Elementi učne ure

Elementi učne ure • Cilji

Cilj je stanje, ki ga želimo doseči z izbranimi dejavnostmi. Učitelj naj v pripravi jasno določi, kaj želi z učenci doseči, kaj naj bi na koncu ure ali srečanja znali, doživeli, naredili. Pri določanju ciljev upoštevamo sposobnosti, izkušnje in predznanje učencev, članov skupine. Sledimo naslednji usmeritvi: Kar glava ob neki aktivnosti misli, naj srce začuti in roka ustvari. (Povezanost mišljenja, čustev in volje; nikoli se samo ne učimo, vedno ob tem tudi doživljamo in ustvarjamo.)

Je izjemnega pomena za vzpostavitev sodelujočega vzdušja med učenci, člani določene učne skupine. Učitelju so na razpolago različne in v šolski praksi uspešno preverjene ponudbe, kot npr.: uganka, rebus, križanka, kratko besedilo, v katerem se je poigral tiskarski škrat, krajša pesem, glasba, slikovni material, risba, nedokončana zgodba … Učitelj naj za začetek druženja z učenci, člani skupine vedno izbere nekaj novega in tako vzbudi potrebno pozornost in željo po sodelovanju.

• Uvodna motivacija

Komunikacija izhaja iz latinskega jezika in pomeni narediti nekaj skupaj, sporočiti nekomu o nečem; povezuje torej vsaj dva posameznika. Pri pouku to pomeni posredovanje sporočil učitelja učencu, učenca drugemu učencu, skupini. Učitelj naj v pripravi na pouk upošteva pomen pogovora med učenci in s primernimi nalogami večino razpoložljivega časa nameni krožni komunikaciji (sporočila krožijo med učenci). Ob pozornem spremljanju posameznika ali skupine pa ugotavlja, kaj mu le-ti sporočajo tudi nebesedno, z govorico telesa. Z lastnim zgledom naj učitelj učence navaja tudi na zbrano poslušanje drug drugega, saj brez tega ni učinkovite komunikacije. Za vse, ki delujemo v poklicih, kjer vstopamo v stik z otroki, mladimi in drugimi ljudmi, je izjemno pomembno, da vemo, da je vsa komunikacija naučena in jo lahko spremenimo, če le to želimo.

• Komunikacija

• Problemska naravnanost

Učitelj bo vzpodbudil vedoželjnost posameznika, skupine le, če bo na samem začetku ure predstavil nalogo v obliki problema, ki ustreza razvojni stopnji učenca, posameznika in ga bo tako povabil k razmišljanju o možni rešitvi. Primerni za tak pristop so dnevni problemi, s katerimi se posamezniki srečujejo in bi jim radi pomagali pri razrešitvi. Lahko pa so to tudi aktualni dogodki v šoli, razredu, kraju.

• Aktivnost učencev

Upoštevanje vsega do sedaj naštetega in predlaganega omogoča pristen stik med učenci in željo po sodelovanju, razmišljanju. Dejavnosti za dosego določenega cilja učitelj vedno načrtuje tako, da sam ni v ospredju, je le varna rezerva. Želeno aktivnost posameznikov pa bo učitelj izvabil le ob upoštevanju učnih stilov učencev. To pomeni, da se bo zavedal, da nekdo

pretežno sprejema posredovane informacije, o njih razmišlja prek vidnih spodbud (slikovni material), drugi prek slušnih izzivov (avdio posnetki, besedna sporočila), spet tretji pa si najbolj zapomni pridobljeno znanje, če sam nekaj ustvari (plastelin in drugi materiali). Kar nekaj je tudi učencev, ki jim največ pomeni informacija sprejeta prek vonja in okusa. Učna ura bo uspešno izpeljana in učenec zadovoljen, če bo zadoščeno njegovemu načinu sprejemanja informacij, učenja, če bo sam nosilec, subjekt načrtovane dejavnosti.

• Aktivnost učitelja

Pretežni del aktivnosti učitelja je namenjen času priprave na pouk. Ta naj vključuje: • metodično-didaktično pripravo; katere načine in postopke bo uporabil za doseganje želenih ciljev (priprava potrebnih gradiv, pripomočkov glede na sprejemne kanale; vidni, slušni, kinestetični, vonjalni in okušalni), • pedagoško-psihološko pripravo; razmišljanje, kako vpliva posredovano sporočilo, problem na posameznika, kako posameznika spodbuditi k sodelovanju. Pri izvajanju učne ure bo vse načrtovano upošteval in spodbujal posameznika v razmišljanju, odzivanju, doseganju ciljev.

Pri načrtovanju učne ure, druženja s skupino naj učitelj upošteva rek Paulusa Brandweina: »Nič ni bolj neenakega, kot je enaka obravnava neenakih.« Učitelj naj načrtuje in usmerja potek ure tako, da bo vsakemu posamezniku omogočeno sodelovanje na stopnji, primerni njegovim sposobnostim, hitrosti razmišljanja, predznanju, izkušnjam.

• Diferencirano delo

• Povratna informacija

Pomeni nepogrešljivi korak v vsaki učni uri. Z njo preverimo, kako je vsak posameznik razumel pridobljeno informacijo, snov, kako natančno je oblikoval predstavo o nečemu, nekomu. Z redno povratno informacijo učenca spodbujamo k trajnejši in močnejši volji za učenje, h kritičnemu vrednotenju lastnega napredovanja in tudi k želji znati več in kakovostno.

• Domače delo

Je nadaljevanje in poglabljanje obravnavane snovi pri pouku. To je aktivnost, ki naj bo naravnana na nivo sposobnosti učenca, na način in hitrost sprejemanja znanja. Domače delo ne more biti enotno za vse učence. Nikoli naj domača naloga ne ostane brez povratne informacije.
Dragica Motik, Irma Veljić Vir: Ana Tomić, Spremljanje pouka, ZRSŠ, Ljubljana, 2006

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful