You are on page 1of 51

Značilni ekosistemi

• gozdni ekosistem
• agrarni ekosistem
• urbano-industrijski ekosistem
Gozdni ekosistem

• najbolj naravni ekosistemi


• najbolj snovno-energijsko zaključeni
• zelo razširjeni – 1/3 površja Zemlje je gozdnata
• svetovni trend krčenja gozdnih površin
Danes pomembna:
• varovalni vidik izkoriščanja gozdov
• razvojni vidik “ “
Funkcije gozda
• proizvodnja in shranjevanje biomase
• zagotavlja biološko raznovrstnost, različne
habitate, ekološko stabilnost
• ustvarja humus za rodovitnost prsti
• varuje pred erozijo
• pomembna vloga v biogeokemičnih
krogotokih elementov
• vpliva na globalni pretok energije
• vpliva na podnebje (transpiracija, segrevanje-
ohlajanje, vetrovnost)
• vpliva na vodni odtok
• je “filter” za padavine, prašne in plinaste
emisije
• zmanjšuje sevanje
• blaži hrup
Gozdne meje
Horizontalne gozdne meje:
• sušna (aridna)
• toplotna (termična)
Vertikalne gozdne meje:
• zgornja gozdna meja (termična meja)
• spodnja gozdna meja (v sušnih območjih)
• drevesna meja (nad gozdno mejo)
• antropogeno znižana – sekundarna gozdna meja
Gozdni rob (ekoton z veliko biotsko pestrostjo)
Gozdovi v Sloveniji
• leta 1875 – 37 % gozda, danes nad 60 %
• pred poselitvijo 9/10 površja gozdnatega, 70 %
listavcev, 30 % iglavcev
• aktualna sestava: 44 % listavcev, 56 % iglavcev
Razlogi za spremembo sestave:
• pogozdovanje
• selektivna sečnja
• počasnejša rast listavcev
Planetarni vzroki krčenja gozdov

• gospodarska raba gozda


• bolezni, škodljivci
• spremenjena raba zemljišč (kmetijstvo,
urbanizacija)
• spremenjeni vodni režimi
• onesnaževanje okolja (kisle padavine)
• planetarne spremembe (učinkovanje tople grede)
Človekovi posegi v gozd

• krčenje gozda s sečnjo (goloseki)


• požiganje
• gozdna paša
• spreminjanje sestave s prebiralno sečnjo
• odnašanje odpada
• “forsiranje” gospodarsko zanimivejših drevesnih
vrst
• vnašanje tujerodnih vrst
Vplivi narave na gozdni ekosistem
Akutni – pogojeni z meteorološkimi pojavi
(snegolom, vetrolom, žled,…), plazovi
(zemeljski, snežni), podori, povodnji

Kronični – globalne podnebne spremembe,


obolenja (npr. holandska bolezen brestov,
listna sušica divjih kostanjev), prekomerno
razmnoževanje škodljivcev (npr. lubadarja)
Vplivi človeka na gozdni ekosistem
Akutni antropogeni vplivi
• požigi
• goloseki

Kronični antropogeni vplivi


• vnašanje neavtohtonih vrst dreves, živali
• rekreacija, nabiralništvo
• onesnaževanje okolja
Agrarni ekosistem

• osnovna funkcija je proizvodnja hrane


rastlinskega in živalskega izvora
• značilna manjša vrstna in genetska raznovrstnost
• intenzivna raba tal – manjša pestrost,
monokulture
• snovno-energijsko odprti sistemi
• mnogo bolj ekološko labilni
• večje izgube energije, tudi odpadki
Kmetijstvo je osnovna dejavnost agrarnega
ekosistema:
• selekcija kulturnih rastlin
• razširjanje izbranih vrst, razmnoževanje
• priprava zemljišč
• zaščita pred pleveli, škodljivci, boleznimi
• vzdrževanje, namakanje
Osnovna delitev agrarnih ekosistemov:
• travniško-pašniški geotop
• njivski geotop
Značilnosti travniško-pašniškega
geotopa

• velika biotska pestrost


• velika gostota rastlin, večina shranjene biomase
so šopaste korenine trav
• obstojnost, „neuničljivost“
• skupine v sestavi: trave, metuljnice, travna zelišča
• obdelava zemljišč je košnja, paša, gnojenje,
mulčenje
Naravni travniško-pašniški geotopi se pojavljajo
v okoljih:
• z nizkimi temperaturami (tundra, visokogorski,
npr. alpski pašniki)
• z mrzlimi zimami in suhimi poletji (stepe,
prerije, pampe)
• z vročimi in suhimi obdobji (npr. afriške
travnate in grmičaste savane)
Antropogeni travniško-pašniški geotopi so:
• gojena travišča za pašo – gojeni pašniki
• gojena travišča za košnjo – senožeti,
ekstenzivni travniki
• gojeni intenzivni travniki z večkratno košnjo

Zahtevajo redno vzdrževanje, ob opustitvi


sukcesija.
Posledice posegov v travniško-pašniški geotop

• paša: selekcija rastlin, sprememba strukture prsti,


zakisanje, presežek dušika

• košnja: pomembna dinamika zaradi prekinitve


razmnoževalnega kroga, sprememba vrstne
sestave, zbitost prsti zaradi težke mehanizacije

• gnojenje: nadomeščanje izrabljenih hranil, ob


neustrezni sestavi prevlada nekaterih vrst trav in
zelišč
Njivski geotop

• osnovna funkcija je gojenje kulturnih rastlin


• največ obdelanih zemljišč je v območjih bioma
listopadnega gozda in travnega bioma zmernih
širin
• največji obseg imajo pridelave pšenice, riža,
krompirja in koruze
• meja gojenja kulturnih rastlin – nad 90 dni
letno brez mraza (pozebe)
Najpomembnejše zahteve kulturnih rastlin:
• voda
• hranilne snovi
• zračnost prsti

Osnovni skupini kulturnih rastlin:


• rastline dolgih dni (kriofilne)
• rastline kratkih dni (nekriofilne)
Kriofilne rastline

• zahtevajo hladno obdobje – nastavki cvetov,


odsotnost hladnega obdobja je motnja
(cvetovi brez semen), v času rasti dnevno
svetlobo nad 12 ur

• pšenica, fižol, sladkorna pesa, lucerna,


krompir, jabolka, slive, breskve, oljke itd.
Nekriofilne rastline

• ne potrebujejo v svoji vegetacijski dobi


hladnega obdobja, cvetijo in zorijo boljše, če je
dnevne svetlobe manj od 12 ur

• riž, tobak, sladkorni trs, sladki krompir,


paradižnik, kava, kakav, citrusi, kokosove
palme itd.
Posegi v njivski geotop

• oranje, obdelava zemljišč


• gnojenje (naravna, umetna gnojila)
• namakanje
• osuševanje
• kontrola bolezni
• zatiranje škodljivcev
Negativne posledice oranja, obdelovanja zemljišč

• spremenjena struktura prsti, zbitost


• pospešena erozija
• prekinjene kapilare
• izpostavljenost prsti izpiranju
• manjše število vrst in manjša vrstna pestrost
mikroorganizmov
Gnojenje in negativne posledice

• neustrezna sestava gnojil


• prekomerni odmerki
• nepravi čas
• opustitev uporabe naravnih gnojil
• onesnaževanje prsti in vode
• ožigi rastlin
Namakanje in osuševanje zemljišč
Oblike namakanja kmetijskih zemljišč:
• gravitacijsko namakanje, poplavljanje
• podtalno namakanje
• razprševanje, škropljenje
• kapljično namakanje

Osuševanje zemljišč obsega regulacijo vodnih


tokov in hidromelioracije z namenom
pospeševanja vodnega odtoka in varstva pred
poplavami.
Negativni učinki namakanja

• izraba vodnih virov


• spremembe kulturne pokrajine (zadrževalniki,
kanali za dovajanje vode)
• zasoljevanje prsti in podtalnice
• povečano izhlapevanje in vlažnost zraka
Negativni učinki osuševanja

• uničevanje naravnega okolja, močvirnih


habitatov
• zmanjšanje biotske raznovrstnosti
• spremenjena kulturna pokrajina
• spremenjena struktura prsti
• ugodni pogoji za širjenje škodljivcev, bolezni
Agromelioracije so posegi za izboljšanje
rodovitnosti:
• globoko oranje
• spreminjanje teksture in strukture prsti
• spreminjanje kemijskih lastnosti prsti (pH,
karbonati v prsti, adsorpcijski kompleks prsti)
Kontrola bolezni in zaščita pred
škodljivci
Potrebno zaradi uvajanja monokultur, opuščanja
kolobarjenja, manjše pestrosti in izgube
naravne zaščite:
• insekticidi za zatiranje žuželk
• akaracidi za “ pršic
• nematocidi za “ glist
• moluskicidi za “ polžev
• fungicidi za “ glivic, plesni
• herbicidi za “ plevelov
Škodljivi učinki uporabe pesticidov

• neselektivnost pri zatiranju, uničevanju


• razvoj odpornih vrst (rezistentnost)
• akumulacija v organizmih (kopičenje v maščobah)
• obstojnost, prenašanje po prehranjevalni verigi
(bioakumulacija strupov)
• onesnaževanje prsti, podtalnic, vodnih tokov,
jezer
Sonaravne oblike kmetovanja

• tradicionalno kmetovanje

• integrirano kmetovanje

• ekološko kmetovanje (permakulturno,


biološko-dinamično,…)
Urbano-industrijski ekosistem

• najbolj odprt ekosistem


• zelo velik snovno-energijski pretok
• koncentracija prebivalstva in gospodarskih
dejavnosti
• središča ekonomskega in socialnega razvoja
širšega območja
• dejavniki razvoja večinoma „nezdružljivi“ z
dejavniki kakovosti okolja
Vpliv dejavnosti na okolja
1. globalna raven – poraba energije, naravnih virov
2. regionalna raven – pritiski na ruralno okolje
3. lokalna raven – spremenjena kakovost
pokrajinotvornih sestavin

Kakovost oz. spremembe se ocenjujejo s


spremljanjem stanja: zrake, vode, zelenih površin,
hrupa, reliefa, ravnanja z odpadki, degradiranimi
površinami
Relief
• vpliva na morfologijo, strukturo urbanega
ekosistema, na gostoto poselitve
• za nastanek mest najbolj primerna ravnina
(kotline, doline z ravnim dnom), pobočja z
majhnimi nakloni
• pomembna dobra dostopnost (po dolinah, po
rekah, morju)
• pogosto zanemarjen vidik naravne ogroženosti
(poplave, nosilnost zemljišč, potresna ogroženost)
Zrak
Mesta z gosto pozidanostjo in emisijami
ustvarjajo “mestno” mikroklimo:
• vetrovni koridorji
• spremenjen albedo
• manjša vlažnost
• antropogeni viri toplote in višje temperature
• pospešen odtok padavin
• antropogene imisije
Toplotni otok

Intenzivnost je odvisna od:


• topografije mesta
• rabe zemljišč
• vremenskih razmer
• dodatnega ogrevanja
• od vegetacije v zaledju
Vode
Mesta imajo spremenjen naravni in tudi umetni
vodni krog.
Značilnosti:
• več padavin
• večje izhlapevanje
• hitrejši in večji površinski odtok
• manjša infiltracija padavin
• manjša hidrološka raznolikost, majhna biotska
raznolikost vodnega in obvodnega prostora
Antropogeni vodni krog:
• črpanje, zajem vode za oskrbo s pitno in drugo
vodo
• sistem omrežja za distribucijo vode
• sistem omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih
voda
• čiščenje odpadnih voda
• jezera, ribniki, lokve v glinokopih, gramoznicah
• zadrževalniki
Hrup

• subjektivni odnos do hrupa; merljiva raven


zvoka (dB)
• ugodno 30 dB ponoči, 40 dB podnevi
• stanovanjska okolja z dnevnim hrupom na
prostem do 55 dB in nočnim do 45 dB so
“bela” – udobna območja; do 65 dB podnevi
so “siva” – moteča in nad 65 dB so “črna” –
zdravju škodljiva območja
V Sloveniji uredba o hrupu določa 4 območja z
nočno in dnevno ravnjo hrupa:
4. območje nočna 70 dB dnevna 70 dB
3. območje 50 60
2. območje 45 55
1. območje 40 50
• 4. območja : brez stanovanj, industrija, obrt
• 3. območje: trgovsko, poslovno, stanovanjsko
• 2. območje primerno bivanju, šole, vrtci,
zdravstvo, zelene površine
• 1. območje: turizem, rekreacija, sprostitev,
bolnice, zdravilišča, okrevališča..
Zelene površine
• kakovost bivalnega okolja se meri tudi po obsegu
in dostopnosti zelenih površin
• Funkcije: ekosistemske, ekološke, kulturne,
produkcijske, mestotvorne
• po normativih WHO 25–40 m2/prebivalca
• zelene površine ob stanovanjih 10 m2/prebivalca
• javni parki 5 m2/prebivalca
• športne dejavnosti 13 m2/prebivalca
• bližnja rekreacija 17 m2/prebivalca
Slovenija
Njivski geotop
• največji obseg v SV Sloveniji (Spodnje
Podravje, Pomurje), “polja” v osrednji in JV
Sloveniji
• prevladujoča prepletenost z antropogenim
travniško-pašniškim geotopom
• razdrobljenost na parcele, skromen obseg njiv
• veliko površin “uničila” urbanizacija
Travniško-pašniški geotop
• prevladujoč poleg gozdnega
• večinoma antropogen
• izrazito prevladujoč v kmetijsko manj ugodnih
okoljih (večji nakloni, mokrotnost, poplavnost,
tanka prst na apnencu,…)
• zaraščanje, ogozdovanje
Melioracije v Sloveniji

• 72 % kmetijskih zemljišč na območjih z


omejenimi pogoji za kmetovanje
• približno 150.000 ha potencialnih poplavnih
zemljišč, nad 100.000 ha potencialnih sušnih
zemljišč
• najstarejši melioracijski posegi na
Ljubljanskem barju
• po letu 1973 zakonsko opredeljena osuševanja
• do leta 1990 okoli 72.000 ha osušenih zemljišč
• največji obseg: Pesniška in Ščavniška dolina,
Vipavska dolina, dolina Rače in Pšate, pritokov
spodnje Save
Naravni travniško-pašniški geotop
• večinoma nad gozdno mejo
• v manjšem obsegu na meliščih, erodiranih
zemljiščih, zemljiščih po požaru, izkrčenih
gozdnih zemljiščih
• pod gozdno mejo prisotna sukcesija,
zaraščanje
• gospodarsko nepomemben
Urbano-industrijski ekosistemi v
Sloveniji

• z nad 50 % vseh prebivalcev, skupaj s primestji 75


%
• največ urbanega prebivalstva v alpskem in
predalpskem delu
• koncentracija v kotlinah in dolinah
• prostorska omejenost
• fiziognomska heterogenost, prepletanje funkcij
• vertikalna, horizontalna asimetrija
• prometno neustrezno zasnovana
• slaba prevetrenost, temperaturni obrat
• občutljiva za onesnaženje zraka
• relativno veliko dostopnih zelenih površin
• stara bremena - onesnaženost okolja v starih
industrijskih središčih
• spreminjanje funkcij stavb v središčih,
premeščanje oskrbnih dejavnosti