You are on page 1of 263

Vovedni zabele{ki

M-r @aneta Stojkova

ME\UNARODNI NORMI I STANDARDI ZA LICATA SO HENDIKEP

Komparativna analiza

1

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Naslov:

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep - komparativna analiza

Avtor:

M-r @aneta Stojkova

Izdava~:

Polio Plus - Skopje

Za izdava~ot:

Zvonko [avreski

Lektor:

Slobodan Markovski

Kompjuterska obrabotka:

OZ - Dizajn, Skopje

Dizajn na naslovna:

Keti Zarevska - Gurmi{evska

Tira`:

1 000 primeroci

Pe~at:

Jugoreklam - Skopje

Vovedni zabele{ki

Patniku, pati{ta ne postojat. Tie se sozdavaat so sekoj tvoj ~ekor.

[panska narodna pogovorka

3

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vovedni zabele{ki

POLIO PLUS -dvi`ewe protiv hendikep-

M-r @aneta Stojkova

ME\UNARODNI NORMI I STANDARDI ZA LICATA SO HENDIKEP

Komparativna analiza

Edicija JusticijanaSkopje, 2004

5

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep Ovaa publikacija e poddr`ana od strana na Britanskata

Ovaa publikacija e poddr`ana od strana na Britanskata vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

Vovedni zabele{ki

BLAGODARNOST

Ovaa kniga mo`ebi nikoga{ nema{e da ja zdogleda svetli- nata na denot bez nesebi~noto zalagawe na nekoi lu|e i organizacii (koi isto taka se so~ineti od lu|e, neli). Polio Plus im dol`i golema blagodarnost na:

Britanskata vlada koja preku Britanskata ambasada vo Skopje, godini po red, iskreno ja poddr`uva borbata na licata so hendikep vo ostvaruvaweto na nivnite prava. Tie, isto taka se naj- golemite finansiski poddr`uva~i na aktivnostite na Inter- partiskata parlamentarna grupa a so samoto toa i na ovaa publikacija. Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Hendikep Internacional, i Europian Disability Forum, koi so svojata zalo`ba za zajaknuvawe na organizaciite na licata, razmenata na resursi i informacii pridonesoa za za`ivuvawe na dvi`eweto na licata so hendikep i za artikulirawe na nivniot edinstven glas. Osobena blagodarnost na ekspertite koi direkno ja pomognaa izrabotkata na ovaa analiza: Dijana Taf~ievska, Slavko Koteski, Toni Dabeski, Marjan Gavrilovski i sekako na m-r @aneta Stojkova, koja gi sudriobezbedenite materijali, gi poddr`a so primeri od praksata i na rudariteod Polio Plus im poka`a kako treba da se raboti pod pritisok. I posledno, no mo`ebi i najva`no, golema blagodarnost do osnovnata kletka na ovaa akcija - pratenicite ~lenovi na IPPLG, za nivnata nesebi~na podgotvenost da go vlo`at svoeto vreme, znaewe i status vo unapreduvaweto na polo`bata na licata so hendikep vo dr`avava.

POLIO PLUS - Dvi`ewe protiv hendikep -

7

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vovedni zabele{ki

Predupreduvawe!!!

PREDGOVOR

Profesorot Stiven Hoking vo svoeto maestralno delo Kratka istorija na vremeto”, vo koe na dosega neviden popularen na~in na {irokata javnost i gi pretstavi najgolemite dilemi na teoriskata fizika napi{a: Po cena da gi izgubam polovinata od ~itatelite moram da ka`am deka: E = m x c 2 . Parafraziraj}i go, po cena da gi obeskura`ime duri i polovinata od iskrenite pobornici za pravata na licata so hendikep, mora da potencirame deka hendikepot e pra{awe na prava i obvrski, a tie pak se reguliraat so zakonski normi, - da ne re~am formuli.

Hendikep: modeli i grupi - sinxir na povrzanost

Hendikepot kako fenomen ja sledi ~ovekovata civiliza- cija od nejzinite prapo~etoci do denes. Ne postoi somne` deka ovoj fenomen, vo o~ekuvawe na futuristi~koto klonirawe, u{te dolgo }e prodol`i da bide aktuelen. Sekoja civilizacija, zaed- nica, kultura, dr`ava, pa i poedinci najrazli~no mu prio|ale i go tretirale ovoj fenomen, iznao|aj}i edno ~udo re{enija, po pravilo, site do edno - neuspe{ni. Site priodi istoriski se delat voglavno vo tri ogromni

grupi: 1. Tradicionalnoto gledi{te (model) hendikepot go gleda kako tovar koj í e nametnat na zaednicata preku nekoj nejzin pri- padnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pri- padnikot koj e nositel na problemot. Ova gledi{te e tolku disperzirano {to ne mo`e da stane zbor za svoeviden model bidej}i luta od primitivniot darvinizam preku religijata i demonologijata do ideologijata i semejnoto poimawe kako prvata kletka koja se soo~uva, a podocna i go apsorbira, hendikepot kako pojava.

9

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

2. Medicinskiot model ja nametnuva definicijata deka hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred sî zdravstven tretman. Za pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicin- skata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminov- nosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest, za niv, hendikepot mo`e da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, namesto tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izlekuvawe. Zapadnata misla kaska zad niv skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni (izdvoeni manastirski oddelenija, bolnici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i umobolni, i sl.). 3. Socijalniot model e s# u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvi`ewa od po~etokot na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja neza- visna forma i silni sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori zaslu`eno gi obele`uva i kako posledno gra|ansko dvi`ewe za koe hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe a problemot ne le`i vo poedinecot (liceto so hendikep) tuku vo op{testvoto. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od tri grupi. Prvata e grupata na semejstvata na hendikipiranite ili nivnite nezavisni poddr`uva~i vodeni od motivot na milosrdie (charity). Vtorata grupa se pobornicite za ~ovekovi prava koi akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven `ivot na licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnite mehanizmi }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica. Tretata grupa ja so~inuvaat naj~esto licata so hendikep (poretko nivnite najbliski) koi blagodarenie na nivnata edukacija i ekonomska nezavisnost (nadgradba i pridobivki na predhodnite grupi) se osamostoile i celosno se svesni za nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e deka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostanatata, uslovno re~eno, zdrava populacija, a vo sе drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`no (i najnezgodno) od sî - tie toa go baraat sega i vedna{!

Do sega ne postoi op{to prifatena definicija za hendikepot. Tokmu zatoa i ovaa komparativna analiza vo samiot

Vovedni zabele{ki

start go sodr`i svojot najgolem hendikep, bidej}i ne e vo mo`nost da go definira poleto na svojot interes. Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen, sekojdne- ven na~in). Taa nemo`nost pak direktno predizvikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposobnost (ekonom- ski ka`ano - kompenzacija). Hendikepot, vulgarno re~eno, e mnogu sli~en na porno- grafijata! Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznaва. Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. Kako i da e, ovoj feno- men realno pretstavuva vistinski predizvik, kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata zaednica.

Kako dojde do ovaa analiza

Vo Republika Makedonija, do nejzinoto osamostojuvawe, za licata so hendikep se gri`e{e socijalisti~kata dr`ava (vpro~em kako i za sî drugo). Ovaa gri`a silno se temele{e vrz medicin- skiot model i rezultira{e so silna instituciolizacija i tutor- stvo. Po osamostojuvaweto rabotite trgnaa duri i na polo{o. Tutorot osiroma{i a licata so hendikep se soo~ija so silna erozija na svoite dotoga{ni, ve}e steknati prava. Na novi ne se ni pomisluva{e. Od po~etokot na noviot milenium, pod vlijanie i pritisok na organizaciite na licata so hendikep dojde do malo unapre- duvawe na statusot na licata so hendikep a zaednicata poka`a senzibilnost i svest za nivnite problemi. Ova rezultira{e so svoevidna ofanziva na organizaciite na licata so hendikep i niv- nite poddr`uva~i za sozdavawe na nova i moderna zakonska ramka koja na sistemski na~in }e go re{i pravniot status na licata so hendikep. Eden od najzna~ajnite momenti vo ovaa smisla e formira- weto na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo maj 2003 - Evropska godina na licata so hendikep. Inicijativata za formirawe na IPPLG be{e prezemena od strana na asocijacijata Polio Plus, no podocna kon nea se priklu~ija i site organizacii na licata so hendikep. Tie se vklu~eni vo rabotata na lobi grupata preku u~estvo vo nejziniot tehni~ki i

11

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

sovetodaven komitet. Programata za rabota na IPPLG dobi i finansiska poddr{ka od Britanskata vlada i od Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, i se zdobi so silna mediumska potkrepa vo makedonskite sredstva za informirawe. Ova otvoreno lobi e sostaveno od (19) ~lenovi -pratenici, koi doa|aat od site parlamentarni partii vo Sobranieto na Makedonija i koi dobrovolno se zalagaat za, pred sî, zakonsko sistemsko ureduvawe na zakonodavnata materija koja se odnesuva na licata so hendikep. Vredi da se napomene deka osven Disability Intergrup vo Evropskiot parlament do sega vo evropskite dr`avi ne postoi primer za vakvo organizirano telo. Lobi grupata vo svojot Dolgoro~en akcionen plan (DAP) si postavi za cel donesuvawe na sistemski zakon (lex generalis), koj }e bide osnov za generirajwe na posebni zakoni (lex specijalis) i vo koj }e bidat inkorporirani elementite za za{tita i implementi- rawe na donesenite normi. Pri usvojuvaweto na strategijata koja }e ne dovede do takvo sistemsko re{enie sama po sebe se nametna potrebata od seriozna komparativna analiza na me|unarodnite normi i standardi, t.e. na svetskata sostojba i dostignuvawata vo ovaa oblast. Tokmu zatoa, ovaa analiza (koja ne pretendira da bide seopfatna, tuku samo namenska) e prvata faza vo patot kon t.n. sistemski zakon. Po nea }e sleduva analiza (kompendium) na doma{nite propisi koi gi reguliraat pra{awata va`ni za licata so hendikep vo Makedonija. Slednata godina }e se izraboti nacrt na Sistemskiot zakon (so komentari), koj }e bide staven na javna rasprava i vo Vladina procedura, so {to o~ekuvame deka vo po~etokot na 2006 godina pred pratenicite }e se najde Predlogot za donesuvawe na sistemski zakon.

Za analizata

Ovaa analiza e rabotena vo tekot na 2004 godina i vo nea se koristeni prethodnite iskustva i izvori na Polio Plus kako ~len na EDF (Europian Disability Forum) i DPI (Disable People Interna- tional). Vo analizata se inkorporirani razmisluvawata od nekolku eksperti od makedonija i regionov a na kraj m-r @aneta Stojkova kone~no go voobli~i celokupniot materijal, sporeduvaj}i go i potkrepuvaj}i go so slu~ai od praksata.

Analizata e podelena vo ~etiri blisko povrzani celini:

Vovedni zabele{ki

1. Prviot del nare~en Osnovni karakteristiki na pravata

na licata so hendikepgi obrabotuva: legislativniot proces kako sredstvo za socijalna kontrola, pravnite lekovi, postapka i pomo{, i sodr`i poseben osvrt za obvrskite na dr`avata. Proce-

sot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa

za akcija e individualen i poseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili za zemja vo razvoj. Posto- eweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.

2. Vtoriot del gi obrabotuva: me|unarodnite normi i

standardi prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata

na obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni sistemi kako na Evropa (so po{irok osvrt na Sovetot na Evropa i

EU legislativata), no i onie na Amerika, Afrika, Azija i Paci-

fikot kako i na Bliskiot Istok. Tuka ima i prakti~ni informa-

cii koi bi gi pribli`ile zalo`bite na me|unarodnata, nacional-

nata i lokalnata zaednica kon celite na me|unarodnite standardi

za pravata na ~ovekot {to se odnesuvaat na licata so hendikep kako i identifikacijata na pre~kite vo implementacijata na ovie prava.

3. Delot treti e posveten na individualnite prava i

slobodi i gi obrabotuva posebno individualnite gra|anski i politi~ki prava, kako prava koi se u`ivaat po avtomatizam (so

samoto postoewe na individuata). Silen akcent e staven na eko- nomskite, socijalnite i kulturnite prava koi, za razlika od prvite, pretpostavuvaat podgotvenost i mo`nost na dr`avata da go obezbedi nivnoto u`ivawe i za licata so hendikep.

4. ^etvrtiot del frla malku pove}e svetlina vrz grupite

koi, pokraj svojot hendikep, se podlo`eni na pove}ekratna dis- kriminacija, kako na primer `enite, decata ili begalcite so hendikep. Na krajot, za onie koi bi sakale podlaboko da navlezat vo temata, e pomestena bogata bibliografija, koja za ovaa prigoda ni stoe{e na raspolagawe, i u{te eden mal pojmovnik na izrazi i pravni instituti koi }e im ja olesnat upotrebata na site zainteresirani bez predhodna pravna naobrazba .

Momentum

13

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Vnimatelniot ~itatel }e zabele`i deka dokumentite koi se spomnati vo analizata, a se od postar datum, operiraat so ter- minot ili koj bilo drug status”, dodeka podocne`nite izri~ito gi spomnuvaat licata so hendikep ili hendikepot kako osnov. [to zna~i deka hendikepot kako osnov i pra{awe na pravna razrabot- ka e sosema nov moment kako vo me|unarodnite taka i vo nacional- nite zakonodavstva. Ovaa analiza e isto taka nov moment za makedonskiot prostor, no i vo regionov. Se nadevame deka materijalov {to go nudime najprvin }e poslu`i za svojata osnovna namena, no i deka }e pretstavuva osnova za ponatamo{na nadgradba na ovoj proces. I za kraj, u{te eden nov moment. Vo OON vo tek e postapka za donesuvawe na Univerzalna deklaracija za pravata i dostoin- stvoto na licata so hendikep. Vo januari ad hoc komitetot }e ja ima svojata petta sesija i realno e za o~ekuvawe deka do krajot na idnata godina Generalnoto sobranie }e ja usvoi ovaa konvencija (sedma po red vo svojata istorija). Iskreno se nadevame deka ovaa analiza }e go zabrza pro- cesot na nejzina ratifikacija i inkorporirawe vo makedonskoto zakonodavstvo.

Skopje,

25.11.2004

Zvonko [avreski

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne
Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne

Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne pra{uvam dali tamu ima dobri zakoni, tuku dali zakonite vo taa zemja se primenuvaat vo sila, za{to dobri zakoni ima nasekade.

- Monteskije

15

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

DEL PRVI

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Voved

Iako pravta na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dr`avite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i promotori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili za zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep. Tokmu ovie zasebni obvrski na dr`avite se tema na obra- botka na prviot del od ovaa analiza. Toj e podelen na tri poglavja. Poglavjeto I se odnesuva na legislativniot proces kako sredstvo za socijalna kontrola, vo nego podetalno se obrabotuva principot na pravna ednakvost i vo tie ramki zabranata na diskriminacija i afirmativnite akcii. Ponatamu, se zboruva za sporedbata na zakonite protiv diskriminacijata na licata so hendikep na glo- balno nivo, so akcent na golemata raznolikost vo zakonskite mo- deli. Poglavjeto II e posveteno na pravnite lekovi za za{tita na pravata od povredi, odnosno zakonskata postapka (due process of law), locus standi, pravnata pomo{ pred nacionalnite sudovi i postavenosta na redovnite nacionalni sudovi. Poglavjeto III gi

17

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

opfa}a obvrskite i odgovornostite na dr`avite. Posebno se objasneti nekolkute merki koi gi prezema dr`avata so cel da se pomogne vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, i toa: sobiraweto na statisti~ki podatoci; zgolemuvaweto na sves- ta vo op{testvoto; kreiraweto na politikata i planirawe; i, obukata na personalot na site nivoa. Za kraj, objasneti se nakratko i rabotata na Ombudsmanot, nacionalnite koordinacioni komisii, nevladinite organizacii, Specijalnite izvestuva~i i nacionalnite soveti ili agencii.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje I Legislativen proces

Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudenci- jata na XX vek koja prodol`uva i vo XXI vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to va`na osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet da gi reflek- tira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sred-

stvo za socijalna kontrola, sepka e najmo}no sredstvo za promena

i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden

na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonasta- natite promeni i potrebi. Denes, site sferi od interes za nacionalnoto zakonodavstvo se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot. Me|utoa, iako me|unarodnite normi

i standardi se va`ni, sepak ne treba da se zanemari i va`nosta na nacionalnata legislativa koja {to e klu~na vo ispolnuvaweto na dolunavedenite principi.

1. Principot na pravna ednakvost

Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako fundamentalno pravo na ~ovekot, odnosno da se bide tretiran ednakvo vo soglasnost so svojata ~ove~ka priroda. Toa pravo 1 se potpira na edna od osnovnite osobini na ~ovekovata priroda, imeno: ~ovekovite bitija kako li~nosti imaat ednakva vrednost vo samite sebe, a ne nadvor od sebe vo nekoja druga vrednost, i se cel samite na sebe. Ponatamu, gra|nsko-politi~kata ednakvost ne ja isklu~uva eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa

1 Postojat tri teorii za ednakvosta, i toa: prvata se sveduva na strogo ednakov tretman; vtorata podrazbira ednakov tretman so isklu~ok na biolo{kite razliki; i, tretata teorija mo`e da se nare~e- tretman vo soglasnost so site bitni razliki. Problemot kaj poslednata teorija e {to te{ko mo`e da se odr`i potreben balans me|u pravnata ednakvost i razli~nite grupni prava. Vidi podetalno: R. Graycar and J. Morgan, The Hidden Gender of Law, Federation, 1990; Elizabeth A. Sheeny, Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; M. Gaudron, Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia.

19

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

bara da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo odreden slu~aj so primena na razumnost, procedura, pravda i pravi~nost. So toa, ova pravo se definira kako relativna ili bazi~na ednakvost, koja za svoe sopstveno realizirawe bara dopolnenie so razli~en tretman za razli~ni realnosti. Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se dvete krajnosti na prostorot na protegawe na pravata, odnosno na akcijata za primena na pravoto za pravata na ~ovekot. Zabranata na diskriminacija e dolniot prag na principot na ednakvost na pravoto- ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez negovo postoewe ne mo`e da se zboruva za principot na pravna ednakvost, nitu za liberalnata ednakvost i demokratski politi~ki sistem voop{to. Toj e conditio sine qua non za vladeeweto na pravoto i pravata na ~ovekot. Od druga strana, institutot afirmativni akcii na dr`avata 2 e drugiot pol na protegawe na principot na pravnata ednakvost vo de facto neednakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno afirmativ- nite pri~ini mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost, za namaluvawe na procepot me|u normativnoto i stvarnoto.

1.1. Zabrana na diskriminacija

Pravnata definicija na diskriminacijata podrazbira razli~en tretman na individuata, {to vo sebe vklu~uva nerazumni kvalifikacii i podvojuvawa vo daden praven kontekst 3 . Diskri- minacijata mo`e da bide direktna ili indirektna. Direktnata diskriminacija se javuva toga{ koga se postavuvaat jasni zakonski ili prakti~ni razliki i razli~ni standardi za lica ili grupi, razliki koi ne sodejstvuvaat so na~eloto na pravdata i razumnos- ta. Indirektnata diskriminacija, e poslo`en problem, i se odne- suva na praktikata koga se sozdavaat razliki vo rezultatot ili vo

20

2 Afirmativnite akcii na dr`avata se poznati kako pozitivna ili obratna diskriminacija (positive, reverse discrimination), socijalni merki (special measures), benigna diskriminacija (benign dicrimination), i preodni ili preferentni merki (transitional preferential measures). Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str. 56-68.

3 Vidi podetalno: Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK 12, 13, Asbjorn Eide; article 14 and Protocol No. 12 from European Convention for protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, http://www.coe.int .

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

ishodot od dejstvuvaweto na takvite ednakvi pravila, a toa ne mo`e da im se prepi{e na li~nite sposobnosti na licata za koi se raboti 4 . Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podraz- bira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~- nite razli~no. Toa zna~i deka e spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i storeni so cel realizirawe na praveden tretman na individuite.

1.2. Afirmativni akcii

Institutot na afirmativni akcii vo pravoto pretstavuva poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hendikepi. Ultimativnata cel na ovoj institut e da ja namali razlikata me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na originerni novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na prava.

Najva`na kriti~na to~ka vo procenkata za vidot i vo primenata na ovoj praven instrument e pra{aweto na kriteriu- mite koi se primenuvaat za merewe na ednakvite {ansi i celite koi sakaat da se postignat.

2.

Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na hendikepot (na globalno nivo)

Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu dr`avi zakonite za hendikep pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 od vkupno 189 dr`avi- ~lenki na OON ve}e imaat usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo ovie dr`avi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen, koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni

4 Prvpat za indirektna diskriminacija se zboruva vo presudata na Vrhovniot sud na SAD vo slu~ajot Griggs v. Duke Power Co. od 1971 godina, vo koj se veli deka obrazovnite standardi gi hendikepiraat oboenite za vrabotuvawe vo oddelni sektori na stopanstvoto.

21

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

grupi, merki za sporoveduvawe i od drugi asekti. Nekoi zakoni ja definiraat diskriminacijata koja se bazira na hendikep i jasno i nedvosmisleno gi zabranuvaat tie postapki/akti na diskrimina- cija; drugi pak go izostavuvaat pra{aweto {to, spored sudovite i drugite monitoring tela, pretstavuva diskriminacija. Nekoi zakoni go poddr`uvaat principot za ednakvost, no ne davaat jasen predlog {to treba da bide promeneto za da se postigne taa cel. I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni propisi kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na zakonot mo`at da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni odda- vaat vpe~atok deka, i pokraj toa {to koristat nekakva termino- logija za antidiskriminacija, tie se pove}e od tipot na zakoni za socijalno zgri`uvawe koi poddr`uvaat programi {to nu`no nemaat za cel potpolna socijalna ednakvost . Sepak, va`no e da se napomene deka zakonot protiv diskriminacija na hendikep e navistina nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata od medicinski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendi- kepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi. Nekoi od ovie zakoni protiv diskriminacija na hendikep se strogi, nekoi pak deluvaat kako tigar bez zabi. ^esto, doma{nite organizacii protiv hendikep `estoko se borea za zakoni za ednakvost i ne bea zadovolni od finalnite verzii usvoeni od nivnite zakonodavni tela. Istorijata na zakonot protiv diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata borba za ednakvost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot treba da bidat usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za seoptfatna za{tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi hendikepot da se vklu~i vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights Acts) od 1964 godina pa sé do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot za licata so hendikep vo Amerika (Americans with Disabilities Act- ADA) vo 1990 godina pominaa nekolku decenii. Vo toj period najmalku pet federalni zakoni protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep 5 bea usvoeni od strana na Kongresot.

22

5 Vidi: The Architectural Barrier Act of 1968, 42 U.S.C.A. §§ 4151-4157; The Rehabilitation Act of 1973, 29 U.S.C.A. §§ 791,793,794; The Individuals With Disabilities Education Act (IDEA), 20 U.S.C.A. §§ 1400-1485 (enacted under another name “Education For All Handicapped Children Act” in 1.975); The Voter Accessibility Act as of 198442 U.S.C.A. §§ 1973ee, 1973ee-1 to 1973ee-6, the Fair Housing Act as amended in 198842 U.S.C.A. §§ 3610-3614, 3614a.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modeli- razli~ni pristapi

Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od pristapite bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska

od mnogu dr`avi vo svetot. Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en praven pristap. Se izdvojuvaat ~etri razli~ni pravni pris- tapi/modeli. Odredbite protiv diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku:

- krivi~en zakon;

- ustaven zakon- ustav;

- gra|anski zakon; i,

- zakon za socijalna za{tita 6 .

2.1.1. Krivi~ni zakoni

Francija 7 , Finska 8 , [panija 9 i Luksemburg 10 vo svoite krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabot- nikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luk- semburg i Francija zabranuvaat diskriminacija poradi hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie.

6 Vidi podetalno: Theresia Degener, Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds.

7 Vidi: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi 90-602 de 12 Juliet 1990).

8 Vidi: Krivi~en zakon od 1995, Glava 11(9) i glava 47(3)- (Penal Code as of 1995, Chapter 11(9) and Chapter 47 (3)).

9 Vidi: ^len 314 od Krivi~niot zakon- (Art. 314 Criminal Code (Organic Law 10/1995, 23rd November)). 10 Vidi: Del 454-457 od Krivi~niot zakon izmenet vo 1997- (Sec. 454- 457 Criminal Code as modified in 1997).

23

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na primer, avstraliskiot zakon protiv diskriminacija go sankci- onira pottiknuvaweto na diskriminacija ili {ikanira- we/maltretirawe kako prekr{ok kazniv so {est meseci zatvor ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto na lice koe si gi ostvaruva pravata propi{ani so zakon isto taka se smeta za prestap 11 . Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice koe pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i podle`i na pari~na kazna ili kazna zatvo vo traewe od dve godini. Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na odlukite protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administra- tivni kazni 12 . Istoto va`i i za respektivnite zakoni na Izrael 13 Filipinite 14 , Zambia 15 i Zimbabve 16 .

,

2.1.2. Ustavni zakoni

Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija 17 Brazil 18 , Kanada 19 , Finska, Fixi 20 , Gambija 21 , Gana 22 ,

11 Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep 1992, del 42 i 43- (Disability Discrimination Act 1992, Sec.42 and 43).

12 Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep, 1996, del 18- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996, Sec. 18).

13 Vidi: Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep, del 15 i 19(d)- (Equal Rights for Persons with Disabilities Law, Sec.15 and 19( d)).

24

14 Vidi: Magna Karta za licata so hendikep, 1992 Glava 4, del 46- (Magna Carta for Disabled Persons, 1992 Title IV , Sec.46. 20 The Persons with Disabilities Act, 1996, Sec.

32.).

15 Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1996, del 32- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996 (Sec.31 ). It is not certain that the Constitution has been adopted yet. The draft was released for publication in 1997. 28 Constitution as of 1992

(Art.29)).

16 Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1992, del 10 (v)- (Persons with Disabilities Act, 1992, Sec. IO(c)). 17 Vidi: Federalen ustaven zakon so izmenite od 1997 (~len 7)- (Federal Constitutional Law as amended in 1997 (Art.7)).

18 Vidi: Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988- (Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993 (Art.7). 24 Charter of Human Rights and

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Germanija 23 , Malai 24 , Nov Zeland 25 , Ju`na Afrika 26 , [vajcarija 27 i Uganda 28 . Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat (negativnata) diskriminacija na licata so hendikep bez precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Nekoi klauzuli za ednakvost spomenuvaat direktni i indirektni formi na dis- kriminacija 29 . Osobeno {iroka e klauzulata za ednakvost vo Ustavot na Fixi, koja pokriva nepravedna direktna ili indi-

sekoe lice bez diskriminacija

zasnovana na zabrana (kako na primer- hendikep) ima pravo na pristap do prodavnici, hoteli, `iveali{ta, javni restorani, javni mesta za zabava, javni transportni uslugi, taksi prevoz i drugi javni mesta. Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirma- tivnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nos- tite na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dr`avi imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so hendikep. Vo mnogu zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabo- tat odreden procent na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie kvoti za vrabotuvawe, koga bea vovedeni vo politikata kon hendikep po Vtorata svetska vojna, bea klasi~en primer za za{titni merki. Tie se zasnovaa na idejata deka licata so hendikep ne mo`at da se natprevaruvaat so realniot svet.

rektna diskriminacija i glasi:

Freedoms as of 1982 (Sec.15). 25 Constitution as amended in 1995 and in 2000 (Sec.6). 26 Constitution as of 1997 (Sec.38)).

19 Vidi: Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite, Ustaven akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982).

20 Vidi: Ustav od 1997- (Constitution as of 1997).

21 Vidi: Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija, 1996- (Draft of a Constitution for the Second Republic of Gambia (1996)).

22 Vidi: Ustav od 1992- (Constitution as of 1992).

23 Vidi: Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od 1994- (Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994).

24 Vidi: Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi (Constitution) Act 1994).

25 Vidi: Akt za pravata na ~ovekot, 1993- (Human Rights Act 1993).

26 Vidi: Ustav od 1996- (Constitution as of 1996).

27 Vidi: Ustav od 1999- (Constitution as of 1999).

28 Vidi: Ustav od 1995- (Constitution as of 1995).

29 Vidi: Fixi: del 38(2), Ju`na Afrika: del 9( 3,4), Gambia: del 33, Nov Zeland:

del 65.

25

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

So jaknewe na dvi`eweto za gra|anski prava vo kontekst na rasnata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planira- weto kvoti na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da se napomene deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat planirawe na kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od Ustavot). Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka pretstavenost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep (del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot da vklu~uva odreden broj na pret- stavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme, Parlamentot na Uganda ima rezervirano pet mesta za pres- tavnicite na zaednicata na hendikepirani i prviot minister za hendikep (`eni i stari lica), Florence Nayiga Sekabiro e lice so hendikep. Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo Ustavot, vlastite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema zastapenost na licata so hendikep vo javniot `ivot. Primer e Zakonot za lokalna vlast (Local Government Act) od 1997 godina, spored koj odreden broj na mesta vo izbranite politi~ki tela na site nivoa se rezervirani za lica so hendikep. Kako rezultat na toa, na site nivoa, do sega se izbrani pove}e od 2.000 oficijalni pretstavnici, koi imaat nekakov vid na hendikep 30 . U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea izmeneti za da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskri- minacijata, e toa deka tie go priznavaat pravoto na koristewe na znakoviot jazik. Finska (del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada (del 14 vo koj e vklu~eno pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva stranka ili svedok pri zakonska postapka) imaat takvi odredbi vo svoite Ustavi. Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani dobivaat pogolemo javno vnimanie i mo`at da gi tolkuvaat

26

30 Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za pravata na mladite `eni so hendikep odr`an vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

poniskite zakoni za protivustavni i neva`e~ki. Ustavnite amandmani treba, isto taka, da bidat po~ituvani od sudstvoto {to pak mo`e da dovede do reformi vo zakonite za hendikepot. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani efekti. Pred sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne davaat nezavisni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so hendikep ne mo`e da se povika na klauzulata protiv diskri- minacija pri sudskata postapka. Potoa, pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zako- ni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland. Ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite. Sudskite odluki vo golema merka se opredeleni od pravnata kultura. Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legisla- tiva za gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskri- minacija so ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996 godina pretstavuva tigar bez zabi. Vo slu~ajot pokrenat od edno devoj~e vo invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmo`en pristap vo redovno u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula protiv diskriminacija ne bila povredena od strana na {kolskite vlasti. Zaklu~okot na germanskiot Federalen Ustaven sud potse- tuva na slu~ajot koj bil procesuiran pred pove}e od 150 godini od strana na Vrhovniot sud na SAD a so koj bila poddr`ana rasnata poddvoenost vo u~ili{tata. Kako vo slu~ajot Plessy v Ferguson 31 od 1896 godina, ger- manskiot sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so hendikep ne e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e posebno, no ednakvo. Klauzata posebno no ednakvood slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo SAD vo 1954 godina so nova odluka vo slu~ajot Braun v. Odborot za obrazovanie vo Topeka 32 so koja Vrhovniot sud kone~no prizna deka odvoenite obrazovni ustanovi vo kontekst na rasnata pripadnost se vo su{tina i vo osnova neednakvost.

31 Vidi: 163 U.S. 537 (1896).

32 Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955).

27

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen da ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na diskriminacijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskri- minacija ako na student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi bilo prilagoduvawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot ne be{e volen tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi im e potrebana pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot jazik, alternativnite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi posebni edukativni uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na tretirawe na hendikepot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata odluka vrz osnova na novata germanska klauzula protiv diskrimi- nacijata na licata so hendikep. I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv diskriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amand- mani se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na sprotivnoto. Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav (Irish Constitution) od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven sud vo 1997 godina donese dve zakonski odrebi protiv diskri- minacijata, vo koi, me|u drugoto, be{e opfaten i hendikepot. Sudot zaklu~i deka zakonskoto barawe da se obvrzat na razumno prilagoduvawe na rabotnite prostorii gi povreduva imotnite prava na rabotodava~ite 33 . Zakonite treba{e da bidat revidirani i modifikuvani od aspekt na hendikepot. Spored toa, ustavnite amandmani bi mo`ele da poslu`at kako va`na osnova za statu- tarnite antidiskriminacioni zakoni. Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata ustavna klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po odlukata na Vrhovniot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v. Britanska Kolumbija 34 , tu`itelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska Kolumbija bidej}i provincijata (lokalnata zaednica) ne im ovozmo`ila usluga za znakova inter- pretacija pri pru`aweto na medicinskata usluga na liceto so o{teten sluh (tu`itelite). Robin Eldri~ ne bila vo sostojba da komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren bile podlo`eni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa

28

33 In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. See G Quinn, From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), available at:

(1997) 151 D.L.R. (41&) 577

34 Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (S.C.C.).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

bidej}i ne mo`ele vo celost da go razberat ona {to im go ka`u- vale nivnite doktori i sestri. Tu`itelite ja podvele svojata tu`ba pod klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i deka legislativata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na licata so o{teten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na znakoviot jazik koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na i nephodna komponenta za davaweto na medicinskite uslugi. Dodeka, apelacionite sudovi ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud na Kanada presudil deka e izvr{ena povreda na klauzulata za ednakvost. Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se priznava deka odredeni grupi mo`at da imaat potreba od nekakvo prilagoduvawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja otvori mo`nosta spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite da prezemat pozitivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so hendikep i drugite grupi koi se izlo`eni na diskriminacija, }e im se garantira ednakva za{tita i ednakvi beneficii pred zakonot. Sepak i pokraj ohrabruva~kite tolkuvawa na zabele{- kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na Kanada prodol`i da gi ostava otvoreni pra{awata za pozitivnite obvrski vrz osnova na klauzulata za ednakvost 35 .

2.1.3. Gra|anski zakoni

Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Ger- manija, Holandija, Portugalija i [vajcarija. Dr`avi orien- tirani kon gra|anski zakoni protiv diskriminacija na hendi- kepot se slednive: Avstralija, Belgija 36 , Kanada 37 , ^ile 38 , Kosta

35 Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155- 214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71.

36 Vidi: Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i borba protiv rasizmot- (Act to Combat Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a Centre for Equal Opportunity and to Combat Racism).

29

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Rika 39 , Etiopija 40 , Finska 41 , Gana 42 , Gvatemala 43 , Hong Kong, Ungarija 44 , Indija 45 , Irska 46 , Izrael, Korea 47 , Madagaskar 48 , Mauricius 49 , Namibija 50 , Holandija 51 , Nigerija 52 , Filipinite, Ju`na Afrika 53 , [panija 54 , [ri Lanka 55 , [vedska 56 , Velika Bri- tanija 57 , SAD, Zambia i Zimbabve.

37 Vidi: Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985, c. H-6).

38 Vidi: Zakon br.19.284 od 1994- (Act No 19.284 of 1994).

39 Vidi: Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep od 1996- (Law 7600 for Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities,1996). 40 Vidi: Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe, Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment, Proclamation No 101/1994).

41 Vidi: Poglavje 2,del 1 Zakon za dogovori pri vrabotuvawe-55/2001- (Chapt. 2 Sect.1 Employment Contracts Act (55/2001)).

42 Vidi: Zakon za lica so hendikep od 1993- (The Persons with Disabilities Act of 1993).

30

43 Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep – Dekret br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities, Decree No.135-96, 1996).

44 Vidi: Zakon br.XXVI od 1998 za Odredbata za pravata na lica koi ~iveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi- ponatamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI)).

45 Vidi: Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija od 1995- (The Persons with Disabilities (Equal Opportunities, Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995).

46 Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov status od

2000 i Nacionalen zakon za pravata na hendikepirani od 2000- (Employment

Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and National Disability Authority Act (2000)).

47 Vidi: Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na hendikepiranite, Zakon br

4129 od 1990 i Specijalen zakon za promovirawe na obrazovanieto od 1994- (Act

Relating to the Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The

Special Education Promotion Law, 1994).

48 Vidi: Kodeks za trud od 29.09.1994- (Labor Code as of2 9 September 1994).

49 Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep- Zakon br. 9 od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act (Act No.9 of 1996)).

50 Vidi: Zakon za Trud izmenet vo 1992- (Labor Act as amended in 1992).

51 Vidi: Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tretman vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on grounds of Disability or Chronic Illness).

52 Vidi: Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians with Disability Decree, 1993). 53 Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998 i Zakon zarazvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od 1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998).

54 Vidi: Statut za prava na rabotnicite- Kralski zakonodaven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal Legislative Decree 1/1995 24th March)).

55 Vidi: Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep, br.28 od 1996- (Protection of the Rights of Persons with Disabilities Act, No.28 of 1996).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

So isklu~ok na Zakonot na ^ile, site ovie zakoni pokrivaat diskriminacija pri vrabotuvawe na lica so hendikep. Nekoi zakoni se trudovi zakoni i pokrivaat samo diskriminacija pri vrabotuvawe (Kanada, Etiopija, Irska, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, [panija, Ju`na Afrika i [vedska). Vo pogled na drugite oblasti, zakonite se razlikuvaat vo golema merka.

Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipi- nite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na licata so hendikep vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis (sistemski zakon) za pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo. Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na hendikepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuva- weto, domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i sportski i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na stoki i uslugi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot od 1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri obezbeduvawe na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im se dostapni na celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transport- ot). Voedno, toj zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupu- vawe deloven imot ili domuvawe (delovi 5-11). Uredbata protiv diskriminacijata na hendikepot na Hong Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe, obra- zovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter, kancelariite na pravobranitelot, klubovi i sport i vladini aktivnosti (delovi 11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna Karta za licata so hendikep od 1992 godina, se zabranuva diskriminacijata vrz osnova na hendikep na poleto na vrabotu- vawe, transport, javno smestuvawe i stoki i uslugi (Poglavje III,

56 Vidi: Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri vrabotuvawe, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS No: 1999- 132, 1999). 57 Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep od 1995 i Zakon za komisija za pravata na hendikepiranite od 1999- (Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights Commission Act 1999).

31

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na hendikepot od 1995 godina, {titi od diskriminacija pri vrabotu- vawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva) i uslugi i vo odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i javniot transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47). Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dr`avno i lokalno nivo (vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni

uslugi.), javni stoki i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV). Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat {irok delokrug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na oblasti od sekojdnevniot `ivot, me|utoa ne se site oblasti pokrieni so odredbite od zakonite protiv diskriminacija. Na primer, Zakonot za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep na Kosta Rika od 1996 godina opfa}a pristap do obrazovanieto, vrabotuvaweto, javniot transport, javnite uslugi, informaciite

i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slobodnite aktiv-

nosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata samo od aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i participacija

vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55). Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995 godina se razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa {to ima dosta slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa pak, obezbeduva kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv diskriminacijata pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredi- na i vladino vrabotuvawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuva-

we), (Glava VIII, del 44, 45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmo`i

pristap na licata so hendikep se odnesuvaat samo

na ekonomskite mo`nosti i razvojoti, spored toa, mnogu lesno mo`at da se izbegnat. Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo vladinite institucii, obrazovnite institucii poddr`ani od vladata i strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI, del 33-40). Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii obezbeduva eden procent za lica so hendikep, posebno gluvost, vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)). Interesno e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sis- temot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide preneseno vo narednata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova

vo granicite

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

mo`e da dovede do situacija vo koja vladinata agencija mo`e da vraboti ili da unapredi vraboteni koi imaat hendikep. Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno pri vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to poka`a kratkiot komparativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ ima vrska so na~elata i principite na anti-diskri- minacija. Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretsta- vuva diskriminatorskoto odnesuvawe ili ednakvosta. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe.

2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita

Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{avaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Boli- vija 58 , Kina 59 , Kosta Rika 60 , Germanija 61 , Korea 62 , Nikaragva 63 , Panama 64 i [panija 65 . I Republika Makedonija, iako stihijno i

58 Vidi: Zakon br.1678 za Licata so hendikep od 1985- (Act No.1678 on the Person with Disability, 1985).

59 Vidi: Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection of Disabled Persons, 1990).

60 Vidi: Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN od 1989- (Decree No. 119101-S-MEP- TSS- PLAN of 1989). 61 Vidi: Zbornik na zakoni na socijalen zakon-SGB- Kniga devetta- Rehabilitacija i participacija na licata so hendikep- (Social Law Code (SGB) Ninth Book (IX) -Rehabilitation and Participation of People with Disabilities).

62 Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 od 1989 i Zakon za unapreduvawe na specijanoto obrazovanie od 1994- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179 (1989) and The Special Education Promotion Law as of 1994).

63 Vidi: Zakon br.202 Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995- (Act No.202 Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995).

64 Vidi: Zbirka zakoni za semejno pravo, Zakon br. 3 izmenet vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994).

33

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

necelosno, sepak mo`e da se vidi, go ima prifateno tradicional- niot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven system ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot. Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabilitacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i pravata na pacientite od 1992 godina, so koj se garantira deka sekoj `itel na Finska ima pravo na zdravstvena i medicinska gri`a bez nikakava diskriminacija, glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~elata za integracija otkolku na pravata zasnovani na odredbite protiv diskriminacijata. Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast- na primer: vrabotuvaweto vo javniot sektor ili javnoto obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982 godina se zanimava so prevencijata od hendikep, dijagnoza i procenka, sistem na beneficii vo pari~na i materijalna forma, medicinska i stru~na rehabilitacija, javni servisi i integracija na rabot- noto mesto. Edinstvenata odredba protiv diskriminacija veli deka sekoja diskriminaciona odredba zasnovana vrz hendikep vo odnos na trudovite uredbi, kolektivnite dogovori, indivi- dualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e bide neva`e~ka i poni{tena (Poglavje VII, del 38-2). Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodr`i klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len 3), me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organi- zacijata na op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava vpe~atok deka tradcionalniot medicinski model na hendikepot- institucionalizacijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na primer, vo ~lenot 29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto za koncentrirano vrabotuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i deka mo`nostite za vrabotuvawe se obezbedeni vo specijalnite za{titni firmi i institucii. Vo ovie specijalni institucii diskriminacijata na licata so hendikep vo odnos na popolnu- vaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto, unapreduvaweto, odre-

34

65 Vidi: Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

duvaweto na profesionalni ili tehni~ki tituli, zarabotuva~- kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabraneta (~len 34). Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba protiv diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon ima dosta neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medi- cinskiot model na ovoj zakon se poka`uva i preku nekoi odredbi vo vrska so obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10,

`itel na Kina koj e lice so hendikep

misti~ki i pretpriema~ki duh”, {to pak go implicira sfa}aweto deka hendikepot generira negativen odnos i depresija. Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi mo`ele da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni za gra|anskite prava. Filipinskata Magna Karta sodr`i jasna postavka koja ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine od medicinskiot model na tretman na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) pred-

pravata na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da

se smetaat kako uslugi na dobro~initelstvo od vladata. Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendi- kepot na SAD poka`uva deka dr`avite ~esto po~nuvaat so odredbi protiv diskriminacijata na hendikepot vo zakonite za socijalna za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja zakonot za hendikep se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija odredeni formi na diskriminacija na hendikepot vo Zakonot za rehabilitacija od 1973 godina. Poznatiot del 504 predviduva deka sekoj entitet koj prima federalna finansiska pomo{ ili e voden od koja bilo federalna agencija ne smee da vr{i diskriminacija

na drug na~in kvalifikuvanotolice so hendikep. Vo

1988 godina, amandmanot vo Zakonot za domuvaweto, koj zabranuva

diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e prv ~ekor kon vklu~u- vaweto na hendikepot vo zakonite za gra|anskite prava vo SAD. Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so usvojuvawe na Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA). Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to odredbi protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo zakonite za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni. Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskri- minacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medi- cinskiot model na tretitawe na hendikepot kon tretman od

protiv

viduva deka

traba da poka`e opti-

35

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo vakov vid na legislativa.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje II

Pravni lekovi za za{tita na pravata od povredi

Sekoja dr`ava ima primarna odgovornost vo ramkite na svojata teritorija da go osigura po~ituvaweto na pravata na ~ovekot, na site gra|ani podednakvo. So potpi{uvaweto i ratifikuvaweto na me|unarodnite pravni instrumenti, dr`avite se obvrzuvaat, na nacionalno i regionalno nivo, da gi odbegnuvaat site akcii koi mo`at da dovedat do povreda na pravata na ~ovekot. Dopolnitelno, pove}e od ovie obvrski predvideni so me|unarodnite pravni instrumenti predviduvaat deka dr`avite }e prezemaat ~ekori kon usvojuvawe na afirmativni akcii za za{tita na pravata na ~ovekot. Tie, isto taka, mo`at da ja naveduvaat potrebata od donesuvawe na soodvetna legislativa i prezemawe na drugi merki (zakonski, sudski i administrativni) vo osiguruvaweto na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot. Pove}eto dr`avi sozdavaat svoi za{titni sistemi za pravata na ~ovekot, koi mo`e vo sebe da vklu~uvaat komisii koi bi gi razgleduvale naodite za navodnata povreda na pravata na ~ovekot, kako i posebni sudski organi koi bi presuduvale po opredelenite slu~ai. Isto taka, ovie `albi mo`at da bidat razgleduvani i pred regularnite sudovi po gra|anski ili krivi~ni sporovi ili mo`e da se sozdade ad hoc ili postojana komisija koja bi vr{ela monitoring i bi izvestuvala za odno- snite pra{awa. So cel da se obezbedi po~ituvawe na pravata na ~ovekot, postojat razli~ni mehanizmi na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo. Na me|unarodno nivo, kontrolnite mehenizmi opfa}aat: redovno podnesuvawe na izve{tai, individualni peti- cii i peticii dr`ava protiv dr`ava66 . Ponekoga{, ovie meha- nizmi go crpat svojot legitimitet od ustavnata i nacionalnata legislativa na dr`avite, raspolagaat so konkretni i sprovedlivi pravni lekovi i imaat prioritet vo koristeweto so istite pred koristeweto na me|unarodnite pravni lekovi.

66 Vidi podetalno podolu: Del II.

37

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

1. Zakonska postapka (due process of law)

Konceptot na zakonska postapka se odnesuva na postapka spored koja site prava se implementirani od strana na dr`avata. Pove}eto od formalnata za{tita na zakonskata postapka e povrzana so ednakvosta pred sudovite. Spored ~lenot 14 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i

politi~ki prava, se predviduva deka

negoviot slu~aj da bide raspravan pravedno i javno pred nadle`en,

nezavisen i nepristrasen sud, vostanoven so zakon

{to e obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno ima

|) da dobie besplatna pomo{ na tolkuva~, ako ne go raz-

bira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata. Ovaa odredba, koga stanuva zbor za hendikepot, e va`na poradi tri pri~ini, i toa: prvo vo kontekst na gra|anskata obvrska; vtoro vo kontekst na krivi~nata postapka protiv licata koi imaat hendikep; i, treto poradi mo`nosta sudot vo ostvaruvaweto na postapkata da gi {titi i ostanatite prava. Me|unarodnoto pravo predviduva minimum standardi za zakonskata postapka za licata vo postapkite pred sudovite. ^lenot 10 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot

sekoe lice ima pravo

sekoe lice

pravo

predviduva deka sekoj ima potpolno ednakvo pravo na pravedno i javno sudewe pred nezavisen i nepristrasen sud, pri odreduvaweto na negovite prava i obvrski i vo uslovi na kakvo i da e krivi~no obvinenie protiv nego.

2. Locus Standi

Pove}eto od procedurite pred me|unarodnite institucii predviduvaat od peticionerot da postoi prima facie li~na involviranost vo slu~ajot. Tvrdeweto na individuata deka e `rtva na povreda na nekoe pravo e uslov stipuliran vo pove}eto od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot. Me|utoa, Komitetot za pravata na ~ovekot, ustanoven so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, smeta deka locus standi pokraj individuata koja tvrdi deka e `rtva na povreda na nejzinite prava ima i liceto koe e ovlasteno da ja zastapuva individuata ili drugo lice, dokolku e o~igledno deka `rtvata ne mo`e sama da ja podnese peticijata, nitu da ovlasti lice {to }e ja zastapuva. Spored ~lenot 34 na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi: Sudot mo`e da prima `albi

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

od individui, nevladini organizacii 67 ili grupi na individui, koi tvrdat deka se `rtvi na povredi na pravata stipulirani vo ovaa Konvencija ili vo protokolite kon nea, storeni od strana na nekoja dogovorna strana”. Vo vrska so uslovot `rtva, potrebno e da istakneme deka vo princip individuata ne mo`e da podnese actio popularis i da se `ali na pravoto na nekoja visoka strana-dogovorni~ka in abstracto. No, sudskata praktika poka`a deka pod nekoi opredeleni okol- nosti imaj}i go predvid principot na efektivnost (l’effet utile) na sistemot, individuata mo`e da tvrdi deka e `rtva, poradi postoeweto na nekoja legislativa vo edna od visokite strani- potpisni~ki na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi 68 . Vo vrska so potencijalna `rtva vidi:

Malone case (Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52) i Marckx case (Judgment of 13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14). Vo slu~aj koga navodna idna presuda mo`e da se predvidi, kako {to e vo slu~ajot Kirkwood 69 , toga{ Komisijata smeta deka individualniot peticioner mo`e da se smeta za `rtva, no koga ovaa navodna idna presuda ne mo`e da se predvidi voop{to, toga{ Komisijata ja proglasuva taa peticija kako neprifatliva. [to se odnesuva do institutot indirektna `rtva, Komi- sijata ima establirano princip koj í ovozmo`uva na individuata vo poseben slu~aj, da pokrene peticija za povreda na nekoj ~len od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi protiv drug, iako toj direktno ne pretrpel povreda na svoite prava i slobodi. Vo ovoj slu~aj, aplikantot mora da ima blizok kontakt so direknata `rtva koja {to pretrpela povreda na nekoj ~len od Konvencijata, za da bi se smetal i samiot toj za `rtva, t.e. deka pretrpel li~na povreda 70 .

67 Nevladinite organizacii mora da bidat privatni organizacii. Op{tinite na primer ne se smetaat za takvi. Vidi: Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17 (1974), p. 338 (352).

68 Vidi: Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71, Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A, No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No.142; De Jong, Baljet and van den Brink case, Series A, No.77.

69 Vidi: Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158

(182).

70 Vidi: Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450), kade germanski novinar go predizvika re{enieto na danskata vlada za repatrijacija na 199 vietnamski deca, kako sprotivno na ~len 3 od EK^P.

39

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo akcija (lice vo pritvor, pacient vo mentalna institucija ili mnogu mlado lice), toga{ blizok rodnina, staratel, kurator ili treto lice mo`e da prezeme akcija vo negovo ime i za negov interes 71 . Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot eksplicitno prifa}a actio popularis vo svojot ~len 44 vo koj se naveduva deka sekoja individua, grupa na individui ili ne- vladina organizacija priznata vo edna ili pove}e dr`avi- ~lenki na Organizacijata, mo`e da podnese `alba pred Komisijata iznesuvaj}i obvinuvawa ili navodi za povredi na ovaa Konvencija od strana na dr`ava- ~lenka. Zna~i, individuite na koi im se povredeni pravata se `rtvi i od tie pri~ini imaat pravo na za{tita na svoite prava pred sudovite i drugi relevantni sudski institucii. Me|utoa, nekoi lica so hendikep ne se vo sostojba efektivno da gi za{titat svoite prava. Praviloto na locus standi mo`e ekstenzivno da se tolkuva na na~in koj }e im ovozmo`i pristap do sudovite na ovie individuii koi ne mo`at da dojdat pred istite od pri~ini kako {to se siroma{tijata, socijalniot ili fizi~kiot hendikep. Ova mo`e da se ostvari sozdavawe mo`nost individuite ili nevladinite organizacii koi se zanimavaat so problematikata na hendikepot da prezemaat akcii vo ime i za smetka na licata so hendikep ~ii prava bile povredeni.

3. Pravna pomo{ pred nacionalnite sudovi

Postoi mo`nost, licata so hendikep da ne raspolagaat so sredstva da platat branitel vo sudskata postapka. Deklaracijata za pravata na licata so hendikep, vo ~lenot 11, predviduva deka licata so hendikep imaat pravo da im se obezbedi stru~na pravna pomo{, potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata sopstvenost. Dr`avata e dol`na da obezbeduva besplatna pravna pomo{ za licata so hendikep, kako i za drugite vulnera- bilni grupi vo op{testvoto. Edno od re{enijata e zdru`uvaweto na pravnite uslugi i obvrzuvawe na advokatite nekoi slu~ai od socijalna priroda da gi vodat primaj}i pritoa nezna~itelna suma na pari za istite.

40

71 Vidi: X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (1955- 1957), p. 163.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Istoto pravo e artikulirano vo ~lenot 14 stav 3 (g) vo koj se predviduva deka sekoe lice obvineto za krivi~no delo pot-

da prisustvuva na raspravata i

polno ramnopravno ima pravo

samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata, da se dodeli branitel po

slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati. Vo ~lenot 6 stav 3 (v) od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi se naveduva deka sekoj

da se brani samiot ili so pomo{ na

branitel po svoj izbor, a dokolku ne raspolaga so sredstva da plati branitel, da dobie besplaten slu`ben advokat koga toa go nalo`uvaat interesite na pravdata. Mnogu nevladini organizacii, vklu~uvaj}i i nekolku nadvor od evropskite zemji, se povikuvaat na slu~aite za povreda na pravata na ~ovekot presudeni od strana na Sudot za pravata na

~ovekot, kako {to e na primer slu~ajot Airey v. Ireland 72 . Vo presudata na ovoj slu~aj, Sudot smeta deka obvrskata na dr`avite da go napravat pristapen i efikasen sudskiot sistem opfa}a i pravo na besplatna pravna pomo{ vo gra|anskite postapki koga procedurata e kompleksna i potrebno e pravna pomo{, so cel da se osigura dostapnost pred sudot. Ovoj presedan i re{enijata {to sledea, dovedoa do ekstenzivna reforma na nacionalnite pravni sistemi vo evropskiote dr`avi so cel da se za{titi pristapnosta na sudovite za siroma{nite lica vo gra|anskite pravni postapki. Kontroverznite pra{awa od oblasta na hendikepot, kako {to e sterilizacijata na decata so mentalen hendikep potrebno e da potpa|aat pod jurisdikcijata na specijalnite semejni sudovi. Potrebno e ovie sudovi neformalno i brzo da gi re{avaat slu~a- ite od sferata na semejnoto pravo, kade {to mo`e da u~estvuva i sovetodavniot personal na semejnite sudovi.

obvinet ima pravo

4. Redovni nacionalni sudovi

Pravata na ~ovekot vo prv red treba da bidat ostvareni preku redovnite doma{ni sudovi. Pri~inite za toa se dvojni:

prvo, dodeka pove}eto me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot go predviduvaat redovnoto podnesuvawe na izve{tai i individualnite peticii, retko koi dr`avi, so isklu~ok na dr`a-

72 Vidi podetalno: Airey v. Ireland, presuda od 11 septemvri 1979 godina, Serija A br. 32.

41

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

vite- ~lenki na Sovetot na Evropa, gi imaat prifateno fakul-

tativnite klauzuli ili protokoli {to se odnesuvaat na pravoto na individuite da podnesuvaat peticii pred opredelenite organi;

i vtoro, iako nekoi dr`avi- ~lenki ja prifatile jurisdikcijata

na ovie organi sepak ulogata na doma{nite sudovi ostanuva klu~na, zatoa {to spored op{to prifatenite principi na me|u- narodnoto pravo ovie organi mo`e da raspravaat po predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva. Spored ~lenot 35 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, prviot kriterium za ocenka

na prifatlivosta predviduva deka

predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva, spored op{to prifatenite principi na me|unarodnoto pravo i vo rok od {est meseci od datumot na koj e donesena kone~nata interna odluka. Koga zboruvame za pravni lekovi, toa ne né sveduva samo na sudskite pravni lekovi, tuku gi opfa}a site doma{ni proceduri {to se staveni na raspolagawe na apli- kantot. Neiscrpuvaweto na doma{nite pravni sredstva e predmet na slu~ajot Spenser protiv Velika Britanija 73 . Komisijata vo ovoj slu~aj se osvrna na gledi{teto izneseno vo slu~ajot Viner, deka nepokrenuvaweto postapka za kr{ewe na doverba ne pretstavuva neiscrpuvawe na pravnite sredstva vo mati~nata zemja. Vo takvi okolnosti Komisijata smeta deka `albite na `alitelite vrz osnova na ~len 8 od Konvencijata se neprifatlivi spored stariot ~len 27 stav 3 od istata zatoa {to `alitelite ne gi iscrpile pravnite sredstva pred mati~nite instancii vrz osnova na stariot ~len 26 od Konvencijata (nov ~len 35). Ako postojat doma{ni pravni lekovi koi se teoretski dostapni no postoi nerazumno odlo`uvawe od strana na nacionalnite vlasti, toga{ aplikantot ne bi trebalo da bide kaznet so toa {to bi mu se odbila tu`bata kako neprifatliva poradi neiskoristuvawe na pravnite srestva, staveni na raspo- lagawe od strana na dr`avata. Op{to prifatliv slu~aj, vo koj

aplikantot ne e obvrzan da prezeme akcija pred doma{nite sudovi,

e onoj vo koj obi~ajnoto pravo ne naveduva na zaklu~ok deka toj

sudot mo`e da rasprava po

slu~aj nema nikakvi {ansi za uspeh. Problemot se javuva toga{ koga doma{noto pravo ne ni dava jasen odgovor na ovaa pra{awe.

42

73 Vidi: Spenser v. United Kingdom case, Application 28851/95 and 28852/95, Odluka na Komisijata od 16 januari 1998 godina, 92-A Odluki i izve{tai na Evropskata komisija za pravata na ~ovekot 56-75 (mart 1998 godina).

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Taka, vo slu~ajot Campbell and Fell 74 , aplikantot uspeal da poka`e deka pravniot lek {to mu bil staven na raspolagawe ne bil dovolno o~igleden. No, vo nekoi drugi slu~ai koga pravoto ne e jasno, kako {to e slu~ajot Retimag 75 , od aplikantot se o~ekuva da prezeme akcija so koja }e ja razjasni pozicijata. Se nametnuva pra{aweto: koj go nosi tovarot na doka`uvaweto na ovoj uslov za prifatlivost na aplikacijata pred Komisijata? Dodeka vo minatoto ovoj uslov be{e doka`uvan samo od strana na aplikantot, deneska tovarot na doka`uvaweto e podelen. Najprvo, tu`enata dr`ava doka`uva deka vo nejziniot sistem mo`at da se najdat relativno efikasni i adekvatni pravni lekovi, dodeka ponatamu, aplikantot treba da doka`e deka tie pravni lekovi se ili iskoristeni ili pak ne se adekvatni i dovolni. Pove}eto dr`avi imaat nekakov tip na zakoni za za{tita na pravnite lekovi. Dr`avite koi se potpisni~ki na regional- nite i me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot se obvr- zani so odredbite na istite. Ponekoga{, nacionalnite zakoni direktno se povikuvaat na pravnite garancii predvideni vo ovie me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot. Pove}eto dr`avi sozdavaat svoi za{titni sistemi za pravata na ~ovekot, koi mo`e vo sebe da vklu~uvaat komisii za razgleduvawe na naodite za navodnata povreda na pravata na ~ovekot, kako i posebni sudski organi za presuduvawe po opredelenite slu~ai. Vidot na mehanizmi i proceduri variraat od dr`ava do dr`ava. Na primer, vo nekoi dr`avi postojat komisii, vo drugi ovaa pra{awe se re{ava preku ustavnite sudovi, vo treti postojat administrativni tela koi gi nabquduvaat povredite na pravata na ~ovekot i podnesuvaat `albi do regionalnite i me|unarodnite instanci. [to se odnesuva do pra{aweto na hendikep, doma{nite sudovi mo`e da pretstavuvaat promotor i za{titnik na pravata na licata so hendikep. Sekoe lice, kako i drugite, mo`e da podne- se `alba za navodna povreda na svoite prava i mo`e da bara nado- mest na {teta. Sudovite vo ramkite na svoite nadle`nosti mo`e da gi pottiknuva razli~nite interesni grupi da prezemaat akcii po odredeni pra{awa. Nacionalnite sistemi za pravata na ~ovekot se va`ni od dve pri~ini: tie se polesno pristapni za golem broj na licata so

74 Vidi: Campbell and Fell case, Series A, No. 80, para.61.

75 Vidi: Retimag case, Application 712/60, Yearbook 4 (1961), p. 384.

43

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

hendikep i interesnite grupi vo razli~nite dr`avi; i, koga za razgleduvawe na tu`ba za povreda na pravata na licata so hendi- kep e nadle`en povisok sud (na primer, Apelacionen sud ili Vrhoven sud) i re{enieto e vo polza na licata so hendikep, toa

sozdava pravilo koe mo`e da se koristi od strana na drugi lica so hendikep ~ii prava se povredeni na istiot na~in. Me|unarodnite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot mo`at da bidat koristeni vo nacionalnite mehanizmi za istite na pove}e razli~ni na~ini, vklu~uvaj}i:

- zasnovuvawe na `albata vrz odredbite na me|unarod- nite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot koi se inkorporirani vo nacionalniot praven sistem;

- koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot pri tolkuvaweto na odredbite od doma{noto pravo, zatoa {to sudiite vo mnogu dr`avi se vodeni od me|unarodnoto pravo pri nivnata interpretacija za specifi~nite pravni odredbi;

- potsetuvawe na dr`avata deka so ratifikacijata na me|unarodnite dogovori nacionalnite organi se obvrzani da go tolkuvaat doma{noto pravo na toj na~in {to bi bila izbegnata kakva bilo kolizija so obvr- skite na dr`avata spored me|unarodnoto pravo; i

- koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ove- kot kako minimalen standard za za{tita koj {to nacionalniot zakon treba da go postigne. Onie {to se zalagaat za pravni reformi mo`e da se zalagaat za doveduvawe na doma{noto pravo vo ista linija so me|u- narodnite standardi za za{tita na pravata na licata so hendikep.

Pravata i mehanizmite na dr`avite mo`e da bidat kori- steni vo podobruvawe na za{titata na pravata na licata so hendi- kep ispituvaj}i:

- koi odredbi na ustavot i zakonite gi za{tituvaat pra- vata na licata so hendikep i koi odredbi i legislativa se va`ni za pravata na licata so hendikep;

- dali postojat posebni ustavni i zakonski odredbi za pravoto na zabranata od diskriminacija i/ili pravoto na ednakvost;

- koi me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot se ratifikuvani od strana na dr`avata i koga istata e vlezena vo sila vo odnosnata dr`ava;

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

- dali me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot avtomatski stanuvaat del od nacionalniot praven sis- tem ili potrebna e dopolnitelna ratifikacija na istite;

- koi direktni mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot postojat: ustavni sudovi, kancelarii za gra|an- ski prava, komisii za pravata na ~ovekot, ombudsman, i dali nekoj od ovie organi e fokusirana na pravata na licata so hendikep; i,

- dali se pokrenati slu~ai vo nacionalnite sudovi zasno- vani na povredata na me|unarodnoto pravo za prava na ~ovekot? Vo opredeleni dr`avi kako {to e ^ile, eden broj na sudski presedani poka`uvaat deka ~ileanskite sudovi imaat tendencija da gi zasnovaat svoite presudi na me|unarodnoto pravo. Postojat i va`ni slu~ai kade avtomatskata inkorporacija na obi~ajnoto me- |unarodno pravo e prifatena i primeneta od strana na sudovite. Vo Germanija, me|unarodnoto pravo ~ij izvor ne se me|una- rodnite dogovori e vovedeno vo nacionalniot praven sistem via ~lenot 25 od Ustavot na Federalna Republika Germanija, vo koj e vklu~ena slednava klauzula: op{tite pravila na me|unarodnoto pravo se integralen del na federalniot praven sistem. Tie imaat prioritet pred nacionalnite zakoni i direktno sozdavaat prava i obvrski za gra|anite na teritorijata na Federalna Republika Germanija. Zna~i, ne e potrebna dopolnitelna ratifikaciona procedura. Od druga strana, vo Japonija potrebna e ratifikacija na me|unarodnite pravni instrumenti, no vo nejzinata legislativa e navedeno deka me|unarodnite dogovori imaat prednost pred nacionalnite zakoni. Iako Japonija nema ratifikuvano golem broj od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot, sepak potrebno e da se napomene deka vo izminatite 15 godini japon- skiot Zakonodaven dom gi ratifikuval najva`nite me|unarodni instrumenti i go harmoniziral svoeto zakonodavstvo so odred- bite na istite. Me|utoa, i nacionalnite sistemi za za{tita na pravata na ~ovekot imaat nekolku zna~ajni ograni~uvawa, kako {to se:

- zavisnosta od politi~koto opkru`uvawe, zatoa {to vo dr`ava vo koja dr`avniot aparat gi povreduva pravata na svoite gra|ani ne mo`e da egzistira nitu efikasen naionalen mehanizam za za{tita na istite;

45

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

- vo dr`ava vo koja postojat diskriminira~ki zakoni nacionalnite mehanizmi ne nudat na~in za za{tita na pravata na ~ovekot od povredite; i,

- vo dr`ava vo koja sudovite i drugite dr`avni organi ne funkcioniraat, se korumpirani i dr`avnite slu`be- nici ne se zainteresirani za pravata na ~ovekot ne mo`e da se popravi situacijata so povredite na pravata na ~ovekot na nacionalno nivo.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Poglavje III

Obvrski i odgovornosti na dr`avite

1. Odgovornosti na dr`avite

Me|unarodniot sud za pravdata, vo slu~ajot Barcelona Traction, ja potencira{e idejata deka osnovnite prava na ~ovekot sozdavaat erga omnes obvrski. Po donesuvaweto na presudata za ovoj slu~aj, se zabele`a zgolemeno prifa}awe vo sporedbenoto me|unarodno pravo na principot za legitimen interes i pravo na dr`avite za protest protiv zagrozuvaweto na pravata na ~ovekot bez razlika kade ovie zagrozuvawa nastanale. Mo`e da se ka`e deka kr{eweto na pravata na ~ovekot, osudeno od strana na Sovetot za bezbednost na OON, pretstavuva me|unarodno kri- vi~no delo. Nekoi me|unarodni krivi~ni pravni dokumenti izri~no naveduvaat {to podrazbiraat pod kr{ewe na pravata na ~ovekot, vklu~uvaj}i genocid, ma~ewe, zemawe zalo`nici, aparthejd, voeni zlostorstva, is~eznuvawe na lica, ropstvo i nekoi formi na terorizam. ^esto, postoi ~ovekova dimenzija vo me|unarodnite krivi~ni dela. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot, vo slu~ajot A i B v. Holandija 76 , smeta{e deka Holandija e odgovorna poradi nedostatok na pravni sredstva za efektivna za{tita na g-ca B, odnosno dvete odredbi od Krivi~niot zakonik na Holandija relevantni za ovoj slu~aj- ~lenot 248 ter i 239 (2) ne í obezbedile prakti~na i efektivna za{tita poradi pravna praznina. Pokraj sozdavaweto na forum za adresirawe na pra{awata za kr{eweto na pravata na ~ovekot, dr`avite treba da igraat aktivna uloga vo za{titata od nastanuvaweto na navedenite kr{ewa, kako i voveduvawe na za{titni merki za licata so hendikep. Implementiraweto na zakonodavstvoto zavisi vo golema mera od politi~kata volja na dr`avite da se pridr`uvaat kon

76 Vidi podetalno podolu: Del III (Poglavje VI- Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot).

47

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

me|unarodnite standardi. Efektivnata implementacija na ovie me|unarodni normi i standardi vo golema mera zavisi od mre`ata na vladina, nevladina i me|unarodna poddr{ka. Postojat nekolku merki koi mo`at da pomognat vo podo- bruvaweto na statusot na licata so hendikep, i toa:

- sobirawe na statisti~ki podatoci;

- zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto;

- kreirawe na politikata i planirawe; i,

- obuka na personalot na site nivoa.

Vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, od zna~itelna pomo{ se i rabotata na Ombudsmanot, nacionalnite

koordinacioni komisii, nevladinite organizacii, i Specija- lnite izvestuva~i.

1.1. Sobirawe na statisti~ki podatoci

Sobiraweto na informacii i podatoci za licata so hendikep e neophodno za razbiraweto na situacijata vo koja{to se nao|aat licata so hendikep vo sekoja dr`ava. Analizata na ovie informacii }e im ovozmo`i na kreatorite na politikata i na zakonodavniot dom da dobijat vistinska slika za statusot na licata so hendikep koja bi im pomognala vo formulacijata na efektivna politika koja }e go adresira ovaa pra{awe. Vo praviloto 13 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities), se naveduva deka dr`avite ja imaat krajnata odgovornost za pribirawe i {irewe na informaciite za `ivotniot standard na licata so hendikep. Ovie informacii potrebno e da se sobiraat periodi~no, kako del od oficijalniot statisti~ki sistem na dr`avite. Sobranite podatoci mo`at da se vklu~at vo materi- jalite za nacionalniot popis, ovozmo`uvaj}i korelacija so poda- tocite za prihodot, stepenot na obrazovanie i drugi relevantni kriteriumi 77 . Ovie informacii, isto taka, mo`at da bidat pri- sobrani i preku anketi na doma}instvata, prezemeni vo sorabotka so univerzitetite, istra`uva~kite instituti i organizaciite na licata so hendikep.

48

77 Interesno e da se napomene deka na 8 januari 2001 godina koga se donesuva{e Zakonot za popis na naselenieto i doma}instvata vo Republika Makedonija, Polio plus- Organizacija na licata so hendikep, predlo`i kako 16 to~ka na popisniot pra{alnik da se vklu~i podatokot za zdravstvenata sostojba.

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Oddelot za statistika na Sekretarijatot na OON (The Statistics Division of the United Nations Secretariat), raboti na izrabotka na realisti~en i prakti~en sistem za pribirawe na podatocite vo dr`avite i vo podgotvuvaweto na tehni~ki prira~nici i dokumenti za sobiraweto na istite. Komisijata za statistika na OON odlu~i da go vklu~i hendikepot kako osnov vo Principite i preporakite za popisite na naselenieto i doma-

}instvata (Principles and Recommendations for Population and Housing Censuses). Me|utoa, Generalniot sekretar, vo svojot izve{taj od 2000 godina pod naslov Prgramata za popis na svetskoto naselenie i doma}instvata(World Population and Housing Census Programme), naveduva deka podobro e izveduvawe na specijali- zirana anketa za licata so hendikep. Ponatamu, za dr`avite od golema korist bi bilo sozdavaweto na baza na podatoci za hendikepot, vo koja bi bile vklu~eni informaciite za pridru`nite slu`bi i programi, kako

i statistiki za razli~nite grupi na lica so hendikep. Statis-

ti~kata baza na podatoci za hendikepot na OON pretstavuva ramka koja{to dr`avite mo`e da ja koristat vo sozdavaweto na svoi nacionalni statisti~ki bazi na podatoci. Statisti~kata baza na podatoci za hendikepot na OON e osnovniot izvor na informacii, koga stanuva zbor za sledeweto na razvojot na statu- sot na licata so hendikep, ostvaren na me|unarodno nivo.

1.2. Zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto

Vo praviloto 1 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep se naveduva deka dr`avite treba da prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava, potrebi, nivnite potencijali i nivniot pridones. Dr`avite, isto taka, treba da distribuiraat informacii za dostapnite pridru`ni slu`bi i programi, koi }e bidat korisni i za licata so hendikep i za op{tata javnost. Ovie informacii treba da bidat dostapni vo forma koja bi bila razbirliva za licata so komunikacioni ograni~uvawa. Potrebno e dr`avite da iniciraat informativna kampawa

i programi za obrazovanie na javnosta za pra{awata na hendi-

kepot, stavaj}i akcent na porakata deka licata so hendikep imaat isti prava i obvrski kako i drugite lica. Zna~ajna komponenta vo zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kam-

49

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

pawata za obrazovanieto na decata, kako na~in za gradewe na pozitiven stav na idnite generacii kon licata so hendikep. Ponatamu, spored praviloto 1, dr`avite se odgovorni za podignuvawe na svesta na licata so hendikep za svoite prava i potencijali, koi bi dovele do iskoristuvawe na mo`nostite dos- tapni za niv. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (World Programme of Action Concerning Disabled Persons) vo para- grafot 154 predviduva deka na licata so hendikep i na nivnite organizacii treba da im se dozvoli ednakov pristap, resursi i adekvatna obuka vo vrska so javnite informacii, so cel tie da mo`at slobodno da go prezentiraat svoeto gledi{te i iskustvo pred op{tata javnost preku mediumite.

1.3. Kreirawe na politika i planirawe

Kreatorite na politikata i zakonodavniot dom polesno gi izrabotuvaat nacionalnite politiki od interes za licata so hendikep koga gi imaat site informacii za statusot na istite. Obezbeduvaweto na vklu~enost na licata so hendikep vo plani- raweto i kreiraweto na site relevantni politiki e predvideno so praviloto 14 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Iako dr`avite planiraat politiki za licata so hendikep na nacionalno nivo, sepak, treba da bidat poddr`uvani i akcii na regionalno i lokalno nivo. Potrebite na licata so hendikep, isto taka, treba da bidat vklu~eni vo op{tiot plan za razvoj, a ne da se tretiraat odvoeno. Nacionalnite dolgoro~ni programi za postignuvawe na celite na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, potrebno e da bidat integralen del od op{tata politika za socijalno-ekonomski razvoj na dr`avata. Dopolnitelno, ohrab- ruvaweto na lokalnite zaednici za sozdavawe na programi i merki za licata so hendikep treba da bide pottiknato od strana na dr`avata. Potrebno e vklu~uvawe na organizaciite na licata so hendikep vo site odlu~uvawa za planovite i programite {to se odnesuvaat na ovie lica ili {to vlijaat na nivniot ekonomski i socijalen status. Spored praviloto 18 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep,

za priznavawe na pravoto na organiza-

ciite na licata so hendikep da gi pretstavuvaat ovie lica na

dr`avite se odgovorni

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Dr`avite- ~lenki potrebno e da ja priznaat sovetodavnata uloga na ovie organiza- cii i da ostvaruvaat direkten kontakt so niv. Na ovoj na~in, organizaciite mo`at da vlijaat vrz vladinite politiki i re{e- nijata vo sferite na nivniot interes. Na Konsultativniot sostanok na eksperti za pravo i politikite za hendikepot (Consultative Expert Meeting on Law and

Disability Policies), odr`an vo Berkli (SAD) od 8-12 dekemvri 1998 godina, elaborirani se celite koi bi im pomognale na zainteresi- ranite dr`avi podobro da gi planiraat, dizajniraat i implemen- tiraat akciite {to se odnesuvaat na licata so hendikep, vo najmalku tri klu~ni oblasti, i toa:

- podobruvawe na formulacijata na legislativnata ramka, koja bi promovirala koristewe na relevantni me|unarodni normi i standardi {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep;

- zgolemuvawe na svesta i razbiraweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep, koja bi vlijaela na re{enijata od strana na kreatorite na politikite i programite, za vklu~uvawe na me|unarodnite normi i standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep vo zakonodavnite tekstovi i praktikata na dr`avata; i,

- jaknewe na gra|anskoto op{testvo za da mo`e aktivno da u~estvuva vo razgovorite za pravnite i politi~kite pra{awa {to se odnesuvaat na licata so hendikep.

1.4. Obuka na personal

Obezbeduvaweto na soodvetna obuka na site nivoa na personalot, koj se zanimava so planirawe i sozdavawe na prog- rami i uslugi koi se odnesuvaat na licata so hendikep predvideno e vo praviloto 19 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Potrebno e dr`avite da se osiguraat deka site organi koi {to im ovozmo`uvaat davawe na uslugi vo sferata na hendikepot, imaat personal koj{to e soodvetno obu~en. Ponatamu, vo izrabotuvaweto na programi za obuka, potrebno e dr`avite da vr{at permanentni konsultacii so organizaciite na licata so hendikep i dokolku e toa ostvarlivo, kako obu~uva~i ili sovetnici, potrebno e da u~estvuvaat lica so hendikep.

51

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Obukata na volonterite koi rabotat za dobroto na zaed-

nicata (community workers) vklu~uva razvoj na soodvetni vrednosti

i kompetencii. Dr`avata treba da osigura, ovie lica dopol-

nitelno, pokraj specijaliziranite znaewa i ve{tini, da dobivaat

i seopfatni informacii za socijalnite, prehranbenite, zdrav-

stvenite, obrazovnite i profesionalnite potrebi na licata so hendikep. Volonterite mo`e da se pogri`at za zadovoluvawe na potrebite na licata so hendikep, ako se obu~eni adekvatno, ova mo`e da bide pozitivno vo nadminuvaweto na nedostatokot na personal vo site slu`bi koi rabota so licata so hendikep. Dr`avite treba da go pro{irat i znaeweto i odgovornostite na licata koi rabotat vo sli~ni sferi na interes i koi davaat drugi uslugi, kako {to se nastavnicite, socijalnite rabotnici, admini- stratorite i liderite na zaednicite.

2. Organi koi pomagaat vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep

Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e zada~a na usta- novite na javnata administracija i sudovite. Legislativata koja te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna oblast, kako na primer pravata na ~ovekot ili zakonite protiv diskriminacijata, obi~no formira nekakov vid na specijalni tela za sproveduvawe. Toa mo`e da bide ombudsmanot, nacional- nite komisii, nevladini organizacii, specijalni izvestuva~i i nacionalni soveti ili agencii. Me|u zakonite za hendikep, raz- gledani pogore, samo gra|anskite ili socijalnite zakoni sodr`at nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monitoring na zakonite.

2.1. Ombudsman

[vedskata ideja za visok funkcioner ovlasten da gi ispituva poplakite za navodnite administrativni povredi i kr{ewe na pravata na ~ovekot, be{e prifatena vo mnogu delovi od svetot. Preku neformalnoto istra`uvawe, ombudsmanot mo`e mnogu pobrzo od sudot da gi ispita i utvrdi navodite na `albata. Izve{taite na ombudsmanot, koi se publikuvaat, se isklu~itelno va`ni za dr`avata i vladite se ~uvstvuvaat obvrzani da posta- puvaat po niv. Ombudsmanot mo`e da vr{i razli~ni vidovi na administrativni istragi koi sudovite nerado bi gi prezemale. Od

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

tie pri~ini, ulogata na ombudsmanot 78 e klu~na vo razgleduvaweto na pretstavkite podneseni od strana na licata so hendikep.

2.2. Nacionalni koordinacioni komisii

Hendikepot e pove}edimenzionalno pra{awe koe e od interes na razli~ni akteri vo op{testvoto i poradi toa potrebna e koordinacija i sorabotka pome|u site niv. Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep i praviloto 17 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, stavaat akcent na potrebata i odgovornista na dr`avite za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite kooridnacioni komisii ili sli~ni tela, so cel da stanat centralno mesto za diskusija na problemite na licata so hendikep. Na me|unarodniot sostanok za ulogata i funkciite na nacionalnite kooridnacioni komisii za hendikep vo zemjite vo razvoj (The International Meeting on the Roles and Functions of National Co-ordinating Committees on Disability in Developing Countries), odr`an vo Peking od 5-11 noemvri 1990 godina, usvoen e Vodi~ot za formirawe i razvoj na nacionalnite kooridnacioni komisii za hendikep ili sli~ni tela (Guidelines for the Establishment and Development of National Co-ordinating Committees on Disability or Similar Bodies), koj detalno gi elaborira ulogata i funkciite na nacionalnite kooridnacioni komisii. Celite na ovoj Vodi~ se odnesuvaat na razvojot na nacionalni politiki i zakonodavstva za pra{awata na hendikepot i vo pottiknuvaweto efektivni merki za prevencija od hendikep, rehabilitacija i aktivno i celosno u~estvo na licata so hendikep vo socijalniot `ivot i razvojot. Ovie komisii imaat zna~ajna uloga vo monitoringot na gorena- vedenite nacionalni politiki, zakonodavstvata i merkite. Nacionalnite kooridnacioni komisii i sli~ni tela potrebno e da funkcioniraat na baza na postojanost i da bidat pravno zasnovani, proprateni so soodvetnata administrativna regulacija. Funkciite na komisiite se da gi razgleduvaat, koordi- niraat i sovetuvaat site slu`bi i nevladini organizacii koi rabotat za dobroto na licata so hendikep, za predvidenite aktiv- nosti. Za pra{awata {to se odnesuvaat na blagosostojbata na licata so hendikep, ovie komisii postapuvaat vo svojstvo na profesionalni sovetodavci vo odnos na vladite i kreatorite na

78 Vidi podetalno za Ombudsmanot na EU: http://www.euro-ombudsman.eu.int

53

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

politikite vo dr`avite. Od tie pri~ini, nacionalnite koordina- cioni komisii potrebno e da bidat samostojni i da imaat resursi so koi bi gi ostvaruvale svoite odgovornosti i zada~i. Ponatamu, ovie komisii treba da se sostojat od pretstav- nici od razli~nite sferi na op{testvenoto `iveewe, odnosno vladini pretstavnici od ministerstvata odgovorni za pra{awata na socijalnata i zdravstvenata za{tita, vrabotuvaweto, tran- sportot, domuvaweto, obrazovanieto i kulturata, pretstavnici od nevladinite organizacii i, posebno, pretstavnici od organiza- ciite na licata so hendikep koi treba da imaat zna~itelno vlijanie vo ovie komisii so cel da se osigura soodvetnoto adresi- rawe na pra{awata od niven interes 79 . Avstraliskiot zakon protiv diskriminacijata na licata so hendikep predviduva formirawe na nacionalni komisii (del 67 i 113). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot se sproveduva preku Nacionalnata komisijata i Nacionalniot tribunal (del 26 i 48). Vo Izrael sproveduvaweto na Zakonot za ednakvi prava na licata so hendikep se vr{i preku razli~ni ministerstva i Nacionalnata komisija (del 20-25). Vo Velika Britanija Komi- sijata za pravata na licata so hendikep 80 e ~uvarot na Zakonot protiv diskriminacija na licata so hendikep.

2.3. Nevladini organizacii

Edna od najzna~ajnite ulogi na nevladinite organizacii e monitoriraweto na za{titata na pravata na ~ovekot kako vo svojata, taka i vo drugite dr`avi i zalagaweto i podr`uvaweto na za{titata na istite kaj nacionalnite i me|unarodnite institu- cii. Ulogata na nevladinite organizacii e esencijalna za efek- tivnata za{tita na pravata na ~ovekot na nacionalno i na me|unarodno nivo, zatoa {to tokmu tie ja podignuvaat svesta vo op{testvoto za pravata na ~ovekot, od edna strana i mo`at da se sprotistavat na kr{eweto na istite od strana na dr`avite, od druga strana.

54

79 Vo Republika Makedonija vo 2000 godina e formirano vladino (nacionalno) koordinativno telo za implementirawe na Standardnite pravila na OON, so koe pretsedava lice so vizuelen hendikep.

80 Komisijata za pravata na licata so hendikep e osnovana spored Zakonot za komisija za pravata na licata so hendikep od 1999 godina. Ova novo telo go zameni Nacionalniot sovet za hendikep koj be{e osnovan spored Zakonot protiv diskriminacija na licata so hendikep (DDA), no se poka`a monogu poslabo. S.Minti, Introducing UK Disability Rights Commission, vidi: www.disabilityworld.org/June-

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

Zalagaweto i poddr`uvaweto, vo najop{ta smisla, opfa}a:

-

identifikacija na pra{aweto ili problemot kade {to akcijata prezemena od strana na gra|anite odigrala uloga vo negovoto re{avawe;

-

ispituvawe na prirodata na problemot; definirawe na pozicijata i posakuvaniot rezultat (odnosno, artikuli- rawe na posakuvanite prava i ponuduvawe na politika ili zakonski predlozi);

-

planirawe na strategijata (celite i merkite {to e potrebno da se prezemat);

-

sozdavawe na sojuznici za ostvaruvawe na svoite celi; i,

-

edukacija na po{irokata javnost i lobirawe za ostvaruvawe na potrebnite promeni.

Na

Globalniot

sostanok

na

eksperti

(Global

Meeting

of

Experts), odr`an vo Stokholm vo 1987 godina, u~esnicite se slo- `ija za va`nosta na pottiknuvawata na nevladinite organizacii, koi ~esto pretstavuvaat inicijalna to~ka za razvojot i istovre- meno mo`at efektivno da vlijaat na opredelenite vladini re{enija vo razli~nite sferi na op{testvenoto `iveewe. Nevla- dinite organizacii ne se ograni~eni samo na za{titata na pravata na ~ovekot, naprotiv, tie prezemaat i drugi aktivnosti, kako {to e promocijata na podednakvite mo`nosti preku profe- sionalnata obuka. Biroto za Evropa i Evroazija na Agencijata za me|una- roden razvoj na SAD (United States Agency for International Development- USAID) vo juni ovaa godina go publikuva{e svojot Indeks za odr`livost na nevladinite organizacii za 2003 godina (The 2003 NGO Sustainability Index) 81 , akcentiraj}i ja na dva mesta kampawata na Polio plus (nevladina organizacija za pravta na licata so hendikep vo Republika Makedonija) za zgolemuvawe na jvnata svest vo op{testvoto, iako ovaa organizacija nikoga{ nema sorabotuvano na proekt na USAID. Nabquduvaweto na akciite prezemeni od strana na dr`avite i prifa}aweto na obvrskite od ratifikuvanite me|u- narodni instrumenti, kako i implementacijata na me|unarodnite

81 Vidi podetalno: United States Agency for International Development, Bureau for Europe and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June 2004, dostapno na internet na: http://www.usaid.gov/

55

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

standardi za pravata na ~ovekot, od strana na nevladinite organi- zacii, e eden od najva`nite mehanizmi vo za{titata na pravata na ~ovekot. Ova se izvr{uva na sledniov na~in:

a)

prepra}awe na nezavisni informacii do ~lenovite na organite na me|unarodnite organizacii, zatoa {to izve{taite za dr`avite ne mo`at da se pregleduvaat bez povikuvawe i na drugi izvori na informacii;

b)

promoviraj}i znaewe i razbirawe na procesot na izvestuvawe, odnosno podnesuvawe na izve{tai. Nevla- dinite organizacii igraat najva`na uloga vo pottiknu- vaweto na individui i grupi vo podnesuvaweto na informacii za kr{eweto na nivnite prava od strana na dr`avite, i prepra}awe na istite do ~lenovite na orga- nite na me|unarodnite organizacii; i,

v)

nevladinite organizacii se, isto taka, va`ni i za

efektivnosta na procesot na izvestuvawe, zatoa {to bez nivnoto lobirawe i kampawite za informirawe na javnosta, postoi opasnost preporakite na organite na me|unarodnite organizacii ili da ne se implemen- tiraat ili da se implemenitiraat na pogre{en na~in. Nevladinite organizacii mo`e da u~estvuvaat vo razli~nite fazi na procesot na izvestuvawe: pred podnesuvaweto na izve{tajot; za vreme na razgleduvaweto od strana na organite na me|unarodnite organizacii na podneseniot izve{taj; i, vo procesot na implementiraweto na preporakite. Golem broj dr`avi im go doveruvat monitoringot na zakonite na pretstavinicite na organizaciite na lica so hendikep. Na primer, Zakonot na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep predviduva formirawe Federacija na licata so hendikep od Kina, koja ja ima odgovornosta da gi pretstavuva i {titi pravata i interesite na licata so hendikep vo Kina (~len 8).

2.4. Specijalni izvestuva~i

Kancelarijata na Specijalniot izvestuva~ za hendikepot (Special Rapporteur on Disability) vo ramkite na Komisijata za soci- jalen razvoj na OON be{e formirana vo 1994 godina, vo sogla- snost so Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne

Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep

efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 predvi- duva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo ramkite na Komisijata za socijalen razvoj. Rabotata na Specijalniot izvestuva~ se sostoi vo nadgle- duvawe na implementacijata na Standardnite pravila preku direktnata komunikacija so dr`avite i nevladinite organizacii i, voop{to, vo podobruvawe na statusot na licata so hendikep. Specijalniot izvestuva~ raboti zaedno so panel na eksperti za pra{awata na hendikepot. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na Sekretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6). Prviot Specijalen izvestuva~, Bengt Lindqvist ([vedska), be{e naimenuvan vo 1994 godina i negoviot mandat be{e dvapati obnoven, vo 1997 i 2000 godina, so rezolucii na Ekonomsko-soci- jalniot sovet. Vo periodot 2003-2005 godina, Generalniot sekre- tar na OON ja naimenuva Ms. Hessa Al-Thani (Katar) za Specijalen izvestuva~ za hendikep.

2.5. Nacionalni soveti ili agencii

Ungarskiot zakon protiv diskriminacijata predviduva formirawe na Nacionalen sovet za pra{awata na hendikepot, vo koj organizaciite na lica so hendikep treba da bidat zastapeni (del 24). Indiskiot zakon predviduva formirawe na mehanizam za multisektorsko planirawe i monitoring. Postoi Centralen koordinativen komitet so glaven na~alnik za licata so hendikep i nekolku dr`avni koordinativni komiteti, koi se odgovorni za pra{awata na hendikepot na dr`avno nivo 82 . Zakonot propi{uva deka odreden broj mesta vo sekoj od ovie komiteti treba da bide popolnet od lica so hendikep (del 3, 9, i 13). Nigeriskiot Zakon protiv diskriminacijata predviduva formirawe na Nacionalna komisija za lica so hendikep, ~ij pretsedatel treba da bide lice so hendikep i vo koj site pogolemi grupi na lica so hendikep treba da bidat zastapeni (del 14). Sli~no na ova, Zakonot za lica so hendikep na Gana predviduva formirawe na Nacionalen sovet na lica so hendikep, vo koj {est

82 Dvi`eweto protiv hendikep vo Indija e vidno razo~arano od bavnata implementacija na ovie odredbi. A.Mohit, Govenance & Legislation: Initiatives of the Government of India to Advance Asia & Pacific Decade of disabled Persons, dostapno na web stranicata na Internet: www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm

57

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

mesta se rezervirani za pretstavnicite na organizaciite na lica so hendikep. Zakonot na Zimbabve predviduva formirawe Odbor za hendikep, vo koj polovina od mestata moraat da bidat popolneti od pretstavnici na organizaciite na licata so hendikep (del 4, 5 i 7). Istoto va`i i za Agencijata za lica so hendikep vo Zambija, koja e telo za sproveduvawe na Zakonot protiv diskriminacijata na Zambija (del 6 i 25). Funkciite na ovie monitoring tela se raznovrsni i vari- raat pome|u sovetodavni i sobirawe informacii za vladite, preku podigawe na javnata svest do istragi i podnesuvawe `albi. Odborot za hendikep na Zimbabve i Agencijata za lica so hendikep na Zambija imaat ovlastuvawe da izdadat naredba za re- guliraweso koja }e pobaraat konkretna akcija od sopstvenicite ~ii objekti ili uslugi se nepristapni za licata so hendikep.

Sistemi na za{tita

Sistemi na za{tita Najtivkite zborovi nosat bura. Mislite {to doa|aat so ne~uen ~ekor go upravuvaat svetot.
Sistemi na za{tita Najtivkite zborovi nosat bura. Mislite {to doa|aat so ne~uen ~ekor go upravuvaat svetot.

Najtivkite zborovi nosat bura. Mislite {to doa|aat so ne~uen ~ekor go upravuvaat svetot.

- Ni~e

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Sistemi na za{tita

DEL VTORI

SISTEMI NA ZA[TITA

Voved

Ovoj del ovozmo`uva seopfatna analiza na me|unarodnite normi i standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep, prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata na obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni sistemi kako na Evropa, taka i na Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na Bliskiot Istok. Ovoj del, isto taka, izlo`uva odredeni prakti~ni informacii koi bi gi pribli`ile zalo`bite na me|unarodnata, nacionalnata i lokalnata zaednica kon celite na me|unarodnite standardi za pravata na ~ovekot {to se odnesuvaat na licata so hendikep, identifikacijata na pre~kite vo implementacijata na ovie prava i vo razvojot na agenda za zajaknuvawena polo`bata na licata so hendikep. Delot dva e podelen na tri poglavja. Poglavjeto IV, se odnesuva na univerzalniot sistem na za{tita na pravata na ~ovekot vo ramkite na OON so poseben osvrt na specifi~nite me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep. Poglavjeto V, e posveteno na regionalnite sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot. Najprvo se obrabotuva evropskiot regionalen sistem, kako vo ramkite na Sovetot na Evropa, taka i vo ramkite na Evropskata unija. Ovoj del e od zna~itelen interes za nas, od pri~ini {to Republika Makedonija e ~lenka na Sovetot na

61

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Evropa od edna strana i, ad momentum, zapo~nat e procesot na aplikacija za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija od druga strana. Ponatamu, obraboteni se sistemite za za{tita na pravata na ~ovekot vo Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na Bliskiot Istok, so cel da se dobie komparativna slika na mehanizmite za za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot.

Sistemi na za{tita

Poglavje IV

Univerzalen sistem na za{tita na pravata na ~ovekot - OON

Organizacijata na obedinetite nacii, od samoto osnovawe be{e zainteresirana za statusot i pravata na licata so hendikep i sekoga{ prifa}a{e deka diskriminacijata vr{ena vrz licata so hendikep direktno vlijae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na celata zaednica. OON ja zasnova promocijata na pravata na licata so hendikep vrz svoite osnova~ki principi, koi se odnesu- vaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki su{test- va. Pokraj op{tite me|unarodni normi, doneseni se i specifi~ni normi za pravata na licata so hendikep, od koi najva`no e donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nos- tite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Iako Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktiv- nosti i ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dr`avite, OON i drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organi- zacii, sepak donesuvaweto na Konvencija za pravata na licata so hendikep vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi razre{ila site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot.

1.

Op{ti me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep

Povelbata na Obedinetite nacii (Charter of the United Nations), gi zadol`uva dr`avite- ~lenki da gi po~ituvaat pravata na ~ovekot bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz rasa, pol, jazik ili vera i so toa go formira nukleusot za za{tita na prava- ta na licata so hendikep. Odredeni ~lenovi od Povelbata ja so~inuvaat osnovata od koja {to po~nuvaat da se gradat pravata na licata so hendikep. Ovie ~lenovi se:

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

^len 1 (3) predviduva deka celite na OON se “… da ostva- ruvaat me|unarodna sorabotka pri re{avaweto na me|unarodnite problemi od ekonomski, socijalen, kulturen ili humanitaren karakter, kako i pottiknuvawe i razvivawe na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site, bez ogled na rasa, pol, jazik ili vera.^len 13 (1) (b) propi{uva deka Generalnoto sobranie gi pottiknuva prou~uvawata i dava preporaki so cel “… da se una- preduva me|unarodnata sorabotka na stopansko, op{testveno, kulturno, vospitno i zdravstveno pole, kako i da pomaga da se dojde do ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site bez ogled na rasa, pol jazik ili vera.Vo ~len 55 se odreduvaat oblastite od poseben interes za postignuvawe na celite na OON. Vo taa smisla, OON }e promo- vira (a) povisok `ivoten standard, potpolna vrabotenost i uslovi za ekonomski i op{testven napredok i razvoj. Ponatamu, Obedinetite nacii }e se zalagaat za (v) univerzalno po~ituvawe i uva`uvawe na pravata na ~ovekot, kako i na osnovnite slobodi za site, bez diskriminacija vo odnos na rasa, pol, jazik ili vera. Vo politi~kata atmosfera koja í prethodi na Studenata vojna, koja vo toj period dobila porigidna forma, Generalnoto sobranie na sesijata vo 1948 godina, po dolgotrajna diskusija i amandmanski proces 83 , ja usvoilo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (Universal Declaration of Human Rights), na 10 dekemvri 1948 godina so 48 glasovi za, nitu eden protiv i 8 vozdr- `ani 84 . Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e prviot seopfaten me|unaroden dokument za pravata na ~ovekot, funda- ment na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i artikula- cija na filozofijata za nivna me|unarodna za{tita. Slednive ~lenovi od Deklaracijata ja vospostavile fundamentalnata

64

83 Tretiot komitet na Generalnoto sobranie (zadol`en za socijalnite i za humanitarnite pra{awa) posvetil 81 sostanok za da gi razgleda 168-te podneseni amandmani i soodvetno revidiraniot tekst go dostavil za usvojuvawe. 58 dr`avi- ~lenki glasale 1400 pati za sekoj zbor ili klauzula vo tekstot na Deklaracijata. Mnogubrojnite raspravi ja reflektirale tradicionalnata podelba me|u dr`avite vo odnos na pravata na ~ovekot. Islamskite dr`avi, na primer, bile protiv pravata povrzani so polovata ednakvost (ednakvoto pravo na brak za ma`ot i `enata) i pravoto za promena na verskata pripadnost. Zapadnite dr`avi bile protiv vklu~uvaweto na ekonomskite i socijalnite prava. Vidi podetalno:

A.H. Robertson, Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998. 84 Vozdr`ani bile Sovetskiot sojuz zaedno so ~etiri isto~noevropski dr`avi i sovetskite republiki so pravo na glas, Ju`na Afrika i Saudiska Arabija. Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.120.

Sistemi na za{tita

normativna baza na standardite i celite za idnoto dejstvuvawe vrz koi po~nale da se razvivaat me|unarodnite normi i standardi koi se odnesuvaat i na pravata na licata so hendikep:

^lenovite 1 i 2 gi utvrduvaat osnovnite principi vrz koi se temeli Deklaracijata za pravata na ~ovekot. ^lenot 1 ja pro- klamira filozofijata na Deklaracijata, predviduvaj}i deka:

site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dosto-

instvo i prava

nite pretpostavki za ostvaruvawe na. Toa zna~i deka pravoto na sloboda i ednakvost e vrodeno i neotu|ivo pravo na sekoe ~ove~ko su{testvo. Principot na sloboda treba da se tolkuva vo individu- alisti~ka smisla, vo soglasnost so zapadnata liberalna misla 85 .

Inkorporiraweto na principot na sloboda i na principot na ednakvost vo Deklaracijata vo univerzalen kontekst pretstavuva istoriski nastan bez presedan vo razvojot na civilizacijata. Principot na ednakvost e dopolnitelno elaboriran vo

~lenot 2, vo koj se naveduva deka site prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na nivnite

razliki, kako {to se: rasa, boja, pol, jazik, religija,

status. Ova e prvata antidiskriminatorska klauzula vo me|una- rodnoto pravo za pravata na ~ovekot 86 .

^lenovite od 3 do 6 zaedni~ki proklamiraat deka sekoj

bez nikakvi ograni-

~uvawa. Pravata koi se odnesuvaat na integritetot na li~nosta (na `ivot, sloboda i sigurnost, kako i pravata izvedeni od niv:

sloboda od tortura, sloboda od ropstvo, sloboda od arbitrerno apsewe ili zatvorawe) se, po definicija, apsolutni prava i tie ne mo`at da se derogiraat, za razlika od drugi prava koi mo`at da bidat ograni~eni vo soglasnost so moralnite vrednosti, javniot red i op{tata blagosostojba vo demokratskoto op{testvo.

ima pravo na `ivot, sloboda, sigurnost

ili drug

Principite na sloboda i ednakvost se osnov-

.

,

85 Vo ovoj kontekst mo`at da se poso~at barem tri od mnogute zna~ewa na poimot sloboda: da ima{ {irok opseg na zna~ajni opcii i mo`nosti; da se bide nezavisen od drugite vo odlu~uvaweto za opcijata ili mo`nosta; da bide{ sloboden vo postavuvaweto na sopstvenite vrednosti i prioriteti i da `ivee{ vo soglasnost so niv.” A.Eide, The Historical Significance of the Universal Declaration, Inernational Social Science Journal, 158, 1998. 86 Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot izrazena niz ovie principi podrazbira deka: ~ove~kite su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata esencija na ~ove~koto dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne poradi voljata na dr`avite ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata pripadnost kon ~ove{tvoto.”, Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.

65

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Principot na ednakvost vo u`ivaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi (zabrana na diskriminacija) treba

da se tolkuva zaedno so ~lenot 7, koj proklamira deka,

se ednakvi pred zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskri- minacija, ednakva za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva

za{tita od kakva i da bilo diskriminacija, {to e vo sprotivnost so ovaa Deklaracija i od kakvo i da bilo pottiknuvawe na takvata

diskriminacija.Ovoj ~len gi proklamira principite na: ednakvost pred zakonot; ednakva za{tita na zakonot i ednakvost pri implemen- tacijata na zakonot (posledniov e osobeno zna~aen, i ja izrazuva su{tinata na zabranata na diskriminacija ili eliminirawe na diskriminacijata, so cel principot na ednakvost od formalen da stane fakti~ki). Vakvata interpretacija na principot na ednak- vost podrazbira aktivna uloga na dr`avite, merki na afirma- tivna akcija, {to e jasno proklamirano podocna vo me|unarodnite dogovori {to sleduvaat. Ponatamu, vo ~lenot 25 (1) od Deklaracijata se naveduva deka sekoj “… ima pravo na osiguruvawe vo slu~aj na nevra-

ili vo drug slu~aj na nedostatok na

sredstva za `ivot poradi okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola.Zna~eweto na Univerzalnata deklaracija bi go artiku- lirale preku misleweto na profesorot Sohn, koj ja definira pravnata priroda na Deklaracijata kako: “… avtenti~na inter- pretacija na Povelbata na OON, koja detealno go izrazuva zna~eweto na frazata pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi koi {to dr`avite, so Povelbata, se soglasija da gi po~ituvaat i da gi unapreduvaat. UD^P i se pridru`i na Povelbata, kako del od ustavnata struktura na svetskata zaednica. Deklaracijata, kako avtenti~na lista na pravata na ~ovekot, postana fundamentalna komponenta na me|unarodnoto obi~ajno pravo, koja gi obvrzuva site dr`avi, ne samo ~lenkite na OON87 . Pokraj Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, postojat i {est drugi konvencii za pravata na ~ovekot, doneseni vo sistemot na OON na koi, iako se op{ti, licata so hendikep sepak, mo`at da se povikuvaat na niv. Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (The International Covenant on Civil and Political Rights- ICCPR) i Me|unarodniot pakt za ekonomski, soci-

botenost, bolest, hendikep,

site lu|e

66

87 Vidi: Sohn, The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather then States, AUL Rev. 1982.

Sistemi na za{tita

jalni i kulturni prava (The International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights- ICESCR) usvoeni vo 1966 godina i Fakulta- tivniot protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se dvata osnovni me|unarodni dogovori za pravata na ~ovekot, koi zaedno so Univerzalnata deklaracija go so~inuvaat fundamentalniot korpus na me|unarodni dokumenti za pravata na ~ovekot ili Me|unarodnata povelba za pravata na ~ovekot (The International Bill of Rights). Preostanatite ~etiri bazi~ni konvencii na OON, koi zaedno so dvata pakta go ~inat jadroto od 6 fundamentalni me|unarodni dogovori na OON vo ovaa oblast se: Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija (The Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination- CERD, 1965); Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata (The Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against Women- CEDAW, 1979); Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe (The Convention Against Torture and other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment- CAT, 1984); i Konvencijata za pravata na deteto (The Convention on the Rights of the Child- CRC, 1989). Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e pravno-obvrzuva~ki instrument, usvoen vo 1966 godina, koj vleze vo sila 1976 godina po deponiraweto na 35-tiot instrument za ratifikacija na istiot 88 . Nekolku ~lenovi od istiot se posebno va`ni i za licata so hendikep. Vo ~lenot 2 (1) se naveduva deka dr`avite- strani na ovoj Pakt se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna nadle`nost, pravata priznati so ovoj Pakt, bez ogled na

rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, verata

okolnost.Ovoj ~len, pokraj obvrskata na dr`avite, go prokla- mira i principot na ednakvost. Proklamiranoto e daleku od anti- diskriminatorskata klauzula vo koja principot na ednakvost bi

ili sekoja druga

88 So status od 1999 godina, 144 dr`avi go ratifikuvale Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Deklaracijata vo odnos na ~len 41 (prifa}awe na nadle`nosta na Komitetot za pravata na ~ovekot da prima i razgleduva peticii dr`ava protiv dr`ava) dale 46 dr`avi. Republika Makedonija e dr`ava dogovorna strana na ovoj pakt, no nema dadeno deklaracija vo odnos na ~len 41. Interesno e deka Grcija go ratifikuva{e ovoj Pakt vo 1997 godina (pod silen pritisok na me|unarodnata zaednica), pred sé, zaradi klauzulata za malcinski prava vo ~lenot 27. Edinstvena dr`ava vo regionot koja ima dadeno deklaracija vo odnos na ~len 41 od Paktot e Bugarija.

67

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

se etabliral vo pravo da ne se bide diskriminiran. Toj e naveden vo kontekst na obvrskite na dr`avata-dogovorna strana, so {to e ograni~en na obvrska na dr`avata. Vtor zaklu~ok, {to logi~no proizleguva od takvata limitirana elaboracija, e deka principot na ednakvost se odnesuva na ednakvoto (nediskriminira~ko) po~i- tuvawe i garantirawe samo na pravata predvideni so Paktot, a ne i na pravata predvideni so drugi pravni akti 89 . Ponatamu, zna~aen za licata so hendikep e tretiot del od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, osobeno ~len

6 (pravo na `ivot); ~len 7 (sloboda od tortura, nehumano i poni-

`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe); ~len 14 i 15 (ednakov pristap

pred sudovite i pred sudovite na pravdata, vklu~uvaj}i i dobi- vawe besplatna pomo{ na tolkuva~, ako liceto ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata). Tekstot od Univerzalnata deklaracija na OON e iskorsten vo ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite

nikoj ne mo`e da bide podlo`en na

ma~ewe ili na svirepi, ne~ove~ni ili poni`uva~ki kazni ili postapki. Posebno e zabraneto nekoe lice da se podlo`i na medi-

cinski ili nau~en eksperiment bez negova slobodna soglasnost. Me|utoa, kako {to mo`eme da vidime, ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava sodr`i vtora re~enica (koja nedostasuva vo ~lenot 3 od EK^P- vidi podolu), a taa se odnesuva na kriteriumot na slobodna soglasnost na individuata vo slu~aj na medicinski ili nau~en eksperiment 90 . Eden od najzna~ajnite ~lenovi od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep e ~lenot 25, koj glasi: sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija spomnata vo ~lenot

2 i bez neosnovani ograni~uvawa: a) da u~estvuva vo upravuvaweto

; b) da izbira i da bide izbran na periodi~ni,

so javni raboti

prava na OON koj glasi:

68

89 Principot na nediskriminacija, po dolgotrajno draftirawe, e artikuliran vo pravo da ne se bide diskriminiran vo noemvri 2000 godina so usvojuvawe na Protokolot 12 na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, koj sé u{te ne e vlezen vo sila. Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.13.

90 Vo svojot izve{taj, Komitetot na eksperti pri izrabotkata na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi, koristej}i se so travaux préparatoires, zaklu~i deka zna~eweto na ovoj ~len nema za cel da gi zabrani eksperimentite za op{ti medicinski potrebi ili testovite kako {to e na primer hloriraweto na vodata za piewe.

Sistemi na za{tita

avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori

pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja.Eden od najgolemite is~ekori na Univerzalnata dekla- racija za pravata na ~ovekot e vklu~uvaweto na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava so {to e formalizirana idejata za univerzalnosta, nedelivosta i me|usebnata zavisnost na pravata na ~ovekot. Sepak, vakviot formalen konsenzus ne gi pomiril dlabokite nesoglasuvawa okulu vistinskiot status na ovie prava. 91 Dilemite i nesoglasuvawata okulu prirodata na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava kako prava go deter- minirale procesot na draftirawe i pridonesle kon donesuvaweto na kone~nata odluka namesto eden, da se podgotvat dva me|una- rodni pakta za dvete kategorii na prava (gra|anskite i politi~- kite i ekonomskite, socijalnite i kulturnite). Su{tinata na odlukata za dva posebni me|unarodni dogovora proizleguvala od tolkuvaweto na stepenot na direktnata aplikativnost na dvete razli~ni kategorii na prava. 92 Toa e jasno pravno artikulirano vo odredbata na obvrskite na dr`avite vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Vo ~lenot 2 (1) jasno e predviden programskiot karakter na obvrskata na dr`avite-dogovorni strani na ovoj pakt. Za razlika od pravata predvideni so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava koi se klasi~no formulirani, kako prava ~ii titulari se individuite, normativnite odredbi na Me|unarod- niot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava jasno se naso-

i, v) da bide primen,

;

91 Ednoto ekstremno gledi{te e deka ovie prava se superiorni vo odnos na gra|anskite i politi~kite prava, kako vo smisla na soodvetnata vrednosna hierarhija, taka i vo smisla na hronolo{ki red. Drugoto ekstremno gledi{te e deka ekonomskite i socijalnite prava ne pretstavuvaat prava (pravilno razbrani) voop{to, i nivnoto tretirawe kako prava neizbe`no }e go zagrozi u`ivaweto na individualnata sloboda, opravduvaj}i golem stepen na dr`aven intervencionizam i obezbeduvaj}i izgovor za namaluvawe na va`nosta na gra|anskite i politi~kite prava.Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.255.

92 Onie {to bile za draftirawe na dva posebni pakta tvrdele deka gra|anskite i politi~kite prava mo`at da se izvr{at ili se opravdani ili se od apsolutenkarakter, dodeka ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava ne se ili ne bi mo`ele da bidat; deka prethodnite se direktno primenlivi, dodeka poslednite treba da bidat postepeno implementirani; i op{to ka`ano, prethodnite se prava na individuata protiv dr`avata, odnosno protiv nezakonska i nepravedna akcija na dr`avata, dodeka poslednite se prava za koi dr`avata bi sakala da prezeme pozitivna akcija da gi promovira.Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str.105.

69

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

~eni kon dr`avite-dogovorni strani, a ne kon individuite kako nivni titulari. So vakviot pristap se potvrduva tretmanot na gra|anskite i politi~kite prava kako legalisti~kiprava (za ~ija implementacija dovolna e samo nivnata predvidenost so zakonot), a na ekonomski, socijalni i kulturni prava kako pro- gramskiprava (za ~ija implementacija pokraj predvidenosta so zakon, potrebna e i kontinuirana promotivna aktivnost na dr`avata, no, isto taka, i soodvetni resursi). 93 Za licata so hendikep, od va`nost e ~lenot 2 (2) vo koj e artikuliran principot na ednakvost, na sli~en na~in kako i vo ~lenot 2 (1) od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite

dr`avite-strani na ovoj pakt se

prava. ^lenot 2 (2) glasi:

obvrzuvaat da garantiraat deka site prava {to se navedeni vo nego }e bidat ostvaruvani bez kakva i da e diskriminacija zasnovana

ili nekoja druga okol-

vrz rasa, boja na ko`a, pol, jazik, vera

nost.Razlikata e {irinata na negovata aplikativnost, pri {to, vo ~lenot 2 (2) o~igledno e ispu{tena preciznata formulacija na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat

pod nivna nadle`nost

, a negovata primena e dopolnitelno

ograni~ena so mo`nosta za pomal stepen na garantirani ekonom- ski prava na strancite (~len 2 (3)). Spored Op{tiot komentar br. 3 na Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava, dr`avite moraat da prezemat ~ekori koi se konkretni i naso~eni, i mora tie da bidat prezemeni vo razumen vremenski rok po vleguvaweto vo sila na Paktot vo konkretnata dr`ava-dogovorna strana. Vo Op{tiot

duri i vo vreme na

pripadnicite na vulnerabil-

seriozni finansiski reducirawa

komentar br. 3, isto taka, se potencira deka,

nite kategorii vo op{testvoto treba i moraat da bidat za{ti- teni preku prifa}aweto na celno naso~enite relativno nisko- buxetni programi. Op{tiot komentar br. 5 e celosna analiza na obvrskite na dr`avite- dogovorni strani, spored Me|unarodniot pakt za eko- nomski, socijalni i kulturni prava, {to se odnesuvaat na hendike-

preku zapostavuvawe, neinfor-

pot. Vo nego se naveduva deka:

miranost, predrasudi i la`ni pretpostavki, kako i preku ekskluzija, distinkcija ili separacija, licata so hendikep, ~esto, bile spre~uvani vo iskoristuvaweto na svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava pod ednakvi uslovi kako i licata bez hendikep. Efektite na diskriminacijata zasnovana na hendikepot

70

93 Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.45.

Sistemi na za{tita

se zna~itelni vo oblastite na obrazovanieto, vrabotuvaweto, domuvaweto, transportot, kulturniot `ivot, i dostaponosta do

javnite mesta i slu`bi(paragraf 15). Ponatamu, obvrskite na

dr`avite se regulirani na sledniov na~in,

intervencija od strana na dr`avata, sekoga{ }e postojat oblasti vo koi dejstvuvawata na pazarnoto stopanstvo }e predizvikaat nezadovolitelni rezultati za licata so hendikep, individualno

ili kako grupa, i vo takvi okolnosti dr`avata e obvrzana da prezeme soodvetni merki za kompenzacija na rezultatite produ- cirani od pazarnoto stopanstvo(paragraf 12). Dr`avite- strani na ovoj Pakt se potiknuvaat da prezemat

da se reducira strukturalnata

neednakvost i da im se pru`i adekvaten povlasten status na licata so hendikep so cel da se postigne celosno u~estvo i ednak-

vost vnatre vo op{testvoto za site lica so hendikep(paragraf

9). Dopolnitelno, dr`avite

merki,

neednakvosti, vo koristeweto so pravata, specificirani so Pakt-

ot, predizvikani so nivniot hendikep(paragraf 5). Vo Op{tiot

komentar br. 5 se naveduva:

eweto na servis za poddr{ka, vklu~uvaj}i i pomo{ni sredstva za licata so hendikep, za da im pomagaat vo zgolemuvaweto na nivnata nezavisnost sekojdnevno i vo koristeweto so svoite prava(paragraf 33). Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe od 1984 godina 94 e me|una- roden dogovor ~ij predmet na za{tita e edno od fundamentalnite prava koi se odnesuvaat na integritetot na individuata (pravo da ne se bide podlo`en na tortura ili sloboda od tortura), i pravno se nadovrzuva na porano usvoenata Deklaracija za za{tita na site individui od tortura, drug surov, ne~ove~ki ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe od 1975 godina. Ovaa Konvencija ima specifi~no zna~ewe za licata so hendikep, vo sferata na spre~u- vaweto vo nastanuvaweto na hendikepot kako rezultat na tortura ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe.

potrebno e da se osiguri posto-

se obvrzani da prezemat adekvatni

so koi bi se ovozmo`ilo premostuvawe na kakvi bilo

afirmativni akcii, sé so cel

vo otsustvo na

94 So status od 1999 godina, 144 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija, a deklaracijata vo odnos na ~len 21 i 22 (prifa}awe na nadle`nosta na Komitetot protiv tortura da prima i razgleduva peticii dr`ava protiv dr`avai individualni peticii) dale 42 dr`avi. Republika Makedonija e dr`ava dogovorna strana na Konvencijata i ima dadeno deklaracija vo odnos na ~len 21 i 22 od istata.

71

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

Pritoa, ~lenot 2 e osobeno relevanten. ^lenot 2 (1) gi oprede-

da prezemaat zakonski, admini-

strativni, pravni i drugi efikasni merki za prevencija na aktite na tortura na teritorijata pod nejzina jurisdikcija.Merkite koi gi podrazbira ovaa op{ta odredba se specificirani vo drugite odredbi na Konvencijata. Vo ~len 2 (2) i (3) se stipu- liraat dva su{testveni principa 95 koi ja potenciraat bazi~nata priroda na pravoto da ne se bide podlo`en na tortura: se isklu- ~uva mo`nosta na povikuvawe na nekoja isklu~itelna okolnost, bez ogled na toa dali se raboti za voena sostojba, zakana so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili koja bilo druga vonredna sostojba za da se opravda torturatai naredbata od pretposta- veniot ili na javnite vlasti ne mo`e da se naveduva kako oprav- duvawe za torturata. Ovie principi ne dozvoluvaat derogacija na prezemenite obvrski na dr`avite za spre~uvawe na torturata za vreme na vonredni sostojbi, kako i opravduvawe na aktot na tortura napraven po naredba. So ova jasno se potencira apsolut- nosta na pravoto da ne se bide podlo`en na tortura. Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata od 1979 godina 96 pretstavuva me|una-

luva obvrskite na dr`avata

roden lex specialis koj na seopfaten na~in gi elaborira klu~nite pra{awa za eliminirawe na diskriminacijata na `enata. Nejzi- noto zna~ewe e dopolnitelno potencirano so predvideniot kontrolen mehanizam za implementacija na prezemenite obvrski (redovno podnesuvawe na izve{tai). So vleguvaweto vo sila vo 2000 godina na Fakultativniot protokol kon Konvencijata, so koj se pro{iruva nadle`nosta na Komitetot za eliminirawe na diskriminacijata na `enata da prima i da razgleduva individu- alni peticii, kontrolniot mehanizam na Konvencijata e zna~ajno zacvrsten. Ovaa Konvencija gi za{tituva site `eni, bez razlika dali se hendikepirani ili ne. @enite so hendikep se soo~uvaat so diskriminacijata na pove}e nivoa, del poradi svojata polova pripadnost, a del poradi svojot hendikep. Isto taka, odredeni

72

95 Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.59. 96 So status od 1999 godina, 163 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija. Republika Makedonija e dr`ava-dogovorna strana na istata. Ovaa konvencija e me|unaroden dogovor vo oblasta na pravata na ~ovekot so najmnogu izjaveni rezervi od dr`vite dogovorni strani, t.e. 66 dr`avi imaat staveno rezerva vo odnos na nekoja od odredbite na Konvencijata, a 10 dr`avi oficijalno reagirale vo odnos na nekompatibilnosta na opredeleni rezervi so celite na Konvencijata.

Sistemi na za{tita

kulturi i tradicionalni praktiki vo svetot im predizvikuvaat dopolnitelni problemi na `enite so hendikep. 97 Konvencijata za pravata na deteto od 1989 godina e lex specialis koj se temeli na faktot deka odredeni prava na ~ovekot imaat specifi~na aplikacija vo odnos na decata. Takvata apli- kacija mora da ja reflektira potrebata na decata za specijalna za{tita i vnimanie, nivnata ranlivost, kako i razlikata me|u svetot na decata i vozrasnite. Ovaa Konvencija evolutivno se nadovrzuva na Deklaracijata za pravata na deteto od 1959 godina i ja izrazuva me|unarodnata gotovnost za reafirmirawe, jaknewe i implementacija na pravata na decata. Konvencijata za pravata na deteto 98 e najuniverzalno prifaten me|unaroden instrument vo oblasta na me|unarodno-pravnata za{tita na pravata na ~ovekot. Za razlika od drugite Konvencii za pravata na ~ovekot, Konvencijata za pravata na deteto vo ~len 23 direktno se fokusira na decata so hendikep. Iako ne se nametnuvaat direktni obvrski za dr`avite- dogovorni strani da prezemaat merki za osiguruvawe na u`ivaweto na dostoen `ivot na decata so hen- dikep, vo uslovi vo koi se obezbeduva nivnoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na decata vo zaednicata, sepak ~lenot 23 (1-4) ja identifikuva va`nosta vo participacijata na decata so hendikep vo obrazo- vanieto, obukata, uslugite za zdravstvena za{tita, rehabilita- cijata, podgotvuvaweto za vrabotuvawe i mo`nostite za rekreacija 99 . Komitetot za pravata na deteto pojasnuva deka, iako ~lenot 23 se odnesuva na decata so hendikep, sepak pravata na decata so hendikep ne se ograni~eni samo na ovoj ~len. Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija od 1965 godina e prv me|unaroden dogovor vo ramkite na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, koj predviduva specijalen i seopfaten implementaciski mehanizam (Komitet protiv rasna diskriminacija). Iskustvoto od negovata rabota go determiniralo kreiraweto i funkcioniraweto na

97 Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.43-47.

98 So status od 1999 godina, 191 dr`avi ja ratifikuvale ovaa Konvencija. Republika Makedonija e dr`ava-dogovorna strana na istata. SAD e edna od nekolkute dr`avi koi ja nemaat ratifikuvano ovaa Konvencija.

99 Vidi podetalno: ^ovekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998, str.132.

73

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

sli~nite kontrolni mehanizmi (treaty bodies), predvideni vo pette fundamentalni konvencii na OON, navedeni pogore. Ovaa Konvencija ne predviduva garantirawe na odredeni prava, taa samo bara po~ituvawe i u`ivawe na pravata za{titeni od rasnata diskriminacija 100 . Kako i Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata, celta na ovaa Konvencija e za{tita od dvojnata diskriminacija. Licata so hendikep koi pripa|aat na malcinskata grupa se izlo`eni na pogolem stepen na diskriminacija, zatoa {to podle`at na diskriminacijata i po osnov na hendikepot i po osnov na malcinskiot status. Kako {to e pojasneto vo Op{tata preporaka XXV na Komitetot za elimi- nirawe na site formi na rasna diskriminacija, ovaa Konvencija ja opfa}a polovata rasna diskriminacija i, po analogija, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka so nejze se opfateni i licata so hendikep od razli~ni etni~ki grupi.

2.

Specifi~ni me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep

Vo izminative nekolku dekadi, Obedinetite nacii posvetija zna~itelno vnimanie na pravata na licata so hendikep. Zgolemenot broj na krizni situacii, kako {to se gladot, vojnite i ekolo{kite katastrofi koi gi potresoa zemjite vo svetot, pri- donese kon zgolemuvawe na brojot na licata so hendikep. Pokraj Konvenciite {to se odnesuvaat na pravata na ~ovekot generalno, OON kreira{e ekstenzivna politika po pra{aweto na hendi- kepot. Vo 1971 godina od strana na Generalnoto sobranie na OON be{e potpi{ana, Deklaracijata za pravata na mentalno hendi- kepiranite lu|e (Declaration on the Rights of Mentally Retarded Persons). ^len 1 od istata proklamira deka mentalno hendikepi- ranite lu|e gi imaat istite prava kako i site drugi ~ove~ki su{-

testva. Vo prodol`enie, ~lenot 2 opredeluva deka

mentalno

hendikepiranite lu|e imaat pravo na adekvatna zdravstvena za{tita i terapija, kako i na obrazovanie, obuka, rehabilitacija, koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksi-

malni sposobnosti. Ponatamu, tie imaat pravo na ekonomska bezbednost i pristoen `ivoten standard (~len 3), kako i pravo na za{tita od eksploatacija, iskoristuvawe i degradira~ko posta- puvawe (~len 6). Isto taka, Generalnoto sobranie pri

74

100 Vidi: Vasak K., The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey of International Law of Human Rights, str.95.

Sistemi na za{tita

donesuvaweto na Deklaracijata izjavi deka potrebno e postoewe na pravni mehanizmi za za{tita na mentalno hendikepiranite lu|e od zloupotrebi. ^lenot 1 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep (Declaration on the Rights of Disabled Persons), usvoena 1975

sekoja li~nost

koja e nesposobna da gi zadovoli svoite potrebi za normalen individualen/ ili socijalen `ivot, celosno ili delumno, kako rezultat na nedostatok, vroden ili steknat, na svoite fizi~ki

ili mentalni sposobnosti.Vo Preambulata na Deklaracijata,

nacionalnite i me|unarod-

nite akcii da go osigurat nivnoto koristewe kako zaedni~ka osnova i ramka za za{titata na pravata sodr`ani vo Dekla- racijata. ^lenot 4 osiguruva {iroki socijalni i ekonomski prava za licata so hendikep i naveduva decidno deka licata so hendikep gi imaat istite gra|anski i politi~ki prava kako i

drugite ~ove~ki su{testva. Vo ~lenot 5 se predviduva deka licata so hendikep se {iroko ovlasteni da gi koristat merkite koi se dizajnirani za da im pomognat da stanat {to e mo`no posamostojni”. Ponatamu, ~lenot 6 opredeluva deka licata so hendikep

imaat

socijalna rehabilitacija, obrazovanie, obuka, pomo{, sovetuvawe, koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksimalni sposobnosti i vo zabrzuvaweto na procesot na niv- nata socijalna integracija i reintegracija.Vo prodol`enie e navedeno deka licata so hendikep imaat pravo na ekonomska i socijalna bezbednost i pristoen `ivoten standard (~len 7), kako i pravo nivnite specijalni potrebi da se zemat predvid vo site etapi na socijalnoto i ekonomskoto planirawe (~len 8). Isto taka, vo ~lenot 9 se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo

zdravstvena i

Generalnoto sobranie gi povika

godina, go definira liceto so hendikep kako,

pravo na zdravstvena za{tita i terapija,

da `iveat so svoite semejstva ili starateli i da u~estvuvaat vo site socijalni, kreativni ili rekreativni aktivnosti. Deklaracijata ja zabranuva diskriminacijata. Na primer,

licata so hendikep }e bidat

za{titeni od eksploatacija, i od site regulativi i postapuvawa koi se od diskriminatorna, iskoristuva~ka ili degradira~ka priroda. Ponatamu, vo Deklaracijata se neveduva deka licata so

da im se obezbedi stru~na pravna pomo{,

hendikep imaat pravo

~lenot 10 predviduva deka,

potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata sopstvenost(~len 11). Bi zavr{ile so ~lenot 13 od Deklaracija-

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ta koj predviduva deka licata so hendikep i nivnite semejstva imaat pravo da bidat informirani za pravata sodr`ani vo ovaa Deklaracija. Aktivnosta na OON vo sferata na pravata na licata so hendikep koja zapo~na vo 1970 godina, prodol`i i vo slednata dekada so zabrzano tempo. 1981 godina be{e proglasena za me|una- rodna godina na licata so hendikep (International Year of Disabled Persons) od strana na Generalnoto sobranie so Rezolucijata 31/123 od 16 dekemvri 1976 godina (General Assembly Resolution 31/123 of 16 December 1976). Vo sklop na me|unarodnata godina na licata so hendikep, OON formira fond za licata so hendikep so Rezo- lucija 32/133 na Generalnoto sobranie. Podocna, istiot fond bil preimenuvan vo Fond na Obedinetite nacii za Dekadata na licata

so hendikep (1983-1992)- (Voluntary Fund for the United Nations Decade of Disabled Persons (1983-1992)). Temata na aktivnostite {to bi se prezemale vo ovaa dekada bila potpolnata participacija i ednakvost, sfatena kako pravo na licata so hendikep na aktivno u~estvo vo op{testvoto, u`ivawe na ednakvi uslovi za `ivot i ednakov udel vo podobruvaweto na uslovite. So Rezolucijata se proklamira deka 1981 godina }e bide posvetena na celosna integracija na lu|eto so hendikep vo op{testvoto; pottiknuvawe na akademskite istra`uva~ki proekti koi bi pomognale vo participacijata na licata so hendikep vo sekojdnevniot `ivot; edukacija na javnosta vo vrska so pravata na licata so hendikep; razbirawe i prifa}awe na licata so hendikep; i, pottiknuvawe na licata so hendikep da formiraat organizacii preku koi bi gi artikulirale svoite viduvawa. Najgolem rezultat vo me|unarodnata godina na licata so hendikep, 1981, be{e Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (World Programme of Action Concerning Disabled Persons), prifaten od Generalnoto sobranie so Rezolucijata 37/52 od 3-ti dekemvri 1982 godina. So toa se istaknaa pravata na licata so hendikep da imaat isti mo`nosti kako i drugite ~ove~ki su{testva, da imaat isto u~estvo vo podobruvaweto na `ivotnite uslovi, a za prv pat hendikepot e definiran kako funkcija na odnosot me|u licata so hendikep i nivnata okolina. Svetskiot program prestavuva prva me|unarodna dolgotrajna politika vo odnos na licata so hendikep. Programot predlaga tri vida na akcii, i toa:

1. Prevencija od mentalno, fizi~ko i setilno o{tetuvawe;

Sistemi na za{tita

2. Rehabilitacija koja bi im pomognala na licata so hendikep vo ostvaruvaweto na optimumot na nivnite mentalni, fizi~ki i socijalni mo`nosti; i,

3. Ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep vo sferata

na domuvaweto, transportot, obrazovanieto, socijalnata i zdravstvenata za{tita i rekreacijata. Celta na Svetskiot program e promocija na efikasni merki za prevencijata na hendikepot, rehabilitacija i reali- zacija na celta za celosna participacijana licata so hendikep vo socijalniot `ivot i razvojot na ednakvosta na mo`nostiteza istiot. Vo Programot e dodadena i human right dimension preku artikulacijata na ednakvosta na mo`nostitekako va`na cel vo ostvaruvaweto na celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi od `iveeweto. Vo paragrafot 12 od Svetskiot program e definirana ednakvosta na mo`nostitekako proces preku koj generalniot op{testven sistem, kako {to e fizi~koto i kultur- noto opkru`uvawe, domuvaweto i transportot, socijalnata i zdravstvenata za{tita, mo`nostite za vrabotuvawe i obrazovnie, kulturniot i socijalniot `ivot, vklu~uvaj}i gi sportskite i rekreativnite objekti, }e se napravat pristapni za site. Vo narednata godina po donesuvaweto na Svetskiot program, Gene- ralnoto sobranie donelo Rezolucija za implementacija na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (Implemen- tation of the World Programme of Action Concerning Disabled Persons). Vo 1987 godina vo Stokholm be{e izvr{en povtoren pregled na implementacijata na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, so preporaka za izrabotka na konvencija za pravata na licata so hendikep. Me|utoa, be{e ispu{tena ovaa mo`nost da se postigne konsenzus za donesuvawe na konvencija od ovoj tip. Pove}eto pretstavnici na dr`avite smetaa deka vo postoe~kite dokumenti za pravata na ~ovekot ve}e im se garan- tirani istite prava na licata so hendikep kako i na site drugi ~ove~ki su{testva. Ponatamu, vo 1989 godina, Generalnoto sobranie gi usvoi Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot (Tallinn Guidelines for Action on Human Resources Development in the Field of Disability). Vode~kite na~ela sozdavaat ramka za obrazovanie i vrabotuvawe na lica so hendikep na site nivoa vo vladinite ministerstva. Celta na Talinskite vode~ki na~ela e promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot. Vo vode~koto na~elo 6 e navedeno deka razvojot na ~ovekovite

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

resursi

Vode~koto

na~elo 9 predviduva deka

nivnite semejstva treba da bidat pomognati preku dopolnitelni op{testveni uslugi ovozmo`eni od dr`avata i od nevladinite organizacii. Vode~kite na~ela predviduvaat serija na strategii za promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, obukata i vrabotu- vaweto na licata so hendikep, kako i podignuvaweto na javnata

osnovnoto, sred-

noto i visokoto obrazovanie treba da bide dostapno za licata so hendikep vo redovniot obrazoven sistem i vo regularnite

u~ili{ta, kako i vo profesionalnite trening programi. Pona-

licata so hendikep imaat

pravo da dobivaat obuka i da u~estvuvaat pod ednakvi uslovi vo

regularnata rabotna sila. Dopolnitelno,

obuka i obrazovanie, na licata so hendikep treba da im se ponudi

obuka

(na~elo 28). Duhot na Talinskite vode~ki na~ela e izrazen vo na~eloto 8, koe predviduva deka licata so hendikep se pove}e zastapnici na svojata sopstvena sudbina, otkolku predmet na

gri`a

Generalnoto sobranie na OON vo 1991 godina gi usvoi Principite za za{tita na mentalno bolnite lica za podobruvawe na zdravstvenata za{tita (Principles for the Protection of Persons with

Mental Illness for the Improvement of Mental Health Care). Principite gi definiraat bazi~nite prava i osnovnite slobodi na licata so hendikep i se tretiraat kako nov razvoj vo oblasta na le~eweto na mentalnoto zdravje. Ponatamu, ovie principi pretstavuvaat minimum standard na ON za za{tita na osnovnite slobodi i prava na licata so mentalni bolesti. Intencijata e da bidat koristeni kako vodi~ od strana na vladite, specijalnite agencii, nacional- nite i regionalnite organizacii, me|unarodnite organizacii i nevladinite organizacii.

so site lica so

mentalna bolest, ili koi se tretirani kako takvi, }e se postapuva

koja bi im pomognala vo nivniot samostoen `ivot

pokraj formalnata

tamu, na~eloto 33 predviduva deka

svest. Poto~no, na~eloto 23 predviduva deka

mo`nostite na licata so hendikep i

realizacija na svoite potencijali i mo`nosti

e proces fokusiran na li~nosta koja bara na~ini za

.

.

Vo principot 1 (2) se naveduva deka

so humanost i so po~ituvawe na nedelivoto dostoinstvo na ~ove~- koto su{testvo. Drugite principi se odnesuvaat na po~ituvawe na pravata, kako {to se za{tita na maloletnicite, opredelu- vaweto na mentalnata bolest, medicinskite ispituvawa, tajnost na informaciite, soglasnost za le~eweto, i pravata i uslovite vo instituciite za mentalno zdravje. Principot 23 naveduva deka

Sistemi na za{tita

dr`avite se obvrzani da gi implementiraat ovie principi preku soodvetna legislativa, administrativni, obrazovni i drugi mer- ki. Spored principot 24, ovie principi va`at za site lica koi se primeni vo institucija za mentalno zdravje. Najgolemite rezultati od Dekadata na licata so hendikep (1983-1992) na OON se imenuvaweto na 3-ti dekemvri za Me|una- roden den na licata so hendikep (International Day of Disabled Persons) so Rezolucijata 48/98 na Generalnoto sobranie od 20 dekemvri 1993 godina i donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Vo 1990 godina, Generalnoto sobranie formira ad hoc rabotna grupa za razrabotka na Standardnite pravila za obezbeduvawe na poded- nakvi mo`nosti za licata so hendikep. Po nekolku posledova- telni raspravii, na 32-ta sednica na Komisijata za socijalen razvoj, inicijativata za sozdavawe na Standardni pravila dobi poddr{ka od golem broj pretstavnici i diskusiite dovedoa do prifa}awe na Rezolucijata 32/2 od strana na Generalnoto sobra- nie na 20 fevruai 1991 godina. Standardnite pravila se oformeni vrz baza na iskustvata zdobieni vo tekot na Dekadata na licata so hendikep (1983-1992) na OON, Me|unarodnata povelba za pravata na ~ovekot i Svetskiot program na aktivnosti za licata so hen- dikep, koi se politi~ka osnova na pravata. Standardnite pravila se sostojat od ~etiri golemi poglavja, i toa:

1) Pretpostavki za ednakva participacija; 2) Celni oblasti za ednakva participacija; 3) Merki na implementacija; i, 4) Kontrolen mehanizam. Standardnite pravila ja sumiraat porakata na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, i se dizajnirani so cel da prestavuvaat na~ela koi {to }e im pomognat na dr`avite vo nivnata inkorporacija vo nacionalnoto zakonodavstvo. Dolgo- trajnata strategija izrabotuva ramka za kolaborativni akcii na nacionalno, reginalno i me|unarodno nivo za postignuvawe na celite izrazeni od strana na Generalnoto sobranie vo Rezoluci- jata 48/99 za op{testvo za sitedo 2010 godina. Iako Standard- nite pravila ne se pravno zadol`itelni, tie se prifateni od golem broj na dr`avi i eo ipso impliciraat moralna i politi~ka zalo`ba od strana na dr`avite da prezemaat merki vo odnos na celite artikulirani vo istite. Tie pretstavuvaat, vsu{nost, prv univerzalen instrument koj se odnesuva specifi~no na licata so

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

hendikep, instrument koj {to pravata na ednakvi mo`nosti gi sfa}a ekstenzivno. Prvoto poglavje od Standardnite pravila, Pretpostavki za ednakva participacija, opfa}a ~etiri pretpostavki, i toa:

podignuvawe na svesta (pravilo 1), medicinska za{tita (pravilo 2), rehabilitacija (pravilo 3), i pridru`ni slu`bi (pravilo 4).

dr`avite treba da

prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava, potrebi, nivnite potencijali

i nivniot pridones.Zna~ajna komponenta vo zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kampawata za obrazova- nieto na decata, kako na~in za gradewe na pozitiven stav na idnite generacii kon licata so hendikep (pravilo 1 (9)). Praviloto 2 glasi: dr`avata treba da obezbedi efektivna

zdravstvena za{tita za licata so hendikep. Praviloto 3 predvi-

da go

postignat i odr`at optimalnoto nivo na nezavisnost i funkci- onirawe, dr`avata treba da obezbedi slu`bi za rehabilitacija na licata so hendikep. Ponatamu, dr`avata treba da obezbedi razvoj na pridru`nite slu`bi, vklu~uvaj}i gi tuka i tehni~kite pomagala za licata so hendikep, za da im pomogne vo zgolemu- vaweto na nivnata nezavisnost vo sekojdnevniot `ivot i za

ostvaruvawe na nivnite prava(pravilo 4). Celata na poslednite dva ~lena, zaedno, e ovozmo`uvawe na licata so hendikep da go postignat nivoto na funkcionirawe koe bi im ovozmo`ilo da u~estvuvaat vo op{testvoto. Vtoroto poglavje od Standardnite pravila gi opfa}a Celnite oblasti za ednakva participacija (pravilo 5-12). Selektiranite celni oblasti gi opfa}aat: dostapnosta, obrazo- vanieto, vrabotuvaweto, prihodite i socijalnoto osiguruvawe, semejniot `ivot i li~niot integritet, kulturata, sportot i rekreacijata, i religijata. Sfa}aweto na dostapnosta opfa}a sozdavawe na fizi~ka okolina koja e adekvatana za licata so hendikep. Vo ~lenot 5 se

naveduva deka,

dr`avata treba: a) da vovede programi i aktiv-

nosti za da ja napravi dostapna fizi~kata okolina; i, b) da prezeme merki za obezbeduvawe pristap kon komunikacii i

informacii. ^lenot 6 od Standardnite pravila stipulira deka

dr`avate treba

da go priznae podednakvoto pravo i mo`nost za

osnovno, sredno i visoko obrazovanie na deca so hendikep, mladin- cite i vozrasnite. Treba da se obezbedi, obrazovanieto na licata so hendikep da e sostaven del od obrazovniot sistem. ^lenot 6 (8)

duva deka za da im se pomogne na licata so hendikep,

Vo praviloto 1 se naveduva deka

Sistemi na za{tita

predviduva deka vo zemji kade {to redovniot u~ili{en sistem ne gi zadovoluva potrebite na licata so hendikep, mo`e da se razmisli za voveduvawe na specijalno obrazovanie.Za da ja za~uvaat svojata nezavisnot, neminovno potrebno e adekvatno vrabotuvawe na licata so hendikep. Taka, praviloto 7

dr`avata treba da go obezbedi ostvaruvaweto

na pravata na licata so hendikep, osobeno na poleto na vrabotu-

vaweto. Eden od zna~ajnite aspekti na reformite vo socijalnata politika vo poslednite godini, e prifa}aweto na faktot deka licata so hendikep bile isklu~uvani od vrabotuvaweto vo javniot i privatniot sektor od pri~ini koi ne se povrzani so nivnata sposobnost da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i. Praviloto 7 (1)

predviduva deka zakonot za vrabotuvawe

diskriminatoren po osnov na hendikepot i ne treba da sozdava pre~ki vo vrabotuvaweto na licata so hendikep. Vo prodol- `enie, Standardnite pravila ja pottiknuvaat dr`avata za javna poddr{ka na vrabotuvaweto na licata so hendikep (7 (2)); gi dizajniraat i prilagoduvaat rabotnite mesta i prostoriite so cel da stanat dostapni za licata so hendikep (7 (3) (a)); go podr`uvaat koristeweto na novi tehnologii i proizvodstvoto na

pomo{ni sredstva, napravi i oprema (7 (3) (b)); i, obezbeduva

i ponatamo{na poddr{ka, kako {to e li~na

pomo{ i tolkuva~ki uslugi (7 (3) (v)). Praviloto 8 se odnesuva na prihodite i socijalnoto osiguruvawe. Preambulata na ova pravilo predviduva deka dr`a- vata e odgovorna za obezbeduvawe na socijalnoto osiguruvawe i prihodite na licata so hendikep. Praviloto 8 (3) gi pottiknuva dr`avite, isto taka, da obezbedat socijalnoto osiguruvawe i pomo{ vo prihodi na licata koi se gri`at za licata so hendikep. Me|utoa, vo soglasnost so pravilo 8 (4) i (5), sistemot za socijalna za{tita treba da vklu~uva sredstva za pottiknuvawe so cel da se povrati kapacitetot za samostojna zarabotka na licata so hendikep i sredstva za pottiknuvawe koi bi im pomognale na ovie lica da najdat vrabotuvawe. Imaj}i go toa predvid, progra- mite za socijalna za{tita treba da bidat struktuirani da gi pottiknuvaat licata na vrabotuvawa, i ne treba da bidat sub- stitut za nevrabotenost. Vo praviloto 9 e navedeno deka dr`avata treba da go promovira celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo semejniot

treba da se promovira pravoto na li~en

integritet i (dr`avata) da obezbedi zakonot da ne vr{i diskri-

`ivot. Poto~no,

soodvetna obuka

ne treba da bide

proklamira deka

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

minacija protiv licata so hendikep vo odnos na seksualnite odnosi, brakot i sozdavaweto na potomstvo. Pravilata 10-12 predviduvaat deka, dr`avata treba da gi obezbedi ednakvite mo`nosti za participacija na licata so hendikep vo kulturnite aktivnosti, sportot i rekreacijata i religiozniot `ivot. Vo tretoto poglavje od Standardnite pravila se navedeni Merkite na implementacija {to treba da bidat sledeni od strana na dr`avite. Dr`avite se odgovorni:

- Za pribirawe i {irewe na informacii za `ivotniot standard na licata so hendikep (pravilo 13);

- Za obezbeduvawe na vklu~enosta na licata so hendikep vo planiraweto i kreiraweto na politikata (pravilo 14);

- Za oformuvawe na zakonskata osnova za merkite za postignuvawe na celite za polno u~estvo i ednakvost na licata so hendikep (pravilo 15);

- Za finansirawe na nacionalnite programi i merki za sozdavawe na podednakvi mo`nosti (pravilo 16);

- Za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite koordina- torni komisii ili sli~ni tela, koi bi slu`ele kako cen- tralno mesto za diskusija za problemite na licata so hendikep (pravilo 17);

- Za priznavawe na pravoto na organizaciite na licata so hendikep da gi pretstavuvaat licata so hendikep na nacio- nalno, regionalno i lokalno nivo (pravilo 18);

- Za obezbeduvawe na soodvetna obuka na personalot koj se zanimava so planirawe i sozdavawe na programi i uslugi koi se odnesuvaat na licata so hendikep (pravilo 19);

- Za postojano nadgleduvawe i procenka na primenata na nacionalnite programi i uslugi koi se odnesuvaat na izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (pra- vilo 20);

- Da sorabotuvaat i da prezemat merki za podobruvawe na `ivotnite uslovi na licata so hendikep vo zemjite vo razvoj (pravilo 21); i

- Aktivno da u~estvuvaat vo sorabotkata na me|unarodno nivo koja se odnesuva na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep (pravilo 22). Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 pred- viduva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo ramkite na Komisijata za socijalen razvoj. Vo prodol`enie, bi se

Sistemi na za{tita

nazna~il specijalen izvestuva~ koj }e go kontrolira prime- nuvaweto na pravilata. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na Se- kretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6). Bi zaklu~ile deka, vaka artikulirani Pravilata nudat eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktiv- nosti. Tie ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dr`a- vite, OON, drugite me|unarodni organizacii i nevladinite orga- nizacii. Pokraj Rezoluciite na OON za pravata na licata so hendi- kep, golemo vlijanie vrz ovie prava vo poslednite dve dekadi odigrale i dve golemi studii. Prvata be{e izve{tajot nasloven kako Principi, vode~ki na~ela i garancii za za{titata na licata pritvoreni na osnova na mentalna bolest ili lica koi patat od mentalno rastrojstvood 1986 godina (Principles, Guidlines and Guarantees for the Protection of Persons Detained on Grounds of Mental Ill- Health or Suffering from Mental Disorder), izraboten od Erica- Irene A. Daes nazna~ena za specijalen izvestuva~ od Podkomisijata za prevencija od diskriminacija i za{tita na malcinstvata. Vtorata golema studija, naslovena kako ^ovekovite prava i licata so hendikep, od 1993 godina, (Human Rights and Disabled Persons), bila izrabotena od Leonardo Despouy, specijalen izves- tuva~ nazna~ena od Podkomisijata. Ovoj izve{taj gi istra`uva zloupotrebite na pravata na ~ovekot vo oblasta na hendikepot i istra`uva nekoi zloupotrebi na pravata na ~ovekot kako pri~ina za hendikep. Vo ramkite na Sekretarijatot na OoN, golem broj na odelenija, isto taka, u~estvuvaat vo koordinacijata na nacional- nite i me|unarodnite inicijativi vo sferata na hendikepot. Nekoi od niv se slednive: Odelenieto za pravata na ~ovekot (The Division of Human Rights- DHR), Otsek za me|unarodni ekonomski i socijalni raboti (The Department of International Economic and Social Affairs- DESA), Otsek za informacii so javnosta (Department of Public Information-DPI), Odelenie za narkoti~ni drogi (The Divison of Narcotic Drugs-DND), i Konferencijata na OON za trgovija i razvoj (The United Nations Conference on Trade and Development – UNCTD). Vo ramkite na Obedinetite nacii postojat organizacii i programi koi imaat prifateno nasoki povrzani so razvojot koi se

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

od golemo zna~ewe za Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, inter alia:

- UNICEF (The United Nations Children’s Fund- UNICEF), i negovite napori da gi zajaknat resursite na zaednicata so cel da im pomognat na decata so hendikep vo nivnata sredina;

- Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na OON (The Office of the United Nations High Commissioner for Refugees- UNHCR), i negovata rabota so begalcite so hendikep;

- Kancelarijata na Koordinatorot za pomo{ pri kata- strofi na OON (The Office of the United Nations Disaster Relief Co-ordinator- UNDRC), ima izraboteno specifi~ni merki za podgotvenost i za{tita od katastrofi za licata so hen- dikep i za za{tita od permanentna hendikepiranost kako rezultat na povreda ili postapuvawe dobieno za vreme na katastrofa;

- Centarot za ~ovekovi naselbi na OON (The United Nations Centre for Human Settlements- HABITAT), raboti na otstra- nuvaweto na fizi~kite barieri i op{tata pristapnost na fizi~kata sredina. Specijaliziranite agencii na OON koi se vklu~eni vo promocijata, poddr{kata i rabotata na teren imaat va`na sovetodavna uloga. Rabotata na ovie specijalizirani agencii opfa}a prezentacija, ishrana, higiena, obrazovanie na deca i vozrasni, profesionalna obuka i iznao|awe na rabotni mesta 101 . Ekonomskata komisija za Evropa na OON (United Nations Economic Commission for Europe) 102 , e involvirana vo monitoringot na implementacijata na pravata na licata so hendikep. Ovaa Komisija go publikuvala Evropskiot prira~nik za licata so hendikep”- (“European Handbook for Person with Disabilities”), i e involvirana vo proekti za rehabilitacija i domuvawe na licata so hendikep.

84

101 Vidi podetalno: http://www.un.org

102 Vidi podetalno: http://www.unece.org

Sistemi na za{tita

Poglavje V

Regionalni sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot

1. Evropa

Evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ja obezbeduva ne samo najva`nata sodr`ina na precedentnoto pravo za su{tinata na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, tuku pretstavuva i eden od najpottiknuva~kite i najinteresni primeri za efikasen me|unaroden praven sistem vo sozdavawe. Se razbira deka siste- mot vo sozdavawe na evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ne e nitu vrhovna vlastvo Evropa, nitu, pak, negovite institucii se del od nekoj vid nadnacionalen sistem na vrhovna vlast koj se vklopuva vo tesnata Ostinova pozitivisti~ka definicija za pra- voto103 . Ova go pravi evropskiot pravo za ~ovekovite prava dobar model.

1.1. Sovet na Evropa

Sozdaden so potpi{uvawe na Statutot na Evropskiot sovet od strana na desette dr`avi osnova~i vo 1949 godina, Sovetot na Evropa denes opfa}a 46 dr`avi-~lenki 104 . Toj pretstavuva eden od najglavnite tvorci na sovremenata evropska arhitektura za za{tita na pravata na ~ovekot. Osnovniot motiv za negovoto osnovawe, kako {to e utvrdeno so negoviot Statut e da postigne pogolemo edinstvo me|u negovite ~lenki zaradi obezbeduvawe i ostvaruvawe na idealite i principite {to se nivno zaedni~ko nasledstvo i zaradi olesnuvawe na nivniot ekonomski i op{test-

103 Vo XIX vek, vode~kiot angliski praven pozitivist Xon Ostin, koj posebno be{e zainteresiran za vrskata me|u pravilata i nivnata primena, tvrde{e deka vistinskoto pravonalo`uva postoewe na vrhovna vlast za da go primenuva toa pravo i deka, spored toa, bez me|unarodna vrhovna vlast, me|unarodnoto pravo po definicija ne e pravo, tuku edna forma na moralnost. 104 Vidi podetalno: http://www.coe.int

85

Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep

ven progres. Ovaa cel se ostvaruva preku negovite organi 105 , preku diskutirawe vo vrska so pra{awata od zaedni~ki interes, kako i preku dogovori na dr`avite-~lenki i zaedni~ka akcija vo oblasta na ekonomskite, socijalnite, kulturnite, nau~nite, prav- nite i administrativnite pra{awa, i vo odr`uvaweto i natamo- {noto ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovni slobodi. Negovite statutarni principi se pluralnata demokratija, po~i- tuvawe na pravata na ~ovekot i vladeeweto na pravoto, a spored

sekoja negova ~lenka mora da gi

prifati principite na vladeewe na pravoto i u`ivaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi od strana na sekoj poedinec vo ramkite na nejzinata nadle`nost. U{te od vtorata polovina na XX vek, Sovetot na Evropa raspolaga so eden unikaten me|unaroden sudski sistem za kontrola na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovni slobo- di, {to e zasnovan vrz negovata Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi 1950, Evropskata socijalna povelba 1961 i ostanatite 155 konvencii, {to se smetaat za najgolema mre`a {to gi povrzuva evropskite dr`avi i op{testva vo edna ista pravna, kulturna, socijalna i politi~ka celina. Sovetot na Evropa, sé u{te, nema usvoeno specifi~en instrument koj bi se odnesuval na pravata na licata so hendikep.

~len 3 na negoviot Statut

1.1.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo Sovetot na Evropa

A) Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (EK^P)

Na 4 noemvri 1950 godina, zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa ja potpi{aa Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (European Convention on Human

86

105 Vnatre{nata struktura na Sovetot na Evropa ja so~inuvaat: Komitetot na ministri, odlu~uva~ko telo i izvr{en organ na organizacijata; Parl- amentarnoto sobranie, konsultativno telo na organizacijata koe nema legislativni ovlastuvawa, vo ~ija rabota u~estvuvaat delegacii na parla- mentite na dr`avite-~lenki na organizacijata; Kongresot na lokalni i regio- nalni vlasti na Evropa, poluparlamentaren organ vo ~ija rabota u~estvuvaat delagacii na lokalnite i regionalnite vlasti vo Evropa; Sekretarijatot na organizacijata i Generalniot sekretar.

Sistemi na za{tita

Rights and Fundamental Freedoms), koja stapi vo sila na 3 septemvri 1953 godina, koga bea deponirani 8-te potrebni ratifikacii 106 . Izgotvena i prifatena od vladite na evropskite zemji so zaedni~ko nasledstvo na politi~ki tradicii, ideali, slobodi

i vladeewe na pravoto, kako {to se veli vo Preambulata,

EK^P, evoluira{e pod naletot na predizvicite na novoto vreme, inkorporiraj}i novi prava i slobodi vo nejzinite dopolnitelni protokoli. Nejzinata strukturata se sostoi od Preambula i dva dela. Delot I pod naslov Prava i slobodi”, gi opfa}a ~lenovite 2-18 i, gi sodr`i pravata i slobodite koi{to se obvrzuvaat da gi

garantiraat dr`avite, dodeka Delot II, pod naslov Evropski sud

za pravata na ~ovekot, gi opfa}a ~lenovite 19-59 i, ja objasnuva strukturata na noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot. Kon EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli. So Delot I se opfateni slednive prava i slobodi:

Pravo na `ivot (~len 2);

Zabrana na tortura ili ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe (~len 3);

Zabrana na ropstvo ili prisilna ili zadol`itelna rabota (~len 4);

Pravo na sloboda i sigurnost (~len 5);