You are on page 1of 29

FIZIKALNE LASTNOSTI ZEMLJIN IN HRIBIN

I. ZEMLJINE

Wg Vg
Vv
Ww Vw

Ws Vs

Dvofazni ali trofazni sistem

1. Poroznost:
V V Vg
e = v , ew = w , eg = , e = ew + e g
Vs Vs Vs
e ... količnik por (realno od 4 do 0.4)

V V Vg
n= v , nw = w , ng = , n = nw + n g
V V V
n ... delež por (teoretično od 1 do 0, realno od 0.8 do 0.3)

n e
e= ⇒ n=
1− n 1+ e

1
2.0 Zasičenost
Vw e w n w
Sr = = =
Vv e n
Sr ... stopnja zasičenosti (v praksi 0 oziroma ≅1 ali 0 oziroma 100%)

3.0 Zrnavost – granulometrični sestav

MIT Klasifikacija

od do vrsta oznaka delitev


zemljine
60 mm 20 debel
20 6 gramoz G srednji
6 2 droben
2 0.6 debel
0.6 0.2 pesek S srednji
0.2 0.06 droben
0.06 0.02 debel
0.02 0.006 melj M srednji
0.006 0.002 droben
0.002 0.0006 debela
0.0006 0.0002 glina C srednja
0.0002 0.00006 drobna

d 60
Količnik enakomernosti: Cu =
d10

d 302
Količnik ukrivljenosti: Cc =
d10 d 60

2
4. Vlažnost, konsistenca, lezne meje:

Ww Vγ γ
w (%) = 100 = w w 100 = eS r w 100
Ws Vs γ s γs

w ... vlažnost zemljine (od 10 do 200 %)


γ w ≈ 10 kN/m3
γ s ≈ 27 kN/m3

wL ... meja židkosti


wP ... meja plastičnosti
wS ... meja krčenja

Indeks plastičnosti: I P (%) = wL − wP

3
wL − w w L − w
Indeks konsistence: IC = =
IP wL − wP

IC < 0 ... židko (ž.k.)


IC = 0 ... na meji med židko in gnetno (plastično)
konsistenco
0 < IC < 1 ... lahko gnetna (plastična) konsistenca (l.g.k.)
3
1 < I C < 2 ... srednje gnetna (plastična) konsistenca (s.g.k.)
3 3
2 < I C < 1 ... težko gnetna (plastična) konsistenca (t.g.k.)
3
IC = 1 ... na meji med gnetno (plastično) in poltrdno
konsistenco
IC > 1 ... poltrdna (p.k.) ali trdna (t.k.) konsistenca

5. Gostota:

W γ s + γ w eS r
γ= , γ = , γ = γ s (1 − n) + γ w nS r
V 1+ e
γ ... prostorninska teža zemljine(od 15 do 23 kN/m3)

Količnik relativne gostote:


Vmax − V e −e
Dr = = max , 0 < Dr < 1
Vmax − Vmin emax − emin

Suha prostorninska teža:


Ws W
γD = =
V V (1 + w)

4
Ww Vwγ w γ γ wγ s
w= = = ew w = eS r w ⇒ e=
Ws V s γ s γs γs S rγ w

γ s + wγ s γs
γ= ⇒ γD =
wγ s wγ s
1+ 1+
S rγ w S rγ w

5
AC Klasifikacija zemljin

Debelozrnate zemlj. Koherentne zemljine Šota


gramozi peski melji organske gline
GW SW ML OL CL Pt
GP SP MI OI CI
GU SU MH OH CH
GC SC
GFc SFc
GFs SFs

Debelozrnate zemlj. Koherentne zemljine Šota


gramozi peski melji organske gline
GW SW ML OL CL Pt
GP SP MH OH CH
GC SC
GM SM

Osnova za klasifikacijo nekoherentnih (debelozrnatih ali sipkih)


zemljin je granulometrični sestav:

čisti peski ali gramozi (SW, SP, SU in GW, GP, GU) so, če je p0.06 <
5%,
dobro granulirani gramozi (GW) so, če je 1 < C c < 3 in Cu > 4 ,
dobro granulirani peski (SW) so, če je 1 < C c < 3 in Cu > 7 ,
vrsti GC in SC, če je glinasto vezivo v zmerni količini (5 do 12%).

Osnova za klasifikacijo koherentnih (drobnozrnatih) zemljin sta


meja židkosti in indeks plastičnosti, pri organskih zemljinah pa še
barva (črna) in vonj (smrad).

6
7
8
PREPUSTNOST ZEMLJIN

k (cm/s) ... koeficient vodoprepustnosti

Meja med manj in bolj prepustnimi zemljinami je pri k = 10-7 cm/s

Edometer ⇒ preizkus s spremenljivim hidravličnim padcem:

A0 h  H 1 
k= ln η10
A ∆t  H 2 

Permeameter ⇒ preizkus s konstantnim hidravličnim padcem:

∆Q h
k= η10
∆t A ∆H

T
η10 = 1.25 − 0.025 , T1 = 1o C
T1

Zrnavost ⇒ Hazen ali USBR:

k (cm / s ) = 1.16 d102 (mm) ali k = 0,36 d 202.3

Približne vrednosti koeficienta prepustnosti:

vrsta zemljine k v cm/s


čisti gramozi 100 – 1
debel pesek, peščeni gramozi 1 – 10-2
drobni peski, peščeni melji 10-2 – 10-3
melji, zaglinjeni melji 10-3 – 10-5
gline < 10-6

9
V koherentnih zemljinah se vodoprepustnost spreminja v odvisnosti
od spremembe efektivnih napetostnih stan oziroma s spremembo
poroznosi zemljin. Pogosto velja naslednja sovisnost:

k = k1 exp(k 2 e)

Koeficient vodoprepustnosti določamo tudi na terenu s črpalnimi


preizkusi (v tleh pod nivojem talne vode), z nalivalnimi preizkusi (v
plasteh nad talno vodo) in z disipacijskimi preizkusi pri CPT
raziskavah.

(a) črpalni preizkusi:

Enačba Dupuita:

H 2 − h02 Q (ln r2 − ln r1 )
Q = kπ ⇒ k=
ln R − ln r0 π (h22 − h12 )

Empirični obrazec Disserensa:

A y D2
k = ln 0 = A f (t , y ) , A = 0.0625
t y H

10
(b) nalivalni preizkusi:

0.423Q 4H H
k= log , > 25
H2 D D

D  D D 
k= ln ( H + ) − ln( H2 + )
4(t 2 − t1 )  4 
1
4

11
12
DEFORMABILNOST ZEMLJIN

Edometer ⇒ Modul stisljivosti Mv ali Eoed:

Valjasti vzorec višine cca 2 cm in premera cca 10 cm je v edometru


oklenjen z jeklenim obročem, zgoraj in spodaj je omejen s
prepustno porozno ploščo. Vertikalna obremenitev vzorca povzroča
stiskanje vzorca (izcejanje vode).
Konstrukcija takšnega aparata omogoča raziskavo odnosov med
napetostmi in deformacijami v posebnih pogojih. Napetostno stanje
je osnosimetrično, deformacijsko pa linearno (preprečene bočne
deformacije):

P
σ1 = q = , σ2 = σ3 =?
A

∆h ρ ∆r
ε1 = ≡ , ε2 = ε3 = =0
h h r

Pri vsaki bremenski stopnji, ki je praviloma za faktor dva večja od


predhodne, opazujemo časovno spremembo višine vzorca
(posedek ρ ali specifično vertikalno deformacijo ε 1 ali poroznost e )
valjastega vzorca do sekundarne faze konsolidacije (časovna
sovisnica mora preiti v logaritmično premico).

13
14
Preiskati moramo obnašanje vzorca za vsa pričakovana napetostna
stanja v temeljnih tleh (nično ⇒ prvotno ⇒ pričakovano; za
naraščanje in po potrebi za zmanjševanje obtežbe temeljnih tal).

Rezultat edometrske preiskave je krivulja stisljivosti ρ = ρ (σ )


,

oziroma e = e (σ ) , iz katere lahko izračunamo za pričakovano


,

spremembo vertikalnih efektivnih napetosti v temeljnih tleh modul


stisljivosti.

∆σ ' ∆σ ,
∆σ = σ
,
z
,
zz β −σ ,
zz α ⇒ M v ≡ E oed = hα = − (1 + eα )
∆h ∆e

Modul stisljivosti v gramoznih in peščenih zemljinah ocenimo iz


rezultatov terenskih raziskav (SPP, CPT, presiometer) ali tudi
posredno iz količnika relativne gostote Dr .

15
16
Triosna drenirana preiskava ⇒ Kompresijski in
strižni modul (K in G)

Preiskava odnosov med napetostmi, deformacijami in časom na


vsaj 3 prizmatičnih vzorcih (pravi triosni aparati) ali na vsaj 3
valjastih vzorcih (klasični triosni aparati).

V klasičnih triosnih aparatih tlačno obremenjujemo valjaste vzorce


(premera d = 3.6 cm in višine h ≅ 7 cm ali premera d = 10 cm in
višine h ≅ 20 cm) s tlakom kapljevine in še dodatno v smeri osi
vzorca. Napetostno in deformacijsko stanje v vzorcu je
osnosimetrično. Pri izbranemu napetostnemu stanju opazujemo
vertikalne premike (skrčke) vzorca in spremembo prostornine
vzorca toliko časa, da je dosežena primarna faza konsolidacije.

P
σ1 = +σ3 , σ2 = σ3
A

∆h ∆V
ε1 = , εv = , ε2 = ε3 ,
h0 V0
ε v − ε1
ε v = ε 1 + 2ε 3 ⇒ ε3 =
2

17
Preiskati moramo obnašanje vzorcev za vsa pričakovana
napetostna stanja v temeljnih tleh (nično ⇒ prvotno ⇒
pričakovano; za naraščanje in po potrebi za zmanjševanje obtežbe
temeljnih tal).

18
Za spremembo napetostnega stanja:

∆σ 1, = σ 1,β − σ 1, α in ∆σ 3, = σ 3, β − σ 3, α

izračunamo modula K in G po enačbah:

∆σ 1, + 2∆σ 3, ∆σ o ,  ∂σ o , 
3K = = =
∆ε v ∆ε 0  ∂ε o  τ o =const

∆σ 1, − ∆σ 3, ∆τ o  ∂τ o 
G= = =
3∆ε 1 − ∆ε v ∆γ o  ∂γ o  σ o , =const

S krogci so označene oktaedrske napetosti in deformacije.

σ 1 + 2σ 3 2
σo = , τo = (σ 1 − σ 3 )
3 3

σ xx + σ yy + σ zz
σ =
o
,
3
τo =
1
(σ xx − σ yy ) + (σ yy − σ zz ) + (σ zz − σ xx ) + 6(σ xy2 + σ yz2 + σ zx2 )
2 2 2

ε 1 + 2ε 3 εv 2
εo = = , γo = (3ε 1 − ε v )
3 3 3
ε xx + ε yy + ε zz
ε =
o
,
3
γo =
2
(ε xx − ε yy ) + (ε yy − ε zz ) + (ε zz − ε xx ) + 6(ε xy2 + ε yz2 + ε zx2 )
2 2 2

19
20
21
Triosna nedrenirana preiskava ⇒ Strižni distorzijski
modul (Gd)

Preiskava poteka na podoben način, kot poteka drenirana


preiskava. Bistvena razlika med nedrenirano in drenirano preiskavo
je, da so v primeru nedrenirane preiskave preprečene volumenske
deformacije vzorca (zaprte drenaže) in da je takšna preiskava
bistveno hitrejša.

P
σ1 = +σ3 , σ2 = σ3
A

∆h ∆V
ε1 = , εv = = 0 , ε2 = ε3 ,
h0 V0
ε1
ε v = ε 1 + 2ε 3 = 0 ⇒ ε 3 = −
2
Za spremembo napetostnega stanja:

∆σ 1 = σ 1β − σ 1 α in ∆σ 3 = σ 3β − σ 3 α

izračunamo modula Kd in Gd po enačbah:

∆σ 1 + 2∆σ 3 ∆σ o
3K d = = ⇒ ∞
(∆ε v = 0) (∆ε 0 = 0)

∆σ 1 − ∆σ 3 ∆τ o  ∂τ o 
Gd = = = o
3∆ε 1 ∆γ o
 ∂γ  σ o , =const

22
Relacije med posameznimi deformacijskimi parametri:

9 KG 3K − 2G
E= , ν =
3K + G 2(3K + G )

E d = 3Gd , ν d = 0 .5

E E
K= , G=
3(1 − 2ν ) 2(1 + ν )

3E
Gd = G , E d =
2(1 + ν )

4G E (1 − ν )
M v ≡ E oed = +K =
3 (1 − 2ν )(1 + ν )

23
TRDNOST ZEMLJIN

Coulombov strižni zakon:

τ = c + σ tan ϕ

Vrhunska strižna odpornost:

τ f = c f + σ tan ϕ f

Rezidualna strižna odpornost:

τ r = c r + σ tan ϕ r

24
Drenirana strižna trdnost:

τ = c , + σ , tan ϕ ,

Določamo jo z direktnimi strižnimi preiskavami (translatorni oziroma


rotacijski aparati), s hitro konsolidirano triosno preiskavo in na
terenu (SPP, CPT).

25
Nedrenirana strižna trdnost:

τ u = cu + σ tan ϕ u , ϕ u = 0 ⇒ τ u = cu

Določamo jo z enoosnimi tlačnimi preiskavami, z nedrenirano


konsolidirano triosno preiskavo, s krilno sondo in na terenu (SPP,
krilna sonda, CPT).

Vpliv prekonsolidacije na strižno odpornost:

26
27
Kje, kdaj in kako uporabljamo podatke o fizikalnih
lastnostih zemljine?

Deformacijski parametri:
izračun napetostnih stanj v temeljnih tleh in zemljinskih objektih,
izračun posedkov temeljnih tal oz. objektov,
(začetni ali distorzijski, konsolidacijski ali volumenski (sferni),
končni, absolutni ter diferenčni)

Prepustnost:
časovni razvoj posedkov (konsolidacija),
znižanje talne vode

Trdnostni parametri:
mejna napetostna stanja v temeljnih tleh in zemljinskih objektih,
stabilnostne analize (vkopi, nasipi, deponije, ...),
dopustna obtežba temeljnih tal,
nosilnost temeljnih tal,
(v začetnih – nedreniranih pogojih, po končani konsolidaciji –
drenirani pogoji)
zemeljski pritiski (aktivni, pasivni, mirni) – obtežba na podporne
konstrukcije,
nosilnost zemeljskih sider

Vse fizikalne lastnosti (poroznost, konsistenca, gostota, ...


deformacijski, prepustnostni in trdnostni parametri) se časovno
spreminjajo v odvisnosti od sprememb napetostnih stanj v temeljnih
tleh oziroma zemljinskih objektih. So spremenljivke, niso konstantne
vrednosti. Praviloma so fizikalne lastnosti zemljin definirane na
efektivna napetostna stanja (medzrnski tlaki), le izjemoma na
totalna napetostna stanja.

28
29