Univerzitet ,,Sv.

Kiril i Metodij"- Skopje

filozofski fakultet
institut za defektologija

Seminarska rabota
po predmetoto: Humana genetika- 2

Tema: " Parkinson sindrom "

Mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski Izrabotila:
Stanoevska Blagica

Dekemvri,2005

1
Sodr`ina

Voved 1

Patolo{ki promeni 1

Klini~ka slika 3

Dijagnoza i diferencijalna dijagnoza 4

Parkinsom- plus sindromite 5

Vidovi na Parkinson sindrom 6

Genetski aspekti na Parkinsonoviot sindrom 7

Lekuvawe 7

Zaklu~ok 10

2
 Voved 
Parkinson­ oviot sindromot e nevrolo{ko zaboluvawe koe se javuva poradi
zaboluvawa na bazalnite ganglii.
Vo 1817 god.  James  Parkinson ja opi{al bolesta koja se karakterizirala so
bradikinezija, hipokinezija, rigor i tremor pri miruvawe, kako i gubewe na
refleksite. Toj ja registriral kako nevolno tremorno dvi`ewe so namalena motorna
snaga vo neaktiviranite delovi pa duri i koga se potpiraat, ovie lica se so
tendencija za navednuvawe na trupot nanapred i prisutna e tendencija za
preminuvawe od normalen od vo tr~awe. Pokraj sevo ova ovie lica se so za~uvani
setila i intelekt.
Parkinsonovata bolest e naj~esta forma na grupa naru{uvawa na motorniot
sistem. Taa se karakterizira so bavna progresija, degenerativni naru{uvawa koi se
naj~esto asocirani so prate~kite simptomi. Site ovie se javuvaat kako rezultat na
gubewe na mozo~nite kletki koi producuraat dopamin. (1) 

Parkinson­ sindrom e naru{uvawe koe docna se pojavuva, vo

adultniot period. Javuvaweto na ovaa bolest e retko pred 40 god., no zatoa posle ovaa
godina incidencijata i prevalencijata se vo porast. Prevalencijata na belata rasa se
dvi`ela od 100 do 350 lu|e na 100 000 lu|e, kade prete`no bile zimani vo obzir
ponaprednatite slu~ai na bolesta od bolni~ki nabquduvanite slu~ai ili primerite
od umrenite pacienti. Vo populacijata so starost nad 75 god. javuvaweto na bolesta
mo`e da bide i do 600 na 100 000 lu|e. Incidencijata raste so porastot na godinite
aproksimativno po 20 na 100 000, kade najvisoka incidencija se dostignuva na
vozrast od 75 do 84 god. Vo odnos na polovite, pove}e e zasegnat ma{kiot pol. Bolesta
po~esto se javuva kaj lu|eto od belata rasa, kade {to se procenuva deka 2.4% od
vremeto vo tekot na `ivotot se izlo`eni na rizik od razvivawe na bolesta, dodeka
kaj lu|eto od Azija i Afrika rizikot i prevalencijata se zna~itelno pomali. Toj e
prosledeno so progresiven tremor, muskulna vko^anetost,usporeni dvi@ewa i gubewe
na posturalni refleksi.

Patolo{ki promeni
Parkinsonizam e zaboluvawe na ekstrapirimidalniot sistem i naj~esto se
javuva poradi lezija na istiot.
-Patofiziolo{ki promeni-
Patofiziolo{ki se slu^uva degeneracija na pigmentarnite kletki vo substantia 
nigra i  lokus  cerules i atrofija na  globus  pallidus i  putamen. Vo bazalnite ganglii,
simpati^kite ganglii, mozo^noto steblo i r'betniot mozok se zabele@uvaat
inkluzivni eozinofilni intranevronski granuli nare^eni  Lewy­ evi telca.
Nevrobiohemiskite promeni vklu^uvaat namaleni nivoa na dopamin, homovanilna
kiselina, noradrenalin, serotonin, tirozin hidroksilaza, dopamin dekarboksilaza i
dekarboksilaza na glutaminskata kiselina. (2)
-Nevropatolo{ki priomeni-
Neuropatolo{kite promeni {to se javuvaat kaj parkinsonovata bolest se
gubeweto na nevroni vo  supstancia  nigra,  pars  kompakta, nastanuva sloboden melanin i
glialna proliferacija vo oblasta. Prisustvoto na  Lewy­ evi telca vo spomenatite

3
neuroni se potrebni za postavuvaweto na dijagnozata. Ovie telca bile prvpat
opi{ani vo 1912 god. od  F.H.  Lewy, a neuropatoligijata e za prvpat opi{ana od 
Wrocglaw i  Poland. Tie sodr`at ciklus na intraplazmati~ni inkluzii so gusti,
zbieni eozinofili.  Lewuy­ evite tela mo`at da bidat i kako antitela protiv
razli~nite neurofilamenti. Osven vo supstancia nigra, tie mo`at da bidat pronajdeni
vo razli~ni drugi strukturi, kako {to se dorzalnite motorni nukleusi na vagusnite
nervi , vo hipotalamusot i vo korteksot, i drugi. Kaj nekoi pacienti so demencija
kortikalnite  Lewy­ evi telca se istaknati i va`ni, so ili bez inkluziii vo
mozo~noto steblo i so ili bez klini~ki znaci na Parkinson, taka {to za ovaa sostojba
se koristi terminot difuzna bolest na Lewy­ evite telca. (3)

(4)

-Nevrohemiski promeni-
Neodamna se pojavilo tvrdewe deka promenetiot metabolizam na aminite vo
mozokot predizvikuva parkinsonizam. Strani~nite neuroni vo  substantia  nigra,
osobeno vo nivnite terminalni zvr{etoci vo  nucleus  caudatus i  putamen sodr`at i
sozdavaat i golemi koli~ini na dopamin, koj vo sistemot ima uloga na
nevrotransmiter. Dopaminot najmnogu go ima vo sinapti~kite nervni zavr{etoci ,
strijatumot i telata na nervnite kletki na  supstantia  nigra. Vo parkinsonizmot bez
razlika dali e idiopatski ili postencefaliti~en namalena e koncentracijata na
dopaminot vo ovie delovi, osobeno Parkinson­oviot sindrom e povrzan so deficit na
dopaminot vo neostruijatumot. Kaj idiopatskiot i postencefali~niot  Parkinson-ov
sindrom, deficitot na dopamine se javuva poradi degeneracija na dopaminergi~nite
nevroni vo  substantia  nigra, pa poradi toa mo`e da se ozna~i kako presinapti~en
deficit na dopaminot. Kaj nevrolepti~nata forma na sindromot, funkcionalniot
deficit na dopaminot e posledica na blokadata na dopaminskite receptori vo
neostriatumot so lekovi, kako {to se hlorpomazin, haloperidol i sli~no. Vo ovoj slu~aj
se raboti za postsinapti~en deficit na dopaminot. Stepenot na deficit na
strijalniot dopamin e paralelen so te`inata na simptomatologijata na bolesta.
Gubeweto na 80% dopamin vo striatumot, predizvikuva pojava na sindromot, dodeka
pomaliot stepen na gubitok se kompezira, a kompezacijata e vo zavisnost od pred i
postsinapti~kite mehanizmi. Ova e va`en nevrohemiski deficit, koj {to e
odgovoren za javuvawe na bradikineziaj, hipokinezija i rigiditet. Osven ovie
dopaminergi~ni deficiti mo`at da se javat i drugi promeni, no nivnoto vlijanie vo
patofiziologijata na Parkinson- oviot sindrom mo`e polesno da bide stabilizirano.
Pokraj ova i koncentracijata na homovalinskata kiselina e smalena kako i
koli~inata na serotonin i norepinefrin. Samiot dopamin ne preminuva niz
hematoencefalnata bariera i ne mo`e terapiski da se upotrebi, no negoviot

4
metaboli~ki prethodnik 1-  dopa ima terapiski efekt i ova dejstvo se zasiluva so
inhibicijata na monoaminooksidazite.
Vo mozokot na licata zaboleni od  Parkinson-oviot sindrom pronajdeni se i
nedostatoci na drugi biohemiski supstancii, kako {to se na primer namaluvaweto
na noradrenalinot, serotoninot, GABA kako rezultat na iscrpenosta na strijalniot
dopamin, {to predizvikuva funkcionalen dizbalans kaj drugite nevrotransmiteri.
(5)
Vo strujatumot postoi funkcionalna ramnote`a pome|u nadraznuva~kite
holinergi~ni i inhibitorni dopaminergi~ki mehanizmi: vo parkinsonizmot
deficitot na dopaminot vo strijatumot doveduva do zgolemuvawe na holinergi~nite
aktivnosti (Parkinson­ sindromot se zgolemuva so dejstvoto na holinergi~nite lekovi
koi deluvaat centralno , a go smaluvaat antiholinergi~kite lekovi). So davaweto na
antiholinergi~kite lekovi se vospostavuva ramnote`a pome|u dopaminot i
acetilholinot, no novata ramnote`a e na subnormalno nivo zatoa {to nivoto na
dopaminot e nizok. Zatoa e pogodno nadoknaduvaweto na dopaminot pri lekuvawe na
ovoj sindrom.

Klini~kata slika
Parkinsonovata bolest e hipertoni~no hipokinetski sindrom.
Od serija od 100 autopsii koi bile dijagnosticirani kako Parkinsonova
bolest, samo 76 bile dijagnosticirani to~no spored standardnite neuropatolo{ki
kriteriumi. Pove}eto od ovie dijagnozi bile napraveni spored klini~koto iskustvo.
Najmalku dva simptomi od trijadata: bradikinezija, rigiditet i tremor bile
prisutni kaj 99% od tie 76 slu~ai, vo tekot na bolesta. Kaj tie 76 pacienti tremorot
pri odmor bil po~eten znak kaj 72% od pacientite. Kaj zabolenite pacienti bil
prisuten tremorot kaj 76%, dodeka akineti~niot- rigiditet bez tremor bil prisuten
vo 24% od slu~aite. (3)
Tipi~noto Parkinsonovo zaboluvawe opfa}a i vle~ewe na mali ~ekori so
pove}ekratni pomo{ni ~ekori vo tekot na vrteweto naokolu. Podocna vo tekot na
zaboluvaweto, problemite so ramnote`ata mo`e da stanat poistaknati i pova`ni,
vodej}i do ~esti pa|awa. Dizartrijata (gubeweto na volumenot, monotona i oslabnata
artikulacija), disfagija i dr. Razli~ni avtori imaat dadeno podatoci za
preovladuvaweto na depresija vo Parkinsonovata bolest {to se dvi`i od 20 do 99%.
Parkinsonovata bolest se pojavuva retko kaj mladite lu|e.
Po~etokot na bolesta e obi~ni neprimeten i postepen, a razvojot na bolesta e
spor. Pacientot se `ali na se pogolemata rigidnost i tremor, amimija, sporosta na
dvi`ewata i smaleno avtomatsko dvi`ewe na rakata i te`ina pri odeweto. (6)
Zgolemen muskulen tonus- Rigor (hipertonija od ekstrapiramidalen tip) i
siroma{tvo so volevi i emotivni dvi`ewa se dvi`ewa koi se najizrazeni kaj
parkinsonizam. Rigorot ja zafa}a celata muskulatura na teloto i e od tipot na
zap~esto trkalo ili  Negro­ ov fenomen. Pasivnoto dvi`ewe na ekstremitetite e
rigidno. Te{kotiite mo`at da se javat pri stanuvawe od stolica, taka {to se
potrebni pove}e obidi za da se stane. Vrteweto e ote`nato bez razlika dali se
izveduva vo stoe~ka polo`ba ili vo postela.
Liceto ima bezizrazen izgled kako maska. Mimikata e usporena i osiroma{ena
(hipomimia,  amimia), liceto e sjajno kako da e nama~kano so maslo (facies  oleosa).
Trepkaweto e retko ili voop{to go nema, o~nite bulbusi slabo se podvi`ni.
Bolniot dolgo i vko~aneto gleda vo edna nasoka.
Site dvi`ewa se usporeni  (bradykinesis), i se oskudni  (hypokinesis).
Izveduvaweto na dvi`ewata e mnogu ote`nato, osobeno finite precizni dvi`ewa
te{ko se izveduvaat. Dvi`ewata kako {to se vrzuvawe na kravata, zakop~uvawe i
~e{lawe na kosata pri krajot na bolesta ne mo`at da se izvedat bez pomo{.

5
Pi{uvaat so sitni bukvi i ima tendencija takvoto pi{uvawe se pove}e da se smaluva
(micrographia).
Odot e poremeten poradi hipotonij: bavno e i so mali ~ekori, a teloto e lesno
navednato sprema napred. Pod dejstvo na afekt bolniot mo`e mnogu brzo da ja izvr{i
rabotata, duri i da tr~a ako e vo opasnost (kinesia  paradoksa).Nedostasuvaat
fiziolo{kite sinkinezii. Pri odeweto bolniot ne pravi dvi`ewa so racete.
Pacientite ponekoga{ poka`uvaat i tendencija da preminat vo tr~awe dodeka stojat
ili odat.
Teloto i negovite delovi zazemaat posebna polo`ba. Bolniot stoi so
polusvitkan grb, pri {to glavata i teloto se lesno svitkani prema napred, kolenata
se lesno svitkani , racete se polusvitkani vo laktite i aducirani, a naj~esto rakata
stoi kroz t.e. uz teloto. Pokraj trupot, prstite se flektirani vo
metakarpofalangealnite zglobovi, a ekstendirani vo me|ufalangealnite zglobovi.
Postoi i kifoza na 'rbetot.
Se javuva Parkinsonoviot stati~ki tremor. Intermitentniot tremor (okolu
2-6 vo sekunda) e ritmi~en e i gi zafa}a site delovi na teloto. Pri vozbuda,
emocionalno poremetuvawe, zamor i stud se zgolemuva. Tremorot vo mir gi zafa}a
ekstremitetite t.e. prstite na dlankata i zglobovite, a pokasno mo`e da ja zafati i
glavata. Na rakata tremorot se gleda kako dvi`ewe na broewe pari ili premestuvwe
na brojanica, ponekoga{ mo`e da bide kako zafa}awe na palec, ka`iprst ili zglob, a
ponekoga{ e praten i so tremor na glavata.
Se javuvaat i pulsioni pojavi. Bolniot ne mo`e da ja za~uva ramnote`ata
poradi dopolnitelnite sinergi~ni dvi`ewa. Pri odeweto poka`uva tendencija na
pomestuvaew i pa|awe na napred ili nanazad- antero ili retropulzio. (4)
Glasot stanuva slab, tivok i monoton. Govorot e monoton, artikulacijata e
slaba i usporen (bradylalia, bradyphrasia).
70% od lu|eto dijagnosticirani so Parkinsonova bolest, koi se
dijagnosticirani so postoewe na depresija prodol`uvaat da razvivaat nespokojstvo;
90% od pacientite so Parkinsonova bolest koi imaat postoe~ka voznemirenost
podocna posledovatelno razvivaat depresija.
Nastanatata disfunkcija, se karakterizira so te{kotii vo diferencijalnoto
rasporeduvawe na vnimanieto i subjektivnite vremenski poznavawa. Ovoj kompleks e
prisuten kaj pove}eto pacienti kaj koi Parkinsonovata bolest se javuva postepeno.
No ova mo`e da progradira vo (sekundarni simptomi) :
· Demencija koja e aproksimativna kaj 20- 30 % od site pacienti. Taa ima
tipi~en po~etok so zabavuvawe na misleweto i progresivni te{kotii vo
organiziraweto na mislite i misleweto.
· Gubewe na memorijata ili bavno mislewe
· Apatija
· Se menuva seksualnata funkcija
· Prisutno e voznemiruva~ko spiewe
· Ko`ni problemi
· Emocionalni promeni
Setilnite promeni
· Oslabuva vizuelnata kontrasna senzitivnost;
· diskriminacija na boite;
· konvergentna insuficiencija (se karakterizira so duplo gledawe) i
okolumotorna kontrola;
· Zamajuvawe na glavata
· Oslabnuvaata proprioreceptorite (zabele`uvaweto za pozicijata na teloto
vo tridimenzionalniot prostor);

6
 · Gubewe na ~uvstvoto za miris;

Dijagnoza i diferencijalna dijagnoza

Dijagnozata na Parkinsonovata bolest e klini~ka. Minimalni simptomi koi
treba da gi ima pacientot za taa da bide dijagnosticirana se: bradikinezija; i
najmalku eden od slednite: muskulen rigiditet, 4-6  Hz tremor pri odmarawe, ili
posturalni nestabilnost koja ne e pri~ineta primarno od vizuelna, vestibularna,
cerebelarna ili proprioreceptivna disfunkcija. Silno pomo{ni kriteriumi se
unilateralnata ataksija, odli~en odgovor na levodopa (odgovara za 5 god. ili pove}e),
se odvojuvaat t.e. razlikuvaat  levodopa­ pri~ineti  chorea i progresivni bolesti so
klini~ki tek od 10 ili pove}e godini. Prisustvoto od razli~ni zdru`eni atipi~ni
karakteristiki mo`at da uka`uvaat protiv  Parkinson-oviot sindrom. Ovie
karakteristiki vklu~uvaat istorija od povtoruva~ki rani na glavata ili
encefalitisi,  okolugirni krizi, tretman na simptomite na ataksijata so
nevroleptici, slbeewe t.e. popu{tawe koe e podnesuva~ko vo po~etokot, cerebralni
znaci, zasegnatost na memorijata, rano odvojuvawe na avtomatskite sodr`ini,
prisutni znaci na Babinski, strukturalni mozo~ni abnomarlnosti na KT ili MNR
i/ili negativen odgovor na golemi dozi od levodopa. 
PET ili  SPEKT mo`at da se dodadat na dijagnozata. Zgolemuvaweto vo
strijatumot (del od putamenot)  F Dopa mo`at da se vidat kaj pacientite so PET. Ovaa
tehnikia e osetliva i specifi~na vo indentifikuvawe na simptomskata i
predsimptomskata Parkinsova bolest. Za da se razlikuva Parkinsonovata bolest od
degeneracijata na nigrostrijatumot, dopamin receptorot ligand imaging mo`e da bide
upotreben.  Ligands koj e prikladen  za  PET vklu~uvaj}i gi  D2  receptorot  ligand  C 
raclopride; za SPECT  iodobenzamide, IBZM. (3)
Diferencijalnata dijagnoza vklu~uva hroni~ni progresivni hipokineti~ki
dvi`e~ki naru{uvawa (Parkinson­ plus sindromite). Sepak slednive sostojbi treba da
bidat razgledani: dolgotrajna upotreba na neuroleptici, multipen cerebralen
lakunaren infarkt, istorija od virusni encefalitis, hidrocefalus i truewe so
mangan.

Parkinson- plus sindromite

Progresivna supranuklearna paraliza ili  Sindrom  steele­  Richardson­  Olszewski,
multipna sistemska atrofija (  MSA) i kortiko- bazalnite ganglionski degeneracii
spa|aat vo kategorijata na Parkinson i sindromite. Ovie se hroni~ni zaboluvawa
{to na nekoj na~in mo`at da bidat sli~ni kako Parkinsonoviot sindrom. Site tri se
sporadi~ni bolesti. Kako i da e,  MSA mo`e klini~ki da e sli~na so avtosomno
dominantnata cerebralna ataksija (ADCA) i soodvetno na ova mo`e da pravi
dijagnosti~ki problemi. 
­Wilson­ ovata bolest-
Ovaa bolest mo`e da bide prisutna kako Parkinsonov sindrom, osobeno kaj
mladite pacienti. Isto taka taa treba da bide del od diferencijalnata dijagnoza, i
mo`e da bide lesno dijagnosticirana.
-Parkinsonizam, Demencija i Motor neuronska bolest-
Zaedno Parkinsonoviot sindrom, Alchaimerovata bolest i motorno-
nevronskoto zaboluvawe ( atrofi~na lateralna skleroza) se zaedni~ki zaboluvawa
vo populacijata. Ne neo~ekuvani klini~ki znaci na parkinsonizam, demencija i
motorno- neuronski bolesti mo`at da bidat sretnati istovremeno kaj postarite
pacienti. Soyvezdieto se javuva so visoka incidencija i prevalencija vo
siroma{nite populacii. Tuka ova se narekuva Lytico­ Bodig­ ova bolest. Kako glavni
faktori bile spomenati sredinskite faktori vo patogenezata na ovaa bolest, no pri
ispituvawata se uvidelo deka taa po~esto se javuva kaj lu|eto so rodninski relacii
7
t.e. krvna povrzanost, za razlika od nejzinoto pojavuvawe kaj nerodninski povrzanite
lu|e koi `iveat vo isti sredinski uslovi, so {to se doka`uva ulogata na geneti~kite
faktori vo pojavuvawetop na ovaa bolest.
Aparatot od  Lytico­  Bodig, kombinacijata na demencijata i parkinsonizmot
karakteristikite mo`at da se sretnat pri frontalno lobalnata demencija, koja {to
ja vklu~uva Pick­ ovata bolest. ^esto ovie sostojbi se familijarni, i se nasleduvaat
po avtosomno dominanaten pat. Geneti~kiot  linkage vo familiite se najdeni na 17q
(dolgiot krak na 17 hromozom.

Vidovi na Parkinson sindrom

Postojat tri glavni grupi: idiopatski parkinsonizam (paralysis  agitans),
postencefaliti~ki parkinsonizam i nevrolepti~na forma na parkinsonizam.
Postojat u{te dva tipa na parkinsonizam: arterioskleroti~en parkinsonizam i
parkinsonizam po truewe so jaglerod monoksid i mangam. Simptomite {to se
javuvaat kaj parkinsonizmot kaj vaskularnite zaboluvawa se nespecifi~ni i se
javuvaat vo ramkite na op{tata simptomatologija na osnovnata bolest. Odredeni
elementi na parkinsonizam se javuvaat i kaj drugite formi na zaboluvawa na
centralniot nerven sistem, toa e prosleden simptom kaj akinetskata forma na 
Huntington­ ovata horea,  Wilsono­ ovata bolest, idiopatskata ortostatskata
hipotenzija, pri truewe so mangam, jaglerod monoksid, mozo~en tumor i sli~no.
Pri lekuvaweto na hipertenzijata so  alpha­methyl  DOPA doa|a do inhibicija na 
DOPA­  dekarboksilaze, smaleno nivo na dopamine i strijatum i doa|a do prolazen
parkinsonizam. Se javuva kaj 4-6 na 10 000.
-Idiopatskiot parkinsonizam- 
Paralysis  agitans­ Parkinsonovata bolest ili idiopatski parkinsonizam e
degenerativno zaboluvawe so nepoznata etiologija, koe e isklu~ivo hereditarno.
Nj~esto po~nuva na ednata strana na teloto, a potoa na drugata strana. Obi~no prv
znak e tremorot, a potoa se razviva rigorot. Bolesta e progresivna i trae dolgi
godini. Hereditetot ima uloga kaj juvenilnata forma na Parkinsonovata bolest.
-Postencefali~niot Parkinson-ov sindrom-
Ponekoga{ simptomite na ovoj sindrom se javuvaat vo akutnata faza na
bolesta. Toa e takanare~ena hipokinetska forma na epidemi~niot encefalit. Vo
drugite slu~ai mo`e da se pojavi postepeno po akutniot sindrom, a ponekoga{ i po 20
god. Obi~no prvite simptomi se javuvaat okolu 40- godi{na vozrast. Ima brz tek, so
pojava na hipokineziii i rigor. Retko se javuva epilepsija, horea ili endokrini
poremetuvawa, kako i okulogirni krizi. Ovie bolni ne ja podnesuvaat toplinata.
Psihi~kite promeni se izrazeni kako kaj nevrostenija. Psihi~ki ovie pacienti
izgledaat nervozno, imaat te{kotii so koncentracijata, pomneweto, usporeni se i
stradaat od nesonica.
Kaj postencefaliti~niot parkinsonizam promenite se osobeno izrazeni vo 
substancia nigri, a ne{to pomalku na  nucleus lentiforme, nucleus caudatus, nucleus ruber i vo
ostanatite delovi na ekstrpirimidalniot sistem. Va`en patolo{ki naod
pretstavuva degeneracijata na gangliskite kletki vo substantia nigra i na nekoi drugi
pigmentirani jadra vo tegmentumot na mozo~noto steblo sledeni so reaktivna glioza.
-Arterioskleroti~en parkinsonizam-
Ovoj vid na Parkinsonizam e sleden i so drugi simptomi, a pojavata na
vaskularnata bolest gi manifestira simptomite na bolesta. Se karakterizira so
supranuklearna paraliza, sledena so prinuden smev i pla~.
-Parkinsonizam predizvikan so truewe so na jaglerod monoksid-
Ovoj vid na parkinsonizam se slu~uva akcindentno ili so samoubistveni celi.
Po trueweto bolniot e apati~en, a posle 2-3 nedeli se razviva slika na

8
parkinsonizam, sledena so rigor i akinezija. Na ova se nadovrzuva afazija, apraksija,
agnozija i znaci na lezija na 'rbetniot mozok, a bez znaci na parkinsonizam.
-Medikamentozen parkinsonizam- nevrolepti~en sindrom-
Ovoj vid na parkinsonizam se javuva po upotrebata na lekovi- nevroleptici vo
psihijatrijata. Ovoj nevrolepti~en sindrom se manifestira so tremor, rigor,
iskrivuvawe na mimikata i liceto i sl. Vo ovoj slu~aj terapijata e davawe na
atropine, akineton, ponalid i sl.

Genetski aspekti na Parkinson- oviot sindrom

Geneti~arite od 1997 god. prona{le devet specifi~ni geneti~ki defekti koi
go predizvikuvale ova zaboluvawe. Genite koi bile indentifikuvani bile  SNCA 
(protein  alpha­  synuclein),  UCHL1  (protein  ubiquitin  carboxy­  terminal  hydrolaze  L1),  PARK2 
(protein parkin)  PARK7 i (protein DJ­1). Nov gen bil indentifikuvan, ND5, mutacija za
koja se misli deka ima zna~ewe za pojavuvaweto na golemiot majoren sporadi~no
pri~inet Parkinson- ov sindrom. (7)
Okolu 5-15% se slu^ai so familijarni formi, kade bolesta se javuva porano i
tekot na istata e pote@ok. Kaj pove}eto familijarni slu^ai naru{uvaweto se
nasleduva avtosomno dominantno so varijabilna penetrantnost. Avtosomno
recesivnite i H-vrzano recesivnite formi na nasleduvaweto se retki. (2)
Tradicionalno se veruvalo deka e sporadi~na, nenasledna bolest {to bilo
pogre{no. Podocne`noto ispituvawe so novo sozdadenite tehniki i so
indentifikuvawe na subklini~ki afektiranite simptomi kaj bliznacite i
~lenovite na familijata bilo zaklu~eno deka se raboti za bolest kade geneti~kite
faktori igrale va`na uloga. (3)
Familijarnite studii ja poka`uvaat naslednosta na  Parkinson­ sindromot.
Studiite poka`ale avtosomno dominantno nasleduvawe so reducirana penetrantnost.
Studiite so bliznaci poka`uvaat pogolema sli~nost od drugite slu~ai.
Reduciranata penetrantnost i nemo`nosta da se detektiraat subklini~kite slu~ai
so Parkinson mo`e da gi uni{ti ovie studii. Bile praveni studii za prou~uvawe na
Parkinsonovata bolest, kade {to kako subjekti bile zimani lu|eto i `ivotnite za da
se izlo`at na  methylphenyltetrahydropyridine  (MPTP).  MPTP e izoliran od monoamino
oksidazata B, koj vlijae vrz funkcijata na mitohondrijalnoto di{ewe t.e. razmenata
i rezultira so smrt na dopaminnergi~nite nevroni.
Drugite geneti~ki modeli za Parkinsonovata bolest najavuvaat
multifaktorialni po~etni nasledni modeli. Isto taka pretpostaveno e deka
mitohondrialnite promeni mo`at da zemat u~estvo pri prezentiraweto na
Parkinsonovata bolest. Od inhibicijata na oksidativnata fosforilacija do
mitohondrialnite respiratorni promeni mo`at da bidat vklu~eni vo  MPTP
modelite na Parkinsonovata bolest, ova poka`uva deka mitohondrialnite
disfunkcii mo`at da u~estvuvaat vo prezentacijata na Parkinsonovata bolest.
Ostanatite studii poka`uvaat anticipacija vo Parkinsonovata bolest
kompatibilna so involviraweto na geni so triplet ekspanzija.
Studiite gi objasnuvaat genite za tirozin hidroksilaza koi se merka za
sintezata na kateholaminite i ostanatite geni involvirani vo funkcijata na
dopaminot, vklu~uvaj}i gi D3 i D4 receptorite i monoamino oksidazata  B.
Mnogubrojni drugi studii napraveni vo mnogubrojnite familii se pod mo`nostite
za objasnuvawe i indentifikuvawe na pri~inskite geni.

Lekuvawe na parkinsonizam
Trba da se spre~i pojavata na rigor od povisok stepen kako i kontrakturite.
Na bolniot mu se prepora~uvaat aktivnosti, no bez mnogu zamoruvawe. Blaga

9
fizioterapija so masa`a, kako i pasivnite dvi`ewa mo`e da bidat korisni.
Fizikalnata terapija treba da opfati masa`a, istegnuvawe na muskulite i aktivni
ve`bi, kolku {to e mo`no. Treba da se nau~i pacientot sekojdnevno da gi ve`ba
najmnogu zafatenite muskuli, posebno muskulite na dlankata, prstite, zglobovite,
laktite, kolenoto i vratot. Se upotrebuvaat i razli~ni lekovi so razli~en efekt.
Ohrabruvaweto i psiholo{kata podr{ka se mnogu zna~ajni, pa zatoa treba da
se naglasuvaat pozitivnite aspekti na zaboluvaweto: 1) simptomatskoto olesnuvawe
koe se postignuva so lekovi; 2) za~uvanosta na mentalnite sposobnosti; 3)spor razvoj
na bolesta vo tekot na mnogu godini; i 4)aktivno ista`uvawe i nade` deka do toga{
}e se iznajde lek;
Medikamentite {to se upotrebuvaat pri lekuvaweto na parkinsonizmot
ovozmo`uvaat blago progredirawe na bolesta so {to pacientot mo`e da `ivee dolgi
godini. So zgolemuvawe na nemo}nosta, ~esto se javuva depresija, strav i
emocionalno poremetuvawe.
Lekuvaweto e prete`no simptomatsko. Za podobar efekt naj~esto se
kombiniraat pove}e lekovi. Pri voveduvaweto na nekoj nov lek toa treba da se pravi
so postepeno voveduvawe na pomali dozi na lekot.

Treba da se izbegnuvaat barbituratite. Mo`e da se dozvoli umerena upotreba

na alhohol poradi sni`uvawe na napnatost. Koristewe na ne- barbituratni sedativi
(na pr. meprobamat e podobar od phenothiazina). Medikamentoznata terapija, posebno
vo ranata faza na bolesta mo`e da dovede do prolazno ubla`uvawe na tegobite. Iako
posle nekoi operativni zafati vo nekoi slu~ai mo`e da dojde do tremor i rigidnost
(palidotomija, talamotomija), operacijata ne e indikuvana kaj pacienti koj imaat
difuzno zaboluvawe na mozokot, izrazena akinezija, pseudobulbarni tegobi, kako
{to e na primer poremetuvaweto na govorot. Operacijata mo`e samo da ja zasili
sostojbata kaj takvite pacienti.
Tekot na bolesta bil dramati~no smenet so upotrebata na  levodopa vo ranite
1960 god. Pred nejzinoto upotrebuvawe imalo {iroki divergentni tekovi so
vlo{uvawe vo opseg od 5 god. ili pre`ivuvawe od 25 god. bez golemo gubewe na
nezavisnosta. Pri upotreba na medikamenti `ivotnata prognoza e mnogu zavisna od
redovnosta na kontrolite. Lekovite delumno go odlo`uvaat funkcionalnoto
vlo{uvawe kaj nekoi li~nosti. Po nekolku godi{na upotreba na lekovite za
tretman mo`e da se razvie rezistencija za niv. Zemeno vo globala kako rezultat na
simptomite {to se javuvaat od terapijata, Parkinsonovata bolest prodol`uva so
bavni, progresivni, kone~ni i razli~ni promeni t.e. o{tetuvawa.
Dobri rezultati se postignuva so L­dopom edna aminokiselina (1­dihidroksifenil­ 
alanin). Davaweto na ovoj lek ovozmo`uva odr`uvawe na nivoto na dopamin i negovite
metabolite vo tkivoto.  Levodopa se ima poka`ano kako mnogu efikasen lek protiv
akinezijata i parkinsonisti~kata rigidnost, i vo mala merka pomaga protiv
tremorot. Kapsulite (250 mg.) se davaat 3-4 pati dnevno, a se zgolemuva do stepen na
tolerancija vo tekot na nekolku nedeli ili do pojavuvawe na sporedni efekti.
Sporednoto dejstvo na lekot kako {to se ma~nina, povra}awe, posturalna
hipotenzija, srceva dizritmija, mo`at da se otstranat so pravilno dozirawe.
Prepi{uvaweto na periferni inhibitori dekarboksilazi vo kombinacija so 
Levodopa ovozmo`uvaat golemo smaluvawe na dozata neophodna za optimalna
terapija. Sporednoto dejstvo se izbegnuva so adekvatno dozirawe ili so upotreba na
paralelni medikamenti. Vo sporednite dejstva spa|aat nemirot, nesonicata,
abdominalnite te{kotii, vrtoglavica, depresija, konfuzija so povremeni
halucinacii. Pri pre~ekoruvawe na dozta se javuvaat konvulzii (800 mg. dnevno). No
negovata dolgotrajna upotreba mo`e da dovede do nesakani patolo{ki dvi`ewa,

10
sli~ni na horei i distonii, ama i do iznenadna i prolazna nepodvi`nost (akinesia 
paradeoksa).
Antiholinergi~nite lekovi ( go blokiraat dejstvoto na acetil- holin), a toa se 
atropine, alkaloidite na belladonna i sinteti~ki derivati, se upotrebuvaat tamu kade
{to levodopa ne pomaga, no i kako dopolnuvawe pri lekuvaweto so nego.
Terapevtskiot efekt na ovie lekovi e blokiraweto na muskarinskiot efekt na
acetilholinot. (8)
Tie imaat mal efekt vrz lekuvweto na parkinsonizmot, no zatoa imaat golem efekt
vrz tremorot.Ovie lekovi mo`at sekoga{ da bidat stopirani bavno za da se izbegnat
vlo{uvawata na parkinsonovite simptomi.
Potencijalnite sporedni simptomi:
· Vizuelni halucinacii, siroma{na koncentracija i memorija,organska
konfuzna sostojba. Pacientite so demencija ili postarite se delumno
poskloni da razvijat vakvi vidovi na problemi so antiholinergicite.
· Zamatuvawe na gledaweto predizvikuva midrijaza. Ovie lekovi se
kontradiktorni pri glaukom.
· Suva usta
· Akutna urinarna retencija kaj ma{kite so zgolemuvawe na prostatata
· Diskinezija
Postojat golem broj na sinteti~ki preparati: Artane ( 2-6 mg. dnevno, se po~nuva so
mala doza), Akineton (do 3 tableti dnevno) itn.
Vo terapijata se primenuva prekursorot na dopaminot, a toa e L­ DOPA, koj se
metabolizira von mozokot vo perifernite tkiva, a samo mal del vo mozokot. Ovoj lek
se kombinira so  karbidopa  (nakom) ili so  benzerazin  (madopar), vo dnevna doza od 500-
1000 mg. vo tri dozi poodelno. Mnogu se korisni pri negovoto lekuvawe fenotijazin
(haloperidol). Glavnite simptomi na koi deluvaat se rigorot i tremorot, dodeka na
hipokinezijata nemaat vlijanie. (2/4) 
Amantandin deluva na hipokinezijata, rigorot i tremorot, no pomalku deluva od 
levo­dope. Preparatot e Summetrel. Maksimalnata dnevna doza e 200 mg. (100 mg po 2
pati dnevno).
Ova e blag antiparkinosti~ki lek. Dozata mo`e da bide reducirana pri renalni
o{tetuvawa.
Sporedni efekti:
· otoci na glu`dot
· konfuzija
Pokraj 1-  dope, se dava i  levodope vo kombinacija so  benzerazidom. Podobra
kombinacija e Sinemet 10 (ili 25) mg. carbidope so 100 mg.(ili 250 mg. levodope. L­ dopa i
nejzinite preparati vo kombinacija so  karbidopa deluvaat dosta dobro na rigorot i
bradikinezijata, no ne i na tremorot. Kombinacijata na  L­dope so  benzerazidom e 
Madopar .(2)
Vo poslednite godini vo lekuvaweto na Parkinsonoviot sindrom e voveden i 
metan  sulfonat    2­  bromergokriptin­  Bromokriptin, sintetski preparat od grupata na
prirodni alkaloidi na  Secale  cornutum.  Bromokriptin­ ot gi stimulira intaktnite
postsinapti~ki dopaminski receptori vo neostriatumot.  Bromokriptine­Bromergon se
dava vo doza os 10- 50 mg. na den. Od ponovite preparati se dava i  Deprenyl­  Jumex se
dava vo ednokratna dnevna doza od 5- 10 mg., koj selktivno ja inhibira monoamino
oksidazata (MAO) od tipot na B enzim, kij go inaktivira dopaminot i na toj na~in go
prodol`uva negovoto dejstvo.
Klini~kite iskustva uka`uvaat na kombinacija na upotrebeni lekovi kaj ovoj
sindrom. Obi~no se kombiniraat  bromokriptine,  pergoline,  lisuride so mali dozi na  L­ 
Dopa.

11
 Isto taka vr{eni se ispituvawa so davawe na intaktni antioksidantni
lekovi, glavno vitamini E i C, koi bi mo`ele da bidat za{titnici od pojavata na
sindromot.
Vo tekot na 1993 god. vo terapijata se voveduva i Eldepryl (Selegrine hydrochloride).
Ulogata na slobodnite radikali vo Parkinsonovata bolest e samo teoretski
zaklu~ena i e predmet na ponatamo{nite istra`uvawa. Se smeta deka slobodnite
radikali gi prevenira Eldepryl­ ot. 
Permax e direkten dopamin agonist, koj gi spojuva degenerativnite sinapti~ki
nevroni. Se dava vo doza os 0.05 mg. na den, so postepeno zgolemuvawe na dozata na 0.1
mg. se do podobruvawe na simptomatologijata.
Ovoj sindrom se lekuva i hirur{ki so stereotakti~na operacija, osobeno kaj
mladite lu|e. Se lekuva so otstranuvawe na delovi od  globus  palidum ili
ventrolateralnoto jadro na talamusot.

Zaklu~ok
Od prethodno navedenoto uvidovme deka Parkinson­ oviot sindrom e nevrolo{ko
zaboluvawe koe se javuva poradi zaboluvawe na bazalnite ganglii, t.e. toa e
zaboluvawe na ekstrapirimidniot sistem i se javuva poradi lezija na istiot. Toa e
hipertoni~no hipokinetski sindrom. Naj~esto ja zafa}a postarata populacija, retko
e zaboluvaweto na licata pred 40 god. Naj~esto klini~kite simtptomi ja zafa}aat
muskulaturata na teloto no davaat i drugi simptomi koi naj~esto se javuvaat vo
podocne`niot tek na bolesta kako i pri komplikaciite na istata. Postojat pove}e
vidovi na Parkinson­ ov sindrom, no toj mo`e da se javi i zaedno so drugi sindromi, pa
zatoa e mo{ne va`no da se postavi dijagnoza i diferencijalna dijagnoza. Od genetski
aspekt zna~ajno e toa {to vo najgolem broj na slu~ai toj se nasleduva avtosomno
dominantno, a retko i avtosomno recesivno i  X­ vrzano recesivno. Lekuvaweto e
simptomatsko i pomaga vo ubla`uvawe na simptomite, no ne i vo celosnoto lekuvawe.
Ostanuva da se pronajde ponatamu lek za celosno lekuvawe na ovaa bolest, koja iako
ima baven progradira~ki tek sepak ima golemo negativno vlijanie vrz bolniot.
Mnogu e va`no da mu se dade emocionalna podr{ka na pacientot i da se svati
negovata psiholo{ka sostojba.

12
Koristena literatura: 

1. Parkinson's disease 
(http://medicalcenter.osu.edu/patientcare/healthinformation/diseasesandcondition/nervous/parki 
nsons/)
2. Trajkovski E., Vladimir. Humana genetika. Univerzitet
,, Sv. Kiril i Metodij", Filozovski fakultet, Institut za defektologija,
Skopje, 2005. 
3. Davidson R6. PDQ Medical Genetics. BS Decner inc, Hamilton­London,2002. 
4. Parkinson syndrome (http://www.kompetenznetzede/navi/en/kompetenznetze/parkinson­ 
syndrom,did=6734,render=renderPrint.html)
5. Popovski, Ante. Klini~ka neurologija, Specijalen del.
NMP Studentski zbor, Skopje, 1997. 
6. Chusid G, Joseph. Korelativna neuroanatomija i funkcionalna neurologija. 
Savremena administracija, HCE Beograd , 1979 
7. Parkinson's disease (http://www.reference.com/browse/wiki/parkinson%27s_disease) 
8. Radojičič, Borivoje. Medicinska kniga. Beograd­ Zagreb. 
9. Parkinson Disease, Parkinson­ Live, Parkinson­ plus, Atypical Parkinson Disease, Parkinson 
Sundrome, Parkinsonism (http://www.parkinson.org/site/pp.asp?c=9dJFJLPwB&b=100121)

13
14