You are on page 1of 58

Prsti

Osnovni pojmi Pedogenetski dejavniki


• prst • kamninska (matična)
podlaga
• tla
• voda
• zemlja
• podnebje
• zemljina • relief
• pedološka odeja • rastlinski in živalski
• profil prsti organizmi
• horizonti prsti • človek
• čas
Sistem prsti

pore
v prsti

zrak
(20-30%)

mineralni
delci (45%)

voda
(20-30%)

organska
snov (5%)
trdni
del
prsti
matična podlaga
• prispeva mineralno komponento (hranila)
• izrazit vpliv na ostale lastnosti
voda
živi organizmi
čas (za razvoj)
• absolutna starost (mlade, stare)
• relativna starost (razvite, nerazvite)

– fosilne prsti
Pedogenetski procesi
• preperevanje
• argilogeneza in braunizacija
• humufikacija
• izpiranje in podzolizacija
• oglejevanje in psevdooglejevanje
Preperevanje
razpadanje matične podlage je odvisno od
zunanjih dejavnikov in lastnosti kamnin

koliko let???
Argilogeneza in braunizacija
• značilna za zmerno podnebje
• razpad primarnih mineralov v sekundarne
minerale glin
• oksidacija železa
Humifikacija
proces preobrazbe organske snovi v humus,
odvisen od organskega materiala, procesov
razkroja in aktivnosti organizmov
Izpiranje in podzolizacija
značilen za humidna podnebja
izpiranje hranil
• zakisovanje
izpiranje glinastih delcev
izpiranje oksidov
izpiranje organskih snovi
Izpiranje in podzolizacija
Oglejevanje in psevdooglejevanje
Profil
dejavniki in procesi oblikujejo vodoravne
plasti - HORIZONTE
horizont

16.70 A

13.20 AC

21.40 C
Horizonti
• so med seboj genetsko povezani
• se jasno ločijo med seboj v profilu prsti
• označujemo jih:
glavne z velikimi tiskanimi črkami A, E, B, C…
prehodne AE, BC
mešane A/E

podhorizonte z malimi črkami ali dodajamo male


črke in številke Oh, A1, Bfe
O - organski horizont
vsakoletni organski odpad, ki je delno ali povsem ali
nepreperel
A – humusno akumulativni
iz eluvialnega E se snovi izpirajo v akumulacijskega
B (premeščanje); E je vedno svetlejši in lažji kot B
• (B) – glinast (kambični) horizont
Glavni horizonti
• G – glejni horizont
• g – psevdoglejni horizont
Lastnosti prsti
• tekstura
• struktura
• poroznost
• barva
• reakcija
• delež kalcijevega karbonata
• sorptivne lastnosti prsti
• delež organskih snovi
Tekstura prsti
• vpliva na poroznost prsti
• mehanska analiza prsti
• velikost delcev: skelet, pesek, melj, glina
• teksturni trikotnik: glinene, meljnato glinene,
ilovnato glinene, peščeno glinene, glineno
ilovnate, meljnato ilovnate, ilovnate itd.
100 0

90 10
28,4
80 20

70 30

de
]
60 40
[%

l ez
e

pe
in

50 50
gl

sk
lez

a
[%
40 60
de

49,8

]
MG IG
30 PG 70

20 MGI GI PGI 80

10 90
MI I PI
0
IP 100
100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0
delez melja [%]

21,8
Struktura prsti
• način povezovanja trdnih delcev med seboj
(mineralni in organski delci)
• strukturni agregati: 1. sferični, 2. poliedrični, 3.
prizmatični, 4. lističasti
• struktura: 1. mrvičasta, grudičasta, oreškasta, 2.
poliedrična, 3. prizmatična, stebričasta, 4.
lističasta
Poroznost prsti
• pora – prostor v prsti, v katerem sta zrak ali
voda
• poroznost – skupna prostornina vseh por v
razmerju do celotne prostornine istega vzorca
v naravnem stanju
• primarna in sekundarna poroznost
• makropore, mezopore in
mikropore
Barva prsti
Reakcija prsti
• kemična lastnost, ki pokaže stopnjo kislosti
oziroma bazičnosti
• vrednost pH (potencia Hidrogenii – moč
vodika)
• odvisna od matične podlage, procesov,
starosti,…
• vpliva na rodovitnost, življenje v prsti
• pH prsti pogosto med 4 in 10
obdelovalne
kisle
razpon v prsti z veliko prsti na prsti gozdne
sulfatne
prsteh Na (Na2CO3) apnencu humidnih prsti
prsti
obmocij

pH 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1

magnezijevo soda cista voda pivo kis


belilo kislina v
mleko bikarbona naravni dez kava limonin sok bateriji
mleko
Delež CaCO3

Ca2+ 60%
Mg2+ 15%
hranila
K+ 3-5%
Na+ 1%
NH4+ >1%
H+ aktivna kislost in
20%
Al3+ potencialna kislost
Fe3,2+, Mn4,2+, Cd2+, <0.01
Pb2+, Cu2+,...
Delež organskih snovi

• živi organizmi, odmrli rastlinski in živalski


ostanki

• 10-30 % organskih ostankov ne razpade v


osnovna hranila, ampak po delnem razkroju
nastane humus
Klasifikacije prsti
• ruska klasifikacija
• ameriška klasifikacija
• nacionalne klasifikacije
• FAO – enotna za svet (1974)
• WRB (World Reference Base) – nova FAO
svetovna klasifikacija (1999)
Slovenska klasifikacija
Izhaja iz nemške (bivše jugoslovanske).

Osnova so:
• vodne značilnosti
• stopnja razvitosti
• matična osnova
• organska snov
• vpliv človeka
Za ločevanje:
• oddelkov – odločilna voda in njeno obnašanje
/hidromorfne, avtomorfne/
• razredov – odločilna geneza, zaporedje
horizontov in njihove lastnosti
• tipi – odločilna matična podlaga in
pedogenetski procesi
10 v večjem obsegu zastopanih tipov prsti
Avtomorfne prsti

• vpliva samo padavinska voda in se ne zadržuje


• v večjih porah zrak
• ni znakov redukcije
• poplave zelo redko
• podtalnica globoko pod površjem
• vlagoljubno rastlinstvo ni prisotno
Nerazvite avtomorfne prsti

Zelo plitve, (A)-C, (A)-R, skeletna, malo humusa


oz. organska snov, pionirsko rastlinstvo
• litosol – kamnišče
• regosol – surova prst
• koluvialno-deluvialne
Humusno akumulativne prsti

Mlade in plitve prsti, do 30 cm, A-C, A-R, v gozdu


še O, nagnjeno površje, gozd ali travinje

• rendzina
• ranker (evtrični, distrični)
Kambične prsti

Debele nad 30 cm, zrele prsti, A-(B) Bv, Brz-C, v


gozdu še O

• evtrične rjave
• distrične rjave
• rjave pokarbonatne
• jerovica
Izprane (eluvialno-iluvialne)

Značilno zaporedje A-E-B-C, globoke do 2 m,


genetsko najstarejše prsti, na uravnanem
površju z vertikalnim odtekanjem padavin,
kisloljubno rastlinstvo

• izprane (lesivirane)
• podzol
Antropogene in tehnogene prsti
Antropogene prsti P-C
• rigolana prst – rigosol
• vrtna – hortisol

Tehnogene prsti I-II-III


• prsti različnih deponij
Hidromorfne prsti

• nastajajo pod neposrednim vplivom vsaj ene


od oblik vode
• voda občasno ali stalno prisotna vsaj v
določenem horizontu
• prisotni redukcijski procesi
• v bližini vodnih tokov, stoječih voda, na
pogosto poplavljenih območjih
• vlagoljubno rastlinstvo
Nerazvite hidromorfne prsti (A)-C, (A)-G in
razvite A-C
• obrečna prst – fluvisol
Psevdogleji A-E-Bg-B-C ali A-Bg-C
• psevdoglej
Glejne (oglejene) prsti A-Gr ali Go-C
• močvirno-glejne prsti ali gleji
Šotne prsti

horizotna T-G
• šotne prsti nizkega barja
• šotne prsti visokega
barja
Antropogeno hidromorfne P-G
• hidromeliorirane
Halomorfne
vpliv slane vode, ob morju (pršenje, plimovanje),
slanoljubne vrste
• zaslanjene prsti
Subakvalne
na dnu stoječih ali počasi tekočih voda
Delitev prsti, glede na stopnjo
razvitosti

• slabo razvite prsti


• humusno akumulativne, ki so mlade prsti
• kambične, ki so zrele, razvite prsti
• izprane, ki so stare prsti
• oglejene, ki so trajno namočene, zalite z vodo
• organske, nastale iz prevladujoče organske
snovi
Slabo razvite prsti
• horizonta (A)-C
• mlade prsti
• izrazito pod vplivom matične podlage

• kamnišča ali litosoli


• regosoli ali surove prsti
• koluvialno-deluvialne prsti
• obrečne prsti ali fluvisoli
Humusno akumulativne prsti
• horizonta A-C
• plitve prsti
• mlade prsti
• izoblikovan humusni horizont

• rendzina – na karbonatni matični podlagi


• ranker – na nekarbonatni matični podlagi
Kambične prsti
• horizonti A-(B)-C
• starejše in razvitejše prsti
• globlje, z glinastim horizontom
• naše najbolj rodovitne prsti

• rjava pokarbonatna prst


• jerovica
• evtrična rjava prst
• distrična rjava prst
Izprane in akrične prsti
• horizonti A-E-B-C
• stare in razvite prsti
• globoke
• revne s hranili
• kisle

• luvisoli ali izprane prsti


• akrične ali steljniške prsti
• podzoli
Oglejene prsti
• horizonta A-G – gleji
• horizonti A-Bg-C – psevdoglej
• globlje prsti
• prekomerno namočene
• redukcijski procesi
• slabše rodovitne

• hipoglej, epiglej, amfiglej, glej na organski


osnovi, psevdoglej
Organske prsti
• horizonta T-G
• prsti pod vplivom vode (talne, padavinske)
• velik delež organskih snovi
• zelo občutljive za človekove posege

• šotne prsti nizkih, visokih in prehodnih barij