You are on page 1of 75

REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA

MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE

TSC 07.101
(predlog, april 2007)

SPLOŠNA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA
ZA CESTNE PREMOSTITVENE OBJEKTE (MOSTOVE)

Uporaba: ni obvezna

Pripravil: Soglasje ministra:
Tehnični odbor za pripravo tehničnih Soglasje ministra, pristojnega za promet, je bilo
specifikacij za javne ceste TO 07 izdano, dne ………, pod št.

Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo
izdano dne ……………. pod št. ……………..

Ključne besede:
mostovi, viadukti, nadvozi, podvozi, projektiranje, konstruiranje, podloge, prosti profili, nosilni sistemi,
konstruktivni pogoji, tehnologija izdelave, obremenilna preizkušnja

Objava izdaje:
Uradni list RS, št.

Izdajatelj:
Tehnično specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________

Pravna podlaga za izdajo tehnične specifikacije za javne ceste

Predlog TSC 07.101 Smernice za projektiranje cestnih premostitvenih objektov je pripravljen na podlagi
tretjega odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v skladu z Navodilom o
pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98). Njegovo besedilo je
določil tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 07 na 19.seji, dne 4. 4. 2007, v
sestavi:

prof. Vukašin Ačanski predsednik odbora ………………………………………………..

dr. Miklavž Čepon član odbora ………………………………………………..

Leon Gradnik član odbora ………………………………………………..
prof. mag. Peter Gabrijelčič član odbora ………………………………………………..

Alojz Kepic član odbora ………………………………………………..

mag. Lojze Bevc član odbora ………………………………………………..
Marjan Pipenbaher član odbora ………………………………………………..

doc. dr. Janez Reflak član odbora ………………………………………………..

Janez Nered član odbora ………………………………………………..

prof. dr. Milenko Pržulj član odbora ………………………………………………..

Ivan Sečkar član odbora ………………………………………………..

Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju
tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 07.101 pod št. 032-26/98, dne 16.9.1998.

Minister, pristojen za promet, je na podlagi 3. odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah in v skladu s 3.
odstavkom 11. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k
predlogu besedila TSC 07.101 pod št. …….-……./…… z dne ………… .

Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste

Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 07.101 je dokument, katerega uporaba je določena v razpisnih
pogojih naročnika. Uporablja se pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cestnih objektov.
Predhodne izdaje ni bilo.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
_________________________________________________________________________________________________________________________________
2

TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________

Uvod

Sestavni del sodobnih avtocest, hitrih, glavnih in regionalnih cest je veliko število cestnih objektov
(mostov, viaduktov, nadvozov, podvozov, prepustov, predorov, galerij, zidov in drugih inženirskih
objektov), ki usodno vplivajo na ceno in hitrost gradnje. Od zanesljivosti, trajnosti in varnosti
zgrajenih cestnih objektov bodo odvisni prometna varnost in eksploatacijski stroški.

TSC 07.101 upošteva in združuje teoretično znanje in aktualno prakso projektantov, graditeljev in
vzdrževalcev cestnih objektov ob istočasnem upoštevanju in usklajenosti z zakonskimi in
podzakonskimi akti, pravilniki, normami in standardi, ki so veljavni v Republiki Sloveniji in se
nanašajo na to specifikacijo. Vsebina TSC je živa, aktualna, preizkušena v domači in inozemski
praksi. Razdeljena je na vsebinske sklope, ki jih je po potrebi mogoče dopolnjevati in spreminjati
skladno z novimi spoznanji inženirske stroke in s spremembami zakonodaje.

Vsebina TSC 07.101 je pretežno namenjena graditvi novih premostitvenih objektov na avtocestah,
glavnih in regionalnih cestah, v okviru gradnje novih prometnic, vendar je zasnovana dovolj
splošno, da je možna delna uporaba pri rekonstrukciji obstoječih premostitvenih objektov.

Vsi objekti na cestah se projektirajo in gradijo tako, da bodo zanesljivo varni in trajni, tako v času
gradnje kot tudi v večdesetletni eksploataciji. Cestne objekte je treba koncipirati, graditi, varovati in
vzdrževati tako, da bo njihova trajnost od 80 do 120 let.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
_________________________________________________________________________________________________________________________________
3

........ 14 6.................................. 11 4.4 Viseči sistemi mostov ............................10 Okoljevarstvene podlage – izhodišča ............................................................................................................. 10 4.... 36 10.......................................................................................5 Mostovi s poševnimi zategami................................2 Varnostna višina pod mostovi................................................... 28 7....................................................................................................................................................... 10 4...................................................................................................5 Cestne podlage.....................3 Prometne podlage......... 11 4.2 Lokacijska dokumentacija............................................................ 20 6.............................................................................................................................. 11 4..................................... 28 7............................................................1 Splošno .................3 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov na G/R/L cestah...........4 Svetle širine in svetle višine nadvozov čez avtoceste in hitre ceste...... 28 7................................................. 24 6............................................... 30 8 ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA MOSTOV (OSNOVNE POSTAVKE) ......6 Geološko-geomehanske podlage ................................................7 Hidrološko-hidrotehnične (vodnogospodarske) podlage ........1 Prosti in prometni profili ......................................................... 27 7 SVETLE ŠIRINE IN SVETLE (VARNOSTNE) VIŠINE POD CESTNIMI PREMOSTITVENIMI OBJEKTI............. 12 4............................................................................4 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov za mešani cestno železniški promet.......................................................................................................................................................101 (predlog.......................................................................................................................................................................................... 6 2 REFERENČNA DOKUMENTACIJA ..... 12 5 GEOMETRIJA CESTE NA PREMO-STITVENIH OBJEKTIH .......... 10 4................................................................................................................... 38 Ministrstvo za promet ........................... 35 10 NOSILNI SISTEMI MOSTOV........................................................................3 Svetle širine in svetle višine podvozov ..........2 Okvirni sistemi mostov ...................................................... april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ VSEBINA 1 PREDMET TEHNIČNE SPECIFIKACIJE.4 Geodetske podlage.................................. 29 7........................... 10 4........................ 33 9 OBLIKOVANJE MOSTOV....................................................... 14 6.................................. 36 10........................................ 12 4............................................................................................................. TSC 07................................ 36 10..................... 10 4...............Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 4 ............................................................................1 Uvodni del .................8 Meteorološko-klimatske podlage ................ 37 10............................................ 7 4 PODLAGE (PODATKI) ZA PROJEKTIRANJE CESTNIH OBJEKTOV....11 Projektna naloga ...................................................................................................... 6 3 POMEN IZRAZOV ............................................. 13 6 PROMETNI IN PROSTI PROFILI TER ŠIRINE CESTNIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV ......... 38 10.....................1 Gredni sistemi mostov .............................................................................................2 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov na avto-cestah in hitrih cestah............. 12 4.............................9 Seizmološki podatki ......................3 Ločni (obokani) sistemi mostov .......................................................................................................................................

............................................... 39 11................... 71 14 FAZE IZDELAVE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE CESTNIH OBJEKTOV ..................................................................................................................9 Minimalne dimenzije elementov in zaščitni sloji pri betonskih mostovih ................................................... 74 15.....................................................1 Uvodni del ..4 Gradnja zgornjih konstrukcij mostov in viaduktov po načinu prostokonzolne gradnje ...........................101 (predlog.............................................................................. 70 13............ 72 15 KRITERIJI (MERILA) ZA OCENJEVANJE VREDNOSTI VARIANTNIH (NATEČAJNIH) REŠITEV MOSTOV ...11 Konstruktorski pogoji za prednapenjanje AB cestnih premostitvenih objektov ....... 74 15..... 60 12.......DOKAZ VARNOSTI 58 12.................... razpetin in skupne dolžine mostov......10 Konstruktorski pogoji za armiranje.. 64 13.2 Izbira nosilnega sistema.................. 45 11....7 Tehnologija montažne izdelave prekladne konstrukcije mostov iz AB segmentov ............ sovpreženih z monolitno AB ploščo ......... 58 12..............6 Analiza in izbira tehnologije gradnje ....................... ki se nanašajo na obliko-vanje mostu in ohranitev naravnega okolja:.................................................. 57 12 STATIČNI RAČUN (STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA) MOSTOV .................. ki se nanašajo na eksploatacijo mostu: ............ 39 11...........3 Optimiranje podpiranja konstrukcije....................6 Prekladna konstrukcija mostov iz montažnih AB prednapetih T nosilcev..........................2 Konstruktivno-tehnološka merila:..........................3 Merila............................. 63 13................. ki se nanašajo na upoštevanje posebnosti lokacije in na podlage za izdelavo natečajnih rešitev: ..........8 Konstrukcijski pogoji za podpore grednih in okvirnih sistemov premostitvenih objektov ..................................................... 55 11...................................................3 Računanje....................................... 69 13........................................................................... 39 11....................1 Merila........... 56 2 11..........................................2 Dinamična analiza mostov za potresno obtežbo ................. dimenzioniranje in dokazi ......... TSC 07............................................................... 74 16 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA CESTNIH MOSTOV ..........................................12 Konstruktorski pogoji za opremo cestnih premostitvenih objektov.....8 Sodobni postopki gradnje stebrov premostitvenih objektov .................. 42 11......... 63 13.....................................................................................9 Sodobni postopki gradnje betonskih lokov ................................ 40 11..2 Izdelava zgornjih konstrukcij premostitvenih objektov na nepomičnem odru....................................3 Izdelava zgornjih konstrukcij na pomičnem odru in opažu "polje za poljem" ............1 Uvodni del ............. 75 Ministrstvo za promet ......... 47 11...........................13 Kazalci stroškov osnovnih materialov na m površine premostitvenih objektov........................ 34 11.................................................................... 60 13 SODOBNE TEHNOLOGIJE GRADITVE CESTNIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV ........................1 Uvodni del .............................. 74 15............................................................................... 46 11.............. 50 11.................... 74 15..........................Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 5 ...................................................................... 69 13.....................................................5 Merila.............7 Konstruiranje prečnega prereza premostitvenih objektov ....... 67 13...................................................4 Integralni mostovi..................... 68 13........................ 74 15....................................... april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 11 KONSTRUKTORSKI POGOJI ZA PROJEKTIRANJE MOSTOV .................5 Izbira materiala za nosilne konstrukcije premostitvenih objektov............5 Betoniranje in narivanje prekladnih konstrukcij mostov..............4 Ekonomska merila: ................ 66 13................... 54 11...

zasnovo.SIST ENV 1993-1-1/A2:2001. del 1-5: Splošna 2 REFERENČNA DOKUMENTACIJA pravila – Konstrukcije z nepovezanimi in zunanjimi prednapetimi kabli Projektiranje. TSC 07. 3. . da je konstrukcije uporaben tudi pri obnovah. del: Oporne in za- . del:Splošni vplivi-Gostote. del: Splošni vplivi-Obtežba snega . SIST EN 1991-1-5: Vplivi na konstrukcije- projektiranja.SIST ENV 1993-1-4:2001. DIN Fachbericht 103 Stahlbrücken . del: Splošni vplivi-Toplotni vplivi rehabilitacije mostov. lastna teža. pravila – Beton iz lahkega agregata z zaprto strukturo .SIST ENV 1993-1-1/A1:1996.) . projektantskih in tehnoloških vplivi na konstrukcije-Nezgodni vplivi spoznanj. del 1-5: Splošna pravila – Dodatna pravila za Ministrstvo za promet . del 1-2: Splošna predpisi in standardi. del 1-1/A2: . . del 1-4: Splošna sanacijah obstoječih mostov. del: Splošni vplivi-Vpliv požara na pravila – Dodatna pravila za nerjavna jekla konstrukcije .SIST ENV 1993-1-3:2001. SIST EN 1991-2-7: Osnove projektiranja in konstruktorskih. 4. DIN Fachbericht 101 Einwirkungen auf . . Eurocode 2: Projektiranje betonskih Vsebina tehnične specifikacije zagotavlja konstrukcij povezovanje poglobljenih teoretičnih in . SIST EN 1991-2-6: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije-2-6. del 1-2: Splošna pravila – Projektiranje požarnovarnih Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije konstrukcij . rehabilitacija in . DIN Fachbericht 104 Verbundbrücken Splošno – Splošna pravila in pravila za . del 1-4: Splošna 1-2. DIN Fachbericht 102 Betonbrücken Dodatek A1 .ENV 1992-1-4:1994. konstrukcije-Vplivi med gradnjo obravnava in analiza splošnih teoretičnih.ENV 1992-1-5:1994. gradnjo. SIST EN 1991-1-4: Vplivi na konstrukcije- Tehnična specifikacija je namenjena vsem 1-4. Zakon o javnih cestah Eurocode 3: Projektiranje jeklenih . SIST EN 1991-1-3: Vplivi na konstrukcije- SPECIFIKACIJE 1-3. tehničnimi .ENV 1992-3:1998. pravila – Projektiranje požarnovarnih konstrukcij Tehnična specifikacija je v glavnem . iranje. del: Betonski mostovi .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 6 . pravila – Dodatna pravila za 1-1. del 1-1/A1: Brücken Splošna pravila in pravila za stavbe – . gradnje. standardov konstrukcije in smernic skladno z: . DIN Fachbericht 100 Beton pravila in pravila za stavbe . SIST EN 1990 Evrokod-Osnove stavbe – Dodatek A2 projektiranja . . 2. konstru.ENV 1992-1-6:1994. ki lahko bistveno vplivajo na potek zaradi trčenj in eksplozij investicijskega procesa. del 1-1: Splošna strokovnih znanj. vendar je pravila – Montažni betonski elementi in hkrati zasnovan dovolj splošno tako. del 1-6: Splošna vzdrževanje mostov potekajo na podlagi pravila – Nearmirane betonske določil številnih predpisov. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 1 PREDMET TEHNIČNE .SIST ENV 1993-1-1:1996. del: Betonski temelji . del: Splošni vplivi-Vpliv vetra udeležencem v procesih planiranja. podatkov iz literature s pravila in pravila za stavbe praktičnimi izkušnjami v stroki. SIST EN 1991-1-2: Vplivi na konstrukcije.ENV 1992-2:1996. projektiranje.SIST ENV 1992-1-1:1999. del 1-3: Splošna namenjena gradnjam novih mostov. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) drževalne konstrukcije za tekočine .SIST ENV 1993-1-5: 2001. Pravilnik o mehanski odpornosti in konstrukcij stabilnosti objektov . vzdrževanja in 1-5. SIST EN 1991-1-1: Vplivi na konstrukcije.ENV 1992-1-2:1995. hladnooblikovane tankostenske profile in koristne obtežbe stavb pločevine . rekonstrukcijah in . del: Vplivi na Cilj tehnične specifikacije je predstavitev.101 (predlog. Zakon o gradbenih proizvodih . .ENV 1992-1-3:1994. SIST EN 1991-2: Vplivi na konstrukcije-2. del 1-3: Splošna . gradnja.ENV 1992-4:1998. del 1-1: Splošna . Zakon o urejanju prostora (ZureP.SIST ENV 1993-1-2:1999. vzdrževanje in del: Prometna obtežba mostov rehabilitacijo mostov. norm.

členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). del: Jekleni podporne konstrukcije ter protihrupne mostovi ograje. obtežbe nadvozi. del: Projektiranje s • Podhodi so po funkciji enaki podvozom. 2. kanalov. . podhodi. samostojno ali kot del obtežba in splošne zahteve za konstrukcije predorov. 2. nadvoze. kolesarjem in pomočjo preskušanja na terenu lažjim vozilom. .SIST ENV 1995-2:2000.ENV 1994-2:1997. del 1-1: Splošna pravila – Potresna • Pokriti vkopi so inženirske konstrukcije na obtežba in splošne zahteve za konstrukcije cestah. podane v točki konstrukcije.SIST ENV 1998-2:1995 in SIST ENV • Galerije so objekti za zaprt ali delno zaprt 1998-2:1995/D1:2001. viadukti. . ki se gradijo za potrebe trase v in del 1-1: Splošna pravila – Potresna globelih. odprtine ≥ 5 m . nadvozi. nadhodi. predori. podvoze.SIST ENV 1998-1-1:2000 in SIST ENV 1 . ki služijo varnemu vodenju pravila in pravila za stavbe prometnic preko naravnih in umetnih ovir. usekih. proizvodnja in skladnost • Predori so zaprti objekti za prehod prometnice skozi hribino.SIST ENV 1994-1-1:1998. rek. del 1-6: Splošna prepusti.ENV 1997-3:1999. SIST ENV 1993-1-7:2001. obremenjenih ploščastih konstrukcij podhode. 1998-1-1: 2000/D1:2001. podporne pravila – Dodatna pravila za trdnost in konstrukcije. del: Sovprežni (potokov. del: Projektiranje s glavnem namenjeni pešcem. SIST ENV 1993-1-6:2001. 2. ki zagotavljajo stabilnost 3.SIST ENV 1995-1-1:1998.ENV 1997-1: 1994. del: Mostovi • Podvozi so objekti za vodenje drugih Eurocode 7: Geotehnično projektiranje prometnic pod predmetno prometnico. brežine ali skozi naseljena in zaščitena . prepuste. . Razlikujemo dolinske viadukte. 1. področja.5 m.101 (predlog. del Mostovi prehod prometnice na obrobju nestabilne – Dopolnilo 1. lastnosti. na premostitvene objekte. . del 1-2: Splošna pravila – Projektiranje požarnovarnih • Mostovi v ožjem pomenu so objekti za konstrukcij prehod prometnic preko vodnih ovir .ENV 1997-2:1999. del 1-1: Splošna ki prečkajo doline. – Dopolnilo 1 . del 1-7: Splošna • Objekti na cestah se po funkciji delijo na: pravila – Trdnost in stabilnost prečno mostove. . zasekov 07. SIST ENV 1993-2:2001. galerije in predore. del 1-1: Splošna podvozi).Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 7 .ENV 1994-1-2:1994. Eurocode 5: Projektiranje lesenih • Viadukti so objekti za prehod prometnic konstrukcij preko dolin. protihrupne ograje itd. TSC 07.SIST EN 206-1: Beton-1. del: Splošna pravila .101. se nanašajo na to specifikacijo TSC cestnega telesa ter brežin vkopov. morskih mostovi zalivov). le pomočjo preskušanja v laboratoriju da je njihova prosta višina manjša in so v . 3 POMEN IZRAZOV • Podporne konstrukcije je skupni naziv za • Definicije (pomen) izrazov. .SIST ENV 1995-1-2:2000. in pobočne viadukte. Splošni pojmi. del 1-2: Splošna pravila – Projektiranje požarnovarnih • Nadvozi so objekti za vodenje drugih konstrukcij prometnic preko predmetne prometnice. jezer. Eurocode 4: Projektiranje sovprežnih • Mostovi v širšem pomenu so vsi umetni konstrukcij objekti (mostovi. viadukte. so podani v 2. podvozi. del:Specifikacija. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ ploščaste konstrukcije brez prečne • Objekti na cestah so mostovi. viadukti. 3. stabilnost lupin . ki pravila in pravila za stavbe potekajo vzporedno s pobočjem doline. 2. Ministrstvo za promet . . 2. galerije. Eurocode 8: Projektiranje potresno- odpornih konstrukcij • Prepusti so majhni mostovi razpetine . ki se nanašajo tudi in nasipov.

ki omogoča . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Protihrupne ograje so konstrukcije.podporna konstrukcija. zgornje na spodnjo konstrukcijo. so konstruktivni elementi. ki posredujejo . posredno na pilotih ščitijo naseljeno okolje pred prekomernim (uvrtanih ali zabitih) ali vodnjakih hrupom vozil iz smeri avtoceste. naknadno izdelani bočni elementi na • Vmesne podpore podpirajo zgornjo robovih prekladne konstrukcije. potekajo vzdolž osi mosta. • Podporna konstrukcija premostitvenega • Dilatacija premostitvenega objekta je cestnega objekta sestoji iz: splošno ime za napravo. oziroma kesonih. ki so na- podpor in služijo bočni omejitvi cestnega menjene pešcem in kolesarjem. izdelani praviloma iz konstrukcija dve ali več razpetin oziroma eruptivnega kamna. neposredno na temeljnih obešali za namestitev instalacijskih cevi. ki so namenjene avtomobil- • Krilni zidovi so konstrukcijski deli krajnih skemu prometu. • Krajne podpore (oporniki) podpirajo zgornjo konstrukcijo na koncih premo.pomike in zasuke. objekta sestoji iz: • Hidroizolacija cestnih objektov je .prekladna konstrukcija. različnih statičnih sistemov ter različnega števila in • Ograje na premostitvenih objektih velikosti razpetin med podporami. prehodnih plošč delovanjem vlage in meteorne vode . Ministrstvo za promet . prehod s premostitvenega objekta na cestno telo. ograj . globoko. služijo zaščiti pešcev in vozil na objektih in pod njimi. • Prekladna konstrukcija neposredno prevzame prometno obtežbo ter statične in • Prehodne plošče so konstrukcijski dinamične vplive prenaša na podporno element krajne podpore in so namenjene konstrukcijo. • Mostove delimo na tri sklope: • Ležišča in členki premostitvenih objektov . in služijo za polj. . ki blazinah. dilatacij v zgornji konstrukciji elementov konstrukcije pred škodljivim . ki .plitvo. kanaliziranim odvodom meteorne vode . Prekladna konstrukcija je zveznemu prehodu z mostu na cestišče. telesa pri prehodu cestišča na objekt. robnih vencev. • Izlivniki so elementi za zbiranje in odvod stitvenega objekta in hkrati zagotavljajo vode z vozne površine mostu. če ima zgornja • Robniki so elementi.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 8 .oprema mosta. opreme za vzdrževanje zgornje in spodnje odvodnjavanje meteorne vode ali konstrukcije katerekoli druge tekočine z vozne površine .krajnih podpor s krilnimi zidovi neovirano delovanje . denivelirano ločitev tistih površin dela cestišča. konstrukcijo premostitvenega objekta med krajnima podporama. lahko iz različnih materialov. prenos vertikalnih in horizontalnih sil z . • Robni venci so armiranobetonski. asfaltnega vozišča plasti litega asfalta in/ali asfaltnega betona . konstrukciji in materialu.vmesnih podpor. od površin. tabel za informiranje premostitvenega objekta do zbiralnika ali cestne kanalizacije.po • Oprema premostitvenega cestnega namenu. podporah prekladne konstrukcije. običajno na krajnih. odvodnjavanja vozišča vključno s na vozni površini cestnih objektov. opremljen z . napeljav oziroma instalacij skupno ime za zbirni sistem in kontrolirano . Ločimo več tipov ograj . • Inštalacijski prostor na premostitvenem • Temeljenje premostitvenih objektov je objektu predstavljajo vgrajene inštalacijske lahko: cevi ali rezerviran prostor. hidroizolacije voziščne plošče in hodnika • Asfaltno vozišče na mostovih je ime za . robnikov in hodnikov • Odvodnjavanje in kanaliziranje je . ležišč in členkov splošno ime za izolacijo (zaščito) nosilnih .101 (predlog. TSC 07.

razgradi in vzpostavi v prejšnje stanje. Ministrstvo za promet . namenjene kontrolirani konstrukcije.500 m. treba voditi iz cestnega telesa v most. prometnice) do spodnjega roba zgornje konstrukcije. • Višina premostitvenega objekta je višina od primerjalne ravnine terena do nivelete • Največji premostitveni objekti so objekti objekta. • Manjši premostitveni objekti so objekti s celotno dolžino 5 . • Celotna dolžina premostitvenega objekta • Rekonstrukcija mostu zajema je razdalja med krajnima zaključkoma obsežnejšo rekonstrukcijo in zamenjavo objekta (med osema dilatacij ali zunanjih nosilnih delov ter opreme mostu s ciljem robov opornikov pri okvirnih konstrukcijah prilagajanja spremenjene namembnosti. sameznimi podporami spodnje konstrukcije. • Veliki premostitveni objekti so objekti s celotno dolžino 200 . podpor (ležišč). • Odstranitev mostu je izvedba del. s celotno dolžino. celotno dolžino 30 -100 m. poruši ali objektom je vsota svetlih širin med po. od dna temelja (plitvega ali globokega) do spodnjega roba zgornje konstrukcije. • Srednje visoki premostitveni objekti so • Celotna višina vmesne podpore je višina objekti z niveleto 10 . večjo od 500 m. TSC 07. • Visoki premostitveni objekti so objekti z niveleto 30 .30 m. dajnega nivoja visoke vode. ki jih je konstantna. asfaltno vozišče. objekta. ki je lahko spremenljiva ali razmestitvi vseh vrst inštalacij. širine objekta in služi kot kazalec velikosti stebri za namestitev svetilk in svetilke. brez dilatacij). • Niveleta premostitvenega objekta je identična z niveleto cestne trase v območju • Srednji premostitveni objekti so objekti s objekta. • Nadomestna gradja mostu pomeni odstranitev celotnega mostu ali dotrajane • Statične razpetine premostitvenega zgornje konstrukcije in zgraditev novega objekta so dolžine med osmi sosednjih mostu ali nove zgornje konstrukcije. • Os ceste na premostitvenem objektu je • Večji premostitveni objekti so objekti s identična z osjo trase ceste. • Celotna višina krajne podpore je višina • Nizki premostitveni objekti so objekti z od dna temelja (plitvega ali globokega) do niveleto. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Revizijski jašek za kontrolo inštalacij na • Svetla višina je prosta višina od terena površini hodnikov za pešce je jekleni (gladine srednje vode. • Krov je skupni naziv za vse dele opreme • Zaščitna višina pod objektom je vi- objekta nad zgornjo nosilno konstrukcijo šinska razlika od najnižje točke spodnje (hidroizolacija. razdalja med zunanjima robovoma zunanjih vencev. spremenjene – povečane nosilnosti in odpravljanja poškodb.101 (predlog. • Komunalne komore v ozadju krajnih podpor so armiranobetonske zaprte • Konstrukcijska višina je višina zgornje konstrukcije.30 m nad terenom. s • Svetla širina pod premostitvenim katero se objekt odstrani.60 m nad terenom.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 9 . • Celotna površina premostitvenega • Javno razsvetljavo na premostitvenem objekta je zmnožek celotne dolžine in objektu predstavljajo električne instalacije. ki je do 10 m nad terenom. nujno identična z osjo prekladne konstrukcije. robni površine zgornje konstrukcije do mero- venci. ta os pa ni celotno dolžino 100 -200 m. nastalih med • Celotna širina premostitvenega objekta je uporabo mostu. nivelete spodnje element z vodoneprepustnim pokrovom. robniki in hodniki). nivelete objekta.

koordinate z lego poligona in s koordi- detskih.3 Prometne podlage element mostu zakrivljeni nosilec – lok ali obok. ki direktno prevzame obtežbo. cestnih. ki delujejo v . V območju so v veliki meri odvisne kvaliteta. . galerijah. funkcio. hidrološko-hidrotehničnih (vodnogo- spodarskih). ki preko pilonov in vešalk nosijo ojačilno Podatki o prometu so osnova za gredo. potrebna posebna prometna podlaga. Samo pri večjih cestnih objektih (mostovih. natami geoloških vrtin. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Zelo visoki premostitveni objekti so sodelovanju s pooblaščenimi strokovnjaki objekti z niveleto. povprečna ravnina terena).1 Uvodni del Tahimetrična situacija in vzdolžni profil Projektiranje cestnih objektov temelji na vsebujeta absolutne višinske kote in prostorsko-urbanističnih. TSC 07. pri katerih je zgornja konstrukcija s spremenljivim prerezom in materialom s Za cestne objekte v sklopu novih tras ali pomočjo poševnih kablov . geo. klimatskih (ekoloških) Pri premostitvenih objektih na pobočjih in podlagah. • Mostovi s poševnimi zategami so kolesarskih stez ipd. vseh podpor so potrebni tudi natančni nalnost.vzdolžni prerez terena vzdolž OBJEKTOV projektirane mostne osi. predorih) ali kadar so katerih je zgornja konstrukcija togo ali s mostovi in viadukti samostojni objekti v členkom povezana s podporami. stabilnost in ekonomičnost pro.detajlna. pri viaduktih. se v prometni podlagi • Viseči sistemi mostov so tisti. prečni profili terena. PROJEKTIRANJE CESTNIH . se izdela posebna lokacijska dokumentacija. 4. Pri večjih samostojnih. ki veljajo za cesto. nosilci. v enakem merilu za višine in dolžine. geološko-geomehan. prevzem vplivov. • Računski model je interpretacija de. prometnih.2 Lokacijska dokumentacija • Gredni sistemi mostov so sistemi. seizmoloških podatkih in na težki morfologiji sta potrebna tudi zahtevah v projektni nalogi. škatla) z ležišči ločena od dokumentacija za cestne objekte izdela v podpor. Osnovne geodetske podlage so: prečne sile in osne sile. hodnikov za pešce. vzdolžna profila po zunanjih robovih objekta. skih.zateg obešena rekonstrukcij obstoječih cest ni nujno (elastično podprta) na pilone. času gradnje in eksploatacije mostu. • Okvirni sistemi mostov so sistemi. ker se morajo cestni objekti skladati s pogoji. pri Pri projektiranju novih avtocest in drugih katerih je zgornja (prekladna) konstrukcija kategoriziranih cest se lokacijska (plošča. jektiranega objekta. podlage pripravijo specialisti za posamezna področja v Ministrstvo za promet . določitev števila in širin posameznih voznih pasov. aktualna. reambolirana tahimetrična situacija v merilu 1:100 za objekte dolžine do 100 m in 1:200 4 PODLAGE (PODATKI) ZA (1:250.4 Geodetske podlage • Notranje obremenitve so momenti. 4. sklopu projektiranja prometnice. pri katerih določi intenzivnost in vrsta prometa v so osnovni nosilni sistemi parabolični kabli. Mostne ograje kot tudi janske konstrukcije v obliki.101 (predlog. ki se najbolj bočne zaščite ne smejo zmanjševati prilagaja naravnemu obnašanju za prepustnosti voznih pasov. 4. 1:500) za daljše mostove. kar še zlasti velja za območja Od točnosti in pravilne uporabe podlag vmesnih in krajnih podpor.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 10 . mestih in naseljih. ki je več kot 60 m nad naročnika in projektanti objektov terenom (primerjalna. še zlasti pri mest- nih mostovih.pregledna karta 1 : 5000 obravnavanem računskem prerezu. pri katerih je osnovni nosilni 4. • Ločni ali obokani sistemi mostov so sistemi. sistemi.

orientacijsko pavanjem (min. Nosilnost tal se definira na kemično agresivna. Ti pogoji podlag. Globina temeljenja rečnih stebrov mora Prva faza geoloških podlag mora biti določena tako. kar pomeni. (geološko-geomehanskega elaborata za jekta.6 Geološko-geomehanske podlage Varnostna višina pod zgornjo konstrukcijo cestnih objektov variira v Za potrebe projektiranja cestnih objektov mejah 40-100 cm v odvisnosti od se izdelajo geološko-geomehanske pod. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Pri večjih in geometrijsko zahtevnih pre- mostitvenih objektih je nujno. nujnim izračunom posedkov. za podlagah. celotne dolžine premostitvenega objekta. njihovo stisljivost. 1. Kvalitetne cestne robom zgornje konstrukcije. Za mostove in prepuste na avtocestah. 4. Za globoko temeljenje morajo biti podane nosilnosti pilotov (kolov) za posamezne profile.2 m pod dnom reč- nosilnost in pred-log za izbiro vrste nega korita). ki jih predpiše merodajna večje objekte pa samostojno z omejenim vodnogospodarska inštitucija.5 Cestne podlage 4. položaja podpor in izbire vrste temeljenja.5 . Prva faza geoloških zanesljivosti hidroloških podlag. temeljenje objektov) je definirana v po- sebnih Smernicah. (vodnogospodarske) podlage trebne situacije. ma dvajsetletna visoka voda. ali če je voda projekta. Podatke o sestavi in vrsti tal iz prve faze geoloških raziskovalnih del Za varno zgraditev mostu preko velikih uporabijo projektanti pri izbiri statičnega rek so zelo pomembni podatki o časov- sistema. Če se oceni. podlage za cestne objekte so lahko izdelane le v sodelovanju uporabnikov. antikorozijsko zaščiteno srajčko. velikosti in karakterja reke in od stopnje loge v dveh fazah. elemente geometrijskega monitoringa v Vsebina geološke-geomehanske podlage času eksploatacije in vzdrževanja ob. 4.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 11 . ktiranje so pomembni vsi relevantni jekta med gradnjo geološko-geomehanski podatki. Za proje- elaborat za spremljanje geometrije ob. da projektant ceste pri glavnih in regionalnih cestah je mero- snovanju trase in nivelete v območju dajna stoletna voda. vzdolžni in prečni profili ceste na območju objekta ter normalni Pri mostovih in prepustih se določa po- (karakteristični) prečni prerez ceste na trebni prosti profil za varen pretok visokih delu mostu. blazine oziroma noge pilota. da je beton rečnih podatke za izdelavo faze PGD cestnega podpor abrazijsko ogrožen. Pri lokalnih cestnih objektov in je potrebno tudi z cestah je merodajna petdesetletna oziro- geomehanikom. da je dno temelja za- definirati vrsto in položaj zemeljskih varovano pred izpiranjem in spodko- plasti. je treba predvideti osnovi vrtin. se izdela v sklopu trase ceste.7 Hidrološko-hidrotehnične Za projektiranje cestnih objektov so po. ki so v smislu faznosti vod. ustrezno odporen konstruktivni beton ali na osnovi dejanske globine dna temeljev oblogo podpor z odpornim kamnom ali in velikosti temeljne ploskve vključno z jekleno. števila in velikosti razpetin. ki je namenjena izdelavi idejnih so podani v vodnogospodarskih zasnov.101 (predlog. nem nihanju vodostaja. da se ob Globina geoloških sond (vrtin) mora sodelovanju projektanta in inženirja segati vsaj 5 do 6 m pod dno temeljne geodezije izdela poseben program oz. upoštevajoč ustrezno zaščitno višino obdelave za eno fazo pred fazo obdelave med nivojem visoke vode in spodnjim projekta za objekt. izvedenih na lokaciji podpor. številom orientacijskih vrtin oziroma drugih geomehanskih raziskovalnih del. Upoštevati se mora cestnih objektov sodelovati s projektanti vpliv zajezitve zaradi podpor. temeljenja. TSC 07. Za pravilno izbiro materiala za rečne podpore so pomembni tudi podatki o Druga faza geološko-geomehanskih del hitrosti vode in agresivnosti vodnega je dokončna in podaja vse bistvene toka. Ministrstvo za promet . kot tudi podatki o stanju in eventualnih Geodetski elaborat lahko vsebuje tudi spremembah nivoja podtalnice.

Temeljenje mostu osnovo za ustrezno načrtovanje . rešitve pa se navezujejo .  Merila za izbor rešitve  Postopek revizije in potrditve 4.. da je  Faze in vsebina tehnične možno prehajanje živali ter vzpostavitev dokumentacije vegetacije. tehnični predpisi. tehnične makro-zemljevidov in predpisov.Napeljave na mostu celovite zasnove odvodnje cestnega . ki .Hidroizolacije cestne površine.Naročnik lage o spremembah temperature in vlaž. v kolikor gre za premoščanje  Pogoji za oblikovanje mostu vodotokov.Razsvetljava mostu odseka.Namen mostu in ukrepe za prevzem potresne obtežbe z .Skupna dolžina mostu Pri načrtovanju objektov je potrebno kot . Ko.10 Okoljevarstvene podlage – izhodišča mostu .Vpliv obstoječega prometa načrtovanjem ustreznih razponov objektov .Projekt in oprema za vzdrževanje glede na dejansko stanje okolja priporoča • Pogoji za izgradnjo mostu izvedbo nekaterih ukrepov kot so .11 Projektna naloga projektne dokumentacije Projektno nalogo sestavi investitor oz.Karakteristični profil AC oz. pooblaščeni naročnik in je sestavni del projektantske pogodbe oziroma gradbe- ne pogodbe za cestni objekt. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 4. ceste na 4.9 Seizmološki podatki . hitrosti in smeri vetra.Delovni platoji zagotavljanje ustreznih suhih prehodov ..Čas gradnje ohranjanje obrežne struge vodotokov z .Odvodnjavanje in kanaliziranje mostu upoštevani pri načrtovanju odvodnje . ureditev predvsem zelo  Dokaz varnosti strmih brežin pod viadukti na način.Naziv premoščane ovire nju zmrzovanja. Pri načrtovanju samega objekta je • Življenjska doba mostu potrebno prav tako upoštevati morebitne . so v izhodišču .Osnovni materiali za nosilno protihrupne zaščite na objektu upoštevati konstrukcijo mostu Studijo hrupne obremenjenosti s • Posebni pogoji za projektiranje predlogom protihrupnih ukrepov.Pristopne poti za prehajanje živali pod objekti in . normativi in standardi Za večje in pomembnejše objekte je • Splošni tehnični podatki o mostu treba določiti dejansko mikro-seizmičnost . . . zahteve in pogoje: Za projektiranje in gradnjo cestnih objek.Geološko-geomehanske podlage 4. čisto.Objekt nosti zraka. TSC 07. .Hidrološko-hidrotehnične podlage .101 (predlog. specifikacije. ceste na mostu .Mikrolokacija mostu dušilci. . pravilniki.Geodetske podlage ristni so tudi podatki o snežnih razmerah. . Intenzivnost nalivov je • Podlage za projektiranje mostu pomembna za projektiranje odvodnja. • Splošni podatki tov so pomembni podatki oziroma pod. Ministrstvo za promet .Zaščita pred vetrom.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 12 .8 Meteorološko-klimatske podlage Projektna naloga mora vsebovati vsaj naslednje podatke. .Življenjska doba mostu zahteve iz študije vplivov na okolje.Cestne podlage .Seizmološki podatki rabijo seizmološki podatki iz splošnih • Zakoni.Elementi AC oz.Prostorsko-urbanistične osnove vanja objekta oziroma kanalizacije.Dilatacije padavinskih vod s cestišča v kontekstu . hrupom. .Meteorološko-klimatske podlage Za projektiranje cestnih objektov se upo. . . .Ležišča na sistem odvodnje in čiščenja . . mostu • Oprema mostu Ukrepi za zaščito voda.Naziv osnovne komunikacije sti oziroma onesnaženosti zraka in traja.

april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 5 GEOMETRIJA CESTE NA PREMO. kotom 90° ali manj. razliko od ceste. sodelovanje omogoča optimalne rešitve. ki je manjši od 45°.5 do 3 %. nastanejo rešitve. Nagibi. viaduktu ali nadvozu) debelino zgornjega ustroja ceste) izo- mora omogočati dovolj prostora za gnemo posledicam neugodne geometrije racionalno izbiro konstrukcijske višine in za konstrukcijo. gradnjo ter ustvarja neugoden vizualni vtis. pri večjih pa je treba pri • Sprememba prečnih nagibov (vijačenje določanju trase upoštevati tudi cestišča) v območju mostov in viaduktov specifičnosti konstrukcije oz. Ministrstvo za promet . ker se v takem primeru zaščitne višine. krajši mostovi do 20 m) se s spuščanjem zgornjega roba konstrukcije • Niveleta v območju cestnega objekta pod niveleto za 40-60 cm (t. j. Zaželjena je niveleta z rešijo vse spremembe geometrije s enostranskim vzdolžnim nagibom v spremenljivo debelino zgornjega ustroja območju 0. nivelete. manjši kot 0. kot križanja z na- ravnimi ali umetnimi ovirami) odločilno • Razširitev cestnih objektov v območju vpliva na izbiro in zasnovo konstrukcije. ki je integralni del neke prometnice. dar je v teh primerih potrebno zagotoviti učinkovitejše odvodnjavanje. pa na daljših objektih kvarijo vizualni vtis. geometrijskih rešitev na cestnih objektih vin osi cestišča. Z zmanjševanjem tevam konstrukcije. tehnologijo otežuje in podražuje projektiranje in njene gradnje. TSC 07. čenje. • Geometrija cestišča (niveleta. kjer se običajno izvede postopni prehod od nič do polne • Pri načrtovanju nivelete in osi lahko pri vrednosti. kota križanja se daljša dolžina objekta. Uravnoteženo interdisciplinarno • Pri večjih mostovih so zaželene sime. Enako velja za kombinacijo vertikalnih • Odgovornost projektanta ceste glede zaokrožitev nivelete in horizontalnih kri.101 (predlog. podhodi. • Kombinacija velikega vzdolžnega in STITVENIH OBJEKTIH prečnega nagiba na vozišču lahko povzroča neugodno drsenje na mokrem. horizontalnih krivin je priporočljivo izvesti njen videz in ceno. ki se ji je treba lovanje projektanta prometnice in pro. otežujejo in podražujejo vzdrže. ven- objektu. na daljših objektih niso zaželjene. trične konveksne vertikalne zaokrožitve nivelete z nagiboma tangent 1. pred- prometnice je nujno potrebno sode.5%. cestnem objektu. zasneženem ali poledenelem vozišču. komplicira konstrukcija. objekt pa se • Geometrija cestnih objektov na novih draži. stavlja le izjemno rešitev. Priporočljiv je kot križanja do jektanta cestnega objekta.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 13 . spremembi terminskega ekvivalenta na vanje zlasti pri dolgih objektih. • Niveleta in os samostojnega objekta se projektirata z milejšimi robnimi pogoji in • Os prometnice lahko križa os ovire pod se lažje prilagodita naravni oviri in zah. minimalne korekcije nivelete in osi bistveno olajšajo tehnologijo gradnje in • Pri manjših cestnih objektih (podvozi. vija. prečni nagibi. Včasih že 60°. prometnicah je sestavni del geometrije prometnice. kasnejše vzdrževanje objekta. kot tudi na potrebni v polni vrednosti po vsej dolžini objekta.5 do 2 %. v čas gradnje. os. • Na cestnih objektih je treba zagotoviti enako preglednost kot je predpisana za • Konkavne vertikalne zaokrožitve nivelete predmetno cesto. izogibati. ki so večji kot 3%. V procesu projektiranja • Kot križanja. je premosorazmerna z dolžino in ceno objekta.5%. Nagibi prehodu z nasipa na konstrukcijo. S tako rešitvijo se izognemo 0. ki so • Pri mestnih mostovih in v križiščih so drugačne od rešitev pri samostojnem dovoljeni nagibi. za (zlasti pri mostu. manjši kot ceste. • Manjši cestni objekti se prilagodijo elementom trase.

00 1. kolesarji in pešci.prostor. in je naslednja: • Prometni profil ceste (mostu) je prostor nad voziščem višine 4. • Prosti profil ceste na mostu je prostor Nižji prosti profil mora biti označen z nad prometnim profilom in ob njem. ki je višine 2.101 (predlog. da s Slika 6.varnostna širina med vozili avtocesto in pod železnico h = 0.1: Prometni in prosti profil na premostitvenem objektu Ministrstvo za promet .1 Prosti in prometni profili • Varnostna širina v prostem profilu je odvisna od Vzasn. TSC 07.70 m) Naštete sestavine veljajo tudi za Varnostna višina nad prometnim profilom prometni profil med kolesarji ter med pločnika in kolesarske steze je h=0. povečan za varnostno prometno signalizacijo.50 m (za nadvoze nad .25 . potreben za premikanje vozila Varnostna višina nad prometnim profilom v premi in krivini vozišča je h = 0. merodajna vozila uporabi nižji prosti profil prehitevalnih.5 m). 6.25 m. širino in varnostno višino. vendar ne na novogradnjah širin za kolesarje in pešce v naseljih. robnih in ločilnih pasov ter (<4. v katerega ne smejo segati stalne fizične ovire. ampak le na rekonstrukcijah. ki ga Vzasn (km/h) 50 70 >70 sestavljajo: Vš (m) 0.0 m.25 m.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 14 . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 6 PROMETNI IN PROSTI PROFILI tem ni ovirana vožnja vozil za predvideno TER ŠIRINE CESTNIH hitrost Vzasn ter ni ovirano gibanje drugih PREMOSTITVENIH OBJEKTOV uporabnikov ceste.50 1.prerez merodajnega vozila . Izjemoma se lahko za posamezna Prometni profil je sestavljen iz voznih. torej ustrezno horizontalno in vertikalno prometni profil.

april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Slika 6.50 m Ministrstvo za promet .25 = 2.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 15 .20 + 0.2: Prometni in prosti profil hodnika za pešce Slika 6.4: Primer kombiniranega prometnega in prostega profila za pešce in kolesarje Minimalna kombinirana širina za pešce in kolesarje je š = 0.25 + 1.00 + 0.3: Prometni in prosti profil kolesarske steze Slika 6.80 + 0.101 (predlog. TSC 07.

premostitvenega objekta ali pri nadvozih s spodnjo konturo (intradosom) • Slika 6. objektih in pri komunikacijah nad njimi (npr. Določa se na podlagi višina prostega profila (4. nadhodov.20 m). ne sme pa soglasju z urbanističnim načrtom in segati vanj. objektov so enake ali večje kot širine vozišča enake kategorije normalnih • Za elektrificirane proge (obstoječe in profilov ceste.5 predstavlja prosti profil mostov • Pri objektih v krivinah pride pri širitvi na avtocestah in hitrih cestah z ločenima premostitvenega objekta v poštev tudi voziščema. zasnove hodnikov itd. V varianti a) je prosti profil brez železniških prog. V tej splošni tehnični odstavnega pasu. instalacij na mostu.9. odvisne pa so od vrste in gostote prometa ter od potrebe • Pri projektiranju novih in rekonstrukciji po stezah za pešce in kolesarskih obstoječih objektov na neelektrificiranih stezah. V območje varianti b) s hodnikom za pešce in prostega gabarita ne smejo segati deli kolesarsko stezo. posebno za ceste.8 predstavlja prosti profil mostov prekladne konstrukcije in notranjimi na javnih poteh. bodoče) je treba poleg prostega profila do kote 4900 mm nad GRT upoštevati še • Pri opredelitvi glede širin premostitvenih dodatni del nad to koto za prehod objektov je treba upoštevati dejstvo. podhodov. razdelilnega pasu in hodnikov za službeni prehod so določene v TSC • Prosti profil na železniških premostitvenih 03. • Slika 6. upoštevajoč tudi deformacije • Oblika in dimenzije prostih profilov za konstrukcije in posedanje temeljev. nadvozov in robnih pasov.6 predstavlja prosti profil mostov vertikalne ravnine nad GRT. Ministrstvo za promet . upoštevati prosti profil UIC – GC do kote 4900 mm nad GRT. Steza za predpisanega prostega profila. prometnim režimom. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Slika 6.9).7 predstavlja prosti profil mostov na G/R/L v naseljih (v<50 km/h): v • Svetli profil je del vertikalne ravnine nad varianti a) s hodnikom za pešce in v GRT. Svetli profil.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 16 . nadvozih) je omejena površina • Slika 6. Možna je tudi manjša robovi podpor. hitri cesti. odstavnih pasov. zato je voda in nosilne vrvi. Stezo za službeni prehod (SP) • V tehnični specifikaciji TSC 07.340 Prečni profili javnih cest. daljših od obdelani premostitveni objekti v območju 50 m. v varianti b) pa je specifikaciji za mostove je prosti profil prosti profil z odstavnim pasom. pogosto ekonomičneje • upoštevati za premostitveni objekt večjo širino. nad železniškimi tiri. se mestne premostitvene objekte se lahko dotika prostega profila v določajo za vsak objekt posebej v posameznih točkah ali linijah. signalov (slika 6. na katerih elektrifikacija tudi v koristno spustiti kolesarske steze na nivo bodočnosti ni predvidena. je treba vozišča. Os prostega profila se pokriva z (G/R/L) izven naselij (v>50 km/h): v osjo tira in je pravokotna na zveznico varianti a) s hodnikom za pešce in v zgornjih robov obeh tirnic. odvisna od širine NPP na avtocesti oz. kot je prikazan na • Širine vozišča cestnih premostitvenih sliki 6. pravokotne na glavnih. oznak. naseljih. na katerih je mogoče pričakovati razvoj v urbanizaciji. da pantografa in namestitev kontaktnega se objekti težje razširijo kot cesta. V nekaterih primerih je mogoče in progah. podvozov. Širina varnostnega pasu je predpisana širitev vozišča.114 so je treba predvideti pri mostovih.101 (predlog. ki je omejen z varianti b) s hodnikom za pešce in notranjo konturo prečnega preseka kolesarsko stezo. TSC 07. lege in pešce se predvidi samo za javne poti v števila tirov. pravokoten na tir. progovnih naprav. drugih objektov. regionalnih in lokalnih cestah na tir. ki ga je nujno treba upoštevati pri zasnovi in projektiranju • Širine voznih pasov prehitevalnega pasu. nadvišanja tirov v krivini.

regionalnih in lokalnih cestah izven naselja (v > 50 km/h) Ministrstvo za promet .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 17 . TSC 07. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ a) Prosti profil brez odstavnega pasu a) Prosti profil z odstavnim pasom VŠ = varnostna širina SP = službeni prehod (75) 7* = višina robnika RP = razdelilni pas Slika 6.101 (predlog.6: Prosti profil premostitvenih objektov na glavnih.5: Prosti profil premostitvenih objektov na avtocestah in hitrih cestah a) prosti profil s hodnikom za pešce b) prosti profil s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce Slika 6.

8: Prosti profil premostitvenih objektov na javni poti Ministrstvo za promet .101 (predlog.7: Prosti profil premostitvenih objektov na glavnih.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 18 . TSC 07. regionalnih in lokalnih cestah v naselju (v < 50 km/h) Slika 6. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ a) Prosti profil s hodnikom za pešce b) Prosti profil s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce Slika 6.

GC za železniške premostitvene objekte pri R > 250 m Ministrstvo za promet .9: Prosti profil UIC.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 19 . TSC 07. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ za odprto progo in glavne prevozne za druge tire na postajah tire na postajah za potniški promet 1) Razširitve profila pri R < 250 Polmer krivine R na notranji strani krivine na zunanji strani krivine m mm mm 250 0 0 225 25 30 200 50 65 180 80 100 150 135 170 2) Prostor za perone nakladalne klančine na postajah 3) Prostor za gradbene naprave.101 (predlog. če so potrebne za odvijanje prometa 4) Velja za podpore nadvozov Slika 6.

75 m. bankin 0.75 m objektu brez dilatacije v razdelilnem Vzasn = 40 km/h š = 2.50 m .75 m. Odstavni pas je razširjen robni pas in ne potrebuje dodatnega robnega pasu.11d pa Vzasn = 90 km(h šb = 1.75 m steze za vzdrževalce. Vzasn = 100.10a je podan primer premostitvenih objektov na avto.75 m šrp = 0. robni pasovi. na sliki 6.50 m in razdelilnim podobni prečnim profilom AC in HC pred pasom širine 4.00 m. Pri razmaknjenih HC š = 1.50 m Vzasn = 80 km/h š = 3.25 m šrp = 0. • Na sliki 6.2 Normalni prečni profili (širine) • Na sliki 6. 2. na sliki 6. podvozi.20 – 4. profili premostitvenih objektov z ločenimi ločilni pas in bankine.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 20 .50 m pasu. • Širine robnih pasov so podane v krajši mostovi) brez diferenčnega odvisnosti od širine voznih pasov: posedanja temelja. kadar je širina Švp = 2.11a je podan primer normalnega prečnega profila dvopasovne Za AC.30 m razmaknjenih premostitvenih objektih.50 m • Projektanti premostitvenih objektov v fazi na večpasovnih cestah izdelave idejnih zasnov konstruirajo v naseljih 1. • Širine voznih in prehitevalnih pasov so Rešitev varnostnih ograj na . Švp = 3.25 – 2.30 m Uporabljajo se.101 (predlog.00 m prerez na skupnem premostitvenem Vzasn = 50 km/h š = 2. 60 km/h š = 3.60 – 4. Švp = 3.10c in 6.30 m 6.75 m šrp = 0.50 m • Na sliki 6. se smiselno uporablja tudi za prečne profile • Širine srednjih ločilnih pasov: premostitvenih objektov na hitrih cestah.00 m (NPP 28.00 m.50 m šrp = 0.25 m • Na sliki 6. kadar so vozišča AC ločena zaradi bližine • Širine odstavnih pasov: predora ali drugih razlogov. podane v odvisnosti od Vzasn premostitvenih objektih mora biti usklajena z rešitvami na AC pred in za Vzasn = 120 km/h š = 3. razmak- njenimi 10-20 cm v osi razdelilnega pasu. Ministrstvo za promet . kar je povedano za Vzasn = 70 km/h šb = 1.00 m premostitvenih objektov za avtoceste.00 m na hitrih cestah 1. Na zunanji strani prečnih prerezov so predvidene AC š = 2. prekladnimi konstrukcijami.75 m objekti.10d pri prečnih profilih Vzasn = 50 km/h šb = 1. Uporablja se za krajše premostitvene objekte (prepusti. TSC 07.1.11c na skupni Vzasn ≥ 100 km/h šb = 1. normalnega prečnega profila dvopasovne cestah in hitrih cestah AC za hitrost Vzasn = 120 km/uro z voznim in prehitevalnimi pasovi širine 3.75 m.75 m objektih se uporabljajo betonske varnostne ograje (BVO).10b. tako da so odstavne niše širine 1. odstavni pasovi.00). • Prečne profile tvorijo vozni in prehitevalni • Na sliki 6. Vse. avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC) so bankinami širine 1. 6.50 m brez odstavnih pasov.10c je podan ustrezni prečni Vzasn = 70.00 m.10b so podani skladni prečni pasovi. 90 km/h š = 3. ki imajo odstavni pas š = 1.20 m razdelilnega pasu večja od 4. • Širina bankin je odvisna od Vzasn in je • Na sliki 6.10d so podani prečni prerezi na Švp = 3.30 m na razmaknjeni.11b so podani skladni prečni naslednja: profili z ločenimi prekladnimi konstrukcijami. Skupna širina AC v in za objekti.50 m. nasipu je 28. HC za hitrost Vzasn = 100 (90) km/h z in za HC se na določenih razdaljah voznim in prehitevalnimi pasovi širine izvedejo razširitve odstavnih pasov za 3.50 m normalne prečne preseke vsakega premostitvenega objekta ob sodelovanju s projektantom avtoceste ali drugih cest. na avtocestah 3. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 6.50 m.50 m prekladni konstrukciji. • Prečni profili premostitvenih objektov na odstavnim pasom širine 2.50 m in razdelilnim pasom širine š = 2.

Pogoji eksploatacije objekta (redno vzdrževanje. da se pri izbiri rešitev izbrana varianta prečnega prereza na praviloma odločajo za dvodelne premostitvenem objektu enak tip var. • Izkušnje pri eksploataciji avtocest so pokazale. Ekonomski vidiki glede začetne in skupne investicije v celotnem času predvidene življenjske dobe objekta. Material prekladnih konstrukcij (beton ali jeklo) . posebno v razdelilnem pasu. • Prosti profili in širine cestnih premostitvenih objektov določajo. prekladne konstrukcije. tako da se izognemo voznodinamičnim in vizualnim spremem- bam. kadar ni diferenčnega posedanja med objekti. ter pri krajših objektih. da so poškodbe avtocestnih objektov normalen pojav. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Pomembno je stremeti za tem. zlasti kadar je nad zgornjo ploščo tudi nasutje.). kjer je povečana širina za odločitev pri izbiri med skupno ali normalnega razdelilnega pasu.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 21 . (pred ločeno prekladno konstrukcijo. predori ipd. kar zahteva stalno vzdrževanje in rehabilitacije vsa- kih 25 do 30 let. • Glede na manjši vpliv prometa in vibracij pri vzdrževanju in rehabilitaciji jeklenih • Pri premostitvenih objektih na delih prekladnih konstrukcij je to dodatni razlog avtoceste. nostne ograje kot na avtocesti pred in za objektom. t. vse statične sisteme in vse tehnologije izdelave prekladnih konstrukcij. kjer so razpetine večje od 100 do 120 m. • Od tega načela se je možno oddaljiti tudi pri izredno visokih (povprečna višina vmesnih podpor večja od 60 do 80 m) in pri izredno dolgih viaduktih (skupna dolžina večja od 800 m).101 (predlog. TSC 07. • Pri primerjavi variant dvodelnih in enojnih konstrukcij je treba upoštevati naslednje vidike: .j. predstavlja vsak objekt celoto zase. To načelo velja za vse materiale. Pri rehabilitaciji objektov z enodelnimi konstrukcijami je izreden problem preusmeritev oziroma vodenje prometa. Funkcija objekta v avtocestni mreži . Ti razlogi so vplivali na Ministrstvo za promet . da ima naročnike. Možnost obvoza v primeru zapore avtoceste na objektu . rehabilitacije) . • Odmiki od tega načela so možni le pri rešitvah prepustov in podvozov v trupu avtocest. dvojne. Ohranitev in vključevanje objekta v naravno okolje . da morajo biti prekladne konstrukcije predvsem viaduktov in mostov ločene.

Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 22 .00 a – vozni pasovi d – bankine b – prehitevalni pasovi e – robni pasovi c – odstavni pasovi f – razdelilni pas b) Prečni prerez na ločenih premostitvenih objektih c) Prečni prerez na skupnem premostitvenem objektu d) Prečni prerez na razmaknjenih premostitvenih objektih Slika 6.101 (predlog. TSC 07.10: Prečni prerezi premostitvenih objektov na avtocestah za NPP 28.00 Ministrstvo za promet . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ a) Prečni prerez na avtocesti NPP 28.

TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________

a) Prečni prerez na hitri cesti NPP 20.20

a – vozni pasovi d – bankine
b – prehitevalni pasovi e – robni pasovi
c – odstavni pasovi f – razdelilni pas

b) Prečni prerez na ločenih premostitvenih objektih

c) Prečni prerez na skupnem premostitvenem objektu

d) Prečni prerez na razmaknjenih premostitvenih objektih

Slika 6.11: Prečni prerezi premostitvenih objektov na hitrih cestah za NPP 20,20

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
_________________________________________________________________________________________________________________________________
23

TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________

6.3 Normalni prečni profili (širine) • Na slikah 6.14 in 6.15 so podane širine
premostitvenih objektov na G/R/L prečnih prerezov mostov na javnih poteh.
cestah Razlikujemo dvopasovne in enopasovne
javne poti.
• Na slikah 6.12 in 6.13 so podane širine in • Na sliki 6.14 je podana širina prečnih
oblike prečnih prerezov mostov na G/R/L prerezov mostov na dvopasovni javni
cestah, ki so oz. morajo biti usklajene s poti.
širinami ustreznih cest. Osnovna razlika v
zasnovi prečnega prereza mostu je • Pod a) je podana širina dvopasovne
hitrost vozil oz. položaj mostu izven javne poti, ki ima vozni pas in robne
naselja ali v njem. pasove širine B > 5,0 m.

• Slika 6.12 prikazuje širine in oblike • Pod b) je podana širina mostov na
prečnih prerezov mostov na G/R/L dvopasovnih javnih poteh. Višina
cestah izven naselij za hitrosti vozil robnikov je 18 cm. Na robovih sta ograji
v > 50 km/h. Višina robnika je 7 cm z za pešce višine 1,10 m.
obvezno JVO na oddaljenosti, večji ali
enaki 50 cm od robnega pasu. • Na sliki 6.15 so podane širine prečnih
prerezov mostov na enopasovnih javnih
• Pod a) je podana širina G/R/L cest. B je poteh.
širina prometnih pasov plus širina robnih
pasov in mora biti večja ali enaka 5,9 m v • Pod a) je podana širina enopasovnih
odvisnosti od kategorije ceste in drugih javnih poti, ki imajo vozni pas in robne
dejavnikov. pasove širine 3,5 m.

• Pod b) je podana širina mostov na G/R/L • Pod b) je podana širina mostov na
cestah, kadar je most krajši od 20 m in enopasovni poti. Višina robnikov je
nižji od 3 m. 18 cm. Na robovih sta ograji za pešce
višine 1,10 m.
• Pod c) je podana širina mostov na G/R/L
cestah, kadar je dolžina mostu manjša od • Minimalna širina premostitvenega ob-
50 m, ne glede na višino. jekta za pešce je 3,0 m.

• Pod d) je podana širina mostov na G/R/L • Detajlna obdelava prečnih prerezov
cestah, kadar je dolžina objekta večja od premostitvenih objektov (robni venci,
50 m, ne glede na višino. robniki in hodniki) je zajeta v TSC
07.102.
• Pod e) je podana širina mostov na G/R/L
cestah izven naselja s stezami za pešce, • Prosti profili in širine kombiniranih
kolesarje ali pešce in kolesarje, ne glede premostitvenih objektov so odvisni od
na višino in dolžino mostov. JVO mora odločitve, ali je predviden skupni objekt
biti opremljena z ročajem. za vse vrste prometa ali pa posamični
objekt za različne vrste prometa. Pri
• Slika 6.13 prikazuje širine in oblike določitvi prostega profila in širine za
prečnih prerezov mostov na G/R/L objekt s kombiniranim prometom je
cestah v naselju za hitrosti vozil potrebno upoštevati posebnosti vsake
v < 50 km/h. vrste prometa.

• Pod a) je podana širina G/R/L cest. B je • Odvisno od dejanskih pogojev za pre-
širina prometnih pasov plus širina robnih mostitvene objekte s kombiniranim pro-
pasov ter je odvisna od kategorije ceste metom se lahko premostitveni objekt
in drugih dejavnikov. izvede v dveh nivojih s skupnimi glav-
nimi nosilci.
• Pod b) je podana širina mostov na G/R/L
cestah v naselju. Širina hodnikov je
odvisna od tega, ali so na njih pešci,
kolesarji ali oboji hkrati. Višina robnikov
je 18 cm. Na robovih sta ograji za pešce
višine 1,10 m.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
_________________________________________________________________________________________________________________________________
24

TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________

a) širine G/R/L cest zunaj naselja

b) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja za višino objekta
do 3.0 m in dolžino objekta do 20 m

c) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja, višina objekta neomejena,
dolžina objekta do 50 m

d) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja, višina objekta neomejena,
dolžina objekta večja od 50 m

e) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja s stezami za pešce, kolesarje
ali pešce in kolesarje ne glede na višino in dolžino objekta

Slika 6.12: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na glavnih, regionalnih
in lokalnih (G/R/L) cestah zunaj naselja ( v > 50 km/h)

a) širine dvopasovnih javnih poti

b) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah v naselju

Slika 6.13: Širine prečnih prerezov mostov na G/R/L cestah v naselju (v < 50 km/h)

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
_________________________________________________________________________________________________________________________________
25

Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 26 .14: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na dvopasovnih javnih poteh a) širine enopasovnih javnih poti b) širine premostitvenih objektov na enopasovnih javnih poteh Slika 6. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ a) širine dvopasovnih javnih poti b) širine premostitvenih objektov na dvopasovnih javnih poteh Slika 6.101 (predlog. TSC 07.15: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na enopasovnih javnih poteh Ministrstvo za promet .

Za lokalne železnice je mogoče na vseh vrstah cest razen na AC in manjše hitrosti in industrijske tire se lahko HC.16). da se na izogne uporaba gramozne grede in tirnice postavi v nivo cestnega vozišča.17: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov za mešani cestno-železniški promet na ločenih voziščih Ministrstvo za promet . Slika 6.17). Slika 6.4 Normalni prečni profili (širine) Obstajata dve možni rešitvi normalnih prečnih premostitvenih objektov za mešani profilov (širine) takih premostitvenih objektov. regionalnih in lokalnih cestah so istem vozišču zadošča za regionalne in možni mostovi za mešani cestno-železniški lokalne ceste z manjšim prometom in promet. cestno železniški promet Rešitev normalnih prečnih prerezov (širin) na Na glavnih. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 6.16: Širina prečnih prerezov premostitvenih objektov za mešani cestno-železniški promet na istem vozišču Rešitev normalnih prečnih prerezov (širin) na delu mostov uporabi za vozišče gramozna istem – skupnem objektu na ločenih voziščih greda (slika 6.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 27 . TSC 07. Za javne železnice je nujno. industrijske železniške tire (slika 6.101 (predlog.

površina ležiščne grede opornika mora mostitvenim objektom. ki premoščajo naravne ali umetne vodotoke. kjer in ekonomsko večinoma neugodne.20 m nad H 1/100. da lahko var. • Pri rekah.50 m.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 28 .1: Prosti profil pod cestnimi mostovi Ministrstvo za promet . bočne ovire zmanjšujejo varnost pro- meta in kapaciteto stez za pešce.za splave in čolne 2. Mogoče so tudi druge vrednosti zaščitnih metne poti in spremljajočih stez. mora zaščitna višina znašati: Če se premostitveni objekt gradi preko prometnice. Pri določanju prostega profila vodotokov in prometnic je smotrno upoštevati more.0 . višano H1/100 (kota stoletne vode) za vi- ličnem računu. Zgornja posebno pod prehodom stez pod pre. poti in druge namene. ki nastane z dvigom no zagotovi pretok stoletne visoke vode z vodostaja ob upočasnitvi vodotoka za- zajezitvenim učinkom pred oviro in da je radi ovir.0 m.za večje čolne in jadrnice 3. po kateri poteka promet. ki ne OBJEKTI zahtevajo povišanja prostega profila zaradi odra. mora zaščitna višina znašati 1. 1.1. mora biti odprtina za • Zaščitna višina je prosta višina med po- premostitveni objekt. TSC 07.5 m treba upoštevati možnosti gradnje z . določena v hidrav.5-3.2 Varnostna višina pod mostovi Pri objektih. ker so naknadne nereguliranih vodotokih pa min.50 m. če je to izrecno zahtevano v pa je treba vzeti rezervo v širini profila.0-4. ali pa je . je . šinsko razliko. • Pri kanalih in reguliranih vodotokih zna- bitne rezervne širine za lokalne ceste.za ladje in vlačilce plovne gabarite predpisujejo pristaniške uprave. vodnogospodarskih smernicah. tako velika. ker lahko bližnje biti vsaj 0. kjer je mogoča plovba. širitve prostega profila tehnično zahtevne Pri manjših hudourniških vodotokih. ša zaščitna višina 0. 7. Slika 7.101 (predlog. ki jih predstavljajo podpore in nad to koto še varnostna višina. pri naravnih. se lahko pojavijo tudi plavajoči meti. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 7 SVETLE ŠIRINE IN SVETLE montažnimi prednapetimi betonskimi (VARNOSTNE) VIŠINE POD sovprežnimi konstrukcijami ali z drugimi CESTNIMI PREMOSTITVENIMI tehnološkimi postopki (narivanje). Vedno višin.0 m treba upoštevati gabarit odra. SRK (spodnji rob konstrukcije premo- stitvenega objekta). Širina profila je usklajena s širino pro.1 Splošno 7.

prometnic pod predmetno prometnico.20 m.3 so podane minimalne svetle širine za enopasovne in • Podvozi so objekti za vodenje drugih dvopasovne javne poti. pri javnih ceste pred in za podvozom (širina poteh pa 4. Svetla višina poti za prometnih pasov. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 7. bankin pešce in kolesarje znaša minimalno ali stez za pešce in kolesarje).101 (predlog.3 Svetle širine in svetle višine podvozov Na slikah 7. Še bolje je.5 m.2: Minimalna svetla širina podvozov za enopasovne javne poti Slika 7. robnih pasov.0 m. da ta svetla višina znaša 3. seveda če ta možnost obstaja in če je objekt daljši.2 in 7. • Svetle višine cestnih podvozov pri no- • Svetla širina podvoza je enaka širini vogradnjah znašajo 4. Slika 7. TSC 07.3: Minimalna svetla širina podvozov za dvopasovne javne poti Slika 7. 2.70 m.4: Svetle višine v podvozih Ministrstvo za promet .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 29 .

skupna širina cestnega telesa AC / HC rešitev za AC / HC v delnem useku. vendar pri čim manjšem kotu neprekinjeno in da je zagotovljena berma križanja.4).4 Svetle širine in svetle višine nadvozov • Niveleta ceste na nadvozu je ugodna. • Na sliki 7. Uporabniki avtoceste ge napeljave) in najvišjo točko vozišča imajo verjetno radi logične spremembe in (slika 7. Svetla globini temeljne blazine. otežuje gradnjo in odvodnjo. širina (odprtina) narekuje število in velikost razpetin konstrukcij nadvozov. nadvozov. • Če se določena cestna smer predvideva • Pri rešitvi nadvozov s stebrom v raz- za izredne prevoze. večja od 6.101 (predlog. na sliki 7.0 m pred stožcem cenejši in geometrijsko ter vizualno (slika 7. Velikost razpetin mora biti križanje med G/R/L in AC / HC izvede takšna.širina razdelilnega pasu in geometrija posebno če je širina razdelilnega pasu AC / HC manjša od 2.5A).70 m. s katerimi se G/R/L ali javna cesta denivelirano vodi čez • Konstrukcijskemu oblikovanju rešitve avtocesto ali hitro cesto. • Na dispozicijsko zasnovo nadvozov med kadar je avtocesta ali druga cesta na drugim najbolj vplivajo: približno ravnem terenu. Višina nasipa G/R/L . vidiki. kadar je avtocesta ali druga cesta v .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 30 . razdelilnega pasu pod nadvozom in hitre ceste ali druge promet-nice. Pravokotni nadvozi so krajši. želena rešitev za AC / HC na ravnem vozov imajo prednost okvirne (integralne) terenu ali plitvem useku z razdelilnim konstrukcije brez ležišč in dilatacij za pasom. ni večja od 4-5 m. je nujno posvetiti polno pozornost.6 pa. ki jih je (vključno s cevjo za kanalizacijo ali dru.0 m. • Na eni potezi AC / HC ni nujno težiti k Definirana je kot razdalja med najnižjim enolični rešitvi nadvozov. kar med drugim daje neugoden V praksi so nadvozi najpogosteje vizualni vtis. čez katero se useku. ki jo zahteva prosti profil avtoceste. posebno vmesnih stebrov. Sprememba • Nadvozi so objekti za vodenje drugih prečnega naklona na delu nadvoza ni prometnic preko predmetne prometnice.dejstvo. je treba zagotoviti delilnem pasu je nujno treba posvetiti svetlo višino pod nadvozi 6. minimalne širine 1. • Svetla višina pod nadvozi je 4. čez avtoceste in hitre ceste kadar je v simetrični vertikalni krivini ali v enostranskem naklonu <3%. Ministrstvo za promet . prijetna vizualna presenečenja.5 so shematsko nakazane možne rešitve konstrukcij nadvozov. premostitveni objekti. da se od 15 do 25 m. da bi se • Širina nadvoza je enaka širini ceste pred nadvozi poleg funkcionalne vloge in za nadvozom ter je definirana v tč. da stranski jarki tečejo pravokotno. v ravnem terenu ali v useku • Nadvozi z eno razpetino so zaželena . Razpetine okvirne konstrukcije nadvoza se gibljejo v mejah • Projektant ceste bi se moral truditi.ekonomski vidiki konstantna ali spremenljiva debelina . element. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 7. projektira nadvoz. Večina spodnjim robom prekladne konstrukcije nadvozov ima svoje specifičnosti. Odprtina nadvoza se večanja števila voznih pasov giblje v mejah 25-40 m.50 m ali posebno pozornost izbiri prereza stebra. ali je AC / HC. Možna je . ugodni.0 m. širšim od 2.možnost širitve AC / HC oziroma po. zaščiti pred udarom vozil. ugotoviti možnost alternativne rešitve. zaželena. • Nadvozi z dvema razpetinama so za- • Pri konstruktivno-statični zasnovi nad. . treba upoštevati. prometni varnosti (rešitev z varnostnimi ograjami • Svetla širina (odprtina) je odvisna od niza skladno z rešitvijo ograj v razdelilnem dejavnikov.5 B). Višina nasipa ni skupno dolžino nadvozov < 60-70 m. odvodnjavanju na delu tista.0 m. TSC 07.prostorsko-urbanistični in oblikovni preklade okvirne konstrukcije (slika 7. 6 dojemali kot pomemben prostorski teh specifikacij. Minimalna svetla širina je pasu).

kadar je razdelilni pas večje širine razdelilnem pasu. Velikosti razpetin prekladne konstrukcije (slika 7.101 (predlog. 30 m za vmesno razpetino in 14 do 20 m Nadvozi z več polji so dobra rešitev za za krajne razpetine. kadar ni zaželen steber v terenu. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Nadvozi s tremi ali več (5) razpetinami so • Nadvozi s štirimi ali več razpetinami so dobra rešitev za AC/HC na ravnem dobra rešitev za AC / HC na ravnem terenu. nad AC so 20 do 30 m.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 31 .5 C). Razpetine okvirne in kadar obstaja možnost širitve konstrukcije se gibljejo v mejah 25 do avtoceste z novimi voznimi pasovi. kadar sta avtocesta ali hitra cesta na ravnem terenu Ministrstvo za promet . D). Zaželena je odseke AC pri velikih mestih.5.5 Shema možnih rešitev nadvozov. TSC 07. kjer niso konstantna konstruktivna višina zaželeni visoki nasipi. Slika 7. ostale razpetine sledijo statičnim pogojem in karakteristikam ovire (slika 7.

kvaziločnimi ali tanko transparentno prekladno okvirnimi konstrukcijami razpetin 20-50 m konstrukcijo s poševnimi zategami (slika (sliki 7.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 32 .6: Shema možnih rešitev nadvozov.6 A in 7.6. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Pri nadvozih. Slika 7. je možna so- zaželene rešitve z eno razpetino z dobna rešitev z eno razpetino 40-100 m s obokanimi ali ločnimi.101 (predlog. 7. TSC 07. so bokem širokem useku. ki premoščajo AC v glo- G/R v globokem skalnem useku. ki premoščajo AC / HC ali • Pri nadvozih. C). kadar sta avtocesta in hitra cesta v useku Ministrstvo za promet .6 B).

to je dokaz. Pravočasna zamenjava in nost in namen. v katerem premostitveni objekt v dopustnih mejah ohranja svoje osnovne • Življenjska doba opreme cestnih objektov projektirane lastnosti: nosilnost. ne vpliva škodljivo na zadostno nosilnost. mejnih stanj. pomnoženih s faktorji varnosti γ. razpok in kakovostjo posebno betonu. V tej splošni utrujanja in vplivov karakteristik celotne tehnični specifikaciji so podane samo osnovne konstrukcije premostitvenih objektov. cijo cestnih objektov.101 (predlog. • Za cestne premostitvene objekte je mo- uporabnost. Popolnoma zaneslji. Raziskave morajo nakazati model. od katerih so najpomembnejši karakteristika • Varnost: konstrukcije. • Za objekte na avtocestah in magistralnih • Uporabnost konstrukcije je dokazana z cestah se pričakuje življenjska doba 100 omejitvijo deformacij. zgornjo konstruk- razpok.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 33 . uporab. definirane po teoriji prometne obtežbe in vplivi okolja. da utrujanje ki povzročajo propadanje materiala. • Zanesljivost združuje varnost (nosilnost. kot tudi z nastankom in rastjo se nanaša na nosilno. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 8 ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA sestavnega dela projektne dokumen- DOBA MOSTOV (OSNOVNE tacije. varnost proti utrujanju) in goče realno zahtevati. Znani so pojavi. v posebni tehnični specifikaciji. kvaliteta vgrajenih materialov. utrujanju je treba pokazati. ševanjem lastne teže glede na koristno obtežbo. • Zanesljivost (varnost in trajnost) premostitvenih objektov se v času • Varnost in trajnost ustvarjata uporabe zmanjšuje kot posledica zanesljivost cestnih objektov pričakovanih in naključnih pojavov. potekajo raziskave. let. rekonstrukcija opreme vpliva tudi na življenjsko dobo nosilne konstrukcije. vibracij in razpok. • Za cestne objekte na nekategoriziranih cestah. odločilno vplivajo na trajnost Utrujanje: Z dokazom varnosti proti premostitvenih objektov. da je odpor ker je doba pričakovane uporabe običaj- konstrukcije R večji od zunanjih vplivov no krajša. let. vplivi Nosilnost: Kategorije. ne samo zaradi materiala. je 20 do 25 let. S. Uporabnost se zagotovi z omejitvijo • Zaradi temeljitejšega znanja o materialih. ki bo obdelano velikega in interakcijskega delovanja. TSC 07. deformacij. čas. posebno pri kontrolirati pri jeklenih. Raziskave in modele za izračun POSTAVKE) življenjske dobe AB konstrukcij pa je nemogoče direktno uporabiti za Zanesljivost in življenjska doba mostov je premostitvene objekte tudi zaradi sodobno pomembno področje. enačbi R ≥ S . • Utrujanje je definirano in ga je mogoče • Pri večjih cestnih objektih. na lokalnih in regionalnih cestah • Dokaz nosilnosti je zasnovan na se realno zahteva življenjska doba 80 let. kar se pričakuje tudi za cesto. s povečevanjem deformacij in • Normativno definiranje življenjske dobe vibracij. vibracij. ki je uporaben za izračun življenjske dobe armiranobetonske konstrukcije kot • Trajnost Ministrstvo za promet . vplivi vzdrževanja. zahteva in ustvari življenjsko dobo 120 vo je. γ. in postavke. • Varnost konstrukcij je omogočena z do- kazom nosilnosti in uporabnosti po teoriji mejnih stanj in s kontrolo utrujanja. projektirati in ure- trajnost. sovprežnih in mestnih mostovih in na pomembnih stra- delno armiranobetonskih ter AB predna. teških odsekih. lahko država upravičeno petih konstrukcijah. sničiti življenjsko dobo v mejah od 80 do 120 let v odvisnosti od vrste premos- titvenega objekta in okoliščin uporabe. deloma pa tudi na stebre v odvisnosti od statičnega sistema • Življenjsko dobo je mogoče označiti kot in konstrukcijske zasnove objekta. ki gradbenih materialov. da se utrujanje povečuje z zmanj.

ki vplivajo na zanesljivost cestnih mostov Ministrstvo za promet . Naročnik: Lastnosti konstrukcije: Projektna naloga Priprava in revizija podlog Zasnova konstrukcije Izbira projektanta in izvajalca Konstrukcijski detajli Revizija projektov Izbira materialov Realna cena in realen rok izgradnje Tehnologija gradnje Oprema in odvodnjavanje Projektant: Zaščita in vzdrževanje Pravilna uporaba podlog Kvaliteta vgrajenih materialov (betona): Pravilna zasnova Pravilna statična in dinamična analiza Vodocementni faktor Izbira materialov Količina in vrsta cementa Rešitve detajlov Kvaliteta in vrsta agregata Izbira opreme Pravilna uporaba dodatkov Projekt vzdrževanja Zaščitni sloj in nega betona Poroznost in prepustnost Izvajalec: Na trajnost vplivajo vsi materiali.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 34 . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Trajnost je definirana kot čas. Kadri z ustrezno prakso Glavni vzroki propadanja betona: Sodobna oprema in tehnologija Priprava in organizacija Strukturne pomanjkljivosti Interna kontrola Korozija armature Sprotna. v katerem most ohrani svoje projektirane lastnosti.101 (predlog. natančna in dosledna izdelava Škodljivi kemijski vplivi projekta izvedenih del Poškodbe zaradi mraza Notranje reakcije v betonu Nadzor: Preprečitev premikov Mehanske poškodbe Kadri z ustrezno prakso Razpoke Kontrola vgrajenih materialov Kontrola opreme in tehnologije Vplivi vzdrževanja: Kontrola pogojev gradnje Nujno je upoštevanje dosedanjih Dimenzijska kontrola spoznanj. TSC 07. Sprotna in natančna izdelava projektov Sredstva za vzdrževanje in sanacijo Izvedenih del Informacijski sistem za mostove Redni pregled Vzdrževanje: Redno vzdrževanje Investicijsko vzdrževanje Vzpostavljanje sistema za gospodarjenje Pravočasne sanacije in rekonstrukcije s cestnimi objekti Letno predvideti 1 – 2 % za redno Vplivi prometne obtežbe: vzdrževanje in rehabilitacije Pravočasni pregledi Omejitev osnih pritiskov Redno vzdrževanje in preprečitev Razmerje lastne in prometne obtežbe potencialnih poškodb Izredne obtežbe Pravočasne in kvalitetne sanacije in Velike hitrosti rekonstrukcije Mehanske poškodbe Utrujanje Vplivi okolja: Atmosferski vplivi Kemijska agresivnost Soljenje Zmrzovanje in trajanje Temperaturni vplivi • Udeležeci.

• Koncentracija premostitvenih objektov obremenjuje okolje. trajnosti. samostojno ali v sodelovanju z arhitektom oblikovalcem. Temeljna daljšega trajanja. prometnice.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 35 . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 9 OBLIKOVANJE MOSTOV • Zasnova dispozicijske rešitve premostit- venih objektov (predvsem izbira • Most je kompozicija morfološko-geološ.) se spreminjajo razpetine. nosilnega sistema) nastane na osnovi kih posebnosti okolja. nadvozov in drugih premostit. nosi svojo estetsko noto. je dispozicijski elementi omogočajo analizo nenehno prisotno v zgodovini gradnje in konstruiranje variant prečnih prerezov mostov in je staro prav toliko kot mostovi. ali urbano okolje. konstruktorja. Ministrstvo za promet . konstrukcije z jasnim prenosom sil. izrabe terena v območju ekonomičnosti in vključevanja v okolje objekta. skupna dolžina. TSC 07. kompozicije. enostavnost oblik in funkcionalnost • V začetku 20. . . posebno av- tocestah. lovici stoletja primarni material za grad- njo premostitvenih objektov. viseči. pa je uspešna le v primeru duhovne in ločni. via. venih objektov in konstrukcij za prema- govanje naravnih in umetnih ovir ter izvennivojskih križanj. karakteristik gradbenih in/ali v urbani prostor. spreminja. razpoložljivih tehnologij in še mnogih drugih pomembnih podatkov. ki • Za izbrani nosilni sistem (gredni.101 (predlog. • Pri projektiranju premostitvenih objektov je konstruktor nosilec projekta. razporeditev stebrov. namenov. inženirskih kons. zgrajen brez napak glede izhajajočih iz podlag za projektiranje. zato je treba še bolj paziti na njihovo oblikovanje in skladno vključevanje v ruralni in urbani prostor. V srednjem veku so kamniti mostovi predstavljali neke vrste spome. geoloških lastnosti tal. oblikovan. Dobro in pravilno projektirana nosilna konstrukcija mostu je • Odnos javnosti do mostov se s časom običajno skladno in logično oblikovana. stoletja stopi beton med posameznih delov in objekta kot konkurenčne materiale in postane v po- celote. preučitve funkcije objekta. • Oblikovanje mostov ni samo sebi cilj. zanesljivostjo (varnostjo in trajnostjo) konstruira skladna oblika inženirske konstrukcije in objekta kot celote. tehnologije gradnje. statično čista konstrukcija. varnosti. Osnovni • Prizadevanje. . kvaliteta izvedenih del in barva vidnih površin.. se nahaja veliko mostov. nosilne konstrukcije. geometrije ja.. da bi bili mostovi lepi. okvirni. . • Na modernih prometnicah. da se s funkcioniranjem. izbere se material nosilne konstrukcije in nakažejo možni načini gradnje. . skladna vključitev objekta v naravno duktov. izbira ustrezne oblike osnovnega kot materiala in z razvojem teorije kon. materialov. strokovne zrelosti projektanta . morfologije trukcij. s čimer je mišljeno tudi to. ovire. načela estetike mostov: • Pred več kot 200 leti se z uporabo jekla . niti niške gradnje in te konstrukcije so ga ni mogoče obravnavati neodvisno od postale simbol svojega časa in čim rešitve nosilne konstrukcije. . • Most. skladna razmerja posameznih delov in premostitvenega objekta kot celote. materialov. nosilnega sistema premostitvenega strukcij mostovi obravnavajo kot statične objekta.

členkom poveže s podporami. stoletja. Velikost in ležišč.2 Okvirni sistemi mostov sistemov in gredne mostove statično nedoločenih sistemov.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 36 . S togo povezavo na dveh podporah je nujnost ležišč in zgornje konstrukcije in opornikov se dilatacij. razpo. • Osnovna karakteristika grednih mostov je • Statično nedoločeni sistemi kot ločenost zgornje konstrukcije od podpor kontinuirni gredni sistemi z dvema. številom razponov. lokaciji. • Mostove lahko delimo po raznih kriterijih: namenu. prednapeti tvorijo enotno nosilno konstrukcijo z armirani beton. višina. • Okvirni sistemi mostov z eno razpetino s • Od vseh statičnih sistemov grednih členki ali brez njih so zelo racionalni za premostitvenih objektov je nosilec na razpetine od 5 do 60 m v armiranem in dveh podporah najbolj uporaben za prednapetem betonu. Poškodbe nad podporami so zaradi učinkovanja vode • Glede na zasnovo konstrukcije. narekovale ukinitev dilatacij in njihovo prevzem ter prenos sil in vplivov s nadomestitev z vzpostavitvijo kontinuitete konstrukcije v nosilna tla razlikujemo pet prekladne konstrukcije za prevzem osnovnih nosilnih sistemov mostov: koristnih obtežb. legi glede na • Sistem prostoležečih gred z dilatacijami oviro itd. kadar se zgornja konstrukcija togo ali s • Gredni sistemi so primerni za vse ma. da se obtežbe zgornje konstrukcije ali več razponi so največkrat uporabljeni prenašajo na spodnjo konstrukcijo preko sistemi v vseh materialih. sistemi s poševnimi zategami. tako da teriale (les. materialu. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 10 NOSILNI SISTEMI MOSTOV mostove in za mostove na lokalnih in regionalnih cestah. ker armiranega betona in sovprežnosti jekla prevzame pritiske od tal celotni sistem. gredni sistemi • Sistemi s členki so znani pod imenom . Največja prednost kontinuirnih sistemov ložljive konstruktivne višine in je v tem. sistema z eno razpetino z oporniki je riala. tremi in to. . konstruiranje. ali brez njih nad vmesnimi podporami se statično analizo in eksploatacijo je je dolgo uporabljal pri prednapetih najvažnejša razdelitev glede na nosilne armiranobetonskih sistemih z večjim sisteme. in betona so se bistveno spremenile meje Ležišča in dilatacije niso potrebni. okvirni sistemi "Gerberjev nosilec" in so bili . V novejši mostogradnji 10. armirani beton. S spremembo vztrajnostnih momentov vzdolž razpetine je mogoče • Greda s previsi s kontra-obtežbo ali brez vplivati tudi na večje zmanjšanje nje je primeren sistem za mestne momentov v polju ob ugodnem vizualnem vtisu.s sovprežnostjo in različnim prečnim prerezom. • Glede na statični model razlikujemo gredne mostove statično določenih 10. kar podražuje gradnjo in zmanjšajo momenti v gredi in tako se vzdrževanje ter daje prednost okvirnim lahko uporabi manjša konstruktivna sistemom. • Okvirni sistemi mostov nastanejo. Za projektiranje. odvisen od velikosti razpetin. viseči sistemi armiranobetonskih mostov z nosilci in . razmerja razpetin so odvisni od morfologije. TSC 07. Od grednega manjše mostove iz kateregakoli mate. da se izognejo dilatacijam na geometrijskih razmerij. ločni (obokani) sistemi karakteristični za obdobje uporabe . predvsem od višine ovire. Ministrstvo za promet . • Prečni prerez zgornje konstrukcije je pogojev temeljenja in postopka gradnje. prekladni konstrukciji pri velikih dolžinah mostov. Pomanjkljivost sistema nosilca in bolj ekonomično.1 Gredni sistemi mostov se lahko uporabijo le izjemoma. za racionalno uporabo nosilca na dveh Vzdrževanje mostov tega sistema je lažje podporah. brez nje) razen kamna.101 (predlog. jeklenih mostov v dvajsetih do petdesetih letih 20. Z večjo uporabo prednapetja racionalnejša rešitev okvirni sistem. obliko. jeklo . Število polj je neomejeno.

400 m.so naredili ločne mostove Ministrstvo za promet . se ponujajo široke možnosti variiranja oblikovanja med razpetino in puščico • Novi postopki gradnje lokov . podporami omogočajo večje razpone ter Ta način gradnje zmanjšuje ceno in čas kombinacijo montažne in monolitne gradnje ločnih mostov z večjimi razponi. tako da zidovi polnostenski ali pa so imeli se ti sistemi prepletajo z grednimi odprtine za razbremenitev. Sile iz pete programirana sprememba vztrajnostnih loka lahko sprejme brez posedanja. lokom je brez stebrov ali pa ima ki imajo visoko trdnost na tlak in nizko na minimalno število stebrov. Le-ta je imela v na racionalno rešitev objekta. odmika od • Pri lokih iz kamna in opeke so bili čelni osi simetrije sistema in podobno. je novejša sodobna oblika uporabe ločnih armira- • Stari obokani kamniti mostovi in viadukti nobetonskih sistemov mostov manjših in imajo skoraj neomejeno trajnost.3 Ločni (obokani) sistemi mostov konstrukcija nad lokom dobila razpon tudi do 50 m. med obliko prereza loka in obliko prostokonzolna gradnja lokov velikih širokih srednjih stebrov in opornikov. je najboljši nosilni srednji tretjini razpetine. začetku razpon le 5 do 6 m. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Zaprti okvir je primarni sistem z odprtino konkurenčne. nim prerezom za razpone od 40 do Konstruktorjem. gradnje. v jeklu ali sovprežnem prerezu. Ločne mostove večjih razponov je treba računati po teoriji 2. razponov . betonu. • Premostitev širokih rek je posebno v • Sodobni ločni mostovi se gradijo iz mestih naredila sisteme s kontinuirnimi armiranega betona. pri ka- premoščanju rek in globokih dolin s terem omogoča skladno obliko strmimi hribovitimi pobočji. t. TSC 07. objektih z več polji je lahko povezava opeke in betona in je ostal tudi osnovni stebrov in nosilcev toga. materiale. Loki in oboki so povezani v enoten prerez s • Os lokov ali obokov.j. ki se razponov armiranobetonskih ločnih gradijo na slabih tleh v armiranem mostov. členkasta ali z sistem za armirani beton. kar je odvisno od skupne dolžine objekta. betoniran na kraju samem ali pa konstrukcija. Z dobro kombi- nobetonskih lokih se pojavlja namesto nacijo toge in členkaste povezave ter polnih čelnih zidov gredna ali okvirna ležišča lahko uspešen projektant vpliva konstrukcija nad lokom. Primerni so za nadvoze in mostove v armiranem ali prednapetem • Sodobni računalniški programi omo- betonu. sistema. Konstrukcija nad sistem za kamen in beton. • Lok ali obok je nosilni sistem predvsem za mostove in viadukte. Pri armira- kontinuirnimi sistemi. gočajo analizo prostorskega modela Previsi z vezmi in poševni stebri konstrukcije. in vertikalnimi podporami so zelo pogoste v sodobni mostogradnji. momentov vzdolž razpona. loki v armiranem betonu in jeklu aktualne. pozneje pa je ta armiranobetonska prednapeta 10. podvoze plastičnih lastnosti betona je razširil meje ali podhode z odprtino 5 do 8 m.predvsem loka. Služil je • Elastično vpet lok v obliki srpa.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 37 .101 (predlog. srednjih razponov od 40 do 150 m. Pri sistem za mostove in viadukte iz kamna. Dobra in uravnotežena razporeditev vplivov in prilagajanje • Konstrukcija nad lokom pri sodobnih posedanju so dobre lastnosti tega ločnih mostovih je gredni sistem. velikosti razpetine. ki uporabljajo ta sistem. ležišči. nad lokom. tako da se dobi resnično zmanjšujejo momente v polju in tako se stanje napetosti in deformacij ob po- lahko uporabi manjša konstruktivna vezanem delovanju lokov in konstrukcije višina prereza. Napredek v proučevanju 2 do 5 m in za manjše mostove. betonirana na platoju pred • Okvirni sistemi z vezmi in poševnimi mostom in kasneje premikana . oblikovana po konstrukcijo nad lokom na približno opornici za lastno težo. • Okvirne konstrukcije z dvema ali več polji reda. nateg. jekla in s sovprež. posebno v • Vpeti lok ali obok je predstavljal osnovni armiranem in prednapetem betonu.narivana.

TSC 07. se imenujejo mostovi s Primerne so za plitvejše ovire. • Moderna uporaba sistemov s poševnimi • Greda. Najpogosteje so škatlasti zaradi največje torzijske togosti. pri katerih je zgornja gredna • Vpeti ali dvočlenkasti loki z delno konstrukcija z različnim prerezom in spuščenim voziščem omogočajo velike različnim materialom s pomočjo poševnih razpone in ugodne razmere. ojačen z gredo. • Sistemi. je sila v kablih • Greda za ojačitev ima različne prereze.4 Viseči sistemi mostov sistema. ki so že tudi daljši od ganja. kadar je poševnimi zategami. predstavnik jeklenih ločnih mostov z večjimi razponi in omejeno konstruktivno • Razvoj sistema s poševnimi zategami je višino preko rek in drugih ovir. števila rav- celotno težo in koristno obtežbo. na kar je vplivala želja in silo. je viseče mostove še bolj prometne obtežbe. in za razpetine od 50 do 150 m. kar je odvisno od razpetine. • Če so obešala vertikalna. kjer je uporabljajo samo za jeklene cestne voziščna plošča spodnji tlačeni pas. ustvarjajo tudi iz prednapetega Moderne verzije tega sistema imajo lahko armiranega betona in ne samo iz jekla in en lok v sredini prereza.obešena na enega ali puščice loka ne glede na obliko ovire. preko grede za ojačitev prevzame širine mostu.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 38 .5 Mostovi s poševnimi zategami jeklene ločne mostove. potekajo cevovodi. • Taka gostota kablov omogoča zelo • Konkurenčnost sistemov mostov s po. ki se sistem obravnavamo kot konzolni. • Viseči sistemi mostov z elastično gredo • V vzdolžni shemi razlikujemo sisteme s za ojačitev so lahko zanimivi in poševnimi zategami z enim pilonom in konkurenčni za mostove za pešce in sisteme z dvema ali več piloni. povzroči. ali pa kot okvirna kons- verižnično viseči kabel. 2000 m. konstantna. da lahko togo gredo za ojačitev so sistemi. je sidran v tla in trukcija. dva pilona. To je izrazit razponov od 100 do 1000 m. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Dvočlenski lok je osnovni sistem za 10. ali vitek zategami se začenja leta 1955 in je lok. razpetine in kablov . ojačena z vitkim lokom. da se gredne konstrukcije za ojačitev. Ločni del šel v smeri proti manjšim razmakom med sistema je zaradi svoje vitkosti elastičnimi podporami in večjemu številu obremenjen skoraj v celoti samo z osno poševnih zateg. sta znana kot postala pogost sistem za mostove "Langerjeva greda". Zaradi srednje razpone in prednapeta armirano nagnjenosti k vibracijam je obvezna betonska za manjše in srednje razpone. mostove največjih razponov od 400 do poševni kabli pa konzolni tegnjeni pas. ki deluje tudi kot zatega. višine pilona. sovprežni ali armiranobetonski posa- • Nosilni element visečega mostu. položaj nivelete določen. na katerih primerih morajo biti piloni sidrani nazaj. vertikalnimi obešali in harfe ali pahljače.101 (predlog. • Piloni so lahko zasnovani kot jekleni. • Poševne zatege so narejene iz para- lelnih žic ali vrvi iz visokovrednega jekla s Ministrstvo za promet . da bi prišlo do izklonov zaradi 500 m. sovprežnega prereza. dinamična analiza za vplive vetra in pomičnih obtežb. ninskih ter oblikovnih in drugih pogojev. medtem ko prevzame upogib greda konkurenca. Je jeklena za največje • Grede za ojačitev so obvezno računane razpone. in beton kot material premaknila v smeri proti največjim je tudi za mostove manjših razponov razponom. postavljenih v obliki nosilnimi kabli. majhne konstruktivne višine brez tve- ševnimi zategami.zateg . mezni stebri. sovprežna (jeklo-beton) za po teoriji drugega reda. konkurenčen. • Viseči sistemi mostov s paraboličnimi • Več poševnih kablov. V obeh provizorije kot tudi za mostove. kot je to bilo v prvih desetletjih moderne uporabe tega 10.

mešani promet) debelostenske polietilenske cevi. Projektanti dobivajo navodila iz podatki. razpetin in statične količine. ki se po in geometrija (niveleta. informacije o aktualnih cenah in na- bavi osnovnih nosilnih materialov in 11 KONSTRUKTORSKI POGOJI ZA opreme. vrsta prometnice (avtocesta. podatki iz projektne naloge in podlag za projektiranje (urbanistično-prostor- • Ponujanje detajlnejših smernic o tem ski pogoji. regionalna. • Velikost in razmerje razpetin določijo 11. geološko-geomehanske lastnosti tal dobro prenašajo. kar kombinaciji sistemov.101 (predlog. oblikovanje.morfologija (oblika in funkcija) ovire. lokalna ce- tovarnah in se nato vstavijo v sta. trasa) prednapenjanju zalijejo s cementno prometnice malto. podpor. zategami. gradnje. ki nastaja v postopku posebno pa pri velikih objektih. še zaporedju. konstruiranja in projektiranja. dolžan o tem pisno obvestiti naročnika. se običajno izdelajo dve do tri variante idejnih zasnov. viseči in premostitveni objekti s priporočljivi statični sistemi grednih in poševnimi zategami) je obdelanih v okvirnih mostov.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 39 . okvirni. ki . • Skupna dolžina mostov preko reke je • Na izbiro nosilnega sistema premo- odvisna od odprtine mostu. Pri grednih in okvirnih prekladnih konstrukcijah sta velikost in število razponov povezana z razmerjem • Pet osnovnih nosilnih sistemov pre- med ceno prekladne konstrukcije in ceno mostitvenih objektov (gredni. razmerje med dolžino in višino pod • Pri vseh premostitvenih objektih je objektom mogoče ob analizi cene za 1 m objekta Ministrstvo za promet . izdelati variante z različnimi nosilnimi sistemi.1 Uvodni del mostovih. . • Konstruktorski pogoji za projektiranje • Pri srednje velikih objektih. najnovejših knjig in strokovnih člankov. pešci. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ specialnimi sidri. . • Konstruktorski pogoji omogočajo poso- dabljanje in poenotenje kriterijev za • Že pri izbranem nosilnem sistemu ali projektiranje premostitvenih objektov. informacije o opremi in možnostih po- detajlno obdelujejo mostove s poševnimi tencialnih izvajalcev. njihova mostu po nezadostnih. ločnega ali s poševnimi vzdrževanje. TSC 07. npr. hidrološko- sistemu.2 Izbira nosilnega sistema. . nepopolnih ali medsebojna razmerja in celotna dolžina netočnih podlagah in je v takšnih primerih mostu. roku in času zategami. ki je potrebna stitvenih objektov vplivajo: za pretok velikih voda.1 so prikazani ločni. variante idejnega projekta ali pa pridobiti ker se beton kot material ter gredni in rešitev s pomočjo natečaja. magi- • Kabli za poševne zatege se oblikujejo v stralna cesta. okvirni sistemi najbolj uporabljajo. ki utrujanje izredno . seizmičnost). ni hidrotehnični pogoji. ki je še v polnem razvoju. • Po izbiri nosilnega sistema se določijo • Projektant ne sme zasnovati projekta velikost posameznih razpetin. trajnost in okvirnega. bo ugodno vplivalo na gradnjo. v posebnih mostov bodo podani po logičnem okoliščinah pa tudi pri večjih objektih. je nujno zasnove. • Konstruktorski pogoji se večinoma nanašajo na armiranobetonske in • Pri velikih in pomembnih mostovih in prednapete armiranobetonske gredne in viaduktih je obvezno izdelati dve ali tri okvirne sisteme premostitvenih objektov. in pogoji temeljenja. V tabeli 11. PROJEKTIRANJE MOSTOV . meteorološki primerno. poglavju 10. grednega. . dimenzije prereza in skupne dolžine mostov količine materiala. lastne izkušnje in informacije iz literature o podobno zgrajenih 11. železnica.

april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ glede na ceno za 1 m nasipa določiti prednapenjanja enakega velikostnega krajne točke objekta in s tem tudi skupno reda kot vplivi. je dobro najprej pomisliti na AB zemeljske pregrade in so ovira za členke.členkasta povezava premostitvenih objektov iz armiranega in . signalizacije .material zgornje konstrukcije in in zaporedja gradnje. ki bodo v bližnji konstrukcije in ukrepanja v želji. Višina nasipa pa naj ne bo višja • Če so za povezavo s togimi stebri členki kot 5 . zidov.toga povezava predvsem grednih in okvirnih sistemov . Le-ta je lahko primerna takrat. Uporaba 5 in 10 m nad terenom. krčenja. ki zahtevajo daljše objekte. ali pa po optimira povezava med prekladno obdelovalnih površinah. stebrov z jekleno in sovprežno zgornjo konstrukcijo se uporabljajo jekleni členki. materiala in razlike v pogojih vožnje na avtocesti in klimatskih razmer okolja.celotna dolžina mostu. • Povezava in/ali naleganje zgornje kons- • Z odmikom krajnih podpor od bregov trukcije na podpore sta odvisna od več reke se dopušča možnost prehoda dejavnikov. ki nastanejo z uporabo dolžino. . TSC 07. Pri tej obravnavi se analizira tudi uklonska dolžina stebrov.101 (predlog. okvirnih in drugih sistemih premostitvenih • Za manjše objekte v cestnem telesu objektov mora zagotoviti stabilnost. potekajočih skozi statično analizo različnih variant nosilne naselja ali področja. tem. število in • Na prehodu z objekta na prometnico je velikost razpetin potrebno sodelovanje s projektantom . prednost rešitvam.linijske ali točkovne podpore s popol- prednapetega AB je treba stremeti za no ali omejeno gibljivostjo. Za členkasto povezavo AB nadaljnjo urbanizacijo prostora. da ni večje dolžine in širine objekta. razsvetljave. členkov ali togih negativno vplivajo na videz objekta. izogibati visokim opornikom s stožci.nosilni sistem mostu . med katerimi so najpo- lokalnih poti ob reki.višina stebrov prometnice. • Pri premostitvenih profilih s strmimi Z uporabo členka se zmanjšajo uklonska rečnimi bregovi ali pobočji se je treba dolžina vitkih stebrov in vplivi na temelje. povezav na podporah pri grednih. novih kompleksnih računalniških programov omogoča hitro in celovito • Pri prometnicah. je treba dati konstrukcijo in podporami. dela pri temeljenju membnejši: pa so olajšana.7 m. da se tako usklajeno reši . ko so vplivi deformacije zaradi temperature. Nasipi predstavljajo nujni. kar pa je • Višina krajnih podpor variira v mejah med odvisno od načina povezave. ležišč.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 40 . ograj. da se prihodnosti naseljena.globina temeljenja. deformabilnost v odprtine do 10 m naj imajo nad zgornjo vseh ravninah in pomičnost v vzdolžni in ploščo najmanj 35 cm višine za voziščno prečni smeri objekta v odvisnosti od konstrukcijo ceste tako. tal in način temeljenja odvodnjavanja. projektiranju in konstruiranju . da se pri vseh ali večini stebrov uporabi toga povezava. ki so drage in manj stabilne konstrukcije ter • Razporeditev ležišč. manjši mostovi in podvozi nespremenljivost lege. kvaliteta nosilnih vprašanje gabarita. podpor 11.3 Optimiranje podpiranja konstrukcije • Obstajajo trije načini naleganja in po- vezave zgornje konstrukcije in podpor: • V zasnovi. (prepusti. kratkih objektih. lezenja in Ministrstvo za promet .

april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Ministrstvo za promet . TSC 07.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 41 .101 (predlog.

omogočijo deformacije zgornje varnejši. Ležišča kot element med prekladno Gradnja integralnih mostov je monolitna. vzdolž linije v eni smeri Toga povezava prevzame upogibne in torzijske momente. ker so odstranjeni glavni viri horizontalne reakcije iz zgornje poškodb. prerazporeditvi obtežb in statičnih količin. kadar se želi omogočiti zasuk nosilne 11.106 Ležišča drugim zaželeno.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 42 . Integralni mostovi je skupen sodoben naziv za betonske mostove okvirnih • Linijska ali točkasta ležišča konstrukcij brez dilatacij in ležišč. TSC 07. Poleg teh uklonska dolžina. Izbor podpor. promet pa . območja nezveznosti in dilatacij konstrukcije na podpore (stebre in ter območja ležišč . členkasto linijsko podpiranje smeri . Stroški vzdrževanja opornike) integralnih mostov so manjši.101 (predlog. točkovno podpiranje Točkasto leišče s pomičnostjo v vseh Členkasto linijsko podpiranje omogoča smereh zasuk zgornje konstrukcije v eni ravnini in se uporablja za povezavo opornika pri Elastično odbojno mostu z enim razponom in za povezavo podporo (dušilce) za togih stebrov.omogočijo dilatiranje zgornje kon. strukcije Pri zasnovi integralnih mostov se je Za izpolnitev teh treh nalog lahko zaželeno izogniti dimenzijskim konstruktor uporabi: nezveznostim. kjer uporaba ležišč ni amortizacijo udarcev primerna. smernic je nujno upoštevati evropske norme za ležišča EN 1337-3-10 • Členkasto podpiranje v vseh smereh in Structural bearings. je odvisen od več pogojev. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Toga povezava zgornje konstrukcije in podpor Nepomično ležišče Toga povezava se lahko uporabi pri vseh vzdolž linije podporah (krajnih in vmesnih). členkasto podpiranje v vseh smereh. ravninah • Členkasta povezava ali členkasto Točkasto zasučno podpiranje nepomično ležišče Glede na funkcijo v konstrukciji pre- mostitvenega objekta razlikujemo: Točkasto ležišče s pomičnostjo v eni . vertikalne in hori- zontalne sile v odvisnosti od razmerja Pomično ležišče togosti in jih prenese preko stebra na vzdolž linije v dveh temelj oziroma v tla. Členkasta točkovna ležišča so običajno jeklena. ki bodo togo povezane z zgornjo Pomično ležišče konstrukcijo.prevzamejo in prenesejo vertikalne in so manjše. . Ministrstvo za promet . konstruiranje in izračun ležišč uporabi na visokih stebrih. kjer je med so izdane posebne TSC 07. točkovno podpiranje se uporabljata. konstrukcijo in podporami opravljajo tri dimenzije nosilnih delov konstrukcije pa osnovne naloge: so robustnejše. Poškodbe takih mostov . Okvirne konstrukcije v sebi konstrukcije vsebujejo sistemske rezerve v . zaradi seizmičnih vplivov • Pri grednih premostitvenih objektih večjih razpetin se lahko členkasta povezava • Za izbiro. ker se s tem izognemo conam koncentracij napetosti in razpok.4 Integralni mostovi konstrukcije v vseh ravninah. da se zmanjša premostitvenih objektov.

. okvirnih konstrukcijah večje dolžine z nizkimi togimi vmesnimi podporami. z dilatacijami samo na opornikih in saj tovrstni mostovi ne vsebujejo integralnih mostov skupne dolžine 70 – elementov. 10. Ministrstvo za promet . ko imajo prečno nezveznost nad vmesnimi je kot poševnost večji od 30° in pri podporami (slika 11. zmanjšajo stroški graditve in . da se gradijo trajnejši objekti ter natančno zaporedje vgrajevanja. . Potrebna je tudi pravilna nosilnega obnašanja integralne zasnova. 5. vzdrževanje. nižji stroški izvedbe. gospodarjenju z mostovi. V tehnično razvitih evropskih državah in pri nas v Sloveniji je prišlo do prepovedi Integralni mostovi imajo naslednje uporabe diskontinuiranih sistemov prednosti: mostov in se od tedaj naprej uporabljajo samo kontinuirane prekladne konstrukcije . zaprti okvir za prepuste in zato je bila zaradi tega. tudi pri nas od leta 1950 do leta 1990. na celotni dolžini mostov. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Projektiranje mostov skladno s predpisi in Interakcija most-temeljna tla je bistvena standardi ni zadostna garancija za dober komponenta deformacijskega in in trajen most. Dvajset do trideset let po izgradnji so se V naši praksi je najbolj uporabljen statični pokazale pomanjkljivosti teh konstrukcij. 8.1 nekritično uporabljena povsod v svetu in (statični sistemi 1.101 (predlog. opreme in drugih poškodb nujna okvirji z eno razpetino 5-40 m (sistem 2) rehabilitacija.1 Relativno enostavna in racionalna Statični sistemi integralnih mostov so tehnologija proizvodnje in montaže okvirne konstrukcije z enim ali več glavnih nosilcev dolžin 15-40 m je bila razpetinami in so podani v tabeli 11. 12). višja stopnja komforta vožnje. saj ni ležišč in dilatacij. nižji stroški vzdrževanja in popravil. in okvirji s tremi ali več razpetinami s skupno dolžino od 70 – 80 m. tudi do 2000 m . dotrajanosti manjše objekte z razpetinami do 8 m. 2. TSC 07. ki zahtevajo intenzivno 80 m. vzdrževanja. Večina mostov in viaduktov pri nas in v Integralni okvirni mostovi se ne svetu – ki so bili zgrajeni pred 15-50 leti priporočajo pri poševnih konstrukcijah. trajna in od vzdrževanja neodvisna preprečitev direktnega dostopa soli proti zmrzovanju do konstrukcijskih elementov pod voziščem. zato je nujno sodelovanje upošteva tudi izkušnje sodobne projektanta objekta in geomehanika pri tehnologije gradnje ter povratne določitvi realnih geomehanskih informacije o vzdrževanju in parametrov. sistem 1.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 43 . Slika 11. poenostavljen in hitrejši potek Integralni mostovi brez ležišč in dilatacij gradnje. katera poleg standardov konstrukcije.1). ki sledijo sodobnim trendom v mostogradnji zahtevajo stroge vgradne tolerance in s ciljem.

. izravnava eventualnih dvižnih sil iz izvesti ločena izračuna nastopajočih prekladne konstrukcije z lastno težo vsiljenih statičnih količin ob upoštevanju opornikov. krajša končna polja omogočajo pri trirazponskih prekladnih konstrukcijah Opustitev monolitne povezave med večji centralni razpon. togostmi prekladne konstrukcije in podpor kot tudi togosti temeljnih tal.2 je prikazana shema Bistvenega pomena je čim bolj realistično prednapete armiranobetonske okvirne modeliranje togosti objekta in temeljnih konstrukcije nadvoza na avtocesti z tal. Slika 11. integralnih mostovih praviloma potrebno . zemeljskega pritiska in zelo togega temeljenja težko obvladljive. Karakteristična je dejanske obremenitve.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 44 . da bi z računskim modelom zaobsegli razponom 30-50 m. Zato je pri vmesnih podpor. Na sliki 11. zgornjih in spodnjih mej karakteristik tal.3 Ministrstvo za promet . Če se s Velikost nastopajočih vsiljenih prekladno konstrukcijo monolitno obremenitev je močno odvisna od povežejo samo vmesne podpore. podcenjene.101 (predlog. opornikom in prekladno konstrukcijo je . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ .2 Na sliki 11. kadar so vsiljene statične možnosti prerazporejanja statičnih količine vsled mobiliziranega količin v mejnem stanju nosilnosti. zmanjšana nevarnost neenakomernih posledica temperaturnih vplivov in posedanj in stranskih odklonov prednapenjanja. TSC 07. večje rezerve v nosilnosti zaradi smiselna. izogibanja kolizije armature okvirja v bodo vsiljene statične količine. Če se za togost razširitev na vrhu stebra s ciljem temeljnih tal vstavi prenizka vrednost. razmerij med govorimo o semi-integralnem mostu. Slika 11. geometrije objekta.3 je prikazana shema integralne ločne konstrukcije nadvoza z lokom razpona 35-70 m. ki so zone sidranja kablov nosilca.

Oznake in in betonom kot tudi sovprežnost betonov lastnosti jekla so podane v EC 3. odporni gradbeni material mora projektant dobro proti kemijskim in drugim vplivom. V običajni praksi se uporablja konstrukcijsko jeklo z mejo največ uporablja sovprežnost med jeklom 2 elastičnosti 220-360 N/mm . kamnitih premostitvenih objektov in pa kot material za oblaganje betonskih • Za konstrukcije premostitvenih objektov površin. • Za nosilne konstrukcije mostov se naj Bil pa je celo tisočletje glavni material za uporablja beton C 30/37 do C 50/60. kot tudi 07. Namesto lesenih gred se vgradnje betona. s delovne sile in vse uspešnejše sov- katerimi je mogoče premostiti tudi večje preganje betona z mehko in prednapeto razpone. gradnjo premostitvenih objektov. kamna.4 je shema armiranobetonskih širine 2 cm. Ministrstvo za promet . Na stiku prehodne plošče in konstrukcije je potrebno predvideti rego Slika 11. skladu z EN 206 (leto 1996) in TSC petrografske in druge lastnosti.111.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 45 . propustnega betona. ki se zapolni z asfaltno prednapetih integralnih okvirnih zmesjo. relativno nizka cena uporabljajo lepljeni lamelni nosilci. specifikaciji TSC 07. Razlog za tako beton za premostitvene objekte na javnih veliko zastopanost je neizčrpen vir cestah popolnoma nadomestila. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Na sliki 11. Danes se več kot tudi les eden izmed materialov za 80 % vseh premostitvenih objektov v gradnjo mostov. armaturo za armirani in prednapeti armirani beton. kar je deloma obdelano v TSC 07. Danes surovin za izdelavo betona.5 Izbira materiala za nosilne • Jeklo se kot nosilni material za mostove konstrukcije premostitvenih objektov in viadukte uporablja že več kot dve stoletji in je danes poleg betona eden • Nosilne konstrukcije premostitvenih izmed dveh osnovnih materialov za objektov so lahko iz lesa.118 Konstrukcije iz vodone- način obdelave površin in načine zidave. • Kamen kot nosilni material ni več konkurenčen za gradnjo novih mostov.122 Premostitveni sanacijo in rekonstrukcijo obstoječih objekti iz visokovrednega betona. Pred odločitvijo za kamen kot so zaželeni vodotestni betoni. betona. gradnjo mostov. v poznati vse njegove mehanske. TSC 07. • Najbolj uporaben material v celotnem • Do tridesetih let dvajsetega stoletja je bil gradbeništvu je beton. viaduktov in akvaduktov skladno s SIST EN 206-1. manjših. srednjih in večjih razponov vse Uporaba visokovrednih betonov za do 90 m. indu- so leseni mostovi večinoma le za pešce strializacija procesa proizvodnje in in kolesarje. zaradi preprečevanja pojava konstrukcij nadvoza s štirimi razponi nekontroliranih razpok na asfaltu in skupne dolžine od 70 do 80 m brez ležišč asfaltni dilataciji in dilatacij. marec 2003. vendar sta ga jeklo in svetu gradi iz betona. različnih kvalitet in starosti.4 11. Za jekla ali iz kombinacije teh materialov prekladne konstrukcije mostov se (sovprežni prerez). mostove bo obdelana v posebni tehnični Danes se kamen uporablja za obnovo.101 (predlog.

25 na 0. graditi po več tehnologijah. prikazanih v poglavju 13. večje od ca 60 m v odvisnosti od niza drugih parametrov. večje od 15 (20) m pa vse • Za enake razpetine 25-40 m.101 (predlog. ob upoštevanju razpoložljive C 30/31. dolžinami od 150 do 800 m.konstruktorski ukrepi (omejitev premostitvenih objektov določajo: razpok. je • Prednapete AB premostitvene objekte z lahko poleg prednapetega betona. nega odra v eni ali več fazah. Pri izbiranju podobnih in sodobnih tehnologij • Za masivne krajne podpore. vseh postopkih. • Bistveni ukrepi za zagotovitev upo. ki so večje od 30 m. • Izolacija objektov v talni vodi se izvede je treba upoštevati tudi naslednje bodisi z uporabo izolacijskih slojev bodisi parametre: čas gradnje objekta. v katerih se objekt gradi. dolžina predvidena mesta razpok) (površina) objekta. • Če se uporabi rešitev z vodotesnim betonom. velikost razpetine. • Za razpetine. dovolj dolgim negovanjem sve.namenski betonsko-tehnološki ukrepi morfologija in velikost ovire. zgrajeni iz vodotesnega trajnost in stroške vzdrževanja. • Projektant ima priložnost. je mogoče beton.1 mm v stitvene objekte je mogoče graditi po morju in agresivnem okolju.6 Analiza in izbira tehnologije gradnje rabnosti (vodotesnosti) belih kadi so naslednji: • Tehnologijo gradnje zgornje konstrukcije . prednapetim • Prednapete AB premostitvene objekte z armiranim betonom in sovprežnim razponi do 30 m in s skupno dolžino do prerezom jeklo-beton. je treba upoštevati tudi razmere na trgu. Ker in pogoje. 11. delovni stiki. glede izbora tehnologije gradnje. konstrukcije premostitvenih objektov. povezana z ustrez- nim. so pa deloma nakazani v postane razen prednapetega armiranega poglavju 13. lokacijo z izdelavo neprepustnega betona. dilatacije. je nujna omejitev razpok od • Prednapete armiranobetonske premo- 0. geometrija ceste ter . material. imajo • Za velike in pomembne mostove in precejšnje prednosti glede tehnologije in viadukte so nujno potrebne variantne rokov izvedbe.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 46 . posebno pri večjih in velikih razpetinah. v odvisnosti od vrste dejavnikov. in z konkurenčen tudi sovprežni prerez jeklo. Ministrstvo za promet . Ob znanju in izkušenosti projektantov • Za podpore premostitvenih objektov se ponuja to poglavje le obrobne informacije naj uporablja C 25/30 do C 40/50. 150 m. • Armiranobetonski premostitveni cestni žega betona objekti se praviloma gradijo s pomočjo nepomičnega jeklenega odra. poleg osnovne funkcije prevzamejo tudi funkcijo tesnjenja. je prednapeti v premi ali krivini z večjim radijem. temeljne gradnje večjih objektov ali skupine pete in temeljne blazine se naj uporablja objektov. betona. opreme potencialnih izvajalcev. v talni ali tekoči vodi je možna zaščita z uporabo izolacijskih slojev ali z izdelavo • V analizi izbire materiala za zgornje vodotesnega betona. . pa težko prikazati. konkurenčna tehnologija z montažnimi T nosilci z monolitno sovprežno AB ploščo. večje od 120 do 150 m. razpetinami. rešitve za izbor materiala. je armirani beton najbolj konkurenčen. še posebej če so poševni in geometrijsko zahtevni. ter elementi.skrbna izvedba.20 mm oziroma na 0. če je objekt do razpetine ca 60 m. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Pri objektih (prepustih) ali delih podpor konkurenčen tudi jekleni prerez z premostitvenih objektov v stiku z zemljino ortotropno voziščno ploščo. da izbira med armiranim betonom. je mogoče • Za razpetine do 15 (20) m je racionalna racionalno graditi s pomočjo nepomič- uporaba armiranega betona. Pravilen izbor postopka betona in sovprežnega prereza gradnje je odločilen element za konkurenčnost projekta nekega objekta. TSC 07. • Za razpetine. ki jih je eksciplitno • Za razpetine.

• Za izbrani nosilni sistem. rehabilitacije in razpetinah do 50 m lahko jeklena trajnosti) dovoljeni zaprti. Pri razpetinah.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 47 .7 Konstruiranje prečnega prereza Prostoležeče plošče v armiranem betonu premostitvenih objektov se izvajajo do maksimalnega razpona približno 12 m. na pogoje vzdrževanja. ki prostori. kot tudi deli prerezov. Prerez je (širine. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Jeklena konstrukcija sovprežnih pre. da cevi za odvodnjavanje ne Ministrstvo za promet . 35 m za okvirne in kontinuirne sisteme. • Široki ploščni trapezni nosilci s širino "a" nologijo gradnje se istočasno konstruira in medsebojnim razmakom "2a" prečni prerez zgornje konstrukcije.7. v prednapetem 11. se uporabi jekleni kljun ali pilon s poševnimi zategami. ki je omogočajo zmanjšanje lastne teže za 30 najpomembnejši element celotne nosilne do 40 % glede na polno ploščo in s tem konstrukcije premostitvenih objektov. prerezih je možno izkoristiti za vodenje inštalacij. • Oblika in konstrukcija prečnega prereza Plošča med širokimi trapeznimi nosilci pomembno vplivata na tehnologijo mora biti debelejša od 25 cm in je gradnje (velja tudi obraten odnos) kot tudi običajno brez vut. omejena na 100 cm (120 cm). Razpetine specifičen in zahteva detajlno analizo v premostitvenih cestnih objektov so skladu s celotno zasnovo konstrukcije in omejene na ca 20 m oziroma 30 m za izborom materiala prečnega prereza prednapete AB objekte in okvirne nosilne grede. • Izbor postopka gradnje ločnih premo- stitvenih objektov je nakazan v poglavju • Pri ploščastih prerezih je debelina 13. lahko zadržuje meteorna voda. sisteme. • Konstruiranje prečnih prerezov je treba Voziščna plošča sovprežnih prerezov se uskladiti z odvodnjo in kanalizacijo betonira “in situ” na fiksnem opažu ali pa mostov ter opremo za vzdrževanje pomičnem prenosnem opažu. s tem pa tudi lastna teža objekta. material in teh.112.7.101 (predlog. Pri pogoje vzdrževanja. število in prerez zaznavne prednosti v gradnji in vzdr- stebrov. kjer se nastanejo v fazi montaže. kar poenostavlja opaž. pogoji geometrije ceste na objektu za prednapete pa tudi do 25 m. določene razpetine in dolžine. gabariti. ker elastične plošče med nosilci prometa in določi odvodnjavanje ne prenašajo prečnih vplivov. Za • S konstruiranjem prečnega prereza prostoležeče sisteme v armiranem premostitvenega objekta so izpolnjeni betonu je racionalna razpetina do 15 m. ki so večje od 50 m. uporabnost in varnost objekte. zagotovi ugoden za poševne premostitvene se nosilnost. TSC 07. 11. Ti prerezi imajo objektov določajo višina. ževanju ter uresničevanju predpostavke o večji trajnosti objektov. nedostopni konstrukcija sama prenese napetosti. prečni padci). Odprtine v meteorne vode. kanalizacije in drugih vodov. porejeni. armiranobetonskih in prednapetih AB grednih in okvirnih sistemov pre- • Postopek gradnje stebrov premostitvenih mostitvenih objektov. tudi povečanje razpetine do 25 oz. 11. • Pri konstruiranju prečnega prereza mostitvenih objektov se vedno montira. • Jeklene zgornje konstrukcije premos.1 Splošno armiranem betonu pa do razpona približno 20 m. premostitvenega objekta niso (glede na najpogosteje po postopku narivanja.2 je prikazanih 5 priporoč- objektom ali po že zgrajenem delu ljivih prerezov zgornjih konstrukcij objekta. rekonstrukcije in Ploščasti nosilci morajo biti tako raz- trajnosti objekta.2 Povprečni preseki armirano - titvenih objektov se lahko montirajo z betonskih in armiranobetonskih narivanjem s kljunom ali pilonom in prednapetih mostov poševnimi zategami ali pa s postopkom prostokonzolne gradnje in pristopom pod • V tabeli 11. skladno s TSC 07. Proste robove je • Izbor postopka gradnje premostitvenih mogoče konstruirati na tri načine v objektov s poševnimi zategami je odvisnosti od debeline.

kar podporami. nosilno v eni smeri.101 (predlog. Ministrstvo za promet . S pomočjo prečnikov in je zelo bistveno za stroške vzdrževanja. Ta prerez je racionalen za razpetine do 30 oz.5 m. medtem ko ohranja voziščna plošča isto debelino (slika 11.6 krivinah ter z razponi. Konzolni deli naj ne bodo na dele prereza pod konzolama (slika večji od 2. Pri krajnih omogoča dobro razporeditev armature in podporah je treba prečnike podaljšati tudi (ali) kablov. ki je večjo od 20 cm. lahko prevzamejo tudi torzijske Slika 11. Prečniki so poševne premostitvene objekte do kota o samo nad podporami in se običajno poševnosti 60 . 45 m pri kontinuirnih in okvirnih AB in prednapetih AB premostitvenih cestnih objektih. TSC 07. Od vseh prerezov ima škatlasti monolitno voziščno ploščo z debelino. Stojina nosilca z večjo • Zmanjšana širina spodnje plošče pri širino je stabilna in pušča dovolj prostora trapezni obliki prečnega prereza za namestitev armature in kablov. oblikujejo kot ojačane stojine ali ojačana spodnja plošča. ki se med kablov izven prereza in je osnovni prerez obratovanjem obnaša kot kontinuirna ali za postopek narivanja in prostokonzolno okvirna gredna konstrukcija. se doseže z mehko armaturo ali s kabli za kontinuirnost. Kontinuiteta segmentno gradnjo. pri širših stezah za pešce pa je možno kanalizacijsko cev namestiti tudi na zunanji strani nosilca.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 48 . 100 cm) • V polju prečniki niso potrebni.1).5 vplive zaradi nesimetričnih obtežb. Prereze z dvema nosilcema z večjo širino obravnavamo kot evoluirani prerez klasičnih grednih AB mostov. • Enocelični škatlasti pravokotni ali trapezni prerez je najugodnejša rešitev za mostove in viadukte v premi in Slika 11. Zgornji pas je oder in opaž za zaželeno. Večja širina nosilca na dnu (min. ko ni prečnih nosilcev. Ni pa tak prerez primeren za premostitvene objekte v krivinah. Širši glavni nosilci s poševnimi stranicami in povezani z debelejšo ploščo d>25 cm. Cevi izlivnikov ne 11. se gradnja precej poenostavi. V primerih. Prečniki so samo nad izpostavljena atmosferskim vplivom. najmanjšo zunanjo površino.2). večjimi kot 30 m. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ potekajo skozi nosilce. Prečno prednapenjanje ni do 30 m. adhe- konstruktivno višino na min. smejo ogrožati glavnih nosilcev. Na skici so prikazane omejitve za • Prečni prerez z "n" montažnimi. monolitne AB plošče se ustvari sovprežni Škatlasti prerez je ugoden za uporabo kontinuirni ali okvirni sistem. Tak omogoča zmanjšanje širine stebrov in prerez je mogoče uporabiti tudi za njihovo lepše oblikovanje. 200 cm zijskimi ali s kabli prednapetimi T nosilci s zaradi prehodnosti in vzdrževanja kot tudi širokimi zgornjimi pasovi je racionalen za omejitve za širino konzole in debelino premostitveni objekt z razpetinami od 10 plošč in reber.

101 (predlog. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ * Za kontinuirane in okvirne premostitvene objekte s spremenljivo višino prereza so možna tudi druga razmerja razpona in konstruktivne višine z obveznim dokazom deformacij in vibracij. TSC 07.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 49 . Pri kontinuiranih in okvirnih konstrukcijah l = razmak nultih točk Ministrstvo za promet .

kot križanja med osjo premostitve- nega objekta in osjo ovire • Prerez 3 ima sovprežne spuščene . Derrick jeklenih mostov žerjavom. konstrukcije premostitvenega objekta Lahko ima konstantno ali spremenljivo . .konstruktorjev premostitvenih od osemdesetih let naprej. kar narekuje njihovo prečnega prereza se dograjujejo na simetrično obliko in konstrukcijo.3 Prečni preseki sovprežnih in narivanjem. terih so temeljeni stebri premos- kadar je za spodnji pas prereza titvenega objekta potrebnega več jekla. globina in lastnosti nosilnih tal. zaprta z ortotropno voziščno ploščo. Z Racionalna sta samo za velike in oblikovanjem krajnih podpor se hkrati največje razpone. izbrana lega stebrov v dispozicijski Način montaže je odvisen od dostopnosti rešitvi premostitvenega objekta (voda. nosilcev.estetsko-oblikovalni • Prerez 5 ima sovprežne voziščne nosilce.101 (predlog. odprta. Montirajo se z Ministrstvo za promet . Vmesni stebri je majhna lastna teža zgornje objektov prevzamejo vplive zgornje konstrukcije in hitra gradnja. trapeznim ali koritastim . za železniške in cestne objekte velikih razponov. konstrukcija in dimenzije podpor več razponi za mostove širine 8 do 14 m. razen tega. z betonirana »in situ« in preko moznikov zategami) spoji z jekleno brano iz glavnih in prečnih . material za zgornjo konstrukcijo in • Prerez 4 je iz dveh sovprežnih paličnih tehnologije izvedbe zgornje jeklenih nosilcev s ploščo na zgornjem konstrukcije pasu. znanje in izkušenost projek- razvoju. zapirajo nasip za objektom. material za stebre in tehnologije iz- omejena konstruktivna višina. kjer se zahteva velika togost grede (pomembna pri hitrih železnicah). .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 50 . pogoji Sovprežnost paličnih nosilcev je še v . veščina. z funkcije. razmerja med vertikalnimi in horizon- voziščne prečne nosilce. suha. skladnost rešitve stebrov glede na celoten most . vrvnim dvigalom. V tabeli 11. prevzamejo vplive zgornje konstrukcije. Togost prereza je . Uporablja se pri talnimi obtežbami na podporah mostovih. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 11. nosilni sistem premostitvenega objek- Voziščna. ločni. . na ka- prerezom je racionalen za večje razpone.8 Konstrukcijski pogoji za podpore grednih sistemov mostov.7. Višina glavnih medsebojnega razmerja teh parametrov: nosilcev je konstantna ali spremenljiva v premah ali v krivinah z večjimi polmeri. Prefabricirani segmenti dolžine 5 ga prereza zgornje konstrukcije pre- do 10 m se montirajo na že zgrajeni del mostitvenega objekta konstrukcije s prosto konzolno gradnjo. dvigali na plovnem objektu ali vozilu. mestna ovira) . vedbe stebrov . TSC 07. morfologija in vrsta ovire (vodna. . viseči. kjer je na razpolago le . Deli konstrukcije. grednih in okvirnih sistemov premostitvenih objektov • Prerez 1 je največkrat uporabljeni prerez pri sovprežnih konstrukcijah z enim ali • Oblika. okvirni.3 so prikazani sodobni karakteristični prerezi jeklenih in sovprežnih 11. Ugoden je tudi nega objekta in tipi uporabljenih ležišč za mostove v krivinah z manjšimi . da dvema glavnima nosilcema in škatlasta. • Osnovne razlike v konstruiranju krajnih in vmesnih podpor izhajajo iz njihove • Prereza 6 in 7 sta jeklena. Krajne podpore. ker ima veliko torzijsko togost. skupna višina stebrov in višina nad • Prerez 2 z zaprtimi škatlastim terenom pravokotnim. konstruiranje in celotna širina prečne- višino. število in velikost razponov zgornje polmeri. Karakteristična zanju rešujejo tudi krilni zidovi. kopno) in opreme. Uporablja se objektov. predvsem v Franciji in Nemčiji tantov . premostitvenih objektov se določijo na Prerez je racionalen in enostaven za osnovi naslednjih parametrov in izdelavo in montažo. križem armirana plošča se ta (gredni. način podpiranja in povezave zgornje mogoče doseči s polnostenskimi ali konstrukcije in podpor premostitve- paličnimi prečnimi okvirji. mestu pred montažo.

101 (predlog. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ Ministrstvo za promet .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 51 . TSC 07.

vmesne podpore. da sta prerezu zgornje konstrukcije) v možni enostavna vgraditev in zamenjava konstrukciji premostitvenega objekta. da so stebri naj- pomembnejši element (ob prečnem • Opornik naj bo konstruiran tako. • Poudarjamo. vmesne podpore. vmesni stebri z okroglim ali koncen- projektirati posebne večje komore za triranim polnim prerezom s kapo instalacije. da z izpolnitvijo meteorno kanalizacijo. Vsi drugi podatki o razumevanja naštetih pogojev. skupna dolžina od osi krajne podpore do konca vpetih krilnih • Po namenu. večjo od 6 stebre. ki prinašajo hkrati tudi elemente • Konstrukcija notranjih sten opornikov originalnosti. nosilca ali škatlastega glav stebrov. kjer so predvidene skupin: dilatacije.108. prereza mora segati minimalno 100 cm • Dno stebrov se prilagaja izbranemu preko osi krajne podpore. zasnovane kot ste- ne s kapo • Pri premostitvenih objektih v mestih ali na . od glave kabla (slika 11. filtrov in prehodne obliki prečnega prereza zgornje plošče. je treba za opornikom . ki ležišč in dilatacij kot tudi delov sistema za projektantom omogoča. ki je priključena funkcionalnih. ki se dilatira >100 m. . visoki stebri z oslabitvami. masivne vmesne podpore v strugi izvesti komoro za odvodnjavanje in .7). je odvisno od pravilnega m ali manjšo od 2 m. TSC 07. tehnologiji zidov pa do 10 m. pogojev ustvarijo oblikovno dobre rešitve. Treba je upoštevati • Konec armiranobetonske prednapete vzajemnost vplivov v konstruiranju prekladne konstrukcije s prečnim prečnega prereza zgornje konstrukcije in prerezom plošče. mora biti enostavna. • Kdaj in kako bo projektant zasnoval lena konzolna krila z dolžino.101 (predlog. je pri zgornjih konstrukcijah z dolžino. statičnih in gradbenih na opornik. Slika 11. . gradnje zgornje konstrukcije in višini lahko vmesne podpore razdelimo v 6 • Na krajnih podporah. kjer je pričakovati večje število koncentriranim polnim prerezom različnih instalacij.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 52 . Odprtina za načinu in globini temeljenja. potrebno . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Zaželeno je. da je celotna višina krajnih vgraditev dilatacije (če je le-ta potrebna) podpor (višina od nivelete do dna mora biti odmaknjena minimalno 15 cm temeljev) v mejah med 5 in 10 m.7 Ministrstvo za promet . obliki prereza. • Pri konstruiranju opornikov niso zaže. izjemoma do 15 m. da so omogočene normalne okoliščine za vgraditev in • Glave (vrhovi) stebrov se prilagajajo zgostitev nasipov. zasnovane kot kontrolo dilatacije. stebri z okroglim ali oglatim cestah. Minimalna dimenzija stene komore naj bo 80/150 cm. konstrukcije ter načinu podpiranja in povezave. konstruiranju krilnih zidov so podani v TSC 07.

• Prekinitve betoniranja – delovne stike.101 (predlog. Prav tako je sistem. prečnega prereza in razpetino konzole minimalno debelino 22 cm zaradi • Pri stebrih z zaprtim škatlastim prerezom povezave z armaturo venca. delovanjem onesnažene vode razmisli o upravičenosti uporabe kamnite obloge • Minimalna debelina polnih prerezov. Krajni stebri morajo biti temeljeni • Minimalna debelina sten škatlastih in minimalno 1. so racionalni in se uporabljajo • Konci konzol morajo imeti ne glede na tip samo za višine nad 20 m. ki so nujni iz tehnoloških razlogov in zaradi • Voziščne plošče premostitvenih cestnih zmanjšanja škodljivih posledic krčenja objektov morajo imeti minimalno debelino betona. ki so v • Enojno armirani prerezi kateregakoli zemljini oz. • Dvojno armirani prerezi kateregakoli elementa nosilne konstrukcije • Pri vseh armiranobetonskih in premostitvenih objektov morajo imeti prednapetih armiranobetonskih prerezih debelino 20 cm ali več. morajo imeti debelino 22 cm ali več (za kabelske cevi do 80 mm).7 m v kompaktnem terenu. zasuti. ki imajo v prečnem prerezu odprtine. sten debeline 20 cm. • Minimalna debelina vseh elementov • Rečni stebri morajo biti temeljeni min. 50 cm za višine stojin. mora biti 35 cm za višine stojin ≤ 200 cm oz. obvezno zaščititi kritično dolžino pilota z jekleno srajčko iz pločevine debeline 4 – • Minimalne debeline zaščitnih betonskih 6 mm. večje od 4 m • Pri masivnih rečnih stebrih se naj zaradi (vmesne vrednosti je treba določiti z zaščite pred izpodjedanjem in kemijskim linearno interpolacijo). Dimenziji posnetih robov sta 2/2 cm.9 Minimalne dimenzije elementov in 4.5 m pod koto terena oz. terena. TSC 07. premostitvenih cestnih objektov je nujna odstranitev ostrih robov. ki je najbližja opažu. je treba predvideti odprtine za vstop in kontrolo ter odprtine za prezračevanje. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Stebri. tleh. plasti pri nosilnih konstrukcijah premostitvenih cestnih objektov so: 11. Ministrstvo za promet . Meja med plitvim in globokim stitvenih cestnih objektov mora biti 80 temeljenjem je v globini 6 m pod površino cm.0 cm za temelje in dele podpor. je nujna kateregakoli elementa nosilne sprememba geometrije stremen ali konstrukcije premostitvenih objektov prečne armature. Če je • Dvojno armirani prednapeti prerezi dimenzija posnetih robov večja. je premostitvenih objektih 100 cm. elementa nosilne konstrukcije premo- stitvenih objektov morajo imeti debelino • Minimalne debeline zaščitnih slojev se 10 cm ali več.5 cm za zunanje površine prereza zaščitni sloji pri betonskih mostovih 3.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 34 . armiranobetonskih opornikov mora biti pri 2 m pod koto dna rečnega korita in premostitvenih cestnih objektih 30 cm.5 cm za notranje površine prereza 5. • Minimalna debelina stojin škatlastih Detajli opreme za vzdrževanje so podani prerezov premostitvenih cestnih objektov v TSC 07. • Izbor globine in načina temeljenja podpor je odvisen od geološko-geomehanskih • Minimalni premer okroglih ali razmer in deloma od opremljenosti koncentričnih prerezov stebrov premo- izvajalcev. je treba določiti v projektu 22 cm ne glede na razpetino in statični premostitvenega objekta. pod razčlenjenih prerezov stebrov znaša 30 koto dna rečnega korita in 0.5 m v čvrstih cm. obenem 0. • Minimalna debelina temeljnih blazin na • Kadar se uporabijo uvrtani piloti v tekoči stiku s podporami mora biti pri vodi ali pri podzemnih tokovih. nanašajo na debelino betonskega sloja nad armaturo. in stebrov premostitvenih cestnih objektov mora biti 60 cm.112.

da betonskih premostitvenih objektih veljajo je enostavna za krivljenje.116. Pri mrežah iz betonskega železa morajo biti zanke • Mehka nenapeta armatura v veliki meri < 15 cm. • Armiranobetonske konstrukcije pre. ne glede na • S posebnimi armaturnimi palicami. armatura naj se prilagaja linijam napetosti morajo biti razdalje med profili kablov. zaradi upogiba. če košev usklajenih dimenzij in teže. manjše od 15 cm.101 (predlog. ki je bližja opažu. je omogočena obremenjene konstrukcije. ki bi lahko ogrožale betonski zaščitni ve armaturne palice. premer palic pa > 6 mm. se ne uporabijo več kot 3 do 4 različne 11. morajo imeti Horizontalna armatura stojin je določena kljuke. krivljenje in montažo.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 54 . v področjih tlačnih napetosti pa manjše od 20 cm. • V principu so zaželeni tanjši profili na • Lega armature ne sme ovirati poteka linij manjših razdaljah. zaprta. • Za določitev armature pri armirano- betonskih in prednapetih armirano • Obliko armature je treba izbrati tako. ki je eden zaradi tega je pomembno. ki so razvejano oblikovane in • Za dobro zgoščenost betona. Nobeno področje prereza. TSC 07. neenakomerno Ministrstvo za promet . postavljeno na tisti konstruirana in vgrajena. Za glavne • Palice. smer časovnih projektirana razdalja med dvema vplivov (deformacij) se spreminja in tako ravninama armature. Prerez in število teh so vse plasti prereza izpostavljene palic sta odvisna od premera in teže nategu in razpokam. krčenje. vpliva na nastanek. 28 mm in tanjše od 10 mm. • Pri detajliranju armature naj se upošteva tudi vrstni red vgrajevanja. ki so definirana v EC2 DIN vgrajevanje. kajti to po nepotrebnem otežuje nabavo. če pa so odprta. preklapljanje zaprtih stremen na mestu stika med spodnjo ploščo in stojino • Pri glavnih nosilcih morajo biti stremena (spodnja plošča je obešena na stojino). kar je med drugim dovolj dobro in pravilno povečuje hitrost gradnje. Enaka količina armature. ki so krivljene. sil. Tu so podani le nekateri dodatni pogoji. Premer in število nosilcev sta odvisna od mostitvenih objektov so armirane v vseh teže zgornje armature in višine prereza. armirana. V področjih nateznih kablov. ne smejo ustvarjati armiranobetonske nosilce niso priporočlji. strani prereza. Podaljševanje stremen s kapami glede na možne vzdolžne napetosti ni dovoljeno. voziščnih ploščah.10 Konstruktorski pogoji za armiranje vrste profilov. • Za izdelavo armaturnih načrtov se • Zgornje plasti armature v temeljnih vzamejo vhodni podatki iz zaključnega ploščah. razmikom palic povsod omogočiti vstavljanje vibratorjev na potrebni • Pri armiranju škatlastih prerezov je nujno razdalji. armature (okoli 4 kosi na m 2 ). ravninah in glavnih smereh napetosti. • Zanesljivo armiranobetonsko in prednapeto AB konstrukcijo premos. • Zaželeno je tudi oblikovanje armaturnih titvenih objektov je mogoče ustvariti. je treba z zadostnim manjše razmake in tanjše profile. horizontalnih ali poševnih elementih morajo imeti nosilce zgornje armature. oblikovane glede na prerez elementa in Premostitveni objekti so dinamično njegovo funkcijo. torzije in vsiljenosti (tem- peratura. ploščatih dela statičnega računa (skice z lego in prerezih zgornje konstrukcije in drugih prerezi armature). ki so debelejše od sloj. mora biti dodatnih obtežb in omogoča večjo vzdolžna armatura obdana s stremeni ali trajnost. razporeditev in razvoj razpok. lahko • V stebrih in drugih elementih. ki je vgrajena v AB konstrukcijo. transport in vsa pravila. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ treba določiti način obdelave delovnih • Na enakih konstruktivnih elementih naj stikov skladno s TSC 07. ki so statične vplive. kjer so zanesljiveje prevzame vplive osnovnih in primarne tlačne napetosti. če je pravilno in strokovno prečno armaturo. da izberemo pogojev trajnosti. Fachbericht 102 Betonbrücken. ne sme ostati nearmirano.

je je potrebno.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 55 . zgornjih konstrukcij se naj uporabijo kabli s silami prednapenjanja. posebno pri dva enakovredna sistema za predna- večjih in pomembnejših premostitvenih penjanje. ki je povezana z • Da bi bila konkurenca na tržišču opazna. uporabo kablov izven prereza. deformacijo kablov (okoli 1 m). Tudi betonski zaščitni sloj betona je pri nosilcih kablov in armaturi • Za prednapenjanje glavnih nosilcev enak. če pa je že nujno. ekonomskih in drugih pogojev. kot tudi vsi spremljajoči dokumenti. Odmik nosilcev kablov od Ti konstruktorski pogoji podajajo samo opaža se regulira z distančniki tako kot nekaj dodatnih pogojev. Nameščeni so na ustreznih penjanje. za pilote ∅<1000 mm. • Celovita problematika. Premer armature za nosilce kablov je odvisen od • Za projektiranje in gradnjo AB cestnih teže kablov in mora biti tolikšen. Sprememba mora povezave so dražji za 5 %. pri armaturi. • Prednapenjanje voziščne plošče (vzdolžno ali prečno) praviloma ni • Pri armiranju uvrtanih pilotov znaša zaželeno. so pa zato biti opremljena z odgovarjajočo statično stroški vzdrževanja manjši. maksimalna debelina voziščne plošče najmanj 28 cm.117.5%. v coni preklopa in sidranja • Najmanjša razdalja med zunanjo glavne armature pa je < 10 cm. da imajo tanjši profil in to od kable. omogoča popolno antikorozijsko zaščito kablov. konstruktorskih. da ne premostitvenih objektov se poleg pride do uklonov in deformacij (za višino veljavnih domačih predpisov uporabljajo DIN Fachbericht 102 Betonbrücken. izbranega sistema navede še najmanj • V sodobni mostogradnji. Namesto spojk je bolje • Za sistem prednapenjanja se projektant v uporabiti preklope ali dolge kable v enem PGD/PZI fazi projekta premostitvenih AB kosu. Razmik stremen je < 20 cm. detajli in tehničnim poročilom. Ta način prednapenjanja prednapenjanja.11 Konstruktorski pogoji za objektov je 10 cm. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ posedanje). razmakih. spojke za kablov. 1 m pa ∅ 20). možnost zamenjave kablov in • S spremembo projektiranega sistema ima še druge prednosti. Le-ti so neodvisni od armaturnih podaljševanje. tako da zatajitev enega kabla ne 12 do 18 mm ter da so na razdaljah od 8 povzroči porušitve. površino kabla in zunanjo površino betona nosilnih elementov premostitvenih 11. mora znašati minimalna armatura 0. košev. da projektant poleg obdelana v TSC 07. do 1 m nad opažem ∅ 16. ZTV. 10 mm prereza. objektov. večjimi od 1000 • Vsaka stojina mora imeti eno vibracijsko in 5000 kN. elementov pri premostitvenih pred- napenjanje so kabli.101 (predlog. napenjalke za predna. analizo. do 20 cm. Ministrstvo za promet . neprekinjenih kablov. da preprečijo lokalno injekcijska masa in cevi za kable. s čimer je izvajalcu olajšano objektih se priporoča prednapenjanje delo pri izbiri podobnega sistema brez povezave. do 3%. Za stremena stojin je bolj • V enem nosilcu je treba imeti najmanj 3 priporočljivo. prednapenjanje AB cestnih premostitvenih objektov • Podaljševanju kablov s pomočjo spojk se je treba izogibati. črpalke za injektiranje. Več kot trije kabli se ne smejo vgraditi brez vibracijskega mesta. Prednapeti AB prednapenjanja se morata strinjati premostitveni objekti s kabli brez projektant in naročnik. Stremena so minimalnega profila kabel pa mora biti nameščen v sredini 12 mm za pilote ∅>1000 mm oz. • Lego kablov znotraj prereza nosilnih • Sestavni deli sistemov za pred. sidrne glave (za napetih AB objektih določajo nosilci sidranje in prednapenjanje). V vsakem prerezu nosilnih prednapetih cestnih objektov odloča na elementov mora biti najmanj 1/2 podlagi tehničnih. mesto. Karakteristike sistema prednapenjanja so • Za koristno obtežbo je priporočljivo sestavni deli statičnega računa ter uporabiti kable izven prereza. TSC 07. še zlasti pri načrtov in detajlov nosilnih konstrukcij škatlastih prerezih. za višino nad K 88.

110. ki iz 500. • Vse elemente opreme za predna- penjanje in vse faze postopka pred- napenjanja je treba prekontrolirati. Konstrukcija mora biti polno prednapeta za obremenitev stalne obtežbe. nasipni stožci.Kontrola cevi se izvrši ob uporabi sme vgraditi. robniki in hodniki. Freyssinet) in drugi • Delno prednapetemu betonu za glavne certificirani sistemi pednapenjanja je vzdolžne nosilce prednapetih AB nujno dokazati kompatibilnost vseh premostitvenih objektov se je treba sestavnih elementov v smislu enake izogibati pri polni obremenitvi objekta.7 fpk (karakteristične vrednosti • Konec nosilca mora segati minimalno natezne trdnosti jekla za prednapenjanje) 100 (70) preko osi podpiranja. premostitvenih objektov (zaključki. tako da po napenjanju oz. atesta proizvajalca. spadajo: ležišča in členki. hidroizolacija. asfaltno vozišče. Delno • Pri uporabi sistema za prednapenjanje prednapenjanje je dovoljeno v prečni premostitvenih objektov v Sloveniji je smeri. varnosti. da proizvajalec injektiranje je treba kontrolirati po preda vse certifikate. kanalete). april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ proizvajalca se mora v projektih • Prepovedano je vodenje kablov iz upoštevati vrednost 7.Sidrne in napenjalne glave kablov je Vse spremljajoče certifikate mora potrditi treba kontrolirati po nostrificiranem pooblaščena inštitucija v Sloveniji. ki bi služile prednapenjanju prostora ob stiku cestnega telesa in kablov.000 ur. • Pri uporabi sistemov za prednapenjanje (BBR. oziroma napetost v kablih ne smeta biti večja od 0. je treba prevzeti s posebnimi stremeni. • Za prednapenjanje premostitvenih • Horizontalne in vertikalne odklonske sile.5 % izgube po 1000 urah oziroma v končni vrednosti • Opremo premostitvenih objektov se- 2. veljavnih predpisih v državi proizvajalca. niso dovoljene. nosilcev v zgornjo ravnino voziščnih plošč. ki so zahtevani po ustreznih veljavnih predpisih.2k/fpk = • Zaradi uvajanja napenjalne sile je treba 2 1570/1770 MN/m .H. . Vsi kabli se končujejo na čelu • Nivo izkoristka jekla za prednapenjanje nosilca ali znotraj prereza. objektov je dovoljena tudi uporaba jekla ki nastanejo zaradi odklona linije kablov. ki jo opravi pooblaščena inštitucija. dokler ne bo sprejeta predvideti posebno armaturo za EN 10138. nujna nostrifikacija sistema. prednapetega AB objekta mora vsebovati odvodnjavanje in kanalizacija. predpisi. naštete dokumentacije se proizvod ne .Napenjalke je treba kontrolirati po 11. • Faza PZI vsakega premostitvenega ograje.5 % izgube v času stavljajo vsi nujno potrebni deli. prehodne plošče. 0. Ne glede na certifikate Ministrstvo za promet . TSC 07. . • Za prednapenjanje AB premostitvenih stopnice. Brez atestu sistema za prednapenjanje. robni elaborat o prednapenjanju in injektiranju venci.12 Konstruktorski pogoji za opremo nostrificiranem atestu proizvajalca cestnih premostitvenih objektov napenjalke (nosilca sistema predna- penjanja) ob obvezni kontroli vsakih 6 • V opremo premostitvenih objektov mesecev. tlakovanje brežin.Visokovredno jeklo in zmes za prednapenjanje je nujno.5 %.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 56 .2k/fpk = 2.75 fpk pred zakli- lahko sile prednapenjanja manj vplivajo njenjem.101 (predlog. 1670/1860 MN/m vendar se v statičnem računu sme koristiti vrednost fp0. ki so obdelani v TSC objektov se mora uporabljati jeklo z nizko 07. dilatacije prekladnih konstrukcij. • Opremo premostitvenih objektov • Odprtine in niše v voziščni plošči. P. relaksacijo. • Pri nakupu jekla in elementov za . napeljave in z vsemi podatki v skladu z veljavnimi oprema za vzdrževanje. berme. karakteristične natezne trdnosti fp0.5% krat 3 je 7. na vnos podporne sile. Dywidag. ki znaša 2. razcepne sile v horizontalni in vertikalni ravnini.. tudi predstavljajo elementi za ureditev takšne.

nadvozi imajo med drugim prednost tiste rešitve. trajanja.13 Kazalci stroškov osnovnih 2 premostitveni objekt. širine.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 57 .4 vsebuje podatke za beton premostitvenih objektov. višin nad 80 m. opaž. da tisti v premostitvenih objektov. materialov na m površine premostitvenih objektov • Vsebina in rešitev opreme premos- titvenega objekta sta odvisni od namena.4 Beton Opaž Armatura Kabli Del konstrukcije kg/m2 mostu kg/m2 mostu m3/m2 m2/m2 kg/m3 betona kg/m3 betona Podpore s temelji m3/m2 m2/m2 kg/m2 - premostitvenih objektov kg/m3 - Zgornja konstrukcija m3/m2 m2/m2 kg/m2 kg/m2 premostitvenih kg/m3 kg/m3 objektov Skupaj za cestni m3/m2 m2/m2 kg/m2 kg/m2 premostitveni objekt Ministrstvo za promet . 2 PORABA MATERIALOV NA m POVRŠINE PREMOSTITVENEGA OBJEKTA TABELA 11. TSC 07. da izračunajo. razponov 50-80 m. materiala in zmnožek njegove skupne dolžine in od vrste drugih okoliščin. višin do 50 m plošče. lokacije razponov nad 80 m.113 večnamenski. ležišča. kanalizacija). lokalne. srednjih razponov 20-40 m večjih razponov 40-80 m • Premostitvene objekte na cestah nižjega velikih razponov čez 80 m razreda (nekategorizirane ceste. • Možne so medsebojne primerjave med • Pri konstruiranju in izboru opreme za . premostitvenih objektov je. višin do 80 m kar zavisi od namena. da se definira tudi doba bodo še gradili. običajnih razponov 15-30 m ki ne predvidevajo večjih omejitev v . • Površina premostitvenega objekta je velikosti. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ premostitvene konstrukcije naredijo 11. pa podatke za nabavo ali izdelavo v soglasju 2 tudi primerjava cen na 1 m je mogoča in z navedenimi TSC 07 ter dodatnimi realna samo za podobne kategorije pogoji in podatki. način vzdrževanja in način zamenjave vseh delov opreme • Tabela 11. če menijo.viadukti regionalne) je možno izvesti brez razponov do 30 m. .102 do TSC premostitvenega objekta in so 07. razreda. betonsko železo vseh profilov in kvalitet ter za kable za • Dolžnost projektantov in konstruktorjev prednapenjanje iz visokovrednega jekla. in drugih okoliščin. vseh mark. • Oprema premostitvenih objektov se projektira. ki sta definirani v točki 3 Pomen izrazov. za • Da bi bila dosežena projektirana doba primerjavo s podobnimi projekti in za trajanja premostitvenih objektov od 80 do oceno stroškov materiala objektov. lokacije.50 m. velikosti. podvozi otvora 2-10m premostitvene objekte na avtocestah . ki se 120 let. je nujno. prepusti. • Primerjava porabe materiala na 1 m 2 določijo in definirajo vse pogoje in površine premostitvenega objekta. dilatacije. višin do 30 m nekaterih elementov opreme (prehodne razponov 30 . TSC 07 ne zadoščajo.101 (predlog. Služijo kontroli realnih stroškov za konkretni projekt.mostovi prometu in omogočajo enostavno in hitro manjših razponov 10-20 m zamenjavo. ki so koncu tehničnega poročila PZI faze podrobno obdelani v TSC 07. konstruira in (ali) aplicira v • Kazalci stroškov materiala se podajo na soglasju s smernicami in detajli.

Ohranjamo ga le zaradi usklajenosti in neusklajenosti z kontinuirnosti in navade. preživel. Obsežnejša cestnih premostitvenih objektov. s tem pa tudi varen prenos trošenje papirja.). teoretičnih zasnov. ker zastarata tako program kot temeljev. razpok. tehnologije gradnje. jih je treba pri statično odvisna od vrste faktorjev (vrste in nedoločenih sistemih nujno obdelati kot kategorije prometnice. Vse ostale zasnovan tudi na ustreznih geološko. premostitvenih objektov. Nivo in verzija vsebuje vse dele in izpise iz obseg statičnega računa določa tudi računalnika in se izdela v dveh kopijah: nivo projekta premostitvenega objekta. konstruk- • Statični račun se lahko izvede ročno tivne in statične zasnove itd.101 (predlog. to je v času Statični račun in načrti začasnih eksploatacije takoj po izročitvi v promet konstrukcij. ki nudijo vse izločeni izpisi iz računalnika. kontrolo napetosti. (peš metoda). kablov ali jekla. varnosti (nosilnosti. • Statični račun je samostojna enota. montažo nosilnih konstrukcij • Statični račun vsebuje uvodni del. račun statičnih celote (odri. • Obseg statičnega računa naj bo takšen. Če nosilnosti. objekte glede na izvor obremenitve. cestnih premostitvenih objektov. bodočnosti pa bo dokaz zanesljivosti potrebnih za dokaz varnosti (varnosti in trajnosti) cestnih premostitvenih objektov. Zaključni del statičnega Ministrstvo za promet . premostitvenih objektov. konstrukcije za (dinamičnih) količin. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 12 STATIČNI RAČUN (STATIČNA IN računa so skice konstrukcije in delov DINAMIČNA ANALIZA) MOSTOV . Izraz uporabo računalniških programov. starosti. v t=to in t=tn. Izpisi iz podatke. poseben obtežni primer. ena za arhiv projektantske organizacije • Statični račun mora biti med drugim in ena za arhiv naročnika. materiala. ki služijo za gradnjo in in po "n" letih obratovanja. potrebne za določitev globine računalnika po "n" letih izgubijo svojo in načina temeljenja. kopije so manj obsežne in iz njih so geomehanskih podlagah. montažo in podobno). deformacij. skice nosilne konstrukcije. opaži. dimenzioniranja vrednost. • V skladu s predpisi za obtežbe da se dokaže varnost celotne nosilne premostitvenih objektov lahko projektant konstrukcije mostu in vseh posameznih v tej tabeli logično komibnira posamezne delov v času gradnje in v času obtežbe za vsak konkretni objekt. • Statični račun se izvede v dveh verzijah. pomikov.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 58 .1 so pregledno podane programov in kombinirano (ročno in s obtežbe in vplivi na premostitvene programom). TSC 07. nosilnosti in mejnega stanja jih mora nujno priznati in potrditi uporabnosti. prikaz uporabljenih varnosti proti utrujanju) cestnih programov v skladu s smernicami za premostitvenih objektov. • Uvodni del statičnega računa vsebuje Sodobnejši izraz bi lahko bil dokaz poročilo. ki sta različni samo po obsegu vključena v idejne in PGD projekte priloženega materiala. statične modele. različnimi predpisi je nujna primerna • Enakovreden izraz bi bil statična in oblika nostrifikacije teh programov s dinamična analiza (nosilne konstrukcije) strani kvalificirane znanstvene ustanove. 12. stabilnost brežin v območju oprema in bi bili samo nepotrebno podpor. lokacije. projektant premostitvenega objekta vseh utrujanja in dokaz mejnega stanja teh računov in projektov ne izvaja sam.0 cm.1 Uvodni del • Za kontrolirano uporabo velikega števila računalniških programov različnega • Izraz statični račun je nesodoben in izvora. konstrukcije s kontroliranimi prerezi in DOKAZ VARNOSTI določitev prerezov in razporeditve armature. s pomočjo računalniških • V tabeli 12. eksploatacije. so samostojne analizo obtežbe. momentov in sil iz konstrukcije • Analiza obtežbe in vplivov na premostitvenega objekta v temeljna tla. premostitvene objekte je kompleksna in Če so diferenčni posedki večji kot različna pri vsakem objektu ter je 1. transport. uporabnosti.

ki ostanejo v konstrukciji trajno. ki niso posledica naravnih mostovih sil Udarec cestnih vozil ob stebre mostu Udarec plovnih objektov ob stebre mostu Ministrstvo za promet . VPLIVI. VPLIVI. Vpliv tekoče vode geofizikalnim proučevanjem. VPLIVI KORISTNE OBTEŽBE Obtežba zaradi vozil in pešcev Podaja se z zamenjujočo normativno shemo.1 1. vplivi dilatiranja instalacij in drugo Obtežba na ograjo Ne vključuje nezgodnih udarcev vozil ob ograjo mostu Obtežbe vlaka in pešcev (uslužbencev) Podaja se z zamenjujočo normativno shemo. nastale pri njenem vnašanju. Vpliv tlaka in mase mirne vode Vpliv vzgona 4. kot tudi odgovor konstrukcije na vnašanje sile. Vpliv ledu (vključuje udarec ledu) Vpliv potresa 3. Vplivi.2 Vpliv zemeljskega pritiska (aktivnega in Vpliv te skupine obtežb naravnega izvora je v pasivnega) glavnem stalnega značaja. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ VPLIVI in obtežbe NA PREMOSTITVENE OBJEKTE TABELA 12. SILE. vključuje pa tudi dinamični faktor Sile speljevanja in zaviranja vlaka Vpliv te sile se upošteva na nivoju zgornjega roba konstrukcije proge Vpliv centrifugalne sile Značilno za železniške mostove Vpliv bočnih sunkov Pri novih železniških mostovih se vpelje kot horizontalna sila 100 kN Obtežba instalacij Obtežba na ograjo Ne vključuje izrednih pojavov 3. 3. KI NASTANEJO KOT POSLEDICA KONCEPTA PROJEKTIRANE KONSTRUKCIJE Upori (trenja) v ležiščih konstrukcije 7.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 59 . TSC 07.101 (predlog. NARAVNE SILE Vpliv spremembe temperature okolja (vključuje vpliv enakomerne spremembe temperature in temperaturnega gradienta po višini prereza. Sile. ki ne prispevajo k definitivnemu napetostnemu stanju. KI NASTANEJO KOT POSLEDICA PROJEKTIRANEGA NAČINA GRADNJE Vplivi. njihovo delovanje Vpliv morebitnega posedanja podpor se lahko predvidi (oz. Pri železniških mostovih pa vključuje vpliv neprekinjeno zavarjenega tira. ki nastanejo s prednapenjanjem s pomočjo kablov (vrvi) znotraj ali izven prereza konstrukcije kot tudi z denivelacijo podpor. Pri tem se upoštevajo vse izgube sile. GRAVITACIJSKE SILE Lastna masa nosilne konstrukcije mostu Vrednosti volumskih mas Druge stalne obtežbe na mostu 2. KI NASTANEJO ZARADI INTERVENCIJ NA KONSTRUKCIJI MOSTU S CILJEM KONTROLIRANE (projektirane) MENJAVE NAPETOSTNIH STANJ Sile. 5. vključuje pa tudi dinamični faktor Sile zaviranja vozil Upošteva se kot statična sila Vpliv centrifugalne sile V običajnih razmerah se zanemarja Obtežba zaradi instalacij Poleg lastne mase se upošteva tudi odklonska sila. izračuna). VPLIVI KOT POSLEDICA REOLOŠKIH LASTNOSTI MATERIALOV Krčenje In lezenje betona Relaksacija in tečenje visokovredne žice za prednapenjanje 6.1 Vpliv vetra Podatke o delovanju naravnih sil za določeno Vpliv snega lokacijo dobimo s statističnim spremljanjem oz. IZREDNI VPLIVI Udarec ob odbojne ograje cestnih mostov Iztirjenje vlaka pri železniških mostovih Vpliv pretrganja železniških vodov pri železniških Tu so našteti izredni vplivi. ki so začasnega značaja oz. 8. ki nastanejo z doseganjem različnih nivojev sovprežnosti dveh materialov (najpogosteje jekla in betona).

projektiranih na ta glavna nevarnost predstavljena z način. takoimenovanim naprav so različni. ampak se aktivirajo med delovanjem potresa. Dinamični učinki • V zadnjem času se pri gradbenih cestnih in železniških obtežb so konstrukcijah na potresnih področjih upoštevani z dinamičnimi koeficienti. . je treba za prizadete. dimenzioniranje in potresno obtežbo dokazi • Protipotresna zaščita mostov izhaja iz 12.tip obravnave konstrukcije treba v okviru zadostne nosilnosti . TSC 07. konstrukcije. če • Obstaja več načinov za doseganje je očitno. rušilnih potresih so potrebne obremenitve zaradi dolgotrajnih oz. V svetu narašča • Za računanje in dimenzioniranje je število konstrukcij.1 Načela dejstva. so predstavljeni s statičnimi nadomestnimi silami. ki so ogrožene zaradi drugim upošteva naslednje: pogosto ponavljajoče se obtežbe.2 Zadostna nosilnost • Pozitivna potresna zaščita velikih objektov v kritičnih conah je v zasnovi • Načrt varnosti med drugim določa.3 Računanje. je . za konstrukcij s specifičnimi protipotresnimi katere ogroženosti se zadostna napravami. V večini primerov konstrukcije s navedene. Pri izbiri načina te zaščite naj projektant med • Pri konstrukcijah. Za vsak takšnih konstrukcij.dokaz (zadostne) nosilnosti . Vrste in načini delovanja teh odločilnim vplivom. za uporabo (NAD). še posebno. . zaradi vetra ali zaščite. da so mostovi kritične točke prometnic in da morajo vzdržati • Načelno je treba narediti dva dokaza: delovanje potresa.2 Dinamična analiza mostov za 12. četudi je kratkotrajnih vrednosti. Praviloma morajo biti vnesene pasivno zaščito pojmujemo zasnovo v načrt varnosti in uporabnosti. vendar je celotna bilanca v večini primerov pozitivna.3. konstrukcija ostala neporušena. v fazi uporabe. da ni odločilen. zelo drage sanacije. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 12. vendar so pri tem bolj ali manj • Če ni izrecno določeno. npr. vplivov. za dokaz uporabnosti pa Po močnih.101 (predlog.naravo in seizmičnost lokacije dokazati tudi varnost proti utrujanju. pa je odvisna od vsakega posameznega Nevarnosti. če je pri zaščiti dokaz zadostne nosilnosti upoštevati predvidena plastifikacija določenih delov notranje sile zaradi karakterističnih konstrukcije v smislu disipacije energije.čim nižje stroške za zagotavljanje zahtevane stopnje protipotresne • Dinamični vplivi. pasivno zaščito vzdržijo projektirane potrese. izbira najustreznejših osnovnim (vodilnim) vplivom. • Enega obeh dokazov lahko opustimo. ustrezne zaščite proti potresu.3. udarca. Na prvi pogled glavno nevarnostjo. ki niso občutljive na vpliv morajo biti obremenitve posebej potres. 12. pogosto uporablja takomimenovana "pozitivna potresna zaščita" kot • Obtežbe (vplivi) je treba nedvoumno nasprotje "pasivne zaščite". da tak način poveča stroške stranski (spremljajoči vplivi). ki se pojavljajo hkrati z obravnavanega primera. Pod definirati.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 60 . se imenujejo se zdi. ki ne vplivajo na konstrukcijo nosilnost računsko dokazuje.dokaz uporabnosti • Projektiranje in dinamična analiza konstrukcij v potresnih območjih v • Ta dokaza morata ustrezati načrtovani Republiki Sloveniji se izvajata v skladu z varnosti in predvideni uporabnosti Eurocode 8 in Nacionalnim dokumentom objekta. Ministrstvo za promet .

101 (predlog. specifične za R : mejna nosilnost posamezne gradbene materiale.nenatančnosti prečnega prereza. z zadostnim dimenzioniranjem. Slednje se dokazana. Qd : projektirana vrednost osnovnega vpliva • Za uporabnost razlikujemo dve vrednosti ∑Qa : vsota stranskih vplivov vplivov: • Projektirana vrednost obremenitve . 12.kakovost gradbenih materialov. so definirane v ustreznih konstrukcijskih γR : koeficient mejne nosilnosti standardih. ki v preiskovanem stanju Gd : projektirana vrednost lastnih obtežb uporabe nastopijo hkrati. k .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 61 .vibracije . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Zadostna nosilnost konstrukcije je dogovorjenih omejitev. l upošteva: .poenostavitve in nenatančnosti objekta. ki je bil osnova naročnikom in odgovornimi strokovnjaki. npr. Vsebujejo tudi delež dolgotrajnih vplivov. Sd : projektirana vrednost obremenitve • Mejne vrednosti. z načrtovano in skrbno izvedbo kot tudi z ustreznim vzdrževanjem. če je izpolnjen naslednji nanašajo na: pogoj: . prednapetja kot tudi zaradi krčenja in tečenja betona.dolgotrajna vrednost: Qser. vplivov. TSC 07. ki so prisotni dalj časa.poenostavljeni prikaz vplivov • Dolgotrajne vrednosti veljajo za stalne . vsiljenih • Zahteve do uporabnosti so določene v deformacij. • Obremenitve. Tukaj so podane orientacijske vrednosti deformacij in • Mejna nosilnost se določa v skladu z nihanj. s skrbnim konstruk- tivnim detajliranjem. ki nastopijo v njem. spremenljive vplive. modela . ki jih je treba upoštevati v računskem dokazu uporabnosti. da se zahteve glede .3. Sd = S (Gd Qd ∑ Qa ) • Obremenitve se določijo na osnovi vplivov. pomikov ležišč. je • Zahtevano obnašanje konstrukcije je treba upoštevati v skladu s treba zagotoviti z izbiro ustreznih konstrukcijskimi standardi. vplivov ali zaradi zanemarjanja istočasno nastopajočih vplivov z • Kratkotrajne vrednosti opisujejo neznatnim medsebojnim učinkova. kratkem času.3 Uporabnost • Obremenitve zaradi oviranih oz. ki definirajo tudi koeficiente mejne • Naslednja določila v zvezi z nosilnosti.odmike dejanskega konstrukcijskega obnašanja konstrukcije uskladijo med sistema od sistema.razpoke .kratkotrajna vrednost: Qser. so • Projektirana vrednost obremenitve se v odvisne od vrste dokaza.poenostavitve modela vpliva zaradi vplive ali vsebujejo deleže spremenljivih zanemarjanja manj pomembnih vplivov. kot je npr. zaradi temperaturnih načrtu rabe objekta. splošni obliki glasi: dokaz razpok ali dokaz deformacij. za računanje To je treba dokumentirati v načrtu rabe . Zaradi • Koeficient mejne nosilnosti upošteva ekonomičnosti in kakovosti pa je naslednje vplive: dovoljeno. Obnašanje konstrukcije mora biti znotraj predpisanih ali Ministrstvo za promet . uporabnostjo so obvezujoča brez posebnih dogovorov. gradbenih materialov. ustreznimi konstrukcijskimi standardi.statično razpršenost velikosti vplivov .deformacije Sd ≤ R / γ R .

Mejne vrednosti upogibov so odvisne od Upoštevati je treba zlasti dolgotrajne zahtev glede uporabnosti. opaža • Do vibracij lahko pride npr. TSC 07. deformacije. spremembe togosti konstrukcije ali nihajoče mase • Pri premostitvenih objektih je treba . ograj in drugih Ministrstvo za promet .1 . npr.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 62 .progovnega in cestnega prometa privzetjem pripadajočih trajnih deformacij • Vibracije. (vzbujevalne frekvence) z lastnimi frekvencami objekta. morajo biti pripadajočih trajnih deformacij zajete v dokazu zadostne nosilnosti.1 Upogibi w1: nadvišina.5 Nihanja (vibracije) oblika jeklene konstrukcije ali nadvišina opažnega odra oz.4 Deformacije • Upogibi so shematsko prikazani na sliki 12. je treba pridobiti posebna . naslednjih spremenljivih vplivov: w2: upogib pod lastnimi obtežbami konstrukcije in pod stalnimi vplivi s . načrtovana delavniška 12. tek itd. Definirani so kot sledi: • Odvisno od primera je treba določiti . . kot w3: upogib pod dolgotrajno vrednostjo npr. • Te orientacijske vrednosti veljajo kot mejne. Slika 12.železniški mostovi l / 600 .cestni mostovi I / 700 mejne vrednosti deformacij in jih . w4: upogib pod kratkotrajno vrednostjo spremenljivega vpliva.mostovi za pešce in kolesarje I / 500 • Deformacije je treba izračunati v skladu z določili konstrukcijskih standardov. . ki ogrožajo konstrukcijo.I / 1000 dokumentirati v načrtu rabe objekta. če v načrtu rabe objekta niso bile dogovorjene drugačne vrednosti. zaradi pri betonskih konstrukcijah. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 12. .101 (predlog. Pri tem je treba upoštevati morebitne vplive prevlek vozišča.ritmičnega gibanja ljudi kot je hoja.3. resonanca ali izguba mejne spremenljivega vpliva s privzetjem nosilnosti zaradi utrujenosti. • Lastne frekvence je treba oceniti z zgornjimi in spodnjimi vrednostmi. kjer znaša hitrost vlakov več kot 160 km/h. povečanje dušenja upogibe (povese) zaradi lastnih obtežb konstrukcije in stalnih vplivov vključno s • Vibracijsko obnašanje lahko ocenimo na pripadajočo trajno deformacijo izenačiti osnovi primerjave frekvence vpliva z nadvišanjem. npr. • Na vibracijsko obnašanje mostov lahko • Pri železniških mostovih na hitrih vplivajo naslednji ukrepi: železnicah. sprememba dinamičnega vpliva navodila naročnika. zaradi krčenja in lezenja.3.

lastnih obtežb konstrukcije. ustreza napetosti zaradi in 3. Odvisen je od Ministrstvo za promet . Tekači pa lahko povzročijo vibracije tudi • Obremenitev betona.4 Hz kot tudi med 3. ki se gradijo betonsko jeklo in prednapete sisteme pri skladno z neko že obdelano tehnologijo. σ (Qfat) • Sodobne tehnologije graditve premo- α: koeficient obratovalne obtežbe stitvenih objektov so povezane z no- ∆σ: razlika napetosti silnimi sistemi objektov in so se razvijale Qfat: otežba na utrujanje skladno z razvojem teh nosilnih sistemov. izvajalske in druge zaradi obtežbe na utrujanje. če • Cilj razvoja postopkov graditve premo- je izpolnjen naslednji pogoj: stitvenih objektov je bil zmanjšati stroške in skrajšati čas gradnje ter jo narediti Sfat ≤ Rfat / γfat čimbolj neodvisno od morfologije in zasedenosti terena in klimatskih Sfat: obremenitev.0.5 Hz. dokaz varnosti proti utrujanju • V teh smernicah obdelane sodobne • Obratovalne obtežbe. Qfat) • Z dokazom varnosti proti utrujenosti je σ: napetost treba pokazati. lastnosti opreme in postopkov gradnje. • Koeficient obratovalne obtežbe primerja vpliv utrujanja prometnih shem z vplivi za obtežbo na utrujanje. ki GRADITVE CESTNIH so obremenjene s progovnimi ali PREMOSTITVENIH OBJEKTOV cestnimi obtežbami oz. ki povzroča utrujanje. ki jih ta oprema omogoča. 13. nujno detajlno poznati vse tehnične. ki so izpostavljene vibracijam.3.5 in 4. • Dokaz varnosti proti utrujenosti je 13 SODOBNE TEHNOLOGIJE praviloma potreben za konstrukcije. Končni cilj razvoja je v tem. je treba za obratovalni koeficient vzeti 1.6 Varnost proti utrujenosti Sfat = σ(Gm.6 in 2. razliki napetosti konstrukcijske. Sfat = α . ki Gm: srednja vrednost stalnih vplivov povzroča utrujanje. tudi iz nerazpokanega v razpokano stanje. lahko za objektov ponujajo projektantom in dokaz varnosti proti utrujanju drugim udeležencem v procesu gradnje poenostavljeno prikažemo s prometnimi le najnujnejše informacije.4 utrujanje.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 63 . shemami. pri betonskih objektih pa konstrukcijskih standardov. ∆.1 Uvodni del • Varnost proti utrujenosti je dokazana. stalnim vplivom in obtežbe za utrujanje: 12.101 (predlog. betonskih objektih ustreza obremenitev. da utrujanje je v gradnji premostitvenih objektov vse- Rfat: trdnost proti utrujanju bovanih čim več elementov industrijske γfat: koeficient mejne nosilnosti za proizvodnje. ki povzroča pogojev.5 Hz. ne vpliva škodljivo ΣQr: vsota stalnih vplivov na zadostno nosilnost konstrukcije v Qfat: obtežba za utrujanje času njene rabe. ki povzroča pri objektih z lastno frekvenco med 2.ΣQr. ki jih je treba tehnologije graditve premostitvenih pričakovati v času rabe objekta. da obremenitev. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ nenosilnih gradbenih elementov kot tudi trdnosti gradbenih materialov proti variacijo dinamičnega modula utrujanju. • Če ni na voljo nobenih podatkov. • Projektant mora za izdelavo projektov • Za nosilne elemente iz jekla kot tudi za premostitvenih objektov. • Pri objektih za pešce in kolesarje je za trdnost proti utrujenosti pa je treba treba preprečiti lastne frekvence med upoštevati vrednost trajne trdnosti. 1. Privzeti ga je treba iz elastičnosti. TSC 07.

do 30 m. Število faz in dolžina izdelavo zgornjih konstrukcij mostu. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Večinoma prevladujejo armiranobetonski • Postopki izdelave armiranobetonskih in in prednapeti armiranobetonski prednapetih AB premostitvenih objektov premostitveni objekti v obliki grede ali so se v zadnjih petdesetih letih okvirja. če je izvajalec v okvirnih premostitvenih objektov je novih idejah konstruktorjev zaslutil tudi mogoče uporabiti tudi za gradnjo kon. da je možno zgornje konstrukcije mostov s poševnimi • Prečne dilatacije ali členkaste povezave zategami graditi s pomočjo fiksnega nad podporami ter veliko delovnih stikov opaža. da spreminjali. nepomičnem odru stitvenih objektov z betoniranjem celotnega prereza mostu “in situ” v • Betoniranje zgornjih konstrukcij pre- profilu mostu ali neposredno ob profilu mostitvenih objektov "in situ" na ne- mostu. ugotavljamo. konstruktorjev mostov in opremo izvajalcev ter za usklajevanje rokov in • Večino tehnologij za izdelavo grednih in cen. sestavljene iz elementov dolžine 3 do 5 (10) m in z nosilnostjo 20 • Postopki izdelave krajnih in vmesnih do 60 kN/m. Ministrstvo za promet . ki se pri vsakem objektu analizirajo posebej. 13. s pomožnimi podporami ali trajnost mostov. tako da je povsem razumljivo.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 64 . • Tehnologijo izdelave določi način izdelave zgornjih razponskih konstrukcij • Oder ima naslednje nosilne elemente: grednih in okvirnih premostitvenih jeklene rešetkaste nosilce razpetine 5 objektov. dopolnjevali in posodabljali. konstrukcij premostitvenih objektov. pomičnem jeklenem odru je racionalno za razpetine od 5 do 30 (40) m in • Tehnologije gradnje z montažno dolžine premostitvenih objektov od 5 do monolitno (sovprežno) izdelavo zgornjih 200 m.1). je premostitvenih objektov. strukcij nad loki in za zgornje konstrukcije objektov s poševnimi • Uporaba montažnih nosilcev iz zategami. odvisno od razpetine in tipa podpor grednih in okvirnih mostov bodo nosilca. ali pa z drugimi specifičnimi postopki.101 (predlog. za cestne mostove nekontinuiranih sistemov razpetin n x (25-45 m) z • Postopki gradnje mostov s poševnimi dilatacijami ali elastičnimi vezmi nad zategami so v razvoju in skoraj vsak nov podporami ter montažnimi ali pomembnejši objekt prinaša kaj novega polmontažnimi voziščnimi ploščami se je in originalnejšega. narivanjem že izdelane poškodbe betona ter zmanjšujejo konstrukcije. prednapetih nosilcev za graditev ranobetonski premostitveni objekti nekontinuiranih sistemov mostov s grednih in okvirnih sistemov vseh prekinitvami nad podporami in razponov in dolžin se gradijo po treh montažnimi ali polmontažnimi voziščnimi osnovnih skupinah tehnologije gradnje ploščami. Poenostavljeno lahko v uporabi izkazala kot neustrezna. (shematsko prikazano v tabeli 13. • Mostove s tremi ali več razpetinami je možno betonirati v fazah s prenosom • Tehnologije gradnje z montažno odra iz faze v fazo. je za te nosilne sisteme in materiale najdenih je bilo nekaj novih postopkov razvitih in uporabljenih največ tehnologij za usklajevanje med željami in idejami gradnje. ki med gradnje z montažo že izdelanih drugim povzročajo korozijo armature in segmentov. sistemom prostokonzolne v voziščni plošči so šibka mesta. ki se betonira v eni fazi.2 Izdelava zgornjih konstrukcij • Skupna tehnologija za monolitno premostitvenih objektov na izdelavo zgornjih konstrukcij premo. Serijski tipski elementi morajo obdelani posebej. TSC 07. brez njih. Postopki gradnje betonskih prednapetega betona različnih prerezov lokov bodo prikazani posebej. odvisna od več dejavnikov. svoj dolgoročni interes. Napredek je sledil. imeti ustrezno dokumentacijo. • Iz naštetih in drugih razlogov ni dovoljena uporaba montažnih AB • Armiranobetonski in prednapeti armi.

Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 65 .1 • Podpore odrov se izdelajo iz cevi z večjim premerom in unificiranimi dolžinami ter iz cevi manjših profilov in elementov za regulacijo višine. • Prečni nosilci in opaž so izdelani iz impregniranega in zaščitenega lesa poenotenih dimenzij in oblik. TSC 07. da s tem ni ogrožena njihova stabilnost in niso povzročene trajne poškodbe.101 (predlog. kjer so določeni nosilnost tal in posedanja. • Temeljenje odra mora biti zasnovano na podatkih iz geološko-geomehanskega poročila. Projekt odra in opaža izdela izvajalec. pregledata in potrdita pa ga projektant in Ministrstvo za promet . Opornike in vmesne stebre je možno uporabiti za podpore odra pod pogojem. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ TABELA 13.

Zaželeni so in dimenzije prečnega prereza in stebri pravokotnega konstantnega geometrije zgornje konstrukcije in prav v prereza in zgornje konstrukcije z tem je njegova prednost. kjer so določeni nosilnost tal in • Korak ali fazo imenujemo izdelavo ene posedanja. • Nosilni element pomičnega odra • Projekt odra in opaža izdela izvajalec. jektantu na voljo vsi podatki o pomičnem odru. prednapete armiranobetonske gredne sisteme z razpetino 30 do 50 m in • Temeljenje odra mora biti zasnovano na dolžino mostov več kot 400 m. prečnika. • Montirani oder in opaž morata biti pregledana in potrjena pred začetkom • Podpore pomičnega odra so jekleni polaganja armature in kablov. ki se odpirajo pri je zagotovljena načrtovana geometrija pomiku odra in zapirajo pred objekta. posebno v ravnini prečnega prereza zgornje konstrukcije.80 L v enem polju. če ima čim glede oblike in dimenzij stebrov in manj delovnih stikov. Komplicirana maksimalnim vzdolžnim nagibom do 4 geometrija. podatkih iz geološko-geomehanskega poročila. s čimer elementi opaža. polaganjem armature in kablov ter betoniranjem. pri be. dimenzijami in pogoji. posebno poševnost in % s škatlastim prerezom ali pa z dvema vijačenje. od katere je ca. bi tako zgrajena mostu pri graditvi.pogoji • Plan betoniranja je dober. nosilci so členkasto povezani z jeklenimi Projekt vsebuje tudi nadvišanja. 0.5 . Opornike in vmesne stebre je možno uporabiti za • "In situ" betoniranje zgornjih konstrukcij podpore odra pod pogojem. tako da je primeren naziv za ta impregniranega in zaščitenega lesa način betoniranja "polje za poljem". ki so konzolno podprti in povezani z vrhom stebra. da s tem ni premostitvenih objektov na pomičnem ogrožena njihova stabilnost in niso odru in opažu se uporablja za povzročene trajne poškodbe. Ministrstvo za promet . poenotenih dimenzij in oblik. pregledati pri vsaki uporabi. Projekt odra mora dolžino polja ali minimalno 1. TSC 07. kar onemogoča. bistveno povišata ceno odra in relativno širokima nosilcema brez opaža. 0. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Podpore odrov se izdelajo iz cevi z 13. Pomični niranjem in med strjevanjem betona.kratno zagotoviti stabilnost objekta med beto. da bi pravilih in po sodobnih spoznanjih posledice poškodb vplivale na stabilnost tehnike gradnje. dolžino in sistemom za sidranje.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 66 . elementi. tako da je projekt v skladu z • Postopek gradnje na nepomičnem možnostmi. ki odru ne postavlja pogojev glede oblike omogočajo uporabo odra.20 L pa previs v naslednjem • Prečni nosilci in opaž so izdelani iz polju. ki jo je treba opaža. prednapenjanju in injektiranju tudi pregled in atestiranje opreme pred kablov ter negi betona izvedena po uporabo. voziščne plošče.101 (predlog. prekladna konstrukcija premostitvenega objekta ne smela imeti resnih šibkih • Pri zasnovi projekta morajo biti pro- točk. armature in kablov. dolžine. • Betoniranje je možno šele po prevzemu armature in kablov in ob potrjenem • Na tržišču je moč dobiti več različnih projektu betona in planu betoniranja ter sistemov pomičnih odrov z različnimi z vsemi atesti materialov. karakteristikami in zahtevami . sestavljata dva prostorska polnostenska pregledata in potrdita pa ga projektant in ali rešetkasta nosilca z dvakratno nadzorni organ. Obvezen je toniranju.3 Izdelava zgornjih konstrukcij na večjim premerom in unificiranimi pomičnem odru in opažu "polje za dolžinami ter iz cevi manjših profilov in poljem" elementov za regulacijo višine. • Pomični oder ima lastno tehnično in • Če so vsa dela pri montiranju odra in atestno dokumentacijo.

znotraj in deloma izven prereza. preostala dolžina pa služi za začetku uporabe tega sistema. 700 m) v odvisnosti od razpetine. Pri omogočajo betoniranje lamel z dolžino nekaterih mostovih. objekta. lamel podobna. Projektant mora imeti na Ministrstvo za promet . pri katerih je teme število delovnih stikov. vozičkov. Postopek je naj.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 67 .101 (predlog. ker je možno napredovanje za okoli 100 m mesečno ali približno eno • Zaželeno je. saj mora biti ta neprekinjena na celotni kcije in tehnologija izvedbe betoniranja dolžini. • Za uporabo konzolnega postopka • Hitrost gradnje je zmerna. ki bi lahko vplivali na zasnovo pomičnega odra. mogoče izvesti skupaj s stebri v togi racionalnejši za mostove dolžine 150 do povezavi ali pa z ležišči in začasnim 800 m. objektov. sta bila v sidranje na že zgrajenem konzolnem sredini razpona izvedena AB členek ali delu zgornje konstrukcije. ki so potrebne za funkcioniranje vozičkov. Širina prereza se nahaja v • Betoniranje na pomičnem odru "polje za mejah 10 do 20 m. ležišče in tako je imel most tudi za koristno obtežbo konzolni nosilni sistem. • Nosilni jekleni rešetkasti prostorski element pomičnega odra . razpolago vse podatke o konstrukciji strukciji. • Pri proizvajalcih in na tržišču je moč Sodobna graditev mostov ne dovoljuje dobiti večje število različnih tipov členka v prekladni konstrukciji mostu. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Odprtine na stebrih in zgornji kon. • Relativno večja teža odra in delo pri • Zgornja konstrukcija je škatlastega transportu in montaži ter kasneje pri pravokotnega ali trapeznega prereza s demontaži so razlog. se nahajajo izven prereza. Uporaba več vozičkov pri daljših Bazni del zgornje konstrukcije z dolžino mostovih omogoča napredovanje do 5 do 10 m (ena do dve lameli) je 80 m na mesec. • Simetrični deli objekta se naj betonirajo hkrati. TSC 07. ki premoščajo visoke vodne ali težko lahko voziček občasno zapre in ogreva. ki so bili zgrajeni na 5. kontinuiteta zgornje konstrukcije. • Postopek s prostokonzolno gradnjo pride v poštev za gredne mostove • Betoniranje lamel je možno tudi ob velikih in največjih razponov 70 do 250 neugodnih vremenskih razmerah. ki konzolno gradnjo je stara 65 let. ker se m. prostokonzolne gradnje • Pri napenjanju kablov gre običajno za • Misel o izdelavi zgornjih konstrukcij kombinacijo krajših in daljših kablov premostitvenih objektov s prosto. približno ena gradnje je zelo pomembna rešitev lamela dolžine 5 m v enem tednu.vozički • Z zaključnim segmentom se vzpostavi skupne dolžine približno 10 m . kjer se izvede tudi nadaljevanje kablov. j.4 Gradnja zgornjih konstrukcij zaradi reologije betona in uresniči mostov in viaduktov po načinu načrtovana geometrija. Najbolj zaželene so simetrične postopka betoniranja je minimalno konveksne nivelete. najpogosteje 12 do poljem" omogoča relativno hitro gradnjo 15 m. do 15 m (na podporah pri največjih razpetinah). dostopne suhe ovire. Niveleta naj ne bi imela večjega nagiba • Ena od primerjalnih prednosti tega kot 4 %. služijo za izdelava prvih mostov po tem postopku prometno obtežbo in jih je mogoče pa se pričenja pred 50 leti. vendar sta princip konstru. povezave zgornje konstrukcije s stebri. območju ničelnih točk. Kabli. da je zgornja konstrukcija v polje na teden ob predhodno izdelanih premi ali krivini z velikim polmerom (R > armaturnih koših. en stik v vertikalne krivine v sredini mostu. morajo biti načrtovane in detajle konstrukcije premostitvenih in vnešene v PZI. da se uravnotežijo deformacije 13. da ta tehnologija ni konstantno ali spremenljivo višino od 2 racionalna za krajše objekte. t. sidranjem. kar omogoča stabilnost med gradnjo.0 m. naknadno montirati in prednapeti (po vzpostavljeni kontinuiteti).

cionalni razponi od 25 do 50 m in da je prekladna konstrukcija v premi ali v dolžine mostov od 200 do 800 m. kar olajša delo in skrajša čas gradnje. za katerim je proizvodni plato voziščni plošči prereza ni dovoljeno. podprt z močnimi • Kabli za prednapenjanje lahko potekajo betonskimi temelji. prednapenjanje. • Proizvodni plato za betoniranje z dolžino 15 do 40 m je iz jekla. momenti najmanjši. Ministrstvo za promet . celoten opornik pa je treba in atestne dokumentacije. Za razpetine nad 40 m se lahko (glede • Postopek se uporablja. ki nastopijo pri dele. razvija. podpor v sredinah razponov v primerjavi Leonhardt). Vrh opornika je konstruiran tako. • Za gradnjo po tem postopku so ra. ki se grednih mostov. in znaša 80 do 120 m krivini. za betoniranje.5 Betoniranje in narivanje prekladnih povezan z nosilno betonsko konstrukcijo konstrukcij mostov z visokovrednimi vijaki ali sidri. Zaželene so konstantne debeline stojin. običajno na tisti strani. mesečno. ki jo sestavljata dva paralelna gradnji. še posebej za preveriti tudi na vplive. odsekov ali celih razponov na gradbišču. kjer so višja in prometno bolje povezana. betonira v enem kosu. samo nad podporami. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Jekleni vozički imajo tehnično in atestno • Jekleni kljun za montažo dolžine 20 do dokumentacijo. izven prereza ali nedeformabilen ter prilagojen kombinirano. ki je • Kabli se podaljšujejo na mestu. TSC 07. za reguliranje nasedanja na podpore. mora pa biti skozi stojine in plošče. na varianto) alternativno razmisli o posodablja in modificira več kot 35 let. Spajanje kablov v zgornji opornika. plato se montira za oporniki mostov in viaduktov. pozneje pa ga srečamo v s povečano potrebo po kablih za vseh razvitih evropskih državah. ki se v enem kosu betonirajo na mernem naklonu do 4 % ali v vertikalni gradbišču. in od razpetine. Po narivanju razponske konstrukcije in • Narivanje AB prednapetih prekladnih demontaže dvigalk prevzame opornik konstrukcij mostov je detajlno obdelano svojo osnovno funkcijo krajne podpore v TSC 07. montaži. kjer je atest časovno omejen. nosilca v ravnini stojin škatel in zavetrovanja. objekta. Na nižjem delu kljuna so "sani" ali dvigalke • Postopek narivanja prednapetih ar. miranobetonskih konstrukcij premos- titvenih objektov je nastal po zgledu • Teža in cena opreme sta odvisni postopka narivanja in montaže jeklenih predvsem od dolžine odseka. • Pri postopku z narivanjem je zaželeno. oprema za narivanje gotovih odsekov in zgornje in spodnje plošče. V enem prerezu ne sme biti podaljšanih več kot polovica • Oprema za narivanje se namesti na vrhu kablov.101 (predlog. • Prečni prerez zgornje konstrukcije • Opremo za postopek narivanja ses. Proizvodni vodenje kablov skozi plošče. ki je potrebna pri višine. mostov in viaduktov je trapezna ali tavljajo: proizvodni plato za betoniranje pravokotna škatla širine 10 do 20 m. smotrnosti uporabe pomožnih začasnih Začetek je bil v Nemčiji (avtor F. krivini s konstantnim radijem brez vijačenja in spremembe širine prečnega • Hitrost gradnje je odvisna od dolžine prereza. da je prilagojen • Opremo za narivanje je treba pregledati dimenzijam in funkciji opreme za pred novo uporabo ob kontroli projektne narivanje.121.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 68 . kar je odvisno od razpona spremenljivi geometriji škatlastih in odločitve projektanta. in ga po potrebi tudi ojačiti. Nivelete so lahko v enako- delov. Prečniki so jekleni kljun. ki jo je treba pred vsako 35 m je prostorska rešetkasta ali uporabo pregledati. Kljun je na višjem delu 13. tako kot tudi celotno polnostenska konstrukcija spremenljive konstrukcijo in opremo. Priporoča se prerezov nosilnih konstrukcij.

najpogosteje trapezne ali pravokotne škatle širine 10 do 20 m. TSC 07. kar zavisi od dolžine komplicirano. npr. sestavljenih iz teh nosilcev. transporta in montaže. Za segmentni metriji zgornje konstrukcije. kontinuirnost za prometno obtežbo. Možna je tudi uporaba stebri je možna preko ležišč. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 13.101 (predlog. Mozniki so iz betonskega • Nosilci s T prerezom in zgornjim pasom železa in so sestavni del armature širine do 2. dolžine 2 do • Enostaven prerez nosilca olajšuje 3 m. so naknadno prednapnejo s kabli. višina tudi spreminja. ki so Nosilci večjih dolžin. nosilci je 20 cm. trans- montažnih AB prednapetih T portirajo se z vlačilci in montirajo z nosilcev. Ministrstvo za promet . AB ploščo Racionalni so za mostove. Prerezi • Sovprežna povezava montažnih nosil- nosilcev. T nosilci omogočajo 13. voziščne plošče in prečnikov. 20 do 30 m. ki so dimenzionirani na strižne napetosti. dolge do 200 m. • Prerezi mostov in viaduktov.6 Prekladna konstrukcija mostov iz • Nosilci so težki od 5 do 40 t. t. segmentnih elementov se je začela v Franciji leta 1962. več možen. ob katerih se izdela voziščna cev in voziščne plošče je omogočena z plošča v ravnini zgornjega pasu. podobnosti v sestavi prereza zgornjih konstrukcij objektov in trajnost. minimalna širina da pozneje dostop do določenih mest ni prečnika nad podporo 80 cm. višine stebrov in drugih okoliščin. vendar ali pa gre za togo povezavo v okvirno je v tem primeru prefabriciranje bolj konstrukcijo. ki so tako oblikovani. so glede trajnosti nezaželeni.7 Tehnologija montažne izdelave betoniranje voziščne plošče in prečnikov prekladne konstrukcije mostov iz brez odra ter s sovprežnostjo AB segmentov montažnega in monolitnega dela prereza ustvarijo enoten sovprežni • Izvedba zgornjih konstrukcij mostov in prerez za prevzem prometne obtežbe in viaduktov iz industrijsko izvedenih AB dodatne stalne obtežbe. • Za gradnjo mostov in viaduktov iz že • Z betoniranjem voziščne plošče in izdelanih segmentov so primerni raz- prečnikov "in situ" in z vgrajevanjem poni od 30 do 120 m in večje dolžine potrebne vzdolžne mehke armature ali s mostov. proizvodnje. kjer je preko integralnega prednapetih nosilcev za prekladne stebra mogoče vzpostaviti togo konstrukcije mostov se je pojavilo veliko povezavo brez ležišč in dilatacij. računa kot sovprežni nosilec. Vsi • Minimalna debelina voziščne plošče nad prerezi nosilcev. so prav mozniki po celotni dolžini in širini tako manj trajni in nezaželeni.0 m (2. število različnih prerezov nosilcev in različnih prečnih prerezov nosilnih • Prerez zgornjih nosilnih konstrukcij se konstrukcij. po potrebi pa se prilagajanje različnim širinam in geo. višine 2 do 6 m.50 m) so enostavni za nosilca. kot tudi za manjše mostove z eno • V petdesetih letih uporabe montažnih razpetino. so pa zaradi tega lažji. enega mostu ali skupine kontinuiranjem kablov se doseže mostov (L > 500 m). AB členkov segmentov za mostove v krivini. nosilcev. Možno jih je način gradnje so možni tudi drugi uporabiti tudi za poševne objekte do enostavnejši prerezi. v izračun pa so vpeljane različne starosti in • Na obliko prereza so vplivali stroški kvaliteta betona montažnih nosilcev. izdelavo in montažo ter dostopni za vzdrževanje.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 69 . • Nosilce dolžine 5 do 20 m izdelujejo na stezah za adhezijsko prednapenjanje. objekta. sovpreženih z monolitno avtodvigali ali lansirno konstrukcijo. se izdelani iz prefabriciranih elementov.j. prerez z o kota križanja 60 kot tudi za objekte v dvema širokima trapeznima nosilcema. krivinah. • Zaželeni so mostovi v premi z nagibom • Povezava med zgornjo konstrukcijo in nivelete do 4 %.

izvajalcev in nadzora.101 (predlog. premostitvenih objektov • Segmente je mogoče montirati s po. razlog. dostopnih poti do objektov in seveda razpoložljive opreme 13. tehnologiji 13. ki je bližja mostu ali • Postopek s širokim mokrim stikom je skupini mostov ob pogoju. oddaljenosti tovarne. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ • Proizvodnja segmentov je lahko cen.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 70 . opažu. sta se razvila dva tipa segmentov: segmenti s širokim • Betoniranje vmesnih podpor “in situ” je mogoče izvesti na tri različne načine v Ministrstvo za promet . betonskimi izdelki ali pa v novo formirani tovarni na lokaciji. ki so betonirane “in situ”. • Uporaba tehnologije segmentne gradnje mentov so zelo različni. zahtevnost postopka segmentne gradnje pravi.3.111. tančnosti in dovoljuje preklapljanje vzdolžne armature. da se ta način izvedbe stikov ranje in zapiranje in tudi z možnostjo opušča. nedeformabilni in opremljeni z menta tako dolgo. zgrajenih po tem postopku.8 Sodobni postopki gradnje stebrov potencialnih izvajalcev. ali na nepomičnem se gradijo hkrati. Pomanjkljivosti • Opaži za betoniranje segmentov so postopka pa so v pridrževanju seg- jekleni.2.4. • Poenostavljeno lahko rečemo. logija segmentne gradnje. ki navedeni v 13. mokrim stikom (70-100 cm) in segmenti tralna v neki obstoječi tovarni z s kontaktnim prilegajočim se stikom. prav v kvaliteti stikov med segmenti. sistem opažnih vibratorjev. višine in števila stebrov na pomičnem opažu in po tehnologiji. • Nalaganje. • Krajne podpore premostitvenih objektov stopkom prostokonzolne gradnje. da spoj otrdi in to je mehanizmom. transport in montažo seg. da je ta manj zahteven glede dimenzijskih na- odločitev ekonomsko upravičena. kar je opisano v točki 13. Jekleni konzolni deli. ki omogoča hitro odpi. Vremenske omejitve so s kabli izven prerezov koristi lažji in povezane z uporabo epoksidnih zanesljivejši uporabi tehnologije materialov za stike med segmenti. postopka in hitrosti izvedbe. projektantov. si. so vedno betonirane “in situ” v opažu z metrično glede na stebre. Po obdelavi podpor in razporeditev delovnih stikov. enako kot pri ustrezno togostjo in podporniki. stikov se segment s kabli poveže na že določenih v fazi PZI. Projekt opaža in podpornikov • Za posamezno montažo segmentov je mora zagotoviti nedeformabilnost in mogoče uporabiti jekleno rešetkasto stabilnost do otrditve betona. se pa manj uporablja. Proizvodnja segmentov je neodvisna od vremenskih • Razvoj in vse širša uporaba pred- vplivov in prav v tem je prednost tega napenjanja zgornjih konstrukcij objektov postopka. odvisno od projekta betona. na enem objektu ali skupini objektov. odvisno od zahteva višji tehnični nivo in izkušenost volumna in teže segmentov. tega. • Vmesne podpore premostitvenih • Segmente je mogoče montirati tudi v objektov so izdelane v odvisnosti od skupini s postopkom "polje za poljem" oblike prereza. TSC 07. obdelava opaža sta podani v TSC 07. Delo poteka v zaprtem toplem in s tem tudi kvaliteta in trajnost mostov prostoru z gretjem betona s paro ali brez in viaduktov. ki prevzamejo segmente so sidrani na že • Opaž je oblikovan glede na geometrijo zmontirani del konstrukcije. segmentne gradnje. "lansirno" konstrukcijo. Kvaliteta in zgrajeni del. Z opaži je povezan se površin in s premazi z epoksi lepilom. da bi se lahko dotikajoči se spoji taktnih stikov z nazobčanjem dotikajočih betonirali hkrati. Za en objekt ali skupino ob. • Pod sodobno segmentno izdelavo je jektov so potrebni najmanj dva ali trije razumeti uporabo prilegajočih se kon- opaži. prilagajanja spremenljivi geometriji prereza. da je • Armaturni koši se kompletirajo v pri. odkar se uporablja tehno. • Mostovi in viadukti na avtocestah in drugih cestah morajo imeti vmesne • V obdobju. podpore.

višine in dvočlenski ali tročlenski ločni nosilec števila stebrov. loki. topkom Racionalna rešitev postopka gradnje . V postopku betoniranja otrditve betona. Izdelani deli lokov se s poševnimi zategami sidrajo na že zgrajeni del • Pod postopkom pomičnega (pleza.0 m. tonira hkrati z lokom ali naknadno. ki premoščajo nižje in dostopne ovire. ki zapira del pa s pomočjo odra.101 (predlog. mehanično (brez hidravlike) prenese navzgor za • Konstrukcija nad lokom se lahko be- naslednjo lamelo. da obstajajo gradnje.9 Sodobni postopki gradnje betonskih popuščanjem poševnih zateg se polovici lokov loka spojita in formira se lok. predstavlja lok zakrivljeni nosilec z jeklenim členkom na dnu.4. TSC 07. jočega) opaža je razumeti. konstrukcije ali na posebne sidrne bloke. Možna je mostovi. sistemov je uspešno le takrat. katerem se betonira steber. v • Loki. da se poenoten opaž. ki zaodrajo celotni profil ali del objektov kot tudi objektov drugih nosilnih profila ovire. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ odvisnosti od oblike prereza. izdelani s pomočjo odra teh lepih nosilnih sistemov ne bi smela . brez vmesnih podpor. loki. metodo se je začela pred tremi desetletji. kar je povzročilo. štirje osnovni načini gradnje betonskih ločnih mostov: • Slabše znanje o postopku gradnje ločnih mostov kot tudi skoraj opuščena gradnja . ko je lok že spojen. da se deli ob petah lokov so se nanašale v glavnem na izvedejo po konzolnem postopku. zgrajeni z zasukom že izdelanih. Namesto odra. izdelani s kombiniranim postop. sistemom. da so postali • Stebri s konstantnim polnim ali votlim ločni sistemi betonskih mostov škatlastim prerezom in višino nad 15 m konkurenčni tudi za velike razpone. Inovacije v izdelavi betonskih tudi kombinacija. izdelani z zasukom že narejenih lokov naredi ta nosilni sistem delov loka konkurenčen grednim in okvirnim . so hkrati s sistemom hidravličnih dvigalk v upravičeni samo za srednje razpone od usklajenosti s hitrostjo betoniranja in 70 do 100 m. se gradijo s pomočjo unificiranega Segmenti lokov dolžine 3 do 5 m se pomičnega ali drsnega opaža v lamelah betonirajo na pomičnem vozičku. da se opaž. ki je podprt s celotni profil ovire. loki. • Pod postopkom drsnega opaža je razumeti. Za večje razpetine in višine lokov se lahko formira jekleni Ministrstvo za promet . loki. • Betonski ločni mostovi se gradijo že več • Mešani postopek gradnje lokov je kot 100 let. biti razlog za manjšo uporabo. je najlažje betonirati s • Gradnja lokov z velikimi in največjimi pomočjo fiksnega opaža z ustrezno razponi 100 do 400 m s prosto-konzolno togostjo in podporniki. • Stebre. dolžine 3.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 71 . kom. • Danes se oder za gradnjo lokov uporablja samo pri manjših razpetinah od 40 do 100 m. katerem se betonira steber. ki imajo spremenljiv prerez in majhno višino. se za večje razpetine konci že zgrajenih delov. in nad globokimi in rečnimi ovirami uporabljajo odri z lesenimi ali jeklenimi • Projektiranje ločnih premostitvenih loki. srednji rešitve odra. kadar se hkrati razume in rešuje tudi postopek • V principu lahko ugotovimo.0 . izdelani s prostokonzolnim pos. S 13. v Postopek napreduje z obeh strani hkrati. premika vertikalno betoniranih polovic. Do petdesetih let so se loki kombinacija postopka z odrom za dele betonirali na odrih in to na podoben lokov v petah in konzolnega postopka za način kot so grajeni kamniti ločni srednji nedostopni del loka. kar je odvisno od razpoložljive opreme izvajalca.

seznamov. dokumentacije cestnih objektov . inštalacij oziroma tehnoloških naprav. da . pogoji eksploatacije in pridobitev gradbenega dovoljenja.1 so podane faze izdelave . da se odloči za najustreznejšo varianto • Obvezna vsebina tehničnega poročila za nameravane gradnje. idejni projekt (IP) cestnih objektov. dopolnjen s podrobnimi načrti.101 (predlog. temeljenje mostu . pomembne za . dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo. podlage za izdelavo projekta mostu pristojnemu organu omogočeno. . rekonstruiranega objekta in vgrajenih 18. Idejna zasnova je skica in opis bistvenih • Posamezne faze izdelave projektne značilnosti nameravane gradnje. ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem. .12. na podlagi katerega je mogoče na tehničnem pregledu ugotoviti. konstrukcija mostu sestav takšnih načrtov. Projekt za izvedbo je projekt za . Projekt za vzdrževanje in obratovanje TEHNIČNE DOKUMENTACIJE objekta je sistematično urejen zbir CESTNIH OBJEKTOV slikovnega gradiva. na podlagi fazo obdelave projekta ceste. kot tudi njihova . TSC 07. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je sistematično urejen sestav . zasnova mostu in dispozicijski element presodi vse okoliščine.projekt izvedenih del (PID) .projekt za vzdrževanje in obratovanje (PVO) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo. objekte obsega: • V tabeli 14. 110. na podlagi katerih je vsakokratnemu lastniku objekta omogočeno objekt • Projektna dokumentacija za cestne vzdrževati na ustrezen način. ki določajo tehnične dokumentacije so definirane v pravila za uporabo oziroma obratovanje členu 35 Zakona o graditvi objektov in vzdrževanje zgrajenega oziroma (Uradni list R Slovenije št. na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede. na podlagi . načrtov in besedil v obliki jamstev. IP in PGD mostov: . shem. geološko-geomehanski pogoji in izdajo gradbenega dovoljenja. idejno zasnovo (IZ) projektne in tehnične dokumentacije . oprema mostu katerega je investitorju omogočeno . Idejni projekt je sistematično urejen zaostajajo za eno fazo v primerjavi s sestav takšnih načrtov. katerih je investitorju omogočeno. • Faze (vrste) izdelave projektne in navodil in podobnih sestavin. • Tehnična dokumentacija za cestne objekte obsega: . projekt za pridobitev gradbenega usklajenost s fazami projektne dovoljenja (PGD) dokumentacije ceste ter osnovni namen .2002). potrdil. tehnologija gradnje . Projekt za razpis je sistematično urejen . Ministrstvo za promet . projekt za razpis (PZR) posameznih faz projekta. osnovni gradbeni materiali pridobiti najustreznejšega izvajalca. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 14 FAZE IZDELAVE PROJEKTNE IN . projekt za izvedbo (PZI) . na podlagi katerih je . ki so nastale med gradnjo. vzdrževanja. splošni podatki o mostu takšnih načrtov.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 72 .

CESTE . PROJEKT PVO .IP IZ .PZI gradbenega dovoljenja za nosilnost in funkcijo objekta premostitveni objekt • določa geometrijo objekta • zadovoljuje lokacijske in oblikovne zahteve • upošteva vse zahteve izdajateljev soglasij in smernic • opredeljuje tehnologijo izvedbe PROJEKT ZA PZI .projekt za izvedbo cestnega Omogoča izvedbo objekta. vzdrževanje in rekonstrukcije. armaturne in kabelske načrte • delavniške načrte oz.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 73 . TSC 07. april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ TABELA 14. ki zagotavlja varnost objekta in ustreznost izbranih dimenzij in količin.idejni projekt • Je sestavni del faze projekta za PRIDOBITEV • Idejni projekt se zasnuje na pridobitev gradbenega GRADBENEGA končnih podlagah.idejna zasnova objekta • definiranje nosilnega sistema dolžine in širine objekta To je obvezni sestavni del idejnega • določitev osnovnih materialov in projekta ceste.PZR definirano geometrijo.projekt za razpis • Je izvleček iz PGD ali IP z . da se ohrani in arhivira projekt dejansko izvedenih del. dovoljenja (PGD) za cesto.101 (predlog. IDEJNI PROJEKT . ker vsebuje: IZVEDBO . premostitvenega objekta prečni prerez in prečne prereze čez vse podpore). PROJEKT ZA RAZPIS PZR . objekta. osnovne dispozicijske načrte definira ceno in funkcijo (situacija. predvsem glede geometrije projektne naloge za cestne objekte. vzdolžni prerez. Možnost optimalne zasnove cestnega (študije in analize) mostitvenih objektov pri pripravi objekta.PGD • Idejni projekt med drugim vsebuje • Dopolnjuje fazo PGD za cesto.projekt za pridobitev • zagotavlja stabilnost.1 FAZE PROJEKTA FAZE PROJEKTIRANJA NAMEN FAZE CESTE CESTNIH OBJEKTOV IDEJNA ZASNOVA Sodelovanje projektanta pre. dopolnitve na objektu v primerjavi s PGD/PZI • Glavni namen je. IZVEDBO . ki je osnova za preglede. DOVOLJENJA .projekt vzdrževanja objektov • Daje navodila za gospodarjenje z VZDRŽEVANJA objektom.PID ZA CESTE premostitvenih cestnih objektov • Vsebuje vse spremembe oz. tloris. • Statični račun je v obsegu. funkcijo in količino materialov • Omogoča objavo razpisa PROJEKT ZA PGD .PVC Ministrstvo za promet . detajle • načrte opreme objekta • tehnologijo izvedbe • vpliv gradnje na stabilnost PROJEKT IZVEDENIH PID . tehnologije gradnje • osnova za oceno stroškov • ocena pravilnosti geometrije • predlog temeljenja PROJEKT ZA IP .projekt izvedenih del • Izdeluje se vzporedno z izvedbo DEL .PZI objekta • opažne. varnostjo.

ki se nanašajo na cijo mostu eksploatacijo mostu: . • Kriterije merila za ocenitev vrednosti 15.4 Ekonomska merila: .101 (predlog. trajnost) in življenjska doba mostu • Komisija. razpored podpor glede morfoloških . izbira velikosti razponov. ureditev prostora v območju mostu po končani gradnji.3 Merila. udobnost in varnost prometa na pogoji lokacije mostu mostu . možnosti prevoza posebnih tovorov z prečnega prereza prekladne obtežbo in gabariti. pred hrupom. ekonomika (cena gradnje mostu) sistema . . zanesljivost (varnost. izbira nosilnega sistema . april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 15 KRITERIJI (MERILA) ZA . seizmološki pogoji pred mostom in za njim . oblikovanje posameznih delov upoštevanje posebnosti lokacije in konstrukcije in opreme mostu na podlage za izdelavo natečajnih . tehnologija gradnje prekladne • Pri velikih in pomembnih mostovih in konstrukcije viaduktih je obvezno izdelati dve ali tri . sodobnost in izvirnost zasnove konstrukcije mostu 15. medsebojna . mora dobro obvladati gradbišča in dostopi na gradbišče merila. ki se nanašajo na obliko- variantnih rešitev nekega mostu lahko vanje mostu in ohranitev naravnega razdelimo v pet osnovnih skupin: okolja: 15. potrebni prostor za formiranje (natečajne) rešitve. geološko-geomehanskih pogojev ojačitve) . materialov. uporaba kvalitetnih adekvatnih ocenitev vrednosti mostu.2 Konstruktivno-tehnološka merila: . stroški eksploatacije in vzdrževanja .5 Merila. sanacije. elementi izvirnosti v izbiri nosilnega mostu sistema in zasnovi konstrukcije mostu . merila in pogoji za redno vzdrževanje porabo materialov in tehnologije ter preglede opreme in konstrukcije gradnje mostu . izbira materiala za nosilno konstruk. ekološka merila (zaščita vode. tehnologija izdelave temeljev rešitev s pomočjo javnega natečaja. sodobni tehnološki postopki gradnje in VARIANTNIH (NATEČAJNIH) njihova usklajenost s posebnostmi REŠITEV MOSTOV lokacije in statično-konstruktivno zasnovo mostu . ki ocenjuje variantne .Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 74 . medsebojna oblikovna skladnost rešitev: elementov nosilne konstrukcije ter oblikovna usklajenost nosilne . dostopnost in vzdrževanje vmesnih stebrov instalacij na mostu. .1 Merila. zasnova in konstrukcijska rešitev . geološko-geomehanski pogoji . elementi izvirnosti v izbiri nosilnega . ohranitev biotopov) 15. skladnost s cestnimi podlagami . vibracije in deformacije konstrukcije razmerja razponov na celotni dolžini mostu mostu glede na statične količine. zraka. ki se nanašajo na . temeljenje podpor Ministrstvo za promet . ki so bistvena in pomembna za . tehnologija gradnje podpor mostu variante idejnega projekta ali pa pridobiti . meteorološko-klimatski pogoji . položaj. . ki so večji od konstrukcije normativnih vrednosti . TSC 07. 15. morfologija ovire konstrukcije in opreme mostu . rešitev opreme objekta OCENJEVANJE VREDNOSTI . zasnova in konstrukcijska rešitev opornikov s povezavo na trup ceste . možnosti rekonstrukcije mostu karakteristik terena. višine stebrov in (popravila. . zasnova in konstrukcijska rešitev . rekonstrukcije. vključevanje mostu v naravno okolje . skladna povezava mostu in ceste . skladnost statično-konstruktivne zas- nove mostu z vsemi specifičnimi .

april 2007) _________________________________________________________________________________________________________________________ 16 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA • Osnovni cilj obremenilne preizkušnje je CESTNIH MOSTOV preverjanje. . dokumentacije o kvaliteti vgrajenih materialov . da se izvod elaborata eksploataciji (statična in dinamična obremenilne preizkušnje dostavi tudi obtežba). . je obvezna sanacija > 10 m. TSC 07. Način obtežbe praviloma ustreza načinu obtežbe v • Obvezno je. ki ima tako možnost ugotoviti pravilnost izbranega statičnega • Pred izdelavo programa obremenilne modela in statično-dinamične analize preizkušnje je obvezno spoznavanje: mostu. začasno poročilo z osnovnimi podatki . razpored mernih mest statičnem izračunu in analizo . PZI. velikost in razpored obtežbe po fazah in zaključki . organizacijsko shemo preizkušnje rezultatov izračuna in preizkušnje ter zaključkom o ustreznosti ali • Položaj in velikost obtežbe za neustreznosti mostu za prevzem obremenilno preizkušnjo sta določena s projektiranih obtežb. PID) . konstrukcije. primerjalnem . makroskopskega pregleda mostu Ministrstvo za promet . projektne dokumentacije mostu (PGD. račun pričakovanih povesov in defor. Po sanaciji je treba obremenilno preizkušnjo ponoviti. preiskavi mostu. projektom konstrukcije. Program mora je lahko: vsebovati: . pogojev za tehnični pregled in uporabno dovoljenje za cestne mostove razponov • Če so rezultati obremenilne preizkušnje > 15 m in železniške mostove razponov negativni. projektantu mostu.Direkcija RS za ceste _________________________________________________________________________________________________________________________________ 75 . končno poročilo z vsemi podatki o macij mostu.101 (predlog. • Program obremenilne preizkušnje mostu sestavita odgovorni projektant in • Poročilo o obremenilni preizkušnji mostu odgovorni preizkuševalec. ali se most obnaša v skladu s predpostavkami v projektu in ali je • Obremenilna preizkušnja je eden izmed varen za promet projektiranih obtežb.