You are on page 1of 22

METAMORFNE KAMNINE

Kamninski krog
Nastanek metamorfnih kamnin
Metamorfne kamnine lahko nastanejo z metamorfozo magmatskih, sedimentnih ali že
obstoječih metamorfnih kamnin.
Proces metamorfoze obsega številne fizikalno-kemične spremembe že obstoječih kamnin, ki
so posledica:
- povišne temperature,
- povišanega tlaka,
- prisotnosti vode in drugih fluidov ter plinov in/ali
- tektonskih procesov.
Posledice metamorfoze so spremembe prvotnih mineralov, molekularno pregrupiranje in
nastajanje novih, pri danih pogojih obstojnejših mineralnih paragenez. Pri tem pride do delne
ali popolne rekristalizacije prvotnih kamnin z nastajanjem novih struktur in novih mineralov.
Pride lahko do:
- spremembe strukture(zloga): mineralna sestava se ne spremeni,
- delne spremembe mineralne sestave: prehod nekaterih mineralov v obstojnejše oblike,
- popolne spremembe mineralne sestave: kemična sestava ostane nespremenjena,
- spremembe kemične sestave: če v reakcije vstopijo prisotni fluidi in plini.

Procesi metamorfoze potekajo v trdnem agregatnem stanju.


Metamorfni faciesi

Metamorfoza je zvezen proces, ki poteka v


širokem območju temperature in tlaka.
Pri določenih tlakih in temperaturah so
stabilne točno določene mineralne
parageneze.
Polje stabilnosti takšne parageneze in
njihovega značilnega minerala nam označuje
metamorfni facies.
Na osnovi mineralne sestave neke kamnine
lahko napovemo, pri kakšnih tlakih in
temperaturah je kamnina nastala.
Višji kot so tlaki in temperature, bolj visoko
metamorfozirane so kamnine.
Proces je časovno reverzibilen: če pridejo
visoko metamorfozirane kamnine v pogoje
nižjih tlakov in temperatur, dobimo
retrogradno nižje metamorfozirane
faciese.
(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)
Metamorfni faciesi in tektonika plošč

Nastanek metamorfnih faciesov v


naravi lahko razložimo s teorijo o
tektoniki plošč.
Do metamorfoze prihaja ob stikih
litosferskih plošč.
Na osnovi metamorfnih faciesov
lahko napovemo, kje in kako so
potekali procesi metamorfoze.
V posameznih profilih (A, B, C)
bomo dobili različna zaporedja
faciesov, kar je seveda pogojeno s
temperaturami in/ali tlaki oz.
položajem v litosferski plošči.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)


Skrilavost metamorfnih kamnin

Če na kamnine deluje usmerjeni pritisk,


se bodo igličasti (amfiboli, pirokseni) in
ploščati (sljude) minerali usmerili
pravokotno na smer največjega pritiska.
Zato postanejo vezi po ravninah
pravokotnih na smer usmerjenega
pritiska šibkejše in kamnina se po teh
ravninah zlahka razkolje.
Tej lastnosti pravimo skrilavost.
Če so pritiski v vseh smereh približno
enaki, se mineralna zrna ne usmerijo in
(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994) ne pride do pojavan skrilavosti. Takšne
metamorfne kamnine so masivne.
Klasifikacija metamorfnih kamnin

Metamorfne kamnine delimo glede na strukturo v 2 skupini:


- SKRILAVE so tiste, ki so nastale zaradi usmerjenih pritiskov in imajo jasno
izraženost skrilavost,
- MASIVNE so tiste, ki nimajo izražene skrilavosti.
Skrilave metamorfne kamnine delimo po mineralni sestavi in stopnji kristaliničnosti.
Masivne metamorfne kamnine delimo glede na bistveni(e) mineral(e).

METAMORFNE KAMNINE
SKRILAVE MASIVNE

SKRILAVEC
MARMOR AMFIBOLIT
FILIT
KVARCIT EKLOGIT
BLESTNIK
SERPENTINIT
GNAJS
Skrilave metamorfne kamnine

Delimo jih glede na mineralno sestavo in stopnjo kristaliničnosti :


- kamnine z najnižjo stopnjo metamorfoze imenujemo SKRILAVCI.

naraščajoča stopnja metamorfoze


- sljude + kremen + značilni minerali (klorit, biotit, pirokseni.....)
- nizka stopnja kristaliničnosti (majhna zrna)
FILIT
- visoka stopnja kristaliničnosti (velika zrna)
BLESTNIK

- glinenci (>20 %) + sljude + kremen + značilni mineral


GNAJS
FILIT
- sljude, kremen, značilni minerali
- nizka stopnja kristaliničnosti

ploskve skrilavosti

1x1 cm
BLESTNIK
- sljude, kremen, značilni minerali
- višja stopnja kristaliničnosti

muskovit

kremen
GNAJS
- alkalni (K, Na) glinenci, kremen, sljude, značilni minerali

glinenci kremen
Masivne metamorfne kamnine

Delimo jih na osnovi bistenih mineralov, ki jih kamnina vsebuje. V splošnem ločimo dve
podskupini masivnih metamorfnih kamnin:

- svetle (sestavljajo jih svetli minerali):


MARMOR - bistveni mineral je kalcit ali dolomit.
KVARCIT - bistveni mineral je kremen.

- temne (sestavljajo jih temni minerali):


AMFIBOLIT - bistveni minerali so amfiboli in Ca-plagioklazi.
EKLOGIT - bistvena minerala sta granat in omfacit (piroksen).
SERPENTINIT - bistveni mineral je serpentin.
MARMOR
- kalcit ali dolomit
KVARCIT
- kremen
AMFIBOLIT
- amfiboli + Ca-plagioklazi
EKLOGIT
- granat (rdeč) + piroksen omfacit (zelen)
SERPENTINIT
- serpentin

broncit (piroksen)
Kakšno vrsto metamorfne kamnine dobimo, zavisi od kemijske sestave prvotnih kamnin.
Tako lahko iz različnih kamnin dobimo iste metamorfne kamnine, saj imajo določene
sedimentne in magmatske kamnine podobno kemijsko sestavo.
Metamorfne kamnine, ki so nastale iz magmatskih kamnin, imajo predpono ORTO- (npr.
ortoamfibolit, ortognajs).
Metamorfne kamnine, ki so nastale iz sedimentih kamnin, imajo predpono PARA- ali
META- (npr. paraamfibolit, paragnajs, metaamfibolit, metagnajs).

prvotna kamnina → naraščajoča stopnja metamorfoze →


apnenec, dolomit marmor
bazične magmatske kamnine, laporovec skrilavec → amfibolit → eklogit
glinavec filit → blestnik → gnajs
kisle magmatske kamnine gnajs
peščenjaki gnajs
kremenov peščenjak kvarcit
ultrabazične magmatske kamnine serpentinit
Razširjenost metamorfnih kamnin v Sloveniji

V Sloveniji najdemo metamorfne kamnine na Pohorju in na Koroškem.


V pasu severno od Drave nastopajo v glavnem nizkometamorfne kamnine
Štalenskogorske serije (filiti, blestniki). Gre za metamorfozirane sedimentne kamnine
mlajšepaleozojske starosti. Metamorfoza naj bi potekala v času zgornje krede.
Na Pohorju nastopajo visokotemperaturne metamorfne kamnine. Prevladujejo blestniki
in gnajsi v katerih najdemo leče marmorja, kvarcita, amfibolita, eklogita in
serpentinita.
Starost omenjenih kamnin ni znana. Po nekaterih virih naj bi šlo za staropaleozojske ali
celo predkambrijske sedimentne in magmatske kamnine, katere so zajele tri različno stare
faze metamorfoze.
Poenostavljena petrografska karta Slovenije

Mur s ka Sobo ta

Maribor

Ljubljana

pi rok lastične ka mnin e globočnine pred ornin e metamorfne kamn ine


drobnoz rnate kl astičn e kamn ine kv art arn i aluvialni sedimenti
(peščen jak i, mu ljevci) apnenci in d olomiti fl iš (pr od , k on glo merat)
GEOLOŠKA ČASOVNA LESTVICA

EONOTEM

EONOTEM
ERATEM

ERATEM
(ERA)
(EON)
STAROST STAROST

(EON)

(ERA)
SISTEM SERIJA STOPNJA SISTEM SER IJA
SERIJA
(PERIODA) (EPOHA) (DOBA) V MILIJONIH (EPOHA) V MILIJONI H
LET (PERIODA) (EPOHA)
LET
142
ZGORNJA
(MALM - J3) H OLOCEN
159 (Q2 )
J URA SREDNJA 0,0115
(J) (DOGGER - J2) KVARTAR
180 ( Q)
SPODNJA PLEISTOCEN
MEZOZOI K-Mz

(LIAS - J1) ( Q1 )
205
3
RETIJ - T3 1,8 3
210
Ph

ZGORNJI 2
(T3) NORIJ - T3 PLI OCEN
221 (Pl)
-

K E N O Z O I K - K z
1
TRIAS KARNIJ - T3
K

(T) 227
NEOGEN 5,3
( Ng)

Ph
I

2
SREDNJI LADINIJ -T2
O

(T2) 234 MIOCEN


(M)

-
1
ANIZIJ - T2
Z

242

K
SPODNJI 23,8
O

(SKIT - T1)

I
251
R

PERM

O
OLIGOC EN
(P) ( Ol)
E

ZGORNJI

392

Z
PALEOZOI K- Pz

KARBON
N

(C) 33,7

O
354
A

DEVON

R
PALEOGEN EOCEN
(D)
F

417 ( Pg ) (E)

E
SILUR
(S) 55

N
SPODNJI

440
ORDOVICIJ

A
(O) PALEOCEN
495
(Pc)

F
KAMBRIJ
(Cm)
540 65
HADIJ ARHAIK PROTEROZOIK

ME ZO Z OI K- Mz
ZGORNJA
(Pr)

(K 2)
PREDKAMBRIJ

KREDA
99
2500 (K)
(Ar)

SPODNJA
(K 1)
3800
(Ha)

142

4600
UPORABLJENA LITERATURA

Klein, C. & Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. – J. Wiley & Sons, 681 pp.

McGeary, D. & Plummer, C. C. 1994: Physical Geology. Earth Revealed. – W.C.Brown


Publishers, 540 pp.

Prothero, D. R. & Dott, R. H. 2004: Evolution of the Earth. – McGraw Hill, 524 pp.

Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastičnih sedimentnih kamnin. I.


del: Predlog granulometrijske klasifikacije in nomenklature. – RMZ, 27, 21-46.

Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastičnih sedimentnih kamnin. II.


del: Predlog klasifikacije po sestavi. – RMZ, 27, 205-233.

Skinner, B. J. & Porter, S. C. 1992: The dynamic Earth. An introduction to physical geology. –
J. Wiley & Sons, 570 pp.

Tucker, M. E. 2001: Sedimentary petrology. – Blackwell Sci Publ., 262 pp.

Vidrih, R. & Mikuž, V. 1995: Minerali na Slovenskem. – Tehniška založba Slovenije, 379 str.

Wenk, H. R. & Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origin. – Cambridge
University Press, 646 pp.