You are on page 1of 16

»Nekatere naše najboljše ideje so

se porodile, ker smo svoje inženirje


pustili, da se potepajo tam, kjer se
še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt d.d., Krško, številka 42, marec 2019

Dobra komunikacija, uspešno sodelovanje Na poti do BIM-a


V vsakdanjem življenju je dobra komunikacija Naše podjetje se lahko pohvali, saj imamo od konca jauarja 2019 med nami
pogoj uspeha in sreče. Komuniciranje je spret- BIM-managerko, Matejo Žigante.
nost, ki je še kako bistvena za medsebojne
odnose v poslovnem svetu. Temelj odnosa Pri BIM (Building Information Modeling) oz. informacijskem modeliranju
s sogovornikom sta seveda spoštovanje in gradenj gre za najnaprednejši proces načrtovanja, gradnje, obratovanja
iskrenost, kar pomeni, da in vzdrževanja ter končne razgradnje objekta. BIM je torej sodelovalna
način podajanja in spreje- dejavnost sestavljanja in usklajevanja virtualnih informacij objekta, ki
manja izhaja iz nas samih. omogoča spremljanje le-tega skozi njegovo celotno življenjsko dobo.

Namen poslovnega ko-


municiranja je doseči
cilj, ki bi naj bil za obe
strani skupen. Dobro komuniciranje pripe-
lje do medsebojnega zaupanja, brez ka-
terega ni moč izpeljati zadane naloge.
V svetu, kjer čas igra važno vlogo, je še
kako pomembno, da se bistvo vsebine
pogovora poda v kratkem času, da se so-
govornika posluša, in predvsem, da se sli-
ši in razume tudi tisto, kar sogovornik želi,
vendar tega mogoče ne zna povedati.
Pri tem so nam v pomoč naše znanje, izkušnje
in sposobnost svetovanja. Nikakor ni dovolj,
da kot inženir zgolj predstavljamo probleme
in dajemo vprašanja. Kot inženir moramo
prepoznati in se zavedati, da je naša vloga
dajanje rešitev. Pogovor torej ni zgolj izme-
njava misli, ampak je namenjen temu, da
skupaj spoznamo našo okolico, cilje, sogo-
vornikovo željo. Sogovornik zato pričakuje,
da mu v kratkem času jasno in razumljivo
podamo potrebne informacije. V poslovnem
svetu se nahajamo v odnosu kupec-proda-
jalec. Kupec kot naš sogovornik želi kupiti, mi Vir: www.sbci.com
želimo prodati znanje, prelito v naše izdelke. Več na strani 4.

Narava in področje delovanja našega pod- V tej številki preberite ...


jetja terjajo od nas, da se vsakodnevno prila-
gajamo naročilom. Zavedamo se, da se na-
ročnik ne bo prilagajal nam, ampak se mora- str. 2 str. 4 str. 13 str. 15
mo mi njemu in njegovim zahtevam. Naročniki
so različni, vsak s svojimi željami, pričakovanji.
Vsem pa je skupno, da so - naročnik. Naše po-
slanstvo je, da našemu poslovnemu partnerju
nudimo in damo tisto, kar od nas pričakuje. Če
se pravilno sporazumevamo, pogovarjamo,
iščemo cilje in rešitve, potem bomo uspešni.
In zgodovina našega podjetja, številne refe- Intervju Kaj delamo... Izobraževanje Družabna
rence ter raznovrstnost in število odprtih naro- ... in kdo smo kronika
čil pričajo, da smo pri tem uspešni. S sodelav-
ci, ki s svojim trudom in delom izražajo sebe
in svoje znanje, se bo ta uspeh še nadaljeval.

mag. Vinko Volčanjk, univ. dipl. inž. el.


Urban Žigante o poslovni komunikaciji
INTERVJU

Poslovna komunikacija je v osnovi: komunikacija, s katero se vsakodnevno in povsod srečujemo vsi. Kadar nam o njej
kdo pripoveduje, so nam stvari zelo blizu in sila enostavne, v praksi pa precej kompleksne. Svet, ki je zasičen z informaci-
jami in sprogramiran do minute natančno, od organizacij in podjetij zahteva posebno angažiranost tudi na tem področju.

Ob pomladni izdaji internega časopisa naše družbe vam predstavljamo namestnika direktorja, Urbana Žiganteja, ki je za
Sapro spregovoril o poslovnem komuniciranju.

Kateri so vaši hobiji? to vsakodnevno trudimo. Da odgo-


vorim – če je za mano težek, grozen
Moj hobi je nogomet, katerega sem v dan in nič ne gre prav, je moj recept
preteklosti veliko preigral. Pri svojih 24 sledeč: naporen trening in nato po-
letih sem zapustil velika travnata igri- govor z ženo. Poskusite, deluje.
šča in se preselil na parket in asfaltne
površine, kjer trenutno igram v treh S kakšnimi komunikacijskimi izzivi se
lokalnih ligah. Letnica 2015 je bila v srečate kot oče otrok?
mojem življenju velika prelomnica, saj
sva z mojo takrat punco, sedaj ženo, Ko izgubiš pogajanja s 3-letnim otro-
dobila prvega otroka, Lovra. Od ta- kom, se zaveš, da o komunikaciji le
krat naprej so moj vsakodnevni hobi ne veš vsega.
otroci. Leta 2017 se je Lovru pridružila
Kako vas bi opisali prijatelji? Sara in še dodatno popestrila najino
življenje.
Skozi različna obdobja življenja člo-
vek naveže stik z različnimi ljudmi. Kaj je vaš osebni moto, notranje vo-
Tisti prijatelji, ki me poznajo kot no- dilo za trenutke, ko vas življenje brusi
gometnega kolega, bi me verjetno in ni vse dobro?
opisali kot borbenega in nepopustlji-
vega, družina me pozna kot redoljub- No, moj mlajši brat pravi: »Življenje ni
nega in sistematiziranega, verjetno potica«, s čimer se popolnoma stri-
pa tudi kot trmastega in zvestega ter njam. Je pa res, da si ga lahko nare-
nekoga, ki se zelo rad igra z otroki. dimo pestrega in polnega, če se za

2 marec ‘19
INTERVJU
V poslovni komunikaciji je potrebno s katerim smo naredili nekaj dobrih razvoju, govorimo o fizičnem in inte-
večkrat biti prepričljiv. Na kakšen na- projektov, ali pa za osebo, ki smo jo lektualnem ter o čustvenem, duhov-
čin smo v komuniciranju s sodelavci/ srečali prvič in želimo nanjo narediti nem in socialnem razvoju. Človek z
poslovnimi partnerji lahko prepričljivi vtis. Morda gre za osebo, ki je plaha dobro poslovno komunikacijo razvija
in v komunikaciji uspešni? in se ne želi izpostavljati, ali pa za sa- predvsem svojo čustveno inteligenco
mozavestnega direktorja, ki ima veli- ter socialno noto in tako bistveno pri-
V prvi vrsti je potrebno sogovornika ko življenjskih in poslovnih izkušenj. speva k osebnostnem razvoju.
poslušati in pustiti, da pove tisto, kar
misli. Seveda ga je potrebno tudi sli- Kolikokrat pri svojem delu v komuni- Katere tri smernice bi kot namestnik
šati. Zavedati se moramo, da smo si kaciji uporabljate šalo in zakaj? direktorja družbe Savaprojekt d.d.
vsi različni, predvsem pa, da imamo podali za vodilo k uspešni poslovni
različne značaje. Poznamo družab- Šalo uporabim v primerih, ko želim komunikaciji?
ne, tihe, samozavestne, plahe, ču- umiriti strasti in napetosti med sogo-
stvene značaje. Kdor pozna teorijo vorniki, ki so morda nastale zaradi ne- Upoštevajte generacijske razlike.
psihologa Eliasa H. Porterja, potem prijetne situacije pri nekem projektu. Spoštujte hierarhijo zaposlenih. Razli-
pozna orodje SDI (Strength Deplo- Ali pa morda, ker sem dobre volje in kujte med komunikacijo v službenem
yment Inventory). Teorija razvršča lju- enostavno želim to živahnost prenesti času in komunikacijo v prostem času.
di z različnimi značaji v 3 glavne skupi- na ostale. Zahvaljujem se vam, da ste se nam
ne in jih označi kar z barvami: rdeča, Se vam je pri poslovnem komunicira- kot sogovornik predstavili in podali
zelena in modra. Rdeča je rezervira-
na za samozavestne, zelena za per-
fekcioniste, modra za nesebičneže.
Največ pa je seveda takšnih, ki so ne-
kje vmes. Vsak značaj je torej mogo-
če, po tej teoriji, umestiti in obarvati z
neko barvo. S tem človeku pripišemo
neke lastnosti, ki jih moramo pri komu-
nikaciji upoštevati. Da skrajšam, če
želimo biti v komunikaciji prepričljivi,
moramo vedeti, kakšnega značaja je
sogovornik in se temu v komunikaci-
ji tudi prilagoditi. To je seveda veliko
težje, ko z neko osebo komuniciramo
prvič.

Do kakšnih razlik v komuniciranju pri- nju že zgodila kakšna anekdota, ki bi odgovore na vprašanja iz teme po-
haja, kadar komuniciramo zaposleni jo lahko opisali in izpostavili, kaj po- slovnega komuniciranja.
med seboj ali z naročniki oz. drugimi sebnega, kar ste od nje odnesli?
poslovnimi partnerji? Hvala, ker ste odprli zanimivo in po-
Da. Naletel sem na osebo, katere membno temo poslovnega sveta,
Jasno je, da značaje zaposlenih po- značaj bi lahko obarval z zelo rdeče. kar včasih prehitro pozabimo tudi pri
znamo veliko bolje kot poznamo Bila je samozavestna, zelo agresivna nas v Savaprojektu.
značaj nekega naročnika. Seveda in na trenutke nesramna. Hitro sem jo
je lahko poslovna komunikacija z za- umestil in ugotovil, kam spada. Sam
poslenimi zaradi tega boljša in pred- sem obarvan z vsemi tremi barvami Naj bo komunikacija vsem nam velik
vsem lažja. Trši oreh je značaj osebe, in spadam nekam na sredino. Poskusil izziv in priložnost, da z njo rastemo in
ki jo srečamo prvič. Dober komunika- sem se prilagoditi in upoštevati najina ohranjamo dobre osebne in poslov-
tor hitro zazna značaj sogovornika in značaja. Kako se zgodba konča in ne odnose.
se zna temu prilagoditi v trenutku. Ne kaj sem od situacije odnesel – lahko
pozabite, prvi stik s sogovornikom je rečem le, da z vsako osebo pač ne Sergeja Bogovič,
bistvenega pomena. najdeš harmonije. org. soc. mreže

Ali k poslovnemu komuniciranju spa- Kakšen pomen pripisujete poslovni


da tudi pripovedovanje zgodb iz po- komunikaciji in na kakšen način se v
slovnih izkušenj ali zasebnega življe- njej osebnostno razvijate?
nja?
Poslovni komunikaciji pripisujem velik
To je odvisno od tega, kako dobro pomen saj je bistvena v našem poslu.
poznamo sogovornika in kakšne iz- S komunikacijo dnevno prodajamo
kušnje imamo z njim. Morda gre za svoje storitve in rešujemo tekoče te-
dolgoletnega poslovnega partnerja, žave. Ko govorimo o osebnostnem

marec ‘19
3
Na poti do BIM-a
kaj delamo in kdo smo?

V zadnjih nekaj letih se je veliko govorilo o BIM-u. Na to temo je bilo napisanih mnogo člankov, potekale so konference, pre-
davanja, forumi itd. Trenutno se o tem nekoliko manj piše in govori, a kljub vsemu pri BIM-u ne gre zgolj za modno muho, ki
izgublja na pomenu in tone v pozabo. Ravno nasprotno, v BIM-u je prihodnost. In to je eden izmed razlogov, zakaj smo se v
Savaprojektu podali na pot uvedbe BIM-tehnologije v njegovem polnem pomenu na vseh področjih podjetja.

Kaj je BIM?

Pri BIM (Building Information Modeling) oz. informacijskem


modeliranju gradenj gre za najnaprednejši proces na-
črtovanja, gradnje, obratovanja in vzdrževanja ter konč-
ne razgradnje objekta. BIM je torej sodelovalna dejavnost
sestavljanja in usklajevanja virtualnih informacij objekta,
ki omogoča spremljanje le-tega skozi njegovo celotno
življenjsko dobo.

Kaj nas pri BIM-u čaka?

BIM na prvi pogled deluje le kot nova programska oprema,


ki omogoča izris prostorskih 3D modelov, kar v prvi vrsti za
sabo potegne nadgradnjo strojne opreme. Vseeno pa mo-
ram že takoj poudariti, da BIM ni zgolj programska oprema,
ampak je mnogo več – je proces, je tehnologija, je filozofija.

Če želimo v podjetje uspešno vpeljati ta sodoben pristop,


je potrebno na novo oblikovati in organizirati delovne pro-
cese, tako na nivoju celotnega podjetja kot tudi na nivoju
projektov oz. projektiranja, saj bo delo potekalo na druga-
čen način kot do sedaj. Pretok informacij pri klasičnem načinu dela.

Verjetno je vsem jasno, da je za prehod na BIM in nadaljnje


uspešno delo potrebno usposabljanje oz. izobraževanje –
tako o BIM tehnologiji kot tudi o programski opremi, ki jo bo
vsak posameznik uporabljal pri svojem delu. Vsekakor pa
bo pri tem potrebnega veliko lastnega interesa in želje po
znanju s strani mojih sodelavcev, saj si v nečem lahko uspe-
šen le, če te to zanima in vleče naprej.

Glede na to, da gre pri BIM za popolnoma nov način


dela, se je pri uporabi te tehnologije potrebno ravnati po
ustreznih predpisih, standardih in postopkih, ki niso in ne
morejo biti enaki kot pri delu s CAD programi. Zato smo že
začeli s pripravo internih dokumentov s pravili in protokoli,
ki bodo, ocenjujem, dokončani v roku treh mesecev. Tem
bomo morali pri svojem delu vsi dosledno slediti in jih upo-
števati. Poleg tega bomo potrebovali ustrezne standarde
in zakonodajo, za kar bodo poskrbele državne službe in
inštitut za standardizacijo.

Delo v BIM-okolju zaradi svojih specifik običajno poteka v


virtualnem okolju, zato nas čaka vzpostavitev skupnega
delovnega okolja, najverjetneje v obliki oblaka, do katere-
ga bomo lahko dostopali vsi. V tem primeru bo potrebno
za vsakega posameznika opredeliti pravice ogleda in ure- Centralni BIM model
janja datotek ter virtualnih modelov.

4 marec ‘19
kaj delamo in kdo smo?
BIM načrtovanje, skupaj z uporabo skupnega delovnega imenovane inteligentne komponente, ki poleg geometrijskih
okolja, ima za posledico tudi drugačen način izmenjave mo- lastnosti (velikost, dimenzije, višina, orientacija, oblika, volu-
delov in informacij, saj vsi udeleženi delajo na enem modelu, men) vsebujejo tudi razne negeometrijske lastnosti (stroški,
zato je sodelovanje bolj sinhrono, učinkovitejše in hitrejše. proizvajalec, teža, material, poraba energije, specifikacija,
izolacijske lastnosti ...).

Prehod na BIM je proces, ki zahteva veliko – zahteva pov-


sem nov pristop k projektiranju, voljo (in potrpljenje) pri učenju
programske opreme, predvsem pa zahteva čas za pono-
tranjanje te filozofije in njenega pomena ter za vzpostavitev
novega načina dela.

Takšno načrtovanje prinaša vrsto prednosti glede na trenutni


način projektiranja, med drugim: boljšo medsebojno uskla-
jenost in sodelovanje med vsemi strokami, boljša odprava
neusklajenosti in morebitnih kolizij v modelu, lažja in hitrejša
prilagoditev spremembam, eliminacija podvajanja in multi-
pliciranja vnosa informacij, prihranek časa in finančnih sred-
stev …

Mnogi si BIM predstavljajo zgolj kot 3D model gradnje in v


njem kot takšnem ne vidijo posebnih prednosti ali bistvene
dodane vrednosti. Vendar 3D model nikakor še ni BIM, po-
Osnovni elementi pri BIM niso več črte, krogi, šrafure itd., am- tencial BIM-a je mnogo, mnogo večji in verjamem, da nam
pak gradniki, torej elementi, kot so stene, stopnice, stebri, ga bo skupaj uspelo prepoznati in izkoristiti.
klimati, luči, itd. Tekom izvajanja projektov bo potrebno pri-
praviti in oblikovati virtualne knjižnice gradnikov. Gre za tako Mateja Žigante,
BIM managerka

Rok Gerbec, univ. dipl. inž. arh. ponoči. Zjutraj je spet vzšlo Sonce son- Kot bi ga pihnil Gary Bartz: »Music is my
ce sonce: sanctuary«! V vseh pogledih! Vedno!
Megla megla megla »Sonce ni rumeno. Zeleno je. Zeleno je
bolj vroče kot rumeno. Lokomotiva je PRIPOROČAM! Vsem! Še posebej zve-
naravnost črna in v belem plašču.« davim mladostnikom, zdolgočasenim
upokojencem, zagrenjenim samicam
Kot je povedal T. Š. : »Marko Švabić je in samcem, prepotentnim turbo ma-
največji slovenski pisatelj!«. nijakom, neprepoznavnim IT freekom,
ovenelim hipijem, priletnim rekreativ-
XL s topovi so streljali na predvečer cem, vsem nezaposljivim ex-delavcem
dneva republike – sneg, sneg, sneg. na »čakanju«, bio kmetovalcem, alter-
X judo + krožek namiznega tenisa v nativnim zdravilcem, ženskam na robu
četrtem razredu - žurkica na Poljanah živčnega zloma, finančnim svetoval-
- pesmica visi na steni, cem in lumpenproletarcem, tistim, ki
tudi včeraj - sta jo tamaladva prebrala, darujete mašo, cirkusantom iz »Safari«
saj poznata že pisane črke. cirkusa, ki trenutno gostuje v SG, hra-
XX seminar I/1 diha za ovratnik - z B. brim vojščakom na delu v tujini in seve-
se odpeljeva na prvo vajo ansambla da velmožem, ki se borijo za naš boljši
Manteca - M. prevzame šofiranje mo- jutri...
Ker sem že velik in močan, se megle drega hrošča (letnik '68) - diši po HLW Večkrat dnevno si zagotovite obilen
sploh ne bojim. Če takole pomislim, - Fanka nam manka! obrok iz kuhinje brezčasnih mojstrov
se je pravzaprav nikoli nisem, saj živim XXX K. podari »Dva, ki stojita« - ustvar- soula in funka: »Givin' Up Food For
v móči celih štirideset plus. Kljubujem, jalna zmeda - OFIS - cela »Drama« - ses- Funk«.
čeprav ne jemljem življenja zgolj kot sion v Sax-u - BlueBar - M. VIP se izkaže
bitko (proti prahu?!). Imam se za stra- za gramofoni - oj, deca. Kot odgovori Bobby Bird sodrugu
tega, a nočem vojská. Radujem se in XL na poti proti soncu sva si skuštrala Jamesu Brownu:
smejim, tudi če je megla težka in velika. glavi v večernem vetrcu... zasliši se »Hey Bobby, Why do you like soul food?«
Res, čudim se življenju in ga spoštujem. Mahlerjeva Simfonija tisočev! »Because it makes me haaaaapy.«
Sem garač, zato uživam. Spokoj pride L brojim sitno!

marec ‘19
5
Aktualne naloge Osnovna šola Artiče
kaj delamo in kdo smo?

Naročnik: Božič Slavka Alojzija


Objekt: Stanovanjska pozidava na
Od izida prejšnje številke internega območju Stare vasi v Krškem Objekt osnovne šole je sestavljen iz
časopisa Sapro se je zvrstilo nekaj no- Vsebina: Svetovalni inženiring več delov, najstarejši del objekta je
vih nalog ... Vodja tima: Tatjana Vresk bil zgrajen leta 1903. Obstoječa šola
in vrtec se soočata z veliko prostor-
Naročnik: IBE d.d. Naročnik: Virovitičko-podravska sko stisko, zato je potrebno predvideti
Objekt: Infrastrukturne ureditve na HE županija, Hrvaška ureditve, ki bodo zadostile program-
Mokrice Objekt: Sistem javnega namakanja sko-prostorskim zahtevam. S projek-
Vsebina: IZP, DGD, PZI, PID, NOV Novi Gradec - Detkovac tom se rešuje tudi prometna proble-
Vodja tima: Andraž Hribar Vsebina: Recenzija matika in zunanje ureditve območja.
Vodja tima: Urban Žigante
Naročnik: Infra d.o.o.
Objekt: Črpališče za namakanje na ob- Naročnik: ADRIA DOM d.o.o.
močju HE Brežice v občini Krško Objekt: Industrijsko poslovni objekt v PC
Vsebina: DGD, PZI, PID, NOV, PVO in Kanižarica
OVS, razpisna dokumentacija Vsebina: Tehnološka idejna zasnova,
Vodja tima: Andraž Hribar prostorska umestitev
Vodja tima: Rok Gerbec
Naročnik: Infra d.o.o.
Objekt: Črpališče za namakanje na Naročnik: SL INŽENIRING Boršt, d.o.o.
območju HE Brežice v občini Brežice Objekt: Proizvodno poslovni objekt
Vsebina: DGD, PZI, PID, NOV, PVO in orodjarstva Pečnik
OVS, razpisna dokumentacija Vsebina: PID, izkaz energijskih lastnosti
Vodja tima: Andraž Hribar Vodja tima: Luka Gramc

Naročnik: JP Energetika Ljubljana d.o.o. Naročnik: UNIOR kovaška industrija d.d.


Objekt: CNG polnilnica na P+R Objekt: Orodjarna na območju
Stanežiče poslovno obrtne cone Zreče
Vsebina: DGD, PZI, PID, projektantski Vsebina: Tehnološka idejna zasnova, Gradnja je predvidena v dveh fa-
nadzor prostorska umestitv zah: v I. fazi je predvidena izgradnja
Vodja tima: Andraž Hribar Vodja tima: Blaž Šalamon vrtca, v II. fazi pa rekonstrukcija ob-
stoječega objekta šole in njena dozi-
Naročnik: JP Energetika Ljubljana d.o.o. Naročnik: Termoelektrarna dava ter ureditev šolskega dvorišča.
Objekt: CNG polnilnica na Letališki ce- Brestanica d.o.o.
sti v Ljubljani Objekt: Razširitev komandne sobe v Novogradnja vrtca se bo izvaja-
Vsebina: DGD, PZI, PID KPU v TE la južno od obstoječega šolskega
Vodja tima: Andraž Hribar Vsebina: PZI kompleksa, obsega pa gradnjo
Vodja tima: Goran Šalamon objekta za potrebe 5-oddelčnega
Naročnik: JP Energetika Ljubljana d.o.o. vrtca. Znotraj je predvidena razgi-
Objekt: CNG polnilnica na P+R Dolgi most Naročnik: SIJ ACRONI d.o.o. bana tlorisna zasnova, ki se prila-
Vsebina: DGD, PZI, PID, projektantski Objekt: Nakladalna ploščad PDP gaja terenu. V pritličju je 5 igralnic,
nadzor Vsebina: Poročilo statične preverbe orientirane so proti jugu. Nad delom
Vodja tima: Andraž Hribar Vodja tima: Goran Šalamon pritličja bo urejena razgibana etaža.

Naročnik: Termoelektrarna Naročnik: GEN energija d.o.o. Predvidena je rušitev najstarejšega


Brestanica d.o.o. Objekt: Dozidava informacijskega sre- dela objekta šole. Na mestu rušitve je
Objekt: Kemična priprava dišča GEN predvidena izgradnja novega objek-
tehnološke vode v TE Vsebina: Arhitekturne idejne rešitve ta, približno enakih tlorisnih dimenzij.
Vsebina: IDZ, DGD, PZI s popisi Vodja tima: Tina Božičnik
Vodja tima: Goran Šalamon Dozidava k šoli bo zaključena z več-
Naročnik: NUMIP d.o.o. kapno streho, lesene konstrukcije.
Naročnik: Lonstroff d.o.o. Objekt: Preureditev prostorov delavnice Predvidena je rekonstrukcija obsto-
Objekt: Proizvodni objekt Lonstroff, v poslovnem objektu Numip v Krškem ječega objekta - odstranitev stavb-
Logatec - emisije za vode Vsebina: IDZ, PZI nega pohištva, vseh tlakov, inštalacij
Vsebina: Dokumentacija in pridobitev Vodja tima: Blaž Šalamon in strešne konstrukcije. Ohranja se
okoljevarstvenega dovoljenja maksimalna višina objekta. Fasade
Vodja tima: Tamara Tepavčević ... in še mnoge druge. bodo oblikovno poenotene po vzoru
stare šole.
Pripravila: Tamara Močnik
Andrijana Hranova, mag. arh.

6 marec ‘19
Črpališče južna obvoznica v Ljubljani

kaj delamo in kdo smo?


Črpališče na kanalizacijskem sistemu je poplavno ogrožena. Vendar ogromen strošek. S spremenjeno
na skrajnem jugozahodnem delu Lju- bi dvig črpališča ali neprodušnost zasnovo in uporabo mobilnih čr-
bljane je že krepko prekoračilo pred- stare konstrukcije zahtevala takšno palk pa smo našli enostavnejšo
videno življenjsko dobo in je potrebno investicijo, da se je našla razumnej- rešitev za prečrpavanje v času
obnove. Zaradi tega in zaradi zasta- ša rešitev v drugačni tehnologiji, ki gradnje, ki ne potrebuje tako zah-
relosti sistema je komunalno podjetje je lahko poplavljena. tevne konstrukcije črpališča.
Vodovod-kanalizacija pri nas naročilo
izdelavo kompletne dokumentacije • Namestitev iztočne kanalizacij- • Zaradi šote v debelih slojih, ki se
(od zasnov do izvedbe) za prenovo ske veje na mostno konstrukcijo nahaja na ljubljanskem Barju, je
črpališča. na traso obstoječe kanalizaci- bila konstrukcijska zasnova izredno
je je zahtevalo smiselno rešitev zahtevna za statični izračun (izra-
V splošnem projektiranje objektov za delovanje v času gradnje čun je kazal, da bi prizidek lahko
predstavlja dve (sicer medsebojno zelo kot tudi izvedbe iztočnega ja- odplaval!), še bolj zahtevna za
odvisni) področji inženirskega delova- ška. Ker je kapaciteta črpališča izvedbo (projektne rešitve glede
nja: tehnične rešitve, s katerimi objekt 100 l/s, je to tok, ki ga je treba načina gradnje) in zelo draga.
izpolnjuje svoj namen, in tehnične reši- pazljivo voditi z rešitvami skozi Našli smo način po spremembi
tve, s katerimi objekt zadošča robnim umirjevalni jašek in nato gravi- tehnologije (namesto grabelj, ki
pogojem. tacijsko do glavne kanalizacij- bi odstranjevale odpadke, se bo
ske veje. S spremembo sistema v prihodnosti izvedel mlin, ki bo
Za izpolnitev namena črpališča južna povratnih loput in drugačnim odpadke drobil, tako da odpadki
obvoznica ni bilo težko najti celovitih re- potekom tlačnih cevi smo se ne bodo več mašili kanalizacije),
šitev. Zadostitev robnim pogojem pa je izognili spremembam nivele- s čimer prizidek ni več potreben,
bil izreden izziv. Da je težišče inženirske- te gravitacijske kanalizacije. kar omogoča sanacijska dela v
ga dela na robnih pogojih, ne pa na obstoječih gabaritih simetričnega
bistvu objekta, je dokaj redek primer. • Delovanje črpališča v času gra- objekta, kar je zelo pomembno za
Že tako investitorji težav (še posebej pa dnje je nuja, hkrati pa ne enostav- globalno stabilnost.
stroškov), ki jih narekuje okolje ali pogoji na težava, saj gre za 8 metrov viši-
v prostoru, pogosto ne smatrajo resne ne črpanja in pretok 100 litrov na Projekt je izdelan na nivoju PZI, trenutno
oz. jih niso pripravljeni plačati (tako pri sekundo. Prvotna ideja je bila, da izvajamo usklajevanja z recenzentom,
projektiranju kot pri izvedbi). se zraven obstoječega preprosto tako da pričakujemo, da bo zaključen
sezida še eno črpališče, ki bo delo- v roku 1 meseca.
Na srečo pa ima pri konkretnem pro- valo v času gradnje. To je seveda Andraž Hribar,
jektu investitor usposobljeno ekipo, s univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
katero smo sodelovali, in ker je dal ma-
nevrirni prostor za inženirsko delovanje,
smo skupaj, v iskanju najboljših rešitev
za zadostitev vsem robnim pogojem,
prišli celo do spremembe projektne na-
loge in spremembo zasnove črpališča.
Se pravi bistvo črpališča se je prilago-
dilo robnim pogojem, seveda znotraj
okvirjev, ki jih dopušča tehnologija de-
lovanja kanalizacijskega sistema na
tem delu Ljubljane. Na ta način se je
lahko optimiziralo gradnjo s spretnim
prilagajanjem robnim pogojem:

• Povečanje priključne moči je bila


nerešljiva težava, zato smo spre-
menili tehnologijo tako, da bo čr-
pališče lahko delovalo na obsto-
ječem priključku, investitor pa bo
zaradi bodočih potreb neodvisno
vodil aktivnosti za zagotovitev do-
datne električne energije.

• Izboljšanje poplavne varnosti je


bila nuja, saj črpališče leži ob stru-
gi Malega Grabna, na parceli, ki

marec ‘19
7
Spremembe in dopolnitve UN za naselje Videm v Krškem
kaj delamo in kdo smo?

Za podjetje Aristotel, zdravstveni cen- Spremembe in dopolnitve ureditve- Obravnava in sprejem prostorskega
ter d. o. o., izdelujemo spremembe nega načrta so trenutno v fazi pri- akta je predviden v drugi polovici
in dopolnitve Ureditvenega načr- dobitve odločbe glede morebitne tega leta.
ta (UN) za naselje Videm v Krškem. celovite presoje vplivov na okolje.
Petra Žarn, univ. dipl. inž. grad.
Podjetje Aristotel, zdravstveni center
d. o. o. želi na obstoječi lokaciji ob Ko-
lodvorski ulici na Vidmu v Krškem razši-
riti svojo dejavnost z novimi programi
in povečati prostore za obstoječe.
Za uresničitev investicijske name-
re je potrebna prizidava obsto-
ječe stavbe ter ureditev doda-
tnih parkirnih mest za zaposlene.
Prizidava je načrtovana kot poveča-
nje horizontalnega gabarita obstoje-
če stavbe v smeri proti severozahodu.
Ureditev dodatnih parkirišč je na-
črtovana severozahodno od ob-
stoječe stavbe Kolodvorska ulica 7.

Energetska sanacija knjižnice v Brežicah


V območju širšega mestnega jedra
Brežice se nahaja knjižnica Brežice.
Objekt je starejše gradnje in energet-
sko potraten.

Z energetsko sanacijo so predvideni


ukrepi za učinkovito rabo energije, ki
bodo doprinesli k zmanjšanju stroškov
za energijo in izboljšanje delovnih ter
bivalnih pogojev.

Sanacija ovoja stavbe vključuje: to-


plotno izolativno fasado, oblogo na
celotnem objektu, toplotno izolaci-
jo strehe, zamenjavo obstoječega
stavbnega pohištva.
Finalna obdelava fasade je načrto-
vana z izvedbo toplotno izolacijske
fasadne obloge, s finalnim tankosloj-
nim nanosom, ometom.

S sanacijo Knjižnice Brežice bodo v


Brežicah poskbrbeli za dobro poču-
tjue in ugodne delovne pogoje. Knji-
žnica bo ohranila svoj videz z novim
stavbnim pohištvom, južna fasada pa
bo oživela z novo zeleno zasaditvijo.

Andrijana Hranova, mag. arh.

8 marec ‘19
Ureditev Športnega parka Rovte v Logatcu

kaj delamo in kdo smo?


Skladno z naročilom investitorja Ob-
čine Logatec smo v Savaprojektu
izdelali projektno dokumentacijo za
pridobitev gradbenega dovoljenja in
za izvedbo Športnega parka Rovte v
kraju Rovte v Logatcu. Na obravna-
vanem območju se v obstoječem
stanju že nahajajo predhodno zgra-
jeni objekti, ureditve in oprema, ki pa
so zaradi dotrajanosti in necelovito-
sti potrebni prenove in preureditve.

Športno rekreacijski center Kovk


Rovte oz. v nadaljevanju Športni
park Rovte predstavlja osrednjo
športno rekreacijsko in prireditve-
no središče Rovt in okoliških kra-
jev. Poleg balinarskega kompleksa
in večnamenskega igrišča, ki služi
tako rekreaciji kot tudi potrebam
osnovne šole, se tu odvijajo števil- Povezovalna pot bo omogočala Novi večnamenski objekt bo od
ne družabne in kulturne prireditve. dostop do novega večnamen- novo zarisanega roba asfaltirane-
skega objekta ter obstoječih in no- ga igrišča odmaknjen 3 m, od nove
Športni park je lociran na vrhu manj- vih igrišč tudi z dostavnimi vozili. lovilne mreže pa 1,80 m, s čimer bo
šega griča na južnem robu naselja Dovoz do balinarskega centra bo omogočen peš dostop do balini-
Rovte. Dostop je urejen po obsto- možen preko asfaltiranega igrišča, šča, hkrati pa zagotovljen potreben
ječi nekategorizirani asfaltirani poti vendar le za interventne namene. manipulativni prostor pred objek-
iz naselja Rovte s severne strani. tom. Nova mrežna ograja večna-
Celoten kompleks je skladno z ob- Novo igrišče za odbojko na mivki menskega igrišča bo izdelana tako,
stoječo topografijo območja orien- bo locirano v skrajni SZ vogal nove- da se v primeru prireditev lahko od-
tiran v smeri SV-JZ ter obdan z av- ga vstopnega platoja. Ker je igrišče pre in se s tem poveže objekt in do-
tohtonim mešanim gozdom, ki se postavljeno v smeri vzhod-zahod gajanje na večnamenskem igrišču.
na vse strani spušča v strmi brežini. (po daljši stranici), le-to v odnosu do
pozicije obstoječega večnamen- Severno od objekta se bo v širini
Osnovni koncept predvidenih ure- skega igrišča ustvari trikotni vmesni objekta nivojsko splaniral prostor v
ditev sloni na dveh elementih: prostor. Slednji bo v funkciji vstopne- celotni dolžni igrišča, na južni stra-
- novi povezovalni komunikaciji, ki po- ga trga, ki se bo uporabil tudi za ni pa do parcelne meje. Tako bo
vezuje celoten kompleks ter dostop do novega večnamenske- pridobljen dodaten večnamenski
- novih in starih prostorskih programih, ga objekta in ostalih igrišč na J stra- prostor na obeh straneh objekta.
ki so pripeti na novo komunikacijo. ni kompleksa. Igrišče se bo zaradi
prilagoditve obstoječemu terenu Na peščeni površini na J strani ob-
Zaradi omejenega prostora so se- ogradilo s parapetnim zidom na V stoječega igrišča bo urejeno otro-
danji športno rekreacijski poligoni in J strani ter podpornim težnostnim ško igrišče. Sem se bodo prestavi-
razmeščeni v skladu s samo topogra- zidom na S in Z stani. Na parapetni/ la sedanja igrala ter dodala nova.
fijo terena. Novi programi so zaradi podporni zid se bo po obodu igri- Igrišče se bo uredilo na sedanji
tega smiselno prilagojeni obstoječi šča namestilo nove panelne ogra- trikotni peščeni površini med igri-
zasnovi športnega parka in ume- je v kombinaciji z lovilnimi mrežami. ščem, baliniščem in opornim zidom.
ščeni v prostor na način, da večjih Urejena bo tudi večnamenska zele-
gradbenih ali zemeljskih del ne bo Obstoječe asfaltirano večnamensko nica z ležalniki, klopmi ter prostori za
potrebnih, hkrati pa bo zagotovljena igrišče se bo obnovilo v celoti, vključno piknike.
čim večja funkcionalnost prostora. z zamenjavo spodnjega in zgornjega V sklopu ureditve Športnega par-
ustroja ter ureditvijo odvodnjavanja. ka Rovte smo izdelali tudi projektno
Osnovno ogrodje celotne zasnove Obstoječa mrežna ograja in stebri se dokumentacijo za ureditev dosto-
tvori nova povezovalna pot, ki od bodo odstranili in nadomestili z novo pne poti do gozda ob Športnem
vstopa v kompleks do konca bali- panelno ograjo ter lovilnimi mrežami. parku in ureditev črpališča za od-
nišča povezuje vse prostorske pro- Zunanja razsvetljava igrišča se bo pre- padne vode na območju balinišča.
grame, objekte in športne poligone. uredila z odstranitvijo obstoječih dro-
gov ter namestitvijo in razporeditvijo Ines Deutsch da Silva,
novih drogov in reflektorskih svetilk. dipl. inž. grad.

marec ‘19
9
Začetki gradnje HE Mokrice
kaj delamo in kdo smo?

Pa se je začel, še zadnji jez na Savi - HE Brežice ima razbremenilni objekt je bila brežiška HE učna ura za vse
saj me razumete, ne želim špekulirati, 7 polj), tudi tokrat bodo nasipi dvoj- stranke v postopku sprejemanja DPN
da bo veriga na srednji Savi zastala ni – ob Savi bodo energetski nasipi, v mokriške HE.
ali da se vrzeli v zgornjem toku Save zaledju pa varovalni nasipi za varo- Posledično bodo pri mokriški HE vse
ne bodo zapolnjevale. Pač, dolvo- vanje naselij. Sam koncept jezovne organizacije tudi bolj rigorozno zahte-
dno od tega jezu Slovenija ne bo več zgradbe bo enak kot na vseh elek- vale izpolnitev njihove vizije, saj sedaj
gradila. trarnah spodnje Save, z zgolj malo vedo, kaj je možno in kakšni odpustki
ne bodo možni – tudi mi smo se veliko
naučili in sedaj vemo, kaj je možno,
kaj deluje, pa tudi kaj mi zmoremo.

Kot drugo je naselij v bližini območja


bazena elektrarne več; imamo Loče,
Mihalovec, Rigonce, Mostec in Čatež
s Čateškimi toplicami. To pomeni več
obstoječe infrastrukture in posledično
več tangenc zaradi novih nasipov.

Kot tretje bodo spremembe v reži-


mu podtalnice ustvarile spremembe,
zaradi katerih bo določene objekte
potrebno varovati; zasnova celo-
tne HE je takšna, da bo teh objektov
vir: www.he-ss.si

Razlika med HE Brežice in HE Mokrice

V verigi šestih na spodnji Savi bo HE drugačnimi dimenzijami; mokriška bo čim manj, prve analize pa kažejo, da
Mokrice omogočala maksimalno malo nižja, imela bo 6 prelivnih polj bomo morali proučiti dve območji
proizvodnjo elektrike tudi na drugih in 3 kaplanove turbine. Ob jezovni (Mostec in Čateške toplice), kjer bo
elektrarnah (kar zdaj glede na režim zgradbi bo prehod za vodne organiz- morda potrebno izvesti varovalne
potrošnje energije in premikanje vala me, ob nasipu na levem bregu pa bo ukrepe za kakšen objekt – zelo po-
skozi verigo ter spoštovanje zahteva- podtalnica regulirana z drenažnim dobna situacija kot pri brežiški HE, kjer
nih pretokov na jezu NEK in na meji s kanalom. Več kanalov (pri HE Brežice smo analizirali območji Starega gra-
Hrvaško ni bilo mogoče). Tudi ta elek- je bila cela mreža) glede na geolo- da in Krške vasi.
trarna bo dala svoj pridonos verigi z ške pogoje in model podtalnice, ki je
instalirano močjo 37,5 MW. Po kon- izdelan, ni potrebnih. Pred dvema mesecema je minilo
ceptu umestitve bo elektrarna kot 5 let, kar smo štartali s projektom HE
celota najbolj podobna brežiški HE V splošnem torej na prvi pogled eno- Brežice, pa v tem trenutku še ni kon-
zaradi nasipov, ki bodo omogočali stavnejša naloga, kot je bila HE Breži- čan, le tempo in obseg se je bistveno
zajezno gladino nad okoliškim tere- ce, saj je vse »malo manjše«. zmanjšal (po ocenah bo trajal še 1
nom. Če jo primerjamo z brežiško, bo leto). Paralela na HE Mokrice nam to-
malo manjša, podatki za primerjavo Vendar iz vidika dela, za katere- rej napoveduje kar pestra naslednja
so prikazani v preglednici. ga smo zadolženi v Savaprojektu, (vsaj) 4 leta!
ocenjujemo, da ne bo čisto tako.
Za razbremenjevanje ob visokih vo- Kot prvo, naravovarstveni ukrepi, ki Andraž Hribar,
dah bo zgrajen razbremenilni objekt so zahtevani pri HE Mokrice, so ob- univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
z 9 prelivnimi polji z zapornicami (na sežnejši kot v primeru HE Brežice, saj

10 marec ‘19
Proizvodni objekt Lonstroff – instalacijsko zahteven objekt

kaj delamo in kdo smo?


Že več kot polovico leta poteka v obrtni coni Logatec gradnja proizvodnega objekta Lonstroff, nad katerim naše pod-
jetje izvaja celovite storitve inženiringa tako v fazi priprave kot tudi izvedbe investicije. Proizvodni objekt, v katerem se bo
odvijala proizvodnja medicinskih elastomerov, je instalacijsko zelo kompleksen objekt, ki za vse udeležence v investiciji
predstavlja velik izziv in dobro izkušnjo. Poleg spremljajočih vsebin (pisarniški, laboratorijski in skladiščni del) je velik pouda-
rek na inštalacijah za zagotavljanje delovanja tehnološkega procesa v objektu.

Na področju splošnih strojnih instalacij


je ena od posebnosti izjemno velika
oddaja toplote (približno 1,0 MW) od
tehnoloških strojev (stiskalnic) v pro-
stor. Za preprečitev pregrevanja ter
za ustvarjanje ustreznih delovnih po-
gojev so za pohlajevanje takšnega
prostora na objektu predvidene temu
primerne prezračevalne naprave
skupnega pretoka približno 300.000
m3/h. Te za nižanje temperature do-
vodnega zraka uporabljajo princip
vodnega hlapenja (evaporativno
hlajenje). Ugodne delovne razmere
so dosežene z izpodrivnim vpihom
ohlajenega zraka skozi perforirane
kanale nad delovnim območjem pri
strojih, medtem ko se vroč zrak, ki se
nabira pod streho, odvede s strešni-
mi ventilatorji. Istočasno se odpadna
toplota uporablja za predgrevanje
svežega zraka na preostalih prezra-
čevalnih napravah v objektu.

Druga posebnost objekta so visoke


zahteve po čistosti delovnega okolja,
v katerem se izdelke izrezuje in pakira.
Prostor velikosti 1500 m2 ima predvi-
deno stopnjo čistosti ISO8. Še višjo sto-
pnjo čistosti pa ima čista soba (»cle-
an room«), in sicer ISO5 in ISO6 (faza
delovanja in mirovanja). Zgornje zah- Poleg strojnih instalacij so v objektu tričnih razdelilcev, ki služijo za napa-
teve se dosežejo s prezračevalnim sis- zahtevne tudi elektro instalacije. Po- janje splošnih in tehnoloških električ-
temom, opremljenim z ustrezno filtra- leg sistemov za ogrevanje, hlajenje in nih porabnikov. Za krmiljenje celotne
cijo ter pripravo zraka (temperatura, prezračevanje bo v objekt vgrajena energetike, tehnologije in delovanje
vlaga). tudi tehnološka oprema, ki ima velike objekta služi kompleksen centralni
priključne moči. Ocenjena in projekti- nadzorni sistem (CNS). V objektu je
Celoten objekt ima približno 20 različ- rana konična moč objekta je 6 MW. vsa razsvetljava predvidena v LED
nih prezračevalnih sistemov, ki so se- Zaradi zanesljive dobave električne tehniki. V proizvodnem delu objekta,
stavljeni iz do 16 prezračevalnih enot. energije bodo na objektu vgrajeni 4 ki je visok 10 m, se lahko dosega višja
Glavna energenta za proizvodnjo transformatorji, vsak zmogljivosti po 2 temperatura. Zato so v tem prostoru
hladu sta zemeljski plin in elektrika, ve- MVA, skupno 8 MVA. Princip delova- predvidene posebne svetilke. Var-
čina toplote za ogrevanje objektata nja je takšen, da je eden od transfor- nostna razsvetljava se napaja preko 2
pa je pridobljene iz odpadne toplote matorjev vedno v rezervi – redundan- centralnih varnostno napajalnih siste-
generatorjev hladu (plinskih toplotnih ci. V 1. fazi izgradnje bosta vgrajena mov z dodatnimi lokalnimi razvodnimi
črpalk). dva transformatorja, kasneje pa še omaricami. Celoten objekt bo pokrit
dodatna dva. Transformatorji so z niz- z Wi-Fi omrežjem, ki bo služilo uporab-
V procesu tehnologije se uporabljajo konapetostnim poljem povezani z zbi- nikom za potrebe delovnih procesov
tudi čisti mediji (HPW in SW tehnolo- ralčnim sistemom 3.200 A. Za razvod ter za brezžično telefoniranje.
ške vode), tehnološka para (2x 3.000 električne energije bosta v objektu
kg/h), komprimiran zrak in tehnični vgrajena še odcepa z zbiralčnim sis- Aleksandar Jovanović, univ. dipl. inž. str.
plini. temom zmogljivosti 2.500 A in 4.000 Damjan Mežič, mag. inž. energ.
A. Predvidena je vgradnja 30 elek-

marec ‘19
11
Obisk mladih inženirjev in arhitektov iz Bavarske
kaj delamo in kdo smo?

V torek, 26.2.2019, je Savaprojekt je bila s strani zaposlenih na HESS-u


d.d. gostil 76 mladih inženirjev in ar- predstavljena jezovna zgradba in
hitektov iz Bavarske. Udeleženci ob- vgrajena tehnologija.
veznega dvoletnega programa za Ogled so zaključili na nasipih HE Bre-
izobraževanje kadra (organizirano s žice v Brežicah, kjer jim je Nuša Vanič
strani bavarskega Ministrstva za biva- predstavila prehod za vodne organiz-
nje, gradbeništvo in transport in Mini- me ter ureditve na potokih Močnik in
strstvo za okolje in potrošništvo), ki bo Struga.
delal v bavarski javni službi, so med Med obiskom se je večkrat postavilo
enotedensko ekskurzijo obiskali tudi vprašanje vezano na pomanjkanje
Slovenijo. Prvi dan so se štiri ure mudi- vode, tako pitne kot površinske, ki
li v Posavju, kjer sta jim Damjana Pirc omogoča delovanje hidroelektrarn.

VTISI NAŠIH GOSTOV:

»On the 26th of February a group


of 76 trainees of the Bavarian sta-
te were welcomed by Savapro-
ject at the HPP Brežice and HPP
Krško at lower Sava river. The visit
took place during a one-week
fieldtrip to Slovenia and Trieste
with the goal to promote inter-
disciplinary exchange between
the different technical fields of
the trainees, i.e. spatial planning,
infrastructure design and water
management.
At the beginning of the field trip
Nuša Vanič and her team explai-
ned the development of HPP Bre-
žice with regards to the spatial
planning process and the con-
in Nuša Vanič predstavili postopek struction phase. Special empha-
umeščanja infrastrukturnih objektov v sis was put on the accompanying
prostor, gradnjo akumulacijskega ba- environmental protection mea-
zena ter pomen naravovarstvenega Sogovorniki so izpostavili dejstvo, da sures, a subject of high relevance
nadzora pri izvedbi naravovarstvenih se na bavarskem že spopadajo s in Bavarian water management
ureditve in ukrepov ob gradnji HE Bre- pomanjkanjem vode, ki je posledica as well.
žice. dolgotrajnih poletnih suš. Bavarci so After lunch the group headed to
svojo pot nadaljevali v Ljubljano, kjer HPP Krško for a guided tour thro-
Po predstavitvi in kosilu v konferenčni so si ogledali znamenito ljubljansko ugh the technical inner life of a
dvorani Kunst so se v našem sprem- arhitekturo, naslednji dan pa v Sečo- hydro power plant. After that, the
stvu odpravili na HE Krško, kjer jim veljske soline in Trst. group visited the environmental
Nam pa je ostala misel, da je bilo še protection measures at HPP Bre-
nedolgo tega resno pomanjkanje žice, such as the extensive fish
vode stvar »držav tretjega sveta«, se- passage and the recreation of
daj pa se s to težavo ukvarjamo tudi tributaries.
v Evropi, ne tako daleč stran od nas, The visitors are very grateful to
zato je opomnik, da je treba z našo Nuša Vanič and her team for the
vodo ravnati racionalno in skrbno, great presentations and discussi-
zelo na mestu; kljub temu, da je v naši ons as well as the very interesting
državi kubik vode zaenkrat še zelo guided tour to both hydropower-
poceni. plants.«

Nuša Vanič, univ. dipl. ekol. Dr.-Ing. Simon Faltermaier

12 marec ‘19
Sestanki naj bodo ciljno početje

izobraževanje
Ste se kdaj vprašali, koliko sestankov Tisti, ki vodi sestanek, se mora (tako
na dan opravite? Strinjati se moramo, kot vsi ostali) nanj dobro pripraviti. Ali ste vedeli?
da je sestankov »ena na ena« precej Praviloma naj bi na učinkovitem se-
več, kot se jih zavedamo ali načrtu- stanku bili vsi enakovredno angažira- • Višje kot so ljudje
jemo. ni in vplivni. po hierarhiji, več
Sestanka ne določi vaše delovno časa porabijo za
mesto, temveč interakcija odnosov, Pri timskem delu je središče za dobre sestankovanje.
ki jih imate z nadrejenimi, upravo, in- rezultate skupinska inteligenca, vodja
vestitorji, zunanjimi strokovnjaki, mediji vsakega takega sestanka pa je prvi • Kar 70% vodij meni,
in drugimi. Zavedati se moramo, da med enakimi. Vodja sestanka v vabi- da so sestanki izguba
je sestanek, četudi nedogovorjen, lu udeležencem navede datum se- časa.
ogledalo organizacijske kulture pod- stanka, uro začetka in konca, dnevni
jetja. Na sestanku, kjer se srečata dva red, potreben material, seznam ude- • Povprečna zaposlena
ali več ljudi, se navadno razpravlja, ležencev, pa tudi pričakovanja od oseba se udeleži 62
dogovarja in sklepa. Lahko navaja- udeležencev sestanka. sestankov mesečno.
mo dejstva in sledimo ciljem ali pa Od udeležencev sestanka se pričakuje,
razrešujemo problem. Vsak sestanek da na vsako vabilo odgovorijo, četudi
naj bo ciljno početje. le »potrjujem udeležbo na sestanku«.

vir: www.imagenesmy.com

vir: www.constient.com

AT = AKCIJSKA TOČKA
Kadar sklicujemo sestanek, se vedno Udeleženci se sestanka udeležijo od-
vprašamo, ali je sestanek res potre- govorno – pripravljeni, na sestanek Akcijske točke so nam v pomoč
ben? Razdelamo si cilje sestanka, pridejo točno, pozorno poslušajo so- za jasnost sestankov. Nalaga-
vprašamo se, ali lahko s pisnim sporo- govornika, so aktivni s svojimi predlogi jo odgovornost, da se aktivnost
čilom sestanek nadomestimo, katere in izjavami ter skupaj konstruktivni. izvrši in razloge, zakaj nekatere
teme so primerne za sestanek, kaj se Na koncu vsakega sestanka nare- aktivnosti niso narejene skladno
bo zgodilo, če sestanka ne bo, kate- dimo povzetek vsebine, preverimo, z dogovorom ali terminskim pla-
re odločitve moramo sprejeti, kje so ali smo vsi zadovoljni s cilji sestanka, nom.
možni konflikti, kako dobro udeležen- zahvalimo se udeležencem za sesta-
ci sestanka temo poznajo in katere nek, pripravimo zapisnik ter dejavno-
informacije za razpravo na sestanku sti po njem. AT = kaj, kdo, kdaj, kje in kako?
potrebujejo. Sestanki brez pravega pomena so
Ne pozabimo, da je med sestankom izguba časa. Med primere sodi se-
Ob začetku novih projektov sestanki ključna rdeča nit razprave. Dobro pri- stankovanje brez zapisa, neustre-
zajamejo predstavitev vsebine, prido- pravljen vodja sestanka se drži časov- zna zasedba, uporaba telefonov,
bi se čim več informacij od udeležen- nice in bistva, zato mora biti zelo fo- monologi, nestrpnost, poniževaje,
cev o tem, kaj imamo, kaj znamo, kaj kusiran na to, da razprava ne zaide. prevzetnost. Sestanki naj postanejo
želimo. Prenos znanja je na sestanku Vodja sestanka je ključ, ki opominja, priložnost in izziv. Zato po vsakem se-
zelo prisoten pojav. On koncu vsake- kadar sestanek dobiva nesmiselno ši- stanku zapišimo tudi AT.
ga sestanka pa sledijo jasni povzetki rino, in drži tempo sestanka.
in sprejetje odločitev. Sergeja Bogovič, org. soc. mreže

marec‘19 13
Izvedba delavnic v sklopu izobraževanj
izobraževanje
Informativni dnevi
zaposlenih nad 45 let Resne družbe si želimo zaposlova-
Savaprojekt d. d. je v okviru projekta nje poslovnih in uradnih dopisov. ti tudi mlade ljudi. Od jeseni 2017 je
ASI »Celovita podpora podjetjem za S tem se uspešno približujemo zaključ- Savaprojekt d.d. od 19 predvidenih
aktivno staranje delovne sile«, izvedel ku projekta, ki aktivno poteka od sep- že zaposlil 12 novih sodelavcev.
še dve delavnici na temo kako uspe- tembra 2018. Mladi so ambiciozni, radovedni in
šno voditi sestanek ter pravilno pisa- sposobni hitrega učenja; pri prvi za-
poslitvi pokažejo svojo odgovornost,
spoštljivost, pogum in optimizem.
Naše delo smo jim predstavili na
informativnih dnevih, ki so potekali
15. in 16.2.2019. Medtem, ko je mlade
zanimala vsebina našega dela in po-
javnost na socialnih omrežjih, so starši
vprašanja naslavljali na štipendije in
zaposlitve.

Strokovnjakinja za oddajo javnih naročil


V mesecu januarju in februarju je v Celotna izvedba programa je bila
Ljubljani potekala dodatna kvalifi- zasnovana na razumljiv način z vklju-
kacija »Strokovnjak/strokovnjakinja čevanjem vaj in delavnic, strokovnost
za oddajo javnih naročil v Republiki pa je bila zagotovljena s strani vseh
Sloveniji« v organizaciji Uradnega lista sodelujočih predavateljev, ki imajo iz-
RS, ki se jo je udeležila naša predstav- kušnje v praksi. Z uspešno opravljenim
nica pravne službe Blažka Smole. programom so kandidati prejeli certi- Hoja po stopnicah
fikat, ki ga je Ministrstvo za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake možno- V sklopu spodbujanja zdravega slo-
sti umestilo na raven SOK 5/EOK 4. ga življenja bomo poleg nacionalne
in že tradicionalne akcije Pripelji srečo
V Sloveniji na leto oddamo več kot v službo, ki promovira kolesarjenje na
6.000 različnih javnih naročil z vredno- delo, letos pričeli z lastno akcijo Sto-
stjo skoraj štiri milijarde evrov. Za sode- pnišče izzivov, s katero bomo v pod-
lovanje v teh kompleksnih postopkih jetju spodbujali hojo po stopnicah.
je koristno poznati sistem javnega na- Vsaka prehojena stopnica pokuri
ročanja in biti usposobljen za pravilno 0,15 kalorije in že samo sedem minut
pripravo ponudb, saj v našem pod- hoje po stopnicah na dan razpolovi
jetju dnevno sodelujemo v postopkih možnost za srčni infarkt v obdobju
javnega naročanja. 10 let. Devet minut aktivnosti na sto-
pnicah pa je dovolj, da oseba sre-
Po zaključenem 35-urnem programu dnjih let ne pridobiva na teži. Zato z
so kandidati pristopili k izpitu in osvojili marcem začenjamo akcijo, ki se bo
znanja, kot so poznavanje priprave izvajala en dan v tednu s koriščenjem
razpisne dokumentacije, sistema in stopnic, dvigala pa namenoma ne
načel javnega naročanja, postopkov bomo uporabljali. Ne podlezimo nori
oddaje javnih naročil, razlogov za iz- dirki s časom in si vzemimo tudi za čas
ključitev ponudb, sistema pravnega za naše zdravje ter se sprehodimo po
varstva v postopkih javnega naro- stopnišču. Naj vsaka stopnička pred-
čanja, faz izvajanja pogodbe, pre- stavlja nov izziv in cenimo zmage, ki
krškov izvajalcev in podizvajalcev, so na videz še tako majhne. Naj sto-
ipd. pnišče zapolni kultura zdravih navad.

14 marec ‘19
Poznate »Jasno Glasno?« Darja Mešiček in

družabna kronika
Bo že držalo, da Božiček vse vidi in vse ve, saj smo člani Rekreativnega društva
njenih 30 jubilejnih let
na službeni novoletni večerji prejeli veeelik paket. In jaaaaa, dobili smo karaoke Ko podjetje zaposli osebo kot je
zvočnik. Kot nova članica bo »Jasna Glasna« (tako smo zvočniku že takoj dali Darja Mešiček, naša računovod-
ime) obvezna udeleženka na vseh prihajajočih strokovnih ekskurzijah, piknikih, kinja, ki letos praznuje svoj jubilej, 30
športnih druženjih ... let zaposlitve v družbi Savaprojekt
d.d., so pričakovanja delodajalca
zagotovo uresničena.

Odgovornost, delavnost, urejenost,


točnost, redoljubnost, skrb za pro-
fesionalni razvoj, prijazna beseda,
dobra volja, vztrajnost, potrpežlji-
vost, iskrenost; vse to opisuje našo
strokovno sodelavko.

Darja Mešiček se je leta 1989 zapo-


slila kot blagajničarka, tistih let pa se
Pust spominja z nasmehom na obrazu:
»Sprva sem se zaposlila kot blagaj-
Letošnjo zimo, ki si- ničarka. Spominjam se bencinskih
cer ni bila kaj prida, bonov, ki sem jih takrat skrbno po-
smo skupaj s pravimi pisovala, šele kasneje sem začela
pustnimi kurenti, ki so opravljati delo kot računovodkinja.
obiskali Savaprojekt, Delo je bilo drugačno v smislu hram-
uspešno pregnali. Di- be podatkov – na voljo ni bilo raču-
šalo je po slastnih kro- nalniških aplikacij.
fih in z veseljem smo Delo v tistih časih, je bilo veliko manj
priklicali pomlad. tempirano, od človeka se ni zahte-
vala takšna vsesplošna multi narav-
nanost – vsak je pokrival svoje po-
Naraščaj Nova sodelavca dročje in skušal biti na tem področju
najbolj profesionalen in strokoven.
Savaprojektovi ekipi sta se pridružila Bojana Erman, V Savaprojektu d.d. so me zadržali
mag. inž. arh. in Jože Žibret, univ. dipl. inž. str. Naj bo ljudje, odnosi. Sodelavci so postali
njuno delo kreativno in polno najboljših strokovnih re- prijatelji, jaz pa sem zaradi tega sko-
šitev za naročnika. zi vsa leta čutila veliko pripadnost.«

Ob tej priložnosti smo Darji vsi zapo-


sleni čestitali in marsikdo med nami
si jo je vzel tudi za zgled.

Sodelavka Mirjam
Simončič nam je
sporočila, da sta s
partnerjem dobila
hčerkico Živo. Ob
rojstvu njune hčer-
kice jima iskreno
čestitamo.

marec ‘19
15
RJALNI KROG
VA
ST S
U

E
NI
KOL
I NE US TA
V
I

Spletna stran: www.savaprojekt.si

Facebook: Savaprojekt d.d.

je časopis družbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CKŽ 59, 8270 Krško


Uredniški odbor: Sergeja Bogovič, Andrej Trošt, Darja Podlipnik, Jurij Šalamon,
Tamara Močnik, Blažka Smole, Mateja Žigante
Naklada: 320 izvodov
Tisk: Forma Brežice, d. o. o.
Naslednja številka izide: junij 2019