You are on page 1of 23

Voeniot aspekt na Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie, 1878/79 g.

Pi{uva: VAN^E STOJ^EV, Nova Makedonija, Mart 1999.

Pravdata vo racete na silata
Golemite sili, prvenstveno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ija re~isi cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. I tri meseci podocna, pak bez gri`a na sovesta, so odlukite na Berlinskiot kongres, pak ja vratija Makedonija vo Osmanliskata imperija
Preku Razlove~koto, Pijane~koto, Kumanovskoto, Krivopalane~koto vostanie i u~estvuvaj}i so brojni dobrovolni ~eti vo srpsko-turskata i rusko-turskata vojna, Makedonskiot narod imal silni pridonesi vo razre{uvaweto na Isto~nata kriza. Me|utoa, golemite sili, osobeno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ile re~iis cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. Tri meseci podocna, pak bez gri`a za makedonskiot narod, golemite sili so odlukite na Berlinskiot kongres povtorno ja vratija Makedonija vo sostavot na Osmanliskata imperija. Takvata odluka kaj makedonskiot narod predizvikala razo~aruvawe i gubewe na doverbata vo pravednosta na kongresot, vo iskrenosta na politikata na golemite sili i vo odnosot na sosedite kon makedonskoto pra{awe. Predlogot, soglasno ~lenovite 23 i 62, na Makedonija da i se dade politi~ka i verska avtonomija vo ramkite na Osmanliskata imperija bil do~ekan kako obi~na fraza, bidej}i takvite re{enija nikogo ne obvrzuvale, nitu, pak, bile predvideni sankcii za nivnoto neizvr{uvawe. Vedna{ potoa makedonskite dejci upatuvale brojni protesti i prigovori na odlukite na Berlinskiot kongres. So odlukite na Berlinskiot kongres bile definirani granicite na Osmanliskata imperija, vo ~ii ramki i bila dadena mo`nost da si ja sreduva vnatre{nata sostojba kako mo`e i umee. Vedna{ potoa vo Makedonija se dovlekuvale voenite sili od Bosna, od Srbija i od Bugarija, a se ispra}ale i novi od Turcija. Od centralna oblast na evropska Turcija, Makedonija sega stanala nejzina pograni~na teritorija. Toa pretpostavuvalo anga`irawe na brojni voeni sili, zaostruvawe na vladeja~kiot sistem, dano~nata politika, kaznenite merki, i seto toa zna~elo vlo{uvawe na `ivotot na makedonskiot narod. Vo toa vreme, edinstven povolen uslov bilo prisustvoto na srpskite i ruskite voeni sili na severnata granica na Makedonija i vo novosozdadenoto Kne`evstvo Bugarija, kako i sozdadenata Ruska zona na makedonskata teritorija vo Gornoxumajskata okolija. Donekade povolen uslov pretstavuvale i ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot kongres, so koi Turcija trebalo vo Makedonija da sprovede politi~ka, {kolska i verska reforma kakva {to bila predvidena za Krit. Blizinata na ruskata vojska go zgolemuvala borbeniot moral kaj organizatorite i vostanicite, a vo ~lenovite 23 i 62 se iznao|ala me|unarodno-pravnata mo`nost za organizirawe i krevawe na vostanie. Pokraj navedenive te{kotii, sostojbata vo Makedonija ja vlo{uvalo i doseluvaweto na turskite i na muslimanskite begalci-maxari, koi po stesnuvaweto na turskata imperija po Berlinskiot kongres, se doselile vo Makedonija. PODALEKU OD ZULUMITE Spored francuskite izvori, Makedonija stanala pribe`i{te kako na eden del od otpadnicite na otomanskata armija, taka i na muslimanite koi prebegnale od Bugarija, od Bosna, od Hercegovina i od drugi oblasti. Okolu 60 000 semejstva se nao|ale vo gradovite i

selata i bile vseleni vo domovite na hristijanite. Turcite-begalci razdvi`eni po celata teritorija na Makedonija, glavno gi formirale ba{ibozu~kite odredi. Poradi nivnite zlostorstva, pove}e od dveste hristijanski sela se iselile vo Srbija i vo Bugarija. Pokraj grabe`ite od turskite begalci, makedonskiot narod pla}al i brojni danoci na turskata vlast, a osobeno te{ki nameti mu pri~inuvale rekviziciite na turskata armija, koja po Berlinskiot kongrs se zgolemila na 80 bataljoni. Delovi od ovaa armija odele nasekade niz Makedonija i se izdr`uvale na smetka na mestata {to gi posetuvale. Pokraj ovie, pusto{eweto vo Makedonija osobeno go zgolemuvale Albancite, koi od otomanskata vlada dobile pu{ki martinki i golemo koli~estvo municija, pa pretstavuvale zna~ajna sila. Pred niv se ~uvstvuvale nemo}ni i otomanskite vlasti, a svoe vladeewe vovele duri i vo Skopje, so {to, vsu{nost, bile edinstveni gospodari vo zemjata. Poradi takvata sostojba, francuskiot konzul vo Sofija predlagal Makedonija da ja okupira nekoja od neutralnite sili so cel da se spasi hristijanskoto naselenie. Golemite dolgovi {to Turcija im gi pla}ala na golemite sili go sogolile makedonskiot narod do koska. Selanstvoto gi podnelo glavnite naturalni i pari~ni dava~ki. Makedonskite selani i pla}ale nad 30 vidovi danoci, so {to se pretvorile vo rabotnici samo za opstanok, vo obi~no ~ove~ko su{testvo. Nivnata `ivotna i imotna nesigurnost, kako i semejnata ~est, zaedno so socijalnata, bila tokmu zagrozena {to `ivite im zaviduvale na mrtvite. Vo takvi `ivotni uslovi, zapo~nalo samovooru`uvaweto i samoorganiziraweto na makedonskiot narod za samoosloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Nedostigot na edinstvena revolucionerna politi~ka organizacija zna~itelno go ote`nuvalo organiziraweto i rakovodeweto na vooru`enoto vostanie, {to bilo pri~ina da se pojavat nadvore{ni sili, koi imale za cel da go iskoristat makedonskoto vostanie za sopstveni celi. PODGOTOVKITE ZA MAKEDONSKOTO (KRESNENSKOTO) VOSTANIE Podgotovkite za vostanie vo Makedonija zapo~nale vedna{ po zavr{uvaweto na Rusko-turskata vojna i po zaklu~uvaweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor. Makedonskiot narod, osobeno istaknatite makedonski dejci, osloboduvaweto na Makedonija ne go gledale vo nejzinoto prisoedinuvawe kon Bugarija, pa se sprotivstavile na odredbite na Sanstefanskiot dogovor. Razo~aruvaweto bilo golemo i vo odnos na ruskite pregovara~i, koi Makedonija mu ja dodelile na idnoto bugarsko kne`evstvo, a ne odredile ruski trupi da ja okupiraat i na toj na~in da ja {titat od Turcite, ~ij karakter vo osnova bil voinstven i ne dozvoluvale da im bide odzemeno ona {to go osvoile so me~. Za Turcite bilo nerazbirlivo preku eden pismen dogovor da im se odzeme zemja so koja upravuvaat. Makedonskiot narod ve}e gi zagubil nade`ite za osloboduvawe od nadvor, bidej}i golemite sili vo 1870 godina namesto obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija go stavile pod jurizdikcija na Bugarskata egzarhija; na carigradskata konferencija vo 1876 go podelile me|u Bugarija i Turcija, so odredbite na preliminarniot Sanstefanski dogovor vo 1878 godina re~isi celosno bil staven vo ramkite na bugarskata dr`ava. Po donesuvaweto na re{enijata na Berlinskiot kongres, Makedonija povtorno bila vratena pod turska uprava. Poradi toa, nezadovolstvoto na makedonskiot narod maksimalno se zgolemilo, bidej}i ne mo`el da veruva deka Evropa odbila da go prifati osloboduvaweto na Makedonija. Zgora na toa, vo Makedonija se povlekle ostatocite na osmanliskata vojska od novosozdadenite nezavisni zemji, najgolemite antihristijanski muslimani, brojni muslimanski begalci, pa se zgolemil ba{ibozlukot, poradi {to taa stanala centar na bezredija.

Vo takvata op{ta sostojba, kaj makedonskiot narod narasnal patriotizmot, se vozdignal borbeniot duh i zapo~nalo samoorganiziraweto i samovooru`uvaweto za sopstvenoto osloboduvawe. Po zagubata na doverbata vo Rusija i vo Evropa, idejata bila deka makedonskiot narod za svojata sloboda mora samiot da se izbori so svoite vnatre{ni sili i sredstva. Me|utoa, se pojavile i nadvore{ni sili, koi isto bile nezadovolni i so odlukite na Berlinskiot kongres, no koi imale za cel povtorno da ja formiraat Sanstefanska Bugarija za da gi ostvarat ruskite interesi. Nadvore{nite sili bile pottiknuvani, organizirani i rakovodeni od slovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva i od bugarskite

blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Me|utoa ovie sili imalo i Makedonci koi ble {koluvani vo Rusija i vo Bugarija i koi ja prifa}ale ruskata odnosno bugarskata golemodr`avna ideja. Isto taka, po odr`uvaweto na Berlinskiot kongres, brojni bile begalcite koi od Makedonija zaminuvale vo oslobodenoto Kne`evstvo Bugarija. Osobeno se iseluvala inteligencijata, koja dotoga{ bila vo slu`ba na Bugarskata egzarhija vo Makedonija. Me|u takvite bile mitropolitite Natanail Ohridski, Kiril, Panaret, potoa Josif Kova~ev, P. Urumov, D. Karamfilovi~, Vasil Dijamandiev i drugi koi, kako privrzanici na egzarhijata, barale revizija na Berlinskiot dogovor i se vklu~ile vo bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Iako so sprotivni celi, nadvore{nite i vnatre{nite sili podgotovkite za vostanie vo Makedonija gi sproveduvale istovremeno. Nadvore{nite smetale deka so zaedni~ki sili Makedonija treba da se oslobodi od Turcite, a potoa lesno da gi pokorat makedonskite vnatre{ni sili, a na toj na~in Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija. PODGOTOVKITE NA VNATRE[NITE SILI Otkako se uverile vo egoisti~kite interesi na golemite sili, makedonskite dejci se svrtile kon makedonskite krugovi, kon samoorganiziraweto i gi zapo~nale podgotovkite za osloboduvawe i osamostojuvawe so sopstveni sili. Bez ogled na toa {to ja zagubile doverbata vo Rusija, osobeno po vklu~uvaweto na Makedonija vo Sanstefanska Bugarija, sepak poradi blizinata na ruskata vojska, nade`ite bile svrteni kon Rusija. Prisustvoto na ruskata vojska vo ]ustendil i Gorna Xumaja (denes Blagoevgrad), kako i razdvi`enosta na makedonskite vostani~ki i ajdutski ~eti, osobeno akciite na ~etite vo Pijanec, razoru`uvaweto na muslimanskoto naselenie i vospostavuvaweto na narodnata vlast kako i avtoritetot na Iqo Male{evski i Dimitar Pop Georgiev Berovski, pretstavuvale silen motiv i vo drugite kraevi na Makedonija da se pojavat novi vojvodi i ~eti i da se agitira za vostanie i osloboduvawe na Makedonija. Pokraj dobrovolnite ~eti, koi po rusko-turskata vojna se obedinile i pod komanda na Iqo Male{evski dejstvuvale vo Male{evsko, Palane~ko i Radovi{ko i ~etata na Dimitar Pop Georgiev Berovski, koja dejstvuvala vo Razlove~ko i Kar{ijakot, se pojavile i ~etite na Stojan Karastoilov, Todor Paleskarija, Stojo Torolinko, Ko~o Qutata, Stojko od Caparevo i drugi.

Sproti vostani~kite dni
So anuliraweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor i po donesuvaweto na Berlinskite re{enija, slovenskite komiteti od Petrograd i od Moskva, soglasno na golemoruskata politika, prezemale mnogubrojni aktivnosti za da go pottiknat na vostanie makedonskiot narod, a potem Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija
Vo avgust 1878 godina zapo~nalo organiziraweto za masovno vostanie, koe imalo osloboditelni i dr`avnotvorni celi. Zapo~nalo dogovaraweto na odredeni akcii. Na 6 septemvri 1878 godina, Dimitar Pop Georgiev Berovski gi izvestil svoite drugari vojvodi deka se sostanal so ruskiot gubernator vo Sofija, deka zboruval za prezemenoto delo i deka trgnal na drug sostanok vo Rilskiot manastir. Na sostanokot od 8 septemvri vo 1878 godina odr`an vo Rilskiot manastir pome|u porane{niot ohridski mitropolit Natanail od seloto Ku~evi{te i toga{nite ruski upravnici na ]ustendil i na Dupnica, Ovsjanin i [ev~enko, pokraj prisustvoto na Iqo Male{evski, se spomnuva i Dimitar Pop Georgiev Berovski. Na toj sostanok se analizirala postoe~kata voeno-politi~ka sostojba vo Makedonija i se zboruvalo za podgotovkite na edno op{to makedonsko vostanie. Na 10 septemvri istata godina, Berovski dobil polnomo{no od vidnite gra|ani na Gorna Xumaja da organizira mesni stra`i pokraj granicata, za da gi ~uvaat pograni~nite sela od ~estite turski napadi. Za taa zada~a mu bila opredelena nagrada od 2000 gro{a mese~no i bil postaven za glavatar na narodnata stra`a pokraj granicata. Pokraj ovaa dol`nost, Berovski, mitropolitot Natanail i Iqo Male{evski gi vr{ele agitaciono-organizaciskite podgotovki. Se sostanuvale so drugi vojvodi, istaknati ajduti i drugi vidni lu|e i agitirale narodot da se podgotvuva za vooru`eno vostanie.

Organizatorite na vostanieto - Berovski, Male{evski i Natanail - odredile grupa pratenici koja odnela pismo do okru`niot na~alnik na ]ustendil, Ovsjanin, vo koe, pokraj drugoto, od rakovoditelot na Privremenata ruska vlada vo Bugarija, Dondukov - Korsakov, barale oru`je za okolu 900 lu|e, koi imale svoe rakovodstvo i ~ekale soodveten moment. Nezadovolstvoto od Sanstefanskiot, a potoa i od Berlinskiot dogovor, predizvikalo vostani~ko raspolo`enie i vo oblasta me|u Bitola, Ohrid i Prespa. Vo tekot na juli, na planinata Bigla dejstvuvala ~etata na Vasil vojvoda od Resen, ~ija brojna sostojba iznesuvala okolu 500 du{i. Vo reonot na Vele{ko i [tipsko, pokraj ~etata na Iqo vojvoda, dejstvuvala i ~etata na Kostadin Bufski. Vo Ohridsko, so organiziraweto na ~etite se zafatil Stojan Vezenkov. Vo Kostursko, Ko`ansko i Lerinsko dejstvuvale ~etite na Stefo Nikolov, Mitre vojvoda i drugi, koi o~ekuvale deka so razre{uvaweto na Isto~nata kriza }e se re{i i makedonskoto pra{awe. Nezadovolstvoto od odlukite na Sanstefanskiot i Berlinskiot dogovor vo Makedonija vo letoto 1878 godina ja v`e{tilo atmosferata, a vostani~kata sostojba ja zafatila celata makedonska teritorija. PODGOTOVKITE NA NADVORE[NITE SILI So anuliraweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor i po donesuvaweto na berlinskite re{enija, slovenskite komiteti od Petrograd i Moskva, soglasno golemoruskata politika, prezemale brojni aktivnosti za da g pottiknat na vostanie makedonskiot narod, a potoa Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija i na toj na~in da gi ostvarat ruskite celi programirani so Sanstefanskiot preliminaren dogovor. Poradi tie pri~ini, vedna{ po objavuvaweto na odlukite na Berlinskiot dogovor, pe~atot, privrzan kon panslavizmot, zapo~nal da gi objavuva izjavite deka negovoto veli~estvo carot pove}e nema da ostane gluv na prekolnuvawata od mnogu nesre}nite Makedonci i deka ruskata vojska }e ja okupira Makedonija. So cel da se potvrdat vetuvawata od ruskiot pe~at, do pove}e vidni Makedonci bile isprateni pisma od ruskiot Glaven {tab. Vo niv se predviduval denot na triumfalnoto vleguvawe na Rusite vo Makedonija i imenuvawe na idniot guverner. Zazemaweto na Makedonija bilo proektirano i realizacijata na planot trebala da otpo~ne so bugarskite vostanici koi gi dr`at planinite, i so Kozacite koi }e gi preplavat poliwata na Makedonija. Planot za vostanie vo Makedonija bila edna ve{ta mahinacija skovana nabrzina i vedna{ po ruskata okupacija vo Bugarija, a u{te pove}e otkako golemata Bugarija od dogovorot vo Sanstefano bila svedena na polovina so dogovorot vo Berlin i, pokraj drugoto, oddale~ena od sredozemnomorskoto krajbre`je. Ovaa konspiracija e delo na panslovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva, potpomognati od komitetite Edinstvo, formirani vo Bugarija, koi bile naso~uvani, ohrabruvani i pomagani od ruskite vlasti, vklu~uvaj}i go tuka pred se knezot Dondukov - Korsakov. Toj imal za cel so pomo{ na vostanie vo Makedonija povtorno da ja sozdade golema Bugarija i kako knez da vladee so nea. Spored ruskite planovi, vode~kiot komitet vo Bugarija, odnosno vo Sofija, koj bil upravuvan direktno od Rusija, imal na raspolagawe dva potkomiteta: vo ]ustendil i vo Dupnica. Prviot imal zada~a da pottiknuva na vostanie kon zapad, kon Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje, vtoriot komitet imal zada~a da gi pottikne ~etite koi bi dejstvuvale paralelno po dolinite na rekite Struma i Mesta i da se spu{tat do Orfanskiot Zaliv i do Egejsko More. Na toj na~in vo ruskite planovi bilo sodr`ano da go krenat na vostanie bugarskoto i gr~koto naselenie vo Makedonija, vo Trakija i vo Isto~na Rumelija, da go uni{tat ili progonat muslimanskoto naselenie i da gi prisoedinat ovie vostanati zemji kon Bugarija za najposle da sozdadat edna golema nezavisna zemja pod za{tita, patronat duri i pod vlast na Rusija, koja, preku knezot Dondukov - Korsakov, bi vladeela so taka sozdadenata Bugarija. Poradi tie pri~ini, ruskite komiteti ispra}ale pari, oru`je i municija. Pokraj toa {to imale zada~a da vr{at obuka so vostanicite, ruskite oficeri bile odredeni i da rakovodat so vostanieto. Sproveduvaj}i ja golemodr`avnata ruska politika, slovenskite komiteti gi pottiknale golemobugarskite sili da sozdavaat komiteti koi vo imeto na panslavizmot }e go pomagaat i poddr`uvaat makedonskoto naselenie vo borbata za osloboduvawe od Turcite i za prisoedinuvawe kon Bugarija. So takvi celi, Stefan Stambolov i Quben Karavelov so grupa golemobugarski dejci na 29 avgust 1878 godina vo Trnovo go formirale prviot komitet

Edinstvo i go narekle blagotvoritelen. Potoa takvi komiteti bile formirani vo Sofija, ]ustendil, Dupnica, Gorna Xumaja i vo drugi gradovi vo Bugarija i vo stranstvo. Osnovna zada~a na ovie komiteti bila da go sozdavaat edinstvoto na site Bugari. Sofiskiot komitet Edinstvo, koj bil pod direktno vlijanie na privremenata ruska vlada vo Bugarija, odnosno pod komanda na knezot Dondukov - Korsakov, za kuso vreme stanal rakovoden centar na site blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Na 3 oktomvri 1878 godina, vo Gorna Xumaja e formiran komitet Edinstvo, vo ~ij sostav vlegle i Makedoncite Arsenie Konstancev i Georgi ^olakov. Pretsedatel na ovoj komitet bil K. Bosilkov, a sekretar Ivan Kozarev. Ovoj komitet imal zna~ajno vlijanie i go snabduval vostanieto so oru`je, lekovi i so drugi sredstva. Prisustvoto na Makedoncite vo ovoj komitet i blizinata na makedonskite ~eti vlijaele vrz toa rakovodstvoto na ovoj komitet da ima mnogu porealen stav kon makedonskoto vostanie otkolku drugite komiteti Edinstvo koi ja zastapuvale isklu~itelno golemobugarskata kauza. PLANOVITE ZA KRESNENSKOTO VOSTANIE Makedonskiot vostani~ki komitet ne raspolagal so nekoj poseben plan za izveduvawe na akciite i anga`irawe na silite, bidej}i izveduvaweto na akciite zaviselo od protivni~kite dejstva, a vooru`enite sili se formirale vo tekot na borbenite dejstva. Me|utoa, so vnimatelna analiza na Pravilnikot (Ustavot) na makedonskiot vostani~ki komitet, se voo~uva deka planot na vnatre{nite sili bil da go otfrlat turskiot jarem. Vostanieto trebalo da zapo~ne tamu kade {to imalo najdobri uslovi za uspeh, kade {to postojat pomali ~eti, kade {to narodot imal iskustvo i doverba vo makedonskiot vostani~ki komitet i kade {to vostani~koto rakovodstvo imalo najgolema doverba kaj narodot. Najdobri predvostani~ki uslovi postoele vo male{evsko-kresnenskiot kraj, kade {to, ne taka odamna, bilo krenato Razlove~koto vostanie. Pri izborot na objektot na prviot napad, glavniot vovoda Stojan Karastoilov naglasil deka prvite dejstvija treba da zapo~nat po dolinata na rekata Struma, bidej}i go poznava toj reon. Vostani~kiot komitet go prifatil toj predlog i go pro{iril so misleweto deka po objavuvaweto na vostanieto i osloboduvaweto na okolnite mesta, treba da se vospostavi i zacvrsti narodnata vlast vo oslobodenite sela, da se sozdadat uslovi za doa|awe na novi borci i za izdr`uvawe na makedonskata vostani~ka vojska, a potoa vostanieto da se {iri paralelno po dolinite na rekite Struma i Mesta kon Orfanskiot Zaliv i Egejskoto More. Po osloboduvaweto na toj prostor, vostanieto bi se pro{irilo kon dolinata na Vardar. Ovoj prostor imal strate{ko zna~ewe poradi glavnite pati{ta koi od Turcija preku Serez vodele kon Skopje i ponatamu na sever. Vostanieto bi zapo~nalo kako lokalno, a potoa bi se pro{irilo niz cela Makedonija. Vo nego bi u~estvuvale lu|e od samata Makedonija koi se ~uvstvuvaat Makedonci i koi ja sakaat slobodata na svojata tatkovina. Vo vostanieto mo`ele da u~estvuvaat i site makedonski `iteli bez ogled na verata i narodnosta. Site koi im sakaat dobro na Makedoncite mo`ele da u~estvuvaat vo vostanieto, dokolku se pokoruvaat na makedonskiot vostani~ki komitet i iskreno se zalagaat za osloboduvawe na Makedonija. Na blagotvoritelnite komiteti nadvor od Makedonija im se dozvoluvalo da go pomagaat vostanieto, a glaven predmet i gri`a da im bide: sobirawe na pari~na pomo{, oru`je i municija, obleka od sekakov vid, hrana i drugi potrebi i da gi ispra}aat vo odnapred opredeleni mesta. Zna~i, samo tie {to }e gi po~ituvaat odlukite na makedonskiot vostani~ki komitet mo`ele da bidat pripadnici na makedonskata vostani~ka vojska, bidej}i nivna cel, odnosno celta na makedonskoto vostanie, bila osloboduvaweto na Makedonija - zemjata na slavnite slovenski prosvetiteli sv. Kiril i Metodij.

Ruski plan za golemo bugarsko kralstvo
So ovoj plan se predviduvalo: da se sobere i da se izvr{i obuka na {to e mo`no pogolema sila pred da nastapat lo{ite vremenski denovi. Kon vostanicite da bidat pridodadeni ruski vojnici vo soodnos od trojca Rusi na dvajca Bugari

Planot na nadvore{nite sili poteknuval od ruskite slovenski komiteti, a go sproveduvale bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo i ruskite oficeri, ~ii edinici privremeno se nao|ale vo Bugarija. Argumentite na ruskite komiteti se sostoele vo toa {to Rusija napravila so vostanieto vo Bosna i so te{kotiite vo Avganistan da im bidat vrzani racete na Avstrija i Anglija, taka {to sega carot mo`e da veti deka, ako na Bugarite im uspee osloboduvaweto na Makedonija od Turcite, toj }e sozdade edno mo}no bugarsko kralstvo, vo koe }e bidat opfateni site Bugari od Turcija. Soglasno takvite celi so planot se predviduvalo: da se sobere i izvr{i obuka na {to e mo`no pogolema sila pred da nastapat lo{ite vremenski denovi. Kon vostanicite da bidat pridodadeni ruski vojnici vo soodnos od trojca Rusi na dvajca Bugari. Ruski sili od 25 000 pe{adija, 5.000 kowanici i 2 artileriski baterii trebalo da bidat stacionirani po dol`inata na granicata na Makedonija kako moralna potkrepa, a mo`ebi vo izvesni uslovi i kako materijalna potpora na vostanicite. Duri e re~eno deka ovie trupi }e gi okupiraat i dr`at onie teritorii {to }e mo`at vostanicite da gi oslobodat, i na toj na~in da im ovozmo`at da napreduvaat bez strav od napadi vo nivnata zadnina. Spored planot na ovie komiteti, odnosno na nadvore{nite sili, vo po~etokot na oktomvri 1878 godina, vo ]ustendil bile sobrani 7.080 dobrovolci Bugari i Grci, od koi 2.500 se demobilizirani vojnici, od rusko-turskata vojna 1.750 makedonski Grci i Kucovlasi, ostatokot bile Bugari (ajduti, avanturisti i selani) od site kraevi na evropska Turcija. Slovenskite komiteti planirale ovaa sila da ja stavat pod komanda na majorot Kalmikov, Rusin avanturist, koj slu`el vo srpskata vojska, pa ja napu{til za da se priklu~i kon bugarskoto dvi`ewe. Pod negova komanda bile polkovnikot ^aski, Rusin, ispraten od slovenskiot komitet vo Moskva, potoa Ilievi} i Jovanovi} - Crnogorci, i Vasil vojvoda. Slovenskite komiteti planirale na ovie sili da im se priklu~at Georgi vojvoda (G. Pulevski) i Ilija od Male{ (dedo Iqo), 3.000 borci od Pijane~kata kaza. Pokraj navedenive, od reonot na Vidin pod vodstvo na mitropolitot Antim pristignale 600 dobrovolci. Mitropolitot od Ohrid (Natanail) i vladikata od [tip isto taka opa{ale sajbi, a se prijavuvale i drugi dobrovolci. Slovenskite komiteti o~ekuvale do 22 oktomvri 1878 godina da raspolagaat so sili od 12.000 lica. Kon ovie bile dodadeni 18.000 Rusi (spored soodnosot trojca Rusi na dvajca Bugari), so {to brojot na silite vo po~etokot na zimskata sezona }e iznesuval 30.000 lica. So tie sili, slovenskite komiteti planirale da ja okupiraat Makedonija i da ja prisoedinat kon Bugarija. Za rakovoden komitet na vostani~kite sili slovenskite komiteti go odredile sofiskiot komitet Edinstvo a ]ustendilskiot i Xumajskiot da go predvodat vostanieto vo soodvetnite oblasti. ]ustendilskiot komitet trebalo da dejstvuva na zapad i da gi zavladee oblastite kade {to minuva patot na pravecot Skopje-Kumanovo - Kriva Palanka. Xumajskiot komitet trebalo da dejstvuva na jug na pravecot Xumaja, Nevrokop, Melnik, Serez, do Kavala. Strategiskiot plan na ovie komiteti vo vrska so vooru`enite dejstva vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie predviduval borbenite dejstva da imaat povremen karakter, da se vodat vo blizinata na bugarskata granica i na razli~ni prostori niz cela Makedonija. Dodeka komitetite na nadvore{nite sili (slovenskite i dobrotvoritelnite) planirale da predizvikuvaat sudiri i me|usebni masakri so cel da i doka`at na Evropa deka e nevozmo`no vo Makedonija zaedno da `iveat hristijani i muslimani, pa poradi toa hristijanite da gi prisoedinat kon Bugarija, vnatre{nite sili imale za cel osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe na samostojna i nezavisna dr`ava. Me|utoa, slovenskite komiteti ne uspeale da sozdadat takvi vooru`eni sili kako {to predviduvale vo svoite planovi. PO^ETOKOT I RAZVOJOT NA VOSTANIETO Rakovodstvoto na vnatre{nite makedonski sili na sostanokot vo Rilskiot manastir vo letoto 1878 godina donelo re{enie za krevawe vostanie vo Makedonija. Vrz osnova na toa re{enie, makedonskoto vostani~ko rakovodstvo vo esenta 1878 godina donelo odluka da se povikaat site vooru`eni ajdu~ki, vostani~ki i dobrovole~ki ~eti i poedinci od cela Makedonija i da se stavat pod rakovodstvo na Makedonskiot vostani~ki komitet. Prisustvoto na ruskata vojska na oslobodenata teritorija vo ]ustendil i Gorna Xumaja, kako i srpskata vo

Vrawe, pozitivno vlijanie vrz moralot i odyivot kaj vostanicite. Na vostanicite im bilo re~eno da se soberat vo Gorna Xumaja na teritorijata {to ja oslobodile Rusite. Vsu{nost, taa oblast bila odredena za operativno-mobilizaciski prostor na vostanieto. Vo isto vreme bil upaten povik do site dobrovolci u~esnici vo Srpsko-turskata i Rusko-turskata vojna za da zemat u~estvo vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie. Povikot na makedonskoto vostani~ko rakovodstvo go prifatile mnogubrojni ajdutski, vostani~ki i drugi vooru`eni grupi i poedinci i zapo~nalo sobiraweto vo Xumajskata okolija. Pokraj ~etata na Berovski, koja slu`ela kako jadro za sozdavawe na vostani~kite sili, ovde pristignale ajdutskite ~eti na Dedo Iqo Male{evski, Stojan Karastoilov, Todor Paliskar, Kosta Kukoto, Ko~o Qutata, Stojo Caparevecot i dr. Osven kolektivnoto pristapuvawe, se prijavile i golem broj poedinci. Koga ve}e bile nasobrani mnogubrojni sili za glaven rakovoditel bil izbran vojvodata Stojan Karastoilov. Kon krajot na septemvri i po~etokot na oktomvri, vo Gorna Xumaja bilo odr`ano sovetuvawe so vojvodite. Po razgleduvaweto na rezultatite od izvr{enite podgotovki, bile doneseni nekolku zna~ajni odluki za organizacijata, rakovodeweto i komanduvaweto so vostani~kite sili. ME\U RAKOVODITELITE I AVANTURISTI Paralelno so formiraweto na vnatre{nite vostani~ki sili, Trnovskiot komitet Edinstvo formiral ~eta od okolu 100 du{i i pod rakovodstvo na ruskiot major Adam Kalmikov ja ispratil vo ]ustendil. Sofiskiot komitet organiziral druga ~eta od 300 opol~enci na ~elo so Luj Vojtkevi~, major od Polska, pa ne{to podocna i tie bile isprateni vo Makedonija. So ogled na nivnite slovenofilski i golemobugarski opredelbi i voenoto iskustvo, tie dvajca majori bile predvideni od strana na komitetite Edinstvo da go rakovodat, odnosno da go bugariziraat makedonskoto vostanie. Me|utoa, spored odnosot kon zada~ite dvajcata majori se poka`ale kako avanturisti. Odredite na dvajcata majori, Kalmikov i Vojtkevi~ bile formirani od makedonskite dobrovolci koi vo Rusko-turskata vojna ostanale vo Bugarija. Tie dobile zada~a od reonot na ]ustendil da se ufrlat na teritorijata na Makedonija. Me|utoa vo oblasta na Kriva Palanka bile razbieni od turskata regularna vojska. So ostatokot na svoite edinici, majorite zaminale vo oblasta na Gorna Xumaja. Ovde se soedinele so vnatre{nite vostani~ki sili i bilo odr`ano sovetuvawe za natamo{nite dejstva. Po zavr{uvaweto na sovetuvaweto vo Gorna Xumaja, ~etite zaminale za seloto Srbinovo, kade {to go organizirale voenoto rakovodstvo na vostani~kite sili. Bile formirani ~etiri oddelenija i nad sekoe oddelenie bil postaven komandir. Na ~elo na prvoto oddelenie bil vojvodata Stojan Karastoilov, vtoroto oddelenie bilo pod komanda na Kosta Kukoto, so tretoto rakovodel Stojo Torolinko, a so ~etvrtoto Krsto Arizonov od Sveti Vra~ (denes Sandanski). Glaven vojvoda na site oddelenija bil Stojan Karastoilov. Na 2 oktomvri, vo Srbinovo pristignal majorot Kalmikov, a ve}e na 3 oktomvri, pod vlijanie na Xumajskiot komitet Edinstvo. Kalmikov bil postaven za ataman, odnosno komandant na makedonskite vostani~ki sili. Po formiraweto na voenoto rakovodstvo se smetalo deka podgotovkite za vooru`eno vostanie vo Makedonija bile zavr{eni. Kako objekt za prviot napad bil odreden turskiot voen odred {to se nao|al vo anovite na seloto Kresna. Bilo planirano napadot da zapo~ne vo utrinskite ~asovi na 5 oktomvri 1878 godina. Na 4 oktomvri 1878 godina, vostani~kite sili podeleni vo ~etiri odreda, sekoj od po okolu 100 borci na ~elo so vojvodite Stojan Karastoilov, Kosta Kukoto, Stojo Torolinko i Krsto Arizonov, vo najgolema tajnost vo ve~ernite ~asovi pristignale blizu Kresna i ovde na terenot organizirale sovetuvawe, odnosno toa bilo neposredna podgotovka za realizacija na planot za napad. Otkako gi proanalizirale podatocite i rasporedot na turskite sili, bile izneseni dva predloga za napadot. Stojan vojvodata predlagal anovite da se opkolat i vo ranite zori da se izvr{i napadot. Kalmikov predlagal napadot da bide frontalen i nenadeen i so borba ~ovek na ~ovek da se sovladaat Turcite. Bil prifaten planot na Kalmikov. Vo me|uvreme, sostojbata se izmenila Turcija, verojatno preko kodo{ite, doznale za rasporedot na vostanicite, pa i tie izlegle na polo`aite okolu kasarnite. Vo takvata sostojba po~nal da se sproveduva planot na Stojan vojvodata. Ve~erta vostanicite so pomo{ na voda~ite od mesnoto naselenie i, pred se, predvodeni od Stojan vojvoda, koj odli~no go poznaval ovoj reon, se pribli`ile do turskite polo`ai. Po rasporeduvaweto na

vostanicite, i im bila podelena municijata i pu{kite na novopristignatite borci i bile izdadeni poslednite zada~i za po~etokot na bojot. PRVATA FAZA NA MAKEDONSKOTO (KRESNENSKO) VOSTANIE Prvata faza na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie zapo~nala so prvata borba. Vo momentot koga vostanicite do{le sosema blizu do turskite polo`ai, zapo~nala vooru`enata borba. Turcite ispukale tri kur{umi, a Stojan im izviknal na vostanicite da zalegnat namesto i lazej}i da se rasporedat. Se slu{nal plotun od turskite rovovi, no nikogo ne pogodil. Potoa bil otvoren ogan od dvete strani. Koga zapo~nala borbata, vo pomo{ na vostanicite pristignale nekolku stotini selani od Kresna, Vlahi, O{~ava i drugi kresnenski sela. Stojan vojvodata direktno rakovodel so borbata. Uspeal da gi obikoli Turcite i da im go prekine snabduvaweto so hrana, voda i municija.

Ovekove~en uspeh
Kapitulacijata na turskata vojska pred makedonskite vostanici bila gletka koja {to makedonskiot narod so vekovi ja o~ekuval. Turskite oficeri i vojnici gi ostavile oru`jeto i voenata oprema na kup. Pri krajot na voenite dejstvija pristignal i Kalmikov. Turskite oficeri pobarale zarobenata turska vojska da ja predadat na ruskite sili vo Bugarija
Vostani~kiot obra~ se pove}e se stesnuval i, koga do{le na 50 ~ekori od turskite rovovi, Stojan vojvoda, otkako gi prezel dopolnitelnite merki protiv eventualno begstvo, im predlo`il na Turcite da se predadat. Mislej}i deka se raboti za nekoja aramiska ~eta koja saka da gi masakrira, tie zanemele od strav. Me|utoa, turskiot komandant juzba{ija (kapetan) koga videl deka se raboti za organizirana i dobro rakovodena vostani~ka vojska, naredil turskite sili da izlezat od rovovite i da se predadat. Kapitulacijata na turskata vojska pred makedonskite vostanici bila gletka koja makedonskiot narod so vekovi ja o~ekuval. Turskite oficeri i vojnici gi ostavile oru`jeto i voenata oprema na kup. Pred krajot na borbenite dejstva, pristignal i Kalmikov. Od nego turskite oficeri pobarale zarobenata turska vojska da im ja predadat na ruskite sili vo Bugarija. Pla{ej}i se od kazni, ne sakale da bidat isprateni vo Turcija. Vo toa vreme vo Kresna se nao|ale dva buquka (bataljona) turska regularna vojska. Borbata me|u vostanicite i turskata vojska traela 18 ~asa. Zagubite kaj makedonskite vostanici iznesuvale eden ubien i trojca raneti. Turskata vojska imala devet ubieni, 11 raneti, a bile zarobeni 119 vojnici i dva oficera. Osven toa, bile zapleneti nad 100 pu{ki, 13 tovari municija i 13 kowi. Vo bitkata kaj Kresna osobeno se istaknal Stojan vojvodata, koj, pokraj izvonrednata borbenost, hrabrost i juna{tvo, se poka`al i kako golem poznava~ na voenata ve{tina i bil du{a i glava na vostani~kite sili. Vostani~koto rakovodstvo odlu~ilo zarobenata turska vojska da ja isprati vo Gorna Xumaja i sudbinata da im ja re{i Xumajskiot komitet Edinstvo, koj, pak, gi upatil do Sofiskiot komitet. Na 8 oktomvri 1878 godina, egzarhiskiot mitropolit Meletij ispratil pismo do Xumajskiot komitet Edinstvo vo koe strogo se napomenuva deka sudbinata na zarobenite Turci treba da ja re{i voda~ot na vostanieto, a ne va{iot komitet. So toa Meletij nedvosmisleno doka`uva deka vostanicite se samostojna makedonska vooru`ena sila i deka nemaat nikakva vrska so bugarskite blagotvoritelni komiteti. So toj problem bila zapoznata i ruskata uprava, odnosno li~no Dondukov-Korsakov. Na krajot turskite zarobenici bile staveni vo nadle`nost na vostanicite, ~ie rakovodstvo, pokraj site drugi problemi, moralo da se gri`i za turskite zarobenici pa i da gi izdr`uva. Neposredno pred borbata vo Kresna, do{lo do nesoglasuvawe me|u prviot vojvoda na vostani~kite sili, vojvodata Stojan Karastoilov i komandantot na vostanieto, majorot Adam Kalmikov. Vo pra{awe bile razlikite na planot za napad. Se poka`alo deka Stojan vojvodata bil vo pravo, poradi {to mu porasnal avtoritetot kaj vostanicite. Kalmikov toa ne mu go prostil do krajot na `ivotot. Dimitar Pop Georgiev Berovski, koj u~estvuval vo taa bitka, komandata mu ja prepu{til na vojvodata Stojan, a samiot se zanimaval so {tabnite dol`nosti, odnosno so organiziraweto i snabduvaweto na vostanieto. Na 6 oktomvri, ispratil pismo do blagotvoritelnite komiteti vo Xumaja, Sofija, Dupnica, ]ustendil i na drugi mesta, vo koe jasno naglasuva: Nie makedonskite vostanici go

sledime svoeto delo, a potoa gi izvestuva za rezultatite na borbata i deka borbata se prodol`uva kon selata Melni~ki. Vo istoto pismo bilo predlo`eno vo seloto Srbinovo da se formira posredni~ki punkt me|u vostanicite i komitetite, vo koi }e se sobira oru`je i oprema, da se formira logor za zarobenite Turci i bolnica za ranetite vostanici. Razo~arani od makedonskata opredelba na Berovski, komitetite ne go prifatile ovoj predlog. POBEDA PO POBEDA Po zazemaweto na garnizonot vo Kresna, vostanicite ja iskoristile zbunetosta kaj turskite sili, pa brzo napreduvale vo osvojuvaweto na drugi sela. Istiot den bilo osloodeno seloto O{tava, a po `estokata bitka na 7 oktomvri go zazele i seloto Vlahi. Borbata kaj seloto Vlahi se vodela me|u vostanicite i dva buquka (bataljona) redovna turska vojska, vkupno okolu 500 askeri, pokraj niv i ba{ibozu~ki formacii. Tie bile isprateni od Melni~kiot garnizon da go zadu{at vostanieto. Vo seloto Vlahi turskite sili zapalile 20 ku}i. Me|utoa, vostani~koto rakovodstvo gi zasililo svoite ~eti so u{te 150 borci i uspeale da gi razbijat turskite sili. ^etiri turski askeri i komandantot bile ubieni, golem broj bile raneti i zarobeni a po 13-~asovna borba seloto Vlahi bilo oslobodeno. Na 8 oktomvri bilo oslobodeno i Novo Selo, a potoa vostanicite se prefrlile na desniot breg na rekata Struma. Borbata kaj Vlahi bila vtorata golema pobeda na vostanicite, koja go podignala borbeniot moral i ja zgolemila brojnata sostojba na vostanicite. Po tie uspesi, zapo~nalo organiziraweto na vostani~kite sili spored voenite pravila i principi, odnosno sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska. Bile formirani [tab na vostanieto kako najvisoko rakovodno telo, i komanda na vostani~kite sili. Samite borci se narekuvale vostanici. Za ataman na makedonskite vostanici bil naimenuvan majorot Adam Kalmikov, za prv vojvoda bil proglasen Stojan Karastoilov, za vtor, tret i ~etvrt vojvoda bile postaveni Kosta Kuketo, Stojo Torolinko i Krsto Arizanov. Kako najvisoko rakovodno telo bil formiran i {tab, nare~en [tab na vostanicite makedonski. Za na~alnik na {tabot bil postaven Dimitar Pop Georgiev Berovski, za pomo{nik, blagajnik i logisti~ar bil postaven G. Mihajlov. [tabot bil smesten vo s. Vlahi vo ku}ata na Naso Haxigeorgiev. Na 7 oktomvri, vo mesnosta Kriva Livada, voenoto rakovodstvo odr`alo sovetuvawe za natamo{nite takti~ki dejstva. Odlu~eno bilo ~etata na Todor Polaskarja da go brani pravecot otkaj seloto Razlovci, a dlaboko vo Kar{ijakot da dejstvuvaat ~etite na vojvodite Zlatko, Georgi Okoto i Ivan Atanasov (In`eto). Zaradi izvr{uvawe na taa zada~a, Stojan vojvoda so 60 du{i se naso~i kon selata na Kar{ijakot za da gi izgoni Turcite. Vo seloto Grn~ar se razvila borba, po {to seloto bilo zapaleno. Na 9 oktomvri, vostanicite vodele te{ki borbi so okolu 1000 ba{ibozuci sobrani od selata Grn~ar, Breznik i drugi, koi se sobrale vo seloto Moraska. Osobeno e za po~it herojstvoto na 9-mina vostanici, koi vo tekot na borbata uspeale da se vovle~at vo tilot na utvrdenite Turci, no ne uspeale da se povle~at so drugite vostanici, pa bile zarobeni od Turcite. Nivniot `ivot zavr{il so se~ewe na par~iwa. Po borbata vo seloto Moraska, vostanicite gi oslobodile i selata Breznica, Budilci, Slivnica i Breznik. Vo seloto Breznik vostanicite zaplenile golemo koli~estvo hrana i bakar, koj potoa bil iskoristen za vostani~ki celi. Po dva dena otkako gi obezbedile selata vo Kar{ijakot so mesna stra`a, Stojan vojvodata so svojata ~eta, preku seloto Me~kul se vratil vo s. Vlahi. Vo isto vreme, vo seloto Vlahi pod rakovodstvoto na Dimitar Pop Georgiev Berovski se vr{ele komandno-{tabnite i politi~kite raboti. Se sozdavale organi na novata revolucionerna vlast, se vospostavuvale vrski so drugi regioni, a od novopristignatite vostanici bile formirani novi ~eti. Od ruskata vojska od Xumaja se baralo oru`je i municija. [tabot prezemal merki vo bliskite sela da se izvr{i masovna mobilizacija. Na~alnikot na [tabot, Berovski, li~no se anga`iral da vovede cvrsta vostani~ka disciplina so ogled na faktot deka vo Razlove~koto vostanie tokmu nedisciplinata bila osnovna pri~ina za negoviot neuspeh. Planot na Berovski predviduval na oslobodenite teritorii prvo da se zacvrsti narodnata makedonska vlast, a potoa vostanieto da se {iri planski, da ne se odi kon ]ustendil ili Razlo{ko, tuku vostanieto da se {iri kon Berovo, Razlovci, odnosno vo Male{evijata, kade {to imal golem avtoritet, kade {to

ve}e postoele i sili koi sakale da se priklu~at kon vostanieto, a imalo i pogolemi izvori na hrana za da se pre`ivee preku zimata. AVANTURISTITE NA SCENATA Vo toa vreme ve}e bila oslobodena pogolema teritorija: na sever od demarkacionata linija kaj Xumaja na jug do Belica i Grade{nica, na jugozapad celiot Kar{ijak, na jugoistok do Prevala. Osven toa, vo Male{evsko se zabele`uvale vostani~ki pojavi, dlaboko vo tilot na Turcite vo demirhisarskite sela dejstvuvale nekolku vostani~ki ~eti. Vo takvi uslovi, {tabot formiral policisko na~alstvo. Toa imalo zada~a da gi mobilizira sposobnite za borba, da sobiraat danok od nesposobnite za vojna, da gi sobira dezerterite, da go ~uva redot i spokojstvoto na naselenieto. Rakovodstvoto na policijata se nao|alo vo s. Kresna, a se sostoelo od 6 lu|e, po dvajca od Kresna, Vlahi i O{tava. Voo~uvaj}i deka go gubi vlijanieto vrz vostani~koto rakovodstvo i deka vostanieto se pove}e se {iri na jug kon Egejskoto More, a ne kako {to predlagal toj kon ]ustendil, sofiskiot komitet Edinstvo formiral odred od okolu 300 du{i na ~elo so majorot Luj Vojtkevi~ i go upatil kon Kresna. Na 20 oktomvri, toj pristignal na oslobodenata teritorija vo s. Breznica. Vedna{ po negovoto pristignuvawe nastanale seriozni razdori vo rakovodstvoto na vostanieto. Poradi rivalstvoto me|u dvajcata majori Kalmikov i Vojtkevi~, bila izvr{ena reorganizacija na vostani~kiot {tab. Bile formirani dve glavni oddelenija, komandant na prvoto bil Kalmikov, a na vtoroto Vojtkevi~. Dvajcata imale samo komandni dol`nosti, a [tabot si go zadr`al pravoto da se gri`i za celosnata organizacija, ustrojstvoto, snabduvaweto i rakovodeweto so vostanieto. Makedonskite vojvodi, osobeno D. Pop Georgiev, S. Karastoilov, dedo Iqo, Georgi Pulevski sekojdnevno go sledel razdorot me|u dvajcata majori i nivnoto {tetno deluvawe vrz vostanieto. Poradi toa, na 23 oktomvri 1878 godina [tabot gi vratil dvajcata majori vo Xumaja, odnosno vo Bugarija. Na predlog na ostanatite vojvodi za privremen komandant bil postaven vojvodata Stojan Karastoilov, a D. Berovski ostanal na~alnik na [tabot.

Edno vostanie, dve linii
Komitetot Edinstvo baral vostanieto da se pro{iri kon Kriva Palanka, dodeka [tabot nastojuval da se zacvrsti narodnata vlast vo oslobodenite sela, a potoa vostanieto postepeno da se {iri kon vnatre{nosta na Makedonija. Poradi takvite obidi na probugarskite komiteti, na~alnikot na [tabot D. Pop Georgiev se pobunil
Po pristignuvaweto na dvajcata majori-avanturisti vo Xumaja, go zapoznale xumajskiot komitet Edinstvo so nastanite vo rakovodstvoto na vostanieto, za {to go obvinile D. Berovski. Komitetot vedna{ go povikal Berovski vo Xumaja. Me|utoa, ostanatite vojvodi ne mu dozvolile na Berovski zaminuvawe se dodeka vo Xumaja se nao|ale majorite Kalmikon i Vojtkevi~. Obidot na komitetot da dominira vo rakovodeweto na vostanieto predizvikalo mnogubrojni protivre~nosti me|u rakovodstvoto na vostanieto i komitetot. Rakovodnata uloga komitetot ja uslovuval so ispra}awe pomo{, osobeno oru`je i municija i so promena na strategijata na vostanieto. Imeno, komitetot baral vostanieto da se pro{iri kon Kriva Palanka, dodeka [tabot nastojuval da se zacvrsti narodnata vlast vo oslobodenite sela, a potoa vostanieto postapno da se {iri kon vnatre{nosta na Makedonija. Poradi takvite obidi na probugarskite komiteti, na~alnikot na [tabot na makedonskoto vostanie Dimitar Pop Georgiev Berovski na 25 oktomvri 1878 godina ispratil pismo do Xumajskiot komitet potpi{ano od site vojvodi, vo koe pi{uva: Va{ata dol`nost e, mislam, da ni pomognete so sredstva, a {to se odnesuva do voenata strana, Vie treba da ste samo nabquduva~i. Na 26 oktomvri, D. Berovski i vojvodite go ispratile Aleksandar Filipov vo Sofiskiot komitet (koj bil centralen) so isto pismo i so zada~a usno da go objasni takviot stav na rakovodstvoto na Makedonskoto vostanie. RAS^EKOR ME\U VOJVODITE

Vo me|uvreme, vo Kresna pristignale ~etite na Kosta Bufski, Grigor Ognenov, Kal~o, Stefo i drugi, so okolu 350 du{i koi dotoga{a dejstvuvale vo Zapadna Makedonija. Na 28 oktomvri, vostanicite zasileni so novite ~eti vodele `estoka bitka so turskata regularna vojska i ba{ibozukot vo reonot na selata Grade{nica, Belica i Ploski. Me|utoa, pod vlijanie Xumajskiot komitet i po odluka na mitropolitot Natanail Ku~evi{ki, soglasno planot na komitetite, ~etata na Or~o bila ispratena vo reonot na ]ustendil, a B. Marinov ne se soglasuval so [tabot, pa so ~etata zaminal za Razlo{ko, kade {to go organiziral Razlo{koto vostanie. Po jasno iznesenite stavovi za celite na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie, mnogubrojni dobrovolci, porane{ni opol~enci, probugarski opredeleni, pobegnale od bojnoto pole. Po toj povod i revoltirani od arogantniot odnos na bugarskite komiteti kon [tabot na makedonskoto vostanie, G. Nikol~ov, pomo{nikot na na~alnikot na [tabot vo imeto na D. Berovski, ispratil pismo do pretsedatelot na Xumajskiot komitet, K. Bosilkov, vo koe pi{uva: Na~alnikot na [tabot na Makedonskoto vostanie, D. Berovski, me zadol`i da vi javam deka v~era{nata pobeda e na{a, dobiena so hrabrosta na makedonskite ajduci, a dobrovolcite izbegaa koj kade vide...Da `iveat hrabrite ajduci so svoite vojvodi! Po odbivaweto na D. Berovski da zamine za Xumaja, majorot Kalmikov zaminal za Sofija i celata vina ja prefrlil vrz Berovski. Sofiskiot komitet, koj ne se soglasuval so dominacijata na vnatre{nite vo [tabot i so politi~kata i voenata strategija na makedonskoto vostanie, go povikal na~alnikot na [tabot, Dimitar Pop Georgiev Berovski, vedna{ da se javi vo Sofija na objasnuvawe. Me|utoa, po odluka na vojvodite, Berovski ne zaminal ni vo Sofija, tuku go ispratil A. Filipov. So odbivaweto na makedonskoto rakovodstvo da gi izvr{i naredbite na bugarskite komiteti, bile predizvikani mnogubrojni ostri reakcii vo Sofija. Pretsedatelot na sofiskiot komitet, mitropolitot Meletij, ispratil pismo do Xumajskiot komitet vo koe se nareduva: 1. da se uapsi na~alnikot na [tabot, Dimitar Pop Georgiev Berovski, 2. da se ovozmo`i komisijata vo sostav od Dimitar Statelov, Pando Urumov i Andrej Georgiev da go prezemat upravuvaweto so finansiite, administracijata i ureduvaweto na narodnata vlast. 3. komisijata e pretstavnik na Centralniot komitet, preku koja toj }e go vodi vostanieto. Potoa Sofiskiot komitet go ispratil vo Belgrad svojot ~len K. [ulev da go dovede Mi}o Qubobrati}, voda~ot na Hercegovskoto vostanie od 1875 godina i go zamoli [trosmaer dvajcata da deluvaat vrz Berovski za da gi prifati odlukite na Sofiskiot komitet. Qubobrati} i [trosmaer toa go odbile. VNATRE[NITE PROTIV NADVORE[NITE Vo po~etokot na noemvri 1878 godina, Sofiskiot komitet ja ispratil komisijata pridru`ena od majorot Kalmikov so mnogubrojni dobrovolci, koja preku Xumaja stignala vo s. Vlahi. Dimitar Berovski vedna{ bil uapsen i zatvoren vo Xumaja. Komisijata se pretvorila vo vrhovno i zakonodavno telo nad vostanieto. Kalmikov bil postaven za komandant na silite na Kresnenskoto vostanie, a Luj Vojtkevi~ na Razlo{koto. Vojvodata Stojan Karastoilov, po zatvoraweto na D. Berovski se pot~inil na odlukite na Sofiskiot komitet i mu ja predal komandanta na A. Kalmikov. Pove}eto vojvodi, osobeno onie od zapadna Makedonija predvodeni od Stefo i Kosta Bufski, ne go prifatile vra}aweto na Kalmikov i go napu{tile seloto Vlahi, zaminuvaj}i preku rekata Struma, a nekoi podnele ostavka. So toa na Kalmikov mu bilo ovozmo`eno da izbere svoi lu|e i da go prezeme rakovodstvoto na vostanieto. Me|utoa, negovoto slavoqubie povtorno predizvikalo razdor me|u nadvore{nite i vnatre{nite vojvodi Stojan vojvodata gi {titel svoite, odnosno vnatre{nite vojvodi. Podgotvuvaj}i go zagovorot, nadvore{nite uspeale preku izmama da gi ubijat najvernite Stojanovi lu|e, a na 25 noemvri 1878 godina, vo tekot na no}ta, vo seloto O{tava na najyverski na~in bile ubieni vojvodata Stojan Karastoilov i negovite drugari Georgi ^olakov i Ivan Trendov, a drugite dvajca bile te{ko raneti. So ubistvoto na vojvodata Stojan Karastoilov i negovite najbliski sorabotnici i so zatvaraweto na na~alnikot na [tabot, Dimitar Pop Georgiev Berovski, zavr{ila prvata faza na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie. Potoa Sofiskiot komitet Edinstvo preku majorot Kalmikov vo potpolnost go prezel rakovodeweto so vostanieto. Do{lo do promena i vo strategijata na vooru`enata borba. Sofiskiot komitet nareduval da se vodat nenadejni gerilski dejstva prete`no vo blizinata na bugarskata granica kon ]ustendil i Razlo{ko, za da se predizvika interesot na Evropa, odnosno vostanieto da bide protest protiv

berlingskiot dogovor, a za vra}awe na Sanstefanskite re{enija. Taa strategija bila sprotivna na strategijata na Dimitar Berovski, koj nastojuval vooru`enite dejstva da bidat vsu{nost regularna vojna, da se vodat planski, da bidat rakovodeni od eden centar, odnosno od [tabot na Makedonskoto vostanie, a vostanieto da se {iri postepeno, t.e. paralelno so {ireweto na oslobodenata teritorija, so {to }e se ovozmo`i zacvrstuvawe na narodnata vlast na oslobodenata teritorija, za da mo`e narodot da gi snabduva vostanicite so hrana i so novi borci. Na toj na~in bi se sozdavala makedonskata vojska koja bi bila garant na makedonskata dr`avnost. Tokmu toa ne go sakale bugarskite komiteti Edinstvo i slovenskite komiteti od Rusija. Dimitar Berovski u{te pred da bide uapsen ostro se sprotivstavuval na {ireweto na vostanieto kon Razlo{ko i na obidot na strancite, odnosno nadvore{nite sili da rakovodat so Makedonskoto vostanie. Po povtornoto vra}awe na Kalmikov i Vojtkevi~ toj izjavil: Sofiskiot komitet so vra}aweto na stranskite oficeri so narodnoto sveto delo komedija izigruvaat. Toj otvoreno uka`uval deka nadvore{nite vo rakovodstvoto na vostanieto sproveduvaat tu}a politika. Me|u tu|ite oficeri, pokraj Kalmikov i Vojtkevi~ se nao|ale Sreten Sretkovi}, Petko Pavlovi}, Valter [ulc, Miroslav Hubmaer i drugi dobrovolci, u~esnici vo Rusko-turskata vojna koi, `elni za pari i slava, go prodavale svoeto vojni~ko znaewe i namesto oficeri revolucineri, stanale obi~ni avanturisti vo slu`ba na bugarskite komiteti. [TO MISLI OV^AROT, NE MISLI VOLKOT Odnosot na bugarskite komiteti kon makedonskoto vostanie, osobeno po apseweto na Berovski i ubistvoto na vojvodata Stojan, najslikovito go objasnuva vojvodata Gorgija Pulevski, koj vo edno pismo do Despot Baxovi}, isprateno na 8 januari 1879 godina, me|u drugoto, pi{uva: Na tvojot brat Kuzman mu pi{av da sobere pogolemi ~eti (vo Srbija) i da dojde tuka... Toga{ veruvav deka sme trgnale da se bieme za Makedonija i site bevme gotovi da gineme, ili sloboda ili smrt, treto nema. Ama ne bilo taka. Edno mislel volkot - drugo ov~arot. Pred nekolku dena, Vladikata Natanail mi dade edno tvoe pismo. Ti pi{uva{, Despote, deka saka{ da dojde{ dobrovolec i vetuva{ 1000-2000 dobrovolci. Toa e ubavo i preubavo. Ama jas }e ti re~am da ne doa|a{ so lu|e vamu, oti ovde ima ne{to lo{o. Tuka Bugarite se podigruvaat so nas i ja vrtat vodata na svojata vodenica zaedno so crnokapecot Natanail koj{to e Makedonec, ama pove}e vle~e kon bugarsko. Da ti ka`am, eve, so ~eti ~ekame tolku vreme da trgneme vo Tursko i da bieme za na{ata sloboda, ama ne pu{taat. Go zapalija ognot i sega sakaat pove}e trevoga da krevaat pred Evropa... Ako vistina ima{ 1000-2000 dobrovolci, moli ja srpskata vlada da pomogne, smetam po~ove~ni se. Toga{ jas so ~eta }e dojdam, a i drugite ~eti }e trgnat i site zaedno }e udrime od sever na Tur~inot. Pismovo moe ne go davaj nikomu, da ne go najde crnokapecot Natanail. Pokraj vojvodite, koi u{te od po~etokot ja voo~ile probugarskata uloga na komitetite Edinstvo, narodot, isto taka, za kuso vreme gi razotkril namerite i celite na stranskite oficeri, ruskite i bugarskite komiteti, pa odbil da gi hrani, osobeno rakovodstvoto. Nekoi vnatre{ni vojvodi gi povlekle svoite ~eti. Pri takvata sostojba, bugarskite komiteti go zagubile vlijanieto, a postoela mo`nost i da se raspadnat. Site ovie na koj i da bilo na~in bile povrzani so ubistvoto na vojvodata S. Karastoilov, odnosno A. Kalmikov, Sretkovi}, [ulc i drugi, izbegale od vostani~kiot reon. Natanail se zafatil da ja sredi sostojbata i povtorno da go organizira vostanieto. Pod negovo vlijanie, Dimitar Pop Georgiev Berovski bil osloboden od zatvor. Na 1 dekemvri 1878 godina, Berovski pristignal vo s. Su{ica vo oblasta Kar{ijak. Vo taa oblast, Atanas vojvodata se u{te ja dr`el vostani~kata vlast.

Pobeda na neslogata, poraz na vostanieto
Dimitar Berovski, koj se vklu~il vo rakovodstvoto, nastojuval da vovede stroga disciplina, da se kaznuvaat nediscipliniranite, predavnicite i {pionite. Zatoa protiv Berovski i protiv vojvodata Zlatko bil organiziran zagovor od selskite ~orbaxii i od vojvodata Torolinko

Vtorata faza na vostanieto zapo~nala vo dekemvri 1878 godina, po pristignuvaweto na Dimitar Berovski vo oblasta Kar{ijak. Bila sozdadena Privremena voena uprava na Makedonija so Voen sovet sostaven od vojvodite: Miroslav Humbaer, Slovenec, pop Kosta, Dimitri Trifunov, \or|i Pulevski, Georgi Karaiskaki-Grk, Kara Kosta i drugi. Vo Glavniot {tab vlegle: Humbaer kako zapovednik, pop Kosta kako pomo{nik i Dimitar Trifunov kako voda~ na kowicata. Vojvodata Zlatko bil postaven za kapetan i za sudija na celiot reon. [tabot se nao|al vo s. Caparevo. Vo po~etokot na januari 1879 godina, soglasno Pravilata na vostanieto, bil formiran Voen sovet. Vo negoviot sostav, osven Miroslav Humbaer kako zapovednik i vojvodite Kosta Bufski (pomo{nik na Humbaer), bile vklu~eni Dimitar Trifunov, \or|i Pulevski, Georgi Karaiskaki, Kara Kosta, Pavle Jankov i Kosta Nikolov. Vostanieto vo Kar{ijakot go opfa}alo reonot po rekata Lebnica, na istok se pro{irilo do r. Struma, na severozapad do Male{evskite planini. Vo toa vreme, [tabot raspolagal so okolu 400 vostanici od site kraevi na Makedonija. Vo tekot na zimata 1878/79 se vr{ele podgotovki za vooru`eni dejstva za naprolet. Se nabavuvalo oru`je, hrana, sanitetski materijal i se vr{ela voena obuka na naselenieto. Postepeno vostanieto poprimalo poorganiziran karakter i se pro{irilo na jug do s. \ur|evo (Petri~ko) i Grade{nica (Melni~ko), a se priklu~uvale i novi vojvodi so svoite ~eti. Vo toj period, vo rakovodstvoto povtorno nastanale vnatre{ni problemi i zagovori. Na 8 januari 1879 godina, do{lo do rasprava me|u Humbmaer i vojvodata Nikola Makedonski. Taa zavr{ila so otstranuvaweto na Humbaer od vostanieto. Po negovoto smenuvawe, na ~elo na Voenata uprava zastanal vojvodata Grigor Ognenov, a negov zamenik bil vojvodata \or|i Pulevski. Dimitar Berovski, koj se vklu~il vo rakovodstvoto, nastojuval da vovede stroga disciplina, da se kaznuvaat nediscipliniranite, predavnicite i {pionite. Poradi toa, protiv Berovski i protiv vojvodata Zlatko bil organiziran>f301<o>f1< zagovor od strana na ~orbaxiite od selata ia od vojvodata Torolinko. Kako posledica od toa, na 14 januari 1879 godina, Berovski bil povtorno zatvoren i prisilno otstranet od vostanieto. Vo toj zagovor u~estvuval petri~kiot kajmakam Husni beg, koj na ~orbaxiite im vetil golemo namaluvawe na danocite i drugi privilegii po zadu{uvaweto na vostanieto. KRAJ NA VOSTANIETO Spored nekoi izvori, zagovorot se vodel so znaewe na Natanail i Stambolov, koi imale za cel da gi zadu{at vnatre{nite sili, da dovedat vooru`eni ~eti od Bugarija, da i doka`at na Evropa deka bugarskiot narod vo Makedonija se dignal protiv re{enijata na Berlinskiot dogovor, a za obnovuvawe na Sanstefanskiot, odnosno za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. Osloboduvaweto na Berovski od zatvor imalo za cel samo da se iskoristi negoviot avtoritet za povtorno organizirawe na vostanieto. Me|utoa, po negovoto povtorno zatvorawe, narodot definitivno ja otfrlil sorabotkata so od Bugarija ufrlenite ~eti, a vo me|uvreme Husni beg Petri~ki navlegol vo Kar{ijakot so 800 du{i redovna turska vojska i ba{ibozuk i gi likvidiral ufrlenite ~eti. Na toj na~in, makedonskoto kresnensko vostanie bilo zadu{eno. Organiziraweto, rakovodeweto, kako i nastanite vo i okolu Makedonskoto (Kresnensko) vostanie poka`ale deka osloboduvaweto na eden narod mora i mo`e da se izvr{i edinstveno so sopstveni sili, rakovodeni so sopstveno nacionalno voeno i politi~ko rakovodstvo izbrano i poddr`ano od narodot. Makedonskoto kresnensko vostanie poka`alo deka samo narodot mo`e da formira vojska i samo takvata vojska mo`e da se nare~e narodna i osloboditelna. Vo ova vostanie samo vnatre{nite sili, odnosno vojskata {to ja formiral Dimitar Berovski se narekuvala makedonska, narodot ja smetal za svoja i samo taa mo`ela da mu donese sloboda, da mu sozdade dr`ava i da ja brani nezavisnosta na narodot. Se dodeka narodot go poddr`uval rakovodstvoto, dodeka gi snabduval vostani~kite ~eti, dotuka imal narodna vlast i dotoga{ traelo makedonskoto vostanie. Po otstranuvaweto na glavnite makedonski rakovoditeli i postavuvaweto na isklu~itelno probugarski voda~i, bugarskite komiteti odr`ale Ustavotvorno sobranie vo Trnovo, so cel na Evropa da i se ka`e deka vo Makedonija se vodi bugarsko vostanie naso~eno protiv odlukite na Berlinskiot kongres, i so cel taa da se prisoedini kon Bugarija. Me|utoa, poradi toa {to sostojbata na terenot bila sosema sprotivna od takvite izjavi, bidej}i vojvodite go napu{tale rakovodstvoto, narodot odbival da gi snabduva ~etite, a zlostorstvata od Turcite se pove}e rastele, za da se spre~i odmazdata i stradaweto na makedonskiot narod, mitropolitot Natanail Ohridski na 25 maj 1878 godina i oficijalno gi raspu{til

ostatocite od dobrovolnite ~eti i go napi{al poznatiot proglas do makedonskoto naselenie, potpi{uvaj}i go od imeto na Makedonskiot vostani~ki komitet. @rtvite i ekonomskite {teti nastanati vo tekot i neposredno po vostanieto bile katastrofalni za makedonskiot narod. Brojot na izgorenite hristijanski sela se procenuval na 73, a brojot na begalcite iznesuval okolu 30 000 lica, raseani okolu ]ustendil i Xumaja i na okolu 4 000 zaginati vo borbite, najpove}e bile zaklani ma`i, `eni i deca, a ista tolkava e brojkata na onie koi umrele od glad i beda. Me|u begalcite mnogubrojni `eni, ma`i i deca nosele belezi od kur{umi ili luzni od sabji i no`evi. Poradi nastanatata sostojba i neodgovorniot odnos na Evropa kon makedonskiot narod, bezredijata prodol`ile. Ostatokot od vostani~kite ~eti se povlekol po planinite i bez edinstveno rakovodstvo, predvodeni od svoite vojvodi ja prodol`ile borbata. Se procenuvalo deka niz cela Makedonija dejstvuvale okolu 3 000 vooru`eni vostanici protiv koi turskata vlada anga`irala 40 000 regularna vojska, zasilena so artilerija i kowica i nebroen ba{ibozuk. So prisustvoto na vnatre{nite i nadvore{nite sili vo kresnenskoto vostanie, zapo~nalo vlijanieto na stranskiot faktor vrz makedonskite nacionalni interesi. Bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo pretstavuvaat po~etok na edna politika koja vo izgradena forma go dobila imeto vrhovizam. Vojvodata Stojan Karastoilov padnal kako prva `rtva na vrhovizmot. O~ekuvawata deka Rusija }e ja pomogne osloboditelnata borba na makedonskiot narod osobeno porasnale po silniot pridones na Makedoncite vo pobedata na Rusija protiv Turcite. Se zgolemile i nade`ite deka ruskata vojska od ]ustendil i Xumaja }e go poddr`i Makedonskoto (Kresnensko) vostanie. Me|utoa, vo vreme na najgolemite uspesi na vostanieto, odnosno na 17 oktomvri 1878 godina, pristignala telegrama od ruskiot car Aleksandar do glavniot komandant na ruskite sili na Balkanot generalot E., I., Totleben, so koja se zabranuva pru`awe pomo{ na vostanieto vo Makedonija. Cel na taa naredba bila da se zadu{i vostanieto vo Makedonija. So istata naredba, Dondukov-Korsakov dobil zada~a da ja vospostavi i organizira vlasta vo Bugarskoto kne`evstvo, za da mo`e toa da ostane trajno na Balkanskiot Poluostrov. So taa naredba najstrogo se zabranuvalo pro{iruvawe na kne`evstvoto pod izgovor za obedinuvawe na bugarskata nacionalnost, bidej}i {tetata bi bila mnogu pogolema otkolku polzata. Pokraj navedenive naredbi od carot, Komandata na pograni~nata ruska vojska dobila naredba od generalot Mihajlov sosila da go zadu{i makedonskoto vostanie. Ruskiot imperator i ruskata Vrhovna komanda takvite odluki gi donesuvale pod vlijanie na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor potsetuvaja}i ja Rusija na obvrskite kon toj dogovor. Vo soglasnost so takvata sostojba, ruskata vlada mu naredila na glavniot Slovenski komitet da gi prekine pritisocite vrz bugarskite dobrotvoritelni komiteti Edinstvo i da ja usoglasat svojata so ruskata dr`avna politika. RAZGRANOCITE NA VOSTANIETO Centarot na vostanieto i glavnite aktivnosti se odigruvale vo oblasta na Kresna, odnosno vo sosedstvoto na bugarsko-turskata granica {to se dol`elo na prisustvoto na ruskite sili, od koi makedonskite vostanici o~ekuvale pomo{. Me|utoa, postoele i drugi reoni kade {to polo`bata bila analogna, kade {to nemirot odamna bil hroni~en, poradi {to mo`e da se ka`e deka sostojbata vo cela Makedonija bila vostani~ka. Postoele ~etiri oblasti kade {to vostanicite vodele borba protiv osmanliskite sili. Prvata oblast bila: na istok teritorijata na Male{ i Melnik, vtorata e na sever me|u Skopje, Kozjak Planina, Vrawe i ]ustendil, tretata oblast bila na zapad, Karadak i Vere~ka Planina me|u Bitola, Kor~a, Kostur i Lerin, i ~etvrtata oblast na jugozapad, koja se prostirala od masivot na Olimp do Ko`ani, Ber, Katerini i Voden. Bez ogled na toa {to poradi razli~nite vlijanija ovie oblasti bile narekuvani bugarski, gr~ki ili srpski, tie imale poseben slovenski karakter, a zaedni~ka cel im bila osloboduvawe na Makedonija. Za da go spre~i razvivaweto na vostani~kite ~eti vo ovie oblasti, Portata izvr{ila razmestuvawe na osmanliskite sili stacionirani vo bazenot na Vardar. Protiv vostani~kite sili na planinata Kozjak vo Pri{tina bile anga`irani 1 bataljon, vo Skopje 2 bataljona, vkupno

3 bataljona. Na planinata Karadak vo Bitola 2 bataljona, vo Lerin 1 bataljon, vo Kostur 2 bataljona i vo Kor~a 1, vkupno 6 bataljoni. Protiv vostani~kite sili vo oblasta na Olimp bile anga`irani: vo Ko`ani 7 bataljoni i 1 baterija. Vo oblasta na Struma bile anga`irani 1 bataljon vo Serez, vo Melnik - 1 i vo Drama 1 bataljon, vkupno 3 bataljoni. Ovie 19 bataljoni i 1 baterija ne bile dovolni za celosno zadu{uvawe na vostanieto, pa Osmanliite anga`irale dodatni sili so 2-3 bataljoni vo sekoja od vostani~kite oblasti. Osobeno bile anga`irani golemi sili vo Isto~na Makedonija, so cel da se zadu{i rakovodstvoto i centarot na vostanieto. Vo Skopje bile stacionirania 5 bataljoni i 1 baterija, odnosno okolu 3 000 lu|e, vo [tip 1 bataljon, vo sostav od 472 lica, vo Strumica, Petri~ i Male{ 3 bataljoni so vkupno 1 200 lica, i vo Serez i Melnik 14 bataljoni i 4 baterii, odnosno okolu 7 000 lica. Vkupno bile anga`irani 23 bataljoni i 5 baterii, odnosno okolu 11 000 lica. Osmanliskite sili so ova brojna sostojba raspolagale na 30 oktomvri 1878 godina. Ne{to podocna dovele novi zgolemeni sili. Pri krajot na noemvri 1878 godina, Turcite vo Makedonija raspolagale so 73 bataljoni i 15 baterii. Glaven komandant na turskite sili vo Makedonija do oktomvri 1878 godina bil [efket-pa{a, a potoa e zamenet so Ferik Sadik-pa{a. Turskite izvestuva~i javuvale za oddelni sudiri na vostani~kite ~eti so turskata regularna vojska. Da ja ignorirale geografijata,a najrealno bi bilo vo svoite izve{tai da vovedele edna rubrika - Vostanie vo Makedonija, a potoa da izvestuvaat za borbata na osmanliskite sili protiv vostani~kite sili na Makedonija. Vpro~em, vooru`enite sudiri na planinata Kozjak, vo Epir i vo dolinata na Struma nitu imaat sprotivni celi, nitu razli~en nacionalen karakter, nitu, pak, mo`at poinaku da se tolkuvaat osven kako makedonsko vostanie. Vo site tie krai{ta ednakva bila omrazata protiv Portata, ednakov bil otporot na prisoedinuvaweto na Makedonija kon Bugarija i site go nosele streme`ot i se borele za samostojna Makedonija.

Osloboduvaweto na Makedonija - edinstvena cel na vostanatite
Spored sodr`inata na Pravilata, odnosno na Ustavot na vostani~kiot komitet, vostanieto eksplicitno gi postavilo celite za socijalno i politi~ko osloboduvawe na Makedonija, koja so vekovi strada pod turskoto igo
Kresnenskoto vostanie od samite akteri i organizatori bilo narekuvano Makedonsko, a vo istorijata e poznato kako Makedonsko (Kresnensko) vostanie, spored mestoto na negoviot po~etok. So samoto imenuvawe na vostanieto kako Makedonsko, postaven e osnovniot preduslov za definirawe na politi~kata strategija na vostanieto. Politi~kata strategija na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie ja definiralo rakovodstvoto na vostanieto, a bila materijalizirana vo Pravilata (Ustavot) na makedonskiot vostani~ki komitet. Vedna{ na po~etokot, odnosno vo ~len 1 od Pravilata, se naglasuva deka Vostanieto koe sega u{te e lokalno, treba da se pro{iri niz cela Makedonija. U{te podecidno politi~kata strategija se definira vo ~lenot 9 od Pravilata. Celta na Makedonskoto vostanie ne e nikakva tajna, taa e osloboduvawe na Makedonija, taa zemja na slavnite slovenski prosvetiteli i u~iteli sv. Kiril i Metodij, koja so vekovi strada pod turskoto igo. Spored sodr`inata na Pravilata, odnosno na Ustavot na vostani~kiot komitet, vostanieto eksplicitno gi postavilo celite za socijalno i politi~ko osloboduvawe na Makedonija i za formirawe makedonska dr`ava vo vid na politi~ka i administrativna avtonomija pod vrhovniot suverenitet na Sultanot (vid na tributarna dr`ava), ili kako samostojna dr`ava dokolku toa go dozvolele golemite sili. Pokonkretno, vo delot Celta na vostanieto vo Makedonija, se izdvojuvaat tri osnovni postavki na celite na vostanieto. Tie ne se normativno razgrani~eni, no jasno proizleguvaat od sodr`inata na tekstot. Toa se: a) potpolna avtonomnost na dvi`eweto (~l. 9); b) razgrani~uvawe na makedonskiot karakter na dvi`eweto od aktivnosta na nemakedonskite sosedni i stranski pomaga~i (~l. 1-6); v) etnosocijalna ~istota i slobodarska naso~enost na dvi`eweto (~l. 7-8). Seto toa najjasno i precizno e izrazeno vo ~l. 2, vo koj se istaknuva deka osnovno jadro na vostani~kite masi se onie koi se ~uvstvuvaat Makedonci, i vo ~l. 9 od Pravilnikot, vo koj se istaknuva deka za nikogo ne treba da bide tajna deka tie se borat za osloboduvawe na Makedonija, i deka za sekoj onoj {to ne se bori za nejzino osloboduvawe, tuku si pravi svoi smetki, nema mesto vo Vostanieto. Za da ne se zatvorat i izoliraat od sosedite i od onie koi sakaat da pomognat i sorabotuvaat, vo Pravilnikot bile predvideni

i normativni re{enija na koj na~in vo slo`eniot proces na sorabotka i pomo{ da se izbegnat atnimakedonskite vlijanija i da se so~uva avtonomijata na makedonskoto dvi`ewe. Pravilnikot, odnosno Ustavot na makedonskiot vostani~ki komitet, bil donesen vo dekemvri 1878 godina, odnosno vo tekot na osloboditelnite borbi. Se smeta deka go napi{al Dimitar Pop Georgiev Berovski, {to zna~i deka go nametnala prakti~nata potreba i politi~kite opredelbi na vnatre{nite makedonski sili. BEZ DOVERBA VO TU\INCITE Voenopoliti~kata strategija na rakovodstvoto na vostanieto bila jasno i decidno izrazena, taka {to i {irokite makedonski sredini vostanieto go razbrale kako vostanie za osloboduvawe na cela Makedonija, na siot makedonski narod i za sozdavawe na negova sopstvena administracija. Tie karakteristiki i funkcii na vostanieto se gledaat vo ogromniot odyiv na vostanieto me|u Makedoncite, a i preku odnosot na makedonskata emigracija. Glavniot tovar go nosele makedonskite ~eti sostaveni od prekaleni borci i vostanatite makedonski selani. Glavno vostani~kite ~eti bile sostaveni od selanite od isto~na Makedonija. Me|utoa, vo nego u~estvuvale i golem broj ~eti i poedinci od site kraevi na Makedonija, odnosno od 32 okolii, ili od 163 gradovi i sela. Se vklu~uvale i Makedonci od sosednite zemji, pa duri i pripadnici na drugi narodi. Za karakterot na Kresnenskoto vostanie najre~ito zboruva Miroslav Hubmaer koj, napu{taj}i go vostanieto, izjavil: Tamu (vo Makedonija) nedostiga doverba vo tu|ite osloboditeli... tamu sekoj Makedonec vo sebesi ja nosi mislata za slobodna i nezavisna Makedonija. Toj go prenel i raspolo`enieto na Makedoncite, citiraj}i gi: Nie so entuzijazam bi se borele za na{eto osloboduvawe, no samo za da gi promenime gospodarite, ta namesto od turski zaptii da bideme tepani od bugarski ili srpski `andarmi, za ne{to sli~no nema ni so prst da mrdneme. Mo{ne zna~ajna informacija za nacionalnata opredelba na Kresnenskoto vostanie pretstavuva izve{tajot na angliskiot konzul vo Sofija, Vilijam Palgrejv, koj vedna{ po Berlinskiot kongres pristignal vo Sofija kako prv pretstavnik na golemite sili, koj }e gi nadgleduva rusko-turskite odnosi na demarkacionata granica so Bugarija. Vo izve{tajot od 9 noemvri 1878 godina do britanskiot minister za nadvore{ni raboti, lordot R. Solzberi, za vostanieto vo Makedonija, me|u drugoto, izvestuva deka makedonskoto vostanie prodol`uva da se {iri me|u Melnik i Ser i deka pove}e od deset sela vo taa oblast se dignale protiv turskata vlast. Soop{tuva deka pokraj koncentracijata na turskata redovna vojska vo okolijata na Ser, vo blizinata na Xumaja se sobirale mnogubrojni albanski bandi. Vo istiot izve{taj, Palgrejv istaknuva deka raspolaga so provereni podatoci deka na bugarskite komiteti im e dadena pari~na pomo{ za makedonskite vostanici. Navedenive podatoci nedvosmisleno ja doka`uvaat makedonskata nacionalna opredelba na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie.

FORMIRAWETO NA MAKEDONSKATA VOSTANI^KA VOJSKA Formiraweto na makedonskata vostani~ka vojska se predviduvalo so Pravilnikot vo oddelot Voenite pravila za makedonskata vojska. Vo ovoj oddel se regulirani odnosite na makedonskata vostani~ka vojska vo slednite oblasti: organizacisko-borbena; bezbednosnoza{titna; materijalno-snabduva~ka, disciplinsko-kaznena i odnosite sprema narodot, neprijatelot i drugi pra{awa povrzani so ustrojstvoto na vostani~kata vojska. Vo organizacisko-borbenata oblast bile regulirani: formaciskiot sostav na vostani~kata vojska, nadle`nostite, pravata i obvrskite, organizacijata, rakovodeweto i komanduvaweto i drugi pra{awa. Spored ~len 82 od Pravilnikot, makedonskata vostani~ka vojska e sostavena od celoto naselenie od oslobodenite i neoslobodenite krai{ta, pa sekoj na nekakov na~in e makedonski vojnik, ma{ko ili `ensko, star ili mlad, dol`en e koj kolku mo`e i so {to

mo`e da mu pomaga na vostanieto. Takviot stav podrazbira deka makedonskata vostani~ka vojska se sostoi od redovni vostani~ki sili i od silite na terenot, odnosno teritorijalnata vojska. Redovnite vostani~ki sili se sostoele od vostanici, dobrovolci i ajduti priklu~eni vo vostani~kite redovi. Redovnite pripadnici na vostani~kata vojska od site tri vida (vostanik, dobrovolec ili ajdut, odnosno vostanicite koi proizleguvale od prethodnite vostanija, dobrovolcite od Rusko-turskata i Srpsko-turskata vojna i ajdutite od ajdutskite dru`ini) imale obvrska da se javat na makedonskoto vostani~ko rakovodstvo ({tabot), na svoj tro{ok da kupat pu{ka-martinka so 100 kur{umi, kama, sabja i voena oprema, da dadat kletva za vernost i pokornost na Glavnoto rakovodstvo, a za onie koi ja prekr{uvale kletvata, bile predvideni strogi kazni. [tabot gi vooru`uval samo onie koi doa|ale od teritorijata pod turska vlast. Teritorijalnata ili prostornata vostani~ka vojska ja so~inuvale site selani sposobni za borba so oru`je ili na drug na~in. Sekoj selanec bil zadol`en da u~estvuva vo borba so pu{ka ili ladno oru`je dodeka se vodi borbata vo reonot na negovoto selo. Potoa site selani se vra}ale vo svoite domovi, na svojata rabota. Za onie koi od neopravdani pri~ini ne u~estvuvale vo borbata, bile predvideni strogi merki. Aktiviraweto na teritorijalnata vojska se vr{elo organizirano. Se formirale voeno-mobilizaciski organi (komisii) od 3-4 lu|e od sekoe selo, a za nekolku sela se postavuval kapetan-stare{ina koj ja rakovodel rabotata so selskite komisii. Komisiite i kapetanot imale zada~a da vodat evidencija za site selani sposobni da nosat oru`je, za nivnoto aktivirawe na oru`jeto i za site drugi pra{awa povrzani so vojskata i vooru`enata borba. Poradi bezbednosta na teritorijata, se predviduvalo sekoj kapetan da ima po 100 du{i regularna vojska koja }e bide postojano podgotvena za intervencija protiv neprijatelska vojska, ba{ibozuk ili razbojnici. BEZ EDINSTVEN VODA^ Spored spisocite, brojnata sostojba na vostanicite po ~etite vo zimata 1878/79 godina iznesuvala: vo ~etata na Karaiskaki imalo 73 du{i, ~etata na kapetan Pavle - 71, Georgi Ognenov i Kara Kosta - 44, kapetan Stefo Nikolov - 78, na \or|i Pulevski - 63. Site ovie ~eti bile sostaveni so lu|e od vnatre{nosta na Makedonija, odnosno od zapadniot del. Vo ~etite na Kosta Nikolov i Nikolica Makedonski od 134 du{i dominirale Makedonci. Male{evskata ~eta na \or|i Oko broela 41 ~ovek, site od Male{evsko. ^etata na K. Plevanov imala 25 du{i, ~etata na D. Noveli~ imala 39 lica, T. Spasov imal 39 vostanici. Spored navedenive spisoci, brojnata sostojba na makedonskata vostani~ka vojska vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie iznesuvala okolu 500 du{i od site kraevi na Makedonija. Me|utoa, pojavata na novi ~eti bila sekojdnevna, pa spored turskite izvori, po izbuvnuvaweto na vostanieto niz cela Makedonija se formirale razni odredi vo brojna sostojba od okolu 20 000 du{i. Toa navistina bile impozantni sili, samo {to nedostasuvalo edinstvena politi~ka i revolucionerna organizacija koja }e zastane na ~elo na vostanieto. Spored rodovskiot sostav, makedonskata vostani~ka vojska se sostoela od pe{adija i kowica. Namenskite vostani~ki sili se sostoele od mesna stra`a i vojnici. Mesnata stra`a se sozdavala od mesnoto naselenie u{te od pred izbuvnuvaweto na vostanieto. Taa imala zada~a da go {titi i brani naselenieto, pred se od ba{ibozu~kite formacii. Vojnicite vsu{nost bile od site ostanati vostani~ki formacii: dobrovolci, ajduti, mesno naselenie koe u~estvuvalo vo vostani~kite ~eti. Tie bile odvoeni od svoite domovi i semejstva i ja pretstavuvale udarnata sila na makedonskata vostani~ka vojska. Vojnicite pretstavuvale regularna vojska ~ija brojna sostojba na po~etokot na vostanieto iznesuvala 500 vojnici. Me|u vojnicite postoele i edinici za specijalni zada~i, sostaveni od iskusni ajduti. Tie se formirale po potreba, glavno za ufrluvawe vo tilot na turskata vojska, za razuznava~ki celi ili drugi specijalni zada~i. Spored Pravilata, vostani~kite sili bile podeleni na dobrovolci, vostanici i ajduti. Vo tekot na vostanieto, ovie kategorii se me{ale, se menuvale i se sozdavale novi. So ogled na raznorodniot i pove}enamenskiot sostav na vostani~kite sili, bilo nu`no da se sozdade edinstvena vostani~ka armija koja }e ima edinstveno rakovodstvo i komanda, koi }e se gri`at za ostvaruvaweto na postavenite osloboditelni celi.

Samovooru`eni vostanici

Snabduvaweto na makedonskata vostani~ka vojska vo tekot na Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie bilo organizirano na pove}e na~ini. So oru`jeto i so municijata naj~esto vostanicite samite se snabduvale, kupuvaj}i go so svoi pari, ili odzemaj}i go od neprijatelot
Pojavata na nedisciplinata bila pri~ina da se donesat Pravilata na vostani~kiot komitet za voenata disciplina, vo koi Makedonskiot vostani~ki komitet ozakonuval: Otsega natamu sekoj dobrovolec, vostanik i ajdutin e dol`en od prviot pat da dojde vo glavnata uprava na vostanieto na svoj tro{ok, so pu{ka-martinka, bez da gi bara ovie raboti od blagotvoritelnite komiteti koi se dol`ni se {to e potrebno za vostanieto da go ispra}aat vo glavnata uprava na vostanieto, a ne da gi davaat na privatni lica; (seto spomnato vo prvata to~ka, oru`je mo`e prvpat da im se dava samo na onie koi doa|aat od krai{tata {to se pod tursko). Sekoj dobrovolec, vostanik i ajdutin od sekakva hristijanska narodnost se prima, no dol`en e prvo da dade kletva za vernost i pokornost na glavnoto vostani~ko rakovodstvo, a potoa }e bide zapi{an vo brojot na vostanicite. Sekoj od trite spomenati zvawa vostanici, koj ne se pot~inuva na upravata, tuku na svoja glava dejstvuva od imeto na vostani~kata uprava, }e bide gonet i ubien. Sekoj ajdutin, koj izleguva samo za da pqa~ka i da ubiva za svoja li~na polza, }e se presleduva i }e dobie soodvetna kazna. Sekoj predavnik i {pion, kakov da e i od kade i da e, }e se presleduva i otkako }e bide faten, po te{ki ispituvawa, }e bide ubien. Sekoj hristijanin Makedonec koj }e se poka`e protiv vostanieto i vostanicite, }e se presleduva i {tom }e bide faten, }e bide kaznet. Sekoj Tur~in, koj }e go predade dobrovolno svoeto oru`je, }e bide pu{ten da si zamine slobodno nadvor od granicite na vostanieto. Sekoj Tur~in {to }e se vosprotivi, }e bide ubien. Onie Turci koi }e pobegnat dobrovolno, nema da bidat pqa~kani od vostanicite. Onie Turci koi }e se protivat, vostanicite imaat pravo da im gi izgorat ku}ite, da gi opqa~kaat i da gi ubivaat. Koj ajdutin ili vostanik ili dobrovolec }e zbere turska ili hristijanska `iva stoka i ja protera vo slobodna Bugarija za da ja prodava tamu, nego glavnata uprava na vostanieto }e go predade na soodvetna kazna bez da odgovara za toa. Vostanik, dobrovolec i ajdutin koj dal kletva i e zapi{an vo brojot na vostanicite, a ne ispolnuva {to mu zapoveduva glavnata uprava, tuku pravi ne{to bez znaewe i bez zapoved na upravata, takov se isfrla od brojot na vostanicite i za iznevera na svojata kletva se presleduva so re{enie za smrtna kazna. Pijanica i nemoralen ne se primaat vo brojot na vostanicite. Ovoj Pravilnik pretstavuva eden vid disciplinski ustav za vostanicite so koj, pokraj disciplinata, se regulira i odnosot kon turskoto naselenie. Navedenive Pravila, merki i postapki gi razotkrivaat pote{kotiite so koi se soo~uvalo vostani~koto rakovodstvo vo tekot na sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska i za vreme na vooru`enite dejstva. So ogled na dvojnoto rakovodewe i problemite vo samoto rakovodstvo vostani~kata disciplina kaj vojvodite i vostanicite i ne mo`ela da bide poinakva od ona {to se slu~uvalo. Li~niot primer na vojvodite i ~etovodcite mo{ne negativno vlijael vrz vostanicite. Me|u naj~estite formi na nedisciplina bile: intrigi, spletki, kleveti, zagovori, dezerterstva, grabe`i na mesnoto naselenie, neizvr{uvawe na zada~ite, proda`ba na sopstvenoto oru`je. Nekoi postapki mo`at i da se opravdaat so ogled na toa deka vostanicite bile ostaveni sami da se snabduvaat so hrana, obleka, pa i so oru`je. LOGISTI^KOTO OBEZBEDUVAWE NA MAKEDONSKATA VOSTANI^KA VOJSKA

Snabduvaweto na makedonskata vostani~ka vojska vo tekot na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie bilo organizirano na pove}e na~ini. Oru`jeto i municijata bile najpotrebni, a so niv vostanicite naj~esto sami se snabduvale odzemaj}i gi od neprijatelot, kupuvaj}i go so sopstveni sredstva ili, pak, sami gi izrabotuvale, osobeno kamite i sabjite. Dobrovolnite ~eti koi u~estvuvale vo Rusko-turskata vojna po pristignuvaweto vo Makedonija zadr`ale del od ruskoto oru`je. So razoru`uvaweto na turskoto naselenie vo po~etniot period na vostanieto bilo sobrano golemo koli~estvo oru`je, koe potoa im bilo podeleno na nevooru`enite vostanici. Dobrovolcite koi pristignuvale od nadvore{nite teritorii, bile obezbedeni so oru`je i druga voena oprema. Na po~etokot na vostanieto blagotvoritelnite komiteti Edinstvo, preku ruskata vojska vo ]ustendil i Gorna Xumaja gi obezbeduvala vostanicite so golemo koli~estvo razli~no oru`je. Od srpskata vojska, koja se nao|ala vo Vrawe, po razli~ni kanali bilo obezbeduvano oru`je. Me|utoa, razli~nite izvori na snabduvawe so oru`je ovozmo`uvale zbir na razli~ni kalibri oru`je, odnosno pu{ki. Najbrojni pu{ki bile martinkite, manliherite i kapakliite. Snabduvaweto so finansiski sredstva se vr{elo od vnatre{ni i nadvore{ni izvori. Vnatre{nite gi organiziralo rakovodstvoto, odnosno [tabot na vostanieto, pri {to na~alnikot na [tabot Dimitar Berovski, so svojot pe~at daval potvrda za dobienite sredstva kako dokaz deka pomo{ta e primena i deka }e bide upotrebena za celite na vostanieto. Od nadvore{nite izvori sobiraweto na finansiski sredstva go organiziral Natanail Ohridski. Toj ispra}al pisma do poimotnite Makedonci nadvor od Makedonija, vo koi gi zapoznaval so celite na vostanieto i baral pomo{. Se razbira deka vo pismata pi{uval deka celta na vostanieto e osloboduvawe na Makedonija, iako na terenot kako egzarhiski mitropolit, sorabotuval so bugarskite komiteti. Od Makedoncite vo Bukure{t predvodeni od Evlogi Georgiev i Panaret Re{eev, koi sobirale pomo{ za deloto na Makedonskoto vostanie, Natanail dobil 5 000 franci, a samiot Evlogi Georgiev ispratil u{te 2000 franci i 150 poluimperijali od @.Haxijanov. Tie sredstva odele preku Trnovskiot komitet, a toj gi prosledil do Sofiskiot. Tamu odele na smetkata na pretsedatelot na toj komitet, Meletij, koj spored svojata procenka, gi naso~uval tie sredstva. Do Natanail pomo{ za makedonskoto vostanie ispra}ale i drugi lu|e. Vo Bugarija pomo{ta se organizirala preku P.Karavelov, a pristignuvala i od drugi dr`avi. Pokraj navedenive, od Grn~arov od Dupnica bile isprateni 5000 franci, od Makedoncite od Turn Severin 2.209,50 bani, od Krajova 2.032 franci, od Kalafat 701, 50 rubli, od Vidin 110 napoleoni i 500 srebreni rubli, od Trnovo 330 poluimperijali, Cankov ispratil 124 poluimperijali, a Molov 22 imperiali, od Berkovica ispratile 14 000 gro{a. Od Marin Drinov pomo{ta iznesuvala 221 turski liri i 16 pijastri. Pokraj finansiskite sredstva {to gi ispra}ale poedinci, se veruva deka i seslovenskiot komitet ispra}al finansiski sredstva. So ovie sredstva raspolagale komitetite Edinstvo i ja koristele finansiskata pomo{ za da vr{at politi~ki vlijanija vrz makedonskoto vostanie. Vostani~koto rakovodstvo ne uspealo da sozdade specijalna intendantska slu`ba koja }e se gri`i za toa `ivotno pra{awe. Vostanicite se snabduvale so hrana preku mesnite izvori. [tabot gi zadol`uval selanite da dostavuvaat hrana za stra`ite i vostanicite, no seto toa ne se vr{elo redovno. Osven toa, rezervite bile istro{eni, a vostanieto prodol`ilo. Pomo{ od strana ne pristignuvala. Vo takvi uslovi, se prezemale poedine~ni inicijativi. Kostadin Pop Georgiev preku mesnoto policisko na~alstvo obezbedil za vostanicite da se dostavat 20 000 oki bra{no i `ito. Ovoj slu~aj e eden od retkite koga ishranata se re{avala centralizirano. Naj~esto toa go re{avale vojvodite, ~etovodcite, pa duri i vostanicite se snabduvale poedine~no. Sanitetskata slu`ba bila organizirana vo vid na pru`awe samopomo{, a vo seloto Vlahi imalo sanitetsko prifatili{te, od kade {to ranetite i bolnite bile prefrluvani vo ]ustendil. Ovde bila organizirana vostani~ka bolnica so lekar i drug pomo{en personal. Makedonskoto (Kresnensko) vostanie, pokraj drugite specifi~nosti i karakteristiki se razlikuvalo od drugite po toa {to imalo i sopstveno zname. Makedonskoto zname kako simbol pretstavuva nacionalno obele`je so najvisoka doblest. Toa sintetizirano i objektivno gi izrazuva celite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, go opredeluva

nacionalniot i socijalniot karakter na vostanieto i gi odreduva streme`ite i idealite na rakovodstvoto i narodot. Dimitar Pop Georgiev Berovski preku znameto na Razlove~koto vostanie so napisot Makedonija jasno go odredil nacionalniot karakter na vostanieto, a preku natpisot Stanite da Vi osloboda se odreduva i negoviot socijalen karakter. Po zadu{uvaweto na Razlove~koto vostanie, Dimitar Berovski predvodej}i ja svojata ~eta do Kresnenskoto vostanie, postojano so sebe go nosel i makedonskoto zname. Soglasno natpisot na znameto od Razlove~koto vostanie, Berovski go napravil i napisot na pe~atot Na~alnik na [tabot makedonski. Toa pretpostavuva deka znameto od razlove~koto vostanie i pe~atot na Na~alnikot na [tabot makedonski od Kresnenskoto vostanie jasno gi izrazuvaat nacionalniot i socijalniot karakter na dvete makedonski vostnaija. NESRE]NA MAKEDONIJA So ogled na toa deka vrz Makedonskoto (Kresnensko) vostanie, osobeno vrz negovoto rakovodstvo, golemo vlijanie imale nadvore{nite sili, odnosno panslavisti~kite komiteti od Moskva i od Petrograd, po nivna inicijativa i spored nivnite celi bilo napraveno poinakvo zname na Makedonskoto Kresnensko vostanie. Pod nivno vlijanie, Dimitar Pop Georgiev Berovski na 8 oktomvri 1878 godina, so pismo od komitetot vo Xumaja baral: Ispratete mi zasega platno po dva ar{ina ‚ `olto, crveno, zeleno i sino, vkupno 8 ar{ini. Duri na 8 noemvri 1878 godina, vostanicite istaknale svoe zname, razli~no od bugarskoto nacionalno, koe se sostoelo od ~etiri cveta, na ~etiri poliwa od ~etiri boi. Na belata boja pi{uvalo: Osloboditelka Rusija, na zelenata boja Bugarija, na crvenata se ~italo Avtonomija na Trakija, a na crnata Nesre}na Makedonija. Slovenskite komiteti od Rusija preku ~etiribojnoto zname go simbolizirale obidot pod edno zname da gi obedinat Slovenite vo Bugarija, Makedonija i vo Trakija pod patronatot na Osloboditelkata Rusija. Vsu{nost, tie imale namera preku vostanija vo Makedonija i Trakija povtorno da ja sozdadat Sanstefanska Bugarija. Dimitar Berovski ne se soglasuval so takvoto zname, so {to u{te pove}e gi zaostril odnosite so bugarskite komiteti i ruskite oficeri. Po osloboduvaweto od zatvor i povtornoto aktivirawe, Berovski u~estvuvaj}i vo organiziraweto na narodnata vlast vo oblasta Kar{ijak za oslobodenata teritorija baral eden ar{in platno, xamfes, `olto limonova boja. So toa platno nastojuval da napravi dopolnitelna aplikacija na znameto na Razlove~koto vostanie, za da go primeni vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie so ogled na toa deka boite na dvete znamiwa, kako i nacionalniot i socijalniot karakter na dvete makedonski vostanija, se isti ‚ osloboduvawe na Makedonija. Nesoglasuvaj}i se so znameto nametnato od ruskite i bugarskite komiteti, nekoi ~eti, vojvodi i znamenosci imale sopstveni znamiwa so natpis Sloboda ili smrt, napi{ani so `olta boja na crvena podloga, so {to go simbolizirale makedonskiot karakter na vostanieto.

Tu|inci vo rakovodstvoto
Progonetiot major Kalmikov so pomo{ na Sofiskiot komitet po 11 denovi pak se vratil. Potoa bil otstranet Berovski, a vojvodata Stojan bil ubien. Po vra}aweto pak na Vojtkevi~, pristignala i komisijata {to ja formiral Sofiskiot komitet
Natanail Ohridski mitropolit, eden od voda~ite na Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie Makedonskata vostani~ka vojska, pokraj obezbeduvaweto od sopstveni izvori, vo odredena merka bila obezbeduvana so razli~na intendantska oprema: obuvki, odela, {ineli, ko{uli, {apki itn. Taa davala vpe~atok na dobro opremena i vooru`ena voena formacija. Spored ruskite izvori Site vostanici bile oble~eni vo beli fustaneli (narodna nosija), vooru`eni so pu{ki henri-martini, revolveri i sajbi; tie se odli~no disciplinirani i pri komandite upotrebuvaat trubi, imaat i golemi rezervi od voena municija, na 50 lu|e imalo tri tovarni kowa. Nekoi od vostanicite bile oble~eni vo voeni uniformi, dodeka ~etnicite imale razli~na obleka. Site na {apkite nosele krstovi. Toa poka`uva deka vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie se sozdavala makedonskata vojska koja i po oblekata se razlikuvala od bugarskata. Sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska go sledi

edinstveniot pat po koj site porobeni narodi do{le do slobodata. Sekoe osloboditelno vostanie, poradi uslovite, zapo~nuva so minimum oru`je, a vo tekot na borbite narodot mu se priklu~uva, pa vooru`uvaweto se vr{i odzemaj}i go od protivnikot i na toj na~in se sozdava narodna vojska, odnosno regularna armija, koja potoa stanuva stolb na dr`avnosta. FORMIRAWETO I FUNKCIONIRAWETO NA VOSTANI^KITE INSTITUCII Od po~etokot na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie bile formirani i paraleleno so voenite dejstva funkcionirale vostani~ki organi, koi pretstavuvale zarodi{ na novata revolucionerna vlast. Najvisok i najodgovoren organ za razvojot na vostanieto, za sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska, nejzinoto vooru`uvawe, rakovodewe i komanduvawe, kako i za vospostavuvawe i organizacija na narodnata vlast bil [tabot na makedonskoto vostanie. [tabot bil formiran u{te od prvite denovi na vostanieto, odnosno 6 ili 7 oktomvri, a funkcioniral do krajot na noemvri 1878 godina, koga zapo~nala reorganizacijata na makedonskata vostani~ka vojska. Poradi nesoglasuvawata me|u majorite Kalmikov i Vojtkevi~, na 20 oktomvri 1878 godina bila izvr{ena reorganizacija so koja na dvata majora im bila dadena komandna dol`nost, dodeka [tabot go zadr`al pravoto na celosnoto organizaciono ustrojstvo i rakovodstvo so vostanieto. Vo protokolot od sostanokot vo Vlahi od 20 oktomvri se naveduva deka sekoja komanda na vostanieto }e bide potvrduvana od na~alnikot na {tabot i od dvajcata komandanti ili eden od dvajcata koj e prisuten. [tabot ostanal da funkcionira i po otstranuvaweto na dvajcata komandanti. Me|utoa, bil postaven eden op{t komandant, vojvodata Stojan Karastoilov. Visoko mesto vo rakovodnata struktura zazemal Vojvodskiot sovet, ~ii re{enija stanuvale zadol`itelni ponatamu i za [tabot. Poradi toa Pop Georgev se povikal na vojvodskoto re{enie koga otka`al da otpatuva vo komitetot vo Gorna Xumaja za doobjasnuvawe. Me|u osnovnite zada~i na [tabot se istaknuvale: organiziraweto na vostani~kite ~eti, odredi i nivnoto snabduvawe so oru`je, municija, sanitetski materijal, hrana, obleka i drugo. Izgraduvaweto na cvrsta disciplina, centralizirano rakovodewe i zdravi me|u~ove~ki odnosi. Gri`a za zarobenite neprijatelski vojnici, pregovori so protivnikot, itn. Pokraj navedenovo, [tabot se gri`el za priem i vooru`uvawe na novi dobrovolci, formirawe novi edinici i upatuvawe na mestoto na dejstvata. Vo vrska so toa, bilo predviduvano prezemawe specijalni merki za mobilizacija na mesnoto naselenie. Za taa cel se ispra}ale pismeni pokani. Istovremeno, [tabot se gri`el za ~uvawe na oslobodenata teritorija i za organizacija na narodnata vlast. Vo vrska so toa, se sozdavale mesni stra`i i se organizirala policiska uprava, se postavuvale kmetovi i se izbirale selski soveti, koi vodele gri`a za redot vo selata. Zaradi za{tita na vostani~kata tajna i za da se za~uva od {pioni, {tabot izdaval specijalni dozvoli, a predviduval i kazneni merki, vklu~uvaj}i ja i najte{kata - strelawe. [tabot imal pravo da donesuva odluki kako i vo koi pravci da se {iri vostanieto so cel da se ostvari osnovnata zada~a osloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Organizaciskiot sostav na {tabot go so~inuvale: na~alnik na [tabot - Dimitar Pop Georgiev Berovski, pomo{nik bil G.P. Nikol~ev i blagajnik na {tabot i odgovoren za oru`je bil \or|i Mihajlov, sekretar bil Stojan Karastoilov do 22 noemvri koga go izbrale za voen komandant, a potoa go zamenil Ivan Pop Georgiev. Podocna sekretar stanal M. Karanfilov. Dimitar Pop Georgiev sekoga{ se potpi{uval so na~alnik na [tabot na Makedonskoto vostanie. Na pe~atot pi{uvalo: Pe~at na na~alnikot na [tabot na Makedonskoto vostanie 1878. [tabot bil smesten vo s. Vlahi vo ku}ata na Naso Haxi Georgiev. Progonetiot major Kalmikov so pomo{ na Sofiskiot komitet po 11 denovi povtorno se vratil. Berovski nastojuval pak da go protera, no vojvodata Stojan se soglasil da ostane. Potoa bil otstranet Berovski, a vojvodata Stojan bil ubien. Po vra}aweto na Vojtkevi~, pristignala i komisijata {to ja formiral Sofiskiot komitet. So dejnosta na majorite i komisijata nastanale promeni vo rakovodstvoto i vo [tabot. Bila formirana Privremena uprava na Makedonija i sozdaden Voen sovet, vo koj dol`nosta na~alnik na {tab ja vr{el Valter [ulc. Imalo i atamani, instruktori, komesari, no tie bile glavno tu|inci. Vsu{nost, od momentot na otstranuvaweto na Dimitar Berovski, [tabot samo formalno se spomnuval. Toj fakti~ki ja zagubil prethodnata funkcija. Po formiraweto na Privremenata uprava na Makedonija, odnosno Voenata uprava i Voeniot sovet, Natanail Ohridski ja imal rakovodnata uloga, a

Miroslav Hubmaer komandnata. Negov pomo{nik bil Kosta Bufski, a voda~ na kowicata Dimitar Trifonov. Tie ~etvoricata go so~inuvale Voeniot sovet, koj re{aval za najva`nite pra{awa i fakti~ki dejstvuvale pod formata Privremena uprava na Makedonija. Po sudirot pome|u Humbaer i N. Makedonski, Hubmaer zaminal, a negovoto mesto go zazel G. Ognenov, koj se potpi{uval kako voen vostani~ki upravnik. Ne{to podocna rakovodeweto so vostanicite go prezel \eor|i Pulevski. So tie promeni, fakti~ki Privremenata uprava na Makedonija, prestanala da postoi. Pokraj [tabot na Makedonskoto vostanie vo sredinata na oktomvri 1878 godina bila sozdadena u{te edna vostani~ka institucija, nare~ena Mesno policisko na~alstvo. Policiskoto na~alstvo go formiral [tabot na vostanieto kako svoj pomo{en organ, so cel da go vospostavi redot na oslobodenata teritorija, da go podobri snabduvaweto na vostanicite, da obezbeduva novi borci i da ja organizira narodnata vlast. Rakovodstvoto na mesnoto policisko na~alstvo bilo smesteno vo Kresna i go so~inuvale: pretsedatel K. Amanie od s. Vlahi, blagajnik Petre Nikolov od s. Kresna, ~lenovi bile Mico Stoimenov, T. Stojnov, D. H. Cvetkov site od Kresna, Haxi Iqo od Vlahi, Angel Mitre i Nikola Todorov od s. O{tava. Site tie bile ovlasteni so polnomo{tva da mo`at da ja vospostavuvaat i kontroliraat vlasta spored zadol`enijata. Vrskata pome|u [tabot i Mesnoto policisko na~alstvo se odr`uvala preku pomo{nikot na na~alnikot na [tabot Nikol~ev. Osnovni dol`nosti na mesnoto policisko na~alstvo bile: 1. da gi anga`iraat za vojna sposobnite `iteli na novooslobodenite mesta, 2. od sekogo koj ne mo`e da stapi vo voena slu`ba, da soberat soodveten danok, 3. da raspolagaat so vostani~kiot imot i pravilno da go raspodeluvaat, 4. da obezbeduvaat oru`je, municija i druga voena oprema, 5. da gi sledat, otkrivaat, apsat i na vostani~kiot {tab da mu gi predavaat dezerterite, 6. sekoj koj e bez propusnica da bide ograni~en vo dvi`eweto, 7. da se gri`at za spokojstvoto na naselenieto i da gi kaznuvaat zlostornicite i predavnicite i 8. da ja izvr{uvaat sekoja pismena naredba od vostani~kiot {tab. I KAPETAN I SUDIJA Dejnosta na Mesnoto policisko na~alstvo se poka`ala mnogu korisna za vostanieto. Me|utoa, po otstranuvaweto na Dimitar Pop Georgiev i po ubistvoto na Stojan Karastoilov, do{lo do rastrojstvo vo rakovodstvoto i do dezorganizacija na policiskoto na~alstvo. Pokraj Mesnoto policisko na~alstvo, vo vrska so pravno-administrativnoto ureduvawe na oslobodenata teritorija po selata bile formirani selski stare{inski soveti i bile postavani kmetovi. Za rakovoden organ na stare{inskite soveti bil odreden nov element kapetan so pravo na sudija. Osnovna zada~a na ovie soveti bila da go poddr`uvaat vostanieto i da se gri`at za redot i spokojstvoto na gra|anite. Osven toa, se gri`ele i za organiziraweto na mesnite stra`i, sledeweto na nepoznati lica, snabduvaweto so hrana, obleka i drugi potrebi za vostanieto, anga`iraweto novi dobrovolci, mobilizacijata na mesnoto naselenie itn. Stare{inite, stare{inskite soveti, kako i kmetovite bile organi na novosozdadenata revolucionerna vlast. Tie bile izbrani od narodot, a postavuvani od na~alnikot na [tabot. Za kapetan na site sela bil postaven Zlatko koj }e bide sudija na site so centar vo s. Caparevo. Toj bil neposreden rakovoditel (kapetan) na site stare{inski soveti i kmetovi. Stare{inskite soveti imale po tri ~lena. Vo sredinata na januari 1879 godina, stare{inskite soveti vo Caparevo i vo okolnite sela padnale pod vlijanie na poimotnite me{tani, koi sorabotuvale so turskata vlast i nekoi od vojvodite koi se protivele na [tabot, pa organizirale zagovor, po koj Dimitar Pop Georgiev Berovski bil povtorno otstranet od vostanieto. Vrz osnova na navedenovo, mo`e da se zaklu~i deka Makedonskoto, Kresnenskoto vostanie se odvivalo vo dve fazi i vo pove}e me|uperiodi. Vo prvata faza, po donesuvaweto odluka za vostanie bile izvr{eni podgotovkite, bile formirani vostani~kite vooru`eni sili, bil izvr{en napad na garnizonot vo Kresna, bila sozdadena slobodna teritorija vo dolinata na rekata Struma, bile formirani politi~koto, voenoto i gra|anskoto rakovodstvo, do{lo do sudir me|u probugarskite i makedonskite sili vo najvisokoto rakovodstvo po {to Kalmikov i Vojkevi~ bile isklu~eni od rakovodstvoto, a potoa zagovornicite go ubile Stojan Karastoilov, a Dimitar Pop Georgiev - Berovski bil uapsen i zatvoren vo Sofija.

Vtorata faza zapo~nala po osloboduvaweto na Dimitar Pop Georgiev - Berovski i negovoto povtorno aktivirawe. Pri krajot na dekemvri 1878 godina, Berovski pristignal vo Kar{ijakot, na sprotivnata strana na Kresna i vo po~etokot na januari 1879 godina, so silata na avtoritetot kako vistinski voda~ na vostanieto, povtorno gi aktiviral selanite. Na negov povik, povtorno bile aktivirani i vnatre{nite, odnosno makedonskite vojvodi, kako i ~etnicite na ubieniot glaven vojvoda Stojan Karastoilov i, zaedno, so mnogu usilbi, povtorno go razvile vostani~koto zname i vo oblasta Kar{ijak oslobodile 35 sela i vospostavile organizirana gra|anska vlast od mesnoto naselenie. Na taa teritorija bile sozdadeni kompletni organi na novata vlast: sobranija, soveti, policiski stra`i, selski komisii, kapetan koj bil i selski sudija, i bila formirana makedonska vostani~ka vojska, rasporedena na granicata na slobodnata teritorija. Bile doneseni normativni akti, novo ustrojstvo i voeni pravila. Me|utoa, ostaveni bez poddr{ka i pomo{, po navleguvaweto na silnata osmanliska vojska, makedonskata vostani~ka vojska bila porazena, no ne i pokorena, bidej}i borbite prodol`ile vo razni kraevi na Makedonija i na razli~ni na~ini.