You are on page 1of 52

UNIVERZA V LJUBLJANI

ZDRAVSTVENA FAKULTETA
ODDELEK ZA RADIOLOŠKO TEHNOLOGIJO

JODOVA KONTRASTNA SREDSTVA


Primerjava kompetenc radiološkega inženirja v Sloveniji
in Veliki Britaniji

IODINATED CONTRAST MEDIA


Comparisment of competences of radiographers between
Slovenia and the Great Britain
(Diplomsko delo)

Avtorja: Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Mentorica: Tina Starc, MSc (VB), dipl. inž. rad.

Ljubljana, 2010
ZAHVALA

Zahvaljujeva se mentorici Tini Starc, MSc (VB), dipl. inž. rad za strokovno pomoč,
vodenje in podporo pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujeva Veroniki
Lipovec, univ. dipl. org., viš. rentg. tehn. za nasvete in pomoč pri oblikovanju diplomskega
dela.

Zahvaljujeva se Alešu Kukovič, dipl. inž. rad. iz Onkološkega inštituta Ljubljana in Mateju
Podsedenšek, dipl. inž. rad. iz Splošne bolnišnice Celje za pomoč in strokovne nasvete s
področja uporabe kontrastnih sredstev in kompetenc radiološkega inženirja.

Zahvaljujeva se Alison Wright (Erasmus Coordinator) za prijazen sprejem na University


Campus Suffolk ter za vsestransko pomoč in podporo v času Erasmus izmenjave. Posebno
se zahvaljujeva Tricii Black (Clinical lecturer) za mentorstvo, vodenje in pomoč na
klinični praksi v Norfolk in Norwich Univerzitetni bolnišnici (Norfolk and Norwich
University Hospital).

Najlepše se zahvaljujeva tudi prijateljem za sproščene trenutke ob študiju ter seveda


najinima družinama, ki so nama ves čas študija stali ob strani in naju podpirali.
IZVLEČEK

Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kemijske in fizikalne lastnosti jodovih


kontrastnih sredstev (KS), njihove neželene učinke ter opisati razlike v kompetentnosti
radiološkega inženirja pri preiskavah z uporabo jodovih KS v Sloveniji in Veliki Britaniji.
Metode dela: V diplomskem delu sva uporabila pregled literature in opazovanje z
udeležbo, v Splošni bolnišnici Celje, na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetni
bolnišnici v Norfolku in Norwichu v Veliki Britaniji. Rezultati: V Sloveniji radiološki
inženir pripravi ogreto KS in avtomatsko brizgalko. Vstavitev intravenske kanile in
aplikacija KS je v domeni zdravnika radiologa oz. diplomirane medicinske sestre, le v
Splošni bolnišnici Celje opravljajo to nalogo radiološki inženirji, prav tako je to v
pristojnosti radioloških inženirjev v Veliki Britaniji. Razprava: Osnovno razumevanje
delovanja jodovih KS in tveganja ob njihovi uporabi je bistvenega pomena za varno delo
radiološkega inženirja v kliničnem okolju. Zaključek: Radiološki inženir je v Sloveniji
odgovoren za tehnološki del preiskave, v katerega ne moremo všteti aplikacije KS, v Veliki
Britaniji pa aplikacija spada med kompetence radioloških inženirjev.

Ključne besede: jodova kontrastna sredstva, radiološki inženir, neželeni učinki


ABSTRACT

Aim: The purpose of the theses is to present iodinated contrast agents it’s chemical and
physical properties together with adverse effects and finally to define radiographers
competence with comparison of that between Great Britain and Slovenia. Working
methods: In the theses we conducted literature review together with clinical observations
in General hospital Celje, Oncology institute of Ljubljana and Norfolk and Norwich
University Hospital in Great Britain. Results: Radiographers in Slovenia prepares warmth
contrast agent and automatic syringe system. Intravenous cannulation and contrast media
application is conducted by radiologist or nurse, except for General hospital Celje and
Great Britain where radiographers are performing it. Discussion: Basic understanding of
iodinated contrast agents and their adverse reactions is essential for safe use in clinical
environment. Conclusion: Radiographers in Slovenia are mainly responsible for
technological part of the diagnostic procedure in which they cannot affix contrast media
application in Great Britain intravenous cannulation and application of contrast media is
recognised as their competence.

Key words: iodinated contrast media, radiographer, adverse reactions


KAZALO VSEBINE
IODINATED CONTRAST MEDIA ..................................................................................1
Comparisment of competences of radiographers between Slovenia and the Great
Britain....................................................................................................................................1
ZAHVALA............................................................................................................................2
ABSTRACT..........................................................................................................................4
KAZALO VSEBINE............................................................................................................5
Kazalo slik..........................................................................................................................7
Kazalo tabel........................................................................................................................7
Kazalo grafov.....................................................................................................................7
Kazalo formul.....................................................................................................................7
1 UVOD.................................................................................................................................1
Medicinska fizika rentgenskih kontrastnih sredstev..........................................................1
1.2 Kemijske lastnosti in delitev jodovih kontrastnih sredstev..........................................3
Neželeni stranski učinki jodovih kontrastnih sredstev.......................................................7
Dejavniki tveganja..........................................................................................................8
1.3.2 Postopki za zmanjševanje tveganja.......................................................................8
Ukrepi pri razvoju akutne reakcije.................................................................................9
3.1 Vrste jodovih kontrastnih sredstev.............................................................................13
3.2 Protokol aplikacije jodovih kontrastnih sredstev.......................................................14
3.3 Beleženje neželenih stranskih učinkov.......................................................................15
3.4 Kompetence radiološkega inženirja...........................................................................16
4 REZULTATI ..................................................................................................................17
5 RAZPRAVA....................................................................................................................19
6 ZAKLJUČEK..................................................................................................................25
7 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................26
8 PRILOGE........................................................................................................................30
8.1 Obrazci Splošne bolnišnice Celje...............................................................................30
8.2 Obrazci Onkološkega Inštitututa Ljubljana................................................................30
8.3 Obrazci Norfolk in Norwich Univerzitetne bolnišnice..............................................30
8.4 Kronologija dogodkov................................................................................................30
8.5 Izjava o avtorstvu ......................................................................................................30
8.1 Obrazci Splošne bolnišnice Celje...............................................................................31
8.2 Obrazci Onkoliškega Inštitututa Ljubljana.................................................................32
8.3 Obrazci Norfolk in Norwich Univerzitetne bolnišnice..............................................34
8.4 Kronologija dogodkov................................................................................................38
8.5 Izjava o avtorstvu.......................................................................................................44
Kazalo slik

Slika 1: Benzenov obroč.......................................................................................................3


Slika 2: Klasifikacija jodovih kontrastnih sredstev po strukturi molekule (Siddiqi,
2009)......................................................................................................................................4

Kazalo tabel

Tabela 1: Delitev jodovih kontrastnih sredstev po strukturi, razmerju, viskoznosti in


osmolalnosti. Vrednosti viskoznosti (cP) in osmolalnosti (mOsm/kg H2O) ustrezajo
koncentraciji joda 300mg/ml. Legenda: +vrednosti viskoznosti za natrijeve soli, ++
vrednosti viskoznosti za meglumin soli (Almén and Aspelin, 2009)................................5
Tabela 2: Priporočene koncentracije kontrastnega sredstva. Prikazane koncentracije
ustrezajo vrednosti pri uporabi standardnega rentgenskega kontrastnega sredstva, ki
vsebuje 300mg I ml-1 (Dunnick et al., 2008)....................................................................14
Tabela 3: Rezultati. Legenda: KS - kontrastno sredstvo, IV - intravenozno, DMS -
diplomirana medicinska sestra, p.p. - po potrebi............................................................17

Kazalo grafov

Graf 1: Masni oslabitveni koeficient v odvisnosti od energije fotonov. Legenda: B –


možgani, M – mišice, F -tekočina (Yu in Watson, 1999)..................................................2
Graf 2: Osmolalnost - mOsm/kg vode. Vrednosti v stolpcih prikazujejo koncentracijo
joda v raztopini (mg/mL) (Thomsen in Morcos, 2000).....................................................6
Graf 3: Viskoznost pri 37°C. Vrednosti v stolpcih prikazujejo koncentracijo joda v
raztopini (mg/mL), črta označuje viskoznost krvi (Thomsen in Morcos, 2000).............7

Kazalo formul

Formula 1: Razmerje delcev v kontrastnem sredstvu (Thomsen, 2009).........................5


1 UVOD

Fenomena današnjega razvoja radioloških tehnologij najbrž ne bi bilo brez obstoja


kontrastnih sredstev (KS), opisuje Siddiqi (2009), saj je v zadnjih 25 letih radiologija
napredovala v eno od najbolj močnih diagnostičnih področij v klinični medicini. Število
preiskav z uporabo kontrastnih sredstev je v porastu. Razvoj večreznih (CT) in digitalnih
tehnologij ter razvoj interventne radiologije so prispevali k neverjetnemu napredku.
Rezultat novih tehnologij je hitra in kakovostnejša obdelava pacienta, ki z drago,
naprednejšo tehnologijo ustvarja neskončne zmožnosti (GE Healthcare, 2009). Ob tem je
potrebno poudariti, da se nobeno drugo zdravilo ne uporablja v tako velikih odmerkih kot
se uporabljajo KS. Letna svetovna poraba naj bi presegala 60 milijonov odmerkov
(Andrew in Knut, 2004). Jodova KS so varna in dajejo dobre rezultate. Osnovno
razumevanje jodovih KS in tveganja ob njihovi uporabi je bistvenega pomena za pripravo
pacienta na preiskavo (Siddiqi, 2009).

Medicinska fizika rentgenskih kontrastnih sredstev

Iz stališča zmanjševanja dozne obremenitve za pacienta, bi bilo idealno opravljati


rentgenske preiskave z uporabo visoko energijskih fotonov. Vendar postanejo razlike med
atenuacijskimi koeficienti različnih tkiv (kostno, mišično in maščobno tkivo), ki so ključne
za prikaz naravne kontrastnosti tkiv ob uporabi visoko energijskih spektrov sevanja skoraj
nične. Zaradi nesprejemljivih doznih obremenitev pacienta pri uporabi nizko energijskih
fotonov se sprejema kompromis med kvaliteto pridobljene slike in dozno obremenitvijo
pacienta. Nativni kontrast med kostnim in ostalim tkivom je diagnostično sprejemljiv v
območjih nizkih in srednjih energijskih vrednostih fotonov. Kljub uporabi volframove
rentgenske cevi z dodano filtracijo, nativni kontrast med maščobnim in mišičnim tkivom
ne dosega klinično sprejemljivih rezultatov. Z namenom primernejšega razlikovanja
omenjenih tkiv je potrebna uporaba sredstev, ki kontrastnost tkiv povečajo, to je
kontrastnih sredstev. Vsa KS vsebujejo težke elemente, ki uspešno pripomorejo k
povečanju kontrastnosti. K temu v največji meri prispeva povečana stopnja pojava
fotoelektričnih interakcij pri prehodu rentgenskih fotonov skozi KS. Graf 1 prikazuje
primerjavo masnih oslabitvenih koeficientov kosti, mišic in maščobe ter izbranih težkih
1
elementov v odvisnosti od energije fotonov. Razlike v masnih koeficientih tkiv, ki so
razlog za slabo naravno kontrastnost med njimi postanejo še manjše z zviševanjem energije
fotonov (Yu in Watson, 1999).
Masni oslabitveni koeficient
(cm2/g)

Energija fotonov (KeV)

Graf 1: Masni oslabitveni koeficient v odvisnosti od energije fotonov. Legenda: B – možgani, M –


mišice, F -tekočina (Yu in Watson, 1999).

KS so sredstva, ki jih uvedemo v človeško telo, da povečamo naravno kontrastnost


organov in organskih sistemov. Ločimo negativna KS (plini: zrak, kisik itd.), ki imajo
nizek oslabitveni koeficient in dajejo na filmu temno senco ter pozitivna KS (jodova in
barijeva), ki imajo visok oslabitveni koeficient in dajejo na filmu svetlo senco (Lipovec,
2005). Spojine, ki jih uporabljamo kot pozitivna KS, so elementi, ki imajo v periodnem
sistemu visoko vrstno število in zato velik atenuacijski koeficient. Pozitivna KS morajo
imeti atomsko maso večjo od 35 (Br) in manjšo od 56 (Ba). V elementih z atomsko maso,
manjšo od 35, se absorbira premalo rentgenskih fotonov, masa, večja od 56 pa je vzrok za
preveliko toksičnost KS. Jod, katerega atomska masa je 53, je osnovna sestavina večine
pozitivnih KS (Jansen in Peppers, 1998).

2
1.2 Kemijske lastnosti in delitev jodovih kontrastnih sredstev

Jodova KS delimo na osnovi fizikalnih in kemijskih lastnosti, ki vključujejo kemijsko


strukturo, osmolalnost ter ionizacijo in koncentracijo joda v raztopini. V klinični praksi se
jodova KS klasificirajo na bazi osmolalnosti in načina uporabe (Siddiqi, 2009).

Osnovna molekula, iz katere se proizvajajo KS, je benzen, ki je toksična, nevodotopna


tekočina. V benzenovem obroču je vezanih šest ogljikovih atomov, ki so oštevilči v smeri
urinega kazalca in sicer od 1 do 6.

Slika 1: Benzenov obroč.

Benzojska kislina ima na ogljikovem atomu št. 1 vezano karboksilno skupino in ta


omogoča vodotopnost KS. Trijodobenzojska kislina ima na ogljikovih mestih 2, 4, in 6
vezane jodove atome. Jod uporabljamo kot KS, ker ima nekatere pomembne lastnosti, kot
so: visok atenuacijski koeficient, veliko specifično maso, trdno vezavo na benzenov obroč
in nizko toksičnost. Derivat trijodbenzojske kisline, ki ima na obroču na mestih 3 in 5
vezani stranski skupini, je manj toksičen in manj lipofilen (Singh in Daftary, 2008).

3
Slika 2: Klasifikacija jodovih kontrastnih sredstev po strukturi molekule (Siddiqi, 2009).

Ionska in neionska kontrastna sredstva so v obliki monomerov in dimerov. Če molekula


KS vsebuje en sam benzenov obroč, je monomer. Za pridobitev večjega števila jodovih
atomov v raztopini KS je potrebno združiti dva benzenova obroča v molekulo imenovano
dimer. Takšna dimerna struktura molekule omogoča vezavo šestih jodovih atomov (Singh
in Daftary, 2008).

Število delcev v raztopini (molekule, ioni) je lahko opisano na različne načine.


Osmolarnost pomeni, da enomolarna raztopina vsebuje en mol osmozno aktivnih delcev
(kar je približno 6 x 1023 delcev) v enem litru raztopine; torej en liter KS vsebuje en mol
delcev. En liter koncentriranega KS vsebuje približno 0,7 litra vode. En liter vode lahko
vsebuje različno število vodnih molekul, odvisno od temperature (led ali para), zato
temperatura vpliva na osmolarnost. Iz tega razloga za opisovanje lastnosti KS ne
uporabljamo osmolarnosti ampak osmolalnost. Osmolalnost pomeni da enomolarna
raztopina vsebuje en mol osmozno aktivnih delcev na en kilogram vode. Kilogram se glede
na spremembo temperature in druge podobne dejavnike okolja ne spreminja in zato je
takšna opredelitev vrednosti konstantnejša in izraz temu primerno natančnejši. Četudi
vemo koliko delcev smo uvedli v en kilogram vode, osmolalnost ni točno takšna kot
pričakujemo. Nekaj molekul se med seboj združi, kar zmanjša število »razpoložljivih«
4
molekul, zato osmolalnost lahko predvidevamo na podlagi temperature, vendar mora biti
za določanje njene natančne vrednosti izmerjena (Schild, 2002).

Stopnja osmolalnosti KS je glavni dejavnik, ki vpliva na pojav neželenih učinkov KS. Prva
KS so imela visoko osmolalnost, neželeni učinki so bili pogostejši, zato so začeli razvijati
KS z nižjo osmolalnostjo. KS glede na osmolalnost delimo na visoko, nizko in enako
imenovana tudi iso-osmolalna (Thomsen, 2009). Ionizacija je lastnost razpada molekul na
pozitivne katione in negativne anione (dva delca), česar rezultat je v višjem številu molekul
na kilogram vode in s tem višji osmolalnosti. Neionska kontrastna sredstva ne ionizirajo in
od tod razlog za njihovo nižjo osmolalno vrednost (Singh in Daftary, 2008).

Število jodovih atomov


Razmerje kontrastne ga sredstva =
Število delcev v raztopini

Formula 1: Razmerje delcev v kontrastnem sredstvu (Thomsen, 2009).

Visoko osmolalna kontrastna sredstva imajo večje število delcev glede na število jodovih
atomov vezanih na benzenov obroč in s tem nižje razmerje. Tako imajo ionski monomeri
razmerje 1.5 (tri jodove atome na dva delca v raztopini – razpad trijodbenzojske kisline na
anion in kation). Neionski monomeri in ionski dimeri sodijo v skupino z razmerjem 3 (trije
jodovi atomi na delec v raztopini). Zadnja skupina so neionski dimeri z razmerjem 6 (šest
jodovih atomov na delec v raztopini) (Thomsen, 2009).

Tabela 1: Delitev jodovih kontrastnih sredstev po strukturi, razmerju, viskoznosti in osmolalnosti.


Vrednosti viskoznosti (cP) in osmolalnosti (mOsm/kg H2O) ustrezajo koncentraciji joda 300mg/ml.
Legenda: +vrednosti viskoznosti za natrijeve soli, ++ vrednosti viskoznosti za meglumin soli (Almén and
Aspelin, 2009).
Struktura Razmerje Viskoznost Osmolalnost Generično
20° 37°
ime
1500-1600 Iothalamate
Ionski 5+ 3+
a) 3:2=1,5 (visoko Ioxithalamate
monomer 9++ 5++
osmolalna) Metrizoate
600
b) Ionski dimer 6:2=3 12 6 (nizko Ioxaglate
osmolalna)

5
Iohexol
500-700
Neionski Iopamidol
c) 3:1=3 11 6 (nizko
monomer Iopromide
osmolalna)
Ioversol
300
Neionski Iodixanol
d) 6:1=6 25 10 (iso-
dimer Iotrolan
osmolalna)

Zaradi svojih kemijskih lastnosti so kontrastna sredstva večinoma viskoznejša, imajo višjo
osmolalnost (večje število molekul na kilogram vode) kot kri, plazma ali cerebrospinalna
tekočina. Visoko osmolalna kontrastna sredstva imajo 5 do 8 kratno osmolalnost krvne
plazme. Nizko osmolalna kontrastna sredstva imajo 2 do 3 kratno stopnjo osmolalnosti
krvne plazme, osmolalnost iso-osmolalnih, katerih raba iz dneva v dan narašča, je
enakovredna osmolalnosti krvi, plazme ali cerebrospinalne tekočine. Prav viskoznost in
osmolalnost igrata ključno vlogo pri varnosti KS (Singh in Daftary, 2008). Neionska, nizko
ali iso-osmolalna KS so pet do deset krat bolj varna od visoko osmolalnih (The Royal
College of Radiologists, 2010).

Kri

Graf 2: Osmolalnost - mOsm/kg vode. Vrednosti v stolpcih prikazujejo koncentracijo joda v raztopini
(mg/mL) (Thomsen in Morcos, 2000).

6
Graf 3: Viskoznost pri 37°C. Vrednosti v stolpcih prikazujejo koncentracijo joda v raztopini (mg/mL),
črta označuje viskoznost krvi (Thomsen in Morcos, 2000).

Neželeni stranski učinki jodovih kontrastnih sredstev

Izboljšanju fizikalno-kemijskih lastnostih molekul KS je sledil pomemben padec v


pogostosti akutnih škodljivih reakcij, vendar še vedno prihaja do pojava resnih zapletov
(Pollack, Thomsen in Marcos, 2009). Akutne sistemske, alergijske ali anafilaktične
reakcije so reakcije, ki se lahko pripetijo v času ene ure od aplikacije KS ter jih ne moremo
napovedati. Ta definicija jih razlikuje od kemotoksičnih reakcij, za katere je značilno, da
so odvisne od količine in fizikalno-kemičnih lastnosti KS. V klinični praksi je nekatere
reakcije kot je npr. kardiovaskularni kolaps težko uvrstiti v eno ali drugo skupino
(Thomsen, 2009).

Precejšnje število pacientov, ki prejmejo jodovo KS intravaskularno, opisuje subjektivne


občutke vročine, rdečice in kovinskega okusa. Takšni občutki navadno trajajo nekaj minut
in nimajo kliničnega pomena. Sistemske reakcije običajno vrednotimo kot blažje, zmerne
in resne.
• Blažje reakcije: slabost, milejše oblike bruhanja, urtikarija in srbenje.
• Zmerne reakcije: resnejši pojav bruhanja, izrazita urtikarija, bronhospazem, edem
na predelu obraza ali grla in vazovagalne reakcije.
• Resne reakcije: hipovolemični šok, prekinitev dihanja, srčni zastoj in krči.
Opisana klasifikacija je široko uporabna v današnji klinični praksi (Bush and Swanson,
1991, cit. po Thomsen, 2009).
7
Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki jih moramo preveriti pred apliciranjem KS so:


• Predhodne reakcije na KS.
• Astma.
• Ledvična obolenja (izvid serumskega kreatinina).
• Sladkorna bolezen (diabetiki na peroralnem zdravljenju z metforminom) (The
Royal College of Radiologists, 2010).

Neželene učinke lahko omilimo ali se nanje pripravimo z upoštevanjem dejavnikov


tveganja pri posameznem pacientu. Predhodne reakcije na KS šest krat povečajo možnosti
ponovne reakcije pri ionskih ali neionskih jodovih KS. Astma je ravno tako pomemben
dejavnik tveganja s šest do deset kratno povečano stopnjo tveganja. V ogroženo skupino
sodijo tudi tisti z zgodovino znanih alergijskih reakcij na raznovrstne snovi, vključno tisti s
senenim nahodom (Marcos et al. 2001, cit. po Thomsen, 2009). Oslabljeno delovanje
ledvic in diabetes sta pomembna dejavnika pri nastanku pokontrastne nefropatije. Ostali
dejavniki so dehidracija, srčno popuščanje in raba nefrotoksičnih zdravil (Thomsen, 2009).

Pogostost blažjih in zmernih neželenih reakcij je pri uporabi visoko osmolalnih KS za 6 -


8% večja v primerjavi z nizko osmolalnimi. Pojavnost resnih neželenih reakcij je
enakovredna za obe skupini KS. Zanimivo je, da je pojav anafilaktičnega šoka pogostejši
in značilnejši pri visoko osmolalnih KS, med tem ko so kardiovaskularni zapleti pogostejši
pri uporabi nizko osmolalnih (Singh in Daftary, 2008). Razvoj zmernih in resnih reakcij
lahko v 1 od 170.000 primerov privede do smrti, ki je posledica aplikacije jodovega KS.
Pogostosti pojava neželenega smrtnega izida je enaka tako pri visoko kot nizko-osmolalnih
kontrastnih sredstvih (Karayama et al. 1990, cit. po Thomsen, 2009).

1.3.2 Postopki za zmanjševanje tveganja

Mehanizem nastanka akutnih reakcij pri jodovih KS še ni povsem pojasnjen.


Nepoznavanje delovanja povzroča nemalo preglavic pri iskanju učinkovitih preventivnih
rešitev in ukrepov. Najpomembnejši dejavnik preventive pred nastankom akutnih reakcij je
uporaba neionskih KS. S tem preprostim ukrepom v največji meri znižamo stopnjo
8
pojavnosti in resnosti neželenih učinkov. Naslednji ukrep je zadržati pacienta z ohranjenim
intravenskim kanilom na oddelku vsaj 30 minut po opravljeni kontrastni preiskavi. Razlog
je v dejstvu, da se največji delež resnih reakcij pojavi v prvih 15 minutah po aplikaciji.
Tako lahko morebitno reakcijo prepoznamo, pri njej primerno ukrepamo in jo zabeležimo.
Izjemnega pomena je prav tako oprema za oživljanje, ki naj bo na vidnem mestu in vselej
pripravljena za takojšnjo nujno rabo (Thomsen, 2009).

Najpomembnejša je primerna obravnava pacientov s predhodno znanimi reakcijami na


jodova KS. Pri teh je potreben posvet z zdravnikom radiologom o protokolu preiskave,
izbiri KS in izbiri primerne koncentracije joda v raztopini. V nekaterih primerih je
najprimernejša rešitev izbira kakšne druge preiskovalne tehnike npr. magnetna resonanca
ali ultrazvok. Če diagnostično relevantnih podatkov ni mogoče pridobiti z nadomestnimi
preiskovalnimi tehnikami, je smotrna izbira drugega, najbolje iso-osmolalnega jodovega
KS. Visoko rizičnim pacientom naj bo ponujena možnost premedikacije (Thomsen, 2009).
Premedikacijski režim odreja anesteziolog. V primerih rabe ionskih jodovih KS
premedikacija v obliki steroidov dokazano omili možnost nastanka reakcij za 6%, če je
aplicirana 12 in 2 uri pred aplikacijo KS. Steroidi v kombinaciji s H1 antihistamiki
preprečijo ponoven nastanek reakcij v 16 do 35% primerov. Pri uporabi neionskih nizko
osmolalnih KS pa zaenkrat primanjkuje dokazov o učinkovitosti premedikacije (Witten et
al. 1973; Shehadi 1975, cit. po Thomsen, 2009). Priporočljivo je, da paciente z znanimi
predhodnimi reakcijami na KS nadzira zdravnik radiolog ter da ohranimo venski dostop še
vsaj 45 minut po apliciranju KS. V takšnih okoliščinah je vselej pomembno tudi merjenje
vitalnih funkcij kot sta krvni pritisk in srčni utrip (Thomsen, 2009).

Ukrepi pri razvoju akutne reakcije

Pojav anafilaktične reakcije je zelo verjeten, kadar so izpolnjeni naslednji trije pogoji:
1. Nenadni začetek in razvoj simptomov.
2. Življenjsko nevarne spremembe v procesu dihanja in ali cirkulacije.
3. Spremembe na koži in ali sluznici (Resuscitation council UK, 2008, cit. po
Thomsen, 2009).

9
Akutne, hitro napredujoče multisistemske reakcije, ki se kažejo z zapleti kot so srbenje,
koprivnica, angioedem, akutna dihalna stiska (bronhospazem, edem grla) ter globoka
hipotenzija zahtevajo takojšnje ukrepanje. Sposobnost učinkovite ocene stanja ter
zdravljenja reakcije je osnovna in poglavitna spretnost zdravnika radiologa. Pomembni
prvi ukrepi pri oskrbi resne akutne reakcije so postopki za ohranitev dihalne poti, preskrba
s kisikom in intravaskularna aplikacija fiziološke raztopine ter adrenalina (Resuscitation
council UK, 2008, cit. po Thomsen, 2009). Zdravila in oprema za nujno posredovanje naj
bodo za takšen primer vselej na voljo v preiskovalnem prostoru (Marcos et al. 2001, cit. po
Thomsen, 2009).

Set pripomočkov in zdravil navadno vsebuje:


• kisik,
• adrenalin 1:1,000,
• antihistamin H1,
• atropin,
• β2 antagonist inhalator,
• intravenske fiziološke raztopine,
• antikolvuzivna zdravila,
• merilec krvnega pritiska,
• enosmerni dihalni aparat (Thompsen, 2009).

Velika večina pacientov, ki jih prizadene resna akutna multi-sistemska reakcija si ob


hitrem in primernem ukrepanju opomore. Resna preobčutljivostna reakcija se navadno
pojavi v času, ko je pacient še na radiološkem oddelku. Iz tega izhaja, da bo v prvi fazi
pomoč nudil zdravnik radiolog, do prihoda ekipe za interventno pomoč (Thompsen, 2009).

10
2 NAMEN

Namen diplomskega dela je preučiti jodova KS in sicer kemijske in fizikalne lastnosti,


klinično uporabo ter njihove neželene učinke in predstaviti kompetence radiološkega
inženirja pri preiskavah z uporabo jodovega KS, ter primerjava teh kompetenc med
Slovenijo in Veliko Britanijo.

11
3 METODA DELA

V diplomskem delu sva uporabila dve metodi dela, in sicer pregled literature in opazovanje
z udeležbo. Pri pregledu literature sva raziskala gradivo v slovenskem in angleškem jeziku,
ki se nanaša na jodova KS ter na kompetence radiološkega inženirja pri apliciranju KS.
Posebej sva se osredotočala na fizikalne in kemične lastnosti jodovih KS, njihovo klinično
uporabo in sicer izbiro vrste, količine, pripravo in aplikacijo, preprečevanje neželenih
učinkov ter ukrepanje in beleženje v primeru pojava le teh.

Opazovanje z udeležbo v Sloveniji sva opravila v okviru obvezne delovne prakse v


študijskem letu 2007/2008 in študentskega dela v avgustu 2008 in avgustu 2009 v Splošni
bolnišnici Celje ter obvezne klinične prakse v študijskem letu 2008/2009 in študentskega
dela v obdobju od oktobra do decembra leta 2009 na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Za
primerjavo dela med Slovenijo in Veliko Britanijo sva se udeležila Erasmus študijske
izmenjave v obdobju od 1. 1. 2010 do 27. 3. 2010 na Univerzi Campus Suffolk (University
Campus Suffolk) v Ipswich-u v Veliki Britaniji, kjer sva opravljala v obdobju od 11. 1.
2010 do 4. 3. 2010 klinično prakso v Norfolk in Norwich Univerzitetni bolnišnici (Norfolk
and Norwich University Hospital).

Pred pričetkom opazovanja z udeležbo sva osvojila potrebne teoretične osnove iz področij
anatomije, fiziologije, patologije, tehnologije, kontrastnih sredstev in protokolov za
izvajanje diagnostičnih postopkov. Pri opazovanju z udeležbo sva aktivno sodelovala pri
izvajanju radioloških posegov, bila sva primerno motivirana, preiskave sva opravljala
samostojno kot del tima, z zanesljivostjo, natančnostjo in odgovornostjo. Med
opazovanjem sva razmišljala kritično in sistematično ter povezovala teorijo s prakso. Med
delom sva uspešno vzpostavljala odnos z mentorji in ostalimi sodelavci ter s pacienti in
njihovimi svojci komunicirala na primeren način, bila z njimi vljudna, potrpežljiva in
spoštovala njihove pravice in zasebnost. Pri delu sva upoštevala higienske ukrepe, ukrepe
za preprečevanje bolnišničnih okužb, delovala preventivno v zvezi z nesrečami pri delu in
uporabljala vsa predpisana zaščitna sredstva. Pri delu sva upoštevala in izvajala načela
varstva pred sevanji ter upoštevala in se ravnala po načelih Kodeksa radioloških inženirjev
Slovenije.

12
Pri opazovanju vloge radiološkega inženirja sva se osredotočala na celoten proces, ki
obsega:
• Protokol aplikacije kontrastnega sredstva in sicer vrsta, količina in potisna sila KS
ter način aplikacije.
• Kompetence radiološkega inženirja pri pripravi in aplikaciji KS.
• Preprečevanje, ukrepanje in beleženje neželenih stranskih učinkov.
Svoje ugotovitve sva zapisala po navedenem vrstnem redu, jih obdelala, komentirala med
seboj ter s strokovno usposobljenim osebjem. Pri rezultatih sva uporabila tudi primerjavo
med teorijo in prakso.

3.1 Vrste jodovih kontrastnih sredstev

Kot diagnostični preparati so KS v skladu z Evropsko zakonodajo opredeljena in definirana


kot zdravilo (Thomsen, 2009). Za zdravilo velja vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se
lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se
ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega,
imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se določila diagnoza (6. člen Zakona o
zdravilih, Ur.l. št. 31/2006). Omenjena sredstva sodijo v skupino farmacevtikov, ki ob
primerni aplikaciji v posameznikovo telo vstopajo in prehajajo preko tkiv in organov z
namenom, da bi povečali njihovo naravno kontrastnost (Yu, Watson 1999). Idealno KS bi
v tkivu dosegalo zelo visoke koncentracije in pri tem ne bi privedlo do pojava škodljivih
učinkov (Thomsen, 2009).

V Registru zdravil Republike Slovenije (2009) so zapisana naslednja jodova rentgenska


KS (komercialno ime, generično ime in koncentracije):
• XENETIX: Iobitridol 300 mg I/ml, 350 mg I/ml
• ULTRAVIST: Iopromide 300 mg/ml, 370 mg/ml
• VISIPAQUE: Iodixanol 150 mg I/ml, 270 mg I/ml, 320 mg I/ml
• OMNIPAQUE: Iohexol 240 mg I/ml, 300 mg I/ml, 350 mg I/ml
• HEXABRIX: Ioxaglate 320mg I/ml
• IOMERON: Iomeprol 250 mg I/ml, 300 mg I/ml, 350 mg I/ml, 400 mg I/ml
• IOPAMIRO: Iopamidol 200 mg I/ml, 300 mg I/ml, 370 mg I/ml

13
3.2 Protokol aplikacije jodovih kontrastnih sredstev

Področja radiologije, kjer danes najpogosteje uporabljamo jodova KS so diaskopija,


računalniška tomografija (CT) in intervencijska radiologija (Yu in Watson, 1999). Vrsta,
količina in priprava KS ter način aplikacije so odvisni od vrste in protokola preiskave,
preiskovanega področja, pacienta ter verjetnosti pojava neželenih stranskih učinkov.
Priporoča se uporaba neionskih jodovih KS, nizek volumen (≤100 ml), višja potisna sila (3
- 5ml/s) in višje koncentracije (>300 mgI/ml) ob upoštevanju, da navedena priporočila niso
primerna za vse organe in paciente enako (GE Healthcare, 2009). Spreminjanje
koncentracije KS glede na težo pacienta je mnogo bolj v rabi pri otrocih kot pri odraslih
(Dunnick et al., 2008).

Tabela 2: Priporočene koncentracije kontrastnega sredstva. Prikazane koncentracije ustrezajo


vrednosti pri uporabi standardnega rentgenskega kontrastnega sredstva, ki vsebuje 300mg I ml-1
(Dunnick et al., 2008).
Odrasli Koncentracija KS/kg
< 40 leta 45 - 67,5 mg I kg-1 (0,15 - 0,22 ml kg-1)
40-55 leta 67,5 - 90 mg I kg-1 (0,22 - 0,34 ml kg-1 )
> 55 leta 90 - 135 mg I kg-1 (0,34 – 0,45 ml kg-1 )
Pediatrični pacienti
dojenček 180 mg I kg-1 (0,67 ml kg-1)
otrok 135 mg I kg-1 (0,45 ml kg-1)
najstnik 67,5 - 90 mg I kg-1 (0,22 - 0,34 ml kg-1)

Načini aplikacije in indikacije za uporabo jodovih kontrastnih sredstev:


• Intravenozna aplikacija: CT diagnostika, digitalna substrakcijska angiografija,
flebografija, urografija (IVU).
• Intraarterijska aplikacija: arteriografija, kardioangiografija, digitalna substrakcijska
angiografija.
• Aplikacija v spinalni kanal: mielografija, CT cisternografija.
• Aplikacija v telesne votline ali organe: artrografija, endoskopska retrogradna
pankreatografija (ERP), endoskopsko retrogradna holangio-pankreatografija
(ERCP), herniografija, histerosalphingografija (HSG), sialografija.

14
• Oralna aplikacija: gastrointestinalni trakt, kadar je preiskava z barijem kontrastnim
sredstvom kontraindicirana v primerih suma na perforacijo gastrointestinalnega
trakta ali suma na možnost aspiracije barijevega KS v pljuča (GE Healthcare,
2009).

3.3 Beleženje neželenih stranskih učinkov

Zbiranje poročil o neželenih učinkih - farmakovigalenca je za paciente zelo pomembna.


Nadzorni sistem mora biti vzpostavljen za vsa zdravila, vključno s KS. Glavni cilji
farmakovigalence so zgodnje odkrivanje novih neželenih učinkov, ocena tveganja,
zmanjševanje tveganja in preprečevanje medsebojnih učinkov zdravil. Idealno je beležiti
vse resne neželene učinke, tudi neželene učinke, ki so navedeni v povzetku glavnih
značilnosti zdravil (navodilih za uporabo). Priporočeno je beleženje tudi blagih neželenih
učinkov (Stenver, 2009, cit. po Thomsen, 2009).

Nepričakovani neželeni učinek zdravila je neželeni učinek, čigar narava, resnost in


posledice niso v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Neželeni učinek zdravila
je škodljiva in nenamerna reakcija, do katere lahko pride pri odmerkih, ki se običajno
uporabljajo za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni ali za ponovno
vzpostavitev, izboljšanje ali spremembo fiziološke funkcije (6. člen Zakona o zdravilih,
Ur.l. št. 31/2006). Zbiranje podatkov o neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani
medicini in njihovo ocenjevanje opravlja pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje glede kadrov,
prostorov in opreme ter jo za to dejavnost določi pristojni minister. Zdravnik ali drugi
zdravstveni strokovnjak, ki pri svojem delu ugotovi kakršne koli neželene učinke zdravila
za uporabo v humani medicini ali sumi nanje, obvešča o tem v skladu s predpisi pravno
osebo iz prejšnjega odstavka (82. člen Zakona o zdravilih, Ur.l. št. 31/2006).

Radiološki inženir v Veliki Britaniji je odgovoren za izpolnjevanje poročil, obrazcev ali


drugih dokumentov. Pri izpolnjevanju mora uporabljati integriteto in poštenost ter
zagotoviti, da se evidenca zaščiti pred izgubo, škodo ali zlorabo. Ravnati mora v skladu z
Zakonom o varstvu podatkov ter se opirati na standarde vodenja evidenc (Code of Conduct
and Ethics, 2008)

15
3.4 Kompetence radiološkega inženirja

Profesionalni profil radiološkega inženirja obsega nego bolnika, uporabo tehnologije,


optimizacijo doz sevanja, zagotavljanje kakovosti, odgovornost, organizacijo svojega dela
in izobraževanje (Kadivec, 2006).

Delo radiološkega inženirja ni samostojno delo ampak timsko delo, ki ga v osnovni enoti
sestavljata zdravnik specialist radiolog ali zdravnik drugih specialnosti (travmatolog,
kardiolog, ortoped, pulmolog...) in radiološki inženir. Zdravnik je odgovoren za klinični
del radiološkega posega, radiološki inženir pa za tehnološki del. Pogoji za izvedbo
radiološkega posega določajo, da se poseg lahko opravi samo, če ga podpiše napotni
zdravnik in odobri zdravnik, ki je odgovoren za radiološki poseg in nosi klinično
odgovornost. Zdravnik odgovoren za poseg v sodelovanju z radiološkim inženirjem določi
takšne pogoje posega, ki najmanj škodi pacientu in radiološki inženir opravi poseg skladno
s pogoji dobre radiološke prakse (Lipovec, 2005). Dobra radiološka praksa je skupek
aktivnosti, ki vodijo do kvalitetne diagnostične obdelave, ob čim manjši izpostavljenosti
pacienta ionizirajočemu sevanju in obremenitvi s KS. Vedno je potrebno upoštevati vse
dejavnike varstva pred sevanjem in racionalne uporabe KS (Golja in sod., 2010).

Na različnih radioloških oddelkih uporabljajo različna KS, glede na vrsto preiskave.


Obravnava pacienta običajno sledi ustaljeni praksi – protokolu izvedbe preiskave, le pri
redkih izjemah so potrebne spremembe. V Veliki Britaniji je na področju uporabe zdravil
zelo malo pisnih navodil o tem, kako in kdaj so lahko predpisana in uporabljena na
radiološkem oddelku. Predpisovanje in aplikacija KS s strani radioloških inženirjev ni
ustaljena praksa in diagnostična radiologija se v praksi le steška prebija skozi to področje.
Radiološki inženirji in ostalo zdravstveno osebje morajo biti posebej izobraženi za uporabo
in apliciranje KS (Hogg et al., 2007).

16
4 REZULTATI

Tabela 3: Rezultati. Legenda: KS - kontrastno sredstvo, IV - intravenozno, DMS - diplomirana medicinska sestra, p.p. - po potrebi.
Splošna bolnišnica Celje Onkološki inštitut Ljubljana Norfolk in Norwich
(SLO) (SLO) Univerzitetna bolnišnica (UK)
PROTOKOL Vrsta KS Neionsko nizko osmolalna KS: Neionsko nizko osmolalna KS: Neionsko nizko osmolalna KS:
Xenetix, Omnipaque. Iomeron, Ultravist,Visipaque. Omnipaque.
Količina KS Protokol določen glede na vrsto Protokol določen glede na vrsto Protokol določen glede na vrsto
Potisna sila KS preiskave, in se prilagaja glede preiskave, in se prilagaja glede preiskave, in se prilagaja glede
Način aplikacije na pacienta, organ, oblike in na pacienta, organ, oblike in na pacienta, organ, oblike in
KS stanja bolezni ter možnosti stanja bolezni ter možnosti stanja bolezni ter možnosti
pojava neželenih učinkov. pojava neželenih učinkov. pojava neželenih učinkov.
KOMPETENCE Priprava KS Priprava ogretega KS in Priprava ogretega KS in Priprava ogretega KS in
RADIOLOŠ- avtomatske brizgalke. avtomatske brizgalke. avtomatske brizgalke.
Aplikacija KS Aplikacija KS zdravnik radiolog. Aplikacija KS zdravnik radiolog. Vstavljanje IV kanile in IV
KEGA
(IV kanilo vstavi zdravnik (IV kanilo vstavi zdravnik aplikacija KS.
INŽENIRJA
radiolog ali DMS, pogosto radiolog ali DMS).
radiološki inženir).
Splošna bolnišnica Celje Onkološki inštitut Ljubljana Norfolk in Norwich
(SLO) (SLO) Univerzitetna bolnišnica (UK)

17
NEŽELENI Preprečevanje Pacient pred preiskavo izpolni Pacient pred preiskavo izpolni Dejavnike tveganja preveri
STRANSKI vprašalnik, laboratorijski izvidi vprašalnik, laboratorijski izvidi zdravnik pred predpisom
UČINKI vrednosti kreatinina in sečnine. vrednosti kreatinina. preiskave in radiološki inženir
. pred pričetkom preiskave,
laboratorijski izvidi vrednosti
kreatinina.
Ukrepanje Zdravnik radiolog. Zdravnik radiolog. Radiološki inženir pokliče
Na oddelku obvezna oprema za Na oddelku obvezna oprema za zdravnika radiologa.
zdravljenje alergičnih reakcij. zdravljenje alergičnih reakcij. Na oddelku obvezna oprema za
V primeru pojava resnih V primeru pojava resnih zdravljenje alergičnih reakcij, v
zapletov, ki ogrožajo življenjske zapletov, ki ogrožajo življenjske bližnini oddelka oprema za
funkcije - ekipa za reanimacijo. funkcije - ekipa za reanimacijo. reanimacijo.
Beleženje Radiološki inženir v sodelovanju Zdravnik radiolog. Zdravnik radiolog v radiološko
z zdravnikom radiologom izpolni Resne neželene učinke. poročilo, v bolnikovo
obrazec Prijava neželenega dokumentacijo in v radiološki
dogodka v zdravstveni obravnavi. informacijski sistem (RIS).
Resne neželene učinke. Blažje, zmerne in resne neželene
učinke.

18
5 RAZPRAVA

V Sloveniji (SLO) je radiološkegi inženir opredeljen kot zdravstveni delavec, ki izvaja vse
vrste radiološke diagnostike in pri svojem delu uporablja zaprte in odprte vire
ionizirajočega sevanja. Samostojno izvaja vse vrste rentgenskih slikanj, sodeluje v ekipah,
kjer je uporaba ionizirajočih sevanj del diagnostičnega in terapevtskega postopka in izvaja
ukrepe v zvezi z zaščito pred sevanji in kontrolo kakovosti (QA/QC) (Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje, 2010). Če povzamemo, je radiološki inženir odgovoren za
tehnološki del preiskave, v katerega ne moremo uvrstiti aplikacije KS. Ker delovne naloge
radiološkega inženirja nikjer niso natančno definirane, postopek aplikacije KS ni jasno
opredeljen in so se posledično v slovenskih bolnišnicah uveljavili različni pristopi. Razlike
so se pojavile tudi kot posledica hitrega razvoja tehnologij, novih preiskovalnih tehnik ter
pomanjkanja kadrov (zdravnikov radiologov).

V 15. členu Pravilnika o pogojih uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (2003) se
radiološki poseg lahko izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik in odobri zdravnik,
odgovoren za radiološki poseg, ki nosi klinično odgovornost za radiološki poseg. S
predpisom preiskave se potrdi tudi protokol preiskave, ki lahko vključuje uporabo
kontrastnega sredstva. Zdravnik, običajno specialist radiolog, z izbiro protokola prevzema
odgovornost za izbiro opredeljene diagnostične tehnike za pacienta in upravičuje uporabo
kontrastnega sredstva. Pri tem ga vodi načelo upravičenosti, kar pomeni da je pričakovana
skupna korist zaradi posega večja od tveganja oz. škode za zdravje. V protokolu preiskave,
ki sledi sodobnim smernicam uporabe KS je tako opredeljena izbira vrste, količine in
potisna sila kontrastnega sredstva ter način aplikacije.

Izbira KS je odvisna od vrste preiskave, pacienta, organa, oblike in stanja bolezni ter
možnosti pojava neželenih učinkov. Zadnje generacije jodovih neionsko nizko osmolalnih
KS so mnogo bolj varne od predhodnih. Slednje zagotovo olajšajo izbiro KS, vendar je
potrebno poleg varnosti zdravila upoštevati še koncentracijo joda v raztopini in njeno
viskoznost. Glede na potrebe bolnišnice, ki so odvisne od vrste preiskav, ki jih izvajajo,
radiološke opreme in cene se ob usmeritvah radiologov, radioloških inženirjev in
farmakologov odločajo za različna KS.

19
Radiološki inženir je odgovoren za tehnološko izvedbo posega. Kompetence radiološkega
inženirja pri preiskavi so priprava rentgenskega aparata in po potrebi avtomatske brizgalke,
zaščita tima in pacienta pred sevanjem in upravljanje z diagnostičnim aparatom. Ob znanju
tehnologije, anatomije, fiziologije in patologije je pomembno poznavanje poteka,
parametrov in protokola preiskave. Pri uporabi kontrastnih sredstev so kompetence
radiološkega inženirja priprava KS ter priprava in upravljanje opreme (avtomatske
brizgalke in grelca KS). Avtomatska brizgalka je namenjena uporabi pri angiografijah v
kardiološki, angiografski in interventni radiologiji ter koristi k boljšemu in
kakovostnejšemu delu. Pri upravljanju avtomatske brizgalke uporabljamo protokole
avtomatske brizgalke, ki omogočajo nastavitve potisne sile in količine KS. Uporaba
avtomatske brizgalke omogoča manjšo porabo kontrastnega sredstva, kontrolirani nadzor
nad injiciranjem KS, je zaprt sistem, ki omogoča brezzračni pretok KS in nadzor količine
porabe (Šauperl in Pintarič, 2010). Posebna skrb ob uporabi KS je da se aplicira pravo KS,
prava količina, prava koncentracija, na pravi način, pravemu pacientu ter preprečevanje in
zaznavanje pojava neželenih učinkov ter ustrezno ukrepanje ob pojavu le teh. Navadno so
protokoli preiskave dobro vpeljani in uveljavljeni pri delu tima na radiološkem oddelku, le
redko pride do sprememb v primerih, kjer zdravnik opredeli protokol drugače.

V Splošni bolnišnici Celje (SBC) pacientom ob naročilu na preiskavo z uporabo KS


(navadno CT preiskava) izročijo obrazec s informacijami za pacienta, kateremu je dodan
vprašalnik in izjava o pristanku na preiskavo. Na obrazcu so informacije za pacienta o
namenu preiskave, pripravi na preiskavo, o poteku preiskave in o aktivnostih po preiskavi.
Obrazec pacient pred preiskavo prebere, izpolni vprašalnik in ga podpiše. S takšnim
pristopom pridobijo pristanek pacienta na preiskavo in vpogled v druge najpogostejše
dejavnike, ki bi lahko vplivali na njen potek in možnost pojava neželenih učinkov ali
morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja. Vprašalnik pred pričetkom preiskave pregleda
in podpiše zdravnik radiolog ali radiološki inženir. Pacientu mora biti za iniciranje KS
vstavljen intravenski kanal. Če je hospitaliziran, ga navadno ima in ga je potrebno le še
prebrizgati z fiziološko raztopino. Pacientom, ki intravenskega kanala nimajo, ga vstavi
diplomirana medicinska sestra ali radiološki inženir sam. Sledi izbira ter priprava ogretega
KS in avtomatske brizgalke. KS je potrebno ogreti na primerno temperaturo 37°C, da se
zmanjša viskoznost. Upravljanje z avtomatsko brizgalko in aplikacija KS z njeno pomočjo
je delo radiološkega inženirja. Pred pričetkom preiskave se pacientu obrazloži pogoste
blage subjektivne občutke kot so vročica, zardevanje in kovinski okus, ki jih bo morda
20
občutil. Med preiskavo se pacienta pozorno opazuje zaradi možnosti pojava neželenih
učinkov. Po koncu preiskave se intravenski kanal ponovno prebrizga s fiziološko
raztopino. Pred odhodom domov mora biti pacient še pol ure na radiološkem oddelku z
ohranjenim intravenskim kanalom na opazovanju zaradi možnosti pojava kasnih neželenih
učinkov. V kolikor se pojavijo neželeni učinki KS ali drugi zapleti oz. incidenti se v SBC
izpolni obrazec o prijavi neželenega dogodka v zdravstveni obravnavi.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) so odgovornosti porazdeljene podobno kot v SBC,


le da radiološki inženirji nikoli ne uvajajo kanile in kontrastnega sredstva. Prav tako kot v
SBC izročijo pacientu obrazec z informacijami za pacienta, kateremu je dodan vprašalnik
in privolitev na preiskavo. Radološki inženir opravi tehnološki del preiskave, vključno s
pripravo ogretega KS in avtomatske brizgalke. Pacienti navadno intravenski kanal že imajo
vstavljen, če ga nima ga vstavi diplomirana medicinska sestra ali zdravnik radiolog. Pred
pričetkom preiskave se pacientom obrazložijo blagi subjektivni občutki in preiskava se
izvede po predpisanem protokolu. Pred odhodom domov mora biti pacient še pol ure na
oddelku na opazovanju. Beleženje neželenih učinkov ali drugih zapletov in incidentov je
na OI v domeni odgovornega zdravnika radiologa.

Če je uporaba jodovega KS kontraindicirana (ledvična obolenja, sladkorna bolezen,


obolenja ščitnice in alergije na jod) se v Sloveniji preiskava poskuša nadomestiti z drugimi
preiskovalnimi tehnikami npr. ultrazvokom ali magnetno resonanco. Če je izvedba
preiskave z uporabo KS edina pot do diagnoze, se sprejme kar največ ukrepov, s katerimi
se v največji možni meri prepreči ali omili možnost nastanka reakcij. Pred preiskavo je
pomembno, da je pacient optimalno hidriran (Dunnick et al., 2008). Bolniki z ledvično
okvaro prekinejo zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na ledvično funkcijo, dializni bolniki
opravijo preiskavo na dan dialize in diabetiki na peroralnem zdravljenju z metforminom
prekinejo z zdravili (Združenje radiologov Slovenije, 2009). Značilnost metformina je, da
se izloča izključno skozi ledvice, posledica kopičenja metformina v telesu je lahko izjemno
nevarna laktatna acidoza (The Royal College of Radiologists, 2010). Če je ledvična
funkcija normalna, ukinitev zdravljenja z metforminom ni potrebna, v primeru slabše
ledvične funkcije se prekine zdravljenje 48 ur pred preiskavo, v obeh primerih pa se
prekine zdravljenje za 48 ur po preiskavi. Po končani preiskavi se pacientu priporoča
primerna hidracija. Pri ledvičnih bolnikih in pacientih s povišanih tveganjem za razvoj
pokontrastne nefropatije je potrebno kontrolirati nivo serumskega kreatinina, ki poda
21
oceno ledvične funkcije 24 - 72 ur po kontrastni preiskavi ter spremljati količino
izločenega urina in pri diabetikih spremljati znake laktatne acidoze (Združenje radiologov
Slovenije, 2009). Če je pacient predhodno že imel reakcije na kontrastno sredstvo,
zdravnik navadno odredi preiskavo s premedikacijo in pri preiskavi se uporabijo nizko
osmolalna jodova KS v nižjih koncentracijah in manjši količini. Med potekom preiskave
je prisoten anesteziolog, ki premedikacijo predpiše in aplicira ter nadzira potek preiskave
in ukrepa v primeru pojava neželenih učinkov.

Oprema za zdravljenje alergičnih reakcij (anafilaktični šok) mora biti na vsakem


radiološkem oddelku na hitro dosegljivem mestu in popolna, kar pomeni da vsebuje vso
predpisano opremo z veljavnim rokom uporabe. Opremo za zdravljenje alergičnih reakcij
imajo na vidnem in hito dosegljivem mestu v SBC in na OI ter redno preverjajo veljavnost
in popolnost seta. V primeru pojava neželenih učinkov je pomembno hitro ukrepanje s
strani specialista radiologa in v kolikor je prisoten specialista anesteziologa. V primeru
pojava resnih zapletov, ki ogrožajo življenjske funkcije se kliče ekipa za reanimacijo. Po
82. členu Zakona o zdravilih (2006) je pojav resnih neželenih učinkov potrebno beležiti in
poročati pravni osebi, ki je določena s strani ministrstva.

Po definiciji Health Proffesions Council v Veliki Britaniji (2007) radiološki inženir


proizvaja in na nekaterih področjih tudi interpretira radiograme za diagnosticiranje
poškodb in bolezni. V okviru National Health Service Trust (NHS Trust) radiološki
inženirji v VB opravljajo dela, ki so v zgodovini tradicionalno pripadale samo zdravnikom
radiologom, kar vključuje diagnosticiranje (reporting) rentgenskih slik in CT preiskav ter
samostojno opravljanje nekaterih preiskav (preiskave prebavil z barijevim kontrastnim
sredstvom, IVU...). Te kompetence nalagajo radiološkemu inženirju ne samo odgovornost
za tehnološki del preiskave ampak tudi klinično odgovornost, zato se vključujejo v dodatna
podiplomska usposabljanja in izobraževanja s katerimi pridobijo licenčno dovoljenje za
opravljanje teh nalog.

V Norfolk in Norwich Univerzitetni bolnišnici (NNUH) v Veliki Britaniji (VB) pri


radiološki obravnavi pacienta sodeluje nekoliko več ljudi. Poleg zdravnika specialista
radiologa in radiološkega inženirja sodeluje še asistent radiološkega inženirja (asistent
radiographer). V okviru NHS Trust je asistent radiološkega inženirja izkušen podporni
zdravstveni delavec, usposobljen za opravljanje določenih nalog, ki so tradicionalno
22
pripadale samo radiološkemu inženirju. Naloge in stopnja odgovornosti asistenta je
odvisna od radiološkega oddelka in narave dela tima v katerem sodelujejo. Na preiskavo s
KS pacienta napoti zdravnik specialist radiolog ali zdravnik drugih specialnosti, ki z
napotitvijo prav tako kot v Sloveniji potrdi protokol. Pacient se ob napotitvi pogovori z
zdravnikom radiologom o poteku, namenu in morebitnih neželenih učinkih in izpolni in
podpiše pisno soglasje na preiskavo (Patient agreement to Investigation or Treatment). Ob
prihodu na radiološki oddelek pacienta sprejme asistent ali radiološki inženir in preveri
njegove podatke. V VB je za preprečevanje morebitne zamenjave pacientov v zdravstveni
obravnavi uveljavljen sistem dvojnega preverjenja osebnih podatkov (double check).
Najprej zdravstveni delavec pokliče pacienta po imenu in priimku (prvo preverjanje) ter ga
pred začetkom preiskave povpraša o datumu rojstva in kraju prebivališča (drugo
preverjanje) ter se na ta način prepriča, da je v diagnostiko prišel pravi pacient. Ko je
identifikacija končana, zdravstveni delavec podpiše napotnico in s podpisom potrdi, da je
preveril pacientove podatke ter točnost podatkov. Pred začetkom preiskave radiološki
inženir pacienta povpraša po morebitnih znanih alergijah, astmi, delovanju ledvic, srčni
bolezni in sladkorni bolezni. Če pacient navede katero od omenjenih obolenj sledi posvet z
zdravnikom radiologom, ki nato prilagodi protokol preiskave ali pa jo prekliče. V delovnih
nalogah radiološkega inženirja v VB je opredeljena intravenozna aplikacija kontrastnega
sredstva in prav tako vstavljanje intravenske kanile. Pred preiskavo radiološki inženir
vstavi intravensko kanilo, v kolikor je pri tem dvakrat neuspešen pokliče na pomoč
zdravnika radiologa. Radiološki inženir pojasni pacientu pogoste neprijetne subjektivne
občutke, kot so občutek toplote, zardevanje in kovinski okus, ki jih bo morda občutil med
preiskavo. Tako kot v Sloveniji preiskave s KS potekajo po uveljavljenem protokolu.
Radiološki inženir pripravi avtomatsko brizgalko in aplicira KS ter izvede tehnološki del
preiskave. Po koncu preiskave pacienta oskrbi ter ga vpraša o splošnem počutju. Po
končani preiskavi pacient ostane še pol ure na radiološke oddelku in asistent preverja
njegovo počutje.

V VB se, prav tako kot v Sloveniji v primeru kontraindikacij preiskava poskuša nadomestit
z drugimi preiskovalnimi tehnikami npr. ultrazvokom ali magnetno resonanco ali pa se
opravi nativno. Če je izvedba preiskave z uporabo KS edina pot do diagnoze in druga
preiskava ne more prikazati patološkega procesa se ukrepa tako, da se kar v največji meri
prepreči ali omili možnost nastanka reakcij. Pri preprečevanju neželenih učinkov in
ukrepanju v primeru le teh se tako v VB kot tudi v Sloveniji opirajo na priporočila Odbora
23
varne uporabe KS (Contrast media Safety Committe, 2007), ki je del Evropskega združenja
urogentalne radiologije (European Society of Urogenital Radiology). V primeru pojava
neželenih učinkov je pomembno hitro ukrepanje s strani vseh v timu in v prvi vrsti
zdravnika radiologa. Na radiološkem oddelku v NNUH je oprema za zdravljenje alergičnih
reakcij na hitro dosegljivem mestu in popolna, v bližini radiološkega oddelka je oprema za
reanimacijo. Blažje, zmerne in resne neželene učinke KS z vsemi podrobnosti o naravi
neželenega učinka mora v VB zabeležiti zdravnik radiolog v radiološko poročilo, v
bolnikovo dokumentacijo in v radiološki informacijski sistem (RIS) (The Royal College of
Radiologists, 2010).

24
6 ZAKLJUČEK

Kot posledica hitrega razvoja tehnologij, novih preiskovalnih tehnik ter pomanjkanja
kadrov so se v slovenskih bolnišnicah uveljavili različni pristopi pri preiskavah z uporabo
jodovega KS. Pri primerjavi med Slovenijo in VB se opazi največ razlik v definiranju
delovnih nalog in kompetencah radiološkega inženirja pri preiskavi s KS. V Sloveniji so
delovne naloge radiološkega inženirja slabo definirane za razliko od VB, kjer so definirane
zelo jasno. Tako je v VB opredeljeno, da je vstavljanje intravenske kanile in intravenozna
aplikacija KS kompetenca radiološkega inženirja, medtem ko je v Sloveniji to primarno
naloga zdravnika radiologa oziroma diplomirane medicinske sestre, v nekaterih
bolnišnicah pa to nalogo opravljajo tudi radiološki inženirji. V Sloveniji in VB preiskave s
KS tečejo po uveljavljenem protokolu, ki sledi sodobnim smernicam uporabe kontrastnih
sredstev in se razlikuje glede na potrebe bolnišnice, in sicer od vrste preiskav, ki jih
izvajajo, radiološke opreme in cene. Pri preprečevanju neželenih učinkov in ukrepanju v
primeru le teh ni opaziti večjih razlik, le da v VB beležijo vse neželene učinke, medtem ko
v Sloveniji samo resne.

Jodova KS so med najbolj pogosto uporabljenimi KS v radiologiji danes. Moderna jodova


KS se lahko uporabljajo za prikaz katerega koli dela telesa. Najpogosteje se uporabljajo
intravenozno, in sicer neionska monomerna, ker zaradi njihove neionske narave in nizke
osmolalnosti veljajo za zelo varna. Običajno se ob uporabi jodovih KS pojavijo le blažji
subjektivni občutki, ki niso nevarni in nimajo kliničnega pomena. Sistemske reakcije, ki se
pojavijo, so običajno blažje ali zmerne, zelo redko se pojavijo resne sistemske reakcije, ki
ogrožajo življenjske funkcije in potrebujejo hitro ukrepanje in zdravljenje.

Delo radiološkega inženirja ni samostojno delo ampak timsko delo, ki ga v osnovni enoti
sestavljata zdravnik specialist radiolog in radiološki inženir. Zdravnik je odgovoren za
klinični del radiološkega posega, radiološki inženir pa za tehnološki del. Radiološki inženir
opravi poseg skladno s pogoji dobre radiološke prakse, kar v tem primeru pomeni skupek
aktivnosti, ki vodijo do kvalitetne diagnostične obdelave, ob čim manjši izpostavljenosti
pacienta ionizirajočemu sevanju in obremenitvi s kontrastnim sredstvom.

25
7 LITERATURA IN VIRI

Almén T, Aspelin P (2009). Positive contrast media. US: General Eletric Company.
http://www.medcyclopaedia.com/library/radiology/chapter07/7_3.aspx <28.6.2010>

Andrew E, Berg KJ (2004). Nephrotoxic Effects of X-Ray Contrast Media. Journal of


Toxicology 42 (3): 325–32.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15362604 <13.4.2010>

Code of Conduct and Ethics (2008). United Kingdom: The Society of radiographers, 1.2.
http://doc-lib.sor.org/code-conduct-and-ethics <22.5.2010>

Dunnick NR, Sandler CM, Newhouse JH, Amis ES (2008). Textbook of uroradiology
(Fourth Edition). Philadelphia: Lippincott Williams&Wilkins, 63-74.

GE Healthcare (2009). Product Monograph Omnipaque. General Eletric Company 2009


(05): 2-20.

Golja G, Repnik M, Vrtovec M (2010). Dobra radiološka praksa v vsakodnevnem delu


radiološkega inženirja na interventni diagnostiki – opis primera. V: Zbornik predavanj in
posterjev strokovnega seminarja Društva radioloških inženirjev, Krajnska gora, 14.–15.
maj 2010: Ljubljana: Društvo radioloških inženirjev – Zbornica radioloških inženirjev
Slovenije, 10.

Hogg P, Hogg D, Francis G et al. (2007). Medicines in Radiography: Prescription, supply


and administration. Synergy Imaging & Therapy Practice, Dec.: 26-31.

Jensen SC, Peppers MP (1998). Pharmacology & Drug Administration for Imaging
Technologists. St. Luis ZDA: Mosby, 53-79.

26
Kadivec M (2006). Organizacija kliničnih vaj na VŠZ – Oddelek za radologijo. Diplomsko
delo. Maribor: Fakulteta za organizacijske vede.
http://diplome.fov.uni-mb.si/uni/11724Kadivec.pdf <20.5.2010>

Lipovec V (2005). Rentgenske slikovne metode in protokoli. Ljubljana: Visoka šola za


zdravstvo, 5-52.

NHS Careers - Radiography assistants and imaging support workers.


http://www.nhscareers.nhs.uk/details/Default.aspx?Id=477 <10.6.2010>

Prvilnik o pogojih uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (2003). Ur. List RS, št.
111/2003: 15314.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003111&stevilka=4857 <16.5.2010>

Register zdravil Republike Slovenije (2009).


http://ivz.arhiv.over.net/knjiznica/arhiv/reg_zdravil/PDA/INDEX.HTM <16.5.2010>

Schild HH (2002). CM – to see or not to see. Germany: Schering AG, 16-17.

Siddiqi NH (2009) Contrast Medium Reactions, Recognition and Treatment. Washington:


Mallinckrodt Institute of Radiology.
http://emedicine.medscape.com/article/422855-overview <13.4.2010>

Singh J, Daftary A (2008). Iodinated Contrast Media and Their Adverse Reactions.
Journal of Nuclear Medicine Technology 36 (2): 69-74
http://tech.snmjournals.org/cgi/content/full/36/2/69 <18.5.2010>

Šauperl H, Pintarič R (2010). Avtomatska brizga Voyager E 2000. V: Zbornik predavanj in


posterjev strokovnega seminarja Društva radioloških inženirjev, Krajnska gora, 14.–15.
maj 2010: Ljubljana: Društvo radioloških inženirjev – Zbornica radioloških inženirjev
Slovenije, 35.

27
The Royal College of Radiologists (2010). Standards for intravascular contrast agent
administration to adult patients, Second edition. London: The Royal College of
Radiologists, 5-7.
http://www.rcr.ac.uk/docs/radiology/pdf/BFCR(10)4_Stand_contrast.pdf <22.5.2010>

The Society of Radiographers. http://www.sor.org/index.php <22.5.2010>

Thomsen HS and Morcos SK (2000). Radiographic contrast media. BJU International 86,
1-10.
http://www.e-radiography.net/contrast_media/contrast_media_iodinated_.htm <18.5.2010>

Thomsen HS et al. (2007). ESUR Guidelines on Contrast Media. European Society of


Urogenital Radiology, 7-13.
http://www.esur.org/fileadmin/Guidelines/ESUR_2007_Guideline_6_Kern_Ubersicht.pdf

Thomsen HS and Webb JAW (2009). Contrast Media Safety Issues and ESUR Guidelines
(Second Edition). Berlin: Springer-Verlag, 3-223.

Yu S, Watson AD (1999). Metal-Based X-ray Contrast Media. Chem. Chem Rev. Sep
8;99(9): 2353-59.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11749484 <13.4.2010>

Wikipedia – free encyclopedia. Radiologic technologist.


http://en.wikipedia.org/wiki/Radiologic_technologist <22.5.2010>

Wikipedija – prosta enciklopedija. Benzen.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Benzen <19.8.2010>

Zakon o zdravilih (2006). Ur. List RS, št. 31/2006: 3217


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200631&stevilka=1266 <16.5.2010>

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Identifikacija poklica - Radiološki


inženir/Radiološka inženirka.
28
http://www.ess.gov.si/slo/ncips/OpisiPoklicev/RadioloskiInzenir.pdf <20.5.2010>

Združenje radiologov Slovenije. http://www.radiologija.si/ <13.4.2010>

29
8 PRILOGE

8.1 Obrazci Splošne bolnišnice Celje

8.2 Obrazci Onkološkega Inštitututa Ljubljana

8.3 Obrazci Norfolk in Norwich Univerzitetne bolnišnice

8.4 Kronologija dogodkov

8.5 Izjava o avtorstvu

30
8.1 Obrazci Splošne bolnišnice Celje
8.2 Obrazci Onkoliškega Inštitututa Ljubljana
8.3 Obrazci Norfolk in Norwich Univerzitetne bolnišnice
8.4 Kronologija dogodkov

10. 12. 2010 - Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Sestanek z mentorico diplomske naloge Tino Starc. Pogovor o naslovu diplomske naloge
ter namenu in metodah dela.
• Naslov diplomske naloge: Jodova kontrastna sredstva
• Podnaslov: Primerjava kompetenc radiološkega inženirja v Sloveniji in Veliki
Britaniji.

OPAZOVANJE:
1. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Obvezna delovna praksa v Splošni bolnišnici Celje v študijskem letu 2007/2008 ter
študentsko delo, in sicer Barbara Petrinjak v avgustu leta 2008 in Blaž Krajnc v
avgustu leta 2009.
2. ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
Obvezna klinična praksa na Onkološkem inštitutu Ljubljana v študijskem letu
2008/2009 ter študentsko delo, in sicer Blaž Krajnc v obdobju od oktobra do decembra
leta 2009.
3. ERASMUS ŠTUDIJSKA IZMENJAVA
Erasmus študijska izmenjava v obdobju od 1. 1. 2010 do 27. 3. 2010 na Univerzi
Campus Suffolk (University Campus Suffolk) v Ipswich-u v Veliki Britaniji. V okviru
študijske izmenjave sva opravljala v obdobju od 11. 1. 2010 do 4. 3. 2010 klinično
prakso v Norfolk in Norwich Univerzitetni bolnišnici (Norfolk and Norwich University
Hospital). Kot zaključek klinične prakse sva napisala in predstavila seminarski nalogi,
in sicer Blaž Krajnc delo z naslovom Neionska monomerična jodova kontrastna
sredstva in njihovi stranski učinki (Iodinated non-ionic monomeric contrast agents and
its adverse effects) ter Barbara Petrinjak delo z naslovom Revizija intravenske
kanulacije pri radioloških inženirjih na CT in MR diagnostiki (An audit to the
cannulation skills of radiographers working within CT and MRI diagnostics).

18. 2. 2010 - Barbara Petrinjak


Elektronsko sporočilo mentorici diplomske naloge Tini Starc.
25. 3. 2010 - Barbara Petrinjak
Elektronsko sporočilo mentorici diplomske naloge Tini Starc.

2. 4. 2010 - Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Sestanek z mentorico diplomske naloge Tino Starc. Evalvacija Erasmus študijske
izmenjave.

6. 4. 2010 - Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Iskanje in pregled literature v knjižnici Zdravstvene fakultete s pomočjo COBISS/OPAC
(http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=50124) s ključno
besedo kontrastna sredstva (contrast media).

13. 4. 2010 - Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Iskanje in pregled literature v knjižnici Zdravstvene fakultete na internetu s pomočjo
spletnega brskalnika Google (http://www.google.si/), PubMed
(http://www.ncbi.nlm.nih.gov/PubMed) in Science Direct (http://www.sciencedirect.com/)
s ključno besedo jodova kontrastna sredstva (iodinated contrast media).

20. 4. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


Pogovor o namenu in metodah dela diplomske naloge. Napisala namen diplomske naloge.

2. 5. 2010 - Blaž Krajnc


Nakup knjige Thomsen H.S., Webb J.A.W. (2009). Contrast Media Safety Issues and
ESUR Guidelines, Springer-Verlag, Berlin.

4. 5. 2010 - Barbara Petrinjak


Sestanek z mentorico diplomske naloge Tino Starc. Mentorica nama je predlagala in
posodila literaturo:
• Synergy Practice, Imaging&Therapy Practice od letnika 2007 - 2009.
• Schild HH (2002). CM – to see or not to see. Germany: Schering AG.
• Dunnick NR, Sandler CM, Newhouse JH, Amis ES (2008). Textbook of
uroradiology (Fourth Edition). Philadelphia: Lippincott Williams&Wilkins.
4. 5. 2010 - Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak
Pregled revij Synergy Practice, Imaging&Therapy Practice od letnika 2007-2009. Našla
sva članek: Hogg P. in sod (2007). Medicines in radiography. Synergy Dec. 2007: 26-31.

10. 5. 2010 - Blaž Krajnc


Sestanek z Alešom Kukovičem, dipl. inž. rad. na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Pogovor
o uporabi jodovih kontrastnih sredstev ter kompetencah radioloških inženirjev pri
apliciranju na CT diagnostiki na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

18. 5. 2010 - Blaž Krajnc


Sestanek z Matejem Podsedenškom, dipl. inž. rad. v Splošni bolnišnici Celje. Pogovor o
uporabi jodovih kontrastnih sredstev ter kompetencah radioloških inženirjev pri apliciranju
na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje.

19. 5. 2010 - Barbara Petrinjak


Pregled Zakona o zdravilih in Registra zdravil Republike Slovenije (Zakon o zdravilih
(2006). Ur. List RS, št. 31/2006: 3217).

21. 5. 2010 – Barbara Petrinjak


Pregled Pravilnika o pogojih uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (Pravilnik o
pogojih uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (2003). Ur. List RS, št. 111/2003:
15314).

23. 5. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregled literature napisal medicinsko fiziko rentgenskih kontrastnih sredstev
ter kemijske lastnosti in delitev jodovih kontrastnih sredstev.

25. 5. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregled literature raziskal in napisal poglavje o neželenih stranskih učinkih
jodovih kontrastnih sredstev, ki obsega vrste reakcij, dejavnike tveganja, postopke za
zmanjševanje tveganja in ukrepe pri razvoju akutnih reakcij.

25. 5. 2010 – Barbara Petrinjak


Napisala poglavje Metode dela, ki zajemajo pregled literature in opazovanje z udeležbo.
28. 5. 2010 – Barbara Petrinjak
Z metodo dela pregled literature napisala vrste jodovih kontrastnih sredstev, ki so zapisani
v Registru zdravil Republike Slovenije, uporabo jodovih kontrastnih sredstev, načine
aplikacije in beleženje neželenih stranskih učinkov.

28. 5. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregled literature raziskal in opredelil pojem in pomen farmakovigalence.

1. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregleda literature in opazovanja iz prakse opredelil protokol preiskave z
jodovimi kontrastnimi sredstvi. V protokolu preiskave je opredeljena izbira vrste, količine
in potisna sila aplikacije kontrastnega sredstva ter način aplikacije, in vrste preiskav, ki jih
opravljajo.

1. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Z metodo dela pregled literature opredelitev poklica radiološkega inženirja in kompetenc
radiološkega inženirja v Sloveniji in Veliki Britaniji.

2. 6. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


S pregledom rezultatov iz opazovanja z udeležbo opredelitev kompetenc radiološkega
inženirja v Sloveniji in Veliki Britaniji ter opis glavnih razlik.

3. 6. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


S pregledom rezultatov iz opazovanja z udeležbo opisala način in potek dela v Splošni
bolnišnici Celje in na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter opredelila glavne razlike.

4. 6. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak


S pregledom rezultatov iz opazovanja z udeležbo opisala način in potek dela v Norfolk in
Norwich univerzitetni bolnišnici ter opredelila glavne razlike med Slovenijo in Veliko
Britanijo.

6. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Pregled diplomske naloge in povzetek glavnih značilnosti. Napisal poglavje Zaključek.
7. 6. 2010 – Barbara Petrinjak
Ureditev diplomske naloge.

7. 6. 2010 – PRVA ODDAJA DIPLOMSKE NALOGE

18. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Z metodo pregleda literature opredelitev razlik med osmolarnostjo in osmolalnostjo ter
opredelitev razmerij jodovih kontrastnih sredstev.

18. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregled literature opis Grafa 1: Masni oslabitveni koeficient v odvisnosti od
energije fotonov (Yu in Watson, 1999).

19. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


S pregledom rezultatov iz opazovanja z udeležbo opredelitev kompetenc radiološkega
inženirja in tehnološke odgovornosti radiološkega inženirja v Sloveniji.

20. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Pregled diplomske naloge in popravilo slovničnih napak.

20. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Vstavitev in ureditev prilog:
• Splošna bolnišnica Celje: Informacije za pacienta, vprašalnik in obrazec za
pristanek za računalniško tomografijo ter obrazec Prijava neželenega dogodka v
zdravstveni obravnavi.
• Onkološki inštitut Ljubljana: Navodila preiskovancem z računalniško tomografijo,
vprašalnik in obrazec za privolitev za izvedbo preiskave.
• Norfolk in Norwich Univerzitetna bolnišnica: obrazec Soglasje pacienta na
preiskavo ali zdravljenje (Patient agreement to Investigation or Treatment).

21. 6. 2010 – DRUGA ODDAJA DIPLOMSKE NALOGE


24. 6. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak
Sestanek z mentorico diplomske naloge Tino Starc.
25. 6. 2010 – Blaž Krajnc in Barbara Petrinjak
Izdelava tabele, ki predstavlja rezultate opazovanja z udeležbo v Splošni bolnišnici Celje,
Onkološkem inštitutu Ljubljana ter Norfolk in Norwich Univerzitetno bolnišnico . V tabeli
so predstavljeni protokoli aplikacije kontrastnega sredstva in sicer vrsta, količina in potisna
sila ter način aplikacije, kompetence radiološkega inženirja pri pripravi in aplikaciji
kontrastnega sredstva ter preprečevanje, ukrepanje in beleženje neželenih stranskih
učinkov.

27. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Z metodo dela pregled literature opredelitev poklica asistenta radiološkega inženirja v
Veliki Britaniji.

28. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Z metodo dela pregled literature raziskala in opredelila pomen zdravila metformin za
zdravljenje sladkorne bolezni pri preiskavi z jodovim kontrastnim sredstvom.

28. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Z metodo dela pregled literature opredelil priporočene koncentracije kontrastnega sredstva
glede na starost pacienta.

30. 6. 2010 – Blaž Krajnc


Prevod izvlečka v angleški jezik (Abstract).

30. 6. 2010 – Barbara Petrinjak


Pregled diplomske naloge in popravilo slovničnih napak.
8.5 Izjava o avtorstvu

Univerza v Ljubljani
Zdravstvena fakulteta

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani: Blaž Krajnc


diplomant študijskega programa: Radiologija
z vpisno številko: 11050130
rojen: 4. 11. 1985
sem avtor diplomskega dela: Jodova kontrastna sredstva, Primerjava kompetenc
radiološkega inženirja v Sloveniji in Veliki Britaniji,
ki je nastalo ob pomoči mentorice Tine Starc, MSc (VB), dipl. inž. rad.

Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal samostojno, s korektnim navajanjem literature in


ob pomoči mentorice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih
del.

Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršni koli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni
zakoni o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano
plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.

V Ljubljani, dne 24. 8. 2010 Podpis avtorja:


Univerza v Ljubljani
Zdravstvena fakulteta

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana: Barbara Petrinjak


diplomantka študijskega programa: Radiologija
z vpisno številko: 11060118
rojena: 4. 5. 1987
sem avtorica diplomskega dela: Jodova kontrastna sredstva, Primerjava kompetenc
radiološkega inženirja v Sloveniji in Veliki Britaniji,
ki je nastalo ob pomoči mentorice Tine Starc, MSc (VB), dipl. inž. rad.

Izjavljam, da sem diplomsko delo napisala samostojno, s korektnim navajanjem literature


in ob pomoči mentorice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in
diplomskih del.

Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršni koli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni
zakoni o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano
plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.

V Ljubljani, dne 24. 8. 2010 Podpis avtorja: