Vodilno ogrevanje na biomaso

KWB
PRIROČNIK O GORIVU
www.kwb.si
1
Vsebina
Katero gorivo za katero ogrevlano napravo? 3

Pregled – KWB družina izdelkov 4

Podrobnosti – goriva

Peleti Sekanci Polena

6-7 8-9 10-11

Koruzni storži Miskantus Koščice oliv

12-13 14-15 16-17

2
PREGLED
Naslednja goriva se že sedaj uspešno lahko uporabljajo v KWB ogrevalnih
napravah.

KWB Easyfire KWB Multifire KWB Pelletfire Plus KWB Powerfire

tip EF2 tip MF2 tip MF2 tip TDS
Peleti A1

Peleti A2

Gozdni sekanci

Sekanci topola/vrbe

Koruzni storži

(kot peleti)

Miskantus

(kot peleti)

Koščice oliv

* primešavano k sekancem

3
DRUŽINA
IZDELKOV
S KWB paleto izdelkov ste na varni
strani, kadar se gre za izbiro vašega
primernega ogrevalnega sistema.

KWB PelletfirePLUS KWB Classicfire KWB Easyfire

ogrevanje na pelete ogrevanje na polena ogrevanje na pelete
45 – 135 kW 20 – 50 kW 2,4 – 35 kW
 KWB Multifire KWB Powerfire
ogrevanje na sekance in pelete ogrevanje na sekance in pelete
20 – 120 kW 130 – 300 kW
PELETI
DEJSTVA
1 tona peletov nadomesti
ca. 500 litrov kurilnega olja
Gorivo
»» Bistvene lastnosti lesnih peletov
so opisani v evrospkem standardu
EN 14961-2 Standard razlikuje razre-
de kakovosti A1, A2 in B. Za tržišče
ogrevalne tehnike so pomembna
kvalitetna razreda A1 in A2: Za
privatno uporabo se priporoča
izključno uporaba A1 kvalitete
goriva. Kvaliteta A2 se uporablja
za večje kotle nad 100 kW, katere
srečamo pri uporabi v gospodarske
namene. Kakovostni razredi se na
prvi pogled razlikujejo po vsebnosti
pepela ter temperaturi taljenja
pepela.
»» Znak kakovosti ENplus zagotavlja,
da kvaliteta dobavljenih peletov
dejansko odgovarja v standardu
navedenim vrednostim.
Pomembni standardi
• EU-standard EN 14961-2: lesni peleti
za neindustrijsko uporabo
• ÖNORM M 7137: Lesni peleti – zahteve
za skladiščenje peletov pri končnem
uporabniku
• E N 303-5: Kotli na trda goriva
Lesni peleti – v majhne palčke stisnjena narava!
Lesni peleti so varna alternativa za prihodnost
pri ogrevanju: gospodarno, okolju prijazno in
udobno.
PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
Korak za korakom
Približno 90 % vseh peletov se proizvede iz narav-
nih lesnih odpadkov in stranski produktov lesne
industrije, kot npr. žagovina in lesni oblanci. Samo
približno 10 % se jih pridela iz okroglega lesa, ka-
terega lesna industrija iz razloga kvalitete ne more
razžagati. V peletarni se vhodni material posuši
in v mlinu zdrobi. Preša, srce peletarne, iztisne
žagovino v lesene palčke. S trenjem pri procesu
stiskanja nastane toplota, ki „lepilo“ lignin, ki ga
vsebuje les, utekočini in s tem pelete na narav-
ni način zlepi v končno obliko. Iz proizvodnega
procesa tako pridejo stiskanci, ki ne vsebujejo
kemičnih veziv - dovoljeno je dodajanje največ 2%
pomožnih snovi za prešanje (npr. škrob).
Potrebna energija za proizvodnjo peletov iz lesne
žagovine znaša 2,7 % energijske vrednosti pelet.
Za primerjavo je pri pridobivanju zemeljskega
plina potrebno 10 %, pri kurilnem olju pa 12 %
energisjke vrednosti goriva.
Medtem je po celotni Avstriji na 30 lokacijah ka-
paciteta proizvodnje več kot 1,1 mio. ton na leto.
V Avstriji je poraba pri ca. 820.000 tonah (stanje
2014). V Nemčiji je proizvodnja (okoli 2,2 mio. ton)
in poraba (okoli 2 mio. ton, stanje 2013) precej
uravnotežena.
Lesni peleti se dobavljajo v posebnih silos tovornja-
kih in se vpihujejo v skladiščne prostore.
Praviloma se za skladiščenje peletov uporablja-
jo kletni prostori. V smislu smernic o varovanju
pred požarom in gradbenih pogojih je potrebno
upoštevati lokalne predpise. Seveda se lahko
uporabljajo tudi drugi prostori, kot npr. garaža ali
podstrešje. Dandanes se v veliki meri uporabljajo
prosto stoječa gotova skladišča (iz tkanine, kovine
ali umetnih mas ter betona) ali tudi zemeljski
rezervoarji.
6
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Peleti

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutimi metri (nm), manjša je potreba po prostornini
skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (fm). Vsebnost vode (w) je
delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

Kurilna vrednost goriva po volumnu

Mehki les sekanci

(w=20)

Trdi les sekanci (W=20)

Lesni peleti (w=10)

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 kWh/srm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življensko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» Skladišče peletov naj bi bilo takšne velikosti, da vsebuje letno potrebo po peletih.
S tem se zmanjša število dobav ter privarčuje na denarju.
»» Kupujte pelete spomladi ali poleti. Praviloma so v teh mesecih peleti cenejši in trgovci ponujajo za
večje količine popuste.
»» Podrobnejšo brošuro „Priporočila o skladiščenju lesnih peletov“ najdete na domači strani Nemškega
združenja za energijski les in pelete (www.depv.de).

7
SEKANCI
Gozdovi v Avstriji pokrivajo skoraj 50 % površine
države (Slovenija dobrih 58 %) in razpolagajo
z lesno zalogo v višini preko ene millijarde kubičnih
DEJSTVA metrov (Slovenija ima slabih 338 milijonov kubičnih
metrov). Lesni prirastek znaša ca. 31 milijonov
kubičnih metrov na leto (~ 1 m3 na sekundo),
dejansko pa se izrablja približno 60% prirastka.
V Sloveniji priraste dobrih 8 milijonov kubičnih
metrov letno, izrabljamo pa 43%.

PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
1 nasuti meter bukovega lesa nado-
mesti ca. 106 litrov kurilnega olja Predsušenje lesa
Sposobnost skladiščenja sekancev je pogojena
1 nasuti meter smrekovega lesa na-
domesti ca. 77 litrov kurilnega olja z vmesnim skladiščenjem lesa čez poletje. Če se
les skladišči, kar največ brez stika s tlemi, se
zmanjša vsebnost vode v nekaj mesecih iz 60 %
na nekaj manj kot 30 %.
Gorivo
»» Kurilna vrednost je merilo za
specifično koristno količino ener-
gije goriva - bodisi nanašajoč se
na njegovo maso (kg) ali njegov
volumen (fm/m3, pm, nm).
»» Kalorična vrednost nasprotno
Dobra sposobnost skladiščenja
vsebuje poleg specifične koristne
Sekanci se izredno dobro skladiščijo, če je oblika sekanca groba in ima
ostre robove. Nizka vsebnost vode priča o kvaliteti in dobri sposobnosti
energije tudi potrebno količino
skladiščenja - najprimernejše je manj kot 30 %. Manj kot je zelenega, finega
toplote za uparjanje vsebnosti
deleža ter tujkov v sekancih, boljše je za skladiščenje.
vode v kurivu.
»» 1 atro tona absolutno suh les (atro)
je merilna enota za (računsko
določena) maso pri vsebnosti vode Sonce topel, vlažni
0 %. zrak uide
»» Končna točka naravnega sušenja
je stanje „zračno suho“ (lut- Nadstrešnica
ro). Vsebnost vode znaša ca.
15% – 20%.
»» Vsebnost vode (w) je delež v lesu
Veter
nahajajoče vode, naveden v %
celotne sveže mase.

hladnejši zunanji zrak

Razporeditev v
velikostne razrede Samosegrevanje
po EN 14961
Glavna frakcija maks. maks.
Razred
> 75 % dolžina prerez
srednji
3,15 ≤ P ≤ 45 mm < 350 mm < 5 cm2
(P45B)
grob
3,15 ≤ P ≤ 63 mm < 350 mm < 10 cm2
(P63)

8
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Sekanci

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutim metrom (nm), manjša je potreba po prostornini
skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (m3). Vsebnost vode (w) je
delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

Kalorična vrednost po volumnu

(w = 20)

topol
jelka & vrba
smreka & jelša
bor & macesen
breza
bukva
robinija
0 200 400 600 800 1000 1200 1400 kWh/nm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življensko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» Pred večjimi padavinami se priporoča pokrivanje lesa za sušenje s flisom, ki prepušča
zrak (npr. flis za kompost)!
»» Nasplošno skladiščite sekance čim krajši čas!
»» Da se sekanci hitreje posušijo, jih nasujte do največ 4 m višine!

9
POLENA
Ogrevanje s poleni je najstarejša in izvorna oblika
DEJSTVA ogrevanja z lesom - ob tem pa še najcenejša! Vse
do danes je ta energent najbolje preizkušen.

PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
Korak za korakom
Polena se proizvajajo neposredno pri kmetoval-
cih in gozdarskih podjetjih. Razžagani in razce-
pljeni ostanki lesa iz gozda nastanejo največkrat
1 kubični meter buokovega lesa nado- pri negi gozda. Nasekan material pripravljen za
mesti ca. 292 litrov kurilnega olja
kurjenje v pečeh opisujemo kot polena, pri tem
1 kubični meter smrekovega lesa na- se uporablja tako trdi kot mehki les.
domesti ca. 210 litrov kurilnega olja
Les pripravljen za kurjenje doseže zahtevano
Gorivo zračno suhost - odvisno od vrste lesa in pogo-
»» Polena se največkrat ponujajo jev skladiščenja - šele po enem do dvoletnem
na prostorninski meter (pm) Ker skladiščenju. Pri tem se les za kurjavo v najhit-
pa se polena ne zlagajo idelano reje možnem času posuši na potrebno vsbenost
drug do drugega, pridobimo pri vode, ki lahko največ znaša 20 %. Zgniti in
umazani les ni primeren za uporabo. Prav tako
tem približno 70 % lesa in 30 %
ni primeren premazan ali kako drugače obdelan
zračnega prostora. Poleg skrb-
les.
nosti pri zlaganju je delež lesa v
prostorninskem metru odvisen Bolj kot je les razcepljen, hitreje se posuši.
tudi od oblike, premera, dolžine in Nerazcepljen les potrebuje do dve leti, da se pri-
okleščenja drv. merno posuši. Najprimernejše lege za sušenje so
»» povprečno izolirana enodružinska lege izpostavljene soncu in vetru. Od tal naj se
upošteva najmanj 20 cm odmika, da se prepreči
hiša potrebuje okoli 15 prostor-
navlaževanje iz tal. Sveže razcepljen les se naj
ninskih metrov polen na leto. Pri
ne skladišči v zaprtih prostorih in naj se ne
nizkoenergijskih in pasivnih hišah
pokriva v celoti s plastično ponjavo. Po koncu
je količina bistveno manjša. Polena poletja se priporoča pokriti skladovnico lesa s
se vedno pogosteje prodajajo tudi pokrivalom za zaščito pred padavinami.
kot razsuto blago (razsuto ali na
težo). Razsuti les vsebuje več zra-
ka, kar oteži natančnejšo kontrolo
količine. Mogoča je tudi prodaja na
težo – pri tem pa je potrebno biti
pozoren na vsebnost vode! Tako
se lahko prihrani na stroških ter
optimira izplen energije.
Z optimiranim sušenjem do podvojene vsebnosti energije
Zima Pomlad Poletje Jesen Zima
Kurilna vrednost v kWh / kg

6
5 Smreka
4
3 gozdno sveže Bukev zračno suho
Pomembni standardi 2
• EU-standard EN 14961-5: Polena za 1
0
neindustrijsko rabo
60 % 50 % 40 % 30 % 20 % Vsebnost vode

Podiranje Cepljenje in sušenje Skladiščenje Kurjenje

10
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Polena

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutim metrom (nm), prostorninskim metrom (pm) ali
kubičnim metrom (m3), manjša je potreba po prostornini skladišča za gorivo. 1 nm odgovarja
0,4 m3 in 0,56 pm. Vsebnost vode (w) je delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

Kalorična vrednost po volumnu

(w = 20)

topol
jelka & vrba
smreka & jelša
macesen & bor
breza
bukev
robinija
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 kWh/m3

0 500 1000 1500 2000 2500 kWh/pm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življensko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» Razcepljen les doprinese k hitrejšemu sušenju – za optimalno sušenje bukve in topola
je cepljenje obvezno, da se prepreči razgradnjo snovi surovine!
»» Pri povečanih padavinah se priporoča pokrivanje lesa za sušenje!

11
KORUZNI STORŽI
DEJSTVA
1 hektar koruznih storžev nadomesti
ca. 700 litrov kurilnega olja
Gorivo
Koruzni storži se ponujajo kot gorivo
v naslednjih oblikah:
• celi storži
• razsuti koščki storžev
• briketi ali peleti iz koruznih storžev
(glej sliko spodaj)
Okvirni pogoji
• Avstrijsko Štajerska deželna vlada
je v sredini julija 2013 sklenila pogoje
pod katerimi lahko gospodinjstva
kruijo koruzne storže.
Ti pogoji bodo vnešeni v uredbo
Štajerskih kurilnih naprav (Steier-
märkische Feuerungsanlagenver-
ordnung). Do uzakonitve v naslednjih
dve letih se lahko koruzni storži
uporabljajo za termično izrabo
samo v industrijskih področjih (nad
400 kW).
• A ktualno se na Avstrijskem-
Štajerskem na okoli 10 odstotkih
površine namenjene za koruzo žanje
tudi koruzne storže. Pri tem nastane
od 40 do 50 € na hektar dodatnih
stroškov, stroški za kurjavo pa se pri
prehodu na koruzne storže dodatno
znižajon.
Pomembni standardi
• C 4003: Razsuti koruzni storži  –Zah-
teve in preizkusna določila
• E N 14961-6: Trda bio goriva –
 Podrobnejši opis goriva in razredi
Koruzni storži so ostanki iz poljedeljstva, kateri
se je že nekoč uporabljal kot kurivo. V takratnih
časih so se koruzni storži večinoma želi ročno, po
iznajdbi kombajna pa je uporaba ostankov koruz-
nih storžev izgubila na pomenu. Do sedaj!
PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
Korak za korakom
Žetev koruznihh storžev se lahko vrši neposred-
no med ali po običajni žetvi koruze.
V ta namen obstaja več pristopov:
»» Ločevanje koruze od storža s sitom po žetvi
»» Storži se žanjejo kot celota
(Proizvodnja semenske koruze)
»» Corn-Cob-Mix, žetev z Musmais-
nastavitvijo (žetev suhe koruze)
»» Ločevanje storža on zrna s posebnim modulom
neposredno na kombajnu
(npr.: Tschiggerl-postopek)
Uporabljena sorta koruze je izredno odločilna
za kvaliteto storžev.
Določa čistost kuriva - odvisno kako dobro se
ločuje listje od storža - ali vsebnost vlage koruz-
ne rastline pri žetvi.
Bolj ko je vlažno kurivo, bolj se sproščajo in pos-
tanejo aktivne agresivne sestavine. Z vlažnim
kurivom dostikrat kotel ne doseže svoje moči
ter naraste poraba kuriva. Za lastno uporabo
naj vsebnost vode koruznih storžev ne preseže
35 %, podobno kot pri sekancih. Pomembno je
skladišđčenje pod streho, v dobro prezračevanih
prostorih, z nizkim nasutjem ter možnostjo
obračanja materiala. Prav tako je možno sušenje
storžev z odpadno toploto.
Prav tako ima vpliv na kvaliteto koruznih
storžev in s tem na korozijo in emisije pri izgo-
revanju, gnojenje med gojenjem koruze. Zelo
agresivna gnojila na osnovi kalij-klorida vodijo
do močne korozije kotlovske pločevine medtem
pa biološka gnojila temu primerno povzročajo
manj težav pri izgorevanju.
12
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Storži koruze

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutim metrom (nm), manjša je potreba po prostornini
skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (m3). Vsebnost vode (w) je
delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

Kalorična vrednost po volumnu

Mehki les sekanci
(w=20)

* m očno odvisno od čistosti koruznih

Trdi les sekanci (w=20)

storžev in sorte koruze

Peleti iz koruznih storžev (w=10)
Koruzni storži-koščki*
(w=7)
koruzni stroži(w=25, razsuto, celi storži)

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 kWh/nm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.
Koruzni storži v obliki koščkov so manj nagnjeni k žlindranju, kot v obliki
peletov.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije. Pri koruznih storžih je potrebno predvsem upoštevati prah in
NOx-vrednosti.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življensko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave..

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» s primešavanjem gozdnih sekancev (npr. 50:50) lahko optimirate uporabo koruznih
storžev kot goriva za vaš kotel in bistveno zmanjšate nagnjenje k koroziji.
»» Štajerski kmetje so v Avstrijski Radgoni v letu 2013 ustanovili v svetovnem merilu prvo
združenje za koruzne storže.
So mednarodno vodilni pri tej tematiki in nameravajo nadalje širiti uporabo koruznih storžev za
termično in snovno izrabo v regiji.
Društvo Koruzni storž
Predsednik društva: Franz Tschiggerl,
Direktor: Dr. Alfred Kindler
alfred.kindler@lk-stmk.at, +43 664 / 6 02 59 65 412

13
MISKANTUS
DEJSTVA
1 hektar miskantusa nadomesti
ca. 6.000 litrov kurilnega olja
Gorivo
Miskantus se uporablja kot gorivo v
naslednjih oblikah
• sekanci
• briketi (zgoščeni)
• ali peleti
(glej sliko spodaj)
Okvirni pogoji
• Trenutno se lahko miskantus za
termično izrabo uporablja samo
na industriijskem področju (nad
400 kW).
• A ktualno se v Avstriji miskantus
kultivirajo na površini preko 1000
hektarov. V nemčiji na ca. 2.500
hektarih.
Miskantus, poznan tudi kot slonja trava ali
prstasti trstikovec, je večletna energijska trava.
Možnost uporabe miskantusa sežejo od kuriva,
stelje do uporabe kot izolativni material.
PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
Korak za korakom
Žetev mikantusa se izvaja od drugega leta od
marca do aprila. Glede na vremenski potek se
zaloga do takrat posuši do te mere, da se lahko
žanje materijal sposoben skladiščenja z vseb-
nostjo vode manj kot 15%. Prav tako je v tem
času potrebna žetvena tehnika v mirovanju
po garažah in se lahko z žetvijo miskantusa ta
draga tehnika bistveno bolje izkoristi. Težava
pri žetvi v tem letnem času predstavlja nosilnost
tal. Žetev na bi se zaključila do sredine aprila,
da se prepreči poškodbe mladih poganjkov.
Za žetev se uporablja kombajne. Uporablja se
lahko tudi balirne stroje.
V nasprotju z običajno poznanim sekanim ma-
terijalom se miskantus žanje z bistveno večjo
vsebnostjo suhe snovi. Prav tako je sekana snov
bistveno lažja ter tako pride do povečanega
tvorjenja prahu. Zaradi tega se poveča
vzdrževanje hladilnikov in zračnih filtrov na
traktorjih in kombajnih.
Pri predobri oskrbi kulture s hranilnimi snovmi
ali predčasnim sneženjem je miskantus občutljiv
na skladiščenje. To izredno otežuje žetev in je
poterebno upoštevati pri izračunu donosa.
Po žetvi se lahko sekanci iz miskantusa z
tračnim traktorjem stisnejo ali zbriketira-
jo - to poveča nasipno gostoto in prihrani na
skladiščnem prostoru.
14
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Miskantus

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutim metrom (nm), manjša je potreba po prostornini
skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (m3). Vsebnost vode (w) je
delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi.

Kalorična vrednost po volumnu

Mehek les sekanci
(w=20)

Trdi les sekanci (W=20)

Miskantus komprimiran (w=14)

Miskantus razsuti (w=14)

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 kWh/nm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije. Pri miskantusu je potrebno predvsem upoštevati prah in
NOx-vrednosti.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življenjsko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave..

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» z primešavanjem gozdnih sekancev (npr. 50:50) lahko optimirate uporabo miskantusa
kot goriva za vaš kotel in bistveno zmanjšate nagnjenje k koroziji.
»» Pozna žetev zaloge vodi k manjši nagnjenosti k koroziji ter zažlindravanju.
S tem pozitivno vplivamo na življenjsko dobo ogrevalne naprave.

15
KOŠČICE OLIV
Pri svetovni proizvodnji preko 17 milijonov ton
DEJSTVA olivnega olja na leto ostane kot stranski proizvod
velika količina koščic oliv. Ta ostanek se izrablja
kot „zelena jedrna energija“!

PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE
Korak za korakom
1 tona koščic oliv nadomesti
Obiranje oliv se izvaja od konca septembra do
ca. 500 litrov kurilnega olja delno v marcu. Obiranje se vrši:
»  ročno (najpazljivejša metoda za drevo in sadež)
Gorivo »  s pnevmatskimi glavniki ali „Vibroli“
»» Z 2,2 milijoni hektarjev pridelo- (pospeši proces obiranja, zelo pazljivo)
valne površine in 1,5 miljoni ton
»  s tresalnimi napravami (nameščene na traktor,
proizvodnje olivnega olja na leto
deblo drevesa se stresa s kleščami, da odpadejo
je Španija v svetovnem merilu
olive z drevesa)
največji pridelovalec olivnega olja
»  s tal
pred Italijo (550.000 ton) in Grčijo
(350.000 ton). Ozemlje v okoli- »  z udarjanjem (tradicionalna obiralna metoda, s
ci Jaén velja za največje zaprto palicami iz bambusa ali lesa cipres)
obmolje pridelave oliv na svetu: z Koščice oliv so stranski proizvod proizvodnje
60 miljoni oljk in 600.000 hektarji olivnega olja in se pri procesu stiskanja v mlinu
pridelovalne površine predstavlja ločuje od sadeža kot granulat S pomočjo mo-
več kot polovico province nasadi dernih centrifug nastane čist, svetel granulat
oljk. Samo v Španiji je tako potenci- brez praha in drugih primesi. Olive se v večini
al za ca. 1 milijon ton koščic od oliv primerov stiskajo v zadružnih stiskalnicah. Za
na leto, ki ostanejo pri proizvodnji pripravo koščic za gorivo pa so se že specializi-
olivnega olja kot stranski produkt. rala lokalna storitvena podjetja.
Koščice oliv so 100 % naravne, brez
dodatnih snovi in vsebujejo ca. Koščice oliv se dobavljajo po celotni Španiji po-
0,3% delež oliv. dobno kot lesni peleti s tovornjaki s pripravo za
»» KWB je trenutno edini proizva- vpihovanje v skladiščni prostor.
jalec v Španiji, ki lahko garantira
popolnoma samodejno delovanje
ogrevalnih naprav na biomaso s
tem energentom.
»» Kalorična vrednost koščic oliv
je podobno visoka kot pri lesnih
peletih, brez potrebe dodatnega
komprimiranja in stiskanja.

Pomembni standardi
Za to gorivo do danes ne obstajajo
uradni standardi ter kvaliteta ponud-
be močno niha. V Španiji je v pripravi
standard. Kljub temu pa se lahko Slaba kvaliteta, visok delež prahu Dobra kvaliteta, majhen delež prahu
naslanjamo na priročnik BIOMASUD
projekta, kateri se ukvarja s standard-
nizacijo in kvaliteto tega goriva.

16
 KWB PRIROČNIK O GORIVU | Koščice oliv

Vodilno ogrevanje na biomaso

VSEBNOST ENERGIJE
Večje kot je razmerje med kWh ter nasutim metrom (nm), manjša je potreba po prostornini
skladišča za gorivo. 1 nasuti meter odgovarja 0,4 kubičnemu metru (m3). Vsebnost vode (w) je
delež vode, ki je v lesu, navedeno % sveže snovi..

Kalorična vrednost po volumnu

Trdi les sekanci (W=20)

Lesni peleti (w=10)

koščice oliv (w=15)

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 3000 3200 3400 3600 3800 kWh/nm

LASTNOSTI IZGOREVANJA
Žlindranje
Goriva z visoko tendenco žlindranja zahtevajo primerne gorilne sisteme.

Emisije
Ta kazalnik nam pokaže, s kakšno verjetnostjo lahko nastanejo povišane
emisije.

Korozija
Pri visokiem nagnenju k koroziji je potrebno upoštevati krajšo življensko
dobo določenih komponent ogrevalne naprave..

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
zelo nizko zelo visoko

NASVET STROKOVNJAKA
»» Boljše kot so koščice ločene od suhe kožice olive in posušene, manj vsebujejo prahu,
klora in žvepla. Tako se lahko zmanjša nagnjenost k koroziji.
»» Pri skladiščenju se priporoča dobro prezračevanje, če koščice oliv niso bile dobro
predsušene.

17
KWB PRIROČNIK O GORIVU | Zapiski

18
KWB PRIROČNIK O GORIVU | Zapiski

19
KWB OGREVANJE NA BIOMASO
KWB Österreich KWB Deutschland
KWB – Kraft und Wärme aus Biomasse GmbH KWB Deutschland – Kraft und Wärme aus Biomasse GmbH
Industriestraße 235, 8321 St. Margarethen/Raab www.kwbheizung.de
Tel.: +43 3115 6116-0, Fax: +43 3115 6116-4
office@kwb.at, www.kwb.at Niederlassung Süd
Gewerbepark Ost 41, 86690 Mertingen
KWB Italien Tel.: +49 9078-9682-0, Fax: +49 9078-9682-79 99
KWB Italien GmbH office-sued@kwbheizung.de
T.A. Edisonstraße 15, 39100 Bozen (BZ)
Niederlassung Südwest
Tel.: +39 0471 05 33 33, +39 0471 05 33 34
Mercedesstraße 8, 72108 Rottenburg a.N.
info@kwb.it, www.kwb.it
Tel.: +49 7457-6999-0, Fax: +49 7457-6999-5999
Schweiz office-suedwest@kwbheizung.de
www.kwb-swiss.ch Niederlassung Mitte
Jenni Energietechnik AG Friedenbachstraße 9, 35781 Weilburg
Lochbachstraße 22, 3414 Oberburg bei Burgdorf Tel.: +49 6471-912 62-0, Fax: +49 6471-912 62-39 99
Tel.: +41 34 420 30 00, Fax: +41 34 420 30 01 office-mitte@kwbheizung.de
info@jenni.ch, www.jenni.ch
Niederlassung West
Energie Service Sàrl Jurg Anken Hansestraße 41, 48165 Münster
1464 Chêne-Pâquier VD Tel.: +49 2501-44 039-00, Fax: +49 2501-44 039-49 99
Tel.: +41 24 430 16 16, Fax: +41 24 430 19 43 office-west@kwbheizung.de
info@energie-service.ch, www.energie-service.ch

IB Brennstoff-Fibel 14 A4 SI . Index 0
Stanje: december 2014, Pridržujemo si pravico do sprememb in tiskarskih napak.

Oblikovanje:
KWB – Kraft und Wärme aus Biomasse GmbH
Industriestraße 235, A-8321 St. Margarethen/Raab
Tel.: +43 3115 6116-0
Fax: +43 3115 6116-4
Email: office@kwb.at
Web: www.kwb.at

© Fotografije: KWB, Toni Muhr www.tonimuhr.at,

www.enplus-pellets.at, Erwin Scheriau, ÖBMV