Manual Vi-A 1 PDF

UNICEF ROMÅNIA Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[
B-dul Prim`verii 48A

011975 Bucure[ti, România
Tel.: +40 21 201 7872-76

Fax: +40 21 317 5255
Website: www.unicef.org/romania
E-mail: bucharest@unicef.org
Limba [i literatura rromani
pentru anul VI de studiu
I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o Òovto siklœvipnasqo berÒ
Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fonduri
oferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.
ISBN: 978-973-1733-06-7
Ministerul Educa]iei,
Editura: VANEMONDE Cercet`rii [i Tineretului
Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[

2008
Bucure∂ti: Editura VANEMONDE
Manualul a ap‹rut, ca material ∂colar auxiliar, Ún cadrul parteneriatului dintre Ministerul Educa†iei,
Cercet‹rii ∂i Tineretului ∂i Reprezentan†a UNICEF Ún România. Manualul respect‹ obiectivele,
cerin†ele ∂i con†inuturile din programa ∂colar‹ de clasa a VI-a.
Referen†i:
conf. dr. Gheorghe Sar‹u, Universitatea din Bucure∂ti
prof. Borcoi Jupter, Liceul Teoretic “N. Iorga” Boto∂ani
Autori: Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama∂
Ilustra†ii ∂i copert‹: pictorul rrom Eugen Raportoru
Descrierea CIP a Bibliotecii Na†ionale a României

CORDOVAN, IONEL
I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o Òovto
siklœvipnasqo berÒ / Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama∂. -
Bucure∂ti : Vanemonde, 2009
ISBN 978-973-1733-06-7
I. Palfi-Tama∂, Noemi
811.214.58(075.33)
Layout: Victoria Dumitrescu

DTP: Dan Gl‹van
ISBN 978-973-1733-06-7
Editura: VANEMONDE
Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama∂

*
Limba ∂i literatura rromani pentru anul VI de studiu
2008
GELEM, GELEM ...
(O rromano hìmno)
1. Gelem, gelem lungone dromença,

Maladilem baxtale rromença,
A, rromalen, kaar tume aven,
E caxrença, bokhale ©havença?
R.: Haj, haj, rromalen

Haj, haj, ©havalen... (duj var)
2. Sasas vi man bari famìlia,

Mudardæs la i kali legìa.
Sarren ©hindæs, vi rromen vi rromn„n,
MaÒkar lene vi tikne ©havorren.
R.: Haj, haj, rromalen...
3. Putar, Devla, te kale udara,

Te Òaj dikhav mirre familia,
Palem ka ‡av lungone dromença,
Thaj ka phirav baxtale rromença!
4. Opre, rroma, si o vaxt akana,

Ajde mança sa e lumæqe rroma!
O kalo muj thaj e kale jakha,
Kamava len sar e kale drakha.
¸ANENAS KE...?
Ka-e Rromenqo MaÒkarthemutno Kongrèso, inkerdo k-i Lòndra, an-o berÒ 1971, læs pes i
decìzia so o oxto Òtartonaj te avel E Rromenqo MaÒkarthemutno Dîves. Sa atùn© sas adoptisardo e
rromenqo maÒkarthemutno hìmno, i gili “Gelem, gelem...”. Kadaja gili sas gilabavdi kaar i Olivera
Vù©o, an-o prin‡ardo jugoslavikano fìlmo, “Arakhlem vi baxtale rroma” (1967).
4
L1
O DURÆRDO MILAJ
O tato milaj e bare dîvesença agorisardæs pes. Avilæs o durærdo milaj. Akana avri si maj Òudro.
Si o vaxt kana e manuÒa kiden e drakha, e vurdonença phiraven palal o kŸmpo e bràzbe, o kukurùzo,
e semìnce, e kolompìræ thaj aver. O durmilaj si jekh barvalo berÒivaxt. I septèmbra, o jekhto ©hon e
durmilajesqo, si o ©hon kana e siklœvnæ thaj le siklœvne ‡an k-i Òkòla thaj le ©havorre ‡an k-i
xurdelin.
Si deÒupan‡ septèmbro. An-e Òkolaqi bar le siklœvne thaj le siklœvnæ si loÒale ke palem
Òirdæs i Òkòla. Duj amala, o Bòbi, jekh siklœvno Òovto klasaqo, thaj i Krìna-jekh siklœvni eftato
klasaqo, den dùma.
- Bòbi, so miÒto si ke palem Òirdæs i Òkòla, phenel i Krìna. But aÂukerdem te Òaj dikhav mirre
amalen thaj mirre siklærnen. But kamav te drabarav parami©a thaj poezìe an-i rromani ©hib! Tu so
aÂukeres kaar o nevo Òkolaqo berÒ?
- Krìne, vi me kamav te drabarav rromane parami©a, tha’ maj but kamav te siklœvav palal e
rromenqi història. An-i kadaja Òovto klàsa me siklœvava palal amari història. Si but importànto te
prin‡aras amari història!
- Va, va! Avka si! Vi amen si amen jekh purani història. Dikh, avilen vi aver amala. Kamav
te ‡av te vakærav vi lença.
- MiÒto, Devleça!
- Devleça!
Savorre siklœvne thaj siklœvnæ gele penqe klasae te vakæren penqe siklærnença so maj kerde
von thaj so von kerena...
(Kaar i Noemi Palfi-TamaÒ)
5
LAVA MA ∑KAR E LAVA...
o durærdo milaj - o angloivend, o tha’ - ama

durmilaj e bràzbe - loli ropàni
o kŸmpo - o vazi kolompìri - pi©uka, pitºka, phuvæqi
o kukurùzo - bòbo, misìri phabaj, phuvælo
avka - kadæ
PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

1. Ginaven o tèksto!
2. Alosaren thaj xramosaren e biprin‡arde lava!
3. Ambolden o tèksto ga‡ikanes!
4. Palal savo berÒivaxt vakærel pes an-o kadava tèksto?
5. Save si e durmilajesqe ©hona?
6. Kon gelæs Òkolae?
7. Sar bu©hon le amalen?
8. So kamel i ©haj te siklœvel k-i Òkòla?
9. Tha’ o ©havo?
10. So phenel o ©havo ke si but importànto te prin‡arel?
11. Tume so patæn: si importànto te prin‡aras amari història?
Sosar?
TE SIKLŒVAS KHETHANES!
Palal sar dikhlæm an-i Òtarto thaj pan‡to klàsa, si te xramosaras la©hes e vortogtràme.
Drabaren e propozìcie:
 An-e Òkolaqi bar le siklœvne thaj le siklœvnæ si loÒale ke palem Òirdæs i Òkòla.
 But kamav te drabarav parami©a thaj poezìe an-i rromani ©hib.
 An-i kadaja Òovto klàsa me siklœvava palal amari història.
Ana e propozìcie save sas xramosarde maj opre si trin vortogràme: an-e Òkolaqi bar, an-
i rromani ©hib thaj an-i kadaja Òovto klàsa. Kadala trin vortogràme xramosarden pen palal nìÒte
règule: ana e Òkolaqi bar = an-e Òkolaqi bar, ana i rromani ©hib = an-i rromani ©hib thaj ana i
kadaja Òovto klàsa = an-i Òovto klàsa.
I kràtima, vaj o thavorro, thol pes kana xasardæs pes vareso anar jekh lav, kana malaven pen
e lava, butvar ka-o agor jekhe lavesqo kaj beÒel anglal jekh artìkulo: o, i, e, ël.
6
Eksèmpluræ:
ana o fòros = an-o fòros pa o drom = p-o drom

ana i klàsa = an-i klàsa pa i phuv = p-i phuv
ana e gava = an-e gava pa e khera = p-e khera
ana ël diza = an-ël diza pa ël droma = p-ël droma
ana jekh berÒ = an-jekh berÒ = da aÒti xramosarel = d-aÒti xramosarel
an-jekh berÒ na aÒti xal = n-aÒti xal
kaj o dad = ka-o dad = k-o dad kaj aÒti ‡al = ka-aÒti ‡al = k-aÒti ‡al
kaj i daj = ka-i daj = k-i daj kaj aÒti te avel = ka-aÒti te avel = k-aÒti
kaj e phrala = ka-e phrala = k-e phrala te avel
kaj ël phenæ= ka-ël phenæ = k-ël phenæ
SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?
1. Keren propozìcie e vortogramença: an-o, ana i, an-ël, kaj o, ka-i, k-e, pa-o, p-i, pa e,
p-ël.
2. Thon i vortogràma savi trobal an-e propozìcie: p-ël, d-aÒti, k-o, an-i, p-i.
 Devla, na mar man kadæ, kòrkorro...................... droma!
 Mirro dad ‡al.................. fòros te rodel butî.
 Avel o milaj, kerav butî................ raj.
 O ©havo ‡al................. klàsa te drabarel lila.
 Arakhlem la.............. ùlica / Kindem laqe lubenìca.
I GINAVNI
I ginavni si e vakæripnasqi rig kaj sikavel o gin, kazom butæ vaj ‡ene si an-o vakæripen vaj
theren von.
I ginavni Òaj te avel:
I. I kardinàlo ginavni: sikavel o gin.
Drabaren e propozìcie!
 Amen si amen jekh guruvni, duj grasta, trin bale, Òtar papinæ, pan‡ baÒne thaj Òov kaxnæ.
 Tumen si tumen efta bakræ, oxto buznæ, enæ ra©næ thaj deÒ baÒne.
 BiÒ ‡ene gele an-o fòros thaj jekh Òel a©hile khere.
E alava: jekh, duj, trin, Òtar, pan‡, Òov, efta, oxto, enæ, deÒ, biÒ, jekh Òel sikaven o gin. Kadala lava si
kardinàlo ginavnæ.
9
7 5 3
2
1
10
4
8
6
7
1 - jekh 31 - trinvardeÒ thaj jekh vaj trændujekh
2 - duj ...
3 - trin 40 - ÒtarvardeÒ vaj sarànda
4 - Òtar 41 - ÒtarvardeÒ thaj jekh vaj saràndujekh
5 - pan‡ ...
6 - Òov 50 - pan‡vardeÒ vaj peìnda
7 - efta 51 - pan‡vardeÒ thaj jekh vaj peìndujekh
8 - oxto ...
9 - enæ 60 - ÒovardeÒ
10 - deÒ 61 - ÒovardeÒ thaj jekh
11 - deÒujekh ...
12 - deÒuduj 70 - eftavardeÒ
13 - deÒutrin 71 - eftavardeÒ thaj jekh
14 - deÒuÒtar ...
15 - deÒupan‡ 80 - oxtovardeÒ
16 - deÒuÒov 81 - oxtovardeÒ thaj jekh
17 - deÒuefta ...
18 - deÒuoxto 90 - enævardeÒ
19 - deÒuenæ 91 - enævardeÒ thaj jekh
20 - biÒ ...
21 - biÒ thaj jekh vaj biÒujekh 100 - jekh Òel
22 - biÒ thaj duj vaj biÒuduj 200 - duj Òela
23 - biÒ thaj trin vaj biÒutrin 300 - trin Òela
24 - biÒ thaj Òtar vaj biÒuÒtar 400 - Òtar Òela
25 - biÒ thaj pan‡ vaj biÒupan‡ 500 - pan‡ Òela
26 - biÒ thaj Òov vaj biÒuÒov 600 - Òov Òela
27 - biÒ thaj efta vaj biÒuefta 700 - efta Òela
28 - biÒ thaj oxto vaj biÒuoxto 800 - oxto Òela
29 - biÒ thaj enæ vaj biÒuenæ 900 - enæ Òela
30 - trinvardeÒ vaj trænda 1000 - jekh mìja; jekh xìlæda
E kardinàlo ginavnæ Òaj te aven:

 sade ginavnæ, kerdine anar jekh lav: jekh, Òtar, oxto, deÒ, biÒ, trænda, sarànda, peìnda, Òel, mìja
thaj aver;
 buxle ginavnæ, kerdine anar duj vaj maj but lava: deÒutrin, deÒuÒov, biÒ thaj efta = biÒuefta,
trin Òela thaj eftevardeÒ thaj duj, trin mìje efta Òela trinvardeÒ thaj enæ thaj aver.
II. I ordinàlo ginavni sikavel sar thavden e butæ vaj e ‡ene.

Drabaren e propozìcie:
 O dujto ©havo si khere, thaj o trinto gelæs Òkolae.
 O deÒudujto kher si lesqo.
 O jekh Òel thaj pan‡vardeÒto siklœvno si an-i Òovto klàsa.
8
E alava dujto, trinto, deÒudujto, jekh Òel thaj pan‡vardeÒto, Òovto sikaven i òrdina. Von si
ordinàlo ginavnæ.
I ordinàlo ginavni formisarel pes kaar i kardinàlo ginavni: duj - dujto, trin - trinto, Òov -
Òovto, deÒuduj - deÒudujto, jekh Òel thaj pan‡vardeÒ - jekh Òel thaj pan‡vardeÒto.
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosaren an-e lava e kardinàlo ginavnæ kaar 1 kaj 30!

2. Xramosaren lavença kadala kardinàlo ginavnæ: 9, 12, 18, 21, 25, 32, 44, 56, 76, 84, 99,
102, 148, 358, 1011, 2379, 10000.
3. Keren e ordinàlo ginavnæ kaar kadala kardinàlo ginavnæ: 3, 13, 23, 30, 42, 63, 90, 100,
299, 312.
4. So ‡anen tume pala i Ìndia? Kaar aven e rroma?.
9
L2
I RROMANI THAJ I RUMUNIKANI ¢HIB
Amare duj amala, o Bòbi thaj i Krìna, aresle svàko ‡eno an-e pesqi klàsa: o Bòbi an-i Òovto
klàsa thaj i Krìna an-i eftato klàsa. Von xudinde e rajnæar e pustika vaÒ svàko disciplìna: i rromani
©hib, e rromenqi història, i rumunikani ©hib, i matemàtika, i fìzika, i anglikani ©hib, i geografìa, i
biologìa. P-o drom karing o kher, o Bòbi, i Krìna thaj aver amala paruven alava palal sar sas an-
jekhto Òkolaqo dîves.
- Krine, dikh, xudem lil vaÒ e rromenqi història. But kamav te sikœvav anar kadava lil.
- Va, vi me xudem kadava lil! Ana kadava lil tu arakhesa but informàcie palal amari orìgina,
e tradicionàlo butæ e rromanqe thaj aver.
O Geòrge, jekh raklo, pu©hlæs len:
- Sosar tume siklœn i rromani ©hib thaj e rromenqi història?
- Ame siklœvas i rromani ©hib thaj i història e rromenqi sosar ame sam rroma, phenel i
Krina. Tu sosar siklœves rumunikani ©hib?
- Meee... sem rumùno! Va, kadæ si! Sarkon ‡eno kampel te siklœvel pesqi ©hib.
- Dikhes, Geòrge, but manuÒa na xakæren kadaja butî: ame e rroma ‡ivas an-i Rumùnia,
siklœvas vi e rumunikani ©hib, tha’ kampel te siklœvas vi amari dajaqi rromani ©hib, phenel o Bòbi.
- Ana kadava berÒ, me kamav te ‡av k-o Themutno Konkùrso e Rromane ¢hibæqo, phenel i
Krina.
- Kaj, k-o Themutno Konkùrso e Rromane ¢hibæqo? - pu©hel o Geòrge.
- Va, kothe aven but ©have thaj ©haja anar savorro them.
- Atùn© vi me kamav te ‡av k-o Themutno Konkùrso e Rromane ¢hibæqo, phenel o Geòrge.
- Atùn© si te siklœves zorales miÒto, phenel o Bòbi.
- Va, va, kadæ si!
10
Amare trin amala gele khere sa vakærindoj palal i rumunikani thaj i rromani ©hib.
An-o kolaver dîves von avile palem k-i Òkòla te siklœven palal... i navni, palal i paÒnavni thaj
aver la©he butæ.
(Palal o Jonel Kordovàn)
pustika - Òkolutne lila dajaqi ©hib - dajutni ©hib

paruven alava - vakæren, den dùma Themutno Konkùrso - Olimpiàda
kampel - trebal, si te navni - subtantìvo
xakæren - xatæren, xa©aren paÒnavni - adÂektìvo

4. An-i savi klàsa si o Bòbi thaj i Krìna?
5. Save lila xundinde von e rajnæar?
6. Anar savo lil kamel o Bobi te siklœvel?
7. So informàcie Òaj arakhela o Bobi an-e rromenqi historiaqo lil?
8. Sosar o Bòbi thaj i Krìna siklœven i rromani ©hib thaj le
rromenqi història?
9. Kaj kamel i Krìna te ‡al kadava berÒ?
10. Tha’ o Geòrge?
11. Palal so siklile von an-o kolaver dîves?
I. O VAKÆRIPEN
1. Sa o vaxt kana del pes maj dur nìÒte informàcie si jekh vakæripnasqi situàcia.
O vakæripen Òaj te avel:
 E dujenqo vakæripen: kana duj vaj maj but ‡ene paruven lava maÒkar lene.
 E jekhesqo vakæripen: kana jekh ‡eno vakærel thaj kolaver ‡ene ©i phenen khan©.
2. O vakæripen Òaj te kerel pes:

a. Ka-o paÒaripen: e manuÒa kaj vakæren si jekh paÒal okolaver.
b. Ka-o duræripen:
 ka-o telefòno
 ka-o internèto
 ka-o fàkso
11
c. Labærindoj / utilizisarindoj:
 e cirkulaciaqe sèmnuræ
 afìÒuræ / plakàturæ
 nevimata / Òunimata
 dudale sèmnuræ
 reklàme
3. E vakæripnasqe elemènturæ si:

 o ‡eno kaj vakærel / del i informàcia: O VAKÆRNO
 o ‡eno kaj aÒunel / xudel informàcia: O ∑UNÆRNO
 i informàcia: O VAKÆRIPEN / O PHENIPEN
An-e dujenqo vakæripen o vakærno Òaj te avel Òunærno, haj o Òunærno Òaj te avel vakærno.
Kaj o vakæripen te Òaj avel xatærdo, si te ka-e vakærnes thaj e Òunærnes te avel len jekh
vakæripnasqo kòdo. Kadava kòdo Òaj te avel i ©hib, e vastesqe sèmnuræ, e ©irkulaciaqe sèmnuræ, o
alfabèto Mòrse th.a. Te e vakærnes thaj e Òunærnes na si len jekh vakæripnasqo khethano kòdo, atùn©
o vakæripen na Òaj avel xatærdo.
II. I NAVNI / O SUBSTANTìVO

Si e vakæripnasqi rig, kaj anaværel ‡ivutre, butæ, naturaqe fenomènuræ.
E navnæ Òaj te aven:
1. Palal o ling e navnænqo:
a. MurÒikane navnæ: lil, drom, amal, o Bòbi, rrom, o Geòrge, phral, dand, gono, raklo, ©havo,
phralipen th.a.
b. ¸uvlikane navnæ: daj, ©haj, phen, rakli, luludî, i Krìna, rroj, rajni, ©hib, història, klàsa th.a.
2. E khethane thaj e ververutne navnæ
a. Khethane navnæ (xramosaren pen tikne grafemença): amalin, rakli, grast, buzni, phral, bibi,
kak, bori, phabaj, raklo.
b. Ververutne navnæ (xramosaren pen bare grafemença): i Krìna, o Bòbi, o Geòrge, i
Rumùnia, i Evròpa, o Mädälin.
3. E ‡ivdisarde thaj e bi‡ivdisarde navnæ:
a. E ‡ivdisarde navnæ (si len odî / dùxo): manuÒ, ruv, phral, siklærno, buzno, bakri, i Krìna, o
Bobi, dad, daj thaj aver.
b. E bi‡ivdisarde navnæ (na si len odî / dùxo): manro, mas, lil, vurdon, klàsa, Òkòla, jag, rroj,
dand, vast, skamin, zor thaj aver.
1. Thon an-ël ©u©e thana e trebutne alava :

 O manus kaj vakærel si ................................ .
 O manuÒ kaj aÒunel si ........................... .
 Ka-o duræripen Òaj vakærel pes ka-o ......................., ......................., ................... .
 E dujenqo vakæripen Òaj te avel kana ................................................................ .
 E jekhesqo vakæripen si kana .......................................................... .
12
2. Pheren / kompletisaren ana e tumare Òtartorre e dujenqo vakæripen:
O B@BI: ..........................................................................
I KRÌNA: - Savorro milaj semas mirre bibæe!
O B@BI: .........................................................................
I KRÌNA: - Kerdem verver butæ: drabardem parami©a, thovdem gada, vastdem laqe te kerel
xaben.
O B@BI: ........................................................................
I KRÌNA: - Va, but aÂukerdem te Òirdel i Òkòla te dikhav mirre amalen.
3. Ker jekh vakæripen tire amalença bi te utilizisares e alava!
4. Alosar e navnæ anar o telutno tabèlo palal o dino modèlo: lil, pustik, drom, amal, o Bòbi,
rrom, o Geòrge, Rumùnia, phral, dand, gono, raklo, ©havo, phralipen, daj, ©haj, phen, rakli,
luludî, i Krìna, rroj, rajni, ©hib, història, klàsa.
E ‡ivdisarde navnæ E bi‡ivdisarde navnæ

murÒikane ‡uvlikane murÒikane ‡uvlikane
amal daj lil luludî
5. Alosaren e navnæ anar o tèksto “I rromani thaj i rumunikani ©hib”!

6. Phenen so tume dikhen kathe? So keren e siklœvne?
13
L3
KAMAV TE ARESAV SIKLÆRNO !
Sasas jekhvar jekh ©havo efta berÒenqo. Les sasas les kale bala, bare thaj kale jakha, thule
phovæ. Les sasas les jekh kovlo vak thaj jekh Òukar asaipen. Na kamelas te phenel khan©; vakærelas
nùmaj atùn© kana sas pu©hlo. Vov sasas kanutno, godæver thaj amalikano. Sasas les duj vasta, duj
punre, duj jakha, duj kana, pan‡ naja jekhe vastese, sas jekh ©havo sar orsavo ©havo. Sathaj vov sas
jekh cŸra verver. Kadava ©havo, o Mädälin, gelæs vaÒ jekhtovar k-i Òkòla. Sasas lesqe cŸra dar sosqe
vov na sasas k-i xurdelin thaj vov ©i ‡anglæs sar si k-i Òkòla. Vov aÒundæs pesqe amalenar so k-i
Òkòla irinel pes, drabarel pes, rangærel pes...
Nakhlæs jekh ©hon, nakhlæs duj, nakhlæs maj but... o ©havo ‡alas thaj avelas Òkolaar. E
©havesqi daj kamelas so laqo ©havo te ‡al Òkolae te siklœl lil, te avel loÒalo an-e pesqo tràjo. I daj
dikhlæs so o ©havo si ruÒlo thaj pu©hlæs les sar pu©helas les savorre d„sese:
- Mirro ©havo, so kerdæn tu ad„s Òkolae?
- Rangærdem, daje, kheldem man, xramosardem thaj drabardem. Xramosardem maj but sar i‡.
Te o ©havo phendæs e dajaqe k-o Òird loÒalo so vov rangærdæs, xramosardæs thaj kheldæs pes,
akana na maj xatærdæs pes i loÒ an-e lesqo vak. I daj læs sæma kadala butæe thaj palem pu©hlæs les:
- Mirro ©havo, sosar sanas ruÒlo kana phendæn so tu drabardæn Òkolae?
O ©havo a©hilæs jekh cŸra, dikhlæs an-e pesqe dajaqe jakha thaj phendæs lokhes:
- Daje, mirri silærni si la©hi, tha’ sosar ma mothovel voj kadæ sar vi ame mothovas khere?
Me ©i xatærav so voj phenel. Sar te siklœvav me te drabarav kana me ©i xatærav la?
I daj, dikhindoj an-e ©havesqe jakha, na ‡anglæs so te amboldel le ©havesqe. Pala cŸra vaxt,
i daj arakhlæs pesqe lava thaj phendæs:
- Mirro ©havo, tiri siklærni si ga‡i, voj ©i ‡anel amari rromani ©hib. Tire Òkolae na si rromane
siklærne. Te kames te vastdes avere ©haven sar tu, trobal te ‡as Òkolae te areses tu siklærno thaj te
mothoves rromanes e ©havença. Kames tu kadaja butî?
- Va, kamav, avelas miÒto te ‡as k-i Òkola thaj te xakæres so phenen kodola kaj siklæren tut.
Me ka ‡av Òkolae te aresav siklærno rromane ©hibæqo.
(palal i Noemi Palfi-TamaÒ)
14
vak - glàso mothovel - vakærel, del dùma, sborizel

kanutno - savo kandel te xakæres - te xatæres
irinel - xramosarel, kalærel me ka ‡av - me ‡ava
rangærel - farbisarel
ruÒlo - xolæriko

4. Sar sas o ©havo kadava tekstosar?
5. Sar akharel kadale ©haves?
6. Sosar kamelas i daj te ‡al laqo ©havo ka-i Òkòla?
7. Sosar sas o ©havo xolæriko?
8. So phendæs i daj pesqe ©havesqe?
9. Kamel o ©havo te aresel siklærno? Sosar?
10. So trebal te kerel o ©havo te aresel siklærno?
I. E MANU∑ESQI DESKRÌPCIA
Kana keras varekasqi deskrìpcia, si te labæras / utilizisaras duj karakterìstike:
a. Fìziko karakterìstike: si e karakterìstike save dikhen pen. Kadala karakterìstike si sikavde
utilizisarindoj e paÒnavnæ: baro, tikno, zèleno, kalo, parno, xarno, lùngo, maÒkarutno,
buxlo, sano th.a.
b. Moràlo karakterìstike: si e karakterìstike save na dikhen pen, tha’ si xatærde e averenar.
Kadala karakterìstike si sikavde utilizisarindoj e paÒnavnæ: amalikano, butærno, godæver,
xarano, kanutno, aÂukæralo th.a.
II. I NAVNI
Si la e kadala gramatikane kategorìe:
 Artìkulo: o definìto artìkulo thaj o bidefinìto artìkulo
 O ling: o murÒikano ling thaj o ‡uvlikano ling
 O gin: o jekhipen thaj o butipen
 O kèzo: o Nominatìvo, o Akuzatìvo, o Genitìvo, o Datìvo th.a.
15
1. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen
Le murÒikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, kadala agorimata:
 Jekh konsonànta: phral, thud, gad, gav, vast, rrom, grast th.a.
 I vokàla -o: ©havo, raklo, ga‡o, gono, udarno, astarno th.a.
 I paÒkonsonànta -j: muj, naj, raÒaj, raj, ÒoÒoj th.a.
 I vokàla -i: pani, sastri, dî th.a.
 O sufìkso -o(s): dòktoro(s), dialèkto(s), fòro(s), hotèlo(s) th.a.
 O sufìkso -ipen/-mos: phralipen/phralimos, Òukaripen/Òukarimos, ternipen/ternimos
 O sufìkso -àri: kalendàri, veÒàri, masàri th.a.
 O sufìkso -tòri: bikinitòri, krisnitòri th.a.
2. Le navnnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o butipen

Le murÒikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o butipen, kadala agorimata:
 E navnæ agorisarde an-jekh konsonànta lien i vokàla -a ka-o butipen: phral-phrala, thud-
thuda, gad-gada...
 E navnæ agorisarde an-i vokàla -o lien i vokàla -e: ©havo-chave, raklo-rakle, ga‡o-ga‡e, gono-
gone...
 E navnæ agorisarde an-i paÒkonsonànta -j lien i vokàla -a: muj-muja, naj-naja, raÒaj-raÒaja...
 E navnæ agorisarde an-i vokàla -i lien o diftòngo -æ: pani-panæ, sastri-sastræ, dî-dæ...
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -o(s) lien -uræ: pòdo(s)-poduræ, kumnàto(s)-kumnàturæ,
fòro(s)- fòruræ...
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -ipen/-mos lien -mata: phralipen/phralimos-phralimata,
Òukaripen/Òukarimos-Òukarimata, ternipen/ternimos-ternimata...
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -àri lien -àræ: kalendàri-kalendàræ, veÒàri-veÒàræ, masàri-
masàræ...
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -tòri lien -tòræ: bikinitòri-bikinitòræ, krisnitòri-krisitòræ...
III. O ARTÌKULO
a. O definìto artìkulo vaÒ e murÒikane navnæ, ka-o nominatìvo beÒel anglal e murÒikane navnæ:
 VaÒ o jekhipen: o
 VaÒ o butipen: e, le, Ÿl, ol, ël
Jekhipen Butipen
o manro e / le / Ÿl / ol / ël manre
o rrom e / le / Ÿl / ol / ël rroma
... ...
b. O bidefinìto artìkulo vaÒ e murÒikane navnæ, ka-o nominatìvo beÒel anglal e murÒikane navnæ:
 VaÒ o jekhipen: jekh
 VaÒ o butipen: nìÒte
16
Jekhipen Butipen
jekh manro nìÒte manre
jekh rrom nìÒte rroma
... ...
IV. ¸UVLIKANE NAVNÆ KERDINE KAAR E MUR∑IKANE NAVNÆ

But ‡uvlæne navnæ aven kaar e murÒikane ‡ivdisarde navnæ.
Von keren pen thovindoj o sufìkso -ni ka-e murÒikane navnæ.
Misala / Eksèmpluræ:
 rrom (murÒikani navni) + ni > rromni (‡uvlikani navni)
 grast (murÒikani navni) + ni > grastni (‡uvlikani navni)
 ruv (murÒikani navni) + ni > ruvni (‡uvlikani navni)
1. Keren e karakteristikenqi klasifikàcia e ©havesqi anar o tèksto “Kamav te aresav siklærno”

an-o telutno tabèlo:
Fìziko karakterìstike Moràlo karakterìstike

Sas les thule phovæ Vov sas godæver
... ...
2. Ker i deskrìpcia tire amalesqe, labærindoj / utilizisarindoj e fìziko thaj e moràlo karakterìstike!
3. Thon o definìto thaj o bidefinìto artìkulo ka e avutne murÒikane navnæ vaÒ o jekhipen thaj o
butipen: lil, pustik, drom, amal, rrom, phral, dand, gono, raklo, ©havo, phralipen, amal, kurko,
ruv, sap, kan, guruv, pani, sastri, veÒàri, ÒoÒoj, masàri, raÒaj, amalipen, fòro(s), bikinitòri,
manuÒ, hotèlo(s).
O definìto artìkulo O bidefinìto artìkulo

jekhipen butipen jekhipen butipen
o lil e lila jekh lil nìÒte lila
... ... ... ...
4. Keren e ‡uvlikane navnæ, utilizisarindoj o sufìkso -ni, kaar kadala murÒikane navnæ: sap, ruv,
ÒoÒoj, grast, xer, rrom, manuÒ, raÒaj, raj.
17
L4
I BUZNI THAJ LE TRIN BUZNORRE

O parami©àri: O tiknorro buznoro:
- Pa o plaj, p-o maj ©aralo, - Na-i amare dajaqo vak!
An-jekh kher dudumalo Phrala, o udar na putar,
Anglal, beÒelas jekh buzni Aver Âigània Òaj te avel!
Kaj sas la buznorre trin: Pesqo vak si thulo, aver!
Jekh baro - maj xutævdo Garavel pes! Si o kirvo ruv!
O maÒkarutno - dilorro Na-i amare dajaqo vak, Òun!
Thaj ... o tiknorro, ........................................................................
kaj sas les jekh berÒorro. O ruv:
“- Trin Òingorrealen, trin buznorrealen,
I buzni: La dajaqe o udar putaren,
........................................................................ Kë i daj anel tumenqe
Tume Òukar an-o kher beÒen, Patrœrræ - an-ël vuÒta”
Avri, ni jekh tumenar te na inklel, ........................................................................
Ni© o udar tume te na putren O baro buznorro thaj o maÒkarutno buznorro:
¸i kana mirro vak na aÒunen: - Si amari daj, i daj amari si,
“- Trin Òingorrealen, trin buznorrealen, Kaj anel amenqe xaben, voj si!
La dajaqe o udar putaren, ........................................................................
Kë i daj anel tumenqe O tikno buznorro:
Patrinœrræ - an-ël vuÒta” - Vaj so maj bari xoli,
........................................................................ Merasa me thaj i dajorri!
O ruv: ........................................................................
“- Trin Òingorrealen, trin buznorrealen, I buzni:
La dajaqe o udar putaren, - Maxrime aj xoxavno so san
Kë i daj anel tumenqe Ruvea, mirre ©haven xalæn!
Patrœrræ - an-ël vuÒta” Dikhesa tu so tuqe kerav!
........................................................................ ........................................................................
18
O ruv: O parami©àri:
Ah, ah - phenelas vov zurales - - O ruv tholas, bokhalo,
Phabon mirre pirre, tu ©i dikhes? Xalæs, pilæs, sas loÒalo
Thaj so dukh, thaj so tatipen! Thaj, sar tholas vov kadæ,
Phabon me bala thaj me dùme! Pelæs p-i jag, p-ël angara!
Phabovav me thaj, dikh, merav,
Devla, khan©i ni maj dikhav! O parami©àri:
Buznie, me tumen kamav, - Ku© ©havalen, siklœven!
Na mekhen man te merav! Sosar an-o ‡ivipen
Si te Òunen le maj baren
I buzni: Thaj lenqe lava la©he!
- Haj, le buznorren te risparas len,
Ni jekh var ame te na bistras len, Te von, le maj barorre,
Aven savorença te xas aj te pias, Òunenas e dajaqe dùme,
Ke le ruvesar ame akana xastras. Von amença kathe sasas,
¸ivipnasar loÒajlenas!
(i rumunikani adaptàcia si kerdi kaar i Elena
Nuikä; o rromano amboldipen si kerdo kaar o Thaj kadæ o ruv lias pesqi potîn thaj le buznæ
Oktaviàn Bonkulèsku) khelde penqe loÒaar ke xastrajle le ruvesar, le
kirvesar.
o plaj - o kŸmpo, plàjo pirre - punre

xutævdo - kaj xutel but, ©ajlœl les te te risparas - te liparas
khelel pes xastras - skäpisaras
Âigània - ‡ivutro kathe - athe
maxrime - biuÂo, ‡ungalo
4. Kaj beÒelas i buzni?
5. Kazom buznorre sasas la buznæ?
6. Sar sasas e trin buznorre?
7. Kaj gelæs i buzni an-jekh dîves?
8. So phendæs i buzni e trin buznorrenqe kana gelæs?
9. Kon avilæs ka-o udar?
10. So kerdæs o ruv te Òaj te gilabel maj sanes?
11. Kon putardæs o vudar e ruvesqe?
12. Kas xalæs o ruv?
13. Sar kerdæs pesqe i buzni ©acipen?
19
I. I NAVNI
Ana okolaver klasaqo kotor siklilæm palal e murÒikane navnæ / substantìvuræ.
Ana kadava klasaqo kotor vakærasa palal e ‡uvlikane navnæ / substantìvuræ.
1. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen

Le ‡uvlikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, kadala agorimata:
 Jekh konsonànta: kris, drakh, ©ik, ©hib, jag, jakh, ræt, tharr, patrin, piÒom, phuv th.a.
 I paÒkonsonànta -j: ©haj, daj, baj, rroj, phabaj, sasuj th.a.
 I vokàla -i: bori, bibi, buzni, bakri, dori, ©irikli, xoli, ku©i, luludî, piri, momeli, rakli, icali, ‡uvli
th.a.
 I vokàla -a: famìlia, variànta, dùma, còxa, càxra, filozofìa, refòrma, telegràma, zèbra th.a.
 O sufìkso -ni: manuÒni, rromni, guruvni, xerni, grastni, raÒajni, ruvni, sapni, ÒoÒojni th.a.
 O agoripen -i(k): ©huri(k), angrusti(k), kangli(k), pori(k) th.a.
 O sufìkso -orri/œrri: katœrri, rromnœrri, dajorri, phenœrri, ©hajorri, phabajorri th.a.
2. Le navnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o butipen

Le ‡uvlikane navnæ si len ka-o nominatìvo, ka-o butipen, kadala agorimata:
 E navnæ agorisarde an-jekh konsonànta, lien i vokàla -a ka-o butipen: kris-krisa, drakh-
drakha, ©ik-©ika, ©hib-©hiba, jag-jaga, jakh-jakha, tharr-tharra, piÒom-piÒoma, phuv-phuva th.a

 E navnæ agorisarde an-i paÒkonsonànta -j, lien i vokàla -a: ©haj-©haja, daj-daja, baj-baja, rroj-
rroja, phabaj-phabaja, sasuj-sasuja th.a.

 E navnæ agorisarde an-i vokàla -i, lien o diftòngo -æ: bori-boræ, bibi-bibæ, buzni-buznæ, bakri-
bakræ, dori-doræ, ©irikli-©iriklæ, xoli-xolæ, luludî-luludæ, piri-piræ, momeli-momelæ, rakli-raklæ,

icali-icalæ, ‡uvli-‡uvlæ th.a.
 E navnæ agorisarde an-i vokàla -a, lien i vokàla -e: famìlia-famìlie, variànta-variànte, dùma-
dùme, còxa-còxe, càxra-caàxre, filozofìa-filizofìe, refòrma-refòrme, telegràma-telegràme,

zèbra-zèbre th.a.
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -ni, lien o diftòngo -æ: manuÒni-manuÒnæ, rromni-rromnæ,
guruvni-guruvnæ, xerni-xernæ, grastni-grastnæ, raÒajni-raÒajnæ, ruvni-ruvnæ, sapni-sapnæ,

ÒoÒojni-ÒoÒojnæ th.a.
 E navnæ agorisarde an-o agoripen -i(k), lien o diftòngo -æ vaj i vocala -a: ©huri(k)-
©huræ/©hurika, angrusti(k)-angrustæ/angrustika, kangli(k)-kanglæ/kanglika, pori(k)-poræ/porika

th.a
 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -orri/œrri, lien - o diftòngo -æ: katœrri-katòrræ, rromnœrri-
rromnœræ, dajorri-dajorræ, phenœrri-phenœrræ, ©hajorri-©hajorræ, phabajorri-phabajorræ th.a.
20
Te lias godæe!
1. E ‡uvlikane navnæ save si len ka-o nominatìvo, jekhipen, jekh anar e konsonànte l, n, t, r xuden/
lien e maj butvar o agoripen -æ: mol-molæ, men-menæ, patrin-patrinæ, kat-katæ, zor-zoræ.
2. Si ‡uvlikane navnæ save Òaj te avel len duj fòrme vaÒ o butipen: -a thaj -æ. Misala: bar-bara/baræ,
©ar-©ara/©aræ, ©hib-©hiba/©hibæ, phuv-phuva/phuvæ, suv-suva/suvæ.
3. Savorre navnæ save ka-o nominatìvo jekhipen agorisaren pen an-i vokàla -a si ‡uvlikane:
famìlia, variànta, dùma, còxa, càxra, filozofìa, refòrma, telegràma, zèbra.
4. Savorre navnæ save ka-o nominatìvo jekhipen agorisaren pen ana o sufikso -ipen/ -mos si
murÒikane: amalipen, phralipen, ternipen, la©hipen th.a.
II. O ARTÌKULO
a. O definìto artìkulo vaÒ e ‡uvlikane navnæ, ka-o nominatìvo, beÒel anglal e murÒikane navnæ:
 VaÒ o jekhipen: i
 VaÒ o butipen: e, le, Ÿl, ol, ël
Jekhipen Butipen
i daj e / le / Ÿl / ol / ël daja
i phen e / le / Ÿl / ol / ël phenæ
... ...
b. O bidefinìto artìkulo vaÒ e ‡uvlikane navnæ, ka-o nominatìvo, beÒel anglal e murÒikane navnæ:
 VaÒ o jekhipen: jekh
 VaÒ o butipen: nìÒte
Jekhipen Butipen
jekh daj nìÒte daja
jekh phen nìÒte phenæ
... ...
III. E DIMINÙTÌVURÆ: si alava le savenqo xatæripen/sènso si maj tikno sar e alavenqo anar save
von aven.
Eksèmpluræ / misala:
 phral + orro > phralorro
 ©haj + orri > ©hajorri
E alava phralorro, ©hajorri si len maj tikno xatæripen/sènso sar e alava phral/©haj. E alava
phralorro thaj ©hajorri si diminutìvuræ.
1. O alav phralorro si jekh murÒikani navni / substantìvo.
E murÒikane diminutìvuræ keren pen e sufiksoça -orro:
 dand + orro > dandorro
 gono + orro > gonorro
 grast + orro > grastorro
 kher + orro > kherorro
 phuro + orro > phurorro
21
2. O alav ©hajorri si jekh ‡uvlikani navni / substantìvo.
E ‡uvlikane diminutìvuræ keren pen e sufiksoça -orri / -œrri:
 phabaj + orri > phabajorri
 daj + orri > dajorri
Si alava save keren diminutìvuræ ana o sufìkso -œrri:

a. E alava save agorisaren pen ka-o nominatìvo, ka-o jekhipen, an-i vokàla -i:
 rakli + orri > raklœrri
 dori + orri > dorœrri
 bori + orri > borœrri
I vokàla -i, kaar o agor e alavenqo, thaj i vokàla o, kaar o sufìkso -orri del amen o diftòngo
-œ. (i+o=œ)
b. E alava save agorisaren pen an-i konsonànta l, n, t, r thaj keren o butipen an-o diftòngo -æ:
 phen + orri > phenœrri
 kat + orri > katœrri
 len + orri > lenœrri
3. Si diminutìvuræ kaj Òaj keren pen na nùmaj kaar e navnæ/substantìvuræ, tha’ vi kaar e ginavnæ,
paÒnavnæ th.a.:
 Òtarto (ginavni) + orro > Òtartorro
 kalo (paÒnavni) + orro > kalorro
 parno (paÒnavni) + orro > parnorro
 loli (paÒnavni) + orri > lolœrri
1. Alosaren anar o tèksto “I buzni thaj e trin buznorre” e ‡uvlikane navnæ!

2. Thon o definìto thaj o bidefinìto artìkulo ka e dine ‡uvlikane navnæ vaÒ o jekhipen thaj o
butipen: baj, bakri, balval, bar, bibi, càxra, ©ik, ©irikli, ©hib, drakh, jakh, kat, katœrri, kris,
khangeri, len, luludî, patrin, pori(k), phabaj, refòrma, suv, zor, Âiràfa, ‡uvli.
O definìto artìkulo O bidefinìto artìkulo

jekhipen butipen jekhipen butipen
i baj e baja jekh baj nìÒte baja
... ... ... ...
3. Keren e diminutìvuræ kaar e ‡uvlikane navnæ: bakri, bori, ©irikli, gili, kat, luludî, patrin,
phuri, rromni!
Misal / Eksèmplo: buzni + orri > buznœrri
22
4. Keren e diminutìvuræ kaar e murÒikane navnæ: buzno, ©havo, dad, fòro, gav, ilo, kher, manuÒ,
phral, raj, ri©hino, rrom, Òil, ÒoÒoj, vuÒt.
Misal / Eksèmplo: bakro+ orro> bakrorro
KLASAQE BUT Æ
1. Keren jekh khelipen, utilizisarindoj o tèksto “I buzni thaj le trin buznorre”.

2. Roden o lil kaj si xramosardi i sasti paramì©i “I buzni thaj e trin buznorre”. Drabaren sa i
parami©i.
3. So ‡anen tume palal / anar i istòria le rromenqi?
23
L5
I ¢HIB RROMANI
Amari ©hib rromani Kon del lav rromano
Si li jekh gudli gili! Si les o tràjo sar jekh suno!
Si li i ©hib gilabadi, Anda-l sawore khera,
Gilabadi anar o gi. Anda-l sawore fòruræ
Sawore te akharen
Si li sumnakaj or kham, Ke mukhle amen le ga‡e
Si li i ©hib so maj Òukar! Te das dùma vi ame!
Jekh awgin so maj gugli! (Palal i Nikolèta ¢uràru)
Jekh rajni so maj la©hi!
si li - voj si del lav - del dùma, mothovel, vakærel

or - vaj tràjo - ‡ivipen
awgin - avdîn saworre - savorre

4. Sar si i ©hib rromani?
5. Sar si o tràjo e manuÒesqo, kaj del dùma rromanes?
6. Sosar akharen savorre rromen?
7. Savi rig anar i poezìa ©hajlœl tumen maj but? Sosar?
24
I. I FONÈTIKA THAJ O VORTOXRAMOSARIPEN

Ana o alfabèto e rromane ©hibæqo arakhas kadala grafème:
1. E vokàle:
 a, e, i, o, u - arakhen pen an-e savorre Òtar dialèkturæ e rromane ©hibæqe.
Misala/Eksèmpluræ: daj, momeli, rroj, trin, muj th. a.

 ë, Ÿ, ä - avile anar e balkanikane rromane dialèkturæ.
Misala/Eksèmpluræ: khër (o ©a©o lav si kher), Ÿmpäràto (o ©a©o lav si thagar) th. a.
 à, è, ì, ò, ù - arakhen pen an-e lava save si line anar aver ©hibæ.
Misala/Eksèmpluræ: variànta, zèbra, famìlia, fòro(s), herbùzo th. a.

2. E diftònguræ:
 æ, „, î, œ, º drabaren pen: ia, ie, ii, io, iu.
Misala/Ezèmpluræ: butî, butæ, d„s parnœl, terdºvel (a©hel) th. a.

3. E konsonànte:
 22 bazutne konsonànte: b, c, ©, d, f, g, h, x, k, l, m, n, p, r, rr, s, Ò, t, v, z, Â thaj ‡;
Misala/Ekèmpluræ: bal, còxa, ©aro, dand, gad, herbùzo, xer, kan, lil, mas, nakh, papin, rovli,
sap, Òil, tover, vast, zor, Âàmba th. a.
 4 phurdine konsonànte: ©h, kh, ph, th.
Misala/Eksèmpluræ: ©hib, kham, phuro, than th. a.

4. E postpozicionàlo konsonànte:
 q vaÒ o kèzo genitìvo thaj datìvo
  vaÒ o kèzo lokatìvo thaj o ablatìvo
 ç vaÒ o kèzo sociatìvo instrumentàlo
5. E paÒkonsonànte:
 w: drabarel pes sar jekh u; inkerel o than le konsonantaqo v, an-i agorutni pozìcia vaj maÒkar
duj vokàle: anaw (i ©a©i fòrma si anav), bow (i ©aci fòrma si bov), saworre (i ©a©i fòrma si
savorre), thuwali (i ©a©i fòrma si thuvali);
 j: drabarel pes sar i vokàla i; inkerel o than la vokalaqo i kana arakhel pes paÒal aver vokàla:
daj, jekh, duj, rroj, ÒoÒoj.
II. I PA∑NAVNI / O ADÅEKTÌVO

1. Te palemdikhas so siklilæm ‡i akana:
I paÒnavni si e vakæripnasqi rig kaj sikavel sar si jekh butî vaj sar si jekh ‡eno.
 Amari ©hib rromani si li jekh gudli gili.
 O godæver ©havo ‡al ka-i Òkòla.
 Man si man jekh zoralo kalo thaj u©o grast.
 La si la jekh ÂŸlto phabaj, haj les si les duj zèlena ambrola.
An-ël Òtar propozìcie kaj sas dine maj opre, e alava gudli, godæver, zoralo, kalo, u©o, zŸlto
thaj zèlena sikaven sar si i gili, o ©havo, o grast, i phabaj thaj e ambrola.
25
Palal sar dikhle, e paÒnavnæ / e adÂektìvuræ beÒen anglal e navnæ: gudli gili, godæver ©havo,
zoralo, kalo thaj u©o grast, zŸlto phabaj thaj zèlena ambrola. Si varesode situàcie kana e paÒnavnæ /
e adÂektìvuræ Òaj te a©hen palal e navnæ: lav rromano, ©hib rromani, ©hib so maj Òukar, rajni so maj
la©hi. Kadala fòrme arakhas len ana o dialèkto vakærdo kaar le kŸkaværæ.
2. E paÒnavnænqi klasifikàcia
An-i rromani ©hib, e paÒnavnæ / e adÂektìvuræ Òaj te aven:
A. E tipikane rromane paÒnavnæ / adÂektìvuræ
a. E buxle paÒnavnæ / adÂektìvuræ: si len Òtar fòrme ka-o nominatìvo.
MurÒikano ling ¸uvlikano ling
Jekhipen kalo, parno, la©ho, gudlo kali, parni, la©hi, gudli
Butipen kale, parne, la©he, gudle kale, parne, la©he, gudle
Palal sar dikhlæm, kadale paÒnavnæ/ adÂektìvuræ si len Òtar agorimata:

 VaÒ o murÒikano ling ka-o jekhipen: -o;
 VaÒ o ‡uvlikano ling ka-o jekhipen: - i;
 VaÒ o murÒikano ling ka-o butipen: -e;
 VaÒ o ‡uvlikano ling ka-o butipen: -e.
b. E tang paÒnavæ / adÂektìvuræ: si len sajekh fòrma vaÒ o nominatìvo, vi ka-o jekhipen, vi ka-o
butipen.
 Vov kindæs jekh Òukar luludî vaÒ jekh godæver ©haj.
 La si la duj godæver ©have.

Jekhipen Òukar, nasul ... Òukar, nasul ...
Butipen Òukar, nasul ... Òukar, nasul ...
Eksèmpluræ / misala: Òukar, godæver, nasul, but, ku©, maxrime, xancŸ, biku©, tang th.a.
B. E paÒnavnæ / adÂektìvuræ line avere ©hib„nar
a. E paÒbuxle paÒnavnæ: si len duj fòrme ka-o nominatìvo, jekh ka-o jekhipen vi aver ka-o butipen
Jekhipen o zèleno vurdon i zèleno patrin
o ÂŸlto lil i ÂŸlto phabaj
Butipen e zèlena vurdona e zèlena patrinæ
e ÂŸlta lila e ÂŸlta phabaja
Palal sar dikhlæm, kadala paÒnavnæ / adÂektìvuræ si len duj agorimata:

 -o: vaÒ o murÒikano thaj o ‡uvlikano ling, ka-o jekhipen: lùngo, dŸlgo, zèleno, gèlbeno, ÂŸlto.
-a: vaÒ o murÒikano thaj o ‡uvlikano ling, ka-o butipen: lùnga (lùngi, lùn‡i), dŸlga, zèlena,
gàlbena, ÂŸlta.
b. E tang paÒnavnæ: si len sajekh fòrma vaÒ o nominatìvo, vi ka-o jekhipen vi ka-o butipen
Eksèmpluræ / misala: bordo, gri.
26
1. Xramosaren an-o ©u©o than i vokàla i vaj i paÒkonsonànta j:

O l...l anel le manuÒenqe barval...pen, ma... but zor tha... ma... but god... .
2. Xramosaren an-o ©u©o than i konsonànta x vaj h:

...arno ...o...avel ...aben
...orizònto ...odinil / dingœl ...al
...u...ur ...istòria ...urdelin
...otèlo ...er ba...talo
3. Xramosaren an-o ©u©o than jekh anar e grafème z, Â vaj ‡:

...oralo ...ivdo mù...ika
prin...ardo ...uvli ...anel
...oj bu...no ...èleno
a...ukerel u...o ...Ÿlto
4. Alosaren e trebutne paÒnavnæ anar i ©a©i rig thaj thon len an-e ©u©e thana anar e
propozìcie.
Les si les ... thaj ... drakha. O ©havorro piel ... thud thaj xal kale
Kadava grast si ... thaj ... . ... manro. baro
O pani si ... . sastrutne uÂo
Amari ©hib ... si li jekh ... gili. purano gudle
O moxton si ... vi ... . gudli gudlo
E katæ si ... . zoralo kovlo
parno rromani
5. Keren i klasifikàcia e avutne paÒnavnænqe palal e siklile kritèrie: baro, kalo, godæver, la©ho,
but, gri, lolo, lùngo, dŸlgo, melalo, nasul, purano, phuro, Òukar, zèleno, ÂŸlto, zinzardo,
gàlbeno, pherdo, baxtalo.
E tipikane rromane paÒnavnæ E paÒnavnæ line avere ©hib„nar

Buxle Tang PaÒbuxle Tang
baro godæver lùngo gri
... ... ... ...
6. Arakhen e paÒnavnæ anar o siklilo tèksto (I ©hib rromani) thaj phenen ke savo gin thaj ling
si von!
27
L6
O ¢ORRO RROM THAJ O BARVALO GA¸O
Sas jekhvar jekh ©orro rrom, savo na ‡anelas so te kerel kaj te aresel vi vov barvalo sar pesqo
perutno, o ga‡o. An-ekh d„s, o ga‡o phendæs e ©orre rromesqe.
- AÒun, rroma, te kames te areses vi tu barvalo sar me, bikin sa so si tut kherese thaj ‡a k-o
BukurèÒti, ke na but vræmae si te areses barvalo.
O ga‡o phendæs kadala butæ asaipnaça. O rrom, kaj delas patîv pesqe perutnesqe, kerdæs so
phendæs o ga‡o: bikindæs sa so sas les vaÒ jekh mìja lej thaj gelæs k-o BukurèÒti. Kothe, arakhadilæs
jekhe barvale thaj but ‡angle manuÒeça. O rrom phendæs lesqe sosar avilæs vov k-o BukurèÒti.
O but‡anglo thaj barvalo manuÒ pu©hlæs e rromes:
- Sode love si tut?
- Si man jekh mìja lej, phendæs o rrom.
- ¸anes vareso? Kamav te dikhav sode san godæver. Me thav jekh mìja lej thaj tu thos tiri mìja
lej; thav tuqe jekh pu©hipen thaj te ‡anes te des palpale lav k-o pu©hipen, tire si e love te na xasardæn.
- MiÒto, phenel o rrom, te aÒunav o pu©hipen!
- Kaj si o burìko e phuvæqo?
- Kathe, telal tiri khur, phenel o rrom. Te na patæs, ‡a te dikhes!
O but‡anglo manuÒ kaj na Òaj te ‡al te dikhel e phuvæqo burìko, phendæs e rromesqe:
- MiÒto, kadæ si, phenel o barvalo manuÒ. Akana thav tuqe aver pu©hipen. Te ‡anes te des man
palpale lav, me dav tut duj mìje, te na, xasares tire duj mìje.
- MiÒto, phenel o rrom. Te aÒunav vi o dujto pu©hipen.
- Sode si kaar i Kali Deræv ‡i k-i Loli Deræv? ¸anes te phenes?
-¸anav, phenel o ©orro rrom, ni© maj but, ni© maj frìmi sode si kaar i Loli Deræv ‡i k-i Kali
Deræv. Te na patæs, ‡a te dikhes.
MiÒto, phenel o barvalo manuÒ, kadæ si; kathe si tire duj mìje.
- Raja, akana kamav te thav vi me tuqe duj pu©himata. Te ‡anes, lies mirre, Òtar mìje si tire,
te na, des man tu Òtar mìje.
28
- MiÒto, phenel o barvalo manuÒ. Te aÒunav e pu©himata.
- Sar akharel mirre perutnes savo phendæs manqe te avav k-o BukurèÒti ke avava barvalo?
- Na ‡anav sar akharel les. Kathe si tut Òtar mìje; akana si tut oxto mìje. Akana phen manqe
vi o dujto pu©hipen!
- Sar akharel e raÒajes save boladæs man?
- Ni© ke kadava pu©hipen na ‡anav te dav palpale lav. Akana si tut deÒuÒov mìje lej.
- ¢a©es te phenav tuqe, ni© me na ‡anav sar akharel les, phenel o rrom.
O rrom læs pesqe love thaj gelo k-i diz te kinel pesqe grasta, guruvnæ, bakre, bale thaj kindæs
pesqe duj rromane vurdona.
Areslo khere, vov rodæs pesqe jekh Òukar ©haj thaj kerdæs baro rromano abæv. Akana vov
areslo barvalo rrom.
O perutno savo phendæs le rromesqe te ‡al k-o BukurèÒti, avilæs lese te pu©hel les:
- Mirro ku© phral, phen manqe so kerdæn te areslæn kadæ barvalo, ke me asaipnase phendem
tuqe te bikines sa so si tut thaj te ‡as k-o BukurèÒti.
- Mirre!a perutne!a, me naisarav tuqe vaÒ o la©ho lav kaj dæn man, ke ad„s areslem barvalo.
Te kames, ker vi tu so kerdem me, Òaj te avel vi tut i baxt savi sas man.
O barvalo perutno e maj barvale rromesqo gelo khere thaj bikindæs sa so sas les paÒal o kher
thaj gelo k-o BukurèÒti. Kathe k-o BukurèÒti, o ga‡o patændæs ke e ‡ukela phiren e Òingença an-i
porik thaj e bale e ©huræça k-i korr thaj sekon ‡eno savo si bokhalo ©hinel pesqe te xal.
Areslo k-o BukurèÒti, o barvalo ga‡o læs te xal thaj te piel e amalença. Na bute vræmae, vov
a©hilo bi lovenqo thaj bi amalenqo. Vov avilo palpale khere.
O sasto gav asandæs lesar ke so kerdæs vov kana areslæs anar barvalo ©orro thaj so kerdæs
o rrom ke areslæs anar ©orro barvalo.
29
Na ker kanikasqe xŸv, ke Òaj te peres tu an-e lae!
perutno - manuÒ kaj beÒel paÒ frìmi - xancŸ, cŸra

varekase Deræv - baro pani
an-ekh - an-jekh boladæs - boldæs (e tikne ©haves kaj e
sode - kazom khangeri)
arakhadilæs - maladilæs diz - fòros
but vræmae - but vaxtese sekon - sarkon, svàko
te des palpale lav - te amboldes

4. Kasar si o vakæripen ana kadava klasaqo kotor?
5. Sar sas o rrom?
6. Tha’ o ga‡o?
7. So phendæs o ga‡o e rromesqe te kerel, kaj te aresel barvalo?
8. Kaj gelæs o rrom?
9. Kaça maladilæs o rrom ka-o BukurèÒti?
10. Sode pu©himata thovdæs o but‡anglo manuÒ e rromesqe?
11. Sode pu©himata thovdæs o rrom e but‡angle manuÒesqe?
12. So kindæs o rrom kaar i diz?
13. So kerdæs o rrom kana areslæs khere?
14. So phendæs o rrom pesqe perutnesqe?
15. Kaj gelæs e rromesqo perutno?
16. Sar avilæs palpale e rromesqo perutno kaar o BukurèÒti?
17. So siklæripen Òaj cirdas anar kadava tèksto?
I NAVNI / O SUBSTANTÌVO
¸i akana ame siklilæm palal o kèzo nominatìvo e navnæqo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen.
Akana siklœvas palal o kèzo akuzatìvo.
1. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e bi‡ivdisarde murÒikane navnænqe / substantivurænqe
E bi‡ivdisarde murÒikane navnæ si len ka-o akuzatìvo ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme
kaar o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu©hipen so?
30
O pu©hipen O kèzo O jekhipen O butipen
so? Nominatìvo o gav e / le gava
o lil e / le lila
o gad e / le gada
o pani e / le panæ
o dand e / le danda
so? Akuzatìvo o gav e / le gava
o lil e / le lila
o gad e / le gada
o pani e / le panæ
o dand e / le danda
2. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e ‡ivdisarde murÒikane navnænqe / substantivurænqe

E ‡ivdisarde murÒikane navnæ na si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e
fòrme kaar o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu©hipen kas?
 “O but‡angle thaj barvalo manuÒ pu©hlæs e rromes:”
 “- Sar akharel mirre perutnes savo...”
E alava e rromes thaj perutnes anar e misala dine maj opre si ka-o kèzo akuzatìvo.
E ‡ivdisarde murÒikane navnæ lien ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen o agoripen -es, thaj ka-o butipen -
en:
kas? Nominatìvo o dad e / le dada
o raÒaj e / le raÒaja
o phral e / le phrala
o ÒoÒoj e / le ÒoÒoja
o dòktoro(s) e / le dòktoruræ
kas? Akuzatìvo e dades e / le daden
e raÒajes e / le raÒajen
e phrales e / le phralen
e ÒoÒojes e / le ÒoÒojen
e doktores (-os) e / le doktoruren (on)
Te inkeras godæe!
 E bi‡ivdisarde murÒikane navnæ (save na si len odî / dùxo) si len ka-o akuzatìvo sa jekh
fòrme, sar si len ka-o nominatìvo.

 O artìkulo vaÒ e bi‡ivdisarde murÒikane navnæ ka-o akuzatìvo a©hel o artìkulo kaar o
nominatìvo: o -vaÒ o jekhipen, thaj e / le -vaÒ o butipen.

 O akcènto ka-e bi‡ivdisarde navnæ, ka-o akuzatìvo, a©hel kaj si vov ka-o nominatìvo.
 E ‡ivdisarde murÒikane navnæ (save si len odî / dùxo) xuden ka-o akuzatìvo o agoripen
-es -vaÒ o jekhipen, thaj -en -vaÒ o butipen.
31
 O artìkulo vaÒ e ‡ivdisarde murÒikane navnæ ka-o akuzatìvo paruvel pes: ka-o jekhipen
thaj vi o butipen si sajekh: e / le dades - e / le daden.
 O akcènto ka-e ‡ivdisarde ga‡ikane murÒikane navnæ, ka-o akuzatìvo, perel p-i palutni
silàba.
1. Arakhen e murÒikane navnæ anar o tèksto “O rrom thaj o barvalo ga‡o” thaj thon len ka-o
kèzo nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo vaÒ o jekhipen thaj o butipen.
2. Thon ka-o nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) kadala murÒikane navnæ:
balo, bakro, berÒ, dand, gav, gono, manuÒ, pani, raklo, rrom, sap, ternipen, ‡ivipen.
3. Thon ana o telutno tabèlo e trebutne fòrme:
O kèzo O jekhipen O butipen
o raklo
e / le manre
Nominatìvo o phral
o lil
o nasulipen
e / le raklen
o manro
Akuzatìvo e / le phralen
e / le nasulimata
32
O Åupiter Borkoj
(b. 1969)
O Åupiter Borkoj si biando an-o 14

Jùnio 1969, an-o gav Hlipi©eni, anar o Âudèco
BotoÒàni. Lesqo dad, o Konstantin Borkoj, sas
jekh prin‡ardo baÒavno, ‡anglo maj but palal o anav FilandaÒ. Lesqi daj sas anar e ri©hinærenqo
næmo. Maj si les trin phenæ.
Sar ke an-i lesqi famìlia sas sastræræ thaj baÒavne, pesqe dada kamle so vov te ‡al Òkolae
thaj ando berÒ 1987 agorisarel o Licèvo ,,A.T. Laurian” ka-o umal matemàtika-fìzika.
Ana o berÒ 2000 ‡al ka-e milajesqe Òkolaqe kùrsuræ vaÒ i rromani ©hib ka-o KälimänèÒti,
koordonisarde e universitarone siklærnesar Geòrge Saräu. Sa kadæ berÒese, ‡al sar siklærno
rromane ©hibæqo, k-o Teoretikano Licèvo ,, Nikolae Iorga” anar o fòros BotoÒàni.
An-o berÒ 2002 xramosarel pes ka-i Universitèta anar o BukurèÒti, i specializàcia “i
rromani ©hib thaj i literatùra” kaar o Kolègio CREDIS, siklœvipen putardo ka-o duræripen, kaj
agorisarel an-o berÒ 2006 (sar jekhto agorutno maÒkar e studènturæ).
Anar o berÒ 2003, kerel butî vi an-jekh rromenqi organizàcia ka-e siklæripnasqo
departamènto: I Agencìa vaÒ o Komunitàro Baræripen.
An-o berÒ 2007 si thanutno implementaciaqo agènto an-o Âudèco Bihor, an-o projèkto
PHARE 2005 “E bifavorizisarde grupurænqo edukaciaqo akcèso”.
Sar xramosarno thaj parami©àri, von xramosardæs thaj phendæs but paramì©a thaj poezìe: Sar
si o nasulipen?, Duj amala, Duj ©have, I doÒ, I zor thaj i godî, O la©ho amal, O biamalipen, I duti, O
Òagar, O khandino ©havo. Kadala paramì©a si andrærde an-o lil “Rromane parami©ienqo lil” avri
dino an-o fòros KluÂ-Napòka thaj koordinisardo kaar o Geòrge Saräu, i Marìa Koreck thaj i @lga
MärkùÒ. Aver paramì©a thaj poezìe xramosarde lesar si: O baÒavno, E ruvesqo dromorro, I maj
gudli pherr, E rroma, O kamipen th.a.

1. Kon si tiro rromane ©hibæqo siklærno? Sar bu©hol?
2. Prin‡aren tume vi aver rroma, kaj xramosaren poèzie vaj
paramì©a?
33
L7
O BA∑AVNO
Sas jekhvar jekh ©havo, saves akhardæs les Samir. Kana kerdæs efta berÒa, o Samir gelæs k-i
Òkòla. Lesqi dej kindæs lesqe lilenqo gonorro, Òtartorre thaj angarne, xurævdæs les e neve gadorreça
thaj vastesar angerdæs les ‡i k-e Òkolaqo vudar.
I phuri daj, lesqi màmi, akhardæs les lae thaj pal’ so phendæs jekh drabaripen dæs les jekh
purano ruputno lovorro te avel les baxt thaj te avel les but loÒalipen k-i skòla.
Ka-o Òird, sas lesqe cŸra maj phares te xatærel pes e kolavere siklœvnença.
Na xancŸvar vov maj xastralas p-o jekh rromano lav, tha’ kana i siklærni vaj lesqe amala
pu©henas les ,,so phendæn?” vov sig rodelas te amboldel ga‡ikanes, te la©harel pesqi doÒ.
Lokhes, lokhes, o Samir læs te kamel but i Òkòla thaj o siklæripen, tha’ sas les jekh pharimos.
Sar inklenas avri anar i Òkòla, o Iòno, lesqo kolègo, Òirdelas te ©ingardel palal lese :
- “O rrom, o rrom!”
Ad„s kadja, texara kadja, vi aver amala ©ingardenas sar o Iòno:
- “O rrom, o rrom!”
AÒundæs vi i siklærni thaj but xolæriko cipisardæs lene; thaj vi sikavdæs lenqe ke na si Òukar
te phenen kadja; ke vi le rroma sar vi aver nàcie si sa manuÒa thaj savorre si sajekh. But phendæs
lenqe i siklærni palal e rroma thaj lenqe kulturaqe barvalimata, tha’ o Iòno sar kana ©i Òunelas.
Vov thaj aver sa ©ingardenas :
- “O Rrom, o rrom !” Tha’ akana o Samir ©i maj dikhelas lene.
Akana, jekhe kurkeça anglal o Krä©ùno, i siklærni phenel:
- ¸anen ke k-o agor e berÒesqo savorre sam but loÒale kana aven e ivendesqe baredîvesa.
Amari klàsa, sar vi aver anar i skòla, sam akharde k-o teàtro te baredîvesaras, te gilabas
Òukar sar siklilæm k-i Òkòla, thaj o Phuro Krä©ùno anela amenqe vareso dinimata.
K-i Òkòla e tikne siklœvne gilabenas p-o jekh ©àso p-o d„s jekhe muzikaqe siklærneça, savo
baÒavelas lença anar i skrìpka.
34
Akana, jekhe d„seça anglal so te ‡an k-o teàtro, avel i siklærni thaj phenel but xolæça:
- Texara gilabena kòrkore, o raj o siklærno ©i maj aÒtil te avel e skripkaça, si les jekh
pharimos. Tha’, te ‡anen, maj phenel voj, te gilabena Òukar so loÒalo avela o Phuro.
O Samir beÒel thaj godîsarel pes, palem maj beÒel, maj godîsarel thaj daraça phenel:
- Rajnie, siklærnie, te kamela o Phuro, aÒtiv te avav me te baÒavav anar i skrìpka mirre
amalença?
I rajni paÒasal thaj phenel:
- Te ‡anes te baÒaves anar i skrìpka, me pu©hava e Phures, sar te na?
Texarinæar, o Samir andæs i skrìpka, thaj barikano baÒavdæs e rajnæqe jekh gili.
I rajni Òunel les thaj pu©hel les:
- Sosar ©i phendæn vi manqe ‡i akana ke tu ‡anes te baÒaves kadja Òukar? O Phuro aÂukerel
te Òunel tut!
Lesqe amala pu©hen vi von:
- Kaar ‡anes tu te baÒaves kadja Òukar? Kaj siklilæn?
O ©havorro amboldel:
- Amene, e rromene, an-e savorre famìlie si p-o jekh baÒavno. Me siklilem mirre dadesar
lesqe skripkaça, thaj te maj barœvav xancŸ kinela vi manqe jekh nevi skrìpka!
K-o teàtro, lenqi klàsa læs o jekhto than, thaj o Phuro dæs savorren but guglimata thaj
khelnorre.
Pal’ duj - trin d„sa i siklærni avel k-i Òkòla thaj phenel:
- Dikhen, e Phures ©ajlæs les but sar baÒavdæs tumaro kolègo, o Samir, thaj bi©haldæs lesqe
jekh nevi skrìpka sar dinipen. Dikhen la!
Pal’ xancŸ vaxt maj pu©hel.
- Kon maj ‡anel te baÒavel kadja Òukar? Tu na ‡anes Ionea, pu©hlæs i rajni pusavindoj les e
jakhença.
- Na, na, ... ©i ‡anav!
Anar kodova d„s konik ©i maj cipisardæs pal’ o Samir “o rrom”, von phenen lesqe akana “o
baÒavno”. Akana siklile vi lesqe amala ke varekana e manuÒa, vi maj but el siklœvne si varekana
sajekh, von si jekhtones ©havorre.
(Palal o Åupter Borkoj)
dej - daj barikano - phutærdo; godîsarindoj ke

gadorreça - gadença vov si but importànto
na xancŸvar - butvar khelnorre - khelimata
xastralas - skäpisarelas pal’ - palal
©ingardel - cipisarel bi©haldæs - tradæs
dinimata - dàruræ pusavindoj - dikhindoj vòrta
35
5. So kindæs e Samirosqe pesqi daj aj dad?
6. So phendæs thaj so dæs le Samirosqe pesqi màmi?
7. Sosar sas maj phares le Samirosqe k-i Òkòla?
8. Sar ©ingardelas o Iòno palal o Samir?
9. So kerdæs i siklærni le Ionoça?
10. So phendæs i siklærni anglal o Krä©ùno pesqe siklœvnenqe?
11. Sosar trobalas te gilaben von kòrkoro ka-o teàtro?
12. So phendæs o Samir pesqe siklærnæqe?
13. Sar sas e Samirosqe amala kana aÒunden les ke baÒavel?
14. Sar sas k-o teàtro?
15. So bi©àldæs o Phuro e Samirosqe?
16. Sosar na maj cipisardæs konik palal o Samir “o rrom”?
17. So siklœvipen Òaj cirdas anar kadava tèksto?
Maj anglal siklilæm e fòrme kaar e murÒikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo thaj akuzatìvo,
ka-o jekhipen thaj ka-o butipen. Akana dikhasa e fòrme e ‡uvlikane navnænqe, ka-o nominatìvo thaj
ka-o akuzatìvo.
1. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnænqe / substantivurænqe
E bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e fòrme
kaar o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu©hipen so?
O akcènto
i rroj e / le rroja
i dori e / le doræ
so? Nominatìvo i patrin e / le patrinæ
i Òkòla e / le Òkòle
i angrusti(k) e / le angrusti(k)a
i rroj e / le rroja
i dori e / le doræ
so? Akuzatìvo i patrin e / le patrinæ
i Òkòla e / le Òkòle
i angrusti(k) e / le angrustika
36
2. O nominatìvo thaj o akuzatìvo e ‡ivdisarde ‡uvlikane navnænqe / substantivurænqe
E ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ na si len ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen, e
fòrme kaar o nominatìvo. Von ambolden ka-o pu©hipen kas?
 I daj kamel but pesqe ©haja.
Kas kamel i daj? - e ©haja.

 O dad dikhlæs e bibæ an-o fòros.
Kas dikhlæs o dad? - e bibæ

 Me pu©hlem e ©hajan, kaj ‡an.
Kas pu©hlem me? - e ©hajan

 Me mukhlem e bibæn te beÒen tele.
Kas mukhlem me? - e bibæn

E alava ©haja, e bibæ, e ©hajan, e bibæn, anar e misala dine maj opre, si ka-o kèzo akuzatìvo.
Von ambolden ka-o pu©hipen kas?
E ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ lien ka-o akuzatìvo, ka-o jekhipen, o agoripen -a (vaÒ e navnæ
agorisarde an-i paÒkonsonànta -j) vaj -æ thaj ka-o butipen -an (vaÒ e navnæ agorisarde an-i
paÒkonsonànta -j) vaj -æn:
i daj e / le daja
i phen e / le phenæ
kas? Nominatìvo i siklærni e / le siklærnæ
i Âàmba e / le Âàmbe
i ©haj e / le ©haja
e daja e / le dajan
e phenæ e / le phenæn
kas? Akuzatìvo e siklærnæ e / le siklærnæn
e Âamba e / le Âamban[-en]
e ©haja e / le ©hajan
Te lias godæe!
 E bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ (save na si len odî / dùxo) si len ka-o akuzatìvo sa jekh
fòrme sar si len ka-o nominatìvo.

 O artìkulo vaÒ e bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo a©hel o artìkulo kaar o
nominatìvo: i vaÒ o jekhipen thaj e / le vaÒ o butipen.

 O akcènto ka-e bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ, ka-o akuzatìvo, a©hel kaj si vov ka-o
nominatìvo.
 E ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ (save si len odî / dùxo) lien ka-o akuzatìvo o agoripen -a /
-æ vaÒ o jekhipen thaj -an / -æn [-„n] vaÒ o butipen.

 O artìkulo vaÒ e ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo paruvel pes: ka-o jekhipen
thaj vi o butipen si sajekh: e / le raklæ - e / le raklæn [rakl„n].

 O akcènto ka-e ‡ivdisarde ga‡ikane ‡uvlikane navnæ ka-o akuzatìvo perel p-i palutni
silàba.
37
1. Arakhen anar o tèksto “O baÒavno” e ‡uvlikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo nominatìvo
thaj o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen)!
2. Thon ka-o kèzo nominatìvo thaj ka-o akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) kadala ‡uvlikane
navnæ: angrusti(k), bakri, bibi, butî, càxra, ©irikli, ©haj, drakh, famìlia, grastni, kat, rromni,
suv, zor.
3. Thon ana o telutno tabèlo e trebutne fòrme:
O kèzo O jekhipen O butipen

i siklærni
e / le drakha
Nominatìvo e / le boræ
i ©huri
i phabaj
e / le siklærnæn
Akuzatìvo e boræ
e / le ©huræ
4. Phenen so dikhen tume kathe? Khere, si tumen kasave instrumènturæ?
38
L8
E RUVESQO DROMORRO
Sas jekhvar duj amala. E duj amala Òundinesas ke an-o baro veÒ kaar o agor e gavesqo,
butanglal, jekh manuÒ but barvalo angaravdæsas jekh mandîn, thaj, but vaxt pala’ kodoja, but manuÒa
rodine la tha’ ©i aÒtiline te arakhen la.
Maj Òundæsas pes ke le but love si armandine tha’ konik ©i maj godîsarelas pes kadalae. Sar
o veÒ sas daravno, e amala ‡anas varekana khethanes te kiden xuxura, te anen kaÒta tha’ maj but te
roden i mandîn, ke “Bare manuÒa thaj barvale avasa” - phenenas von.
Akana, an-jekh d„s, rodindoj von xuxura, xasaren o drom thaj phiren, thaj phiren ‡i ræti bi
te aÒtin te inklen anar o veÒ. Vi khine, vi bokhale, thon pen von tele te zinzon pen thaj lel len i lìndri.
Jekh kotor rætæe uÒten thaj so te dikhes?
PaÒe lenar pala’ jekh kaÒt, dikhelas pes jekh khelavali dud.
- So te avel? - pu©hen pen e rroma.
Daræça, lokhes, lokhes, paÒon thaj a©hen bimujesqo: anglal lene jekh moxton.
Ìto, ël duj amala putaren o moxton thaj, ©a©ipnase, i but rodini mandîn sas anglal lene.
E dudæe e ©honutosqe ankalaven von te dikhen e zlaga, e angrustika thaj but love, savorre
somnakutne. Sar sas, sar na sas, tha’ amari parami©i phenel ke o Iòno ©i maj reslæs khere.
O Buraj, o kolaver amal, avilæs khere sar kana khan© na sas.
Nakhlæs jekh d„s, duj thaj i rromni thaj o ©havo e Ionosqe len te pu©hen, te roden les tha’
khan©esqe. O Buraj na thaj na, ci dikhlæs les, ci ‡anel lesar .
But vaxt pala’ kodoja o ©havo e Ionosqo phirdæs rovindoj te rodel pesqe dades tha’ ©i maj
arakhlæs les, ni© Òundæs khan© lesar.
Kadja, nakhlæs o milaj, o ivend thaj, dikh, o berÒ. O kolaver amal, o Buraj vazdæsas pesqe
jekh Òukar kher, kindæsas guruvnæ thaj la©he grasta, nevo vurdon thaj lokhes areslæs jekh barvalo
manuÒ an-o gav.
E rroma dikhenas tha’ godîsarenas ke vov si la©ho butærno, kerel butî savorro d„s thaj
kodolesqe si les vi love. Konik ©i ‡anelas sar ke ræti rætæar les ©i maj sas les lìndri. Sar phandelas e
jakha, delas suno jekh baro ruv strafinale jakhença savo rodelas te mudarel les.
39
Gelas o Buraj bute drabarnæne, e raÒajene, k-i khangeri, tha’ kadale ‡ungale sunesar ©i
xastralas.
Jekhe berÒese, pal’ kadala butæ, jekhe baredîvesee, k-e Devlesqo U©aripen, kana savorre
rroma kidenas pen khethanes an-jekh perutno gav te keren baro khelipen, vakærimata, te gilaben te
baÒaven, telærdæs vi o Buraj an-o vurdon maj bute rromença.
Avri, sas milaj, tato, jekh rrom phenel:
- Te ‡as p-o drom anar o veÒ, ke si u©hal, ‡anav me jekh dromorro la©ho, ke p-o baro drom
aresas maj phares, thaj nì© ël grasta ©i maj aÒtin tatipnasar.
¸an so ‡an, tha’ o Buraj ©i maj delas dùma khan©. Jekh p-averese, p-o maÒkar e veÒesqo, ka-
e dromorrenqo truÒul, xutel e vurdonesar jekh truj.
Den pen tele e rroma te la©haren o vurdon, tha’ a©hen thanese sar e barresqe kile: anglal
lene jekh ruv, baro sar jekh guruvorro, thaj vi maj but lesqe jakha dudale sas sar i jag.
Sas but rroma zorale thaj, butivar, bidaraqe, tha’ akana ©i aÒtinas ni© te maj ankalaven jekh
lav. O ruv avilæs paÒ o Buraj, dikhlæs lese xancŸ thaj kerdæs pes bidikhlo.
Kana aviline penqe zoræe, e rroma kerdine penqe truÒul; thaj vi maj but, kana dikhline
karing o Buraj, savesqe vasta sasas melale ratesar bi te avel ©hindo vaj malavdo.
Atòska, o Buraj, izdraindoj, phendæs e rromenqe sar jekhe berÒeça palal, korærdo e
somnakutne lovenar, læs len thaj naÒlæs bi te maj aÂukærel pesqe amales. ¢a©ipnase, ke vi vov
inklistæs phares anar o veÒ, tha’ ©i maj dikhlæs palal vi palal o Iòno.
E rroma, palal lenqi kris, mukhle vi les an-o veÒ thaj konik ©i maj vakærdæs leça nivar.
Palal xancŸ vaxt, o Buraj telærdas anar o gav, kaj konik ©i ‡anel kaj vov gelo. Vi ad„s o
dromorro anar o veÒ si anavime “e ruvesqo dromorro” thaj vov anel amenqe godî ke nivar ©i trebul
te bikinas amare amalen, pal’ sar phenen e phure, kadava bezex si maj baro sar si o meripen.
angaravdæsas - garavdæsas khan©esqe - bi resipnasqo

mandîn - jekh garavdo barvalipen strafinale - dudale, sar i jag
armandine - save sas armandine, xastralas - skäpisarelas
drabarde u©hal - o than kaj na marel o kham
daravno - savo daravel tut dromorrenqo truÒul - o than kaj
khine - phagerde, ©hinde malaven pen maj but droma
zinzon pen - zinzæren pen, beÒen barresqe kile - barresqe tîle, xamba,
zinzærde stùburæ
a©hen bimujesqo - na maj phenen atòska - atùn©
khan© nivar - ni©var
ìto - sig anavime - anaværde
zlaga - ©enæ bezex - doÒ
40
5. So aÒunde e duj amala?
6. Kaj gele an-jekh d„s e duj amala?
7. So arakhle von?
8. So sas an-o moxton?
9. Kon amboldæs pes khere?
10. Kon rodelas e Ionos?
11. So kerdæs o Buraj maj palal?
12. So godîsarenas e rroma e Burajesar?
13. So dikhelas an-o suno o Buraj?
14. Kaj gele maj but rroma ka-e Devlesqo U©aripen?
15. Kaar gele von an-o perutno gav?
16. So dikhle von an-o veÒ?
17. So kerde e rroma palal lenqi kris?
18. So kerdæs o Buraj maj palal?
19. Soça godîsaren tumen ke sas doÒalo o Buraj?
¸i akana, ame siklilæm e substantivosqe fòrme ka-o Nominatìvo thaj ka-o Akuzatìvo. Akana
ame siklœvasa e substantivosqe fòrme ka-o Genitìvo.
O kèzo genitìvo e murÒikane navnænqo
Misala / Eksèmpluræ:
 Vi ad„s o dromorro anar o veÒ si anavime “e ruvesqo dromorro”
Kasqo dromorro? - e ruvesqo

 E amalesqi daj si nasvali.
Kasqi daj si nasvali? - e amalesqi

 E phralesqe gada si uÂe.
Kasqe gada si uÂe? - e phralesqe

 E phuresqe dùme si gudle.
Kasqe dùme si gudle? - e phuresqe

E navnæ e ruvesqo, e amalesqi, e phralesqe, e phuresqe si murÒikane navnæ ka-o kèzo
genitìvo. Von ambolden ka-e pu©himata: kasqo? kasqi? kasqe? kasqe?
41
E murÒikane navnæ si len ka-o genitìvo e agorimata:
a) VaÒ o jekhipen:
 -(es)qo: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beÒel paÒal aver murÒikani
navni ka-o jekhipen (e ©havesqo dand)

 -(es)qi: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o jekhipen (e ©havesqi phen)

 -(es)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beÒel paÒal aver murÒikani navni
ka-o butipen (e ©havesqe danda)

 -(es)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (jekhipen) beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o butipen (e ©havesqe phenæ)
b) VaÒ o butipen:
 -(en)qo: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beÒel paÒal aver murÒikani navni
ka-o jekhipen (e ©havenqo dad)
 -(en)qi: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o jekhipen (e ©havenqi daj)
 -(en)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beÒel paÒal aver murÒikani navni
ka-o butipen (e ©havenqe dada)
 -(en)qe: kana i navni savi si ka-o genitìvo (butipen) beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o butipen (e ©havenqe daja)
1. VaÒ e ‡ivdisarde murÒikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj e agorimata -qo, -qi,- qe,
-qe ka-i fòrma kaar o akuzatìvo:

o rrom e / le rroma
kas? Nominatìvo o raj e / le raja
e rromes e / le rromen
kas? Akuzatìvo e rajes e / le rajen
e rromesqo e rromenqo
e rromesqi e rromenqi
kasqo? e rromesqe e rromenqe
kasqi? Genitìvo e rromesqe e rromenqe
kasqe? e rajesqo e rajenqo
kasqe? e rajesqi e rajenqi
e rajesqe e rajenqe
e rajesqe e rajenqe
42
2. VaÒ e bi‡ivdisarde murÒikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj i tèma -es - vaÒ o
jekhipen, thaj -en - vaÒ o butipen thaj, maj dur, e agorimata e genitivosqe -qo, -qi,- qe, -qe:

o manro e / le manre
so? Nominatìvo o vast e / le vasta
o manro e / le manre
so? Akuzatìvo o vast e / le vasta
e manresqo e manrenqo
e manresqi e manrenqi
sosqo? e manresqe e manrenqe
sosqi? Genitìvo e manresqe e manrenqe
sosqe? e vastesqo e vastenqo
sosqe? e vastesqi e vastenqi
e vastesqe e vastenqe
e vastesqe e vastenqe
1. Roden an-o tèksto “E ruvesqo dromorro” e murÒikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo
genitìvo!
2. Thon e dine kathe murÒikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo vi genitìvo: phral,
phiko, sap, rrom, gono, gav, vast, kolin, manro, manuÒ!
3. Thon e trebutne fòrme ana o telutno tabèlo:
O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen
Nominatìvo o mas o raj
Akuzatìvo e/ le masa e dades daden e rajen
Genitìvo e/ le masenqo
e rajesqi
e masesqe
e dadesqe
4. So ‡anen tume palal / anar e ruva?
43
L9
O PHAKHVA¸VALO THAJ I KURUNG
Jekh phakhva‡valo xurælas opral jekh bakrænqo ©hund. Vov kamelas te ©orel jekh bakrorro.
E bakre xanas ©ar. Anar jekh, o phakhva‡valo telærdæs anar e ©erosqo u©ipen vòrta karing jekhe
bakrorrese. Xudæs les punrenar thaj gelo leça.
Jekh kurung, savi dikhlæs so kerdæs o phakhva‡valo, godîsardæs so si lokhes te ©orel vi voj
jekhe bakrorres. I kurung telærdæs vi voj zorales anar e ©erosqo u©ipen vòrta opral jekhe
bakrorrese. Nùmaj, kana te vazdel e bakrorres opre, voj a©hili e Òereça an-e bakrorresqo poÒtin,
kadæ so voj n-aÒtisardæs te xuræl kothar.
O bakræri, kana dikhlæs la kurunga an-e barkrœrresqo poÒtinœrro, xudæs la thaj ©hindæs laqe
phaka. Palal kodoja, dinæs la pesqe ©havenqe te khelen pen laça. E ©havorre, loÒale, pu©hle e dades:
- Dadea, savo si o anav kadaja ©iriklæqo?
- Akana jekh ©àso, amboldel o bakræri, voj patændæs so si phakhva‡valo, tha’ akana si te del
pesqi sæma so si nùmaj jekh ©orrœrri kurung.
Kana e ©havorre Òunde so phendæs o dad, line te asan.
(Palal o Esòp)
Anglal te keres vareso, k-aÒti te na keres tut asaipnasar, ingin tire zoræ.
phakhva‡valo - o vùlturos vòrta - sa anglal, dirèkt

©hund - maj but bakre, jekh kidimos kurung - koràngos, jekh kali ©irikli
bakrenqo poÒtin - e bakrorresqe bala
telærdæs - gelæs, gelo
44
4. Kasar si o vakæripen anar kadava klasaqo kotor?
5. So kerelas o phakva‡valo?
6. So ©ordæs vov?
7. So kerdæs i kurung?
8. Kon astardæs la kurunga?
9. So kerdæs o bakràri la kurungaça?
10. So phendæs o dad pesqe ©havorrenqe?
I NAVNI / O SUBSTANTìVO
O KÈZO GENITÌVO
An-o anglutno klasaqo kotor siklilæm o kèzo genitìvo vaÒ e murÒikane navnæ. Akana
siklœvas palal o kèzo genitìvo vaÒ e ‡uvlikane navnæ.
O kèzo genitìvo e ‡uvlikane navnænqo
Misala/Ekèmpluræ:
 “- Dadea, savo si o anav kadaja ©iriklæqo?”
Kasqo anav? - e ©iriklæqo

 E phenæqi còxa si loli.
Kasqi còxa si loli? - e phenæqi

 E bibæqe gada si uÂe.
Kasqe gada si uÂe? - e bibæqe

 E raklæqe luludæ si parne.
Kasqe luludæ si parne? - e raklæqe

E navnæ e ©iriklæqo, e phenæqi, e bibæqe, e raklæqe si ‡uvlikane navnæ ka-o kèzo genitìvo. Von
ambolden ka-e pu©himata: kasqo? kasqi? kasqe? kasqe?
E ‡uvlikane navnæ si len ka-o genitìvo e agorimata:
a) VaÒ o jekhipen:
 -(a/æ)qo: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beÒel paÒal aver murÒikani
navni ka-o jekhipen (e ©hajaqo gad)

 -(a/æ)qi: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o jekhipen (e ©hajaqi phen)

 -(a/æ)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beÒel paÒal aver murÒikani navni
ka-o butipen (e ©hajaqe gada)

 -(a/æ)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (jekhipen), beÒel paÒal aver ‡uvlikani navni
ka-o butipen (e ©hajaqe phenæ)
45
b) VaÒ o butipen:
 -(an/æn)qo/ -(en/„n)qo/: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beÒel paÒal aver
murÒikani navni ka-o jekhipen (e ©hajanqo dad[e ©hajenqo dad])

 -(an/æn)qi/ -(en/„n)qi: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beÒel paÒal aver
‡uvlikani navni ka-o jekhipen (e ©hajanqi daj[e ©hajenqi daj])

 -(an/æn)qe/ -(en/„n)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beÒel paÒal aver
murÒikani navni ka-o butipen (e ©hajanqe dada[e ©hajenqe dada])

 -(an/æn)qe/ -(en/„n)qe: kana i navni, savi si ka-o genitìvo (butipen), beÒel paÒal aver
‡uvlikani navni ka-o butipen (e ©hajanqe daja[e ©hajanqe daja])

1. VaÒ e ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj e agorimata -qo, -qi,- qe,
-qe ka-i fòrma kaar o akuzatìvo:
i rakli e / le raklæ
kas? Nominatìvo i daj i daja
e raklæ e / le raklæn
kas? Akuzatìvo e daja i dajan
e raklæqo e raklænqo
e raklæqi e raklænqi
kasqo? e raklæqe e raklænqe
kasqi? Genitìvo e raklæqe e raklænqe
kasqe? e dajaqo e dajanqo
kasqe? e dajaqi e dajanqi
e dajaqe e dajanqe
e dajaqe e dajanqe
2. VaÒ e bi‡ivdisarde murÒikane navnæ o genitìvo kerel pes, tovindoj i tèma -a/æ - vaÒ o
jekhipen thaj -an/æn/ -en/„n -vaÒ o butipen thaj e agorimata e genitivosqe -qo, -qi,- qe, -qe:
i rroj e / le rroja
so? Nominatìvo i phuv e / le phuva/phuvæ
i rroj e / le rroja
so? Akuzatìvo i phuv e / le phuva/phuvæ
e rrojaqo e rrojanqo [rrojenqo]
e rrojaqi e rrojanqi [rrojenqi]
sosqo? e rrojaqe e rrojanqe [rrojenqe]
sosqi? Genitìvo e rrojaqe e rrojanqe [rrojenqe]
sosqe? e phuvæqo e phuvænqo [phuv„nqo]
sosqe? e phuvæqi e phuvænqi [phuv„nqi]
e phuvæqe e phuvænqe [phuv„nqe]
e phuvæqe e phuvænqe [phuv„nqe]
46
1. Roden an-o tèksto “O phakhva‡valo tahj i kurung” e ‡uvlikane navnæ thaj thon len ka-o kèzo
genitìvo!
2. Thon kadala ‡uvlikane navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: dori, luludî,
baj, bakri, rroj, sasuj, mol, bokh, grastni, famìlia.
3. Thon e trebutne fòrme ana o telutno tabèlo:
O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen
Nominatìvo i buzni
Akuzatìvo e/ le buznæn e raklæe raklæn
Genitìvo e dajaqo
e buznæqi e/ le dajanqi
e/le buznænqe
4. So ‡anen tume palal / anar e bakræ?
47
L10
O KURKO
Efta luludæ, Sigærel les i Tetradî,
Efta phenæ vi phrala Inkalavel o Òero maj palal,
Sode kames te mapines len. Aver luludî, o Åojdîves.
Sar si jekh si vi kolaver. I ParaÒtuj palal beÒel
Ni© maj tikni vaj tikno Maj palal aver dîves: o Sàvato.
Ni© maj u©i vaj u©o O kurko, an-o baro naÒipen,
Anar i bar kana kides len Gätisardæs pes baredîvesesar
Inklel tuqe anglal o Lujdîves. Thaj i bar, savi barærel len,
Dikhlœl pala’ lese o Marcidîves. O Kurko akharel pes.
(Lini anar i rivìsta Rromane ©erxenœrræ vi
adaptisardi)
te mapines - te dikhes sode si bare gätisardæs - anglalkerel, khon‡ærel

4. Sar si e luludæ?
5. Sar akharel le luludæn?
6. Sar akharel i bar an-i savi barœn e efta luludæ?
7. VaÒ so khon‡ærel pes o kurko?
8. Siklœven i poezìa!
48
I PA∑NAVNI / O ADÅEKTÌVO
Palal sar dikhlæm ana kolaver anglutne klasaqe kotora, i paÒnavni Òaj te avel:
I. E tipikane rromane paÒnavnæ / adÂektìvuræ:
 E buxle paÒnavnæ: la©ho, kalo, parno th.a.
 E tang paÒnavnæ: Òukar, nasul, godæver th.a.
II. E ga‡ikane paÒnavnæ / adÂektìvuræ:

 E paÒbuxle paÒnavnæ: zèleno, ÂŸlto, lùngo th.a.
 E tang paÒnavnæ: bordo, gri th.a.
1. E paÒnavnæ prezentisarde maj opre si ka-o kèzo nominatìvo. Von a©hen anglal o
substantìvo / i navni thaj si len o ling e navnænqo paÒal save beÒen.
O jekhipen O butipen
O kèzo O murÒikano O ‡uvlikano O murÒikano O ‡uvlikano
ling ling ling ling
Nominatìvo o la©ho manuÒ i la©hi ©haj e la©he manuÒa e la©he ©haja
o Òukar lil i Òukar luludî e Òukar lila e Òukar luludæ
o zèleno rukh i zèleno patrin e zèlena rukha e zèlena patrinæ
o gri grast i gri ÒoÒojni e gri grasta e gri ÒoÒojnæ
2. E paÒnavnæ ka-o kèzo akuzatìvo

E paÒnavnæ ka-o akuzatìvo Òaj te avel len kasave fòrme:
a) E tipikane rromane paÒnavnæ te / kana beÒen paÒal jekh ‡ivdisardi navni, lien ka-o
akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) o agoripen -e:
O murÒikano ling
o kon? Nominatìvo o parno grast e parne grasta
o godæver siklœvno e godæver siklœvne
kas? Akuzatìvo e parne grastes e parne grasten
e godævere siklœvnes e godævere siklœvnen
b) E tipikane rromane paÒnavnæ te / kana beÒen paÒal jekh bi‡ivdisardi navni si len ka-o
akuzatìvo (jekhipen thaj butipen) e fòrme kaar o nominatìvo:
O murÒikano ling
so? Nominatìvo o tikno vurdon e tikne vurdona
o ku© lil e ku© lila
so? Akuzatìvo o tikno vurdon e tikne vurdona
o ku© lil e ku© lila
49
c) E ga‡ikane paÒnavnæ te / kana beÒen paÒal jekh ‡ivdisardi navni xuden ka-o akuzatìvo
(jekhipen thaj butipen) o agoripen -ne:
O murÒikano ling
kon? Nominatìvo o ÂŸlto ‡ukel e ÂŸlta ‡ukela
o dŸlgo sap e dŸlga sapa
kon? Akuzatìvo e ÂŸltone ‡ukeles e ÂŸltone ‡ukelen
e dŸlgone sapes e dŸlgone sapen
d) E ga‡ikane paÒnavnæ te / kana beÒen paÒal jekh bi‡ivdisardi navni si len ka-o akuzatìvo
(jekhipen thaj butipen) e fòrme kaar o nominatìvo:
O murÒikano ling
so? Nominatìvo o zèleno gad e zèlena gada
o lùngo drom e lùnga(lùngi, lùnÂi) droma
so? Akuzatìvo o zèleno gad e zèlena gada
o lùngo drom e lùnga(lùngi, lùnÂi) droma
1. Thon e dine kathe navnæ ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: amal, bakro, drom,
grastni, xer, ilo, kurko, kaxni.
2. Thon e avutne sintàgme ka-e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo: o thulo balo, o kalo
manro, o Òukar grast, o ÂŸlto kher.
3. Thon e trebutne fòrme an-o telutno tabèlo!
O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen

Nominatìvo o baro gav e Òukar phrala
Akuzatìvo e/le bare gava e Òukare phrales
Genitìvo e bare gavesqo
e Òukare phralenqi
e bare gavenqe
¸ANENAS KE...?
 I rivìsta “Rromane ©erxenœrræ” sas avridini kaj i Bari Bàja / Baia Mare, telal i koordinàcia e
siklærnæqi vaÒ i rromani ©hib, i Loredàna Mìhaly?
 Kadaja rivìsta anderærel vi poezìe thaj e ©havenqe kerimata?
50
O KOSTÌKÄ BÄCÄLAN
(b. 1948)
O Kostìkä Bäcälan, rromano folklorìsto thaj etnològo,

si biando and-o berÒ 1948, ka-o 24 jùnio, an-o gav KŸmpuri-
Surdùk, o Âudèco Hunedoàra.
Lesqo dad sas jekh kova© kaj na ‡anelas lil thaj lesqi
dej sas butærni ka-i phuv. Penqe ©havorres dine les ka-i Òkòla.
Le ga‡e, kaj avenas lese, ka-o dad, butæça, pu©henas les:
“Sosqe na sikaves le ©havorres te kerel butî e sastreça,
Ròmane?”. Vov phenelas lenqe: “Murro ©havo na aresela te
likhærel sastra, sar mane!”
Sode sas ©havorro, tholas kan k-ël paramì©a, kaj motholas lesqe pesqi màmi, i Bäla. Vov ‡alas
ka-e sa folklorikane butæ anar o gav: kerenas i Moroleuka anglal i Patradî, phirenas la ©erxanæça (le
Irozença), la kolindaça (“la dubaça”) th.a. O Kostìkä, an-e sa kadæ vræmæ, kidæs rumunikano thaj
rromano folklòro thaj kerdæs les prin‡ardo an-ël but thana.
Palal so agorisardæs E Filologiaqi Fakultèta ka-o KluÂ-Napòka, an-o berÒ 1974 la tezaça
Colindatul cu duba Ún satul Alma∂ Sæli∂te [O phiravipen e dubaça an-o gav AlmàÒ-SäliÒte], o
Kostìkä Bäcälan areslo siklærno francuzikane ©hibæqo, thaj kerdæs butî ka-e Òtar gavutne Òkòle paÒal
lesqo gav.
An-o berÒ 1999, aresel inspèktoro vaÒ i rromani ©hib ana o Âudèco Hunedoara, kaj thol sa
pesqi zor vaÒ e rromenqi edukàcia.
Ana-o berÒ 2002, inklisto lesqo jekhto lil, Rromane taxtaja/ Nestemate din folclorul
rromilor, an-o fòros KluÂ-Napòka, telal o rakhipen e universitarone siklærnesqo, o Geòrge Säräu.
Kadava lil si xramosardo duje ©hib„ne; kathar si ankalavdino o tèksto I kolìnda.
O dujto lil, sa duje ©hib„ne, kaj na-i ankalavdino ‡i akana, bu©hol O d„s thaj i ræt/ Întuneric
∂i luminæ. Kothar sas lino o tèksto: “Le muleça p-o grast”, butæ so si ©a©e, päcŸme lesqe dadesar
an-o Dujto Marimos.
O Kostìkä Bäcälan, jekh rrom kaj barilo maÒkar le ga‡e, a©hilo ad„s jekh kòrkorro rrom kaj
del dùma rromanes ane pesqo gav, thaj na bisterdæs kaar telærdæs. Lesqo dî si sa o vaxt karing le
rroma.

1. Prin‡aren tume vi aver xramosarne, aver rromane lilarne vaj
poèturæ?
2. Si tumen, an-e tumare famìlie, phure manuÒa? Sar si von?
51
Kolìnda
UÒten, uÒten, mo, rromalen,
Te dikhën so ©i dikhlæn:
E Marìa telærdæs,
Se o fòro woj phirdæs
Thaj läkàÒo ©i-arakhlæs.
Nùma-ëk gràÂdo ‡ungalo,
‡ungalo thaj ÒŸlalo,
K-o agor le gavesqo.
Kana othe arëslæs,
Ìto-ne-l ©ænga pelæs
Thaj le Isusos kërdæs.
(palal o Kostìkä Bäcälan)
päcŸme - nakhavde läkàÒo - o than kaj beÒen aj soven e

telærdæs - gelæs manuÒa
gràÂdo - o than kaj beÒen ël ‡ivutre

4. Kaj gelæs i Marìa?
5. So arakhlæs voj?
6. Kas biandæs voj?
7. So barodîves si kana kerdilæs o Isus.
8. Keren jekh xramsosaripen palal e Ivendesqe Baredîvesa!
I PA∑NAVNI / O ADÅEKTÌVO
E paÒnavne avile anar e navnæ.
Kadala paÒnavnæ aven anar e navnænqi fòrma kaar o genitìvo. Kadala paÒnavnæ phiraven
pen sar e buxle paÒnavnæ.
52
O kèzo Jekhipen Butipen
Nominatìvo o barr e barra
e barresqo e barrenqo
Genitìvo e barresqi e barrenqi
e barresqe e barrenqe
e barresqe e barrenqe
Savorre genitivosqe fòrme e navnæqe barr (ka-o jekhipen thaj ka-o butipen) si na nùmaj
navnæ, von si vi paÒnavnæ, atùn© kana beÒen paÒal aver navni.
Eksempluræ / misala:
 e manuÒesqo vast, e manuÒesqo kher, e kheresqo sap, e kheresqe sapa, e manuÒesqe phova, e
thagaresqi rakhi, e manuÒesqi godî, e barresqi khangeri, e thagaresqi godî, e ©havesqo phral th.a.
E alava manuÒesqo, kheresqo, kheresqe, manuÒesqe, thagaresqi, manuÒesqi, barresqi thaj
©havesqo si paÒnavnæ avile anar e navnæ. Kadala pasnavnæ si len ka-o akuzatìvo thaj ka-o genitìvo
e fòrme save si vi kaj kolaver paÒnavnæ. Von xuden o agoripen -e.
Eksempluræ / misala:
Nominatìvo e kheresqo sap e kheresqe sapa
Akuzatìvo e kheresqe sapes e kheresqe sapen
Genitìvo e kheresqe sapesqo e kheresqe sapenqo
e kheresqe sapesqi e kheresqe sapenqi
e kheresqe sapesqe e kheresqe sapenqe
e kheresqe sapesqe e kheresqe sapenqe
1. Keren paÒnavnæ kaar e navnæ dine kathe, thovindoj len ka-o genitìvo: avlin, ©ar, daj, gono,
len, pani, rroj, thagar!
2. Alosaren po pan‡ misala vaÒ e murÒikane navnæ agorisarde an-i vokàla -o, an-jekh
konsonànta, an-i paskonsonànta j thaj keren pasnavnæ anar lene, thovindoj len ka-o kèzo
genitìvo!
3. Thon e arakhle murÒikane navnæ ka-o opralutno klasaqi butî ka-e kèzuræ nominatìvo,
akuzatìvo thaj genitìvo, vi k-a jekhipen, vi k-o butipen!
53
L11
MIRRI ¢ERXEN
Manglem Devlesar jekh luludî, Manglem Devlesar zor,

Dinæs manqe jekh bar. Thaj vov kerdæs man baro.
Manglem Devlesar jekh ilo, Me ‡anav ke anar sa so me mangava

Thaj dinæs manqe jekh kher. Åutisarela man mirri ©erxen
Savi dikhel opral mane aj arakhel man!
Manglem Devlesar godæveripen
Thaj dinæs manqe jekh pàpos. (Lini vi adaptisardi anar i rivìsta Rromane
©erxenœrræ)
Âutisarela - vastdela, dela vast

©erxen - ©erxan, cerxaj

4. So manglæs o ©havo / i ©haj e Devlesar?
5. Kon Âutisarela e ©haves / e ©haja?
6. Tut si tut jekh cerxan?
7. Kaj si voj?
54
I SARNAVNI / O PRON@MBRO
I sarnavni si e vakæripnasqi rig kaj inkerel o than jekhe navnæqo.
1. I ‡enutni sarnavni ka-o nominatìvo

 “Manglem Devlesar zor, / Thaj vov kerdæs man baro.”
 “Me ‡anav ke anar sa so me mangava...”
An-jekhto misal, o alav vov inkerel o than e navnæqo Del. Kadava alav si ‡enutni sarnavni.
An-o dujto misal, o alav me inkerel o than e navnæqo ©havo / ©haj.
I ‡enutni sarnavni ka-o nominatìvo amboldel ka-o pu©hipen: kon?
Aver ‡enutne sarnavnæ ka-o nominatìvo: me, tu, vov, voj, ame, tume, von.
O gin O ‡eno I ‡enutni sarnavni

Jekhipen o I-to me
o II-to tu
o III-to murÒikano vov
o III-to ‡uvlikano voj
Butipen o I-to ame
o II-to tume
o III-to von
2. I ‡enutni sarnavni ka-o akuzatìvo

 “Manglem Devlesar zor, / Thaj vov kerdæs man baro.”
 O dad siklærel amen Òukar butæ.
An-jekhto misal, o alav man inkerel o than e navnæqo ©havo / ©haj thaj amboldel ka-o
pu©hipen kas?
An-o dujto misal, o alav amen inkerel o than e navnænqo ©have / ©haja thaj amboldel vi vov
ka-o pu©hipen kas?
E alava man thaj amen si ‡enutne sarnavnæ ka-o kèzo akuzatìvo.
Aver ‡enutne sarnavnæ ka-o akuzatìvo: man, tut, les, la, amen, tumen, len.
O gin O ‡eno I ‡enutni sarnavni

Jekhipen o I-to man
o II-to tut
o III-to murÒikano les
o III-to ‡uvlikano la (vaj : lan)
Butipen o I-to amen
o II-to tumen
o III-to len
55
Te lias godæe!
I ‡enutni sarnavni vaÒ o jekhto thaj o dujto ‡eno, ka-o butipen, xramosarel pes ka-o
nominatìvo ame, tume thaj amen, tumen vaÒ ka-o akuzatìvo.
1. Roden ana o tèksto “Mirri ©erxen” e ‡enutne sarnavnæ ka-o nominatìvo thaj o akuzatìvo!
2. Thon an-e navnænqo than, anar kadala propozìcie, e trebutne fòrme e ‡enutne sarnavnæqe,
ka-o nominatìvo vaj o akuzatìvo:
 E ©have gele Òkolae.
 Le Ionos si les duj lila, trin Òtartorre thaj jekh angarno.
 I Krìna phenel jekh paramì©i.
 E ©haja ‡an Òkolae.
 O Bòbi kerel butî p-i vazi.
3. Kana dikhes kadala ©erxenæ, kaj xuræl tiri godî? So dikhes tu?
56
L12
E ¢HAVESQE XAKAJA
∑undem kä si man biginde xakaja, Na thovav manqe pu©himata, k-akana avel mirri
Tha’ me som tikno thaj na Òaj te xa©arav len. daj
Si man o xakaj te ‡ivav, te dikhav suno, Thaj savorre lämurinen pen sar si.
Si man o xakaj te khelav man, te zilabav vi te Kadæ si sa o vaxt kana na xatærav vareso,
khelav. E but la©hipnaça thaj aÂukæripnaça, phenel
manqe voj.
Maj ‡anav kä vaÒ manqe votisardæs pes jekh
lègia (Lini anar i rivìsta Rromane ©erxenœrræ)
Kanikasar vi ni©kana te na avav kuÒlo,
Europaqo ©havo sikavel pes kë avav
Tha’ vaÒ kadaja me so kampel te ‡anav?
biginde - save na Òaj aven ginde xa©arav - xatærav

xakaja - so Òaj te keras bi te pokinas, zilabav - gilabav, dîlabav
©a©imata lämurinen - dudaren
57
4. So xakaja si le ©haves?
5. Kasqo ©havo sikavel pes ke avela o ©havo?
6. Sosar na thol pesqe o ©havo pu©himata?
7. Tut so xakaja si tut?
1. I ‡enutni sarnavni ka-o nominatìvo utilizisarel / labærel pes kana keras jekhe verbosqi konÂugàcia
(kana thas les k-ël vaxta):
 Me xramosarav jekh lil.
 Tu ‡as tire papose an-o gav.
 Vov kinel kale thaj gudle drakha.
 Voj si jekh kanutni ©haj.
 Ame bikinas Òukar luludæ.
 Tume sen loÒale so avilæs tumaro dad.
 Von kamen te ‡an an-o fòros.
2. I ‡enutni sarnavni ka-o akuzatìvo labærel / utilizisarel pes kana sikavel pes o theripen / i posèsia.
 Man si man jekh zoralo thaj kalo grast.
 Tut si tut but lila parami©ença.
 Les si les trin ©haja thaj duj ©have.
 La si la kale vi dŸlga bala.
 Amen si amen jekh tikno vi uÂo kher.
 Tumen si tumen neve, thaj melale gada.
 Len si len trin Òtartore thaj duj angarne.
Palal sar dikhlæm, an-ël misala save sas dine maj opre, i posèsia si kerdi: anar i fòrma kaar
o akuzatìvo e ‡enutne sarnavnænqo, i kernavni “si” thaj k-o agor anar i fòrma kaar o akuzatìvo e
‡enutne sarnavnænqo.
O gin O ‡eno I ‡enutni E verbosqi I ‡enutni sarnavni

sarnavni ka-o fòrma “si” ka-o akuzatìvo
akuzatìvo
Jekhipen o I-to man si man
o II-to tut si tut
o III-to murÒikano les si les
o III-to ‡uvlikano la(n) si la(n)
58
Butipen o I-to amen si amen
o II-to tumen si tumen
o III-to len si len
Te lias godæe!
Kaj te sikavas o theripen / i posèsia, i jekhto fòrma e ‡enutne sarnavnæqi Òaj te mukhas la rigae, Òaj
te sikavas bi laqo o theripen / i posèsia: si man, si tut, si les, si la, si amen, si tumen, si len.
3. I ‡enutni sarnavni ka-o datìvo sikavel kasqe keras vareso.
 Na thovav manqe pu©himata, k-akana avel mirri daj.
 E but la©hipnaça thaj aÂukæripnaça, phenel manqe voj.
E alava manqe anar e duj misala dine maj opre sikaven kasqe na kerel pes vareso vaj phenel
pes. Von si ‡enutne sarnavnæ an-o kèzo datìvo.
O gin O ‡eno I ‡enutni sarnavni ka-o datìvo
Jekhipen o I-to manqe
o II-to tuqe
o III-to murÒikano lesqe
o III-to ‡uvlikano laqe
Butipen o I-to amenqe
o II-to tumenqe
o III-to lenqe
1. Arakhen ana o tèksto “E ©havesqe xakaja” e ‡enutne sarnavnæ ka-o kèzo nominatìvo,
akuzatìvo thaj datìvo!
2. Thon i ‡enutni sarnavni ka-e kèzuræ: nominatìvo, akuzatìvo thaj datìvo!
3. Keren o phandlipen maÒkar i ‡enutni sarnavni thaj i kernavni / o vèrbo:
me kamen
tu kamas
vov/voj kamav
ame kames
tume kamen
von kamel
4. Thon an-ël ©u©e thana e la©he fòrme e ‡enutne sarnavnænqe, ka-o akuzatìvo:
 Man si ...... duj phrala thaj duj phenæ.
 Tut si ....... jekh phen thaj trin phrala.
 ...... si les jekh la©ho pàpos.
 La si ...... jekh bibi thaj jekh màmi.
 ........... si amen duj zorale, kale thaj Òukar grasta.
 ............ si tumen lole phabaja.
 Len si ........ but amala.
59
L13
MIRRI DAJ
Avilæ o paÒmilaj, Mirri daj man barærdæ,
Akana si trintonaj! Thaj Òukar man siklærdæ,
Akana si oxtoto dîves, Te siklœvav, te kerav
Phen tu, phrala, so dikhes? So and-i lùmæ si Òukar.
Phen, ©havea! Daje, me tut kamav

Phen tu, phrala! Thaj palal tiro alav phirav,
So si and-o oxtoto dîves? Ke tu dæn man ‡ivipen
Si o dîves kaar i daj! Anar tiro la©hipen!
Mirri daj si daj gudli, Akana ke si tiro dîves,

Si li jekh la©hi ‡uvli, Anglal tue kamav te beÒav,
Si li sovnakaj or kham! Te phenav tuqe: ,,Kamel tut mirro dî!”
Si i daj so maj Òukar! Thaj te dav tut jekh luludî.
paÒmilaj - anglomilaj, jekhtomilaj si li - voj si

trintonaj - o trinto berÒesqo ©hon or - vaj
60
4. Palal savo berÒivaxt vakærel pes an-i poezìa?
5. So dîves si kana si oxto trintonaj?
6. Sar si e ©havesqi daj?
7. Sosar o ©havo kamel pesqe daja?
8. So phenel o ©havo pesqe dajaqe?
9. So dinipen andæs o ©havo pesqe dajaqe?
10. Savi rig anar i poezìa ©ajlœl tumen maj but? Sosar?
Palal sar dikhlæm an-ël kolaver, klasaqe anglutne kotora si amen fòrme vaÒ e ‡enutne sarnavnæ ka-
ël kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo, datìvo.
Ana i poezìa “Mirri daj” si amen verver sarnavnæ / pronòmbruræ:
 “Mirri daj man barærdæ / Thaj Òukar man siklærdæ.”
 “Daje, me tut kamav!”
 “Te phenav tuqe: Kamel tut mirro dî!”
Ka-o kèzo nominatìvo si i sarnavni me, ka-o kèzo akuzatìvo si e sarnavnæ man thaj tut, thaj
ka-o kèzo datìvo si i sarnavni tuqe.
Si vi aver sarnavnæ ka aver kèzuræ:
 “Phen tu, phrala, so dikhes?”
I sarnavni tu si ka-o kèzo vokatìvo, sosar voj ©ingardel e phrales. I ‡enutni sarnavni ka-o
vokatìvo si la duj fòrme vaÒ o dujto ‡eno, ka-o jekhipen thaj ka-o butipen: tu, tumen.
 Tu, ©havea, kaj sanas?
 Tumen, phralalen, ‡an Òkolae!
E fòrme e ‡enutne sarnavnænqe vaÒ savorre kèzuræ si:
Pu©hipen O kèzo Jekhipen Butipen

O ‡eno O ‡eno
o I-to o II-to o III-to m.l. o III-to ‡.l. o I-to o II-to o III-to
Kon? Nom. me tu vov voj ame tume von
Kas? Akuz. man tut les la(n) amen tumen len
Kasqe? Gen. mirro tiro lesqo laqo amaro tumaro lenqo
Kasqi? mirri tiri lesqi laqi amari tumari lenqi
Kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
Kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
61
Kasqe? Dat. manqe tuqe lesqe laqe amenqe tumenqe lenqe
Kase? Lok. mane tue lese lae amene tumene lene
Kasar? Abl. manar tuar lesar laar amenar tumenar lenar
Kaça? Soc. mança tuça leça laça amença tumença lença
Instr.
- Vok. tu! tumen!
1. Arakhen ana o tèksto “Mirri daj” savorre ‡enutne sarnavnæ. Phenen an-e save kèzuræ si
von!
2. Thon e sarnavnæ anar e avutne propozìcie ka-o datìvo!
 Mirri daj kindæs (me) jekh lolo gad.
 O phral tradæs (tu) jekh lil.
 O ©havo anel (vov) phabaja thaj ambrola.
 I bibi phenel (voj) jekh Òukar poezìa.
 I phen kindæs (ame) jekh manro.
 O pàpos dæs (tume) duj lovorre.
 I rromni bikindæs (von) luludæ.
3. Thon e trebutne sarnavnæ ana o tabèlo!

O ‡eno O ‡eno
Nom. me tume
Akuz. la len
Dat. lesqe amenqe
Vok. tu!
4. Kasqe andæs tu, i palutni var, luludæ? ¢ajlœl tuqe e luludæ?
62
L14
I MAJ GUDLI PHERR
Sasas jekhvar jekh phuro rrom, saves sasas les trin ©have: o Stadiàno, o Kälìno thaj o Samìr.
An-jekh d„s akhardæs len thaj phendæs lenqe:
- ¢havalen, me sem akana phuro. Tume sen terne, thaj palal so me merava tume a©hena, thaj
si mùsaj te prin‡aren i lùmja. Kodolesqe dava varesaves po jekh gonorro lovença. ¸an an-i lùmja
thaj roden i maj ku© thaj i maj gudli pherr. Kodolesqe, savo anela la manqe, dava les sa mirro
barvalipen.
Le ©have line le love thaj telærden varesavo an-e le trin verver lumæqe riga te roden i maj
ku© thaj maj gudli pherr. Palal trin berÒa, irisarden savorre penqe dadese.
O Stadiàno andæs jekh drakh, phenindoj ke anar savorre pherra opral i phuv kadaja si i maj
gudli.
O Kälìno pendæs pesqe dadesqe:
- Palal mane, i maj ku© pherr si kodola save arakhen pen nùmaj an-e varesode thema. Vov
andæs pherra kaj na si an-e lenqo them: kòkosesqe akhora, portokàle, kurmàle, banàne.
Palal, o phuro iril pes karing o Samìr thaj pu©hel les.
- Tha’ tu, ©havea, so andæn manqe? Sosar irisardæn tut e ©u©e vastença?
- Si ©a©es, dadea, ke irisardœm man ©u©e vastença, phenel o Samìr, tha’ e love so dæn manqe
na dem len p-e pherra, dem len te xramosarav man k-i Òkòla. Trin berÒa me sa siklilem. Le pherra so
kidem na dikhen pen vaÒ ke von si an-o mirro ilo thaj an-i mirri godî. Patæv, dadea, ke kadala si e
maj ku© pherra...
O dad loÒardœl thaj phenel:
- Tu andæn manqe le maj ku© pherra. Na si maj ku© pherra an-i sa i lùmja sar o siklœvipen.
63
mùsaj - savo kàmpel / si te avel kerdo varesavo - sarkon, sekon, svàko,

orsone kondiciaça fiteÒsavo
pherr - frùktos irisarden - avilen palpale

4. Kasar si o vakæripen ana kadaja klasaqo kotor?
5. Kaj tradæs o phuro pesqe ©haven?
6. So ande e ©have palal trin berÒa?
7. Savo ©havo kerdæs pesqe dades te loÒardœl? Sosar?
8. So siklœvipen Òaj cirdæs anar kadava tèksto?
I KERNAVNI / O VÈRBO
I kernavni si e vakæripnasqi rig, kaj sikavel i àkcia, o beÒipen thaj o isipen.
a. kernavnæ save sikaven i àkcia: ‡al, anel, kerel, kinel, drabarel th.a.
b. kernavnæ kaj sikaven o beÒipen: asal, rovel, ruÒel th.a.
c. kernavnæ kaj sikaven o isipen: (i)si, ekzistisarel
Le kernavnæ si len kadala gramatikane kategorìe: o vaxt, o gin, o ‡eno, o mòdo / o ©hand,
i konÂugàcia.
1. O vaxt: an-i rromani ©hib le kernavnæ si len trin vaxta:
a. O akanutno vaxt: i àkcia kerel pes atùn© kana vakærel pes.
 Me ‡av k-i Òkòla.
Kana ‡av k-i Òkòla? - Akana.

b. O nakhlo vaxt: i àkcia kerdæs pes anglal o vakæripen.
 Tu siklilæn jekh poezìa.
Kana siklilæn jekh poezìa? - Maj anglal.

c. O avutno vaxt: i àkcia kerel pes palal o vakæripen.
 Vov kinela Òukar luludæ.
Kana kinela Òukar luludæ? - Maj palal.

2. O gin: an-i rromani ©hib le kernavnæ si len duj gina:
a. O jekhipen: i àkcia si kerdi jekhe ‡enesar.
 Vov gilabel Òukar.
b. O butipen: i àkcia si kerdi maj bute ‡enenar.

 Von gilaben Òukar.
64
3. O ‡eno: an-i rromani ©hib le kernavnæ si len trin ‡ene:
a. VaÒ o jekhipen:
 O jekhto ‡eno: me (o ‡eno kaj vakærel)
 O dujto ‡eno: tu (o ‡eno kaça vakæras)
 O trinto ‡eno: vov, voj (o ‡eno kasar vakæras)
b. VaÒ o butipen:
 O jekhto ‡eno: ame (e ‡ene kaj vakæren)
 O dujto ‡eno: tume (e ‡ene kaça vakæras)
 O trinto ‡eno: von (e ‡ene kasar vakæras)
4. E kernavnænqe mòduræ si:

a. E ‡enutne mòduræ: o indikatìvo, o konÂunktìvo, e mangipnasqo mòdo, o imperatìvo.
b. E bi‡enutne mòduræ: o infinitìvo, o gerundìvo, o particìpio, o supìno.
5. I konÂugàcia: an-i rromani ©hib la kernavnæ Òaj te avel la duj konÂugàcie:
a. E bitematikane kernavnæ (98 %), agorisaren pen ka-o infinitìvo an-o agoripen -el: drabarel,
phenel, kerel, ©umidel, pu©hel, anel, sovel th.a.
b. E tematikane kernavnæ (2%) agorisaren pen ka-o infinitìvo an-jekh maÒkar e agorimata -al, -
ol, -il, -œl: xal, azbal, asal, thol, mothol, xramol rugil, päzil, aÒtil, parnœl, ternœl, bilœl th.a.
1. Alosaren anar o tèksto “I maj gudli pherr” e kernavnæ / e vèrburæ thaj thon len ana o telutno
tabèlo ka-o trebutno vaxt!
O akanutno vaxt O nakhlo vaxt O avutno vaxt

sem sasas merava
... ... ...
2. Thon e arakhle kernavnæ / vèrburæ ana o telutno tabèlo palal so von sikaven!
I àkcia O beÒipen O isipen

akhardæs loÒardœl sasas
... ... ...
3. Rigæren/thon e dine kathe vèrburæ ana e duj kategorìe: tematikane thaj bitematikane!
akharel, anel, avel, asal, azbal, baÒel, bilœl, cipil, cirdel, ©ajlœl, ©umìdel, dikhel, dandarel, daral,
inklœl, izdral, irinel, kandel, kalœl, khandel, khuvel, lel, lolœl, marel, merel, matœl, mothol, naisarel,
nakhel, päzil, perel, pekel, parnœl, ruÒel, rugil, vazdel.
65
L15
E RROMA
Butivar, amen pu©has O Del mukhlæs e rromen
Kon sam thaj kaar avas? Sa i lùmja te phiren.
Kon p-i phuv amen mukhlæs, Veste, kaj ‡as, vi kaj avas
D„s thaj ræt sa te phiras ... Sa rromanes te vakæras!
Va! O Del kadja mukhlæs P-ël gava, kana tradas,

Rromalen, sa te phiras, Sa rromanes gilabas.
Thaj kaj ‡as vi kaj avas, Lovorre but ame kidas...
Ame sa te gilabas! Le ga‡enqe drabaras.
Dikh! Xutel o kham opre, Den iva thaj briÒinda,

UÒten mirre ©havorre! Sa loÒale si e rroma!
Parne grasten thon k-o vurdon An-i càxra baÒaven
Te ‡as p-o amaro drom ... Lenqe ©haven baræren.
kaar - kajar veste - save na si phandle, si slòbodo

mukhlæs - mekhlæs tradas - bi©havas, bia©havas
66
4. So pu©has amen butivar?
5. So mukhlæs o Devel?
6. Sosar ‡an e rroma p-o drom?
7. So keren e rroma kana den iva thaj briÒinda?
8 Savi rig anar i poezìa ©ajlœl tumen maj but? Sosar?
O INDIKATÌVO M@DO
Ka-o mòdo indikatìvo, ka-o vèrbo si les pan‡ vaxta:
1. O akanutno vaxt (o prezènto)
2. O avutno vaxt
3. O imperfèkto
4. O nakhlo vaxt
5. O po but sar perfèkto
1. O akanutno vaxt: i àkcia kerel pes atùn© kana vakæras.
a. E bitematikane vèrburæ (98%) keren o akanutno vaxt anar e verbosqo kòkalo thaj e
agorimata: -av, -es, -el, -as, -en, -en.
O gin O ‡eno I ‡enutni E verbosqo O agoripen O akanutno vaxt

sarnavni kòkalo
o I-to me ker -av kerav
Jekhipen
o II-to tu ker -es keres

o III-to vov / voj ker -el kerel
o I-to ame ker -as keras
Butipen
o II-to tume ker -en keren

o III-to von ker -en keren
b. E tematikane vèrburæ (2%) keren o akanutno vaxt anar e verbosqo kòkalo thaj e agorimata:
 -av, -as, -al, -as, -an, -an (vaÒ e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo an-o
agoripen -al);
 -iv, -is, -il, -is, -in, -in (vaÒ e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo an-o agoripen
-il);
 -av, -os, -ol, -as, -on, -on (vaÒ e kernavnæ save agorisaren pen ka-o infinitìvo an-o
agoripen -ol).
67
O gin O ‡eno I ‡enutni E verbosqo O agoripen O akanutno vaxt
sarnavni kòkalo
as -av asav
o I-to me rug -iv rugiv
th -av thav
Jekhipen
as -as asas
o II-to tu rug -is rugis
th -os thos
as -al asal
o III-to vov / voj rug -il rugil
th -ol thol
as -as asas
o I-to ame rug -is rugis
th -as thas
as -an asan
Butipen
o II-to tume rug -in rugin

th -on thon
as -an asan
o III-to von rug -in rugin
th -on thon
1. Arakhen e kernavnæ / e vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo, o akanutno vaxt (o prezènto) anar i
poezìa “E Rroma”.
2. Thon ka-o mòdo indikatìvo, o akanutno vaxt e avutne kernavnæ / vèrburæ: avel, aÒunel, asal,
bikinel, daral, xal, kamel, rugin, ‡anel, ‡al.
3. Xramosaren an-ël startorre o avutno tèksto, thovindoj o vèrbo ka-o mòdo indikatìvo, o
akanutno vaxt!
Me (‡al) an-o fòros te (kinel) manqe pan‡ Òtartorre thaj duj angarne. O bikinitòri (del)
manqe e Òtartorre thaj e angarne thaj me (del) e love. Me (avel) palpale thaj p-o drom (dikhel) jekh
rromni, savi (bikinel) luludæ, duje rromen kaj (kerel) butî thaj trin ga‡e save (beÒel) te (vakærel).
4. Prin‡aren tume rroma, save baÒaven vaj gilaven? Kon si kadala?
68
O Geòrge Saräu
(b. 1956)
O Geòrge Saräu si biando an-o 21 aprìlo, an-o

gav Segar©ea Vale anar o Âudèco Teleorman. Ana o
berÒ 198¸ agorisardæs i Fakultèta vaÒ e Avrikane ¢hibæ
thaj Literatùre, i rusikani vi i magjarikani ©hibæ.
Sar studènto, vov lias kotor bute milajesqe
Òkolæne: ana o berÒ 1980 (an-i Bulgària) ka-e
milajesqi Òkòla vaÒ i bulgarikani ©hib thaj i literatùra;
ana o berÒ 1981 (an-i Hungària) ka-e kùrsuræ vaÒ i
hungarikani ©hib thaj i literatùra. Avræl kadale ©hibæne, vov maj siklilæs i hispanikani ©hib vi,
kòrkoro, i germanikani thaj i rromani ©hib.
I rromani ©hib siklilæs la kòrkoro, tromalisardo e universitarone siklærnenar o Geòrge
Mihäilä, o Emil Vràbie thaj i Joàna Prioteàsa. Ana o berÒ 198¸, rodindoj nìÒte lila ka-e Akademiaqi
Bibliotèka, arakhlæs jekh xramosaripen palal e rroma thaj i rromani ©hib, kaar o Jean Vailant, an-i
savi sas jekh tikni gramàtika e rromane ©hibæqi thaj jekh tikno alavàri. Palal kadava lil, vov siklilæs
kòrkoro, rodindoj informàcie vi avere lilene.
Palal so agorisardæs i fakultèta, sas siklærno vaÒ i rusikani ©hib ka-i ∑kòla gin 2 thaj ka-i ∑kòla
gin 3 anar o fòros Satu Mare / Baro Gav. Maj palal, an-o berÒ 1984, ‡al ka-o BukurèÒti, sar siklærno
vaÒ i rusikani ©hib thaj amboldàri vaÒ i bulgarikani, i hungarikani thaj i rusikani ©hib.
Anar o berÒ 1990, kerel butî ka-e Edukaciaqo Ministèro, ka-i Dirèkcia vaÒ MaÒkarthemutne
Relàcie vi, anar o berÒ 1998, nakhel k-i Dirèkcia le Minoriteturenqi.
MaÒkar e berÒa 1991-1994 si siklærno rromane ©hibæqo ka-i Normàlo ∑kòla. Ana o vaxt 1
maj 1991 - 30 grastonaj 1998 si vi metodìsto vaÒ i rromani ©hib ka-e Edukaciaqo Ministèro.
Anar o berÒ 1998 (1 maj) si konsilièro vaÒ i rromani ©hib thaj vaÒ e rroma ka-e Edukaciaqo
Ministèro.
Vov læs pesqe e doktorosqo tìtulo an-i filologìa e tezaça “E ar©i©arenqo dialèkto anar i
Rumùnia”, inkerdi ka-o 28 septèmbro 1998 ka-i Fakultèta vaÒ e Avrikane ¢hibæ thaj Literatùre anar
o BukurèÒti, telal o sikavipen e universitarone siklærnæqo, i Lùcia Wald.
An-o oktòbro 1992, kaj lesqi iniciatìva, putardæs pes ka-i Fakultèta vaÒ e Avrikane ¢hibæ
thaj Literatùre anar o BukurèÒti jekh fakultatìvo kùrso vaÒ i rromani ©hib. Kadava kùrso sas o jekhto
universitàro kùrso e rromane ©hibæqo anar i Rumùnia.
Anar o universitàro berÒ 1997/1998, ka lesqe phirimata, sas odærdi ka-i Fakultèta vaÒ e
Avrikane ¢hibæ thaj Literatùre anar o BukurèÒti i hindianistikani sèkcia (hindi-rromani). An-o
universitàro berÒ 1998/1999, vov putardæs ka-i Fakultèta vaÒ e Avrikane ¢hibæ thaj Literatùre anar
o BukurèÒti i sèkcia vaÒ i rromani ©hib thaj i literatùra. Sakadæ, ana o berÒ 2000, vov sas o Òirditòri
thaj o koordinatòro e specializaciaqo “i rromani ©hib thaj i literatùra” kaar o Kolègio CREDIS,
siklœvipen putardo ka-o duripen, ka-i Universitèta anar o BukurèÒti.
69
Astarindoj anar o berÒ 1999 (an-o fòros Baro Gav / Satu Mare), kerdæs sarkone berÒese
po jekh vaj duj milajesqe Òkòle vaÒ i rromani ©hib. Kothe, sas formisarde / siklærde terne rroma thaj
ga‡e, save, maj dur, siklæren e rromane siklœvnen i rromani ©hib thaj e rromenqi història, an-e Òkòle.
O Geòrge Saräu ankalavdæs/ kerdæs but lila palal e rroma thaj i rromani ©hib. MaÒkar lene
si: Tikno rromano-rumunikano dikcionàro (1992), I rromani ©hib. Lil vaÒ e rromane siklærne kaar
I Normàlo Òkòla (1994), Tekstonqo lil p-i rromani ©hib (1995, palemdikhlo an-e berÒa 1999, 2000,
2004 thaj 2005), Rromano-rumunikano dikcionàro (1998), Vakæripnasqo lil an-i rromani ©hib
(1999), E teksturænqo kidipen an-i rromani ©hib (1999), Rromano-rumunikano dikcionàro (2000
thaj 2006), E rromane ©hibæqo kùrso (2000 thaj 2008), Vakæripnasqo rromano-rumunikano gìdo /
sikavno (2000), Alfabetizaciaqo lil vaÒ e baremanuÒa (2003) th.a.
O Geòrge Saräu ankalavdæs/ kerdæs vi Òkolutne lila/pustika save si labærde akana an-e Òkòle:
I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o jekhto siklœvipnasqo berÒ (2005), I rromani ©hib thaj i literatùra
vaÒ o dujto siklœvipnasqo berÒ (2005), I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o trinto siklœvipnasqo berÒ
(2005), I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o Òtarto siklœvipnasqo berÒ (2006), I rromani ©hib thaj i
literatùra vaÒ o pan‡to siklœvipnasqo berÒ (2007), I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o enæto klàsa
(2006) thaj aver.
O Geòrge Saräu kerdæs but aver importànto butæ vaÒ e rromenqi edukàcia. Vov kerdæs vaÒ i
rromani ©hib thaj vaÒ e rroma so konik na kerdæs: VOV ¸IVDISARDÆS I RROMANI ¢HIB.
PU ¢HIPEN
1. Si tut khere rromane lila? Save si kadala?
70
Te gilavas khethanes, savorrença!
Nane còxa Loli phabaj
Nane còxa, nane gad, An-o vurdon grùndos nane,

Na kinel manqe mo dad, Man piramni Òukar nane.
∑aj me ‡ava pal-o rrom
Thaj kinela manqe vov. R: Loli phabaj la ©hinava, hop, hop, hop!
Jekh paÒ tuqe, jekh paÒ manqe, hop, hop, hop!
Dade, kin manqe ©enæ, Thaj ra ra raj ra ra ra raj, hop, hop, hop,
E ©enæ sovnakutne, Thaj ra ra ra ra ra raj ra hop, hop, hop!
Na kinesa e ©enæ,
Na beÒava-nd-ël ©heja! Lovorre ame kidasa,
Thaj khere ame tradasa.
Thaj gelem me and-i bar,
Phaglem luludî Òukar, R: Loli phabaj la ©hinava, hop, hop, hop,
Thovdem la ka-o Òero,
Te kames mirro ilo! Sosar maj si vi dilipen,
So amene na-i phralipen?
R: Loli phabaj la ©hinava, hop, hop, hop,
O ruv e ruves Òaj patæl,

O aver e rromes n-aÒtil.
(i adaptàcia palal o Geòrge Saräu)
71
nane - na si man beÒava-nd-ël - beÒava ana ël, beÒava

còxa - fŸsta maÒkar ël
©enæ - zlaga piramni - phiravni, kamli

4. Sosar kamel i ©haj te ‡al palal o rrom?
5. So mangel i ©haj pesqe dadesar?
6. Kaar thaj sosar phaglæs i ©haj luludî?
7. So thaj sosar ©hinela o ©havo?
8. So kamel o ©havo te avel maÒkar e rroma?
9. Savi gili ©ajlilæs tumen maj but? Sosar?
10. Gilaben e duj siklile gilæ!
11. Maj ‡anen vi aver gilæ? Gilaben len!
O INDIKATÌVO M@DO
O avutno vaxt: i àkcia kerela pes palal o vakæripen:
 O pàpos phenela manqe texàra jekh paramì©i.
O avutno vaxt Òaj te avel:

a. O sintetikano avutno vaxt;
b. O analitikano avutno vaxt.
1. O sintetikano avutno vaxt: kerel pes anar e verbosqo akanutno vaxt thaj i vokàla a.
O gin O ‡eno I ‡enutni O akanutno E avutne O avutno vaxt/

sarnavni vaxt vaxtesqo agoripen sintetikani fòrma
o I-to me phenav -a phenava
xav -a xava
Jekhipen
o II-to tu phenes -a phenesa

xas -a xasa
o III-to vov / voj phenel -a phenela
xal -a xala
72
o I-to ame phenas -a phenasa
Butipen xas -a xasa
o II-to tume phenen -a phenena
xan -a xana
o III-to von phenen -a phenena
xan -a xana
2. O analitikano avutno vaxt: kerel pes anar o alav ka(m) thaj e verbosqo akanutno vaxt.
a) E vèrburæ save Òirden an-jekh konsonànta keren o avutno vaxt e alaveça ka
O gin O ‡eno I ‡enutni O alav O akanutno O avutno vaxt/

sarnavni ka vaxt analitikani fòrma
me ka phenav
Jekhipen
o I-to ka phenav
o II-to tu ka phenes ka phenes
o III-to vov / voj ka phenel ka phenel
o I-to ame ka phenas ka phenas
Butipen
o II-to tume ka phenen ka phenen

o III-to von ka phenen ka phenen
b) E vèrburæ save Òirden an-jekh vokàla keren o avutno vaxt e alaveça kam
O gin O ‡eno I ‡enutni O alav O akanutno O avutno vaxt/

sarnavni kam vaxt analitikani fòrma
me kam aÒunav
Jekhipen
o I-to kam aÒunav

o II-to tu kam aÒunes kam aÒunes
o III-to vov / voj kam aÒunel kam aÒunel
o I-to ame kam aÒunas kam aÒunas
Butipen
o II-to tume kam aÒunen kam aÒunen

o III-to von kam aÒunen kam aÒunen
O xatæripen e sintetikane avutne vaxtesqo si sajekh e xatæripnaça e analitikane avutne vaxtesqo.
1. Arakhen ana o tèksto “Nane còxa” thaj “Loli phabaj” e kernavnæ / vèrburæ save si ka-o mòdo
indikatìvo, o avutno vaxt!
2. Thon e dine kathe kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o sintetikano avutno vaxt: anel,
aÂukerel, azbal, ©hinel, kamel, phirel, telærel, thol, ‡al, ‡anel!
3. Thon kadala kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o akanutno vaxt thaj ka-o analitikano avutno
vaxt: asal, baÒel, dandarel, nakhel, xasal, thabarel.
4. Thon i kernavni / o vèrbo sikavel ka-o akanutno vaxt, o sintetikano avutno vaxt thaj o
analitikano avutno vaxt!
73
I ‡enutni O akanutno vaxt O avutno vaxt/ O avutno vaxt/
sarnavni sintetikani fòrma analitikani fòrma
me sikavav
tu
vov / voj
ame sikavasa
tume ka sikaven
von
5. ¸anes ke i autòra kadale Òkolutne lilesqi, i Mihaela Z‹treanu, si akana i direktòra e Themutne
Centrosqi vaÒ i Rromani Kultùra?
74
L16
O PHURO SIKLŒVNO SAVO GELO ∑KOLAE
Sas kaj sas... Sas an-jekh gav jekh phuro rrom aj jekh phuri. O ©orro phuro na ‡anelas te
xramosarel vi te drabarel, odolesqe ke na sas les i baxt te phirel k-i skòla kana sas tikno. I phuri
‡anelas lil sar jekh raÒaj. VaÒ kadaja butî von xanas pen butivar.
An-jekh la©ho dîves, o phuro aÒundæs so k-i Òkòla anar o gav Òaj te ‡al kon kamel, kaj na
‡anel lil, te siklœl te xramosarel thaj te drabarel. O phuro na phendæs khan© e phuræqe thaj læs te ‡al
Òkolae. An-o kadava dîves, nakhlo paÒ-i Òkòla jekh rajikano vurdon, savo sas cirdindo nìÒte
grastenar, save ‡anas maj zorales sar i balval. Anar kadava vurdon pelæs jekh gonorro lovença.
O phuro, savo ‡alas Òkolae, arakhlæs o gonorro e lovença. Vov læs o gonorro thaj gelo maj
dur Òkolae. Palal Òtar ©àsuræ, e raja arakhle pen khere bi jekhe gonorresqo lovença. Von avile palpale
p-o drom, kaar avile khere, te roden o gonorro e lovença. Aresle paÒ-i Òkòla kaj arakhadile e
phureça, savo avelas Òkolaar. E raja pu©hle e phures:
- Phurea, na dikhlæn jekh gonorro lovença?
O phuro, savo arakhlæs o gonorro lovença, phendæs:
- Sar te na, ke akana avav kaar i Òkòla kaj somas te siklœvav te xramosarav thaj te drabarav!
- Kaar i Òkòla? - pu©hle e raja.
- Va, kaar i skòla! - phenel o phuro.
Kana aÒunde e raja so jekh phuro sas k-i Òkòla te siklœvel te xramosarel thaj te drabarel,
godîsarde so o phuro si dilo.
E raja dine o drom le grastenqo maj zorales sar jekhto var thaj bolden pen palpale khere.
Kadæ ke o phuro a©hilo e gonoreça e lovença.
O phuro na phendæs khaj© e phuræqe thaj an-e savorre d„sa vov ‡alas k-i Òkòla.
Palal jekh berÒ, o phuro ‡anelas te xramosarel vi te drabarel. Kaj gelo k-i skòla ‡anglæ te
xramosarel thaj te drabarel thaj areslæs vi barvalo.
¢havalen thaj ©hajalen, kon ‡al k-i Òkòla aresel barvalo na nùmaj e lovença, tha’ vi e godæça
sar o phuro.
(Palal o Jonèl Kordovàn)
75
I Òkòla si jekh ©a©o barvalipen. Kas si Òkòla si les jekh gonorro godæça.
odolesqe - kodolesqe, sosqe, anar arakhadile - maladile, arakhle pen

kadava ke bolden pen - avilen palpale
xanas pen - denas pen, gelo - gelæs
khaj© - khan©

4. Kon ‡ivelas an-jekh gav?
5. Sosar xanas pen o phuro thaj i phuri?
6. Kaj gelæs o phuro an-jekh dîves?
7. So arakhlæs o phuro p-o drom?
8. Kasqe sas o gonorro kaj arakhlæs les o phuro?
9. So godîsarde e raja kana o phuro phendæs lenqe so vov avel
kaar i Òkòla?
10. Sar sas o phuro palal jekh berÒ, kaj gelæs k-i Òkòla?
I. O KONÅUNKTÌVO: kerel pes anar i konÂùnkcia te thaj o akanutno vaxt kaar o indikatìvo.
O gin O ‡eno I ‡enutni I konÂùnkcia O akanutno O mòdo

sarnavni “te” vaxt konÂunktìvo
me te aÒunav
Jekhipen
o I-to te aÒunav
o II-to tu te aÒunes te aÒunes
o III-to vov / voj te aÒunel te aÒunel
o I-to ame te aÒunas te aÒunas
Butipen
o II-to tume te aÒunen te aÒunen

o III-to von te aÒunen te aÒunen
76
II. O INDIKATìVO M@DO
O imperfèkto: sikavel jekh nakhli àkcia, savi na sas agorisardi.
 Kana me gelem lese, vov baÒavelas ka-o piàno.
O imperfèkto kerel pes anar e verbosqo akanutno vaxt thaj o agoripen -as.
O gin O ‡eno I ‡enutni O akanutno O grùpo O mòdo

sarnavni vaxt -as konÂunktìvo
me gilabavas
Jekhipen
o I-to gilabav -as

o II-to tu gilabes -as gilabesas
o III-to vov / voj gilabel -as gilabelas
o I-to ame gilabas -as gilabasas
Butipen
o II-to tume gilaben -as gilabenas

o III-to von gilaben -as gilabenas
1. Arakhen an-o tèksto “O phuro siklœvno savo gelo Òkolae” e kernavnæ / vèrburæ save si
ka-o mòdo konÂunktìvo!
2. Arakhen an-o tèksto “O phuro siklœvno savo gelo Òkolae” e kernavnæ / vèrburæ save si
ka-o mòdo indikatìvo, o imperfèkto!
3. Thon kadala vèrburæ / kernavnæ ka-o akanutno, avutno vaxt thaj ka-o imperfèkto: bikinel,
©hinel, kamel, piel, xal, thovel.
4. Thon e dine kathe kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo konÂunktìvo: azbal, daral, putarel.
5. Thon e la©he fòrme e kernavnæqe siklœvel ana o telutno tabèlo!
I ‡enutni O indikatìvo mòdo O mòdo
sarnavni O O avutno O avutno O imperfèkto konÂunktìvo
akanutno vaxt vaxt
vaxt (sintetikani (analitikani
fòrma) fòrma)
me siklœvava
tu siklœves
vov / voj te siklœvel
ame ka siklœvas
tume
von siklœvenas
6. Vi an-o tiro gav, vaj fòros, phiren e terne vi e phure manuÒa Òkolæe? ¸an ka-i “dujto Òànsa”?
77
L17
O GONORRO DUJE LOVENÇA

O phenitòri: Aj pe poræar les cirdæs;
Thaj sas jekh phuro, O baÒno, daraar, vov naÒlæs,
Kaj sas les jekh baÒno. O dromorro les astardæs.
Ah, so maj baÒno! Jekh gonorro xasardo,
So baÒelas k-o phuro! Aj lesar sas vazdino.
Gilab, baÒneana, .......................................
Khel vi tu phureana! O baÒno:
Thov manqe tele jekh bari kàpa,
Thaj sas jekh phuri, Andem tuqe guruvnæn, balen, khajnæn,
Kaj sas la jekh khajni, Sæ so si tu’ trebutnes khere
Savi kerelas anro voj Avela tut vi sovnakutne love.
La phuræe, an-sevli!
....................................... O phenitòri:
O phuro: O phuro, sar i balval,
- Mirrie phurie, mirro ilo! Liel i kàpa, thol la telal,
De ma’ vi man’ jekh anro! Thaj o baro baÒno Òukar,
Sa ©u©ærdæs e peresar.
I phuri: Thaj te dikhes barvalimos!
- Tuqe, me? Devla, arakh! Devla, uÂo thagarimos!
Khanikasqe anre ©i dav! I phuri maÒkar i bar dikhel
Le baÒnes mar tu, phurea, Thaj pharolas te merel.
Te kerel tuqe-anro, dilea!
(I rumunikani adaptàcia si kerdi kaar i Elèna
O phenitòri: Nùjkä; o rromano amboldipen si kerdo kaar o
- P-e phures xoli bari pelæs, Oktaviàn Bonkulèsku, o Geòrge Sräu vi i Isabèla
Le baÒnes, les vov mardæs, Bänìkä)
78
sevli - o obijèkto an-o savo kidel pes sovnakutne - somnakutne

e legùme, e frùkturæ thaj aver butæ phenitòri - vakærno, parami©àri
kàpa - i kuri, soça patæras amen an-o
sovthan

5. So sas le phures?
6. Tha’ la phuræ?
7. So manglæs o phuro e phuræar?
8. So phendæs i phuri e phuresqe?
9. Kaj gelæs o baÒno?
10. So arakhlæs o baÒno?
11. So phendæs o baÒno e phuresqe kana avilæs khere?
12. Sar sas o phuro palal so avilæs o baÒno khere?
13. So godîsaren tumen ke phendæs o phuro e phuræqe?
14. Agorisaren i paramì©i!
15. Keren jekh khelipen palal kadaja tèksto!
O M@DO INDIKATÌVO
O nakhlo vaxt: sikavel jekh nakhli thaj agorisardi àkcia.
 I‡, mirro amal drabardæs jekh lilorro.
 AberÒ, vov xramosardæs jekh poezìa.
E vèrburæ drabardæs thaj xramosardæs sikaven jekh nakhli àkcia (i‡, aberÒ). Von si ka-o nakhlo vaxt.
79
a) O nakhlo vaxt kerel pes anar e verbosqo kòkalo / e verbosqi darrin thaj e agorimata:
- deem//dœm//dºm, -dæn, -dæs, -dæm, -dee(n), -dee(n)
O gin O ‡eno I ‡enutni E verbosqo O agoripen O nakhlo

sarnavni kòkalo vaxt
o I-to me kin -dem/dœm/dºm kindem
Jekhipen
o II-to tu kin -dæn kindæn

o III-to vov / voj kin -dæs kindæs
o I-to ame kin -dæm kindæm
Butipen
o II-to tume kin -de(n) kinden

o III-to von kin -de(n) kinden
b) Si kernavnæ save ka-o nakhlo vaxt xuden e agorimata:

- leem//lœm, - læn, - læs, - læm, - lee(n), - lee(n)
O gin O ‡eno I ‡enutni E verbosqo O agoripen O nakhlo
sarnavni kòkalo vaxt
me areslem
Jekhipen
o I-to ares -lem/lœm

o II-to tu ares -læn areslæn
o III-to vov / voj ares -læs areslæs
o I-to ame ares -læm areslæm
Butipen
o II-to tume ares -le(n) aresle(n)

o III-to von ares -le(n) aresle(n)
E avutne kernavnæ lien ka-o nakhlo vaxt e agorimata - lem/lœm, - læn, - læs, - læm, - le(n), - le(n):
aresel, pu©hel, piel, kamel, kuÒel, avel, xal th.a.
E kernavnæ ‡al” thaj sovel” si len kadala fòrme vaÒ o nakhlo vaxt:
O gin O ‡eno I ‡enutni O nakhlo

sarnavni vaxt
o I-to me gelem sutem
o II-to tu gelæn sutæn
Jekhipen
o III-to vov / voj gelæs

vov gelo sutæs
voj geli
o I-to ame gelæm sutæm
Butipen
o II-to tume gele(n) suten

o III-to von gele(n) suten
80
1. Arakhen anar o tèksto “O gonorro duje lovença” e kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo,
ka-o nakhlo vaxt!
2. Arakhen savorre kernavnæ / vèrburæ ka-o mòdo indikatìvo thaj konÂunktìvo anar o tèksto “O
gonorro duje lovença” thaj phenen kaj save vaxta si von!
3. Thon e kernavnæ ka-o mòdo indikatìvo, ka-o nakhlo vaxt: aresel, baÒavel, ©hinel, xal, nakhel,
‡al!
4. Thon e la©he fòrme e kernavnæqe ‡al an-o o telutno tabèlo!
I ‡enutni O indikatìvo mòdo O mòdo

sarnavni O O avutno O avutno O O nakhlo konÂunktìvo
akanutno vaxt vaxt imperfèkto vaxt
vaxt (sintetikani (analitikani
fòrma) fòrma)
me gelem
tu ‡asa
vov / voj ‡alas
ame ‡as
tume te ‡an
von ka ‡an
5. ¸anes ke e ilustràcie sas kerde kaar jekh rrom, o Oktaviàn Bonkulèsku, kaj si vi siklærno
rromane ©hibæqo?
81
L18
O KAMIPEN
Jekh purani paramì©i phenel ke, varekana, o Del, savo phirelas p-i phuv, akhardæs le manuÒen
te rigærel pesqe dinimata. Thaj avile le manuÒa opral sa i phuv, penqe selæça, k-o Devel.
Jekh sel avilæs te mangel barvalipen p-i vazi, aver sastimos, aver but phuvæqo zinzaripen thaj
kadja maj dur. Sarkon sel mangelas vareso.
Palal so o Del rigærdæs sa, dikhlæs ke dural maj aven trin murÒa, kale balença, maÒkarutne sar
u©ipen, thaj palal lenqe podîmata dikhelas pes ke phirdenas but droma. PaÒarden pen, line la‡ane le
stadæ opral o Òero thaj a©hile bitragavde anglal o Del.
- Kon sen tume, kaj aven but palal?
- Sam rroma, Devla!
- Thaj kaj senas ‡i akana? Me rigærdem sa!
Ama, dikhindoj o Del ke beÒenas kadja la‡avde thaj sar ‡anelas ke si ©orre, pu©hlæs len maj
lokhes:
- Save mangipnaça aviline?
- Devla, ame avilæm te mangas tut te kames amen.
Lenqo mangipen ©ajlilæs le Devles.
- MiÒto, rromalen, phenav ke aÒtiv te kamav tumen.
Le murÒa, loÒale, naisarde Lesqe, thodine le stadæ p-o Òero thaj kamlen te telæren.
O Del a©havdæs len:
- AÂukeren xancŸ! Si man vi vareso vaÒ tumaro næmo. O jekhto dinipen so dav tumenqe si
jekh Òukar thaj dîlabadi ©hib. Te inkeren lae zorales. O dujto dinipen si le but Òukar dîlæ. Von avena
kadja Òukar ke avena but prin‡arde vaÒ lenqe. O trinto dinipen si jekh Òukar them, so avela tumaro
than. Thaj kadava than avela sa i lùmja. ¸an, thaj kamipnaça, te roden o vestipen thaj e ‡ivipnasqo
Òukaripen. Kadava si o kamipen. Tha’ si vi man jekh mangipen karing tumene: phenen manqe ke
kerena jekhipen, ke na avena ulavde thaj ke dena vast varekana jekh averesqe. E rroma dine penqo
lav k-ël Devlesqe mangimata, naisarde palem thaj gele.
82
I paramì©i phenel ke kana von inkerde penqo phenipen sas lenqe miÒto, thaj kana bisterde
lesar but rovline.
rigærel - (x)ulavel la‡ane - la‡avipnaça

sastimos - sastipen bitragavde - a©hindoj thanese
selæça - naciaça, ama - tha’
zinzaripen - buxlæripen a©havdæs - terdœvdæs, inkerdæs len
podîmata - tiraxa thanese
paÒarden pen - avile paÒal jekhipen - khethanipen

5. Sosar akhardæs o Del e manuÒen pese?
6. So manglen e manuÒa kaar o Del?
7. Kon avilæs maj palal ka-o Del?
8. So mangle e rroma e Devlesar?
9. So maj dæs o Del e rromenqe?
10. So phenel i paramì©i maj dur?
I. I INTONÀCIA
I intonàcia sikavel o mòdo an-o savo ame vakæras. Ame Òaj te vakæras zorales, Òaj te mangas
varekas vareso, Òaj te pu©has varekas vareso, Òaj te mangas amenqe jertisaripen, Òaj te phenas te ©ajlœl
amen vaj na jekh butî, Òaj te das la©ho dîves.
Kadala butæ Òaj te keras len labærindoj/utilizisarindoj:
1. E akharipnasqi / manqipnasqi / zorali phendi intonàcia: atùn©i kana k-o agor e propoziciaqo si e
akharipnasqo sèmno“!”
 - “Sam rroma, Devla!” - anar amaro tèksto
 La©ho dîves! / La©hi ræt! / La©hi texarin! - o baxtalipen (e la©he dîvesesqo dinipen)
 Jertisar man, dadea! - e jertisaripnasqo mangipen
 De vi man jekh luludî, mangav tut Òukar! - o mangipen
 ¸a avri! - o zorphenipen
83
2. E pu©hipnasqi intonàcia: atùn© kana k-o agor e propoziciaqo si e pu©hipnasqo sèmno:
 - “Kon sen tume, kaj aven but palal?” - anar amaro tèksto
 - “Save mangipnaça aviline?” - anar amaro tèksto
 Kon mardæs tut?
 Sosar roves?
Kana magel pes informàcie, labærel / utilizisarel pes e pu©hipnasqo sèmno. Kana del pes informàcie/
amboldel pes ka-o pu©hipen, labærel / utilizisarel pes e akharipnasqo sèmno.
 - “Kon sen tume, kaj aven but palal?”
 - “Sam rroma, Devla!”
II. I SARNAVNI / O PRON@MBRO

I PU¢HUTNI - RELATÌVO SARNAVNI
a. I relatìvo sarnavni: kerel jekh relàcia / phandipen maÒkar e alava an-i propozìcia.
 “Palal so o Del rigærdæs sa...”
 Me ‡anav kon kindæs manqe o lil.
 Tu ‡anes sosqe na xalæn.
Ana e trin misala, e alava so, kon thaj sosqe si relatìvo sarnavnæ.
b. I pu©hutni sarnavni: mangel informàcie, thol jekh pu©hipen.
 - “Save mangipnaça aviline?”
 “Kon sen tume, kaj aven but palal?”
 - Sosar ©i avilæn mane?
 - Kasqe kames te gilabes?
Ana e misala, e alava so / save, kon, sosar thaj kasqe si pu©hutne sarnavnæ.
E fòrme vaÒ e pu©hutne - relatìvo sarnavnæ ka-e savorre kèzuræ si:
O kèzo Kon So
Nominatìvo kon so
Akuzatìvo kas so
Genitìvo kasqo sosqo
kasqi sosqi
kasqe sosqe
kasqe sosqe
Datìvo kasqe sosqe
Lokatìvo kase sose
Ablatìvo kasar sosar
Soc. - Instrumentàlo kaça soça
Vokatìvo - -
84
1. Thon e pu©hipnasqo vaj e akharipnasqo sèmno!

 So phenes tu, phralorea... Tu kames te xas...
 AÒun man...
 So rodes kothe...
 Te aven saste thaj baxtale...
 Te aÒunel tut o Devel...
 Kaar san...
 Te arakhel o Del...
 Sar si tiro anav...
 So manges manar...
 Me na darav khan©esar...
2. Alosaren anar o tèksto “O kamipen” savorre sarnavnæ thaj keren lenqe klasifikàcia!
3. Thon ana o telutno tabèlo e sarnavnænqe fòrme!

O ‡eno O ‡eno
Nom. tu tume
Akuz. man len
Gen. lesqo laqo
amari lenqi
mirre tumare
laqe lenqe
Dat. manqe tuqe
Lok. amene tumene
Abl. lesar lenar
Soc. Instr. mança leça tumença
Vok. tumen!
85
L19
LE MULEÇA P-O GRAST (I)
Maj ©etisardem varesode lila pal’ o marimos thaj pale’ mothodem po vareso mungre dadesqe.
Wow kërëlas buki kaj kova©ìja thaj tholas kan mane. Rodavas te këraw vi me buki leça, tha’ wow
©i mukhelas man:
- BeÒ an-ëk than kë malaves tut! NaÒ othar kë phabos, phenelas manqë. Me ©i khëlaw manqë
kothe. Te kamesa te khëles tuqe, ‡a avri, te na, thow o vast p-o lil!
- BeÒavas pakiwalo kaj te na naÒavel man avri, nùmaj mothovas lesqë an-ël lila pal’ o
marimos ©etime manar. Tholas vi wow o kan mane.
Pala’ so maj barilem, dem man gogi kä wow tholas kan kaj te kërël man te maj ©etisarav vi
aver lila. Kamelas te kërël anar mane manuÒ sŸkavdo. Anaw manqe godî kë le ga‡e kaj anenas
lesqe bukæqo thaj a©henas te kërën buki leça phenenas lesqe:
- “Sosar ©i sikaves vi le ©haworës te kërël buki, Ròmane?”
Wow delas anglal:
- “Mungro ©heaw na aresela te likhærel sastra sar mane”!
Kana me phenavas vareso kaj phandelas pe soça phendæsas manqe wow maj anglal, murro
dad phenelas maj dur:
- [...] Ingeravas le bobìne ka-l le telefònuræ le observatorenqe, texarina, thaj palal le duj
©àsuræ d„se ingeravas lenqë xabe...”
- So kerenas le observatòruræ, dade?
- Buki importànto! Won thonas pen p-jekh than opre, maj paÒe pas-o inamìko, te na aven
dikhline. Jekh oficèri dikhelas le binokloça kaj sŸ o inamìko thaj so kërël, aver motholas an-e baterìa
p-o telefòno le koordonàte kaar o oficèri le binokloça kaj te la©haren o cirdipen. Amare tùnuræ
cirdenas but miÒto: thonas le projektìluræ sa le vasteça.
- Thaj na dikhelas len o inamìko?
- Te avilo dikhline, sa i jag sas te avel tradini karing lene. Te dikhes so päcisardem me!
An-ëk d„s pala’ le deÒuduj ©àsuræ telærdem le xabeneça ka-l observatòræ. Nakhlem jekh xar afùndo,
86
anklistem p-o plaj, ©hutem man an-o vës thaj aÂukërdem xancŸ. Kana dem te anklæw ana’ o vëÒ,
so te dikhës, xaw me ke Dewles, o inamìko dikhlæs man thaj le glònturæ fluierinas paÒa’ mungre kana
thaj perënas briÒind an-ël kaÒt. CŸrdem man ìto palpale thaj a©hilem le përëça ka-i phuw. Kadæ
kërëlas vi o grast, kaj lipisajlœsas manar. So sas ma’ kërimasqo? Te anklæw avri ana’ o vës? Pale’
d-aÒtin te dikhën ma’ thaj pale’ cŸrden pala’ mane. D-aÒtin te malaven man vi man, vi le grastes...
Te amboldaw palpale? Sar te mekhaw le manuÒen bokhale...
(Palal o Kostìkä Bäcälan)
©etisardem - drabardem inamìko - biamal, duÒmàno

mungre - murre xar - jekh than kaj xulœl i phuv
pakiwalo - patîvalo; (kathe) godæver afùndo - xor
gogi - godî fluierinas - Òoldenas
delas anglal - amboldelas lipisajlœsas - (kathe) thovdæs pes
te likhærel - (kathe) te marel le sastræ, paÒal..., ©atrajlæs
te kerel butî e sastrença kërimasqo - keripnasqo

4. Save lila drabardæsas o ©havo?
5. So butî kerelas e ©havesqo dad?
6. So phenenas e ga‡e e dadesqe palal / kaar o ©havo?
7. Palal so vakærelas o dad e ©haveça?
8. Kaj gelæs e ©havesqo dad an-jekh d„s, kana sas an-o marimos?
9. Sosar na Òaj ingerdæs o dad o xaben pesqe amalenqe?
10. So godîsaren tume ke kerdæs e ©hevesqo dad?
11. Gelæs maj dur vaj avilæs palpale? Sosar?
¸i akana, ame siklilæm e kèzuræ nominatìvo, akuzatìvo thaj genitìvo. Akana, ame vakærasa
palal e murÒikane aj ‡uvlikane navnæ ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo.
Ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo e navnæ sikaven kaça vaj soça kerel pes i àkcia.
 “Jekh oficèri dikhelas le binokloça ...”
Soça dikhelas jekh oficèri? - le binokloça
87
 Me gelem e dadeça an-o fòros.
Kaça gelem me an-o fòros? - e dadeça
 O manuÒ dikhel e jakhença, e godæça godærel thaj e vastença kerel butî.
Soça o manuÒ dikhel, godærel thaj kerel butî? - e jakhença, e godæça thaj e vastença
 Me vakærdem mirre amaleça ka-o telefòno.
Kaça vakærdem ka-o telefòno? - e amaleça

E navnæ ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo lien o agoripen -ça, savo thol pes ka-i fòrma kaar
o akuzatìvo vaÒ e ‡ivdisarde navnæ thaj e bi‡ivdisarde navnæ vun‡aren / lien vi o agoripen kaar o
akuzatìvo.
1. E murÒikane navnæ
a) E ‡ivdisarde murÒikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xasaren i
konsonànta -s anar o agoripen -es:
 phral + -es (o agoripen kaar o ak.) + -ça (o agoripen kaar o soc. - instr.) = phralesça
> phraleça
Kon? Nominatìvo o phral e phrala
Kas? Akuzatìvo e phrales e phralen
Kasqo? Genitìvo e phralesqo e phralenqo
Kasqi? e phralesqi e phralenqi
Kasqe? e phralesqe e phralenqe
Kasqe? e phralesqe e phralenqe
Kaça? Soc. - Instr. e phraleça e phralença
b) E bi‡ivdisarde murÒikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xasaren e

konsonànta -s anar o agoripen -es:
 dand + -es (o agoripen kaar o ak.) + -ça (o agoripen kaar o soc. - instr.) = dandesça >
dandeeça
So? Nominatìvo o dand e danda
So? Akuzatìvo o dand e danda
Sosqo? Genitìvo e dandesqo dandenqo
Sosqi? e dandesqi dandenqi
Sosqe? e dandesqe dandenqe
Sosqe? e dandesqe dandenqe
Soça? Soc.-Instr. e dandeça dandença
2. E ‡uvlikane navnæ
a) E ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, lien o agoripen
-ça.
 daj + -a (o agoripen kaar o ak.) + -ça (o agoripen kaar o soc. - instr.) > dajaça
88
Kon? Nominatìvo i daj e daja
Kas? Akuzatìvo e daja e dajan
Kasqo? Genitìvo e dajaqo e dajanqo
Kasqi? e dajaqi e dajanqi
Kasqe? e dajaqe e dajanqe
Kasqe? e dajaqe e dajanqe
Kaça? Soc. - Instr. e dajaça e dajança
b) E ‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ ka-o sociatìvo-instrumentàlo, ka-o jekhipen, xuden o

agoripen -ça.
 patrin + -æ (o agoripen kaar o ak.) + ça (o agoripen kaar o soc. - instr.) > patrinæça

So? Nominatìvo i patrin e patrinæ
So? Akuzatìvo i patrin e patrinæ
Sosqo? Genitìvo i patrinæqo e patrinænqo
Sosqi? i patrinæqi e patrinænqi
Sosqe? i patrinæqe e patrinænqe
Sosqe? i patrinæqe e patrinænqe
Soça? Soc. - Instr. i patrinæça e patrinænça
1. Arakhen anar o tèksto “Le muleça p-o grast” deÒ murÒikane navnæ thaj deÒ ‡uvlikane navnæ
thaj thon len ka-o kèzo sociatìvo-instrumentàlo!
2. Thon kadala navnæ ka-e siklile kèzuræ: ©irikli, gono, grast, xerni, kham, len, phral, rovli, sap,
ÒoÒoj, thud!
3. Thon e sintàgme ka e siklile kèzuræ (jekhipen thaj butipen): o parno gono, o thulo grast, i
Òukar grastni, i Òuki patrin, i ÂŸlto luludî o Òukar ÒoÒoj!
4. Thon e trebutne fòrme vaÒ e navnæ “lil” thaj “xerni” an-o telutno tabèlo!
O kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen

Nominatìvo o lil i xerni
Akuzatìvo e / le xernænqo
Genitìvo e /le lilenqo
e xernæqi
e lilesqe
e / le xernænqe
Soc. - Instr. e / le lilença
89
5. Thon e trebutne fòrme vaÒ i sintàgma “i zèleno patrin” ana o telutno tabèlo!
Nominatìvo i zèleno patrin
Akuzatìvo e zèlena patrinæ
Genitìvo e zelenone patrinænqo
e zelenone patrinæqi
Soc. - Instr. e zelenone patrinænça
6. Phen, tu so alosardænas?
? ?
90
L20
LE MULEÇA P-O GRAST (II)
“[...] ¢hutem man pale’ an-o vës thaj lem p-i aver mardæli. Amboldem man pala’ o plaj thaj
maj palal arëslem le xabeneça, kaj sas ©hordino paÒese.
O lokotenènto phendæs:
- “Trebujsardæs te amboldes tut palpale, na-s te meras ame bokhaar...”
Jekh sergènto, kaj sas leça thaj kaj kamelas te arësël oficèri, thaj ana’ kode ©holas pes ‡i
paÒal o inamìko, phendæs manqe:
- “Soldato!na, kana texàra ©i aresesa le xabeneça ka-i vræma, me daw tut jag mungre
vastença!”
Phendem:
- “Xakærdem, raj!a, kadæ si man te keraw.”
- Maj ingërdem lesqë xabe’ dujwar, trinwar...
An-ëk texarin, o käpitàno kaj ‡anelas so sas maÒkar mane thaj o sergènto, akhardæs man
pese thaj phendæs manqë.
- “De-akanàra, ©i maj trebul te ingërës xabe’ ke “amalesqë”. ¸a pala’ lese thaj an les an-e
baterìa!”
Telærdem. Kana areslem kaj sas wow kerdilæs ræt. Mothodine manqë kä o sergènto ©hutæs pes
an-o anglal e mitralièra. Sas sa xŸværdo. Maj sas othe soldàturæ, amala mungrenar. Phendem lenqe:
- Te kamena te ingeraw les, te thon les tume p-o grast. Me ©i thaw o vast pe lese.”
Thodine les p-o kalo samàri thaj phandle les. Me lem e aÒfar an-o vast thaj telærdem.
Kërdilæs ræt kali ke ©i dikhësas o naj. Me, le muleça p-o grast... Jekh ©unvìka dæs te gilabel.
Vazdine pen mungre bala p-o Òero.
Nakhlem leça jekh paj ‡i ka-l ©anga... Le doræ kaj sas phandlo lença, putërdile jekh cŸra thaj
o mulo areslo le pungrença an-o paj, tha’ me ©i thodem o vast te la©haraw les thaj te phandaw les
maj miÒto.
91
Areslo an-i baterìa, phendem le kolavre kätanenqe te len les won tele, ke man na-i man zor
an-e mane.
- Interesànto paramì©! Phen manqe, dad!e, othe, and-o marimos, ©i ‡anenas tut ke san rrom,
ke tu ©i prin‡ardœs, san parno thaj Òukar?
Mungro dad ninerisardæs man p-o muj:
- Tu san maj Òukar, ©hawa mungro! ¸anglœlas pes, sar te na, motholas morro anaw, Cældæra∂, thaj
maj sas po jekh ga‡o kathar, kätàna mança, kaj ‡anelas man anglal, tha’ na-s khanikas khan© othar...
- Othe, anglal o merimos, anglal e bokh thaj le ‡uwa, samas saworre sajekh.
(Palal o Kostìkä Bäcälan)
mardæli - dromorro xabeneça - xabepnaça, xabemaça

paÒese - jekh paÒ anar xŸværdo - puÒkisardo
©holas pes - tholas pes samàri - grast
paÒese - jekh paÒ anar aÒfar - i aÒvar; i dori savæça tradel pes
©holas pes - tholas pes o grast

4. Kaj gelæs e ©havesqo dad?
5. Kon cipisardæs p-e ©havesqo dad?
6. So phendæs o sergènto e dadesqe?
7. Sosar na maj trebalas te ingerel e ©havesqo dad xaben?
8. Kas ingerdæs e ©havesqo dad p-o grast?
9. Sosar mulæs o sergènto?
10. E dadesqe amala dikhle avere jakhença le dades? Sosar?
I SINTÀKSA
I sintàksa si e gramatikaqi rig kaj vakærel palal e alavenqe fùnkcie an-i propozìcia thaj palal
sar phanden pen e propozìcie an-e fràze.
I. E propoziciaqe riga Òaj te aven:
a) E Òerutne / principàlo propoziciaqe riga: o subijèkto thaj o predikàto.
b) E biÒerutne / sekundàro propoziciaqe riga: o atribùto thaj o komplemènto.
92
1. O predikàto: si i Òerutni / principàlo propoziciaqi rig, kaj sikavel so kerel o subijèkto.
 O ©havo xal.
 O baÒno baÒel.
 Tume beÒen.
An-e opralutne eksèmpluræ, e alava xal, baÒel thaj beÒen sikaven so kerel o subijèkto.
2. O subijèkto: si i Òerutni / principàlo propoziciaqi rig, kaj sikavel kon vaj so kerel jekh
àkcia.
 Me drabarav jekh lil.
 O ©havo gilabel.
 O briÒind del zorales.
Ana e opralutne eksèmpluræ, alava me thaj o ©havo sikaven kon kerel i àkcia, thaj o alav o
briÒind, sikavel so kerel i àkcia.
O subijèkto beÒel ana o kèzo nominatìvo.
E subijektosqe pu©himata si: kon?, so?
3. O atribùto: si jekh biÒerutni / sekundàro propoziciaqi rig kaj beÒel paÒal o substantìvo.
 O tikno ©havo gilabel.
 E phuresqi ©haj sovel.
 Duj rakle roven.
Ana e opralutne eksèmpluræ e alava tikno, e phuresqi, duj beÒen paÒal e navnæ o ©havo, ©haj
thaj rakle; von si atribùturæ.
E atributosqe pu©himata si: savo?, savi?, sav?, kasqo?, kasqi?, kasqe?, sode?, kazom?,
kozom?, kabor?, kobor?, kèci?
4. O komplemènto: si jekh biÒerutni / sekundàro propoziciaqi rig kaj beÒel paÒal jekh vèrbo.
 O dad kindæs manro.
 I phuri xal kiral.
 I bibi akharel e phrales.
Ana e opralutne eksèmpluræ e alava manro, kiral, e phrales si komplemènturæ; von sikaven
so kerdæs o dad, so xal i phuri thaj kas akhardæs i bibi.
E komplementosqe pu©himata si: so?, kas?, sar?, kana?
II. I propozìcia Òaj te avel:
1. I sadi propozìcia kerdi nùmaj anar subijèkto thaj predikàto.
 O raj vakærel.
 O phuro sovel.
 I daj suvel.
Ana e opralutne eksèmpluræ e alava o raj, o phuro, i daj si subijèkturæ, haj e alava vakærel,
sovel, suvel si predikàturæ. Kadæ, e opralutne propozìcie si sade.
93
2. I buxli propozìcia si kerdi anar jekh subijèkto, jekh predikàto vi anar aver propoziciaqe
riga.
 O ©havorro drabarel paramì©a.
 I Òukar ©haj khelel miÒto.
 Me ‡av ka-i purani khangeri.
Ana e opralutne eksèmpluræ, e alava ©havorro, ©haj, me si subijèkturæ; e alava drabarel,

khelel, ‡av si predikàturæ; e alava paramì©a, miÒto, khangeri si komplemènturæ; e alava Òukar thaj
purani si atribùturæ.
1. Keren pan‡ sade propozìcie thaj pan‡ buxle propozìcie!

2. Keren po duj propozìcie kaj te avel len subijèkto, predikàto, komplemènto; subijèkto,
atribùto, predikàto; subijèkto, atribùto, predikàto thaj komplemènto!
3. Thon e kernavnæ asal, anel, beÒel, kamel, daral, xal, piel, sikavel, siklœvel, siklærel ka-e
savorre siklile mòduræ thaj vaxta.
4. Thon e navnæ: baÒno, ©ar, ©havorro, manuÒ, phen, phuri, phuro, rrom ka-e savorre siklile
kèzuræ.
5. Thon i pu©hutni - relatìvo sarnavni kon thaj so k-ël savorre siklile kèzuræ!
6. Thon i ‡enutni sarnavni (me, tu, vov, voj, ame, tume, von) k-ël savorre siklile kèzuræ.
7. Tumene, kerel pes i rromani kris? Sar vi kana? Kon kerel? Sosar kerel pes jekh rromani
kris?
8. Sar ame si te phiravas amen an-o amaro ‡ivipen? Si te avas nasul, ‡ungale manuÒa vaj la©he
manuÒa?
9. Sosar na si te keras nasulimata?
94
Rromano - rumunikano dikcionàro
(e lava vi e fòrme maladile an-o Òkolutno lil)
A D
a©havdæs - (el, ea) s-a oprit dajutni ©hib - limb‹ matern‹
a©hel bimujesqo - (el, ea) tace, r‹mâne mut daravno - fricos
ama - dar, Úns‹ delas anglal - a r‹spundea
anavime - (de)numit del lav - (el, ea) vorbe∂te
angaravdæsas - ascunsese dej - mam‹
an-ekh - Úntr-o, Úntr-un Deræv - Mare
arakhadilæs - s-a Úntâlnit (te) des palpale lav - a r‹spunde
arakhadile - (ei, ele) s-au Úntâlnit dromorrenqo truÒul - r‹scruce de drumuri
armandine - blestemat dinimata - daruri
aÒfar; aÒvar - h‹†, ham diz - pia†‹, târg
athe - aici (o) durærdo milaj - toamna
avka - a∂a
awgin - miere F
fluierinas; denas Òol - fluierau
B frìmi - pu†in
barikano - falnic, m‹re†
barresqe kile - borne / †‹ru∂i / stâlpi de piatr‹ G
beÒava-nd-ël - (el, ea) st‹ Ún, Úntre gätisardæs - (el, ea) a preg‹tit
bezex - p‹cat gelo - (el, ea) a mers
bi©havdæs - (el, ea) a trimis gadorreça - cu hainele
biginde - nenum‹rate gogi; godî - minte
bitragavde - nemi∂cate, nemi∂ca†i
boladæs - (el, ea) a botezat X
bolden pen - (ei, ele) se Úntorc xa©arav - Ún†eleg
(e) bràzbe - sfecle xakæren - (ei) Ún†eleg
butvarno - des, deas‹; frecvent‹ xakaja - drepturi
but vræmae - demult (te) xakæres - s‹ Ún†elegi
xanas pen - (ei, ele) se certau
C xar - vale
còxa - fust‹ xastras - (noi) sc‹p‹m
xastralas - (el, ea) scap‹
¢ xŸværdo - g‹urit, Úmpu∂cat
©enæ - cercei xutævdo - bucuros, juc‹u∂, s‹lt‹re†
©erxen - stea
©etisardem - am citit I
©ingardel - (el, ea) strig‹ inamìko - inamic, du∂man
95
irinel - 1. (el, ea) scrie (din maghiar‹) navni - substantiv
2. a restitui; a Únapoia nivar - niciodat‹
irisarden - (ei, ele) s-au Úntors
ìto; sig - repede O
odolesqe -pentru c‹
J or - sau
jekhipen - unitate; singular
P
K pal’ - dup‹
kàmpel - a trebui pakiwalo - cuminte, cinstit, respectuos
kanutno - ascult‹tor paruven alava - comunica†i, vorbi†i
kàpa - p‹tur‹ paÒarden - (ei, ele) s-au apropiat
kaar - de unde paÒese - pe jum‹tate
(o) kŸmpo - câmpul paÒmilaj - prim‹vara
kolompìri - cartof paÒnavni - adjectiv
(o) kukurùzo - porumbul perutno - vecin
piramni - (Únvechit, vulgar) iubit‹
KH pirre - picioare
khaj©; khan© - nimic (o) plaj - câmp, deal
khan©esqe - f‹r‹ rost podîmata - Únc‹l†‹minte
khelnorre - juc‹rii pusavindoj - fixând (privirea)
khine - obosi†i pustika - manuale
L PH
la‡ane - ru∂ina†i phenitòri - povestitor
lämurinen - (ei, ele) l‹muresc pherr - fruct
lipisajlœsas - (aici) el / ea s-a lipit de, s-a apropiat
R
M rangærel - a colora, a ilustra
maxrime - necurat, impur rigærel - a Úmp‹r†i
mandîn - comoar‹ ruÒlo - sup‹rat, Úntristat
mapinel - a m‹sura
(te) mapines - s‹ m‹sori S
mardæli - potec‹; drumeag samàri - cal
mothovel - a vorbi, (el, ea) vorbe∂te saworre - tot, toat‹, to†i, toate
mukhlæs - (el, ea) a l‹sat sòde - cât, câte, câ†i, câte
mùsaj - neap‹rat sekon, sarkon - fiecare, oricine
me ka ‡av - voi merge selæça - cu na†ia
sevli - co∂
N si li - ea este
na xancŸvar - nu de pu†ine ori, de multe ori sovnakutne - de aur, din aur
nane - nu are; nu exist‹
96
∑ Z
Òtrafinale - fulger‹tori zilabav(el) - (a) cânt(a)
zinzaripen - lungime, Úntindere
T zinzon pen - (ei, ele) se Úntind
tradas - trimitem zlaga - cercei
tràjo - trai, via†‹
trintonaj - martie Å
Âigània, ‡ivutro - animal, fiin†‹
TH Âutisarel - ajut‹
tha’ - dar, Úns‹
U
u©hal - umbr‹
V
veste, meste, slòbodo - liberi
vak - voce, glas
varesavo - oricare
97
Rumunikano - rromano dikcionàro
(e lava vi e fòrme maladile an-o Òkolutno lil)
A deal - (o) plaj

adjectiv - (i) paÒnavni demult - but vræmae / vaxtese
aici - athe, kathe (a) denumi - anaværel
(a) ajuta - Âutisarel denumit - anavime
animal - (i) Âigània, (o) ‡ivutro des - butvarno
(s-a) apropiat - lipisajlœs, paÒardæs doar - nùma’
ascunsese - (an)garavdæsas drepturi - (e) xakaja
ascult‹tor - kanutno drumeag, c‹rare, potec‹ - (i) mardæli
a∂a - avka, kadja, kadæ dup‹ - pal
(de, din) aur - sovnakutno
F
B falnic - barikano
blestemat - armajdino, armandino f‹r‹ rost - khan©esqe
(a) boteza - bolavel, bolel fiecare - sekon, sarkon
bucuros - xutævdo, loÒalo fiin†‹ - Âigània, (o) ‡ivutro
fixând (Ún†epând, str‹fulgerând) - pusavindoj
C fluier‹m - das Òol, Òoldas
cal - (o) samàri, (o) grast fricos - daravno
cartof - (o) kolompìri fruct -(i) pherr
c‹rare - (i) mardæli fulger‹tori - Òtrafinale
câmp - (o) kŸmpo, (i) vazi fust‹ - (i) còxa
(a) cânta - zilabel, gilabel, dîlavel
cât (câte, câ†i, câte) - sòde, kazom G
cercei - (e) ©enæ, (e) zlaga g‹urit - xŸværdo
(a) se certa - xan pen
cinstit - patîvalo H
(a) citi - ©etisarel, drabarel hainu†‹ (c‹m‹∂u†‹) - (o) gadorro
comoar‹ - (o) mandîn ham, h‹† - aÒvar
comunica†i - paruven alava
(a) colora - rangærel I
Concurs Na†ional - Themutno Konkùrso impur - maxrime, biuÂo
co∂ - (i) sevli inamic - (o) inamìko, (o) biamal
credincios - patælo iubit‹ - (i) piramni, (i) phiravni
cuminte - pakiwalo, patîvalo
Ú
D Únc‹l†‹minte - (e) podîmata
dar - tha, ama, ’ma Úns‹ - tha, ama, ’ma
daruri - (e) dinimata Úntr-o - ad-jekh
98
(a) Úntâlnit - arakhadilæs, maladilæs numit - anavime
(a) Úmp‹r†i - rigærel
Úmpu∂cat - xŸværdo O
Úntindere - zinzaripen obosi†i - khine
(a) se Úntinde - zinzol pes (a) opri -a©havel
(a) se Úntoarce - boldel pes, irisarel pes oricare - varesavo
Úntristat - ruÒlo oricine - sekon, sarkon
(a) Ún†elege - xa©arel, xakærel, xatærel
P
J p‹cat - (o) bezex
juc‹rii - khelnorre p‹tur‹ - (i) kàpa, (i) kuri
juc‹u∂ - xutævdo pentru c‹ - odolesqe, kodolesqe
(pe) jum‹tate - paÒese pia†‹ - (i) diz
picioare - (e) pirre, (e) punre
L porumb - (o) kukurùzo
(a) l‹muri - lämurinen povestitor - (o) phenitòri
a l‹sat - mukhlæs (a) preg‹tit - gätisardæs
liber - vesto prim‹vara - (o) paÒmilaj
limb‹ matern‹ -(e) dajaqi ©hib pu†in - frìmi
(s-a ) lipit de - lipisajlœsas
lungime - (o) zinzaripen R
r‹scruce de drumuri - dromorrenqo truÒul
M (a) r‹spunde - del anglal, amboldel, (te) des
mam‹ - (i) dej, (i) daj palpale lav
manuale - (e) pustika repede - ìto, sig
Mare - (i) Deræv respectabil - pakiwalo, patîvalo
martie - (o) trintonaj ru∂ina†i - la‡ane
m‹re† - barikano
(a) m‹sura - mapinel S
(a) mers - gelo, gelæs sau - or, vaj
miere - (i) awgin, (o) avdîn s‹lt‹re† - xutævdo
minte - (i) gogi, (i) godî (a) sc‹pa - xastral
(de) multe ori - na xancŸvar (a) scrie - irinel, xramosarel
sfecle - (e) bràzbe
N stan‹ de piatr‹ - (e) barresqo kilo
na†iune - (i) sel, (i) nàcia st‹ Ún, Úntre - beÒel an-ël
neap‹rat - mùsaj stelu†‹ - (i) ©erxen
necurat - maxrime, biuÂo (a) striga - ©ingardel, cipisarel
nenum‹rate - biginde substantiv - (i) navni
nemi∂cat - bitragavdo sup‹rat - ruÒlo, xolæme
niciodat‹ - nivar
nimic - khaj©, khan©
99
T V
(a) t‹cea - a©hel bimujesqo vale - (i) xar
târg - (i) diz vecin - (o) perutno
toamna - (o) durærdo milaj via†‹ - (o) tràjo, (o) ‡ivipen
tot (toat‹, to†i, toate) - saworre, savorre vin‹ - (i) doÒ
trai - (o) tràjo voce - (o) vak
(a) trebui - kàmpel, trebal, si te (a) vorbi - del lav, vakærel, mothovel, del dùma,
(a) trimite - bi©halel / bi©havel, tradel sborìzel
U
umbr‹ - (i) u©hal
(de) unde - kaar, kajar
unitate - (o) jekhipen
100
O ANDER
GELEM, GELEM .............................................................................................................................. 4
O DURÆRDO MILAJ ...................................................................................................................... 5
I RROMANI THAJ I RUMUNIKANI ¢HIB .................................................................................. 10
KAMAV TE ARESAV SIKLÆRNO ! ............................................................................................ 14
I BUZNI THAJ LE TRIN BUZNORRE .......................................................................................... 18
I ¢HIB RROMANI ......................................................................................................................... 24
O ¢ORRO RROM THAJ O BARVALO GA¸O ............................................................................ 28
O ÅUPITER BORKOJ .................................................................................................................... 33
O BA∑AVNO .................................................................................................................................. 34
E RUVESQO DROMORRO ........................................................................................................... 39
O PHAKHVA¸VALO THAJ I KURUNG ...................................................................................... 44
O KURKO ....................................................................................................................................... 48
O KOSTÌKÄ BÄCÄLAN ............................................................................................................... 51
KOLÌNDA ....................................................................................................................................... 52
MIRRI ¢ERXEN ............................................................................................................................. 54
E ¢HAVESQE XAKAJA ............................................................................................................... 57
MIRRI DAJ ..................................................................................................................................... 60
I MAJ GUDLI PHERR .................................................................................................................... 63
E RROMA ....................................................................................................................................... 66
O GE@RGE SARÄU ....................................................................................................................... 69
NANE C@XA. LOLI PHABAJ ....................................................................................................... 71
O PHURO SIKLŒVNO SAVO GELO ∑KOLAE ........................................................................ 75
101
O GONORRO DUJE LOVENÇA ................................................................................................... 78
O KAMIPEN ................................................................................................................................... 82
LE MULEÇA P-O GRAST (I) ........................................................................................................ 86
LE MULEÇA P-O GRAST (II) ....................................................................................................... 91
RROMANO-RUMUNIKANO DIKCIONÀRO ............................................................................. 95
RUMUNIKANO-RROMANO DIKCIONÀRO ............................................................................. 98
102
2008
UNICEF ROMÅNIA Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[
B-dul Prim`verii 48A
011975 Bucure[ti, România
Tel.: +40 21 201 7872-76

Fax: +40 21 317 5255
Website: www.unicef.org/romania
E-mail: bucharest@unicef.org
Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fonduri
oferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.
ISBN: 978-973-1733-06-7
Ministerul Educa]iei,
Editura: VANEMONDE Cercet`rii [i Tineretului

Manual Vi-A 1 PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Manual Vi-A 1 PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNICEF ROMÅNIA Ionel Cordovan * Noemi Palfi-Tama[

B-dul Prim`verii 48A

Tel.: +40 21 201 7872-76

Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

Limba [i literatura rromani

Autori: Ionel Cordovan, Noemi Palfi-Tama∂

Ilustra†ii ∂i copert‹: pictorul rrom Eugen Raportoru

Descrierea CIP a Bibliotecii Na†ionale a României

Layout: Victoria Dumitrescu

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o Òovto siklœvipnasqo berÒ

1. Gelem, gelem lungone dromença,

R.: Haj, haj, rromalen

2. Sasas vi man bari famìlia,

R.: Haj, haj, rromalen...

3. Putar, Devla, te kale udara,

R.: Haj, haj, rromalen...

4. Opre, rroma, si o vaxt akana,

R.: Haj, haj, rromalen...

o durærdo milaj - o angloivend, o tha’ - ama

PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

 But kamav te drabarav parami©a thaj poezìe an-i rromani ©hib.

 An-i kadaja Òovto klàsa me siklœvava palal amari història.

ana o fòros = an-o fòros pa o drom = p-o drom

 Mirro dad ‡al.................. fòros te rodel butî.

 Avel o milaj, kerav butî................ raj.

 O ©havo ‡al................. klàsa te drabarel lila.

 Arakhlem la.............. ùlica / Kindem laqe lubenìca.

E kardinàlo ginavnæ Òaj te aven:

II. I ordinàlo ginavni sikavel sar thavden e butæ vaj e ‡ene.

 O deÒudujto kher si lesqo.

 O jekh Òel thaj pan‡vardeÒto siklœvno si an-i Òovto klàsa.

1. Xramosaren an-e lava e kardinàlo ginavnæ kaar 1 kaj 30!

I RROMANI THAJ I RUMUNIKANI ¢HIB

LAVA MA ∑KAR E LAVA...

pustika - Òkolutne lila dajaqi ©hib - dajutni ©hib

PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

2. O vakæripen Òaj te kerel pes:

3. E vakæripnasqe elemènturæ si:

 o ‡eno kaj aÒunel / xudel informàcia: O ∑UNÆRNO

 i informàcia: O VAKÆRIPEN / O PHENIPEN

II. I NAVNI / O SUBSTANTìVO

1. Thon an-ël ©u©e thana e trebutne alava :

 O manuÒ kaj aÒunel si ........................... .

 Ka-o duræripen Òaj vakærel pes ka-o ......................., ......................., ................... .

 E dujenqo vakæripen Òaj te avel kana ................................................................ .

 E jekhesqo vakæripen si kana .......................................................... .

E ‡ivdisarde navnæ E bi‡ivdisarde navnæ

5. Alosaren e navnæ anar o tèksto “I rromani thaj i rumunikani ©hib”!

KAMAV TE ARESAV SIKLÆRNO !

vak - glàso mothovel - vakærel, del dùma, sborizel

PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

 O ling: o murÒikano ling thaj o ‡uvlikano ling

 O gin: o jekhipen thaj o butipen

 O kèzo: o Nominatìvo, o Akuzatìvo, o Genitìvo, o Datìvo th.a.

 I vokàla -o: ©havo, raklo, ga‡o, gono, udarno, astarno th.a.

 I paÒkonsonànta -j: muj, naj, raÒaj, raj, ÒoÒoj th.a.

 I vokàla -i: pani, sastri, dî th.a.

 O sufìkso -o(s): dòktoro(s), dialèkto(s), fòro(s), hotèlo(s) th.a.

 O sufìkso -ipen/-mos: phralipen/phralimos, Òukaripen/Òukarimos, ternipen/ternimos

 O sufìkso -àri: kalendàri, veÒàri, masàri th.a.

 O sufìkso -tòri: bikinitòri, krisnitòri th.a.

2. Le navnnænqe agorimata ka-o nominatìvo, ka-o butipen

 E navnæ agorisarde an-o sufìkso -o(s) lien -uræ: pòdo(s)-poduræ, kumnàto(s)-kumnàturæ,