UNIVERSITY Ss. „CYRIL AND METHODIUS” UNIVERZITET „SV.

KIRIL I METODIJ”

FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA - SKOPJE

1

MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED Vol. 32 Br.1 str: 86 2009

MACEDONIAN VETERINARY REVIEW Vol. 32 No.1 pages: 86 2009 Journal of the Faculty of veterinary medicine University Ss. "Cyril and Methodius" Skopje, Macedonia Editor in Chief Prof. d-r Vlatko Ilieski vilieski@fvm.ukim.edu.mk Associate Editor: Ass. m-r Lazo Pendovski lpendovski@fvm.ukim.edu.mk Editorial Board: d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov, d-r Ivanco Naletoski, d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev, d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska, d-r Plamen Trojacanec, d-r Goran Nikolovski, m-r Jovana Stefanovska Publication Commitiee: d-r Velimir Stojkovski, d-r Miso Hristovski, d-r Igor Ulcar, d-r Slavco Mrenoski, d-r Toni Dovenski, Published by: Faculty for veterinary medicine - Skopje

Spisanie na Fakultetot za veterinarna medicina Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij” Skopje, Makedonija

Glaven i Odgovoren Urednik Prof. d-r Vlatko Ilieski vilieski@fvm.ukim.edu.mk Tehni~ki Urednik Ass. m-r Lazo Pendovski lpendovski@fvm.ukim.edu.mk Redakciski Odbor: d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov, d-r Ivan~o Naletoski, d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev, d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska, d-r Plamen Troja~anec, d-r Goran Nikolovski, m-r Jovana Stefanovska Izdava~ki Sovet: d-r Velimir Stojkovski , d-r Mi{o Hristovski, d-r Igor Ul~ar, d-r Slav~o Mreno{ki, d-r Toni Dovenski, Izdava~: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje

Izleguva dva pati godi{no vo tira` od 300 kopii Adresa: Makedonski veterinaren pregled Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje Tel: ++389 2 3420 700 Fah: ++ 389 2 3114 619 www. fvm.ukim.edu.mk

Issued twice a year in 300 copies Address: Macedonian veterinary review Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje Tel: ++389 2 3420 700 Fax: ++ 389 2 3114 619 www. fvm.ukim.edu.mk

2

MACEDONIAN VETERINARY REVIEW
MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED

Skopje, 2009

3

SODR@INA / CONTENT
CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud) Ristoski Trpe, Cvetkovi} Iskra, Segales Joaquim PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article) Ristoski Trpe, Cvetkovic Iskra, Segales Joaquim ............................................................................................................................................................................5 KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA DNA KAJ IZVOREN I IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA [ARPLANINSKIOT OV^ARSKI PES Esmerov Igor, Panov Sa{o, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijanae COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL SELECTED SARHPLANINIAN SHEPHERD Esmerov Igor, Panov Sasho, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijana ...........................................................................................................................................................................13 NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ KONCENTRACIITE NA TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS ^r~eva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION OF TISSUE ANTIOKSIDANT ON RATS WITH INDUCED DIABETES MELLITUS Crceva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto ...........................................................................................................................................................................21 AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA (YERSINIOSIS SALMONIS) VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Cvetkovi} Aleksandar, Hristovski Mi{o, Stojanovski Stojmir, Mreno{ki Slav~o, Cvetkovi} Iskra AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS (YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE SALMONID AQUACULTURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA Cvetkovik Aleksandar, Hristovski Miso, Stojanovski Stojmir, Mrenoski Slavco, Cvetkovik Iskra ..........................................................................................................................................................................29 FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO SUROVOTO KRAVJO MLEKO Angelovski Qup~o, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL COUNT IN RAW COW MILK Angelovski Ljupco, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko ..............................................................................................................................................................37 ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR VO VKRSTENATA KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA MARKER MIKROORGANIZMI Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Qup~o, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS CONTAMINATION OF OFFAL AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH USE OF MARKER MICROORGANISMS Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Ljupco, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle ..........................................................................................................................................................................45 ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE ARTERISKI GRANKI NA A.RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Per~ini} Florina ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL BRANCHES ON THE RENAL ARTERY IN PIG KIDNEYS Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Percinic Florina ..........................................................................................................................................................................55 VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA STABILIZACIJA NA KU^IWA VO SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj) Novakov Todor, Troja~anec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurki~ Gabrijela, Ilievska Ksenija INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT ETIOLOGY. (case report) Novakov Todor, Trojacanec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurkic Gabrijela, Ilievska Ksenija ...........................................................................................................................................................................71 UPATSTVO DO AVTORITE ..............................................................................................................................................................................................81

4

1. najzna~ajno zaboluvawe e Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (Postweaning multisystemic wasting syndrome .ukim. so sigurnost se znae deka ova zaboluvawe e od multifaktorna priroda. Virusot koj spored genotipot bil prisuten kaj zabolenite prasiwa bil nare~en Cirkovirus kaj sviwite tip 2 .11. pra{awata povrzani za patogenezata na virusot prodol`ile da se diskutiraat i istra`uvaat (12. 32. Barcelona.CVS1 (Porcine circovirus type 1 . 29).Mak. no brojni zaboluvawa kaj sviwite se povrzani so dejstvuvaweto na ovoj virus (Cirkovirusni bolesti kaj sviwite). Fakultet za veterinarna medicina-Skopje Katedra po Mikrobiologija i imunologija Fakultet za veterinarna medicina-Skopje 3 Department de Sanitat i Anatomia Patologica. Od ekonomski aspekt. a za prvpat vo R. sferi~en virus.mk ABSTRAKT Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 (CVS2) pripa|a na familijata Circoviridae.11. so cel da se razlikuva od cirovirusot prisuten vo PK15 kultura na kletki.98:578 CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud) Ristoski Trpe1.PMWS). Virusot pri~inuva glavno supklini~ki infekcii. Vet. Klu~ni zborovi: cirkovirus kaj sviwite tip 2. Vo 1998 godina bile napraveni nekolku eksperimentalni istra`uvawa so cel da se predizvika PMWS 5 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Segales Joaquim3 1 2 Katedra po Patolo{ka morfologija. Koga CVS bil doka`an kaj prasiwa zaboleni so Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (Postweaning Multisystemic Wasting Syndrome . dijarea i poremetuvawe vo di{eweto. Denes. 5 . Br.CVS (Porcine circovirus – PCV) prvpat e opi{an kako virusna komponenta na PK15 kleto~na kultura vo 1974 i se smetal kako nepatogen virus za sviwite. bilo konstatirano deka doka`aniot cirkovirus kaj zabolenite prasiwa imal razli~na genotipska struktura od virusot prisuten vo PK15 kultura na kletki (28. Virusite od ovaa familija se karakteriziraat kako mal.PCV2). Vet. multisistemski sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa ○ VOVED Cirkovirusot kaj sviwite . 2009 UDK:636. so genom sostaven od ssDNA. 2009 / Mak. No. Vol. Rew. odnosno brojni infektivni i neinfektivni faktori mo`at da poslu`at kako aktivatori za pojava na bolesta kaj CVS2-inficiranite sviwi.PMWS). 1. 32. Bidej}i virusot ima poseben afinitet kon limfnoto tkivo. Makedonija e dijagnosticirana vo 2007 godina.PCV1) (26.gigantociti). 41). Spain e-mail: tristoski@fvm.CVS2 (Porcine circovirus type 2 . Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA). promenite se karakteriziraat so namaluvawe na limfocitite vo limfoidnite organi i so naod na granulocitna infiltracija (histiociti i multinuklearni kletki . Preg. 5 . Bolesta e rasprostraneta vo celiot svet. Cvetkovi} Iskra2. neobvitkan. Podocna. Vol. 28).4.09:616.edu. koj bil nare~en Cirkovirus kaj sviwite tip 1 . Bolesta naj~esto se javuva kaj prasiwa na vozrast od 2 do 5 meseci so znaci na progresivno slabeewe.

35. CVS2 u~estvuva vo pojavata i na drugi patolo{ki sostojbi kaj sviwite. 38). sferi~en virus. kako i nivnata klini~ka sostojba (4. koi se narekuvaat Cirkovirusni bolesti kaj sviwite (Porcine circovirus diseases – PCVD) (40). seroprevalencijata na CVS2 obi~no e pomala.ISH) (11. 29. me|utoa. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MULTISISTEMSKI SINDROM NA SLABEEWE KAJ ODBIENI PRASIWA (POSTWEANING MULTISYSTEMIC WASTING SYNDROME . 8). CVS2 bolesta se smeta za enzootska bolest vo sviwarskoto proizvodstvo i zaboluvaat sviwi od skoro site vozrasti (9). t. 'rbetnici i rastenija. Postojat razni metodi za dijagnostika na CVS2 i toa od tkivo. 40). 16. 13. ku~iwata. 3. poedini avtori govorat deka istiot vo Evropa mnogu retko se slu~uva. Vo najgolem del od obidite da se predizvika bolesta izostanal potpolniot spektar na promeni koi se javuvaat na terenot pod prirodni uslovi (2. Pokraj PMWS. no podatoci za postoewe na bolesta se sretnuvaat vo site zemji kade se sprovedeni istra`uvawa (41). kako {to se stimulacija na imónolo{kiot sistem. dodeka podatocite od Korea poka`uvaat deka okolu 13% od abortusite i mrtvorodenite prasiwa pripa|aat na CVS2 infekcija. ma~kite.PMWS) Kako {to be{e prethodno izneseno. sé u{te se istra`uva definitivniot patogenetski model koj go objasnuva mehanizmot na koj CVS2 infekcijata kulminira vo PMWS. Spored uslovite koi se sretnuvaat vo komercijalnite sviwarski farmi. ednovremena infekcija. vklu~uvaj}i PCR (15. ELISA i so indirektna imunofluorescencija (42). dodeka kongenitalniot tremor tip AII denes ne se smeta za cirkovirusno zaboluvawe (14.n. pri kontakt na priemlivi sviwi so sviwi koi ve}e bile zaboleni (1. Spored najnovite istra`uvawa. 27. CVS2 virusot e infektiven za doma{nite i divite sviwi. 37) i imunihistohemiskiot metod (27. Podatocite za pojavata na vertikalen prenos na bolesta vo prirodni uslovi se mnogu razli~ni. vo Cirkovirusni bolesti kaj sviwite se vbrojuvaat: Sindromot na dermatitis i nefropatija kaj sviwite (Porcine dermatitis and nephropathy syndrome – PDNS). {to poka`uva deka naj~est prenos na bolesta pome|u sviwite e horizontalniot na~in. Isto taka. mukozni ekskreti. ○ KARAKTERISTIKI I ZNA^EWE NA BOLESTA Vo 1995 godina od strana na Me|unardniot komitet za taksonomija na virusite (International Committee for the Taxonomy of Viruses – ICTV) osnovana e familijata Circoviridae. kako i poedini reproduktivni zaboluvawa. Postojat i drugi metodi za detekcija na CVS2 genomot.IPMA). 40). denes ne postojat dilemi okolu povrzanosta na CVS2 i Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (PMWS). Zabolenite sviwi. nezavisno od zdravstveniot status na istite. 21. Proliferativna i nekrotizira~ka pnev-monija (Proliferative and necrotizing pneumonia – PNP). 29. Kaj divite sviwi. doka`ano e deka virusot se izla~uva vo tekot na aktivnata faza od negovata replikacijata (9. kako i genetskata predispozicija se glavni temi na koi se temelat ponatamo{nite istra`uvawa za bolesta (40). Specifi~nite CVS2 antitela mo`at da bidat detektirani i so primena na imunoperoksidaza (Immunoperoxidase monolayer assay . ovcite. se dvi`i vo granici od 33 do 48%. vo koja spa|a novootkrien mal. gluvcite i ~ovekot (4. dosega se opi{ani pove}e formi na Cirkovirusni bolesti kaj sviwite. krv. kozite. so genom sostaven od ssDNK. izmet ili urina. neobvitkan. Kompleks na respiratorna bolest kaj sviwite (Porcine respiratory disease complex – PRDC). 30) i qPCR (24). Horizontalniot na~in na prenesuvawe na bolesta e doka`an i vo eksperimentalni uslovi. Serolo{kite ispituvawa ja isklu~uvaat mo`nosta za infekcija so ovoj virus na govedata. no . no i asimptomatskite sviwi dolgo vreme go {irat virusot vo okolinata. 6 CVS2 infekcijata e {iroko rasprostraneta vo svetot me|u populacijata doma{ni sviwi. 35) se najupotrebuvani metodi za rutinska dijagnostika na CVS2. 7. 33) Denes. koj e infektiven za ptici. serum. Ispituvawata na tkiva so primena na metodite in situ hibridizacijata (in situ hybridisation . 40). 29. Kofaktorite. najgolem del od zabolenite sviwi se na vozrast od 2 do 5 meseci.so primena na CVS2 kako edinstven pri~initel. kowite.

5 . Kaj niv se zabele`uva supakutna intersticijalna pnevmonija so zgolem broj histiociti i naod na multinuklearni kletki (gigantociti) vo zadebeleniot interalveolaren yid ili vo alveolite. Isto taka. 32. te{ko di{ewe. glaserovata bolest. Spored najnovite istra`uvawa vo oblasta na sviwarstvoto. kako i vospalenie na crevata. Proceneto e deka Evropskata Unija godi{no gubi okolu 600 milioni evra kako posledica od cirkovirusnite zaboluvawa. streptokokniot meningitis. kako i promenite vo menaxmentot na farmata vo pravec na namaluvawe na vlijanieto na PMWS. Rew. po~esto se javuvaat i drugi infekcii i bolesti vo sporedba so farmite koi se slobodni od PMWS. submandibularni. Naj~estite klini~ki znaci na bolesta se progresivno slabeewe. Kaj odredeni `ivotni se zabele`uva namaluvawe na brojot na limfocitite i histiocitna infiltracija vo BALT (Bronchus-associated lymphoid tissue). Mortalitetot i morbiditetot se varijabilni i zavisat od farmata. salmoneloza. Pri pojavata na PMWS najgolemi o{tetuvawa nastanuvaat kaj imunolo{kiot sistem kaj sviwite. opi{ani se promeni kako atrofija na limfnite jazli so pojava na multifokalni do difuzni nekroti~ni podra~ja. mezenterijalni i medijastijalni limfni jazli) (17. Br. Vo pote{ki slu~ai kaj sviwite mo`e da se javi bledilo na ko`ata. a se dvi`i vo granici od 4-30% odnosno 70-80% (39). Vo farmite so PMWS zaboleni sviwi. se javuva glavno kaj povozrasnite prasiwa i vo ranata faza od tovot. Vet. Poretko kaj zabolenite sviwi se sretnuva hroni~en intersticijalen nefritis vo koj se zabele`uva golem broj CVS2 antigen (35).11. promena na kleto~nata suppopulacija vo perifernata krv i promeni vo ekspresijata na citokinite kaj zabolenite sviwi. mo`e da se sretne fibrozen i obliterativen bronhiolitis (40. Sreden do golem broj PMWS zaboleni sviwi poka`uvaat kranioventralna belodrobna konsolidacija i ulceracii na ezofagogastri~niot del od `eludnikot so profuzni krvarewa i atrofija na mastite (40). Direktnite gubitoci nastanuvaat kako posledica na uginuvawe na prasiwata i tovenicite. Patolo{ko-anatomskite promeni za PMWS ne se specifi~ni.Mak. kako i od nedovolniot napredok na prasiwata i nivnata nemo`nost da ja dostignat klani~nata te`ina. konstatirano e deka Cirkovirusnite bolesti kaj sviwite. No. Kako vo prirodni. 20. Vol. 32). Vo hroni~ni slu~ai.1. zgolemeni povr{inski ingvinalni limfni jazli. parvoviroza kaj sviwite. kako i vo farmi koi imaat od 30 do 10 000 matorici (5. Ostanati mikroskopski promeni {to se sre}avaat kaj PMWS zabolenite sviwi se mala do sredna limfohistiocitna 7 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Samo vo eden slu~aj opi{ano e zaboluvawe kaj prasiwa na vozrast od 3 dena (18). poedine~ni nekrozi na hepatocitite. Vet. na~inot na ~uvawe na `ivotnite. Od nelimfoidnite tkiva naj~esti promeni se sre}avaat na belite drobovi. 1. 2009 ○ najzna~ajno zaboluvawe od ekonomski aspekt e PMWS koe e rasprostraneto niz celiot svet (40). Vol. kaheksija i zgolemeni limfni jazli (ingvinalni. 40). Indirektnite gubitoci doa|aat kako rezultat na zgolemena upotreba na antibiotici so cel da se kontroliraat sekundarnite bakteriski infekcii. Od PMWS zaboluvaat sviwi od 7 do 20 nedelna vozrast. poremetuvawe na centralniot nerven sistem i nenadejno uginuvawe (17.11. 35). mo`e da se pojavat ka{lica. PMWS e opi{an skoro vo site tipovi sviwarski farmi (farmi za tov. otok i vakuolizacija na citoplazmata od hepatocitite i kariomegalija. `oltica i dijarea. Promenite na crniot drob se karakteriziraat so limfohistiocitna vospalitelna infiltracija vo portalnata zona. 35). Isto taka. kolibaciloza. Vo ovie bolesti spa|aat aujeckievata bolest (Pseudorabies). treska. 34). 14). osobeno PMWS imaat najgolemo vlijanie vrz sviwarskoto proizvodstvo. PRRS. hepatosis dietica kako i bakteriski pnevmonii (6. nespecifi~ni diarei. 2009 / Mak. no zaboluvaweto e opi{ano i kaj sviwi na vozrast od 1 do 6 meseci (17). taka i vo eksperimentalni uslovi nastanuva namaluvawe na limfocitite vo limfoidnoto tkivo. 5 . namalena ili zgolemena slezina so portokalovo `olta boja i ikterus (20. Preg. Opi{ani se promeni na crniot drob. 32. bledilo. farmi za odleduvawe na prasiwa). Denes so sigurnost PMWS e definiran kako multifaktorno zaboluvawe koe vklu~uva infekcija so CVS2 kako i vlijanie na drugi infektivni i neinfektivni faktori koi slu`at kako aktivatori za razvoj na klini~kite znaci.

Najva`no e da se napomene deka najgolemo vlijanie vrz postavuvaweto na kone~nata dijagnoza za PMWS imaat sredni do intenzivni promeni na limfoidnoto tkivo. Multifaktornata priroda na ova zaboluvawe uka`uva deka efektivnite kontrolni merki treba da bidat fokusirani kon razbirawe na kofaktorite i aktivatorite vklu~eni vo odredeni farmi i kontrolata ili otstranuvaweto na nespecifi~nite faktori. Makedonija vrz osnova na klini~kite simptomi poteknuvaat od poodamna. MAKEDONIJA Prvite pokazateli za prisustvoto na Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 vo R. Vo prviot kriterium vklu~eni se soodvetnite klini~ki znaci (osnoven e slabeewe). i tretiot. tekovnite virusni infekcii (39). Vo site slu~ai. naod na CVS2 (antigen i/ili nuklenska kiselina) vo mikroskopskite lezii. ishranata i genetikata (31). Do denes se opi{ani nekolku vakcini protiv CVS2 koi se bazirani na inaktiviran CVS2 izolat. kako i sredno do izrazeno prisustvo na CVS2 vo histolo{ki promenetoto limfoidno tkivo (39). Bidej}i niz farmite vo R. CVS2 mo`e da se dijagnosticira i so primena na PCR metodot kaj PMWS zaboleni i PMWS nezaboleni sviwi. no oficijalno za prvpat CVS2 e dijagnosticiran vo 2007 godina (36). Poradi toa. o~en iscedok i tonzili (10. 16. 23). na farmite im se prepora~uva vnimatelno sledewe na sostojbata. plunka. Dijagnoza na PMWS Kone~na dijagnoza za PMWS se postavuva vrz osnova na tri kiteriumi. DNK i subedini~ni vakcini. kako eden od najdobrite dijagnosti~ki metodi za ovaa bolest. feces. Pove}e od polovina milion matorici denes se vakciniraat vo Evropa i Kanada. izla~uvaweto na virusot i dol`inata na viremijata.n. KONTROLNI MERKI I VAKCINACIJA PROTIV CVS2 Imaj}i go vo predvid podatotokot deka CVS2 e ubikvitarno zaboluvawe. in situ hibridizacijata (in situ hybridisation) i imunohistohemiskiot metod se naj~esto primenuvani metodi (27. na t. merkite koi mo`at da se prezemat za kontrola na bolesta se minimalni. no dosega bolesta e dijagnosticirana samo vo poedini farmi i toa vo sporadi~ni slu~ai. so primeroci zemeni od nos. stimulacijata na imunolo{kiot sistem (4. Razvieni se razni laboratoriski metodi za dijagnostika na PMWS. Najistra`uvani kofaktori i aktivatori vo odnos na razvojot 8 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . naod na karakteristi~ni patohistolo{ki promeni na limfoidnoto tkivo. 35). vtoriot. zemji vo koi e postignato zna~itelno namaluvawe na mortalitetot po odbivaweto na prasiwata. 22. 25. 40). 19. kako i prezemaweto soodvetni preventivni merki zna~itelno }e gi namali ekonomskite zagubi vo farmata. Navremenoto otkrivawe na bolesta. Vo pogled na dijagnostikata. vakcinite gi namaluvaat leziite na limfoidnoto tkivo. Kako "zlaten standard" se smeta metodot koj ednovremeno vklu~uva detekcija na CVS2 so konstatirawe na tkivnite promeni. Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje istata ja sproveduva so primena na imunohistohemiskiot metod. urina.vospalitelna infiltracija na skoro site tkiva. ○ na bolesta ili za{titata od bolesta se odnesuvaat na menaxmentot (17). ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ SOSTOJBA SO CIRKOVIRUSNITE BOLESTI KAJ SVIWITE VO R. himera virus (genot od CVS2 kapsidot kloniran vo genomot na nepatogeniot CVS tip 1). Sé u{te so sigurnost ne mo`eme da ja potvrdime to~nata epizootiolo{ka sostojba za ovaa bolest kaj nas. Makedonija ne e vospostavena posebna programa za za{tita od ova zaboluvawe.

14. Br. This virus causes mainly subclinical infections. Allan GM and Ellis JA (2000): Porcine circoviruses: a review. Allan GM. Albina E. Journal of Comparative Pathology. Bolin SR. Krakowka S and Kennedy S (2000): A sequental study of experimental infestion of pigs with porcine circovirus and porcine parvovirus: Immunostaining of cryostat sections and virus isolation. 125: 292 . Krakowka S. 5 . Mankertz A. Meehan BM and Adair BM (1999): Experimental reporoduction of severe wasting disease by co-infection of pigs with porcine circovirus and porcine parvovirus. 1.mk 1 2 ABSTRACT Porcine circovirus type 2 belongs on the family Circoviridae. Cvetkovic Iskra2. Foster JC. Cariolet R. PCV .Skopje Department of Microbiology and Immunology:. Vol.2 and PMWS. Allan GM.ukim. Balasch M.148. but a number of diseases have been linked to it (porcine circovirus diseases. Ellis J and Krakowka S (2000).edu. Ellis JA. and PMWS was diagnosed in Macedonia in 2007. The most economically important PCVD is postweaning multisystemic wasting syndrome (PMWS). 3. Mc Nair I. PCVD). Meehan B. 147: 170 . single-standed DNA genome. L'Hospitalier R. Connor TJ. This virus family includes small. Main PMWS lesions are found in lymphoid tissues. Allan GM. Vol. McNair I. Journal of Veterinary Medicine.303. McNeilly F. 2009 PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article) Ristoski Trpe1. 32. Segales J. with progressive wasting. McNeilly F. Journal of Comparative Pathology. Kennedy S. 145: 2421 2429. Immunostimulation. Key words: porcine circovirus type 2. 32. Mahé D. which are characterized by lymphocyte depletion with granulomatous (histiocytic and multinucleate giant cell) infiltration. Faculty of Veterinary Medicine . 7.Mak. Urniza A and Plana . Meehan B. 2. 2009 / Mak.171 6. 121: 139 . Nayar GPS and Hamel AL (2001): Postweaning multisystemic wasting 9 . Morvan H. Blanchard P. Walker I. Hutet E. Meehan BM. 121: 1 . Journal of Cpmparative Pathology. 5 . Journal of Veterinary Diagnostic Investigation. Vet. Faculty of Veterinary Medicine-Skopje 3 Department de Sanitat i Anatomia Patologica.weaning multisystemic wasting syndrome ( PMWS ) in growing piglets. Ellis J. Le Dimna M. 12: 3 . diarrhea and respiratory disorders. with a circular.94. Krakowka S.1. McNeilly F. 4. Vet. which mainly affects pigs of 2 to 5 months of age. Allan GM.11. Domingo M. Segales Joaquim3 Department of Pathology. 8.Duran J (1999): Experimental inoculation of conventional pigs with tissue homogenates from pigs with post weaning multisystemic wasting syndrome. McNeilly F. non-enveloped viruses. Veterinary Record. and Kennedy S (2000): Experimental infestion of colostrum deprived piglets with porcine circovirus 2 (PCV2) and porcine reproductive and respiratory syndrome virus ( PRRSV) potentiates PCV2 replication. Allée C. Stoffregen WC. Truong C. Preg. PCVDs are worldwide distributed.11. Madec F and Jestin A (2001): An experimental model for post . Rew. Amenna N. postweaning multisystemic wasting syndrome LITERATURA 1. Ellis JA. with a number of infectious and non-infectious factors able to act as disease triggering in PCV2 infected pigs. Kennedy S. Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA). PMWS is considered as multifactorial disease. No. Barcelona e-mail: tristoski@fvm.11. 5. 47: 81 . Rosell C. Archives of Virology.

Canadian Journal of Veterinary Research. Magar R. Rings DM and Allan G (2001): Activation of the immune system is the pivotal event in the production of wasting disease in pigs infected with porcine circovirus .2 ( PCV ). Liu Q. Kennedy S. Lin LL.42. 10 ○ ○ ○ ○ syndrome induced after experimental inoculation of cesarean . Larochelle R. 14. Meehan B.9.2 and porcine epidemic diarrhoea virus in neonatal piglets. Strokappe J. 148: 482 284. Miliotis CC. 38: 31 . Journal of Veterinary Medicine. Ringler S. Saoulidis K. Krakowka S. Jung T. Journal of Clinical Microbiology. Choi C and Chae C (2002).203. Canadian Veterinary Journal. Canadian Veterinary Jpurnal. Kim J.derived. Meehan B and Walker I (2001): Lack of antibodies to porcine circovirus type 2 virus in beef and dairy cattle and horses in western Canada. Papoutsis PA and Kennedy S (2002): The efects of immuno . Hassard L. Rosell C and Domingo M (2002): Detection of porcine circvirus tupes 1 and 2 in serum and tissue samples of pigs with and without postweaning pultisystemic wasting syndrome. Cho WS. 39: 44 – 51. Toth TE and Meng XJ (2000). Chung HK.305. Ihara T. Celer Jr V and Carasova P (2002) First evidence of porcine circovirus rype 2 (PCV . 11. Ellis J. 49: 155 159. McNeilly F. Haines D. Grudeski E and Nayar GP (2000): PCR detection and characterization of type .2) infection of pigs in the Czech Republic by semi-nasted PCR. Journal of Clinical Microbiology. Kyriakis SC. Journal of Clinical Microbiology. Lekkas S. Kreakowka S. Postweaning multisystemic wasting syndrome of pigs in korea: Prevalence. Krakowka S. Tood D and Haines D (1998): Isolation of circovirus from lesions of pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. Thibault S and Lamontagne L (2000): Experimental transmission of porcine circovirus type 2 (PCV2) in weaning pigs: a sequental study. 13: 185 . Willson P. 38: 2494 – 2503. Veterinary Record. Halbur PG. 126: 38 .194. 24. Harding J. Fenaux M. Quintana J. Willson P and Babiuk LA (2000): Quantitative. Ellis J. 121: 265 – 270. Calsaming M. Hirai T.52. Sachvie C. 38: 3474 3477. Choi C and Chae C (1999): In – situ sybridization for the detection of porcine circovirus in pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. 22. competitive PCR analysis of porcine circovirus DNA in serum from pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. McNeilly F. Swine Health and Production: 5: 201 . Choi C. Kennedy S and Allan GM (2003): Porcine circovirus-2 and concurrent infrctions in the field. Genetic characterization of type 2 porcine circovirus (PCV – 2) from pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome in different geographic regions of North America and development of a differential PCR – restriction fragment length polymorphism assay to detect and differentiate between infections with PCV – 1 and PCV – 2. Journal of veterinary Medical Science. 18. Meehan B. Segales J. Hamel AL. Journal of Comparative Pathology. 16. Clark E. Veterinary Record. Wang L. Ellis J. colostrum deprived piglets with type 2 porcine circovirus. 21. West KH. Martin K. microscopic lesions and coexisting microorganisms. Allan GM. 17. Kim J. McNeilly F and Allan G (2000): Viral wasting syndrome of swinw: experimental reproduction of postweaning multisystemic wasting syndrome in gnotobiotic swine by coinfection with porcine circovirus 2 and porcine parvovirus. 40: 1848 . 15. 23. 42: 461 – 464. Allan G. 64: 44 . Clark E. 12. 149: 304 .1850. Veterinary Pathology. Krakowka S. Kusanagi K and Shibuya K (2001): Dual infection with PCV . 37: 254 . 19. 64: 57 . 20. 13.263. Konoby C.46.2 porcine circovirus. Journal of Veterinary Diagnostic Investigation. Veterinary Microbiology. Gill M.modulation on the clinical and pathological expression of postweaning multisystemic wasting syndrome. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Harding JCS and Clark EG (1997): Recognizing and diagnosing postweaning multisystemic wasting syndrome ( PMWS ). 25. Han DU and Chae C (2001): Simultaneous detection of porcine circovirus type 2 and porcine parvovirus in pigs with PMWS by multiplex PCR. 98: 159 – 163. 10. McNeilly F. Journal of Comparative Pathology. Veterinary Pathology. Nunoya T. Ellis JA.62. Ellis JA. West K.

Hunneman W. 32.386. Kennedy S. Bernadsen FW. 36: 2535 . Veterinary Recor. Rosell C. 38: 385 . 32. Rosell C. Balasch M.weaning multisystemic wasting syndrome in the Netherlands. 29.172. Opriessnig T. 27. Rodríguez . Veterinary Quarterly. Veterinary Quarterly. Schippers R. 1.C. Journal of General Virology.Durán J and Domingo M (2001): Clinical and pathological observations of pgs with postweaning multisystemic wasting syndrome. Wellenberg GJ. 33. Balasch M. 91: 271 . Rosell C. Rodríguez . Tischer I.142. Immunohistochemical and In .276. Rovira A. 36.Duran J. Latimer K. 149: 357 . Morozov I. Segales J. Haines D.281. 59 .Mak. Balascho M. 22: 167 . Morgan MK. Wolff D. No. 79: 2171 . Ramos . Vol. McNeilly F. Peperkamp NHMT. Vet.situ Hibridization Studies of Natural Cases of Postweaning Multisystemic Wasting Syndrome (PMWS) in Pigs. 26.2179. Hamel A and Lin L (1997): Detection and characterization of porcine circovirus associated with postweaning multisystemic wasting syndrome in pigs. 105-110. 29. 38.43. Yoon KJ and Pauel PS (1998): Detection of a novel strain of porcine circovirus in pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. Allan G. 79: 381 . Cvetkovic I (2007): First report of Circoviral infection in pigs in Republic of Macedonia. Folch JM.S and Domingo M (1999): Pathological. Allan G. 2009 ○ ○ Journal of Comparative Pathology. Domingo M (1999): Diagnosing infectious disease using in situ hybridization. Plana . Segales J and Domingo M (2002): Postweaning multisystemic wasting syndrome (PMWS) in pigs. Journal of Comparative Pathology. Haines DM and Allan GM (1998): Characterization of novel circovirus DNAs associated with wasting syndromes in pigs.Duran J and Domingo M (2000): Identification of porcine circovirus in tissue of pigs with porcine dermatitis and nephrophaty syndrome. Calsamiglia M. p. 41. Animal Health Research Reviews 6 (2): 119 . Plana . Steverink PJGM.Arrioja G. Oirschot JT van and Jong MF de (2000): Isolation and characterization of porcine circovirus type 2 from pigs showing signs of post .Arrioja GM. 37. 7 (3): 125 . p. Germany. 123 . Mrenoski S.M. Journal of General Virology. 31. Quintana J. 32. Vagt M and Griem W (1986): Studies on the pathogenicity of porcine circovirus. Ohlinger VF. Canal M. Vol. Chianini F. 11 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .fixed tissues from pigs with post weaning multisystemic wasting syndrome (PMWS). Domingo M (2005): Porcine Circovirus diseases. Journal of Virology. Ellis JA. Preg. Adair B. Vorst TJK van der.128.Arrioja GM. Mields W. Sirinarumitr T.361.11. 146: 40 .128. 34.M. Archives of Virology. Issue 1. 25th ESVP Meeting.1. Journal of Clinical Microbiology. Todd D. Segales J. Kennedy S. Mankertz A.M (1999): A comparison f in situ hybridization and immunohistochemistry for the detection of a new porcine circovirus in formalin . Rodriguez . Segales J. Comp. 24(3). Maldonado J.A. Munich. SegalesJ. Jewhurst VA. Journal of Swine Health and Production 10 (6): 277 . Journal of Virological Methods 80.G. Allan G. Hassard LE. Ellerbrok H. 2009 / Mak. Segales J. Duran CO.M. Segales J.78.11. Rosell C.2541. Folch JM. 5 . Br. Volume 134. Porter A. Canadian Veterinary Journal. Swine Health Prod. Mankertz A and Domingo M (2002): Experimental inoculation of conventional pigs with Porcine Reproductive and Respiratory Syndrome and Porcine Circovirus 2. Ramos-Vara JA. Segales J (2002): Update on postweaning multisystemic wasting syndrome and porcine dermatitis and nephropathy syndrome diagnostic. Vet. 109-124. J.M. Rew. 35. 120. Mankertz J. PlanaDuran J. 39. Nayar GPS. 42. 40. Garcia L.M.Vara JA. Halbur PG. 30. 28. September. Ristoski T. Pasch S.M. Plana . Moffet D.August1.384. Sorden SD. Ellis J. Duran CO. McNeilly F. Clarke E. 5 . Kennedy S. Veterinary Record. Meehan BM. 3232-3239. Janke BH and Halbur PG (2006): Cardiovascular lesions in pigs naturally or experimentally infected with Porcine Circovirus Typa 2. Path. 123: 258 269. Wolf K and Bunk HJ (1998): Identification of a protein essential for replication of porcine circovirus. Foster J. McNeilly F. Meehan B. Clark EG.

12 .

3 Ministerstvo za zemjodelstvo. 2009 / Mak. pa do 33 kaj lokusite FH3023 i FH3489. od koi 35 heterozigoti i 14 homozigoti.Mak. najranite artefakti poteknuvaat u{te od vremeto na paleolitot. Vol. FH3924. kako volkot ili 13 . Intrapopulaciskata genetska varijabilnost be{e utvrdena preku brojot na detektirani aleli za sekoj DNA mikrosatelitski lokus. 13 . no tie soznanija se ograni~eni samo na odredeni kanidi.000 godini. Fakultet za veterinarna medicina . Vet. 13 . Slavkovska Adrijana3 Katedra za biohemija. FH3287.113. Ova soznanie.ukim. koi se fenotipski sli~ni. karakteristi~ni za dadenata populacija. Rew. Stojkovski Velimir1. Brojot na detektirani aleli po lokus kaj {arplaninecot varira{e od 16 kaj lokusot FH2361. soglasno sli~nite studii na pogolem broj avtori implicira deka {arplaninecot e relativno ~ista rasa koja pri odgleduvaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi rasi na ku~iwa.975). kako i spored brojot na detektirani aleli po lokus. 1.812). Klu~ni zborovi: ku~e. 32. FH4027 i FH2141).Skopje Katedra za molekularna biologija. R. Vo genomot na {arplaninecot najvisoka vrednost za PIC (Polymorphism Informativ Content) be{e determinirana kaj lokus FH3023 (0. 2009 UDK:636. vremeto na raniot neolit. Spored dobienite rezultati od ovaa studija mo`e da se zaklu~i deka postoi relativno niska genetska varijabilnost vo odnos na ispituvanite parametri kaj populacija na {arplaninci. FH3721.20. FH3608. so cel podobruvawe na nekoi karakteristiki na rasata.1. {umarstvo i vodostopanstvo. 32. Informativnosta na DNA mikrosatelitskite lokusi be{e odredena spored (Polymorhism Informativ Content-PIC). Imeno. Vo studijata bea vklu~eni 37 izvorni primeroci na {arplaninskoto ov~arsko ku~e (19 nizinski {arplaninci i 18 planinski). DGN10.Skopje. No. Vet.74:575. od koj {to period postojat ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ VOVED ○ zna~ajni arheolo{ki podatoci vo forma na skici. FH3489.2 KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA DNA KAJ IZVOREN I IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA [ARPLANINSKIOT OV^ARSKI PES Esmerov Igor1. Site deset DNA mikrosatelitski lokusi bea visoko polimorfni. Prirodno matemati~ki fakultet . Br. Panov Sa{o2. Preg. FH3023. skulpturi. Genetskata varijabilnost na populacijata na {arplanincite be{e odredena preku analiza na 10 DNA mikrosatelitski lokusi (FH2361. crte`i. Kaj populaciite na {arplaninci brojot na zaedni~ki aleli be{e najvisok vo lokusot FH2141 i iznesuva{e 49. genetska varijabilnost Prvite kontakti pome|u ~ovekot i ku~eto datirat u{te od pred 15.mk 2 1 ABSTRAKT DNA mikrosatelitite pretstavuvaa kodominanten genetski marker koj nao|a {iroka primena vo karakteriziraweto na biodiverzitetot na odredeni populacii.edu. a najniska za lokusot FH3924 (0.20. Makedonija e-mail: esmerov@fvm. DNA mikrosateliti. prose~niot broj na aleli za site osum DNA mikrosatelitski markeri i vkupniot broj na detektirani aleli. Vol.

Ova implicira deka dokolku nastane vkrstuvawe na odredeni doma{ni `ivotni so nivnite `ivi predci mo`e da dojde do povtorna pojava na odredeni osobini koi bile prisutni i pred domestikacijata. potragata po novi izvori na hrana i iznao|awe na na~ini za polesno sovladuvawe na egzistencijalnite problemi. preminuvaweto na ~ovekot vo inteligentno su{testvo. kako i za drugite rasi na `ivotni (2). volci. a se pronajdeni na planinata Jarno. a zbli`uvaweto i domestikacijata stanala neizbe`na. golemiot genetski diverzitet me|u ku~iwata dava mo`nost na ovaa hipoteza. a se otkrieni vo koritoto na rekata Danube. Sepak najrano otkrienite ku~e{ki koski datiraat od 6. no seu{te ne upatuvaat na postoeweto na ku~eto. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 1. Kako nejverodostojna se smeta teorijata deka poteknuvaat od nekoi aziski borbeni rasi na ku~iwa(3) Analizite na mitohondrijalnata DNA (mtDNA) sugeriraat deka domestifikacijata asocira na genetski blok vo koj u~estvuvaat samo nekolku predci vo genetskiot pul. nekoi rimski rasi na ku~iwa i nekoi rasi koi poteknuvaat od turskite stepi. potrebata od zgolemuvawe na mo}ta. lisici. [arplaninski ov~arski pes (Canis lupus domesticus) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Spored nekoi podatoci {arplaninska rasa poteknuva od pred 1600-2000 godini i se smeta za najstara rasa na ovie prostori. Vo 1957 e pregistriran i vo Jugoslovenskiot kinolo{ki sojuz pod imeto Jugoslovenski ov~arski pes.(4) Postojat dva tipa na SSLP (Simple sequence length polymorphisms-SSLPs). a nivniot genom sodr`i okolu 0. Pove}e od 150 rasi se identifikuvani samo od American Kenel Club. No sepak so istra`uvawata na mitohondrijalnata DNA mo`e da se dojde samo do odredeni soznanija bidej}i taa se nasleduva samo od majkata . Predcite na {arplaninecot sé se u{te kontraverzni. risovi. Sublimiraweto na ovie sostojbi vo koj se nao|ale predcite na dene{niot ~ovek bi mo`ele da se svedat na obi~na evolucija na dve su{testva koi iladnici godini `iveele edno pokraj drugo. Negova osnovna upotrebna vrednost pred sè 14 se odnesuva na obezbeduvaweto i za{titata na stadata ovci od razli~nite predatori.400-4. vo sporedba so ~ove~kite 23. dodeka pak prvite razli~ni kranialni i mandibularni oblici na ku~e{ki koski datiraat od 5. Ku~iwata imaat 38 para na avtozomni hromozomi i dva polovi. minisateliti i mikrosateliti: .5 Gbp pove}e DNA otkolku humaniot (International Human Genome Sequencing Consortium). Makedonija i Srbija. dve zemji se smetaat kako mesto na poteklo na ova ku~e. istoriskiot razvoj i morfologijata. kako sledbenik na golemite ov~i stada (slika 1). Komparacijata na razli~nite rasi na ku~iwa poka`uvaat deka postoi razlika od 1 SNP na 1000 bazni para. a nekoi se dobieni so delecii na sekvencite koi bile prisutni kaj predcite na ku~eto."[arplaninec". dodeka vo zimskiot period se spu{ta vo potoplite nizinski predeli. odnosno nekoi smetat deka toj poteknuva od Tibetanskiot mastif.600 godina pred na{ata era. Kako i da e. Spored Me|unaronata kinolo{ka federacija (FCI). Za prv pat rasata e opi~ana vo FCI (Federation Cynologique Internationale) vo 1939 godina pod imeto Ilirski ov~arski pes. koj gi klasificiral vo sedum grupi. taka i od nau~en aspekt uka`uvaat deka korenite na zbli`uvaweto pome|u ~ovekot i ku~eto treba da se baraat vo postojanoto menuvawe na na~inot na `ivot. sega{nata granica pome|u Irak i Iran. menuvaweto na na~inot na ishrana.600 godina pred na{ata era. prete`no vrz baza na sposobnostite so koi se odlikuvaat. sli~no kako i kaj ~ove~kata populacija(2) [arplaninecot pretstavuva avtohtona rasa na ovie prostori. a odsustvuvale kaj ~ovekovite predci. dene{na Romanija.○ ~akalot. Razlikata vo osnova mo`e da se objasni so postoeweto na nekoku povtoruva~ki segmenti vo genomot. nadmorska viso~ina od nad 1000 metri. a negovo izvorno `iveali{te pretstavuvaat [arplaninskiot predel.(1) Site dosega{ni soznanija kako od sociolo{ko-kulturolo{ki.

be{e odreden so spektrofotometrirawe na 280nm branova dol`ina. 32. 418bp. 458bp. 13 .20.3). 2009 ○ a) Minisateliti.mol primer R/F -DNA -finalniot volumen na reakcijata 14. Za amplifikacija na mikrosatelitskite lokusi e koristen sledniov program za PCR: po~etna denaturacija na 94 C°/ 10 minuti. PCR reakcijata sodr`e{e: -H2O -10xRb pufer -2.3μl 1. krajna ekstenzija na 72 C°/ 8 minuti. 2009 / Mak. 13 .5mmol dNTP -0.5μl 1. Izolacijata na DNA be{e napravena so fenol/hloroform ekstrakcija i precipitacija so etil alkohol. Vet. Dokolku odnosot e 1.5μl 1. Intaktnosta na dobienata DNA e odreduvana so elektroforeza na 1% agarozen gel vo 1xTBE rastvor (90mM Tris. Vo 980μl dejonizirana H2O bea dodadeni 20μl na rastvorena DNA.0μl 4μl 23. istiot be{e spektrofotometriran na 260nm branova dol`ina na koja molekulata na DNA poka`uva opti~ka aktivnost. ili ednostavni tandemski povtoruvawa short tandem repeats-STRs) se kratki sekvenci na DNA. ekstenzija na 72 C°/ 1 minuta. 370bp.Mak.0μl 0. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Slika 2. 426bp. Za amplifikacija na mikrosatelitskite lokusi e koristen Perkin-Elmer GeneAmp PCR System 2400. Pro~istenosta na DNA be{e odreduvana preku odnosot i vrednosta od spektrofotometriraweto na 260nm i 280nm.5U Ampli Taq Gold -2. 442bp.5mmol MgCL2 -2. so golemina od 16 bp koi se povtoruvaat pove}e pati edno po drugo i se karakteriziraat so visoka informativnost. Preg. Rew. Ostatokot na proteini kako rezultat na nedovolnoto pro~istuvawe na DNA. denaturacija na 94 C°/ 1 minuta.1. 90mM Borna kiselina. Vkupnata koli~ina na izoliranata DNA be{e odredena spored slednava formula ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MATERIJALI I METODI OD260 x 50 faktor i razreduvawe x 40 =μg DNA/ml.8 se smeta deka izoliranata DNA ima dobar kvalitet. No.3μl ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 15 . isto taka poznati kako varijabilen broj na tandemski povtoruvawa (variable number of tandem repeats VNTRs). Vol. vo tekot na izolacijata. DNA mikrosatelitskite lokusi bea amplificirani so koristewe na polimeraza veri`na reakcija (PCR-Polymerasis chain reaction) (5).20. 446bp. Denaturira~ka poliakrilamidna gel elektroforeza od PCR amplifikacii na lokusot FH3287 ○ Vo studijata bea vklu~eni vkupno 37 {arplaninci i toa 18 pretstavnici na Nizinskiot tip na {arplaninci i 19 pretstavnici na Planinskiot tip {arplaninci. Vet.0μl 2. 32. pH=8. Koncentracijata na izoliranata DNA be{e odredena spektofometriski na 260nm branova dol`ina. kade povtoruva~kite edinici dostignuvaat do 25bp. Izolacija na DNA od leukocitnite kletki so proteinaza K. 8mM EDTA. Po homogenizacijata na primerokot. Smesa za amplificirawe na avtozomnite mikrosatelitski lokusi be{e praven vo ependorfi od 200μl. Vol. 1. Br.0 p. b) Mikrosateliti. anilirawe na prajmerite na 56 C/ 1 minuta.

Dobienite parametri za alelnata golemina i genotipot za sekoja individua bea statisti~ki obraboteni so programot CERVUS (6). koi mo`ebi bi bile pronajdeni i kaj izvorno selektiraniot soj. SD17=434/458bp. (slika 2) ○ Brojot na alelite koj DNA mikrosatelitskiot lokus gi poseduva. SD128/2. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . SD8=442/462bp. pa dokolku se skriniraat pogolem broj na individui.. SD1=418/442bp. DNA mikrosatelitskite lokusi koi se upotrebuvaat vo vakov tip na studii treba da poseduvaat najmalku 4 aleli.. odnosno negovata informativnost. postoi mo`nost tie aleli da se prisutni vo nekolku populacii. SD12=382/ 434bp. Sepak intervencijata so vnesuvawe na linii od drugi rasi vo izvorniot tip na {arplaninecot. 16 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Goleminite na sekvencite se ot~itaa na nativna DNA elektroforeza vo poliakrilamiden gel (DNA-PAGE).. alelnata golemina i vrednosta na Polymorphism Informativ Content (PIC) (7). Spored FAO kriteriumite. Sepak. SD114/4. Boykin Spaniel. dokolku bi se ispituval pogolem broj na individui. Istra`uvawata se odvivaa so cel da se utvrdat genetskite varijacii pome|u populacijata na izvorniot {arplaninec i izvorno selektiraniot {arplaninec so {to bi se do{lo do odredeni soznanija za stepenot na heterozigotnost i alelnata frekvenca.. SD19=386/ 434bp. pred se od oblasta na Kosovo i Metohija. kade {to spored soznanijata se u{te postojat nekolku linii na izvorni {arplaninci. dol`inata na vlaknata i goleminata na kraniumot. bidej}i vo ovaa studija ne bea vneseni navedenite rasi na ku~iwa. SD3=426/454bp. prose~niot broj na aleli po lokus. Zabele`itelni se odredeni fenotipski razliki. Sepak. {to asocira na vnesuvawe na eksterierni osobini od fenotipski sli~nite rasi. so cel da se podobrat eksteriernite osobini na rasata. SD2=370/ 446bp. Od dobienite rezultati mo`e da se zabele`i deka razlikite pome|u izvorniot i izvorno selektiraniot soj na {arplaninecot se zanemarlivi. SD126/5. Od levo kon desno: Marker. genotipizirani so (DNA-PAGE). kako i menuvaweto na `ivotnata sredina vo podolg vremenski period. koi pred se se odnesuvaat na pomasivnoto telo na izvorno selektiraniot soj na {arplanincite. SD15=370/434bp. SD10=378/450bp.. SD18=434/444bp. odnosno da se pareni vo blisko krvno srodstvo. za zabele`uva mal broj na karakteristi~ni aleli na site lokusi.○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Spored rezultatite od moite istra`uvawa ne proizleguvaat soznanija za specifi~ni aleli koi se detektiraat kaj {arlanincite... Diferencijacijata na genomite na {arplaninecot... SD6=430bp. {to bi rezultiralo so mal broj na pozitivni mutacii i gubewe na odredeni karakteristiki kaj ovie primeroci. German Shepherd i Shetland Sheepdog mo`e da se sogleda i preku razli~nata distribucija na karakteristi~nite ili sopstveni aleli vo genomot na {este populacii. SD5=430/434bp.. Turski Karaba{ i Bernandinec. odnosno se sveduvaat na nekolku karakteristi~ni aleli za soodvetnata populacija. {to asocira na mo`nosta da primerocite poteknuvaat od dve linii.. observiranata i o~ekuvanata heterozigotnost ne naveduvaat na razmisluvawa koi odat vo pravec na mali intervencii vo izvornite linii na {arplaninecot.. Pri toa za razli~nite DNA mikrosatelitski regioni se determiniraat razli~en broj na sopstveni aleli. Kaj primerocite SD127/1. (8) naveduvaat deka dokolku alelnata frekvenca na unikatnite privatni aleli e pomala od 0... Golemina na alelite na lokusot 3287. SD14=382/434bp. ovie tvrdewa treba dopolnitelno da se ispitaat. odnosno determinirani alelnata frekvenca. karakteristi~ni za izvornite {arplaninski ku~iwa. bi se otfrlilo tvrdeweto deka specifi~nite ili privatni aleli se karakteristi~ni samo za odredena populacija. poradi barawata na pazarot.1%. Collie. SD11=418/434bp. SD4=378/450bp. bi rezultiralo so gubewe na odredeni fenotipski karakteristiki. a ne se prisutni kaj ostanatite ~etiri rasi na ku~iwa.. SD109/7 (voeni ku~iwa). SD20/6. SD16=446/458bp. ja poka`uva negovata polimorfnost. kako na primer Ruska stra`a. SD96/ 3. Malite razliki vo alelnata frekvenca.. Marker.. Marker. SD7=422/430bp. SD13=382/446bp. SD9=426/430bp.

Vet. Heterozigotnosta. Jack Russel terrier 0.650. Taiwan i Average. Akita 0. goleminata na populacijata mo`e da se javi kako faktor koj bi go uslovil i so toa bi go ograni~il brojot na alelite koi se karakteristi~ni za belite izvorni {arplaninci.614. vrednostite na polimorfizmot na desette markeri. ○ Informaciite koi se dobieni od ovaa studija. Vo istra`uvaweto na drugi 11 rasi na Isto~no Aziski ku~iwa Sapsaree.829-0.696 (ov~arski rasi).630.581. Populacijata koja bila istra`uvana broela 28-45 edinki.657. 2009 Vo studijata be{e vnesen i eden redok primerok na izvoren bel {arplaninec. bidej}i ne bile predmet na oblagodoruvawe so drugi rasi.515. Diferencijacijata na genomite kaj izvorniot i izvorno selektiraniot {arplaninec se sogleduva i preku razli~-nata distribucija na karakteristi~nite aleli vo genomot na dvete populacii. 32. Vol.669. Chow chow 0.20. PIC (Polymorphic Informtion Content) e va`en pokazatel za polimorfizmot na mikrosatelitskata DNA. kako bi dobile posignifikantni rezultati.684. Kabrador retriever 0. Sakhalin.474. Br. Vet.566. Weimaraner 0. Yorkshire terrier 0. kako i karakteristi~nite aleli za populacijata ni uka`uvaat deka ne postojat odredeni karakteristi~ni aleli po {to na molekularno nivo bi se izdvoil izvorniot od izvorno selektiraniot tip na {arplaninecot. Bulldog 0. Vkupnata heterozigotnost na rasite iznesuva 0. observiranata heterozigotnost iznesuvala 0. Pri toa se dobieni opredeleni soznanija za postoewe na karakteristi~ni aleli za odredeni individui vo populacijata na izvornite beli {arplaninci vo dva lokusa (DGN 10 i FH3023. 13 . Bull terrier 0. Belgian tervuren 0. Pod visoka polimorfnost se podrazbira koga goleminata na PIC>0.1. pa upatno bi bilo dokolku se najdat vo idnina vakvi primeroci da se podlo`at na ispituvawa na istite lokusi. American Eskimo dog 0. Shiba. pri {to vo ovaa studija ne se zabele`uva signifikantna genetska diferencijacija pome|u populacijata na izvorniot i izvorno selektiraniot {arplaninec. Keeshond 0. kako i vrednosti za sekoj poedine~no za paremetarot PIC kako i za brojot na detektirani aleli vo genomot na anliziranite populacii uka`uvaat deka DNA mikrosatelitskite lokusi koi bea primeneti vo ovaa studija gi zadovoluvaat kriteriumite koi treba da gi ispolnuvaat mikrosatelitskite markeri pri upotreba vo populaciski studii pri detekcija na alelnata frekvenca i genetskiot diverzitet. Rew.310-0. Pri toa za razli~ni DNA mikrosatelitski markeri se determinirani razli~en broj na karakteristi~ni aleli.666.650.647. Odredeni aleli bea detektirani samo kaj beliot izvoren {arplaninec. Bernese mountain dog 0. Spored gorenavedenite dobieni rezultati mo`eme da ka`eme deka site deset markeri kaj izvorniot i izvorno selektiraniot tip na {arplaninecot se visoko polomorfni. Border collie 0. Rhodesian ridgeback 0.387-0. odnosno se dvi`ela vo granicite 0. Ovie primeroci vnatre vo izvornata populacija na {arplaninci se mnogu retki. Borzoi 0. merka za genetskiot diverzitet ja reflektira genetskata varijansa na populacijata. Kishy.5 i niska polimorfnost koga PIC<0.657. DNA 17 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Australian shepherd 0. Shih Tzu. Brittany spaniel 0.527.698. Norwegian elkhound 0. Vol.965. Greyhound 0. Eskimo.605.20. Jindo.718.648 (lovni rasi). Hokkaido. No.580 (10). {to uka`uva na toa deka se raboti za karakteristi~ni aleli za populacijata. Dobienite vrednosti. Akita. Pomeranian 0. Sepak.474.623.750. 1.618.25. Doberman pincher 0. koj ja opu{uva informativnosta na genetskite markeri vo populaciskite studii. Boxer 0. Observiranata heterozigotnost kaj drugi 28 rasi na ku~iwa. so sredna vrednost od 0.666 (sportski rasi). Goleminata na PIC go indicira stepenot na polimorfizmot. Miniature bull terrier 0.642 (rabotni rasi). primerok SD9 so golemina na aleli od 370/ 402 i 338/350). a nivnata polimorfnost se dvi`i od 0. Golden Retriever 0.758 (9). a koi se baziraat pred se na goleminite na dobienite aleli. Pug 0.543.Mak.758 (terieri). Brojot na karakteristi~nite aleli vo genomot na ovie {arplaninci mo`e da se smeta za realen. HAD.686 (nesportski rasi). istra`uvani so 100 mikrosatelitski markeri e razli~na od ve}e detektiranata kaj [arplaninskoto ku~e i iznesuva kaj Pembroke Welsh corgi 0. 13 . Papillon 0. 32. observiranata i o~ekuvanata heterozigotnost. Preg. 2009 / Mak. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ZAKLU^OCI 1. Airedale terrier 0. normalna polimorfnost koga PIC<0.387.5.

Sepak. so cel podobruvawe na nekoi karakteristiki na rasata. 18 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .mikrosatelitskite lokusi koi bea odbrani za istra`uvawe na [arplaninskta rasa se visokoinformativni. Stepenot na observiranata i o~ekuvanata heterozogotnost se pribli`no sli~ni kaj nizinskiot i planinskiot {arplaninec. Vrz baza na vrednostite za genetskata distanca. Ova soznanie. Goleminata na populacijata kako i brojot na ispituvani DNA mikrosatelitski markeri go uslovuva brojot na aleli koi se karakteristi~ni za genomite na analiziranite populacii. koi se fenotipski sli~ni. 3. sporedbata na alelite pome|u planinskiot i nizinskiot {arplaninec so ostanatite ~etiri rasi na ku~iwa uka`uvaat na specifi~ni aleli vo devet od desette ispituvani lokusi. so {to bi se sprovela mati~na evidencija na izvornite pretstavnici na rasata. o~ekuvanata i observiranata heterozigotnost. alelnata frekvenca. kako i PIC-ot na site ispituvani lokusi mo`eme da dojdeme do zaklu~ok deka stepenot na divergentnost na {arplaninecot mo`e da da bide kvantificiran so analiza na DNA nivo. Spored dobienite rezultati od ovaa studija mo`e da se zaklu~i deka postoi relativno niska genetska varijabilnost vo odnos na ispituvanite parametri kaj populacija na {arplaninci. 4. no i istovremeno bi se spre~ilo razmno`uvaweto vo blisko krvno srodstvo. genetskiot identitet. 5. Sepak neminovna e potrebata od voveduvawe na mati~na evidencija so strogo specifi~ni visoko informativni DNA regioni. 2. preku koristewe na prajmeri koi se ○ upotrebeni vo istra`uvaweto na drugi rasi. soglasno sli~nite studii na pogolem broj avtori implicira deka {arplaninecot e relativno ~ista rasa koja pri odgleduvaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi rasi na ku~iwa. kako i razmno`uvaweto so rasi so sli~en genotip. {to se potvrduva preku brojot na detektirani aleli po lokus i vrednostite na Polymorphic information content (PIC) po lokus.

University of Edinburgh press.0 Edinburgh. Kew words: dog. Analysis of Genetic Variation in 28 Dog Breed Populations With 100 Microsatellite Markers J Hered 94: 81-87 19 ○ . FH4027 and FH2141). Famula T. 2005. Stojkovski Velimir1. No.. FH3721. Faculty of Natural Sciences . 272.Skopje 3 Ministry of Agriculture. Cervus 1. forestry and water economy. Vet. 7.812). This conclusion and similar stand points in the studies from a significant number of other authors. 438/8. Acta Veterinaria (Beograd).. 2009 / Mak. Panov Sasho2. 13 .Macedonia e-mail: esmerov@fvm. R. Hughes S.20.. Eggleston M.. Dimitrievic V.975). Informativnes of DNA microsatellites loci was determinate with parameter (Polymorphism Informative ContentPIC).edu. Preg. 2005. S. Number of detected alleles for each locus in the genome of sarplaninian shepherd varies from 16 (FH2361) to 33 (FH3023 and FH3489). 1. Marshall T. T. Genetic polymorphism of blood proteins in yugoslav shepherd dog. Trends Genetics. Vol.. In the genome of sarplaninian shepherd loci FH2141 showed highest PIC value (0. DGN10.. Mikkelsen T. Molecular evolution of the dog family. R. L. 5-6. . 2005.. Faculty of Veterinary Medicine . and Pedersen N.. Vet. S. 1988..Irion D. Lindblad K. comparative analysis and haplotype structure of the domestic dog. FH3608. 2337-2344. Slavkovska Adrijana3 1 2 Department of Biocehemistry. Genome sequence. The Nobel Prize in Chemistry. 32. K.mk ABSTRACT DNA Microsatellites are codominant genetic markers and they are widely used in the characterization of biodiversity. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ LITERATURA 4. genetic variability.20. 2009 COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL SELECTED SARHPLANINIAN SHEPHERD Esmerov Igor1. 6. Mullis Kary B. Rew. Taking in consideration the research results from this study a conclusion can be drawn that the genetic variability in Sarplaninian shepherd population is very low.ukim. Vol. 3. and the loci with lowest PIC value was FH3924 locus (0. and according to the determinate number of alleles for each locus. 2. Nature. Genetic variability of sarplaninian shepherds populations was determinate on the basis of analyses of ten DNA microsatellites loci (FH2361. implicates that the Sarplaninian shepherd is relatively pure breed rarely interbred with phonotypic similar dogs in order to improve the characteristics of the breed. All ten DNA microsatellite loci were highly polymorphic. 49 (35 heterozygous and 14 homozygous). DNA microsatellite.. Proccedings of the Ryal Society. 357-365. 2003.. N. FH3023.C. 32. Polymerase chain reaction (PCR) method. FH3287. 1. 13 . C. 9.Mak. FH3489. 803-819. Trailovic R. Wade M. L. Intrapopulation genetic variability was determinate according to the number alleles for each locus separately in each population. Br.1.. In this study we have included 37 representative individuals from sarplaninian shepherd (19 lowland sarplaninians and 18 mountain sarplaninians).. The most common alleles in populations of sarplaninian shepherds were detected in FH2141 loci..K. Wayne R. Cattle domestication in the NearEast was followed by hybridization with auroch bulls in Europe. Schaffer A. 1993. Savic M.Skopje Department of Molecular Biology. 1993. 55. Jovanovic S. 5. mean number of alleles for all eight loci and with number of the characteristic alleles. 218–224. Gotherstrom A. FH3924.

.. Miceikiane I... Kantanen J.Kim K.. 21. 10.. Construction of a genetic linkage map in man using restriction fragment length polymorphisms. and Ha J. W... Genetic Variability in East Asian Dogs Using Microsatellite Loci Analysis. Tapio M. Grislis Z. Skolnick M.. American Journal of Human Genetics 32. Park C. 9. Davis R. The Journal of Heredity 92:398-403 20 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Veterinarija.. 2003. Tanabe Y. S.8. K.. Botstein D. White R. 314-331.. Viinalass H. Microsatellite variation in the baltic sheep breeds. 1980.. H. Griagaliunaite I. 2001. 43-44.

genetska predisponiranost. zgolemena koncentracija na slobodni masni kiselini vo plazmata. Kompleksnite jagle hidrati i dietalnite vlakna pomagaat vo zabavuvaweto na apsorpcijata na glukozata od intestinalniot trakt i minimizirawe na fluktaciite vo nejzinoto nivo po obrokot. neurogeni faktori kako {to se stres. VOVED [e}ernata bolest (lat. Vet. pankreatitis. hiperfunkcija na predniot del na hipofizata ili korata na nadbubre`nata `lezda i bilo koj faktor koj predizvikuva ○ degeneracija na Langerhans-ovite ostrovca. Vet. Postojat mnogu zapisi koj uka`uvaat na promeni vo parametrite na oksidativniot stres kaj diabetes mellitus. crn drob. 32. zgolemena telesna te`ina. Ulogata na dietalnata ishrana pri toa e da obezbedi pravilen balans na site hranlivi materii dodeka pak specijalnite dieti se va`ni za bolnite `ivotni. zgolemena `ed (polidipsia). diabetes mellitus. Sekulovski Pavle. 21 .4. Karakteristi~ni znaci na {e}ernata bolest se: hiperglikemija. Bolesta mo`e da se pojavi pod dejstvo na eden ili pove}e faktori. masna degeneracija na crniot drob. 21 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . da ovozmo`at pogolema apsorpcija na vodata.ukim.edu. 2009 UDK:591. Vol. diabetes mellitus) e hroni~no poremetuvawe na metabolizmot na jagle hidratite kako rezultat na relativen ili apsoluten nedostatok na insulin. Vol. Fakultet za veterinarna medicina . Klu~ni zborovi: dietalna hrana. zgolemeno izla~uvawe na azot vo urinata. i da potpomognat vo sozdavawe na kratko sinxiresti masni kiselini koj ja hranat intestinalnata mukoza.063:599. So cel da se zaobikoli ili da se namali destruktivniot efekt na oksidativniot stres vrz biolo{kite sistemi. izla~uvawe na glukoza vo urinata (glukosuria).323.53. 2009 / Mak. ABSTRAKT Za site zdravi `ivotinski organizmi karakteristi~no e odr`uvaweto na ramnote`ata me|u pojavata na silno reaktivnite slobodni radikali i nivnata razgradba od strana na antioksidantite. 32. ketonemija.27.kletkite na Langerhans-ovite ostrovca na pankreasot.1.27. zgolemena koli~ina na izla~ena urina (poliuria). Kako posledica na naru{uvawe na ovaa homeostaza se javuvaat brojni bolesti. Osnovno poremetuvawe vo slu~aj na {e}erna bolest e nedostatok na insulin {to doveduva do namaluvawe na sposobnosta na organizmot vo iskoristuvawe na glukozata. Prodanov Risto Institut za hrana.mk. gubitok na telesnata te`ina i diabeti~na koma (1). Rew. diabeti~ni staorci. No. ketonurija. acidoza.084 NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ KONCENTRACIITE NA TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS ^r~eva-Nikolovska Radmila. 1.Skopje e-mail: rnikolovska@fvm. Oksidativniot stres vo ovoj moment se pretpostavuva deka e odgovoren za patogenezata na {e}ernata bolest. Br. 21 . hiperglikemija. Rastvorlivite vlakna vo hranata isto taka mo`at da go prodol`at vremeto na zadr`uvawe vo gastrointestinalniot trakt.Mak. oksidativen stres. koj se la~i vo . Preg. kako terapija se koristi ishranata.

95% Skrob 31. za zavzemawe na stav vo odnos na opredelena terapija. seu{te se nedovolni i donekade kontraverzni. podeleni vo pet grupi: kontrolna grupa C. Eksperimentalniot diabetes mellitus ne se pojavuva kaj site vidovi `ivotni. Tabela 1. ako ne se kontrolira so aplikacija na insulin. Dosega{nite rezultati od brojnite ispituvawa povrzani so oksidativ-niot stres. Najgolemiot broj oblici na {e}erna bolest mo`at da se tretiraat so insulin. Vo osnovata na razvitokot na {e}ernata bolest le`i oksidativniot stres kako i na nejzinite komplikacii (3. Kaj nekoj vidovi na ptici isto taka mo`e da se pojavi hiperglikemija (1. Ishrana na eksperimentalnite `ivotni Eksperimentalnite `ivotni se hranea so suva hrana tip Purina Veterinars Diets Colitis Canine Formula DCo proizvedena od NESTLE. Hemiski sostav na suvata hrana DCO formula ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Vlaga 12% Surovi proteini 23% Surovi masti 12% Pepel 7% Surovi vlakna 10% Kalcium 1. Kontrolnite `ivotni dobivaa ednakov volumen na citraten pufer. 22 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . GmbH.p. sviwi i ovci (2) i ~esto kaj ku~iwa i ma~ki. nitu pak ima ist stepen na te`ina. hroni~niot pankreatit i imunata destrukcija na kletkite na pankreasot se najzna~ajni pri~ini za pojava na {e}erna bolest. 3. Nivoto na glukoza vo krvta kaj grupata so induciran diabetes mellitus be{e regulirano edinstveno so upotreba na hranata. Za da se zabele`i razlikata kaj edna od grupite. Vo prilog na ova se podatocite dobieni od strana na pove}e avtori koi registrirale namaluvawe na koncentracijata na kataliti~kata aktivnost na enzimite tkiven glutation (GPx) i superoksid dizmutaza (SOD). poka`uvaat poblagi simptomi i mo`at bez primena na insulin da pre`iveat podolgo vreme. grupa so dietalna hrana. kaj koja be{e induciran diabetes mellitus be{e davana komercijalna hrana za staorci i insulin za regulirawe na nivoto na glukozata.4). dvapati pove}e se pojavuva za razlika od kaj ma{kite. Streptozotocin-ot pred aplikacijata go rastvaravme vo citraten pufer 50 mM (pH 4. staorci so induciran diabetes mellitus. Predizvikuvawe na diabetes mellitus Eksperimentalniot diabetes mellitus kaj staorcite be{e predizvikan so ednokratno aplicirawe i. (5) ○ ○ staorci so induciran diabetes mellitus i dietalna hrana i staorci so induciran diabetes mellitus i insulin. Postojat podatoci za pojava na {e}erna bolest kaj kravi.2). kowi. Ovaa hrana ja dobivaa `ivotnite od grupata kaj koja ima{e induciran diabetes mellitus i edna kontrolna grupa za da se zabele`i efektot na hranata.0) Pred aplikacijata `ivotnite bea ostavani 12 ~asa da gladuvaat. osobeno kaj {e}ernata bolest.1% M. se javuva kaj ku~iwa i ma~iwa.1% Fosfor 0. Pokraj insulinskata administracija dietarnoto regulirawe igra va`na uloga vo celosniot re`im.42 kcal/g Vitamin A 23000 IU/kg Vitamin D3 1500 IU/kg Vitamin E (alpha tocopherol) 220mg/kg MATERIJAL I METODI Wistar staorci od ma{ki pol bea koristeni kako animalen model.3% [e}eri 2. dodeka pak pre`ivarite se pootporni. kako i antioksidativnata za{tita. na Streptozotocin (Sigma Aldrich Chemie. Kaj mesojadite eksperimentalniot diabetes mellitus e te`ok i zavr{uva smrtno.E.○ [e}ernata bolest e ~esta endokrinopatija kaj `ivotnite. Prognozata kaj {e}ernata bolest zavisi od rano dijagnosticirawe i adekvatna terapija. Kaj `enskite ku~iwa. Deutchland). Kaj ku~iwata.

Zgolemenoto nivo na dietalni hranlivi vlakna go skratuva vremeto na intestinalniot tranzit. mnogu se va`ni kaj nekoj formi na diabetes mellitus. Zgolemeno nivo na omega-3-masni kiselini pomagaat vo spravuvaweto so vospalitelniot proces. Vlaknata isto taka ja podobruvaat i normaliziraat podvi`nosta na kolonot. Zgolemeno prisustvo na vitamini ovozmo`uva namaluvawe na diabeti~nite komplikacii t. (1975).(1989). No. Preg. Vol. zgolemeno nivo na vitamin E i niacin pomaga vo metabolizmot na glukozata i mastite. Visokoto nivo na kompleksnite jaglenihidrati gi reducira fluktaciite na nivoto na glukoza po obrokot. Zgolemuvaweto vo koncentracijata na glukozata go potisnuva prirodnite antioksidanti kako SOD i GSH. Biohemiski metodi za analiza na parametri vo tkivo Opredeluvawe na koli~estvo na oksidirani proteini (AORR) Spektrofotometriski metod spored Witko-Sarsat et al. be{e zabele`ana vo crniot drob na diabeti~nite `ivotni sporedeni so kontrolnite.Mak. Edinicata za aktivnosta na SOD e definirana kako suma od enzimskata aktivnost koja predizvikuva 50% redukcija na bojata. Rew. potekloto e od ribinoto maslo. 2009 / Mak. Visokoto nivo na slo`eni jaglehidrati. 21 . za da ja pomogne slabata resorpcija na glukozata i so toa ja kontrolira hiperglikemijata Kaj ku~iwa so diabetes mellitus. a rezultatite bea izrazeni vo nm na NADPH oksidiran do NADP vo minuta na mg protein.e. Vol. Aktivnosta na SOD vo hepar se izrazuva vo edinici za SOD na mg protein. Umereno nivo na dietetski masti. Vet. Visoko nivo na rastvorlivi vlakna go prodol`uva intestinalniot tranzit. i pomaga vo produkcijata na kratko sinxiresti masni kiselini koi ja ishranuvaat intestinalnata mukoza. za pogolema apsorpcija na vodata. Koli~estvoto na AOPP se izrazuva vo nmol chloramin T na mg protein. kalorii i proteini ja zadr`uvaat telesnata kondicija . ○ Analizi za tkivni antioksidanti Aktivnost na superoksid dizmutaza Aktivnosta na SOD vo hepar be{e opredeluvana so set za opredeluvawe na SOD spored metodot na Winterbourn et. Zabele`anoto namaluvawe vo aktivnosta na SOD mo`e da e rezultat na inaktivacijata na H 2 O 2 ili 23 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Al. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Signifikantno namaluvawe vo aktivnosta na SOD i vkupniot glutation (GSH). 32. (1981). za vreme na reakcijata so superoksidniot anjon. 21 . 32. Sodr`ina na tkiven glutation (GSH) Sodr`inata na crnodrobniot glutation be{e merena so set za vkupen glutation spored metodot na Akerboom et al.27. Dietetskata hrana za regulacija na glukozata dostavuva so ponudata visoko nivo na kompleksni jaglehidrati i zgolemeno nivo na rastvorlivi i nerastvorlivi vlakna za da se minimizira promenlivosta na nivoto na glukoza vo krvta. Opredeluvawe na karbonilni soedinenija po metodot na Levine Za opredeluvawe na sodr`inata na karbonilnite soedinenija be{e koristen metodot na Levine (1990) so mali modifikacii. 1. (1996). zgolemena koli~ina dietetski hranlivi vlakna i umerenoto nivo na kalorii gi zadovoluvaat zgolemenite specifi~ni potrebi kaj ku~iwa koj boleduvaat od diabetes mellitus i colitis. 2009 Spored proizveduva~ot DCO Diabetes COlitis e formula koja obezbeduva kompletna i izbalansirana ishrana za ku~iwa. Aktivnost na glutation reduktaza Aktivnosta na crnodrobnata glutation reduktaza (GSSG-Red) be{e opredeluvana so set za GSSG-Red po metod na Dolfin et al. Vet. vlaknata mo`at da ja pomognat sporata apsorpcija od intestinalniot trakt i da go reduciraat po jadeweto fluktuiraweto i hiperglikemijata na glukozata vo krvta.1. Br.27.

Mo`en izvor za oksidativen stres kaj {e}ernata bolest ja vklu~uva promenata na redoks balansot rezultat na promenetiot metabolizam na jagle hidrati i mastite.001) vo odnos na onaa kaj kontrolnata grupa `ivotni. Vrednostite na glutation reduktazata kaj `ivotnite pod eksperimentalen tretman se zgolemeni vo odnos na istite kaj kontrolnata grupa i poka`uvaat visoko signifikantna razlika (p<0. p<0.17%) p<0. poka`uva koncentracijata na vkupniot glutation kaj `ivotnite pod eksperimentalen tretman koj e namalen vo odnos na kontrolnata grupa `ivotni. *** p<0.01.48%) GSH (nM/mg) n.05 (-23. kaj koi poka`uva visoko signifikantna razlika (p<0. i namaluvaweto na nivoto na antioksidantite kako GSH i SOD.05.min -1mg-1) n.05 (-38. TGSH i GSSG Red) vo uloga na antioksidativna za{tita od kontrolnata grupa `ivotni i grupata pod dietalen tretman se zabele`uva deka na krajot od eksperimentot koncentracijata na SOD kaj ○ `ivotnite pod dietalen tretman ne e promeneta {to ne e slu~aj kaj grupite koj se tretirani so STZ. p<0. p<0.GSSG-Red) (* p<0.:C GSSG-red (nM NADPH.001(-77.001(-65. ** p<0. Grafikon 1.67%) p<0.76%) p<0.34%) 24 .01(-51.glikolizacija na enzimite. TGSH.21%) p<0. Koli~estvo na enzimi koi u~estvuvaat (SOD.05 (139%) p<0.:C STZ+Ins.001).05(177%) p<0.s.s.:C STZ:C STZ+Diet.s. koja se zabele`uva pri pojava na diabetes mellitus. Isto takva visoko signifikantna razlika (p<0. Enzimi koi u~estvuvaat vo antioksidativnata za{tita Hepar Diet. zgolemuvaweto vo sozdavaweto na slobodnite kislorodni grupi.001) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ vo antioksidativnata za{tita Tabela 2.05 (177%) SOD (U/mg) n.01 (-45. Od prika`anite vrednosti za dobienite rezultati za aktivnosta na tkivnite enzimi (SOD.001).

Mak. Vet. Preg. Vol. 32, Br.1; 21 - 27, 2009 / Mak. Vet. Rew. Vol. 32, No. 1; 21 - 27, 2009

Grafikon 2. Signifikantni promeni vo koncentracijata na oksidativno modificiranite proteinski molekuli vo komparacija so kontrolnata grupa `ivotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)

AOPP hepar Diet : C n.s. STZ : C p<0.05 (61,76%) STZ+Diet : C p<0.001 (105%) STZ+Ins. : C p<0.01 (67,64%)

Dobienite rezultati za AOPP produkcijata vo hepar kaj staorcite od grupata STZ+Diet. poka`aa signifikantno zgolemuvawe (p<0.001,105%) vo odnos na dobienite rezultati od kontrolnata grupa. Signifikantni rezultati poka`aa i staorcite od grupite STZ+Ins., (67.64%) i STZ (67.76%), kaj koj imame p<0.01 i p<0.05 soodvetno. Goreprika`anite vrednosti za koncentracijata na AOPP treba da se pomno`at so 10nM/mg za da se dobijat vistinskite koncentracii.
Grafikon 3. Signifikantni promeni vo vrednostite za produkcija na karbonilni soedinenija vo komparacija so kontrolnata grupa `ivotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)

PC- hepar Diet : C STZ : C n.s. p<0.001 (80%) p<0.001 STZ+Diet : C (31,9%) STZ+Ins. : C p<0.05 (20%)

Dobienite vrednosti za produkcija na karbonilni soedinenija vo grupite pod eksperimentalen tretman poka`aa visoko signifikantna razlika vo odnos na vrednostite dobieni od kontrolnata grupa (STZ,STZ+Diet:C,p<0.001) ili 80% kaj STZ i 31.9% kaj STZ+Diet.. Umereno signifikantna razlika vo odnos na kontrolnata grupa dade grupata STZ+Ins.(20%). Kaj `ivotnite koj bea pod tretman so dietalnata hrana nema zabele`itelna razlika vo odnos na kontrolnata grupa `ivotni. 25

ZAKLU^OK Vrz osnova na dobienite rezultati za vlijanieto na dietalnata ishrana (Purina Veterinars Diets Colitis Canine Formula DCo), kaj staorci so induciran diabetes mellitus, sledej}i gi markerite na oksidativen stres, vo na{eto istra`uvawe mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci. 1. Sekojdnevnata klini~ka opservacija, za vreme na tretmanot so STZ i dietalnata hrana zabele`ani se karakteristi~ni znaci na diabetes mellitus, kako nakostre{eno krzno, zgolemeno urinirawe, gubewe na telesnata te`ina i katarakta. 2. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite `ivotnite, poka`a visoka zavisnost na telesnata te`ina so vremetraeweto na eksperimentot; (`ivotnite tretirani so STZ ja namalija svojata te`ina za razlika od normoglikemi~nite `ivotni).

3. Za vreme traewe na eksperimentot se zabele`uva progresivno, zna~ajno zgolemuvawe vo koncentracijata na glukozata, kaj site grupi osven kontrolna i grupata so dietalna hrana koe e najizrazeno vo poslednata nedela. 4. Dietalniot tretman kaj `ivotnite, predizvika porast vo vrednostite na klu~nite markeri na oksidativniot insult: 1. vrednosta na oksidiranite soedinenija i 2. karbonilnite soedinenija. 5. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite `ivotni predizvika namalena antioksidativna za{tita ot~itana preku namalenata kataliti~ka aktivnost na SOD i vkupniot glutation, naporedno so zgolemuvaweto na GSSG-Red koja u~estvuva vo regeneracijata na glutationot. 6. Postoi tesna vrska pome|u hiperglikemija, oksidativen stres i diabeti~ni komplikacii {to e potvrdeno so ovoj trud.

26

Mak. Vet. Preg. Vol. 32, Br.1; 21 - 27, 2009 / Mak. Vet. Rew. Vol. 32, No. 1; 21 - 27, 2009

NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION OF TISSUE ANTIOKSIDANT ON RATS WITH INDUCED DIABETES MELLITUS Crceva - Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto Food Institute, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje e-mail: rnikolovska@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT Oxidative stress is currently suggested to play as a pathogenesis in the development of diabetes mellitus. There are many reports indicating the changes in parameters of oxidative stress in diabetes mellitus. The role of dietary management in diabetes mellitus is to provide a proper balance of total nutrients while meeting the special dietary needs of the patient. Complex carbohydrates and dietary fiber help to delay the absorption of glucose from the intestinal tract and minimize postprandial fluctuation of glucose. The present study was designated to evaluate the effect of special antidiabetic diet treatment upon oxidative stress parameters in the initial stages of the development of diabetes. The findings of the present study suggest that special diet formula useful for prevention of progressive hyperglycaemia in aged provoked diabetes in dogs could not restore the imbalance of cellular defence mechanism provoked by streptozotocin. Soluble fiber in the diet may also prolong gastrointestinal transit time, allow greater water absorption, and promote the production of short chain fatty acids which nourish the intestinal mucosa. Key words: diet food, oxidative stress, liver, hiperglycemia, diabetic rats, diabetes mellitus.

LITERATURA 1. J.Procos. Annette Schubert and B.J. Briel, Changes in the levels of plasma electrolytes and glucose in severe artificially induced acidoses in merino sheep 2. Kaneko & Rhode, Diabetes mellitus in cow 3. Halliwell, B.and Gutteridge, J.M.C. (1999): Free radicals in biology and medicine. Oxford Science Publications, Oxford. 4. Halliwell B. And Gutteridge (1985), The importance of free radicals and catalytic metal ions in human diseases, Mol. Aspects Med., 8 5. Djuksova fizioliogija domacih zivotinja, (1975) Melvin J. Swenson 6. Akbar-zadeh A., Norou-zian D., -Mehrabi M.R., Jamshidi S., Farhangi A., Allah Verdi, Mofidian

S.M.A and Rad L., (2007): Induction of diabetes by streptozotocin in rats, Indian Journal of Clinical Biochemistry,22(2):60-64 7. Baynes, J.W. (1991): Role of oxidative stress in the development of complications in diabetes. Diabetes. 40:405-412. 8. Oberley, L.W.,(1988): Free radicals and diabetes. Free Radical Biol Med., 5:113-124. 9. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A., Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture? Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S. 10. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A., Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture? Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S

27

28

mk ABSTRAKT Celta na trudot be{e da se proizvede avtogena vakcina od izolat na Yersinia ruckeri i da se testira nejzinata efikasnost vo terenski uslovi. (10). najdobar na~in za preventiva na bolesta e dobrata odgleduva~ka praksa i vakcinacijata na ribite vo ribnicite kade bolesta e endemi~na ili postoi rizik od nejzina pojava (2. Mreno{ki Slav~o3. 1. Preg.Skopje. Od tie pri~ini. 32. Stojanovski Stojmir2. Dvaeset i osum dena po vakcinacijata be{e sprovedena ve{ta~ka infekcija so imerzija na ribite vo infektivna suspenzija od istiot izolat. 29 . 20). Podgotvenata vakcina be{e razredena i aplicirana so imerzija na podmladok od kaliforniska pastrmka so prose~na masa od 4.R. Br.09:615.35. Vol. 9. Vet.Mak. vakcinacija. Vol. Smrtnosta na kontrolnite ribi be{e 87%. ve{ta~ka infekcija VOVED Jersiniozata (bolest na crveni usni.Skopje e-mail: acvetkovic@fvm. dal Rucker (25) i vo negova ~est od strana na Ewing i sor. 3 Katedra za mikrobiologija i imunologija. Fakultet za veterinarna medicina .35. 2009 / Mak. Dobieniot relativen procent na pre`ivuvawe od 87. kaj pomladite kategorii kaliforniska pastrmka vo polnosistemski pastrmski ribnik vo okolinata na Ki~evo. p~eli i dive~. Jersiniozata e edna od prvite bolesti kaj ribite za koja e pronajdena efikasna 29 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Fakultet za veterinarna medicina . 2009 UDK:639. (18) vo 1999 god. 29 . 2 Hidrobiolo{ki zavod. 32. Prvo izvestuvawe za pojava na bolesta vo 1955 god. Bolesta e ra{irena vo celiot svet kade ima intenzivno odgleduvawe na salmonidni vidovi ribi. zna~itelno se poskapuva proizvodstvoto i se javuvaat nedozvoleni ostatoci vo mesoto na konzumnite ribi.3. a vo Republika Makedonija prva izolacija i identifikacija e napravena od strana na Markic i sor.ukim. akutno do hroni~no zaboluvawe koe se manifestira so hiperemija i hemoragii na glavata (12).1. kaliforniska pastrmka. Hristovski Mi{o1.edu. Kako rezultat na nivnata intenzivna primena se javuva se pogolema rezistencija na pri~initelot. Prisustvoto na jersiniozata vo pastrmskite ribnici mo`e uspe{no da se dr`i pod kontrola so primena na hemoterapevtici. No. crevna bolest na crvena usta) e edna od najva`nite bolesti kaj farmski odgleduvani i divi salmonidni vidovi ribi nasekade vo svetot. Rew.4% uka`uva na visok stepen na steknata specifi~na otpornost kaj vakciniranite edinki. pri~initelot e nare~en Yersinia ruckeri. a na vakciniranite 11%. Pretstavuva bakterisko. Klu~ni zborovi: yersinia ruckeri.5 g vo vakcinalnata suspenzija. Vet. Makedonija.371 AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA (YERSINIOSIS SALMONIS) VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Cvetkovi} Aleksandar1. 12. Kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani od kaliforniska pastrmka so znaci na hemoragi~na septikemija bea kultivirani vo TSB i inaktivirani so formalin. Cvetkovi} Iskra3 1 Katedra za biologija i patologija na ribi.

a ribite vo dolniot del. Istata postapka e usvoena i vo imunoprofilaksata na jersiniozata (9). 18). I vo dvata dela od bazenot bea nasadeni po 120 edinki (vkupno 240). Prva uspe30{na eksperimentalna vakcinacija e izvr{ena vo 70-te godini od minatiot vek. Podgotveni bazeni za naseluvawe Slika 2. Celta na trudot be{e. 3). Ribata be{e ~uvana vo bazen na komercijalen pastrmski ribnik pregraden so mre`a na dva dela so volumen od po 1. I pokraj postoeweto na komercijalni vakcini. soglasno upatstvoto na proizvoditelot. MATERIJAL I METODI Podgotovka na vakcinata Za podgotovka na vakcinata bea koristeni kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani od kaliforniska pastrmka so znaci na hemoragi~na septikemija.○ profilaksa so vakcinacija i prva bolest za koja e proizvedena komercijalna vakcina (21. 1792) so prose~na masa od 4. Najgolem del od niv se bazirani na formalinska inaktivacija na bujonska kultura od pri~initelot i aplikacija na vakcinata so kratkotrajno potopuvawe na ribite vo razredena vakcinalna suspenzija (2. Croy i Amend (8) prvi uspe{no primenile vakcinacija protiv vibriozata so formalinski preparat i metod na kratkotrajno potopuvawe. Za da se dr`i pod kontrola. Site izrasnati kolonii bea suspendirani vo 500 ml triptozen soja bujon (TSB. kontrolnata. Od tie pri~ini. Ishranata be{e so komercijalna ekstrudirana hrana za pastrmki. 20. Vid na riba i uslovi na ~uvawe Eksperimentot be{e sproveden so podmladok na kaliforniska pastrmka (Oncorhynchus mykiss Walbaum. Po istekot na inkubacijata.ruckeri. temperatura na voda 15.7 mg/l. Oxoid) i inkubirana na 25OS za vreme od 48 ~asa. 22. da se proizvede vakcina dobiena od na{ izolat na Yersinia ruckeri i da se testira nejzinata efikasnost vo terenski uslovi. bakteriskite kletki vo bujonot bea inaktivirani so dodavawe 1. 27). Sterilnosta na dobieniot preparat be{e proverena so inokulacija na 1 ml od 30 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 1.protok na voda 5 l/s. a za metodot za podgotovka na vakcinata izvestuvaat Ross i Klontz (24). vo ribnikot se koristat isklu~ivo antibiotici koi poka`uvaat varijabilen uspeh (12. Vo Republika Makedonija jersiniozata e prisutna samo na eden ribnik i nanesuva zna~itelni ekonomski {teti na proizvodstvoto.5 ml (0. novite istra`uvawa uka`uvaat na postoewe na novi grupi na pri~initelot protiv koi istite ne poka`uvaat efekt. Ribite vo gorniot pregraden del ja pretstavuvaa vakcinalnata grupa.5 m3.5OS i koncentracija na kislorod 8. Fluka) i inkubirani na 25OS za vreme od 48 ~asa. ○ ○ inaktiviraniot bujon na krven i triptozen soja agar inkubirani na 25OS za vreme od 72 ~asa. Uslovite na ~uvawe bea . za prv pat vo Republika Makedonija. Od izolatot na Yersinia ruckeri be{e presadena sve`a kultura na triptozen soja agar (TSA. Naseluvawe na podmladokot . najdobro e vakcinacijata protiv jersiniozata da se izveduva so vakcina dobiena so inaktivacija na dobieniot izolat (2. 29). Denes postojat golem broj proizvoditeli na komercijalni vakcini protiv jersiniozata kaj salmonidite.5 g nabaven od ribnik vo koj ne be{e utvrdeno prisustvo na Y.3% (v/v)) formalin i dopolnitelna inkubacija od 48 ~asa na 25OS.

Vo vaka podgotvenata suspenzija. Po infekcijata.procent na uginati ribi od vakcinalnata grupa B. Ve{ta~ka infekcija na podmladokot 31 . Efikasnosta na vakcinata be{e utvrdena so presmetuvawe na relativniot procent na pre`ivuvawe (RPP) na ribite po ve{ta~kata infekcija spored slednava formula: RPP % = ( 1 – A / B ) x 100 kade e A. Preg. No. Vol. Rew.Mak. Podgotvenata vakcina vo koli~estvo od 200 ml. 32. vo razredenata kultura na Y. ○ Vo toj period. ribite bea nabquduvani za vreme od 21 den. Vet. Slika 5. 2009 / Mak. 29 . ruckeri odgledana vo triptozen soja bujon na temperatura od 25OS. Vet.35. 29 . ribite od vakcinalnata grupa bea potopuvani za vreme od 30 sec. ribite i vo dvete grupi ne bea hraneti eden den pred eksperimentot. So cel spre~uvawe na poslabiot imunolo{ki odgovor poradi stresot predizvikan od manipulacijata pri vakcinacijata. Vakcinacija na podmladokot Testirawe na efikasnosta na vakcinata Ve{ta~kata infekcija be{e sprovedena 28 dena po vakcinacijata. site uginati ribi i ribite so izrazeni klini~ki simptomi na jersinioza bea otstranuvani od ribnikot i testirani na prisustvo na Y. ruckeri so postojana aeracija.5 McFarland standard) be{e podgotvena od 48 ~asovna kultura na Y. Razreduvawe na vakcinalnata suspenzija Slika 4. 2009 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Vakcinacija na ribite Vakcinacijata be{e sprovedena 21 den po naseluvaweto na podmladokot. Podgotvenata kultura be{e razredena so voda od ribnikot vo odnos 1:20 (1 l kultura + 19 l voda). 1. Poradi pojavata na nespecifi~na smrtnost kako rezultat na manipulativniot stres i ednostavna kalkulacija na rezultatite. ruckeri. I vakciniranata i kontrolnata grupa ribi bea potopuvani vo vremetraewe od 60 min. Br.1. Vkupno bea vakcinirani 100 edinki. vo poseben plasti~en sad be{e razredena so 1800 ml voda od ribnikot (1:10). po 20 edinki i od dvete grupi bea otstraneti od eksperimentot. Eksperimentalnata infektivna doza (~1-2x10 8 CFU/ml = 0.35.procent na uginati ribi od kontrolnata grupa ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 3. Ribite od kontrolnata grupa (n=100) bea potopuvani samo vo voda od ribnikot. 32. Vol.

Johnson i Amend (16). Amend i sor. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj kontrolnata grupa Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%) 100 87 87 So zamena na dobienite vrednosti vo formulata za odreduvawe na relativniot procent na pre`ivuvawe se dobiva: RPP = ( 1 – 11 / 87 ) x 100 = 87. Odredeni iskustva vo proizvodstvoto na vakcina protiv jersiniozata (24) se steknati i pred pri~initelot da go najde svoeto mesto vo sistematikata na bakteriite pri~initeli na bolesti kaj ribite (10). 7. 19. Vo postapkata na podgotovka na vakcinalniot preparat. (1) vo podgotovkata na preparatot koristele butanol-ekstrahiran LPS antigen od bakteriite i zaklu~ile deka imerzionata 32 ○ vakcinacija so ovoj ekstrakt e isto efikasna kako i inaktivacijata so formalin. Newman i Majnarich (19) i Raida i Buschman (22). tu{irawe i sprej) vo zavisnost od kategorijata i telesnata masa na ribite. po koe sledat opse`ni istra`uvawa za mo`nostite na primena na razni tehniki na podgotovka na vakcinata i testirawe na nejzinata efikasnost (1. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj vakcinalnata grupa Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%) 100 11 11 Tabela 2.REZULTATI Rezultatatite od testiraweto na efikasnosta na vakcinata se prika`ani vo tabelite 1 i 2. a vo kontrolnata grupa 13%. 17. (3) i Johnson i sor. 22). Ovie avtori vo istra`uvaweto na mo`nostite za vakcinacija na salmonidnite ribi protiv jersinioza primenile i drugi metodi na primena (i/p. (15). Tie utvrdile deka vakcinacijata so potopuvawe dava najdobri rezultati kaj ribite so te`ina 4 . Ovaa ekspoziciona tehnika najverojatno gi aktivira imunite mehanizmi na povr{inata na teloto i korenspondira na mukozniot odgovor (22). Ve{ta~kata infekcija so imerzija na ribite go imitira prirodniot na~in na zarazuvawe i treba sekoga{ da se primenuva pri testirawe na efikasnosta na vakcinata. 14. Navedenite avtori uka`uvaat deka preparatite podgotveni na vakov na~in se bezbedni za upotreba i davaat odli~ni rezultati kaj ribi pote{ki od 1 g. (14). za inaktivacija na bakteriskite kletki koristevme samo formalin soglasno preporakite na Austin i sor. Primenetiot metod za vakcinacija i ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 13. 15. ○ ○ DISKUSIJA Rezultatite od eksperimentot realiziran so cel testirawe na avtogena vakcina kako metod za suzbivawe na jersiniozata gi potvrduvaat naodite na Rodgers (23) za opravdanosta na vakcinacijata vo ribnicite kade bolesta se javuva. 6. sleduva deka procentot na pre`ivuvawe na ribite vo vakcinalnata grupa iznesuva 89%. Rezultatite od ve{ta~kata infekcija odgovaraat na rezultatite na Johnson i sor.6 g. Tabela 1.4 % Od podatocite vo tabelite 1 i 2. 16.

e. Rew. 32. 32. Za uspe{na imunoprofilaksa. nova biogrupa na Yersinia ruckeri protiv koja komercijalnite vakcini ne poka`ale zadovolitelen efekt. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 33 . Austin i sor.Mak. Vet. No. Vol. 29 . odnosno 70% kako {to naveduva Ward (28) i uka`uva na visok stepen na steknata specifi~na otpornost kaj vakciniranite edinki. (3) vo istra`uvawata sprovedeni vo Velika Britanija utvrdile prisustvo na t.4% zna~itelno ja nadminuva dolnata granica od 60% prepora~ana od Johnson i sor. 1. potopuvaweto na ribite vo vakcinalna suspenzija e metod na izbor poradi ednostavnata upotreba i minimalniot stres kaj vakciniranite edinki. ednostavnosta na izveduvaweto i prirodniot na~in na vleguvawe na antigenot vo organizmot.1.n. 15. 2009 ○ ve{ta~ka infekcija na ribite so imerzija e opravdan so ogled na telesnata te`ina na ribite vo eksperimentot. Br. najdobro e vakcinacijata da se sproveduva vo ribnik kade se pojavuva zaboluvaweto so izolat dobien od istiot ribnik. Vol. Dobienata vrednost za RPP od 87. Utvrdenoto pre`ivuvawe na ribite vo kontrolnata grupa vo koja mortalitetot iznesuva{e 87%. (15). potvrdi deka dozata za ve{ta~ka infekcija e pravilno odredena (8. Preg. 2009 / Mak. 29 . imerzijata t. navedenite avtori proizvele avtogena vakcina od reprezentativen izolat i postignale relativen procent na pre`ivuvawe na vakciniranite ribi pogolem za 29% vo odnos ○ na komercijalnata vakcina. Vet. Sporedeno so drugite metodi na vakcinacija na ribite.35.35. 28) i ovozmo`i da go presmetame relativniot procent na pre`ivuvawe na ribite kako edinstveno merilo za testirawe na vakcinata. Steknatite iskustva na drugi avtori i visokiot procent na za{titeni ribi vo ova istra`uvawe uka`uvaat deka i pokraj postoeweto komercijalni vakcini za kontrola na jersiniozata.

Salmo gairdneri Richardson. (1987) Immunisation of salmonids against Yersinia ruckeri: significance of humoral immunity and cross protection between serotypes.. and Austin B. Cipriano R.F. 10. 9. Stojanovski Stojmir2.R. (1998) Testing the effectiveness of a Yersinia vaccine in infected and chemically treated juvenile rainbow trout 34 (Oncorhynchus mykiss).P. Mrenoski Slavco3. respectively. (1988) Fish Vaccination.R. the redmouth (RM) bacterium.F. 4th ed. The experimental infection was done 28 days post vaccination by immersing the fry in infectious suspension of the same isolate. 127–131.4%). Cossarini-Dunier M. Paris. pp. Key words: yersinia ruckeri. Academic Press Limited. Robertson P. experimental infection ○ LITERATURA 1. after vaccination with Yersinia ruckeri bacterin. (1986) Protection against enteric redmouth disease in rainbow trout.A. Croy T. 151–166. 8. B. vaccination. Walbaum). 37–44.J. 545–550.W. (1984) Immunisation against Yersinia ruckeri. and McCarthy D. Vaccinated fish showed high level of gained specific resistance to the infection (RPS 87. Journal of Applied Ichthyology 14.R.nov. Journal of Fish Diseases 9. 27–33. OIE. 3.edu. Ewing E..H.) Symposium on Fish Vaccination. Faculty of Veterinary Medicine . Bullock G. 337-344. Journal of Wildlife Diseases 23. (2003) Recovery of a new biogroup of Yersinia ruckeri from diseased rainbow trout (Oncorhynchus mykiss. Systematic and Applied Microbiology 26. Journal of Fish Diseases 6. In: de Klinkelin. rainbow trout. and Anderson D. Ellis E.. 4. Austin D. Brenner D. London NW1 7DX. Faculty of Veterinary Medicine .mk ABSTRACT The aim of this study was to produce an autogenous vaccine from Yersinia ruckeri isolate and to test it’s efficacy in field conditions. Aquaculture 12. and Tanrikul T. 259. 5.J. 317-325. and Amend D.A. and Austin. Johnson K. (1977) Immunization of sockeye salmon (Oncorhynchus nerka) against vibriosis using the hyperosmotic infiltration technique. pp. Chichester UK. Cagirgan H. 7.. Ross A. 594. Cvetkovik Iskra3 1 Department for biology and pathology of fish. Colonies of Yersinia ruckeri biotype I isolated from rainbow trout with haemorrhagic septicemia were cultivated in TSB and inactivated with formalin. (2007) Bacterial Fish Pathogens: Disease in Farmed and Wild Fish. Austin.AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS (YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE SALMONID AQUACULTURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA Cvetkovik Aleksandar1.Skopje 2 Hydrobiologcal Institute.ukim. and Fanning G. Praxis Publishing. Hristovski Miso1. 2.A. pp. (1983) Some factors affecting the potency of Yersinia ruckeri bacterin. 6. and Ruppenthal T. honey bees and wildlife.Skopje e-mail: acvetkovic@fvm. P (ed. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .5 g BW) in the vicinal suspension. The vaccine was diluted and administered by immersion of rainbow trout fry (~ 4.. International Journal of Systematic Bacteriology 28. Amend D. Mortality of the control and vaccinated fish was 87% and 11%.A.L. 239-243. D.W. Republic of Macedonia 3 Department for Microbiology and Immunology. (1978) Yersinia ruckeri sp. cause of enteric redmouth disease.. Croy T.

Leetown. (1981) Development and use of Yersinia ruckeri vaccines to control enteric redmouth disease. (1999) First isolation and identification of Yersinia ruckeri in Republic of Macedonia. Iowa State University Press. 713–719.M. 19. and Amend D. Hristovski M.T.C. Tobback E. 2009 / Mak. 27. and Majnarich J. Johnson K. Ames. (2000) Fish Disease Diagnosis and Treatment. 13. Bulgaria.35. Annual Rev. pp. and Amend D. (1999) Fish Diseases and Disorders Volume 3: Viral. 20. and Chiers K. 1050-1062. (2005) Biologija. Vet.F. 207-213.F. 29 . Noga E. 825–830. 28. Flynn J.. in Microbial diseases of fish. Microbiologica Balcanica ’99.W. 2009 11. Plumb J. (1982a) Duration of immunity in salmonids vaccinated by direct immersion with Yersinia ruckeri and Vibrio anguillarum bacterins. 395–401. Journal of Fish Diseases 30.. 32. Jeremic S. Vol..C. Markic Z. Woo P. Pejkoski C. Vet... 874. Johnson K.J.D. Vaccine 26 (8). of Fish Diseases. 291–301. Book of Abstracts. No. Academic Press.A.J. West Virginia. UK. and Klontz G. Rew.K. Bacterial and Fungal Infections. 370. 12. 22.K. (1991) The usage of vaccination and antimicrobial agents for control of Yersinia ruckeri. 257-268.35. Skopje. and juvenile coho salmon.G. Johnson K. Salmo gairdneri Richardson.. 14. Journal of Fish Diseases 6. Ames. Bulletin del’Office International des Epizooties 65.L. Ward P. 105-125. and Amend D. 21. 47-58. the causal agent of enteric redmouth disease (ERM) in fish. (1982) The development of bacterial vaccines for fish. Roberts. Raida M. and Vandewater R. 473-476. 342.Mak. Johnson K. Plovdiv. and Bruno D. (1983b) Efficacy of Vibrio anguillarum and Yersinia ruckeri bacterins applied by oral and anal intubation of salmonids. Salmo gairdneri Richardson. (1965) Oral immunization of rainbow trout (Salmo gairdneri) against an etiologic agent of "Redmoutd Disease". 2-3.J. Journal of Fish Diseases 14. Mrenoski S.F.D.. Iowa 50014. 26. CABI Publishing. 18. Flynn J. 50014. Acta Veterinaria (Beograd) 50. and Munn B..J. str. (1982b) Onset of immunity in salmonid fry vaccinated by direct immersion in Vibrio anguillarum and Yersinia ruckeri bacterins. Preg. ed. Developments in Biological Standardisation 49. 15. 16. and Davceva O. (2007) Yersinia ruckeri infections in salmonid fish.A..W. London. 24. Blackwell Publishing Professional. Decostere A.1. (1966) Redmouth disease of rainbow trout (Salmo gairdneri). Nacionalen forum za za{tita na `ivotnite na Makedonija.A. with a Yersinia ruckeri bacterin. 23. 331-336. Journal of Fish Diseases 5. and Andjelic D. (1983a) Comparison of efficacy of several delivery methods using Yersinia ruckeri bacterin on rainbow trout. Rodgers J. 32.B. pp. Rodgers C. (1993) Yersinia ruckeri.. 197-205. 1. (1999) Health maintenance and principal microbial diseases of cultured fishes. Rucker A. Vol. Haesebrouck F. (1982) Direct immersion vaccination of juvenile rainbow trout. Tebbit G. Odgleduvawe i Bolesti na Ribite. Oxon OX10 8DE.A.J. Hristovski M. Oncorhynchus kisutch (Walbaum). 25. and Buchmann K. and Amend D. pp. Iowa.J.K. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 35 .F. (2008) Bath vaccination of rainbow trout (Oncorhynchus mykiss) against Yersinia ruckeri: Effects of temperature on protection and gene expression. 17. 77-82. R. 29. Newmann S. Hermans K. Journal of Fish Diseases 5.K. Ross A. Furones D. Journal of the Fisheries Research Board of Canada 22. Br. Journal of Fish Diseases 6. In: International Symposium on Fish Biologics: Serodiagnostics and Fish Vaccines. i Stojanovski S. Erikson J. 29 . Journal of Fish Diseases 5. 339-341. (2000) Immersive vaccination of young rainbow trout (Oncorhynchus mykiss-Walbaum) with Yersinia ruckeri bacterin.J.

36 .

edu. Jankuloski Dean.43. 32. Br. vesnik na RM" br.000 cfu/ml. Vet.055:579.ukim. 2009 UDK:637. Ovoj period opi{an vo Prilog 3 predviduva postepeno namaluvawe na brojot na mikroorganizmite i brojot na somatskite kletki vo surovoto mleko. Makedonija vo periodot od januari do mart 2009. 1. kvalitet na mleko ○ VOVED Vo Pravilnikot za posebnite barawa za bezbednost i higiena i na~inot i postapkata za vr{ewe na slu`benite kontroli na mlekoto i mle~nite proizvodi "Sl. Prodanov Mirko Institut za hrana. Kostova Sandra. Laboratorijata za ispituvawe na kvalitetot na surovo mleko pri Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje vo 2008 godina izgotvi preliminarna studija za sostojbata so brojot na bakterii i somatski kletki vo surovoto kravjo mleko (16). Rew. nepravilno postapuvawe so mlekoto po molzeweto. Vet. Vol.55% od zemenite primeroci gi ispolnuvaa uslovite dadeni vo doma{37 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . heat-treated milk and milkbased products.mk ABSTRAKT Ovoj trud ima{e za cel vo prv plan da ja utvrdi momentalnata sostojba vo R.0% od primerocite gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo istata.Mak. Fakultet za veterinarna medicina . Vol. Toga{nite ispituvawa utvrdija deka vo pogled na brojot na bakterii vo surovoto kravjo mleko 41. 20) se postaveni osnovnite kriteriumi spored koi se procenuva bezbednosta na surovoto kravjo mleko. Rezultatite uka`uvaat na nedovolna higiena pri ~uvaweto i iskoristuvaweto na mle~nite kravi. Ratkova Marija. 32. kravjo mleko. Za potrebite na ova istra`uvawe bea analizirani 3470 primeroci na surovo kravjo mleko za vkupen broj na bakterii.8 FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO SUROVOTO KRAVJO MLEKO Angelovski Qup~o. Sekulovski Pavle. Edinstvenata razlika vo navedenite dva dokumenti e preodniot period od ~etiri godini koj e vklu~en vo na{ata regulativa. Preg.Makedonija so brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko koi se eden od elementite koi go definiraat kvalitetot na istoto.157/2007 (19) i Direktivata na EU 92/46 (Council directive 92/46/EEC laying down the health rules for the production and placing on the market of raw milk. Za 2009 godina legislativata dozvoluva maksimalniot broj mikroorganizmi vo surovoto kravjo mleko bide do 600.43. Po napravenite analizi utvrdeno e deka parametrite dadeni vo nacionalnata legislativa gi ispolnuvaat 56. 37 .20% od primerocite. Po napravenata sporedba so Evropskata regulativa se poka`a deka samo 18.Skopje e-mail: ljangelovski@fvm. 2009 / Mak. 37 . a seto toa e rezultat na nedovolnite poznavawa na farmerite za higienata vo primarnoto proizvodstvo na mleko.12’62. No. zemeni od laktofrizeri na otkupnite punktovi vo nekolku regioni na R.1. a vo vtor plan da gi opi{e nekolkute faktori koi doveduvaat do zgolemuvawe na brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko. Klu~ni zborovi: TVC.

Podednakvo va`ni na spomenatite se isto taka i temperaturata i vremeto na ~uvawe koi bi dozvolile mikroorganzimite da se razmno`uvaat i da go zgolemat svojot broj. Vimeto i boskite na kravite neizbe`no se zagaduvaat dodeka tie le`at vo {talite ili koga se ~uvaat vo kallivi ispusti. agalactiae i S. Direktnoto vlijanie na ovie prirodni inhabitanti se smeta za mal faktor vo kontaminacijata na zbirnoto mleko i poradi pri~inata {to ovie mikroorganizmi ne se razmno`uvaat zna~ajno vo mlekoto. streptokokite i odredeni koagulaza-negativni stafilokoki) se prirodno povrzani so okolinata vo koja `ivotnite prestojuvaat i mo`e da vlijaat na brojot na bakterii vo zbirnoto mleko (1. Zgolemuvaweto na brojot na somatski kletki vo mlekoto mo`e da poslu`i kako dokaz deka bakterijata koja predizvikuva mastitis mo`e da predizvikuva i zgolemen broj bakterii vo mlekoto. 18). Mikroorganizmite koi ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . agalactiae i Staph. 8. (1. uberis. ne~isti `ivotni. od nadvore{nosta na vimeto i pri rakuvaweto so mlekoto i od opremata za ~uvawe na mlekoto. Faktori koi vlijaat na vkupniot broj bakterii vo surovoto kravjo mleko Mlekoto se sintetizira vo specijalizirani kletki za taa namena vo mle~nata `lezda i vo momentot na sekrecija od alveolite vo vimeto mlekoto e sterilno (17).000 bakterii vo ml pri infekcija so ovoj mikroorganizam (7). a kako najbitni od niv se S. Samata detekcija na patogenite mikroorganizmi vo mlekoto ne sekoga{ uka`uva deka poteknuvaat od `ivotni so mastitis. Ova vlijanie na mastitisot vrz vkupniot broj mikroorganizmi vo zbirnoto mleko zavisi od sojot na patogenite mikroorganizmi. Kontaminacija so mikroorganizmi od vimeto: Surovoto mleko pri molzeweto kaj zdravi kravi normalno sodr`i nizok broj na mikroorganizmi i generalno sodr`i pomalku od 1000 bakterii vo ml (10). Sepak S. Od pogolemo zna~ewe se onie mikroorganizmi koi rastat i se razmno`uvaat na vimeto zagadeno so kal. Site ovie faktori vlijaat na vkupniot broj i tipot na mikroorganizmi vo zbirnoto surovo mleko. Ovie potencijalni predizvikuva~i na mastitisi mo`at da se javat vo mlekoto od drugi izvori kako na pr. aureus ne se razvivaat zna~ajno na opremata za molzewe i zatoa nivnoto prisustvo vo zbirnoto mleko se smeta za silen dokaz deka tie poteknuvaat od inficirani `ivotni (3. Za razlika od zdravoto vime koe doprinesuva vo mal stepen ili nezna~itelno kon brojot na mikroorganizmi vo mlekoto. Zdravstvenata sostojba i higienata na `ivotnoto. Vkupniot broj na bakterii naj~esto preminuva i preku 10 81010/g. feces. Mora da se napomene i deka Staphylococcus 38 aureus ne se smeta za eden od povlijatelnite faktori iako se utvrdeni i do 60. kravite so mastitis imaat potencijal da izla~uvaat ogromen broj na mikroorganizmi vo zbirnoto surovo mleko. hrana ili postelka.○ nata legislativa. 18). okolinata vo koja se ~uva i molze i procedurite koi se koristat za ~istewe i sanitacija na opremata za molzewe i ~uvawe na mlekoto se klu~ni faktori pri kontaminacijata so mikroorganizmi na surovoto mleko. aureus. Po ovaa faza na produkcija na mlekoto kontaminacijata so mikroorganizmi mo`e da se javi od tri glavni izvori (3) i toa: od samoto vime. Iskoristenata postelka sodr`i ogromen broj na mikroorganizmi.. Od mikroorganizmite predizvikuva~i na mastitisi utvrdeno e deka najgolemo vlijanie na vkupniot broj imaat bakteriite kako Streptococcus spp.7% od primerocite odgovaraa na kriteriumite na Evropskata legislativa. Predizvikuva~ite na enviromentalnite mastitisi (vklu~uvaj}i gi tuka koliformnite bakterii. Inficiranite grla imaat potencijal da izla~uvaat i preku 10 7 bakterii vo ml (3). Kontaminacija so mikroorganizmi od nadvore{nosta na vimeto: Nadvore{nosta na vimeto i boskite mo`at da bidat naseleni so mikroorganizmi koi prirodno se povrzani so ko`ata na `ivotnoto ili so okolinata vo koja `ivotnoto se ~uva i molze. 3. Ova se ~ini poverodostojno za Streptococcus spp. dodeka 10. slaba higiena na opremata ili pak lo{o izvedeno ladewe na mlekoto. otkolku za Staph. 7). koj se izla~uva vo mlekoto vo pomal broj (4). fazata na infekcijata i procentot na zaboleni kravi vo stadoto.

1. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MATERIJAL I METODI Za opredeluvawe na vkupniot broj mikroorganizmi bea analizirani 3470 primeroci vo periodot od januari do mart 2009 zemeni od proizvoditeli niz razli~ni regioni vo R. Sepak tipot na bakterii koi se razvivaat i preovladaat vo vkupnata bakteriska populacija najmnogu zavisi od inicijalnata mikroflora na surovoto mleko (3).) i mle~ni streptokoki (13). No. Nepravilnite proceduri za ~istewe i sanitacija mo`at da vlijaat na stepenot na bakteriski razvoj na povr{inite na sistemot za molzewe. 2009 / Mak. Ostatocite od mleko na kontaktnite povr{ini na opremata go podr`uvaat rastot na ogromen broj na mikroorganizmi. 32. Vol.1. Na vimeto mo`e redovno da se pronajdat i termofilni (bakterii koi ja pre`ivuvaat pasterizacijata) i psihrofilni soevi na bakterii (bakterii koi rastat na niski temperaturi) naveduvaj}i deka kontaminacijata od nadvore{nosta na vimeto mo`e da ima ogromno vlijanie vrz vkupniot broj na bakterii (3). 37 . Starite gumeni i napuknati delovi od opremata se smetaat za dobar izvor na ovie termofilni bakterii. stafilokoki. Neefikasna sanitacija i ~istewe. Minimiziraweto na nivoto na kontaminacija na mlekoto od ovie izvori }e go namali i brojot na psihrofilnite bakterii i nivnoto pozna~ajno u~estvo vo vkupniot broj bakterii. 39 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . so koristewe na poniski temperaturi i/ili bez hemisko sredstvo za ovaa namena doveduva do zgolemen rast na poneotporni. Rew. Vet. Preg. Ovie primeroci bea zemeni i dostaveni vo plasti~ni sterilni ~a{ki vo koli~ina od 50 ml vo koi ima{e konzervans Azidiol (0.Mak. |ubreto). Ovie bakterii ja zgolemuvaat i kiselosta na mlekoto. hranata. od okolinata i od slabo odr`uvana oprema. sporogeni bakterii i drugi Gram-negativni mikroorganizmi. ovozmo`eni se uslovi za razvoj i na drugi mikroorganizmi osven na psihrofilnite. Vlijanieto na odr`uvaweto na opremata i procedurite za sanitacija: Stepenot na higienata na sistemot za molzewe vlijae na vkupniot broj bakterii najmnogu od site drugi navedeni faktori (13). Br. Ova se odviva ili so zaostanuvawe na mleko vo sistemot vo koe ponataka se razvivavaat mikroorganizmi ili so vospostavuvawe na uslovi pri koi se razvivaat samo odredeni grupi na mikroorganizmi. Ovoj tip na bakterii se osetlivi na termi~ki tretman i ne ja pre`ivuvaat pasterizacijata. Porezistentni-te i/ili termofilnite bakterii mo`at da pre`iveat vo pomal broj na povr{inite na opremata za koi se smetalo deka se dobro is~isteni so topla voda. 2009 ○ poteknuvaat od postelkata i go kontaminiraat vimeto se naj~esto: streptokoki. Temperatura i vreme na ~uvawe na mlekoto: ^uvaweto na niska temperatura.25 ml). Odredeni soevi se odgovorni i za pojavata na neprijaten miris kaj mlekoto. koliformni. 37 . potrebno e pogolemo vnimanie pri transportot na mlekoto so kanti. Ako pri ova zaostane pomala koli~ina na mleko toga{ se javuva rast na ovie mikroorganizmi. Temperaturata na ~uvawe na mlekoto nad 15°C ovozmo`uva razvoj tokmu na ovie bakterii (6). Iako vakvi incidenti se poretko se slu~uvaat. brzo razmno`uva~ki Gram-negativni mikroorganizmi (koliformni i Pseudomonas spp. 32. koe go prevenira rastot na ostanatite mikroorganizmi vo isto vreme gi pre- ferira psihrofilnite bakterii koi mo`e da se najdat vo mlekoto poteknuvaj}i od ne~isti `ivotni. Vet. Pri uslovi na lo{o izvedeno ladewe na mlekoto na temperaturi povisoki od 6°C. Vol. Ovie povr{ini se idealni za razvojot na mikroorganizmi koi poteknuvaat od okolinata (od postelkata. Instrument koj se koriste{e za ispituvawata e Bactoscan 8000S (Foss Electric. Makedonija.43.43. Primerocite po zemaweto bea transportirani na temperatura od 4ºC do Laboratorijata za ispituvawe na kvalitetot na surovo mleko pri Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje. Site primeroci bea analizirani po akreditirana metoda vo soglasnost so ISO 17025 spored referenci od IDF Standard 161A:1995 Milk-Quantitative determination of bacteriological quality. Streptokokite naj~esto se povrzuvaat so slaboto ladewe na mlekoto.

tenok film od primerokot mleko nanesen na rotira~ki disk pominuva pod objektivot na fluoroscenten mikroskop. Ovoj mikroskop gi broi oboenite bakterii kako svetlosni pulsirawa koi se konvertiraat po elktronski pat i se prika`uvaat kako numeri~ki rezultat. Vo postapkata.001 i pove}e 82.000 cfu/ml do 200. Brojot na ispitanite primeroci koi gi ispolnuvaat kriteriumite od Evropskata regulativa (Council Directive 92/46 EEC) za vkupniot broj bakterii iznesuva 626 primeroci ili 18. Toa zna~i deka doma{nite proizvoditeli na mleko gi prifa}aat sovremenite normi i metodi vo pogled na higienata.98 18.Denmark).000 cfu/ml iznesuva{e 10. Ovoj aparat raboti na princip na boewe na bakteriite so fluoroscentna boja.65 13.001 cfu/ml do 600. po boeweto na bakteriite. Vo odnos pak na Evropskata Tabela 1.0 40 . ishranata i ~uvaweto na molznite kravi.72 8. REZULTATI Od dobienite rezultati (Tabela 1) mo`e da se zaklu~i deka spored doma{nata regulativa 56.20%.04 100.0 100. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored Pravilnikot 157 Godina Von pravilnik 2009 2010 2011 2012 Vkupen broj mikroorganizmi nad 600. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored Council Directive 92/46 EEC Kategorija primeroci koi gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo Council Directive 92/46 EEC primeroci koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo Council Directive 92/46 EEC Vkupen broj na mikroorganizmi % 0-100. Ovoj rezultat mo`e da se okarakterizira kako slab. Ova e zna~itelno podobruvawe za kratok period od na{ata minatogodi{na studija vo koja samo 41.000 cfu/ml do 100.20% od primerocite gi ispolnuvaat zadadenite kriteriumi.0 Tabela 2. no sepak i vo ovaa kategorija ima podobruvawe od minatogodi{nite rezultati kade u~estvoto na primeroci koi sodr`ea do 100.55% od primerocite gi ispolnuvaa zadadenite kriteriumi.0%.7%.000 cfu/ml do 400.000 cfu/ml Vkupno: ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Broj na primeroci 1517 299 543 485 626 3470 % 43.000 18. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ DISKUSIJA Procentualnoto u~estvo na primeroci koi gi ispolnuvaa kriteriumite dadeni vo doma{nata legislativa iznesuva{e 56. molzeweto.61 15.

○ ZAKLU^OK Po napravenite ispituvawa i sumirawe na rezultatite zaklu~okot e deka higienskite normi vo primarnoto proizvodstvo na kravjo mleko vo R. Poradi ova odreduvaweto na pri~inata za pojavata na visok broj bakterii ne e sekoga{ lesno.55% odnosno 10.Mak. 37 . 2009 / Mak. 37 . Makedonija seu{te se na nisko nivo. pogolemiot del od niv ne gi po~ituvaat dosledno procedurite za higiena vo ~uvaweto. 32. ova mo`e da bide rezultat i na kombinacija od pove}e faktori (na pr. 2009 legislativa ova u~estvo iznesuva 18. Preg. Ova sigurno deka ja naglasuva potrebata od dopolnitelno anga`irawe na licata koi se vklu~eni vo celiot proces na mlekoproizvodstvo tuka vklu~uvaj}i gi farmerite. Vet.1. Postoi podobruvawe vo ovaa kategorija vo odnos na minatogodi{nata studija (16) kade u~estvoto iznesuva{e 41. iskoristuvaweto i hraneweto na molznite kravi. Rew. Vol. No. Vol. So isklu~ok na mal broj na farmeri. Vet.7%. nau~niot kadar od obrazovnite institucii kako i licata zadol`eni za ovaa problematika vo mlekarite.0%. doktorite po veterinarna medicina koi rabotat vo praksata. Br. Kontaminacijata so mikroorganizmi na surovoto mleko mo`e da bide so razni vidovi na bakterii od mnogu izvori.43. Iako naj~esto postoi eden va`en izvor za visokiot broj bakterii vo zbirnoto mleko. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 41 . 32.43. 1. ne~ista oprema i slabo ladewe).

Busnell.mk ABSTRACT This paper had two aims. J..H.L. The effect of udder infection on the bacterial flora of the bulk milk of ten dairy herds. 1. pp. Dairy Res. of Macedonia. Busse.R. Bramley. Galton. Bandler. Appl. 189:442. 57:317. Pritchard. K. J. e-mail: ljangelovski@fvm.R. 9. Shuster. 7. 15th ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . K. and D. Brit.. Smith. J. R. Farber.L. 49:369. Bowman. 1984.E. and T. Multiplication of bacteria during farm storage. D. Gunn. International Dairy Federation Bulletin. A. and M. sediment and iodine residue in milk. 5. which is one of the elements that define the raw milk quality. D.J. J. 1980. D.L. Bacteriol.N. 1995.. D.G. 10. W. R. 67:2580. Brockett and H. Faculty of Veterinary Medicine . Jeffrey. McKinnon. Vol. and J. J. Staker and D.E. After the tests were finished it was identified that 56.FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL COUNT IN RAW COW MILK Angelovski Ljupco. B. A. The second aim was to describe several factors that influence the most the bacterial count in the raw cow milk. Bramley. Assoc. Jasper. Soc.J. Schoenberger. 1973..E. D. 1987. R.ukim. Dairy Sci. Med. Merrill. A.E.L. Sources of Streptococcus uberis in the dairy herd I.M. cow milk. G. Jankuloski Dean.B. J. 2.Skopje.A. Isolation from bovine feces and from straw bedding of cattle. Dairy Technol. A study of mastitis bacteria and herd management practices to identify their relationship to high somatic cell counts in bulk tank milk. The first one was to evaluate the current situation with the bacterial count in the raw cow milk in R. milk quality LITERATURA: 1. Total count and microflora of freshly drawn milk. Hoblet. taken from milk cooling tanks in several regions in R. Prodanov Mirko Department for food safety. Conrad. Compared with the EU legilsative it was noted that only 18. Amer. 3. Petersson. 163-208 In Dairy Microbiology. (ed. Fenlon.H. and J. 1984. L. 42 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 6. Kostova Sandra. Vet. Simpkin. Milchwissenschaft 28:427. In Factors influencing the bacteriological quality of raw milk. Ratkova Marija. Richardson.. Dairy Sci. J. R. G. Robinson. London. Heider. Kurweil.S. Gonzalez. The results obtained clearly indicate at the insufficient hygiene in the breeding of the milk cows and incorrect milk handling after the milking as a result of the unsatisfactory farmers knowledge for the hygiene procedures in the primary milk production.0% of the samples meet the given criteria.D. Effects of premilking udder preparation on bacterial counts. Relationship between mastitis pathogen numbers in bulk tank milk and bovine udder infections.T. The microbiology of raw milk. Logue.H. Effect of mastitis-related bacteria on the total bacteria counts of bulk milk supplies.C. J. Wilson. W. 4. R. For the purposes of this study 3470 milk samples. D. R. P. Bramley. 40(2):23. 151:17. 72:250. 11. C.B.. Standard Methods for the Examination of Dairy Products.K. 1989. 1990. of Macedonia were taken in the period from January . Wilson. 1982.W. 1986.March in 2009 year. McKinnon.G. J.S.J.K. Todhunter. Hogan. Sekulovski Pavle. Vet. D. L.H. 1985. and C. D. G. 8. Document 120. Hueston.20% of the samples fulfill the criteria given in the national legislative.edu. Key words: TVC. Bacterial counts in bedding materials used on nine commercial dairies.N.) Elsevier Science Publishers.. Gehringer.

eurlex.1.. p 4. Dairy Sci.H. and G. 37 .A.D. D.P. EU 92/46/EEC Council directive laying down the health rules for the production and placing on the market of raw milk. Clark. Palmer. 21. Q. 69:1932.M. Washington D.J. Larntz. Jankuloski. Ratkova. M. Appleman. Zehner. Guidelines for monitoring bulk tank milk somatic cell and bacterial counts.. Jr. Kostova.C. and A..V.. J.1. Vol. In Factors Influencing the Bacteriological Quality of Raw Milk. Rysanek. A. Pillai. Makedonski Veterinaren Pregled Vol.Mak. F.. NY. International Dairy Federation Bulletin. Springer. Sekulovski. Elliott. vesnik na RM" 157/2007 20.43. 1989.H. 72:1308. Dairy Res. 1. J. Bramley. American Public Health Association.S. "Sl. R. Pankey.L.43. Milk and Milk Products. Wolfgang. 57:307. S. Premilking udder hygiene.europa. J. Br. D. 14. M. Silliker. 13. Olson. Mocquat. Bryan.R. K. Vet. Preg. 120. 32.H. I. 17.W.eu. 12. D. Sawant.. N. Academic Press. 1986. J. 1990. and Zouharova. P. 2009 / Mak.C. 2008.C..A. 2004 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 43 . The effect of udder preparation before milking and contamination from the milking plant on the bacterial numbers in bulk milk of eight dairy herds. V. B.R. J. II. No. The microflora of the udder. R. Growth of environmental mastitis pathogens in various bedding materials. R. and T. McKinnon. Rowlands. No. D. and Hegde. 19. Tolle. M. Veterinarni medicina 52:223-230. Dairy Sci.. A. J. J. www.J. Kvalitetot na surovoto kravjo mleko vo Republika Makedonija sogledan preku ispituvawe na brojot somatski kletki i brojot mikroorganizmi. S. 1980.C. 15. Document 120. Vet.470. Doc.A.31. 2007 22. Erakovi}-Tokali}. Contamination of milk from the milking environment. Vol. Rew. 16.. Vol. Angelovski. Baird-Parker. 1980. J.J.M. 32. Jayarao. 87:3561–3573. Roberts (eds.. 2009 ed. J. Farnsworth. C. and J. 1980. Christion. Babak. G... 18. In Microbial Ecology of Foods.). P. heat-treated milk and milk-based products. International Dairy Federation Bulletin. Olson. New York. J. Dairy Sci. Pravilnik za posebnite barawa za bezbednost i higiena i na~inot i postapkata za vr{ewe na slu`benite kontroli na mlekoto i mle~nite proizvodi. In Factors Influencing the Bacteriological Quality of Raw Milk. 37 . Bulk tank milk somatic cell count and sources of raw milk contamination with mastitis pathogens. A.

44 .

Sekulovski Pavle Institut za hrana. 32. prosledeno so klini~ki znaci detektirani pri pregledot ante-mortem. ili lezii detektirani pri inspekcijata postmortem (1). Ulogata na oficijalniot veterinar (OV) vo transferot na kontaminentite e isklu~itelno zna~ajna. pseudomonas fluorescens VOVED @ivotnite dostaveni za kolewe mo`at potencijalno da bidat inficirani so mikroorganizmi. Klu~ni zborovi: regulativa 852/2004/EEC. kako i od racete na OV pred pregledot i po pregledot na organite.ukim.1. Vet. coli.31 ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR VO VKRSTENATA KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA MARKER MIKROORGANIZMI Jankuloski Dean. Potencijalno patogenite agensi prisutni na trupot i organite preku fizi~kiot kontakt (palpacija i incizija) gi kontaminiraat racete i opremata na pregleduva~ot. dodeka vo procedura kade ima sanitacija kontaminacijata e prekinata i ne se prenesuva ponatamu. Ratkova Marija. Vol. Br. Organite bea podeleni vo tri grupi po 6 primeroci i istite bea numerirani. Od brisevite zemeni od opremata i od racete na pregleduva~ot po mieweto se zabele`uva deka i pokraj mieweto na opremata ostanuvaat marker mikroorganizmi.5.edu.53.055:579. od sekoj komplet organi be{e odreden brojot na marker mikroorganizmite i zemeni brisevi od opremata koja se koriste{e za pregled.8:614. {to pretstavuva rizik za vkrstena kontaminacija. No. 2009 / Mak. imaj}i vo predvid.Skopje e-mail: djankuloski@fvm. Prodanov Mirko. Fakultet za veterinarna medicina . 45 . organi i na mesta kade e neophodno na trupot od zaklanite `ivotni na linijata za kolewe. 32. Regulativata se bazira na principot na individualen pregled i ako e neophodno. 1. e. palpacija i incizija na limfni jazli.53. 45 . 3) so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok.mk ABSTRAKT Mesoto od cica~i i `ivina e predmet na posebnite propisi pretstaveni vo Aneks IV od Regulativata 852/2004/EEC. `ivotnite za kolewe mo`at da bidat i nositeli na patogeni 45 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Angelovski Qup~o. Preg. 2) so miewe na racete i bez sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok. ili pomalku od brojot na `ivotnite (1. Kostova Sandra. Potoa. deka vo tekot na raboteweto manipulira so golem broj organi i trupovi.Mak. 4). oficijalen veterinar. Vet. 2009 UDK:637. Pregledot na organite e vr{en od primerok 1 do primerok 6 vo tri razli~ni proceduri: 1) bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok. Izve{taite uka`uvaat deka pri inspekcijata post-mortem na `ivotni koi pri pregledot ante-mortem ne poka`ale klini~ki znaci mo`no e da se detektiraat edinstveno 20% od site makroskopski patolo{ki promeni koi vsu{nost pretstavuvaat samo 1%. Rew. Od dobieniot broj marker mikroorganizmi se zabele`uva deka vo procedurata kade ne e vr{ena sanitacija ima najgolem transfer na marker mikroorganizmite. coli K12 i Pseudomonas fluorescens. Od druga strana. Za da se utvrdi vlijanieto na OV vo kontaminacija na trupovite pri pregledot na meso vo ovaa studija zemavme 12 komleti govedski i 18 kompleti ov~i organi i gi inokuliravme so dva laboratoriski marker mikroorganizmi E. Vol.

Ulogata na OV vo transferot na kontaminentite e isklu~itelno zna~ajna. Regulativata se bazira na principot na individualen pregled. Oxoid. Kolonijata ja suspendiravme vo epruveta so 10 ml HBI (heart brain infusion broth. Merck. coli K12/ml bea koristeni i za kontaminacija na organite od dvata `ivotinski vida koristeni vo eksperimentov-goveda i ovci. E. fluorescens (rezistenten na cephaloridine. Marker mikroorganizmi Koristevme dva laboratoriski marker mikroorganizmi E. Potencijalno patogenite agensi prisutni na trupot i organite preku fizi~kiot kontakt (incizija i palpacija) gi kontaminiraat racete i opremata na OV {to pretstavuva zna~aen rizik za vkrstena kontaminacija. odnosno za podgotovka na rabotna kultura. i ako e neophodno.98 log E. Merck. Kulturata ja suspendiravme vo epruveta so 10 ml TBS (Tryptic Soy Broth. fakt koj be{e od isklu~itelno zna~ewe vo procenkata na vlijanieto na rutinskoto rabotewe na 46 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Aplikacijata na inicijalniot inokulum ja vr{evme so isturawe na MRD suspenzijata po povr{inata na organite i temelno ja razma~kavme so dlankite so primena na sterilni rakavici. fucidin i cetrimide antibiotski dodatok) od povr{inata na predhodno zaseana plo~a CFC agar (Pseudomonas C-F-C Selective Agar. Po predvidenata inkubacija 1 ml od rabotnata kultura prefrlivme vo epruveta so 10 ml MRD za podgotovka na inicijalen inokulum za kontaminacija na organite i 1 ml MATERIJAL I METODI Oficijalen veterinar Sekoj od primerocite vo studijata be{e predmet na oficijalna post-mortem inspekcija izvedena od OV. so pove}e od 30 godi{no rabotno iskustvo. 7. Germany) i go inkubiravme na 30 0C. coli K12 i Pseudomonas fluorescens koi se rezistentni kon antibiotici. ako se procenat i prekinat. coli K12 (200 μl rezistentna na Nalidiksi~na kiselina) od povr{inata na prethodno zaseana plo~a so nutritiven agar i inkubirana na temperatura od 37°C za 24 ~asa vo aerobni uslovi. 1 ml od rabotnata kultura prefrlivme vo epruveta so 10 ml MRD (maximum recovery diluents. Merck. UK) za podgotovka na inicijalen inokulum za kontaminacija na organite i 1 ml prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni decimalni razreduvawa za opredeluvawe na brojot na bakterii vo ml inokulum. za 24 ~asa. Pseudomonas fluorescens So eza zedovme edna potvrdena kolonija Ps. a pritoa pri inspekcijata ante mortem da ne poka`uvaat klini~ki znaci ili patolo{ki promeni koi podocna }e bidat vidlivi pri inspekcijata post-mortem (1. 2). Mikroorganizmite ne se vidlivi za OV vo tekot na sproveduvaweto na konvencionalnata inspekcija na trupot. i so samata manipulacija na trupot i organite pri postmortem pregledot. deka vo tekot na raboteweto manipulira so golem broj organi i trupovi. palpacija i incizija na limfnite jazli. 5). 8). ○ iskusen oficijalen veterinar i negovoto vlijanie vrz induciranata vkrstenakontaminacija. patogenite mikroorganizmi mo`at direktno ili indirektno da bidat preneseni na mesoto ili organite na koi prethodno ne bile prisutni. 5). organite i kade e neophodno na trupot od zaklanite `ivotni na linijata za kolewe. Germany) i ja inkubiravme na 37°C. imaj}i vo predvid. za 24 ~asa za zbogatuvawe.mikroorganizmi vo razli~ni tkiva. Po predvidenata inkubacija. mo`e da nastane dopolnitelna kontaminacija (3. Edna od najva`nite celi na post-mortem inspekcijata na mesoto e da se prevenira prenesuvawe na zoonotskite infekcii kon potro{uva~ot odnosno mesoto i organite koi ne se bezbedni da ne stignat vo lanecot na hranata (6. Inokulumite vo volumen od 10 ml bakteriska suspenzija vo MRD koja sodr`i 7. Vo tekot na koleweto i obrabotkata na trupovite. Mesoto od cica~i i `ivina e predmet na posebni propisi pretstaveni vo Aneks IV od Regulativata 852/2004/EEC za organizacija na vnatre{niot nadzor na proizvoditelite na proizvodi od animalno poteklo nameneti za ishrana na lu|eto (1. za 24 ~asa. Prevencijata na vkrstenata kontaminacija pri pregledot na mesoto e mo`na samo ako se identifikuvaat pati{tata na transfer. coli K12 So eza zedovme edna potvrdena kolonija E. Germany) inkubirana na 30 °C.

eparterialis. 2009 prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni decimalni razreduvawa za opredeluvawe na brojot na bakterii vo ml inokulum. Inukolacijata se vr{e{e vo najkratok mo`en rok po egzenteracijata najdocna po 15 minuti. prestilkata i no`ot na OV Brisevite bea zemeni od razli~ni delovi na opremata i od prestilkata na OV i toa. frulorescens/ml be{e apliciran vo limfnite jazli so injektirawe. Preg. Potoa stomaher kesite silno gi me{avme so race 1 minuta. Br. Vol. — Brisevi od dlankite. 45 . Lnn. Postapka so govedskite organi Vrz dvete grupi govedski organi primenivme dve razli~ni proceduri. Organi od zaklani `ivotni Koristevme organi od goveda i ovci neposredno zaklani vo klanica. Ednoto belodrobno krilo be{e ispituvano na E. nametka vo vreme pred. Zemawe primeroci od organite Primerocite od site organi gi zemavme individualno so plaknewe so soodveten mikrobiolo{ki rastvoruva~ ili bujon (MRD. drugoto na Ps. 32. bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Procedura 2: Organite od vtorata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i bez sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Procedura 3: Organite od tretata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Potoa sekoj komplet organi gi vnesovme vo sterilna stomaher kesi i go tretiravme kako edna proba i gi testiravme na marker mikroorganizmi E. Ovoj inokulum be{e iskoristen vo testiraweto edinstveno za govedskite organi. bifurcationis dexter. Za da ja izbegneme mo`nosta od kontaminacija na primerokot vo tekot na procedurata na zemawe primeroci. Organite po pregledot gi stavavme vo stomaher kesa prethodno ozna~ena so brojot na grupata i brojot na primerokot.1. Ln. i za govedskite od procedurata 2 so dodavawe 75 ml TSB. Istite so nalepnica bea ozna~eni so broj na grupata i broj na primerokot.53. ov~ite organi od procedurata 1. 45 . 2009 / Mak. fluorescens. mediastinales craniales. 2 i 3 i govedskite od procedurata 1 gi plaknevme so dodavawe 75 ml MRD. mediales et caudales. Procedura 1: Organite od prvata grupa gi pregleduvame so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6. Vol. Vet. Belodrobnite krila bea ozna~eni so brojot na grupata i brojot na primerokot vo sekoja grupa poedine~no. Potoa. Ov~i organi Bea upotrebeni 18 kompleti ov~i organi od gradnata praznina sostaveni od dvete belodrobni krila i srce povrzani so prirodnite vrski. Inokulumot vo koli~estvo od 10 ml bakteriska suspenzija vo MRD koja sodr`i 7. No. Ln. coli marker. Postapka so ov~ite organi Vrz trite grupi ov~i organi primenivme tri razli~ni proceduri. 47 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .53. lateks rakavici na racete. 1.69 log Ps. Rew. Procedura 1: Organite od prvata grupa gi preleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Procedura 2: Organite od vtorata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Po pregledot govedskite belodrobni krila so no` gi podelivme po nadol`nata oska-medijana na levo i desno belodrobno krilo. ispirocite od organite bea zemeni vo obraten redosled od redosledot na pregledot zapo~nuvaj}i so organot broj 6 kon organot so broj 1 za sekoja grupa poedine~no. HIB ili TSB). Izvr{ivme injektirawe vo Ln.Mak. vo tekot i po raboteweto. 32. bifurcations sinister. Govedski organi Bea uporebeni 12 govedski beli drobovi sostaveni od dvete belodrobni krila podeleni vo dve grupi od 6 organi. Organite bea podeleni vo 6 grupi sostaveni od 3 kompleti organi. coli K12. Go inokuliravme samo prviot organ od sekoja grupa so prethodno podgotveniot inokulum so marker mikroorganizmi. Organite gi podelivme vo grupi. Vet.

so eza so metod na iscrpuvawe be{e inokuliran vrz povr{inata na petrieva plo~a so VRBG koja sodr`i 200 μg/ml Nalidiksi~na kiselina. Rezultati od procedurite 1.Ispirokot od organite go prefrlavme vo 180 ml plasti~ni sterilni ~a{ki ozna~eni so broj na primerok i broj na organot i vedna{ gi ispora~uvavme vo laboratorija na testirawe.21 4. 1 ml od sekoj bris be{e premesten vo epruveti koi sodr`at 10 ml TSB i HIB za detekcija na prisustvo na marker mikroorganizmite E. Detekcija na prisustvo na test mikroorganizmi vo ispirokot od sekoj primerok Mililitar od ispirokot prefrlivme vo epruveta koja sodr`i 10 ml HIB vo inkubator za 24 ~asa na 370C za zbogatuvawe i kontrola na prisustvo na E. REZULTATI Rezultati od pregledot na ov~ite organi Rezultatite od istra`uvaweto se pretstaveni vo log/ml od ispirokot.32 3. so eza bea inokulirani na povr{inata na VRBG i CFC mediumi inkorporirani so antimikrobni supstancii koj go inhibiraat rastot na site mikroorganizmi. Istoto go napravivme i za sekoj ispirok za test na prisustvo na Ps. Od sekoe razreduvawe vo prazna petrieva plo~a prefrlavme po 1 ml. fluorescens. oprema i pribor na OV Brisevite bea zemeni so primena na metodot na vla`en i suv bris. Detekcija na test mikroorganizmi od brisevi. odnosno ne se prenesuva ponatamu. Po inkubacijata. Organite ozna~eni so primerok 1 vo trite grupi se inokulirani so test mikroorganizmi. 48 . Laboratoriska postapka Broewe marker mikroorganizmi od sekoj primerok Od sekoj ispirok podgotvivme decimalno razreduvawe so prefrlawe 1 ml vo epruveta koja sodr`i 9 ml MRD. 2 i 3 pri pregledot post-mortem pri pregled na ov~ite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6 grupa 1 grupa 2 grupa 3 4. HIB be{e inkubiran 37°C. fluorescens. koj po inkubacijata vo TSB za 24 ~ na 300C be{e inokuliran so eza vrz povr{inata na CFC agar koi sodr`i antibiotski dodatok. a TSB be{e inkubiran na 30°C vo vreme od 24 ~asa.2 0 2. coli K12 razleavme vrz plo~ata so suspenzija 20 ml VRBG inkorporiran so 200 mg/ml nalidiksi~na kiselina. Sprotivno na ova.74 4. a za testirawe na Ps. procedurata 3 vo koja OV gi mie racete i go mie i sanitira no`ot vedna{ po prviot kontaminiran organ kontaminacijata e prekinata. Za E. i kratko vreme po zemaweto bea odneseni vo laboratorija za obrabotka.27 3. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 1.25 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 Se zabele`uva deka procedurata 1 vo koja OV ne gi mie racete i no`ot e pri~ina za najgolem transfer na marker mikroorganizmite. i se dadeni vo tabela 1. coli K12. osven marker mikroorganizmite koristeni za testot. fluorescens CFC agar koi sodr`i antibiotski dodatok zagreani na 47°C. Site bujoni za zbogatuvawe.3 1. Brisevite bea vneseni vo epruveti so 10 ml MDR. So vakvata postapka kontaminacijata e prenesena do primerokot broj 5. Po me{aweto na brisevite vo epruvetata so vorteks. dobivaj}i razreduvawa od 10-1 do 10-3. coli i Ps. Tabela 1. Za testirawe koristevme metod na razleani plo~i.

I pokraj toa {to so metodot na broewe na marker mikroorganizmite vo ispirokot ja utvrdivme granicata na kontaminacija na organite za sekoja grupa. Vet. Preg. 32. Rew. Br.Mak. coli K 12 vo ispirokot od ov~ite kompleti organi se dadeni vo tabela 2. 32. Tabela 3.53. Rezultati od procedurite 1.92 0 0 0 0 0 0 0 49 . Vol.1. Rast na E. Vol. 1.1 0. Rezultatite za detekcija na E. 45 .69 0. No. Tabela 2. izvr{ivme ponatamo{na detekcija na nivno prisustvo vo organite koj dadoa negativni rezultati. Vet. Coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno grupa 3 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno pozitivno pozitivno negativno pozitivno negativno negativno pozitivno negativno negativno Rezultati od pregledot na govedskite organi Marker mikroorganizam E. 45 . 2 i 3 pri pregledot post-mortem.53. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6 grupa 1 grupa 2 4. 2009 / Mak. coli K 12 se pretstaveni vo log/ml od ispirokot i se dadeni vo tabela 3. 2009 Grafikon 1. Pritoa utvrdivme deka kontaminacijata e prisutna i vo eden do dva organi vo sekoja grupa vo koja ne sme utvrdile marker mikroorganizmi. odnosno nivniot log/ml bil 0.2 4. coli K 12 Rezultatite od istra`uvaweto za prisustvo na E.0 2. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se inokulirani so test mikroorganizmi.

Pri~inata za toe verojatno e masata i pogolemata povr{ina na govedskite organi. Tabela 4. coli K12 vo ispirokot od negativnite organi. I vo ovoj slu~aj utvrdivme deka kontaminacijata e prenesena vo dva sledni organa vo sekoja grupa vo koi ne sme utvrdile marker mikroorganizmi odnosno nivniot log/ml bil 0.Se zabele`uva deka transverot na kontaminacija e zna~itelno pomal vo sporedba so ov~ite organi pri pribli`no isto koli~estvo inicijalni inokulumi. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se inokulirani so test mikroorganizmi. Tabela 5. Za sporedba.23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 . Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem Identi~no kako i vo slu~ajot so ov~ite organi i kaj govedskite organi pristapivme kon detekcija na prisustvo na marker mikroorganizam E. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 grupa 2 4. fluoresces Rezultatite od istra`uvaweto za prisustvo na Ps. fluoresces se predstaveni vo log/ml od ispirokot i se dadeni vo tabela 5.69 log/ml. coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 pozitivno negativno negativno negativno negativno negativno Marker mikroorganizam Ps. Rezulatatite od detekcijata na E.36 4.24 1. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 2. Rast na E. Pri primena na procedurata 1 vo koja OV ne gi mie racete i no`ot utvrdivme transfer samo do tretiot primerok. coli K 12 vo ispirokot od govedskite belodrobni krila se dadeni vo tabela 4. Grafikon 2. so primena na procedurata 2 vo koja OV gi mie racete i go mie i sanitira no`ot vedna{ me|u sekoj pregledan organ kontaminacijata se prenesuva za eden organ pove}e vo sporedba so ov~ite organi me|utoa so nezna~itelno nivo na kontaminacija od 0.

Rast na Ps. 32. Rezulatatite od detekcijata na Ps. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem Pri testovite za detekcija na prisustvo na marker mikroorganizmot Ps. fluorescens vo ispirokot od govedskite belodrobni krila se dadeni vo tabela 5. Grafikon 3. fluorescens. Pri~ina za toa verojatno e na~inot na aplikacija na inicijal~nata suspenzija na marker mikroorganizmite so injektirawe vo site limfni jazli na belite drobovi koi zadol`itelno se zasekuvaat pri standardniot pregled post-mortem. 2009 Od tabelata mo`e da se zabele`i mnogu kratok prag na transfer na kontaminacija za Ps. fluorescens zabele`avme najgolem prenos na kontaminacija vo sporedba so markerot E. Vol.Mak. coli K12 + + + + + + 51 . kaj tri dopolnitelni tri organi od dvete grupi vo koj log/ml za marker mikroorganizmot bil 0 detektiravme Ps. fluorescens. Odnosno. Br. Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno negativno negativno Rezultati od brisevite zemeni od OV Brisevite pri pregledot na ov~ite organi gi zemavme od oprema i pribor na OV i istite gi testiravme na detekcija na E. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 6. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 3.53. 1. fluorescens koj zavr{uva pri procedurata 1 vedna{ po vtoriot primerok. No. Rew. Rezultatite od procedurata 2 poka`uvaat prekin na kontaminacijata vedna{ po kontaminiraniot organ. odnosno organ. 45 .1. Tabela 5. Tabela 6. 2009 / Mak. 45 . coli K12 na VRBG agar (od HIB) po pregledot na govedskite organi Primerok No` na po~etokot na pregledot No` na krajot od pregledot na prvata grupa No` na krajot od pregledot na vtorata grupa Prestilka na po~etokot na pregledot Prestilka na krajot na prvata grupa Prestilka na krajot na vtorata grupa Race so lateks rakavici D i L na po~etokot Dlanka L so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot Dlanka D so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot E. po zbogatuvawe na ispirokot vo TSB inokuliran na CFC. coli K12. 32. Vet. Preg.53. coli K12. Rast na E. Vet. Vol. Pri~ina za toa se merkite na miewe i sanitacija na racete i no`ot.

Brisevite zemeni od lateks rakavici od dlankite na OV vo tekot na raboteweto bea pozitivni. Poz. 52 4. Poz. Toa zna~i deka kontaminacijata ne mo`e da se otstrani bez razlika na brojot na pregledanite organi so primena na procedurite 1 i 2. Neg. odnosno ne e vozmo`no da se oslobodi od site mikroorganizmi. Od dobienite rezultati mo`e da se izvedat slednive zaklu~oci. Isto taka od testot za detekcija se gleda deka metodot na miewe i sanitacija na no`ot ne e dovolen za otstranuvawe i na dvata marker mikroorganizmi. Tabela 7. 5. Prisustvoto na markerot Ps. Legislativata ne gi poso~uva na~inite za izbegnuvawe na kontaminacija na nekontaminiranite organi so patogeni i drugi kontaminenti koi ne mo`at da bidat makroskopski identifikuvani. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Postojat nedostatoci vo standardnata procedura za sanitacija na no`ot. Poz. Pri pregledot na govedskite organi zememnte brisevi gi testiravme na dvata marker mikroorganizmi E. 3. bidej}i nalo`uva OV samo da go potopi se~ivoto na no`ot vo vodenoto kupatilo. ○ ZAKLU^OK Ova istra`uvawe go poka`uva zna~ajnoto mesto na pati{tata pri prenesuvaweto na komtaminacijata koja e predizvikana od OV pri post-mortem pregledot. odnosno deka istite prakti~no i ne mo`at da se otstranat. coli K12 na dlankite na OV po miewe na racete uka`uva na mo`nosta za otstranuvawe na kontaminacijata so pravilno sproveduvawe na postapkata na miewe so te~en sapun i voda zagreana na 450C. Poz. vkrstenata kontaminacija pri rabotata na OV mo`e da bide reducirana. 1. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 7. CFC agar (od TSB) Pred perewe Po perewe i sanitacija Poz.Zabele`livo e deka kontaminacijata od organite se prenesuva bez razlika na toa dali inspektorot gi mie i sanitira racete i no`ot. ne e vozmo`no da se izmijat mikroorganizmite ili celata vidliva ne~istotija/kontaminacija. i po zavr{noto miewe po rabotata. OV pri standardnoto rabotewe ne ja mie dr{kata i no`ot nitu ja mie koga istata e kontaminirana so vidliva ne~istotija. fluorescens. Poz. fluorescens na CFC agar (od TSB) po pregledot na govedskite organi Primerok VRBG agar (od HIB) Pred perewe Po perewe i sanitacija Poz. Zna~i. ako inicijalnata kontaminacija na povr{inata na mesoto/organite ne e vidliva za OV i taa ne mo`e da se izbegne. Spored toa. No` Dlanki L i D Otsustvoto na marker mikroorganizmot E. I pokraj toa {to OV gi implementira site preventivnite merki koi se na sila. no ne i dr{kata koja ostanuva nad nivoto na vodata zagreana na 810C. glavnata pri~ina za neposakuvanoto rasprostranuvawe na kontaminentite na sterilnoto meso i organi e pregledot na mesoto i organite post-mortem. coli K12 i Ps. Iako prestilkata e miena so voda zagreana na 45 0 C. so momentalnite standardi za procedurite na sanitacija na racete i prestilkata i sterilizacija na no`ot i ostanatata oprema. Dobienite rezultati mo`e da se primenat vo podobruvaweto na higienskite praktiki vo tekot na sekojdnevnite proceduri pri postmortem pregledot izveduvan od OV. no za `al ne mo`e da bide eliminirana. no pozitivni rezultati se dobivaat duri i po sekoe miewe so voda na 450S. fluorescens zemen od istata povr{ina na dlankata e pokazatel za mo`nosta nekoi mikroorganizmi pocvrsto da se prilepat. Rast na Ps. 2. Prakti~no ne e vozmo`no OV vo tekot na rabotata da ostane nekontaminiran.

Slaughter and Dressing. A.).1. M. Vet. Faculty of Veterinary Medicine . The hygienic efficiency of conventional and inverted lamb dressing systems. Herenda. 2) with washing of hands and without sanitation of the knife between each individual sample.C.mk ABSTRACT Red meat and poultry meat is subject of legislation presented in Annex IV of Regulation 852/2004/EEC. (1991. Potentially pathogenic agents present on the carcass and offal through physical contact (palpation and incision) are source for contamination of the palms and equipment of meat examiner that pose risk for cross contamination. Angelovski Ljupco. coli. Rowlings. Thesis. After that from each set of offal the number of marker microorganisms were determined and swabs were taken from the equipment that have been used in examination and surface of the hands of OV before and after the examination. 6. M. e. S. FAO. Hinton and C. Concerted Action CT 941456: Factors affecting the microbial quality of Meat 3.) European Commission: Trends and sources of zoonotic agents in animals.M. 225-234. ○ Rowlings. Swabs token from the equipment and hands of examiner after washing it can be noticed that despite washing there are still markers microorganisms present on the equipment.htm) 53 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .H. Kostova Sandra. while in procedure where sanitation is performed transfer of contamination have been disrupted and isn’t going further.A.53. C. Harbers. coli K12 and Pseudomonas fluorescens. 5. and van Logtestijn. 1993). official veterinarian. 3. 32. J. To estimate the role of OV in carcass contamination during meat examination in this study we use 12 cattle and 18 sheep sets of organs and afterwards we inoculate them with two laboratory marker microorganisms E. Utrecht University.T. No. The EFSA Journal (2004) 54. M. The role of official veterinarian (OV) in transfer of contaminants is extremely important. 8. offal and where necessary carcass from slaughtered animals at the slaughter line. 411-415. Vet. 136 (quoted by Snijders and van Knapen. (1996). University of Bristol Press. Offal were divided in groups composed from 6 samples and they were numerated. 2009 RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS CONTAMINATION OF OFFAL AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH USE OF MARKER MICROORGANISMS Jankuloski Dean. UK. Rome. 145-148.53. Preg. Ratkova Marija. Vol. Br. o rg / d o c r e p / 0 0 3 / t 0 7 5 6 e / T0756E01. Key words: regulation 852/2004/EEC. 45 . Prodanov Mirko.Mak. and man in the European Union and Norway in 2001. and& Severini.. From achieved number of marker microorganisms it can be noticed that in procedure where sanitation is not performed there is highest transfer of contamination marker microorganisms. food. Rec. feedingstuffs.M. J. (1994.) Aspects of meat inspection in an integrated quality control system for slaughter pigs.G. Vol. 1-49. ○ LITERATURA 1. 81. 1.R. In: Hinton.) Manual of meat inspection for developing countries.G. Snijders. M. R.ukim.R. Examination of the offal is performed from sample number 1 to sample 6 using three different procedures: 1) without washing of hands and knife sanitation between each sample. D. 3) with washing of the hands between each individual sample. f a o . (1993. Eds. Sekulovski Pavle Food institute. B. Anonymous (2001.. 45 . (1996. Cenci Goga.. Trevisani. having in mind that during his work he manipulates with large number of offal and carcasses. ( w w w.H. 2009 / Mak. 133.) Pelt removal and lamb carcass contamination. and Hathaway.) Efficacy of current EC meat inspection procedures and some proposed revisions with respect to microbiological safety and quality assurance – A critical review.H. Regulation is based on principle of individual examination and if necessary. EC (European Community).edu. 7. Rew. B. palpation and incision of lymph nodes. A. 2. Opinion of the scientific panel on biological hazards on the request from the commission on meat inspection procedures for lamb and goats.. 4.Skopje e-mail: djankuloski@fvm. Bell. Loschi. 32. pseudomonas fluorescens. Vet. pp. Journal of Applied Bacteriology. Berends. (Eds.

54 .

i 10. 25). Intrarenalnata distribucija na zavr{nite granki na a.1. 35).136. Vet.ukim. 15. la~nite i interlobularnite arterii (3-5). Klu~ni zborovi: svinski bubrezi.renalis) gi vaskularizira bubrezite(1). Denes.05).27). potoa tip II (14.64% kaj rasata dalland)(p>0. 29). klasifikacija ○ ○ VOVED Kaj cica~ite.renalis vo burezite e analizirana na 3-dimenzionalni korozivni silikonski S10 odlivki vo koi arteriite se prika`ani zaedno so karli~no-~a{keniot sistem.46% kaj rasata landras/jork{ir.Mak.51% kaj rasata landras/jork{ir i 6.54% kaj rasata landras/jork{ir i 89. 55 . b.69. Vkupno se analizirani 109 bubrega zemeni od dve hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od rasa landars/jork{ir i 47 bubrega od rasa daland) so prose~na te`ina od 95 kg i prose~na starost od 5 meseci. Ilieski Vlatko. Na samiot vlez vo hilusot na bubregot se deli na zavr{ni segmentalni granki koi vo parenhimot na bubregot gi davaat interlobarnite. c). 2009 / Mak.4.7 ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE ARTERISKI GRANKI NA A. 3-5. Spored rezultatite. korozivni odlivki. 1.05) Vo svinskite bubrezi utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi klasificirani kako: tip I (79. Preg. Poznavaweto na postavenosta na segmentalnite arterii vo bubrezite i nivnata distribucija vo parenhimot e osobeno va`no pri primenata na nekoi hirur{ki intervencii kako {to se vaskularnata rekonstrukcija na bubrezite. klini~kata transplantacija i ksenostransplantacija (7-12. 55 .03% kaj rasata landras/jork{ir i 82.09:611. 18. 55 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . ku~iwata(3. 30. bubre`na arterija(a. Vet.36% kaj rasata daland) odnosno na dorzalna i ventralna primarna granka (6. Bubre`nata arterija e krven sad koj izleguva od bo~nata strana na abdominalnata aorta(1. Kaj dvete rasi. 32. Kaj nekoi vidovi kako ma~kite (18.edu. Rew. Vol. Popovska-Per~ini} Florina Katedra za Funkcionalna morfologija.97% kaj rasata dalland) koj e visoko varijabilen i se javuva vo tri podtipovi (I-a.69. sekoj bubreg ima edna bubre`na arterija koja se deli na kranijalna i kaudalna primarna granka (93. segmentalni arteriii. Fakultet za veterinarna medicina .RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI Pendovski Lazo. Vol. No. Petkov Vladimir. 32.Skopje e-mail: lpendovski@fvm.46% kaj rasata landras/jork{ir i 10. vaskularnata postavnost na arteriite vo svinskiot bubreg ovozmo`uvaat krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni {to e preduslov za primena na beskrvna segmentalna resekcija na organot i negova upotreba vo klini~kata eksperimentalna medicina.64% kaj rasata dalland)(p>0.mk ABSTRAKT Celta na trudot e anatomska klasifikacija na segmentalnite artrii vo svinski bubrezi vrz osnova na nivnata postavenost i distribucija vo bubre`niot parenhim. bubre`na artrija.39% kaj rasata dalland) i tip III(6. Br. segmentalnata arteriska struktura na bubrezite e predmet na intezivni istra`uvawa kaj cica~ite. 2009 UDK:636.

Bubre`nata arterija na samiot vlez vo hilusot na bubregot ili vo nego se deli na dve primarni arteriski granki.05) (tabela 1) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Vo analiza se vklu~eni bubrezi bez patolo{ki promeni na bubre`niot parenhim.36% kaj daland. govedata(22). Preku katetrite. Vaskularnata postavenost na primarnite granki kaj ovoj tip na razgranuvawe e transverzalna. 30. Izvadeni se vo par zaedno so golemite krvni sadovi (aorta i v. Tokmu zatoa celta na ovoj trud e anatomska klasifikacija na segmentalnite artrii vo svinski bubrezi vrz osnova na nivnata postavenost i distribucija vo bubre`niot parenhim. vo silikonot kaj odredeni primeroci e dodaden `olt pigment(BIODUR Paste Yellow AC53). Potoa bubrezite se izmivaat so ladna proto~na voda vo vremetraewe od 12 ~asa.renalis ne postoi.64% kaj daland. Pred injektirawe na polimerot.Skopje. Kaj vaka podgotvenite bubrezi.renalis vo bubregot imaat sagitalna (longitudinalna) postavenost. Kaj ovoj na~in na razgranuvawe. Postapkata zapo~nuva koga vo lumenot na a. kozite i ovcite(4-6).renalis). Taka vo 93.54% kaj landras/jork{ir odnosno vo 89. Materijalot koristen za izrabotka na ovoj trud opfa}a 109 bubrega zemeni od dve hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od landars/jork{ir i 47 bubrega od daland) so prose~na te`ina od 95 kg i prose~na starost od 5 meseci.renalis so pomo{ na {pric i kontinuiran blag pritisok se injektira 58ml silikonska masa vo koja e dodaden crven pigment(BIODUR Paste Red AC50) dodeka preku ureterot se injektira 10-15ml silikon.renalis se deli na zavr{ni kranijalni i kaudalni granki koi se dvi`at kon kranijalniot odnosno kaudalniot pol na bubregot. primarnite granki na a. Korozivnite odlivki od vaskularniot i sobir~kiot sistem na bubrezite se podgotveni so injektirawe na me{avina na silikon-S10 i izdol`uva~-S3 vo soodnos 100:1 a kako zcvrsnuva~ na silikonskata masa upotreben e S6-zacvrstuva~ vo soodnos 0.renalis i ureterot se postaveni fleksibilni kateteri so dijametar od 3mm.renalis vo bubrezite e dobro prou~ena. 34). Statisti~ki signifikantna razlika pome|u dvete rasi vo odnos na primarnata podelba na a. bubre`nata arterija se deli na dorzalni i ventralni granki koi dospevaat do dorzalnata odnosno ventralnata povr{ina na bubregot. utvrdeno e deka sekoj bubreg ima edna bubre`na arterija(a. Intrarenalnata distribucija na zavr{nite granki na a. Iako vaskularnata anatomija na svinski bubrezi intezivno se istra`uva vo poslednata dekada(15. odnosno 10. Korozijata e napravena so komercijalna koncentrirana HCl do potpolno razgraduvawe na organskata materija ostavaj}i gi tri-dimenzionalnite vnatre{ni odlivki na sistemite koi se injektirani.○ MATERIJAL I METODI Studijata e izvedena na Katedrata za funkcionalna morfologija pri Fakultetot za veterinarna medicina . vo stebloto na a.e/l NaCl) za da se spre~i koagulacijata na zaostanatata krv vo bubre`nite kapilari(27. Bubrezite se zemeni randomizirano za vreme na kolewe na `ivotnite vo klanica. Za podobra vizuelizacija na karli~no~a{keniot sistem.cava caudalis) so cel da se za~uva sadovno-urinarnata petelka intaktna. Vo ostanatite 6. arteriskite krvnite sadovi se injektirani so 50ml fizilo{ki rastvor vo 56 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ zajacite(32). majmunite(21) i nekoi divi `ivotni(20) distribucijata na segmentalnite granki na a.46% kaj landras/ jork{ir.5% od injektiranata masa.(p>0. 35) se u{te postoi nedostatok na podatoci za razgranuvaweto na segmentalnite arterii vo bubre`niot parenhim. a. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI Kaj dvete rasi.renalis vo burezite e analizirana na 3-dimenzionalni korozivni odlivki vo koi arteriite se prika`ani zaedno so karli~no-~a{keniot sistem. krvnite sadovi na bubrezite povtorno se ispirat so dopolnitelni 50ml fiziolo{ki rastvor so {to celosno se odstranuva zaostanatata krv od nivniot lumen(34). koj e dodaden heparin(250 i.

46% (4/62) dalland (%) broj/vkupen broj 89. Preg.Mak. 32. Ib i Ic. Rew. 2009 Tabela 1. Procentualna zastapenost na razli~nite tipovi na arteriski vaskularni sistemi vo bubrezite kaj dvete rasi Kaj tipot I. utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi koi se klasificirani kako tip I.03% kaj landras/jork{ir i 82. 1.05).3470 Spored na~inot na razgranuvawe na bubre`nata arterija vo bubregot. Vol. (79.97% kaj dalland)(p>0.69. 55 . primarnite granki na a. Grafikon 1.69.renalis vo svinski bubrezi BUBRE@NA ARTERIJA (a.36% (42/47) 10. Vet.renalis) landras/jork{ir (%) broj/vkupen broj 93.54% (58/62) 6.64% (5/47) p-level kranijalni i kaudalni zavr{ni granki dorzalni i ventralni zavr{ni granki 0. 32. 55 . oblastite koi se vaskularizirani od zavr{nite segmentalnite arterii kako i nivnata vaskularna postavenost.1. 2009 / Mak. No. 57 . Vol. Vet.renalis (ramus cranialis et ramus caudalis) preku bubre`niot sinus dospevaat vo kranijalniot odnosno kaudalniot pol na bubregot i potoa gi davaat zavr{nite segmentalni arterii koi se razgranuvat vo tri podvarijacii ozna~eni kako: Ia. Br. Procentualnata zastapenost na razli~nite tipovi arteriski sistemi kaj ispituvanite rasi e grafi~ki prika`ana vo grafikon 1. tip II i tip III. Rezultati za primarnata podelba na a.4652 0.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .segmenti cranialis ventralis) ja vaskularizira ventralnata povr{ina na kranijalniot pol ○ od bubregot dodeka ventralnata segmentalna arterija od kaudalnata polarna granka (a. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski tip Ia. segmentales dorsales et aa.segmenti caudalis ventralis) ja vaskularizira ventralnata povr{ina od kaudalniot pol na bubregot. Dorzalnata povr{ina na kranijalniot i kaudalniot pol na bubregot e vaskularizarana od dorzalnite segmentalni arterii (a. (slika 1 i 2) Ventralnata segmentalna arterija od kranijalnata polarna granka (a. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka(RCR) i kaudalna polarna granka(RCD) koi potoa gi davaat dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni arterii(crni strelki).segmentales ventrales).Slika 1.segmenti caudalis dorsalis) na kranijalnata i kaudalnata polarna granka.segmenti cranialis dorsalis i a. 58 ○ Vo podtipot Ia kranijalnata i kaudalnata polarna granka na bubre`nata arterija se pribli`no ednakvi po dol`ina arteriski krvni sadovi koi vo polovite na bubregot gi davaat zavr{nite dorzalni i ventralni segmentalni arterii (aa.

kratka arterija(nekolku mm) koja vo bubre`niot hilus gi dava dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna arterija(crna strelka).apicalis)(kusa bela strelka). kranijalnata polarna granka(ramus cranialis) e kratka arterija (nekolku mm) koja neposredno posle nejzinoto oddeluvawe od a.1.69. Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Vet. 1.segmenti carnialis dorsalis et a. Arteriski tip Ia. Br. pribli`no ednakvi po dol`ina arteriski krvni sadovi koi vo polovite na bubregot gi davaat dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni arterii(crni strelki). 2009 / Mak.renalis. Rew. Bubre`nata arterija(AR) ja dava kranijalnata polarna granka(RCR). vo bubre`-niot hilus gi dava dorzalnata i ventralnata segmentalna arterija(a. Vol. 32. Kaudalnata polarna granka(RCD) se razgranuva vo kaudalniot pol na bubergot. No. Vo podtipot Ib. 2009 Slika 2. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Kaudalnata polarna granka(ramus caudalis) ima identi~no razgranuvawe kako vo tipot Ia. Slika 3. Arteriski tip Ib. 59 . 55 .segmenti cranialis ventralis) za kranijalniot pol na bubregot(slika 3). Vol. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka (RCR) i kaudalna polarna granka (RCD). 32. Preg. 55 . Vet.69.Mak.

Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Ovaa arterija izleguva od ramus cranialis na mestoto kade se oddeluvaat segmentalnite arterii za kranijalniot pol na bubregot.apicalis)(AP). no ~esto izleguva i vo zaedni~ko steblo so dorzalnata segmentalna kranijalna arterija. Stanuva zbor za arterija koja spored regionot na vaskularizacija e zamena na a. Dorzalnata segmentalna arterija dava dopolnitelna granka(crni strelki) za kaudalniot pol na bubregot. Slika 4.segmenti caudalis ventralis) koja e prodol`etok na kaudalnata granka na a. Posle nastanokot. pokraj kranijalnite segmentalni arterii (a. Arteriski tip Ic.segmenti caudalis ventralis) dava u{te edna dopolnitelna granka. ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e vaskulariziran od kaudalnata ventralna segmentalna arterija(a. Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a. (slika 4 i 5) Kaj vakviot tip na razgranuvawe. 60 . Kaudalnata polarna granka(RCD) ja dava ventralnata segmentalna arterija(kusa crna strelka)za ventralnata povr{ina na kaudalniot pol.segmenti carnialis dorsalis i a. se dvi`i vo kaudolateralna nasoka preku dorzalnata povr{ina na ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ bubre`nata karlica i dospeva do dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol ~ija povr{ina ja vaskularizira.renalis.segmenti caudalis dorsalis. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja potoa vo karnijalniot pol gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kusa bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(bela strelka).Kranijalnata polarna granka(ramus cranialis) vo podtipot Ic.

32.1.segmenti ventralis caudalis) i go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot.69.segmenti dorsalis caudalis et a. 2009 Slika 5.69. Rew. 2009 / Mak. No.renalis.renalis(AR). Preg. Ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e vaskulariziran od kaudalnata ventralna segmentalna arterija(kusa crna strelka) koja e prodol`etok na kaudalnata polarna granka(RCD) od a.renalis ja formira kaudalnata granka(ramus caudalis) koja sli~no kako vo tipot I(a-b) se deli na dorzalna i ventralna segmentalna kaudalna arterija (a. Br.39% kaj dalland. Vet. Kranijalnata polarna granka(RCR) gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kratka bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(bela strelka) za kranijalniot pol na bubregot.(slika 6 i 7) Vakov tip na razgranuvawe pronajdovme vo 14. Vol. Ovie arterii spored vaskularnata postavenost i regionot na vaskularizacija koj go opfa}aat se dorzalnata i ventralnata kranijalna segmentalna arterija (a. 55 .segmenti cranialis ventralis).Mak. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. (p>0. Vet.05) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 61 . naj~esto vo hilusot na bubregot i preku bubre`niot sinus se dvi`at kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol. ○ Kaj bubrezite od tipot II postojat dve dolgi arterii koi odvoeno izleguvaat od a.apicalis)(AP). 1.51% kaj landras/jork{ir i vo 6. Vol. Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a. 55 . Arteriski tip Ic. Prodol`etokot od a.segmenti carnialis dorsalis et a. 32.

Dorzalnata segmentalna artrija(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija(bela kusa strelka) izleguvaat direkno od a.ventropyelica) koja se dvi`i horizontalno po venralnata povr{ina na sredi{niot del od bubre`nata karlica(crna strelka).renalis(AR) i se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol. Prodol`etokot od a.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot.renalis(AR) i potoa se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. 62 . Slika 7. Od kaudalnata polrana granka izleguva arteriska granka(a. Prodol`etokot od a. Arteriski tip II.Slika 6. Arteriski tip II. Ventralna povr{ina karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna arterija(bela kusa strelka) izleguvaat odvoeno od a.

Preg. Vet. a.segmenti caudalis dorsalis). renalis se deli na dorzalna(ramus dorsalis) i ventralna granka(ramus ventralis) koi dospevaat do dorzalnata odnosno ventralnata povr{ina na hilusot od bubregot. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 63 .64% kaj rasata dalland. (slika 8 i 9). Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. (p>0. No.1. Dorzalnata grnka gi dava dorzalnata segmentalna arterija za kranijalniot pol(bela strelka) i dorzalnata segmentalna arterija za kaudalniot pol(crna strelka). 55 . Bubrezi koi imaat vakov tip na arteriski sistemi utvrdeni se vo 6.segmenti cranialis dorsalis) dodeka drugata arterija ja vaskularizira dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol(a. 1. vo tipot III. 32. Bubre`nata arterija(AR) se deli na dorzalna granka(RD) i ventralna granka(RV). Rew. segmenti caudalis ventralis) koja ja krvosnabduva ventralnata povr{ina na kaudalniot pol. Br. Ventralnata povr{ina na bubregot e ○ vaskularizirana od ventralnata granka (ramus ventralis) na a.Mak. Dava dve segmentalni arterii od koi ednata ja vaskularizira dorzalnata povr{ina na kranijalniot pol(a. 2009 / Mak.69.05) Slika 8. 2009 Razli~no od predhodnite dava tipa. Vol. Vet. 55 . Dorzalnata granka ja vaskularizira celosno dorzalnata povr{ina na bubregot. Vol.69. 32. Arteriski tip III.segmenti cranialis ventalis) ja nosi krvtta vo ventralnata povr{ina na kranijalniot pol kako i ventralnata kaudalna segmentalna arterija (a.46% kaj rasata landras/ jork{ir i vo 10.renalis koja preku ventralnata segmentalna kranijalna artrija (a.

pome|u segmentalnite arterii ne postojat anastomozi.Slika 9.ventropyelica. (slika 10. III). Ventralnata granka(RV) na bubre`nata arterija(AR) gi dava ventralnata segmentalna arterija za kranijalniot pol(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija za kaudalniot pol (crni strelki) . 10). Vo vaka izgradenata arteriska mre`a na svinskiot bubereg postoi jasna odvoenost na vaskularizacijata vo kranijalnata i kaudalnata polovina od bubregot. Arteriski tip III. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. vo kranijalniot pol na bubrezite postoi arteriski krven sad koj izleguva od mestoto kade dorzalnite i ventralnite segmentalni arterii se oddeluvaat od kranijalnata polarna granka(tip I) kako i od po~etniot del na dorzalnata odnosno po~etniot del na ventralnata segmentalna granka(tip I.apicalis) koja se dvi`i kon najodale~enata to~ka na kranijalniot pol na bubregot . Stanuva zbor za terminalni (segmentalni) arterii koi spored regionot na vaskularizacija se imenuvani kako: a. vo sredi{niot del od dorzalnata i/ili od ventralnata povr{ina na hilusniot del od bubregot kade se nao|a bubre`nata karlica kaj korozivnite preparati utvrdeni se krvni sadovi koi izleguvaat od kranijalnata i/ili kaudalnata polarna granka na a. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Pokraj navedenite arterii. 5. dorsopyelica odnosno a. 64 . 4. 11) Kaj site ispitani korozivni preparti. Segmentalnite arterii prestavuvaat terminalni krvni sadovi koi vaskulariziraat to~no opredelen region odnosno segment od bubregot.renalis. (slika 3. Isto taka. Stanuva zbor za apikalna segmentalna arterija(a. II.

dorzalnata i ventralnata granka na a. Vet. No. Imeno.renalis na kranijalna i kaudalna granka vo 93. Vakvite naodi ne ja prika`uvaat vaskularnata postavenost na zavr{nite granki na a.renalis) koja ima visok prdiktiven na~in na razgranuvawe. 35). (1987) utvrdil e deka vo 70% a.6% (30). Rew. Prisustvoto na multipni bubre`ni arterii.64% kaj rasata dalland) postoi transverzalna vaskularnata postavenost na primarnite granki na bubre`nata arterija. Kaj sviwata.19. Pojavata na multipnite (prekubrojni) arterii vo klini~kata praksa e va`no. koja ima bubreg so 65 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .renalis vo bubre`niot parenhim prika`an vo ovaa studija poka`a deka distribucijata na segmentalnite arterii vo svinskite bubreze mo`e da se sledi {to e klu~no za nivna primena vo eksperimentalnata medicina. 55 .n dihotomen tip na podelba i se razgranuva na kranijalna i kaudalna granka odnosno dorzalna i ventralna granka dodeka vo ostanatite 30% postoi t. deka vo svinskiot bubreg ne postojat akcesorni (multipni) bubre`ni arterii kako i arterii koi ekstrahilarno navleguvaat vo bubre`niot parenhim prestavuva va`na informacija za klini~arite-urolozi dokolku svinskite bubrezi se upotrebuvaat vo eksperimentalnata vaskularna hirurgija. 32. 55 .renalis isto taka se delat na segmentalni arteriski granki koi se sli~ni na segmentalnite arterii kaj sviwata no pome|u niv postojat anastomozi poradi odsustvoto na multipni medularni piramidi. Vodeni~arov A. Naodite se vo koalizija so studijata vo koja kompartivno se anlizirani organskite sistemi kaj sviwa i ~ovek. 2009 ○ DISKUSIJA Rezultatite vo ovaa studija poka`aa deka sekoj bubreg kaj ispituvanite rasi na sviwi dobiva edna bubre`na arterija(a.24). 21). Naodot od ovaa studija. Isto taka rezultatite i procentualno se sovpa|aat so naodite na na Sampaio M. Sli~no razgranuvawe postoi i kaj nekoi `ivotni kade naj~esto bubre`nata arterija se deli na dorzalna i ventralna granka(3-6. kaj lu|eto a.14. Vo ovaa studija utvrdeno e deka kaj bubrezite koi imaat sagitalna postavenost na primarnite granki (93.renalis vo zavisnost od polo`bata na teloto kako {to e toa prika`ano vo na{ite naodi {to prestavuva va`en indikator dokolku svinskite bubrezi se upotrebuvaat vo klini~kata ksenotransplantacija. Vo slu~aj kade pove}ebrojnite arterii vleguvaat vo bubregot preku negoviot hilus mo`e da dojde do kompresija na ureterot i do ote`nato istekuvawe na urinata {to vodi kon dilatacija na bubre`nata karlica i bubre`nite ~a{ki odnosno hidronefroza (29). lisicata i me~kata (20).69. posebno se va`ni vo klini~kata transplantacija bidej}i ~esto pati nivnoto prisustvo ne mo`e da se predvidi i predizvikuva komplikacii za vreme na hirur{kata intrevencija. i 10. sekoja polarna arterija vo bubre`niot hilus se razgranuva na segmentalni arterii koi se terminalni arterii (19). Vo bubrezite kaj lu|eto.1. se zasnova vrz prthodno utvrdenta klasifikacijata opi{ana kaj nekolku vidovi na `ivotni i lu|eto. vo bubrezite kaj lu|eto i kaj nekoi drugi cica~i utvrdeni se multipni(akcesorni) ili u{te poznati kako aberentni bubre`ni arterii koi se posebni granki koi vleguvaat zasebno i direkno vo parenhimot na bubregot pritoa beza da navlezat vo hilusot na bubregot (7. Razli~no od bubrezite kaj sviwa. 23. Kaj ku~eto i glu{ecot (17). bidejki sekoja akcesorna arterija e terminalen krven sad i nejzina povreda predizvikuva segmentalna ishemija na bubregot propratena so sistemska hipertenzija (2).A et al.4% odnosno na dorzalna i ventralna granka vo 6. Razgranuvaweto na a.36% kaj rasata dalland) bubre`nata arterija se deli na kranijalna i kaudalna granka dodeka kaj bubrezite kade a.renalis ima t.Mak. 2009 / Mak.n diseminiran tip vo koj bubre`nata arterija se deli na tri granki od koi dve se kranijalni i edna kaudalna (35). 29. Vol. Klasifikacijata na segmetalnite arterii kaj sviwi.16.69.renalis se deli na dorzalna i ventralna granka (6. 32. Bubre`nata arterija se deli na kranijalna i kaudalna granka odnosno dorzalna i ventralna granka. Br. Ovoj naod se sovpa|a so publicirnite literaturnite podatoci (14. 32). 20. Preg. Vet. 1. Vol.renalis naj~esto se deli na anteriorna i posteriorna polarna granka (13. (2004) koi izvestuvaat za primarna podelba na a. vo medicinskata literatura.54% kaj rasata landras/jork{ir i vo 89.46% kaj rasata landras/ jork{ir. i kade se potvrduva deka kaj sviwata vaskularnata postavenost na arteriite vo buberzite e longitudinalna dodeka kaj lu|eto e transverzalna (33). 30.

Kaudalnata polarna artreija(RCD) go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot so kaudalnata dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kaudalnata ventralnata segmentalna arterija(crna strelka). Slika 11. Kaudalnata polarna arterija(RCD) ja vaskularizira ventralnata povr{ina na kaudalniot pol na bubergot. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR)koja ja dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(crna strelka).apicalis)(kratka bela strelka).Slika 10. Od kaudalnata polarna arterija izleguvaat dve arterii koi se dvi`at vo lateralna nasoka. horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata karlica. od kranijalnata polarna granka izleguvaat dve arterii(dvojna crna strelka) koi se dvi`at vo lateralna nasoka. Od kranijalnata polarna arterija izleguva apikalna artreija(a. Ventralna povr{ina( na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol e vaskularizrana od krven sad(crna strelka) koj poteknuva od dorzalnata segmentalna arterija na karnijalnata polarna granka. Arteriski tip Ib. Arteriski tip Ic. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. 66 . horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata karlica(dvojna crna strelka). Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kratka bela strelka) i kranijalnata ventralna segmentalna arterija(bela strelka). Pred da se podeli na segmentalnite arterii.

sekoj krven sad vaskularizira strogo opredelen region od bubergot (15) {to i se potvrduva vo rezultatite na ovaa studija. Ovie krvni sadovi avtorite gi imenuvale spored nomenklaturata koja voobi~aeno se koristi za krvnite sadovi vo humanata medicina. Br. so taa razlika {to nie pravime obid za nivno imenuvawe vospostavuvaj}i anatomski termini koi se zasnovaat na nivnata topografska pozicija i vaskularen region {to go opfa}aat. se u{te ne e usvoena nomenklatura za segmentalnite arterii vo svinski bubrezi. Imenuvani se kako: a.dorsopyelica odnosno a. Vol. Spored toa mo`eme da zaklu~ime deka vo svinski bubrezi bubre`nata arterija se deli na dve primarni granki koi potoa davaat razli~en broj na sekundarni segmentalni arterii koi se distribuiraat vo bubre`niot parenhim.ventropyelica. 30. 2009 / Mak. pome|u ispituvanite rasi ne pronajdovme signifikantna razlika vo procentualnata zastapenost na razli~nite tipovi na vaskularni arteriski sistemi. I vo sredi{niot del od dorzalnata i/ili od ventralnata povr{ina na hilusniot del od svinskiot bubreg kade e smestena bubre`nata karlica utvrdeni se krvni sadovi koi izleguvaat od kranijalnata i/ili kaudalnata polarna granka na a. vo ovaa studija primeneta e nomenklatura koja se bazira na postoe~kata vo humanata medicina no e adaptirana na veterinarnata medicina.(1996) koi prvi izvestuvaat za postoewe na regionalna podelba na svinskiot bubregot koja se temeli na segmentalnite arterii (15).renalis ima tri podtipa (a. Rew. 35 ). 55 . Preg. Vol. Tipot III vo na{ata studija e edinstveniot koj sli~no na ~ove~kiot bubreg ima transverzalna postavenost na primarnite zavr{ni polarni arterii. vo arteriskite sistemi od bubrezite kaj ispituvanite rasi utvrden e arteriski krven sad koj izleguva od mestoto kade {to dorzalnite i ventralnite segmentalni arterii se oddeluvaat od kranijalnata polarna granka(tip I) kako i od po~etniot del na dorzalnata odnosno po~etniot del na ventralnata segmentalna granka(tip I. Vakvata vaskularna postavnost na arteriite vo svinskiot bubreg ovozmo`uvaat krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni i e preduslov za primena na beskrvna segmentalna resekcija na organot i negova upotreba vo klini~kata eksperimentalna medicina. Ovie arteri se utvrdeni i od ostanatite istra`uva~i(30. 67 .29.b. sli~no kako vo svinskiot bubreg. Kaj vtoriot tip na razgranuvawwe (tip II) dorzalnata i ventralnata segmentalna kranijalna arterija izleguvaat odvoeno od a.c) koi detalno se elaborirani vo oddelot rezultati. 2009 [to se odnesuva do distribucijata na arteriite vo bubreg kaj sviwa najgolem pridones dale Evan et al. II.renalis. Ovie arterii spored na{ite analizi se terminalni (segmentalni) krvni sadovi koi zavr{uvaat vo navedenite regioni na bubregot. Isto taka. 32.segmentales craniales et caudeles ventrales) kako i dorzalnite segmentalni artreii za kranijalniot i kaudalniot pol(aa. Tipot I vo na{ite naodi e visoko varijabilen i spored na~inot na razgranuvawe na a. Vakov vaskularen tip e konstatiran i od drugi istra`uva~i(15.segmentales craniales et caudeles dorsales). Sporedbeno. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ kranijalna i kaudalna segmentalna arterija od ventralnata granka (ramus ventralis). 30). III). 1.apicalis) koja se protega kon najodale~enata to~ka na kranijalniot pol na bubregot.69. Bidej}i vo Nomina Anatomica Vetrinaria. Kaj ovoj tip postoi vaskularna podelnost na dve longitudinalni polovini na bubregot od koi ednata e dorzalna i e vaskularizirana od dorzalnata kranijalna i kaudalna segmentalna arterija na dorzalnata granka (ramus dorsalis) dodeka drugata polovina e ventralna i e vaskularizirana od ventralnata ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ multipapilarna arhitektura so prisustvo na brojni mali i golemi bubre`ni ~a{ki. 55 . Vo na{ite naodi kaj razgranuvaweto vo arteriskiot tip I utvrdivme kranijalna polarna granka(ramus cranialis) i kaudalana polarna granka(ramus caudalis) koi vo polovite na bubregot gi davaat ventralnite segmentalni arterii za kranijalniot i kaudalniot pol (aa.renalis se deli na superiorna i inferiorna polarna granka koi potoa vo polovite na bubregot se delat na anteriorni i posteriorni segmentalni arterii. Taka a. No.Mak. Apikalna segmentalna arterija vo bubregot na ~ovek. Vet. Stanuva zbor za apikalna segmentalna arterija (a. 35). Vet.1. 32. ima razli~no poteklo i voobi~aeno izleguva ili od anteriornata ili od posteriornata arterija ili direkno od bubr`nta arterija i ektrahilarno navleguva vo bubre`niot parenhim (19.renalis.69.

b. Petkov Vladimir. Benoit G.36% hybrid breed dallnad. the vascular positions of segmental arteries in pig kidneys allow blood supply inside in kidnes to be divided into separate regions witch is necessary condition for segmental resection of kidneys during vascular partial nefroctomy as well for their use in clinical experimental medicine.46% hybrid breed landrace/yorkshire and 10. (1964) Prilog nomenklaturu arteriajlnog sistema bubrega domacih zivotinja. International committee on veterinary Gross anatomical Nomenclature. 78. 7. Anat Clin. Linell F. The anatomy of arterial vessels was studied on three-dimensional silicone S10 corrosion casts prepared together with the kidney collecting system. 139–143..54% in a hybrid breed landrace/yorkshire and in the 89. In the rest of 6. Eur Urol. (2004) The outcome of kidney transplants with multiple renal arteries. Dalmas BV.. three different arterial systems were classified as: type I(79. 2. segmental arteries.97% dallnad ) witch was wery variable and can be found in three subtypes(Ia. renal artery.. Yigit B. type II (14.51% landrace/yorkshire vs. Boyce WH. Gillot.46% landrace/yorkshire vs. Key words: pig kidneys. Hureau. Sapporo. Bevandic M. 6(4): 239245 9.64% dallnad) (p>0. 82. Hellsten S. Titiz I. (1959) The distribution of the renal artery of the dog. classification ○ LITERATURA 1. Faculty of Veterinary Medicine-Skopje e-mail: lpendovski@fvm.15:55-88 68 5.. c). the regions of their visualisation as well their position inside the renal parenchyma.mk ABSTRACT The aim of this article is to present a classification of pig kidneys segmental arterial system based of the distribution on the segmental arteries inside the renal parenchyma..edu.05) According the way of witch the secondary segmental arteries were branching. a potential cause of renovascular hypertension. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 3rd edition. 6. one cranial and the one caudal branch in a 93. Bereber I..05). Aslan K. According the results.. Hanover.. Columbia Gent. (1983) Nephroliythotomy in Urologic Surgery.64% hybrid breed dallnad the renal artery was branched into one dorsal and one ventral primary branch. (1979) Lesions of the dorsal renal artery in surgery of renal pelvic calculus. Nazli M.. (1962) Grananje arterijalnog sistema u bubrezima domacih zivotinja. Arnautovic I. Indian Veterinary Journal..03% landrace/yorkshire vs.F.ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL BRANCHES ON THE RENAL ARTERY IN PIG KIDNEYS Pendovski Lazo.. Edited by J. 5: 343346 3. Veterinaria 13:389-396 6. British Veterinary Journal 115466 4.. Popovska-Percinic Florina Department of Functional Morphology. Altaca G. Bioloski Glasnik. (1984)Anatomical bases of kidney transplantation in man. Aydin C. Boijesen E. Anonymous (2005): Nomina Anatomica Vetreinaria. Arnautovic I.. (2001): A comparative macro-anatomic investigation on the intrarenal segmentation of the renal artery in goats and Morkaraman sheep. Arnautovic I. Ilieski Vlatko.ukim. BMS Surgery 4: 1-3 8. corrosion casts.(p>0. There was one artery per kidney in all investigated specimens that primary branched into two arteries. Andersson I.39% dallnad) and type III(6. A total of 109 pig kidneys taken form two adult breeds (62 kidneys form hybrid breed landrace/yorkshire and 47 kidneys form hybrid breed dalland) sslaughtered at age of 5 months and weignining of 95 kg (mean) were investigated. 10.

. (1996) Extracorporeal (ex vivo) connection of pig kidneys to humans. Earle A. Blomgren P.Mak. (2004) Anatomy ○ ○ Glenn. Swindle M. 55 . 29. Ozkan. 3:328 11. 91. 15:1106-1112 13.K.R.. No.P. Bui-Mong H. Br. Sampaio FJB. 153. 71–82. Rabbs JV.. Hadziselimovic H. Saint Louis. 22. 35.H. 1:1-3 34. Kumar V. (1993) Proportional analysis of the kidney arterial segments. 99.. Tompset D. Reis R. (2004) Pig kidney: Anatomical relationships between the itrarenal arteries and the kidney collecting system. 1. Clinical Anatomy...M.. Haffejee AA. j Am Soc Nephrol. Journal of anatomy.. chapt. (1982) Surface projection of arterial segments in the human kidney.P.. Avgaustakis D. 246.. 84. Urol Res. 32.. Satypal KS.L. (1971)The blood vessels of the kidney Oxford: Blackwell Scientific Publication 18. 123–137.. CD.E. 24:70-77 69 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . JB. (1966) The arteries of the human kidney. (1956): Variations in the pattern of renal vessels and their relation to the type posterior vena cava in the dog (Canis familiaris).V. Moffat D. Acta anatomica 113:145-150 25.. Svalander CT. Vodenicarova I. Platt JL. (1987) Arterial vessels of the kidney in domestic swine. 2009 ○ 10. 21:371-374 30.. Prachaney P.. Nguyen-Huu. Bucher P.. 42:132-139 20.. Buhler L.... Utraravichien A. (1987): The renal vascular system of the monkey: A gross anatomical description. (1996): Branching patterns of the renal artery of the pig. Sripaoraya K. Kaliden JM(2001). 1–15. Evan A. Additional renal arteries: incidence and morphometry.N. Gilmore J.. Anatomical Record. Khamanarong K. E. 28. 2003. 516–522.. Horacek M. Cus M. Fine H. Nerantsiz C. The American Journal of Anatomy. Transparent international 18:894-901 12..F. Vet. Longia GS. (2004) Xenotransplantation and the future renal replacement. Lappincot Co. 27. Surg Radiol Anat. Ucar Y. 2nd ed.. Marais J. Fourman J. Vol. Singh Y. 55 .L. (1978): A new corrosion casting technique. 86–88.... The C.A. (2000) Animal organs for human transplantation: How close are we? BUMC proceedings. Antonakis E. Tong-un T. 13:3-6 BJU International. 21. Preg. 100: 881894 17. (1990): Renal arterial system of the domestic rabbits (Oryctolagus cuniculus): Corrosion cast study. Acta Anatomica. Willis L. Lingeman J.. Xenotransplantation. Graves FT. Schiavaini J.. Danchev S.A. (1954) The anatomy of the intrarenal arteries and its application to segmental resection of the kidney. Morel P. 183-194 ○ of renal arterial supply. Vet Med Nauki. Press medical 72: 2433-2438 14. Keen. Favorito LA. 64. Journal of Anatomical Society India. Journal of Anatomy. 321–325.. 2009 / Mak. E. Bjorck S. (1963) Arterial segmentation of kidney. (2002) Comparative anatomy of the pig. 1059– 1062. 17:334-336 24..H.M. 32. Acta Anatomica.69. Livingstone.. Ramsaroop L. Saxena SK.. (1973): Kidney vascular supply in the rat. Mosby Co. (1975): Blood vessels and excretory apparatus of the kidney in some wild animals. 191. Pereira-Sampaio MA. Anatomical Record. 16. O. Fuller P.. 217–223..69. 39. (2005) Xenotransplantation: an update on recent progress and future perspectives. Journal of Urology 172: 2007-2081 31.. Acta Anatomica. Huelke D. .. Singh B. Vol. Favoritio L. Sampaio FJB.J. (1988): Microvasculature of the feline renal medulla. Di Dio LJA. Tepe P. Breimer ME. cat and dog. 31– 40. Marlon F. 276-286 15.. Connors B. British Journal of Surgery. (1970): Anatomical Techniques. Sindel M.. Cordier G. Ogle BM. Rew. 23.. 92: 607-609 26. Applied study for the urological research and surgical training. (1970)Urinary system in synopsis anatomy. 32. 23:33-38 33. and S. 19.16. st Edition. Vet. Philadelphia.1. Edinburg and London. Indian Veterinary Journal. Gupta. Clinical data and studies of platelets destruction. Vodenicarov A. SRC. 133. (1987): Vascularization of kidneys in bovine calves. Jain R. Cascalho M.

70 .

3 Klinika za vnater{ni bolesti kaj mali `ivotni. Rew. Vol. aplicirana intravenski i vo najbrzo mo`no vreme. Velev Romel1. Vet. {ok. No. Ilievska Ksenija2 Katedra po farmakologija i toksikologija. Dobri rezultati se mo`ni edinstveno dokolku le~eweto e sprovedeno pravovremeno i adekvatno (kombinacija na koloidi i kristaloidi). ozna~eni so broevite od 1 do 8.T. Po terapijata. Jurki~ Gabrijela3. 6 pozitivno reagiraa na protokolot za stabilizacija na sostojbata na {ok.80. 1. CRT 4 sekundi.7. 71 .edu.Mak. Osnovnoto ne{to pri terapiraweto vo sostojba na {ok e korekcija na hipovolemijata so adekvatna te~nost. Troja~anec Plamen2. stabilizacija. So ova istra`uvawe se poka`a deka site prifateni `ivotni se nao|ale vo sostojba na {ok. 2009 UDK:636. Vol. 32.). 38. e-mail: todornovakov@fvm. 32.mk 2 1 ABSTRAKT Celta na ovoj trud e prikaz na slikata na {okot vo malata praksa i negovo adekvatno i pravovremeno tretirawe.1. 2009 / Mak.Skopje.T. Po vremenski interval od 18 ~asa sogledavme zna~ajna promena na ovie vrednosti: T. Katedra po hirurgija. CRT 3 sekundi i frekvencija na pulsot od 180 ot~ukuvawa vo minuta.1 VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA STABILIZACIJA NA KU^IWA VO SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj) Novakov Todor1. 71 . Ku~iwata pod reden broj 5. Na site `ivotni e sprovedeno op{to klini~ko prebaruvawe. Br.09:615.Skopje. Vet.Zagreb.ukim. So na{eto istra`uvawe se poka`a pozitiven efekt od primenata na HAES i fiziolo{ki rastvor. Fakultet za Veterinarna medicina . Matijatko Vesna3. Site pacienti primija fluidna terapija vo oblik na ednokraten ili pove}ekraten bolus od koloiden rastvor Hydroxyethyl Starch-a 6% (HAES) vo doza od 3 do 15ml/kg. Zaklu~ivme deka va`na uloga vo uspe{nosta na terapijata ima vremeto na aplikacijata vo obidot za stabilizacija na sostojbata. Preg.9. 40. Najrelevanten primer pretstavuva ku~eto pod reden broj 2. postaven e venski pat i sledeni se klini~kite parametri vo tekot na terapiraweto.451. koe e primeno so T. 4. So ova istra`uvawe se opfateni vkupno 8 ku~iwa. kaj ku~iwata so broj 1.T.4. ku~e 71 . 5 i 6 sogledavme stabilizacija na telesnata temperatura (T. Fakultet za Veterinarna medicina . so fiziolo{ki rastvor vo doza od 10 do 50 ml/kg. me|utoa etiolo{kata situacija dovede do egzacerebacija na sostojbata i letalna zavr{nica. Ku~iwata 3. Site pacienti primija fluidna terapija za da go nadopolnat i odr`at izgubeniot volumen. 7 i 8 inicijalno pozitivno izreagirale vo nekoi parametri. koj{to so ogled na dijagnozata i klasifikacijata na {okot bil podlo`en na druga terapija. CRT i frekvencijata na pulsot.80. Klu~ni zborovi: fluidna terapija. ortopedija i oftalmologija. i frekvencija na pulsot od 222. 2. Veterinarski fakultet . so isklu~ok na pacientot so broj eden.

Primarniot izvor na onkotskiot pritisok vo intravaskularniot prostor go . isklu~ok pravi kardiogeniot {ok (4). Koloidno onkotskiot pritisok e va`en za odr`uvaweto na fluidniot balans me|u intravaskularniot i intrasticijalniot prostor.[ok e sindrom koj se karakterizira so nekolku klini~ki znaci. zatoa samo intravenskata aplikacija na fluidna terapija pretstavuva adekvaten izbor vo situacija na {ok (3). vklu~uvajki alteracii vo mentalnata sostojba. zatajuvawe na organite i uginuvawe na pacientot (2).Cephalica i lateralnata V. pa zatoa se narekuvaat i plazma ekspanderi. Perifernata venska kateterizacija e ednostavna. vreme na kapilarno polnewe). Koloidite se grupa na fluidi koi sodr`at golemi molekuli i se dizajnirani da se zadr`at podolgo vreme vo intravaskularniot prostor. apliciranite kristaloidi brzo se izla~uvaat so urinata. CRT (na ang. Kaj pacienti so normalna renalna funkcija. kade najva`en uslov za uspe{na terapija e brza restitucija na izgubeniot volumen. Osnovata na fluidnata terapija e vo nadopolnuvaweto i odr`uvaweto na izgubeniot volumen i vospostavuvaweto na elektroliten balans koj e potreben za normalna funkcija na organitena pacientot. [okot pretstavuva naj~est sindrom koj se sretnuva vo intenzivnata veterinarna medicina. Tonicitetot na kristaloidnite te~nosti e vo koorelacija so koncentracijata na natrium. 72 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ VOVED ○ ○ Slika 1: Prikaz na veni za intravenska aplikacija kaj ku~iwata ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Kristaloidite se grupa na fluidi koi sodr`at elektroliti na natrium i puferi so mala molekulska masa. Primarnata podr{ka na cirkulacijata pri site sostojbi na {ok e fluidna terapija. Tie navleguvaat vo ekstracelularniot prostor i vr{at regulacija na telesniot fluiden balans. koloidi i polna krv so krvni produkti (3). Te~nostite koi se koristat vo intravenskata fluidna terapija se klasificiraat vo tri grupi: kristaloidi. capillary refill time.Jugolaris so cel aplikacija na golemo koli~estvo fluidi za brzo vreme. a naj~esto koristeni veni kaj ku~iwa se V. Nevrohormonaliot odgovor na slabiot srcev udaren volumen rezultira so periferna vazokonstrikcija i slaba resorpcija na te~nosti koi se administrirani supkutano ili intraperitonealno. Kaj pacienti pod 2 kg telesna te`ina i pedijatriski pacienti dokolku nemo`e da se izvr{i intravenska aplikacija na fluidite. Vo sostojba na kardiogen {ok mo`e da se izvr{i kateterizacija i na V. Tie dosta efikasno go zgolemuvaat i odr`uvaat vaskularniot volumen. Zatoa kristaloidnite te~nosti ne go odr`uvaat intravaskularniot volumen i ne ja podobruvaat tkivnata perfuzija koga se apliciraat zasebno (5). srceva frekvencija i kvalitet na puls (1). boja na mukozni membrani. Nedostatokot na te~nost vo intravaskularniot prostor se narekuva {ok i dokolku toj nedostatok brzo i adekvtno ne se koregira doa|a do smrt na kletkite. Koga koncentracijata na natrium vo kristaloidnite te~nosti e ista so onaa vo kletkite na organizmot stanuva zbor za izotoni~ni ili fiziolo{ki rastvori. terapija e intraosealna (4). Apliciraweto na golemi volumeni na kristaloidi rezultira so namaluvawe na onkotskiot pritisok pri {to se zgolemuva ekstravazacijata na kristaloidi vo intersticijalniot prostor.Saphena.

No. Preg. Vo sve`ata polna krv se nao|aat site faktori za koagulacija i aktivni trombociti. packed cells volume). PCV (na ang. Celnata restitucija se ot~ituva po prefuzioniot status (srceva frekvencija. hidroksietil skrob. Varijaciite vo soodnosot na kristaloidi i koloidi zavisat od renalnata funkcija na pacientot.Mak. 71 . 2009 ~inat albuminite so molekulska masa od 69 KD koi obezbeduvaat od 75% do 80% od vkupniot koloidno-onkotski pritisok na plazmata. Fluidnata terapija mora da bide detalno proceneta za sekoj pacient zasebno.e. albumini. Ne postoi efektivna „standardna„ formula za kristaloidna i/ili koloidna infuzija koja }e garantira kompletna restitucija na intravaskularniot volumen. imeno dokolku hematokritot padne pod 20% neophodna e transfuzija na polna krv (3). Kako mo`ni komplikacii pri transfuzija mo`at da se javat imunolo{ki reakcii (se koristi alogeni~na krv). Slika 2: Koloiden rastvor (HAES) Polnata krv so krvnite produkti se apliciraat pri jaki krvarewa i gubewe na golem volumen krv koe {to rezultira so namaluvawe vo hematokritot t. pad na kalciumot (pri brza nadoknada) i razvoj na tumori (4). Br. hipovolemi~en {ok HAES 6% 200-450 kD 25.: hetastarch. krven pritisok. Tie se delat na biolo{ki (polna krv. Koloidnite rastvori imaat sli~na ili pogolema molekulska masa od albuminite so {to u~estvuvaat vo odr`uvawe na koloidno-onkotskiot pritisok. 32. CRT i kvalitet na pulsot) (11). 32.5 5.80. masa 40 kD 70 kD Polu`ivot ~asa 3 6 Ph Indikacii hipovolemi~en {ok 4. Vet. 71 . Hidroksietil skrobot (sin. boja na mukozni membrani. Vol. 1. povredi na mozokot i belite drobovi. pentastarch). srcevi zaboluvawa i zatajuvawa i razli~ni vidovi hemoragii. hipoalbuminemija. Planot za fluidnata restitucija na pacient vo sostojba na {ok vklu~uva nekolku ~ekori: 1) odreduvawe na mestoto na fluidniot deficit 2) selekcija na fluidna terapija specifi~na za sekoj pacient 3) determinacija na celnata restitucija i 4) determinacija na restituciskata tehnika (7). centralen venski pritisok. Vol. Vet. Rew. perzistencijata na fluidite vo "tretata telesna {uplina". Tabela 1: Karakteristiki na naj~esto koristenite koloidi vo intenzivnata mala praksa ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Koloid Dekstran 40 Dekstran 70 Prose~na mol.5 73 . plazma) i sintetski (dekstrani.1.9 hipovolemi~en {ok SIRS (Sindrom na sistematski vospalitelen odgovor). 2009 / Mak.80. HAES) e sozdaden so hemiska modifikacija na amilopektinot i pretstavuva jaglehidratna molekula sli~na na glikogenot (6).

Celta na hipotenzivnata restitucija e da se administrira ○ CEL NA ISTRA@UVAWETO Celta na ovoj trud e prikaz na efiksnosta na fluidnata terapija za pravovremeno i soodvetno le~ewe na sostojbite na {ok kaj ku~iwata vo malata praksa. ozna~eni so broevi od 1 do 8. Vo edno celta e da se uka`e na pravilniot izbor. pol i vozrast se prika`ani vo tabelata 2. se dodeka ne se postignat celnite parametri Sreden arteriski pritisok 60-80 mmHg Sreden arteriski pritisok 80-90 mmHg CTR 1-2 sek CTR 1-2 sek najmaliot mo`en fluiden volumen koj }e ovozmo`i uspe{na restitucija na intravskularniot volumen i }e ja minimizira ekstravazacijata na fluidite vo intersticiumot (3). se dodeka ne se postignat celnite parametri Supernormalna nadoknada ku~e 5-15 ml/kg koloidi 20-50 ml/kg kristaloidi Da se povtoruvaat na sekoi 30 min.CRI) ovozmo`uva permanentno snabduvawe so golemi molekuli so cel odr`uvawe na koloidno-onkotski pritisok kaj hipoalbuminemi~nite pacienti (8). Tabela 2: Rasa. ~ija rasa. dozata kako i na~inot na aplikacija na fluidite vo Grafikon 1: Na~in na nadopolnuvawe na fluidi kaj ku~e vo sostojba na {ok Po~etni perfuzioni parametri Da Krvarewe vo telesna {uplina Tkiven edem Edem na beli drobovi Edem na mozok Zatajuvawe na bubrezite Zatajuvawe na levoto srce ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Ne Hipotenzivna nadoknada 3-5 ml/kg koloidi 10-15 ml/kg kristaloidi Da se povtoruvaat na sekoi 30 min. pol i vozrast na pacientite opfateni so istra`uvaweto Pol Ku~e 1 Ku~e 2 Ku~e 3 Ku~e 4 Ku~e 5 Ku~e 6 Ku~e 7 Ku~e 8 74 ma`jak ma`jak ma`jak `enka ma`jak ma`jak ma`jak ma`jak Vozrast (meseci) 96 60 180 24 8 72 60 24 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Rasa Bernandinec Zapadno-{kotski terier Rotvajler Ramnovlaknest retriver Bokser Germanski ov~ar Staroangliski ov~ar Labrador retriver .Postojat dva vida na restitucija: supranormalna i hipotenzivna. MATERIJALI I METODI So ova istra`uvawe se opfateni vkupno 8 ku~iwa vo sostojba na {ok od razli~na etiologija doneseni vo klinikata za mali `ivotni na Veterinarniot fakultet vo Zagreb. stabilizacijata na ovie pacienti vo sostojba na {ok. dodeka hipotenzivnata se primenuva za postignuvawe na krajni to~ki na restitucija koi se pod normalniot limit. Supranormalnata restitucija za krajna to~ka go ima nivoto nad normalniot limit. Administracijata na HAES kako kontinuirana infuzija (constant rate infusion . Hrvatska.

9% na proizvoditelot Pliva d.d. Kalifornija. Br. 32. Preg. No. 32. Vet. kako hemoterapevtici Cefobid. no vo glavno se koriste{e: kako diuretik Furosemid. Rew. Penbritin.80. kako blokator na H2 . Mereweto na odredeni klini~ki parametri se izvr{i so aparat za taa namena (PM-9000 Vet Veterinary Portable Multi-Parameter Patient Monitor) na proizvoditelot Grady Medical Systems. 2009 / Mak.80. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Po izvr{eniot op{t klini~ki pregled i izmerenite klini~ki parametri. Trimetosul. kako centralen antiemetik Torecan. kako kortikosteroidi Solu Medrol. i fiziolo{kiot rastvor NaCl 0. Slika 3: Venepunkcija na pacientite koristeni vo istra`uvaweto ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Kaj site ispituvani `ivotni pred po~etokot na tretmanot e sproveden op{t klini~ki pregled. kako sedativi Apaurin. 1. po {to bea podlo`eni na fluidna terapija za nadopolnuvawe na izgubeniot volumen i druga simptomatska terapija. Imizol. Baytril. 75 . Vol. kaj sekoj pacient utvrdena e sostojba na {ok (tabela 3) predizvikana od razli~na etiologija. Augmentin i Lendacin. Ketocef. Vol. Dormicum. Inc. a od vitaminski preparati be{e primenuvan Konakion i Biodyl vo prepora~anite dozi. Cefalotaksim. kako antiaritmik Lidokain. Isklu~ok e pacientot broj 1 kaj koj dijagnosti~ki i klasifikaciski {okot se tretira so diuretici bez primena na fluidna terapija (kardiogen {ok). Site ostanati pacienti primaa fluidna terapija vo oblik na ednokraten ili pove}ekraten bolus na koloiden rastvor na HAES vo doza od 3 do 5 ml/kg zaedno so kristaloiden fiziolo{ki rastvor (Ringer ili NaCl) vo doza od 10 do 50 ml/kg. SAD. Vet.t. 71 .histaminskite receptori Peptoran.1. Heptanon.d. Kako fluidnata terapija se koristeni komercialni rastvori za intravenska primena i toa HAES-Steril 6%. 71 . od Temecula. po {to se postaveni intravenski kanili (slika 3) i se prateni klini~kite parametri vo tekot na terapiraweto. fiziolo{ki rastvor Ringer i dvata na proizvoditelot Braun Medical L.Mak. 2009 ○ Terapijata na sekoj pacient e individualno odredena vo zavisnost od sostojbata i izmerenite klini~ki parametri kaj pacientot.

povolen HAES 20 ml/kg/den (CRI) HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. 4. dijagnozata. hematolo{ki status gastroetheritis haemorrhagica 6 opstruktiven rentgenska snimka volvulus intestini 7 opstruktiven sondirawe. letalen HAES 20 ml/kg/den (CRI) HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. Najrelevanten primer za povolniot ishod po fluidnata terapija e pacientot so reden broj 2 (tabela 4) kaj koj mnogu brgu (ve}e po 12 ~asa) dojde do stabilizirawe na gore spomenatite parametri. 7 i 8 kade i pokraj sprovedenata terapija ishodot be{e letalen. terapijata i ishodot kaj pacientite koristeni vo istra`uvaweto Pacient Vid {ok 1 kardiogen Metoda na dijagnosticirawe rentgenska ultrazvu~na pretraga Kone~na dijagnoza DCM (dilatative cardiomiophaty) siriasis Fluidna terapija Furosemid 4 mg/kg. 5 i 6 po fluidnata terapija e zabele`ana stabilizacija na telesnata temperatura. NaCl 40 ml/kg (CRI) 8 septi~en letalen Po pravovremenoto sproveduvawe na fluidna terapija kaj pacientite so broj 2. i/v Ishod povolen 2 distributiven klini~ki parametri. povolen NaCl 40 ml/kg (CRI) letalen 3 septi~en babesiosis histiocitom fibros malign 4 distributiven 5 hipovolemi~en klini~ki parametri. 5 i 6 konstatiran e povolen ishod. ultrazvu~na pretraga HAES 3 ml/kg + povolen Ringer 10 ml/kg HAES 2 ml/kg + Ringer 10 ml/kg letalen HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg.Tabela 3: Zbiren prikaz na vidot na {ok. rentgenska snimka krven razmaz na periferna krv HAES 5 ml/kg + GDV(gastric dilataion et volvulus) Ringer 15 ml/kg babesiosis HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. CRT i frekvencijata na pulsot. biohemiski profil na krv krven razmaz na periferna krv rentgenska snimka. Kaj pacientite pod broj 2. za razlika od pacientite so broj 3. 76 .

0 sek < 1.6 37.0 sek 3.7 Puls 222 220 210 210 200 200 200 180 160 160 170 Di{ewe 78 70 64 58 54 54 48 42 36 36 40 CRT 4.7 38. Vol. Rew.0 sek / / 3.0 sek >3. 77 .0 sek 3.0 38.1 39.0 sek < 1.0 sek 1.2 36.0 sek 3.5 sek 3.0 sek < 1.5 sek 2.80.0 sek 1.3 37.0 sek Kaj pacientot so broj 5 poradi dijagnosticiranata hipoalbuminemija be{e potrebno prodol`uvawe na terapijata so HAES vo oblik na kontinuirana infuizija.0 38.4 36. Vet.0 sek >3.5 38. 2009 / Mak.4 38.0 Puls / / / / / / / 64 64 60 / / 60 70 / / 124 105 100 / / / Di{ewe / / / / / / / / / / / / / / / / 20 20 20 20 20 20 CRT < 1.4 38.4 38.0 sek 2.1 37. 71 . Imeno hipovolemijata i hipotenzijata posledi~no predizvikuvaat hipotermija (9) kaj pacientite vo sostojba na {ok.0 sek >3.0 sek / 2.0 38.0 sek 1. Korekcija na hipovolemijata i hipotenzijata kaj hipotermi~ni pacienti rezultira so normalna ili zgolemena telesna temperatura (10) {to mo`e{e da se zabele`i i kaj pacientite so broj 5 i 6 (tabela 5 i 6).0 sek 3.0 sek 1.8 38.0 37.6 37.0 sek 1.0 37.8 37.1 37.0 sek 2.0 sek 2.Mak.9 40.0 sek >3.0 sek 1.6 37. Br. Vol. 71 .1 37. Vet.80.0 sek 3.0 sek < 1. 1. Preg.4 36.6 37. No. 2009 Tabela 4: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 2 po primenata na fluidna terapija Vreme 4:00 4:30 5:00 6:00 7:00 8:00 8:45 9:45 12:45 15:00 16:00 Temperatura 40.0 sek 2.8 36.6 36.1.0 sek < 1.0 37.0 sek Hipotermijata koja e zabele`ana vtoriot den od po~etokot na terapijata kaj pacient so broj 5 ja poistovetuvame so popu{tawe na kompenzatorniot mehanizam na organizmot na pacientot.3 36. Tabela 5: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 5 po primenata na fluidna terapija Den 1 2 3 4 Vreme 10:00 11:00 12:00 13:00 17:00 18:00 23:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 18:00 18:30 21:00 09:00 10:00 11:30 08:00 16:00 18:00 Temperatura 37. 32.8 39. 32. Kaj ovoj pacient po povtorenata terapija zabele`ano e namaluvawe vo varijacijata na telesnata temperatura (tabela 5).0 38.

0 sek 1. Kaj pacientite so broj 2. 5 i 6 po sprovedenata fluidna terapija koregirana e hipoperfuzijata i hipotenzijata pri {to zabele`ana e posledi~na normalizacija na CRT i pulsot (tabela 4. Hipotenzijata predizvikuva vazokonstriktiven odgovor (klini~ki se ot~ituva so skratuvawe na CRT) koj go poddr`uva `ivotot na pacientot na kratko vreme. So ovoj odgovor poddr`ana e perfuzijata vo mozokot i koronarniot krvotok. 78 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 4. 7 i 8 iako po apliciranata fluidna terapija inicijalno reagiraa pozitivno vo pogled na merenite parametri.0 sek 2.0 sek Realnite podatoci za telesnata temperatura mo`eme da se dobijat duri po korekcija na hipovolemijata (9) {to e primer i kaj prika`anite pacienti.3 38.2 Puls 173 180 160 Di{ewe 35 30 35 CRT 3. muskulite i ko`ata (1). Monitoringot na pacientot vo sostojba na {ok i pravovremenata simptomatska terapija pretstavuva su{testven del vo procesot na stabilizacija na istiot. Pacientite so reden broj 3. Sepak etiologijata na {okovata sostojba so vreme dovede do egzacerbacija na procesot {to rezultira{e so letalen ishod. Osnovna terapija pri sostojba na {ok e brzata korekcija na hipovolemijata pri {to dobri razultati se mo`ni samo dokolku le~eweto e adekvatno sprovedeno (intravenska aplikacija na kristaloidni i koloidni rastvori). no vo isto vreme se namaluva cirkulacijata vo splanhnikusot. ZAKLU^OK Od seto pogore izlo`eno mo`e da se zaklu~i deka va`na uloga vo efikasnosta na terapijata na {okot igra vremeto na aplikacija na fluidnata terapija.Tabela 6: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 6 po primenata na fluidna terapija Vreme Pri priem (12h) 14h 18h Temperatura 37. 5 i 6).2 39.

. CRT 3 seconds and the frequency was 180th. Dogs (5. Vol. dogs. (2006): Fluid. CRT. The basis of shock therapy is the correction hipovolemia appropriate liquid. 5 and 6 after therapy was stabilize body temperature (TT). which the value for 18 hours changed to TT 38. Dogs 1. 7 and 8 have an initial positive reactions in some parameters. 4. Vet. Jurkic Gabrijela3. Electrolyte and Acid-Base Disorders vo Small Animale Practice. 29 th World Congress of the WSAVA. Faculty of Veterinary Medicine . Emergency and Critical Care. Kirby R. shock. Key words: fluid therapy.mk ABSTRACT The aim of this work is the portrayal of shock in a small practice and its timely and proper treatment.Skopje. P. Faculty of Veterinary Medicine . Dogs 3. Second ed.9. Significant results are possible only if treatment is timely and adequately (a combination of colloids and crystalloid).Skopje. and the frequency was 222. exception makes patient number one wich with respect to the diagnosis and classification of shock succumb on other therapy..ukim. 2009 INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT ETIOLOGY (case report) Novakov Todor1. Rew. CRT 4 seconds. 32.edu. Br. Hrv.. who received value of TT 40. (2001): Hitna stanja u veterinarskoj medicini-III. the venous route was applyed. (2004): Critical Care: Shock and Resustitation. and the frequency. Boag A. 1. vjesn. 17 . King L. ophthalmology and orthopiedy. Our study showed a positive response after applications of bolus HAES and physiological solutions. 6) gave a positive response to the protocol to stabilize shock. 2. Kiš I. Velev Romel1. In all animals was performed complete general clinical index. We have concluded that the time of applications and attempt have significant role in the successible treatment to stabilize a patients. LITERATURA 1. 32. fluid therapy was occured to update and maintain lost volume. 71 . 25:2728.. This study included a total of 8 dogs that are numbered from 1 to 8. Septièni pacijent u jedinici intenzivne skrbi. 71 . Research showing that all animals were received in shock. and are accompanied by clinical parameters during treatment. Aldrich J.1. 2. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 79 .80. vet. Department by surgery. Trojacanec Plamen2. All patients received fluid therapy in the form of one or multiple bolus colloid fluids Hydroxyethyl Starch 6% (HAES-a) dosage of 3-15 ml/kg with a physiological solution in the dosage of 10-50 ml/kg. Vol. Ilievska Ksenija2 1 2 Department of pharmacology and toxicology. intravenous applied in the fastest possible time. No. Vet.Mak.30. G. In all our study patients. 3 Department of internal disease of small animals. but etiological situation has led to deterioration and mortalities. 4. stabilization. Preg. 3. Matijatko V. Matijatko Vesna3. Veterinary Faculty of Zagreb e-mail: todornovakov@fvm. 2009 / Mak.80. The most relevant example is the dog number 2. (2007): BSAVA Manual of Canine and Feline.4. DiBartola S.

Hopper K. (2006): Fluid resuscitation and the septic kidney. 325-347. 325-391. (2003): Small Animal Internal Medicine.. 540564. 118-120. 8. (1998): The systemic inflammatory response syndrome: definitions and aetiology. London.. Bagshaw S.G. Care.M. 80 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Houston D.○ Day T. W. 10. Nyström P.M. W. Bellomo R.M. Feldman E. Curr. M. Nelson R. Third ed. Opin. Chemother. (2000): Textbook of Veterinary Internal Medicine diseases of the dog and cat. Couto C. G. Antimicrob. Hauptman J.. A. (2000): The Clinical Examination. Ettinger S. 777 . 11. (1996): Fluid Balance and Therapy. Fluid and electrolyte therapy. (Eds.. & Bateman S. 41.. K. In: Radostits O. Saunders. Radostits O... Crit. Houston D. Veterinary Clinical Examination and Diagnosis. 91-124.. Suppl.). M. (2008): The use of plasma in the critical patient.C. 403-419.O. Fifth ed. 6. 14th International Veterinary Emergency and Critical Care Symposium. 7. 387. pp.B. Mayhew I. 567-583. 12.780.389. 9. 1-7. 5.. J.. 527-530.

sekoja tabela ili slika zapo~nuva so novata strana. Trudovite zaedno so tabelite so nivnite naslovi i slikite so legendi. Eksperimentite na `ivotni treba da bidat izvedeni vo soglasnost so ve}e prifatenite principi za odgleduvawe i upotreba na `ivotnite. magisteriumi i drugi prilozi od site oblasti na veterinarnata medicinata i srodnite nauki. pregledni trudovi. kratki soo{tenija i prikazi na slu~aj. Sekoja strana treba da bide numerirana. Pregledni trudovi: Preglednite trudovi i monografii koi gi vklu~uvaat site aspekti od vetrinarnata nauka se prifatlivi za MVP. srednite imiwa i prezimiwata) se bez akademski stepeni. Imiwa na avtorite (vklu~uvaj}i gi imiwata. Vo niv se prika`uvaat va`ni pra{awa od klini~ki i biomedicinski istra`uvawa. prikazi na slu~ai. referencite. Vo spisanieto se objavuvaat izvorni nau~ni trudovi. Naslovot. adresa. Avtoritativen i kriti~ki pregled na momentalnata sostojba i odli~no poznavawe na problamatikata koja e predmet na analiza e potrebno za preglednite trudovi.5 sm od sekoja strana. se ~ukaat so dvoen prored na A4 format ( 21 h 28 sm) so margini od najmalku 2. Site tabeli i sliki se numeriraat posledovatelno so koristewe na arabski broevi. Se ~uka so golemi bukvi so 81 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Vo poseben oddel kako blagodarnost se vnesuvaat i podatoci ako trudot e nekade referiran. NASLOVNA STRANA Naslovnata strana na trudot treba da go sodr`i naslovot na trudot. Na poseben paragraf se dodava adresa za korespodencija koja go vklu~uva imeto na korespodentniot avtor. Kratki soop{tenija i prikazi na slu~aj: Kratkite soop{tenija i prikazi na slu~aj se nameneti za promocija na novi idei i rezultati vo novi ili razvojni oblasti na vetrinarnata nauka. posle imeto na avtorot se apostrofira mala arabska brojka koja ja ozna~uva adresata na institucijata kade {to e pripa|a. Originalni trudovi: Originalnite trudovi pokrivaat celosni izve{tai od istra`uva~ka rabota napi{ani spored zadadeni upatsvo na podgotovka so precizen opis i celosna interpretacija na teoretska i eksperimentalna rabota. klini~ki i laboratoriski iskustva. ○ TIPOVI NA PUBLIKACII Vo Makedonski vetrinaren pregled se objavuvaat originalni trudovi. NASLOV Naslovot treba da bide karatok i informativen. rabotnata pozicija.UPATSTVO DO AVTORITE Makedonski veterinaren pregled e stru~no spisanie koe go objavuva Fakultetot za Veterinarna Medicina od Skopje. Rakopisite podneseni za objavuvawe vo Makedonskiot veterinaren pregled stanuvaat postojana sopstvenost na spisanieto i nemo`at da bidat objavuvani na drugo mesto bez potpi{ana dozvola od avtorot i od spisanieto. abstraktot. telefon. FORMA NA PODNESOK Trudovite dostaveni za objavuvawe vo Makedonski veterinaren pregled se podnesuvaat na makedonski jazik so abstrakt na angliski jazik podgotveni spored upatstvoto za podgotovka. i drugi vraboteni vo dr`avnite i privatnite organizacii vo R. Pravo na objavuvawe imaat site doktori po veterinarna medicina. celosnite imiwa na avtorite po~nuvaj}i so nivnoto prezime kako i institudcijta kade pripa|aat. reviski trudovi. kako i toa dali e fikansiran od nekakov proekt ili institucija (so brojot na proektot i kompletniot naslov na institucijata i mestoto). Dokolku postojat pove}e avtori. faks i e-mail adresa. Rakopisot treba da e so font mac c times za makedoskiot tekst ili times new roman za angliskiot abstrakt so golemina na fontot od 12. Makedonija i nadvor od nea.

.. Functional renal volume: quantitative analysis at gadolinium-enhanced MR angiography – feasibility study in healthy potential kidney donors. The Effects of Terminal Sire Breed on Carcass Quality and Sensory Traits of Lamb.font 12.agric. van den Dool. van der Geest. Se prepora~uva vo nego da se sodr`at zborovi koi {to se neophodni za identifikacija na predmetot na istra`uvawa..nih..Q. REFERENCI Literaturnite podatoci vo tekstot se citiraat so arapski brojki vo zagradi.W. Redosledot na pojavuvaweto vo tekstot go opredeluva nivniot broj. ako ne e daden vo naslovot. CD. S. Diet and Cardiovascular Disease (Department of Health and Social Security). PODNESUVAWE NA RAKOPISOT So sekoj podnesen trud treba da bide dostavena potpi{anata izjava za prenos na avtorskite prava. Jones.nsf/all/ sg11071/$FILE/lacombe_sensory_trial.gov SODR@INA NA TRUDOT Tekstot se deli na: voved. Da ne se vnesuvaat drugi kratenki osven standardnite edinici za merkite i nivnite izvedeni edinici. 3.).L. Fijter. Se pora~uva upotreba na simbolite na osnovnite i izmerenite merni edinici vo makedonskiot jazik kako i na prefiksite na kirilica Blagodarnostite se pi{uvaat na krajot od tekstot. Buttery.. 4.M.L. R. Vo trudovite treba da se upotrebuvaat edinici od internacionalniot sistem na edinici (SI). vidovite na `ivotni na koi se praveni eksperimenti. spored redosledot na spomenuvaweto vo tekstot. Poinakov redosled mo`at da imaat reviskite trudovi i prikazite na slu~aj. T. 131–160). COMA (1984). rakopisite pri prigotvuvaweto ili drugite neobjaveni podatoci ne se citiraat vo literaturata no mo`at da se spomenat vo tekstot vo zagrada. Hemiski formuli. (2006). (2005). calpastatin and meat tenderness in different ovine skeletal muscles. 2. Sodr`inata vo izvadokot treba da e nezavisna celina a ne da opi{uva {to e izneseno vo trudot. Croken. 82 . Literaturata se pi{uva na poseben list hartija. (2005). 5. & Byrbidge-Boyd. ABSTRAKT Izvadok od 100 do 250 zborovi za originalnite trudovi i 100 zborovi za prikaz na slu~aj se ~uka na poseben list so dvoen prored i se dostavuva kako vtora stranica od trudot. P. R. Makedonija Se podnesuvaat vo elektronski zapis (disketa. A final report to the Alberta Sheep and Wool Commission. Bunger. Bardsley. Sazili. J. Sensky. Sekoja tabela.W. A. Meat Sci. L. 1. ili na veb stranata: www..W.nlm. Potrebno e da se vnese vidot na `ivotnite upotrebeni za ispituvawe. so dvoen ○ prored. http:// www1. slika ili literaturen podatok se citira vo tekstot so arapski brojki. S. Za izbor na klu~ni zborovi se prepora~uva MeSH vo Index Medicus/Medline. W. Genetics of body composition and metabolic rate.G. J. Eisen (Ed. J. G. KLU^NI ZBOROVI Pod tekstot se vnesuvaat do 5 klu~ni zborovi. London: Imperial College Press. pred literaturnite podatoci. Goleminata na tekstot e so font 10. G. London: The Stationary Office. rezultati i diskusija. The Mouse in Animal Genetics and Breeding Research (pp. latinski kratenki od imiwa se dozvoleni vo naslovot. L. In E..gov.N. The relationship between slow and fast myosin heavy chain content.J. M. Wasser.. & Hill. so dvoen prored i sekoja tabela treba da vklu~uva naslov vo JPG ili TIFF format so rezolucija 300 dpi. C.J. 69. materijal i metodi.. (2005). Parr. USB) ili po elektronska po{ta. Hoekstra. Report of the Panel on Diet in Relation to Cardiovascular Disease. 17–25. Goleminata na fontot e 10. Radiology 236: 189–195.ca/$department/deptdocs. Li~nite prepiski. vo ista linija so tekstot. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ TABELI I SLIKI Tabelte se prilo`uvaat na posebna strana. Tekstot se iznesuva vo pasivna forma (bez nie ili na{ite). Trudot go podnesuva korespodentniot avtor. Rakopisite se ispra}aat na slednava adresa: Fakultet za veterinarna Medicina Makedonski Veterinaren pregled Lazar Pop Trajkov 5/7 1000 Skopje R. Gibson. P.ab.

EKSKLUZIVNA IZJAVA ZA OBJAVUVAWE NA AVTORITE KOI PODNESUVAAT TRUD Potvrduvam deka nieden material vo ovoj rakopis ne e objaven porano i nieden materijal ne e daden nikade za objavuvawe od bilo koj vid. osven izvadok (abstrakt) od 400 zborovi ili pomalku SOGLASNOST ZA PRENOS NA PE^ATARSKITE PRAVA Pe~atarskite prava na trudot so naslov: ____________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ koj }e se objavi vo spisanieto Makedonski veterinaren pregled se prenesuvaat na spisanieto. no avtorite go zadr`uvaat slednovo: Site prava na sopstvenost osven pe~atarskite. kako pravoto na patent Pravoto za upotreba na del ili site delovi od ovoj trud za svoja li~na rabota. prezime i ime potpis 83 .

84 .

85 .

FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA .SKOPJE 86 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful