METOD I BOLKA (kon avtobiografsko "tetovirawe# na kni`evnata teorija)

†Literaturata e prostor, kade{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet, se najprovokativno artikulirani#. Endrju Benet / Nikolas Rojl †Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e gri`livo podgotven oddel na nekoja avtobiografija#. Pol Valeri Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na subjektot, otsekoga{ postoela, pomalku ili pove}e otkriena, a sepak dlaboka, imanentna proniknatost i povrzanost, posebno intrigantna za filosofite, a denes, s¢ pove}e, i za teoreti~arite na literaturata. Vo znamenitata rasprava †Za gramatologijata# (1967 g.), vo celost posvetena na problematikata na pismoto, kako poa|ali{te na edna nova interpretacija na filosofskata i kulturnata tradicija, obrazlo`uvaj}i ja apokalipti~nata teleologija i testamentarniot, zavetniot karakter na Biblijata (Svetoto pismo), @ak Derida go zasega problemot, za konstitutivnoto zna~ewe na pismoto za subjektot, vo procesot na vospostavuvaweto na svesta za smrtta, vrz ~ija{to osnova, pismoto go ozna~uva vospostavuvaweto i na subjektivitetot, kako svest za li~nite granici i mo`nosti. Upatuvajki na damne{nata praktika na starite Grci, sozdavaweto bele`nici (hypomnenata), od fragmentite, od li~nite se}avawa, nau~enite, pro~itanite ili ~uenite mudrosti ili zapisi, ~ija {to cel bila - pottiknuvaweto i vostanovuvaweto na jastvoto, preku askezis (u~ewe za sebesi preku sebe) i postignuvawe posovr{en odnos kon sebesi i Mi{el Fuko, od svoja strana, vo instancata na pismoto razotkriva edna †tehnologija na jastvoto#, dotolku pozna~ajna, {to e oblagorodena so opredeleni (avto) terapevtski sodr`ini, mo`nosti i u~inoci (†Pismoto go razgonuva vnatre{niot mrak#), koi re~isi se grani~at i so nekoi {amanski ve{tini i misterii (blagodarenie na pismoto, ~ovekot stanuva vra~ samiot na sebesi, se samoizlekuva i samopoznava, bele`ejki gi svoite vnatre{ni promeni, zreewa, sostojbi). Dokolku si pripomnime na edno intrigantno tolkuvawe na Platon, za ambivalentnata priroda na pismoto kako farmakon (lek, koj{to, zavisno od 3

Elizabeta [eleva MAGOR doziranata koli~ina, mo`e da prerasne i vo - otrov), toga{, stanuva neophodno da uka`eme na faktot, deka niza filosofi, vo pismoto na filosofijata otkrivaat svoeviden oblik na avto biografska ispoved, soteriolo{ki (spasitelski) vrednosti, predizvik i povod za li~na transformacija, so toa odbivaj}i go nadmeniot imperativ i predominacijata na sistemskiot um. Koga vo svojot esej †Zboguvaweto so filosofijata#, Emil Sjoran }e napi{e: †£ go svrtev grbot na filosofijata, koga uvidov, deka e nevozmo`no da otkrijam kaj Kant, nikakva ~ove~ka slabost, nikakva vistinska traga na tagata, kaj Kant i site filosofi#, toga{ neminovno, vo se}avaweto, iskrsnuvaat srodni~kite opredelbi i imiwa na [openhauer, Kerkegor, Ni~e, Bewamin, Buber - koi{to, tokmu vo priznakot na avtobiografi~nosta, gledaat ontolo{ki garant i preduslov na samoto postoewe i priznavawe na pismoto; odnosno na negovata transformativna, preobrazuva~ka, transcedira~ka mo} i funkcija. Sojuzni~koto, kooperativnoto (namesto soperni~koto, konfliktno) zna~ewe na iskustvoto, vo oblikuvaweto i prodlabo~uvaweto na filosofskoto soznanie, pregnantno go iska`uva najnapred Ni~e, na prvite stranici od †Veselata nauka#: †Nie nemame pravo da ja odvojuvame du{ata od teloto, u{te pomalku du{ata od duhot. Nie ne sme `abi so studena utroba, ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe, nie sekoga{ morame, na{ite misli da gi ra|ame od na{ite bolki, i kako majka da im davame s¢ od sebe, od krv i od meso, od ogan, zadovolstvo, strasti, maka, sovest, sudbina i zla kob#. Koga eden filosof vnesuva tolku strast, entuzijazam, vqubenost doka`uvajki ja integralnosta na telesnoto i na du{evnoto iskustvo (kopne`ot, radosta, bolkata, ekstati~nosta), vo korpusot na filosofskoto soznanie i pismo - toga{, mo`eme da nasetime vitalni naznaki na edna `estoka pobuna protiv otu|eniot um, protiv apstraktna suvoparnost na znaeweto, protiv tiranijata na studeniot metod i nakonteniot akademizam...
†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno# Sveti Avgustin †Mo`ebi, ne go sakam ona {to go znam, i go sakam ona, {to ne go znam Marsilio Fi~ino †Soznanieto go ubiva deluvaweto# Fridrih Ni~e 4

Pogolemiot broj na novite pretstavnici na kni`evnata teorija, kon sredinata na 80-tite godini, ja po~ustvuvaa i potcrtaa raste~kata nelagoda, pred dotoga{ {iroko rasprostranetata redukcija i sveduvaweto na kriti~kio - teoriskiot subjekt, isklu~ivo vo ramkite i do nivoto na eden apstrakten soznava~ki subjekt, (anonimna, bezosetna, otu|ena kni`evna kompetencija), kade pridobivkite na konkretniot, empiriski ~itatel, negovoto egzistencijalno iskustvo, strasta, janyata, qubovta... poradi svojata navodna nenau~nost, gubat sekakov validitet i legitimitet. Neo~ekuvaniot uvid, vo paradoksalniot u~inok na kni`evno - teoriskoto znaewe, ~ij{to buren raste` i akumulacija ja obele`i najnovata etapa od razvojot na kni`evnata nauka; seriozno uka`a i predupredi na toa, deka, paralelno so svoite pozitivni, prosvetitelski pridobivki, takvoto znaewe sepak mo`e ponekoga{ da deluva neproduktivno - zadu{uvaj}i go i ubivaj}i go, vo literaturnata nauka, neophodniot zanes, kreativnosta, avtenti~nosta - dotolku pove}e, dokolku slepo i nekriti~ki se poveduvame po ne retko totalitarnite predznaci i barawa na scientisti~kite metodi (kako, na primer, strukturalisti~kata, so nejzinata simptomati~na maksima, za smrtta na ~ovekot / subjektot i posledovatelniot triumf na sistemot / jazikot). Razni{anata doverba vo apsolutnata nadmo} na kni`evnata teorija (onakva, kakva {to do sega voglavno preovladuva{e), nejzinite sovremeni eksponenti gi dovede vo sostojba, sli~na na onaa, vo koja se najde M. Fi~ino, koga, otfrlaj}i go ve}e poznatoto nasledstvo i predanie, zapo~na da kopnee po, da me~tae za - s¢u{te nepoznatoto, nedoprenoto - zo{to da ne, zabranetoto znaewe... Vo takvi uslovi, dojde do neminovnata †razgradba na teoriskata meta - naracija#, so ogled na koja, analiti~arite govorat za tkn. †antropologiskiot presvrt#, odnosno, †postkolonijalnost# na kni`evnata teorija, mislej}i imeno tokmu na buntovni~koto sprotivstavuvawe kon tiranijata na metodot (na †totalitetot#), {to taa go vospostavi kako svoj dominanten modus na odnesuvawe, nasprema neporekliviot avtoritet i avtoritarnite streme`i na tradicionalnata kni`evna nauka (i teorija). Bi bile me|utoa, nepravedni, dokolku ne go spomneme i faktot, deka vo rasteweto i podgrevaweto na somne`ot, vo celesoobraznosta i opravdanosta na apsolutiziranoto znaewe, odnosno na hipertrofiraniot racionalizam, svoj pridones imaa nekoi konvergentni iskustva i soznanija, proizlezeni od po{irokiot kulturen kontekst, na denes aktuelnite procesi vo domenot na epistemologijata (filozofijata na naukata), ideologijata, politikata i kulturata. Vo entropiskiot napliv i razmno`uvaweto na †beskone~niot tekst# na znaeweto, tekst koj{to posebno e voo~liv vo opkru`uvaweto na tkn. kiberkultura; avtobiografskiot †sdvig# / presvrt vo kritikata i teorijata, daleku od 5

Elizabeta [eleva MAGOR toa da bide slu~aen i proizvolen; poprvo e preventiven, spasuva~ki zafat, pred mo`nosta za neveselo tonewe na edinkata vo paranoidniot (s¢prisuten, odnapred zadaden, progonuva~ki) sistem na beskone~noto, nedoseglivoto kulturno znaewe i pametewe. Soo~en so neporeklivata nesomerlivost pome|u op{toto kolektivnoto i li~noto, poedine~noto znaewe, sovremeniot teoreti~ar, dopolnitelno optovaren so kulturolo{ki sozdadenata kriza na identitetot; re~isi e prinuden na prevzemawe i redovno praktikuvawe na anarhisti~ki gestovi, zaradi odr`uvawe i vospostavuvawe na svoja samo -legitimaciska osnova i raspoznatlivost. Toj se nao|a vo eden vid edipovska situacija, kako {to ubavo zabele`uva Tomas Kevan, mislej}i imeno na paternalisti~kiot nadzor i mentorskiot odnos, {to redovno se vospostavuva pome|u institucionalnoto znaewe, od edna - i teoreti~arot pretendent, od druga strana. Me|utoa, ne samo uvidot vo entropiskiot rast i nesomerlivosta na znaeweto, tuku mo`ebi i u{te pove}e, razotkrivaweto na ideolo{kata pozadina i instrumentalizacija na znaeweto (vo instituciite na obrazovniot sistem), dopolnitelno ja motivira i potkrepuva epistemolo{kata rezerva i pretpazlivost, svojstvena tokmu na privrzanicite na avtobiografskata kritika i teorija. Dokolku se zemat predvid i se respektiraat uka`uvawata na pragmatikata odn. teorijata na iskazot (tekstot), ili metalingvistikata (kako {to u{te ja narekuvaat), toga{, stanuva izvesno toa, deka sekoj eden iskaz, vklu~itelni nau~niot; neminovno podle`i na imanentna, hermenevti~ka i retori~ka prerabotka, proekcija, preobrazba, odn. avtorizacija, soodvetno na kontekstualnite faktori i okolnosti, {to go opkru`uvaat komunikaciskiot sistem (tekst). So drugi zborovi, duri i zad navidum strogiot, neutralen, impersonalen ton, svojstven na tradicionalniot model na nau~niot diskurs, se krijat i razobli~uvaat ideolo{kite konturi i pozicii na eden konkreten subjekt na iska`uvaweto. So toa, od edna strana, se demaskira ideolo{kata zadnina, ne samo na politi~kiot, tuku, u{te pove}e, na kni`evno - teoriskiot govor, negovite mo`ni ambicii i pretenzii kon mo}ta i nejzinoto dosegawe, odn. sproveduvawe vo delo, eventualnata `edba kon institucionalizacijata (instalacijata) na postoe~kiot model na znaewe i kon odr`uvaweto na dostignatoto epistemolo{ko status kvo. Navistina, manipulativnite mehanizmi i pretenzii, duri i na gri`livo pedanteriskata, i zad kulisite na neporo~nata nau~nost, lucidno prebojadisana terija, voop{to ne se mali, nitu za potcenuvawe! Kako {to nepogre{livo dijagnosticira Mi{el Fuko: †Sekoj obrazoven sistem e politi~ki na~in da se so~uva ili da se promeni prisvojuvaweto na diskursite , znaewata i mo}ta, koja {to tie ja nosat so sebesi#. (1992:21)
6

Manipulativnata zloupotreba na teorijata, zatskriena zad navidum strogo nau~nite motivi i kriteriumi na rigoroznosta, ni pomalku, ni pove}e, upatuva na inaku mo{ne profanite (no zatoa daleku pomo}nite) sodr`ini od sferata na politi~kite (kolonizatorsko - imperijalni, gospodare~ki) ambicii... Iskustvata na pragmatikata, osven {to se polezni i dragoceni, za razobli~uvaweto na ideolo{ko - institucionalnite mehanizmi, strategii i rasporeduvawa na Znaeweto, od druga strana, go razgoruvaat qubopitstvoto, odnosno interesot kon aktuelizacijata i identifikacijata na iskazniot subjekt, vo na{iot slu~aj, kon avtorskiot subjekt na teoreti~arot i kriti~arot. Sledej}i ja tragata na genijalniot vtemeluva~ na metalingvistikata - Mihail Bahtin - Osvald Dikro proniklivo uka`uva na toa, deka, nitu samiot proces na prenesuvaweto na znaewata, inaku su{testven za nau~niot iskaz, ne e (nitu bi mo`el da bide); ~isto, dezinteresirano, isklu~ivo didakti~ko posreduvawe: so ogled na toa, {to †prenesuvaweto# (naj~esto praktikuvano vo forma na citirawe) isto taka, podle`i na suptilnite mehanizmi i filtri na dijalogi~nata, smislovna i retori~ka preobrazba, odnosno personalisti~kiot kontekst i †arhitektonika#. Avtobiografskiot presvrt vo teorijata, odnosno podemot na teoriskata avtobiografija, so ogled na toa, ne ja razotkriva samo †socijalnata, politi~kata i klasnata dimenzija na teorijata# (Biti), tuku u{te pove}e, partikularnata instanca i avtorizacija, {to ja modelira i razgrani~uva kreativnata postapka na kriti~arot, negovata avtenti~nost, †anarhi~nost#, †asketskiot# samoopit, li~nata preobrazba niz znaeweto (i u{te pove}e u~eweto), emancipirano od avtoritarnosta (ne samo od tu|ata, tuku i od svojata); razotu|uvaweto od instrumentalniot um i †egzistencijalnoto tetovirawe# (Peter Sloterdajk), so neodoliviot {arm i †za~in# na `ivotnoto iskustvo i istorijata. Pokraj ve}e spomenatite entropiski karakteristiki, odnosno ideolo{kite prerogativi i instrumentalizacijata na znaeweto, vrz podemot na †avtobiografskata teorija# (Laura Markus), ne mala uloga ima{e u{te edna golema, vo istorijata na filosofijata, vo nekolku navrati, apostrofirana nesomerlivost: nesomerlivosta, odnosno nesvodlivosta na `ivotot, realnosta protekot, †fluksot#, pulsaciite na umetnosta - na nekakvi apriorni (bez razlika na toa kolku dobronamerni i elasti~ni) epistemolo{ki obrasci i eksplanatorni modeli. Sovremenata kni`evna teorija, kako da se najde vo pozicijata na Dedal, mitskiot anti - junak i neuspe{en graditel, onaka kako {to lucidno go tolkuva hermenevtikata na Pol Dil, gledajki vo nego `rtva na sopstveniot (izopa~en, 7

tuku procesot na negovata institucionalna verifikacija. Konceptot na li~noto znaewe. pri neodamne{noto ~itawe na novoobjaveniot roman od srpskiot pisatel Vladislav Bajac †Druidot od Sindidunum#. koi se (i ostanuvaat do krajot) intimni. bez da postoi pri toa. {to soumee da napravi samo ve{ta~ki krilja za letnuvawe i zatvorski lavirint. navistina e soodvetna na konstataciite na italijanskiot semioti~ar Umberto Eko. zajakne i opstoi avtoritetot i vlasta na znaeweto . okolu statusot i funkcionalnosta na znaeweto. isto kako {to se istaknuvaat na~elnite pote{kotii i nevozmo`nosti za ostvaruvawe idealen transfer (prevod. {to se nayira. ili pak toa se dol`i i e proizvod i rezultat na edna nadli~na. prenos) * na znaeweto. glavniot lik se drznuva da pomisli. koi imaat neprenosliv karakter.dali druidskoto znaewe samoto po sebe donesuva.isti) uporno ja zagovaraat ortodoksnosta. koi. spored kogo: †Da se poseduva klu~ot na interpretacijata . vo teoriskiot pristap kon literaturata . Dilema. †connaitre# odnosno mudrost. se vbrojuvaat me|u elementite na heuristi~koto soznanie). da se sozdade. da se posomneva. kopne`ot. Na drugo mesto vo romanot na Bajac. tajni. imeno. sosema bliski do duhot i opredelbata na sega{nata rasprava. obvrska za nivnoto ponatamo{no razdavawe. da se zapra{a . odnosno pretstavuva izvor na mo}. transfer (prenos) ili predavawe (poduka). Vo samata teorija. od edna strana. za razlika od intelektualnoto znaewe. a ne kon hermenevti~koto samorazbirawe i estetskoto samooblikuvawe. vo so~eluvaweto so literaturata. {to. }e se soglasime. kako teleolo{ki princip i ideal na avtobiografskata kritika. Ne tolku znaeweto samo po sebe.a onie koi (sli~no na strukturalistite i site drugi . od i kon izbranite (druidskite sve{tenici). institucionalno vostanovena tradicija na predanija. vrzan so poimaweto na.e tokmu ona. ja imaat vsu{nost borbata i `edbata kon Mo}ta. Pod naplivot na vakvi i sli~ni dilemi. misti~ki (gnosti~ki) pristapi . atopi~noto. vo kogo samiot }e se zarobi.vo pozadinata na svoite streme`i. 8 . Vo nea. pridonesuva za toa. li~ni. odnosno preferiraat kvalitetite na li~noto znaewe. ili nauka.Elizabeta [eleva MAGOR izobli~en) intelekt. fluktualnoto. se uka`uva na interesniot podatok. deka kaj Druidite postoi i takov vid (grupa) znaewa. isto taka. i odgovornosta kon znaeweto kaj Druidite. Glavniot lik se osvrnuva na toa.toa e mo}# (1995:60). ekstati~noto iskustvo. a da ne raspoznaam refleksii. se rehabilitiraat. intuitivniot uset. i zna~at privilegija na onoj {to gi steknal. Na edno mesto vo romanot. vo igra vleguvaat i libidinalnite mehanizmi i osnovi na soznajnoto iskustvo (do`ivuvaweto. †savoir# vo osnova blisko do razli~nite misteriski. ne mo`ev. vo na~elo se smetaat za neprenoslivi i idionsikrati~ni kategorii na neizreklivoto.

{to e esencijalno# Anri Lefevr Navistina. vrzani so kone~nata cel i smisla na znaeweto i vo literaturata. i u{te pove}e. zemaj}i ja predvid idiografskata priroda (nemo`nosta kni`evnata nauka da se podredi na prerogativite na nomoteti~koto. toga{. vo posledno vreme. od taa premisa. so toa. zo{to. tuku i na neobi~nost. kade najintenzivno se vkrstuvaat i prelomuvaat problemite na li~niot identitet. nedru`equbivosta. tuku kon samoosoznavawe. zna~i da se tolkuva{ samiot sebesi.od dnevnikot). od druga strana. propedevti~ki celi na teorijata. inkorporiran me|u ostanatite kni`evni `anri? Zarem e tolku ~udno i neo~ekuvano.@il Delez. samooblikuvaweto i zadovolstvoto vo tekstot . kon avtenti~niot pristap i stil. s¢ pove}e i s¢ poprovokativno. intelektualnata nadmenost# (Vitold Gombrovi~ . se otkrijat intencionalni streme`i ili naznaki. {to ve}e go znaete# . protivte`a na opasnosta od nivelacija i obezli~uvawe. vie nastojuvate da ja eliminirate dramata. od problematskiot pristap kon teorijata (†Go predavate vsu{nost ona po koe {to tragate. 1994 :114). namesto niv. avtobiografskiot model ne gi zaobikoluva nitu dilemite. poso~uvajki ja alternativata na samovospituvaweto. estetizmot. †Da se tolkuva edno delo. spored koe. o~uduvawe. ne pove}e kon samoponi{tuvawe. kon samosvoen na~in na ~itawe (tolkuvawe) i iska`uvawe.kako protivte`a na †zakoravenosta vo dosada. bi ja isklu~uvale kni`evnata kritika i teorija. dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto. inventivnost . na eden na~in. dokolku i vo kni`evnata teorija. postavena i oblikuvana kako svoeviden `anr. da pravi{ avtoportret. kon strogo obrazovnite. univerzalno soznanie). a ne ona. avtokritika# @an Starobinski †Ako vo ime na naukata i nau~noto.Poa|aj}i.{to dosega do granicite na `anrovskata 9 . na koja otporano predupreduva{e i Ni~e. Zaedno so vtemelenosta vo ekstati~noto poa|ali{te na kni`evnoto do`ivuvawe. so polno pravo. ne samo na retori~ki {arm. avtoterapevtskite pridobivki. zagovornicite na avtobiografizmot vo teorijata. go eliminirate ona. te`neeweto kon sebesi. ja vospostavuvaat i neguvaat skepsata. tokmu literaturata e ona povlasteno podra~je.

~ii{to klu~ni pridobivki i kategorii pretstavuvaat "svesta. deka. ne mora da zna~i simptom na nedozvoleno skr{nuvawe od. transcendencijata# (Vernik. 1984). sepak. ne samo na drevnoto misti~ko . vo opredelena smisla. za sostojbite vo sovremenata francuska kritika. namesto klasi~nata teorija na literaturata. Biti. bez golema gri`a za metodolo{ka determinacija. deka proektivnata metoda. svojata etika i estetika na samosozdavawe. avtobiografskite se}avawa. se podvlekuva konstatacijata. sekoj na svoj na~in. za specifikacija za {kolata# (1995:101). stanuva jasno. afirmacija i. no. govori na sledniot na~in: †Sega. koga toj. dokolku {to. mo`ebi najevidentno go potvrduva izjavata na edniot od negovite porane{ni gorlivi privrzanici. antologiite na citati). Slabeeweto na epistemolo{kiot rigorizam na kni`evnata teorija. otu|uvaweto. svojata potraga. predo~eni niz `anrovskite modaliteti na dramskiot dijalog. prvi~no proizleguva i e nasledena vsu{nost od samata hermenevtika . 1997:V).koja{to e majka. teorijata gi vozobnovuva svoite najdlaboki somne`i gi potkopuva svoite fundamenti i traga po novite modaliteti na natamo{noto opstojuvawe. vo nea. pismata. za teorijata kako †}erka na hermenevtikata# (1995). sekoj go izbira (ja nosi odgovornosta za) svojot itinerer (V. dokolku se zeme predvid. kni`evna dotolku pove}e. fakti~ki go nalo`uva hermenevti~kiot (proektivniot) princip na samopromisluvawe. Bez ogled na nekoi . i koherentna so razvojnite tekovi na teorijata. mo`ebi korenito. @erar @enet. sekoj raboti za sebe. deka praktikata na proektirawe na sopstvenite misli vo (bibliskite) tekstovi.Elizabeta [eleva MAGOR inovativnost (praktikata na sovremenata kritika ve}e uka`uva na primeri na kriti~ki tekstovi. vo pravec na edna sekoga{ vozbudliva i neizvesna.odnosno tendencija kon gola deskripcija. svojot pat. i radikalna iznevera na esencijalnata priroda na teorijata. teorisko iskustvo. svojstvena tokmu na avtobiogravskata kriti~ko . {to teorijata ja prenaso~uva kon zapostaveniot kontekst na †transformisti~kata misla#. vo Fekete. denes isto taka aktuelni tendencii vo duhovnata sfera. transformisti~kata misla go poddr`uva pravoto i smislata na person10 . Sledejki gi navodite na U. dnevni~kite zapisi. subjektot. egzistencijalna hermenevtika. vlijaat vrz menuvaweto na kni`evno . kone~no. koi. Aktuelnoto nesoglasuvawe so pozitivisti~kata orientacija . So ogled na toa. institucionalizacija. svojot `anr. i oportunisti~kata status quo orientacija. Eko.teoriskiot modus.kabalisti~ko.teoriska orientacija. na prv pogled paradoksalna. Po izminuvaweto na eden dolg i trnliv pat za sopstvenata legitimacija. kvantitativno natrupuvawe na faktite (i znaewata). tuku i na modernoto. denes se pi{uva i praktikuva kni`evna teorija.

{to. (vo {to. {to ja ovozmo`uva i zagovara pismoto (a vo tie ramki. isto kako i odgovornosta (ili poprvo zada~ata. denes s¢ porasprostranetoto avtobiografizirano teorisko pismo). ja razotkriva po malku zapostavenata i nepravedno potturnata koncepcija na kritikata . pra{awa od univerzalna va`nost za sekoj poedinec. razotu|uvawe od rigidniot um i od strogiot epistemologizam. vo oblasta na kni`evnata teorija. bi zna~elo. Edna od sto`ernite to~ki na teorijata kako avtobiografiziran diskurs. toa {to se raboti# Paulo Koeqo †Apokalipti~koto. heuristi~ki dostreli. †nalogot#) . budnoto sledewe na negovata mo`na alienacija (otu|uvawe) od i iznevera na pojdovniot imperativ na samoosvetluvaweto (samoizlekuvaweto). †Potrebno e da se `ivee. takvoto transformisti~ko naso~uvawe na kni`evnata teorija. Na toj na~in. no ne pomalku zna~aen aspekt ili nivo na odgovornost: odgovornosta pred znaeweto. namesto subjekt . opredmetuvawe i umrtvuvawe na neporeklivata `ivotnost i pulsacijata na egzistencijalnoto iskustvo.da se iska`at. kako i probiv odnosno protkaenost na kni`evnata teorija so predizvicite i aspektite na egzistencijalnata hermenevtika. gladta po sebesi# @ak Derida Egzistencijalno obuslovena. U{te pokonkretno ka`ano.kako 11 . soop{tat ili objavat †stravotnosta ili ekstati~nite potencijali na sopstvenoto vreme#. ponatamu. se aktivira i tretiot. ili so drugi zborovi.objekt odnosite. so predizvicite i isku{enijata na svoeto sovremie (Peter Sloterdajk). {to se proektira i vrz relacijata me|u ~itatelot i tekstot. mo`nosti i granici na eden opredelen nau~en metod ili {kola. dlabokata potreba za hermenevtikata na samorazbiraweto. †smrtni pra{awa# (Tomas Nejgel). koi neminovno zavr{uvaat vo reifikacija. latenten. mo`ebi predni~at zastapnicite na feministi~kata kritika i dekonstrukcijata). golemoto otkrivawe. bi bila odgovornosta: odgovornosta pred kompleksot na tkn. isto taka. odmeruvaweto na negoviot potencijalen balast.alisti~koto dejstvuvawe. preispituvaweto iprevrednuvaweto na konkretnite. vo prv plan bi gi imalo i istaknalo intersubjektivnite odnosi (odnosite me|u jas i drugite. obvrskata za †homeopatsko inficirawe# na teorijata. ja razotkriva vsu{nost. od edna strana.

podvlekuvaj}i go. samooblikuvaweto i samovospituvaweto. od informacija (deskripcija).avtobiografskata teorija denes. {to e naso~en kon voobli~uvaweto.na . so svojata koncepcija za kritikata kako egzistencijalna psihoanaliza). Cvetan Todorov. od edna strana. So drugi zborovi. Emil Sjoran. tuku i na predizvicite i is12 . dlaboko li~na traektorija na sozrevaweto. dolovuvaweto i osoznavaweto na intelektualnata biografija na kriti~arot. {to se sozdava. prestapot. Vo ramkite na vaka postavenata kriti~ko-teoriska aktivnost.. i predominacijata na energetskiot princip na preskokot. ima takov profil. {to e nerazdelna od sevkupnosta na `ivotnoto i duhovnoto iskustvo na kriti~arot). bez soodvetna i neophodna kompetencija od kni`evno-teoriski karakter . negovata avtenti~na. krutosta) od druga strana. blagodarenie na †li~nata trauma# i †tetoviranata povest#. pak. Vo taa smisla.Elizabeta [eleva MAGOR pogled . intelektualnite avtobiografii na Rolan Bart. ostavaj}i traga i konturi. intelektualno-eruditiven pristap. {to najtesno se vrzuva za iskustvoto i opusot na pretstavnicite na egzistencijalisti~kata kritika (ili. se prenaso~uva kon li~na transformacija (generativnost. Mihail Bahtin so svoite iskazi za arhitektonskata vkorenetost i nepovtorlivost na sekoj hermenevti~ki ~in. telosot na znaeweto. ili Ser` Dubrovski. nadminati postapki na impresionisti~kata kritika.. na toj na~in. samosozdavawe). nim bliskite avtori. razvojot i oblikot na svoite interesi.svet i kako praksis (odnosno. kako egzistencijalni korektivi na suvata teoriska paradigma na kni`evnata nauka. svedo~at za gorlivata potreba na teoreti~arot. za sledewe i raspoznavawe ne samo na negoviot li~en (i epistemolo{ki) identitet. naj~esto izvedeni vo forma na banalni preraska`uvawa na li~nite vpe~atoci od deloto. fundamentalnoto zna~ewe na teorijata. avtobiografskata teorija neizbe`no se potpira vrz. praktika. za sevkupnata egzistencijalna modifikacija. iska`ani vo eden neobvrzen. i se napojuva so telesnoto i duhovnoto samoinvestirawe na svojot avtor vo pismoto. kako koncepcija. †Dali e antropologijata proizvod na egzistencijalniot izbor ili pak vokacija?# Xo{ua Harari Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite. na toj na~in. igrata (za smetka na materijalniot princip: rigoroznosta. da go voobli~i so posredstvo na testimonijalniot zapis. kako {to se na primer. singularna.

imeno. heuristi~ka strategija i pulsira~ki intertekst ({to e eksplicitno naglasen kaj Emil Sjoran). do {to povisok stepen na duhovnoto i kreativnoto sovr{enstvo (naslada). so svoj osoben. pretenciozen. za svoja primarna doblest. denes. Da zaklu~ime: podemot na avtobiografskata teorija. blagodarenie na postoe~kata. nekompetenten. {to go sledat sekoj duhoven i kni`evno-teoriski potfat. kon predizvicite i mo`nostite. smetaj}i go. svojstveni na ovie dva. kon sferata na misti~kite iskustva i posvetenost. inovativno. {armanten.metod. prethodno spomenati pristapi. sve`.negoviot †surov# oponent: rigidniot.modernisti~kite teoriski avtobiografii. vozbudlivo preispi{uvawe na teorijata. disperzivno hibridno. li~noto znaewe (mudrosta) i samovozvi{uvaweto. mo`nost (doega nedovolno ili voop{to neispitana). `anrovski neprinudeno) pismo. kade{to. neo~ekuvano. do sega. i . mo`at da stanat plodotvorni i zna~ajni vo kontekstot na makedonskata kritika i teorija. Takvite streme`i. trivijaliziran impresionisti~ki pristap. Pridvi`uvaweto na makedonskata kritika. {to gi sodr`i i gi nudi aktuelniot trend na post . scientisti~ki model. vpi{uvawe i rehabilitacija na bolkata . intencionalna naso~enost kon aktuelizacija. vo svoite krajni implikacii. koj se fa}a vo kostec so zamkite na pismoto. kako atopi~no ({to }e re~e. prerasnuva ili se pretvora vo . mo`e da zna~i.kako . ne samo sovladuvawe i premostuvawe na poedine~nite ograni~uvawa i ekstremite.ku{enijata. za kreativno.vokacija (sudbina). od †zadocnetata evolucija# iskompleksiran. 13 . li~no. vodi kon dobli`uvaweto na kriti~ko . dopadliv jazik i stil. ~ii{to inicijalni potvrdi i zastapnici ve}e postojat i vo na{ata sredina.teoriskata praktika. koga pismoto. i zatoa intrigantno. tuku u{te pove}e. se polarizirani dva. se ~ini. podednakvo ekstremni modela: nedopustlivo labaviot. od profesija.

. podra~jeto na kni`evnata teorija. se ~ini. nesvodlivoto iskustvo. prvoto ne{to koe ni dojde na um. paradoksalno. vo kontekstot na denes aktuelnite struewa. odnosno epistemolo{kiot pluralizam. uka`uva na postoeweto ili obnovata na vitalnata vrska. Felpern konstatira. Biti. {koli vo kni`evnata nauka. deka.ja obele`uvaat aktuelnata razvojna faza na kni`evnata nauka. postojanite vzaemni debati. teoriska era (V. {to. posebno e podatlivo tokmu na ovoj apofati~ki princip. Sostojbata na rivalitet pome|u razli~nite kni`evni teorii i {koli.. ako protivre~i na sebesi samiot nie ne treba da se prepravame deka toa ne e taka Pavel Florenski Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo kni`evnata teorija i metodologija. be{e predupreduvaweto na otec Florenski. 1. dijalogizam i eklekticizam . vo oblikuvaweto na sekoe znaewe. H. Vo svojot komentar kon ovie procesi. 1997). Od pove}e komplementarni pri~ini. so predominacijata i naglaseniot podem na epistemolo{kiot impuls vo kni`evnata nauka. deka od 1968 godina navamu. neminovno u~estvuva i eden (aspekt) segment na apofati~koto. so ogled na zgolemeniot broj epistemolo{ki presvrti. kni`evnata nauka se soo~uva so podemot i naplivot na tn. ako toj ne e monolitna celina. so ogled na toa. Teoriska era Notoren e faktot. pravci. {to "teorijata na literaturata popu{tila pred naletot na teorijata na kritikata# (1997:5) . terminolo{ki transformacii i metodolo{ki opcii.vo kni`evnata sfera se oformuva edna nova religija. I ne samo toa. osobeno koga se ima predvid razvojniot period od poslednite 30 godini. konflikti. kontinuitetot pome|u navidum arhai~nite i recentnite epistemolo{ki na~ela.nastapuva i svoevidnata "in14 . {to zna~i.Elizabeta [eleva POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA (pred aktuelnite problemi na kni`evnata teorija) MAGOR Ako soznava~kiot razum e podelen. odnosno. religija na teorijata. deka.

"Verojatno. 1998). neophodni za primerno raspolagawe so kulturnata tradicija. vo rival. ne pomalku. hierarhijata i materijalno vtemelenite op{testveni odnosi# (1989:219). 1998:192). Iglton (1996:3).. nevolji i zatoa itno bara da se preispita#. kako rezultat na koe. {to ozna~uva podem na edna nova. kako E. u{te poprecizno. rasko{nata lepeza na kulturata. humanitarna metadisciplina. postoi vrska pome|u rascutot na teorijata i te{kite politi~ki vremiwa#. Sosredoto~ena vrz isklu~itelno zanimlivite problemi na identitetot. razmisluva. e naso~ena kon rastvorawe. Ro{ko. Talak.. (paranoidno) go nabquduva ~itatelot# (Z. vrz aspektite i modalitetite na raspredelbata na mo}ta. vo debnee~ka opasnost i nesonica. s¢ pove}e se potisnuva. 15 . 1995). Noris (1995:1). inaku. odnosno teorija na tekstot (D. Slobodata (i. ja objasnuva na sledniot na~in: "Teorijata od visok rang te`nee da se pojavi toga{. }e zapadne vo }orsokak. Foks-Genoveze: "Epistemolo{kata kriza na na{eto vreme ja otslikuva krizata na gra|anskoto op{testvo. s¢opfatna. koga rutinskata op{testvena ili intelektualna praktika. So drugi zborovi. znaeweto poka`uva tendencija da prerasne vo neprijatel. denes. sigurnosta. da bide sojuznik i ute{itel. odnosno entropiskoto razmno`uvawe i uslo`nuvawe. vo poslednite decenii. K. se dol`i na pove}e pri~ini: imanentno. vo prilog na po{irokiot epistemolo{ki oblik "kriti~ka teorija#. odnosno. korpusot na impersonalnoto znaewe i kulturnata tradicija. stanuva opasno zagrozena od nesovladliviot napliv na metateoriskite novini. nare~ena i kulturolo{ka kritika. Ep{tajn. vo site nejzini. "Dekadencija na ~etivoto# Kni`evnata nauka. nejzina prioritetna analiti~ka cel. pove}e ne pretstavuva isklu~ivo kni`evno-umetni~kata literatura. od s¢ pogolemiot i poobemniot fond znaewa. no i kontekstualno (duhovno-istoriski) zasnovani. dlaboko provokativni manifestacioni oblici. Ekspanzijata na kni`evnata teorija. kompetentnosta) na ~itatelot. kulturna antropologija.formati~ka trauma# (M. namesto. deka. se ~ini. Ili. T. desupstancijalizacija na svojot predmet. krizata na svesta. Istoriskata obuslovenost i socio-kulturnata vkorenetost na kni`evnata teorija. "slobodata. 2. tuku. vlasta i kapitalot tradicionalnata terminolo{ka opredelba "kni`evna teorija#. po povod na toa.

@ak Derida. alternativni "uvidi#. potencijalnata mno`estvenost. Korenite na teorijata Me|utoa. dlaboko presvrtni~ki procesi. Od druga strana. ne e mo`no samo od aspektot na aktuelnite socio-kulturni procesi. uvidot. upatuva na prosvetluva~kiot karakter na znaeweto i so samoto toa. 1995) . sistemati~no. }e rezultira so oformuvawe i artikulacija na specifi~na teoriska {kola. {to ja sledat ekspanzijata i dominacijata na masovnite mediumi. 1984:48). kon etiologijata na teoriskiot `anr. kako ve{tina na tolkuvawe na bibliskite tekstovi. rasvetluvaweto na ovie. Kolar. istoriskiot prethodnik na teorijata . bez isklu~ok.Elizabeta [eleva MAGOR Paraleno so taa dekadencija na ~etivoto (za koja. voved vo tajnite . Vo teorijata. od edna strana. pluralnost na individualnite gledni (tolkovni) perspektivi. za taa cel. zbogatuvawe. poto~no.odnosno. {to se slu~uvaat vo ramkite na aktuelnata teorija. od drugata strana. Teoriite se. Eko. so mo`nostite za radikalna samokritika i dekonstrukcija na samiot poim na teoriskiot metod. vremenskoto korodirawe i erodirawe na informacijata.srednovekovnata hermenevtika (U. osudeni na samoukinuvaweto kako svoj zavr{en i imanenten ~in! Me|u drugoto. modifikacija i zamena na postoe~kite. Od edna strana. vo slu~ajot na konsekventno. programski kontinuirano zamislenite izvedbi. odnosno dalekuse`nata kriza na sovremenata kultura. inaku govori H. 1998:4). iskustvoto go poso~uva principot na samouni{tuvaweto (self-consumption). {to. go rasvetluva inherentnoto svojstvo i upatenost na teorijata kon potencijalnata beskone~nost na interpretaciite. imaj}i go predvid podemot i dominacijata na masovnite mediumi vo sovremenata kultura). kako zaedni~ka karakteristika na site meta-teorii (^. so nekoi novi. Neophodno e da se vratime kon imanentnite motivi na burniot teoriski razvoj i. kreativnata "mistagogija# (ili. Blum. otsekoga{ e prisutno i zadr`ano edno paradoksalno sodejstvo.e. da se osvrneme nanazad. 3. i poradi vladeeweto na principot na "falsifikacija#. na potencijalno otvorenata mo`nost za dopolnuvawe. od edna strana-isto kako {to. 1995). Toga{. kni`evnata nauka se soo~uva i so razmno`uvaweto na metodite. idiopatska sklonost i poten16 . odnosno `anr. pome|u viduvaweto. t. nesomneno "okularnata etimologija# na terminot teorija (D. Levin. postoi i edna "nasledna#.

Kon post-teorija (teorijata kako `anr) "Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona. Namesto prethodnite fiksaciski. vrzana za bilo koja referenca# . Kevan (1997:34). beskone~ni u~eni raspravi. krizi i prerodbi. odnosno. ili poprvo postteorija? 4. na impersonalna opredelba za literaturata. Najnapred. na "jastvoto na kni`evnata teorija# (Andrea Zlatar. samocelna erudicija. 1989:247). Vo vremeto. za samocelno prou~uvawe i tipolo{ka opredelba na "teoretskiot iskazen subjekt# (K. teoreti~arot prerasnuva vo "mesto na odgovornosta za koherentnosta i zna~eweto#. zabavnata. odnosno niza filozofski {koli. poprvo nalikuva na platonovskiot tip avtobiografija (Mihail Bahtin. £ otstapuva prostor na "umetni~kata#.cijalna (dosega prili~no ~esto zloupotrebuvana) opasnost od sholasti~ko mudruvawe. se javuva terminot "tekst#. So ogled na recentnoto samorazvlastuvawe na subjektot vo sovremenata filozofija i psihologija.veli sovremeniot teoreti~ar Peter Sloterdajk. "Moeto pi{uvawe e pove}e erotika. i dali taa poprvo ne e meta-teorija. lud17 . "ekskluzivnata prednost na teoreti~arot#. me|utoa.. odo{to na rigidna i doktrinarna. tantri~ki ~itawa.veli T. a pred s¢. sovremenata kritika i teorija se svrtuvaat kon tn. isto tolku go ~uvstvuva imperativot na vnatre{noto. parodiski. denes. kreativni. {to samiot nejzin izraz poka`uva deka navistina se slu~ilo. Minuvaj}i niz pove}e razvojni etapi i duhovni stadiumi. subjektot na kni`evnata teorija (teoreti~arot). fluidni. vo sklad so podemot na pragmatikata. koga vo ulogata na klu~en kni`evno-teoriski imenitel. Na{eto pra{awe. prerasnuva vo conditio sine qua non na sovremenata kni`evna teorija.. itn. otkolku logika na tekstot# . sovremenata kni`evna teorija. 1995). kon potpolno razli~nata funkcija na spoznavaweto na jazi~nata sloboda. glasi: vo koja mera i vo kakov oblik mo`e da opstojuva teorijata denes. do izraz dojde dosega nepostoe~kiot (i nedozvolen) interes. imanentno samopodvojuvawe. nedvosmisleno soop{tuvaj}i go pravoto i privilegijata na denes aktuelnata teorija. Hamburger). vo koi ortodoksnosta na metodot. Po definicija isklu~ena i nezamisliva vo klasi~niot protokol na kni`evnata teorija. prekrasnata. silni "strong# ~itawa.

5. transferot na iskustvata. inicijaciski.kade.kako vo primerite na Rolan Bart. pak. od druga strana . od edna strana. isto taka. Porano poznata predimno kako propedevti~ka disciplina. kako voved vo iskustvoto na vnatre{nata janya. Peter Sloterdajk. kreativno se vkrstuvaat. no.. kako i svojot ekstati~ki tanc (povtorno. znaewata. denes. preveduvaweto. teorijata na literaturata sega odnovo se promovira. Cvetan Todorov. i analiti~kata prosudba na.. metodite-neophodni vo so~eluvaweto so. ne se povrzuvaat samo so svojot tradicionalen prosvetitelskiot moment (demistifikacijata). 1992). za smetka na lingvistikata kako rigorozna nauka. propedevti~ki proces i ~in na predavaweto. hibridna teorija . {to go inducira podemot na anti-esencijalizmot vo filozofijata (dekonstrukcijata na @ak Derida). kako eden od aktuelnite. umetnosta. Toa go pottiknuva sozdavaweto na tn. [uvakovi}. kako {to veli Vilem Fluser (1997:126). se nao|aat kontroverzite na samiot.. @il Delez.Elizabeta [eleva MAGOR isti~kata performativnost (avtenti~nata. tuku.. naukata. se sozdava relacionalnata. Verojatno pod vlijanie i na Ni~eanskata entuzijasti~ka poetika. 18 . li~noto iskustvo. transfer ili predavstvo? Podemot na filozofijata na jazikot. kako spasonosen krik. i so svojot iskonski. znaeweto. kni`evnoumetni~ki `anri. geopoetikata na Kenet Vajt. dosegnata so pomo{ta na vnatre{noto oko). definiraj}i se sebesi kako metod na preotkrivawe na vrodenata. pragmatikata (interesot za neposrednite i konkretni u~esnici. 1997) . vnatre{nata mudrost. so-znanieto (naukata) i pri-znanieto (umetnosta). {amanski zanes! Teorijata kako inicijacija. postmodernisti~kata. So ogled na toa. Markus. Od edna strana. {to ramnopravno go prisvojuva svoeto mistagogisko poa|ali{te. imanentno svrzan so prenosot. ispovedni~kata. poimite. vo dosluh so platonovskiot pristap. ili. {to go razjaduva sovremeniot ~ovek. u~eweto.go prenaso~ija vnimanieto na sovremenata teorija kon fundamentalnoto pra{awe na metodot. tekstot. ili "sofija#. Julija Kristeva. itn. Predavaweto. li~na (personalna) kritika (L. teorijata i nejziniot iskazen subjekt. teoriska avtobiografija (M. smetaj}i ja tokmu nea za najgolema doblest na kriti~ko-teoriskiot tekst. vospituvaweto. konfesionalnata filozofija-kako-pismo na Emil Sioran. pred ~eli~nata stega na apokalipti~nata civilizaciska trauma. kako i metodolo{kiot relativizam i pluralizam. filozofijata. nepovtorlivata izvedbenost). ili. sogovornici vo komunikativniot ~in).

odnosno pomestuvaweto.. zasegnatost. no. "Onie. platonovskiot ideal na mudrosta. pretstaven kako vospitanik i neprosvetlen sluga. mo`ebi. koga. voznemirenost pred akutnite socio-kulturni fenomeni i egzistencijalni problemi na literaturata. odnosno za op{testvenoto prisvojuvawe i raspolagawe so mo}ta. {to se nao|aat pod nivnata vlast. 1994:19). premestuvaweto. kako originalen jazik. koi{to vladeat. 19 . taka {to. i ednata na drugata si pomagaat vo makotrpnata i neizbe`na zada~a na samovospituvaweto. 6. {to nastapuva vo kni`evnata teorija. razbran kako vospituva~ i prosvetlen gospodar. ja doka`uva svojata vitalna.Kako {to umesno predupreduva Derida. bela mitologija. Blum. dislokacijata. postojano deluva tn. neminovno se prosledeni so opredeleni. onie. sovremenata teorija se {potvrduva i kako "{kola na nezadovolstvoto# (H.n. Zo{to teorija . egzistencijalna vtemelenost. obete strani se podlo`eni na promena na ulogite.se menuva. vo prilog na demokratskiot model na kreativniot Dijalog. toa ne go mo`at# (T. od druga strana . se sozdavaat nekolku komplementarni {koli. izvedeno so posredstvo na diskursot na obrazovanieto. So ogled na imanentnoto. "zakonot na divoto pismo#. derivativno ustrojstvo na jazikot kako medium. ne{to kako idealen (~ist. kulturata i ~ove{tvoto. 1994). post-kolonijalnata kritika. Koleva. i so samoto toa. najdobro se potvrduva vo t. `iva. modifikacii.. 1996: 10). iako odnapred nepredvidlivi semanti~ki promeni. Kako povtorno da se vra}a na scena. vo kogo.elitizam ili potreba? Teorijata nesomneno ima svoja povesna. kulturnite studii. koga "u~eweto ne e predavawe ili prodavawe na znaeweto. impersonalen) prevod. vo zakrilata na post-strukturalizmot. metaforizacii. antropolo{ki presvrt. a taa. Razmisluvaj}i ponaglaseno za politi~koto zna~ewe (i politi~kata borba na nivoto na) na teorijata. ne postoi takvo ne{to. mo`at sebesi da si dozvolat da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. vo 80-tite godini. od edna strana i U~enikot. vtemelenost i opravdanost. tuku e vzaemno samoispituvawe# (E. nezapirlivata intralingvisti~ka aktivnost i semanti~kata interferencija. istoriska dimenzija. opravdanost. vo kni`evnata nauka i teorija. So drugi zborovi. Tipi~no kolonijalnata zabluda i ostrata razlika pome|u U~itelot. Iglton. kako {to se: Noviot istoricizam. transferot. feministi~kata kritika. uslo`nuvawa.

pome|u drugoto. }e opstojuvaat s¢ dotoga{. pove}e od bilo koga. teorijata e megdan za odmeruvawe na dioniziskata ekstaza so kreativno oblagorodenata izvedba i konfesionalno naso~enata.Elizabeta [eleva MAGOR Nejzinata smisla i neophodnost. Vo tie i takvi. kakvi natamo{ni transformacii go o~ekuvaat fenomenot. I. imanentno svrzana so arhai~niot kult na smrtta: "za da ja osigura svojata reprodukcija. toa e najdobroto {to mo`e da £ se slu~i na bilo koja aktivnost.bez ogled na toa. teorijata denes. negoviot duh i qubopitstvo. vo svoite najdobri i najradikalni primeri. 20 . A. op{testvoto e prinudeno da ja izmisli tradicijata. Pra{aweto na teorijata (bez razlika na toa.. egzibicionisti~ka erudicija na teoreti~arot-{aman. kriti~ka teorija) .. povrzan so kultot na smrtta# (R. vo koj od svoite oblici. dodeka socio-kulturnite neramnomernosti go zasegaat i obespokojuvaat ~ove~koto bitie. taa se nao|a i se realizira. 1997).. dali kako: teorija na kni`evnosta. pra{awe na bukvalniot. Namesto dosadnoto i suvoparno predavawe i nametnuvawe na sterilnite dogmi. fizi~kiot opstanok i konzervacijata na kulturnata tradicija. s¢ pove}e. kni`evna teorija. mi li~i na tanc so erosot na vistinata i tajnata.. obrazovanieto-siot simboli~ki register.ostanuva pra{awe na opstanokot i osmisluvaweto na ~ovekoviot tvore~ki (intelektualen) potfat... Mo~nik. S¢ pove}e me provocira. teorija na kritikata. {to go zagovaraat oddelnite nekadarni epigoni. denes. nare~en teorija. ne pomalku. fundamentalni ramkovni opredelbi .

Vo toj apokalipti~en kontekst. svetotvorna i duri . prerasnuva i vo svoevidna institucija. agape (kako kaj religioznite isku{enici). qubovta e vbroena me|u metafizi~kite kvaliteti.KON DIONIZISKA OBNOVA NA KNI@EVNATA TEORIJA Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}. nesoop{tlivo so idei#. taa mo`e da bide apstraktna qubov kon qubovta bespredmetna. filija (kako kaj Tristan i Izolda). taa mo`e da bide strast. da bide "iskustvo. Oktavio Paz. pak. Sudej}i spored najdlabokite filozofski uvidi. na qubovta £ se prepi{uva odredena hermenevtika na prestapot i transcendencijata. zaedno so sotiriolo{kata (spasitelska). dotolku pove}e {to. taa. kako {to svedo~i eden od nejzinite nesomneni poznava~i. lik od dramata "MME. opredeluva~ki za ~ovekovata egzistencija tokmu so ogled na ~ovekovata fatalna zadadenost i sudbonosna kone~nost. vo svetot. neizrekliv. qubovta. po~nuvaj}i so trubadurskata poezija..ili.. ve}e dolgo vreme pretstavuva i teoretska tema par ekselans.# na Dejan Dukovski Iako pojdovno obele`ana so svojot apofati~ki. {to egzaltira kako strast Fridrih Ni~e Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot. odnosno univerzalna kosmi~ka qubov . minuva i e podlo`na na nekolku transformacii: spored svojot oblik. racionalno neobjasniv karakter. katarzi~na. heuristi~na. ili pak misti~en zanes. spored svojot predmet. grani~ni sostojbi i smrtni (fatalni) pra{awa. so svoeto konstituitivno svojstvo.utopiska konotacija i mo}! Ovozmo`uvaj}i razli~ni nivoi na podelba. nirvana. negovata kamasutra Rolan Bart Sakam s¢ {to znam D-r Falus. qubovta kako fenomen. qubovta. ekstaza. mo`e da 21 .

namesto mediokritetski poslu{nici kon rigiden teoriski sistem. Biti. {to go nadminuva sekoj predmet# (1992:55). kosmi~ka (s¢op{ta)svadba.vakavata estetizirana post-teorija. Koga go velime ova. vpro~em i ne e cel na ovoj prilog. vodi kon inicijaciski model na kni`evna teorija. qubovta mo`e da bide deklarativna. fatalna. koj bi bil. srede fundamentalnata kriza i preispituvawe na temelite. koe. kako takov.. reafirmiraj}i gi vrednostite na homeopatskiot. kako diskurs Za qubovta. so opredelen ~in. i heuristi~ki mo}en). objavena na nivo na leksisot. so svoeto vulkanski `ivo i pulsira~ko. "erotska anamneza# (Peter Sloterdajk. qubovta da bide (da prerasne vo) PRISTAP kon literaturata. nosej}i i odredeni demonski aspekti na teloto i telesnosta. teleologijata i simbolika. Sli~na na sokratovskata. eti~ko delo. Za razlika od mno`estvoto prilozi. kon nekoe ili nekolku su{testva naso~ena i isklu~iva qubov. kon edna svoevidna. povod. ~estvuvawe. koja{to.Elizabeta [eleva MAGOR bide konkretna. stilizirana ili kategorija imeno na stilot. potvrda i nerazdelnost. ili pak qubovta mo`e da bide dejstvitelna sila. na svojata avtokontekstualizacija. nejzina manifestacija. potvrdena na nivo na praksisot. mislime na epistemolo{ki rez/prelom. sintezisot. aktuelisti~ko poa|ali{te . Sudbonosna. 1992:55). qubovta e mo`ebi prvenstveno ili pred s¢ (al)hemiska pojava.. vo sekoga{ neizvesnata avantura na tekstot. 1997:V). performativna (izvedena i doka`ana. vqubenici. na{ata ambicija se sostoi vo toa. Ne navleguvaj}i ponatamu vo ova isklu~itelno delikatno i slo`eno podra~je na razmisluvawe.ekstati~na inficiranost i intoniranost na teoretskiot pristap i u{te pove}e . siboliziran preku sakanoto lice. deka qubovta voobi~aeno egzistira kako tema. koi qubovta ja tretiraat kako svoja TEMA. {to te`nee kon soedinuvawetp.govor! Mislime na s¢ ponaglasenoto i ve}e neporeklivo ESTETSKO zna~ewe na sovremenata teorija. }e pretpo~ita strasni. lucidni i. tuku. koja pozitivno gi prevrednuva pridobivkite na individualnoto do`ivuvawe na tekstot. magiski princip na zarazenost. harmonija na edinkata so svetot. nepredvidliva struja. spored na~inot na svoeto iska`uvawe. egzistencijalno . sakavme da podvle~eme. se stisnuva i nad epistemolo{kiot horizont na 22 . na svoeviden rizik podgotveni. kopne`ot (kako dlaboko soznatelen. kakva {to e. vo nedogled sporej}i okolu nejzinite modaliteti. pred s¢ modalitetot na libidiranata po`ednost. potopena vo mra~ni. problem. da bide imanentno vgradena VO diskursot. pretstavuva nejzino meta-nivo. potentni. Osudenosta na sebe. {to go pravi aktuelnata post-teorija. samodovolna tokmu na nivoto na jazikot). samo`rtva. sekoj e osuden na toa "samiot da go odbira svojot `anr i vo nego. neizbe`na. vo koja{to. iracionalni pobudi. sopstveniot itinerer# (V. dodeka kni`evniot diskurs. ne samo {to "se vra}a vo kopne`ot.

23 . dopadlivost. postapkata na o~uduvawe (do skoro svojstvena samo na umetni~kata literatura). Nejzinata vtemelenost vo qubovta kako pojdoven modus na op{teweto so literaturata. {to otvoreno se imenuva "ubava teorija# (Elizabet Brus). da mu parira so svojata sopstvena ubost. efektot na estetskata poentiranost. Poa|aj}i. odnosno. zna~i. iskrenat na nivoto na ontolo{ki. paradigmati~no za metodata na dekonstrukcija na pismoto (vo slu~ajov. i deka takvata imanentna tekstovna qubov i afinitet. estetizmot. a koj podrazbira ritualna inicijacija i ritualno posvetuvawe na sakanata `ena.assai (na provansalski). intertekstovno ~itawe. vo site etapi od nejzinoto sekojdnevie. vsu{nost. obiduvaj}i se i samiot da go dopolni. spored u~eweto na Bahtin. legnuvaweto na po~inka itn. svetski princip). askezisot (samootkrivaweto i samooblikuvaweto. ja otkrivame na nivo na etimolo{ka sli~nost: vo tradicijata na trubadurskata lirika i erotika. soblekuvaweto. igrata. "teoriska fikcija# (@an Belmen Noel). kolku i qubovno posvetuvawe i taktalen odnos kon kni`evnoumetni~kiot tekst. kritikata. divertismenot. samonadgradba. kade centralno zna~ewe zavzema tokmu qubovniot ispit . Terminolo{ki sosema nalik na ovoj starofrancuski `anr ESEJOT iziskuva edno isto tolku ritualno. isto taka. "malcinskata umetni~ka forma# (Teri Iglton). pome|u drugoto.ideal . za kone~en ishod i zo{to da ne . mu pripa|a na. obele`en so niza erotski. Vo duhot na Ni~eanskite tradicii na intelektualnata umetnost. dotolku pove}e {to.imaj}i ja tokmu li~nata samopreobrazba. so pomo{ na intertekstualniot trud i teoriskata aktivnost). od qubovta kako pretpostavka na dijalogot (a istiot toj. strasni priznaci i kvaliteti. "Teorija kako umetnost# (Fransoa Liotar). kreativen {arm i avtenti~nost.pismoto. taa go gradi i ~uva svojot artisti~ki {arm. i se vkotvuva vo . u`ivaweto vo tekstot. post-teoriskoto pismo). @ak Derida }e napi{e deka "eden tekst saka / qubi drug#.kni`evnata nauka. dijalogot. se prepoznava vo indikativnata opredelba na ~itaweto kako transfer. me|u drugoto. ~itaweto. do toj stepen. post-teorijata kako svoi legitimni sostavki gi implicira i hedonizmot. e. So ogled na toa. motivaciska osnova na vkrstenoto. predizvik. vklu~itelno doteruvaweto. dosetkata.

pismoto. ne sokrivaj}i gi i ne preoblekuvaj}i gi. Prepoznatliva niz hermenevtikata na optekot. kakva {to e sredbata so i do`ivuvaweto na literaturata. treba da ja o`ivotvori neraskinlivata sprega pome|u qubovta i teorijata. tvore~ka. pove}e od bilo koga. voobi~aenata za filozofite. svoite "radosti i svoite bolki# naprotiv. vo podemot i nezale~livoto vlijanie na patolo{ki platonizam (kako {to Ernesto Sabato ja narekuva. so potpis na aktuelnata poetika na androginiot in24 . kreativna. post-torijata. otkriva~ka. panvitalisti~koto struewe i kru`ewe na energijata. smelo i strastveno isprovocirana vo spisite na Ni~e. tokmu poradi toa) heuristi~ka. difuznata obzemenost i pretopenost.Elizabeta [eleva MAGOR II QUBOV VO DISKURSOT. raste potrebata za obnova na taktilnosta kon tekstot.# P. mo`ebi daleku poprikladna da bide PRISTAP. neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik. koi u~estvuvame vo sekoga{ aktuelnata drama na qubovta. plodnoto. "fluksot# (Delez i Gatari). fatalna strategija na postoeweto. literaturata. Streme`ot na Ni~e za sozdavawe na edna anarhi~na i samoispovedna. strast. odo{to tema na izlagaweto. meandriraweto niz edna misti~na ekstaza. streme`. da go afirmira erotskiot pristap kon tvore{tvoto. nelagoda pred telesnoto. vo koja se sosredo~uvaat komplementarnite principi na @ivotot i Smrtta.. otade. Brukner / A. ontologizacijata na `elbata. pulsira~koto. Finkilkrojt Ekstati~na. no istovremeno (mo`ebi. srede ironi~no imenuvanata "ekstaza na komunikacijata# (@an Bodrijar). {to se odviva so posredstvo na kompjuterskite monitori. sudbonosna. ODVNATRE razbivaj}i go. artisti~ka (protiv)nauka. oblikotvorena. so studeno meta-jazi~no obleklo. principite na body criticism-ot. nesopirlivo LADEWE na svetot. `enskoto. Sozdavaweto i Uni{tuvaweto . egzistencijalnoto. ~itatelskiot eros.. virtuelnata realnost i tehno-estetikata i tehno-retorikata. spoznatelna. taktilnost. qubovta kon tekstot.qubovta e nepredvidliva. {to n¢ inficiral site nas. OPASNA. Pred ova. progresivno. QUBOV ZA TEKSTOT †Da se ostane vo sistemot. koj svoite zalo`bi gi pi{uva{e "so svojata krv# (@or` Bataj). metaforikata na nomadstvoto i skitni{tvoto. denes o~igledno.

III †Pred s¢. kriti~arot nomadski se prepu{ta na poligamnite nasladi. imanentna nevernost (i nenasitnost) samo od eden tekst (ili teoriski metod) . ili srami. no ne isklu~ivo vo ramkite na tekstot). zadadenost. 1989:110). post-teorijata go sogleduva i tolkuva imeno niz prizmata na intertekstualnosta. tangencijalno se dopira so sferata na mistikata. ekstati~noto. vo erotolo{kite arhepi i {ifri na kultura. {to fenomenot na qubovta. n¢ predupreduva. {to podatlivo mu gi predo~uva i prepora~uva pismoto. narasnuva~ki kompleks na tkn.ter(s)-(t)ekstualen identitet na tekstot. pome|u drugoto. isto taka nastojuva. Dotolku pove}e.kriti~arot neminovno e eden od zastapnicite na don-`uanskiot mit (kako {to ubavo. vo negovata postmoderna vertira na klasi~nata qubovna izjava). vo svojata osudenost na qubov (kon. tekstot da go spoi so svetot / kosmosot. Ako qubovta e kategorija na izborot. neizreklivoto. vo nea otkrivaj}i go fatumot na edna sekoga{-ve}e prisutnost. Znaej}i za golemiot. da ja barame vo magi~noto skrivali{te na tajnite (intertekstulani) {epotewa. Citira~kiot karakter na qubovta (efektno poentiran od strana na lucidniot Umberto Eko. Brukner. kolku i slavata na pismoto. filozofijata e sostojba na vqubenost# Ferid Muhi} Sakal da go priznae toa ili ne. vkodiranost: "Ja poznavam qubovta pred da ja do`iveam. so svojata vrodena. vo POHOTATA gledaj}i ja slavata na `ivotot. zavodlivo pora~uva Akile Boniot Oliva). dali i nad s¢. post-kriti~arot pove}e ne se stesnuva. evolutivnata ontologija i geneologija na qubovta. 25 . crni dupki na znaeweto i naukata. na momenti. osven {to go nudi programskoto nadminuvawe na binarnata logika i ma{ko-`enskata sprotivstavenost. blokiraweto na transparentniot um i podemot na paralogiite vo domenot na dosega egzaktnite nauki. od toa {to. izvesnosta na sakaweto sekoga{ e vo prepoznavaweto# (P.

Ne dozvoluvaj}i da izbledne ili is~ezne primarniot imperativ na egzistencijalniot erotizam. "go pravi.. taka i nie treba da go pravime.taa kvintesencija na postoeweto i vrven zalog na `ivotnata alhemija (svadba) vo koja protivre~nostite vzaemno se privlekuvaat. toa zna~i "da vodime qubov. odnosno vovedeme vo ramkite na svojot praksis. interpuktivnosta i odlagaweto. da ja neguvame i pottiknuvame. sozdavaj}i povisoko edinstvo.. ona {to go veli# (Gregori Ulmer. vo eden od svoite posledni zapisi. erosot kon deloto namesto sterilniot. a ne vojna# so tekstovite. deka: "Za ona. @ak Derida. inkvizatorski odnos. 1983 ) so svoite esei. aroganten i rigiden (kvazi) scientisti~ki. kola`ot i monta`ata. 26 .Elizabeta [eleva MAGOR Ako Ludvig Vitgen{tajn solomonski pora~uva. so literaturata. ona. denes. Niz edna mala parafraza na kultniot hipi slogan. za koe ne mo`e da se zboruva. |avolesto ja izrekuva {armantniot Danilo Ki{: "Ne dozvoluvajte literaturata da vi ja zameni qubovta. zadu{uva~ki. qubovta .#. so magijata na umetni~kiot oblik. ovozmo`uvaj}i im suprema-cija. I taa e . {to. predimstvo na tipi~no erotskite (tantri~ki) tehniki na prekinot.opasna. Ne zaboravaj}i pri toa. Vo svojot govor i pismo za qubovta. na sjajnata pouka. pothranuvame tekstovnata qubov. za koe{to eve denes i ovde sme sobrani da zboruvame. treba da se mol~i#.

27 . model na kriti~kot-teoriskiot diskus. difuznoto. Vospostaveno kako (nov) ontolo{ki garant za izvornosta na soznanieto (poto~no. gi reafirmira.gledaj}i vo vistinata. pred se. preku metaforata (i metaforizacijata) na teloto. bedno oslepen od kni`nata pra{ina i pe~atnite gre{ki. e vsu{nost bibliotekar i korektor. †egzistencijalnoto tetovirawe#. †postoeweto na svetot biduva opravdano samo kako estetski fenomen# (Ni~e. negova komasutra# Rolan Bart Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e. dvi`eweto . u`ivaweto. pulzionelnoto. fluksusot. Otvoraj}i se sebesi vo nasoka na dioniziskoto. nasladata. kreativen predizvik. bazi~nata plodnost i taktilnost. protekot. †opasnoto razmisluvawe# (Peter Sloterdajk). regenerativno podmladuvawe i provokacija na klasi~niot. preskok. ovaa †artisti~ka protivnauka#. samoinvestiraweto. do`ivuvaweto). inicijaciski model. pluralitetot na u`ivawata vo tekstot (podednakvo na ~itaweto. razotkriva i reinkarnira polivalentnite aspekti i kvaliteti na Teloto. homeopatskiot. matejazi~no i metafizi~ki orientiran. zagatkite i provokaciite na edna †artisti~ka protivnauka#. gi istaknuva imeno erotskite vrednosti i aspekti na tekstualnata praktika. samoopitot. koja{to. 1983). senzualnosta. subverzivnoto energetsko deluvawe. so ogled na kogo. vo modernata kritika i teorija. eden inventiven Tanc.TELOTO NA DISKURSOT Aleksandriskiot ~ovek. presvrt. celej}i kon osve`uvawe. so voobli~uvaat konturite. niz meandrite na svoevidniot epistemolo{ki skandal i svojata zavodliva penetrantnost. vo vremeto koe gi osporuva i decentrira transcedentalnite (falogocentri~ni) ozna~iteli i vrednosti: kako svoj epistemolo{ki pandan i korelat.# Fridrih Ni~e †Pismoto e nauka za nasladite na jazikot. teloto go implicira principot na zadovolstvo.

kon poroduvaweto (i osloboduvaweto) od teoriskata naduenost. zatvorena hermenevtika. pulzionelnoto na~elo. semioti~koto. po`ednosta na i kon tekstot. sonuvaj}i tokmu za takov †nevozmo`en#. difuznosta. †vtorostepeno# mislewe (Kenet Vajt).veli Bart. preoptovarenost. od puritanskata. zagrozenost. `enata i bo`ica-majka. sledej}i go imperativot na fragmentarnosta. Otade. {to nikoga{ nema da se napi{e# . Toj }e bide voved vo ona. intencionalno naso~eno kon suzbivaweto na telesnosta i u`ivaweto vo ovozmo`enite zadovolstva. fluktualnosta na diskursot. Taka na primer. atopija. nomadsko. inkonkluzivnosta. 28 . sepak.Elizabeta [eleva MAGOR kako i na pi{uvaweto). od naukata i metodot . obnovuvaj}i go majeuti~kiot negativizam na Sokrat. deka Mihail Bahtin. koe rakovodi so pismoto. †branovidno#. na toj na~in. proto~nosta.teloto i tekstot. Kenet Vajt ja apostrifira mitskata prikazna za Metis. Sosema sli~no. so haos povrzano. Re~isi kulten pretstavnik (poto~no pripadnik) na vakvata erotizirana †kritika#. Peter Sloterdajk ja istaknuva negovata mudra (i vo podocne`nata filozofska tradicija zapostavena) orijentacija kon maj~instvoto. prv vo kni`evnata teorija i antropologija. Rolan Bart. zadovolstvoto. zemaj}i go predvid prvenstveno subverzivnite u~inoci na `enskoto. transmutacii. †neodr`liv# tekst. so ogled na svojata oktopodijalna difuznost i lizgavost. decidno se ograduva od †frigidniot tekstdrdorko#. subjektivnosta. odnosno na @or` Bataj. provokacija. hedonisti~kiot pristap. {to postojano predizvikuva imanentni preobrazbi. potentna dimenzija.vo ime i vo prilog na interpretacijata kako strast. transkodirawa. staratelskata. Zagatnata vo trudovite na Julija Kristeva. tantri~kata kritika se sostoi vo samata †predigra i odlagawe# (Xon O’Nil). so~nosta. kako nov parametar na ~itatelskata penetracija vo tekstot. †Sekoj tekst za zadovolstvoto sekoga{ samo }e zaobikoluva. mo`eme da govorime za izvesno razlikuvawe (omeknuvawe) na logocentri~niot model na kriti~ko-teoretskiot diskurs i negova dekonstrukcija koja{to konsekventno vodi kon edno polimorfno. {to vo sebe gi obedinuva obete zna~enski konotacii na latinskiot zbor †korpus# . cenzorskata. intertekstualnosta svedo~i tokmu za kinet~nosta. Da ne zaboravime. negovata libidinalna. od pedagogijata. znaej}i pove}e od kogo bilo na svetot. uka`a na revolucionernite potencijali na materijalnotelesniot princip vo narodnata (karnevalska) kultura na (mra~noto) Srednovekovie. skandal. korporalnite stilski odliki. samiot ~estopati povikuvaj}i se na radikalnite premisi na Ni~e. koja bila vodena i mnogulika (androgina). Ne odbegnuvaj}i go svoevidniot egzibicionizam na kriti~arot (negovoto javno hipostazirawe i supstancijalizacija). avantura.

[o{ana Felman. opskurna. kreativno telo. zabraneta. kako kulturen interpretant. odnosno dijalogi~nosta pome|u egzistencijalnoto iskustvo (`ivotot kako tekst) i kreativniot tekstualen zapis (tekstot kako `ivot. hibridnost. t.) . kako dominantni kvaliteti na modernata proza. od svoja strana. raznojazi~nost. vo teorijata. pove}estilnost. govori za pluralnoto telo (setilno. jakne predizvikot. mo`eme da razgatneme svojstva na eden svoeviden intertekst.Fluksus.n. oblikuvawe. Provokacijata na teloto. korelativnosta. parisko. itn. Osobeno vo post-avangardnata. Moris Merlo Ponti. Tokmu so ogled na Bahtinovata. nesamoidenti~en. teloto go interpretira kako praktika. ne mo`eme da odre~eme postoewe na opredelena opsesija so telesnosta. Semioti~koto tolkuvawe na teloto kako znak. Alen Finkelkrojt. odnesuvawe. Mi{el Fuko. dijalo{ka proekcija na dijalogi~nost. sledime podem na eden seksualiziran diskurs. karneval). preobrazbite na tkn. multimedijalno vtemelena umetni~ka praktika. umno`en subjekt-vo teloto.e. no i za osloboduvawe na lascivnata. materijal i medium na umetni~kiot izraz. zaedno so site negovi manifestacii (gestovi. no i kako proekt. elaboriran od strana na @an Bodrijar. dvi`eweto so simptomati~no ime . Povikuvaj}i se na iskustvata od perforamnsot. vzaemnosta. telesnata umetnost. ovozmo`uva samoto telo da go razgleduvame. javno itn. kako posledna bariera na li~niot identitet i kako pokazatel na 29 . nesomneno se nao|a vo opredelen dosluh so imanentnite pottici od estetskata sfera. dejstvuvawe. Julija Kristeva). isto taka.ovojpat. kon virtualnata idnina naso~eno. Verojatno. da gi so~uva kvalitetite na fragmentiranata. za razlika od klasi~noto telo na umetnosta.Afirmiraj}i ja interaktivnosta. pak. s¢ pove}e. apofati~kata. Taka. Bahtin ne se stesnuva od toa vo personalisti~kata oboenost na epistemolo{kiot tekst. vospostaveno bukvalno kako objekt. egzistencijalno †tetoirana# izvedba. tabuzirana terminologija: re~nikot na seksualnite verbalni nasladi. ili teloto kako provokacija na aktuelnata teorija. {to se potvrduva i na nivoto na t.jazi~no-ideolo{koto zaveduvawe. retorikata i pismoto na teloto . Rolan Bart. govor.pretvoraj}i go teloto vo efektna metafora za o`ivotvoruvawe na epikurejskata dimenzija na kritikata. @il Delez. diskursot sosredoto~en okolu libidinalnite dobivki i aspekti na sovremenata kultura (vo koja ne malo zna~ewe dobiva problemot na zaveduvaweto . mislej}i imeno na kreativnite potencijali za samosozdavawe i proektualno. koi gi istra`uvaat i artikuliraat transformaciite.) kako eden Tekst. emotivno. blagodarenie i na udelot na teoretskata psihoanaliza na Lakan. kako smisleno tkaewe i sozdavawe. selsko. protiv-sistematska. nedofatlivata. hepening.

pismoto na teloto. Od druga strana. afirmiraj}i ja svoevidnata poetika na bolkata (ili u`itokot) kako metod. lokalnosta. sozdavawe i preferirawe na rascepkano. na ekstremni (†krvavi#) potezi i zafati.aspekti. koi{to. so teloto. kako {to svedo~at i primerite od sovremenata teatarska praktika. teloto e izlo`eno na visoki rizici. hipertrofijata. opsesijata od sopstvenata biologija. Sledej}i go sodejstvoto na takvite. procesualnosta. {to go nadminuva redukcionizmot na kartezijanskite opredelbi i izedna~uvawa na subjektot so svesta/kogito. e subjekt. konkretnosta. libidinalno i nomadsko telo. Vo postmodernata epoha. odnosno body criticism). za razlika od svojot dekartovski predok. telesen princip na do`ivuvaweto i poistovetuvaweto na metodot so sudbina. postapuva radikalno. najtesno povrzani so homeopatskiot. Teri Iglton upotrebuva edna dobredojdena i polezna sintagma-koja gi obedinuva razli~nite vidovi pismo za teloto (me|u niv i feministi~kata kritika. 30 . gi pottiknuva denes vitalnite pra{awa i problemi na identitetot.Elizabeta [eleva MAGOR edna darba za `iveewe. 1997). decentrirana egzistencija na posakuvawe. pulsira~ko. anti-epistemolo{ki fenomeni vo kni`evnata i kulturnata teorija. setilnosta. Post-metafizi~kata estetika na teloto. odnosno telesna ili seksualna razlika). preovladuva esencijalisti~kiot koncept na `elbata. svojstvena na istata postmoderna duhovnost. po`edno. zavodlivo. vo prv plan. intimno. fragmentirano. doa|a do †voskresnuvawe na individuata vo estetizirana `elee~ka monada# (1996:403). so svojata nostalgija kon setilnite sodr`ini i kvaliteti na zborot i jazikot. Ne sekoga{ imuno na isku{enijata na biolo{kiot esencijalizam (apsolutizacijata. {to go preferira erotizmot na slu~ajot. ili diskursot razbien kako telo: po`elno. so ogled na kogo. niz prizmata na kreativnoto (ne retko bolno) samooblikuvawe i samoizlagawe. kvalitetite na intimnosta. kako {to konstatiraat analiti~arite Stiven Best i Daglas Kelner. upatno e da se prosledi i vo po{irokiot duhoven kontekst na postmodernisti~kite strategii. so nego. odnosno rehabilitira. izvornosta na soznanieto . seksipilno. nepredvidlivosta. za `ivotna umetnost. †Postmoderniot subjekt. anarhisti~kata epistemologija. gi pomestuva i poso~uva. odnatre go potvrduvaat identitetot na bolkata i zapisot za/od nea. Novata somatika. sozdava edna navidum paradoksalna hibridizacija: teloto na diskursot. prirodnosta migovnosta. ~ie{to telo e integralno na negoviot identitet# (Teri Iglton. osobeno rasprostraneto i zna~ajno za praktikata na `enite-umetnici. na fakti~ki opasnosti. Kni`evno-teoretskata afirmacija na telesniot princip i teloto. naso~eni kon pretolkuvawe na poimot na subjektivitetot.

svedo~i za. libidinalen) identitet na postmodernata kritika. odnosno objekt na po`ednost). so intencionalnata polimorfornost. zadu{uva~ki sistemi i principot na materijalno. senzualizmot . †Intelektualnata umetnost# (Bart). fragmentiran. intenzitet. generativnata igra. kreativno nesuzbienite predizvici na oslobodenata †poligrafska praktika. so svojata preferencija kon difuznoto. patrijarhalnite propedevti~ki streme`i za proizveduvawe nekreativni epigoni-post-kritika (vo ~ii ramki pripa|a i feministi~kata kritika). Metafori~noto razmno`uvawe na paradigmatikata na teloto. go zastapuva takviot model na ~itaweto kako quboven odnos. †igrata na svetot#. Tantri~kiot pristap vo kritikata. koga samata †prezentacija na u`itokot# zdobiva supstancijalna vrednost i zna~ewe! (nasproti cenzorskite mehanizmi na †teoretskata kultura#. preoptovarenosta so metajazi~ni. vo polza na difuznata magma na erotskoto posakuvawe. govori za tekstot kako feti{. pulzionelnoto. nomadski. †psihosomatsko viduvawe na tekstot# (Jovica A}in). falogocentrizmot (odnosno falokratskite predispozicii na teoretskiot diskurs). vlastoqubivite implikacii i ishodi na nau~noto znaewe. setilen. Vospostavena pod nesomneno vlijanie na Fridrih Ni~e. so naglasenata konvergencija pome|u egzistencijalnoto i teoretskoto (poeti~koto) iskustvo . So svojata odbivnost kon principot na reprezentacijata. vo Procepot (puknatinata. haoti~noto. neopredelivoto. rastvarawe na subjektot). P. Orfejskiot (raspar~en. vo zavodlivata igra (lizgawe i proizveduvawe) na razlikite. S. rigidno voobli~eno. sozdadeno niz diseminacijata (raseju- 31 . polimorfen kulturen znak . za vozvrat ja afirmiraat ontolo{kata Igra. ovaa kritika i nejziniot rodona~alnik. mobilnata anagramska demonta`a. prkosno gledaj}i ja naukata niz optikata na umetnikot). rezot) i pomestuvaweto (atopiskoto skr{nuvawe na zadovolstvoto) kon vozbudlivite. slu~ajnoto. senzualen jazik na erotskoto do`ivuvawe. {to gi zajaknuva avtoeroti~nite aspekti na relacijata ~itatel-tekst (Bart.{to go implicira i udelot na nepredvidlivoto. soo~eni so nepostoeweto na transcedentnite avtoriteti. kon transkodirawe na konkretniot. post-kritika. teloto zadobiva konotacii na raspr{en. hiperteoretizirani. i ludisti~kiot princip. pozitivno znaewe. taa. na primer. upatno e da go postavime vo po{irokiot epistemolo{ki kontekst na tkn. kone~no i androginata (biseksualna) proekcija na tekstot (pismoto).vodi kon seksualizacija i na kni`evno-teoretskiot diskurs. i se sprotivstavuva na. so ogled na koe. @ak Derida. kako bazi~en epistemolo{ki stav i kako nova privilegija na analiti~kiot subjekt. kone~no go gubi tekstot kako hermenevti~ki objekt za prou~uvawe. vo domenot na teoretskiot meta-govor. niz eksperimentot. duhovno nomadstvo. ostanuva taka vo nezale~iv dosluh so prestapot na klasi~nite mitski zabrani i tabui: ne uspevaj}i da go preodolee strasnoto isku{enie na pogledot. taktilnoto do`ivuvawe na tekstot. ludizmot.Takvoto.

. toj naslov e ironi~en (pa. nekoi recentni poimawa na znaeweto kako zaveduvawe.. i isto tolku provokativen. indikativen za pretstavuvaweto na. figurata na U~itelot. "studija na konkreten slu~aj#). metafizi~kata tradicija na zapadnata misla .. narativ. deka. kola`ot (kalmeweto) i monta`ata (erotskoto spojuvawe) na heterogenite.Elizabeta [eleva MAGOR vaweto). 32 . i za znaeweto kako svoevidno (neokolonijalno) `igosuvawe. egzemplaren fragment od poslednata drama "MME# (1997) na momentno najeksponiraniot dramski avtor od Makedonija . trgnuvaj}i od aktuelnata subverzija i preispituvawe na falogocentrizmot. za samite poimi na: predava~kiot metod. interseksualni fragmenti ..# od Dejan Dukovski) Primenuvaj}i go denes aktuelniot. najcenetiot model na Znaeweto.e. duri i cini~en). kako metod na vzaemno rasvetluvawe i eksplikacija na dva ili pove}e tekstovi.e. t. Primenetata interdisciplinarna metodologija.se podrazbiraat. DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO (post-kolonijalno ~itawe na "MME. Kone~no.pri toa .. Spored toa. tretiot del od dramata "MME.ovoj tekst }e vklu~i i avtorefleksivna rasprava. vo kratkata analiza na eden izbran.. Tekstot pretstavuva primer na "case study# (ili. }e go pro~itame "Vera#. ovoj tekst predo~uva edno alternativno promisluvawe na odnosot pome|u znaeweto.Dejan Dukovski (1969). odnosno vkrstenoto analiti~ko ~itawe na dramata. ~itaweto ni poka`uva. kako egzemplarna prikazna. t. primenetata politika na znaeweto seto toa. edukacijata i `ivotnoto iskustvo. odnosno zapadnoevropskata metafizi~kata tradicija. Otade. alienacija.#. i soo~uvaweto so. kade{to e primenet intertekstualniot metod (ili. tuku i po najdlabokite i transgresivni razmisli za politikata na znaeweto. "~itawe na eden tekst vo ramkite na drug tekst#). telesno vpi{uvawe. Iako naslovot na ovoj del. so ogled na sodr`nata na dramskiot konflikt. kako i za soodvetnata ideolo{ka mo} na znaeweto. dominacija. kastracija. od razli~ni disciplinarni sferi. posegnuva ne samo po soodvetnata kni`evna interpretacija. vrz osnova na postmodernisti~koto podrivawe i prevrednuvawe na fundamentite na falogocentrizmot. postkolonijalen pro~it. glasi "Vera#.

e. Tie poseduvaat pove}ekratni. i da bide U~itelot. poseben tip interaktiven konflikt. Falus Seksualen identitet Homoseksualec i orientacija travestit Nacionalen Germanec identitet Kulturen identitet Evropjanin Intertekstualen Dr. koj so ogled na svojata kompetentnost. kako i od bazi~no erotskiot mit za potraga). pretstavnici na opredeleni identitarni ulogi. iskustvo . zaedno so napr. obzemen od svojata "voqa za znaewe#. Faust identitet Epistemolo{ki U~itel identitet (volja za mo}) Mladiot Heteroseksualec Makedonec Balkanec Lik od Bildungs-roman Student (volja za znaewe) Otade.treba da rakovodi so toj proces na inicijacija. paronomasti~ka i intertekstualna referenca kon Faust. zapadni kulturni vrednosti i tradicii. po{iroko. koi vklu~uvaat raznovidni citati od semioti~kata tradicija na dramata i teatarot. se: Dr. mo`e da se iscrta slednata "{ema#: Dr.spa|a me|u onie hronotopi. ili. Isto taka. Falus (lik. koi ja potpomagaat dijalogi~nata individualizacija na ~ovekot). . Taka. na primer. vkrsteni.Dejstvieto se slu~uva vo eden specifi~en hronotop.Dr. koi u~estvuvaat vo ovoj fragment. t. glavniot lik od istoimenata poema na Gete) . interesno e da se podvle~e toa.e. deka vo ovaa drama se zastapeni pove}e referenci kon meta-teatarot. so svoi opredeleni socijalni ulogi. odnosno. Glavnite likovi. opredeleni (i indikativni) kulturni i imagolo{ki referenci. kr~mata. post-moderen idiom.Mladiot. dramskiot dijalog nesomneno mo`e da se sledi i kako simulacija na edna socijalna komunikacija. opredelen od metafizi~kiot nihilizam. dramata "MME# e napi{ana vo eden specifi~en. saemite. odnosno pogolem broj avtoreferencijalni praktiki i postapki. t. zafrlenata germanska kr~ma "Crno prase# (ako gi sledime uka`uvawata na Mihail Bahtin. plo{tadite i sl.i Mladiot (anonimen dojdenec i student. 33 . Falus e onoj. Obata lika se ideolo{ki sinegdohi. naporedni identiteti. odnosno radikalnoto prevrednuvawe na osnovnite. pazarite. obu~enost. pretstavnici na opredeleni i zaokru`eni sistemi na poimawa i vrednosti. dodeka drugiot . Nivniot vzaemen odnos bi mo`el da se opi{e kako inicijacija . koe podocna se razotkriva kako efektivna. {iroko prifateni. so mnogu indikativno ime. Od druga strana.

se isto taka. Stanuva zbor za qubovta. kastrira~ki. obele`anost i `rtva).. koj treba da mine niz inicijaciskiot ritual (koj{to. Pome|u drugite. nasilni~ki (kakvi {to se vpro~em i vo ovaa drama).e. Spored Platon. U~itelot e golemiot. site tie. sloboda) i libertenskoto dvi`ewe. ~ij{to poim "vesela nauka#. tuku i vo uloga na Zavodnik. kako {to e poznato.transferot. prvenstveno. Vo 17 vek. koj e inkorporiran i vo osnovniot psihoanaliti~kiot ~in . Ovaa dlaboka bliskost pome|u znaeweto i erotizmot. kako i celinata na negoviot opus. za smetka na senzualnoto. neminovno. Zatoa. vo vremeto na prosvetitelstvoto. prosledeni so eden odnos. vklu~uva i podrazbira izvesen stepen na telesna bolka. ili podobro re~eno. edipizira~ki. figurite na u~itelite i instruktorite ispolnuvaat vsu{nost falokratski. No. predavawe) i na prevod (adaptacija) na odreden korpus znaewa .poradi nivnata neposlu{nost.podnaslovot na "MME# paranoja). `edba i u`ivawe). daleku od toa da bide samo prikladna hipoteti~na konstrukcija na Derida. iskustvo. erotizmot podednakvo gi vklu~uva telesnite iskustva. vo na{iot slu~aj e . mo`ebi.. i poimot "erotska ironija# na Tomas Man. Falus! Toj ne se nao|a samo vo uloga na majstor i u~itel. pak. religiozen i filozofski vid. u{te vo bibliskiot mit za progonstvoto na Adam i na Eva od rajot .. zaveduvaweto ne e cel samoto za sebe cel: tuku. kako i novi argumenti za na{eto prou~uvawe na bliskite vrski pome|u znaeweto i erotizmot. e medium za steknuvawe nadmo} nad Drugiot (provociraj}i ja i budej}i ja negovata `elba. koga }e po~ne da se zakostenuva vo sistem (interesno sovpa|awe. Spored teoreti~arite. telesnoto. Sekako.Elizabeta [eleva MAGOR se nao|a vo ulogata na aspirant. kastrira~ki ulogi. poni`uva~ka i podredena) uloga na duhovnoto. mo`at da bidat sogledani kako svoevidna apologija na ekstati~niot filozofski subjekt. {to gi ostvaruva znaeweto. da ne go ispu{time od predvid Ni~e. Sledej}i gi tolkuvawata na Derida. sepak. Spored Delez. na momenti. Taka se pokrenuva rasprava za mo`nosta od ideo-politi~ka zloupotreba i manipulacija so znaeweto vo ramkite na falogocentri~niot model . nivnata zaguba na seksualnata nevinost. otu|uva~ki. ma{ki Drug. kako i iskustvata od misti~en. 34 . `ivotno pulsira~kto. odnosno duhovnata ignorancija. upatuva tokmu na neizbe`nata (i. i toa. ima edna mo{ne provokativna situacija: koga nao|ame sovpa|awe me|u etimologijata na zborot kniga (libre t. procesot na podu~uvawe e mnogu sli~en na procesot na transfer (prenos. duri i paranoidni (dekomponira~ki) efekti. niz poimot na edukacijata kako telesno vpi{uvawe. odamna e voo~ena. nie stanuvame svesni (predupredeni) za penetrantnite..a. da se vratime na Dr.

Tie go proizveduvaat fundamentalniot strukuralen rascep pome|u Nas (Zapadno-evropjanite. Toj simboli~ki prostor operira so sekoga{-ve}e prisutni. od druga strana zna~i. "sekoj edukativen sistem e politi~ki na~in. patuvawe. neminovno gi vklu~uvaat strategiite na mo}ta. potvrduvaat. kako i na vertikalnata. n¢ potsetuva na axilak. Spored postoe~kite imagolo{ki standardi. ili doa|awe do znaeweto.homotopija: simboli~en prostor. se postavuva slednoto pra{awe: dali posakuvaniot transfer na znaeweto e voop{to vozmo`en? Dali e toj recipro~en ili pak asimetri~en? Dali e vtemelen na ma`estvenot ili na demokrati~nost (interesna e zabele{kata na Tomas Man. voop{to ne treba da se zanemaruvaat. inter-kulturalnata oska. intrakulturalnata. Zatoa {to. kako i procesot. liberalnite. denes n¢ ubeduvaat.ne samo znaeweto po sebe. Dr. vladeeeweto so drugite). ~ii{to ideo-politi~ki konotacii. dosta blisko do anti~kite praktiki na samospoznavaweto i samoedukacijata .Evropa.preku patuvawata i avanturite). za sozdavawe i konstruirawe na identiteti (A. znaewe i poduka-pome|u drugoto. prilagodeno na propi{anite evropski modeli i o~ekuvawa. kolonijalendodeka Mladiot. neupatenite). tuku. negovoto u~ewe. tuku i mo}ta (manipuliraweto. Istovremeno. samoto opstojuvawe na ovoj jaz. da. opredelenata politika na znaeweto. interkulturna opozicija pome|u Balkanot i Evropa: vo ramkite na toj dramatur{ki East-West diskurs. neliberalnite. znaeweto i mo}ta. se aktuelizira. pak.binarnata. represijata. No. Evropa e pozitivnata referentna grupa.e. zad seto toa. Se krie . post-kolonijalen subjekt. t. na Zapadno-evropskite golemi maestra im go ovozmo`uva i ~uva ekskluzivnoto pravo da go proglasuvaat. od drugata strana. neizbe`ni kulturni predrasudi. se krie u{te ne{to? Sekako. vlijanieto. kompetentnite) i Niv (Jugoisto~no-evropjanite. so~uva ili promeni usvojuvaweto na diskursite. deka: ovoj interkulturen jaz ne samo {to ne mo`e. sekoe znaewe. balkanskiot. vo ovaa drama. kon koja Mladiot go naso~uva svoeto aspirativno Jas. i . {to tie ja nosat so sebe#. t. dojdencite. deka tie se 35 . Falus go pretstavuva evropskiot. pat (od svoja strana. ]osev). i istovremeno. kako da se za{titi. ~uvaat. odnosno.e. Toa. provokacija za potraga po nekoi alternativi na falogocentri~niot sistem na obrazovanie. So drugi zborovi. Spored uka`uvaweto na Mi{el Fuko.Takvata manipulacija e podednakvo vozmo`na na horizontalnata. deka ma`estvenosta i demokratijata se po priroda nespoivi)? Dali. i ne treba voop{to da bide premosten. {to e predmet na na{iot interes. doma}inite. od ednata. odnosno na~inot na steknuvawe i akumulirawe na znaewata. A takvi homotopii. Vo dramskiot fragment. se tokmu Balkanot. dlaboko dejstvuva~ki. pripi{uvaat . Ne samo vo ovaa drama.

svojstveni na tn. kvantitativno naso~en . da bide i ostane plove~ko. Zatoa. Kako {to.. kon erotskite mo`nosti na Dr. namesto za znaewe. ne samo kon postojnoto anamnesti~ko. nekoj da se poistoveti.kako fatalna strategija. znaeweto postojano nedostasuva. soodvetno na svoite sopstveni i egoisti~ni interesi . Falus se potsmeva so tradicionalniot poim i slika na znaeweto .. Taka i tradicionalniot tip na znaewe e kumulativen. neuspe{en. telesno soznavawe. vtoroklasni balkanski zemji. koj prvenstveno ja igra ulogata na zavodnik. ako vovedeme poinakov vid znaewe (pottiknuvaj}i ja negovata erotska su{tina). kreativno samo-spoznavawe? Mo`ebi. spored @an Bodrijar e. vo svojata opredelba za dijalo{kata kritika: "Pove}e sakam da tragam po vistinata. Nikoga{ definitivno (da) ne sme nau~eni! [to n¢ vra}a kon Lakanovata formula za frustriranoto pismo. kako zakanuva~ka sila i iskustvo. najvpe~atliv iskaz glasi. vpro~em. Dodeka. polnopraven segment i duri garant na smislata i opravdanosta na znaeweto. razo~aran. mo`eme da ja izbegneme golemata zloupotreba na znaeweto? Ili.. subverzijata na mo}ta i avtoritetot na sistemite. fluidno. Mladiot sekoga{ biduva uloven. vo znaeweto poprvo bi trebalo da gledame medium na samootkrivaweto i li~na soteriologija? Mo`ebi.. za koe se zastapuva Peter Sloterdajk? Nekoi od aktuelnite misliteli ve}e se svrteni kon vrednostite... seto ona {to go znam#. deka identifikacijata zna~i. na{ata dlaboka predodredenost e da kopneeme po znaeweto. reproduktivno-tuku i kon ekstati~noto. {to e osudeno da ne ja dostigne svojata vistinska cel. A. (mentalno) siluvan. barem. sledej}i go [openhauer. pismoto (vo na{iot slu~aj -znaeweto). dr. zaroben.Elizabeta [eleva MAGOR privilegirani. negovoto veli~estvo. da se obideme da gi nadmineme negovite o~iledni limiti? Mo`ebi.. deka: "Jas go sakam. No.naj~esto nemo}en da postigne zadovolitelen u~inok vrz subjektot. treba vo pogolema mera da gi po~ituvame prednostite na "egzistencijalnoto tetovirawe#.da gi rakovodat. koe e legitimen. i ne zavr{uva. `igosan (da se potsetime. Sekako e neobi~en u~itel.toj avtoironi~no se deklarira kako kompleksna kurva..kako Drug). da se vratime nazad. onoj. poprvo treba da govorime za alternativata na li~na mudrost? Ili. ja imenuva kako "kuromantija#. Negoviot. Falus. Falus sekoga{ ispa|a nezadovolen. Svojata nauka. Dr. naso~uvaat ili ureduvaat idnite razvojni procesi vo tn. vtorostepeni. nomadsko.. konsumentski. treba da se svrtime kon poinakov vid znaewe. prazen. A. u{te edna od va`nite osobini na zaveduvaweto. so i preku drugite. otkolku da ja imam 36 .. pora~uva i Cvetan Todorov. Dali. Dodeka. spored mene.

i vakvite letni {koli se del od tn. i ne mu se obra}a samo na razumot. za koi govori M.. i zasnovan vrz iskustvenata podloga na humanistikata. Dijalo{kiot princip. tuku i na imaginacijata. snimen vo kazinoto vo Las Vegas. Taka i predavaweto (podu~uvaweto) ne e samo transfer (prenos) i prevod (adaptacija). doka`uva.svoeto vnatre{no drugo (samokriti~noto znaewe). samoto postoewe na vakvi mesta. vrz tn. Mo`ebi.. 37 .. za vreme na svoeto mnogu poseteno predavawe . vtemelen vo deloto na Bahtin. pokraj edna "zaja~ica#. znaeweto e vo sostojba da se dekonstruira duri i samoto sebesi. razgovara so tekstovite. tuku i transgresija (preskok otade) znaeweto. Fuko. e mo`ebi edna od pri~inite na negovata primamlivost. Zatoa. na Letnata {kola. Taka. `ivotna "arhitektura# na analiti~arot -ja odbiva pred s¢ sopstvenata reifikacija.na svoe raspolagawe#. gledaj}i ja bizarnata fotografija na tehno-dizajniraniot @an Bodrijar. ovde. ograni~i. "drugi (isklu~eni) heterotopi~ni prostori#. Taa kritika. bi mo`ele malku i samite sebesi da se analizirame. Sposobno da ja izvr{uva svojata heterotopi~na funkcija. lokalizira. A vo toa mo`eme da se uverime.. deka op{testvoto e vo situacija da go isklu~i. dokolku go prifatime dijalo{kiot pristap kako predizvik. i nie. imeno. i tokmu toa.

tkn. da gi revidira skrienite imperijalisti~ki predrasudi i tendencii. Teri Iglton (1996) Prv del . `igosuvawe. vrz osnova na `igosuvaweto.Elizabeta [eleva MAGOR AH.Osudeni na analiza 1. od edna strana. se zema kako argumentaciona osnova za vospostavuvawe. za nas u{te i frustrira~ka. se stabilizira i odr`uva. dekompozicija. ili kulturi od tkn. vo kni`evnata i kulturnata teorija. †balkanizam#. vsu{nost. Od druga strana. bolna podelba (polarizacija) na svetot na Nie i Tie. ne-evropski. se esencijalizira u{te edna stigmatizacija. pretpostavuva ideolo{ko (ideologizira~ko) stojali{te: vo ramkite na koe. nov svetski poredok i podemot na neo-liberalizmot. isklu~uvaweto na Drugiot. TIE BALKANCI! ili-diskursot na dekolonizacijata (slu~aj: Makedonija) "Onie. od drugata strana. so pomo{ta na koi. dodeka. koi{to upravuvaat mo`at da si dozvolat. poslednive dve decenii se afirmira edna opredelba. Vo posledno vreme. onie. vtemelen vrz arogantnata distinkcija me|u varvarite od edna. 1997). A{erson.). deka samiot toj rascep. tret svet. a pak taa. daleku od toa da bide samo geo-strate{ko.toa ne go mo`at#. no. implementira eden. koe. hegemonisti~kata neprikosnovenost i uloga na kategorijata †Zapad#. svedoci sme na edna dlaboka. otfrlaweto. Vo kontekstot na recentnite procesi. U{te pokonkretno. odr`uvawe i opravduvawe na edna. neo-kolonijalisti~ka podelba me|u Nie i Tie. vgradeni vo akademskiot diskurs i prou~uvaweto. na tkn. od svoja strana. se etablira. i civiliziranite. Po~nuvaj}i so knigata na Edvard Said †Orientalizam# (1978 g. stanuva eden od za{titno-odbrambenite mehanizmi. da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. vo osnova. koi se pod nivna uprava . ili esencijalizira spomenatiot antagonizam. ili opozicija. nasprema kategorijata †Istok#. ve}e stanuva jasno. od druga strana (N. {to go karakteriziraat tkn. {to te`nee kon toa. kni`evnata nauka se zbogati 38 . vo kulturnata istorija (ve}e) iskompromitiran evropocentri~en diskurs.

mali narodi i kulturi. s¢ pove}e. so ogled na site svoi karakteristiki i pokazateli. koja. predupreduva na toa.zna~i. Spored moe mislewe.u{te so edna epistemolo{ka mo`nost. vo prvo vreme. pred s¢. isto taka. {to ja promovira{e sintagmata "zarobeniot um# (^eslav Milo{). fiksna koncepcija na identitetot. vo posledno vreme. vo sovremenata kritika i teorija. "kolonijalni# i kolonizirani kulturi. ovoj fenomen zaslu`uva posebno vnimanie. potragata po avtohtonosta. 1999). so podemot na post-kolonijalnata kritika. odnosno pravoto na pot~inetite za zdobivawe so "akademska glasnost# vo naukata i vo teorijata (N. vo literaturnite dela. pod pra{awe se dovede esencijalisti~kata. posebno. pot~inuvaweto. samo-osoznavaweto i samo-afirmiraweto. Tret svet. ne samo na kulturite od tkn. 1998). ideolo{kite deformacii vo) kni`evnata nauka . kulturolo{ki. i inicijalnite naznaki za etno-kulturnata rehabilitacija i predvrednuvawe i na kategorijata na tkn. mo`e da se razbere i vo naj{irokata epistemolo{ka konotacija. atributot postkolonijalen. vo ramkite i na makedonskiot kni`even i kulturen prostor . kako {to. navleguva. sopstvenite imagolo{ki zabludi. {to go pretrpuvaat tkn. politi~kata. no. se aktueliziraat problemite na samo-identifikacijata i samo-legitimizacijata. meta-kriti~ki go prosuduva{e samiot diskurs na (imagolo{kite i. deka sekoja naracija za identitetot. za soo~uvawe so. zna~i. vo dramite. nao|a svoe mesto i reprezenti. od robuvaweto kon gotovite i kruti. od statusot na nejziniot avtor i raska`uva~. Denes. vo novinarskite esei. poleka. kulturnata eksploatacija. manipulacija. bidej}i. se slu~uva. i epistemolo{ki stereotipi. Biti. koi se odnesuvaat na razotkrivaweto na strukturata na implicitnite mehanizmi i procesi na ekonomskata. da opfati i po{iroki aspekti na sociokulturnata emancipacija. vo prilog i vo polza na konstruktivisti~kata teorija za identitetot. no. vo publicistikata. no sigurno. i duri pove}e. stati~na. so polna svest.za podocna. Otade. {to podrazbira "opirawe na umot sprema tiranijata na totalitetot# (V. tuku. so toa. no. neminovno e obuslovena od egzistencijalnata pozicija. blagodarenie na kompleksnite post-fundamentalisti~ki prestrojuvawa vo post-modernata teorija. post-kolonijalna kritika. i revidirawe na. vo pogled na bukvalnoto osloboduvawe na umot. isto taka. Diskursot na post-kolonijalnata emancipacija. Vo toj kontekst. i drugite `anri. vo kolumnite. Ovaa nasoka na akademskite prou~uvawa dade silen zamav za podemot na tkn. koja. ne samo vo sociopoliti~kata smisla. Govedi}. odnosno. toj nesomneno svedo~i za 39 . sopstvenite manipulatorski avtokonstrukcii.

. a potoa. proces na tranzicija: otprvin. pred s¢. od strana na nejzinite neposredni sosedi . 1996:93). so likot na majkata. podednakvo traumati~en i kompleksen. Od edna strana. itn. kako i stigmatizacija. zemjata itn. procesot na steknuvaweto na ne~ij (li~en. hipostaziran vo likot na op{testvoto. tuku i kako konstitutiven.incestuoznata simbioza. kulturen. za traumati~noto iskustvo na inicijacija (@. ili kolektiven-odnosno-nacionalen. tipi~no balkanskiot mentalitet. a. Gatari). prirodni granci (Qubi{a Georgievski. sindrom na kompulsivno "menuvawe. Makedonija s¢u{te se nao|a vo edna latentna (neo-kolonijalisti~ka) opasnost. vo novite uslovi. `igosuvawe na edinkata. potoa. plemeto. Od druga strana. no. pretpolaga i ~in na separacija. korekcija# na postoe~kite i "vra}awe# vo domenot na (posakuvanite. vo raspon od skoro cela decenija. so ogled na toa.Elizabeta [eleva MAGOR emancipatorskite uvidi na makedonskite intelektualci. april-maj 1999). kako {to se: semejstvoto. i kulturen identitet. neo-kolonijalno) prestrojuvawe i prisposobuvawe kon barawata na noviot svetski poredok i bezuslovnite zalo`bi na neo-liberalnata demokratija. t. se ogleduva seta egzistencijalna dramatika na subjektot. kako socijalisti~koto samoupravuvawe. "idealna# celina.koe opstojuva poradi postoe~kiot. koj e primoran da se ottrgne od najbliskoto. Identitarniot proces. vo isklu~itelno kompleksnoto. odnosno. koja sebesi se obiduva da se locira. izleguvaj}i od institucionalnite ramki na federativnata dr`avna celost na SFRJ.Erih From. pred s¢. sekoga{. Zo{to traumati~en i zo{to kompleksen? Kako {to uka`uvaat soznanijata od psihologijata. ne samo kako kontrastiven. idealnite) tkn. Taa. Makedonija e soo~ena u{te so eden. govorime i za opredelena trauma na identitetot. jazi~ki. Delez/F. se nao|a vo akuten i. princip na subjektivacijata. Istovremeno. odnosno. za sopstveno (i povtorno. so ogled na koe.e. odvojuvawe (@an Mari Domenak) od nekoja prethodna. na sopstvenoto osoznavawe i legitimirawe. da go nadmine pojdovnoto 40 .e. Na toj na~in. i so nejzinite natamo{ni ekvivalenti i instanci. identitarniot proces. za nivoto na postojnata socio-kulturna samosvest. Dnevnik. vo takvata slo`ena i delikatna postavenost. nadminuvawe na "najsilnoto nivo na fiksacija# . nacijata. odvojuvawe. kako i site isto~no-evropski. post-komunisti~ki zemji. go vklu~uva i go podrazbira Drugiot. i od ramkite na edno socio-politi~ko ureduvawe. po odnos na nekoj Drug.) identitet. imperativ. t. Balkani. socio-ekonomsko i socio-politi~ko opkru`uvawe. zaradi akutnoto osporuvawe i zagrozenosta na nejziniot nacionalen. isto tolku dramati~en. zna~i odvojuvawe od primarnoto simbioti~ko opkru`uvawe (so drugi zborovi. polov. sovladuvawe.

odnosno vladea~kata "tiranija na (ovojpat. moja) totalitet#. kako dr`ava vo tranzicija. 2. i da se ostvari sebesi. ekonomskiot-zab. Osudenosta na sloboda.identitarno okru`uvawe. e eden od osnovnite motivi na aktuelnata postkolonijalna kritika. I toa. ne samo kako Razlika. Japonija?# (1998). Tokmu takvata sloboda za oddeluvawe od nekakva "tiranija na totalitetot#. Takvoto sankcionirano. {to zna~i. ili antagonizmot. koe. elitniot pretstavnik na liberalnata demokratija i istovremeno golem donator.. tuku. pokrenuva i aktuelizira niza pra{awa. kako {to neodamna.dozvoleniot . i kako Pravo na razlika. kako "mala kultura#. Drugoto e vo domenot na razgrani~enoto. dozvoleno pre~ekoruvawe na zakonot i denes opstojuva i e delotvorno. kako sostaven del na socio-politi~kite strategii na mo}ta. pred s¢ zasegnata od pragmati~kite interesi za sopstvenoto samoodr`uvawe. kulturno) osloboduvawe i emancipacija. se opravduva so samiot fakt na isklu~uvaweto .prestap. kompromitirano Drugo . go otslikuva negovoto negoduvawe protiv identitarnata tiranija na Zapadot. stratifikacija na svetot. odnosno. duri i Xorx Soros. tokmu od krugot na etikata (odnosno. otvoreno gi iska`a svoite stravuvawa po odnos na posledicite. vo prilog na sopstvenoto (duhovno. intelektualno.poradi koe. fakti~ki. vo domenot na odnapred dogovoreniot i so toa . "isklu~eno Drugo#. kako konstitutiven za 41 . Poznato e deka tokmu od periodot na renesansata navamu. zapo~nuva nesopirliviot proces na socio-kulturno razgrani~uvawe. kako del od Balkanot.~ie{to onepravduvawe i manipulacija. od svoja strana. Isto. na izborot): koja paradigma. tokmu blagodarenie na rascepot. od svoja strana. kako zemja od "periferijata#. za da uspee da dojde do. negoviot status na edinstven vrednosen parametar za aktuelnite kulturni dvi`ewa i pridobivki. marginalizirano.. mo`eme da go razbereme i pra{aweto na golemiot ruski re`iser Nikita Mihalkov: "Zo{to morame bezuslovno da se sporeduvame so Zapad? Zo{to ne so Kina. Drugoto se postavuva "od onaa strana# na institucionaliziranite op{testveni zakoni. odnosno. {to proizleguvaat od momentno vladea~kiot trend na pazarniot fundamentalizam. se opravduva so sozdavawe i konstrurawe na tkn. i kako Druga . diskriminirano. Toa razgrani~uvawe. Vo kontekstot na vakvite razmisluvawa. nasproti site deklarativni zalo`bi na neoliberalizmot. koj model na identifikacija treba da se pretpo~ita i do koja merka? Dali potpolno ili delumno? Dali kriti~ki ili podani~ki? Takvite dilemi na identitetot posebno ja zasegaat Makedonija. odnosno. pak.

nepredvidliv. utopiska "borba za mesto vnatre#. samorazbirliviot. koj ni uka`uva na toa. Takvata kulturna segmentacija. odnosno.potisnuvaweto i uni{tuvaweto na Drugiot. od svoja strana. {to istiot ja ostvaruva.e. nasilstvoto. privilegijata na bogatite (Gospodarite). t. ~ove~kite individui i op{testva (Marija Todorova. Zna~i. i imperijalizatorski) tendencii. i da ja naturalizira eksploatacijata (T. preglednost. se sproveduva "op{testvena partikularizacija na ona. od edna strana. kako cel go ima . pri toa. negoviot nedosegliv. se sostoi vo negovata silna (i. NATO).EU. potsvesno) integrativna. kognitivniot (sozdavawe na sterotipi) i biheivioralniot (sproveduvaweto socijalna kontrola nad povedenieto). taa go sogleduva kako imagolo{ka (ideologizira~ka) kategorija i strategija. pot~inetite (slugite). Iglton. zna~i.e. i strategii). za smetka na siroma{nite. ~ie{to razobli~uvawe i raspoznavawe vleguva vo domenot tokmu na postkolonijalnata kritika. So ogled na toa. esencijalen poim na identitetot. s¢mo}en "vi{ok na u`ivaweto# (Slavoj @i`ek). nadvor od kogo vladee samo ta`niot (no isto taka i dozvolen) princip na Prestapot. 1996). i. 1996:39). Vospostavuvaweto na grupnata narcisoidnost (Erih From). t. poseduva svoja intrigantna. zastra{uva~ki. Otade. nauka). aspekti. deka mo`e da postoi ~isto. deka celta na podelbata e dlaboko-konzervativna i pragmati~na: socio-kulturnata "~istota#. se sveduva na navidum apsurdnata. isto tolku. do42 .fundamentalnata socijalna neednakvost i opozicija. ili. t. Biti. egzistencijalno i ideolo{ki neposreduvano znaewe (odnosno. treba da ja ozakoni . {to be{e univerzalen teoriski subjekt# (V. i manipulacija so. ne samo sociolo{ka. tuku i psiho-patolo{ka struktura i dimenzija. Otade. blagodarenie na svoite tri inherentni aspekti: afektivniot (predizvikuvawe na strav). kako {to poka`uvaat istra`uvawata.Elizabeta [eleva MAGOR samiot oblik na liberalnata demokratija (Slavoj @i`ek. 1999:38) i se ras~istuva so predrasudata. ili "onaa strana na zakonot#: haosot. Samiot ~in na "`igosuvaweto# (odnosno. treba da se ima predvid i sociolo{ki aspekt na `igosuva~kata podelba Nie-Tie. pretstavuva mo}no sredstvo za instrumentalizacija na. diskurzivnoto proizveduvawe na Drugosta). vo post-kolonijalnata kritika. libidinalen potencijal. kohezivna uloga. odnosno. grupniot fantazam. Spored nekoi psihoanaliti~ki soznanija. razgrani~uvaweto. nesomneno. se vgradeni i dejstvuvaat pove}e instrumentalizira~ki (no. vo ramkite i vo granicite na toj poredok na liberalnata demokratija (~itaj . Zna~i. oskudicata. {to se sproveduva za smetka na nekoj drug. sr`ta na site socio-kulturni usilbi vo svetot denes (vklu~uvaj}i ja i Makedonija). vo samiot identitaren proces.e.nepravda). funkcionalnata opravdanost na samiot ~in na op{testveniot prestap (~itaj . 1999).

Vtor del . produciraj}i pove}e soznajni predrasudi. Balkanot e preoptovaren od istorijata. kolonizira~ki ambicii i dostreli. za vozvrat. imperijalnite) kulturolo{ki termini i tipologizacii. od istoriskite traumi i se}avawa (vo toj kontekst. ograni~enost) na vlijatelnite (poto~no. od drugata strana. analogna pojava na apriorna ideologizacija. ja jakne skepti~nata rezerva kon takvite (makro) tipologizacii i nivnata soodvetnost vo lokalni uslovi . vo najgolema mera. "univerzalniot teoriski subjekt#. odnosno.ili. im dava golem zamav na interesite.e. pome|u onoj {to ja podnesuva (odnosno. metropolitenska nauka. se razotkrivaat tokmu manipulativnite strategii i ambivalentnite u~inoci na tkn. za neminovno kontekstualnata priroda ({to zna~i.Demonskiot pohod na razlikata . intertekstualno se prepletuvaat: 43 . vodi smetka. Pristapot na postkolonijalnata kritika. koi. na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da umre{ vo ista dr`ava# (Goran Stefanovski) Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot. s¢ dosega. Od edna strana. pak. sosredoto~en na samata egzistencijalna asimetrija i bitnata razlika. sovremenite kulturni antropolozi otkrivaat i fantazmati~en. koj. takvo tolkuvawe i vrednuvawe na Balkanot. od druga strana. pokraj neporeklivite socio-istoriski i kulturni fakti. imagolo{ki diskurs. razobli~uvawe na balkanizmot "Balkanot -toa se drugite# (Rastko Mo~nik. koe{to. imenuvan so pove}e razli~ni termini i sintagmi. ni se ~inea samorazbirlivi.deka. teoriski ja sproveduva) postkolonijalnata pozicija . se odnesuva na edna ista.pred s¢. za imagolo{koto i interkulturnoto prou~uvawe na golemite kulturni i regionalni kategorizacii i celosti. prakti~no ja `ivee) i onoj {to ja objavuva (odnosno. †mali# narodi i kulturi. t. Seto toa. po odnos na naukata i kulturata na potisnatite. blagodarenie na vladea~kite pretpostavki za postoeweto na. A. 1999) "Velat. vo golema mera. iskustveno vtemeleni i so toa . nejzinite skrieni. kaj malite narodi.legitimni. i respektot kon. vo osnovata. go kompromitira i go diskriminira svojot analiti~ki predmet. toa. sledstveno na toa.

za svoja kone~na cel i funkcija. ideologizirani pretstavi za eden region. denes. da uka`e na postoeweto na u{te eden imagolo{ki fenomen. tokmu na takvite proektivni ideologii na Zapadot (1994). nesomnenata "idealizacija na Sredna Evropa#.e. istra`uva~ka provokacija za post-kolonijalnata kritika.e. kade se proektira "potsvesta na Evropa#. sakaj}i. prou~uvawe i vrednuvawe-bugarskata istori~arka Marija Todorova. kako za "homotopija#. Od druga strana. taka {to samiot proces na sozdavawe homotopii. ekstremni. Razotkrivaweto na vakvite skrieni. po soodvetstvo so fukojanskiot termin "heterotopija#. ideolo{ki proekcii vo diskursot na balkanisti~koto prou~uvawe. ja iznesuva mo{ne provokativnata teza. ve}e prifateniot. Ne{to porano. Aleksandar ]osev (1995). Romanija. Blagodarenie na soznanijata od komparativnata kni`evna nauka. deka. zasega edinstvena od toj vid) studija "Imaginaren Balkan# (1996).e. vo Balkanot se raspoznava homotopija so visoko "eroti~en i temen potencijal#. za Balkanot govori. Kako {to n¢ predupreduva Biti. na angliski jazik objavena i. tekstot na Dejvid Glover. nejziniot sonarodnik i kulturen antropolog. nere{eni. Vrz osnova na toa. Balkanot. "Drakula#. krizni podra~ja i problemi. t. Iako. gore{ti. so evropska reputacija. e u~inok i rezultat na postoeweto i opstojuvaweto. Po analogija so vostanoveniot termin "orientalizam#. po povod filmot na Martin Skorsiz. edna od nedovolno poznatite (isto~ni) zemji. pretstavuva re~isi idealno "zamor~e#. narod ili kultura. nasproti neumolivata "satanizacija# i ocrnuvaweto na Balkanot. vo me|uvreme. kako i stihovite na makedonskiot poet Z. pojdovno napi{an. nelagodnoto. spored na{e mislewe. me|u prvite go prevzede hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. t. so ogled na svojata Drugost. oformen pod vlijanieto na tipi~no evropocentri~nite strategii na percepcija. ideolo{ka proekcija i mesto za proizvodstvo na identiteti. go izveduva. t. vakvite sliki se razobli~uvaat kako "mira`i# (prividi). An~evski: "Od premnogu minato/ni mir/ni sega{nost ima#). Vo toj kontekst i vo prilog na toa. So ogled na svojata opravdana `elba za korektna i iscrpna legitimizacija i prezentacija pred svetot. termin "balkanizam#. manipulativni. vo svojata (za prv pat. Balkanot go opsednuvaat i mnogute aktuelni. vo o~ite na zapadniot svet. otkolku {to mo`e da konsumira#. za razlika od nego. ne slu~ajno e podvle~eno mestoto. Stravot od nepoznatoto. mo`e da se povikame na u{te na eden luciden i zanimliv prilog. proizlezena od smelata pretpostavka. voznemiruva~koto-koe. 44 . od kade poteknuva vampirot Drakula: toa e Transilvanija.Elizabeta [eleva MAGOR ironi~niot iskaz na britanskiot dr`avnik ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. go ima tokmu nivnoto disciplinirawe i kontrola. deformirani.

mo`e da go kontaminira zapadniot ureden svet. no isto taka i zakanuva~ko: lizgavo. rezultat na deluvaweto na fantazmatskiot strav na Zapadot. golemiot Drug). Sledej}i gi nasokite na teoriskata psihoanaliza. so ogled na toa. e po`elno. ~ija{to pozadina se krie vo nacionalisti~kite i rasisti~kite diskursi na Zapadnata.inakvost. vklu~uva dve. arievska ideologija na "krvta. od vi{okot na u`ivawe. Kako. napnatost i odbivnost . ja manifestira svojata servilnost. vostanoven so epistemolo{kiot podem na prioritetniot.e. kako fantazmati~no "mesto na zabraneta naslada#. odbrambeniot stav kon tu|oto s¢ poizrazen. po~vata i potekloto#. lucidni i relevantni uvidi. razvieni od strana na u~eweto na Slavoj @i`ek. samoponi`uvawe i laska~ko dodvoruvawe . vo vrska so ovaa problematika. i zaradi toa . post-strukturalisti~ki koncept . Inaku. spored Glover. koe. za koe e sposoben i {to mu e svojstven samo na balkanskiot Drug? Dali se raboti za strav na Zapadot. mo`eme da go postavime slednoto pra{awe i pretpostavka. e samata vrednosna asimetrija i hipokrizija. odn. vo nego otkrivaj}i delotvoren primer (ili. za razlika od toa. nedosti`no. dodeka. po "definicija#.s¢ polesno# (1999). oskata na odnosite kon i so sosedite (ili. Ideolo{kata strukturiranost na balkanizmot. na vertikalnata ili oskata na odnosite-kon i so Evropa (Zapadot .ksenofobija.. e {izoidna: taa.demonizacija. proizleguva tokmu od demonizacijata (odnosno. razlikite stanuvaat s¢ postresni. kulturniot diferencijalizam.ksenomanija. eseiziran raskaz. vzaemno protivre~ni tendencii (ksenofobijata i ksenomanijata) i istite gi promovira vo faktor na svojot opstanok! 45 . istovremeno. slovene~kiot sociolog i antropolog Rastko Mo~nik. vo eden od poslednite.ili. maliot drug). posebno intrigantno svojstvo na balkanizmot. vsu{nost. dali "balkanizmot# e. govori za balkanizmot kako za "ideologija na borci za severnata granica#. bi dodale nie . vo duhot na istiot imagolo{ki princip.konceptot na Razlikata. Aleksandar Prokopiev zaklu~uva: "povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. od sopstvenata `edba kon balkanskiot Istok. Kolku e toj poblisku. morbidnata imagolo{ka proekcija) na Balkanot. ideologijata na balkanizmot redovno se izrazuva i se temeli na neprijatelstvo.t.traumati~no? Na krajot. vpro~em i denes nametnatiot. `rtva) na diferencijalisti~kiot rasizam (1999:177).ili. bi dodale nie . {to vladee po negovata horizontalna i vertikalna oska: na prvata. Vo svojot najnov. puristi~ki diskurs na etnokratite.. pak. sozdavaweto negativni stereotipi za drugiot . Istokot .

tekstualnata praktika na post-kolonijalnata kritika e. zaedno so sloganite za multikulturnosta i operativniot poim na identitetot. 1998). metodi. gi pretstavuva paradigmati~nite svojstva i zalo`bi na samata post-kolonijalna kritika.Elizabeta [eleva MAGOR Zarem. se motivirani od celite na edna mo}na. ne. pot~inuvaweto na tkn. slikovito i efektno go poentira dvosmisleniot (a. no i tekovni. "von-sentenciozna# (dekolonizirana i oslobodena. latentna dimenzija na nau~niot imperijalizam. I.toga{. u~inokot na nevidlivata. Falus (lik od dramata "MME# na Dejan Dukovski). raskolen identitet i kultura? A. toga{. Zavr{nata replika na evropejskiot u~en. imeno. periferni kulturi. Tokmu takvata. koga govori za zakonomernata povrzanost na procesite na daruvaweto i koloniziraweto: dokolku. "metropolitenska# po svoeto poteklo nauka. ambivalentni celi: zna~i. tokmu vo olicetvoruvaweto na takvoto "melanholi~no#. krizen. od robuvaweto kon tiranijata na re~eni~niot i epistemolo{kiot totalitet. Dr. kako {to dosega se veruva{e. takvata fizionomija na "afektivnoto pi{uvawe#. samokriti~ki sudovi i negativni. neprijatelski `igosuvawa na svojot sopstvenproblemati~en.na denes aktuelnite kulturolo{ki stereotipi za Balkanot. individualizirana. isto taka. mo`ebi. imagolo{ki stereotipi) .e. {to imperijalnata nauka i kultura go ostvaruva. 1998:192). fragmentarna. t. duri i samata. kakva e eventualnata soobrazenost i prikladnost . treba da za~uduva toa. go zememe predvid daruvaweto znaewa (vo oblik na opfatni teoriski sistemi. naprotiv. pri nekriti~koto so~eluvawe na malite evropski kulturi. tuku.daruvaweto. bez pri toa da se zapra{aat. kako i aktuelizacijata na "op{testvenata teorija na bolkata i stradaweto#.gledame svedo{tvo za svoevolnoto prifa}awe na paranoidnata pozicija. i dali tie. tokmu poradi svojata vtemelenost vo traumati~noto egzistencijalno iskustvo. {to avtoimagolo{kite pretstavi na Balkancite izobiluvaat so ambivalentni i melanholi~ni ~uvstva. na "onie koi stradale. isklu~ivo ostvaruvaweto na Faustovskata emancipacija. zaradi presudata na istorijata# (Homi Baba. i. Mefistofelovska-kolonizacija. istovremeno. od sigurnosta). od strana na Balkancite. fakti~ki zainteresirana za negovoto dolgoro~no i efikasno (samo) pot~inuvawe. neo-kolonizatorska i manipulativna ideolo{ka strategija. podvoeno jastvo . od pedago{kata predvidlivost. afektivna. pod prvata stavka . ponekoga{ i perverzen) u~inok. ja poso~uva afirmiraniot bugarski antropolog Ivajlo Di~ev (1999). koi "go zavzemaat mestoto na Drugiot vo svojot sopstven pogled# (Zoran Ro{ko. Za razlika od scientisti~ki naso~enite ambicii i impersonalnite obra}awa na egzaktnata (strukturalisti~ko-semioti~ka) metodologija. polni so 46 . ostvaruva dvosmisleni.

47 . kako i na opasnosta od (paradoksalnoto) samo-asimilirawe vo uvezenite. pove}estranost. {to.i. koe se poka`uva kako ekstremno i ofanzivno. poprvo sozdava "specimeni# (Rada Ivekovi}. totaliziraniot koncept na razlikata. Ti treba dobar u~itel. podvojuvawe. sepak. namesto da ja brani dadenata kultura i edinka od diskriminacija i asimilacija. ne ostava (nitu. ne i . intertekstualen anagram na Dr. vo kr~mata "Crno prase#. Na takvata. taa e pove}e restriktivna . Falus (mo`ebi. Spored soznanijata na Heler. a tokmu taa pretstavuva edna od opasnostite na nekriti~ki uvezenite i ekstremizirani zapadni slogani za identitetot. takvoto voajeristi~ko producirawe na traumati~ni prikazni za identitetot. tokmu toj ofanziven (i povr{en) oblik na multikulturalizmot. Ofanzivniot multikulturalizam. vsu{nost. U~itelot znae s¢.tokmu kako bezobyirno i kolonizira~ko.monokulturnosta. kon . nominalni zalo`bi za multikulturnosta. ve}e go razobli~uva kako vid mr{ojadstvo. siluvaj}i go mladiot dojdenec od Makedonija. nekakov dopolnitelen prostor ili mo`nost za kompleksnost. dojdi da te nau~i malku u~itelot! Znaewe? Gledaj kako vleguva znaewe vo tebe?!#. zapadni ideolo{ki floskuli.za potoa. vo koja{to toj. kakov {to go imame i kaj nas. vodi kon svojata sprotivnost. izvezuvawe i nametnuvawe na "sopstvenite teorii#. vodi tokmu kon secesija. 1999). na krajot. {to Gajatri Spivak.isklu~ivo) pripa|a. Od druga strana. individualen izbor na identitetot. Faust. biolo{ki (no. Dr. gi izdvojuva i duri gi apsolutizira razlikite sami po sebe. zabele`itelni i vo diskursot na balkanizmot. predupreduva i Agne{ Heler. Taa uka`uva na toa. e samo prividno i povr{no multikulturalisti~ka . avtomatski. Sega }e ti poka`e ne{to u~itelot. Takvata politika na identitetot. ednoto od niv. "intelektualno porno#. so ogled na toa. onie od tkn. Dubravka Ugre{i}.vo svoite krajni zalo`bi.iluzii za nea. vo diskursot na etno-centri~nite politi~ki partii (posebno. pak. vrz osnova na parazitiraweto vrz "tu|ite podatoci#. Toa e. od nekriti~koto apsorbirawe. go osuduva . tipi~ni prestavnici na tipi~ni identiteti (so svojata kompetentnost na eks-jugoslovenski intelektualec vo egzil. odnosno egzistencijalni iskustva i nesre}i. evropskiot simbol na demonskata glad po znaewe) najnapred veli: "Tebe ti treba znaewe. ]e nau~i{ ne{to. "kolateralna# {teta. predviduva). deka i multikulturalizmot mo`e da ima pove}e lica. doveduva do efekti. perverzno da go primeni i bukvalizira svojot iskaz. namesto kon me|ukulturna tolerancija i so`ivot. albanski blok). po sekoja cena gi prenaglasuva. baraj}i celosna identifikacija na subjektot so kulturnata zaednica. Vo svoeto obra}awe kon Mladiot (balkanski stipendist). "promovirawe na tu|ata nesre}a# (1999). sprotivni od pojdovnite.

iskomplikuvana so brojni specijaliteti od lokalen karakter.kafez Bogomil \uzel "High tea. difuzna. prikazna. Balkanizmot. {to Makedonija go do`ivuva vo pove}e razli~ni sferi: kako nacija. taa e krajno zamaglena. ili. t. Na primer. e prikazna. Pove}e od o~igledno e. Ili. hibridna. duri i vo recentnata studija "Imaginarniot Balkan#. po i za sebe. samo kako geografska odrednica. se negira vo nekoj od nejzinite oddelni aspekti (na primer . pak. Makedonija spa|a vo redot na hiperrealnoto vo zavisnost od glednata to~ka. Makedonija figurira. Makedonija e tipi~en primer na tkn. kako i s¢ drugo. ili kako edna od biv{ite ju-republiki. nacionalnata pripadnost) na govornikot.Elizabeta [eleva Tret del: Slu~ajot Makedonija MAGOR Drugoverec. no. na dve-tri mesta. ili. kultura. ne £ e sudeno da izleze od temniot vilaet na istoriskite imagolo{ki zabludi. no i samata po sebe). odnosno. Richmond# 1. drugozemec Frenec li si ili Nemec Ti ne gibaj naravi na{i S kleti ludi modi va{i Rajko @inzifov "Drugozemec# No. kriti~en prostor (Pol 48 . Makedonija . stanuva i so tivok kikot vo sebe go yirna niz mene Balkanot . a {to se odnesuva do nejzinata nacionalna i kulturna klasifikacija. koga se raboti za makedonskata kulturna sfera. deka (kako del od Balkanot. Pred s¢. odnovo. (kako {to e obi~aj vo bugarskite nau~ni krugovi). (zaedno so u{te nekoi balkanski dr`avi). ne £ e dozvoleno nitu duri da bide soodvetno identifikuvana kako takva.e. {to taa go "ima# so Grcija). pa duri i onomasti~kiot . zanimliv (ako ne i unikaten) e tretmanot. Dodu{a. dr`ava. kako {to. nacionalniot. uka`uva Aleksandar Bo{kovi}.ili postoi.jazi~niot.vo famozniot "problem so imeto#. dr`avniot. konkretnata pozicija (pred s¢. na Makedonija. prosto. intencionalno se osporuva.

ovoj diksurs. kako i na ve}e poslovi~nite. Tokmu. hronopoliti~ka opredelba. liberalnost. "po pat na preispituvawe. vo nekoi od publicisti~kite ili kni`evno-umetni~kite tekstovi na makedonskite intelektualci. vo aktuelniot ideo-politi~ki `argon. diskursi . otvorenost za etablirawe na pove}e alternativni politi~ki opcii. odnosno. vo ovaa prilika. konspirativen proizvod i rezultat od postoeweto na nekakov komunisti~ki. od edna strana. se `igosuva kako "ednoumie#. makedonskite intelektualci. taa go narekuva "makedonizam#. ve}e go poreknuva i samoto postoewe na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. stanuva mo{ne indikativen i avtoimagolo{kiot tretman na Makedonija. namesto prostornata. nelegitimna impostacija. samolegitimizacija. i vo toj kontekst. od druga strana. e eden od na~inite za ostvaruvaweto. partii. istovremeno. tokmu vrz osnova na negiraweto i zaboravot na ovie dve.vo ramkite na toj period. "kominternovski zagovor#. stradaat od dve. Del od na{ite intelektualci. treba . poluvekoven period na vladeewe na komunisti~kata ideologija. eks-jugoslovensko iskustvo. Od druga strana. ili da gi otkriva faktite. prethodniot. kako i argument za postoeweto na plodotvorniot predizvik. ofanzivni i (paradoksalno!) samokolonizira~ki nastojuvawa: ponesena od apsurdniot. za nas. makedonski identitet }e bide ostvaren i potvrden. Takviot streme`. 1997). za oformuvawe na noviot kulturen diskurs. 1995). vospostavuvawe na svojot kulturen diskurs. So ogled na dvojniot tranzicionen proces.Virilio. eden del od etabliranata makedonska inteligencija. smetaat deka noviot "suveren#. denes. poprvo gi problematizira i gi sozdava pra{awata#. {to se narekuva "kulturen diskurs# (Agne{ Heler. problemati~nosta na istoriskiot identitet. {to. od socijalizam vo kapitalizam). "traumati~ni to~ki#: sindromot na potisnuvawe i osporuvawe na svoeto. postojani osporuvawa na svojot identitet . ili premin (od federativna kon avtonomna dr`ava. vo ramkite na svoite obidi za samoosoznavawe. od druga strana. dodeka. nevralgi~ni to~ki. dobiva i novi dimenzii. no. kade. 49 . "samokolonizira~kiot# `ar. oznaka. kriti~nata razlika i granica. Namesto da gi re{ava problemite. politi~ko ednoumie. geopoliti~ka-preovladuva vremenskata. od edna strana i kritikata i otfrlaweto na tkn.da go nametne kulturniot samozaborav kako imperativ. Na sli~en na~in. odnosno. aktuelizacijata i podemot na kolumnite kako momentno najvirulenten `anr vo na{ata publicistika.Makedonija. i go pretstavuvaat ona. vo posledno vreme. Tie go sozdavaat. treba da go sankcionira nepostoeweto na demokrati~nost. Smetaj}i go istiot za odnadvor nametnata. so prisustvoto na u{te poradikalni. spored niv.

dali nekriti~kata apologija na uvoznite.. i Sloveni. pred s¢. preku samoodrekuvaweto i samonegiraweto. del od makedonskite intelektualci. No. Vo posledno vreme. vozbudliva. konfesionalna. odbivaat da bidat izmanipulirani od postojnite (avto) imagolo{ki proekcii i predrasudi za Balkanot. {to podrazbira nepokoleblivo osporuvawe. avtoimagolo{ki kompleks na predgradieto.# 50 . se filtriraat naznakite za oblikuvaweto na edna lucidna. Toa. i. toa se dol`i na vkorenetiot. da se protne vo vozot na evropskata integracija i globalizacija. pa s¢ do dramskite hitovi na Dejan Dukovski "Bure barut# (1995) i "MME. socio-kulturni provokacii. kako i otfrlawe na s¢vkupnoto kulturno iskustvo i pametewe. ja praktikuvaat postapkata na samoodrekuvawe i licitacija so svoeto minato.e. Kako {to mo`e da se zabele`i. Toj se nadeva. i od sopstveniot egzistencijalen opit. pottiknata. na isku{enieto za samorasproda`ba. vo golema mera. pred s¢. e op{t simptom na kulturniot diskurs vo Makedonija. preku no} i po sekoja cena. patosot na bezgre{nosta. s¢ pove}e. pragmati~ki naso~eni i novope~eni ideolozi i politi~ari. Od edna strana. ili e samo individualno svojstvo na nekoi.. rezigniran. vklu~itelno. defetisti~ki nastroen. i samoponi{tuvawe. Vo uslovi na epohalni. deprimiran. kako da im podlegnuva na prividno oportunite re{enija. kako porazitelna svest za sopstvenata dislociranost i osudenost na toa. Po~nuvaj}i so pogore citiranata pesna na Rajko @inzifov. "Drugozemec#. vrzano so koordinatite na toj (ideolo{ki inkriminiran) period. t.somnitelna) zarabotuva~ka? 2. osiroma{en makedonski intelektualec. pred s¢. ve}e opasno demoraliziraniot. postapkata na samozaborav. palanka.Elizabeta [eleva MAGOR poto~no. kowukturni modeli na globalizacija. Toj nastojuva da se rastovari od istoriskata "vina# i odgovornost. provincija (Ivan Dorovski. krizisni. koi odbivaat da mu se pot~inat na terorizmot na razlikata. 1998). ja doka`uva kulturnata samosvest i kriti~kata distanca na ovie lu|e. re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo Makedonija. (uslovno da ja nare~eme) post-kolonijalna kriti~ka perspektiva. da bidat sinonim za evropska periferija. principot na negativen identitet i primenata na dobrovolnata samo-kolonizacija. na nivniot pat kon brzata (i naj~esto . delotvoren kaj pove}eto Balkanci. odbivaat da bidat postaveni i sogledani samo vo ulogata na balkanski "specimeni#.

1994) . kako i vo celata na{a literatura. Vo temnite odai na na{ata svest. kreativnite esei na Jordan Plevne{ "Evropa i Balkanot: me|u tragedijata i samotijata# (1997). zabele`uva: "Na{ata pravoslavna ortodoksija e edna kolektivisti~ka vertikala. vklu~uvaj}i gi tuka i kolumnite na Qubi{a Georgievski "Balkani# (1999). prozata †Balkanski klu~# (1995) od Luan Starova. pradedovci. Hristos vi e vtor bog.. Eftim Kletnikov "Poet na sma~kano pleme# (1999). vo koja{to `iveat istovremeno site ~ukundedovci. koj ve}e 7 godini `ivee vo Britanija. Bogomil \uzel "Haos# (1998) ili Zoran An~evski "Balkanska rakatka" (1998).vo na{iot kulturen prostor. tatkovci i sinovi. pra{uva "Ka`ete eden slovenski bog? Ne znaete. Aleksandar Prokopiev "Dale~nite stranci i nie# (1999).se ocrtuva traektorijata na duhovniot i kreativniot revolt. Goran Stefanovski "Balkanskite senki na zaboravenite pretci" (1998) i "Prikazni od Diviot Istok# (1999). edna ma{ka oska. Od gnevnite stihovi na Bla`e Koneski: "Taka rika{e makata vo mene / oti sum roden vo sma~kano pleme#. vo filmot "Pred do`dot# . tolerancija i demokratija" (Forum. samosvesna pozicija. me|u niv. distanca. dramskiot pisatel Goran Stefanovski.ponatamu. dedovci. vo edna scena od dramata "Slovenski kov~eg# (1998) na Venko Andonovski. Stefanovski) "masternaracii#: onaa na Istokot i onaa na Zapadot. {to go ~uvstvuvaat. se slu~uvaat samo me|ugeneraciski bitki me|u pokolenijata i sekoga{ koga }e otvorite plakar. me|u memlivite jambolii kle~at senkite na zaboravenite pretci. raskazite na Dragi Mihajlovski "Tripolskata kapija# (1999). Nema 51 . nitu potreba od `enski prava. reflektiraat i izrazuvaat na{ite umetnici i intelektualci. do cini~nite stihovi za Balkanot na Zoran An~evski: "Kloaka e na eresi / i eretici / {to Evropa gi pali / i gi gasne po svoite kladi# . Ve posvoi. poezijata na Bla`e Koneski. vo svoeto obra}awe kon balkanskiot dojdenec Kukla. Vo vakviot svet nema nitu prostor. inaku Avstriec po poteklo. Vo svoeto najnovo intervju. resko sprotivstaveni (spored iska`uvaweto na G.. prilozite na likovniot kriti~ar i istori~ar Neboj{a Vili} "Po yidot# i "Na pustinskata {ir# (1999) ili poslednite intervjua na re`iserot Mil~o Man~evski (avtor na eklatantno "balkanisti~kiot# avtoima`.(1997) i Venko Andonovski "Slovenski kov~eg# (1998).1999). Mart 1999). redovnite napisi na "alternativecot# Nikola Gelevski. kon aktuelnoto vostoli~uvawe na dvete. sozreva poinakva. dramskiot lik Zmija. posebno: "Ve~niot Orvel# i "Lagata kako politika# . preku romanite na Slavko Janevski za Kukulinskiot ciklus. Na sli~en na~in. 13. odnosno. stripot †Malcinstvata na realnosta# (1998-9) od Aco Stefanovski . Mislam deka se kae. vo magazinot "Forum# (a.

granicite pretstavuvaat "odmazda vrz etni~kata logika#. izjavuva: "Nie sme frustrirani. Za vas ne e va`no koj ve rodil. kako i nezdravata balkanska strast po intimnoto sogoluvawe i "poka`uvawe na utrobata#. isto~en separatizam# i poseduvaweto svoj "rezerven svet#.Elizabeta [eleva MAGOR drugo pleme na zemjava.Dnevnik. Edno od svojstvata na mediteranskite (vklu~itelno i na balkanskite) narodi e tokmu "epskiot nagon. ovojpat.. Qubi{a Georgievski. najafirmiraniot makedonski filmski re`iser. neosnovaniot strav pred tu|incite. imanentni na balkanskiot mentalitet. iako izleguvaat od poganata "usta# na stranecot. I toj. Nemame sigurni prijateli ni vnatre. mu go pripi{uva genetskoto i fantazerskoto ludilo. frustrira~koto dejstvo na sredinata po odnos na ambicioznite nastojuvawa na poedinecot ("vo malata sredina. i. Povtorno. "istorijata i geografijata se skarani na krv i no`#. site ovie atributi na slovensko-balkanskoto bitie. Dnevnik. "Mali sme i nemo}ni. a so toa da ja doka`at sopstvenata superiornost i avtohtonost#. "plemenskata kultura#. Na Balkanot. ni nadvor. ovoj dramski lik. na Slovenite i na Istokot.. Vie sekoga{ izbirate duhoven tatko. se osvrnuva na slabite to~ki na balkano-slovenskiot mentalitet: "na{eto pasivno-agresivno odnesuvawe. avtodestruktivnosta.pi{uva Darko Markovi}. (avto)imagolo{ka pretstava na balkanskiot Sloven. nedovolniot respekt kon individualnosta. {to (verojatno) mu go ovozmo`uva tokmu negoviot dolgogodi{niot prestoj i rabota vo SAD. Dnevnik. kako i nekolkumina drugi umetnici. (Eftim Kletnikov. site avtori podednakvo gi `igosuvaat i osuduvaat samorazornosta. avtor na provokativniot tekst za pesnata "Uber Makedonische#. I samite na sebe ne sme si prijateli. i "sekoj ima pravo da satanizira sekogo# ("Balkani#. vo koj ~ovek ne mo`e da se realizira i postepeno stanuva zol# . "Poet na sma~kano pleme#. fakti~ki £ pripa|aat na sopstvenata. da se identifikuvaat vo mitskoto i istoriskoto minato. "straotnata slovenska redukcija# na svetot i vostoli~uvaweto na sonot kako ideologija. paralizira~kata mrza# (Dnevnik. kako i 52 . poradi sozdadeniot sistem. koe tolku si gi mrazi predcite. od Zapad introicirana i usvoena. kultniot rok-muzi~ar Risto Vrtev. Pokraj negoduvaweto zaradi konstantniot me|ugeneraciski sudir i samozaborav. nedostigot od fokus. sept. Tokmu zaradi toa. Za nas istorijata e s¢u{te janya#. negoduva poradi kolektivisti~kiot mentalitet. ponatamu. 1999). 1999). site moraat da bidat podednakvo mali# . dodeka. fatalizmot. 1999). kako {to lucidno uviduva i politi~ki aktivniot tetarski re`iser. od eden transgredienten (iskosen) agol. neargumentiranosta. no. Se razbira. 16. "drskiot. i bez razlika na sopstvenata ideo-politi~ka ili partiska opredelba i pripadnost. Biolo{kiot go otfrlate#. oktomvri. 1999). 1999. vo "Denes#. Mil~o Man~evski.

.i vedna{ potoa. dramskiot pisatel Jordan Plevne{. denes. kon atavizmite na sopstvenoto "pleme#. deka taa e ~ista evropska izmislica. koja nesomneno dade va`en pottik za postkolonijalnata identifikacija na golem del od makedonskite intelektualci. dodeka. (vo zbornikot "Kni`evni istra`uvawa#. {to sovremenite specijalisti za tragedija. negovoto potcenuva~ko. {to dominiraat na Balkanot. go u`iva politikata! Sepak. vo donesuvaweto na kone~nite zaklu~oci. kako element na balkanskata simptomatologija. Vo ekot na kosovskata vojna. koj. {to. po pravilo. `ivee vo "dobrovolen egzil#. So ogled na faktot. za da go so~uva pravoto na monopol nad tragedijata."toa se. i nativniot. na primer. prodol`uva . podolgo vreme. Evropa }e mora da go tretira Balkanot. na ovie prostori. mora da se registrira za pamet i za skepsa. vo na{ite kolumni ve}e se "ozakoni# i se upotrebuva sintagmata "balkanski kurnazi#: {to se odnesuva na onie. inaku omileniot retori~ki trend vo vladea~kata idelogija na Zapadot . stepenot na manipulativnost. ra|aweto i tradicijata. {to izminative meseci go demonstrira Zapad. vo edna od imperijalnite evropski kulturi. tuku i . bidej}i Evropa e rodena na Balkanot. pristojnosta. licemerno odnesuvawe i ignorirawe na Balkanot).protiv hipokrizijata i totalitarizmot. so ironi~en prkos. Od druga strana. za{to ovoj revoltot za kogo raspravame. Taka. lu|e.pi{uva Katica ]ulavkova ("Pripadnosta na makedonskata kni`evnost na tn mediteranska kulturna sfera#. koi go ignoriraat i mu se sprotivstavuvaat na poredokot.se pra{uva: "{to najmnogu gi vrzuva Evropa i Balkanot?# . eden del od makedonskite kulturni dejci. perfidnost i sebi~nost. negoduva ne samo protiv etnonacionalisti~kite koncepti. {to fakti~ki se otkrivaat zad `argonot na politi~kata korektnost. pod svojot voobi~aen psevdonim: Koqa Mrakovski. Nikola Gelevski. bez somnenie. 1997). treba da se bide vnimatelen. Besplatno sirewe ima samo vo stapicata za gluvci. vzaemnata tolerancija. dve nasoki: ednata e samokriti~no svrtena kon sebe (odnosno. koj ja osporuva aktuelnata "{engenska# dislokacija na Balkanot. balkanski prostor). kakva {to e Francija .. ima dvoslojna struktura. kako svoj sopstven del#. odnosno "nedorazbiraweto kako konstanta# . lucidniot kolumnist na magazinot "Forum#. drugata e upatena kon "evropskiot# Drug (odnosno. "No. zakonot. moralot. e pribli`no poukata {to 53 . 1998:240). so nezadovolstvo go prepoznavaat i pri toa go osporuvaat pregolemiot udel i povlasteniot status. tvrdat."dramskiot streme` da se bide konfliktno prisuten vo sega{nosta#. Imaj}i ja predvid ovaa karakteristika. Ra|aweto.

. ziroksi. Sekade sme degradirani majmuni. za zemjata kako po~va. za jazikot. vklu~uvaj}i gi tuka i temite. vo Makedonija. 3. opozicijata Balkan-Zapad. odr`a predavawe za postkolonijalniot pro~it (pove}ekratnosta na identitetite. falocentri~nata politika na znaeweto. nesomneno. "postkomunisti~ki postkolonijalizam#. Za prv pat i vo eksplicitna forma. kako i negovoto izlagawe za postkolonijalizmot i nomadizmot (od simpoziumot na SVP '99). iska`ana pod vlijanieto na voenata intervencija na NATO. od kratkiot. tatkovina. za hibridnosta na znaeweto i identifikacijata. }e te stavat na posebna lenta#.Elizabeta [eleva MAGOR mo`eme da ja izvle~eme. pod rakovodstvoto na kuratorkata m-r Suzana Milevska. stra{niot sopstvenik na {areni staklenca# (21. karakteristi~ni za postkolonijalniot diskurs: za etni~kite konflikti. ve}e mo`eme da govorime i za naznaki na akademskata recepcija aktuelizacija i primena na post-kolonijalnata kritika. na spomenatiot sobir. oktomvri. Na{ite paso{i va`at samo vo Bugarija i Srbija. Inaku. dade i Prvata me|unarodna letna {kola "Slikata na Drugiot#. vo na{ata sredina. Ne premol~uvaj}i go svojot gor~liv revolt. Taa ednostavno pa|a od nebo# (1999:188). od interdisciplinaren aspekt. Kolku zaludno potro{eni pari za amerikanski profesori. vo juli i avgust 1999 g. pred s¢. (Dnevnik. ovoj teoreti~ar (po svoeto obrazovanie. a nivnata kultura mo`ela prakti~no i besplatno da se u~i. programski tekst (objaven vo nedelnikot "Denes# od 4. Duri i koga }e dobie{ viza. Poln e so indignacija i kratkiot iskaz na Dejan Dukovski. go nabele`uva svoeto o~ekuvawe za nastap na tkn.) na Branislav Sarkawac. 1998 g. Ne pomalku zajadliva e i konstatacijata na eden lik. po~nuvaj}i. vrskata me|u znae54 . za nasilstvoto. 06. od koja ne se po{tedeni nitu eminentnite umetnici i kulturni dejci. od poslednata kniga raskazi na Dragi Mihajlovski: koja e. a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki studii i gi stimulirame decata toa da go u~at. sekako. inaku. {to. struja. maj 1999). 1999). vo proletta 1999 g. se odr`a tokmu vo Skopje. taka ponizno kleknati pred golemiot Zapadwak.: "tie bombardiraat. Avtorkata na ovoj tekst. eksplozii se slu{aat do Skopje. Dukovski ja na~nuva traumati~nata tema za besprimernata izolacija i degradacija na makedonskite i voop{to balkanskite patnici na Zapad. Svoj prilog kon rasvetluvaweto na imagolo{kite (vo toj kontekst. najizveduvaniot makedonski dramski avtor: koj bukvalno veli: "]e staneme mutanti. i na nekoi od postkolonijalnite) problemi. vo Evropa. inaku filozof).

spored \ur~inov.#. vo Skopje i koj obedini 16 akademici od razli~ni zemji. treba da se odbele`i i sobirot. izoliranost. za aktuelizacijata na noviot (eufemisti~ki) naziv: Jugoisto~na Evropa (voveden. vrz primerot na dramata na Dejan Dukovski "MME. Brojni soznanija. {to.weto i instituciite na mo}ta). koj se odr`a po povod 30-godi{niot jubilej na MANU. "kompromitira~ki# poim Balkan). vo oktomvri 1996 g. za prvpat. be{e predo~ena mo`nosta za po{iroko. ponatamu. pri objasnuvaweto na fenomenite na balkanskiot kni`even i kulturen prostor#. posveten na problematikata na kulturniot identitet (dvata teksta mo`at da se najdat vo knigata "Komparativni studii#. Bahtinovite zalo`bi za dijalogizmot. t.. vo na{ata literatura. pod institucionalnata zakrila na MANU. Zna~i.. bea izneseni i na me|unarodniot nau~en sobir... a ne determinacija. Taka. zaboravenost. plodotvorni za imagolo{kata i interkulturnata hermenevtika. objaven vo 1998 g. duhovna provincijalnost. zna~ajni za tolkuvaweto na kategorijata nacionalen i kulturen identitet. U{te vo 1992 g. aktueliziraj}i gi za prvpat kaj nas. za smetka na stariot. osniva~ot na makedonskata komparativistika. kako nov i kompenzatoren mit. ~ija{to su{testvena cel vo vremeto na negovoto pojavuvawe. ne pomalo zna~ewe za aktuelnite epohalni predizvici. imaat i negovite sogleduvawa za raspnatosta na Evropa me|u planetarizacijata i getoizacijata. go rakovode{e akad. spored uka`uvawata na Vlada Uro{evi}. kako op{t kulturen model. Zbornikot trudovi od ovoj sobir. na gorespomenatiot nau~en sobir. za uvidot vo eventualnite me|u-kulturni sudiri.e. vo ramkite na mediteranskata kultura. interkulturno osoznavawe na makedonskiot kulturen identitet.. Milan \ur~inov. Vo 1995 g. \ur~inov govori za principot na kulturniot pluralizam. se sostoela vo ... od balkanisti~kite predrasudi i frustracii za svojata navodna inferiornost. sekako. vo 1997 g. i na sistematski na~in. a. 1998) kade{to posebno mesto zavzema koncepcijata na francuskiot filozof @an Mari Domenak.emancipiraweto na makedonskata literatura od "prokletstvoto# na balkanizmot. so koi e soo~ena i Makedonija. po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini. za identitetot kako vokacija. otkrivaweto na istoriskata zadnina na jazot 55 . nejzinoto avtoimagolo{ko osloboduvawe. da raspravaat za mo{ne aktuelnata tema: "Naukata i kulturata za zaedni~kata idnina na Jugoisto~na Evropa#. "kako mo`en pristap. Vek. Pokraj toa. po~nuva afirmacijata na mediteranizmot.. kaj nas objaven prilog. vo 21.. "Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na mediteranskata kulturna sfera#. toj se javi i kako avtor na prviot. nudi interesni i intrigantni sogledbi.

iako eksplicitno ne govori za metodot i pristapot na postkolonijalna kritika. {to osloboduva i vodi kon sorabotka so drugite narodi i ima doverba vo niv.Elizabeta [eleva MAGOR me|u Slovenite i Evropa itn. kako i objaveniot zbornik trudovi.. Zaklu~ok: dvojniot lik na dekolonizacijata 56 . pod rakovodstvo na d-r Aleksandar Prokopiev i vo organizacija na Institutot za makedonska liteartura. kako takvo . pretstavuva i inicijativata. {to tvore~ki ja zbogatuva ne samo sopstvenata. povle~ena pome|u patriotizmot i nacionalizmot. tuku kreativniot i humanisti~ki patriotizam: ili. etnokratijata. etni~kosta da se sfati kako pra{awe na vokacijata i kretivniot stimulans. za vostanovuvawe na kni`evnata nagrada "Balkanika#. kon ovie tradicionalno. od pra{aweto za vrednosta# (1998:60). Povtorno vo duhot na bahtinovskite opredelbi za me|ukulturniot dijalog. so osnovnite nejzini zalo`bi. . aktueliziraj}i go tokmu utopiskiot i `ivotvorniot aspekt ili fenomen na qubovta. s¢ zaedno. vo koe kulturniot i kreativniot dijalog e sveden na etni~kosta.e polezno za nejzinata natamo{na primena. fakti~ki e konvergentno i komplementarno. \ur~inov.koj.. isto taka. vo soglasnost so koncepcijata za identitetot kako vokacija (Domenak). koe gi zasega i nekoi od klu~nite zabele{ki. vo omrazata. od strana na makedonskiot izdava~ "Kultura#. potopeni prostori. Verojatno. Vo tie ramki. kako {to se: apsolutiziraweto na etni~kata razlika.{to. \ur~inov uka`uva na konstruktivnata mo`nost. {to £ se upatuvaat na postkolonijalnata kritika. vo koe konfliktot na pripadnosta. 1999 g. kako modalitet na duhovnata alternativa i otpor. stanuva opsesija i e pova`en. pod naslov: "Fenomenot qubov vo balkanskite literaturi i kulturi# (Skopje. 1998 g.) . †takviot vid qubov kon ne~ij narod i zemja. primenuvaj}i ja lucidnata distinkcija na Isidora Sekuli}. ovde i kaj nas. vo vrska so oddelni nejzini ekstremi.. ne se afirmira isklu~iviot i ograni~uva~ki nacionalizam. prilo`i dosega nezasegnati oblici na promisluvawe na balkanskata kulturna sfera i umetni~koto tvore{tvo. Vo toj slu~aj. Koga sme kaj qubovta i sorabotkata. tuku i site drugi nacii i zemji# (1998:61). odnosno "ofanzivniot multikulturalizam#: "Ova e ta`no vreme. eden od zna~ajnite pottici za vospostavuvawe i osvedo~uvawe na mostovite na balkanskata kulturna sorabotka. vo Bitola. postulati i opredelbi i. dadena pred nekolku godini. vredi da se odbele`i odr`uvaweto na nau~niot sobir. indikativno e tokmu razmisluvaweto na akad.

od Dona Kolar-Panov (Kulturen `ivot. kon ekonomski neo-kolonijalizam i ekspanzija na golemite zapadni multinacionalni korporacii. kako takva.. Zna~ajno e pri toa da se odbele`i. {to se sozdavaat. kako {to se vide i od primerite vo makedonskiot kulturen prostor. nov svetski poredok. odnosno. globalizacija. fatalno gi zagrozuva drugite. postkolonijalnata kritika. koi se vo tranzicija. koja mu e nametnata na tradicionalno poslabo razvieniot Jug. I koga sme tuka. so ogled na vospostavuvaweto na tkn. osobeno zemjite. deka opsesivnata potreba za samodoka`uvawe na sopstvenata avtohtonost. koj. bi go poso~ile zanimliviot i prv od toj vid prilog. deka. za nedovolno ravienite zemji. vo svoite fundamentalni zalo`bi za zgolemuvawe na profitot. Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs. Mo~nik). ve}e do`ivuva ostri kriti~ki zabele{ki (pred s¢. dominantna vo aktuelniot javen diskurs na balkanskite narodi. Sveduvaj}i se na prinuda za evtino otstapuvawe na sopstvenite resursi. "polo{a od izolacijata# (R. od strana na svojot najglasen kriti~ar.i pretstavuva prirodno (iako zadocneto) zaokru`uvawe na procesot na evropskite dr`avo-formotovorni nacii.1. Noam ^omski). za smetka na eksploatacijata i "uslu`livosta#. zaradi toa {to vodi kon novo zasiluvawe na kolonijalisti~kite tendencii. tkn. za toa. im odi vo prilog na manipulativnite stategii na Zapadot. stoi i soznanieto. vostoli~uvaweto na trgovskite centri vo kulturni i komunikativni sredi{ta. duri izleguva. tolku posakuvanata integracija so Zapadot. Od druga strana. Od druga strana. kade se poso~uvaat efektite na globalizacijata vo na{iot socio-kulturen prostor: podemot na {oping-kulturata. zna~i i kritika na multinacionalniot i globalniot kapitalizam. odnosno. na krajot. mimikrijata na stranskite nazivi itn. 199). Vo izvesna smisla. vo svetot. ovoj koncept. vrz primerot na najnoviot skopski centar "Beverli Hils#. posebno e naglasen vo dramati~nite i krizisni okolnosti. za odr`uvawe na postoe~kata kulturna i neokolonijalna marginalizacija na Balkanot: 57 . preokupiranosta i vremeto {to se tro{i za realiziraweto na taa potreba. e vsu{nost "uvezena# odnadvor . damne{nost i "odbranost#.

kako {to e imagologijata. Pome|u post-kolonijalnata kritika i komparativnata kni`evnost postojat pove}e zaedni~ki mostovi i komplementarni istra`uva~ki modaliteti. koj{to ve}e stanal. kako n¢ odminuva civilizacijata# .. etnokratijata). odnosno zaedni~ka solidarnost. vo silniot napliv na sebeotkrivaweto. Pred s¢. bugarskiot u~en Nikola Georgiev pledira za nivno demokratsko povrzuvawe so golemite literaturi. tekstualizacijata na znaeweto. mali nauki za literaturata. podednakvo soo~eni so imperijalizmot. "postkolonijalen#. postavuvaj}i go i pra{aweto za tkn. maj 1999). Dnevnik. No. najzna~ajniot od nejzinite aspekti.. mo`ebi. interesot za me|ukulturnite vrski i prou~uvawa itn. "Da se dekolonizira od sebe samiot. makedonska literatura.. koga }e ja zememe predvid. kako {to se diskursot za identitetot i avtohtonosta. opsednatosta so dijahronijata (opsesivnoto kopawe po nacionalnite koreni. rezultira so zapostavuvawe ili zaostanuvawe zad sinhronijata. na krajot. za prvpat. deka potekloto i nastanuvaweto na post-kolonijalnata kritika e vo dlaboka i neraskinliva vrska so edna od komparativisti~kite disciplini. 15. za eden evropski nau~nik zna~i da ja prifati komparativisti~kata asketska logika na ednakvost i reciprocitet duri i koga ne e komparativist po profesija-zaedno so toj {to se dekolonizira od Evropa vo eden svet. ovojpat. mali literaturi.Elizabeta [eleva MAGOR "Dodeka nie se zamajuvame so fundamentalnite i traumati~ni pra{awa na identitetot i negovoto iznao|awe. postoeweto na "nepremostlivite diskriminatorski prepreki za malite literaturi#. Vo promisluvaweto na svoite klu~ni kategorii. na{ata.predupreduva Mirjana Naj~evska (Po praznikot. na bo`emno nadnacionalnata kni`evno-nau~na "teorija# itn. 58 . 2. e tokmu aktuelizacijata i potcrtuvaweto na problemot na tkn. postkolonijalnata kritika e nu`no upatena i povrzana so teoriskite dostreli na komparativistikata. vo tie ramki. ne treba da se zaboravi faktot. odnosno zad globalnite civilizaciski zalo`bi za ostvaruvaweto na ekonomski i drug vid progres. .Armando Wi{i (1999). So drugi zborovi. Voo~uvaj}o go vo svojata posledna kniga "Jazovi i mostovi na me|utekstovnosta# (1999). }e gi zaboravime praznite stomaci i nema da zabele`ime.

za vozvrat. vo tekstot. 59 . prisustvoto i delotvornosta na tkn. {to soznanijata za balkanisti~kiot diskurs kako isklu~ivo ma{ki. me|u imperativite na postkolonijalnata kritika. pravoto za samopretstavuvawe) e tolku opse`no i kompleksno. takvite avotimagolo{ki pretstavi. vklu~uvaj}i ja tuka i rodnata pripadnost na istra`uva~kiot subjekt. ne ostvaruvaj}i ja mo`nosta za sopstven glas. da bide potkrepena so kriti~koto prevrednuvawe na avtoimagolo{kite pretstavi.Kon ova bi go dodale slednoto uka`uvawe. imeno. taa da se bori so sebesi# (1996). deka. Grkinkata treba da vojuva. `enata na Balkanot. se prezentiraat pred svetskata javnost. ne samo dekolonizacijata od Drugiot (vo slu~ajot. Tokmu mo`ebi zaradi toa. za traumati~nata premol~anost. {to tokmu za nas. subjekt. dekolonizacijata od samite Nas. ne samo kako za edna od "malite#. Dotolku pove}e. post-kolonizatorski ili de-kolonizatorski rakurs kaj nas.S. Otade. go potvrduva svojot neskrien interes za delotvoren. vo dosega{nite teoriski sogledbi. neretko im povladuvaat tokmu na vladea~kite imagolo{ki i kulturni stereotipi za Balkanot. koj e zato~en vo svojata Drugost. Potoa. Pokraj drugoto. Kako {to. treba da go pottikne pokrenuvaweto na pra{aweto. Zapadot).. tuku isto taka i sopstvenata dekolonizacija. {to. iziskuva poseben prilog i podetalen tretman. kako takvi (zna~i. utvrdiv i jas. bezdrugo. odnosno. kulturolo{ki i emancipatorski anga`man. zaedno so u{te nekoi drugi aktuelni teorii. {to. Diskusijata zna~i i natamu prodol`uva . zaobikolenost. kako "specimeni#): potajno o~ekuva da gi vidi i da gi nagraduva.. {to pra{aweto za `enata kako koloniziran subjekt ({to bi zna~elo. a koi. postkolonijalnata kritika. vrz osnova na s¢stranata analiza na "mestoto na tolkuvaweto#. me|u celite na na{ata dekolonizacija (ovojpat. P. i ne slu~ajno. {to gi oblikuvaat umetni~kite dela od ovie prostori. zapadniot auditorium. Makar {to. od sebesi samite) spa|a i samokriti~koto razobli~uvawe (pa duri i osloboduvaweto) od aktuelnite imagolo{ki sterotipi. od prosta pri~ina. vo ramkite na antropolo{kiot pristap) se etiketira kako "{kola na nezadovolstvoto# (Harold Blum). Kone~no. kako takvi. ponatamu. tuku i kako za edna od balkanskite literaturi i kulturi. ili usporenata valorizacija na teoriskiot pridones na `enite vo javniot kulturen prostor. gi nadminuva mo`nostite na ovoj prilog. Stanuva zbor za potrebata. upatuvaat. posveten na poetikata na balkanskiot film. isklu~ivo svrzani "so pra{awata na teoriskiot metod# (Teri Iglton). da se oslobodi od Grkot. razgleduvaweto na toj problem. }e dojde vremeto. ve}e postoi svest za kompatibilnosta na postkolonijalisti~kata i feministi~kata kritika. primenata na postkolonijalnata pozicija kaj nas. {to samite nie gi sozdavame i gi poddr`uvame. koja. na neminovniot zaklu~ok. fakti~ki e izlo`ena na dvojna koloniziranost. spa|a. duhovito opi{ana i vo statijata na Nikos Dimu "Nesre}ata da si Grk#: "Dodeka Grkot treba da se bori za da se oslobodi od sebesi. izleguvaj}i nadvor od epistemolo{kiot krug na raspravi. stanuva s¢ pove}e aktuelno.

`anrovskiot sistem na akcioniot. a vo strukturnata organizacija na umetni~kiot tekst (film. po analogija so kni`evniot. moja) se traga po izomorfnite svojstva i karakteristiki.e. osven na svojata mati~na nacionalna kinematografija. zab. regionalen ili `anrovski# . kako {to tvrdi Jurij Lotman. t. Taka. t. istoriskiot pli nekoj drug vid filmski `anr. na modelativniot sistem na konkretno dadeniot film. od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semioti~ko-tipolo{kiot pristap na Tartuskata semioti~ka {kola vo ~ii ramki. po analogija . epohalniot sistem na postmodernata kultura. no re~isi sekoja pojava mo`e da bide prisutna i vo drug sistem. eminenten evropski komparativist od Insbruk. ili koja bilo druga umetnost.e. a pod nesomnenoto vlijanie i pottik na Mihail Bahtin kako najzna~aen filozof na literaturata i kulturata vo XX vek. {to vo sebe obedinuva mnogubrojni komponenti: geopoliti~ki. od druga strana.edna nacionalna kinematografija. i metodolo{koto ramni{te na komparativnata kni`evna nauka. Prezemaj|i go. toga{ do|ame do konstatacijata deka †vnatre{nata organizacija na umetni~kata kni`evnost (vo ovoj primer . deka makedonskiot film. vo slu~ajov . sostaven od pove}e razli~ni semioti~ki sistemi. relevantna za na{iot pristap kon makedonskiot film: teorija za polisistematskata pripadnost na umetni~kite fenomeni od edna nacionalna kni`evnost. doa|ame do vtorata metodolo{ka nasoka.na filmot. 60 . i kone~no na regionalniot sistem na Balkanot. koi uka`uvaat na dlabokata i neporekliva kulturolo{ka obuslovenost na umetni~kiot model. bilo da e toa epohalen. istovremeno mo`e da im pripa|a i na nekoi drugi sistemi: na primer. poimot na kulturata se zema kako po~eten. †Sekoja nacionalna kni`evnost e monoliteraturen sistem za sebe. zab. kako kompleksen Tekst.filmot od edna i kulturata od druga strana. no isto taka. e postulirana premislata za izomorfizmot me|u kni`evnosta. moja) e izomorfna na kulturata kako takva. go sfatime kako podvid na tekstot na kulturata.veli akademikot Zoran Konstantinovi}. gi povtoruva op{tite principi na nejzinata organizacija#.Elizabeta [eleva FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST MAGOR Glavnata metodolo{ka to~ka. i kulturolo{ki. Ako filmskiot tekst. Vo na{iov slu~aj toa zna~i.

oblikuvaj}i go specifi~niot fenomen na balkanskiot film. toga{ }e ka`eme deka makedonskiot film treba da se posmatra i prou~uva intertekstualno. ideologiite i utopiite. nare~ena mentality research (prou~uvawe na mentalitetot). religijata. spored svojot epistemolo{ki profil. ~ii{to fundamentalni toposi izomorfno go predo~uva i gi modelira. {to ja oblikuvaat kolektivnata svest i sledstveno. Ako se obideme toa povtorno da go formulirame. so ogled na na{iot analiti~ki zafat. ja prenaso~uva oskata na intertekstualnosta. So toa. {to se vklu~uva vo na{iot tekst: podra~jeto na imagologijata. odnosot na poedinecot sprema razli~nite institucii na sekojdnevniot `ivot (brakot. ili. nekoga{ isklu~ivo komparativisti~ka. op{testvoto itn. onaa na pisatelot#. go aktualizirame i tretoto relevantno metodolo{ko izvori{te. moja). ili kulturalnata kritika. tuku i istoriska i kulturna celina# . eden od vode~kite pretstavnici na ovaa {kola. a mo`at da bidat izrazeni preku razli~ni mediumi: na primer. bidej}i Balkanskiot Poluostrov pretstavuva ne samo posebna geografska. nacija. umetni~kiot `anr. e nu`no interdisciplinarna. oblikuvano spored metodolo{kite reperi na Noviot istoricizam: †Ovoj proekt (se misli na kulturnata poetika. ako gi prou~uvame izolirano. Vo domenot na ovaa oblast se rekonstruiraat strukturite na svesta. 61 .smeta ~e{kiot komparativist od makedonsko poteklo.†Nema da go sfatime nitu eden balkanski narod. 2. Navleguvaj}i vo podra~jeto na kulturolo{kite studii i interkulturalnite prou~uvawa {to gi nalo`uva edna takva kompleksna pojava. teoreti~arot Luis Montrous. a denes i po{iroko kulturolo{ka oblast. zab. akademikot Ivan Dorovski. so sinhroniskiot tekst na kulturniot sistem# veli vo svojot programski naso~en tekst. †mitovite. stilot. ramni{teto na t. ili etni~ka grupa i nivnata literatura i kultura. odnosno mentality research. Imalogijata. vo ramkite na pokomleksniot sistem na Balkanskata kultura. kakva {to e Balkanot.). poetika na kulturata. poednostaveno. bez zemawe predvid i celobalkanskoto miqe.n. zamenuvaj}i go dijahroniskiot tekst na avtonomnata kni`evna istorija. ili pak po{iroko na balkanskiot kulturen sindrom. kone~no go precizirame i poslednoto epistemolo{ko ramni{te vklu~eno vo na{iot tekst. so ogled na toa {to nejzin predmet se pojavite od pove}e razli~ni kulturni sferi. vo po{irokiot kontekst na ovaa poseopfatna poetika na kulturata.

na taa stroga neizdiferenciranost na kulturnite identiteti na ovoj prostor. duri i ako se i izostavat imagolo{kite ekstremi vo predo~uvaweto na Balkanot.n. 1995:146). folklornoto tvore{tvo. voop{to. na primer. preto~uvawe i prepletuvawe na vizantisko-orientalnite civilizaciski temeli. ili poradi samiot fakt na polietni~kata i polikulturnata rascepkanost na ovoj prostor. kako vo slu~ajot so balkanskata topografija na prokletstvoto. Vo toa evropsko Es se potisnuvaat site stravovi. Prezemaj}i ja inicijalnata teza na ova iska`uvawe. mo`ebi nikade ne e tolku prakti~no potvrdena. izrazen i vo sintagmata †temen balkanski subjekt#: †Balkanot e institucionaliziran vo zapadnite masovni mediumi kako potsvest na Evropa. odnosno deka †sekoj go ima seteno negoviot jarem vrz svojata sudbina#. objektnosta. hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. tuku i na samiot kulturenistoriski model na razvitokot. me{awe. izdignata na nivo na globalnata metafora za ozna~uvawe na su{tinskata dimenzija ne samo na urbanite celosti. nelagodnosta. ili sopstvenata pretstava za Balkanot . narod. so polna metakti~ka svest. i prepoln so paradoksi. kako prostor (homotopija) n Drugosta. Kako {to potvrduvaat imagolo{kite ili homotopskite istra`uvawa na bugarskiot teoreti~ar Aleksandar ]osev (praveni spored epistemolo{kiot urnek na francuskiot istra`uva~ na menatalitetot Mi{el Fuko). Balkanot e homotopija. long term history. gi razobli~uva vakvite †mira`i#. se sproveduva neumolivata †satanizacija na Balkanot#. urbanite i. so elementite i reliktiite na paganskata kultura. provincija. ekstremni pretstavi za eden region. kako i kulturnata semioza.kako evropsko predgradie. se sozdava i †avtoima`ot#. za kogo e svojstvena istorijata so baven ritam i so dolgo traewe (da se potsetime samo na vladeeweto i dolgoto opstojuvawe na vizantiskoto carstvo ili pak na Otomanskata imperija) . t. {to ja voobli~uva i pravi prepoznatliva i osobena paradigmatika na ovoj multikulturen. odbivnosta. ikonografskite aspekti. istorija na dolgi 62 . No. obi~aite. demoniziranata istorija.ja ozna~uva t. sramnite `elbi i povesnite grevovi na Evropa# (]osev. toj vid istoriski razvitok. sozdadeni kako rezultat na ednostranite proektivni ideologii na Zapadot. Taka. Kako rezultat. prostor. periferiska naselba. i negov pretstavnik me|u lu|eto#. Imenuvan so terminologijata na Fernan Brodel. ili mesto za sozdavawe identiteti.e. ostanuvat i natamu zaedni~kite svojstva na ovoj mentalitet. ili kultura. koe{to ima naglaseno temen eroti~ki potencijal. senzibilitetot. formata na istoriskiot razvitok. i voop{to palanka. nasprema nesomnenata †idealizacija na Sredna Evropa#. zaemnite me|u~ove~ki odnosi.Elizabeta [eleva MAGOR Dalekuse`nata misla na Aleksandar Blok deka †~ovekot e proizvod na Mestoto. deformirani. najnapred se uka`uva na specifi~nata kulturna hibridizacija. vo ramkite na koi. neciviliziranite strasti.

kostimografski). tvori i umetni~ki ja proizveduva samata taa stvarnost#. otfrlenost. isto taka i ovoj. podrazbira dijalo{ka proekcija na filmot. ontolo{ki aspekt. natamu. poto~no navodite na ~e{kiot teoreti~ar karel Kosik. koj od edna strana. kako i samodestrukcijata.e. korenskiot mentalitet. 63 . osoznavawe i prepoznavawe na distinktivnite semioti~ki fenomeni (i rituali). netrpelivosta. }e go zememe predvid osven spomenatiot kulturolo{ki. vo prou~uvaweto na fenomenot na makedonskiot film. no isto taka stra{nata frustracija. vsu{nost. So aktuelizacijata. stilovi i iskazi (idiolekti. na koj bez ostatok se sveduva i mu pripa|a (Ivan Dorovski). odnosno ja prezentira. fatalizmot. neprifatlivost. ima modelativna sposobnost da gi preslikuva paradigmati~nite elementi i odnosi. so predo~uvaweto na kompletnite ikonografski aspekti (arhitektonski. dlabokata nostalgija i neizle~ivata. se reperkuira vo poleto na kulturnata samosvest i otade se javuvaat celi nizi zaemno obuslovuva~ki konsekvenci: traumati~niot fatalizam (Leh Mjodinski). pak. kopne`ot po drugite po{iroki prostori i horizonti.no i kako ne{to {to †ja sozdava. omrazata sprema drugiot. gor~liva melanholija. enterierni. rekovme. jazi~noretori~ki modeli. na na~in {to e izomorfen. mo`ebi vo najgolem obem. kako semioti~ki fenomen. Palavestra). tegobnost. klaustofobi~nost. prezentacijata na opredelenite verbalni. proma{enost. islku~ivosta. sovpadliv so dadenata †strukturna organizacija na svetot# (t. sociolekti). pretvoraj}i se vo †grade`en element na toj svet# . so izborot na muzi~kata podloga itn. kako {to bi rekol Mihail Bahtin). plasti~en i kompleksen kulturolo{ki presek. vo koi umetni~koto delo. ksenofobijata (P. se vklopuva. vo nea u~estvuva. prepu{tenosta kon porocite: kon alkoholot i kon kartite. od druga strana. ~uvstvoto na napu{tenost. svrzani so opredelen vreme-prostor (ili hronotop. svrzan so nesposobnost za nadminuvawe i preovladuvawe na sopstvenoto minato (Vladimir Biti). so nacionalnata zaednica.dodeka.toga{. blagodarenie tokmu na svojot sinkreti~ki i sinteti~ki karakter. istovremeno se postulira kako †izraz na stvarnosta# . Ako gi sledime implikaciite na ontolo{kiot pristap kon umetnosta. `elba za zaminuvawe vo drug svet (Predrag Palavestra). i samiot toj. na smrtta. identifikacijata na ~ovekot so geografskiot region. fakti~ki ovozmo`uva idealen. Toa. uvid vo paradigmata na eden vremenski period ili daden geopoliti~ki i sociokulturen prostor. erotizacijata na terminanta. etnikumot. kultura) . Seto toa. vo sporedba so preostanatite umetnosti.filmot. samorazornosta. . oblikuva i sozdava. paralizata na voqata. po koj se ra|a i podgreva konfliktnosta.(bavni) otse~ki. i kako komplementarno del~e od mozaikot ja dopolnuva.

Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu zatoa. a spored pove}e svoi svojstva. bi sakale da ja zagatneme mo`nosta za prou~uvawe i osoznavawe na semiotikata na balkanskiot film. provincijata. kako nositel na opredelena poetika na kulturata. i zemaj}i predvid nekolku primeri. Ademir Kenovi}. ili nekakva uslovno nare~ena balkanska {kola. umetni~ki i kulturolo{ki obedineta celost. neizvalkani. iako se govori za nekolku sto`erni likovi (efendi Mita.a sudej}i spored pove}e zastapeni toposi vo nea. Sofka. zlokobno upatuva na pretstojnoto valkawe. spored koi mo`e da govorime za poetika na balkanskiot film. olicetvoren vo umetni~kiot hronotop. vo koja se prepletuvaat srodni tematski preokupacii. naru{uvawe na toj primaren i idili~en paganski red .) .aluzivno se vrzuvaat za pretstavata na primordijalnite. eklatantno se vrzuva i umetni~ki ja modelira imagolo{ki voobi~aenata slika na Balkanot. Stojan Stoji~i} i dr. duhovni {timunzi i strukturi na svesta. romasierskata proza †Ne~ista krv#. mo`eme da ja nasetime dlabokata kulturolo{ka vtemelenost na ova delo: kulturolo{ka osnova na balkanskiot model na svetot. t. Agim. Vovedniot kadar i {picata na filmot pretstavuvaat simboli~na najava na su{testvenite problemi ili predmetnosti okolu koi se fokusira ova delo: od edna strana. arhetipski porivi.e. belite kowi i nivnoto nepre~eno slobodno dvi`ewe niz prostorot . atavisti~ki nagoni . preovladuva homologiskiot princip na karakterizacija . filmovi koi im pripa|aat na pove}e nacionalni kinematografii (filmovite na Emir Kusturica. naslovnata sintagma †ne~ista krv#. umetni~ki postapki i avtorski poetiki.vo ovoj tekst. tipi~noto poluurbano mesto †nekade na Balkanot#. do toj stepen {to ja repetira. su{testveniot topos na balkanskata kultura. stihijni. Tom~o). Kako paradigmati~en primer i najsoodveten argumentaciski materijal za ovaa prigoda go izbravme filmot {to momentno se nao|a na na{iot repertoar. gazda Marko. [to se odnesuva do aktancijalnata {ema na filmot. Od druga strana. Mil~o Man~evski. prirodni impulsi. promisluvawe na Balkanotkako-Predgradie.koi samite po sebe se ~isti.podvle~en vo 64 . vo osnovata. †temniot vilaet# i temniot balkanski subjekt vo nego. pra{aweto za postoewe i funkcionirawe na edna posebna. sepak. me{awe. Od aspekt na scenaristi~kata predlo{ka na filmot. divi. kvintesencija na balkanskoto Predgradie. ovojpat kako svoja sopstvena avtoimagolo{ka tvorba.negovo vkrstuvawe so mitovite na eden drug. seto ona {to se odigruva vo ramkite na ovoj hronotop mo`eme da go smetame za metonimski imenitel na provincijalnosta. od Borisav Stankovi} . socio-kulturen poredok. Znaej}i za imagolo{koto lokalizirawe na Balkanot kako periferija po odnos na evropskite civilizaciski centri.

pohotliviot brat po krv Agim. kako {to.muzi~kiot semiozis na pesnata †Zajdi. vremeto na robusnite. soprugot i vo isto vreme dete Tom~o. {to go so~inuvaat tatko £ Mita. zajdi jasno Sonce#. probivnost. ubava. Vo tie i takvi rituali. koi. vo kogo plovat likovite. nesomneno. ja vtemeluva paradigmata na zaludno potro{enata. posakuva i prisvojuva Sofka kako `rtva na sopstvenite nagonski porivi i `elbi sprema setilnata. me~tata. odnosno mu ja prodava na prezreniot. vo kogo ma|epsaniot krug . na `rtvata vo sudbina. Tokmu toj e prezreniot dojdenec i natrapnik od planinite. od svoja strana ja zema. nostalgi~nata bolka i se}avaweto. Kone~no. `rtva: `rtva na svojata egzaltiranost. ignorira i poni`uva kako `ena. e toa i nejzinata majka. Marko. doma}inski kvaliteti. `rtveniot ritual na ven~avkata. prisvoena. koristej}i gi. i na krajot.ovoj princip. isto taka. ritualot na zbratimuvaweto. `rtva na novoto vreme koe doa|a. Ili. od edna strana na sopstvenite poroci i bolesta na voqata. svekrva. vo qubovniot ~etiriagolnik. a od druga. mladosta i qubovta na svojot sin. pak. nedoprena mladost. nejzinite prislu`ni~ki. ~uvstvoto na li~na nerealiziranost i proma{enost. bezobyirnost. sepak. Nea. obzemeni od iskonskoto zna~ewe na drevnite rituali (ritualnoto kapewe na Sofka. Sofka e `rtva na patrijarhalniot kulturen poredok. li~niot neizle~iv raskol. otu|ena mladost. koj{to ja odbiva. Efendi Mita. e `rtva. nedokvakani skoroevci. so kogo tatkoto gi pla}a svoite rasipni~ki dolgovi. ritualniot imperativ na krvnata odmazda. ja do`ivuvame kako pove}ekraten sparagmos. mu narasnuva do taa mera. robusen tu|inec. no dovolno zlokobni nagovestuvawa i 65 . Imperativot na sebepretvoraweto vo `rtva. ja dograduvaat paganskata simbolika i magiskiot fluid. kopne`ot. sekoj i sekomu barem po edna{ e @rtva. obiduvaj}i se odnovo da go ukrade nepovratno izgubenoto vreme na kopne`ot i bolkata. koja ja pretstavuva zavr{nata {pica ili umetni~kata ramka na deloto . komu strasta sprema parite i steknuvaweto imoti. Sofka e i (tipi~no balkanska) sopru`ni~ka `rtva na Tom~o. Gazda Marko e. vpro~em. {to incestuozno posega po `ivotot. utehata na retrospektivata. konstitutiven element na filmskata postapka e samata poetika na sonot.vtor tatko i qubovnik Marko. nasproti svojata otmenost i povlasteniot socijalen status. {to zna~i deka tokmu principot na `rtvenosta e izdignat do nivoto na univerzalen kulturolo{ki obrazec. so svojot nadrealen naboj i visok erotski potencijal. rezignacijata i defetizmot. ritualot na opivaweto so ha{i{ itn. pritoa. svekorot . ve~noto vra}awe i povtoruvawe na istoto. vo samo aluzivnite.circulus vitiosus.). Neslu~ajno. konfuznosta na individualnite identiteti. zaedni~ki za egzistencijalnata drama na site likovi. Sofka e klu~nata `rtvena figura. na eden neumoliv na~in gi potvrduva fatalisti~kata proekcija. `rtven zalog.

Elizabeta [eleva MAGOR malata }erka Sofija. incestuoznosta od vtor tip. Vo balkanskiot kulturen prostor. {to ja vr{at i za koja re{avaat drugite. na ova nesogledivo melan`irawe i kontaminirawe na personalnite granici i identiteti. rodoskrnaveweto se odviva indirektno.M. pokraj bio-fiziolo{ki. dvete prostorii. dovolno silno i vpe~atlivo. svojstvo .incestuoznosta! poto~no. a sepak. Transferot na ovie supstancii me|u tatkoto i sinot. vrzani za †mra~niot predmet na setilnite `elbi#. implicitno. koj{to. {to vo †Ne~ista krv#. ma`ite. osven asimetrijata vo me|upolovite relacii i aktancijalnite ulogi. i obratno. koga Totemot (tatkoto na rodot). Odnosot {to se razviva me|u Sofka i tatkoto na nejziniot soprug Marko e primer tokmu za ovoj incest od vtor tip. biduvaj}i `eni. ja prisvojuvaat nivnata egzistencijalna uloga. indikativno nasloveni so sintagmata †ne~ista krv# se aludira imeno na ovoj incestuozen soodnos. kulturnite i socijalnite ulogi. spored navodite na francuskata teoreti~arka Fransoaz Eretier. a dosega nedovolno argumentirano i istaknato. gi premestuvaat erotsko-`elbenite porivi. Vo romanot i vo filmot. zna~i (bezglasen) objekt na tu|ite potrebi i posegawa. ima isto taka i zna~itelni i dalekuse`ni simboli~ni i socijalni posledici i implikacii: pred s¢. potoa. se narekuva rozovo geto (pink geto . a go so~inuvaat koordinatite na kujnata i spalnata. ili simboli~no sredstvo za razmena. No. Marko go `ivee `ivotot na 66 . ja prisvojuva i idninata na Sinovite. posredno. pre~ekoruvaweto na granicite na li~niot identitet. Za razlika od klasi~nite primeri na incestuoznost. na koi im e dadena privilegijata da raspolagaat so glasot na Drugiot i vo ime na drugiot. incestuozno posegaat po istorijata i sudbinata na svoite deca. se ograni~eni i svedeni na onoj tesen doma{en prostor. so posredstvoto ili preku zaedni~kiot quboven partner#. naru{uvaweto na mestata vo semejnata konfiguracija. mo`ebi. bidej}i vo nego †supstancijata i identietot na tatkoto ja dopira i posega po supstancijata i identitetot na sinot. potomcite. po malku ubla`eno. spored svoite posledici. Valdes). ovde. Tokmu Tatkovcite se tie. {to negovoto re{avawe vo sebe ja implicira smrtta na edniot od rivalite veli Natali Ajni{). Sofka e samo `ena. mladite. mo`ebi u{te podalekuse`no. so ogled na toa. ima duri i po{tetni posledici od klasi~nite primeri na incest. balkanskata kultura ja karakterizira u{te edno. spored †konfuzijata na identitetite# i simboli~koto naru{uvawe na semjanite konfiguracii. kako i pra{aweto na rivalstvoto (kako klu~no vo razbiraweto na problemot na incestot. na onaa klasi~na frojdovska situacija. na ova pomestuvawe i naru{uvawe na semjnite. koj denes. Site tie.

moja). koga toj dovolno }e sozree za da gi uvidi simboli~kite posledici i promeni na ovoj incestuozen odnos od vtor tip.zab. aluzivnot karakter i podloga na paganskite rituali na plodnosta. re`iserot na filmot †Ne~ista krv#. se vle~ka po voenite frontovi i po kafeanite (kafeanite . svedo~i za `ilavata opstojnost na †kultnite# balkanski simboli i toposi.Tom~o. ne vrzuvaj}i se pritoa za nitu edna intimna i cvrsta egzistencijalna okosnica. vo toa ~ekawe dovikuvaj}i go latentno incestuozniot dijalog od detstvoto. na toj na~in {to ja obqububa i oploduva negovata `ena Sofka. ednozna~no i uspokojuva~ko egzistencijalno upori{te. bolkata po Drugoto. Blok. namerno i samorazorno. {to svojata potkrepa ja dobiva mo`ebi. ne~ist. isto taka. Tom~o pove}e ne ja ~uvstvuva svojata supstancijalnost. Ta`no sledeej}i go neumoliviot ~ekor na Vremeto. simboli~ki. A Sofka e taa. Tom~o go `ivee Ni{toto i go propagira Ni{toto. svojstvena na homo i femina Balcanica.toga{. izvoren i bolnoto soo~uvawe so svojot aktuelen. za mentalitetot. isto tolku. svojstveni na semiotikata i poetikata na 67 . pritoa zemaj}i ja prozata na Bora Stankovi} za svoj scenaristi~ki obrazec. opsesivno da se repetiraat i forsiraat fundamentalnite kulturolo{ki pretpostavki i arhetipski obrasci. {to se vodel pome|u nea i tatkoto: †^ija si ti? Tatina. od `rtvenata simbolika. isto kako. Ako e to~na pretpostavkata na A. vo manirot na endemski rasprostranetata melanholi~na rezignacija. naru{en identitet. tokmu od predo~enata i dlaboko vkoreneta incestuoznost od †vtor tip#. vo tie ramki. azilantizam). vo avtorskata poetika na re`iserot Stojan Stoji~i}. deka imeno kulturata e onaa. i odnesuvaweto na Tom~o. {to ~eka{e Frosina (heroinata na prviot makedonski film . pretvorena od svojata bavnost. kopne`ot za neostvarena qubov. u{te edna{ go ispi{uva mra~niot erotski potencijal na imagolo{kite pretstavi za Balkanot.kako metafori~en imenitel na balkanskiot eskapizam. koja{to samo ~eka. koja n¢ †osudila na izbor# . Sofka go minuva svojot `ivot vo somnabulnoto obnovuvawe na svojot nekoga{en. {to go ispi{uva svojot plasti~en reqef vrz ~ove~kite lica. Kulturolo{kata paradigma {to ovoj film tolku plasti~no i prepoznatlivo ja modelira. }e otkrieme i prepoznaeme pove}e od edna potsvesna prinuda. Taka odnovo li{ena od cvrsto. Indikativno e. ~ist. go gubi pravoto i temelot na sopstveniot identitet. defetizam. incestuoznoto me{awe i prelevawe na levantinsko-orientalnite kulturni elementi vo konfliktniot prostor na balkanskata palanka. A ~ija }e stane{? Ni~ija#. od re~isi. vrz sve`ata opojnost na mladosta i soni{tata. kako {to toa porano go storil negoviot tatko.

}e go ima osoznavaweto. svrzani za negoviot navodno opskuren. so bogati imagolo{ki konotacii. nasilni~ki. me|u svoite analiti~ki celi. vrednuvaweto i produciraweto na imgolo{kite modeli za odredeni narodi.Elizabeta [eleva MAGOR sovremeniot balkanski film. bitno go naru{uva procesot na unifikacija na evropskiot kulturen i politi~ki prostor. 68 . Vakvoto prou~uvawe. epistemolo{kata poenta na ova istra`uvawe i prou~uvawe na su{testvenite semioti~ki ({to }e re~e kulturolo{ki i ontolo{ki) pretpostavki na fenomenot nare~en balkanski film. atavisti~ki i anahroni impulsi. i †mirages# {to gi prizveduvaat i samite umetni~ki dela . Vo uslovi koga Balkanot so svoite disperzira~ki i divergentni tendencii.pretvoraj}i go Balkanot. sprema dadenoto kulturno podra~je ili nacionalen entitet. tuku i na avtoimagolo{kite pretstavi. koi so posredstvoto na umetni~kite dela. pritoa evidentno zadobivaj}i go statusot na kulturna metafora. }e treba da dovede do neophodnoto kriti~ko prevrednuvawe i preodoluvawe ne samo na imagolo{kite. komu doprva mu pretstoi poseriozno i po{iroko prou~uvawe od ovoj tip. kulturi i regioni. se vgraduvaat i gi predodreduvaat individualnite odnosi i pretstavi na lu|eto. traumati~en efekt. frustrira~ki. vo privilegirano skrivali{te samo na temnite. devijanten.

te{ko mo`eme da go klasificirame. spektakl i (zo{to da ne) apokalipti~na scena. vo soo~uvaweto so site dvosmisleni u~inoci na op{testveniot razvoj . so Balkanijadata. sposobni da sudat za realnosta. za da uspeeme da se odr`ime i pre`iveeme. vo fatalniot pregrab na edna nova (bez razlika na toa. iscelitelska funkcija na znaeweto. pretstava. vo †Teorija za dene{no vreme#. samo vrz osnova na povredite. Si go postavuvame intrigantnoto pra{awe. poraka i sudbina na teorijata denes. {to e pred nas. distancata. dali i vo koja merka. samo na edna akademska disciplina. Hermenevti~kiot pristap na Mo~nik najsoodvetno se realizira i potvrduva sebesi. {to ovde. i podemot na cini~niot odnos (potsmevot. Toa. slepotija. si go postavuvame pra{aweto za ontolo{kata smisla. za nadomestok (suplement) na denes izgubenata. so neskriena teskoba i neizvesnost.. taa. samo na edna. vrz osnova na svojata gluvost. da £ go pripi{eme. isklu~itelno dramati~nite socio-istoriski slu~uvawa na Balkanot denes. se razbira. go ispi{uva Rastko Mo~nik. kon akademskoto teorisko nasledstvo i nadmeniot negov manir na 69 . ne e samo meta-kriti~ki komentar na epistemolo{kite paradigmi na Dirkem.traumirani su{testva. predominantna metoda i epistemologija. teorijata e denes na{iot sojuznik. nespososbnosta da sakame i razbirame? Mihail Ep{tajn Dodeka gi spodeluvame. Mos i Levi-Stros. so ovoj dene{en mig. Ortega i Gaset Ne sme li nie . koi{to taa ni gi nanesuva. kako aktuelna kulturna metafora. is~eznatata {amanisti~ka. ili pak. rezervata). a toj pak e postaven vo ulogata na nostalgi~en epistemolo{ki fantazam. mo`bi u{te pove}e. vo ramkite i vo oblikot na interdiskursot. e dijalo{ki predizvik i debata so sovremieto.COGITO.. [AMAN SUM! (me|u akademskiot fakt i gore{tata realnost) Razmisluvame. ^etivoto. kolku sofisticirana) vojna. u{te pomalku. tuku. Otade. pove}e od bilo koga.

Elizabeta [eleva MAGOR vkalapuvawe na individualniot stav, od edna strana - kako i epistemolo{koto prevrednuvawe (rehabilitacijata) na "primitivnite#, arhai~nite, odn. setilnoiskustvenite (duri - i telesni) oblici na mudrosta i samospoznavaweto - od druga strana! Sovremeniot ~ovek, konstantno izlo`en na na~elnata nesigurnost, proverka, preispituvawe na sopstveniot identitet, postojano i bolno svesen za aporiite (nepomirlivite protivre~nosti) koi go konstituiraat (i isto tolku, subverzivno go potkopuvaat) nego, kako bitie - nesomneno e izlo`en na edna akutna opasnost od du{evni bolesti i poremetuvawa, tokmu zaradi taa inherentna neuskladivost, disfunkcija i vkrstuvawe na simboli~kite registri, postojano e izlo`en na opasnosta od {izoidno raspa|awe i atomizirawe do anomija, neprepoznatlivost (tuka, kako na dopolnitelen argument, mo`e da se povikame na deloto na Delez i Gatari, "Anti-Edip#, koe {izofrenijata ja interpretira, kako inherentna posledica na kapitalizmot) . Tokmu vo taa to~ka na naglaseniot aktuelizam, deloto na Mo~nik se poka`uva pove}e od opravdano: toa, od edna strana, ja zastapuva tkn. agonska teorija (Manfred Frank), odnosno uveruvaweto, deka strukturnite konflikti, podelbi, klasni borbi, sudiri, imaat, vo osnovata, integrativna funkcija za op{testvoto vo celina. Toa delo od druga strana, ja izvr{uva onaa neophodna {amanska funkcija, prosvetluva~ko dejstvo, preventivno deluvawe - po odnos na {izoidniot u~inok na docniot kapitalizam, t.e. psihopatogenoto dejstvo na op{testvoto vrz poedincite, koi go so~inuvaat. Vo taa smisla, namesto da bide samo konstativna, aposteriorna - epistemologijata na Mo~nik, se poka`uva poinakva, levi~arski nastroena, aktivna, rezistentna, prkosna - pred traumati~niot pritisok na socio-istoriskite okolnosti i slu~uvawa - {to, delumno, mo`ebi, se dol`i i na toa, {to "u~itelite#, na koi{to toj ovde se povikuva, Dirkem, Mos, Levi-Stros - isto taka, se nao|ale vo sli~na pozicija, pred re~isi sli~ni egzistencijalno-epistemolo{ki isku{enija, traumati~ni vojni, ideolo{ki i kulturni presvrti, razo~aruvawa i potresi. Teorijata, sepak, ne e (nitu, ne samo spored moeto mislewe, smee da bide) napolno imuna tokmu na tie i takvi dramati~ni predizvici, na koi fakti~ki im go dol`i svojot motiv i postoewe. Analogiite se, kako {to rekovme, pove}e od o~igledni i istovremenopredupreduva~ki. Respektiraj}i go prvenstveno hermenevti~koto stojali{te na sega{nosta i kriti~kiot aktuelizam, Mo~nik uspeva vo toa, mo}nite dostreli na francuskite kulturno-antropolo{ki teorii, da gi aplicira, potvrdi i dopolni - vrz ilustrativniot materijal na - "Balkanijadata#, nesomneno gore{ta, akutna i traumati~na konstanta na `itelite od ovie (ne samo eks, i ne samo JU) prostori.
70

Na mo{ne luciden i bespo{teden na~in, razotkrivaj}i go Balkanot, pred s¢, kako proektivna ideologija ("Balkanot, toa se drugite#), Mo~nik, u{te edna{, ja potvrduva otporano osoznaenata topi~nost na op{testvenite registri, neizbe`noto lizgawe na realnoto, konstitutivnata potreba za opozicii, vo i pome|u, op{testvata, funkcionalnata neophodnost od nacijata, kako "nulta institucija#, integrativen simboli~ki ozna~itel. Analiziraj}i go diskursot na balkanskite ideologii, Mo~nik vo balkanizmot sogleduva varijanta na "kulturniot diferencijalizam#, potvrden vo dvete svoi, bolno protivre~ni dimenzii: vertikalnata - koja podrazbira servilno odnesuvawe kon pomo}niot, evropski adresat; i horizontalnata- koja manifestira neprijatelstvo i konfliktnost, kon neposredniot, balkanski sosed. Neporeklivo ubedeni vo opravdanosta i vtemelenosta na ovaa struktura na relacii, {to, spored Mo~nik, ja konstituira balkanskata matrica - ne mo`eme, a da ne se soglasime so konstatacijata deka, mitot za Evropa, kako "ideologija na granicata# - dramati~no go zasega, obespokojuva i onepravduva tokmu balkanskiot prostor vo celina, nametnuvaj}i mu gi "standardite# na edna vtorostepena, marginalna, primitivna i vremenska, vrednosna (a ne samo prostorna) zona, od "onaa strana# na pravoto i ramnopravnosta. Balkanot, so drugi zborovi, denes prvenstveno funkcionira kako "homotopija# (Aleksandar ]osev), {to zna~i, kako konzervativen i za Zapadot plodotvoren imagolo{ki konstrukt, koj gi "opravduva# mnogubrojnite zapadno-evropski implementacii na arogantnata logika na onoj identitet, koj mora da ostane (da se zadr`i) "od onaa strana# na {engenskata granica, okovan vo "balkanskata zarobeni~ka dilema# (kako {to ironi~no zaklu~uva Mo~nik, vo tragedijata, izbor imate, samo dokolku nemate nikakov izbor). Poentata na Mo~nik, vo ovoj slu~aj, se sostoi vo demaskiraweto, sogoluvaweto, razotkrivaweto na skrienata, komplementarna struktura, vrz ~ija{to osnova funkcioniraat mitovite za Balkanot i Evropa: pri toa, pretstavata na Balkanot ("toa se drugite#) ja ima tokmu ulogata na preventiven stereotip, t.e. "dopolnitelna distanca#, {to ja konzervira, osiguruva, simboli~ki ja markira granicata, razlikata, neprikosnovenosta, superiornosta na mitot za Evropa {to, denes, }e si dozvolime edna vakva pretpostavka, mo`ebi zna~i, po~etok i najava na eden nov, globalen, aktuelen proces na transponirawe (prenos, prevod) na klasnite konflikti (borba), t.e. intra-kulturnite - vo domenot na interkulturnite opozicii, sprotivstavenosti, sudiri i konflikti.

71

Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to ve}e spomenavme, pridonesot na Mo~nik e relevanten vo pove}e disciplini (ili, kako {to bi rekol toj, registri) - taka, ovoj konkreten primer so balkanskata imagologija e posebno zna~aen, vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka, vo aktuelniot trend na interkulturnata hermenevtika, koja go prou~uva i rasvetluva, tokmu dijalo{kiot soodnos i komplementarnata priroda na imagolo{kite pretstavi i stereotipi na razli~nite kulturi, koi, osobeno denes, ne ostanuvaat "mirni#, usidreni isklu~ivo vo neutralniot i virtuelen domen na literaturata.
Edna od nesomnenite prednosti na eksplikacijata na Mo~nik, pretstavuva kriti~kiot aktuelizam, odbivaweto da se ostane "imun#, pred gorlivite procesi na sega{ninata. Druga, i ne pomalku zna~ajna negova pridobivka, e metodolo{kiot pluralizam, meta-kriti~kata distanca kon isklu~ivosta na bilo koja teoriska doktrina, hibridnoto vkrstuvawe na razli~nite epistemolo{ki pozicii - so ogled na toa, strukturalisti~koto antropolo{ko nasledstvo na Dirkem, Mos, Levi-Stros - e kooptirano so komplementarnite vrednosti na istoriskiot materijalizam (i relativizam). Ne e bezna~ajno da se uka`e i na toa, deka stilot na Mo~nik (mo`ebi, i kako posledica na negovite bliski dopiri i iskustva so dekonstruktivizmot), izobiluva so parentezi, zagradi, prekini, asocijativni skr{nuvawa (i provokacii). Mo`ebi bi bilo najsoodvetno, imaj}i go predvid nesomneniot is~ekor od disciplinarnite ograni~uvawa, kako i negovoto neskrieno, (nomadsko), duhovno qubopitstvo, vo soglasnost so nekoi recentni terminolo{ki re{enija, metodot na Mo~nik, da go vbroime vo ramkite na tkn. kriti~ka teorija (Daglas Talak), odnosno prkosniot interdiskurs (prkosen, bidej}i, podednakvo ostanuva nepokoren i nepodlo`en, na epistemolo{kiot konformizam i slepoto poveduvawe po nekoj privilegiran epistemolo{ki urnek, odnosno na sterilnite barawa za suv akademizam, "operiran# od traumatskite dejstva na realnosta). Na krajot, u{te nekoi temelni, humanisti~ki dilemi: koja ,kakva i {to e, vsu{nost, zada~ata, celta na humanistikata? So svojot nepobitno qubopiten luciden, pronikliv, kriti~ki pristap, samiot Rastko Mo~nik, n¢ naveduva, odgovorot da go barame otade samozadovolniot akademski patos na nadmenata nauka (kvazi-nau~nost), tamu, kade{to prestojuva, onaa, vo svojata osnova, blagorodna, pottiknuva~ka alternativa na egzistencijalnata hermenevtika. Mo`ebi, misijata na humanistikata se sostoi tokmu vo toa, tragaj}i po opskurnite zakoni, ritualnata zadnina i predistorija na sovremenoto op{testvo i kultura, da iznajde nasoki kon edna (subverzivna) kriti~ka hermenevtika na socio-kulturnata trauma na ~ove{tvoto, istovremeno, nadevaj}i se, i aktivno rabotej}i na toa, nasproti vladeja~kite stereotipi na poslu{nosta i insti72

Balkanot stanuva privilegiran "izlo`ben prostor# (spektakl) na najnovite. po~venosta. sebesi etimolo{ki i epistemolo{ki se samoopredeluva. pak. duri i "izbranosta#. afirmiraweto na Silata kako pravo. zaroben vo i osuden na nelaskavata kategorijalna opredelba "mal narod#. dosega nevideni i neisprobani voeno-tehnolo{ki dostreli. koi. grani~at so ikonografijata na SF filmovite . deka za na{iot tretman vo svetot. 73 . Kade sme tuka samite nie. re~isi. vo duhovniot horizont na kulturnata istorija i logika.re~isi. negoviot lakom (Delez bi rekol .da se pra{ame: kako se ~uvstvuva i dali voop{to opstojuva kreativniot nepokor. sme osudeni da go revidirame svoeto potencijalno "univerzalisti~ko#.. spored morfolo{kite i. site nie. frustrira~ka determinanta "mali narodi# (~itaj: marionetski strukturi i. koi gi naseluvame balkanskite prostori. da gi vozobnovi. vostoli~i i reafirmira svoite nesomneni {amanski potencijali. so ~ie{to ime. Seto toa vo ime na reintegrativnite perspektivi na denes razlomeniot (i obezdomen) subjekt. preku no}. podednakvo neprifatlivi i neprimerni alternativi: a) apokalipti~nata obzemenost so istorijata i mitot (apsolutiziraweto na minatoto i abdiciraweto na idninata).deteritorijalizira~ki) pohod. iskrsnuvaat dve. denovive. hipertrofijata na etni~koto samodefinirawe i samodovolnosta.tucionalniot feti{izam (na op{testvoto. Kako retko do sega. ili. b) isto tolku ksenofobi~niot. Pred mojata generacija."bespilotni#) performansi. subjektite i eksponentite na edna kultura i duhovnost. re`imi de`urni "sponzoru{i#).dali e premnogu ereti~no i neseriozno . sovr{eno telematiziranite (~itaj . destruktivnata upotreba na visokata tehnologija. so bitno po{iroki aspiracii. tuku poprvo onoj Drug "duh#. ne tolku onoj bezimen i univerzalen. voskresnuvaat zakanite i predupreduvawata. podednakvo kako i na teorijata). primarna stanuva tokmu bolnata. potentnosta i revoltot na Duhot. Naedna{. BORN TO BE BALKAN Dodeka. post-industriski (globalen) kapitalizam. baraj}i argumenti vo diskursot na avtohtonosta. kosmopolitsko poa|ali{te. horizonti i opredelbi? Zo{to i kako. bez ostatok. do ekstrem se zajaknati tokmu nemilosrdnite razlaki na identitetot .. osobeno.^ovekot. vo ime na "analiti~kiot predmet# . re`imi.

odnosno stil na `ivot. turbo-provincijalizmot) . od svoja strana. kako po obi~aj. toa predviduva({e) neograni~ena i neprikosnovena povodlivost i prilagodlivost (pokornost). human. prvenstveno. na primer. generacija X (nare~ena taka.. povampiruvaweto na plemenskite animoziteti. be{e osigurana so mnogu ve{ti i suptilni mehanizmi: pred s¢. kanadskiot pisatel Daglas Kopland). natrupuvaweto na znaewata. {minkeri (verojatno. neli. Toa feti{isti~ko "vrednuvawe#.tie pove}e {minkaat. na primer. sega i ovde.imaat). £ pripa|am na tkn. kako svoja edinstvena socio-kulturna varijanta. odo{to. od mojot vrsnik. spored istoimeniot kulten roman. akumuliraweto na erudicijata kako duhoven kapital (za {to e. objaven vo 1995. Servilnosta. vsu{nost. Sepak. u{te vo vremeto na socijalizmot. su{tinskite vrednosti na Erosot. na primer. na tranziciskata trauma na post-komunizmot (promenata na socio-ekonomskiot poredok.a toj {lag se vika: NATOalhemija. najde svoi pandani i kaj nas: komi~no-arogantnata socijalna kategorija na tkn. vo zavisnost od toa . primame komplicirani i pretrupani nara~ki za "apsorpcija#. deka se soobrazuva so proekcijata na eden progresiven. na proletta? Zo{to. fasaderska priroda . pred s¢. u{te podobro. bez da se svesni za toa.kolku i {to ima{). iskompleksirana. ubedena vo toa. generacija. "svetski# duh? Kade is~ezna stilot od na{ata percepcija? Dali voop{to nekoj godinava ovde ja zabele`a i £ se nasladuva{e.Elizabeta [eleva MAGOR dojde do taa neverojatna. pak. dali osven etni~kite. neophodno investirawe na prili~no golem napor i vreme). {lagot doa|a posleden . 74 . so postuliraweto na potro{uva~kite imperativi kako vrvni kriteriumi za ne~ija prosudba (kako ~ovek si zna~aen i vredi{. nov svetski poredok. raspa|aweto na centralno. daleku pobliskiot na~in i oblik na generaciska identifikacija? Jas. podemot na piljarsko-{leperskata kasta. del od generacijata X bezrezervno im se predade i na duhovnite konsumentstva. {to se slu~uva. stanaa periferni vo sporedba so Tanatosot? Ili. vxa{uva~ka redukcija na na{iot rasko{en policentri~en.i isto~no-evropskite dr`avi. kon evro-atlantskata japi-birokratija. sistematski naso~uvana kon toa da go neguva konformisti~kiot i istovremeno konsumentskiot mentalitet.zavisno od svoite kapaciteti. prekarot fakti~ki ja demaskira nivnata izmislena. gi ukinuvame site drugi preostanati modaliteti na identifikacija? [to se slu~uva so. Toa zna~i. so taa generacija pozitivno a-dresirani Umovi? Edno desetina godini nanazad. odedna{..potro{uva~kata . Vo implicitna smisla. Nemaj}i poinakva cel od trivijalno . No.

Mo~nik). preventivno. grcija. deka s¢ e ve}e odnapred proigrano i predodredeno. so ubistvenoto "ovde i sega#. obnovete se!# (no. {to bezuspe{no mu parira na imperijalnoto istorisko iskustvo na golemite evropski i svetski sili. kako "odlo`eno dobrodetelstvo#. 75 . tie vojnata ja razbiraat i tolkuvaat kako alhemija: prvin. Za nea (i ne samo za nea).Kazneti sme da veruvame vo toa.. i presuda. Tie. sega se pretplati i stana `rtva na poinakov tip konsumentstvo. nigredo). ritualen otkup.. prohibirani) dr`avi (kako {to se: Golema albanija.). a potoa. sekoga{ . da ja podnesuvame raste~kata bespomo{nost. Odedna{. isto taka. vestite stanaa prvostepen "spektakl. ideolo{ki zloupotrebena i izmanipulirana generacija X. od strana na me|unarodnata zaednica. tie go svedoa i go izedna~ija so sega{nosta. ja igraat ulogata na kompenzatoren mit. celosno spaluvawe-pocrnuvawe (t.vo razru{enata zemja. kako hiper-potro{uva~ na TV vesti. re~isi fatalno deluva eksplicitno s¢u{te neizre~eniot imperativ "Balkanci od site zemji. prvin pogrebete se! . obnova. nitu pak legnuvame na spiewe. kako fundamentalen "grev# na Balkancite. srbija). Ona {to mo`eme e samo voajerski da u~estvuvame vo svetot. deka paradoksalnata retorika na NATO (urnisaj. Mo`ebi.. Podlegnuvame na kolektivnoto paranoidno tolkuvawe . deka istorijata e fatalen. "Mar{alov# plan.vo etni~koto. sendvi~-komprimirawe. itn. bez kogo{to pove}e ne izleguvame od doma. ili. n¢ osudija na `ivot bez ostatok. zalo`bi i dejstvuvawe. deka site nie sme samo pasivni objekti na svetskiot poredok (bez razlika na pozitivno proklamiranite negovi zalo`bi). vestite. makedonija. dolga predigra.. samo dokolku nemate izbor# (R.ve}e predodreden mehanizam. i spodeluvaj}i ja traumatologijata na "izbranite# narodi ili prostori.dodu{a. nezavisen od li~nite i individualnite ubeduvawa. anonimen.e. Mojata. na sebe svojstven na~in: Srbite .deka istorijata ja kroi nekakov monstruozen. pretstava. imaginativen vi{ok. @anrot na vestite se pretvori vo egzistencijalen rekvizit. {to go potkrepuva defetisti~kiot hijazam "izbor imate. Tokmu zatoa. Siot `ivot. Makedoncite . Albancite .. no. sekoj... pa gradi!) e edinstvenata balkanska alternativa i proekcija. bugarija.. ideolo{ko samoopravduvawe i konstruktivna zavr{nica na nasilstvoto. Nebare se raboti za vrvna erotska tehnika na odlo`ena kulminacija (orgazam). a sega{ninata kako ve}e-istorija.vo egzodusot i raseluvaweto. tokmu takvite balkanski seni{ta i fantazmi za Golemite (no. masonski zagovor. Kapitalot nemilosrdno ja kaznuva nesinhroniziranosta. bez simboli~en ili alegoriski. beskrupulozno i od obete strani. istorijata ja sogleduvame kako eshatologija.

MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80TITE I 90-TITE GODINI Mediteranot. privilegiran prostor na setilno pijanstvo i haosot na brojnite senzacii. pagansko pribe`i{te od inhibiciite. lulka na evropskata kultura i umetnost. egzotikata. rehabilitacijata na marginata. bez razlika na toa. imanentno zastapena i vo Hamletovskoto "da se bide ili-ne#. paganstvoto.smeam da tvrdam. libidinalniot potencijal na generacijata X. na istiov prostor.so siot svoj baga` na sega ve}e iskompromitirani.. paradigmati~en logos za filozofijata. "Tineksi#. ili# logika na isklu~uvaweto. Osudena da bidam (i da ostanam na) Balkanot . duri! Toj e svoeviden geopoeti~ki simbol (Kenet Vajt).. vo interpretativniot klu~ na post-modernata diseminaciska kultura na raznoobrazieto. kako {to. kulturolo{ki gledano: univerzalen civilizaciski obrazec (Pol Valeri). za smetka na kreativno mobilnite i potentni poedinci. ne slu~ajno. pretvoraj}i ja vo bezopasna.Elizabeta [eleva MAGOR Kapitalot ja poznava samo binarnata "ili. "i. potcenuva i blokira. {to zapadnata post-teorija {iroko ja afirmira{e polivalentnata. raznojazi~nosta i nomadizmot.. {to ja ovozmo`uva denes aktuelnata hermeneutika na centarot i na marginata. apologijata na Razlikata. veli~estveniot mitski zavodnik Don @uan e ro`ba na 76 . etikata (Leh Mjodinski). Mediteranot. bezobzirno go obeshrabruva. etimolo{ki: centar na svetot. vo nepravedno skamenetiot tanc na senkite bez idnina. od antropolo{ki aspekt: prostor na dioniziskoto. Krstev).. bezute{no ostanuva vo stadiumot na obidot. Mediteranot. "navle~ena# na "kafi}i#. bezna~ajna. Mediteranot.. ekstati~nosta.. a posebno hronotop na strasta i vrelinata (otade. dolgo godini. †Verovci#. †rodno mesto# na tragedijata (Fridrih Ni~e).. nomadstvoto. ~ij{to prkosen kopne`. Tokmu onaka. i ostanati (digitalni) protezi. i# logika. osueteni epistemolo{ki proekcii . topolo{ki: se poistovetuva so patuvaweto. "vladea~kata gerontokratija# (P.. bezrabotna marioneta. progonstvoto. Generacija. deka sekoja vojna pretstavuva triumfalen pohod i kompenzacija za kreativno impotentnite tolpi. religijata.

Jugot. energii i sokovi. iako skr`avo izvedena tipolo{ka diferencijacija na Danilo Ki{. mit koj{to se preselil i vo ramkite na istoriografijata. literaturi. kulturni. koi vlijaat na oblikuvaweto soodveten tip literatura ili umetnost. strastveno podnebje). t. vleguvaat inicijalnite distinkcii na Madam de Stal. kako dve duhovno-povesni konstanti na evropskite literaturi. nare~en rasa. kni`evni likovi i postapki. Ako ja prifatime tezata. imaginativnite me~taewa. so postojani branuvawa.od edna strana. kako {to i na po{irok. kako homotopija. e eden eminenten komparativisti~ki problem.) So ogled brojnosta na vo nego situiranite kulturi. v) Mediteranot e tipi~en komparativisti~ki problem i od aspektot na prou~uvaweto na kulturniot identitet. kulturolo{ki plan. na primer. Mediteranot. Vo tie ramki. koi preku literaturata sozdavaat odredeni sliki za drugi prostori. vo kulturalno obuslovenite pretstavi vo mentalitetot na lu|eto. koj{to osobeno dobiva vo zna~ewe vo sovremenite ne samo komparativisti~ki. Vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka. tokmu prou~uvaweto na mediteranskite 77 . kako podra~je na studeniloto. mrakot. deka: †Kni`evnosta e prostor. Mediteranot slobodno mo`e da se opredeli kako inter-kulturen entitet. toa bi bil faktorot. soni{tata.so drugi zborovi: Mediteranot.mediteranskoto. tuku i po{iroko. Tuka spa|a i znamenitata. burnite vetri{ta.e.toga{.n. kako polikulturna celost. maglite. biolo{kite predodredenosti na podnebjeto. me|u koi oscilira ni{aloto na kni`evnata istorija i poeti~kata modelativnost. bujnata vegetacija. nejzinata romanti~arski oboena i imagolo{ki vtemelena opozicija pome|u Severot. {to obuslovuva i soodvetni karakteristiki na kni`evno-umetni~kiot senzibilitet (poglednato od aspekt na teorijata na Ipolit Ten. Mediteranot. prostorot na opozitnite struewa. kako analiti~ki topos. b) Mediteranot da se situira vo oblasta na nare~ena imagologija. proniknuvawa i prelevawa . {to spored koncepcijata na Mi{el Fuko zna~i mesto za proizvodstvo na identiteti (psiholo{ki. umetni~ki itn. toa se slu~uva so cirkulatornoto dvi`ewe na apoloniskiot i dioniziskiot duhoven princip. ve~no vra}awe. i od druga strana . kulturi. mo`e da se situira na nekolku problemski ili epistomolo{ki ramni{ta: a) Da se prou~uva kako vid na tipolo{ka analogija od klimatski vid: da se izdvojat karakteristikite na toploto podnebje. za atlantizmot i mediteranizmot. vo tipi~no mediteranskiot mit za t. gledan od epistemolo{ki aspekt. melanholijata . odnosno istoriskata stilistika. zna~i. vo kogo{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet se najprovokativno artikulirani# (Benet/Rojl. 1995) . Kone~no. postmodernisti~ki studii. antropolo{ki. ozra~eno i obele`ano so prisustvo na toploto more.

Nie ovde bi ja dodale. pokraj seto toa.n. Tokmu za regionalnite literaturi. no pred s¢ na dinami~niot tek i nezavr{enost na sekoga{ novoto vospostavuvawe na intertekstualniot identitet. odnosno ju`no-amerikanskite literaturi. da re~eme. o~igledno ne samo geopoliti~ki poimi. so ogled na svojata geografska polo`ba ili pak kulturno-istoriska situiranost. postoi †zaedni~kiot problem na utvrduvawe na jazi~nite i kulturnite granici i identiteti.Elizabeta [eleva MAGOR aspekti na oddelnite nacionalni literaturi od ovoj region. da spomneme. sekoga{ odnovo se vospostavuva niz neprestajniot dijalog so drugite literaturi# (Jola [kuq. 1989:107). deka. mediteranskoto podnebje go karakteriziraat pove}e mitovi. vo kulturolo{ka smisla. regionalni kni`evnosti ili centrizmi. kako specifi~na potcelost. fakti~ki. blagodarej}i mu na svoeto raznoobrazno specifi~no bogatstvo. ili literaturite na Balkanot. itn. polifoni~na priroda na poimot identitet. Denes. 1995:140). mo`e da se tretiraat i prou~uvaat kako primer na t. koi zaedni~ki sou~estvuvaat vo nego i go izgraduvaat kako takov. a posebno se karakterizira so hibridniot spoj pome|u vizantiskata tradicija i orientalnite elementi (Gerhard Gezeman. se doa|a do sledniot neizbe`en zaklu~ok: †Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. i koga. da vospostavime i potvrdime postoewe na dvokulturni ili polikulturni literaturi.n. isto~niot Mediteran. i imaj}i go predvid komparativisti~koto svrtuvawe kon pogolemite kni`evni entiteti i zaedni{tva. Vo toj kontekst. imeno ramni{teto na t. n¢ upatuva na mnogu aktuelnoto i va`no razotkrivawe na policentri~niot. pokraj. Vrz primerot na Mediteranot.. edna nacionalna literatura istovremeno da pripa|a na pove}e vakvi regionalni entiteti. proniknuvawe vo imanentnata dijalogi~nost i na~elna ramnopravnost na razli~nite kulturi. toa. me|u koi Ivo Vidan gi izdvo78 . nare~en Mediteran. toga{. vo duhot na anticipativnite Bahtinovi sogledbi. se osoznava dijalogi~nata. koga se potcrtuva negovata procesualna dinamika i otvorenost. pa pokraj ve}e poznatite primeri za dvodomni pisateli ili poeti. implicira uvid vo interkulturnata priroda na ovoj. bi sakale da go spomeneme Levantot. koga na{iroko se problematizira i preispituva samata kategorija ili premisite na identitetot. i dijalektikata me|u provincijata i centarot# ([truc/Cima.. {to s¢ pove}e dobiva renome me|u komparativistite od sovremenata proveniencija. Dodeka sme kaj o~evidno najbogatoto epistemolo{ko ramni{te vo prou~uvaweto na mediteranskite kulturi. mo`nosta. kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura. interkulturalni studii. mnogukraten idenitet na istite. A vo nego. 1992:23). mediteranskite literaturi. inkonkluzivnata. kade mo`ebi ponaglaseno inklinira i na{ata kultura i umetnost. srednoevropskite literaturi.

i deka so ogled na toa. tuku i na seta umetnost. pokraj topi~kite. probuden od rasko{nata priroda. politi~kiot mit za vtemeluvaweto na Gradot (iska`ano vo †Eneida#) i erotskiot mit za potraga ili progonstvo (olicetvoreno vo †Odiseja#). varvarstvoto . seto ona {to e duhovno. koja svesno ili ne. buen i neskrotliv topos. koi mo`at da se prou~uvaat vo mediteranskite literaturi: ve}e postoi i e prifateno misleweto za ironijata. Dalibor Cvitan zaklu~uva deka za 79 . i na negoviot model na arhetipskata kritika. Sledej}i go kontinuitetot na kanibalskata tradicija na Mediteranot. progonstvoto. kako generi~ki. erotskiot nemir i lamte`. sudbinski nameneto i na gr~kiot pevec Orfej. generi~ki. ni gi sugeriraa i nametnaa na na{ite duhovi. preobilna podvi`nost# (Pol Valeri. neskrotena. par~osuvaweto na junakot. 1979:192). odnosno `anrovski analogii. Kako {to ve}e spomenavme. sekoga{ burno. kako posebno zna~ajni i univerzalni po svojot karakter. vo kompleksot na mediteranskata literatura. misti~no ili apofati~ko. toplinata. odnosno neminovno za bo`jiot sin Isus Hristos. poeti~ki modeli. pozastapen odo{to drugite. vo svetot vladeat zbrka. No. otsutni ili dezorganizirani. na vtemeluvaweto. {to gi sodr`i i emanira bogatata paradigmatika na Mediteranot. odnosno prosleduvaweto na tipolo{kite analogii me|u poedine~nite temi ili toposi vo kni`evno-umetni~kata elaboracija. stilisti~ko-retori~ki izvedbi. `e{tinata. `anrovski mit. a koi sekoga{ se predmeti na metafizikata. `anrovski modaliteti. ponatamu moreto. poimite kako beskrajnost. ne ja fascinira samo kontemplativnata priroda na Pol Valeri. {to e vozmo`no vo prou~uvaweto na Mediteranot: toa e ramni{teto na komparativnata poetika. kako i metafora na metafizi~kata `edba po beskrajot. 1980).vo smisla na diva. arhetipska tema na ironijata i satirata. analogii kni`evni prosedi. po onostranoto i nedosti`noto. potragata. toa {to go narekov ~isti elementi na denot. krvavo i nespokojno podnebje. tipi~nite mediteranski toposi se: patuvaweto. more. dlabo~ina. {to fatalno se nadvi{uva nad ova. †Toa nebo. plovidbata. pretstavuva †sparagmosot ili ~uvstvoto deka heroizmot i delotvornata akcija se osudeni na propa|awe. tuku i postoeweto na sli~ni. Dvojnata. verojatno i so ogled na †demonot na istorijata#. vetri{tata. produktivna vitalnost i energija na po~etocite. postojat i drugi.juva. anarhija# (Nortron Fraj. Spored plodotvornite soznanija na Nortrop Fraj. paradoksalna priroda na Mediteranot da bide ednovremeno. nomadstvoto. Jugot. ~ie{to poteklo go gledam vo prisutnosta na edna svetlina. sonce. posega po onie neiscrpni konotacii. soznavawe na svetot. po~nuvaj}i od Oziris. g) Tokmu ovde mo`e da se vpu{time vo slednoto epistemolo{ko ramni{te. prostranstvo.

nedostatni. {to nim im soodvetstvuvaat. kreativna sorabotka i modifikacija. se smetaat za ednostrani. vo sklad so osnovnite prirodni ritmi. re~isi mehani~ko vospriemawe na vlijanijata. u{te edna{ ja posvedo~uva zna~ajnata uloga na mediteranskite impulsi. zaklu~uvame i nie. posebno. opsednatosta so postoeweto na mitot na ironijata# (D. odnosno defitisti~kiot odnos kon mo`nostite za podvig i herojstvo. Vo tie ramki. Cvitan. sepak. za poeti~kata obnova na modernata literatura. 1984) denes. po sebe. odnosno `anrovskite oblici i retori~kite modaliteti. i isklu~itelno vitalen.Elizabeta [eleva MAGOR kni`evnata svest na Mediteranot e karakteristi~na †opsednatosta so eden kni`even ritual. vredi da se istakne u{te eden paradigmati~en `anr. literaturata i filozofijata. Svedeni na pasivno.anatomija). ne samo izbor i precizirawe na analiti~kiot predmet. i na toj na~in. dijalogi~na transformacija. {to tvore{tvoto. 1996) odnosno pozitivisti~koto tragawe po izvorite i filijaciite (Zoran Konstantinovi}. nesoodvetni na aktivisti~kiot odnos. Predlo`eniot mitsko-antropolo{ki pristap. Se raboti za t. nitu pak mo`e 80 . proizlezen od mediteranskite literaturi. prou~uvaweto na vlijanijata (Miodrag Radovi}. spored ona {to go tvrdi Mihail Bahtin. hibridna tvorba. tuku i od duhoven. samiot po sebe. lovewe i narupuvawe. Zasnovana vrz na~eloto na karnevalzacijata. a posebno na romanot kako `anr. go pretpostavuva. kako paradigmati~en `anrovski modalitet na mediteranskite literaturi. tuku i neophodno soobrazuvawe i primena na predelen metodolo{ki pristap. Vo duhot na takvite genolo{ki sogledbi. tie istra`uvawa se zadovoluvaat so prosto nivno registrirawe. ili ru{eweto na utvrdenite socio-kulturni avtoriteti. d) Prou~uvawata vo komparativnata kni`evna nauka podrazbiraat. me|utoa. interliterarnosta. ne samo od politi~ki ili istoriski. mo`ebi. menipeja (vo terminolo{kiot aparat na Fraj ozna~ena kako .n. Volteroviot †Kandid# pretstavuva egzemplaren. 1978:24). ostavaj}i go na strana procesot na vzaemna. {to gi obedinuva popularnata/narodnata i umetni~kata literatura. vo edna vozbudliva. me|u`anr. prou~uvaweto i hermenautikata na sparagmosot. ne e dovolen. a vo tie ramki. `anrovski mitovi i oblici. menipejata ja osiguruva cikli~nata obnova na mitskite si`ei. potsmevaweto kon avtoritetite. intelektualen vid (za koe{to. Servantesoviot †Don Kihot#). vo slu~ajov: mediteranskite kultni toposi. ~uvstvoto na fatalnata predodredenost od istorijata. no vo drug `anrovski domen. iako ne strada od takvata kauzalisti~ka metodologija. plodotvorno bi bilo istra`uvaweto i prou~uvaweto na ironijata. so polifoni~en karakter. kako {to e. Spored aktuelnite priliki vo komparativistikata. nezaboraven primer.

vo otkrivaweto na bogatite. podemot na poeti~kiot kosmopolitizam. i vo ramkite na koi doa|a do transkodirawe. 2. gi zasegaat drugite. Zatoa.hibridizacii. nastojuvaat kreativno da go prevozmognat fatumot na balkanskiot provincijalizam. tuku i od mno`estvoto na generativno-transformativni procesi. Is~eznuva ~uvstvoto za inferiornost.ne pomalku prokletstvo! †Is~eznuva ~uvstvoto za balkanskiot fatum. operacii i `anrovi. ili kako {to toa go narekuva @erar @enet. so pojavata na tretata kni`evna generacija. vo globalnata poeti~ka struktura! II Koga sme soo~eni so konkretniot primer na makedonskata literatura. izoliran. poluuspien. `anrovski ne sekoga{ imenlivi. vo daleku pogolema merka. transgresija. odnosno prevozmognuvawe na prvi~nite zna~enski registri. {to nego go sledat. najeksponiraniot zastapnik na meditarizmot vo 1961 g. ne samo {to vitalno e zasegnat od dijalogizmot i aktivnoto proniknuvawe na tekstovite. iako otporano nagovesten. niven preod i vidoizmenuvawe od edni vo drugi. zad grb frlen vilaet. so ogled na ova iska`uvawe. deka `iveeme vo zatvoren. pred s¢ vo nivnoto avto-imagolo{ko osloboduvawe od predra81 . vo stilisti~ko-retori~kite izvedbi. ne{to pomalku vo prozata i vo kritikata. Prisustvoto na mediteranskiot mit ima funkcionalna uloga na kompenzatoren kulturen mit. nie ovde go predlagame. duhot na Mediteranot vleguva niz site vrati vo pezijata# . vo `anrovskite modaliteti i posebno . intertekstualnite prou~uvawa. vo poezijata. odigra kurativna uloga. pokraj tematskite srodnosti. nitu vidlivi oblici na soodnosi me|u mediteranskite literaturi. vo tie ramki. pokompleksni aspekti na sporedbata: imeno. kako najkompleksen intertekstualniot pristap: toj. so planini zagraden i so mitovi tabuiziran. kone~no.da bide edinstven. vo aktivnata rehabilitacija na kulturnata svest na makedonskite avtori. Prodiraweto na mediteranskiot duh. niz kogo makedonskata literatura i kultura. hipertekstualni praktiki. Od druga strana. Kulturolo{kata svest za Mediteranot i.pi{uva Vlada Uro{evi}. izolacionizam i . treba da se istaknat nekolku va`ni momenti: 1. poradi pripadnosta kon duhovnata provincija. srodnostite vo kni`evnite postapki. {to se od centralno zna~ewe za pozitivisti~kata etapa na komparatistikata (etapa na Stoffgeschichte). svoja po{iroka potvrda nao|a vo 60-tite godini.

da dobie novi oblici. Ne slu~ajno. pak. naprotiv! Vo po~etokot. eseizam. a potoa i vo nivnoto arhetipsko priklu~uvawe kon onoj velikolepen. odo{to na poapsraktnite kolektivni simboli: na dr`avata ili. ili pak plodonosnoto zra~ewe na nadrealisti~kata poetika. vodoploven i kulturen prostor. evidenten prvenstveno kako hronotop. Aspektite na mediteranskiot mit. svetlinata. kult kon poeti~kata erudicija. ploveweto ili preku svoite bogati mitski konotacii. 1985. Ova mo`e da se argumentira preku avtorskite postapki na Mitko Manxukov vo †Me|ata na svetot#. eklekticizam. ~ij{to programski naslov. odnosno svrtenost kon sebesi. sofisticiranost i retori~ka prefinetost. fatalen i †temen vilaet#. kon poliretori~kite strategii na pismoto. kosmopolitskata orientacija i inspiriranost od ino-nacionalnite poeti~ki prosedei. razvivaweto na poinakvi tehniki i formi na gradewe i eruditsko sozdavawe na naracijata. eksplicitno gi posvedo~uva dlabokite sovpa|awa pome|u duhot na aktuelnata i onoj na helenisti~kata kni`evnost. ili aspekti: pred s¢.Elizabeta [eleva MAGOR sudite. a so ogled na svojata bogata avtorska samosvest Prokopiev. kade post-modernisti~kata poetika na pove}estilnost. se nao|a vo nesomnen sklad so aleksandriskata poetika na u~enost. Podemot na prozata vo makedonskata literatura vo 80-tite godini. isklu~iv. post-modernisti~ka epoha. 1983. se odlikuva so poinakov vid prisustvo vo makedonskata literatura. se javi i so eseisti~kata kniga †Dali Kalimah be{e postmodernist#. Mediteranot. Jugot. vo 1994 g. so vkupnite poeti~ki pridvi`uvawa na aktuelnata. ponatamu. preku afirmiraweto. darelovski respekt kon polikulturnite estetski vrednosti. ve}e vo 80-tite godini. deka mu pripa|aat samo na eden. gri`livata preokupacija so tekstot i sledeweto na procesite na negovoto kreativno sozdavawe i pretopuvawe. povtorno se o`ivotvoruvaat. ima svoja kontekstualna potkrepa i relacija.. dlaboka predanost na Gradot (pove}e. intertekstualni igri. od edna strana. si`ei ili junaci. potoa. vo †Slovo za zmijata#. koja{to mo`eme da ja prepoznaeme kako aleksandriska literatura. 1987. neguvaweto i sozdavaweto na literatura. pokraj ve}e osvedo~enata zastapenost na mitskite matrici. 1992. na moreto. kako proces mo`ebi. odnosno literatura. pome|u poeti~kiot izvor na post-modernata literatura . fragmentacija. i egzem82 . vo ovie godini. i urneci. vo najizrazita i programska smisla kaj Aleksandar Prokopiev vo †Mladiot majstor na igrata#. hibridizacija.Borhes. nacijata). urbanoto nomadstvo ili samosvesnata. vo †Plovidba na Jug#. kon intertekstualnata igra so tradicijata. i soobrazno na toa. ~ij su{tinski izvor pretstavuva Bibliotekata. {to nikoga{ ne go smetale za dale~en i tu|. sledewe na anatomijata na pismoto. {to. pridonesoa mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura.

Kalimah. imagolo{ki prostor. duhovniot `ivot na ovie prostori.. po~nuvaj}i od †Odaja za du{ata#. figuriraat sliki i pretstavi za nekoj hipoteti~en sreden vek. pome|u dokumentot i bogatata retori~ka orkestracija. Ermis Lafazanovski. kako idealen prostor za eruditski intertekstualni podigravki pome|u istorijata i umetni~kata ironija. vo †Plovidba kon Jug#. i slobodnata igra na intertekstualnite odeci. vo †Polovina bo`ilak# (1992). imeno so maniristi~kiot son. sekoga{ zadr`uvaj}i ja svojata ironiska distanca i pravoto na otstapka od nekoga{ dominantnite narativni obrasci na pateti~na evokacija na istorijata. gi sledime vo pojavata na u{te eden. vo kogo skladno pulsiraat kulturolo{kata boja i ornamentalna specifika na dale~nata magiska Vizantija. †Medaljonot od Pela#. Andonovski ja gradi svojata narativna postapka vrz principite na eruditivnata poetika. vrz kreativnite pottici na borhesovskata metafizi~ka fantastika. se obiduva da ispi{e kreativna i avtenti~na kni`evnoumetni~ka proza. videna pove}e kako virtuelen. za eden o~uden umetni~ki hronotop. koi se vklu~eni vo procesot na imaginativnata i spekulativnata kni`evno-umetni~ka rekonstrukcija na duhovniot profil na vizantiskata epoha. vo konceptualno strogo osmislenata i kompoziciski skladno postavenata prozna kniga †Freski i groteski#. †Krovovi bez ku}i# . vo na{ata proza. kakov {to e Simeon Macedonijan. in83 . pome|u faktot i kni`evno-umetni~kata mitologija. †Smrtta na Evtihij#. freskoslikarstvoto. protkaen so voznemiruva~ki paganski relikti i rituali. me~tatelna neobi~nost. negoviot dale~en srodnik i prethodnik. objavena 1993 g. azijanisti~ki stilski postapki i duh. svrzan so helenisti~kata epoha. pri toa. Aspektite na o`ivotvoruvaweto na mediteranskiot kompleks. vo †Slovoto za zmijata#.plarniot pretstavnik na aleksandrizmot . pa s¢ do †Svantovid#. isto taka.. samoto hristijanstvo. se sosredoto~uva na mediteranskite toposi. pismoto.niz edna borhesovski vdahnovena postapka na mistifikacija na izvorniot istoriografski materijal. otkolku kako mimeti~ki preslikan. hipoteti~nite figuri na arhetipskite graditeli i eruditi. ispolnet so retori~nost. Vo raskazite †Qubovnikot na ledi Alkaforida#. Venko Andonovski. †Golemiot egzarh#. ja sre}avame i vo ne{to podocna objavenite prozni knigi. Vizantija kako umetni~ki hronotop. So toa na ramni{teto na stilot se potvrduva bliskosta so u{te eden mediteranski element. Nastojuvaj}i da dopre do podlabokite metafizi~ki koreni na makedonskata kultura. od druga strana. {to go zasega opskurniot period na vizantiskoto carstvo. †Posledniot makedonski rektor# itn. posebno vo raskazite †Isku{enieto na Amfilehij#. komplementaren so prviot trend. referencijalen i konkreten vreme-prostor.

kreativnata igra i preto~uvawe me|u realnosta i imaginacijata. 1984 g. lirski patopis..vo ovie romaneskni dela. kon koja{to se izrazuva nesomnen kreativen voshit. odnosno †Aldebaran# od Vlada Uro{evi}. (1991). esejot. qubopitstvoto i kopne`ot po egzoti~noto. od 1993 g. tipi~no mediteranski `anr. na primer. romanite na Slavko Janevski so koi fakti~ki i zapo~na ovoj trend: †Mirakulite na grozomorata#. debitantskiot roman na Venko Andonovski †Azbuka za neposlu{nite# od 1994. ~ija tematika se odnesuva na helenisti~kata. za prv pat. na intertekstualnite tragi i zapisi. odnosno tragi na individualna semioti~ka obrabotka i naracija.) ponatamu. patepisot. e tokmu primenata na novi. Kako tret oblik na prisutnost na mediteranskiot intertekst vo makedonskata litertura vo 80-tite godini. 1992 g. treba da go izdvoime t. ili pak na vizantiskata epoha (toa se.. kon edna ve}e videna slika# veli Uro{evi}. gledaj}i i vo nego elementi od ne~ija tu|a interpretativna postapka. zbogati i modificira dokumentarniot materijal. respekt ili kopne` . sakaj}i da go ozna~i tokmu kreativnoto prepletuvawe i prenaso~uvawe. {to kanadskata teoreti~arka Linda Ha~ion go imenuva so sintagmata istoriografska metafikcija.. na ve}e videnoto i preku imaginacijata do`iveanoto iskustvo. kako i suverenata uigranost na intelektot i igrata. go raspoznavame toa. vo tipi~no mediteranskiot duh na déja vu. patepisniot `anr. †Aleksandar# maliot roman so bogati istoriski konotacii kon sovremieto †Odisej#. potoa romanot †Krstot na Bogomil# od Boris Vi{inski itn). hibridizacijata pome|u istoriografskiot i kni`evno-umetni~kiot tekst.Elizabeta [eleva MAGOR dikativnoto razmno`uvawe na †istoriski roman#. vo kogo se sodr`i i iska`uva interesot. svesnoto posegawe po soodvetni retori~ki modaliteti. suverenoto pravo na romansierot da go meta-tekstualizira. specifi~ni strategii na relativizacija i tekstualizacija na istoriskata predlo{ka. od Danilo Kocevski. do`ivuva vistinska revalorizacija vo delata †Pat za Arka{on# od Danilo Kocevski (1989). {to ovie romani gi izdvojuva od poznatata `anrovska odrednica na istoriskiot roman.n. †Sekoga{ odime niz odamna sonuvaniot son. vo nedovolno poznatata i prou~uvana kniga †Pustini i oazi# od Vidoe Podgorec. romanot na Zoran Kova~evski: romnot na Bla`e Minevski †Crn perduv#. Pokraj inovantnoto i intrigantno posegawe po re~isi nedoprenata helenska ili vizantiska epoha i duhovnost. vo koi vibrira edna `anrovski apartna mikstura na intimniot zapis. maliot roman na Manxukov. Toa. romanot †Aleksandar i smrtta# na Slobodan Mickovi}. pasti{iraweto na arhai~ni stilovi odnosno leksika. po samiot ~in na plovidbata i paganskoto osloboduvawe od urbanite stegi. Zastapen u{te vo 1971 god. na ve~noto vra}awe i povtoruvawe 84 .

se nasetuva o`ivotvoruvawe i vospevawe na telesnite. vo likovnosta kako neodvoiv del od retori~kata struktura vo hromatskoto pismoslikarstvo. Sogledan kako prostor na sudbinski razliki i prelevawa. †Mediteran: kujunxisko more. Zatoa i Kocevski govori. ovozemni radosti. Vo zaklu~okot na ova izlagawe. odnosno son za oslobodenata kreativnost i spiritualna energija. `iveeweto vo migot. Nebo bez boja: varovni. veli~aweto na plodnosta. vrtoglavicata i zbesnatosta pred letoto. mo`eme da zabele`ime. I srebrenata. sinata slika# (Uro{evi}). so mediteranskiot nomadizam. Pri toa. a sekoga{ vo bleskaviot krug na letoto i vo temperaturata na negovata violetova treska. Mediteranot ja potkrepuva bahtinovskata vizija na kulturite vo neprestajno dijalo{ko proniknuvawe. pergament od koj e izbri{ana. ne znaeme na koj predmet mu pripa|a. vrednostite na detskata razigrana optika i neskrotenost. rustikalnata mitologija. zbogatuvawe. more na kamen. na skr{eni amfori. vrskata pome|u moreto. na kovano srebro. za. £ e posvetena pesna. no samo koga }e gi zatvorime o~ite. na koja vo 1960 g. e nezamenliva inspirativna slika. Dominantniot kvalitet na ovaa proza. svojstven na mediteranskite narodi. Uro{evi} prepoznava i fakti~ki elementi na pripadnost i soglasnost na eden od na{ite gradovi . ponekoga{ pove}e virtuelno. Moreto ima zna~ewe na arhetipski motiv. na kulturolo{ki plan. e sodr`an tokmu vo nejzinata bogata vizuelna vrednost. Vo ramkite na taka do`iveanoto. Toj e vistinska potvrda na tezata deka Drugosta. more od filigran. Aldebaran.Ohrid. vo ova delo. pottiknuvawe. Mo`ebi tokmu zatoa. otstapuva pred bogatstvoto na kulturolo{kata paradigma i intertekstualnata asocijativnost na Mediteranot. letoto i poetot. mo`ebi. fakti~koto. i so kultniot odnos kon vodata i son~evata svetlina. Edinstveni boi: belata na branovite belata na brodot. vrzana za urbanata teskobnost na Orfej#. pove}e virtuelno i simboli~no more.na ne{tata. deka denes. za tvore~koto napojuvawe i osve`uvawe na na85 . tuku i za †nematerijalnoto patuvawe#. posilnoto i potemelno dejstvuvawe na imaginarnite plovidbi i patuvawa. ima oniri~en karakter: †Vo dopir so moreto. Ju`nata yvezda. kako vistinski simbol na post-modernata era na vavilonski umno`enite govori i kulturi. istriena so voda. funkcionira kako metafora na Jugot i mediteranskite opsesii. poetite najsilno go do`ivuvaat ekstati~koto osloboduvawe od otu|enosta. so mediteranskiot duhoven i kulturen areal. ne retko. ba{larovskata opsednatost od ognot kako praelement. aspektot na klimatogenoto ili geopoeti~koto vlijanie i zra~ewe. protkaena so brojni `anrovski elementi i †za~ini#. ne samo za vistinskoto. `ivini. kalajni isparuvawa. indigoto na moreto.

so pravo. inkonkluzivnost. denes e zameneta so ideologijata. umno`uvawa. podvojuvawa. Vo toj kontekst. vo slabeeweto na identitetot. simboli i tradicii. da gi sogledame vnatre{nite razliki.polovite. raslojuvawa. koi go redefiniraat poimot na kulturniot identitet. kulturalnite . ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET Postoeweto i osoznavaweto na kulturniot identitet nesomneno pretstavuva edna od bazi~nite ~ovekovi potrebi. nemo`nosta za negovata samoopredelba e isto tolku surova. principot na identitetot koincidira so principot na dijalogi~nost.razliki. so po{irokite kulturolo{ki vredenosti. denes sme soo~eni so takvi epistemolo{ki predizvici. kako nov epistemolo{ki fakt. od kogo poa|aat i procesite na sovremenata evropska integracija. kako i fizi~kata zagrozenost na edinkata. depersonalizacijata i derealizacijata. edinstvenosta. odnosno. koja gi poso~uva. sekako. slobodata nad prinudata na identitetot. ja vrednuva tolerancijata nad supresijata. Od druga strana.Elizabeta [eleva MAGOR cionalnata kni`evnost i kultura. vo svetlinata na dijalo{kata filosofsko-politi~ka opcija. multipliciranost i. le`at vistinskite neuni{tlivi izvori na mediteranskata magija. drugost. monologizmot i ednoglasnosta. na toj na~in. so prirodata i kosmosot. razli~nosta / heteroglosijata nad homogenosta. se smeta deka krizata na identitetot. zatoa. So drugi zborovi. nivnata konstitutivna nu`nost i kompleksnost. 86 . so zavodlivite vetuvawa na nezapirliviot. {to od iskoni go ma|epsuval i vdahnovuval tvore{tvoto. sinkretizmot i paganskoto soobrazuvawe so vremeto i prostorot.Vo rasplinuvaweto. Tokmu vo polifonijata. prou~uva i istaknuva pred s¢ . na mediteranskiot kult. nepoznat i dotolku pove}e privle~en duhoven prostor. etni~kite. totalitarnata i avtoritarnata ideologija na celosta. upatuva ve}e na ramni{teto i vo ramkite na samiot subjekt. amorfnosta. mo`eme da raspoznaeme nekoi aspekti na procesot na smrtta i odumiraweto. Dualniot koncept na identitetot. Zatoa.

so toa. deklarira ili pak instrumentalizira. 87 . vo op{testvo kade ne se poreknuva ili zagrozuva ne~ij kulturen identitet. toa pametewe na svojot kulturen identitet. Ako ja postulirame samata kultura kako na~elo na identitetot. ovozmo`uva maksimalno razvivawe i kreativno. toga{ nitu tkn. prirodno }e bide nadminato so po visokoto na~elo na kosmopolitizam-~uvstvoto na pripadnost kon svetot. potvrdat i odbranat svojata kreativna i duhovna potencija. virulentnata ideja i koncept na nacionalizmot kako kulturna ideologija. ovie narodi stanale vistinski paradigmi za dijalogizmot. koj{to me|utoa ne ja bri{e i potira individualnata razlika i specifika. naj~esto sosedni dr`avi. Nacionalniot subjektivitet na ovie narodi. da go potisne. podgotvenosta na novata evropska politika da ja prifati i respektira Razlikata.Analiti~ki interes Novata orientacija kon komplementarniot identitet vo evropskite integracioni procesi. mo`at da ja poka`at. da `iveat spored nasledstvoto na svojata kultura. Prinudeni. Od svoja strana. So ogled na toa. ~esto se potpiral vrz principot na koegzistentnost. umno`ena i splotena so komponentite na Drugosta. toga{. im go dava pravoto da postojat pod svoe ime. ~esto podveduvan pod pra{awe. da se namali agresivnata. koj nim. tuku istata ja razbira vo polifoni~na smisla: imanentno rasloena. tolerancija i interkulturalnost. svojata avtenti~nost i postoewe. poradi svojata nedovolna brojnost. osporuvan i zagrozuvan vo nivniot buren istoriski razvoj i iskustvo. da go apsolvira apstraktniot i egocentri~en poim na subjektot i. e od posebno zna~ewe tokmu za grupata na tkn. Od druga strana. {to £ se dodeluva na kulturata (a koe se potvrduva vo Izve{tajot dobien od ON). golemoto i odlu~uva~ko zna~ewe i mesto. Zo{to. da govorat na svoj jazik. nedominantni narodi nema da se ~uvstvuvaat inferiorni.vo presudna mera }e vlijae na toa. deka "borbata na ~ovekot protiv mo}ta (vlasta) e borba na pameteweto protiv zaboravot#. vo kulturite na nedominantnite narodi mo`e da go prepoznaeme toj mnemotehni~ki efekt. kon eden globalen identitet. marginalni ili vtorostepeni na svetskata kulturna i politi~ka scena: i tie. kako i drugite. oslabnee i neutralizira ~uvstvoto na zagrozenost kaj nedominantnite narodi i kulturi . avtomatski e neracionalno. na~eloto na nacionalizam i {ovinizam. Ako ja sledime mislata na Milan Kundera. produktivno doka`uvawe na kulturnite potencijali na sekoj nacionalen entitet. nedominantni narodi i kulturi. denes i ovde. da potpa|aat pod dominacijata i vlasta na posilnite. me|u koi pripa|a i Makedonija. toj glasno da se nametnuva.

vreme i okolnosti. dijalogi~na sredba me|u dve kulturi. iako samiot najmalku mo`e{e da u`iva vo nego: "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. ogledalo na identitetot. tuku sekoja go so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost. vo toa e negovata serioznost i zna~ewe. u{te pova`no. poto~no. ostanuva ispraznet. Takvata delokalizacija na marginite i na drugiot. se izroduva i umira#.Elizabeta [eleva Komparativen identitet MAGOR Od svoja strana. kulturen. vo vid na kulturen i neporekliv monument. tokmu vo dijalogizmot. kulturnite studii. koi ja podr`uvaat kulturnata samoidentifikacija kako univerzalno pravo i vrednost. vo sredi{teto na analiti~kiot interes. tie ne se slevaat i me{aat. vo koe se reflektira i. kako oaza na humanite vrednosti. kosmi~ki). ima dve va`ni implikacii: Prvata se sostoi vo priznavaweto i prifa}aweto na ontolo{kata raznozna~nost na svetot. epohalen. a vzaemno se zbogatuvaat#. ireduktibilnosta na individualnoto kulturno nasledstvo-upatuvaat na dinami~kiot proces. Pri takvata. toj ja gubi po~vata pod sebe. vo neophodnata potreba od raspoznavawe na pretpostavkite i elementite na tu|iot kulturen identitet. kulturizam i tekstualizam. koi taa. potvrduvaat deka †kako zaedni~ka su{tina na ~ove~nosta. Nie £ postavuvame na tu|ata kultura novi pra{awa. imanentnata kritika na monologisti~kiot koncept. se samorealizira. Identitetot ne e apsoluten. steknuvawe i povtoruvawe na kulturniot identitet na nedominantnite narodi. kako konstituitiven princip na sekoe ~ove~ko su{testvo. trendot na tkn. tuka zaslu`uvaat da se spomenat proro~kite zalo`bi na ruskiot filosof na kulturata. vo opkru`uvaweto na neoprosvetitelskite struewa na evropskite integrativni procesi. koj{to siot svoj `ivot mu go posveti na dijalogizmot. samata sebesi ne si gi postavila. Takvoto procesualno vospostavuvawe. postoeweto na eden subjektivitet (povesen. toj e sekoga{ relacionalen ili pak komparativen! Zatoa. spored svoeto mesto. dvi`ewata vo sovremenata teorija i filosofija. kako uto~i{te na univerzalniot jazik#. ja sogleduva edinstvenata mo`nost za dosegawe na sopstveniot identitet. transgredientnosta ili egzotopi~nosta. otstranet od granicata. Vtorata implikacija. "Tu|ata kultura samo vo o~ite na drugata kultura se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko. Mihail Bahtin. samobendisan. na 88 . kulturata ostanuva nezamenliva sila ili.

tekst. na toj na~in. {to. Bez razlika na toa. vo sozdavaweto na noviot evropski poredok. vo metodologijata na humanitarnite nauki voop{to. pretstavuva integralen element od po{irokata filosofema na dijalogizmot.nau~noto prou~uvawe. {to e daleku po{irok i poambiciozen od onoj. potencijalna. sosredoto~ena.kako . vo ramkite na svoite preokupacii. odnosno postulira prethode~kata. inkonkluzivna igra na identitetite i temporalnite dimaenzii. dinami~en. poetologemata na intertekstualnosta. efmati~ki ja naglasuva instancata i problematikata na Drugosta / Drugiot.svet i svetot . vo sklad so univerzalnite humanisti~ki normi. nepovratno zagubeni vo svojata 89 . nezapirliva. PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA Problematikata na intertekstualnosta. nastojuva. aktuelniot (ob)lik na kni`evnata teorija i metodologija. imaat neprocenlivo zna~ewe tokmu za nedominantnite narodi koi. {to ozna~uva i stremi kon pokrupen epistemolo{ki prelom / rez.kako . "demonska#. otvoreniot. Aktiviraj}i krug pra{awa. otsekoga{ im bile svojstveni. proto~niot.principi koi.nedominantnite narodi tokmu sega ja imaat edinstvenata i nepovtorliva mo`nost-da ja potvrdat svojata komplementarna uloga i va`nost. vo naporite za soo~uvawe i odr`uvawe na svojot kulturen identitet. za prv pat. zasnovan vrz principite na interaktivnost. do nivoto na edna fundamentalna po etika. ostvarena vo ramkite na kru`eweto. da go prodlabo~i. Globalnite procesi. na nesvodlivata. se samo dve lica na istata dijalo{ka iskaznost. epistemolo{ki. dali interesot se javuva od aksiolo{ki. treba da ja do`iveat svojata na~elna potvrda i ramnopravnost. kosmopolitizam . optekot.rasteweto na interesot kon nedominantnite kulturi. kako imanentna. od militantnite i neprijatelski nastroeni sili. vo zakrilata na novite integrativni procesi. {to go vostanovuva. oslobodeni od prinudata postojano da go samopotvrduvaat i branat svojot kulturen identitet. koi gi pottiknuvaat vakvite vrednosti. odnosno etika na kni`evno . na ovie narodi. Tekstot . no i nomadska bitijnost. postojano delotvorna. ili drugi pobudi . tolerantnost. procesualen tek. imanentni i neophodni. daleku od toa da bide samo del od trendovskata retorika na kni`evnata teorija i metodologija. dijalogi~nost. imeno. {to treba da se iskoristi kako strate{ki koncept od nivnoto vitalno zna~ewe. "fluksot#. imanentna poetika.

isto taka.kalemi. grani~nosta. raspetluvawe na krutite. osloboduvawe od "zloto na teoriskata kultura# (kakvo {to zagovara{e u{te Ni~e). vo koja. mnoguobli~no) bitie.iracionalnoto. vo teloto i duhot na aktuelnite. odnosno na hiper . kako {to smeta Bahtin. isto tolku mudronosni. dvopolovo. sozdavaj}i ja konstitutivnata amplituda na intersubjektivniot entitet. paganskoto samosozdavawe i samorasnewe na `ivotot . kolku i spasonosni. `ivotnoto stradawe. apofati~koto. osuden na toa. 90 . rabnosta. nejzinoto su{tinsko svojstvo na transcedencija. mo`nost za povtorno vozniknuvawe na du{ata / glasot na prethode~kite tekstovi. steknuva opredeleni karakteristiki i na apofati~kata (racionalno. protek. intertekstualnosta go zastapuva imanentnoto predimstvo na `ivotot. sekoga{ ve}e tekstovi . vsu{nost. svoeviden poezis. rasto~en. Problematikata na intertekstualnosta. koja nema za cel. neiska`livoto. nezale~ivo razlomen vo sebe samiot. filosofemata. premavnuvawe na voobli~enite granici. pot~inuvawe na umot i vladeewe so (protiv) nego.ostanuva nesvodlivo vo ramkite samo na edna (monolo{ka) opredelba. ne samo spored svojot semanti~ki.ve}e umetnost / Tekst). promena. monolo{ki. vo me|ubitijnosta. hipoteti~en prostor na me|usebnosta. ramki. so ogled na {to. kako iskustvo. princip i potvrda na tekstualnata reinkarnacija. dokraj neizreklivata i nesoop{tlivata) vistina i metodologija. modaliteti.tekstot i na tekstot . maksimalno natopen so te`inata i vistinata na intimnoto iskustvo. dioniziskata nezauzdanost.umetnosta (vo `ivotot sogleduvaj}i.Elizabeta [eleva MAGOR mre`olikost.vo i niz . odnosno sekoga{ . {to se preto~uva . implicitno ja predo~uva dehierarhizacijata na logocentri~nite poimi na jastvoto.vo . buewe. znakot i tekstot. kako potvrda na ni~eanskiot instinkt na dionizisko rasto~uvawe. potvrduvaj}i go svoeto pagansko (mnogubo`e~ko. me|utekstovno . dlaboko soznatelni. osoznaeno kako androgino. tuku. Bitieto na tekstot.mu se sprotivstavuva na kvazi -. dvojstveno. koi se.scientisti~kiot moral. da bitisuva samo vo prostorot "pome|u#. se menuvaat i osciliraat. Intertekstualnosta. Kako epistemologema. Jas i Ti. probiv vo sferite na misti~noto. odnosno intertekstovno. kako eshatolo{ka metafora. divata mudrost.vo . vo prilog na fluidniot. Epistemologemata na intertekstualnosta. kako apologija i emfaza na difuznoto. nesamoidenti~en. epistemologemata i poetologemata na intertekstualnosta. monadolo{ki sistemi .`ivotot. kolku {to se do`ivuva~ki. koj go du{i i go sterilizira ekstati~noto bitie na literaturata. tuku i spored svojot sintakti~ki stroe`. Intertekstualnosta.

opravdanosta) na aksiomatikata na intertekstualizmot. Spored soznanijata na Mir~a Elijade. poradi visokiot udel i dominacijata na tehnologijata (elektronskite mediumi). dobiva svoi za~uduva~ki. definiran. vo prilog na po{irokite kulturolo{ki studii i interpretacii (promisluvawa na socio . Aksiomot na intertekstualnosta. odnosno "etikata na pismoto. 1984 :202). naprotiv: svojstvoto na kineti~nost. zaedno so opravdanosta i smislovnosta na arhetipskite veruvawa vo generativnite. a ne pove}e stati~en nau~en predmet. pred s¢ na avtorot. P. s¢ u{te nepodredeniot svet). go osporuva paternalisti~kiot nadzor i privilegija. Tokmu denes. {to mu se pripi{uvaat. za sebe gi vrzuva svetovite i su{testvata. so ostra indignacija. umrtven. proto~nost. So 91 . Intrtekstualnosta. afirmiraj}i ja idejata za "napu{tenoto delo#. {to ja proniknuva i paradigmata na dijalogizmot i intertekstualnosta. vo vremeto. koj ostanuva nezale~ivo krut. pove}e ne mo`e da se oddeli nitu od eden vid ili oblik na tekstualna / diskurzivna praktika.e. takva vo koja dominira principot na avtoregulacija na tekstot.svetotvorni) konotacii na ~inot na tkaeweto. vrzani za kosmogoniskite procesi na nastanuvaweto na svetot. nare~ena tehnokultura. znaeweto i mo}ta.teoriskite aspekti i relacii pome|u jazikot. gi otkrivame i podlabokite koreni. vo tkivoto na samata kni`evna teorija i metodologija. Mo`ebi. koi{to gi sozdal / isfrlil od sebesi# (1996:128). nepodredenoto. dinami~nost. kako i animisti~kite dimenzii i metafori~ni konotacii. {to poimot tekst pottiknuva (i e proizlezen od) sferata na arhai~nite mitolo{ki proekcii.kultura. ne e slu~ajno. Vernan. koga se afirmira eden oblik na kultura. t. kako interpretator (diktator). kriti~ko .tkaja~. filosofskite.politi~kite. a potoa i na ~itatelot. aplikabilnosta (primenlivosta. nepredvidliviot. vitalnost. povtorno . Povikuvaj}i se na analogni uka`uvawa na @. "kosmogoniskoto sozdavawe e simbolizirano so ~inot na tkaeweto: koga Tvorecot . isto taka. na denes razvikanata i aktuelna topolo{ka geometrija (teorija na katastrofite i haosot). realizacii i olicetvoruvawa. kako u{te edno premostuvawe na potesnite kni`evno teoriski prou~uvawa. od diskursot sozdavaat Telo. materijalni argumenti. kao auktor. so samoto toa. za seksualnite (i so toa. no i kako implikacija na indeterminiranosta.Intertekstualnosta. odnosno kiber . znaeweto i institucionalnite ramki / oblici / barieri). so nevidlivi konci. kako kritika na sopstvenosta# (Levin. slu~ajnoto. kako uvid vo generativnite potencijali na haosot. sozdatelskite potencijali na Haosot (amorfniot. vo Fekete. podvi`nost. Ne slu~ajno nare~ena kiberneti~ka. intertekstualisti~kata kritika i teorija.

odnosno Majkl Rifater "Intertekstualnosta vs. hipertekstualnosta#. re~isi. se ramnopravni pojavni determinanti na po{irokoto hipertekstualno pole. se potvrduva samouni{tuva~kiot potencijal.Elizabeta [eleva MAGOR ne{to posovremen re~nik. potoa. potrebata za kriti~ko soo~uvawe. tkn. Me|u vode~kite teoreti~ari na intertekstualizmot. odnosno fatalizam. sogleduvawe i uramnote`uvawe so entropskiot porast i bueweto na informaciite (tekstovite) vo prenaseleniot kulturen. izborot. kulturolo{kata predodredenost na pismoto. vklu~uvaj}i ja i intertekstualisti~kata. imanentno vgraden vo sekoja metateorija. eksperimentalni kni`evni `anri (kiberpankot. taa ponekoga{ zapa|a vo solipsizmot na avtoreferencijalnosta (Fekete. ili poprvo . hiperpoezijata. Bodrijar uka`uva na toa. u{te podramati~no ja podvlekuva. koj{to eksplicitno ja vklu~uva borbata. od edna strana. novata tehnologija na pi{uvaweto i ~itaweto (hipertekstot). sovremeniot germanski filosof Peter Sloterdajk. kako i na tekstot.kiber prostor. Sepak. paradigmatikata na intertekstualizmot. kako i ~itatelot. deka `iveeme vo vremeto na "ekstaza na komunikacijata#. samiot proces na sozdavaweto novi. razgrani~uvawe) na srodnite modaliteti: intertekstot i hipertekstot. povratniot odgovor (fidbekot). koja vo sebe komprimira i brojni filosofski konotacii i implikacii. pome|u iskustvoto i znakot. fakti~ki. podednakvo tekstot. govori za egzistencijalnoto "tetovirawe# na pismoto i na 92 . Vo nikoj slu~aj. preminot . na literaturata a. ~ie{to postoewe radikalno gi menuva pretpostavkite i okolnostite na tradicionalnata. ontologema. so~eluvaweto so kompjuterskiot ekran (interaktivnosta). ne smee da se zaboravi. vo re~isi site svoi relevantni crti. zapo~na i. od druga strana. odnosno. vo erata na mre`ite. deka taa. zbunuva~ka i. Otade. na ~ovekot. kade. totalitarna indetermiranost i fluidnost. ili zapostavi faktot. raste i interesot za tipolo{ko prou~uvawe (i. za dijalo{ko ustrojstvo na svetot. Na toj na~in. najmalku e edinstvena. so ogled na toa. Proniknat so duhot na takvite sogledbi. agonot. u{te edna{. odnosno. vo koja {to nepovratno e vpi{an i osoznaen nesvodliviot raskol pome|u `ivotot i poimot. interaktivnoto pismo voop{to). odo{to e onoj na Bahtin (koj namerno go odbiva{e jazikot na in`inerite i tehni~arite. Sudej}i spored prilozite na Xorx Hilis Miler "Etikata na hipertekstot#. be{e zacrtana od strana na Mihail Bahtin. vo opredelbata na dijalogizmot. 1984:XVII). modalitetot na hipertekstot.kon noviot. "humanisti~ka# percepcija i recepcija na kni`evnite dela. promenata na oblikot na ~itawe. Vo svoite radikalni izvedbi. vo svoevidna magma. po mo`nost. vo svojot govor za literaturata). intertekstualnosta imame pravo da ja sogleduvame i kako ontologema. interaktiven model. ili pak ednodimenzionalna. na tekstot.

Prenaso~uvaj}i go kriti~ko . blagodarenie na svojot {irok eksplikativen potencijal. obnovata. otu|enosta i nejzinata transcedencija.teoriskoto vnimanie. {to "od po~etokot gi sobira sekoj eden `ivot# (1992:10). postoi mesto i dostoinstvo za singularnoto. presozdavaweto na edna "sou~esni~ka teorija za svetot# kakva {to. za neophodnata kriti~ka distanca kon poredokot. Muhi}. kako metadisciplina. socioistoriski i drugi uslovi. kako {to pripadnicite na likovnoto dvi`ewe FLUKSUS. centraliziranata dominacija. koja go pottiknuva reaktiviraweto. od svetot na ~isto diskurzivnite. svesta. da se dolovat i potesno da se kontekstualiziraat konkretnite materijalni. kako {to vo 1995 g. totali-tarnata (no isto tolku. vo koi opstojuva dadena kultura. onaka. vo polna merka gi opravduvaat i revitaliziraat na{ite soznanija. gi zagatna i gi ovozmo`i dvete golemi meta teoriski struewa: od edna strana.avtorot. zaokru`en. kako napor. solipsisti~ka . ja imenuva britanskiot teoreti~ar Daglas Talak).Tekst. Delez i Gatari . od edna strogo elitisti~ka. vo `ivotot. da se vrati) vo ramkite na transformisti~kata misla (praktika) . 93 . "golemiot kod i programa#. {irej}i go svojot interes kon po{irokite politi~ki i filosofski promisluvawa . gledaj}i. Vra}aweto.(Vernik. kon svetot na ontolo{kite odluki . dijalogizmot.teorijata na intertekstualnosta. ispi{an i tetoviran so krvavi tragi . u~estvoto i sou~estvoto na kategoriite na subjektot.umetni~ko nivo. "voveduvawe na site ne{ta vo svetot vo temata na Razgovorot# (F. jakne potrebata i imperativot za generalizacija na Dijalogot {to zna~i "pretvorawe na Svetot vo sogovornik#. povtorno }e mo`e da se priklu~i (odnosno. a ne samo potesnoto kulturno . vo Fekete. odnosno kon neapsolviranite vrednosti i potencijali na dijalogizmot. za egzistencijalnata i kulturolo{ka tetoviranost (obele`anost. zastapuvaa i oblikuvaa "umetnosta na `iveeweto#.konceptualnoto i filosofskoto jadro na poetikata na intertekstualnosta. i zo{to da ne. za pretstojnoto i imperativnoto "vra}awe kon Bahtin#. 1984:131). kulturnite studii. programski ja zagovaraa.od druga strana. kulturata. Na toj na~in. svoeviden. obnovata. sekoga{ ve}e vre`anost ) na znacite i tekstovite. utopisti~koto iskustvo i proekcija. kako i aktuelnata humanitaristika (ili kriti~ka teorija. odnosno Kniga (kniga na `ivotot). vo emancipatorskite zalo`bi i strategii. kako {to poka`uvaat Fuko. kriti~kata teorija. podednakvo . kade s¢u{te. koga na globalnoto geopoliti~ko. difuznata) Mo}. koja{to ja supsumira samata kni`evna teorija. gi proniknuva prirodnite nauki. Smislata na Bahtinovskiot dijalogizam stanuva posebno aktuelna (da ne re~eme akutna) tokmu denes.disperziranata. 1995). na slogovite i zapisite. kako i Bahtin. ednokratnoto.

prakti~na. spekulativni. denes. so dalekuse`no (dramati~no) istorisko zna~ewe. taa dijalogizacija na svetot steknuva status na edna akutna.Elizabeta [eleva MAGOR U{te pove}e. prestanuva da bide samo edno od mo`nite humanitarni ishodi{ta na nere{livite. teoriski problemi . "metafizi~ki#.so samiot razvoj na aktuelnite socio-istoriski nastani vo svetot. dijalogizacijata na svetot. egzistencijalna perspektiva. 94 .

ili na~in na mislewe. rezultiraj}i.ve}e# deluvawe. antinomiite i nesvodlivite pojmovni identiteti. bele`i pove}e razli~ni modaliteti na pojava. se sostoi vo toa. ovde. koja nastapuva vo ramkite na postmodernata epohalna svest i duhovnost. so poimaweto na modata kako moment na povtoruvawe. bele`ewe. Poimot moda. a postoi i tradicija na novoto#. kako iterativna struktura. odnosno imanentnata dekonstrukcija na poimite moda i moderno. 95 . Modernosta e na~in na edno vreme. Fransoa Liotar: Intelektualni modi Osnovna cel na ovoj prilog. aporiite. principot na edno "sekoga{ . Taa ne se sostoi samo vo naro~noto vnimanie. na denes aktuelnite teoriski raspravi i tolkuvawa. etimolo{ki vrzan so kvalifikativot na modernosta. kako tipolo{ki poim. so ogled na koi. postoewe. na toj na~in. modernosta e klasika. Klasikata ne e biv{a. i vo perspektiva. i ne pomalku paradoksalen princip. me|utoa. Na{ata namera. soobrazenosta so sovremenoto i novoto. predzna~uvawe na site duhovni tvorbi. prerasnal vo predmet na analiti~ki interesi vo domenot na komparativnata kni`evna nauka. kako {to se veli i na~in na odnesuvawe na masa. da ja poka`eme paradoksalnata semanti~ka evolucija. niz istorijata na literaturata. {irewe i opredelba. odnosno tekstovi. svrteno kon idninata. vtemelena vrz fundamentalniot. pretstavuva prevrednuvaweto na modata.MODA. izvedeni vrz osnova na polivalentnata logika na protivre~nostite. od gledna to~ka. POSTMODERNA I PARADOKSITE NA TEKSTUALNOSTA †Sprotivnosta me|u modernoto i klasi~noto ne e hronolo{ka.

vo golema merka. poimot na modernoto. Dokolku. gi istaknuvaat kvalitetite na prestapot. gradej}i ja. spored navodite na Mihail Bahtin (vo mnogu ne{ta sovmesen so aktuelniot. i primer na eden eks-centri~en model na obnova. vo virtualniot prostor na neminlivosta. Vo eksplicitna forma po~nuvaj}i od Borhes. kon kriteriumskata opredelba na modata i modernoto. otstapuva od voobi~enata interpretacija na ovie poimi. pluralnost. dijalogi~en pristap. iskazi. {to go kritikuva i osporuva poimot na originalnosta. Ni~e). "prezentnost/prisustvo na minatoto#). postmodernata inicira eden dijalogi~en poim na modata. se nao|a tokmu vo edna arhai~na. predimstvo na intertekstualizmot. modata implicitno zadobiva status na grani~en. kako potvrda na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe (vtemelen od strana na F. polifoni~en roman. na prvo mesto na vrednosnata skala. tuku niz reanimacijata na minatoto. Implicirani od dlabokata kriza na esencijalisti~kite i transcendentalnite avtoriteti. vo karnevalskata kultura . Takviot. kako spoj na arhai~noto so sovremenoto. univerzalna Biblioteka. izvornosta. vo ~ii ramki.. avtorot da gradi ex nihilo (po~nuvaj}i od Ni{toto). glasi i porakata na Venecijanskoto bienale. bo`estvenosta na tvore{tvoto. Iskreno nadevaj}i se i posakuvaj}i. dvosmisleno postaven koncept. re~isi zaboravena obredna forma. iznenadata! Kako period. meta96 . namesto toa. na ~ii polici. davaj}i mu. na toj na~in. odnosno avangardisti~kite. bilo na samiot identitet na stvarite. ovojpat. vo literaturata se zakrepnuva veruvaweto. vo kogo "interacijata i repeticijata dominiraat vo svetot na umetni~kata kreativnost# (Umberto Eko). ubedeni vo negovata. izvedena vrz osnova na romanti~arskite. s¢ i sekoga{ e ve}e vpi{ano. vo neporeklivata izvornost na negovite postapki. bilo na potekloto. sinkreti~ki prnicip na reintegracija na minatoto so sovremenosta (kako {to. kako poetologema i filisofema na nezale~ivata mre`olikost. vo 1980 god. re~isi apsolutna tvore~ka nadmo}. tradicijata. {okot.toga{. nesvodlivost. vpro~em. postmodernisti~ki pristap kon literaturata). prvenstveno ikonoklasi~ki opredelbi. modalitetite na modernata esteti~ka samosvest. evolutivniot koren na moderniot. dela i presvrti. paradoksalna priroda i kontradiktorna pojavnost. na mestoto na mrtviot ili osporeniot bog. go ustoli~uvaat Avtorot. mo`eme da go postulirame isklu~ivo preku optikata na eden hibriden. o~uduvaweto. modernisti~kite sogledbi. kulturnata enciklopedija. protolkuvano.Elizabeta [eleva MAGOR I samata biduvaj}i proniknata so svojata heterogena retorika. prvobitnosta. razbrana ne pove}e niz retorikata na prelomot i rupturata. toj. posmodernata ja karakterizira takov pristap. otstapkata. podredeno i predvideno. za prefiguracijata na sekoe delo. posebno onie od sferata na tvore{tvoto.

Blum. na anamnezata. periodot. podlo`ena na principot na ve~noto vra}awe.krstozbor . temata.arhiva. ekscepcijata. imanentnoto prisustvo na Tragata. pi{uva: "Fikcijata na kreativniot subjekt. se soo~uvame so edna. {to i samata po sebe i vo sebe. seni{en zapis. taka {to. katalog . U{te poskepti~en i vozdr`an e stavot na amerikanskiot teoreti~ar i komparativist Xorx Stajner: "Poimot pravewe novo e komparativen po logika i supstanca. za Derida. kako {to pora~uva H. kako iterativna struktura. monstruozno s¢opfaten. dodeka.tekst zapisnik . zapo~nuva svoeviden kult i mesijanizam na pismoto. toga{. prividite i konceptot na hiperrealnoto. nema ni{to vistinski singularno#. Daglas Krimp. samata postapka na avtomatizacijata. Bodrijar ja zastapuva alternativnata retorika na simulakrumite. sogledno sekoga{ i isklu~ivo niz prizmata na sekoga{ . Poimite na originalnosta. £ otstapuva mesto na ~istata konfiskacija. Eko). vo spredba so {to? Duri i najtvrdoglavata viso~ina na revolucionernoto.fornata na beskone~niot. sekoga{ ve}e modaliteti. ako pesnata ne e pi{uvawe. akumulasijata i repeticijata na ve}e postoe~kite sliki. prepoznavaweto i enciklopedi~nosta (M. kako ostatok i potvrda na eden sekoga{ ve}e prethode~ki. Dokolku za Eko e sosema prifatlivo paradoksalnoto edinstvo na povtoruvaweto i inovacijata. Poa|aj}i od Bahtin. Sprotivno na hristijanskite koncepti za apsolutna pozicija na bo`estvenoto tvorewe. Eko decidno tvrdi: "Semiozata nikoga{ ne izrasnuva ex novo i ex nihilo. i vo kni`evnata teorija. tuku pre-pi{uvawe. se doveduva pod pra{awe to~kata na kreacija. prekinot i radikalniot rez. Kaler). dominantno zna~ewe po~nuva da zazema tokmu estetikata na povtoruvaweto (J.ve}e posredni{tvoto. konvenciite i presupoziciite (X. Mi{el Fuko ka`uva: "Zaedno so poimite na subjektivnata svest i kontinuitetot (kako koherten entitet). Sli~no na toa. Niedna nova kultura ne se sozdava poinaku. Lotman). U. Taka. oznakata na originalnosta i beskone~noto bogatstvo na skrieni zna~ewa#. na beskone~nata niza na reminiscencii. u~estvoto i udelot na Drugiot. odn. osobeno vo semiotikata. bezizvornoto. osven vrz fonot na starata#. samorefleksijata. edinstvoto na deloto. na primer. vo kni`evnata teorija jaknat anafori~kite i cikli~nite modeli na kni`evnata evolucija. Rifater. metatekstualna opser97 . simuliranoto tvore{tvo. Novo. vo osnovata dijalogi~na proekcija i koncepcija na novoto. sledej}i gi radikalnite navodi na Bart. Namesto retorikata na rupturata. Na soodveten na~in. Zastapena i vo imanentnite ramki na sovremenata literatura i umetnost. bezimen. avtenti~nosta i prisustvoto se potceneti#. citiraweto. implicitni na modata.

ili za modata na teorijata vo kontekstot na posmodernata. tradicijata. odnosno vo Pismoto. pronao|ame radikalna druga. nie ovde bi go poso~ile neo~ekuvanoto sovpa|awe pome|u srednovekovnata i postmodernata hermenevtika. tradicijata se tolkuva kako sistem na vzaemni. svrzan so esencijalisti~kata proekcija na tvore{tvoto. vo osnova. spekulacija. napi{an vo paraliteraturna forma#. Ne navleguvaj}i vo takva post-hegelijanska rasprava. ednopolen. umetni~ka literatura. antiteti~ka logika. sled koi. avtorefleksivnata. odnosno postmoderno. {to se kalemi so kulturnata memorija i predanieto. postoe~kite kni`evno-umetni~ki paradigmi. se nao|a vo neraskinliv i nerazla~iv tekstualen dosluh so arhai~noto. samoizedna~liv poim. I navistina. metajazi~na kultura? Dokolku. vkodiranost i vpi{anost. kako "koncept na preodot#. no i kako branik. sinkreti~no. novovekoven . nekoga{ primarnoto mesto na tkn. deka: "medium na postmodernata literatura e kriti~kiot tekst. niz prizmata na anafori~kata. me|u drugoto zagatnata od apokalipti~nata. dodeka Rozalind Kraus eklatantno tvrdi. raste~ka "nelagoda na kulturata#. vo onaa to~ka. vo korpusot na bezimenata tekstualnost. intertekstualni prinudi i pridobivki. poimot na modata se razobli~uva kako relikt na flagocentri~nite koncepti i zabludi. duri i kraj) na umetnosta. }e se sretne misleweto. So ogled na takvoto prevrednuvawe na novoto. nastapuva izvesno teologizirawe na teorijata. denes. ideolo{ka poenta.ve}e prefiguracija. Novoto denes e. vo koja. {to ja sledime vo postmodernite raspravi za identitetot na delata.kako neprotivre~en vo sebesi. spored koe tokmu kriti~ko-teoriskiot diskurs e vo moda. protiv bilo{kata efemernost na ~ove~koto op{testvo. etimolo{ki gledano. dali. vo ~itatelskata recepcija. Hauard Felpern predupreduva na aktuelnata "religija na teorijata#. mo`ebi. pred s¢. {to zna~i sovremen. biduvaj}i metafizi~ki poim.Elizabeta [eleva MAGOR vacija. Ona {to e denes sovremeno. sega bi trebalo da raspravame za kni`evnata teorija kako moda. tokmu toa. Vo svojata paradoksalna. novoto e aporeti~no. naporedno gi sodr`i i poddr`uva nostalgi~noto (past) i destruptivnoto (post) iskustvo i vrednuvawe na 98 . denes ne retko. tranzitivnosta. vo paradoksalnata evolucija na ovoj koncept. Taka. razbrano kako medium na kulturanata memorija i anamneza. So drugi zborovi. sekoga{ . postmodernata. potisnuvaj}i go.toga{. so monolo{ki koncept na identitetot . preminot (Kenet Vajt). atributot na modernoto proizleguva od zborot modernus. gi nazna~uva konturite na aktuelnata kriza (mo`ebi. eklekti~no. opstojuva tolkuvaweto na kni`evnosta.

kulturata (Linda Ha~ion); ostavaj}i n¢ re~isi napolno zbuneti, iznenadeni i nemo}ni - dokolku i nea ja vrednuvame, spored kriteriumite na binarnata, aristotelovska, monolo{ka vistina i proekcija na svetot. No zo{to sme voop{to (post)moderni? Od kade proizleguva taa iskonska potreba ili imperativ? Dokolku, vo srednovekovnata estetika, osnovnata cel se sostoela vo toa, da se postigne soobrazuvawe so bo`estvenata volja vo ve~nosta; toga{, {to mo`e deneska, vo erata na ontolo{ki skepticizam, da pretstavuva soliden argument i motiv na sozdavaweto? Ili, pak, na modernosta, vo site nejzini (vklu~itelno sufiksalni) modaliteti? Dali mo`ebi, odgovorot go sodr`i `estokata parabola na Ki{, za Majstorot i U~enikot; parabola, koja tvore{tvoto go samoosporuva i razobli~uva, kako oblik na sueta i samodopadlivost? Ili, pak, mo`ebi, vo voznemiruva~kiot, tegoben trepet na vremenitosta, koja lakomo gi soxvakuva site novopojaveni, a tolku stari bukvi, tragi i zapisi na bezute{niot krik na ~ovekot; zapadnat vo nepremostliviot megdan so smrtnosta i prazninata? So drugi zborovi, dali mo`ebi postmodernata ne e u{te edna itro{tina na ~ove{tvoto, so pomo{ta na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe i sekoga{ ve}e predodredenosta; postojano da kopnee i me~tae, po nedoseglivata zakrila na sakralnoto i ve~noto, prkosej}i mu taka, na principot na novoto i modernoto; imeno, tokmu poradi negovata relativnost, privremenost, istori~nost? Za{to, kako inaku bi go objasnile podemot na hibridniot poim na modata vo postmodernata epoha; koga taa, modata, pove}e ne se potpira vrz centarot (sovremenosta), tuku obratno, vrz marginata (minatoto); preku dominantniot kvalitet i aspekt na redundantosta, - ostavaj}i pred s¢ kontradiktoren, aporeti~en, reverzibilen, repetitiven, i ne pomalku misti~no fundiran fenomen? Ili, podobro, eden nere{liv, interogativen, epistemolo{ki modus, obzemen od nepredvidlivata igra na eshatologijata so arheologijata!

99

Elizabeta [eleva
TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA

MAGOR

Kako i sekoe drugo vpi{uvawe, i vpi{uvaweto na poimot tranzicija ne e nimalku nedol`no, ednozn~no, ili ednostavno - bidej}i specifi~nata "logika# na ova vpi{uvawe predizvikuva svoevidna neodlu~livost: dali ovoj poim isklu~ivo }e go sfatime vo bukvalna i op{testveno-istoriska smisla, ili, pak, }e odime ponatamu - vo vitelnoto retori~ko trupawe na asocijativnite, metafori~ni konotacii? Od edna strana, tranzicijata upatuva na eden op{testveno-ideolo{ki fenomen, vrzan za epohalnata struktura na postmodernata kultura. Tranzicijata pretstavuva proekt, no i fakti~ka sostojba. Proekt, dotolku - {to gi opfa}a op{testvenite pridvi`uvawa kon kapitalizmot, vo zemjite na nekoga{niot socijalisti~ki blok. Sostojba, vo smisla na vospostavuvawe na postindustriskoto op{testvo na hipertrofiranite elektronski mediumi, vo zapadnata kulturna sfera. Poimot i proektot na tranzicijata implicitno povlekuva nekakov premin, raskin, preod, presvrt kon ne{to drugo, alternativno, virtuelno, s¢u{te nedefinirano, pa sepak, na ramni{teto na tekstot i pismoto, sekoga{ ve}e vpi{ano i zabele`ano. Poimot i proektot na tranzicijata, vo ko-ekstenzivnoto opkru`uvawe na duhovno-istoriskite tendencii na postmodernata, uka`uva na aktuelnata i akutnata kriza na esencijalnite koncepti, vrednosti i avtoriteti, koja predizvikuva metafizi~ki nihilizam, ontolo{ki somne` i raskol, a, neminovno se reflektira i na podra~jeto na teoriskoto promisluvawe na kni`evnosta - vo podemot na teorijata na intertekstualnosta. Vtemelena vrz fundamentalnite premisi na Bahtinoviot dijalogizam, novata kni`evno-nau~na spekulacija, vo prv plan gi istaknuva tokmu semioti~kite procesi na preminot, prevodot, transferot, transkodiraweto, transpozicijata - kako ~initeli, koi go redefiniraat poimot na kni`evniot tekst so pomo{ na modelot na intertekstualnosta - odnosno, infinitezimalnata, latentna produktivnost; dijalogi~nata svrtenost kon drugiot; nesvodlivata, inkonkluzivna i polivalentnata logika i konceptot na pove}ekratniot identitet. Poa|aj}i od aksiomot na nesvodlivoto, a-originalno poteklo, izvor i identitet na kni`evniot tekst, izveden od edna paradoksalna, sekoga{-ve}e vpi{ana, nadli~na i nadmo}na tekstualnost - epistemolo{kiot proekt na in100

tertekstualizmot, ja gradi svojata fizionomija vrz osnova na antiteti~nata retorika na preminot, marginata, procesualnosta - na toj na~in, reflektiraj}i go tranzicioniot imperativ i na samata kni`evno-nau~na teorija i metodologija. Vo vremeto, koga, edna pokraj druga, se sre}avaat i opstojuvaat dve epistemolo{ki tendencii: od edna strana, tehno-esteti~kata i od druga, iracionalisti~kata (misti~kata), navistina e nevozmo`no da se somnevame vo dijalogi~noto bitie na teorijata, kako {to e sosem anahrono i iluzorno, da me~taeme za vospostavuvaweto na edinstvena, ednozna~na, u{te pomalku, rigidna, ezuitska metodolo{ka paradigma. Tehno-estetikata, pottiknata od aktuelnite tehnolo{ko-informati~ki dostreli, nastojuva da gi predvidi novite implikacii, koi se odnesuvaat na novoto (virtuelno ili sajber) oblikuvawe i opkru`uvawe na literaturata; fascinantnite mo`nosti za sozdavaweto na tn. hipertekstualna (sajber) umetnost. Vo toj kontekst, ve}e i od stranata na pro~ueni akademski avtoriteti, kako Majkl Rifater ili Xorx Hilis Miler, se postavuvaat pra{awa za problemite na novata performativnost, interaktivnosta, "vtorata oralnost#, serijalnosta, virtuelnoto avtorstvo, internet-nomadstvoto i sl. Kontroverznoto, tranziciono lice na sovremenata teorija, bi bilo, me|utoa, nepotpolno bez vlogot na aporeti~nata tradicija, zastapena vo trudovite na Derida i Kristeva, a koi redovno se povikuvaat na inspirativnoto nasledstvo na Ni~e i Hajdeger. Povtornata sakralizacija na kritikata i teorijata- najavena so krizata na naukata, za koja, na po~etokot na vekot, inspirativno govori Edmund Huserl-svedo~i za pritaeniot kopne` na postmodernata epoha, povtorno da se do`ivee iskustvoto na Svetoto (sepak, kako {to uka`uva Tine Hribar, toa e svetoto bez bo`estvo), koga site granici, oblici, diskursi se stopuvaat vo eden fluiden prostor, zasnovan na apofati~kata teleologija na nedolovlivosta i neiska`livosta. Misti~kata (iracionalisti~kata) struja vo kni`evnata teorija, postavuva poinakvi epistemolo{ki kriteriumi, poto~no, svoevidna epistemolo{ka anarhija - koja, pred s¢, go respektira kreativnoto, li~noto, avtenti~noto kni`evno-teorisko pismo. Takvo, kakvo {to, na primer, postoi vo ramkite na aktuelnata geopoeti~ka "{kola# na {kotskiot poet i teoreti~ar - Kenet Vajt, pottiknat od duhovnoto paganstvo, nomadskiot princip, obnovata na arhetipskata relacija pome|u ~ovekot i prirodata. Poimot na tranzicijata se vgraduva vo denes aktuelnata retorika, koja ja istaknuva vrednosta na interkulturniot dijalog, problematikata na drugotnosta, nadminuvaweto na ksenofobijata i evropocentri~nata arogancija. Noviot koncept na identitetot, {to denes preovladuva vo kulturniot diskurs, odi kon nadminuvawe (tranzicija) na logocentri~nite, monologi~nite, proekcii na kulturniot identitet-a vo prilog na polivalentniot, kompleksen 101

Tranzicijata . I da zaklu~ime: od edna strana.{to }e re~e . namesto hiperteoretizmot i prenaglaseniot akademizam. koj.zab. mo`e da se postulira i kako tipolo{ki (univerzalen) fenomen. koi {to gi poznava isto~nata (i vo toj kontekst. Sekoga{ vo me|uprostorot. tranzicijata. so po{iroki aspekti i konotacii. procesot. Nedofatliva. vo tie ramki. Vo taa smisla.kako na{a sudbina. osven kako op{testveno-istoriski fenomen. sekoga{ vo tranzit#. so vekovi. ortodoksnata) tradicija.. a. sme patuva~ki izveduva~i. mo`ebi. uteha. preminot -koj se nao|a vo sr`ta na kreativniot ~in? Edna{ protolkuvan kako "bitie na preminot# (Isaija Berlin). kni`evnosta. bitie na tranzicijata.Elizabeta [eleva MAGOR model na pove}ekratniot identitet (kako {to veli teoreti~arkata Jola [kuq: "na{iot kulturen identitet e na{iot intertekst# . bitieto na kni`evnosta ne e trajno vrzano i osudeno na Tranzicija. gi afirmira vrednostite na li~noto do`ivuvawe i nesvodlivoto kni`evno iskustvo. konstatacijata na kanadskiot bahtinolog Klajv Tomson. Mo`ebi. navistina e paradigmati~en model. moja). koe ja osporuva i dekonstruira logocentri~nata tradicija na zapadnoevropskata misla. 102 . za opis na globalnite epohalni tekovi. vo dinamikata na temporalnosta i razvojnosta. im se sprotivstavuva na nespretnite obidi za kone~noto osvojuvawe na nejzinata tajna i ubavina. na samonadminuvaweto kako uslov na svojot opstanok? Vo koja mera. Demonot stanuva vtoro ime (vtoro lice ili mo`ebi samiot obrazec) na kni`evnosta.: "Nie (se misli na kriti~arite i teoreti~arite . nepredvidliva. nejzinata nedolovliva tainstvenost. Dotolku pove}e e lucidna. intimnata pobuna i skepsa kon "granicite na teorijata#. magiskata zamajnost. tranzicijata kako procesualnost. vrzan so edno konkretno istorisko razdobje. na prevrednuvaweto na op{testveno-politi~kite i kulturni promeni na krajot od 80-tite godini..vo prilog na aporeti~nite koncepti. preod. Sepak.premin. proektot na tranzicijata e vo vistinska smisla primeren na vremeto. opasno bliska do polovite na sopstvenoto samoporeknuvawe. tranzicija). kreativna zapoved. i na epistemolo{kite pomestuvawa kon noviot teoriski model. bi ja iska`ala svojata dilema i zapra{anost: dali. re~itata ti{ina i mol~ewe. temata za tranzicijata i kni`evnosta e vo osnova univerzalna (a ne samo denes aktuelna) tema? Zarem mo`e da se izostavi isku{enieto. poimot. predizvikot. Ili. artisti. Sekoga{ vo tranzicija. i pravoslavnata. Na krajot.

bog na jazicite i na pismoto. Da ne zaboravime pri toa. vsu{nost. Eden od negovite stihovi glasi:"Velat: ne umira. Dlabokata vrska pome|u pi{uvaweto i se}avaweto. mo`e da se argumentira so arhai~nata figura (i misija) na staroegipetskiot bog Tot. pak. vo estetskiot kontekst. isto taka. se }erki tokmu na Mnemosina (Memorijata). I mrtov pameti poetot#. sekoga{ zavisi od pomneweto#. Toa uveruvawe. kako da go opravduva i misleweto na Harold Blum. bidej}i poznavaweto i znaeweto vo kritikata. posebno. toa e edno od mnemoni~kite sredstva. deka i za{titni~kite na umetnosta kaj starite Grci. Muzite. odr`uvawe i so~uvuvawe na pameteweto i takvata negova mo} stanuva poseben predmet na interes. anamnezata ja proglasuva za eden od 4 modusi na pi{uvaweto. istovremeno. entropijata. Toa. e smrtonosno. pretstavuva terapevtska anamneza. deka pameteweto e. bog na mrtvite. pome|u drugoto. Pismoto ima svoja funkcionalna osnova. irskiot poet [ejmas Hini. ~ija{to cel e za{titata na informacijata od zaboravot. i za{titnik. no. pi{uvaweto poezija. kako {to smeta toj. koj e. kaj dvajca sovremeni poeti: edniot od niv. odnosno. Makedonskiot poet Ante Popovski ka`uva. vo "Gutembergovskite# metafori na Mar{al Makluan. intuitivno e nasetena i eden od drug nezavisno iska`ana. eden vid umetnost. iska`ano vo negovata posledna kniga "Zapadniot Kanon#. deka umetnosta e op{tewe so damninite vo sebe i vozobnovuvawe na zborovite. 103 . smrtta. i deka tokmu toa pretstavuva fundamentalen instrument za literaturnata kritika: " Da se zaboravi.DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO I ZABORAVOT VO POSTMODERNATA EPOHA "Ja otvorivme Planinata So pomnewe So star Fat zborovi tajni# Jordan Danilovski Pome|u pismoto i kulturnata memorija otsekoga{ postoela imanentna vrska: pismoto e eden od instrumentite za konzervacija. kaj pretstavnicite na Torontskata {kola.

govori za "egzistencijalnoto tetovirawe#. no moeto telo gi ~uva luznite. I da ne zaboravime. opstojuva i dejstvuva. A. pameteweto ne e samo akumulator (~uvar). histerijata. vek e borbata na se}avaweto protiv zaboravot#. na nekolku ramni{ta. ja istaknuvaat pove}e misliteli: na primer. imaj}i gi predvid site onie nastani. traumati~ni u~inoci i efekti. isto taka se istaknuva. deka procesot na individualnata inicijacija (vklu~uvawe i integrirawe) na ~ovekot vo op{tesvenata zaednica (i telo). vo procesot na oformuvaweto na individualniot. e vostanoveno soznanieto za konstitutivnata i konstruktivna uloga i funkcija na se}avaweto. kako esencija na se}avaweto go poentira i znamenitata misla na Milan Kundera. {to e bolen tokmu od. Tokmu vakviot eti~ki imperativ. Frojdovata psihoanaliza fakti~ki prestavuva nauka za se}avaweto. mislej}i tokmu na postoe~kite istoriski traumi i nepravdi. Ervin Gofman). {to se zaokru`uva so smrtta. vrz osnova i blagodarenie na se}avaweto . vrednosni stereotipi na odnesuvaweto) i biheivioralno (upatuvaj}i na socijalnata kontrola. vo sodr`inata na psiholo{kiot poim na se}avaweto. {to ja so~inuvaat "knigata# na individualniot `ivot. a. takvoto tolkuvawe vo svojata argumentaciona osnova. taa ponatamu. odi tokmu po pat na edna traumati~na inskripcija (vpi{uvawe na bolnite. deka "klu~ot na politi~kata borba na 20. traumati~ni `igovi na identitetot).se}avaweto na prvobitniot proces na op{testvenoto "`igosuvawe# (Delez/Gatari. mo`eme da zabele`ime sozdavawe i dominacija tokmu na tkn. vo Marija Todorova). Funkcionalnata delotvornost na telesnoto pametewe. Vo kontekst na toa. anamnesti~ki model. vlijae vrz individualnoto dejstvuvawe i odnesuvawe: afektivno (predizvikuvaj}i preventiven strav). Vo kni`evnata i vo kulturnata teorija. emociite. Xefri Hartman. kako na svoj ultimativen princip) (v. Peter Sloterdijk. dodeka. {to go istaknuva kompleksniot karakter na tkn. kulturno pametewe: spored ovaa koncepcija. i poradi svoite se}avawa. Teloto e krvote~na istorija#. stereotipite i predrasudite. vo 80-tite godini od ovoj vek. bukvalno veli: "Mojot um zaborava. socio-antropolo{ko ramni{te. odnosno kolektivniot identitet.Elizabeta [eleva MAGOR Na po{irokoto psiholo{ko nivo. vrz podocne`niot razvoj i odnesuvawe na edinkata. tuku isto 104 . Na u{te po{iroko. poa|a od pretstavata za teloto kako tekst. {to. odnosno histerikot se opi{uva kako ~ovek {to strada. kako i za negovite mo`ni. kognitivno (sozdavaj}i gi po`elnite. vo idnina. pak. spa|aat: iskustvoto. odnosno medium za vpi{uvawe na pe~ati i tragovi od strana na `ivotot.

centar. 105 . terminot intertekstualnost. {to se "zaslu`ni# za aktuelnata "smrt na avtorot# vo ime na fantomskoto se}avawe. istaknuvaj}i ja premisata za inkonkluzivniot. ~ija{to su{testvena poraka se sodr`i vo soznanieto. me|u razli~nite kulturi. @erar @enet ja upotrebuva metaforata za "palimpsestot#. Rolan Bart govori za edna demonska intertekstualnost. deka zasekoga{ }e ostaneme plenici i podanici na se}avaweto (i nostalgijata).e. t. Julija Kristeva }e go promovira noviot klu~en termin na kni`evnata teorija i kritika. duhovni registri i avtorski potpisi. citati. dodeka.taka i generator (sozdava~). epigonski.e. koe{to iscelo se zasnova na premisata za generi~koto pametewe ne samo vo literaturata. t. no i me|u razli~nite vremenski dimenzii. na primer. vo anti~kata epoha. zna~enski mre`i. vo tkn. isto taka go poddr`uvaat anamnesti~kiot koncept na kni`evnoto sozdavawe. bi mo`ele ovde da go navedeme primerot so sozdavaweto na moderniot.izvor ili sredi{te na svetot (i na pismoto). nedoseglivo. za razmno`uvaweto. fluidno i difuzno i deka denes. fakti~ki nikoga{ nema da mo`eme da dopreme do toa posakuvano te`i{te. deka literaturnite dela se udvoeni zapisi. svojot genijalen predvesnik go ima vo deloto na Mihail Bahtin. otisok na ne{to tainstveno. {to e zaslu`no za produkcijata na zna~ewata vo noviot. neinventiven) mehanizam na estetskoto sozdavawe. za da podvle~e. vo sredinata na 6otite godini. genotekst go raspoznava onoj vid se}avawe. vo edna od kategoriite na intertekstualnosta. Kako ilustracija na Bahtinovite stojali{ta za sekoga{-so-se}avawave}e-kontaminiraniot proces na estetskoto sozdavawe. @ak Derida toa go pravi so pomo{ na kategorijata "traga#. referenci. vkrstuvaweto i kru`eweto na brojnite odjeci. {to dosega daleku ponazad. Taa. tuku i vo kulturata. odnosno sloeviti prerabotki i se}avawa na svoite prethodnici. aktuelen tekst. polifoniski roman (Dostoevski). deka samoto pismo e traga. nezavr{en i nepredvidliv dijalog me|u kni`evnite dela. vo edna ili druga terminolo{ka forma ili metafora. vo vremeto koga e osporeno postoeweto na boga. anamnesti~kiot model vo kni`evnata teorija. Vo duhot na takvite razmisluvawa. vo `anrot na sokratovskiot dijalog i menipejata. kreativen (a ne samo imitatorski. vrz osnova na generi~koto se}avawe. [to se odnesuva do post-strukturalisti~kata teorija. odnosno esencijalnata figura. poto~no. Imaj}i gi predvid vakvite presvrtni~ki stojali{ta za dijalogi~niot karakter na kni`evno-umetni~koto i kulturnoto sozdavawe. site nejzini eminentni pretstavnici. Potpren na platonisti~kata koncepcija na ideite kako se}avawa.

Negoviot eklatanten pretstavnik Horhe Luis Borhes. svojstvena na epohata na postmodernizmot. kako tipi~no mediteranski.anamnesti~kiot model ili {kolata na se}avaweto vo aktuelnata kni`evna teorija go svrtuva na{eto vnimanie kon kategorijata na estetskata anamneza (po analogija so kategorijata "erotska anamneza# na Sloterdijk. imeno. ili. A pak. zadu{enost. feti{izacija na Bibliotekata. duri. Jerkov). vo sovremenata literatura ve}e se zboruva za podem na tkn. kako metafora na s¢opfatnoto znaewe. {to go nadminuva sekoj konkreten predmet#). so ogled na enormniot porast na kulturnata tradicija. prethodni sostojbi. enciklopediski model (A. se obiduva da gi otkrie i po{irokite motivaconi pri~ini za nejzinoto sozdavawe i postoewe. prerasnuva vo eden od neodminlivite konstitutenti i kvaliteti na kni`evniot talent i estetska vrednost. Opi{uvaj}i go. Vo toj kontekst. duri. kako "nekropoetika# (ili igra na posmrtnite avtorsksi maski). ednostavno. od svoja strana. akutnoto dejstvo na tkn. odnosno dioniziski princip na postojanata obnova. svojata osnova ja nao|a vo ideolo{kata sakralizacija i. Navistina. dinami~no da se razvivaat i da se menuvaat. kako kulten topos na besmrtnata i apsolutna mudrost. ovoj model. sledej}i i dorazvivaj}i gi soznanijata na Bahtin. ekumenska fantastika. na déja vu (ve}e videnoto) .Elizabeta [eleva MAGOR Na sli~en na~in. Mihail Ep{tajn. odnosno "kulturno-informativnata# preoptovarenost i. toj se sosredoto~uva na eden va`en fenomen. toa svojstvo. ne e vozmo`en! Zasnovan vrz ni~eanskiot. elementot na pisatelskata erudicija (~itaj-asimiliranata kulturna memorija). ovoj vid literatura. no. i vrz principot na ve~noto vra}awe. na koja e podlo`en i od koja strada sovremeniot ~ovek. kako sostojba na "kopne`. paradigmati~en za sovremenoto kulturno (i ne samo kulturno) `iveewe: toa e. Vo toj kontekst. informati~ka trauma. Jurij Lotman. so pomo{ na tkn. kon poimaweto na se}avaweto kako poeti~ko-esteti~ki princip. tekstot prerasnuva vo svoeviden spomenik. cikli~en koncept na istorijata. zaboravot. motiviran i od po{irokite. isto taka. 106 . kulturolo{ki pretpostavki. {to ja izvlekuva Renate Lahman: deka vo kulturata. svojata poeti~ka programa i avtorska prepoznatlivost ja izgradi tokmu vrz modalitetot na "golemoto se}avawe# (Sol Jurkjevi~). ja afirmira kategorijata "kulturna memorija#: su{testvenata karakteristika na sistemite vo kulturata e tokmu nivnata sposobnost da se se}avaat na site svoi. vodi kon dalekuse`nata konsekvenca. Motiviran od imanentno poeti~kite. so izvesna doza na cinizam. i na toj na~in. kako rezultat na koe.

kon fatalnite i destruktivnite u~inoci i efekti na pameteweto. pome|u pameteweto. sozdavaweto kauzalni vrski i paradigmati~ni obrasci (osmisluvaweto i oblikuvaweto na smislovni celosti). pak. memoarite. Poznatiot teoreti~ar i kriti~ar na novite. da progovorime za edna korisna distinkcija. transcendentna senka. Sovremenata semiotika. Lahman).i se}avaweto.Ovaa sostojba. verbalno pretstavena. da predizvika zaboravnost (nie. pre-ozna~enosta. denes. Vo sovremeneta kulturna antropologija. s¢ pove}e. neskrotlivo metastazirawe i umno`uvawe na informaciite. onoj fantomski i nedosti`en intertekst ili traga. digitalni mediumi. koja kako nadredena. Toa soznanie ni ovozmo`uva da si gi pretstavime. stojali{teto). kako {to se: selekcijata (izborot). programska i generi~ka konstanta e . u{te Platon predupredi na toa. mo`eme da go pretstavime i vo ramkite na kategorijata na 107 . konkretizirana. ~ija{to eminentna. jakne stojali{teto na edna apokalipti~na vizija na literaturata i kulturata: po analogija so opredelbite na Bodrijar. ja predlagaat nekoi teoreti~ari: distinkcijata. hierarhizacijata (podreduvaweto po va`nost). uka`uva na fenomenot na hipersemiozata. I tokmu tuka e mesto. se nadvisnuva i demne nad ~ovekot: namesto bibliotekata da mu slu`i na ~ovekot. za koi pogore zboruvavme. manifestna. objasnime i locirame nekoi od zna~ajnite manifestacii i fenomeni. se nao|a vo situacija da £ slu`i na Bibliotekata i sebesi. denes. imeno. vo samiot Tekst se otkriva dejstvuvaweto na edna fatalna strategija. nepretstavliva struktura. haos. {to. so poinakov jazik. od edna . kako potesna. strukturata na se}avaweto se potvrduva kako eminentno narativna strategija. fluidna. oblikuvana i izrazena struktura. perspektivata (glednata to~ka i. patem ka`ano. mehanizam na nezapirlivo.samoto se}avawe. duri. globalna. ovde bi ka`ale . uka`uva na su{testvenata metateza na ulogite i posledovatelnoto otu|uvawe na Bibliotekata. za kogo govorat sovremenite teoreti~ari na kulturata . i da se identifikuva preku nea. ja voo~uvaat i nekoi drugi analiti~ari. pregolemata kompleksnost i umno`enost na semioti~kite strategii. od druga strana. voop{to.blagodarenie na ovaa distinkcija. Od edna strana. vsu{nost. sega. Proizlezena tokmu od primenata na opredeleni zakoni (Dona Kolar-Panov). t. Toa go potvrduva i postoeweto na posebniot kni`even `anr.entropija. so ogled na spomenatite problemi na identifikacijata i lociraweto na preobemnoto kulturno se}avawe. so sebe ja nosi i taa opasnost. go prenaso~uva na{eto vnimanie i zagri`enost. prenatrupanost) vo du{ite. toj. ~ovekot. deka izumot na pismoto. kako latentna. {to kru`at vo na{ata kulturna sredina (R. Me|u prvite. situacijata e obratna.e. odnosno. koja. Vilem Fluser.

ili boleduvaat od se}avawa. stanuva mnogu zna~ajno . Tvore~kata konstrukcija (a ne samo anamnesti~kata re-konstrukcija). ne treba da zaboravime tokmu na latentnite. Dokolku teleologijata na pameteweto se sostoi vo ostvaruvaweto na op{testvenata inicijacija i integracija. razgrani~eno i. tuku. toga{. se}avawa i pretstavi za istoriskoto minato. Poznatiot i avtoriteten psihoanaliti~ar Erih From. sekoga{-ve}e latenten i prednazna~en intertekst. kakov {to e Balkanot. veli Pol Virilio. sledstveno. {to imanentno ja nalo`uva i {to e zastapena vo modalitetot na istoriskoto se}avawe. lu|eto na Balkanot stradaat od bolesta na pameteweto. onoj "na{#. Dokolku ne e zdru`eno so proektivnite kapaciteti na imaginarnoto. ambivalentna uloga: konstruktivna. sekoe se}avawe e produkt na postoeweto i primenata na edna opredelena narativna strategija. stradaat od bolesta na zaboravot.Elizabeta [eleva MAGOR pameteweto. po pravilo. Pameteweto e. fikcionalna priroda na istorijata kako vid (pred s¢. taa n¢ poseduva nas. kako {to po malku fatalisti~ki. kako i prevrednuvaweto tokmu na vostanovenite naracii (i eventualni. pona~esto se bolni. no i destruktivna. pameteweto stanuva nevroti~na ili patolo{ka fiksacija za minatoto. 108 . Od druga strana. odnosno prikazna. vsu{nost. zapostavuvawe na idninata.manipulacii) za na{eto istorisko minato (~itaj pametewe).kriti~koto so~eluvawe so uslovnite zna~ewa i intepretacii. stanuvaat posebno pokazatelni i polezni za takvi podra~ja. ili. vsu{nost. Mo`nite ideolo{ki manipulacii so modalitetite na istoriskoto se}avawe. odnosno. Kako {to lu|eto. {to pri toj proces ja sproveduvaat neminovnata selekcija (izbor) i negacija (otfrlawe) na seto ona {to. Pameteweto. od kogo nema begstvo. tuku. jadrovito ja razobli~uva Mi{el Fuko: koj predupreduva. ideolo{ki naso~uvani. nie ne ja poseduvame tradicijata. {to gi sodr`i i {to nam ni gi nudi Istorijata kako prikazna. selektivni. vo krajna linija. ka`uva Sloterdijk. deka nie. kako kulturna Drugost. vo romanot na Markes "Sto godini samotija#. mo`e da bide nepo`elno. politi~ko) se}avawe. regulativni.nekrofilija. Ili. taka. voveduva edna u{te poradikalna (i zagri`uva~ka) dijagnoza . no i restriktivni socio-kulturni mehanizmi. razorna. zna~i. {to moraat da zapomnat deka bile#. mo`e da ima dvojna. kako ideologija. tie. za vakvata pojava na postojano i isklu~ivo `iveewe vo minatoto i. deka "na lu|eto im se poka`uva ne ona {to bile. Dokolku. se razobli~uva i uslovnata. obespraveno. konstitutivna. imame apriori dirigirani.

umetnosta . makar na privremeniot zaborav. kako i prognozite za "krajot na. po~ist po~etok. kako {to vo cini~en manir toa go zabele`uva Vinston ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. istorijata. nalik na alhemi~arskoto nigredo ("nultata sostojba# i po~nuvawe od po~etok) e oblagoroden od zavodlivoto. proektivna i kreativna strategija.. mo`niot izlez od balkanskiot sindrom i nekrofilija.spas i izlez treba da pobarame vo . Dali. mo`e (kako {to dramati~no ni potvrduva iskustvoto od poslednata decenija) da odigra prvenstveno konzervativna (represivna) funkcija. se}avaweto go proglasi za svoj poeti~ki koncept). Fridrih Ni~e vo zaboravot gleda "`ivotna neophodnost i preduslov za zdravjeto na edinkata. otkolku {to konsumira#. nasproti fundamentalisti~kata sprega na se}avaweto i teri109 . no tokmu tvorecot na filosofskiot koncept na ve~noto vra}awe). Taka. neumitno. se pretvora vo smrt .# ~ovekot. vrz osnova na eden paradoksalen navod od Borhes (koj. zaradi odr`uvaweto na neophodnata. (izgleda ~udno. koja postojano gi pothranuva tokmu paranoidnite somne`i i predrasudi kon Drugiot. vo na{iot tekst. i denes aktuelnite milenaristi~ki koncepti na post-modernata. nekrofilska opsednatost so minatoto. vo vremeto na informati~kata trauma i nekrofilskata opsednatost so se}avaweto.. vo region kakov {to e Balkanot. i zaostanuvawe zad.. osven konzervatorskata. kako {to poetski se pra{uva Bogomil \uzel: "ima li prokletstvo i izgon od se}avaweto / za vinovnikot i gre{nikot#. vo retrospektivnata i retrogradnata. i nasproti s¢. Ili. }e si dozvolime da dodademe i nie. Ottuka. Pol Virilio. Sli~no na nego. deka `ivotot mo`e da se podnesuva samo vo diskontinuitet i deka ulogata na ~ovekoviot son e tokmu vo takvoto obezbeduvawe. pri toa. mo`ebi. neophodno e sega da se aktivira vtorata komponenta od naslovot. Mo`ebi. zaboravot. da se zapra{ame: dali.. utopisti~ko Vetuvawe za nekakov nov. koj{to. no. koj{to. paraliziraj}i go umot i proektualnoto razmisluvawe. narodot. dijalekti~ka ramnote`a.smrtta na se}avaweto? Pove}e misliteli ja poso~uvaat terapevtskata uloga na zaboravot. e ubeden vo toa. i. koga toa. sinhronijata (~itaj svetot).Pameteweto. Ili. rezultira{e so negovo zapostavuvawe na. poleka. pri toa. kulturata#. treba i mo`e da se bara vo promoviraweto i afirmiraweto na metaforata na Nomadot. pro~ueniot pesimist i insomni~ar Emil Sioran. da se poslu`ime so omilenata strukturalisti~ka opozicija. opsednatosta so dijahronijata na Balkanot. i poredok.svoeto ishodi{te go nao|aat tokmu vo zaboravot. tokmu vo zaboravot prepoznava edna neophodna.

taa.. odnosno idealot na avtohtonosta. ja zagovara alternativata na "slobodna. {to se odviva vo 110 . denes kultna.za sebe. podednakvo vklu~uvaj}i gi obete dimenzii na nomadstvoto: prostornata. vkorenetosta samo vo edna po~va. ku}a cel svet bratski mi e. vo toj kontekst.lirskiot subjekt. kako {to ovde i dolikuva. ajdutinot Tatun~o. napi{ani.POETSKI KOPNE@ I ANTROPOLO[KA KONSTANTA "Do kade sum ja pronesol svojata qubov do tamu e mojata tatkovina#. kako i vremenskata. poetski duh. epistemolo{ka i esteti~ka kategorija. ~ij{to avtor e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija. Ko~o Racin: "Ako ku}a ne napraviv so visoki. bi sakale da zapo~neme. nacija. paradigmati~ni stihovi mo`e da se raspoznae i primerno da se rastolkuva imanentnata priroda i raznostranosta na aktelnata tema na ovoj na{ sobir. vo ovie pregnantni poetski iskazi -go afirmira idealot na nomadizmot.#. eden teoreti~ar neodamna se poslu`i so sintagmata "nomadskata kultura na postmodernata# (Mi{ko [uvakovi}. {im{ir porti. me|utoa. ku}a. avtonomna individua. bez minato# (Delez/Gatari). tokmu kako individua da re{ava i da tvori . stihovi od pesnata "Tatun~o#. odnosno. NOMADIZMOT . vo ime na pravoto i mo`nosta. vo ovie. Nie. 1995). koj opfa}a takov vid egzistencija. so nekolku stihovi.Elizabeta [eleva MAGOR torijalnosta. Iska`ani so proro~kata lucidnost na eden avtenti~en kreativen. mnogu godini pred promoviraweto na ovaa. Za razlika od principot na ogni{teto. kultura. Bla`e Koneski Vo nastojuvaweto jadrovito da go imenuva i opredeli duhovniot profil na sovremenata kulturna epoha..

presretliva zaednica. vo oblikot na edna priem~iva poetika i estetika na `iveeweto. Ili . iska`ani vo sredinata na 70-tite godini. kako fundamentalna poetika na svetot. i kako takva. kako dobronamerna. duhovnata otvorenost. pokraj potrebata za hrana. kaleidoskopska mre`a i me|nica na razli~ni kulturi i kulturni tradicii. namesto toa. Toa stojali{te. ne samo kon edna edinstvena. edna od poslednite pesni na Jordan Danilovski. odnosno. i sozdavawe na. sovladuvawe na prostorni rastojanija. vo ~ii ramki planetata Zemja se vospriema i tolkuva kako univerzalen imenitel za ~ovekoviot dom. preselni{tvoto. odbiraj}i gi veli~estvenite stepski prostranstva. kako vrven estetski i tvore~ki predizvik. na predominacijata na edna od imanentnite ~ovekovi potrebi: kako {to uka`uva {panskiot filozof Ortega i Gaset. go neguva principot na kosmopolitizmot. dvi`ewe. dom. svojstveni za ~ovekovoto bitie. streme`i i kopne`i. tuku kon mnogustrana. mno`estvena. upatuva. svetot. zatopluvawe. od strana na {kotskiot poet i teoreti~ar Kenet Vajt. koe postojano ostanuva raspnato i osudeno na ovozemnite (materijalni) i na onostranite (duhovni) potrebi. odnosno na~in. od svoja strana. voda. vo vrska so geopoetikata kako o`ivotvoruvawe na globalnite koncepti. kade svetot se vospriema kako integralna celost i kako bratski entitet. zabele`uvame i vo "Azija#. kaj ~ovekot postoi i potreba za preselbi. vsu{nost. ~ekorewe. koga lirskiot subjekt odbiva da bide vdomen vo nekoja efemerna ~ove~ka gradba . {aman.ku}a. na koj ~ovekot go zasniva svoeto postoewe vo. ili nomadizmot e edna od antropolo{kite konstanti. t. svoja ku}a.otsustvo na postojano mesto za prestoj. soodvetstvuvaat na negovoto samodo`ivuvawe kako nomad i mistik. Sli~na poetska evokacija na nomadizmot. Taka.e. iznenaduva~ki koincidira so principielnite zalo`bi. varvarin i vra~: "Nekoga{ gi galev Skutovite od treva I palev sekakov obid i pomisla Da se kreva ni{to`na ku}a Dom bezli~en i nejak Nasproti ~istata ubavina Dvi`ewa#.go afirmira do`ivuvaweto na svetot kako svoj Dom. naso~enosta i ~uvstvoto na pripadnost. Takvoto apostrofirawe ili pretpo~itawe na svetot kako svoj dom. 111 . {to.

1997). meta-fizi~ka. pak. interno patuvawe . intelektualno. Nil A{erson. za nas posebno interesno i pokazatelno e toa. prevospituvaweto). vo i niz kulturnata i duhovnata traektorija na hermenevti~kiot dijalog so tradicijata. ja obmisluva i Arnold Tojnbi. Vo toj kontekst. deka: "Vistinskite nomadi se tokmu onie. Tokmu ovaa metafori~na konotacija na nomadizmot. vrzani so `ivotot na edno od osvedo~enite nomadski plemiwa . istovremeno. kako rezultat na patuvaweto g) {to. neminovno patuvaweto go predo~uva kako "figura# na samoidentifikacijata. Taa gi sodr`i re~isi site semanti~ki i simboli~ki distinktivni obele`ja na eden eklatantno nomadisti~ki diskurs za samo-soznanieto: a) vnatre{niot imperativ na patuvaweto (ili. po{iroko poznata blagodarenie na avtorski stiliziranata izvedba na Marko Cepenkov. Vo nego. duri i `anrovski profilirani tvorbi-po~nuvaj}i od "Zlatnoto magare# na Apulej.vo i niz sebesi. razbrano kako duhovna samopotraga i mobilizacija. ovde poso~en aspekt. A{erson gleda primer i primena na ekstati~niot princip. i prvata fanstasti~na makedonska prikazna "Siljan [trkot#. kade{to pripa|aat antologiskite dela. kako "Easy rider# ili "Krajot na svetot#. onie. s¢ zaedno. umetni~ki e osoznaen i oblikuvan vo pove}e raznovidni. ili. Takviot. Vo vrska so tretiot. tuku i vo prenosna. svojstven na nomadskite kulturi i 112 b) . kako {to duhovito se veli: Patuvam. {to makedonskata usna kni`evnost isto taka ima svoj pretstavnik vo "`anrot# na nomadisti~kite narativi: toa e. koi ne se pomestuvaat#. no ne samo i ne isklu~ivo vo bukvalna. zna~i mislam) inicijaciskiot karaker i zna~ewe na patuvaweto (varijacija na temata `ivotot-kako-pat) v) transformativnite efekti (metamorfozata. pome|u svojstvata i navikite. odnosno. fizi~ka. vo filmskiot `anr. pa s¢ do romanesknite bestseleri na Paulo Koeqo. spa|a i potrebata za patuvawe. nare~en road movie. nadvore{na. koga veli. so iskustvoto i praktikata na "istoriskite nomadi#: vo svojot prilog "Za varvarite i civiliziranite#. vnatre{na smisla. predimno duhovni potrebi.Skitite. re~isi inicijaciski karakter na patuvaweto.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu vo redot na takvite. go vbrojuva i -u`ivaweto na kanabisot ("skitskata uteha i zadovolstvo#. koi prevzemaat prvenstveno duhovno. ~uvstvuvame potreba da poso~ime u{te na edno sovpa|awe na makedonskata prikazna.

"Ti me ostavi da skitam po pati{tata So site da te baram i nigde da ne te najdam Taka me razdade. Toa. nedogatlivo. olicetvoren vo likot na Odisej (i vo tradicionalnite i patrijarhalni kulturni sterotipi duri izedna~en so samiot rodovski-gender. nedostapna za geografskite atlasi. na s¢vkupnoto) poni{tuvawe. onaka. Tokmu vo taa to~ka na s¢stranoto (ili. po~vata.no. {to se vrzuva so rodovskiot . "patot (nie bi dodale . Siljan e "razre{en# od prangite na ~ove~koto telo i pretvoren vo ptica. e imeno. Ovie nekolku stihovi. nedoodlivo isku{enie. taa geometrija e prevoshodno li~na.gender . pretstavuva tokmu erotskiot mit za potragata. kako strast koja ne mo`e da se smiri i zadovoli. za razlika od antejskiot princip na privrzanosta kon domot. izdvoeni od pesnata "Oltar# na Ante Popovski. Kako {to veli na{iot.. mapi i kartografii.sodr`an vo principielnoto osporuvawe na granicite. Patot. ili. vo prilog na vplovuvaweto i ostvaruvaweto na imaginarnite patuvawa. od svoja strana. duhovna i du{evna. prethodno citiran poet. makar i metafori~no. {to go istra`uva celiot svet. Vo kni`evnata nauka se veli. da go napu{ti i transcendira teloto. inventivna i kreativna. 113 . relativizirawe na granicite. za prv pat. kako {to bi dodale nie: strast-asimptota. kako i na negovata aporeti~na priroda. tokmu kako ve~no nedoseglivo. telesnite granici i ramki .princip na ma{kosta. vo slu~ajov.tokmu zaradi pocelosnoto osloboduvawe na duhot. kako kopne`. zemjata. sodr`an vo te`nenieto. kako {to e protolkuvan kaj Kjerkegor: imeno. negovite biolo{ki ograni~uvawa i barieri.a ne~ovekot). poentata i imenitelot na ~ovekoviot `ivot. No. toj "ima svoja geometrija#. mamka. odnosno po~vata. osporuvawe. koja{to. Patot . principot na nomadizmot mo`e imanentno da se povrze so kategorijata na estetskiot kopne`. makar i privremeno. upatuvaat na fundamentalnoto zna~ewe na patot i patuvaweto.model `enata). doa|ame i do nekoi po{iroki. pak. kulturolo{ki implikacii na konceptot na nomadizmot. znae s¢ sebesi#. povrzana so traeweto na ~ovekovata egzistencija. nespodeliva. ja poseduva mo}ta. Taka. da se vratime na prikaznata od Cepenkov: vo ime na povisokite celi na duhovnata poduka i sozrevawe.. spored svojata prirodna zadadenost. principot na ahasverskiot nemir i talkawe. avtenti~na. oti. n¢ potsetuva na iskustvoto i telosot na misti~nata ekstaza. deka eden od tipi~no mediteranskite toposi. za sovladuvawe na ~ovekovata prikovanost za tloto. taka me uni{ti#. predizvik.

besku}nik# (1999:218). vo koi{to samiot nomadskiot princip se steknal status i zna~ewe na (samo)legitimaciski. kako {to se poka`a. samo povr{nata i ~isto retori~ka) apologija kon figurata i kategorijata na nomadstvoto.. Po~nuvaj}i nekade vo 80-tite godini. za Evropjanite. i Balkanot. za prv pat. Tokmu ovaa predrasuda opstojuva i deluva denes. no. od ednata. proizleguvaat od prakti~niot. i vostanovenata pretstava za balkanskiot (odnosno. svojata podloga ja nao|a vo opredelenite. ve}e se izdeleni nekolku kulturni regioni ili oddelni kulturi. od drugata (i vtorostepena) strana. postaveni me|u Evropa. zakanuva~koto. se kompenzira so (mo`ebi. od edna strana. {to. kulturen mit: toa se odnesuva. na slikata za talka~kiot Evrein. Takvoto te`nenie. abjektnoto. ili na kosmi~koto bezredie# (N. kako svoja pojdovna motivacija. vo kontekst na nevidlivite. vo stara Grcija gi narekuvale nomadite) . imagologijata uka`uva na edna simptomati~na pojava: sozdavaweto i postoeweto na svoevidniot "evropski ko{mar i strav. nomadstvoto prerasna vo edna intrigantna i produktivna. politi~ki strav na Zapadot od "nedofatlivite# (kako {to.{to.. no cvrsti i. objavena. Levantinecot va`i. za vozvrat. A{erson).. pottiknati so razvojot na tkn. docen kapitalizam ili neoliberalizam vo svetot. kako epistemolo{ka metafora i kako kreativna praktika. deka toj e "vo duhovna smisla. za imagolo{ka proekcija na Drugoto. so pomo{ta na koja. post-moderna tema. odbivnoto. Zatoa. se afirmira konceptot na rascepkanoto. koi se dvi`at# i tokmu zaradi toa.. {to kako {to vidovme na po~etokot od ovoj tekst. pretstavuvaat povod za imagolo{ka "inkarnacija na haosot. socio-istoriski fenomeni. go ima tokmu ne114 . vo teorijata.Elizabeta [eleva MAGOR Vo imagologijata. Tie. pred site narodi. kako prete`no-nomadski. re~isi. isto taka. za smetka na tiranijata na ugnetuva~kiot identitet. mo`ebi. kako integralna sostavka na komparativnata kni`evna nauka. so pojavuvaweto na programskata kniga "Traktat po nomadologija# od francuskite filozofi @il Delez i Feliks Gatari. libidinalno telo. kako temelna struktura na deteritorijalizacija. (na Zapad) vostanovenoto mislewe. pak. otpadnik od sebe samiot. Vo vrska so prou~uvaweto na kulturnite pretstavi i stereotipi. apologija. na primer. fatalni imagolo{ki granici. vreme e da se vratime na nomadizmot. odnosno. Kako ilustracija na ova. vrzani so nomadskite narodi i kulturi. kako pandan na imagolo{kite prou~uvawa na "orientalizmot# od strana na Edvard Said: za Balkanecot. dosega do pretvorawe nanomdstvoto vo kulten imenitel na seta sovremena epoha. kako {to uka`uva avtorkata. mediteranskiot) identitet. da poso~ime samo na eden fragment od recentnata i ve}e dosta poznatata imagolo{ka studija na Marija Todorova "Imaginarniot Balkan#.

. talkaweto po zafrlenite gradski uli~ki. denes. kultura i duhovnost. ednostavno naslovena kako "Nomadskiot duh#.. blagodarenie tokmu na tie i takvi "teoriski vagabonti#. umetnosta i `ivotot. za edna geografija na duhot. isto tolku. za septemvri 1999 g. e rezultat i na nekoi vnatre{ni. vlijanie na "estetikata na egzistencijata#. metodot na hibridnoto vkrstuvawe i na mo`nite konvergencii. ne stanuva zbor za razrabotuvawe na nekoe u~ewe. nare~en "intelektualen nomadizam# (Kenet Vajt). pred arogantnite teoriski refleksii i okovi. Go imame. mo`ebi. za vzaemno (denes. u{te pred eden vek. nesomneno zna~aen za imenuvaweto i predvestuvaweto na edna od sovremenite. pome|u naukite. Vo nea. doa|ame i do pottiknuva~kata (i programska-no samo onolku. nomadologijata povtorno n¢ potsetuva na toa. ~ija{to fundamentalna opredelba pretstavuva 115 . koe ne podlegnuva na kodovi. kolku {to toa go dozvoluva fleksibilniot duh na nejziniot avtor . Stanuva zbor za edno dvi`ewe na mislata. odnosno. se planira odr`uvaweto na grupnata izlo`ba pod naslov "Grani~ni premini#. gi imame predvid kreativnite primeri i li~nite iskustva na nekolku poznati avtori: kako {to e eden Bodler. nastapuva podrivaweto na fiksnite op{testveni ideniteti (Slavoj @i`ek)..K. odnosno. nostalgi~ni mesta. zna~i. se potvrduva i so postoeweto na nomadisti~kiot esteti~ki koncept. Vajt) kniga. vo koe {to. skita~i i traga~i. koja ne podlegnuva na sistemi" (1995:363). "Ra|aweto na tragedijata#.pre~enoto dvi`ewe i samooploduvawe na kapitalot. nitu za ka`uvawe prikazni. Od druga strana. predvid proro~koto. Vo takvite svoi nastojuvawa. odnosno vo nejziniot potvrden imunitet. imanentni. se istaknuvaat i vrednuvaat pridobivkite na metodot. klasi~noto delo na Fridrih Ni~e. se afirmira pravoto na "anarhi~nata metodologija# (odnosno. i. denes. nitu za sledewe utvrdeni pateki. vo prv plan. Taka. deka svojot regulativen horizont. Taka. samorazvojni tekovi vo domenot na kulturnata tradicija.nomadsko) obedinuvawe na filozofijata. nomadisti~koto ishodi{te na sovremenata nauka. metodite. Takvoto sodejstvo. Pri toa. primatot na neograni~enoto duhovno qubopitstvo). sled koe. "Vo onaa kni`evnost. toj ereti~ki se zastapuva{e. tipi~no urbani strasti: flaneur-ijata. terminite. nitu za barawe na odrazot na ne{tata. nie bi rekle . taa go prepoznava tokmu vo umetnosta. razmno`uvaweto na "divite poimi# (nepodlo`nosta na krutite epistemolo{ki obrasci).tokmu Luksemburg. pasa`i. vo domenot i na vizuelnite umetnosti . naukata. kako i neizostavnoto u~estvo. {to mo`e da se nare~e nomadska.

potoa. da se bide poinakov. delumno mu go dol`i i pojavuvaweto na sopstveniot interes i fasciniranost. Edniot od nejzinite eminentni vtemeluva~i @ak Derida. u{te vo 30-tite godini od ovoj vek. kako inherenten. vsu{nost. u{te pred da se razgorat takvite i sli~ni nastojuvawa. bez nikakvo somnevawe. na Bahtinoviot udel. po pravilo. "varvarski# plemiwa i kulturi II. na toj na~in. n¢ potsetuva i amerikanskiot teoreti~ar Harold Blum. da se povikame na.Elizabeta [eleva MAGOR tokmu preminuvaweto i osporuvaweto na granicite pome|u tradicionalnite likovni kategorii. imame pravo i obvrska. implicitno zagatnuvaj}i ja idejata za nomadskiot fatum i ahasverskoto bitie na pismoto. {kolata na intertekstualnoto nomadstvo. {to go razotkri Bahtin. Rolan Bart. da ja rastolkuvame ednata od presvrtni~kite kni`evno-teoriski {koli. pretstavuva eden slo`en fenomen. nomadizmot. nomadski i `anrovski vremeplov. deka: "pismoto ne prestojuva vo sebe samoto#. tokmu od Drugite. vo svojata koncepcija za dijalogizmot. marginalni. korelativna povrzanost pome|u umetnosta i nomadskiot princip. i vo novata. kulturnata antropologija vo svetot. koi talkaat i se obnovuvaat. po traektorijata na temporalniot (inter-istoriskiot) nomadizam.). deka: "glavniot pokrenuva~ na kni`evnosta e `elbata da se bide drugade#. Vo potesnite. ~ii{to ubedeni zastapnici (Julija Kristeva. ja zagatnuva i razrabotuva genijalniot Mihail Bahtin. preveden i kaj nas). otkrivaj}i deka revolucionernite kulturni procesi. nomadisti~ki oboena svetlina. Na bliskata. istorisko i egzistencijalno iskustvo.i vo tie ramki: 116 . vrzano so postoe~kata praktika na starite. nomadsko preto~uvawe na `anrovskite obrasci. {to toj mu go posveti na zna~eweto na interkulturniot dijalog. Majkl Rifater. Umberto Eko i dr. nomadizmot kako metafora. ~ii{to semanti~ki ramni{ta opfa}aat pove}e mo`ni konotacii i opredelbi: I. nomadski kulturi. nomadizmot vo prenosna smisla . ja nametnuvaat i novata vizija za literaturata kako nomadski intertekst. ideja. redno e da zaklu~ime. eksplicitno ka`uva. tvrdi. vo eden od svoite posledni prilozi ({to e. se dol`i na neprestajnoto (inkonkluzivno). imeno. koj. se odvivaat tokmu po dol`ina na samite kulturni granici/margini. nomadizmot kako konkretno. Blagodarenie na vnimanieto. kolonizirani. denes. Po iznesenite uvidi vo problematikata na nomadizmot. I tokmu na ova mesto. nezavisno od trendovskite opredelbi za nomadizmot. poeti~ki ramki. pome|u drugite. Takvata decentrirana pretstava za literaturata. ili. deka toj.

[uvakovi}. namesto za renesansniot model na centralnost. zatvoreni. a. kako alternativna. Bogomil \uzel. na Balkanot. Sepak. pojdovno motivirano od `elbata i potrebata "da se bide drugade#. regresivni tendencii za postignuvawe simbioti~ko edinstvo so spomenatite "maj~inski ekvivalenti#. kako i primerite. bi bilo interesno. 1998). Aco [opov v) nomadizmot kako epistemolo{ki (i vo tie ramki kni`evno-teoriski) princip i metoda. kako del od sekojdnevnata `ivotna praktika. {to gi predo~uva lirikata na Radovan Pavlovski. sozrevawe. ideo-politi~ka strategija i kako mo`en. s¢ pove}e. odnosno poni{tuvaweto na konkretniot.smrtta nomadizmot kako imanentno i vrvno esteti~ko i poeti~ko kredo na umetni~koto iskustvo. svrzana so pretpostavenoto "realno# iskustvo na nekoi kulturi. se govori i se nametnuva tkn. etni~ki grupi. t. fizi~ki prostor. no. ~ovekoviot `ivot kako pat. zemjata.koga stanuva zbor za kriznite `ari{ta vo svetot. 117 g) . {to mo`e da poslu`i. vo ekstremno izrazenite i opasni. regioni. spasonosen izlez od ma|epsaniot krug. nacijata . paradoksalnata kategorija na ne-mesto (Mitko Haxi Puqa) i za sozdavaweto na elektronskite urbani zaednici na "modernite nomadi# (Aneta Hristova) d) nomadizmot kako imagolo{ka kategorija.e. koga. Tokmu vo vrska so toa.a) b) nomadizmot kako ontolo{ka zadadenost na ~ovekot. koga. kako {to se: semejstvoto. i fatalno patuvawe ustremeno kon poslednata destinacija. na prv pogled. protiv ona {to erih From go narekuva "incestuozna fiksacija" so majkata i nejzinite ekvivalenti. nomadizmot prvenstveno im e "neprijatel na malite. vo svojata su{tina. paranoi~ni kulturi# (M. blagodarenie na novite tehnologii. {to i denes vladee. nad s¢. na vzaemno kreativno vkrstuvawe na razli~nite nau~ni i filozofski podra~ja nomadizmot kako kulturolo{ka oznaka na sovremenata epoha na globalizmot i tkn. So svojata bitna odredenost. se govori za. krvta. virtuelen ili sajber-nomadizam. posistemati~no da se prosledi i razotkrie prisustvoto na nomadskiot duh vo sovremenata makedonska poezija. vo vreme. tokmu duhot na nomadizmot e toj. delokalizacija.

I. dokolku nema. Vo taa smisla. izgleda sosema opravdano. izbori i postapki. koja.Elizabeta [eleva MAGOR namesto toa. na na{ite pati{ta. politi~ka korektnost. zaludno e da go ar~i{ `ivotot na takov pat#. iska`ano od strana na eden. koi `iveat samo so fermentite na egzistencijata#. 118 . sekomu od nas mu preostanuva. Tokmu na toa se odnesuva i sledniot navod od Vitold Gombrovi~. kosmopolitsko stojali{te za "svetot kako tatkovina# i modelot na univerzalnata kultura. i da si odgovori na. spored kogo: tokmu "univerzalnata kultura mo`e da izleze na kraj so svetot. isto tolku pro~uen. sosema na krajot. dokolku se soglasime so ontolo{kiot koncept na nomadizmot. {to gi prevzemame vo tekot na `ivotot. Zna~i. a koe se odnesuva na sekogo od nas. nikoga{ onie. i so prikaznata za `ivotot kako patuvawe. toj pat e dobar. a nikoga{ lokalnite kulturi. kolku i enigmati~en nomad Karlos Kastaneda. ni preostanuva samo da zavr{ime so su{testvenoto predupreduvawe. kako svoj fundamentalen orientir. "samo# toa. go istaknuva tokmu principot na multikulturalizmot# (Marxori Perlof). na~eloto na nomadizmot da se prepoznae i vo denes aktuelnata retorika na tkn. za razlika od "mononacionalizmot. afirmiraj}i go produktivnoto. slednovo pra{awe: "Ima li ovoj pat srce? Dokolku ima. da se soo~i so.

argumenti . tuku i globalen pogled na svet. scenata (i. (Vitorio Strada. toa mo`e da zna~i deka }e gi razvivame po~etocite na kriti~kata teorija na svetot. itnosta. odlo`uvaweto. da se dosegnat statusot i idealot na pozitivnata. bitieto i fundamentalnite odliki na komparativizmot go nadminuvaat i pojdovnoto (potesnoto) epistemolo{ko podra~je na samata nauka za literaturata. neporekliva nauka (kakva {to svoevremeno be{e tokmu biologijata. kako kreativno bitisuvawe i sozdavawe.so ogled na koi. kako {esti .METOD I PRO[ETKA (komparativistikata denes) 1. odnosno Darvinovata teorija za potekloto na vidovite). Vo ramkite na vaka zacrtanata koncepcija na svetot . 1992:92). potoa. za po~etok. neparni gestovi (prviot.n. Komparativizmot kako pogled na svet "Komparativizmot ne e samo sevkupnost na disciplini. toga{. inicijativata. fluktacii. Dokolku. kako posebno moduliran pogled na svet.kako . go otkrivaat svetot kako zaedni~ka avantura. me|u koi.kako egzodus i eksperimentum mundi. kako poezija i kako vetuvawe# (Peter Sloterdijk. provincijali119 . i poniknata vo to~kata na presek. poto~no kako poetika.govorot).poezija. prese~nite podra~ja i to~ki. steknuva nenaseteni epistemolo{ki razmeri. tretiot i pettiot). dvi`eweto po rabnite. }e go otkrieme podlabokoto filozofsko izvori{te i na komparativistikata. sred vladeja~kata ideologija na mondijalizmot. vo epohata na globalnite duhovni presvrti. diasofijata. Zemaj}i gi predvid pojdovnoto stojali{te na komparativistikata. komparativnata kni`evna nauka. Sloterdijk govori za postoeweto na pet apriorni gestovi: poroduvaweto. "Da se zboruva sega za svetskata kni`evnost. denes. marginalnite.neprivrzana samo kon eden edinstven lokus. mudrost {to mo`e da se ozna~i so terminot diasofija . a opstanokot . Poniknata vo duhovnata zakrila na prosvetitelskiot kosmopolitizam. sodejstvo me|u pove}e polimorfni i zaemno nesvodlivi lokusi na literaturata i kulturata#. 1992:513). trgneme od filozofskite pretpostavki na germanskiot postmodernisti~ki filozof Peter Sloterdijk. dopolneta so soodvetni epistemolo{ki streme`i. t. vo novite topolo{ki konotacii {to toj mu gi pripi{uva na Geteoviot poim za svetskata kni`evnost. nejzinata na~elna sprotivstavenost sprema izolacijata.

potoa. mno`estveno. ja preosmisli hermenevtikata na marginata. nastapuvaj}i vo sodejstvo so Bahtinovite tolkuvawa. Na mnogu sli~en. na nivo na op{t imenitel na fenomenite. polimorfno. poet i slikar Kenet Vajt pi{uva za geopoetikata "dvi`ewe {to se odnesuva na samiot na~in na koj ~ovekot go zasnova svoeto postoewe na zemjata# (1997:17). go nasetuvame vozbudlivoto. poimite (i fenomenite) na sredbata. branovidno mislewe i vklu~uvaweto na "divite poimi. tartuskiot semioti~ar Jurij Lotman go izdignuva do nivoto na edna op{ta. kulturen ili epistemolo{ki model i domen. kako globalen tekst). toj ja gubi po~vata pod sebe. koe izbiva od naukata. op{teweto. odnosno aspektite i vrednostite na me|ukulturnata disperzija i difuzija . na tekstot i na kulturata. {to gi favorizira "vtorostepenoto#. sinkreti~no.na na~in {to su{testveno se sovpa|a so aksiomite na komparativizmot. se izroduva i umira# (Bahtin. Prevrednuvaj}i gi vo edna ontologizirana svetlina. samobendisan. raznobojno. Principot na dijalogi~nosta. kako i preferencijata sprema site vidovi i oblici na hibridno. so s¢u{te neiscrpeni aplikativni i eksplanatorni potencijali. Bahtin. sliki i znaci# . odnosno antropolo{ki stav. koi ja karakteriziraat ~ovekovata egzistencija i sledstveno. stanuva ispraznet. kako funkcionalna matrica na svesta (a. kosmoegzistencijalna perspektiva. zaemnosta. britanskiot teoreti~ar na literaturata. dijalogot. Imanentnosta na prodlabo~enata komparativisti~ka epistemologija eklatantno se razotkriva vo dijalogi~nata opredelba na literaturata i kulturata. vo ramkite na bogatoto u~ewe na ruskiot teoreti~ar Mihail Bahtin. zastapena vo intrigantnite predavawa na Sloterdijk. interdisciplinarno vkrstuvawe i zaemno oploduvawe. iako napolno samostoen i nezavisen na~in. 1975:25). so-bitieto i so-bitijnosta. po definicija .pretpostavka.nomadska perspektiva i opredelba. rabnosta. me|u drugoto. "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. Postavuvaj}i go principot na dijalogizmot. Bahtin na komparativnata kni`evna nauka £ ostavi heuristika.Elizabeta [eleva MAGOR zacijata. 120 . granicata. Imaj}i go kako svoj metodolo{ki modalitet "intelektualniot nomadizam#. proekt. "arhai~en i anarhisti~ki pristap#. Otstranet od granicata. difuzno preto~uvawe na komparativisti~kata i "mondijalisti~kata# epistemologija. se vklopuva vo (ili ja podrazbira) tokmu komparativistikata.a so samoto toa. vo toa se sodr`at negovata serioznost i negovoto zna~ewe. odnosno "poleto na potencijalni konvergencii. vo ovaa aksiomatski zacrtana "poetika na svetot#. poezijata# (1997:31) geopoetikata prvenstveno ozna~uva edna fundamentalna poetika. i za produktivnite samorazvojni mehanizmi na kulturata neophodna . kako kulturolo{ki. filozofijata. epistemologijata na humanitarnite nauki. sredbata. zatvoraweto samo vo eden nacionalen.

Monovalentnite. 1997:11). ja univerzalizira ne samo svojata (bolna) egzistencijalna obele`anost (da bide i da ostane postojano Drug. drugata kultura.pi{uva amerikanskiot teoreti~ar Xorx [tajner (1996:6) bezdrugo aludiraj}i na egzistencijalniot patos. metafizi~kite pretpostavki za samoidenti~nosta. interesencijalnosta! "Bidej}i nu`no sme rodeni od Drugiot. vo multikulturnoto. drugata li~nost. kako i vo kriloto na aktuelnite postmodernisti~ki interpretacii. so ogled na svojata {iroko zacrtana prob121 ."Za da raboti. iako vo neednakvi stepeni. imanentnata sredba. bez ogled na visokata cena (i hrabrost) neophodna za takvoto "diasofi~no#. ja implicira sopstvenata smrt. logocentri~nite. taa sredba na kulturite vnatre. Istaknuvaj}i ja vnatre{nata disperzija na kulturnite identiteti. "Vo komparativistikata spa|a kako virtuoznosta taka i tagata na opredelena progoneta egzistencija. nomadsko. so nomadskiot princip na geopoetikata. na edna vnatre{na dijaspora# . svesta ima potreba od druga svest. davaj}i £ so toa u{te posilen duhovno-povesen i kulturolo{ki argument na komparativistikata. Todorov. ovozmo`uva edna nova.so samoto toa. interkulturnosta. me|ukulturna podelenost na sovremeniot ~ovek. "Sekoj ja `iveel. dijalog i prepletuvawe na kulturite. so fundamentalno zasnovanata poetika na svetot kako poezija i vetuvawe. 1997: 140).(potreba) od druga kultura# (1981). gi pomestuva i gi dehierarizira. mas-mediumsko. a ne monisti~kiot solipsizam. (Cvetan Todorov. ja ovozmo`uva (i ja nalo`uva) komparativisti~kata perspektiva na internatalnosta. Spojot. dosega nezasegnata teoretizacija na komplementarniot Drug. egzistencijalno proniknata metodologija na samoopitot i samoispi{uvaweto na analiti~kiot subjekt. tuku i neminovnata. interaktivna proekcija i koncepcija na poimot na identitetot. kulturata . porano ili podocna. e plodotvoren#. podednakvo zacrtana vo genijalnite anticipacii na Bahtin. {to se odviva vo bitieto na sekoj ~ovek. falocentri~noto i etnocentri~noto privilegirawe na metafizi~kiot subjekt . ovoj pat osoznaena i kako soodvetna. vgraden vo komparativizmot i vo negovite nastojuvawa da ostvari sloboda. kako imanenten aspekt na individualnata i kulturolo{kata samo-opredelba. ne-esencijalisti~ka. apatrid. vo samiot sebesi: site nie sme plod na vkrstuvawa#. gostin). drugiot pol. smrtta na Drugiot. pove}ejazi~no opkru`uvawe. neprinudenost. niz fatumot na vkrstuvaweto i hibridizacijata. monologi~nite. Dijalogi~nata. monadolo{ki (id)entiteti. (Rada Ivekovi}. odnosno identifikacija . vsu{nost. Korespondentna so aktuelniot duhoven predizvik na mondijalizmot. pograni~no dvi`ewe i opstojuvawe. tekstot ima potreba od drug tekst. kulturno ili prirodno."mentalniot pejza`# na postmodernata gi dis-locira.

2. taa podocna se svrtuva kon inter122 . koj denes pomalku zavr{uva na granicite na literaturata na eden jazik#. koga e vo pra{awe opredelbata na nejziniot predmet. Komparativistika / problemi i pra{awa za epistemolo{kiot status †Komparativistikata ima zada~a da gi prevede nau~nite rezultati vo horizontot na `ivotot i da go izbegne specijalisti~koto zakostenuvawe. Nejze.na razli~nite. Na~elnata epistemolo{ka otvorenost na komparativnata kni`evna nauka. odnosno disciplina. nepostoeweto edinstvena referencijalna ramka (predmet i metodi na prou~uvawe).pretstavuva implicitna kritika i problematizacija na samite epistemolo{ki pretpostavki na kni`evnata nauka.e. do kni`evniot `ivot. Vo svojata prva faza. vo sporedba so niv. s¢u{te ne mo`e da se smeta za definirana. £ se zakanuva specijalizacijata. napu{taj}i gi porane{nite (pojdovnite) koordinati na kni`evnata nauka. sodr`ana vo proektot na egzistencijalnata hermenevtika. definitivna. prese~ni. proniknatost i "tetoviranost# (Sloterdijk). komparativnata kni`evnost probiva vo domenot na fundamentalnata epistemolo{ka aksiomatika. gi nadminuva duri i samite granici na nau~nosta. komparativnata kni`evnost . 1990:283). nepodlo`no na sholasti~kata otu|enost. zaemno sopostaveni nacionalni literaturni /kulturni tradicii i nau~ni paradigmi. so svojata ne-ortodoksna teoriska perspektiva. akademsko znaewe. So svoeto nastojuvawe da gi relativizira imperativite i granicite na specijaliziranoto. pomalku odo{to na drugite filolo{ki disciplini. so svojata neskriena egzistencijalna motiviranost. do `ivotot. vkrsteni sferi . i Drugosta. odnosno metodologija na prou~uvaweto. nesvodlivo "opasno znaewe#. isto kako i na sokratovskata neprivrzanost samo kon eden epistemolo{ki "lokus# ili sistem). Komparativnata kni`evnost.Elizabeta [eleva MAGOR lematika (koja gi opfa}a problemite na identitetot. naso~ena kon prou~uvaweto na interliteraturnite sovpa|awa i vkrstuvawa me|u razli~nite nacionalni literaturi. rigidna nauka da ja procenuva nea (komparativistikata) kako svoevidna epistemolo{ka zakana. rigidna nauka. odnosno filozofskite aspekti na ~ovekovoto domuvawe i patuvawe vo svetot. pridonesuvaat za toa. t. odnosno na (f)rigidniot scientisti~ki aparat. lebdeweto vo grani~nite. vo prilog na kulturnoanaliti~kite antropolo{ki raspravi ~ija{to ambiciozna cel. a pobliska e. (Jano{ Ris. strogo akademskata. i mnoguobrazno. radikalno/poinakvo mislewe.

nesvodliva na rigidnite pretpostavki na pozitivniot scientizam.e. vospriemawe.disciplinarnite studii (vo toj pogled.n. difuzna. interkulturni istra`uvawa (vo golema mera dobli`uvaj}i se do kulturnata antropologija. 1997). bezli~en objektivizam i "monologizam#. komparativnata kni`evna nauka. kako osnoven princip na sekoj akt na razmisluvawe. komparativnata kni`evnost pretstavuva {iroko zacrtano pole na interesi. na toj na~in. da se naso~i kon kulturnoanaliti~kata opservacija i interpretacija. 198:25). ~itawe . vo ponovo vreme.se {iri i se vkrstuva so srodnite komplementarni analiti~ki predmeti. so samoto svoe bitie. taa iska`uva tolku silen interes sprema teorijata. da se zaklu~i deka komparativistikata e ateoriska. zacrtan vo opredelbite na formalnata i apstraktnata lingvistika. odnosno kulturolo{kata kritika). ostanuva ponastrana od pridobivkite na rigidniot scientizam. odnosno ortodoksnata epistemolo{ka perspektiva. kako primer na logocentri~en nau~en model.i kako na~in za identifikacija na pojavite. fundamentalnata (iako ne i edinstvena. metodolo{kiot pluralizam da prerasne vo su{testvena crta na komparativnata kni`evna nauka. dinami~na samorefleksivna. "Podra~jeto na komparativnata kni`evnost iziskuva primena ne samo na eden tuku na pove}e metodi. t. me|utoa. so koi se slu`i. sodr`ana vo sporedbata. kako {to zabele`uva i [tajner. e podlo`en na pogolem broj modeli. za kone~no. (Klaudio Giqen. Vakviot nejzin meandri~en epistemolo{ki razvoj uka`uva na toa deka predmetot na komparativnite prou~uvawa vo dosluh so intenzivniot razvoj na kni`evnoteoriskata sfera i so samiot podem na kulturolo{kiot interes i kulturolo{kite istra`uvawa. so 123 . koi toa gi opfa}a. a ne poseben del od op{tata nauka za kni`evnosta: "Komparativistikata e neprestajno preokupirana so teoriskite obrazlo`uvawa na sopstvenite osnovi i so razgleduvaweto na metodite. naprotiv! Spored soznanijata na pogolem broj analiti~ari. ostvaruvaj}i go principot na dijalogizmot. Od druga strana. kon t. so strogo utvrden predmet i metodi na prou~uvaweto. so ogled na toa. vo su{testvena mera. ili dovolna) epistemolo{ka i metodolo{ka opredelba na komparativistikata. a ne samo na eden#. najtesno upatena kon aspektite i na komparativnata estetika). {to prerasnuva vo integralen. bele`i ekstenziven rast . no isto tolku i na samata "religija na teorijata# (Felpern. Ne smee. dijalo{ka vo golema mera egzistencijalno motivirana. bidej}i ogromniot raspon na pojavi. Poprvo odo{to disciplina. epistemolo{koto zbogatuvawe i hibridizacija. pridonesuva za toa. Osporuvaj}i gi apsolutiziraweto i privilegira-weto samo na edno teoriskometodolo{ko ishodi{te. "nomadska# aktivnost.

nekoga{ egzaktni i rigorozni nauki. policentri~en. treba da go registrirame menuvaweto. aplicira (ponekoga{ i samata producira) takvi poimni i terminolo{ki kategorii. ili fundamentalnata poetika na svetot kako vetuvawe . sosema umesno se poka`uva nastojuvaweto komparativnata kni`evnost da ja postavime i da ja sogledame vo po{irokiot duhoven i epistemolo{ki kontekst na postmodernata kultura. proniknatost na fenomenite od kni`evnoto i kulturnoto tvore{tvo. kakva {to se praktikuva i se afirmira ne samo vo domenot na humanitarnite. inherenten na postmodernisti~kata poetika i estetika. fluidni. "meka nauka# (K. geopoeti~kiot nomadizam. identitetot. vo sodejstvo i vo soglasnost so postmodernisti~kite poeti~ki presvrti. vrska. indeterministi~ka. mnogukraten identitet na †stvarite#. deka mora da se preispitaat nejzinata upotreblivost i korisnost.vo golema mera ostanuvaat otvoreni. odnosno t. Dilemite okolu epistemolo{kiot status (avtonomijata. nesvodlivost. so ogled i na nejzinata tipolo{ka evolucija kon kulturno-antropolo{kiot komparativizam. komparativistikata denes asimilira. ~ii soznajni dostreli vo poslednite 20 godini se grani~at so vrtoglavite estetski imaginativni proekcii. fluktualna. deka e potrebno usoglasuvawe so sosednite nau~ni disciplini. izvorot. nesvodliva. Vajt. sodr`ana vo idejata za postoeweto latentna metaliteraturna zaemnost. Na~elno vrzana za dvigatelnite pottici vo kni`evnata i kulturolo{kata teorija. aktuelni. od svoja strana. Komparativistikata vo kontekst na postkritikata Vrz osnova na toa. go resemantiziraat. tuku i vo domenot na prirodnite. nedostapnost na za~etokot (potekloto. heterodoksna. koi.Elizabeta [eleva MAGOR polna svest deka sekoj istoriski mig mora odnovo da gi definira svojot predmet i metodi. dopolnitelno ja zacvrstuva epistemolo{kata argumentacija na komparativistikata. korenito go menuvaat. inkorporiranosta) na komparativistikata. Koga sme kaj aktuelnite kni`evnoteoriski struewa. go prevrednuvaat samiot poim na literaturata. osovremenuvaweto na terminolo{kiot aparat na kompara124 . postkritika. Ovoj princip. (Jano{ Ris. princip {to ja aksiomatizira ontolo{kata i temporalnata pluralnost. 1997:32). Takvoto pluralno bitie i epistemolo{ko stojali{te na komparativistikata. na izvonreden na~in korespondiraat so denes aktuelniot model na difuzno nazna~ena. 3. 1999 :281).n. Toa prvenstveno se odnesuva i go zasega postmodernisti~kiot princip "sekoga{ ve}e#. a-originalnost. vo procesot na univerzitetskata nastva#. nu`no rasloeniot. odnosno transcendentalniot ozna~itel) i so samoto toa.

spored uka`uvawata na poststrukturalisti~kata kritika. ostvarena vo samiot medium na literaturnoto delo). bifokalni. recepcija od strana na kritikata i na krajot. intertekstot. citatot. pretpostaven (Rifater. se zameneti so eden op{t i soodveten termin. ~itatelska. dotoga{. dijalo{ki aspekti na kni`evno-umetni~kata komunikacija. aluzijata i sl. komparativistikata preminuva kon i ja aplicira problematikata na dijalogizmot. komparativistikata be{e sosredoto~ena vrz fenomenite na interliteraturnosta (prou~uvaweto na vlijanieto. vo svojot po~eten stadium. kreativnite implikacii na receptivniot proces vo umetni~kata literatura (taka. vo koja se vgradeni pridonesite na poststrukturalisti~kata kritika. Taa. otvoren. dozvoluva uvid vo recipro~nite. vo tradicionalnata komparativistika. produktivna recepcija. Razbran kako korpus tekstovi. intertekstualnosta se vospostavuva kako conditio sine qua non na samata esteti~nost. obligatorna osnova na tekstualnosta. eden od denes aktuelnite poimi. osobeno vo slu~aite koga negoviot intertekst ostanuva da postoi samo kako potencijalna veli~ina. labavo zacrtani granici. vo soglasnost so pridobivkite na poststrukturalizmot. kako primer na emanacionata paradigma).tivistikata. semioti~nost na kni`evnoumetni~koto delo. poznat intertekst. eden teoreti~ar razlikuva tri vida recepcija: pasivna. gi nadminuva kauzalno-deterministi~kiot pristap i neophodnosta od doka`uvawe. aktueliziran. pronao|awe. recepcijata i intertekstualizmot. reformirana komparativistika. recepcijata. 1980:626). na primer. duri i koga ne postojat prira~ni indicii za postoeweto na nekoj konkreten. svojstvoto na intertekstualnost go izdignuva do nivo na edna op{ta aksiomatska. poeti~nost. Vo taa smisla se govori duri i za nulta-intertekstualnost. analiti~koto ~itawe zapo~nuva so edna bazi~na pretpostavka na intertekstualnosta. 125 . od edna strana. intertekstualnosta. Identifikacijata na intertekstot. Dodeka. so ogled na koja.n. izvorot. porano vlijatelnite i rasprostraneti poimi na vlijanieto. presupoziciska. Namesto deterministi~kiot poim na vlijanieto kako ednonaso~na relacija. vo ponovite svoi projavi. kako bazi~na hipoteti~na sostojba na sekoj tekst. potoa reproduktivna. mo{ne se razlikuva od onaa {to se praktikuva pri detekcijata na izvorite i vlijanijata. Vo ramkite na t. Trgnuvaj}i od premisata deka: "tekstot postoi kako literaturen artefakt samo dokolku (go) dopolnuva drug tekst# (Majkl Rifater). so svoite podvi`ni. argumentacija za postoewe neposreden kontakt me|u avtorot i negovite prethodnici (ili sledbenici). dodeka. naprotiv. odnosno sporedlivosta na tekstot. od druga strana. ostanuva potencijalno beskone~en.

Elizabeta [eleva MAGOR "Mo`nosta za povrzuvawe ili sopostavuvawe na tekstovite, sepak, ne proizleguva samo od povr{inskite sli~nosti na zborovite ili temata, dva ili pove}e paragrafi se sporedlivi kako tekst i intertekst samo ako tie se varijanti na ista struktura#. (Rifater, 1980:627). Postuliraj}i go postoeweto na intertekstualnite vrski na nivoto na strukturnata identi~nost, odnosno latentnite strukturi - reformiranata komparativistika otvora {irok manipulativen, heuristi~ki, kreativen prostor, za instancata na ~itatelot - od kogo direktno zavisi voo~uvaweto, otkrivaweto, kone~no, i povrzuvaweto na dva ili pove}e tekstovi. Spored uka`uvawata na Rifater, sekoe ~itawe, spored svojata su{tina, sodr`i sporedbeni elementi - ne samo komparativnoto, intertekstualnoto ~itawe, tuku isto taka i udvoenoto, silepsi~ko ~itawe; obete, naso~eni kon razre{uvaweto na agramati~nostite, so pomo{ta i na nivoto na intertekstot, kako povisoka gramatikalnost, na koja se povikuva i se razotkriva tekstot. Pridonesot, vlogot na poststrukturalisti~kata kritika vo epistemolo{koto o`ivotvoruvawe na komparativistikata e re~isi o~igleden: nastrana od pozitivisti~kite, mehani~ki, deterministi~ki istra`uvawa na genezata (potekloto, izvorite, vlijanijata) na kni`evno-umetni~koto delo, kako proces od primarno heuristi~ko zna~ewe denes se tretira samata interpetacija na (inter)tekstot; probivot vo imanentnite zakonitosti na kni`evnoumetni~kata struktura; otkrivaweto i podvlekuvaweto na alteritetot, transformativnite mehanizmi, otstapkata, inovativnoto pomestuvawe i prevrednuvawe; svojstveno/vgradeno vo intertekstot, kako interpretant na tekstot - urnek. Uvidot vo dlabinskite, generativni potencijali na kni`evno-umetni~kiot dijalog, poso~uvaweto na aktivniot so-odnos me|u samite kni`evnoumetni~ki tekstovi, samoto razotkrivawe na imanentniot, vnatre{en dijalogizam na umetni~kata re~, kako i inicijalnoto voobli~uvawe na modalitetite na kni`evnoumetni~kiot dijalogizam - kni`evnata teorija mu gi dol`i na ruskiot genij Mihail Bahtin, bez kogo nema{e da postoi, nitu mo`e{e da se zamisli i samata poetika (paradigmatika) na intertekstualnosta. Makar {to za procenuvaweto i osoznavaweto na negoviot nesomnen pridones i vkupno zna~ewe za komparativistikata bi bil neophoden pogolem, nezavisen prilog, vo ovaa prigoda, dovolno intrigantna e i zalo`bata na italijanskiot teoreti~ar Vitorio Strada, za povtornoto aktivizirawe na Bahtinoviot poimen instrumentarium, koj se poka`uva superioren, vo sporedba so podocne`noto, poststrukturalisti~ko opkru`uvawe. Dodeka poimot na intertekstualnosta poprvo se postulira kako mehani~ki vid soodnos me|u tekstovite, {to ne retko se sveduva i se iscrpuva so faktot na
126

elementarnoto prisustvo na eden tekst vo drug; dotoga{, poimot na dijalogot, spored misleweto na Strada, e dinami~en, sporeduva~ki, nesimetri~en; toj vklu~uva aktiven diskurziven odnos na pra{awe i odgovor, kako i nezanemarliv, intersubjektiven udel. Da zaklu~ime so konstatacijata deka, blagodarenie na Bahtin i na negovata koncepcija na dijalogi~niot, udvoeniot identitet na tekstovite - vo komparativnata kni`evna nauka, kvalitetot na zaemnosta, so-bitijnosta i sou~estvoto me|u kni`evno-umetni~kite dela; od slu~aen, nadvore{en, povremen, prerasna vo zakonomeren, imanenten, obligatoren, prvenstveno vnatre{en princip, vrz ~ija osnova funkcioniraat polifoni~noto bitie i procesualnosta na tekstot.

4. Kulturno-analiti~ki komparativizam "Tu|ata kultura, samo vo o~ite na drugata kultura, se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko... Pri vakvata dijalo{ka sredba na dve kulturi, tie ne se slevaat i ne se me{aat, tuku sekoja gi so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, taka {to zaemno se zbogatuvaat#. (Mihail Bahtin, 1986:345). Istaknuvaj}i gi stimulativnite vrednosti i heuristi~kite imperativi na me|ukulturniot dijalog i disperzija; zna~eweto na egzotopijata, transgredientnosta, vnenahodimosta; rabnosta i voop{to grani~nosta, kako alternativen i isto tolku generativen, produktiven kulturen prostor, Bahtinoviot dijalogizam, vo su{testvena mera, ja proniknuva i najnovata razvojna linija na komparativnite prou~uvawa, od 80-tite godini navamu. Podemot na kulturnite i interkulturnite studii svedo~i za narasnatiot interes sprema problemite i aspektite, koi go nadminuvaat domenot na kni`evno-umetni~kite fenomeni, {irej}i se kon aspektite na me|ukulturnata komunikacija, multikulturalizmot, kulturnata antropologija i filozofijata na kulturata. "Kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura sekoga{ odnovo se vospostavuva, niz neprestajniot dijalog so drugite... Na{iot kulturen identitet e na{ "intertekst#. (Jola [kuq, 1992:23). Vrz osnova na Bahtinoviot dijalogi~en poim na identitetot, kulturniot identitet, kako kategorija od primaren interes za aktuelnite kulturolo{ki prou~uvawa, vo domenot na komparativisti~kiot diskurs, se razotkriva vo eden neesencijalisti~ki, interaktiven, dinami~en, procesualen oblik i modalitet. 127

Elizabeta [eleva MAGOR So novite teoriski izvedbi, osvedo~eni vo sodejstvo na pove}e {koli, kako {to se: Noviot istoricizam (i negovata zalo`ba za oformuvawe na poetikata na kulturata na edno razdobje); feministi~kata kritika (so svoite kriti~ki razobli~uvawa na socio-kulturnite stereotipi i proekcii na seksualniot pol); postkolonijalisti~kata kritika (sosredoto~ena vrz kulturolo{ki obuslovenata recepcija na Drugiot); geopoetikata (so svojot blagonaklonet odnos sprema pridobivkite i prednostite na inter-kulturniot transfer); problematikata i hermenevtikata na kulturniot identitet, gi potvrduvaat inherentnosta i implantiranosta na komparativisti~kiot diskurs, vo rasvetluvaweto na fenomenite na intra i interkulturnata komunikacija i interferencija. Toa, pred s¢, mo`ebi, se odnesuva, i ja opfa}a problematikata na kulturnite transferi; prou~uvaweto i istorijata na mentalitetite; imagolo{kite proekcii za Drugite vo kulturniot i kni`evniot prostor; recepcijata i hermenevtikata na Drugosta voop{to. Ona podra~je od kni`evnata komparativistika, koe porano se narekuva{e imagologija (sveduvaj}i se na pretstavite za drugite narodi vo dadena nacionalna literatura); denes evoluira vo edna po{iroka i provokativna hermenevtika, koja, pred s¢, nastojuva da gi revidira diskriminatorskite aspekti na liberalno-humanisti~kata kultura, nejziniot problemati~en tretman i pristap kon Drugosta. Prilozite na Edvard Said "Orientalizam# (1978), Cvetan Todorov "Nie i drugite# (1982), "Osvojuvaweto na Amerika#; ili, pak, imagolo{kite istra`uvawa vrzani za kulturniot region na Sredna Evropa, odnosno Balkanot ili Mediteranot, svedo~at za podemot i plodotvornosta na kulturnoanaliti~kata interpretacija, koja, vo sredbata, kontaktot i zaemnoto so~eluvawe i zapoznavawe na razli~nite kulturi i kulturni regioni, gleda fakt od prvenstven nau~en i spoznaen interes. Za razlika od prethodno vladeja~kiot evropocentri~en, puristi~ki kulturolo{ki pristap; teoreti~arite, denes, so najgolemo vnimanie se odnesuvaat i gi respektiraat drugosta, otstapkata i razlikata; otkrivaj}i vo nivnoto postoewe fundamentalen eksplanatoren motiv, za principot na kulturniot pluralizam i za vrednuvaweto na kulturnata diferencijacija. Tuka vredi povtorno da se spomene primerot na ruskiot semioti~ar Jurij Lotman, koj, dvi`ej}i se po tragata na Bahtinovite iskustva, doa|a do zanimlivi i korisni pomestuvawa i prevrednuvawa na kulturniot pridones na t.n. primitivni kulturi. Spored Lotman, kulturata treba da se nabquduva kako "otvoreno okno#, sledej}i gi stimulativnoto zna~ewe i produktivniot del na haosot, slu~ajot, fluktuaci128

humanisti~ka zalo`ba i perspektiva na dijalo{koto so . vo oformuvaweto na kulturata kako polimorfno kodiran. gledaj}i ja realnosta na me|ukulturniot dijalog. nepredvidlivo. poradi koja se aktiviraat odbranbenite mehanizmi. Poso~uvaj}i go haoti~noto. ksenofobi~nite reakcii i predrasudi na zapadnata kultura. za vnatre{niot mehanizam na kulturniot samorazvitok. vrednuvaweto i samotolkuvaweto na t. na prostorite na biv{a Jugoslavija. odnosno mentaliteti. doa|a do oformuvawe i primena na edna apriorna imagolo{ka proekcija na Istokot kako varvarska sostojba. se potvrduva preku tragi~noto iskustvo na poslednata balkanska vojna {to se vode{e vo 90-tite godnini. vo promisluvaweto na sopstvenite kulturni stojnosti. Delotvornosta na dijalogizmot. na primer. ima sredbata so t. inovativno dvi`ewe i probiv. odnosno hibridni. mali literaturi.n. nekulturni. kako {to samiot ja narekuva). vo ramkite na kulturno-antropolo{kiot komparativizam.vo prilog na edno decentrirano. aplikacijata na Lotmanovite kulturnoanaliti~ki postapki ovozmo`uva da se nadmine i da se razobli~i na Zapad vkorenetata "hermenevtika na varvarstvoto# . primitivni. dijalo{ko stojali{te. povtorno. kako imperativen faktor na kulturnoto samosoznavawe i samosozdavawe . istoriskiot nomadizam. povratno. So svoeto dinami~no ustrojstvo.n. arhai~nata. arhai~ni.mo`e da ostvari ekspanzivno. pod znakot na edna obnovena krstonosna polarizacija. polimorfni.komparativistikata se nao|a vo situacija {to go nadminuva telosot na neposrednoto nau~no samodoka`uvawe i afirmacija. nesvodlivo vlijanie na transkulturalnoto zna~ewe . otvoreno. }e ja pottikne ili pronikne drugata kultura.jata. Kako {to poka`uvaat i tolkuvawata na Nil A{erson. poliglotski 129 . navamu. ednostavnata . t. kako nepomirlivi imagolo{ki proekcii. e osobeno zna~ajna za pristapot. kakvo {to. Fatalnata delotvornost na vakvite kulturolo{ki obusloveni apriorizmi i atribucii na navodno varvarskite svojstva i dejstvuvawa na Drugiot.Lotman pozitivno gi vrednuva iskustvata na tu|ata kultura (odnosno inokultura. blagodarenie na {to }e ja oplodi. Na toj na~in. praktikuva i Kenet Vajt. po~nuvaj}i od helenskata kultura. me|u "varvarite# i "civiliziranite#. vo najnovo vreme. vklu~itelno i primitivnata. Za razlika od toa. vo svojata geopoeti~ka rehabilitacija i prevrednuvawe na kulturolo{kiot pridones na nomadskoto iskustvo. me|u Istokot i Zapadot. poliglotski makrotekst. "Osnoven istoriski stimul. haoti~ni svetovi. ednostavni kulturi# (1981 ).e. tolerantno.tvorewe. tolerancija i proniknuvawe na razli~nite kulturni diskursi. sekoja kultura. vo prilog na edna utopisti~ka.

mali literaturi. humanisti~ki. premol~eni i otvoreni konfliktualni raspravi. kako {to e i makedonskata. rigidna metodologija na prou~uvaweto. Vo toj kontekst. presvrtni~ki kulturni pridvi`uvawa. sovremenite dijalo{ki opredelbi na identitetot kako dinami~na. su{testveno zasnovan vrz principot na dijalogi~nosta.n. gledaj}i vo niv ramnopravni u~esnici i graditeli na globalniot kulturen razvitok. gi afirmiraat i im odat vo prilog na singularnoto iskustvo i razlika na t. makar i na teoretski plan. tranzitivna. koi ~esto bile generatori na krupni. utopisti~ki potencijal.Elizabeta [eleva MAGOR kulturi. za vozvrat. deprivilegiraat. sepak. Ovie literaturi i kulturi. so tradicionalisti~ki nastroenite filolo{ki otseci. svojot nezamenliv vlog. tokmu vo komparativisti~kiot pristap i priod kon problematikata na kulturniot identitet. obezvlastuvaat stati~niot apsolutiziran model na kulturniot identitet. osobeno onie {to lokalnata kni`evnonacionalna tradicija hermeti~no ja zatvoraat vo edna edinstvena. tegobnost. ja nao|aat mo`nosta i {ansata da se oslobodat od predrasudite za svojata provincijalnost. veruvame deka komparativizmot. intertekstualna kategorija. 130 . da go ostvari svojot nenaseten emancipatorski. rivalstva. vrzan za iskustvoto na imperijalnite sili.nasproti postoe~kite akademski rezervi. problemati~nost. zafrlenost. mo`e. hibridna. {to mnogukratno }e go potvrdi i }e go doka`e komparativisti~kiot raison d'être . osporuvawa. So toa {to go decentriraat. nasproti skepticizmot na Rene Velek. sotvoreweto i so-bitijnosta.

s¢edno dali vo osnovnata. kako metafora. Sledstveno na toa. istovremeno. vo dopolnitelnata.zatvorawe. pak. potrebno e mno`estvo teoretsko-metodolo{ki pristapi. e zna~ajna tokmu poradi svojot otvoren intelektualen predizvik i osporuvaweto na provincijalizacijata. vo vrednuvaweto i opredelbata na fenomenot na nacionalnata kni`evna tradicija. Provincijata. kako. socio-kulturna opredelba. provincijata bi zna~ela redukcija i mistifikacija na poimot na nacionalnata kni`evnost. koga kni`evnata nauka se zasituva od faktografskata euforija na pozitivizmot. daleku po{iroki horizonti vo kni`evnoto prou~uvawe. kako i na metodolo{kite pristapi. zaradi principielnata otvorenost. dodeka na kni`evno-epistemolo{ki plan . i kako univerzalen oblik na ~ovekovata duhovnost. primena na interdisciplinaren princip na istra`uvawe. Komparativnata kni`evnost. {to e tu|o i dlaboko sprotivstaveno na duhot na avtenti~noto (duhovno i umetni~ko) tvore{tvo. vo onoj moment. Na kni`evno-istoriski plan. ili pak za nedore~enost. Istoriski gledano. i pojdovna duhovna otvorenost i qubopitstvo kon drugite umetnosti i kulturi vo svetot.KOMPARATIVISTIKATA NIZ POST-MODERNO OKO Komparativnata kni`evnost e edna od onie nauki. evidentno raste. edinstven metod na kni`evno prou~uvawe. ne se javuva samo kako problem na oddelni geografskoop{testveni determinanti. ~ie zna~ewe i pridones. imeno. tuku i vo kulturolo{ka smisla. Bez ogled na oddelnite zabele{ki na normativisti~ki naso~enite komentatori. dodeka kni`evnosta se promisluva dvostrano: kako semioti~ki model na odreden kulturno-istoriski sistem: no. 131 . komparatistikata se afirmira kon krajot na 19 vek. metafori~na smisla. izolacijata). imanentna na samiot nejzin nau~en predmet. t. monopolizacija samo na eden. no i kako realnost (ili zakon na zatvoraweto. nametnuvaj}i si sebesi poinakvi. komparatistikata se legitimira preku na~eloto na pluralizmot.e. ne samo vo epistemolo{ka. pred s¢. Taa e sinonim seto ona. ili. Za razlika od toa. Zo{to e toa taka? Pred s¢. takvata otvorenost nie ne ja smetame za metodolo{ki hendikep.

Tatuska {kola: Lotman. pozitivisti~ki oboenata kni`evna nauka. nacionalnite. sitni~avoto. Uspenski. vidlivo bea i s¢u{te se zanemareni. s¢ do pojavata na komparativnata kni`evnost. prisustvoto. para-kni`evnost. 132 . teorija i metodologija. vo kni`evnata praktika. Nasproti toa.isto taka.Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to }e istakne eden od vtemeluva~ite na sovremenata kni`evnonau~na metodologija. metodolo{kite i drugi me|i! Objektivno (ili imanentno)prisutna vo samite kni`evni dela. Denes. mo{ne vlijatelniot vo svetski ramki. komparativnata kni`evnost go verifikuva imperativot za s¢strana upatenost na istra`uva~ot. se nao|aat kaj. osobeno. mu dol`at na Bahtin odredeno teorisko vlijanie. ~itan i vreden. denes ugledni teoreti~ari od bugarsko poteklo. Me|utoa. bespolezno od kni`even aspekt. taka i vo interdisciplinarnite sferi. Edna od nesomnenite zaslugi na komparatistikata (vidliva. Osobeno blisko na zastapnicite na post-modernata teorija. sinteti~ko poznavawe na kni`evnosta. davaj}i mu predimstvo na kompleksnoto. ili pak na "kulturnoto knigovodstvo# (revnosnoto tragawe po isforsiranite analogii. {to tokmu vo tradicionalnata. odnosno konceptualnata zalo`ba za premostuvawe na `anrovskite. ne be{e nitu dovolno. ova mislewe logi~no proizleze od pojdovnite principi tokmu na komparatistikata. me|utoa. ~ii dela na evropskata javnost £ gi predo~ija negovite sledbenici i. deka komparatistikata ne treba da se povede po isku{enieto da mu slu`i na "kulturniot imperijalizam# (da ja potkrepuva kni`evnata s¢mo} na edna vlijatelna kni`evnost). estetikata. "raznore~ie#). vo makedonskata akademska sredina) e podemot i jakneweto na kni`evnata kritika. pak. potceneti. filozofijata i sl. intertekstualnosta. Cvetan Todorov i Julija Kristeva (konkretno zaslu`na za kone~nata terminolo{ka elaboracija na izvorniot Bahtinov termin "dijalogi~nost# odn. sekako. Od druga strana. bele`ewe fakti). predmetnite. onie disciplini. raznovidnosta i {irokata prifatenost na kritikata i teorijata denes e tolkava i nedvosmisleno izrazena. kako i onoj na umetni~kata literatura (beletristikata). Velek uka`uva na toa. {to govori za sozdavaweto novo kni`evno pismo. kako vo teoriskite paradigmi na samata kni`evna nauka. ~ij paradigmati~en poim pretstavuva intertekstualnosta. prenabregnati. taa stanuva osoben i dominanten predmet na teoriskiot interes na post-strukturalisti~kata kritika (vtemelena od strana na Rolan Bart vo programskata statija "Teorija na tekstot#). nitu pak soodvetno nau~no prou~ena. Od druga strana. teoreti~ar Mihail Bahtin. tkn. Ivanov . istaknata ili vrednuvana. Rene Velek. privrzanicite na kni`evnata semiotika od tkn. korenite na intertekstualnata koncepcija na kni`evnosta. ~ij duhoven i kreativen predznak e podednakvo atraktiven. istoriskite.

sozdavaat stru~waci so "bibliografsko znaewe# ili "starinska specijalnost#. raste~kiot interes kon razlikite i otstapkite od dominantniot model na mislewe. Velek so negoduvawe reagira na prenaglasenata izolacija na filolo{kite otseci. registriraweto na tekstualnite podudarnosti. izborot na tekstovi. pred s¢ duhoven stav! Tuka nekade.e. komparatizmot ne e samo rabota na proizvolniot. so principielnata opredelba protiv sekakvo zatvorawe vo lokalnoto. avtori za akademsko prou~uvawe. na toj na‘~in. pragmatizmot i konformizmot vo kni`evnite prou~uvawa. dobivaat vo svojot povesen dignitet. sega se na red nacionalnite). Denes. otpor {to ne e samo "na{a maka#. kni`evnosta da se prou~uva kako (kako inter) kulturen fenomen. t.e. teorijata na informacii i komunikacii. nau~en) plan. U{te vo 1963 g. Deka e komparatizmot nerazdelen od sovremenite tekovi na metodolo{ki (odn.osobeno. vo ramkite {to gi opredeluva konzervativniot epistemolo{ki priod. Stru{kite ve~eri i drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. Otade.Vo sovremeniot mig na vkupniot epistemolo{ki razvoj.. hrvatskiot u~en Vladimir Biti go objasnuva so nejzinata subverzivna mo}. komparatistikata ima svoe mesto vo afirmiraweto na takvite literaturi 133 . vo duhot na proro~kata Geteova zamisla na op{tata (svetska literatura). koi resko gi podvojuvaat nacionalnite literaturi i teoriskite pristapi proizlezeni od sekoja od niv i. obele`an od podemot na disciplini kako {to se semiotikata. konstitucionalnata ome|enost. komparatistikata. Zaradi toa. tuku e imanenten na novoto vreme. li~en izbor. a koi vlijaat na kni`evnata "kowukturnost#. t. bez vozbudliviot dopir so razli~nite kulturi i so sovremieto. potvrduva misleweto na evropski afirmiraniot komparatist vo Insbruk. optovareni kako so tradicionalni barieri me|u nau~nite pristapi. interesot kon malite i nedovolno poznatite kulturi i literaturi. nitu pak na~elo na lebde~ka s¢prisutnost. smeta Konstatinovi}. otkako go nadmina "lovot na vlijanija" odn. Od druga strana. komparatistikata ponudi redefinirawe na poimot na "nacionalna kni`evnost# vo globalni estetski parametri. Podvrgnati na eden procesualen vrednuva~ki ~in. R. inaku dolgogodi{en gostin na Seminarot za makedonski jazik. Zoran Konstantinovi}. go steknuva svojot polnozna~en lik i renome. taka i so favoriziraweto na oddelna grupa interesi (porano toa bea ideolo{kite. estetskite vrednosti od nacionalnata kni`evnost. le`at i pri~inite za otporot protiv komparatizmot. prerasnuvaat vo konstituenti na eden tipolo{ki (ne samo hronolo{ki) kni`even poredok. vo ponovo vreme i vo nam pobliskite sredini. kibernetikata. vo nastojuvawata. dela. koga vo svetot preovladuva edna demokratska ideologija. slikata ostanuva ista: otporot kon sovremenata teorija.

promenliv karakter. vo vrska so komunikativnosta i priem~ivosta. daleku go nadminuva domenot na ~isto nacionalnite disciplini. hermeti~na disciplina so ograni~en kabinetski dostrel. kako sostavka na sovremenoto kreativno iskustvo). literaturata se prou~uva ne samo kako oddelen predmet. koj{to vo okru`uvaweto na ostanatite umetnosti i podemot na masovnite mediumi. bidej}i kako glaven filter i presuden ~initel vo probivot na samoto vlijanie. soobrazliv so razli~ni diskurzivni sferi (me|u koi ne se isklu~uva duri nitu video-artot. Kone~no. ami i kako funkcija. Frederik Xejmson). Vakvite pojdovni istra`uvawa. 134 . go menuva nekoga{ povlasteniot recepciski i predmeten status. komparatistikata ima novi viduvawa i na procesot na kni`evnata transmisija: blagodarenie na slova~kiot u~en Dioniz \uri{in. ~ija posledna `elba e: da bide marginalna. "vlijanieto# stanuva pokazatel na kulturniot identitet. kako antropolo{ki kategorii (dalekuse`no poso~eni od Bahtin). ~ie zna~ewe. komparativistikata denes. egzoti~na. komparatistikata ovozmo`uva i re-semantizacija na poimot "kni`evnost#. vo {to predni~at anglo-saksonskite teoreti~ari na post-modernata (Teri Iglton. ~ii komponenti vzaemno se prepletuvaat. Poniknata kako `elba da se sovladaat soznajnite i vrednosnite ograni~uvawa na pozitivisti~kiot model na nacionalnata kni`evnost. dopolneti so novi soznanija za karakterot. sega taa nastapuva vo uloga na aktiva i tvore~ka strana na procesot. motivacijata. £ odi vo prilog na komparativistikata. {to ima dinami~en.Elizabeta [eleva MAGOR (kakva {to e makedonskata) i takva uloga. funkcijata na kni`evno estetskiot transfer. gi {iri svoite ambicii kon sferata na op{tata kulturologija. na oblikot na kni`evnata tradicija. Sozdavaweto na eden globalen kulturen sistem. So ogled na toa. mo`at da vodat kon istra`uvawa od poop{t karakter. na tipologojata i na priem~ivosta tokmu na literaturatareceptor. Pokraj toa.

kade {to. na taa neizmerna proma{enost. strav od pretopuvawe i vtopuvawe vo nekoj drug.. naratotrot na romanot. ovde ne e izrazena edna i edinstvena du{a. i go naso~uva patot na negovata nova individualizacija. vo procesot na samonabquduvawe e vme{an i drug u~esnik.. mesto mene#. proizlezeno prvenstveno od objavata i mo}ta na smrtta. Naslovot na ovoj tekst e naveden spored edna formulacija na Mihail Bahtin od deloto: Autor i junak u estetskoj aktivnosti.. koja se obezvredni so ovaa smrt. a i ne smeam da po~nuvam da biduvam ne{to. koja ima eshatolo{ki u~inok. komunicira so kulturolo{kiot model na postmodernata. 1977 i egzistencijalnofenomenolo{kite osnovi na naukata za li~nosta. ili "golemite prikazni# i idei: praznina. da se konsultira knigata na Ronald Leng: Podeljeno Ja. nare~ena "primarna onolo{ka nesigurnost#. posilen subjektivitet. bev jas. Novi Sad. kako preduslov na eti~kata i estetskata objektivacija. Krizata na identitetot kaj Arhidej. se postulira "viduvaweto na sebesi kako drug#. koj pomina vo senka. {to zad sebe go sozdava biolo{kata i duhovnata smrt na golemite avtoriteti. 2 Za sostojbata. 1 135 . ne sum sam koga se nabquduvam sebesi vo ogledalo. Kako nekoj drug da go `iveel mojot `ivot. "Mo`am li da otidam nekade jas. mojot kutar `ivot.. koj ve}e nemam {to da bidam vo `ivotot. imanentno se vgraduva vo temelnata preobrazba na Arhidej. ne samo biolo{kata smrt na Aleksandar i negovovto telo.2 sostojba na zagrozenost pred svetot i pred drugite lu|e prosledena so. kako podanik na eden sistem.. Bahtin govori i za nabquduvaweto vo ogledalo: "Vo ovoj slu~aj. Pri toa. ja ra|a tkn. i u{te pove}e. dali mo`am da go napu{tam Aleksandar#? Iskustvoto na Drugosta. 1991. koja poniknuva vo procesot na depersonalizacija na moderniot subjektivitet i ja otkriva negovata nemo} za separacija od Roditelot-poredok. {to ja obele`uva obespokojuva~koto iskustvo na drugosta. {to dosega ne sum bil. fiktivniot drug. tuku i simboli~kata smrt na Arhidej. kako oru`ar i pridru`nik na carot.OPSEDNAT SO TU\A DU[A1 Otkrivaj}i go do`ivuvaweto na prazninata. ~uvstvo na praznina i ni{to`nost. so krizata na identitetot: kako kriza. na su{testven na~in. opsednat sum so tu|a du{a# (s. Beograd. Politika do`ivljaja. primarna ontolo{ka nesigurnost. 35). "Na vrvot na seta taa ogromna zaludnost.. romanot "Aleksandar i smrtta# od Aleksandar Mickovi}. mojata pusta `ivea~ka.

Izedna~uvaj}i ja li~nosta na Aleksandar. mit. vedna{ toa go pomisliv. sud. toj postepeno se preobrazuva vo jas-za-sebesi. Zagreb. nav. so frustracijata ve~no da bide "metajazi~en junak#. {to ja napi{al nekoj Arhidej Potivov.. koe se poistovetuva so imbecilniot brat na Aleksandar. probiv na nekakva onostrana sila (kako smrtta). odnos) e dlaboko obmislena: romanot. "taga na individualizacijata#. nositel na imeto. koja se provlekuva otporano. Pokraj su{tinskata zakana na smrtta. go ubi i carstvoto. ja pogubi i golemata ideja za harmonijata. kako (intertekstualen) junak par excellence.. Arhidej ja do`ivuva tkn. strategija zaborava. no vkupniot negov odnos e mnogu poslo`en. Vo toj odnos. "Da. zastapen podednakvo vo istoriografskite. e 3 4 M. poto~no od negoviot fingiran dijalog so Burhard [mit. biografskite i kni`evnite tekstovi od razli~na tipolo{ko-stilska proveniencija. Kategorijalnata odrednica na Drugosta ima zna~ewe na postojana zakana. 203. i so vistinata na smrtta.3 t. "A sega koga umre Aleksandar se soo~iv so samata smrt. so principielnite pretpostavki na seto golemo carstvo i na svetskiot poredok. {to Arhidej go ima i za sebesi samiot. Taa podvoenost. mu ja donesuva diseminancijata na negoviot identitet. zbuneto i vxa{eno ~ove~e. {to bitno }e go destabilizira vostanoveniot svet.Elizabeta [eleva MAGOR Ka`ano so zborovite na Bahtin. nepoznat za sebesi#. posleden izlegov od prestolnata sala. singularen mit#4 za Aleksandar.. Vrednosnata perspektiva i transgrediendnata mo} na Drugiot (pogled.. preminot od eden vo drug personalen modalitet: od jas-za-drugite. s. go sopre presozdavaweto na svetot#. Arhidej ja do`ivuva i egzistencijalnata zakana: sebeviduvaweto niz optikata na Drugiot. bev ve}e nekoj drug.. istovremeno.. 136 . po ~itaweto na svojot zapis. koga site se razotidoa i jas. Distinkcijata me|u singularen ili monomit i polimitska perspektiva ja prevzemame od Odo Markard. 1988. vo sudot. najzabele`itelnata crta e tokmu ambivalentnosta. avtorot na knigata Postmoderna. ili. koja obezli~uva i uni{tuva. Arhidej ja iska`uva i dlabokata po~it kon vladetelot.e. Bahtin. Oti ovaa smrt. raslojuvaweto na negovite identifikacioni upori{ta. Mnogu godini. ja sproveduva su{tinskata transformacija na "apsolutniot. pri toa soo~uvaj}i se so sopstvenata neavtenti~nost ("porane{en. a nikoga{en oru`ar#). delo. toj konstatira: "Be{e toa prikazna. zagubeno vo svojata beda i nesre}a#. so prazninata na svoeto bitie (bidej}i se imenuva kako "senka na senkata#). onostrana hermeneuti~ka perspektiva.

{to nim im e omrznato i stra{no. drugata po nego. Aleksandar e. minlivost. Nastapuvaj}i vo uloga na negov interpretator pred Aristotela i pred ~itatelskiot auditorium. e isto tolku su{testvo na onolo{kata praznina i na kopne`ot. vo deloto: Discours du recit. pravej}i intertekstualna sporedba me|u nego i Odisej. {to taa praznina go razbuduva vo potragata po neznajnoto Drugo: ovde. bitie na zakanata. deka Aleksandar uspeal "da gi kr{i lu|eto. i. i na toj na~in. Drugosta-kako sila na kopne`ot i qubopitnoto tragawe ili otkrovenie. detronizacija. indikacija za karakterot na negoviot premin. da gi menuva. kako za Aleksandar. sprotivstaveni. Zamina. mo`ebi kako bo`ja opomena pred neumerenite ambiciii. po pat na analepsa. mnogu pove}e 5 Analepsata. po~it.5 vr{i selekcija na. Mo`ebi najizrazena crta vo taa negativna hermenevtika. ja imenuva @erar @enet. od moderen vo post-moderen junak. ka`ano so terminot na Odo Markard.1972.. Pris. Ne{to ponatamu. Negovata telesnost. dlaboka omraza. bitnite epizodi. mo`ebi. na podgotvitelnata {minka za ve~nosta. Ednata napred. No eve. odbivnost.. isto tolku. Otade. zna~i. zaluta i ne se najde pove}e sebesi. koja vo sebe komprimira privrzanost. koj "so strav gospodare{e vrz lu|eto#. e polimitska. kukla podlo`ena na obezli~uvaweto. sodr`i nesomnena ironija: toj e samo mumija. zna~i narativno vra}awe vo minatoto. Arhidej. Arhidej. odn. kako svoevidna odmazda na naratorot Arhidej. raspadlivost e posebno istaknata. deka gi prestoruva vo ne{to. prezir i zazor. zna~i demonot na Drugosta. pretstavuva iskazot. 137 .indikacija za profilot na Arhideeveta samosvest i individualizacija. taka i za vkupnata smisla na istoriskite tekovi i pridobivki. osuda. razvlastena od seta porane{na vlast i mo}. Soznanieto za Aleksandar e interesno i paradoksalno: golemiot imperator. pak ne go ostavaat na mir#. samo na edna vistina. takva {to go razgraduva monomitskiot avtoritet samo na edna prikazna. da gi op~inuva i da gi pot~inuva da ~uvstvuva. spored nego. Kako i da e Aleksandar e samo mrtvo telo i figura na se}avaweto. ovaa proekcija. onoj {to ja razotkriva fundamentalnata rasloenost na li~nosta. pi{uva: ". voshit. proekcija. vestitel na samoomrazata. Toj siot `ivot go pomina kako barawe na ne{to#.toj ne se vrati vo svojata Itaka. pravi individualno obuslovena proekcija na ovoj istoriski lik. Po svojot karakter. onoj koj pobuduva nepoznati transformacii. {to gi spoulavuva#. da znae. vo Makedonija. Aleksandar e vsu{nost otsuten od romanot: sostojbata vo koja simbolot na svetskiot kopne` i nemir e predo~en. vo romanot e toj mnogu pove}e funkcija na primarnata ontolo{ka nesigurnost. {to gi vozmutuva do dnoto na bitieto. koj {to nitu samiot ne e imun na {izoidnite rascepi: "Ponekoga{ so nego odea dve senki.

vo predanijata i istoriskite. No taka be{e. davaj}i mu poinakov "tekst#: imeno. i . za kogo treba da se gri`am. da se predo~i edna nova i li~na hermeneutika. "A ovoj Aleksandar {to sega le`i vo Vavilon. nepoznat mrtovec. onaa po smrtta na Aleksandar. 1985. vo koja dominira ~inot na mumificiraweto. onaa vistina. razgradbata. a ne na prikaznata. Nepostoe~kiot car mi ja povela vistinata. Podocna. Zatoa. tie ja prestavuvaat ritualnata osnova na deloto: od edna strana e. reakciite na dvorjanite Arhideevoto budewe na identitetot. deka duri sega po~nuva negoviot `ivot. Arhidej veli: "Imam nekoe matno i stra{no ~uvstvo. od druga strana. duri po svojata smrt. nemo}ta.se}avawata za Aleksandar. So ogled na toa. taka {to. vo izvesna smisla-samiot tekst. da se ka`e vistinata za Aleksandar.Arhidej da go zapo~ne samoto pi{uvawe na svojot tekst. post-istorisko vreme.6 vrzan za ramni{teto diskursot. zo{to e izvr{eno so pomo{ na evokativnite opisi i zo{to ima eshatolo{ko zna~ewe). isto kako {to smrtta stanuva presudniot ~initel i motiv . vo negoviot od nego#. negovoto svedo{tvo za smrtta. besmrtnosta. postojat najmalku dve instanci na fikcionalnoto jas: do`ivuva~koto jas i 6 Za ornamentalniot zapis. 138 . Aleksandar e zaokru`en kako ambivalenten junak: nemo}en a stra{en. e karnevalskiot duh na preminot `ivot-smrt-`ivot (sodr`an vo samata etiologija na mumifikacijata.Elizabeta [eleva MAGOR povod. obezli~uvaweto. deka raska`uva~kiot tekst e pi{uvan vo prvo lice. Aleksandar postoi kako mumija. {to Arhidej dolgo ja potisnuval vo sebe. Vo romaneskniot tekst. kako postapka. Spored mene. Duri smrtta ja ovozmo`uva neophodnata sloboda. koga novite generacii osoznavaat za podvizite i slavata na imperatorot. obele`eno so krizata na avtoritetot i anti-normativnata ideologija. kako svet ~in i sveto vreme. kni`evnite i drugi spisi. ritualnoto ubistvo na kralot (ritualno. Deka sega doprva }e se vidi {to stana so nego.od druga strana. nad nekoga{ neprikosnoveniot vladatel. odnosno. zad koja stoi konkreten avtor. na nov na~in go osvetluva fenomenot na samiot `ivot. Smrtta kako drugost. Podgotovkite na Aleksandar za pogrebot so~inuvaat golem del od romanesknoto si`e: nivniot opis e ornamentalen. negovoto telo minuva niz raznite etapi na minlivosta. Toj tekst e konstituiran kako dvojna povest: od edna strana . so seto svoe dlaboko protivre~no. taka i e#. pretstavuva "odmazda#. Figure. toj povtorno go vospostavuvaa svoeto vladeewe. ovojpat.e aktuelnata. vo posredna smisla. obo`uvan a omrazen. kako da e nepostoe~ki ili kako da e nekoj drug. da se vidi @erar @enet: Granice pripovedanja. so smrtta. za `ivotnata uloga i patot na Arhidej. "ne trpi ovaa materija nepovikani#). Beograd. retrospektivnata povest .

8 Potragata po "zreloto jas#.. u~itelu.. Kako {to od ovie nekolku re~enici mo`e da se vidi. priem~iv. jas samiot sebesi si pi{uvav. se}avaweto na izminatite nastani. za ontolo{kata priroda na tvore{tvoto. Zo{to niz site tie bolki i stradawa se osloboduvav od Aleksandar#.. [to bi razbral Aristotel od sevo ova. ja istaknuva teoreti~arot Franc [tancl kako eden od temelnite motivi na prikaznata vo prvo lice. potragata po "zreloto jas#. Ottuka. Iska`uvaweto na metajazi~nata svest za smislata na pi{uvaweto voop{to. Imeno. ne samo na ramni{teto na negovata znakovno-ideolo{ka. zemena e vo predvid aperceptivnata pozadina na adresatot i negovoto naso~eno razbirawe na prikaznata.8 ispolnuvaweto na egzistencijalnata prikazna i groza na naratorot Arhidej. negovoto iskustvo. Pripovjedni tekst u prvom i u tre}em licu. da se vidi kaj: Klaudio Giljen: Knji`evnost kao sistem. ovoj roman. Za epistolarniot `anr. a vistinskiot nejzin motiv e potrebata za sreduvawe i smiruvawe. sega. problemot na identitetot vo ovoj roman se eksponira i na metajazi~noto nivo na naracijata. nav. komunikativen stil.. odmeren pogled kon smrtta. za karakterot na kni`evno-istoriskata vistina. epistolarnata forma. tuku i na ramni{teto na `anrovsko-retori~kata struktura. 7 139 . blizok do usniot govor. Beograd. dnevnikot. sekomu. br. taa se odviva vo vtoro lice. No. jas toa sum go do`ivuval. Mi se ~ini.. 1982. od napi{anovo? Ne znam. koi{to. stanuvaat svoi avtori. onoj {to najsilno go do`ivuva i ~uvstvuva otsustvoto. spored Bahtin. niz neposrednite obra}awa do Aristotel. vistinskiot predmet na prikaznata poprvo e Arhidej. za su{tinskata smisla i celite na kni`evno-umetni~kata komunikacija. proizleguva i stilot na negovoto pi{uvawe: toa e transparenten. so kogo kni`evnata komunikacija dobiva svoj odreden tek: povremeno. ovoj hibriden roman vo sebe gi sodr`i elementite na pet `anrovski modeli: na istoriskiot roman. Seto toa go pi{uvav zo{to mene me zasegnalo. zaedni~kiot u~itel na Aleksandar i Arhidej. me|u drugoto. Arhidej spa|a vo onaa grupa junaci. verojatno. "Da. na momenti. se vo funkcija na dosegawe na stalo`eniot. Republika. Kone~no. v. Bahtin.7 koja e negova eksplicitna i `anrovski imanentna osobina. hronikata i romanot. Detalnite opisi na mumijata i procesot na nejzinoto podgotvuvawe. mudrosta. siot tekst ima i svoj ekspliciten adresat vo Aristotel.. Pri samoto pi{uvawe na Arhidej. Zagreb. se odlikuva so dijalogi~nost.raska`uva~koto jas. kako forma na dijalog. 9 Tipologizacijata na junacite poteknuva od M.deka ni{to ne sum mu soop{til iako toa mi bila namera. 4.9 samite estetski go osmisluvaat svojot `ivot i taka. Prezemaj}i i nekoi elementi od epistolarniiot `anr. No. vsu{nost. delo. povtorno. komu mu se obra}a onoj {to ne{to pi{uva? Nikomu. 1984. zo{to jas sum bil prisuten.

tuku i na implicitniot avtor. Iskazot na Arhidej.10 vakvite oblici na skepsa ili samoomalova`uvawe. 12 R. kako siot moj `ivot. "Lagata. svedo~i za pripadnosta na ova delo.11 dilemata pred napi{anoto. Toa se se}avawa. isto taka la`no i neto~no. Leng. nastojuvaat da se steknat so "dopolnitelen avtoritet# pred ~itatelite. i samite. ne treba voop{to da se tolkuvaat bukvalno: kako {to proniklivo upatuva X. iako se odnesuva prvenstveno na negovite spisi. i.Elizabeta [eleva MAGOR pretstavuvaat posebni doblesti i dopolnitelen prilog za kompleksnata struktura na ova delo. me|utoa. zo{to duri jas pi{uvav za Aleksandar.vo smisla pokom10 Za ulogata i funkcioniraweto na kni`evnite kompetencii. otkako razbrav za tvojata smrt. vo koi najmalku go ima Aleksandar#. t. poinaku . nego ve}e go zaboravile ili go pametat. 11 X. Kaler. kontrola i kritika#. na mo{ne suptilen na~in. Po smrtta na Aristotel. A laga e sevo. ~ij iskazen predmet e samosvoen i razli~en od ostanatite. nav. neotelotvoreno (ontolo{ki nesigurno) Jas. bri{ej}i gi site pretenzii za svoe institucionalno deluvawe. kakvo {to sega mi stoi ova {to jas sum go storil. nesigurnosta za idninata na tvore~kiot rezultat. proniklivo govori Xonatan Kaler. toa Jas tvrdi: "Toj be{e Aleksandar i za nego treba da se pi{uva poinaku od seto ona {to e napi{ano#. raska`uva~koto jas se nadgraduva so u{te edna svoja modifikacija: meta-jazi~koto jas. 140 .12 Vo taa smisla. kone~no. navistina deluva mo{ne spontano. kon sovremenata kni`evno-umetni~ka paradigma. prvpat sega. Gi pro~ituvam. "sveduvaweto na site svoi funkcii na opservacija. nav. pretstavuva hipersvesnosta. vo poglavjeto: Konvencija i naturalizacija. mi stanala edinstvena vistina. edna od su{testvenite crti na tkn. Kaler. Leng: spored koja. Arhidej }e go napi{e slednovo: "Komu sega da se obra}am? Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. Na po~etokot. povtorno ovozmo`uva da povle~eme tangenta so teorijata na R. delo. Mi se ~ini kako da gi pi{uvala tu|a raka. vo ovie dva dena. koja go problematizira samoto svoe postoewe i funkcija.. 1990. go dolovuva vnatre{niot govor ne samo na naratorot. Ovoj obid za "naturalizacija na tekstot#.e. Beograd. koi. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i podrugo#. sevo ova {to sum go pi{uval. vo knigata: Strukturalisti~ka poetika.. Iska`aniot somne` vo verodostojnosta i komunikaciskata neophodnost na ovoj tekst. delo. kako i nezadovolstvoto od artificielnosta na umetni~kiot tekst. pretstavuvaat vid umetni~ki konvencii. vsu{nost.

namesto nego . stanuva paradigmati~en za raspoznavaweto na oblikot na istoriskata revizija. opa~en lik. a samo minal niz nego. Romanot. poradi haosot i "celosnata par~osanost na mojata psiha#. ja otkriva mitolo{ko-ritualnata dimenzija na moderniot identitet. vo deloto na V. Po poteklo Vavilonec. gi sledi istoriskite pretpostavki za ra|aweto na moderniot identitet. Jazikot ne e povr{inski.pleksno.13 ne samo kon svojot. redovno go menuva predmetot na prevedeniot iskaz. stanovi{teto na sega{nosta. i polikulturniot identitet na makedonskoto carstvo. `anrovskoretori~koto. romanot raskrstuva so Mitot za prisustvoto.nudi globalno prevrednuvawe na kategorijata na identitetot i pove}e ramni{ta na negovata dekonstrukcija: istoriskoto (vo likot na Aleksandar). Odbiraj}i go kako hermeneuti~ka perspektiva. 141 . da le`i tamu ona raskinato telo. odo{to na soodvetstvoto so vistinata.. A sepak. tuku e pove}esloen fenomen. "mislata mu be{e matna. Kriti~kiot odnos kon vnatre{niot govor. Alkalez e metafori~na figura na raznojazi~ieto. Kriti~kiot stav na Arhidej. iska`an vo vrska so prividot na istoriskite veli~ini. koe mislel oti go sozdal. ~ija{to neuskladena intonacija. Arhidej go manifestira vo lucidnite komentari na pogrebnite slova i natprevaruvawa na velikodostojnicite. i istovremeno negov ironi~en. kako {to }e mu se raskine carstvoto. {to romanot na Mickovi} kreativno ja soop{tuva.. 13 Za kategorijata "vnatre{en govor#. Arhidej negoduva i poradi sopstvenata vozbudenost i o~aenost. "I zo{to seto toa? Za. psiholo{koto (vo Arhidej). Poseben udel vo toa soznanie. ontolo{ko-egzistencijalnoto (vo objavata na smrtta). niz toa nepostoe~ko carstvo. tuku i kon onoj na drugite dvorjani. so edna pogolema doza na li~na do`iveanost. imeno.#. kako na site onie koi znaat mnogu jazici#. 1980. kako bo`estven tatko na carstvoto. na krajot. Volo{inov / Bahtin Marksizam i filozofija jezika. ima figurata na poliglotot Alkalez. koj{to mnogu pove}e £ slu`i na strategijata na retori~kata maska. anti-junak na razlikata. kako suveren kaznuva~i nagraduva~ (vo samo-osporuvaweto na romanesknata vistina). Likot na Aleksandar. krunski dokaz za principielnata nemo`nost na taka zamislenoto carstvo: junak na ras~ekorot i pogre{nata intonacija. Beograd. vo negoviot zarodi{. koj{to se dopolnuva so starozavetnoto u~ewe za Jehova. kako i na trite Aleksandrovi `eni.

po~nuva da ja gradi svojata. {to kako i sekoj hipertekst.tuku vo Aleksandar. Seuil. Otade. {to umetni~kiot hronotop e konkretno opredelen so aleksandriskata epoha. vedna{ upatuva na modalitetot na transformacija. otfrlaj}i ja prethodno "normativnata individualnost#.16 Da zaklu~ime: ~itaweto na romanot "Aleksandar i smrtta#. 11-12. Paris 1982. s. toj i nema svoja supstancijalnost. pridru`nik. 17 Za kulturniot vraisemblance. sledstveno na toa. ~ovek ili utopiska prikazna). Republika. vo osnova post-moderna personalizacija. Makedonec). pak. Vaka naso~enoto ~itawe. A najgolemata zasluga za toa. stanuva zbor za aktueliziraweto na eden kulturolo{ki model. 1990. nastapuva duri toga{. krizata na falogocentri~niot poredok. Arhidej e primer za decentriran junak.Elizabeta [eleva MAGOR Arhidej. br. Kaler. s. 3/4. so drugi zborovi. Vo ovoj slu~aj. i objaven vo rubrikata: Knjige. rezultat na transformacija. i krizata na identitetot voop{to. univerzalen karakter. da se vidi istoimenoto poglavje od navedenata kniga na X. negovoto sredi{te ne se nao|a vo negovoto jastvo. otkriva pove}enaso~ni teoriski uvidi.15 svoeto samodo`ivuvawe preku sinxirot na Ozna~itelite (oru`ar. Ovoj termin. opfa}a "niza kulturni stereotipi. 15 Terminot e na Cvetko Milawa: Iscrpljenost modernisti~ke paradigme. @erar @enet pi{uva. prvo. specifi~en za post-modernata duhovnost: otsustvoto na Transcedentalniot ozna~itel (s¢edno dali e toa bo`estvo. 46. koja ne mora nu`no da zboruva za svojot prethodnik . 1980. se javuva kako nositel na "komplementaren identitet#14 takov {to neposredno se naslonuva na drugiot i od nego ja crpe svojata gra|a. Tre}i program RTB br. otkriva. v. koga. 14 142 . od druga strana. 27. Zagreb. £ pripa|a tokmu na tekstualnata praktika.17 so svojata sovremenost. Toa ~itawe. Urez. taka i ovoj roman18 nu`no ja vklu~uva. "kulturni referenci. samiot tekst dostignuva visok stepen na kulturen vraisemblance. nezavisno od faktot. koi se usvoeni kako vraisemblable vo edna odredena kultura#. posveten na prozata na srpskiot romansier Vidosav Stevanovi}. koja e privilegiranoto mesto za osoznavaweto i iska`uvaweto na subverzivnata Drugost i na bolnata nepremostivost na Razlikata. da ne zaboravime. 212. koga po~nuva subverzivno da prosuduva za poredokot. 18 Vo svoeto poznato delo Palimsestes. deka hipertekst e delo "izvedeno od nekoe prethodno umetni~ko delo#. vo hermeneuti~kiot klu~ na identitetot i Drugosta. Terminot "komplementaren identitet# e prevzemen od razgovorot od Radoman Kordi} so Qubi{a Jeremi}. in: Bahtin i drugi (zbornik). zasegaj}i vo problemi od s¢vremenski. 1992. da go izneseme misleweto na Semjuel Veber. specifi~ni za edno razdobje#. s. deka "edinstveno pismoto mo`e da ja artikulira onaa radikalna neprisutnost na subjektot#. vsu{nost. Negovoto vistinsko ra|awe. i za transcedentalnite ozna~iteli i avtoriteti. 16 Vo prilog na ova tvrdewe. no sekako go pretpostavuva. deka.

Republika. decentriranosta. 5.19 ovoj roman e dvojno ~itliv i relevanten: ne samo vo sintagmatska (odnosno povesna). primarnata ontolo{ka nesigurnost. da se vidi statijata na Karl Hajnc [tirle: Pri~a kao egzempl. 1984. koja go zacvrstuva modelot na post-metafizi~kiot svet. Egzempl kao pri~a. 143 . spored ka`uvawata na Karl Hajnc [trile. preku perspektivite na Otsustvoto i Polimorfnosta. 19 Za egzemplot kako `anr. br. tuku i vo paradigmatska (moralno-filosofska) smisla.sli~no kako i srednovekovniot egzempl.

Tanatosot. Ili. Smrtta (nebitieto) e nesoslu{anost. preku nemu imanentniot ~in na prestapot. sovremenata epistemologija ja pronao|a ednata od svoite delotvorni. zna~i-da se znae. staro-egipetskiot bog . a tokmu vo kopne`ot. Da se bide. Mora da se probaat#. jazi~no nesvodlivi. da se bide upaten kon ne{to.Elizabeta [eleva MAGOR TANCOT NA EROS I TANATOS (nekolku primeri od makedonskata lirika) 1. Dejan Dukovski Eros i Tanatos . kako {to voop{tuva Bahtin: "Da se bide. od svoja strana. da se proba qubovta. Da se op{ti. n¢ vra}a kon bibliskiot mit za Adam i Eva: odnosno. kako posleden horizont.Tot. preku nego. da bidat obi~ni smrtnici. heuristi~ki komponenti. koi go zaokru`uvaat po~etokot i krajot na komunikaciskiot (dijalo{kiot) krug. koja. zna~i da se op{ti. otsekoga{ postoi pome|u kopne`ot. e bog na smrtta i upravitel na jazicite. Ili. Da se op{ti. toa zna~i. do kraj neprenoslivi. nerazbranost. Spored bibliskiot mit. Tie se nesoop{tlivi. da se hrani i neguva kopne`ot po drugiot. i. kako proekcija. U{te od bibliskite vremiwa.su{testveno e povrzan so svojot komplement . da se ostane od onaa strana na molkot. A toa.kaznata na smrtta. da se bide za sebe#. ja predizvikuva . kako svoja vozvratna reakcija. Erosot. povtorno. †Qubovta i smrtta ne se objasnuvaat.dve inicijaciski iskustva. znaeweto i smrtta. kako kazna. pak. progoneti od rajot i od ve~nosta. toa zna~i. istovremeno. Da se op{ti. zna~i da se bide za Drugiot. zaradi koja{to Adam i Eva }e bidat kazneti. otade zaboravot i amnezijata. pa sepak. kako granica. 144 . zna~i da se vkusi i smrtta. konsumiraweto. kon vrskata. Tokmu kopne`ot po zabranetoto (ovo{je na soznanieto). e pri~inata. vkusuvaweto na seksualnoto (erotskoto) iskustvo.

koi prisustvoto na smrtta go otkrivaat vo sekoj moment od `ivotot. obete komponenti od ovaa tema. naru{uvawe na poredokot? A. najcelishodno se potvrduva tokmu vo likot na vampirot (povratnikot od svetot na mrtvite). upatuva na toa. taa ne mo`e. Temata za qubovta i smrtta e eden od najplodotvornite kni`evnoumetni~ki toposi: i so pravo. folklorno-fantasti~na figura. kakva {to e vampirot (Drakula). Efemernosta. fascinantna. kogo. gi zasegaat tkn. preku krvo`ednite ape`i. a da ne bide hibris. deka sekoja qubov e. od mitolo{kite . odnosno `anrovski profiliranite tekstovi. ovde smeeme da zaklu~ime. vo filmskata umetnost). vo samiot akt na `iveeweto. i nesomneno erotska ekstaza. U{te podocna. kaj Sabato. s¢ do dene{ni dni (i. prizivawe i zaraza so smrtta? 2. go ubivaat razbesnetite menadi. i predizvikuvawe na smrtta. poradi taa pri~ina. sledstveno. deka tancot na erosot i tanatosot. i vozvratniot tanatizam na qubovta. {to vampirot im ja prenesuva na svoite partneri.postepeno i delotvorno navleguva i vo kni`evnoumetni~kite. nie. i. Imanentniot erotizam na smrtta. Vo ponovo vreme. ja sledime ovaa razmisla: "Qubovta kopnee po apsolutot i. kako fenomen. i vo qubovta. Periodi~noto odr`uvawe na dioniziskite sve~enosti.Mitologijata navistina plasti~no ja izrazuva interferentnosta na qubovta i smrtta: pokraj bibliskiot. grani~ni situacii. vo svojata pomamena. od koi ponatamu se sozdava ili. me|u erosot i tanatosot. tuka e i poznatiot mediteranski mit. site golemi qubovi se tragi~ni i tie. zarazata na smrtta. posebno. privremenosta. od svoja strana. dlaboko gi proniknuva filosofite od fenomenolo{kata proveniencija (posebno Hajdeger). na nekoj na~in. kogo neminovno go sledi seksualno-zavodni~kata komponenta. za rastrgnuvaweto na Dionis. u{te pove}e. podemot na edna. se †ra|a# tragedijata. vo koi se preispituvaat fundamentalnite aspekti na ~ovekovata egzistencija. za fatalnata bliskost i zaemnata privle~nost. Dokolku. demonskiot erotizam. u{te podelotvorno go zacvrstuva soznanieto. qubovta go vklu~uva i e nezamisliva bez ~inot na prestapot. vsu{nost. so samoto toa. zabraneta qubov i deka. zavr{uvaat so smrt#. tro{nosta na ~ovekovata egzistencija i telesnost. 145 . kako {to veli Ni~e. dokolku. dali toga{. toj prestap se sostoi tokmu vo takvoto posegawe i kone` po "apsolutot#. po "definicija#. spored nu`nosta na svojata priroda.

slikarot Vinsent Van Gog. "Za da tvori{ vo ovoj svet.Elizabeta [eleva MAGOR U{te prethodno. preku renesansnata drama za Romeo i Julija. pretstavena preku "kultot na mrtvata sakana#. {to definira eden svoevidno opredelen. korelativnata vrska pome|u Erosot i Tanatosot. Ako se navratime kon literaturata. nasproti `ivotniot eros i libido. uka`a na inherentniot. Taa. Tokmu vo ramkite na takvite dekadentni nastroenija i raspolo`bi. koj. vlijatelna kni`evnoumetni~ka paradigma. za smetka na samo`rtvuvaweto i odrekuvaweto od sopstveniot `ivot. odnosno dela. 1992:61). neosporen e vpe~atokot za su{testveniot udel na ovaa "nekrofilska" estetika ili nekropoetika. koga qubovnite "divani# gi sporeduva i izedna~uva so "grobnica#. Po~nuvaj}i. koja go podrazbira i se doka`uva preku nekakov oblik na li~na `rtva. eden kriti~ar duhovito zaklu~uva: "Nekoi pisateli. Takvata paradoksalna qubov kon smrtta. Vo vrska so takvata fanati~na. so romanti~arite.temata za zabranetata ili nevozmo`nata qubov. vo oblikuvaweto na novata.Frojd. tatkoto na psihoanalizata . treba da umre{ za sebe# . duhoven 146 . koja re{itelno go zastapuva predimstvoto na (tvore~kiot) eros. povraten nagon. stanuva konstanta. deka vo nea izobiluvaat takvi primeri. koi se sosredoto~eni vrz vozbudlivoto prepletuvawe i dualizmot na qubovta i smrtta.samoubiec Verter. imeno. a vo prilog na razgradbata i uni{tuvaweto. za pretpo~itawe na smrtta. vo ramkite na estetikata na grdoto. neminovno }e zabele`ime. pa s¢ do Geteoviot "hit# . sozreva i edna radikalna filozofija na tvore{tvoto. so ne malo krativno zadovolstvo i so golem recepciski uspeh. vo ime na povisokiot. koj dejstvuva "od onaa strana na principot na zadovolstvoto#. verojatno osen~eni so melanholi~niot duh na krajot na vekot. bezrezervna. ja tretiraat temata za zlokobnata obuslovenost me|u qubovta i smrtta. poeti~ki kult. poprvo bi sakale da umrat od qubov. vo sozdavaweto na poetikata na simbolizmot. vklu~uvaj}i vo nea pove}e raznovidni primeri. Dokolku se potsetime na pro~uenata balada "Gavranot# od Edgar Alan Po. fatalna predanost kon idealot na qubovta. beskompromisniot devstvenik. evropskite literaturi. Posebno omilena i podatliva e vo toj kontekst . otkolku qubovta da umre# (@il Ernst. ja narekuva nekrofilija. Po~nuvaj}i od srednovekovniot roman za Tristan i Izolda. ekstravagantno go prednazna~uva modernisti~kiot dualizam na qubovta i smrtta. podocna.mu pi{uva na svojot brat Teo. prodol`uva da vlijae i ponatamu. Asketskoto samoodrekuvawe od `ivotot. Erih From. vo sonetite na kontroverzniot [arl Bodler. koja se kaznuva so smrt.

Vo pesnata "Igra za trojca#.. ~ija{to transcendentalna sila. kako svoevidna poeti~ka konstanta. ti i jas. na sli~en na~in. lirskiot subjekt. Flober.. Kafka . inaku isklu~itelno pottiknuva~ka tema. vo make147 . Vo ovoj. vo duhot na eden poznat rok' en' rol slogan. Vo "Ricarot i alhemiskata ru`a#. denes ja parafrazirame. grani~na situacija. ja dokosnuva temata na tvore~koto prokletstvo. bi sakale da poso~ime nekolku paradigmati~ni primeri. i bidi ubav avtor#. koe go praktikuvaat nekolku pro~ueni "ve~ni ergeni#. pri toa.upatuva u{te na edna od mo`nostite. za kreativno promisluvawe na relacijata Eros-Tanatos vo balkanskite literaturi. a koi. 3.. ovaa predubedenost za su{tinskata "prokolnatost# na poetot. Ti i taa pred oltar/jas kiten svat pod oltar#. so nemu svojstvenata erotizacija na demonizmot. vo koi neretko tokmu smrtta go igrala svojot pobedni~ki tanc. makedonskiot poet Bogomil \uzel. inaku poznat {egobiec od usnata kni`evnost. Janevski se vpu{ta vo smel dvoboj so temata ili so personifikacijata na Smrtta. uka`uvaat na frapantnoto sovpa|awe me|u Erosot i Tanatosot. ovojpat postaven vo sosema poinakva. onoj {to go ima sonceto naizust v glava Nemu re~ta mu ja se~e ustata Ostavaj}i mu crvena ru`a v zabi I gor~liva para pod jazik#. "Koj patuva? . se prestoruva vo apologet na kopne`ot i strasta. koi poteknuvaat od sovremenata makedonska poezija.. Ako go nabquduvame vo ramkite i so ogled na s¢vkupniot tvore~ki opus.yverot na qubovta# Bogomil \uzel Vo vrska so na{ata. lirskiot subjekt veli: "Ajde da si poigrame/ Smrtta. ova navidum paradoksalno ravenstvo i poeti~ka dijalektika na qubovta i smrtta. Obzemen so istoriskite traumi na Balkanskiot prostor.eros na tvore{tvoto. sega. Ako. svedo~i za nadmo}nata vitalnost na erotizmot: "i mrtov sepak sum glad#. Vo pesnata "Bolen Pejo#. taa bi govorela vaka: "umri mlad. vo prv red opstojuva tvore{tvoto na Slavko Janevski. kako Kerkegor. gor~livata lucidnost i li~nata samo`rtva na poetot: ".

svedo~i za trevo`nata i prodorna lucidnost na poetot. Janevski iska`uva edna samosvojna poetska antropologija. svrzan so opojnoto i ritualno prisustvo na smrtta. go podvlekuva intimnoto so`ivuvawe na junacite so oru`jeto. samouni{tuva~ko bitie: "Stomakot neumorno sebesi se xvaka/}e se zasiti i pre`eden. {to gi povrzuva nevestata i smrtta: "le`at so pu{kite/dopreni do obrazot/kako da budat telo/na ven~ana `ena#. svedo~i za predominantno epskiot karakter i vrednosen kod na na{ata sovremena kultura. koj mu e soigra~ na lirskiot subjekt. Morni~aviot paralelizam. Takviot duhoven sklop. i vo edna od pesnite. posveteni na Marko Krale. Pesnata "Vol~a svadba#. vo koja otkrivame frapantna sli~nost i sovpa|awe so paralelizmot na Koneski. ja oblikuva kako modalitet na fatalniot dualizam me|u erosot i tanatosot. postoi poetska slika. Edna~eweto na pu{kata i ven~anata `ena. Sli~en prkos e sodr`an i vo pesnata so indikativen naslov "Poker so smrtta#. vo igrata na `ivotot (erosot) i smrtta. ~ovekot e `rtva na sopstvenata lakomost. Otade. A. 148 . a.Elizabeta [eleva MAGOR donskata poezija. intonirani vo vid na edno prodol`itelno prostuvawe od sebesi i od `ivotot. me|utoa. odnosno za qubovta kako demonolo{ki fenomen. otvoren poetski dans makabr. Ne{to podocna. Tie stihovi. kade{to smrtta e personificirana vo likot na hazarderot. Andreevski "Lakrimarij#.oltarot (kako i vo pesnata "Su{i#: "Svadba e/Gladot pred oltar /smrtta ja poveduva/rumena od `itata usviteni#). koja ja zabele`uvame i vo negovite prozni dela: taa govori za takvo edno viduvawe na ~ovekot kako samorazorno. zave{tanija i pretskazanija za smrtta. gi pi{uva kako svoevidni poetski testamenti. verojatno edinstven. smrtta e povikana kako u~esni~ka vo erotskiot tanc i e povrzana so simboli~kiot predmet na svadbata. Trepetnata bliskost me|u qubovta i smrtta e izrazena i vo lirikata na Bla`e Koneski. isto taka. od edna strana. koj pretsmrtnata `elba na slavniot balkanski junak Marko Krale. vo poslednata stihozbirka na Petre M. od druga strana. za samo-soo~uvaweto so opasnata blizina na smrtta. e prisuten otporano. me|u intimizmot na svadbenoto za~nuvawe i intimizmot na smrtnoto "iskustvo#. "Pesjo brdce#: "Samo nikoj da neja vidi mojata smrt/da bidam sam so nea/kako so nevesta vo no} na zatrudnuvawe#. svedo~i za spregata me|u qubovta i demonskite sili. go potvrduvaat postoeweto na edna retko hrabra. a vo kodot na kopne`ite neminovno e vpi{ana {ifrata na fatalnata glad. prosleduvaj}i ja minlivosta i tro{nosta na vremeto i teloto. koj{to svoite posledni knigi. stoi~ka samosvest i podgotvenost na poetskiot subjekt. Vo ramkite na temata za imanentniot spoj me|u `ivotot i smrtta. preku impresivnata poetska slika na svadbata me|u vol~icata i vrkolakot. qubov moja/}e si ja izloka splinkata/so jazikot na kopne`ite#.

`estoka. dovikuvaj}i ja ponatamu "nepoznatata `ena. `enata. za negoviot posleden boj so zloto. edinstvena na svetot#. pro~isti gi plamenu na{ite `ivoti/eden ogan postoi za da bide goltnat od drug# . postavuvaj}i se sebesi vo ramkite na po{irokata.veli Doj~in. temna lirika. odmazdata. Re~isi na identi~en na~in. na primer. vojuvaweto.e. Kako i da e. omrazata. Mile pop Jordanov }e se "posvr{i# za svojata zemja. univerzalni) konotacii. od obvrzniot udel i u~estvo na `enata. metafizi~ki (zna~i. "sudniot podvig#. ne samo vo domenot na ezoterijata. }e zagine vo borbata za Makedonija. Qubovta e dobrovolno i posakuvano. "da se svetuva zna~i da se sogoruva#. ponatamu ostanuva intrigantna razmislata za ~esto morbidnata. da go sostavi (vo {to go otkrivame simbolizmot na erosot. "Pro~isti gi. e neposredno obuslovena od (erotskoto) sostavuvawe. otvoreno ja povikuva. tuku i vo realnata praktika. mora da se zaslu`i. erotski. lirskiot subjekt aktivno se postavuva kon nea. (kako i qubovta) glavno imaat funkcija na zgoden. i Ante Popovski eksplicitno gi izedna~uva samo`rtvenite postapki na alhemijata i qubovta: "Tie niz smrtta-nie niz niv/taka ja izu~uvavme qubovta/taka pravevme jaglen od sebesi#. smrtta e osloboduvawe. balkanska erotizacija na smrtta i nejzinite metafori~ni korelati: oru`jeto. libidinalno?) da go osposobi Doj~ina. kako sojuznik ja bara `enata. Stanuva zbor za eden od folklornite toposi vo juna~kite pesni: taka. no dopolnuvaj}i go istiot izvesni. Vo ovaa pesna. ma{koto prijatelstvo. vo svojata realizacija. tie se prevoshodno patrijarhalni. metafori~en korelat. kako i nejzinoto doa|awe. Onti~kiot imperativ na qubovta i smrtta e lapidarno iska`an i vo stihovite na Bogomil \uzel. Ovoj poet. t. Bolen Doj~in. smrtta. manifestira prkosen bunt kon smrtta. bitkata. qubovta navistina pretpostavuva dobrovolna smrt na pre149 . koj vo makedonskata lirika go inicira{e simbolizmot na alhemijata i negovoto proniknuvawe so poezijata. "Jas kopneam grob temen i studen/ nema kraj bez mojot podvig suden# . kosmi~ka dijalektika na ognot i sogoruvaweto. nagrada po koja se kopnee. drugarstvo i zaemnost. spored koja smrtta prestavuva samo povod za nov po~etok i neophoden preduslov za pro~istuvaweto na materijata. osven {to eksplicitno se kopnee po smrtta i se dovikuva grobot. Povtorno vo vrska so u{te eden kulten lik na juna~kiot patos. isto kako i Janevski. vpu{taj}i se vo poetski megdan so nea. kako soedinuvawe) i (dali. Vo niv. duri i vo duhot na edna ritualna mantra. duri i neophodno sebe-sogoruvawe: spored nekoi sovremeni psiholo{ki tolkuvawa. no koja. Ovojpat. vo svojata oporita.kako {to vo epskite kulturi voobi~eano i biduva. a. i tie go slavat pred s¢. lirikata na Koneski ja tematizira bliskosta na `ivotot i smrtta. so podvig.posegnuvaj}i tokmu po oploduva~koto iskustvo na alhemijata.

~ij{to nositel. samo`ivo i isklu~ivo ego.Elizabeta [eleva MAGOR thodnoto. i ontolo{ko zaokru`uvawe na slobodata: "samo vo smrtta }e bide{ avtonomen#. kako afirmacija i objava na `ivotot). Vo tie ramki. nejziniot strasen i sekoga{ zagado~en megdan so smrtta. "Koj se nasmevna/Koj/Grobovite gi otvori? Za{to smrtta tamu ne e? Za{to taa tlee? Vo sekoe strastno dvi`ewe#. I vsekoj udar raste/ Velikiot kov~eg/[to }e n¢ dvoi/Dodeka ~itam/ Od usnite tvoi/I smrtta/Ja ottrgam no}e#. smrtta povtorno. od druga strana. smrtta. su{testvena smisla i golemata pri~ina na poetskata egzistencija. vremeto: se otkriva fundamentalnata.e. Eksplicitnoto proniknuvawe me|u erosot i tanatosot go zabele`uvame i vo vo knigite na Jordan Danilovski. vo prilog na vostoli~uvaweto na edna povisoka. smrtonosna pohota. kolku demonski. tokmu vo ovaa fatalna pohota i pohod na temnoto. amorfna i destruktivna protiv-sila na `ivotot. aporeti~en lik: taa e qubovna. e vo dosluh so panteisti~kiot duh. koristej}i gi prepoznatlivite alhemiski simboli (nultata zemja . 150 . egzaltiran. se javuva vo uloga na osloboditelna sila. so otkrivaweto na arhetipskite {ifri na prirodata i besmrtnosta na nejzinite elementi. altruisti~ka zaemnost na Nie. ili. i na pismoto. svojstven na lirikata na Popovski. ovaa lirika go otkriva tokmu nejziniot dvosmislen.i go najavuva bipolarniot ciklus na posledovatelni ra|awa i umirawa). V`e{teno govorej}i za pohotata. erotska pohota. e odnovo -pismoto! Sepak. t. kako i kaj Koneski. I groba/Vodoskokot niz grobovite/ Mrtvi tela nosi/Vo ova ludo leglo. isto tolku i demonska. "Ludoto leglo# i "Mistik#. isto tolku treskavi~en. poetot pretstavuva edna besmrtna egistencija. ne umira. mrakot i haosot. poto~no. samodovolno. verojatno. ovaa lirika go poentira mo}noto sozvu~je i ma|epsaniot tanc na dvata principi: Eros i Tanatos.kako poetska paralela na nigredo. egzistencija. Vo edna druga pesna. Napi{ana vo eden. Takvoto do`ivuvawe na smrtta. I mrtov pameti poetot#. vo ime i slava na `ivotot (so samoto toa. apokalipti~en ton i ritam. "Vreme e/ Na 'rtewe/Od nultata zemja/Kade s¢ {to e vo nas/Raste i is~eznuva/Vo drugo#. ~ij{to tvore~ki eros prodol`uva da zra~i i po biolo{kata smrt: "Velat. {to ja pro~istuva istorijata i vremeto. dodeka. ambivalenten. pohota na Temninata i uni{tuvaweto.

Meksiko e prika`an vo svoeto rasko{no. Klaus Krajmaer Analiti~kiot interes na ovoj tekst. Umetni~kiot hronotop vo romanot. od britanskiot pisatel-nomad Malkolm Lauri. halucinantno-delirantno do`ivuvawe. koi gi raska`uva kinoto. tokmu vo Kanada. postojat nekolku klu~ni i bolni pra{awa ne samo za negovata. gore{tinite koi go rastopuvaat mozokot. smrtta.e sporedna pojava. Tekstot e pate{estvieto. na eden po malku misti~en i intriganten na~in. za `ivotot govorat kako za pate{estvie. }e bide sosredoto~en vrz edno konkretno kni`evno delo: vo koe. nomad. dionizisko svetlo: uli~kite prepolni so lu|e. koi se bolni i za na{ata epoha. vo koe se opi{uva posledniot den od `ivotot na britanskiot konzul Xefri Fermin vo Meksiko. nie site zaedno go delime i ~uvstvuvame. kako ~itateli. praznicite (Denot na mrtvite). prisustvoto na mitskite isku{enija. No.DA SE BIDE ILI NE! (za poeti~kiot nalog i lekovitosta) Site prikaski. vo edna sredina i pozicija "pome|u#. pra{awa. sozdavaj}i retori~ka i semanti~ka vrtoglavica. Vo ova kompleksno strukturirano delo. op{tata opienost od podnebjeto i `ivotnata pulsacija. Go odbravme romanot "Pod vulkanot#. diplomatski pretstavnik. Xefri Fermin. napi{an 1938 g. samo fusnota vo tekstot. obele`en e so edna posebna strast.. kako 151 . vo koe mora da se umre. blizinata i navestuvaweto na vulkanskiot ogan. koja stanuva dominanta na negoviot li~en `ivot: toa e strastvenata potreba i zavisnosta od alkoholot. Xefrievata egzistencija. po malku pekolno. potreba. se soedinivat su{tinskite poklopuvawa na relacijata tvore{tvo i `ivotno iskustvo. koe dominira vo tekstot. se potpira na ona op{to. stranec vo klimatski i kulturolo{ki dale~nata zemja. se vtopuvame. celoto opkru`uvawe. tuku i po{iroko. ~ie{to kulturno zra~ewe i dlaboko nespokojstvo. vo koja i nie samite. koja toj. toj factum brutum. Poto~no.

pred s¢. svojot identitet go do`ivuva kako svoeviden tovar: toj bi sakal da se oslobodi i razre{i od "tiranijata na sopstvenoto jas#. koja zaedno so celiot amerikanski kontinent. alkoholot. vpro~em.Elizabeta [eleva MAGOR kni`even junak. vo neprestajno treperewe pome|u minatoto i sega{nosta. vo koe. "^inam. drugiot svet. prokleta mora. kade. za taa severna paradigma na potragata po izgubeniot raj. kako i makar samo za odr`uvawe na postoe~kiot. kako {to samite se nadevaat. seto ona {to £ gi ovozmo`uva sredstvata za vlez i izlez. vo mo`nosta i opravdanosta na takov son i proekt. koja sepak pokajni~ki mu se vra}a. Xefri (delumno i Ivona). Napu{ten. mo`ebi i samiot kulturogen poim za Jugot. presudna uloga. progresot i nade`ta. vo koj fakti~ki `ivee i onoj. kon sozdavaweto. Za sozdavawe na eden nov svet. {to £ slu`i kako garant. Kako i mnogu drugi intelektualci. potrebna e. {to £ dava smisol ili karakter. pome|u svetot. Xefri Fermin. Na ovoj plan. izbegnuvaj}i se taka samiot sebesi i svojata osudenost na jastvo. mitsko-kosmolo{ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . bezrezerven anga`man i podr{ka. gledam kako `iveeme vo edna severna zemja. Naro~no. kon rodona~elnata zaednica pome|u ma`ot i `enata. se vrzuva za toposot na noviot po~etok. odnovo bi go zapo~nale i sozdale svojot `ivot. Za razlika od Meksiko. za mestoto kade {to tie. vsu{nost ja "deli# so svojot avtor. gledaj}i preku vodata#. vsu{nost. vzaemno usre}eni. so pomo{ na ~a{kata. vera.tie. za zemjata. vo eden moment. odnosno. Xefri i Ivona. duhovni nedoumici. Xefri go obrazlo`uva svojot son za vetenata zemja. te`neat kon ona biblisko sozdavawe na svetot. izbor. cel ili identitet. 152 . do`ivuvaat nekoi dlaboki li~ni. na onaa u`asna. deka toj svet zaslu`uva takov li~en. "S¢ neka odi bestraga. duri. stoime na balkonot na taa ku}a. zemja na planini. mentalno sa naseluva. od svojata sopruga Ivona. koja be{e prinuden da ja nosi na svojot grb. ubedenost. koi se odnesuvaat na nivnoto (ne)prifa}awe na odredeniot `ivoten i kulturen identitet. vsu{nost. na{ata ku}a izgradena nad zalivot. ognot ili. cvrstata li~na uverenost. }e ima prisustvoto i silata na samata vera. Obzemeni od vol{ebnata slika na golemoto prostranstvo. pa edna ve~er. svojot dom. ridovi i modri vodi. go aktueliziraat ona po~etno. sekoga{ nao|aj}i se vo vnatre{en raskol. zemjata koja ja simbolizira pekolnata me{anica na lu|eto. toj sonuva za Kanada. vo ovoj razgovor. od nomadskiot impuls i vetuvaweto na sre}ata. a koja se vode{e na imeto Xefri Fermin#.

koi vo svojot roman. za da mu go podari svoeto znaewe na svetot: samo. vo toj kontekst. anticipiraat ne samo nekoi od poznatite egzistencijalisti~ki enigmi i dilemi. voop{to: tuka mislam na Mihail Bahtin. tuku. socijalniot i moralniot nihilizam#. ne e blizok. prazninata. tvore~ki pekol. tuku vo srceto#. na{ata verba i na{iot um.Kako {to mo`e da se vidi od negovoto bespo{tedno samosoo~uvawe. nesvesno samiot uspe{no go dovikuva. za kogo vo romanot se veli deka e (paradoksalno) ~ovek so "abnormala snaga i gradba#. alkoholi~arski. kako da se vpu{ti vo beznade`niot dijalog so temninata. sekako. zasegnati od problemot na osporuvaweto. da saka (oti toj. ne samo vrz na{eto telo. smrtta. za razlika od nego. {to gi aktivira na{ata postmoderna duhovnost. vo ovaa epoha dominira meta-fizi~kiot nihilizam: "postmodernata e poslednoto literaturno otelotvoruvawe na metafizi~kiot. @il Delez. @ak Lakan. kako i za "pekolot# . {to taa zemja se vika pekol. Pisatelot M. na celiot korpus problemi. kogo{to. vo koj e osuden da `ivee. kako da se nadmine opojnata privle~nost na Ni{toviloto. Se razbira.li~en. pred s¢. koj{to otkril nekoja neobi~na zemja. nema da mu uspee da "se vrati#. Kako da se dosegne sebesi? Postoi li smisol za takov podvig. ili identitet. i u{te pove}e pogubno. monolo{ki. A. barem privremeno. egzistencijalen? Kako da se `ivee vo svet. racio-centri~en identitet. Lauri. koj ne e na{. "Ponekoga{. tuku i cela edna struja filosofi. bolno ja saka svojata `ena). od koja nema da uspee da se vrati. melanholijata (Julija Kristeva). Mi{el Fuko. Navistina. toj ne e vo Meksiko. kako op{ta duhovna sostojba. koja. sli~no na eden drug. daleku popoznat nihilist vo kni`evnosta: Bazarov. Lauri implicitno gi postavuva. 153 . i pokraj s¢. avtodestruktivnosta na Xefri ima podlabok koren. mnogu pove}e. vo na~elnoto neprifa}awe na samiot sebe si.akumuliraj}i ogromna energija i tvore~ka koncentracija. svoeto "oru`je# vo pieweto. da se se}ava i da go bara svoeto upori{te. demne vrz na{ata du{a. za sebesi si mislam vaka: kako za golem traga~. @ak Derida. tuku. decentriraweto i preispituvaweto na mo`nostite za vospostavuvawe na edinstven. ne e ednostaven? Pra{awata. Sosema to~no nasetuvajki ja opasnata blizina na svojot fizi~ki kraj. i na svetot. soznajniot. ova nepovtorlivo i avtenti~no svedo{tvo za edna neobi~na zemja (Meksiko). na Xefri. spored lucidnata zabele{ka na slovene~kiot teoreti~ar Janko Kos. koj ne bi bil samo spekulativen. bil pouspe{en . toj uspeal da go sozdade ovoj roman. svojata za{tita. kako da mu se odolee na "sjajot na crnoto sonce#.

dela {to gi obele`uvaat poliretori~nosta i pove}estilnosta. identitetot na ovoj roman e intertekstualen. se ru{i . podocna. drama. vo vrska so ovoj roman. koja. spored nomenklaturata na kanadskiot teoreti~ar Nortrop Fraj. Meksiko. zapretani vo dekadencija i avtodestrukcija. Sam). jazici. isku{enijata. ne . Vo kola`nata stuktura na romanot "Pod vulkanot#. ni `ivotot. Koga sme na tretoto nivo na zna~enskite konotacii za mitot na sozdavaweto. Stanuva zbor za dela. novinskoto izvestie za anti-semitizmot. kolebliviot. istorijata. po malku blaziranata. koga vo u{ite gi ~uv-stvuva tatne`ite na lavata.#. sekojdnevieto. Se tro{i. dela. stravotno. razli~nite kanonski `anrovski formi i oblici. vo erupcija e. samiot svet se rasprskuva. neoficijalnata kultura na doma{nite `iteli Meksikancite . Pokraj spomenatite elementi. reklamnite turisti~ki panoi. evropskata. zaumnite mesta i predanija. mora. stilovi. Taka. isfrleni vo kosmosot. prazni~na. na primer. razgalenite Angli~ani. ni ugorninata. @anrovskiot identitet na romanot pripa|a vo kategorijata na takanare~enite menipejski strukturi. silno e izrazena i karnevalizacijata: prepletuvaweto i vzaemnata interferencija me|u narodnata. iscrpno go pretstavuva vozniot red na E. 154 . tekstot od turisti~kiot prospekt.na nivoto na sozdavaweto i do`ivuvaweto na li~niot (i kulturniot) identitet. vo izvorniot menipejski duh (i ruvo) pomesteni se. na vtoroto semanti~ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . na zakanuva~kite vulkani i pra{umi. odnosno anatomii. svetot i kosmosot .i elitnata. so svoite dlaboko nere{livi aporii na identitetot. pa|a vo ~elusta na vulkanot. decentriraniot subjekt. tuka e mitskiot hronotop.Elizabeta [eleva MAGOR "No ni{to nema: ni vrvovite. sepak. {to i da e. nema cvrsta osnova. da se iska~il. se otvoraat i nekoi od slednite sogleduvawa. koi gi kombiniraat `anrovsko-retori~kite i predmetnite iskazi od razli~na proveniencija. me|u`anrovski i poliretori~en. Marlou. vozniot red na avtobusite i vozovite (da se prisetime na Danilo Ki{.. vo koi se vkrsteni filosofijata. sozdadeni po pat na hibridizacija na `anrovi. razorniot nihilizam i apokalipti~nite vizii. koj vo negoviot roman. Potoa.ova ne e vulkan.go obele`uva duhovniot horizont na XX vek.. So drugi zborovi. rafiniranata i snobovska kultura. dela. Nitu ovoj presti` e vistinskiot presti`: toj nema su{tina. no. kako i citatite od "Faust# na K. menito od eden restoran.dodeka toj pa|a. romanot na Lauri ja pretstavuva potresnata drama na necelosniot. ~ii nositeli se belcite. za krajot na ~ovekot. potoa. kako {to gi narekuva Mihail Bahtin. alhemiskite i egzoti~nite pijaloci. se rasprskuva vo crni mlazevi sela. kako zemja na iskonskite energii.

(inappropriated) Navistina. sebesi se oformuva po urnekot na amerikanskiot (a ne na francuskiot) intertekst. `ivotnoto iskustvo i kreativnata energija. erudicijata . nepodnoslivata odora na kulturata . a. taka {to. begstvoto i omrazata. koi sme nie samite. Napi{ana vo Kanada. spored misleweto na Bataj. so koi kni`ev-nite dela. Knigite. smislata. site granici. neporekliv. naso~eno kon samata kni`evna kritika i teorija.Od druga strana. kako {to toa Bataj lucidno go naseti. ovojpat. vo fatalna doza se proniknuvaat avtobiografskite iskustva. nastojuvaj}i da gi raspoznae konturite na sopstveniot poredok. za vozvrat.kni`evnite kriti~ari i analiti~ari? Imame li pravo. zborovite na @or` Bataj. ramki. po odnos na sopstvenoto "jas#. so odbivniot. toj izri~no naglasi.neopredelen#. duhovnite struewa. takov e vsu{nost. isto taka. avtoritativen nastap. prvenstveno. vo koja merka. nie . koj ne e samo teoriski ili eruditski? Vlogot. vo kontekstot na literaturata. samiot `ivot. navidum akademski disciplini. otvora u{te edno isku{enie. individualnoto. prosuduvaj}i gi Drugite. onoj koj }e saka nego da go tolkuva ili. kanadskiot teoreti~ar i bahtinolog Klajv Tomson. da go napravi istoto#. kako posledno "uto~i{te# i izgovor. u{te podobro. isku{enijata na ambisot. da go do`ivee. knigata na Lauri. da nastapuvame od nekakva cvrsta ili upori{na pozicija. Sovremenata kritika i teorija. koja i samata e arena na razli~ni kulturni tradicii i identiteti. taa bi ostanala preoptovarena. 155 . nekoi teoreti~ari. pri toa. Vo knigata za Ni~e. zemjata. decidno veli: "Nie sekoga{ se nao|ame pome|u. blagodarej}i mu na `ivotniot vlog na avtorot. vo vrska so toa. ovoj pat. denes se ispi{uvaat. duri go smetaat za prethodnik na poststrukturalizmot. koja. Da se nau~i kako da se bide . bez opredeluvawe. go rehabilitira avtobiografskiot ton i {arm. ostanuvaj}i imuni na dijalo{kite predizvici (mo`ebi.prestanuvaat da va`at. se pi{uvaat so svojot `ivot. traumi). Bez odredi{te. kako {to i porano rekovme. qubovta. vo samata kni`evna kritika i teorija: dali i tie. sudbinski. odn. ludiloto. neprestajno n¢ soo~uvaat. li~en.e. bez ~ie{to blagotvorno prisustvo. paganskiot i dioniziskiot haos vo koj. Patuva~ki akademski performans-artisti. slu~ajot i primerot so ovoj roman na Lauri: toj e bespo{tedno otvoren kon radikalnite pra{awa za verbata.t. vo ovoj roman. nametnuvaj}i u{te edno pra{awe za filosofijata na sozdavaweto: pra{aweto. Zatoa. Postoi li i mit na sozdavaweto.vzaemno se prepletuvaat i obuslovuvaat? Da gi spomeneme. vo golema mera. kogo{to. deka "Ni~e pi{uval so krvta. prinudi i normi . e subjektiven. }e treba. koj.

ne postoi objekt vo dijalo{kiot na~in i oblik#.vo svojata `elba da go odr`at i sozdadat samosvojniot. deka "sozdavaweto na kulturniot identitet e nalik na pate{estvie#. mo`e da se prifati (i da se `ivee so) soznanieto. no i egzistencijalen predizvik. kulturniot identitet e ste~i{te na brojni intelektualni vlijanija.. Ogromniot i neograni~en svet na drugo(tno)sta go konstituira temelnoto dejstvie na postoeweto na na{iot kulturen identitet#. koj i samiot. kako da gi ilustrira i klu~nite dostreli na sovremenata teorija. Problemot na raspa|aweto i samouni{tuvaweto na subjektivitetot . `ivot bez koren. neizvesno patuvawe..e tvore~ki. antropolo{ka odrednica. razli~nite. kanadski "koren# . se pridodava edna klu~na. koe. pisatelot Norman Majler. `ivo se prepletuvaat. duhovni i mentalni raskoli. kon temata za mitot na sozdavaweto. i kako {to ja narekuva Lauri . reminiscenci i asocijacii. Sozdaden vrz osnova na dijalo{ki prepletuvawa na razli~ni sostojbi na svesta. e: "subjekt vo tranzit#. go pominal `ivotot vo nemirni pate{estvija i talka~ki (ne)zadovolstva .Elizabeta [eleva MAGOR Znaej}i. napi{an od avtor. postojano se nao|ame na Pat."bezizvorna# taga? Ako e taka. Taka. vsu{nost. Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. pora~uva bahtinovski vdahnoveniot tekst na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. predlaga "raskinuvawe so op{testvoto. kako {to pora~uva Tomson. me~taewa i prividenija pod dejstvo na alkohol: vo duhot i retorikata na xojsovskata bravurozna proza. ja podrazbira duhovnata. a potoa (i ne nu`no).dijalo{ki. na edno pate{estvie. deka "ne postoi subjekt. tuku i vo celokupnata literatura na XX-tiot vek. vo svojot esej za hipsterot. Dali. fizi~kata dimenzija? Dali. ne samo vo romanot na Lauri. romanot "Pod vulkanot#. deka vsu{nost. toga{. deka avtorot (teoreti~arot). tuku i site duhovni nauki. nomadski kulturi . kon buntovni~kite imperativi na svoeto jas#. mo`e da se ~ita i kako vozbudlivo pismo za su{tinskata i neizle~ivata ~ove~ka osamenost. sme nomadi na svojata iskonska.romanot "Pod vulkanot#. "Kako i sekoja individualnost. pred s¢. koja se nao|a vo fokusot na interesiraweto. Namesto "sporoto umirawe vo konformizmot#. napi{an na kanadskata po~va. kade {to. koja e dotolku 156 . {to ja opsednuva ne samo literaturata. dokolku i toa "jas# po~nalo da se raspa|a i samoosporuva.

kako soo~uvawe so temelnite ~ove~ki iskustva: so bolkata. prisuten e obidot. ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe nie morame postojano da gi ra|ame na{ite misli od na{ite bolki i kako majka da im davame s¢. "sovr{ena# samotija na ~ove~koto bitie . koja {to bugarskiot filosof Kalin Janakiev. ~uvstvo. kako premostuvawe na prostorno-vremenskite i telesnite granici i prepreki. osnovna. srce. zadovolstvo. kako nomadsko zasolni{te na duhot . isto taka. istrajuvawe. tamu. osamenosta i smrtnosta.pred s¢. za vitalnoto sovladuvawe i vozdignuvawe 157 . Vo ~inot na pi{uvaweto. za koja{to tvore~koto bitie. nemame sloboda da ja izdvojuvame du{ata od teloto. koj doa|a kako nadgradba ili barem privremeno preovladuvawe na taa bazi~na. ja opi{uva kako potopenost vo samiot sebe. zadobiva u{te nekoi. do`ivuvawe na samiot sebesi kako vnatre{na zandana. a u{te pomalku (go prepoznava) Drugiot. maka. kade{to nikoj pove}e ne se prepoznava sebesi. da ja izdvojuvame du{ata od duhot. premol~eno iska`ana mo} na tvore~kata transcedencija. koi{to samo mislat. ogin.mene mi e nametnat natrapnik. se ogleduva i komponentata na stamenost.po`estoka i neminovna. deka moeto bitie . u{te pomalku. So ogled na taa. `ivotot da se oslobodi od ona {to go zarobuva. pana-|urskite vrevi i praznotijata na sekojdnevniot `ivot. makar i privremeno zale~uvawe na ranite od ~ove~koto postoewe. istrajnost i transcedencija. s¢op{tite. Nie ne sme `abi so ladni utrobi. vo mitot na sozdavaweto. upatuva kon i svedo~i za (kako {to ja imenuva Ni~e) kreativnata "transfiguracija#. Toa e tokmu onoj tip samotija. Da se sozdava . francuskiot filosof @il Delez dava vakov sud: "Ne pi{uvame samo so svoeto jas. od `ivotot da se napravi i ne{to pove}e od li~niot `ivot. anonimni ~ove~ki mete`i. vo edno od svoite posledni intervjua. se do`ivuvaat vo edna egzoti~na zemja i kultura. tu|ina. Umetnosta. koja mnogu pove}e ja podvlekuva sovr{enata samotija i ~ove~kata otfrlenost vo svetot. sudbina i zla kob#. Ako prisustvoto na bolkata i samotijata e konstituitivna neophodnost i neizbe`nost vo tvore~kiot ~in.zna~i da se odolee#. tragi~no oboeni metafizi~ki kvaliteti. {to imame vo nas. umetnosta. strast. od krv. mo`ebi zna~i otpornost. so svoeto pametewe i so bolestite.toga{. sovest. Samoto prisustvo na deloto. hermenevtikata na mitot za sozdavaweto. Od toj agol. koga (kako {to e toa slu~aj vo ova delo). e sposobno. iska`ani i vo sledniot izvod od Ni~eovata "Vesela nauka#: "Nie filosofite.

So drugi zborovi. e preduslov. sozdavaweto pretstavuva eden vid soteriologija.pred s¢. istovremeno. koe. 158 .Elizabeta [eleva MAGOR nad sekojdnevnata drama na ~ovekoviot `ivot i individualnoto iskustvo. kako i ishodi{na to~ka na tvore~kiot rizik. svoeviden lek i na~in na prezdravuvawe . blagodarej}i mu na na{eto "sopstveno transformirawe "i "samoisku{enie#.

nekoi od niv tolku se preoblekuvaa. no ne pomalku e i samiot toj senka za niv. za da se osmeli na ~ekor vo Nepoznatoto. od trepereweto na `anrovski nedofatnite spoevi me|u `ivotot i sonot. moral da ja ima. e sprotivna na anti~kata! Imeno. duri nedela ili eden den porano. Eshil zapa|a vo u{te eden stepen na samota: nesvesni za svojot xagor. Eshil stanuva pratatko i na sovremenata skepsa. iako taa. poradi hrabrosta. li~en agol i pismo) 1. u{te pomalku pokraj nego. fotografija ili identikt. prepu{ten na Somne`ot: dali i kolku e vo pravo. ne postoi duhovna poddr{ka. spored metodot. istorijata i literaturata. tokmu izborot od izobilstvoto na duhovni i tekstualni predizvici e onoj ~in. pred svesta deka nitu zad. 159 . deka rizikot {to govori prv e samo negov. Fasciniran tokmu od oniri~kata dimenzija na ovoj kulturen period. Eshil go sozdava Novoto. Predvorje na tvore~kite janyi Me|u mno`estvoto tekstovi za Eshil. {to tvorecot na noviot kni`even oblik. {to ne bea daleku od snovidenija#. Kadare pi{uva: †Nikakva dokumentacija.~ii granici lebdat pome|u mitot. Kadare ja gleda magijata na po~etokot. poto~no za provokacija na nemu ramniot. ispolneta so samo nekolku glineni plo~ki. Do`ivuvaweto na janya pred istoriskata praznina. negovite sovremenici minuvaat pokraj nego kako senki. koj ne samo poradi mrsnata hartija na prozorskite okna e opskuren i teskoben. za osvojuvaweto nov prostor . Gladen za pottik. Tvore~ki sam. no i veli~estven. fragmentirani reprezenti na toga{ dostignatata svetska kni`evna tradicija. Kako da se vleze u{te pove}e. @rtvi na fantazijata i se~ie interpretirawe. vo isto vreme. kako da se izleze od Eshilovata {uma na snovidenijata? Vaka postaven. {to tatkoto na tragedijata postojano go ma~el. po~etok. istorijata i fantazijata. bez par za sporedba. isto kako i problemot na vrednosnata prosudba ili odluka: dali rizikot e {amanski. ne gi fiksira{e nastanite {to se odigrale eden mesec porano. {to nea ja legitimira i isku{uva. tvore~ki ili besploden.TRI OBLIKA SAMOTIJA (istorija. proma{en. vdahnoveniot esej na Ismail Kadare. Vo ~udovi{niot ambient na Eshilovata rabotna soba. Veli~estven. proniknuva vo srcevinata na tvore~kiot nemir. dali i kolku ja tvori Vistinata.

2. al~nosta na mediumite. kako i so soznanieto deka †s¢ e ve}e re~eno#. mu donesuva daleku posodr`ajni vrednosti odo{to hedonisti~koto kooptirawe so op{testvoto. vsadena vo nego.no dali e navistina taka? Sozdadeni vo eden retrospektiven hermeneuti~ki `ar. komu potragata po vistinata. striktno gledano.vo fundamentalnata samota. Ruso ja ustoli~uva kako fatum na treperliviot i kopne`liv individuum. avtorot realnosta. duri i mazohisti~ki. Pogoden od bolkata {to mu ja nanesuva aktuelnata istoriska konstelacija. I ne samo toa: sred hipertrofiranta (samo)svest za postojnite dela vrednosti i dostreli . vo ramkite na tradicionalnite 160 . kako kon svetot. koi treba da se rasporedat vo edna edinstvena glava. no i za konkretniot vremeprostor . po malku go ispostuva svojot zanes kon svetot. na~in.da se osvojuva smislata na tvore~kiot ~in. povodlivost i nezadovolstvo. ili pak `anrovskiot imenitel na ova delo? Sekako ne. tvore~ki duh. Kade e i kako mo`e da se pronajde to~niot diskurziven predmet. Ruso ja univerzalizira svojata rezignacija. so knigi koi dolgo i bezuspe{no ~ekaat da ja vidat svetlinata me|u koricite.# se pretvoraat vo ispovedna poslanica na avtorot do samiot sebe.Elizabeta [eleva MAGOR Za razlika od imaginarnata soba na Eshil.. Prkos pred ~ove~kiot zakon †Me~taewata na osameniot talka~# pretstavuvaat kni`even testament na @an @ak Ruso. nedvojbenost i prepoznatlivost. ja vosprema kako privid. pottiknati od {irokit krug na protivnici. Sepak. zato~ena vo ve{tite diskurzivni ramki. taka i kon samiot sebesi. proizleguva od mno`estvo na glasovi i krici. Podednakvo e te{ko: vo molkot na bezglasjeto. pred s¢ . od aktuelniot ôd na istorijata. kako i vo vrevata na mnoguglasjeto . {to gi ~uvstvuva. pokraj s¢.treba sekoga{ odnovo za sebe. Ovaa janya e polifoni~na. kako i sekoj golem avtor.da se opredeli neophodnata merka na intelektualna sigurnost. do nivoto na filozofski uvid . {to mo{ne ja uslo`nuvaat motivaciskata podloga za odr`uvawe postojan tvore~ki razvoj. svojot luciden zanes. a u{te pove}e i do idninata. i dvete janyi imaat ista cel: sozdavawe i neguvawe na Li~niot integritet. sovremeniot avtor e soo~en so takvi procesi na kulturnata transformacija. po silata na biolo{kite priliki. ~ovekot-tvorec. nemirot i neizvesnosta na sekodnevieto. Vo toj pogled. na eden. koj. †Me~taewata. sobata na sovremeniot avtor e zadu{uva~ka biblioteka. Kategorijata na duhovnite tvorci.. rastrevo`ena. Optovaren so ~uvstvo na apsurd. 64-godi{en ~ovek. †najdragocenata od site dobra#. vrednosen sistem.

od seto ona {to neotpoviklivo ja ograni~uva vo poredokot na samo ednoto vreme-prostor. politi~kata. kako poedinec pred Mno`estvoto. Otade i Ruso smelo ja govori vistinata za ~isto formalniot karakter na pove}eto op{testveni konvencii. zra~at duhovnata sve`est na mladosta. samouvereniot polet na vitalnata strast. postaven.kako . †Sebesi si pripa|am edinstveno kaga sum sam. razotkrivaj}i ja svojata duhovna priem~ivost kako sila {to go odvlekuva duri i od obvrskata kon sebesi i svojot psihi~ki integritet. op{testvo. †Me~taewata. socijalnata i dr. paradoksalnata vistina. kako {to potvrduva i primerot na Ruso. vo predadenosta kon †sistemot na Bitieto. inaku sum igra~ka na site {to me okru`uvaat#. tvorecot. no i iscelitelska priroda na tvoreweto. so izop{tenost od katarzi~nite kolektivni obredi-praznici. {to mo`e nepovratno da go obzeme ili pak pred 161 . @rtvuvaj}i ja svojata udobnost i sigurnost. {to lu|eto bi mo`ele da storat za moja sre}a#. vo nego neupatenite. {to bi mo`el da mu se pripi{e od konvencionalen agol. bo`estveno prosvetluvawe. koja ne strahuva od samo-soo~uvaweto.hermeneuti~ki) izbor. nasproti na znaeweto {to manipulatorski gi pot~inuva drugite. Ruso veli: †[to mi nedostasuva deneska za da bidam najsre}niot od site smrtnici? Ni{to od ona. tuku i pra{awe na li~niot izbor i stav. nerazla~no od bolkata. se potvrduva vo razgatnuvaweto na li~nata enigma. negovata osamenost ne e samo pra{awe na otporot.# nezavisno od nivniot nevesel motiv.. tvorecot se ispre~uva pred yidot na ludiloto. bolno svesen za svojot kopne` po nedofatlivoto. Predizvikot go so~inuva imeno: samata mo} na subjektivnoto preosmisluvawe na konkretnite istoriski dadenosti. pi{uva Ruso.genolo{ki {emi. blagoroden oblik na Istorija . Istorijata-kako-sudbina se transformira vo nov. iskustvo. kako i mo`nosta . efemernost na ~ove~kata edinka i taa simboli~ki se osloboduva od janyata na istori~nosta. †Grevot na nedoslednosta#. poradi preto~uvaweto na me~tata i memorijata. narod. {to mu go iska`uva na nesocijalnata sredina. od dene{en (post-modernisti~ki?) aspekt se izdignuva vo negov aktuelen kvalitet. so popa|awe vo edna kone~na i nesovladliva osama. Odbivaj}i ja pokornosta pred op{testvenite institucii. Na toj na~in. sli~no na Eshil. koj svojata lucidnost kako i pristapot do bo`estvenite tajni.. toa izvira od magmata na neposrednoto `ivotno.so {to se pobeduva biolo{kata. prvenstveno zaradi faktot {to. na ~ovekot. ne mo`e a da ne se najde vo ulogata na †`rtven jarec#. Motivot na znaeweto kako samospoznavawe. bez razlika dali istoto se imenuva tradicija.vo faktite da se vtisne kreativniot pe~at na li~nosta . religija. Otade. kako i vo poistovetuvaweto so prirodata#. ja pla}a so gubitok na li~nata sre}a. {to ja so~inuva i transcedentnata.

junakot na individualniot nepokor. Pretvoraj}i ja Ve{terkata.Odgovornost! 3. makar i vo 162 . sozdavaj}i asocijativno pole. i so misteriozniot govor. edna{ proka`ana. modernata kni`evna svest. od neimenuvana `anrovska sfera. da se sovlada bolnata samouverenost na realnosta. @rtva na svojata op{testvena marginalnost i nesopirliviot poriv da se bide Drug-a. dlaboko povrzano so svojot predmet-Ve{terkata. Vo tie ramki opstojuva i primerot na Mi{leovata ve{terka. vtemelen vo ~ovekot. Branej}i se pred probivot na zabranetite `elbi.Elizabeta [eleva MAGOR yidot na beskrajot. vo sostavka na romanti~arskiot kult na Lucifer. delo koe doa|a i se vra}a od edna ni~ija zemja. i negovoto prevrednuvawe vo figura na nepokorot i avtenti~nosta. Za{to osamenosta e pred s¢ . poblisko do duhot na postmoderniot diskurs. inkvizitorski nastroen Sreden vek. principi na Granicata. po pat na metaforizacija. Smetaj}i se sebesi povikana za preispituvawe na normata. ne samo kako vrven protagonist na zloto. nejzinata smisla i opravdanost. ami i pravoto na radikalnost. Mi{le vostoli~uva i eden vonvremenski simbol na metafizi~kiot bunt. preku vospevaweto na Lucifer. fatalna privle~nost. iskustvo koe se vtopuva i rastvora edinstveno vo sebe samoto. Mi{le gi splotuva bogatite dokumentarni izvori so talentiranta kni`evna izvedba. bi rekle. kako bitie na duhovniot is~ekor i nomadizam. kolektivot ja izbira kako ritualna `rtva. Ve{terkata pove}e nema pravo. Od druga strana. vo neramnopravnata presmetka sama protiv site . Zastapuvaj}i go ne samo pravoto na izbor. modernata svest go poddr`uva duhot na otstapkata. nastojuva da gi razobli~i principite na oficijalnoto (hristijansko) Dobro. Toj simbol e @enata. za~nata vo romantizmot. nitu mo`nost da ja doka`e svojata nevinost. ~ie olicetvorenie e tokmu taa. Imeno. od prepoznatliv simbol na mra~niot. kako dijaboli~na predanost. iako nejzinoto iskustvo e nesoop{tlivo. koj e ere-ti~ki. mo{ne ume{no i. vo svojot diskurziven nomadizam. vo krajna instanca. mnogu po{iroko od tekstot na istorijata.da zavr{i surovo i vo morbidna izolacija. ami i na kopne`ot. Isku{enieto da se bide drug †Sistemot# na osameni~ki janyi bi bil necelosen bez †Ve{terkata# na @il Mi{le. {to pleni so svojata studena. kako. i. bezverni~ki vo svojata izvorna potreba. kako simbol na tvore~ka sloboda.

ili pak da gre{at! Veli~estvenata ognena scena na `enata. ja dobivaat seta predupreduva~ka sila i te`ina. P. vo soodvetna mera. No. da se poso~i Ve{terkata kako zalog na kolektivnoto osloboduvawe od fatumot na li~nata vina. da go opfati svetot na site negovi janyi? Koj mo`e da go razre{i od vekovno vsadenata Vina? Da mu ja zale~i nezasitnosta pred sebesi.opa~ina. tuku i pred \avolot. nema da se ottrgne od svojot {izoiden lik. tretata (na Ve{terkata) . da go prifati ne samo svoeto lice. samo dokolku i op{testvoto (a ne samo nekoi poedinci vo nego) e postojano podgotveno . Navidum slobodno izbranite. oblicite na osamata poka`uvaat tri dimenzii: prvata (na Eshil) bi bila tvore~kata. s¢ dodeka. vo zaedni~koto pravo da sozdavaat. Stivnati do stepen na edna latentna energija. da se soo~i so op{testveno prifatenata persona i vo eden poramnomeren odnos da se proceni pulsira~kata dvojnost na ~ovekot. temelno raskoleniot svet na ~ove~kite vrednosti. mo`at da se prenaso~at vo kreativna smisla. osamena vo kopne`ot po nepoznatoto i bezgrani~noto.zloto da se eksteriorizira vo nekoj lik ili osobina. taka i za `enskiot. vsu{nost srodni.obrednata mignovenost. osamena vo pravoto na ludost . za kogo otsekoga{ va`at Drugi zakoni. nepriznaen.tvore{tvo koe{to e inaku privilegija na ma{kiot tvorec. tuku i . seksualnata i moralnata ne~istotija / grev . Taa e osamena vo svojot Pol (~ija istorija ja pravele i potpi{uvale tu|i pera). Koj mo`e.Ve{terkata e del od posebnata mitologija na ~ovekot-`ena. ve{terkata da se priznae kako interen princip. za obata pola na kreacijata i slobodata. kako za ma{kiot. Nejzinata kazna e preventivna po priroda . pretsmrtnata). Samo na toj na~in. No mnogu e pote{ko. prerasnuva vo refleksija na moderniot ~ovek. iako vo edna vnatre{na perspektiva na esejot. so eden zbor ili jazik. skrien. Povrzana so religiskite prokletstva na teloto. {to bi go osporile ili ismeale poredokot i negovata maska. no sepak delotvoren del od ~ove~kata psiha. vo mra~nata pregratka na \avolot-Um. S. tradicijata ili neboto? Lesno e i zatoa voobi~aeno . ne samo pred Boga. nameneti na Zazorniot subjekt.kriti~ki da go sogleda sopstveniot dijaboli~ki mehanizam.zaradi .ima za cel da gi obeshrabri mo`nite sledbenici. vtorata (na Ruso) bi bila duhovnata. vo krajna linija. istite. 163 . pravila i principi. tie i ne se podatni na nikakva eksteriorna prinuda i neutralizacija.ontolo{kata (kone~nata. me|utoa. manifestaciite na onoj mra~en. ne go vospostavi ramnopravniot kriterium. i.

se odu~il od robuvawe. pretstavuva most me|u nepodneslivosta na `ivotot i prifa}aweto na nebitieto. 164 . vo svojata predsoznajna sostojba. iako mo`e. Toa {to znaeme deka }e umreme. Milo{ poka`uva deka navleguvaweto vo (seksualno) upateniot krug na Vozrasnite. deka seksualnata apstinencija. {to treperi tokmu vo Deteto. imeno. za{to i Montew veli: †Onoj {to se nau~il da misli za smrtta. nejzinite relacii so ma`ite {to bile (samo) tvore~ki po karakater. sre}a na op{testvoto. da ima razorni posledici. Obnovuvaj}i go se}avaweto (ili mitot) na samodovolniot nemir. se zagatnuva temata na ve~noto detstvo. ili }e se bide magi~no i natprirodno @ensko ili prosto siva doma}inka na jaloviot sistem. Deteto e. negovata sudbina ima samo edna alternativa. najpo`elna bi bila prvata. soo~uvaj}i se so `enata. kako svoeviden hendikep {to go naru{uva nejziniot aurati~en lik. Vtorata. vsu{nost zna~i iznevera na najdlabokata ~ove~ka su{nost: na iskrenosta i doverbata. Vulf ja doka`uva nemo`nosta na detskiot kopne` po duhovna ~istota ili pak upatuva samo na edniot. se poso~uva postoeweto na seksofobi~nosta. i ne samo toa. za vozvrat. Za edna od najzna~ajnite romansieri na 20 vek. bo`estvoto. gi potencira instiktite na Tanatos. kako nova uteha ili pateka. Pred fakti~kiot Yid na nemo}ta. slika. daleku po~esno i porazbirlivo kon svetot i kon sebe. Tretata e ve}e definitivna. Virxinija Vulf kako da ja potvrduva zlovolnata vistinitost na hipotezata. a nea ja steknuva podeluvaj}i se nadve: na Dete i na Ma`.Elizabeta [eleva MAGOR Me|u niv. Biten e vo takviot kontekst i tragi~niot kraj na ovaa `ena posvetena na erotsko-estetskata ti{ina: vo 60-tata godina od `ivotot. toa se soglasuva so prividnata sloga. kako metafora na prirodata. na vnatre{no i nadvore{no bitie. na samo-uni{tuvaweto. kako ~ist kopne` po ~istata zaemnost so drugiot. n¢ osloboduva od sekoja pot~inetost i prinuda#. fizi~koto is~eznuvawe i Ni{totnost ne postoi pove}e izbor. Dali mitot za V. monotona do beskraj. so xebovi polni kamewa udavena vo rekata. so ogled na nespokojstvoto {to vo sebe go krie. deprivilegiran vo ovaa smisla pol . nitu zbor! (NE)QUBOV I OBLICI Vo edna od `anrovski neporedelivite knigi na ^eslav Milo{..`enskiot? Za{to. sekako..

na prkosot. principot na Don @uan samo ja poso~uva izvornata vrednost na kopne`ot po prvobitnata. Na toj na~in antropologijata go proektira bitieto na brakot kako bitie na prinuda i manipulacija. `rtva na op{testveniot egzorcizam. seedno dali od ekonomska.samosvesno izjavuva. Kultot na ~istata seksualnost ne pomalku ja razgoruva prvi~nata gordost na kopne`ot. pak. Za{to. promiskuitetnata Lujze Bruks. iskonska ~istota me|u ma`ot i `enata.. obid taa da se neutralizira tokmu niz prividot na neograni~enata seksualna sloboda. edna od fatalnite simboli na filmskoto platno i `enski ili pak sovremen pandan na Don @uan. rastrgnati od nepomirlivosta na socijalnite i smejnite konvencii. ve~nata qubov le`i pod no`ot na nadvore{nata. Po~nuvaj}i od neuspe{nata misija na gr~kiot pevec Orfej vo pekolot i negoviot podocne`en. tuku nemo}ta i otfrlaweto na ednozna~nata. melodramskata prikazna za Romeo i Julija. ~ie alibi za nadzemnata qubov mu se pripi{uva na dejstvoto na vol{ebnata napivka. ednoliniska egzistencija. {to Klod Levi Stros ja otkriva vo arhai~nata postapka na †zamena na `enite#.. za toga{nite poimawa na seksualnata sloboda.koja stanuva prototip za †Lulu#. Sli~no na toa. taa e. spored nego. sopruga na polskiot pisatel P{ibi{evski i qubovnica na Strinberg . {to ja tolkuva Lulu vo filmot na G. †zonite na kontroliranata seksualnost#. kako glavna pri~ina @enata da se oddale~i (otu|i. Pabst.brakot. {to umetni~ki se udvojuva: najprvin e toa likot na Dagni Juel. prozvu~uvaat tezite na Mi{el Fuko: imeno. stvarnosna zakana. religiska ili druga priroda. pretstavuvaat perfiden op{testven mehanizam za manipulacija so edna od najsilnite ~ove~ki energii. koncept {to ja pododreduva i sudbinata na poznatite mitski i kni`evni obrasci. tragi~en kraj me|u besnite menadi. preku mitot za Tristan i Izolda. svedo~i vsu{nost za incestuozniot zazor. Sodr`an vo kone~nata nemo} da se dolovi polnozna~nata vrednost na duhovniot i du{evniot apsolut. na samobitnosta. 165 . problemot na Don @uan ne e nemo`nosta da se uspokoi so edna `ena. iako vo svojot privid. a potoa i likot na artistkata Lujze Bruks. potoa. No ovoj progon ne go zasega oblikot na institucionalizirana ili dopu{tena qubov . Oblikot na osuetena qubov. Preventivnata funkcija na brakot. progonet i kastriran poradi qubovta kon Heloiza. †Jas sum `ena {to nikoj ne ja poseduval# .Da go zememe i primerot na `enata-zavodni~ka od edna avtenti~na prikazna. toj mo`e da nalikuva na svoevolen ~in i na ostvaren izbor. {to fundamentalno go osporuva statusot na brakot vo iskustvo na avtenti~nata qubov. otstrani) vo Drug dom. s¢ do fakti~kata tragedija na u~eniot Pjer Abelar. imeno. prosledena i so soodveten materijalen nadomest. e analognen na konceptot na osuetena doverba vo i me|u lu|eto po{iroko. na negoviot dejstven model.

Erotizmot e nositel i na sakralni elementi: toj te`nee kon edno sakralno vreme ili †vreme na prestapot#. kako i na licemerstvoto. sepak. Ne mo`ej}i da go podnese megdanot so avtenti~nata sloboda na qubovta. svojot nemir i †nesre}na svest#. spored Armanini. a kako univerzalen somne` vo svetot. toa e ednakvo na vistinata na Bitieto#. na malogra|anskite. sveduvaj}i ja sre}ata samo na eden od nejzinite aspekti. toj veli †Za qubovnikot. duri i samata aspiracija kon vistinata nosi priznaci na prestap: taa bara pomestuvawe na granicite vo prostor. tie restriktivno ja opredeluvaat grani~nata linija na erotskoto. vsu{nost. tvore~ko ili `ivotno iskustvo. Vo toj i takov svet. taa doveduva pod pra{awe. pak. kako i tvore{tvoto. Otade. na do`ivuvawe na ve~nosta prosledeno so trepet i nemo}. vo osnova sterilni i ne-potentni op{testva. spored Ante Armanini. qubovta e istovremeno soznajna sila: gi budi zaspanite duhovni setila na nova budnost i osetlivost. i se motivira niz potrebata da se pobegne od sebe. ~ie oko e vpereno vo iskonskite damnini na prvobitniot ~ovek. istiot onoj mislitel. koga individualnite oblici se stremat kon op{to poistovetuvawe so bo`estvenoto. banalen. stanuva la`niot puritanizam. {to nesposobnite za qubov go proglasuvaat kako `ivoten normativ. pra{aweto na qubovta i tvore{tvoto e pra{awe na vistinata za koja se `ivee i(li) umira. {to e praktika ne samo na poedine~nite. tuku i na celoto op{testveno †telo#. Qubovta e. na edena neoblagorodenost so kreacija. me|u seksot i smrtta. odnosno zakrilata vo socijalnata nemo} i tvore~kata frustriranost. e i zna~i bunt protiv kli{eto.Elizabeta [eleva MAGOR No. Potpomognati so monolo{kata svest na religiozniot (kako vo sredniot vek) ili ideolo{kiot sistem (kako vo totalitarnite op{testva). ima dlaboko nevroti~na priroda: taa zna~i osudenost na Sebesi vo svetlinata na edna u`asuva~ka praznina. Qubovta. e ramno na destrukcija. koe{to od op{tiot kult na li~nata sre}a pravi feti{isti~ka redukcija. otu|enoto op{testvo prika~uva etiketi so moralna osuda na protagonistite na qubovniot bez-bog. balans i sudir so Ne-bitieto. prvoto i mo`ebi najubavo 166 . mehaniziran svet. sakanoto su{testvo e providnost na svetot. Pretvoraweto na seksot vo svoevidna religija. poznat po strogata sistemati~nost na svoite teoretski izvedbi i po ortodoksniot pristap. vo nas samite. Osudenosta na seks. Za @or` Bataj. paradoksalno se ~ini otkritieto deka korenite na seksualniot mit se dlaboko povrzani so sistemot na potro{uva~koto op{testvo. {to se odviva vo eden. †grani~na sostojba#. taa na nepovtorliv na~in go pro-svetluva individualnoto traewe. osporuvawe na granicite. simboli~no predadeni do stepenot na svoeto is~eznuvawe. nie bi rekle: toa e potvrda na ravenkata me|u Eros i Tanatos. A \er| Luka~. Samoza{titen mehanizam. qubovta e prevashodno filosofska kategorija.

toa e pra{aweto koe implicitno proizleguva od ovoj esej. do tolkava mera se ottrgnuva od klasi~nite kategorii i odnosi. qubov.da ja nadmine prakti~nata (ne)vozmo`nost na qubovta so daleku po~istiot Kopne`. †vo sebe sekoga{ sodr`i ne{to asketsko#. †Da sakam . od `ivoto. ispi{ana ili izdvoena na hartija od poezijata. 167 . grandiozna po svojot zamav i re{enost. veli~estveno vtkaena vo eden `ivot. za vinata i kaeweto {to go progonuvale po tragi~nata smrt na Irma.svoe delo £ go posvetuva na svojata najgolema (dali i edinstvena).pat kon sovr{enstvoto. A odgovorot e nedvosmisleno afirmativen vo polza na Kopne`ot: imeno. onoj kopne` {to se izedna~uva so kosmi~ki princip. kako {to i tvore{tvoto e oblik na qubovta. onaa golemata. Taa qubov. s¢ so `elba . qubov koja zna~ela ne samo kopne` po sakanoto su{testvo. Luka~ gi ispi{uva rastreperenite do`ivuvawa povrzani ne samo za neobi~nata sudbina na slavniot prethodnik. slikarkata Irma Zajdler. Vo esejot za Kjerkegor i Regina Olsen. {to po~nuva da pravi oblik od ona {to e osudeno na amorfnost. I obete . Dajte £ samo predmet na mojata qubov#.avtenti~nata qubov e izvorno tvore~ka. vo ovie paradoksalni zborovi na Kjerkegor se nayira ne samo du{evniot profil na negoviot tolkuva~. tuku i za sozdavawe na tvore~kite oblici . tuku mnogu pove}e za negoviot li~en Izbor.toa e edinstvenoto vo koe{to se razbiram. tuku i otkrovenie na najzna~ajnite filosofski delemi. toj i samo toj e zaslu`en ne samo za postoeweto na besmrtnite qubovi. tuku i eden tip lu|e za koi qubovta. Dali e pogolema poezijata.

dali vrvnata i avtetni~na vrednost na postoeweto e bitusuvaweto-vo-tekstot (A. `estok i provokativen. Dali e po~ove~no od pi{uvaweto i mudruvaweto da se `ivee svojot `ivot do dnoto? Kade po~nuva ednoto i kade drugoto se zavr{uva? So drugi zborovi. od vrevata na istorijata i na bes~esnosta (kako {to u{te ja narekuva{e negoviot golem poeti~ki urnek H. kako neumoliv ontolo{ki imperativ. olicetvoruvawe na duhovnata i kreativnata ubavina . ili da sedne{ pokraj ma{inata za pi{uvawe. Ki{ me|utoa. so ogled na nomadskata predodredenost od svojata evrejska krv . Jerkov. 1988:32). be{e prviot. vo duhot na starogr~kite hedonisti. ~istota od i pred ovozemniot. fundamentalnite protivre~nosti i isku{enija. Da si navle~e{ sebesi jamka okolu vratot.Danilo Ki{. vo Evropa. zasegnat. Otade. deka vo nego ve}e se sodr`at mnogubrojni kni`evni fakti i fantasti~ni. neverojatni prikazni. samodovolnost. kako nemiren ve~en isku{enik. izvor na kobni zastranuvawa i proma{uvawa. Vospriemaj}i ja umetnosta. ili. tihuvawe. po{iroko poznat i priznat jugoslovenski pisatel.ili pak. kon umetnosta i kon pismoto. deka i samiot `ivot e-ve}e-pismo (odnosno Tekst.Elizabeta [eleva PISMO I RIZIK MAGOR Pi{uvaweto e ~in na o~ajanie. neporekliva eres kon imanentnata mudrost i vrednost na `ivotot? Poesis ili pak askesis? Objava vo i preku ruvoto na zborovite. L. hrabrata poeti~ka ravenka pome|u `ivotot i pismoto. toa e edinstvenata dilema Danilo Ki{ Strasven. kako {to bi ka`al Mihail Bahtin). minliv i prividen svet? Ponesenost od vrevata na `ivotot.buntovnik i preselnik . Knigata e isto tolku potencijalen nositel na opasnosta i zloto. pak. beznade`nost. Ki{. od dlabokite egzistencijalno-ontolo{ki. podednakvo veruvaj}i vo toa. ne ostanuva ramnodu{en nitu kon primarniot predizvik na `iveeweto i `ivotnoto iskustvo. vo isto vreme. ja izrazuva so nemu svojstvena darba za voo~uvawe na nere{livite. koj{to pokraj Ivo Andri}. pristapuva kako apostol. 168 . kako i od poetolo{koesteti~kite dilemi.

Ben Haas. Umetnosta kako problem na verata Vo najgolemiot. na toj na~in.. mu pa|a na um. na smrtnosta i bo`estvenosta . pri slu~ajnata sredba so slavoqubiviot. ne samo kon postapkite na svoite kni`evni likovi. no dalekuse`en opus na Ki{. edna od parabolite objaveni vo poslednata kniga Enciklopedija na mrtvite (1983) ja sod`i seta dlabo~ina i nespokoj na dolgogodi{nite ma~ni godini na samopotraga. Pretstavata za umetnosta kako oblik na religiozno isku{enie odnosno isku{enie na verata. do dnoto. na nekolkute ramni{ta. tuku i kon sopstvenite. da se opravda besmislata na `iveeweto. vo ona prkosno nastoj~ivo barawe. niz vaka postavenata raska`uva~ka situacija.Borhes) ili pak metafizi~ka i misti~ka izvi{enost vo sferata na ve~nite bolki. implicitno otvora nekolku latentni nivoi na rasprava. danilo Ki{. Ironi~en do kraen stepen.ete. povr{nost i glupavost. pretvorj}i se vo edinstvena sinteza. Prikaznata za majstorot i u~enikot.sosredoto~en. so toa. ironi~no da si poigra so mitot za Pigmalion. rastajnuvaj}i gi pri~inite za negovoto odbivawe na monologisti~kite `ivotni i poeti~ki koncepti. otporano iska`ani i poznati avtopoeti~ki nedoumici. }e gi pre~isti naslojkite na negovata efemerna li~nost. neretko do`iveana. koi od nea sozdavaat paradigmati~na parabola. {to od o~igledno sterilniot rakopis na mladiot kvazi-avtor. se demonstrira preku prikaznata za eden talentiran umetnik i duhovnik. 2. odnosno. niz ovaa parabola. vrz pretpostavkite i mo`nostite. aporeti~na umetnost na Ki{.. da se odi do krajot. negovata samobendisanost. negovoto nastojuvawe i pusta `elba. no tvore~ki i duhovno ograni~en Je{uas Krohal. gi preispituva i povtorno gi preispi{uva klu~nite duhovni i kreativni dilemi na Ki{. Prvoto od niv se sostoi vo polemi~kata i parodiska problematizacija na mitot za Pigmalion. od edna strana. probdeana vo za~adenite kafeanski prostori i natopena so zavodliviot zdiv na alkoholot. ili avtopoeti~ko ogledalo. do posledniot zdiv (kako {to iziskuva{e i toga{ kultniot film na Godar). toa nakratko ja predo~uva trnlivata duhovna rastrganost i aristokratskiot nemir na Ki{. niz kakvo gode tvore{tvo. kako paradigmati~en mit na tvore~kata egzistencija voop{to . za osoznavawe na globalnite vrednosti i dostreli na samosvojnata. taa da se pretvora vo `ivot! 169 . od umetnosta do se sozdava `ivot. so bogati i dlaboki kni`evni i u{te pove}e metafizi~ki presupozicii. komu.

eti~ki imperativ.n. Tesno povrzana so takvoto nastojuvawe. univerzalni. odnosno suetata. vo samata verba deka tie navistina postojat i mo`at da bidat ostvareni: Da mu se veruva na zborot. ve~no raskinata pred protivre~nata igra na razli~nite isku{enija. toj suveren duhoven u~itel i poznava~. vo ~ii ramki. samodopadlivosta i nekriti~koto samovospevawe. se nametnuva isku{enieto. {to mu se zakanuva na sekoe tvore{tvo. ovoj iskaz na Ben Haas. sodr`an vo neumolivata uloga i va`nost na skepsata. samoqubivo i gladno za uspeh lice na Je{ua Krohal. Predvoden od edna ereti~ka ili misti~ka proekcija na tekstualnite avtoriteti i voop{to na avtoritetot na Knigata (ili Biblijata kako kniga). makar toa da e i Svetoto Slovo. namesto da bidat sploteni vo svojata pogibelna sprega. nad opasnoto monolo{ko zra~ewe na knigata (posebno. odnosno preispituvaweto i baraweto na vrednostite. dokumentarni .od ednata.n. i metafizi~ki. istoriski. nadvremeni. izlo`eno vo knigata Letoto i pustinata. koga Ben Haas. povrzuvaj}i ja androginosta so amoralnosta. hedonisti~ki pretpostavki. empiriski. na svetite knigi. tuku i Ki{ovata poetika voop{to. na zanimliv na~in. koi. Od edna strana stoi t. niz sopstvenite korekcii i udel. 170 . ja vospostavuva nadmo}ta na li~nata skepsa i li~nata presudba na vrednostite. kako vrvno. prikazni i niz dioniziskata perspektiva na Ni~e: Umetnosta e soznanie. {to }e re~e imoralno pi{uva Ben Haas vo svoeto delo. e samata `elba na Majstorot Ben Haas. }e se odvojat vo razli~ni nasoki. ramno na religioznite isku{enija na prvite pustinski otci: isku{enie. pomalku vredniot i nadaren U~enik. somne`ot. ovoj mit go razotkriva i svoeto latentno zna~ewe. Tokmu vo toa delo se sodr`ani fundamentalnite motivi ne samo na ova neobi~no u~ewe. otkolku {to e kr{eweto na zabranata zadobiena od toa Slovo. anegdotski. }e se soo~i so nepredvidlivata pateka na slu~ajot. kako kvalitativnen priznak na umetni~koto sozdavawe. vo sebe krie opasnost od mnogu pote`ok moralen pad. so seta silina na moralniot imperativ. Od druga strana. poeti~ki imperativ. sodr`ano vo prekumernosta na voshitot kon sebesi i kon sopstvenata umetnost. vrz neminovniot udel na `ivotnite. se nao|a t. predhodno ve}e zaveden i zatruen od primamlivoto u~ewe na Ben Haas.Elizabeta [eleva MAGOR Taka postaven. so nedokvakanoto. vtemelen vrz dragocenosta na sekoe iskustvo. me|utoa. kako izvori na ednozna~no ili ednostrano sfateno u~ewe). pome|u poeti~kiot i eti~kiot imperativ. Vo migot. ovojpat. od druga strana. univerzalni. a soznanieto e bezpolovo. doa|a do neobjasniv presvrt. da go spasi i izdigne Drugiot. poka`uvaj}i ja negovata opa~ina.

vo vrska so odredeni eshatolo{ki ili pak spiritisti~ki motivi na paralelnoto postoewe na svetovite. odnosno na bitisuvaweto-vo-tekstot i tekstualnata egzistencija. Sueta nad suetite. osuden. vo sojuz so protivnicite na Ben Haas. samoqubivoto zadovolstvo. vo sporedba so eden drug. pokraj empiriskata. kako na dnoto od bunarot.e. doveduvaj}i go. da se ogleda sopstvenoto lice. se pretvora vo nesakana i nesvesna avtoparodija. zavidliv i agresiven . so pomo{ na umetnosta. ontolo{ki rizik. Do`ivuvaj}i slava po objavuvaweto na bo`emno negoviot trud Pat vo Kanaan. Taka. paradoksalno zatvoraj}i go krugot ili ogledaloto na ve~noto povtoruvawe. postapuvaj}i kako Juda. vo celinata na Ki{ovoto delo. odnosno rizikot na pismoto. na ve~noto vra}awe i kru`ewe na vremeto. vo obidot da se spasi ili da se oblikuva i izgradi Drugiot. kako {to lucidno poentira Ki{. sodr`an vo nastojuvaweto. hermenevtikata na slavata-kako-zlo. pritoa. vo eklatantna forma. da go ispolni so smisla ponorot i praznotijata. vo pusta `elba. ontolo{ki i poeti~ki princip na izvedba na tekstot. ogledaloto prerasnuva vo su{testven. me|u drugoto. Kroha javno se odrekuva od svojot u~itel. Opasno e da se navednuva nad tu|ata praznina. Rizikot da se bide izneveren. ovaa razvrska. da bide ogor~en. na strana od pove}eto analogii so istoriskite zbidnuvawa (prikaznata za Cezar i Brut). Ironijata na ogledalnoto udvojuvawe i samosoo~uvawe. t. Demne`ot na ogledaloto Vo nekolku navrati.3. da se nadmine udelot na slu~ajnosta. opasnoto lice na umetnosta. Navistina. se osvedo~uva vo raspletot. a nad s¢ . `elbata za parodirawe na mitot na Pigmalion. 171 . Obidot na Majstorot. bidej}i i toa e samobendisanost. i samiot stanuva pokazatel na suetnoto. vo imenuvanata parabola. Na strana na edipovskata podloga na ovoj konflikt me|u Majstorot i U~enikot. na krajot. so ogled na svojata nedovetnost i kreativnost. poto~no vo naravou~enieto na parabolata za Majstorot i U~enikot. koga }e go obvini za truewe na du{ite i za {arlatanstvo. kni`evnata kritika obrnala vnimanie na opsesivnoto prisustvo i zna~eweto na ogledaloto.e sepak pomalku zna~aen i fatalen. sodr`i vo sebe i edna metafizi~ka dimenzija ili poenta. odnosno na smislata na tekstot.fatalnosta na samozadovolstvoto. vo nea. tokmu na toa. otrovniot predizvik na Knigata. na toj na~in. poka`uvaj}i go nenaivnoto. da se sovlada besmislenosta na `iveeweto. kako i neminovnosta na smrtta.

1988:164) Kako {to. ogledalnata proekcija i cikli~noto dvi`ewe. vo `elbata za ispolnuvawe na prazninata: ne samo vo osrednoto delo na u~enikot. dvosmislenost. metodi~noto o~ajanie. Iterativnosta kako fatum na ~ovekovata istorija i li~noto iskustvo. Ramnote`ata pome|u kosmosot i haosot. Mnogu pogolema i poopasna od suetata na u~enikot. poeti~ki i moralni sili. i ni{to nema novo pod ova sonce. beskrajno pobogat i pozna~aen od site individualni (suetni) osmisluvawa-vo-tekst! Ogledalnosta na svetot. ogledalnosta na ~ovekot i. go sledime hronolo{kiot princip na povratnost. so ogled na toa. u~ewe. na edno nivo. se potvrduvaat kako su{testveni ontolo{ki principi i pokazateli na nesvodlivata dijalogi~nost. na egzistencijalno nivo. se potvrduva so gor~livoto soznanie za zaludnosta na u~eweto na Majstorot. toa i }e se pravi. Dodeka. ili tonewe vo bezdna. ja sledime prikaznata i komentarite na raska`uva~ot. na sekoga{ ve}e postoeweto i vpi{anosta vo svetot i vo tekstot. kone~no. samokriti~nosta. kako soznanie. 172 . i ovoj raskaz na Ki{ tone vo sebesi. antilogi~nost. spored logikata na postapkata. aporeti~nost. i ona {to se pravelo. u~eni dela. so seta rezignacija i nihilisti~ki otpor kon istorijata: Seto ona {to bilo. koja. pome|u redot i neredot. iziskuva dopolnitelno pojasnuvawe i dopolnuvawe od strana na ~ovekot. citatite i soznanijata za Ben Haas. ogledanosta na umetnosta i pismoto. a na tretoto nivo. vo kni`evnata teorija. Nasproti negovite dlabokoumni. popu{taj}i £ na la`livata. smislata na `ivotot da bide opravduvana. toj prv se pobiva i izneveruva sebesi.Elizabeta [eleva MAGOR Onaka kako {to Ki{ go iska`a svojot somne`. nebare istata taa. tonewe vo beskraj. na krajot. Sli~no na drugite. vtemeleno vrz pogibelnata sprega na protivre~nite. Tie. e nare~ena mise en abyme. poentata na ovaa parabola ne se sostoi samo vo nedoslednosta na u~enikot. vo parabolata na Ki{. so posredstvo na umetnosta i na U~itelot. tuku pred s¢ vo problemati~nosta na o~ekuvaweto i nade`ta. e samata nezale~iva sueta na U~itelot. {to umetnosta (U~itelot) saka da ja vospostavi i da ja pronajde vo optimalna merka. pome|u pismoto i `ivotot. iska`ano u{te vo bibliskata Kniga na propovednikot. pred s¢. opstojuvaat vo na~eloto na ve~noto povtoruvawe. na vtoroto nivo. toa i }e bide. se poka`uva kako nere{liva i kobna aporija. koja{to e izvor na ovaa prikazna. imanentna smisla na `ivotot. so ogled na toa. Majstorot stanuva `rtva na sopstvenoto isku{enie. nadmena sueta. zaboravaj}i na strogosta. kako dvosmislenost od onaa strana na dobroto i zloto. se pomesteni izvodite od hronikata na Haim Franklin. tuku i vo svetot voop{to. Majstorot zapa|a vo zamkata na povratnata struktura i ve~noto vra}awe. (Ale{ Debeqak. taka i na nivoto na raska`uva~kata struktura.

se ispi{uva sopstvenata teorija na prozata (Mihajlo Panti}. isku{enieto i verata. 1987). aktuelna skepsa kon Zborot. kako po{irok. sekoj ~ovek e yvezda za sebe. edvaj da e sli~no. na stvarnosta i iskustvenata realnost. lavirintna pletkanica. Vo raskazot Enciklopedija na mrtvite toj veli: Nikoga{ ni{to ne se povtoruva vo istorijata na ~ove~kite su{testva. Ki{. paralelno so razvojot na prikaznata. s¢ se povtoruva beskrajno i nepovtrolivo. so~eluvaj}i go tokmu toj ~ovek so ironi~nata povtorlivost i zaludnost na site dosega{ni negovi istoriski i duhovni potfati. nihilizmot i utopizmot na vrednostite. Otade. Vo dosluh so narasnatata. opstojuva i na poeti~ko nivo: kade {to. koe ja negira singularnata vrednost na egzistencijata na ~ovekot. u{te pomalku tvore~ki rezervati. sintetizirana. Ki{ vo osnova ostanuva eretik vo vremeto. vo opasnata dijalogi~nost.Taka. nesklon kon samozatvorawe vo kakvi bilo duhovni. ogledalen princip na raska`uva~kata postapka na Ki{. so poln respekt. za tvore{tvoto na Ki{ se veli deka e vtemeleno vrz dijalo{kiot princip. vo koi se krijat latentnite vrednosti na umetni~kata kreativnost i imaginativnost. ima svoe zakonomerno poa|ali{te. pri {to. Dijalogi~nosta kako sudbina Na edno mesto. me|utoa. spored mene. vrz diajalogot so nasledstvoto na svetskata literatura (Zoran Konstantinovi}. se svrtuva kon inkorporiraweto i nadgradbata na dokumentarnite izvori. Toa svojstvo na ve~no navra}awe i kru`ewe me|u pismoto i svetot. bi trebalo da se nadopolni so u{te eden uvid. Ki{. 4. kon Knigata. seto ona {to na prv pogled se ~ini podednakvo. Od druga strana. 173 . negov zavodliv partner. i natamu ja neguva retori~kata ubavina i bleskotnosta na stilot. Dlaboko uveren vo nenadomestliviot udel i pridones na li~noto. kon Tekstot. negov demonski dvojnik i prorok. negov alter-ego. ereti~nosta i eroti~nosta. To~nosta na ova iska`uvawe. sodr`ano vo dlabokata fasciniranost na avtorot od bizarnata. s¢ se slu~uva sekoga{ i nikoga{. simultanata koegzistencija na primarnoto pi{uvawe i metodi~noto o~ajanie. povratniot. ve}e o~udena i kni`evna podloga na `ivotot. potem. pismoto e svoevidno ogledalo na dokumentot. egzistencijalen i poeti~ki kredo na ovoj avtor. organskata isprepletenost. kon Golemite prikazni. 1993:158). vzaemno prepleteni vo edna zbunuva~ka. tekstot na prikaznata e rasloen na tri sub-tekstovi. napisi i izvori. vo spisite na Ki{.

Frustrirana? Da. so edna morbidna zrelost. dali. voznemiruva~ki. nitu da bide zaslepen pred krvotokot na morni~avata istorija. da ja razotkriva i raspletuva nejzinata nedosegliva. ne se pojavuva na vrvot od site. Zo{to? Bidej}i e nevozmo`no da bideme Bog. 5. Taa fatalno go ~uvstvuva imperativot za tvore~ko samoopredeluvawe. posegnal po tu|oto delo? Bez ogled na soblaznitelnite nameri. 174 . nesamocelno opredeluvawe i ispolnuvawe. Ava Makarie. za da go spasi{ drugiot.. vo ramkite samo na edno duhovno ili poeti~ko opredeluvawe. `enata koja }e go obele`i kultniot model na sovremenata amerikanska poezija.. da yuri vo beskone~niot ponor na umetnosta. so misticizmot na li~noto do`ivuvawe i iskustvo.. misteriozna paja`ina. eden od pustinskite otci rekol: Nemoj da se izgubi{ sebesi. dosega rastolkuvani i poso~eni samoqubivi. insuflicientno. Post skriptum Re~ta e moeto ogledalo i mojata kazna za drugite Silvija Plat Umetni~koto iskustvo na Ki{ vo opredelena smisla e sporedlivo so primerot na amerikanskata poetesa Silvija Plat i niza fakti od nejziniot `ivot i iskazi od dnevni~kite bele{ki. ili univerzalna `ena-i-ma`. za{to od nekade ja sobrav idejata. Ki{ re{ava da bide i ostanuva dijalogi~en. na krajot na krai{tata. mo`ebi samata Kritika (ili homo kritikusot). nesvodliv. Ponesena od svojata potreba. antinomi~en. samiot po sebe ocenet kako nedostatno.Elizabeta [eleva MAGOR Branej}i se od otrovot na knigite. sueti i pogibelni protivre~nosti? Poto~no. kako kriti~ar. toga{ koga.pi{uva. za pronao|awe tvore~ko alibi vo `ivotot. Ki{ ne dozvoluva nitu da bide zatrupan pod nanesite na svojata o~evidna aleksandriska erupcija. Ne mo`am da se zadovolam so kolosalnata zada~a na prostoto `ivurkawe . anarhi~en. dali Majstorot se izneveril sebesi i vlegol vo kobnata zamka/zabluda... Sakam najcelosno da go izrazam svoeto su{testvo.. dali mo`ebi.. deka taka mo`am da go opravdam `ivotot.

suicidnosta zadobiva status na logi~na i neminovna razre{nica. ne-erotsko razmno`uvawe. pomalku talentiran i produhoven rakopis. do kolku religiozniot ~in na pi{uvaweto otvora bezdna. aludiraj}i na toa. Dokolku zastra{uva~kata re~enica na Silvija Plat e to~na (Jas sum jas.. vtemeluva. deka vo ontolo{kite uslovi. Majstorot od prikaznata na Ki{. dokolku sledej}i go tokmu stilot na `ivot i smrt. {to. bezdna. na kontinuiranite napori na umetnikot. osuden. toga{. koga do{lo do ras~ekor i raspa|awe na vrskata pome|u jazikot i li~nosta. koga }e go prifati predizvikot na samoproizveduvawe. samoubistvoto. tokmu vo migot koga nejzinite poetski zborovi pove}e ne se nao|ale vo nikakva vrska so li~nosta. koja mo`e da ja ima za cel samo radosta . koga.. zborovite ja gubat avtenti~nata vrska so onoj {to gi ispi{al. koga s¢ ostanuva predodredeno i veteno na smrtta.veli sovremeniot francuski filozof na beznade`nosta Andre Kont Sponvil. za negovo samoopravduvawe i samoosmisluvawe? Za Silvija Plat se veruva deka ~inot na samoubistvoto go izvr{ila i se re{ila. do radosnoto okon~uvawe. pome|u religijata i nihilizmot. Sepak. postojano. pome|u bo`estvenoto vdahnovenie i bolkata na negovoto otsustvo. starata zabluda za vegetativnoto. Iluzijata na samovosproizveduvaweto. tokmu beznade`nosta vodi do radosnoto ~estvuvawe na sega{nosta.Taa. na samogeneriraweto. dava potresno svedo{tvo za nezale~ivata drama na umetnikot. koja gi sozdala: {to zna~i. mo`no li e vo pismoto da se krie neute{nata potraga na umetnikot po negoviot su{testven identitet. {to go opravduva. so posredstvoto na Drugiot. mnogupati podlaboka i pozna~ajna od frustraciite na sekojdnevnata `ivea~ka. da oscilira pome|u polovite na Majstorot i na U~itelot. isto taka. neramnopravnata borba na Majstorot i U~enikot. vo sebe. so ogled na koja. A toa ne e dovolno. pome|u zrelosta i nezadovolstvoto. argumentira samoto negovo postoewe niz i vo `ivotot? I {to. so svojot stil na `ivot i smrt (kako {to lucidno go narekuva Robert Louel). vo koja vrtoglavo is~ezna i zavodlivata suptilnost na Majstorot? 175 . radosniot ishod na umetnosta. nevolno izvr{uva samoubistvo. krie u{te edna zagatka. Umetnosta e traurna procesija.).

Skopje. 14. 9. in: Primerjalna knji`evnost. Beograd. in: Kulturen `ivot. Zagreb.Elizabeta [eleva LITERATURA MAGOR METOD I BOLKA 1. TOMA[EVI]. Dona: Elektronski se}avawa. Laura: Literatura in identiteta. IGLTON. IGLTON. FELPERN. i Dosije Sjoran. 2. vo: Lettre Interationale. 1997. juli 1997. Sofija. Vilem: Odgovornost i sloboda. Tomas: Granice teorije. Andrea "Ja" knji`evne teorije. DIL. 4. Mi{el: Genealogija na modernostta. sofist-u~itel na mudrost ili doksomimet (predgovor). diskurs i dijalog. ed. br. Teri: Stawe u teoriji. Ljubljana. in: Ovdje. BITI. 8. 5. Podgorica. 1997. 11. Mi{ko: Postmodernizam. Teri: Stawe u teoriji. John Fekete. Podgorica. 1995. 4. 1996. Beograd. 4. 2. Hauard: Izvan teorije. br. 7. SJORAN. V. temat. 6. Umberto: Simbol. Elisabeth: in: New Historicism. vo: Trag i razlika (ur. oktobar 1996. EP[TAJN. MARCUS. 5. Mihail: Postmodernizam. in: Ovdje. 1992. 1996. in: Margina. Beograd. 1995. Charles: in: The Structural Allegory. januar. FLORENSKI. 1989. in: Ovdje. Sremski Karlovci. 6. in: Platon: Dijalozi. 1995. Skopje. Skopje. 1995. Ovdje. 1997. FOX-GENOVESE. 1994. 1991. sre{cu sebesi. 3. Laura: Literatura. ZLATAR. 12. FUKO. 176 . Pavel: Protivre~ie. Elena: Protagora. Beograd. FLUSER. 9. Bo{ko: Prema nultom stupwu kwi`evne teorije. Mihail: O romanu. Sofija 1992. br. oktobar. in: Avtobiografski diskurs. BAHTIN. 7. Podgorica. London. Podgorica. 10. EKO. EKO. 8. br. London. 1. Umberto: Simbol. 1997. Misli. KOLAR. vo Ovdje. Podgorica. 13. MARCUS. Veeser. Biti.. Uzarevi}) Zagreb 1995. KOLEVA. 15. 1992. 1989. usvojenom nedavno u filozofiji. 1. 1998. [UVAKOVI]. ed. april 1998. juli. Emil: Ogled za raspa|aeto. Ovdje. LEVIN. br. Pol: Simbolika u gr~koj mitologiji. in: Na{e pismo.. POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA 1. april. DERIDA. Vladimir: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. 3. 1984. J. A. Primerjalna knji`evnost Ljubljana. 1996. KEVAN. Beograd. 1. @ak: O apokalipti~nom tonu. Skopje 1996. 13. identiteta in avtobiografski diskurs. 1998.

1992. dospeti u jezik. Skopje. Podgorica. Qubov i alhemija (kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija). BRUKNER. ur. Beograd. jul. Biti: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. Kata ]ulafkova. Gregory: The Object of Post-Criticism. 17. RO[KO. Jovica: Tekst i njegovo telo. 1989. [tip. april. Rastko: The Neandertal's Whistle. BART. br. THALLACK. 1975. Skopje. 6. Beograd. in: Republika. Beograd. (1975): Zadovoljstvo u tekstu. 21. 2. 1995. Ferid: Jazikot na filozofijata. 24. 23. in: Trag i razlika (ur. br. Ni{. Zagreb. 5. MO^NIK. Mi{ko: Defikcionalizacija autobiografije. 1997. 10. TELOTO NA DISKURSOT 1. in: Na{e pismo. in Republika. Andrea: †Ja# knji`evne teorije. Teri: Stawe u teoriji. 20. Skopje. 1996. 16 (zima). in: Ovdje. [ELEVA. Zagreb. 1998. in Sum. 1-2. in: Feministi~ki strategii (tantri~kiot princip vo kni`evnata kritika). 19. 1994. STOREJDIK. br. London. 1989.. in Anti-Aesthetic (ed. in Ovdje. V. BART. 2. 8. Zagreb. 4. Rolan: Fragmenti ljubavnog govora. Zagreb. br. ULMER. Sofiя. in: Na{e pismo. FUKO. 9/10. 1995. 22. Elizabeta: Metod i bolka. 1997. A]IN. 1998. Mi{el: Geneologija na modernosta. 1975. Peter: Do}i na svijet. KI[. OCTAVIO. 1996. 36 Ni{. in: Mladina. Oktobar (427). 177 . IGLTON. Douglas: Critical Theory. Ni{. Ljubljana. Danilo: Lautata i belezite. 1998. 9. noemvri. 1995. predgovor in Rolan Bart: Zadovoljstvo u tekstu. [UVAKOVI]. 1997. in Tre}i program RTB. Skopje. Fridrih: Putnik i njegova senka. 18. 1998. MUHI]. Podgorica. 1978.16. 3. Diskursot na teloto-teloto na diskursot. 7. VLADIMIR. ZLATAR. 1992. br. Hal Foster). Paskal / Alen Finkilkraut: Novi ljubavni nered. Zoran: Eksplozivna implozija: digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. Biti et alii). NI^E. QUBOV I ALHEMIJA 1. Zagreb. Rolan (1975): Zadovoljstvo u tekstu. Pas: Dama i svetica. 1983.

A[ERSON. in: Lettre internationale. 7. Venko: Mitot za Piemont vo kni`evnosta i kulturite na ju`nite i zapadnite Sloveni. 1998. Defikcionalizacija autobiografije. Zagreb. 1998. Vladimir: Teorija i postkolonijalno stanje. IGLTON. in: Yale French Studies. 2. Zagreb. Zagreb. Sremski Karlovci. 4. 1996. br. 1997. in: Republika. in: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet. BRUKNER. Borderline. in: Republika. 10. Beograd. 1997. 94. 2. BITI. Zagreb. Jacques: Libertinage and rationality. 7. 1992. 178 . Podgorica. John: Breaking the signs: R. 19 dekemvri. Nil: Za varvarite i civiliziranite. Beograd.): The Anti-Aestetic. SUVAKOVI]. Peter: Do}i na svijet. BENHABIB. Zagreb. 1997. br. 1983. Zagreb. Skopje. 6. 1979. br. 1994. 2. Gregory: The object of the Post-Criticism. in: Upletanje nere~enog. 3. Minneapolis. Homi: Postkolonijalni autoritet i postmoderna krivica. Stiven/Daglas Kelner: Posmoderna teorija. in: Republika. Skopje. br. 1983. Mi{ko: Feti{i i ma{ine jezika pola . n. Barthes and the Literary body. DELEZ. in OVDJE. MAGOR 5. 1995. O’NIL. 1997. 1990. br. 1984. 11. KIOSSEV. ed. Seattle. Jacques: Living On. Novi Sad. New York. BITI. 5-6. (1997). VALENT. (1997): Peewata na vremeto vo Lettre international. dospeti u jezik. DUBOST.Vlasta Delinar in: Pro femina. br. Aleksandar: Homotopija i heterotopija. 5. Beograd. Washington. 1998. SofiÔ. ANDONOVSKI. 6-7. br. 9-10. in: Literaturen vestnik. Fridrich: Ro|enje tragedije. Janko: Na poti v postmoderno. 1997. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. 1995. in: Margina. 11. [ejla: Fundamentite na nacionalizmot.Elizabeta [eleva 3. 343-345. in: TRANS. 1997. Paskal/Alen Finkilkraut: Novi ljubovni nered. Harold Bloom et alii. Dr. Skopje. 6. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). 5. 3. br. SLOTERDIJK. FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO 1. 4. 8. 1977. in: Hal Foster (ed. Ljubljana. 6. DERRIDA. 12. TIE BALKANCI 1. 1997. Feliks: Anti-Edip. 1997. BITI. 1977. KOS. 1989. Vladimir: Teorija i postkolonijalno znanje. Teri: Iluzije postmodernizma. Gatari & Gatari. BEST. 4. Novi Sad. in: Deconstruction and Deconstruction. AH. VAJT. ULMER. 5. Skopje. 9. in: “John Fekete: The Structural Allegory”. NIETZCHE. Mirko: Krvavi eurokaz. Skopje. 8. BABA. br.

Ivan: Literary Theory in the Third Millenium. Beograd. 16. DELEZ. intervju. br. 26.XII. 1998. Skopje. Skopje. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip (kapitalizam i {izofrenija). oktobar/decembar. Beograd.7. @an-Mari: Evropa . Dukovski). Cvetan: Odrodeniot ~ovek. 19. 33. Skopje. in: Discourse. Beograd. 1999. DOMENAK. 1998. 11-12. in:Kni`even kontekst. Myths of Blood. WI[I. Beograd. in: Kinopis. 13. Skopje. HESP. FROM. GOVEDI]. Podgorica. 14. TODOROV. BO[KOVI]. 1999. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. nomadi: Jelena Dimitrijevi}. SARKAWAC. in: Literaturen vestnik. IVEKOVI]. 1998. 18. in: Pro femina. in: Na{e pismo. Skopje. Elizabeta: Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza. Skopje. 12. 17. 1999. 1990. 1999.1995. Zagreb. 1999. 1993. [ELEVA. Rastko: Teorija za dene{no vreme. [ELEVA. Skopje. Simpozium na SVP' 99. in: Republika. 1997. Elizabeta: Born to be Balkan. maj. in: Republika. br. SLAP[AK. 1997. [ELEVA. Rada: Prikazni za identitetite. br. RO[KO. 9. Skopje. 5-6. br. Skopje. Erih: ^ovekovoto srce. Slavoj: Metastaze u`ivanja. Zagreb. 1996. br. in: Dnevnik. Branko: Nomadizam i postkolonijalizam. in: Re~. Elizabeta: Dr. Zoran: Digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. 22. 16. MANU. 1999. BITI. 10. ]OSEV. Aleksandar: Multikulturnosta i krajot na istorijata. Teri: Stawe u teoriji. Falus kako figura na znaeweto (postkolonijalno ~itawe na †MME# od D. 30. 23. br. Sofija. br. KRASCEV. 22. David: Myths of Origins. Agne{: Lica multikulturalizma. GLOVER. in: Ovdje. 2. Skopje. 1991. 31. 1996. in: Lettrte internationale. 1998. Plovdiv. br. Marija: Imaginarni Balkan. Elizabeta: Makedonskiot film vo balkanskiot kulturen kontekst. 179 . Armando: Komparativnata kni`evnost kako disciplina na dekolonizacijata. 15. Nata{a: Politi~ka korektnost kao suvremena utopija. TODOROVA. HELER. 2.kulturni izazov. in: Makedonskata literatura i kultura vo mediteranskata kulturna sfera (zbornik) MANU. Beograd. Struga. MO^NIK. 1999. 34. 32. 1999. Noam: Konturite na svetskiot poredok. 1998. DOROVSKI. @I@EK. in: Republika. Nikola: Propasti i mostove na me`dutekstovosta. Sremski Karlovci. br. 1996. 20. IGLTON. 1996. in: Science and Culture for the Joint Future of South Europe. 23 juli 1999. Petar/Ivan Krstev: Refleksii vrz balkanskiot model. [ELEVA. in: Lettre internationale. Aleksandar: Heterotopija i homotopija. GEORGIEV. 13-14. Sofija. 11. 1998. DI^EV. 1-2. fall. br. 3. Ivajlo: Darot v epohata na negovata tehni~eska v sproizvodimost. 8. 28. 1996. 3-4. 15-16. 34. in: Margina. 1999. 19. Zagreb. in: Margina. 21. 1999. 29. Svetlana: Haremi. 25. 24. 27. br. ^OMSKI.

br. MIODYNSKI. 5.X. Zagreb. 1989. Katowice. KOSIK. Lech: The New Radicalism of Macedonian Literature. KONSTANTINOVI]. 15. HEINICH. 1989. 180 . Od druga strana. H. odnosno implicitno vrednuva~ko. BAHTIN. 1994. 1981. MAGOR 35. Ivan: Me|uliteraturnite centrizmi vo balkanskite literaturi. BA[I]. Beograd. Skopje. simpozium †Makedonskata literatura i umetnost vo kontekstot na Mediteranskata kultura#. Umjetnost rije~i. Literaturen vestnik. 1. ]osev predupreduva na faktot. Nathalie: L’inceste du deuxieme type et les avatars du simbolique. tokmu vrz primerot so Balkanot. Kova~ et alii) Sarajevo. 1999. 8. deka sekoe lokalizira~ko iska`uvawe e ve}e ideologizira~ko#. 11. in: Moderna tuma~enja knji`evnosti (M. Œriñ: O soder`anii i strukture ponÔtiÔ †hudo`estvenaÔ literatura#. 1986. Fokner. Homotopijata ozna~uva.XII. 24. SofiÔ. 1996. KONSTANTINOVI]. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe) ed. in: Republika. Janaszek / D. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. PALAVESTRA.1995. 1996. (Zbornik). Mihail: O romanu. FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST 1. Katowice. 2. BLOK. br. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50 i 60 godini. Karel: Dijalektika konkretnog. Skopje. 14. 1996. 1996. Beograd. socijalen topos ili region. 1989. [ELEVA. 13. Sonja: Vampir povijesti (D`ojs. DOROVSKI.1996. MEDITERANSKIOT INTERTEKST. Paris. Skopje. MONTROSE. 10. Zagreb. Prentice Hall. 1995. LOTMAN.. 5-6. 12. Aleksandar: Rodnoto mesto kako sudbina. in: Kulturen kontekst. Radomir: Filozofija palanke. BENNET Andrew/ROYLE Nicholas: An Introduction to Literature. New York. 1967. New York. 2. in: Upletanje nere~enog. br. Lettre internationale. N. MANU. decembre 1995. Criticism and Theory. Louis: Proffesing the renaissance: The Poetics and Politics of culture in: New Historicism (ed. London. Krle`a). 9. 2. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe. MANU. AleksandÏr KÏsev: HeterotopiÔ i homotipiÔ. kako {to veli ]osev: †geopoliti~ki. 7. DE VALDES. Elizabeta: Komparativizmot denes. Beograd. \ur~inov. 6. br. Fokkema). Zoran: Od imagologije do prou~avanja mentaliteta. in: Critique. so kvantitativna i kvalitativna homogenost#. 4. proektivno i na odreden na~in interpretativno.. BITI. Aaram Veeser). London. Maria Elena: A Feminist Analysis of Postmodern Intertextuality. Zagreb.Elizabeta [eleva 3. 19. Predrag: Tu|ina i samo}a u balkanskom svetu kulture. 3. 1996.

vo kontekstot i vo duhot na izvornite Bahtinovski opredelbi i tolkuvawa na ovaa problematika. Skopje. br. Paris. Literatura. 10. br. 1979. 2. 21. Jola: Kulturna identiteta kot dialogizem. 16. vo: Republika. 19. br. predavawe. Gerhard: KÏm harakterologiÔta na SlavÔnite. Aleksandar: HeterotopiÔ i homotopiÔ (kÏm edna fukoÔanska tipologiÔ na modernite toposi). Fridrih: Ro|enje tragedije. 20. 9. BAHTIN. 1. 13-19. Ivo: Mediteranska ~e`nja engleske knji`evnosti. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura vo 50-tite i 60-tite godini (zbornik na trudovi od nau~niot sobir). 1986. br. Nastapuvaj}i od stojali{teto na komparativnata kni`evna nauka. Umjetnost rije~i. ~ij{to predmet na interes pretstavuva ne samo imanentno kni`evniot. Nortrop: Anatomija kritike. KONSTANTINOVI]. ParazitniÔt Balkanec. GEZEMAN. 1989. 6. Zagreb. Linda: Intertekstualnost. SofiÔ. Pol: Mediteranska nadahnu}a. Zagreb. 1988. Zoran: Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti. KI[. Gerard: Palimsestes. VALERI. 13. 1980. vo: Republika. 1975. 1984. 11. Beograd. Dalibor: Mediteranski sparagmos. br. \URI[IN. 103. 1980. 1995. vo: Literaturen vestnik. Skopje. Skopje. 1995. Dioniz: Teorija na sporedebenoto prou~uvawe na literaturata. 4. SofiÔ. za prv pat vo na{ata akademska sredina. Skopje. vo svojot tekst: †Mihail Bahtin i korenite na intertekstualnosta#. 102 za 1993 g. \ur~inov fakti~ki se priklu~i kon denes dominantniot trend na t. KONSTANTINOVI]. i vo soglasnost so poso~enite stavovi na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. 7. 14. STRUTZ/ZIMA. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. Beograd. GENETTE. RADOVI] Miodrag: †Uticaj# kao kategorija transtekstualnosti.1995. vo: Zgranut pred zlom. 1994. objaven vo Sovremenost. [KULJ. ja apostrofira{e Milan \ur~inov. VIDIN. Leh: Poetskata paradigma na kulturata vo makedonskiot i vo polskiot neoklasicizam. Problematikata na kulturniot identitet vo makedonskata kni`evnost i po{iroko kultura. Primerijalna knji`evnost. 3. Beograd. Kenet: Nomadskiot duh. 1990. Sarajevo. 1992. 9/10. MJODINSKI.1996. temat: Srednja Evropa. Zagreb. HUTCHEON. Zagreb. NI^E. 1967. tuku i kulturolo{kiot aspekt na prou~uvaweto. vo: Pesni~ko iskustvo. 18.2. 1996. 1. VAJT. 14. 1980. Zoran: Od imagologije do istra`ivawa mentaliteta. 15. Tabernakul. parodija i diskursi povjesti. KÃSEV. MANU. 12. Zagreb. Danilo: Mediteranizam i Zlatno runo. Zagreb.III. 181 . 5. interkulturni studii. 1982.n. 8. 17.XII. CVITAN. FRAJ. vo: Homo poetikus. vo: Tekstovi u kontekstu.

@il/Feliks Gatari: Anti-Edip. 3-4. Renate: Text als Mnemotechnik. 1997. Pol: Kriti~ni prostor. in: Lettre internationale. Beograd. in: Critical Inquiry. spored Vladimir Biti. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. JERKOV. A[ERSON. Beograd. BITI. MARIJA. 9. temat: Intekst 1981. Sremski Karlovci. 1998. Washington. 11. 3. 3. (1980): Syllepsis. 1998. Skopje. METOD I PRO[ETKA 1. Mihail: VoprosiÎ literaturiÎ i estetikiÎ. LOTMAN. Moskva. BAUDRILLARD. DELEZ. Jano{: Odgovornost komparatistike danas. 8. Skopje. 1997. br. in: Metodolo{ka misao. 1998. 4. BAHTIN. n. in: Trudi po znakovim sistemam VI. Jurij: Tekst v tekste. in: Kulturen `ivot. n. 12. Ivailo: Machines of Forgetting. in: Ovdje. Nil: Za "varvarite# i "civiliziranite#. SLOTERDIJK. ^a~ak. (1986): Estetika slovesnogo tvor~estva. jun. 7. Skopje. Aleksandar: Roman i tekst. 2. Beograd. in: Anti-Aesthetics. 5-6. 4. nav. (1992). br. 7. RIFFATERRE. FELPERN.. Michael: Semiotique intertextuelle.. Mihail: Postmodernizam. maj. 182 . diskurs i dijalog. PH 2. predavawe na Prvata letna {kola na Soros. Hauard: Izvan teorije. br. 1. 1991. 5. Jean: Ecstasy of Communication. The Image of the Other. Peter: Do}i na svijet. 1. 1997. RIS. Beograd. 2. Dona: Elektronski se}avawa. ed. 1982. 10. KOLAR. 1975. Skopje. nacionalizmot i vojnata. in: Lettre internationale. 1990. Rada: @enite. in: Rievue d´esthetique. 4. Seattle. Todorova: Imaginarni Balkan. Klaudio: Knji`evnost kao sistem. 1997. GILJEN. VIRILIO.Elizabeta [eleva MAGOR DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO. in: Republika. 1-2. 6. 1990. Viliem: Odgovornost i sloboda. br. 8. 1999. Hal Foster. FLUSER. 1983. 6. 7. br. Moskva. EP[TAJN. 1999. april. Zagreb. 1997. 4. Podgorica. Zagreb. LACHMANN. 5. 1999. 1979. Beograd. IVEKOVI]. DI^EV. do}i do jezika. ibid. in: Margina.

VAJT. 183 . 12. Skopje. Cvetan. 1997. 1966.. br. spored Kenet Vajt. da bide `ivotvoren.. Clive: Dialogue. 7. 11. br. Ljibljana.3. Clive: Dialogism and Cultural Criticism. HRISTI]. dospjeti u jezik. Pred s¢. Seattle.. 1992. 1992. in: Lettre internationale. Linda: A Poetics of Postmodernism. Nortrop: Anatomija kritike. vo {to e monstruozniot `ivot na umetnikot i {to sudbinata od nego bara.. in: Dialogism and Cultural Criticism. VAJT. Clive Thomson/ Hans Raj Dua. [KULJ. 4. Canada. ULMER. zna~ewa. MIRAGLIA. {to s¢u{te nemaat ime. STRADA. poimi. Œ. 1988. in: The Anti-Aesthetics. 1983. in: New Literary History.. Skopje. 14. London. {to e od su{testvena va`nost. Jovan: Malkolm Lauri (pogovor). Beograd. No. ibid. KOS. Beograd. Lotmana. in: Ispod vulkana. nav. 1982. 1967. THOMSON. 1995. 16. Beograd. 5-6. DA SE BIDE ILI NE! 1. (Hal Foster. BAHTIN. 3. Gregory: The Object of Post-criticism. 13. da jade i da se reproducira. ed. toj treba da `ivee. Zagreb. NI^E. Baltimore. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. Janko: Na poti v postmoderno. FRAJ. umetnikot go zapostavuva i go izbegnuva ona. i od toj moment. 1992. Fridrih: Vesela nauka. Culture and the Dialogic. Skopje. 5.# cit. London. Petr: Do}i na svijet. TODOROV. Tartu. 1. toj mora da se izbori so razni sili. 1997. 10. SLOTERDIJK. Vitorio: ^itatÎ i sravnivatÎ. HUTCHEON. 1995. in: Dialogism and Cultural Criticism. delo: 254 10. in: Lettre internationale. sepak. 6. Da go navedeme ovde i srodnoto mislewe na Viktor Segalen: "Treba da umeeme da razbereme. 1989. [TAJNER. n. da ima opredeleni fizi~ki obele`ja. Jola: Kulturna identiteta kot dijalogizem.). za nego ne e ni{-to. Ljubljana. in: Sbornik statei k 70-letino prof. ona {to e korisno i ute{no za drugite. br. Gregory: Of a Parodic Tone Recently Adopted in Criticism. New York/London. Toj mora da `ivee samiot od sebe. Zagreb. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). M. Canada. THOMSON. za da bide ~ovek i {to nemu. Kenet: Nomadskiot duh. 1995. 15.. ne mu zna~i ni{to. 8. 1996. Beograd. 2.. 1995. 1979. 11. 9. in: Primerjalna knji`evnost. ed. Anne Marie: Dialogism and American intertexts in the Quebecois Novel..9. Xorx: Muzikata na mislite. Odrodeniot ~ovek. dlaboko vo du{ata. ULMER. 2.

MSU. Sofija. 1996. scientisti~ki izobli~ena kni`evna teorija. 16. Novi Sad. kinej}i se okolu edno nevozmo`no ne{to. KRAJMAER. 1996. 3-4. Jas go pretstavuva samiot oblik na sprotivstavuvaweto. ili Herzkammerton Kino. vo nemu svojstveniot aporeti~en manir. DELEZ. na koe i samiot mu se sprotivstavuvam. mojot problem e mojata sopstvena preobrazba#. @ak Derida. I siot `ivot taka sum rabotel.Elizabeta [eleva 12. Klaus: Svetot kako filmsko ateqe. Za sovremenata. Artur [openhauer. Za ispovedniot i soteriolo{kiot karakter na filozofskata misla kaj prethodnikot na modernite filosofski opredelbi. in: Quorum. JANAKIEV. Na pra{aweto. Podgorica. Ne me interesira akademskiot status na ona. 15. @il: Znakovi i doga|aji. dali. janvier. br. kako i site lu|e. No.Neka "ludost# mora bdjeti nad misli (interview). 1994. le chien et la flute. 1995. voop{to bi sakal da ima identitet ili ne. 18. 1996. 1. Kalin: Filosofski obidi vrhu samotata i nade`data. br. 184 . Julija: Crno sunce. 14. vo: Vim Venders. da se vidi kaj: Michel Onfray: Bouddha. 17. {to go pravam. MAGOR 13. KRISTEVA. vsu{nost. 1994. n. Zagreb. . Paris. in: Quorum. 1994. in: Magazine litteraire. mo{ne e upaten sledniot fragment od intervjuto na Mi{el Fuko: "Rabotam kako ku~e. in: Ovdje. odgovara vaka: "Da.

vo: Razgledi. 1998. 10. 103. referat od Simpoziumot na SVP '99. 16. vo: Lik. 18. Opsednat so tu|a du{a. 17. 13. maj 1999. Filmot vo balkanskiot intertekst. Metod i pro{etka. 7/8. Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza na 80-tite godini. 1998. ur. 2. 5. br. 3-4. 28. Nomadizmot-antropolo{ka konstanta i poetski predizivik. br. Magor. Ah. 1996. vo: Na{e pismo. Novi Sad. 20 april 1994. 2. 1999.. 20. ur. 29.referat od Simpoziumot na Kni`evniot novosadski krug "Tranzicija i nova lica kwi`evnosti#. 21. 18. 24. Post-teorija. Kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija. 19.. Metod i bolka. br. 9-10. vo: Feministi~ki strategii (zbornik). br. 22. 21. 2. vo: Lik. Cogito . 1998. 1999.(pogovor). 3. 23. Milan \ur~inov. MANU. Pismo i rizik. br.vo: Kulturen `ivot. vo: Na{e pismo. br.BIBLIOGRAFSKI PODATOCI ZA TEKSTOVITE 1. 1993. 22. odr`an 5 i 6 septemvri 1997 g. 3. 16. 16. referat od Pettata regionalna konferencija na Pen centrite vo Ohrid. vo: Na{e pismo. Kata ]ulafkova.referat od simpoziumot na Racinovite sredbi ' 99. 6. Aspekti na kulturniot identitet. vo: SUM. vo: Razgledi. 14. Skopje. Dr. 1998. 1999. Tri oblika samotija. 1997/98. Skopje. 7.{aman sum . Moda.. vo: Kni`even kontekst. vo: Na{e pismo. [tip. diskursot na teloto. (Ne)qubov i oblici. Teloto na diskursot. vo: Impuls K21K. 1991. 11. Skopje.referat od simpoziumot na Dru{tvoto za literatura i kultura KanadaJugoslavija "Mit stvarawa u kanadskoj kwi`evnosti#. Born to be Balkan. br. br. postmoderna i paradoksite na tekstualnosta . vo: Na{e pismo. vo Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme. 1999. 23 juli 1999 (do sega neobjaven). vo: Dnevnik. 1998 (za prv pat se objavuva na makedonski jazik). vo: Mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura i kultura (zbornik). Novi Sad. Komparativistikata niz postmoderno oko. Da se bide ili ne . 8. br. Soros. 1998. vo: Sovremenost. vo: Kulturen `ivot. tie Balkanci . Skopje. 8 maj 1996. vo: Kinopis. br. 185 . br. 1993. Tancot na Eros i Tanatos .. 4. 9. br. 23. Tranzicija i(li) dekonstrukcija . 1999. 1992. predavawe od Prvata letna {kola "Slikata na Drugiot#. 12. Falus kako figura na znaeweto. 15. br. vo: Na{e pismo.referat od Simpoziumot na Racinovi sredbi 1998. 1996. Sigmapres. 1999. Dijalektika na pameteweto.

Od 22 januari 2000 g. 1992.. Skopje.. 1997. Belgrad. Diplomira na Grupata za op{ta i komparativna kni`evnost vo Skopje. 1994.) kako stru~en sekretar i u~esnik vo proektot "Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i kultura vo 20 vek#. Avtor na pogovorite. 1990 i 1998 g. Postdiplomski studii zavr{ila 1989 g. kako u~esnik vo teatrolo{kiot proekt na Jelena Lu`ina.. 1993 i "Ludoto leglo# (poema).. e urednik na spisanieto za literatura i kultura "Na{e pismo#. Aktivno i kontinuirano sorabotuva so Kinotekata na Makedonija. 1997. Od 1996 g. Se bavi so prevod: od slovene~ki jazik (Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme) i angliski jazik (Gigi Tevadze: Znaci na idninata).. Skopje.. Skopje.Elizabeta [eleva MAGOR Elizabeta [eleva . Od 1994 g. Bratislava. Kni`evno-teoriski studii (Matica makedonska. 1998. Raboti kako docent na predmetot Teorija i metodologija na prou~uvawe na literaturata. Avtor e na knigite: Komparativna poetika (Feniks. 1997 g. na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. 1996). i dva. Liljana Dirjan "Te{ka svila# (izbor poezija). 1997 i 1999 g. 2000. Skopje. Bila ~len i pretsedatel na komisiite za simpozium na Racinovite sredbi 1992 i 1993. Vo 1998 g. Aleksandar Prokopiev "Antiupatstva za li~na upotreba# (prozni zapisi). 2000. vo Ohrid.) za Institutot za makedonska literatura. tri (1996. U~estvuvala na 4o simpoziumi vo zemjata i stranstvo (Qubqana.. vo knigite: Katica ]ulafkova "Kopne` po sistem# (izbor na esei). Od fevruari 1999 g. Dosega rabotela na pove}e nau~ni proekti: tri (1989. Novi Sad). doktorira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.rodena 1961 g. Zagreb. Jordan Danilovski "Vev# (izbor poezija). Od 1998 g. so temata †Od dijalogizam do intertekstualnost#. 186 . e pretsedatel na Dru{tvoto za komparativna kni`evnost na Makedonija. e ~len na Nezavisnite pisateli na Makedonija. Bogomil \uzel "Ona# (poema). pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. vo ramkite na Simpoziumot na teatarskite igri "Vojdan ^ernodrinski# za 1998 i 1999 g. Skopje.. Sande Stoj~evski "Golemata bukva# (izbor poezija). kolumnist na vesnikot "Dnevnik#. studii) vo periodikata. MTV i pove}e doma{ni i stranski spisanija za literatura i kultura. Skopje. Objavila nad 100 trudovi (esei. i na Stru{kite ve~eri na poezijata 1996. e ~len makedonskiot Pen-centar. 1997). Skopje.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful