You are on page 1of 36

PRIVATIZIRANOTO OBVINITELSTVO I DRUGI

1. Do Op{tinskoto javno obvinitelstvo Bitola na 31.03.1997 isprativ krivi~na pr-


ijava protiv direktorot Vangel Gaga~ev na ZK ″Pelagonija″-Bitola, kade navediv: ″KRI-
VI^NA PRIJAVA″. Zatoa {to od siroma{ko dete koe `iveelo kako kira~ija so ne~esno,
ne~ove~ko i nenarodno odnesuvawe i nanese {teta na dr`avata i li~no se obogati.
O b r a z l o ` e n i e.
Vangel Gaga~ev koga postana direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola so falsifikat
uverenie od Op{tinskiot sud- Bitola ja grabna vlasta vo svoi race i sprotivno na zakonite
i ekonomijata gi ostrani site sposobni kadri i taka go douni{ti od nego zapo~natoto od
1977 godina kako pom.dir. po zemjodelie na ZIK ′Pelagonija′- Bitola. Postavi nesposobni i
neobrazovani kadri i taka toj mo`e{e da go uni{tuva kako stranec Kombinatot. Toga{ toj
postavi negovi rodnini i soselani kako direktori, a tie za nego i za niv ja vodat komerci-
jata i finansiite. So likvidacijata na stru~niot kadar, toj opstoi samiot, sam se dogovara
i ja odreduva cenata na kupenoto i prodadenoto (na primer nivni traktori i druga mehani-
zacija, itn.). Osven toa toj se kupuva mnogu poskapo i ponekvalitetno {to nemo`i i nesmee
da kontrolira nikoj, deka Kombinatot postanal negova privatna sopstvennost. Gi isprati
nasila vo penzija site zaslu`ni rabotnici, a saka da go privatizira samo so negovite rodni-
ni i soselani, koi nemaat vrska so Bitola i Bitolsko na koi (sopstvenici od Bitolsko, R.
I.) ne im e vratena nacionaliziranata zemja. Osven {to toj saka da bide sam sopstvenik i
gazda, preku svoi sorabotnici go pla~kaat Kombinatot. Najdobar primer so negoviot prija-
tel so isto poteklo od sel.Buf prof. dr.Eftim An~ev, ~ij sin ima svoja firma, preku koja
kupuva Kombinatot se poskapo. Na takov na~in se pla~ka dr`avata i se obogatuvaat so kra-
dewe Vangel Gaga~ev, Eftim An~ev i negoviot sin.
Ovoj kriminal e organiziran koga za minister za zemjodelie postanuva Eftim An-
~ev i toj zaedno so negoviot pomo{nik so isto poteklo Hristo Halevski od Ministerstvoto
gi la`at direktorite na zemjodelskite kombinati. Tie tvrdat deka se dodeluvale stranski
krediti so visoki kamati. Zatoa nieden ~esen i sposoben direktor ne se odlu~il da zemi ta-
kov kredit. Takov zel Vangel Gaga~ev 10.000.000 DM, so {to se zadol`ile mladite genera-
cii, a toj so nego go pokrival negovoto nerabotewe i zlo~inot vrz narodot. Kako potkrepa
na navedenoto Vangel Gaga~ev samiot ja priznava navedenata suma. Se znae deka Kombinatot
ne izdvoil ni eden denar za amortizacijata, {to e zakonska obvrska, {to zna~i deka toj bil
nedohodoven zaradi neposobniot i neprijatelski nastroen od nego nazna~en kadar, pa zatoa
Kombinatot odamna bil likvidiran i toj opstojuva na mafija{ki na~in i na {teta na dr-
`avata. Toa e potkrepa deka Kombinatot so nego sekoga{ bil vo zaguba. Iako e toa taka toj
vo stranstvo kupuva preskapo, nekvalitetna i nepotrebna oprema. Istoto samiot toa go po-
tvrduva koga toj izjavuva, izvesteno od novinarkata agronom Marika Vasilevska na 28.03.
1997 na Radio Skopje I vo 15,30 ~asot, deka ZK ′Pelagonija′ Bitola pravel zaguba od 9.000.000
DM, a sega bil vo dobivka 1.000.000 DM. Taka ovie sumi se potvrduvaat so negovata pretho-
dna izjava deka Kombinatot iako nedohodoven kupil oprema vo vrednost od 10.000.000 DM.
(Kako {to ovde se govori za lu|e so isto negovo poteklo, takvite mene me izbrkaa od rabota
vo 1991 godina, tie mene me sudea, duri ne mi dozvolija da se vrabotam vo Univerzitetot vo
Skopje..., {to trae se do denes, site komunisti=SDSM. Ovie od univerzitetite me liki-
vidiraa, a so cel, tie sami da vodat proekti, pa taka da go pla~kaat narodot, R.I.)
Za da se opravda ovoj mafija{ki na~in na pla~kawe na dr`avata E.An~ev zedno so
svojot pomo{nik H.Halevski ja la`at Vladata, nedavaj}i pred nea izve{taj koj bil kori-
snik na tie sredstva, Vladata priprema predlog zakon do Parlamentot i toj donesuva zakon
koj vsu{nost se odnesuva samo za zaedni~koto zlo delo vrz narodot na E.An~ev i V.Gaga~ev.
Zatoa i Parlamentot do denes ne dal izve{taj za korisnicite. Taka ponatamu opstoil V.
Gaga~ev, se obogatil na {teta na dr`avata, a kako protiv usluga uspe{no raboti firmata na
sinot na ministerot so grabe`.
Kon ovie zlo~ini se nadovrzuva zlo~inot na V.Gaga~ev, koga toj nacionaliziranata
zemja koja e naraspolagawe na Kombinatot kako negova sopstvenost ja prodava na REK ′Bi-
tola′- Bitola i od nea prima ogromna suma za nadohnada, duri so sudska odluka 1.500.000 DM.
Tie ne se koristat namenski, so niv da se kupi nova zemja i vrati na sopstvenicite ili na-
hnadi pari~no nivnata prodadena zemja, tuku toj so niv raboti, ja pokriva zagubata i se pr-
ika`uva kako dobivka od 1.000.000 DM, {to za li~ni celi i grabe` na dr`avata se la`i ja-
vnosta i vlasta.
Oprema se kupuva, zna~i vo vrednost od 10.000.000 DM, vo stranstvo premu `iro-sme-
tka vo stranstvo i toa se poskapo i za nekvalitetnata i nepotrebna oprema (mehanizacija),
{to e osnov na nezakonsko negovo obogatuvawe. Pa ne e ~udo da se javi kako sopstvenik ili
akcioner na nekoja firma vo dr`avata i nejzinoto sosedstvo. [to zna~i ovie zlo dela ne se
poneva`ni od na aferata TAT, {to e mo`no i toj da u~estvuva. Toj ima izo{tren wuh za ta-
kvi dejanija, nego ne go interesira drugo.
Ovie zlodela se prodol`uvawa. Toj dobiva stan od GP ′Beton′- Bitola koga uspeval
da ja dogleda negovata ′tetka′ po nejzinata smrt, iako nejziniot imot bil tokmu zaradi nego
dvojno naplaten: edna{ na RO ′Prehrana′, vtorpat na Klanicata- Bitola.
Za nego kra`bite se dar od gospoda, koga toj site prijaviteli za negovite sorabo-
tnici kradci gi kaznuva, zna~i i toj bil so niv vme{an vo kra`bite, a gi {titi kradcite.
Duri prijavitelite partiski gi kaznuva, a kradcite gi unapreduva. Sekako za nego moralo da
va`i gospodovoto, sekoj mora da kradi za drugite i taka }e bide spasen od kaznata. Takov e
primerot so proneveruvaweto na bon~inata od op{testvenata ishrana na negoviot sorabo-
tnik so isto poteklo.
Ova lice kako stranec, mo`ebi e i Nemakedonec, se e mo`no, koga im se odmazduva i
gi progonuva Makedoncite od vardarskiot del na Makedonija, a gi {titi i unapreduva samo
Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, {to e zlo~in i sprotivnost na sekoj ustav vo
bilo koja zemja i pretsedatel, {to ne va`i samo za Idi Amin od Uganda- takva li~nost e V.
Gaga~ev. Taka so niv se likvidira ZIK ′Pelagonija′- Bitola koj be{e jugoslovenski rekor-
der, a so nego toj i ZK ′Pelagonija′- Bitola ne se ni makedonski rekorderi, se privatizira
od niv Kombinatot bez da se po~ituvaat zakonskite regulativi da im se javi na site pravni
naslednici itn, kako najgolema nepravda vrz Bitol~anite i gra|anite od Bitolsko i spo-
sobniot kadar koj go izbrka likvidira i ~ove~no uni{ti ova krvolo~no `ivotno. (Toj yver
do denes ne se promenal, {to za nego e normalno, R.I.)
So ostaveniot nesposoben kadar, mu se nanesuva mnogustruki zlodela na narodot: ne
se kupuvaat lekarstva (i tie sredstva bile ukradeni), pa zatoa obolea preku 100 potro{a~i
od svinsko meso od bolesta stafilokokoza. Ne se kupuva vakcini (i tie sredstva se ukrade-
ni), zatoa sviwarskata farma obole od ~umata i taa 100% e uni{tena. Ne se fakcioniraat
kravite itn. od bruceloza (i tie sredstva se ukradija), }e mo`e da se pojavi brucelozata. Ne
se vr{i turbekulonizacija na grlata (i tie sredstva se ukradoa), e opasnost za zdravjeto na
`ivotnite i lu|eto. Ne im se dava{e hrana na grlata vo farmata na goveda vo s.Porodin,
tie 100% izumrea od glad i stud. Redovno umiraat uvezenite grla od stranstvo zaradi nera-
botewe i nagon samo na kra`bi. Izumrele po vina na Vangel Gaga~ev mnogu negovi kolegi od
negovoto iz`ivuvawe, od koi nekoi bea srcevi bolesnici kako neprijatel na ~ove~nosta, a
toj kako ′srcev bolesnik′ ne sakal da slu`i vojska za nego stranskata dr`ava na koja i nanese
i ponatamu }e i nanesuva {teta ovoj neprijatel.
Kon ovaa krivi~na va`at site dosega podneseni drugi prijavi.
Vo nade` da se prifatat istite se zablagodaruvam, da se kazni ovoj zlo~inec i da se
protera od ovaa dr`ava koja za nego e stranska i neprijatelska zatoa i nanese ogromna {te-
ta i ja opla~ka. 31.03.1997...″.
Na 03.04.1997 e ispratena:″DOPOLNA na Krivi~na prijava od 31.
03.1997. Kako prilog na mojata krivi~na prijava istata ja dolnuvam:
Vangel Gaga~ev go o{teti i uni{ti ZIK ′Pelagonija′- Bitola od 1977 godina, a so
negovite sou~esnici saka da go privatizira Kombinatot i toa odzemaj}i im go pravoto na
osnova~ite na Kombinatot, tie {to nego go napravija jugoslovenski rekorder, da sega spo-
red klimatskite i po~venite uslovi ne e ni makedonski rekorder. Zatoa toj vo se ja la`i ja-
vnosta i dr`avata.
So negoto doa|awe od 1977 godina go uni{ti dohodovnoto sto~arstvo, ne see dohodo-
vni kulturi, a see samo nedohodovni (p~enica, ja~men i son~ogled), {to e poznato za celiot
svet neprifateno samo od nego ili pak e neprijatel na dr`avata: ne mu go prodava{e son-
~ogledot na Makedonija (Veles), tuku na fabrikata za maslo vo Srbija (Pe}).
Tokmu zaradi nedohodovnata p~enica, ja~men i son~ogled toj ja la`i dr`avata, zema
kredit za podigawe na farmi, tie ne gi podiga i sredstvata gi prenamenuva za pokrivawe na
zagubite na nedohodovnoto proizvodstvo na p~enicata, ja~menot i son~ogledot. Takov be{e
slu~ajot so novata sviwarska farma za 30.000 goenici godi{no, koja ne se izgradi kako naj-
golemo zlo vrz narodot.
Kako potkrepa na navedenoto na dvapati ja zatvori konzervnata fabrika, bidej}i ne
saka{e da see dohodovni gradinarski kulturi za nejzinite potrebi, {to nemo`e drugo da
zna~i osven saboterski ~in.
Koga vo 1990 godina ja baraa negovata ostavka kako nesposoben i nestru~wak (se see-
{e samo nedohodovni kulturi so najniski prinosi- minimalen dohod) kako i vlo{uva~ na
me|u~ove~ki odnosi, toj za da opstoi na {teta na ekonomskata logika i dr`avata, prv vo
dr`avata go raspadna ZIK ′Pelagonija′ i od nego proizleze ZK ′Pelagonija′. Po odvojuva-
weto na Fabrikata za sto~na hrana s.Radobor nea pove}e ne i go prodava{e ja~menot tuku
von Bitola. Taka taa mora{e istiot da go kupuva von Bitola, samo poskapo za negovite li-
~ni celi. Osven toa malite koli~ini na p~enka vo zrno ne gi su{e{e vo fabrikata, za koja
ZIK ′Pelagonija′ izgradi nova su{ara, za taa da ja zatvori, p~enkata ja nose{e vo Gradsko
na su{ewe.
Istoto se slu~i so [e}erna fabrika, koja be{e osnova~ na ZIK ′Pelagonija′ vo
1962 godina. Kako odmazda za nejzinoto odvojuvawe, nejze i gi namali povr{inite od 2500 ha
na postepeno se do 800 ha. (Denes pove}e ne se see, R.I.) Kako saboter ili tikvar ili dr`a-
ven neprijatel, go sni`i prinosot od 60000 kg po hektar samo na 25000 kg/ha. Taka saka{e da
ja ostvari negovata `elba da ja zatvori [e}ernata fabrika kako stranska firma. Ova go
prave{e, bidej}i toj kako laik misle{e deka {e}ernata repa ne e dohodovna. Koga soznaa
deka e obratno, zapo~naa odmazdite i zatoa gi sni`i seidbenite povr{ini samo na 800 ha.
Vakviot zlo~ine~ki ~in be{e poznat od poodamna kogo redovno preostanatata nesobrana
povr{ina na {e}erna repa ja istawira naprolet (sum objavil trud vo Zagreb). Za nego be{e
polesno bezrabota da `ivee na dr`avni jasli so p~enica itn.
Toj e nesposoben ili dr`aven neprijatel koga nemu kako svetsko ~udo mu zamrzna
p~enicata na 20 april 1988 godina i zatoa dobi najniski prinosi samo 2800 kg/ha. Zatoa toj
ja la`i dr`avata i doka`uva deka su{ata vo taa godina bila najsilna vo poslednite 30 go-
dini, kako {to za 1978 godina go vele{e istoto samo za poslednite 20 godini: LA@GO. Toj
su{ata ja zloupotrebuva za mrazot, {to neva`i za drugite kulturi (ja~menot) itn. Za toa gi
potkupuva lu|eto od Komitetot za zemjodelstvo. (Toj go uni{ti vesnikot na ZIK ″Pela-
gonija″- Bitola i toa samo so edinstvena cel, vrabotenite da ne mo`at da znaat {to v{usno-
st se raboti vo bitolskiot op{tonaroden Kombinat, koj postanal nivni- bufski. Ne slu~aj-
no, `itelite od bitolsko gi mrazat vo du{ata Buf~anite i nivnite bliski, zatoa{to tie
niv gi izbrkale od nivnite nacionalizirani nivi, R.I.)
Taka neseej}i dohodovni kulturi koi zahtevaat navoduvawe, doka`uva deka HMS
′Stre`evo′ bilo nepotrebno i saka i nego da go uni{ti, {to e dokaz deka ova lice nema vr-
ska so dr`avava i ekonomijata.
Toj e laik za proizvodstvo na p~enica, son~ogled i ja~men. Taka od prinos na p~e-
nicata pred 1977 godina proizvedena na isti povr{ini od 6000 kg/ha, toj go sni`uva pri-
nosot na p~enicata me|u 3000- 4000 kg/ha. Za da gi zaskrie lo{ite proizvodstveni rezultati,
toj ne im gi prodava rekoltite na Bitola, ami von nea. Taka ne samo da se krijat prinosite,
polesno se la`i dr`avata i nea odli~no se kradi: se realizira preku privatni firmi, kako
{to se se vnesuva preku privatni firmi. (Vo 1978 godina son~ogledot ima{e pove}estruko
poniski prinosi, R.I.)
Kako dokaz, deka nego ne go interesira dohodot i Kombinatot e primerot vo 1984 go-
dina koga toj ne dozvoluva Kombinatot da kupi 10 milioni kg p~enka preku OOZT na Kom-
binatot ′Pelagonijakomerc′, tuku preku negovi prijateli od ′Semepanonija′- Subotica. Kako
protiv usluga se vnesuva zapra{ena semenska p~enka so najgolem otrov `ivata od 500 toni
ne za seewe tuku sprotivno na site zakonski normi, vo ishranata na dobitokot, taka se true
dobitokot i lu|eto vo dr`avata: super zlo~inec.
Zna~i, toj so negovite prijateli i nivni firmi, pravi se na {teta na dr`avata za
negovi li~ni celi i da se obogati. Zatoa toj kupuva se poskapo, ponekvalitetno i nepotre-
bno. Kako mo`i da se sfati inaku kako e mo`no, se toj {to kupuva od isti kupuva~i se da e
poskapo, a od prodava~ot samiot Kombinat se da e poeftino.
Iako be{e zadol`en da izdvojuva sredstva za fondot za amortizacija, toj toa ne go
~ine{e tokmu zaradi nedohodovnite kulturi. Redovno se la`e{e dr`avata i taa im dava{e
sredstva za zamena na mehanizacijata. Iako taa be{e nedoiskoristena, za da kupi nova i da
ja opla~ka dr`avata, moral da ja prodava postoe~kata mehanizacija, {to bilo uslov da se
dobijat 10.000.000 DM kredit osloboden so zakon od Parlamentot. Zatoa toj oformi komi-
sija da ja oceni postoe~kata mehanizacija. Taa ja oceni povisoko, bidej}i taa ne bila amor-
tizirana i bila neophodna za potrebite na Kombinatot. Koga ne mo`el da gi realizira ne-
govite privatni celi da se obogati, ja promenil komisijata i oformil nova. Taka so nea ja
o{tetil dr`avata, prodaval na koj saka i kako saka i moral da ima li~en interes. Za ovoj
problem pi{uvaa makedonskite glasila. Vakvata oprema ja frli bez da se materijalizira
nejzinata vrednost, kako {to be{e tokmu od nego kupenata i nepotrebna oprema za navodnu-
vawe ′bumovite′. Nim im bea ukradeni u{te na po~etokot motorite i tie nemo`ea da rabo-
tat. Im se kupija novi motori (kradcite ne bea fateni, oti bea negovi lu|e), tie ponatamu
ne rabotat. U{te novi se proglasija nepotrebni, se isekoja za staro `elezo, {to e negov
zlo~in vrz ovaa za nego stranska dr`ava.
Kako {to se proglasija ′bumovite′ nepotrebni, se kupi nova amerikanska oprema za
navodnuvawe. Taa se instalira na povr{inite pod HMS ′Stre`evo′. Bidej}i nejzinite povr-
{ini se seat samo so nedohodovni kulturi (p~enica, son~ogled i ja~men), koi ne se navodnu-
vaat, opremata e kupena samo za da se kupi ne{to, na {teta na dr`avata i obogati V. Gaga-
~ev.
[to va`i za amerikanskata oprema za navodnuvawe, va`i nepotrebnoto kupuvawe na
amerikanskite xondiri (traktori) i druga te{ka mehanizacija od stranstvo koga taa ne se
koristi agregatski (orawe, tawirawe, seewe itn. naedna{ kako vo SAD), tuku nivniot efe-
kt e kako na traktorite fergusoni (mali itn.), {to go potvrduva dokazot deka se kupuvalo
skapo vo stranstvo za da se opla~ka dr`avata i obogati V.Gaga~ev.
Kako mo`i inaku da se sfati se {to e kupeno direktno od Kombinatot od stranstvo
(direktno od samite proizvoditeli i toa, R.I.) preku `iro-smetaka (privatna) se da e po-
skapo kupeno otkolku da se kupi preku makedonski posrednik (trgovska firma, R.I.).Se znae
deka od 10.000.000 DM se dobiva 10% mar`a, zna~i preku taa `iro-smetka vo stranstvo e o{-
teten Kombinatot od 1, pa i pove}e od 3 milioni marki na li~na smetka. (Ova go ka`uvaat
trgovcite, koi so godini na Kombinatot se mu prodavale, pa sledi nagla promena od koga Va-
ngel Gaga~ev sakal da stane gazda, R.I.)
Se frla nedoiskoristena oprema za molzewe i toa Alfa- Laval od [vedska i ne se
kupuva direktno od istata firma (taa ima svoj posrednik vo Skopje), tuku od Novi Sad i toa
samo so cel da se pla~ka dr`avata.
Ovie se samo nekoi zlodela na V.Gaga~ev. Toj se da realizira na {teta na dr`avata,
gi brka od rabota sposobnite, a gi ostava aramiite, koi se snimeni duri na video lenta koga
se tie ~lenovi na negovata banda.
Gi tera pod Trudot licata potrebni na Kombinatot, a ostava nepotrebni. Im dava
li~en dohod (12) i gi ubeduva deka za niv bilo podobro da gi vlo`at vo TAT otkolku da ra-
botat badijala vo negoviot bufski Kombinat. Toa go pravat vrabotenite i tie se opla~kani.
Za da ja pla~ka dr`avata, e osnova~ na firmata ′Pazar na pari i hartija od vrednost′ vo
Skopje, {to se gleda od vesnikot ′Dnevnik′ od 31.03.1997.
Gi ispra}a vo penzija site vredni, a gi ostava kako nego tikvari. Platite im gi od-
reduva od raka po odanost i simpatii. Site neprijateli na Kombinatot (dr`avata) se na ra-
kovodno mesto, so najvisoki li~ni dohodi, a drugite sedat doma a sprotivno na zakonite pri-
maat plata bez rabota itn.″.
Na 05.04.1997 sledi: ″PRILOG. Za Vangel Gaga~ev podnesov krivi~na prijava na den
31.03.1997 i dopolna na den 03.04.1997.
Vo niv navediv kako toj sam ja odreduva cenata bez prethodna presmetka za opravda-
nosta i dohodovnosta na kulturata. Na takov na~in toj gi prodava site proizvodi so najni-
ski ceni i od kupuva~ot ja dobiva razlikata na cena do cenata priznata od dr`avata za li-
~no obogatuvawe i o{tetuvawe na dr`avata. Koga }e se zemi vo predvid deka Kombinatot za-
radi nestru~nost ima povisoki tro{oci na proizvodstvo, {to zna~i povisoka cena, zloto e
pogolemo.
Toj go likvidira sposobniot kadar, sam odi na pat vo zemjata, sam se dogovora so pro-
dava~i i se sam kupuva poskapo. Razlikata na cenata do poznatata proda`na cena ja prisvoju-
va kako svoja za li~no obogatuvawe. Taka Kombinatot ima na startot za negova li~na korist
i poskapo proizvodstvo.
So vaka likividiran kadar samiot odi na pat vo stranstvo, samiot se dogovara so
stranskiot prodava~. Toj mu ja prodava stokata po negovata cena, a se pravat falsifikat do-
kumenti kako taa da e poskapa. Sporedeno so cenata po koja se prodava na primer istiot tr-
aktor xondir od SAD za agregatska upotreba od na{iot posrednik- prodava~, taa e mnogu
poskapa iako e kupena direktno od proizveduva~ot vo SAD. Taka razlikata vo cenata se pre-
frla na liceto Vangel Gaga~ev preku negova `iro ili na druga `iro-smetka. Ako se zemi vo
predvid deka xondirot ne se koristi agregatski, tuku samo za edna operacija na primer za
seewe, toga{ negoviot efekt e kako na traktorot ferguson, koe e preeftin, zna~i nepotre-
bno kupuvawe na preskapa oprema. Koga bi se razgovaralo so na{ trgovec, so koja cena go pr-
odava istiot tip na xondir i koja e negovata dobivka so raznite deva~ki na dr`avata, kri-
minalot e ogromen. Kon ova bi trebalo da se nadovrzat site drugi kupuvawa: drugi traktori,
kombajni, sejalki i druga mehanizacija.
Poznato e koga nekoj kupuva~ kupuva pove}e mehanizacija- oprema od bilo koja fir-
ma, taa mu dava popust na kupuva~ot, kako i nagrada za nivniot deloven odnos. Seto toa e pr-
efleno na liceto V.Gaga~ev, a ne na kupuva~ot ZK ′Pelagonija′- Bitola: kriminal do krimi-
nal.
Se kupuvaat i lesni koli od edna firma itn. od stranstvo- direktno. Se znae deka V.
Gaga~ev vozi samo edna svoja privatna lesna kola i nosi samo edna ventijaga i toa samo so
cel da ja prikrie vistinata za negovite zlo~ini vrz dr`avata koga toj nepotrebno se ras-
frla so dr`avni pari od slednite mladi generacii za kupuvawe na lesni koli kako nepotre-
bnost koga toa ne go pravi za avtobusi za vrabotenite, koi se proizveduvaat vo dr`avata vo
Skopje i toa samo so cel da napravi promet na stranska firma za da ja opla~ka dr`avata: ne-
govite slu`beni koli gi menuva sekoj dve godini, a ima privatna kola samo edna. (Sledi toj
da kupuva avtobusi od stranstvo, i toa ne samo von R.Makedonija tuku i von prostorite na
SFRJ, oti ima pregolema devizna dobivka..., R.I.)
So likvidiraweto na kadarot, toj ima svoi nesposobni lu|e da go pokrivaat negovi-
ot kriminal: }e se navedi primerot so m-r Mihajlo Naumovski koj be{e poznat za{titar vo
SFRJ i R.Makedonija. Toj poslednive godini e otfrlen, sedi doma i prima plata {to e spro-
tivno na site zakoni. Negovata dejnost za{tita na rastenijata, za{to Kombinatot izdvo-
juva najgolemi (sredstva za tie, R.I.) tro{oci, mu e predadeno na lica koi nemaat vrska od
taa problematika, me|u koi i sto~ari {to e strogo zabranlivo. Na takov na~in se kupuva
poskapo, nepotrebno i nekvalitetno i taka se pokriva kriminalot od negovite sorabotnici
sou~esnici beznahnada. Istoto se slu~uva so |ubrivata i razni semiwa. Za sto~arstvoto ne-
ma ~ovek, kade se se kradi (vo sviwarskata farma ima pove}e `ivotni od evidencijata, za
polesno da se kradi bez dokumentacija. V.Gaga~ev za takvi dela go izbrkal negoviot pomo-
{nik i kolega zemjodelski tehni~ar Dimo Kosovski, sega go vrati za kra`bi i likvidacija
na kadarot). Ako se zemi vo predvid, deka Kombinatot e so sto~arskopolodelska dejnost, a
nego go rakovodat lozaroovo{tari bez da ja poznavaat dejnosta, e se jasno.
V.Gaga~ev e vinoven za frlenite pari za rekonstrukcijata i pro{iruvaweto na svi-
warskata farma, koja namesto sega da ima kapacitet 8500- 7500 goenici godi{no, taa proiz-
veduva kako pred toa, samo 5000 goenici godi{no. Za ova toj ja la`e{e dr`avata: toj e pro-
fesionalen la`go.
Toj e vinoven 100% propapa|awe na lozjata, ovo{tarstvoto, hmeqarstvoto, tutunar-
stvoto so negovite su{ari itn. Se {to toj zapo~na za da mu napravi nekomu usluga, sega ne-
govi za{titnici, se uni{ti. Toa mora{e taka da bide koga toj go uni{ti kadarot i Razvoj-
nata slu`ba, {to be{e osnov da se likvidira ZIK ′Pelagonija′ i douni{ti ZK′Pelagonija′.
Toj se rasfrla so drugi pari, koga za generalna direkcija ja osposobuva{e kasarnata
(muzejot), za da izigruva li~nost za nevidenite zlo~ini vrz dr`avata.
Nemu sekoj godina mu propa|aat ogromni koli~ini na rekolta. Toa dobro mu doa|a
koga so svoite privrzanici otpi{uva pove}e propadnata rekolte, za pove}e da propadne i
prisvoi dr`avni sredstva za negovi celi.
Na ova bi moralo da se nadovrzat i mnogu drugi zlo~ini i kra`bi. 05.04.1997″.
Jas na 15.03.1999 do Republi~kiot javen obvinitel Skopje isprativ Krivi~na prija-
va, so sleden tekst:
″Dosega sum ispra}al krivi~ni prijavi za Vangel Gaga~ev vo koi se govori za zlo-
upotreba na dol`nosta, uni{tuvawe na kadri i li~nosti, nanesuvawe na {teta na dr`avata
i li~no obogatuvawe kako ~in na organiziran grabe`. Bidej}i pravosudstvoto so obvinite-
lstvoto im pripa|aa na SDSM kako partija na vlast, sprotivno na zakonite vo dr`avata i
osnovniot zakon (ustavot), tie ne bea razgledani. Takov e primerot so moite prijavi od
31.03.1997,03.04.1997 i 03.04.1997. Apsurdot da e pogolem do denes za niv ne sum dobil nikakov
odgovor. Tokmu zatoa }e navedam samo nekoi zlo~ini:
ZIK ′Pelagonija′- Bitola be{e jugoslovenski rekorder. Koga postana direktor vo
Kombinatot ~lenot na SKM, CK SKM i CK SKJ Vangel Gaga~ev od 1977 godina toj so go-
dini prestana da bide rekorder ne samo vo dr`avata ami i vo republikata. Zaradi negovite
samovolija i potpopni nepoznavawa od zemjodelieto Kombinatot prv se raspadna i vo 1990
godina od nego se izdvoi samo zemjodelskiot del ZK ′Pelagonija′- Bitola.
Toj kako proizveduva~ na nedohodovni i ekstezivni kulturi (p~enica, ja~men, son~o-
gled) vo sporedba so drugite kombinati be{e najnedohodoven. Osven toa toj nikoga{ ne iz-
dvojuval sredstva za amortizacija. Zatoa toj kako nedohodoven be{e primoran da ja kupuva
celokupnata mehanizacija i oprema so 100% dr`avni sredstva.
Vo poslednite godini Kombinite moraat da koristat stara oprema i mehanizacija
{to e normalno od sostojbata vo dr`avata. Za `al ova pravilo ne va`i za najnedohodovniot
ZK ′Pelagonija′- Bitola koj 100% poseduva nova i preskapa oprema i mehanizacija. Za da ja
vnese novata oprema i mehanizacija na zlo~ine~ki na~in ja otu|uva postoe~kata, koja e naj-
oderna vo dr`avata i nezamisliva za drugite kombinati vo dr`avata.
Sevo e mo`no na sledniot zlo~ine~ki na~in: za da mu raboti uspe{no firmata na
miisterot za zemjodelie Eftim An~ev i da se obogati Vangel Gaga~ev ministerot i nego-
iot pomo{nik Hristo Halevski ja la`at dr`avata. Na direktorite na kombinatite im se
nudat krediti so visoki kamati. Za da ne se zadol`at podohodovnite kombinati tie ne po-
digaat krediti. Zatoa niv gi podignuva ZK ′Pelagonija′. Toga{ Ministerstvoto za zemjode-
lie ja la`e Vladata, a taa go la`i Parlamentot. Se donesuva zakon so koj se osloboduvaat
korisnicite na krediti bez kamata. Takvi nema, oti toj e samo ZK ′Pelagonija′- Bitola. Su-
mata koja ja primil Kombinatot e 10.000.000 DM, potvrdeno od Vangel Gaga~ev so negovite
izjavi da e investirano za oprema i mehanizacija 10 milioni DM. (Toj kako najgolem akcio-
ner i ovie gi prisvoi, R.I.)
Vtor zlo~in e so programata FARE: Vladata be{e dol`na da dade izve{taj za kori-
snicite na programata FARE. Parlamentot be{e izla`an. Toa be{e normalno koga glaven
korisnik be{e samo ZK ′Pelagonija′- Bitola.
Tret zlo~in: ZK ′Pelagonija′- Bitola na REK ′Bitola′ mu prodava nacionalizirana
zemja. Sredstvata, nekoi dobieni i so sudska odluka, ne se koristat namenski za kupuvawe
zemja, koja bi morala da se vrati na sopstvenicite, tuku se raboti kako so nivni sredstva so-
zdadeni od proizvodstvoto.
Taka Kombinatot kako najnedohodoven vo dr`avata e opremen so najskapa oprema i
mehanizacija, za{to bi morale da mu zavidat najbogatite i najgolemite svetski proizvo-
ditel, koi proizveduvaat so mnogu postara i polo{a oprema i mehanizacija. Razlikata e vo
toa {to kapitalistot mora da sozdade sredstva za toa {to e ′kupeno′ vo Kombinatot da go
ima, {to ne e mo`no. Seto toa e dobrodojdeno da se kupuva se vo stranstvo poskapo, iako e
direktno kupeno od proizveditelot, otkolku seto toa da se kupi od makedonski trgovec.
Ovie zlodela se odvivale preku stranski `iro-smetki. Zna~i, razlikata {to bi trebalo da
ja dobivaat izvoznicite od stranstvo i trgovcite od R.Makedonija i se pripi{uva na ′so-
pstvenikot′ Vangel Gaga~ev (aramijata).
Na vakov na~in toj e akcinoner na Stopanska banka- Bitola, koja na AD Mlekara i
dava okolu 1,3 milion DM: namesto taa da kupuva kravi ili oprema za mlekarstvoto, Ban-
kata i Mlekarata ja la`at dr`avata i se kupuva oprema za proizvodstvo za sokovi vo ista
instalacija, {to zakonski ne e dozvoleno.
Galeni~inata na SDSM izigruvaat manexeri, se pojavuvaat na izborite kako kandi-
dati za pratenici i so dr`avni pari se finansiraat izborite za SDSM:pred izborite im se
dodeluvaat priznanici i nagradi 11- ti oktomvri itn. 15.03.1999″.
Sledi odgovor: ″Republika Makedonija Javno obvinitelstvo na R. Makedonija RO.br.
68/99 Skopje, 13.04.1999
DO RISTO IVANOVSKI Ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Izvestuvawe
Vo vrska so krivi~nata prijava protiv Vangel Gaga~ev, koja od Va{a strana e podne-
sena do ova obvinitelstvo, Ve izvestuvame deka za tekot na postapkata vo vrska so prijavata
mo`ete da barate izvestuvawe od Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Bitola.
VT.ZR Zamenik Javen obvinitel Slav~o Stankov″.
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola, na 08.05.1999, e isprateno ″Predmet: Za-
molnica za razgleduvawe na mojata krivi~na prijava za Va{iot Vangel Gaga~ev, direktor na
ZK ′Pelagonija′.
Dosega sum ispra}al so godini krivi~ni prijavi za liceto Vangel Gaga~ev. Takvite,
kako Va{a partiska zavisnost, bez razgleduvawa gi otfrlivte, a za nekoi duri donesovte
re{enie, kako na primer za bezpravno grabnatiot stan na ′tetkamu′, za ~ij imot dvapati e na-
plateno, a toj so Va{a pomo{ uspeal da ja dogleda ′tetkamu′ po smrtta, kako svetsko ~udo i
zlo~in na dr`avata.
Za istata cel, za istoto lice do Vas se isprateni krivi~ni prijavi na den 31.03.1997,
Dopolna od 03.04.1997, Prilog od 05.04.1997, za{to do denes ne sum dobil odgovor.
Ako imate ~est, dostoinstvo i elementi na u~tivost, VE ZAMOLUVAM da mi ja-
vite {to stana so moite podneseni prijavi preku po{ta so prepora~ni pisma.
Svesen sum, deka Vie tie bez da gi razgledate }e gi otfrlite, za{to pak se zablago-
daruvam. Va`no e, deka se javivte.
Samo za potsetuvawe: da si postavite pra{awe, kako e mo`no najbogatite zemjode-
lci vo Evropa i Amerika da nemaat kompletna nova oprema i mehanizacija, a taa ja ima ZK
′Pelagonija′, koj proizveduva 100% nedohodovni kulturi, koi ne se navodnuvaat i se najnedo-
hodovni? Ili inaku ka`ano, kako e mo`no, site Kombinati, koi proizveduvaat dohodovni
kulturi da se vo lo{a sostojba, a ZK ′Pelagonija′ samo toj da e najdobar ? Zna~i, toj e svet-
sko ~udo, koj opstojuva na dr`avni jasli, na dr`avata ne i gi pla}a doprinosite itn., za{to
}e morate 100% da gi razgledate negovite smetki, a ne prikazni za li~otijata na uni{tu-
va~ot na ZIK ′Pelagonija′, neprijatelot na R.Makedonija i Makedoncite: R.Makedonija e
dr`ava na site gra|ani i zemjata od ZK ′Pelagonija′ im pripa|a na prethodnite sopstvenici,
~ija zemja ne im e vratena, kako i na gra|anite od Op{tinata Bitola, a ne na ~edata od Buf
od tipot na V.G. 08.05.1999″.
Od ″Osnovno javno obvinitelstvo RO.br.24/97 i 24/99 od 21.12. 1999 god. Bitola
RP/VJ DO: D- r Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola.
PREDMET: Izvestuvawe
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola na den 1.04.1997 god. imate podneseno kri-
vi~na prijava protiv direktorot na ZK ′Pelagonija′ Bitola Vangel Gaga~ev za nekoi ne-
pravilnosti vo negovoto rabotewe.
Na den 4.04.1997 god. e podneseno dopolnuvawe na krivi~na prijava, a na den 7.04.1997
god. prilog kon krivi~nata prijava.
Navodite vo krivi~nata prijava se provereni preku UVR Bitola.
Od podatocite dostaveni od UVR Bitola proizleguva deka vo dejstvijata na prija-
veniot ne se sodr`ani elementi na nekoe krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`no-
st, zaradi {to smetame deka nema mesto za javnoobvintelska intervencija. Zam.Osnoven ob-
vinitel Riste Pa{ovski″. (Ako toa bilo ka`ano od UVR i UVR-ovcite bile LA@GOVCI,
R.I).
Bidej}i vo Izvestuvaweto ni{to podrobno ne stoi, toa e 100% proizvolno i bez
osnova. Vo Sviwarska farma s.Porodin prasiwata do denes umiraat od auecki, sviwite od
~umata... I kone~no lu|eto mo`at da obolat od bruceloza, tuberkuloza, stafilokokoza itn.
Bidej}i umrenite sviwi se zakopuvaat vo masovna grobnica, takva treba da podigni i Van-
gel Gaga~ev da se sotrat izrodite, negovi podr`uva~i i sorabotnici. Vakvi se i ovde na-
vedenite obviniteli, a i eden od drugata krivi~na prijava, {to va`i i za drugi. Isto taka, i
za eden, koj denes e advokat, koj duri li~no mi se zakanuva{e, vo pisarnicata na Osnovnoto
javno obvinitelstvo na pragot namerno me sopna, u{te ne me udri. Pa toa se YVEROVI.
Do Vi{oto javno obvinitelstvo Bitola, na den 08.06..1999 podnesov ″@ALBA
Nezadovolen od odnosot na Osnovnoto javno obvinitelstvo na Bitola vo odnos na
mojot predmet od 08.03.1999 ispraten preku po{ta, kako i ovoj predmet, ja ispra}am mojava
`alba, so koja baram da se prevzemat pravni dejstvija i za{tita na dr`avata. 08.06.1999″.
Sledi odgovor od ″VI[O JAVNO OBVINITELSTVO RO.br.25 /99 14.07.1999 g.
Bitola Z^/CP
DO G-din RISTO IVANOVSKI ul.′Mihajlo Andonovski′- 6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do ovaa obvinitelstvo, a vo vid na poplaka
na rabotata na Osnovnoto javno obvinitelstvo- Bitola, po Va{ata prijava protiv Vangel
Gaga~ev- direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola, za pove}e krivi~ni dela so zloupotreba na
slu`benata polo-`ba, izvr{ivme uvid i proverka vo tie predmeti, pri {to Ve izvestuvame
za slednoto:
Dve od Va{ite krivi~ni prijavi protiv pogore navedeniot prijaven, vo Osnovnoto
javno obvinitelstvo- Bitola od 5.04.1997 g., se zavedeni pod RO.br.24/97, dodeka najnovite
prijavi za koi i zboruvate vo poplakata, od 8.06.1999 g., se zavedeni vo toa obvinitelstvo pod
RO.br.24/99.
I po dvata ovie predmeti, sme izvesteni deka, prijavite se staveni vo a/a, so kon-
statacija deka nema mesto od Javna obvinitelska intervencija od pri~ina {to navodite bi-
le pau{alni i ne potkrepeni so dokazi, a Vas kako podnesitel na prijavite ne Ve izve-
stuvale od pri~ina {to ne ste bile o{teteni li~no Vie, za da supsidijarno go prodol`ite
krivi~noto gonewe. (So negovite zlo~ini narodot ste go stavile vo a/a, R.I.)
Sled uvidot vo ovie predmeti, posebno po posledniot RO.br.24/ 99, dadeni mu se do-
polnitelni instrukcii za proverka na odredeni navodi istaknati vo Va{ite prijavi, na
Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola, sled koe }e sleduva da bideme zapoznati so rezulta-
tite od dopolnitelni-te proverki. (Do denes bez nikakov nitu dopolniteleten odgovor. I
ova e 100% proizvolno i bezosnova, ~in na samovolie i silexistvo, R.I.)
Za toa naknadno }e bidete i Vie pismeno izevsteni (Ni{to, R.I.)
Gornoto primete go na Va{e znaewe.
Zam. VI[ JAVEN OBVINITEL Zdravka ^ipurovska″.
Sevo navedeno pod to~ka 1., kako krivi~na prijava, na 22.09.2008 go isprativ do Os-
novnoto javno obvinitelstvo vo Bitola. A taa se odnesuva: Protiv: Zlo~inecot so obvini-
telite. Od: Nivniot ve~en neprijatel. So zavr{etok: ″...Zam. VI[ JAVEN OBVINITEL
Zdravka ^ipurovska.
Bidej}i zlo~inecot ima podr{ka od obinitelite i protiv niv se odnesuva ovaa kri-
vi~na prijava i toa samo so cel da se kaznat. Dr`avata e samo na mnozinstvoto, narodot,
uni{tuvan od mnogumaloto mno{tvo na izrodi koe ima partiska mo}...
22.09.2008 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Fotokopija isprativ do Premierot na Vladata na R.Makedonija.
″VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
KANCELARIJA NA PRETSEDATELOT NA VLADATA
Br. 07- 2198/7 Skopje, 26.09.2008
Do: G-din Ivanovski Risto Ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 ...
Predmet: Odgovor na Va{e barawe Po~ituvan G-din Ivanovski,
Va{iot dopis e razgledan so osobeno vnimanie od strana na nadle`nite slu`bi vo
Kancelarijata na Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.
Bi sakale da Ve informirame deka Kancelarijata na Pretesedatelot na Vladata na
Republika Makedonija ostanuva na prethodno dadeni-ot odgovor br. 07-2198/5 od 16.09.2008
godina.
So po~it, KANCELARIJA NA PRETSEDATELOT NA VLADATA″, so pe~at i
potpis D.Trajanovski.
2. Na 12.05.2007 do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti- Skopje isprativ predmet:
Zlodelata na direktorot Vangel Gaga~ev na ZK ″Pelagonija″- Bitola. Tie se sodr`ani vo
krivi~nata prijava, podnesena na den 14.07.2008. Predmetot i krivi~nata prijava kako fo-
tokopii na den 14.07.2008 se isprateni i do Premierot na Vladata. Na 04.08.2008 sledi moe
dopolnuvawe na krivi~nata prijava od 14.07.2008. Na 04.08.2008 istoto kako fotokopija mu
go isprativ i na Premierot. Isto taka, i na 08.08.2008 sledi moe dopolnuvawe na krivi-
~nata prijava od 14.07.2008 i 04.08.2008. Na istiot den, 08.08.2008, dopoluvaweto kako foto-
kopija e pratena do Premierot. Na 21.08.2008 sledi u{te moja dopolna na krivi~na prijava
od 14. 07.2008. Na 21.08.2008 sledi fotkopija do Premierot. Vkupno se 52 to~ki moi obvine-
nija.
″Osnovno javno obvintelstvo KO.br.407/08, 23.07.2008,Bitola DO: Risto Ivanovski,
′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola. Vrz osnova na ~l. 56 st. 1 od ZKP, Ve izvestuvame de-
ka krivi~nata prijava- Predlog za krivi~no gonewe podenesen-a, protiv Vangel Gaga~ev od
B-la E OTFRLENA, so re{enie KO.br.407/08. Osnoven javen obvinitel″, ra~en potpis i pe-
~at.
″OSNOVNO JAVNO OBVINITELSTVO
KO.br.407/08
21.07.2008 god.
Bitola BV-AJ Vrz osnova na ~l. 144 st. 1 od ZKP, donesuvam:
RE[ENIE
SE OTFRLA krivi~nata prijava podnesena od Risto Ivanovski od Bitola. PRO-
TIV: VANGEL GAGA^EV od Bitola.
Za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′, od ~l. 166 st. 1 od KZ.
Bidej}i postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto- zastarenost na krivi-
~noto gonewe od ~l. 107 KZ.
Obrazlo`enie
Do ova Obvinitelstvo o{teteniot Risto Ivanovski podnese krivi~na protiv Van-
gel Gaga~ev za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′ od ~l. 166 st.1 od KZ.
Kon prijavata se prilo`eni odluki na Osnovniot sud na Zdru`eniot trud Bitola
RO br.1110/90, re{enie na ZIK ′Pelagonija′- Bitola D br. 04- 362 od 4.08.1987 godina, odluka
za rasporeduvawe na rabotnici na drugi raboti i rabotni zada~i od 6.7.1990 godina, odluka
po prigovor od 30.7.1990 godina, re{enie I.br. 9/92, 6925/92 na Op{tinskiot sud Bitola,
izve{taj po naredba I.br. 6925/92, Presuda na Op{tinskiot sud Bitola P. br.987/92- I, re-
{enie na Centarot za vrabotuvawe Bitola od 17.1.2005 godina, potvrda za priem na pratka i
zaklu~ok na Centarot za vrabotuvawe br.03/413.
Vo prijavata se naveduva deka Vangel Gaga~ev u{te od 1987 godina do 1995 godina
sproveduval postapki protiv prijaveniot i go rasporedu-val na rabotni mesta namaluvaj}i
mu gi bodovite za plata, {to zna~i deka prijavitelot bil o{teten od takvite postapki.
Javniot obvinitel re{avaj}i po prijavata najde deka od samata prijava proizleguva
deka postojat okolnosti {to go isklu~uvaat krivi~noto gonewe od slednite pri~ini:
Soglasno ~l. 166 od KZ za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′ e pr-
edvidena pari~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st.1 t.6 od KZ nastanuva za-
starenost na krivi~noto gonewe koga }e pomine rokot od 2 godini od izvr{uvaweto na kri-
vi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor do 1 godina ili pari~na kazna.
So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 godina, nastapena e zastarenost na krivi-
~noto gonewe za ovie dela, bidej}i e pominat podolg rok od dve godini, {to zna~i postojat
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto.
Od tie pri~ini se odlu~i kako vo izrekata.
Javen obvinitel Antonio Jolevski
POUKA: Se izvestuva o{teteniot Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andono-
vski′ br. 6/21, deka soglasno ~l. 56 st.2 od ZKP ima pravo da go prezeme goneweto i vo rok od
8 dena od koga }e go primi izvestuvaweto da podnese Obvinitelen predlog do Osnovniot sud
Bitola″.
Na 25.08.2008 do Vi{oto javno obvinitelstvo Bitola isprativ: ″PROTEST. Na den
14.07.2008 podnesov krivi~na prijava, vo koja se navedeni 9 to~ki. Sledi na 04.08.2008 do-
polna na krivi~na prijava so to~ki od 10 do so 35. Pa na 08.08.2008 dopolna na krivi~na pri-
java od 36 do so 45. Kako i na 21.08.2008 dopolna na krivi~na prijava so to~ki od 46 do so 52.
Me|utoa, Va{eto Obvinitelstvo mojata krivi~na prijava so vkupno 52 to~ki ja sve-
lo samo na edna to~ka, a taa bila samo onaa pod broj 3. So toa se potvrdi, deka mojata kri-
vi~na prijava kako samovolen ~in, bez nikakva zakonska i pravna osnova, e otfrlena. Tokmu
zatoa vo poukata ne postoi pravo da se obratam do Vi{oto javno obvinitelstvo. Zna~i, se
{to e izvr{eno, e samo dogovorno.
Vo prate~koto pismo sledi odgovor: ′Vrz osnova na ~l. 56 st. 1 od ZKP, Ve izvestu-
vame deka krivi~nata prijava- Predlog za krivi~no gonewe podnesen-a, protiv...E OTFRLE-
NA, so re{enie KO.br.407/08′. Pak, Javen obvinitel bil nekoj si Antonie Jolevski.
Vakvo odnesuvawe od Va{eto obvinitelstvo ne e prvo, vsu{nost bezbrojno, a takov
slu~aj e naveden i to~ka pod broj 2. Bidej}i Vie dozvolivte V.G. da bide izbran za generalen
direktor, Vie ste vinovni za likvidacijata i uni{tuvaweto na Kombinatot, ~ija zemja e pr-
ivatna, a so nea gospodari samobendisaniot...
Za dopolnuvawe, kako Va{eto Obvinitelstvo samovolno dejstvuva, se primer i sle-
dnite moi krivi~ni prijavi:
Od Vas dobiv izvestuvawe RO.br.24/97 i 24/99 od 21.12.1999 od Zam .Osnoven javen ob-
vinitel Riste Pa{ovski, vo koe stoi i: ′Od podatocite dostaveni od UVR Bitola...′.
Me|utoa, Vie Va{ata obvrska za site 52 to~ki ne ja ispolnivte, zatoa{to mojata kr-
ivi~na prijava so nejzinite dopolni ne bea isprateni do MVR za da se utvrdi, dali vo niv
ne{to postoi vistinsko. Pa Vas toa i ne ve interesira...
Za Va{eto deluvawe u{te eden dokaz: Od Vi{oto javno obvinitelstvo dobiv pred-
met RO.br.25/99 od 14.07.1999, od Zam.Vi{ javen obvinitel Zdravka ^ipurovska, vo koe stoi
i: ′...a Vas kako podnesitel na prijavite ne Ve izvestuvale od pri~ini {to ne ste bile o{te-
teni li~no Vie, za da supsidijarno go prodol`ite krivi~noto gonewe′.
Iako ovde sum o{teten, Vie ni{to ne prevzemate. Za toa jas li~no trebalo da gonam.
Me|utoa, koj nego }e go goni za mnogu vraboteni, za koi stoi pod to~ka 4, kako i za site vku-
pno 52 to~ki ? A jas navediv: likviditar, uni{tuva~, la`go, aramija, ubiec...
Na~inot kako Vie rabotite najdobro se gleda tokmu vo Va{eto Re{enie KO.br.407/
08 od 23.07.2008, koe go dobiv denes na 25.08.2008. A vo nego stoi i:
′Soglasno ~l. 166 od KZ za krivi~no delo >Povreda na pravoto od raboten odnos< e
predvidena pari~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st. 1 t.6 od KZ nastapuva
zastarenost na krivi~noto gonewe koga }e pomine rokot od 2 godini od izvr{uvaweto na kr-
ivi~noto delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor do 1 godina ili pari~na ka-
zna.
So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 go-dina, nastapena e zastarenost na krivi-
~noto gonewe za ovie dela, bidej}i e pominat podolg rok od dve godini, {to zna~i postojat
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto′.
Pa Vie ne sakate da gi pro~itate moite predmeti. Tokmu zatoa da Vi uka`am rokot
ne e nadminat. Pod to~ka 3, na str. 3 od krivi~nata prijava stoi: ′...Koga gi sobirav moite
dokumenti, dvete posledni godini ZK >Pelagonija< penziskoto osiguruvawe ne go ispla-
til...
Br.03- 413
26.12.2006...ZAKLU^OK
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enie br.0306-04 od
17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe Bitola...′.
Isto taka, za~uduva Va{eto odnesuvawe.Se istakna: ′Na den 14.07. 2008 podnesov kri-
vi~na prijava...Kako i na 21.08.2008 dopolna na krivi~na prijava...′. A sledi KO.br.407/08 od
21.07.2008 i isprateno so KO.br.407/08 od 23.07.2008. Zna~i, mojot posleden predmet be{e na
21.08.2008, {to se sovpa|a so Va{iot datum 21.07.2008, {to se menalo na 23.07.2008. Me|utoa,
Vie pi{ite juli, a mislite avgust. Pa ^OVECI denes e 25 avgust 2008 go-dina. Taka so eden
poteg ste go spasile Va{iot {titenik (V.G.). Pa gospoda ^OVECI, edna{ i zasekoga{ ~o-
ve~ki bidete mi i mene za{titnik. Dosta od Vas stradam od 1990 godina, to~ka 2...
PaVie edna{ treba da znaete {to pi{ete. Eve goVa{eto pi{ewe:
′OSNOVNO JAVNO OBVINITELSTVO
KO.br.407/08
21.07.2008
Bitola
BV-AJ
Vrz osnova na ~l.144 st. 1 od ZKP, donesuvam:
RE[ENIE
SE OTFRLA krivi~nata prijava podnesena od Risto Ivanovski od Bitola.
Protiv: VANGEL GAGA^EV od Bitola.
Za krivi~no delo >Povreda na pravata od raboten odnos<, od ~l. 166 st. 1 od KZ.
- Bidej}i postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto- zastarenost na krivi-
~noto gonewe od ~l. 107 KZ′.
ABE ^OVECI, jas nemam podneseno vakva krivi~na prijava. ABE ^OVECI, Vie
ste la`govci. Mojata krivi~na prijava govori deka samobendisaniot e likvidator na Kom-
binatot, negovoto zemjodelstvo, aramija, la`go, ubiec...
So toa {to Vie ^OVECITE zedovte samo edna to~ka od mojata krivi~na prijava,
Vie ne~ove~ki ste negovi sou~esnici za: >samobendisaniot e likvidator na Kombinatot, ne-
govoto zemjodelstvo, aramija, la`go, ubiec...<
Ova se potvrduva i so Va{iot navod, falsifikat: ′zastarenost na krivi~noto gone-
we od ~l. 107 KZ′. Me|utoa, rokot se u{te ne e nadminat. Toa e samo po 26.12.2008.
ABE ^OVECI, Gospod neka Vie na pomo{. Nekoga{ }e dobiete ne{to ~ove~ko...
Vam vo Obvinitelstvoto Vi preostanuva ~ove~ki da si ja zavr{ite svojata rabota.
Vreme e da se raboti ~esno i dostojno.
Inaku istoriski obvinitelstvata na Grcija, Srbija, Bugarija i Albanija od 1913 go-
dina se nositeli na zloto vrz Makedoncite. Toa najo~igledno prodol`i po Vtorata svetska
vojna vo mojava NR (SR) Makedonija, i R.Makedonija po 1990 godina, {to va`i i do denes. Da-
li taa i Va{a e, ne bi mo`el da tvrdam. Vo site moi knigi na krajot, posebno od avtorot, za
mene, gi naveduvam site yverstva izvr{eni vrz mene od korumpiranoto Pravosudstvo, pri-
vatiziranoto Javnoobvinitelstvo i nenarodniot Pravobranitel.Mojata krivi~na prijava
so silexiskoto odnesuvawe na Javnoto obvinitelstvo, nositel na zloto vrz site makedonski
dejci po Vtorata svetska vojna, }e bide navedena vo mojata 28- kniga.
Gospod koga nekogo kaznuva mu go odzema pametot. Potoa toj stanuva kodo{, aramija,
i {to ne drugo.
Takva bila sudbinata na na{iot napaten makedonski narod.
25.08.2008 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Na 25.08.2008 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ predmet, nazna~en
so ispra}awe na Re{enie od Osnovnoto javno obvinitelstvo i mojot protest/odgovor do Vi-
{oto javno obvinitelstvo Bitola.
Sledi odgovor od ″VI[O JAVNO OBVINITELSTVO
RO.br.22/08 19.09.2008 g. Bitola
DO RISTO IVANOVSKI ul.′Mihajlo Andonovski′-br.6/21B-la.
Od Va{a strana do ova obvinitelstvo podneseno be{e podnesok vo koj izrazuvate ne-
zadovolstvo od donesenoto re{enie Ko.br.407/08 od 21.07.2008 g., so koe be{e otfrlena Va-
{ata krivi~na prijava podnesena protiv Vangel Gaga~ev od Bitola za kr. delo povreda na
pravata od raboten odnos od ~l.166st.1 od KZ.(Vakva krivi~na prijava ne sum podnel,R.I.)
Vo vrska so Va{iot podnesok od OJO- Bitola go pribavivme pogore navedeniot pr-
edmet i sled ocenka na spomenatoto re{enie, zaedno so spisite kon krivi~niot predmet,
smetame deka donesenoto re{enie e pravilno i na Zakon zasnovano, a ova od slednite pri-
~ini:
Vo prijavata se naveduva deka prijaveniot Vangel Gaga~ev u{te od 1987 g., do 1995 g.
sproveduval postapki protiv Vas i Ve rasporeduval na rabotno mesto namaluvaj}i Vi gi bo-
dovite za plata, {to zna~i ste bile o{teteni od takvite postapki. (Toa be{e samo eden pri-
mer so dokazi. Me|utoa, se raboti za mnogu takvi lu|e od to~ka 4, a vkupno se 52 to~ki, R.I.)
So ogled da se raboti za krivi~no delo povreda na raboten odnos e predvidena pari-
~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st. 1 od KZ nastapuva zastarenost na kri-
vi~noto gonewe.
Soglasno dadenata pouka od strana na OJO- Bitola, vo re{enieto za otfrlawe na
krivi~nata prijava, dokolu ste smetale deka ste vo pravo, ste mo`ele da go prodol`ite su-
psidijarno krivi~no gonewe.
DL/CP Javen obvinitel Dimitar Lazarevski″.
″REPUBLI^KO JAVNO OBVINITELSTVO-SKOPJE
Predmet: Prigovor
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo podnesov krivi~na prijava protiv Vangel Gaga-
~ev, so vkupno 52 to~ki.
Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola ja odbi mojata krivi~na prijava raspravaj}i
samo za edna to~ka pod broj 3, kako drugite 51 to~ki da ne postojat. Duri mi dade pouka jas za
nego li~no da podnesam obvinitelen predlog samo za to~ka 3, zatoa{to rokot bil nadminat.
Isto taka, ova go povtori i Vi{oto javno obvinitelstvo- Bitola, Javen obvinitel Dimitar
Lazarevski.
Bidej}i sostojbata e sosem druga, do Vas podnesuvam prigovor:
Jas istaknav: ″Va{eto Obvinitelstvo mojata krivi~na prijava so vkupno 52 to~ki ja
svelo samo na edna to~ka, a taa bila samo onaa pod broj 3. So toa se potvrdi, deka mojata kri-
vi~na prijava kako samovolen ~in, bez nikakva zakonska i pravna osnova, e otfrlena″.
Ova se potvrduva i so odgovorot na Vi{oto javno obvinitelstvo, RO.br.22/08 od
19.09.2008. Ova se odnesuva samo za raboten odnos. Pa vakva krivi~na prijava jas nemav. Mo-
jata krivi~na prijava ima vkupno 52 to~ki, a takva e i to~kata pod 4 kade se govori za lica
koi li~no od nego se izigrani. Zna~i, ne se raboti samo za mojot li~en dohod (primer).
″So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 godina, nastapena e zastarenost na krivi-
~noto gonewe za ovie dela, bidej}i e pominat podolg rok od dve godini, {to zna~i postojat
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto″.
I ova ne e taka {to se gleda pod to~ka 3, na str. 3 od krivi~nata prijava stoi: ″...Ko-
ga gi sobirav moite dokumenti, dvete posledni godini ZK ′Pelagonija′ penziskoto osiguru-
vawe ne go isplatil...
Br.03- 413
26.12.2006...ZAKLU^OK...″.
Zna~i, nema ″zastarenost na krivi~noto gonewe od ~l. 107 KZ″, zatoa{to rokot se
u{te ne e nadminat. Toa e samo po 26.12.2008.
Od Vi{o javno obvinitelstvo- Bitola sledi odgovor, so predmet RO.br.22/08 od
19.09.2008. Vo nego stoi: ″...Vo vrska so Va{iot podnesok od OJO- Bitola go pribavivme po-
gore navedeniot predmet i sled ocenka na spomenatoto re{enie, zaedno so spisite kon kri-
vi~niot predmet, smetame deka donesenoto re{enie e pravilno i na Zakon zasnovano...na ra-
botno mesto namaluvaj}i Vi gi bodovite za plata...″.
Me|utoa, jas nikoga{ ne sum podnel krivi~na prijava za da se razre{i mojot prob-
lem, tuku krivi~nata prijava pod to~ka 3 e samo moj primer, a vo to~ka 4 sledat mno{tvo dr-
ugi li~nosti, od nego izigrani. Na ovie li~nosti, ~ii imiwa i prezimiwa jas ne gi navediv,
od VAS ne bea pobarani nivnite imiwa i prezimiwa so odresi, za VIE i nim da im isprati-
te ona {to mene mi go isprativte. A kade se drugite 51 to~ki ?!
Vo nade` da se prifati krivi~nata prijava vo celost, i da se rasprava za site na-
vedeni poedine~ni 52 to~ki, se zablagodaruvam.
27.09.2008 Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
″DO PREMIEROT NA VLADA NA R.MAKEDONIJA
Predmet: Ispra}awe na moj prigovor
do Republi~koto javno obvinitelstvo.
Jas imav isprateno krivi~na prijava do Osnovnoto javno obvinitelstvo- Bitola.
Bidej}i toa nea ja svel od 52 to~ki samo na edna, samo pod to~ka 3, ja odbi.
Sledi da protestiram do Vi{oto javno obvinitelstvo.
Bidej}i so nego istoto se povtori, podnesov prigovor i do Republi~koto javno ob-
vinitelstvo.
27.09.2008 Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″
3. Na 26.08.2008 do Osnoven sud Bitola isprativ Obvinitelen predlog, kako {to be-
{e navedeno vo Re{enieto KO.br.407/08 od 21.07.2008. Toj se odnesuva{e samo za to~ka 3 od
krivi~nata prijava od 14.07.2008.
″O B V I N I T E L E N P R E D L O G
Na 25.08.2008 go dobiv Re{enieto KO.br.407/08 od 21.07.2008 od Osnovnoto javno ob-
vinitelstvo- Bitola, vo koe kako pouka stoi: ″Se izvestuva o{teteniot Risto Ivanovski od
Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21, deka soglasno ~l. 56 st. 2 od ZKP ima pravo da go
prezeme goneweto i vo rok 8 dena od koga }e go primi izvestuvaweto da podnese Obvini-
telen predlog do Osnovniot sud Bitola″.
Obrazlo`enie
Na 14.07.2008 podnesov krivi~na prijava. A pod to~ka 3 navediv: ″Direktorot Van-
gel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki mi go namali li~niot dohod. Ova se gleda vo Re{e-
nieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola RZ za unapreduvawe i razvoj na
zemjodelieto. Vo nego stoi: Risto Ivanovski ″Sam.stru~.sov.za ishrana na stokata″ so ″star-
tna osnova, 3.100 boda so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo,
za sekoja godina priznat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod
po drugite osnovi od tekovniot trud″ ...″od 01.07.1987 godina″: Zna~i, 3.100 boda + raboten
sta` za sekoj godina dopolnitelno u{te 0,5% vo godinata. Tokmu zatoa site sovetnici ze-
male li~en dohod vo zavisnost na rabotniot sta`, site so startna osnova 3.100 boda. Onie
koi od mene bea postari zemaa zna~ajno pove}e.
Me|utoa, so Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena
sopstvenost stoi: ″Rabotnikot RISTO IVANOVSKI na raboti i rabotni zada~i stru~en
sovetnik vo Zavod za unapreduvawe i raz.s.Novaci se rasporeduva na raboti i rabotni za-
da~i stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ s.Porodin pri POS ZIK ′Pelagonija′- Bi-
tola, po~nuvaj}i od 09.07.1990 god, odnosno po kone~nosta na odlukata″.
Mene mi se vele{e, nema da mi se namalat bodovite. Bidej}i jas ne mu veruvav na Va-
ngel Gaga~ev, ja iskoristiv pravnata pouka, koja glase{e: ″Imenovaniot ima pravo na pri-
govor vo rok od 15 dena od denot na priemot na odlukata do Rabotni~kiot sovet na POS
ZIK ′Pelagonija′- Bitola″. Po mojot prigovor sledi O D L U K A: ″Prigovorot br.26-03-
146 od 20.07.1990 godina na rabotnikot Risto Ivanovski, vraboten vo POS ZIK ′Pelago-
nija′-Bitola, Zavod za unapreduvawe i razvoj, protiv Odlukata br. 27-02-32/6 od 06.07.1990
god. SE ODBIVA kako NESNOVANA.
Odlukata br.27-02-32/6 od 06.07.1990 godina, so koja {to na imenuvaniot rabotnik se
rasporeduva na rabotno mesto stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ se potvrduva i
istata stanuva kone~na″.
Za ova podnesov sudski spor, dobivaj}i go istiot...
Me|utoa, vo obrazlo`enieto se naveduva: ″Soglasno na ~l.17 od ZOPRO i ~l.65 i 68
od Pravilnikot za rabotni odnosi, rabotnikot mo`e da bide rasporeden na drugo rabotno
mesto koe e soodvetno na negovata {kolska podgotovka i sposobnost steknati so rabota {to
e slu~aj so rasporeduvaweto na imenuvaniot, bidej}i istiot se rasporeduva na rabotno me-
sto a koe se bara ista {kolska sprema kako i za rabotnoto mesto {to go obavuva rabotni-
kot i so ist starten broj na bodovi na ime tekoven trud i rabotno mesto na koe imenovaniot
rabotnik pred rasporeduvaweto″. Zna~i, so startna osnova 3.100 boda, ″za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5%″. Za najmladiot 3.100 bodovi i godinite, {to va`i i za najstari-
te. So toa {to vo prvo vreme samo jas bev doktor na nauka, a ima{e postar i magister, samo
mojot doktorat ne be{e zemen vo predvid. Toj im pre~el.
Jas imav zavedeno sudski spor. So I.br. 6925/92 ″OP[TINSKIOT SUD VO BITO-
LA, so sudijata poedinec Dragomir Todorovski, po izvr{niot predmet na doveritelot Ri-
sto Ivanovski od Bitola protiv dol`nikot ZK ′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Poro-
din, za pari~no pobaruvawe denes na 28.01.1993 godina donese
RE[ENIE
Vrz osnova na re{enieto P.br.987/92 od 3.11.1992 godina se opredeluva izvr{uvawe
vrz pari~nite sredstva na dol`nikot zaradi naplata na vkupna suma od 804.911,00 denari.
Re{enieto }e go sprovede SOK Bitola na na~in {to od smetkata na dol`nikot ZK
′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Porodin br. 40300-601-8878 }e go naplati gorenavede-
niot iznos i }e go isplati kako sleduva:
-Na Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 iznos od 256.445,00
denari na ime li~en dohod za dekemvri i razlika za prethodnite meseci, kako i 16.900,00 de-
nari na ime izvr{ni tro{oci;
- Iznos od 20.000,00 denari za ve{toto lice Du{an Bakrevski ul. ′Stiv Naumov′ br.
109 na smetka br.40300-623-16-6718-89 kaj Stopanska banka Bitola...″.
Od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski sledi ″I.br.6925/92
TU@ITEL: Risto Ivanovski
TU@EN: ZK ′Pelagonija′- Bitola
OSNOV: Isplata na plata
IZVE[TAJ PO NAREDBA...
1. Juli 1992 godina: Tu`itelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vku-
pno 14 godini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odno-
sno za 203 boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Vidlivo e doteruvaweto, {to ne se sovpa|a so ka`anoto: ″startna osnova, 3.100 boda
so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo, za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi
od tekovniot trud″.
Vo presmetkite ja ima samo startnata osnova 3.100 boda, no bez minal trud, kako
{to stoe{e: ″rabotno iskustvo vkupno 14 godini″. Ve{toto lice od edna strana ja izvr{il
sudskata naredba, ama i `elbata na Vangel Gaga~ev, jas da bidam stru~en sorabotnik so sta-
rtna osnova 2.900. Negovi samovolija i `elbi jas gi ob`aliv, sledi startna osnova 3100 bo-
da.
″OP[TINSKIOT SUD VO BITOLA... sudijata Blagoj Donovski...na 27.06.1994
god. ja donese slednava
PRESUDA
Tu`benoto barawe na tu`itelot Risto Ivanovski za da se poni{ti odlukata na dis-
ciplinskata komisija na tu`eniot POS ZIK ′Pelagonija′ Bitola RE ′Kole Kaninski′ s.
Porodin br.04-225/2 od 13.05.1991 god. so koja e oglasen za vinoven za storena pote{ka po-
vreda na rabotnata obvrska i mu e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabotniot
odnos, pa da se zadol`i tu`eniot da go vrati tu`itelot na rabotno mesto sovetnik vo PE
sto~arstvo vo rok od 8 dena po priemot primerok od presudata, SE ODBIVA.
RE[ENIE
Predlogot na tu`itelot, za da sudot izdade vremena merka so koja {to }e se zado-
l`i tu`eniot da mu isplatuva po 10.000 den. mese~no vo vid na nadomest na li~en dohod sme-
tano od 1.05.1994 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot, SE ODBIVA″.
Pa visinata na li~en dohod, koja toga{ ja barav, bila samo 10.000 denari mese~no.
Taa bila onaka kako {to presmetal ve{toto lice Du{an Bakreski, {to bilo za mesec: ″Ju-
li 1992 godina: Tu`itelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vkupno 14 go-
dini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odnosno za 203
boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Ama ova bilo spored I.br.6925/92 od 28.01.1993, {to sledelo po P. br.987/92-I od 3.11.
1992, so re{enie, koe glasi: ″SE ZADOL@UVA tu`eniot ZIK Pelagonija AD Bitola RE
′Kole Kaninski′ s.Porodin na tu`itelot Risto Ivanovski i Kitan Min~evski da im ispla-
}a nadomestok na li~en dohod {to bi go ostvaruvale do kolku bea na rabota po~nuvaj}i od
1.7.1992 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot pod strav na krivi~na i materijalna
odgovornost″.
3100 boda bile 10.000 denari, dopolnitelno 14 godini minal trud.
Me|utoa, izigruvaweto od nego ne zavr{ilo, toj odi da me uni{ti.
Bidej}i od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i go izgubiv pravoto na vrabotu-
vawe, go iskoristiv zakonot so kogo se predviduva{e kako tehnolo{ki vi{ok vo Agencija
za vrabotuvawe na Republika Makedonija Centar za vrabotuvawe- Bitola da dobivam nado-
hnada se do moeto penzionirawe. Koga gi sobirav moite dokumenti, dvete poslednite godi-
ni ZK ″Pelagonija″ penziskoto osiguruvawe za mene ne go isplatil. So moi li~ni molbi,
kako i od Agencijata, toa se izvr{ilo. Me|utoa, toa ne bilo, kako {to bilo predvideno
spored zakonot, tuku silexiski, po `elba.
Ova se potvrduva so dokazot od AGENCIJA ZA VRABOTUVA-WE... RE[ENIE
broj 0306/2999-04 od 17.01.2005 god. Stoi pod to~ka 5: ″Vrz osnova na potvrdata br.sl od 29.
12.2004 god., obrazec M-4 kako i iz-vr{eniot uvid, vistinata na mese~niot PN za vreme na
nevrabotenost e utvrdena na osnova presmetanite i isplatenite plati kaj rabotodavecot,
soglasno so zakon i kolektiven dogovor i iznesuva 50% od prose~nata mese~na plata na ra-
botnikot za poslednite 24 meseci za lice koe ima PN do 12 meseci, odnosno 40% za osta-
natite meseci, koj prosek iznesuva 2797 den.″. Zna~i, vakov li~en dohod jas sum nemal. Toj
bil ~etiri pati pogolem.
Tokmu zatoa jas toa re{enie na 07.02.2005 so pismo go ob`aliv.
″AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Centar za vrabotuvawe
Br.03-413
26.12.2006...Z A K L U ^ O K
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enieto br.0306/2999-
04 od 17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe BITOLA
SE PRIZNAVA pravo na pari~en nadomestok na Ivanovski Risto od Bitola ul. M.
Andonovski br.6/21 po~nuvaj}i od 30.12.2004 god. do vrabotuvawe. Visinata na pari~niot na-
domestok za prvite 12 meseci iznesuva 7560 den mese~no, a preostanatoto vreme na kori-
stewe iznesuva 6048 den. mese~no.
OBRAZLO@ENIE
So re{enie br.0306-2999 od 17.01.2005 god. na AVRM Centar za vrabotuvawe Bitola
na Ivanovski Risto mu e priznato pravo na pari~en nadomestok vo traewe od 30.12.2004 god.
do vrabotuvawe vo iznos od 1398, 50 den. mese~no za prvite 12 meseci, a za preostanatoto
vreme na koristewe iznesuva 1118,80 den. mese~no″.
Vo prilog e re{enieto, so obrazlo`enie: ″Ivanovski Risto podnese predlog za ob-
nova na postapka zaveden pod br. 03-413 od 30.11.2006 god. Koja e okon~ana so re{enie br.
0306/2999-04 od 17.01.2005 god.
Vo predlogot naveduva da mu se priznae pravo na pari~en nadomestok po valori-
zirani prose~ni plati od 1989 god. i 1990 god...″.
Vangel Gaga~ev so 15.120 denari li~en dohod me svrstil kako kvalikuvan rabotnik
sviwar ili govedar, ne{to pove}e od op{ rabotnik.
Da ne se izumi, toga{ mojot li~en dohod imal startna osnova so 3.100 boda, kako na
tehni~ki direktor na sekoj Rabotna edinica (RE). Na takvi rabotni mesta denes se dobiva
po 40.000 denari. Dopolnitelno, kako taen li~en dohod, za kogo se pravi zakonski prestap,
na nego ne se pla}a danok, kako nagrada e u{te okolu 40.000 denari. Zna~i, li~niot dohod
koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi iznesuval
60.000 denari, na {to }e sledi da se plati danok, a ne da se la`e i krade dr`avata. Kako do-
kaz e i slednovo: dene{niot kadar od mene e pomlad. Tokmu zatoa toj bi imal ponizok minal
trud. Od druga strana, kadarot, koj Vangel Gaga~ev mo`e da go vladee e mnogu poslab od ot-
pu{tenite″.
Prilozi:
Re{enie KO.br.407/08 od 21.07.2008 od Osnovno javno obvinitelstvo- Bitola;
Odluka RO.br.1110/90 od 14.02.1991 od Osnovniot sud za zdru`en trud vo Bitola;
Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola;
Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost;
Odluka od POS ZIK ′Pelagonija′-Bitola za startna osnova 3100 boda;
Re{enie I.br. 6925/92 od 28.01.1993 od Op{tinski sud vo Bitola;
Izve{taj po naredba od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski;
Presuda i re{enie od 27.06.1994 od Op{tinskiot sud vo Bitola;
Presuda i re{enie od 3.11.1992 od Op{tinskiot sud vo Bitola;
Re{enie br.0306/2999-04 od 17.01.2005 od Agencija za vrabotuvawe;
Prigovor od na 07.02.2005, ispraten preku po{ta;
Zaklu~ok br.03-413 od 26.12.2006 od Agencija za vrabotuvawe, dopolnitelno i re{e-
nie.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Navedenite prilozi se prilo`eni vo Baraweto od 14.07.2008.
4. A na 30.08.2008 se podnesuva i tu`ba do Osnovniot sud Bitola.
″OSNOVEN SUD BITOLA
TU@ITEL: Risto Ivanovski
Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21
Bitola.
TU@EN: ZK″Pelagonija″- Bitola
VREDNOST: Neopredelena
TU@BA
primeroci 2, so prilozi pod broj.
Direktorot Vangel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki mi go namali li~niot dohod.
Ova se gleda vo Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola RZ za una-
preduvawe i razvoj na zemjodelieto. Vo nego stoi: Risto Ivanovski ″Sam.stru~.sov.za ishr-
ana na stokata″ so ″startna osnova, 3.100 boda so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po krite-
riumot rabotno iskustvo, za sekoja godina priznat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20%
vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi od tekovni-ot trud″...″od 01.07.1987 godina″:
Zna~i, 3.100 boda + raboten sta` za sekoj godina dopolnitelno u{te 0,5% vo godinata. To-
kmu zatoa site sovetnici zemale li~en dohod vo zavisnost na rabotniot sta`, site so star-
tna osnova 3.100 boda. Onie koi od mene bea postari zemaa zna~ajno pove}e.
Me|utoa, so Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena
sopstvenost stoi: ″Rabotnikot RISTO IVANOVSKI na raboti i rabotni zada~i stru~en
sovetnik vo Zavod za unapreduvawe i raz.s.Novaci se rasporeduva na raboti i rabotni za-
da~i stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ s.Porodin pri POS ZIK ′Pelagonija′- Bi-
tola, po~nuvaj}i od 09.07.1990 god, odnosno po kone~nosta na odlukata″.
Mene mi se vele{e, nema da mi se namalat bodovite. Bidej}i jas ne mu veruvav na Va-
ngel Gaga~ev, ja iskoristiv pravnata pouka, koja glase{e: ″Imenovaniot ima pravo na pri-
govor vo rok od 15 dena od denot na priemot na odlukata do Rabotni~kiot sovet na POS
ZIK ′Pelagonija′- Bitola″. Po mojot prigovor sledi O D L U K A: ″Prigovorot br.26-03-
146 od 20.07.1990 godina na rabotnikot Risto Ivanovski, vraboten vo POS ZIK ′Pelagoni-
ja′-Bitola, Zavod za unapreduvawe i razvoj, protov Odlukata br. 27-02-32/6 od 06.07.1990 god.
SE ODBIVA kako NESNOVANA.
Odlukata br.27-02-32/6 od 06.07.1990 godina, so koja {to na imenuvaniot rabotnik se
rasporeduva na rabotno mesto stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ se potvrduva i
istata stanuva kone~na″.
Za ova podnesov sudski spor, dobivaj}i go istiot...
Me|utoa, vo obrazlo`enieto se naveduva: ″Soglasno na ~l.17 od ZOPRO i ~l.65 i 68
od Pravilnikot za rabotni odnosi, rabotnikot mo`e da bide rasporeden na drugo rabotno
mesto koe e soodvetno na negovata {kolska podgotovka i sposobnost steknati so rabota {to
e slu~aj so rasporeduvaweto na imenuvaniot, bidej}i istiot se rasporeduva na rabotno me-
sto a koe se bara ista {kolska sprema kako i za rabotnoto mesto {to go obavuva rabotni-
kot i so ist starten broj na bodovi na ime tekoven trud i rabotno mesto na koe imenovaniot
rabotnik pred rasporeduvaweto″. Zna~i, so startna osnova 3.100 boda, ″za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5%″. Za najmladiot 3.100 bodovi i godinite, {to va`i i za najstari-
te. So toa {to vo prvo vreme samo jas bev doktor na nauka, a ima{e postar i magister, samo
mojot doktorat ne be{e zemen vo predvid. Toj im pre~el.
Kako potvrda deka jas neprekinato sum bil vo raboten odnos od 01.01.1978 se do
21.05.1991 samo vo Rabotnata zaednica za unapreduvawe i razvoj na zemjodelieto- Novaci
(Zavod za URZ) se gleda vo rabotna kni{ka str. 6 i 7. Zna~i, jas za navedeniot period sum
bil na isto rabotno mesto i sum imal samo 3.100 boda, ni{to pomalku i ″za sekoja godina pr-
iznat raboten sta` po 0,5%″. Tokmu zatoa nikade ne stoi na rabotno mesto stru~en sora-
botnik vo RE ″Kole Kaninski″- s.Porodin. Ova e samo li~no samovolie. (Pravni~kata, koja
go zastapuva{e Kombinatot vo site sporovi koi gi izgubiv protiv YVEROT, nejzin nared-
bodava~, ostana predrska,R.I.)
Jas imav zavedeno sudski spor. So I.br. 6925/92 ″OP[TINSKIOT SUD VO BI-
TOLA, so sudijata poedinec Dragomir Todorovski, po izvr{niot predmet na doveritelot
Risto Ivanovski od Bitola protiv dol`nikot ZK ′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Po-
rodin, za pari~no pobaruvawe denes na 28.01.1993 godina donese
RE[ENIE
Vrz osnova na re{enieto P.br.987/92 od 3.11.1992 godina se opredeluva izvr{uvawe
vrz pari~nite sredstva na dol`nikot zaradi naplata na vkupna suma od 804.911,00 denari.
Re{enieto }e go sprovede SOK Bitola na na~in {to od smetkata na dol`nikot ZK
′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Porodin br.40300-601-8878 }e go naplati gorenavede-
niot iznos i }e go isplati kako sleduva:
- Na Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 iznos od 256.445,00
denari na ime li~en dohod za dekemvri i razlika za prethodnite meseci, kako i 16.900,00
denari na ime izvr{ni tro{oci;
- Iznos od 20.000,00 denari za ve{toto lice Du{an Bakrevski ul. ′Stiv Naumov′ br.
109 na smetka br.40300-623-16-6718-89 kaj Stopanska banka Bitola...″.
Od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski sledi ″I.br.6925/92
TU@ITEL: Risto Ivanovski
TU@EN: ZK ′Pelagonija′- Bitola
OSNOV: Isplata na plata
IZVE[TAJ PO NAREDBA...
1. Juli 1992 godina: Tu`itelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vku-
pno 14 godini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odno-
sno za 203 boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Vidlivo e doteruvaweto, {to ne se sovpa|a so ka`anoto: ″startna osnova, 3.100 boda
so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo, za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi
od tekovniot trud″.
Vo presmetkite ja ima samo startnata osnova 3.100 boda,no bez minal trud, kako {to
stoe{e: ″rabotno iskustvo vkupno 14 godini″. Ve{toto lice od edna strana ja izvr{il sud-
skata naredba, ama i `elbata na Vangel Gaga~ev, jas da bidam stru~en sorabotnik so startna
osnova 2.900. Negovi samovolija i `elbi jas gi ob`aliv, sledi startna osnova 3100 boda.
″OP[TINSKIOT SUD VO BITOLA... sudijata Blagoj Donovski...na 27.06.1994
god. ja donese slednava
PRESUDA
Tu`benoto barawe na tu`itelot Risto Ivanovski za da se poni{ti odlukata na dis-
ciplinskata komisija na tu`eniot POS ZIK ′Pelagonija′ Bitola RE ′Kole Kaninski′ s.
Porodin br.04-225/2 od 13.05.1991 god. so koja e oglasen za vinoven za storena pote{ka pov-
reda na rabotnata obvrska i mu e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabotniot od-
nos, pa da se zadol`i tu`eniot da go vrati tu`itelot na rabotno mesto sovetnik vo PE
sto~arstvo vo rok od 8 dena po priemot primerok od presudata, SE ODBIVA.
RE[ENIE
Predlogot na tu`itelot, za da sudot izdade vremena merka so koja {to }e se zado-
l`i tu`eniot da mu isplatuva po 10.000 den. mese~no vo vid na nadomest na li~en dohod sme-
tano od 1.05.1994 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot, SE ODBIVA″.
Pa visinata na li~en dohod, koja toga{ ja barav, bila samo 10.000 denari mese~no.
Taa bila onaka kako {to presmetal ve{toto lice Du{an Bakreski, {to bilo za mesec: ″Ju-
li 1992 godina: Tu`itelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vkupno 14 godi-
ni, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odnosno za 203
boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Ama ova bilo spored I.br.6925/92 od 28.01.1993, {to sledelo po P. br.987/92-I od 3.11.
1992, so re{enie, koe glasi: ″SE ZADOL@UVA tu`eniot ZIK Pelagonija AD Bitola RE
′Kole Kaninski′ s.Porodin na tu`itelot Risto Ivanovski i Kitan Min~evski da im ispla-
}a nadomestok na li~en dohod {to bi go ostvaruvale do kolku bea na rabota po~nuvaj}i od
1.7.1992 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot pod strav na krivi~na i materijalna
odgovornost″.
3100 boda bile 10.000 denari, dopolnitelno 14 godini minal trud.
Me|utoa, izigruvaweto od nego ne zavr{ilo, toj odi da me uni{ti.
Bidej}i od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i go izgubiv pravoto na vrabotu-
vawe, go iskoristiv zakonot so kogo se predviduva{e kako tehnolo{ki vi{ok vo Agencija
za vrabotuvawe na Republika Makedonija Centar za vrabotuvawe- Bitola da dobivam nadoh-
nada se do moeto penzionirawe. Koga gi sobirav moite dokumenti, dvete poslednite godini
ZK ″Pelagonija″ penziskoto osiguruvawe za mene ne go isplatil. So moi li~ni molbi, kako
i od Agencijata, toa se izvr{ilo. Me|utoa, toa ne bilo, kako {to bilo predvideno spored
zakonot, tuku silexiski, po `elba.
Ova se potvrduva so dokazot od AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE... RE[ENIE br-
oj 0306/2999-04 od 17.01.2005 god. Stoi pod to~ka 5: ″Vrz osnova na potvrdata br.sl od 29.12.
2004 god., obrazec M-4 kako i izvr{eniot uvid, vistinata na mese~niot PN za vreme na ne-
vrabotenost e utvrdena na osnova presmetanite i isplatenite plati kaj rabotodavecot, so-
glasno so zakon i kolektiven dogovor i iznesuva 50% od prose~nata mese~na plata na rabo-
tnikot za poslednite 24 meseci za lice koe ima PN do 12 meseci, odnosno 40% za ostana-
tite meseci, koj prosek iznesuva 2797 den.″.Zna~i, vakov li~en dohod jas sum nemal. Toj bil
~etiri pati pogolem.
Tokmu zatoa jas toa re{enie na 07.02.2005 so pismo go ob`aliv.
″AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Centar za vrabotuvawe
Br.03-413
26.12.2006...Z A K L U ^ O K
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enieto br.0306/2999-
04 od 17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe BITOLA
SE PRIZNAVA pravo na pari~en nadomestok na Ivanovski Risto od Bitola ul.M.
Andonovski br.6/21 po~nuvaj}i od 30.12.2004 god. do vrabotuvawe. Visinata na pari~niot na-
domestok za prvite 12 meseci iznesuva 7560 den mese~no, a preostanatoto vreme na kori-
stewe iznesuva 6048 den. mese~no.
OBRAZLO@ENIE
So re{enie br.0306-2999 od 17.01.2005 god. na AVRM Centar za vrabotuvawe Bitola
na Ivanovski Risto mu e priznato pravo na pari~en nadomestok vo traewe od 30.12.2004 god.
do vrabotuvawe vo iznos od 1398, 50 den. mese~no za prvite 12 meseci, a za prerostanatoto
vreme na koristewe iznesuva 1118,80 den. mese~no″.
Vo prilog e re{enieto, so obrazlo`enie: ″Ivanovski Risto podnese predlog za ob-
nova na postapka zaveden pod br. 03-413 od 30.11.2006 god. Koja e okon~ana so re{enie br.
0306/2999-04 od 17.01.2005 god.
Vo predlogot naveduva da mu se priznae pravo na pari~en nadomestok po valori-
zirani prose~ni plati od 1989 god. i 1990 god...″.
Vangel Gaga~ev so 15.120 denari li~en dohod me svrstil kako kvalikuvan rabotnik
sviwar ili govedar, ne{to pove}e od op{ rabotnik.
Da ne se izumi, toga{ mojot li~en dohod imal startna osnova so 3.100 boda, kako na
tehni~ki direktor na sekoj Rabotna edinica (RE). Na takvi rabotni mesta denes se dobiva
po 40.000 denari. Dopolnitelno, kako taen li~en dohod, za kogo se pravi zakonski prestap,
na nego ne se pla}a danok, kako nagrada e u{te okolu 40.000 denari. Zna~i, li~niot dohod
koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi iznesuval
60.000 denari, na {to }e sledi da se plati danok, a ne da se la`e i krade dr`avata. Kako do-
kaz e i slednovo: dene{niot kadar od mene e pomlad. Tokmu zatoa toj bi imal ponizok minal
trud. Od druga strana, kadarot, koj Vangel Gaga~ev mo`e da go vladee e mnogu poslab od ot-
pu{tenite.
Tu`bata e edinstveniot na~in da se izvr{i zakonskata obvrska za pla}awe na pri-
dones za PIO. Bidej}i tu`itelot ima praven interes ja podnesuva ovaa tu`ba i mu preda-
laga na sudot da zaka`i i odr`i rasprava a sled toa ja donese slednava,
PRESUDA
Se uva`uva tu`bata i tu`benoto barawe na tu`itelot Risto Ivanovski so ul. Mi-
hajlo Andonovski br. 6/21, Bitola.
Se zadol`uva tu`eniot ZK ″Pelagonija″- Bitola da mu gi doisplati na tu`itelot
pridonesite od plata vo Fondot na PIOM, so {to jas kako tu`itel }e imam ″li~niot do-
hod koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi izne-
suval 60.000 denari″. Toa treba da bide na osnovica koja }e se precizira po ve{ta~eweto i
vo kone~na presmetka na Fondot na denot na isplatata, kako i da mi gi nadomesti proce-
snite tro{oci koi nahnadno }e se preciziraat se vo rok od 8 dena po pravosilnosta na pre-
sudite.
Prilozi:
Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola;
Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost;
Odluka od POS ZIK ′Pelagonija′-Bitola za startna osnova 3100 boda;
Rabotna kni{ka str. 6 i 7, od 01.011978 se do 21.05.1991.
Re{enie I.br. 6925/92 od 28.01.1993 od Op{tinski sud vo Bitola;
Izve{taj po naredba od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski;
Presuda i re{enie od 27.06.1994 od Op{tinskiot sud vo Bitola;
Presuda i re{enie od 3.11.1992 od Op{tinskiot sud vo Bitola;
Re{enie br.0306/2999-04 od 17.01.2005 od Agencija za vrabotuva-we;
Prigovor od na 07.02.2005, ispraten preku po{ta;
Zaklu~ok br.03-413 od 26.12.2006 od Agencija za vrabotuvawe, dopolnitelno i re-
{enie.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″
5. Bidej}i to~kata 3 be{e odvoena kako Obvinitelen predlog i tu`ba, to~kata 3 se
dooformi nova, pa sledi nova krivi~na prijava.
″OSNOVNO JAVNO OBVINTELSTVO
BITOLA
PODNESITEL: Risto Ivanovski
Ul. ″Mihajlo Andonovski″ br.6/21
Bitola
PROTIV: Vangel Gaga~ev
ZK ″Pelagonija″ Bitola
KRIVI^NA PRIJAVA
1. Partiskiot funcioner Vangel Gaga~ev od Lazar Koli{evski bil postaven da se
likvidira kadarot na Krste Crvenkovski. Gaga~ev bil likvidator na negoviot kadar so na
~elo Gogo Petkovski, generalen direktor. Tokmu so ovoj Kombinatot stanal jugoslovenski
rekorder. So partiskata naredba kadarot bil promenet, a Vangel Gaga~ev be{e postaven za
pomo{en generalen direktor po zemjodelie. So negovoto nastapuvawe od 1978 godina zemjo-
delstvoto i sto~arstvo na Kombinatot bile uni{teni, ovo{tarstvoto iskr~eno itn. Sledi
toj vo 1990 godina prv da se raspadne vo dr`avava na nezemjodelski dejnosti i zemjodelska
dejnost (ZK ″Pelagonija″- Bitola). Bidej}i jas sakav Kombinatot da go spasam od stopan-
skiot {tetnik i uni{tuva~ na Kombinatot se prijaviv na konkurs za generalen direktor,
protivkandidat na V.Gaga~ev.
2. Sledi da podnesuvam krivi~ni prijavi protiv likvidatorot na ZIK ″Pelagoni-
ja″ i uni{tuva~ot na ZK ″Pelagonija″- Bitola, Vangel Gaga~ev. Site tie bile odbivani. Bi-
dej}i moeto uni{tuvawe toj go prodol`il so moeto konkurirawe za generalen direktor na
Kombinatot, negov protivkandidat, naveduvam {to stoi vo Odluka RO.br.1110/90 od Osnov-
niot sud na zdru`en trud vo Bitola. Sudijata \or|i Hristovski, ~ija sopruga vo Kombina-
tot postignala golemo unapreduvawe, vo obrazlo`eniot naveduva: ″...poradi pogre{na kadr-
ova politika i pogre{na razvojna programa kombinatot potpadnal pod hipoteka na Stopa-
nska banka...Protiv izbraniot kandidat ima krivi~na prijava do Op{tinskoto javno obvi-
ntelstvo...krivi~nata prijava do Op{tinsko javno obvintelstvo od 07.12.1990 godina, re{e-
nieto na Op{tinskiot sud K.br.380/90 od 12.12.1990, pokanite do M-r Mihajlo Naumovski od
SVR voden pod br.09-4136 od 09.01.1990 godina, tu`bata do Op{tinskiot sud Bitola od 03.08.
1990 godina...″.
3. Direktorot Vangel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki na kogo saka mu go namaluva
li~niot dohod. Bidej}i negovite kaznenici ne se mo}ni vo Pravosustvoto i Javnoto obvini-
telstvo, tie ne tu`at i ne podnesuvaat krivi~ni prijavi, kako zaludnost. Duri negovite
zlostorstva so ova ne zavr{uvaat, toj poslednite godini im pla}a za penzisko i invalidsko
osiguruvawe onolku kolku {to toj saka. Taka site onie koi nego ne mu se dopa|aat,toj niv gi
kaznuva se do nivnata smrt, duri po nivnata smrt, koga po smrtta PIO go prevzema bra~ni-
ot partner na po~inatiot. Kaj nego nema zastanuvawe se dodeka ne odi na drugiot svet, a ne-
go kako zlostornik tamu mu e mestoto u{te od 1978 godina.
4. Toj koj saka i koga saka go pu{ta vo penzija, duri od nego pomladi. Koga se ispra}a
vo penzija, ~ove~no e da se izdejstvuva, taa da se zgolemi. Ako toa ne e mo`no, barem taa da
ostane na isto nivo kako {to se odvojuvalo za vrabotenite. Naprotiv, toj iz`ivuvaj}i se
vrz vrabotenite, samovolno mu ja namaluva penzijata, so koja vrabotenite treba da pro`ive-
at do krajot na svojot `ivot, a ne da bidat stradalnici i da go mrazat svojot dolgogodi{en
doprinos vo pretprijatieto i dr`avata. Duri toj na lu|eto koi se tehnolo{ki vi{ok ili vo
penzija dvete posledni godini im pla}a, kako {to toj saka, i na koj saka. Za nego ne va`at
zakoni. Toa toj za site go pravi so ″presmetki″, od svojot xep, za svoj xep, poradi{to toj ima
najgolem broj akcii. Samo za primer: se skaral so eden so zavr{en Zemjodelski fakultet-
Skopje, koj bil rakovoditel, nego mu dal pomala penzija od negoviot zamenik so Vi{a ze-
mjodelska {kola- Bitola. So eden tret, poradi li~ni pobudi, magacioner mu dodelil pogo-
lema penzija od dvata prethodni. Eden miren agronom go pu{til vo penzija so najniska na-
hnada, oti toj ne ″kasal″. Negoviot kolega mu se zakanil na Vangel Gaga~ev, deka toj kako
pomlad od nego }e odi vo penzija najmalku eden den po nego. Pomladite od nego oti{le vo
penzija, toj ne odel, toj }e odel vo penzija vo dlaboka starost kako sopstvenikot na ″Fiat″
itn. Najdobar primer sum jas. Jas kako sovetnik zemav li~en dohod kako tehni~ki direktor,
a kako tehnolo{ki vi{ok pred penzija ne zemav kako tehni~ki direktor, nitu kako rakovo-
ditel, nitu kako negoviot zamenik, nikako kako magacioner, tuku kako ″sviwar″, oti toj ta-
ka sakal. Zatoa toj deli li~en dohod vo plik zatvoren, bo`em so nagrada, od nego odredena,
so {to ne se pla}a doprinos ...za li~en dohod. Pa toj samo ja la`e dr`avava.
5. Koga toj nekoj saka da go izbrka od rabota, so meseci go pra}a na prinudni rabo-
tni akcii, so rabotno vreme koe samo toj go odreduva. Tokmu zatoa toj e vinoven za mnogu
smrtni slu~aevi, na svoi kolegi, duri srcebolesno. Samo tokmu zatoa mnogu go napu{tija
Kombinatot. Za niv pla}a dr`avata, a toj nivniot dohod go prisvojuva, kako {to saka, a za
niv rabotat akcia{ite na negovite SS- trupi. Sledi, toj negovite da ne gi brka od rabota,
tuku toj niv gi pu{ta so nagrada, za koja isto taka toj ne pla}a danok. Negovite samovolija i
bezzakonija ne se merlivi: zlostori...
6. So vakva kadrova politika Kombinatot e uni{ten. Ova se potvrduva so nivnite
najniski prinosi so nedohodovno zemjodelsko proizvodstvo, za koe ne se koristi hidrome-
liorativniot sistem ″Stre`evo″, so mo} na povr{ina 20.400 ha. Na nego Vangel Gaga~ev ne
see kulturi koi baraat navodnuvawe, tuku samo ekstezivni kulturi p~enica, ja~men..., na
koi ne im e potrebno navodnuvaweto. Mesto da se dobiva p~enica 6.000 kg/ha, so nego denes
se proizveduva samo okolu 4.000 kg/ha...
7. Kako dokaz, deka Vangel Gaga~ev nema odlika na ~ovek, toj mora{e po slu`bena
dol`nost da dozvoli mene da mi se dodelat moite akcii. Toa toj do denes ne go dozvolil.
Istoto va`i i za drugite. Namesto toa toj vrabotenite gi ucenuva tie da kupuvaat akcii.
Duri od niv toj poeftino gi kupuva. Sledat tu`bi...
8. Pa Vangel Gaga~ev, koj go likvidiral ZIK ″Pelagonija″, a vo ZK ″Pelagonija″ go
uni{ti polodelstvoto i sto~arstvoto, go iskr~i ovo{tarstvoto i lozarstvoto, treba da se
protera od Kombinatot, nikako toj ne smee da ima nitu edna edinstvena akcija. Naprotiv,
toj stanal najgolem akcioner. Pa toj ja uni{tuva dr`avava, koja treba samata da se obe-
{teti.
9. Za ova sum pi{el vo javni glasila, a bilo prijavuvano vo Policijata. Isto taka,
bile podnesuvani krivi~ni prijavi. Ova go pravele i drugi. Nego kako mo}nik nikoj ni{to
ne mu mo`el.
10. Toj bil sklon na uni{tuvawe na dokumenti. Najdobar primer bil vesnikot na Ko-
mbinatot ″Pelagonija″, koj bil ukinat tokmu od nego. Toj toa go pravel so cel samo da ja za-
skrie vistinata od javnosta. Za fizi~kiot obem ima podatoci vo Statistika itn.
11. Toj kako nositel na se vo Kombinatot, toj od stranstvo se kupuva{e i kupuva i
toa direktno od proizveditelite, a za istoto se ispla}a poskapo otkolku {to se toa da ku-
pi od trgovski firmi vo dr`avata, {to zna~i i vo Bitola. Taka, toj razlikata na cenata ja
prisvojuva i nea ja izliva vo stranstvo. Vakvi stoki se traktori Xondiri..., avtobusi..., si-
stem za molzewe..., itn. Isto taka e poznato, pri masovno kupuvawe, prodava~ot za kupu-
va~ot dava popust, a toj mo`e da se isplati vo dopolnitelno na u{te nekoja istovetna ma-
{ina/oprema ili vo vid na kola. Se ova stanuva privatno na direktorot...
12. Isto taka, toj prodava{e i prodava se kako {to saka i na kogo saka. Ovde se ra-
zni upotreblivi osnovni sredstva, duri novi. Ova va`i i za se drugo. Pa za ova dovolno znae
javnosta. Toa toj go pravi direktno vo ~etiri o~i, zatoa{to toj e nositel na zloto vo Kom-
binatot, samo toj najpove}e da se obogati.
13. Toj e likvidator na sto~arstvoto. Ova proizleguva poradi toa {to toj tvrde{e
deka sto~arstvoto ne bilo dohodovno. Toj ova sekoga{ javno go izjavuva{e. Deka ova ne e bez
osnova, vo govedarskata farma s.Porodin poradi nemawe na dobito~na hrana od glad iz-
umrele govedata. Umirawata prodol`uva. Ova i denes se potvrduva, so visoka smrtnost.
14. Me|utoa, pogolemo zlo e {to toj na dr`avite im go ~isti sto~niot fond, so {to
gi {iri bolestite vo Kombinatot: ~uma, bruceloza itn. Za vo ova toj da uspee, go otu|il ve-
terinarniot kadar, a se pravi privatni zdelki na {teta na dr`avata.
Poradi vakvite samovolija, sledat oboluvawe na preku 100 vraboteni vo Kombi-
natot od stafilokokoza, a `enski dve pote{ko bolni, me|u koi soprugata na porane{niot
minister @ivko Jankulovski i na {umarot Zoran Stani}. Samo so mo} se odbegnuva o{te-
tata. Vakva e i bolesta auecki i ~umata.
Duri vo polza na Vangel Gaga~ev direktorot na Veterinarniot institut- Skopje
\or|i Mickovski- Grkot la`e, vo cel svet ~umata ja ima, ne samo vo R.Makedonija so Svi-
warska farma s.Porodin. Ova e samo zaradi dobivka, {to va`i i so kontrolata na kvalite-
tot na hranata, vr{ena kaj niv. Pa tokmu ova ne e nivna dejnost, za{to taa treba da bide sa-
mostojna, nikako zdelki na grupa gra|ani. Deka tie so mo} se pravat e potvrda so odbele`u-
vawe na sto~arstvoto so u{ni markici..., prigrabeno od niv, a toa e dejnost samo na In-
stutot za sto~arstvo- Skopje...Se se raboti samo za da se dojde do pove}e zarabotuvawe, duri
od nenadle`ni, samo na {teta na dr`avava.
Zna~i, toj kako svetski ~udo tvrdi, ~umata so vakcina tie ja iskorenile od dr`a-
vava. Sledi toj kako potkupen od V.Gaga~ev mene da me negira, tvrdej}i deka jas sum govorel
proizvolno, vo farmata nemalo ~uma, taa bila izle~ena od fakcinite, so koi zarabotuval
negoviot instutut. Ova be{e po povod na moeto intervju vo vesnikot ″Dnevnik″, {to toj me-
ne me negira{e, a mojot demant ne be{e objaven, se bilo za dobivka. Isto taka, \or|i Mi-
ckovski na bitolskata televizija ″Tera″ mene me negira{e. Negovite izjavi ostanale sve-
tsko ~udo, oti vo svetot sviwite se uni{tuvaat. Bidej}i negovoto obrazovanie ne bilo sve-
tsko, a Srbija saka da stane svetska, taa re{ila da ja iskoreni samo so uni{tuvawe na svi-
wite, a bolni }e ostanat samo sviwite vo R.Makedonija i toa poradi zlo~inot na Veterina-
rniot instutut, so negoviot pulen \or|i Mickovski, sorabotnik na Vangel Gaga~ev. Novi-
narot bitol~anec na ″Dnevnik″ po~inal, {to ne va`i za eden drug bitol~anec, koj ne go ob-
javi moeto intervju vo ″Fokus″ protiv yverot Vangel Gaga~ev, na mene se zarabotuvalo, {to
trae se do denes. Pa Vangel Gaga~ev li~nostite na glasilata si gi potkupil i toa na {teta
na dr`avata, a samo toj da ostane negibnat gazda. Ova se naveduva samo so cel da se objasni,
toj so dr`avni pari se potkupil za da opstojuva. Ova stanalo od 1990 godina koga dr`avata
stanala nenarodna, tuku samo partiska, samo SDSM-ovsko privatizirana. Deka toa e taka, e
slu~ajot so stafilokokoza vo druga bitolska firma od sviwi od druga farma. Od Veteri-
narniot institut se tvrde{e, toa ne bilo od stafilokoki, tuku od prevozot poradi drugi
predizvikuva~i, nivna laga, za tie da zarabotat- samo za sorabotka. A e i sleden slu~aj, tru-
eweto od nitrat-nitrit od raspadnatata organska materija na treva, koja se najduva vo tiwa
na ribnik ili ezero, kako {to bilo so branata ″Matka″ otruenite ribi vo Vardar, i toa sa-
mo kako posledica na nedostatok na kislorot, a ne spored niv od mehani~ko povredi... Ili
so sodr`ina na mleko vo prav vo bitolskata ″Mlekara″ vo posledno vreme koga ima najniska
sodr`ina na mleko vo prav. Ova se istaknuva, so cel da se objasni, deka Vangel Gaga~ev so
dr`avni pari se potkupil i spored stepenot na potkupuvawe, toj e vo sostojba se da potku-
pi, samo toj da bide pobednik, a gubitnik e samo dr`avava.
15. Isto taka, vo s.Porodin vo Sviwarska farma za negovo vreme se izvr{eni pro-
padnati rekonstrukcii za privatni celi, {to va`elo za celiot Kombinat, u~esnicite gra-
dele ku}i...Da ne se izumi so rekonstrukcijata na govedarska farma vo s.Radobor...(Nadyor-
nikot ja poseti Sviwarska farma koga vo nea se be{e zavr{eno. Istata grade`na firma od
Ohrid vo Ohrid ja izgradi ku}ata na rakovoditelot na Sviwarska farma, R.I.)
16. Iako toj go likvidira sto~arstvoto, toj za da se obogati kupuva oprema i dobi-
tok od stranstvo, za{to pla}a poskapo. Tokmu zatoa za `alewe e koga mle~niot sistem na
odgleduvawe na kravite i nivno molzewe se uni{til vo site govedarski farmi, menuvaj}i
go sistemot od poedine~no dr`ewe na kravite vo grupno dr`ewe i molzewe. A ova se vr{i
samo za perewe na pari, kupuvaj}i direktno od stranstvo poskapo otkolku preku trgovska
ku}a vo dr`avava.
Za se ova, kako i za bezbroj drugo, {to ovde ne e navedeno, protiv nego od mene i dru-
gi lica bea podnesuvani krivi~ni prijavi. Me|utoa, partiskoto Obvinitelstvo niv gi ot-
frla{e, samo taka toj be{e {titen. Se tvrde{e, toj mene li~no ne mi nanel {teta. Pa toj
samovolno i bez osnova me izbrka od rabota, duri na silexiski na~in li~niot dohot od 1989
i 1990 godina ~etiri pati vo 2006 godina mi go namali so kogo }e `iveam do mojata smrt,
navedeno pod to~na broj 3. Isto taka, protiv nego bea podnesuvani privatni tu`bi. I Pra-
vosudstvoto bilo partisko. Samo taka toj postanal gazda na Kombinatot i toj kako pla~ka{
da se obogati. Samo taka dr`avava be{e mo`no da se opla~ka, a nejziniot kapital koj se so-
zdaval po 1945 da bide opla~kan samo po 1990 godina, {to e najgolem zlostor. Samo taka toj
kapitalot go iznese vo stranstvo i stavi vo dr`avata na li~na smetka. Sledi negovite deca
da vozat najskapi vozila, a toj kako bednik se do 1990 godina nose{e samo edna `oltenikava
ventijaga, so koja ode{e i na priemi...
17. Pa toj e samo neprijatel na Makedonija i Makedoncite, likvidator na zemjodel-
stvoto i sto~arstvoto, tikvar, du{evno rastroena li~nost, profesionalen ubiec, kodo{ i
aramija. Ovde e najbitno da se istakne, deka toj bil ″profesionalen ubiec″. Toj kako ″srcev
bolesnik″ ne slu`el vojska, {to go pravele i pravat Makedoncite. Sledi toj kako krvolo-
~en yver profesionalno da gi ubie srcevite bolni, negovi kolegi..., i toa na negovite yver-
ski prinudni akcii so meseci... Ama toj proumrel i zdravi...
Za potvrda deka toj moral da bide krupen aramija, e dokazot koga toj si dozvolil si-
tnite aramiv~iwa da gi brka od rabota, {to ne va`i za negovite krupni aramii, negovi so-
rabotnici, rakovoden kadar. Tie kradele na krupno, kombinatski rekolti se predavale pri-
vatno. Duri pronevera na bon~iwa za op{testvena ishrana. Od obvinenieto nositelot na
proneverata toj go oslobodil. Za se ova gi {titela nivnata SKM, denes SDSM. Toj kako
Vangel Gaga~ev bil sopartiec, denes bogata{...
18. Samo taka toj stanal gazda na Kombinatot, {to nego Pravosustvoto kako anti-
sudsko mu dozvoli toj da bide izbran direktor na Kombinatot, koj tokmu poradi nego be{e
pod hipoteka..., {to se navede pod to~ka 2. Pa toj e samo neprijatel na R.Makedonija i nejzi-
nite Makedonci, likvidator na zemjodelstvoto i sto~arstvoto...
19. Za potvrda, deka toj ne mo`e dobro da proizveduva, toj go {eta rakovodniot ka-
dar, na odgovorni mesta postava nesoodvetni lica, so drug smer na Zemjodelski fakultet-
Skopje. Duri toj go negira zemjodelskiot kadar, koga nivnite rabotni mesta gi prevzemaat
vraboteni so Vi{a zemjodelska {kola- Bitola. Ama ne samo toa, sledi toa da bide so drug
fakultet/vi{a {kola...Za nego e bitno, da bide potpolneto mestoto, oti toj se znael...Toj
odvaj magistriral, a nikoga{ ne mo`el da doktorira.
20. Toj ja vodi kadrovata politika. Za toj kako tikvar da se odr`i, a samiot kako ga-
zda da go opla~ka Kombinatot, najslabite studenti, od nego mnogu potikvari, si gi izbira
za sorabotnici, toj niv im ovozmo`uva tie da magistriraat i doktoriraat. Zatoa toj na pro-
fesorite skapo im pla}a. Me|utoa, koga tie }e stanat profesori na fakulteti i direkto-
ri na instituti, dr`avava se douni{tuva. Sledi taa po zemjodelstvo, sto~arstvo i veteri-
narstvo da e samo na opa{kata. A tokmu toj so nea si ja pla~ka opa{nata ni dr`ava.
21. Ova se potvrduva so toa {to toj Kombinatot go prevzede, so obvrska, brojot na
vrabotenite vo nikoj slu~aj da ne se namali, kako i vo nikoj slu~aj nivniot li~en dohod.
Me|utoa, sostojbata e zastra{uva~ka, toj brojot na vrabotenite mnogustruko go namali, {to
va`i i za nivniot li~en dohod. Za negovite zlo~ine~ki zamisli toj da gi ostvari na vrabo-
tenite im gi menuva rabotnite mesta, niv gi delvavira i strozuva so najniski li~ni dohodi.
Ne smee da se izumi deka vo zemjodelskiot del rabotele okolu 2.700 vraboteni, u{te
tolku sezonski. Od nego `ivee{e bitolsko, a sega ne, tuku samo dr`avniot i makedonski ne-
prijatel, direktorot so negovata banda. Sli~no izjavi od Ministerstvoto, podra~na edini-
ca Srbinovski, na bitolskata televizija ″Tera″, na 23.11.2006, od 5.000 vraboteni 500.
22. So toa {to toj go namali brojot na vraboteni i se sni`i li~niot dohod na vra-
botenite, nego itno treba da mu se odzemi Kombinatot i toj ponudi na lica koi pove}e }e
vrabotat, a na vrabotenite }e im go zgolemat li~niot dohod. Se naveduva primerot vo Ger-
manija. Po obedinuvaweto na Isto~na Germanija, nejzinite firmi bea prodavani za edna
germanska marka. Niv gi dobile samo onie lica koi predlo`ile najdobri programi: naj-
golem broj na vraboteni so nivni najgolem li~en dohod. Zatoa ne e bitno ~ija e firmata, tu-
ku samo da bide zgolemen brojot na vrabotenite i nivniot li~en dohod. Vo sprotivno,
firmite }e bile povrateni. Toa {to vo dr`avava se nosele zakoni za da se opla~ka naro-
dot, tie ne se merodavni. Tie se nosat samo za dobrobit na narodot, a ne so niv da se po-
dr`uvaat aramii, vo prav smisol.
23. Taka `itaricite kako ekstezivni kulturi bea seani, a i denes se seat na inte-
zvni povr{ini na HMS ″Stre`evo″, kade bea predvideni dve kulturi vo godinata, a ne edna-
`itarica. Kon ova se dodava, p~enicata se see i na ridovi, koi se samo za ekstezivno proiz-
vodstvo, za{to tie i se ugarat. Pak, vo SAD na povr{ini so prinosi do 800 kg/ha ne se
ispla}a naftata za `etva. Isto taka, poimot Ov~e Pole e samo pole za ovci, {to nikoga{
ne bilo so Pelagonija. Sledi da se priznat prinosite od dr`avata. Tokmu zatoa taa za p~e-
nicata samo se la`e, {to e vo polza na Ov~e Pole..., ama na {teta na dr`avata. Zna~i, ne se
pravel vistinski tro{ok, tuku samo priznat.
24. Za samovolijata na direktorot treba da se dodade, Kombinatot imal okolu 27.000
ha. Pak, za da se zaskrie neraboteweto, vo javnosta se govore{e za okolu 25.000 ha, {to od
dr`avata be{e priznato. Vsu{nost, toj toa go izdejstvuva{e kako mo}nik na OK na SKM-
Bitola, {to va`e{e i vo CK na SKM, {to opstoilo vo SDSM, ~ij odbornik bil. Me|utoa,
sega se govori samo za 16.000 ha. Pa nedostasuvaat u{te 9.000 ha. Isto taka, Srbinovski iz-
javi: Vo Kombinatot vkupno ima 25.000 ha, a }e ima 10.000 ha esenski i 6.000 ha proletni. Pa
toa se vkupno 16.000 ha. Kade se 9.000 ha ? Deka ova se sovpa|a, od ZK ″Pelagonija″- Bitola
Tode agronomot na 18.11.2006 na bitolskata televizija ″Orbis″ za Kombinatot izjavi, deka
vo seidbata vo 2006/2007 godina }e zaseale okolu 10.000 ha esenski, a okolu 6.000 ha prole-
tni, ili vkupno 16.000 ha. Istoto va`i i za 2007/2008 godina, a }e bide i za 2008/2009 godina.
Pa kade se drugite povr{ini ? Vo privaten xep. Zna~i, vidliv e zlostorot, koga postoi
priznat visok tro{ok, a toj odi samo za li~ni celi.
25. Za da ova se potvrtdi, se izdava zemja von Kombinatot, taa se obrabotuva na tro-
{ok na Kombinatot, a se obogatuvaat poedinci. Ova proizleguva poradi toa {to razlikata
e ogromna, sledi taa da se izliva vo privatni xepovi. Tokmu zatoa se la`e samo dr`avata, i
toa vo polza na gazdata, so najgolem udel na akcii, opla~kani od narodot.
26. Najbitno e {to fizi~kiot obem na proizvodstvo e se pomal. Toa po~nalo od 1978
godina, koga dr`avniot {tetnik stanal zamenik generalen direktor po zemjodelie, a od
1990 godina i generalen direktor na Kombinatot, {to e navedeno vo to~ka 2 Od toga{ po-
~nal Kombinatot masovno da se uni{tuva, duri privatizira. Vsu{nost, opla~ka. Vo ovaa
igra najdobro bile iskoristeni vkupnite zemjodelski povr{ini i fizi~kiot obem po se-
koja kultura. Me|utoa, vkupnoto proizvodstvo (povr{ini so prinos po hektar) na sekoja
kultura bilo se pomalo i pomalo. Naj`alosno postoi duri iz~eznuvawe na kulturite. Ova e
objasnivo, zatoa{to Vangel Gaga~ev kako potpolno nesposoben najdobro se snajduva samo so
pomal broj kulturi. Tokmu za niv se potrebni pomalku povr{ini, a so nivni niski prinosi,
{tetnikot stanal {tetni~ki gazda.
27. Za da se utvrdi deka se seat mnogu pove}e povr{ini od 16.000 ha, vo posmatrawe
treba da se zemat tokmu samo od nego dadenite potro{eni prose~ni koli~ini po hektar na
nafta, maslo, seme, |ubre, za{titni sredstva itn. Pa tie ne se sovpa|aat so tro{ocite koi
se priznati vo Evropa i SAD, tuku so negova mo} toj izdejstvuval tie od nadle`nite zemjo-
delski lica vo dr`avava, {to isto taka va`i za vo sto~arstvoto i veterinarstvoto, da se
utvrdeni mnogu povisoko, {to im gi priznala dr`avata, za taa nim da im go pokriva nere-
ntabilnoto proizvodstvo vo sporedba so svetskoto. Tokmu zatoa ne smee da im se veruva na
kadrite po zemjodelstvo, sto~arstvo i veterinarstvo od istoimenite institucii, koi bez
rabota `iveat na dr`avni jasli. Samo ako se sporedat svetskite priznati prose~ni tro-
{oci po hektar vo zemjodelsko proizvodstvo }e se utvrdi, vo Kombinatot se seat mnogu po-
ve}e iljadi hektari, a ne samo 16.000 ha. Tokmu vi{okot hektari preku 16.000 ha e ~ist gra-
be` od Vangel Gaga~ev so bandata vo R.Makedonija. A taa e prejaka, koja go ni{ti zemjo-
delstvoto i sto~arstvoto na dr`avava.
28. Za se ovde navedeno da se zaskrie, vo Kombinatot bila uni{tena dokumentacija-
ta. Ova mo`e da se vidi posebno so ona so koja se kupuvalo vo stranstvo i prodavalo vo dr-
`avata. Isto taka, predavalo p~enica... na firmi so cena koja se saka, a ne tro{kovno-doho-
dovno, koja toj bara da ja priznae dr`avata, duri dopolnitelno i nivnite premii. Za do-
lgoto so meseci koristewe p~enica... ne se presmetuvalo... kamata. Ova bilo zatoa {to toa
bilo na negovi lica, vzaemen dogovor, za zaedni~ki grabe`, so najgolem interes na GA-
ZDATA, Vangel Gaga~ev, siroma{koto deti{te so ismaslenoto `oltenasto ventijag~e, a
sega bogata{. Delumno vistinata mo`e da se uvide, vo podatocite na Statistika, spomenata
i pod to~ka 9.
29. Tokmu jas bev nositel na sto~arstvoto, a ja kritikuvav nesposobnosta na sto~ar-
skiot, veterinarniot i zemjodelskiot kadar. Tokmu zatoa jas redovno se javuvav vo ″Nova
Makedonija″. Isto taka, pi{ev za reonizacijata. Ov~e Pole e samo ov~e pole, a ne p~eni-
~no. Pelagonija ima sistem za navodnuvawe od 20.400 ha, po krava najmalku 4.000 litri kon-
zumno mleko, a R.Makedonija nikoga{ nema vi{ok, tuku samo nedostatok, norma po `itel
0,5 litar, stre`evskite povr{ini i onie pokraj Crna Reka }e doprinesat mnogu da se podo-
bri mlekosnabduvaweto i spre~i uvozot. ″Mlekarata″ da bide na akcionerite mlekoproiz-
vediteli, a ne na vrabotenite, koi mesto da bidat vo slu`ba na mlekoproizvodstvoto, kade
se sozdava kapitalot, kako nejzini akcioneri gi pla~kaat mlekoproizvoditelite. Ako ovie
postanat sopstvenici, tie kako neproizvediteli }e se bogatat, duri stranci, tragedija za
dr`avata. So toa {to taa se prodade na stranci, se potvrdi, kadarot na ″Mlekarata″, po-
staven od Vangel Gaga~ev, {to va`i za vo Fabrikata za dobito~na hrana s.Radobor..., bil
napolno nesposoben toj so generacii da upravuva, {to va`i i li~no za nego. Mariovo da
bide za goewe na govedata, so kus goidben period. Kon ova da se dodade, deka niz Evropa od
vkupnata povr{ina okolu 50% se pasi{ta. Vo Evropa od vkupniot dohod vo zemjodelstvoto
samo na sto~arstvoto otpa|a okolu 70%, od koi polovinata na govedarstvoto, a na `itata
samo okolu 10%. Pak, vo Kombinatot e obratno, so `itarici p~enica i ja~men, duri kako m-
onokultura, {to e potvrda, deka Vangel Gaga~ev e samo laik.
30. Za gore navedenoto da se potvrdi, do 1963 godina postoe{e Bitolsko Blato, vo
koe so mileniumi bez vlo`uvawe se dobiva{e po 2 toni/ ha riba, trska, {amok itn., a se lo-
vele i ptici. Denes na povr{inite kade be{e Blatoto, denes pod HMS ″Stre`evo″ ostanuva
mnogu nizok ~ist dohod, so {to se izigruva dr`avnata investicija.
31. Ako se znae deka ima okolu 2.000- 4.000 ha soleni povr{ini, so prinosi kako
ov~epolskite, la`eweto na dr`avata za priznat prose~en prinos e ogromno. Pa tie da se
povratat samo vo ezera=ribnici. Taka }e se zgolemi relativnata vlaga na vozduhot, a so toa
i tie zemjodelskite prinosi. Bidej}i Bitolskoto Blato bilo na patekite ptici selnici, a
za da se smali nivnata smrtnost, R.Makedonija }e dobie investicii za vozobnovuvawe na
Blatoto. ]e sledi razvitok na turizmot...
32. Se ka`a 27.000- 25.000 ha, a Bitolskoto Blato be{e na okolu 4.000 ha. So ova se
objasnuva, neblatnite povr{ini bile sopstvenost na `itelite. Tie `iveele od blatoto i
zemjodelskoto proizvodstvo.Nikoj ne oti{ol vo stranstvo, oti nikoj ne bil bez rabota. Ze-
mjata bila nacionalizirana i so sila bezplatno odzemena so se objekti. Se ova bilo bra-
neto so pu{ki. U~esnik bil i Mila~ko Stamenkov, koj za da ne trpi proizvodstvoto so
vrabotenite zaedno rabotel, duri toj prikolicata ja pridr`uval na ramo i toa za da se za-
meni nejzinata guma... Sledi toj od Vangel Gaga~en da bide izbrkan od rabota, poradi {to
toj srcevo obolel i umrel, {to va`elo za mnogu drugi. Pak, Vangel Gaga~ev, koj nemal vrska
so Bitolska okolija, narodnoto go grabnal i go napravil svoe. Zna~i, toj kako dojdenec vo
bitolsko go prisvoil bitolskiot imot na selanite. Tie bile vraboteni vo nivniot Kom-
binat. Tie bile izbrkani od narodniot du{man Vangel Gaga~ev, a nivnite deca begaat vo
stranstvo vo potraga za korka leb, koja krvnikot taa i se drugo im ukral. Se ova nego ne mu
pre~i, negovite dve deca da rabotat vrz nivnata tragedija vo Stopanska banka- Bitola i
″Mlekara″- Bitola, {to va`i i za nivnite bra~ni partneri, kade toj so parite na protera-
nite selani stanel dvoen akcioner, duri od ″Mlekara″ si gi povlekol akciite, koi bile so
potna krv platena od izbrkanite selani.
33. Ovde se govori za Mila~ko Stamenkov. Toj mi ka`uva{e deka imal dokumenti
kako i koj kradel vo Kombinatot. Ako negova sopruga ne ja potkupi GAZDATA, taa }e mo`e
niv da gi prilo`i. Takvi ima i drugi, koi nemaat smelost, se pla{at od negovata mo}, se toj
da potkupi i uni{ti. Me|utoa, koga toj }e umre, vo bitolsko }e se slavi. Na negoviot grob
}e se vr{i golema nu`da, {to se pravelo vrz komunisti~ki mo}nici, narodni neprijateli.
Pa vrz vakvi yverovi tolku narodot mo`el i tolku napravil. Takva e nenarodnata vlast.
Vakov e srcebolesniot KRVNIK.
34. Me|utoa, na Vangel Gaga~ev nikoj ni{to ne mu mo`el. Toa se potvrduva so navo-
dot, koga toj so svojata banda go organizira{e trueweto na dobitokot so zapra{ena p~enka
so najgolemiot otrov `iva, a so toa i na lu|eto potro{a~i na `ivotinska hrana, nego vla-
kno ne mu fale{e. Isto taka,negovite sorabotnici Petar Micevski i Bone Pala{evski,na
koi im kupi magistraturi i doktorati, so niv toj mene pobrzo me likvidira. Duri moeto
mesto mu go predade na Boneta... Naprotiv, koga vo Skopje vrz Kiro Gligorov be{e izvr{en
atentat, zaginal Hristo Hristomanov, potpisnikot deka nemalo truewe so `iva, za{to sum
pi{el vo glasilata, od nikoj nedemantirano, toj be{e kaznat od semo}niot Bog. Isto taka,
po~ina i Petar Micevski. Nema dobro da zavr{i ni Boneta...
35. Toj e svesen za svoite grevovi. Za tie nego od Boga da mu bidat oprosteni toj po-
dignal crkva na Kajmak~alan, duri pomaga za crkvata vo selo Drago{. Me|utoa, Bogot ne op-
rostuva ukradeni pari, od narodot grabnati pari. Bogot sekoga{ gi kaznuval kleptomanite.
Toj so kleptomanski pari dava jadewe oti se spasil od smrt. Deka toj ja mrazi crkvata e do-
kaz, koga sve~eno ja otvoral crkvata na Kajmak~alan, priemot ne bil op{tonaroden, tuku
samo za negovite prijateli, banditi, a narodot bil izbrkan. Bogot takvite }e gi kazni so
nivnite semejstva, i toa pove}e generacii, se dodeka nivnite semejstva gi tro{at od naro-
dot ukradeni sredstva. Na takvi yverovi nema da im pomogne ni nivnoto prevrtuvawe vo gr-
ob za zlodelata izvr{eni vrz narodot. Istoto va`i za site sudii, obviniteli i pravobra-
niteli, koi im pomognuvaat na arami{tata se od narodot da se ukradi.
36. Za spas na Kombinatot toj itno da se izbrka od nego, a i od dr`avata, {to va`i za
site negovi sorabotnici i podr`uva~i.
37. Na navedenite datumi isprativ krivi~na prijava so nejzino dopolnuvawe za de-
ti{teto, bri~ko, koj stanal komunisti~ki gazda=arami-ja. Toj toa postanal samo so toa {to
toj na vrabotenite im pla}al i pla}a najniski li~ni dohodi, vrabotenite gi izbrkal od ra-
bota. Samo taka toj se nivno prosvoil=ukral i stanal duri nivni gazda=aramija.
38. So li~en dohod kako i pla}awe na doprinosi na li~en dohod za vo penzija vo po-
slednite godini na rabotniot sta` kako toj {to saka i na kogo saka negoviot aramiluk si
go zgolemil.
39. So toa {to toj ja zapoznava javnosta deka toj seel samo 16.000 ha, od koi esenski
kulturi p~enica i ja~men 10.000 ha, ~ija nedohodovnost ja pokriva dr`avata, kako i 6.000 ha
proletni kulturi, toj ne mo`el da stane golem gazda, zatoa{to tie nemaat vidna akumula-
cija, koga kaj nego nema dve kulturi za{to e predviden i HMS ″Stre`evo″. Da ne se izumi,
deka pred nego so navodnuvawe preku Crna Reka i so kanali, koi bednikot gi zatrpal sozda-
vaj}i uslovi za nemo`no podohodovno proizvodstvo, bea navodnuvani vkupno pove}e povr-
{ini otkolku so nego so HMS ″Stre`e-vo″. Ova se istaknuva samo so cel da se objasni, deka
toj see mnogu pove}e iljadi hektari povr{ini. Toa mo`e da se potvrdi, ako se pregledaat
site povr{ini koi im pripa|aat na Kombinatot. Pa tie se site poseani, a ne samo 16.000 ha,
kolku {to toj saka da prika`e. [to ova zna~i ? Samo edno, toj vodi dvojna dokumentacija:
edna za da se la`e dr`avata, toj seel samo 16.000 ha. Me|utoa, toj za tie 16.000 ha potro{il
po hektar tolku procenti pove}e nafta, maslo, seme, |ubre, za{titni sredstva...kolku {to
procenti imal poseeno pove}e povr{ina. Ama taa vkupna povr{ina iznesuva pove}e od
25.000 ha. Tokmu zatoa toj so dvojnata dokumentacija gospodari so onie pove}e od 9.000 ha
koi toj ne gi prika`uva. Taka toj so prinosite na vtorite dokumentirani povr{ini vo prav
smisol stanal gazda.
40. Za dokaz deka toj gi see site kombinatski povr{ini e dokazot, toj na individual-
lniot sektor, na selanite, im predal dvojno pove}e povr{ina za tie so niv da stopanisuvaat
otkolku {to dr`avata od nego barala. Me|utoa, site tie bile zafrleni povr{ini, a ne gr-
upirani vo parceli.Toj nim im gi dal onie povr{ini koi za nego ne igrale uloga toj od niv
mnogu da dobie. Za ova da se doobrazlo`i se naveduva i dokazot, vo od nego predvidenite po-
vr{ini ima samo posledna klasa na zemja, a nikako prva, vtora...Taka toj ja izigruva Vlada-
ta i nejzinoto Ministerstvo za zemjodelie...
41. Za navedenoto da se doobrazlo`i, toj vo nikoj slu~aj samo so 16.000 ha seidbena
povr{ina i likvidirano sto~arstvo ne mo`el da stane akcioner na bitolskata ″Mlekara″,
a akcite si gi povlekol, nitu vo 2008 godina da mu prefrli sredstva za li~en dohod na REK
″Bitola″, {to samo po sebe mnogu za~uduva.
42. Za da se potvrdi, deka toj prika`uva mnogu pomali povr{ini otkolku {to se vi-
stinskite, e dokazot, na 06.08.2008 novinarot od Bitola Bobi Siljanovski preku makedon-
skoto radio, prva programa, vo vestite 15,30 ~asot (15,52 ~.), soop{ti, vkupno bile o`nieni
7.000 ha p~enica so 30.000 milioni toni. So ova se potvrduva, toj za javnosta uporno doka-
`uva, toj esenski kulturi (p~enica i ja~men) seel 10.000 ha. Me|utoa, mesto toj da dobie od
ravni~arskite povr{inite, a vakvi se onie od nego navedeni, vo prosek po 6.000 kg/ha, kako
{to be{e pred nego, negoviot prosek e samo 4.286 kg/ha.
43. Kako potvrda deka toj e dr`aven saboter, uni{tuva~ na narodniot imot, nego po-
radi li~ni celi mu zamrznala p~enicata. Toj na esen poseal sorta p~enica koja bila pove}e
proletna, i taa vo proletta mu zamrzna, kako i poradi gusta seidba taa mu polegna, pa skapa.
Tokmu zatoa nejziniot prinos iznesuva{e samo 2.800 kg/ha. Ova ne e se. Toj za doktorira vo
Novi Sad, vo 1978 godina poseal hibridi son~ogled. Taka mesto da bide prosekot 2.700 kg/ha,
toj dobil pomalku od 800 kg/ha. Pak, {e}erna repa mesto 60.000 kg/ha samo okolu 25.000 kg/ha.
Me|utoa, saboter=saboter. Tokmu ova se sovpa|a so kumunisti~ki=aramiski gazda.
44. Toj kako mo}nik mu ovozmo`il na negoviot sopoteklovec i sopartiec na SKM=
SDSM, za kogo navediv pod to~ka 16, toj kako nego da stane gazda vo ″Pelagonijakomerc″.
Ovoj ~ovek bil od kadrovata politika na makedonomrazecot, gazdata=aramijata na ZK ″Pe-
lagonija″.
45. I kone~no, toj go upravuval i privatiziral Kobinatot so negovite soselani i
rodnini Buf~ani, kade kako planinsko mesto ne e za zemjodelsko proizvodstvo, tuku samo
gu{tersko. So niv toj se napravil, kako {to samo toj sakal. Ama ima u{te eden Mariovec,
negov {kolski, agronom, koj se u~i napamet, toj samo toa mo`el. Ovoj koga so Buf~anecot,
gazda, razgovata telefonski, duri na oddale~enost 10 km, stoi prostum i vo stav mirno. Ako
nekoj na gazdata mu mrdne, toj nego go brka od rabota. Od gazdata ovoj be{e postaven za dire-
ktor na Fabrikata za dobito~na hrana s.Radobor, potoa stanal duri negov komercijalen. Se
po kontrola. Me|utoa, kako {to na gazdata deti{te sinot deti{te vo ″Mlekara″ stanal tr-
govski patnik i sinot na Mariovecot zarabotuva od mlekoto...
45. Negovi najbliski agronomi bile negovite soselani \or|i Vol~evski i Dim~e
Asprovski. Prviot bil vo se so nego. So tekot na vremeto toj sfatil deka negoviot sosela-
nec i negov gazda se storil samo li~no za sebe. Pa toj po~nal da se zalaga za pravdina. Iako
celo vreme so svojot soselanec bil direktor, do pred nekoja godina, padnal vo milost i ne-
milost, moral da si odi, da spasi {to mo`e da si spasi. Naprotiv, Dim~e Asprovski si ja
sfatil i sprovel svinskata. Tokmu zatoa svinski si go pominal `ivotot. Celo vreme so
gazdata bil direktor, kako svin~e ubavo nagraden: zel pari~na nagrada za vo penzija, kola...
Ama i kolata ima svoja vrednost koja se izrazuva vo pari. I za ova gazdata ne platil danok.
Pa zo{to toj na R.Makedonija da i plati danok: koj aramija pla}a danok ?
46. Vakvi pari~ni nagradi dobivaat i drugi, {to ja odreduva i dava samo gazdata, a
negovite samovolija gi pokrivaat negovite izvr{niteli. Taka so gazdata i ovie slepi iz-
vr{iteli go pla~kaat narodot, koj ne e nivni.
47. Gazdata gi brka od rabota onie koi ne gi saka. Toj kako netuka{en tuka{nite ne
gi saka. Sledi vo Kombinatot izbrkanite tuka{ni od du{ata da gi mrazat netuka{nite. So
vakvite zlostori toj sozdava razdor me|u narodot, tuka{ni i netuka{ni. Izbrkanite od ne-
go kako tehnolo{ki vi{ok, koj se presmetuva i za vo penzija, e so danokot na site gra|ani, a
ne na negovite vraboteni da rabotaat kako vojni robovi so rabotno vreme i te`ina samo ka-
ko toj {to saka. Toj so negovoto la`no bolno srce, samo da ne slu`i vojska, nema da izdr`i
nitu eden den, kamoli so godini dodeka kutrite }e morat da si zaminat. Za ovie ne sledi ni-
kakva nagrada, nitu i taa koja im sledi kako na sekoj smrtnik: ispra}awe na posmrtnite os-
tatoci. Za negovite puleni se pla}a duri kako za posmrtna svadba, a takva samo toj od 1978
godina najpove}e ja zaslu`uva.
48.Se istakna, Kombinatot imal 27.000 ha, a vo javnosta se znae{e za 25.000 ha, {to
be{e samo so cel so prinosite od razlikata na hektarite da se zgolemi prinosot po ha. Me-
|utoa, tro{okot za proizvodstvo po ha be{e zgolemen za tolku procenti kolku {to bea za-
skrieni ha (2000). Za ova da se potvrdi se ka`a, deka Vladata ima{e predvideno Kombi-
natot da odvoi povr{ini od site klasi i kako takvi da im bidat dodeleni na lica koi se ba-
vat ili sakat da se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo. Ovde Vladata be{e izigrana,
gazdata- mo}nik im dal pove}e povr{ina otkolku {to bilo barano od Vladata. Tie povr-
{ini imale najlo{a zemja, nikakva klasa, duri takva i ne postoi vo zemjodelskata klasi-
fikacija. Povr{inite bile na kraevite na kombinatskite povr{ini, kade nemalo pati{ta
itn. So ova se objasnuva, dosega nikoj ne gi izmeril povr{inite na Kombinatot. Tie se mno-
gu pove}e od prika`anite. Tokmu zatoa so niv mnogu pove}e se la`e dr`avata, mnogu pove}e
se pla~ka narodot.
49. Dr`avata dodeluva{e premija za zemjodelsko proizvodstvo. Me|utoa, so nea la-
`no se zgolemuva{e prinosot. Pak, koga toj stana gazda, taa cela se prisvojuva, i toa bez da
bide la`no zgolemeno proizvodstvoto po ha zemjodelska povr{ina. Ova govori za mo`no-
sta, la`eweto so prinosot i povr{inite se ogromni. A pri toa se pla~ka samo narodot.
50. Dr`avata dodeluva{e i dodeluva premija. Nejzinata cel be{e, i e strogo odrede-
na, i toa samo za unapreduvawe na zemjodelskoto i sto~arskoto proizvodstvo. Me|utoa, toa
ima obraten trend. Ova ni objasnuva, deka premijata nema namenska primena. Tokmu zatoa
taa se pla~ka i stanuva sopstvenost na gazdata. Taka toj mesto so nea da go unapredi, {to
zna~i zgolemi, proizvodstvoto, toj si go unapreduva, zgolemuvam pla~kaweto na narodot, koj
nikoga{ ne bil negov: od ovoj slabosrcev ubiec se uni{teni i likvidirani lica so ~eli~ni
srca.
51. I kone~no, kako se pla~ka narodot e dokaz so cenata na mlekoto. Dr`avata im
odredi cena na mlekoto, so koja mlekoproizvoditelite bea zadovolni, se po~na da se razmi-
sluva za zgolemuvawe na brojot na kravi, duri so povisoka mle~nost... Kako {to Mlekarite
vo dr`avava gi pla~kaa farmerite, kako {to gazdata od 1978 godina go pla~ka{e sto~ar-
stvoto vo polza na negovoto ekstezivno i nedohodovno p~eni~no- ja~menovo proizvodstvo,
potpolen laik za dohodovno proizvodstvo kako {to e mlekoproizvodstvoto..., v~era mleko-
proizvoditelite protestiraa, zatoa {to Mlekarite me|usebno se dogovorile da go uni{tat
mlekoproizvodstvoto, koe ne e nivno. Ova be{e povod {to pod to~ka 28. istaknav, mleka-
rata da bide akcionersko dru{tvo na mlekoproizvoditelite, a ne na zelena{ite, koi ni ja
uni{tuvaat dr`vava.
52. Izme}arot na gazdata Bone Pala{evski, slabiot student so zvawa so polamatura
do magister i so matura do doktor, plateni od gazdata, direktor na Institutot za sto~ar-
stvo- Skopje, neizjavi stru~no, stru~no potvrdeno, tuku toj govori za razlikata koja bila
ogromna od ona predvidena od Vladata i dadenata od Mlekarite. Zna~i, gazdata go pla~ka
narodot za 9000 i pove}e ha, so priznati tro{oci koi se dovolni da se poseat site postoe-
~ki povr{ini. Pa od prika`anite hektari 100% pari se upotrebuvaat da se preflat na
privatni smetki, so koi se kupuvaat akcii i se drugo {to saka gazdata, srcesakatiot, koj
mnogu srcevito go osakati i opla~ka narodot.
Takva sudbina gi zadesila bitol~anite i po{iroko bitolsko...
01.09.2008 D- r Risto Ivanovski
Bitola Ul.Mihajlo Andonovski br. 6/21 Bitola″.
Isto taka, na 01.01.2008 do Premierot isprativ predmet: Ispra}awe na krivi~na
prijava i za istoto mu objansnav.
Dobiv od odgovor od ″Vlada na Republika Makedonija
Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata
Br. 07-2198/ 5 Skopje, 16.09.20008 Do:
G-din Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Odgovor na Va{ dopis
Po~ituvani g-din Ivanovski,
Imaj}i ja predvid sodr`inata na Va{iot dopis, Ve izvestuvame deka soglasno
Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makednnija kako nositel na izvr-
{nata vlast, nema nadle`nost da utvrduva ne~ija krivi~na odgovornost.
Istovremeno, Ve informirame deka edinstveno nadle`en da postapuva po podnese-
nite krivi~ni prijavi e Javnoto obvinitelstvo, koj soglasno Ustavot na Republika Make-
donija i Zakonot za Javno obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni
storitelite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela.
Vo taa smisla, Ve upatuvame dopolnuvaweto na krivi~nata prijava da go podnesete
do nadle`noto Osnovno javno obvinitelstvo- Bitola.
Vi blagodarime na razbiraweto.
So po~it, Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata″, potpis.
6. Za da se potvrdi mo}nosta na makedonomrazecot Vangel Gaga~ev,e dokazot {to toj
so organite na dr`avata mi nanese ogromno zlo. Vo prilog e problem so na{ata semejna ku-
}a. Na 30.06.1999 isprativ predmet:
″Do: Naroden pravobranitel na Republika Makedonija
Od: Risto Ivanovski, ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola...
Predmet: Barawe za ispituvawe na fakti~kata sostojba po Re{enie br. 31-1471 od
26.05.1999 od Vtorostepenata komisija na Vladata R.M.
Vo 1994 godina sosedot Stev~e Stan~evski (′Rie~ka′ br. 7 Bitola) podigna traen ob-
jekt. Za nego Podra~nata edinica na Min. za urbanizam i grade`ni{tvo Bitola, ima done-
seno zapisnik, re{enie i zaklu~ok za urivawe. Do denes, urivaweto ne e izvr{eno. Toj obje-
kt e od ju`na strana na na{ata ku}a (ul. ′Rie~ka′ br. 9 Bitola), a sega od zapadna strana, na
istoto lice, Penka Matovska, referent pri Podr~nata edinica na Min. za urbanizam i gra-
de`. mu izdava ′uslovi za gradba′ bez da ja utvrdi fakti~kata sostojba. A, za da se ispolneti
tie uslovi, nie }e mora da go urnime postoe~kiot yid od ku}ata koj e so vekovi na isto mesto
(!?), nego da go pomestime 60 sm. kon istok za da se ispolnat uslovite za da mo`e da gradi so-
sedot Stev~e Stan~evski. Bez utvrduvawe na fakti~kata sostojba, Vtorostepenata komisija
na Vladata go odbi `albenoto barawe i sega toj predmet se nao|a vo Vrhovniot sud. Ako Vr-
hovniot sud gi potvrdi ′dokazite′ na Penka Matovska, koja postapuva{e po predmetot, }e mo-
ra da se urne yidot i toj da se pomesti 60 sm. kon istok za da se zadovoli nejzinoto re{enie.
Risto Ivanovski (potpis, R.I.) 30.06.1999 g. Bitola″.
″Republika Makedonija
NARODEN PRAVOBRANITEL
NP Br. 07- 731/99
05.08.1999 godina
Skopje
Predemet: Izvestuvawe
Vo vrska so Va{ata prestavka podnesena do Narodniot pravobranitel koja se odne-
suva na podigawe na traen objekt od strana na Sosedot, Ve izvestuvame za slednoto.
Po razgleduvawe na prestavkata Narodniot pravobranitel utvrdi od Va{ite navodi
deka se raboti za postapka koja se vodi pred sudski organi, odnosno deka predmetot se nao|a
na odlu~uvawe pred Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Spored ~len 98 od Ustavot na Republika Makedonija, sudovite se samostojni i neza-
visni vo odlu~uvaweto, a spored ~len 14, stav 2 od Zakonot za sudovite, pri odlu~uvaweto
vrz sudovite ne mo`e da se vr{i kakvo i da e ograni~uvawe, vlijanie, pottiknuvawe, priti-
sok, zakana ili me{awe direktno ili indirektno od koj i da e subjekt i poradi koja i da e
pri~ina. Spored ~len 14 od istiot Zakon, sudijata donesuva nepristransni odluki vrz osno-
va na slobodna ocena na dokazi i primena na zakoni.
Soglasno ~len 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel, Narodniot pravobranite
e nadle`en da gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite koga im se povredeni od
organite na dr`avnata uprava ili od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovla-
stuvawa. Pritoa, Narodniot pravobranitel nema ovlastuvawe da ja ocenuva ispravnosta na
rabotata na sudovite nitu da gi menuva nivnite odluki.
Spored ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′
br.7/79), Narodniot pravobranitel ne postapuva po predmetite za koi e vo tek sudska po-
stapka.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj se raboti za postapka koja se vodi pred
sudskite organi, Narodniot pravobranitel ceni deka nema mesto za negovo postapuvawe po-
radi {to ja otfrla prestavkata.
Imeno, spored ~len 11 i ~len 16, alineja 3 od Zakonot za narodniot pravobranitel,
Narodniot pravobranitel }e ja otfrli pretstavkata ako od podatocite {to mu stojat na ra-
spolagawe proizleguva deka predmetot e vo postapka pred sudski organi.
KE/NK Naroden pravobranitel Branko Naumoski″, potpis.
Na 12.08.1999 isprativ predmet: ″N.P.Br. 07-731/09 od 05.08.1999
NARODEN PRAVOBRANITEL SKOPJE
Predmet: Odgovor na Va{e izvestuvawe.
Na 30.06.1999 Vi isprativ moj predmet za ispituvawe na fakti~kata sostojba po re-
{enie br. 31-1471/1 od 26.05.1999 od Vtorostepenata komisija na Vladata na R.Makedonija.
Bidej}i Komisijata na Vladata e organ na dr`avnata uprava, {to se sovpa|a vo soglasnost so
~lenot 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel, jas go isprativ moeto barawe. Tokmu toa
Vie vo Va{eto pismo kako predmet NP.Br.07-731 od 05.08.1999 mi go izvestuvate.
Zna~i, moeto barawe e da mu pomognite na Sudot za napravenata nepravda od Mini-
sterstvoto za urbannizam i grade`ni{tvo- Podra~na edinica, koe kako nadle`no za izdava-
we dozvoli za gradba na objekt e dol`no:
1. Da ja ispita fakti~kata sostojba i
2. Da bara dozvola za gradba od sosedot.
Podra~nata edinica gi izlaga Komisijata na Vladata po osnova deka ne e utvrdena
fakti~kata sostojba i ne e barana dozvola od nas kako sosed, za{to e najneophodno za da se
dobie dozvola za gradba.
Tokmu zaradi ovie zloupotrebi na Podra~nata edinica jas kako gra|anin se obrativ
i toa go povtoruvam so ovoj predmet da postapite spored Zakonot vo za{tita na samovo-
lijata na dr`avniot organ, Vie da mu pomognete na Sudot toj da ne bide izlagan, kako {to
dosega bea izlagani dosega{nite komisii
Vo nade` da se prifati mojot predmet i postapi spored Zakonot se zablagodaruvam
i Ve pozdravuvam.
12.08.1999 Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
NIKAKOV ODGOVOR OD NARODNIOT PRAVOBRANITEL
Deka Vrhovniot sud na R.Makedonija i Narodniot pravobranitel ne bile narodni,
tuku samo edno partiski, se potvrdi so postapkata {to ja napravi i samiot sosed. Toj go ku-
pil siot grade`en materijal, koj bil donesen za da zapo~ne podignuvaweto na negoviot ob-
jekt. Bidej}i nie na{ata ku}a ne mo`evme kon istok da ja pomestime, nitu sakavme yidot da
go ru{ime, koga toj se ubedi, tamu nemalo mesto za gradewe drug grade`, za{to raspravale i
Vrhovniot sud so Narodniot pravobranitel, od koi moite predmeti bea odbieni, se potvrdi:
TIE NIKOGA[ NE BILE NARODNI. Toj pobaral i dobil dozvola da gradi vo negoviot
dvor. Grade` izgradil...
″MINISTERSTVO ZA TRANSPORT I VRSKI GRADE@EN INSPEKTORAT
ZA GRADE@NI[TVO I URBANIZAM- SKOPJE
OP[TINA BITOLA - PODRA^NA EDINICA GRADE@NI[TVO I URBA-
NIZAM- BITOLA
Predmet: Neizvr{eno Re{enie i zataen predmet.
Do denes ne e sprovedeno Re{enie Up.br.2-15/263 od 11.04.1994, a se raboti za podi-
gnat objekt bez dozvola i na tu| prostor na ul. Rie~ka br. 9 i toa od strana na sosedot na ul.
Rie~ka br. 7. Pa taka toj kako traen objekt do denes si ja obavuva svojata namena,
Isto taka, drugiot sosed na ul. Rie~ka br. 11, na drugiot yid ima podignato traen ob-
jekt bez dozvola itn. Potoa toj istiot ku}en yid go ru{il, {to be{e povod na{ata ku}a po-
brgi da se raspadne. Samo taka toj ja promenal fakti~kata sostojba. Ova nego ne mu be{e
dovolno, toj za da go prisvoi na{iot prostor, na mesto na ru{eniot yid podignal nov, no ne
kako {to be{e, tuku so pogolema dlabina, kako {to toj si sakal. Za ova na 30.12.2005 so pre-
pora~ano pismo i se javivme na Podra~nata edinica vo Bitola. So toa zamislata da se pro-
meni fakti~kata sostojba toj celosno ja ostvaril.
Tokmu poradi ovie nerazre{eni sporovi, ku}ata so dvorniot yid se raspa|aat, so
{to sme spre~eni da prezemime grade`ni zafati itn.
Vo vrska so na{iot predmet ′Neizvr{eno Re{enie i zataen predmet′, redovno i se-
koj godina, Vi se obra}ame.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvame. 25.01.2008
Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br. 6/21
Bitola″.
Kako po norma Vrhovniot sud predmetot go potvrdi, i severniot sosed go ru{i se-
verniot yid i toj vleze vnatre vo na{iot imot, kako {to vleze od jug navedeniot sosed. Bi-
dej}i Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo ni{to ne prevzema, nie ni{to ne mo-
`evme da napravime, ku}ata i nadvore{niot yid od istok se raspa|aat. Ju`niot sosed na
Stev~e Stan~evski,sopstvenik na bitolskata televizija ″Orbis″ vo avgust i septemvri 2008
godina ja prika`uva na{ata ku}a, kako bitolski problem, a ne ona {to toj pravi...
7. Mojata ponatamo{na borba za mojata obespravenost ja prodol`iv na 22.09.1997 na
tek toga{ osnovan ″Republi~ki javen pravobranitel-Skopje. @ A L B A
Kako kandidat za generalen direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola dr`avniot nepri-
jatel neznalica i aramija Vangel Gaga~ev mi montira sudski proces so neobrazovani i ne-
pismeni lica. Zatoa premierot prof.dr. Nikola Klusev formira svoja komisija. Taa soop-
{ti deka sudskiot proces e bez fakti i dokazi. Toa nemu ne mu pre~e{e da mi izre~e dis-
ciplinska merka prestanok na raboten odnos. Tokmu zatoa sum bez raboten odnos od 21.05.
1991. Toa be{e mo`no koga go potkupil pravosudstvoto so dr`avni sredstva i toa ne gi pri-
znava{e moite svedoci, mi gi odzede pravoto da izemam sudii, sudiite koi re{avaa vo moja
polza bez moe znaewe gi izemaa, vo presudite i re{enijata postoi samo edna stranka tu`e-
niot ZK ′Pelagonija′, {to e drskost i neu~tivost i vo sekoj rasprava go kinea dokazot od
premierot prof. d-r. Nikola Klusev i nikade ne be{e naveden kako toj da nepostoi.
Kako potkrepa deka nema dokazi i fakti e re{enieto za vremena merka, re{enijata
na Op{tinskiot sud- Bitola kade stoi nema dokazi i fakti- li~na presmetka so Vangel Ga-
ga~ev, toa be{e potvrdeno od Okru`niot sud- Bitola pove}e pati. Kako dokaz za podmite-
nosta na pravosustvoto e navodot od Vrhovniot sud- Skopje vo koe se gleda deka nema dokazi
i fakti, kako i Vrhovniot sud go obvini Okru`niot sud deka toj ne si ja obavil svojata ra-
bota.
Ovoj proces trae{e dolgo zaradi negoviot prvbratu~ed ′sudija′ Vangel Gaga~ev, koj
kako okru`en sudija se iz`ivuva{e, {to go prodol`i i vo Vrhovniot sud- go dr`e{e mojot
predmet vo negovata fioka so godini. Koga direktorot Vangel Gaga~ev postana sovetnik na
SDSM za Bitola negovata partija dade nalog da se donese kone~no re{enie vo koe stoi sa-
mo edna stranka ZK ′Pelagonija′- Bitola. Pri toa istite sudii vo ova re{enie si go negi-
raa prethodnoto, {to zna~i poka`uvaat svoja sila.
Kako potkrepa na izlo`enoto e i sledniot dokaz: so ist predmet P.br.987/91 bevme
ostraneti od rabota jas i Kitan Min~evski. Iako Ki-tan be{e obvinet so pove}e i pote{-
ki dela, sudot go oslobodi i toj e ponatamu na isto rabotno mesto. Toa zna~i samovolijata
se do izraz. Za se gore navedenoto sum pi{uval pove}e pati vo ′Delo′.
Po odbivaweto na mojata revizija od Vrhovniot sud- Skopje mojot predmet go ispra-
tiv do Javnoto obvinitelstvo na Makedonija. Toa se oglasi kako nenadle`no soglasno ~l.
401 od ZPP i so predmet go.br.32/97 od 05.06.1997 mi gi vrati moite dokumenti.
22.09.1997 @alitel D-r Risto Ivanovski...″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITEL
Br. 24/1 15.01.1998 godina Skopje
DO RISTO IVANOVSKI Ul.Mihajlo Andonovski br.66/21 B-la
PREDMET: Pokana za razgovor VRSKA: Na{ broj 73/1/97
Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do Narodniot pravobranitel Ve molime da
dojdete na razgovor zaradi odredeni uka`uvawa vo prestavkata.
Za terminot na razgovorot da se javite na tel. 224- 576 so cel da se dogovorime za
najpogodno vreme za odr`uvawe na razgovor.
/DV Zamenik na Narodniot pravobranitel Suzana Saliu″,potpis.
Na plikot sum zapi{al, pismoto bilo primeno na 20.01.1998, a raspravata bila na
27.01.1998 godina. A toga{ taa go negira{e predmetot na Komsijata, {to ja oformil pre-
mierot prof. d-r Nikola Kluzev, zatoa{to spored nea, taa bila partiska na VMRO-
DPMNA, iako taa kako Albanka so nejzina partija bila vo koalicija so SDSM, koi koali-
ciski vojuvale...
Vo prilog e plikot na pismoto pod Br.NP-24/02 od 02.02.1998, so tekst od Baraweto
od 14.07.2008, {to e navedeno na strana 25:
″Republika Makedonija
NARODEN PRAVOBRANITEL
Br. NP-24/2 02.02.1998 godina Skopje
Do Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
PREDMET: Dostavuvawe na odluka
Vo prilog Vi ja dostavuvame Odlukata na Narodniot pravobranitel vo vrska so
Va{ata prestavka br.73/1/97 donesena na 28.01.1998 godina, podnesena na 01.12.1997 godina.
Zamenik na narodniot pravobranitel Suzana Salihu″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITEL
NP Br. 07- 731/99 24.08.1999 godina Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola
Predmet: Izvestuvawe
Vo vrska so povtorno dostavenata prestavka do Narodniot pravobranitel Ve izve-
stuvame deka Narodniot pravobranitel ne e ovlasten da se me{a vo rabotata na sudot, od-
nosno Narodniot pravobranitel, spored Ustavot i Zakonot za narodniot pravobranitel,
svoite raboti gi vr{i vo ramkite na Ustavot i zakonot. Spored toa, Narodniot pravo-
branitel ne mo`e da prezema dejstvija nadvor od negovite ustavni i zakonski ovlastuvawa,
a kako {to Vi navedovme vo prethodniot odgovor, spored Zakonot Narodniot pravobra-
nitel ne postapuva po predmetite za koi e vo tek sudska postapka i ne mo`e da vlijae na ra-
botata na sudot.
Ponatamu, spored ~len 13 od Zakonot za narodniot pravobranitel, prestavkata po-
kraj li~nite podatoci na podnesitelot treba da gi sodr`i okolnostite, faktite i dokazite
vrz koi se temeli prestavkata. Vo prilog na Va{ata prestavka ne se dostaveni nikakvi do-
kazi vrz koi ja temelite Va{ata prestavka.
Voedno, Ve izvestuvame deka dokolku Vrhovniot sud na Republika Makedonija ja pr-
ifati Va{ata tu`ba, a nadle`nite organi ne postapat po presudata na Vrhovniot sud, mo-
`ete povtorno da se obratite do Narodniot pravobranitel zaradi prezemawe na soodvetni
merki prema nadle`nite organi zaradi postapuvawe po uka`uvawe na Sudot.
NK Naroden pravobranitel Branko Naumoski″, potpis so pe~at.
Poradi mojata ponatamo{na obespravenost na 10.09.2001 se obrativ do: ″Republika
Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Prestavka
Kako kandidat za direktor vo 1990 godina na ZK ′Pelagonnija′- Bitola i kandidat
za pratenik na VMRO- DPMNE vo 1991 godina mi se montira 100% sudski proces od dire-
ktorot na ZK ′Pelagonija′- Bitola Vangel Gaga~ev i aktivist na SDSM. Za potvrda deka
nema dokazi i fakti e predmetot od Kabinetot na pretsedatelot na Izvr{niot sovet na
SRM od 03.05.1991. Ovoj predmet od sekoj sudski postapok be{e uni{tuvan, a jas morav na-
hnadno da go prilo`am. Tokmu zatoa jas ostanav bez raboten odnos od 20.05.1991.
Jas morav da go izgubam sudskiot proces oti jas bev proglasen neprijatel na Egej-
cite. Zatoa najaktivni bea prvite bratu~edi na direktorot, bra}a, dvata Egejci od isto se-
lo Buf, Vangel Gaga~ev i negoviot brat Gaga~ev, pa mene me likvidiraa kako Vardarec dva-
jca sudii Egejci: Risto Georgievski i Branko Cokinski. Za potvrda deka spored se se odvi-
va{e po pora~ka e dokazot, deka jas protiv sudiite podnesov krivi~ni prijavi, kako i pro-
tiv direktorot Vangel Gaga~ev, od Okru`noto obvinitelstvo se javuva{e Egejecot Pr~kov-
ski. Zatoa jas go izgubiv pravoto da izemam sudii, a bez moe znaewe sudiite koi re{avaa vo
moja polza bez izemeni. Od nastanatata sostojba od 13 sudski odluki jas izgubiv 7 : 6. Samiot
rezultat govori deka sudskiot spor 100% bil montiran. Toa se potvrduva i so toa, deka so
mene so ist predmet i ista `alba bevme izbrkani i se sudevme so akterot za sobirawe na
potpisi i odvojuvawe na Sviwarska farma kako posebna rabotna edinica kako {to be{e
porano, zna~i sudskiot proces be{e sindikalen. Toa be{e porane{niot rakovoditel na fa-
rmata Kitan Min~evski. Iako toj be{e optu`en za pove}e i pote{ki dela, toj be{e vraten
na rabota, go primi svoeto obe{tetuvawe, a predmetot prodol`i da se vodi samo za mene i
toa kako neprijatel na Egejcite. So ovoj predmet Vie ste zapoznati, so Va{ predmet br. 24-
2 od 02.02.1998: vie ne ste bile nadle`ni, oti ne se ′rabotelo za povreda na osnovnite slo-
bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot′.
Ama kako neprijatel na Egejcite jas sum nepo`elen vo Univerzitite vo dr`avata,
iako samo jas gi ispolnuvam uslovite da bidam izbran nastavnik vo niv: jas sum rabotel na-
u~en sorabotnik 4 godini vo Germanija, sum doktoriral vo Avstrija, imam samostojni tru-
dovi objaveni von R.Makedonija, imam objaveno kniga Ishrana na govedata i tri istoriski
knigi. Naprotiv, primenite kandidati so konkurs se so interni disertacii so istoriski
temi za matura, nemaat izdadeno nieden u~ebnik i kniga, nemaat objaveno samostojni trudo-
vi i nivnite pisarii se zedni~ki: na takov na~in go izigruvaat zakonot i {kolstvoto.
Seto ova proizleguva deka recezenti se Egejci: Nikola Popovski i Ta{ko Tokov-
ski. Ova go pravat kako Egejci, potkupeni od direktorot, li~na odmazda oti za nivnoto ne-
poznavawe imam objaveno trudovi i napisi, kako i so moeto likvidirawe tie pravat pro-
ekti i gi materijaliziraat svoite nepoznavawa. Vo ovaa uni{tuva~ka ekipa pripa|a i vete-
rinarniot lekar Boris Angelkov vo Vi{ata zemjodelska {kola-Bitola, vo koja od nego ne
mo`am da bidam primen, a toj ne e Egeec: jas sum negov prijavuva~ za negovite direktni
{teti vo sto~arstvoto. Site ovie ne smeat da se bavat so sto~arska dejnost, a tie se gla-
vnite nositeli na uni{tuvaweto na sto~arstvoto.
Kako Egejci, moi neprijateli se: direktorot na Institutot za veterinarstvo \or|i
Mickovski, direktorot na Institutot po sto~arstvo Apostol Cilevski, nastavnikot i mi-
nister Eftim An~ev, pretsedatel na nastavni~kiot sovet na Zemjodelskiot fakultet Lazo
Sivakovski itn.
Tokmu poradi mene vo 1990 godina ne se izvr{i izbor po sviwarstvo na Zemjodel-
skiot fakultet, do denes nema nastavnik i ne se potpolnuva. Sledi 1995, 1996 itn. Jas ne sum
primen po govedarstvo a e primeno interno lice veterinaren tehni~ar Atanas Trajkovski:
ovoj ve~erno zavr{il fakultet, magistriral i doktoriral a nema{e nieden trud. Po vtor-
pat od 1999 godina e objaven konkurs, do denes se mol~i. Ova e dokaz za samovolijata na Fa-
kultetot. Isto taka, toa be{e i vo Institutot za sto~arstvo za istiot predmet koga be{e
primen Bone Pala{ovski, moj pot~inet. Toa se povtori za izborot za predmetot po ov~ar-
stvo, a be{e primen Vladimir Xabirski. Inaku, pri site izbori, nastavnikot kaj koj se pr-
omovira, istiot se javuva i kako recezent, {to e sprotivno na zakonot za visokoobrazo-
vanie.
Istoto va`i i za Veterinarniot fakultet: jas bev odbien po ishrana, a e izbrano
lice Riste Prodanov koe nikoga{ ne se bavelo so ishrana, {to prodol`uva do denes. Po
sto~arstvo e izbran propadnatiot student Mihajlo Adamov, a jas odbien. Vakvata postapka
im e vo interes na recenzistite, oti tie na takov na~in se voda~i vo sto~arstvoto vo dr`a-
vata, taa be{e samo pred Kosovo vo SFRJ, a sega e samo pred Albanija vo Evropa. Dr`avata
strada, a profitiraat akterite, materijaliziraj}i gi svoite nepoznavawa.
Vo nade` da se po~ituva pravdata i prekinam da bidam bez raboten odnos od 20.05.
1991, se zablagodaruvam.
D- r Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br. 6/21 Bitola″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITE
NP.Br. 07- 830/01 18.09.2001 Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 BITOLA
Predmet: Izvestuvawe Po~ituvani gospodine,
Vo vrska so Va{ata prestavka vo koja naveduvate deka kako vraboten vo ZK ′Pelago-
nija′- Bitola na 20.05.1991 god. Vi prestanal rabotniot odnos, a voedno barate Narodniot
pravobranitel da prezeme soodvetni dejstva so cel povtorno da zasnovate raboten odnos, Ve
izvestuvame za slednoto:
Soglasno ~len 10 od Zakonot za naroden pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′ br.
7/97), Narodniot pravobranitel vo vr{eweto na svojata funkcija prezema dejstva za koi e
ovlasten so ovoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite prava na gra|anite povre-
deni od strana na organite i organizaciite {to imaat javni ovlastuvawa.
Od navodite vo prestavkata proizleguva deka Vie ne se poplakuvate na rabotata na
organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuva-
wa, tuku barate prezemawe soodvetni dejstva so cel povtorno da zasnovate raboten odnos, za
{to Narodniot pravobranitel nema nadle`nost da postapuva.
Vo smisla na seto pogore izneseno Narodniot pravobranitel Ve izvestuva deka na
konkretniot slu~aj nema mesto za pokrenuvawe na postapka poradi {to soglasno ~len 16,
alineja 1 od Zakonot za narodniot pravobranitel ja otfrla Va{ata prestavka i istata se
smeta za zavr{ena.
MH/QI Naroden pravobranitel Branko Naumoski″.
Zna~i, Branko Naumoski se javil samo za negoviot zlo~ine~ki predmet, koj samo si
go dopotvrdil. Me|utoa, nema nieden zbor za Univerzitite, koi stanale sopstvenost na vr-
abotenite, kako nivno nasledno samoupravno pravo. So toa {to tie bile i ostanele samo
dr`avni, zlostorot e ogromen. Ama toj bil i na Branko Naumoski so mnogu drugi kako nego
″Republika Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Odgovor na Va{ predmet br.07- 830/01 od 18.09.2001.
So mojata prestavka se obrativ za da se pomogne vo odnos na obespravenosta od
strana na Pravosudstvoto i Univerzitete vo R.Makedonija. Zatoa prestavkata se sostoi od
dva dela:
1. Povtoruvawe na maratonskiot sudski spor, koj 100% be{e montiran. So toa sakav
da gi povratam site svoi prava povrzani so vrabotuvaweto. Toa mo`e da se napravi so Va{a
pomo{ pred sudovite vo dr`avata.
2. Vrabotuvaweto vo Univerzitetite vo Skopje i Bitola, za koi gi ispolnuvam uslo-
vite. Ne samo toa, samo jas gi ispolnuvam so nau~no zvawe dobieno vo Germanija i Avstrija,
so svoj u~ebnik, tri objaveni istoriski knigi i samostojni trudovi. Vi poso~iv, deka pora-
di mene od 1990 godina predmetot nema nastavnik i po vtor predmet se objavi konkurs vo
1999 godina za kogo se mol~i, bez da se odgovori na moite predmeti.
Vo nade` da se po~ituva ~ovekovoto pravo, zakonite i da mi se izleze vo presret, se
zablagodaruvam.
21.09.2001 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
″Republika Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Moja `alba za od 18.09.2001 br. 07- 830/01
Na 10.09.2001 vi isprativ prestavka- `alba, a od Vas dobiv odgovor so br. 07- 830/01
od 18.09.2001. Nezadovolen od Va{iot predmet, jas se javiv so moj sleden predmet od 21.09.
2001. Bidej}i na toj ne be{e odgovoreno se `aliv do Evropskata komisija vo Brisel, i taa
mi soop{ti na den 13.11.2001:
Na 09.april 2001 godina na{ata dr`ava go potpi{ala dogovorot za stabilizacija i
asocijacija, so koj taa se obvrzuva da gi po~ituva demokratskite principi i ~ovekovite pr-
ava. Ova bilo preduslov za ponatamo{noto izgraduvawe na odnosite me|u na{ata zemja i
Evropskata zaednica.
Mojata `alba se odnesuva{e na povtoruvawe na montiraniot sudski proces, koj
100% be{e privatiziran, i vrabotuvawe na instituciite, navedeni vo mojot predmet: po-
stoi slobodno mesto od 1990 godina predmet sviwarstvo.
Vo nade` da se po~ituvaat moite ~ovekovi prava, se zablagodaruvam.
30.11.2001 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITEL
NP Br. 07- 830/01 17.01.2002 godina Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola.
Predmet: Izvestuvawe
Vo vrska so Va{ite dopisi vo koi reagirate na Izvestuvaweto pod gorniot broj od
18.09.2001, Ve izvestuvame slednoto.
Narodniot pravobranitel soglasno ~len 10 od Zakonot na narodniot pravobranitel
(′Slu`ben vesnik na RM′ br.7/97) vo vr{eweto na svojata funkcija prezema dejstva za koi e
ovlasten so svoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite prava na gra|anite povre-
deni od strana na organite na dr`avnata uprava idrugi organi i organizacii {to imaat
javni ovlastuvawa.
Od navodite vo Va{ite dopisi vo Va{ite dopisi proizleguva deka Vie ne se po-
plakuvate na rabotata na organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii
{to imaat javni ovlastuvawa, tuku barate da prezememe soodvetni dejstva so cel povtorno
da zasnovate raboten odnos vo ZK ′Pelagonija′- Bitola, za {to Narodniot pravobranitel
nema nadle`nosti da postapuva. (Nikade ne se navedeni Univerzitetite,R.I.)
Ova od pri~ina {to soglasno odredbite od ~len- 9, stav 1 od Zakonot za rabotnite
odnosi (′Slu`ben vesnik na RM′ br.4/94, 14/95, 53/97, 59/97, 25/2000, 3/2001 i 50/2001), odluka
za zasnovawe na raboten odnos donesuva rabotodavecot, organot ili rabotnikot kogo toj }e
go ovlasti.
Vo odnos na delot od Va{ite navodi vo koi se poplakuvate na sudskata odluka, pa vo
taa smisla barate da prezeme dejstva vo smisla na povtoruvawe na sudskata postapka Vi
uka`uvame na slednoto.
Narodniot pravobranitel nema zakonski ovlastuvawa da gi preispituva sudskite
odluki.
Ova od pri~ini {to soglasno ~len 2 od Zakonot za sudovite (′Slu`ben vesnik na
RM′ br.36/95), sudovite se samostojni i nezavisni dr`avni organi koi sudat vrz osnova na
Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot i ja
obezbeduvaat prime-nata na pravoto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava.
Ponatamu, soglasno ~len 16.stav 3 od Zakonot za sudovite, sudskata odluka mo`e da
ja menuva ili ukinuva samo nadle`en sud i vo postapka propi{ana so zakon. Od druga strana
soglasno ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel ne postapuva po predmetite za koi
e vo tek sudska postapka.
Imaj}i go predvid seto pogore izneseno Narodniot pravobranitel u{te edna{ Ve
izvestuva deka po povod Va{ata prestavka nema mesto za pokrenuvawe na postapka.
MH Zamenik naroden pravobranitel Qup~o Ivanovski″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITEL
O M B U D S M A N Republic of Macedonia
NP.Br. 07- 204/02 18.03.2002 god.
Do: Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola
PREDMET: Izvestuvawe Po~ituvani gospodine,
Vo Va{ata prestavka dostavena do Narodniot pravobranitel naveduvate deka od
1992 godina vodite raboten spor za povtorno zasnovawe na raboten odnos i postapkata po
Va{ predlog za povtoruvawe na postapkata podnesen na 20.09.2001 godina e vo tek pred Ape-
lacioniot sud Bitola, poradi {to barate intervencija na Narodniot pravobranitel za os-
tvaruvawe na Va{ite prava.
Vrz osnova na navodite vo prestavkata Ve izvestuvame deka Narodniot pravobrani-
tel, soglasno ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′
br.7/97) ne postapuva po predmeti za koi e vo tek sudska postapka. Voedno, Ve izvestuvame
deka, soglasno ~len 98 od Ustavot na Republika, sudovite se samostojni i nezavisni i sudat
vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so
Ustavot. Vo ~len 14 od Zakonot za sudovite (′Slu`ben vesnik na RM′br.36/95) e predvideno
deka sudijata donesuva nepristrasni odluki vrz osnova na svoja slobodna ocena na dokazite
i primena na zakonot i pri odlu~uvaweto vrz sudijata ne mo`e da se vr{at kakvi i da se
ograni~uvawa, vlijanija, pottiknuvawa, pritisok, zakana ili me{awe direktno ili indire-
ktno, od koj i da e subjekt i poradi koja i da e pri~ina. Soglasno ~len 11 od Zakonot, se za-
branuva sekoj oblik na vlijanie vrz sudijata vo vrska so sudeweto.
So ogled na takvata zakonska postavenost, Narodniot pravobranitel vo konkret-
niot slu~aj nema mo`nosti da prezeme dejstvija vo funk-cija na ostvaruvawe na Va{ite ba-
rawa izneseni vo prestavkata, odnosno ne mo`e da se vme{a vo tekot na postapkata pred
Apelacioniot sud Bitola nitu da gi ispituva donesenite sudski odluki ili da vr{i nivno
tolkuvawe ili da bara od drug organ ili od sudovite da vr{at nivno tolkuvawe ili pre-
ispituvawe, {to bi zna~elo me{awe vo rabotata na Sudot i direkten atak vrz, so Ustavot
na Republika Makedonija, zagarantiranata nezavisnost i samostojnost na sudovite kako tr-
eta vlast vo Republika Make-donija. (So Ustavot se garantirani pravata na site gra|ani da
se vo raboten odnos, nikoj ne smee bez fakti i dokazi da bide izbrkan od rabota, za la`gov-
cite...aramiite...samo zatvor, da se izbiraat nastavnici samo koi gi ispolnuvaat uslovite
navedeni vo Zakonot za visokoobrazovanie, a ne samo so interni zvawa so tema za pola- i
matura i toa bez nieden samostoen trud, dopolnitelno u~ebnik... Sledi R.Makedonija da za-
ostani, R.I.)
So ogled na iznesenoto, a soglasno ~len 16, alineja od Zakonot za naroden pravobra-
nitel, Narodniot pravobranitel konstatira deka nema osnov za ponatamo{no vodewe na
postapkata po Va{ata prestavka i istata se smeta zavr{ena. (Tipi~en partiski izvr{itel,
R.I.)
IK/TT NARODEN PRAVOBRANITE Branko Naumoski″.
Vsu{nost toj i nikoga{ ne bil naroden, tuku samo partiski.
A Branko Naumoski poznava samo mnogu ~lenovi i kako SDSM -ovec toj za ni{to ne
e nadle`en vo odnos na mene, samo kako VMRO-ovec.
Na 21.03.2002 do Narodniot pravobranitel isprativ predmet:
″NP.br. 07- 204/02 Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Odgovor na Va{ predmet NP.br.07-204/02
Na 06.03.2002 do Vas ja isprativ mojata prestavka so sleden tekst:
′Kako ~len i kandidat za pratenik vo 1990 godina na partijata VMRO- DPMNE od
selskata dinastija na SDSM mi se montira sudski spor, so kogo od 1991 godina sum bez ra-
boten odnos i pravo na vrabotuvawe. Toa va`i za univerzitetite, koi se privatizirani od
vrabotenite kako nivno nasledno pravo...′.
Na ovaa moja prestavka od Vas dobiv Va{ odgovor NP.br.07-204/ 02 od 18.03.2002, koj
go dobiv deneska na 21.03.2002.
Sporeduvaj}i gi moite navodi i odgovorot na Va{iot predmet ne se sovpa|aat. Zna-
~i, Va{iot odgovor nema vrska so mojata prestavka...
21.03.2002″. (Pa toa e na~in na rabota, samo da se odgovori...,R.I.)
Pa tokmu zatoa Branko Naumoski kako partiec SDSM- ovec bil unapreden. Zna~i,
toj bil izvonreden izvr{itel, za{to toj mnogu zarabotil
Inaku imam u{te mnogu predmeti so koi sum se obra}al: do Sudskiot sovet, mini-
sterot za pravda, ministerot za obrazovanie, ministerot za urbanizam...,pretsedatelot na
dr`avata, premierot na Vladata...Ovde se navedeni samo poglavnite, so koi ima pove}ever-
menska povrzanost itn.
Toa {to ovde se sre}avaat predmeti koi ne se odnesuvaat za Obvinitelot, toa e za-
toa{to tie ne sum gi objavil vo prethodnite objavenija na ovaa vebstrana.