UVOD V TEMELJE EKONOMIJE

PREDMET PROUČEVANJA

1.)Kje začeti pri ekonomiji?
PONUDBA, POVPRAŠEVANJE, POTREBE, ŽELJE, DOHODEK, CENE, DAVKI, STROŠKI, PROFIT, INFLACIJA, DEFLACIJA, AMORTIZACIJA, IZVOZ, UVOZ, KONKURENCA, MONOPOL, OLIGOPOL, PRORAČUN, JAVNI DOLG, NEZAPOSLENOST… MED KATEGORIJAMI OBSTAJA NEK “RED” – TEORIJE!

2.) Ime: (politična) ekonomija
oikos – dom, domačija… nomos - pravilo, zakonitost… oeconomus (lat.) - upravitelj, gospodar, ki je odgovoren za preskrbo nekega posestva o upravljanju

3.) Gospodarjenje - faze
PROIZVODNJA MENJAVA - trg DELITEV POTROŠNJA PREPLETANJE FAZ!!!

4.) Poglavitna metoda ekonomije
Abstrakcija – odmišljanje nepomembnega, iskanje splošnih zakonitosti (npr. – zakon povpraševanja: pri višjih cenah kupujemo manjše količine (ceteris paribus) – nek posameznik: višja cena – kupuje večje količine)

5.) Kdaj se ekonomija »začne«?
Že Aristotel… “nekaj”

Adam Smith (1776): An Inquiry into Nature and Causes of Wealth of Nations

5a.) Adam Smith: Wealth of Nations 1776 – zakaj tedaj?
Trije procesi: Industrijska revolucija – množična proizvodnja Prevlada blagovne/tržne proizvodnje Nastanek trojne družbenoekonomske strukture: delavci – mezda, kapitalisti – profit/obresti, zemljiški lastniki – renta Trojna družbenoekonomska struktura danes? EKONOMSKI PROBLEM

1.) Ekonomski problem potrošnika
Potrebe, želje : denar → dobrine, storitve Potrebe, želje > denar → dobrine, storitve Potrebe, želje < denar → dobrine, storitve (poenostavitev: le dve potrebi in dobrini, statično) Dohodek = 6000 Sit Cena enote obleke = 1000 Sit Cena hrane = 1500 Sit

5

H r a n a

A B C G

4 3 2 1 0 0 1

P

D E
4 5 6 7

O
2 3

Oble ka

2.) Ekonomski problem družbe- Makroekonomski vidik
Proizvodni faktorji družbe- grupiramo jih lahko v tri skupine: zemlja, kapital, delo ZEMLJA- stavbno zemljišče, gozdovi, njive, rudniki… KAPITAL- fizični kapital in denarni kapital… DELO- delovno aktivno prebivalstvo PROIZVODNI FAKTORJI SO PO NARAVI RAZNOLIKI- HETEROGENI! USPOSOBLJENO DELO/ČLOVEŠKI KAPITAL

2a.) Kaj lahko z danimi (omejenimi!) proizvodnimi faktorji proizvajamo?

2a.1.) Značilnosti krivulje proizvodnih možnosti
Ime: Transformacijska krivulja? Zakaj je padajoča? Zakaj je konkavna?

2a.2.) Povečanje proizvodnih faktorjev, izboljšanje tehnologije, uvoz proizvodnih faktorjev

2a.3.) Kako se bo premaknila transformacijska krivulja, če izberemo točko X ali Y?

) Kaj se bo proizvajalo in trošilo? Kdo odloča o usmerjanju P. načrt proizvodnje in potrošnje: 70 000 000 000 rumenih nogavic… Trg – pravzaprav množica trgov preko katerih se pretakajo proizvodi v potrošnjo…in še “država” .F.NAČINI REŠEVANJA EKONOMSKEGA PROBLEMA 1.? Plan.

. kupiti še en CD. študirati še eno uro.2. Ljudje se odzivajo na spodbude.) Odločitve posameznika Osnovni principi: Viri so omejeni. 2a.) Interakcija odločitev posameznikov . Strošek nečesa je tisto. “Koliko?” je marginalna odločitev.. čemur se moraš odpovedati. Npr: zaposliti dodatnega delavca. da dobiš želeno.

če proizvodni faktorji delujejo na mestih.. mora vstopiti država. (Gospodarstvo je učinkovito.. infrastruktura in dobava električne energije. Kako daleč naj gre država pri spodbujanju učinkovitosti? Primer: brezposelni.delitev dela) Trgi se načeloma pomikajo proti ravnotežju... pozitivne eksternalije. (Zakaj mora biti omejena? Vloga države? Zakaj nekaterih dobrin ne more učinkovito uravnavati trg? Primer: avtoceste. (Tržna ekonomija zaenkrat najboljši (izmed slabih) sistemov za: -učinkovito alokacijo virov -ohranjanje osebne svobode. kjer dosegajo maksimalen učinek.) Kjer trgi odpovejo.. (Specializacija. kultura. upokojenci. (Trg je v ravnotežju. Izjeme: MARKET FAILURE npr: naravni monopoli. raziskave in razvoj. Ali so resnični trgi kdaj v ravnotežju? Primer: V natrpani trgovini se odpre nova blagajna. Temeljni principi: Koristi od trgovine.) Delujoči trgi praviloma privedejo do učinkovite alokacije resursov.) .) Uporaba virov mora biti čim bolj učinkovita. ko noben posameznik ne more izboljšati svojega položaja ne da bi pri tem poslabšal položaj drugega. negativne..Moje odločitve vplivajo na tvoje in obratno.

Ekonomski subjekti se vedejo racionalno: . Proizvodni dejavniki so popolnoma gibljivi 7.MODEL POPOLNE KONKURENCE Kaj je popolna konkurenca? Kateri so dejavniki popolne konkurence? Ali. da konkurence ni oziroma je omejena? 1. Vloga podjetnika: odloča o količini proizvodnje 6.) Model (predpostavke) popolne konkurence 1.podjetniki: maksimizirajo dobiček 5.kako se vmešava? 3. Država se ne vmešava. Homogeno blago (ni razlik v kvaliteti. Veliko število tržnih udeležencev 2. če “obrnemo”: v katerih primerih govorimo.potrošniki: maksimizirajo zadovoljstvo . Ekonomski subjekti so popolnoma informirani – ni “asimetrije” informacij . v blagovnih znamkah…) 4.

) Kakšne so tipične tržne strukture v različnih panogah? 3.2.) Sklep Popolne konkurence. v realnosti ni! (Vendar: model popolne konkurence “potrebujemo” za preiskovanje zakonov delovanja trga. določitev nepopolnosti konkurence. oblikovanja povpraševanja. ponudbe…!) . kakor tudi čistega (popolnega) monopola.

) Povpraševanje posameznega povpraševalca po določenem blagu KRIVULJA POVPRAŠEVANJA (posameznika po določenem blagu (na osnovi tabele)) Zakon povpraševanja: pri višjih cenah povpraševalci kupujejo manj in obratno! V ozadju lestvice/krivulje povpraševanja so “dani” dejavniki povpraševanja: .Dani dohodek .Dane cene drugega blaga – substitutov in komplementov Lestvica/krivulja povpraševanja po določenem blagu se ne spremeni dokler se ne spremeni en ali več dejavnikov povpraševanja – dokler “velja” ceteris paribus .TRG JE STIČIŠČE DVEH SIL Ponudbe in povpraševanja Obravnavajmo dve sili ločeno 1.Dane potrebe .

če se pričakuje zvišanje cene bencina? Kako se spremeni tržna krivulja povpraševanja po določenem blagu.) Spremembe tržne krivulje povpraševanja Kako se spremeni tržna krivulja povpraševanja po določenem blagu. Učinek povečanja potreb povpraševalcev na lestvico/krivuljo povpraševanja 1a. če se poveča dohodek povpraševalcev? Kako se spremeni tržna krivulja povpraševanja po bencinu.) Tržna krivulja povpraševanja Je “seštevek” individualnih povpraševanj. če se zmanjša dohodek povpraševalcev ? .1. če na trg “prinori” skupina “norih” kupcev? Kako se spremeni tržna krivulja povpraševanja.

Kako se spremeni tržna krivulja povpraševanja po računalnikih. PONUDBA POSAMEZNEGA PODJETJA KRIVULJA PONUDBE Zakon ponudbe: pri višjih cenah ponudniki ponujajo več in obratno! Kateri dejavniki določajo ponudbo? Stroški Tehnologija Letina (v primeru kmetijskega blaga) Zaloge Učinek znižanja stroškov na lestvico/krivuljo ponudbe posameznega podjetja . če se zniža cena programske opreme? Kako bi se spremenila tržna krivulja povpraševanja naročnikov na Wego. če bi se znižala cena klicev v druga omrežja? Itd.

ki določajo ponudbo in/ali povpraševanja (dokler velja klavzula ceteris paribus) .) Tržna krivulja ponudbe Je “seštevek” ponudbe individualnih ponudnikov – tako kot tržna krivulja povpraševanja TRŽNO RAVNOTEŽJE Tržna ponudba in tržno povpraševanje skupaj določata ravnotežno ceno in količino Ravnotežna cena in količina zagotavlja v nekem časovnem obdobju “čiščenje” trga (market clearing) – pretok blaga iz ponudbe v povpraševanje Trajanje ravnotežja: tržno ravnotežje (ravnotežna cena in količina) je v veljavi toliko časa.1. dokler se ne spremenijo pogoji (en ali več).

.

.

.

.

.

.

.

.

popolnoma neelastično D – prevalitev na povpraševalce v celoti učinki vpeljave davka: primer zvišanja davka – dokaj elastična S. subvencija na tržno ceno. domovi za starejše občane) učinki vpeljave davka: primer zvišanja davka – dokaj elastična S.DELOVANJE TRGA – SPREMEMBE TRŽNEGA RAVNOTEŽJA 1.KRATKO OBDOBJE: ponudba se DELOMA lahko prilagaja – fiksne stroške ne more spremeniti.DOLGO OBDOBJE: ponudba se POVSEM lahko prilagodi povpraševanje Prilagajanje POVPRAŠEVANJA: . variabilne stroške pa . domača uvozna podjetja in carina – domača ponudba obstaja 1.oblika ? .spreminjanje cene bencina: zvišanje trošarin in posledice ukrepi v kmetijstvu: omejitev obdelovalnih površin. popolnoma elastično D – prevalitev na ponudnike učinki vpeljave davka . obvezni odkup tržnih presežkov uvoz blaga in domača uvozna podjetja – domače ponudbe ni uvoz blaga in carina – domače ponudbe ni uvoz blaga in carina – domača ponudba obstaja uvoz blaga.KRATKOROČNA in DOLGOROČNA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA po bencinu.) Prilagajanje ponudbe in povpraševanja v času Tri “analitična” obdobja prilagajanja PONUDBE povpraševanju: .) učinek povečanja dohodkov na tržno ravnotežje odhod povpraševalcev na trg B (in posledice na trgu A) učinek ptičje gripe na trg perutnine in na trg govedine izboljšanje tehnologije – MP3 uspešno/učinkovito oglaševanje (pomembna elastičnost S in D) učinek zviševanja zalog na ponudbo in informacije o tem na povpraševanje učinek višje postavljene administrativne cene – trg dela učinek nižje postavljene administrativne cene – “vrste” (nekatere zdravstvene storitve.ZELO KRATKO OBDOBJE: ponudba se SPLOH ne more prilagoditi povpraševanju .

) Subjektivne prefernce: indiferenčne kombinacije blaga Kombinacije blaga A B C D ^H 3 2 1 Hrana 10 7 5 4 Obleka 3 5 7 9 ^O 2 2 2 1a. CENE BLAGA) SUBJEKTIVNE PREFERENCE POTROŠNIKA: KAKO VREDNOTI BLAGO. Jaz sem “pleasure machine” – želim maksimalno zadovoljiti svoje potrebe! We are all a bundle of needs and wants! Recimo: 2 wants – 2 želji oz. potrebi! OBJEKTIVNE omejitve uresničitve dveh potreb – PREMICA DOHODKA (DOHODEK. ki živim znotraj modela popolne konkurence.) Indiferenčna krivulja .VEDENJE POTROŠNIKA Jaz sem potrošnik(ca). KAKŠNE SO NJEGOVE PREFERENCE ? 1.

2.) Značilnosti IME NAČELO KOMPENZACIJE POTREB KOLIČINSKA KOMPENZACIJA POTREB: RAZMERJA KOMPENZACIJE SE SPREMINJAJO – VEČ IMAMO ENEGA BLAGA.) Mejna stopnja substitucije Kakšna je subjektivno (psihološko) nadomestljivost enega blaga z drugim? Nadomestljivost pri različnih količinah blaga .na različnih segmentih .) Sistem indeferenčnih krivulj .krivulje se razlikuje Mejna koristnost enote obleke MSSenote hrane za obleko = --------------------------------Mejna koristnost enote hrane (MSS matematično: je odvod funkcije indiferenčne krivulje – v diagramu: tangenta) INDIFERENČNA KRIVULJA 1. MANJ GA VREDNOTIMO V DRUGEM BLAGU 2.

..= ----. = -----MK1 MK2 MK3 pn MKn 4a.) Spreminjanje optimuma DOHODKOVNI UČINEK .= ----------phrane MKhrane Ali SPLOŠNO – ZA “n” VRST BLAGA: p1 p2 p3 -----. KJER JE PREMICA DOHODKA TANGENTA NAJVIŠJE DOSEGLJIVE INDIFERENČNE KRIVULJE pobleke MKobleke Optimum potrošnika: ----------------.) Optimum potrošnika IZHAJAJOČ IZ DANEGA ZADOVOLJSTVA (DANE INDIFERENČNE KRIVULJE): MINIMUM DOHODKA (UPOŠTEVAJE CENE) IZHAJAJOČ IZ DANEGA DOHODKA: V TOČKI.3..) Različne oblike indeferenčnih krivulj TIPIČNA INDIFERENČNA KRIVULJA JE KONVEKSNA (na primer funkcija y = 1/x) INDIFERENČNA KRIVULJA V PRIMERU (POPOLNIH) SUBSTITUTOV INDIFERENČNA KRIVULJA V PRIMERU (POPOLNIH) KOMPLEMENTOV INDIFERENČNA KRIVULJA V PRIMERU NEVTRALNEGA BLAGA 4.sprememba cen(e) SPREMEMBA VREDNOTENJA – sprememba preferenc PONAZORITEV PODJETJA RAZNOLIKOST PODJETIJ IN RAZLIČNOST TEORIJ .= -----.sprememba dohodka SUBSTITUCIJSKI UČINEK ..= .

NEOKLASIČNA TEORIJA PODJETJA PRIMER PROIZVODNE FUNKCIJE: EN VARIABILNI FAKTOR PRIMER PROIZVODNE FUNKCIJE: DVA VARIABILNA PROIZVODNA FAKTORJA .

PROIZVODNA FUNKCIJA 7 6 346 49 PROIZVODNA FUNKCIJA – IZOKVANTA IN SISTEM IZOKVANT Z E M L J 5 316 448 4 3 282 400 245 34 46 346 .

FAKTORJEV . FAKTORJEV .TIPIČNA: NADOMESTLJIVOST PROIZVODNIH FAKTORJEV .) Značilnosti 6 346 490 6 316 448 . kapitalno intenzivni. delovno intenzivni Z E M L J A 5 3 4 3 282 400 245 5 3 4 346 4 4 3 6 2 36 4 OPTIMUM PODJETJA 1 200 282 3 200 3 6 4 141 200 2 3 .PROIZVODNA FUNKCIJA V PRIMERU POPOLNOMA NADOMESTLJIVIH PROIZV.TEHNIČNI NAPREDEK: nevtralni.PROIZVODNA FUNKCIJA V PRIMERU POPOLNOMA KOMPLEMENTARNIH PROIZV.7 PROIZVODNA FUNKCIJA 1.

..= .= ----------pDELA MKDELA Ali splošno: p1 p2 p3 -----.KRIVULJA RAZVOJA PODJETJA .SUBSTITUCIJSKI UČINEK .“IZOKOSTA” – PREMICA ENAKIH STROŠKOV ZA NAKUPE PROIZV.) Sprememba optimuma . FAKTORJEV OPTIMUM: izhajajoč iz danih sredstev podjetja za nakup(e) proizvodnih dejavnikov – dane “izokoste” pZEMLJE MPZEMLJE Optimum PODJETJA: ----------------..= -----.= ------. = ------MP1 MP2 MP3 pn MPn 1..

(celotni (mejni produkt produkt) .3 = 3 1/33. unavoidable costs…) neodvisni od količine proizvodnje tipični: varovanje… VARIABILNI STROŠKI .STROŠKI PODJETJA (KRATKOROČNI VIDIK) FIKSNI STROŠKI – FC (fixed costs.fizično) 0 0 33.3 = 3 1/33.3 = 3 1/33.3 = 3 1/33. direct costs.3 4 133.3 = 3 1/33.3 2 66.9 33.3 Potroški (fizični) za enoto proizvoda 1/33.6 33.VC (variable costs.6 33.3 33.3 1 33.3 5 166.3 33. avoidable costs…) se spreminjajo s količino proizvodnje tipični: material… FC + VC = TC (total costs) RAZMISLEK Razmejitev fiksni/variabilni stroški glede na vrste proizvodnih dejavnikov Razmejitev fiksni/variabilni stroški glede na raznolikost panog Razmejitev fiksni/variabilni stroški v podjetjih znotraj panog(e) Fiksni stroški – povratni in nepovratni ? VARIABILNI STROŠKI konstantni donos(i) proizvodnih faktorjev Q TP MP p.3 = 3 . f.3 3 99. overhead costs.

1.) VARIABILNI STROŠKI: konstantni donosi proizvodnih faktorjev (“kupljeni” po ceni 10) MEJNI IN POVPREČNI STROŠKI konstantni donosi proizvodnih faktorjev Q .

FIKSNI. VARIABILNI in CELOTNI STROŠKI konstantni donosi proizvodnih faktorjev PADAJOČI DONOSI PROIZVODNIH DEJAVNIKOV izhodišče proizvodna funkcija Q 0 1 2 3Z TC 0 30 60 90 M VCN 7 pri fiksni količini ostalih faktorjev (primer iz proizvodne funkcije) 6 Q 346 F 490 5 5 316 448 1 0 3 .

PADAJOČI MEJNI DONOSI PROIZVODNIH FAKTORJEV pri fiksni količini ostalih faktorjev Q dela pri količini zemlje 2 0 1 TP (CELOTNI PROIZVOD 0 200 Q dela 2 pri količini CELOTNI 282 PROIZVOD .

005 .NARAŠČAJOČI CELOTNI STROŠKI zaradi padajočih donosov Q Krivulja VC (in TC) ima tipično “S” obliko proizv Mejni oda proizvod Potrošk dela (fizični) za enoto proizvod 0 VRSTE STROŠKOV 1 200 1/200 (0.

SVC in STC SFC 55 SV 0 1 2 3 4 5 30 55 75 10 15 Q 6 SFC SVC 22 .Q 0 VRSTE STROŠKOV: SFC.

SAFC in SAVC VRSTE STROŠKOV: SMC (kratkoročni mejni stroškov).VRSTE STROŠKOV: SMC (kratkoročni mejni stroškov). SAFC in SAVC Q 0 STC = SVC + SFC 55 1 85 Q STC = . in SAC (kratkoročni povprečni variabilni stroški). in SAC (kratkoročni povprečni variabilni stroški).

ODNOS MED SMC IN SAC DOKLER SO SMC POD SAC “VLEČEJO” SAC NAVZDOL ČE SO SMC NAD SAC VLEČEJO SAC NAVZGOR SMC SEKAJO SAC V MINIMUMU .

PODJETJE V POGOJIH POPOLNE KONKURENCE Delež ponudbe podjetja v popolni konkurenci je znotraj panoge zanemarljiv! Podjetje s količino prodaje ne more vplivati na ceno – je price taker! PODJETJE V POPOLNI KONKURENCI analiza na osnovi TR. TC in TP Q 0 1 2 p 60 60 60 (p 1 .

PODJETJE V POPOLNI KONKURENCI analiza na osnovi MC. AC in TP KRITIČNE TOČKE POSLOVANJA PODJETJA Q 0 1 2 3 4 5 p 60 60 60 60 60 60 STC 55 85 110 130 160 210 Točka preloma (break even point) Točka zaprtja podjetja (shut down point) Primer kratkoročne/dolgoročne izgube Primer “pozitivne” nule Vpliv zvišanja/znižanja panožne cene na poslovanje podjetja Kratkoročna krivulja ponudbe panoge DOLGOROČNA ANALIZA Dolgoročno ravnotežje panoge Dolgoročna krivulja ponudbe panoge – primer konstantnih stroškov Dolgoročna krivulja ponudbe panoge – primer naraščajočih stroški .

celotni dohodek in mejni dohodek Q 0 2. ki prinaša največji profit.PODJETJE V POGOJIH NEPOPOLNE KONKURENCE Delež ponudbe podjetja v nepopolni konkurenci znotraj panoge ni zanemarljiv. Podjetje je price searcher! ČISTI MONOPOL 1. ampak je (lahko) precejšen! Podjetje s količino prodaje lahko vpliva na ceno – podjetje “išče” ceno.) Optimum monopolista 1 .) Značilnosti Monopolist je edini ponudnik v panogi Blago monopolista nima substitutov Vstop drugih podjetij v panogo ni mogoč povpraševanje.

TC in TP analiza na osnovi MR in MC Q 0 Q DISKRIMINACIJA TRGOV IN CEN p 9 1 2 TR T 0 3 .analiza na osnovi TR.

) Stroškovna osnova monopolnih cen primer javne storitve: Katera cena je za monopolista optimalna – kolikšen je profit? Cilj “države” je večanje q ponudbe: recimo. Ali cena pA prinaša monopolistu profit? Ali cene med pM in pA prinašajo profit? 1a.) Koncesije . ker… JAVNA REGULACIJA MONOPOLA Primeri: Stroškovna osnova monopolnih cen Koncesije Zahteve po zviševanju cen Diskriminacijske cene za različne skupine potrošnikov 1.količine qA.VZROK: različna elastičnost povpraševanja na različnih trgih PRIMERI: domače in tuje tržno okolje sezonska “ločenost” trgov dumping cene – na nekaterih trgih so možne cene pod AC. določitev nižje cene pA in – posredno .

Javno regulirana cena (na ravni pA) in zahteve po zviševanju cen zaradi zvišanja stroškov p pM .primer: mobilna telefonija. kabelska TV… Koncesija je fiksna vsota (strošek). ki jo koncesionar praviloma vnaprej plača državi za “dovoljenje”.

Diskriminacijske cene za različne skupine potrošnikov (primer elektrika – veliki/mali odjemalci…) p .

Panogo “obvladuje” manjše število večjih podjetij . Vstop v panogo je oviran 3.x 100 Proizvodnja celotne panoge 2.) Značilnosti 1.stopnja koncentracije Delež proizvodnje “n” podjetij Kn = --------------------------------------------.OLIGOPOL 1. Oligopolna podjetja poslujejo v razmerah vzajemne soodvisnosti model cenovnega vodstva (price leader in price follower) p .

poznavanje ponudbe konkurentov in določanje “rezidualne” krivulje povpraševanja rezidualna krivulja povpraševanja Cena p Tržno povpraš. D Pon os pod 9 700 3 .

KARTEL dogovor monopolistov o količini in ceni OLIGIOPOL: (NE)SLEDENJE SPREMEMBAM CENE INPRELOM KRIVULJE POVPRAŠEVANJA .

PRELOM KRIVULJE POVPRAŠEVANJA: ČETUDI SE STROŠKOVNE KRIVULJE SPREMINJAJO – CENE FIKSNE OLIGOPOL NAČRTOVANIH KAPACITET 1.) Značilnosti .7 55 p 45 45 45 45 45 45 45* 45* 45* p . načrtna proizvodnja za določeno proizvodno obdobje (ŽCP) izokvante imajo “L” obliko . PR Primer: 0 1 2 3 4 5 6 7 8 FC 100 100 100 100 100 100 110 110 110 VC 0 10 20 30 40 50 100 175 330 TC 100 110 120 130 140 150 210 285 440 MC 10 10 10 10 10 60 75 155 AC 110 60 43 35 30 35 40.poleg proizvodnje pomembne “stranske” dejavnosti: tržne raziskave.7 -10 p p0 .AC -65 -15 2 10 15 10 4. oglaševanje.fordizem – množična proizvodnja enakih proizvodov in zniževanje AC danes: postfordistična tehnologija – množična proizvodnja diferenciranih proizvodov.

VC. MC 15 0 14 0 13 0 12 0 11 0 10 0 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 MC AC p 9 10 Q .500 TC. FC TC 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 VC FC Q p. AC.

. KRATKOROČNO RAVNOTEŽJE MONOPOLISTIČNEGA KONKURENTA p p* MC p AC* p* AC D MR AVC* MC AC AVC D MR AC* q* Panoga A q Panoga B q* q DOLGOROČNA ANALIZA Dolgoročno ravnotežje panoge v popolni konkurenci? Implikacije: minimum AC izkoriščene kapacitete Dolgoročno ravnotežje panoge v monopolistični konkurenci? Implikacije: neizkoriščene kapacitete. place..MONOPOLISTIČNA KONKURENCA Je protislovje: monopol in konkurenca! HALO? Tržna struktura: večje število praviloma manjših konkurentov – tipični primeri: manjša podjetja. Načini necenovne diferenciacije: “3P” . picerije. kafiči. promotion (proizvod. Diferenciacija je vzrok padajoče krivulje povpraševanja.oglaševanje).product. lokacija. Bistvena značilnost monopolistične konkurence: necenovna konkurenca z diferenciacijo proizvodov. fitnesi. .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful