Univerzitet

Sv. Kiril i Metodij Skopje

Filozofski Fakultet Instutut za pedagogija

SEMINARSKA RABOTA

Predmet:Ekonomika na obrazovanieto Tema: ,, Sistem na javni prihodi i rashodi"

Profesor: Izrabotila: Prof.D-r Trajan Gocevski Momirovska B Br. na indeks:

0

Skopje,2011

Sodr`ina:

Voved................................................ .........................................2 Sistem na javni prihodi i

rashodi....................................3 Vidovi javni

prihodi.............................................. ..............3 Karakteristiki na dano~niot

sistem.......................... 5 Javni rashodi.............................................. ..........................13

1

..........Buxet na zemjata.16 Koristena literatura..... ................................................ .. Prihodi koi dr`avata pretstavuvaat onie sredstva ili nekoe lice gi dobiva kako input vo svojot 2 ... ........................ 14 Zaklu~ok...17 Voved Vo mojata seminarska rabota }e pi{uvam za sistemot na javni prihodi i rashodi........................................................................................

buxet. {to zna~i }e bidat opi{ani vidovite na danoci. Dodeka pak za rashodi se smetaat site sredstva so koi se namiruvaat odredeni dolgovi i se pokrivaat obrskite. Vo ista mera }e bide opfaten i javniot rashod. {to e predmet na danokot i dr. Vo pogled na prihodite }e bidat opfateni stavkite po koi dr`ava ta gi sobira svoite prihodi {to podrazbira odredeni vidovi na danoci koi taa gi naplatuva od fizi~kite i pravni lica. koi se dano~ni obvrznici . Sistem na javni prihodi i rashodi 3 .

sekoja dr`ava ima potreba od od obezbeduvawe i od sredstva. Toj vo osnova 4 . ostanatite koi po pravilo gi pribira naselenieto ekonomski subjekti. od objekti i nedvi`nosti vo sopstvenost na dr` avata. Sistemot na pribirawe na tie sredstva kako i nivnoto tro{ewe e poznat kako sistem na javni prihodi i rashodi na dr`avata. Vidovi javni prihodi Po osamostojuvaweto vo Republika Makedonija se pristapi kon vospostavuvawe sistem na javni prihodi po primerot na zemjite so pazarni ekonomii na Evropskata unija.Za da mo`e da gi ostvaruva svoite funkcii. od gra|anite. Javnite prihodi na dr`avata gi opfa}aat sredstvata {to taa gi napla}a upotrebuva za od naselenieto i stopanskite subjekti. So eden zbor. Javnite rashodi pak gi opfa}aat sredstvata pribrani od gra|anite od stopanstvoto na meneti za ostvaruvawe na funkcite na dr`avata. javnite prihodi na dr`avata gi ~inat sredstvata {to taa gi obezbeduva od sopstvenite prihodi.e za taka nare~enite javni rashodi. Ovoj sistem e nekolku pati dousovr{uvan i ve}e e zaokru`en. Pokraj javnite prihodi. od kamati na plasirani sredstava i dr. od stopanskite subjekti i od ostanatite prihodi {to taa }e gi obezbedi po razni osnovi. dr`avata mo`e da ima i svoi prihodi koi mo`e da gi naso~i za pokrivawe na javnite rashodi kako {to se prihodi od dr`avnite pretprijatija. a gi subjektite na dr`avata t.

Predmet najzna~aen kategorijata na na{iot interes se samo danocite kako vid na fiskalni na javni prihodi. Skopje 2009 god. Javno-pravnite . Javno pravnite se obezbedat preku: na obvrska zap la}awe na javni vo odredena so zakon prihodi mo`at da  neposredno nametnuvawe dava~ki propi{ana  posredno izre~eni na licata koi se nao|aat situacija. .1 Prihodite se delat na dve golemi grupi: a) Na privatno-pravni prihodi. prihodite od ekonomskite i drugi subjekti i sopstvenite prihodi . neposredno javno-pravni Prof.. "Ekonomika na obrazovanieto. 81 1 5 . se na . Tie gi opfa}aat od dr`avniot imot.D-r. ili derivatni {to dr`avata gi ostvaruva javni prihodi se onie imperium . nametnuvawe vo krivi~na : i tuka spa|aat pari~ni . koja vo osniova e ista kako i delovnata aktivnost prihodite na subjektite od privatnoto pravo. Trajan Gocevski . Str. ili originerni javni prihodi preku delovnata aktivnost ostvaruvaat dr`avata . vrz osnova na svojot vr{ej}i preraspredelba na nacionalniot dohod. kazni kako i prekr{o~na postapka prihodi proizlezeni od nekoja dvostrana pravna rabota so javno-pravni elementi. Ti e spa|aat vo dr`avni prihodi. koi{to dr`avi imaat mo{ne pomalo zna~ewe vo sovremenite vo sporedba so na dr`avata minatoto i na b) javno-pravni prihodi Privatno-pravnite onie {to se koi se dominantni.gi opfa}a prihodite od gra|anite.

Dr`avata sobira danoci od svoeto postoewe do denes so toa {to vo razni fazi od razvojot danocite iznosi. str.nametnati vrz site subjekti koi{to se pot~ineti na fiskalniot suverenitet na edna dr`ava. . y danoci na imot.15. se poka`alo deka vo na{ata dr`ava taka strukturno i vo vo najgolemo u ~estvo javnite prihodi zazemaat danocite. 2 Prof. Dano~no pravo . vo koi spa|aat. vo koi sa|aat: danok na dodadena vrednost akcizite i carinata. koi od svojot dohod treba da izdvojuvaat za javnite potrebi na dr`avata. danok na nasledstvo i podaroci i danok na promet na nedvi`nosti i prava. danok na imot.. taksite.D-r.l. y drugi javni dava~ki vo i koi spa|aat: nadomestoci. ekolo{kiot danok i s. vo koi spa|aat: personalniot d anok od dohod i danokot od dobivka nakorporacite.komunalnite dava~ki samopridonesi . bile Danokot na sobirani na razli~ni javna i na~in i i {to vo razli~ni ja predstavuva dava~ka dr`avata i nametnuva naselenieto ostanaite stopanski drugi subjekti. Vesna Pendovska . 2 Spored vidot javnite prihodi se sostojat od: y danoci od dohod. Skopje 2001 god. y pridonesi za socijalnite potrebi. Karakteristiki na dano~niot sistem Vo dene{nata praktika kako svetot. y danoci na potro{uva~kata.16 6 .

Dano~no pravniot vo pravoto odnos e odnosot pome|u dr`avata i drugite lica vo vrska so utvrduvaweto i naplatata na danocite .. y danokot se pla}a bez nadomest ili drugi obvrski od naplatuva i so dr`avata. Vesna Pendovska . kaj koi e konkretno utvrden nositelot na dano~nata obvrska i koj se utvrduva so odredena dano~na stapka vo s klad Prof. kako {to e danokot na promet t. . Trajan Gocevski .82 4 Prof. y danokot se smeta za dava~ka od op{ta korist za site. Skopje 2009 god. Spored nositelite na dano~nata obvrska tie mo`at da bidat: posredni danoci. bez neposreden zadovoluvawe na drugi na svoite protiv nadomest . so koj dr`avata danio~na vlast prinudno od subjektite koi{to se pod nejzina zafa}a zaradi pari~ni sredstva . Danocite mo`at da se napla}aat vo natura i vo pari. Str. svateni vo po{iroka smisla . str. se zaveduvaat so poseben zakon..D-r. pri {to vo sovremeni uslovi danocite se pla}aat isklu~ivo vo pari. kaj koi ne e opr edelen konkretniot nositel na dano~nata obvrska. "Ekonomika na obrazovanieto.81. 3 prvenstveno socijalni Za da mo`e da se naplati danokot treba da postoi dano~nopraven odnos. Skopje 2001 god.4 Osnovnite karakteristiki na dano cite se: y y y tie se zadol`itelna dava~ka.48 3 7 .16. . vo odredeni slu~ai dano~nata obvrska se prisila. potrebi i i finansiski ekonomski ostvaruvawe celi. Dano~no pravo .D-r.Danokot pretstavuva eden vid javen prihod.n neposredni.

na del od buxetskite sredstva nameneti za javna stabilizatorska i antiinflaciona funkcija na dano~en sistem se ogleda vo mo`nosta preku dano~nite zafa}awa da se vlijae vrz kupovnata sposobnost na pravnite i fizi~kite lica. Dano~niot sistem na zemjata mo`e da igra mnogu zna~ajna fukcija i pri preraspredelbata na nacionalniot dohod.so negovata ekonomska mo}. y mo`nosta Ekonomska funkcija prekusistemot na na dano~en sistem se ogleda v o odano~uvawe sopovlastenidano`ni stapki da se stimulira razvojot na odelni stopanski granki. y Socijalna funkcija na dano~en sistem se sostoi vo mo`nosta preku sistemot na odano~uvawe na platite. ili pak preku 8 . od edna strana i preku socijalnata strana koja se finansira od buxetot. so {to se regulira ramnote`ata pome|u ponudata i pobaruva~kata na pazarot. kako {to e danok ot na dobivka. Dr`avata toa go pravi preku progresivno odano~uvawe na prihodite. Toa zna~i ubla`uvawe na socijalni razliki kaj naselenieto preku povratuvawe potro{uva~ka. profitot. Danocite vo sekoja zemja imaa t pove}e funkcii pome|u koi najzna~ajni se slednive: y Fiskalna funkcija se ogleda vo toa {to dano~niot sistem e odgovoren za sobiraweto dovolno sredstva potrebni za finansrawe na site javni potrebi na dr`avata. ili obratno. istiot da se zako~uva preku voveduvawe visoki dano~ni stapki. danokot na imot i sl. taka {to dr`avata preku dano~n ite zafa}awa mo`e da izvr{i prenaso~uvawe na sredstvata. od druga strana. rentata i drugite primawa na naselenieto da se ubla`uvaat socijalnite razliki.

nastanuva Prof. go predstavuva procentot {to treba da se plati na ime danok od utvrdena dano~na osnovica. c) odnosno Dano~nata osnovica. ubla`uvawe na socijalnite razliki . objektot na odano~uvaweto. y y jaknewe na akumulativna sposobnost . odnosno dohodot . b) Dano~niot obvrznik. 5 Kako dano~en objekt mo`at da se pojavat prihodite . Kako element na pretstavuva na dano~no pravniot odnos .D-r. na dano~nata fakti~ ka sostojba . pretprijatijata i ostanatite subjekti koi vr{at odredena dejnost. Skopje 2009 god. imotot . za razvoj. a Za dano~niot sistem na sekoja zemja bitni se nekolku elementi vrz koi toj se zasnova: a) prihodite. iznosot na predmet ot koja ja pretstavuva goleminata na odano~uvaweto na koi se presmetuva dano~noto optovaruvawe. d) Dano~na stapka. Str82.. subjektot na ograni~uvaweto odnosno koi treba da go pla}a danoko t kaj nas dano~ni obrznici se gra|anite. Kaj nas toa se potro{uva~kata i imotot na naselenieto i stopanskite subjekti. dano~en object sekoj objektiven fakt so ~ie{to podveduvawe pod zakonskiot opis konkretna obvrska. potro{uva~kata.dano~nata politika da stimulira novi vlo`uvawa da ja destimulira potro{uva~kata. "Ekonomika na obrazovanieto. a kaj subjektnite danoci vo potesna smisla i samata egzistencija na obvrznikot. .83 5 9 . Trajan Gocevski . Predmetot.

Koga dano~nata stapka }e se dovede vo relacija so dano~nata osnova so ~ie pla}awe Dano~nata se doa|a do iznosot na danokot kako suma obvrznikot go namiruva svojot oznaka dano~en dolg. danok na imot.62.48. y y y y y 6 Danok za dodadena vrednost.49. danok od dohod. ekonomski i socijalni funkcii . Prof. 65 10 . {to im se delegirani pravniot poredok. Taa slu`i za presmetuvawe danokot.D-r. Dano~no pravo . nekolku bidej}i metodi za ozna~uva opredelena na vrednost. Danok od dobivka. Aktiven danio~en subjekt pretstavuva dr`avata . osnovica Postojat i toa : na utvrduvawe dano~na direkten metod . indirekten metod. Akcizi. slu`ben metod . str.. stapka e onaa numeri~ka me|u osnovata koja go obele`uva i sumata matemati~kiot odnos koja{to obvrznikot za odano~uvawe e dol`en da ja plati na ime danok. metod parifikacija.Pod subjekti se podrazbiraat aktivni i pasivni dano~ni subjekti.63. Kako pasivni dol`nici dano~ni odnosno subjekti fizi~ko kvalifikuvaat pravno lice dano~nite sekoe koe{to e dol`no da ja ispolni obvrskata dano~no-pravniot odnos. Dano~nata osnova pretstavuva kvali tativna i kvantitativna konkretizacija na dano~niot objekt. Vesna Pendovska . Skopje 2001 god. kako i drugi javno-pravni tela koi izvr{uvaat razli~ni politi~ki preku se i od . 6 So dano~niot sistem na R epublika Makedonija se vovedeni pove}e vidovi danoci od koi naj zna~ajni se. .

Danokot sukcesivno. treba Odano~uvaweto da se vr{i na prometot dve na stoki tri i uslugi so DDV so odnosno stapki: standardna. ortopedski pomagala i drugo. Site proizvodi i uslugi podle`at na DDV. taksite. sol bro{uri vesnici. 11 . auslugite se 18% danok. voenata oprema proizvodite nameneti za Crveniot krst lekovi. pridon esite. meso riba mle~ni proizvodi {e}er . sredstvata za vooru`uvawe. osven za proizvodite i stokite za koi se utvrdeni posebni stapki. Visinata na reduciranata stapka iznesuva 5%.l. Nulta pla}awe na stapka DDV za se predviduva za celosno osloboduvawe proizvodi od i odredeni vidovi prehrambeni uslugi za koi }e se opredeli samata dr`ava . Vo Republika Makedonija ovaa stapka iznesuva 18%.Javnite prihodi vo zemjata se obezbeduvaat i preku carinite. trgovija na golemo i trgovija na malo kako i izvozot na sto ki. Standardnata stapka se primenuva za odano~uvawe na promet na stoki i uslugi i na uvozot. javnite zaemi i s. Poniska stapka se primenuv a na prometot na odredeni stoki i uslugi na uvozot na odredeni stoki: osnovni prehrambeni proizvodi i pijalaci (osven akoholot). prometot na dobito k. Vo zakonot se dadeni i dano~nite olesnuvawa koi se odnesuvaat na prehrambenite i uvoznite proizvodi. proizvod ite koi se prodavaat na diplomatskite pret stavnici. odnosno uslugata spored toa so danokot na dodadena vrednost se opfateni site prometni transakci: proizvodstvoto. na vo dodadena sekoja vrdno st se faza presmetuva niz koja i naplatuva prometna proizvodot. poniska i eventualno nulta .

obvrznikot za vo godinata utvrduva danokot namalen li~noto osloboduvawe vo visina od 25% od prose~nata godi{na neto plata ostvarena vo republikata spored podatocite na Republi~kiot zavod za statistika i pridonesite za socijalno osiguruvawe i drugi javni dava~ki plateni na prihodite na obvrznikot . se pla}a na zbirot na neto prihodite {to dano~niot obvrznik gi ostvaril vo tekot na godinata od razli~ni izvori. dohodot za odano~uvawe { to se dobiva kako zbir na iznosite kako oddelni za neto koja se prihodi { to gi ostvaril . Spored Zakonot za personalen danok na dohod ovoj vid danok .M. spored koj se presmetuva dano~na osnovica go so~inuvaat: 12 . Personalen danok ja opfa}a vkupnata dano~na sila na dano~niot obvrznik koja se iska`uva kako zbir na site negovi neto prihodi {to gi ostvaruva vo eden period. Kako dano~ni obvrznici koi go pla}aat ovoj vid danok se javuvaat: fizi~kite lica rezidenti na Republika Makedonnija za dohodot {to go ostvarile vo zemjata i stranstvo fizi~ki lica ne rezidenti na R. osven prihodite {to ne podle`at na odano~uvawe ".Danokot od dobivka e voveden po voveduvaweto na novit stopanski sistem vo zemjata koga stanuva osnovna ekonomska kaegorija. Dohodot {to podle`i na odano~uvawe.M i f izi~ki lica koi neprijaveno vr{at dejnost i ostvaruvaat prihodi koi podle`at na odano~uvawe dano~na osnovica na ovoj dan ok e .. Na pla}awe danok od dobivka podle`at site fizi~ki i pravni lica koi ostvaruvaat dobivka na teritorija na zemjata ili nadvor od nea kako i stranski lica koi ostvaruvaat dobivka vo na{ata zemja.stranski dr`avjani koi ostvarile dohod na teritorijata na R..

prostorii.y li~nite primawa po osnov na raboten odnos. li~nite dejnost. spored Zakonot se javuvaat: za promet na naftenite derivati i tutunotpijaloci. y y prihodi od zemjodelska dejnost. alkoholni pijaloci. Dano~nite 13 .l. kako zgradi dano~nite obvrznici javuvaat fizi~ki i pravni lica koi imaat ili se u`ivateli na takov imot. na{ata zemja na akcizi se pla}aat prerabotki na od slednive tutun. prinawa od stopanska i profesionalna y y prihodi od imot i imotni prava. site administrativnite zemji{te i s. za odmor. drugi prihodi. penzi ite i invalidnicite.. proizvodi: Vo . Akcizite pretstavuvaat poseben vid danok na promet koj se pla}a samo na odredeni vidovi proizvodi koi ili spa|aat vo luksuznata potro{uva~ka ili za niv ima golema pobaruva~ka na pazarot. patni~ki aftomob ili. a kaj patni~kite av tomobili. delovnite i i drugite stanovi se prostorii.kupuva~ot. imot.l. Dano~nata stapka kaj ovoj vid danok ne e progresivna i iznesuva 10%. stanovite. vo R. kako dano~nite obvrznici za pla}awe na akcizite. kafe. pivo. proizvoditelite kafeto i i uvoznicite. Kako dano~na osnovica za ovoj danok se zema pazarnata vrednost na imotot koj e predmet na odano~uvawe. Makedonija se Spored Zakonot za danoci na pla}aat i danoci na imot vo koi spa|aat danokot na stanbenite zgradi. proizvodi za alkoholnite luksuznite sekoj u~esnik vo prometot. derivati naftata. luksuni proizvodi i s.

Carinite koi vo osnova imaat za{titna funkcija isto taka se javuvaat kako zna~aen buxetskata porto{uva~ka izvor na sredstva za pokrivawe na zemjata .20% za podvi`en imot.stapki se proporcionalni i iznesuvaat 0. a za obvrznik koj e naslednik od tret red taa iznes uva od 4 do 5%. Dano~en obvrznik e sekoj gra|anin na Republika Makedonija koj nasleduva ili prima na podarok takov imot. Kako na dano~na imot osnovica se za ovoj danok se zema kako pazarna podarok. Kako dano~na osnovica za ovoj danok se zema pazarnata vrednost na nedvi`nosta ili pravoto vo momentot koga nastanala obvrskata. Kako obvrznici na ovoj danok se javuvaat pravni i fizi~ki lica koi prodavaat nedvi`nosti i prava. Vo Republika Makedonija se pla}a danok na nasledstvo i podaroci koi se sostojat vo nedvi`en imot koj se nasleduva ili zema kako podarok. vrednost koj nasleduva ili prima Dano~nite stapki za ovoj danok se proporcionalni i se razli~ni vo zavisnost od nasledniot red. Carinite po pravilo se naplatuvaat na stokite i uslugite koi se uvezuvaat.10% za nedvi`en i 0. Spored na~inot kako se vo naplatuvaat tie imaat karakter na posreden danok. Taka za naslednik od vtor red dano~nata stapka iznesuva od 2 do 3% od dano~nata osnovica. Dano~nata stapka za ovoj vid danok vo na{ata zemja e proporcionalna i iznesuva od 2 do 4% od dano~nata osnovica. sopstvenici na idealen del od nedvi`nosti ilipravata koi se prenesuvaat kako i primatel na nedvi`nost ili negov naslednik ako se raboti za dogovor za do`ivotna izdr{ka. 14 . Danok na promet na nedvi`nostite i pravata kako predmet na odnesuvawe go ima prometot na nedvi`nosti i prava.

re{avawe na klu~ni ekonomski problemi kako 15 . vo Stapkite po koi se pla}a vo koi carinata se se razraboteni poseben tarifen sistem dadeni proizvodite i carinskite stapki koi se odnesuvaat na niv. Vo na{ata republika ima pozitivno iskustvo od efektite od ovoj vid javna dava~ka koj re~isi redovno se primenuva. Visinata na taksite e vo zavisnost od vidot i karakterot na uslugite i e razli~na za razli~ni uslugi. Taksite isto taka spa|aat vo javni dava~ ki {to gi pla}aat pravnite ili fizi~kite lica za odredeni uslugi {to gi dobivaat od nadle`nite dr`avni i pravosudni organi. isklu~itelno namenski karakter i ne mo`e da se upotrebuva at za drugi nameni. so referendum objekti. a obvrznici se gra|anite i pravnite lica koi se korisnici na uslugite.a retko i na proizvodite koi se izvezuvaat. objekti i od oblasta Obi~no na se obrazovanieto i imaat s. zaveduvaat i infrastrukturni zdravstvoto. Spored toa predmet na odano~uvawe se uslugite od dr`avnite organi i institucii. Toj isklu~ivo slu`i za pribirawe sredstva za re{avawe na razni komunalni kulturata. Kako predmet na carinewe po pravilo e vrednosta na uvezenata stoka. Poradi toa taksite mo`at da bidat: administrativni. Sredstvata od javnite zaemi mo`at da se iskoristat za razni nameni kako { to se: izgradba na va`ni sobra}ajnici.l. a vo odredeni slu~ai i koga izvezuvaat stoka i uslugi. suds ki i komunalni. Javnite zaemi se isto taka eden od mo`nite izvori za ostvaruvawe javni prihodi. Vo nivnata praktika postoi i mesten samopridones. Kako dano~ni (ili carinski) obvrznici se javuvaat site pravni i fizi~ki lica uvezuvaat . kako javna dava~ka koja po pravilo ja zaveduvaat lokalnite organi.

site razlika nivnta Prof. funkcioniraweto na pr avniot odbranata i bezbednosta na zemjata. sanirawe na platniot promet bilans na zemjata. na 7 reguliraweto socijalnite sostojbi. tie se narekuvaat javni potrebi. intervenciite vo stopanstvoto i dr. Postojat fakti~ki odredeni potrebi koi poed inecot ne mo`e vo dr`avata da gi ~ja realizacija zadovoli na individualen na~in.na primer nevrabotenosta. Vo odredeni slu~ai e mo`no da se vov eduvaat i drugi javni dava~ki. . pokrivawe na bux etskite deficiti i sl. no dosega iznesenite se osnovni i nose~ki. Funkcite na dr`avata se mnogubrojni i slo`eni i se odnesuvaat na funkcioniraweto na dr`avnata administracija. ^isti se onie mo`ele individualno da se obezbedat na pazarot . Vo edna grupa na javni dobra postojat ~isti i koi vo nikoj slu~aj ne bi ne~isti javni dobra. Skopje 2009 god. "Ekonomika na obrazovanieto.. Trajan Gocevski . i za funkcionirawe na dr`avnite eneophodno organi i institucii. Javni rashodi Za potreba da od mo`e dr`avata da gi na ostvari svoite koi funkcii se ima opredelen kvantum sredstva pribiraat preku dano~niot sistem na zemjata. Str.84-99 7 16 . tokmu Odredeni kategorii na dr`avni funkcii proizlegle od razli~ni kategorii na javni potrebi kako onie koi pogore gi navedovme. no privatniot sektor nema interes ili pak da za gi uvezuva gra|ani in bez iv dr`avata na podednakvo sposobnost.D-r. sistem. a dodeka pak ne~isti javni dobra se o nie koi e vozmo`no da se obezbedat na da gi proizveduva gi obezbeduva plate`na pazarot.

javnite Vo Republik a vo Makedonija procentnoto proizvod vo u~estvo na rashodi op{testvenio t poslednite nekolku godini se dvi`i od 30-40%. so koi gra|anite {e gi zadovolat svoite javni potrebi . 8 Prof. Vo rashodniot del se davaat rashodite {to se planiraat da se napravat vo tekot na godinata po nositel i i po iznosi. str.So cel da se obezbedi ~isti i ne~isti javni dobra .. Vesna Pendovska trud .D-r. bez favorizirawe na vo korist na najgolemiot bilo koj del od zaednicata . Buxet na zemjata Buxet na zemjata vo osnova pretstavuva godi{ en plan javnite prihodi i javnite rashodi koi se o~ekuvaat da na se ostvarat vo godinata za koja e donesen bu xetot. . no buxetskata i kalendarskata godina ne mora da se poklopat. dr`avata koi se izvr{uvaat za da Pari~nite izdatoci se zadovolat na javnite potrebi . Vo se sostoi od del dva na dela i toa se rashoden prihodniot buxetot iska`uvaat o~ekuvanite javni prihodi koi treba da se priberat vo tekot na godinata i toa po vidovi i iznosi. dr`avata mora da tro{i finansiski sredstva . se broj gra|ani vo odredena zemja narekuvaat javni rashodi. Toa prihoden zna~i i deka buxetot del. 8 Visinata na javnite rashodi od zemja do zemja se razliuva i se dvi`i pome|u 30 i 50% od ostvareniot op{testven proizvod. Buxetot po pravilo se donesuva so va`ewe za edna godina.1 17 . Skopje 2001 god. {to so ogled na procesite na zaokru`uvawe na Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava pretstavuva relativno prifatlivo optova ruvawe. Javni rashodi ".

a vo poslednoto vreme i kako va`en ekonomski faktor. Koncept na administrative buxet: {to gi opfa}a site vidovi buxetski prihodi i rashodi po izvori i na sobirawto nositeli .Sovremeniot vr{ewe na buxet pokraj pokrivaweto na tro{ocite kako{to za se klasi~nite na dr`avni funkci. . Str. vo funkcija e na likvidnosnite na obezbeduvawe na javnata na analizi efekti potro{uva~ka . pravosudcvoto. izvozot i sl.sejavuva kako va`en faktor vo vodeweto na socijalnata politika vo dr`avata. 2.99. . 3. vo smisla na davawe razni premii. regresi.. "Ekonomika na obrazovanieto.D-r. stim ulaci i sl. razvieni se tri koncepti za buxetot: 1. Isto taka buxetot se javuva i ka ko izvor na investirawe vo odredeni klu~ni infrastrukturni objekti. koi imaat op{to zna~ewe za stopanskiot razvoj na zem jata. na gi registrira vo so site na se dr`avata . Trajan Gocevski . Koncept na e na kontrola na javnite sredstva koi se iska`uvaat konsolidiran gotovinski buxet . momentot cel da vistinsko nastanuvawe Prof. Concept primawa nivnoto 9 na i ekonomski izdatoci buxet. vo funkcija i tro{eweto vo buxetot.100 18 . odbranata i bezbednosta na zemjata i sl. na seopfatno gi buxetskite prika`uva izvorite na i namenite vlast in sredstva centralnata spored a na drugite javno-pravni subjekti nivnoto momentot podmiruvawe. funkcioniraweto dr`avnata administracija. energets ki kapaciteti i sl. Skopje 2009 god. {to se vo funkcija na razvojot na od delni granki. 9 Kako rezultat na jakneweo na ekonomskata uloga na buxetot .

20 10 19 . koj dr`avata mora go re{ava ili so dopolniteln i prihodi ili so namaluvawe na vkupnata buxetska pome|u potro{uva~ka. so koj treba povtorno da se vospostavi buxetskata ramnote`a. Seto toa e neophodno za da se zapazi osnovniot principp za obezbeduvawe buxetska ramnote`a. Vesna Pendovska trud . Vo uslovi koga buxetskite rashodi gi nadminuvaat da buxetskite prihodi ima buxetcki deficit. potro{uva~ka.D-r.. str. 10 najvisokiot na Republika zakonodaven organ na Pred donesuva Sobranieto Makedonija. donesuvaweto na buxetot prethodi strogo propi{ana pr ocedura za prijavuvawe na potrebite od strana na korisnicite.Za izvr{uvawe na buxetot se nadle`ni Vladata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za finansii. utvrduvawe na obemot na so buxetskata mo`nostite. Skopje 2001 god. pribranite Vo uslovi od koga nastanuva priodi i neramnote`a sredstva javnite buxetskata potro{uva~ka se pribegnuva kon rebalans na buxetot. . Prof.sogleda kontekstot Buxetot dr`avatago ulogata na javnata potro{uva~ka vo na nacionalnite smetki. Javni rashodi ". usoglasuvawe so usoglasuvawe korisnici te na na potrebite buxetot i sl. {to zna~i deka vkupnite buxetski rashodi vo godinata treba da bidat ednakvi so vkupnite buxetski prihodi.

Kako i vo drugi zemji taka i vo na{ata zemja postojat prihodi i rashodi eden plan na dr`avata nare~en buxet.Zaklu~ok Vo na{ata zemja sistemot na prihodi gi opfa}a site vidovi na danoci koi pogore gi napomenavme regulirani so Zakonot za dano~na i voedno tie se na Republika postapka Makedonija od 2006 godina. koi se regulirani Buxetot postoi so kako 20 .

osnoven instrument za izvr{uvawe na javnite rashodi . Koristena literatura: 21 . a pak buxetskiot sistem e predmet na postojana na modernizacija na{iot i unapreduvawe. Konsolidiraniot buxet samouprava go i buxetite pak na edinicite na lokalnata buxet na so~inuvaat konsolidiraniot op{tata dr`ava. Buxetot na centralnata buxetite na fondovite i buxetite na edinicite na lokalnata samouprava. i buxetite na fondovite na centralnata go Buxetot na so~inuvaat centralnata vlast buxet konsolidiraniot dr`ava. Buxetot e osnovata od kade dr`avata gi sledi finansiskite odlivi i nadopolnuvawa i dokolku ima nekakov problem go upotrebuva instrumentot rebalans na buxeto t. sistem y y y ja Funkcionalnata struktura buxetski so~inuvaat tri segmenti: vlast.

D-r.. 22 . Trajan Gocevski . . Prof. Vesna Pendovska . 3.. Prof. Skopje 2001 godina.1. Vesna Pendovska trud . 2. Skopje 2009 godina.D-r. Skopje 2001 godina.D-r. "Ekonomika na obrazovanieto. Prof..Dano~no pravo . Javni rashodi ".

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful