Vovedni zabele{ki

M-r @aneta Stojkova

ME\UNARODNI NORMI I STANDARDI ZA LICATA SO HENDIKEP
Komparativna analiza

1

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Naslov: “Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep - komparativna analiza” Avtor: M-r @aneta Stojkova Izdava~: Polio Plus - Skopje Za izdava~ot: Zvonko [avreski Lektor: Slobodan Markovski Kompjuterska obrabotka: OZ - Dizajn, Skopje Dizajn na naslovna: Keti Zarevska - Gurmi{evska Tira`: 1 000 primeroci Pe~at: Jugoreklam - Skopje

2

Vovedni zabele{ki

Patniku, pati{ta ne postojat. Tie se sozdavaat so sekoj tvoj ~ekor.
[panska narodna pogovorka

3

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

4

Vovedni zabele{ki

POLIO PLUS -dvi`ewe protiv hendikep-

M-r @aneta Stojkova

ME\UNARODNI NORMI I STANDARDI ZA LICATA SO HENDIKEP
Komparativna analiza

Edicija “Justicijana” Skopje, 2004

5

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Ovaa publikacija e poddr`ana od strana na Britanskata vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

6

Vovedni zabele{ki

BLAGODARNOST

Ovaa kniga mo`ebi nikoga{ nema{e da ja zdogleda svetlinata na denot bez nesebi~noto zalagawe na nekoi lu|e i organizacii (koi isto taka se so~ineti od lu|e, neli). Polio Plus im dol`i golema blagodarnost na: Britanskata vlada koja preku Britanskata ambasada vo Skopje, godini po red, iskreno ja poddr`uva borbata na licata so hendikep vo ostvaruvaweto na nivnite prava. Tie, isto taka se najgolemite finansiski poddr`uva~i na aktivnostite na Interpartiskata parlamentarna grupa a so samoto toa i na ovaa publikacija. Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Hendikep Internacional, i Europian Disability Forum, koi so svojata zalo`ba za zajaknuvawe na organizaciite na licata, razmenata na resursi i informacii pridonesoa za za`ivuvawe na dvi`eweto na licata so hendikep i za artikulirawe na nivniot edinstven glas. Osobena blagodarnost na ekspertite koi direkno ja pomognaa izrabotkata na ovaa analiza: Dijana Taf~ievska, Slavko Koteski, Toni Dabeski, Marjan Gavrilovski i sekako na m-r @aneta Stojkova, koja gi “sudri” obezbedenite materijali, gi poddr`a so primeri od praksata i na “rudarite” od Polio Plus im poka`a kako treba da se raboti pod pritisok. I posledno, no mo`ebi i najva`no, golema blagodarnost do osnovnata kletka na ovaa akcija - pratenicite ~lenovi na IPPLG, za nivnata nesebi~na podgotvenost da go vlo`at svoeto vreme, znaewe i status vo unapreduvaweto na polo`bata na licata so hendikep vo dr`avava. POLIO PLUS - Dvi`ewe protiv hendikep -

7

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

8

Vovedni zabele{ki

PREDGOVOR

Predupreduvawe!!! Profesorot Stiven Hoking vo svoeto maestralno delo “Kratka istorija na vremeto”, vo koe na dosega neviden popularen na~in na {irokata javnost i gi pretstavi najgolemite dilemi na teoriskata fizika napi{a: “Po cena da gi izgubam polovinata od ~itatelite moram da ka`am deka: E = m x c 2 “. Parafraziraj}i go, po cena da gi obeskura`ime duri i polovinata od iskrenite pobornici za pravata na licata so hendikep, mora da potencirame deka hendikepot e pra{awe na prava i obvrski, a tie pak se reguliraat so zakonski normi, - da ne re~am formuli. Hendikep: modeli i grupi - sinxir na povrzanost Hendikepot kako fenomen ja sledi ~ovekovata civilizacija od nejzinite prapo~etoci do denes. Ne postoi somne` deka ovoj fenomen, vo o~ekuvawe na futuristi~koto klonirawe, u{te dolgo }e prodol`i da bide aktuelen. Sekoja civilizacija, zaednica, kultura, dr`ava, pa i poedinci najrazli~no mu prio|ale i go tretirale ovoj fenomen, iznao|aj}i edno ~udo re{enija, po pravilo, site do edno - neuspe{ni. Site priodi istoriski se delat voglavno vo tri ogromni grupi: 1. Tradicionalnoto gledi{te (model) hendikepot go gleda kako tovar koj í e nametnat na zaednicata preku nekoj nejzin pripadnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pripadnikot koj e nositel na problemot. Ova gledi{te e tolku disperzirano {to ne mo`e da stane zbor za svoeviden model bidej}i luta od primitivniot darvinizam preku religijata i demonologijata do ideologijata i semejnoto poimawe kako prvata kletka koja se soo~uva, a podocna i go apsorbira, hendikepot kako pojava.

9

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

2. Medicinskiot model ja nametnuva definicijata deka hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred sî zdravstven tretman. Za pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicinskata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminovnosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest, za niv, hendikepot mo`e da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, namesto tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izlekuvawe. Zapadnata misla kaska zad niv skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni (izdvoeni manastirski oddelenija, bolnici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i umobolni, i sl.). 3. Socijalniot model e s# u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvi`ewa od po~etokot na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori zaslu`eno gi obele`uva i kako posledno gra|ansko dvi`ewe za koe hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe a problemot ne le`i vo poedinecot (liceto so hendikep) tuku vo op{testvoto. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od tri grupi. Prvata e grupata na semejstvata na hendikipiranite ili nivnite nezavisni poddr`uva~i vodeni od motivot na milosrdie (charity). Vtorata grupa se pobornicite za ~ovekovi prava koi akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven `ivot na licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnite mehanizmi }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica. Tretata grupa ja so~inuvaat naj~esto licata so hendikep (poretko nivnite najbliski) koi blagodarenie na nivnata edukacija i ekonomska nezavisnost (nadgradba i pridobivki na predhodnite grupi) se osamostoile i celosno se svesni za nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e deka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostanatata, uslovno re~eno, zdrava populacija, a vo sе drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`no (i najnezgodno) od sî - tie toa go baraat sega i vedna{! Do sega ne postoi op{to prifatena definicija za hendikepot. Tokmu zatoa i ovaa komparativna analiza vo samiot

10

Vovedni zabele{ki

start go sodr`i svojot najgolem hendikep, bidej}i ne e vo mo`nost da go definira poleto na svojot interes. Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen, sekojdneven na~in). Taa nemo`nost pak direktno predizvikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposobnost (ekonomski ka`ano - kompenzacija). Hendikepot, vulgarno re~eno, e mnogu sli~en na pornografijata! Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznaва. Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. Kako i da e, ovoj fenomen realno pretstavuva vistinski predizvik, kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata zaednica. Kako dojde do ovaa analiza Vo Republika Makedonija, do nejzinoto osamostojuvawe, za licata so hendikep se gri`e{e socijalisti~kata dr`ava (vpro~em kako i za sî drugo). Ovaa gri`a silno se temele{e vrz medicinskiot model i rezultira{e so silna instituciolizacija i tutorstvo. Po osamostojuvaweto rabotite trgnaa duri i na polo{o. Tutorot osiroma{i a licata so hendikep se soo~ija so silna erozija na svoite dotoga{ni, ve}e steknati prava. Na novi ne se ni pomisluva{e. Od po~etokot na noviot milenium, pod vlijanie i pritisok na organizaciite na licata so hendikep dojde do malo unapreduvawe na statusot na licata so hendikep a zaednicata poka`a senzibilnost i svest za nivnite problemi. Ova rezultira{e so svoevidna ofanziva na organizaciite na licata so hendikep i nivnite poddr`uva~i za sozdavawe na nova i moderna zakonska ramka koja na sistemski na~in }e go re{i pravniot status na licata so hendikep. Eden od najzna~ajnite momenti vo ovaa smisla e formiraweto na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo maj 2003 - Evropska godina na licata so hendikep. Inicijativata za formirawe na IPPLG be{e prezemena od strana na asocijacijata Polio Plus, no podocna kon nea se priklu~ija i site organizacii na licata so hendikep. Tie se vklu~eni vo rabotata na lobi grupata preku u~estvo vo nejziniot tehni~ki i

11

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

sovetodaven komitet. Programata za rabota na IPPLG dobi i finansiska poddr{ka od Britanskata vlada i od Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, i se zdobi so silna mediumska potkrepa vo makedonskite sredstva za informirawe. Ova otvoreno lobi e sostaveno od (19) ~lenovi -pratenici, koi doa|aat od site parlamentarni partii vo Sobranieto na Makedonija i koi dobrovolno se zalagaat za, pred sî, zakonsko sistemsko ureduvawe na zakonodavnata materija koja se odnesuva na licata so hendikep. Vredi da se napomene deka osven Disability Intergrup vo Evropskiot parlament do sega vo evropskite dr`avi ne postoi primer za vakvo organizirano telo. Lobi grupata vo svojot Dolgoro~en akcionen plan (DAP) si postavi za cel donesuvawe na sistemski zakon (lex generalis), koj }e bide osnov za generirajwe na posebni zakoni (lex specijalis) i vo koj }e bidat inkorporirani elementite za za{tita i implementirawe na donesenite normi. Pri usvojuvaweto na strategijata koja }e ne dovede do takvo sistemsko re{enie sama po sebe se nametna potrebata od seriozna komparativna analiza na me|unarodnite normi i standardi, t.e. na svetskata sostojba i dostignuvawata vo ovaa oblast. Tokmu zatoa, ovaa analiza (koja ne pretendira da bide seopfatna, tuku samo namenska) e prvata faza vo patot kon t.n. sistemski zakon. Po nea }e sleduva analiza (kompendium) na doma{nite propisi koi gi reguliraat pra{awata va`ni za licata so hendikep vo Makedonija. Slednata godina }e se izraboti nacrt na Sistemskiot zakon (so komentari), koj }e bide staven na javna rasprava i vo Vladina procedura, so {to o~ekuvame deka vo po~etokot na 2006 godina pred pratenicite }e se najde Predlogot za donesuvawe na sistemski zakon. Za analizata Ovaa analiza e rabotena vo tekot na 2004 godina i vo nea se koristeni prethodnite iskustva i izvori na Polio Plus kako ~len na EDF (Europian Disability Forum) i DPI (Disable People International). Vo analizata se inkorporirani razmisluvawata od nekolku eksperti od makedonija i regionov a na kraj m-r @aneta Stojkova kone~no go voobli~i celokupniot materijal, sporeduvaj}i go i potkrepuvaj}i go so slu~ai od praksata. Analizata e podelena vo ~etiri blisko povrzani celini:

12

Vovedni zabele{ki

1. Prviot del nare~en “Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep” gi obrabotuva: legislativniot proces kako sredstvo za socijalna kontrola, pravnite lekovi, postapka i pomo{, i sodr`i poseben osvrt za obvrskite na dr`avata. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i poseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili za zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. 2. Vtoriot del gi obrabotuva: me|unarodnite normi i standardi prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata na obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni sistemi kako na Evropa (so po{irok osvrt na Sovetot na Evropa i EU legislativata), no i onie na Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na Bliskiot Istok. Tuka ima i prakti~ni informacii koi bi gi pribli`ile zalo`bite na me|unarodnata, nacionalnata i lokalnata zaednica kon celite na me|unarodnite standardi za pravata na ~ovekot {to se odnesuvaat na licata so hendikep kako i identifikacijata na pre~kite vo implementacijata na ovie prava. 3. Delot treti e posveten na “individualnite prava i slobodi i gi obrabotuva posebno individualnite gra|anski i politi~ki prava, kako prava koi se u`ivaat po avtomatizam (so samoto postoewe na individuata). Silen akcent e staven na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava koi, za razlika od prvite, pretpostavuvaat podgotvenost i mo`nost na dr`avata da go obezbedi nivnoto u`ivawe i za licata so hendikep. 4. ^etvrtiot del frla malku pove}e svetlina vrz grupite koi, pokraj svojot hendikep, se podlo`eni na pove}ekratna diskriminacija, kako na primer `enite, decata ili begalcite so hendikep. Na krajot, za onie koi bi sakale podlaboko da navlezat vo temata, e pomestena bogata bibliografija, koja za ovaa prigoda ni stoe{e na raspolagawe, i u{te eden mal pojmovnik na izrazi i pravni instituti koi }e im ja olesnat upotrebata na site zainteresirani bez predhodna pravna naobrazba .

Momentum

13

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vnimatelniot ~itatel }e zabele`i deka dokumentite koi se spomnati vo analizata, a se od postar datum, operiraat so terminot “ili koj bilo drug status”, dodeka podocne`nite izri~ito gi spomnuvaat licata so hendikep ili hendikepot kako osnov. [to zna~i deka hendikepot kako osnov i pra{awe na pravna razrabotka e sosema nov moment kako vo me|unarodnite taka i vo nacionalnite zakonodavstva. Ovaa analiza e isto taka nov moment za makedonskiot prostor, no i vo regionov. Se nadevame deka materijalov {to go nudime najprvin }e poslu`i za svojata osnovna namena, no i deka }e pretstavuva osnova za ponatamo{na nadgradba na ovoj proces. I za kraj, u{te eden nov moment. Vo OON vo tek e postapka za donesuvawe na Univerzalna deklaracija za pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Vo januari ad hoc komitetot }e ja ima svojata petta sesija i realno e za o~ekuvawe deka do krajot na idnata godina Generalnoto sobranie }e ja usvoi ovaa konvencija (sedma po red vo svojata istorija). Iskreno se nadevame deka ovaa analiza }e go zabrza procesot na nejzina ratifikacija i inkorporirawe vo makedonskoto zakonodavstvo. Skopje, 25.11.2004 Zvonko [avreski

14

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne pra{uvam dali tamu ima dobri zakoni, tuku dali zakonite vo taa zemja se primenuvaat vo sila, za{to dobri zakoni ima nasekade.

- Monteskije

15

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

16

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

DEL PRVI
OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Voved
Iako pravta na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dr`avite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i promotori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili za zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Tokmu ovie zasebni obvrski na dr`avite se tema na obrabotka na prviot del od ovaa analiza. Toj e podelen na tri poglavja. Poglavjeto I se odnesuva na legislativniot proces kako sredstvo za socijalna kontrola, vo nego podetalno se obrabotuva principot na pravna ednakvost i vo tie ramki zabranata na diskriminacija i afirmativnite akcii. Ponatamu, se zboruva za sporedbata na zakonite protiv diskriminacijata na licata so hendikep na globalno nivo, so akcent na golemata raznolikost vo zakonskite modeli. Poglavjeto II e posveteno na pravnite lekovi za za{tita na pravata od povredi, odnosno zakonskata postapka (due process of law), locus standi, pravnata pomo{ pred nacionalnite sudovi i postavenosta na redovnite nacionalni sudovi. Poglavjeto III gi

17

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

opfa}a obvrskite i odgovornostite na dr`avite. Posebno se objasneti nekolkute merki koi gi prezema dr`avata so cel da se pomogne vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, i toa: sobiraweto na statisti~ki podatoci; zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto; kreiraweto na politikata i planirawe; i, obukata na personalot na site nivoa. Za kraj, objasneti se nakratko i rabotata na Ombudsmanot, nacionalnite koordinacioni komisii, nevladinite organizacii, Specijalnite izvestuva~i i nacionalnite soveti ili agencii.

18

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje I Legislativen proces
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata na XX vek koja prodol`uva i vo XXI vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to va`na osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepka e najmo}no sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastanatite promeni i potrebi. Denes, site sferi od interes za nacionalnoto zakonodavstvo se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot. Me|utoa, iako me|unarodnite normi i standardi se va`ni, sepak ne treba da se zanemari i va`nosta na nacionalnata legislativa koja {to e klu~na vo ispolnuvaweto na dolunavedenite principi. 1. Principot na pravna ednakvost Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako fundamentalno pravo na ~ovekot, odnosno da se bide tretiran ednakvo vo soglasnost so svojata ~ove~ka priroda. Toa pravo1 se potpira na edna od osnovnite osobini na ~ovekovata priroda, imeno: ~ovekovite bitija kako li~nosti imaat ednakva vrednost vo samite sebe, a ne nadvor od sebe vo nekoja druga vrednost, i se cel samite na sebe. Ponatamu, gra|nsko-politi~kata ednakvost ne ja isklu~uva eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa
Postojat tri teorii za ednakvosta, i toa: prvata se sveduva na strogo ednakov tretman; vtorata podrazbira ednakov tretman so isklu~ok na biolo{kite razliki; i, tretata teorija mo`e da se nare~e- tretman vo soglasnost so site bitni razliki. Problemot kaj poslednata teorija e {to te{ko mo`e da se odr`i potreben balans me|u pravnata ednakvost i razli~nite grupni prava. Vidi podetalno: R. Graycar and J. Morgan, The Hidden Gender of Law, Federation, 1990; Elizabeth A. Sheeny, Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; M. Gaudron, Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia.
1

19

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

bara da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo odreden slu~aj so primena na razumnost, procedura, pravda i pravi~nost. So toa, ova pravo se definira kako relativna ili bazi~na ednakvost, koja za svoe sopstveno realizirawe bara dopolnenie so razli~en tretman za razli~ni realnosti. Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se dvete krajnosti na prostorot na protegawe na pravata, odnosno na akcijata za primena na pravoto za pravata na ~ovekot. Zabranata na diskriminacija e dolniot prag na principot na ednakvost na pravoto- ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez negovo postoewe ne mo`e da se zboruva za principot na pravna ednakvost, nitu za liberalnata ednakvost i demokratski politi~ki sistem voop{to. Toj e conditio sine qua non za vladeeweto na pravoto i pravata na ~ovekot. Od druga strana, institutot afirmativni akcii na dr`avata2 e drugiot pol na protegawe na principot na pravnata ednakvost vo de facto neednakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno afirmativnite pri~ini mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost, za namaluvawe na procepot me|u “normativnoto i stvarnoto”. 1.1. Zabrana na diskriminacija Pravnata definicija na diskriminacijata podrazbira razli~en tretman na individuata, {to vo sebe vklu~uva nerazumni kvalifikacii i podvojuvawa vo daden praven kontekst3. Diskriminacijata mo`e da bide direktna ili indirektna. Direktnata diskriminacija se javuva toga{ koga se postavuvaat jasni zakonski ili prakti~ni razliki i razli~ni standardi za lica ili grupi, razliki koi ne sodejstvuvaat so na~eloto na pravdata i razumnosta. Indirektnata diskriminacija, e poslo`en problem, i se odnesuva na praktikata koga se sozdavaat razliki vo rezultatot ili vo
Afirmativnite akcii na dr`avata se poznati kako pozitivna ili obratna diskriminacija (positive, reverse discrimination), socijalni merki (special measures), benigna diskriminacija (benign dicrimination), i preodni ili preferentni merki (transitional preferential measures). Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str. 56-68. 3 Vidi podetalno: Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK 12, 13, Asbjorn Eide; article 14 and Protocol No. 12 from European Convention for protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, http://www.coe.int .
2

20

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

ishodot od dejstvuvaweto na takvite ednakvi pravila, a toa ne mo`e da im se prepi{e na li~nite sposobnosti na licata za koi se raboti4. Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i deka e spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i storeni so cel realizirawe na praveden tretman na individuite. 1.2. Afirmativni akcii Institutot na afirmativni akcii vo pravoto pretstavuva poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hendikepi. Ultimativnata cel na ovoj institut e da ja namali razlikata me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na originerni novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na prava. Najva`na kriti~na to~ka vo procenkata za vidot i vo primenata na ovoj praven instrument e pra{aweto na kriteriumite koi se primenuvaat za merewe na ednakvite {ansi i celite koi sakaat da se postignat. 2. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na hendikepot (na globalno nivo) Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu dr`avi zakonite za hendikep pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 od vkupno 189 dr`avi- ~lenki na OON ve}e imaat usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo ovie dr`avi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen, koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni
Prvpat za indirektna diskriminacija se zboruva vo presudata na Vrhovniot sud na SAD vo slu~ajot Griggs v. Duke Power Co. od 1971 godina, vo koj se veli deka obrazovnite standardi gi hendikepiraat oboenite za vrabotuvawe vo oddelni sektori na stopanstvoto.
4

21

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

grupi, merki za sporoveduvawe i od drugi asekti. Nekoi zakoni ja definiraat diskriminacijata koja se bazira na hendikep i jasno i nedvosmisleno gi zabranuvaat tie postapki/akti na diskriminacija; drugi pak go izostavuvaat pra{aweto {to, spored sudovite i drugite monitoring tela, pretstavuva diskriminacija. Nekoi zakoni go poddr`uvaat principot za ednakvost, no ne davaat jasen predlog {to treba da bide promeneto za da se postigne taa cel. I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni propisi kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na zakonot mo`at da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni oddavaat vpe~atok deka, i pokraj toa {to koristat nekakva terminologija za antidiskriminacija, tie se pove}e od tipot na zakoni za socijalno zgri`uvawe koi poddr`uvaat programi {to nu`no nemaat za cel potpolna socijalna ednakvost . Sepak, va`no e da se napomene deka zakonot protiv diskriminacija na hendikep e navistina nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata od medicinski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi. Nekoi od ovie zakoni protiv diskriminacija na hendikep se strogi, nekoi pak deluvaat kako “tigar bez zabi”. ^esto, doma{nite organizacii protiv hendikep `estoko se borea za zakoni za ednakvost i ne bea zadovolni od finalnite verzii usvoeni od nivnite zakonodavni tela. Istorijata na zakonot protiv diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata borba za ednakvost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot treba da bidat usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za seoptfatna za{tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi hendikepot da se vklu~i vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights Acts) od 1964 godina pa sé do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot za licata so hendikep vo Amerika (Americans with Disabilities ActADA) vo 1990 godina pominaa nekolku decenii. Vo toj period najmalku pet federalni zakoni protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep5 bea usvoeni od strana na Kongresot.
5

22

Vidi: The Architectural Barrier Act of 1968, 42 U.S.C.A. §§ 4151-4157; The Rehabilitation Act of 1973, 29 U.S.C.A. §§ 791,793,794; The Individuals With Disabilities Education Act (IDEA), 20 U.S.C.A. §§ 1400-1485 (enacted under another name “Education For All Handicapped Children Act” in 1.975); The Voter Accessibility Act as of 198442 U.S.C.A. §§ 1973ee, 1973ee-1 to 1973ee-6, the Fair Housing Act as amended in 198842 U.S.C.A. §§ 3610-3614, 3614a.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modeli- razli~ni pristapi Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od pristapite bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska od mnogu dr`avi vo svetot. Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en praven pristap. Se izdvojuvaat ~etri razli~ni pravni pristapi/modeli. Odredbite protiv diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku: - krivi~en zakon; - ustaven zakon- ustav; - gra|anski zakon; i, - zakon za socijalna za{tita6. 2.1.1. Krivi~ni zakoni

Francija7, Finska8, [panija9 i Luksemburg10 vo svoite krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabranuvaat diskriminacija poradi hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie.
Vidi podetalno: Theresia Degener, Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds. 7 Vidi: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi 90-602 de 12 Juliet 1990). 8 Vidi: Krivi~en zakon od 1995, Glava 11(9) i glava 47(3)- (Penal Code as of 1995, Chapter 11(9) and Chapter 47 (3)). 9 Vidi: ^len 314 od Krivi~niot zakon- (Art. 314 Criminal Code (Organic Law 10/1995, 23rd November)). 10 Vidi: Del 454-457 od Krivi~niot zakon izmenet vo 1997- (Sec. 454- 457 Criminal Code as modified in 1997).
6

23

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na primer, avstraliskiot zakon protiv diskriminacija go sankcionira pottiknuvaweto na diskriminacija ili {ikanirawe/maltretirawe kako prekr{ok kazniv so {est meseci zatvor ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto na lice koe si gi ostvaruva pravata propi{ani so zakon isto taka se smeta za prestap11. Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice koe pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i podle`i na pari~na kazna ili kazna zatvo vo traewe od dve godini. Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na odlukite protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administrativni kazni12. Istoto va`i i za respektivnite zakoni na Izrael13, Filipinite14, Zambia15 i Zimbabve16. 2.1.2. Ustavni zakoni

Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija17 Brazil18, Kanada19, Finska, Fixi20, Gambija21, Gana22,
11 Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep 1992, del 42 i 43- (Disability Discrimination Act 1992, Sec.42 and 43). 12 Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep, 1996, del 18- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996, Sec. 18). 13 Vidi: Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep, del 15 i 19(d)- (Equal Rights for Persons with Disabilities Law, Sec.15 and 19( d)). 14 Vidi: Magna Karta za licata so hendikep, 1992 Glava 4, del 46- (Magna Carta for Disabled Persons, 1992 Title IV , Sec.46. 20 The Persons with Disabilities Act, 1996, Sec. 32.). 15 Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1996, del 32- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996 (Sec.31 ). It is not certain that the Constitution has been adopted yet. The draft was released for publication in 1997. 28 Constitution as of 1992 (Art.29)). 16 Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1992, del 10 (v)- (Persons with Disabilities Act, 1992, Sec. IO(c)). 17 Vidi: Federalen ustaven zakon so izmenite od 1997 (~len 7)- (Federal Constitutional Law as amended in 1997 (Art.7)). 18 Vidi: Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988- (Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993 (Art.7). 24 Charter of Human Rights and

24

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Germanija23, Malai24, Nov Zeland25, Ju`na Afrika26, [vajcarija27 i Uganda28. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat (negativnata) diskriminacija na licata so hendikep bez precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Nekoi klauzuli za ednakvost spomenuvaat direktni i indirektni formi na diskriminacija29. Osobeno {iroka e klauzulata za ednakvost vo Ustavot na Fixi, koja pokriva nepravedna direktna ili indirektna diskriminacija i glasi: “... sekoe lice bez diskriminacija zasnovana na zabrana (kako na primer- hendikep) ima pravo na pristap do prodavnici, hoteli, `iveali{ta, javni restorani, javni mesta za zabava, javni transportni uslugi, taksi prevoz i drugi javni mesta” . Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirmativnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dr`avi imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so hendikep. Vo mnogu zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabotat odreden procent na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie kvoti za vrabotuvawe, koga bea vovedeni vo politikata kon hendikep po Vtorata svetska vojna, bea klasi~en primer za za{titni merki. Tie se zasnovaa na idejata deka licata so hendikep ne mo`at da se natprevaruvaat so realniot svet.
Freedoms as of 1982 (Sec.15). 25 Constitution as amended in 1995 and in 2000 (Sec.6). 26 Constitution as of 1997 (Sec.38)). 19 Vidi: Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite, Ustaven akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982). 20 Vidi: Ustav od 1997- (Constitution as of 1997). 21 Vidi: Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija, 1996- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia (1996)). 22 Vidi: Ustav od 1992- (Constitution as of 1992). 23 Vidi: Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od 1994(Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994). 24 Vidi: Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi (Constitution) Act 1994). 25 Vidi: Akt za pravata na ~ovekot, 1993- (Human Rights Act 1993). 26 Vidi: Ustav od 1996- (Constitution as of 1996). 27 Vidi: Ustav od 1999- (Constitution as of 1999). 28 Vidi: Ustav od 1995- (Constitution as of 1995). 29 Vidi: Fixi: del 38(2), Ju`na Afrika: del 9( 3,4), Gambia: del 33, Nov Zeland: del 65.

25

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

So jaknewe na dvi`eweto za gra|anski prava vo kontekst na rasnata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planiraweto kvoti na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da se napomene deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat planirawe na kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od Ustavot). Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka pretstavenost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep (del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot da vklu~uva odreden broj na pretstavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme, Parlamentot na Uganda ima rezervirano pet mesta za prestavnicite na zaednicata na hendikepirani i prviot minister za hendikep (`eni i stari lica), Florence Nayiga Sekabiro e lice so hendikep. Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo Ustavot, vlastite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema zastapenost na licata so hendikep vo javniot `ivot. Primer e Zakonot za lokalna vlast (Local Government Act) od 1997 godina, spored koj odreden broj na mesta vo izbranite politi~ki tela na site nivoa se rezervirani za lica so hendikep. Kako rezultat na toa, na site nivoa, do sega se izbrani pove}e od 2.000 oficijalni pretstavnici, koi imaat nekakov vid na hendikep30. U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea izmeneti za da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskriminacijata, e toa deka tie go priznavaat pravoto na koristewe na znakoviot jazik. Finska (del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada (del 14 vo koj e vklu~eno pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva stranka ili svedok pri zakonska postapka) imaat takvi odredbi vo svoite Ustavi. Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani dobivaat pogolemo javno vnimanie i mo`at da gi tolkuvaat
30

26

Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za pravata na mladite `eni so hendikep odr`an vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

poniskite zakoni za protivustavni i neva`e~ki. Ustavnite amandmani treba, isto taka, da bidat po~ituvani od sudstvoto {to pak mo`e da dovede do reformi vo zakonite za hendikepot. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani efekti. Pred sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne davaat nezavisni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so hendikep ne mo`e da se povika na klauzulata protiv diskriminacija pri sudskata postapka. Potoa, pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland. Ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite. Sudskite odluki vo golema merka se opredeleni od pravnata kultura. Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legislativa za gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskriminacija so ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996 godina pretstavuva “tigar bez zabi”. Vo slu~ajot pokrenat od edno devoj~e vo invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmo`en pristap vo redovno u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula protiv diskriminacija ne bila povredena od strana na {kolskite vlasti. Zaklu~okot na germanskiot Federalen Ustaven sud potsetuva na slu~ajot koj bil procesuiran pred pove}e od 150 godini od strana na Vrhovniot sud na SAD a so koj bila poddr`ana rasnata poddvoenost vo u~ili{tata. Kako vo slu~ajot Plessy v Ferguson31 od 1896 godina, germanskiot sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so hendikep ne e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e posebno, no ednakvo. Klauzata “posebno no ednakvo” od slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo SAD vo 1954 godina so nova odluka vo slu~ajot Braun v. Odborot za obrazovanie vo Topeka32 so koja Vrhovniot sud kone~no prizna deka odvoenite obrazovni ustanovi vo kontekst na rasnata pripadnost se vo su{tina i vo osnova neednakvost.
31 32

Vidi: 163 U.S. 537 (1896). Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955).

27

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen da ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na diskriminacijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskriminacija ako na student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi bilo prilagoduvawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot ne be{e volen tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi im e potrebana pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot jazik, alternativnite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi posebni edukativni uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na tretirawe na hendikepot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata odluka vrz osnova na novata germanska klauzula protiv diskriminacijata na licata so hendikep. I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv diskriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amandmani se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na sprotivnoto. Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav (Irish Constitution) od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven sud vo 1997 godina donese dve zakonski odrebi protiv diskriminacijata, vo koi, me|u drugoto, be{e opfaten i hendikepot. Sudot zaklu~i deka zakonskoto barawe da se obvrzat na razumno prilagoduvawe na rabotnite prostorii gi povreduva imotnite prava na rabotodava~ite33. Zakonite treba{e da bidat revidirani i modifikuvani od aspekt na hendikepot. Spored toa, ustavnite amandmani bi mo`ele da poslu`at kako va`na osnova za statutarnite antidiskriminacioni zakoni. Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata ustavna klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po odlukata na Vrhovniot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v. Britanska Kolumbija34, tu`itelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska Kolumbija bidej}i provincijata (lokalnata zaednica) ne im ovozmo`ila usluga za znakova interpretacija pri pru`aweto na medicinskata usluga na liceto so o{teten sluh (tu`itelite). Robin Eldri~ ne bila vo sostojba da komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren bile podlo`eni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa
33

28

In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. See G Quinn, From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), available at: http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html 34 Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577 (S.C.C.).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

bidej}i ne mo`ele vo celost da go razberat ona {to im go ka`uvale nivnite doktori i sestri. Tu`itelite ja podvele svojata tu`ba pod klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i deka legislativata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na licata so o{teten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na znakoviot jazik koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na i nephodna komponenta za davaweto na medicinskite uslugi. Dodeka, apelacionite sudovi ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud na Kanada presudil deka e izvr{ena povreda na klauzulata za ednakvost. Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se priznava deka odredeni grupi mo`at da imaat potreba od nekakvo prilagoduvawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja otvori mo`nosta spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite da prezemat pozitivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so hendikep i drugite grupi koi se izlo`eni na diskriminacija, }e im se garantira ednakva za{tita i ednakvi beneficii pred zakonot. Sepak i pokraj ohrabruva~kite tolkuvawa na zabele{kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na Kanada prodol`i da gi ostava otvoreni pra{awata za pozitivnite obvrski vrz osnova na klauzulata za ednakvost35. 2.1.3. Gra|anski zakoni

Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Germanija, Holandija, Portugalija i [vajcarija. Dr`avi orientirani kon gra|anski zakoni protiv diskriminacija na hendikepot se slednive: Avstralija, Belgija36, Kanada37, ^ile38, Kosta

Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71. 36 Vidi: Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i borba protiv rasizmot- (Act to Combat Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a Centre for Equal Opportunity and to Combat Racism).

35

29

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Rika39, Etiopija40, Finska41, Gana42, Gvatemala43, Hong Kong, Ungarija44, Indija45, Irska46, Izrael, Korea47, Madagaskar48, Mauricius49, Namibija50, Holandija51, Nigerija52, Filipinite, Ju`na Afrika53, [panija54, [ri Lanka55, [vedska56, Velika Britanija57, SAD, Zambia i Zimbabve.

30

Vidi: Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985, c. H-6). 38 Vidi: Zakon br.19.284 od 1994- (Act No 19.284 of 1994). 39 Vidi: Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep od 1996(Law 7600 for Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities,1996). 40 Vidi: Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe, Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment, Proclamation No 101/1994). 41 Vidi: Poglavje 2,del 1 Zakon za dogovori pri vrabotuvawe-55/2001- (Chapt. 2 Sect.1 Employment Contracts Act (55/2001)). 42 Vidi: Zakon za lica so hendikep od 1993- (The Persons with Disabilities Act of 1993). 43 Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep – Dekret br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities, Decree No.135-96, 1996). 44 Vidi: Zakon br.XXVI od 1998 za Odredbata za pravata na lica koi ~iveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi- ponatamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI)). 45 Vidi: Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija od 1995- (The Persons with Disabilities (Equal Opportunities, Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995). 46 Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov status od 2000 i Nacionalen zakon za pravata na hendikepirani od 2000- (Employment Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and National Disability Authority Act (2000)). 47 Vidi: Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na hendikepiranite, Zakon br 4129 od 1990 i Specijalen zakon za promovirawe na obrazovanieto od 1994- (Act Relating to the Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The Special Education Promotion Law, 1994). 48 Vidi: Kodeks za trud od 29.09.1994- (Labor Code as of2 9 September 1994). 49 Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep- Zakon br. 9 od 1996(The Training and Employment of Disabled Persons Act (Act No.9 of 1996)). 50 Vidi: Zakon za Trud izmenet vo 1992- (Labor Act as amended in 1992). 51 Vidi: Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tretman vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on grounds of Disability or Chronic Illness). 52 Vidi: Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians with Disability Decree, 1993). 53 Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998 i Zakon zarazvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od 1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998). 54 Vidi: Statut za prava na rabotnicite- Kralski zakonodaven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal Legislative Decree 1/1995 24th March)). 55 Vidi: Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep, br.28 od 1996(Protection of the Rights of Persons with Disabilities Act, No.28 of 1996).

37

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

So isklu~ok na Zakonot na ^ile, site ovie zakoni pokrivaat diskriminacija pri vrabotuvawe na lica so hendikep. Nekoi zakoni se trudovi zakoni i pokrivaat samo diskriminacija pri vrabotuvawe (Kanada, Etiopija, Irska, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, [panija, Ju`na Afrika i [vedska). Vo pogled na drugite oblasti, zakonite se razlikuvaat vo golema merka. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na licata so hendikep vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis (sistemski zakon) za pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo. Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na hendikepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i sportski i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na stoki i uslugi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot od 1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri obezbeduvawe na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im se dostapni na celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transportot). Voedno, toj zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupuvawe deloven imot ili domuvawe (delovi 5-11). Uredbata protiv diskriminacijata na hendikepot na Hong Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe, obrazovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter, kancelariite na pravobranitelot, klubovi i sport i vladini aktivnosti (delovi 11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna Karta za licata so hendikep od 1992 godina, se zabranuva diskriminacijata vrz osnova na hendikep na poleto na vrabotuvawe, transport, javno smestuvawe i stoki i uslugi (Poglavje III,
56 Vidi: Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri vrabotuvawe, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS No: 1999- 132, 1999). 57 Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep od 1995 i Zakon za komisija za pravata na hendikepiranite od 1999- (Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights Commission Act 1999).

31

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na hendikepot od 1995 godina, {titi od diskriminacija pri vrabotuvawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva) i uslugi i vo odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i javniot transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47). Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dr`avno i lokalno nivo (vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni uslugi.), javni stoki i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV). Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat {irok delokrug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na oblasti od sekojdnevniot `ivot, me|utoa ne se site oblasti pokrieni so odredbite od zakonite protiv diskriminacija. Na primer, Zakonot za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep na Kosta Rika od 1996 godina opfa}a pristap do obrazovanieto, vrabotuvaweto, javniot transport, javnite uslugi, informaciite i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slobodnite aktivnosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata samo od aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i participacija vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55). Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995 godina se razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa {to ima dosta slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa pak, obezbeduva kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv diskriminacijata pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredina i vladino vrabotuvawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuvawe), (Glava VIII, del 44, 45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmo`i pristap na licata so hendikep se odnesuvaat samo “... vo granicite na ekonomskite mo`nosti i razvojot” i, spored toa, mnogu lesno mo`at da se izbegnat. Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo vladinite institucii, obrazovnite institucii poddr`ani od vladata i strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI, del 33-40). Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii obezbeduva eden procent za lica so hendikep, posebno gluvost, vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)). Interesno e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide preneseno vo narednata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova

32

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

mo`e da dovede do situacija vo koja vladinata agencija mo`e da vraboti ili da unapredi vraboteni koi imaat hendikep. Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno pri vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to poka`a kratkiot komparativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ ima vrska so na~elata i principite na anti-diskriminacija. Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorskoto odnesuvawe ili ednakvosta. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe. 2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita

Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{avaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija58, Kina59, Kosta Rika60, Germanija61, Korea62, Nikaragva63, Panama64 i [panija65. I Republika Makedonija, iako stihijno i
58

Vidi: Zakon br.1678 za Licata so hendikep od 1985- (Act No.1678 on the Person with Disability, 1985). 59 Vidi: Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection of Disabled Persons, 1990). 60 Vidi: Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN od 1989- (Decree No. 119101-S-MEPTSS- PLAN of 1989). 61 Vidi: Zbornik na zakoni na socijalen zakon-SGB- Kniga devettaRehabilitacija i participacija na licata so hendikep- (Social Law Code (SGB) Ninth Book (IX) -Rehabilitation and Participation of People with Disabilities). 62 Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 od 1989 i Zakon za unapreduvawe na specijanoto obrazovanie od 1994- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179 (1989) and The Special Education Promotion Law as of 1994). 63 Vidi: Zakon br.202 Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995- (Act No.202 Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995). 64 Vidi: Zbirka zakoni za semejno pravo, Zakon br. 3 izmenet vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994).

33

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

necelosno, sepak mo`e da se vidi, go ima prifateno tradicionalniot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven system ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot. Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabilitacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i pravata na pacientite od 1992 godina, so koj se garantira deka sekoj `itel na Finska ima pravo na zdravstvena i medicinska gri`a bez nikakava diskriminacija, glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~elata za integracija otkolku na pravata zasnovani na odredbite protiv diskriminacijata. Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast- na primer: vrabotuvaweto vo javniot sektor ili javnoto obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982 godina se zanimava so prevencijata od hendikep, dijagnoza i procenka, sistem na beneficii vo pari~na i materijalna forma, medicinska i stru~na rehabilitacija, javni servisi i integracija na rabotnoto mesto. Edinstvenata odredba protiv diskriminacija veli deka sekoja diskriminaciona odredba zasnovana vrz hendikep vo odnos na trudovite uredbi, kolektivnite dogovori, individualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e bide neva`e~ka i poni{tena (Poglavje VII, del 38-2). Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodr`i klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len 3), me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organizacijata na op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava vpe~atok deka tradcionalniot medicinski model na hendikepotinstitucionalizacijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na primer, vo ~lenot 29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto za koncentrirano vrabotuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i deka mo`nostite za vrabotuvawe se obezbedeni vo specijalnite za{titni firmi i institucii. Vo ovie specijalni institucii diskriminacijata na licata so hendikep vo odnos na popolnuvaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto, unapreduvaweto, odre-

34

Vidi: Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982).

65

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

duvaweto na profesionalni ili tehni~ki tituli, zarabotuva~kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabraneta (~len 34). Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba protiv diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon ima dosta neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medicinskiot model na ovoj zakon se poka`uva i preku nekoi odredbi vo vrska so obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10, `itel na Kina koj e lice so hendikep “... traba da poka`e optimisti~ki i pretpriema~ki duh”, {to pak go implicira sfa}aweto deka hendikepot generira negativen odnos i depresija. Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi mo`ele da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni za gra|anskite prava. Filipinskata Magna Karta sodr`i jasna postavka koja ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine od medicinskiot model na tretman na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) predviduva deka ”... pravata na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da se smetaat kako uslugi na dobro~initelstvo od vladata”. Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendikepot na SAD poka`uva deka dr`avite ~esto po~nuvaat so odredbi protiv diskriminacijata na hendikepot vo zakonite za socijalna za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja zakonot za hendikep se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija odredeni formi na diskriminacija na hendikepot vo Zakonot za rehabilitacija od 1973 godina. Poznatiot del 504 predviduva deka sekoj entitet koj prima federalna finansiska pomo{ ili e voden od koja bilo federalna agencija ne smee da vr{i diskriminacija protiv “... na drug na~in kvalifikuvanoto” lice so hendikep. Vo 1988 godina, amandmanot vo Zakonot za domuvaweto, koj zabranuva diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e prv ~ekor kon vklu~uvaweto na hendikepot vo zakonite za gra|anskite prava vo SAD. Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so usvojuvawe na Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA). Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to odredbi protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo zakonite za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni. Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskriminacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na tretitawe na hendikepot kon tretman od

35

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo vakov vid na legislativa.

36

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje II Pravni lekovi za za{tita na pravata od povredi
Sekoja dr`ava ima primarna odgovornost vo ramkite na svojata teritorija da go osigura po~ituvaweto na pravata na ~ovekot, na site gra|ani podednakvo. So potpi{uvaweto i ratifikuvaweto na me|unarodnite pravni instrumenti, dr`avite se obvrzuvaat, na nacionalno i regionalno nivo, da gi odbegnuvaat site akcii koi mo`at da dovedat do povreda na pravata na ~ovekot. Dopolnitelno, pove}e od ovie obvrski predvideni so me|unarodnite pravni instrumenti predviduvaat deka dr`avite }e prezemaat ~ekori kon usvojuvawe na afirmativni akcii za za{tita na pravata na ~ovekot. Tie, isto taka, mo`at da ja naveduvaat potrebata od donesuvawe na soodvetna legislativa i prezemawe na drugi merki (zakonski, sudski i administrativni) vo osiguruvaweto na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot. Pove}eto dr`avi sozdavaat svoi za{titni sistemi za pravata na ~ovekot, koi mo`e vo sebe da vklu~uvaat komisii koi bi gi razgleduvale naodite za navodnata povreda na pravata na ~ovekot, kako i posebni sudski organi koi bi presuduvale po opredelenite slu~ai. Isto taka, ovie `albi mo`at da bidat razgleduvani i pred regularnite sudovi po gra|anski ili krivi~ni sporovi ili mo`e da se sozdade ad hoc ili postojana komisija koja bi vr{ela monitoring i bi izvestuvala za odnosnite pra{awa. So cel da se obezbedi po~ituvawe na pravata na ~ovekot, postojat razli~ni mehanizmi na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo. Na me|unarodno nivo, kontrolnite mehenizmi opfa}aat: redovno podnesuvawe na izve{tai, individualni peticii i peticii “dr`ava protiv dr`ava”66. Ponekoga{, ovie mehanizmi go crpat svojot legitimitet od ustavnata i nacionalnata legislativa na dr`avite, raspolagaat so konkretni i sprovedlivi pravni lekovi i imaat prioritet vo koristeweto so istite pred koristeweto na me|unarodnite pravni lekovi.

66

Vidi podetalno podolu: Del II.

37

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

1. Zakonska postapka (due process of law) Konceptot na zakonska postapka se odnesuva na postapka spored koja site prava se implementirani od strana na dr`avata. Pove}eto od formalnata za{tita na zakonskata postapka e povrzana so ednakvosta pred sudovite. Spored ~lenot 14 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, se predviduva deka “... sekoe lice ima pravo negoviot slu~aj da bide raspravan pravedno i javno pred nadle`en, nezavisen i nepristrasen sud, vostanoven so zakon ... sekoe lice {to e obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno ima pravo ... |) da dobie besplatna pomo{ na tolkuva~, ako ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata”. Ovaa odredba, koga stanuva zbor za hendikepot, e va`na poradi tri pri~ini, i toa: prvo vo kontekst na gra|anskata obvrska; vtoro vo kontekst na krivi~nata postapka protiv licata koi imaat hendikep; i, treto poradi mo`nosta sudot vo ostvaruvaweto na postapkata da gi {titi i ostanatite prava. Me|unarodnoto pravo predviduva minimum standardi za zakonskata postapka za licata vo postapkite pred sudovite. ^lenot 10 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot predviduva deka “sekoj ima potpolno ednakvo pravo na pravedno i javno sudewe pred nezavisen i nepristrasen sud, pri odreduvaweto na negovite prava i obvrski i vo uslovi na kakvo i da e krivi~no obvinenie protiv nego”. 2. Locus Standi Pove}eto od procedurite pred me|unarodnite institucii predviduvaat od peticionerot da postoi prima facie li~na involviranost vo slu~ajot. Tvrdeweto na individuata deka e `rtva na povreda na nekoe pravo e uslov stipuliran vo pove}eto od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot. Me|utoa, Komitetot za pravata na ~ovekot, ustanoven so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, smeta deka locus standi pokraj individuata koja tvrdi deka e `rtva na povreda na nejzinite prava ima i liceto koe e ovlasteno da ja zastapuva individuata ili drugo lice, dokolku e o~igledno deka `rtvata ne mo`e sama da ja podnese peticijata, nitu da ovlasti lice {to }e ja zastapuva. Spored ~lenot 34 na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi: “Sudot mo`e da prima `albi

38

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

od individui, nevladini organizacii67 ili grupi na individui, koi tvrdat deka se `rtvi na povredi na pravata stipulirani vo ovaa Konvencija ili vo protokolite kon nea, storeni od strana na nekoja dogovorna strana”. Vo vrska so uslovot `rtva, potrebno e da istakneme deka vo princip individuata ne mo`e da podnese actio popularis i da se `ali na pravoto na nekoja visoka strana-dogovorni~ka in abstracto. No, sudskata praktika poka`a deka pod nekoi opredeleni okolnosti imaj}i go predvid principot na efektivnost (l’effet utile) na sistemot, individuata mo`e da tvrdi deka e `rtva, poradi postoeweto na nekoja legislativa vo edna od visokite stranipotpisni~ki na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi68. Vo vrska so potencijalna `rtva vidi: Malone case (Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52) i Marckx case (Judgment of 13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14). Vo slu~aj koga navodna idna presuda mo`e da se predvidi, kako {to e vo slu~ajot Kirkwood69, toga{ Komisijata smeta deka individualniot peticioner mo`e da se smeta za `rtva, no koga ovaa navodna idna presuda ne mo`e da se predvidi voop{to, toga{ Komisijata ja proglasuva taa peticija kako neprifatliva. [to se odnesuva do institutot indirektna `rtva, Komisijata ima establirano princip koj í ovozmo`uva na individuata vo poseben slu~aj, da pokrene peticija za povreda na nekoj ~len od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi protiv drug, iako toj direktno ne pretrpel povreda na svoite prava i slobodi. Vo ovoj slu~aj, aplikantot mora da ima blizok kontakt so direknata `rtva koja {to pretrpela povreda na nekoj ~len od Konvencijata, za da bi se smetal i samiot toj za `rtva, t.e. deka pretrpel li~na povreda70.

Nevladinite organizacii mora da bidat privatni organizacii. Op{tinite na primer ne se smetaat za takvi. Vidi: Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17 (1974), p. 338 (352). 68 Vidi: Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71, Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A, No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No.142; De Jong, Baljet and van den Brink case, Series A, No.77. 69 Vidi: Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158 (182). 70 Vidi: Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450), kade germanski novinar go predizvika re{enieto na danskata vlada za repatrijacija na 199 vietnamski deca, kako sprotivno na ~len 3 od EK^P.

67

39

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo akcija (lice vo pritvor, pacient vo mentalna institucija ili mnogu mlado lice), toga{ blizok rodnina, staratel, kurator ili treto lice mo`e da prezeme akcija vo negovo ime i za negov interes71. Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot eksplicitno prifa}a actio popularis vo svojot ~len 44 vo koj se naveduva deka “sekoja individua, grupa na individui ili nevladina organizacija priznata vo edna ili pove}e dr`avi- ~lenki na Organizacijata, mo`e da podnese `alba pred Komisijata iznesuvaj}i obvinuvawa ili navodi za povredi na ovaa Konvencija od strana na dr`ava- ~lenka”. Zna~i, individuite na koi im se povredeni pravata se `rtvi i od tie pri~ini imaat pravo na za{tita na svoite prava pred sudovite i drugi relevantni sudski institucii. Me|utoa, nekoi lica so hendikep ne se vo sostojba efektivno da gi za{titat svoite prava. Praviloto na locus standi mo`e ekstenzivno da se tolkuva na na~in koj }e im ovozmo`i pristap do sudovite na ovie individuii koi ne mo`at da dojdat pred istite od pri~ini kako {to se siroma{tijata, socijalniot ili fizi~kiot hendikep. Ova mo`e da se ostvari sozdavawe mo`nost individuite ili nevladinite organizacii koi se zanimavaat so problematikata na hendikepot da prezemaat akcii vo ime i za smetka na licata so hendikep ~ii prava bile povredeni. 3. Pravna pomo{ pred nacionalnite sudovi Postoi mo`nost, licata so hendikep da ne raspolagaat so sredstva da platat branitel vo sudskata postapka. Deklaracijata za pravata na licata so hendikep, vo ~lenot 11, predviduva deka licata so hendikep imaat pravo “da im se obezbedi stru~na pravna pomo{, potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata sopstvenost”. Dr`avata e dol`na da obezbeduva besplatna pravna pomo{ za licata so hendikep, kako i za drugite vulnerabilni grupi vo op{testvoto. Edno od re{enijata e zdru`uvaweto na pravnite uslugi i obvrzuvawe na advokatite nekoi slu~ai od socijalna priroda da gi vodat primaj}i pritoa nezna~itelna suma na pari za istite.

40

Vidi: X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (19551957), p. 163.

71

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Istoto pravo e artikulirano vo ~lenot 14 stav 3 (g) vo koj se predviduva deka sekoe lice obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno ima pravo “... da prisustvuva na raspravata i samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata, da se dodeli branitel po slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati”. Vo ~lenot 6 stav 3 (v) od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi se naveduva deka sekoj obvinet ima pravo “... da se brani samiot ili so pomo{ na branitel po svoj izbor, a dokolku ne raspolaga so sredstva da plati branitel, da dobie besplaten slu`ben advokat koga toa go nalo`uvaat interesite na pravdata”. Mnogu nevladini organizacii, vklu~uvaj}i i nekolku nadvor od evropskite zemji, se povikuvaat na slu~aite za povreda na pravata na ~ovekot presudeni od strana na Sudot za pravata na ~ovekot, kako {to e na primer slu~ajot Airey v. Ireland72. Vo presudata na ovoj slu~aj, Sudot smeta deka obvrskata na dr`avite da go napravat pristapen i efikasen sudskiot sistem opfa}a i pravo na besplatna pravna pomo{ vo gra|anskite postapki koga procedurata e kompleksna i potrebno e pravna pomo{, so cel da se osigura dostapnost pred sudot. Ovoj presedan i re{enijata {to sledea, dovedoa do ekstenzivna reforma na nacionalnite pravni sistemi vo evropskiote dr`avi so cel da se za{titi pristapnosta na sudovite za siroma{nite lica vo gra|anskite pravni postapki. Kontroverznite pra{awa od oblasta na hendikepot, kako {to e sterilizacijata na decata so mentalen hendikep potrebno e da potpa|aat pod jurisdikcijata na specijalnite semejni sudovi. Potrebno e ovie sudovi neformalno i brzo da gi re{avaat slu~aite od sferata na semejnoto pravo, kade {to mo`e da u~estvuva i sovetodavniot personal na semejnite sudovi. 4. Redovni nacionalni sudovi Pravata na ~ovekot vo prv red treba da bidat ostvareni preku redovnite doma{ni sudovi. Pri~inite za toa se dvojni: prvo, dodeka pove}eto me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot go predviduvaat redovnoto podnesuvawe na izve{tai i individualnite peticii, retko koi dr`avi, so isklu~ok na dr`aVidi podetalno: Airey v. Ireland, presuda od 11 septemvri 1979 godina, Serija A br. 32.
72

41

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

vite- ~lenki na Sovetot na Evropa, gi imaat prifateno fakultativnite klauzuli ili protokoli {to se odnesuvaat na pravoto na individuite da podnesuvaat peticii pred opredelenite organi; i vtoro, iako nekoi dr`avi- ~lenki ja prifatile jurisdikcijata na ovie organi sepak ulogata na doma{nite sudovi ostanuva klu~na, zatoa {to spored op{to prifatenite principi na me|unarodnoto pravo ovie organi mo`e da raspravaat po predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva. Spored ~lenot 35 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, prviot kriterium za ocenka na prifatlivosta predviduva deka “... sudot mo`e da rasprava po predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva, spored op{to prifatenite principi na me|unarodnoto pravo i vo rok od {est meseci od datumot na koj e donesena kone~nata interna odluka”. Koga zboruvame za pravni lekovi, toa ne né sveduva samo na sudskite pravni lekovi, tuku gi opfa}a site doma{ni proceduri {to se staveni na raspolagawe na aplikantot. Neiscrpuvaweto na doma{nite pravni sredstva e predmet na slu~ajot Spenser protiv Velika Britanija73. Komisijata vo ovoj slu~aj se osvrna na gledi{teto izneseno vo slu~ajot Viner, deka nepokrenuvaweto postapka za kr{ewe na doverba ne pretstavuva neiscrpuvawe na pravnite sredstva vo mati~nata zemja. Vo takvi okolnosti Komisijata smeta deka `albite na `alitelite vrz osnova na ~len 8 od Konvencijata se neprifatlivi spored stariot ~len 27 stav 3 od istata zatoa {to `alitelite ne gi iscrpile pravnite sredstva pred mati~nite instancii vrz osnova na stariot ~len 26 od Konvencijata (nov ~len 35). Ako postojat doma{ni pravni lekovi koi se teoretski dostapni no postoi nerazumno odlo`uvawe od strana na nacionalnite vlasti, toga{ aplikantot ne bi trebalo da bide kaznet so toa {to bi mu se odbila tu`bata kako neprifatliva poradi neiskoristuvawe na pravnite srestva, staveni na raspolagawe od strana na dr`avata. Op{to prifatliv slu~aj, vo koj aplikantot ne e obvrzan da prezeme akcija pred doma{nite sudovi, e onoj vo koj obi~ajnoto pravo ne naveduva na zaklu~ok deka toj slu~aj nema nikakvi {ansi za uspeh. Problemot se javuva toga{ koga doma{noto pravo ne ni dava jasen odgovor na ovaa pra{awe.

73

42

Vidi: Spenser v. United Kingdom case, Application 28851/95 and 28852/95, Odluka na Komisijata od 16 januari 1998 godina, 92-A Odluki i izve{tai na Evropskata komisija za pravata na ~ovekot 56-75 (mart 1998 godina).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Taka, vo slu~ajot Campbell and Fell74, aplikantot uspeal da poka`e deka pravniot lek {to mu bil staven na raspolagawe ne bil dovolno o~igleden. No, vo nekoi drugi slu~ai koga pravoto ne e jasno, kako {to e slu~ajot Retimag75, od aplikantot se o~ekuva da prezeme akcija so koja }e ja razjasni pozicijata. Se nametnuva pra{aweto: koj go nosi tovarot na doka`uvaweto na ovoj uslov za prifatlivost na aplikacijata pred Komisijata? Dodeka vo minatoto ovoj uslov be{e doka`uvan samo od strana na aplikantot, deneska tovarot na doka`uvaweto e podelen. Najprvo, tu`enata dr`ava doka`uva deka vo nejziniot sistem mo`at da se najdat relativno efikasni i adekvatni pravni lekovi, dodeka ponatamu, aplikantot treba da doka`e deka tie pravni lekovi se ili iskoristeni ili pak ne se adekvatni i dovolni. Pove}eto dr`avi imaat nekakov tip na zakoni za za{tita na pravnite lekovi. Dr`avite koi se potpisni~ki na regionalnite i me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot se obvrzani so odredbite na istite. Ponekoga{, nacionalnite zakoni direktno se povikuvaat na pravnite garancii predvideni vo ovie me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot. Pove}eto dr`avi sozdavaat svoi za{titni sistemi za pravata na ~ovekot, koi mo`e vo sebe da vklu~uvaat komisii za razgleduvawe na naodite za navodnata povreda na pravata na ~ovekot, kako i posebni sudski organi za presuduvawe po opredelenite slu~ai. Vidot na mehanizmi i proceduri variraat od dr`ava do dr`ava. Na primer, vo nekoi dr`avi postojat komisii, vo drugi ovaa pra{awe se re{ava preku ustavnite sudovi, vo treti postojat administrativni tela koi gi nabquduvaat povredite na pravata na ~ovekot i podnesuvaat `albi do regionalnite i me|unarodnite instanci. [to se odnesuva do pra{aweto na hendikep, doma{nite sudovi mo`e da pretstavuvaat promotor i za{titnik na pravata na licata so hendikep. Sekoe lice, kako i drugite, mo`e da podnese `alba za navodna povreda na svoite prava i mo`e da bara nadomest na {teta. Sudovite vo ramkite na svoite nadle`nosti mo`e da gi pottiknuva razli~nite interesni grupi da prezemaat akcii po odredeni pra{awa. Nacionalnite sistemi za pravata na ~ovekot se va`ni od dve pri~ini: tie se polesno pristapni za golem broj na licata so
74 75

Vidi: Campbell and Fell case, Series A, No. 80, para.61. Vidi: Retimag case, Application 712/60, Yearbook 4 (1961), p. 384.

43

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

hendikep i interesnite grupi vo razli~nite dr`avi; i, koga za razgleduvawe na tu`ba za povreda na pravata na licata so hendikep e nadle`en povisok sud (na primer, Apelacionen sud ili Vrhoven sud) i re{enieto e vo polza na licata so hendikep, toa sozdava pravilo koe mo`e da se koristi od strana na drugi lica so hendikep ~ii prava se povredeni na istiot na~in. Me|unarodnite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot mo`at da bidat koristeni vo nacionalnite mehanizmi za istite na pove}e razli~ni na~ini, vklu~uvaj}i: - zasnovuvawe na `albata vrz odredbite na me|unarodnite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot koi se inkorporirani vo nacionalniot praven sistem; - koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot pri tolkuvaweto na odredbite od doma{noto pravo, zatoa {to sudiite vo mnogu dr`avi se vodeni od me|unarodnoto pravo pri nivnata interpretacija za specifi~nite pravni odredbi; - potsetuvawe na dr`avata deka so ratifikacijata na me|unarodnite dogovori nacionalnite organi se obvrzani da go tolkuvaat doma{noto pravo na toj na~in {to bi bila izbegnata kakva bilo kolizija so obvrskite na dr`avata spored me|unarodnoto pravo; i - koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot kako minimalen standard za za{tita koj {to nacionalniot zakon treba da go postigne. Onie {to se zalagaat za pravni reformi mo`e da se zalagaat za doveduvawe na doma{noto pravo vo ista linija so me|unarodnite standardi za za{tita na pravata na licata so hendikep. Pravata i mehanizmite na dr`avite mo`e da bidat koristeni vo podobruvawe na za{titata na pravata na licata so hendikep ispituvaj}i: - koi odredbi na ustavot i zakonite gi za{tituvaat pravata na licata so hendikep i koi odredbi i legislativa se va`ni za pravata na licata so hendikep; - dali postojat posebni ustavni i zakonski odredbi za pravoto na zabranata od diskriminacija i/ili pravoto na ednakvost; - koi me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot se ratifikuvani od strana na dr`avata i koga istata e vlezena vo sila vo odnosnata dr`ava;

44

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

dali me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot avtomatski stanuvaat del od nacionalniot praven sistem ili potrebna e dopolnitelna ratifikacija na istite; - koi direktni mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot postojat: ustavni sudovi, kancelarii za gra|anski prava, komisii za pravata na ~ovekot, ombudsman, i dali nekoj od ovie organi e fokusirana na pravata na licata so hendikep; i, - dali se pokrenati slu~ai vo nacionalnite sudovi zasnovani na povredata na me|unarodnoto pravo za prava na ~ovekot? Vo opredeleni dr`avi kako {to e ^ile, eden broj na sudski presedani poka`uvaat deka ~ileanskite sudovi imaat tendencija da gi zasnovaat svoite presudi na me|unarodnoto pravo. Postojat i va`ni slu~ai kade avtomatskata inkorporacija na obi~ajnoto me|unarodno pravo e prifatena i primeneta od strana na sudovite. Vo Germanija, me|unarodnoto pravo ~ij izvor ne se me|unarodnite dogovori e vovedeno vo nacionalniot praven sistem via ~lenot 25 od Ustavot na Federalna Republika Germanija, vo koj e vklu~ena slednava klauzula: “op{tite pravila na me|unarodnoto pravo se integralen del na federalniot praven sistem. Tie imaat prioritet pred nacionalnite zakoni i direktno sozdavaat prava i obvrski za gra|anite na teritorijata na Federalna Republika Germanija”. Zna~i, ne e potrebna dopolnitelna ratifikaciona procedura. Od druga strana, vo Japonija potrebna e ratifikacija na me|unarodnite pravni instrumenti, no vo nejzinata legislativa e navedeno deka me|unarodnite dogovori imaat prednost pred nacionalnite zakoni. Iako Japonija nema ratifikuvano golem broj od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot, sepak potrebno e da se napomene deka vo izminatite 15 godini japonskiot Zakonodaven dom gi ratifikuval najva`nite me|unarodni instrumenti i go harmoniziral svoeto zakonodavstvo so odredbite na istite. Me|utoa, i nacionalnite sistemi za za{tita na pravata na ~ovekot imaat nekolku zna~ajni ograni~uvawa, kako {to se: - zavisnosta od politi~koto opkru`uvawe, zatoa {to vo dr`ava vo koja dr`avniot aparat gi povreduva pravata na svoite gra|ani ne mo`e da egzistira nitu efikasen naionalen mehanizam za za{tita na istite;

-

45

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

-

-

vo dr`ava vo koja postojat diskriminira~ki zakoni nacionalnite mehanizmi ne nudat na~in za za{tita na pravata na ~ovekot od povredite; i, vo dr`ava vo koja sudovite i drugite dr`avni organi ne funkcioniraat, se korumpirani i dr`avnite slu`benici ne se zainteresirani za pravata na ~ovekot ne mo`e da se popravi situacijata so povredite na pravata na ~ovekot na nacionalno nivo.

46

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje III Obvrski i odgovornosti na dr`avite
1. Odgovornosti na dr`avite Me|unarodniot sud za pravdata, vo slu~ajot Barcelona Traction, ja potencira{e idejata deka osnovnite prava na ~ovekot sozdavaat erga omnes obvrski. Po donesuvaweto na presudata za ovoj slu~aj, se zabele`a zgolemeno prifa}awe vo sporedbenoto me|unarodno pravo na principot za legitimen interes i pravo na dr`avite za protest protiv zagrozuvaweto na pravata na ~ovekot bez razlika kade ovie zagrozuvawa nastanale. Mo`e da se ka`e deka kr{eweto na pravata na ~ovekot, osudeno od strana na Sovetot za bezbednost na OON, pretstavuva me|unarodno krivi~no delo. Nekoi me|unarodni krivi~ni pravni dokumenti izri~no naveduvaat {to podrazbiraat pod kr{ewe na pravata na ~ovekot, vklu~uvaj}i genocid, ma~ewe, zemawe zalo`nici, aparthejd, voeni zlostorstva, is~eznuvawe na lica, ropstvo i nekoi formi na terorizam. ^esto, postoi ~ovekova dimenzija vo me|unarodnite krivi~ni dela. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot, vo slu~ajot A i B v. Holandija76, smeta{e deka Holandija e odgovorna poradi nedostatok na pravni sredstva za efektivna za{tita na g-ca B, odnosno dvete odredbi od Krivi~niot zakonik na Holandija relevantni za ovoj slu~aj- ~lenot 248 ter i 239 (2) ne í obezbedile prakti~na i efektivna za{tita poradi pravna praznina. Pokraj sozdavaweto na forum za adresirawe na pra{awata za kr{eweto na pravata na ~ovekot, dr`avite treba da igraat aktivna uloga vo za{titata od nastanuvaweto na navedenite kr{ewa, kako i voveduvawe na za{titni merki za licata so hendikep. Implementiraweto na zakonodavstvoto zavisi vo golema mera od politi~kata volja na dr`avite da se pridr`uvaat kon
76

Vidi podetalno podolu: Del III (Poglavje VI- Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot).

47

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

me|unarodnite standardi. Efektivnata implementacija na ovie me|unarodni normi i standardi vo golema mera zavisi od mre`ata na vladina, nevladina i me|unarodna poddr{ka. Postojat nekolku merki koi mo`at da pomognat vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, i toa: - sobirawe na statisti~ki podatoci; - zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto; - kreirawe na politikata i planirawe; i, - obuka na personalot na site nivoa. Vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, od zna~itelna pomo{ se i rabotata na Ombudsmanot, nacionalnite koordinacioni komisii, nevladinite organizacii, i Specijalnite izvestuva~i. 1.1. Sobirawe na statisti~ki podatoci Sobiraweto na informacii i podatoci za licata so hendikep e neophodno za razbiraweto na situacijata vo koja{to se nao|aat licata so hendikep vo sekoja dr`ava. Analizata na ovie informacii }e im ovozmo`i na kreatorite na politikata i na zakonodavniot dom da dobijat vistinska slika za statusot na licata so hendikep koja bi im pomognala vo formulacijata na efektivna politika koja }e go adresira ovaa pra{awe. Vo praviloto 13 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities), se naveduva deka dr`avite ja imaat krajnata odgovornost za pribirawe i {irewe na informaciite za `ivotniot standard na licata so hendikep. Ovie informacii potrebno e da se sobiraat periodi~no, kako del od oficijalniot statisti~ki sistem na dr`avite. Sobranite podatoci mo`at da se vklu~at vo materijalite za nacionalniot popis, ovozmo`uvaj}i korelacija so podatocite za prihodot, stepenot na obrazovanie i drugi relevantni kriteriumi77. Ovie informacii, isto taka, mo`at da bidat prisobrani i preku anketi na doma}instvata, prezemeni vo sorabotka so univerzitetite, istra`uva~kite instituti i organizaciite na licata so hendikep.

77

48

Interesno e da se napomene deka na 8 januari 2001 godina koga se donesuva{e Zakonot za popis na naselenieto i doma}instvata vo Republika Makedonija, Polio plus- Organizacija na licata so hendikep, predlo`i kako 16 to~ka na popisniot pra{alnik da se vklu~i podatokot za zdravstvenata sostojba.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Oddelot za statistika na Sekretarijatot na OON (The Statistics Division of the United Nations Secretariat), raboti na izrabotka na realisti~en i prakti~en sistem za pribirawe na podatocite vo dr`avite i vo podgotvuvaweto na tehni~ki prira~nici i dokumenti za sobiraweto na istite. Komisijata za statistika na OON odlu~i da go vklu~i hendikepot kako osnov vo Principite i preporakite za popisite na naselenieto i doma}instvata (Principles and Recommendations for Population and Housing Censuses). Me|utoa, Generalniot sekretar, vo svojot izve{taj od 2000 godina pod naslov “Prgramata za popis na svetskoto naselenie i doma}instvata” (World Population and Housing Census Programme), naveduva deka podobro e izveduvawe na specijalizirana anketa za licata so hendikep. Ponatamu, za dr`avite od golema korist bi bilo sozdavaweto na baza na podatoci za hendikepot, vo koja bi bile vklu~eni informaciite za pridru`nite slu`bi i programi, kako i statistiki za razli~nite grupi na lica so hendikep. Statisti~kata baza na podatoci za hendikepot na OON pretstavuva ramka koja{to dr`avite mo`e da ja koristat vo sozdavaweto na svoi nacionalni statisti~ki bazi na podatoci. Statisti~kata baza na podatoci za hendikepot na OON e osnovniot izvor na informacii, koga stanuva zbor za sledeweto na razvojot na statusot na licata so hendikep, ostvaren na me|unarodno nivo. 1.2. Zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto Vo praviloto 1 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep se naveduva deka “dr`avite treba da prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava, potrebi, nivnite potencijali i nivniot pridones”. Dr`avite, isto taka, treba da distribuiraat informacii za dostapnite pridru`ni slu`bi i programi, koi }e bidat korisni i za licata so hendikep i za op{tata javnost. Ovie informacii treba da bidat dostapni vo forma koja bi bila razbirliva za licata so komunikacioni ograni~uvawa. Potrebno e dr`avite da iniciraat informativna kampawa i programi za obrazovanie na javnosta za pra{awata na hendikepot, stavaj}i akcent na porakata deka licata so hendikep imaat isti prava i obvrski kako i drugite lica. Zna~ajna komponenta vo zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kam-

49

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

pawata za obrazovanieto na decata, kako na~in za gradewe na pozitiven stav na idnite generacii kon licata so hendikep. Ponatamu, spored praviloto 1, dr`avite se odgovorni za podignuvawe na svesta na licata so hendikep za svoite prava i potencijali, koi bi dovele do iskoristuvawe na mo`nostite dostapni za niv. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (World Programme of Action Concerning Disabled Persons) vo paragrafot 154 predviduva deka na licata so hendikep i na nivnite organizacii treba da im se dozvoli ednakov pristap, resursi i adekvatna obuka vo vrska so javnite informacii, so cel tie da mo`at slobodno da go prezentiraat svoeto gledi{te i iskustvo pred op{tata javnost preku mediumite. 1.3. Kreirawe na politika i planirawe Kreatorite na politikata i zakonodavniot dom polesno gi izrabotuvaat nacionalnite politiki od interes za licata so hendikep koga gi imaat site informacii za statusot na istite. Obezbeduvaweto na vklu~enost na licata so hendikep vo planiraweto i kreiraweto na site relevantni politiki e predvideno so praviloto 14 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Iako dr`avite planiraat politiki za licata so hendikep na nacionalno nivo, sepak, treba da bidat poddr`uvani i akcii na regionalno i lokalno nivo. Potrebite na licata so hendikep, isto taka, treba da bidat vklu~eni vo op{tiot plan za razvoj, a ne da se tretiraat odvoeno. Nacionalnite dolgoro~ni programi za postignuvawe na celite na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, potrebno e da bidat integralen del od op{tata politika za socijalno-ekonomski razvoj na dr`avata. Dopolnitelno, ohrabruvaweto na lokalnite zaednici za sozdavawe na programi i merki za licata so hendikep treba da bide pottiknato od strana na dr`avata. Potrebno e vklu~uvawe na organizaciite na licata so hendikep vo site odlu~uvawa za planovite i programite {to se odnesuvaat na ovie lica ili {to vlijaat na nivniot ekonomski i socijalen status. Spored praviloto 18 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, dr`avite se odgovorni “... za priznavawe na pravoto na organizaciite na licata so hendikep da gi pretstavuvaat ovie lica na

50

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Dr`avite- ~lenki potrebno e da ja priznaat sovetodavnata uloga na ovie organizacii i da ostvaruvaat direkten kontakt so niv. Na ovoj na~in, organizaciite mo`at da vlijaat vrz vladinite politiki i re{enijata vo sferite na nivniot interes. Na Konsultativniot sostanok na eksperti za pravo i politikite za hendikepot (Consultative Expert Meeting on Law and Disability Policies), odr`an vo Berkli (SAD) od 8-12 dekemvri 1998 godina, elaborirani se celite koi bi im pomognale na zainteresiranite dr`avi podobro da gi planiraat, dizajniraat i implementiraat akciite {to se odnesuvaat na licata so hendikep, vo najmalku tri klu~ni oblasti, i toa: - podobruvawe na formulacijata na legislativnata ramka, koja bi promovirala koristewe na relevantni me|unarodni normi i standardi {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep; - zgolemuvawe na svesta i razbiraweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep, koja bi vlijaela na re{enijata od strana na kreatorite na politikite i programite, za vklu~uvawe na me|unarodnite normi i standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep vo zakonodavnite tekstovi i praktikata na dr`avata; i, - jaknewe na gra|anskoto op{testvo za da mo`e aktivno da u~estvuva vo razgovorite za pravnite i politi~kite pra{awa {to se odnesuvaat na licata so hendikep. 1.4. Obuka na personal Obezbeduvaweto na soodvetna obuka na site nivoa na personalot, koj se zanimava so planirawe i sozdavawe na programi i uslugi koi se odnesuvaat na licata so hendikep predvideno e vo praviloto 19 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Potrebno e dr`avite da se osiguraat deka site organi koi {to im ovozmo`uvaat davawe na uslugi vo sferata na hendikepot, imaat personal koj{to e soodvetno obu~en. Ponatamu, vo izrabotuvaweto na programi za obuka, potrebno e dr`avite da vr{at permanentni konsultacii so organizaciite na licata so hendikep i dokolku e toa ostvarlivo, kako obu~uva~i ili sovetnici, potrebno e da u~estvuvaat lica so hendikep.

51

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Obukata na volonterite koi rabotat za dobroto na zaednicata (community workers) vklu~uva razvoj na soodvetni vrednosti i kompetencii. Dr`avata treba da osigura, ovie lica dopolnitelno, pokraj specijaliziranite znaewa i ve{tini, da dobivaat i seopfatni informacii za socijalnite, prehranbenite, zdravstvenite, obrazovnite i profesionalnite potrebi na licata so hendikep. Volonterite mo`e da se pogri`at za zadovoluvawe na potrebite na licata so hendikep, ako se obu~eni adekvatno, ova mo`e da bide pozitivno vo nadminuvaweto na nedostatokot na personal vo site slu`bi koi rabota so licata so hendikep. Dr`avite treba da go pro{irat i znaeweto i odgovornostite na licata koi rabotat vo sli~ni sferi na interes i koi davaat drugi uslugi, kako {to se nastavnicite, socijalnite rabotnici, administratorite i liderite na zaednicite. 2. Organi koi pomagaat vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e zada~a na ustanovite na javnata administracija i sudovite. Legislativata koja te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna oblast, kako na primer pravata na ~ovekot ili zakonite protiv diskriminacijata, obi~no formira nekakov vid na specijalni tela za sproveduvawe. Toa mo`e da bide ombudsmanot, nacionalnite komisii, nevladini organizacii, specijalni izvestuva~i i nacionalni soveti ili agencii. Me|u zakonite za hendikep, razgledani pogore, samo gra|anskite ili socijalnite zakoni sodr`at nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monitoring na zakonite. 2.1. Ombudsman [vedskata ideja za visok funkcioner ovlasten da gi ispituva poplakite za navodnite administrativni povredi i kr{ewe na pravata na ~ovekot, be{e prifatena vo mnogu delovi od svetot. Preku neformalnoto istra`uvawe, ombudsmanot mo`e mnogu pobrzo od sudot da gi ispita i utvrdi navodite na `albata. Izve{taite na ombudsmanot, koi se publikuvaat, se isklu~itelno va`ni za dr`avata i vladite se ~uvstvuvaat obvrzani da postapuvaat po niv. Ombudsmanot mo`e da vr{i razli~ni vidovi na administrativni istragi koi sudovite nerado bi gi prezemale. Od

52

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

tie pri~ini, ulogata na ombudsmanot78 e klu~na vo razgleduvaweto na pretstavkite podneseni od strana na licata so hendikep. 2.2. Nacionalni koordinacioni komisii Hendikepot e pove}edimenzionalno pra{awe koe e od interes na razli~ni akteri vo op{testvoto i poradi toa potrebna e koordinacija i sorabotka pome|u site niv. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep i praviloto 17 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, stavaat akcent na potrebata i odgovornista na dr`avite za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite kooridnacioni komisii ili sli~ni tela, so cel da stanat centralno mesto za diskusija na problemite na licata so hendikep. Na me|unarodniot sostanok za ulogata i funkciite na nacionalnite kooridnacioni komisii za hendikep vo zemjite vo razvoj (The International Meeting on the Roles and Functions of National Co-ordinating Committees on Disability in Developing Countries), odr`an vo Peking od 5-11 noemvri 1990 godina, usvoen e Vodi~ot za formirawe i razvoj na nacionalnite kooridnacioni komisii za hendikep ili sli~ni tela (Guidelines for the Establishment and Development of National Co-ordinating Committees on Disability or Similar Bodies), koj detalno gi elaborira ulogata i funkciite na nacionalnite kooridnacioni komisii. Celite na ovoj Vodi~ se odnesuvaat na razvojot na nacionalni politiki i zakonodavstva za pra{awata na hendikepot i vo pottiknuvaweto efektivni merki za prevencija od hendikep, rehabilitacija i aktivno i celosno u~estvo na licata so hendikep vo socijalniot `ivot i razvojot. Ovie komisii imaat zna~ajna uloga vo monitoringot na gorenavedenite nacionalni politiki, zakonodavstvata i merkite. Nacionalnite kooridnacioni komisii i sli~ni tela potrebno e da funkcioniraat na baza na postojanost i da bidat pravno zasnovani, proprateni so soodvetnata administrativna regulacija. Funkciite na komisiite se da gi razgleduvaat, koordiniraat i sovetuvaat site slu`bi i nevladini organizacii koi rabotat za dobroto na licata so hendikep, za predvidenite aktivnosti. Za pra{awata {to se odnesuvaat na blagosostojbata na licata so hendikep, ovie komisii postapuvaat vo svojstvo na profesionalni sovetodavci vo odnos na vladite i kreatorite na
78

Vidi podetalno za Ombudsmanot na EU: http://www.euro-ombudsman.eu.int

53

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

politikite vo dr`avite. Od tie pri~ini, nacionalnite koordinacioni komisii potrebno e da bidat samostojni i da imaat resursi so koi bi gi ostvaruvale svoite odgovornosti i zada~i. Ponatamu, ovie komisii treba da se sostojat od pretstavnici od razli~nite sferi na op{testvenoto `iveewe, odnosno vladini pretstavnici od ministerstvata odgovorni za pra{awata na socijalnata i zdravstvenata za{tita, vrabotuvaweto, transportot, domuvaweto, obrazovanieto i kulturata, pretstavnici od nevladinite organizacii i, posebno, pretstavnici od organizaciite na licata so hendikep koi treba da imaat zna~itelno vlijanie vo ovie komisii so cel da se osigura soodvetnoto adresirawe na pra{awata od niven interes79. Avstraliskiot zakon protiv diskriminacijata na licata so hendikep predviduva formirawe na nacionalni komisii (del 67 i 113). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot se sproveduva preku Nacionalnata komisijata i Nacionalniot tribunal (del 26 i 48). Vo Izrael sproveduvaweto na Zakonot za ednakvi prava na licata so hendikep se vr{i preku razli~ni ministerstva i Nacionalnata komisija (del 20-25). Vo Velika Britanija Komisijata za pravata na licata so hendikep80 e ~uvarot na Zakonot protiv diskriminacija na licata so hendikep. 2.3. Nevladini organizacii Edna od najzna~ajnite ulogi na nevladinite organizacii e monitoriraweto na za{titata na pravata na ~ovekot kako vo svojata, taka i vo drugite dr`avi i zalagaweto i podr`uvaweto na za{titata na istite kaj nacionalnite i me|unarodnite institucii. Ulogata na nevladinite organizacii e esencijalna za efektivnata za{tita na pravata na ~ovekot na nacionalno i na me|unarodno nivo, zatoa {to tokmu tie ja podignuvaat svesta vo op{testvoto za pravata na ~ovekot, od edna strana i mo`at da se sprotistavat na kr{eweto na istite od strana na dr`avite, od druga strana.
79 Vo Republika Makedonija vo 2000 godina e formirano vladino (nacionalno) koordinativno telo za implementirawe na Standardnite pravila na OON, so koe pretsedava lice so vizuelen hendikep. 80 Komisijata za pravata na licata so hendikep e osnovana spored Zakonot za komisija za pravata na licata so hendikep od 1999 godina. Ova novo telo go zameni Nacionalniot sovet za hendikep koj be{e osnovan spored Zakonot protiv diskriminacija na licata so hendikep (DDA), no se poka`a monogu poslabo. S.Minti, Introducing UK Disability Rights Commission, vidi: www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRights.htm

54

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Zalagaweto i poddr`uvaweto, vo najop{ta smisla, opfa}a: - identifikacija na pra{aweto ili problemot kade {to akcijata prezemena od strana na gra|anite odigrala uloga vo negovoto re{avawe; - ispituvawe na prirodata na problemot; definirawe na pozicijata i posakuvaniot rezultat (odnosno, artikulirawe na posakuvanite prava i ponuduvawe na politika ili zakonski predlozi); - planirawe na strategijata (celite i merkite {to e potrebno da se prezemat); - sozdavawe na sojuznici za ostvaruvawe na svoite celi; i, - edukacija na po{irokata javnost i lobirawe za ostvaruvawe na potrebnite promeni. Na Globalniot sostanok na eksperti (Global Meeting of Experts), odr`an vo Stokholm vo 1987 godina, u~esnicite se slo`ija za va`nosta na pottiknuvawata na nevladinite organizacii, koi ~esto pretstavuvaat inicijalna to~ka za razvojot i istovremeno mo`at efektivno da vlijaat na opredelenite vladini re{enija vo razli~nite sferi na op{testvenoto `iveewe. Nevladinite organizacii ne se ograni~eni samo na za{titata na pravata na ~ovekot, naprotiv, tie prezemaat i drugi aktivnosti, kako {to e promocijata na podednakvite mo`nosti preku profesionalnata obuka. Biroto za Evropa i Evroazija na Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD (United States Agency for International Development- USAID) vo juni ovaa godina go publikuva{e svojot Indeks za odr`livost na nevladinite organizacii za 2003 godina (The 2003 NGO Sustainability Index)81, akcentiraj}i ja na dva mesta kampawata na Polio plus (nevladina organizacija za pravta na licata so hendikep vo Republika Makedonija) za zgolemuvawe na jvnata svest vo op{testvoto, iako ovaa organizacija nikoga{ nema sorabotuvano na proekt na USAID. Nabquduvaweto na akciite prezemeni od strana na dr`avite i prifa}aweto na obvrskite od ratifikuvanite me|unarodni instrumenti, kako i implementacijata na me|unarodnite
81

Vidi podetalno: United States Agency for International Development, Bureau for Europe and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June 2004, dostapno na internet na: http://www.usaid.gov/

55

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

standardi za pravata na ~ovekot, od strana na nevladinite organizacii, e eden od najva`nite mehanizmi vo za{titata na pravata na ~ovekot. Ova se izvr{uva na sledniov na~in: a) prepra}awe na nezavisni informacii do ~lenovite na organite na me|unarodnite organizacii, zatoa {to izve{taite za dr`avite ne mo`at da se pregleduvaat bez povikuvawe i na drugi izvori na informacii; b) promoviraj}i znaewe i razbirawe na procesot na izvestuvawe, odnosno podnesuvawe na izve{tai. Nevladinite organizacii igraat najva`na uloga vo pottiknuvaweto na individui i grupi vo podnesuvaweto na informacii za kr{eweto na nivnite prava od strana na dr`avite, i prepra}awe na istite do ~lenovite na organite na me|unarodnite organizacii; i, v) nevladinite organizacii se, isto taka, va`ni i za efektivnosta na procesot na izvestuvawe, zatoa {to bez nivnoto lobirawe i kampawite za informirawe na javnosta, postoi opasnost preporakite na organite na me|unarodnite organizacii ili da ne se implementiraat ili da se implemenitiraat na pogre{en na~in. Nevladinite organizacii mo`e da u~estvuvaat vo razli~nite fazi na procesot na izvestuvawe: pred podnesuvaweto na izve{tajot; za vreme na razgleduvaweto od strana na organite na me|unarodnite organizacii na podneseniot izve{taj; i, vo procesot na implementiraweto na preporakite. Golem broj dr`avi im go doveruvat monitoringot na zakonite na pretstavinicite na organizaciite na lica so hendikep. Na primer, Zakonot na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep predviduva formirawe Federacija na licata so hendikep od Kina, koja ja ima odgovornosta da gi pretstavuva i {titi pravata i interesite na licata so hendikep vo Kina (~len 8). 2.4. Specijalni izvestuva~i Kancelarijata na Specijalniot izvestuva~ za hendikepot (Special Rapporteur on Disability) vo ramkite na Komisijata za socijalen razvoj na OON be{e formirana vo 1994 godina, vo soglasnost so Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne

56

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 predviduva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo ramkite na Komisijata za socijalen razvoj. Rabotata na Specijalniot izvestuva~ se sostoi vo nadgleduvawe na implementacijata na Standardnite pravila preku direktnata komunikacija so dr`avite i nevladinite organizacii i, voop{to, vo podobruvawe na statusot na licata so hendikep. Specijalniot izvestuva~ raboti zaedno so panel na eksperti za pra{awata na hendikepot. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na Sekretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6). Prviot Specijalen izvestuva~, Bengt Lindqvist ([vedska), be{e naimenuvan vo 1994 godina i negoviot mandat be{e dvapati obnoven, vo 1997 i 2000 godina, so rezolucii na Ekonomsko-socijalniot sovet. Vo periodot 2003-2005 godina, Generalniot sekretar na OON ja naimenuva Ms. Hessa Al-Thani (Katar) za Specijalen izvestuva~ za hendikep. 2.5. Nacionalni soveti ili agencii Ungarskiot zakon protiv diskriminacijata predviduva formirawe na Nacionalen sovet za pra{awata na hendikepot, vo koj organizaciite na lica so hendikep treba da bidat zastapeni (del 24). Indiskiot zakon predviduva formirawe na mehanizam za multisektorsko planirawe i monitoring. Postoi Centralen koordinativen komitet so glaven na~alnik za licata so hendikep i nekolku dr`avni koordinativni komiteti, koi se odgovorni za pra{awata na hendikepot na dr`avno nivo82. Zakonot propi{uva deka odreden broj mesta vo sekoj od ovie komiteti treba da bide popolnet od lica so hendikep (del 3, 9, i 13). Nigeriskiot Zakon protiv diskriminacijata predviduva formirawe na Nacionalna komisija za lica so hendikep, ~ij pretsedatel treba da bide lice so hendikep i vo koj site pogolemi grupi na lica so hendikep treba da bidat zastapeni (del 14). Sli~no na ova, Zakonot za lica so hendikep na Gana predviduva formirawe na Nacionalen sovet na lica so hendikep, vo koj {est
Dvi`eweto protiv hendikep vo Indija e vidno razo~arano od bavnata implementacija na ovie odredbi. A.Mohit, Govenance & Legislation: Initiatives of the Government of India to Advance Asia & Pacific Decade of disabled Persons, dostapno na web stranicata na Internet: www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm
82

57

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

mesta se rezervirani za pretstavnicite na organizaciite na lica so hendikep. Zakonot na Zimbabve predviduva formirawe Odbor za hendikep, vo koj polovina od mestata moraat da bidat popolneti od pretstavnici na organizaciite na licata so hendikep (del 4, 5 i 7). Istoto va`i i za Agencijata za lica so hendikep vo Zambija, koja e telo za sproveduvawe na Zakonot protiv diskriminacijata na Zambija (del 6 i 25). Funkciite na ovie monitoring tela se raznovrsni i variraat pome|u sovetodavni i sobirawe informacii za vladite, preku podigawe na javnata svest do istragi i podnesuvawe `albi. Odborot za hendikep na Zimbabve i Agencijata za lica so hendikep na Zambija imaat ovlastuvawe da izdadat “naredba za regulirawe” so koja }e pobaraat konkretna akcija od sopstvenicite ~ii objekti ili uslugi se nepristapni za licata so hendikep.

58

Sistemi na za{tita

Najtivkite zborovi nosat bura. Mislite {to doa|aat so ne~uen ~ekor go upravuvaat svetot.

- Ni~e

59

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

60

Sistemi na za{tita

DEL VTORI

SISTEMI NA ZA[TITA Voved
Ovoj del ovozmo`uva seopfatna analiza na me|unarodnite normi i standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep, prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata na obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni sistemi kako na Evropa, taka i na Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na Bliskiot Istok. Ovoj del, isto taka, izlo`uva odredeni prakti~ni informacii koi bi gi pribli`ile zalo`bite na me|unarodnata, nacionalnata i lokalnata zaednica kon celite na me|unarodnite standardi za pravata na ~ovekot {to se odnesuvaat na licata so hendikep, identifikacijata na pre~kite vo implementacijata na ovie prava i vo razvojot na agenda za “zajaknuvawe” na polo`bata na licata so hendikep. Delot dva e podelen na tri poglavja. Poglavjeto IV, se odnesuva na univerzalniot sistem na za{tita na pravata na ~ovekot vo ramkite na OON so poseben osvrt na specifi~nite me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep. Poglavjeto V, e posveteno na regionalnite sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot. Najprvo se obrabotuva evropskiot regionalen sistem, kako vo ramkite na Sovetot na Evropa, taka i vo ramkite na Evropskata unija. Ovoj del e od zna~itelen interes za nas, od pri~ini {to Republika Makedonija e ~lenka na Sovetot na

61

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Evropa od edna strana i, ad momentum, zapo~nat e procesot na aplikacija za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija od druga strana. Ponatamu, obraboteni se sistemite za za{tita na pravata na ~ovekot vo Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na Bliskiot Istok, so cel da se dobie komparativna slika na mehanizmite za za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot.

62

Sistemi na za{tita

Poglavje IV Univerzalen sistem na za{tita na pravata na ~ovekot - OON
Organizacijata na obedinetite nacii, od samoto osnovawe be{e zainteresirana za statusot i pravata na licata so hendikep i sekoga{ prifa}a{e deka diskriminacijata vr{ena vrz licata so hendikep direktno vlijae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na celata zaednica. OON ja zasnova promocijata na pravata na licata so hendikep vrz svoite osnova~ki principi, koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki su{testva. Pokraj op{tite me|unarodni normi, doneseni se i specifi~ni normi za pravata na licata so hendikep, od koi najva`no e donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Iako Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktivnosti i ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dr`avite, OON i drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organizacii, sepak donesuvaweto na Konvencija za pravata na licata so hendikep vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi razre{ila site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot. 1. Op{ti me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep Povelbata na Obedinetite nacii (Charter of the United Nations), gi zadol`uva dr`avite- ~lenki da gi po~ituvaat pravata na ~ovekot bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz rasa, pol, jazik ili vera i so toa go formira nukleusot za za{tita na pravata na licata so hendikep. Odredeni ~lenovi od Povelbata ja so~inuvaat osnovata od koja {to po~nuvaat da se gradat pravata na licata so hendikep. Ovie ~lenovi se:

63

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

^len 1 (3) predviduva deka celite na OON se “… da ostvaruvaat me|unarodna sorabotka pri re{avaweto na me|unarodnite problemi od ekonomski, socijalen, kulturen ili humanitaren karakter, kako i pottiknuvawe i razvivawe na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site, bez ogled na rasa, pol, jazik ili vera.” ^len 13 (1) (b) propi{uva deka Generalnoto sobranie gi pottiknuva prou~uvawata i dava preporaki so cel “… da se unapreduva me|unarodnata sorabotka na stopansko, op{testveno, kulturno, vospitno i zdravstveno pole, kako i da pomaga da se dojde do ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site bez ogled na rasa, pol jazik ili vera.” Vo ~len 55 se odreduvaat oblastite od poseben interes za postignuvawe na celite na OON. Vo taa smisla, OON }e promovira (a) “povisok `ivoten standard, potpolna vrabotenost i uslovi za ekonomski i op{testven napredok i razvoj”. Ponatamu, Obedinetite nacii }e se zalagaat za (v) “univerzalno po~ituvawe i uva`uvawe na pravata na ~ovekot, kako i na osnovnite slobodi za site, bez diskriminacija vo odnos na rasa, pol, jazik ili vera”. Vo politi~kata atmosfera koja í prethodi na Studenata vojna, koja vo toj period dobila porigidna forma, Generalnoto sobranie na sesijata vo 1948 godina, po dolgotrajna diskusija i amandmanski proces83, ja usvoilo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (Universal Declaration of Human Rights), na 10 dekemvri 1948 godina so 48 glasovi za, nitu eden protiv i 8 vozdr`ani84. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e prviot seopfaten me|unaroden dokument za pravata na ~ovekot, fundament na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i artikulacija na filozofijata za nivna me|unarodna za{tita. Slednive ~lenovi od Deklaracijata ja vospostavile fundamentalnata
Tretiot komitet na Generalnoto sobranie (zadol`en za socijalnite i za humanitarnite pra{awa) posvetil 81 sostanok za da gi razgleda 168-te podneseni amandmani i soodvetno revidiraniot tekst go dostavil za usvojuvawe. 58 dr`avi~lenki glasale 1400 pati za sekoj zbor ili klauzula vo tekstot na Deklaracijata. Mnogubrojnite raspravi ja reflektirale tradicionalnata podelba me|u dr`avite vo odnos na pravata na ~ovekot. Islamskite dr`avi, na primer, bile protiv pravata povrzani so polovata ednakvost (ednakvoto pravo na brak za ma`ot i `enata) i pravoto za promena na verskata pripadnost. Zapadnite dr`avi bile protiv vklu~uvaweto na ekonomskite i socijalnite prava. Vidi podetalno: A.H. Robertson, Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998. 84 Vozdr`ani bile Sovetskiot sojuz zaedno so ~etiri isto~noevropski dr`avi i sovetskite republiki so pravo na glas, Ju`na Afrika i Saudiska Arabija. Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.120.
83

64

Sistemi na za{tita

normativna baza na standardite i celite za idnoto dejstvuvawe vrz koi po~nale da se razvivaat me|unarodnite normi i standardi koi se odnesuvaat i na pravata na licata so hendikep: ^lenovite 1 i 2 gi utvrduvaat osnovnite principi vrz koi se temeli Deklaracijata za pravata na ~ovekot. ^lenot 1 ja proklamira filozofijata na Deklaracijata, predviduvaj}i deka: “site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava ...”. Principite na sloboda i ednakvost se osnovnite pretpostavki za ostvaruvawe na. Toa zna~i deka pravoto na sloboda i ednakvost e vrodeno i neotu|ivo pravo na sekoe ~ove~ko su{testvo. Principot na sloboda treba da se tolkuva vo individualisti~ka smisla, vo soglasnost so zapadnata liberalna misla85. Inkorporiraweto na principot na sloboda i na principot na ednakvost vo Deklaracijata vo univerzalen kontekst pretstavuva istoriski nastan bez presedan vo razvojot na civilizacijata. Principot na ednakvost e dopolnitelno elaboriran vo ~lenot 2, vo koj se naveduva deka “site prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na nivnite razliki, kako {to se: rasa, boja, pol, jazik, religija, ... ili drug status”. Ova e prvata antidiskriminatorska klauzula vo me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot86. ^lenovite od 3 do 6 zaedni~ki proklamiraat deka “sekoj ima pravo na `ivot, sloboda, sigurnost ...”, bez nikakvi ograni~uvawa. Pravata koi se odnesuvaat na integritetot na li~nosta (na `ivot, sloboda i sigurnost, kako i pravata izvedeni od niv: sloboda od tortura, sloboda od ropstvo, sloboda od arbitrerno apsewe ili zatvorawe) se, po definicija, apsolutni prava i tie ne mo`at da se derogiraat, za razlika od drugi prava koi mo`at da bidat ograni~eni vo soglasnost so moralnite vrednosti, javniot red i op{tata blagosostojba vo demokratskoto op{testvo.

85 “Vo ovoj kontekst mo`at da se poso~at barem tri od mnogute zna~ewa na poimot sloboda: da ima{ {irok opseg na zna~ajni opcii i mo`nosti; da se bide nezavisen od drugite vo odlu~uvaweto za opcijata ili mo`nosta; da bide{ sloboden vo postavuvaweto na sopstvenite vrednosti i prioriteti i da `ivee{ vo soglasnost so niv.” A.Eide, The Historical Significance of the Universal Declaration, Inernational Social Science Journal, 158, 1998. 86 “Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot izrazena niz ovie principi podrazbira deka: ~ove~kite su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata esencija na ~ove~koto dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne poradi voljata na dr`avite ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata pripadnost kon ~ove{tvoto.”, Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.

65

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Principot na ednakvost vo u`ivaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi (zabrana na diskriminacija) treba da se tolkuva zaedno so ~lenot 7, koj proklamira deka, “... site lu|e se ednakvi pred zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i da bilo diskriminacija, {to e vo sprotivnost so ovaa Deklaracija i od kakvo i da bilo pottiknuvawe na takvata diskriminacija.” Ovoj ~len gi proklamira principite na: ednakvost pred zakonot; ednakva za{tita na zakonot i ednakvost pri implementacijata na zakonot (posledniov e osobeno zna~aen, i ja izrazuva su{tinata na zabranata na diskriminacija ili eliminirawe na diskriminacijata, so cel principot na ednakvost od formalen da stane fakti~ki). Vakvata interpretacija na principot na ednakvost podrazbira aktivna uloga na dr`avite, merki na afirmativna akcija, {to e jasno proklamirano podocna vo me|unarodnite dogovori {to sleduvaat. Ponatamu, vo ~lenot 25 (1) od Deklaracijata se naveduva deka sekoj “… ima pravo na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, bolest, hendikep, ... ili vo drug slu~aj na nedostatok na sredstva za `ivot poradi okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola.” Zna~eweto na Univerzalnata deklaracija bi go artikulirale preku misleweto na profesorot Sohn, koj ja definira pravnata priroda na Deklaracijata kako: “… avtenti~na interpretacija na Povelbata na OON, koja detealno go izrazuva zna~eweto na frazata pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi koi {to dr`avite, so Povelbata, se soglasija da gi po~ituvaat i da gi unapreduvaat. UD^P i se pridru`i na Povelbata, kako del od ustavnata struktura na svetskata zaednica. Deklaracijata, kako avtenti~na lista na pravata na ~ovekot, postana fundamentalna komponenta na me|unarodnoto obi~ajno pravo, koja gi obvrzuva site dr`avi, ne samo ~lenkite na OON”87. Pokraj Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, postojat i {est drugi konvencii za pravata na ~ovekot, doneseni vo sistemot na OON na koi, iako se op{ti, licata so hendikep sepak, mo`at da se povikuvaat na niv. Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (The International Covenant on Civil and Political Rights- ICCPR) i Me|unarodniot pakt za ekonomski, soci87

66

Vidi: Sohn, The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather then States, AUL Rev. 1982.

Sistemi na za{tita

jalni i kulturni prava (The International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights- ICESCR) usvoeni vo 1966 godina i Fakultativniot protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se dvata osnovni me|unarodni dogovori za pravata na ~ovekot, koi zaedno so Univerzalnata deklaracija go so~inuvaat fundamentalniot korpus na me|unarodni dokumenti za pravata na ~ovekot ili Me|unarodnata povelba za pravata na ~ovekot (The International Bill of Rights). Preostanatite ~etiri bazi~ni konvencii na OON, koi zaedno so dvata pakta go ~inat jadroto od 6 fundamentalni me|unarodni dogovori na OON vo ovaa oblast se: Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija (The Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination- CERD, 1965); Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata (The Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against Women- CEDAW, 1979); Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe (The Convention Against Torture and other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment- CAT, 1984); i Konvencijata za pravata na deteto (The Convention on the Rights of the Child- CRC, 1989). Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e pravno-obvrzuva~ki instrument, usvoen vo 1966 godina, koj vleze vo sila 1976 godina po deponiraweto na 35-tiot instrument za ratifikacija na istiot88. Nekolku ~lenovi od istiot se posebno va`ni i za licata so hendikep. Vo ~lenot 2 (1) se naveduva deka “dr`avite- strani na ovoj Pakt se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna nadle`nost, pravata priznati so ovoj Pakt, bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, verata ... ili sekoja druga okolnost.” Ovoj ~len, pokraj obvrskata na dr`avite, go proklamira i principot na ednakvost. Proklamiranoto e daleku od antidiskriminatorskata klauzula vo koja principot na ednakvost bi
88 So status od 1999 godina, 144 dr`avi go ratifikuvale Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Deklaracijata vo odnos na ~len 41 (prifa}awe na nadle`nosta na Komitetot za pravata na ~ovekot da prima i razgleduva peticii “dr`ava protiv dr`ava”) dale 46 dr`avi. Republika Makedonija e dr`ava dogovorna strana na ovoj pakt, no nema dadeno deklaracija vo odnos na ~len 41. Interesno e deka Grcija go ratifikuva{e ovoj Pakt vo 1997 godina (pod silen pritisok na me|unarodnata zaednica), pred sé, zaradi klauzulata za malcinski prava vo ~lenot 27. Edinstvena dr`ava vo regionot koja ima dadeno deklaracija vo odnos na ~len 41 od Paktot e Bugarija.

67

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

se etabliral vo pravo da ne se bide diskriminiran. Toj e naveden vo kontekst na obvrskite na dr`avata-dogovorna strana, so {to e ograni~en na obvrska na dr`avata. Vtor zaklu~ok, {to logi~no proizleguva od takvata limitirana elaboracija, e deka principot na ednakvost se odnesuva na ednakvoto (nediskriminira~ko) po~ituvawe i garantirawe samo na pravata predvideni so Paktot, a ne i na pravata predvideni so drugi pravni akti89. Ponatamu, zna~aen za licata so hendikep e tretiot del od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, osobeno ~len 6 (pravo na `ivot); ~len 7 (sloboda od tortura, nehumano i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe); ~len 14 i 15 (ednakov pristap pred sudovite i pred sudovite na pravdata, vklu~uvaj}i i dobivawe besplatna pomo{ na tolkuva~, ako liceto ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata). Tekstot od Univerzalnata deklaracija na OON e iskorsten vo ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava na OON koj glasi: “... nikoj ne mo`e da bide podlo`en na ma~ewe ili na svirepi, ne~ove~ni ili poni`uva~ki kazni ili postapki. Posebno e zabraneto nekoe lice da se podlo`i na medicinski ili nau~en eksperiment bez negova slobodna soglasnost”. Me|utoa, kako {to mo`eme da vidime, ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava sodr`i vtora re~enica (koja nedostasuva vo ~lenot 3 od EK^P- vidi podolu), a taa se odnesuva na kriteriumot na slobodna soglasnost na individuata vo slu~aj na medicinski ili nau~en eksperiment90. Eden od najzna~ajnite ~lenovi od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep e ~lenot 25, koj glasi: “sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija spomnata vo ~lenot 2 i bez neosnovani ograni~uvawa: a) da u~estvuva vo upravuvaweto so javni raboti ...; b) da izbira i da bide izbran na periodi~ni,

68

Principot na nediskriminacija, po dolgotrajno draftirawe, e artikuliran vo pravo da ne se bide diskriminiran vo noemvri 2000 godina so usvojuvawe na Protokolot 12 na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, koj sé u{te ne e vlezen vo sila. Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.13. 90 Vo svojot izve{taj, Komitetot na eksperti pri izrabotkata na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi, koristej}i se so travaux préparatoires, zaklu~i deka zna~eweto na ovoj ~len nema za cel da gi zabrani eksperimentite za op{ti medicinski potrebi ili testovite kako {to e na primer hloriraweto na vodata za piewe.

89

Sistemi na za{tita

avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori...; i, v) da bide primen, pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja.” Eden od najgolemite is~ekori na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e vklu~uvaweto na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava so {to e formalizirana idejata za univerzalnosta, nedelivosta i me|usebnata zavisnost na pravata na ~ovekot. Sepak, vakviot formalen konsenzus ne gi pomiril dlabokite nesoglasuvawa okulu vistinskiot status na ovie prava.91 Dilemite i nesoglasuvawata okulu prirodata na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava kako prava go determinirale procesot na draftirawe i pridonesle kon donesuvaweto na kone~nata odluka namesto eden, da se podgotvat dva me|unarodni pakta za dvete kategorii na prava (gra|anskite i politi~kite i ekonomskite, socijalnite i kulturnite). Su{tinata na odlukata za dva posebni me|unarodni dogovora proizleguvala od tolkuvaweto na stepenot na direktnata aplikativnost na dvete razli~ni kategorii na prava.92 Toa e jasno pravno artikulirano vo odredbata na obvrskite na dr`avite vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Vo ~lenot 2 (1) jasno e predviden programskiot karakter na obvrskata na dr`avite-dogovorni strani na ovoj pakt. Za razlika od pravata predvideni so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava koi se klasi~no formulirani, kako prava ~ii titulari se individuite, normativnite odredbi na Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava jasno se naso91

“Ednoto ekstremno gledi{te e deka ovie prava se superiorni vo odnos na gra|anskite i politi~kite prava, kako vo smisla na soodvetnata vrednosna hierarhija, taka i vo smisla na hronolo{ki red. Drugoto ekstremno gledi{te e deka ekonomskite i socijalnite prava ne pretstavuvaat prava (pravilno razbrani) voop{to, i nivnoto tretirawe kako prava neizbe`no }e go zagrozi u`ivaweto na individualnata sloboda, opravduvaj}i golem stepen na dr`aven intervencionizam i obezbeduvaj}i izgovor za namaluvawe na va`nosta na gra|anskite i politi~kite prava.” Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.255. 92 “Onie {to bile za draftirawe na dva posebni pakta tvrdele deka gra|anskite i politi~kite prava mo`at da se izvr{at ili se opravdani ili se od “apsoluten” karakter, dodeka ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava ne se ili ne bi mo`ele da bidat; deka prethodnite se direktno primenlivi, dodeka poslednite treba da bidat postepeno implementirani; i op{to ka`ano, prethodnite se prava na individuata protiv dr`avata, odnosno protiv nezakonska i nepravedna akcija na dr`avata, dodeka poslednite se prava za koi dr`avata bi sakala da prezeme pozitivna akcija da gi promovira.” Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str.105.

69

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

~eni kon dr`avite-dogovorni strani, a ne kon individuite kako nivni titulari. So vakviot pristap se potvrduva tretmanot na gra|anskite i politi~kite prava kako “legalisti~ki” prava (za ~ija implementacija dovolna e samo nivnata predvidenost so zakonot), a na ekonomski, socijalni i kulturni prava kako “programski” prava (za ~ija implementacija pokraj predvidenosta so zakon, potrebna e i kontinuirana promotivna aktivnost na dr`avata, no, isto taka, i soodvetni resursi).93 Za licata so hendikep, od va`nost e ~lenot 2 (2) vo koj e artikuliran principot na ednakvost, na sli~en na~in kako i vo ~lenot 2 (1) od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava. ^lenot 2 (2) glasi: “... dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da garantiraat deka site prava {to se navedeni vo nego }e bidat ostvaruvani bez kakva i da e diskriminacija zasnovana vrz rasa, boja na ko`a, pol, jazik, vera ... ili nekoja druga okolnost.” Razlikata e {irinata na negovata aplikativnost, pri {to, vo ~lenot 2 (2) o~igledno e ispu{tena preciznata formulacija “... na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna nadle`nost ... “, a negovata primena e dopolnitelno ograni~ena so mo`nosta za pomal stepen na garantirani ekonomski prava na strancite (~len 2 (3)). Spored Op{tiot komentar br. 3 na Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava, dr`avite moraat da prezemat ~ekori koi se konkretni i naso~eni, i mora tie da bidat prezemeni vo razumen vremenski rok po vleguvaweto vo sila na Paktot vo konkretnata dr`ava-dogovorna strana. Vo Op{tiot komentar br. 3, isto taka, se potencira deka, “... duri i vo vreme na seriozni finansiski reducirawa ... pripadnicite na vulnerabilnite kategorii vo op{testvoto treba i moraat da bidat za{titeni preku prifa}aweto na celno naso~enite relativno niskobuxetni programi”. Op{tiot komentar br. 5 e celosna analiza na obvrskite na dr`avite- dogovorni strani, spored Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, {to se odnesuvaat na hendikepot. Vo nego se naveduva deka: “... preku zapostavuvawe, neinformiranost, predrasudi i la`ni pretpostavki, kako i preku ekskluzija, distinkcija ili separacija, licata so hendikep, ~esto, bile spre~uvani vo iskoristuvaweto na svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava pod ednakvi uslovi kako i licata bez hendikep. Efektite na diskriminacijata zasnovana na hendikepot
93

70

Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.45.

Sistemi na za{tita

se zna~itelni vo oblastite na obrazovanieto, vrabotuvaweto, domuvaweto, transportot, kulturniot `ivot, i dostaponosta do javnite mesta i slu`bi” (paragraf 15). Ponatamu, obvrskite na dr`avite se regulirani na sledniov na~in, “... vo otsustvo na intervencija od strana na dr`avata, sekoga{ }e postojat oblasti vo koi dejstvuvawata na pazarnoto stopanstvo }e predizvikaat nezadovolitelni rezultati za licata so hendikep, individualno ili kako grupa, i vo takvi okolnosti dr`avata e obvrzana da prezeme soodvetni merki za kompenzacija na rezultatite producirani od pazarnoto stopanstvo” (paragraf 12). Dr`avite- strani na ovoj Pakt se potiknuvaat da prezemat afirmativni akcii, sé so cel “... da se reducira strukturalnata neednakvost i da im se pru`i adekvaten povlasten status na licata so hendikep so cel da se postigne celosno u~estvo i ednakvost vnatre vo op{testvoto za site lica so hendikep” (paragraf 9). Dopolnitelno, dr`avite “... se obvrzani da prezemat adekvatni merki, ... so koi bi se ovozmo`ilo premostuvawe na kakvi bilo neednakvosti, vo koristeweto so pravata, specificirani so Paktot, predizvikani so nivniot hendikep” (paragraf 5). Vo Op{tiot komentar br. 5 se naveduva: “... potrebno e da se osiguri postoeweto na servis za poddr{ka, vklu~uvaj}i i pomo{ni sredstva za licata so hendikep, za da im pomagaat vo zgolemuvaweto na nivnata nezavisnost sekojdnevno i vo koristeweto so svoite prava” (paragraf 33). Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe od 1984 godina94 e me|unaroden dogovor ~ij predmet na za{tita e edno od fundamentalnite prava koi se odnesuvaat na integritetot na individuata (pravo da ne se bide podlo`en na tortura ili sloboda od tortura), i pravno se nadovrzuva na porano usvoenata Deklaracija za za{tita na site individui od tortura, drug surov, ne~ove~ki ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe od 1975 godina. Ovaa Konvencija ima specifi~no zna~ewe za licata so hendikep, vo sferata na spre~uvaweto vo nastanuvaweto na hendikepot kako rezultat na tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe.
So status od 1999 godina, 144 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija, a deklaracijata vo odnos na ~len 21 i 22 (prifa}awe na nadle`nosta na Komitetot protiv tortura da prima i razgleduva peticii “dr`ava protiv dr`ava” i individualni peticii) dale 42 dr`avi. Republika Makedonija e dr`ava dogovorna strana na Konvencijata i ima dadeno deklaracija vo odnos na ~len 21 i 22 od istata.
94

71

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Pritoa, ~lenot 2 e osobeno relevanten. ^lenot 2 (1) gi opredeluva obvrskite na dr`avata “... da prezemaat zakonski, administrativni, pravni i drugi efikasni merki za prevencija na aktite na tortura na teritorijata pod nejzina jurisdikcija.” Merkite koi gi podrazbira ovaa op{ta odredba se specificirani vo drugite odredbi na Konvencijata. Vo ~len 2 (2) i (3) se stipuliraat dva su{testveni principa95 koi ja potenciraat bazi~nata priroda na pravoto da ne se bide podlo`en na tortura: “se isklu~uva mo`nosta na povikuvawe na nekoja isklu~itelna okolnost, bez ogled na toa dali se raboti za voena sostojba, zakana so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili koja bilo druga vonredna sostojba za da se opravda torturata” i “naredbata od pretpostaveniot ili na javnite vlasti ne mo`e da se naveduva kako opravduvawe za torturata”. Ovie principi ne dozvoluvaat derogacija na prezemenite obvrski na dr`avite za spre~uvawe na torturata za vreme na vonredni sostojbi, kako i opravduvawe na aktot na tortura napraven po naredba. So ova jasno se potencira apsolutnosta na pravoto da ne se bide podlo`en na tortura. Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata od 1979 godina96 pretstavuva me|unaroden lex specialis koj na seopfaten na~in gi elaborira klu~nite pra{awa za eliminirawe na diskriminacijata na `enata. Nejzinoto zna~ewe e dopolnitelno potencirano so predvideniot kontrolen mehanizam za implementacija na prezemenite obvrski (redovno podnesuvawe na izve{tai). So vleguvaweto vo sila vo 2000 godina na Fakultativniot protokol kon Konvencijata, so koj se pro{iruva nadle`nosta na Komitetot za eliminirawe na diskriminacijata na `enata da prima i da razgleduva individualni peticii, kontrolniot mehanizam na Konvencijata e zna~ajno zacvrsten. Ovaa Konvencija gi za{tituva site `eni, bez razlika dali se hendikepirani ili ne. @enite so hendikep se soo~uvaat so diskriminacijata na pove}e nivoa, del poradi svojata polova pripadnost, a del poradi svojot hendikep. Isto taka, odredeni

72

Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.59. So status od 1999 godina, 163 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija. Republika Makedonija e dr`ava-dogovorna strana na istata. Ovaa konvencija e me|unaroden dogovor vo oblasta na pravata na ~ovekot so najmnogu izjaveni rezervi od dr`vite dogovorni strani, t.e. 66 dr`avi imaat staveno rezerva vo odnos na nekoja od odredbite na Konvencijata, a 10 dr`avi oficijalno reagirale vo odnos na nekompatibilnosta na opredeleni rezervi so celite na Konvencijata.
96

95

Sistemi na za{tita

kulturi i tradicionalni praktiki vo svetot im predizvikuvaat dopolnitelni problemi na `enite so hendikep.97 Konvencijata za pravata na deteto od 1989 godina e lex specialis koj se temeli na faktot deka odredeni prava na ~ovekot imaat specifi~na aplikacija vo odnos na decata. Takvata aplikacija mora da ja reflektira potrebata na decata za specijalna za{tita i vnimanie, nivnata ranlivost, kako i razlikata me|u svetot na decata i vozrasnite. Ovaa Konvencija evolutivno se nadovrzuva na Deklaracijata za pravata na deteto od 1959 godina i ja izrazuva me|unarodnata gotovnost za reafirmirawe, jaknewe i implementacija na pravata na decata. Konvencijata za pravata na deteto98 e najuniverzalno prifaten me|unaroden instrument vo oblasta na me|unarodno-pravnata za{tita na pravata na ~ovekot. Za razlika od drugite Konvencii za pravata na ~ovekot, Konvencijata za pravata na deteto vo ~len 23 direktno se fokusira na decata so hendikep. Iako ne se nametnuvaat direktni obvrski za dr`avite- dogovorni strani da prezemaat merki za osiguruvawe na u`ivaweto na dostoen `ivot na decata so hendikep, vo uslovi vo koi se obezbeduva nivnoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na decata vo zaednicata, sepak ~lenot 23 (1-4) ja identifikuva va`nosta vo participacijata na decata so hendikep vo obrazovanieto, obukata, uslugite za zdravstvena za{tita, rehabilitacijata, podgotvuvaweto za vrabotuvawe i mo`nostite za rekreacija99. Komitetot za pravata na deteto pojasnuva deka, iako ~lenot 23 se odnesuva na decata so hendikep, sepak pravata na decata so hendikep ne se ograni~eni samo na ovoj ~len. Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija od 1965 godina e prv me|unaroden dogovor vo ramkite na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, koj predviduva specijalen i seopfaten implementaciski mehanizam (Komitet protiv rasna diskriminacija). Iskustvoto od negovata rabota go determiniralo kreiraweto i funkcioniraweto na
97

Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.43-47. 98 So status od 1999 godina, 191 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija. Republika Makedonija e dr`ava-dogovorna strana na istata. SAD e edna od nekolkute dr`avi koi ja nemaat ratifikuvano ovaa Konvencija. 99 Vidi podetalno: ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998, str.132.

73

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

sli~nite kontrolni mehanizmi (treaty bodies), predvideni vo pette fundamentalni konvencii na OON, navedeni pogore. Ovaa Konvencija ne predviduva garantirawe na odredeni prava, taa samo bara po~ituvawe i u`ivawe na pravata za{titeni od rasnata diskriminacija100. Kako i Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata, celta na ovaa Konvencija e za{tita od dvojnata diskriminacija. Licata so hendikep koi pripa|aat na malcinskata grupa se izlo`eni na pogolem stepen na diskriminacija, zatoa {to podle`at na diskriminacijata i po osnov na hendikepot i po osnov na malcinskiot status. Kako {to e pojasneto vo Op{tata preporaka XXV na Komitetot za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija, ovaa Konvencija ja opfa}a polovata rasna diskriminacija i, po analogija, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka so nejze se opfateni i licata so hendikep od razli~ni etni~ki grupi. 2. Specifi~ni me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep Vo izminative nekolku dekadi, Obedinetite nacii posvetija zna~itelno vnimanie na pravata na licata so hendikep. Zgolemenot broj na krizni situacii, kako {to se gladot, vojnite i ekolo{kite katastrofi koi gi potresoa zemjite vo svetot, pridonese kon zgolemuvawe na brojot na licata so hendikep. Pokraj Konvenciite {to se odnesuvaat na pravata na ~ovekot generalno, OON kreira{e ekstenzivna politika po pra{aweto na hendikepot. Vo 1971 godina od strana na Generalnoto sobranie na OON be{e potpi{ana, Deklaracijata za pravata na mentalno hendikepiranite lu|e (Declaration on the Rights of Mentally Retarded Persons). ^len 1 od istata proklamira deka mentalno hendikepiranite lu|e gi imaat istite prava kako i site drugi ~ove~ki su{testva. Vo prodol`enie, ~lenot 2 opredeluva deka “... mentalno hendikepiranite lu|e imaat pravo na adekvatna zdravstvena za{tita i terapija, kako i na obrazovanie, obuka, rehabilitacija, koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksimalni sposobnosti”. Ponatamu, tie imaat pravo na ekonomska bezbednost i pristoen `ivoten standard (~len 3), kako i pravo na za{tita od eksploatacija, iskoristuvawe i degradira~ko postapuvawe (~len 6). Isto taka, Generalnoto sobranie pri
100

74

Vidi: Vasak K., The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey of International Law of Human Rights, str.95.

Sistemi na za{tita

donesuvaweto na Deklaracijata izjavi deka potrebno e postoewe na pravni mehanizmi za za{tita na mentalno hendikepiranite lu|e od zloupotrebi. ^lenot 1 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep (Declaration on the Rights of Disabled Persons), usvoena 1975 godina, go definira liceto so hendikep kako, “... sekoja li~nost koja e nesposobna da gi zadovoli svoite potrebi za normalen individualen/ ili socijalen `ivot, celosno ili delumno, kako rezultat na nedostatok, vroden ili steknat, na svoite fizi~ki ili mentalni sposobnosti.” Vo Preambulata na Deklaracijata, Generalnoto sobranie gi povika “... nacionalnite i me|unarodnite akcii da go osigurat nivnoto koristewe kako zaedni~ka osnova i ramka za za{titata na pravata sodr`ani vo Deklaracijata”. ^lenot 4 osiguruva {iroki socijalni i ekonomski prava za licata so hendikep i naveduva decidno deka licata so hendikep gi imaat istite gra|anski i politi~ki prava kako i drugite ~ove~ki su{testva. Vo ~lenot 5 se predviduva deka “... licata so hendikep se {iroko ovlasteni da gi koristat merkite koi se dizajnirani za da im pomognat da stanat {to e mo`no posamostojni”. Ponatamu, ~lenot 6 opredeluva deka licata so hendikep imaat “... pravo na zdravstvena za{tita i terapija, ... zdravstvena i socijalna rehabilitacija, obrazovanie, obuka, pomo{, sovetuvawe, ... koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksimalni sposobnosti i vo zabrzuvaweto na procesot na nivnata socijalna integracija i reintegracija.” Vo prodol`enie e navedeno deka licata so hendikep imaat pravo na ekonomska i socijalna bezbednost i pristoen `ivoten standard (~len 7), kako i pravo nivnite specijalni potrebi da se zemat predvid vo site etapi na socijalnoto i ekonomskoto planirawe (~len 8). Isto taka, vo ~lenot 9 se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo “... da `iveat so svoite semejstva ili starateli i da u~estvuvaat vo site socijalni, kreativni ili rekreativni aktivnosti”. Deklaracijata ja zabranuva diskriminacijata. Na primer, ~lenot 10 predviduva deka, “... licata so hendikep }e bidat za{titeni od eksploatacija, i od site regulativi i postapuvawa koi se od diskriminatorna, iskoristuva~ka ili degradira~ka priroda”. Ponatamu, vo Deklaracijata se neveduva deka licata so hendikep imaat pravo “... da im se obezbedi stru~na pravna pomo{, potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata sopstvenost” (~len 11). Bi zavr{ile so ~lenot 13 od Deklaracija-

75

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ta koj predviduva deka licata so hendikep i nivnite semejstva imaat pravo da bidat informirani za pravata sodr`ani vo ovaa Deklaracija. Aktivnosta na OON vo sferata na pravata na licata so hendikep koja zapo~na vo 1970 godina, prodol`i i vo slednata dekada so zabrzano tempo. 1981 godina be{e proglasena za me|unarodna godina na licata so hendikep (International Year of Disabled Persons) od strana na Generalnoto sobranie so Rezolucijata 31/123 od 16 dekemvri 1976 godina (General Assembly Resolution 31/123 of 16 December 1976). Vo sklop na me|unarodnata godina na licata so hendikep, OON formira fond za licata so hendikep so Rezolucija 32/133 na Generalnoto sobranie. Podocna, istiot fond bil preimenuvan vo Fond na Obedinetite nacii za Dekadata na licata so hendikep (1983-1992)- (Voluntary Fund for the United Nations Decade of Disabled Persons (1983-1992)). Temata na aktivnostite {to bi se prezemale vo ovaa dekada bila potpolnata participacija i ednakvost, sfatena kako pravo na licata so hendikep na aktivno u~estvo vo op{testvoto, u`ivawe na ednakvi uslovi za `ivot i ednakov udel vo podobruvaweto na uslovite. So Rezolucijata se proklamira deka 1981 godina }e bide posvetena na celosna integracija na lu|eto so hendikep vo op{testvoto; pottiknuvawe na akademskite istra`uva~ki proekti koi bi pomognale vo participacijata na licata so hendikep vo sekojdnevniot `ivot; edukacija na javnosta vo vrska so pravata na licata so hendikep; razbirawe i prifa}awe na licata so hendikep; i, pottiknuvawe na licata so hendikep da formiraat organizacii preku koi bi gi artikulirale svoite viduvawa. Najgolem rezultat vo me|unarodnata godina na licata so hendikep, 1981, be{e Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (World Programme of Action Concerning Disabled Persons), prifaten od Generalnoto sobranie so Rezolucijata 37/52 od 3-ti dekemvri 1982 godina. So toa se istaknaa pravata na licata so hendikep da imaat isti mo`nosti kako i drugite ~ove~ki su{testva, da imaat isto u~estvo vo podobruvaweto na `ivotnite uslovi, a za prv pat hendikepot e definiran kako funkcija na odnosot me|u licata so hendikep i nivnata okolina. Svetskiot program prestavuva prva me|unarodna dolgotrajna politika vo odnos na licata so hendikep. Programot predlaga tri vida na akcii, i toa: 1. Prevencija od mentalno, fizi~ko i setilno o{tetuvawe;

76

Sistemi na za{tita

2. Rehabilitacija koja bi im pomognala na licata so hendikep vo ostvaruvaweto na optimumot na nivnite mentalni, fizi~ki i socijalni mo`nosti; i, 3. Ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep vo sferata na domuvaweto, transportot, obrazovanieto, socijalnata i zdravstvenata za{tita i rekreacijata. Celta na Svetskiot program e promocija na efikasni merki za prevencijata na hendikepot, rehabilitacija i realizacija na celta za “celosna participacija” na licata so hendikep vo socijalniot `ivot i razvojot na “ednakvosta na mo`nostite” za istiot. Vo Programot e dodadena i human right dimension preku artikulacijata na “ednakvosta na mo`nostite” kako va`na cel vo ostvaruvaweto na celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi od `iveeweto. Vo paragrafot 12 od Svetskiot program e definirana “ednakvosta na mo`nostite” kako “proces preku koj generalniot op{testven sistem, kako {to e fizi~koto i kulturnoto opkru`uvawe, domuvaweto i transportot, socijalnata i zdravstvenata za{tita, mo`nostite za vrabotuvawe i obrazovnie, kulturniot i socijalniot `ivot, vklu~uvaj}i gi sportskite i rekreativnite objekti, }e se napravat pristapni za site”. Vo narednata godina po donesuvaweto na Svetskiot program, Generalnoto sobranie donelo Rezolucija za implementacija na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (Implementation of the World Programme of Action Concerning Disabled Persons). Vo 1987 godina vo Stokholm be{e izvr{en povtoren pregled na implementacijata na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, so preporaka za izrabotka na konvencija za pravata na licata so hendikep. Me|utoa, be{e ispu{tena ovaa mo`nost da se postigne konsenzus za donesuvawe na konvencija od ovoj tip. Pove}eto pretstavnici na dr`avite smetaa deka vo postoe~kite dokumenti za pravata na ~ovekot ve}e im se garantirani istite prava na licata so hendikep kako i na site drugi ~ove~ki su{testva. Ponatamu, vo 1989 godina, Generalnoto sobranie gi usvoi Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot (Tallinn Guidelines for Action on Human Resources Development in the Field of Disability). Vode~kite na~ela sozdavaat ramka za obrazovanie i vrabotuvawe na lica so hendikep na site nivoa vo vladinite ministerstva. Celta na Talinskite vode~ki na~ela e promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot. Vo vode~koto na~elo 6 e navedeno deka razvojot na ~ovekovite

77

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

resursi “... e proces fokusiran na li~nosta koja bara na~ini za realizacija na svoite potencijali i mo`nosti ...”. Vode~koto na~elo 9 predviduva deka “... mo`nostite na licata so hendikep i nivnite semejstva treba da bidat pomognati preku dopolnitelni op{testveni uslugi ovozmo`eni od dr`avata i od nevladinite organizacii”. Vode~kite na~ela predviduvaat serija na strategii za promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, obukata i vrabotuvaweto na licata so hendikep, kako i podignuvaweto na javnata svest. Poto~no, na~eloto 23 predviduva deka “... osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie treba da bide dostapno za licata so hendikep vo redovniot obrazoven sistem i vo regularnite u~ili{ta, kako i vo profesionalnite trening programi”. Ponatamu, na~eloto 33 predviduva deka “... licata so hendikep imaat pravo da dobivaat obuka i da u~estvuvaat pod ednakvi uslovi vo regularnata rabotna sila”. Dopolnitelno, “... pokraj formalnata obuka i obrazovanie, na licata so hendikep treba da im se ponudi obuka .... koja bi im pomognala vo nivniot samostoen `ivot” (na~elo 28). Duhot na Talinskite vode~ki na~ela e izrazen vo na~eloto 8, koe predviduva deka “ licata so hendikep se pove}e zastapnici na svojata sopstvena sudbina, otkolku predmet na gri`a ...”. Generalnoto sobranie na OON vo 1991 godina gi usvoi Principite za za{tita na mentalno bolnite lica za podobruvawe na zdravstvenata za{tita (Principles for the Protection of Persons with Mental Illness for the Improvement of Mental Health Care). Principite gi definiraat bazi~nite prava i osnovnite slobodi na licata so hendikep i se tretiraat kako nov razvoj vo oblasta na le~eweto na mentalnoto zdravje. Ponatamu, ovie principi pretstavuvaat minimum standard na ON za za{tita na osnovnite slobodi i prava na licata so mentalni bolesti. Intencijata e da bidat koristeni kako vodi~ od strana na vladite, specijalnite agencii, nacionalnite i regionalnite organizacii, me|unarodnite organizacii i nevladinite organizacii. Vo principot 1 (2) se naveduva deka “... so site lica so mentalna bolest, ili koi se tretirani kako takvi, }e se postapuva so humanost i so po~ituvawe na nedelivoto dostoinstvo na ~ove~koto su{testvo”. Drugite principi se odnesuvaat na po~ituvawe na pravata, kako {to se za{tita na maloletnicite, opredeluvaweto na mentalnata bolest, medicinskite ispituvawa, tajnost na informaciite, soglasnost za le~eweto, i pravata i uslovite vo instituciite za mentalno zdravje. Principot 23 naveduva deka

78

Sistemi na za{tita

dr`avite se obvrzani da gi implementiraat ovie principi preku soodvetna legislativa, administrativni, obrazovni i drugi merki. Spored principot 24, ovie principi va`at za site lica koi se primeni vo institucija za mentalno zdravje. Najgolemite rezultati od Dekadata na licata so hendikep (1983-1992) na OON se imenuvaweto na 3-ti dekemvri za Me|unaroden den na licata so hendikep (International Day of Disabled Persons) so Rezolucijata 48/98 na Generalnoto sobranie od 20 dekemvri 1993 godina i donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Vo 1990 godina, Generalnoto sobranie formira ad hoc rabotna grupa za razrabotka na Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Po nekolku posledovatelni raspravii, na 32-ta sednica na Komisijata za socijalen razvoj, inicijativata za sozdavawe na Standardni pravila dobi poddr{ka od golem broj pretstavnici i diskusiite dovedoa do prifa}awe na Rezolucijata 32/2 od strana na Generalnoto sobranie na 20 fevruai 1991 godina. Standardnite pravila se oformeni vrz baza na iskustvata zdobieni vo tekot na Dekadata na licata so hendikep (1983-1992) na OON, Me|unarodnata povelba za pravata na ~ovekot i Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, koi se politi~ka osnova na pravata. Standardnite pravila se sostojat od ~etiri golemi poglavja, i toa: 1) Pretpostavki za ednakva participacija; 2) Celni oblasti za ednakva participacija; 3) Merki na implementacija; i, 4) Kontrolen mehanizam. Standardnite pravila ja sumiraat porakata na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, i se dizajnirani so cel da prestavuvaat na~ela koi {to }e im pomognat na dr`avite vo nivnata inkorporacija vo nacionalnoto zakonodavstvo. Dolgotrajnata strategija izrabotuva ramka za kolaborativni akcii na nacionalno, reginalno i me|unarodno nivo za postignuvawe na celite izrazeni od strana na Generalnoto sobranie vo Rezolucijata 48/99 za “op{testvo za site” do 2010 godina. Iako Standardnite pravila ne se pravno zadol`itelni, tie se prifateni od golem broj na dr`avi i eo ipso impliciraat moralna i politi~ka zalo`ba od strana na dr`avite da prezemaat merki vo odnos na celite artikulirani vo istite. Tie pretstavuvaat, vsu{nost, prv univerzalen instrument koj se odnesuva specifi~no na licata so

79

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

hendikep, instrument koj {to pravata na ednakvi mo`nosti gi sfa}a ekstenzivno. Prvoto poglavje od Standardnite pravila, Pretpostavki za ednakva participacija, opfa}a ~etiri pretpostavki, i toa: podignuvawe na svesta (pravilo 1), medicinska za{tita (pravilo 2), rehabilitacija (pravilo 3), i pridru`ni slu`bi (pravilo 4). Vo praviloto 1 se naveduva deka “... dr`avite treba da prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava, potrebi, nivnite potencijali i nivniot pridones.” Zna~ajna komponenta vo zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kampawata za obrazovanieto na decata, kako na~in za gradewe na pozitiven stav na idnite generacii kon licata so hendikep (pravilo 1 (9)). Praviloto 2 glasi: “dr`avata treba da obezbedi efektivna zdravstvena za{tita za licata so hendikep”. Praviloto 3 predviduva deka za da im se pomogne na licata so hendikep, “... da go postignat i odr`at optimalnoto nivo na nezavisnost i funkcionirawe”, dr`avata treba da obezbedi slu`bi za rehabilitacija na licata so hendikep. Ponatamu, “dr`avata treba da obezbedi razvoj na pridru`nite slu`bi, vklu~uvaj}i gi tuka i tehni~kite pomagala za licata so hendikep, za da im pomogne vo zgolemuvaweto na nivnata nezavisnost vo sekojdnevniot `ivot i za ostvaruvawe na nivnite prava” (pravilo 4). Celata na poslednite dva ~lena, zaedno, e ovozmo`uvawe na licata so hendikep da go postignat nivoto na funkcionirawe koe bi im ovozmo`ilo da u~estvuvaat vo op{testvoto. Vtoroto poglavje od Standardnite pravila gi opfa}a Celnite oblasti za ednakva participacija (pravilo 5-12). Selektiranite celni oblasti gi opfa}aat: dostapnosta, obrazovanieto, vrabotuvaweto, prihodite i socijalnoto osiguruvawe, semejniot `ivot i li~niot integritet, kulturata, sportot i rekreacijata, i religijata. Sfa}aweto na dostapnosta opfa}a sozdavawe na fizi~ka okolina koja e adekvatana za licata so hendikep. Vo ~lenot 5 se naveduva deka, “... dr`avata treba: a) da vovede programi i aktivnosti za da ja napravi dostapna fizi~kata okolina; i, b) da prezeme merki za obezbeduvawe pristap kon komunikacii i informacii”. ^lenot 6 od Standardnite pravila stipulira deka dr`avate treba “... da go priznae podednakvoto pravo i mo`nost za osnovno, sredno i visoko obrazovanie na deca so hendikep, mladincite i vozrasnite. Treba da se obezbedi, obrazovanieto na licata so hendikep da e sostaven del od obrazovniot sistem”. ^lenot 6 (8)

80

Sistemi na za{tita

predviduva deka vo zemji kade {to redovniot u~ili{en sistem “... ne gi zadovoluva potrebite na licata so hendikep, mo`e da se razmisli za voveduvawe na specijalno obrazovanie.” Za da ja za~uvaat svojata nezavisnot, neminovno potrebno e adekvatno vrabotuvawe na licata so hendikep. Taka, praviloto 7 proklamira deka “... dr`avata treba da go obezbedi ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep, osobeno na poleto na vrabotuvaweto”. Eden od zna~ajnite aspekti na reformite vo socijalnata politika vo poslednite godini, e prifa}aweto na faktot deka licata so hendikep bile isklu~uvani od vrabotuvaweto vo javniot i privatniot sektor od pri~ini koi ne se povrzani so nivnata sposobnost da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i. Praviloto 7 (1) predviduva deka zakonot za vrabotuvawe “... ne treba da bide diskriminatoren po osnov na hendikepot i ne treba da sozdava pre~ki vo vrabotuvaweto na licata so hendikep”. Vo prodol`enie, Standardnite pravila ja pottiknuvaat dr`avata za javna poddr{ka na vrabotuvaweto na licata so hendikep (7 (2)); gi dizajniraat i prilagoduvaat rabotnite mesta i prostoriite so cel da stanat dostapni za licata so hendikep (7 (3) (a)); go podr`uvaat koristeweto na novi tehnologii i proizvodstvoto na pomo{ni sredstva, napravi i oprema (7 (3) (b)); i, obezbeduva soodvetna obuka ... i ponatamo{na poddr{ka, kako {to e li~na pomo{ i tolkuva~ki uslugi (7 (3) (v)). Praviloto 8 se odnesuva na prihodite i socijalnoto osiguruvawe. Preambulata na ova pravilo predviduva deka dr`avata e odgovorna za obezbeduvawe na socijalnoto osiguruvawe i prihodite na licata so hendikep. Praviloto 8 (3) gi pottiknuva dr`avite, isto taka, da obezbedat socijalnoto osiguruvawe i pomo{ vo prihodi na licata koi se gri`at za licata so hendikep. Me|utoa, vo soglasnost so pravilo 8 (4) i (5), sistemot za socijalna za{tita treba da vklu~uva sredstva za pottiknuvawe so cel da se povrati kapacitetot za samostojna zarabotka na licata so hendikep i sredstva za pottiknuvawe koi bi im pomognale na ovie lica da najdat vrabotuvawe. Imaj}i go toa predvid, programite za socijalna za{tita treba da bidat struktuirani da gi pottiknuvaat licata na vrabotuvawa, i ne treba da bidat substitut za nevrabotenost. Vo praviloto 9 e navedeno deka dr`avata treba da go promovira celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo semejniot `ivot. Poto~no, “... treba da se promovira pravoto na li~en integritet i (dr`avata) da obezbedi zakonot da ne vr{i diskri-

81

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

minacija protiv licata so hendikep vo odnos na seksualnite odnosi, brakot i sozdavaweto na potomstvo”. Pravilata 10-12 predviduvaat deka, dr`avata treba da gi obezbedi ednakvite mo`nosti za participacija na licata so hendikep vo kulturnite aktivnosti, sportot i rekreacijata i religiozniot `ivot. Vo tretoto poglavje od Standardnite pravila se navedeni Merkite na implementacija {to treba da bidat sledeni od strana na dr`avite. Dr`avite se odgovorni: - Za pribirawe i {irewe na informacii za `ivotniot standard na licata so hendikep (pravilo 13); - Za obezbeduvawe na vklu~enosta na licata so hendikep vo planiraweto i kreiraweto na politikata (pravilo 14); - Za oformuvawe na zakonskata osnova za merkite za postignuvawe na celite za polno u~estvo i ednakvost na licata so hendikep (pravilo 15); - Za finansirawe na nacionalnite programi i merki za sozdavawe na podednakvi mo`nosti (pravilo 16); - Za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite koordinatorni komisii ili sli~ni tela, koi bi slu`ele kako centralno mesto za diskusija za problemite na licata so hendikep (pravilo 17); - Za priznavawe na pravoto na organizaciite na licata so hendikep da gi pretstavuvaat licata so hendikep na nacionalno, regionalno i lokalno nivo (pravilo 18); - Za obezbeduvawe na soodvetna obuka na personalot koj se zanimava so planirawe i sozdavawe na programi i uslugi koi se odnesuvaat na licata so hendikep (pravilo 19); - Za postojano nadgleduvawe i procenka na primenata na nacionalnite programi i uslugi koi se odnesuvaat na izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (pravilo 20); - Da sorabotuvaat i da prezemat merki za podobruvawe na `ivotnite uslovi na licata so hendikep vo zemjite vo razvoj (pravilo 21); i - Aktivno da u~estvuvaat vo sorabotkata na me|unarodno nivo koja se odnesuva na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep (pravilo 22). Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 predviduva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo ramkite na Komisijata za socijalen razvoj. Vo prodol`enie, bi se

82

Sistemi na za{tita

nazna~il specijalen izvestuva~ koj }e go kontrolira primenuvaweto na pravilata. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na Sekretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6). Bi zaklu~ile deka, vaka artikulirani Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktivnosti. Tie ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dr`avite, OON, drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organizacii. Pokraj Rezoluciite na OON za pravata na licata so hendikep, golemo vlijanie vrz ovie prava vo poslednite dve dekadi odigrale i dve golemi studii. Prvata be{e izve{tajot nasloven kako “Principi, vode~ki na~ela i garancii za za{titata na licata pritvoreni na osnova na mentalna bolest ili lica koi patat od mentalno rastrojstvo” od 1986 godina (Principles, Guidlines and Guarantees for the Protection of Persons Detained on Grounds of Mental Ill- Health or Suffering from Mental Disorder), izraboten od EricaIrene A. Daes nazna~ena za specijalen izvestuva~ od Podkomisijata za prevencija od diskriminacija i za{tita na malcinstvata. Vtorata golema studija, naslovena kako “^ovekovite prava i licata so hendikep”, od 1993 godina, (Human Rights and Disabled Persons), bila izrabotena od Leonardo Despouy, specijalen izvestuva~ nazna~ena od Podkomisijata. Ovoj izve{taj gi istra`uva zloupotrebite na pravata na ~ovekot vo oblasta na hendikepot i istra`uva nekoi zloupotrebi na pravata na ~ovekot kako pri~ina za hendikep. Vo ramkite na Sekretarijatot na OoN, golem broj na odelenija, isto taka, u~estvuvaat vo koordinacijata na nacionalnite i me|unarodnite inicijativi vo sferata na hendikepot. Nekoi od niv se slednive: Odelenieto za pravata na ~ovekot (The Division of Human Rights- DHR), Otsek za me|unarodni ekonomski i socijalni raboti (The Department of International Economic and Social Affairs- DESA), Otsek za informacii so javnosta (Department of Public Information-DPI), Odelenie za narkoti~ni drogi (The Divison of Narcotic Drugs-DND), i Konferencijata na OON za trgovija i razvoj (The United Nations Conference on Trade and Development – UNCTD). Vo ramkite na Obedinetite nacii postojat organizacii i programi koi imaat prifateno nasoki povrzani so razvojot koi se

83

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

od golemo zna~ewe za Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, inter alia: - UNICEF (The United Nations Children’s Fund- UNICEF), i negovite napori da gi zajaknat resursite na zaednicata so cel da im pomognat na decata so hendikep vo nivnata sredina; - Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na OON (The Office of the United Nations High Commissioner for RefugeesUNHCR), i negovata rabota so begalcite so hendikep; - Kancelarijata na Koordinatorot za pomo{ pri katastrofi na OON (The Office of the United Nations Disaster Relief Co-ordinator- UNDRC), ima izraboteno specifi~ni merki za podgotvenost i za{tita od katastrofi za licata so hendikep i za za{tita od permanentna hendikepiranost kako rezultat na povreda ili postapuvawe dobieno za vreme na katastrofa; - Centarot za ~ovekovi naselbi na OON (The United Nations Centre for Human Settlements- HABITAT), raboti na otstranuvaweto na fizi~kite barieri i op{tata pristapnost na fizi~kata sredina. Specijaliziranite agencii na OON koi se vklu~eni vo promocijata, poddr{kata i rabotata na teren imaat va`na sovetodavna uloga. Rabotata na ovie specijalizirani agencii opfa}a prezentacija, ishrana, higiena, obrazovanie na deca i vozrasni, profesionalna obuka i iznao|awe na rabotni mesta101. Ekonomskata komisija za Evropa na OON (United Nations Economic Commission for Europe)102, e involvirana vo monitoringot na implementacijata na pravata na licata so hendikep. Ovaa Komisija go publikuvala “Evropskiot prira~nik za licata so hendikep”- (“European Handbook for Person with Disabilities”), i e involvirana vo proekti za rehabilitacija i domuvawe na licata so hendikep.

101 102

84

Vidi podetalno: http://www.un.org Vidi podetalno: http://www.unece.org

Sistemi na za{tita

Poglavje V Regionalni sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot 1. Evropa
Evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ja obezbeduva ne samo najva`nata sodr`ina na precedentnoto pravo za su{tinata na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, tuku pretstavuva i eden od najpottiknuva~kite i najinteresni primeri za efikasen me|unaroden praven sistem vo sozdavawe. Se razbira deka sistemot vo sozdavawe na evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ne e nitu “vrhovna vlast” vo Evropa, nitu, pak, negovite institucii se del od nekoj vid nadnacionalen sistem na vrhovna vlast koj se vklopuva vo tesnata Ostinova pozitivisti~ka definicija za “pravoto”103. Ova go pravi evropskiot pravo za ~ovekovite prava dobar model.

1.1.

Sovet na Evropa

Sozdaden so potpi{uvawe na Statutot na Evropskiot sovet od strana na desette dr`avi osnova~i vo 1949 godina, Sovetot na Evropa denes opfa}a 46 dr`avi-~lenki104. Toj pretstavuva eden od najglavnite tvorci na sovremenata evropska arhitektura za za{tita na pravata na ~ovekot. Osnovniot motiv za negovoto osnovawe, kako {to e utvrdeno so negoviot Statut e “da postigne pogolemo edinstvo me|u negovite ~lenki zaradi obezbeduvawe i ostvaruvawe na idealite i principite {to se nivno zaedni~ko nasledstvo i zaradi olesnuvawe na nivniot ekonomski i op{test103 Vo XIX vek, vode~kiot angliski praven pozitivist Xon Ostin, koj posebno be{e zainteresiran za vrskata me|u pravilata i nivnata primena, tvrde{e deka vistinskoto “pravo” nalo`uva postoewe na vrhovna vlast za da go primenuva toa pravo i deka, spored toa, bez me|unarodna vrhovna vlast, me|unarodnoto pravo po definicija ne e “pravo”, tuku edna forma na moralnost. 104 Vidi podetalno: http://www.coe.int

85

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ven progres”. Ovaa cel se ostvaruva preku negovite organi105, preku diskutirawe vo vrska so pra{awata od zaedni~ki interes, kako i preku dogovori na dr`avite-~lenki i zaedni~ka akcija vo oblasta na ekonomskite, socijalnite, kulturnite, nau~nite, pravnite i administrativnite pra{awa, i vo odr`uvaweto i natamo{noto ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovni slobodi. Negovite statutarni principi se “pluralnata demokratija, po~ituvawe na pravata na ~ovekot i vladeeweto na pravoto”, a spored ~len 3 na negoviot Statut “... sekoja negova ~lenka mora da gi prifati principite na vladeewe na pravoto i u`ivaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi od strana na sekoj poedinec vo ramkite na nejzinata nadle`nost”. U{te od vtorata polovina na XX vek, Sovetot na Evropa raspolaga so eden unikaten me|unaroden sudski sistem za kontrola na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovni slobodi, {to e zasnovan vrz negovata Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi 1950, Evropskata socijalna povelba 1961 i ostanatite 155 konvencii, {to se smetaat za najgolema mre`a {to gi povrzuva evropskite dr`avi i op{testva vo edna ista pravna, kulturna, socijalna i politi~ka celina. Sovetot na Evropa, sé u{te, nema usvoeno specifi~en instrument koj bi se odnesuval na pravata na licata so hendikep.

1.1.1.

Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo Sovetot na Evropa

A) Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (EK^P) Na 4 noemvri 1950 godina, zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa ja potpi{aa Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (European Convention on Human

105

86

Vnatre{nata struktura na Sovetot na Evropa ja so~inuvaat: Komitetot na ministri, odlu~uva~ko telo i izvr{en organ na organizacijata; Parlamentarnoto sobranie, konsultativno telo na organizacijata koe nema legislativni ovlastuvawa, vo ~ija rabota u~estvuvaat delegacii na parlamentite na dr`avite-~lenki na organizacijata; Kongresot na lokalni i regionalni vlasti na Evropa, poluparlamentaren organ vo ~ija rabota u~estvuvaat delagacii na lokalnite i regionalnite vlasti vo Evropa; Sekretarijatot na organizacijata i Generalniot sekretar.

Sistemi na za{tita

Rights and Fundamental Freedoms), koja stapi vo sila na 3 septemvri 1953 godina, koga bea deponirani 8-te potrebni ratifikacii106. Izgotvena i prifatena od vladite na evropskite zemji so “zaedni~ko nasledstvo na politi~ki tradicii, ideali, slobodi i vladeewe na pravoto”, kako {to se veli vo Preambulata, EK^P, evoluira{e pod naletot na predizvicite na novoto vreme, inkorporiraj}i novi prava i slobodi vo nejzinite dopolnitelni protokoli. Nejzinata strukturata se sostoi od Preambula i dva dela. Delot I pod naslov “Prava i slobodi”, gi opfa}a ~lenovite 2-18 i, gi sodr`i pravata i slobodite koi{to se obvrzuvaat da gi garantiraat dr`avite, dodeka Delot II, pod naslov “Evropski sud za pravata na ~ovekot”, gi opfa}a ~lenovite 19-59 i, ja objasnuva strukturata na noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot. Kon EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli. So Delot I se opfateni slednive prava i slobodi: • Pravo na `ivot (~len 2); • Zabrana na tortura ili ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe (~len 3); • Zabrana na ropstvo ili prisilna ili zadol`itelna rabota (~len 4); • Pravo na sloboda i sigurnost (~len 5); • Pravo na fer-sudewe (~len 6); • Nema krivi~no delo, nema kazna bez zakon (Nullum crimen, nulla poena sine lege)-(~len 7); • Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot, domot i korespondencijata (~len 8); • Sloboda na verata (~len 9); • Sloboda na izrazuvawe (~len 10); • Sloboda na sobirawe i zdru`uvawe(~len 11); • Pravo na brak i osnovawe semejstvo (~len 12);
Prva zemja koja ja ratifikuva{e EK^P be{e Velika Britanija vo mart 1951. Vo 1952 godina EK^P be{e ratifikuvana od strana na Norve{ka, [vedska i Sojuzna Republika Germanija, a potoa slede{e ratifikacijata od strana na Danska, Island, Irska i Luksemburg. [vedska be{e prvata zemja koja {to go prifati pravoto na individualna peticija vo fevruari 1952 godina, sledena od Irska i Danska vo narednata 1953 i Island, Germanija i Belgija vo 1955 godina. Prifa}aweto na sudskata nadle`nost na Evropskiot Sud be{e zapo~nata od strana na Irska i Danska vo 1953, sledena od Holandija vo 1954. Do septemvri 1958 godina bea deponirani osumte ratifikacii, potrebni za inaguracijata na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo januari 1959 godina.
106

87

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Pravo na efektivna nacionalna za{tita na pravata i slobodite (~len 13); • Zabrana na diskriminacija vo odnos na za{titenite prava (~len 14); Vo kontekst na gra|anskite i politi~kite prava, pravata koi ne se za{titeni so EK^P se za{titeni so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Kon EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli, koi pretstavuvaat posebni me|unarodni dogovori otvoreni za potpi{uvawe, odnosno za pristapuvawe na dr`avite na EK^P. Protokol br. 1 Protokolot br. 1 opfa}a tri novi prava: pravoto na sospstvenost, obrazovanie i slobodni izbori, i be{e otvoren za potpi{uvawe na 22 mart 1952 godina. Protokolot br. 1 vleze vo sila vo maj 1954 godina, koga be{e deponiran 10-ot instrument za ratifikacija. Protokol br. 2 Vo noemvri 1959 godina Komitetot dostavi dva izve{taja107 (izraboteni od strana na profesorot Val (Professor Wahl)) do Sobranieto. Prviot, se odnesuva{e na interpretacija na EK^P, dovede do donesuvawe na Preporaka 232 (1960). Vo nego se adresira pra{aweto na sovetodavnoto mislewe (advisory opinions) na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot po barawe na Komitetot na ministri, toga{ koga se pojavuva pra{awe od praven karakter, bez razlika dali postoi konkreten slu~aj vo koj ovaa pravno pra{awe se razgleduva. Vo juli 1961 godina Komitetot na ministri mu nalo`i na Komitetot na eksperti da go izrabotat Protokolot br. 2 na EK^P. Ovoj protokol, vo maj 1963 godina, be{e potpi{an i vleze vo sila vo 1970 godina, otkako be{e ratifikuvan od strana na site dr`avi-potpisni~ki. Protokol br. 3
107

Vtoriot izraboten izve{taj, koj dovede do donesuvawe na Preporakata 231 (1960) od strana na Sobranieto, predlaga{e izrabotka na multilateralen dogovor, davaj}i mu nadle`nosti na Sudot da gi interpretira site konvencii sklu~eni vo ramkite na Sovetot na Evropa, kako i site drugi, me|unarodni dogovori sklu~eni pome|u dve ili pove}e visoki strani-dogovorni~ki, se dodeka nivnite odredbi se primenlivi od strana na nacionalnite sudovi. Komitetot na ministri go razgleda ovoj predlog za uniformna interpretacija na site evropski dogovori, i go odbi.

88

Sistemi na za{tita

Vo 1963 godina be{e donesen Protokol br. 3, koj se odnesuva{e na procedurata pred Evropskata komisija za pravata na ~ovekot t.e. so nego be{e napu{ten sistemot na sub-komisii (stariot ~len 29 od EK^P). Sub-komisiite sostaveni od 7 ~lena, imaa za zada~a da gi utvrduvaat faktite za sekoj slu~aj posebno i da probaat da dojdat do prijatelska spogodba, a ako toa ne e mo`no, toga{ Komisijata kako celina e obvrzana da napi{e izve{taj za pra{aweto na naru{uvawe na EK^P. Praksata poka`ala deka ovoj dvoen sitem bil neefikasen pa zatoa so ovoj protokol e napu{ten. Protokol br. 4 Vo 1959 godina, Pravniot komitet dostavi izve{taj do Sobranieto prepora~uvaj}i izrabotka na novi protokoli so koi bi se vovele novi prava, koi ne se opfateni so EK^P i Protokol br. 1. Komitetot na ministri, kako rezultat od Preporakata 234 (1960) nazna~i Ekspertski komitet za pravata na ~ovekot na ~elo so Ugo Kaldarera (Ugo Caldarera) za da gi prou~i problemite povrzani so EK^P. Protokolot br. 4 na EK^P koj be{e potpi{an vo septemvri 1963 godina vovede ~etiri novi prava i slobodi i toa: zabrana na zatvorawe poradi neispolnuvawe na dogovorna obvrska; sloboda na dvi`ewe vo ramkite na dr`avata i sloboda da se napu{ti nejzinata teritorija; pravoto na dr`avjaninot da ne bide proteran od dr`avata i pravoto na vlez vo dr`avata; i zabrana na kolektivno proteruvawe na stranci. Protokolot br. 4 vleze vo sila vo maj 1968 godina. Protokol br. 5 Donesen 1966 godina, Protokolot br. 5 se odnesuva na izborot na ~lenovi vo Komisijata i Sudot, osnovani so EK^P. Celta be{e da gi inkorporira ovie povremeni izbori vo ramkite na trigodi{niot (triennial) sistem objasnet vo ~len 22 i 40 od starata EK^P. Protokol br. 6 Kako rezultat na Preporakite 727 i 891 (1980) dojde do izgotvuvawe na nov instrument- Protokol br. 6 na EK^P koj vo dekemvri 1982 godina be{e potpi{an, a stapi vo sila vo mart 1985 godina. So ovoj protokol e zabraneta smrtnata kazna vo vreme na mir. Protokol br. 7

89

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vo noemvri 1984 godina e potpi{an Protokolot br. 7 koj vleze vo sila so sedmata ratifikacija vo noemvri 1988. So nego se vovedeni 5 novi prava, i toa: proceduralna za{tita vo odnos na proteruvaweto na stranci; pravo na `alba vo krivi~na postapka; pravo na kompenzacija za gre{kite na pravdata; ne bis in idem; i ednakvost me|u sopru`nicite. Protokol br. 8 Vo septemvri 1983 godina, Sobranieto ja usvoi Preporakata 970, so koja se prepora~uvaat nekolku podobruvawa na postapkata pred Evropskata komisija za pravata na ~ovekot. Kako rezultat na toa, Komitetot na ministri vo januari 1985 godina go prifati tekstot na Protokolot br. 8. Novinata be{e vo toa {to so ovoj Protokol í se dozvoluva{e na Komisijata da osnova komisii (Chambers) i komiteti (Committees). Protokolot br. 8 vleze vo sila na 1 januari 1990 godina, koga be{e ratifikuvan od strana na site visoki strani- dogovorni~ki. Protokol br. 9 Protokolot br. 9 se odnesuva na locus standi na individuite vo ramkite na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot. Prifaten od strana na Komitetot na ministri vo oktomvri, Protokolot br. 9 be{e otvoren za pristapuvawe vo noemvri 1990 godina i vleze vo sila vo 1994, po deponiraweto na 10-ot ratifikacionen instrument. Treba da se napomene deka, imaj}i gi vo predvid izmenite {to se slu~ija vo SEK^P, Protokolot br. 9 ne e ve}e operativen. Protokol br. 10 Protokolot br. 10 se odnesuva na Komitetot na ministri koj e tretiot del na SEK^P. Spored stariot ~len 32 (1), na Komitetot mu se ovozmo`uva da odlu~uva so 2/3 mnozinstvo na glasovi za toa dali e izvr{ena povreda na EK^P toga{ koga za toa ne re{ava Sudot. No toga{ koga postoi mnozinstvo, no ne í 2/3 mnozinstvo, i vo toj slu~aj rezolucijata ne mo`e ni da se donese ni da se odbie. Namaluvaj}i go rizikot od nedonesuvawe na odluka (non-decisions), Protokolot br. 10 bara obi~no mnozinstvo za donesuvawe na rezolucija. Toj be{e otvoren za potpi{uvawe vo 1992 godina, no, be{e onevozmo`eno vleguvaweto vo sila na Protokolot br. 10, so {totoj ostana samo mrtvo slovo na hartija. Protokol br. 11

90

Sistemi na za{tita

Protokolot br. 11 be{e usvoen vo april 1994 godina i vleze vo sila vo noemvri 1998 godina. Nagovata glavna cel be{e zamena na Evropskata komisija i Sud za pravata na ~ovekot so postojan Evropski sud za pravata na ~ovekot, t.e. zamena na ~lenovite 19-58, od EK^P so nov set na ~lenovi, kako i protokolite 2 i 9 koi pred sé se odnesuvaat na pra{awata za sovetodavno mislewe i pristapot na individuite kon Sudot. Dve novini vovedeni so Protokolot br. 11 se dosta va`ni, i toa: prvo, na poedincite, kako i na dr`avite, im se dava{e pravo da se obratat so molba do Evropskiot sud za pravata na ~ovekot (noviot ~len 34), i vtoro, osven toa {to Evropskata komisija i Sudot bea zameneti so nov Evropski sud za pravata na ~ovekot, va`no e toa {to na Komitetot na ministri (koj, kako {to napomenavme pogore, go opfa}a{e tretiot del od SEK^P) funkciite vo odnos na pravata na ~ovekot mu bea zna~itelno namaleni. Protokol br. 12 Protokolot br. 12 be{e otvoren za potpi{uvawe na 4 noemvri 2000 godina, a }e vleze vo sila po deponiraweto na 10-ot instrument za ratifikacija. Visokite strani-dogovorni~ki, prezemaj}i idni ~ekori za afirmirawe na ednakvosta na site lu|e, go donesoa ovoj protokol so koj se zabranuva diskriminacijata. Protokol br. 13 Ovoj protokol se odnesuva na zabrana na smrtnata kazna vo kakvi bilo uslovi (ne samo za vreme na mir, kako {to be{e propi{ano vo Protokolot br. 6). Protokolot br. 13 vleze vo sila za slednive visoki strani- dogovorni~ki: Andora, Bugarija, Hrvatska, Kipar, Danska, Irska, Lihten{tajn, Malta, [vajcarija i Ukraina108. Dva ~lena od EK^P se posebno interesni za licata so hendikep. Prviot e ~len 5, spored koj “... sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakon vo dolu navedenite slu~ai: ... (d) ako se raboti za pritvor na ... mentalno oboleni lica ...”. Toa zna~i deka pravoto na sloboda i bezbednost mo`e da bide ograni~eno na osnov na mentalen hendikep! Vtoriot se odnesuva na zabranata na diskriminacija koja e artikulirana vo ~lenot 14: “... u`ivaweto
108

Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str. 7-14.

91

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija, treba da se obezbedi bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, ... ili koj i da e drug status”. Licata so hendikep ne se izri~no spomnati, no tie mo`at da se podvedat pod formulacijata “koj i da e drug status”, na krajot od ~lenot 14. B) Evropska socijalna povelba Evropskata socijalna povelba109 (European Social Charter), pretstavuva komplementaren instrument na EK^P, koja mu garantira socijalni i ekonomski prava na ~ovekot, koi pretstavuvaat “priroden korespondira~ki del” na gra|anskite i politi~kite prava zagarantirani so EK^P. So Povelbata se stipulirani slednive prava i slobodi: pravo na rabota (~len 1); pravo na ednakvi uslovi za rabota (~len 2); pravo na za{tita pri rabota (~len 3); pravo na pravi~na zarabotuva~ka (~len 4); sindikalni prava (~len 5); pravo na kolektivno pregovarawe (~len 6); pravo na decata i mladincite na za{tita (~len 7); pravo na za{tita na vrabotenite `eni (~len 8); pravo na profesionalna orientacija (~len 9); pravo na profesionalna obuka (~len 10); pravo na zdravstvena za{tita (~len 11); pravo na socijalno osiguruvawe (~len 12); pravo na socijalna i zdravstvena pomo{ (~len 13); pravo na pomo{ od slu`bite za socijalni gri`i (~len 14); pravo na profesionalno obrazovanie i na profesionalna i socijalna rehabilitacija na lica so fizi~ki ili mentalen hendikep (~len 15); pravo na socijalna, pravna i materijalna za{tita na semejstvoto (~len 16); pravo na socijalna i materijalna za{tita na majkata i deteto (~len 17); pravo na anga`irawe vo profitabilno zanimawe vo teritorijata na drugite dr`avi- dogovorni strani (~len 18); i, pravo na za{tita i pomo{ za rabotnicite migranti i nivnite semejstva (~len 19)110.
Socijalnata povelba be{e donesena vo 1961 godina, a podocna taa be{e dopolneta so tri protokola, doneseni vo 1988, 1991 i 1995 godina. Vo 1996 godina Povelbata be{e revidirana so adaptirawe na nejzinite osnovni odredbi spored osnovnite socijalni promeni. Revidiranata socijalna povelba vleze vo sila na 1 juli 1999 godina. 110 So Protokolot od 1988 godina bea vovedeni slednive ekonomski i socijalni prava: pravo na ednakvi mo`nosti i tretman pri vrabotuvaweto i vr{eweto na profesijata bez diskriminacija zasnovana na polot (~len 1); pravo na informirawe i konsultirawe na rabotnicite (~len 2); pravo na u~estvo vo utvrduvaweto i vo podobruvaweto na uslovite za rabota i na rabotnata sredina (~len 3); i, pravo na socijalna za{tita na starite lica (~len 4). Pokraj amandmanite vrz dotoga{ postojnite prava, so Revidiranata socijalna povelba
109

92

Sistemi na za{tita

Vo ~lenot 20 se stipulirani dvete osnovni obvrski, koi{to mora da gi prifati sekoja dr`ava vo momentot koga taa stanuva dogovorna strana na Povelbata. Prvo, taa mora da se obvrze deka prviot del na Povelbata }e go smeta kako deklaracija na celi, {to }e gi sledi so site soodvetni sredstva. Inaku, referiranite celi se odnesuvaat na 'ostvaruvawe na uslovite' vo koi navedenite 19 prava mo`at efikasno da se realiziraat. Za razlika od ovaa obvrska, vtorata e od ~isto praven karakter, koj se sostoi od prifa}awe na najmalku deset od 19-te ~lenovi na vtoriot del na Povelbata. Tokmu tuka, prestanuva paralelata pome|u Povelabata i EK^P: imeno, po~ituvaweto na obvrskite prezemeni so EK^P be{e vo ramkite na mo}ta na site dr`avi ~lenki, a ispolnuvaweto na golem del od ekonomskite i socijalnite prava bara “pozitivna vladina intervencija”, {to zavisi od raspolo`livite ekonomski resursi. Tri ~lena od Povelbata se posebno va`ni koga stanuva zbor za pravata na licata so hendikep i toa, ~lenot 11 (pravoto na zdravstvena za{tita), ~lenot 13 (pravoto na socijalna i zdravstvena pomo{) i ~lenot 15 (pravoto na profesionalno obrazovanie i na profesionalna i socijalna rehabilitacija na lica so fizi~ki ili mentalen hendikep). ^lenovite 11 i 13 se odnesuvaat na site ~ove~ki su{testva i se od poseben interes za licata so hendikep. So ~lenot 11 se predviduva deka “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na zdravstvena za{tita, stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat, direktno ili vo sorabotka so javnite i privatnite organizacii, da prezemat soodvetni merki koi imaat za cel osobeno: 1. da se eliminiraat, vo ramkite na mo`noto, pri~inite za slaboto zdravje; 2. da se predvidi formirawe na slu`bi za konsultacii i obrazovanie zaradi podobruvawe na zdravjeto i razvoj na ~uvstvoto za li~na odgovornost vo vrska so zdravstvenata sostojba; i, 3. da se spre~at, vo ramkite na mo`noto, epidemii, endemii i drugi bolesti”.
bea vovedeni slednive novi prava: pravo na za{tita vo slu~ai na prekin na vrabotenosta (~len 24); pravo na rabotnicite za za{tita na nivnite barawa vo slu~aj na insolventnost na nivnite rabotodavci (~len 25); pravo na dignitet pri rabotata (~len 26); pravo na informirawe i konsultirawe vo postapkite na kolektivno otpu{tawe na rabotnici (~len 29); pravo na za{tita protiv siroma{tija i socijalno isklu~uvawe (~len 30) i, pravo na stan (~len 31). Vidi podetalno: ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998, str. 233-275.

93

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Ponatamu, ~lenot 13 propi{uva deka “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na socijalna i zdravstvena pomo{, stranite- dogovorni~ki se obvrzuvaat: 1. da se gri`at, lice, koe ne raspolaga so dovolni izvori na prihodi i koe ne e sposobno samo da gi obezbedi tie prihodi ili da gi dobie od drug izvor, kako {to e pomo{ vo ramkite na sistemot na socijalno osiguruvawe, da mo`e da dobie soodvetna pomo{, a vo slu~aj na bolest, neophodna nega vo zavisnost od negovata zdravstvena sostojba; 2. da se gri`at, na licata koi koristat takva pomo{ od taa pri~ina, da ne im bidat namaleni politi~kite i socijalnite prava; 3. da predvidat deka sekoe lice mo`e da gi dobie, preku nadle`nite javni ili privatni slu`bi, site potrebni soveti i seta li~na pomo{ za da se spre~i, otstrani ili da se namali li~nata ili semejnata potreba za pomo{; i, 4. da gi primenuvaat odredbite od stav 1, 2 i 3 od ovoj ~len, na ramnopravna osnova, na svoite dr`avjani, kako i na dr`avjanite na drugite strani- dogovorni~ki koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija, soglasno obvrskite prezemeni so Evropskata konvencija za socijalna i zdravstvena pomo{, potpi{ana vo Pariz na 11 dekemvri 1953 godina.” Vo soglasnost so ~lenot 15, stranite- dogovorni~ki, so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na pomo{ od slu`bite za socijalni gri`i, se obvrzuvaat da prezemat soodvetni merki za, “1. ... da im se stavat na raspolagawe na zainteresiranite sredstva za profesionalno obrazovanie, vklu~uvaj}i, ako za toa ima potreba, i specijalni institucii od javen ili privaten karakter; i, 2. ... vrabotuvawe na lica so hendikep, osobeno so pomo{ na specijalizirani slu`bi za vrabotuvawe, preku koristewe na mo`nostite na za{titnite rabotilnici i merki so koi se pottiknuvaat rabotodava~ite da vrabotuvaat lica so hendikep.” Kako {to mo`e da se zabele`i od gorenavedenite ~lenovi od Povelbata, konceptot na ~ovekovite prava i hendikepot e baziran na tradicionalniot institucionalen pristap kon hendikepot. So cel da se dopolnat i prilagodat kon funadamentalnite socijalni promeni na dene{ninata, koi nastanaa po usvojuvaweto na Povelbata, delovi od nea bea revidirani. Noviot ~len 15 od Revidiranata evropska socijalna povelba, usvoena od Sovetot na Evropa na 3 maj 1996 godina, glasi: “... so cel da se obezbedat, za licata so hendikep, bez ogled na vozrasta i prirodata i potekloto na nivniot hendikep, efikasno praktikuvawe na pravoto na nezavisnost, socijalna integracija i u~estvo vo `ivotot na zaednicata, dogovornite strani posebno se obvrzuvaat:

94

Sistemi na za{tita

1. da gi prezemat potrebnite merki za licata so hendikep da obezbedat naso~uvawe, edukacija i profesionalna obuka vo ramkite na op{tite {emi sekade kade e mo`no ili kade toa ne e mo`no, preku specijalizirani tela, javni ili privatni; 2. da promoviraat niven pristap do vrabotuvaweto preku site merki ~ija cel e pottiknuvawe na rabotodava~ite da vrabotuvaat i zadr`at na rabota lica so hendikep vo sekojdnevnata rabotna sredina i da gi prilagodat rabotnite uslovi spored potrebite na licata so hendikep ili, kade {to ne mo`no zaradi hendikepot, so rasporeduvawe i sozdavawe na za{titno rabotno mesto spored stepenot na hendikepot. Vo odredeni slu~ai za takvite merki mo`e da bide potrebno pribegnuvawe kon specijalizirani slu`bi za vrabotuvawe i poddr{ka; i, 3. da promoviraat nivno celosno socijalno integrirawe i u~estvo vo `ivotot na zaednicata, osobeno preku merki, vklu~itelno i tehni~ki pomagala, so cel da se nadminat barierite vo komunikacijata i mobilnosta i ovozmo`uvawe pristap do prevoz, domuvawe, kulturni aktivnosti i zabava”. Ovaa verzija na ~lenot 15 e pocelesoobrazna od prethodnata i e bazirana na pristapot zasnovan na pravata na ~ovekot. ]e vleze vo sila koga “... tri dr`avi-~lenki na Sovetot na Evropa }e ja izrazat svojata soglasnost da bidat obvrzani so ovaa Povelba.” (~len K) V) Drugi pravni akti na Sovetot na Evropa Pokraj gorenavedenite pravni akti, postojat i nekolku drugi instrumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat pospecifi~no na licata so hendikep, vklu~uvaj}i gi i slednive: - Preporaka kon situacijata na mentalno bolnite lica (Preporaka 818)- (Recommendation on the Situation of the Mentally Ill- EC Recommendation No.818); - Preporaka kon politikata za rehabilitacija na licata so hendikep, 1992 (Preporaka 1185)- (Recommendation on Rehabilitation Policies for the Disabled- EC Recommendation No.1185); - Preporaka kon koherentnata politika za rehabilitacija na licata so hendikep (Preporaka (92) 6)- (Recommendation on a Coherent Policy for the Rehabilitation of People with Disabilities- EC Recommendation No. (92) 6); - Preporaka kon celosno op{testveno vklu~uvawe na licata so hendikep (Preporaka 1592 (2003) 1)- (Recommendation

95

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

-

-

-

Towards full social inclusion of people with disabilitiesRecommendation 1592 (2003)); Preporaka kon zaedni~kite napori za le~eweto na povredata na 'rbetniot mozok (Preporaka na Parlamentarnoto sobranie 1560 (2002))- (Recommendation Towards concerted efforts for treating and curing spinal cord injury- Parliamentary Assembly Recommendation 1560 (2002)); Rezolucija za celosno gra|anstvo na licata so hendikep preku integrativni novi tehnologii (Rezolucija ResAP (2001) 3)- (Towards full citizenship of persons with disabilities through inclusive new technologies Resolution, ResAP (2001) 3); Rezolucija za povelbata za stru~na procenka na licata so hendikep (Rezolucija AP (95) 3)- (Resolution on a Charter on the Vocational Assessment of People with Disabilities- AP (95) 3).

Preporakata kon politikata na rehabilitacija na licata so hendikep od 1992 godina e privrzanik na principot na samostojno `iveewe i celosna integracija vo op{testvoto. Ovaa preporaka e progresiva vo nejzinata ideja {to ja promovira, a toa e prepoznavawe na pravoto na “razli~nost” na licata so hendikep. Taa e prviot me|unaroden regionalen instrument, koj go primenuva pravoto na “razli~nost” vrz licata so hendikep, vo vrska so procesot na rehabilitacija. 1.1.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo Sovetot na Evropa

A) Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi so sedi{te vo Strazbur Noseni od eden edinstven filozovski impuls, a toa e: idejata za moralna individua ~ii prava, bilo da se tie od gra|anskata i politi~kata sfera, ili od ekonomskata, socijalnata i kulturnata sfera, treba da bidat me|unarodno za{titeni, dojde do formirawe na SEK^P. Me|unarodniot praven sistem vospostaven so EK^P, vo koja formalno pravnite strukturi, t.e. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot i, sî do nejzinoto spojuvawe so Sudot vo 1999 godina, Evropskata komisija za pravata na ~ovekot vo Strazbur, izvr{uva vistinska sudska vlast. Nivnata doka`ana efikasnost e nesporedliva na me|unaroden plan, osven mo`ebi so drugite evropski

96

Sistemi na za{tita

pravni institucii, kako {to se Sudot na pravdata na Evropskata unija i Prvostepeniot sud vo Luksemburg. No, zo{to e toa taka?? Generalno zemeno, zatoa {to visokite strani-dogovorni~ki bea soglasni da sorabotuvaat so organite establirani vo SEK^P, od edna strana i bea spremni da ja obezbedat efektivnata za{tita na pravata na ~ovekot na nivnata teritorija, od druga strana. Sé do 1999 godina, Sudot postoe{e paralelno so Evropskata komisija za pravata na ~ovekot, pri {to i dvete institucii bea osnovani so ~len 19 od Konvencijata so cel “... da se obezbedi ispolnuvawe na obvrskite prezemeni od strana na visokite strani-dogovorni~ki vo sega{nata Konvencija”. Tretiot element vo sistemot, pokraj Komisijata i Sudot, go so~inuva Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa. Od noemvri 1998 godina, Sudot zna~itelno e reorganiziran spored uslovite na Protokolot br. 11, so koj Evropskata komisija za pravata na ~ovekot se spoi so Sudot a mehanizmite na Konvencijata za primenuvawe vo sila bea transformirani. Pritoa, vo ~len 5 od Protokolot br. 11 se postavija serija na tranzicioni re{enija, koi }e pomognat vo procesot na tranzicijata. I. Organizaciona postavenost na Sistemot a) Evropska komisija za pravata na ~ovekot U{te od samiot nejzin po~etok, Evropskata komisija za pravata na ~ovekot be{e istovremeno blagoslovena i kazneta so svojata “posredni~ka pozicija” vo sistemot na Evropskoto pravo za pravata na ~ovekot. Od edna strana, Komisijata treba{e da go {titi Sudot od mo`nata preplavenost so individualni `albi, funkcija koja isto taka go za{tituva{e tradicionalniot suverenitet na visokite strani-dogovorni~ki. Od druga strana, Komisijata treba{e da slu`i kako me|unarodna institucija do koja poedincite mo`ea da imaat pristap, {to pretstavuva{e radikalno otstapuvawe od tradicionalniot praven proces koj be{e svrten kon dr`avite. Sozdadena da dejstvuva na kompromisen na~in, Komisijata dejstvuva{e kako posrednik ne samo me|u poedinci i vladi, tuku i me|u poedinci i Strazbur{kiot sud111.
111

Ser Hamfri Voldok vo 1960 godina, koj pred Sudot se pojavi vo ime na Komisijata, vo negoviot prv slu~aj Loles izjavi: “... Komisijata u~estvuva vo postapkata i se nao|a vo posredni~ka pozicija me|u vladata i poedinecot.

97

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

^lenovite na Komisijata, ~ij broj be{e ednakov so brojot na visokite strani-dogovorni~ki na EK^P, bea izbirani od strana na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa od izborni listi sostaveni od strana na Sovetodavnoto sobranie so {estgodi{ni obnovlivi mandati. Komisijata se sostanuva na barawe na Pretsedatelot ili na barawe na 1/3 od nejzinite ~lenovi. Poradi nepostojaniot karakter na Komisijata, nejziniot Sekretarijat igra va`na uloga, kako postojan faktor, vo celiot sistem. Sekretarijatot se sostoi od Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa i nekolku desetici kvalificirani pravnici od visokite strani-dogovorni~ki. Vo nadle`nost na Sekretarijatot spa|a: odr`uvawe na korespondencijata pome|u individualnite aplikanti i zainteresiranite dr`avi; podgotvuvawe na slu~aite za razgleduvawe; dostavuvawe izve{tai do Komisijata za pra{awa {to se odnesuvaat na nacionalnoto pravo kako i na pravoto na EK^P; kako i, pomagawe na Komisijata pri izrabotkata na odluki i izve{tai (Pravilo 12). Evropskata komisija za pravata na ~ovekot ima ~etiri funkcii i toa: prvo, da re{ava za prifatlivosta na `albata; vtoro, da gi utvrduva faktite na konkretniot slu~aj; treto, da im pomaga na stranite da dojdat do prijatelsko re{enie; i ~etvrto, da gi formulira svoite zaklu~oci. Od 1999 godina, trite glavni funkcii na Komisijata, bea prezemeni vo celost od strana na reformiraniot Evropski sud za pravata na ~ovekot. ^etvrtata i posledna funkcija, e obajsneta vo stariot ~len 31 (1), vo koj se naveduva deka Komisijata treba da izgotvi izve{taj vo koj }e navede dali e izvr{ena povreda na Konvencijata. Izve{tajot se dostavuva do Komitetot na ministri i do dr`avata/dr`avite zainteresirani, i toj se tretira kako doverliv112. ^lenot 31 (3) od Konvencijata ja ovlastuva Komisijata da dade preporaki (naj~esto da sugerira soodveten iznos na adekvatna kompenzacija), toga{ koga slu~aite vo koi do{lo do naru{uvawe na Konvencijata se nao|aat pred Komitetot na ministri. Po pra{aweto dali Komisijata isto taka mo`e da dade svoja preporaka
Nejzinata funkcija ne e da pokrenuva postapki- taa e administrativna. Na{ata funkcija ne e da go branime pred Sudot bilo slu~ajot na poedinecot kako takov, nitu na{eto sopstveno mislewe, ednostavno kako takvo. Na{ata funkcija, spored na{eto veruvawe, e pred vas da gi stavime site elementi na slu~ajot koi se relevantni za negovo re{avawe od strana na Sudot.” 112 Vo slu~ajot Lawless, Komisijata odlu~i deka izve{tajot mo`e da im bide poka`an i na individualnite peticioneri koi se zainteresirani za nego.

98

Sistemi na za{tita

vo slu~ai vo koi ne e izvr{eno naru{uvawe na Konvencijata, Komitetot na ministri odlu~i deka toa ne e mo`no113. b) Evropski sud za pravata na ~ovekot Za da se osnova Evropskiot sud za pravata na ~ovekot 114, potrebna be{e ratifikacija od strana na osum dr`avi i vo 1950 godina “postoe{e op{to somnevawe deka do toa voop{to }e dojde”. Me|utoa, do 1958 godina, osum dr`avi ja prifatija nadle`nosta na Sudot115 koj, na 3 septemvri istata godina, stana oficijalno nadle`en da rasprava za sporovi. ^lenot 20 od EK^P nalaga brojot na sudiite vo Evropskiot sud za pravata na ~ovekot da e ednakov na brojot na visokite strani-dogovorni~ki na Konvencijata. Sudiite treba da imaat visok moralen karakter i da gi ispolnuvaat uslovite neophodni za vr{ewe na visoki sudski funkcii ili da bidat pravni stru~waci so priznata kompetentnost. Sudiite zasedavaat vo Sudot vo li~no svojstvo, t.e. ne kako pretstavnici na dr`avi. Sudiite se izbiraat od strana na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa so obnovlivi {estgodi{ni mandati, me|utoa tie mora da se penzioniraat na vozrast od 70 godini (~len 23). Sudot ima Registar i na raspolagawe mu stojat i pravni sovetnici t.e. sudski slu`benici. Sudot kako celina e nare~en “Plenaren sud”, koj izbira svoj pretsedatel, dvajca potpretsedateli, sekretar i eden ili pove}e negovi pomo{nici.

113

Vidi: Austria v. Italy case, Application 788/60, Yearbook 4(1961),116 (prifatlivost); 6(1963)-(izve{taj na Komisijata). 114 Sudot be{e osnovan vo 1958 godina i samo edna `alba be{e proglasena za prifatliva od strana na Komisijata na 2 juni 1956 god. (podnesena od strana na Grcija protiv Velika Britanija, a vo vrska so Kipar). Vo pedesettite godini- 5 `albi bea oceneti kako prifatlivi. Sudot ne rasprava{e za nieden slu~aj. Vo {eesetite godini- brojot na `albite primeni od Komisijata dostigna 54, a Sudot gi donese prvite svoi 10 presudi. Vo sedumdesettite godini- od 168 `albi koi Komisijata gi oceni kako prifatlivi, Sudot donese 26 presudi. Vo osumdesettite- od 455 prifateni `albi, 169 presudi bea doneseni od strana na Sudot. Vo devedesettite godini - primeni `albi ima{ vkupno 3.491 a Sudot izre~e 818 presudi. 115 Spored stariot ~len 46 “... sekoja od visokite strani-dogovorni~ki mo`e vo koe bilo vreme da izjavi deka ja priznava kako zadol`itelna, ipso facto i bez poseben dogovor, nadle`nosta na Sudot po site pra{awa koi se odnesuvaat na tolkuvaweto i primenata na sega{nata Konvencija.”

99

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Sudot zasedava vo odbori od po trojca sudii so zada~a da ja utvrduva prifatlivosta na `albite podneseni od strana na poedinci. Sudot, isto taka, zasedava vo sudski soveti od po sedum sudii, voobi~aenata sudska porota, kako i vo Golemi sudski soveti116 od po 17 sudii i specijalni sudski poroti za pova`ni slu~ai. Vo ~lenot 30 e predvideno deka, Sudskiot sovet treba da mu ja prepu{ti nadle`nosta na Golemiot sudski sovet dokolku slu~ajot {to e na razgleduvawe “... predizvikuva seriozni pra{awa vo vrska so tolkuvaweto na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, ili dokolku re{enieto na nekoe pra{awe pred sudskiot sovet mo`e da vodi do kontradikcija na odlukata {to Sudot prethodno ja donel”. Koga se pojavuva slu~aj pred Golemiot sudski sovet, vo vrska so ~len 43, nitu eden sudija od Sovetot, koj ja donel odlukata, ne mo`e da odlu~uva vo Golemiot sudski sovet, osven Pretsedatelot na Sudot i sudijata na zainteresiranata dr`ava. Ova mo`e da predizvika problem, zatoa {to ovie dvajca sudii mo`at da se javat kako pristrasni117 vo odnos na odlukata koja ja donel prviot sovet, zatoa {to tie samite u~estvuvale vo negovata rabota. Ako nekoj sudija smeta deka ne bi trebalo da bide involviran vo razgleduvaweto na konkreten slu~aj poradi svoj li~en interes, za toa treba da go informira Pretsedatelot na Sudot, koj{to }e go izzeme od ponatamo{noto razgleduvawe na konkretniot slu~aj. Ponekoga{, se pojavuvaat slu~ai koi sé u{te ne se razgledani od strana na Sudot, vo koi aplikantot e vo seriozna opasnost i potrebna e negova urgentna za{tita. Vo vakvi slu~ai, potrebno e da bidat prezemeni privremeni merki118. Za `al, Konevncijata ne propi{uva vakvi ovlastuvawa za Sudot, me|utoa, ova pra{awe e pokrieno so Praviloto 39 (1), ovozmo`uvaj}i mu na Sovetot da izre~e privremeni merki. Za sekoja izre~ena privremena merka treba da se izvesti Komitetot na ministri (Pravilo 39 (2)). Sovetot mo`e da pobara informacija od stranGolemiot sudski sovet (Grand Chamber), se sostoi od 17 sudii i trojca sudiizamenici (~len 27 (1) i pravilo 24 (1)), vo vremetraewe od tri godini. Se sostoi od Pretsedatelot na Sudot i negovite dvajca zamenici, Pretsedatelot na Oddelot zaedno so sudijata/sudiite na zainteresiranite dr`avi, a drugite sudii se biraat spored principot na rotacija, na sekoi devet meseci, podeleni vo dve grupi (Pravilo 24 (3)). 117 Na nacionalno nivo, ova bi mo`elo da se protolkuva kako zagrozuvawe na ~len 6 od EK^P (pravo na fer sudewe). 118 Privremeni merki se takov vid na merki koi se vo uloga na za{tita na aplikantot privremeno, dodeka ne bide razgleduvan slu~ajot pred Sudot.
116

100

Sistemi na za{tita

kite vo vrska so implementacijata na sekoja privremena merka (Pravilo 39 (3)). Iako izre~enite privremeni merki se po~ituvani od strana na dr`avite, sepak tie imaat status samo na preporaki i poradi toa ne se tehni~ki obvrzuva~ki119. v) Komitet na ministri Komitetot na ministri e osnovan so Statutot na Sovetot na Evropa vo maj 1949 godina. Komitetot, formiran kako kompromis pome|u dvete strui koi se javija pri izrabotkata na EK^P: ednata, zainteresirana da sozdade Sud so jaki ovlastuvawa; a drugata, zainteresirana za nadgleduva~kata (kontrolnata) funkcija na Komitetot na ministri, stana tretiot del od Sistemot. So voveduvawe na Protokolot br. 11, t.e. so reformite na SEK^P, funkciite na Komitetot na ministri zna~itelno se reduciraa. Kako politi~ko telo, sostaveno od ministrite za nadvore{ni raboti na visokite strani-dogovorni~ki, zastapuvani od postojani delegati vo Strazbur, Komitetot na ministri izveduva tri tipa na funkcii i toa: prvo, administrativna funkcija; vtoro, sudska ili kvazi-sudska funkcija (stariot ~len 32 od EK^P); i treto, nadgleduva~ka funkcija (stariot ~len 54 od EK^P). 1. Administrativnata funkcija na Komitetot na ministri, opfa}a: izbor na ~lenovi na Evropskata komisija za pravata na ~ovekot; supervizija vrz rabotata na Sekretarijatot na Komisijata i na sudskiot registar; i obezbeduvawe na forum vo koj bi se razgleduvale pra{awa od op{ta va`nost za EK^P. 2. Sudska ili kvazi-sudska funkcija (stariot ~len 32 od EK^P). Vtorata funkcija na Komitetot se pojavuva ako nekoj slu~aj ne bil upaten do Sudot vo rok od tri meseci od podnesuvaweto na izve{tajot od Komisijata do Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa. Toga{, Komitetot na ministri steknuva pravo preku dvotretinsko (2/3) mnozinstvo od glasovi da odlu~i dali e napraveno prekr{uvawe na Konvencijata. Vo slu~aj da ne se postigne 2/3 mnozinstvo od glasovite, Komitetot na ministri ednostavno odlu~uva da ne prezema nikakvi ~ekori. Ovaa be{e zna~itelna pre~ka vo rabotata na Komitetot pa zatoa namaluvaj}i go rizikot od ne-donesuvawe na odluka (non-decisions), vo 1992
119

Posledicite od neobvrzuva~kiot karakter na preporakite za izre~enite privremeni merki, mo`e da se vidat vo Cruz Varas case, Series A, No.201.

101

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

godina be{e otvoren za potpi{uvawe Protokolot br. 10 koj bara obi~no mnozinstvo za donesuvawe na rezolucija. Ponekoga{, strankite postignuvale spogodba pred da bide razgleduvan slu~ajot od strana na Komitetot na ministri. Vo tie slu~ai, Komitetot razvil praksa na neprodol`uvawe na ponatamo{noto ispituvawe na slu~ajot bez da donese odluka po pra{aweto na naru{uvawe na EK^P120. Komitetot na ministri, za razlika od Evropskiot sud za pravata na ~ovekot, odbi da im dade na individulanite aplikanti duri i minimum locus standi, vo slu~aite koi toj gi razgleduval. 3. Nadgleduva~ka (kontrolna) funkcija (stariot ~len 54 od EK^P), se javuvala vo dva slu~ai. Prvo, toga{ koga Sudot donel presuda i dosudil pravedna satisfakcija (“just satisfaction”), pa trebalo da bide nadgleduvana isplatata na sredstvata od strana na Komitetot na ministri. I, vtoro, toga{ koga Sudot donel presuda vo koja ne dosudil kompenzacija, no sepak potrebno e nadgleduvawe na preventivnite merki, koi gi prezema dr`avata za vo idnina. Komitetot na ministri formalno gi zabele`uval prezemenite nacionalni merki od strana na dr`avite, no ne komentiral za nivnata adekvatnost, so {to ovoj sistem se okarakterizira kako nerigorozen. Karakteristi~no za pra{aweto koi kriteriumi gi primenuva Komisijata koga eden slu~aj mu go prepu{ta na re{avawe na Sudot, a ne na Komitetot na ministri, e {to ova pra{awe ne e adresirano ni vo EK^P nitu pak vo Proceduralnite pravila na Komisijata. Me|utoa, imaj}i ja predvid dosega{nata praksa na Komisijata, treba da se napomene deka prirodata na slu~ajot e eden od faktorite koi igraat va`na uloga vo toa na koja strana }e nate`ne presuduvaweto, dali na stranata na Sudot ili pak na stranata na Komitetot na ministri. Znaej}i deka Evropskiot sud za pravata na ~ovekot e sudskata “raka” na EK^P toga{ ne bi né iznenadilo ako toj í gi re{ava onie slu~ai vo koi se pojavuva pra{aweto na interpretacija na ~lenovite od EK^P. Drug faktor e stepenot na podelenost na mislewata koi gi predizvikuva opredelen slu~aj vo ramkite na Komisijata. Kolku i da e jasno pravoto, sepak negovata aplikacija na faktite vo konkretniot slu~aj mo`e da predizvika razli~na interpretacija, pa zatoa Sudot e toj koj {to e najkompetenten da
120

102

Ovaa praktika za prv pat be{e vostanovena vo dvata slu~ai koi gi podnese Grcija protiv Velika Britanija vo vrska so Kipar vo 1956 i 1957 godina. Vidi: Greece v. United Kingdom case (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59), 174-8 and 186, and 178-80 and 196.

Sistemi na za{tita

presudi ako se pojavi vakva situacija. I, na kraj, tretiot faktor bi bil va`nata politi~ka implikacija koja {to bi mo`el da ja ima nekoj slua~aj. Ovie slu~ai se ostavaat da bidat re{eni od strana na Komitetot na ministri. Ilustracija na goreka`anoto bi bilo toa {to samo eden me|udr`aven slu~aj121 mu be{e dostaven na Sudot za re{avawe. II. Postapka vo ramkite na Sistemot Pravoto na `alba, spored EK^P, e pravo na prezemawe na inicijativa za poveduvawe na `albena postapka ovozmo`ena so Konvencijata, na osnova na navodna povreda na ~lenovi od EK^P od strana na nekoja od visokite strani- dogovorni~ki. Konvencijata, pravi razlika pome|u dve postapki i toa: prvo, postapka po individualna peticija; i vtoro, postapka pokrenata od strana na visoka strana-dogovorni~ka. a) Individualni peticii122 Spored ~lenot 34 na EK^P: “Sudot mo`e da prima `albi od individui, nevladini organizacii123 ili grupi na individui, koi tvrdat deka se `rtvi na povredi na pravata stipulirani vo ovaa konvencija ili vo protokolite kon nea, storeni od strana na nekoja dogovorna strana. Dogovornite strani se obvrzuvaat na nieden na~in da ne go spre~uvaat efikasnoto ostvaruvawe na ova pravo124”. Vo vrska so uslovot `rtva, potrebno e da istakneme deka vo princip, individuata ne mo`e da podnese actio popularis i da se
Vidi: Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment in 1978, Series A, No. 25, koj be{e dostaven do Sudot od strana na irskata vlada. 122 Za razlika od Statutot na Me|unarodniot sud na pravdata (~len 34), stariot ~len 25 od EK^P predviduva{e deka edna dr`ava mo`e da se soglasi da im dozvoli na privatnite stranki sami da podnesuvaat barawa za pomo{ do Komisijata. Komisijata stana pravno nadle`na da prima individualni `albi vo 1955 godina. Do 28 juli 1994 godina, site 30 dr`avi koi do toa vreme bea potpisni~ki na EK^P se imaa soglaseno da ja priznaat prifatlivosta na privatnite `elbi. 123 Nevladinite organizacii mora da bidat privatni organizacii. Op{tinite, na primer, ne se smetaat za takvi. Vidi: Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17 (1974), p. 338 (352). 124 Vidi: Evropskata spogodba {to se odnesuva na licata koi participiraat vo procedurite pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava- text in Council of Europe, Human Rights Information Sheet No.38 (Strasbourg, 1996), p.176.
121

103

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

`ali na pravoto na nekoja strana- dogovorni~ka in abstracto. No, sudskata praktika poka`a deka pod opredeleni okolnosti, imaj}i go predvid principot na efektivnost (l’effet utile) na sistemot, individuata mo`e da tvrdi deka e `rtva, poradi postoeweto na nekoja legislativa vo edna od visokite strani-potpisni~ki na EK^P125. Vo vrska so potencijalna `rtva vidi: Malone case, Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52 i Marckx case, Judgment of 13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14. Vo slu~aj koga navodna idna presuda mo`e da se predvidi, kako {to e vo slu~ajot Kirkwood126, toga{ Komisijata smeta deka individualniot peticioner mo`e da se smeta za `rtva, no koga ovaa navodna idna presuda ne mo`e da se predvidi voop{to, toga{ Komisijata ja proglasuva taa peticija kako neprifatliva. [to se odnesuva do institutot indirektna `rtva, Komisijata ima establirano princip koj í ovozmo`uva na individuata, vo poseben slu~aj, da pokrene peticija za povreda na nekoj ~len od EK^P protiv drug, iako toj direktno ne pretrpel povreda na svoite prava i slobodi. Vo ovoj slu~aj, aplikantot mora da ima blizok kontakt so direknata `rtva koja {to pretrpela povreda na nekoj ~len od EK^P, za da bi se smetal i samiot toj za `rtva t.e. da pretrpel li~na povreda127. Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo akcija (lice vo pritvor, pacient vo mentalna institucija ili mnogu mlado lice), toga{ blizok rodnina, staratel, kurator ili

104

125 Vidi: Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71, Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A, No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No.142; De Jong, Baljet and van den Brink case, Series A, No.77. 126 Vidi: Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158 (182). Aplikantot izjavuva deka, negovata ekstradicija od Velika Britanija vo Kalifornija, }e pridonese kon ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe, sprotivno na ~len 3 od EK^P, zatoa {to ako e ekstradiran vo Kalifornija tamu }e bide suden i osuden na smrtna kazna poradi dve ubistva i eden obid za ubistvo. Procedurata na ob`aluvawe na presudata i voop{to “death row” voobi~aeno se prolongiraat nekolku godini, {to }e vlijae na aplikantot i sigurno }e predizvika ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe, sprotivno na ~len 3 od EK^P. 127 Vidi: Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450), kade Germanski novinar go predizvika re{enieto na danskata vlada za repatrijacija na 199 Vietnamski deca, kako sprotivno na ~len 3 od EK^P.

Sistemi na za{tita

treto lice mo`e da prezeme akcija vo negovo ime i za negov interes128. Za prifatlivosta na individualnata peticija ne e potrebno aplikantot da doka`e deka toj e `rtva na navodna povreda na ~len/~lenovi na EK^P, tuku potrebno e samo da tvrdi deka e `rtva na navodna povreda na ~len/~lenovi na EK^P (“qui se pretend victime”). Izborot na `albata se vr{i spored kriteriumi za ocena na nivnata prifatlivost (~len 35 od EK^P). Vo odnos na individualnite `albi, ~lenot 28 od Konvencijata predviduva Komitet od trojca ~lenovi na Sudot da mo`e so ednoglasna odluka da oceni deka nekoe barawe e neprifatlivo ili da simne od svojot spisok na predmeti nekoja `alba koja bila podnesena vrz ~len 34, pri {to takvata odluka mo`e da bide donesena bez natamo{no razgleduvawe. Odlukata }e se smeta za kone~na. Ako ne bide donesena nikakva odluka od strana na Komitetot, deka nekoja privatna `alba e neprifatliva, na primer, ako Komitetot sostaven od trojca sudii pretpo~ita prifa}awe na individualnata `alba ili ne mo`e da postigne ednoglasna soglasnost za neprifatlivosta, toga{ odlukata za prifatlivosta ja donesuva Sudskiot sovet sostaven od sedum sudii. Ovoj Sovet mo`e, istoa taka, da odlu~uva i za osnovanosta na individualnata `alba, {to obi~no se pravi so edna podocne`na odluka. b) Me|udr`avni slu~ai129 Spored noviot ~len 33 od EK^P: “Sekoja dogovorna strana mo`e da iznese pred Sudot kakva bilo navodna povreda na odredbite od Konvencijata ili na nejzinite protokoli od strana na druga dogovorna strana”. Dr`avata mo`e da podnese `alba poradi povreda na pravata, ne samo na svoite dr`avjani, tuku í na lica koi ne se dr`avjani na niedna od visokite strani- dogovorni~ki ili se apatridi, pa duri i vo ime na lica koi se dr`avjani na dr`avata protiv koja e pokrenata postapkata pred Sudot. Vo slu~ajot na
Vidi: X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (19551957), p. 163. 129 Komisijata, koja vo 1953 godina stana nadle`na da razgleduva me|udr`avni sporovi (vrz osnova na stariot ~len 24), za prvpat rasprava{e za takvi slu~ai vo 1955 godina. Vidi: Greece v. United Kingdom (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59).
128

105

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

me|udr`avnite sporovi, dogovornata strana-tu`itel mo`e da ja osporuva legislativata ili, pak, administrativnata praksa na nekoja druga dogovorna strana, koja{to ~ini povreda na pravoto130, bez pritoa da naveduva konkretni primeri na takva povreda, t.e. aplikacii in abstracto131. Objektivniot karakter na me|udr`avnite slu~ai, se sostoi vo toa {to celta e dopolnitelna i objektivna za{tita na ~ovekovite prava. Tokmu zatoa, i koga aplikantot ne poka`uva interes za prodol`uvawe na postapkata, toa sepak ne ja li{uva Komisijata od pravoto da prodol`i so postapkata vo javen interes132. Procedurata e bazirana na sistemot na kolektivna garancija na ~ovekovite prava, pa zatoa ne e slu~ajno {to nekoi visoki strani-dogovorni~ki podnesuvaat aplikacii protiv drugi dogovorni strani vo ime na javen interes133. Me|utoa, treba da se napomene deka vo praksa ova pravo dogovornite strani retko go koristat, poradi dopolnitelni politi~ki implikacii. Idejata sodr`ana vo preambulata, i koja dopolnitelno be{e spomeneta vo slu~ajot Pfunder, t.e. kolektivna za{tita na pravata notirani vo EK^P od strana na dogovornite strani, se poka`a ne tolku efikasna od nekolku pri~ini. Visokite strani-dogovorni~ki ne poka`aa volja da podnesuvaat `albi sprema drugi dogovorni strani, ako nivniot interes ne bil involviran. Od druga strana, ako edna dogovorna strana poka`e kakov bilo interes vo re{avaweto na nekoj me|udr`aven slu~aj, isto taka mo`e da ima negativen efekt, t.e. koristej}i gi zborovite na Polak, ~len na Evropskata komisija za pravata na ~ovekot: “podignuvaweto na me|udr`avna aplikacija dejstvuva kako oru`je koe {to ~esto ne pridonesuva vo re{avaweto na politi~kiot spor za koj{to stanuva zbor”. Da zaklu~ime, vo sporedba so me|udr`avnite slu~ai, individualnite peticii ja imaat taa prednost {to vo generalna politi~ka konotacija ne mo`at da igraat va`na uloga. Spored Komisijata, za me|udr`avnite aplikacii ne e potrebno nitu prima facie dokazi vo fazata na ocena na nejzinata
130

106

Za razlika od pravoto na `alba na individuite, {to e ograni~eno samo na povredite na pravata utvrdeni so EK^P, kaj me|udr`avnite slu~ai, `albata mo`e da se odnesuva na site odredbi na EK^P i na nejzinite protokoli. 131 Vidi: Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment in 1978, Series A, No. 25. 132 Vidi: Gericke v. Federal Republic of Germany, Application 2294/64, Yearbook 8 (1965). 133 Vidi: Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13 (1970); i Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece, Application 3321-3323 and 3344/67, Yearbook 11 (1968).

Sistemi na za{tita

prifatlivost. Ispituvaweto na meritumot na me|udr`avnite aplikacii, e celosno rezervirano za post-prifatlivata faza. Za prifatlivosta na slu~ai na sporovi me|u dr`avi, odlu~uvaat sudski soveti od po sedum sudii, a ne komiteti od po trojca sudii. Vo celata istorija na Evropskata komisija za pravata na ~ovekot t.e. sé do nejzinoto obedinuvawe so Sudot vo noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot (noemvri 1998 godina), taa primi samo 13 me|udr`avni aplikacii koi se rasporedeni vo {est grupi. Prvata grupa ja so~inuvaa dva slu~ai podneseni od Grcija protiv Velika Britanija vo 1956 i 1957 godina, vo vrska so Kipar (vo toa vreme Kipar be{e Britanska kolonija)- Greece v. United Kingdom (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59). Vtorata grupa go opfati slu~ajot podnesen od strana na Avstrija protiv Italija vo 1960 godina, vo vrska so sudeweto za ubistvo na {est mladi mom~iwa, pripadnici na malcinstvoto koe zboruva germanski, vo Ju`en Tirol- Pfunders case i.e. Austria v. Italy, Application 788/60, Yearbook 4 (1961). Ponatamu, tretata grupa se sostoe{e od dva slu~ai protiv Grcija podneseni posle coup d’etat vo april 1967Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13 (1970), i Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece, Application 3321-3323 and 3344/67, Yearbook 11 (1968). ^etvrtata grupa gi ima{e za predmet dvata slu~ai podneseni od Irska protiv Velika Britanija vo 1971 i 1972 godina, vo vrska so situacijata vo Severna Irska- Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment in 1978, Series A, No. 25. Petata grupa gi opfa}a ~etirite slu~ai podneseni od Kipar protiv Turcija vo 1974, 1975, 1977 i 1994 godina, vo vrska so situacijata vo Kipar po Turskata intervencija vo 1974 godina- Cyprus v. Turkey, Application 6780/74 and 6950/75, Yearbook 18 (1975); Application 8007/77, Cyprus v. Turkey, D&R 13 (1979). I, {estata grupa, ja so~inava{e slu~ajot podnesen od Danska, Francija, Holandija, Norve{ka i [vedska protiv Turcija vo 1982 godina, vo vrska so situacijata vo taa zemja pod voeniot re`im- France, Norway, Denmark, Sweden and the Netherlands v. Turkey, Application 9940/82-9944/82, D&R 35 (1984); i podocna kon nego be{e dodaden u{te eden slu~aj podnesen od Danska protiv Turcija, vo vrska so navodna tortura {to bila prezemena od strana na Turskite vlasti sprema Danski dr`avjanin koj se nao|al vo pritvor vo turski zatvor. Dokolku Sudot konstatira deka postoi prekr{uvawe na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, i ako vnatre{noto

107

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

pravo na odnosnata visoka strana- dogovorni~ka dozvoluva da se obezbedi samo delumno obe{tetuvawe, Sudot, ako e potrebno, }e odobri pravedna satisfakcija za o{tetenata stranka. Po donesuvaweto na svojata presuda za osnovanosta na baraweto, Sudot ponekoga{ go odlo`uva donesuvaweto na odluka za pravi~na satisfakcija, dozvoluvaj}i í na odnosnata dr`ava da go re{i obezbeduvaweto nadomest ili drug vid obe{tetuvawe vo dogovor so privatniot baratel. Prvoto, i mo`ebi najzna~ajno pra{awe, koga mu se dodeluva finansiska kompenzacija na aplikantot koj bil `rtva na prekr{uvawe na EK^P e distinkcijata pome|u pari~nata i nepari~nata zaguba. Kaj pari~nite zagubi134, treba da se doka`e deka: prvo, zagubata e nastanata i vtoro, deka taa nastanala kako posledica na prekr{uvaweto na EK^P. Kaj nepari~nite zagubi ili moralnite {teti, kako {to nekoi gi narekuvaat, se pojavuva va`no pra{awe. Dali pronao|aweto na prekr{uvaweto na EK^P treba da bide nagradeno so kompenzacija, ili pak pronao|aweto na ova prekr{uvawe na EK^P, samo po sebe, e dovolna satisfakcija, a finansiskata kompenzacija mo`e da bide rezervirana samo za posebni slu~ai. Praksata135 poka`uva deka naj~esto e prifateno vtoroto gledi{te. Presudite na sudskite soveti se kone~ni, osven koga `albata e upatena i prifatena od strana na Golemiot sudski sovet, za {to odluka treba da donese telo od pet sudii pri Golemiot sudski sovet. Presudite doneseni od Golemiot sudski sovet se kone~ni. Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za dr`avite koi se strani vo sporot. Kone~nite presudi na Sudot se dostavuvaat do Komitetot na ministri, koj go nadgleduva nivnoto izvr{uvawe. Op{to gledano, dr`avite dobrovolno gi po~ituvaat presudite na Sudot. Takvoto po~ituvawe mo`e da vklu~uva pla}awe na

134

Vidi: Campbell and Cosans case, Series A, No.60; i Albert and Le Compte case, Series A, No.63. 135 Vidi: Minelli case, Series A, No.62; Pakelli case, Series A, No.64; i Zimmerman and Steiner case, Series A, No.66.

108

Sistemi na za{tita

obe{tetuvawe na o{tetenata strana136, kako i izmena na nacionalnoto pravo137. Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi so sedi{te vo Strazbur (SEK^P) mo`e da se opi{e na sledniov na~in: postojat prvostepeni pravila, posebno osnovnite normi na ~ovekovite prava vo EK^P i vtorostepeni pravila, vklu~uvaj}i gi i pravilata na Konvencijata so koi se ustanovuva me|unarodniot sistem na Strazbur{kiot sud i komisija, i po donesuvaweto na Protokolot br. 11, na noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot, za sproveduvawe vo sila, ~ija zada~a e primena, tolkuvawe i donesuvawe sudski odluki spored prvostepenite pravila vo odnos na visokite strani-dogovorni~ki. Bi zaklu~ile deka: ona {to go pravi SEK^P potemelen me|unaroden praven sistem od, da re~eme, pravoto za ~ovekovite prava na OON, e toa {to toj poka`uva mnogu postabilen i prifaten sistem na vtorostepeni pravila i institucii.

Na primer, me|u 1959 i 1989 godina, Sudot dosudi 'pravedna satisfakcija' vo 85 slu~ai. Iznosite na pari~nite obe{tetuvawa se dvi`ea od 100 holandski guldeni vo slu~ajot Engel (okolu 40$), do 1.150.000 {vedski kruni (okolu 160.000$) vo slu~ajot Sperong i Lonurot v. [vedska. 137 Primeri na dr`avi koi prezele dejstvija po presudite na Sudot, i toa: Avstrija go izmeni zakonot za postapuvawe so zatvorenicite vo du{evnite bolnici i obezbedi itni sredstva za socijalna za{tita za stranskite `iteli; Belgija go izmeni zakonot za bezdomnicite i usvoi merki so koi se eliminira kakva bilo diskriminacija na vonbra~nite deca; Bugarija go ukina pravoto na obvinitelite da mu naredat pritvor na osomni~eniot vo o~ekuvawe na sudskata postapka; Danska go izmeni zakonot vo vrska so pritvorot pred sudeweto; Finska go izmeni zakonot za staratelstvo na deca i pravoto na posetuvawe; Francija, [panija i Obedinetoto Kralstvo donesoa zakoni protiv prislu{kuvawe na telefonski razgovori; Grcija gi izmeni zakonite za pritvorawe na licata vo o~ekuvawe na sudewe; Italija usvoi pravila so koi advokatite na odbranata gi obvrzuva da se pojavat pred Kasacioniot sud; Holandija go izmeni zakonot za pritvorawe na pacienti so mentalni bolesti; Portugalija go reformira{e sistemot na administrativni sudovi i go zgolemi brojot na sudiite; Romanija go pro{iri pravoto na `alba protiv odlukite na obvinitelot vo odnos na imotnite prava; [vedska go izmeni zakonot za obvrzna religiozna nastava; [vajcarija go revidira{e sistemot na krivi~ni sudovi i krivi~na postapka; Turcija go namali maksimalnoto traewe na policiski pritvor; i Obedinetoto Kralstvo ja zabrani telesnata kazna vo u~ili{tata.

136

109

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

B) Kontrolirawe na implementacijata na Evropskata socijalna povelba Kontrolnata ma{inerija za primena na Povelbata be{e predmet na temelna revizija kako sostaven del na revitaliziraweto na samata Povelba so Protokolot od 1991 godina. Vo ovaa smisla posebno zna~ewe ima Protokolot od 1995 godina, koj go vovede sistemot na kolektivni `albi. Generalno, ovoj sistem na kontrola nema sudski karakter i ne vklu~uva pravo na individualna `alba, kako {to e predvidena so EK^P. Imeno, celiot sistem na kontrola e zasnovan vrz nacionalnite izve{tai138 od dr`avite- dogovorni strani na Povelbata. Ovie izve{tai, najprvo se ispituvaat od strana na Komitetot na nezavisni eksperti, etabliran vrz osnova na ~lenot 21 na Povelbata, koj potoa usvojuva soodvetni zaklu~oci vo vrska so niv. Ovie izve{tai na dogovornite strani, zaedno so zaklu~ocite na gorenavedeniot Komitet, vo soglasnost so ~lenot 27 (1) na Povelbata, se dostavuvaat na ispituvawe do eden poseben podkomitet na me|uvladiniot Socijalen komitet na Sovetot na Evropa. Ova ispituvawe zavr{uva so izrabotka na poseben izve{taj, {to se dostavuva do Komitetot na ministri, koj spored ~len 29 na Povelbata usvojuva soodvetni preporaki upateni do konkretnata dr`ava- dogovorna strana. Ovie preporaki iako ne se obvrzuva~ki, sepak treba da bidat soodvetno razgledani od strana na samite dr`avi. Voveduvaweto na sistemot na kolektivni `albi so Protokolot od 1995 godina, be{e so cel da se zgolemi efikasnosta na nadzornata ma{inerija i na nego treba da se gleda kako dopolnuvawe na kontrolniot mehanizam. Spored ~lenot 1 na Protokolot, `alba mo`at da podnesat: me|unarodni organizacii na rabotodavci i sindikati, koi mo`at da u~estvuvaat vo rabotata na gorenavedeniot Vladin komitet; drugi me|unarodni nevladini organizacii, koi imaat konsulativen status vo Sovetot na Evropa i koi se staveni na listata sostavena za taa cel od strana na
138

110

Vo soglasnost so ~lenot 21, dr`avite- dogovorni strani moraat da dostavat izve{taj vo pogled na primenata na onie odredbi od vtoriot del na Povelbata, {to gi prifatile tie (t.n. “izve{tai za prifatenite odredbi”), a vo soglasnost so ~lenot 22, po barawe na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa, vo soodvetni vremenski intervali, dr`avite- dogovorni strani moraat da dostavat i izve{tai vo pogled na primenata na drugite odredbi {to ne se prifateni od nivna strana (t.n. “izve{tai za neprifatenite odredbi”). Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str.215.

Sistemi na za{tita

Vladiniot komitet; i, reprezentativni nacionalni organizacii na rabotodavci i sindikati vo ramkite na dr`avata, protiv koja tie podnesle `alba139. Kolektivnata `alba se razgleduva od strana na Komitetot na nezavisni eksperti, koj najprvo donesuva odluka vo pogled na dopu{tenosta na `albata140. Po razgleduvaweto na argumentite vo pogled na osnovanosta na dopu{tenata aplikacija, Komitetot na nezavisni eksperti mora da sostavi izve{taj vo koj gi prezentira svoite zaklu~oci vo pogled na primenata na Povelbata vo konkretniot slu~aj. Ovoj izve{taj mu se dostavuva na Komitetot na ministri, koj vrz osnova na izve{tajot postapuva spored negovata nadle`nost utvrdena so ~lenot 9 od Protokolot. Ako so izve{tajot e utvrdena “nezadovoluva~ka primena na Povelbata”, toga{ toj donesuva preporaka so koja se zavr{uva samata postapka. Sekoja preporaka ne e pravnoobvrzuva~ka, no dogovornite strani moraat vo nivniot nareden nacionalen izve{taj vo vrska so ~lenot 21 na Povelbata, “da ja obezbedat sekoja informacija vo vrska so prezemaweto na merkite, {to im se prepora~ani so preporakata na Komitetot na ministri”. Bi zaklu~ile deka, imaj}i ja predvid politi~kata volja potrebna za funkcionirawe na reviziranite aran`mani, izgledite za efikasna primena na Socijalnata povelba denes se zna~itelno po{iroki, otkolku vo vremenskiot period od samo nekolku godini pred iniciraweto na procesot na nejzinoto “revitalizirawe”. Sistemot na Sovetot na Evropa gi vklu~uva i Evropskiot komitet za ednakvost me|u ma`ite i `enite, Centarot za dokumentacija za ~ovekovite prava i Inicijativniot komitet za ~ovekovi prava (so tri ekspertski komiteti koi{to rabotat na ponatamo{en razvoj na normite za pravata na ~ovekot, na unapreduvawe na procedurite i promocija, edukacija i informirawe). Vo devedesettite, na Sistemot mu bea dodadeni Evropskata komisija za demokratija preku zakonite (Veneciskata komisija), Evropskata komisija protiv rasizam i netolerancija, i ad hoc Komitetot za za{tita na nacionalnite malcinstva. Isto taka,

Spored ~lenot 23 na Povelbata, sekoja dogovorna strana mora da dostavi kopija na svojot izve{taj do nekoi od nejzinite nacionalni organizacii na rabotodavci i sindikati. 140 Ovie kriteriumi ne se formalno propi{ani, niv treba da gi razvie samiot Komitet vo negovata praktika.

139

111

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

postojat dobro razvieni proceduri za u~estvo na nevladinite organizacii.

1.2. Evropska unija
Evropskata zaednica (EZ) pretstavuva organizacija vo koja po pat na postepeno integrirawe na oddelni oblasti doa|a do prenesuvawe na odredeni dr`avni funkcii vrz zaedni~ki organi so supra-nacionalna vlast. Na toj na~in, Zaednicata postepeno prerasnuva vo realna unija, {to e i kone~no potvrdeno vo Dogovorot od Mastrih (1991), vo koj se preimenuva kako Evropska unija (EU). Od inicijalnite {est dr`avi osnova~i, vo EU denes ~lenuvaat 25 dr`avi a so konvencijata od Lome 1979 godina, 69 dr`avi od Afrika, Azija, Karibite i Pacifikot (glavno, porane{ni kolonii na dr`avite-~lenki) imaat poseben odnos so EU (posilen od asocijativniot), {to e potvrdeno i so Dogovorot od Mastrih. Glavnata institucionalna struktura na EU ja so~inuvaat: Evropskiot parlament, Evropskiot sovet, Sovetot na ministri, Komisijata, Evropskiot sud na pravdata, Sudot na revizori, Ekonomskiot i socijalniot komitet, i, Komitetot na regioni. Za{titata na pravata na ~ovekot pretstavuva eden od temelnite principi na Unijata i neophoden preduslov za nejzinata legitimnost. Prviot paragraf na ~lenot 6 (porane{en ~len F) na Dogovorot na EU veli deka, “... Unijata e zasnovana vrz principot na slobodata, demokratijata, po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi, i vladeeweto na pravoto, {to se zaedni~ki na dr`avite-~lenki”, a vtoriot paragraf na toj ~len veli deka, “... Unijata }e gi po~ituva osnovnite prava, {to se zagarantirani so Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi od 1950 godina, kako i onie {to proizleguvaat od zaedni~kite ustavni tradicii na dr`avite-~lenki i op{tite principi na pravoto na Zaednicata”. Vo ovoj pogled, Dogovorot od Amsterdam, koj vleze vo sila na 1 maj 1999 godina, utvrdi serija na odredbi vo pogled na pove}e aspekti na za{titata na pravata na ~ovekot vo pravniot poredok na Unijata: horizontalnata klauzula vo vrska so ednakvosta na polovite, klauzulata na nediskriminacija, borbata protiv rasizmot, za{titata na li~nite podatoci, kulturnata raznolikost, re`imot na religiite i veroispovedta, socijalnite prava so izri~na referenca sprema Evropskata socijalna povelba, i nadle`nosta na Luksembur{kiot sud na pravdata na EU.

112

Sistemi na za{tita

Ekonomskata integracija vo poslednite godini be{e prosledena so napori za harmonizirawe na socijalnata politika. Ova ~estopati ima{e pozitivno vlijanie vrz ekonomskite i socijalnite prava zatoa {to politikite bea prete`no usoglasuvani ne spored najniskiot zaedni~ki sodr`atel, tuku vrz osnova na prose~nata praktika. Evropskata unija, isto taka, gi vklu~uva{e pra{awata vo vrska so pravata na ~ovekot i vo svoite nadvore{ni odnosi141. Slabi odredbi za pravata na ~ovekot bea vklu~eni vo Lome konvenciite, koi u{te od sedumdesettite obezbeduvaa stranska pomo{ za pove}e od pedeset zemji koi{to bea porane{ni kolonii na zemjite ~lenki na Zaednicata. Vo noemvri 1991 godina ES odlu~i da ja vklu~i uslovenosta so pravata na ~ovekot za site idni alokacii na pomo{. Taka postepeno, pra{aweto vo vrska so pravata na ~ovekot stanuva conditio sine qua non za sekoj razvoj na ekonomskite i na politi~kite odnosi so Unijata. Vo ovaa smisla, procesot na pro{iruvawe na EU e soodveten dokaz za faktot deka pra{aweto vo vrska so demokratskite institucii, pravata na ~ovekot i pravnata dr`ava vo dr`avite kandidati na EU ostanuva fundamentalen preduslov za nivno priklu~uvawe kon Unijata, {to mora da bide ispolnet na zadovoluva~ki na~in. [to se odnesuva do pra{awata vo vrska so hendikepot, pove}eto od niv se re{avaat vo ramkite na socijalnata politika, so akcent staven, pred sé, na vrabotuvaweto. Rezolucijata na Sovetot za potiknuvawe na vrabotuvaweto i socijalnata integracija na licata so hendikep od 15 juli 2003 godina (Council Resolution on promoting the employment and social integration of people with disabilities of 15 July 2003)142, “... ja promovira celosnata integracija i participacija na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe, priznavaj}i deka tie imaat ista prava kako i drugite gra|ani”. Ponatamu, vo nea izri~no e navedeno vklu~uvawe na pra{awata od oblasta na hendikepot pri izrabotkata na idnite nacionalni planovi na dr`avite-~lenki povrzani so socijalnite pra{awa i siroma{tijata, kako i posvetuvawe na
141

Na primer, socijalnata spogodba me|u Grcija i EES be{e suspendirana od 1967 do 1974 godina, {to ekonomski ja ~ine{e Grcija, vo znak na protest protiv voenata uprava. 142 Za site navedeni rezolucii, preporaki, soop{tenija i re{enija doneseni vo ramkite na Evropskata Unija vidi podetalno: http://europa.eu.int/eurlex/en/lif/reg/en_register_1640.html

113

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

posebno vnimanie na pra{awata {to se odnesuvaat na `enite so hendikep. Eden od najzna~ajnite pravni akti na Unijata e Direktivata na Sovetot 2000/78/ES za vospostavuvawe na op{ta ramka za ednakvo postapuvawe pri vrabotuvaweto i profesijata od 27 noemvri 2000 godina (Council Directive establishing a general framework for equal treatment in employment and occupation of 27 November 2000). Ovaa direktiva se povikuva na Vode~kite na~ela za vrabotuvawe od 2000 godina doneseni od strana na Evropskiot sovet vo Helsinki na 10-11 dekemvri 1999 godina (The Employment Guidelines for 2000, European Council, Helsinki on 10 and 11 December 1999), koi ja potenciraat potrebata od sozdavawe na pazar na trud koj bi ja pottiknal socijalnata integracija po pat na formulacija na koherentna politika za borba protiv diskriminacijata na grupi lu|e kako {to se licata so hendikep. Ponatamu, vo direktivata se naveduvaat i Preporakata 86/379/EES za vrabotuvaweto na licata so hendikep vo Zaednicata od 24 juli 1986 godina (Recommendation 86/379/EES on the employment of disabled people in the Community of 24 July 1986) i Rezolucijata za ednkavi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep od 17 juni 1999 godina (Resolution on equal employment opportunities for people with disabilities of 17 June 1999), koi ja afirmiraat va`nosta na posvetuvaweto vnimanie inter alia na obukata i obrazovanieto na licata so hendikep. Vo ~lenot 1 od Direktivata se naveduva celta na istata, “... vospostavuvawe na op{ta ramka za borba protiv diskriminacijata na osnov na ... hendikep, ... {to se odnesuva na vrabotuvaweto i profesijata”. ^lenot 5 posebno se odnesuva na licata so hendikep, i glasi: “so cel da se postigne soglasnost so principot na ednakvost pri postapuvaweto so licata so hendikep, potrebno e obezbeduvawe na soodvetna akomodacija: ova zna~i deka rabotodavecot treba da prezeme soodvetni merki, da im ovozmo`i na licata so hednikep pristap, u~estvo i napreduvawe vo vrabotuvaweto ili obukata, so isklu~ok, ako takvite merki bi pretstavuvale disproporcionalen tro{ok vrz rabotodavecot ...”. Zna~eweto na Direktivata e artikulirano vo ~lenot 9, odnosno, vo nego e navedeno deka dr`avite-~lenki treba da osiguraat dostapnost na sudska i/ili administrativna procedura za site lica koi {to se smetaat za o{teteni poradi neprimenuvawe na principot za ednakvo postapuvawe, duri i toga{ koga diskriminatorskata situacija e ve}e zavr{ena. Koga stanuva zbor za vrabotuvaweto na licata so hendikep, neminovno e potrebno da se spomne Zaedni~kata deklaracija

114

Sistemi na za{tita

donesena na sostanokot na Komitetot za socijalen dijalog na 19 maj 1999 godina (Joint Declaration on the employment of people with disability, at a meeting of the Social Dialogue Committee on 19 May 1999)143, vo koja se identifikuvani re{eniejata na predizvicite nametnati i na rabotodavcite i na rabotnicite vo vrska so profesionalnata integracija na licata so hendikep. Vo nea se naveduva deka, “diskriminacijata bazirana na pri~ini koi se irelevantni za vr{eweto na rabotnite zada~i e socijalno neprifatlivo i ekonomski neprikladno”. Ponatamu, se proklamira principot, pri vrabotuvaweto akcentot da se stava na kriteriumite za selekcija zasnovani na mo`nostite, a ne na hendikepot na licata, i se zalaga za ovozmo`uvawe na ednakvi mo`nosti za napredok vo karierata na licata so hendikep kako i na drugite vraboteni. Socijalnite partneri, isto taka, se zalagaat za sozdavawe na mehanizmi za ovozmo`uvawe na poddr{ka na vrabotenite koi se zdobile so hendikep ili mo`nost da go zadr`at svoeto rabotno mesto ili da se prekvalifikuvaat na drugo rabotno mesto koe }e korespondira so nivnoto iskustvo i mo`nosti. Rezolucijata na Sovetot i na prestavnicite na vladite na dr`avite-~lenki od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 20 dekemvri 1996 godina za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep- (Resolution of the Council and of the Representatives of the Governments of the Meber States meeting within the Council of 20 December 1996 on equality of opportunity for people with disabilities) i Rezolucijata na Sovetot 1999/S 186/02) od 17 juni 1999 godina za ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep- (Council Resolution (1999/ C 186/02) of 17 June 1999 on equal employment opportunities for people with disabilities), go reafirmira osnovnoto pravo na licata so hendikep- ednakov pristap kon socijalnite i ekonomskite mo`nosti. Ponatamu, vo to~kata 7 od ovaa Rezolucija se naveduvaat oblastite za koi e predvidena soodvetna pomo{, i toa, “... prilagoduvaweto na rabotnoto mesto, so tehni~ka oprema koja vklu~uva pristap kon novite informativni tehnologii; pristapnost kon rabotnoto mesto; kvalifikaciite i ve{tinite potrebni za rabota; i, pristap kon slu`bite za vrabotuvawe.” Povelbata na Zaednicata za fundamentalnite socijalni prava na rabotnicite od 9 dekemvri 1989 godina (Community Charter
143

Vidi: http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/declaration_en.htm

115

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

on the fundamental social rights of workers of 9 December 1989), vo to~kata 26 predviduva deka “... site lica so hendikep, bez razlika na potekloto i prirodata na nivniot hendikep, mora da imaat pravo na dopolnitelni konkretni merki so cel podobruvawe na socijalnata i profesionalnata integracija. Ovie merki, se odnesuvaat, pred sé, na profesionalniot trening, pristapnosta, mobilnosta, sredstvata za transport i domuvaweto”. Preporakata na Sovetot (86/379/EES) za vrabotuvawe na licata so hendikep vo Zaednicata od 24 juli 1986 godina (Council Recommendation (86/379/EEC) on the employment of disabled people in the Community of 24 July 1986), se povikuva na Rezolucijata na Sovetot za programa za socijalna akcija od 21 januari 1974 godina (Council Resolution on social action programme of 21 January 1974), Rezolucijata na Sovetot od 27 juni 1974 godina (Council Resolution of 27 June 1974) so koja se formira programa za akcija na Zaednicata za profesionalna rehabilitacija na licata so hendikep, i na Rezolucijata na Sovetot i na prestavnicite na vladite na dr`avite-~lenki od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 21 dekemvri 1981 godina za socijalnata integracija na licata so hendikep (Resolution of the Council and of the Representatives of the Governments of the Meber States meeting within the Council of 21 December 1981 on the social integration of handicapped people). So ovaa Preporaka se opfateni site aspekti {to se odnesuvaat na rabotata na licata so hendikep: sozdavaweto na rabotni mesta; specijalni vrabotuvawa; profesionalna rehabilitacija i obuka; zaposluvawe i procenuvawe; i, organizacii na rabotnicite i rabotodavcite. Evropskiot sovet, Komisijata i Sovetot na ministri usvoija razli~ni rezolucii za adekvatana politika za rehabilitacija na licata so hendikep, vo koj se povikani dr`avite- ~lenki da prevzemat preventivni akcii za eliminacijata na o{tetuvawata i hendikepot, da implementiraat celesoobrazna i koordinira~ka politika za rehabilitacija, i da ja pottiknuvaat celosnata participacija na licata so hendikep vo procesot na rehabilitacija i vo op{testveniot `ivot. Pokraj vrabotuvaweto, Unijata ima doneseno pravni akti i vo oblasta na obrazovanieto. Rezolucija na Sovetot i na ministrite za obrazovanie od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 31 maj 1990 godina {to se odnesuva na integracijata na decata i mladite so hendikep vo regularniot sistemot na obrazovanie(Resolution of the Council and the Ministers for Education meeting within the Council of 31 May 1990 concerning integration of children and young people with disabilities into ordinary systems of education), potencira

116

Sistemi na za{tita

deka, dr`avite-~lenki se soglasile da gi intenziviraat, kade {to e potrebno, svoite napori vo vrska so integriraweto ili vo potiknuvaweto na integriraweto na decata i mladite so hendikep, vo site prikladni slu~ai, vo regularniot sistemot na obrazovaie. Isto taka, se naveduva deka rabotata na specijalnite u~ili{ta i centri za decata i mladite so hendikep treba da bide komplementarno so rabotata vo regularniot sistemot na obrazovanie. Vo ovaa Rezolucija se zaklu~uva deka, neminovno e potrebna sorabotka pome|u obrazovanieto i drugite slu`bi, kako {to e zdravstvoto i socijalnite raboti, vo podgotvuvaweto i promocijata na kontinuirana integrira~ka programa za licata so hendikep. Ponatamu, Rezolucijata na Sovetot za ednakvi mo`nosti za obrazovanie i obuka za u~enicite i studentite so hendikep od 5 maj 2003 (Council Resolution on equal opportunities for pupils and students with disabilities in education and training of 5 May 2003), povikuvaj}i se na praviloto 6 od Standardnite pravila na ON previduva, “... prevzemawe na soodvetni merki za zgolemuvawe na pristapot kon do`ivotnoto u~ewe za licata so hendikep i, vo ovoj kontekst, im se dava posebno vnimanie na koristeweto so novite multimedialni tehnologii i Internet ... (e-u~ewe)”. So ovaa Rezolucija se pottiknuva razmenata na informacii i iskustva za ovie pra{awa na evropsko nivo, involviraj}i gi Evropskite organizacii i mre`i so soodvetno iskustvo vo ovaa oblast. Ponatamu, Unijata raboti i na zgolemuvawe na pristapnosta na infrastruktura i aktivnostite vo oblasta na kulturata za licata so hendikep. Za taa cel, Sovetot donese Rezolucija na 6 maj 2003 godina, koja povikuvaj}i se na praviloto 10 od Standardnite pravila na OON, gi pottiknuva dr`avite-~lenki i Komisijata vo ramkite na svoite kompetencii “... da iznao|aat na~ini za integracija na licata so hendikep vo oblastite na umetnosta i kulturata i da promoviraat ednakvost na mo`nostite vo promocijata na nivnite dela”, “zgolemuvawe na pristapot kon kulturnite nastani i izlo`bi” i “snabduvawe so informacii via modernata informati~ka tehnologija”. Rezolucijata na Sovetot od 6 fevruari 2003 godina se odnesuva na “e-Dostapnosta”, t.e. podobruvawe na pristapot za licata so hendikep vo op{testvo bazirano na znaewe- (Council Resolution of 6 February 2003 “eAccessibility”- improving the access of people with disabilities to the knowledge based society). Ovaa rezulucija e donesena povikuvaj}i se na Rezolucijata na Sovetot od 17

117

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

dekemvri 1999 godina za vrabotuvaweto i socijalnata dimenzija vo informati~koto op{testvo (Resolution of the Council and of the Representatives of the Governments of the Meber States meeting within the Council of 17 December 1999 on the employment and social dimension of the information society), “e-Evropa akcionen plan 2002” odobren od Evropskiot sovet vo Feira od 19-20 juni 2000 godina (“eEurope 2002 Action Plan”- Feira European Council of 19 and 20 June 2000) za u~estvo na site vo ekonomijata bazirano na znaewe, Rezolucijata na Sovetot za “e-inkluzija”- istra`uvawe na mo`nostite na informati~koto op{testvo za socijalna inkluzija (Council Resolution on “e-Inclusion”- exploiting the opportunities of the Information Society for social inclusion), i Rezolucijata na Sovetot za pristapnost na javnite web-strani i nivnata sodr`ina od 20 mart 2002 (Council Resolution on the accessibility of public web sites and their content of 20 March 2002). Ovaa rezolucija predviduva prezemawe na merki vo oblasta na: “... 1. standardnite tehni~ki instrumenti; 2. pottiknuva~kite instrumenti i/ili pravnite merki; i, 3. obrazovnite i informativnite instrumenti”. Soop{tenieto na Komisjata od 10 maj 2000 so naslov “Kon oslobodena od pre~ki Evropa za licata so hendikep” (Commission communication “Towards a barrier-free Europe for people with disability”, 10 May 2000), go artikulira pra{aweto za razvojot na integrativna strategija za razre{uvawe na socijalnite i fizi~kite pre~ki koi go onevozmo`uvaat pristapot za licata so hendikep. Za istoto pra{awe, Evropskiot parlament ima usvoeno sli~na rezolucija. Pottiknata od Rezolucijata donesena na Evropskata konferencija na ministrite za transport od 22 april 1997 godina, koja go pottiknuva reciprocitetnoto priznavawe na kartite za parkirawa na licata so hendikep (European Conference of Ministers of transport Resolution of 22 April 1997), i imaj}i predvide deka treba da im seovozmo`i na licata so hednikep da parkiraat najblisku do svojata destinacija, Sovetot donese Preporaka (98/376/ES) za karta za parkirawe za licata so hendikep na 4 juni 1998 godina (Council Recommendation (98/376/EC) on a parking card for people with disabilities of 4 June 1998). Vo aneksot na ovaa Preporaka mo`e da se najdat proviziite koi vo detal go objasnuvaat modelot na kartata za parkirawe na Zaednicata za licata so hendikep. Druga zna~ajna rezolucija bila usvoena od Evropskiot parlament vo april 1993 godina, pottiknata od zgolemuvaweto na nasilstvoto protiv licata so hendikep (Official Journal of the EC No. C 150/270).

118

Sistemi na za{tita

Unijata, isto taka, ima postignato dosta na poleto na zabranata na diskriminacijata na licata so hendikep. Vo ~len 13 od Dogovorot od Amsterdam se naveduva deka, “... vo soglasnost so drugite odredbi na ovoj dogovor i vo ramkite na svoite ovlastuvawa delegirani od strana na Zaednicata, Sovetot ednoglasno, postapuvaj}i po predlog od Komisijata i po konsultiraweto so Evropskiot parlament, mo`e da prezeme soodvetni merki za borba protiv diskriminacijata zasnovana na pol, rasa ili nacionalno poteklo, jazik, religija ili veruvawe, hendikep, starosna ili seksualna orientacija.” Antidiskriminira~kata klauzula e artikulirana vo ~lenot 21 paragraf 1 od Povelbata na Evropskata unija za osnovnite prava, formalno usvoena na Samitot na EU vo Nica144, koj glasi, “... sekoja diskriminacija zasnovana na pol, rasa boja na ko`ata, nacionalno ili socijalno poteklo, genetski karakteristiki, jazik, religija ili veruvawe, politi~ko ili koe i da e mislewe, pripadnik na nacionalno malcinstvo, materijalna polo`ba, poteklo spored ra|awe, hendikep, starosna ili seksualna orientacija }e bide zabraneta.” Progresivnosta na Unijata, {to se odnesuva do pravata na licata so hendikep, se odnesuva do izri~nata navedenost na hendikepot kako eden od osnovite na koi mo`e da se zasnova diskriminacijata (vidi pogore citiranite: ~len 21 od Povelaba i ~len 13 od Dogovorot od Amsterdam). Ponatamu, se pravi u{te eden is~ekor so vodeduvawe na ~lenot 26 od Povelbata na Evropskata unija za osnovnite prava, koj predviduva deka “Unijata go prepoznava i po~ituva pravoto na licata so hendikep da gi u`ivaat merkite dizajnirani so cel obezbeduvawe na samostoen `ivot, socijalna i stanbena integracija i u~estvo vo `ivotot na zaednicata”. Vo pogled na opfatot na garantiranite prava so Povelbata, samata Povelba veli deka priznatite prava koi se zasnovaat
144 Povelbata be{e usvoena vo kontekst na usvojuvaweto na Dogovorot na EU (na 7-9 dekemvri 2000, Nica), {to be{e potpi{an na 26 fevruari 2001-ta godina. Usvojuvaweto na Povelbata ja ozna~uva definitivnata promena vo Zaednicata, preseluvaj}i se od su{tinski ekonomskata osnova na nejzinoto poteklo vo pravec na nejzino etablirawe kako celosna politi~ka Unija. Povelbata e najsilen izraz na nedelivosta na pravata, zatoa {to taa prestanuva so dosega{nata distinkcija {to e napravena vo evropskite i vo me|unarodnite dokumenti me|u gra|anskite i politi~kite prava od edna strana, i ekonomskite, socijalnite i kulturnite od druga, nabrojuvaj}i gi site prava okolu nekolku glavni principi: ~ove~kiot dignitet, osnovnite slobodi, ednakvosta, solidarnosta, dr`avjanstvoto (t.e. prava na gra|aninot) i pravdata.

119

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

vrz dogovorite na Zaednicata ili, pak, vrz Dogovorot na Evropskata unija, }e se ostvaruvaat spored uslovite i vo ramkite na limitite definirani so tie dogovori, a vo odnos na zna~eweto i dosegot na onie nejzini prava, koi korespondiraat so zagarantiranite prava so EK^P. Povelbata izri~no veli deka tie }e bidat sosema isti kako onie {to se utvrdeni so EK^P, no toa ne ja spre~uva Unijata da go obezbedi ona pravo koe{to obezbeduva pogolema za{tita (~len 52 na Povelbata). Istovremeno, Povelbata ne mo`e da se tolkuva kako ograni~uva~ka za ve}e postoe~kite priznati prava vo EU, nitu pak za onie {to se ve}e priznati so me|unarodnoto pravo i me|unarodnite dogovori (vklu~uvaj}i ja tuka i EK^P), kade {to kako dogovorna strana se pojavuvaat Unijata, Zaednicata ili site dr`avi-~lenki, a istoto va`i i vo pogled na pravata utvrdeni so ustavite na dr`avite-~lenki na Unijata (~len 53 na Povelbata). Pokraj gorenavedenite ~lenovi od Dogovorot od Amsterdam i Povelbata za osnovnite prava, i instituciite na Evropskata unija, posebno Sovetot na ministri i Evropskiot parlament, imaat doneseno nekolku preporaki, rezolucii i re{enija koi se odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata na licata so hendikep vo razli~ni oblasti, kako {to se obrazovanieto, vrabotuvaweto i pristap kon informati~kite tehnologii. Edna od niv e Re{enieto na Sovetot 2000/750/ES za vospostavuvawe na programa za akcija na Zaednicata vo borbata protiv diskriminacijata (2001-2006) od 27 noemvri 2000 (Council Decision 2000/750/EC establishing a Community action programme to combat discrimination (2001 to 2006) of 27 November 2000), vo koja se naveduva deka “… razli~nite formi na diskriminacija ne mo`at da bidat rangirani: site se podednakvo nepodnoslivi”. So nego se formira Komitet (~len 6), koj }e bide informiran od strana na Komisijata za drugite akcioni programi na Zaednicata koi bi mo`ele da pomognat vo borbata protiv diskriminacijata. Vo aneksot kon ova re{enie, navedeni se oblastite vo koi se primenuva programata, i toa: javnata administracija, mediumite, transportot, domuvaweto, kulturata, sportot i rekreacijata ...”. Pozna~ajni rezolucii doneseni od strana na Evropskiot parlament se slednive: - Rezolucija za pravata na licata so hendikep- (Resolution on the rights of Disabled People); - Rezolucija za ~ovekovite prava na licata so hendikep(Resolution on the human rights of disabled people).

120

Sistemi na za{tita

Po predlog na Komisijata i po dadenoto mislewe od strana na Evropskiot parlament, Ekonomskiot i socijalniot komitet, i, Komitetot na regioni, Sovetot donese Re{enie (2001/903/ES) od 3-ti dekemvri 2001 godina145 za vospostavuvawe na 2003 za Evropska godina na licata so hendikep (~len 1). Celite na Evropska godina na licata so hendikep se navedeni vo ~lenot 2, od niv posebno se potencira “... podignuvaweto na svesta za pravata na za{tita od diskriminacija na licata so hendikep i u`ivawe vo celost na nivnite prava (a); ... podignuvaweto na svesta za heterogenosta na licata so hendikep i za razli~nite vidovi na hendikep (|); ... podignuvaweto na svesta za pove}estranata diskriminacija so koja se sudiraat licata so hendikep (e)”. ^lenot 5 predviduva deka, “... sekoja dr`ava-~lenka e odgovorna za koordinacijata i implementacijata na merkite propi{ani so ova re{enie (~lenot 3) na nacionalno nivo”. Vo ramkite na Evropskata unija soglasno so Standardnite pravila na OON, Komisijata izrabotila i usvoila Strategija za henidkep na EU (The European Union Disability Strategy)146, koja podocna bila implementirana vo Rezolucija na Sovetot na ministri od 20 dekemvri 1996 godina. Reflektiraj}i ja idejata artikulirana vo Standardnite pravila na OON, ovaa strategija ja potencira potrebata od nov pristap, koj se fokusira na identifikacijata i ostranuvaweto na razli~nite pre~ki koi go onevozmo`uvaat ostvaruvaweto na ednakvite mo`nosti i celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo site aspekti od socijalniot `ivot. Strategijata se bazira na slednive tri zada~i: zacrvrstuvawe na sorabotkata kako pome|u dr`avite-~lenki taka i pome|u Unijata i nejzinite dr`avi- ~lenki; zgolemuvawe na u~estvoto na licata so hendikep; i, artikulacijata na hendikepot vo glavni politi~ki i ekonomski tekovi na Unijata. Komisijata se zalaga za razmena na “dobrite iskustva”, podobruvawe na sobiraweto i koristeweto na komparativnite informacii za pra{awata na hendikepot i identifikacija na efektivnite politi~ki re{enija, vo ostvaruvaweto na prvata gorenavedena zada~a. Za taa cel, Komisijata ja formirala Grupata na visoki prestavnici za hendikep na dr`avite-~lenki (High Level
145

Vidi podetalno: Council Decision (2001/903/EC) on the European Year of People with Disability 2003 of 3 December 2001. 146 Vidi podetalno: http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.htm

121

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Group of Member States’ Representatives on Disability), koja gi razgleduva politikite i prioritetite na vladite {to se odnesuvaat na licata so hendikep, doa|a do informacii i vr{i sovetuvawe za metodite na izvestuvawe za generalnata situacija na hendikepot vo Evropa, vo idnina. Ovaa Grupa posvetuva posebno vnimanie na implementacijata vo dr`avite-~lenki na Rezolucija na Sovetot i na pretstavnicite na vladite na dr`avite-~lenki od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 20 dekemvri 1996 godina za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep. Site strategiski razmisluvawa za promeni vo op{testvoto treba da go inkorporiraat iskustvoto na licata so hendikep. Od tie pri~ini, imaj}i ja predvid vtorata zada~a na Strategijata, zgolemuvawe na u~estvoto na licata so hendikep, EU prezema ~ekori so koi na organizaciite na hendikepiranite lica im se ovozmo`uva pogolem pristap kon informacii i pogolem prostor vo koristeweto so sredstvata od fondovite na EU. Isto taka, Unijata go pomaga Evropskiot forum za hendikep (European Disability Forum), koj gi obedinuva organizaciite na lica so hendikep od site dr`avi-~lenki koi gi pretstavuvaat mnozinstvoto od interesite na ovie lica vo EU. Vo realiziraweto na tretata zada~a, Komisijata e posvetena na revidiraweto na svoite socio-ekonomski politiki, programi i proekti so cel da sogleda na koj na~in se tretirani potrebite i pravata na licata so hendikep, kako i da izraboti sostaven del na nivnite socio-ekonomski politiki, programi i proekti koi }e se odnesuvaat na hendikepot. Za ostvaruvawe na ovaa cel, Komisijata prezela ~ekori vo zajaknuvaweto na svojata vnatre{na organizacija i vo vklu~uvaweto na site relevantni direktorati vo edna Me|uservisna grupa za hendikep (Inter Service Disability Group). Celta na postoeweto na ovaa grupa e podignuvawe na svesta za pra{awata na hendikepot i pottiknuvawe na pogolema me|u-sektorska sorabotka vo ramkite na samata Komisijata za gorenavedenite pra{awa.

2. Severna i Ju`na Amerika
So Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dr`avi (Charter of the Organisation of American States), formirana e Organizacijata na amerikanskite dr`avi (Organisation of American StatesOAS), ~ii statutarni celi i principi opfa}aat “zacvrstuvawe na mirot i bezbednosta, mirno razre{uvawe na sporovite, prezemawe

122

Sistemi na za{tita

na kolektivni merki vo slu~aj na agresija i promocija na ekonomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj”. Isto taka, gi proklamira osnovnite prava na individuata bez distinkcija vrz osnov na rasa, neacionalnost, veroispoved ili pol. Tokmu vo ramkite na Organizacijata na amerikanskite dr`avi formirana e Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot i vo nejzini ramki elaborirani se Amerikanska deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina i Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot od 1969 godina. Vo Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dr`avi ne postoi referenca {to se odnesuva na pravata na licata so hendikep, me|utoa, nekoi ~lenovi koi se odnesuvaat na pravata na site ~ove~ki su{testva se dosta va`ni i za pravata na licata so hendikep. Spored ~lenot 2, “Organizacijata na amerikanskite dr`avi so cel da gi implementira principite na koi se bazira i da gi ispolni regionalnite obvrski spored Povelbata na OON, gi proklamira slednive esencijalni celi: ... (|) promocija na ekonomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj preku kooperativni akcii”. Ponatamu, ~lenot 31 predviduva deka “... za da go zabrzaat svojot ekonomski i socijalen razvoj, dr`avite-~lenki se soglasile da gi posvetat site svoi napori vo ostvaruvaweto na slednive osnovni celi: ... (e) fer nadomestok, mo`nosti za vrabotuvawe i prifatlivi uslovi za rabota za site podednakvo; (`) celosno namaluvawe na nepismenosta i pro{iruvawe na mo`nostite za obrazovanie za site podednakvo; (z) za{tita na ~ove~kite potencijali preku primena na modernata medicinska nauka; (i) soodvetno domuvawe za site delovi od populacijata; (j) urbani uslovi koi ovozmo`uvaat pogolemi mo`nost za zdrav i produktiven `ivot”.

2.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo Severna i Ju`na Amerika A) Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na ~ovekot, 1948 godina Dva ~lena od Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na ~ovekot od 1948 godina (American Declaration on the Rights

123

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

and Duties of Man), koi se odnesuvaat na pravata na site ~ove~ki su{testva se va`ni i za pravata na licata so hendikep. ^lenot 1 glasi: “sekoe ~ove~ko su{testvo ima pravo na `ivot, sloboda i sigurnost”. Ponatamu, ~lenot 2 predviduva deka “site lu|e se ednakvi pred zakonot i imaat prava i dol`nosti predvideni so ovaa Deklaracija bez razlika na rasata, polot, jazikot, veroispovedta ili nekoj drug osnov”. Dva drugi ~lena od Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na ~ovekot se, isto taka, relevantni. ^lenot XI predviduva deka “sekoj ima pravo na za{tita na svoeto zdravje preku sanitarni i socijalni merki povrzani so hrana, obleka, domuvawe i medicinska za{tita, vo ramkite dozvoleni so javnite i op{testvenite resursi”. Vo prodol`enie, vo ~lenot XVI se predviduva pravoto na sekoj da u`iva za{tita od strana na dr`avata od posledicite na “... nevrabotenosta, starosta ili hendikepot koi nastanuvaat od pri~ini koi se nadvor od negova kontrola i toj e nesposoben, fizi~ki ili mentalno, da zarabotuva za `ivot”. B) Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot, 1969 godina Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot od 1969 godina (The Inter American Convention on Human Rights) izri~no ne gi spomnuva pravata na licata so hendikep. Me|utoa, vo nea se vklu~eni op{tite garancii na pravata na ~ovekot koi spored ~lenot 27 (2) “ja zabranuvaat suspenzijata na garanciite za apsolutno za{titenite prava na ~ovekot (ne-derogira~kite), me|u koi e vklu~eno pravoto na `ivot (~len 4 (1))”. ^lenot 18 od Fakultativniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava (Protokolot od San Salvador) specifi~no se odnesuva na pravata na licata so hendikep. Vo nego se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo na posebno vnimanie koe bi im pomognalo da go dostignat najgolemiot razvoj na svojata li~nost. Vo soglasnost so ~lenot 18, dr`avite-~lenki se soglasile da izgotvat programi so cel da im pomognat na licata so hendikep vo iznao|aweto na resursi koi bi im pomognale vo dostignuvaweto na razvojot na nivnata li~nost. Vo prodol`enie, dr`avite-~lenki se soglasile i da obezbedat specijalna obuka za semejstvata na licata so hendikep.

124

Sistemi na za{tita

V) Interamerikanska konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na licata so hendikep Interamerikanskata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na licata so hendikep (Inter-American Convention on the Elimination of all forms of Discrimination against Persons with Disabilities), be{e usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Organizacijata na amerikanskite dr`avi vo 1999 godina i vleze vo sila vo 2001 godina. Konvencijata se sostoi od ~etiri dela, i toa: 1. celite {to se odnesuvaat na za{titata i eliminacija na diskriminacijata i integracijata na licata so hendikep vo op{testvoto; 2. obvrskite na dr`avite-~lenki; 3. definnicii za diskriminacijata i hendikepot; i, 4. mehanizmi za implementacija. 2.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo Severna i Ju`na Amerika Interamerikanskiot re`im na za{tita na pravata na ~ovekot se sostoi od dva dela, Interamerikanski sud za pravata na ~ovekot i Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot. A) Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot Vistinskoto srce na re`imot e sedum~lenata Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot (IACHR). Osnovana e vo 1959 godina kako del od Organizacijata na amerikanskite dr`avi, mandatot na Interamerikanskata komisija se zasnovuva vrz Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dr`avi, a ne vrz poseben dogovor za pravata na ~ovekot (iako postoi Amerikanska deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina i Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot od 1969 godina). Kako {to e slu~ajot so Komisijata za pravata na ~ovekot pri ON, site zemji koi{to se ~lenki na organizacijata mo`at vo princip da stanat predmet na razgleduvawe. Spored ~lenot 41 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, ovlastuvawata na Komisjata opfa}aat: promovirawe i razvivawe na svesta za pravata na ~ovekot, izgotvuvawe na preporaki za vladite na dr`avite-~lenki, podgotvuvawe studii i izve{tai, razgleduvawe na indivi-

125

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

dualni peticii i sproveduvawe na istragi na samoto mesto niz zapadnata hemisfera. Vo 1965 godina, Komisijata bila izri~no ovlastena za razgleduvawe na poplaki ili peticii za individualni slu~ai na povredi na pravata na ~ovekot. Do 1997 godina, Komisijata imala dobieno iljadnici slu~ai od koi, do denes, bile razgledani ili momentalno se razgleduvaat 12.000 slu~ai. Me|utoa, individualnite peticii regulirani so Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot od 1969 godina (~len 44-51) ne se centralni vo rabotata na Komisijata. Iako taa godi{no dobiva nekolku stotici poplaki i izvestuvawa, i e ovlastena da iznao|a informacii za istite, nejzinite odluki retko se implementiraat. Isto taka, iako so ~lenot 44 e dozvoleno “sekoe lice ili grupa na lica ili nevladina organizacija ... da podnese peticija do Komisijata”, sepak Komisijata “... ne mo`e da prifati peticija protiv niedna dr`ava-~lenka koja nema podneseno deklaracija (so koja ja prifa}a nadle`nosta na Komisjata da dobiva i razgleduva individualni peticii protiv istata dr`ava-~lenka)” (~len 45 (2)). Imaj}i predvid deka, pove}eto dr`avi na amerikanskiot kontinent bea vodeni od diktatorski vladi, ne iznenaduva faktot {to naodite na Komisijata za individualnite slu~ai obi~no se ignoriraat. Soo~ena so sistematski povredi, najgolemoto vlijanie na Interamerikanskata komisija se vr{i preku studiite i izve{taite147 za situaciite so pravata na ~ovekot vo nad dvaeset zemji na amerikanskiot kontinent. Izve{taite na Komisijata, koi obi~no se povikuvaat na individualnite slu~ai i poseti na samoto mesto so cel da se dokumentiraat povredite, ~esto se va`en del na me|unarodnite napori da se objavat povredite148. B) Interamerikanski sud za pravata na ~ovekot Vtoriot del od Interamerikanskiot re`im na za{tita na pravata na ~ovekot e Interamerikanskiot sud za pravata na ~ovekot. Devetata Me|unarodna konferencija na amerikanskite
Principot izvle~en od slu~ajot Velasquez-Rodriguez im nalo`uva na vladite na dr`avite- ~lenki pozitivna pravna obvrska da gi istra`uvaat, progonuvaat i kaznuvaat licata koi vr{at povredi na pravata na ~ovekot (vklu~uvaj}i gi i licata koi ne se dr`avni slu`benici) vo ramkite na svojot nacionalen sudski sistem. 148 Vidi podetalno za jakite i slabite strani na ovoj proces koi se ilustrirani so reakcijata na Interamerikanskata komisija na voenata diktatura vo ^ile vo: Jack Donnelly, International Human Rights, Westview Press, 1998, str.71-73.
147

126

Sistemi na za{tita

dr`avi odr`ana vo Bogota, vo svojata Rezolucija XXXI so naslov “Interamerikanskiot sud za pravata na ~ovekot”, smeta deka za{titata na ovie prava “... treba da bide garantirana od strana na sudski organ, zatoa {to niedno pravo ne e izvorno obezbedeno sé dodeka ne e za{titeno od nadle`en sud” i “... koga stanuva zbor za me|unarodno priznati prava efektivnata sudska za{tita treba da proizleguva od me|unaroden organ”. Generalnoto sobranie na Organizacijata na amerikanskite dr`avi vo 1979 godina go odobri Statutot na Sudot so Rezolucijata 448. ^lenot 1 od istiot, go definira Sudot kako, “avtonomna sudska institucija ~ija cel e primena i tolkuvawe na Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot”. So poglavjeto VIII od Amerikanskata konvencija (~len 52-69) e regulirana rabotata na Interamerikanskiot sud za pravata na ~ovekot, koj zasedava vo San Hoze, Kostarika. Spored ~len 61, samo dr`avite-~lenki i Komisijata imaat pravo da podnesuvaat slu~ai za razgleduvawe pred Sudot, a toj mo`e da gi rezgleduva slu~aite i da presudi pravi~en nadomestok ili, vo ekstremni slu~ai, privremeni merki vo odnos na stranite {to ja priznavaat negovata jurisdikcija. Me|utoa, otkako po~na so svojata rabota vo 1980 godina, Sudot ima re{eno samo mal broj na slu~ai.

3. Afrika, Azija i Bliskiot Istok
Pokraj, evropskiot i amerikanskiot regionalen sistem na za{tita na pravata na ~ovekot, postoi i tret, vo ramkite na Organizacijata na afrikanskoto edinstvo (Organization of African Unity- OAU) koj e osnovan so Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot od 1981 godina (African [Banjul] Charter on Human and Peoples' Rights, adopted 27 June 1981)149 ili Banxulskata povelba, kako {to ~esto se narekuva spored mestoto na nejzinoto prifa}awe (Banxul, Gambija). Banxulskata povelba osobeno gi naglasuva kolektivnite ili narodnite prava i individualnite obvrski. Me|unarodnite dogovori na pravata na ~ovekot im go priznavaat pravoto na narodite na samoopredeluvawe. Me|utoa, Banxulskata povelba gi dodava pravata na razvoj i mir. Narodnite prava se koncentriraat na kolektivnata dimenzija na pravata na ~ovekot i na vrskata me|u kolektivnite dobra na mirot i razvojot i na potradicionalnite individualni ~ovekovi prava.
149

Vidi podetalno: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm

127

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Afrikanskata povelba strada od {tetni nedostatoci, kako {to se ekstenzivnite “povlekuva~ki” klauzuli. Na primer, ~len 6 go priznava pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, no ponatamu veli, “nikomu ne mo`e da mu bide odzemena slobodata osven poradi pri~ini i uslovi prethodno izneseni vo zakonite”. Bidej}i ne postojat restrikcii na takvite pri~ini i uslovi, ova im ovozmo`uva na dr`avite celosna sloboda samo dokolku se potrudat da donesat zakoni koi{to }e gi suspendiraat ili ukinat ovie prava150. Kone~no, merkite za implementacija na Banxulskata povelba se neobi~no slabi. Edinaeset~lenata Afrikanska komisija za pravata na ~ovekot i narodot osnovana vo ramkite na Organizacijata na afrikanskoto edinstvo (~len 30), pokraj razgleduvaweto izve{tai, vo ramkite na svoite kompetencii mo`e da razgleduva i poplaki. Me|utoa, mo`e da bidat diskutirani samo situacii, a ne individualni slu~ai. A, za da se izvr{i prodlabo~ena studija na situacijata, potrebna e dozvola od Sobranieto na {efovite na dr`avite i vladite na Organizacijata na afrikanskoto edinstvo. Ovaa procedura (~len 46-59) e mnogu pove}e ispolitizirana od site drugi multilateralni proceduri. Kako i da e, se ~ini deka Afrikanskata komisija í prio|a na svojata rabota so serioznost i energija. Taa ne samo {to dozvoli, tuku i ohrabruva{e u~estvo na nevladinite organizacii. Imaj}i predvid deka afrikanskite gra|anski op{testva obi~no se slabi i deka postoi nedostig na tradicija na nezavisni nevladinite organizacii za pravata na ~ovekot, ova mo`e da se poka`e kako zna~aen pridones. Kakva i da e krajnata sudbina na afrikanskiot regionalen re`im za pravata na ~ovekot, toj sepak e mnogu ponaprednat od onie vo arapskiot svet, vo Azija i na Pacifikot. Azija i Pacifikot so~inuvaat edna golema i raznolika oblast koja{to ne pretstavuva region nitu vo op{testvena nitu vo politi~ka slisla. I od tie pri~ini, nedostigot na regionalen re`im za pravata na ~ovekot ne iznenaduva. Me|utoa, relativno niskoto nivo na aziski ratifikacii na me|unarodnite dogovori za pravata na ~ovekot (najnizok procent od koj bilo drug geografski region) sugerira deka ne se samo goleminata i raznolikosta tie {to gi popre~uvaat subregionalnite re`imi za pravata na ~ovekot vo Azija. Me|unarodnite nevladini organizacii se dvi`e~Vidi podetalno: Jack Donnelly, International Human Rights, Westview Press, 1998, str.75.
150

128

Sistemi na za{tita

kata sila na inicijativata za pravata na ~ovekot vo Azija, pa duri i vo ekstremno represivnite zemji, kade {to Human Rights Watch Asia vredno rabotat za da ne se ignoriraat povredite na pravata na ~ovekot od strana na me|unarodnata zaednica. Permanentnata Arapska komisija za pravata na ~ovekot, vospostavena od strana na Arapskata liga vo 1968 godina, be{e vidlivo neaktivna, osven nekoi povremeni napori da se publikuvaat povredite na ~ovekovite prava vo teritoriite okupirani od strana na Izrael. Ne postojat duri ni avtoritativni regionalni normi. Na Bliskiot Istok, isto taka, inicijativite na nevladinite organizacii se obiduvaat da kompenziraat za otsustvoto na funkcionalen regionalen re`im. Na primer, Arapskata organizacija za ~ovekovi prava (Arab Organization for Human RightsAOHR)151, osnovana vo 1983 godina, izdava godi{ni izve{tai za sostojbite na ~ovekovite prava vo zemjite od arapskiot svet. Vo 1989 godina, preku zaedni~ka inicijativa na Arapskata unija na pravnici, AOHR i Tuniskata liga za ~ovekovi prava so poddr{ka od Centarot za pravata na ~ovekot pri OON, be{e vospostaven Arapskiot institut za pravata na ~ovekot so sedi{te vo Tunis, ~ija namena be{e da obezbeduva informacii za sostojbite so pravata na ~ovekot i obuka za vladin i nevladin kadar podednakvo. Isto taka, ima{e napori od strana na poedinci muslimani i nevladini organizacii da se formuliraat islamski normi za pravata na ~ovekot.

151

Vidi podetalno: http://www.aohr.org

129

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

130

Sistemi na za{tita

Vo multikulturno op{testvo sekoj gra|anin posakuva “ednakvost”, no ne i “uniformnost”.

- Albert V. Dajsi

131

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

132

Individualni prava i slobodi

DEL TRETI

INDIVIDUALNI PRAVA I SLOBODI Voved
Voved
Postojat brojni teoretski raspravi za toa kako se definirani ~ove~kite su{testva i {to vsu{nost “le`i” vo su{tinata na pravata na ~ovekot. Univerzalistite i kulturnite relativisti imaat razli~ni mislewa za ova pra{awa i se sudiraat na terenot na pravata na ~ovekot. Me|utoa, jasno vidlivo e deka po~ituvaweto na ~ove~kite su{testva ne povlekuva samo po sebe po~ituvawe i na nivnata kultura, zatoa {to vtorava podocna mo`e da poka`e nepo~ituvawe na ~ove~kite su{testva. Vo pokrenuvaweto na koe bilo pra{awe, ramkata na koja treba da se potpirame se standardite vo sistemot na me|unarodnite prava na ~ovekot, pove}e otkolku kulturnite normi na mnozinstvoto. Samo na toj na~in se dvi`ime vo vistinska nasoka, zatoa {to vo sprotivno bi do{lo do pojava na kulturna hegemonija vo ramkite na granicite na dr`avata i imperijalizam nadvor od granicite na dr`avata. Me|utoa, do ovaa cel treba da se dojde imaj}i ja vo predvid za{titata na pravata na ~ovekot od edna strana, no i so doza na senzitivnost i po~it za identitetot i dignitetot na site ~ove~ki su{testva nasekade, od druga strana. Imaj}i go vo predvid planot za “Grand Design” na profesorot Maks Sorensen (Prof. Max Sørensen), i znaej}i deka rabotata na podobruvaweto na situacijata so pravata na ~ovekot vo svetot

133

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

nikoga{ nema da zavr{i, treba da napomeneme deka, ponekoga{, za da vidime kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme. Od tie pri~ini, vo ovoj del zna~itelno mesto im se otstapuva tokmu na individualnite prava i slobodi na ~ovekot, odnosno tretiot del, koj e podelen na dve poglavja. Poglavjeto VI, se odnesuva na individualnite gra|anski i politi~ki prava i slobodi koi se od poseben interes za licata so hendikep, dodeka Poglavjeto VII, e posveteno na individualnite ekonomski, socijalni i kulturni prava i slobodi koi se, isto taka, od poseben interes za licata so hendikep.

134

Individualni prava i slobodi

Poglavje VI Gra|anski i politi~ki prava i slobodi
1. Pravo na sloboda i bezbednost Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj dr`aven sistem koj tvrdi deka go po~ituva vladeeweto na pravoto. Vo Magna Carta Libertatum od 1215 godina, vo slavnoto poglavje 39 se proklamira deka “nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ili zatvoren ... osven so zakonska presuda od strana na negovite gospodari ili spored zakonot na zemjata” (Nullus liber homo capiatur, vel imprisonetur, … nisi per legale judicium parium suorum vel per legem terrae). Pravoto na “`ivot, sloboda i sigurnost” na sekoj predvideno e so ~lenot 3 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, kade {to so ~lenot 9 se zabranuva “proizvolnoto apsewe, pritvor ili progonuvawe”. Ovie ~lenovi se od golema va`nost za licata so hendikep koi se subjekt na nezakonsko pritvorawe. Dopolnitelno, so ~lenovite 9 i 10 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se sozdava osnovata za pravoto na sloboda i za{tita od proizvolno li{uvawe od sloboda “... osven od pri~ina i soglasno so postapkata {to e predvidena so zakon”. ^lenot 9 od Konvencijata za pravata na deteto zabranuva odvojuvawe na deteto od negovite roditeli, osven koga toa e neophodno i vo najdobar interes za deteto152. Se smeta deka i deteto so hendikep ne treba da bide odvoeno od svoite roditeli so cel da posetuva specijalizirana ustanova ako toe ne e apsolutno potrebno. Vo ~lenot 20 se naveduva deka semejnoto opkru`uvawe e najdobrata ramka za slobodata i bezbednosta, kako za licata so hendikep taka i za ostanatite.
152

Takvata odluka mo`e da bide neophodna vo opredelen slu~aj, kako na primer maltretirawe ili zanemaruvawe na deteto od strana na roditelite ili ako roditelite `iveat odvoeno pa mora da se donese odluka za mestoto na domuvawe na deteto. Vidi podetalno: ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998, str.125.

135

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

^lenot 4 od Deklaracijata za pravata na mentalno hendikepiranite lu|e predviduva obvrska da se obezbedi normalen semeen `ivot na mentalno hendikepiranite lica, i tie da mo`at da ostanat vo ramkite na svoite semejstva. Vo ~lenot 9 od istata se predviduva pravoto na `ivot vo ramkite na svoeto semejstvo, “... osven vo slu~ai na lica so hendikep so posebni zdravstveni potrebi”. Na regionalno nivo, pravoto na sloboda i bezbednost e artikulirano vo ~lenot 5 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi. Spored ~len 5 (1) (d), “... sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakon vo dolu navedenite slu~ai: ... d) ako se raboti za pritvor na ... mentalno oboleni lica ...”. Principite primeneti vo slu~aevite Van Drugenbrek153, Viks154, Tin, Vilson i Ganel155, se relevantni i za postapuvaweto so du{evno bolni lica koi se ~uvstvitelni na rizikot da bidat li{eni od nivnata sloboda na podolgi vremenski periodi. Principot na “zakonskoto zatvorawe na du{evno bolnite lica” e razraboten vo slu~ajot Vinterverp v. Holandija156, kade {to gospodinot Vinterverp bil prisilno zatvoren vo tekot na eden podolg period me|u 1968 i 1978 godina, prvobitno po barawe na negovata sopruga vrz osnova na Zakonot za du{evno bolni lica od 1884 godina. Vo svojata presuda vo ovoj slu~aj, Sudot vo Strazbur nevede tri minimalni uslovi koi treba da bidat ispolneti za da ima “zakonsko zatvorawe na du{evno bolno lice” spored ~lenot 5 (1) (d): osven vo itni slu~ai, za odnosniot poedinec mora sigurno da se doka`e deka e du{evno bolen, odnosno, mora da se utvrdi vistinska du{evna bolest pred nadle`en organ na vlasta, vrz osnova na objektivna medicinska ekspertiza; du{evnata bolest mora da bide od takov vid ili stepen koj }e opravduva prisilno zatvorawe; va`nosta na prodol`eniot zatvor, isto taka, zavisi od upornosta na takvoto zaboluvawe. Dopolni-

136

Vidi podetalno: Van Drugenbrek v. Belgija, presuda od 24 juni 1982 godina (Br. 50), 4 Izve{taj 443. 154 Vidi podetalno: Viks v. Velika Britanija, presuda od 2 mart 1987 godina (Br. 114), 10 Izve{taj 293. 155 Vidi podetalno: Tin, Vilson i Ganel v. Velika Britanija, presuda od 25 oktomvri 1990 godina (Br. 190), 13 Izve{taj 666. 156 Vidi podetalno: Vinterverp v. Holandija, presuda od 24 oktomvri 1979 godina (Br. 33), 2 Izve{taj 387.

153

Individualni prava i slobodi

telno, spored istiot ~len, se povedeni i slu~aevite X v. Velika Britanija157 i Xonson v. Velika Britanija158. Ponatamu, istoto pravo e osnovata na ~lenot 7 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot i ~lenot 6 od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot. Kako {to ve}e navedovme pogore159, ~lenot 6 od Afrikanskata povelba go priznava pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, no ponatamu veli, “... nikomu ne mo`e da mu bide odzemena slobodata osven poradi pri~ini i uslovi prethodno izneseni vo zakonite”. Bidej}i ne postojat restrikcii na takvite pri~ini i uslovi, ova im ovozmo`uva na dr`avite celosna sloboda samo dokolku se potrudat da donesat zakoni koi{to }e gi suspendiraat ili ukinat ovie prava. 2. Zabrana na ma~ewe Idejata deka dr`avata mo`e da ja zloupotrebi svojata vlast so primenuvawe na neopravdano nanesuvawe bolka e mnogu stara. Nanesenite povredi pri namernoto kaznuvawe i drugite sli~ni postapuvawa se edna od pri~inite za hendikepot. Ova postapuvawe spa|a vo onoj vid na praktiki koi se identifikuvani kako seriozno naru{uvawe na me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i gi i pravata na ~ovekot. Slednive praktiki spa|aat vo seriozni naru{uvawa na pravata na ~ovekot, i toa: amputacijata kako vid na kazna, institucionalna zloupotreba, nasilna sterilizacija, kastracija ili obre`uvawe kaj `enata160, i oslepuvawe na pritvorenite lica. Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne mo`e da go opravda ovoj vid na postapuvawa. Tie se sprotivni na osnovnite prava na ~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo
Vidi podetalno: X v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1981 godina (Br. 46), 4 Izve{taj 188. 158 Vidi podetalno: Xonson v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1997 godina, Izve{tai, 1997-VII 2391, 27 Izve{taj 296. 159 Vidi pogore: Poglavje V- Regionalni sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot (Afrika, Azija i Bliskiot Istok). 160 Obre`uvawe kaj `enite (female circumcision) se pojavuva vo tri formi i toa: 1). Sunna ili “tradicionalno” obre`uvawe; 2). Excision ili clitoridectomy; 3). Infibulation ili Pharaonic circumcision. Vidi podetalno: Nussbaum C. Martha, Judging other culture: The case of Female Genital Mutilation, Sex and Social Justice, pp.118-129; 403-406; Shmeder Richard, What about FGC? And why understanding culture matters in the first place?, Daedalus volume 129, number 4 (Fall 2000), pp.209-232.
157

137

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

na site ~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto. Od tie pri~ini, opredeleni kazni, koi se namerno prezemeni za da ja onesposobat individuata, se sprotivni na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i humanitarnoto pravo. Od instrumentite za za{tita na pravata na ~ovekot, posebno na zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe na univerzalno nivo, od poseben interes, pokraj Angliskata povelba za pravata od 1689 godina161 i Amerikanskiot ustav162, e ~lenot 5 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot koj glasi deka, “... nikoj nema da bide podlo`en na ma~ewe ili na surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kazna”. Tekstot od Deklaracijata e iskorsten vo ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava, koj sodr`i vtora re~enica, a taa se odnesuva na kriteriumot na slobodna soglasnost na individuata vo slu~aj na medicinski ili nau~en eksperiment. Treba da se napomene deka, Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava odi podaleku od Univerzalnata deklaracija zatoa {to, dodeka nejzinite ~lenovi se formulirani kako zabrani, Paktot im nametnuva pozitivni obvrski na dr`avite-potpisni~ki, barem vo odnosot na onie lica koi se li{eni od sloboda. Ovaa mo`e da se vidi od ~lenot 10 (1) koj glasi: “... so sekoe lice {to e li{eno od sloboda se postapuva humano i so po~ituvawe na dostoinstvoto nedelivo od ~ove~kata li~nost”. Ponatamu, Konvencijata na ON protiv ma~eweto i drugite surovi, ne~ove~ni ili poni`uva~ki kazni ili postapki, posebno ~lenot 1 e od zna~itelen interes, zatoa {to so nego se definira terminot “ma~ewe”. Toj glasi: “... 1. Za celite na ovaa Konvencija, izrazot “ma~ewe” go ozna~uva sekoj akt so koj namerno na nekoe lice mu se nanesuva golemo stradawe, fizi~ko ili du{evno, so cel od nego ili od nekoe treto lice da se dobie izvestuvawe ili priznanie, da se kazni za nekoe delo koe toa ili nekoe treto lice
Vo ~lenot 10 od Angliskata povelba za pravata od 1689 godina be{e vklu~ena izjavata deka “... ne treba da se bara prekumerna kaucija, nitu da se nametnuvaat prekumerni pari~ni kazni, nitu, da se izvr{uvaat svirepi i nevoobi~aeni kaznuvawa”. ^lenovite na Parlamentot posebno ja imaa predvid kaznata koja mu be{e dosudena na sve{tenikot Tit Outs vo 1686 godina za negovoto u~estvo vo kovaweto na “Popskata zavera”. Outs be{e osuden na pari~na kazna, kam{ikuvawe, razmona{uvawe, do`ivotna robija i javno izlo`uvawe na potsmev ~etiri pati godi{no do krajot na negoviot `ivot. 162 Sli~na odredba, kako vo Angliskata povelba za pravata, be{e vnesena kako Osmi amandman kon Ustavot na SAD.
161

138

Individualni prava i slobodi

go storilo ili ima somnevawe deka go storilo, da se zapla{i ili vrz nego da se izvr{i pritisok, ili od koj bilo drug motiv zasnovan vrz kakva bilo forma na diskriminacija, koga takvata bolka ili stradawe gi nanesuva nekoj agent na javnata slu`ba ili nekoe drugo lice koe dejstvuva po slu`bena dol`nost ili vrz osnova na izre~en nalog ili soglasnost na slu`beno lice. Toj izraz ne se odnesuva na bolkata i stradaweto koe proizleguvaat isklu~itelno od zakonskite kazni, nedelivi se od niv ili so niv se predizvikani; 2. Ovoj ~len ne ograni~uva nieden me|unaroden instrument ili nacionalen zakon koj sodr`i ili mo`e da sodr`i odredbi od po{irok doseg”. Posebno, treba da se obrne vnimanie na uslovot vo definicijata vo ~lenot 1 od Konvencijata na OON deka “ma~ewe” treba da bide primeneto namerno. Kako {to spomnavme i pogore, na regionalno (evropsko) nivo, koga zboruvame za instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot, posebno na zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe najva`no e da se osvrneme vrz ~lenot 3 na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi i na Evropskata konvencija za zabrana na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe, koja {to pretstavuva va`no dopolnuvawe na sistemot na za{tita stipuliran so EK^P163. ^lenot 3 od EK^P e glavnata ideja {to se nao|a vo zadninata na donesuvaweto na Evropskata konvencija za zabrana na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe, koja be{e otvorena za potpi{uvawe na 26 noemvri 1987 i vleze vo sila na 1 fevruari 1989 godina164. So ovaa Knvencijata, koja e pravna osnova za osnovawe na Evropskiot komitet za zabrana na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe, se obezbeduva ne-sudskiot mehanizam za za{tita na pravata na ~ovekot na evropska po~va. Celta na Konvencijata e da sozdade procedura za nadgleduvawe (supervizija) na postapuvaweto so licata li{eni od nivnata sloboda, i da ja zajakne, ako e potrebno, za{titata na tie lica od ma~ewe i drugi formi na lo{o-postapuvawe. Zatoa, Komitetot preku svoi poseb163 Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.52-107. 164 Vidi: European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, text in P.R.Ghandhi, International Human Rights Documents (London, 1995), p.141.

139

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ni delegacii vr{i poseti na zatvori, policiski stanici i psihijatriski bolnici vo dr`avite-dogovorni strani, so cel da go utvrdi na~inot na tretirawe na licata li{eni od sloboda165. Zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe e predvidena i so ~lenot 5 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, ~lenot 5 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot i ~lenovite 16 i 17 od Afrikanskata povelba za decata (African Children’s Charter). Drugi ~lenovi koi se povrzani so zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poni`uva~koto postapuvawe ili kaznuvawe, se ~lenot 4 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i ~lenot 8 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava so koi se zabranuva ropstvoto, pot~inetosta i trgovijata so robje vo sekoja forma kako i prisilnata i zadol`itelna rabota. Dopolnitelnite protokoli kon Amerikanskata i Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot, kako i kon Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava, ja zabranuvaat smrtnata kazna (Protokolot kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot za abolicija na smrtnata kazna usvoen na 8 juni 1990 godina (OAS Treaty Series No. 73 (1990)- (Protocol to the American Convention on Human Rights to Abolish the Death Penalty), Protokolot 6 kon Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi od dekemvri 1982 godina so koj se zabranuva smrtnata kazna za vreme na mir i Protokolot 13 koj ja zabranuva smrtnata kazna vo kakvi bilo uslovi i, vtoriot Fakultativen protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava koj vleze vo sila na 11 juli 1991 godina). Site ovie pravni tekstovi se vo tesna vrska so pra{awata na hendikepot. 3. Pravo na sloboda na izrazuvawe Slobodata na izrazuvawe na svoeto mislewe verojatno e najuniverzalno priznato166 pravo na ~ovekot. Razli~ni verzii na
Od 1989 godina do fevruari 2002 godina, Komitetot izvr{il 130 poseti na dr`avi-~lenki na Konvencijata, vklu~uvaj}i periodi~ni i ad hoc inspekcii. Vo 2002 godina ekspertite na Komitetot posetija 16 dr`avi i toa: Ermenija, Azerbexan, Bugarija, Republika ^e{ka, Danska, Francija, Irska, Latvija, Republika Makedonija, Holandija, Portugalija, Romanija, Ruskata Federacija, Turcija, Ukraina i Velika Britanija. 166 Eden pregled napraven vo 1978 godina na 142 svetski ustavi, poka`a deka 124 od niv, ili 87,3% sodr`ea garancija za slobodata na izrazuvawe (nasproti toa, samo 66, odnosno 46,5% zabranuvaa ma~ewe ili surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe).
165

140

Individualni prava i slobodi

ova pravo bea otkrieni vo prvite sovremeni ustavi, vklu~uvaj}i i nekolku ustavi na amerikanskite dr`avi od devetnaesettiot vek, ~lenot 11 od Francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako i Prviot amandman na Ustavot na SAD. Sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe. Ova pravo vklu~uva vo sebe sloboda na mislewe bez nikakvo vlijanie i pravo da se bara, prima i prezentira informacii i idei preku mediumite. Isto taka, go vklu~uva i pravoto na sloboda na mislata, na sovesta i na veroispovesta. Ponatamu, ova pravo ja podrazbira slobodata na ispoveduvaweto i na primaweto na vera ili ubeduvawe po svoe nao|awe, kako i slobodata taa vera ili ubeduvaweto da go manifestira poedine~no ili zaedno so drugi, kako javno, taka i privatno, preku kult, preku vr{ewe na verski i ritualni obredi i preku veronauka. Licata so hendikep go imaat istoto pravo na sloboda na izrazuvawe kako i site drugi ~lenovi na op{testvoto. ^len 19 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot go predviduva pravoto na sloboda na mislewe i izrazuvawe, i slobodata da se zastapuva odredno mislewe bez nikakvo vme{uvawe. Pravoto na sloboda na izrazuvaweto e artikulirano i vo ~lenot 19 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Ova pravo, bez ogled na granicite, ja podrazbira slobodata na iznoa|awe, primawe i {irewe na informacii i idei od site vidovi vo usmena, pismena, pe~atena ili umetni~ka forma, ili na koj i da e na~in po sloboden izbor. Ponatamu, ostvaruvaweto na gorenavedenite slobodi opfa}a posebni dol`nosti i odgovornosti. Sledstveno na toa, toa mo`e da bide podlo`eno na izvesni ograni~uvawa {to moraat, me|utoa, da bidat odredeni so zakon, a se potrebni od pri~inite: po~ituvawe na pravata ili ugledot na drugi lica i za{tita na dr`avnata bezbednost, na javniot red, na javnoto zdravje i na moralot. Vo prodol`enie, vo ~lenot 20 e predvideno ograni~uvawe na slobodata na govor, i isto taka, sekoja dr`ava-~lenka zabranuva sekakov vid na propagirawe na vojna i sekoj povik na nacionalna, rasna ili verska omraza, {to pretstavuva pottiknuvawe na diskriminacija, neprijatelstvo ili nasilstvo, so zakon. Hendikepot ne e izri~no vklu~en kako osnov za pottiknuvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza, me|utoa zabranata na diskriminacijata mo`e da se protegne í na ovaa pra{awe.

141

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Praviloto 1 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep predviduva deka “... dr`avite treba da iniciraat i poddr`uvaat informativna kampawa {to se odnesuva na licata so hendikep.” Predviduva deka licata so hendikep se gra|ani kako i site ostanati, so prava i obvrski. Praviloto 12 predviduva deka dr`avite treba da gi ohrabruvaat merkite za ramnopravno u~estvo na licata so hendikep vo religiozniot `ivot na nivnata zaednica. Vo prodol`enie, zabraneta e kakva bilo diskriminacija vrz osnova na fizi~kiot aspekt za da bi mo`elo nekoe lice da stane sve{tenik vo koja bilo religija. ^lenot 14 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, go proklamira pravoto na deteto na sloboda na mislata, sovesta i veroispovesta. Ponatamu, ~lenot 14 (2) se odnesuva na pravata i dol`nostite na roditelite i, kade {to e takov slu~ajot, na zakonitite starateli da go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na negovoto pravo na na~in koj{to e vo soglasnost so razvojot na negovite sposobnosti. ^lenot 12 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot se odnesuva na pravoto na sloboda na sovesta i veroispovesta. Go predviduva istoto pravo kako i Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, samo na regionalno nivo. Ograni~uvawata na ova pravo ne se dozvoleni, so isklu~ok na onie predvideni so zakon a koi vo edno demokratsko op{testvo pretstavuvaat merki neophodni za javnata bezbednost, za{titata na redot, zdravjeto ili moralot, ili pravata na drugite lu|e. Sli~na odredba vklu~uva i Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. ^lenot 10 go za{tituva izrazuvaweto vo op{ta smisla, izraz za koj mo`ebi se mislelo deka e dovolno {irok da go opravda izostavuvaweto na upatuvaweto na mediumite, {to e vklu~eno vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot insistira{e na misleweto deka slobodata na izrazuvaweto “... pretstavuva eden od osnovnite temeli na demokratskoto op{testvo i eden od osnovnite uslovi za negov napredok i za samoispolnuvawe na sekoj poedinec”. Prirodata na “izrazuvaweto”, koe e za{titeno so ovoj ~len, ne e sekoga{ o~igledna. Problemite mo`at da nastanat posebno pri razgrani~uvaweto na izrazuvaweto od dejstvuvaweto {to e povrzano so iska`uvawe na opredeleno gledi{te. Sudot pointenzivno se zafati so pra{aweto za toa koga dozvolenoto me{awe na javnata vlast vo izrazuvaweto mo`e da se

142

Individualni prava i slobodi

smeta za dopustlivo spored ~len 10. Vo nego e navedena podolga lista od mo`ni ograni~uvawa na ovaa pravo i toa: “... ostvaruvaweto na ovie slobodi, koe{to vklu~uva obvrski i odgovornosti, mo`e da bide pod opredeleni formalnosti, uslovi, ograni~uvawa i sankcii predvideni so zakon, koi vo edno demokratsko op{testvo pretstavuvaat merki neophodni za dr`avnata bezbednost, teritorijalniot integritet i javnata bezbednost, za{titata na redot i spre~uvaweto na neredi i zlostorstva, za{titata na zdravjeto ili moralot, ugledot ili pravata na drugite; za spre~uvawe na {ireweto na doverlivi informacii ili za za~uvuvawe na avtoritetot i nepristrasnosta na sudeweto”. Vo vrska so granicite na ograni~uvaweto na pravoto stipulirano vo ~lenot 10 mo`e dopolnitelno da se razgledaat presudite na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo slu~ajot Spajke~er (Obzerver i Gardijan v. Velika Britanija) i slu~ajot Sandej Tajms167. Vo ~lenot 9 od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot, se naveduva pravoto na sekoja individua da prima informacii i da go prezentira svoeto mislewe, vo ramkite na zakonot. 4. Sloboda na sobirawe i zdru`uvawe Blisku povrzana so pravoto na izrazuvawe e slobodata na sobirawe i zdru`uvawe, odnosno tie se odnesuvaat kako lex generalis i lex specialis. Sekoj ima pravo na sloboda na sobirawe i zdru`uvawe, i nikoj ne mo`e da bid prinuden da ~lenuva vo nekoe zdru`enie. Drug aspekt na ova pravo e pravoto da se u~estvuva vo dr`avniot aparatus, direktno ili preku izbrani pretstavnici. Ovaa sloboda e artikulirana vo ~lenot 20 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, koe glasi: “1. sekoj ima pravo na sloboda na mirni sobiri i zdru`uvawe; i, 2. nikoj ne mo`e da bide prinuden da ~lenuva vo nekoe zdru`enie”. So ~lenot 21 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se priznava pravoto na mirno sobirawe, no se naveduva, dopolnitelno, deka vr{eweto na ova pravo mo`e da bide predmet na ograni~uvawa, nameneti vo soglasnost so zakonot, a koi se potrebni vo edno demokratsko op{testvo vo interes na
167

Vidi podetalno: slu~ajot Sandej Tajms, presuda od 26 april 1979 godina (Br. 30), 2 Izve{taj 245.

143

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

nacionalnata bezbednost, na javnata bezbednost, na javniot red ili zaradi za{tita na javnoto zdravje, na moralot ili na pravata i slobodite na drugite lica. ^lenot 22 go predviduva pravoto na slobodno zdru`uvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na osnovawe na sindikati i za~lenuvawe vo istite. Akcentot se stava na ulogata na sindikatite vo za{titata na interesite na rabotnicite. Ako ekstenzivno go tolkuvame ovoj ~len, pod nego mo`e da se podvede i za{titata od sekoj vid na hendikep koj mo`e da nastane poradi neadekvatnite uslovi na rabotnoto mesto. ^lenot 15 od Konvencijata za pravata na deteto gi obvrzuva dr`avite-~lenki da go osiguraat pravoto na slobodno iska`uvawe na svoite pogledi. Ova posebno e va`no za decata so mentalen hendikep poradi nivnata mentalna zrelost. Ponatamu, ovoj ~len predviduva obvrska za dr`avite- ~lenki da go priznaat pravoto na deteto na sloboda na zdru`uvawe i sloboda na mirno sobirawe, bez da se nametnuvaat nikakvi ograni~uvawa na ostvaruvaweto na ovie prava, osven onie {to se vo soglasnost so zakonot. Na regionalno nivo, ~lenot 11 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi go obezbeduva pravoto na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe. Me|utoa, eksplicitno ne go opfa}a pravoto na ednakov pristap kon dr`avnite slu`bi. Vo svojata jurisprudencija, Evropskiot sud za pravata na ~ovekot ja razgleduva slobodata na zdru`uvawe vo vrska so politi~kite partii (slu~ajot Obedinetata komunisti~ka partija v. Turcija), drugi vidovi na zdru`enija (slu~ajot Sidiropulos v. Grcija), pa se pro{iri i podaleku od za{titata na tradicionalnite dobrovolni grupi (slu~ajot [asawu i drugi v. Francija). Vo ~lenot 11 izri~no e spomnata samo edna forma na zdru`uvawe- sindikatite. Vo nekolku slu~ai be{e raspravano za barawa deka, spored ~lenot 11, dr`avite se dol`ni da sorabotuvaat so sindikatite i da se vozdr`uvaat od postapki so koi mo`e da se kaznuva ~lenstvoto vo sindikatot ili u~estvoto vo sindikalnite aktivnosti. Evropskiot sud ne odobruva{e takvo {iroko tolkuvawe na pravoto na zdru`uvawe. Vo slu~ajot Nacionalen sindikat na belgiskata policija v. Belgija, toj konstatira deka, iako ~lenot 11 navistina sodr`i pravo na

144

Individualni prava i slobodi

za~lenuvawe i osnovawe na sindikati, vo istiot ne postoi sodr`ano pravo na posebno postapuvawe od strana na dr`avata168. ^lenot 15 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot go predviduva pravoto na sloboda na mirno sobirawe, ograni~eno samo so zakonskite merki. Ponatamu, ~lenot 16 se nadovrzuva na prethodniot i so nego se regulira slobodata na zdru`uvawe, isto taka, ograni~ena samo so zakonski merki. Pravoto na sobirawe e regulirano so ~lenot 11 od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot, so ovoj ~len e napraven eden is~ekor, predviduvaj}i go vo listata na ograni~uvawa interesot na etikata, koja e zna~aen ~ekor vo priznavaweto na pravata na licata so hendikep. 5. Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot Za{titata na privatnosta i na semejniot `ivot go odrazuva zastra{uva~koto iskustvo na svetot od fa{izmot vo triesettite i ~etiriesettite godini od minatiot vek, odnosno zadiraweto na fa{isti~kata dr`ava vo intimnite odluki na semejstvoto, vklu~uvaj}i gi i rasno-restriktivnite nacisti~ki zakoni za brakot i politikata na totalitarnite vladi na otu|uvawe na decata od nivnite roditeli zaradi politi~ko indoktrinirawe. ^lenot 16 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, predviduva deka polnoletnite ma`i i `eni, bez nikakvi ograni~uvawa vrz osnova na rasata, nacionalnosta ili religijata, imaat pravo da stapat vo brak i da osnovaat semejstvo. Semejstvoto se smeta deka e “prirodna i osnovna }elija na op{testvoto” i ima pravo na za{tita od strana na op{testvoto i dr`avata. Ponatamu, vo ~lenot 16 (2) se naveduva deka brakot mo`e da se sklu~i samo so slobodna i celosna soglasnost na idnite bra~ni drugari. ^lenot 23 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava go reafirmira istoto pravo, so dopolnenie, “vo slu~aj na raskinuvawe na brakot, se prezemaat merki za obezbeduvawe na potrebnata za{tita na decata”. Ova pravo e predvideno isto taka, so ~lenot 16 od Konvencijata za pravata na deteto. Vo prodol`enie, ovaa konvencija gi objasnuva pravata na deteto na semeen `ivot i kontakti so semejstvoto vo ~lenovite: 6, 8, 9, 10, 22, i 37.
Vidi podetalno: M.W. Janis, R.S. Kay, A.W. Bradly, European Human Rights Law, Oxford University Press, 2000, pp.170-268.
168

145

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vo praviloto 9 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep e navedeno deka dr`avata treba da go promovira celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo semejniot `ivot. Vo principot 7 od Principite za za{tita na licata so mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{tita se podvlekuva ulogata na zaednicata, naveduvaj}i deka sekoj pacient }e go ima pravoto da se le~i, ako e dozvoleno, vo zaednicata vo koja {to `ivee. ^lenot 8 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovi prava i osnovni slobodi se odnesuva na ova pravo. Iako Evropskiot sud nikoga{ ne opfatil {iroka definicija, toj ova pravo go razbira kako sloboda za pravewe svoj li~en `ivoten izbor, posebno vo odnos na seksualnoto odnesuvawe. Vo stavot 2 na istiot ~len, se naveduva deka javnata vlast ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto na pravoto, osven ako toa me{awe e predvideno so zakon ili so principite na demokratskoto op{testvo. Sepak, vo nekoi slu~ai, sudot oceni deka po~ituvaweto na privatniot `ivot mo`e da bara mnogu formalni i javni postapki. Vo slu~ajot Geskin v. Velika Britanija, sudot oceni deka ~lenot 8 e prekr{en od strana na edna agencija koja odbi na `alitelot da mu ja poka`e sodr`inata na doverlivite podatoci koi se odnesuvaa na negovoto detstvo, dodeka toj bil zgri`en vo ustanova od strana na dr`avata. Za licata so hendikep, zna~aen e slu~ajot A i B v. Holandija169, kade {to }erkata B na gospodinot A e mentalno hendikepirana i od 1970 godina `iveala vo privatna institucija za mentalno hendikepirani deca. Gospodinot V go prisilil devoj~eto da ima seksualen odnos so nego, incident koj ostavil traumatski posledici kaj nea, predizvikuvaj}i seriozno mentalno rastrojstvo. Poradi nedostatok na pravni sredstva za efektivna za{tita na g-ca B (dvete odredbi od Krivi~niot zakonik na Holandija relevantni za ovoj slu~aj- ~lenot 248 ter i 239 (2) ne í obezbedile prakti~na i efektivna za{tita poradi pravna praznina), sudot, vodej}i smetka za prirodata na predmetnoto zlodelo, zaklu~il deka taa e `rtva na povreda na ~lenot 8 od Konvencijata. ^lenot 12 go predviduva pravoto na brak, koe {to e univerzalno i ne mo`e da mu se uskrati na liceto po osnov na negoviot hendikep. Vo vrska so jurisprudencijata proizlezena od ovoj ~len mo`e do169

146

Vidi podetalno: slu~ajot A i B v. Holandija, presuda od 26 mart 1985 godina (Br. 91), 8 Izve{taj 235.

Individualni prava i slobodi

polnitelno da se razgledaat presudite na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo slu~ajot Ejri v. Irska i slu~ajot Xonston. [to se odnesuva na drugite regionalni sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot, vo ~lenot 17 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot se artikulira istoto pravo, dodavaj}i deka ovaa pravo se priznava ako se ispolneti uslovite predvideni vo doma{niot zakon, sé dodeka tie uslovi ne vlijaat na antidiskriminatorskiot princip predviden so ovaa konvencija. Ponatamu, vo ~lenot 11 (2) se zabranuvaat samovolni ili nezakoniti me{awa vo privaten `ivot na liceto, vo negoviot stan ili negovata prepiska. Vo ~lenot 18 od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot predvideno e istoto pravo, vo koe se naveduva deka “... dr`avata }e ja osiguri eliminacijata na diskriminacijata protiv `enite ili decata” (~len 18 (3)). 6. Pravo na ednakva za{tita pred zakonot ^lenot 6 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot naveduva deka “sekoj ima pravo nasekade da bide priznaen kako li~nost pred zakonot”. Zna~i, toj se fokusira na pravniot subjektivitet na li~nosta i naveduva deka sekoj go ima ova pravo, pa i licata so hendikep, iako ne se izri~no navedeni. Ponatamu, so ~lenot 7 se zacvrstuva gorenavedenata odredba, so toa {to se predviduva deka “... site lu|e se ednakvi pred zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva za{tita so zakonot. Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i da e diskriminacija, {to e vo sprotivnost na ovaa Deklaracija i od kakvo i da e pottiknuvawe na takva diskriminacija”. Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava vo svojot ~len 16 go priznava pravniot subjektivitet na sekoe lice na sekoe mesto, a vo ~lenot 26 se predviduva deka “... zakonot mora da ja zabranuva sekoja diskriminacija i da im osigura na site lica podednakva i uspe{na za{tita protiv istata, osobeno vo pogled na ... sekoja druga sostojba”. Iako hendikepot kako osnov za diskriminacija ne e izri~no vmetnat vo formulacijata na ~lenot 26, sepak mo`e da bide vklu~en pod sekoja druga sostojba, navedena na krajot na ~lenot. Principot na ednakvost pred zakonot i ednakva za{tita pred zakonot bez diskriminacija e artikuliran i vo ~lenot 24 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot.

147

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vo evropskiot sistem na za{tita na pravata na ~ovekot, so ~lenot 14 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi se obezbeduva u`ivaweto na pravata i slobodite priznati so Konvencijata, bez nikakva diskriminacija zasnovana na koj i da e status. 7. Pristap do sudskiot sistem Se smeta deka pravoto na dobivawe na pravna pomo{ e osnova na koja se gradat nekoi drugi prava na ~ovekot. Ova pravo e sostaven element na po{irokoto pravo na fer sudewe. Iako ne postoi izri~na odredba vo dogovorite za pravata na ~ovekot koja bi go predvidela pristapot do sudot kako princip na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, ovoj koncept se smeta deka e opfaten so izjavata deka “... site lu|e se ednakvi pred sudovite i tribunalite”, koja mo`e da se najde vo pogolem broj na dogovori za pravata na ~ovekot. Vo ~lenot 14 (3) od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se naveduva deka “... sekoe lice ima pravo na slednite garancii: ... g) da prisustvuva na raspravata i samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata, da mu se dodeli branitel po slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati”. Dopolnitelno, na me|unarodnite dogovori za pravata na ~ovekot i na rabotata na me|unarodnite krivi~ni tribunali, ON be{e posebno aktivna vo usvojuvaweto na detalni standardi vo krivi~nata oblast, preku rabotata, pred sî, na Programata na ON za prevencija od kriminal (United Nations Crime Prevention and Criminal Justice Program). 8. Sloboda na veroispovest (religija) Pravoto na sloboda na veroispovest e sodr`ano vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. ^lenot 18 predviduva deka “... sekoj ima pravo na sloboda na religijata. Ova pravo ja vklu~uva i slobodata - ~ovekot da ja promeni svojata religija ili ubeduvawe, kako i slobodata - ~ovekot, individualno ili vo zaednica so drugi lu|e, privatno ili javno, da ja manifestira svojata religija ...”. Istoto pravo se sostoi i vo ~lenot 18 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Ova pravo ja podrazbira slobodata na ispoveduvaweto i na primaweto na vera

148

Individualni prava i slobodi

ili ubeduvawe po svoe nao|awe, kako i slobodata taa vera ili ubeduvaweto da se manifestira poedine~no ili zaedno so drugi, kako javno, taka i privatno, preku kult, preku vr{ewe na verski i ritualni obredi i preku veronauka. ^lenot 14 od Konvencijata za pravata na deteto go predviduva pravoto na deteto na sloboda na veroispoved. Kako i vo drugite konvencii, slobodata na projavuvawe veroispoved ili ubeduvawe mo`e da podle`i samo na onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i {to se neophodni zaradi za{tita na javnata sigurnost, redot, zdravjeto ili moralot ili na osnovnite prava i slobodi na drugite. Vo paragrafot 48 od Pravilata na ON za za{tita na maloletnicite li{eni od sloboda (United Nations Rule for the Protection of Juveniles Deprived of their Liberty), se naveduva deka, na sekoj maloletnik treba da mu se dozvoli da gi zadovoli potrebite na svojot religiozen ili duhoven `ivot. Praviloto 12 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka dr`avata treba da gi obezbedi ednakvite mo`nosti za participacija na licata so hendikep vo religiozniot `ivot na svojat zaednica. Paragrafot 136 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, im nalaga obvrska na dr`avite da gi osiguraat site mo`nosti licata so hendikep slobodno i potpolno da u~estvuvaat vo religiozniot `ivot na svojata zaednica. Na regionalno nivo, ova pravo e artikulirano vo ~lenot 12 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, kako i vo ~lenot 8 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot, i ~lenot 9 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovi prava i osnovni slobodi170. 9. Pristap do informacii

Iako, Republika Makedonija ja ima ratifikuvano EK^P, sepak postojat primeri na povreda na ova pravo. Osobeno negativen e primerot, koga vo 2001 godina aktivistite na Fondacijata “Blagovestie” organiziraj}i izlet za deca i mladinci od specijalni institucii na Dojranskoto ezero go iskoristija momentot za grupno pokrstuvawe na {titenicite, ne vodej}i smetka za razli~noto etni~ko i konfesionalno poteklo, i bez soglasnost od soodvetnite zastapnici, tutori ili institucii na {titenicite.

170

149

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo ~lenot 19 predviduva deka sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe, kako i sloboda da prima i da dava informacii. Ova pravo e va`no za licata so hendikep, zatoa {to tie, vo sekojdnevniot `ivot, imaat postojan problem so dostapnosta na informaciite i mediumite. ^lenot 19 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava dodava deka ostvaruvaweto na ovie slobodi opfa}a posebni dol`nosti i odgovornosti. Ova pravo e predvideno i so ~lenot 13 od Konvencijata za pravata na deteto, povrzuvaj}i go so pravoto na sloboda na mislata i izrazuvaweto. Principot 13 od Principite za za{tita na licata so mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{tita, koj gi predviduva pravata i uslovite vo zdravstvenite ustanovi koi se zanimavaat so mentalno bolni lica, go predviduva pravoto na pacientite da kupuvaat ili dobivaat predmeti za rekreacija i komunikacija. Ja vklu~uva komunikacijata kako osnovna potreba na licata so hendikep. Ponatamu, principot 11 preddviduva slobodna soglasnost za lekuvawe na pacinetot koj e lice so mentalen hendikep. Pacinetot treba da bide informiran za sostojbata vo koja se nao|a za da mo`e da dade svoja soglasnost za ponatamo{no lekuvawe. Soglsnosta se dava slobodno, bez pritisok a po soodvetnoto objasnuvawe na pacientot na informaciite za negovata sostojba, vo forma i na jazik razbirliv za nego. Vienskata deklaracija i Programa na akcija gi povikuva vladite, kade e potrebno, da usvojat ili da gi usoglasat zakonite za da obezbedat pristap do pravata na licata so hendikep. Treba da bidat dostapni ustanovi i programi za licata so hendikep i adekvatni informacii za nivnite potrebi. ^lenot 13 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot go predviduva ovaa pravo, i vo ~lenot 13 (2) ja zabranuva cenzurata. Isto taka, gi zabranuva “... metodite i sredstvata, kako {to se zloupotreba na pozicijata ili li~na kontrola nad opremata koja se koristi za diseminacija na informaciite”. Akcentot e staven na zabranata na popre~uvawe na komunikacijata i cirkulacijata na idei i mislewa. Zana~i, so toa e dozvoleno sekoj, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep, da ima ednakov pristap do informaciite. 10. Sloboda na dvi`ewe

150

Individualni prava i slobodi

Sekoe lice ima pravo slobodno da se dvi`i i slobodno da go izbere svoeto mesto na `iveewe vo granicite na svojata dr`ava, pravo da ja napu{ti i da se vrati vo koja i da e zemja, vklu~uvaj}i ja i svojata, i pravo da bara azil od progonuvawe vo koja bilo druga zemja. Sostavuva~ite na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava izvr{ija restrikcija na ovaa odredba zatoa {to mnogu dr`avi protestiraa vo vrska so nea. Od tie pri~ini, ~lenot 12 od Paktot go ograni~uva pravoto na dvi`ewe i `iveewe na liceto “... {to legalno se nao|a na teritorijata na nekoja dr`ava”, i voveduva ograni~uvawa na pogore navedenite prava koi se “... predvideni so zakon, ako tie se potrebni zaradi za{tita na nacionalnata bezbednost, na javniot red, na javnoto zdravje, moralot ili na pravata i slobodite na drugite lica ... ”. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo ~lenot 3 go vklu~uva vo op{ti uslovi pravoto na sekoe lice slobodno da se dvi`i. Konvencijata za pravata na deteto vo ~lenot 10 predviduva deka barawata na deteto ili na negovite roditeli da vlezat vo dr`avata ~lenka ili da ja napu{tat zaradi spojuvawe na semejstvoto, dr`avite ~lenki }e gi re{avaat na pozitiven, human i ekspeditiven na~in. Dopolnitelno, akcentot se stava na pravoto na deteto da odr`uva li~ni vrski i neposredni kontakti so obata roditeli koi `iveat vo razli~ni dr`avi, vrz postojana osnova, osven pod isklu~itelni okolnosti. Pravoto na napu{tawe na sekoja zemja podle`i samo na onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i {to se potrebni zaradi za{tita na nacionalnata bezbednost, javniot red (ordre public), javnoto zdravje i moral ili pravata i slobodite na drugite. Edno od pravata od poseben interes za licata so hendikep e pravoto na pristapnost, koe e izvedeno od pravoto na sloboda na dvi`ewe. “Pravoto slobodno da se dvi`i”, na liceto so fizi~ki hendikep e celosno determinirano od uslovite koi{to dr`avata gi postavuva, odnosno od pristapnosta na fizi~kata sredina. Vo praviloto 5 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikepp, se naveduva deka “... dr`avata treba: a) da vovede programi i aktivnosti za da ja napravi dostapna fizi~kata okolina; i, b) da prezeme merki za obezbeduvawe pristap kon komunikacii i informacii”. Ponatamu, na regionalno nivo Evropskata unija raboti aktivno na zgolemuvaweto na pristapnosta na infrastrukturata i aktivnostite vo oblasta na kulturata za licata so hendikep. Za taa cel, Sovetot donese

151

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Rezolucija na 6 maj 2003 godina, gi potiknuva dr`avite-~lenki i Komisijata vo ramkite na svoite kompetencii “... da iznao|aat na~ini za integracija na licata so hendikep vo oblastite na umetnosta i kulturata i da promoviraat ednakvost na mo`nostite vo promocijata na nivnite dela”, “zgolemuvawe na pristapot kon kulturnite nastani i izlo`bi” i “snabduvawe so informacii via modernata informati~ka tehnologija”. 11. Zabrana na diskriminacija Zabranata na diskriminacija e eden od osnovnite principi na pravata na ~ovekot, koj se zasnova na ednakvata vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva. Ovoj princip e artikuliran vo site me|unarodni i regionalni instrumenti za pravata na ~ovekot. ^len 1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot glasi: “... site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na op{tata ~ove~ka pripadnost.” Vo prodol`enie, ~lenot 2 predviduva deka “... site prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na niedna razlika...”. Ova pravo e zajaknato so ~lenot 7 koj glasi: “site lu|e se ednakvi pred zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i da e diskriminacija, {to e vo sprotivnost na ovaa Deklaracija i od kakvo i da e pottiknuvawe na takva diskriminacija”. Ponatamu, so ~lenot 16 se ovozmo`uva polnoletnite ma`i i `eni, bez nikakvi ograni~uvawa vrz osnova na rasata, nacionalnosta ili religijata, da imaat pravo da stapat vo brak i da osnovaat semejstvo. ^lenot 23 (2) predviduva deka “... sekoj, bez kakva i da e diskriminacija, ima pravo na ednakva plata za ista rabota”. ^lenot 25 e od poseben interes za licata so hendikep, posebno za `enite so hendikep: “... sekoj ima pravo na `ivoten standard {to nemu i na negovoto semejstvo }e im obezbedi zdravje i dobrobit, vklu~uvaj}i hrana, obleka, `iveali{te i medicinska gri`a i neophodni socijalni uslugi, i pravo na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, bolest, invalidnost, vdovstvo, starost ili vo drug slu~aj na nedostato~ni sredstva za `ivot poradi okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola”. Ponatamu, dva drugi ~lena od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot predviduvaat, odvoeno, deka sekoj ima pravo na obrazovanie (~len 26) i sekoj ima pravo slobodno da u~estvuva vo kulturniot `ivot

152

Individualni prava i slobodi

na zaednicata, da u`iva vo umetnosta i da go spodeluva nau~niot napredok i negovite blagodeti (~len 27). Vo ~lenot 14 od Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi se naveduva deka “... u`ivaweto na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija, treba da se obezbedi bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz pol, rasa, boja na ko`ata, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe, nacionalno ili socijalno poteklo, pripadnost na nacionalno malcinstvo, materijalna polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da e drug status”. Vo ~lenot 1 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, navedeni se slednive osnovi na koi bi mo`elo da se zasnova diskriminacijata, a koi se zabraneti: rasa, boja na ko`ata, pol, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe, nacionalno ili socijalno poteklo, materijalna polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da e drug status. Vo ~lenot 1 (2) se objasnuva deka pod terminot “li~nost” se podrazbira sekoe ~ove~ko su{testvo. ^lenot 2 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot zabranuva sekakva distinkcija na osnova na rasa, etni~ko poteklo, boja na ko`ata, pol, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe, nacionalno ili socijalno poteklo, materijalna polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da e drug status. Ponatamu, spored ~lenot 28, “... sekoj ima obvrska da go po~ituva drugiot bez diskriminacija i da odr`uva vzaemni odnosi so cel da ja promovira, ~uva i pottiknuva vzaemnata doverba i tolerancija”. Sli~na odredba, kako i vo gorenavedenite regionalni instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot, e artikulirana i vo ~lenot 2 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Iako vo nieden od ovie instrumenti ne e spomnat hendikepot poedine~no, sepak mo`e da bide vklu~en pod “koj i da e drug status”. Konvencijata za pravata na deteto e edinstveniot me|unaroden instrument za pravata na ~ovekot vo koj{to izri~no e spomenata diskriminacijata na osnov na hendikepot vo ~lenot 2 (1), koj glasi: „dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat i obezbeduvaat pravata sodr`ani vo Konvencijta na sekoe dete pod nivna jurisdikcija, bez nikakva diskriminacija i bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijal-

153

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

noto poteklo, imotnata sostojba, hendikepot, ra|aweto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonit staratel“. Postojat i drugi me|unarodni instrumenti {to se odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata posebno po osnov na hendikepot, na primer onie vo oblasta na vrabotuvaweto. Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep (The Convention concerning Vocational Rehabilitation and Employment of Disabled Persons), nalaga deka licata so hendikep ne smeat da bidat predmet na diskriminacija pri vrabotuvaweto. Vo ~lenot 4 od istata se naveduva deka “... profesionalnata rehabilitacija i politikata na vrabotuvawe treba da bidat zasnovani na principot na ednakvi mo`nosti pome|u rabotnicite so hendikep i rabotnicite voop{to ... posebnite afirmativni akcii prezemeni so cel da se ostvari efektivnata ednakvost na mo`nostite pome|u rabotnicite so hendikep i drugite rabotnici nema da se smetaat za diskriminacija protiv drugite rabotnici”. Me|unarodnata organizacija na trudot (International Labour Organisation-ILO), isto taka, usvoila Konvencija za za{tita od diskriminacijata vo odnos na vrabotuvaweto i profesijata, koja {to se zanimava so diskriminacijata protiv licata so hendikep vo oblasta na vrabotuvaweto. Vo ~lenot 1 (1) od ovaa Konvencijata se sodr`i definicijata za toa {to pretstavuva diskriminacijata. Anti-diskriminatorna klauzula, sodr`i i ~lenot 1 (5) od Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe i profesionalnata obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi (Convention concerning Vocational Guidance and Vocational Training in the Development of Human Resources). Drug obvrzuva~ki praven akt donesen vo ramkite na Me|unarodnata organizacija na trudot e Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep. Paragrafot 7 od ovoj instrument predviduva deka “... licata so hendikep treba da u`ivaat ednakvi mo`nosti vo odnos na pristapot i napreduvaweto vo rabotata koja korespondira so nivniot izbor, pritoa imaj}i gi predvid individualnite sposobnosti na licata za opredelenoto vrabotuvawe”. Ponatamu, vo paragrafot 4 se naveduva deka “...merkite za profesionalna rehabilitacija treba da bidat dostapni za site kategorii na lica so hendikep”. Paragrafot 2 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep, predviduva deka u`ivaweto na site prava predvideni so Deklaracijata i povrzani so vrabotuvaweto “... bez razlika ili diskriminacija ... }e bide ostvareno ili od strana na liceto so

154

Individualni prava i slobodi

hendikep ili od strana na negovoto semejstvo”. Vo paragrafot 10 se naveduva pozitivnata obvrska za dr`avite-~lenki da gi prifatat potrebnite merki za za{tita na licata so hendikep od “... postapuvawa koi se od diskriminatorna, zloupotrebuva~ka ili poni`uva~ka priroda”. Ponatamu, Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, se va`en vodi~ za zabranata na diskriminacijata na licata so hendikep vo oblasta na vrabotuvaweto. Praviloto 7 (1) predviduva deka zakonot za vrabotuvawe “... ne treba da bide diskriminatoren nitu da sozdava pre~ki vo vrabotuvaweto na licata so hendikep.” Paragrafot 63 od Vienskata deklaracija i Programa za akcija (Vienna Declaration and Programme of Action), potvrduva deka site prava na ~ovekot i osnovni slobodi se univrzalni, i deka “... sekoe lice e rodeno ramnopravno i gi ima istite prava na ... rabota, nezavisen `ivot i aktivna participacija vo site aspekti na op{testvoto. Sekakva direktna diskriminacija ili drug diskriminatorski tretman na hendikepiranoto lice, spored toa pretstavuva kr{ewe na negovite/nejzinite prava. Svetskata konferencija za pravata na ~ovekot gi povikuva vladite, kade e potrebno, da usvojat ili da gi usoglasat zakonite za da obezbedat pristap na ovie i na drugi prava na hendikepiranite”. Ponatamu, Deklaracijata se povikuva na Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, i naveduva deka “... na licata so hendikep treba da im se garantira ednakva {ansa preku eliminicijata na site op{testveno postaveni barieri, bez razlika dali se fizi~ki, finansiski, socijalni ili psiholo{ki, koi ja isklu~uvaat ili ograni~uvaat celosnata participacija vo op{testvoto”. 12. U~estvo vo politi~kiot `ivot ^lenot 21 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot predviduva deka “... 1. sekoj ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so negovata zemja, neposredno ili preku slobodno izbrani pretstavnici ; 2. sekoj ima pravo na ednakov pristap kon javnite slu`bi vo negovata zemja ; i, 3. voljata na narodot }e bide osnovata na vlasta, i }e se izrazuva na povremeni i avtenti~ni izbori, {to }e se odr`uvaat, so univerzalno i ednakvo pravo na glas i so tajno glasawe ili spored soodvetnite proceduri na

155

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

slobodno glasawe ”. Isto taka, mestata za glasawe treba da bidat celosno pristapni za licata so hendikep. Vo ~lenot 25 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se naveduva deka sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija i bez neosnovani ograni~uvawa da u~estvuva vo upravuvaweto so javni raboti, ili neposredno ili preku slobodno izbrani pretstavnici; da izbira i da bide izbran na periodi~ni, avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori, {to obezbeduvaat slobodno izrazuvawe na voljata na izbira~ite; i, da bide primen, pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja. So ~lenot 16 od Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi se za{tituvaat isto taka i strancite od nametnatite ograni~uvawa na nivnoto politi~koto dejstvuvawe. ^lenot 23 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot go predviduva pravoto na u~estvo vo politi~kiot `ivot na sekoj gra|anin. Ponatamu, paragrafot 2 ja predviduva pravnata regulativa na uslovite za ostvaruvawe na ovaa pravo, povrzani so godinite, dr`avjanstvoto, jazikot, obrazovanieto, gra|anskiot i mentalniot kapacitet. Na licata so mentalen hendikep ne mo`e da im se uskrati pravoto na u~estvo vo politi~kiot `ivot, sledej}i gi proviziite na ovaa Konvencija. Me|utoa, op{tata praktika poka`uva nedoslednosti po osnov na ova pra{awe, i eo ipso se nametnuva pra{aweto za u~estvoto na licata so mentalen hendikep vo politi~kiot `ivot,od edna strana, i odzemaweto na delovnata sposobnost od pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana. Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno, kade e op{testveno korisno da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na edna zna~itelna grupa na lica?! Praksata, do sega, ne dava odgovor na istoto. Vo ~lenot 13 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot se naveduva deka sekoj gra|anin ima pravo na u~estvo, slobodno, vo politi~kiot `ivot na svojata zemja.

13. Pravo na sopstvenost Pravoto na sopstvenost, koe se povrzuva so site lu|e podednakvo vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep, predvideno e vo site regionalni instrumenti za pravata na ~ovekot.

156

Individualni prava i slobodi

Na evropsko nivo, toa e ostvareno so Protokolot 1 kon Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovi prava i osnovni slobodi, ~ij ~len 1 (1) glasi: “... sekoe fizi~ko ili pravno lice ima pravo na mirno u`ivawe na svojot imot. Nikoj ne mo`e da bide li{en od svojot imot, osven vo javen interes i pod uslovi predvideni so zakon i so principi na me|unarodnoto pravo”. Vo ~lenot 21 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot se predviduva deka “... sekoj ima pravo na mirno u`ivawe na svojot imot. So zakon mo`e da se ograni~i toa u`ivawe vo interes na op{testvoto”. ^lenot 15 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot naveduva deka “... pravoto na mirno u`ivawe na svojot imot e zagarantirano. Ovaa pravo mo`e da bide ograni~eno od pri~ini na javen ili op{t interes na zaednicata i vo soglasnost so soodvetniot zakon”. Mnogu ~esto, razlikata pome|u duhot na odredbite inkorporirani vo me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot i nivnata prakti~na primena e zagri`uva~ka. Na primer, vo Makedonija pravoto na li~na sopstvenost vo instituciite koi zgri`uvaat lica so mentalen hendikep, generalno, ne postoi. Ovie lica nemaat sopstvenost duri ni na li~nata obleka koja ja nosat (t.e. pravo da ja dobijat nazad posle perewe). Interesen e slu~ajot koga aktivistite na Polio Plus odlu~ija da mu kupat velosiped na Ali Turkjan, {titenik na Specijalniot zavod vo Demir Kapija, kako nagrada za negoviot trud vo Kreativnata rabotilnica koja funkcionira vo ramkite na Zavodot, so parite dobieni od proda`bata na rakotvorbite koi Ali gi izrabotil. Dve godini trae{e procesot na “ubeduvawe” na vrabotenite vo Zavodot, deka velosipedot e sopstvenost na Ali a ne na Zavodot. 11. Pravo na azil ^lenot 14 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, predviduva deka “... sekoj ima pravo vo druga dr`ava da bara i da u`iva azil poradi progonuvawe. Lu|eto ne mo`at da se povikaat na ova pravo vo slu~aj na progonuvawe {to proizleguva od nepoliti~ki zlostorstva ili od dejstvija {to se sprotivni na celite i na~elata na Obedinetite nacii”. Progonuvaweto vrz osnova na hendikepot na smee da bide dozvoleno. Me|utoa, ovoj instrument ne go regulira pra{aweto dali na liceto }e mu bide

157

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

daden azil ili ne, tuku samo go predviduva pravoto na liceto da bara azil. Vo ~lenot 22 (7) od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, se regulira pravoto na sekogo da bara i da dobie azil “... vo soglasnost so legislativata na dr`avata i me|unarodnite konvencii, koga progonuvaweto proizleguva od politi~ki zlostorstva ili sli~ni dela”. Konvencijata za statusot na begalcite na OON od 1951 godina171 (Convention Relating to the Status of Refugees), vo svojot ~len 33 (1) predviduva deka niedna dr`ava ~lenka ne smee da go progoni ili vrati (“refouler”) begalecot na teritorijata na dr`avata kade {to negoviot `ivot ili sloboda bi bile zagrozeni. ^lenot 23 od Vienaskata deklaracija i Programa na akcija, povtoruva deka “... sekoe lice, bez razlika na rasata na koja pripa|a, ima pravo da bara i dobie, vo drugi zemji, azil poradi progonstvo, kako i na pravoto na vra}awe vo sopstvenata zemja”. Treba da se napomene deka zagrozuvawata na pravata na ~ovekot, posebno za vreme na voenite konflikti, se edna od pri~inite za hendikepot.

171

158

Vidi podetalno: http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm

Individualni prava i slobodi

Poglavje VII Ekonomski, socijalni i kulturni prava i slobodi
1. Pravo na rabota
1.1. Op{ti odredbi za pravoto na rabota Mnogu lica so hendikep ne se vrabotuvaat, ili im se davaat samo neugledni ili slabo plateni rabotni mesta. Ova e vistinito, iako mo`e da se poka`e deka so soodvetna pomo{, obuka i rasporeduvawe, pogolemiot del od licata so hendikep mo`at da obavuvaat golem obem na zada~i, vo soglasnost so va`e~kite rabotni normi. Vo vreme na nevrabotenost i ekonomski nepriliki, licata so hendikep obi~no se prvite koi se otpu{taat i poslednite koi se vrabotuvaat. Poradi toa, potrebni se merki koi }e obezbedat licata so hendikep da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot. ^lenot 6 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava odreduva deka ”... dr`avite-potpisni~ki na ovoj Pakt go priznavaat pravoto na rabota, koe vklu~uva pravo sekoj da ima mo`nost da ja obezbedi svojata egzistencija so rabota koja samiot slobodno ja izbral ili prifatil”. Pravoto na rabota e sodr`ano i vo regionalni instrumenti. ^lenot 1 od Evropskata socijalna povelba predviduva deka: ”... sekoe lice }e ima mo`nost da zarabotuva za `ivot so zanimaweto koe slobodno go odbral”. ^lenot 6 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava (Additional Protocol to the American Convention on Human Rights in the Area of Economic, Social and Cultural Rights), naveduva deka ”... sekoj ima pravo da raboti”. ^lenot 15 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot go predviduva kako osnovno “... pravoto na rabota ... za sekogo”.

159

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

[to se odnesuva za licata so hendikep konkretno, Deklaracijata za pravata na licata so mentalen hendikep, vo paragrafot 3, veli deka licata so hendikep imaat “... pravo da izvr{uvaat produktivna rabota ili da bidat anga`irani vo koja bilo druga osmislena profesija do krajnite mo`nosti na nivnite sposobnosti”. Sli~no, paragrafot 7 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep veli deka licata so hendikep imaat “... pravo, soglasno so nivnite sposobnosti, da obezbedat vrabotuvawe ili anga`man vo korisno, produktivno i dohodovno zanimawe ...”. Praviloto 7 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, propi{uva, pod naslovot Vrabotuvawe, deka dr`avite-~lenki “... treba da go priznaat principot deka licata so hendikep moraat da bidat ovlasteni da gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava, posebno na poleto na vrabotuvaweto”. Ovaa izjava pojasnuva deka licata so hendikep imaat fundamentalno pravo na rabota. Praviloto 7 isto taka naglasuva deka ”... i vo ruralnite i vo urbanite sredini tie (licata so hendikep) mora da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na pazarot na trudot.” Na regionalno nivo, eden od najzna~ajnite pravni akti na Evropskata unija e Direktivata na Sovetot 2000/78/ES za vospostavuvawe na op{ta ramka za ednakvo postapuvawe pri vrabotuvaweto i profesijata od 27 noemvri 2000 godina, koja vo svojot ~len 5, koj posebno se odnesuva na licata so hendikep, naveduva deka “... rabotodavecot treba da prezeme soodvetni merki, so cel da im se ovozmo`i na licata so hednikep pristap, u~estvo i napreduvawe vo vrabotuvaweto, ili obukata, so isklu~ok, ako takvite merki bi prestavuvale disproporcionalen tro{ok vrz rabotodavecot ...”172. So vleguvaweto vo sila na 1 oktomvri 2004 godina na revidiraniot Akt protiv diskriminacijata na licata so hendikep (Disability Discrimination Act) od 1995 godina, deklarativno predvidenoto pravo na rabota e preto~eno vo praksa. Vo nego se naveduva deka slu`bite koi davaat nekakvi uslugi treba da gi prilagodat svoite prostorii so cel da se pristapni i za licata so hendikep. Ponatamu, site pretprijatija, nezavisno od svojata golemina i kapacitet, treba da predvidat konkretni planovi na akcija i merki koi treba da bidat prezemani, i vremenska ramka koga tie }e bidat prezemeni. Tie mo`at da bidat izemeni od ova pravilo,
172

160

Vidi podetalno pogore: Poglavje V, (Evropska unija).

Individualni prava i slobodi

samo vo slu~aj koga ovie akcii i merki bi go zagrozuvale zdravjeto i bezbednosta na licata vo slu~aj na evakuacija poradi po`ar. Isto taka, izri~no e zabraneta diskriminacijata na licata so hendikep od strana na rabotoidavecot pri vrabotuvaweto, unapreduvaweto ili otpu{taweto od rabota173. 1.2. Pravo na razvivawe na rabotnite ve{tini Razvivaweto na rabotnite ve{tini e va`no za licata so hendikep, od aspekt {to podobruvaweto na rabotnite ve{tini ja zgolemuva nezavisnosta i ja izgraduva samopo~itta. Nepotrebno e da se ka`e deka razvojot na ve{tinite preku stru~na obuka gi zgolemuva mo`nostite na licata so hendikep, gi pravi konkurentni na pazarot na trudot. Paragrafot 132 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep sodr`i lista na uslugi {to dr`avite treba da gi obezbedat za da im obezbedat na licata so hendikep ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe. Vakvite uslugi treba da vklu~uvaat stru~na pomo{ i naso~uvawe, profesionalna obuka, postavuvawe i zadr`uvawe na pozicijata. Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafot 33, predviduvaat deka “... licata so hendikep imaat pravo da dobivaat profesionalna obuka i da rabotat pod isti uslovi kako i drugata rabotna sila”. Paragrafot 6 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep, predviduva deka, “... licata so hendikep imaat pravo na ... obrazovanie, stru~na obuka i rehabilitacija ... koi }e gi osposobat da gi razvijat svoite sposobnosti i ve{tini do maksimum i }e go zabrzaat procesot na nivna op{testvena integracija i reintegracija”. Spored ~lenot 1 (5) od Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe i profesionalnata obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi (ILO Convention No. 142), od dr`avite se o~ekuva da implementiraat programi i politiki za “... ohrabruvawe i osposobuvawe na site lica, na ednakva osnova i bez kakva i da e diskriminacija, da gi razvivaat i koristat svoite sposobnosti za rabota ...” Pokonkretno, Konvencijata predviduva deka
173

Vidi podetalno: Erika Lucas, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine, Volume 13, Issue 5, September 2004.

161

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

dr`avite }e “ ... usvojat i razvijat sestrani i koordinirani politiki i programi za stru~no naso~uvawe i stru~na obuka” (~len 1). ^lenot 3 (1) konkretno se odnesuva na licata so hendikep, vo nego se naveduva deka ”... sekoja ~lenka postepeno }e gi pro{iruva svoite sistemi za stru~no naso~uvawe, vklu~uvaj}i go i postojanoto informirawe za vrabotuvawe, so cel obezbeduvaweto na iscrpnite informacii i naj{irokoto mo`no naso~uvawe, da im bide dostapno na ... licata so hendikep.” Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep (The Recommendation concerning Vocational Rehabilitation of the Disabled Persons)- (ILO Recommendation No.99), podvlekuva razli~ni principi i metodi za stru~no naso~uvawe, stru~na obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep. Paragrafot 2 odreduva deka slu`bite za profesionalna rehabilitacija treba da bidat dostapni za site lica so hendikep. Paragrafot 3 veli deka: ”... site potrebni i primenlivi merki treba da bidat prezemeni, za da se vospostavi ili razvie specijalizirana slu`ba za stru~no naso~uvawe na licata so hendikep na koi im e potrebna pomo{ vo izborot ili promenata na nivnoto zanimawe.” Paragrafot 5 predviduva deka principite, merkite i metodite za stru~na obuka, koi generalno se primenuvaat vo obu~uvaweto na licata bez hendikep, treba da se primenat i so licata so hendikep, dokolku zdravstvenite i obrazovnite uslovi toa go dozvoluvaat. Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep (The Recommendation concerning Vocational Rehabilitation and Employment of Disabled Persons), ima za cel da gi ohrabri ~lenkite da ja podobrat profesionalnata rehabilitacija i pomo{ta pri vrabotuvaweto na licata so hendikep. ^lenot 15 i ~lenovite od 31 do 37 go naglasuvaat zna~eweto na organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, kako i na samata zaednica, vo profesionalnata rehabilitacija i pomo{ta pri vrabotuvaweto. ^lenot 20 odreduva deka posebni napori treba da se vlo`at za da se obezbedi, slu`bite za profesionalna rehabilitacija da bidat dostapni i za licata so hendikep vo ruralnite sredini i oddale~enite zaednici, na nivo i pod isti uslovi kako i vo urbanite sredini. Delot VII se odnesuva na pridonesot na licata so hendikep i nivnite organizacii vo razvojot na slu`bite za profesionalna rehabilitacija. ^lenot 38 ja potencira potrebata od prezemawe na merki za vklu~uvawe na licata so hendikep i

162

Individualni prava i slobodi

nivnite organizacii vo razvojot na slu`bite za profesionalna rehabilitacija. Praviloto 19 (3) od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, odreduva deka: ”... dr`avite treba da razvivaat programi za obuka vo dogovor so zdru`enijata na licata so hendikep, a licata so hendikep treba da bidat vklu~eni kako nastavnici, instruktori ili sovetnici vo programite za obuka na personalot”. Paragrafot 4 (1) od Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe i profesionalnata obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi (ILO Recommendation No. 150), predviduva deka “... ~lenkite treba da usvojat i razvijat komparativni i koordinirani politiki i programi za stru~no naso~uvawe i stru~na obuka, koi se tesno povrzani so vrabotuvaweto, posebno preku javnite slu`bi za vrabotuvawe.” Ponatamu, paragrafot 5 (1) odreduva deka dr`avite ~lenki treba da vospostavat i razvijat otvoreni, fleksibilni i komplementarni sistemi za op{to, tehni~ko i stru~no obrazovanie; obrazovno i stru~no naso~uvawe i stru~na obuka, bilo ovie aktivnosti da se odvivaat vo ramkite na formalniot obrazoven sistem ili nadvor od nego. Paragrafot 5 (2) utvrduva deka site imaat pristap do stru~noto naso~uvawe i stru~nata obuka. Dopolnitelno, paragrafot 7 (1) odreduva deka ~lenkite treba da se stremat kon obezbeduvawe na soodvetni programi za site lica so hendikep. Posebno vnimanie na licata so hendikep e obrateno vo Glava VII: ”Sekoga{ koga mo`at da imaat korist od toa, licata so hendikep treba da imaat pristap do programite za stru~no naso~uvawe i stru~na obuka predvideni za op{tata populacija. Vo sprotivno, treba da im bidat obezbedeni specijalno prilagodeni programi.” ^lenovite 9, 10, 15 od Evropskata socijalna povelba predviduvaat pravo na stru~no naso~uvawe i obuka. ^lenot 9 odreduva deka dr`avite treba “... da obezbedat ili promoviraat, po potreba, slu`ba koja }e im pomaga na site lica, vklu~uvaj}i gi i hendikepiranite, da gi re{at problemite povrzani so izborot na zanimaweto i napreduvaweto, po~ituvaj}i gi individualnite karakteristiki i nivniot odnos so mo`nite profesii ...”. Ovaa pomo{ treba da bide besplatna, kako za mladite, vklu~uvaj}i gi i u~enicite, taka i za vozrasnite. ^lenot 10 naveduva deka ”... dogovornite strani se obvrzuavaat: ... da obezbedat ili promoviraat, po potreba, tehni~ka i stru~na obuka za site lica, vklu~uvaj}i gi i hendikepiranite, vo dogovor so organizaciite na rabotodavcite

163

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

i organizaciite na rabotnicite, i da garantiraat olesnuvawa na pristapot do povisokoto tehni~ko i univerzitetsko obrazovanie, bazirano edinstveno na individualnite mo`nosti”. ^lenot 15 go istaknuva pravoto na licata so fizi~ki ili mentalen hendikep na stru~na obuka, rehabilitacija i socijalno prisposobuvawe. 1.3. Merki i politiki za ramnopravna zastapenost Politikite za pravedno vrabotuvawe mora da ja vklu~uvaat zastapenosta na licata so hendikep. Vrabotuvaweto na licata so hendikep ja ovozmo`uva potrebata ovie lica da rabotat na nivo {to odgovara na nivnite sposobnosti i vnimanie, koe bi pomognalo vo nivnata (re)integracija vo rabotnata sila. Ova treba da vklu~uva merki so koi }e se obezbedi pristap do vrabotuvaweto so direktna zastapenost i da obezbedi pogolem broj na rabotnici so hendikep na pazarot na trudot. So cel politikite na zastapenost da bidat fer {to se odnesuva do licata so hendikep, tie moraat pozitivno da go ohrabruvaat nivnoto vrabotuvawe. Vsu{nost, politikite na afirmativni akcii se potrebni merki, vo nasoka na obezbeduvawe na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep da se natprevaruvaat na ista osnova so licata bez hendikep. Definicijata za diskriminacijata, zastapena vo ~lenot 1 od Konvencijata {to se odnesuva na diskriminacijata vo odnos na vrabotuvaweto i zanimaweto (Convention concerning Discrimination in Respect of Employment and Occupation)- (ILO Convention No. 111), ne go vklu~uva hendikepot kako osnov za diskriminacijata. Me|utoa, vo ~lenot 1 (2) e navedeno deka pod terminot diskriminacija se vklu~uva “.... sekoe drugo razlikuvawe, isklu~uvawe ili preferirawe koe rezultira so poni{tuvawe ili so neednakvost na mo`nostite ili tretmanot pri vrabotuvaweto ili vo zanimaweto, koe mo`e da bide odredeno od odnosnata ~lenka, po konsultacija so pretstavnicite na organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite ...“. Zna~i, diskriminacijata po osnov na hendikepot mo`e da bide me|u odredbite na ovaa Konvencija, ako e toa odredeno od samata ~lenka. ^lenot 5 od Konvencijata go naglasuva prezemaweto na specijalni merki za za{tita na licata so hendikep pri vrabotuvaweto. Zna~i, ”... koja bilo dr`ava- ~lenka mo`e, po konsultacii so pretstavnicite na organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, kade {to takvi postojat, da odredi posebni merki sozdadeni da gi zadovolat barawata na licata, koi

164

Individualni prava i slobodi

od pri~ini kako {to e ... hendikepot ... imaat potreba od posebna za{tita ili pomo{, i tie nema da se smetaat za diskriminacija.” Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep (ILO Convention No. 159), go podvlekuva pravoto na soodvetna obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep, ne samo vo specijalizirani institucii i rabotilnici, tuku i vo centrite za obuka i na slobodniot pazar na trudot, zaedno so licata bez hendikep (~len 3). Konvencijata stipulira deka organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, zaedno so vladite i organizaciite na licata so hendikep, ja snosat odgovornosta za pomagawe na ovie lica vo ostvaruvaweto na svoite prava. ^lenot 7 veli: ”... nadle`nite organi }e prezemat merki so cel da obezbedat i razvijat drugi srodni slu`bi koi }e obezbeduvaat vrabotuvawe za licata so hendikep, zadr`uvawe na rabotnoto mesto i napreduvawe ...”. ^lenot 4 pojasnuva deka pozitivnite dejstva prezemeni za izedna~uvawe na mo`nostite za hendikepiranite rabotnici ne mo`at da se smetaat za diskriminacija na rabotnicite bez hendikep. ^lenovite 2 i 5 predviduvaat konsultacija so organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, pri implementacijata na nacionalnite politiki za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep. Vo ~lenot 8 se naveduva deka }e se prezemat merki za promocija na vostanovuvaweto i razvojot na slu`bite za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep i vo ruralnite sredini i vo izoliranite zaednici. Ovaa konvencija sodr`i i opis na politikite za zastapenost. Isto taka, Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep, propi{uva obvrska za dr`avite da go poddr`at celosniot pristap do slobodniot pazar na trudot preku politikite na zastapenost (paragraf 11 (a)). Isto taka, priznava deka ova ne e sekoga{ mo`no i vklu~uva ”... soodvetna vladina poddr{ka za vostanovuvawe na razni vidovi specijalni vrabotuvawa za licata so hendikep, na koi ne e primenliv slobodniot pristap do vrabotuvaweto” (paragraf 11 (b)). ^lenot 15 (2) od Evropskata socijalna povelba predviduva deka dr`avite- potpisni~ki moraat da obezbedat ”... adekvatni merki za vrabotuvawe na licata so hendikep, kako {to se specijalizirana slu`ba za vrabotuvawe, ustanovi za specijalnite vrabo-

165

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

tuvawa i merki za ohrabruvawe na rabotodavcite da vrabotuvaat lica so hendikep”. Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep, istaknuva razli~ni metodi za pro{iruvawe na mo`nostite za vrabotuvawe i specijalno vrabotuvawe na licata so hendikep. Vo paragrafot 28 se naveduva deka ”... trba da se prezemat merki, vo tesna sorabotka so organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, da se promoviraat maksimalnite mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep i za zadr`uvaweto na nivnoto vrabotuvawe”. Paragrafot 29 veli deka merkite treba da se baziraat na slednive principi, i toa: “... na licata so hendikep treba da im bidat pru`eni ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na pozicija za koja se kvalifikuvani, kako i na licata bez hendikep; licata so hendikep treba da imaat mo`nost da prifatat soodvetno vrabotuvawe po niven izbor; akcent treba da bide staven na sposobnostite i kapacitetite za rabota na licata so hendikep, a ne na samiot hendikep.” Paragrafot 30 precizira deka merkite {to }e bidat prezemeni treba da vklu~uvaat istra`uvawe dizajnirano za ponatamo{na analiza i demonstracija na rabotnite kapaciteti na licata so hendikep i zgolemuvawe i odr`uvawe na publicitetot. Paragrafite 32 i 35 se odnesuvaat konkretno na specijalnite vrabotuvawa. Paragrafot 35 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot predviduva deka mo`nostite za vrabotuvawe ”... mo`at da bidat promovirani prvenstveno, so merki koi se odnesuvaat na standardite za vrabotuvawe i plati, koi se primenuvaat za site rabotnici, a sekundarno so merki koi nudat posebna poddr{ka i stimulacii. Vo dopolnenie na formalnoto vrabotuvawe, mo`nostite treba da bidat pro{ireni i na samovrabotuvaweto i kooperativi i drugi grupni {emi koi nosat prihodi”. Paragrafot prodol`uva, ”... kade {to se zapo~nati posebnite nacionalni kampawi za vrabotuvawe na mladincite i nevrabotenite, treba da bidat vklu~eni i licata so hendikep. Tie treba da bidat aktivno zastapeni, i koga }e se pojavi slu~aj kade {to hendikepiran i nehendikepiran kandidat se ednakvo kvalifikuvani, hendikepiraniot kandidat treba da bide izbran.” Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep vo paragrafot 128 veli deka dr`avite ~lenki treba “... da usvojat politika i da sozdadat struktura od slu`bi za poddr{ka, so koi bi im ovozmo`ile na licata so hendikep, i od urbanite i od

166

Individualni prava i slobodi

ruralnite sredini, da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot”. Ponatamu, vo paragrafot 129 se navedeni predlo`enite metodi so koi dr`avite mo`at da ja poddr`at integracijata na licata so hendikep vo slobodnoto vrabotuvawe. Paragrafot 131 se odnesuva na sorabotkata na centralno i lokalno nivo pome|u Vladata i organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, “... so cel da razvijat zaedni~ka strategija i zaedni~ka akcija za obezbeduvawe na pove}e i podobri mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep. I, ... koga se vo svojstvo na rabotodavci, centralnite i lokalnite vlasti treba da go promoviraat vrabotuvaweto na licata so hendikep vo javniot sektor. Zakonite i regulativite ne treba da sozdavaat pre~ki za vrabotuvaweto na licata so hendikep.” (paragraf 133). Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, baraat od dr`avite i drugite organizacii da go poddr`at ostvaruvaweto na politikite za zastapenost na licata so hendikep. Ponatamu vo paragrafot 7 (2) se predviduva deka dr`avite treba aktivno da ja poddr`at integracijata na licata so hendikep vo slobodnoto vrabotuvawe, i naveduva na~ini na koi dr`avite treba da ja ispolnat ovaa cel. Vo praviloto 7 (6) se naveduva deka ”... dr`avite, organizaciite na rabotnicite i rabotodavcite treba da sorabotuvaat za da obezbedat ednakva zastapenost i promotivni politiki ...“. Praviloto 7 (7) sumira: ”... celta treba da bide licata so hendikep da dobijat vrabotuvawe, malite edinici na specijalnite i poddr`anite vrabotuvawa mo`at da bidat alternativa. Va`no e, kvalitetot na vakvite programi da bide cenet preku nivnata relevantnost i dovolnost.” Praviloto 7 (8) dodava deka “... treba da bidat prezemeni merki za vklu~uvawe na licata so hendikep vo obuki i programi za vrabotuvawe vo privatniot i neformalniot sektor.” 1.4. Fer i ednakvi uslovi za vrabotuvawe Za postignuvawe na ednakvi prava za licata so hendikep, osobeno vo oblasta na vrabotuvaweto, neophodno e da stapat vo sila me|unarodnite normi koi se odnesuvaat na ednakvite uslovi za vrabotuvawe i fer plati. Ednakvite uslovi za vrabotuvawe vklu~uvaat specijalni merki so koi im se garantiraat mo`nostite na licata so hendikep, vo soodvetni uslovi, da ja obavuvaat svojata rabota, efektivno i bezbedno.

167

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Paragrafot 7 od Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep, odreduva deka ”... licata so hendikep treba da u`ivaat ednakvost vo mo`nostite i tretmanot vo odnos na pristapot do vrabotuvaweto, zadr`uvaweto na rabotnoto mesto, kako i napreduvaweto”. Ponatamu, paragrafot 10 proklamira deka ”... treba da se prezemat merki za promovirawe na mo`nostite za vrabotuvawa na licata so hendikep, koi (vrabotuvawa) gi zadovoluvaat standardite za vrabotuvawe i plati, koi se primenuvaat na rabotnicite voop{to“. Paragrafot 11 predviduva {irok opseg na mo`ni merki koi bi trebalo da bidat usvoeni. Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, vo ~lenot 7, odreduva deka dr`avite sekomu mu go priznavaat pravoto na ostvaruvawe na pravedni i povolni rabotni uslovi. Ova vklu~uva 4 glavni komponenti: pari~en nadomest; bezbedni i zdravi rabotni uslovi; ednakva mo`nost za unapreduvawe na soodvetno povisoko nivo; i, promisleno i razumno ograni~uvawe na rabotnoto vreme, kako i periodi~en platen odmor i nadomest za dr`avnite praznici. Za{titata na uslovite za rabota e predvidena i vo Evropskata socijalna povelba, vo ~lenovite 2 i 3, kako i vo ~lenot 7 od Protokolot od San Salvador (The Protocol of San Salvador). Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep, vo paragrafot 25, veli deka licata so hendikep ne treba da bidat diskriminirani vo odnos na platite i drugite uslovi za vrabotuvawe, ako nivnata rabota e identi~na so onaa rabota koja ja vr{at licata bez hendikep. Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, vo praviloto 7, predviduvaat nekolku razli~ni merki koi treba da se usvojat za da se ostvarat i obezbedat fer i ednakvi uslovi pri vrabotuvaweto. Praviloto 7 (3) predviduva deka programite za akcija na dr`avite treba da vklu~uvaat “... merki za sozdavawe i adaptirawe na rabotnite mesta i rabotnite prostorii so cel da stanat dostapni za licata so razli~ni hendikepi; poddr{ka za koristewe na novi tehnologii, i razvoj i proizveduvawe na pomagala, alatki i oprema za licata so hendikep koi }e im ovozmo`at da dobijat vrabotuvawe i da go zadr`at; obezbeduvawe na soodvetna obuka, vrabotuvawe i tekovna poddr{ka, kako na primer: li~ni pomo{nici i uslugi za tolkuvawe”. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep gi povrzuva politikite na zastapenost so “... merkite za podobruvawe

168

Individualni prava i slobodi

na rabotnata sredina” (paragraf 131). Vo nekolku paragrafi Programata opi{uva merki koi treba da bidat usvoeni za da se obezbedi za{titata pri rabota i da se izbegnat povredite na rabotnoto mesto/bolesti. Paragrafot 95 od Programata veli deka “... tehnologijata za prevencija i kontrola na pove}eto hendikepi e dostapna i se usovr{uva, me|utoa ne e sekoga{ celosno iskoristena. Dr`avite- ~lenki treba da prezemat soodvetni merki za prevencija od invaliditet i da obezbedat {irewe na relevantnite soznanija i tehnologija”. Izve{tajot so naslov “Prevencija i rehabilitacija na hendikepot” (Disability prevention and rehabilitation)- (Outcome of the WHO Expert Committee on Disability Prevention and Rehabilitation, WHO, Geneva 1981), dava pregled na rehabilitacionite uslugi, rehabilitacionata tehnologija i na problemite koi se povrzni vo ostvaruvaweto na vakvite zada~i, na primer, od organizaciona, kadrovska ili administrativna priroda. 2. Pravo na obrazovanie Licata so hendikep ~esto se isklu~eni od redovnoto obrazovanie. Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabotuvawe vo mnogu sferi i e preduslov za ekonomska nezavisnost, pravoto na obrazovanie e od posebno zna~ewe za licata so hendikep. Obrazovanieto e isto taka va`en del od rehabilitacioniot proces, zatoa {to licata so hendikep gi razvivaat svoite kapaciteti za da bidat ponezavisni i da se integriraat vo op{testvenite tekovi. Najva`niot ~ekor za integracija na licata so hendikep vo glavnite op{testveni tekovi e preku obrazovanieto. Zakonskoto predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima malo zna~ewe ako, dopolnitelno, ne se prezemaat pozitivni merki za obezbeduvawe na pristap do kvalitetno osnovno, sredno i visoko obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so razli~ni vidovi i stepeni na hendikep. Va`no e da ne postojat pre~kipravni, fizi~ki ili psiholo{ki, koi bi go popre~uvale pristapot na licata so hendikep do obrazovanieto, da im se obezbedi specijalno obrazovanie koga toa e potrebno, i obrazovanieto, dokolku e toa vozmo`no, da im se pru`i vo integralno opkru`uvawe. Neophodno e, da se zemat predvid specijalnite obrazovni potrebi na licata so hendikep i socio-politi~kata realnost na sekoja dr`ava.

169

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Isto taka, va`no e da se istakne zna~eweto na obrazovanieto ne samo kako del od rehabilitacijata, tuku i kako del od prevencijata. Visok procent na hendikepite se direkten rezultat na nedostatokot na informacii, siroma{tijata i lo{ite zdravstveni uslovi, koi mo`at da se spre~at so adekvatno obrazovanie. 2.1. Pristap do obrazovanieto Pristapot do obrazovanieto e najosnovniot aspekt na pravoto na obrazovanie. Zatoa e va`no da se obezbedi otstranuvawe na site pravni i tehni~ki pre~ki, i da se prezemaat pozitivni merki za olesnuvawe na pristapot do obrazovanie za site lica so hendikep. Nekolku me|unarodni instrumenti povikuvaat na ednakov pristap do obrazovanieto za licata so hendikep. Op{ti odredbi vo vrska so gorenavedenoto pra{awe mo`at da se sretnat vo ~lenot 1 od Konvencijata protiv diskriminacija vo obrazovanieto (Convention against Discrimination in Education), paragrafot 2 od Izjavata od Salamanka (The Salamanca Statement), ~lenot 1 od Deklaracijata od Sandberg (Sundberg Declaration), i vo zalo`bata 6 od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija (The Copenhagen Declaration and Programme of Action). Celta na ovaa obvrska za univerzalen pristap do obrazovanieto e iskoristuvawe na siroma{tijata, promovirawe na celosno i produktivno vrabotuvawe i pottiknuvawe na op{testvenata integracija. Konvencijata protiv diskriminacijata vo obrazovanieto sovetuva cela niza dol`nosti za dr`avite so cel da se eliminira i spre~i diskriminacijata vo obrazovanieto. Iako hendikepot kako osnov po koj e zabraneta diskriminacijata ne e eksplicitno spomenat vo ~lenot 1, sepak toj mo`e da se smeta za eden od faktorite koi go odreduvaat socijalnoto poteklo na li~nosta, a razlikuvaweto vrz osnova na socijalnoto poteklo e izr~no zabraneto so istiot. ^lenot 3 gi obvrzuva dr`avite potpisni~ki da ja spre~at i eliminiraat diskriminacijata vo obrazovanieto. Vo ~lenot 4 se bara od dr`avite- ~lenki da promoviraat ednakvost na mo`nostite za obrazovanie. Nekoi me|unarodni instrumenti predviduvaat pokonkretni nasoki i oblasti na interes vo vrska so pristapot do obrazovanieto. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (~len 26) povikuva na besplatno i zadol`itelno obrazovanie ”... barem vo osnovnite i fundamentalni fazi”, a ~lenot 13 od

170

Individualni prava i slobodi

Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava dodava deka “... srednoto obrazovanie vo svoite razni vidovi, vklu~uvaj}i go tuka i sredno-tehni~koto i stru~noto {koluvawe, treba da bide op{to i dostapno za site preku soodvetni merki, a osobeno preku postepeno voveduvawe besplatno {koluvawe”. Konvencijata za pravata na deteto, vo ~lenot 23, isto taka, ja istaknuva potrebata od “... besplatni uslugi, sekoga{ koga toa e mo`no, i zemawe predvid na prihodite na roditelite ili staratelite na deteto”. ^lenot 13 od Dodatniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava predviduva op{to pravo na obrazovanie, vklu~uvaj}i besplatno i zadol`itelno osnovno obrazovanie. Ponatamu, so ~lenot 13 (3) (e) se bara dr`avite potpisni~ki da obezbedat sredstva za programite za specijalno obrazovanie, koi se prisposobeni na specijalnite potrebi na licata so hendikep. ^lenot 17 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot, sovetuva deka sekoja individua trba da ima pravo na obrazovanie. Vo praviloto 6 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, se naglasuva deka dr`avite treba da obrnat posebno vnimanie na odredeni ranlivi grupi na licata so hendikep, kako {to se: mnogu malite deca, devojkite, `enite i licata so najseriozen hendikep. ^lenot 3 (1) od Svetskata deklaracija za obrazovanie za site (The World Declaration on Education for all-Meeting Basic Learning Needs), go istaknuva principot deka osnovnoto obrazovanie treba da im se obezbedi na site deca, mladinci i vozrasni lica. Osobeno, vo ~lenot 3 (5) se odreduva deka potrebite za u~ewe na licata so hendikep baraat posebno vnimanie, i treba da se prezemat ~ekori za da se obezbedi ednakov pristap do obrazovanieto za site kategorii na lica so hendikep, kako sostaven del na obrazovniot sistem. Posebnoto vnimanie za razli~nite grupi na lica so hendikep, implicira deka ednakvite mo`nosti treba da im bidat dostapni vo site stepeni na obrazovanieto, i toa: predu~ili{no obrazovanie, osnovni, sredni u~ili{ta, univerziteti i obrazovni programi za vozrasni. Ova e eden od problemite opfateni so Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep. Svetskiot program, isto taka, apelira na licata so hendikep vo rural-

171

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

nite sredini da im se posveti posebno vnimanie i gi poso~uva problemite predizvikani od oddale~enosta. Pravoto na obrazovanie na decata e naglaseno od strana na Me|unarodnata konferencija za pravata na deteto na obrazovanie (The International Conference on Children’s Rights in Education- Convened by the Danish Ministry of Education , Copenhagen (Denmark) 26-30 April 1998), koja se bazira na Konvencijata za pravata na deteto. Konvencijata gi razrabotuva slednive pra{awa koi posebno se odnesuvaat na decata so hendikep, i toa: • Obrazovanieto e pravo, a ne privilegija; • U~estvoto na decata i nivniot celosen razvoj mora da bide poddr`ano vo site obrazovni ramki i praktiki; • Postoe~kite barieri vo implementacijata na pravata na decata na obrazovanie mo`at da bidat nadminati; i • Obrazovanieto mora da gi po~ituva individualnite, kontekstualnite i kulturolo{kite razliki. Deklaracijata od Sandberg se odnesuva na obrazovanieto na licata so hendikep. ^lenot 1 odreduva deka ”... na sekoe lice so hendikep mora da mu se obezbedi ostvaruvawe na svoeto osnovno pravo da ima celosen pristap do obrazovanie, obuka, kultura i informacii”. ^lenot 2 predviduva deka dr`avite, nacionalnite i me|unarodnite organizacii moraat da prezemat efikasni akcii za da obezbedat najgolemo mo`no u~estvo na licata so hendikep. Ponatamu, vo ~lenot 5 se naveduva deka licata so hendikep treba da imaat pristap do obrazovnite programi, prilagodeni na nivnite posebni potrebi. Soglasno ~len 11, na licata so hendikep mora da im bidat obezbedeni ustanovi i oprema potrebna za edukacija i obuka. 2.2. Kvalitet na obrazovanieto Kvalitetot na obrazovanieto na licata so hendikep treba da bide ist kako i kvalitetot na obrazovanieto na licata bez hendikep, i treba da im izleze vo presret na posebnite potrebi na istite. Sli~no, kvalitetot na obrazovanieto treba da bide ist bez ogled na polot, vozrasta ili stepenot na hendikepot. Me|unarodnite instrumenti ja podvlekuvaat potrebata za garancii na visokite obrazovni standardi za site podednakvo, vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (~len 26 (2)) i Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava (~len 13 (1)) koi predviduvaat deka: “... obrazovanieto }e bide naso~eno kon celosen razvoj na ~ovekovata li~nost”. Vo taa

172

Individualni prava i slobodi

smisla, Deklaracijata od Sandberg veli deka obrazovanieto treba da go promovira sebeispolnuvaweto na site lica so hendikep i nivnoto celosno u~estvo vo op{testveniot `ivot. Konvencijata za pravata na deteto vo svojot ~len 23 (3) naveduva deka “... deteto so hendikep ima efekasen pristap i dobiva obrazovanie ... na na~in koj {to pridonesuva za ostvaruvawe na {to pocelosna op{testvena integracija i individualen razvoj na deteto, vklu~uvaj}i kulturen i duhoven razvoj”. ^lenot 6 od Konvencijata protiv diskriminacijata vo obrazovanieto gi izlo`uva celite na obrazovanieto, koi vklu~uvaat potpoln razvoj na ~ovekovata li~nost, jaknewe na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i promocija na razbirawe, tolerancija i prijatelstvo me|u site nacii. Izjavata od Salamanka predviduva dr`avite- ~lenki “... da mu dadat najvisok politi~ki i buxetski prioritet na podobruvaweto na svoite obrazovni sitemi ...” (to~ka 3). Sodr`inata na obrazovnite programi treba da bide usoglasena so visokite standardi i potrebite na individuite so cel- nivno osposobuvawe za celosno u~estvo vo razvojot na op{testvoto. Praviloto 6 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep odreduva deka “... kvalitetot na obrazovanieto treba da gi odrazuva istite standardi kako i op{toto obrazovanie, i treba da bide tesno povrzano so nego”. Vo paragrafot 122 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep se naveduva deka obrazovnite uslugi za decata so hendikep i vozrasnite treba da bidat sestrani, individualizirani, odnosno da vodat kon predvidenite celi, koi redovno se pregleduvaat i revidiraat, i da nudat paleta na izbori sporedlivi so paletata na specifi~ni potrebi vo koja bilo zaednica. Paragrafot 2 od Deklaracijata za pravata na licata so mentalen hendikep go predviduva pravoto na licata so mentalen hendikep da se obrazuvaat na na~in koj }e im ovozmo`i da gi razvijat svoite sposobnosti i maksimalniot potencijal. Paragrafot 6 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep veli deka licata so hendikep imaat pravo na obrazovanie, koe }e im ovozmo`i da gi razvijat svoite sposobnosti i ve{tini i }e go zabrzaat procesot na nivnata op{testvena integracija ili reintegracija. Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafite 27 i 28, predviduva deka kvalitetot i sodr`inata na obrazovanieto

173

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

treba da go podgotvat u~enikot so hendikep za samostoen `ivot i za vklu~uvaweto vo ekonomskite tekovi na op{testvoto. 2.3. Integrirano obrazovanie Integriranoto obrazovanie zna~i deka licata so hendikep imaat pravo da se obrazuvaat vo istite u~ili{ta i da ja sledat istata nastava kako i u~enicite bez hendikep. Integriranoto obrazovanie mo`e da vklu~uva specijalno obrazovanie, ako toa obrazovanie se ostvaruva vo posebni odelenija vo redovnite u~ili{ta ili kako pridru`ni predavawa vo redovnite odelenija. Integriranoto obrazovanie e klu~ot za ednakvi obrazovni mo`nosti za licata so hendikep. Toa gi maksimizira mo`nostite na licata so hendikep za u~estvuvawe vo op{testvoto i go olesnuva preminot od u~ili{tata na rabotnite mesta. Mnogu me|unarodni instrumenti se fokusiraat na integrativnata funkcija na obrazovanieto. Spored Deklaracijata od Sandberg (~len 6), ”... obrazovnite, kulturnite i informativnite programi i programite za obuka mora da celat kon integrirawe na licata so hendikep vo `ivotnata i rabotnata sredina”. Konvencijata za pravata na deteto, isto taka, go poddr`uva vklu~uvaweto na decata so hendikep vo redovnite obrazovni sistemi i socijalnite sredini. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, vo paragrafot 120, gi povikuva dr`avite da usvojat politiki “... koi go priznavaat pravoto na licata so hendikep na obrazovni mo`nosti ednakvi so mo`nostite na drugite lica”. Poeksplicitno, veli deka “... obrazovanieto na licata so hendikep treba, {to e mo`no pove}e, da se odviva vo redovniot u~ili{en sistem”. Izjavata od Salamanka za obrazovanie na licata so posebni potrebi povikuva na vklu~uvaweto na decata so hendikep vo redovniot obrazoven sistem, da pretstavuva norma vo obrazovanieto na site deca so hendikep. Soglasno so izve{tajot na programata za akcija (The Framework of Action), site deca, bez ogled na nivnata fizi~ka, intelektualna, socijalna, emocionalna ili druga sostojba, treba da posetuvaat redovni u~ili{ta. Ponatamu, se dodava deka “... redovnite u~ili{ta vo koi e vklu~ena ovaa inkluzivna orientacija, se najefikasnite sredstva za borba so diskriminatorskite stavovi, vo sozdavaweto na priemlivi zaednici, vo izgradbata na inkluzivno op{testvo i postignuvaweto na obrazovanie za site. U{te pove}e, tie obezbeduvaat efikasno obrazovanie za pogolemiot del od decata i ja podo-

174

Individualni prava i slobodi

bruvaat efikasnosta i, vo krajna linija, ekonomi~nosta na celiot obrazoven sistem”. Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, isto taka, go poddr`uvaat integriranoto obrazovanie. Praviloto 6 predviduva deka “... dr`avite treba da go prifatat principot na ednakvi mo`nosti na osnovno, sredno i visoko obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so hendikep, vo integralni ramki ...” i deka “... obrazovanieto na licata so hendikep treba da pretstavuva sostaven del od nacionalniot obrazoven plan, razvojnata programa i u~ili{nata organizacija”. Detskiot fond na ON (The United Nations Children’s Fund), procenuva deka 90% od decata so hendikep mo`e da se priklu~at kon redovnite nastavni programi, ako se ispolnat odredeni preduslovi. Od redovnite u~ili{ta se o~ekuva da gi obrazuvaat decata so lesen hendikep, na koi im e potrebna mala poddr{ka, no podobro e ako mo`at site deca da imaat pristap do redovniot u~ili{en sistem. Ova, se razbira, bara specijalni merki, so cel da se zadovolat potrebite na u~enicite so hendikep. Najprvo, kako {to e istaknato vo Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, vo praviloto 6, neophodno e dr`avite da imaat jasna politika, koja }e bide razbrana i prifatena na nivo na u~ili{tata i na nivo na po{irokata zaednica. Ovie politiki i finansiski aran`mani treba da go ohrabrat i olesnat razvojot na inkluzivnite u~ili{ta i otstranuvaweto na barierite koi go spre~uvaat preminot od specijalni vo redovni u~ili{ta. Nastavnite planovi treba da gi zemaat predvid individualnite razliki i okolnosti i da im obrnuvaat posebno vnimanie na decata i mladite so te`ok i pove}ekraten hendikep. Soglasno so Izjavata od Salamanka i nejzinata Programa za akcija, neophodno e da se napravat izmeni na u~ili{niot menaxment. Na lokalnite administratori i direktori na u~ili{tata treba da im se dade potrebniot avtoritet i adekvatnata obuka za da imaat odlu~uva~ka uloga. Tie treba da razvivaat pofleksibilni upravuva~ki proceduri, da anga`iraat resursi, da razvijat razli~ni opcii za u~ewe, da ja mobiliziraat pomo{ta “dete na dete”, da ponudat poddr{ka na decata koi imaat pote{kotii i da razvivaat tesni vrski so roditelite i zaednicata. Direktorite treba da bidat primarno odgovorni za promoviraweto na pozitivnite stavovi {irum u~ili{nata zaednica kako i za ostva-

175

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ruvaweto na efikasna sorabotka pome|u nastavnicite i pomo{niot personal. Me|unarodnite instrumenti, isto taka, ja istaknuvaat potrebata od programska fleksibilnost, dopolnuvawe i adaptacija. Programata treba da bide prilagodena na detskite potrebi, spored principot deka na site deca treba da im se obezbedi isto obrazovanie, koe }e odgovara na razli~nite individualni potrebi. Slu`bite za poddr{ka se potrebni za da gi osposobat decata so hendikep da se zdobijat so istoto obrazovanie kako i decata bez hendikep vo redovnite u~ili{ta. Olesnuvawata i opremata potrebna za zadovoluvawe na potrebite na u~enicite so hendikep se opi{ani vo me|unarodnite instrumenti. Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, isto taka spomenuvaat i obvrska za obezbeduvawe na uslugi za tolkuvawe. Izjavata od Salamanka i nejzinata Programa za akcija, ja poka`uva potrebata od specijalni sredstva i nastavnici za poddr{ka. Vo u~ili{tata treba da ima programi za poddr{ka i, kade {to e toa potrebno, obezbeduvawe na pomo{ od stru~ni nastavnici i nadvore{en pomo{en personal. Soodvetnata i dostapnata tehnologija treba da se koristi koga e potrebno da se postigne podobar uspeh, da se podobri komunikacijata, mobilnosta i u~eweto. Instituciite za obuka i posebnite u~ili{ta se isto taka mo{ne korisni za olesnuvawe na obezbeduvaweto na poddr{kata. Tie mo`at da obezbedat pristap do novi, inovativni metodi, kako i do posebnite pomagala, koi ne se obezbedeni vo redovnite u~ilnici. Vo ~lenot 11 od Deklaracijata od Sandberg, vo odnos na dostapnosta na neophodnata oprema, se istaknuva va`nosta na ovozmo`uvaweto na zemjite vo razvoj da proizveduvaat takva oprema.

2.4. Specijalno obrazovanie Me|utoa, site lica so hendikep ne mo`at da sledat nastava vo redovnite u~ili{ta. Zatoa, potrebna im e posebna forma na obrazovanie. Ova specijalno obrazovanie mo`e da se obezbedi vo specijalni internati ili vo specijalni dnevni u~ili{ta i da

176

Individualni prava i slobodi

bide podeleno vo razli~ni kategorii, soglasno so specifi~nite potrebi na licata so hendikep so razli~ni o{tetuvawa. Celta na specijalnoto obrazovanie e da dozvoli “... site lica so hendikep, posebno onie so problemi vo komunikacijata” da imaat pristap kon obrazovnite programi, prilagodeni na nivnite specifi~ni potrebi, “... so cel da se stavi nivniot maksimalen kapacitet vo slu`ba na op{testvoto” (~len 5 od Deklaracijata od Sandberg). Kako и da e, specijalnoto obrazovanie treba da bide naso~eno samo kon u~enicite so seriozni и pove}ekratni hendikepi, и trba da celi kon nivno podgotvuvawe za obrazovanie vo redovniot u~ili{en sиstem, preku integrirawe na specijalnite obrazovni uslugi vo redovnoto obrazovanie (pravilo 6 (8) od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep). Spored Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, praviloto 6 (9) veli deka specijalnoto obrazovanie mo`e da bide adekvatno, posebno za gluvite и/ili slepite lu|e, poradi nivnite posebni komunikaciski potrebi. Ova obrazovanie mo`e da se obezbedi vo specijalni u~ili{ta ili vo specijalni odelenija vo redovnite u~ili{ta. Vo sekoj slu~aj, specijalnoto obrazovanie ne treba da gi spre~uva licata vo sledeweto na redovnite nastavni programi, iako e va`no vo raniot stadium da se posveti vnimanie na instrukciite “... koi }e rezultiraat so efektivni komunikaciski ve{tini”. Pravilata na OON za za{tita na maloletnicite li{eni od svojata sloboda garantiraat deka sekoj mladinec, na vozrast koga treba da posetuva zadol`itelno obrazovanie, ima pravo na obrazovanie koe e soodvetno na negovite/nejzinite potrebi и sposobnosti и koe e sozdadeno da go podgotvi/da ja podgotvi za reintegracija vo op{testvoto. Pravo na specijalno obrazovanie isto taka treba da go imaat i mladincite koi se nepismeni ili imaat pote{kotii so sfa}aweto i u~eweto. Se razbira i tuka praksata zboruva ne{to drugo.

2.5. Obuka za nastavnici
Obukata za nastavnici e posebno potrebna za da im ovomo`i na decata i mladincite so hendikep celosno da u`ivaat vo prednostite na redovniot obrazoven sistem. Izjavata od Salamanka bara od dr`avite obezbeduvawe na programi za obuka na nastavnicite, koi }e se odnesuvaat na obezbeduvaweto na

177

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

obrazovanie za specijalnite potrebi vo inkluzivnite u~ili{ta. Deklaracijata od Sandberg, vo svojot ~len 9, naveduva deka rabotnicite vo obrazovanieto i drugite profesionalci odgovorni za obrazovnite programi moraat da bidat kvalifikuvani za da se spravat so specifi~nite situacii i potrebite na licata so hendikep. “Nivnata obuka mora, konsekventno, da go ima predvid ova barawe i redovno da se nadopolnuva”. Po odnos na istoto pra{awe, Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (Pravilo 6 (6) (v)), gi povikuvaat dr`avite da obezbedat postojana obuka i poddr{ka za nastavnicite, so cel da se osiguri deka obrazovanieto na licata so hendikep e integralen del na obrazovniot sistem. Isto, Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafot 29, odreduvaat deka generalnata programa za obuka na nastavnici treba da sodr`и kurs za izu~uvawe na ve{tinite za predavawe na deca и mladinci so hendikep vo redovnite u~ili{ta. Ponatamu, paragrafot 30 bara od dr`avite da razvijat nacionalni planovi za obuka и vrabotuvawe na soodvetniot broj na personal, vklu~uvaj}i i lica so hendikep. Razli~nite programi za obuka im obezbeduvaat na site u~enici и nastavnici orientacioni znaewa za hendikepot. Baranite znaewa и ve{tini vklu~uvaat: procenka na specijalnite potrebi, prilagoduvawe na nastavnata programa, upotrebuvawе na pomo{nata tehnologija, individualizacija na nastavnite proceduri itn., ne zaboravaj}и deka prioritet e ispolnuvawe na potrebite na u~enicite. Specijaliziranata obuka za obrazovanieto za specijalni potrebi treba da gi opfati site vidovi na hendikep, do ponatamo{nata specijalizacija vo edna ili pove}e specifi~ni oblasti na hendikepot. Univerzitetite treba da odigraat golema uloga {to se odnesuva na istra`uvaweto, ocenkata, podgotovkata na nastavnicite- obu~uva~i i sozdavaweto na programi za obuka i drugi vidovi na materijali. Podgotovkata na u~ebnici i organiziraweto na seminari za lokalnite administratori, supervizori, direktori и postari nastavnici e neminovno potrebno za da gi razvijat svoite kapaciteti, da bidat voda~и vo ovaa oblast и da obezbedat poddr{ka и obuka za poneiskusniot nastaven kadar. Isto taka, potrebno e kako vospostavuvawe na sorabotka pome|u nastavnicite, specijalistite i roditelite, taka i vklu~uvawe na licata so hendikep vo istra`uvawata и obu~uvawata. Ponatamu, va`no vo obrazovnite sistemi e zastapenosta na obrazoven

178

Individualni prava i slobodi

personal so hendikep, koj }e im dade na u~enicite so hendikep primeri za nadminuvaweto na istiot. 2.6. Stru~na obuka Za da se obezbedi ednakov pristap na licata so hendikep do stru~nata obuka, potrebno e da postojat odredbi vo zakonskite tekstovi. Preminot od u~ili{teto na rabotnoto mesto e najuspe{en koga ve}e e inkorporiran vo obrazovnata programa. Vo taa smisla, na pravoto na obrazovanie mo`e da se gleda kako na prv ~ekor do pravoto na vrabotuvawe. Normite и standardite za stru~nata obuka vo poleto na vrabotuvaweto na licata so hendikep se objasneti pogore174. Specifi~ni instrumenti vo ovaa oblast se: Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep i Preporakata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe i obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi. 3. Pravo na zdravstvena za{tita Legislativata treba da te`и kon obezbeduvawe na efektivno ostvaruvawe na pravoto na zdravstvena za{tita, bez kakva bilo diskriminacija. Site lica treba da imaat zdravstveno osiguruvawe и neophodna pomo{ na raspolagawe, bez finansiski barieri. Vladite, vo nivnite nacionalni sistemi na zdravstvena za{tita, treba da im dadat prioritet na specijalnite potrebi na licata so hendikep. Odgovornosta mora da se prifati na site nivoa na sozdavaweto na politikata, so cel prioritetite vo sevkupniot nacionalen razvoj da gi zemat predvid ovi potrebi и da gi zajaknat aspektite od `ivotot koi se preduslov za zdravjeto. Pred po~etokot na reformiraweto na svoite nacionalni sistemi za zdravstvena za{tita, dr`avite treba da odredat koi tipovi na finansirawe na zdravstvenata za{tita }e gi koristat, za da gi zgolemat resursite locirani vo zdravstvoto. Potrebno e postoewe na javno и privatno finansirawe. Nacionalniot sistem za zdravstvena za{tita treba da go ohrabruva u~estvoto na javnite agencii, privatnite и nevladinite
Vidi podeatlno: Del III, Poglavje VII, (Pravo na rabota- Pravo na razvivawe na rabotnite ve{tini).
174

179

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

organizacii, vo planiraweto и sledeweto na negovoto izvr{uvawe и koristewe. Sistemot na primarna zdravstvena za{tita treba da obezbeduva {irok obem na uslugi za le~ewe, rehabilitacija и druga poddr{ka za ostvaruvawe na osnovnite zdravstveni potrebi na naselenieto i da obrnuva posebno vnimanie na ranlivite grupi, kako {to se licata so hendikep. Vo ~lenot 25 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, se naveduva deka sekoe lice ima “... pravo na osiguruvawe vo slu~aj na ... bolest ...”. ^lenot 10 (|) od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, bara od dr`avite da gi zadovolat zdravstvenite potrebi na najrizi~nite grupi, и na onie ~ija {to siroma{tija gi pravi najranlivi. ^lenot 18 (4) od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i narodot veli deka licata so hendikep treba da imaat pravo na specijalni merki na za{tita vo odr`uvaweto na nivnite fizi~ki potrebi. Vo ~lenot 13 od Evropskata socijalna povelba se precizira potrebata dr`avite na sekoj {to e bez adekvatni pari~ni sredstva и ne e vo mo`nost da obezbedi takvi sredstva, da mu obezbedat adekvatna pomo{ и neophodna nega vo slu~aj na bolest. ^lenot 12 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava go priznava pravoto na sekoe lice na najdobro fizi~ko и mentalno zdravje {to mo`e da se postigne. Toa sozdava obvrska za dr`avite da sozdadat uslovi koi }e obezbedat medicinski uslugi и gri`a za sekogo, vo slu~aj na bolest. So ~lenot 23 (3) od Konvencijata za pravata na deteto, se predviduva deka sekoga{, koga e mo`no, na deteto so hednikep treba da mu se obezbedat besplatni zdravstveni uslugi. ^lenot 7 od Konvencijata {to se odnesuva na promoviraweto na vrabotuvaweto i za{titata od nevrabotenost (The Convention concerning Employment Promotion and Protection against Unemployment), naveduva deka dr`avite im obezbeduvaat na licata nadomest, vo situaciite koi baraat medicinska nega od preventivna ili lekuva~ka (kurativna) priroda. Spored ~lenot 10, beneficiite vklu~uvaat: (a) primarna zdravstvena za{tita: a) specijalisti~ka za{tita vo bolnici; b) neophodnite lekovi; i, v) hospitalizacija.

180

Individualni prava i slobodi

Ponatamu, vo ~lenot 13 se bara dr`avite da im obezbeduvaat na licata nadomest vo slu~aj na bolest. Spored ~lenot 16, nadomestokot vo slu~aj na bolest }e bide vo forma na periodi~na isplata. ^lenot 5 (4) od Konvencijata gi ohrabruva dr`avite da obezbedat koristewe na zdravstvena za{tita za licata koi primaat nadomest vo slu~aj na nevrabotenost, kako i za licata koi tie gi izdr`uvaat. ^lenot 23 zabele`uva deka dr`avata ~ija legislativa go predviduva pravoto na medicinska za{tita и go pravi direktno ili indirektno zavisno od profesionalnata aktivnost, }e nastojuva da obezbedi koristewe na zdravstvena za{tita za licata koi primaat nadomest vo slu~aj na nevrabotenost и licata koi tie gi izdr`uvaat. ^lenot 7 od Konvencijata {to se odnesuva na zdravstvenata za{tita i nadomestoci vo slu~aj na bolest (The Convention concerning Medical Care and Sickness Benefits), predviduva deka tro{ocite predvideni so Konvencijata treba da gi vklu~uvaat: a) potrebite za zdravstvena za{tita od kurativna i preventivna priroda; i, b) nesposobnosta za rabota, koja e posledica na bolest i vklu~ena suspenzija za zarabotuva~ka, kako {to e definirana so nacionalnata legislativa. Ponatamu, vo ~lenot 8 se naveduva deka, zdravstvenata za{tita }e opfa}a: a) primarna zdravstvena za{tita; b) specijalisti~ka za{tita vo bolnici; v) neophodnite lekovi; g) hospitalizacija; i, d) zdravstvena rehabilitacija. So ~lenot 18 se predviduva deka nadomestokot vo slu~aj na bolest e periodi~en. Pod “bolest” se podrazbira sekoja nezdrava sostojba, bez ogled na predizvikuva~ot na istata. ^lenovite 22 i 23 velat deka periodi~nata isplata }e bide takva {to }e dostigne barem 60% od vkupniot prethoden dohod na korisnikot ili 60% od platata na prose~en vozrasen rabotnik. ^lenot 29 naveduva deka baratelot na nadomestokot ima pravo da se `ali vo slu~aj negovoto barawe da e odbieno, kako i pravo na `alba za kvalitetot i kvantitetot na nadomestokot. Paragrafot I od Deklaracijata od Alma-Ata (Declaration of Alma-Ata), predviduva deka zdravjeto, koe e sostojba na celosna fizi~ka, mentalna i socijalna blagosostojba, e osnovno pravo na

181

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

~ovekot. Paragrafot II se odnesuva na postoe~kite “... zna~itelni neednakvosti vo zdravstveniot status ...“ na lu|eto, kako pome|u razvienite i zemjite vo razvoj, taka i vo samite razvieni zemji. ^lenot V naveduva deka vladite se odgovorni za zdravjeto na svojot narod, koe mo`e da se dostigne so obezbeduvawe adekvatni zdravstveni i socijalni merki. Glavnata op{testvena cel e obezbeduvawe na nivo na zdravje za site lu|e, koe }e im ovozmo`i da vodat op{testveno i ekonomski produktiven `ivot. ^lenot VII (6) veli deka “... tie {to imaat nu`da, treba da imaat prioritet vo zdravstvenata za{tita”, a ~lenot VII predviduva formulirawe na nacionalni politiki, strategii и planovi za akcija od strana na vladite, za otpo~nuvawe и poddr`uvawe na primarnata zdravstvena za{tita kako del od opse`niot nacionalen sиstem za zdravstvena za{tita, vo koordinacija so drugite sektori. Deklaracijata e zna~ajna za licata so hendikep, zatoa {to promocijata na primarnata zdravstvena za{tita }e rezultira so prevencija na hendikepite i so podobruvawe na rehabilitativnite uslugi za ovie lica. ^lenot 10 (d) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj (The Declaration on Social Progress and Development), predviduva socijalniot napredok и razvoj da celi kon postignuvawe na najvisoki zdravstveni standardi i obezbeduvawe na zdravstvena za{tita za celata populacija. Vo dopolnenie, ~lenot 19 zabele`uva deka besplatnite zdravstveni uslugi i adekvatnite preventivni и kurativni olesnuvawa se sredstvo za postignuvawe na gorenavedenite celi. Paragrafot 118 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, gi ohrabruva vostanovuvaweto и razvojot na javniot sistem na socijalna gri`a и zdravstvena za{tita. Paragrafot 96 bara dr`avite da koordiniraat programi za prevencija na hendikepite, koi vklu~uvaat sistemi na primarna zdravstvena za{tita, koi gi opfa}aat site segmenti na populacijata, kako i javni zdravstveni aktivnosti koi }e im pomognat na lu|eto vo dostignuvaweto na na~in na `ivot, koj }e im ovozmo`и maksimalna za{tita od pri~inite poradi koi mo`e da nastane nekoj vid na o{tetuvawe. 4. Pravo na socijalno osiguruvawe i socijalna za{tita 4.1. Pravo na socijalno osiguruvawe

182

Individualni prava i slobodi

Sistemot na socijalno osiguruvawe na edna dr`ava e primarniot na~in vo administriraweto na ekonomskite beneficii. Programite za socijalno osiguruvawe, kako {to se obe{tetuvaweto na rabotnikot, osiguruvaweto od povreda i osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost, se predvideni da sozdadat mre`a na socijalna bezbednost za licata so hendikep, koi ne se sposobni da gi zadovolat svoite potrebi. Javnite fondovi treba da se raspolo`ivi za pokrivawe na vonrednite tro{oci za specijalno dizajniranite `iveali{ta, transportot, medicinskata и zdravstvenata za{tita, hranata и drugite pogodnosti za normalen `ivot, rabota i rekreacija na licata so hendikep. Sistemite na socijalno osiguruvawe ne treba da gi diskriminiraat licata so hendikep, vo sprotivno, treba da obezbeduvaat uslugi za spravuvawe so posebnite potrebi na licata so hendikep, posebno na pazarot na trudot, so cel da se pottikne politikata za ramnopravno vrabotuvawe. ^lenot 9 (1) od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava sovetuva deka ”... sekoj ima pravo na socijalno osiguruvawe koe }e go {titi od posledicite ... od nemo}, koja go spre~uva, fizi~ki ili mentalno, da obezbedi sredstva za dostoinstven i pristoen `ivot”. ^lenot 9 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava odreduva deka “... sekoj ima pravo na socijalno obezbeduvawe, vklu~uvaj}i go tuka socijalnoto osiguruvawe”. ^lenot 26 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, go uva`uva pravoto na sekoe dete da koristi socijalna za{tita, vklu~uvaj}i i socijalno osiguruvawe. Vo poglavjeto II, Op{ti principi, paragraf 1, od Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite naselbi (The Vancouver Declaration on Human Settlements), se naveduva deka podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot na lu|eto, preku zadovoluvaweto na osnovnite potrebi, vklu~uva socijalno osiguruvawe bez diskriminacija. Paragrafot 118 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep veli deka kade {to postoi socijalno osiguruvawe za op{tata populacija, toa ne treba da gi isklu~uva ili diskriminira licata so hendikep. Istata izjava e vklu~ena i vo praviloto 8 (2) od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep.

183

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

So ~lenot 6 od Konvencijata {to se odnesuva na promoviraweto na vrabotuvaweto i za{titata od nevrabotenost, se predviduva obvrskata na dr`avite da obezbedat ednakvost vo tretmanot na site lica vo ispla}aweto na socijalnite beneficii, bez diskriminacija na osnova na hendikepot. Prethodno ka`anoto, ne treba da go spre~i usvojuvaweto na specijalni merki za ostvaruvaweto na specijalnite potrebi na licata koi imaat problemi na pazarot na trudot, posebno hendikepiranite grupi. Paragrafot 29, Preporakata 2 (d) od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija, prepora~uvaat implementirawe na politiki, koi obezbeduvaat adekvatna ekonomska и socijalna za{tita za vreme na nesposobnost, za site lu|e podednakvo. So paragrafot 23 od Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep, se predviduva deka “... na licata so hendikep treba da im se ovozmo`и da gi koristat site rehabilitaciski uslugi, bez da izgubat kakvi bilo beneficii od socijalnoto osiguruvawe, koi ne se povrzani so nivnoto u~estvo vo ovie uslugi”. Vo paragrafot 7 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo na ekonomska и socijalna sigurnost. 4.2. Socijalna bezbednost i osiguruvawe povrzano so vrabotuvaweto Treba da ima silna obvrzanost za donesuvawe na legislativa koja gi izedna~uva mo`nostite za vrabotuvawe na licata so hendikep. Donesuvaweto na legislativa koja obezbeduva mo`nosti za vrabotuvawe }e bide isplatlivo na dolgoro~en plan, zatoa {to licata so hendikep so tek na vreme bi stanale samostojni. Odredbite za obnovuvawe na prihodite za licata so hendikep se vklu~eni vo praviloto 8 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, koe odreduva deka “... dr`avite se odgovorni za socijalnoto osiguruvawe и prihodite za izdr`uvawe na licata so hendikep”. Ponatamu, praviloto 8 (4) veli deka “... sistemite za socijalno osiguruvawe treba da vklu~uvaat pottiknuvawe na vospostavuvaweto na kapacitetite za zarabotuvawe na licata so hendikep.” Vo dopolnenie, praviloto 8 (5) zabele`uva deka “... programite za socijalno osiguruvawe treba da gi pottiknuvaat licata so hendikep da baraat rabota, so cel vospostavuvawe ili obnovuvawe na nivniot kapacitet za zarabotuvawe”.

184

Individualni prava i slobodi

Dr`avite treba da ja ohrabruvaat implementacijata na merkite и programite koi ovozmo`uvaat obezbeduvawe na ovlastuvawa za licata so hendikep ednakvi kako i ovlastuvawata na ostanatite lica. Ovie merki treba da vklu~uvaat obe{tetuvawe, osiguruvawe od povreda i vo slu~aj na nevrabotenost. Va`no e da se obezbedi sistemite za socijalno osiguruvawe da obezbeduvaat pomo{ pri vrabotuvaweto и ekonomska poddr{ka za onie koi se nevraboteni protiv svojata volja. Nevrabotenosta e mnogu ra{irena me|u licata so hendikep. Osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost }e im pomogne na licata so hendikep da najdat rabota preku specijalnite programi prilagodeni na nivnite posebni problemi, obezbeduvaj}и im vo me|uvreme ekonomska poddr{ka. Drugi specijalni merki sozdadeni za ostvaruvaweto na posebnite potrebi na licata so hendikep, koi imaat poseben problem so vklu~uvaweto vo pazarot na trudot, treba da go opfa}aat slednovo: a) dolgoro~ni pari~ni beneficii za kompenzirawe na zagubata na prihodite, koja se dol`и na hendikepot; b) finansiska pomo{ kako nadopolnuvawe, vo slu~aj na niski prihodi, koi se posledica na hendikepot; v) prihodi za izdr`uvawe za vreme na periodot na rehabilitacija; i, g) dopolnitelni ili specijalni beneficii, pari~ni ili od drug vid, za nadomestuvawe na vonrednite tro{oci za vreme na nesposobnosta. Koga povredata ili o{tetuvaweto se predizvikani od povreda na rabotnoto mesto ili profesionalno zaboluvawe, nadomestot se ispla}a od: 1) privatnoto osiguruvawe; 2) socijalnoto osiguruvawe; i, 3) gra|anskata odgovornost i nadomest na {tetata. Licata so hendikep treba da mo`at da bidat obes{teteni po koj bilo od ovie osnovi, ili pak po site. Kako i da e, obe{tetuvaweto na rabotnikot e najlesniot i najeftiniot na~in za koristewe od strana na licata so hendikep. Vo pravnite akti koi }e se donesat vo idnina, treba da bidat opfateni nekolku pra{awa, kako na primer: kako da se opredeluva pridonesot vo fondovite za obe{tetuvawe na rabotnikot, и kako }e se raspredeluva dobivkata.

185

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Osiguruvaweto od povreda obezbeduva ekonomska и socijalna za{tita za vreme na povredata. Zakonodavcite mora da odredat koi vidovi na uslugi }e bidat pokrieni so osiguruvaweto, t.e. medicinskite tretmani, rehabilitacijata и vospostavuvaweto na kapacitetot za zarabotuvawe. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot vo ~len 25 veli deka sekoj ~ovek ima pravo na sigurnost vo slu~aj na okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola, a koi vlijaat na negovoto izdr`uvawe. ^lenot XVI od Amerikanskata deklaracija za pravata na ~ovekot go proklamira pravoto na sekoj na dr`avna za{tita. ^lenot 19 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava predviduva deka pravoto na vrabotenite lica na socijalno osiguruvawe ja pokriva medicinskata nega и nadomest ili penziski beneficii vo slu~aj na povreda pri rabota ili profesionalno zaboluvawe. ^lenot 11 od Konvencijata za eliminacija na site formi na diskriminacija na `enata, naveduva deka dr`avite gi prezemaat site soodvetni merki zaradi eliminacija na diskriminacijata na `enite vo oblasta na vrabotuvaweto. Ponatamu, ~lenot 11 (1) (d) veli deka “... takvi merki se prezemaat so cel da se osigura pravoto na socijalna za{tita posebno vo slu~aj na ... nesposobnost za rabota”. ^lenot 31 od Konvencijata {to se odnesuva na minimum standardite za socijalna za{tita (The Convention concerning Minimum Standards of Social Security), bara od dr`avite da im obezbedat na vrabotenite obe{tetuvawe. Spored ~lenot 34, beneficiиte treba da vklu~uvaat op{ta и specijalisti~ka nega, neguvatelska nega, medicinski и farmacevtski nabavki и hospitalizacija. ^lenot 35 predviduva deka dr`avnite slu`bi za medicinska za{tita }e sorabotuvaat so op{tite stru~ni slu`bi za rehabilitacija, so cel licata so hendikep da se vrabotat na soodvetni rabotni mesta. So ~lenot 4 od Konvencijata {to se odnesuva na za{titata vo slu~aj na povreda pri rabota (The Convention concerning Benefits in the Case of Employment Injury), se predviduva deka nacionalnata legislativa {to se odnesuva na za{titata vo slu~aj na povreda na rabotno mesto, gi za{tituva site vraboteni vo javniot и privatniot sektor. Vo ~lenot 6 se navedeni tro{ocite koi se pokrieni vo slu~aj na povreda na rabotno mesto, i toa: a) bolest;

186

Individualni prava i slobodi

b) nesposobnost za rabota kako rezultat na bolest, koja vklu~uva prestanok na zarabotuva~kata, predvideno so nacionalnoto zakonodavstvo; v) celosna zaguba na sposobnosta za zarabotuvawe ili delumna zaguba na sposobnosta za zarabotuvawe vo povisok, od predvideniot stepen, so verojatnost da bide trajna ili soodvetna zaguba na sposobnosta; i, g) zaguba na izdr{kata, kako rezultat na smrt na hranitelot od propi{anite kategorii na korisnici. Ponatamu, ~lenovite 7 и 8 odreduvaat dr`avite da definiraat {to podrazbiraat pod “industriska nezgoda” i da odredat lista na bolesti koi }e se smetaat za profesionlni zaboluvawa vo nivnoto zakonodavstvo. Dopolnitelno, ~lenot 9 odreduva deka dr`avite na za{titenite lica }e im obezbedat: a) medicinska za{tita и srodni beneficii koi se odnesuvaat na bolest; i, b) pari~ni beneficii koi se odnesuvaat na slu~aite specificirani vo ~lenot 6 (b), (v) и (g). ^lenot 9, isto taka, veli deka podobnosta za beneficii mo`e da ne zavisi od sta`ot, traeweto na osiguruvaweto ili od pla}aweto na pridonesite, и deka beneficiиte }e bidat odobreni vo sekoj slu~aj. Vo ~lenovite 13 i 14 se naveduva deka pari~nite beneficii ili periodi~nite isplati }e se isplatat vo slu~aj na privremena zaguba na kapacitetot za zarabotuvawe ili po~etna zaguba na zarabotuva~kata, so verojatnost da bide postojana. Dopolnitelno, ~lenot 16 odreduva deka dodatokot na periodi~nite isplati ili drugi dopolnitelni ili specijalni beneficii }e im bidat obezbedeni na licata so hendikep koi imaat potreba od postojana pomo{ ili nega od drugo lice. So ~lenovite 19 i 20 se predviduva deka “... vo slu~aj na periodi~na isplata, iznosot na beneficijata treba da bide takov {to }e go dostigne, vo odnos na slu~ajot za koj stanuva zbor, za prose~en primatel, najmalku nazna~eniot procent, od iznosot na prethodnite zarabotuva~ki na primatelot na beneficiite, ili najmalku nazna~eniot procent, od sumata na platata na prose~no vozrasen rabotnik”. ^lenot 23 (1) veli deka “... sekoj pobaruva~ }e ima pravo na `alba vo slu~aj na odbivawe na negovoto barawe, ili pravo na `alba za kvalitet ili kvantitet na istoto”. Konvencijata {to se odnesuva na promocija na vrabotuvaweto i za{tita od nevrabotenosta, ja priznava va`nata uloga koja sistemite za socijalno osiguruvawe ja imaat pri obezbeduvaweto

187

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

na pomo{ pri vrabotuvaweto i ekonomskata poddr{ka za onie koi protiv svojata volja se nevraboteni. ^lenot 2 bara od dr`avite da prezemat ~ekori za koordinirawe na nivnite sistemi za za{tita od nevrabotenost i politikite za vrabotuvawe. Potrebno e sistemite za za{tita od nevrabotenost, a osobeno metodite za obezbeduvawe na beneficii vo slu~aj na nevrabotenost, da pridonesat za celosno, produktivno i slobodno izbrano zanimawe i da ne gi obeshrabrat rabotodavcite da nudat, a rabotnicite da baraat produktivni vrabotuvawa. So ~lenot 7 se ohrabruvaat dr`avite za prioritetna cel da ja proglasat politikata sozdadena da promovira celosno, produktivno i slobodno izbrano vrabotuvawe, so site soodvetni sredstva, vklu~uvaj}i í socijalna za{tita. Ovie sredstva treba da gi vklu~uvaat slu`bite za vrabotuvawe, stru~nata obuka i stru~noto naso~uvawe. ^lenot 8 dodava deka dr`avite treba da vospostavat specijalni programi koi }e promoviraat dopolnitelni mo`nosti za vrabotuvawe i pomo{ pri vrabotuvaweto, i da go ohrabruvaat slobodno izbranoto i produktivno vrabotuvawe za licata koi se vo ponepovolna polo`ba i koi imaat ili mo`at da imaat pote{kotii pri nao|aweto na trajno vrabotuvawe, kako {to se licata so hendikep. Ponatamu, ~lenot 24 predviduva deka pri propi{uvaweto na beneficiite vo slu~aj na nevrabotenost i periodot na nivnata isplata, dr`avata vo svoite presmetki treba da go ima predvid vidot na hendikepot. ^lenot 27 odreduva deka “... vo slu~aj na odbivawe, povlekuvawe, suspenzija ili namaluvawe na nadomestokot ili spor vo odnos na sumata, pobaruva~ot ima pravo na `alba do slu`bata odgovorna za {emata na beneficii, a potoa i do nezavisno telo”. @albenata postapka }e mu ovozmo`i na baratelot da bide pretstavuvan ili da dobiva pomo{ od kvalifikuvano lice po negov izbor ili od delegat koj ja pretstavuva organizacijata na rabotnicite, ili od delegat koj ja pretstavuva organizacijata na za{titenite lica. So ~lenot 21 (b) od Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep se predviduva deka finansiskata pomo{ e soodvetnata merka koja bi im ovozmo`ila na licata so hendikep celosno da gi koristat site uslugi za stru~na rehabilitacija. U{te pove}e, vo paragrafot 22 (1) se naveduva deka treba da se obezbedi finansiska pomo{, so cel da se olesni podgotovkata za, i zadr`uvaweto na soodvetnoto vrabotuvawe.

188

Individualni prava i slobodi

Vo ~lenot 11 (a) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj se naveduva deka “... socijalniot napredok i razvoj celi kon implementacija na {emite za obezbeduvawe na site lica, koi poradi bolest, hendikep ili starost se privremeno ili trajno nesposobni da zarabotuvaat za `ivot”. Praviloto 8 (1) od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka izdr{kata treba da se pro{iri i na licata koi se gri`at za licata so hendikep, a izdr{kata treba da bide namalena ili ukinata vo slu~aj na postignuvawe na adekvaten i siguren prihod od strana na licata so hendikep. Paragrafot 131 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep ja ohrabruva sorabotkata na centralno i lokalno nivo pome|u vladite i organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, so cel da se razvijat merki za rehabilitacija na vrabotenite koi bile povredeni na rabotnoto mesto. 4.3. Socijalni uslugi Va`no pra{awe e organizacijata na socijalnite slu`bi za licata so hendikep na nivo na op{tinite i na dr`avno nivo. Dr`avata ima glavna odgovornost za obezbeduvawe na socijalnite uslugi, no mo`e da gi ohrabruva i op{tinite da go pravat istoto, posebno preku finansiska pomo{. Zajaknuvaweto na op{tinskite programi za licata so hendikep treba da bide nacionalen prioritet, zatoa {to raboteweto preku op{tinite pomaga licata so hendikep da se integriraat vo op{testvoto, i zaednicata da ja razbere nezavidnata polo`ba vo koja se nao|aat istite. Va`no e da se obezbedi aktivno u~estvo na lokalnite vlasti i op{tinskite organizacii, kako {to se zdru`enijata na gra|ani, stopanskite zdru`enija, organizaciite na `enite, organizaciite na potro{uva~ite, religioznite tela, politi~kite partii i zdru`enijata na roditelite, vo priznavaweto i zajaknuvaweto na pravata na licata so hendikep. Paragrafot 17 od Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, predviduva op{tinite da sorabotuvaat so vladinite pretstavnici vo identifikuvaweto na potrebite na licata so hendikep vo zaednicata, i, sekoga{ koga toa e vozmo`no, vklu~uvaweto na

189

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

licata so hendikep vo aktivnostite i uslugite, koi se generalno dostapni. Spored paragrafot 18, ”... stru~nata rehabilitacija i slu`bite/uslugite za vrabotuvawe za licata so hendikep treba da bidat vklu~eni vo op{tite tekovi na razvojot na zaednicata i, kade e soodvetno, da primaat finansiska ... poddr{ka”. Delovi od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, se odnesuvaat na dejstvuvaweto na op{tinata. Dr`avite se ohrabruvaat da obezbeduvaat finansiska pomo{ za lokalnite op{tini za razvoj na programi koi im pomagaat na licata so hendikep i ja ohrabruvaat sorabotkata pome|u lokalnite zaednici, so cel da se olesni razmenata na informacii. Ponatamu, se zabele`uva va`nosta na vklu~uvaweto vo aktivnoto u~estvo na op{tinskite organizacii. Paragrafot 41 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot veli deka “... specifi~ni strategii za za{tita od hendikep treba da se vklu~eni vo op{tinskite programi za podigawe na svesta”. Isto, naporite na dr`avata naso~eni kon ranata identifikacija, intervencija i prevencija, treba da bidat zajaknati preku podignuvaweto na javnata svest za hendikepot. Dr`avnite slu`bi se neophodno potrebni, vo dopolnenie na onie koi se organizirani vo op{tinite. Dr`avite treba da obezbeduvaat uslugi koi }e gi namalat hendikep-efektite na fizi~kite o{tetuvawa i }e im pomognat na licata so hendikep da funkcioniraat najdobro {to mo`at. Ponatamu, tie moraat da ja priznaat esencijalnata uloga na lokalnite vlasti vo obezbeduvaweto na uslugite i potiknuvaweto na lu|eto da rabotat za zaedni~ki ekonomski razvoj i socijalna blagosostojba za nivnite op{tini, i ulogata na me|unarodnata sorabotka pome|u lokalnite vlasti. Dr`avite treba da vovedat soodvetni merki za realizirawe na politikite na ednakvi mo`nosti i za{tita od uslovi koi mo`at da dovedat do hendikep. 5. Pravo na soodveten `ivoten standard Tretiraweto na licata so hendikep spored medicinskiot ili modelot na milosrdie, gi pravi zavisni od konkretni (nehendikepirani) lica i gi oddeluva od ostanatite vo op{testvoto. Modelot na nezavisno `iveewe ja izrazuva vistinskata priroda na hendikepot: problem ne e individuata nitu negoviot/nejziniot nedostatok. Problemot na hendikepot le`i vo toa kako op{testvoto odgovara (reagira) na nedostatokot na indivi-

190

Individualni prava i slobodi

duata i kako toa go pravat fizi~kite i socijalnite opkru`uvawa. Socijalniot model, od tie pri~nni, mo`e da im bide polezen instrument na licata so hendikep i nivnite partneri da napravat pozitivni promeni vo svojot `ivot, a nehendikepiranite podobro da go razberat hendikepot175. Od tie pri~ini, na ova pravo mu se pridava golema va`nost i e artikulirano vo ~lenot 25 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, ~lenot 11 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava i ~lenot 27 od Konvencijata za pravata na deteto. Pravoto na soodveten `ivoten standard vklu~uva, pome|u drugoto, i pravo na hrana, obleka i `iveali{te. Toa e tesno povrzano so pravoto na socijalna za{tita i socijalni uslugi. 5.1. @iveali{te Soodvetnoto zasolni{te e va`na komponenta na ekonomskite i socijalnite prava. Neadekvatnoto ili nedostigot na zasolni{te pridonesuva za zaguba na zdravjeto, bezbednosta i dostoinstvoto. Dr`avite razvivaat politiki i nasoki i obezbeduvaat uslugi koi }e im obezbedat na licata so hendikep da `iveat vo soodvetni uslovi. ^lenot 11 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava priznava deka “... sekoj ima pravo na soodveten `ivoten standard, dovolen za samiot nego i za negovoto semejstvo ... vklu~uvaj}i i `iveali{te. Dr`avite- ~lenki }e prezemat soodvetni merki zaradi obezbeduvawe na ostvaruvaweto na ova pravo ... “. ^lenot 27 (3) od Deklaracijata za socijalen napredok и razvoj gi pottiknuva dr`avite da obezbeduvaat programi za pomo{, kako {to se `iveali{ta za roditelite и za staratelite. Ponatamu, ~lenot 18 (g) ja priznava implementacijata na programite za eftini `iveali{ta vo ruralnite и urbanite sredini, kako prikladno sredstvo vo obidot da se postignat celite na socijalniot napredok и razvoj. Op{tiot princip I paragraf 1 od Preporakata {to se odnesuva na `iveali{tata za rabotnicite (The Recommendation
Za trite modeli vidi podetalno: Harris, A. Enfield S., Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB, Action on Disability and Development, 2003, pp.169-172.
175

191

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

concerning Workers’ Housing), naveduva deka preporakata se odnesuva na `iveali{tata za rabotnicite, vklu~uvaj}и gi i licata so hendikep. Ponatamu, op{tiot princip II paragrafot 1-5 predviduva deka dr`avite }e promoviraat, vo ramkite na op{tata stanbena politika, izgradba na `iveali{ta и sli~ni objekti, so cel obezbeduvawe na soodvetni и pristojni `iveali{ta и pogodna `ivotna sredina za site rabotnici и nivnite semejstva. Prioritet im se dava na onie ~ii potrebi se najurgentni; odr`uvaweto, podobruvaweto и moderniziraweto na postoe~kite `iveali{ta и sli~nite objekti; obezbeduvawe na soodvetno и pristojno `iveali{te, koe nema da go ~ini rabotnikot pove}e od eden razumen del od negoviot prihod, bilo za kirija, bilo za isplata za kupuvawe na odnosnoto smestuvawe; и, implementacija na stanbeni programi koi obezbeduvaat soodvetno pole za rabota za privatnite, me{ovitite и javnite pretprijatija vo grade`ni{tvoto. So Op{tiot princip III paragraf 8 se ohrabruvaat dr`avite da formiraat centralno telo koe vo sebe }e gi obedinuva site javni slu`bi koi imaat nekakva odgovornost povrzana so domuvaweto. Odgovornostite na toa telo treba da vklu~uvaat prou~uvawe и procenka na potrebite za rabotni~ki `iveali{ta и sli~ni objekti, и formulirawe na programi za rabotni~ki `iveali{ta. Vo Op{tiot princip V paragrafite 13-17, se razgleduvaat metodite na finansirawe. Od dr`avite se bara da obezbedat dostapnost na privatnite и javnite objekti preku zaemi so umereni kamatni stapki и dopolnuvawe na ovie olesnuvawa so drugi soodvetni metodi na direktna и indirektna finansiska pomo{. Ova treba da vklu~uva subvencii, dano~ni koncesii, namaluvawe na visinata na danokot za opredeleni privatni, me{ani и javni sopstvenici na stanbenite objekti, so cel da gi ohrabrat me{anite и sli~nite neprofitni stanbeni-dru{tva. Od dr`avite, isto taka, se bara: da obezbedat dostapnost na privatnite i javnite objekti za zaemi pod razumni uslovi za rabotnicite koi sakaat da poseduvaat ili gradat sopstveni `iveali{ta, prezemawe i na drugi ~ekori koi }e go olesnat poseduvaweto na dom; vostanovuvawe nacionalen sistem na obezbeduvawe so hipoteka ili javni garancii za privatnite hipoteki, kako sredstva za promocija na gradeweto na `iveali{ta za rabotnicite; и stimulirawe na {tedeweto и ohrabruvawe na investiraweto. Paragrafite od 19 do 25 od Predlozite {to se odnesuvaat na metodite za aplikacija (Suggestions Concerning Methods of Application), spomenuvaat drugi {emi na finansirawe, kako {to e

192

Individualni prava i slobodi

ohrabruvaweto na {tednite fondovi и slu`bite za socijalno osiguruvawe da gi koristat svoite raspolo`livi rezervi za dolgoro~no investirawe. Ponatamu, {emite vklu~uvaat obezbeduvawe na olesnuvawa na zaemite za `iveali{tata na rabotnicite i davawe na specijalna finansiska pomo{ na rabotnicite koi ne mo`at da zadr`at soodvetno smestuvawe poradi nesoodvetni prihodi. Delot III, paragrafot 24 od Agendata za domuvawe (The Habitat Agenda), ja priznava obvrskata na dr`avite da im ovozmo`at na licata da go zadr`at zasolni{teto i da gi za{titat и podobrat `iveali{tata и naselbite. Paragrafot 25 bara od dr`avite da obezbedat postojanost и koordinacija na makroekonomskata и stanbenata politika, kako socijalen prioritet vo ramkite na nacionalnite programi za razvoj и urbanite politiki. Ponatamu, da promoviraat {irok, ne-diskriminatorski pristap do otvoreno, uspe{no, efikasno и soodvetno finansirawe za site lu|e, vklu~uvaj}и mobilizirawe na inovativnite finansiski и drugi resursi-javni и privatni- za razvoj na op{tinite. Zgolemuvaweto na dostapnite stanbeni prostori preku soodvetni regulatorni merki и stimulacii na pazarot (P.44) и promoviraweto na zasolni{ta i uslu`ni slu`bi za licata so hendikep, se isto taka obvrska na dr`avite spored paragrafot 25 od Agendata za domuvawe. Vo paragrafot 30 se naveduva deka dr`avite treba da gi zajaknat postoe~kite finansiski mehanizmi, so cel finansirawe na zasolni{ta и naselbi. Paragrafot 31 (g) predviduva deka “... dr`avite }e ja pottiknat pristapnosta na pazarot za onie koi se pomalku organizirani и informirani, ili na drug na~in isklu~eni od u~estvoto, obezbeduvaj}и poddr{ka, kade e soodvetno, и promovirawe na kreditnite mehanizmi и drugi instrumenti koi se odnesuvaat na nivnite potrebi”. Paragrafot 44 (6) bara od dr`avite da sozdadat и promoviraat pazarno-orientirana stimulacija za ohrabruvawe na privatniot sektor za ispolnuvawe na potrebata za pristapni iznajmeni и sopstveni `iveali{ta. Paragrafot 49 (d) gi ohrabruva dr`avite da koristat javni politiki, kako {to se potro{uva~kata, dano~nata, monetarnata politika и politikata na planirawe, za stimulirawe na odr`livite pazari na stanovi. Paragrafot 51 predviduva deka dr`avite treba da usvojat politiki koi }e osiguruvaat pristap do novite javni zgradi ili objekti, и javni `iveali{ta za licata so hendikep. Ponatamu, se

193

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

predviduva deka za vreme na renoviraweto na postoe~kite zgradi, sli~ni merki treba da bidat usvoeni. Finansiskite institucii za domuvawe go opslu`uvaat konvencionalniot pazar, no, ne sekoga{ odgovaraat soodvetno na razli~nite potrebi na golem segment od populacijata, posebno na onie koi pripa|aat na ranlivite grupi и grupite vo nezavidna situacija, kako {to se licata so hendikep. Za da se podobrat postojnite sistemi za finansirawe na stanbenite objekti, paragrafot 61 predviduva deka dr`avite treba: 1) da usvojat politiki koi }e ja zgolemat mobilnosta na stanbenoto finansirawe i }e go pro{irat davaweto na krediti na pove}e lu|e koi `iveat vo siroma{tija, odr`uvaj}i ja solventnosta na kreditnite sistemi; 2) da vospostavat sestran, detalen korpus na pravoto na sopstvenost; 3) da go ohrabrat privatniot seкtor da gi mobilizira resursite za ostvaruvawe na razli~nite barawa za `iveewe, vklu~uvaj}i izdavawe na stanovi, odr`uvawe i rehabilitacija; i, 4) da go decentraliziraat iskoristuvaweto na zaemite na pazarot na hipoteki i da go ohrabrat privatniot sektor da go stori istoto, so cel da obezbedat pogolem realen pristap do kreditite. Paragrafot 68 veli deka so podobruvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na tro{ocite na izgradba, stanbenite objekti i drugite strukturi }e traat podolgo, }e bidat podobro za{titeni od katastrofi, }e bidat dostapni za populacijata so niski prihodi i }e bidat pristapni za licata so hendikep, so {to }e se obezbedi podobra sredina za `iveewe. Paragrafot 8 od Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite naselbi, predviduva deka ”... soodvetnoto zasolni{te i uslugite se osnovno pravo na ~ovekot, koe sozdava obvrska za dr`avite da obezbedat negovo ostvaruvawe za site lu|e, zapo~nuvaj}i so direktna pomo{ na onie koi se vo najnezavidna polo`ba, preku naso~eni programi za samopomo{ i zaedni~ka akcija“ (Del III, Guidelines for Action). Vo Op{tata strategija za domuvawe do 2000 godina (Global Strategy for Shelter to the year 2000), vo Annex 1, se izlagaat vode~kite nasoki, koi dr`avite treba da gi imaat predvid pri formuliraweto na nacionalnite strategii za domuvawe. Kratok opis na ovie nasoki e daden podolu: 1. Nacionalnata strategija za domuvawe treba da dade jasni operativni celi za razvojot na uslovite za domuvawe,

194

Individualni prava i slobodi

2.

3. 4.

5.

6.

7.

8.

kako vo uslovi na izgradba na novi domovi, taka i vo uslovi na nadogradba i odr`uvawe na postojnite domovi, infrastruktura i uslugi. Soodvetniot standard kon koj se celi, treba da bide identifikuvan na osnova na analizi na standardot i mo`nostite dostapni za celnata populacija. Celite na politikata za domuvawe treba da bidat povrzani so celite na sevkupnata ekonomska politika. Direktnata vladina poddr{ka treba, glavno, da bide naso~ena kon onie populaciski grupi na koi im e najpotrebna. Javniot sektor e odgovoren za razvojot i implementiraweto na merkite od nacionalnite politiki za domuvawe i za usvojuvaweto na merkite koi }e ja stimuliraat posakuvanata aktivnost kaj drugite sektori. Razvoj na administrativnite, institucionalnite i legislativnite zada~i, koi podpa|aat pod direktnata odgovornost na dr`avata, kako na primer registracijata na zemji{teto и regulacijata na izgradbata. Analizite na dostapnosta }e obezbedat kriteriumi za definirawe na vistinskite prioriteti i soodvetni pristapi za anga`irawe na javniot sektor. Treba da se razvijat mehanizmi za koordinacija na aktivnostite pome|u agenciite i vnatre{nite aktivnosti na agenciite. Isto taka, potrebno e razvivawe na re{enija za postojano sledewe, proverka i revizija na strategijata.

5.2. Hrana Nacionalnite zakonodavstva treba da sodr`at odredbi koi bi pomognale vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto i podobruvaweto na distribucijata na hrana. Dr`avite mo`at da go zgolemat pristapot do hranata preku pribli`uvaweto na primarnata zdravstvena za{tita. Gladta e eden od glavnite faktori odgovorni za zgolemeniot broj na licata so hendikep, i zgolemuvaweto na pristapot do hranata preku merki kako {to se subvencii vo ruralnite sredini za zgolemuvawe na proizvodstvoto, trgovijata, dostapni ceni i drugi merki, }e pomognat vo spre~uvaweto na hendikepot.

195

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Postignuvaweto na obezbedenost so hrana vklu~uva eliminirawe na aktuelnata glad, so koja denes se soo~uvaat stotici milioni lu|e, i namaluvawe na rizicite od ponatamo{na glad. Treba da se prezeme sekakov vid na napor, koj }e se odnesuva i na simptomite i na pri~inite za gladta. Pomo{ta vo hrana e esencijalna za za~uvuvawe i odr`uvawe na `ivotot. Kako i da e, direktniot transfer na hrana mora da bide sleden so aktivnosti naso~eni kon post-kriznata rehabilitacija na pogodenite doma}instva. Pogolemo vnimanie treba da se obrati na vospostavuvaweto na podobreni mehanizmi na podgotvenost za idni katastrofi i soodvetni investicii nameneti za namaluvawe na ranlivosta vo krizni situacii. Nedostigot na hrana mora da bide nadopolnet so napori vo oblastite kako {to se ishranata, zdravjeto, obrazovanieto, usovr{uvaweto, reproduktivnoto zdravje, sozdavawe na imot i generirawe na prihodot, t.e. so investirawe vo lu|eto. Pomo{ta vo hrana mo`e da obezbedi direktna pomo{ za lu|eto koi nemaat kupovna mo} i mo`e da ja zajakne trgovijata preku gradewe na transportna infrastruktura, ili da gi zgolemi pazarnite sistemi preku lokalnata magnetizacija i lokalnata nabavka na hrana. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo ~lenot 25, go priznava pravoto na hrana. ^lenot 12 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, veli deka “... sekoj ima pravo na soodvetna ishrana, koja garantira mo`nost za u`ivawe na najvisoko nivo na fizi~ki, emocionalen и intelektualen razvoj”. Vo dopolnenie, ~lenot 12 predviduva obvrska za dr`avite da ja podobrat distribucijata na hranata. ^lenot 11 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, naveduva deka sekoj ima pravo na soodvetna hrana и e osloboden od glad, “... dr`avite }e donesat poedine~no ili preku me|unarodna sorabotka potrebni merki za za{tita na ovaa pravo, vklu~uvaj}i gi tuka i konkretnite programi”. Merkite vklu~uvaat specifi~ni programi koi gi podobruvaat metodite na proizvodstvo, za~uvuvawe i podelba na prehranbenite proizvodi preku celosno koristewe na tehni~kite и nau~nite soznanija, celosno {irewe na vospitnite principi za ishranata и so razvivawe ili reforma na agrarnite sistemi, na na~in {to bi obezbedil kolku e mo`no podobro osposobuvawe i iskoristuvawe na prirodnite bogatstva.

196

Individualni prava i slobodi

So ~lenot 27 (3) od Konvencijata za pravata na deteto se predviduva obezbeduvawe na materijalna pomo{ i programi za potpora od strana na dr`avata, posebno vo pogled na ishranata, so cel da im pomognat na roditelite и na drugite lica odgovorni za deteto. ^lenot 10 (b) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj ja odreduva eliminacijata na gladta i na lo{ata ishrana kako edna od celite za socijalniot napredok i razvoj. Paragrafot 4 od Univerzalnata deklaracija za iskorenuvaweto na gladot i lo{ata ishrana (The Universal Declaration on the Eradication of Hunger and Malnutrition), predviduva deka sekoja dr`ava treba da gi otstrani pre~kite za proizvodstvo na hrana и treba da obezbedi soodvetni stimulacii za zemjodelcite. Potrebno e implementirawe na efektivnite merki, kako {to se reformite na agrarnata, dano~nata, kreditnata i investicionata politika. U{te pove}e, paragrafot 11 bara od dr`avite da gi prilagodat svoite zemjodelski politiki i da mu dade prioritet na proizvodstvoto na hrana. Svetskiot samit na Afrika za hranata (The World Food Summit of Africa-WFS), koj {to proizleze kako zaklu~ok od Regionalnata konferencija za Afrika na Organizacijata za hrana i agrikultura na ON (Food and Agriculture Organization- FAO176) vo 1996 godina, preku svoite Politi~ki izjavi gi povikuva site dr`avi da ja potvrdat svojata obvrzanost kon politikite koi }e obezbedat dostapnost i postojanost na nabavkite na soodvetna hrana, kako i pristap do soodvetnata ishrana za site. Programata na akcija na ovoj samit ja naglasuva potrebata sekoja dr`ava da ja izbere sopstvenata strategija za odr`uvawe na obezbedenosta so hrana, poradi varira~kite individualni okolnosti. Me|utoa, vo sekoj slu~aj, treba da se dostignat slednive celi, i toa: a) ovozmo`uvawe na politi~ka i ekonomska sredina za obezbedenosta so hrana; b) podobruvawe na pristapot do hrana za siroma{nite i ranlivite grupi; v) zabrzuvawe na zemjodelskiot i ruralniot razvoj; g) obezbeduvawe adekvatna i navremena pomo{ vo hrana i pomo{ vo itni slu~ai; d) zgolemuvawe na kapacitetot za doma{no snabduvawe so hrana; i,
176

Vidi podetalno: FAO- Food and Agricultural Organization, http://www.fao.org

197

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

|) zgolemuvawe na kapacitetot za prihodi od izvoz, zaradi zadovoluvawe na uvoznite potrebi. Na Svetskiot samit na Evropa za hranata (The World Summit of Europe), odr`an vo 1996 godina vo Tel Aviv, se naglasuvaat nekolku celi, vklu~uvaj}i gi i slednive: a) obezbeduvawe na politi~ka i ekonomska sredina za obezbedenosta so hrana; b) obezbeduvawe na odr`livi sigurnosni mre`i i sistemi na socijalna poddr{ka za nedostigot na hrana; v) obezbeduvawe na dostapnosta na soodvetnata snabdenost so hrana; i, g) zajaknuvawe na ulogata na Evropa vo podobruvaweto na globalnata snabdenost so hrana. 5.3. Transport Podvi`nosta e eden od najzna~ajnite faktori vo rehabilitacijata na licata so hendikep. Taa pridonesuva za niven dostoinstven `ivot i `ivoten standard. Taa e povrzana so op{tata pristapnost na okloinata. Diskriminacija na licata so hendikep vo obezbeduvaweto na uslugite na javniot prevoz ne smee da postoi, treba da postojat posebni merki koi }e im ovozmo`at slobodno dvi`ewe i pristap do rabotnite mesta i ostanatite javni mesta na site lica so hendikep. Dr`avite treba da donesat legislativa koja obezbeduva pristap do transportnite uslugi za licata so hendikep. Ovie vladini inicijativi se vitalni za integracijata na ovie lica vo op{tite op{testveni tekovi i za efektuirawe na pravoto na rabota. Vladite mo`at da gi obezbedat ovie uslugi na razli~en na~in, kako na primer: pravewe na javniot transport dostapen, remodelirawe na pe{a~kite pateki, so cel da se napravat dostapni za licata so hendikep, posebno za onie koi koristat invalidski koli~ki ili za licata so vizuelen hendikep; parking so pravo na prvenstvo za licata so hendikep; ili, obezbeduvawe pottik za rabotodavcite i op{tinskite organizacii da obezbedat prevoz. Drugi merki kako {to se: pari~ni subvencii, podobruvawe na postoe~kite javni transportni sistemi, specijalno adaptirani avtomobili i transferot na novite trnsportni tehnologii, se isto taka va`ni za obezbeduvaweto na integracijta na licata so hendikep vo op{tite tekovi na op{testvoto.

198

Individualni prava i slobodi

^lenot 18 (d) od Deklaracijata za socijalen napredok i razvoj go ohrabruva razvojot i pro{iruvaweto na transportnite sistemi, posebno vo zemjite vo razvoj. Vo paragrafot 11 (`) od Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, se predviduva deka na licata so hendikep treba da im se obezbedat soodvetni transportni sredstva do i od mestata za rehabilitacija i rabota. Paragrafot 104 (a) od Agendata za domuvawe, veli deka dr`avite treba da go poddr`uvaat pristapot na politikata na integriran transport, koj go istra`uva celoto pole na tehni~ki i menaxmentski mo`nosti i obrnuva potrebno vnimanie na potrebite na site populaciski grupi, posebno na onie ~ija podvi`nost e namalena poradi hendikep, starost, siroma{tija ili nekoja druga pri~ina. Paragrafot 114 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, gi ohrabruva dr`avite vo nivnite napori da osiguraat pristap do site novi javni transportni sistemi za licata so hendikep. Dopolnitelno, na dr`avite im se prepora~uva usvojuvawe na merki koi }e go ohrabrat pristapot do postoe~kite javni transportni sistemi za licata so hendikep. Na regionalno nivo, EU ima doneseno nekolku pravni dokumenti vo vrska so ova pra{awe, i toa: potiknata od Rezolucijata donesena na Evropskata konferencija na ministrite za transport od 22 april 1997 godina, koja go pottiknuva reciprocitetnoto priznavawe na kartite za parkirawe na licata so hendikep, imaj}i predvide deka, treba da im seovozmo`i na licata so hednikep da parkiraat najblisku do svojata destinacija, Sovetot donese Preporaka (98/376/ES) za karta za parkarawe za licata so hendikep na 4 juni 1998 godina. Dopolnitelno e doneseno Soop{tenieto na Komisjata od 10 maj 2000 so naslov “Kon Evropa oslobodena od pre~ki za licata so hendikep”, vo koe se artikulira pra{aweto za razvojot na integrativna strategija za razre{uvawe na socijalnite i fizi~kite pre~ki koi go onevozmo`uvaat pristapot za licata so hendikep. Za istoto pra{awe, Evropskiot parlament ima usvoeno sli~na rezolucija. Bi zaklu~ile deka so predvidenoto pravo na soodveten `ivoten standard se odreduvaat ramkite vo koi mo`e da se opfati razli~na sodr`ina, vo zavisnost od op{testvenite pretpostavki. Eden od najnovite i najrevolucionernite principi e principot na univerzalen dizajn (Universal Design), odnosno “dizajn za site”.

199

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vo su{tinata na istiot le`i seopfatnoto ureduvawe na op{testvoto koe gi zema predvid razli~nite mo`nosti i potrebi na licata. Dopolnitelno, doslednata prakti~na primena na ovoj princip }e zna~i otstranuvawe na preprekite i sozdavawe na preduslovite potrebni za celosno po~ituvawe na pravata na site podednakvo. Vo april 1993 godina vo Dablin, Irska osnovan e Evropskiot institut za dizajn i hendikep, specijalizirana evropska institucija koj gi postavi temelite na konceptot na univerzalen dizajn. Po donesuvaweto na Deklaracijata od Me|unarodnata konferencija za univerzalen dizajn vo 2002 godina vo Jokohama, Japonija, na univerzalno nivo, vo 2003 godina na regionalno nivo, Sovetot na ministri na EU pristapi kon donesuvawe na Rezeloucija za voveduvawe na principot na univerzalen dizajn vo programite na site profesii koi rabotat so urbanizam i prostorno planirawe, so koja se ovozmo`i studentite na ovie fakulteti da go razberat principot na univerzalen dizajn vo negoviot vistinski kontekst177.

6. Pravo na socijalna integracija Sevkupnata cel na politikata za hendikepot e da ja promovira socijalnata integracija na licata so hendikep. Zatoa, principot na socijalnata integracija, zaedno so celta- sozdavawe na ednakvi mo`nosti za site, e inkorporiran vo site pova`ni instrumenti povrzani so pra{awata za hendikepot. Paragrafot 9 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep predviduva deka ovie lica imaat pravo da `iveat so svoite semejstva ili so svoite posvoiteli i da u~estvuvaat vo site socijalni aktivnosti. ^lenot 23 od Konvencijata za pravata na deteto bara od dr`avite- ~lenki da obezbedat decata so hendikep da imaat uslovi koi go olesnuvaat aktivnoto u~estvo na decata vo zaednicata. So zalo`bata 4 od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija, dr`avite se obvrzuvaat da promoviraat socijalna integracija. Dopolnitelno, so zalo`bata 1, dr`avite se obvrzu-

177

200

Vidi podetalno: The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni centar za osobe sa invaliditetom “Lotos”, Tuzla.

Individualni prava i slobodi

vaat da sozdadat pristapnost na socijalnata okolina za licata so hendikep. Paragrafite 22 i 63 od Vienskata deklaracija i Programata za akcija, predviduvaat deka “... dr`avite go obezbeduvaat aktivnoto u~estvo na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoeto `iveewe”. Sevkupnata cel na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep e socijalna integracija na licata so hendikep, preku sozdavawe na ednakvi mo`nosti na site op{testveni poliwa. Isto taka, glavna cel na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep e sozdavaweto na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep i, preku toj proces, da se dojde do nivno celosno integrirawe vo op{testvoto. 7. Pravo na u~estvo vo kulturnite aktivnosti Pravoto na u~estvo vo kulturnite aktivnosti treba da se primenuva na site lica, vklu~uvaj}i gi í licata so hendikep. Vo realnosta, kako i da e, na ovie lica ~esto im se uskratuva mo`nosta za celosno u~estvo vo kulturniot `ivot na zaednicata na koja i pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku fizi~kite i socijalnite barieri koi proizleguvaat od neinformiranosta, ramnodu{nosta i stravot. ^lenot 27 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, predviduva deka “... sekoj ima pravo slobodno da u~estvuva vo kulturniot `ivot na zaednicata ...”. ^lenot 15 (1) (a) od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, go priznava pravoto na sekoj da u~estvuva vo kulturniot `ivot. Ova pravo e povredeno, na primer, koga ne e ovozmo`en pristap do objektite vo koi se odr`uvaat kulturnite aktivnosti (kina, teatri, biblioteki, sportski stadioni, muzei i sl.), i koga licata so hendikep se isklu~eni poradi predrasudite za nivnata sposobnost da u~esvuvaat. Pravoto na u~estvo vo kulturniot `ivot e sodr`ano i vo regionalnite instrumenti na za{tita na pravata na ~ovekot. Taka, Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava vo svojot ~len 14 go podvlekuva pravoto na sekoj da u~estvuva vo kulturniot i umetni~kiot `ivot na zaednicata. Ponatamu, so ~lenot 17 (2) od Afrikanskata povleba za pravata na

201

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

~ovekot i narodot se garantira pravoto na sekoja individua da u~estvuva vo kulturniot `ivot na svojata zaednica. Praviloto 10 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, predviduva deka dr`avite mora da obezbedat licata so hendikep da se integrirani i da mo`at da u~estvuvaat vo kulturnite aktivnosti pod ednakvi uslovi kako i drugite lica. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, vo svojot paragraf 135, odreduva deka dr`avite treba da obezbedat licata so hendikep da imaat mo`nosti da go koristat svojot kreativen, umetni~ki i intelektualen potencijal vo celost, ne samo vo svoja korist, tuku i za zbogatuvawe na zaednicata. Zatoa, treba da im bide obezbeden pristapot do kulturnite aktivnosti. 8. Pravo na pristapna fizi~ka i informaciona okolina Za licata so hendikep, pove}eto prava na ~ovekot, vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, slobodata na dvi`eweto, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integracija se vo tesna zavisnost od pristapnosta. Mnogu lica so hendikep se isklu~eni od aktivnoto u~estvo vo op{testvoto zatoa {to vleznite vrati se premnogu tesni za invalidskite koli~ki, skalite koi ne mo`at da gi iska~at vodat do zgradite, avtobusite, vozovite i avionite; telefonite i prekinuva~ite za struja koi ne mo`at da bidat dosegnati; sanitarnite objekti koi ne mo`at da bidat koristeni. Sli~no i drugi vidovi na barieri mo`at da gi isklu~at licata so hendikep, kako na primer usmenata komunikacija, koja gi ignorira potrebite na gluvite lica i pi{anata komunikacija, koja gi ignorira potrebite na slepite lica. Ovie barieri se rezultat na neznaewe i nedostig na obyiri, tie postojat i nasproti faktot deka pove}eto od niv, so vnimatelno planirawe, mo`at da se izbegnat bez nekoi pogolemi tro{oci. Iako nekoi zemji donesoa legislativa i zapo~naa kampawi za javna edukacija, zaradi eliminirawe na ovie pre~ki, sepak problemot ostanuva da bide krucijalen. Potrebna e legislativa koja }e postavi standardi za pristap do informati~kata tehnologija i do javnite mesta koi vodat smetka za potrebite na licata so hendikep. 8.1. Informacii za standardite na dostapnost

202

Individualni prava i slobodi

Pove}eto od informaciite i izvorite koi gi navedovme se bazirani na iskustvata na industriskite dr`avi. Kako {to dr`avite- ~lenki gi usvoija inicijativite na OON za implementirawe na prioritetite po pra{aweto na dostapnosta, izlo`eni vo Standardnite pravila, pokraj drugite dokumenti, taka postoi i evidentna potreba za pro{iruvawe na tradicionalnite definicii na re{enijata za dostapnost i razvivawe na efektivni i realni mo`nosti za politikata na pristapnost za zemjite vo razvoj. Vrz osnova na na{ite istra`uvawa, veruvame deka mora da se vospostavi virtuelen pat {to }e ja olesni razmenata na inforamacii pome|u onie koi ja sozdavaat politikata, zaednicata na licata so hendikep i grade`nata industrija, po pra{awata na dostapnosta, zaradi istra`uvawe na posebnite barawa za sozdavawe na sredini bez ograni~uvawe nasekade. 8.2. Pristap do javni mesta Isto taka, potrebna e legislativa {to }e vospostavi standardi za gradewe i na privatni i na javni objekti koi }e vodat smetka za potrebite na licata so hendikep. Fizi~kite barieri ~estopati se pre~ka za celosna integracija na licata so hendikep vo javniot `ivot. Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija, vo delot B 26 (1), odreduva deka dr`avite treba da storat napor da ja napravat fizi~kata okolina pristapna za licata so hendikep. Vo ovaa deklaracija naglaseni se slednive temi: a) pravilata za pristapnost, kako arhitektonski grade`ni pravila; b) javnite `iveali{ta, kako zasolni{ta za bezdomnici; i, v) javniot prevoz, kako patuvawe so patnici so hendikep. U{te pove}e, vodi~ot pod naslov “Dizajnirawe so gri`a: Vodi~ za adaptacija na izgradenata okolina za licata so hendikep” (Designing with Care: A guide to Adaptation of the built Environment for Disabled People), (Me|unarodna godina za licata so hendikep na ON (IYDP), 1981), predviduva tehni~ki i arhitektonski nasoki za gradewe i vo privatniot i vo javniot sektor, so posebno vnimanie za licata so hendikep. Paragrafot 11 (д) od Preporakata, {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, predviduva deka site barieri i pre~ki koi se odnesuvaat na prevozot na licata so hendikep i pristapot i slobodnoto dvi`ewe vo rabotnite pros-

203

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

torii za vreme na nivna obuka i vrabotuvawe treba da bidat eliminirani. Paragrafot 17 od Agendata za domuvawe, veli deka edna od celite na Agendata e da se zgolemi pristapot na licata so hendikep do stanbenite objekti, preku podobruvawe na kvalitetot na nivnoto `iveewe. Vo delot III, se naveduva deka standardite za pristapnost treba da se vo soglasnost so Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep. Paragrafot 23 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep odreduva deka “... sekoj {to e odgovoren, vo koj bilo vid, na pretprijatie, treba istoto da go napravi pristapno za lica so hendikep”. Ova vklu~uva javni agencii, nevladini organizacii i privatni firmi i individui. Vo prodol`enie, paragrafot 113 veli deka dr`avite treba da usvojat politika za prou~uvawe na aspektite na pristapnosta vo planiraweto na ~ove~kite `iveali{ta, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti na zemjite vo razvoj. 9. Me|unarodna sorabotka Za implementacijata na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava se potrebni sredstva. Vsu{nost, i za implementacijata na gra|anskite i politi~kite prava se potrebni sredstva, zatoa {to tie prava baraat, na primer, vospostavuvawe na funkcionalen pravosuden sistem ili obezbeduvawe na pristapni informacii za licata so hendikep. ^lenot 2 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, predviduva deka “... sekoja dr`ava- ~lenka se obvrzuva i poedine~no i preku me|unarodnata pomo{ i sorabotka, osobeno na ekonomsko i tehni~ko pole, a koristej}i gi vo najgolema mo`na mera svoite raspolo`livi izvori, da prezema ~ekori za da se postigne postepeno potpolno ostvaruvawe na pravata priznati vo ovoj pakt so site soodvetni sredstva, vklu~uvaj}i go posebno donesuvaweto na zakonskite merki”. Konvencijata za pravata na deteto, isto taka, povikuva na sorabotka vo implementacijata na specifi~nite pridobivki, kako ~lenot 4 koj se odnesuva na implementacijata na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, ili ~lenot 23 koj se odnesuva na {ireweto na informaciite koi se odnesuvaat na zdravstvenata za{tita, rehabilitacijata, obrazovnite i stru~nite uslugi za decata so hendikep.

204

Individualni prava i slobodi

Na Svetskiot samit za socijalen razvoj (World Summit on Social Development), be{e dogovoreno deka Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija }e bidat implementirani so pomo{ na Inicijativata 20/20, od koi 20% od nacionalnite buxeti i 20% od pomo{ta za razvoj }e bidat alocirani na osnovnite socijalni uslugi. Za da se postigne napredok vo site delovi na svetot, sorabotkata e klu~na. Sorabotkata treba da postoi na site nivoa, vklu~uvaj}i ja: a) sorabotkata i koordinacijata pome|u dr`avite; b) agenciite za multilateralna i bilateralna pomo{; v) me|unarodnite finansiski institucii, kako {to e Svetskata banka i regionalnite banki za razvoj; g) me|unarodnite organizacii i razli~nite specijalizirani agencii i organi od sistemot na Obedinetite nacii; d) vklu~uvaj}i Jug-Jug, Sever- Jug i Jug-Sever razmena na najdobrite praktiki; i, |) postojan razvoj na instrumentite za politikite, planiraweto i menaxmentot. Bilateralnite i multilateralnite donori treba da odvojat soodvetni sredstva za komponentata na hendikepot vo nivnata finansiska pomo{. Isto taka, donatorite mo`at da ja vrzat svojata pomo{ za proekti za lica so hendikep178. Me|utoa, iskustvata od donatorite koi finansiraat vo podobruvawe na op{tata situacija so hendikepot vo zemjite vo razvoj, se sprotivni na goreiznesenoto. ^esto, se pojavuva diskrepanca pome|u “deklarativnoto” i “stvarnoto”, {to né doveduva do zaklu~ok deka postojat dvojni standardi spored koi se rakovodat golem broj na donatori, me|u razvienite dr`avi i zemjite vo razvoj. Agenciite-donatori moraat da vospostavat delovni vrski so licata so hendikep i/ili nivnite organizacii. Personalot vo ovie agencii treba da bide osetliv za problemite na ovie lica. Eden metod bi bil da se organiziraat zaedni~ki rabotilnici, koi }e ja olesnat implementacijata na nasokite na politikata, koi adekvatno vodat smetka za problemite na licata so hendikep. Paragrafot 12 od Vienskata deklaracija i Programa za akcija ja pottiknuva me|unarodnata zaednica da pomogne vo
178

Na primer, donatorot }e isprati finansiska pomo{ ako odreden procent od pomo{ta bide upotrebena za zadovoluvawe na potrebite na licata so hendikep.

205

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

namaluvaweto na dolgot na zemjite vo razvoj, so cel da im pomogne na ovie zemji da ovozmo`at/odr`at potpolno ostvaruvawe na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava na svojot narod. Vo ~lenot 23 od Deklaracijata za socijalen napredok и razvoj se predviduva deka postignuvaweto na celite na socijalniot napredok и razvoj bara implementacija na odredbite za tehni~ka, finansiska и materijalna pomo{, i bilateralno i multilateralno, vo najgolem mo`en opseg и pod povolni uslovi, и podobrena koordinacija za postignuvawe na socijalnite celi implementirani vo nacionalnite planovi za razvoj. Vo paragrafot 7 od Univerzalnata deklaracija za iskorenuvaweto na gladot i lo{ata ishrana se zabele`uva deka, so cel da se pottikne proizvodstvoto na hrana vo zemjite vo razvoj, treba da se prezemat me|unarodni akcii so cel da im se obezbedi postojana dopolnitelna tehni~ka и finansiska pomo{. Vo dopolnenie, site dr`avi- donatori treba da implementiraat koncept na planirawe na pomo{ta vo hrana odnapred и da gi storat site napori za obezbeduvawe na artikli и/ili finansiska pomo{. Paragrafite 147 i 148 од Agendata za domuvawe, predviduvaat deka me|unarodnata zaednica treba da gi poddr`и dr`avite. Taa treba da promovira: a) koordinacija na makro-ekonomskite politiki na site nivoa za ostvaruvawe na me|unaroden finansiski sistem {to vodi kon ekonomski и socijalen razvoj, kako komponenti na postojaniot razvoj; b) ambient vo dr`avite {to privlekuva direktni stranski investicii и go ohrabruva {tedeweto и doma{nite investicii; v) gradewe na kapacitetite vo site zemji vo razvoj; g) finansiska pomo{ za zemjite vo razvoj, za zabrzuvawe na postojaniot razvoj; i, d) olesnet pristap do me|unarodnite finansiski resursi za site zemji vo razvoj, da profitiraat od raste~kite me|unarodni finansiski pazari so cel da go zabrzaat svojot razvoj. Paragrafot 179 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep veli deka dr`avite-donatori treba da imaat razbirawe za barawata za pomo{ vo oblasta na hendikepot. Od niv se bara da ja vklu~at pomo{ta za licata so hendikep vo svoite bilateralni и multilateralni programi za pomo{. Ponatamu, vo paragrafot 174 se predviduva me|unarodnite organizacii ili multilateralnite finansiski institucii, koi sorabotuvaat so dr`avite- ~lenki vo finansiskite rizici, da im dadat prednost na programite koi im pomagaat na licata so hendikep. Multila-

206

Individualni prava i slobodi

teralnite и bilateralnite agencii za pomo{ vo svoite programi treba da vklu~at merki koi obezbeduvaat alokacija na zgolemenite resursi и za periodi~no pro{iruvawe na uslugite povrzani so prevencijata, rehabilitacijata и izedna~uvaweto na mo`nostite. Vo paragrafot 53 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot se naveduva deka me|unarodnite programite treba da obezbeduvaat u~estvo na licata so hendikep vo vakvite {emi. Na kraj, bi potencirale deka za podobruvawe na statusot na licata so hendikep ne e potrebna samo finansiska pomo{ od strana na bilateralnite i multilateralnite donori, naprotiv, potrebno e postoewe na edinstven standard pome|u industriskite dr`avi i zemjite vo razvoj. Dopolnitelno, pristapuvaweto od strana na donorot kon situacijata so hendikepot vo zemjite vo razvoj i “ocenkata” za aktivnostite na organizaciite na licata so hendikep, potrebno e da bide ostvareno so doza na senzitivnost. Vo sprotivnost, bi bile svedoci na efektot na “slon koj {to se dvi`i vo prodavnica so delikaten kineski porcelan”.

207

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

208

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

Po~ituvaweto sprema ~ovekot, qubovta kon bli`niot treba da bide konstruktivna sila, a ne filantropska slabost.

- Komt

209

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

210

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

DEL ^ETVRTI

POVE]EKRATEN HENDIKEP - PRAVATA NA POSEBNITE GRUPI Voved
Glasovite na protestot protiv ugnetuvaweto se slu{ale vo site istoriski epohi, i sekoj stadium od istorijata gi nadminuval sopstvenite vizii za slobodata na ~ovekot. Dvi`ej}i se kon idninata, kon modernoto vreme, ovie glasovi i vizii se preto~uvale vo programi za op{testvena akcija. Minimumot univerzalni vrednosti, na koi {to legitimno mo`eme da insitirame, spored svojata priroda se op{ti i potrebno e da bidat interpretirani vo soglasnost so lokalnite uslovi, i povrzani so moralnata i kulturnata struktura na zasegnatite op{testva. Me|utoa ovaa senzitivnost kon op{testvenite slu~uvawa vo globala ne smee da predizvika pojavuvawe na pove}estrana diskriminacija. No dinami~niot na~in na `ivot ne sekoga{ go dozvoluva toa. Od tie pri~ini, ~etvrtiot del na ovaa komparativna analiza go stava akcentot na situacijata vo koja se nao|aat ranlivite grupi, posebno tie koi se diskriminirani po pove}e osnovi od koi eden e hendikepot. Ovoj del e podelen na tri poglavja. Poglavjeto VIII se odnesuva na individualnite gra|anski i politi~ki prava, i ekonomski, socijalni i kulturni prava na `enata so poseben interes za `enite so pove}ekraten hendikep koi se sudiraat so diskriminacijata po pove}e osnovi, kako po osnov na polot taka i po osnov na svojot hendikep.

211

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vo poglavjeto IX se obrabotuvaat individualnite gra|anski i politi~ki prava i ekonomski, socijalni i kulturni prava na decata so hendikep koi se sudiraat so diskriminacijata po pove}e osnovi. Poglavjeto X se odnesuva na pravata i slobodite na mladite, starite, siroma{nite, domorodnite narodi (indigenous people), begalcite i etni~kite malcinstva koi se sudiraat so diskriminacijata po pove}e osnovi.

212

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

Poglavje VIII Prava na `enite so hendikep
1. Sostojba @enite so hendikep stradaat od dvojna diskriminacija, kako po osnov na polot taka i po osnov na svojot hendikep. Toa pridonesuva na mnogu `eni i mladi devojki da im bidat odzemeni osnovnite prava. Kombinacijata na dominacijata na ma`ite vo mnogu kulturi od edna strana, kako i op{to prifateniot negativen stav kon hendikepot od druga strana, mo`e da bide katastrofalno negativna za `enite so hendikep. Edna od zagri`uva~kite temi za `enite so hendikep pretstavuva selektivniot abortus, povrzan so pravoto na reprodukcija. Denes, kako vo visoko razvienite zemji, taka i vo zemjite vo razvoj koi raspolagaat so reproduktivna tehnologija mo`e lesno da se upotrebi selektivniot abortus, dokolku se smeta deka fetusot e nesovr{en, spored medicinskite i op{testvenite standardi. Zakonodavstvata koi dozvoluvaat sterilizacija na licata so hendikep, go zagrozuvaat pravoto na reprodukcija na `enite so hendikep i opstanokot na decata rodeni so hendikep. Vo odredeni zemji postojat zakoni so koi se ovozmo`uva, odnosno se dozvoluva, pravo na sterilizacija na licata so geneti~ki problemi179. Vo zemjite vo razvoj, na `enite ~esto ne im se dozvoleni pravata na obrazovanie, rehabilitacija, za{tita pri rabota i zdravstvena za{tita, poradi kulturata na dominacija na ma`ot. Se dobiva vpe~atok deka vo ovie zemji, se smeta za zaludno tro{ewe na sredstvata ako celta e vklu~uvawe na `enite so hendikep vo op{testvoto. Sledstveno, `enite so hendikep se posledniot prioritet vo ovie op{testva, i istite se osudeni da go `iveat `ivotot znaej}i deka tie uslovi nema da se podobrat. Nedostigot na pristap do zdravstvenata za{tita za `enite so
Vo 1996 godina Amerikanskiot kongres izvr{i amandmanski dopolnuvawa na zakonot, so {to ja vklu~i nasilnata sterilizacija kako osnov za dobivawe na status na begalec.
179

213

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

hendikep samo go zagolemuva nivniot hendikep i go ote`nuva procesot na nivnata rehabilitacija. Edna od najgolemite pri~ini za hendikepot na `enite vo zemjite vo razvoj se nasilstvata izvr{eni vrz niv. Dopolnitelno, `enite so hendikep se podlo`eni na pove}e nasilstva. Siluvaweto na `enite i devojkite vo uslovi na vooru`eni konflikti, bilo toa da se gra|anski ili me|unarodni, pretstavuva po definicija krivi~no delo i povreda na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i humantitarnoto pravo. ^lenot 27 od ~etvrtata @enevska konvencija (Fourth Geneva Convention) predviduva deka “... `enata treba da bide za{titena od kakov bilo napad na nejzinata ~est, imeno da bide za{titena od siluvawe, prisilna prostitucija ili od kakov bilo vid na nepristoen akt”. Ponatamu, so ~lenot 147 se prodol`uva listata na dela koi pretstavuvaat povredi na Konvencijata, so slednovo: “... namerno nanesuvawe na seriozni povredi na teloto ili zdravjeto”. Ovie nasilstva pridonesuvaat za mobilizirawe na `enite so hendikep za edna zaedni~ka cel. Za prv pat iljadnici `eni so hendikep im se pridru`ija na `enite od Peking, Кина na 4-ta Svetska konferencija na `enite na OON, kade {to poseben osvrt be{e daden na pra{awata od poseben interes za `enite so hendikep. 200 `eni so hendikep i nivni istomislenici od 30-tina zemji se sobraa na prviot Me|unaroden simpozium za pra{awa od poseben interes za `enite so hendikep (First International Symposium on Issues of Woman with Disability), den pred otvoraweto na ceremonijata na NVO forumot. Ovoj sobir go odbele`a dosega najgolemoto sobirawe na `enite so hendikep, voop{to. Vooru`eni so idejata za vklu~uvawe, sloboda i nezavisnost na `enite so hendikep aktivistite rabotea na preto~uvawe na rabotnata strategija za promeni vo aktivnosti. Vo tekot na NVO forumot bea formirani me|unarodni grupi kako {to e Women’s International Linkage on Disability (WILD), koi rabotat za pravata na `enite so hendikep, na lokalno i me|unarodno nivo. Voedno bea prifateni í me|unarodnite instrumenti, vo niv eden od najgolemite predizvici be{e soglasnosta za zaedni~kata definicija na toa {to pretstavuva diskriminacijata na `enite, zatoa {to site zemji ~lenki ne se soglasuvaa za “sodr`inata” na diskriminacijata. Ulogite koi se odnesuvaat na `enite otstapuvaat od edna do druga kultura, me|utoa ovie razli~ni ulogi vo razli~nite kulturi mo`ebi, ne mora da bidat diskriminatorni za `enite.

214

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

2. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na `enite Praviloto 9 (3) od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka dr`avite~lenki “... treba da promivraat merki za promena na negativnite mislewa vo odnos na brakot, seksualnosta i roditelstvoto na licata so hendikep, posebno na devojkite i `enite so hendikep, koi sé u{te se predominantni vo op{testvoto”. ^len 45 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep zboruva za posebnata sostojba vo koja se nao|aat `enite so hendikep. Posebno vnimanie se obra}a na socijalnite, kulturnite i ekonomskite pre~ki koi {to vlijaat na zdravjeto na `enata. Na `enite so hendikep im nedostasuva pristap kon zdravstvenata za{tita, profesionalnata obuka i vrabotuvaweto. Na `enite so hendikep im se dostapni pove}eto instrumenti za pravata na ~ovekot voop{to, kako i drugite instrumenti koi se odnesuvaat na `enite. Preambulata na Povelbata na OON ja artikulira verbata na narodite na OON “... vo osnovnite prava na ~ovekot, vo dostoinstvoto i vrednosta na ~ovekovata li~nost i vo ednakvite prava na ma`ite i `enite ...”. Dopolnitelno, ~lenot 1 (3) uka`uva na edna od glavnite celi na OON: “... promovirawe i pottiknuvawe na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site bez diskriminacija po osnov na ... pol ...”. Ponatamu, ~lenot 13 go povikuva Generalnoto sobranie da inicira studii i da dade preporaki, sé so cel “... pomo{ pri realiziraweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site bez diskriminacija na osnov na ... pol ...”. Vo ~lenot 55 (v) se naveduva deka OON }e promovira “... univerzalno po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site bez diskriminacija po osnov na ... pol ...”. Ponatamu, ~lenot 56 predviduva deka “... site dr`avi- ~lenki vetuvaat deka }e se pridru`at i }e prezemaat zaedni~ki i odvoeni akcii vo sorabotka so OON so cel da se postignat celite predvideni vo ~lenot 55”. Kako {to se naveduva vo Deklaracijata za principite na me|unarodnoto pravo od 1970 godina (Declaration on Principles of International Law, 1970), ova sozdava obvrska za po~ituvawe na pravata na ~ovekot bazirana vrz Povelbata na OON. Preambulata na Konvencijata za eliminacija na site formi na diskriminacija na `enite potsetuva deka “... so

215

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

diskriminacijata na `enite se kr{at na~elata na ramnopravnost i po~ituvawe na dostoinstvoto na ~ovekot, toa pretstavuva pre~ka za ramnopravno u~estvo na `enite vo politi~kiot, op{testveniot, ekonomskiot i kulturniot `ivot na nivnite zemji, go sopira natamo{niot napredok na op{testvoto i na semejstvoto i go ote`nuva celosniot razvoj na sposobnosta na `enite da u~estvuvaat vo slu`ba na svoite zemji i na ~ove{tvoto”. Konvencijata, isto taka, posvetuva posebno vnimanie na siroma{nite `enite koi imaat najmal procent na pristapnost do hrana, zdravstvo, obrazovanie, obuka, mo`nosti za vrabotuvawe, kako i drugi potrebi. Vo ~lenot 1, za celite na ovaa konvencija se dava definicija na izrazot “diskriminacija na `enite” koj ja ozna~uva “... sekoja razllika, isklu~uvawe ili ograni~uvawe vo pogled na polot, {to ima za posledica ili cel da go zagrozi ili onevozmo`i priznavaweto, ostvaruvaweto ili vr{eweto od strana na `enite na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na politi~ko, ekonomsko, op{testveno, kulturno, i gra|ansko ili drugo pole, bez ogled na nivnata bra~na sostojba, vrz osnova na ramnopravnost na ma`ite i `enite”. Obvrskite na dr`avite- dogovorni strani se stipulirani vo ~lenot 2. Odredbata ja predviduva obvrskata dr`avite da prezemat soodvetni merki za promocija na principot na polova ednakvost vo ostvaruvaweto na pravata. Pokraj obvrskata da ja osudat diskriminacijata sprema `enata, dr`avite inter alia se obvrzuvaat, spored ~lenot 2 (b), “... da go inkorporiraat ovoj princip vo nacionalnite ustavi i vo soodvetnata legislativa” i da prezemaat i drugi merki (zakonski, sudski i administrativni). Ratio legis na odredbata podrazbira deka ne e dovolno da se inkorporira soodvetniot princip vo zakonskata ramka, tuku neophodno e prezemawe i na dopolnitelni merki za postignuvawe na de facto ednakvost “... vklu~uva}i i soodvetni sankcii, tamu kade {to e potrebno, zabranuvaj}i ja diskriminacijata sprema `enata” i obezbeduvawe na soodvetna pravna za{tita pred kompetentni tela. Vo konvencijata se opfateni razli~ni oblasti od inters na `enata, i toa: obrazovanieto (~len 10), vrabotuvaweto (~len 11), pristapot do zdravstenata za{tita (~len 12), i gra|anskite prava (~len 15). Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, vo svoite odredbi ja garantira ednakvosta na polovite predviduvaj}i zabrana na diskriminacijata bazirana na polot. Vo ~lenot 2 se predviduva deka dr`avite se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat pravata priznati od ovoj pakt, “... bez razlika na ...

216

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

polot, ... ili koj bilo drug status”. Iako so ovaa odredba direktno ne se tretira hendikepot kako osnov za diskriminacijata, sepak treba da se napomene deka, hendikepot mo`e da se podrazbere pod terminot koj bilo drug status. Ponatamu, ~lenot 3 naveduva deka dr`avite se obvrzuvaat da im obezbedat podednakvo pravo na ma`ite i `enite da gi u`ivaat site prava izneseni vo ovoj pakt. Dopolnitelno, ~lenot 26 uka`uva na toa deka site lica se ednakvi pred zakonot i imaat pravo “... bez diskriminacija na ednakva za{tita pred zakonot”. Vo vtoriot del od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, vo ~lenot 2 (2), artikuliran e principot na ednakvost, koj glasi: “dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da garantiraat deka site prava {to se navedeni vo nego }e bidat ostvaruvani bez kakva i da e diskriminacija zasnovana vrz rasa, boja na ko`a, pol, jazik, vera ... ili nekoja druga okolnost.” ^len 3, isto kako i vo Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, naveduva deka dr`avite se obvrzuvaat da im obezbedat ednakvo pravo na ma`ite i `enite da gi u`ivaat site prava izneseni vo ovoj pakt. Ponatamu, ~lenot 7 predviduva “... pravedna zarabotuva~ka i ednakva nagrada za rabota od ista vrednost, bez kakva i da e razlika; posebno `enite mora da imaat garancija deka uslovite na nivnata rabota ne se polo{i od uslovite {to gi u`ivaat ma`ite, i da primaat ista nagrada za istata rabota”. So ~lenot 10 se potvrduva posebnata za{tita {to im se dava na majkite pred i po ra|aweto na decata. Vo Preambulata na Deklaracijata za eliminacija na nasilstvoto protiv `enite (Declaration on the Elimination of Violence Against Women), se naveduva deka "... nekoi grupi na `eni, osobeno `enite koi pripa|aat na domorodnite narodi, malcinskite grupi, begalci, migranti, siroma{nite, `enite koi `iveat vo ruralnite ili odale~enite zaednici, `enite vo penalnite institucii i vo pritvor, `enskite deca, `enite so hendikep, starite `eni, kako i `enite koi se nao|aat vo situacii na vooru`en konflikt, se osobeno podlo`ni na nasilstva”. ^lenot 4 uka`uva deka dr`avite treba da go osudat nasilstvoto protiv `enite. Nasilstvoto protiv `enite e definirano kako “... sekoj akt na rodovo nasilstvo koe {to predizvikuva ili mo`e da predizvika fizi~ka, seksualna ili psihi~ka povreda ili stradawe na `enata, vklu~uvaj}i gi zakanite za takvi dela, prinudata ili li{uvaweto od slobodata, bez razlika dali se pojavuvaat vo javniot ili privatniot `ivot” (~len 1).

217

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Deklaracijata od Peking (Beijing Declaration), gi promovira osnovnite prava na `enite. ^lenot 9 uka`uva na toa deka dr`avite treba da “... ovozmo`at celosna implementacija na pravata na `enite i na `enskite deca kako neotu|iv, nedeliv i integralen del od pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi ...”. Dodeka, ~lenot 13 zboruva za celosnata participacija na `enite vo site sferi na op{testvenoto `iveewe, ~lenot 14 uka`uva deka pravata na `enite se ~ovekovi prava. ^len 17 e od golema va`nost, zatoa {to so nego se prepoznava pravoto na `enata da gi kontrolira site aspekti od svoeto zdravje. Vo ~lenot 26 se obra}a vnimanie na problemite na `enata i siroma{tijata, odnosno uka`uva na toa deka dr`avite se orientirani kon “... iskorenuvawe na postoe~kiot i zgolemeniot tovar na siroma{tijata vrz `enite”. ^lenot 29 od Deklaracijata e fokusiran na za{titata i eliminacijata na site formi na nasilstvo protiv `enite i devojkite. ^len 32 uka`uva na toa deka dr`avite se naso~eni kon “... intenzivirawe na naporite za obezbeduvawe na ednakvoto u`ivawe na pravata i slobodi za site `eni i devojki koi se soo~uvaat so barieri od nivnata sredina poradi faktori kako {to e ... hendikepot”. ^lenot 2 od Platformata za akcija od Peking (Beijing Platform for Action), predviduva deka “... pravata na `enite i `enskite deca se neotu|iv, nedeliv i integralen del od univerzalnite prava ... Platformata ima za cel da go promovira i da go obezbedi celosnoto u`ivawe na pravata i osnovnite slobodi na site `eni za vreme na celiot niven `ivoten ciklus”. Vo delot IV, ~len 46, se naveduva deka `enite “... se soo~uvaat so barierite za celosnata ednakvost od pri~ini kako {to e nivniot ... hendikep”. Paragrafot 5 od Vienskata deklaracija i Programata za akcija uka`uva deka pravata na ~ovekot se univerzalni, nedelivi, me|uzavisni i me|usebno povrzani. Vo paragrafot 18 se zboruva za eliminacijata na nasilstvoto vrz osnova na polot i site formi na seksualna zloupotreba i eksploaticija. Dopolnitelno, se povikuva na iskorenuvaweto na site formi na diskriminacija po osnov na polot. Vo Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija, vo prodol`enie na Zalo`bata 5, se naveduva deka dr`avite- ~lenki se zalagaat za postignuvawe na ednakvost i pravi~nost pome|u ma`ite i `enite. Na nacionalno nivo, dr`avite }e “... promoviraat promeni vo stavovite, strukturata, politikata, zakonite i praksata vo nasoka na eleminacijata na site pre~ki kon ostvaru-

218

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

vaweto na dostoinstvoto, ednakvosta vo semejstvoto i op{testvoto, kako i celosno i ednakvo u~estvo na `enite od urbanite i ruralnite sredini i `enite so hendikep, vo socijalniot, ekonomskiot i politi~kiot `ivot vklu~uva}i gi vo izrabotkata, implementacijata i sledeweto na javnata politika i programite ...”. Zalo`bata 6 predviduva obvrzuvawe od strana na dr`avite~lenki vo obezbeduvaweto na celosen i ednakov pristap do obrazovanieto za devojkite i `enite, vo nasoka na postignuvawe na socijalnata ednakvost. 3. Regionalni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na `enite Regionalnite konvencii za pravata na ~ovekot imaat pomala primena vo korelacija so pra{awata koi se odnesuvaat na pravata na `enite. Me|utoa, postojat nekolku prednosti koi se dostapni na regionalno nivo, a koi ne mo`at da se primenat na univerzalno nivo, kako {to e geografskata blizina, kulturnite sli~nosti i ekonomskata me|uzavisnost. Regionalnite sistemi mo`e da imaat stru~ni slu`bi koi se zanimavaat so pravata na `enite so hendikep, kako {to e Komitetot za ednakvost pome|u ma`ite i `enite vo ramkite na Sovetot na Evropa, kako i Komisijata za `enite vo ramkite na Organizacijata na amerikanskite dr`avi. Evropskata socijalna povelba gi obvrzuva dr`avnite~lenki so ~lenot 4, da im go priznaat na rabotnicite ma`i i `eni pravoto na ednakva zarabotuva~ka za ednakvata rabota. ^lenot 8 se zanimava so pravoto na za{tita na vrabotenite `eni. Vo ~lenot 17 se uka`uva na pravoto na majkata i na deteto na socijalna i materijalna za{tita. Ponatamu, so ~lenot 1 od Dopolnitelniot protokol na Evropskata socijalna povelba (Additional Protocol to the European Social Charter), se zabranuva diskriminacija po osnov na polot vo delot na vrabotuvawata. ^lenot 1 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot i ~lenot 3 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, predviduvaat deka dr`avite- ~lenki se obvrzani da gi garantiraat pravata predvideni so ovaa konvencija, “... bez kakva bilo diskriminacija vrz osnova na ... polot ...”. ^lenot 17 od Konvencijata, koj se zanimava so pravoto na semejstvo uka`uva na toa deka “... pravoto na polnoletnite

219

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ma`i i `eni da sozdadat semejstvo e priznato” i “... ne mo`e da se sklu~i brak bez slobodna i celosna soglasnost na sopru`incite”. Vo ~lenot 6 od Dopolnitelniot protokol se naveduva deka dr`avite- ~lenki treba da “implementiraat zajaknati programi koi }e ovozmo`at soodvetna semejna nega, so cel `enite da u`ivaat vo mo`nostite na realizacija na pravoto na rabota”. ^lenot 9 se zanimava so porodilnoto otsustvo, dodeka pak, so ~lenot 15 (3) (a) se uka`uva na potrebata dr`avite- ~lenki da ovozmo`uvaat specijalna nega i pomo{ na majkite pred i po poroduvaweto. ^lenot 18 (3) od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot, sodr`i antidiskriminatorna klauza, koja predviduva deka “... dr`avata obezbeduva eliminacija na sekoj vid na diskriminacija protiv `enata, i obezbeduva za{tita na pravata na `enite i decata, predvideno so me|unarodnite deklaracii i konvencii”.

220

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

Poglavje IX Prava na decata
Edna od najranlivite grupi pome|u licata so hendikep se decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa, trgovijata so lu|e itn. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na svoite prava. 1. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na deteto Konvencijata za pravata na deteto e lex specialis, komletna izjava za pravata na deteto i dokument koj dava sila na me|unarodno regulirano pravo. Pod terminot “dete”, definarano so ovaa konvencija, se podrazbira sekoe ~ove~ko su{testvo koe ne napolnilo 18 godini vozrast, dokolku vrz osnova na zakonot koj se odnesuva na deteto polnoletstvoto ne se steknuva porano. Vo ~len 2 se uka`uva na toa deka dr`avite- ~lenki gi po~ituvaat i obezbeduvaat pravata od konvencijata “... bez nikakva diskriminacija vrz osnova na, ... hendikepot ...”. Ponatamu, ~lenot 19 (1) predviduva deka deteto treba da bide za{titeno od “... site formi na fizi~ko ili mentalno nasilstvo, povredi ili zloupotreba, zapostavuvawe ili negri`a, maltretirawe ili eksploatacija, vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba ...”. Iako ne se nametnuvaat direktni obvrski za dr`avitedogovorni strani da prezemaat merki za osiguruvawe na u`ivaweto na dostoen `ivot na decata so hendikep, vo uslovi vo koi se obezbeduva nivnoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na decata vo zaednicata, sepak ~lenot 23 (1-4) ja identifikuva va`nosta vo participacijata na decata so hendikep vo obrazovanieto, obukata, uslugite za zdravstvena za{tita, rehabilitacijata, podgotvuvawe za vrabotuvawe i mo`nostite za rekreacija. Komitetot za pravata na

221

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

deteto, pojasnuva deka, iako ~lenot 23 se odnesuva na decata so hendikep, sepak pravata na decata so hendikep ne se ograni~eni samo na ovoj ~len. Konvencijata za pravata na deteto e dopolneta so dva protokola, i toa: Dopolnitelniot protokol za vklu~enost na decata vo vooru`enite konflikti (Optional protocol on the involvment of children in armed conflict) i Dopolnitelniot protokol za proda`ba na decata, detska prostitucija i detska pornografija (Optional protocol on the sale of children, child prostitution and child pornography) od 2000 godina. Drug instrument vo koj se vklu~eni odredbi za pravata na decata e Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, koja vo svojot ~len 25 (2) uka`uva na toa deka “... maj~instvoto i decata se podlo`ni na specijalna nega i pomo{. Site deca, bilo da se rodeni vo semejstvo ili vonbra~no, }e u`ivaat ista socijalna za{tita”. Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, vo ~lenot 24 (1) uka`uva na toa deka “sekoe dete, bez diskriminacija zasnovana na rasata, bojata, polot, jazikot, verata, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba ili ra|aweto ima pravo negovoto semejstvo, op{testvo i dr`avata da mu uka`uvaat za{tita {to proizleguva od negoviot status na maloletnik”. ^lenot 10 od Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava predviduva deka “... treba da se obezbedi specijalna za{tita na majkite pred i posle ra|aweto na deteto. Treba da se prezemaat posebni merki za za{tita i pomo{ vo korist na decata i mladite lu|e, bez kakva i da e diskriminacija. Decata i mladite lu|e, isto taka, se za{titeni i od ekonomska i socijalna eksploatacija. So zakon treba da se sankcionira vrabotuvaweto na rabotni mesta {to se od takva priroda {to mo`at da go izlo`at na opasnost nivniot moral ili zdravje, da go dovedat vo opasnost nivniot `ivot ili da mu na{tetat na nivniot moralen razvoj. Dr`avite, isto taka, treba da gi utvrdat granicite na vozrast pod koi platenoto vrabotuvawe na detska rabotna sila e so zakon zabraneto i sankcionirano”. So paragrafot 21 od Vienskata deklaracija i Programata za akcija, se pozdravuva brzata ratifikacija na Konvencijata za pravata na ~ovekot od strana na golem broj na dr`avi i se zagovara univerzalna ratifikacija na istata do 1995 godina i nejzina efikasna implementacija od strana na dr`avite- ~lenki preku usvojuvaweto na neophodnata legislativa, administrativni

222

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

i drugi merki i maksimalno raspredeluvawe na raspolo`ivite resursi. Dopolnitelno se naveduva deka vo site akcii vo odnos na decata, nediskriminacijata i najdobriot interes na decata treba da bidat primarni vo razmisluvawata, i na stavovite na decata da im se dade zaslu`eno vnimanie. Protokolot 2, koj e dopolnenie na @enevskata konvencija od 21 avgust 1949 godina, vo vrska so za{titata na `rtvite od vooru`enite konflikti koi ne se me|unarodni, vo delot 2, odnosno vo ~lenot 4 (3) (a), predviduva deka decata “... treba da dobijata obrazovanie, vklu~uvaj}i ja veroispovedta i moralnoto obrazovanie, spored `elbite na roditelite ili, vo otsustvo na nivnite roditeli, na onie koi se nadle`ni za nivnata gri`a”. ^len 4 (3) (b) uka`uva deka treba da se prezemat site soodvetni merki za soedinuvawe na privremeno razdvoenite semejstvata. Vo ~lenot 4 (3) (v) se naveduva deka “... decata koi ne napolnile 15 godini ne smeat da bidat regrutirani vo vojska nitu pak da zemaat u~estvo vo nasilstvata”. Ponatamu, ~lenot 4 (3) (g) utvrduva deka “... treba da bidat prezemeni merki, dokolku e potrebno i koga e mo`no, vo soglasnost so roditelite ili licata koi spored zakonot se nivni starateli, za privremeno otstranuvawe na decata od oblastite na nasilstvo vo sigurnosni zoni vo zemjata pridru`uvani od lica koi }e se gri`at za nivnata bezbednost i blagosostojba”. Ostanati me|unarodni instrumenti koi {to se odnesuvaat na pravata na decata se: • Svetskata deklaracija za opstanokot, za{titata i razvojot na decata i Planot za akcija (World Declaration on the Survival, Protection and Development of Children and its Plan of Action), prifatena vo 1990 godina na Svetskiot samit za decata (World Summit for Children); • Izve{tajot od Specijalnata sesija za decata na Generalnoto sobranie na OON ("A World Fit for Children"); • Prodol`enieto na sostanokot na Svetskiot samit za decata; • Vodi~ot na OON za prevencija od maloletni~kata delikvencija od 1990 godina ("Riyadh Guidelines"); • Standardnite minimum pravila za utvrduvawe na pravdata za maloletnicite na OON od 1985 godina ("Beijing Rules"); • Pravilata za za{tita na maloletnicite koi se li{eni od sloboda na OON od 1990 godina;

223

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep •

Me|unarodnata konvencija za potisnuvawe na trgovijata so `eni i deca od 1921 godina (International Convention for the Suppression of Traffic in Women and Children); Konvenciite na Me|unarodnata organizacija na trudot, i toa: o za minimalnata godi{na granica: (Industrija- Br. 5, 1919 i Br. 59, 1937); (More- Br. 7, 1920 i Br. 58, 1936), (Zemjodelie- Br. 10, 1921); (Trimmers and Stokers- Br. 15, 1921); (Vrabotuvawe vo neindustriskiot sektor- Br. 33, 1932 i Br. 60, 1937); (RibolovBr. 112, 1959); (Podzemni raboti- Br. 123, 1965); (Minimalna godi{na granica- Br. 138, 1973). o za no}na rabotna smena za mladite lu|e (IndustrijaBr. 6, 1919 i Br. 79, 1946); (Vrabotuvawe vo neindustriskiot sektor- Br. 90, 1948). o za medicinskite ispituvawa na mladite lu|e (Vrabotuvawe vo neindustriskiot sektor- Br. 79, 1946); (Podzemni raboti Br. 124, 1956). o i, Konvencijata za najlo{ite formi na detska rabotna sila trudot (Br. 182, 1999). 2. Regionalni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na deteto

Evropskata socijalna povelba vo ~lenot 7 predviduva deka decata i mladincite imaat pravo na za{tita. “So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na decata i mladincite na za{tita, stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat: 1. da ja utvrdat na 15 godini minimalnata vozrast za vrabotuvawe, so toa {to isklu~oci, sepak, se dozvoleni za deca vraboteni na opredeleni lesni raboti bez rizik po nivnoto zravje, moral i obrazovanie; 2. da utvrdat povisoka minimalna vozrast za vrabotuvawe na oddelni utvrdeni rabotni mesta koi se smetaat za opasni; 3. da zabranat decata, koi sé u{te podle`at na zadol`itelno obrazovanie, da bidat vrabotuvani na rabotni mesta koi{to im onevozmo`uvaat steknuvawe na celosno obrazovanie; 4. da ja ograni~at dol`inata na rabotata na rabotnicite pomladi od 16 godini so cel taa da odgovara na barawata na nivniot razvoj i osobeno na potrebite na nivnoto profesionalno obrazovanie; ...

224

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

9. da predvidat, rabotnicite pomladi od 18 godini, vraboteni na nekoi rabotni mesta, opredeleni so vnatre{nite zakonski ili drugi propisi, da bidat zadol`eni na redovna lekarska kontrola; i, 10. da obezbedat posebna za{tita od fizi~ki i moralni opasnosti na koi se izlo`eni decata i mladincite i osobeno od onie koi se neposredna ili posredna posledica od nivnata rabota”. ^lenot 17 gi obvrzuva dr`avite- ~lenki da prezemat merki za obezbeduvawe na ekonomskata i socijalnata za{tita na decata, odnosno “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na majkite i na deteto na socijalna i materijalna za{tita, dr`avite~lenki }e gi prezemat site potrebni i soodvetni za taa cel merki, vklu~uvaj}i go i formiraweto i poddr{kata na soodvetnite institucii ili slu`bi”. Iako ne postojat fundamentalni promeni vo revidiranata Evropska socijalna povelba, sepak, vo ~lenot 7 e zgolemena granicata na godinite od 16 na 18 godini i se predviduva “... so cel da se obezbedi efektivna upotreba na pravata na decata i mladincite da izrasnat vo okolina koja {to }e obezbeduva celosen razvoj na nivnata individua i na nivnite fizi~ki i psihi~ki kapaciteti, ~lenkite prezedoa obvrska, direkno ili vo sorabotka so javnite i privatnite organizacii, da prezemat neophodni merki za: 1. a) da se osigura deka decata i mladincite, imaj}i gi predvid pravata i obvrskite na nivnite roditeli, dobivaat gri`a, pomo{, potrebno obrazovanie i obuka, odnosno, osnovawe i odr`uvawe na instituciite i slu`bite dovolni i soodvetni za taa namena; b) da se za{titat decata i mladincite od nebre`nost, nasilstvo i eksploatacija; i, v) da se obezbedi za{tita i specijalna pomo{ od strana na dr`avite- ~lenki nameneta za decata i mladincite koi se li{eni od poddr{kata na nivnite semejstva, privremeno ili postojano; i, 2. da se obezbedi besplatno osnovno i sredno obrazovanie za decata i mladincite, kako i da se pottikne redovnoto prisustvo vo u~ili{tata”. ^len 19 od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot predviduva deka “... sekoe dete ima pravo na za{tita soglasno negovata sostojba kako maloletnik, od strana na negovoto semejstvo, op{testvoto i dr`avata”. Dopolnitelniot protokol

225

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, vo ~lenot 15 (3) (b) i (g) proklamira deka dr`avite- ~lenki treba da prezemat soodvetni merki za obezbeduvawe na ishranata na decata, i pomagawe vo sozdavaweto na okolina kade {to decata }e dobivaat i }e gi razvivaat vrednostite na razbirawe, solidarnost, po~ituvawe i odgovornost. Ponatamu, ~lenot 16 predviduva spisok na prava na decata, vklu~uva}i gi pravata za specijalna za{tita, pravoto na malite deca da ne se odeluvaat od majkite, pravata na decata da ostanat pod za{tita na nivnite roditeli, kako i pravoto na zadol`itelno obrazovanie. ^lenot 18 (3) od Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot predviduva deka “... dr`avite- ~lenki treba da obezbedat eliminacija na sekoj vid na diskriminacija protiv `enite kako i da obezbedat za{tita na `enata i deteto, kako {to e navedeno vo me|unarodnite deklaracii i konvencii ...”. Postojat i pove}e specifi~ni instrumenti na regionalno nivo koi se odnesuvaat na ovaa problematika. Prviot e Afrikanskata povelba za pravata i blagosostojbata na deteto (The African Charter on the Rights and Welfare of the Child) koja e zasnivana vrz Konvencijata za pravata na deteto, me|utoa, prilagodena na regionalniot kontekst. Vtoriot instrument e artikuliran vo odredbite na Evropskata konvencija za u`ivaweto na pravata na decata koja se fokusirana na proceduralnite aspekti vo sproveduvaweto na postoe~kite prava na decata. Drugite instrumenti inter alia se slednive: Ha{kata konvencija za za{tita na decata i sorabotka vo odnos na posvojuvaweto pome|u dr`avite od 1993 godina (Hague Convention on the Protection of Children and Co-operation in Respect of Intercountry Adoption, 1993); Konvencijata za gra|anskite aspekti na kidnapiraweto na decata od 1980 godina (Convention on the Civil Aspects of Child Abduction, 1980); Evropskata konvencija za pravniot status na vonbra~nite deca od 1975 godina (European Convention on the Legal Status of Children Born out of Wedlock, 1975); i, Evropskata konvencija za priznavaweto i sproveduvaweto na re{enijata {to se odnesuvaat na staratelstvoto vrz decata i na obnovuvaweto na staratelstvoto vrz decata od 1980 godina (European Convention on the Recognition and Enforcement of Decision Concerning Custody of Children and on the Restoration of Custody of Children). Me|utoa, treba da se napomene deka pove}eto od ovie instrumenti se del od me|unarodnoto privatno pravo koj se zanimava so pra{awata na jurisdikcijata.

226

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

3. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na decata so hendikep Konvencijata za pravata na deteto e prviot me|unaroden praven akt koj se zanimava so pravata na decata so hendikep. Eden od najva`nite ~lenovi koi se odnesuvaat na za{titata na decata so hendikep e ~lenot 23 Toj vo stav 1 predviduva deka “... dr`avite~lenki priznavaat deka deteto so mentalen ili fizi~ki hendikep treba da u`iva poln i dostoen `ivot, vo uslovi so koi se obezbeduva negovoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata”. Ponatamu, vo ~lenot 23 (2) se naveduva deka “... dr`avite~lenki go uva`uvaat pravoto na deteto so hendikep na posebna nega i }e pottiknuvaat i obezbeduvaat pomo{ na deteto koe za toa gi ispolnuva uslovite i na onie koi se odgovorni za gri`ata za nego, za koja e podneseno barawe, vo zavisnost od raspolo`ivite sredstva, a {to odgovara na sostojbata na deteto i na uslovite na roditelite ili na drugite lica koi se gri`at za deteto”. ^lenot 23 (3) uka`uva na toa deka “... uva`uvaj}i gi posebnite potrebi na deteto so hendikep, pomo{ta vo soglasnost so stavot 2 se dava besplatno sekoga{ koga e toa mo`no, imaj}i gi predvid finansiskite sredstva na roditelite ili na drugite lica koi se gri`at za deteto i koja e osmislena taka {to deteto so hendikep da ima efikasen pristap i da dobiva obrazovanie, obuka, uslugi na zdravstvena za{tita, rehabilitacija, podgotovka za vrabotuvawe i mo`nosti za rekreacija na na~in koj {to pridonesuva za ostvaruvawe na {to pocelosna op{testvena integracija i li~en razvoj na deteto, vklu~uvaj}i kulturen i duhoven razvoj”. Dopolnitelno, vo stavot 4 se naveduva deka “... dr`avite~lenki prezemaat vrz sebe obvrska da ja unapreduvaat i pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka zaradi postepeno postigawe celosna realizacija na pravata od ovoj ~len. Vo toj pogled, posebno }e se zemat predvid potrebite na zemjite vo razvoj”. Drugite ~lenovi od ovaa konvencija, isto taka se naso~eni kon za{titata na decata so hendikep. Vo niv se vklu~eni: ~lenot 24 (pravo na deteto na najvisoko nivo na zdravstvena i medicinska za{tita i rehabilitacija), i ~lenot 19 (za{tita na deteto od site formi na fizi~ko ili mentalno nasislstvo, povredi ili zloupotreba, zapostavuvawe ili negri`a, maltretirawe ili eksploatacija, vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba).

227

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Va`nite principi na konvencijata artikulirani vo ~lenovite na istata se: antidiskriminatorskata klauzula (~len 2), primarno vnimanie se obrnuva na interesite na deteto (~len 3), pravo na `ivot, opstanok i razvoj na deteto (~len 6), i, po~ituvawe na pogledite na deteto (~len 12), koi isto taka se zna~ajni za za{titata na pravata na decata so hendikep. Afrikanskata povelba za pravata i blagosostojbata na deteto ima dosta {irok pristap vo odnos na za{titata na decata so hendikep. Imeno, ~lenot 13 e naso~en kon decata so hendikep i predviduva deka “... sekoe dete so fizi~ki ili mentalen hendikep treba da ima pravo na posebni merki za za{tita so cel odr`uvawe na negovite psihi~ki i moralni potrebi, vo uslovi koi mu go obezbeduvaat negoviot dignitet i kade {to }e mo`e da se promovira sebesi i da stane aktiven ~len vo op{testvoto. Dr`avite- ~lenki treba da obezbedat pristap do sredstvata, od strana na deteto so hendikep i na onie koi se odgovorni za negovata nega, kako i da obezbedat pomo{ za koja {to se podnesuva aplikacija i koja {to soodvestvuva na sostojbata na deteto, i vo osnova treba da ovozmo`i deteto so hendikep da ima efektiven pristap kon obukata, podgotovkata za rabota i mo`nostite za rekreacija, so cel da mu se ovozmo`i na deteto da ima celosna socijalna integracija i individualen razvoj, kako i da mu se ovozmo`i kulturen i moralen razvoj. Dr`avite- ~lenki na ovaa Povelba treba da gi koristat dostapnite sredstva, so cel da obezbedat podvi`nost na licata so fizi~ki ili mentalen hendikep i pristap do javnite zgradi i do drugite mesta na koi {to licata so hendikep imaat legitimno pravo”.

228

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

Poglavje X Prava na posebnite grupi na lu|e
1. Pravata na maloletnite lica Vo ~lenot 15 (3) (v) od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, se predviduva deka dr`avite }e prezemat specijalni merki adaptirani za za{tita na adolescentite vo nasoka na obezbeduvawe na celosen razvoj na nivnite fizi~ki, intelektualni i moralni kapaciteti. Celite spomenati vo Pravilata za za{tita na maloletnicite koi se li{eni od svojata sloboda na OON, se osobeno nameneti za maloletnicite. Drugi instrumenti koi se izri~no nameneti za maloletnite lica se: Vodi~ot za prevencija od maloletni~kata delikvencija na OON od 1990 godina ("Riyadh Guidelines") i Standardnite minimum pravila za utvrduvawe na pravdata za maloletnicite na OON od 1985 godina ("Beijing Rules"). 2. Pravata na starite lica ^len 4 od Dopolnitelniot protokol na Evropskata socijalna povelba predviduva deka “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na starite lica na socijalna za{tita, dr`avite- ~lenki se obvrzuvaat, direktno ili vo sorabotka so javni ili privatni organizacii, da prezemaat ili da pro{irat nekoi od postojnite merki ~ija cel e: 1. Da im se ovozmo`i na starite lica da ostanat {to e mo`no podolgo ramnopravni ~lenovi na op{testvoto preku: a) obezbeduvawe dovolni izvori na sredstva {to }e im ovozmo`at da vodat pristoen `ivot i aktivno da u~estvuvaat vo javniot, op{testveniot i kulturniot `ivot; i, b) dostavuvawe informacii za slu`bite i za pogodnostite vo korist na starite lica i za na~inite na nivnoto koristewe;

229

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

2. Ovozmo`uvawe starite lica slobodno da go izberat na~inot na `ivot i da imaat nezavisen opstanok vo nivnata voobi~aena sredina tolku dolgo kolku {to tie posakuvaat i kolku e toa mo`no preku: a) obezbeduvawe na stanovi soodvetno na nivnite potrebi i na nivnata zdravstvena sostojba ili sootvetna pomo{ vo ureduvaweto na stanot; i, b) vodewe gri`a za zdravjeto i organizirawe na slu`bi od koi imaat potreba poradi nivnata sostojba; i, 3. Garantirawe na soodvetna pomo{ so po~ituvawe na privatniot `ivot na starite lica koi `iveat vo opredeleni ustanovi i nivno u~estvo vo utvrduvaweto na uslovite za `ivot vo tie ustanovi”. Isto taka Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava vo svojot ~len 17 uka`uva na pravata za specijalna za{tita na starite lica. Vo Preambulata na Deklaracijata za eliminacija na nasilstvoto protiv `enite (Declaration on the Elimination of Violence Against Women), se naveduva deka "... nekoi grupi na `eni, osobeno `enite koi pripa|aat na domorodnite narodi, malcinskite grupi, begalci, migranti, siroma{nite, `enite koi `iveat vo ruralnite ili odale~enite zaednici, `enite vo penalnite institucii i vo pritvor, `enskite deca, `enite so hendikep, starite `eni, kako i `enite koi se nao|aat vo situacii na vooru`en konflikt, se osobeno podlo`ni na nasilstva”. 3. Pravata na siroma{nite lica 3.1. Hendikepot i siroma{tijata Siroma{tijata mo`e da vlijae vrz zgolemuvawe na {ansite na licata da stanat hendikepirani, licata so hendikep imaat najgolema mo`nost da ja iskusat siroma{tijata. Postojat pove}e pri~ini zo{to onie koi `iveat vo siroma{tija se hendikepirani, za razlika od onie koi ne se siroma{ni. Pome|u niv mo`at da se navedat slednive: a. siroma{nite lica ne koristat soodvetno zdrava hrana; b. `iveat vo nezdrava okolina / sredina; v. imaat nisko platena ili opasna rabota, ako voop{to ja imaat; mo`ebi se `rtvi na nasilstvo; g. imaat pomal pristap do medicinskite tretmani;

230

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

d. pomalku se obrazovani i, od tie pri~ini, nemaat dovolno informacii za medicinskite tretmani; i, |. siroma{nite lica nemaat pristap do izvorite na informaciite i resursite, koi {to pridonesuvaat da `iveat vo siroma{ni uslovi i bez soodvetna medicinska za{tita. 3.2. Instrumenti i merki za iskorenuvawe na siroma{tijata na Obedinetite nacii

Sistemot na Obedinetite nacii ima zna~ajna uloga vo oblasta na iskorenuvaweto na siroma{tijata. Pra{aweto na iskorenuvawe na siroma{tijata e edna od glavnite temi na mnogu me|unarodni konferencii na Obedinetite nacii, kako {to se: • Svetskiot Samit za decata (New York 1991); • Samitot za planetata Zemja (The Earth Summit- Rio de Janeiro, 1992); • Svetskata konferencija za pravata na ~ovekot (Vienna, 1993); • Me|unarodnata konferencija za naselenieto i razvojot (The International Conference on Population and DevelopmentCairo, 1994); • Samitot za socijalnite problemi (The Social SummitCopenhagen, 1995); • 4-ta Svetska konferencija za `enite (Beijing, 1995); i, • Konferencijata za ~ovekovite naselbi na Obedinetite nacii (Habitat II) (Istanbul, 1996). Razvojnata programa na Obedinetite nacii-UNDP (The United Nations Development Programme-UNDP), poddr`uva programi koi im pomagaat na vladite i organizaciite od gra|anskiot sektor vo razvojot na ekonomskata i socijalnata politika i programi koi se nameneti da opfatat golem spektar na faktori koi vlijaat vrz siroma{tijata. Ovie programi imaat za cel da go zgolemat dotokot na hrana, da ja podobrat dostapnosta i kvalitetot na prifatili{tata i snovnite uslugi, i da sozdadat mo`nosti i odr`livost na uslovite za `ivot. UNDP ja pomaga poddr{kata vo identifikuvaweto i iskorenuvaweto na siroma{tijata na nacionalno nivo, odreduvaj}i gi slabostite na vladinite i gra|anskite organizacii vo namerata da go adresiraat pra{aweto na siroma{tijata. Vo 1992 godina, Generalnoto sobranie na OON usvoi Rezolucija, ozna~uvaj}i go 17 oktomvri za Me|unaroden den za

231

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

iskorenuvawe na siroma{tijata (International Day for the Eradiction of Poverty)- (Rezolucijata 50/176 na Generalnoto sobranie od dekemvri, 1992). Ponatamu, OON 1996 godina ja proklamira za Me|unarodna godina za iskorenuvawe na siroma{tijata (International Year for the Eradiction of Poverty)- (Rezolucijata na Generalnoto sobranie 48/183 od Dekemvri, 1993). Generalnoto sobranie utvrdi deka “... siroma{tijata e kompleksen i multidimenzionalen problem koj{to poteknuva od dvete dimenizii, nacionalna i me|unarodna, i nejzinoto iskorenuvawe vo site zemji, osebeno vo zemjite vo razvoj, postana prioritetna cel za 1990 godina so cel da se promovira odr`liv razvoj”. Dopolnitelno, Obedinetite nacii go ozna~ija periodot od 1997 do 2006 kako Prva me|unarodna dekada na Obedinetite Nacii za iskorenuvawe na siroma{tijata (First United Nations International Decade for the Eradiction of Poverty)- (Rezolucijata na Generalnoto sobranie 50/107 od dekemvri, 1995). Vrz osnova na Rezolucijata, vo 1996 Generalnoto sobranie odlu~i deka temata za iskorenuvawe na siroma{tijata pretstavuva “... moralen, socijalen, politi~ki i ekonomski imperativ za ~ove{tvoto” (Rezolucijata na Generalnoto sobranie 51/178 od dekemvri, 1996). Rezolucijata, isto taka, gi opredeli “siroma{tijata, `ivotnata okolina i razvojot” kako temi za vo 1997 godina i “siroma{tijata, pravata na ~ovekot i razvojot” kako temi za vo 1998 godina. Celite na Dekadata se iskorenuvawe na apsolutnata siroma{tija i namaluvawe na celokupnata siroma{tija vo svetot preku konkretni nacionalni akcii i me|unarodna sorabotka za celosna i efikasna implementacija na va`nite dogovori, zalo`bite i preporakite od glavnite konferencii na OON od 1990 godina. Generalnoto sobranie prepora~uva ostvaruvaweto na celite na Dekadata da bide naso~eno kon akciite vo oblastite kako {to se: `ivotnata sredina, za{titata vo ishranata, naselenieto, migracijata, zdravstvoto, zasolni{tata, razvoj na ~ovekovite resursi vklu~uvaj}i ~ista voda i sanitarii, produktiven razvoj na ruralnite podra~ja, kako i preku lociraweto na potrebite na ranlivite grupi. Vo nasoka na pomogawe vo iskorenuvaweto na siroma{tijata i nejziniot beskraen krug dr`avite mo`at da upotrebata nekolku instrumenti za pomo{. Zalo`bata 2 od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija upatuvaat na toa deka dr`avite se obvrzani da ja namalat/iskorenat siroma{tijata. Vo taa nasoka, dr`avite moraat da najdata sili so cel da gi obezbedat osnovnite potrebi za

232

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

site lica. Isto taka, soglasno so Zalo`bata 2, na nacionalno nivo, dr`avite moraat da obezbedat pristap do resursite za siroma{nite lica, vklu~uvaj}i gi kreditite, zemjata, obrazovanieto i obukata, tehnologijata, znaeweto i informaciite, kako i pristapot do javnite uslugi. Na me|unarodno nivo, dr`avite moraat da nastojuvaat “... me|unarodnata zaednici i me|unarodnite organizacii, odnosno multilateralnite finansiski institucii ‘a im pomagaat na zemjite vo razvoj vo nivnite nastojuvawa za postignuvawe na globalnite celi za iskorenuvawe na siroma{tijata i za obezbeduvawe na osnovnata socijalna za{tita”. So ~lenot 15 (e) se predviduva deka “... edno od najgolemote svetski “malcinstva”, odnosno eden od deset, se licata so hendikep, koi naj~esto se turnati vo siroma{tija, nevrabotenost i socijalna izolacija”. Vo deklaracijata, izri~no, dr`avite~lenki se obvrzuvaat da ja iskorenat siroma{tijata. Paragrafot 23 uka`uva na toa deka “... za pojavata na siroma{tijata postojat mnogu pri~ini, vklu~uvajki gi i strukturnite. Siroma{tijata e multidimenzionalen problem koj {to gi vle~e svoite koreni kako od nacionalnoto taka i od me|unarodnoto nivo. Ne postoi ednostavno re{enie za iskorenuvawe na siroma{tijata, i nacionalnite napori pomognati na me|unarodno nivo se neminovno potrebni za re{avaweto na ovoj problem ... Iskorenuvaweto na siroma{tijata ne mo`e da se ostvari samo preku programite za akcija, naprotiv, istoto ima potreba od demokratsko u~estvo i ekonomsko prestruktuirawe vo nasoka na obezbeduvawe pristap do mo`nostite i resursite za site podednakvo”. Vo paragrafot 27 se naveduva deka “... me|unarodnata zaednica, Obedinetite nacii, multiratelralnite finansiki institucii, site regionalni organizacii i lokalni vlasti, kako i site akteri vo gr|anskoto op{testvo potrebno e aktivno da pridonesuvaat, so site svoi napori, vo namaluvaweto na neednakvosta pome|u lu|eto”. Ponatamu, vo paragraf 82 se predviduva deka politi~kata volja na nacionalno i me|unarodno nivo, kako i investiraweto vo lu|eto i nivnata blagosostojba }e pridonesat vo postignuvaweto na celite za socijalniot razvoj. Dopolnitelno, vo paragrafot 96 se adresira potrebata od sorabotka pome|u slu`bite i se uka`uva deka “... sistemot na ON, vklu~uvaj}i gi tehni~kite i sektorskite slu`bi kako i Breton Woods instituciite, treba da ja pro{irat i podobrat nivnata sorabotka na poleto na socijalniot razvoj, ponatamu, da nastojuvaat nivnite napori da bidat komplementarni i da postoi

233

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

mo`nost za kombinirawe na resursite so cel implementirawe na zaedni~kite inicijativi za socijalniot razvoj ...”. ^lenovite 5 i 6 od Deklaracijata od Peking predviduvaat deka neednakviot status na ma`ite i `enite se javuva kako rezultat na zgolemenata siroma{tija, koja{to vlijae vrz `ivotot na mnozinstvoto na svetskoto naselenie, vklu~uvaj}i gi `enite i decata. Dopolnitelno, ~lenot 26 se fokusira na merkite za iskorenuvawe na siroma{tijata. Izve{tajot na OON za svetskata socijalna polo`ba (United Nations Report of the World Social Situation, 1997) od 1997 godina, gi postavi nacionalnite strategii za spravuvawe so siroma{tijata i nejzinoto iskorenuvawe, i toa: 1. Promovirawe na visoki i odr`livi stapki na ekonomski razvoj i zgolemuvawe na vrabotenosta preku politiki dizajnirani za sozdavawe na sredina koja }e pridonese za namaluvawe na siroma{tijata; 2. Zgolemuvawe na platite i u~estvoto vo ekonomijata od strana na nevrabotenite ili na licata so nedovolni prihodi, preku merki za podobruvawe na nivnite ve{tini i obuki, so {to bi go podobrile svojot zdravstven `ivot i `ivotnite uslovi; 3. Zgolemuvawe na mo`nostite na siroma{nite vo vklu~uvaweto vo ekonomskite aktivnosti, preku pro{iruvawe na nivniot pristap kon zemjata, kreditite i drugi proizvodstveni faktori; 4. Locirawe na mestata i intervenirawe vo oblastite kade {to domuvaat/`iveat siroma{nite, i kade {to potrebite se najgolemi vo nasoka na prioritetite vo namaluvaweto na siroma{tijata. 5. Re{avaweto na ekonomskite i socijalnite preoblemi na starite, licata so hendikep i ostanatite koi ne se vo mo`nost da se vklu~at vo proizvodstvenite aktivnosti, preku programite od javen karakter i odr`uvaweto na prihodite; i, 6. Naso~uvawe na dobivkata od zgolemenoto u~estvo vo svetskata ekonomija na najsiroma{nite segmenti od populacijata, preku politikite koi ja promoviraat ekspanzijata na izvozot na rabotna sila i namaluvaweto na trgovskite restrikcii na potro{uva~kite proizvodi. ^lenot 4 od Osnovnite principi za ulogata na advokatite (Basic Principles on the Role of Lawyers), uka`uva na toa deka “...

234

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

posebno vnimanie treba da se posveti na pomo{ta na siroma{nite lica, so cel da im se ovozmo`i da se izborat za nivnite prava i, kade {to e neophodno, da im se dade pravna pomo{“. Mileniumskata deklaracija na OON (United Nations Millenium Declaration), propi{uva vode~ki na~ela za iskorenuvawe na siroma{tijata i dostignuvawe na razvojot i postavuva konkretni celi. So cel sproveduvawe na deklaracijata, me|unarodnata zaednica se soglasi so mileniumskite razvojni celi, koi vklu~uvaat: iskorenuvawe na apsolutnata siroma{tija i gladot, obezbeduvawe na osnovno obrazovanie za site, promovirawe na ednakvost me|u polovite i zajaknuvawe na `enite, namaluvawe na mortalitetot kaj decata, podobruvawe na maj~inskoto zdravje, borbata protiv HIV/AIDS, malarijata i drugi bolesti, obezbeduvawe na odr`liva `ivotna sredina, i, razvivawe na me|unarodnata sorabotka za razvoj. Vo borbata za iskorenuvawe na siroma{tijata golema uloga na dr`avno nivo imaat nacionalnite strategii za spravuvawe so siroma{tijata (PRSP) i koordinativnite tela formirani so cel kreirawe na programa za akcija i implementacija na istata. Licata so hendikep direktno u~estvuvaat vo koordinativnite tela, vo nekoi dr`avi samo deklarativno (na primer vo Republika Makedonija) a vo nekoi dr`avi su{tinski (na primer vo Bosna i Hercegovina). 4. Pravata na domorodnite narodi (indigenous people) Stepenot i rizikot od hendikep pome|u domorodnite narodi (indigenous people) e dosta visok poradi opasnite rabotni uslovi, niskiot `ivoten standard i niskiot kvalitet na preventivnite medicinski uslugi koi gi dobivaat. Pokraj toa, licata so hendikep koi pripa|aat kon ovaa grupa, obi~no, nemaat pristap do soodvetnite rehabilitacioni uslugi. Prviot instrument koj {to se zalo`il za pravata na domorodnite narodi be{e Konvencijata za za{tita i integracija na domorodnite i ostanatite plemenski ili polu-plemenski narodi vo nezavisnite dr`avi (Convention on the Protection and Integration of Indigenous and other Tribal and Semi-Tribal population in Independent Countries, ILO, 1957) na Me|unarodnata organizacija na trudot od 1957 godina. Me|utoa, istata e ratifikuvana od pomalku od triesetina dr`avi.

235

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Prvata Me|unarodna konferencija na nevladinite organizacii za pra{awata povrzani so domorodnite narodi se odr`a vo @eneva vo 1977 godina, í slede{e vtora konferencija koja se odr`a vo 1981 godina. Odlu~en ~ekor be{e prezemen so sozdavaweto na Rabotna grupa za domorodnite narodi na ON (UN Working Group on Indigenous Population) vo 1988 godina, vo ramkite na Podkomisijata za za{tita od diskriminacija i za{tita na malcinstvata vo ramkite na UNHCR. Rabotnata grupa izraboti Predlog- deklaracija za pravata na domorodnite narodi vo 1994 godina. Me|unarodnata dekada za domorodnite narodi (1995-2004)(The International Decade of Indigenous People), dovede do sozdavawe na Postojan Forum za pra{awata povrzani so domorodnite narodi (Permanent Forum on Indigenous Issues), i vo 2001 godina be{e izbran specijalen izvestuva~, posebno za sostojbata na pravata na domorodnite narodi. Vienskata deklaracija i Programa za akcija, kako kraen dokument od Svetskata konferencija za pravata na ~ovekot se fokusirani na pravata na domorodnite narodi, vklu~uvaj}i gi pravata na licata so hendikep. Delot II, paragrafot 20 gi obvrzuva dr`avite- ~lenki “... da go priznavaat vrodeniot dignitet i edinstveniot pridones na domorodnite/avtohtonite narodi kon razvojot i pluralitetot na op{testvoto i da ja naglasuvaat opredelbata na me|unarodnata zaednica za ekonomska, socijalna i kulturna blagosostojba i u`ivawe vo plodovite na odr`liviot razvoj. Dr`avite treba da osigurat celosno i slobodno u~estvo na domorodnite/avtohtonite narodi vo site aspekti na op{testvoto, posebno vo oblastite {to se odnesuvaat na niv”. Dopolnitelno, “... imaj}i ja predvid va`nosta od unapreduvaweto i za{titata na pravata na domorodnite/avtohtonite narodi i pridonesot od vakvoto promovirawe i za{tita za politi~kata i socijalnata stabilnost na dr`avite vo koi ovie narodi `iveat, dr`avite treba, vo soglasnost so me|unarodnoto pravo, da prezemat konkretni pozitivni merki za da obezbedat po~ituvawe na site prava na ~ovekot i osnovni slobodi na domorodnite/avtohtonite narodi vrz osnova na ramnopravnost, nediskriminacija i da gi priznaat vrednosta i raznolikosta na nivniot razli~en identitet, kultura i op{testvena organizacija”. Isto taka, potrebna e i reforma na zakonodavstvoto, so cel da se “... obezbedi pristap kon ovie i ostanatite prava za licata so hendikep”. Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija stavaat poseben akcent na licata so hendikep i domorodnite

236

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

narodi. Zalo`bata 4 predviduva deka, vo nasoka na promovirawe na socijalnata integracija dr`avite- ~lenki treba da gi po~ituvaat pravata na domorodnite narodi, da go odr`uvaat i razvivaat nivniot identitet, kultura i interesi. Ponatamu, dr`avite gi sozdavaat site pretpostavki za u~estvo na domorodnite narodi vo socijalniot, ekonomskiot i politi~kiot `ivot vo svoite zemji. So zalo`bata 6 im se nalaga na dr`avite- ~lenki da go priznaat pravoto na domorodnite narodi na obrazovanie, soglasno nivnite posebni potrebi, aspiracii i kulturi. Dr`avata, isto taka, e obvrzana da obezbedi celosen pristap na domorodnite narodi do zdravstvenite uslugi. 5. Pravata na begalcite 5.1. Pravata na begalcite so hendikep Licata so hendikep koi treba da ja napu{tat sopstvenata zemja se nao|aat vo mnogu nepovolna sostojba. Hendikepiranite begalci se krajno ranliva grupa i poradi toa imaat potreba od posebno vnimanie. Me|utoa, ne postojat me|unarodni instrumenti, kako takvi, za da obezbedat za{tita na pravata na hendikepiranite begalci. Tie edinstveno mo`at da se povikaat na odreden broj odredbi od konvenciite, instrumentite i me|unarodnoto humanitarno pravo. Spored Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite (Convention relating to the Status of Refugees), pravnata definicija na “begalec” glasi: “... ~ovek koj {to e nadvor od zemjata na svoeto poteklo i ne mo`e da se vrati vo istata, poradi strav od progonstvo poradi rasni, religiozni, nacionalni pri~ini ili politi~ko mislewe”. Ponatamu, vo ~lenot 1 se predviduva deka, “... poimot begalec }e se upotrebuva za sekoj ~ovek koj: ... (2) kako rezultat na okolnostite pojaveni pred 1 januari 1951 godina i strav od progonstvo poradi rasni, religiozni, nacionalni pri~ini, ~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili politi~ka partija, e nadvor od svojata zemja i ne e vo mo`nost ili, poradi strav, odbiva da ja koristi za{titata na odnosnata dr`ava, ili e nadvor od svojata domicilna zemja i kako rezultat na okolnostite ne e vo mo`nost ili, poradi strav, odbiva da se vrati vo istata”. Vremenskiot rok, 1 januari 1951 godina, postaven od strana na vladite, vo toa vreme be{e usvoen vo konvencijata so cel da gi ograni~i nivnite obvrski sprema begalcite koi postoele vo toa

237

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

vreme, ili na onie koi mo`ebi periodi~no bi se zgolemile vo zavisnost od okolnstite koi mo`ele da nastanat. So usvojuvaweto na Protokolot od 1967 godina, dr`avite- ~lenki se obvrzale da gi apliciraat ~lenovite na konvencijata na begalcite, kako {to se definirani vo istata, no bez vremenskiot limit od 1951 godina. Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite se odnesuva za site begalci, podednakvo. Nekoi od osnovnite pravila se izlo`eni podolu. ^len 24 od Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite predviduva deka “... dr`avite- ~lenki }e im dozvolat legalen prestoj na begalcite na svojata teritorija i }e imaat ednakov tretman sprema begalcite koi prestojuvaat na nivnata teritorija kako i sprema nivnite dr`avjani ...”. Socijalnoto osiguruvawe (pravnite odredbi {to se odnesuvaat na povreda pri rabota, maj~instvoto, bolest, hendikep, starost, smrt, nevrabotenost, semejna odgovornost i drugi okolnosti, koi soglasno so nacionalnata legislative, se pokrieni so socijalnite {emi), e predmet na ograni~uvawe, i toa: • mo`at da postojat soodvetni spogodbi za odr`uvawe na ve}e postoe~kite prava, i pravata koi treba da gi steknat; • nacionalnita legislativa vo domicilnata dr`ava mo`e da propi{uva posebni odredbi vo odnos na beneficiite i dodeluvaweto na istite, koi se nadvor od javnite fondovi, i mo`nosta da im se isplati odredena suma na pari na licata koi ne gi ispolnile uslovite propi{ani za dobivawe na redovna penzija”. Drugi odredbi na koi begalcite so hendikep mo`at da se povikuvaat za svoja za{tita se: ~lenot 3 (zabrana na diskriminacijata), ~lenot 7 (izzemuvawe od reciprocitet), ~lenot 17 (pravo na plata za svojata rabota), ~lenot 18 (samo vrabotuvawe), ~lenot 19 (sloboden izbor na profesija), i ~lenot 31 (nelegalen prestoj na begalcite). ^lenot 33 im zabrani na dr`avite da proteruvaat begalci, ako toa povlekuva vra}awe vo nivnata zemja na poteklo, kade {to nivniot `ivot ili sloboda bi bile zagrozeni zaradi nivnata rasa, religija, nacionalnost, ~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili zaradi nivnoto politi~ko mislewe (principot na non refoulement). Na pogodnostite predvideni vo ~lenot 33 (2) ne mo`e da se povika “begalec koj od seriozni pri~ini se smeta za opasen po bezbednosta na zemjata kade {to se nao|a ili koj, otkako protiv nego e donesena kone~na presuda za posebno te{ko zlostorstvo, pretstavuva opasnost za zaednicata na taa dr`ava”.

238

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, vo praviloto 21, uka`uvaat na toa deka merkite koi se prezemaat vo nasoka na obezbeduvawe na ednakvi mo`nosti za begalcite so hendikep treba da bidat integrirani vo op{tata razvojna programa. Fondot za hendikepiranite begalci (The Trust Fund for Handicapped Refugees), e osnovan od sredstvata dobieni so Nobelovata nagrada za mir dodelena na UNHCR vo 1981 godina. Pred toa, mnogu malku se znaelo za hendikepiranite begalci, kako i za onie koi stanale hendikepirani preku razli~ni nasilni sudiri. Od toga{ UNHCR im pomognala na golem broj hendikepirani begalci, pokrivaj}i gi tro{ocite za socijalni, medicinski i rehablitacioni uslugi, koga istite ne im bile ovozmo`eni od strana na nivnite domicilni dr`avi ili koga im bil zabranet pristapot do niv. Voda~ot za pomo{ta pri obrazovanieto na begalcite (The Guidelines for Educational Assistance to Refugees), potencira deka “... site merki za pomo{ na hendikepiranite begalci se zasnovani na konceptot za gri`a na op{testveno nivo i se inkorporirani vo programite za gri`a i odr`uvawe”. 5.2. Pravata na decata begalci ^len 22 (1) od Konvencijata za pravata na deteto predviduva deka “... dr`avite ~lenki prezemaat soodvetni merki za da mu ovozmo`at na deteto koe bara status na begalec ili koe se smeta kako begalec, vo soglasnost so soodvetniot me|unaroden ili nacionalen zakon i proceduri, ... da dobie soodvetna za{tita i humanitarna pomo{ vo ostvaruvaweto na pravata sodr`ani vo ovaa konvencija i vo drugite me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot ili za humanitarnite pra{awa ~ii ~lenki se spomenatite dr`avi”. Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite ne gi spemenuva decata posebno, me|utoa, treba da se napomene deka nekoi od nejzinite odredbi, kako {to e pravoto na obrazovanie, se osobeno va`ni za decata begalci. UNHCR nastojuva pra{aweto za decata da go napravi prioritetno vo politikata i, od tie pri~ini, ima usvoeno nekolku dokumenti kako vodi~ vo negovata rabota vo taa oblast. Zaklu~okot za decata begalci (Conclusion on Refugee Children) od 1987 godina, (Zaklu~ok Br. 47 (XXXVIII)), potencira

239

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

deka “... potrebno e donesuvawe na me|unarodni i nacionalni programi za poddr{ka kako orudie za preventivnite merki, posebnata pomo{ i rehabilitacijata za decata begalci so hendikep, i gi ohrabrava dr`avite da zemat u~estvo vo planot “Dvaeset ili pove}e” (“Twenty or More” Plan), za poddr{ka na decata begalci so hendikep”. Planot “Deset ili pove}e” (“Ten or More” Plan), sozdaden vo 1973 godina i zgolemen so planot “Dvaeset ili pove}e” od 1984 godina, zaedno so drugi specijalni programi, im dava visok prioritet na decata koi se so hendikep ili se `rtvi na tortura. Zaklu~okot za decata begalci i maloletnicite (Conclusion on Refugee Children and Adolescents) od 1997 godina, (Zaklu~ok Br. 84), se odnesuva na za{titata od seksualnoto nasilstvo, eksploatacijata, trgovijata so deca i zloupotrebata. Se odnesuva na pravata na decata i maloletnite `rtvi preku odredbi i soodvetni pravni i rehabilitacioni lekovi. UNHCR, isto taka, go usvoi i Vodi~ot za decata begalci (Guidelines on Refugee Children) vo 1988 godina, koj {to e inkorporiran vo politikata za decata begalci na UNHCR. 5.3. Pravata na `enite begalci UNHCR, pokraj problematikata na decata begalci raboti i na problematikata na `enite begalci, i vo toj odnos ja usvoi politikata za `enite begalci vo 1990 godina i Vodi~ot za za{tita na `enite begalci (Guidelines for the Protection of Refugee Women) vo 1991 godina. Vodi~ot dava pregled na potrebite od pravna i fizi~ka za{tita na `enite begalci. Tie sodr`at konkretni preporaki za toa kako da se vklu~at `enite begalci vo odlukite koi se odnesuvaat na nivnata bezbednost i kako da gi identifikuvaat posebnite rizi~ni situacii. Dopolnitelno, Vodi~ot ja potencira bezbednosta i predlaga mehanizmi za podobruvawe na izvestuvaweto za problemite na fizi~kata i seksualnata za{tita i programite za podobruvawe na za{titata. 5.4. Regionalni instrumenti {to se odnesuvaat na pravata na beglacite ^lenot 4 od Konvencijata {to se odnesuva na posebnite aspekti na problemite na begalcite vo Afrika (Convention Governing the Specific Aspects of refugee Problems in Africa), uka`uva deka “... dr`avite- ~lenki se obvrzani da gi primenuvaat odredbite na Konvencijata na site begalci bez diskriminacija vrz

240

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

osnova na rasata, religioznata i nacionalnata pripadnost, ~lenstvoto vo odredeni socijalni grupi ili politi~ka partija”. Dokumentot za begalcite i prisilnata relokacija na naselenieto vo Afrika od Adis Abeba (The Addis Ababa Document on Refugees and Forced Population Displacements in Africa), naveduva vo preporakata 8 deka “... me|unarodnata zaednica, ON, UNHCR i drugite relevantni organizacii, treba da gi poddr`at i da gi pomagat dr`avite-doma}ini vo nivnite napori za ispolnuvawe na obvrskite vo odnos na beglacite, vo soglasnost so principite na zakonot za begalcite, od edna strana i nacionalnata bezbednost, socijalnite i ekonomskite interesi na dr`avata, od druga strana. Posebno, finansiskata, materijalnata i tehni~kata pomo{ treba da bidat dostapni za ... obezbeduvawe na hrana, voda, `iveali{te, sanitarija i medicinska za{tita, na vremena baza so cel begalcite i lokalnata populacija da ne bidat staveni vo `ivotno zagrozena situacija”. Deklaracijata za beglacite od Kartagena (Cartagena Declaration on Refugees), povikuva za podobruvawe na za{titata na begalcite, obezbeduvaweto na nivnite prava i sproveduvawe na proekti nameneti za nivnata nezavisnost i intergacija vo dr`avatadoma}in. Kako dopolnenie, istata bara izrabotka na studija za “... mo`nostite za integrirawe (na licata so hendikep) vo produktivniot `ivot vo dr`avata- doma}in preku sozdavawe i generirawe na vrabotuvawa koristej}i se so izvorite na me|unarodnata zaednica preku UNHCR, kako bi mo`ele begalcite da gi u`ivaat svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava. 6. Pravata na etni~kite malcinstva ^esto, licata so hendikep koi pripa|aat na etni~kite grupi se diskriminirani po pove}e osnovi, odnosno po osnov na nivnata rasa ili etni~kata pripadnost, kako i poradi nivniot hendikep. Vo 1992 godina, Generalnoto sobranie na OON ja usvoi Deklaracijata za pravata na pripadnicite na nacionalnite ili etni~kite, religioznite i jazi~nite malcinstva (Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities), i vo 1995 godina be{e formirana Rabotnata grupa za malcinstvata (Working Group on Minorities). Edno od pravata predvideni so Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava e pravoto na malcinstvata predvi-

241

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

deno so ~lenot 27. Imaj}i predvid deka pove}eto dr`avi ne se soglasuvale so kolektivniot koncept na pravata na malcinstvata, vklu~uvaweto na pravata na malcinstvata vo me|unaroden dogovor posveten na individualnite prava, implicira zaklu~ok deka pravata predvideni so ~lenot 27 se individualni per se, iako toj predviduva mo`nost za nivno kolektivno u`ivawe. ^lenot 27 predviduva: “vo dr`avite, kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ni malcinstva, licata koi pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat li{eni od pravoto180 da imaat, zaedno so drugite ~lenovi na svojata grupa, svoj poseben kulturen `ivot, da ja manifestiraat i da ja ispolnuvaat svojata sopstvena vera ili da se slu`at so svojot jazik”. Ovoj ~len e zna~an, bidej}i povredata na pravata {to se predvideni so nego mo`e da bide predmet na individualna peticija pred Komitetot za pravata na ~ovekot181. Vienskata deklaracija i Programa za akcija, vo paragrafot 19, ja reafirmira obvrskata na zemjite “... da obezbedat pripadnicite na malcinstavata da mo`at celosno i efikasno da gi u`ivaat site prava na ~ovekot i osnovni slobodi bez kakva i da e diskriminacija i potpolno ramnopravno pred zakonot vo soglasnost so Deklaracijata za pravata na pripadnicite na nacionalnite ili etni~kite, religiozni i jazi~ni malcinstva”. Zalo`bata 4 od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija uka`uvaat deka dr`avite treba da gi promoviraat i za{tituvaat pravata na licata koi pripa|aat na etni~kite malcinstva. Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija obezbeduva za{tita na licata so hendikep od diskriminacija zasnovavana na rasata. “Rasnata diskrriminacija” vo Konvencijata e definirana kako “... sekoe razlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili davawe prvenstvo {to se zasnovaat vrz rasata, bojata, pretcite, nacionalnoto ili etni~koto poteklo {to imaat za cel ili rezultat da go naru{at ili da go kompromitiraat priznavaweto, u`ivaweto ili vr{eweto, pod ednakvi uslovi, na pravata na ~ovekot i osnovnite

180

242

Formulacijata “ne mo`at da bidat li{eni od pravoto” uka`uva deka dr`avite prezemaat negativna obvrska da ne se me{aat vo u`ivaweto na pravata na etni~kite, jazi~nite ili religioznite malcinstva, no ne i da prezemaat pozitivni obvrski vo odnos na pripadnicite na malcinskite grupi. 181 Komitetot za pravata na ~ovekot odlu~uval po nekolku slu~ai vo vrska so malcinstvata. Case No. 24/1977, Sandra Lovelace of 30 July 1982; Case No. 197/1985, Kitok v. Sweden of 27 July 1988; Case No. 167/1990, Ominayak v. Canada of 26 March 1990.

Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi

slobodi na politi~ko, ekonomsko, socijalno i kulturno pole ili vo sekoja druga oblast na javniot `ivot”.

243

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

244

Aneksi

SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA

1. PUBLIKACII
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Albrecht Gary L., Seelman Katherine D., Bury Michael: Handbook of Disability Studies, Sage Publications, London, 2001; Beddard R.: Human Rights and Europe, Grotius Publishers, 1993; Brownlie Ian, Guy S. Goodwin-Gill: Basic Documents on Human Rights, Oxford, OUP, 2002; Buergenthal T.: International Human Rights, 1988; Cassese A.: Human Rights in European Community, 3 vol. Baden-Baden, Nomos Verlagsgesellschaft, 1991; Council of Europe: A Coherent Policy for the Rehabilitation of People with Disabilities, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 1999; Degener Theresia: Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds; Dictionary of Law, Oxford University Press,1997; Donnelly Jack: International Human Rights, Westview Press, 1998; Eide A.: The Historical Significance of the Universal Declaration, Inernational Social Science Journal, 158, 1998; Fr~koski Q.D.: Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001; Gaudron M.: Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia; Ghandhi P.R.: International Human Rights Documents (London, 1995) text on European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; Gomien Dona, Davis Harris, Zwaak Leo: Law and Practice of European Convention on Human Rights and the European Social Charter, Council of Europe, 1996; Graycar R., Morgan J.: The Hidden Gender of Law, Federation, 1990;

245

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep 16. I{ej R. Mi{elin: ^ovekovi Prava- zbornik na osnovni politi~ki esei, govori i dokumenti od Biblijata do denes, MI-AN Skopje, 2002; 17. Harris A., Enfield S.: Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB, Action on Disability and Development, 2003; 18. Jackman M.: Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71; 19. Jacobs F.: The European Convention on Human Rights, Oxford, OUP, 1975; 20. Janis M.W., Kay R.S., Bradly A.W.: European Human Rights Law, Oxford University Press, 2000; 21. Lepofsky D.M.: The Charter's Guarantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-214; 22. Lucas Erika, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine, Volume 13, Issue 5, September 2004; 23. Merrills J.: The Development of International Law by the European Court of Human Rights, New York, Manchester University Press, 1993; with Robertson A.: Human Rights in the World, New York, Manchester University Press, 1989; 24. Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK 12, 13, Asbjorn Eide; 25. Nussbaum C. Martha: Judging other culture: The case of Female Genital Mutilation, Sex and Social Justice; 26. Polio Plus: Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na hendikepot, Jugoreklam, Skopje, 2002; 27. Porter B.: Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel; 28. Quinn G.: From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000); 29. Robertson A.H.: Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998; 30. Robertson A.H.: The Council of Europe, London, Stevens, 1961; 31. Save the Children, Children’s Rights: Reality or Rhetoric?, The UN Convention on the Rights of the Child: the first ten Years; 32. Sheeny Elizabeth A.: Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; 33. Shmeder Richard: What about FGC? And why understanding culture matters in the first place?, Daedalus volume 129, number 4 (Fall 2000); 34. Sohn: The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather then States, AUL Rev. 1982; 35. Steiner H.J., Alston P.: International Human Rights in Context, 1996;

246

Aneksi 36. Stojkova @.: Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003; 37. The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni centar za osobe sa invaliditetom “Lotos”, Tuzla; 38. United States Agency for International Development, Bureau for Europe and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June 2004; 39. Van Dajk P., G. J. H. van Hoof: Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 1990, Kluwer Law and Taxation Publishers; 40. Vasak K.: The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey of International Law of Human Rights; 41. Zwart Tom: The Admissibility of Human Rights Petitions, the case Law of the European Commission on Human Rights and the Human Rights Committee, Martinus Nijhoff Publishers, 1994; 42. ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998;

Literatura dostapna na Internet
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. http://www.un.org http://www.unece.org http://www.coe.int http://www.echr.coe.int http://www.echr.coe.int/eng/Jtm http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/en_register_1640.html http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/declarati on_en.htm http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.h tm http://www.aohr.org http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html http://www.euro-ombudsman.eu.int http://www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRig hts.htm http://www.usaid.gov/ http://www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm http://www.fao.org http://www.hrw.org/

247

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

2. PRAVNI DOKUMENTI
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Krivi~en zakonik na Francija: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi 90-602 de 12 Juliet 1990); Zakonik za trud na Francija so izmeni od 1992- (Labor Act as amended in 1992); Krivi~en zakon na Finska od 1995 (Penal Code as of 1995); Ustav na Finska so izmenite od 1995 (2000)- (Constitution as of 1995); Akt za dogovor za vrabotuvawe na Finska (55/2011)- (Employment Contracts Act (55/2001); Krivi~en zakon na [panija od 1995- (Criminal Code (Organic Law 10/1995, 23rd November)); Statut za prava na rabotnicite na [panija - Kralski zakonodaven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal Legislative Decree 1/1995 24th March)); Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep na [panija od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982); Krivi~en zakon na Luksemburg izmenet vo 1997- (Criminal Code as modified in 1997); Zakon protiv diskriminacija na osnov na hendikep na Avstralija od 1992- (Disability Discrimination Act 1992); Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996); Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep na Izrael od 1998(Equal Rights for Persons with Disabilities Law, 1998); Magna Karta za licata so hendikep na Filipini od 1992- (Magna Carta for Disabled Persons, 1992); Zakon za licata so hendikep na Zambija od 1996, del 32- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996); Zakon za licata so hendikep na Zimbabve od 1992- (Persons with Disabilities Act, 1992); Federalen ustaven zakon na Avstrija so izmenite od 1997(Federal Constitutional Law as amended in 1997); Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988(Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993; Charter of Human Rights and Freedoms as of 1982; Constitution as amended in 1995 and in 2000; Constitution as of 1997); Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite na Kanada, Ustaven akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982); Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985); Akt za ednakvost pri vrabotuvawe na Kanada, RSC od 1994-95(Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985);

8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.

18. 19. 20.

248

Aneksi 21. Ustav na Fixi od 1997- (Constitution as of 1997); 22. Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija od 1996- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia (1996)); 23. Ustav na Gana od 1992- (Constitution as of 1992); 24. Zakon za licata so hendikep na Gana od 1993- (The Persons with Disabilities Act of 1993). 25. Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od 1994- (Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994); 26. Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi (Constitution) Act 1994); 27. Akt za pravata na ~ovekot na Nov Zeland od 1993- (Human Rights Act 1993); 28. Ustav na Ju`na Afrika od 1996- (Constitution as of 1996); 29. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe na Ju`na Afrika od 1998 i Zakon za razvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od 1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998); 30. Ustav na [vajcarija od 1999- (Constitution as of 1999); 31. Ustav na Uganda od 1995- (Constitution as of 1995); 32. Akt za lokalna vlast na [vajcarija od 1997- (Local Government Act, 1997); 33. Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i borba protiv rasizmot na Belgija- (Act to Combat Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a Centre for Equal Opportunity and to Combat Racism); 34. Zakon br.19.284 na ^ile od 1994- (Act No 19.284 of 1994); 35. Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep na Kosta Rika od 1996- (Law 7600 for Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities,1996); 36. Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN na Kosta Rika od 1989(Decree No. 119101-S-MEP- TSS- PLAN of 1989); 37. Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe na Etiopija, Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment, Proclamation No 101/1994). 38. Zakon za za{tita na licata so hendikep na Gvatemala, Dekret br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities, Decree No.135-96, 1996); 39. Zakon br.XXVI na Ungarija od 1998 za Odredbata za pravata na lica koi `iveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosiponatamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI)); 40. Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija na Indija od 1995- (The Persons

249

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep with Disabilities (Equal Opportunities, Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995); Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov status od 2000 i Nacionalen zakon za pravata na licata so hendikep od 2000- (Employment Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and National Disability Authority Act (2000)); Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep, Zakon br 4129 na Korea od 1990 i Zakon za promovirawe na specijalnoto obrazovanie na Korea od 1994- (Act Relating to the Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The Special Education Promotion Law, 1994); Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 na Korea od 1989- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179 (1989)); Kodeks za trud na Madagaskar od 29.09.1994- (Labor Code as of 29 September 1994); Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep - Zakon br. 9 na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act (Act No.9 of 1996)); Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tretman vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti na Holandija- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on grounds of Disability or Chronic Illness); Zakon za trud na Namibija izmenet vo 1992- (Labor Act as amended in 1992); Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians with Disability Decree, 1993); Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep na [ri Lanka, br.28 od 1996- (Protection of the Rights of Persons with Disabilities Act, No.28 of 1996); Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri vrabotuvawe na [vedska, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS No: 1999- 132, 1999); Zakon protiv diskriminacija na hendikep na Velika Britanija od 1995 i Zakon za komisija za pravata na licata so hendikep od 1999- (Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights Commission Act 1999); Zakon br.1678 za licata so hendikep na Bolivija od 1985- (Act No.1678 on the Person with Disability, 1985); Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection of Disabled Persons, 1990); Zbornik na socijalni zakoni na Germanija- (Social Law Code); Zakon br.202, Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~u-

41.

42.

43.

44. 45.

46.

47. 48. 49.

50.

51.

52. 53.

54. 55.

250

Aneksi vawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995(Act No.202 Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995); Zbirka zakoni za semejno pravo na Panama, Zakon br. 3 izmenet vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994); Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong od 1995- (Hong Kong Discrimination Ordinance, 1995); Aktot za licata so hendikep vo Amerika od 1990- (Americans with Disabilities Act- ADA); Zakon za arhitektonskite barieri od 1968- (The Architectural Barrier Act of 1968); Zakon za rehabilitacija od 1973- (The Rehabilitation Act of 1973); Zakon za obrazovanie na lica so hendikep- (The Individuals With Disabilities Education Act (IDEA)- (enacted under another name “Education For All Handicapped Children Act” in 1975)); Zakon za pristapnost od 1984 i Zakon za fer domuvawe dopolnet vo 1988- (The Voter Accessibility Act as of 1984; the Fair Housing Act as amended in 1988).

56. 57. 58. 59. 60. 61.

62.

3. SUDSKA JURISPRUDENCIJA
1. 2. Pfunders case i.e. Austria v. Italy, Application 788/60, Yearbook 4 (1961), p.116 (138) and (140); Cyprus v. Turkey, Application 6780/74 and 6950/75, Yearbook 18 (1975), p.82 (118-120); Application 8007/77, Cyprus v. Turkey, D&R 13 (1979), p.85 (148-149); Cyprus v. Turkey, Resolution DH (79) 1 of 20 January 1979, Yearbook 22 (1979),440; Greece v. United Kingdom (over Cyprus), Application 176/56 and 299/57, Yearbook 2 (1958-59), 174-8 and 186, and 178-80 and 196; Cruz Varas case, (v. Sweden), Series A, No.201; Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17 (1974), p. 338 (352); Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71, Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A, No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No. 421; De Jong, Baljet and van den Brink case, (v. Sweden), Series A, No.77; Malone case, Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52; Marckx case, (v. Belgium), Judgment of 13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14; Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158 (182);

3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

251

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep 14. Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450); 15. X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (1955-1957), p.163; 16. Gericke v. Federal Republic of Germany, Application 2294/64, Yearbook 8 (1965), p.314 (320); 17. Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13 (1970), p.108; 18. Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece, Application 3321-3323 and 3344/67, Yearbook 11 (1968), p.690; 19. Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment of 18 January 1978, Series A, No. 25; Report of 25 January 1976, B.23/I (1976-1978) p.411; 20. France, Norway, Denmark, Sweden and the Netherlands v. Turkey case, Application 9940/82-9944/82, D&R 35 (1984); 21. Spenser v. United Kingdom case, Application 28851/95 and 28852/95, Odluka na Komisijata od 16 Januari 1998 godina 92-A Odluki i Izve{tai na Evropskata Komisija za ~ovekovi prava 56-75 (Mart 1998 godina); 22. Campbell and Fell case, Series A, No. 80, para.61; 23. Retimag case, Application 712/60, Yearbook 4 (1961), p. 384; 24. Greek case (Vardikos case), Resolution DH (70)1 of the Committee of Ministers of 15 April 1970, Yearbook 12 (1969), Part II, 54 (1-14); Report of 5 November 1969, p.186; 25. Campbell and Cosans case, (v. United Kingdom), Series A, No. 48; Judgment of 25 February 1982; Report of 16 May 1980, B.42 (1980-1983) pp.43-44; 26. Albert and La Compte v. Belgium case, A 58 (1983); 27. Minelli case, Series A, No.62; 28. Pakelli case, Series A, No.64; 29. Zimmerman and Steiner case, Series A, No.66; Judgment of 10 february 1983, A.58 (1983), p.13; 30. Sunday times case, Judgment of 26 April 1979 (no. 30), 2 Report 245; 31. Airey v. Ireland, presuda od 11 septemvri 1979 godina, Serija A br. 32; 32. Van Drugenbrek v. Belgija, presuda od 24 juni 1982 godina (Br. 50), 4 Izve{taj 443; 33. Viks v. Velika Britanija, presuda od 2 mart 1987 godina (Br. 114), 10 Izve{taj 293: 34. Tin, Vilson i Ganel v. Velika Britanija, presuda od 25 oktomvri 1990 godina (Br. 190), 13 Izve{taj 666; 35. Vinterverp v. Holandija, presuda od 24 oktomvri 1979 godina (Br. 33), 2 Izve{taj 387; 36. X v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1981 godina (Br. 46), 4 Izve{taj 188; 37. Xonson v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1997 godina, Izve{tai, 1997-VII 2391, 27 Izve{taj 296;

252

Aneksi 38. Slu~ajot A i B v. Holandija, presuda od 26 mart 1985 godina (Br. 91), 8 Izve{taj 235; 39. Slu~ajot Spajke~er (Obzerver i Gardijan v. Velika Britanija); 40. Slu~ajot Obedinetata komunisti~ka partija v. Turcija; 41. Slu~ajot Sidiropulos v. Grcija; 42. Slu~ajot [asawu i drugi v. Francija; 43. Slu~ajot Nacionalen sindikat na belgiskata policija v. Belgija; 44. Slu~ajot Geskin v. Velika Britanija; 45. Slu~ajot Ejri v. Irska; 46. Griggs v. Duke Power Co. case, Vrhovniot sud na SAD, 1971 godina; 47. Plessy v Ferguson case, 163 U.S. 537 (1896); 48. Brown v. Board of Education of Topeka casa, 349 U.S. 294 (1955); 49. Eldridge v. British Columbia case, (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577 (S.C.C.); 50. Vriend v. Alberta case, [1998] 1 S.C.R.493; 51. Velasquez-Rodriguez case, Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot (IACHR); 52. Sandra Lovelace of 30 July 1982, Case No. 24/1977; 53. Kitok v. Sweden of 27 July 1988, Case No. 197/1985; 54. Ominayak v. Canada of 26 March 1990, Case No. 167/1990.

253

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

GLOSSARIUM

Actio popularis - dejstvie prevzemeno vo ime involviranost na podnesuva~ot.

na

narodot

bez

direktna

Ad hoc - samo za sega, samo za ovoj slu~aj, samo za ovaa cel. Advisory opinions - sovetodavnite mislewa na sudovite. Afirmativni akcii - (lat. affirmativus) poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hendikepi; alt. pozitivna ili obratna diskriminacija (positive, reverse discrimination), socijalni merki (special measures), benigna diskriminacija (benign dicrimination), i preodni ili preferentni merki (transitional preferential measures). Conditio sine qua non - uslov bez koj ne{to ne mo`e da se zamisli ili izvr{i, odnosno neminoven, neophoden, nu`en, apsoluten uslov. “Death row” - vremeto pominato od donesuvaweto na kone~nata sudska presuda do izvr{uvaweto na smrtnata kazna. De facto - spored faktite, od gledi{te na faktite; sprot. de jure. De jure - spored pravoto, od pravno gledi{te; sprot. de facto. Due process of law

254

Aneksi

- zakonska postapka, ednakvosta pred sudovite. Eo ipso - samo po sebe. Erga omnes - naso~eni sprema site; sprot. inter partes. Female circumcision - obre`uvawe kaj `enata. Se pojavuva vo tri formi: 1). Sunna ili “tradicionalno” obre`uvawe; 2). Excision ili clitoridectomy; 3). Infibulation ili Pharaonic circumcision. Human right dimension - dimenzijata na ~ovekovite prava i vladeewe na pravoto. In abstracto - voop{to, zasebno posmatran; sprot. in concreto. Indigenous people - domorodni/avtohtoni narodi. Inter alia - me|u sebe. Just satisfaction - pravedna satisfakcija. L’effet utile - princip na efektivnost. Lex generalis - (lat. lex, legis) sistemski, op{t zakon. Lex specialis - (lat. lex, legis) specijalen, poedine~en zakon. Locus Standi - mesto na koe mo`e{ da stoi{; pravo da mo`e{ da prezeme{ soodvetna akcija vo postapkite pred dr`avnite institucii.

255

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Pra{awata za locus standi se javuvaat naj~estvo vo sudskata revizija. Non-decisions - nedonesuvawe na odluki. Nullum crimen, nulla poena sine lege - nema krivi~no delo, nema kazna bez zakon. Ordre public - javen red. Obiter dictum - izjava od sudija dodeka ja izrekuva presudata {to ne e presudna za samoto re{enie vo slu~ajot. Ne pretstavuva del od ratio decidendi za slu~ajot i od tie pri~ini ne sozdava obvrzuva~ko dejstvo, me|utoa mo`e da se citira kako avtoritetno mislewe vo idni slu~ai. Prima facie - prvo pojavuvawe, na mestoto na slu~uvawe. Prima facie case e slu~aj za koj postojat dovolno dokazi da se smeta za doka`an ako ne postojat dokazi koi go tvrdat sprotivnoto. Princip na non-refoulment - zabrani na dr`avite da proteruvaat begalci, ako toa povlekuva vra}awe vo nivnata zemja na poteklo, kade {to nivniot `ivot ili sloboda bi bile zagrozeni zaradi nivnata rasa, religija, nacionalnost, ~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili zaradi nivnoto politi~ko mislewe. Qui se pretend victime - toj {to tvrdi deka e `rtva na navodna povreda. Ratio legis - prav. zakonski osnov, duh i cel na zakonite.

256

Aneksi

SODR@INA
PREDGOVOR DEL PRVI OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP Poglavje I Legislativen proces
1. Principot na pravna ednakvost 1.1. Zabrana na diskriminacija 1.2. Afirmativni akcii 2. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na hendikepot (na globalno nivo) 2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modelirazli~ni pristapi 2.1.1. Krivi~ni zakoni 2.1.2. Ustavni zakoni 2.1.3. Gra|anski zakoni 2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita

9

15

19
19 20 21 21 23 23 24 29 33

Poglavje II Pravni lekovi za za{tita od pravata na povredi
1. Zakonska postapka (due process of law) 2. Locus Standi 3. Pravna pomo{ pred nacionalnite sudovi 4. Redovni nacionalni sudovi

37
38 38 40 41

Poglavje III Obvrski i odgovornosti na dr`avite
1. Odgovornosti na dr`avite 1.1. Sobirawe na statisti~ki podatoci 1.2. Zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto 1.3. Kreirawe na politika i planirawe 1.4. Obuka na personal

47
47 48 49 50 51

257

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

2. Organi koi pomagaat vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep 2.1. Ombudsman 2.2. Nacionalni koordinacioni komisii 2.3. Nevladini organizacii 2.4. Specijalni izvestuva~i 2.5. Nacionalni soveti ili agencii

52 52 53 54 56 57

DEL VTORI SISTEMI NA ZA[TITA Poglavje IV Univerzalen sistem na za{tita na pravata na ~ovekot - OON
1. Op{ti me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep 2. Specifi~ni me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep

59

63
63 74

Poglavje V Regionalni sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot
1. Evropa 1.1. Sovet na Evropa 1.1.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo Sovetot na Evropa A) Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (EK^P) B) Evropska socijalna povelba V) Drugi pravni akti na Sovetot na Evropa 1.1.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo Sovetot na Evropa A) Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi so sedi{te vo Strazbur I. Organizaciona postavenost na Sistemot a) Evropska komisija za pravata na ~ovekot b) Evropski sud za pravata na ~ovekot v) Komitet na ministri II. Postapka vo ramkite na Sistemot a) Individualni peticii

85
85 85 86 86 92 95 96

96 97 97 99 101 103 103

258

Aneksi

b) Me|udr`avni slu~ai B) Kontrolirawe na implementacijata na Evropskata socijalna povelba 1.2. Evropska Unija 2. Severna i Ju`na Amerika 2.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo Severna i Ju`na Amerika A) Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na ~ovekot, 1948 godina B) Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot, 1969 godina V) Interamerikanska konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na licata so hendikep 2.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo Severna i Ju`na Amerika A) Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot B) Interamerikanski sud za pravata na ~ovekot 3. Afrika, Azija i Bliskiot Istok

105 110 112 123 124 124 124 125 125 125 127 127

DEL TRETI INDIVIDUALNI PRAVA I SLOBODI Poglavje VI Gra|anski i politi~ki prava i slobodi
1. Pravo na sloboda i bezbednost 2. Zabrana na ma~ewe 3. Pravo na sloboda na izrazuvawe 4. Sloboda na sobirawe i zdru`uvawe 5. Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot 6. Pravo na ednakva za{tita pred zakonot 7. Pristap do sudskiot sistem 8. Sloboda na veroispovest (religija) 9. Pristap do informacii 10. Sloboda na dvi`ewe 11. Zabrana na diskriminacija 12. U~estvo vo politi~kiot `ivot 13. Pravo na sopstvenost 14. Pravo na azil

131

135
135 137 140 143 145 147 148 148 150 151 152 155 157 157

259

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Poglavje VII Ekonomski, socijalni i kulturni prava i slobodi
1. Pravo na rabota 1.1. Op{ti odredbi za pravoto na rabota 1.2. Pravo na razvivawe na rabotnite ve{tini 1.3. Merki i politiki za ramnopravna zastapenost 1.4. Fer i ednakvi uslovi za vrabotuvawe 2. Pravo na obrazovanie 2.1. Pristap do obrazovanieto 2.2. Kvalitet na obrazovanieto 2.3. Integrirano obrazovanie 2.4. Specijalno obrazovanie 2.5. Obuka za nastavnici 2.6. Stru~na obuka 3. Pravo na zdravstvena za{tita 4. Pravo na socijalno osiguruvawe i socijalna za{tita 4.1. Pravo na socijalno osiguruvawe 4.2. Socijalna bezbednost i osiguruvawe povrzano so vrabotuvaweto 4.3. Socijalni uslugi 5. Pravo na soodveten `ivoten standard 5.1. @iveali{te 5.2. Hrana 5.3. Transport 6. Pravo na socijalna integracija 7. Pravo na u~estvo vo kulturnite aktivnosti 8. Pravo na pristapna fizi~ka i informaciona okolina 8.1. Informacii za standardite na dostapnost 8.2. Pristap do javni mesta 9. Me|unarodna sorabotka

159
159 159 161 164 167 169 170 172 174 177 178 179 179 183 183 184 189 191 191 196 198 201 201 202 203 203 204

DEL ^ETVRTI POVE]EKRATEN HENDIKEP- PRAVATA NA POSEBNITE GRUPI Poglavje VIII Pravata na `enite so hendikep
1. Sostojba 2. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na `enite 3. Regionalni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na `enite

209

213
213 215 219

260

Aneksi

Poglavje IX Prava na decata
1. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na deteto 2. Regionalni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na deteto 3. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata na decata so hendikep

221
221 224 227

Poglavje X Prava na posebnite grupi na lu|e
1. Pravata na maloletnite lica 2. Pravata na starite lica 3. Pravata na siroma{nite lica 3.1. Hendikepot i siroma{tijata 3.2. Instrumenti i merki za iskorenuvawe na siroma{tijata na Obedinetite nacii 4. Pravata na domorodnite narodi (indigenous people) 5. Pravata na begalcite 5.1. Pravata na begalcite so hendikep 5.2. Pravata na decata begalci 5.3. Pravata na `enite begalci 5.4. Regionalni instrumenti {to se odnesuvaat na pravata na beglacite 6. Pravata na etni~kite malcinstva

229
229 229 230 230 231 235 237 237 239 240 241 241

SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA GLOSSARIUM SODR@INA

245 254 257

261

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

CIP

262