimi lastniki je tako močna. v skladu z A-jevim solastniškim deležem. temveč ta delež ostane prodajalcu. se dogovorita za izročitev s posestnim konstitutom. Priposestvovalni rok ne začne teči v trenutku dogovora o posestnem konstitutu ampak šele ob dejanski izročitvi stvari. 46. Primer: A in B pridobita soposest stvari na podlagi nične prodajne pogodbe. temveč šele s pridobitvijo neposredne posesti. 2) LASTNIŠKA POSEST (POSSESSIO). Primer: A je v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik nepremičnine. Posest. Pozneje se izkaže da slika ni pripadala A-ju. to je imetnik A-jevega solastniškega deleža. tako da izdaja ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila ni več mogoča in se B ne more vpisati v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe. Priposestvovalna doba začne teči na dan. ki je pridobljena s posestnim konstitutom. da je z dedovanjem pridobil A-jev solastniški delež. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava  Izvenknjižno priposestvovanje. B pride po sliko 3. če je bila posest pridobljena v okviru pravnoposlovne pridobitve. je edini način priposestvovnja nepremičnin. na kateri stoji večstanovanjska hiša. vendar to ni primerno za vpis v zemljiško knjigo. zemljiške parcele.julija 2006. tako da je priposestvovanje deleža izključeno. da nedobrovernost enega samodejno pomeni tudi nedobrovernost drugega. Njegov dedič A1. ker se je vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila. Priposestvovalna roka sta: . KERESTEŠ. Po preteku priposestvovalne dobe bo s priposestvovanjem postal solastnik. če bi bil pravni naslov veljaven. Prodajna pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.10 let za nepremičnine. B s priposestvovanjem pridobi solastniški delež . medtem ko je B dobroveren. in sicer do ¼. ki niso vpisane v zk. 3) PRETEK ČASA (TEMPUS). . ker je šlo za pridobitev s posestnim konstitutom. Le tista posest. ki je navzven vidna in ki vzbuja videz. člen SPZ . Vendar A ni solastnik. To je tisti. za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno. da je neposredni posestnik še vedno lastnik stvari. B 3. maja 2006. maja 2006. ne more biti podlaga za priposestvovanje. V dobo se všteva čas. v dobri veri misli. S priposestvovanjem lahko pridobi lp le lastniški posestnik. lastnik galerije. da je posestnik tudi lastnik. Lahko pa sliko priposestvuje. medtem ko A ne more priposestvovati solastniškega deleža. Priposestvovalni rok ne začne teči s pridobitvijo lastniške posesti 3. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.

Odgovori na vprašanja dr. kot da je bil lastnik A. PRILASTITEV Na nepremičnini. ne sme biti na škodo tistemu. (2) Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. (3) Če naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina. (2) Pravica. saj imajo te vedno lastnika. da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepremičnine. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni. ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiško knjigo pred vknjiženjem priposestvovane pravice. ki zaupa podatku v zemljiški knjigi. da si jo prilasti. ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest. vendar se še ni vpisal v zemljiško knjigo. (3) Če dobroverni lastniški posestnik. (2) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas. Nepremičnino ima v posesti B. da je A lastnik nepremičnine. Ni se mogoče odpovedati lp na nepremičnini. To ne velja za nepremičnine. ki je brez lastnika (nikogršnja stvar). se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. člen SPZ . Računanje priposestvovalne dobe 45. Takšna rešitev odstopa od načela specialnosti lastnine. (4) Če je bil posestni prednik nedobroveren. za C-ja velja.(1) Priposestvovalna doba začne teči tisti dan. ki stvar vzame v posest z namenom. ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrševati posesti. pridobi lp tisti. Priposestvovanje nepremičnin je redko uspešno v sistemu urejenih nepremičninskih evidenc. A. Pogosteje se zgodi. ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ni mogel izvrševati posesti. se dobra vera presoja glede vsakega solastnika. še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. člen SPZ . ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico. Pod splošnimi pogoji se lahko samostojno priposestvuje del nepremičnine. Loči: okupacija ≠ najdba!!! 70 . Ne moreta pa se priposestvovati zastavna pravica in zemljiški dolg.(1) Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. (5) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas. Primer: A je v zemljiško knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine. (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio). KERESTEŠ. vendar je praktična in omogoča reševanje življenjskih položajev. člen SPZ . izvršuje posest na delu nepremičnine. pod pogoji iz prejšnjega odstavka. pridobljena s priposestvovanjem. 44.(1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Derelikcija nepremičnine po našem pravu namreč ni dopustna. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava dobroverni lastniški posesti. C na podlagi drugega odstavka 44. razen če zakon določa drugače. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. temveč se spremeni le obseg dveh stvari. se dobra vera posestnika presoja samostojno. konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju. 43. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe. ker se med njima določi nova posestna meja. ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki. V dobo se všteva tudi čas. OMEJITEV PRIPOSESTVOVANJA – ni možno pridobiti lastnine s priposestvovanjem: (1) na javnem dobru. Če je bil pravni prednik nedobroveren. ki ni več lastnik nepremičnine in ni razpolagalno sposoben. ki je že priposestvoval lastninsko pravico. je ta del predmet samostojnega priposestvovanja. (3) v škodo osebi. Čeprav je pravi lastnik nepremičnine B. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

upravičenca do prevzema stvari. če je njen lastnik nedvoumno izrazil voljo. da je upravičena do prevzema premičnine. Najdbe ni treba prijavljati. ki je brez lastnika. upravičene do prevzema – najditelj je o najdbi takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo. člena tega zakona. za katero utemeljeno meni. če ne pozna lastnika ali njegovega naslova. člen SPZ . osebe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.(1) Najditelj. jo policija lahko proda na javni dražbi ali po dnevni ceni. če gre za stvari. v 1 letu od dneva najdbe. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj. člen SPZ .NAJDBA Najditelj je. da stvar vzame v lastniško posest. najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji. da je ne želi več imeti v lastnini. To pomeni. ko jo najditelj vzame v posest. člen SPZ . kdor najde in vzame premično stvar v posest. razen če zakon določa drugače. če je vrednost najdene premičnine neznatna. da gre za nikogaršnjo stvar (res nullius). (4) Če se premičnina lahko pokvari.(1) Kdor najde in vzame premičnino v posest (najditelj). (3) Policija lahko prevzame premičnino v hrambo oziroma pusti premičnino v hrambi najditelja. Primer: A vrže prazno steklenico v smetnjak ali nastavi omaro na mesto. če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. pridobi lastnino na najdeni premičnini v 1 letu od:  obvestila lastnika oz. Izkupiček od prodaje stopi na mesto najdene premičnine.Na premičnini. ki imajo kulturnozgodovinski namen. pridobi lastninsko pravico tisti. da si jo prilasti. (5) prijava najdbe na policiji. Opustitev je mogoča samo na premičninskem področju. Vendar tudi tukaj lahko zakon določa drugače.  prijave na policiji. 52. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni. Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava ↓ nikogršnja stvar ↓ izgubljena stvar Nikogaršnja stvar Ena od ključnih predpostavk za pridobitev lp je . Obveznost najditelja: 51. Najditelj mora imeti prilastitveni namen. pridobi lastninsko pravico na premičnini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave. Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. je dolžan o tem takoj obvestiti lastnika premičnine ali osebo. če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova. Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če se premičnina še vedno nahaja v hrambi pri 71 . ki še ni imela lastnika ali tista. Okupacija 50. ali ● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški. To je tista stvar. Stvar se šteje za opuščeno. da je upravičena do prevzema premičnine. (2) Če najditelj ne pozna osebe iz prejšnjega odstavka ali njenega naslova. Lp se pridobi.Odgovori na vprašanja dr. če: ● se najdena premičnina lahko pokvari. ki je izpolnil obveznosti iz 51. Dolžnosti najditelja so: (4) obvestitev lastnika najdene premičnine oz. je dolžan prijaviti najdbo na policiji. (6) hramba najdene stvari. če upravičenec ni zahteval izročitve najdene stvari. predvideno za kosovno odvoz. za katero utemeljeno meni. ki stvar vzame v posest z namenom. ki izpolni svoje dolžnosti. KERESTEŠ. . (5) Če je vrednost najdene premičnine neznatna. ali če so z njenim vzdrževanjem povezani nesorazmerni stroški. ki jo je lastnik opustil (res derelicta). če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja.

(1) Če se premičnine. člen SPZ . Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. Pri tem gre za izpeljavo načela superficies solo cedit. ki je bila tako dolgo skrita. ali da so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine. v kateri je bil najden.(1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine. da postane njena sestavina. da jih ni mogoče več ločiti. če se neka samostojna premična stvar z nepremičnino tako spoji. (2) Zaklad je stvar večje vrednosti. (3) Glavna stvar je tista. ki pripadajo različnim lastnikom. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. da postanejo sestavine enotne premičnine. 53. da postanejo sestavina enotne premičnine. na njihovih solastniških deležih oživijo pravice. člen SPZ . (2) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno premičnino. na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice. ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo. člena tega zakona. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji. druga pa lastnik zgradbe.Odgovori na vprašanja dr. ki ima neznatno vrednost. da: ● jih ni več možno ločiti. da ni več mogoče najti njenega lastnika. ki stoji na tem zemljišču. da premičnine različnih lastnikov tako spojijo. ki je postala sestavina nepremičnine. ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo. tako spojijo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar večje vrednosti. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine. (3) Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti policiji. (2) Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava najditelju ali policiji. ki je postala sestavina nepremičnine ugasne. v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. Lp na premičnini. v kateri je bil najden. da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo. ki so bremenile njihove premičnine pred pomešanjem. KERESTEŠ. razen če zakon določa drugače. Izjema je stavbna pravica. se smiselno uporabljajo določila 55. SPOJITEV Spojitev pomeni. ki omogoča. in sicer v sorazmerju z vrednostjo. nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov. ki se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za glavno stvar. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. ali ● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. da je ena oseba lastnik zemljišča. razen če zakon določa drugače. da ni več možno najti njenega lastnika. Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari.prirast premičnine k nepremičnini. ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi. POMEŠANJE Pomešanje pomeni. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino. člen SPZ . 56. Hkrati pa se lp na nepremičnini razširi na novo sestavino. PRIRAST (AKCESIJA) Prirast je položaj. 55. v skladu z načelom specialnosti samostojna lp na premičnini preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice.Če se premičnine različnih lastnikov tako pomešajo ali zlijejo. Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar. ki je bila tako dolgo skrita. Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari. . V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. 72 .

razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala. graviranjem ali na drug podoben način. Pogoj je. oživijo na njegovem solastniškem deležu ali na enotni oziroma novi premičnini pravice. Te izboljšave so postale sestavine nepremičnine. graviranjem ali na drug podoben način. če so izpolnjeni pogoji iz 57/II. ki je postala sestavina nepremičnine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . dajeta tako imenovano ius tollendi. člena SPZ pridobi lastninsko pravico.(1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. Z vgraditvijo ploščic se vrednost stvarnopravnega zavarovanja. PRAVICE TRETJIH PRI ZDRUŽITVI IN IZDELAVI NOVE STVARI Ius tollendi. loči in obdrži. člen SPZ . Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem. L-jeva lastninska pravica pa se s prirastjo razširi na (še neplačane) ploščice. lahko izboljšave odstrani. Tudi v tem primeru izdelovalec pridobi lp na novi stvari. Ne glede na dogovor o pridržku P izgubi lastninsko pravico na keramičnih ploščicah v trenutku ko so te vgrajene (položene) v L-jevo nepremičnino. tiskanjem. tako da lp na njih preneha in na novo nastane na isti stvari. Primer: P proda in dobavi L-ju. ki mora vrniti stvar lastniku. da je to mogoče ločiti od glavne stvari brez poškodbe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE Je originaren način pridobitve lp. risanjem. 54. na njihovo mesto pa spet montira še vedno delujoče stare. Posestnik ima pravico. se smiselno uporabljajo določila 55. tiskanjem. (4) Kot izdelava nove premičnine se šteje tudi obdelava površine s pisanjem. Lastnino pridobi tudi. (2) Če pridobi bivši lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove premičnine ali postane njen edini lastnik. in 56. Pri izdelavi nove stvari prvotne stvari s predelavo spremenijo svojo fizično in pravno identiteto. keramične ploščice za opremo kopalnic v hotelskih sobah. ki je mogoč samo na premičninskem področju.prirast premičnine k premičnini. razen če SPZ določa drugače: (3) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve (separacije) plodov od glavne stvari. (2) Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PLODOVIH Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari. slikanjem. slikanjem. 57. ki pripadajo različnim lastnikom in od katerih se ena šteje za glavno stvar. člen SPZ . člena tega zakona.čl) dobrovernemu in nedobrovernemu lastniškemu posestniku. pridobi na njej lastninsko pravico. ki mu je pripadala. Vendar ni treba da delo opravi sam. Izdelovalec je tisti. (4) oseba.96. ustrezno poveča. Če med temi stvarmi ni hierarhičnega odnosa gre za spojitev ali pomešanje. Primer: Dobroverni lastniški posestnik stanovanjskega objekta obstoječe pipe in tuš v kopalnici zamenja z luksuznimi artikli. Na odstranjenih inštalacijah na podlagi šestega odstavka 95. do prirasti pride pri spojitvi ali pomešanju dveh ali več premičnin. ki sam izdela novo stvar. da tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo. člena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej. Nepremičnina je obremenjena s hipoteko v korist banke B. ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč. risanjem. 58. (3) Če je material pripadal različnim lastnikom. pridobi na njej lastninsko pravico. ki so bremenile premičnino. Ko mora zapustit nepremičnino. Ni pomembno ali je izdelovalec v dobri ali slabi veri. člen SPZ . do 57. Lastnino pridobi. če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala.Odgovori na vprašanja dr. lastniku hotela. 73 . ki ga ima B. tako da se je nanje razširila lastninska pravica lastnika nepremičnine. (95. pri čemer si izgovori pridržek lastninske pravice. polepšanje glavne stvari. KERESTEŠ. kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino.Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino.člena.(1) S prenehanjem lastninske pravice na premičnini na podlagi 55. kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino.

54. Lastnik nepremičnine ali graditelj lahko predlagata. Tako je uveljavljeno pravilo. vpis v zk nima konstitutivnega učinka. o dobro vero graditelja. V takšnem primeru sodišče odloči. da nepravdno sodišče odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov. če bi bile posledice vzpostavitve prejšnjega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo. (2) Sodišče lahko graditelju naloži. čl). Lp se pridobi na podlagi odločbe državnega organa. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih. da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj). 47. medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8. Pri tem sodišče upošteva: o vse okoliščine. POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE GRADNJA PREK MEJE Graditelj pri gradnji prekorači mejno črto parcelne meje – zgradi zgradbo.(1) Lastninska pravica na plodovih.organa. če nekdo zgradbo v celoti postavi na tuje zemljišče. Stranki se lahko dogovorita o ureditvi medsebojnih razmerij na katerikoli način. zlasti pa 74 . Enako velja za osebo. KERESTEŠ. ki jih daje stvar. da lahko odloči drugače. ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora. na katerega sega gradnja. kjer se je lp razširila v horizontalni smeri. pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. (3) Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo. razen če ta zakon določa drugače. lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih.Odgovori na vprašanja dr. katere del sega na. potem ko je izvedel za gradnjo. Primarna rešitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja – sodišče lahko graditelju naloži. člena. ureditev v nepravdnem postopku ni mogoča. Sodišče ima pooblastilo. (4) Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine. Tu lahko govorimo o horizontalni akcesiji.. ● odmeri lastniku nepremičnine primerno odškodnino. lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga. da se graditeljevo zemljišče poveča za tisti del sosedovega zemljišča. katere del sega nad ali pod tujo nepremičnino. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. pripada lastniku glavne stvari.(1) Če nekdo zgradi zgradbo. velja v celoti ureditev 8. gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. toda če ne dosežeta soglasij. V nepravdnem postopku je možna analogija z mejnim sporom. člen SPZ . da vzpostavitev prejšnjega stanja ni upravičena ter: ● s sklepom določi novo mejo med parcelama. za vzpostavitev prejšnjega stanja pa bi bilo potrebno porušiti cel objekt. ki jih določa zakon. in 54. 59. (2) Dobroverni lastniški posestnik stvari. da ima lastnina na zemljišču po načelu superficies solo cedit prednost. Za takšen položaj gre. ki daje plodove. da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. o upravičene interese udeležencev. Z odločbo o določitvi nove meje sodišče mejo med zemljiščema prestavi tako. (3) Pod pogoji. gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. V našem sistemu je mogoča le na podlagi pravnega posla ali odločbe dr. Tako brez soglasja obeh strank ureditev nove meje ni mogoča. da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. člen SPZ . o obnašanje lastnika nepremičnine. če temelji gradnje segajo malenkost čez parcelno mejo.

dogovora se lahko dokaže tudi s pričami. IZBOLJŠAVA TUJE NEPREMIČNINE V skladu z ZTLR je v primeru. Obogatitveni zahtevek zastara v 5 letih. medtem ko na nasprotni strani. ko je graditelj izgubil posest nepremičnine. 75 . v korist graditelja samodejno nastane verzijski zahtevek. obogatitveni (verzijski) zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Zastaralni rok začne teči ko graditelj izgubi (so)posest premičnine. Če zakon ne določa drugače. lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto. To pomeni.Odgovori na vprašanja dr. (3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva. 48. Graditelj torej pridobi zgolj obligacijskopravni. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Teči začne. na novi stvari nastala solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo. da ima odločba državnega organa konstitutiven učinek. Govorimo o pridobitvi lp z odločbo. ki so pripadale različnim lastnikom. Dovolitev gradnje Pri vlaganju v tujo nepremičnino samodejno nastopijo posledice prirasti v korist lastnika nepremičnine. se lastnina pridobi: (1) s pravnomočno sodno odločbo. Verzijski zahtevek Graditelj ima do lastnika nepremičnine zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja.(1) Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi. ki vsebuje ZK dovolilo. da bo graditelju priznal solastniški delež na izboljšani nepremičnini. na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. v sorazmerju z vrednostjo vlaganja. Podpis lastnika na ZK dovolilu mora biti overjen. KERESTEŠ. da dovoljuje vpis solastniškega deleža v ZK. Graditelj ima na podlagi dogovora o pridobitvi solastnine pravico od lastnika nepremičnine zahtevati izstavitev listine za vpis v ZK. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek. V poštev pridejo le oblikovalne odločbe. Pridobitev solastniškega deleža Graditelj na izboljšani nepremičnini lahko pridobi solastniški delež z vpisom v ZK na podlagi listine. Z zavezovalnim poslom se lastnik nepremičnine zaveže. člen SPZ . Vse izboljšave v skladu z načelom povezanosti zemljišča in objekta prirastejo k nepremičnini. (2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita. ali (2) dokončno odločbo upravnega organa. ko so se v novo stvar spojile stvari. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava upravičene interese udeležencev. ko graditelj izgubi posest oz. soposest nepremičnine. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Obstoj pogodbe oz. Negativni premoženjskopravni učinki za graditelja pa se kompenzirajo na obligacijskopravnem področju in sicer v skladu z načeli neupravičene obogatitve. PRIDOBITEV Z ODLOČBO DRŽAVNEGA ORGANA Posebnost je. ki so s spojitvijo (vgradnjo in podobno) postale sestavine nepremičnine. ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi. v kateri izjavi. To velja ne glede na to ali je lastnik nepremičnine v gradnjo privolil. Zahteva se pisna oblika dogovora. da se lp na nepremičnini samodejno razširi na vse izboljšave (premične stvari). Zastaralni rok je 10 let. ki izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava. Zemljiškoknjižno dovolilo ZK dovolilo je pravni posel lastnika nepremičnine ali klavzula v pogodbi o priznanju solastniškega deleža. Pridobitev solastniškega deleža je mogoča zgolj na pravnoposlovni podlagi. da na nepremičnini nastane solastnina. Izpolnjene morajo biti splošne predpostavke za prenos lp na nepremičninah. prizida ali izboljša zgradbo. vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine. potem ko je izvedel za gradnjo. za kar je bil ta obogaten.

da je A pravi lastnik. prva sodna odločba.Komasacija. Izvršitelj v lastnem imenu sklene pravne posle. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. o izročitvi nepremičnine kupcu in vpisu lp odloča stečajni senat s sklepom. ki opravi vpis po uradni dolžnosti. sodišče izda sklep o domiku potem. Dokler ni vknjižbe. če bi A nepremičnino v korist C-ja obremenil s hipoteko ali drugo stvarno pravico. C je varovan na podlagi načela zaupanja v ZK in pridobi na napremičnini lp. ki se izreče ob kazenski sankciji ali celo če kazen ni bila izrečena. Lahko je kot poseben varnostni ukrep. ki jo na prvi stopnji izda upravni organ. O razlastitvi v upravnem postopku na prvi stopnji odločajo upravne enote. Lp na odvzetih predmetih pridobi država. na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor. V tem primeru bi B sicer ostal lastnik. Če se prodaja opravi z neposredno prodajo.  premičnine. Lp se pridobi z dokončnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. KERESTEŠ. ki je smiselno enak sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku. Če predlagatelj zahteva. upravna odločba ima konstitutiven učinek. prodajo prek komisionarja. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 42. 2) Prodaja v izvršilnem postopku. postopek se uvede na predlog. Kupec pridobi lp na podlagi pravnega posla. se dovoli tudi prodaja brez cenitve. Lp se pridobi v trenutku. spada med prostorske izvedbene operacije namenjene racionalnejšemu izrabljanju prostora.Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa. da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost prodaje. ki pa se zanašajo na takšno nepravilno zk stanje. ki so potrebni za prenos lp na stvari.Arondacija. PRIDOBITEV LP S SODNO ODLOČBO Naše pravo pozna 4 osnovne primere pridobitve lp s sodno odločbo: 1) Prodaja v nepravdnem postopku. Glede prodaje premičnin pa ima stečajni upravitelj podobno vlogo kot izvršitelj v izvršbi.Razlastitev. pa so varovani na podlagi načela zaupanja v zk. pridobitev lp je mogoča tudi s kazensko odločbo. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. ki jo sklene s stečajnim upraviteljem ali komisionarjem. ostaja v zk vpisan nepravilen podatek o lastništvu nepremičnine. 76 . S komasacijo se zemljišča na nekem območju zložijo in spet razdelijo med prejšnje lastnike. . Sklep se posreduje zk sodišču. je sklep o domiku. zato za pridobitev lp na nepremičnini ni potreben vpis v zk (pomembno pa je zaradi vidika publicitete. Tretji. ko postane odločba o odvzemu pravnomočna.  nepremičnine. PRIIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z UPRAVNO ODLOČBO Gre zlasti za naslednje primere: . Podobno bi bilo. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO Sodna oz. Primer: A je kot lastnik nepremičnine vpisan v ZK. člen SPZ . 4) Odvzem predmetov v kazenskem postopku. da se izroči nepremičnina kupcu in se vpiše na njegovo ime lp v zk. razen če zakon določa drugače. ki je lp pridobil s sodno ali upravno odločbo. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. in razglasi. kadar tako določa zakon. ko ugotovi. 3) Prodaja v stečajnem postopku. neposredno prodajo. Lahko izbira med prodajo na javni dražbi. razlastitveni upravičenec je država ali občina. ki je pomembna za pridobitev lp. Kupec pridobi lp na podlagi prodajne pogodbe. S tem sklepom sodišče ugotovi. A odsvoji nepremičnino dobrovernemu C-ju. da se čim prej vpiše v zk). V tem sklepu se določi. Po pravnomočnost sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. ki pridobi razpolagalno sposobnost in določi najprimernejši način podaje. Še preden se B vpiše v ZK. ki na podlagi ZK utemeljeno misli. vendar bi moral spoštovati C-jevo pravico.Odgovori na vprašanja dr. osrednjo vlogo ima izvršitelj. z arondacijo se dosedanjim zemljiščem arondacijskega upravičenca pripojijo nova zemljišča. . Kljub temu je pravi lastnik B.

Pravda poteka na podlagi lastnine. da tožnik ni več lastnik (npr. ker ni več lastnik. Dediče pa zavezujejo tudi zlasti vse tiste obligacijske pravice tretjih na nepremičninah.Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ. SPLOŠNO Vrnitvena tožba je tožba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individualno določene stvari lastniku. člen SPZ . ne more z reivindikacijo zahtevati njene vrnitve. Omejitve. 77 . člena SPZ pridobi lastninsko pravico. (3) zahtevek iz zaščite pred vznemirjanjem (actio negatoria) – negatorna tožba. zakupne pogodbe ne glede na to. Takšni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti. ki na podlagi 64. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - Denacionalizacija.Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. To velja za vse zakonske omejitve in tudi za vse omejene stvarne pravice. Prednost lastninskega pred posestnim sporom pa je možnost kumuliranja zahtevkov. da se knjiga nahaja pri C-ju. C ne bi pridobil lastninske pravice na podlagi 64. Reivindikacija je trajna. kot sta izročitev nepremičnine in vpis pridobitev v zk. člena SPZ . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki se zahtevata pri pravnoposlovni pridobitvi. kot jo je imel zapustnik. S pretekom priposestvovalnega časa pa bi lastninsko pravico in s tem tudi možnost reivindikacije izgubil. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE SPLOŠNO Varstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasičnimi instituti: (1) vrnitvena tožba (actio rei vindicatio) – reivindikacija. Za pridobitev se ne zahteva izpolnite nobenih dodatnih predpostavk. Če bi B C-ju knjigo podaril . (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) – publicijanska tožba. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z DEDOVANJEM Gre za univerzalno pravno nasledstvo. je stvar izgubil. VRNITVENA TOŽBA (REIVINDIKACIJA) Zakonski pogoji za vrnitveno tožbo so: (1) aktivno legitimiran = lastnik stvari (2) pasivno legitimiran = (neposredni) posestnik (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno določene stvari v posesti toženca. ki so zavezovale zapustnika zavezujejo tudi dediče. Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti. člena SPZ po treh letih pridobil s priposestvovanjem. Posledično je A lastninsko pravico izgubil. da dobijo takšno lp. ki pomeni samodejen prehod vseh premoženjskih pravic na dediče. Slednji knjigo proda in izroči dobrovernemu C-ju. toženec jo je našel. Dedovanje je primer izvenknjižne pridobitve lp na nepremičninah. ali so vpisane v zk. V praksi se tako lastnik odloča za posestno varstvo. Dedovanje spada med derivativne načine pridobitve lp. temveč bi jo lahko na podlagi prvega odstavka 43. To pomeni. zahteva se vrnitev. Primer: A posodi B-ju Stvarnopravni zakonik s komentarjem. bi bilo temu ugodeno. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek – zato so možni ugovori. ki so zavezovale zapustnika. Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. v denacionalizacijskih postopkih se odloča o vračanju premoženja. ker je hitreje in ceneje. Tudi če ugotovi. 41. ki je bilo po drugi svetovni vojni na različnih pravnih podlagah odvzeto v državno korist. lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). na podlagi posebne zakonske določbe pa tudi najemne. Če bi še A v priposestvovalnem času vložil reivindikacijski zahtevek.

ki jo da v najem B. in 78 .dokazati dejansko oblast toženca (mora obstajati v času vložitve tožbe). Še pred vpisom B-ja v zemljiško knjigo si A premisli in kot zemljiškoknjižni lastnik z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine. ki jo da v najem B-ju. kajti najem učinkuje erga omnes tudi proti lastniku.Odgovori na vprašanja dr. POLOŽAJ DOBROVERNEGA IN NEDOBROVERNEGA POSESTNIKA Zahtevki so: (1) ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI – presojajo se po splošnih pravilih odškodninskega prava. stoletja. ki jo izvaja od B-ja. ki mu daje pravico do posesti. erga omnes učinka nima posodbena pogodba – v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravičen. B pa jo da v podnajem C-ju. 1. 2. (2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika – ta ugovor ima samo toženec. Ta mora: . Npr. da sodeluje v pravdi. Podobno bi bilo. ni dolžan vrniti obranih plodov. ker je z ločitvijo postal njihov lastnik. Namesto dokazovanja celotne vrste derivativnih pridobitev se A lahko sklicuje na to. novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika – to ni možno. C se lahko proti A-ju sklicuje na pravico do posesti. ga toženec v to ne more prisiliti. C ne bi mogel uveljavljati svoje pravice do posesti. Vendar npr. stvar mora vrniti z vsemi plodovi. da je lastnik tisti. da lastnik ni upravičen do tožbe proti njemu. Primer: A je lastnik nepremičnine. V tem primeru bo ta moral dokazati svojo pravico. To pri posesti ni možno. B lahko ugovarja Ajevemu zahtevku s sklicevanjem na prodajno pogodbo. ki učinkuje erga omnes – posestnik lahko odkloni izročitev stvari. če je sam ali posredni posestnik upravičen do posesti. da jo je kupil in da jo je imel vsaj tri leta v dobroverni lastniški posesti. Le če podnajem v skladu z najemno pogodbo med A-jem in B-jem ne bi bil dopusten. Za dokaz priposestvovanja zadostuje. Npr. kateremu je A prepustil uporabo stanovanja. B pa jo da v podnajem C-ju. (2) VERZIJSKI ZAHTEVKI – delijo se v 2 kategoriji: 1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. da je sliko v vsakem primeru priposestvoval. kar preprečuje reivindikacijo. ki je bila julija 2006 ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. zastavna pravica) ali obligacijskopravni podlagi (najem. zakup). Toženec mora svojega prednika pozvati. in 3. lahko najemnik ugovarja. Če prednik v pravdo noče vstopiti. da je dal nepremičnino v podnajem. Primer: A je lastnik nepremičnine. A od C-ja z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine. . da sodeluje v postopku kot stranka. TOŽENČEVI UGOVORI Ugovori toženca so naslednji: (1) upravičenost do posesti na podlagi pravnega naslova.stvar opisati (predmet reivindikacije je lahko samo individualno določena stvar). Primer: A proda in izroči svojo nepremičnino B-ju. KERESTEŠ. da dokaže. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. A je sliko kupil maja 2002. členom SPZ pozove B-ja. nadaljnji obstoj se domneva). ki je vpisan v ZK. ki ima stvar v posesti v tujem imenu. Pri nepremičninah se domneva. vendar 2. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava DOKAZNO BREME Dokazno breme pri reivindikciji nosi tožnik (=lastnik). Upravičenost lahko temelji na stvarnopravni (užitek. .Lahko pa v skladu s 93. posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga nato oddal v najem – če lastnik toži najemnika kot neposrednega posestnika. C lahko dokazuje svojo pravico do posesti na podlagi podnajemne pogodbe med A-jem in B-jem. V tem primeru A ne more od C-ja z reivindikacijo zahtevati izpraznitve nepremičnine. ni dolžan plačati za uporabo stvari.ju.dokazati svojo lastninsko pravico (dokazati mora da je lp dobil. če bi bila najemna pogodba med A-jem in B-jem ali podnajemna pogodba med B-jem in C-jem neveljavna.

je dolžan vrniti. nujni za vzdrževanje stvari. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. pravica do povračila koristnih stroškov. in 4. pravica do povračila potrebnih stroškov. in tudi 2. koristni stroški (impensae utiles) = stroški. da je njen lastnik. 2. razen če bi škoda nastala tudi pri lastniku NEDOBROVERNI POSESTNIK pravica do povračila samo PLODOVI samo neobrani plodovi ŠKODA. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 4. ki jih je posestnik dodal stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali olepšanja stvari. 3. Tabeli za boljše razumevanje: KAJ SE MORA VRNITI? DOBROVERNI POSESTNIK NEDOBROVERNI POSESTNIK vsi plodovi: − porabljeni plodovi. REPARACIJSKI ZAHTEVKI Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst: 1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika: 1. − neobrani plodovi. za kolikor se je povečala vrednost stvari. Stroški se delijo v 3 skupine: I. subjektivni kriterij (vrednost stvari se je povečala le za lastnika). II. mora vrniti vrednost obranih plodov. stvar mora vrniti z vsemi plodovi. III. in 3. glede olepševalnih stroškov ima dobroverni posestnik 2 možnosti: I. ki jih je opustil obrati. − odtujeni plodovi. če so koristni tudi za lastnika – gre za 3. odgovarja za uničenje in poškodovanje. kolikor bi jih imel lastnik. KERESTEŠ. nastala s poslabšanjem ali uničenjem stvari VRSTA STROŠKOV POTREBNI STROŠKI ni dolžan vrniti DOBROVERNI POSESTNIK pravica do povračila 79 . Zahtevek zastara v 3 letih od vrnitve stvari. mora vrniti vrednost plodov. ki bi morali biti obrani. 2. 2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika: 1. Koristnost stroškov se presoja po objektivnem kriteriju – vrednost stvari se je povečala za normalnega povprečnega človeka. v kolikor niso zajeti s koristmi. (3) = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi stroškov stvari. če je to možno brez poškodbe stvari. olepševalni stroški se ne vračajo. pravica do povračila potrebnih stroškov. ki jih je pridobil dobroverni posestnik – v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov.Odgovori na vprašanja dr. ki povečajo vrednost stvari. pravica do povračila koristnih stroškov. razen če bi nastalo tudi pri lastniku. nedobroverni posestnik ima le ločitveno pravico (ius tollendi). ločitvena pravica (ius tollendi) olepšav – dobroverni posestnik lahko olepšavo loči in obdrži zase. olepševalni stroški (impensae voluptariae) = stroški. 2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku: 1. ne odgovarja za uničenje in poškodovanje stvari. − uničeni plodovi. ALI II. ker je bil prepričan. pravica do povračila stroškov olepšav. potrebni stroški (impensae necessariae) = stroški.

nekdo kupi stanovanje. ki varuje dobroverne tretje. Toženec mu stanovanje nasilno odvzame. IZBRISNA TOŽBA Poseben primer reivindikacije je izbrisna tožba. Tako lahko zakupodajalec v primeru zakupnikovega stečaja zahteva. ki presegajo stroške. da se mu izroči osebni avtomobil. Aktivno legitimiran je dobroverni lastniški posestnik. Izločitveno pravico ima predvsem lastnik stvari. KERESTEŠ. vendar ima najmočnejši pravni položaj. B kot domnevni lastnik lahko s publicijansko 80 . služnosti).Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvršbe in uveljavlja izločitveno pravico v stečaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni premičnini. Vsebinsko je enaka reivindikaciji. Lastnik nepremičnine lahko z izbrisno tožbo napade neveljavne vknjižbe pridobitve lp in omejenih stvarnih pravic (zlasti hipoteke. ki je predmet fiduciarnega prenosa v zavarovanje. odšteje se korist od stvari toliko. zaradi česar tožnikova lp preneha. 205. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. če je prišlo do materialnopravno neveljavne vknjižbe pravice nekoga drugega. ker nima lastnine. ki povečajo vrednost stvari (impensae utiles) OLEPŠEVALNI STROŠKI zaradi zadovoljstva in olepšanja stvari (impensae voluptariae) pravica do povračila. člena SPZ. navedenih v drugem odstavku 64. vendar ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. Ker ne gre za enega od primerov pridobitve. Domnevni lastnik je oseba. jo lahko loči in obdrži zase − − pravica do povračila ALI pravica izločitve (ius tollendi) – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari. IZLOČITVENA PRAVICA Izločitvena pravica je pravica zahtevati. ki jo lahko vloži med drugim lastnik nepremičnine. Fiduciant pa ima v primeru fiduciarjevega stečaja izločitveno pravica glede premičnine. Če bi imel vinograd v posesti le eno sezono in bi ga moral vrniti z neobranim grozdjem. PUBLICIJANSKA TOŽBA (actio Publiciana) → vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika Publicijanska tožba je zahtevek dobrovernega lastniškega posestnika z močnejšim pravnim naslovom proti drugemu lastniškemu posestniku s šibkejšim pravnim naslovom na vrnitev individualno določene stvari. ki je predmet zakupne pogodbe. če so stroški koristni tudi za lastnika nima pravice do povračila. se spremeni ali omeji. samo pravica izločitve – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari. škropljenjem. zamenjavo obolelih in nerodnih trsov z novimi in podobno. Npr. Čez nekaj časa si A od B-ja izposodi kolo ter ga podari in izroči dobrovernemu C-ju. ki ne more dokazati lastninske pravice. pa bi imel pravico do povrnitve stroškov obdelovanja vinograda in škropljenja. Ker je imel od vinograda koristi. Pasivno legitimiran je vsak. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava za vzdrževanje (impensae necessariae) KORISTNI STROŠKI. Z vložitvijo izbrisne tožbe se tožnik zavaruje pred zanj negativnimi učinki načela zaupanja v ZK. lastniku stroškov ni treba vrniti. kolikor bi jih imel lastnik pravica do povračila samo. ki ne pripada stečajnemu dolžniku. B ni pridobil lastninske pravice. zamudi 30-dnevni rok za vložitev posestne tožbe – reivindikacije ne more vložiti. ki zaupajo v nepravilno vknjižbo. ki ima stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega položaja. Primer: A ukrade gorsko kolo in ga proda ter izroči dobrovernemu B-ju. člen SPZ . Ti položaji so zelo redki. zemljiškega dolga. jo lahko loči in obdrži zase Primer: Dobroverni lastniški posestnik je več let obiral grozdje v vinogradu in je imel stroške v zvezi z okopavanjem. zato mu ostane le publicijanska tožba.Odgovori na vprašanja dr. da se iz stečajne mase izloči stvar.

81 . To pomeni. ki ne pomenijo odvzema stvari. Razlika med publiciansko tožbo in reivindikacijo! Obe imata isti cilj.ali s hojo čez tuje zemljišče). s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega. ker bi imel stvar v neposredni posesti. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava tožbo zahteva izročitev kolesa od C-ja. Če je z vznemirjanjem povzročena škoda. Lahko gre za trajajočo motnjo (toženec postavi trajno oviro. Slednji je namreč pridobil kolo neodplačno.da ga toženec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugače kot z odvzemom stvari. ker še ni potekla priposestvovalna doba. A lahko izbira med reivindikacijo in publicijansko tožbo. medtem ko ima pri negatorni tožbi tožnik stvar v svoji posesti. da mu pri publicijanski tožbi ni treba dokazati (pridobitve) lastninske pravice.da je bil na poti k priposestvovanju. temveč samo. V obeh primerih govorimo o relativnem prenehanju lp. Negatorna tožba ni mogoča. uniči. Razlika med publiciansko in negatorno tožbo! Pri publicijanski tožbi je posest stvari tožniku odvzeta. Razlika pa je v tem. Tožnik mora dokazati: . torej na podlagi šibkejšega pravnega naslova. kot so izliv vode. PREPOVEDANA TOŽBA Negatorna tožba (actio negatoria) je opustitvena tožba. pri čemer se ne razpravlja o pravici do posesti. Če bi A kolo C-ju prodal. stoletja. bonitarne lastnine velja enako kot pri lastninski in publicijanski tožbi. smrad. prepoved bodočega vznemirjanja ali vzpostavitev prejšnjega stanja. pa mu ni treba dokazovati. medtem ko gre pri tožbi zaradi motenja posesti zgolj za provizorično zaščito posesti. se od motenjske tožbe bistveno razlikuje po tem. ki je bila julija ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. Tožnik navadno zahteva prenehanje vznemirjanja. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. . Ta tožba ne zastara. kar pomeni. da gre za petitorno tožbo. Čeprav je negatorna tožba namenjena varstvu posesti. Za dokazovanje lp oz. A je kupil sliko maja 2004. Če gre zgolj za enkratno motnjo negatorna tožba ni možna. ki otežuje dostop do nepremičnine) ali pa ponavljajoče se motnje (npr. bi bila pravna naslova enako močna. vendar bi imel prednost C. Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni (bonitarni) lastnik. Nepremičnine ni mogoče opustiti. Enako velja. če ima motenje podlago v obstoječi stvarni pravici (npr.. postane nova sestavina druge stvari ali pa se predela v novo stvar. z emisijami. da se uredijo lastninska razmerja. da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. izpraznitev tožnikove nepremičnine. Če izbere reivindikacijo.Odgovori na vprašanja dr. priposetvnovana služnost). da stvar preneha biti samostojen predmet lp ali da lp na stvari preneha. to je vrnitev premične stvari tožniku oz. pri kateri se tožnik sklicuje na svojo pravico z namenom. temveč zgolj svojo dobroverno lastniško posest in dejstvo.. Če se odloči za publicijansko tožbo. ko jo hkrati s prenehanjem derivativno ali originarno pridobi nekdo drug. da je sliko priposestvoval . Premičnina se lahko opusti. mora dokazati vrsto derivativnih pridobitev. Tožnik mora v obeh primerih opisati oz.da je lastnik ali domnevni lastnik stvari. Le redko preneha lp absolutno. plin. Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. ne da bi jo hkrati pridobil nekdo drug. ki ju protipravno vznemirja z dejanji. imata pravico do njenega povračila po splošnih pravilih o povrnitvi škode. da mora izkazati pravni naslov pridobitve ter svojo dobroverno lastniško posest. če je toženec svoje trajno ali ponavljajoče se motenje že opustil. KERESTEŠ. Na priposestvovanje se še ne more sklicevati. Absolutno prenehanje lp je praviloma mogoče le pri premičnih stvareh. vendar toženec to posest moti. Negatorna tožba domnevnega lastnika se imenuje publicijanska negatorna tožba. kar je praktično nemogoče. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica nekega pravnega subjekta največkrat preneha tedaj. označiti stvar in dokazati dejansko oblast toženca. da ima toženec stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega naslova. Predpostavka negatorne tožbe je tudi. da je motenje posesti protipravno.

000. Če bi B prodal slabovernemu C-ju bi imel rei vindikacijo. ki ga mora trpeti.čl). da predstavlja vložek sina 1/5 celotne vrednosti. lahko pa od staršev (ZK lastnikov) zahteva tisto. Sin s tem na nepremičnini ne pridobi LP. Ker se je sin zaradi nesoglasij odselil. čemur sta starša odločno nasprotovala. SPZ izpolnjeni gre na škodo A-ja. če na stvari pridobi lastnino nekdo drug.00 SIT tako. SPZ – Verzijski zahtevek – uveljavlja se ga v roku petih let od opustitve posesti. Kaj svetujete sinu? V tem primeru je šlo za vertikalno akcesijo. Lastnik obdrži lastnino na ostankih. KERESTEŠ. da odstopa od pogodbe. zato pridobitev s strani enega subjekta nujno vodi k prenehanju lp za drugega. je tudi po izteku tega dodatnega roka ostal brez poplačila. (2) Opustitev premičnine – (derelictio) lahko preneha le lp na premičninah (102. Opuščena stvar postane nikogaršnja stvar (res nullius) in je lp na njem mogoče pridobiti s prilastitvijo. (Teorija o realizaciji 62 čl. * * * * * * * * 1. Lp preneha zlasti: (1) Pridobitev lastnine drugega – lastnina. ostalo pa uveljavlja nujni delež (4/5) (polovico zakonitega dednega deleža) 2. Če so pogoji iz 64. (3) Uničenje stvari – lastnina preneha. ki jo ima kdo na stvari.00 SIT. da stvar opusti. preneha. Nastane zamuda + dodatni rok. če lastnik nedvoumno izrazi voljo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Večinoma se nanaša na premične stvari. za kar so bili obogateni. Lahko pa se tudi dogovorijo. da opusti posest stvari. da mu njegov premoženjski vložek izplačajo. Sin je pred leti v hiši svojih staršev sporazumno usposobil podstrešne prostore za bivanje. Nova vrednost hiše znaša po uradni cenitvi 20. izjemoma pa tudi na nepremičnine(potres lahko uniči stanovanje v etažni lastnini ali stavbo na zemljišču) (4) Drugi primeri – lastnina preneha tudi v drugih primerih. je ustvaril rizik . Prenehanje po volji lastnika sta prenos lp na podlagi pogodb o odsvojitvi (prodajna ali menjalna pogodba) in oporočno dedovanje. da je ne želi več imeti v lastnini. A. je druga možnost dedovanje. Primer prenehanja lp neodvisno od volje lastnika pa sta zlasti priposestvovanje in prirast.000. SPZ – Čim je lastnik dal stvar v posest nekomu. Premičnina se šteje za opuščeno. B čez dva meseca ni poravnal kupnine. čl. ki je dal B-ju dodatni rok za izpolnitev ter hkrati izjavil.Odgovori na vprašanja dr.000 SIT. ki jih določa zakon. Tu pa se lastninski položaj ne more zvrstiti nazaj ker je nastopil animo domino pri C-ju (izvirna pridobitev lp). Če npr. Sin je izboljšal zgradbo s soglasjem staršev. Lp je izključujoče narave. da na nepremičnini nastane solastnina 48. C je dobroverni in dobi lastninsko pravico izvirno. Prirast sicer pripada staršem. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Relativno ali absolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika stvari ali neodvisno od njegove volje. a° pauliana ne pride v poštev!!! – ne gre skupaj z animo domino 64 čl.000 SIT. kar vse lahko izkaže z računi. OZ) Če verzijskega zahtevka ni. kolo pa je preprodal C-ju. oče podari hišo nekomu drugemu. če ne bo dobil preostalih 100. Opustitveno voljo lastnik najbolj jasno izrazi tako.000 SIT. Če je zastaral se zahtevek zavrne. A je prodal in izročil B-ju gorsko kolo za 150.000 SIT pa čez dva meseca. je predlagal staršem (ZK solastnikom). Bistven element opustitve je volja lastnika. da plača B ob prevzemu kolesa 50. lahko sin (tisti ki je vlagal v nepremičnino) predlaga izločitveni zahtevek (1/5). Zahtevek A – ja zoper B je odškodninski .000. preostalih 100. Pogodbeni stranki sta se dogovorili. 82 .čl. ki ga B ne spoštuje in A lahko odstopi od pogodbe.000. vendar gre sinu verzijski zahtevek. če je stvar uničena. V preureditev je vložil 4. ker se B ni držal pogodbe.

je A 20. Upoštevati je potrebno načelo kavzalnosti. v nasprotju z dogovorom. A zasledi v časopisu večer v rubriki »mali oglasi« naslednji oglas: »Prodam skoraj nove tekaške smuči elan CR.000 SIT. b) A lahko pridobi lastninsko pravico le na podlagi priposestvovanja (ker je v dobri veri kupil stvar). Kasneje je oseba A uspela na podlagi preklica darila zaradi nehvaležnosti pred sodiščem razveljaviti darilno pogodbo. C je lastnik. za samo 15. In zadnji 10. Pogodbeni stranki sta se dogovorili. B tudi nima l. kolo v najem osebi B. nakar oseba B proda in izroči kolo dobrovernemu C-ju. 20. Učinki razveljavitve darilne pogodbe veljajo ex tunc. po volji lastnika A (pridržek lp mora biti namreč posebej naveden). B ne more postati lastnik. ima neposredno posest po volji lastnika in zlorabi zaupanje. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 3. a) A ni lastnik.…. ker ga bo moral zaradi vložene tožbe vrniti A ju. A ne more prenesti l. Zaradi vložene tožbe je B v mesecu septembru 1998 pozval C ja da mu vrne lestenec.000 SIT. Ali je A postal lastnik? Šlo je za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. razen prvega obroka ni plačal A-ju ničesar več.« Nato A po telefonu pokliče prodajalca B. ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. ne pa po volji lastnika. Ker pa A ni bil v dobri veri. Če se darilna pogodba uspešno razveljavi. A lahko od B ja zahteva odškodnino. ekonomska stiska. Ker B. B postane posredni posestnik in lastnik na podlagi posestnega konstituta.3.1998 je B lestenec prodal (za 600. na B-ja.000SIT kupcu B (ki ni bil trgovec). KERESTEŠ. drugi pa zapade 10.2. Ali je oseba B kljub razveljavitvi pravnega posla postala (ostala) lastnica? Katero temeljno načelo stvarnega prava je treba upoštevati pri reševanju konkretnega primera. B sploh ni nikoli postal lastnik. C-ju od pridobitve posesti začne teči priposestvovalna doba (3leta).ja ne more zahtevati lestenca. saj bi lahko vedel. dolge 205 cm. skupaj z vezmi. Oseba A je kot lastnik premičnine podarila in izročila premično stvar osebi B. Rei vindicatio ne zastara! 6. da so ukradene. Čez nekaj časa se izkaže. je treba darilo vrniti. Za prenos LP je potreben veljaven zavezovalni p. c) A ima stvar v izposoji in je ne sme dati v najem. Prodajalec A je dne 10. ki A-ju že naslednji dan izroči smuči proti plačilu 15. da so bile smuči ukradene. Gre za prodajo na obroke.p. C pridobi lastnino animo domino.2.p.6) po 100. Razlogi za razveljavitev → pozneje rojeni otroci.1998 odstopil od pogodbe ter od B-ja s tožbo zahteval vračilo lestenca. da A ni bil dobre vere. B nima stvari po volji lastnika.1998 prodal in izročil baročni lestenec za 500. Nehvaležnost se presoja v smislu manjše moralne prekršitve. 5.000 SIT) in izročil dobrovernemu C-ju.2. rei vindikacija) na podlagi kavzalnosti.000 SIT . da je cena za takšne »skoraj nove« smuči nekoliko prenizka in da obstaja verjetnost. C-ja ne more narediti za lastnika. Kdo ter na kašni pravni podlagi pridobi lastninsko pravico v naslednjih konfliktnih situacijah: a) A proda in izroči s posestnim konstitutom premično stvar osebi B nato pa to isto stvar proda in izroči z dejansko tradicijo še dobrovernemu C-ju! b) Tat proda in izroči premično stvar dobroverni osebi A. vendar menimo.Odgovori na vprašanja dr.6. 83 .p. 4. da bo kupec B poravnal kupnino v petih zaporednih mesečnih obrokih (prvi zapade 10. C je dobroverni ima pogoje za izvirno pridobitev (animo domino) B od C. B je dobil lastninsko pravico derivativno. Pojasnite stvarnopravne položaje? Svetujte C-ju? A naperi tožbo (kondikcija oz. 5 obrokov in 1 je plačan. nato A isto stvar proda in izroči s posestnim konstitutom dobroverni osebi B! c) Oseba A ki si je izposodila kolo osebi X odda.

Užitkar A je oddal vinograd v zakup pravni osebi B. ki je bila pritiklina vinograda. prav tako za to ni vedel Milan. letnik 1980. trgovcu z avtomobili za 100. če je to mogoče in se potem izplača iz dela gotove stvari na katerem ima lp. se 1 mesec že prišteje k priposestvovalni dobi B-ja. Ker je B-ja pestilo kronično pomanjkanje denarja. ne more pridobiti LP niti s priposestvovanjem. Zaloge repromateriala lahko X proda in se iz njih poplača. Kasneje se ugotovi. Ker B ni poravnal kupnine. Kakšne pravne možnosti ima trgovec A? Kdo je lastnik stvari in kdaj je bila lp pridobljena? A je verjetno prodal okna in vrata B-ju s pridržkom lp. Že v primeru pridobitve avtomobila na sejmu leta 1985 je šlo za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. Če pa je bil A nedobroveren. 12. Nato A po enem mesecu umre ter avto podedujejo dediči. tega seveda ni vedel. Na ostalih 2 oknih pa lp ni prešla iz trgovca. da je bila zastava ukradena.Odgovori na vprašanja dr. le-ta ne pridobi ob izročitvi LP. S tem. letnik 1980. kot tudi gotovih izdelkov prenesel v fiduciarno lastnino na banko X. Lahko se z A dogovorita. Ali dediči pridobijo LP na avtomobilu? Kakšen način pridobitve LP je dedovanje? Dedovanje je pridobitev LP na izveden način z univerzalnim nasledstvom. 8. Milanu za 150. Ker B razpolaga s stvarjo v korist Cja. Niti A niti B nista dobila LP na podlagi 64. in sicer s posestnim konstitutom. SPZ. Če zavarovana terjatev X-a ob zapadlosti ni plačana. Tone proda v letu 1999 svojo zastavo 101. Pojasni lastninskopravne položaje! 84 . Če pa se pogoj ni izpolnil.000 SIT. Tone. Lahko X odkupi od A drugo polovico stvari in jo nato proda. Trgovec z avtomobili nato čez 2 dni proda to isto zastavo 101. pri gotovih izdelkih pa je le solastnik do ½. Pojasnite lastninskopravne položaje. zahteva lahko vrnitev stvari. Za kakšen stvarnopravni institut gre pri klavzuli o predelavi? Gre za anticipiran posestni konstitut.  Iz katerih stvari se bo v primeru neplačila B-jevega dolga lahko poplačala banka X? Dokler B ne plača A-ju dolga. A kupi na sejmu avto od tatu. Trgovec lahko uporabi le verzijski zahtevek. 9. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 7. Vendar pa lahko avto priposestvujeta v 3 letih. B je medtem že vgradil eno okno in vrata. Eden izmed delavcev pravne osebe je ukradel lopato. ampak šele ob izpolnitvi pogoja plačila kupnine. če je ta tudi dobroveren. A ob prodaji ostane posredni posestnik stvari in lastnik stvari. če sta ves čas dobroverna. Ko je Tone kupil avto. Hkrati sta A in B dogovorila klavzulo o predelavi. X lahko zahteva delitev stvari v naravi. prav tako lahko stori A. je veljal že ZTLR. na podlagi katere bo A pridobil solastninsko pravico na novi stvari do idealne 1/2. ne pridobi razpolagalne sposobnosti in posledično X ne pridobi fiduciarne lastnine. ki ni vedel. Trgovec A proda B-ju 3 okna in 1 vrata. da se stvar proda in izkupiček razdeli glede na solastninski delež. zahteva trgovec vračilo oken in vrat. Prav tako ni bil zakoniti posestnik in ni mogel avta priposestvovati. ki jo je kupil od trgovca. ko je B vgradil eno okno in vrata je avtomatično na njih pridobil lp po načelu supreficies solo cedit. KERESTEŠ. razpolaganje v korist Cja ne pridobi učinka. Če pa je B nedobroveren. Nato B stvar C-ju tudi proda. ki jo je kupil na sejmu leta 1985. je tako zaloge repromateriala. B postane neposredni posestnik stvari s pričakovano pravico. LP je pridobil šele Milan.000 SIT. ki je predelovalec in trgovec. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. A proda premičnino B-ju s pridržkom lastninske pravice. 10. Opredelite lastninskopravne položaje. da lopata ni prodajalčeva. 11. čl. ker izpolnjuje pogoje za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. pa začne priposestvovalna doba teči od trenutka pridobitve posesti. ter jo prodal in izročil C-ju. Prodajalec A je prodal in izročil repromaterial s pridržkom lp kupcu B. Če je bil A dobroveren. torej ko B pridobi razpolagalno sposobnost. po katerem Tone ni izpolnjeval pogojev pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe. mora prenosnik izročiti premičnino v neposredno posest X-a. če je B dobroveren.

A proda B-ju stanovanje. Še preden B priskrbi prevoz. Posest B-ja je posredna. Je A kupec premičnin in ali je lastnik nepremičnine? A ni lastnik nepremičnine saj ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa. pri tem se dogovorita. proda A stvari C-ju. v katerem pa že biva C. ki nimajo lastne ekonomske funkcije. da lopata ni bila v B-jevi posesti po volji lastnika. saj nihče ne more prenašati več pravic kot jih ima sam. Primer: Vprašanje: Odgovor: A proda hišo B-ju tako. čl. A kupi hišo skupaj s pohištvom in se tudi vseli. B zato pisalni stroj in fotoaparat proda. pri tem pusti pri prijatelju B svoje premoženjske stvari: 1) pisalni stroj. lahko trdimo. 3) fotoaparat. 85 . Kakšen je posestni položaj in kako je z lastninskim? Posest je B dobil s simbolično izročitvijo. A proda B-ju stanovanje. prav tako o njem ni nobene vesti. A-ja dolgo ni domov. A je ukradel B-ju zlato uro in jo prodal starinarju C. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Kako je z lastnino stvari? Kupec pisalnega stroja in fotoaparata je pridobil lastnino nad stvarmi (31. da je bila lopata pri B-ju v posesti po volji lastnika. Nato A odkupi od Cja uro ter jo zastavi D-ju za varstvo posojila (pignus). Lastnik lopate je še vedno dajalec užitka. SPZ le če lahko rečemo. Lastnik hiše (nepremičnine) postane z vpisom v zemljiško knjigo. člen). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Lastnik vinograda in vseh pritiklin je še vedno užitkodajalec. četudi je bil dobroveren. Tudi pignus ni možen. da je bil vinograd s pritiklinami v A-jevi posesti po volji lastnika. prav tako ni lastnik premičnin.pohištvo pritiklina hiše seveda če gre za elemente. da skleneta prodajno pogodbo. Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: A odide v tujino na delo. Ali je B pridobil lastninsko pravico pred C-jem? A je ravnal nepravilno saj je B že lastnik stvari. B je pridobil lastnino s simbolično izročitvijo. Za kakšno posestno stanje gre in kako je s posestjo? Gre za posestni konstitut. ki so predmet sklenjene pogodbe. nato še v B-jevi posesti). Ali je A lastnik ure? A ne more postati lastnik saj ni v dobri veri. Glede na to. A B-ju izroči ključe. C bi lahko od B-jevega delavca pridobil lp na podlagi 64. B ima revindikacijsko tožbo zoper C. A pokaže B-ju kup generičnih stvari v skladišču. Kakšno je posestno stanje? Gre za posestno nakazilo. C ni pridobil lp na lopati. KERESTEŠ. Posest B-ja je posredna. motorno kolo pa podari. saj so v tem primeru premičnine . Pri tem ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa. 2) motorno kolo. da je bila tudi lopata v B-jevi posesti po njegovi volji (posredno – najprej v A-jevi.Odgovori na vprašanja dr. Če pa štejemo. da sme A ostati v stanovanju kot najemnik še šest mesecev.

kdo je lastnik? Odgovor: Gre za posestni konstitut. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Obdarjenec pa ni pridobil lastnine na motornem kolesu. KERESTEŠ. Sodišča so v tem času delovala. prejšnji lastnik A postane imetnik . Primer: Vprašanje: Odgovor: A ima knjižnico. V času ko je bila krava pri A-ju pa koti tele.posestnik. Ali gre za zakonito ali nezakonito posest in ali dedič lahko sposojene knjige priposestvuje? Posest je nezakonita. 86 . pri tem se dogovorita. Dedič lahko zato (ob pogoju dobrovernosti) priposestvuje knjige v 10-ih letih. V času med vojno sta priposestvovalec A in lastnik B bila doma in nista služila v vojski. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. pri tem si sposodi nekaj knjig od prijateljev. Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: A je prodal B-ju kravo. da sme A zadržati kravo še 3 mesece do zaključka polskih del. Stranki A teče priposestvovalna doba od leta1938 do leta 1965. Kako je s priposestvovanlno dobo med vojno? V tem času ni mirovanja in se priposestvovanje nadaljuje. saj A ni zakonit posestnik (ni veljavnega pravnega posla niti dobre vere). Kmalu nato A umre.Odgovori na vprašanja dr. Vprašanje: Čigavo je tele .

KERESTEŠ. primer: − A je lastnik ročne ure in jo izgubi − B uro najde. nato alternativne pogoje (od teh mora biti izpolnjen vsaj eden). C ni postal lastnik (pogoji niso izpolnjeni. Osnovni pogoji .veljaven pravni naslov (IUSTUS TITULUS) . jo odnese v starinarnico in proda C-ju − C (starinar) proda uro E-ju − E podari uro D-ju − Kdo je zdaj lastnik ure? A ¡ B ¡ C ¡ E ¡ D Rešujemo po vrsti vsako razmerje posebej ( A-B. ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice (posodbe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.najprej pogledamo splošne pogoje (izpolnjeni morajo biti vsi). tudi če pravni naslov ni veljaven) Osnovni pogoji: 1) Zavezovalni pravni posel . zakupa ipd) 3) C kupi stvar na javni dražbi PRIMERI ZA IZPIT ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------1. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava RAZLAGA ZA LAŽJE RAZUMEVANJE IN REŠEVANJE NALOG .obligacijski del 2) Razpolagalni pravni posel – stvarno pravni posel 3) izročitev (TRADITIO) …. pomeni da C ni lastnik). 1) A-B: A izgubil. B našel ¡ B ni lastnik (izpade) 2) B-C: B (ni lastnik) prodal C-ju in izročil ¡ B ni razpolagalno sposoben (ni lastnik). C-E in E-D ) .PRIMEROV Pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla: • NAČELO KAVZALNOSTI (najprej obligacijski nato stvarni del) . ki ima registrirano dejavnost za dajanje takih stvari v promet 2) B je dobil posest od lastnika (A) po njegovi volji. B ni trgovec 3) C-E: E je postal lastnik 4) E-D: D je postal lastnik ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 87 .bolj življenjski • NAČELO ABSTRAKTNOSTI (lastnina.izpolnjeni morajo biti vsi (kumulativno): 1) premična stvar 2) dobra vera pridobitelja (C-ja) 3) odplačno pridobljena stvar (od nelastnika B) Alternativni pogoji . B-C.zadostuje en izpolnjen: 1) B = trgovec.Odgovori na vprašanja dr.

razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 2. C ni lastnik C-D: D ni postal lastnik (prodaja kalkulatorjev ne sodi v dejavnost mesnice) ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. D je postal lastnik. 4. KERESTEŠ. A dobi nazaj vse ali nič .Odgovori na vprašanja dr. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------5.razvezana .če B ni trgovec .. primer: − A je lastnik kolesa. primer: − enako kot zgoraj − A je dal kolo iz rok na podlagi posodbene pogodbe − Ali se D lahko sklicuje na to.(od tedaj dalje) velja za nazaj. ker ni pravnega naslova 2) B-C: ni razpolagalne sposobnosti B-ja (B ni lastnik): .C pridobi lastnino . prepovedana) .če je B trgovec . C ni v dobri veri (ni postal lastnik). primer: − A je mladoletnik. da je A posodil kolo B-ju? Odgovor: NE . neplačilo kupnine) EX TUNC . da B prodaja stvari sumljivega izvora) − C je trgovec (ima trgovino s kolesi) in kolo proda D-ju Rešitev: B ni lastnik.D ni kupil kolesa od prinosnika (B). 88 .C ne postane lastnik 6. primer: Razlogi.uspešno izpodbijana . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. C ga proda stalni stranki D 1) A-B: B ni lastnik (ukradel) 2) B-C: B ni trgovec. ki ga posodi B-ju − B proda kolo C-ju (ta ve. kot da pogodba ni nastala. 1) A-B: B ni postal lastnik. ki ga B ukrade − B ga proda mesarju C-ju. B pa proda kolo C-ju − A-jev oče uspešno izpodbija prodajno pogodbo Izhajamo iz kavzalnega sistema. kateremu je A posodil kolo. izguba) − pogodba med A in B je:. posodba ipd. npr. primer: − A je lastnik kalkulatorja. zakaj B ni lastnik iz prejšnjega primera: − B ni lastnik (tatvina.nična (npr. ki proda kolo B-ju.izpolnjen je razvezni pogoj (ob nastopu pogoja se pogodba razveže.ni solastnine med A in D.

KERESTEŠ. OZ). PRIMER 9. SPZ → Nastali so koristni stroški (vrednost omare se je povečala). ki jo posodi Y-u − Y jo proda in izroči Z-ju MOŽNOSTI: 1. SPZ → Ni nastal solastninski položaj. če je Z trgovec 3. ki je v pohištvo vložil precej svojega denarja. Lastnik pohištva je nato zahteval s tožbo vračilo pohištva od kupca B.Odgovori na vprašanja dr. Kupec B. Prodajalec A je prodal in izročil starinsko pohištvo dobrovernemu kupcu B. 95. Nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam. A je pohištvo ukradel. ki je bilo v zelo slabem stanju. pravi lastnik pohištva postane lastnik vseh olepšanih dodatkov na njej. Če ni koristno z vidika lastnika ne more ničesar zahtevati. primer: − X je lastnik motorne kosilnice. 1 bi bil pravilen. restavriral ter ga namestil v svoji dnevni sobi. se je zahtevku protivil. čl. • Kakšne pravne možnosti ima B iz vidika stvarnopravnih reparacij? 55. Zahteva lahko povrnitev stroškov. če bi Y kosilnico ukradel. 89 . da je prodajalec A pohištvo. Nato je B pohištvo. ukradel. če ne Primer 8. Dobroverni lastninski posestnik – vrednostni kriterij (vrednost stvari se poveča) Glede olepševalnih stroškov. bi bilo pogoja: “samo pod obema pogojema”). 3 (odgovor št. Čez dve leti od nakupa in izročitve pohištva je B izvedel. Z je lastnik. upošteva se. Jamčevanje za pravne napake. ali bi pravi lastnik stvar izboljšal sam in imel s tem stroške ali ne. Rešitev: pravilen odgovor je samo eden in sicer št. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Nedobroverni lastninski posestnik – subjektivni kriterij. čl. čl. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 7. Z je lastnik samo pod obema pogojema. 1 pravilen Kateri odgovor je pravilen (če je) in zakaj? Vprašamo se: ali je Z postal lastnik? Odgovor: DA. ki ga je prodal B-ju. bi bil odgovor št. • Ali je dobil lastninsko pravico na pohištvu? Ni pridobil. Med drugim je dodal pohištvu za olepšavo tudi zlate kljuke. (44. da je v dobri veri in da je Y trgovec z motornimi kosilnicami 2. stvari ki olepšujejo stvar in se jih da brez škode ločiti od glavne stvari lahko zahteva nazaj → ima RETENZIJSKO PRAVICO – pravico da stvar (pohištvo) zadrži dokler ne dobi povrnjenih stroškov.

upoštevalo pravnomočni sklep nepravdnega oddelka? Upoštevaje pravilo »petitorium absorbet possesorium« bo moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Čeprav je bil A B-ju dolžan kolo. ki ga ima v posesti kot svojega. Miha pa je slaboveren. saj je sodišče na podlagi močnejše pravice odločilo njemu v korist. prav tako pa je tudi A vložil predlog za popravo meje. s katerim je uspel v celoti. si ga ta ne bi smel sam vzeti. PRIMER 10. ga B samovoljno odvzame iz A-jeve vrtne ute. ki je bil v zadnji mirni posesti B-ja. PRIMER 12. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . zato je nedobroveren lastniški posestnik. Po preteku časa trajanja obligacijskega razmerja B ne vrne A-ju motornega kolesa. Ali bo A uspel s posestno tožbo? Da. ko je v posestni pravdi možen ugovor pravice do posesti. ker je temeljni pogoj za priposestvovanje dobra vera posestnika. PRIMER 11 A odda v najem B-ju motorno kolo za določen čas 6-ih mesecev. V posledici navedenega je B vložil tožbo zaradi motenja posesti. saj B sploh še ni bil posestnik kolesa. ker v tem primeru ne gre za samopomoč. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. KERESTEŠ. Kakšen posestnik je Miha. odvzeta. Ob povratku domov je odnesel s seboj »za spomin« pepelnik z odtisnjenim znakom hotela. da ni upravičen do pepelnika.Odgovori na vprašanja dr. B pa nelastniški neposredni posestnik. Kako bo sodišče. A proda B-ju kolo ter se hkrati dogovori. Pepelnika tudi ne more priposestvovati. pa je B konvertiral v nedobrovernega lastniškega posestnika. Po prenehanju obligacijskopravnega razmerja. da bo kolo izročil B-ju v posest čez deset dni. Miha je prebil dopust v luksuznem hotelu »Ambasador«. ker se pri posestni pravdi ne preverja pravica do stvari ampak samo zadnje stanje posesti in ali je bila le-ta motena oz. A pa je posest izgubil. Pojasnite posestne položaje! V času trajanja obligacijskopravnega razmerja je bil A lastniški posredni posestnik. Ali lahko priposestvuje pepelnik v 3 letih? Miha je vedel. Cilj posestne tožbe je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja glede stvari in preprečevanje samovolje. Oseba A je motila posest B-jeve nepremičnine na spornem mejnem prostoru. Ker A ne izroči kolesa po preteku roka. PRIMER 13 90 . ker je bila v nepravdnem postopku ugotovljena A-jeva pravica do posesti. Postopek za ureditev meje je bil pravnomočno končan pred posestnim sporom. To je edina izjema. ki vodi pravdo zaradi motenja posesti.

Svoj interes mora varovati s petitornim zahtevkom. da je pravno razmerje med udeleženci veljavno (B in C).  Ali lahko A zahteva s posestno tožbo vrnitev stvari od C? Čeprav gre za stopnjevito posest. B kot tudi C.  Kaj bi se zgodilo. v kolikor mu A odvzame stvar? Da. ♦♦♦♦♦ VARSTVO LASTNINE Rim: 91 . čeprav je bila zaradi dogovora med A in B neveljavna. če bi C to stvar prodal in izročil dobrovernemu D-ju? Po načelu »nemo plus« C na D-ja ne more prenesti lp. KERESTEŠ. C ni protipravno posegel v posest in zato posredni posestnik A nima posestnega varstva. kdo detentor v omenjenem razmerju? Ali pridobi D lastninsko pravico na temelju 64. ker je tudi sam nima. čl.  Ali lahko B odvzame C-ju stvar nazaj? C ni odvzel posesti stvari B-ju neupravičeno. SPZ. Za vzpostavitev razmerja posredna-neposredna posest ni potrebno. Kdo je posestnik. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.detentor. ki je podlaga za nastanek posestno posredovalnega razmerja. D je postal lastnik motorne žage po 64. PRIMER 14 A je oddal premično stvar B-ju v najem.2. SPZ. B = posredni posestnik. Neposredni posestnik ima posestno varstvo zoper posrednega. V primeru prodaje izgubijo posest tako A. je posredni posestnik še vedno A. X – posestnik oz. ki je podlaga za takšno posestno stanje. SPZ. posodil C-ju. ki izhaja iz delovnega razmerja. C = neposredni posestnik.Odgovori na vprašanja dr. čl. Pojasnite posestne položaje! A = posredni posestnik. čeprav je ta praviloma lastnik stvari. ki je zaposlena pri pravni osebi X. čl. A bi lahko zahteval stvar nazaj le z reivindikacijo. SPZ? A .  Ali lahko C uveljavlja posestno varstvo s tožbo. Če bi mu B stvar odvzel bi šlo za motenje oz. B je sklenil s C-jem najemno pogodbo. neupravičen odvzem posesti. Ker pa je C A-ju odvzel posest po volji B-ja kot neposrednega posestnika. nakar je B to isto stvar v nasprotju z dogovorom z A. SPZ in 40. X žago v okviru svoje dejavnosti v promet ali če je A dobil žago v posest po volji X in če so izpolnjeni drugi pogoji po 40. izvaja dejansko oblast nad motorno žago. je motorno žago svojega delodajalca prodala in izročila dobrovernemu kupcu D. če daje A oz. ki temelji na pravici. posestni gospodar. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Oseba A. čl. Posestno varstvo neposrednega posestnika traja dokler traja posestnoposredovalno razmerje. čl. C je bil v dobri veri. B bi pridobil lp pod pogoji iz 64/1.

vendar mu stvari ne vzame.ima jo tisti. CIVILNO PRAVO – OBLIGACIJE PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNIH POSLOV Te predpostavke so: 1. pri nepremičnini pa na izpraznitev ali zemljiško knjižni prepis. Temelj je kvalificirana posest. ki morajo biti sklenjene v fazi STIPULACIJE. 92 . REI VINDICATIO (lastninska tožba): s to tožbo lastnik stvari zahteva vrnitev odvzete stvari od tistega.Odgovori na vprašanja dr. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki nedopustno posega v njegovo pravico.zaščiteno kmetijo) Gre za predpostavke (CONDICTIO SINE QUA NON). Pravica na tožbo ne zastara. KERESTEŠ. Ta tožba se najbolj pogosto naperi zaradi npr. ni pa še potekel čas S tožbami zavarujemo lastninsko pravico zoper vsak nedopusten poseg zoper vsakogar.tožba neposedujočega lastnika zoper posedujočega nelastnika (ZTLR.vsi roki začnejo teči od vročitve!) 2. MOžNOST IN DOPUSTNOST 4. Lastninska tožba nikoli ne zastara (izjema: priposestvovanje . 1. ki bi lahko stvar priposestvoval ima vse pogoje. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 1) REI VINDICATIO (lastninska tožba) . tožba zaradi posega v lastnino: ima jo lastnik zoper tistega.kavza (52 ZOR) . Sam poseg mora biti dejanski in mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice.5 pogojev)! Tožnik mora dokazati: −pridobitni naslov ali izročitev −pri dedovanju mora dokazati lastninsko pravico predhodnika! −da je stvar pri tožencu (v času dostave tožbe .izročitev (pri realnih pravnih poslih) . Rim . 3.določenost in določljivost predmeta . ACTIO NEGATORIA oz. 161).zmožnost in dopustnost . SPOSOBNOST 2. le da jo naperi tisti.nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljišče .predkupna pravica .oblika (pri specialnih zakonih) . CAUSAE PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE --> (vseh pravnih poslov): . OBLIČNOST 5.str. služnosti 5-ih pravic na stvari. Pri premičnini glasi tožbeni zahtevek na vrnitev stvari. PRAVA VOLJA 3. bi bil lastnik in bi imel tožbo Rei vindicatio) ter dobroverno posest. ki ima stvar pri sebi. ki ima nezakonito posest (če bi imel zakonito posest. tožba iz domnevne lastnine: podobno kot pri Rei vindicatio. PUBLICIANA IN REM oz.tožba proti motenju lastnine 3) PUBLICIANA IN REM (publicijanska tožba) . 37-40) 2) ACTIO NEGATORIA (negatorna tožba) . čl.

stranka.ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ==> posel je NIČEN . če je ta posel ničen zaradi morale (npr. se imenuje KONDIKCIJA (povrnitveni zahtevek). odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti. da lahko izpodbija. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.RELATIVNA NEVELJAVNOST ==> posel je izpodbojen Razlika med njima je v tem. pri čemer je: . Možnost ob trenutku sklenitve posla . je UGOTOVITVENA TOžBA. ki nesporazum uvršča med napake volje. ki izpodbija. včasih EX NUNC . treba je vrniti otroka.gre za možnost ali nezmožnost posla (po knjigi). Če ni ene izmed teh predpostavk.posel je ničen. s katero se ugotavlja ničnost.SUBJEKTIVNI ROK==> ponavadi je 1 leto. denar od prodaje pa obdrži država).Odgovori na vprašanja dr. KI JE V NASPROTJU S PRISILNIMI NORMAMI (USTAVO.OBJEKTIVNI ROK ==> 3 leta. Ničnost lahko dokazuje vsaka stranka. (104 in 113 ZOR) Zahtevek. je pravni posel neveljaven. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pri volji lahko pride do napake volje (zmota. prevara). če je bila pogodba nična ali razveljavljena. ZAKONI). Kodikcijski zahtevek je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. izpodbojnost pa se lahko dokazuje le v določenem roku: . ki je v zakonu zapisana. če gre za dajatvene zahtevke. ki je nepoštena. ki ima pravni interes. grožnja. pri prodaji otrok . NESPORAZUM --> pogodbe v tem primeru sploh ni. ima rok 1 leto. Stranka v pravdi dokazuje ničnost.!!! a/ če ni sposobnosti --> izpodbojen pravni posel b/ če ni prave volje --> izpodbojen pravni posel c/ če ni možnosti in dopustnosti --> ničen pravni posel d/ če ni oblike --> ničen pravni posel e/ če ni causae --> ničen pravni posel Pri volji gre za neobstojen pravni posel ali DISENZUM --> NESOGLASJE. Če gre za ničnost. Ta tožba pa ni mogoča. razen v čl. ali je dopustne posel po ustavi. ne gre za napako volje ne glede na določbe ZOR. Izpodbija lahko tista stranka. da ničnost nikoli ne zastara. DOPUSTNOST pravnega posla se nanaša na to. To je zakonski zahtevek. --> stranka. Nesporazum pokriva dejanski stan 93 . 104/2 ZOR. ne dobi nazaj !!! (104/2 ZOR). odkar je bila pogodba sklenjena. se pogodba razveljavi včasih EX TUNC. Če gre za izpodbojnost. Tožba. .odvisno od situacije. KERESTEŠ. POSEL. pogodba preneha EX TUNC (kot da nikoli ni bilo pogodbe). Zakon lahko tudi prepove kondikcijo. zakonu ali morali. JE NIČEN !!! Posledica ničnost je kondikcija.

Če je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. Tretja stranka . ZMOTA --> pogoj za bistveno zmoto . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava NEOBSTOJEČEGA PRAVNEGA POSLA . lahko izpodbija pogodbo. KASNEJŠA NIČNOST POGODBE --> če je sklenjena nična pogodba. S prenosom . razen če je ta člen najpomembnejši oz. ni nična cela pogodba. vendar ima stranka 5 let časa za prilagoditev zahtevka. vendar ga vseeno odre. (107/2 ZOR).odstop terjatve novemu upniku. KONVALIDACIJA --> ničnost se popravi. je ta pogodba vseeno nična. GROžNJA --> je napaka v volji zaradi sile. ki praviloma ne vpliva na odločitev pravnega posla . Tu gre za to.CESIJO se terjatev v tistem 94 . ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE . CESIJA --> prevzem dolga . PREVARA --> stranka. grožnja je prav tako razlog za izpodbijanje pravnega posla.NEPOSEL. samo dolžnik).pogodba. Izpodbija lako tista stranka. Lahko se uveljavlja v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Dolžnik izpolnjuje upniku. ki je v zmoti zaradi prevare. S cesijo se spremeni UPNIK . in sicer brez sodelovanja dolžnika. ki ima pravico zahtevati. da terjatvi bistveno odstopata oz. Če je zmota bistvena ali opravičljiva. KERESTEŠ. kriterij je. PERSONALNA SUBROGACIJA REALNA SUBROGACIJA --> spremeni se predmet terjatve.razen pri neodplačnih pravnih poslih. KVALIFICIRANA ZMOTA --> ZVIJAČA. ta pogodba nima smisla brez tega člena. kasneje pa je ničnost zbrisana. DELNA NIČNOST --> če je v pogodbi ničen 1 člen. Tu gre za subjektivni kriterij in NI EKVIVALENCE. ni dovolj samo tradicija). Stranka je v taki zmoti. stari upnik prenese svojo terjatev na novega upnika BREZ SODELOVANJA dolžnika.Odgovori na vprašanja dr. Tu je pogodba nična. ODERUŠTVO --> ena stranka ve za stisko drugega. Zmota mora biti opravičljiva. Cesija NI odvzem dolga. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. grožnje. da druga stranka ni vedela za pravo vrednost. če jo je druga stranka v tako zmoto prisilila ali pa jo je pustila v zmoti.potrebna je pogodba kot MODUS AQUIERENDI .dobroverni. ima odškodninski zahtevek. Nebistvena zmota ne pripelje do izpodbijanja pogodbe. Cesija je pogodba in hkrati pridobitni način. S cesijo stari upnik prenese terjatev na novega upnika. je sankcija za to izpodbijanje pogodbe. Pri nas je relevantna le BISTVENA ZMOTA in OPRAVIČLJIVA ZMOTA. Nagib je posredni cilj. ki je v zmoti. je med njima bistveno nesorazmerje.če bi moral ali mogel vedeti.pridobitni način terjatve (kot velja pri stvarni pravici. prisoten mora biti pravni temelj . da načeloma pri odplačnih pravnih poslih zmote v nagibu ni. PERSONALNA SUBROGACIJA --> spremeni se oseba terjatve (samo upnik. ZMOTA --> gre za napako volj.LAESIO ENORMIS) --> gre za to.

in sicer kdaj pride iz premoženja starega v premoženje novega dolžnika.) pri cesiji ostanejo. ki se prenašajo skupaj s terjatvijo. VELJA NAČELO. s samo pogodbo o cesiji pa je terjatev že dejansko prešla.FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTO) .. cesija po zakonu. AKCESORJI --> stranske terjatve (obresti.. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava trenutku prenese iz sfere premoženja starega upnika v premoženje novega upnika. Pri mandatni in tudi pri komisijski pogodbi.položaj CEDUSA (dolžnika) se ne spremeni (cesija je personalna subrogacija). Pri delni cesiji akcesorije ne gredo zraven. VALONTACIJA . To so odvisne. torej kdaj postane cezus dolžnik cesionarja. da terjatve ne bodo cedirali (to je običajno).300 ZOR). vendar pa še ne učinkuje. Čas je trenutek obvestila cezusa o cesiji. npr. mora poleg cesije prenašati tudi stvarno-pravno vse.cesija v iknaso (cedent odstopi cesionarju terjatev samo začasno . Važen je trenutek obvestila in učinkuje le od tega trenutka.cesija v zavarovanje (FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTU) Pri cesiji je bistven ČAS . PACTUM NON CEDENTO --> je dogovor med strankama.TRENUTEK cesije. KERESTEŠ. Če cedent prenaša terjatve. plača samo 50) je problem akcesorij. kot jih ima sam . Npr. 95 . postranske obveznosti.cesija namesto v pačilo (solucijska pogodba) . VELJA NAČELO. Pri delni izpolnitvi (dolguje 100.prostovoljna cesija. da nihče ne more prenesti na drugega več pravic. poroki. ampak opravi prepis lastništva. Cedent ne izvrši hkrati prenosa vrednostnega papirja. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ampak je upnik drugi --> prehod terjatve na podlagi zakona .Odgovori na vprašanja dr. da pri delni cesiji cedent ne more priti v slabši položaj kot v prvem primeru (celotna cesija). ampak ostanejo cedentu (VAžNO ZA IZPIT !!!!) POSEBNI PRIMERI CESIJE: . Od tega trenutka lahko cezus izpolni drugemu cesionarju. v določenem trenutku nekdo ni več upnik. NESESARIJE IN LEGIS --> zakonita cesija.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful