You are on page 1of 25

Regionalna geografija sveta –

Vzhodna Azija
Izr. prof. dr. Miha Koderman

Koper, 17. april 2019


Vzhodna Azija – pregled osnovnih značilnosti

• Kulturna celina ima obliko trikotnika. Na • Kitajska je najstarejša kontinuirana


zahodu so gorovja in planote (Himalaja, civilizacija na svetu, svojo posebno
Tibet) in puščave (Takla Makan, Gobi), na civilizacijo pa so razvili tudi Japonci.
vzhodu Pacifik. • Od srede 80. let preteklega stoletja dalje je
• Za poselitev je primernejši le svet na Vzhodna Azija s Kitajsko na čelu postala
vzhodnem obalnem pasu ter ob velikih najbolj dinamičen del svetovnega
rekah (predvsem ob dveh največjih), gosto gospodarstva, ki po letu 2000 odločilno
poseljeni pa so tudi veliki otoki. preoblikuje cel svet, obenem pa tudi sama
še naprej doživlja globoko transformacijo.
Senegačnik 2018; Pulsipher in Pulsipher 2009
Vzhodna Azija – Jengish Chokusu (Pik Pobedy) je s 7.439
m najvišja gora v Nebeškem gorovju, leži
fizičnogeografski pregled na meji med Kirgistanom in Kitajsko

Pomembnejše
reliefne enote
Tibetanska
planota
Puščava Gobi
Puščava Takla
Makan
Nebeško
gorovje (Tian
Shan)
Gorovje Altaj
Himalaja
Turpanska
depresija

Senegačnik 2018; Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – fizičnogeografske značilnosti

Podnebni tipi

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – fizičnogeografske značilnosti
Padavinska karta Azije

Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – fizičnogeografske značilnosti

Tektonska zgradba Azije

 Zaradi kolizije Indijske in Evrazijske


litosferske plošče se čez južno
Kitajsko vleče potresni pas, ki se
nadaljuje v JV Azijo.
 Tihooceanska plošča se vsako leto
premakne za 7-10 cm proti
zahodu; ob obalah Vzhodne Azije
se ob stikih litosferskih plošč vleče
del pacifiškega Ognjenega obroča
(Ring of Fire) z množico aktivnih
vulkanov in pogostimi
katastrofalnimi potresi, ki
povzročajo cunamije.
 Leta 2011 je eden najmočnejših
potresov v japonski zgodovini
močno poškodoval tri od šestih
jedrskih reaktorjev v jedrski
elektrarni pri Fukushimi. Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – izbrani okoljevarstveni problemi

Onesnaženost zraka
• Japonska, Tajvan in Južna Koreja imajo težave z onesnaževanjem zraka, ki izhaja iz
intenzivne industrializacije in urbanizacije.
• Še slabše je stanje na Kitajskem. Tudi tu onesnaževanje izhaja iz industrijske
proizvodnje, urbanizacije ter izboljšanja življenjske ravni, kar se odraža v razmahu
potrošniške družbe in pospešeni rabi naravnih virov. Industrijska proizvodnja se je
v povprečju povečala za 18 % letno. Kitajska letno evidentira 40 % svetovne
porabe premoga (predvsem za potrebe termoelektrarn). Mejne vrednosti v
nekaterih mestnih območjih so do desetkrat presežene v primerjavi s smernicami
Svetovne zdravstvene organizacije.

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – izbrani okoljevarstveni problemi
Air Pollution in World: Real-time
Air Quality Index Visual Map:
http://aqicn.org/map/world/
Koncentracije onesnažil v zraku
Količina trdih delcev, 1999 Žveplov dioksid, 2001

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – izbrani okoljevarstveni problemi

Problem oskrbe s pitno vodo in vodo za namakalne sisteme


• V Vzhodni Aziji 1/3 prebivalstva nima zagotovljene oskrbe s pitno vodo. Precejšen
problem predstavljajo predvsem monsunske poplave, ki se pojavijo vsako leto.
Onesnaženost vodnih virov se povečuje tudi zaradi odpadnih vod iz kanalizacijskih
sistemov in kemičnega onesnaževanja.
• Pomanjkanje vode se občuti tudi v kmetijstvu. Kitajska razpolaga s polovico vseh
jezov na svetu, vendar so kljub temu vse pogostejši pojavi suše, zlasti na vzhodu
države. Ponekod prihaja do prekomernega namakanja; nivo podtalnice letno
upade za več metrov.

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – izbrani okoljevarstveni problemi

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija –
političnogeografska karta

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti

 Vzhodne obale te kulturne celine je po 2. svetovni vojni zajela gospodarska


transformacija, ki v svetovni zgodovini nima primerjave. Danes cel svet kupuje
industrijske izdelke s tega dela sveta: avtomobile (Japonska), televizije in telefone
(Južna Koreja), računalnike (Tajvan) idr.
 Po 2. svetovni vojni se začne bliskovit razvoj najprej na Japonskem, ki sredi 70. let
postane pomemben motor svetovnega gospodarstva in začne tekmovati z
ameriškim gospodarstvom.
 S podobno hitrim razvojem z večletnim zamikom sledijo še (mali) azijski tigri
(Tajvan, Hongkong, Južna Koreja, Singapur) in po letu 1978 še Kitajska.
 Kitajska je že postala drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu in se je
preoblikovala v novo svetovno supersilo, katere vpliv se širi ne le po celi Aziji,
ampak po celem svetu. Tudi redkeje poseljena notranjost Kitajske se začenja
bliskovito spreminjati; oblasti to pospešujejo, predvsem zaradi ohranjanja politične
stabilnosti in preprečevanja odcepitvenih teženj nekaterih robnih delov te
velikanske države.
 Japonska je v 90. letih zašla v stagnacijo, iz katere se še ni vzpela, a še vedno spada
med najuspešnejša svetovna gospodarstva.
 V Vzhodni Aziji je nekaj nevralgičnih točk (predvsem meja med severno in južno
Korejo), ki so lahko grožnja svetovnemu miru.
Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti

Vzhodna Azija kot etnični in jezikovni mozaik

 Tu živijo veliki stari narodi kot so Kitajci, Japonci in Korejci.


 Japonska in Koreja skoraj nimata narodnih manjšin, kar precej pa jih ima Kitajska.
 Na Kitajskem so vodilni narod etnični Kitajci, ki se imenujejo Hani. Največ jezikovnih
manjšin je na jugovzhodu Kitajske.
 Kitajski jezik ni enoten, ampak se deli na številna narečja. Najpomembnejša med
njimi so mandarinščina oz. mandarinska kitajščina (800 mio govorcev), ki je tudi
uradni jezik v državi.
 Sledijo šanghajščina (90 mio govorcev), kantonščina (80 mio govorcev) in druga
narečja, ki se bistveno bolj razlikujejo od mandarinske kitajščine kot se npr.
medsebojno razlikujejo skandinavski jeziki.
 Med narodnimi manjšinami, ki se ne čutijo za Kitajce, so predvsem budistični
Tibetanci v Tibetu, muslimanski Ujguri v Sinkiangu in Mongoli v Notranji Mongoliji.
Vsi našteti imajo vsaj formalno svoje avtonomne pokrajine.
 Kitajska država z nezaupanjem gleda predvsem na Tibetance in Ujgure, ker imajo
separatistične težnje.

Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti

Etnične
skupine v
Vzhodni Aziji

Pulsipher in Pulsipher 2009


Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti
Velika vzhodnoazijska gospodarska transformacija
 Japonska je bila v 2. svetovni vojni sicer poraženka, njen bliskovit povojni razvoj pa je
bil velika zgodba o uspehu. Začeli so z bolj enostavnimi industrijskimi izdelki, a dokaj
hitro prešli na bolj zahtevne proizvode, s katerimi so osvojili svetovno tržišče. Sčasoma
so na področju avtomobilske industrije, elektronike in visoke tehnologije uspeli tako
reč vse narediti bolje in hkrati ceneje kot drugi. Na ta način so ogrozili ameriško
industrijo, pa tudi industrijo v drugih razvitih državah.
 Z nekajletnim zamikom so Japonski sledili azijski tigri: Hongkong, Južna Koreja,
Singapur in Tajvan. Industrija azijskih tigrov je z državno pomočjo uporabila podobne
strategije hitre industrializacije in privabljanja tujega kapitala kot prej japonska
industrija. Azijski tigri so izkoristili tudi svoja velika moderna pristanišča ob Tihem
oceanu. Usmerili so se predvsem v izdelke z visoko dodano vrednostjo (računalniki,
elektronika).
 Po Maovi smrti so začeli zgledu azijskih tigrov slediti tudi na Kitajskem, vendar v še
veliko večjem obsegu. Čeprav je Kitajska formalno ostala komunistična država, pa so
novi strategi njenega gospodarskega razvoja pokazali izredno razumevanje
kapitalističnega delovanja svetovnega gospodarstva in se mu zelo dobro prilagodili.

Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti
Kitajska je postala najbolj dinamična
in najhitreje rastoča komponenta
svetovnega gospodarstva, ki je začela
s svojim bliskovitim razvojem
preobražati svet kot celoto. Leta 2010
je Kitajska prehitela Japonsko in
postala druga svetovna gospodarska
velesila (za ZDA).

Senegačnik 2018
Vzhodna Azija – družbenogeografske značilnosti
Nerešeni politični problemi Vzhodne Azije
 Med Japonsko in Kitajsko so še danes precejšnje diplomatske napetosti zaradi
dediščine 2. svetovne vojne. Kitajci namreč hočejo jasno opravičilo Japoncev za
storjene vojne zločine med 2. svetovno vojno, o čemer pa se Japonci v bistvu nočejo
pogovarjati.
 Eden največjih in najbolj nevarnih političnih konfliktov na svetu povzroča razdelitev
Korejskega polotoka po 38. vzporedniku, ki je posledica korejske vojne v letih 1950-
53. Na severu polotoka je ostala hermetično zaprta Severna Koreja, ki je doživela
nekaj hudih lakot, razvila pa je svoje lastno jedrsko orožje. Na jugu polotoka je danes
zelo dinamična Južna Koreja, ki je najprej tudi doživljala zelo avtoritaren režim,
potem pa se je preobrazila v demokratično državo z izjemnimi gospodarskimi uspehi.
 Otok Tajvan je formalno del Kitajske in ni nikoli razglasil svoje državne neodvisnosti,
dejansko pa de facto funkcionira kot samostojna država. Del tajvanskega prebivalstva
se zavzema za popolno neodvisnost, del pa zagovarja zbliževanje s celinsko Kitajsko.
Celinska Kitajska gleda na Tajvan kot na neodtujljiv del svojega ozemlja in občasno
daje vedeti, da lahko ponovno "združitev" doseže tudi z vojaško silo. Po drugi strani
pa je Kitajska pragmatično dopustila, da so tajvanski gospodarstveniki zelo veliko
vložili v posebne gospodarske cone na obalni Kitajski. Kar 42 % vsega tajvanskega
izvoza gre danes na Kitajsko.

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

Razvoj Kitajske po 2. svetovni vojni


 Leta 1948 je kitajski komunistični voditelj Mao Cetung razglasil Ljudsko republiko
Kitajsko, poraženi nacionalistični voditelj Čang Kaj-Šek pa se je s svojo vojsko
zatekel na otok Tajvan (staro ime Formoza).
 Mao je izvedel komunistično revolucijo, ki pa se je razlikovala od sovjetske (s
Sovjetsko zvezo je do konca ostal v sporu).
 Po nekaterih odmevnih družbenih spremembah, ki so navdihovale njegove
privržence po svetu, se je Mao lotil dveh velikanskih družbenih projektov (Veliki
skok naprej, Velika kulturna revolucija), ki pa sta za Kitajce pomenila katastrofo.
Zaradi lakote je samo v času ti. velikega skoka naprej (1958–62) po različnih ocenah
življenje izgubilo od 23 do 55 milijonov ljudi.
 Stvari so se radikalno začele spreminjati na bolje šele po Maovi smrti leta 1976, ko
se je v vodstvo prebil veliki kitajski reformator Deng Xiaoping s somišljeniki.
 Čeprav je Kitajska formalno še vedno socialistična država, ki jo vodi komunistična
partija, pa so Dengove reforme postopoma popeljale državo v skoraj povsem
nasprotno smer oz. v družbeno ureditev, ki jo nekateri zunanji opazovalci
označujejo kot svojevrsten državni kapitalizem.

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris
Posebnosti kitajske demografske politike
 Pod Dengovim vodstvom so leta 1979 uvedli politiko enega otroka, s katero so želeli
zmanjšati prehitro rast prebivalstva.
 S politiko kaznovanja in spodbud so mlade pare omejili, da so imeli samo enega
otroka; izjeme so dovoljevali šele kasneje in še to le za del prebivalstva.
 V nekaj desetletjih jim je tako uspelo močno zmanjšati naravni prirast, rezultat
takšne demografske politike pa je tudi neuravnotežena spolna sestava prebivalstva
(leta 2015 je na 100 deklet prišlo 116 fantov).

Starostna
piramida
Kitajske

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

 Ker se je kitajsko prebivalstvo začelo starati, mlado urbano prebivalstvo pa se že


samo po sebi ne bi odločalo za večje število otrok, so (po 36 letih) leta 2016 prekinili z
dotedanjo politiko in začeli vsem družinam dovoljevati dva otroka.

Demografski prehod na Kitajskem

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

Kitajski rečni sistem Senegačnik 2018

 Najpomembnejši sta Huange He


(Rumena reka) in Chang Jiang ali
Jangce (Modra reka), na kateri so
zgradili znameniti Jez treh sotesk.
 V izgradnji je še drug gigantski
projekt pod oznako Preusmeritev
voda z juga na sever.
Kitajska – družbenogeografski oris
Kitajski rečni sistem

 Gre za največjo preusmeritev notranjih voda na svetu, in sicer iz porečij reke Jangce,
delno pa tudi Huang He s tremi velikimi kanali proti mestom na severu države (zlasti
Pekingu in Tianjinu), ki so ogrožena zaradi pomanjkanja vode.
 Vzhodni in srednji del tega projekta sta že zgrajena, zahodni pa se šele začenja graditi.
Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

Posebne gospodarske cone na Kitajskem


 Gigantski vzpon Kitajske, neprimerljiv s čemerkoli v svetovni zgodovini, se je
začel leta 1980, ko so kitajski strategi na skrbno izbranih lokacijah ob vzhodni
obali določili štiri posebne gospodarske cone.
 Tam so najprej poenostavili vse formalnopravne postopke za pridobitev
dovoljenj za postavitev tovarn, da bi tako pridobili čim več tujih vlagateljev
(velike davčne olajšave, dovoljeno najemanje poceni kitajske delovne sile,
profiti so lahko šli v roke tujim investitorjem ipd.).
 Prve cone so ustanovili na tistih delih obale, od koder je prej šlo v svet veliko
kitajskih izseljencev, v bližini tedaj še britanskega Hongkonga in na drugi
(celinski) strani Tajvanske ožine; vse z namenom, da bi privabili kapital
izseljencev, hongkonških in tajvanskih vlagateljev.
 Začel se je skoraj neverjeten razvoj, ki je najprej preobrazil obalni pas Kitajske,
potem pa se je začel širiti tudi v notranjost.
 Razvoj po letu 1980 je tako rekoč »čudežno« spremenil ta območja z več kot
milijardo prebivalcev iz zaostalih in pretežno podeželskih pokrajin v edinstven
gigantski kompleks industrijskih in urbaniziranih pokrajin, ki v svetu nima
primerjave.

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

Prebivalstvena rast mesta Shenzen Nekakšen simbol


neverjetno bliskovitega
razvoja je mesto Shenzen
nedaleč od Hongkonga, ki je
postal najhitreje rastoče
mesto v človeški zgodovini
(od 30.000 prebivalcev v 70.
letih 20. stoletja do
današnjih 12 milijonov
prebivalcev).

Senegačnik 2018
Kitajska – družbenogeografski oris

Velika urbana transformacija


 Na Kitajskem je danes že 170 mest z več kot milijon prebivalcev.
 Leta 1976 je v mestih živelo 18 % prebivalstva, leta 2016 pa že 57 %.
 Po letu 2000 je opuščenih že četrtina kitajskih vasi.
 Na Kitajskem je sedaj okoli 300 milijonov delavcev, ki se selijo po državi; velik del od
jih ne more uveljavljat pravic do izobraževanja, stalnega bivanja in zdravstvenega
varstva, ker so te pravice po posebnem sistemu hukou vezane na tisto območje v
državi, v katerem so posameznika registrirali ob rojstvu. Takšni delavci imajo status,
podoben nelegalnim priseljencem.

Video: Time Lapse Of How


Much China Has Changed:
https://www.youtube.com/w
atch?v=ce_6oZEB9Gw&t=62s

Senegačnik 2018
www.theguardian.com