METOD I BOLKA (kon avtobiografsko "tetovirawe# na kni`evnata teorija)

†Literaturata e prostor, kade{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet, se najprovokativno artikulirani#. Endrju Benet / Nikolas Rojl †Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e gri`livo podgotven oddel na nekoja avtobiografija#. Pol Valeri Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na subjektot, otsekoga{ postoela, pomalku ili pove}e otkriena, a sepak dlaboka, imanentna proniknatost i povrzanost, posebno intrigantna za filosofite, a denes, s¢ pove}e, i za teoreti~arite na literaturata. Vo znamenitata rasprava †Za gramatologijata# (1967 g.), vo celost posvetena na problematikata na pismoto, kako poa|ali{te na edna nova interpretacija na filosofskata i kulturnata tradicija, obrazlo`uvaj}i ja apokalipti~nata teleologija i testamentarniot, zavetniot karakter na Biblijata (Svetoto pismo), @ak Derida go zasega problemot, za konstitutivnoto zna~ewe na pismoto za subjektot, vo procesot na vospostavuvaweto na svesta za smrtta, vrz ~ija{to osnova, pismoto go ozna~uva vospostavuvaweto i na subjektivitetot, kako svest za li~nite granici i mo`nosti. Upatuvajki na damne{nata praktika na starite Grci, sozdavaweto bele`nici (hypomnenata), od fragmentite, od li~nite se}avawa, nau~enite, pro~itanite ili ~uenite mudrosti ili zapisi, ~ija {to cel bila - pottiknuvaweto i vostanovuvaweto na jastvoto, preku askezis (u~ewe za sebesi preku sebe) i postignuvawe posovr{en odnos kon sebesi i Mi{el Fuko, od svoja strana, vo instancata na pismoto razotkriva edna †tehnologija na jastvoto#, dotolku pozna~ajna, {to e oblagorodena so opredeleni (avto) terapevtski sodr`ini, mo`nosti i u~inoci (†Pismoto go razgonuva vnatre{niot mrak#), koi re~isi se grani~at i so nekoi {amanski ve{tini i misterii (blagodarenie na pismoto, ~ovekot stanuva vra~ samiot na sebesi, se samoizlekuva i samopoznava, bele`ejki gi svoite vnatre{ni promeni, zreewa, sostojbi). Dokolku si pripomnime na edno intrigantno tolkuvawe na Platon, za ambivalentnata priroda na pismoto kako farmakon (lek, koj{to, zavisno od 3

Elizabeta [eleva MAGOR doziranata koli~ina, mo`e da prerasne i vo - otrov), toga{, stanuva neophodno da uka`eme na faktot, deka niza filosofi, vo pismoto na filosofijata otkrivaat svoeviden oblik na avto biografska ispoved, soteriolo{ki (spasitelski) vrednosti, predizvik i povod za li~na transformacija, so toa odbivaj}i go nadmeniot imperativ i predominacijata na sistemskiot um. Koga vo svojot esej †Zboguvaweto so filosofijata#, Emil Sjoran }e napi{e: †£ go svrtev grbot na filosofijata, koga uvidov, deka e nevozmo`no da otkrijam kaj Kant, nikakva ~ove~ka slabost, nikakva vistinska traga na tagata, kaj Kant i site filosofi#, toga{ neminovno, vo se}avaweto, iskrsnuvaat srodni~kite opredelbi i imiwa na [openhauer, Kerkegor, Ni~e, Bewamin, Buber - koi{to, tokmu vo priznakot na avtobiografi~nosta, gledaat ontolo{ki garant i preduslov na samoto postoewe i priznavawe na pismoto; odnosno na negovata transformativna, preobrazuva~ka, transcedira~ka mo} i funkcija. Sojuzni~koto, kooperativnoto (namesto soperni~koto, konfliktno) zna~ewe na iskustvoto, vo oblikuvaweto i prodlabo~uvaweto na filosofskoto soznanie, pregnantno go iska`uva najnapred Ni~e, na prvite stranici od †Veselata nauka#: †Nie nemame pravo da ja odvojuvame du{ata od teloto, u{te pomalku du{ata od duhot. Nie ne sme `abi so studena utroba, ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe, nie sekoga{ morame, na{ite misli da gi ra|ame od na{ite bolki, i kako majka da im davame s¢ od sebe, od krv i od meso, od ogan, zadovolstvo, strasti, maka, sovest, sudbina i zla kob#. Koga eden filosof vnesuva tolku strast, entuzijazam, vqubenost doka`uvajki ja integralnosta na telesnoto i na du{evnoto iskustvo (kopne`ot, radosta, bolkata, ekstati~nosta), vo korpusot na filosofskoto soznanie i pismo - toga{, mo`eme da nasetime vitalni naznaki na edna `estoka pobuna protiv otu|eniot um, protiv apstraktna suvoparnost na znaeweto, protiv tiranijata na studeniot metod i nakonteniot akademizam...
†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno# Sveti Avgustin †Mo`ebi, ne go sakam ona {to go znam, i go sakam ona, {to ne go znam Marsilio Fi~ino †Soznanieto go ubiva deluvaweto# Fridrih Ni~e 4

Pogolemiot broj na novite pretstavnici na kni`evnata teorija, kon sredinata na 80-tite godini, ja po~ustvuvaa i potcrtaa raste~kata nelagoda, pred dotoga{ {iroko rasprostranetata redukcija i sveduvaweto na kriti~kio - teoriskiot subjekt, isklu~ivo vo ramkite i do nivoto na eden apstrakten soznava~ki subjekt, (anonimna, bezosetna, otu|ena kni`evna kompetencija), kade pridobivkite na konkretniot, empiriski ~itatel, negovoto egzistencijalno iskustvo, strasta, janyata, qubovta... poradi svojata navodna nenau~nost, gubat sekakov validitet i legitimitet. Neo~ekuvaniot uvid, vo paradoksalniot u~inok na kni`evno - teoriskoto znaewe, ~ij{to buren raste` i akumulacija ja obele`i najnovata etapa od razvojot na kni`evnata nauka; seriozno uka`a i predupredi na toa, deka, paralelno so svoite pozitivni, prosvetitelski pridobivki, takvoto znaewe sepak mo`e ponekoga{ da deluva neproduktivno - zadu{uvaj}i go i ubivaj}i go, vo literaturnata nauka, neophodniot zanes, kreativnosta, avtenti~nosta - dotolku pove}e, dokolku slepo i nekriti~ki se poveduvame po ne retko totalitarnite predznaci i barawa na scientisti~kite metodi (kako, na primer, strukturalisti~kata, so nejzinata simptomati~na maksima, za smrtta na ~ovekot / subjektot i posledovatelniot triumf na sistemot / jazikot). Razni{anata doverba vo apsolutnata nadmo} na kni`evnata teorija (onakva, kakva {to do sega voglavno preovladuva{e), nejzinite sovremeni eksponenti gi dovede vo sostojba, sli~na na onaa, vo koja se najde M. Fi~ino, koga, otfrlaj}i go ve}e poznatoto nasledstvo i predanie, zapo~na da kopnee po, da me~tae za - s¢u{te nepoznatoto, nedoprenoto - zo{to da ne, zabranetoto znaewe... Vo takvi uslovi, dojde do neminovnata †razgradba na teoriskata meta - naracija#, so ogled na koja, analiti~arite govorat za tkn. †antropologiskiot presvrt#, odnosno, †postkolonijalnost# na kni`evnata teorija, mislej}i imeno tokmu na buntovni~koto sprotivstavuvawe kon tiranijata na metodot (na †totalitetot#), {to taa go vospostavi kako svoj dominanten modus na odnesuvawe, nasprema neporekliviot avtoritet i avtoritarnite streme`i na tradicionalnata kni`evna nauka (i teorija). Bi bile me|utoa, nepravedni, dokolku ne go spomneme i faktot, deka vo rasteweto i podgrevaweto na somne`ot, vo celesoobraznosta i opravdanosta na apsolutiziranoto znaewe, odnosno na hipertrofiraniot racionalizam, svoj pridones imaa nekoi konvergentni iskustva i soznanija, proizlezeni od po{irokiot kulturen kontekst, na denes aktuelnite procesi vo domenot na epistemologijata (filozofijata na naukata), ideologijata, politikata i kulturata. Vo entropiskiot napliv i razmno`uvaweto na †beskone~niot tekst# na znaeweto, tekst koj{to posebno e voo~liv vo opkru`uvaweto na tkn. kiberkultura; avtobiografskiot †sdvig# / presvrt vo kritikata i teorijata, daleku od 5

Elizabeta [eleva MAGOR toa da bide slu~aen i proizvolen; poprvo e preventiven, spasuva~ki zafat, pred mo`nosta za neveselo tonewe na edinkata vo paranoidniot (s¢prisuten, odnapred zadaden, progonuva~ki) sistem na beskone~noto, nedoseglivoto kulturno znaewe i pametewe. Soo~en so neporeklivata nesomerlivost pome|u op{toto kolektivnoto i li~noto, poedine~noto znaewe, sovremeniot teoreti~ar, dopolnitelno optovaren so kulturolo{ki sozdadenata kriza na identitetot; re~isi e prinuden na prevzemawe i redovno praktikuvawe na anarhisti~ki gestovi, zaradi odr`uvawe i vospostavuvawe na svoja samo -legitimaciska osnova i raspoznatlivost. Toj se nao|a vo eden vid edipovska situacija, kako {to ubavo zabele`uva Tomas Kevan, mislej}i imeno na paternalisti~kiot nadzor i mentorskiot odnos, {to redovno se vospostavuva pome|u institucionalnoto znaewe, od edna - i teoreti~arot pretendent, od druga strana. Me|utoa, ne samo uvidot vo entropiskiot rast i nesomerlivosta na znaeweto, tuku mo`ebi i u{te pove}e, razotkrivaweto na ideolo{kata pozadina i instrumentalizacija na znaeweto (vo instituciite na obrazovniot sistem), dopolnitelno ja motivira i potkrepuva epistemolo{kata rezerva i pretpazlivost, svojstvena tokmu na privrzanicite na avtobiografskata kritika i teorija. Dokolku se zemat predvid i se respektiraat uka`uvawata na pragmatikata odn. teorijata na iskazot (tekstot), ili metalingvistikata (kako {to u{te ja narekuvaat), toga{, stanuva izvesno toa, deka sekoj eden iskaz, vklu~itelni nau~niot; neminovno podle`i na imanentna, hermenevti~ka i retori~ka prerabotka, proekcija, preobrazba, odn. avtorizacija, soodvetno na kontekstualnite faktori i okolnosti, {to go opkru`uvaat komunikaciskiot sistem (tekst). So drugi zborovi, duri i zad navidum strogiot, neutralen, impersonalen ton, svojstven na tradicionalniot model na nau~niot diskurs, se krijat i razobli~uvaat ideolo{kite konturi i pozicii na eden konkreten subjekt na iska`uvaweto. So toa, od edna strana, se demaskira ideolo{kata zadnina, ne samo na politi~kiot, tuku, u{te pove}e, na kni`evno - teoriskiot govor, negovite mo`ni ambicii i pretenzii kon mo}ta i nejzinoto dosegawe, odn. sproveduvawe vo delo, eventualnata `edba kon institucionalizacijata (instalacijata) na postoe~kiot model na znaewe i kon odr`uvaweto na dostignatoto epistemolo{ko status kvo. Navistina, manipulativnite mehanizmi i pretenzii, duri i na gri`livo pedanteriskata, i zad kulisite na neporo~nata nau~nost, lucidno prebojadisana terija, voop{to ne se mali, nitu za potcenuvawe! Kako {to nepogre{livo dijagnosticira Mi{el Fuko: †Sekoj obrazoven sistem e politi~ki na~in da se so~uva ili da se promeni prisvojuvaweto na diskursite , znaewata i mo}ta, koja {to tie ja nosat so sebesi#. (1992:21)
6

Manipulativnata zloupotreba na teorijata, zatskriena zad navidum strogo nau~nite motivi i kriteriumi na rigoroznosta, ni pomalku, ni pove}e, upatuva na inaku mo{ne profanite (no zatoa daleku pomo}nite) sodr`ini od sferata na politi~kite (kolonizatorsko - imperijalni, gospodare~ki) ambicii... Iskustvata na pragmatikata, osven {to se polezni i dragoceni, za razobli~uvaweto na ideolo{ko - institucionalnite mehanizmi, strategii i rasporeduvawa na Znaeweto, od druga strana, go razgoruvaat qubopitstvoto, odnosno interesot kon aktuelizacijata i identifikacijata na iskazniot subjekt, vo na{iot slu~aj, kon avtorskiot subjekt na teoreti~arot i kriti~arot. Sledej}i ja tragata na genijalniot vtemeluva~ na metalingvistikata - Mihail Bahtin - Osvald Dikro proniklivo uka`uva na toa, deka, nitu samiot proces na prenesuvaweto na znaewata, inaku su{testven za nau~niot iskaz, ne e (nitu bi mo`el da bide); ~isto, dezinteresirano, isklu~ivo didakti~ko posreduvawe: so ogled na toa, {to †prenesuvaweto# (naj~esto praktikuvano vo forma na citirawe) isto taka, podle`i na suptilnite mehanizmi i filtri na dijalogi~nata, smislovna i retori~ka preobrazba, odnosno personalisti~kiot kontekst i †arhitektonika#. Avtobiografskiot presvrt vo teorijata, odnosno podemot na teoriskata avtobiografija, so ogled na toa, ne ja razotkriva samo †socijalnata, politi~kata i klasnata dimenzija na teorijata# (Biti), tuku u{te pove}e, partikularnata instanca i avtorizacija, {to ja modelira i razgrani~uva kreativnata postapka na kriti~arot, negovata avtenti~nost, †anarhi~nost#, †asketskiot# samoopit, li~nata preobrazba niz znaeweto (i u{te pove}e u~eweto), emancipirano od avtoritarnosta (ne samo od tu|ata, tuku i od svojata); razotu|uvaweto od instrumentalniot um i †egzistencijalnoto tetovirawe# (Peter Sloterdajk), so neodoliviot {arm i †za~in# na `ivotnoto iskustvo i istorijata. Pokraj ve}e spomenatite entropiski karakteristiki, odnosno ideolo{kite prerogativi i instrumentalizacijata na znaeweto, vrz podemot na †avtobiografskata teorija# (Laura Markus), ne mala uloga ima{e u{te edna golema, vo istorijata na filosofijata, vo nekolku navrati, apostrofirana nesomerlivost: nesomerlivosta, odnosno nesvodlivosta na `ivotot, realnosta protekot, †fluksot#, pulsaciite na umetnosta - na nekakvi apriorni (bez razlika na toa kolku dobronamerni i elasti~ni) epistemolo{ki obrasci i eksplanatorni modeli. Sovremenata kni`evna teorija, kako da se najde vo pozicijata na Dedal, mitskiot anti - junak i neuspe{en graditel, onaka kako {to lucidno go tolkuva hermenevtikata na Pol Dil, gledajki vo nego `rtva na sopstveniot (izopa~en, 7

spored kogo: †Da se poseduva klu~ot na interpretacijata . odnosno pretstavuva izvor na mo}. 8 . vo na~elo se smetaat za neprenoslivi i idionsikrati~ni kategorii na neizreklivoto. i odgovornosta kon znaeweto kaj Druidite. okolu statusot i funkcionalnosta na znaeweto. za razlika od intelektualnoto znaewe. odnosno preferiraat kvalitetite na li~noto znaewe.a onie koi (sli~no na strukturalistite i site drugi .vo pozadinata na svoite streme`i. i zna~at privilegija na onoj {to gi steknal. ili pak toa se dol`i i e proizvod i rezultat na edna nadli~na. {to se nayira. transfer (prenos) ili predavawe (poduka). se rehabilitiraat. deka kaj Druidite postoi i takov vid (grupa) znaewa. od edna strana. isto taka. li~ni. vo kogo samiot }e se zarobi. †savoir# vo osnova blisko do razli~nite misteriski. {to soumee da napravi samo ve{ta~ki krilja za letnuvawe i zatvorski lavirint.toa e mo}# (1995:60). koi se (i ostanuvaat do krajot) intimni. Vo samata teorija. sosema bliski do duhot i opredelbata na sega{nata rasprava. ili nauka. se uka`uva na interesniot podatok. intuitivniot uset. tuku procesot na negovata institucionalna verifikacija. da se sozdade. fluktualnoto. ekstati~noto iskustvo. koi. zajakne i opstoi avtoritetot i vlasta na znaeweto . Na drugo mesto vo romanot na Bajac. koi imaat neprenosliv karakter. pri neodamne{noto ~itawe na novoobjaveniot roman od srpskiot pisatel Vladislav Bajac †Druidot od Sindidunum#.e tokmu ona. navistina e soodvetna na konstataciite na italijanskiot semioti~ar Umberto Eko. Ne tolku znaeweto samo po sebe. {to. Na edno mesto vo romanot. bez da postoi pri toa. isto kako {to se istaknuvaat na~elnite pote{kotii i nevozmo`nosti za ostvaruvawe idealen transfer (prevod. od i kon izbranite (druidskite sve{tenici). }e se soglasime. a da ne raspoznaam refleksii. da se zapra{a . ja imaat vsu{nost borbata i `edbata kon Mo}ta. institucionalno vostanovena tradicija na predanija. vrzan so poimaweto na. Dilema. pridonesuva za toa. Pod naplivot na vakvi i sli~ni dilemi.dali druidskoto znaewe samoto po sebe donesuva. imeno. a ne kon hermenevti~koto samorazbirawe i estetskoto samooblikuvawe. kako teleolo{ki princip i ideal na avtobiografskata kritika. †connaitre# odnosno mudrost. da se posomneva. atopi~noto. Glavniot lik se osvrnuva na toa.isti) uporno ja zagovaraat ortodoksnosta. vo so~eluvaweto so literaturata. se vbrojuvaat me|u elementite na heuristi~koto soznanie). prenos) * na znaeweto. kopne`ot. ne mo`ev. tajni. Vo nea. vo igra vleguvaat i libidinalnite mehanizmi i osnovi na soznajnoto iskustvo (do`ivuvaweto.Elizabeta [eleva MAGOR izobli~en) intelekt. vo teoriskiot pristap kon literaturata . misti~ki (gnosti~ki) pristapi . Konceptot na li~noto znaewe. obvrska za nivnoto ponatamo{no razdavawe. glavniot lik se drznuva da pomisli.

go eliminirate ona.od dnevnikot). avtokritika# @an Starobinski †Ako vo ime na naukata i nau~noto. ja vospostavuvaat i neguvaat skepsata. so polno pravo. od problematskiot pristap kon teorijata (†Go predavate vsu{nost ona po koe {to tragate. namesto niv. zemaj}i ja predvid idiografskata priroda (nemo`nosta kni`evnata nauka da se podredi na prerogativite na nomoteti~koto. †Da se tolkuva edno delo. tuku i na neobi~nost. tuku kon samoosoznavawe. da pravi{ avtoportret. dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto. zna~i da se tolkuva{ samiot sebesi. inkorporiran me|u ostanatite kni`evni `anri? Zarem e tolku ~udno i neo~ekuvano. ne pove}e kon samoponi{tuvawe. propedevti~ki celi na teorijata. 1994 :114).Poa|aj}i. od druga strana. estetizmot. zo{to. protivte`a na opasnosta od nivelacija i obezli~uvawe. se otkrijat intencionalni streme`i ili naznaki. dokolku i vo kni`evnata teorija. avtobiografskiot model ne gi zaobikoluva nitu dilemite. toga{. kon samosvoen na~in na ~itawe (tolkuvawe) i iska`uvawe. kon strogo obrazovnite. i u{te pove}e. s¢ pove}e i s¢ poprovokativno. vie nastojuvate da ja eliminirate dramata. univerzalno soznanie). nedru`equbivosta. postavena i oblikuvana kako svoeviden `anr. {to ve}e go znaete# . so toa. samooblikuvaweto i zadovolstvoto vo tekstot . a ne ona. tokmu literaturata e ona povlasteno podra~je. od taa premisa. vrzani so kone~nata cel i smisla na znaeweto i vo literaturata. avtoterapevtskite pridobivki.@il Delez. kon avtenti~niot pristap i stil. te`neeweto kon sebesi. intelektualnata nadmenost# (Vitold Gombrovi~ . o~uduvawe. inventivnost . na koja otporano predupreduva{e i Ni~e. zagovornicite na avtobiografizmot vo teorijata.{to dosega do granicite na `anrovskata 9 . vo posledno vreme. bi ja isklu~uvale kni`evnata kritika i teorija.kako protivte`a na †zakoravenosta vo dosada. Zaedno so vtemelenosta vo ekstati~noto poa|ali{te na kni`evnoto do`ivuvawe. kade najintenzivno se vkrstuvaat i prelomuvaat problemite na li~niot identitet. poso~uvajki ja alternativata na samovospituvaweto. na eden na~in. spored koe. {to e esencijalno# Anri Lefevr Navistina. ne samo na retori~ki {arm.

otu|uvaweto. So ogled na toa. deka proektivnata metoda. deka praktikata na proektirawe na sopstvenite misli vo (bibliskite) tekstovi. vlijaat vrz menuvaweto na kni`evno . avtobiografskite se}avawa. na prv pogled paradoksalna. za teorijata kako †}erka na hermenevtikata# (1995). transcendencijata# (Vernik. vo pravec na edna sekoga{ vozbudliva i neizvesna. ne samo na drevnoto misti~ko . {to teorijata ja prenaso~uva kon zapostaveniot kontekst na †transformisti~kata misla#. teorisko iskustvo. institucionalizacija. subjektot. se podvlekuva konstatacijata. no. fakti~ki go nalo`uva hermenevti~kiot (proektivniot) princip na samopromisluvawe.teoriska orientacija. predo~eni niz `anrovskite modaliteti na dramskiot dijalog. sepak. svojata etika i estetika na samosozdavawe. Bez ogled na nekoi . transformisti~kata misla go poddr`uva pravoto i smislata na person10 . prvi~no proizleguva i e nasledena vsu{nost od samata hermenevtika . svojata potraga. dnevni~kite zapisi. ne mora da zna~i simptom na nedozvoleno skr{nuvawe od. Po izminuvaweto na eden dolg i trnliv pat za sopstvenata legitimacija. koga toj. antologiite na citati). sekoj na svoj na~in. denes se pi{uva i praktikuva kni`evna teorija. dokolku {to. vo Fekete. Sledejki gi navodite na U. kni`evna dotolku pove}e. bez golema gri`a za metodolo{ka determinacija. svojot pat. deka. namesto klasi~nata teorija na literaturata. stanuva jasno. vo nea. koi. i radikalna iznevera na esencijalnata priroda na teorijata. za specifikacija za {kolata# (1995:101). egzistencijalna hermenevtika. Slabeeweto na epistemolo{kiot rigorizam na kni`evnata teorija.teoriskiot modus.Elizabeta [eleva MAGOR inovativnost (praktikata na sovremenata kritika ve}e uka`uva na primeri na kriti~ki tekstovi. 1984). i koherentna so razvojnite tekovi na teorijata. sekoj go izbira (ja nosi odgovornosta za) svojot itinerer (V. dokolku se zeme predvid. kvantitativno natrupuvawe na faktite (i znaewata). sekoj raboti za sebe. 1997:V). svojstvena tokmu na avtobiogravskata kriti~ko .koja{to e majka. ~ii{to klu~ni pridobivki i kategorii pretstavuvaat "svesta. Eko. i oportunisti~kata status quo orientacija. kone~no. Aktuelnoto nesoglasuvawe so pozitivisti~kata orientacija . pismata. @erar @enet. svojot `anr.kabalisti~ko. afirmacija i. tuku i na modernoto. teorijata gi vozobnovuva svoite najdlaboki somne`i gi potkopuva svoite fundamenti i traga po novite modaliteti na natamo{noto opstojuvawe.odnosno tendencija kon gola deskripcija. denes isto taka aktuelni tendencii vo duhovnata sfera. govori na sledniot na~in: †Sega. mo`ebi korenito. vo opredelena smisla. Biti. za sostojbite vo sovremenata francuska kritika. mo`ebi najevidentno go potvrduva izjavata na edniot od negovite porane{ni gorlivi privrzanici.

takvoto transformisti~ko naso~uvawe na kni`evnata teorija. ja razotkriva po malku zapostavenata i nepravedno potturnata koncepcija na kritikata . ja razotkriva vsu{nost. (vo {to. soop{tat ili objavat †stravotnosta ili ekstati~nite potencijali na sopstvenoto vreme#. se aktivira i tretiot.objekt odnosite.da se iska`at. {to. opredmetuvawe i umrtvuvawe na neporeklivata `ivotnost i pulsacijata na egzistencijalnoto iskustvo. gladta po sebesi# @ak Derida Egzistencijalno obuslovena. budnoto sledewe na negovata mo`na alienacija (otu|uvawe) od i iznevera na pojdovniot imperativ na samoosvetluvaweto (samoizlekuvaweto). mo`ebi predni~at zastapnicite na feministi~kata kritika i dekonstrukcijata). ponatamu. obvrskata za †homeopatsko inficirawe# na teorijata. Na toj na~in. od edna strana. preispituvaweto iprevrednuvaweto na konkretnite. †smrtni pra{awa# (Tomas Nejgel). vo oblasta na kni`evnata teorija. namesto subjekt . dlabokata potreba za hermenevtikata na samorazbiraweto.kako 11 . †Potrebno e da se `ivee. ili so drugi zborovi. {to ja ovozmo`uva i zagovara pismoto (a vo tie ramki. isto taka. mo`nosti i granici na eden opredelen nau~en metod ili {kola. no ne pomalku zna~aen aspekt ili nivo na odgovornost: odgovornosta pred znaeweto.alisti~koto dejstvuvawe. †nalogot#) . toa {to se raboti# Paulo Koeqo †Apokalipti~koto. kako i probiv odnosno protkaenost na kni`evnata teorija so predizvicite i aspektite na egzistencijalnata hermenevtika. odmeruvaweto na negoviot potencijalen balast. razotu|uvawe od rigidniot um i od strogiot epistemologizam. Edna od sto`ernite to~ki na teorijata kako avtobiografiziran diskurs. denes s¢ porasprostranetoto avtobiografizirano teorisko pismo). pra{awa od univerzalna va`nost za sekoj poedinec. U{te pokonkretno ka`ano. golemoto otkrivawe. bi bila odgovornosta: odgovornosta pred kompleksot na tkn. vo prv plan bi gi imalo i istaknalo intersubjektivnite odnosi (odnosite me|u jas i drugite. latenten. bi zna~elo. isto kako i odgovornosta (ili poprvo zada~ata. koi neminovno zavr{uvaat vo reifikacija. so predizvicite i isku{enijata na svoeto sovremie (Peter Sloterdajk). {to se proektira i vrz relacijata me|u ~itatelot i tekstot. heuristi~ki dostreli.

{to e nerazdelna od sevkupnosta na `ivotnoto i duhovnoto iskustvo na kriti~arot). fundamentalnoto zna~ewe na teorijata. kako koncepcija. od informacija (deskripcija). So drugi zborovi.. Cvetan Todorov. singularna. dolovuvaweto i osoznavaweto na intelektualnata biografija na kriti~arot. na toj na~in. telosot na znaeweto. so svojata koncepcija za kritikata kako egzistencijalna psihoanaliza). nim bliskite avtori. na toj na~in. igrata (za smetka na materijalniot princip: rigoroznosta. Vo ramkite na vaka postavenata kriti~ko-teoriska aktivnost. blagodarenie na †li~nata trauma# i †tetoviranata povest#.. iska`ani vo eden neobvrzen. kako {to se na primer. praktika. od edna strana. i se napojuva so telesnoto i duhovnoto samoinvestirawe na svojot avtor vo pismoto. prestapot. intelektualno-eruditiven pristap. naj~esto izvedeni vo forma na banalni preraska`uvawa na li~nite vpe~atoci od deloto.na . samooblikuvaweto i samovospituvaweto. †Dali e antropologijata proizvod na egzistencijalniot izbor ili pak vokacija?# Xo{ua Harari Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite. Emil Sjoran. Mihail Bahtin so svoite iskazi za arhitektonskata vkorenetost i nepovtorlivost na sekoj hermenevti~ki ~in. se prenaso~uva kon li~na transformacija (generativnost. dlaboko li~na traektorija na sozrevaweto. kako egzistencijalni korektivi na suvata teoriska paradigma na kni`evnata nauka. ostavaj}i traga i konturi. negovata avtenti~na. samosozdavawe). za sledewe i raspoznavawe ne samo na negoviot li~en (i epistemolo{ki) identitet. da go voobli~i so posredstvo na testimonijalniot zapis. Vo taa smisla. i predominacijata na energetskiot princip na preskokot. avtobiografskata teorija neizbe`no se potpira vrz. ili Ser` Dubrovski.avtobiografskata teorija denes. tuku i na predizvicite i is12 . {to najtesno se vrzuva za iskustvoto i opusot na pretstavnicite na egzistencijalisti~kata kritika (ili. svedo~at za gorlivata potreba na teoreti~arot.Elizabeta [eleva MAGOR pogled . pak.svet i kako praksis (odnosno. podvlekuvaj}i go. ima takov profil. razvojot i oblikot na svoite interesi. {to e naso~en kon voobli~uvaweto. krutosta) od druga strana. {to se sozdava. bez soodvetna i neophodna kompetencija od kni`evno-teoriski karakter . intelektualnite avtobiografii na Rolan Bart. nadminati postapki na impresionisti~kata kritika. za sevkupnata egzistencijalna modifikacija.

mo`e da zna~i. od profesija. denes. sve`. svojstveni na ovie dva. prerasnuva ili se pretvora vo . Pridvi`uvaweto na makedonskata kritika. 13 . koj se fa}a vo kostec so zamkite na pismoto. kon predizvicite i mo`nostite. {to gi sodr`i i gi nudi aktuelniot trend na post . blagodarenie na postoe~kata. vozbudlivo preispi{uvawe na teorijata. koga pismoto. li~no. intencionalna naso~enost kon aktuelizacija. `anrovski neprinudeno) pismo. tuku u{te pove}e. smetaj}i go. za svoja primarna doblest. {armanten. vo svoite krajni implikacii. imeno. vodi kon dobli`uvaweto na kriti~ko . kako atopi~no ({to }e re~e.teoriskata praktika. i . Da zaklu~ime: podemot na avtobiografskata teorija. za kreativno. trivijaliziran impresionisti~ki pristap. podednakvo ekstremni modela: nedopustlivo labaviot. nekompetenten. neo~ekuvano.kako . do {to povisok stepen na duhovnoto i kreativnoto sovr{enstvo (naslada). Takvite streme`i.metod. kade{to. heuristi~ka strategija i pulsira~ki intertekst ({to e eksplicitno naglasen kaj Emil Sjoran).negoviot †surov# oponent: rigidniot. do sega. prethodno spomenati pristapi. inovativno. mo`nost (doega nedovolno ili voop{to neispitana). mo`at da stanat plodotvorni i zna~ajni vo kontekstot na makedonskata kritika i teorija. ~ii{to inicijalni potvrdi i zastapnici ve}e postojat i vo na{ata sredina. disperzivno hibridno. se polarizirani dva. vpi{uvawe i rehabilitacija na bolkata . so svoj osoben. ne samo sovladuvawe i premostuvawe na poedine~nite ograni~uvawa i ekstremite. li~noto znaewe (mudrosta) i samovozvi{uvaweto. pretenciozen.vokacija (sudbina). od †zadocnetata evolucija# iskompleksiran. se ~ini. kon sferata na misti~kite iskustva i posvetenost. i zatoa intrigantno.modernisti~kite teoriski avtobiografii. {to go sledat sekoj duhoven i kni`evno-teoriski potfat. dopadliv jazik i stil. scientisti~ki model.ku{enijata.

{to zna~i. deka.ja obele`uvaat aktuelnata razvojna faza na kni`evnata nauka.. so predominacijata i naglaseniot podem na epistemolo{kiot impuls vo kni`evnata nauka. {to. vo kontekstot na denes aktuelnite struewa. so ogled na toa.vo kni`evnata sfera se oformuva edna nova religija. neminovno u~estvuva i eden (aspekt) segment na apofati~koto. ako toj ne e monolitna celina. 1997). teoriska era (V. kni`evnata nauka se soo~uva so podemot i naplivot na tn. Teoriska era Notoren e faktot. deka. konflikti.Elizabeta [eleva POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA (pred aktuelnite problemi na kni`evnata teorija) MAGOR Ako soznava~kiot razum e podelen. ako protivre~i na sebesi samiot nie ne treba da se prepravame deka toa ne e taka Pavel Florenski Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo kni`evnata teorija i metodologija.nastapuva i svoevidnata "in14 . vo oblikuvaweto na sekoe znaewe. deka od 1968 godina navamu. odnosno epistemolo{kiot pluralizam. terminolo{ki transformacii i metodolo{ki opcii. nesvodlivoto iskustvo. prvoto ne{to koe ni dojde na um. dijalogizam i eklekticizam . posebno e podatlivo tokmu na ovoj apofati~ki princip. Vo svojot komentar kon ovie procesi. paradoksalno. be{e predupreduvaweto na otec Florenski. kontinuitetot pome|u navidum arhai~nite i recentnite epistemolo{ki na~ela. uka`uva na postoeweto ili obnovata na vitalnata vrska. Od pove}e komplementarni pri~ini. osobeno koga se ima predvid razvojniot period od poslednite 30 godini. H. Sostojbata na rivalitet pome|u razli~nite kni`evni teorii i {koli. so ogled na zgolemeniot broj epistemolo{ki presvrti.. odnosno. I ne samo toa. Biti. Felpern konstatira. religija na teorijata. {to "teorijata na literaturata popu{tila pred naletot na teorijata na kritikata# (1997:5) . pravci. podra~jeto na kni`evnata teorija. {koli vo kni`evnata nauka. se ~ini. 1. postojanite vzaemni debati.

od s¢ pogolemiot i poobemniot fond znaewa. stanuva opasno zagrozena od nesovladliviot napliv na metateoriskite novini.. znaeweto poka`uva tendencija da prerasne vo neprijatel. nejzina prioritetna analiti~ka cel. inaku. Sosredoto~ena vrz isklu~itelno zanimlivite problemi na identitetot. e naso~ena kon rastvorawe. 1998). Ep{tajn. po povod na toa. se dol`i na pove}e pri~ini: imanentno. Talak. Ekspanzijata na kni`evnata teorija. denes. humanitarna metadisciplina. kulturna antropologija. kako E. Iglton (1996:3). 1998:192). dlaboko provokativni manifestacioni oblici. tuku. rasko{nata lepeza na kulturata. nare~ena i kulturolo{ka kritika. vo debnee~ka opasnost i nesonica. "slobodata. nevolji i zatoa itno bara da se preispita#. ne pomalku. desupstancijalizacija na svojot predmet. postoi vrska pome|u rascutot na teorijata i te{kite politi~ki vremiwa#. vo prilog na po{irokiot epistemolo{ki oblik "kriti~ka teorija#. deka. Istoriskata obuslovenost i socio-kulturnata vkorenetost na kni`evnata teorija. K. Ro{ko. razmisluva. "Verojatno. vo poslednite decenii. So drugi zborovi. }e zapadne vo }orsokak. kompetentnosta) na ~itatelot. Slobodata (i. (paranoidno) go nabquduva ~itatelot# (Z. 1995). odnosno teorija na tekstot (D. vrz aspektite i modalitetite na raspredelbata na mo}ta. koga rutinskata op{testvena ili intelektualna praktika. da bide sojuznik i ute{itel. Foks-Genoveze: "Epistemolo{kata kriza na na{eto vreme ja otslikuva krizata na gra|anskoto op{testvo. krizata na svesta. sigurnosta. kako rezultat na koe. hierarhijata i materijalno vtemelenite op{testveni odnosi# (1989:219). ja objasnuva na sledniot na~in: "Teorijata od visok rang te`nee da se pojavi toga{. no i kontekstualno (duhovno-istoriski) zasnovani.. se ~ini. {to ozna~uva podem na edna nova. odnosno entropiskoto razmno`uvawe i uslo`nuvawe. Ili. Noris (1995:1). T. 15 . vo site nejzini.formati~ka trauma# (M. 2. odnosno. u{te poprecizno. namesto. vo rival. neophodni za primerno raspolagawe so kulturnata tradicija. korpusot na impersonalnoto znaewe i kulturnata tradicija. s¢ pove}e se potisnuva. s¢opfatna. "Dekadencija na ~etivoto# Kni`evnata nauka. vlasta i kapitalot tradicionalnata terminolo{ka opredelba "kni`evna teorija#. pove}e ne pretstavuva isklu~ivo kni`evno-umetni~kata literatura.

za taa cel. odnosno dalekuse`nata kriza na sovremenata kultura. osudeni na samoukinuvaweto kako svoj zavr{en i imanenten ~in! Me|u drugoto. nesomneno "okularnata etimologija# na terminot teorija (D. 3. Teoriite se. istoriskiot prethodnik na teorijata . Neophodno e da se vratime kon imanentnite motivi na burniot teoriski razvoj i. otsekoga{ e prisutno i zadr`ano edno paradoksalno sodejstvo. {to se slu~uvaat vo ramkite na aktuelnata teorija.srednovekovnata hermenevtika (U. Levin. {to ja sledat ekspanzijata i dominacijata na masovnite mediumi. pluralnost na individualnite gledni (tolkovni) perspektivi. Od druga strana. da se osvrneme nanazad. na potencijalno otvorenata mo`nost za dopolnuvawe. potencijalnata mno`estvenost. Vo teorijata. postoi i edna "nasledna#. {to. imaj}i go predvid podemot i dominacijata na masovnite mediumi vo sovremenata kultura). od drugata strana. dlaboko presvrtni~ki procesi. kako zaedni~ka karakteristika na site meta-teorii (^. poto~no. so mo`nostite za radikalna samokritika i dekonstrukcija na samiot poim na teoriskiot metod. pome|u viduvaweto. alternativni "uvidi#. sistemati~no. kon etiologijata na teoriskiot `anr.Elizabeta [eleva MAGOR Paraleno so taa dekadencija na ~etivoto (za koja. 1998:4). Toga{. ne e mo`no samo od aspektot na aktuelnite socio-kulturni procesi. Eko. kreativnata "mistagogija# (ili. upatuva na prosvetluva~kiot karakter na znaeweto i so samoto toa. 1995). uvidot. idiopatska sklonost i poten16 . }e rezultira so oformuvawe i artikulacija na specifi~na teoriska {kola.@ak Derida. vo slu~ajot na konsekventno. 1984:48). Blum. modifikacija i zamena na postoe~kite. i poradi vladeeweto na principot na "falsifikacija#. Kolar. voved vo tajnite . go rasvetluva inherentnoto svojstvo i upatenost na teorijata kon potencijalnata beskone~nost na interpretaciite. zbogatuvawe. 1995) . Od edna strana. t. kni`evnata nauka se soo~uva i so razmno`uvaweto na metodite. bez isklu~ok.e. programski kontinuirano zamislenite izvedbi. vremenskoto korodirawe i erodirawe na informacijata. od edna strana-isto kako {to.odnosno. iskustvoto go poso~uva principot na samouni{tuvaweto (self-consumption). od edna strana. inaku govori H. rasvetluvaweto na ovie. Korenite na teorijata Me|utoa. kako ve{tina na tolkuvawe na bibliskite tekstovi. so nekoi novi. odnosno `anr.

odnosno. fluidni.veli sovremeniot teoreti~ar Peter Sloterdajk. prerasnuva vo conditio sine qua non na sovremenata kni`evna teorija. na "jastvoto na kni`evnata teorija# (Andrea Zlatar. prekrasnata. vrzana za bilo koja referenca# . se javuva terminot "tekst#. £ otstapuva prostor na "umetni~kata#. So ogled na recentnoto samorazvlastuvawe na subjektot vo sovremenata filozofija i psihologija. Po definicija isklu~ena i nezamisliva vo klasi~niot protokol na kni`evnata teorija. beskone~ni u~eni raspravi. silni "strong# ~itawa. imanentno samopodvojuvawe. subjektot na kni`evnata teorija (teoreti~arot). vo koi ortodoksnosta na metodot. do izraz dojde dosega nepostoe~kiot (i nedozvolen) interes.veli T. kon potpolno razli~nata funkcija na spoznavaweto na jazi~nata sloboda. 1989:247). nedvosmisleno soop{tuvaj}i go pravoto i privilegijata na denes aktuelnata teorija. Minuvaj}i niz pove}e razvojni etapi i duhovni stadiumi. za samocelno prou~uvawe i tipolo{ka opredelba na "teoretskiot iskazen subjekt# (K. {to samiot nejzin izraz poka`uva deka navistina se slu~ilo. i dali taa poprvo ne e meta-teorija. na impersonalna opredelba za literaturata. Vo vremeto. krizi i prerodbi. lud17 . otkolku logika na tekstot# . odo{to na rigidna i doktrinarna. sovremenata kritika i teorija se svrtuvaat kon tn. 1995).cijalna (dosega prili~no ~esto zloupotrebuvana) opasnost od sholasti~ko mudruvawe. "Moeto pi{uvawe e pove}e erotika. Kon post-teorija (teorijata kako `anr) "Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona. Na{eto pra{awe. kreativni. parodiski. Kevan (1997:34). odnosno niza filozofski {koli. teoreti~arot prerasnuva vo "mesto na odgovornosta za koherentnosta i zna~eweto#. "ekskluzivnata prednost na teoreti~arot#. Hamburger). poprvo nalikuva na platonovskiot tip avtobiografija (Mihail Bahtin.. me|utoa. glasi: vo koja mera i vo kakov oblik mo`e da opstojuva teorijata denes. zabavnata. sovremenata kni`evna teorija. a pred s¢. itn. Namesto prethodnite fiksaciski. denes.. koga vo ulogata na klu~en kni`evno-teoriski imenitel. tantri~ki ~itawa. ili poprvo postteorija? 4. Najnapred. vo sklad so podemot na pragmatikata. isto tolku go ~uvstvuva imperativot na vnatre{noto. samocelna erudicija.

1992).go prenaso~ija vnimanieto na sovremenata teorija kon fundamentalnoto pra{awe na metodot. filozofijata. pred ~eli~nata stega na apokalipti~nata civilizaciska trauma. hibridna teorija . isto taka. nepovtorlivata izvedbenost). poimite. {to go razjaduva sovremeniot ~ovek. Cvetan Todorov. [uvakovi}. dosegnata so pomo{ta na vnatre{noto oko). od edna strana. postmodernisti~kata. kni`evnoumetni~ki `anri.. znaeweto. sogovornici vo komunikativniot ~in). So ogled na toa. od druga strana . kako spasonosen krik. Porano poznata predimno kako propedevti~ka disciplina. vospituvaweto.. u~eweto.kako vo primerite na Rolan Bart.Elizabeta [eleva MAGOR isti~kata performativnost (avtenti~nata. {amanski zanes! Teorijata kako inicijacija. ne se povrzuvaat samo so svojot tradicionalen prosvetitelskiot moment (demistifikacijata). vnatre{nata mudrost. tuku. znaewata. 5. kako eden od aktuelnite.. i analiti~kata prosudba na. Predavaweto. transferot na iskustvata. se nao|aat kontroverzite na samiot. za smetka na lingvistikata kako rigorozna nauka. so-znanieto (naukata) i pri-znanieto (umetnosta). kako i svojot ekstati~ki tanc (povtorno. Od edna strana. kako i metodolo{kiot relativizam i pluralizam. Julija Kristeva. @il Delez. ili..kade. kreativno se vkrstuvaat. teoriska avtobiografija (M. preveduvaweto. tekstot. transfer ili predavstvo? Podemot na filozofijata na jazikot. umetnosta. denes. geopoetikata na Kenet Vajt. ispovedni~kata. li~noto iskustvo. pak. pragmatikata (interesot za neposrednite i konkretni u~esnici. metodite-neophodni vo so~eluvaweto so. Peter Sloterdajk. konfesionalnata filozofija-kako-pismo na Emil Sioran. kako voved vo iskustvoto na vnatre{nata janya. 1997) . 18 . definiraj}i se sebesi kako metod na preotkrivawe na vrodenata. ili. teorijata na literaturata sega odnovo se promovira. vo dosluh so platonovskiot pristap. teorijata i nejziniot iskazen subjekt. kako {to veli Vilem Fluser (1997:126). itn. ili "sofija#. Markus. smetaj}i ja tokmu nea za najgolema doblest na kriti~ko-teoriskiot tekst. i so svojot iskonski. no. {to go inducira podemot na anti-esencijalizmot vo filozofijata (dekonstrukcijata na @ak Derida). li~na (personalna) kritika (L. imanentno svrzan so prenosot. Toa go pottiknuva sozdavaweto na tn. propedevti~ki proces i ~in na predavaweto. {to ramnopravno go prisvojuva svoeto mistagogisko poa|ali{te. se sozdava relacionalnata. naukata. inicijaciski. Verojatno pod vlijanie i na Ni~eanskata entuzijasti~ka poetika.

Iglton. najdobro se potvrduva vo t.Kako {to umesno predupreduva Derida. ja doka`uva svojata vitalna. Kako povtorno da se vra}a na scena. impersonalen) prevod. odnosno za op{testvenoto prisvojuvawe i raspolagawe so mo}ta. Zo{to teorija .n. nezapirlivata intralingvisti~ka aktivnost i semanti~kata interferencija. 1994:19). 6. kako originalen jazik. 19 . vo kogo. transferot. tuku e vzaemno samoispituvawe# (E. izvedeno so posredstvo na diskursot na obrazovanieto. iako odnapred nepredvidlivi semanti~ki promeni. vo prilog na demokratskiot model na kreativniot Dijalog. post-kolonijalnata kritika. 1996: 10). 1994). obete strani se podlo`eni na promena na ulogite. mo`ebi.. taka {to. So ogled na imanentnoto. kulturata i ~ove{tvoto. "Onie. antropolo{ki presvrt. sovremenata teorija se {potvrduva i kako "{kola na nezadovolstvoto# (H. feministi~kata kritika. se sozdavaat nekolku komplementarni {koli. vo kni`evnata nauka i teorija. onie. no. derivativno ustrojstvo na jazikot kako medium. zasegnatost. razbran kako vospituva~ i prosvetlen gospodar. modifikacii. pretstaven kako vospitanik i neprosvetlen sluga. So drugi zborovi. Blum. egzistencijalna vtemelenost. Tipi~no kolonijalnata zabluda i ostrata razlika pome|u U~itelot. od druga strana . a taa. neminovno se prosledeni so opredeleni. {to nastapuva vo kni`evnata teorija. koga.elitizam ili potreba? Teorijata nesomneno ima svoja povesna.. i ednata na drugata si pomagaat vo makotrpnata i neizbe`na zada~a na samovospituvaweto. `iva. "zakonot na divoto pismo#. platonovskiot ideal na mudrosta. vtemelenost i opravdanost. Koleva. odnosno pomestuvaweto. od edna strana i U~enikot. kulturnite studii. metaforizacii. uslo`nuvawa. vo zakrilata na post-strukturalizmot. koi{to vladeat. mo`at sebesi da si dozvolat da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. i so samoto toa. Razmisluvaj}i ponaglaseno za politi~koto zna~ewe (i politi~kata borba na nivoto na) na teorijata. toa ne go mo`at# (T. istoriska dimenzija. {to se nao|aat pod nivnata vlast. vo 80-tite godini. ne{to kako idealen (~ist. premestuvaweto. postojano deluva tn. voznemirenost pred akutnite socio-kulturni fenomeni i egzistencijalni problemi na literaturata. ne postoi takvo ne{to.se menuva. dislokacijata. kako {to se: Noviot istoricizam. bela mitologija. opravdanost. koga "u~eweto ne e predavawe ili prodavawe na znaeweto.

vo koj od svoite oblici. {to go zagovaraat oddelnite nekadarni epigoni. Pra{aweto na teorijata (bez razlika na toa. Mo~nik. taa se nao|a i se realizira.Elizabeta [eleva MAGOR Nejzinata smisla i neophodnost. op{testvoto e prinudeno da ja izmisli tradicijata. egzibicionisti~ka erudicija na teoreti~arot-{aman. }e opstojuvaat s¢ dotoga{. kriti~ka teorija) . vo svoite najdobri i najradikalni primeri.. kni`evna teorija. kakvi natamo{ni transformacii go o~ekuvaat fenomenot. toa e najdobroto {to mo`e da £ se slu~i na bilo koja aktivnost..ostanuva pra{awe na opstanokot i osmisluvaweto na ~ovekoviot tvore~ki (intelektualen) potfat. mi li~i na tanc so erosot na vistinata i tajnata. pome|u drugoto... dodeka socio-kulturnite neramnomernosti go zasegaat i obespokojuvaat ~ove~koto bitie. negoviot duh i qubopitstvo. imanentno svrzana so arhai~niot kult na smrtta: "za da ja osigura svojata reprodukcija. ne pomalku... A. 1997). fundamentalni ramkovni opredelbi . s¢ pove}e. fizi~kiot opstanok i konzervacijata na kulturnata tradicija. pra{awe na bukvalniot. Namesto dosadnoto i suvoparno predavawe i nametnuvawe na sterilnite dogmi. teorijata e megdan za odmeruvawe na dioniziskata ekstaza so kreativno oblagorodenata izvedba i konfesionalno naso~enata. S¢ pove}e me provocira. teorijata denes. pove}e od bilo koga. obrazovanieto-siot simboli~ki register. 20 . Vo tie i takvi. dali kako: teorija na kni`evnosta.bez ogled na toa. I. nare~en teorija. denes. povrzan so kultot na smrtta# (R. teorija na kritikata.

agape (kako kaj religioznite isku{enici). qubovta. na qubovta £ se prepi{uva odredena hermenevtika na prestapot i transcendencijata. ekstaza. minuva i e podlo`na na nekolku transformacii: spored svojot oblik. kako {to svedo~i eden od nejzinite nesomneni poznava~i. {to egzaltira kako strast Fridrih Ni~e Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot. negovata kamasutra Rolan Bart Sakam s¢ {to znam D-r Falus.ili. odnosno univerzalna kosmi~ka qubov . qubovta. Oktavio Paz. pak. vo svetot.. taa. Vo toj apokalipti~en kontekst. nirvana. po~nuvaj}i so trubadurskata poezija. qubovta e vbroena me|u metafizi~kite kvaliteti. da bide "iskustvo. taa mo`e da bide strast.. grani~ni sostojbi i smrtni (fatalni) pra{awa.utopiska konotacija i mo}! Ovozmo`uvaj}i razli~ni nivoi na podelba.# na Dejan Dukovski Iako pojdovno obele`ana so svojot apofati~ki. ili pak misti~en zanes. lik od dramata "MME.KON DIONIZISKA OBNOVA NA KNI@EVNATA TEORIJA Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}. so svoeto konstituitivno svojstvo. prerasnuva i vo svoevidna institucija. dotolku pove}e {to. zaedno so sotiriolo{kata (spasitelska). filija (kako kaj Tristan i Izolda). opredeluva~ki za ~ovekovata egzistencija tokmu so ogled na ~ovekovata fatalna zadadenost i sudbonosna kone~nost. taa mo`e da bide apstraktna qubov kon qubovta bespredmetna. mo`e da 21 . heuristi~na. nesoop{tlivo so idei#. Sudej}i spored najdlabokite filozofski uvidi. racionalno neobjasniv karakter. qubovta kako fenomen. neizrekliv. spored svojot predmet. svetotvorna i duri . katarzi~na. ve}e dolgo vreme pretstavuva i teoretska tema par ekselans.

koj bi bil. Biti. Koga go velime ova. dodeka kni`evniot diskurs. na svoeviden rizik podgotveni. Sudbonosna. nepredvidliva struja. so opredelen ~in. vqubenici. qubovta mo`e da bide deklarativna. nejzina manifestacija. sakavme da podvle~eme. lucidni i.vakavata estetizirana post-teorija. problem. da bide imanentno vgradena VO diskursot. iracionalni pobudi. so svoeto vulkanski `ivo i pulsira~ko. {to go nadminuva sekoj predmet# (1992:55). siboliziran preku sakanoto lice. koe. pred s¢ modalitetot na libidiranata po`ednost. {to go pravi aktuelnata post-teorija. na svojata avtokontekstualizacija. ne samo {to "se vra}a vo kopne`ot. nosej}i i odredeni demonski aspekti na teloto i telesnosta. vo nedogled sporej}i okolu nejzinite modaliteti. pretstavuva nejzino meta-nivo.Elizabeta [eleva MAGOR bide konkretna. vo sekoga{ neizvesnata avantura na tekstot. sopstveniot itinerer# (V. harmonija na edinkata so svetot. koi qubovta ja tretiraat kako svoja TEMA. {to te`nee kon soedinuvawetp.. spored na~inot na svoeto iska`uvawe. i heuristi~ki mo}en). neizbe`na. Ne navleguvaj}i ponatamu vo ova isklu~itelno delikatno i slo`eno podra~je na razmisluvawe. kosmi~ka (s¢op{ta)svadba. kopne`ot (kako dlaboko soznatelen. potvrda i nerazdelnost. mislime na epistemolo{ki rez/prelom.ekstati~na inficiranost i intoniranost na teoretskiot pristap i u{te pove}e . koja pozitivno gi prevrednuva pridobivkite na individualnoto do`ivuvawe na tekstot. kon nekoe ili nekolku su{testva naso~ena i isklu~iva qubov. Sli~na na sokratovskata. kon edna svoevidna. deka qubovta voobi~aeno egzistira kako tema. koja{to. na{ata ambicija se sostoi vo toa. samodovolna tokmu na nivoto na jazikot). se stisnuva i nad epistemolo{kiot horizont na 22 . vo koja{to. magiski princip na zarazenost. sekoj e osuden na toa "samiot da go odbira svojot `anr i vo nego. kako diskurs Za qubovta. reafirmiraj}i gi vrednostite na homeopatskiot. ~estvuvawe. eti~ko delo. Osudenosta na sebe. }e pretpo~ita strasni. vpro~em i ne e cel na ovoj prilog. vodi kon inicijaciski model na kni`evna teorija. sintezisot.govor! Mislime na s¢ ponaglasenoto i ve}e neporeklivo ESTETSKO zna~ewe na sovremenata teorija. samo`rtva. stilizirana ili kategorija imeno na stilot. 1997:V). aktuelisti~ko poa|ali{te . Za razlika od mno`estvoto prilozi. 1992:55). potentni. qubovta da bide (da prerasne vo) PRISTAP kon literaturata. performativna (izvedena i doka`ana. kakva {to e. potopena vo mra~ni. qubovta e mo`ebi prvenstveno ili pred s¢ (al)hemiska pojava. teleologijata i simbolika. povod. "erotska anamneza# (Peter Sloterdajk. fatalna. tuku. potvrdena na nivo na praksisot. namesto mediokritetski poslu{nici kon rigiden teoriski sistem. srede fundamentalnata kriza i preispituvawe na temelite. objavena na nivo na leksisot. kako takov.. egzistencijalno . ili pak qubovta mo`e da bide dejstvitelna sila.

iskrenat na nivoto na ontolo{ki. so pomo{ na intertekstualniot trud i teoriskata aktivnost). askezisot (samootkrivaweto i samooblikuvaweto. obele`en so niza erotski. a koj podrazbira ritualna inicijacija i ritualno posvetuvawe na sakanata `ena. se prepoznava vo indikativnata opredelba na ~itaweto kako transfer. Terminolo{ki sosema nalik na ovoj starofrancuski `anr ESEJOT iziskuva edno isto tolku ritualno. mu pripa|a na. samonadgradba. paradigmati~no za metodata na dekonstrukcija na pismoto (vo slu~ajov. kreativen {arm i avtenti~nost. dopadlivost.pismoto. predizvik. odnosno. igrata.assai (na provansalski). motivaciska osnova na vkrstenoto. me|u drugoto. Poa|aj}i. "malcinskata umetni~ka forma# (Teri Iglton). od qubovta kako pretpostavka na dijalogot (a istiot toj. do toj stepen. Nejzinata vtemelenost vo qubovta kako pojdoven modus na op{teweto so literaturata. svetski princip). pome|u drugoto. e. @ak Derida }e napi{e deka "eden tekst saka / qubi drug#. "Teorija kako umetnost# (Fransoa Liotar). ~itaweto. Vo duhot na Ni~eanskite tradicii na intelektualnata umetnost. dosetkata. spored u~eweto na Bahtin. kritikata. dotolku pove}e {to. isto taka. post-teorijata kako svoi legitimni sostavki gi implicira i hedonizmot. intertekstovno ~itawe. zna~i.imaj}i ja tokmu li~nata samopreobrazba.kni`evnata nauka. post-teoriskoto pismo). da mu parira so svojata sopstvena ubost. vsu{nost. dijalogot. divertismenot. u`ivaweto vo tekstot. efektot na estetskata poentiranost. kolku i qubovno posvetuvawe i taktalen odnos kon kni`evnoumetni~kiot tekst. obiduvaj}i se i samiot da go dopolni. legnuvaweto na po~inka itn. vo site etapi od nejzinoto sekojdnevie. taa go gradi i ~uva svojot artisti~ki {arm. soblekuvaweto. i deka takvata imanentna tekstovna qubov i afinitet. za kone~en ishod i zo{to da ne . So ogled na toa. i se vkotvuva vo . estetizmot. vklu~itelno doteruvaweto. 23 . {to otvoreno se imenuva "ubava teorija# (Elizabet Brus).ideal . strasni priznaci i kvaliteti. postapkata na o~uduvawe (do skoro svojstvena samo na umetni~kata literatura). "teoriska fikcija# (@an Belmen Noel). kade centralno zna~ewe zavzema tokmu qubovniot ispit . ja otkrivame na nivo na etimolo{ka sli~nost: vo tradicijata na trubadurskata lirika i erotika.

Streme`ot na Ni~e za sozdavawe na edna anarhi~na i samoispovedna. svoite "radosti i svoite bolki# naprotiv. neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik. kakva {to e sredbata so i do`ivuvaweto na literaturata. spoznatelna. treba da ja o`ivotvori neraskinlivata sprega pome|u qubovta i teorijata. ODVNATRE razbivaj}i go. principite na body criticism-ot. OPASNA.Elizabeta [eleva MAGOR II QUBOV VO DISKURSOT. {to n¢ inficiral site nas. denes o~igledno. so potpis na aktuelnata poetika na androginiot in24 . streme`. literaturata. meandriraweto niz edna misti~na ekstaza. raste potrebata za obnova na taktilnosta kon tekstot. qubovta kon tekstot. ne sokrivaj}i gi i ne preoblekuvaj}i gi. vo podemot i nezale~livoto vlijanie na patolo{ki platonizam (kako {to Ernesto Sabato ja narekuva. otade. tokmu poradi toa) heuristi~ka. smelo i strastveno isprovocirana vo spisite na Ni~e. difuznata obzemenost i pretopenost. {to se odviva so posredstvo na kompjuterskite monitori. plodnoto. strast. otkriva~ka. tvore~ka. kreativna. Brukner / A. QUBOV ZA TEKSTOT †Da se ostane vo sistemot. Pred ova. so studeno meta-jazi~no obleklo. nesopirlivo LADEWE na svetot. sudbonosna. pove}e od bilo koga.. Prepoznatliva niz hermenevtikata na optekot. pulsira~koto. no istovremeno (mo`ebi.. post-torijata. odo{to tema na izlagaweto. metaforikata na nomadstvoto i skitni{tvoto. voobi~aenata za filozofite. taktilnost. koi u~estvuvame vo sekoga{ aktuelnata drama na qubovta. "fluksot# (Delez i Gatari). nelagoda pred telesnoto.qubovta e nepredvidliva. `enskoto. da go afirmira erotskiot pristap kon tvore{tvoto. progresivno. ~itatelskiot eros. oblikotvorena. Sozdavaweto i Uni{tuvaweto . panvitalisti~koto struewe i kru`ewe na energijata. artisti~ka (protiv)nauka. ontologizacijata na `elbata. egzistencijalnoto. pismoto. srede ironi~no imenuvanata "ekstaza na komunikacijata# (@an Bodrijar). vo koja se sosredo~uvaat komplementarnite principi na @ivotot i Smrtta. virtuelnata realnost i tehno-estetikata i tehno-retorikata. fatalna strategija na postoeweto. koj svoite zalo`bi gi pi{uva{e "so svojata krv# (@or` Bataj).# P. Finkilkrojt Ekstati~na. mo`ebi daleku poprikladna da bide PRISTAP.

vo negovata postmoderna vertira na klasi~nata qubovna izjava). 1989:110). vkodiranost: "Ja poznavam qubovta pred da ja do`iveam. isto taka nastojuva. vo nea otkrivaj}i go fatumot na edna sekoga{-ve}e prisutnost. blokiraweto na transparentniot um i podemot na paralogiite vo domenot na dosega egzaktnite nauki. kolku i slavata na pismoto. ili srami. no ne isklu~ivo vo ramkite na tekstot). pome|u drugoto.ter(s)-(t)ekstualen identitet na tekstot. neizreklivoto. 25 . na momenti. crni dupki na znaeweto i naukata. tekstot da go spoi so svetot / kosmosot. Znaej}i za golemiot. {to fenomenot na qubovta. kriti~arot nomadski se prepu{ta na poligamnite nasladi. Citira~kiot karakter na qubovta (efektno poentiran od strana na lucidniot Umberto Eko. evolutivnata ontologija i geneologija na qubovta. narasnuva~ki kompleks na tkn. dali i nad s¢. Ako qubovta e kategorija na izborot. {to podatlivo mu gi predo~uva i prepora~uva pismoto. vo erotolo{kite arhepi i {ifri na kultura. imanentna nevernost (i nenasitnost) samo od eden tekst (ili teoriski metod) .kriti~arot neminovno e eden od zastapnicite na don-`uanskiot mit (kako {to ubavo. osven {to go nudi programskoto nadminuvawe na binarnata logika i ma{ko-`enskata sprotivstavenost. Dotolku pove}e. n¢ predupreduva. post-kriti~arot pove}e ne se stesnuva. izvesnosta na sakaweto sekoga{ e vo prepoznavaweto# (P. zavodlivo pora~uva Akile Boniot Oliva). zadadenost. Brukner. ekstati~noto. vo svojata osudenost na qubov (kon. vo POHOTATA gledaj}i ja slavata na `ivotot. da ja barame vo magi~noto skrivali{te na tajnite (intertekstulani) {epotewa. post-teorijata go sogleduva i tolkuva imeno niz prizmata na intertekstualnosta. so svojata vrodena. od toa {to. filozofijata e sostojba na vqubenost# Ferid Muhi} Sakal da go priznae toa ili ne. tangencijalno se dopira so sferata na mistikata. III †Pred s¢.

predimstvo na tipi~no erotskite (tantri~ki) tehniki na prekinot. erosot kon deloto namesto sterilniot. I taa e . na sjajnata pouka. Niz edna mala parafraza na kultniot hipi slogan. toa zna~i "da vodime qubov. {to. sozdavaj}i povisoko edinstvo. vo eden od svoite posledni zapisi. Vo svojot govor i pismo za qubovta. ona. @ak Derida. ovozmo`uvaj}i im suprema-cija. ona {to go veli# (Gregori Ulmer.#. za koe{to eve denes i ovde sme sobrani da zboruvame. pothranuvame tekstovnata qubov... 1983 ) so svoite esei. |avolesto ja izrekuva {armantniot Danilo Ki{: "Ne dozvoluvajte literaturata da vi ja zameni qubovta. Ne dozvoluvaj}i da izbledne ili is~ezne primarniot imperativ na egzistencijalniot erotizam. za koe ne mo`e da se zboruva. denes. so literaturata. treba da se mol~i#.opasna. qubovta . da ja neguvame i pottiknuvame. so magijata na umetni~kiot oblik. Ne zaboravaj}i pri toa. 26 . taka i nie treba da go pravime. kola`ot i monta`ata. "go pravi. deka: "Za ona. inkvizatorski odnos.Elizabeta [eleva MAGOR Ako Ludvig Vitgen{tajn solomonski pora~uva. interpuktivnosta i odlagaweto. odnosno vovedeme vo ramkite na svojot praksis.taa kvintesencija na postoeweto i vrven zalog na `ivotnata alhemija (svadba) vo koja protivre~nostite vzaemno se privlekuvaat. zadu{uva~ki. aroganten i rigiden (kvazi) scientisti~ki. a ne vojna# so tekstovite.

subverzivnoto energetsko deluvawe. so ogled na kogo. do`ivuvaweto). regenerativno podmladuvawe i provokacija na klasi~niot. bedno oslepen od kni`nata pra{ina i pe~atnite gre{ki. senzualnosta. matejazi~no i metafizi~ki orientiran. gi istaknuva imeno erotskite vrednosti i aspekti na tekstualnata praktika. dvi`eweto . celej}i kon osve`uvawe. koja{to. model na kriti~kot-teoriskiot diskus. e vsu{nost bibliotekar i korektor.# Fridrih Ni~e †Pismoto e nauka za nasladite na jazikot. difuznoto. nasladata. †postoeweto na svetot biduva opravdano samo kako estetski fenomen# (Ni~e. negova komasutra# Rolan Bart Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e. razotkriva i reinkarnira polivalentnite aspekti i kvaliteti na Teloto. Otvoraj}i se sebesi vo nasoka na dioniziskoto. homeopatskiot. gi reafirmira. ovaa †artisti~ka protivnauka#. pulzionelnoto. kreativen predizvik.TELOTO NA DISKURSOT Aleksandriskiot ~ovek. protekot. vo vremeto koe gi osporuva i decentrira transcedentalnite (falogocentri~ni) ozna~iteli i vrednosti: kako svoj epistemolo{ki pandan i korelat. samoinvestiraweto. inicijaciski model. fluksusot. †egzistencijalnoto tetovirawe#. so voobli~uvaat konturite. preku metaforata (i metaforizacijata) na teloto. u`ivaweto. teloto go implicira principot na zadovolstvo.gledaj}i vo vistinata. vo modernata kritika i teorija. presvrt. 27 . zagatkite i provokaciite na edna †artisti~ka protivnauka#. bazi~nata plodnost i taktilnost. †opasnoto razmisluvawe# (Peter Sloterdajk). pluralitetot na u`ivawata vo tekstot (podednakvo na ~itaweto. pred se. preskok. eden inventiven Tanc. 1983). niz meandrite na svoevidniot epistemolo{ki skandal i svojata zavodliva penetrantnost. samoopitot. Vospostaveno kako (nov) ontolo{ki garant za izvornosta na soznanieto (poto~no.

Toj }e bide voved vo ona. so haos povrzano.veli Bart.teloto i tekstot. sledej}i go imperativot na fragmentarnosta. koja bila vodena i mnogulika (androgina). {to nikoga{ nema da se napi{e# . †vtorostepeno# mislewe (Kenet Vajt). od pedagogijata. subjektivnosta. od naukata i metodot . proto~nosta. sepak.Elizabeta [eleva MAGOR kako i na pi{uvaweto). Ne odbegnuvaj}i go svoevidniot egzibicionizam na kriti~arot (negovoto javno hipostazirawe i supstancijalizacija). 28 . `enata i bo`ica-majka. Da ne zaboravime. Otade. atopija. semioti~koto. †neodr`liv# tekst. koe rakovodi so pismoto. nomadsko. zemaj}i go predvid prvenstveno subverzivnite u~inoci na `enskoto. od puritanskata. tantri~kata kritika se sostoi vo samata †predigra i odlagawe# (Xon O’Nil). sonuvaj}i tokmu za takov †nevozmo`en#. prv vo kni`evnata teorija i antropologija. transkodirawa. fluktualnosta na diskursot. preoptovarenost. decidno se ograduva od †frigidniot tekstdrdorko#. zadovolstvoto. hedonisti~kiot pristap. intencionalno naso~eno kon suzbivaweto na telesnosta i u`ivaweto vo ovozmo`enite zadovolstva. znaej}i pove}e od kogo bilo na svetot. na toj na~in.vo ime i vo prilog na interpretacijata kako strast. avantura. †Sekoj tekst za zadovolstvoto sekoga{ samo }e zaobikoluva. Re~isi kulten pretstavnik (poto~no pripadnik) na vakvata erotizirana †kritika#. Rolan Bart. kon poroduvaweto (i osloboduvaweto) od teoriskata naduenost. skandal. kako nov parametar na ~itatelskata penetracija vo tekstot. korporalnite stilski odliki. uka`a na revolucionernite potencijali na materijalnotelesniot princip vo narodnata (karnevalska) kultura na (mra~noto) Srednovekovie. staratelskata. {to vo sebe gi obedinuva obete zna~enski konotacii na latinskiot zbor †korpus# . obnovuvaj}i go majeuti~kiot negativizam na Sokrat. Sosema sli~no. so~nosta. so ogled na svojata oktopodijalna difuznost i lizgavost. Kenet Vajt ja apostrifira mitskata prikazna za Metis. pulzionelnoto na~elo. cenzorskata. provokacija. odnosno na @or` Bataj. intertekstualnosta svedo~i tokmu za kinet~nosta. Taka na primer. mo`eme da govorime za izvesno razlikuvawe (omeknuvawe) na logocentri~niot model na kriti~ko-teoretskiot diskurs i negova dekonstrukcija koja{to konsekventno vodi kon edno polimorfno. negovata libidinalna. deka Mihail Bahtin. Zagatnata vo trudovite na Julija Kristeva. inkonkluzivnosta. †branovidno#. Peter Sloterdajk ja istaknuva negovata mudra (i vo podocne`nata filozofska tradicija zapostavena) orijentacija kon maj~instvoto. difuznosta. transmutacii. zatvorena hermenevtika. zagrozenost. samiot ~estopati povikuvaj}i se na radikalnite premisi na Ni~e. {to postojano predizvikuva imanentni preobrazbi. potentna dimenzija. po`ednosta na i kon tekstot.

za razlika od klasi~noto telo na umetnosta. selsko. Alen Finkelkrojt. mo`eme da razgatneme svojstva na eden svoeviden intertekst. Semioti~koto tolkuvawe na teloto kako znak. odnosno dijalogi~nosta pome|u egzistencijalnoto iskustvo (`ivotot kako tekst) i kreativniot tekstualen zapis (tekstot kako `ivot. opskurna. ne mo`eme da odre~eme postoewe na opredelena opsesija so telesnosta. ovozmo`uva samoto telo da go razgleduvame. nedofatlivata. isto taka. govori za pluralnoto telo (setilno. [o{ana Felman. Julija Kristeva). umno`en subjekt-vo teloto. kako smisleno tkaewe i sozdavawe. no i kako proekt. Provokacijata na teloto. {to se potvrduva i na nivoto na t. emotivno. preobrazbite na tkn.ovojpat. nesamoidenti~en. materijal i medium na umetni~kiot izraz. pove}estilnost. parisko.e. javno itn. vospostaveno bukvalno kako objekt. dejstvuvawe. raznojazi~nost. dijalo{ka proekcija na dijalogi~nost.pretvoraj}i go teloto vo efektna metafora za o`ivotvoruvawe na epikurejskata dimenzija na kritikata. apofati~kata.) kako eden Tekst. hibridnost. kako posledna bariera na li~niot identitet i kako pokazatel na 29 . korelativnosta. vo teorijata. elaboriran od strana na @an Bodrijar. t. sledime podem na eden seksualiziran diskurs.Fluksus. zaedno so site negovi manifestacii (gestovi. Rolan Bart. odnesuvawe.Afirmiraj}i ja interaktivnosta. teloto go interpretira kako praktika. nesomneno se nao|a vo opredelen dosluh so imanentnite pottici od estetskata sfera. blagodarenie i na udelot na teoretskata psihoanaliza na Lakan. oblikuvawe. diskursot sosredoto~en okolu libidinalnite dobivki i aspekti na sovremenata kultura (vo koja ne malo zna~ewe dobiva problemot na zaveduvaweto . jakne predizvikot. da gi so~uva kvalitetite na fragmentiranata.) . koi gi istra`uvaat i artikuliraat transformaciite. kreativno telo. karneval). zabraneta. Verojatno. s¢ pove}e. hepening. tabuzirana terminologija: re~nikot na seksualnite verbalni nasladi. @il Delez. Mi{el Fuko. Povikuvaj}i se na iskustvata od perforamnsot. Bahtin ne se stesnuva od toa vo personalisti~kata oboenost na epistemolo{kiot tekst. govor. ili teloto kako provokacija na aktuelnata teorija. telesnata umetnost. pak. od svoja strana. vzaemnosta. kako dominantni kvaliteti na modernata proza. Tokmu so ogled na Bahtinovata. kako kulturen interpretant.jazi~no-ideolo{koto zaveduvawe. mislej}i imeno na kreativnite potencijali za samosozdavawe i proektualno. egzistencijalno †tetoirana# izvedba.n. Osobeno vo post-avangardnata. Taka. kon virtualnata idnina naso~eno. Moris Merlo Ponti. dvi`eweto so simptomati~no ime . protiv-sistematska. retorikata i pismoto na teloto . multimedijalno vtemelena umetni~ka praktika. no i za osloboduvawe na lascivnata. itn.

doa|a do †voskresnuvawe na individuata vo estetizirana `elee~ka monada# (1996:403).Elizabeta [eleva MAGOR edna darba za `iveewe. na ekstremni (†krvavi#) potezi i zafati. setilnosta. postapuva radikalno. naso~eni kon pretolkuvawe na poimot na subjektivitetot. koi{to. Od druga strana. gi pottiknuva denes vitalnite pra{awa i problemi na identitetot. anti-epistemolo{ki fenomeni vo kni`evnata i kulturnata teorija. {to go nadminuva redukcionizmot na kartezijanskite opredelbi i izedna~uvawa na subjektot so svesta/kogito. Ne sekoga{ imuno na isku{enijata na biolo{kiot esencijalizam (apsolutizacijata. izvornosta na soznanieto . libidinalno i nomadsko telo. vo prv plan. seksipilno. ili diskursot razbien kako telo: po`elno. so ogled na kogo. pismoto na teloto. svojstvena na istata postmoderna duhovnost. lokalnosta. teloto e izlo`eno na visoki rizici. zavodlivo. najtesno povrzani so homeopatskiot. so teloto. niz prizmata na kreativnoto (ne retko bolno) samooblikuvawe i samoizlagawe. kvalitetite na intimnosta. za `ivotna umetnost. osobeno rasprostraneto i zna~ajno za praktikata na `enite-umetnici. nepredvidlivosta. po`edno. ~ie{to telo e integralno na negoviot identitet# (Teri Iglton. odnosno body criticism). procesualnosta. telesen princip na do`ivuvaweto i poistovetuvaweto na metodot so sudbina. 1997). Vo postmodernata epoha. Kni`evno-teoretskata afirmacija na telesniot princip i teloto. kako {to konstatiraat analiti~arite Stiven Best i Daglas Kelner. kako {to svedo~at i primerite od sovremenata teatarska praktika. prirodnosta migovnosta.aspekti. {to go preferira erotizmot na slu~ajot. Sledej}i go sodejstvoto na takvite. na fakti~ki opasnosti. fragmentirano. konkretnosta. intimno. Post-metafizi~kata estetika na teloto. pulsira~ko. opsesijata od sopstvenata biologija. Novata somatika. afirmiraj}i ja svoevidnata poetika na bolkata (ili u`itokot) kako metod. so svojata nostalgija kon setilnite sodr`ini i kvaliteti na zborot i jazikot. e subjekt. sozdavawe i preferirawe na rascepkano. preovladuva esencijalisti~kiot koncept na `elbata. odnosno telesna ili seksualna razlika). decentrirana egzistencija na posakuvawe. Teri Iglton upotrebuva edna dobredojdena i polezna sintagma-koja gi obedinuva razli~nite vidovi pismo za teloto (me|u niv i feministi~kata kritika. za razlika od svojot dekartovski predok. hipertrofijata. 30 . gi pomestuva i poso~uva. †Postmoderniot subjekt. sozdava edna navidum paradoksalna hibridizacija: teloto na diskursot. upatno e da se prosledi i vo po{irokiot duhoven kontekst na postmodernisti~kite strategii. odnatre go potvrduvaat identitetot na bolkata i zapisot za/od nea. so nego. odnosno rehabilitira. anarhisti~kata epistemologija.

taktilnoto do`ivuvawe na tekstot. prkosno gledaj}i ja naukata niz optikata na umetnikot). so svojata preferencija kon difuznoto. koga samata †prezentacija na u`itokot# zdobiva supstancijalna vrednost i zna~ewe! (nasproti cenzorskite mehanizmi na †teoretskata kultura#. fragmentiran. {to gi zajaknuva avtoeroti~nite aspekti na relacijata ~itatel-tekst (Bart. generativnata igra. odnosno objekt na po`ednost). rastvarawe na subjektot). kreativno nesuzbienite predizvici na oslobodenata †poligrafska praktika. Orfejskiot (raspar~en. Vospostavena pod nesomneno vlijanie na Fridrih Ni~e. soo~eni so nepostoeweto na transcedentnite avtoriteti. rigidno voobli~eno. zadu{uva~ki sistemi i principot na materijalno. falogocentrizmot (odnosno falokratskite predispozicii na teoretskiot diskurs). mobilnata anagramska demonta`a. senzualen jazik na erotskoto do`ivuvawe. pozitivno znaewe. go zastapuva takviot model na ~itaweto kako quboven odnos. intenzitet. teloto zadobiva konotacii na raspr{en. kone~no go gubi tekstot kako hermenevti~ki objekt za prou~uvawe. kako bazi~en epistemolo{ki stav i kako nova privilegija na analiti~kiot subjekt. setilen.Takvoto. polimorfen kulturen znak . so ogled na koe. i se sprotivstavuva na. ovaa kritika i nejziniot rodona~alnik. vo Procepot (puknatinata. upatno e da go postavime vo po{irokiot epistemolo{ki kontekst na tkn. vo zavodlivata igra (lizgawe i proizveduvawe) na razlikite. patrijarhalnite propedevti~ki streme`i za proizveduvawe nekreativni epigoni-post-kritika (vo ~ii ramki pripa|a i feministi~kata kritika). haoti~noto. niz eksperimentot. Tantri~kiot pristap vo kritikata. post-kritika. senzualizmot . nomadski. So svojata odbivnost kon principot na reprezentacijata. neopredelivoto.svedo~i za. pulzionelnoto.vodi kon seksualizacija i na kni`evno-teoretskiot diskurs. so intencionalnata polimorfornost. i ludisti~kiot princip. za vozvrat ja afirmiraat ontolo{kata Igra. P. vo domenot na teoretskiot meta-govor.{to go implicira i udelot na nepredvidlivoto. ludizmot. S. rezot) i pomestuvaweto (atopiskoto skr{nuvawe na zadovolstvoto) kon vozbudlivite. preoptovarenosta so metajazi~ni. so naglasenata konvergencija pome|u egzistencijalnoto i teoretskoto (poeti~koto) iskustvo . †psihosomatsko viduvawe na tekstot# (Jovica A}in). libidinalen) identitet na postmodernata kritika. sozdadeno niz diseminacijata (raseju- 31 . slu~ajnoto. @ak Derida. kone~no i androginata (biseksualna) proekcija na tekstot (pismoto). †Intelektualnata umetnost# (Bart). †igrata na svetot#. ostanuva taka vo nezale~iv dosluh so prestapot na klasi~nite mitski zabrani i tabui: ne uspevaj}i da go preodolee strasnoto isku{enie na pogledot. Metafori~noto razmno`uvawe na paradigmatikata na teloto. taa. govori za tekstot kako feti{. vlastoqubivite implikacii i ishodi na nau~noto znaewe. vo polza na difuznata magma na erotskoto posakuvawe. hiperteoretizirani. na primer. duhovno nomadstvo. kon transkodirawe na konkretniot.

Spored toa.. posegnuva ne samo po soodvetnata kni`evna interpretacija. kako i za soodvetnata ideolo{ka mo} na znaeweto. vrz osnova na postmodernisti~koto podrivawe i prevrednuvawe na fundamentite na falogocentrizmot. duri i cini~en).. Iako naslovot na ovoj del. kako egzemplarna prikazna. i za znaeweto kako svoevidno (neokolonijalno) `igosuvawe.Elizabeta [eleva MAGOR vaweto).ovoj tekst }e vklu~i i avtorefleksivna rasprava. kola`ot (kalmeweto) i monta`ata (erotskoto spojuvawe) na heterogenite.e. kako metod na vzaemno rasvetluvawe i eksplikacija na dva ili pove}e tekstovi.Dejan Dukovski (1969). Tekstot pretstavuva primer na "case study# (ili. glasi "Vera#. t.. DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO (post-kolonijalno ~itawe na "MME. ~itaweto ni poka`uva. Kone~no. }e go pro~itame "Vera#. ovoj tekst predo~uva edno alternativno promisluvawe na odnosot pome|u znaeweto. egzemplaren fragment od poslednata drama "MME# (1997) na momentno najeksponiraniot dramski avtor od Makedonija . Otade. od razli~ni disciplinarni sferi. "studija na konkreten slu~aj#). t.. vo kratkata analiza na eden izbran.e. telesno vpi{uvawe.pri toa . figurata na U~itelot. so ogled na sodr`nata na dramskiot konflikt.se podrazbiraat. postkolonijalen pro~it.# od Dejan Dukovski) Primenuvaj}i go denes aktuelniot.. interseksualni fragmenti .#. Primenetata interdisciplinarna metodologija. alienacija. za samite poimi na: predava~kiot metod. primenetata politika na znaeweto seto toa. trgnuvaj}i od aktuelnata subverzija i preispituvawe na falogocentrizmot. "~itawe na eden tekst vo ramkite na drug tekst#). i isto tolku provokativen. indikativen za pretstavuvaweto na. tuku i po najdlabokite i transgresivni razmisli za politikata na znaeweto. dominacija. najcenetiot model na Znaeweto. metafizi~kata tradicija na zapadnata misla . narativ. toj naslov e ironi~en (pa. 32 . nekoi recentni poimawa na znaeweto kako zaveduvawe. odnosno vkrstenoto analiti~ko ~itawe na dramata. kastracija. edukacijata i `ivotnoto iskustvo. i soo~uvaweto so. tretiot del od dramata "MME. deka. odnosno zapadnoevropskata metafizi~kata tradicija. kade{to e primenet intertekstualniot metod (ili..

dramata "MME# e napi{ana vo eden specifi~en. opredelen od metafizi~kiot nihilizam. Falus e onoj. obzemen od svojata "voqa za znaewe#. poseben tip interaktiven konflikt. . kr~mata. se: Dr.e.spa|a me|u onie hronotopi. Obata lika se ideolo{ki sinegdohi. na primer.i Mladiot (anonimen dojdenec i student.treba da rakovodi so toj proces na inicijacija. pretstavnici na opredeleni i zaokru`eni sistemi na poimawa i vrednosti. Glavnite likovi. Od druga strana. pretstavnici na opredeleni identitarni ulogi. odnosno. zapadni kulturni vrednosti i tradicii. iskustvo . interesno e da se podvle~e toa. {iroko prifateni. mo`e da se iscrta slednata "{ema#: Dr. zaedno so napr.Dejstvieto se slu~uva vo eden specifi~en hronotop. zafrlenata germanska kr~ma "Crno prase# (ako gi sledime uka`uvawata na Mihail Bahtin. paronomasti~ka i intertekstualna referenca kon Faust.Mladiot. glavniot lik od istoimenata poema na Gete) . saemite.Dr.e. koi u~estvuvaat vo ovoj fragment. Nivniot vzaemen odnos bi mo`el da se opi{e kako inicijacija . kako i od bazi~no erotskiot mit za potraga). Faust identitet Epistemolo{ki U~itel identitet (volja za mo}) Mladiot Heteroseksualec Makedonec Balkanec Lik od Bildungs-roman Student (volja za znaewe) Otade. t. i da bide U~itelot. po{iroko. so svoi opredeleni socijalni ulogi. naporedni identiteti. Tie poseduvaat pove}ekratni. deka vo ovaa drama se zastapeni pove}e referenci kon meta-teatarot. opredeleni (i indikativni) kulturni i imagolo{ki referenci. 33 . koi vklu~uvaat raznovidni citati od semioti~kata tradicija na dramata i teatarot. dodeka drugiot . ili. Falus Seksualen identitet Homoseksualec i orientacija travestit Nacionalen Germanec identitet Kulturen identitet Evropjanin Intertekstualen Dr. obu~enost. dramskiot dijalog nesomneno mo`e da se sledi i kako simulacija na edna socijalna komunikacija. Taka. so mnogu indikativno ime. pazarite. plo{tadite i sl. odnosno radikalnoto prevrednuvawe na osnovnite. koj so ogled na svojata kompetentnost. Isto taka. post-moderen idiom. koi ja potpomagaat dijalogi~nata individualizacija na ~ovekot). odnosno pogolem broj avtoreferencijalni praktiki i postapki. Falus (lik. t. koe podocna se razotkriva kako efektivna. vkrsteni.

tuku i vo uloga na Zavodnik.. procesot na podu~uvawe e mnogu sli~en na procesot na transfer (prenos. prvenstveno. mo`at da bidat sogledani kako svoevidna apologija na ekstati~niot filozofski subjekt. nie stanuvame svesni (predupredeni) za penetrantnite. religiozen i filozofski vid.transferot. upatuva tokmu na neizbe`nata (i. iskustvo. odamna e voo~ena.podnaslovot na "MME# paranoja).. kastrira~ki. Pome|u drugite. pak.poradi nivnata neposlu{nost. Sekako. No.. kako i iskustvata od misti~en. kako {to e poznato. site tie. Taka se pokrenuva rasprava za mo`nosta od ideo-politi~ka zloupotreba i manipulacija so znaeweto vo ramkite na falogocentri~niot model . Vo 17 vek. odnosno duhovnata ignorancija. neminovno. prosledeni so eden odnos. nivnata zaguba na seksualnata nevinost. duri i paranoidni (dekomponira~ki) efekti. Zatoa.. e medium za steknuvawe nadmo} nad Drugiot (provociraj}i ja i budej}i ja negovata `elba. Stanuva zbor za qubovta. koj treba da mine niz inicijaciskiot ritual (koj{to. edipizira~ki. vo na{iot slu~aj e . ma{ki Drug. ~ij{to poim "vesela nauka#. Ovaa dlaboka bliskost pome|u znaeweto i erotizmot. vklu~uva i podrazbira izvesen stepen na telesna bolka. telesnoto.Elizabeta [eleva MAGOR se nao|a vo ulogata na aspirant. za smetka na senzualnoto. ima edna mo{ne provokativna situacija: koga nao|ame sovpa|awe me|u etimologijata na zborot kniga (libre t. {to gi ostvaruva znaeweto.e. Spored teoreti~arite. figurite na u~itelite i instruktorite ispolnuvaat vsu{nost falokratski. kako i novi argumenti za na{eto prou~uvawe na bliskite vrski pome|u znaeweto i erotizmot. sloboda) i libertenskoto dvi`ewe. kastrira~ki ulogi. erotizmot podednakvo gi vklu~uva telesnite iskustva. Spored Delez. i toa. obele`anost i `rtva). na momenti. Spored Platon. niz poimot na edukacijata kako telesno vpi{uvawe. se isto taka. `edba i u`ivawe). Falus! Toj ne se nao|a samo vo uloga na majstor i u~itel. U~itelot e golemiot. u{te vo bibliskiot mit za progonstvoto na Adam i na Eva od rajot . Sledej}i gi tolkuvawata na Derida. mo`ebi. koga }e po~ne da se zakostenuva vo sistem (interesno sovpa|awe. poni`uva~ka i podredena) uloga na duhovnoto. da se vratime na Dr. 34 . daleku od toa da bide samo prikladna hipoteti~na konstrukcija na Derida. koj e inkorporiran i vo osnovniot psihoanaliti~kiot ~in . kako i celinata na negoviot opus.a. predavawe) i na prevod (adaptacija) na odreden korpus znaewa . vo vremeto na prosvetitelstvoto. nasilni~ki (kakvi {to se vpro~em i vo ovaa drama). ili podobro re~eno. otu|uva~ki. `ivotno pulsira~kto. i poimot "erotska ironija# na Tomas Man. da ne go ispu{time od predvid Ni~e. zaveduvaweto ne e cel samoto za sebe cel: tuku. sepak.

odnosno na~inot na steknuvawe i akumulirawe na znaewata. Zatoa {to. {to e predmet na na{iot interes. ili doa|awe do znaeweto. Istovremeno. deka: ovoj interkulturen jaz ne samo {to ne mo`e. Spored uka`uvaweto na Mi{el Fuko. balkanskiot. represijata. tuku i mo}ta (manipuliraweto. doma}inite. So drugi zborovi.homotopija: simboli~en prostor. se aktuelizira. n¢ potsetuva na axilak. od druga strana zna~i.e. i istovremeno. se tokmu Balkanot. intrakulturalnata. samoto opstojuvawe na ovoj jaz. Falus go pretstavuva evropskiot. post-kolonijalen subjekt. deka ma`estvenosta i demokratijata se po priroda nespoivi)? Dali. deka tie se 35 . za sozdavawe i konstruirawe na identiteti (A. dlaboko dejstvuva~ki.binarnata.ne samo znaeweto po sebe. vlijanieto. ~ii{to ideo-politi~ki konotacii. kompetentnite) i Niv (Jugoisto~no-evropjanite. se postavuva slednoto pra{awe: dali posakuvaniot transfer na znaeweto e voop{to vozmo`en? Dali e toj recipro~en ili pak asimetri~en? Dali e vtemelen na ma`estvenot ili na demokrati~nost (interesna e zabele{kata na Tomas Man. ]osev). voop{to ne treba da se zanemaruvaat. dojdencite. neizbe`ni kulturni predrasudi. Toj simboli~ki prostor operira so sekoga{-ve}e prisutni. zad seto toa. Toa. t. Tie go proizveduvaat fundamentalniot strukuralen rascep pome|u Nas (Zapadno-evropjanite. i . kon koja Mladiot go naso~uva svoeto aspirativno Jas. Dr. odnosno. neminovno gi vklu~uvaat strategiite na mo}ta. potvrduvaat. interkulturna opozicija pome|u Balkanot i Evropa: vo ramkite na toj dramatur{ki East-West diskurs. t. ~uvaat.Evropa. Spored postoe~kite imagolo{ki standardi. No. kako i na vertikalnata. opredelenata politika na znaeweto. znaeweto i mo}ta. kako da se za{titi. vladeeeweto so drugite). prilagodeno na propi{anite evropski modeli i o~ekuvawa. so~uva ili promeni usvojuvaweto na diskursite. i ne treba voop{to da bide premosten. pat (od svoja strana. {to tie ja nosat so sebe#. dosta blisko do anti~kite praktiki na samospoznavaweto i samoedukacijata . liberalnite.preku patuvawata i avanturite). da. vo ovaa drama. sekoe znaewe. od drugata strana. kolonijalendodeka Mladiot. se krie u{te ne{to? Sekako. neupatenite). tuku. na Zapadno-evropskite golemi maestra im go ovozmo`uva i ~uva ekskluzivnoto pravo da go proglasuvaat. od ednata. patuvawe. inter-kulturalnata oska. Se krie . A takvi homotopii. pak.e. neliberalnite. negovoto u~ewe. denes n¢ ubeduvaat. Evropa e pozitivnata referentna grupa. "sekoj edukativen sistem e politi~ki na~in. pripi{uvaat . Ne samo vo ovaa drama. Vo dramskiot fragment. kako i procesot. provokacija za potraga po nekoi alternativi na falogocentri~niot sistem na obrazovanie. znaewe i poduka-pome|u drugoto.Takvata manipulacija e podednakvo vozmo`na na horizontalnata.

ne samo kon postojnoto anamnesti~ko. A.. Sekako e neobi~en u~itel. da se vratime nazad. prazen. vpro~em..kako fatalna strategija. treba vo pogolema mera da gi po~ituvame prednostite na "egzistencijalnoto tetovirawe#. za koe se zastapuva Peter Sloterdajk? Nekoi od aktuelnite misliteli ve}e se svrteni kon vrednostite. Zatoa. vo znaeweto poprvo bi trebalo da gledame medium na samootkrivaweto i li~na soteriologija? Mo`ebi.. konsumentski. sledej}i go [openhauer.naj~esto nemo}en da postigne zadovolitelen u~inok vrz subjektot. poprvo treba da govorime za alternativata na li~na mudrost? Ili..kako Drug). kako zakanuva~ka sila i iskustvo. da bide i ostane plove~ko. reproduktivno-tuku i kon ekstati~noto. spored mene. onoj. vtoroklasni balkanski zemji. Negoviot. u{te edna od va`nite osobini na zaveduvaweto. Nikoga{ definitivno (da) ne sme nau~eni! [to n¢ vra}a kon Lakanovata formula za frustriranoto pismo. spored @an Bodrijar e. koe e legitimen. Svojata nauka. No. Taka i tradicionalniot tip na znaewe e kumulativen.. dr. da se obideme da gi nadmineme negovite o~iledni limiti? Mo`ebi. subverzijata na mo}ta i avtoritetot na sistemite. naso~uvaat ili ureduvaat idnite razvojni procesi vo tn. koj prvenstveno ja igra ulogata na zavodnik. `igosan (da se potsetime. Dodeka. fluidno. na{ata dlaboka predodredenost e da kopneeme po znaeweto. Kako {to. polnopraven segment i duri garant na smislata i opravdanosta na znaeweto. i ne zavr{uva. treba da se svrtime kon poinakov vid znaewe. pismoto (vo na{iot slu~aj -znaeweto). kvantitativno naso~en . Mladiot sekoga{ biduva uloven. nomadsko. {to e osudeno da ne ja dostigne svojata vistinska cel. Dr... svojstveni na tn. vo svojata opredelba za dijalo{kata kritika: "Pove}e sakam da tragam po vistinata. telesno soznavawe. mo`eme da ja izbegneme golemata zloupotreba na znaeweto? Ili. Dodeka. namesto za znaewe. Falus se potsmeva so tradicionalniot poim i slika na znaeweto . deka identifikacijata zna~i.toj avtoironi~no se deklarira kako kompleksna kurva. A. Dali. seto ona {to go znam#. razo~aran. pora~uva i Cvetan Todorov.Elizabeta [eleva MAGOR privilegirani. zaroben.da gi rakovodat.. ako vovedeme poinakov vid znaewe (pottiknuvaj}i ja negovata erotska su{tina). vtorostepeni. otkolku da ja imam 36 .. (mentalno) siluvan. barem. negovoto veli~estvo. ja imenuva kako "kuromantija#. znaeweto postojano nedostasuva. kon erotskite mo`nosti na Dr. najvpe~atliv iskaz glasi.. neuspe{en. so i preku drugite. Falus. nekoj da se poistoveti. deka: "Jas go sakam. soodvetno na svoite sopstveni i egoisti~ni interesi . kreativno samo-spoznavawe? Mo`ebi. Falus sekoga{ ispa|a nezadovolen.

za koi govori M. na Letnata {kola. snimen vo kazinoto vo Las Vegas. "drugi (isklu~eni) heterotopi~ni prostori#. dokolku go prifatime dijalo{kiot pristap kako predizvik. Taka. tuku i na imaginacijata. doka`uva.na svoe raspolagawe#. Taa kritika. A vo toa mo`eme da se uverime. i tokmu toa. Fuko. `ivotna "arhitektura# na analiti~arot -ja odbiva pred s¢ sopstvenata reifikacija. ovde.. i zasnovan vrz iskustvenata podloga na humanistikata. razgovara so tekstovite.svoeto vnatre{no drugo (samokriti~noto znaewe). bi mo`ele malku i samite sebesi da se analizirame.. imeno. i ne mu se obra}a samo na razumot. deka op{testvoto e vo situacija da go isklu~i. vrz tn. gledaj}i ja bizarnata fotografija na tehno-dizajniraniot @an Bodrijar. znaeweto e vo sostojba da se dekonstruira duri i samoto sebesi.. pokraj edna "zaja~ica#. Taka i predavaweto (podu~uvaweto) ne e samo transfer (prenos) i prevod (adaptacija). vtemelen vo deloto na Bahtin. Sposobno da ja izvr{uva svojata heterotopi~na funkcija. 37 . Zatoa. Dijalo{kiot princip. i vakvite letni {koli se del od tn. Mo`ebi. za vreme na svoeto mnogu poseteno predavawe . lokalizira. i nie. e mo`ebi edna od pri~inite na negovata primamlivost.. samoto postoewe na vakvi mesta. ograni~i. tuku i transgresija (preskok otade) znaeweto.

na tkn. dekompozicija. vo osnova. Vo kontekstot na recentnite procesi. da gi revidira skrienite imperijalisti~ki predrasudi i tendencii. vtemelen vrz arogantnata distinkcija me|u varvarite od edna. koe. ili kulturi od tkn. U{te pokonkretno. koi{to upravuvaat mo`at da si dozvolat. poslednive dve decenii se afirmira edna opredelba. implementira eden. a pak taa. deka samiot toj rascep. od edna strana. tret svet. se zema kako argumentaciona osnova za vospostavuvawe. no. vrz osnova na `igosuvaweto. ne-evropski.Elizabeta [eleva MAGOR AH. †balkanizam#. TIE BALKANCI! ili-diskursot na dekolonizacijata (slu~aj: Makedonija) "Onie. stanuva eden od za{titno-odbrambenite mehanizmi. odr`uvawe i opravduvawe na edna. vsu{nost. vo kni`evnata i kulturnata teorija. od drugata strana. za nas u{te i frustrira~ka. se stabilizira i odr`uva. nasprema kategorijata †Istok#. onie. dodeka. ve}e stanuva jasno.Osudeni na analiza 1. Od druga strana. {to go karakteriziraat tkn. i civiliziranite. od druga strana (N. pretpostavuva ideolo{ko (ideologizira~ko) stojali{te: vo ramkite na koe. Po~nuvaj}i so knigata na Edvard Said †Orientalizam# (1978 g. ili esencijalizira spomenatiot antagonizam. se etablira. svedoci sme na edna dlaboka. A{erson. koi se pod nivna uprava . kni`evnata nauka se zbogati 38 . isklu~uvaweto na Drugiot. daleku od toa da bide samo geo-strate{ko. se esencijalizira u{te edna stigmatizacija. otfrlaweto. nov svetski poredok i podemot na neo-liberalizmot. tkn. {to te`nee kon toa. neo-kolonijalisti~ka podelba me|u Nie i Tie. 1997). Teri Iglton (1996) Prv del . `igosuvawe. ili opozicija. da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. vgradeni vo akademskiot diskurs i prou~uvaweto.toa ne go mo`at#. vo kulturnata istorija (ve}e) iskompromitiran evropocentri~en diskurs. hegemonisti~kata neprikosnovenost i uloga na kategorijata †Zapad#. bolna podelba (polarizacija) na svetot na Nie i Tie. Vo posledno vreme. od svoja strana. so pomo{ta na koi.).

toj nesomneno svedo~i za 39 . samo-osoznavaweto i samo-afirmiraweto. no. no. kulturnata eksploatacija. vo posledno vreme. neminovno e obuslovena od egzistencijalnata pozicija. isto taka. od robuvaweto kon gotovite i kruti. vo prvo vreme. no sigurno. da opfati i po{iroki aspekti na sociokulturnata emancipacija. i inicijalnite naznaki za etno-kulturnata rehabilitacija i predvrednuvawe i na kategorijata na tkn. kako {to. deka sekoja naracija za identitetot. ideolo{kite deformacii vo) kni`evnata nauka . manipulacija. koja. vo literaturnite dela. i epistemolo{ki stereotipi. Govedi}. 1999). ne samo vo sociopoliti~kata smisla. predupreduva na toa. sopstvenite manipulatorski avtokonstrukcii. bidej}i. vo novinarskite esei. blagodarenie na kompleksnite post-fundamentalisti~ki prestrojuvawa vo post-modernata teorija.zna~i. i duri pove}e. odnosno pravoto na pot~inetite za zdobivawe so "akademska glasnost# vo naukata i vo teorijata (N. koja. vo prilog i vo polza na konstruktivisti~kata teorija za identitetot. se aktueliziraat problemite na samo-identifikacijata i samo-legitimizacijata. Spored moe mislewe. koi se odnesuvaat na razotkrivaweto na strukturata na implicitnite mehanizmi i procesi na ekonomskata. Biti. {to go pretrpuvaat tkn. se slu~uva. so ogled na site svoi karakteristiki i pokazateli. so toa. politi~kata. vo ramkite i na makedonskiot kni`even i kulturen prostor .u{te so edna epistemolo{ka mo`nost. no. Vo toj kontekst. nao|a svoe mesto i reprezenti. "kolonijalni# i kolonizirani kulturi. vo pogled na bukvalnoto osloboduvawe na umot. stati~na. meta-kriti~ki go prosuduva{e samiot diskurs na (imagolo{kite i. od statusot na nejziniot avtor i raska`uva~. s¢ pove}e. poleka. so polna svest. kulturolo{ki. vo sovremenata kritika i teorija. vo publicistikata. atributot postkolonijalen. ne samo na kulturite od tkn. zna~i. pot~inuvaweto. vo dramite. potragata po avtohtonosta. pod pra{awe se dovede esencijalisti~kata. Ovaa nasoka na akademskite prou~uvawa dade silen zamav za podemot na tkn. i drugite `anri. za soo~uvawe so. Denes. Tret svet. isto taka. navleguva. mo`e da se razbere i vo naj{irokata epistemolo{ka konotacija. 1998).za podocna. mali narodi i kulturi. ovoj fenomen zaslu`uva posebno vnimanie. odnosno. sopstvenite imagolo{ki zabludi. tuku. so podemot na post-kolonijalnata kritika. i revidirawe na. Diskursot na post-kolonijalnata emancipacija. Otade. pred s¢. fiksna koncepcija na identitetot. {to ja promovira{e sintagmata "zarobeniot um# (^eslav Milo{). vo kolumnite. post-kolonijalna kritika. {to podrazbira "opirawe na umot sprema tiranijata na totalitetot# (V. posebno.

so likot na majkata. od strana na nejzinite neposredni sosedi . kako socijalisti~koto samoupravuvawe. za nivoto na postojnata socio-kulturna samosvest. a. jazi~ki. procesot na steknuvaweto na ne~ij (li~en. Dnevnik. idealnite) tkn. podednakvo traumati~en i kompleksen. Na toj na~in. zemjata itn. april-maj 1999). koj e primoran da se ottrgne od najbliskoto. izleguvaj}i od institucionalnite ramki na federativnata dr`avna celost na SFRJ. govorime i za opredelena trauma na identitetot. Delez/F. kulturen.incestuoznata simbioza.e. "idealna# celina. odnosno. kako {to se: semejstvoto. da go nadmine pojdovnoto 40 . isto tolku dramati~en. go vklu~uva i go podrazbira Drugiot. i so nejzinite natamo{ni ekvivalenti i instanci. imperativ. Od edna strana.e. korekcija# na postoe~kite i "vra}awe# vo domenot na (posakuvanite. Balkani. Zo{to traumati~en i zo{to kompleksen? Kako {to uka`uvaat soznanijata od psihologijata. i od ramkite na edno socio-politi~ko ureduvawe. hipostaziran vo likot na op{testvoto. a potoa. Taa. so ogled na koe. Od druga strana. pretpolaga i ~in na separacija. plemeto.koe opstojuva poradi postoe~kiot. identitarniot proces. se ogleduva seta egzistencijalna dramatika na subjektot. odnosno. sovladuvawe. sekoga{. i kulturen identitet. potoa. Gatari). po odnos na nekoj Drug. Istovremeno. zaradi akutnoto osporuvawe i zagrozenosta na nejziniot nacionalen. `igosuvawe na edinkata. tipi~no balkanskiot mentalitet. no. pred s¢. socio-ekonomsko i socio-politi~ko opkru`uvawe. . pred s¢. se nao|a vo akuten i. post-komunisti~ki zemji. nadminuvawe na "najsilnoto nivo na fiksacija# . proces na tranzicija: otprvin. vo isklu~itelno kompleksnoto. odvojuvawe (@an Mari Domenak) od nekoja prethodna. vo takvata slo`ena i delikatna postavenost. kako i stigmatizacija. so ogled na toa. Identitarniot proces. polov. vo raspon od skoro cela decenija. ili kolektiven-odnosno-nacionalen. vo novite uslovi. koja sebesi se obiduva da se locira. sindrom na kompulsivno "menuvawe.) identitet.Elizabeta [eleva MAGOR emancipatorskite uvidi na makedonskite intelektualci. t. 1996:93). itn.Erih From. Makedonija s¢u{te se nao|a vo edna latentna (neo-kolonijalisti~ka) opasnost. odvojuvawe. kako i site isto~no-evropski. princip na subjektivacijata. za traumati~noto iskustvo na inicijacija (@. neo-kolonijalno) prestrojuvawe i prisposobuvawe kon barawata na noviot svetski poredok i bezuslovnite zalo`bi na neo-liberalnata demokratija. prirodni granci (Qubi{a Georgievski. nacijata. na sopstvenoto osoznavawe i legitimirawe. tuku i kako konstitutiven. t. Makedonija e soo~ena u{te so eden. za sopstveno (i povtorno. ne samo kako kontrastiven. zna~i odvojuvawe od primarnoto simbioti~ko opkru`uvawe (so drugi zborovi.

fakti~ki. za da uspee da dojde do. elitniot pretstavnik na liberalnata demokratija i istovremeno golem donator. od svoja strana. tokmu od krugot na etikata (odnosno. zapo~nuva nesopirliviot proces na socio-kulturno razgrani~uvawe. {to proizleguvaat od momentno vladea~kiot trend na pazarniot fundamentalizam. vo prilog na sopstvenoto (duhovno. mo`eme da go razbereme i pra{aweto na golemiot ruski re`iser Nikita Mihalkov: "Zo{to morame bezuslovno da se sporeduvame so Zapad? Zo{to ne so Kina. {to zna~i.dozvoleniot . go otslikuva negovoto negoduvawe protiv identitarnata tiranija na Zapadot. dozvoleno pre~ekoruvawe na zakonot i denes opstojuva i e delotvorno. otvoreno gi iska`a svoite stravuvawa po odnos na posledicite. tokmu blagodarenie na rascepot. Tokmu takvata sloboda za oddeluvawe od nekakva "tiranija na totalitetot#. odnosno. od svoja strana. vo domenot na odnapred dogovoreniot i so toa . Toa razgrani~uvawe. koe. tuku. odnosno vladea~kata "tiranija na (ovojpat. negoviot status na edinstven vrednosen parametar za aktuelnite kulturni dvi`ewa i pridobivki. kako {to neodamna. se opravduva so samiot fakt na isklu~uvaweto . e eden od osnovnite motivi na aktuelnata postkolonijalna kritika. Drugoto e vo domenot na razgrani~enoto. Takvoto sankcionirano.. nasproti site deklarativni zalo`bi na neoliberalizmot. pak. ekonomskiot-zab. i da se ostvari sebesi. marginalizirano. kako dr`ava vo tranzicija. Isto. kako "mala kultura#. ili antagonizmot. kako sostaven del na socio-politi~kite strategii na mo}ta. kako konstitutiven za 41 . pred s¢ zasegnata od pragmati~kite interesi za sopstvenoto samoodr`uvawe. kako zemja od "periferijata#. duri i Xorx Soros. diskriminirano. kako del od Balkanot. kompromitirano Drugo .identitarno okru`uvawe. Japonija?# (1998). koj model na identifikacija treba da se pretpo~ita i do koja merka? Dali potpolno ili delumno? Dali kriti~ki ili podani~ki? Takvite dilemi na identitetot posebno ja zasegaat Makedonija. ne samo kako Razlika. na izborot): koja paradigma. pokrenuva i aktuelizira niza pra{awa.~ie{to onepravduvawe i manipulacija. odnosno. I toa. Osudenosta na sloboda. moja) totalitet#. Vo kontekstot na vakvite razmisluvawa. i kako Druga . i kako Pravo na razlika. intelektualno. 2.poradi koe. stratifikacija na svetot. se opravduva so sozdavawe i konstrurawe na tkn. Poznato e deka tokmu od periodot na renesansata navamu.prestap. Drugoto se postavuva "od onaa strana# na institucionaliziranite op{testveni zakoni. "isklu~eno Drugo#.. kulturno) osloboduvawe i emancipacija. odnosno.

Otade. nauka). koj ni uka`uva na toa. negoviot nedosegliv. t. tuku i psiho-patolo{ka struktura i dimenzija. Iglton. ili "onaa strana na zakonot#: haosot. od edna strana. NATO). se sostoi vo negovata silna (i. vo ramkite i vo granicite na toj poredok na liberalnata demokratija (~itaj . {to istiot ja ostvaruva.fundamentalnata socijalna neednakvost i opozicija. i da ja naturalizira eksploatacijata (T. nepredvidliv. Zna~i. Samiot ~in na "`igosuvaweto# (odnosno. se sveduva na navidum apsurdnata. zna~i. 1996). t. blagodarenie na svoite tri inherentni aspekti: afektivniot (predizvikuvawe na strav). od svoja strana.potisnuvaweto i uni{tuvaweto na Drugiot. kognitivniot (sozdavawe na sterotipi) i biheivioralniot (sproveduvaweto socijalna kontrola nad povedenieto). kako cel go ima . poseduva svoja intrigantna. Biti. pretstavuva mo}no sredstvo za instrumentalizacija na.e. kako {to poka`uvaat istra`uvawata. pot~inetite (slugite). egzistencijalno i ideolo{ki neposreduvano znaewe (odnosno.EU. preglednost. do42 . nesomneno. 1999). nasilstvoto. grupniot fantazam. taa go sogleduva kako imagolo{ka (ideologizira~ka) kategorija i strategija. i strategii). aspekti. ~ie{to razobli~uvawe i raspoznavawe vleguva vo domenot tokmu na postkolonijalnata kritika. So ogled na toa. Zna~i. s¢mo}en "vi{ok na u`ivaweto# (Slavoj @i`ek). nadvor od kogo vladee samo ta`niot (no isto taka i dozvolen) princip na Prestapot. oskudicata.e.Elizabeta [eleva MAGOR samiot oblik na liberalnata demokratija (Slavoj @i`ek. i.nepravda). diskurzivnoto proizveduvawe na Drugosta). i imperijalizatorski) tendencii. utopiska "borba za mesto vnatre#.e. sr`ta na site socio-kulturni usilbi vo svetot denes (vklu~uvaj}i ja i Makedonija). pri toa. se sproveduva "op{testvena partikularizacija na ona. Spored nekoi psihoanaliti~ki soznanija. samorazbirliviot. Otade. deka celta na podelbata e dlaboko-konzervativna i pragmati~na: socio-kulturnata "~istota#. {to be{e univerzalen teoriski subjekt# (V. privilegijata na bogatite (Gospodarite). odnosno. zastra{uva~ki. Vospostavuvaweto na grupnata narcisoidnost (Erih From). treba da se ima predvid i sociolo{ki aspekt na `igosuva~kata podelba Nie-Tie. se vgradeni i dejstvuvaat pove}e instrumentalizira~ki (no. ne samo sociolo{ka. razgrani~uvaweto. za smetka na siroma{nite. funkcionalnata opravdanost na samiot ~in na op{testveniot prestap (~itaj . i manipulacija so. odnosno. kohezivna uloga. deka mo`e da postoi ~isto. treba da ja ozakoni . t. {to se sproveduva za smetka na nekoj drug. vo samiot identitaren proces. 1999:38) i se ras~istuva so predrasudata. libidinalen potencijal. ili. isto tolku. 1996:39). esencijalen poim na identitetot. vo post-kolonijalnata kritika. ~ove~kite individui i op{testva (Marija Todorova. potsvesno) integrativna. Takvata kulturna segmentacija.

teoriski ja sproveduva) postkolonijalnata pozicija . pome|u onoj {to ja podnesuva (odnosno. od druga strana. pak. go kompromitira i go diskriminira svojot analiti~ki predmet. sovremenite kulturni antropolozi otkrivaat i fantazmati~en. takvo tolkuvawe i vrednuvawe na Balkanot. Pristapot na postkolonijalnata kritika. t. iskustveno vtemeleni i so toa . za vozvrat.legitimni.deka.pred s¢. vo golema mera.e. Vtor del . †mali# narodi i kulturi. intertekstualno se prepletuvaat: 43 . se odnesuva na edna ista. koi. prakti~no ja `ivee) i onoj {to ja objavuva (odnosno. analogna pojava na apriorna ideologizacija. pokraj neporeklivite socio-istoriski i kulturni fakti.ili. razobli~uvawe na balkanizmot "Balkanot -toa se drugite# (Rastko Mo~nik. imenuvan so pove}e razli~ni termini i sintagmi. sledstveno na toa. za imagolo{koto i interkulturnoto prou~uvawe na golemite kulturni i regionalni kategorizacii i celosti. ja jakne skepti~nata rezerva kon takvite (makro) tipologizacii i nivnata soodvetnost vo lokalni uslovi . vo najgolema mera. Seto toa. "univerzalniot teoriski subjekt#. po odnos na naukata i kulturata na potisnatite. s¢ dosega. blagodarenie na vladea~kite pretpostavki za postoeweto na. ni se ~inea samorazbirlivi. 1999) "Velat. Od edna strana. na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da umre{ vo ista dr`ava# (Goran Stefanovski) Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot. sosredoto~en na samata egzistencijalna asimetrija i bitnata razlika. imperijalnite) kulturolo{ki termini i tipologizacii. koe{to. metropolitenska nauka. koj. i respektot kon. imagolo{ki diskurs. za neminovno kontekstualnata priroda ({to zna~i. kaj malite narodi. ograni~enost) na vlijatelnite (poto~no. vo osnovata. kolonizira~ki ambicii i dostreli. od istoriskite traumi i se}avawa (vo toj kontekst. produciraj}i pove}e soznajni predrasudi.Demonskiot pohod na razlikata . im dava golem zamav na interesite. se razotkrivaat tokmu manipulativnite strategii i ambivalentnite u~inoci na tkn. nejzinite skrieni. odnosno. vodi smetka. Balkanot e preoptovaren od istorijata. toa. od drugata strana. A.

kade se proektira "potsvesta na Evropa#. krizni podra~ja i problemi. me|u prvite go prevzede hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. Ne{to porano. Razotkrivaweto na vakvite skrieni. vo me|uvreme. oformen pod vlijanieto na tipi~no evropocentri~nite strategii na percepcija. so ogled na svojata Drugost. t. t. nere{eni. go ima tokmu nivnoto disciplinirawe i kontrola. ne slu~ajno e podvle~eno mestoto. tekstot na Dejvid Glover. ekstremni. po soodvetstvo so fukojanskiot termin "heterotopija#. Balkanot. denes. Kako {to n¢ predupreduva Biti. tokmu na takvite proektivni ideologii na Zapadot (1994). Po analogija so vostanoveniot termin "orientalizam#. Aleksandar ]osev (1995). "Drakula#. za razlika od nego. otkolku {to mo`e da konsumira#. t. vakvite sliki se razobli~uvaat kako "mira`i# (prividi).e. go izveduva. nejziniot sonarodnik i kulturen antropolog. vo Balkanot se raspoznava homotopija so visoko "eroti~en i temen potencijal#. e u~inok i rezultat na postoeweto i opstojuvaweto. po povod filmot na Martin Skorsiz. narod ili kultura. voznemiruva~koto-koe. kako i stihovite na makedonskiot poet Z. ve}e prifateniot. na angliski jazik objavena i.e. sakaj}i. istra`uva~ka provokacija za post-kolonijalnata kritika. An~evski: "Od premnogu minato/ni mir/ni sega{nost ima#). Vo toj kontekst i vo prilog na toa. Balkanot go opsednuvaat i mnogute aktuelni. ideolo{ka proekcija i mesto za proizvodstvo na identiteti. Romanija. ideologizirani pretstavi za eden region.Elizabeta [eleva MAGOR ironi~niot iskaz na britanskiot dr`avnik ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. da uka`e na postoeweto na u{te eden imagolo{ki fenomen. vo svojata (za prv pat. so evropska reputacija. za Balkanot govori. zasega edinstvena od toj vid) studija "Imaginaren Balkan# (1996). manipulativni. kako za "homotopija#. Od druga strana. Blagodarenie na soznanijata od komparativnata kni`evna nauka. od kade poteknuva vampirot Drakula: toa e Transilvanija. pretstavuva re~isi idealno "zamor~e#. edna od nedovolno poznatite (isto~ni) zemji. za svoja kone~na cel i funkcija. taka {to samiot proces na sozdavawe homotopii. Vrz osnova na toa. So ogled na svojata opravdana `elba za korektna i iscrpna legitimizacija i prezentacija pred svetot. proizlezena od smelata pretpostavka. Iako.e. deka. prou~uvawe i vrednuvawe-bugarskata istori~arka Marija Todorova. nasproti neumolivata "satanizacija# i ocrnuvaweto na Balkanot. termin "balkanizam#. nelagodnoto. 44 . pojdovno napi{an. deformirani. mo`e da se povikame na u{te na eden luciden i zanimliv prilog. ja iznesuva mo{ne provokativnata teza. gore{ti. spored na{e mislewe. vo o~ite na zapadniot svet. nesomnenata "idealizacija na Sredna Evropa#. Stravot od nepoznatoto. ideolo{ki proekcii vo diskursot na balkanisti~koto prou~uvawe.

traumati~no? Na krajot. Aleksandar Prokopiev zaklu~uva: "povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. od sopstvenata `edba kon balkanskiot Istok. slovene~kiot sociolog i antropolog Rastko Mo~nik. vpro~em i denes nametnatiot. rezultat na deluvaweto na fantazmatskiot strav na Zapadot. govori za balkanizmot kako za "ideologija na borci za severnata granica#. e samata vrednosna asimetrija i hipokrizija. ~ija{to pozadina se krie vo nacionalisti~kite i rasisti~kite diskursi na Zapadnata. bi dodale nie . razlikite stanuvaat s¢ postresni. po~vata i potekloto#. odbrambeniot stav kon tu|oto s¢ poizrazen. odn. kako fantazmati~no "mesto na zabraneta naslada#. golemiot Drug). za razlika od toa. samoponi`uvawe i laska~ko dodvoruvawe . e po`elno. maliot drug). ja manifestira svojata servilnost. po "definicija#. nedosti`no. na vertikalnata ili oskata na odnosite-kon i so Evropa (Zapadot . post-strukturalisti~ki koncept .t. mo`eme da go postavime slednoto pra{awe i pretpostavka.s¢ polesno# (1999). vo nego otkrivaj}i delotvoren primer (ili.ili. spored Glover. Istokot . kulturniot diferencijalizam. od vi{okot na u`ivawe. vo vrska so ovaa problematika.e. e {izoidna: taa. napnatost i odbivnost . Kako. arievska ideologija na "krvta. dodeka. vo eden od poslednite. vostanoven so epistemolo{kiot podem na prioritetniot.konceptot na Razlikata. ideologijata na balkanizmot redovno se izrazuva i se temeli na neprijatelstvo. lucidni i relevantni uvidi. mo`e da go kontaminira zapadniot ureden svet. Inaku. {to vladee po negovata horizontalna i vertikalna oska: na prvata. dali "balkanizmot# e. morbidnata imagolo{ka proekcija) na Balkanot. istovremeno. Kolku e toj poblisku. bi dodale nie . Ideolo{kata strukturiranost na balkanizmot. za koe e sposoben i {to mu e svojstven samo na balkanskiot Drug? Dali se raboti za strav na Zapadot. i zaradi toa . no isto taka i zakanuva~ko: lizgavo. vsu{nost. oskata na odnosite kon i so sosedite (ili. Vo svojot najnov. Sledej}i gi nasokite na teoriskata psihoanaliza.demonizacija.. puristi~ki diskurs na etnokratite.ili. sozdavaweto negativni stereotipi za drugiot . proizleguva tokmu od demonizacijata (odnosno. vo duhot na istiot imagolo{ki princip. posebno intrigantno svojstvo na balkanizmot.. koe.inakvost.ksenofobija. vzaemno protivre~ni tendencii (ksenofobijata i ksenomanijata) i istite gi promovira vo faktor na svojot opstanok! 45 . so ogled na toa. eseiziran raskaz.ksenomanija. razvieni od strana na u~eweto na Slavoj @i`ek. pak. `rtva) na diferencijalisti~kiot rasizam (1999:177). vklu~uva dve.

isto taka. koi "go zavzemaat mestoto na Drugiot vo svojot sopstven pogled# (Zoran Ro{ko. toga{. 1998). treba da za~uduva toa. go zememe predvid daruvaweto znaewa (vo oblik na opfatni teoriski sistemi. isklu~ivo ostvaruvaweto na Faustovskata emancipacija. kako i aktuelizacijata na "op{testvenata teorija na bolkata i stradaweto#. neo-kolonizatorska i manipulativna ideolo{ka strategija. latentna dimenzija na nau~niot imperijalizam. i dali tie. pod prvata stavka . bez pri toa da se zapra{aat. se motivirani od celite na edna mo}na.na denes aktuelnite kulturolo{ki stereotipi za Balkanot. {to imperijalnata nauka i kultura go ostvaruva. raskolen identitet i kultura? A. mo`ebi.gledame svedo{tvo za svoevolnoto prifa}awe na paranoidnata pozicija. ambivalentni celi: zna~i. slikovito i efektno go poentira dvosmisleniot (a. polni so 46 . I. na "onie koi stradale. krizen.e. t. tekstualnata praktika na post-kolonijalnata kritika e. pot~inuvaweto na tkn. kakva e eventualnata soobrazenost i prikladnost . individualizirana. duri i samata. od strana na Balkancite. ostvaruva dvosmisleni. kako {to dosega se veruva{e. Za razlika od scientisti~ki naso~enite ambicii i impersonalnite obra}awa na egzaktnata (strukturalisti~ko-semioti~ka) metodologija.toga{. metodi. tokmu vo olicetvoruvaweto na takvoto "melanholi~no#. no i tekovni. podvoeno jastvo . fragmentarna. tokmu poradi svojata vtemelenost vo traumati~noto egzistencijalno iskustvo. ne. u~inokot na nevidlivata. istovremeno. fakti~ki zainteresirana za negovoto dolgoro~no i efikasno (samo) pot~inuvawe. tuku. zaedno so sloganite za multikulturnosta i operativniot poim na identitetot. od sigurnosta). 1998:192). zaradi presudata na istorijata# (Homi Baba. periferni kulturi. {to avtoimagolo{kite pretstavi na Balkancite izobiluvaat so ambivalentni i melanholi~ni ~uvstva.daruvaweto. "metropolitenska# po svoeto poteklo nauka. Mefistofelovska-kolonizacija. ponekoga{ i perverzen) u~inok. naprotiv. i. od pedago{kata predvidlivost. koga govori za zakonomernata povrzanost na procesite na daruvaweto i koloniziraweto: dokolku. ja poso~uva afirmiraniot bugarski antropolog Ivajlo Di~ev (1999).Elizabeta [eleva MAGOR Zarem. od robuvaweto kon tiranijata na re~eni~niot i epistemolo{kiot totalitet. pri nekriti~koto so~eluvawe na malite evropski kulturi. Zavr{nata replika na evropejskiot u~en. "von-sentenciozna# (dekolonizirana i oslobodena. gi pretstavuva paradigmati~nite svojstva i zalo`bi na samata post-kolonijalna kritika. neprijatelski `igosuvawa na svojot sopstvenproblemati~en. samokriti~ki sudovi i negativni. Falus (lik od dramata "MME# na Dejan Dukovski). imagolo{ki stereotipi) . Tokmu takvata. Dr. takvata fizionomija na "afektivnoto pi{uvawe#. afektivna. imeno.

Dubravka Ugre{i}. Taa uka`uva na toa. {to. tokmu toj ofanziven (i povr{en) oblik na multikulturalizmot. "kolateralna# {teta.i. e samo prividno i povr{no multikulturalisti~ka . od nekriti~koto apsorbirawe. go osuduva . albanski blok). koe se poka`uva kako ekstremno i ofanzivno. baraj}i celosna identifikacija na subjektot so kulturnata zaednica. predviduva). namesto kon me|ukulturna tolerancija i so`ivot. 1999). deka i multikulturalizmot mo`e da ima pove}e lica.za potoa. so ogled na toa. "intelektualno porno#.vo svoite krajni zalo`bi. ne i . siluvaj}i go mladiot dojdenec od Makedonija. podvojuvawe. dojdi da te nau~i malku u~itelot! Znaewe? Gledaj kako vleguva znaewe vo tebe?!#. poprvo sozdava "specimeni# (Rada Ivekovi}. takvoto voajeristi~ko producirawe na traumati~ni prikazni za identitetot. Takvata politika na identitetot. kakov {to go imame i kaj nas. zabele`itelni i vo diskursot na balkanizmot. po sekoja cena gi prenaglasuva. sprotivni od pojdovnite. kon . namesto da ja brani dadenata kultura i edinka od diskriminacija i asimilacija. evropskiot simbol na demonskata glad po znaewe) najnapred veli: "Tebe ti treba znaewe. {to Gajatri Spivak. odnosno egzistencijalni iskustva i nesre}i. izvezuvawe i nametnuvawe na "sopstvenite teorii#.monokulturnosta. vo kr~mata "Crno prase#. gi izdvojuva i duri gi apsolutizira razlikite sami po sebe. Dr. kako i na opasnosta od (paradoksalnoto) samo-asimilirawe vo uvezenite. Falus (mo`ebi. nekakov dopolnitelen prostor ili mo`nost za kompleksnost. vsu{nost. onie od tkn. pove}estranost. ve}e go razobli~uva kako vid mr{ojadstvo. taa e pove}e restriktivna . na krajot. Faust. Na takvata. totaliziraniot koncept na razlikata. U~itelot znae s¢. biolo{ki (no. Ofanzivniot multikulturalizam. tipi~ni prestavnici na tipi~ni identiteti (so svojata kompetentnost na eks-jugoslovenski intelektualec vo egzil. Sega }e ti poka`e ne{to u~itelot. Spored soznanijata na Heler. pak. vo diskursot na etno-centri~nite politi~ki partii (posebno. 47 . vodi kon svojata sprotivnost. vodi tokmu kon secesija. vo koja{to toj. ednoto od niv. zapadni ideolo{ki floskuli.tokmu kako bezobyirno i kolonizira~ko.isklu~ivo) pripa|a. ]e nau~i{ ne{to. vrz osnova na parazitiraweto vrz "tu|ite podatoci#. Od druga strana. "promovirawe na tu|ata nesre}a# (1999).iluzii za nea. sepak. doveduva do efekti. predupreduva i Agne{ Heler. intertekstualen anagram na Dr. Ti treba dobar u~itel. a tokmu taa pretstavuva edna od opasnostite na nekriti~ki uvezenite i ekstremizirani zapadni slogani za identitetot. perverzno da go primeni i bukvalizira svojot iskaz. individualen izbor na identitetot. ne ostava (nitu. avtomatski. Toa e. nominalni zalo`bi za multikulturnosta. Vo svoeto obra}awe kon Mladiot (balkanski stipendist).

ili postoi. dr`ava. Na primer. (zaedno so u{te nekoi balkanski dr`avi). na Makedonija.Elizabeta [eleva Tret del: Slu~ajot Makedonija MAGOR Drugoverec. ili. intencionalno se osporuva. Pove}e od o~igledno e.vo famozniot "problem so imeto#. Ili. no. a {to se odnesuva do nejzinata nacionalna i kulturna klasifikacija. e prikazna. t. no i samata po sebe). uka`uva Aleksandar Bo{kovi}. iskomplikuvana so brojni specijaliteti od lokalen karakter. samo kako geografska odrednica. Pred s¢.kafez Bogomil \uzel "High tea. ne £ e sudeno da izleze od temniot vilaet na istoriskite imagolo{ki zabludi. {to taa go "ima# so Grcija).jazi~niot. duri i vo recentnata studija "Imaginarniot Balkan#. drugozemec Frenec li si ili Nemec Ti ne gibaj naravi na{i S kleti ludi modi va{i Rajko @inzifov "Drugozemec# No. difuzna. stanuva i so tivok kikot vo sebe go yirna niz mene Balkanot . Balkanizmot. {to Makedonija go do`ivuva vo pove}e razli~ni sferi: kako nacija. na dve-tri mesta. odnosno. hibridna. kako i s¢ drugo. Dodu{a.e. nacionalnata pripadnost) na govornikot. kako {to. Makedonija e tipi~en primer na tkn. Richmond# 1. se negira vo nekoj od nejzinite oddelni aspekti (na primer . nacionalniot. deka (kako del od Balkanot. ili. koga se raboti za makedonskata kulturna sfera. po i za sebe. dr`avniot. Makedonija spa|a vo redot na hiperrealnoto vo zavisnost od glednata to~ka. Makedonija . ili kako edna od biv{ite ju-republiki. pa duri i onomasti~kiot . pak. Makedonija figurira. taa e krajno zamaglena. kriti~en prostor (Pol 48 . prikazna. konkretnata pozicija (pred s¢. prosto. odnovo. kultura. (kako {to e obi~aj vo bugarskite nau~ni krugovi). ne £ e dozvoleno nitu duri da bide soodvetno identifikuvana kako takva. zanimliv (ako ne i unikaten) e tretmanot.

istovremeno. partii. ofanzivni i (paradoksalno!) samokolonizira~ki nastojuvawa: ponesena od apsurdniot. Tokmu. i vo toj kontekst.Virilio. 1997). vo ovaa prilika. poprvo gi problematizira i gi sozdava pra{awata#. vo ramkite na svoite obidi za samoosoznavawe. So ogled na dvojniot tranzicionen proces. i go pretstavuvaat ona. poluvekoven period na vladeewe na komunisti~kata ideologija. e eden od na~inite za ostvaruvaweto. namesto prostornata. so prisustvoto na u{te poradikalni. oznaka. problemati~nosta na istoriskiot identitet. spored niv. Del od na{ite intelektualci. od edna strana i kritikata i otfrlaweto na tkn.vo ramkite na toj period. geopoliti~ka-preovladuva vremenskata. od socijalizam vo kapitalizam). vo aktuelniot ideo-politi~ki `argon. Od druga strana. Smetaj}i go istiot za odnadvor nametnata. aktuelizacijata i podemot na kolumnite kako momentno najvirulenten `anr vo na{ata publicistika. "po pat na preispituvawe. vo posledno vreme. nevralgi~ni to~ki. eks-jugoslovensko iskustvo. za nas. kade. se `igosuva kako "ednoumie#. Tie go sozdavaat. kako i argument za postoeweto na plodotvorniot predizvik. Na sli~en na~in. samolegitimizacija. politi~ko ednoumie. kako i na ve}e poslovi~nite. {to se narekuva "kulturen diskurs# (Agne{ Heler. od druga strana. "samokolonizira~kiot# `ar.Makedonija. Namesto da gi re{ava problemite. otvorenost za etablirawe na pove}e alternativni politi~ki opcii. vospostavuvawe na svojot kulturen diskurs. ve}e go poreknuva i samoto postoewe na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. makedonskite intelektualci. ili da gi otkriva faktite. smetaat deka noviot "suveren#. liberalnost. no. 1995). vo nekoi od publicisti~kite ili kni`evno-umetni~kite tekstovi na makedonskite intelektualci. treba . tokmu vrz osnova na negiraweto i zaboravot na ovie dve. eden del od etabliranata makedonska inteligencija. taa go narekuva "makedonizam#. Takviot streme`.da go nametne kulturniot samozaborav kako imperativ. "traumati~ni to~ki#: sindromot na potisnuvawe i osporuvawe na svoeto. 49 . stradaat od dve. nelegitimna impostacija. dodeka. {to. odnosno. denes. "kominternovski zagovor#. postojani osporuvawa na svojot identitet . prethodniot. od edna strana. za oformuvawe na noviot kulturen diskurs. hronopoliti~ka opredelba. odnosno. dobiva i novi dimenzii. kriti~nata razlika i granica. stanuva mo{ne indikativen i avtoimagolo{kiot tretman na Makedonija. ili premin (od federativna kon avtonomna dr`ava. makedonski identitet }e bide ostvaren i potvrden. konspirativen proizvod i rezultat od postoeweto na nekakov komunisti~ki. ovoj diksurs. od druga strana. treba da go sankcionira nepostoeweto na demokrati~nost. diskursi .

delotvoren kaj pove}eto Balkanci. i. No. vo golema mera. re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo Makedonija. pred s¢. vozbudliva. na isku{enieto za samorasproda`ba. krizisni. ja doka`uva kulturnata samosvest i kriti~kata distanca na ovie lu|e. defetisti~ki nastroen. deprimiran. preku samoodrekuvaweto i samonegiraweto. s¢ pove}e. kowukturni modeli na globalizacija.e. ve}e opasno demoraliziraniot. i Sloveni. patosot na bezgre{nosta. postapkata na samozaborav. Kako {to mo`e da se zabele`i. i samoponi{tuvawe. kako porazitelna svest za sopstvenata dislociranost i osudenost na toa. ja praktikuvaat postapkata na samoodrekuvawe i licitacija so svoeto minato. pred s¢. Vo uslovi na epohalni. pragmati~ki naso~eni i novope~eni ideolozi i politi~ari.somnitelna) zarabotuva~ka? 2. {to podrazbira nepokoleblivo osporuvawe. dali nekriti~kata apologija na uvoznite. (uslovno da ja nare~eme) post-kolonijalna kriti~ka perspektiva. provincija (Ivan Dorovski. odbivaat da bidat postaveni i sogledani samo vo ulogata na balkanski "specimeni#. da bidat sinonim za evropska periferija. pred s¢. odbivaat da bidat izmanipulirani od postojnite (avto) imagolo{ki proekcii i predrasudi za Balkanot. Vo posledno vreme. Toj se nadeva. vrzano so koordinatite na toj (ideolo{ki inkriminiran) period.. principot na negativen identitet i primenata na dobrovolnata samo-kolonizacija. preku no} i po sekoja cena. rezigniran. pa s¢ do dramskite hitovi na Dejan Dukovski "Bure barut# (1995) i "MME. socio-kulturni provokacii. avtoimagolo{ki kompleks na predgradieto. da se protne vo vozot na evropskata integracija i globalizacija. na nivniot pat kon brzata (i naj~esto . pottiknata. e op{t simptom na kulturniot diskurs vo Makedonija. t. konfesionalna. kako da im podlegnuva na prividno oportunite re{enija. kako i otfrlawe na s¢vkupnoto kulturno iskustvo i pametewe. del od makedonskite intelektualci..# 50 . 1998). i od sopstveniot egzistencijalen opit. palanka.Elizabeta [eleva MAGOR poto~no. osiroma{en makedonski intelektualec. ili e samo individualno svojstvo na nekoi. Toa. "Drugozemec#. Po~nuvaj}i so pogore citiranata pesna na Rajko @inzifov. koi odbivaat da mu se pot~inat na terorizmot na razlikata. toa se dol`i na vkorenetiot. vklu~itelno. se filtriraat naznakite za oblikuvaweto na edna lucidna. Od edna strana. Toj nastojuva da se rastovari od istoriskata "vina# i odgovornost.

stripot †Malcinstvata na realnosta# (1998-9) od Aco Stefanovski . Bogomil \uzel "Haos# (1998) ili Zoran An~evski "Balkanska rakatka" (1998).. dramskiot lik Zmija. Ve posvoi.1999).se ocrtuva traektorijata na duhovniot i kreativniot revolt. {to go ~uvstvuvaat. vo koja{to `iveat istovremeno site ~ukundedovci. prilozite na likovniot kriti~ar i istori~ar Neboj{a Vili} "Po yidot# i "Na pustinskata {ir# (1999) ili poslednite intervjua na re`iserot Mil~o Man~evski (avtor na eklatantno "balkanisti~kiot# avtoima`. Mart 1999). dedovci. edna ma{ka oska. dramskiot pisatel Goran Stefanovski.vo na{iot kulturen prostor. sozreva poinakva. samosvesna pozicija. Eftim Kletnikov "Poet na sma~kano pleme# (1999). Na sli~en na~in. vo filmot "Pred do`dot# . preku romanite na Slavko Janevski za Kukulinskiot ciklus. Hristos vi e vtor bog. redovnite napisi na "alternativecot# Nikola Gelevski.1994) . se slu~uvaat samo me|ugeneraciski bitki me|u pokolenijata i sekoga{ koga }e otvorite plakar. 13. nitu potreba od `enski prava. Stefanovski) "masternaracii#: onaa na Istokot i onaa na Zapadot. pra{uva "Ka`ete eden slovenski bog? Ne znaete. Vo svoeto najnovo intervju. vklu~uvaj}i gi tuka i kolumnite na Qubi{a Georgievski "Balkani# (1999). me|u memlivite jambolii kle~at senkite na zaboravenite pretci. poezijata na Bla`e Koneski. pradedovci. odnosno. kon aktuelnoto vostoli~uvawe na dvete. vo magazinot "Forum# (a. posebno: "Ve~niot Orvel# i "Lagata kako politika# . prozata †Balkanski klu~# (1995) od Luan Starova. reflektiraat i izrazuvaat na{ite umetnici i intelektualci. do cini~nite stihovi za Balkanot na Zoran An~evski: "Kloaka e na eresi / i eretici / {to Evropa gi pali / i gi gasne po svoite kladi# . Mislam deka se kae. raskazite na Dragi Mihajlovski "Tripolskata kapija# (1999). inaku Avstriec po poteklo. koj ve}e 7 godini `ivee vo Britanija. Nema 51 . Goran Stefanovski "Balkanskite senki na zaboravenite pretci" (1998) i "Prikazni od Diviot Istok# (1999). kreativnite esei na Jordan Plevne{ "Evropa i Balkanot: me|u tragedijata i samotijata# (1997). zabele`uva: "Na{ata pravoslavna ortodoksija e edna kolektivisti~ka vertikala. Od gnevnite stihovi na Bla`e Koneski: "Taka rika{e makata vo mene / oti sum roden vo sma~kano pleme#. Aleksandar Prokopiev "Dale~nite stranci i nie# (1999). tatkovci i sinovi. distanca. vo edna scena od dramata "Slovenski kov~eg# (1998) na Venko Andonovski. Vo temnite odai na na{ata svest..(1997) i Venko Andonovski "Slovenski kov~eg# (1998).ponatamu. kako i vo celata na{a literatura. Vo vakviot svet nema nitu prostor. vo svoeto obra}awe kon balkanskiot dojdenec Kukla. tolerancija i demokratija" (Forum. resko sprotivstaveni (spored iska`uvaweto na G. me|u niv.

"straotnata slovenska redukcija# na svetot i vostoli~uvaweto na sonot kako ideologija.. Qubi{a Georgievski. koe tolku si gi mrazi predcite. 1999. Edno od svojstvata na mediteranskite (vklu~itelno i na balkanskite) narodi e tokmu "epskiot nagon. site avtori podednakvo gi `igosuvaat i osuduvaat samorazornosta. I samite na sebe ne sme si prijateli. neargumentiranosta. paralizira~kata mrza# (Dnevnik. {to (verojatno) mu go ovozmo`uva tokmu negoviot dolgogodi{niot prestoj i rabota vo SAD. nedovolniot respekt kon individualnosta. da se identifikuvaat vo mitskoto i istoriskoto minato.Dnevnik. od Zapad introicirana i usvoena. (Eftim Kletnikov. 1999). Za nas istorijata e s¢u{te janya#. Vie sekoga{ izbirate duhoven tatko. Pokraj negoduvaweto zaradi konstantniot me|ugeneraciski sudir i samozaborav. Za vas ne e va`no koj ve rodil. neosnovaniot strav pred tu|incite. kako i 52 . avtor na provokativniot tekst za pesnata "Uber Makedonische#. "plemenskata kultura#. na Slovenite i na Istokot. Mil~o Man~evski. kako {to lucidno uviduva i politi~ki aktivniot tetarski re`iser. fakti~ki £ pripa|aat na sopstvenata.pi{uva Darko Markovi}. vo "Denes#. ni nadvor. i "sekoj ima pravo da satanizira sekogo# ("Balkani#. "istorijata i geografijata se skarani na krv i no`#. site ovie atributi na slovensko-balkanskoto bitie.Elizabeta [eleva MAGOR drugo pleme na zemjava. imanentni na balkanskiot mentalitet. od eden transgredienten (iskosen) agol. avtodestruktivnosta. 1999). negoduva poradi kolektivisti~kiot mentalitet. oktomvri. dodeka. Dnevnik. kako i nezdravata balkanska strast po intimnoto sogoluvawe i "poka`uvawe na utrobata#. 1999). ponatamu. Povtorno. I toj. Se razbira. i. frustrira~koto dejstvo na sredinata po odnos na ambicioznite nastojuvawa na poedinecot ("vo malata sredina. Biolo{kiot go otfrlate#. i bez razlika na sopstvenata ideo-politi~ka ili partiska opredelba i pripadnost. vo koj ~ovek ne mo`e da se realizira i postepeno stanuva zol# . (avto)imagolo{ka pretstava na balkanskiot Sloven. izjavuva: "Nie sme frustrirani. Nemame sigurni prijateli ni vnatre. sept. poradi sozdadeniot sistem. iako izleguvaat od poganata "usta# na stranecot. najafirmiraniot makedonski filmski re`iser. mu go pripi{uva genetskoto i fantazerskoto ludilo. ovoj dramski lik. 16. a so toa da ja doka`at sopstvenata superiornost i avtohtonost#. no. se osvrnuva na slabite to~ki na balkano-slovenskiot mentalitet: "na{eto pasivno-agresivno odnesuvawe. "Mali sme i nemo}ni. Na Balkanot. kako i nekolkumina drugi umetnici. fatalizmot. granicite pretstavuvaat "odmazda vrz etni~kata logika#. "Poet na sma~kano pleme#. site moraat da bidat podednakvo mali# .. "drskiot. kultniot rok-muzi~ar Risto Vrtev. Dnevnik. 1999). nedostigot od fokus. Tokmu zaradi toa. isto~en separatizam# i poseduvaweto svoj "rezerven svet#. ovojpat.

bez somnenie. deka taa e ~ista evropska izmislica. {to fakti~ki se otkrivaat zad `argonot na politi~kata korektnost. {to izminative meseci go demonstrira Zapad. moralot.pi{uva Katica ]ulavkova ("Pripadnosta na makedonskata kni`evnost na tn mediteranska kulturna sfera#. koja nesomneno dade va`en pottik za postkolonijalnata identifikacija na golem del od makedonskite intelektualci. vo donesuvaweto na kone~nite zaklu~oci. odnosno "nedorazbiraweto kako konstanta# . {to sovremenite specijalisti za tragedija. pod svojot voobi~aen psevdonim: Koqa Mrakovski. drugata e upatena kon "evropskiot# Drug (odnosno. vzaemnata tolerancija. na ovie prostori. inaku omileniot retori~ki trend vo vladea~kata idelogija na Zapadot . podolgo vreme. go u`iva politikata! Sepak. eden del od makedonskite kulturni dejci. kakva {to e Francija . kako svoj sopstven del#. 1998:240). koi go ignoriraat i mu se sprotivstavuvaat na poredokot. i nativniot. vo edna od imperijalnite evropski kulturi. dodeka. koj ja osporuva aktuelnata "{engenska# dislokacija na Balkanot. za{to ovoj revoltot za kogo raspravame. e pribli`no poukata {to 53 . tvrdat. Od druga strana. {to dominiraat na Balkanot. lucidniot kolumnist na magazinot "Forum#. Nikola Gelevski. kako element na balkanskata simptomatologija. licemerno odnesuvawe i ignorirawe na Balkanot). zakonot.se pra{uva: "{to najmnogu gi vrzuva Evropa i Balkanot?# . "No. dve nasoki: ednata e samokriti~no svrtena kon sebe (odnosno. dramskiot pisatel Jordan Plevne{. bidej}i Evropa e rodena na Balkanot. so ironi~en prkos. Evropa }e mora da go tretira Balkanot. Ra|aweto. `ivee vo "dobrovolen egzil#. pristojnosta.. vo na{ite kolumni ve}e se "ozakoni# i se upotrebuva sintagmata "balkanski kurnazi#: {to se odnesuva na onie."dramskiot streme` da se bide konfliktno prisuten vo sega{nosta#. denes. lu|e.i vedna{ potoa. ra|aweto i tradicijata. 1997). so nezadovolstvo go prepoznavaat i pri toa go osporuvaat pregolemiot udel i povlasteniot status. balkanski prostor). ima dvoslojna struktura. (vo zbornikot "Kni`evni istra`uvawa#. So ogled na faktot. Taka. stepenot na manipulativnost. po pravilo. na primer. negovoto potcenuva~ko.protiv hipokrizijata i totalitarizmot. mora da se registrira za pamet i za skepsa. Besplatno sirewe ima samo vo stapicata za gluvci. koj. negoduva ne samo protiv etnonacionalisti~kite koncepti. prodol`uva ."toa se. tuku i . Vo ekot na kosovskata vojna. Imaj}i ja predvid ovaa karakteristika. perfidnost i sebi~nost. treba da se bide vnimatelen. za da go so~uva pravoto na monopol nad tragedijata. {to.. kon atavizmite na sopstvenoto "pleme#.

Ne premol~uvaj}i go svojot gor~liv revolt. }e te stavat na posebna lenta#. pred s¢. vo Makedonija. odr`a predavawe za postkolonijalniot pro~it (pove}ekratnosta na identitetite. a nivnata kultura mo`ela prakti~no i besplatno da se u~i. (Dnevnik. 1998 g. Sekade sme degradirani majmuni.Elizabeta [eleva MAGOR mo`eme da ja izvle~eme. sekako. ziroksi. za zemjata kako po~va. tatkovina. falocentri~nata politika na znaeweto. a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki studii i gi stimulirame decata toa da go u~at. stra{niot sopstvenik na {areni staklenca# (21. ovoj teoreti~ar (po svoeto obrazovanie. struja. vo juli i avgust 1999 g. od koja ne se po{tedeni nitu eminentnite umetnici i kulturni dejci.) na Branislav Sarkawac. vklu~uvaj}i gi tuka i temite. Ne pomalku zajadliva e i konstatacijata na eden lik. eksplozii se slu{aat do Skopje. Taa ednostavno pa|a od nebo# (1999:188). vo na{ata sredina.: "tie bombardiraat. opozicijata Balkan-Zapad. za nasilstvoto. go nabele`uva svoeto o~ekuvawe za nastap na tkn. Svoj prilog kon rasvetluvaweto na imagolo{kite (vo toj kontekst. Na{ite paso{i va`at samo vo Bugarija i Srbija. vrskata me|u znae54 . iska`ana pod vlijanieto na voenata intervencija na NATO. od interdisciplinaren aspekt. inaku filozof). za jazikot. od kratkiot. 06. Inaku. po~nuvaj}i. kako i negovoto izlagawe za postkolonijalizmot i nomadizmot (od simpoziumot na SVP '99). vo Evropa. se odr`a tokmu vo Skopje. nesomneno. Avtorkata na ovoj tekst. {to. oktomvri. karakteristi~ni za postkolonijalniot diskurs: za etni~kite konflikti. od poslednata kniga raskazi na Dragi Mihajlovski: koja e. programski tekst (objaven vo nedelnikot "Denes# od 4. taka ponizno kleknati pred golemiot Zapadwak. Poln e so indignacija i kratkiot iskaz na Dejan Dukovski. ve}e mo`eme da govorime i za naznaki na akademskata recepcija aktuelizacija i primena na post-kolonijalnata kritika. inaku.. najizveduvaniot makedonski dramski avtor: koj bukvalno veli: "]e staneme mutanti. Duri i koga }e dobie{ viza. 1999). pod rakovodstvoto na kuratorkata m-r Suzana Milevska. "postkomunisti~ki postkolonijalizam#. Za prv pat i vo eksplicitna forma. na spomenatiot sobir. dade i Prvata me|unarodna letna {kola "Slikata na Drugiot#. maj 1999). Kolku zaludno potro{eni pari za amerikanski profesori. i na nekoi od postkolonijalnite) problemi. Dukovski ja na~nuva traumati~nata tema za besprimernata izolacija i degradacija na makedonskite i voop{to balkanskite patnici na Zapad. 3. za hibridnosta na znaeweto i identifikacijata. vo proletta 1999 g.

ponatamu. pod institucionalnata zakrila na MANU. na gorespomenatiot nau~en sobir. ne pomalo zna~ewe za aktuelnite epohalni predizvici. vo na{ata literatura. za prvpat. otkrivaweto na istoriskata zadnina na jazot 55 . Vo 1995 g. nejzinoto avtoimagolo{ko osloboduvawe. Brojni soznanija. \ur~inov govori za principot na kulturniot pluralizam. od balkanisti~kite predrasudi i frustracii za svojata navodna inferiornost. za identitetot kako vokacija. zna~ajni za tolkuvaweto na kategorijata nacionalen i kulturen identitet. spored uka`uvawata na Vlada Uro{evi}. plodotvorni za imagolo{kata i interkulturnata hermenevtika.. Vek. kako op{t kulturen model. so koi e soo~ena i Makedonija..#. za smetka na stariot. imaat i negovite sogleduvawa za raspnatosta na Evropa me|u planetarizacijata i getoizacijata. Milan \ur~inov. po~nuva afirmacijata na mediteranizmot. posveten na problematikata na kulturniot identitet (dvata teksta mo`at da se najdat vo knigata "Komparativni studii#. aktueliziraj}i gi za prvpat kaj nas. kako nov i kompenzatoren mit. Zbornikot trudovi od ovoj sobir.. osniva~ot na makedonskata komparativistika.. vo ramkite na mediteranskata kultura. treba da se odbele`i i sobirot. za aktuelizacijata na noviot (eufemisti~ki) naziv: Jugoisto~na Evropa (voveden. {to. vrz primerot na dramata na Dejan Dukovski "MME. sekako. spored \ur~inov. t.emancipiraweto na makedonskata literatura od "prokletstvoto# na balkanizmot. bea izneseni i na me|unarodniot nau~en sobir. U{te vo 1992 g.. Pokraj toa.. toj se javi i kako avtor na prviot. po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini. Bahtinovite zalo`bi za dijalogizmot.. "Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na mediteranskata kulturna sfera#. duhovna provincijalnost. ~ija{to su{testvena cel vo vremeto na negovoto pojavuvawe. da raspravaat za mo{ne aktuelnata tema: "Naukata i kulturata za zaedni~kata idnina na Jugoisto~na Evropa#. pri objasnuvaweto na fenomenite na balkanskiot kni`even i kulturen prostor#. vo Skopje i koj obedini 16 akademici od razli~ni zemji. Taka. zaboravenost.. koj se odr`a po povod 30-godi{niot jubilej na MANU. interkulturno osoznavawe na makedonskiot kulturen identitet. 1998) kade{to posebno mesto zavzema koncepcijata na francuskiot filozof @an Mari Domenak. vo oktomvri 1996 g. vo 1997 g. za uvidot vo eventualnite me|u-kulturni sudiri. be{e predo~ena mo`nosta za po{iroko.e. a ne determinacija. kaj nas objaven prilog. izoliranost.. a. "kompromitira~ki# poim Balkan). vo 21. Zna~i. objaven vo 1998 g. i na sistematski na~in. nudi interesni i intrigantni sogledbi.weto i instituciite na mo}ta). go rakovode{e akad. se sostoela vo . "kako mo`en pristap.

{to £ se upatuvaat na postkolonijalnata kritika. aktueliziraj}i go tokmu utopiskiot i `ivotvorniot aspekt ili fenomen na qubovta. odnosno "ofanzivniot multikulturalizam#: "Ova e ta`no vreme. kon ovie tradicionalno. 1999 g. †takviot vid qubov kon ne~ij narod i zemja.{to.. 1998 g. Vo toj slu~aj. vo vrska so oddelni nejzini ekstremi. vo koe konfliktot na pripadnosta. kako takvo . Povtorno vo duhot na bahtinovskite opredelbi za me|ukulturniot dijalog. \ur~inov uka`uva na konstruktivnata mo`nost. indikativno e tokmu razmisluvaweto na akad. etni~kosta da se sfati kako pra{awe na vokacijata i kretivniot stimulans. . od strana na makedonskiot izdava~ "Kultura#.. ne se afirmira isklu~iviot i ograni~uva~ki nacionalizam. kako modalitet na duhovnata alternativa i otpor. potopeni prostori. tuku kreativniot i humanisti~ki patriotizam: ili. vo koe kulturniot i kreativniot dijalog e sveden na etni~kosta. pod rakovodstvo na d-r Aleksandar Prokopiev i vo organizacija na Institutot za makedonska liteartura. Vo tie ramki. fakti~ki e konvergentno i komplementarno. vredi da se odbele`i odr`uvaweto na nau~niot sobir. primenuvaj}i ja lucidnata distinkcija na Isidora Sekuli}. za vostanovuvawe na kni`evnata nagrada "Balkanika#. pretstavuva i inicijativata. od pra{aweto za vrednosta# (1998:60). koe gi zasega i nekoi od klu~nite zabele{ki. tuku i site drugi nacii i zemji# (1998:61). Zaklu~ok: dvojniot lik na dekolonizacijata 56 . postulati i opredelbi i. stanuva opsesija i e pova`en. s¢ zaedno. vo soglasnost so koncepcijata za identitetot kako vokacija (Domenak). \ur~inov. kako {to se: apsolutiziraweto na etni~kata razlika. pod naslov: "Fenomenot qubov vo balkanskite literaturi i kulturi# (Skopje. vo Bitola. {to tvore~ki ja zbogatuva ne samo sopstvenata. prilo`i dosega nezasegnati oblici na promisluvawe na balkanskata kulturna sfera i umetni~koto tvore{tvo. isto taka.) . {to osloboduva i vodi kon sorabotka so drugite narodi i ima doverba vo niv.. vo omrazata. Verojatno. etnokratijata. Koga sme kaj qubovta i sorabotkata. iako eksplicitno ne govori za metodot i pristapot na postkolonijalna kritika. dadena pred nekolku godini.e polezno za nejzinata natamo{na primena.koj. so osnovnite nejzini zalo`bi. eden od zna~ajnite pottici za vospostavuvawe i osvedo~uvawe na mostovite na balkanskata kulturna sorabotka. povle~ena pome|u patriotizmot i nacionalizmot. kako i objaveniot zbornik trudovi. ovde i kaj nas.Elizabeta [eleva MAGOR me|u Slovenite i Evropa itn.

Sveduvaj}i se na prinuda za evtino otstapuvawe na sopstvenite resursi. za nedovolno ravienite zemji. Noam ^omski). na krajot. ovoj koncept. kako {to se vide i od primerite vo makedonskiot kulturen prostor. so ogled na vospostavuvaweto na tkn. kade se poso~uvaat efektite na globalizacijata vo na{iot socio-kulturen prostor: podemot na {oping-kulturata. koi se vo tranzicija. za odr`uvawe na postoe~kata kulturna i neokolonijalna marginalizacija na Balkanot: 57 . stoi i soznanieto. vostoli~uvaweto na trgovskite centri vo kulturni i komunikativni sredi{ta. "polo{a od izolacijata# (R. Od druga strana. odnosno. za smetka na eksploatacijata i "uslu`livosta#. za toa. 199). bi go poso~ile zanimliviot i prv od toj vid prilog. osobeno zemjite. e vsu{nost "uvezena# odnadvor . Zna~ajno e pri toa da se odbele`i. damne{nost i "odbranost#.. {to se sozdavaat. vo svetot. fatalno gi zagrozuva drugite. odnosno. koja mu e nametnata na tradicionalno poslabo razvieniot Jug. nov svetski poredok. zaradi toa {to vodi kon novo zasiluvawe na kolonijalisti~kite tendencii. ve}e do`ivuva ostri kriti~ki zabele{ki (pred s¢. posebno e naglasen vo dramati~nite i krizisni okolnosti. od strana na svojot najglasen kriti~ar. vo svoite fundamentalni zalo`bi za zgolemuvawe na profitot. preokupiranosta i vremeto {to se tro{i za realiziraweto na taa potreba. tkn. dominantna vo aktuelniot javen diskurs na balkanskite narodi. kako takva. vrz primerot na najnoviot skopski centar "Beverli Hils#. kon ekonomski neo-kolonijalizam i ekspanzija na golemite zapadni multinacionalni korporacii. deka opsesivnata potreba za samodoka`uvawe na sopstvenata avtohtonost.1. tolku posakuvanata integracija so Zapadot. od Dona Kolar-Panov (Kulturen `ivot. im odi vo prilog na manipulativnite stategii na Zapadot.i pretstavuva prirodno (iako zadocneto) zaokru`uvawe na procesot na evropskite dr`avo-formotovorni nacii. duri izleguva. postkolonijalnata kritika. Vo izvesna smisla. globalizacija. I koga sme tuka. Mo~nik). deka. Od druga strana. koj. zna~i i kritika na multinacionalniot i globalniot kapitalizam. Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs. mimikrijata na stranskite nazivi itn.

bugarskiot u~en Nikola Georgiev pledira za nivno demokratsko povrzuvawe so golemite literaturi. koga }e ja zememe predvid. maj 1999). za eden evropski nau~nik zna~i da ja prifati komparativisti~kata asketska logika na ednakvost i reciprocitet duri i koga ne e komparativist po profesija-zaedno so toj {to se dekolonizira od Evropa vo eden svet. Dnevnik. tekstualizacijata na znaeweto. najzna~ajniot od nejzinite aspekti. koj{to ve}e stanal. }e gi zaboravime praznite stomaci i nema da zabele`ime. interesot za me|ukulturnite vrski i prou~uvawa itn. Voo~uvaj}o go vo svojata posledna kniga "Jazovi i mostovi na me|utekstovnosta# (1999). podednakvo soo~eni so imperijalizmot. ne treba da se zaboravi faktot.predupreduva Mirjana Naj~evska (Po praznikot. kako n¢ odminuva civilizacijata# . opsednatosta so dijahronijata (opsesivnoto kopawe po nacionalnite koreni. mali literaturi. 2. postavuvaj}i go i pra{aweto za tkn. kako {to e imagologijata. na krajot. "postkolonijalen#.Elizabeta [eleva MAGOR "Dodeka nie se zamajuvame so fundamentalnite i traumati~ni pra{awa na identitetot i negovoto iznao|awe. etnokratijata). na bo`emno nadnacionalnata kni`evno-nau~na "teorija# itn. na{ata. Pome|u post-kolonijalnata kritika i komparativnata kni`evnost postojat pove}e zaedni~ki mostovi i komplementarni istra`uva~ki modaliteti.Armando Wi{i (1999). Pred s¢. mali nauki za literaturata. mo`ebi. e tokmu aktuelizacijata i potcrtuvaweto na problemot na tkn. No. kako {to se diskursot za identitetot i avtohtonosta. 15. . "Da se dekolonizira od sebe samiot. rezultira so zapostavuvawe ili zaostanuvawe zad sinhronijata. Vo promisluvaweto na svoite klu~ni kategorii. postkolonijalnata kritika e nu`no upatena i povrzana so teoriskite dostreli na komparativistikata. vo tie ramki. So drugi zborovi. odnosno zaedni~ka solidarnost.. postoeweto na "nepremostlivite diskriminatorski prepreki za malite literaturi#. 58 . odnosno zad globalnite civilizaciski zalo`bi za ostvaruvaweto na ekonomski i drug vid progres. za prvpat.. vo silniot napliv na sebeotkrivaweto. deka potekloto i nastanuvaweto na post-kolonijalnata kritika e vo dlaboka i neraskinliva vrska so edna od komparativisti~kite disciplini.. ovojpat. makedonska literatura.

me|u imperativite na postkolonijalnata kritika. go potvrduva svojot neskrien interes za delotvoren. treba da go pottikne pokrenuvaweto na pra{aweto. izleguvaj}i nadvor od epistemolo{kiot krug na raspravi. vo ramkite na antropolo{kiot pristap) se etiketira kako "{kola na nezadovolstvoto# (Harold Blum). a koi. tuku i kako za edna od balkanskite literaturi i kulturi. P. {to pra{aweto za `enata kako koloniziran subjekt ({to bi zna~elo. isklu~ivo svrzani "so pra{awata na teoriskiot metod# (Teri Iglton).. Diskusijata zna~i i natamu prodol`uva . {to tokmu za nas. dekolonizacijata od samite Nas. da se oslobodi od Grkot. duhovito opi{ana i vo statijata na Nikos Dimu "Nesre}ata da si Grk#: "Dodeka Grkot treba da se bori za da se oslobodi od sebesi. ve}e postoi svest za kompatibilnosta na postkolonijalisti~kata i feministi~kata kritika. postkolonijalnata kritika. tuku isto taka i sopstvenata dekolonizacija. Tokmu mo`ebi zaradi toa. ili usporenata valorizacija na teoriskiot pridones na `enite vo javniot kulturen prostor. kako takvi. stanuva s¢ pove}e aktuelno. ne samo kako za edna od "malite#. vklu~uvaj}i ja tuka i rodnata pripadnost na istra`uva~kiot subjekt. Makar {to. Kone~no. zapadniot auditorium. deka. za vozvrat. od prosta pri~ina. ne samo dekolonizacijata od Drugiot (vo slu~ajot. subjekt. se prezentiraat pred svetskata javnost. Dotolku pove}e. me|u celite na na{ata dekolonizacija (ovojpat. utvrdiv i jas. koja. zaedno so u{te nekoi drugi aktuelni teorii. kako "specimeni#): potajno o~ekuva da gi vidi i da gi nagraduva. gi nadminuva mo`nostite na ovoj prilog. vo dosega{nite teoriski sogledbi. zaobikolenost. takvite avotimagolo{ki pretstavi. na neminovniot zaklu~ok. i ne slu~ajno. post-kolonizatorski ili de-kolonizatorski rakurs kaj nas. vrz osnova na s¢stranata analiza na "mestoto na tolkuvaweto#. od sebesi samite) spa|a i samokriti~koto razobli~uvawe (pa duri i osloboduvaweto) od aktuelnite imagolo{ki sterotipi. da bide potkrepena so kriti~koto prevrednuvawe na avtoimagolo{kite pretstavi. Grkinkata treba da vojuva.Kon ova bi go dodale slednoto uka`uvawe. 59 . prisustvoto i delotvornosta na tkn. iziskuva poseben prilog i podetalen tretman. taa da se bori so sebesi# (1996).. odnosno. fakti~ki e izlo`ena na dvojna koloniziranost. ne ostvaruvaj}i ja mo`nosta za sopstven glas. kulturolo{ki i emancipatorski anga`man. vo tekstot. pravoto za samopretstavuvawe) e tolku opse`no i kompleksno. Zapadot). {to. Pokraj drugoto. razgleduvaweto na toj problem. {to samite nie gi sozdavame i gi poddr`uvame. Kako {to. koj e zato~en vo svojata Drugost. imeno. bezdrugo. primenata na postkolonijalnata pozicija kaj nas. {to soznanijata za balkanisti~kiot diskurs kako isklu~ivo ma{ki. upatuvaat. }e dojde vremeto. Potoa. kako takvi (zna~i. {to gi oblikuvaat umetni~kite dela od ovie prostori. za traumati~nata premol~anost. ponatamu. {to. posveten na poetikata na balkanskiot film. Stanuva zbor za potrebata. Otade. `enata na Balkanot. spa|a.S. neretko im povladuvaat tokmu na vladea~kite imagolo{ki i kulturni stereotipi za Balkanot.

e. i kulturolo{ki.filmot od edna i kulturata od druga strana. relevantna za na{iot pristap kon makedonskiot film: teorija za polisistematskata pripadnost na umetni~kite fenomeni od edna nacionalna kni`evnost. zab. doa|ame do vtorata metodolo{ka nasoka. kako kompleksen Tekst. toga{ do|ame do konstatacijata deka †vnatre{nata organizacija na umetni~kata kni`evnost (vo ovoj primer . Taka. 60 . no isto taka. epohalniot sistem na postmodernata kultura. od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semioti~ko-tipolo{kiot pristap na Tartuskata semioti~ka {kola vo ~ii ramki. `anrovskiot sistem na akcioniot. i kone~no na regionalniot sistem na Balkanot. deka makedonskiot film. regionalen ili `anrovski# . e postulirana premislata za izomorfizmot me|u kni`evnosta.veli akademikot Zoran Konstantinovi}. istovremeno mo`e da im pripa|a i na nekoi drugi sistemi: na primer. eminenten evropski komparativist od Insbruk. poimot na kulturata se zema kako po~eten. no re~isi sekoja pojava mo`e da bide prisutna i vo drug sistem. moja) se traga po izomorfnite svojstva i karakteristiki.Elizabeta [eleva FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST MAGOR Glavnata metodolo{ka to~ka. zab. kako {to tvrdi Jurij Lotman. moja) e izomorfna na kulturata kako takva. ili koja bilo druga umetnost. istoriskiot pli nekoj drug vid filmski `anr. Prezemaj|i go. bilo da e toa epohalen. gi povtoruva op{tite principi na nejzinata organizacija#. a pod nesomnenoto vlijanie i pottik na Mihail Bahtin kako najzna~aen filozof na literaturata i kulturata vo XX vek. a vo strukturnata organizacija na umetni~kiot tekst (film. po analogija so kni`evniot. sostaven od pove}e razli~ni semioti~ki sistemi. i metodolo{koto ramni{te na komparativnata kni`evna nauka. go sfatime kako podvid na tekstot na kulturata.na filmot. na modelativniot sistem na konkretno dadeniot film. {to vo sebe obedinuva mnogubrojni komponenti: geopoliti~ki. osven na svojata mati~na nacionalna kinematografija. po analogija . Vo na{iov slu~aj toa zna~i. koi uka`uvaat na dlabokata i neporekliva kulturolo{ka obuslovenost na umetni~kiot model.e.edna nacionalna kinematografija. Ako filmskiot tekst. od druga strana. †Sekoja nacionalna kni`evnost e monoliteraturen sistem za sebe. vo slu~ajov . t. t.

e nu`no interdisciplinarna.†Nema da go sfatime nitu eden balkanski narod. nacija. umetni~kiot `anr. So toa. oblikuvaj}i go specifi~niot fenomen na balkanskiot film. {to ja oblikuvaat kolektivnata svest i sledstveno. op{testvoto itn. 2. ili etni~ka grupa i nivnata literatura i kultura. †mitovite. Ako se obideme toa povtorno da go formulirame. oblikuvano spored metodolo{kite reperi na Noviot istoricizam: †Ovoj proekt (se misli na kulturnata poetika. zamenuvaj}i go dijahroniskiot tekst na avtonomnata kni`evna istorija. stilot. eden od vode~kite pretstavnici na ovaa {kola. nare~ena mentality research (prou~uvawe na mentalitetot). tuku i istoriska i kulturna celina# . a mo`at da bidat izrazeni preku razli~ni mediumi: na primer.smeta ~e{kiot komparativist od makedonsko poteklo. poednostaveno. teoreti~arot Luis Montrous. a denes i po{iroko kulturolo{ka oblast. vo ramkite na pokomleksniot sistem na Balkanskata kultura. odnosno mentality research. Vo domenot na ovaa oblast se rekonstruiraat strukturite na svesta. ili pak po{iroko na balkanskiot kulturen sindrom. odnosot na poedinecot sprema razli~nite institucii na sekojdnevniot `ivot (brakot. vo po{irokiot kontekst na ovaa poseopfatna poetika na kulturata. Navleguvaj}i vo podra~jeto na kulturolo{kite studii i interkulturalnite prou~uvawa {to gi nalo`uva edna takva kompleksna pojava. bez zemawe predvid i celobalkanskoto miqe. zab. Imalogijata. poetika na kulturata. 61 . kakva {to e Balkanot. ja prenaso~uva oskata na intertekstualnosta. kone~no go precizirame i poslednoto epistemolo{ko ramni{te vklu~eno vo na{iot tekst. moja). go aktualizirame i tretoto relevantno metodolo{ko izvori{te. ili. so ogled na toa {to nejzin predmet se pojavite od pove}e razli~ni kulturni sferi. bidej}i Balkanskiot Poluostrov pretstavuva ne samo posebna geografska. ako gi prou~uvame izolirano. {to se vklu~uva vo na{iot tekst: podra~jeto na imagologijata. ~ii{to fundamentalni toposi izomorfno go predo~uva i gi modelira. onaa na pisatelot#. ramni{teto na t. so sinhroniskiot tekst na kulturniot sistem# veli vo svojot programski naso~en tekst. ideologiite i utopiite. spored svojot epistemolo{ki profil. so ogled na na{iot analiti~ki zafat.n. nekoga{ isklu~ivo komparativisti~ka. religijata.). ili kulturalnata kritika. akademikot Ivan Dorovski. toga{ }e ka`eme deka makedonskiot film treba da se posmatra i prou~uva intertekstualno.

kako vo slu~ajot so balkanskata topografija na prokletstvoto. se sozdava i †avtoima`ot#. ostanuvat i natamu zaedni~kite svojstva na ovoj mentalitet. sozdadeni kako rezultat na ednostranite proektivni ideologii na Zapadot. ili mesto za sozdavawe identiteti. i prepoln so paradoksi. zaemnite me|u~ove~ki odnosi. narod. provincija. odnosno deka †sekoj go ima seteno negoviot jarem vrz svojata sudbina#. ekstremni pretstavi za eden region. Vo toa evropsko Es se potisnuvaat site stravovi. Balkanot e homotopija. neciviliziranite strasti. nasprema nesomnenata †idealizacija na Sredna Evropa#. Kako rezultat. obi~aite.kako evropsko predgradie.ja ozna~uva t. urbanite i. za kogo e svojstvena istorijata so baven ritam i so dolgo traewe (da se potsetime samo na vladeeweto i dolgoto opstojuvawe na vizantiskoto carstvo ili pak na Otomanskata imperija) . No. ili poradi samiot fakt na polietni~kata i polikulturnata rascepkanost na ovoj prostor. Taka. prostor. se sproveduva neumolivata †satanizacija na Balkanot#. ikonografskite aspekti. duri i ako se i izostavat imagolo{kite ekstremi vo predo~uvaweto na Balkanot. izrazen i vo sintagmata †temen balkanski subjekt#: †Balkanot e institucionaliziran vo zapadnite masovni mediumi kako potsvest na Evropa. izdignata na nivo na globalnata metafora za ozna~uvawe na su{tinskata dimenzija ne samo na urbanite celosti. tuku i na samiot kulturenistoriski model na razvitokot. ili kultura. na primer. so elementite i reliktiite na paganskata kultura. i voop{to palanka. kako prostor (homotopija) n Drugosta. objektnosta.n. 1995:146).Elizabeta [eleva MAGOR Dalekuse`nata misla na Aleksandar Blok deka †~ovekot e proizvod na Mestoto. senzibilitetot. sramnite `elbi i povesnite grevovi na Evropa# (]osev. t. deformirani. nelagodnosta. najnapred se uka`uva na specifi~nata kulturna hibridizacija. folklornoto tvore{tvo.e. demoniziranata istorija. formata na istoriskiot razvitok. i negov pretstavnik me|u lu|eto#. gi razobli~uva vakvite †mira`i#. na taa stroga neizdiferenciranost na kulturnite identiteti na ovoj prostor. Imenuvan so terminologijata na Fernan Brodel. long term history. {to ja voobli~uva i pravi prepoznatliva i osobena paradigmatika na ovoj multikulturen. preto~uvawe i prepletuvawe na vizantisko-orientalnite civilizaciski temeli. koe{to ima naglaseno temen eroti~ki potencijal. istorija na dolgi 62 . so polna metakti~ka svest. mo`ebi nikade ne e tolku prakti~no potvrdena. toj vid istoriski razvitok. me{awe. vo ramkite na koi. kako i kulturnata semioza. ili sopstvenata pretstava za Balkanot . hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. Prezemaj}i ja inicijalnata teza na ova iska`uvawe. periferiska naselba. voop{to. odbivnosta. Kako {to potvrduvaat imagolo{kite ili homotopskite istra`uvawa na bugarskiot teoreti~ar Aleksandar ]osev (praveni spored epistemolo{kiot urnek na francuskiot istra`uva~ na menatalitetot Mi{el Fuko).

korenskiot mentalitet. klaustofobi~nost. pak. gor~liva melanholija. i samiot toj. }e go zememe predvid osven spomenatiot kulturolo{ki. kako i samodestrukcijata. podrazbira dijalo{ka proekcija na filmot. no isto taka stra{nata frustracija. neprifatlivost. sociolekti). proma{enost.filmot. blagodarenie tokmu na svojot sinkreti~ki i sinteti~ki karakter. So aktuelizacijata. omrazata sprema drugiot. ksenofobijata (P. svrzan so nesposobnost za nadminuvawe i preovladuvawe na sopstvenoto minato (Vladimir Biti). dlabokata nostalgija i neizle~ivata. etnikumot. vo koi umetni~koto delo. oblikuva i sozdava. erotizacijata na terminanta. se reperkuira vo poleto na kulturnata samosvest i otade se javuvaat celi nizi zaemno obuslovuva~ki konsekvenci: traumati~niot fatalizam (Leh Mjodinski). netrpelivosta. so predo~uvaweto na kompletnite ikonografski aspekti (arhitektonski. koj od edna strana. ima modelativna sposobnost da gi preslikuva paradigmati~nite elementi i odnosi. sovpadliv so dadenata †strukturna organizacija na svetot# (t. natamu. stilovi i iskazi (idiolekti. po koj se ra|a i podgreva konfliktnosta.e. na na~in {to e izomorfen. od druga strana. plasti~en i kompleksen kulturolo{ki presek. so izborot na muzi~kata podloga itn. kultura) . islku~ivosta.(bavni) otse~ki. fakti~ki ovozmo`uva idealen. isto taka i ovoj. prepu{tenosta kon porocite: kon alkoholot i kon kartite. odnosno ja prezentira. i kako komplementarno del~e od mozaikot ja dopolnuva. kopne`ot po drugite po{iroki prostori i horizonti. kostimografski). samorazornosta. otfrlenost. ontolo{ki aspekt. Palavestra). . na smrtta. svrzani so opredelen vreme-prostor (ili hronotop.no i kako ne{to {to †ja sozdava. vo nea u~estvuva. Ako gi sledime implikaciite na ontolo{kiot pristap kon umetnosta. rekovme. pretvoraj}i se vo †grade`en element na toj svet# . ~uvstvoto na napu{tenost. 63 . mo`ebi vo najgolem obem. poto~no navodite na ~e{kiot teoreti~ar karel Kosik. tegobnost. vo sporedba so preostanatite umetnosti. prezentacijata na opredelenite verbalni. Seto toa. vsu{nost. `elba za zaminuvawe vo drug svet (Predrag Palavestra). se vklopuva. so nacionalnata zaednica. kako {to bi rekol Mihail Bahtin). kako semioti~ki fenomen. identifikacijata na ~ovekot so geografskiot region. vo prou~uvaweto na fenomenot na makedonskiot film. tvori i umetni~ki ja proizveduva samata taa stvarnost#.toga{. osoznavawe i prepoznavawe na distinktivnite semioti~ki fenomeni (i rituali). Toa.dodeka. na koj bez ostatok se sveduva i mu pripa|a (Ivan Dorovski). istovremeno se postulira kako †izraz na stvarnosta# . fatalizmot. enterierni. paralizata na voqata. uvid vo paradigmata na eden vremenski period ili daden geopoliti~ki i sociokulturen prostor. jazi~noretori~ki modeli.

Vovedniot kadar i {picata na filmot pretstavuvaat simboli~na najava na su{testvenite problemi ili predmetnosti okolu koi se fokusira ova delo: od edna strana. tipi~noto poluurbano mesto †nekade na Balkanot#. romasierskata proza †Ne~ista krv#. duhovni {timunzi i strukturi na svesta. zlokobno upatuva na pretstojnoto valkawe. Tom~o). umetni~ki i kulturolo{ki obedineta celost. Mil~o Man~evski. me{awe.koi samite po sebe se ~isti. pra{aweto za postoewe i funkcionirawe na edna posebna.negovo vkrstuvawe so mitovite na eden drug. gazda Marko. neizvalkani. do toj stepen {to ja repetira. vo osnovata. socio-kulturen poredok.vo ovoj tekst. filmovi koi im pripa|aat na pove}e nacionalni kinematografii (filmovite na Emir Kusturica. umetni~ki postapki i avtorski poetiki. seto ona {to se odigruva vo ramkite na ovoj hronotop mo`eme da go smetame za metonimski imenitel na provincijalnosta. sepak. vo koja se prepletuvaat srodni tematski preokupacii. naru{uvawe na toj primaren i idili~en paganski red . belite kowi i nivnoto nepre~eno slobodno dvi`ewe niz prostorot . promisluvawe na Balkanotkako-Predgradie. Od aspekt na scenaristi~kata predlo{ka na filmot. Agim. ovojpat kako svoja sopstvena avtoimagolo{ka tvorba. Sofka. i zemaj}i predvid nekolku primeri.aluzivno se vrzuvaat za pretstavata na primordijalnite. †temniot vilaet# i temniot balkanski subjekt vo nego. od Borisav Stankovi} . Od druga strana. kvintesencija na balkanskoto Predgradie. olicetvoren vo umetni~kiot hronotop. arhetipski porivi. eklatantno se vrzuva i umetni~ki ja modelira imagolo{ki voobi~aenata slika na Balkanot. iako se govori za nekolku sto`erni likovi (efendi Mita. provincijata. stihijni. Ademir Kenovi}. ili nekakva uslovno nare~ena balkanska {kola.e. kako nositel na opredelena poetika na kulturata. atavisti~ki nagoni .Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu zatoa. divi. preovladuva homologiskiot princip na karakterizacija . Stojan Stoji~i} i dr. Znaej}i za imagolo{koto lokalizirawe na Balkanot kako periferija po odnos na evropskite civilizaciski centri. su{testveniot topos na balkanskata kultura. mo`eme da ja nasetime dlabokata kulturolo{ka vtemelenost na ova delo: kulturolo{ka osnova na balkanskiot model na svetot. bi sakale da ja zagatneme mo`nosta za prou~uvawe i osoznavawe na semiotikata na balkanskiot film.a sudej}i spored pove}e zastapeni toposi vo nea. [to se odnesuva do aktancijalnata {ema na filmot. prirodni impulsi.podvle~en vo 64 . naslovnata sintagma †ne~ista krv#. spored koi mo`e da govorime za poetika na balkanskiot film.) . a spored pove}e svoi svojstva. Kako paradigmati~en primer i najsoodveten argumentaciski materijal za ovaa prigoda go izbravme filmot {to momentno se nao|a na na{iot repertoar. t.

nejzinite prislu`ni~ki. kako {to. koristej}i gi. me~tata. `rtveniot ritual na ven~avkata. Imperativot na sebepretvoraweto vo `rtva. Marko. vremeto na robusnite. kopne`ot. Tokmu toj e prezreniot dojdenec i natrapnik od planinite. pritoa. na eden neumoliv na~in gi potvrduva fatalisti~kata proekcija. vo qubovniot ~etiriagolnik. prisvoena. Sofka e `rtva na patrijarhalniot kulturen poredok. i na krajot. Ili. utehata na retrospektivata. `rtven zalog. pak.ovoj princip. nedokvakani skoroevci. robusen tu|inec.circulus vitiosus.muzi~kiot semiozis na pesnata †Zajdi. mladosta i qubovta na svojot sin. Kone~no. {to go so~inuvaat tatko £ Mita. Sofka e i (tipi~no balkanska) sopru`ni~ka `rtva na Tom~o. e toa i nejzinata majka. obiduvaj}i se odnovo da go ukrade nepovratno izgubenoto vreme na kopne`ot i bolkata. svekorot . Vo tie i takvi rituali.vtor tatko i qubovnik Marko. a od druga. vo samo aluzivnite. konstitutiven element na filmskata postapka e samata poetika na sonot. ve~noto vra}awe i povtoruvawe na istoto. rezignacijata i defetizmot. ritualot na opivaweto so ha{i{ itn. od svoja strana ja zema. no dovolno zlokobni nagovestuvawa i 65 . Sofka e klu~nata `rtvena figura. {to incestuozno posega po `ivotot. so kogo tatkoto gi pla}a svoite rasipni~ki dolgovi. na `rtvata vo sudbina. e `rtva. posakuva i prisvojuva Sofka kako `rtva na sopstvenite nagonski porivi i `elbi sprema setilnata. koja ja pretstavuva zavr{nata {pica ili umetni~kata ramka na deloto . Nea. svekrva. vo kogo ma|epsaniot krug . nostalgi~nata bolka i se}avaweto. nesomneno. obzemeni od iskonskoto zna~ewe na drevnite rituali (ritualnoto kapewe na Sofka. zajdi jasno Sonce#. konfuznosta na individualnite identiteti. sekoj i sekomu barem po edna{ e @rtva. zaedni~ki za egzistencijalnata drama na site likovi. otu|ena mladost. `rtva: `rtva na svojata egzaltiranost. isto taka. ignorira i poni`uva kako `ena. vo kogo plovat likovite. ~uvstvoto na li~na nerealiziranost i proma{enost. ubava. soprugot i vo isto vreme dete Tom~o. Neslu~ajno. so svojot nadrealen naboj i visok erotski potencijal. vpro~em. odnosno mu ja prodava na prezreniot. nasproti svojata otmenost i povlasteniot socijalen status. koi. ritualot na zbratimuvaweto. Gazda Marko e. ja vtemeluva paradigmata na zaludno potro{enata. li~niot neizle~iv raskol. probivnost. Efendi Mita. nedoprena mladost. `rtva na novoto vreme koe doa|a. komu strasta sprema parite i steknuvaweto imoti. od edna strana na sopstvenite poroci i bolesta na voqata. doma}inski kvaliteti. ritualniot imperativ na krvnata odmazda. koj{to ja odbiva. ja dograduvaat paganskata simbolika i magiskiot fluid. pohotliviot brat po krv Agim. sepak. ja do`ivuvame kako pove}ekraten sparagmos. {to zna~i deka tokmu principot na `rtvenosta e izdignat do nivoto na univerzalen kulturolo{ki obrazec. mu narasnuva do taa mera.). bezobyirnost.

koga Totemot (tatkoto na rodot). svojstvo . No. incestuoznosta od vtor tip. ja prisvojuva i idninata na Sinovite. kulturnite i socijalnite ulogi. {to negovoto re{avawe vo sebe ja implicira smrtta na edniot od rivalite veli Natali Ajni{). naru{uvaweto na mestata vo semejnata konfiguracija. Za razlika od klasi~nite primeri na incestuoznost. Tokmu Tatkovcite se tie. ovde. bidej}i vo nego †supstancijata i identietot na tatkoto ja dopira i posega po supstancijata i identitetot na sinot. pokraj bio-fiziolo{ki. {to vo †Ne~ista krv#. Vo romanot i vo filmot. so posredstvoto ili preku zaedni~kiot quboven partner#. balkanskata kultura ja karakterizira u{te edno. se ograni~eni i svedeni na onoj tesen doma{en prostor. indikativno nasloveni so sintagmata †ne~ista krv# se aludira imeno na ovoj incestuozen soodnos. {to ja vr{at i za koja re{avaat drugite. dvete prostorii. ima isto taka i zna~itelni i dalekuse`ni simboli~ni i socijalni posledici i implikacii: pred s¢. so ogled na toa. a go so~inuvaat koordinatite na kujnata i spalnata. na ova pomestuvawe i naru{uvawe na semjnite. ima duri i po{tetni posledici od klasi~nite primeri na incest. i obratno. potomcite. Transferot na ovie supstancii me|u tatkoto i sinot. mo`ebi u{te podalekuse`no. gi premestuvaat erotsko-`elbenite porivi. vrzani za †mra~niot predmet na setilnite `elbi#. ja prisvojuvaat nivnata egzistencijalna uloga. rodoskrnaveweto se odviva indirektno.Elizabeta [eleva MAGOR malata }erka Sofija. dovolno silno i vpe~atlivo. posredno. koj{to. a sepak. potoa. koj denes. pre~ekoruvaweto na granicite na li~niot identitet. Valdes). na onaa klasi~na frojdovska situacija. Vo balkanskiot kulturen prostor. spored svoite posledici. na ova nesogledivo melan`irawe i kontaminirawe na personalnite granici i identiteti. implicitno. Sofka e samo `ena. po malku ubla`eno. na koi im e dadena privilegijata da raspolagaat so glasot na Drugiot i vo ime na drugiot. Site tie. mladite. osven asimetrijata vo me|upolovite relacii i aktancijalnite ulogi. mo`ebi. ma`ite. biduvaj}i `eni. kako i pra{aweto na rivalstvoto (kako klu~no vo razbiraweto na problemot na incestot.incestuoznosta! poto~no. incestuozno posegaat po istorijata i sudbinata na svoite deca. Marko go `ivee `ivotot na 66 . Odnosot {to se razviva me|u Sofka i tatkoto na nejziniot soprug Marko e primer tokmu za ovoj incest od vtor tip. spored navodite na francuskata teoreti~arka Fransoaz Eretier. spored †konfuzijata na identitetite# i simboli~koto naru{uvawe na semjanite konfiguracii. se narekuva rozovo geto (pink geto . a dosega nedovolno argumentirano i istaknato. zna~i (bezglasen) objekt na tu|ite potrebi i posegawa. ili simboli~no sredstvo za razmena.M.

svojstveni na semiotikata i poetikata na 67 . Tom~o pove}e ne ja ~uvstvuva svojata supstancijalnost. se vle~ka po voenite frontovi i po kafeanite (kafeanite . od re~isi. {to svojata potkrepa ja dobiva mo`ebi. Ako e to~na pretpostavkata na A.toga{. incestuoznoto me{awe i prelevawe na levantinsko-orientalnite kulturni elementi vo konfliktniot prostor na balkanskata palanka. {to se vodel pome|u nea i tatkoto: †^ija si ti? Tatina. isto tolku. A Sofka e taa. A ~ija }e stane{? Ni~ija#. pretvorena od svojata bavnost. ednozna~no i uspokojuva~ko egzistencijalno upori{te. {to ~eka{e Frosina (heroinata na prviot makedonski film . za mentalitetot. koja{to samo ~eka. {to go ispi{uva svojot plasti~en reqef vrz ~ove~kite lica. bolkata po Drugoto. defetizam. }e otkrieme i prepoznaeme pove}e od edna potsvesna prinuda. go gubi pravoto i temelot na sopstveniot identitet. Indikativno e. koja n¢ †osudila na izbor# . i odnesuvaweto na Tom~o. od `rtvenata simbolika. aluzivnot karakter i podloga na paganskite rituali na plodnosta. ne vrzuvaj}i se pritoa za nitu edna intimna i cvrsta egzistencijalna okosnica. Ta`no sledeej}i go neumoliviot ~ekor na Vremeto. Taka odnovo li{ena od cvrsto. moja). re`iserot na filmot †Ne~ista krv#.kako metafori~en imenitel na balkanskiot eskapizam. Blok. deka imeno kulturata e onaa. Tom~o go `ivee Ni{toto i go propagira Ni{toto. svojstvena na homo i femina Balcanica. isto kako. vo tie ramki. koga toj dovolno }e sozree za da gi uvidi simboli~kite posledici i promeni na ovoj incestuozen odnos od vtor tip. simboli~ki. vo avtorskata poetika na re`iserot Stojan Stoji~i}. izvoren i bolnoto soo~uvawe so svojot aktuelen. opsesivno da se repetiraat i forsiraat fundamentalnite kulturolo{ki pretpostavki i arhetipski obrasci. kako {to toa porano go storil negoviot tatko. Sofka go minuva svojot `ivot vo somnabulnoto obnovuvawe na svojot nekoga{en. isto taka. u{te edna{ go ispi{uva mra~niot erotski potencijal na imagolo{kite pretstavi za Balkanot. tokmu od predo~enata i dlaboko vkoreneta incestuoznost od †vtor tip#. pritoa zemaj}i ja prozata na Bora Stankovi} za svoj scenaristi~ki obrazec. Kulturolo{kata paradigma {to ovoj film tolku plasti~no i prepoznatlivo ja modelira. vo manirot na endemski rasprostranetata melanholi~na rezignacija. naru{en identitet. ~ist. vrz sve`ata opojnost na mladosta i soni{tata.zab. svedo~i za `ilavata opstojnost na †kultnite# balkanski simboli i toposi. kopne`ot za neostvarena qubov. na toj na~in {to ja obqububa i oploduva negovata `ena Sofka. namerno i samorazorno. azilantizam). ne~ist. vo toa ~ekawe dovikuvaj}i go latentno incestuozniot dijalog od detstvoto.Tom~o.

pritoa evidentno zadobivaj}i go statusot na kulturna metafora. Vo uslovi koga Balkanot so svoite disperzira~ki i divergentni tendencii. se vgraduvaat i gi predodreduvaat individualnite odnosi i pretstavi na lu|eto. koi so posredstvoto na umetni~kite dela. frustrira~ki. svrzani za negoviot navodno opskuren. vrednuvaweto i produciraweto na imgolo{kite modeli za odredeni narodi. tuku i na avtoimagolo{kite pretstavi. nasilni~ki. devijanten. }e treba da dovede do neophodnoto kriti~ko prevrednuvawe i preodoluvawe ne samo na imagolo{kite. i †mirages# {to gi prizveduvaat i samite umetni~ki dela . Vakvoto prou~uvawe. atavisti~ki i anahroni impulsi. epistemolo{kata poenta na ova istra`uvawe i prou~uvawe na su{testvenite semioti~ki ({to }e re~e kulturolo{ki i ontolo{ki) pretpostavki na fenomenot nare~en balkanski film. kulturi i regioni. traumati~en efekt. }e go ima osoznavaweto. so bogati imagolo{ki konotacii.pretvoraj}i go Balkanot. komu doprva mu pretstoi poseriozno i po{iroko prou~uvawe od ovoj tip. 68 . me|u svoite analiti~ki celi. bitno go naru{uva procesot na unifikacija na evropskiot kulturen i politi~ki prostor. vo privilegirano skrivali{te samo na temnite.Elizabeta [eleva MAGOR sovremeniot balkanski film. sprema dadenoto kulturno podra~je ili nacionalen entitet.

kako aktuelna kulturna metafora. taa. Otade.COGITO. {to e pred nas. dali i vo koja merka. [AMAN SUM! (me|u akademskiot fakt i gore{tata realnost) Razmisluvame. kon akademskoto teorisko nasledstvo i nadmeniot negov manir na 69 . rezervata). vo †Teorija za dene{no vreme#. predominantna metoda i epistemologija. mo`bi u{te pove}e. vo soo~uvaweto so site dvosmisleni u~inoci na op{testveniot razvoj . si go postavuvame pra{aweto za ontolo{kata smisla. Mos i Levi-Stros. samo na edna. ili pak. {to ovde. kolku sofisticirana) vojna. koi{to taa ni gi nanesuva. e dijalo{ki predizvik i debata so sovremieto. spektakl i (zo{to da ne) apokalipti~na scena. so neskriena teskoba i neizvesnost. pretstava. za nadomestok (suplement) na denes izgubenata. vo ramkite i vo oblikot na interdiskursot.. nespososbnosta da sakame i razbirame? Mihail Ep{tajn Dodeka gi spodeluvame. Toa. poraka i sudbina na teorijata denes. za da uspeeme da se odr`ime i pre`iveeme. Ortega i Gaset Ne sme li nie . so Balkanijadata.traumirani su{testva. se razbira. vo fatalniot pregrab na edna nova (bez razlika na toa. go ispi{uva Rastko Mo~nik. pove}e od bilo koga. Hermenevti~kiot pristap na Mo~nik najsoodvetno se realizira i potvrduva sebesi. samo vrz osnova na povredite. iscelitelska funkcija na znaeweto. is~eznatata {amanisti~ka. samo na edna akademska disciplina. ne e samo meta-kriti~ki komentar na epistemolo{kite paradigmi na Dirkem. Si go postavuvame intrigantnoto pra{awe. te{ko mo`eme da go klasificirame. so ovoj dene{en mig. da £ go pripi{eme. a toj pak e postaven vo ulogata na nostalgi~en epistemolo{ki fantazam. vrz osnova na svojata gluvost. tuku. ^etivoto. i podemot na cini~niot odnos (potsmevot.. sposobni da sudat za realnosta. isklu~itelno dramati~nite socio-istoriski slu~uvawa na Balkanot denes. u{te pomalku. distancata. slepotija. teorijata e denes na{iot sojuznik.

Elizabeta [eleva MAGOR vkalapuvawe na individualniot stav, od edna strana - kako i epistemolo{koto prevrednuvawe (rehabilitacijata) na "primitivnite#, arhai~nite, odn. setilnoiskustvenite (duri - i telesni) oblici na mudrosta i samospoznavaweto - od druga strana! Sovremeniot ~ovek, konstantno izlo`en na na~elnata nesigurnost, proverka, preispituvawe na sopstveniot identitet, postojano i bolno svesen za aporiite (nepomirlivite protivre~nosti) koi go konstituiraat (i isto tolku, subverzivno go potkopuvaat) nego, kako bitie - nesomneno e izlo`en na edna akutna opasnost od du{evni bolesti i poremetuvawa, tokmu zaradi taa inherentna neuskladivost, disfunkcija i vkrstuvawe na simboli~kite registri, postojano e izlo`en na opasnosta od {izoidno raspa|awe i atomizirawe do anomija, neprepoznatlivost (tuka, kako na dopolnitelen argument, mo`e da se povikame na deloto na Delez i Gatari, "Anti-Edip#, koe {izofrenijata ja interpretira, kako inherentna posledica na kapitalizmot) . Tokmu vo taa to~ka na naglaseniot aktuelizam, deloto na Mo~nik se poka`uva pove}e od opravdano: toa, od edna strana, ja zastapuva tkn. agonska teorija (Manfred Frank), odnosno uveruvaweto, deka strukturnite konflikti, podelbi, klasni borbi, sudiri, imaat, vo osnovata, integrativna funkcija za op{testvoto vo celina. Toa delo od druga strana, ja izvr{uva onaa neophodna {amanska funkcija, prosvetluva~ko dejstvo, preventivno deluvawe - po odnos na {izoidniot u~inok na docniot kapitalizam, t.e. psihopatogenoto dejstvo na op{testvoto vrz poedincite, koi go so~inuvaat. Vo taa smisla, namesto da bide samo konstativna, aposteriorna - epistemologijata na Mo~nik, se poka`uva poinakva, levi~arski nastroena, aktivna, rezistentna, prkosna - pred traumati~niot pritisok na socio-istoriskite okolnosti i slu~uvawa - {to, delumno, mo`ebi, se dol`i i na toa, {to "u~itelite#, na koi{to toj ovde se povikuva, Dirkem, Mos, Levi-Stros - isto taka, se nao|ale vo sli~na pozicija, pred re~isi sli~ni egzistencijalno-epistemolo{ki isku{enija, traumati~ni vojni, ideolo{ki i kulturni presvrti, razo~aruvawa i potresi. Teorijata, sepak, ne e (nitu, ne samo spored moeto mislewe, smee da bide) napolno imuna tokmu na tie i takvi dramati~ni predizvici, na koi fakti~ki im go dol`i svojot motiv i postoewe. Analogiite se, kako {to rekovme, pove}e od o~igledni i istovremenopredupreduva~ki. Respektiraj}i go prvenstveno hermenevti~koto stojali{te na sega{nosta i kriti~kiot aktuelizam, Mo~nik uspeva vo toa, mo}nite dostreli na francuskite kulturno-antropolo{ki teorii, da gi aplicira, potvrdi i dopolni - vrz ilustrativniot materijal na - "Balkanijadata#, nesomneno gore{ta, akutna i traumati~na konstanta na `itelite od ovie (ne samo eks, i ne samo JU) prostori.
70

Na mo{ne luciden i bespo{teden na~in, razotkrivaj}i go Balkanot, pred s¢, kako proektivna ideologija ("Balkanot, toa se drugite#), Mo~nik, u{te edna{, ja potvrduva otporano osoznaenata topi~nost na op{testvenite registri, neizbe`noto lizgawe na realnoto, konstitutivnata potreba za opozicii, vo i pome|u, op{testvata, funkcionalnata neophodnost od nacijata, kako "nulta institucija#, integrativen simboli~ki ozna~itel. Analiziraj}i go diskursot na balkanskite ideologii, Mo~nik vo balkanizmot sogleduva varijanta na "kulturniot diferencijalizam#, potvrden vo dvete svoi, bolno protivre~ni dimenzii: vertikalnata - koja podrazbira servilno odnesuvawe kon pomo}niot, evropski adresat; i horizontalnata- koja manifestira neprijatelstvo i konfliktnost, kon neposredniot, balkanski sosed. Neporeklivo ubedeni vo opravdanosta i vtemelenosta na ovaa struktura na relacii, {to, spored Mo~nik, ja konstituira balkanskata matrica - ne mo`eme, a da ne se soglasime so konstatacijata deka, mitot za Evropa, kako "ideologija na granicata# - dramati~no go zasega, obespokojuva i onepravduva tokmu balkanskiot prostor vo celina, nametnuvaj}i mu gi "standardite# na edna vtorostepena, marginalna, primitivna i vremenska, vrednosna (a ne samo prostorna) zona, od "onaa strana# na pravoto i ramnopravnosta. Balkanot, so drugi zborovi, denes prvenstveno funkcionira kako "homotopija# (Aleksandar ]osev), {to zna~i, kako konzervativen i za Zapadot plodotvoren imagolo{ki konstrukt, koj gi "opravduva# mnogubrojnite zapadno-evropski implementacii na arogantnata logika na onoj identitet, koj mora da ostane (da se zadr`i) "od onaa strana# na {engenskata granica, okovan vo "balkanskata zarobeni~ka dilema# (kako {to ironi~no zaklu~uva Mo~nik, vo tragedijata, izbor imate, samo dokolku nemate nikakov izbor). Poentata na Mo~nik, vo ovoj slu~aj, se sostoi vo demaskiraweto, sogoluvaweto, razotkrivaweto na skrienata, komplementarna struktura, vrz ~ija{to osnova funkcioniraat mitovite za Balkanot i Evropa: pri toa, pretstavata na Balkanot ("toa se drugite#) ja ima tokmu ulogata na preventiven stereotip, t.e. "dopolnitelna distanca#, {to ja konzervira, osiguruva, simboli~ki ja markira granicata, razlikata, neprikosnovenosta, superiornosta na mitot za Evropa {to, denes, }e si dozvolime edna vakva pretpostavka, mo`ebi zna~i, po~etok i najava na eden nov, globalen, aktuelen proces na transponirawe (prenos, prevod) na klasnite konflikti (borba), t.e. intra-kulturnite - vo domenot na interkulturnite opozicii, sprotivstavenosti, sudiri i konflikti.

71

Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to ve}e spomenavme, pridonesot na Mo~nik e relevanten vo pove}e disciplini (ili, kako {to bi rekol toj, registri) - taka, ovoj konkreten primer so balkanskata imagologija e posebno zna~aen, vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka, vo aktuelniot trend na interkulturnata hermenevtika, koja go prou~uva i rasvetluva, tokmu dijalo{kiot soodnos i komplementarnata priroda na imagolo{kite pretstavi i stereotipi na razli~nite kulturi, koi, osobeno denes, ne ostanuvaat "mirni#, usidreni isklu~ivo vo neutralniot i virtuelen domen na literaturata.
Edna od nesomnenite prednosti na eksplikacijata na Mo~nik, pretstavuva kriti~kiot aktuelizam, odbivaweto da se ostane "imun#, pred gorlivite procesi na sega{ninata. Druga, i ne pomalku zna~ajna negova pridobivka, e metodolo{kiot pluralizam, meta-kriti~kata distanca kon isklu~ivosta na bilo koja teoriska doktrina, hibridnoto vkrstuvawe na razli~nite epistemolo{ki pozicii - so ogled na toa, strukturalisti~koto antropolo{ko nasledstvo na Dirkem, Mos, Levi-Stros - e kooptirano so komplementarnite vrednosti na istoriskiot materijalizam (i relativizam). Ne e bezna~ajno da se uka`e i na toa, deka stilot na Mo~nik (mo`ebi, i kako posledica na negovite bliski dopiri i iskustva so dekonstruktivizmot), izobiluva so parentezi, zagradi, prekini, asocijativni skr{nuvawa (i provokacii). Mo`ebi bi bilo najsoodvetno, imaj}i go predvid nesomneniot is~ekor od disciplinarnite ograni~uvawa, kako i negovoto neskrieno, (nomadsko), duhovno qubopitstvo, vo soglasnost so nekoi recentni terminolo{ki re{enija, metodot na Mo~nik, da go vbroime vo ramkite na tkn. kriti~ka teorija (Daglas Talak), odnosno prkosniot interdiskurs (prkosen, bidej}i, podednakvo ostanuva nepokoren i nepodlo`en, na epistemolo{kiot konformizam i slepoto poveduvawe po nekoj privilegiran epistemolo{ki urnek, odnosno na sterilnite barawa za suv akademizam, "operiran# od traumatskite dejstva na realnosta). Na krajot, u{te nekoi temelni, humanisti~ki dilemi: koja ,kakva i {to e, vsu{nost, zada~ata, celta na humanistikata? So svojot nepobitno qubopiten luciden, pronikliv, kriti~ki pristap, samiot Rastko Mo~nik, n¢ naveduva, odgovorot da go barame otade samozadovolniot akademski patos na nadmenata nauka (kvazi-nau~nost), tamu, kade{to prestojuva, onaa, vo svojata osnova, blagorodna, pottiknuva~ka alternativa na egzistencijalnata hermenevtika. Mo`ebi, misijata na humanistikata se sostoi tokmu vo toa, tragaj}i po opskurnite zakoni, ritualnata zadnina i predistorija na sovremenoto op{testvo i kultura, da iznajde nasoki kon edna (subverzivna) kriti~ka hermenevtika na socio-kulturnata trauma na ~ove{tvoto, istovremeno, nadevaj}i se, i aktivno rabotej}i na toa, nasproti vladeja~kite stereotipi na poslu{nosta i insti72

potentnosta i revoltot na Duhot. sovr{eno telematiziranite (~itaj .. grani~at so ikonografijata na SF filmovite . so bitno po{iroki aspiracii. podednakvo neprifatlivi i neprimerni alternativi: a) apokalipti~nata obzemenost so istorijata i mitot (apsolutiziraweto na minatoto i abdiciraweto na idninata). spored morfolo{kite i. baraj}i argumenti vo diskursot na avtohtonosta. subjektite i eksponentite na edna kultura i duhovnost. sebesi etimolo{ki i epistemolo{ki se samoopredeluva. re`imi de`urni "sponzoru{i#). post-industriski (globalen) kapitalizam.re~isi.tucionalniot feti{izam (na op{testvoto. kosmopolitsko poa|ali{te. horizonti i opredelbi? Zo{to i kako. da gi vozobnovi.. ili. vo ime na "analiti~kiot predmet# . vostoli~i i reafirmira svoite nesomneni {amanski potencijali. destruktivnata upotreba na visokata tehnologija. 73 . preku no}. BORN TO BE BALKAN Dodeka. po~venosta. podednakvo kako i na teorijata). hipertrofijata na etni~koto samodefinirawe i samodovolnosta. koi gi naseluvame balkanskite prostori. negoviot lakom (Delez bi rekol . do ekstrem se zajaknati tokmu nemilosrdnite razlaki na identitetot . b) isto tolku ksenofobi~niot. voskresnuvaat zakanite i predupreduvawata. re~isi. Kade sme tuka samite nie.deteritorijalizira~ki) pohod. zaroben vo i osuden na nelaskavata kategorijalna opredelba "mal narod#. Kako retko do sega. so ~ie{to ime. bez ostatok. Balkanot stanuva privilegiran "izlo`ben prostor# (spektakl) na najnovite. re`imi.da se pra{ame: kako se ~uvstvuva i dali voop{to opstojuva kreativniot nepokor. deka za na{iot tretman vo svetot. Seto toa vo ime na reintegrativnite perspektivi na denes razlomeniot (i obezdomen) subjekt. denovive. koi. afirmiraweto na Silata kako pravo. Pred mojata generacija. dosega nevideni i neisprobani voeno-tehnolo{ki dostreli.dali e premnogu ereti~no i neseriozno .^ovekot. site nie. tuku poprvo onoj Drug "duh#. ne tolku onoj bezimen i univerzalen. frustrira~ka determinanta "mali narodi# (~itaj: marionetski strukturi i. vo duhovniot horizont na kulturnata istorija i logika. duri i "izbranosta#."bespilotni#) performansi. sme osudeni da go revidirame svoeto potencijalno "univerzalisti~ko#. osobeno. Naedna{. iskrsnuvaat dve. pak. primarna stanuva tokmu bolnata.

kako po obi~aj. generacija. odo{to. u{te vo vremeto na socijalizmot. human. odnosno stil na `ivot.potro{uva~kata . dali osven etni~kite. Toa zna~i. su{tinskite vrednosti na Erosot. "svetski# duh? Kade is~ezna stilot od na{ata percepcija? Dali voop{to nekoj godinava ovde ja zabele`a i £ se nasladuva{e. kanadskiot pisatel Daglas Kopland). od mojot vrsnik. neophodno investirawe na prili~no golem napor i vreme). del od generacijata X bezrezervno im se predade i na duhovnite konsumentstva. iskompleksirana. fasaderska priroda . raspa|aweto na centralno. kako svoja edinstvena socio-kulturna varijanta. Servilnosta. prvenstveno. gi ukinuvame site drugi preostanati modaliteti na identifikacija? [to se slu~uva so. na proletta? Zo{to. odedna{. {lagot doa|a posleden . nov svetski poredok. pak. pred s¢. deka se soobrazuva so proekcijata na eden progresiven.Elizabeta [eleva MAGOR dojde do taa neverojatna. vsu{nost. objaven vo 1995. sistematski naso~uvana kon toa da go neguva konformisti~kiot i istovremeno konsumentskiot mentalitet. na primer.imaat). na primer. spored istoimeniot kulten roman. No. vo zavisnost od toa . generacija X (nare~ena taka. so postuliraweto na potro{uva~kite imperativi kako vrvni kriteriumi za ne~ija prosudba (kako ~ovek si zna~aen i vredi{. prekarot fakti~ki ja demaskira nivnata izmislena. Vo implicitna smisla. daleku pobliskiot na~in i oblik na generaciska identifikacija? Jas. kon evro-atlantskata japi-birokratija. Nemaj}i poinakva cel od trivijalno . Sepak. akumuliraweto na erudicijata kako duhoven kapital (za {to e. {minkeri (verojatno.. turbo-provincijalizmot) .tie pove}e {minkaat. najde svoi pandani i kaj nas: komi~no-arogantnata socijalna kategorija na tkn. povampiruvaweto na plemenskite animoziteti. od svoja strana. na tranziciskata trauma na post-komunizmot (promenata na socio-ekonomskiot poredok. so taa generacija pozitivno a-dresirani Umovi? Edno desetina godini nanazad.a toj {lag se vika: NATOalhemija. stanaa periferni vo sporedba so Tanatosot? Ili. u{te podobro. podemot na piljarsko-{leperskata kasta.. neli. vxa{uva~ka redukcija na na{iot rasko{en policentri~en. toa predviduva({e) neograni~ena i neprikosnovena povodlivost i prilagodlivost (pokornost). be{e osigurana so mnogu ve{ti i suptilni mehanizmi: pred s¢.kolku i {to ima{). sega i ovde. Toa feti{isti~ko "vrednuvawe#. 74 . £ pripa|am na tkn. primame komplicirani i pretrupani nara~ki za "apsorpcija#. bez da se svesni za toa. ubedena vo toa. na primer.i isto~no-evropskite dr`avi. {to se slu~uva. natrupuvaweto na znaewata.zavisno od svoite kapaciteti.

kako hiper-potro{uva~ na TV vesti. {to bezuspe{no mu parira na imperijalnoto istorisko iskustvo na golemite evropski i svetski sili. od strana na me|unarodnata zaednica. @anrot na vestite se pretvori vo egzistencijalen rekvizit. n¢ osudija na `ivot bez ostatok. deka istorijata e fatalen. itn.. sendvi~-komprimirawe. anonimen.. "Mar{alov# plan. ideolo{ki zloupotrebena i izmanipulirana generacija X.. prohibirani) dr`avi (kako {to se: Golema albanija. nigredo).ve}e predodreden mehanizam. pretstava. ili. kako fundamentalen "grev# na Balkancite. a potoa.. tokmu takvite balkanski seni{ta i fantazmi za Golemite (no. bez kogo{to pove}e ne izleguvame od doma. obnovete se!# (no. preventivno. Siot `ivot. makedonija. sega se pretplati i stana `rtva na poinakov tip konsumentstvo. deka paradoksalnata retorika na NATO (urnisaj. isto taka. srbija). Tokmu zatoa.. Makedoncite . deka site nie sme samo pasivni objekti na svetskiot poredok (bez razlika na pozitivno proklamiranite negovi zalo`bi). prvin pogrebete se! . so ubistvenoto "ovde i sega#. tie go svedoa i go izedna~ija so sega{nosta. sekoga{ . masonski zagovor. re~isi fatalno deluva eksplicitno s¢u{te neizre~eniot imperativ "Balkanci od site zemji. da ja podnesuvame raste~kata bespomo{nost. bez simboli~en ili alegoriski. Albancite . vestite. samo dokolku nemate izbor# (R. Ona {to mo`eme e samo voajerski da u~estvuvame vo svetot.dodu{a. dolga predigra. Mo~nik). Nebare se raboti za vrvna erotska tehnika na odlo`ena kulminacija (orgazam).. Mojata. ideolo{ko samoopravduvawe i konstruktivna zavr{nica na nasilstvoto. Odedna{. {to go potkrepuva defetisti~kiot hijazam "izbor imate. Mo`ebi.).deka istorijata ja kroi nekakov monstruozen. i spodeluvaj}i ja traumatologijata na "izbranite# narodi ili prostori. Za nea (i ne samo za nea).vo razru{enata zemja. no. zalo`bi i dejstvuvawe. i presuda. ritualen otkup. pa gradi!) e edinstvenata balkanska alternativa i proekcija.Kazneti sme da veruvame vo toa. 75 . deka s¢ e ve}e odnapred proigrano i predodredeno. nezavisen od li~nite i individualnite ubeduvawa. Podlegnuvame na kolektivnoto paranoidno tolkuvawe . tie vojnata ja razbiraat i tolkuvaat kako alhemija: prvin. na sebe svojstven na~in: Srbite . sekoj. Kapitalot nemilosrdno ja kaznuva nesinhroniziranosta. kako "odlo`eno dobrodetelstvo#.vo etni~koto. a sega{ninata kako ve}e-istorija.vo egzodusot i raseluvaweto. imaginativen vi{ok. ja igraat ulogata na kompenzatoren mit. celosno spaluvawe-pocrnuvawe (t.. beskrupulozno i od obete strani. istorijata ja sogleduvame kako eshatologija..e. grcija. Tie. nitu pak legnuvame na spiewe. vestite stanaa prvostepen "spektakl. bugarija. obnova.

rehabilitacijata na marginata. za smetka na kreativno mobilnite i potentni poedinci. veli~estveniot mitski zavodnik Don @uan e ro`ba na 76 . ili# logika na isklu~uvaweto. paganstvoto.. ~ij{to prkosen kopne`. †Verovci#. egzotikata. na istiov prostor. a posebno hronotop na strasta i vrelinata (otade. i ostanati (digitalni) protezi. pretvoraj}i ja vo bezopasna. bezna~ajna.. "i. Krstev). ne slu~ajno. paradigmati~en logos za filozofijata. topolo{ki: se poistovetuva so patuvaweto. Generacija. etimolo{ki: centar na svetot. "vladea~kata gerontokratija# (P. ekstati~nosta. od antropolo{ki aspekt: prostor na dioniziskoto. privilegiran prostor na setilno pijanstvo i haosot na brojnite senzacii. raznojazi~nosta i nomadizmot.smeam da tvrdam. vo interpretativniot klu~ na post-modernata diseminaciska kultura na raznoobrazieto. {to zapadnata post-teorija {iroko ja afirmira{e polivalentnata. kulturolo{ki gledano: univerzalen civilizaciski obrazec (Pol Valeri). bezute{no ostanuva vo stadiumot na obidot. bezrabotna marioneta. etikata (Leh Mjodinski).. libidinalniot potencijal na generacijata X. kako {to. progonstvoto.. potcenuva i blokira. pagansko pribe`i{te od inhibiciite.. {to ja ovozmo`uva denes aktuelnata hermeneutika na centarot i na marginata.. "Tineksi#. nomadstvoto. Osudena da bidam (i da ostanam na) Balkanot .so siot svoj baga` na sega ve}e iskompromitirani. bezobzirno go obeshrabruva. deka sekoja vojna pretstavuva triumfalen pohod i kompenzacija za kreativno impotentnite tolpi. religijata. bez razlika na toa. apologijata na Razlikata. Mediteranot. Mediteranot. "navle~ena# na "kafi}i#. †rodno mesto# na tragedijata (Fridrih Ni~e). dolgo godini. imanentno zastapena i vo Hamletovskoto "da se bide ili-ne#. MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80TITE I 90-TITE GODINI Mediteranot. Mediteranot.. Tokmu onaka. duri! Toj e svoeviden geopoeti~ki simbol (Kenet Vajt).. vo nepravedno skamenetiot tanc na senkite bez idnina. i# logika. lulka na evropskata kultura i umetnost.Elizabeta [eleva MAGOR Kapitalot ja poznava samo binarnata "ili. osueteni epistemolo{ki proekcii .

odnosno istoriskata stilistika. biolo{kite predodredenosti na podnebjeto. burnite vetri{ta. 1995) . {to spored koncepcijata na Mi{el Fuko zna~i mesto za proizvodstvo na identiteti (psiholo{ki. kako analiti~ki topos. zna~i.od edna strana. Mediteranot. kulturolo{ki plan. Kone~no. nare~en rasa. b) Mediteranot da se situira vo oblasta na nare~ena imagologija. soni{tata. Vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka. kni`evni likovi i postapki. na primer. koj{to osobeno dobiva vo zna~ewe vo sovremenite ne samo komparativisti~ki. t. deka: †Kni`evnosta e prostor.e. strastveno podnebje). vo kulturalno obuslovenite pretstavi vo mentalitetot na lu|eto. me|u koi oscilira ni{aloto na kni`evnata istorija i poeti~kata modelativnost. mit koj{to se preselil i vo ramkite na istoriografijata. kako polikulturna celost.toga{. kulturi. Vo tie ramki. kako dve duhovno-povesni konstanti na evropskite literaturi. Mediteranot slobodno mo`e da se opredeli kako inter-kulturen entitet. so postojani branuvawa. Tuka spa|a i znamenitata. antropolo{ki.so drugi zborovi: Mediteranot.mediteranskoto. literaturi. mo`e da se situira na nekolku problemski ili epistomolo{ki ramni{ta: a) Da se prou~uva kako vid na tipolo{ka analogija od klimatski vid: da se izdvojat karakteristikite na toploto podnebje. ozra~eno i obele`ano so prisustvo na toploto more. ve~no vra}awe. kako homotopija. gledan od epistemolo{ki aspekt. za atlantizmot i mediteranizmot. melanholijata . toa se slu~uva so cirkulatornoto dvi`ewe na apoloniskiot i dioniziskiot duhoven princip. postmodernisti~ki studii. kako {to i na po{irok. vleguvaat inicijalnite distinkcii na Madam de Stal. Ako ja prifatime tezata. prostorot na opozitnite struewa. kulturni. kako podra~je na studeniloto. toa bi bil faktorot. koi vlijaat na oblikuvaweto soodveten tip literatura ili umetnost. {to obuslovuva i soodvetni karakteristiki na kni`evno-umetni~kiot senzibilitet (poglednato od aspekt na teorijata na Ipolit Ten. v) Mediteranot e tipi~en komparativisti~ki problem i od aspektot na prou~uvaweto na kulturniot identitet. vo kogo{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet se najprovokativno artikulirani# (Benet/Rojl. koi preku literaturata sozdavaat odredeni sliki za drugi prostori. imaginativnite me~taewa. nejzinata romanti~arski oboena i imagolo{ki vtemelena opozicija pome|u Severot. umetni~ki itn. energii i sokovi. bujnata vegetacija. vo tipi~no mediteranskiot mit za t. proniknuvawa i prelevawa . iako skr`avo izvedena tipolo{ka diferencijacija na Danilo Ki{. mrakot. maglite.n. i od druga strana . tuku i po{iroko. e eden eminenten komparativisti~ki problem.) So ogled brojnosta na vo nego situiranite kulturi. tokmu prou~uvaweto na mediteranskite 77 . Mediteranot.Jugot.

nare~en Mediteran. kako specifi~na potcelost. 1992:23). a posebno se karakterizira so hibridniot spoj pome|u vizantiskata tradicija i orientalnite elementi (Gerhard Gezeman. imeno ramni{teto na t. me|u koi Ivo Vidan gi izdvo78 .n. A vo nego. postoi †zaedni~kiot problem na utvrduvawe na jazi~nite i kulturnite granici i identiteti. bi sakale da go spomeneme Levantot. da re~eme. kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura. srednoevropskite literaturi. Denes. n¢ upatuva na mnogu aktuelnoto i va`no razotkrivawe na policentri~niot. mnogukraten idenitet na istite. 1989:107). 1995:140). vo kulturolo{ka smisla. fakti~ki. inkonkluzivnata.. mo`e da se tretiraat i prou~uvaat kako primer na t. itn. ili literaturite na Balkanot. se doa|a do sledniot neizbe`en zaklu~ok: †Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. mo`nosta. {to s¢ pove}e dobiva renome me|u komparativistite od sovremenata proveniencija. i imaj}i go predvid komparativisti~koto svrtuvawe kon pogolemite kni`evni entiteti i zaedni{tva. so ogled na svojata geografska polo`ba ili pak kulturno-istoriska situiranost. koi zaedni~ki sou~estvuvaat vo nego i go izgraduvaat kako takov.n. se osoznava dijalogi~nata. koga se potcrtuva negovata procesualna dinamika i otvorenost. interkulturalni studii. kade mo`ebi ponaglaseno inklinira i na{ata kultura i umetnost. polifoni~na priroda na poimot identitet. Nie ovde bi ja dodale. edna nacionalna literatura istovremeno da pripa|a na pove}e vakvi regionalni entiteti. mediteranskite literaturi. Vo toj kontekst. toga{. odnosno ju`no-amerikanskite literaturi. sekoga{ odnovo se vospostavuva niz neprestajniot dijalog so drugite literaturi# (Jola [kuq. no pred s¢ na dinami~niot tek i nezavr{enost na sekoga{ novoto vospostavuvawe na intertekstualniot identitet. da spomneme. regionalni kni`evnosti ili centrizmi. pa pokraj ve}e poznatite primeri za dvodomni pisateli ili poeti. Tokmu za regionalnite literaturi. vo duhot na anticipativnite Bahtinovi sogledbi. koga na{iroko se problematizira i preispituva samata kategorija ili premisite na identitetot. pokraj seto toa.Elizabeta [eleva MAGOR aspekti na oddelnite nacionalni literaturi od ovoj region. implicira uvid vo interkulturnata priroda na ovoj.. Dodeka sme kaj o~evidno najbogatoto epistemolo{ko ramni{te vo prou~uvaweto na mediteranskite kulturi. Vrz primerot na Mediteranot. proniknuvawe vo imanentnata dijalogi~nost i na~elna ramnopravnost na razli~nite kulturi. mediteranskoto podnebje go karakteriziraat pove}e mitovi. toa. o~igledno ne samo geopoliti~ki poimi. deka. i koga. da vospostavime i potvrdime postoewe na dvokulturni ili polikulturni literaturi. blagodarej}i mu na svoeto raznoobrazno specifi~no bogatstvo. i dijalektikata me|u provincijata i centarot# ([truc/Cima. pokraj. isto~niot Mediteran.

pozastapen odo{to drugite. odnosno `anrovski analogii. `anrovski mit.vo smisla na diva. varvarstvoto . †Toa nebo. odnosno neminovno za bo`jiot sin Isus Hristos. posega po onie neiscrpni konotacii. pokraj topi~kite. ponatamu moreto. {to e vozmo`no vo prou~uvaweto na Mediteranot: toa e ramni{teto na komparativnata poetika. generi~ki. arhetipska tema na ironijata i satirata. sonce. tuku i postoeweto na sli~ni. Spored plodotvornite soznanija na Nortrop Fraj. analogii kni`evni prosedi. {to gi sodr`i i emanira bogatata paradigmatika na Mediteranot. koja svesno ili ne. 1980). politi~kiot mit za vtemeluvaweto na Gradot (iska`ano vo †Eneida#) i erotskiot mit za potraga ili progonstvo (olicetvoreno vo †Odiseja#). poeti~ki modeli. plovidbata. ~ie{to poteklo go gledam vo prisutnosta na edna svetlina. Sledej}i go kontinuitetot na kanibalskata tradicija na Mediteranot. Jugot. progonstvoto. tuku i na seta umetnost. po onostranoto i nedosti`noto. `e{tinata. odnosno prosleduvaweto na tipolo{kite analogii me|u poedine~nite temi ili toposi vo kni`evno-umetni~kata elaboracija. paradoksalna priroda na Mediteranot da bide ednovremeno. 1979:192). Dvojnata. more. poimite kako beskrajnost. anarhija# (Nortron Fraj. produktivna vitalnost i energija na po~etocite. prostranstvo. buen i neskrotliv topos. Dalibor Cvitan zaklu~uva deka za 79 . toa {to go narekov ~isti elementi na denot. vetri{tata. kako generi~ki. kako i metafora na metafizi~kata `edba po beskrajot. sekoga{ burno. Kako {to ve}e spomenavme. par~osuvaweto na junakot. probuden od rasko{nata priroda. i deka so ogled na toa. toplinata. nomadstvoto. postojat i drugi. vo kompleksot na mediteranskata literatura. pretstavuva †sparagmosot ili ~uvstvoto deka heroizmot i delotvornata akcija se osudeni na propa|awe. verojatno i so ogled na †demonot na istorijata#. preobilna podvi`nost# (Pol Valeri. a koi sekoga{ se predmeti na metafizikata. g) Tokmu ovde mo`e da se vpu{time vo slednoto epistemolo{ko ramni{te. i na negoviot model na arhetipskata kritika. stilisti~ko-retori~ki izvedbi. misti~no ili apofati~ko. No. neskrotena. tipi~nite mediteranski toposi se: patuvaweto. erotskiot nemir i lamte`. sudbinski nameneto i na gr~kiot pevec Orfej. vo svetot vladeat zbrka.juva. `anrovski modaliteti. koi mo`at da se prou~uvaat vo mediteranskite literaturi: ve}e postoi i e prifateno misleweto za ironijata. soznavawe na svetot. ne ja fascinira samo kontemplativnata priroda na Pol Valeri. {to fatalno se nadvi{uva nad ova. krvavo i nespokojno podnebje. na vtemeluvaweto. seto ona {to e duhovno. ni gi sugeriraa i nametnaa na na{ite duhovi. potragata. otsutni ili dezorganizirani. kako posebno zna~ajni i univerzalni po svojot karakter. dlabo~ina. po~nuvaj}i od Oziris.

anatomija). se smetaat za ednostrani. posebno. no vo drug `anrovski domen. tuku i neophodno soobrazuvawe i primena na predelen metodolo{ki pristap. nitu pak mo`e 80 . {to nim im soodvetstvuvaat. ne samo od politi~ki ili istoriski. a vo tie ramki. samiot po sebe. potsmevaweto kon avtoritetite. vo edna vozbudliva. tuku i od duhoven. ~uvstvoto na fatalnata predodredenost od istorijata. lovewe i narupuvawe. mo`ebi. {to gi obedinuva popularnata/narodnata i umetni~kata literatura. proizlezen od mediteranskite literaturi.Elizabeta [eleva MAGOR kni`evnata svest na Mediteranot e karakteristi~na †opsednatosta so eden kni`even ritual. kreativna sorabotka i modifikacija. `anrovski mitovi i oblici. re~isi mehani~ko vospriemawe na vlijanijata. Vo duhot na takvite genolo{ki sogledbi. prou~uvaweto i hermenautikata na sparagmosot. intelektualen vid (za koe{to. interliterarnosta. vo sklad so osnovnite prirodni ritmi. vredi da se istakne u{te eden paradigmati~en `anr. sepak. i na toj na~in. Vo tie ramki. nezaboraven primer. plodotvorno bi bilo istra`uvaweto i prou~uvaweto na ironijata. ne e dovolen. so polifoni~en karakter. literaturata i filozofijata. me|utoa. za poeti~kata obnova na modernata literatura. Predlo`eniot mitsko-antropolo{ki pristap. menipejata ja osiguruva cikli~nata obnova na mitskite si`ei. kako paradigmati~en `anrovski modalitet na mediteranskite literaturi. opsednatosta so postoeweto na mitot na ironijata# (D. odnosno defitisti~kiot odnos kon mo`nostite za podvig i herojstvo. tie istra`uvawa se zadovoluvaat so prosto nivno registrirawe. ili ru{eweto na utvrdenite socio-kulturni avtoriteti. ne samo izbor i precizirawe na analiti~kiot predmet. nedostatni. 1984) denes.n. ostavaj}i go na strana procesot na vzaemna. 1996) odnosno pozitivisti~koto tragawe po izvorite i filijaciite (Zoran Konstantinovi}. Svedeni na pasivno. hibridna tvorba. me|u`anr. Se raboti za t. u{te edna{ ja posvedo~uva zna~ajnata uloga na mediteranskite impulsi. iako ne strada od takvata kauzalisti~ka metodologija. kako {to e. Servantesoviot †Don Kihot#). nesoodvetni na aktivisti~kiot odnos. go pretpostavuva. a posebno na romanot kako `anr. Spored aktuelnite priliki vo komparativistikata. Volteroviot †Kandid# pretstavuva egzemplaren. {to tvore{tvoto. zaklu~uvame i nie. spored ona {to go tvrdi Mihail Bahtin. dijalogi~na transformacija. Zasnovana vrz na~eloto na karnevalzacijata. Cvitan. 1978:24). menipeja (vo terminolo{kiot aparat na Fraj ozna~ena kako . prou~uvaweto na vlijanijata (Miodrag Radovi}. odnosno `anrovskite oblici i retori~kite modaliteti. vo slu~ajov: mediteranskite kultni toposi. d) Prou~uvawata vo komparativnata kni`evna nauka podrazbiraat. i isklu~itelno vitalen. po sebe.

Is~eznuva ~uvstvoto za inferiornost. nie ovde go predlagame. pred s¢ vo nivnoto avto-imagolo{ko osloboduvawe od predra81 . nastojuvaat kreativno da go prevozmognat fatumot na balkanskiot provincijalizam. poradi pripadnosta kon duhovnata provincija. niz kogo makedonskata literatura i kultura.hibridizacii. kako najkompleksen intertekstualniot pristap: toj. izoliran. Prodiraweto na mediteranskiot duh. pokraj tematskite srodnosti. duhot na Mediteranot vleguva niz site vrati vo pezijata# . so ogled na ova iska`uvawe. Kulturolo{kata svest za Mediteranot i. ne{to pomalku vo prozata i vo kritikata. operacii i `anrovi. Prisustvoto na mediteranskiot mit ima funkcionalna uloga na kompenzatoren kulturen mit. pokompleksni aspekti na sporedbata: imeno. vo daleku pogolema merka. najeksponiraniot zastapnik na meditarizmot vo 1961 g. 2. i vo ramkite na koi doa|a do transkodirawe. ne samo {to vitalno e zasegnat od dijalogizmot i aktivnoto proniknuvawe na tekstovite. `anrovski ne sekoga{ imenlivi. ili kako {to toa go narekuva @erar @enet. srodnostite vo kni`evnite postapki. vo globalnata poeti~ka struktura! II Koga sme soo~eni so konkretniot primer na makedonskata literatura. Zatoa. podemot na poeti~kiot kosmopolitizam. svoja po{iroka potvrda nao|a vo 60-tite godini. odnosno prevozmognuvawe na prvi~nite zna~enski registri. transgresija. gi zasegaat drugite. poluuspien. vo stilisti~ko-retori~kite izvedbi.ne pomalku prokletstvo! †Is~eznuva ~uvstvoto za balkanskiot fatum.da bide edinstven. hipertekstualni praktiki. {to nego go sledat. zad grb frlen vilaet. kone~no. vo `anrovskite modaliteti i posebno . intertekstualnite prou~uvawa. so pojavata na tretata kni`evna generacija. vo aktivnata rehabilitacija na kulturnata svest na makedonskite avtori. nitu vidlivi oblici na soodnosi me|u mediteranskite literaturi.pi{uva Vlada Uro{evi}. odigra kurativna uloga. iako otporano nagovesten. izolacionizam i . vo poezijata. {to se od centralno zna~ewe za pozitivisti~kata etapa na komparatistikata (etapa na Stoffgeschichte). so planini zagraden i so mitovi tabuiziran. deka `iveeme vo zatvoren. niven preod i vidoizmenuvawe od edni vo drugi. vo tie ramki. treba da se istaknat nekolku va`ni momenti: 1. vo otkrivaweto na bogatite. Od druga strana. tuku i od mno`estvoto na generativno-transformativni procesi.

kosmopolitskata orientacija i inspiriranost od ino-nacionalnite poeti~ki prosedei. vo †Plovidba na Jug#. ili pak plodonosnoto zra~ewe na nadrealisti~kata poetika. i urneci. ve}e vo 80-tite godini. evidenten prvenstveno kako hronotop. ima svoja kontekstualna potkrepa i relacija. kon intertekstualnata igra so tradicijata. vo najizrazita i programska smisla kaj Aleksandar Prokopiev vo †Mladiot majstor na igrata#. fatalen i †temen vilaet#. odo{to na poapsraktnite kolektivni simboli: na dr`avata ili. ~ij{to programski naslov. povtorno se o`ivotvoruvaat. hibridizacija. gri`livata preokupacija so tekstot i sledeweto na procesite na negovoto kreativno sozdavawe i pretopuvawe.Elizabeta [eleva MAGOR sudite. na moreto.Borhes. naprotiv! Vo po~etokot. ~ij su{tinski izvor pretstavuva Bibliotekata. ponatamu. vo 1994 g. so vkupnite poeti~ki pridvi`uvawa na aktuelnata. si`ei ili junaci. eksplicitno gi posvedo~uva dlabokite sovpa|awa pome|u duhot na aktuelnata i onoj na helenisti~kata kni`evnost. a so ogled na svojata bogata avtorska samosvest Prokopiev. potoa. vo ovie godini. vodoploven i kulturen prostor. da dobie novi oblici. pak. odnosno svrtenost kon sebesi. nacijata). intertekstualni igri. Podemot na prozata vo makedonskata literatura vo 80-tite godini. {to nikoga{ ne go smetale za dale~en i tu|. urbanoto nomadstvo ili samosvesnata. 1987. pokraj ve}e osvedo~enata zastapenost na mitskite matrici. {to. kade post-modernisti~kata poetika na pove}estilnost. isklu~iv. razvivaweto na poinakvi tehniki i formi na gradewe i eruditsko sozdavawe na naracijata. se nao|a vo nesomnen sklad so aleksandriskata poetika na u~enost. ploveweto ili preku svoite bogati mitski konotacii. fragmentacija. pridonesoa mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura. Aspektite na mediteranskiot mit. 1992. i soobrazno na toa. post-modernisti~ka epoha. darelovski respekt kon polikulturnite estetski vrednosti.. neguvaweto i sozdavaweto na literatura. eklekticizam. se javi i so eseisti~kata kniga †Dali Kalimah be{e postmodernist#. 1983. 1985. svetlinata. Ova mo`e da se argumentira preku avtorskite postapki na Mitko Manxukov vo †Me|ata na svetot#. odnosno literatura. koja{to mo`eme da ja prepoznaeme kako aleksandriska literatura. od edna strana. kon poliretori~kite strategii na pismoto. Ne slu~ajno. eseizam. vo †Slovo za zmijata#. a potoa i vo nivnoto arhetipsko priklu~uvawe kon onoj velikolepen. kako proces mo`ebi. pome|u poeti~kiot izvor na post-modernata literatura . Jugot. ili aspekti: pred s¢. dlaboka predanost na Gradot (pove}e. Mediteranot. deka mu pripa|aat samo na eden. sofisticiranost i retori~ka prefinetost. sledewe na anatomijata na pismoto. kult kon poeti~kata erudicija. se odlikuva so poinakov vid prisustvo vo makedonskata literatura. i egzem82 . preku afirmiraweto.

niz edna borhesovski vdahnovena postapka na mistifikacija na izvorniot istoriografski materijal. duhovniot `ivot na ovie prostori. za eden o~uden umetni~ki hronotop. posebno vo raskazite †Isku{enieto na Amfilehij#. ispolnet so retori~nost. So toa na ramni{teto na stilot se potvrduva bliskosta so u{te eden mediteranski element.. koi se vklu~eni vo procesot na imaginativnata i spekulativnata kni`evno-umetni~ka rekonstrukcija na duhovniot profil na vizantiskata epoha. otkolku kako mimeti~ki preslikan.. sekoga{ zadr`uvaj}i ja svojata ironiska distanca i pravoto na otstapka od nekoga{ dominantnite narativni obrasci na pateti~na evokacija na istorijata. †Golemiot egzarh#.Kalimah. od druga strana. Aspektite na o`ivotvoruvaweto na mediteranskiot kompleks. vrz kreativnite pottici na borhesovskata metafizi~ka fantastika. azijanisti~ki stilski postapki i duh. Venko Andonovski. vo na{ata proza. kakov {to e Simeon Macedonijan. vo †Slovoto za zmijata#. vo †Polovina bo`ilak# (1992). Vizantija kako umetni~ki hronotop. Vo raskazite †Qubovnikot na ledi Alkaforida#. freskoslikarstvoto. videna pove}e kako virtuelen. pismoto. Andonovski ja gradi svojata narativna postapka vrz principite na eruditivnata poetika. †Medaljonot od Pela#. vo †Plovidba kon Jug#. se obiduva da ispi{e kreativna i avtenti~na kni`evnoumetni~ka proza. objavena 1993 g. Ermis Lafazanovski. samoto hristijanstvo. protkaen so voznemiruva~ki paganski relikti i rituali. i slobodnata igra na intertekstualnite odeci. pome|u dokumentot i bogatata retori~ka orkestracija. komplementaren so prviot trend. me~tatelna neobi~nost. isto taka. ja sre}avame i vo ne{to podocna objavenite prozni knigi. kako idealen prostor za eruditski intertekstualni podigravki pome|u istorijata i umetni~kata ironija. pome|u faktot i kni`evno-umetni~kata mitologija. pri toa. Nastojuvaj}i da dopre do podlabokite metafizi~ki koreni na makedonskata kultura. imeno so maniristi~kiot son. negoviot dale~en srodnik i prethodnik. vo konceptualno strogo osmislenata i kompoziciski skladno postavenata prozna kniga †Freski i groteski#.plarniot pretstavnik na aleksandrizmot . referencijalen i konkreten vreme-prostor. hipoteti~nite figuri na arhetipskite graditeli i eruditi. svrzan so helenisti~kata epoha. gi sledime vo pojavata na u{te eden. vo kogo skladno pulsiraat kulturolo{kata boja i ornamentalna specifika na dale~nata magiska Vizantija. {to go zasega opskurniot period na vizantiskoto carstvo. po~nuvaj}i od †Odaja za du{ata#. figuriraat sliki i pretstavi za nekoj hipoteti~en sreden vek. se sosredoto~uva na mediteranskite toposi. †Posledniot makedonski rektor# itn. imagolo{ki prostor. pa s¢ do †Svantovid#. †Krovovi bez ku}i# . in83 . †Smrtta na Evtihij#.

romanite na Slavko Janevski so koi fakti~ki i zapo~na ovoj trend: †Mirakulite na grozomorata#. {to kanadskata teoreti~arka Linda Ha~ion go imenuva so sintagmata istoriografska metafikcija. vo nedovolno poznatata i prou~uvana kniga †Pustini i oazi# od Vidoe Podgorec. kako i suverenata uigranost na intelektot i igrata. na ve}e videnoto i preku imaginacijata do`iveanoto iskustvo. romanot na Zoran Kova~evski: romnot na Bla`e Minevski †Crn perduv#. po samiot ~in na plovidbata i paganskoto osloboduvawe od urbanite stegi. e tokmu primenata na novi. od 1993 g. od Danilo Kocevski. pasti{iraweto na arhai~ni stilovi odnosno leksika. {to ovie romani gi izdvojuva od poznatata `anrovska odrednica na istoriskiot roman. ~ija tematika se odnesuva na helenisti~kata. 1992 g. vo koi vibrira edna `anrovski apartna mikstura na intimniot zapis. odnosno tragi na individualna semioti~ka obrabotka i naracija.Elizabeta [eleva MAGOR dikativnoto razmno`uvawe na †istoriski roman#.) ponatamu. suverenoto pravo na romansierot da go meta-tekstualizira. maliot roman na Manxukov. tipi~no mediteranski `anr. debitantskiot roman na Venko Andonovski †Azbuka za neposlu{nite# od 1994. vo kogo se sodr`i i iska`uva interesot. odnosno †Aldebaran# od Vlada Uro{evi}. romanot †Aleksandar i smrtta# na Slobodan Mickovi}. 1984 g.vo ovie romaneskni dela. na intertekstualnite tragi i zapisi... †Aleksandar# maliot roman so bogati istoriski konotacii kon sovremieto †Odisej#. Pokraj inovantnoto i intrigantno posegawe po re~isi nedoprenata helenska ili vizantiska epoha i duhovnost.n. Toa. lirski patopis. zbogati i modificira dokumentarniot materijal. Kako tret oblik na prisutnost na mediteranskiot intertekst vo makedonskata litertura vo 80-tite godini. za prv pat. treba da go izdvoime t. respekt ili kopne` . kreativnata igra i preto~uvawe me|u realnosta i imaginacijata. kon edna ve}e videna slika# veli Uro{evi}. esejot. hibridizacijata pome|u istoriografskiot i kni`evno-umetni~kiot tekst. kon koja{to se izrazuva nesomnen kreativen voshit. potoa romanot †Krstot na Bogomil# od Boris Vi{inski itn). patepisniot `anr. (1991). go raspoznavame toa. na primer. na ve~noto vra}awe i povtoruvawe 84 . vo tipi~no mediteranskiot duh na déja vu. gledaj}i i vo nego elementi od ne~ija tu|a interpretativna postapka.. svesnoto posegawe po soodvetni retori~ki modaliteti. Zastapen u{te vo 1971 god. sakaj}i da go ozna~i tokmu kreativnoto prepletuvawe i prenaso~uvawe. †Sekoga{ odime niz odamna sonuvaniot son. ili pak na vizantiskata epoha (toa se. specifi~ni strategii na relativizacija i tekstualizacija na istoriskata predlo{ka. patepisot. do`ivuva vistinska revalorizacija vo delata †Pat za Arka{on# od Danilo Kocevski (1989). qubopitstvoto i kopne`ot po egzoti~noto.

vrednostite na detskata razigrana optika i neskrotenost. posilnoto i potemelno dejstvuvawe na imaginarnite plovidbi i patuvawa. ovozemni radosti. sinata slika# (Uro{evi}).na ne{tata. svojstven na mediteranskite narodi. no samo koga }e gi zatvorime o~ite. Edinstveni boi: belata na branovite belata na brodot. vo ova delo. I srebrenata. odnosno son za oslobodenata kreativnost i spiritualna energija. Ju`nata yvezda. na koja vo 1960 g. so mediteranskiot nomadizam. deka denes. i so kultniot odnos kon vodata i son~evata svetlina. letoto i poetot. so mediteranskiot duhoven i kulturen areal. istriena so voda. ima oniri~en karakter: †Vo dopir so moreto. more na kamen. funkcionira kako metafora na Jugot i mediteranskite opsesii. ponekoga{ pove}e virtuelno. `iveeweto vo migot. Zatoa i Kocevski govori. veli~aweto na plodnosta. fakti~koto. a sekoga{ vo bleskaviot krug na letoto i vo temperaturata na negovata violetova treska. ne znaeme na koj predmet mu pripa|a. poetite najsilno go do`ivuvaat ekstati~koto osloboduvawe od otu|enosta. mo`eme da zabele`ime. pergament od koj e izbri{ana. na kovano srebro. vrtoglavicata i zbesnatosta pred letoto. vrskata pome|u moreto. Sogledan kako prostor na sudbinski razliki i prelevawa. se nasetuva o`ivotvoruvawe i vospevawe na telesnite. tuku i za †nematerijalnoto patuvawe#. more od filigran. Aldebaran. Toj e vistinska potvrda na tezata deka Drugosta. vo likovnosta kako neodvoiv del od retori~kata struktura vo hromatskoto pismoslikarstvo. e nezamenliva inspirativna slika. Pri toa. aspektot na klimatogenoto ili geopoeti~koto vlijanie i zra~ewe. na skr{eni amfori. Moreto ima zna~ewe na arhetipski motiv. `ivini. mo`ebi. protkaena so brojni `anrovski elementi i †za~ini#. rustikalnata mitologija. kalajni isparuvawa. Dominantniot kvalitet na ovaa proza. pove}e virtuelno i simboli~no more. Mo`ebi tokmu zatoa. £ e posvetena pesna. za tvore~koto napojuvawe i osve`uvawe na na85 . vrzana za urbanata teskobnost na Orfej#. e sodr`an tokmu vo nejzinata bogata vizuelna vrednost. kako vistinski simbol na post-modernata era na vavilonski umno`enite govori i kulturi.Ohrid. pottiknuvawe. Vo ramkite na taka do`iveanoto. ne retko. otstapuva pred bogatstvoto na kulturolo{kata paradigma i intertekstualnata asocijativnost na Mediteranot. za. Nebo bez boja: varovni. zbogatuvawe. indigoto na moreto. Mediteranot ja potkrepuva bahtinovskata vizija na kulturite vo neprestajno dijalo{ko proniknuvawe. Vo zaklu~okot na ova izlagawe. †Mediteran: kujunxisko more. na kulturolo{ki plan. ne samo za vistinskoto. Uro{evi} prepoznava i fakti~ki elementi na pripadnost i soglasnost na eden od na{ite gradovi . ba{larovskata opsednatost od ognot kako praelement.

zatoa. ja vrednuva tolerancijata nad supresijata. etni~kite. kako nov epistemolo{ki fakt. so po{irokite kulturolo{ki vredenosti. simboli i tradicii. Zatoa. se smeta deka krizata na identitetot.polovite. {to od iskoni go ma|epsuval i vdahnovuval tvore{tvoto. sinkretizmot i paganskoto soobrazuvawe so vremeto i prostorot. monologizmot i ednoglasnosta. Tokmu vo polifonijata. So drugi zborovi. Dualniot koncept na identitetot. prou~uva i istaknuva pred s¢ . ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET Postoeweto i osoznavaweto na kulturniot identitet nesomneno pretstavuva edna od bazi~nite ~ovekovi potrebi. nemo`nosta za negovata samoopredelba e isto tolku surova. umno`uvawa. da gi sogledame vnatre{nite razliki.Vo rasplinuvaweto. odnosno. vo slabeeweto na identitetot. razli~nosta / heteroglosijata nad homogenosta. na mediteranskiot kult. koi go redefiniraat poimot na kulturniot identitet. podvojuvawa. 86 . multipliciranost i. od kogo poa|aat i procesite na sovremenata evropska integracija. slobodata nad prinudata na identitetot. amorfnosta. mo`eme da raspoznaeme nekoi aspekti na procesot na smrtta i odumiraweto. inkonkluzivnost.razliki. depersonalizacijata i derealizacijata. so pravo. upatuva ve}e na ramni{teto i vo ramkite na samiot subjekt. sekako. edinstvenosta. le`at vistinskite neuni{tlivi izvori na mediteranskata magija. Od druga strana. so prirodata i kosmosot. so zavodlivite vetuvawa na nezapirliviot. na toj na~in. totalitarnata i avtoritarnata ideologija na celosta. kako i fizi~kata zagrozenost na edinkata. vo svetlinata na dijalo{kata filosofsko-politi~ka opcija. denes e zameneta so ideologijata. nivnata konstitutivna nu`nost i kompleksnost. drugost. denes sme soo~eni so takvi epistemolo{ki predizvici. koja gi poso~uva.Elizabeta [eleva MAGOR cionalnata kni`evnost i kultura. kulturalnite . Vo toj kontekst. nepoznat i dotolku pove}e privle~en duhoven prostor. principot na identitetot koincidira so principot na dijalogi~nost. raslojuvawa.

tolerancija i interkulturalnost. da go apsolvira apstraktniot i egocentri~en poim na subjektot i. 87 . da govorat na svoj jazik. deka "borbata na ~ovekot protiv mo}ta (vlasta) e borba na pameteweto protiv zaboravot#. na~eloto na nacionalizam i {ovinizam. ~esto se potpiral vrz principot na koegzistentnost. toga{ nitu tkn. marginalni ili vtorostepeni na svetskata kulturna i politi~ka scena: i tie. toga{. potvrdat i odbranat svojata kreativna i duhovna potencija.vo presudna mera }e vlijae na toa. avtomatski e neracionalno. osporuvan i zagrozuvan vo nivniot buren istoriski razvoj i iskustvo. Ako ja sledime mislata na Milan Kundera. naj~esto sosedni dr`avi. kako i drugite. koj{to me|utoa ne ja bri{e i potira individualnata razlika i specifika. da se namali agresivnata. im go dava pravoto da postojat pod svoe ime. toj glasno da se nametnuva. koj nim. da `iveat spored nasledstvoto na svojata kultura. umno`ena i splotena so komponentite na Drugosta. Ako ja postulirame samata kultura kako na~elo na identitetot.Analiti~ki interes Novata orientacija kon komplementarniot identitet vo evropskite integracioni procesi. prirodno }e bide nadminato so po visokoto na~elo na kosmopolitizam-~uvstvoto na pripadnost kon svetot. so toa. Od druga strana. oslabnee i neutralizira ~uvstvoto na zagrozenost kaj nedominantnite narodi i kulturi . kon eden globalen identitet. Od svoja strana. ovie narodi stanale vistinski paradigmi za dijalogizmot. nedominantni narodi nema da se ~uvstvuvaat inferiorni. Zo{to. da go potisne. So ogled na toa. vo kulturite na nedominantnite narodi mo`e da go prepoznaeme toj mnemotehni~ki efekt. Prinudeni. svojata avtenti~nost i postoewe. denes i ovde. me|u koi pripa|a i Makedonija. deklarira ili pak instrumentalizira. tuku istata ja razbira vo polifoni~na smisla: imanentno rasloena. produktivno doka`uvawe na kulturnite potencijali na sekoj nacionalen entitet. mo`at da ja poka`at. nedominantni narodi i kulturi. golemoto i odlu~uva~ko zna~ewe i mesto. da potpa|aat pod dominacijata i vlasta na posilnite. Nacionalniot subjektivitet na ovie narodi. {to £ se dodeluva na kulturata (a koe se potvrduva vo Izve{tajot dobien od ON). podgotvenosta na novata evropska politika da ja prifati i respektira Razlikata. e od posebno zna~ewe tokmu za grupata na tkn. poradi svojata nedovolna brojnost. virulentnata ideja i koncept na nacionalizmot kako kulturna ideologija. toa pametewe na svojot kulturen identitet. ovozmo`uva maksimalno razvivawe i kreativno. ~esto podveduvan pod pra{awe. vo op{testvo kade ne se poreknuva ili zagrozuva ne~ij kulturen identitet.

"Tu|ata kultura samo vo o~ite na drugata kultura se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko. vreme i okolnosti. tuka zaslu`uvaat da se spomenat proro~kite zalo`bi na ruskiot filosof na kulturata. epohalen. toj e sekoga{ relacionalen ili pak komparativen! Zatoa. Takvata delokalizacija na marginite i na drugiot. vo sredi{teto na analiti~kiot interes.Elizabeta [eleva Komparativen identitet MAGOR Od svoja strana. postoeweto na eden subjektivitet (povesen. dvi`ewata vo sovremenata teorija i filosofija. ja sogleduva edinstvenata mo`nost za dosegawe na sopstveniot identitet. kosmi~ki). steknuvawe i povtoruvawe na kulturniot identitet na nedominantnite narodi. Takvoto procesualno vospostavuvawe. tuku sekoja go so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost. a vzaemno se zbogatuvaat#. Identitetot ne e apsoluten. vo vid na kulturen i neporekliv monument. se samorealizira. samobendisan. kako oaza na humanite vrednosti. toj ja gubi po~vata pod sebe. vo opkru`uvaweto na neoprosvetitelskite struewa na evropskite integrativni procesi. kako konstituitiven princip na sekoe ~ove~ko su{testvo. potvrduvaat deka †kako zaedni~ka su{tina na ~ove~nosta. spored svoeto mesto. na 88 . otstranet od granicata. ogledalo na identitetot. tokmu vo dijalogizmot. poto~no. kako uto~i{te na univerzalniot jazik#. Vtorata implikacija. Pri takvata. tie ne se slevaat i me{aat. Mihail Bahtin. koj{to siot svoj `ivot mu go posveti na dijalogizmot. u{te pova`no. se izroduva i umira#. iako samiot najmalku mo`e{e da u`iva vo nego: "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. samata sebesi ne si gi postavila. transgredientnosta ili egzotopi~nosta. kulturen. dijalogi~na sredba me|u dve kulturi. vo toa e negovata serioznost i zna~ewe. imanentnata kritika na monologisti~kiot koncept. Nie £ postavuvame na tu|ata kultura novi pra{awa. trendot na tkn. ireduktibilnosta na individualnoto kulturno nasledstvo-upatuvaat na dinami~kiot proces. koi ja podr`uvaat kulturnata samoidentifikacija kako univerzalno pravo i vrednost. vo neophodnata potreba od raspoznavawe na pretpostavkite i elementite na tu|iot kulturen identitet. vo koe se reflektira i. kulturizam i tekstualizam. ima dve va`ni implikacii: Prvata se sostoi vo priznavaweto i prifa}aweto na ontolo{kata raznozna~nost na svetot. koi taa. kulturata ostanuva nezamenliva sila ili. kulturnite studii. ostanuva ispraznet.

za prv pat. Bez razlika na toa. zasnovan vrz principite na interaktivnost. sosredoto~ena. otsekoga{ im bile svojstveni. treba da ja do`iveat svojata na~elna potvrda i ramnopravnost. Aktiviraj}i krug pra{awa.principi koi. nepovratno zagubeni vo svojata 89 . na nesvodlivata. aktuelniot (ob)lik na kni`evnata teorija i metodologija. efmati~ki ja naglasuva instancata i problematikata na Drugosta / Drugiot. {to treba da se iskoristi kako strate{ki koncept od nivnoto vitalno zna~ewe. vo sklad so univerzalnite humanisti~ki normi. {to e daleku po{irok i poambiciozen od onoj. proto~niot. {to go vostanovuva. odnosno etika na kni`evno .nedominantnite narodi tokmu sega ja imaat edinstvenata i nepovtorliva mo`nost-da ja potvrdat svojata komplementarna uloga i va`nost. vo ramkite na svoite preokupacii. otvoreniot. dinami~en. nezapirliva. imanentna poetika. vo sozdavaweto na noviot evropski poredok. na ovie narodi. dijalogi~nost. pretstavuva integralen element od po{irokata filosofema na dijalogizmot. nastojuva. se samo dve lica na istata dijalo{ka iskaznost.tekst. na toj na~in. epistemolo{ki.nau~noto prou~uvawe. {to ozna~uva i stremi kon pokrupen epistemolo{ki prelom / rez. imaat neprocenlivo zna~ewe tokmu za nedominantnite narodi koi. imeno. ostvarena vo ramkite na kru`eweto.kako . da go prodlabo~i.svet i svetot . odnosno postulira prethode~kata. poetologemata na intertekstualnosta. imanentni i neophodni. tolerantnost. {to. kosmopolitizam . optekot. potencijalna. ili drugi pobudi . vo metodologijata na humanitarnite nauki voop{to. inkonkluzivna igra na identitetite i temporalnite dimaenzii. dali interesot se javuva od aksiolo{ki. Globalnite procesi. PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA Problematikata na intertekstualnosta. od militantnite i neprijatelski nastroeni sili. no i nomadska bitijnost. postojano delotvorna.rasteweto na interesot kon nedominantnite kulturi. daleku od toa da bide samo del od trendovskata retorika na kni`evnata teorija i metodologija. vo zakrilata na novite integrativni procesi.kako . kako imanentna. "fluksot#. "demonska#. koi gi pottiknuvaat vakvite vrednosti. Tekstot . oslobodeni od prinudata postojano da go samopotvrduvaat i branat svojot kulturen identitet. do nivoto na edna fundamentalna po etika. procesualen tek. vo naporite za soo~uvawe i odr`uvawe na svojot kulturen identitet.

Jas i Ti. rasto~en. implicitno ja predo~uva dehierarhizacijata na logocentri~nite poimi na jastvoto. monadolo{ki sistemi . kako eshatolo{ka metafora. dokraj neizreklivata i nesoop{tlivata) vistina i metodologija. sozdavaj}i ja konstitutivnata amplituda na intersubjektivniot entitet. `ivotnoto stradawe. kako {to smeta Bahtin. Kako epistemologema. 90 . premavnuvawe na voobli~enite granici. Bitieto na tekstot. isto tolku mudronosni. hipoteti~en prostor na me|usebnosta. vo koja. protek.vo i niz .umetnosta (vo `ivotot sogleduvaj}i. me|utekstovno . Intertekstualnosta. tuku. buewe. maksimalno natopen so te`inata i vistinata na intimnoto iskustvo. epistemologemata i poetologemata na intertekstualnosta. mnoguobli~no) bitie. kako iskustvo. odnosno na hiper . nesamoidenti~en.vo . osoznaeno kako androgino.kalemi. Problematikata na intertekstualnosta. mo`nost za povtorno vozniknuvawe na du{ata / glasot na prethode~kite tekstovi. neiska`livoto.vo . princip i potvrda na tekstualnata reinkarnacija. steknuva opredeleni karakteristiki i na apofati~kata (racionalno. grani~nosta. odnosno sekoga{ . dvopolovo. apofati~koto. probiv vo sferite na misti~noto. monolo{ki. filosofemata. koja nema za cel. dioniziskata nezauzdanost. da bitisuva samo vo prostorot "pome|u#.mu se sprotivstavuva na kvazi -. raspetluvawe na krutite.Elizabeta [eleva MAGOR mre`olikost. vo me|ubitijnosta. odnosno intertekstovno. divata mudrost. ramki. paganskoto samosozdavawe i samorasnewe na `ivotot . vo prilog na fluidniot. koi se. kolku i spasonosni. kako potvrda na ni~eanskiot instinkt na dionizisko rasto~uvawe. vo teloto i duhot na aktuelnite. osloboduvawe od "zloto na teoriskata kultura# (kakvo {to zagovara{e u{te Ni~e). Intertekstualnosta. so ogled na {to. osuden na toa. sekoga{ ve}e tekstovi . intertekstualnosta go zastapuva imanentnoto predimstvo na `ivotot.tekstot i na tekstot .ostanuva nesvodlivo vo ramkite samo na edna (monolo{ka) opredelba. promena.scientisti~kiot moral. se menuvaat i osciliraat. vsu{nost. isto taka. tuku i spored svojot sintakti~ki stroe`. znakot i tekstot.ve}e umetnost / Tekst). koj go du{i i go sterilizira ekstati~noto bitie na literaturata. pot~inuvawe na umot i vladeewe so (protiv) nego. kako apologija i emfaza na difuznoto. dvojstveno. potvrduvaj}i go svoeto pagansko (mnogubo`e~ko.iracionalnoto. Epistemologemata na intertekstualnosta. rabnosta. nejzinoto su{tinsko svojstvo na transcedencija. modaliteti. {to se preto~uva . ne samo spored svojot semanti~ki. dlaboko soznatelni.`ivotot. kolku {to se do`ivuva~ki. svoeviden poezis. nezale~ivo razlomen vo sebe samiot.

politi~kite. Tokmu denes. kriti~ko . vo Fekete. so nevidlivi konci. vrzani za kosmogoniskite procesi na nastanuvaweto na svetot. Vernan. P. {to ja proniknuva i paradigmata na dijalogizmot i intertekstualnosta. kako interpretator (diktator). a ne pove}e stati~en nau~en predmet. ne e slu~ajno. podvi`nost. definiran. nare~ena tehnokultura. za sebe gi vrzuva svetovite i su{testvata. intertekstualisti~kata kritika i teorija.teoriskite aspekti i relacii pome|u jazikot. vo prilog na po{irokite kulturolo{ki studii i interpretacii (promisluvawa na socio . t. so samoto toa. koj ostanuva nezale~ivo krut. kako u{te edno premostuvawe na potesnite kni`evno teoriski prou~uvawa. odnosno kiber . materijalni argumenti. no i kako implikacija na indeterminiranosta. {to mu se pripi{uvaat. so ostra indignacija. opravdanosta) na aksiomatikata na intertekstualizmot. filosofskite. naprotiv: svojstvoto na kineti~nost. Spored soznanijata na Mir~a Elijade. pove}e ne mo`e da se oddeli nitu od eden vid ili oblik na tekstualna / diskurzivna praktika. Aksiomot na intertekstualnosta. vo tkivoto na samata kni`evna teorija i metodologija.e. Mo`ebi. zaedno so opravdanosta i smislovnosta na arhetipskite veruvawa vo generativnite. nepodredenoto. Intrtekstualnosta. znaeweto i institucionalnite ramki / oblici / barieri).Intertekstualnosta. proto~nost. {to poimot tekst pottiknuva (i e proizlezen od) sferata na arhai~nite mitolo{ki proekcii. Ne slu~ajno nare~ena kiberneti~ka. od diskursot sozdavaat Telo. afirmiraj}i ja idejata za "napu{tenoto delo#. koi{to gi sozdal / isfrlil od sebesi# (1996:128). sozdatelskite potencijali na Haosot (amorfniot. a potoa i na ~itatelot. gi otkrivame i podlabokite koreni. Povikuvaj}i se na analogni uka`uvawa na @. kako kritika na sopstvenosta# (Levin. s¢ u{te nepodredeniot svet). So 91 . dinami~nost.kultura.tkaja~. poradi visokiot udel i dominacijata na tehnologijata (elektronskite mediumi). aplikabilnosta (primenlivosta. realizacii i olicetvoruvawa. 1984 :202). vitalnost. takva vo koja dominira principot na avtoregulacija na tekstot. znaeweto i mo}ta. isto taka. "kosmogoniskoto sozdavawe e simbolizirano so ~inot na tkaeweto: koga Tvorecot . slu~ajnoto. kako i animisti~kite dimenzii i metafori~ni konotacii. go osporuva paternalisti~kiot nadzor i privilegija. za seksualnite (i so toa.svetotvorni) konotacii na ~inot na tkaeweto. koga se afirmira eden oblik na kultura. pred s¢ na avtorot. umrtven. povtorno . na denes razvikanata i aktuelna topolo{ka geometrija (teorija na katastrofite i haosot). kao auktor. odnosno "etikata na pismoto. vo vremeto. nepredvidliviot. dobiva svoi za~uduva~ki. kako uvid vo generativnite potencijali na haosot.

Elizabeta [eleva MAGOR ne{to posovremen re~nik. potoa. po mo`nost. Bodrijar uka`uva na toa. se ramnopravni pojavni determinanti na po{irokoto hipertekstualno pole. deka `iveeme vo vremeto na "ekstaza na komunikacijata#. potrebata za kriti~ko soo~uvawe. deka taa. odnosno fatalizam. vo erata na mre`ite. raste i interesot za tipolo{ko prou~uvawe (i. najmalku e edinstvena. ili pak ednodimenzionalna. povratniot odgovor (fidbekot). preminot . ili zapostavi faktot. za dijalo{ko ustrojstvo na svetot. ne smee da se zaboravi. totalitarna indetermiranost i fluidnost. se potvrduva samouni{tuva~kiot potencijal. tkn. kako i na tekstot. "humanisti~ka# percepcija i recepcija na kni`evnite dela. Vo nikoj slu~aj. odo{to e onoj na Bahtin (koj namerno go odbiva{e jazikot na in`inerite i tehni~arite. odnosno. Sepak. na ~ovekot. fakti~ki. zbunuva~ka i. kako i ~itatelot. Otade. so ogled na toa. vo svoevidna magma. od edna strana. hiperpoezijata. kade. taa ponekoga{ zapa|a vo solipsizmot na avtoreferencijalnosta (Fekete. zapo~na i. be{e zacrtana od strana na Mihail Bahtin. od druga strana. promenata na oblikot na ~itawe. interaktivnoto pismo voop{to). Na toj na~in. novata tehnologija na pi{uvaweto i ~itaweto (hipertekstot). vklu~uvaj}i ja i intertekstualisti~kata. imanentno vgraden vo sekoja metateorija. paradigmatikata na intertekstualizmot. vo re~isi site svoi relevantni crti. vo svojot govor za literaturata). intertekstualnosta imame pravo da ja sogleduvame i kako ontologema. pome|u iskustvoto i znakot. na tekstot. u{te podramati~no ja podvlekuva. kulturolo{kata predodredenost na pismoto. vo opredelbata na dijalogizmot. Me|u vode~kite teoreti~ari na intertekstualizmot. u{te edna{. razgrani~uvawe) na srodnite modaliteti: intertekstot i hipertekstot. 1984:XVII). Proniknat so duhot na takvite sogledbi. samiot proces na sozdavaweto novi. hipertekstualnosta#. govori za egzistencijalnoto "tetovirawe# na pismoto i na 92 . na literaturata a. modalitetot na hipertekstot. eksperimentalni kni`evni `anri (kiberpankot. odnosno. interaktiven model. koj{to eksplicitno ja vklu~uva borbata. koja vo sebe komprimira i brojni filosofski konotacii i implikacii. ili poprvo . agonot. re~isi. Sudej}i spored prilozite na Xorx Hilis Miler "Etikata na hipertekstot#. so~eluvaweto so kompjuterskiot ekran (interaktivnosta). odnosno Majkl Rifater "Intertekstualnosta vs. Vo svoite radikalni izvedbi. ontologema. podednakvo tekstot. ~ie{to postoewe radikalno gi menuva pretpostavkite i okolnostite na tradicionalnata. izborot.kon noviot. sogleduvawe i uramnote`uvawe so entropskiot porast i bueweto na informaciite (tekstovite) vo prenaseleniot kulturen. sovremeniot germanski filosof Peter Sloterdajk. vo koja {to nepovratno e vpi{an i osoznaen nesvodliviot raskol pome|u `ivotot i poimot.kiber prostor.

onaka. {irej}i go svojot interes kon po{irokite politi~ki i filosofski promisluvawa . gi proniknuva prirodnite nauki. totali-tarnata (no isto tolku. ednokratnoto. Vra}aweto. solipsisti~ka . Delez i Gatari . Na toj na~in. kako napor. dijalogizmot. podednakvo .disperziranata. 1995). postoi mesto i dostoinstvo za singularnoto.(Vernik. kulturata. Muhi}. vo `ivotot. ja imenuva britanskiot teoreti~ar Daglas Talak). zaokru`en. kako i Bahtin. koga na globalnoto geopoliti~ko. "voveduvawe na site ne{ta vo svetot vo temata na Razgovorot# (F. kon svetot na ontolo{kite odluki . da se dolovat i potesno da se kontekstualiziraat konkretnite materijalni. {to "od po~etokot gi sobira sekoj eden `ivot# (1992:10). jakne potrebata i imperativot za generalizacija na Dijalogot {to zna~i "pretvorawe na Svetot vo sogovornik#.avtorot. gledaj}i. vo polna merka gi opravduvaat i revitaliziraat na{ite soznanija. odnosno kon neapsolviranite vrednosti i potencijali na dijalogizmot. presozdavaweto na edna "sou~esni~ka teorija za svetot# kakva {to. za pretstojnoto i imperativnoto "vra}awe kon Bahtin#. gi zagatna i gi ovozmo`i dvete golemi meta teoriski struewa: od edna strana. svesta. a ne samo potesnoto kulturno .umetni~ko nivo. 93 . obnovata. odnosno Kniga (kniga na `ivotot).konceptualnoto i filosofskoto jadro na poetikata na intertekstualnosta. i zo{to da ne. u~estvoto i sou~estvoto na kategoriite na subjektot. koja{to ja supsumira samata kni`evna teorija. od svetot na ~isto diskurzivnite. da se vrati) vo ramkite na transformisti~kata misla (praktika) . utopisti~koto iskustvo i proekcija. vo emancipatorskite zalo`bi i strategii. obnovata. socioistoriski i drugi uslovi. Smislata na Bahtinovskiot dijalogizam stanuva posebno aktuelna (da ne re~eme akutna) tokmu denes. svoeviden. sekoga{ ve}e vre`anost ) na znacite i tekstovite. kulturnite studii. difuznata) Mo}.Tekst. kako {to vo 1995 g. centraliziranata dominacija. kade s¢u{te. kako i aktuelnata humanitaristika (ili kriti~ka teorija. za egzistencijalnata i kulturolo{ka tetoviranost (obele`anost. "golemiot kod i programa#. kako metadisciplina. od edna strogo elitisti~ka.teorijata na intertekstualnosta. kako {to poka`uvaat Fuko. programski ja zagovaraa. povtorno }e mo`e da se priklu~i (odnosno. Prenaso~uvaj}i go kriti~ko . kako {to pripadnicite na likovnoto dvi`ewe FLUKSUS. 1984:131). zastapuvaa i oblikuvaa "umetnosta na `iveeweto#. koja go pottiknuva reaktiviraweto. vo Fekete. otu|enosta i nejzinata transcedencija. ispi{an i tetoviran so krvavi tragi . blagodarenie na svojot {irok eksplikativen potencijal.od druga strana. vo koi opstojuva dadena kultura. na slogovite i zapisite. kriti~kata teorija. za neophodnata kriti~ka distanca kon poredokot.teoriskoto vnimanie.

denes. "metafizi~ki#.so samiot razvoj na aktuelnite socio-istoriski nastani vo svetot. taa dijalogizacija na svetot steknuva status na edna akutna. prakti~na.Elizabeta [eleva MAGOR U{te pove}e. spekulativni. dijalogizacijata na svetot. prestanuva da bide samo edno od mo`nite humanitarni ishodi{ta na nere{livite. so dalekuse`no (dramati~no) istorisko zna~ewe. egzistencijalna perspektiva. 94 . teoriski problemi .

95 . Klasikata ne e biv{a. etimolo{ki vrzan so kvalifikativot na modernosta. POSTMODERNA I PARADOKSITE NA TEKSTUALNOSTA †Sprotivnosta me|u modernoto i klasi~noto ne e hronolo{ka. izvedeni vrz osnova na polivalentnata logika na protivre~nostite. modernosta e klasika. Na{ata namera. bele`i pove}e razli~ni modaliteti na pojava. principot na edno "sekoga{ . koja nastapuva vo ramkite na postmodernata epohalna svest i duhovnost.ve}e# deluvawe. Fransoa Liotar: Intelektualni modi Osnovna cel na ovoj prilog. kako tipolo{ki poim. antinomiite i nesvodlivite pojmovni identiteti. niz istorijata na literaturata. Taa ne se sostoi samo vo naro~noto vnimanie. vtemelena vrz fundamentalniot. se sostoi vo toa.MODA. odnosno tekstovi. i ne pomalku paradoksalen princip. prerasnal vo predmet na analiti~ki interesi vo domenot na komparativnata kni`evna nauka. so ogled na koi. i vo perspektiva. od gledna to~ka. bele`ewe. Modernosta e na~in na edno vreme. Poimot moda. so poimaweto na modata kako moment na povtoruvawe. predzna~uvawe na site duhovni tvorbi. na denes aktuelnite teoriski raspravi i tolkuvawa. postoewe. pretstavuva prevrednuvaweto na modata. da ja poka`eme paradoksalnata semanti~ka evolucija. soobrazenosta so sovremenoto i novoto. ili na~in na mislewe. kako iterativna struktura. a postoi i tradicija na novoto#. {irewe i opredelba. aporiite. odnosno imanentnata dekonstrukcija na poimite moda i moderno. na toj na~in. svrteno kon idninata. kako {to se veli i na~in na odnesuvawe na masa. me|utoa. ovde. rezultiraj}i.

gradej}i ja. postmodernata inicira eden dijalogi~en poim na modata. tuku niz reanimacijata na minatoto. kako spoj na arhai~noto so sovremenoto. evolutivniot koren na moderniot. vo literaturata se zakrepnuva veruvaweto. posebno onie od sferata na tvore{tvoto. prvobitnosta. o~uduvaweto. prvenstveno ikonoklasi~ki opredelbi. se nao|a tokmu vo edna arhai~na. Iskreno nadevaj}i se i posakuvaj}i.Elizabeta [eleva MAGOR I samata biduvaj}i proniknata so svojata heterogena retorika. toj. izvedena vrz osnova na romanti~arskite. avtorot da gradi ex nihilo (po~nuvaj}i od Ni{toto). polifoni~en roman. ubedeni vo negovata. re~isi zaboravena obredna forma. vo golema merka. izvornosta. namesto toa. protolkuvano. na mestoto na mrtviot ili osporeniot bog. i primer na eden eks-centri~en model na obnova. podredeno i predvideno. ovojpat. Dokolku. dvosmisleno postaven koncept. vo neporeklivata izvornost na negovite postapki.. bilo na samiot identitet na stvarite. na ~ii polici. na toj na~in. za prefiguracijata na sekoe delo. iznenadata! Kako period. na prvo mesto na vrednosnata skala. vo 1980 god. mo`eme da go postulirame isklu~ivo preku optikata na eden hibriden. razbrana ne pove}e niz retorikata na prelomot i rupturata. otstapuva od voobi~enata interpretacija na ovie poimi. paradoksalna priroda i kontradiktorna pojavnost. gi istaknuvaat kvalitetite na prestapot. kulturnata enciklopedija. Implicirani od dlabokata kriza na esencijalisti~kite i transcendentalnite avtoriteti. tradicijata. posmodernata ja karakterizira takov pristap.toga{. "prezentnost/prisustvo na minatoto#). dijalogi~en pristap. vo ~ii ramki. vo kogo "interacijata i repeticijata dominiraat vo svetot na umetni~kata kreativnost# (Umberto Eko). kako potvrda na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe (vtemelen od strana na F. odnosno avangardisti~kite. Ni~e). {okot. meta96 . pluralnost. sinkreti~ki prnicip na reintegracija na minatoto so sovremenosta (kako {to. re~isi apsolutna tvore~ka nadmo}. iskazi. modata implicitno zadobiva status na grani~en. otstapkata. davaj}i mu. spored navodite na Mihail Bahtin (vo mnogu ne{ta sovmesen so aktuelniot. vo virtualniot prostor na neminlivosta. poimot na modernoto. dela i presvrti. bilo na potekloto. kon kriteriumskata opredelba na modata i modernoto. univerzalna Biblioteka. {to go kritikuva i osporuva poimot na originalnosta. Vo eksplicitna forma po~nuvaj}i od Borhes. s¢ i sekoga{ e ve}e vpi{ano. modernisti~kite sogledbi. vpro~em. Takviot. glasi i porakata na Venecijanskoto bienale. kako poetologema i filisofema na nezale~ivata mre`olikost. nesvodlivost. vo karnevalskata kultura . predimstvo na intertekstualizmot. postmodernisti~ki pristap kon literaturata). go ustoli~uvaat Avtorot. bo`estvenosta na tvore{tvoto. modalitetite na modernata esteti~ka samosvest.

Rifater. Poimite na originalnosta. akumulasijata i repeticijata na ve}e postoe~kite sliki. taka {to. Sli~no na toa. na beskone~nata niza na reminiscencii. {to i samata po sebe i vo sebe. Na soodveten na~in.fornata na beskone~niot. oznakata na originalnosta i beskone~noto bogatstvo na skrieni zna~ewa#. se soo~uvame so edna. u~estvoto i udelot na Drugiot. toga{.krstozbor . U.tekst zapisnik . temata. ekscepcijata. metatekstualna opser97 . U{te poskepti~en i vozdr`an e stavot na amerikanskiot teoreti~ar i komparativist Xorx Stajner: "Poimot pravewe novo e komparativen po logika i supstanca. Sprotivno na hristijanskite koncepti za apsolutna pozicija na bo`estvenoto tvorewe. vo spredba so {to? Duri i najtvrdoglavata viso~ina na revolucionernoto. Blum. monstruozno s¢opfaten. i vo kni`evnata teorija. pi{uva: "Fikcijata na kreativniot subjekt. seni{en zapis. Eko). Eko decidno tvrdi: "Semiozata nikoga{ ne izrasnuva ex novo i ex nihilo. Dokolku za Eko e sosema prifatlivo paradoksalnoto edinstvo na povtoruvaweto i inovacijata. Namesto retorikata na rupturata. osven vrz fonot na starata#. citiraweto. na primer. kako {to pora~uva H. Novo. samorefleksijata. Zastapena i vo imanentnite ramki na sovremenata literatura i umetnost. Kaler). katalog . konvenciite i presupoziciite (X. Bodrijar ja zastapuva alternativnata retorika na simulakrumite. imanentnoto prisustvo na Tragata. podlo`ena na principot na ve~noto vra}awe. edinstvoto na deloto. Lotman). osobeno vo semiotikata. kako iterativna struktura. prekinot i radikalniot rez. Daglas Krimp. samata postapka na avtomatizacijata. sogledno sekoga{ i isklu~ivo niz prizmata na sekoga{ . ako pesnata ne e pi{uvawe. bezizvornoto. na anamnezata. Mi{el Fuko ka`uva: "Zaedno so poimite na subjektivnata svest i kontinuitetot (kako koherten entitet).arhiva. vo osnovata dijalogi~na proekcija i koncepcija na novoto. tuku pre-pi{uvawe. bezimen. zapo~nuva svoeviden kult i mesijanizam na pismoto. Poa|aj}i od Bahtin. nema ni{to vistinski singularno#. prepoznavaweto i enciklopedi~nosta (M. sekoga{ ve}e modaliteti. vo kni`evnata teorija jaknat anafori~kite i cikli~nite modeli na kni`evnata evolucija. implicitni na modata. Niedna nova kultura ne se sozdava poinaku. £ otstapuva mesto na ~istata konfiskacija. za Derida. Taka.ve}e posredni{tvoto. prividite i konceptot na hiperrealnoto. sledej}i gi radikalnite navodi na Bart. kako ostatok i potvrda na eden sekoga{ ve}e prethode~ki. odn. dominantno zna~ewe po~nuva da zazema tokmu estetikata na povtoruvaweto (J. simuliranoto tvore{tvo. se doveduva pod pra{awe to~kata na kreacija. avtenti~nosta i prisustvoto se potceneti#. periodot. dodeka.

metajazi~na kultura? Dokolku. kako "koncept na preodot#. }e se sretne misleweto. razbrano kako medium na kulturanata memorija i anamneza. pronao|ame radikalna druga. dali. nastapuva izvesno teologizirawe na teorijata. postoe~kite kni`evno-umetni~ki paradigmi. vkodiranost i vpi{anost. {to ja sledime vo postmodernite raspravi za identitetot na delata. biduvaj}i metafizi~ki poim. vo koja. se nao|a vo neraskinliv i nerazla~iv tekstualen dosluh so arhai~noto. Hauard Felpern predupreduva na aktuelnata "religija na teorijata#. So drugi zborovi. novoto e aporeti~no. so monolo{ki koncept na identitetot . raste~ka "nelagoda na kulturata#. potisnuvaj}i go. nie ovde bi go poso~ile neo~ekuvanoto sovpa|awe pome|u srednovekovnata i postmodernata hermenevtika. postmodernata.toga{. mo`ebi. nekoga{ primarnoto mesto na tkn. pred s¢. ednopolen. avtorefleksivnata. {to zna~i sovremen. tranzitivnosta. Ona {to e denes sovremeno. odnosno vo Pismoto. ideolo{ka poenta. vo korpusot na bezimenata tekstualnost. sinkreti~no. vo paradoksalnata evolucija na ovoj koncept. no i kako branik. umetni~ka literatura. vo osnova. me|u drugoto zagatnata od apokalipti~nata. odnosno postmoderno. tradicijata. vo ~itatelskata recepcija. dodeka Rozalind Kraus eklatantno tvrdi. denes. novovekoven . tokmu toa.Elizabeta [eleva MAGOR vacija. etimolo{ki gledano. Vo svojata paradoksalna. So ogled na takvoto prevrednuvawe na novoto. svrzan so esencijalisti~kata proekcija na tvore{tvoto. naporedno gi sodr`i i poddr`uva nostalgi~noto (past) i destruptivnoto (post) iskustvo i vrednuvawe na 98 . deka: "medium na postmodernata literatura e kriti~kiot tekst. Novoto denes e.kako neprotivre~en vo sebesi. opstojuva tolkuvaweto na kni`evnosta. poimot na modata se razobli~uva kako relikt na flagocentri~nite koncepti i zabludi. tradicijata se tolkuva kako sistem na vzaemni. spored koe tokmu kriti~ko-teoriskiot diskurs e vo moda. atributot na modernoto proizleguva od zborot modernus. Ne navleguvaj}i vo takva post-hegelijanska rasprava. Taka. sega bi trebalo da raspravame za kni`evnata teorija kako moda. {to se kalemi so kulturnata memorija i predanieto. duri i kraj) na umetnosta. gi nazna~uva konturite na aktuelnata kriza (mo`ebi. eklekti~no. intertekstualni prinudi i pridobivki. sekoga{ . ili za modata na teorijata vo kontekstot na posmodernata. spekulacija. denes ne retko. antiteti~ka logika. sled koi. I navistina. protiv bilo{kata efemernost na ~ove~koto op{testvo. preminot (Kenet Vajt). vo onaa to~ka. samoizedna~liv poim. niz prizmata na anafori~kata.ve}e prefiguracija. napi{an vo paraliteraturna forma#.

kulturata (Linda Ha~ion); ostavaj}i n¢ re~isi napolno zbuneti, iznenadeni i nemo}ni - dokolku i nea ja vrednuvame, spored kriteriumite na binarnata, aristotelovska, monolo{ka vistina i proekcija na svetot. No zo{to sme voop{to (post)moderni? Od kade proizleguva taa iskonska potreba ili imperativ? Dokolku, vo srednovekovnata estetika, osnovnata cel se sostoela vo toa, da se postigne soobrazuvawe so bo`estvenata volja vo ve~nosta; toga{, {to mo`e deneska, vo erata na ontolo{ki skepticizam, da pretstavuva soliden argument i motiv na sozdavaweto? Ili, pak, na modernosta, vo site nejzini (vklu~itelno sufiksalni) modaliteti? Dali mo`ebi, odgovorot go sodr`i `estokata parabola na Ki{, za Majstorot i U~enikot; parabola, koja tvore{tvoto go samoosporuva i razobli~uva, kako oblik na sueta i samodopadlivost? Ili, pak, mo`ebi, vo voznemiruva~kiot, tegoben trepet na vremenitosta, koja lakomo gi soxvakuva site novopojaveni, a tolku stari bukvi, tragi i zapisi na bezute{niot krik na ~ovekot; zapadnat vo nepremostliviot megdan so smrtnosta i prazninata? So drugi zborovi, dali mo`ebi postmodernata ne e u{te edna itro{tina na ~ove{tvoto, so pomo{ta na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe i sekoga{ ve}e predodredenosta; postojano da kopnee i me~tae, po nedoseglivata zakrila na sakralnoto i ve~noto, prkosej}i mu taka, na principot na novoto i modernoto; imeno, tokmu poradi negovata relativnost, privremenost, istori~nost? Za{to, kako inaku bi go objasnile podemot na hibridniot poim na modata vo postmodernata epoha; koga taa, modata, pove}e ne se potpira vrz centarot (sovremenosta), tuku obratno, vrz marginata (minatoto); preku dominantniot kvalitet i aspekt na redundantosta, - ostavaj}i pred s¢ kontradiktoren, aporeti~en, reverzibilen, repetitiven, i ne pomalku misti~no fundiran fenomen? Ili, podobro, eden nere{liv, interogativen, epistemolo{ki modus, obzemen od nepredvidlivata igra na eshatologijata so arheologijata!

99

Elizabeta [eleva
TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA

MAGOR

Kako i sekoe drugo vpi{uvawe, i vpi{uvaweto na poimot tranzicija ne e nimalku nedol`no, ednozn~no, ili ednostavno - bidej}i specifi~nata "logika# na ova vpi{uvawe predizvikuva svoevidna neodlu~livost: dali ovoj poim isklu~ivo }e go sfatime vo bukvalna i op{testveno-istoriska smisla, ili, pak, }e odime ponatamu - vo vitelnoto retori~ko trupawe na asocijativnite, metafori~ni konotacii? Od edna strana, tranzicijata upatuva na eden op{testveno-ideolo{ki fenomen, vrzan za epohalnata struktura na postmodernata kultura. Tranzicijata pretstavuva proekt, no i fakti~ka sostojba. Proekt, dotolku - {to gi opfa}a op{testvenite pridvi`uvawa kon kapitalizmot, vo zemjite na nekoga{niot socijalisti~ki blok. Sostojba, vo smisla na vospostavuvawe na postindustriskoto op{testvo na hipertrofiranite elektronski mediumi, vo zapadnata kulturna sfera. Poimot i proektot na tranzicijata implicitno povlekuva nekakov premin, raskin, preod, presvrt kon ne{to drugo, alternativno, virtuelno, s¢u{te nedefinirano, pa sepak, na ramni{teto na tekstot i pismoto, sekoga{ ve}e vpi{ano i zabele`ano. Poimot i proektot na tranzicijata, vo ko-ekstenzivnoto opkru`uvawe na duhovno-istoriskite tendencii na postmodernata, uka`uva na aktuelnata i akutnata kriza na esencijalnite koncepti, vrednosti i avtoriteti, koja predizvikuva metafizi~ki nihilizam, ontolo{ki somne` i raskol, a, neminovno se reflektira i na podra~jeto na teoriskoto promisluvawe na kni`evnosta - vo podemot na teorijata na intertekstualnosta. Vtemelena vrz fundamentalnite premisi na Bahtinoviot dijalogizam, novata kni`evno-nau~na spekulacija, vo prv plan gi istaknuva tokmu semioti~kite procesi na preminot, prevodot, transferot, transkodiraweto, transpozicijata - kako ~initeli, koi go redefiniraat poimot na kni`evniot tekst so pomo{ na modelot na intertekstualnosta - odnosno, infinitezimalnata, latentna produktivnost; dijalogi~nata svrtenost kon drugiot; nesvodlivata, inkonkluzivna i polivalentnata logika i konceptot na pove}ekratniot identitet. Poa|aj}i od aksiomot na nesvodlivoto, a-originalno poteklo, izvor i identitet na kni`evniot tekst, izveden od edna paradoksalna, sekoga{-ve}e vpi{ana, nadli~na i nadmo}na tekstualnost - epistemolo{kiot proekt na in100

tertekstualizmot, ja gradi svojata fizionomija vrz osnova na antiteti~nata retorika na preminot, marginata, procesualnosta - na toj na~in, reflektiraj}i go tranzicioniot imperativ i na samata kni`evno-nau~na teorija i metodologija. Vo vremeto, koga, edna pokraj druga, se sre}avaat i opstojuvaat dve epistemolo{ki tendencii: od edna strana, tehno-esteti~kata i od druga, iracionalisti~kata (misti~kata), navistina e nevozmo`no da se somnevame vo dijalogi~noto bitie na teorijata, kako {to e sosem anahrono i iluzorno, da me~taeme za vospostavuvaweto na edinstvena, ednozna~na, u{te pomalku, rigidna, ezuitska metodolo{ka paradigma. Tehno-estetikata, pottiknata od aktuelnite tehnolo{ko-informati~ki dostreli, nastojuva da gi predvidi novite implikacii, koi se odnesuvaat na novoto (virtuelno ili sajber) oblikuvawe i opkru`uvawe na literaturata; fascinantnite mo`nosti za sozdavaweto na tn. hipertekstualna (sajber) umetnost. Vo toj kontekst, ve}e i od stranata na pro~ueni akademski avtoriteti, kako Majkl Rifater ili Xorx Hilis Miler, se postavuvaat pra{awa za problemite na novata performativnost, interaktivnosta, "vtorata oralnost#, serijalnosta, virtuelnoto avtorstvo, internet-nomadstvoto i sl. Kontroverznoto, tranziciono lice na sovremenata teorija, bi bilo, me|utoa, nepotpolno bez vlogot na aporeti~nata tradicija, zastapena vo trudovite na Derida i Kristeva, a koi redovno se povikuvaat na inspirativnoto nasledstvo na Ni~e i Hajdeger. Povtornata sakralizacija na kritikata i teorijata- najavena so krizata na naukata, za koja, na po~etokot na vekot, inspirativno govori Edmund Huserl-svedo~i za pritaeniot kopne` na postmodernata epoha, povtorno da se do`ivee iskustvoto na Svetoto (sepak, kako {to uka`uva Tine Hribar, toa e svetoto bez bo`estvo), koga site granici, oblici, diskursi se stopuvaat vo eden fluiden prostor, zasnovan na apofati~kata teleologija na nedolovlivosta i neiska`livosta. Misti~kata (iracionalisti~kata) struja vo kni`evnata teorija, postavuva poinakvi epistemolo{ki kriteriumi, poto~no, svoevidna epistemolo{ka anarhija - koja, pred s¢, go respektira kreativnoto, li~noto, avtenti~noto kni`evno-teorisko pismo. Takvo, kakvo {to, na primer, postoi vo ramkite na aktuelnata geopoeti~ka "{kola# na {kotskiot poet i teoreti~ar - Kenet Vajt, pottiknat od duhovnoto paganstvo, nomadskiot princip, obnovata na arhetipskata relacija pome|u ~ovekot i prirodata. Poimot na tranzicijata se vgraduva vo denes aktuelnata retorika, koja ja istaknuva vrednosta na interkulturniot dijalog, problematikata na drugotnosta, nadminuvaweto na ksenofobijata i evropocentri~nata arogancija. Noviot koncept na identitetot, {to denes preovladuva vo kulturniot diskurs, odi kon nadminuvawe (tranzicija) na logocentri~nite, monologi~nite, proekcii na kulturniot identitet-a vo prilog na polivalentniot, kompleksen 101

preminot -koj se nao|a vo sr`ta na kreativniot ~in? Edna{ protolkuvan kako "bitie na preminot# (Isaija Berlin). i na epistemolo{kite pomestuvawa kon noviot teoriski model. kreativna zapoved. magiskata zamajnost. nepredvidliva. intimnata pobuna i skepsa kon "granicite na teorijata#. vo tie ramki. tranzicijata kako procesualnost. re~itata ti{ina i mol~ewe.zab. tranzicija).. bitieto na kni`evnosta ne e trajno vrzano i osudeno na Tranzicija. Sekoga{ vo me|uprostorot. Ili. bi ja iska`ala svojata dilema i zapra{anost: dali. uteha. a. Vo taa smisla. im se sprotivstavuva na nespretnite obidi za kone~noto osvojuvawe na nejzinata tajna i ubavina.{to }e re~e . kni`evnosta. sme patuva~ki izveduva~i. nejzinata nedolovliva tainstvenost. Na krajot. I da zaklu~ime: od edna strana. 102 . koi {to gi poznava isto~nata (i vo toj kontekst.Elizabeta [eleva MAGOR model na pove}ekratniot identitet (kako {to veli teoreti~arkata Jola [kuq: "na{iot kulturen identitet e na{iot intertekst# . bitie na tranzicijata. koe ja osporuva i dekonstruira logocentri~nata tradicija na zapadnoevropskata misla. na prevrednuvaweto na op{testveno-politi~kite i kulturni promeni na krajot od 80-tite godini. koj. Dotolku pove}e e lucidna. Sekoga{ vo tranzicija. so vekovi. konstatacijata na kanadskiot bahtinolog Klajv Tomson. vrzan so edno konkretno istorisko razdobje. mo`e da se postulira i kako tipolo{ki (univerzalen) fenomen.. temata za tranzicijata i kni`evnosta e vo osnova univerzalna (a ne samo denes aktuelna) tema? Zarem mo`e da se izostavi isku{enieto. sekoga{ vo tranzit#. na samonadminuvaweto kako uslov na svojot opstanok? Vo koja mera. gi afirmira vrednostite na li~noto do`ivuvawe i nesvodlivoto kni`evno iskustvo. i pravoslavnata. artisti. osven kako op{testveno-istoriski fenomen. Demonot stanuva vtoro ime (vtoro lice ili mo`ebi samiot obrazec) na kni`evnosta. Tranzicijata .kako na{a sudbina. ortodoksnata) tradicija. mo`ebi. poimot.vo prilog na aporeti~nite koncepti. proektot na tranzicijata e vo vistinska smisla primeren na vremeto. navistina e paradigmati~en model. procesot. Nedofatliva. predizvikot. opasno bliska do polovite na sopstvenoto samoporeknuvawe. Mo`ebi. tranzicijata.premin. Sepak. za opis na globalnite epohalni tekovi. preod.: "Nie (se misli na kriti~arite i teoreti~arite . vo dinamikata na temporalnosta i razvojnosta. so po{iroki aspekti i konotacii. moja). namesto hiperteoretizmot i prenaglaseniot akademizam.

Eden od negovite stihovi glasi:"Velat: ne umira. no. smrtta. vo "Gutembergovskite# metafori na Mar{al Makluan. istovremeno. pak. Muzite. sekoga{ zavisi od pomneweto#. odnosno. e smrtonosno. kako da go opravduva i misleweto na Harold Blum. deka i za{titni~kite na umetnosta kaj starite Grci. Da ne zaboravime pri toa. anamnezata ja proglasuva za eden od 4 modusi na pi{uvaweto. vo estetskiot kontekst. se }erki tokmu na Mnemosina (Memorijata). vsu{nost. mo`e da se argumentira so arhai~nata figura (i misija) na staroegipetskiot bog Tot. i za{titnik. eden vid umetnost. odr`uvawe i so~uvuvawe na pameteweto i takvata negova mo} stanuva poseben predmet na interes. intuitivno e nasetena i eden od drug nezavisno iska`ana. bog na mrtvite. Dlabokata vrska pome|u pi{uvaweto i se}avaweto. Toa uveruvawe. I mrtov pameti poetot#. deka pameteweto e. bidej}i poznavaweto i znaeweto vo kritikata. iska`ano vo negovata posledna kniga "Zapadniot Kanon#. toa e edno od mnemoni~kite sredstva. pi{uvaweto poezija. Makedonskiot poet Ante Popovski ka`uva. kako {to smeta toj. bog na jazicite i na pismoto.DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO I ZABORAVOT VO POSTMODERNATA EPOHA "Ja otvorivme Planinata So pomnewe So star Fat zborovi tajni# Jordan Danilovski Pome|u pismoto i kulturnata memorija otsekoga{ postoela imanentna vrska: pismoto e eden od instrumentite za konzervacija. pome|u drugoto. posebno. kaj pretstavnicite na Torontskata {kola. deka umetnosta e op{tewe so damninite vo sebe i vozobnovuvawe na zborovite. entropijata. ~ija{to cel e za{titata na informacijata od zaboravot. kaj dvajca sovremeni poeti: edniot od niv. isto taka. 103 . irskiot poet [ejmas Hini. Toa. i deka tokmu toa pretstavuva fundamentalen instrument za literaturnata kritika: " Da se zaboravi. Pismoto ima svoja funkcionalna osnova. pretstavuva terapevtska anamneza. koj e.

Vo kni`evnata i vo kulturnata teorija.se}avaweto na prvobitniot proces na op{testvenoto "`igosuvawe# (Delez/Gatari. A. taa ponatamu. {to ja so~inuvaat "knigata# na individualniot `ivot. vrednosni stereotipi na odnesuvaweto) i biheivioralno (upatuvaj}i na socijalnata kontrola. vrz podocne`niot razvoj i odnesuvawe na edinkata.Elizabeta [eleva MAGOR Na po{irokoto psiholo{ko nivo. emociite. odnosno histerikot se opi{uva kako ~ovek {to strada. mo`eme da zabele`ime sozdavawe i dominacija tokmu na tkn. spa|aat: iskustvoto. kako na svoj ultimativen princip) (v. isto taka se istaknuva. pameteweto ne e samo akumulator (~uvar). histerijata. opstojuva i dejstvuva. ja istaknuvaat pove}e misliteli: na primer. na nekolku ramni{ta. mislej}i tokmu na postoe~kite istoriski traumi i nepravdi. vo 80-tite godini od ovoj vek. i poradi svoite se}avawa. Teloto e krvote~na istorija#. pak. vek e borbata na se}avaweto protiv zaboravot#. Funkcionalnata delotvornost na telesnoto pametewe. odnosno medium za vpi{uvawe na pe~ati i tragovi od strana na `ivotot. {to. Vo kontekst na toa. imaj}i gi predvid site onie nastani. Tokmu vakviot eti~ki imperativ. a. vo procesot na oformuvaweto na individualniot. Xefri Hartman. dodeka. anamnesti~ki model. traumati~ni `igovi na identitetot). govori za "egzistencijalnoto tetovirawe#. odnosno kolektivniot identitet. vrz osnova i blagodarenie na se}avaweto . vo Marija Todorova). poa|a od pretstavata za teloto kako tekst. takvoto tolkuvawe vo svojata argumentaciona osnova. bukvalno veli: "Mojot um zaborava. Ervin Gofman). deka "klu~ot na politi~kata borba na 20. kako esencija na se}avaweto go poentira i znamenitata misla na Milan Kundera. odi tokmu po pat na edna traumati~na inskripcija (vpi{uvawe na bolnite. Peter Sloterdijk. stereotipite i predrasudite. vo sodr`inata na psiholo{kiot poim na se}avaweto. Frojdovata psihoanaliza fakti~ki prestavuva nauka za se}avaweto. socio-antropolo{ko ramni{te. vo idnina. kako i za negovite mo`ni. kognitivno (sozdavaj}i gi po`elnite. vlijae vrz individualnoto dejstvuvawe i odnesuvawe: afektivno (predizvikuvaj}i preventiven strav). traumati~ni u~inoci i efekti. deka procesot na individualnata inicijacija (vklu~uvawe i integrirawe) na ~ovekot vo op{tesvenata zaednica (i telo). e vostanoveno soznanieto za konstitutivnata i konstruktivna uloga i funkcija na se}avaweto. no moeto telo gi ~uva luznite. Na u{te po{iroko. {to e bolen tokmu od. I da ne zaboravime. tuku isto 104 . {to se zaokru`uva so smrtta. kulturno pametewe: spored ovaa koncepcija. {to go istaknuva kompleksniot karakter na tkn.

me|u razli~nite kulturi. {to se "zaslu`ni# za aktuelnata "smrt na avtorot# vo ime na fantomskoto se}avawe. vo edna ili druga terminolo{ka forma ili metafora. Kako ilustracija na Bahtinovite stojali{ta za sekoga{-so-se}avawave}e-kontaminiraniot proces na estetskoto sozdavawe.e. genotekst go raspoznava onoj vid se}avawe. vrz osnova na generi~koto se}avawe. @erar @enet ja upotrebuva metaforata za "palimpsestot#. nedoseglivo. svojot genijalen predvesnik go ima vo deloto na Mihail Bahtin. anamnesti~kiot model vo kni`evnata teorija. epigonski. aktuelen tekst. vo anti~kata epoha. vo edna od kategoriite na intertekstualnosta. centar. fakti~ki nikoga{ nema da mo`eme da dopreme do toa posakuvano te`i{te. {to dosega daleku ponazad. ~ija{to su{testvena poraka se sodr`i vo soznanieto.e. {to e zaslu`no za produkcijata na zna~ewata vo noviot. koe{to iscelo se zasnova na premisata za generi~koto pametewe ne samo vo literaturata.taka i generator (sozdava~). Vo duhot na takvite razmisluvawa. tuku i vo kulturata. t. odnosno sloeviti prerabotki i se}avawa na svoite prethodnici. Taa. za da podvle~e. deka zasekoga{ }e ostaneme plenici i podanici na se}avaweto (i nostalgijata). za razmno`uvaweto. @ak Derida toa go pravi so pomo{ na kategorijata "traga#. 105 . terminot intertekstualnost. duhovni registri i avtorski potpisi. [to se odnesuva do post-strukturalisti~kata teorija. nezavr{en i nepredvidliv dijalog me|u kni`evnite dela. Julija Kristeva }e go promovira noviot klu~en termin na kni`evnata teorija i kritika. vo `anrot na sokratovskiot dijalog i menipejata. referenci. Imaj}i gi predvid vakvite presvrtni~ki stojali{ta za dijalogi~niot karakter na kni`evno-umetni~koto i kulturnoto sozdavawe. zna~enski mre`i. site nejzini eminentni pretstavnici. isto taka go poddr`uvaat anamnesti~kiot koncept na kni`evnoto sozdavawe. polifoniski roman (Dostoevski). vo sredinata na 6otite godini. citati. deka samoto pismo e traga. odnosno esencijalnata figura. no i me|u razli~nite vremenski dimenzii. fluidno i difuzno i deka denes. istaknuvaj}i ja premisata za inkonkluzivniot. poto~no. kreativen (a ne samo imitatorski. vo vremeto koga e osporeno postoeweto na boga. otisok na ne{to tainstveno. dodeka. deka literaturnite dela se udvoeni zapisi. Rolan Bart govori za edna demonska intertekstualnost.izvor ili sredi{te na svetot (i na pismoto). neinventiven) mehanizam na estetskoto sozdavawe. t. vo tkn. vkrstuvaweto i kru`eweto na brojnite odjeci. na primer. bi mo`ele ovde da go navedeme primerot so sozdavaweto na moderniot. Potpren na platonisti~kata koncepcija na ideite kako se}avawa.

tekstot prerasnuva vo svoeviden spomenik. paradigmati~en za sovremenoto kulturno (i ne samo kulturno) `iveewe: toa e. prerasnuva vo eden od neodminlivite konstitutenti i kvaliteti na kni`evniot talent i estetska vrednost. dinami~no da se razvivaat i da se menuvaat. kako rezultat na koe. kako metafora na s¢opfatnoto znaewe. i na toj na~in. vodi kon dalekuse`nata konsekvenca. Jerkov). Mihail Ep{tajn. kon poimaweto na se}avaweto kako poeti~ko-esteti~ki princip. akutnoto dejstvo na tkn. Opi{uvaj}i go. kako sostojba na "kopne`. Vo toj kontekst. Jurij Lotman. sledej}i i dorazvivaj}i gi soznanijata na Bahtin. ekumenska fantastika. Negoviot eklatanten pretstavnik Horhe Luis Borhes. ednostavno. toj se sosredoto~uva na eden va`en fenomen. ovoj vid literatura. se obiduva da gi otkrie i po{irokite motivaconi pri~ini za nejzinoto sozdavawe i postoewe. odnosno dioniziski princip na postojanata obnova. 106 . so ogled na enormniot porast na kulturnata tradicija. feti{izacija na Bibliotekata. duri. na déja vu (ve}e videnoto) . kako kulten topos na besmrtnata i apsolutna mudrost. {to go nadminuva sekoj konkreten predmet#). svojstvena na epohata na postmodernizmot. zadu{enost. cikli~en koncept na istorijata. prethodni sostojbi. A pak. duri. informati~ka trauma. so pomo{ na tkn. kako "nekropoetika# (ili igra na posmrtnite avtorsksi maski). i vrz principot na ve~noto vra}awe. na koja e podlo`en i od koja strada sovremeniot ~ovek. Vo toj kontekst. ovoj model. kako tipi~no mediteranski. ili. {to ja izvlekuva Renate Lahman: deka vo kulturata. toa svojstvo. Motiviran od imanentno poeti~kite. enciklopediski model (A. no. ja afirmira kategorijata "kulturna memorija#: su{testvenata karakteristika na sistemite vo kulturata e tokmu nivnata sposobnost da se se}avaat na site svoi. isto taka. odnosno "kulturno-informativnata# preoptovarenost i. motiviran i od po{irokite. imeno. ne e vozmo`en! Zasnovan vrz ni~eanskiot. svojata poeti~ka programa i avtorska prepoznatlivost ja izgradi tokmu vrz modalitetot na "golemoto se}avawe# (Sol Jurkjevi~). vo sovremenata literatura ve}e se zboruva za podem na tkn. Navistina. od svoja strana. zaboravot.anamnesti~kiot model ili {kolata na se}avaweto vo aktuelnata kni`evna teorija go svrtuva na{eto vnimanie kon kategorijata na estetskata anamneza (po analogija so kategorijata "erotska anamneza# na Sloterdijk. kulturolo{ki pretpostavki. svojata osnova ja nao|a vo ideolo{kata sakralizacija i. so izvesna doza na cinizam.Elizabeta [eleva MAGOR Na sli~en na~in. elementot na pisatelskata erudicija (~itaj-asimiliranata kulturna memorija).

jakne stojali{teto na edna apokalipti~na vizija na literaturata i kulturata: po analogija so opredelbite na Bodrijar. perspektivata (glednata to~ka i. prenatrupanost) vo du{ite. duri. memoarite. manifestna. strukturata na se}avaweto se potvrduva kako eminentno narativna strategija. u{te Platon predupredi na toa. denes. Lahman). globalna. ~ija{to eminentna. konkretizirana. s¢ pove}e. ovde bi ka`ale .Ovaa sostojba. patem ka`ano. go prenaso~uva na{eto vnimanie i zagri`enost. I tokmu tuka e mesto. vsu{nost. haos.entropija. Me|u prvite. situacijata e obratna. oblikuvana i izrazena struktura. stojali{teto). imeno. od edna . mehanizam na nezapirlivo.blagodarenie na ovaa distinkcija. Vilem Fluser. programska i generi~ka konstanta e . Proizlezena tokmu od primenata na opredeleni zakoni (Dona Kolar-Panov). uka`uva na fenomenot na hipersemiozata. koja. od druga strana. objasnime i locirame nekoi od zna~ajnite manifestacii i fenomeni. pregolemata kompleksnost i umno`enost na semioti~kite strategii.e. i da se identifikuva preku nea. Poznatiot teoreti~ar i kriti~ar na novite. da predizvika zaboravnost (nie. ja voo~uvaat i nekoi drugi analiti~ari. Toa go potvrduva i postoeweto na posebniot kni`even `anr. fluidna. neskrotlivo metastazirawe i umno`uvawe na informaciite. verbalno pretstavena.i se}avaweto. koja kako nadredena. Sovremenata semiotika. voop{to. uka`uva na su{testvenata metateza na ulogite i posledovatelnoto otu|uvawe na Bibliotekata. kako latentna. sega. vo samiot Tekst se otkriva dejstvuvaweto na edna fatalna strategija. kako potesna. mo`eme da go pretstavime i vo ramkite na kategorijata na 107 . denes. {to kru`at vo na{ata kulturna sredina (R. pak. kon fatalnite i destruktivnite u~inoci i efekti na pameteweto. da progovorime za edna korisna distinkcija. nepretstavliva struktura. Vo sovremeneta kulturna antropologija. hierarhizacijata (podreduvaweto po va`nost). ja predlagaat nekoi teoreti~ari: distinkcijata. toj. za koi pogore zboruvavme. transcendentna senka. onoj fantomski i nedosti`en intertekst ili traga. odnosno. {to. deka izumot na pismoto. Toa soznanie ni ovozmo`uva da si gi pretstavime. kako {to se: selekcijata (izborot). so ogled na spomenatite problemi na identifikacijata i lociraweto na preobemnoto kulturno se}avawe. Od edna strana. digitalni mediumi. so poinakov jazik. ~ovekot. se nadvisnuva i demne nad ~ovekot: namesto bibliotekata da mu slu`i na ~ovekot. sozdavaweto kauzalni vrski i paradigmati~ni obrasci (osmisluvaweto i oblikuvaweto na smislovni celosti). so sebe ja nosi i taa opasnost. t. pome|u pameteweto. za kogo govorat sovremenite teoreti~ari na kulturata .samoto se}avawe. se nao|a vo situacija da £ slu`i na Bibliotekata i sebesi. pre-ozna~enosta.

vsu{nost. vo romanot na Markes "Sto godini samotija#. konstitutivna.nekrofilija. za vakvata pojava na postojano i isklu~ivo `iveewe vo minatoto i. se}avawa i pretstavi za istoriskoto minato. odnosno prikazna. Poznatiot i avtoriteten psihoanaliti~ar Erih From. taa n¢ poseduva nas. Tvore~kata konstrukcija (a ne samo anamnesti~kata re-konstrukcija). sekoe se}avawe e produkt na postoeweto i primenata na edna opredelena narativna strategija. kako kulturna Drugost.manipulacii) za na{eto istorisko minato (~itaj pametewe). po pravilo. Pameteweto. razgrani~eno i. zapostavuvawe na idninata. tuku.kriti~koto so~eluvawe so uslovnite zna~ewa i intepretacii. pona~esto se bolni. ne treba da zaboravime tokmu na latentnite. tie. voveduva edna u{te poradikalna (i zagri`uva~ka) dijagnoza . vo krajna linija. {to gi sodr`i i {to nam ni gi nudi Istorijata kako prikazna. pameteweto stanuva nevroti~na ili patolo{ka fiksacija za minatoto. zna~i. onoj "na{#. kako {to po malku fatalisti~ki. no i restriktivni socio-kulturni mehanizmi. ka`uva Sloterdijk. kako ideologija. Dokolku. Ili. ambivalentna uloga: konstruktivna. razorna. vsu{nost.Elizabeta [eleva MAGOR pameteweto. Dokolku ne e zdru`eno so proektivnite kapaciteti na imaginarnoto. Mo`nite ideolo{ki manipulacii so modalitetite na istoriskoto se}avawe. taka. 108 . politi~ko) se}avawe. ili. lu|eto na Balkanot stradaat od bolesta na pameteweto. ideolo{ki naso~uvani. stradaat od bolesta na zaboravot. deka nie. nie ne ja poseduvame tradicijata. sledstveno. imame apriori dirigirani. mo`e da ima dvojna. jadrovito ja razobli~uva Mi{el Fuko: koj predupreduva. mo`e da bide nepo`elno. Kako {to lu|eto. veli Pol Virilio. deka "na lu|eto im se poka`uva ne ona {to bile. sekoga{-ve}e latenten i prednazna~en intertekst. Od druga strana. kako i prevrednuvaweto tokmu na vostanovenite naracii (i eventualni. stanuva mnogu zna~ajno . {to moraat da zapomnat deka bile#. tuku. fikcionalna priroda na istorijata kako vid (pred s¢. od kogo nema begstvo. {to pri toj proces ja sproveduvaat neminovnata selekcija (izbor) i negacija (otfrlawe) na seto ona {to. selektivni. {to imanentno ja nalo`uva i {to e zastapena vo modalitetot na istoriskoto se}avawe. odnosno. no i destruktivna. kakov {to e Balkanot. regulativni. se razobli~uva i uslovnata. ili boleduvaat od se}avawa. stanuvaat posebno pokazatelni i polezni za takvi podra~ja. obespraveno. Dokolku teleologijata na pameteweto se sostoi vo ostvaruvaweto na op{testvenata inicijacija i integracija. Pameteweto e. toga{.

kulturata#. vo na{iot tekst. no. neumitno. mo`niot izlez od balkanskiot sindrom i nekrofilija. kako i prognozite za "krajot na. sinhronijata (~itaj svetot). kako {to vo cini~en manir toa go zabele`uva Vinston ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. e ubeden vo toa. i nasproti s¢. vo vremeto na informati~kata trauma i nekrofilskata opsednatost so se}avaweto. i. i poredok.spas i izlez treba da pobarame vo . dijalekti~ka ramnote`a. mo`ebi. proektivna i kreativna strategija.svoeto ishodi{te go nao|aat tokmu vo zaboravot. tokmu vo zaboravot prepoznava edna neophodna. Pol Virilio. koja postojano gi pothranuva tokmu paranoidnite somne`i i predrasudi kon Drugiot. Ottuka. istorijata. osven konzervatorskata. deka `ivotot mo`e da se podnesuva samo vo diskontinuitet i deka ulogata na ~ovekoviot son e tokmu vo takvoto obezbeduvawe. paraliziraj}i go umot i proektualnoto razmisluvawe. pro~ueniot pesimist i insomni~ar Emil Sioran.Pameteweto. nekrofilska opsednatost so minatoto. Mo`ebi. Sli~no na nego. neophodno e sega da se aktivira vtorata komponenta od naslovot.. kako {to poetski se pra{uva Bogomil \uzel: "ima li prokletstvo i izgon od se}avaweto / za vinovnikot i gre{nikot#. treba i mo`e da se bara vo promoviraweto i afirmiraweto na metaforata na Nomadot. Ili. vo retrospektivnata i retrogradnata. Fridrih Ni~e vo zaboravot gleda "`ivotna neophodnost i preduslov za zdravjeto na edinkata.. Ili. makar na privremeniot zaborav. vrz osnova na eden paradoksalen navod od Borhes (koj. Dali. mo`e (kako {to dramati~no ni potvrduva iskustvoto od poslednata decenija) da odigra prvenstveno konzervativna (represivna) funkcija. }e si dozvolime da dodademe i nie. poleka. se}avaweto go proglasi za svoj poeti~ki koncept). umetnosta . otkolku {to konsumira#. koj{to. i denes aktuelnite milenaristi~ki koncepti na post-modernata. opsednatosta so dijahronijata na Balkanot.smrtta na se}avaweto? Pove}e misliteli ja poso~uvaat terapevtskata uloga na zaboravot. vo region kakov {to e Balkanot. pri toa. nasproti fundamentalisti~kata sprega na se}avaweto i teri109 . Taka.. utopisti~ko Vetuvawe za nekakov nov. narodot. no tokmu tvorecot na filosofskiot koncept na ve~noto vra}awe). koj{to. koga toa.# ~ovekot. se pretvora vo smrt .. i zaostanuvawe zad. da se poslu`ime so omilenata strukturalisti~ka opozicija. zaradi odr`uvaweto na neophodnata. da se zapra{ame: dali. rezultira{e so negovo zapostavuvawe na. po~ist po~etok. nalik na alhemi~arskoto nigredo ("nultata sostojba# i po~nuvawe od po~etok) e oblagoroden od zavodlivoto. (izgleda ~udno. pri toa. zaboravot.

me|utoa.#. stihovi od pesnata "Tatun~o#. {to se odviva vo 110 . poetski duh. podednakvo vklu~uvaj}i gi obete dimenzii na nomadstvoto: prostornata. denes kultna. eden teoreti~ar neodamna se poslu`i so sintagmata "nomadskata kultura na postmodernata# (Mi{ko [uvakovi}. ku}a cel svet bratski mi e. avtonomna individua. Ko~o Racin: "Ako ku}a ne napraviv so visoki. so nekolku stihovi. {im{ir porti. bez minato# (Delez/Gatari).za sebe. ~ij{to avtor e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija.. tokmu kako individua da re{ava i da tvori .POETSKI KOPNE@ I ANTROPOLO[KA KONSTANTA "Do kade sum ja pronesol svojata qubov do tamu e mojata tatkovina#. ajdutinot Tatun~o. kako {to ovde i dolikuva. Nie. nacija. Iska`ani so proro~kata lucidnost na eden avtenti~en kreativen. kultura.. bi sakale da zapo~neme. kako i vremenskata.lirskiot subjekt. paradigmati~ni stihovi mo`e da se raspoznae i primerno da se rastolkuva imanentnata priroda i raznostranosta na aktelnata tema na ovoj na{ sobir. vo ovie pregnantni poetski iskazi -go afirmira idealot na nomadizmot. taa. vo ovie. odnosno idealot na avtohtonosta. NOMADIZMOT . odnosno. Bla`e Koneski Vo nastojuvaweto jadrovito da go imenuva i opredeli duhovniot profil na sovremenata kulturna epoha. vo ime na pravoto i mo`nosta. napi{ani. Za razlika od principot na ogni{teto. koj opfa}a takov vid egzistencija. ja zagovara alternativata na "slobodna. vo toj kontekst. 1995). vkorenetosta samo vo edna po~va. mnogu godini pred promoviraweto na ovaa.Elizabeta [eleva MAGOR torijalnosta. epistemolo{ka i esteti~ka kategorija. ku}a.

ne samo kon edna edinstvena. kaj ~ovekot postoi i potreba za preselbi. iznenaduva~ki koincidira so principielnite zalo`bi. duhovnata otvorenost. presretliva zaednica. svetot. odnosno na~in. na predominacijata na edna od imanentnite ~ovekovi potrebi: kako {to uka`uva {panskiot filozof Ortega i Gaset. voda. i kako takva. i sozdavawe na. pokraj potrebata za hrana. od strana na {kotskiot poet i teoreti~ar Kenet Vajt.ku}a. {to. streme`i i kopne`i. kade svetot se vospriema kako integralna celost i kako bratski entitet. dvi`ewe. svoja ku}a. Takvoto apostrofirawe ili pretpo~itawe na svetot kako svoj dom. sovladuvawe na prostorni rastojanija. odbiraj}i gi veli~estvenite stepski prostranstva. {aman. koe postojano ostanuva raspnato i osudeno na ovozemnite (materijalni) i na onostranite (duhovni) potrebi. iska`ani vo sredinata na 70-tite godini. zabele`uvame i vo "Azija#. vo vrska so geopoetikata kako o`ivotvoruvawe na globalnite koncepti. koga lirskiot subjekt odbiva da bide vdomen vo nekoja efemerna ~ove~ka gradba . naso~enosta i ~uvstvoto na pripadnost. edna od poslednite pesni na Jordan Danilovski. na koj ~ovekot go zasniva svoeto postoewe vo.otsustvo na postojano mesto za prestoj. varvarin i vra~: "Nekoga{ gi galev Skutovite od treva I palev sekakov obid i pomisla Da se kreva ni{to`na ku}a Dom bezli~en i nejak Nasproti ~istata ubavina Dvi`ewa#. Ili . upatuva. vo oblikot na edna priem~iva poetika i estetika na `iveeweto. kaleidoskopska mre`a i me|nica na razli~ni kulturi i kulturni tradicii. Sli~na poetska evokacija na nomadizmot. ili nomadizmot e edna od antropolo{kite konstanti. ~ekorewe. vsu{nost.go afirmira do`ivuvaweto na svetot kako svoj Dom. preselni{tvoto. Taka. zatopluvawe. kako vrven estetski i tvore~ki predizvik. svojstveni za ~ovekovoto bitie. namesto toa. od svoja strana. dom.e. Toa stojali{te. t. go neguva principot na kosmopolitizmot. odnosno. 111 . soodvetstvuvaat na negovoto samodo`ivuvawe kako nomad i mistik. vo ~ii ramki planetata Zemja se vospriema i tolkuva kako univerzalen imenitel za ~ovekoviot dom. mno`estvena. tuku kon mnogustrana. kako dobronamerna. kako fundamentalna poetika na svetot.

kade{to pripa|aat antologiskite dela. s¢ zaedno. kako {to duhovito se veli: Patuvam. svojstven na nomadskite kulturi i 112 b) . istovremeno. ili. A{erson gleda primer i primena na ekstati~niot princip. kako "Easy rider# ili "Krajot na svetot#. koga veli. Vo toj kontekst. ja obmisluva i Arnold Tojnbi. Nil A{erson. onie. po{iroko poznata blagodarenie na avtorski stiliziranata izvedba na Marko Cepenkov. deka: "Vistinskite nomadi se tokmu onie. fizi~ka. ovde poso~en aspekt. neminovno patuvaweto go predo~uva kako "figura# na samoidentifikacijata. koi prevzemaat prvenstveno duhovno.Skitite. prevospituvaweto). {to makedonskata usna kni`evnost isto taka ima svoj pretstavnik vo "`anrot# na nomadisti~kite narativi: toa e. no ne samo i ne isklu~ivo vo bukvalna. pak. Tokmu ovaa metafori~na konotacija na nomadizmot. Vo nego. Vo vrska so tretiot. tuku i vo prenosna. re~isi inicijaciski karakter na patuvaweto. odnosno. Takviot. 1997). koi ne se pomestuvaat#. meta-fizi~ka. ~uvstvuvame potreba da poso~ime u{te na edno sovpa|awe na makedonskata prikazna. vrzani so `ivotot na edno od osvedo~enite nomadski plemiwa . go vbrojuva i -u`ivaweto na kanabisot ("skitskata uteha i zadovolstvo#. pome|u svojstvata i navikite. vo filmskiot `anr. spa|a i potrebata za patuvawe. Taa gi sodr`i re~isi site semanti~ki i simboli~ki distinktivni obele`ja na eden eklatantno nomadisti~ki diskurs za samo-soznanieto: a) vnatre{niot imperativ na patuvaweto (ili. nare~en road movie. pa s¢ do romanesknite bestseleri na Paulo Koeqo.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu vo redot na takvite. nadvore{na. interno patuvawe . i prvata fanstasti~na makedonska prikazna "Siljan [trkot#. predimno duhovni potrebi. vnatre{na smisla. so iskustvoto i praktikata na "istoriskite nomadi#: vo svojot prilog "Za varvarite i civiliziranite#. razbrano kako duhovna samopotraga i mobilizacija. umetni~ki e osoznaen i oblikuvan vo pove}e raznovidni. za nas posebno interesno i pokazatelno e toa. zna~i mislam) inicijaciskiot karaker i zna~ewe na patuvaweto (varijacija na temata `ivotot-kako-pat) v) transformativnite efekti (metamorfozata.vo i niz sebesi. duri i `anrovski profilirani tvorbi-po~nuvaj}i od "Zlatnoto magare# na Apulej. vo i niz kulturnata i duhovnata traektorija na hermenevti~kiot dijalog so tradicijata. intelektualno. kako rezultat na patuvaweto g) {to.

mapi i kartografii. znae s¢ sebesi#. Siljan e "razre{en# od prangite na ~ove~koto telo i pretvoren vo ptica.sodr`an vo principielnoto osporuvawe na granicite. deka eden od tipi~no mediteranskite toposi. izdvoeni od pesnata "Oltar# na Ante Popovski. "patot (nie bi dodale . No. da go napu{ti i transcendira teloto. makar i privremeno. da se vratime na prikaznata od Cepenkov: vo ime na povisokite celi na duhovnata poduka i sozrevawe. Toa. vo slu~ajov. olicetvoren vo likot na Odisej (i vo tradicionalnite i patrijarhalni kulturni sterotipi duri izedna~en so samiot rodovski-gender. kako kopne`. kako strast koja ne mo`e da se smiri i zadovoli.. nedostapna za geografskite atlasi. Patot. principot na ahasverskiot nemir i talkawe. relativizirawe na granicite. kako {to bi dodale nie: strast-asimptota.gender . zemjata. n¢ potsetuva na iskustvoto i telosot na misti~nata ekstaza. ili. nedoodlivo isku{enie. povrzana so traeweto na ~ovekovata egzistencija. avtenti~na. Kako {to veli na{iot. makar i metafori~no. kako i na negovata aporeti~na priroda. sodr`an vo te`nenieto. Patot .no. pak.princip na ma{kosta. kako {to e protolkuvan kaj Kjerkegor: imeno. mamka. {to se vrzuva so rodovskiot . "Ti me ostavi da skitam po pati{tata So site da te baram i nigde da ne te najdam Taka me razdade. vo prilog na vplovuvaweto i ostvaruvaweto na imaginarnite patuvawa. doa|ame i do nekoi po{iroki. Taka. inventivna i kreativna. upatuvaat na fundamentalnoto zna~ewe na patot i patuvaweto. onaka. tokmu kako ve~no nedoseglivo. 113 . Ovie nekolku stihovi. Tokmu vo taa to~ka na s¢stranoto (ili. taka me uni{ti#. Vo kni`evnata nauka se veli. prethodno citiran poet.tokmu zaradi pocelosnoto osloboduvawe na duhot. {to go istra`uva celiot svet. ja poseduva mo}ta. za prv pat. spored svojata prirodna zadadenost. oti. za razlika od antejskiot princip na privrzanosta kon domot. nespodeliva. za sovladuvawe na ~ovekovata prikovanost za tloto. kulturolo{ki implikacii na konceptot na nomadizmot. pretstavuva tokmu erotskiot mit za potragata. telesnite granici i ramki .a ne~ovekot). principot na nomadizmot mo`e imanentno da se povrze so kategorijata na estetskiot kopne`. odnosno po~vata. taa geometrija e prevoshodno li~na. poentata i imenitelot na ~ovekoviot `ivot. koja{to. duhovna i du{evna. od svoja strana. e imeno. osporuvawe.model `enata).. predizvik. toj "ima svoja geometrija#. negovite biolo{ki ograni~uvawa i barieri. po~vata. nedogatlivo. na s¢vkupnoto) poni{tuvawe.

koi se dvi`at# i tokmu zaradi toa. so pomo{ta na koja. imagologijata uka`uva na edna simptomati~na pojava: sozdavaweto i postoeweto na svoevidniot "evropski ko{mar i strav. kako integralna sostavka na komparativnata kni`evna nauka. i Balkanot. na slikata za talka~kiot Evrein. fatalni imagolo{ki granici.{to.. za smetka na tiranijata na ugnetuva~kiot identitet. pretstavuvaat povod za imagolo{ka "inkarnacija na haosot. proizleguvaat od prakti~niot. mo`ebi.. vrzani so nomadskite narodi i kulturi. isto taka. politi~ki strav na Zapadot od "nedofatlivite# (kako {to. no cvrsti i. kako svoja pojdovna motivacija. deka toj e "vo duhovna smisla. pred site narodi. kako pandan na imagolo{kite prou~uvawa na "orientalizmot# od strana na Edvard Said: za Balkanecot. od drugata (i vtorostepena) strana.. (na Zapad) vostanovenoto mislewe. dosega do pretvorawe nanomdstvoto vo kulten imenitel na seta sovremena epoha. vo kontekst na nevidlivite. socio-istoriski fenomeni. postaveni me|u Evropa. mediteranskiot) identitet. od ednata. pak. kako epistemolo{ka metafora i kako kreativna praktika. i vostanovenata pretstava za balkanskiot (odnosno. Zatoa. objavena. se kompenzira so (mo`ebi. zakanuva~koto. na primer. Vo vrska so prou~uvaweto na kulturnite pretstavi i stereotipi. vreme e da se vratime na nomadizmot. post-moderna tema. da poso~ime samo na eden fragment od recentnata i ve}e dosta poznatata imagolo{ka studija na Marija Todorova "Imaginarniot Balkan#. kako temelna struktura na deteritorijalizacija. odbivnoto. kako prete`no-nomadski. za vozvrat. Po~nuvaj}i nekade vo 80-tite godini. re~isi. libidinalno telo. od edna strana. vo koi{to samiot nomadskiot princip se steknal status i zna~ewe na (samo)legitimaciski. za Evropjanite.Elizabeta [eleva MAGOR Vo imagologijata. {to. {to kako {to vidovme na po~etokot od ovoj tekst. kulturen mit: toa se odnesuva. A{erson). kako {to uka`uva avtorkata. za imagolo{ka proekcija na Drugoto. apologija. vo stara Grcija gi narekuvale nomadite) . nomadstvoto prerasna vo edna intrigantna i produktivna. docen kapitalizam ili neoliberalizam vo svetot. odnosno. ve}e se izdeleni nekolku kulturni regioni ili oddelni kulturi. Tokmu ovaa predrasuda opstojuva i deluva denes. abjektnoto. Levantinecot va`i. so pojavuvaweto na programskata kniga "Traktat po nomadologija# od francuskite filozofi @il Delez i Feliks Gatari. kako {to se poka`a. Takvoto te`nenie. Kako ilustracija na ova. go ima tokmu ne114 . otpadnik od sebe samiot. besku}nik# (1999:218). samo povr{nata i ~isto retori~ka) apologija kon figurata i kategorijata na nomadstvoto. pottiknati so razvojot na tkn. ili na kosmi~koto bezredie# (N.. za prv pat. vo teorijata. svojata podloga ja nao|a vo opredelenite. Tie. se afirmira konceptot na rascepkanoto. no.

naukata. za edna geografija na duhot. doa|ame i do pottiknuva~kata (i programska-no samo onolku. za septemvri 1999 g. kolku {to toa go dozvoluva fleksibilniot duh na nejziniot avtor . taa go prepoznava tokmu vo umetnosta. u{te pred eden vek. Pri toa. skita~i i traga~i. nare~en "intelektualen nomadizam# (Kenet Vajt). denes. talkaweto po zafrlenite gradski uli~ki. Taka. Takvoto sodejstvo. nomadologijata povtorno n¢ potsetuva na toa. terminite. pasa`i. kultura i duhovnost. nitu za barawe na odrazot na ne{tata.. vo domenot i na vizuelnite umetnosti . samorazvojni tekovi vo domenot na kulturnata tradicija. odnosno. vo koe {to. pred arogantnite teoriski refleksii i okovi. nesomneno zna~aen za imenuvaweto i predvestuvaweto na edna od sovremenite. pome|u naukite. nastapuva podrivaweto na fiksnite op{testveni ideniteti (Slavoj @i`ek). denes. Vo nea. ne stanuva zbor za razrabotuvawe na nekoe u~ewe. nie bi rekle . ednostavno naslovena kako "Nomadskiot duh#. koja ne podlegnuva na sistemi" (1995:363). klasi~noto delo na Fridrih Ni~e. {to mo`e da se nare~e nomadska. deka svojot regulativen horizont. umetnosta i `ivotot.tokmu Luksemburg. odnosno. predvid proro~koto. vlijanie na "estetikata na egzistencijata#. tipi~no urbani strasti: flaneur-ijata. nitu za ka`uvawe prikazni.K. nitu za sledewe utvrdeni pateki. mo`ebi. Go imame. ~ija{to fundamentalna opredelba pretstavuva 115 . gi imame predvid kreativnite primeri i li~nite iskustva na nekolku poznati avtori: kako {to e eden Bodler. Taka. se potvrduva i so postoeweto na nomadisti~kiot esteti~ki koncept. razmno`uvaweto na "divite poimi# (nepodlo`nosta na krutite epistemolo{ki obrasci). vo prv plan. odnosno vo nejziniot potvrden imunitet. metodite. isto tolku. se istaknuvaat i vrednuvaat pridobivkite na metodot.nomadsko) obedinuvawe na filozofijata. "Ra|aweto na tragedijata#.pre~enoto dvi`ewe i samooploduvawe na kapitalot. Stanuva zbor za edno dvi`ewe na mislata. sled koe. zna~i.. "Vo onaa kni`evnost. se planira odr`uvaweto na grupnata izlo`ba pod naslov "Grani~ni premini#. Vo takvite svoi nastojuvawa. metodot na hibridnoto vkrstuvawe i na mo`nite konvergencii. i.. se afirmira pravoto na "anarhi~nata metodologija# (odnosno. za vzaemno (denes. e rezultat i na nekoi vnatre{ni. blagodarenie tokmu na tie i takvi "teoriski vagabonti#. toj ereti~ki se zastapuva{e. imanentni. primatot na neograni~enoto duhovno qubopitstvo). Od druga strana. nomadisti~koto ishodi{te na sovremenata nauka. koe ne podlegnuva na kodovi. nostalgi~ni mesta. kako i neizostavnoto u~estvo. Vajt) kniga.

i vo tie ramki: 116 . se odvivaat tokmu po dol`ina na samite kulturni granici/margini. da se povikame na. i vo novata. imame pravo i obvrska. da ja rastolkuvame ednata od presvrtni~kite kni`evno-teoriski {koli. {to toj mu go posveti na zna~eweto na interkulturniot dijalog. potoa. po traektorijata na temporalniot (inter-istoriskiot) nomadizam. pome|u drugite. nomadizmot vo prenosna smisla . u{te vo 30-tite godini od ovoj vek. Umberto Eko i dr. koj. na toj na~in. otkrivaj}i deka revolucionernite kulturni procesi. nomadizmot kako konkretno. Majkl Rifater. se dol`i na neprestajnoto (inkonkluzivno). vrzano so postoe~kata praktika na starite. kulturnata antropologija vo svetot. vsu{nost. ~ii{to ubedeni zastapnici (Julija Kristeva. vo svojata koncepcija za dijalogizmot. da se bide poinakov. ideja. kako inherenten. deka: "glavniot pokrenuva~ na kni`evnosta e `elbata da se bide drugade#. deka: "pismoto ne prestojuva vo sebe samoto#. istorisko i egzistencijalno iskustvo. delumno mu go dol`i i pojavuvaweto na sopstveniot interes i fasciniranost. Vo potesnite. n¢ potsetuva i amerikanskiot teoreti~ar Harold Blum. nomadski kulturi. nezavisno od trendovskite opredelbi za nomadizmot. nomadski i `anrovski vremeplov. imeno. nomadizmot. u{te pred da se razgorat takvite i sli~ni nastojuvawa.). {to go razotkri Bahtin. tvrdi. korelativna povrzanost pome|u umetnosta i nomadskiot princip. tokmu od Drugite.Elizabeta [eleva MAGOR tokmu preminuvaweto i osporuvaweto na granicite pome|u tradicionalnite likovni kategorii. nomadisti~ki oboena svetlina. po pravilo. Blagodarenie na vnimanieto. nomadsko preto~uvawe na `anrovskite obrasci. ja nametnuvaat i novata vizija za literaturata kako nomadski intertekst. Takvata decentrirana pretstava za literaturata. pretstavuva eden slo`en fenomen. koi talkaat i se obnovuvaat. Edniot od nejzinite eminentni vtemeluva~i @ak Derida. implicitno zagatnuvaj}i ja idejata za nomadskiot fatum i ahasverskoto bitie na pismoto. poeti~ki ramki. na Bahtinoviot udel. denes. Po iznesenite uvidi vo problematikata na nomadizmot. bez nikakvo somnevawe. eksplicitno ka`uva. kolonizirani. Na bliskata. ili. I tokmu na ova mesto. marginalni. ja zagatnuva i razrabotuva genijalniot Mihail Bahtin. Rolan Bart. vo eden od svoite posledni prilozi ({to e. "varvarski# plemiwa i kulturi II. deka toj. preveden i kaj nas). {kolata na intertekstualnoto nomadstvo. nomadizmot kako metafora. ~ii{to semanti~ki ramni{ta opfa}aat pove}e mo`ni konotacii i opredelbi: I. redno e da zaklu~ime.

a) b) nomadizmot kako ontolo{ka zadadenost na ~ovekot. a. zatvoreni. virtuelen ili sajber-nomadizam. se govori i se nametnuva tkn. ideo-politi~ka strategija i kako mo`en. 117 g) . vo vreme. nad s¢. pojdovno motivirano od `elbata i potrebata "da se bide drugade#.e. odnosno poni{tuvaweto na konkretniot. paranoi~ni kulturi# (M. no. s¢ pove}e. sozrevawe. bi bilo interesno. na Balkanot. nacijata . na prv pogled. kako alternativna. Sepak.smrtta nomadizmot kako imanentno i vrvno esteti~ko i poeti~ko kredo na umetni~koto iskustvo. So svojata bitna odredenost. {to mo`e da poslu`i. {to gi predo~uva lirikata na Radovan Pavlovski. {to i denes vladee.koga stanuva zbor za kriznite `ari{ta vo svetot. paradoksalnata kategorija na ne-mesto (Mitko Haxi Puqa) i za sozdavaweto na elektronskite urbani zaednici na "modernite nomadi# (Aneta Hristova) d) nomadizmot kako imagolo{ka kategorija. kako del od sekojdnevnata `ivotna praktika. Aco [opov v) nomadizmot kako epistemolo{ki (i vo tie ramki kni`evno-teoriski) princip i metoda. kako {to se: semejstvoto. spasonosen izlez od ma|epsaniot krug. protiv ona {to erih From go narekuva "incestuozna fiksacija" so majkata i nejzinite ekvivalenti. krvta. vo svojata su{tina. 1998). se govori za. blagodarenie na novite tehnologii. vo ekstremno izrazenite i opasni. t. fizi~ki prostor. svrzana so pretpostavenoto "realno# iskustvo na nekoi kulturi. i fatalno patuvawe ustremeno kon poslednata destinacija. koga. regresivni tendencii za postignuvawe simbioti~ko edinstvo so spomenatite "maj~inski ekvivalenti#. koga. tokmu duhot na nomadizmot e toj. namesto za renesansniot model na centralnost. etni~ki grupi. ~ovekoviot `ivot kako pat. Bogomil \uzel. kako i primerite. Tokmu vo vrska so toa. zemjata. [uvakovi}. regioni. delokalizacija. posistemati~no da se prosledi i razotkrie prisustvoto na nomadskiot duh vo sovremenata makedonska poezija. nomadizmot prvenstveno im e "neprijatel na malite. na vzaemno kreativno vkrstuvawe na razli~nite nau~ni i filozofski podra~ja nomadizmot kako kulturolo{ka oznaka na sovremenata epoha na globalizmot i tkn.

koja. Zna~i. i so prikaznata za `ivotot kako patuvawe. ni preostanuva samo da zavr{ime so su{testvenoto predupreduvawe. sekomu od nas mu preostanuva. politi~ka korektnost. {to gi prevzemame vo tekot na `ivotot. kosmopolitsko stojali{te za "svetot kako tatkovina# i modelot na univerzalnata kultura. afirmiraj}i go produktivnoto. a nikoga{ lokalnite kulturi. Vo taa smisla. izgleda sosema opravdano. na na{ite pati{ta. nikoga{ onie. "samo# toa. slednovo pra{awe: "Ima li ovoj pat srce? Dokolku ima. za razlika od "mononacionalizmot. toj pat e dobar. kako svoj fundamentalen orientir. da se soo~i so. go istaknuva tokmu principot na multikulturalizmot# (Marxori Perlof). I. sosema na krajot. spored kogo: tokmu "univerzalnata kultura mo`e da izleze na kraj so svetot. kolku i enigmati~en nomad Karlos Kastaneda. izbori i postapki. i da si odgovori na. Tokmu na toa se odnesuva i sledniot navod od Vitold Gombrovi~. isto tolku pro~uen. na~eloto na nomadizmot da se prepoznae i vo denes aktuelnata retorika na tkn. 118 . a koe se odnesuva na sekogo od nas. zaludno e da go ar~i{ `ivotot na takov pat#. dokolku se soglasime so ontolo{kiot koncept na nomadizmot. iska`ano od strana na eden. dokolku nema.Elizabeta [eleva MAGOR namesto toa. koi `iveat samo so fermentite na egzistencijata#.

(Vitorio Strada. 1992:513). odlo`uvaweto. me|u koi. vo novite topolo{ki konotacii {to toj mu gi pripi{uva na Geteoviot poim za svetskata kni`evnost. sodejstvo me|u pove}e polimorfni i zaemno nesvodlivi lokusi na literaturata i kulturata#. Komparativizmot kako pogled na svet "Komparativizmot ne e samo sevkupnost na disciplini. tretiot i pettiot). 1992:92). i poniknata vo to~kata na presek.neprivrzana samo kon eden edinstven lokus. provincijali119 . Vo ramkite na vaka zacrtanata koncepcija na svetot . tuku i globalen pogled na svet. itnosta. Poniknata vo duhovnata zakrila na prosvetitelskiot kosmopolitizam. t. bitieto i fundamentalnite odliki na komparativizmot go nadminuvaat i pojdovnoto (potesnoto) epistemolo{ko podra~je na samata nauka za literaturata. fluktacii. toga{. odnosno Darvinovata teorija za potekloto na vidovite). diasofijata. kako posebno moduliran pogled na svet.so ogled na koi. mudrost {to mo`e da se ozna~i so terminot diasofija . argumenti . inicijativata. "Da se zboruva sega za svetskata kni`evnost. }e go otkrieme podlabokoto filozofsko izvori{te i na komparativistikata. a opstanokot .govorot). da se dosegnat statusot i idealot na pozitivnata. prese~nite podra~ja i to~ki. neporekliva nauka (kakva {to svoevremeno be{e tokmu biologijata.poezija. trgneme od filozofskite pretpostavki na germanskiot postmodernisti~ki filozof Peter Sloterdijk.METOD I PRO[ETKA (komparativistikata denes) 1.n. Sloterdijk govori za postoeweto na pet apriorni gestovi: poroduvaweto. steknuva nenaseteni epistemolo{ki razmeri. potoa. denes. marginalnite. scenata (i. dvi`eweto po rabnite. komparativnata kni`evna nauka.kako .kako egzodus i eksperimentum mundi. neparni gestovi (prviot. sred vladeja~kata ideologija na mondijalizmot. vo epohata na globalnite duhovni presvrti. nejzinata na~elna sprotivstavenost sprema izolacijata. kako poezija i kako vetuvawe# (Peter Sloterdijk. dopolneta so soodvetni epistemolo{ki streme`i. za po~etok. Zemaj}i gi predvid pojdovnoto stojali{te na komparativistikata. poto~no kako poetika. kako {esti . kako kreativno bitisuvawe i sozdavawe. toa mo`e da zna~i deka }e gi razvivame po~etocite na kriti~kata teorija na svetot. Dokolku. go otkrivaat svetot kako zaedni~ka avantura.

a so samoto toa. zaemnosta. toj ja gubi po~vata pod sebe.pretpostavka. sredbata. rabnosta. vo toa se sodr`at negovata serioznost i negovoto zna~ewe. Prevrednuvaj}i gi vo edna ontologizirana svetlina.Elizabeta [eleva MAGOR zacijata. proekt. britanskiot teoreti~ar na literaturata. so-bitieto i so-bitijnosta. iako napolno samostoen i nezavisen na~in. odnosno antropolo{ki stav. branovidno mislewe i vklu~uvaweto na "divite poimi. na tekstot i na kulturata. kulturen ili epistemolo{ki model i domen. poezijata# (1997:31) geopoetikata prvenstveno ozna~uva edna fundamentalna poetika. odnosno "poleto na potencijalni konvergencii. zastapena vo intrigantnite predavawa na Sloterdijk. poimite (i fenomenite) na sredbata. difuzno preto~uvawe na komparativisti~kata i "mondijalisti~kata# epistemologija. Postavuvaj}i go principot na dijalogizmot. raznobojno. me|u drugoto. Bahtin na komparativnata kni`evna nauka £ ostavi heuristika. po definicija . vo ramkite na bogatoto u~ewe na ruskiot teoreti~ar Mihail Bahtin. 120 . mno`estveno. i za produktivnite samorazvojni mehanizmi na kulturata neophodna . poet i slikar Kenet Vajt pi{uva za geopoetikata "dvi`ewe {to se odnesuva na samiot na~in na koj ~ovekot go zasnova svoeto postoewe na zemjata# (1997:17). Na mnogu sli~en. nastapuvaj}i vo sodejstvo so Bahtinovite tolkuvawa. kako kulturolo{ki. go nasetuvame vozbudlivoto. so s¢u{te neiscrpeni aplikativni i eksplanatorni potencijali. vo ovaa aksiomatski zacrtana "poetika na svetot#. tartuskiot semioti~ar Jurij Lotman go izdignuva do nivoto na edna op{ta. filozofijata. Imanentnosta na prodlabo~enata komparativisti~ka epistemologija eklatantno se razotkriva vo dijalogi~nata opredelba na literaturata i kulturata. kako globalen tekst). se vklopuva vo (ili ja podrazbira) tokmu komparativistikata. {to gi favorizira "vtorostepenoto#. "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. potoa. polimorfno. kako i preferencijata sprema site vidovi i oblici na hibridno. zatvoraweto samo vo eden nacionalen. interdisciplinarno vkrstuvawe i zaemno oploduvawe. "arhai~en i anarhisti~ki pristap#. 1975:25). koi ja karakteriziraat ~ovekovata egzistencija i sledstveno.nomadska perspektiva i opredelba. granicata. kako funkcionalna matrica na svesta (a. se izroduva i umira# (Bahtin. epistemologijata na humanitarnite nauki. op{teweto. na nivo na op{t imenitel na fenomenite. sliki i znaci# . Bahtin. kosmoegzistencijalna perspektiva. odnosno aspektite i vrednostite na me|ukulturnata disperzija i difuzija . dijalogot. Imaj}i go kako svoj metodolo{ki modalitet "intelektualniot nomadizam#. Otstranet od granicata. stanuva ispraznet. koe izbiva od naukata. ja preosmisli hermenevtikata na marginata. samobendisan. Principot na dijalogi~nosta.na na~in {to su{testveno se sovpa|a so aksiomite na komparativizmot. sinkreti~no.

Todorov. me|ukulturna podelenost na sovremeniot ~ovek. (Rada Ivekovi}. neprinudenost. svesta ima potreba od druga svest. kulturata . odnosno identifikacija . interaktivna proekcija i koncepcija na poimot na identitetot. so nomadskiot princip na geopoetikata. davaj}i £ so toa u{te posilen duhovno-povesen i kulturolo{ki argument na komparativistikata. tuku i neminovnata. na edna vnatre{na dijaspora# . kako imanenten aspekt na individualnata i kulturolo{kata samo-opredelba. kako i vo kriloto na aktuelnite postmodernisti~ki interpretacii. nomadsko. 1997:11)."mentalniot pejza`# na postmodernata gi dis-locira. Spojot. a ne monisti~kiot solipsizam. ja implicira sopstvenata smrt."Za da raboti. drugata li~nost. tekstot ima potreba od drug tekst. niz fatumot na vkrstuvaweto i hibridizacijata. egzistencijalno proniknata metodologija na samoopitot i samoispi{uvaweto na analiti~kiot subjekt. e plodotvoren#. "Vo komparativistikata spa|a kako virtuoznosta taka i tagata na opredelena progoneta egzistencija.pi{uva amerikanskiot teoreti~ar Xorx [tajner (1996:6) bezdrugo aludiraj}i na egzistencijalniot patos. interkulturnosta. ja univerzalizira ne samo svojata (bolna) egzistencijalna obele`anost (da bide i da ostane postojano Drug. ovoj pat osoznaena i kako soodvetna. monadolo{ki (id)entiteti. vo multikulturnoto. pove}ejazi~no opkru`uvawe. imanentnata sredba. metafizi~kite pretpostavki za samoidenti~nosta. dosega nezasegnata teoretizacija na komplementarniot Drug. vo samiot sebesi: site nie sme plod na vkrstuvawa#. logocentri~nite. gi pomestuva i gi dehierarizira. vgraden vo komparativizmot i vo negovite nastojuvawa da ostvari sloboda. 1997: 140). {to se odviva vo bitieto na sekoj ~ovek. iako vo neednakvi stepeni. vsu{nost. Korespondentna so aktuelniot duhoven predizvik na mondijalizmot. podednakvo zacrtana vo genijalnite anticipacii na Bahtin. monologi~nite. smrtta na Drugiot. Istaknuvaj}i ja vnatre{nata disperzija na kulturnite identiteti. so fundamentalno zasnovanata poetika na svetot kako poezija i vetuvawe. Dijalogi~nata. (Cvetan Todorov. pograni~no dvi`ewe i opstojuvawe. ja ovozmo`uva (i ja nalo`uva) komparativisti~kata perspektiva na internatalnosta. falocentri~noto i etnocentri~noto privilegirawe na metafizi~kiot subjekt . dijalog i prepletuvawe na kulturite. interesencijalnosta! "Bidej}i nu`no sme rodeni od Drugiot. taa sredba na kulturite vnatre. gostin).so samoto toa. kulturno ili prirodno. drugiot pol. bez ogled na visokata cena (i hrabrost) neophodna za takvoto "diasofi~no#. so ogled na svojata {iroko zacrtana prob121 . porano ili podocna. drugata kultura.(potreba) od druga kultura# (1981). Monovalentnite. ne-esencijalisti~ka. ovozmo`uva edna nova. "Sekoj ja `iveel. apatrid. mas-mediumsko.

i Drugosta. t. pomalku odo{to na drugite filolo{ki disciplini. So svoeto nastojuvawe da gi relativizira imperativite i granicite na specijaliziranoto. vo sporedba so niv. isto kako i na sokratovskata neprivrzanost samo kon eden epistemolo{ki "lokus# ili sistem). gi nadminuva duri i samite granici na nau~nosta. rigidna nauka da ja procenuva nea (komparativistikata) kako svoevidna epistemolo{ka zakana. strogo akademskata. do kni`evniot `ivot. prese~ni. sodr`ana vo proektot na egzistencijalnata hermenevtika. so svojata ne-ortodoksna teoriska perspektiva. nepodlo`no na sholasti~kata otu|enost. taa podocna se svrtuva kon inter122 . (Jano{ Ris. nepostoeweto edinstvena referencijalna ramka (predmet i metodi na prou~uvawe).na razli~nite. lebdeweto vo grani~nite. koj denes pomalku zavr{uva na granicite na literaturata na eden jazik#. £ se zakanuva specijalizacijata. zaemno sopostaveni nacionalni literaturni /kulturni tradicii i nau~ni paradigmi.e. Komparativnata kni`evnost. odnosno filozofskite aspekti na ~ovekovoto domuvawe i patuvawe vo svetot. s¢u{te ne mo`e da se smeta za definirana. akademsko znaewe. do `ivotot. so svojata neskriena egzistencijalna motiviranost. komparativnata kni`evnost probiva vo domenot na fundamentalnata epistemolo{ka aksiomatika. napu{taj}i gi porane{nite (pojdovnite) koordinati na kni`evnata nauka. odnosno metodologija na prou~uvaweto. a pobliska e. vo prilog na kulturnoanaliti~kite antropolo{ki raspravi ~ija{to ambiciozna cel. komparativnata kni`evnost . pridonesuvaat za toa. nesvodlivo "opasno znaewe#. odnosno na (f)rigidniot scientisti~ki aparat. koga e vo pra{awe opredelbata na nejziniot predmet. i mnoguobrazno. 1990:283). Nejze. Vo svojata prva faza. naso~ena kon prou~uvaweto na interliteraturnite sovpa|awa i vkrstuvawa me|u razli~nite nacionalni literaturi.Elizabeta [eleva MAGOR lematika (koja gi opfa}a problemite na identitetot. 2.pretstavuva implicitna kritika i problematizacija na samite epistemolo{ki pretpostavki na kni`evnata nauka. Komparativistika / problemi i pra{awa za epistemolo{kiot status †Komparativistikata ima zada~a da gi prevede nau~nite rezultati vo horizontot na `ivotot i da go izbegne specijalisti~koto zakostenuvawe. radikalno/poinakvo mislewe. odnosno disciplina. definitivna. vkrsteni sferi . Na~elnata epistemolo{ka otvorenost na komparativnata kni`evna nauka. proniknatost i "tetoviranost# (Sloterdijk). rigidna nauka.

taa iska`uva tolku silen interes sprema teorijata. odnosno kulturolo{kata kritika). 198:25). ili dovolna) epistemolo{ka i metodolo{ka opredelba na komparativistikata. komparativnata kni`evna nauka. so 123 . nesvodliva na rigidnite pretpostavki na pozitivniot scientizam. Vakviot nejzin meandri~en epistemolo{ki razvoj uka`uva na toa deka predmetot na komparativnite prou~uvawa vo dosluh so intenzivniot razvoj na kni`evnoteoriskata sfera i so samiot podem na kulturolo{kiot interes i kulturolo{kite istra`uvawa. odnosno ortodoksnata epistemolo{ka perspektiva. pridonesuva za toa. epistemolo{koto zbogatuvawe i hibridizacija. najtesno upatena kon aspektite i na komparativnata estetika). interkulturni istra`uvawa (vo golema mera dobli`uvaj}i se do kulturnata antropologija. me|utoa. vo ponovo vreme. da se naso~i kon kulturnoanaliti~kata opservacija i interpretacija. bidej}i ogromniot raspon na pojavi. e podlo`en na pogolem broj modeli. difuzna. bele`i ekstenziven rast . naprotiv! Spored soznanijata na pogolem broj analiti~ari. {to prerasnuva vo integralen.disciplinarnite studii (vo toj pogled. zacrtan vo opredelbite na formalnata i apstraktnata lingvistika. vospriemawe. so ogled na toa. so samoto svoe bitie.se {iri i se vkrstuva so srodnite komplementarni analiti~ki predmeti. kako osnoven princip na sekoj akt na razmisluvawe. t. kako {to zabele`uva i [tajner. kako primer na logocentri~en nau~en model. komparativnata kni`evnost pretstavuva {iroko zacrtano pole na interesi. za kone~no. a ne poseben del od op{tata nauka za kni`evnosta: "Komparativistikata e neprestajno preokupirana so teoriskite obrazlo`uvawa na sopstvenite osnovi i so razgleduvaweto na metodite. Poprvo odo{to disciplina. Osporuvaj}i gi apsolutiziraweto i privilegira-weto samo na edno teoriskometodolo{ko ishodi{te. fundamentalnata (iako ne i edinstvena. Ne smee. "nomadska# aktivnost. vo su{testvena mera. koi toa gi opfa}a. kon t. ostanuva ponastrana od pridobivkite na rigidniot scientizam.n. dinami~na samorefleksivna. bezli~en objektivizam i "monologizam#. so koi se slu`i. "Podra~jeto na komparativnata kni`evnost iziskuva primena ne samo na eden tuku na pove}e metodi.e.i kako na~in za identifikacija na pojavite. Od druga strana. a ne samo na eden#. ~itawe . da se zaklu~i deka komparativistikata e ateoriska. 1997). (Klaudio Giqen. na toj na~in. no isto tolku i na samata "religija na teorijata# (Felpern. ostvaruvaj}i go principot na dijalogizmot. sodr`ana vo sporedbata. dijalo{ka vo golema mera egzistencijalno motivirana. so strogo utvrden predmet i metodi na prou~uvaweto. metodolo{kiot pluralizam da prerasne vo su{testvena crta na komparativnata kni`evna nauka.

Ovoj princip.Elizabeta [eleva MAGOR polna svest deka sekoj istoriski mig mora odnovo da gi definira svojot predmet i metodi. Komparativistikata vo kontekst na postkritikata Vrz osnova na toa. sodr`ana vo idejata za postoeweto latentna metaliteraturna zaemnost. go resemantiziraat. korenito go menuvaat. nekoga{ egzaktni i rigorozni nauki. vo procesot na univerzitetskata nastva#. izvorot. indeterministi~ka. ili fundamentalnata poetika na svetot kako vetuvawe . koi. inkorporiranosta) na komparativistikata. (Jano{ Ris.n. Na~elno vrzana za dvigatelnite pottici vo kni`evnata i kulturolo{kata teorija. proniknatost na fenomenite od kni`evnoto i kulturnoto tvore{tvo. mnogukraten identitet na †stvarite#. heterodoksna. osovremenuvaweto na terminolo{kiot aparat na kompara124 . od svoja strana. nesvodlivost. a-originalnost. 3. kakva {to se praktikuva i se afirmira ne samo vo domenot na humanitarnite. go prevrednuvaat samiot poim na literaturata. princip {to ja aksiomatizira ontolo{kata i temporalnata pluralnost. odnosno t. Koga sme kaj aktuelnite kni`evnoteoriski struewa. sosema umesno se poka`uva nastojuvaweto komparativnata kni`evnost da ja postavime i da ja sogledame vo po{irokiot duhoven i epistemolo{ki kontekst na postmodernata kultura. nesvodliva. Dilemite okolu epistemolo{kiot status (avtonomijata. 1999 :281). vo sodejstvo i vo soglasnost so postmodernisti~kite poeti~ki presvrti. treba da go registrirame menuvaweto. komparativistikata denes asimilira. 1997:32). so ogled i na nejzinata tipolo{ka evolucija kon kulturno-antropolo{kiot komparativizam. inherenten na postmodernisti~kata poetika i estetika. geopoeti~kiot nomadizam. deka mora da se preispitaat nejzinata upotreblivost i korisnost. odnosno transcendentalniot ozna~itel) i so samoto toa. aktuelni. identitetot. fluktualna. fluidni. na izvonreden na~in korespondiraat so denes aktuelniot model na difuzno nazna~ena. dopolnitelno ja zacvrstuva epistemolo{kata argumentacija na komparativistikata. postkritika. Vajt.vo golema mera ostanuvaat otvoreni. vrska. nedostapnost na za~etokot (potekloto. policentri~en. ~ii soznajni dostreli vo poslednite 20 godini se grani~at so vrtoglavite estetski imaginativni proekcii. Toa prvenstveno se odnesuva i go zasega postmodernisti~kiot princip "sekoga{ ve}e#. aplicira (ponekoga{ i samata producira) takvi poimni i terminolo{ki kategorii. Takvoto pluralno bitie i epistemolo{ko stojali{te na komparativistikata. tuku i vo domenot na prirodnite. nu`no rasloeniot. "meka nauka# (K. deka e potrebno usoglasuvawe so sosednite nau~ni disciplini.

spored uka`uvawata na poststrukturalisti~kata kritika. duri i koga ne postojat prira~ni indicii za postoeweto na nekoj konkreten. kako primer na emanacionata paradigma). Vo taa smisla se govori duri i za nulta-intertekstualnost. dozvoluva uvid vo recipro~nite. komparativistikata be{e sosredoto~ena vrz fenomenite na interliteraturnosta (prou~uvaweto na vlijanieto. se zameneti so eden op{t i soodveten termin. eden od denes aktuelnite poimi. pretpostaven (Rifater. vo koja se vgradeni pridonesite na poststrukturalisti~kata kritika. Vo ramkite na t. pronao|awe. 1980:626). porano vlijatelnite i rasprostraneti poimi na vlijanieto. od druga strana. Razbran kako korpus tekstovi. obligatorna osnova na tekstualnosta. kreativnite implikacii na receptivniot proces vo umetni~kata literatura (taka. aktueliziran. citatot. otvoren. ostvarena vo samiot medium na literaturnoto delo). ~itatelska. od edna strana. mo{ne se razlikuva od onaa {to se praktikuva pri detekcijata na izvorite i vlijanijata. gi nadminuva kauzalno-deterministi~kiot pristap i neophodnosta od doka`uvawe. svojstvoto na intertekstualnost go izdignuva do nivo na edna op{ta aksiomatska. analiti~koto ~itawe zapo~nuva so edna bazi~na pretpostavka na intertekstualnosta. Trgnuvaj}i od premisata deka: "tekstot postoi kako literaturen artefakt samo dokolku (go) dopolnuva drug tekst# (Majkl Rifater). vo svojot po~eten stadium. argumentacija za postoewe neposreden kontakt me|u avtorot i negovite prethodnici (ili sledbenici). ostanuva potencijalno beskone~en. so ogled na koja. reformirana komparativistika. so svoite podvi`ni. na primer. Dodeka. recepcijata i intertekstualizmot. potoa reproduktivna. intertekstualnosta se vospostavuva kako conditio sine qua non na samata esteti~nost. bifokalni. odnosno sporedlivosta na tekstot. vo ponovite svoi projavi. poznat intertekst. intertekstot. recepcija od strana na kritikata i na krajot.tivistikata. Identifikacijata na intertekstot. Namesto deterministi~kiot poim na vlijanieto kako ednonaso~na relacija. vo tradicionalnata komparativistika. 125 . izvorot. semioti~nost na kni`evnoumetni~koto delo. aluzijata i sl. dotoga{. labavo zacrtani granici. dodeka. presupoziciska. intertekstualnosta. recepcijata. poeti~nost. kako bazi~na hipoteti~na sostojba na sekoj tekst. produktivna recepcija. dijalo{ki aspekti na kni`evno-umetni~kata komunikacija.n. naprotiv. Taa. osobeno vo slu~aite koga negoviot intertekst ostanuva da postoi samo kako potencijalna veli~ina. komparativistikata preminuva kon i ja aplicira problematikata na dijalogizmot. eden teoreti~ar razlikuva tri vida recepcija: pasivna. vo soglasnost so pridobivkite na poststrukturalizmot.

Elizabeta [eleva MAGOR "Mo`nosta za povrzuvawe ili sopostavuvawe na tekstovite, sepak, ne proizleguva samo od povr{inskite sli~nosti na zborovite ili temata, dva ili pove}e paragrafi se sporedlivi kako tekst i intertekst samo ako tie se varijanti na ista struktura#. (Rifater, 1980:627). Postuliraj}i go postoeweto na intertekstualnite vrski na nivoto na strukturnata identi~nost, odnosno latentnite strukturi - reformiranata komparativistika otvora {irok manipulativen, heuristi~ki, kreativen prostor, za instancata na ~itatelot - od kogo direktno zavisi voo~uvaweto, otkrivaweto, kone~no, i povrzuvaweto na dva ili pove}e tekstovi. Spored uka`uvawata na Rifater, sekoe ~itawe, spored svojata su{tina, sodr`i sporedbeni elementi - ne samo komparativnoto, intertekstualnoto ~itawe, tuku isto taka i udvoenoto, silepsi~ko ~itawe; obete, naso~eni kon razre{uvaweto na agramati~nostite, so pomo{ta i na nivoto na intertekstot, kako povisoka gramatikalnost, na koja se povikuva i se razotkriva tekstot. Pridonesot, vlogot na poststrukturalisti~kata kritika vo epistemolo{koto o`ivotvoruvawe na komparativistikata e re~isi o~igleden: nastrana od pozitivisti~kite, mehani~ki, deterministi~ki istra`uvawa na genezata (potekloto, izvorite, vlijanijata) na kni`evno-umetni~koto delo, kako proces od primarno heuristi~ko zna~ewe denes se tretira samata interpetacija na (inter)tekstot; probivot vo imanentnite zakonitosti na kni`evnoumetni~kata struktura; otkrivaweto i podvlekuvaweto na alteritetot, transformativnite mehanizmi, otstapkata, inovativnoto pomestuvawe i prevrednuvawe; svojstveno/vgradeno vo intertekstot, kako interpretant na tekstot - urnek. Uvidot vo dlabinskite, generativni potencijali na kni`evno-umetni~kiot dijalog, poso~uvaweto na aktivniot so-odnos me|u samite kni`evnoumetni~ki tekstovi, samoto razotkrivawe na imanentniot, vnatre{en dijalogizam na umetni~kata re~, kako i inicijalnoto voobli~uvawe na modalitetite na kni`evnoumetni~kiot dijalogizam - kni`evnata teorija mu gi dol`i na ruskiot genij Mihail Bahtin, bez kogo nema{e da postoi, nitu mo`e{e da se zamisli i samata poetika (paradigmatika) na intertekstualnosta. Makar {to za procenuvaweto i osoznavaweto na negoviot nesomnen pridones i vkupno zna~ewe za komparativistikata bi bil neophoden pogolem, nezavisen prilog, vo ovaa prigoda, dovolno intrigantna e i zalo`bata na italijanskiot teoreti~ar Vitorio Strada, za povtornoto aktivizirawe na Bahtinoviot poimen instrumentarium, koj se poka`uva superioren, vo sporedba so podocne`noto, poststrukturalisti~ko opkru`uvawe. Dodeka poimot na intertekstualnosta poprvo se postulira kako mehani~ki vid soodnos me|u tekstovite, {to ne retko se sveduva i se iscrpuva so faktot na
126

elementarnoto prisustvo na eden tekst vo drug; dotoga{, poimot na dijalogot, spored misleweto na Strada, e dinami~en, sporeduva~ki, nesimetri~en; toj vklu~uva aktiven diskurziven odnos na pra{awe i odgovor, kako i nezanemarliv, intersubjektiven udel. Da zaklu~ime so konstatacijata deka, blagodarenie na Bahtin i na negovata koncepcija na dijalogi~niot, udvoeniot identitet na tekstovite - vo komparativnata kni`evna nauka, kvalitetot na zaemnosta, so-bitijnosta i sou~estvoto me|u kni`evno-umetni~kite dela; od slu~aen, nadvore{en, povremen, prerasna vo zakonomeren, imanenten, obligatoren, prvenstveno vnatre{en princip, vrz ~ija osnova funkcioniraat polifoni~noto bitie i procesualnosta na tekstot.

4. Kulturno-analiti~ki komparativizam "Tu|ata kultura, samo vo o~ite na drugata kultura, se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko... Pri vakvata dijalo{ka sredba na dve kulturi, tie ne se slevaat i ne se me{aat, tuku sekoja gi so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, taka {to zaemno se zbogatuvaat#. (Mihail Bahtin, 1986:345). Istaknuvaj}i gi stimulativnite vrednosti i heuristi~kite imperativi na me|ukulturniot dijalog i disperzija; zna~eweto na egzotopijata, transgredientnosta, vnenahodimosta; rabnosta i voop{to grani~nosta, kako alternativen i isto tolku generativen, produktiven kulturen prostor, Bahtinoviot dijalogizam, vo su{testvena mera, ja proniknuva i najnovata razvojna linija na komparativnite prou~uvawa, od 80-tite godini navamu. Podemot na kulturnite i interkulturnite studii svedo~i za narasnatiot interes sprema problemite i aspektite, koi go nadminuvaat domenot na kni`evno-umetni~kite fenomeni, {irej}i se kon aspektite na me|ukulturnata komunikacija, multikulturalizmot, kulturnata antropologija i filozofijata na kulturata. "Kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura sekoga{ odnovo se vospostavuva, niz neprestajniot dijalog so drugite... Na{iot kulturen identitet e na{ "intertekst#. (Jola [kuq, 1992:23). Vrz osnova na Bahtinoviot dijalogi~en poim na identitetot, kulturniot identitet, kako kategorija od primaren interes za aktuelnite kulturolo{ki prou~uvawa, vo domenot na komparativisti~kiot diskurs, se razotkriva vo eden neesencijalisti~ki, interaktiven, dinami~en, procesualen oblik i modalitet. 127

Elizabeta [eleva MAGOR So novite teoriski izvedbi, osvedo~eni vo sodejstvo na pove}e {koli, kako {to se: Noviot istoricizam (i negovata zalo`ba za oformuvawe na poetikata na kulturata na edno razdobje); feministi~kata kritika (so svoite kriti~ki razobli~uvawa na socio-kulturnite stereotipi i proekcii na seksualniot pol); postkolonijalisti~kata kritika (sosredoto~ena vrz kulturolo{ki obuslovenata recepcija na Drugiot); geopoetikata (so svojot blagonaklonet odnos sprema pridobivkite i prednostite na inter-kulturniot transfer); problematikata i hermenevtikata na kulturniot identitet, gi potvrduvaat inherentnosta i implantiranosta na komparativisti~kiot diskurs, vo rasvetluvaweto na fenomenite na intra i interkulturnata komunikacija i interferencija. Toa, pred s¢, mo`ebi, se odnesuva, i ja opfa}a problematikata na kulturnite transferi; prou~uvaweto i istorijata na mentalitetite; imagolo{kite proekcii za Drugite vo kulturniot i kni`evniot prostor; recepcijata i hermenevtikata na Drugosta voop{to. Ona podra~je od kni`evnata komparativistika, koe porano se narekuva{e imagologija (sveduvaj}i se na pretstavite za drugite narodi vo dadena nacionalna literatura); denes evoluira vo edna po{iroka i provokativna hermenevtika, koja, pred s¢, nastojuva da gi revidira diskriminatorskite aspekti na liberalno-humanisti~kata kultura, nejziniot problemati~en tretman i pristap kon Drugosta. Prilozite na Edvard Said "Orientalizam# (1978), Cvetan Todorov "Nie i drugite# (1982), "Osvojuvaweto na Amerika#; ili, pak, imagolo{kite istra`uvawa vrzani za kulturniot region na Sredna Evropa, odnosno Balkanot ili Mediteranot, svedo~at za podemot i plodotvornosta na kulturnoanaliti~kata interpretacija, koja, vo sredbata, kontaktot i zaemnoto so~eluvawe i zapoznavawe na razli~nite kulturi i kulturni regioni, gleda fakt od prvenstven nau~en i spoznaen interes. Za razlika od prethodno vladeja~kiot evropocentri~en, puristi~ki kulturolo{ki pristap; teoreti~arite, denes, so najgolemo vnimanie se odnesuvaat i gi respektiraat drugosta, otstapkata i razlikata; otkrivaj}i vo nivnoto postoewe fundamentalen eksplanatoren motiv, za principot na kulturniot pluralizam i za vrednuvaweto na kulturnata diferencijacija. Tuka vredi povtorno da se spomene primerot na ruskiot semioti~ar Jurij Lotman, koj, dvi`ej}i se po tragata na Bahtinovite iskustva, doa|a do zanimlivi i korisni pomestuvawa i prevrednuvawa na kulturniot pridones na t.n. primitivni kulturi. Spored Lotman, kulturata treba da se nabquduva kako "otvoreno okno#, sledej}i gi stimulativnoto zna~ewe i produktivniot del na haosot, slu~ajot, fluktuaci128

arhai~ni. istoriskiot nomadizam. poliglotski makrotekst. arhai~nata. Delotvornosta na dijalogizmot. vo promisluvaweto na sopstvenite kulturni stojnosti. navamu. povtorno. blagodarenie na {to }e ja oplodi. me|u Istokot i Zapadot. odnosno hibridni. sekoja kultura. ednostavnata . po~nuvaj}i od helenskata kultura. humanisti~ka zalo`ba i perspektiva na dijalo{koto so . se potvrduva preku tragi~noto iskustvo na poslednata balkanska vojna {to se vode{e vo 90-tite godnini.Lotman pozitivno gi vrednuva iskustvata na tu|ata kultura (odnosno inokultura.tvorewe. vo svojata geopoeti~ka rehabilitacija i prevrednuvawe na kulturolo{kiot pridones na nomadskoto iskustvo. Kako {to poka`uvaat i tolkuvawata na Nil A{erson. mali literaturi. vo ramkite na kulturno-antropolo{kiot komparativizam. poradi koja se aktiviraat odbranbenite mehanizmi. aplikacijata na Lotmanovite kulturnoanaliti~ki postapki ovozmo`uva da se nadmine i da se razobli~i na Zapad vkorenetata "hermenevtika na varvarstvoto# . e osobeno zna~ajna za pristapot. nepredvidlivo. nesvodlivo vlijanie na transkulturalnoto zna~ewe . vrednuvaweto i samotolkuvaweto na t. Na toj na~in. primitivni.komparativistikata se nao|a vo situacija {to go nadminuva telosot na neposrednoto nau~no samodoka`uvawe i afirmacija. vo najnovo vreme. tolerantno. kakvo {to. So svoeto dinami~no ustrojstvo.jata. vo prilog na edna utopisti~ka. polimorfni. povratno. kako {to samiot ja narekuva). odnosno mentaliteti. na primer. otvoreno. vklu~itelno i primitivnata.mo`e da ostvari ekspanzivno. pod znakot na edna obnovena krstonosna polarizacija.e. kako nepomirlivi imagolo{ki proekcii. doa|a do oformuvawe i primena na edna apriorna imagolo{ka proekcija na Istokot kako varvarska sostojba. ima sredbata so t. tolerancija i proniknuvawe na razli~nite kulturni diskursi. haoti~ni svetovi. praktikuva i Kenet Vajt. kako imperativen faktor na kulturnoto samosoznavawe i samosozdavawe . t. ednostavni kulturi# (1981 ). }e ja pottikne ili pronikne drugata kultura.n. Poso~uvaj}i go haoti~noto.n. gledaj}i ja realnosta na me|ukulturniot dijalog. za vnatre{niot mehanizam na kulturniot samorazvitok. nekulturni.vo prilog na edno decentrirano. na prostorite na biv{a Jugoslavija. ksenofobi~nite reakcii i predrasudi na zapadnata kultura. me|u "varvarite# i "civiliziranite#. Fatalnata delotvornost na vakvite kulturolo{ki obusloveni apriorizmi i atribucii na navodno varvarskite svojstva i dejstvuvawa na Drugiot. dijalo{ko stojali{te. poliglotski 129 . vo oformuvaweto na kulturata kako polimorfno kodiran. "Osnoven istoriski stimul. inovativno dvi`ewe i probiv. Za razlika od toa.

mo`e. humanisti~ki. {to mnogukratno }e go potvrdi i }e go doka`e komparativisti~kiot raison d'être . utopisti~ki potencijal. hibridna. za vozvrat. so tradicionalisti~ki nastroenite filolo{ki otseci. su{testveno zasnovan vrz principot na dijalogi~nosta. mali literaturi. da go ostvari svojot nenaseten emancipatorski.Elizabeta [eleva MAGOR kulturi. gledaj}i vo niv ramnopravni u~esnici i graditeli na globalniot kulturen razvitok. 130 . osporuvawa. osobeno onie {to lokalnata kni`evnonacionalna tradicija hermeti~no ja zatvoraat vo edna edinstvena. makar i na teoretski plan. presvrtni~ki kulturni pridvi`uvawa. koi ~esto bile generatori na krupni. problemati~nost. premol~eni i otvoreni konfliktualni raspravi. kako {to e i makedonskata. tegobnost. zafrlenost. sotvoreweto i so-bitijnosta. rivalstva. Ovie literaturi i kulturi. vrzan za iskustvoto na imperijalnite sili. sepak. veruvame deka komparativizmot.nasproti postoe~kite akademski rezervi. So toa {to go decentriraat. gi afirmiraat i im odat vo prilog na singularnoto iskustvo i razlika na t. rigidna metodologija na prou~uvaweto. tokmu vo komparativisti~kiot pristap i priod kon problematikata na kulturniot identitet. tranzitivna. Vo toj kontekst. sovremenite dijalo{ki opredelbi na identitetot kako dinami~na. deprivilegiraat. nasproti skepticizmot na Rene Velek. intertekstualna kategorija. ja nao|aat mo`nosta i {ansata da se oslobodat od predrasudite za svojata provincijalnost.n. svojot nezamenliv vlog. obezvlastuvaat stati~niot apsolutiziran model na kulturniot identitet.

e. primena na interdisciplinaren princip na istra`uvawe. ili. kako. metafori~na smisla. Bez ogled na oddelnite zabele{ki na normativisti~ki naso~enite komentatori. Provincijata. vo vrednuvaweto i opredelbata na fenomenot na nacionalnata kni`evna tradicija. pred s¢. dodeka na kni`evno-epistemolo{ki plan . imanentna na samiot nejzin nau~en predmet. Zo{to e toa taka? Pred s¢. nametnuvaj}i si sebesi poinakvi. edinstven metod na kni`evno prou~uvawe.zatvorawe. zaradi principielnata otvorenost. e zna~ajna tokmu poradi svojot otvoren intelektualen predizvik i osporuvaweto na provincijalizacijata. ne se javuva samo kako problem na oddelni geografskoop{testveni determinanti. provincijata bi zna~ela redukcija i mistifikacija na poimot na nacionalnata kni`evnost. istovremeno. ne samo vo epistemolo{ka. izolacijata). kako metafora. {to e tu|o i dlaboko sprotivstaveno na duhot na avtenti~noto (duhovno i umetni~ko) tvore{tvo.KOMPARATIVISTIKATA NIZ POST-MODERNO OKO Komparativnata kni`evnost e edna od onie nauki. dodeka kni`evnosta se promisluva dvostrano: kako semioti~ki model na odreden kulturno-istoriski sistem: no. pak. no i kako realnost (ili zakon na zatvoraweto. komparatistikata se afirmira kon krajot na 19 vek. ili pak za nedore~enost. daleku po{iroki horizonti vo kni`evnoto prou~uvawe. kako i na metodolo{kite pristapi. monopolizacija samo na eden. Za razlika od toa. potrebno e mno`estvo teoretsko-metodolo{ki pristapi. ~ie zna~ewe i pridones. Taa e sinonim seto ona. Komparativnata kni`evnost. tuku i vo kulturolo{ka smisla. takvata otvorenost nie ne ja smetame za metodolo{ki hendikep. vo dopolnitelnata. evidentno raste. vo onoj moment. koga kni`evnata nauka se zasituva od faktografskata euforija na pozitivizmot. Sledstveno na toa. i pojdovna duhovna otvorenost i qubopitstvo kon drugite umetnosti i kulturi vo svetot. i kako univerzalen oblik na ~ovekovata duhovnost. Na kni`evno-istoriski plan. t. Istoriski gledano. komparatistikata se legitimira preku na~eloto na pluralizmot. s¢edno dali vo osnovnata. 131 . imeno. socio-kulturna opredelba.

filozofijata i sl. {to tokmu vo tradicionalnata. teorija i metodologija. ~itan i vreden. para-kni`evnost. "raznore~ie#). taa stanuva osoben i dominanten predmet na teoriskiot interes na post-strukturalisti~kata kritika (vtemelena od strana na Rolan Bart vo programskata statija "Teorija na tekstot#). Tatuska {kola: Lotman. nacionalnite. Rene Velek. sekako. ~ii dela na evropskata javnost £ gi predo~ija negovite sledbenici i. ~ij duhoven i kreativen predznak e podednakvo atraktiven. sitni~avoto. mo{ne vlijatelniot vo svetski ramki. Osobeno blisko na zastapnicite na post-modernata teorija. pozitivisti~ki oboenata kni`evna nauka. Edna od nesomnenite zaslugi na komparatistikata (vidliva. tkn. davaj}i mu predimstvo na kompleksnoto. raznovidnosta i {irokata prifatenost na kritikata i teorijata denes e tolkava i nedvosmisleno izrazena. intertekstualnosta. potceneti. denes ugledni teoreti~ari od bugarsko poteklo. istaknata ili vrednuvana. odnosno konceptualnata zalo`ba za premostuvawe na `anrovskite. kako i onoj na umetni~kata literatura (beletristikata). Od druga strana. me|utoa. s¢ do pojavata na komparativnata kni`evnost. kako vo teoriskite paradigmi na samata kni`evna nauka. bespolezno od kni`even aspekt. istoriskite. teoreti~ar Mihail Bahtin.isto taka. 132 . vidlivo bea i s¢u{te se zanemareni. Denes. komparativnata kni`evnost go verifikuva imperativot za s¢strana upatenost na istra`uva~ot. mu dol`at na Bahtin odredeno teorisko vlijanie. Velek uka`uva na toa. ili pak na "kulturnoto knigovodstvo# (revnosnoto tragawe po isforsiranite analogii. bele`ewe fakti). deka komparatistikata ne treba da se povede po isku{enieto da mu slu`i na "kulturniot imperijalizam# (da ja potkrepuva kni`evnata s¢mo} na edna vlijatelna kni`evnost). Me|utoa. Od druga strana. vo kni`evnata praktika. osobeno. pak. estetikata. korenite na intertekstualnata koncepcija na kni`evnosta. predmetnite. se nao|aat kaj. {to govori za sozdavaweto novo kni`evno pismo. Nasproti toa. ~ij paradigmati~en poim pretstavuva intertekstualnosta. taka i vo interdisciplinarnite sferi. nitu pak soodvetno nau~no prou~ena.Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to }e istakne eden od vtemeluva~ite na sovremenata kni`evnonau~na metodologija. onie disciplini. ova mislewe logi~no proizleze od pojdovnite principi tokmu na komparatistikata. prenabregnati. ne be{e nitu dovolno. privrzanicite na kni`evnata semiotika od tkn. prisustvoto. Cvetan Todorov i Julija Kristeva (konkretno zaslu`na za kone~nata terminolo{ka elaboracija na izvorniot Bahtinov termin "dijalogi~nost# odn. Ivanov . metodolo{kite i drugi me|i! Objektivno (ili imanentno)prisutna vo samite kni`evni dela. sinteti~ko poznavawe na kni`evnosta. Uspenski. vo makedonskata akademska sredina) e podemot i jakneweto na kni`evnata kritika.

kni`evnosta da se prou~uva kako (kako inter) kulturen fenomen. otpor {to ne e samo "na{a maka#. na toj na‘~in. otkako go nadmina "lovot na vlijanija" odn. pred s¢ duhoven stav! Tuka nekade. t. li~en izbor. taka i so favoriziraweto na oddelna grupa interesi (porano toa bea ideolo{kite. le`at i pri~inite za otporot protiv komparatizmot. Otade. Stru{kite ve~eri i drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. a koi vlijaat na kni`evnata "kowukturnost#. komparatistikata ponudi redefinirawe na poimot na "nacionalna kni`evnost# vo globalni estetski parametri. bez vozbudliviot dopir so razli~nite kulturi i so sovremieto. registriraweto na tekstualnite podudarnosti. smeta Konstatinovi}. slikata ostanuva ista: otporot kon sovremenata teorija.osobeno. vo nastojuvawata. t. Zoran Konstantinovi}. estetskite vrednosti od nacionalnata kni`evnost. komparatizmot ne e samo rabota na proizvolniot. Velek so negoduvawe reagira na prenaglasenata izolacija na filolo{kite otseci. obele`an od podemot na disciplini kako {to se semiotikata. komparatistikata ima svoe mesto vo afirmiraweto na takvite literaturi 133 . vo duhot na proro~kata Geteova zamisla na op{tata (svetska literatura). Denes. koi resko gi podvojuvaat nacionalnite literaturi i teoriskite pristapi proizlezeni od sekoja od niv i. hrvatskiot u~en Vladimir Biti go objasnuva so nejzinata subverzivna mo}. Od druga strana. teorijata na informacii i komunikacii. avtori za akademsko prou~uvawe. kibernetikata. pragmatizmot i konformizmot vo kni`evnite prou~uvawa. koga vo svetot preovladuva edna demokratska ideologija. tuku e imanenten na novoto vreme. vo ramkite {to gi opredeluva konzervativniot epistemolo{ki priod. sega se na red nacionalnite). go steknuva svojot polnozna~en lik i renome. konstitucionalnata ome|enost. sozdavaat stru~waci so "bibliografsko znaewe# ili "starinska specijalnost#. interesot kon malite i nedovolno poznatite kulturi i literaturi. so principielnata opredelba protiv sekakvo zatvorawe vo lokalnoto. vo ponovo vreme i vo nam pobliskite sredini. nau~en) plan. izborot na tekstovi. R. Podvrgnati na eden procesualen vrednuva~ki ~in. potvrduva misleweto na evropski afirmiraniot komparatist vo Insbruk.e. dela. Zaradi toa. Deka e komparatizmot nerazdelen od sovremenite tekovi na metodolo{ki (odn.e. optovareni kako so tradicionalni barieri me|u nau~nite pristapi. U{te vo 1963 g. prerasnuvaat vo konstituenti na eden tipolo{ki (ne samo hronolo{ki) kni`even poredok. raste~kiot interes kon razlikite i otstapkite od dominantniot model na mislewe.Vo sovremeniot mig na vkupniot epistemolo{ki razvoj. komparatistikata. dobivaat vo svojot povesen dignitet.. nitu pak na~elo na lebde~ka s¢prisutnost. inaku dolgogodi{en gostin na Seminarot za makedonski jazik.

{to ima dinami~en. soobrazliv so razli~ni diskurzivni sferi (me|u koi ne se isklu~uva duri nitu video-artot. ami i kako funkcija. vo {to predni~at anglo-saksonskite teoreti~ari na post-modernata (Teri Iglton. literaturata se prou~uva ne samo kako oddelen predmet. hermeti~na disciplina so ograni~en kabinetski dostrel. egzoti~na. dopolneti so novi soznanija za karakterot. koj{to vo okru`uvaweto na ostanatite umetnosti i podemot na masovnite mediumi. bidej}i kako glaven filter i presuden ~initel vo probivot na samoto vlijanie. Sozdavaweto na eden globalen kulturen sistem. sega taa nastapuva vo uloga na aktiva i tvore~ka strana na procesot. na tipologojata i na priem~ivosta tokmu na literaturatareceptor. go menuva nekoga{ povlasteniot recepciski i predmeten status. funkcijata na kni`evno estetskiot transfer. Kone~no. mo`at da vodat kon istra`uvawa od poop{t karakter. Poniknata kako `elba da se sovladaat soznajnite i vrednosnite ograni~uvawa na pozitivisti~kiot model na nacionalnata kni`evnost. komparatistikata ima novi viduvawa i na procesot na kni`evnata transmisija: blagodarenie na slova~kiot u~en Dioniz \uri{in. Pokraj toa. komparatistikata ovozmo`uva i re-semantizacija na poimot "kni`evnost#. na oblikot na kni`evnata tradicija. daleku go nadminuva domenot na ~isto nacionalnite disciplini. kako sostavka na sovremenoto kreativno iskustvo). motivacijata. Vakvite pojdovni istra`uvawa.Elizabeta [eleva MAGOR (kakva {to e makedonskata) i takva uloga. Frederik Xejmson). ~ija posledna `elba e: da bide marginalna. ~ii komponenti vzaemno se prepletuvaat. promenliv karakter. kako antropolo{ki kategorii (dalekuse`no poso~eni od Bahtin). "vlijanieto# stanuva pokazatel na kulturniot identitet. vo vrska so komunikativnosta i priem~ivosta. gi {iri svoite ambicii kon sferata na op{tata kulturologija. 134 . £ odi vo prilog na komparativistikata. So ogled na toa. ~ie zna~ewe. komparativistikata denes.

{to zad sebe go sozdava biolo{kata i duhovnata smrt na golemite avtoriteti. posilen subjektivitet. naratotrot na romanot. "Mo`am li da otidam nekade jas. romanot "Aleksandar i smrtta# od Aleksandar Mickovi}. {to ja obele`uva obespokojuva~koto iskustvo na drugosta. 2 Za sostojbata. na taa neizmerna proma{enost. "Na vrvot na seta taa ogromna zaludnost.2 sostojba na zagrozenost pred svetot i pred drugite lu|e prosledena so. 1991. kako oru`ar i pridru`nik na carot. koja poniknuva vo procesot na depersonalizacija na moderniot subjektivitet i ja otkriva negovata nemo} za separacija od Roditelot-poredok. strav od pretopuvawe i vtopuvawe vo nekoj drug. 1 135 . kako preduslov na eti~kata i estetskata objektivacija. tuku i simboli~kata smrt na Arhidej. Pri toa. kade {to. primarna ontolo{ka nesigurnost. Beograd.. mojata pusta `ivea~ka. 35).. Novi Sad.. Naslovot na ovoj tekst e naveden spored edna formulacija na Mihail Bahtin od deloto: Autor i junak u estetskoj aktivnosti.. ja ra|a tkn. nare~ena "primarna onolo{ka nesigurnost#. i u{te pove}e. i go naso~uva patot na negovata nova individualizacija. a i ne smeam da po~nuvam da biduvam ne{to. fiktivniot drug. koj ve}e nemam {to da bidam vo `ivotot. Politika do`ivljaja. ~uvstvo na praznina i ni{to`nost. mojot kutar `ivot. ne sum sam koga se nabquduvam sebesi vo ogledalo. Krizata na identitetot kaj Arhidej. komunicira so kulturolo{kiot model na postmodernata.OPSEDNAT SO TU\A DU[A1 Otkrivaj}i go do`ivuvaweto na prazninata. ne samo biolo{kata smrt na Aleksandar i negovovto telo. mesto mene#. proizlezeno prvenstveno od objavata i mo}ta na smrtta. na su{testven na~in. Bahtin govori i za nabquduvaweto vo ogledalo: "Vo ovoj slu~aj. ovde ne e izrazena edna i edinstvena du{a. da se konsultira knigata na Ronald Leng: Podeljeno Ja. bev jas. {to dosega ne sum bil. dali mo`am da go napu{tam Aleksandar#? Iskustvoto na Drugosta. vo procesot na samonabquduvawe e vme{an i drug u~esnik. kako podanik na eden sistem. Kako nekoj drug da go `iveel mojot `ivot.. koj pomina vo senka.. koja se obezvredni so ovaa smrt. so krizata na identitetot: kako kriza. 1977 i egzistencijalnofenomenolo{kite osnovi na naukata za li~nosta. ili "golemite prikazni# i idei: praznina. opsednat sum so tu|a du{a# (s. koja ima eshatolo{ki u~inok. imanentno se vgraduva vo temelnata preobrazba na Arhidej. se postulira "viduvaweto na sebesi kako drug#.

mit. s. najzabele`itelnata crta e tokmu ambivalentnosta. koja se provlekuva otporano. Zagreb. 136 . poto~no od negoviot fingiran dijalog so Burhard [mit. Taa podvoenost. sud. istovremeno. nositel na imeto. posleden izlegov od prestolnata sala. Distinkcijata me|u singularen ili monomit i polimitska perspektiva ja prevzemame od Odo Markard. Kategorijalnata odrednica na Drugosta ima zna~ewe na postojana zakana. ja sproveduva su{tinskata transformacija na "apsolutniot. so prazninata na svoeto bitie (bidej}i se imenuva kako "senka na senkata#). "A sega koga umre Aleksandar se soo~iv so samata smrt. a nikoga{en oru`ar#). toj postepeno se preobrazuva vo jas-za-sebesi. mu ja donesuva diseminancijata na negoviot identitet. go ubi i carstvoto. 1988. probiv na nekakva onostrana sila (kako smrtta). {to bitno }e go destabilizira vostanoveniot svet. po ~itaweto na svojot zapis. vo sudot.. {to Arhidej go ima i za sebesi samiot. kako (intertekstualen) junak par excellence.3 t. Izedna~uvaj}i ja li~nosta na Aleksandar. e 3 4 M. so frustracijata ve~no da bide "metajazi~en junak#. pri toa soo~uvaj}i se so sopstvenata neavtenti~nost ("porane{en. singularen mit#4 za Aleksandar.. raslojuvaweto na negovite identifikacioni upori{ta. strategija zaborava. Vrednosnata perspektiva i transgrediendnata mo} na Drugiot (pogled. Pokraj su{tinskata zakana na smrtta. Arhidej ja do`ivuva i egzistencijalnata zakana: sebeviduvaweto niz optikata na Drugiot. ja pogubi i golemata ideja za harmonijata. "Da. toj konstatira: "Be{e toa prikazna... bev ve}e nekoj drug. Mnogu godini. delo. biografskite i kni`evnite tekstovi od razli~na tipolo{ko-stilska proveniencija. Arhidej ja iska`uva i dlabokata po~it kon vladetelot. preminot od eden vo drug personalen modalitet: od jas-za-drugite. zbuneto i vxa{eno ~ove~e. ili. i so vistinata na smrtta. koe se poistovetuva so imbecilniot brat na Aleksandar. {to ja napi{al nekoj Arhidej Potivov..e. onostrana hermeneuti~ka perspektiva. "taga na individualizacijata#. avtorot na knigata Postmoderna.Elizabeta [eleva MAGOR Ka`ano so zborovite na Bahtin.. vedna{ toa go pomisliv. so principielnite pretpostavki na seto golemo carstvo i na svetskiot poredok. odnos) e dlaboko obmislena: romanot. no vkupniot negov odnos e mnogu poslo`en. go sopre presozdavaweto na svetot#. koja obezli~uva i uni{tuva. Oti ovaa smrt. nav. Vo toj odnos. 203. koga site se razotidoa i jas. nepoznat za sebesi#. Bahtin. zastapen podednakvo vo istoriografskite. zagubeno vo svojata beda i nesre}a#. Arhidej ja do`ivuva tkn.

{to nim im e omrznato i stra{no. Ne{to ponatamu. deka Aleksandar uspeal "da gi kr{i lu|eto. ja imenuva @erar @enet. razvlastena od seta porane{na vlast i mo}. detronizacija. sodr`i nesomnena ironija: toj e samo mumija. pi{uva: ". spored nego. vo deloto: Discours du recit. od moderen vo post-moderen junak. po pat na analepsa. prezir i zazor. po~it. vo Makedonija. mnogu pove}e 5 Analepsata. {to gi vozmutuva do dnoto na bitieto. e isto tolku su{testvo na onolo{kata praznina i na kopne`ot. pak ne go ostavaat na mir#. Nastapuvaj}i vo uloga na negov interpretator pred Aristotela i pred ~itatelskiot auditorium. Drugosta-kako sila na kopne`ot i qubopitnoto tragawe ili otkrovenie. zna~i demonot na Drugosta. bitie na zakanata. vo romanot e toj mnogu pove}e funkcija na primarnata ontolo{ka nesigurnost.5 vr{i selekcija na. zaluta i ne se najde pove}e sebesi. Otade. voshit. mo`ebi. da gi op~inuva i da gi pot~inuva da ~uvstvuva. vestitel na samoomrazata. Arhidej. raspadlivost e posebno istaknata. pretstavuva iskazot. pravej}i intertekstualna sporedba me|u nego i Odisej. drugata po nego. No eve. deka gi prestoruva vo ne{to. mo`ebi kako bo`ja opomena pred neumerenite ambiciii.. koja vo sebe komprimira privrzanost. onoj {to ja razotkriva fundamentalnata rasloenost na li~nosta. zna~i. kako za Aleksandar. Arhidej. koj "so strav gospodare{e vrz lu|eto#. Soznanieto za Aleksandar e interesno i paradoksalno: golemiot imperator. Pris. {to gi spoulavuva#. 137 . Ednata napred. odn. indikacija za karakterot na negoviot premin. minlivost. odbivnost. kukla podlo`ena na obezli~uvaweto. samo na edna vistina. koj {to nitu samiot ne e imun na {izoidnite rascepi: "Ponekoga{ so nego odea dve senki. onoj koj pobuduva nepoznati transformacii. taka i za vkupnata smisla na istoriskite tekovi i pridobivki. dlaboka omraza. Toj siot `ivot go pomina kako barawe na ne{to#. proekcija.indikacija za profilot na Arhideeveta samosvest i individualizacija. na podgotvitelnata {minka za ve~nosta. pravi individualno obuslovena proekcija na ovoj istoriski lik. Zamina. i. Aleksandar e.toj ne se vrati vo svojata Itaka. zna~i narativno vra}awe vo minatoto. Negovata telesnost. Po svojot karakter. da znae. ovaa proekcija. Kako i da e Aleksandar e samo mrtvo telo i figura na se}avaweto. kako svoevidna odmazda na naratorot Arhidej. takva {to go razgraduva monomitskiot avtoritet samo na edna prikazna. Mo`ebi najizrazena crta vo taa negativna hermenevtika. bitnite epizodi. sprotivstaveni. osuda. e polimitska. isto tolku. ka`ano so terminot na Odo Markard. {to taa praznina go razbuduva vo potragata po neznajnoto Drugo: ovde.1972.. i na toj na~in. Aleksandar e vsu{nost otsuten od romanot: sostojbata vo koja simbolot na svetskiot kopne` i nemir e predo~en. da gi menuva.

pretstavuva "odmazda#. zo{to e izvr{eno so pomo{ na evokativnite opisi i zo{to ima eshatolo{ko zna~ewe). kako postapka. da se ka`e vistinata za Aleksandar. retrospektivnata povest . So ogled na toa. besmrtnosta. reakciite na dvorjanite Arhideevoto budewe na identitetot. vo negoviot od nego#. e karnevalskiot duh na preminot `ivot-smrt-`ivot (sodr`an vo samata etiologija na mumifikacijata. Smrtta kako drugost. vo predanijata i istoriskite. taka i e#. post-istorisko vreme. da se vidi @erar @enet: Granice pripovedanja.e aktuelnata. duri po svojata smrt.se}avawata za Aleksandar. ovojpat. so smrtta. za kogo treba da se gri`am. Aleksandar e zaokru`en kako ambivalenten junak: nemo}en a stra{en. nad nekoga{ neprikosnoveniot vladatel. zad koja stoi konkreten avtor. odnosno. toj povtorno go vospostavuvaa svoeto vladeewe. koga novite generacii osoznavaat za podvizite i slavata na imperatorot. razgradbata. Beograd. od druga strana. 138 . Deka sega doprva }e se vidi {to stana so nego. 1985. obezli~uvaweto. vo izvesna smisla-samiot tekst. postojat najmalku dve instanci na fikcionalnoto jas: do`ivuva~koto jas i 6 Za ornamentalniot zapis. Vo romaneskniot tekst. Podocna. davaj}i mu poinakov "tekst#: imeno. obo`uvan a omrazen. isto kako {to smrtta stanuva presudniot ~initel i motiv . Duri smrtta ja ovozmo`uva neophodnata sloboda. i . onaa vistina. vo posredna smisla. Toj tekst e konstituiran kako dvojna povest: od edna strana . No taka be{e. negovoto telo minuva niz raznite etapi na minlivosta. tie ja prestavuvaat ritualnata osnova na deloto: od edna strana e. da se predo~i edna nova i li~na hermeneutika. "ne trpi ovaa materija nepovikani#).Arhidej da go zapo~ne samoto pi{uvawe na svojot tekst.6 vrzan za ramni{teto diskursot. deka raska`uva~kiot tekst e pi{uvan vo prvo lice. kni`evnite i drugi spisi. Spored mene. Podgotovkite na Aleksandar za pogrebot so~inuvaat golem del od romanesknoto si`e: nivniot opis e ornamentalen.Elizabeta [eleva MAGOR povod. za `ivotnata uloga i patot na Arhidej. {to Arhidej dolgo ja potisnuval vo sebe. kako da e nepostoe~ki ili kako da e nekoj drug. Zatoa. so seto svoe dlaboko protivre~no. Nepostoe~kiot car mi ja povela vistinata. obele`eno so krizata na avtoritetot i anti-normativnata ideologija. onaa po smrtta na Aleksandar.od druga strana. Figure. vo koja dominira ~inot na mumificiraweto. a ne na prikaznata. ritualnoto ubistvo na kralot (ritualno. "A ovoj Aleksandar {to sega le`i vo Vavilon. Aleksandar postoi kako mumija. nepoznat mrtovec. taka {to. deka duri sega po~nuva negoviot `ivot. nemo}ta. negovoto svedo{tvo za smrtta. Arhidej veli: "Imam nekoe matno i stra{no ~uvstvo. kako svet ~in i sveto vreme. na nov na~in go osvetluva fenomenot na samiot `ivot.

Za epistolarniot `anr. onoj {to najsilno go do`ivuva i ~uvstvuva otsustvoto. dnevnikot. hronikata i romanot. me|u drugoto. No. 4. sega. problemot na identitetot vo ovoj roman se eksponira i na metajazi~noto nivo na naracijata. da se vidi kaj: Klaudio Giljen: Knji`evnost kao sistem. proizleguva i stilot na negovoto pi{uvawe: toa e transparenten. od napi{anovo? Ne znam. epistolarnata forma. kako forma na dijalog. povtorno. No. verojatno. odmeren pogled kon smrtta. vistinskiot predmet na prikaznata poprvo e Arhidej. mudrosta. Kone~no.. stanuvaat svoi avtori. koi{to. zemena e vo predvid aperceptivnata pozadina na adresatot i negovoto naso~eno razbirawe na prikaznata.raska`uva~koto jas. delo. Zo{to niz site tie bolki i stradawa se osloboduvav od Aleksandar#. Pri samoto pi{uvawe na Arhidej. ja istaknuva teoreti~arot Franc [tancl kako eden od temelnite motivi na prikaznata vo prvo lice. ne samo na ramni{teto na negovata znakovno-ideolo{ka. na momenti. siot tekst ima i svoj ekspliciten adresat vo Aristotel. 1984. Imeno. Iska`uvaweto na metajazi~nata svest za smislata na pi{uvaweto voop{to. sekomu. Ottuka. ovoj hibriden roman vo sebe gi sodr`i elementite na pet `anrovski modeli: na istoriskiot roman. Beograd. komu mu se obra}a onoj {to ne{to pi{uva? Nikomu. blizok do usniot govor. Kako {to od ovie nekolku re~enici mo`e da se vidi. Prezemaj}i i nekoi elementi od epistolarniiot `anr. zo{to jas sum bil prisuten. 7 139 . br. Pripovjedni tekst u prvom i u tre}em licu. a vistinskiot nejzin motiv e potrebata za sreduvawe i smiruvawe. Republika. 8 Potragata po "zreloto jas#. komunikativen stil. se vo funkcija na dosegawe na stalo`eniot.. spored Bahtin. za ontolo{kata priroda na tvore{tvoto. ovoj roman.. "Da. Bahtin. jas toa sum go do`ivuval. jas samiot sebesi si pi{uvav. Seto toa go pi{uvav zo{to mene me zasegnalo. Arhidej spa|a vo onaa grupa junaci. priem~iv. Detalnite opisi na mumijata i procesot na nejzinoto podgotvuvawe. taa se odviva vo vtoro lice. Zagreb. se}avaweto na izminatite nastani.8 ispolnuvaweto na egzistencijalnata prikazna i groza na naratorot Arhidej. potragata po "zreloto jas#. Mi se ~ini. [to bi razbral Aristotel od sevo ova. zaedni~kiot u~itel na Aleksandar i Arhidej. nav.. vsu{nost.. negovoto iskustvo.. niz neposrednite obra}awa do Aristotel. so kogo kni`evnata komunikacija dobiva svoj odreden tek: povremeno.7 koja e negova eksplicitna i `anrovski imanentna osobina. za karakterot na kni`evno-istoriskata vistina. 1982. tuku i na ramni{teto na `anrovsko-retori~kata struktura. 9 Tipologizacijata na junacite poteknuva od M. u~itelu.deka ni{to ne sum mu soop{til iako toa mi bila namera. za su{tinskata smisla i celite na kni`evno-umetni~kata komunikacija. se odlikuva so dijalogi~nost. v.9 samite estetski go osmisluvaat svojot `ivot i taka.

nav. vo poglavjeto: Konvencija i naturalizacija. toa Jas tvrdi: "Toj be{e Aleksandar i za nego treba da se pi{uva poinaku od seto ona {to e napi{ano#. svedo~i za pripadnosta na ova delo. nesigurnosta za idninata na tvore~kiot rezultat.11 dilemata pred napi{anoto. neotelotvoreno (ontolo{ki nesigurno) Jas. Iska`aniot somne` vo verodostojnosta i komunikaciskata neophodnost na ovoj tekst. Leng: spored koja. tuku i na implicitniot avtor. koi. prvpat sega. "sveduvaweto na site svoi funkcii na opservacija.10 vakvite oblici na skepsa ili samoomalova`uvawe.vo smisla pokom10 Za ulogata i funkcioniraweto na kni`evnite kompetencii. navistina deluva mo{ne spontano. 12 R. vo ovie dva dena. raska`uva~koto jas se nadgraduva so u{te edna svoja modifikacija: meta-jazi~koto jas. Leng. kone~no. kon sovremenata kni`evno-umetni~ka paradigma. delo. pretstavuva hipersvesnosta. na mo{ne suptilen na~in. Po smrtta na Aristotel. kako i nezadovolstvoto od artificielnosta na umetni~kiot tekst. pretstavuvaat vid umetni~ki konvencii. Kaler. t. Ovoj obid za "naturalizacija na tekstot#. nastojuvaat da se steknat so "dopolnitelen avtoritet# pred ~itatelite. bri{ej}i gi site pretenzii za svoe institucionalno deluvawe. i samite. 11 X. nego ve}e go zaboravile ili go pametat. iako se odnesuva prvenstveno na negovite spisi. 140 .e. sevo ova {to sum go pi{uval. nav. Mi se ~ini kako da gi pi{uvala tu|a raka. kako siot moj `ivot. delo. edna od su{testvenite crti na tkn. kakvo {to sega mi stoi ova {to jas sum go storil. 1990. Na po~etokot. koja go problematizira samoto svoe postoewe i funkcija. povtorno ovozmo`uva da povle~eme tangenta so teorijata na R. me|utoa.. i. Arhidej }e go napi{e slednovo: "Komu sega da se obra}am? Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. vo knigata: Strukturalisti~ka poetika. A laga e sevo. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i podrugo#. otkako razbrav za tvojata smrt. "Lagata. ne treba voop{to da se tolkuvaat bukvalno: kako {to proniklivo upatuva X. proniklivo govori Xonatan Kaler. zo{to duri jas pi{uvav za Aleksandar. Iskazot na Arhidej. Kaler. ~ij iskazen predmet e samosvoen i razli~en od ostanatite. go dolovuva vnatre{niot govor ne samo na naratorot. Toa se se}avawa.Elizabeta [eleva MAGOR pretstavuvaat posebni doblesti i dopolnitelen prilog za kompleksnata struktura na ova delo. isto taka la`no i neto~no. poinaku ..12 Vo taa smisla. mi stanala edinstvena vistina. vo koi najmalku go ima Aleksandar#. Gi pro~ituvam. Beograd. vsu{nost. kontrola i kritika#.

redovno go menuva predmetot na prevedeniot iskaz. Kriti~kiot stav na Arhidej. kako i na trite Aleksandrovi `eni. opa~en lik. tuku e pove}esloen fenomen. "mislata mu be{e matna. 1980. Arhidej go manifestira vo lucidnite komentari na pogrebnite slova i natprevaruvawa na velikodostojnicite.pleksno. gi sledi istoriskite pretpostavki za ra|aweto na moderniot identitet. niz toa nepostoe~ko carstvo. tuku i kon onoj na drugite dvorjani. Romanot.. romanot raskrstuva so Mitot za prisustvoto. ima figurata na poliglotot Alkalez. koj{to se dopolnuva so starozavetnoto u~ewe za Jehova.nudi globalno prevrednuvawe na kategorijata na identitetot i pove}e ramni{ta na negovata dekonstrukcija: istoriskoto (vo likot na Aleksandar). Arhidej negoduva i poradi sopstvenata vozbudenost i o~aenost. ontolo{ko-egzistencijalnoto (vo objavata na smrtta). 13 Za kategorijata "vnatre{en govor#. vo negoviot zarodi{. so edna pogolema doza na li~na do`iveanost. poradi haosot i "celosnata par~osanost na mojata psiha#. a samo minal niz nego. stanovi{teto na sega{nosta. A sepak. ~ija{to neuskladena intonacija. koe mislel oti go sozdal. imeno. stanuva paradigmati~en za raspoznavaweto na oblikot na istoriskata revizija. Kriti~kiot odnos kon vnatre{niot govor. krunski dokaz za principielnata nemo`nost na taka zamislenoto carstvo: junak na ras~ekorot i pogre{nata intonacija.. anti-junak na razlikata. Po poteklo Vavilonec. Jazikot ne e povr{inski. i polikulturniot identitet na makedonskoto carstvo. da le`i tamu ona raskinato telo. na krajot. 141 . Alkalez e metafori~na figura na raznojazi~ieto. iska`an vo vrska so prividot na istoriskite veli~ini. {to romanot na Mickovi} kreativno ja soop{tuva. kako bo`estven tatko na carstvoto. Beograd.#. Odbiraj}i go kako hermeneuti~ka perspektiva. ja otkriva mitolo{ko-ritualnata dimenzija na moderniot identitet. Volo{inov / Bahtin Marksizam i filozofija jezika. `anrovskoretori~koto. psiholo{koto (vo Arhidej). kako na site onie koi znaat mnogu jazici#. i istovremeno negov ironi~en.13 ne samo kon svojot. namesto nego . "I zo{to seto toa? Za. kako suveren kaznuva~i nagraduva~ (vo samo-osporuvaweto na romanesknata vistina). kako {to }e mu se raskine carstvoto. vo deloto na V. Poseben udel vo toa soznanie. koj{to mnogu pove}e £ slu`i na strategijata na retori~kata maska. odo{to na soodvetstvoto so vistinata. Likot na Aleksandar.

br.15 svoeto samodo`ivuvawe preku sinxirot na Ozna~itelite (oru`ar. negovoto sredi{te ne se nao|a vo negovoto jastvo. otfrlaj}i ja prethodno "normativnata individualnost#. specifi~ni za edno razdobje#. s. nezavisno od faktot. sledstveno na toa. vo osnova post-moderna personalizacija. vsu{nost. Seuil. vedna{ upatuva na modalitetot na transformacija. 15 Terminot e na Cvetko Milawa: Iscrpljenost modernisti~ke paradigme. £ pripa|a tokmu na tekstualnata praktika. stanuva zbor za aktueliziraweto na eden kulturolo{ki model. s. specifi~en za post-modernata duhovnost: otsustvoto na Transcedentalniot ozna~itel (s¢edno dali e toa bo`estvo. zasegaj}i vo problemi od s¢vremenski. no sekako go pretpostavuva. nastapuva duri toga{. Vaka naso~enoto ~itawe. prvo. koi se usvoeni kako vraisemblable vo edna odredena kultura#. Toa ~itawe. otkriva pove}enaso~ni teoriski uvidi. da se vidi istoimenoto poglavje od navedenata kniga na X. deka. i objaven vo rubrikata: Knjige. po~nuva da ja gradi svojata. pak. i za transcedentalnite ozna~iteli i avtoriteti. Makedonec). Negovoto vistinsko ra|awe. opfa}a "niza kulturni stereotipi. Urez. s.tuku vo Aleksandar. deka hipertekst e delo "izvedeno od nekoe prethodno umetni~ko delo#. in: Bahtin i drugi (zbornik). Otade. toj i nema svoja supstancijalnost. Vo ovoj slu~aj. koga po~nuva subverzivno da prosuduva za poredokot.17 so svojata sovremenost. Ovoj termin. Arhidej e primer za decentriran junak. deka "edinstveno pismoto mo`e da ja artikulira onaa radikalna neprisutnost na subjektot#. otkriva. 18 Vo svoeto poznato delo Palimsestes. 1980. Republika. koja e privilegiranoto mesto za osoznavaweto i iska`uvaweto na subverzivnata Drugost i na bolnata nepremostivost na Razlikata. rezultat na transformacija. 1990. 17 Za kulturniot vraisemblance. 16 Vo prilog na ova tvrdewe. Terminot "komplementaren identitet# e prevzemen od razgovorot od Radoman Kordi} so Qubi{a Jeremi}.16 Da zaklu~ime: ~itaweto na romanot "Aleksandar i smrtta#. Kaler. krizata na falogocentri~niot poredok. samiot tekst dostignuva visok stepen na kulturen vraisemblance. ~ovek ili utopiska prikazna). koga. Tre}i program RTB br. {to umetni~kiot hronotop e konkretno opredelen so aleksandriskata epoha. A najgolemata zasluga za toa. so drugi zborovi. 14 142 . 11-12. da ne zaboravime. Paris 1982. 46. koja ne mora nu`no da zboruva za svojot prethodnik . 212. @erar @enet pi{uva. {to kako i sekoj hipertekst.Elizabeta [eleva MAGOR Arhidej. taka i ovoj roman18 nu`no ja vklu~uva. "kulturni referenci. posveten na prozata na srpskiot romansier Vidosav Stevanovi}. da go izneseme misleweto na Semjuel Veber. v. od druga strana. 1992. 27. Zagreb. pridru`nik. vo hermeneuti~kiot klu~ na identitetot i Drugosta. i krizata na identitetot voop{to. se javuva kako nositel na "komplementaren identitet#14 takov {to neposredno se naslonuva na drugiot i od nego ja crpe svojata gra|a. 3/4. univerzalen karakter.

spored ka`uvawata na Karl Hajnc [trile. da se vidi statijata na Karl Hajnc [tirle: Pri~a kao egzempl. decentriranosta. tuku i vo paradigmatska (moralno-filosofska) smisla. primarnata ontolo{ka nesigurnost. 19 Za egzemplot kako `anr. Egzempl kao pri~a. koja go zacvrstuva modelot na post-metafizi~kiot svet. preku perspektivite na Otsustvoto i Polimorfnosta.sli~no kako i srednovekovniot egzempl. Republika. 1984. 5.19 ovoj roman e dvojno ~itliv i relevanten: ne samo vo sintagmatska (odnosno povesna). 143 . br.

kako {to voop{tuva Bahtin: "Da se bide. staro-egipetskiot bog . 144 . n¢ vra}a kon bibliskiot mit za Adam i Eva: odnosno. kako proekcija. Ili. a tokmu vo kopne`ot. da se hrani i neguva kopne`ot po drugiot. Erosot. da bidat obi~ni smrtnici. toa zna~i. povtorno. Smrtta (nebitieto) e nesoslu{anost. kon vrskata.su{testveno e povrzan so svojot komplement . do kraj neprenoslivi. Dejan Dukovski Eros i Tanatos . kako svoja vozvratna reakcija. da se bide upaten kon ne{to. toa zna~i. A toa. sovremenata epistemologija ja pronao|a ednata od svoite delotvorni.Elizabeta [eleva MAGOR TANCOT NA EROS I TANATOS (nekolku primeri od makedonskata lirika) 1. da se ostane od onaa strana na molkot. Da se bide. nerazbranost.Tanatosot. zaradi koja{to Adam i Eva }e bidat kazneti. heuristi~ki komponenti. otsekoga{ postoi pome|u kopne`ot. Ili. koi go zaokru`uvaat po~etokot i krajot na komunikaciskiot (dijalo{kiot) krug. koja. preku nemu imanentniot ~in na prestapot. i. U{te od bibliskite vremiwa. progoneti od rajot i od ve~nosta. Spored bibliskiot mit. konsumiraweto. vkusuvaweto na seksualnoto (erotskoto) iskustvo. Tie se nesoop{tlivi. zna~i da se bide za Drugiot. otade zaboravot i amnezijata. jazi~no nesvodlivi. zna~i da se op{ti. Da se op{ti. zna~i-da se znae.Tot. Tokmu kopne`ot po zabranetoto (ovo{je na soznanieto). da se proba qubovta. pak.dve inicijaciski iskustva.kaznata na smrtta. e pri~inata. kako posleden horizont. preku nego. znaeweto i smrtta. kako kazna. ja predizvikuva . Da se op{ti. pa sepak. Mora da se probaat#. istovremeno. da se bide za sebe#. Da se op{ti. kako granica. zna~i da se vkusi i smrtta. e bog na smrtta i upravitel na jazicite. od svoja strana. †Qubovta i smrtta ne se objasnuvaat.

145 . zabraneta qubov i deka. dlaboko gi proniknuva filosofite od fenomenolo{kata proveniencija (posebno Hajdeger). u{te podelotvorno go zacvrstuva soznanieto. so samoto toa. site golemi qubovi se tragi~ni i tie. grani~ni situacii. koi prisustvoto na smrtta go otkrivaat vo sekoj moment od `ivotot. se †ra|a# tragedijata. kaj Sabato. najcelishodno se potvrduva tokmu vo likot na vampirot (povratnikot od svetot na mrtvite). na nekoj na~in. prizivawe i zaraza so smrtta? 2. U{te podocna. obete komponenti od ovaa tema. i. taa ne mo`e. me|u erosot i tanatosot. posebno. qubovta go vklu~uva i e nezamisliva bez ~inot na prestapot. Periodi~noto odr`uvawe na dioniziskite sve~enosti. za fatalnata bliskost i zaemnata privle~nost. tro{nosta na ~ovekovata egzistencija i telesnost. demonskiot erotizam. upatuva na toa. dokolku. od koi ponatamu se sozdava ili. kogo. i predizvikuvawe na smrtta. tuka e i poznatiot mediteranski mit. preku krvo`ednite ape`i. poradi taa pri~ina. i vo qubovta. u{te pove}e. Temata za qubovta i smrtta e eden od najplodotvornite kni`evnoumetni~ki toposi: i so pravo.Mitologijata navistina plasti~no ja izrazuva interferentnosta na qubovta i smrtta: pokraj bibliskiot. podemot na edna. kako {to veli Ni~e. od svoja strana. toj prestap se sostoi tokmu vo takvoto posegawe i kone` po "apsolutot#. folklorno-fantasti~na figura. od mitolo{kite . a da ne bide hibris. privremenosta. Vo ponovo vreme. Dokolku. Imanentniot erotizam na smrtta. go ubivaat razbesnetite menadi. deka sekoja qubov e. {to vampirot im ja prenesuva na svoite partneri. vo svojata pomamena. vo koi se preispituvaat fundamentalnite aspekti na ~ovekovata egzistencija. kogo neminovno go sledi seksualno-zavodni~kata komponenta. naru{uvawe na poredokot? A. odnosno `anrovski profiliranite tekstovi. deka tancot na erosot i tanatosot. spored nu`nosta na svojata priroda. zavr{uvaat so smrt#. za rastrgnuvaweto na Dionis. i vozvratniot tanatizam na qubovta. s¢ do dene{ni dni (i. vo samiot akt na `iveeweto. nie. zarazata na smrtta. i nesomneno erotska ekstaza.postepeno i delotvorno navleguva i vo kni`evnoumetni~kite. vo filmskata umetnost). sledstveno. dali toga{. vsu{nost. po "definicija#. kako fenomen. ovde smeeme da zaklu~ime. gi zasegaat tkn. fascinantna. kakva {to e vampirot (Drakula). Efemernosta. ja sledime ovaa razmisla: "Qubovta kopnee po apsolutot i.

imeno. otkolku qubovta da umre# (@il Ernst. tatkoto na psihoanalizata . Asketskoto samoodrekuvawe od `ivotot. pa s¢ do Geteoviot "hit# . verojatno osen~eni so melanholi~niot duh na krajot na vekot. treba da umre{ za sebe# .mu pi{uva na svojot brat Teo. povraten nagon. deka vo nea izobiluvaat takvi primeri. Takvata paradoksalna qubov kon smrtta. Vo vrska so takvata fanati~na.Elizabeta [eleva MAGOR U{te prethodno. neminovno }e zabele`ime. vo ime na povisokiot. poprvo bi sakale da umrat od qubov. ja narekuva nekrofilija. koja go podrazbira i se doka`uva preku nekakov oblik na li~na `rtva. koj. sozreva i edna radikalna filozofija na tvore{tvoto. preku renesansnata drama za Romeo i Julija. Tokmu vo ramkite na takvite dekadentni nastroenija i raspolo`bi. vo sozdavaweto na poetikata na simbolizmot. ekstravagantno go prednazna~uva modernisti~kiot dualizam na qubovta i smrtta. slikarot Vinsent Van Gog. vo oblikuvaweto na novata. evropskite literaturi. Erih From. koi se sosredoto~eni vrz vozbudlivoto prepletuvawe i dualizmot na qubovta i smrtta. "Za da tvori{ vo ovoj svet. eden kriti~ar duhovito zaklu~uva: "Nekoi pisateli. beskompromisniot devstvenik. stanuva konstanta. podocna. pretstavena preku "kultot na mrtvata sakana#. vo sonetite na kontroverzniot [arl Bodler. bezrezervna. uka`a na inherentniot. Posebno omilena i podatliva e vo toj kontekst . so ne malo krativno zadovolstvo i so golem recepciski uspeh. za smetka na samo`rtvuvaweto i odrekuvaweto od sopstveniot `ivot. Dokolku se potsetime na pro~uenata balada "Gavranot# od Edgar Alan Po. poeti~ki kult. vo ramkite na estetikata na grdoto. neosporen e vpe~atokot za su{testveniot udel na ovaa "nekrofilska" estetika ili nekropoetika. odnosno dela. Po~nuvaj}i od srednovekovniot roman za Tristan i Izolda. a vo prilog na razgradbata i uni{tuvaweto. duhoven 146 . koja re{itelno go zastapuva predimstvoto na (tvore~kiot) eros. ja tretiraat temata za zlokobnata obuslovenost me|u qubovta i smrtta. fatalna predanost kon idealot na qubovta. 1992:61). vklu~uvaj}i vo nea pove}e raznovidni primeri.Frojd. Taa. korelativnata vrska pome|u Erosot i Tanatosot.temata za zabranetata ili nevozmo`nata qubov. vlijatelna kni`evnoumetni~ka paradigma.samoubiec Verter. koja se kaznuva so smrt. za pretpo~itawe na smrtta. Po~nuvaj}i. so romanti~arite. nasproti `ivotniot eros i libido. koga qubovnite "divani# gi sporeduva i izedna~uva so "grobnica#. Ako se navratime kon literaturata. koj dejstvuva "od onaa strana na principot na zadovolstvoto#. {to definira eden svoevidno opredelen. prodol`uva da vlijae i ponatamu.

3. bi sakale da poso~ime nekolku paradigmati~ni primeri. kako svoevidna poeti~ka konstanta. Flober. Ti i taa pred oltar/jas kiten svat pod oltar#. i bidi ubav avtor#. ovaa predubedenost za su{tinskata "prokolnatost# na poetot. ova navidum paradoksalno ravenstvo i poeti~ka dijalektika na qubovta i smrtta. gor~livata lucidnost i li~nata samo`rtva na poetot: ". ti i jas. "Koj patuva? . za kreativno promisluvawe na relacijata Eros-Tanatos vo balkanskite literaturi. lirskiot subjekt veli: "Ajde da si poigrame/ Smrtta..eros na tvore{tvoto. Vo "Ricarot i alhemiskata ru`a#.. makedonskiot poet Bogomil \uzel.. ovojpat postaven vo sosema poinakva. taa bi govorela vaka: "umri mlad. uka`uvaat na frapantnoto sovpa|awe me|u Erosot i Tanatosot. denes ja parafrazirame. Vo ovoj. inaku isklu~itelno pottiknuva~ka tema. koi poteknuvaat od sovremenata makedonska poezija. koe go praktikuvaat nekolku pro~ueni "ve~ni ergeni#. onoj {to go ima sonceto naizust v glava Nemu re~ta mu ja se~e ustata Ostavaj}i mu crvena ru`a v zabi I gor~liva para pod jazik#. lirskiot subjekt. svedo~i za nadmo}nata vitalnost na erotizmot: "i mrtov sepak sum glad#. Ako. Ako go nabquduvame vo ramkite i so ogled na s¢vkupniot tvore~ki opus. Obzemen so istoriskite traumi na Balkanskiot prostor. sega. vo make147 .. grani~na situacija. ~ija{to transcendentalna sila. vo duhot na eden poznat rok' en' rol slogan.yverot na qubovta# Bogomil \uzel Vo vrska so na{ata. na sli~en na~in. Janevski se vpu{ta vo smel dvoboj so temata ili so personifikacijata na Smrtta. se prestoruva vo apologet na kopne`ot i strasta. vo prv red opstojuva tvore{tvoto na Slavko Janevski. Vo pesnata "Igra za trojca#. Vo pesnata "Bolen Pejo#. kako Kerkegor. Kafka . so nemu svojstvenata erotizacija na demonizmot. pri toa. vo koi neretko tokmu smrtta go igrala svojot pobedni~ki tanc. a koi. inaku poznat {egobiec od usnata kni`evnost. ja dokosnuva temata na tvore~koto prokletstvo.upatuva u{te na edna od mo`nostite.

svrzan so opojnoto i ritualno prisustvo na smrtta. odnosno za qubovta kako demonolo{ki fenomen. svedo~i za predominantno epskiot karakter i vrednosen kod na na{ata sovremena kultura. "Pesjo brdce#: "Samo nikoj da neja vidi mojata smrt/da bidam sam so nea/kako so nevesta vo no} na zatrudnuvawe#. me|u intimizmot na svadbenoto za~nuvawe i intimizmot na smrtnoto "iskustvo#. stoi~ka samosvest i podgotvenost na poetskiot subjekt. smrtta e povikana kako u~esni~ka vo erotskiot tanc i e povrzana so simboli~kiot predmet na svadbata. a vo kodot na kopne`ite neminovno e vpi{ana {ifrata na fatalnata glad. Ne{to podocna. za samo-soo~uvaweto so opasnata blizina na smrtta. Otade. od edna strana. zave{tanija i pretskazanija za smrtta. Janevski iska`uva edna samosvojna poetska antropologija. posveteni na Marko Krale. vo igrata na `ivotot (erosot) i smrtta. Takviot duhoven sklop. go podvlekuva intimnoto so`ivuvawe na junacite so oru`jeto. ~ovekot e `rtva na sopstvenata lakomost. postoi poetska slika. koj pretsmrtnata `elba na slavniot balkanski junak Marko Krale. intonirani vo vid na edno prodol`itelno prostuvawe od sebesi i od `ivotot. Vo ramkite na temata za imanentniot spoj me|u `ivotot i smrtta. Trepetnata bliskost me|u qubovta i smrtta e izrazena i vo lirikata na Bla`e Koneski. kade{to smrtta e personificirana vo likot na hazarderot. Morni~aviot paralelizam. Sli~en prkos e sodr`an i vo pesnata so indikativen naslov "Poker so smrtta#. Pesnata "Vol~a svadba#. qubov moja/}e si ja izloka splinkata/so jazikot na kopne`ite#. vo poslednata stihozbirka na Petre M. otvoren poetski dans makabr. A. gi pi{uva kako svoevidni poetski testamenti. koj{to svoite posledni knigi. samouni{tuva~ko bitie: "Stomakot neumorno sebesi se xvaka/}e se zasiti i pre`eden. e prisuten otporano. Edna~eweto na pu{kata i ven~anata `ena. i vo edna od pesnite. koja ja zabele`uvame i vo negovite prozni dela: taa govori za takvo edno viduvawe na ~ovekot kako samorazorno. isto taka. koj mu e soigra~ na lirskiot subjekt. preku impresivnata poetska slika na svadbata me|u vol~icata i vrkolakot. a.Elizabeta [eleva MAGOR donskata poezija.oltarot (kako i vo pesnata "Su{i#: "Svadba e/Gladot pred oltar /smrtta ja poveduva/rumena od `itata usviteni#). svedo~i za trevo`nata i prodorna lucidnost na poetot. 148 . me|utoa. svedo~i za spregata me|u qubovta i demonskite sili. verojatno edinstven. go potvrduvaat postoeweto na edna retko hrabra. od druga strana. Tie stihovi. Andreevski "Lakrimarij#. {to gi povrzuva nevestata i smrtta: "le`at so pu{kite/dopreni do obrazot/kako da budat telo/na ven~ana `ena#. vo koja otkrivame frapantna sli~nost i sovpa|awe so paralelizmot na Koneski. ja oblikuva kako modalitet na fatalniot dualizam me|u erosot i tanatosot. prosleduvaj}i ja minlivosta i tro{nosta na vremeto i teloto.

za negoviot posleden boj so zloto. lirikata na Koneski ja tematizira bliskosta na `ivotot i smrtta. da go sostavi (vo {to go otkrivame simbolizmot na erosot. manifestira prkosen bunt kon smrtta. no dopolnuvaj}i go istiot izvesni. Bolen Doj~in. od obvrzniot udel i u~estvo na `enata. t. smrtta.veli Doj~in. Kako i da e. odmazdata. erotski. (kako i qubovta) glavno imaat funkcija na zgoden.e. metafori~en korelat. ne samo vo domenot na ezoterijata. metafizi~ki (zna~i. isto kako i Janevski. omrazata. balkanska erotizacija na smrtta i nejzinite metafori~ni korelati: oru`jeto. mora da se zaslu`i. kako i nejzinoto doa|awe. e neposredno obuslovena od (erotskoto) sostavuvawe. drugarstvo i zaemnost. na primer.posegnuvaj}i tokmu po oploduva~koto iskustvo na alhemijata. duri i neophodno sebe-sogoruvawe: spored nekoi sovremeni psiholo{ki tolkuvawa. tuku i vo realnata praktika. Re~isi na identi~en na~in. vpu{taj}i se vo poetski megdan so nea. pro~isti gi plamenu na{ite `ivoti/eden ogan postoi za da bide goltnat od drug# . bitkata. i tie go slavat pred s¢. kako sojuznik ja bara `enata. `enata. lirskiot subjekt aktivno se postavuva kon nea. nagrada po koja se kopnee. "da se svetuva zna~i da se sogoruva#. temna lirika. Vo niv. so podvig. }e zagine vo borbata za Makedonija. dovikuvaj}i ja ponatamu "nepoznatata `ena. ponatamu ostanuva intrigantna razmislata za ~esto morbidnata. vojuvaweto. Vo ovaa pesna. Ovojpat. univerzalni) konotacii. osven {to eksplicitno se kopnee po smrtta i se dovikuva grobot. Povtorno vo vrska so u{te eden kulten lik na juna~kiot patos. `estoka. "Pro~isti gi. tie se prevoshodno patrijarhalni. qubovta navistina pretpostavuva dobrovolna smrt na pre149 . libidinalno?) da go osposobi Doj~ina. ma{koto prijatelstvo. koj vo makedonskata lirika go inicira{e simbolizmot na alhemijata i negovoto proniknuvawe so poezijata. smrtta e osloboduvawe. spored koja smrtta prestavuva samo povod za nov po~etok i neophoden preduslov za pro~istuvaweto na materijata. Ovoj poet. "Jas kopneam grob temen i studen/ nema kraj bez mojot podvig suden# . otvoreno ja povikuva. i Ante Popovski eksplicitno gi izedna~uva samo`rtvenite postapki na alhemijata i qubovta: "Tie niz smrtta-nie niz niv/taka ja izu~uvavme qubovta/taka pravevme jaglen od sebesi#. kosmi~ka dijalektika na ognot i sogoruvaweto. edinstvena na svetot#. "sudniot podvig#. vo svojata realizacija. kako soedinuvawe) i (dali. duri i vo duhot na edna ritualna mantra. Onti~kiot imperativ na qubovta i smrtta e lapidarno iska`an i vo stihovite na Bogomil \uzel. Stanuva zbor za eden od folklornite toposi vo juna~kite pesni: taka. a. vo svojata oporita.kako {to vo epskite kulturi voobi~eano i biduva. postavuvaj}i se sebesi vo ramkite na po{irokata. no koja. Qubovta e dobrovolno i posakuvano. Mile pop Jordanov }e se "posvr{i# za svojata zemja.

poto~no. egzaltiran. apokalipti~en ton i ritam. od druga strana. aporeti~en lik: taa e qubovna. kako afirmacija i objava na `ivotot). Eksplicitnoto proniknuvawe me|u erosot i tanatosot go zabele`uvame i vo vo knigite na Jordan Danilovski. I mrtov pameti poetot#.e. i ontolo{ko zaokru`uvawe na slobodata: "samo vo smrtta }e bide{ avtonomen#. dodeka. ~ij{to tvore~ki eros prodol`uva da zra~i i po biolo{kata smrt: "Velat. mrakot i haosot. pohota na Temninata i uni{tuvaweto. Napi{ana vo eden. se javuva vo uloga na osloboditelna sila. I groba/Vodoskokot niz grobovite/ Mrtvi tela nosi/Vo ova ludo leglo. kolku demonski. Vo edna druga pesna. ovaa lirika go otkriva tokmu nejziniot dvosmislen. erotska pohota. samo`ivo i isklu~ivo ego. altruisti~ka zaemnost na Nie. t. I vsekoj udar raste/ Velikiot kov~eg/[to }e n¢ dvoi/Dodeka ~itam/ Od usnite tvoi/I smrtta/Ja ottrgam no}e#. svojstven na lirikata na Popovski. 150 . i na pismoto. "Vreme e/ Na 'rtewe/Od nultata zemja/Kade s¢ {to e vo nas/Raste i is~eznuva/Vo drugo#. V`e{teno govorej}i za pohotata. ne umira. smrtonosna pohota. amorfna i destruktivna protiv-sila na `ivotot. Vo tie ramki. poetot pretstavuva edna besmrtna egistencija. nejziniot strasen i sekoga{ zagado~en megdan so smrtta. samodovolno. ~ij{to nositel. e odnovo -pismoto! Sepak. koristej}i gi prepoznatlivite alhemiski simboli (nultata zemja . su{testvena smisla i golemata pri~ina na poetskata egzistencija. ili. egzistencija. vo prilog na vostoli~uvaweto na edna povisoka. e vo dosluh so panteisti~kiot duh. Takvoto do`ivuvawe na smrtta.kako poetska paralela na nigredo.i go najavuva bipolarniot ciklus na posledovatelni ra|awa i umirawa). vremeto: se otkriva fundamentalnata. vo ime i slava na `ivotot (so samoto toa. smrtta. "Koj se nasmevna/Koj/Grobovite gi otvori? Za{to smrtta tamu ne e? Za{to taa tlee? Vo sekoe strastno dvi`ewe#. tokmu vo ovaa fatalna pohota i pohod na temnoto. verojatno. {to ja pro~istuva istorijata i vremeto. "Ludoto leglo# i "Mistik#. isto tolku treskavi~en.Elizabeta [eleva MAGOR thodnoto. so otkrivaweto na arhetipskite {ifri na prirodata i besmrtnosta na nejzinite elementi. isto tolku i demonska. kako i kaj Koneski. ovaa lirika go poentira mo}noto sozvu~je i ma|epsaniot tanc na dvata principi: Eros i Tanatos. smrtta povtorno. ambivalenten.

Meksiko e prika`an vo svoeto rasko{no. potreba. tuku i po{iroko. Xefri Fermin. dionizisko svetlo: uli~kite prepolni so lu|e. toj factum brutum. }e bide sosredoto~en vrz edno konkretno kni`evno delo: vo koe. nomad. Go odbravme romanot "Pod vulkanot#. Xefrievata egzistencija. diplomatski pretstavnik. Vo ova kompleksno strukturirano delo. praznicite (Denot na mrtvite). koi gi raska`uva kinoto. ~ie{to kulturno zra~ewe i dlaboko nespokojstvo. kako 151 . smrtta. samo fusnota vo tekstot. koja stanuva dominanta na negoviot li~en `ivot: toa e strastvenata potreba i zavisnosta od alkoholot. Umetni~kiot hronotop vo romanot. pra{awa. No. se soedinivat su{tinskite poklopuvawa na relacijata tvore{tvo i `ivotno iskustvo. na eden po malku misti~en i intriganten na~in. prisustvoto na mitskite isku{enija. vo koe se opi{uva posledniot den od `ivotot na britanskiot konzul Xefri Fermin vo Meksiko. vo koe mora da se umre. Klaus Krajmaer Analiti~kiot interes na ovoj tekst. tokmu vo Kanada. op{tata opienost od podnebjeto i `ivotnata pulsacija. sozdavaj}i retori~ka i semanti~ka vrtoglavica. koja toj. kako ~itateli. stranec vo klimatski i kulturolo{ki dale~nata zemja.. gore{tinite koi go rastopuvaat mozokot. obele`en e so edna posebna strast. vo koja i nie samite. celoto opkru`uvawe. postojat nekolku klu~ni i bolni pra{awa ne samo za negovata. Poto~no.DA SE BIDE ILI NE! (za poeti~kiot nalog i lekovitosta) Site prikaski. Tekstot e pate{estvieto. halucinantno-delirantno do`ivuvawe. vo edna sredina i pozicija "pome|u#. za `ivotot govorat kako za pate{estvie. blizinata i navestuvaweto na vulkanskiot ogan.e sporedna pojava. koi se bolni i za na{ata epoha. se vtopuvame. nie site zaedno go delime i ~uvstvuvame. od britanskiot pisatel-nomad Malkolm Lauri. napi{an 1938 g. po malku pekolno. koe dominira vo tekstot. se potpira na ona op{to.

od svojata sopruga Ivona. cel ili identitet. za mestoto kade {to tie. svojot identitet go do`ivuva kako svoeviden tovar: toj bi sakal da se oslobodi i razre{i od "tiranijata na sopstvenoto jas#. vera. Xefri i Ivona. deka toj svet zaslu`uva takov li~en. presudna uloga. kon rodona~elnata zaednica pome|u ma`ot i `enata. {to £ slu`i kako garant. zemjata koja ja simbolizira pekolnata me{anica na lu|eto. sekoga{ nao|aj}i se vo vnatre{en raskol. seto ona {to £ gi ovozmo`uva sredstvata za vlez i izlez. a koja se vode{e na imeto Xefri Fermin#. stoime na balkonot na taa ku}a. na onaa u`asna. vsu{nost. Za razlika od Meksiko. kon sozdavaweto. koja zaedno so celiot amerikanski kontinent. Na ovoj plan. izbegnuvaj}i se taka samiot sebesi i svojata osudenost na jastvo. mentalno sa naseluva. }e ima prisustvoto i silata na samata vera.Elizabeta [eleva MAGOR kni`even junak. so pomo{ na ~a{kata. 152 . toj sonuva za Kanada. duhovni nedoumici. Obzemeni od vol{ebnata slika na golemoto prostranstvo. vo ovoj razgovor. do`ivuvaat nekoi dlaboki li~ni. ognot ili. gledam kako `iveeme vo edna severna zemja. pome|u svetot. od nomadskiot impuls i vetuvaweto na sre}ata. vpro~em. kade. vsu{nost ja "deli# so svojot avtor. gledaj}i preku vodata#. Xefri Fermin. go aktueliziraat ona po~etno. "^inam. koi se odnesuvaat na nivnoto (ne)prifa}awe na odredeniot `ivoten i kulturen identitet. Naro~no. Napu{ten. vo neprestajno treperewe pome|u minatoto i sega{nosta. kako i makar samo za odr`uvawe na postoe~kiot. koja sepak pokajni~ki mu se vra}a. drugiot svet. na{ata ku}a izgradena nad zalivot. vzaemno usre}eni. se vrzuva za toposot na noviot po~etok. "S¢ neka odi bestraga. mitsko-kosmolo{ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . cvrstata li~na uverenost. vsu{nost. odnosno. Za sozdavawe na eden nov svet. za zemjata. ubedenost. Kako i mnogu drugi intelektualci.tie. mo`ebi i samiot kulturogen poim za Jugot. pred s¢. vo eden moment. za taa severna paradigma na potragata po izgubeniot raj. te`neat kon ona biblisko sozdavawe na svetot. bezrezerven anga`man i podr{ka. vo mo`nosta i opravdanosta na takov son i proekt. koja be{e prinuden da ja nosi na svojot grb. kako {to samite se nadevaat. svojot dom. ridovi i modri vodi. Xefri go obrazlo`uva svojot son za vetenata zemja. potrebna e. vo koj fakti~ki `ivee i onoj. duri. vo koe. odnovo bi go zapo~nale i sozdale svojot `ivot. pa edna ve~er. Xefri (delumno i Ivona). izbor. progresot i nade`ta. {to £ dava smisol ili karakter. prokleta mora. alkoholot. zemja na planini.

smrtta. koja.Kako {to mo`e da se vidi od negovoto bespo{tedno samosoo~uvawe. kogo{to. monolo{ki. za kogo vo romanot se veli deka e (paradoksalno) ~ovek so "abnormala snaga i gradba#. i u{te pove}e pogubno. tvore~ki pekol. Sosema to~no nasetuvajki ja opasnata blizina na svojot fizi~ki kraj. na Xefri. vo koj e osuden da `ivee. kako i za "pekolot# . nesvesno samiot uspe{no go dovikuva. na{ata verba i na{iot um. toj ne e vo Meksiko. daleku popoznat nihilist vo kni`evnosta: Bazarov. voop{to: tuka mislam na Mihail Bahtin. @ak Derida. Mi{el Fuko. bolno ja saka svojata `ena). @il Delez. za razlika od nego. decentriraweto i preispituvaweto na mo`nostite za vospostavuvawe na edinstven. soznajniot. A. kako da mu se odolee na "sjajot na crnoto sonce#. kako da se nadmine opojnata privle~nost na Ni{toviloto. ili identitet. ne e ednostaven? Pra{awata. Se razbira. mnogu pove}e. za sebesi si mislam vaka: kako za golem traga~. anticipiraat ne samo nekoi od poznatite egzistencijalisti~ki enigmi i dilemi. vo ovaa epoha dominira meta-fizi~kiot nihilizam: "postmodernata e poslednoto literaturno otelotvoruvawe na metafizi~kiot. toj uspeal da go sozdade ovoj roman. Navistina. tuku i cela edna struja filosofi. barem privremeno. zasegnati od problemot na osporuvaweto. na celiot korpus problemi. koi vo svojot roman. ne samo vrz na{eto telo. "Ponekoga{. Pisatelot M. koj ne bi bil samo spekulativen. sli~no na eden drug. svojata za{tita. Kako da se dosegne sebesi? Postoi li smisol za takov podvig. prazninata. i na svetot. nema da mu uspee da "se vrati#. melanholijata (Julija Kristeva). sekako. svoeto "oru`je# vo pieweto. ne e blizok. {to taa zemja se vika pekol. vo toj kontekst. alkoholi~arski. tuku vo srceto#. vo na~elnoto neprifa}awe na samiot sebe si. da se se}ava i da go bara svoeto upori{te. tuku. egzistencijalen? Kako da se `ivee vo svet. bil pouspe{en . avtodestruktivnosta na Xefri ima podlabok koren. kako da se vpu{ti vo beznade`niot dijalog so temninata. koj ne e na{.akumuliraj}i ogromna energija i tvore~ka koncentracija. koj{to otkril nekoja neobi~na zemja. socijalniot i moralniot nihilizam#.li~en. od koja nema da uspee da se vrati. spored lucidnata zabele{ka na slovene~kiot teoreti~ar Janko Kos. racio-centri~en identitet. demne vrz na{ata du{a. {to gi aktivira na{ata postmoderna duhovnost. da saka (oti toj. pred s¢. ova nepovtorlivo i avtenti~no svedo{tvo za edna neobi~na zemja (Meksiko). @ak Lakan. tuku. Lauri implicitno gi postavuva. i pokraj s¢. 153 . Lauri. za da mu go podari svoeto znaewe na svetot: samo. kako op{ta duhovna sostojba.

evropskata.ova ne e vulkan. neoficijalnata kultura na doma{nite `iteli Meksikancite . menito od eden restoran. identitetot na ovoj roman e intertekstualen. razorniot nihilizam i apokalipti~nite vizii. se rasprskuva vo crni mlazevi sela. kako i citatite od "Faust# na K. alhemiskite i egzoti~nite pijaloci.. decentriraniot subjekt. za krajot na ~ovekot. Stanuva zbor za dela. rafiniranata i snobovska kultura. mora. no. svetot i kosmosot . Potoa. sozdadeni po pat na hibridizacija na `anrovi.dodeka toj pa|a. vo vrska so ovoj roman. potoa. koj vo negoviot roman. koga vo u{ite gi ~uv-stvuva tatne`ite na lavata. razli~nite kanonski `anrovski formi i oblici. spored nomenklaturata na kanadskiot teoreti~ar Nortrop Fraj.i elitnata. zaumnite mesta i predanija. zapretani vo dekadencija i avtodestrukcija. sepak. nema cvrsta osnova. novinskoto izvestie za anti-semitizmot. vozniot red na avtobusite i vozovite (da se prisetime na Danilo Ki{. prazni~na. {to i da e. so svoite dlaboko nere{livi aporii na identitetot.Elizabeta [eleva MAGOR "No ni{to nema: ni vrvovite. So drugi zborovi. ni `ivotot. drama. Se tro{i. na primer. reklamnite turisti~ki panoi. silno e izrazena i karnevalizacijata: prepletuvaweto i vzaemnata interferencija me|u narodnata. kolebliviot. vo erupcija e.go obele`uva duhovniot horizont na XX vek. tekstot od turisti~kiot prospekt. dela {to gi obele`uvaat poliretori~nosta i pove}estilnosta. se otvoraat i nekoi od slednite sogleduvawa. 154 .#. razgalenite Angli~ani. na zakanuva~kite vulkani i pra{umi. da se iska~il. tuka e mitskiot hronotop. Sam).. sekojdnevieto. koi gi kombiniraat `anrovsko-retori~kite i predmetnite iskazi od razli~na proveniencija. ne . Vo kola`nata stuktura na romanot "Pod vulkanot#. Nitu ovoj presti` e vistinskiot presti`: toj nema su{tina. se ru{i . kako {to gi narekuva Mihail Bahtin. kako zemja na iskonskite energii. romanot na Lauri ja pretstavuva potresnata drama na necelosniot. stilovi. istorijata. samiot svet se rasprskuva. odnosno anatomii. me|u`anrovski i poliretori~en. stravotno. Marlou. isfrleni vo kosmosot. pa|a vo ~elusta na vulkanot. vo koi se vkrsteni filosofijata. Pokraj spomenatite elementi. ni ugorninata. na vtoroto semanti~ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . koja. podocna. isku{enijata. Meksiko. jazici. ~ii nositeli se belcite. iscrpno go pretstavuva vozniot red na E. Taka. vo izvorniot menipejski duh (i ruvo) pomesteni se.na nivoto na sozdavaweto i do`ivuvaweto na li~niot (i kulturniot) identitet. Koga sme na tretoto nivo na zna~enskite konotacii za mitot na sozdavaweto. dela. @anrovskiot identitet na romanot pripa|a vo kategorijata na takanare~enite menipejski strukturi. dela. po malku blaziranata.

nekoi teoreti~ari. sudbinski. Vo knigata za Ni~e. za vozvrat. avtoritativen nastap. taa bi ostanala preoptovarena. individualnoto. naso~eno kon samata kni`evna kritika i teorija. toj izri~no naglasi. da go do`ivee. kogo{to. site granici. da nastapuvame od nekakva cvrsta ili upori{na pozicija. koja i samata e arena na razli~ni kulturni tradicii i identiteti. spored misleweto na Bataj. kako posledno "uto~i{te# i izgovor. neprestajno n¢ soo~uvaat. ovoj pat. so odbivniot. se pi{uvaat so svojot `ivot. duhovnite struewa. vo kontekstot na literaturata. onoj koj }e saka nego da go tolkuva ili. isto taka. kanadskiot teoreti~ar i bahtinolog Klajv Tomson. bez opredeluvawe. Bez odredi{te. prinudi i normi . koj ne e samo teoriski ili eruditski? Vlogot. vo ovoj roman. Postoi li i mit na sozdavaweto. ostanuvaj}i imuni na dijalo{kite predizvici (mo`ebi. prosuduvaj}i gi Drugite. slu~ajot i primerot so ovoj roman na Lauri: toj e bespo{tedno otvoren kon radikalnite pra{awa za verbata. so koi kni`ev-nite dela. vo samata kni`evna kritika i teorija: dali i tie. koja. bez ~ie{to blagotvorno prisustvo. li~en. erudicijata . sebesi se oformuva po urnekot na amerikanskiot (a ne na francuskiot) intertekst.kni`evnite kriti~ari i analiti~ari? Imame li pravo. blagodarej}i mu na `ivotniot vlog na avtorot.t. pri toa. traumi). samiot `ivot. duri go smetaat za prethodnik na poststrukturalizmot.vzaemno se prepletuvaat i obuslovuvaat? Da gi spomeneme. }e treba. ludiloto.Od druga strana. takov e vsu{nost.e. nepodnoslivata odora na kulturata . denes se ispi{uvaat. odn. kako {to toa Bataj lucidno go naseti. zborovite na @or` Bataj. `ivotnoto iskustvo i kreativnata energija. vo koja merka. Da se nau~i kako da se bide . prvenstveno.prestanuvaat da va`at. da go napravi istoto#. taka {to. neporekliv. Napi{ana vo Kanada. Patuva~ki akademski performans-artisti. paganskiot i dioniziskiot haos vo koj. go rehabilitira avtobiografskiot ton i {arm. (inappropriated) Navistina. a. ovojpat. knigata na Lauri. nametnuvaj}i u{te edno pra{awe za filosofijata na sozdavaweto: pra{aweto. qubovta. Sovremenata kritika i teorija. nastojuvaj}i da gi raspoznae konturite na sopstveniot poredok. navidum akademski disciplini. po odnos na sopstvenoto "jas#. vo vrska so toa. ramki. decidno veli: "Nie sekoga{ se nao|ame pome|u. koj. Knigite.neopredelen#. zemjata. vo fatalna doza se proniknuvaat avtobiografskite iskustva. e subjektiven. begstvoto i omrazata. deka "Ni~e pi{uval so krvta. koi sme nie samite. smislata. isku{enijata na ambisot. Zatoa. u{te podobro. vo golema mera. otvora u{te edno isku{enie. kako {to i porano rekovme. 155 . nie .

deka vsu{nost.vo svojata `elba da go odr`at i sozdadat samosvojniot.romanot "Pod vulkanot#.dijalo{ki. toga{. Taka. mo`e da se ~ita i kako vozbudlivo pismo za su{tinskata i neizle~ivata ~ove~ka osamenost. tuku i vo celokupnata literatura na XX-tiot vek. napi{an od avtor. Dali.e tvore~ki. nomadski kulturi . deka "ne postoi subjekt. se pridodava edna klu~na. `ivo se prepletuvaat. mo`e da se prifati (i da se `ivee so) soznanieto. koe. predlaga "raskinuvawe so op{testvoto. "Kako i sekoja individualnost. pisatelot Norman Majler. sme nomadi na svojata iskonska. koja se nao|a vo fokusot na interesiraweto. Problemot na raspa|aweto i samouni{tuvaweto na subjektivitetot . no i egzistencijalen predizvik. kon buntovni~kite imperativi na svoeto jas#. pred s¢. go pominal `ivotot vo nemirni pate{estvija i talka~ki (ne)zadovolstva .. tuku i site duhovni nauki. Namesto "sporoto umirawe vo konformizmot#. ne samo vo romanot na Lauri. `ivot bez koren. ja podrazbira duhovnata. neizvesno patuvawe. Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. Ogromniot i neograni~en svet na drugo(tno)sta go konstituira temelnoto dejstvie na postoeweto na na{iot kulturen identitet#. deka avtorot (teoreti~arot). kade {to. kon temata za mitot na sozdavaweto. napi{an na kanadskata po~va. razli~nite.. kulturniot identitet e ste~i{te na brojni intelektualni vlijanija. vo svojot esej za hipsterot. antropolo{ka odrednica. e: "subjekt vo tranzit#. a potoa (i ne nu`no). fizi~kata dimenzija? Dali. Sozdaden vrz osnova na dijalo{ki prepletuvawa na razli~ni sostojbi na svesta. kako {to pora~uva Tomson. duhovni i mentalni raskoli. pora~uva bahtinovski vdahnoveniot tekst na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. deka "sozdavaweto na kulturniot identitet e nalik na pate{estvie#. me~taewa i prividenija pod dejstvo na alkohol: vo duhot i retorikata na xojsovskata bravurozna proza. kako da gi ilustrira i klu~nite dostreli na sovremenata teorija. romanot "Pod vulkanot#. kanadski "koren# . na edno pate{estvie. ne postoi objekt vo dijalo{kiot na~in i oblik#. vsu{nost."bezizvorna# taga? Ako e taka. dokolku i toa "jas# po~nalo da se raspa|a i samoosporuva. koja e dotolku 156 . {to ja opsednuva ne samo literaturata. reminiscenci i asocijacii. koj i samiot. i kako {to ja narekuva Lauri . postojano se nao|ame na Pat.Elizabeta [eleva MAGOR Znaej}i.

pana-|urskite vrevi i praznotijata na sekojdnevniot `ivot. prisuten e obidot. Toa e tokmu onoj tip samotija. za vitalnoto sovladuvawe i vozdignuvawe 157 . se ogleduva i komponentata na stamenost. s¢op{tite. kako soo~uvawe so temelnite ~ove~ki iskustva: so bolkata. vo mitot na sozdavaweto. Od toj agol. tamu. umetnosta. e sposobno. mo`ebi zna~i otpornost.mene mi e nametnat natrapnik. nemame sloboda da ja izdvojuvame du{ata od teloto. zadobiva u{te nekoi. a u{te pomalku (go prepoznava) Drugiot. Vo ~inot na pi{uvaweto. strast. tragi~no oboeni metafizi~ki kvaliteti. hermenevtikata na mitot za sozdavaweto. koja mnogu pove}e ja podvlekuva sovr{enata samotija i ~ove~kata otfrlenost vo svetot. koi{to samo mislat. ja opi{uva kako potopenost vo samiot sebe. francuskiot filosof @il Delez dava vakov sud: "Ne pi{uvame samo so svoeto jas. premol~eno iska`ana mo} na tvore~kata transcedencija.toga{.pred s¢. u{te pomalku. vo edno od svoite posledni intervjua. koga (kako {to e toa slu~aj vo ova delo). sovest. iska`ani i vo sledniot izvod od Ni~eovata "Vesela nauka#: "Nie filosofite. "sovr{ena# samotija na ~ove~koto bitie . So ogled na taa. `ivotot da se oslobodi od ona {to go zarobuva. makar i privremeno zale~uvawe na ranite od ~ove~koto postoewe. upatuva kon i svedo~i za (kako {to ja imenuva Ni~e) kreativnata "transfiguracija#. tu|ina. Da se sozdava . ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe nie morame postojano da gi ra|ame na{ite misli od na{ite bolki i kako majka da im davame s¢. da ja izdvojuvame du{ata od duhot. za koja{to tvore~koto bitie. sudbina i zla kob#. deka moeto bitie . Ako prisustvoto na bolkata i samotijata e konstituitivna neophodnost i neizbe`nost vo tvore~kiot ~in. Samoto prisustvo na deloto. zadovolstvo. Umetnosta. ogin. Nie ne sme `abi so ladni utrobi. kade{to nikoj pove}e ne se prepoznava sebesi. do`ivuvawe na samiot sebesi kako vnatre{na zandana. istrajnost i transcedencija. kako premostuvawe na prostorno-vremenskite i telesnite granici i prepreki. se do`ivuvaat vo edna egzoti~na zemja i kultura. anonimni ~ove~ki mete`i. od `ivotot da se napravi i ne{to pove}e od li~niot `ivot. od krv.po`estoka i neminovna. koj doa|a kako nadgradba ili barem privremeno preovladuvawe na taa bazi~na. ~uvstvo. koja {to bugarskiot filosof Kalin Janakiev. isto taka. kako nomadsko zasolni{te na duhot . {to imame vo nas. so svoeto pametewe i so bolestite.zna~i da se odolee#. osnovna. osamenosta i smrtnosta. maka. istrajuvawe. srce.

sozdavaweto pretstavuva eden vid soteriologija. istovremeno. koe. blagodarej}i mu na na{eto "sopstveno transformirawe "i "samoisku{enie#.Elizabeta [eleva MAGOR nad sekojdnevnata drama na ~ovekoviot `ivot i individualnoto iskustvo. 158 . e preduslov. svoeviden lek i na~in na prezdravuvawe . kako i ishodi{na to~ka na tvore~kiot rizik.pred s¢. So drugi zborovi.

fragmentirani reprezenti na toga{ dostignatata svetska kni`evna tradicija. 159 . li~en agol i pismo) 1. proniknuva vo srcevinata na tvore~kiot nemir. poto~no za provokacija na nemu ramniot. Tvore~ki sam. za osvojuvaweto nov prostor . Eshil stanuva pratatko i na sovremenata skepsa. istorijata i literaturata. nekoi od niv tolku se preoblekuvaa. od trepereweto na `anrovski nedofatnite spoevi me|u `ivotot i sonot. {to nea ja legitimira i isku{uva. Vo ~udovi{niot ambient na Eshilovata rabotna soba. u{te pomalku pokraj nego. duri nedela ili eden den porano. proma{en. {to tatkoto na tragedijata postojano go ma~el. vo isto vreme. no ne pomalku e i samiot toj senka za niv. @rtvi na fantazijata i se~ie interpretirawe. pred svesta deka nitu zad. Gladen za pottik. za da se osmeli na ~ekor vo Nepoznatoto. Eshil go sozdava Novoto. po~etok. Kadare pi{uva: †Nikakva dokumentacija. {to tvorecot na noviot kni`even oblik. moral da ja ima. tokmu izborot od izobilstvoto na duhovni i tekstualni predizvici e onoj ~in. Veli~estven. prepu{ten na Somne`ot: dali i kolku e vo pravo.TRI OBLIKA SAMOTIJA (istorija. kako da se izleze od Eshilovata {uma na snovidenijata? Vaka postaven.~ii granici lebdat pome|u mitot. Do`ivuvaweto na janya pred istoriskata praznina. isto kako i problemot na vrednosnata prosudba ili odluka: dali rizikot e {amanski. bez par za sporedba. Kako da se vleze u{te pove}e. deka rizikot {to govori prv e samo negov. e sprotivna na anti~kata! Imeno. tvore~ki ili besploden. koj ne samo poradi mrsnata hartija na prozorskite okna e opskuren i teskoben. vdahnoveniot esej na Ismail Kadare. dali i kolku ja tvori Vistinata. iako taa. negovite sovremenici minuvaat pokraj nego kako senki. fotografija ili identikt. ne postoi duhovna poddr{ka. no i veli~estven. Fasciniran tokmu od oniri~kata dimenzija na ovoj kulturen period. Predvorje na tvore~kite janyi Me|u mno`estvoto tekstovi za Eshil. ne gi fiksira{e nastanite {to se odigrale eden mesec porano. Kadare ja gleda magijata na po~etokot. istorijata i fantazijata. Eshil zapa|a vo u{te eden stepen na samota: nesvesni za svojot xagor. poradi hrabrosta. {to ne bea daleku od snovidenija#. ispolneta so samo nekolku glineni plo~ki. spored metodot.

kako i vo vrevata na mnoguglasjeto . so knigi koi dolgo i bezuspe{no ~ekaat da ja vidat svetlinata me|u koricite. Kategorijata na duhovnite tvorci.vo fundamentalnata samota. zato~ena vo ve{tite diskurzivni ramki. vo ramkite na tradicionalnite 160 . koj. sobata na sovremeniot avtor e zadu{uva~ka biblioteka. al~nosta na mediumite. 64-godi{en ~ovek. do nivoto na filozofski uvid . ili pak `anrovskiot imenitel na ova delo? Sekako ne. od aktuelniot ôd na istorijata. nemirot i neizvesnosta na sekodnevieto. mu donesuva daleku posodr`ajni vrednosti odo{to hedonisti~koto kooptirawe so op{testvoto.treba sekoga{ odnovo za sebe. pred s¢ . nedvojbenost i prepoznatlivost. kako i so soznanieto deka †s¢ e ve}e re~eno#. ~ovekot-tvorec. pokraj s¢. po silata na biolo{kite priliki. {to mo{ne ja uslo`nuvaat motivaciskata podloga za odr`uvawe postojan tvore~ki razvoj. svojot luciden zanes. I ne samo toa: sred hipertrofiranta (samo)svest za postojnite dela vrednosti i dostreli . kako kon svetot. komu potragata po vistinata. pottiknati od {irokit krug na protivnici. †Me~taewata. vrednosen sistem. Ovaa janya e polifoni~na. taka i kon samiot sebesi. Vo toj pogled. tvore~ki duh.da se opredeli neophodnata merka na intelektualna sigurnost. po malku go ispostuva svojot zanes kon svetot. Ruso ja univerzalizira svojata rezignacija. Kade e i kako mo`e da se pronajde to~niot diskurziven predmet. †najdragocenata od site dobra#... na~in. no i za konkretniot vremeprostor . ja vosprema kako privid. a u{te pove}e i do idninata. vsadena vo nego.da se osvojuva smislata na tvore~kiot ~in. 2. Pogoden od bolkata {to mu ja nanesuva aktuelnata istoriska konstelacija. kako i sekoj golem avtor. avtorot realnosta. koi treba da se rasporedat vo edna edinstvena glava.no dali e navistina taka? Sozdadeni vo eden retrospektiven hermeneuti~ki `ar. Optovaren so ~uvstvo na apsurd. Prkos pred ~ove~kiot zakon †Me~taewata na osameniot talka~# pretstavuvaat kni`even testament na @an @ak Ruso.Elizabeta [eleva MAGOR Za razlika od imaginarnata soba na Eshil. {to gi ~uvstvuva. rastrevo`ena. na eden.# se pretvoraat vo ispovedna poslanica na avtorot do samiot sebe. povodlivost i nezadovolstvo. Ruso ja ustoli~uva kako fatum na treperliviot i kopne`liv individuum. i dvete janyi imaat ista cel: sozdavawe i neguvawe na Li~niot integritet. Sepak. proizleguva od mno`estvo na glasovi i krici. duri i mazohisti~ki. Podednakvo e te{ko: vo molkot na bezglasjeto. sovremeniot avtor e soo~en so takvi procesi na kulturnata transformacija. striktno gledano.

pi{uva Ruso. na ~ovekot. kako poedinec pred Mno`estvoto. kako i mo`nosta . ne mo`e a da ne se najde vo ulogata na †`rtven jarec#. tuku i pra{awe na li~niot izbor i stav. Otade. Otade i Ruso smelo ja govori vistinata za ~isto formalniot karakter na pove}eto op{testveni konvencii. ja pla}a so gubitok na li~nata sre}a. inaku sum igra~ka na site {to me okru`uvaat#. Odbivaj}i ja pokornosta pred op{testvenite institucii. bo`estveno prosvetluvawe. @rtvuvaj}i ja svojata udobnost i sigurnost. {to ja so~inuva i transcedentnata. nerazla~no od bolkata.hermeneuti~ki) izbor.vo faktite da se vtisne kreativniot pe~at na li~nosta . {to mo`e nepovratno da go obzeme ili pak pred 161 . efemernost na ~ove~kata edinka i taa simboli~ki se osloboduva od janyata na istori~nosta. religija. narod.genolo{ki {emi. vo predadenosta kon †sistemot na Bitieto. socijalnata i dr. sli~no na Eshil. paradoksalnata vistina. bez razlika dali istoto se imenuva tradicija. kako {to potvrduva i primerot na Ruso. se potvrduva vo razgatnuvaweto na li~nata enigma. Na toj na~in.kako . Predizvikot go so~inuva imeno: samata mo} na subjektivnoto preosmisluvawe na konkretnite istoriski dadenosti. nasproti na znaeweto {to manipulatorski gi pot~inuva drugite. postaven.so {to se pobeduva biolo{kata. samouvereniot polet na vitalnata strast. †Grevot na nedoslednosta#. kako i vo poistovetuvaweto so prirodata#. vo nego neupatenite. so popa|awe vo edna kone~na i nesovladliva osama. politi~kata. Ruso veli: †[to mi nedostasuva deneska za da bidam najsre}niot od site smrtnici? Ni{to od ona. prvenstveno zaradi faktot {to. poradi preto~uvaweto na me~tata i memorijata. razotkrivaj}i ja svojata duhovna priem~ivost kako sila {to go odvlekuva duri i od obvrskata kon sebesi i svojot psihi~ki integritet.# nezavisno od nivniot nevesel motiv. †Sebesi si pripa|am edinstveno kaga sum sam. od seto ona {to neotpoviklivo ja ograni~uva vo poredokot na samo ednoto vreme-prostor. so izop{tenost od katarzi~nite kolektivni obredi-praznici. koj svojata lucidnost kako i pristapot do bo`estvenite tajni. †Me~taewata. op{testvo. {to lu|eto bi mo`ele da storat za moja sre}a#. blagoroden oblik na Istorija . tvorecot se ispre~uva pred yidot na ludiloto. Istorijata-kako-sudbina se transformira vo nov. tvorecot. bolno svesen za svojot kopne` po nedofatlivoto. iskustvo. negovata osamenost ne e samo pra{awe na otporot. {to bi mo`el da mu se pripi{e od konvencionalen agol. Motivot na znaeweto kako samospoznavawe. koja ne strahuva od samo-soo~uvaweto. toa izvira od magmata na neposrednoto `ivotno. no i iscelitelska priroda na tvoreweto.. {to mu go iska`uva na nesocijalnata sredina.. zra~at duhovnata sve`est na mladosta. od dene{en (post-modernisti~ki?) aspekt se izdignuva vo negov aktuelen kvalitet.

Elizabeta [eleva MAGOR yidot na beskrajot. po pat na metaforizacija. {to pleni so svojata studena. Ve{terkata pove}e nema pravo. iskustvo koe se vtopuva i rastvora edinstveno vo sebe samoto. da se sovlada bolnata samouverenost na realnosta. nejzinata smisla i opravdanost. vo neramnopravnata presmetka sama protiv site . inkvizitorski nastroen Sreden vek. kako bitie na duhovniot is~ekor i nomadizam. koj e ere-ti~ki. modernata svest go poddr`uva duhot na otstapkata.Odgovornost! 3. bezverni~ki vo svojata izvorna potreba. kako. @rtva na svojata op{testvena marginalnost i nesopirliviot poriv da se bide Drug-a. Smetaj}i se sebesi povikana za preispituvawe na normata. kako dijaboli~na predanost. kako simbol na tvore~ka sloboda. iako nejzinoto iskustvo e nesoop{tlivo. modernata kni`evna svest. kolektivot ja izbira kako ritualna `rtva. od neimenuvana `anrovska sfera. nastojuva da gi razobli~i principite na oficijalnoto (hristijansko) Dobro. Od druga strana. dlaboko povrzano so svojot predmet-Ve{terkata. ne samo kako vrven protagonist na zloto. Toj simbol e @enata. Mi{le gi splotuva bogatite dokumentarni izvori so talentiranta kni`evna izvedba. i. za~nata vo romantizmot. nitu mo`nost da ja doka`e svojata nevinost. fatalna privle~nost. junakot na individualniot nepokor. i so misteriozniot govor. preku vospevaweto na Lucifer. vo svojot diskurziven nomadizam. vo krajna instanca. mo{ne ume{no i. ami i na kopne`ot. makar i vo 162 . Pretvoraj}i ja Ve{terkata. Isku{enieto da se bide drug †Sistemot# na osameni~ki janyi bi bil necelosen bez †Ve{terkata# na @il Mi{le.da zavr{i surovo i vo morbidna izolacija. od prepoznatliv simbol na mra~niot. Za{to osamenosta e pred s¢ . Vo tie ramki opstojuva i primerot na Mi{leovata ve{terka. bi rekle. edna{ proka`ana. mnogu po{iroko od tekstot na istorijata. Branej}i se pred probivot na zabranetite `elbi. Zastapuvaj}i go ne samo pravoto na izbor. ~ie olicetvorenie e tokmu taa. ami i pravoto na radikalnost. vo sostavka na romanti~arskiot kult na Lucifer. Imeno. poblisko do duhot na postmoderniot diskurs. vtemelen vo ~ovekot. delo koe doa|a i se vra}a od edna ni~ija zemja. principi na Granicata. Mi{le vostoli~uva i eden vonvremenski simbol na metafizi~kiot bunt. i negovoto prevrednuvawe vo figura na nepokorot i avtenti~nosta. sozdavaj}i asocijativno pole.

pretsmrtnata). Nejzinata kazna e preventivna po priroda . Povrzana so religiskite prokletstva na teloto. ja dobivaat seta predupreduva~ka sila i te`ina. manifestaciite na onoj mra~en. {to bi go osporile ili ismeale poredokot i negovata maska. da go opfati svetot na site negovi janyi? Koj mo`e da go razre{i od vekovno vsadenata Vina? Da mu ja zale~i nezasitnosta pred sebesi. tradicijata ili neboto? Lesno e i zatoa voobi~aeno . Samo na toj na~in. pravila i principi. oblicite na osamata poka`uvaat tri dimenzii: prvata (na Eshil) bi bila tvore~kata. No. taka i za `enskiot. ne samo pred Boga. P. Koj mo`e. seksualnata i moralnata ne~istotija / grev .obrednata mignovenost. tuku i pred \avolot. Navidum slobodno izbranite. mo`at da se prenaso~at vo kreativna smisla.opa~ina. kako za ma{kiot. vsu{nost srodni. temelno raskoleniot svet na ~ove~kite vrednosti. vtorata (na Ruso) bi bila duhovnata. tie i ne se podatni na nikakva eksteriorna prinuda i neutralizacija. vo zaedni~koto pravo da sozdavaat. Stivnati do stepen na edna latentna energija. nameneti na Zazorniot subjekt. so eden zbor ili jazik. vo soodvetna mera. iako vo edna vnatre{na perspektiva na esejot. ve{terkata da se priznae kako interen princip. ili pak da gre{at! Veli~estvenata ognena scena na `enata. i. nema da se ottrgne od svojot {izoiden lik. skrien. S. tuku i . Taa e osamena vo svojot Pol (~ija istorija ja pravele i potpi{uvale tu|i pera). prerasnuva vo refleksija na moderniot ~ovek.tvore{tvo koe{to e inaku privilegija na ma{kiot tvorec.kriti~ki da go sogleda sopstveniot dijaboli~ki mehanizam. za kogo otsekoga{ va`at Drugi zakoni. osamena vo pravoto na ludost . tretata (na Ve{terkata) . samo dokolku i op{testvoto (a ne samo nekoi poedinci vo nego) e postojano podgotveno .Ve{terkata e del od posebnata mitologija na ~ovekot-`ena. osamena vo kopne`ot po nepoznatoto i bezgrani~noto. da se soo~i so op{testveno prifatenata persona i vo eden poramnomeren odnos da se proceni pulsira~kata dvojnost na ~ovekot. da go prifati ne samo svoeto lice.zloto da se eksteriorizira vo nekoj lik ili osobina. vo krajna linija. da se poso~i Ve{terkata kako zalog na kolektivnoto osloboduvawe od fatumot na li~nata vina.ontolo{kata (kone~nata. ne go vospostavi ramnopravniot kriterium. No mnogu e pote{ko. vo mra~nata pregratka na \avolot-Um. 163 .zaradi . s¢ dodeka. za obata pola na kreacijata i slobodata.ima za cel da gi obeshrabri mo`nite sledbenici. istite. nepriznaen. me|utoa. no sepak delotvoren del od ~ove~kata psiha.

Deteto e. i ne samo toa.. Toa {to znaeme deka }e umreme. Za edna od najzna~ajnite romansieri na 20 vek. Pred fakti~kiot Yid na nemo}ta. so ogled na nespokojstvoto {to vo sebe go krie. Obnovuvaj}i go se}avaweto (ili mitot) na samodovolniot nemir. sre}a na op{testvoto. kako nova uteha ili pateka.. gi potencira instiktite na Tanatos. iako mo`e. deka seksualnata apstinencija. deprivilegiran vo ovaa smisla pol . n¢ osloboduva od sekoja pot~inetost i prinuda#. na samo-uni{tuvaweto. se odu~il od robuvawe. so xebovi polni kamewa udavena vo rekata. se poso~uva postoeweto na seksofobi~nosta. na vnatre{no i nadvore{no bitie. vo svojata predsoznajna sostojba. pretstavuva most me|u nepodneslivosta na `ivotot i prifa}aweto na nebitieto. kako ~ist kopne` po ~istata zaemnost so drugiot. monotona do beskraj. za vozvrat. za{to i Montew veli: †Onoj {to se nau~il da misli za smrtta. kako svoeviden hendikep {to go naru{uva nejziniot aurati~en lik.`enskiot? Za{to. Dali mitot za V. soo~uvaj}i se so `enata. fizi~koto is~eznuvawe i Ni{totnost ne postoi pove}e izbor. imeno. Biten e vo takviot kontekst i tragi~niot kraj na ovaa `ena posvetena na erotsko-estetskata ti{ina: vo 60-tata godina od `ivotot. da ima razorni posledici. kako metafora na prirodata. 164 . daleku po~esno i porazbirlivo kon svetot i kon sebe. a nea ja steknuva podeluvaj}i se nadve: na Dete i na Ma`.Elizabeta [eleva MAGOR Me|u niv. Vtorata. negovata sudbina ima samo edna alternativa. nejzinite relacii so ma`ite {to bile (samo) tvore~ki po karakater. {to treperi tokmu vo Deteto. slika. toa se soglasuva so prividnata sloga. se zagatnuva temata na ve~noto detstvo. Vulf ja doka`uva nemo`nosta na detskiot kopne` po duhovna ~istota ili pak upatuva samo na edniot. bo`estvoto. ili }e se bide magi~no i natprirodno @ensko ili prosto siva doma}inka na jaloviot sistem. nitu zbor! (NE)QUBOV I OBLICI Vo edna od `anrovski neporedelivite knigi na ^eslav Milo{. Milo{ poka`uva deka navleguvaweto vo (seksualno) upateniot krug na Vozrasnite. Virxinija Vulf kako da ja potvrduva zlovolnata vistinitost na hipotezata. Tretata e ve}e definitivna. najpo`elna bi bila prvata. sekako. vsu{nost zna~i iznevera na najdlabokata ~ove~ka su{nost: na iskrenosta i doverbata.

Sli~no na toa. †zonite na kontroliranata seksualnost#. na prkosot. Na toj na~in antropologijata go proektira bitieto na brakot kako bitie na prinuda i manipulacija. iskonska ~istota me|u ma`ot i `enata. taa e. na samobitnosta. †Jas sum `ena {to nikoj ne ja poseduval# . ednoliniska egzistencija. religiska ili druga priroda. Pabst. obid taa da se neutralizira tokmu niz prividot na neograni~enata seksualna sloboda.samosvesno izjavuva. melodramskata prikazna za Romeo i Julija.brakot. {to fundamentalno go osporuva statusot na brakot vo iskustvo na avtenti~nata qubov. tragi~en kraj me|u besnite menadi. rastrgnati od nepomirlivosta na socijalnite i smejnite konvencii. koncept {to ja pododreduva i sudbinata na poznatite mitski i kni`evni obrasci. sopruga na polskiot pisatel P{ibi{evski i qubovnica na Strinberg .Da go zememe i primerot na `enata-zavodni~ka od edna avtenti~na prikazna. otstrani) vo Drug dom. Oblikot na osuetena qubov. Sodr`an vo kone~nata nemo} da se dolovi polnozna~nata vrednost na duhovniot i du{evniot apsolut. Preventivnata funkcija na brakot. tuku nemo}ta i otfrlaweto na ednozna~nata. principot na Don @uan samo ja poso~uva izvornata vrednost na kopne`ot po prvobitnata. `rtva na op{testveniot egzorcizam. prosledena i so soodveten materijalen nadomest. No ovoj progon ne go zasega oblikot na institucionalizirana ili dopu{tena qubov . ve~nata qubov le`i pod no`ot na nadvore{nata. iako vo svojot privid. promiskuitetnata Lujze Bruks. {to Klod Levi Stros ja otkriva vo arhai~nata postapka na †zamena na `enite#. pretstavuvaat perfiden op{testven mehanizam za manipulacija so edna od najsilnite ~ove~ki energii. za toga{nite poimawa na seksualnata sloboda. ~ie alibi za nadzemnata qubov mu se pripi{uva na dejstvoto na vol{ebnata napivka. e analognen na konceptot na osuetena doverba vo i me|u lu|eto po{iroko. prozvu~uvaat tezite na Mi{el Fuko: imeno. Za{to. Po~nuvaj}i od neuspe{nata misija na gr~kiot pevec Orfej vo pekolot i negoviot podocne`en. preku mitot za Tristan i Izolda. toj mo`e da nalikuva na svoevolen ~in i na ostvaren izbor. Kultot na ~istata seksualnost ne pomalku ja razgoruva prvi~nata gordost na kopne`ot. {to ja tolkuva Lulu vo filmot na G.. imeno. potoa. edna od fatalnite simboli na filmskoto platno i `enski ili pak sovremen pandan na Don @uan.koja stanuva prototip za †Lulu#. a potoa i likot na artistkata Lujze Bruks. kako glavna pri~ina @enata da se oddale~i (otu|i. seedno dali od ekonomska. s¢ do fakti~kata tragedija na u~eniot Pjer Abelar. svedo~i vsu{nost za incestuozniot zazor. stvarnosna zakana.. 165 . pak. problemot na Don @uan ne e nemo`nosta da se uspokoi so edna `ena. spored nego. na negoviot dejstven model. progonet i kastriran poradi qubovta kon Heloiza. {to umetni~ki se udvojuva: najprvin e toa likot na Dagni Juel.

Potpomognati so monolo{kata svest na religiozniot (kako vo sredniot vek) ili ideolo{kiot sistem (kako vo totalitarnite op{testva). me|u seksot i smrtta. {to nesposobnite za qubov go proglasuvaat kako `ivoten normativ. na malogra|anskite. {to e praktika ne samo na poedine~nite. Osudenosta na seks. mehaniziran svet. ~ie oko e vpereno vo iskonskite damnini na prvobitniot ~ovek. koe{to od op{tiot kult na li~nata sre}a pravi feti{isti~ka redukcija. tvore~ko ili `ivotno iskustvo. prvoto i mo`ebi najubavo 166 . istiot onoj mislitel.Elizabeta [eleva MAGOR No. otu|enoto op{testvo prika~uva etiketi so moralna osuda na protagonistite na qubovniot bez-bog. †grani~na sostojba#. i se motivira niz potrebata da se pobegne od sebe. koga individualnite oblici se stremat kon op{to poistovetuvawe so bo`estvenoto. paradoksalno se ~ini otkritieto deka korenite na seksualniot mit se dlaboko povrzani so sistemot na potro{uva~koto op{testvo. taa doveduva pod pra{awe. na edena neoblagorodenost so kreacija. na do`ivuvawe na ve~nosta prosledeno so trepet i nemo}. e i zna~i bunt protiv kli{eto. vsu{nost. Ne mo`ej}i da go podnese megdanot so avtenti~nata sloboda na qubovta. kako i na licemerstvoto. nie bi rekle: toa e potvrda na ravenkata me|u Eros i Tanatos. Pretvoraweto na seksot vo svoevidna religija. taa na nepovtorliv na~in go pro-svetluva individualnoto traewe. pak. simboli~no predadeni do stepenot na svoeto is~eznuvawe. Qubovta e. qubovta e istovremeno soznajna sila: gi budi zaspanite duhovni setila na nova budnost i osetlivost. osporuvawe na granicite. banalen. duri i samata aspiracija kon vistinata nosi priznaci na prestap: taa bara pomestuvawe na granicite vo prostor. {to se odviva vo eden. kako i tvore{tvoto. Vo toj i takov svet. Otade. ima dlaboko nevroti~na priroda: taa zna~i osudenost na Sebesi vo svetlinata na edna u`asuva~ka praznina. poznat po strogata sistemati~nost na svoite teoretski izvedbi i po ortodoksniot pristap. vo osnova sterilni i ne-potentni op{testva. stanuva la`niot puritanizam. toa e ednakvo na vistinata na Bitieto#. sveduvaj}i ja sre}ata samo na eden od nejzinite aspekti. Samoza{titen mehanizam. sepak. svojot nemir i †nesre}na svest#. e ramno na destrukcija. tuku i na celoto op{testveno †telo#. A \er| Luka~. odnosno zakrilata vo socijalnata nemo} i tvore~kata frustriranost. Qubovta. sakanoto su{testvo e providnost na svetot. pra{aweto na qubovta i tvore{tvoto e pra{awe na vistinata za koja se `ivee i(li) umira. Erotizmot e nositel i na sakralni elementi: toj te`nee kon edno sakralno vreme ili †vreme na prestapot#. balans i sudir so Ne-bitieto. toj veli †Za qubovnikot. vo nas samite. a kako univerzalen somne` vo svetot. spored Armanini. qubovta e prevashodno filosofska kategorija. Za @or` Bataj. tie restriktivno ja opredeluvaat grani~nata linija na erotskoto. spored Ante Armanini.

Luka~ gi ispi{uva rastreperenite do`ivuvawa povrzani ne samo za neobi~nata sudbina na slavniot prethodnik. za vinata i kaeweto {to go progonuvale po tragi~nata smrt na Irma. Dali e pogolema poezijata. tuku i otkrovenie na najzna~ajnite filosofski delemi. {to po~nuva da pravi oblik od ona {to e osudeno na amorfnost.da ja nadmine prakti~nata (ne)vozmo`nost na qubovta so daleku po~istiot Kopne`. s¢ so `elba . od `ivoto. qubov. 167 .pat kon sovr{enstvoto. toj i samo toj e zaslu`en ne samo za postoeweto na besmrtnite qubovi. Dajte £ samo predmet na mojata qubov#. A odgovorot e nedvosmisleno afirmativen vo polza na Kopne`ot: imeno.svoe delo £ go posvetuva na svojata najgolema (dali i edinstvena). onoj kopne` {to se izedna~uva so kosmi~ki princip. †Da sakam . ispi{ana ili izdvoena na hartija od poezijata. I obete . Vo esejot za Kjerkegor i Regina Olsen. qubov koja zna~ela ne samo kopne` po sakanoto su{testvo.toa e edinstvenoto vo koe{to se razbiram. slikarkata Irma Zajdler. Taa qubov. †vo sebe sekoga{ sodr`i ne{to asketsko#. tuku mnogu pove}e za negoviot li~en Izbor. grandiozna po svojot zamav i re{enost. tuku i za sozdavawe na tvore~kite oblici . do tolkava mera se ottrgnuva od klasi~nite kategorii i odnosi. veli~estveno vtkaena vo eden `ivot.avtenti~nata qubov e izvorno tvore~ka. toa e pra{aweto koe implicitno proizleguva od ovoj esej. tuku i eden tip lu|e za koi qubovta. onaa golemata. vo ovie paradoksalni zborovi na Kjerkegor se nayira ne samo du{evniot profil na negoviot tolkuva~. kako {to i tvore{tvoto e oblik na qubovta.

neverojatni prikazni. kako i od poetolo{koesteti~kite dilemi. Vospriemaj}i ja umetnosta. 168 . beznade`nost.ili pak. Otade. koj{to pokraj Ivo Andri}. podednakvo veruvaj}i vo toa. `estok i provokativen.Danilo Ki{. ili da sedne{ pokraj ma{inata za pi{uvawe. pristapuva kako apostol. Knigata e isto tolku potencijalen nositel na opasnosta i zloto. minliv i prividen svet? Ponesenost od vrevata na `ivotot. od dlabokite egzistencijalno-ontolo{ki. kako nemiren ve~en isku{enik. toa e edinstvenata dilema Danilo Ki{ Strasven. Dali e po~ove~no od pi{uvaweto i mudruvaweto da se `ivee svojot `ivot do dnoto? Kade po~nuva ednoto i kade drugoto se zavr{uva? So drugi zborovi. Da si navle~e{ sebesi jamka okolu vratot. vo Evropa. po{iroko poznat i priznat jugoslovenski pisatel. deka i samiot `ivot e-ve}e-pismo (odnosno Tekst. ne ostanuva ramnodu{en nitu kon primarniot predizvik na `iveeweto i `ivotnoto iskustvo. vo isto vreme. olicetvoruvawe na duhovnata i kreativnata ubavina . hrabrata poeti~ka ravenka pome|u `ivotot i pismoto.Elizabeta [eleva PISMO I RIZIK MAGOR Pi{uvaweto e ~in na o~ajanie. be{e prviot. L. zasegnat. 1988:32). vo duhot na starogr~kite hedonisti. izvor na kobni zastranuvawa i proma{uvawa. Jerkov. kako neumoliv ontolo{ki imperativ. ja izrazuva so nemu svojstvena darba za voo~uvawe na nere{livite. Ki{ me|utoa. od vrevata na istorijata i na bes~esnosta (kako {to u{te ja narekuva{e negoviot golem poeti~ki urnek H. so ogled na nomadskata predodredenost od svojata evrejska krv . fundamentalnite protivre~nosti i isku{enija. kon umetnosta i kon pismoto. samodovolnost. neporekliva eres kon imanentnata mudrost i vrednost na `ivotot? Poesis ili pak askesis? Objava vo i preku ruvoto na zborovite. tihuvawe. pak. ~istota od i pred ovozemniot. ili. Ki{. kako {to bi ka`al Mihail Bahtin).buntovnik i preselnik . deka vo nego ve}e se sodr`at mnogubrojni kni`evni fakti i fantasti~ni. dali vrvnata i avtetni~na vrednost na postoeweto e bitusuvaweto-vo-tekstot (A.

. komu. vrz pretpostavkite i mo`nostite. do posledniot zdiv (kako {to iziskuva{e i toga{ kultniot film na Godar). Pretstavata za umetnosta kako oblik na religiozno isku{enie odnosno isku{enie na verata. tuku i kon sopstvenite. pretvorj}i se vo edinstvena sinteza. na toj na~in. aporeti~na umetnost na Ki{. ironi~no da si poigra so mitot za Pigmalion. probdeana vo za~adenite kafeanski prostori i natopena so zavodliviot zdiv na alkoholot. povr{nost i glupavost. vo ona prkosno nastoj~ivo barawe.ete. so bogati i dlaboki kni`evni i u{te pove}e metafizi~ki presupozicii. Umetnosta kako problem na verata Vo najgolemiot. toa nakratko ja predo~uva trnlivata duhovna rastrganost i aristokratskiot nemir na Ki{. Ben Haas. koi od nea sozdavaat paradigmati~na parabola. edna od parabolite objaveni vo poslednata kniga Enciklopedija na mrtvite (1983) ja sod`i seta dlabo~ina i nespokoj na dolgogodi{nite ma~ni godini na samopotraga. ili avtopoeti~ko ogledalo. odnosno. implicitno otvora nekolku latentni nivoi na rasprava. Ironi~en do kraen stepen. no tvore~ki i duhovno ograni~en Je{uas Krohal. pri slu~ajnata sredba so slavoqubiviot. ne samo kon postapkite na svoite kni`evni likovi. od umetnosta do se sozdava `ivot. se demonstrira preku prikaznata za eden talentiran umetnik i duhovnik. so toa. na nekolkute ramni{ta. otporano iska`ani i poznati avtopoeti~ki nedoumici. Prikaznata za majstorot i u~enikot. negovoto nastojuvawe i pusta `elba. rastajnuvaj}i gi pri~inite za negovoto odbivawe na monologisti~kite `ivotni i poeti~ki koncepti. negovata samobendisanost. kako paradigmati~en mit na tvore~kata egzistencija voop{to . niz ovaa parabola. niz vaka postavenata raska`uva~ka situacija.. da se odi do krajot. od edna strana. na smrtnosta i bo`estvenosta . za osoznavawe na globalnite vrednosti i dostreli na samosvojnata. mu pa|a na um. }e gi pre~isti naslojkite na negovata efemerna li~nost. 2. Prvoto od niv se sostoi vo polemi~kata i parodiska problematizacija na mitot za Pigmalion. da se opravda besmislata na `iveeweto. do dnoto. no dalekuse`en opus na Ki{.sosredoto~en. {to od o~igledno sterilniot rakopis na mladiot kvazi-avtor. danilo Ki{. neretko do`iveana. niz kakvo gode tvore{tvo.Borhes) ili pak metafizi~ka i misti~ka izvi{enost vo sferata na ve~nite bolki. taa da se pretvora vo `ivot! 169 . gi preispituva i povtorno gi preispi{uva klu~nite duhovni i kreativni dilemi na Ki{.

ovoj mit go razotkriva i svoeto latentno zna~ewe. poeti~ki imperativ. istoriski. na svetite knigi. a soznanieto e bezpolovo. predhodno ve}e zaveden i zatruen od primamlivoto u~ewe na Ben Haas.Elizabeta [eleva MAGOR Taka postaven. doa|a do neobjasniv presvrt. Od druga strana. vtemelen vrz dragocenosta na sekoe iskustvo. univerzalni. Predvoden od edna ereti~ka ili misti~ka proekcija na tekstualnite avtoriteti i voop{to na avtoritetot na Knigata (ili Biblijata kako kniga). vo sebe krie opasnost od mnogu pote`ok moralen pad. ja vospostavuva nadmo}ta na li~nata skepsa i li~nata presudba na vrednostite. poka`uvaj}i ja negovata opa~ina. nadvremeni. toj suveren duhoven u~itel i poznava~. pome|u poeti~kiot i eti~kiot imperativ. od druga strana. odnosno suetata. Tokmu vo toa delo se sodr`ani fundamentalnite motivi ne samo na ova neobi~no u~ewe. prikazni i niz dioniziskata perspektiva na Ni~e: Umetnosta e soznanie. vo ~ii ramki. Od edna strana stoi t. somne`ot. ve~no raskinata pred protivre~nata igra na razli~nite isku{enija. hedonisti~ki pretpostavki. koga Ben Haas. samodopadlivosta i nekriti~koto samovospevawe. ramno na religioznite isku{enija na prvite pustinski otci: isku{enie. koi. kako izvori na ednozna~no ili ednostrano sfateno u~ewe). me|utoa. {to mu se zakanuva na sekoe tvore{tvo. sodr`ano vo prekumernosta na voshitot kon sebesi i kon sopstvenata umetnost. tuku i Ki{ovata poetika voop{to. ovoj iskaz na Ben Haas. otkolku {to e kr{eweto na zabranata zadobiena od toa Slovo. nad opasnoto monolo{ko zra~ewe na knigata (posebno. sodr`an vo neumolivata uloga i va`nost na skepsata. se nametnuva isku{enieto.n. }e se soo~i so nepredvidlivata pateka na slu~ajot. vrz neminovniot udel na `ivotnite. na zanimliv na~in. univerzalni. pomalku vredniot i nadaren U~enik. niz sopstvenite korekcii i udel. {to }e re~e imoralno pi{uva Ben Haas vo svoeto delo. dokumentarni .od ednata. vo samata verba deka tie navistina postojat i mo`at da bidat ostvareni: Da mu se veruva na zborot. kako kvalitativnen priznak na umetni~koto sozdavawe. odnosno preispituvaweto i baraweto na vrednostite. da go spasi i izdigne Drugiot. povrzuvaj}i ja androginosta so amoralnosta. eti~ki imperativ. empiriski. so nedokvakanoto. izlo`eno vo knigata Letoto i pustinata. e samata `elba na Majstorot Ben Haas. samoqubivo i gladno za uspeh lice na Je{ua Krohal. se nao|a t. }e se odvojat vo razli~ni nasoki. namesto da bidat sploteni vo svojata pogibelna sprega. so seta silina na moralniot imperativ. Tesno povrzana so takvoto nastojuvawe. i metafizi~ki. Vo migot. ovojpat.n. kako vrvno. makar toa da e i Svetoto Slovo. anegdotski. 170 .

ontolo{ki rizik. postapuvaj}i kako Juda. vo obidot da se spasi ili da se oblikuva i izgradi Drugiot. kni`evnata kritika obrnala vnimanie na opsesivnoto prisustvo i zna~eweto na ogledaloto. osuden. so pomo{ na umetnosta. da se nadmine udelot na slu~ajnosta. kako na dnoto od bunarot.e. Demne`ot na ogledaloto Vo nekolku navrati. pokraj empiriskata. `elbata za parodirawe na mitot na Pigmalion. na ve~noto vra}awe i kru`ewe na vremeto. Navistina. Obidot na Majstorot. opasnoto lice na umetnosta. pritoa. paradoksalno zatvoraj}i go krugot ili ogledaloto na ve~noto povtoruvawe. na krajot. vo pusta `elba. a nad s¢ . da se sovlada besmislenosta na `iveeweto. Ironijata na ogledalnoto udvojuvawe i samosoo~uvawe. poka`uvaj}i go nenaivnoto. Opasno e da se navednuva nad tu|ata praznina. 171 . Sueta nad suetite. ovaa razvrska. kako {to lucidno poentira Ki{. vo celinata na Ki{ovoto delo. vo vrska so odredeni eshatolo{ki ili pak spiritisti~ki motivi na paralelnoto postoewe na svetovite. da bide ogor~en. odnosno rizikot na pismoto. sodr`i vo sebe i edna metafizi~ka dimenzija ili poenta.fatalnosta na samozadovolstvoto. ontolo{ki i poeti~ki princip na izvedba na tekstot.3. Na strana na edipovskata podloga na ovoj konflikt me|u Majstorot i U~enikot. i samiot stanuva pokazatel na suetnoto.e sepak pomalku zna~aen i fatalen. sodr`an vo nastojuvaweto. da se ogleda sopstvenoto lice. Do`ivuvaj}i slava po objavuvaweto na bo`emno negoviot trud Pat vo Kanaan. vo sporedba so eden drug. vo nea. doveduvaj}i go. zavidliv i agresiven . samoqubivoto zadovolstvo. vo imenuvanata parabola. me|u drugoto. vo eklatantna forma. na strana od pove}eto analogii so istoriskite zbidnuvawa (prikaznata za Cezar i Brut). da go ispolni so smisla ponorot i praznotijata. ogledaloto prerasnuva vo su{testven. na toj na~in. Taka. se osvedo~uva vo raspletot. poto~no vo naravou~enieto na parabolata za Majstorot i U~enikot. otrovniot predizvik na Knigata. vo sojuz so protivnicite na Ben Haas. t. Kroha javno se odrekuva od svojot u~itel. tokmu na toa. kako i neminovnosta na smrtta. so ogled na svojata nedovetnost i kreativnost. se pretvora vo nesakana i nesvesna avtoparodija. Rizikot da se bide izneveren. hermenevtikata na slavata-kako-zlo. koga }e go obvini za truewe na du{ite i za {arlatanstvo. odnosno na bitisuvaweto-vo-tekstot i tekstualnata egzistencija. bidej}i i toa e samobendisanost. odnosno na smislata na tekstot.

e nare~ena mise en abyme. na vtoroto nivo. vo kni`evnata teorija. tuku pred s¢ vo problemati~nosta na o~ekuvaweto i nade`ta. koja{to e izvor na ovaa prikazna. a na tretoto nivo. so ogled na toa. se potvrduvaat kako su{testveni ontolo{ki principi i pokazateli na nesvodlivata dijalogi~nost. aporeti~nost. so seta rezignacija i nihilisti~ki otpor kon istorijata: Seto ona {to bilo. se pomesteni izvodite od hronikata na Haim Franklin. koja. nadmena sueta. se potvrduva so gor~livoto soznanie za zaludnosta na u~eweto na Majstorot. samokriti~nosta. na sekoga{ ve}e postoeweto i vpi{anosta vo svetot i vo tekstot. nebare istata taa. i ni{to nema novo pod ova sonce. ogledalnata proekcija i cikli~noto dvi`ewe. (Ale{ Debeqak. Tie. Sli~no na drugite. na egzistencijalno nivo. tonewe vo beskraj. dvosmislenost. spored logikata na postapkata. i ovoj raskaz na Ki{ tone vo sebesi. Mnogu pogolema i poopasna od suetata na u~enikot. u~ewe. 172 . metodi~noto o~ajanie. toa i }e bide. iziskuva dopolnitelno pojasnuvawe i dopolnuvawe od strana na ~ovekot. 1988:164) Kako {to. beskrajno pobogat i pozna~aen od site individualni (suetni) osmisluvawa-vo-tekst! Ogledalnosta na svetot. go sledime hronolo{kiot princip na povratnost. u~eni dela. na edno nivo. Iterativnosta kako fatum na ~ovekovata istorija i li~noto iskustvo. so ogled na toa. na krajot. pome|u pismoto i `ivotot. {to umetnosta (U~itelot) saka da ja vospostavi i da ja pronajde vo optimalna merka. pome|u redot i neredot. Nasproti negovite dlabokoumni. vtemeleno vrz pogibelnata sprega na protivre~nite. taka i na nivoto na raska`uva~kata struktura. antilogi~nost. vo `elbata za ispolnuvawe na prazninata: ne samo vo osrednoto delo na u~enikot. pred s¢. iska`ano u{te vo bibliskata Kniga na propovednikot. imanentna smisla na `ivotot. smislata na `ivotot da bide opravduvana. kone~no. toj prv se pobiva i izneveruva sebesi. popu{taj}i £ na la`livata. so posredstvo na umetnosta i na U~itelot. poentata na ovaa parabola ne se sostoi samo vo nedoslednosta na u~enikot. se poka`uva kako nere{liva i kobna aporija. poeti~ki i moralni sili. citatite i soznanijata za Ben Haas. Majstorot zapa|a vo zamkata na povratnata struktura i ve~noto vra}awe. tuku i vo svetot voop{to. zaboravaj}i na strogosta. ja sledime prikaznata i komentarite na raska`uva~ot. Dodeka.Elizabeta [eleva MAGOR Onaka kako {to Ki{ go iska`a svojot somne`. kako dvosmislenost od onaa strana na dobroto i zloto. vo parabolata na Ki{. Majstorot stanuva `rtva na sopstvenoto isku{enie. ogledalnosta na ~ovekot i. ili tonewe vo bezdna. kako soznanie. opstojuvaat vo na~eloto na ve~noto povtoruvawe. Ramnote`ata pome|u kosmosot i haosot. i ona {to se pravelo. e samata nezale~iva sueta na U~itelot. toa i }e se pravi. ogledanosta na umetnosta i pismoto.

ereti~nosta i eroti~nosta.Taka. i natamu ja neguva retori~kata ubavina i bleskotnosta na stilot. ogledalen princip na raska`uva~kata postapka na Ki{. ima svoe zakonomerno poa|ali{te. vo koi se krijat latentnite vrednosti na umetni~kata kreativnost i imaginativnost. 173 . Od druga strana. nihilizmot i utopizmot na vrednostite. pri {to. kon Golemite prikazni. povratniot. negov demonski dvojnik i prorok. egzistencijalen i poeti~ki kredo na ovoj avtor. aktuelna skepsa kon Zborot. vzaemno prepleteni vo edna zbunuva~ka. simultanata koegzistencija na primarnoto pi{uvawe i metodi~noto o~ajanie. organskata isprepletenost. vo spisite na Ki{. paralelno so razvojot na prikaznata. me|utoa. sintetizirana. Otade. u{te pomalku tvore~ki rezervati. nesklon kon samozatvorawe vo kakvi bilo duhovni. spored mene. vo opasnata dijalogi~nost. bi trebalo da se nadopolni so u{te eden uvid. seto ona {to na prv pogled se ~ini podednakvo. negov zavodliv partner. se ispi{uva sopstvenata teorija na prozata (Mihajlo Panti}. Ki{. so~eluvaj}i go tokmu toj ~ovek so ironi~nata povtorlivost i zaludnost na site dosega{ni negovi istoriski i duhovni potfati. Dijalogi~nosta kako sudbina Na edno mesto. To~nosta na ova iska`uvawe. sekoj ~ovek e yvezda za sebe. so poln respekt. koe ja negira singularnata vrednost na egzistencijata na ~ovekot. za tvore{tvoto na Ki{ se veli deka e vtemeleno vrz dijalo{kiot princip. napisi i izvori. Vo dosluh so narasnatata. se svrtuva kon inkorporiraweto i nadgradbata na dokumentarnite izvori. edvaj da e sli~no. kon Tekstot. Ki{ vo osnova ostanuva eretik vo vremeto. Dlaboko uveren vo nenadomestliviot udel i pridones na li~noto. 4. s¢ se povtoruva beskrajno i nepovtrolivo. s¢ se slu~uva sekoga{ i nikoga{. 1987). kon Knigata. pismoto e svoevidno ogledalo na dokumentot. isku{enieto i verata. negov alter-ego. Toa svojstvo na ve~no navra}awe i kru`ewe me|u pismoto i svetot. Ki{. Vo raskazot Enciklopedija na mrtvite toj veli: Nikoga{ ni{to ne se povtoruva vo istorijata na ~ove~kite su{testva. opstojuva i na poeti~ko nivo: kade {to. vrz diajalogot so nasledstvoto na svetskata literatura (Zoran Konstantinovi}. tekstot na prikaznata e rasloen na tri sub-tekstovi. ve}e o~udena i kni`evna podloga na `ivotot. potem. sodr`ano vo dlabokata fasciniranost na avtorot od bizarnata. na stvarnosta i iskustvenata realnost. 1993:158). lavirintna pletkanica. kako po{irok.

so misticizmot na li~noto do`ivuvawe i iskustvo. Ki{ ne dozvoluva nitu da bide zatrupan pod nanesite na svojata o~evidna aleksandriska erupcija. Frustrirana? Da. Zo{to? Bidej}i e nevozmo`no da bideme Bog. vo ramkite samo na edno duhovno ili poeti~ko opredeluvawe.pi{uva. dali Majstorot se izneveril sebesi i vlegol vo kobnata zamka/zabluda. `enata koja }e go obele`i kultniot model na sovremenata amerikanska poezija. deka taka mo`am da go opravdam `ivotot. za{to od nekade ja sobrav idejata. eden od pustinskite otci rekol: Nemoj da se izgubi{ sebesi. za pronao|awe tvore~ko alibi vo `ivotot. toga{ koga. na krajot na krai{tata. posegnal po tu|oto delo? Bez ogled na soblaznitelnite nameri.. anarhi~en. Post skriptum Re~ta e moeto ogledalo i mojata kazna za drugite Silvija Plat Umetni~koto iskustvo na Ki{ vo opredelena smisla e sporedlivo so primerot na amerikanskata poetesa Silvija Plat i niza fakti od nejziniot `ivot i iskazi od dnevni~kite bele{ki. Ki{ re{ava da bide i ostanuva dijalogi~en. ne se pojavuva na vrvot od site. dosega rastolkuvani i poso~eni samoqubivi. so edna morbidna zrelost.Elizabeta [eleva MAGOR Branej}i se od otrovot na knigite. Ne mo`am da se zadovolam so kolosalnata zada~a na prostoto `ivurkawe . samiot po sebe ocenet kako nedostatno. dali. misteriozna paja`ina.. za da go spasi{ drugiot. nesamocelno opredeluvawe i ispolnuvawe. dali mo`ebi. 174 .. voznemiruva~ki.. Ava Makarie. kako kriti~ar.. 5.. Taa fatalno go ~uvstvuva imperativot za tvore~ko samoopredeluvawe. nitu da bide zaslepen pred krvotokot na morni~avata istorija. Ponesena od svojata potreba.. ili univerzalna `ena-i-ma`. nesvodliv. insuflicientno. mo`ebi samata Kritika (ili homo kritikusot). Sakam najcelosno da go izrazam svoeto su{testvo. sueti i pogibelni protivre~nosti? Poto~no. da ja razotkriva i raspletuva nejzinata nedosegliva. antinomi~en. da yuri vo beskone~niot ponor na umetnosta.

Iluzijata na samovosproizveduvaweto. zborovite ja gubat avtenti~nata vrska so onoj {to gi ispi{al.. so ogled na koja. pome|u religijata i nihilizmot. postojano. pome|u zrelosta i nezadovolstvoto. koja gi sozdala: {to zna~i. nevolno izvr{uva samoubistvo. koga. aludiraj}i na toa. dokolku sledej}i go tokmu stilot na `ivot i smrt.veli sovremeniot francuski filozof na beznade`nosta Andre Kont Sponvil. neramnopravnata borba na Majstorot i U~enikot. koja mo`e da ja ima za cel samo radosta . do kolku religiozniot ~in na pi{uvaweto otvora bezdna. Dokolku zastra{uva~kata re~enica na Silvija Plat e to~na (Jas sum jas. pomalku talentiran i produhoven rakopis. so svojot stil na `ivot i smrt (kako {to lucidno go narekuva Robert Louel). {to. krie u{te edna zagatka. toga{. koga s¢ ostanuva predodredeno i veteno na smrtta. tokmu beznade`nosta vodi do radosnoto ~estvuvawe na sega{nosta. na kontinuiranite napori na umetnikot. deka vo ontolo{kite uslovi. osuden. mnogupati podlaboka i pozna~ajna od frustraciite na sekojdnevnata `ivea~ka. vo sebe. radosniot ishod na umetnosta. do radosnoto okon~uvawe. ne-erotsko razmno`uvawe. Sepak. Majstorot od prikaznata na Ki{. samoubistvoto. so posredstvoto na Drugiot. koga do{lo do ras~ekor i raspa|awe na vrskata pome|u jazikot i li~nosta. isto taka. dava potresno svedo{tvo za nezale~ivata drama na umetnikot.).. A toa ne e dovolno. za negovo samoopravduvawe i samoosmisluvawe? Za Silvija Plat se veruva deka ~inot na samoubistvoto go izvr{ila i se re{ila. {to go opravduva. bezdna. tokmu vo migot koga nejzinite poetski zborovi pove}e ne se nao|ale vo nikakva vrska so li~nosta. mo`no li e vo pismoto da se krie neute{nata potraga na umetnikot po negoviot su{testven identitet. na samogeneriraweto. pome|u bo`estvenoto vdahnovenie i bolkata na negovoto otsustvo. da oscilira pome|u polovite na Majstorot i na U~itelot. vo koja vrtoglavo is~ezna i zavodlivata suptilnost na Majstorot? 175 . vtemeluva.Taa. starata zabluda za vegetativnoto. Umetnosta e traurna procesija. koga }e go prifati predizvikot na samoproizveduvawe. argumentira samoto negovo postoewe niz i vo `ivotot? I {to. suicidnosta zadobiva status na logi~na i neminovna razre{nica.

in: Ovdje. TOMA[EVI]. Umberto: Simbol. IGLTON.Elizabeta [eleva LITERATURA MAGOR METOD I BOLKA 1. Mihail: O romanu. ed. 6. 1996. br. 4. in: Platon: Dijalozi. Pol: Simbolika u gr~koj mitologiji. DIL. Pavel: Protivre~ie. 1. MARCUS. KOLAR. sofist-u~itel na mudrost ili doksomimet (predgovor). Podgorica. FLORENSKI. BAHTIN. Laura: Literatura. vo Ovdje. Elena: Protagora. Laura: Literatura in identiteta. 1989. 8. in: Ovdje. br. Misli. Podgorica. Biti. Hauard: Izvan teorije. i Dosije Sjoran. V. 8. 1998. Beograd. Vladimir: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. Bo{ko: Prema nultom stupwu kwi`evne teorije. POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA 1. Skopje. Skopje 1996. Zagreb. 1994. 1995. april. ZLATAR. @ak: O apokalipti~nom tonu. 13. 4. Beograd. Sremski Karlovci. FLUSER. London. 1992. in: Avtobiografski diskurs. Charles: in: The Structural Allegory. Ovdje. Ljubljana. Umberto: Simbol. Ovdje. Mihail: Postmodernizam. 1997. Sofija. br. 1995. 1992. FOX-GENOVESE. 7. Mi{el: Genealogija na modernostta. 1995. 13. 3. EKO. 7. A. IGLTON. br. 12. Sofija 1992. [UVAKOVI].. Andrea "Ja" knji`evne teorije. 4. april 1998. Mi{ko: Postmodernizam. FELPERN. temat.. Beograd. 5. Beograd. Beograd. 2. sre{cu sebesi. 15. LEVIN. 3. 1984. usvojenom nedavno u filozofiji. juli 1997. oktobar. 1995. diskurs i dijalog. vo: Lettre Interationale. 1996. 9. 1998. in: Kulturen `ivot. juli. 2. Podgorica. Dona: Elektronski se}avawa. 1991. 1. Vilem: Odgovornost i sloboda. 1. in: Margina. Skopje. Podgorica. London. EP[TAJN. identiteta in avtobiografski diskurs. Tomas: Granice teorije. MARCUS. 176 . Uzarevi}) Zagreb 1995. Primerjalna knji`evnost Ljubljana. Veeser. 6. 9. 11. DERIDA. KEVAN. J. Emil: Ogled za raspa|aeto. januar. John Fekete. Teri: Stawe u teoriji. 14. EKO. BITI. 1997. Podgorica. 10. in: Primerjalna knji`evnost. in: Ovdje. br. Teri: Stawe u teoriji. oktobar 1996. 5. Skopje. 1989. vo: Trag i razlika (ur. FUKO. Elisabeth: in: New Historicism. 1997. KOLEVA. SJORAN. in: Na{e pismo. ed. 1996. 1997.

16 (zima). br. Diskursot na teloto-teloto na diskursot. FUKO. Zagreb. 10. Ni{. in: Mladina. jul. in: Ovdje. Andrea: †Ja# knji`evne teorije. Rolan: Fragmenti ljubavnog govora. Ljubljana. Zoran: Eksplozivna implozija: digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. 1996. 9. THALLACK. in Anti-Aesthetic (ed. 20. Beograd. 23. Zagreb. 1997. ULMER. Skopje. BRUKNER. Jovica: Tekst i njegovo telo. Zagreb.. april. Paskal / Alen Finkilkraut: Novi ljubavni nered. A]IN. 22. Oktobar (427). 5. 1978. Pas: Dama i svetica. Mi{el: Geneologija na modernosta. predgovor in Rolan Bart: Zadovoljstvo u tekstu. 1994. Ferid: Jazikot na filozofijata. [UVAKOVI]. 7. 19. in: Republika. Elizabeta: Metod i bolka. 1998. 177 . 1995. NI^E. 1998. Rolan (1975): Zadovoljstvo u tekstu. MO^NIK. 1-2. 1992. Skopje. Skopje. Biti et alii). in Republika. ur. 1995. dospeti u jezik. BART. 24. TELOTO NA DISKURSOT 1. br. 1983. in Sum. 1997. noemvri. [ELEVA. IGLTON. 1996. 2. Beograd. Skopje. Fridrih: Putnik i njegova senka. V. 3. 1998. br. 6. in: Na{e pismo. 1989. Peter: Do}i na svijet. BART. 36 Ni{. in: Feministi~ki strategii (tantri~kiot princip vo kni`evnata kritika). Mi{ko: Defikcionalizacija autobiografije. 18. Zagreb. STOREJDIK. London. KI[. Podgorica. 1997. 1975. 1995. in: Na{e pismo. br. MUHI]. Gregory: The Object of Post-Criticism. Hal Foster). 1992. Teri: Stawe u teoriji. VLADIMIR. Ni{.16. OCTAVIO. in: Trag i razlika (ur. Douglas: Critical Theory. QUBOV I ALHEMIJA 1. 1975. (1975): Zadovoljstvo u tekstu. 4. [tip. Qubov i alhemija (kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija). Beograd. ZLATAR. Podgorica. Sofiя. 1989. RO[KO. 17. br. in Tre}i program RTB. 9/10. Rastko: The Neandertal's Whistle. Kata ]ulafkova. Danilo: Lautata i belezite. 21. Biti: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. 8. in Ovdje. 2. 1998. Zagreb.

VAJT. Beograd. TIE BALKANCI 1. 2. SUVAKOVI]. 7. 1997.): The Anti-Aestetic. 8. 6. 3. SofiÔ. br. 1979. 1983. 1996. BITI. 6. 1997. Mirko: Krvavi eurokaz. Fridrich: Ro|enje tragedije. br. 1998. NIETZCHE. 1998. br. Homi: Postkolonijalni autoritet i postmoderna krivica. br. Sremski Karlovci. Zagreb. 5. in: Lettre internationale. Janko: Na poti v postmoderno. in: Margina. in: Republika. 6. Skopje. Feliks: Anti-Edip. br. Borderline. 5-6. Ljubljana. Teri: Iluzije postmodernizma. A[ERSON. Zagreb. VALENT. 4. Beograd. Zagreb. Stiven/Daglas Kelner: Posmoderna teorija. in OVDJE. 2. 1997. 1995. Nil: Za varvarite i civiliziranite. Paskal/Alen Finkilkraut: Novi ljubovni nered. 12. 1997. in: Hal Foster (ed. 1977. KOS. 1990. Skopje. 11. Mi{ko: Feti{i i ma{ine jezika pola . 1984. in: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet. DELEZ. br. 19 dekemvri. 1995. Novi Sad. 2. Minneapolis. Aleksandar: Homotopija i heterotopija. DERRIDA. Washington. Podgorica. BABA. in: Upletanje nere~enog. 9-10. 1977. ULMER. KIOSSEV. O’NIL.Elizabeta [eleva 3. ANDONOVSKI. 1997. Jacques: Libertinage and rationality. Zagreb. 343-345. BEST. 4. Skopje. Zagreb. in: Yale French Studies. BRUKNER. BITI. BITI. 5. Skopje. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. New York. Vladimir: Teorija i postkolonijalno stanje. Skopje. 1997. 9. 94. 1997. SLOTERDIJK. dospeti u jezik. MAGOR 5. 10. Zagreb. Jacques: Living On. 1989. in: Literaturen vestnik. [ejla: Fundamentite na nacionalizmot. 1992. 1983. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). 3. br. n. 5. in: “John Fekete: The Structural Allegory”. BENHABIB. in: Republika. AH. br. Harold Bloom et alii. Seattle. Beograd. Novi Sad.Vlasta Delinar in: Pro femina. 8. 7. Gregory: The object of the Post-Criticism. (1997): Peewata na vremeto vo Lettre international. 4. Gatari & Gatari. 1997. 1998. 1994. DUBOST. in: Republika. 11. FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO 1. Venko: Mitot za Piemont vo kni`evnosta i kulturite na ju`nite i zapadnite Sloveni. IGLTON. in: Deconstruction and Deconstruction. Peter: Do}i na svijet. Barthes and the Literary body. 6-7. (1997). in: TRANS. Dr. Defikcionalizacija autobiografije. 178 . br. Vladimir: Teorija i postkolonijalno znanje. ed. John: Breaking the signs: R.

fall. in: Na{e pismo. 26. Erih: ^ovekovoto srce. GEORGIEV. 33. 11-12. 1997. 1996. [ELEVA. 11. br. Zoran: Digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. 16. br. 8. 1990. 22. David: Myths of Origins. in: Makedonskata literatura i kultura vo mediteranskata kulturna sfera (zbornik) MANU. HESP. 1999. 28. Beograd. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. 25. 22. 23. Nata{a: Politi~ka korektnost kao suvremena utopija. DELEZ. in: Margina. 2. 1998. Elizabeta: Makedonskiot film vo balkanskiot kulturen kontekst. Branko: Nomadizam i postkolonijalizam. 14. nomadi: Jelena Dimitrijevi}. Zagreb.7. Agne{: Lica multikulturalizma. Sofija. KRASCEV. GLOVER. 2. Rastko: Teorija za dene{no vreme. 13. 15-16. BITI. Beograd. 9. DI^EV. SLAP[AK. Svetlana: Haremi. 5-6. br. HELER. 1-2. Aleksandar: Multikulturnosta i krajot na istorijata. Sremski Karlovci. Skopje. 10. 1991. [ELEVA. 23 juli 1999. Struga. 1998. oktobar/decembar. intervju. Skopje. Elizabeta: Born to be Balkan. BO[KOVI]. Falus kako figura na znaeweto (postkolonijalno ~itawe na †MME# od D. Skopje. 1998. Elizabeta: Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza. 1998. 20. Petar/Ivan Krstev: Refleksii vrz balkanskiot model. Podgorica. in: Republika. 1999. IVEKOVI]. 1993. br. 1998. Armando: Komparativnata kni`evnost kako disciplina na dekolonizacijata. 34. 17. 29. 1999. DOMENAK. maj. Skopje. GOVEDI]. Nikola: Propasti i mostove na me`dutekstovosta. Skopje. in: Lettrte internationale. DOROVSKI. Teri: Stawe u teoriji. 1996. Elizabeta: Dr. Marija: Imaginarni Balkan. 1999. MO^NIK. Rada: Prikazni za identitetite. 1999. 18. Skopje. 19. br. Zagreb. 27. Beograd. [ELEVA. @I@EK. in: Republika. MANU. 1999. br. in: Science and Culture for the Joint Future of South Europe. @an-Mari: Evropa . 15. Skopje. 1999. TODOROV. Cvetan: Odrodeniot ~ovek. [ELEVA. 1999. in: Ovdje. 19. in: Republika. in: Margina. Skopje. in: Kinopis. WI[I. 1997. 179 . Aleksandar: Heterotopija i homotopija. in: Literaturen vestnik. in: Discourse. RO[KO. 31. Ivan: Literary Theory in the Third Millenium. 16. in: Pro femina. Sofija. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip (kapitalizam i {izofrenija). SARKAWAC.XII. TODOROVA. 1999. 3. br. ^OMSKI. br. br. 3-4. ]OSEV. 1996. 30. 1998. IGLTON. Simpozium na SVP' 99. in: Dnevnik. 21. Noam: Konturite na svetskiot poredok. Beograd. br. 1996. Plovdiv. Skopje. 1999. 24. Beograd. in:Kni`even kontekst. Myths of Blood.kulturni izazov. 1996. Skopje. in: Re~. Ivajlo: Darot v epohata na negovata tehni~eska v sproizvodimost. 34. 32. Slavoj: Metastaze u`ivanja.1995. 13-14. 12. Dukovski). br. Zagreb. in: Lettre internationale. FROM.

Ivan: Me|uliteraturnite centrizmi vo balkanskite literaturi. Janaszek / D. Skopje. Lettre internationale. SofiÔ. 15. 1994. socijalen topos ili region. 3. so kvantitativna i kvalitativna homogenost#. 10. Predrag: Tu|ina i samo}a u balkanskom svetu kulture. New York. br. HEINICH. BENNET Andrew/ROYLE Nicholas: An Introduction to Literature. Aaram Veeser). in: Kulturen kontekst. in: Moderna tuma~enja knji`evnosti (M. ]osev predupreduva na faktot. Zoran: Od imagologije do prou~avanja mentaliteta. BITI. br. Skopje. Krle`a). MONTROSE. \ur~inov. Karel: Dijalektika konkretnog. 5-6. in: Republika. MEDITERANSKIOT INTERTEKST. br. New York. Katowice. [ELEVA. KONSTANTINOVI]. Œriñ: O soder`anii i strukture ponÔtiÔ †hudo`estvenaÔ literatura#. London. Beograd. 2. London. Umjetnost rije~i. Radomir: Filozofija palanke. 1981. kako {to veli ]osev: †geopoliti~ki. KOSIK. H. FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST 1. Mihail: O romanu.XII. 2. 1. 9. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50 i 60 godini. odnosno implicitno vrednuva~ko.Elizabeta [eleva 3. BAHTIN. 1996. simpozium †Makedonskata literatura i umetnost vo kontekstot na Mediteranskata kultura#. 180 . br. Elizabeta: Komparativizmot denes. Prentice Hall.1996. (Zbornik).. BA[I].X. Louis: Proffesing the renaissance: The Poetics and Politics of culture in: New Historicism (ed.1995. 4. 1996. 24. Katowice. LOTMAN. tokmu vrz primerot so Balkanot. 8. 1967. 13. N. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe. decembre 1995. deka sekoe lokalizira~ko iska`uvawe e ve}e ideologizira~ko#. 1989. Lech: The New Radicalism of Macedonian Literature. Maria Elena: A Feminist Analysis of Postmodern Intertextuality. in: Critique. AleksandÏr KÏsev: HeterotopiÔ i homotipiÔ. Zagreb. 1989. Homotopijata ozna~uva.. 1989. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. MANU. Fokner. proektivno i na odreden na~in interpretativno. MANU. 19. 1996. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe) ed. 7. BLOK. DOROVSKI. MIODYNSKI. Zagreb. in: Upletanje nere~enog. 12. Nathalie: L’inceste du deuxieme type et les avatars du simbolique. MAGOR 35. Od druga strana. Skopje. Aleksandar: Rodnoto mesto kako sudbina. 1996. 1986. Criticism and Theory. 11. DE VALDES. Beograd. 14. 1995. 5. 1999. KONSTANTINOVI]. 1996. 6. Sonja: Vampir povijesti (D`ojs. Literaturen vestnik. Paris. PALAVESTRA. Kova~ et alii) Sarajevo. 2. Beograd. Zagreb. Fokkema).

objaven vo Sovremenost. 7. 21. br. Zagreb. GENETTE. 18. Skopje.1996. Gerard: Palimsestes. Dioniz: Teorija na sporedebenoto prou~uvawe na literaturata. 103. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. 17. Problematikata na kulturniot identitet vo makedonskata kni`evnost i po{iroko kultura. KI[. vo kontekstot i vo duhot na izvornite Bahtinovski opredelbi i tolkuvawa na ovaa problematika. Tabernakul. HUTCHEON. Zagreb. i vo soglasnost so poso~enite stavovi na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. Pol: Mediteranska nadahnu}a. Nortrop: Anatomija kritike. 1967. 16. 102 za 1993 g. KONSTANTINOVI]. tuku i kulturolo{kiot aspekt na prou~uvaweto. 6. Nastapuvaj}i od stojali{teto na komparativnata kni`evna nauka. SofiÔ. 1980. 14. 1975. KONSTANTINOVI]. 9/10. MJODINSKI. \ur~inov fakti~ki se priklu~i kon denes dominantniot trend na t. br.XII. 4. BAHTIN. 1995. 1989. 11. Beograd. vo: Republika. VALERI. Zagreb. temat: Srednja Evropa. vo: Pesni~ko iskustvo. 5. 3. 1990. 1. Beograd. vo: Zgranut pred zlom. 12. vo svojot tekst: †Mihail Bahtin i korenite na intertekstualnosta#. 1995. GEZEMAN. MANU. 15.1995. NI^E. 181 . ParazitniÔt Balkanec.2. Skopje. br. 1992. ja apostrofira{e Milan \ur~inov. Kenet: Nomadskiot duh. Ivo: Mediteranska ~e`nja engleske knji`evnosti. Zoran: Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti. VAJT. Zoran: Od imagologije do istra`ivawa mentaliteta. Dalibor: Mediteranski sparagmos. Paris. Primerijalna knji`evnost. predavawe. 13. Danilo: Mediteranizam i Zlatno runo. Jola: Kulturna identiteta kot dialogizem. 1988. Skopje. 19. RADOVI] Miodrag: †Uticaj# kao kategorija transtekstualnosti. vo: Literaturen vestnik. Fridrih: Ro|enje tragedije. Zagreb. SofiÔ. KÃSEV. Zagreb. Umjetnost rije~i. Literatura. Skopje. Beograd. Zagreb. 10. 13-19. 1980. interkulturni studii. parodija i diskursi povjesti. VIDIN. 1984. 1996.III. vo: Tekstovi u kontekstu. 8. 1980. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura vo 50-tite i 60-tite godini (zbornik na trudovi od nau~niot sobir). FRAJ. Aleksandar: HeterotopiÔ i homotopiÔ (kÏm edna fukoÔanska tipologiÔ na modernite toposi). 2. vo: Homo poetikus. 1. br. 1986. 20. STRUTZ/ZIMA. 1979. br. za prv pat vo na{ata akademska sredina. CVITAN. Sarajevo. vo: Republika. Gerhard: KÏm harakterologiÔta na SlavÔnite. 1982. [KULJ. Linda: Intertekstualnost. Leh: Poetskata paradigma na kulturata vo makedonskiot i vo polskiot neoklasicizam. 9. ~ij{to predmet na interes pretstavuva ne samo imanentno kni`evniot.n. \URI[IN. 14. 1994.

2. Hal Foster. Dona: Elektronski se}avawa. in: Kulturen `ivot. 1990. Beograd. diskurs i dijalog. in: Critical Inquiry. 5. 1-2. ed. Moskva. (1980): Syllepsis. n. 6. Mihail: Postmodernizam. 182 . 1997. MARIJA. in: Republika. br. temat: Intekst 1981. br. Ivailo: Machines of Forgetting. KOLAR. 1982. Skopje. 1997. 3. nav.. in: Trudi po znakovim sistemam VI. predavawe na Prvata letna {kola na Soros. 1975. Mihail: VoprosiÎ literaturiÎ i estetikiÎ. 7. DELEZ. 1999. 1. in: Anti-Aesthetics. Michael: Semiotique intertextuelle. Viliem: Odgovornost i sloboda. Podgorica. 1999. 4. 11. Jurij: Tekst v tekste. maj. VIRILIO. 10. PH 2. 2. Washington. SLOTERDIJK. 4. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. METOD I PRO[ETKA 1. Rada: @enite. in: Lettre internationale.. in: Metodolo{ka misao. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip. A[ERSON. in: Rievue d´esthetique. in: Ovdje. 1991. Seattle. Hauard: Izvan teorije. Aleksandar: Roman i tekst. do}i do jezika. (1992). 1. in: Lettre internationale. 5-6. 6. 8. in: Margina. Klaudio: Knji`evnost kao sistem. br. (1986): Estetika slovesnogo tvor~estva. Renate: Text als Mnemotechnik. 1997. EP[TAJN. Skopje. nacionalizmot i vojnata. BAHTIN. 12. 1983. 1998. 4. Beograd. Peter: Do}i na svijet. 1998. br. 3.Elizabeta [eleva MAGOR DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO. DI^EV. 1997. jun. 1999. Jano{: Odgovornost komparatistike danas. RIFFATERRE. april. 8. BAUDRILLARD. Todorova: Imaginarni Balkan. br. ibid. LACHMANN. BITI. Skopje. spored Vladimir Biti. LOTMAN. 9. Zagreb. 1979. Beograd. FELPERN. FLUSER. n. 4. 7. 7. Moskva. ^a~ak. The Image of the Other. 3-4. Nil: Za "varvarite# i "civiliziranite#. 1997. Sremski Karlovci. JERKOV. Skopje. 1990. GILJEN. Pol: Kriti~ni prostor. IVEKOVI]. Jean: Ecstasy of Communication. Beograd. Zagreb. Beograd. RIS. 5. 1998.

toj mora da se izbori so razni sili. Pred s¢. 5-6. STRADA. 1983. Skopje. ULMER. 4.. in: Lettre internationale. 1997. Beograd. KOS. za nego ne e ni{-to. ibid. Clive Thomson/ Hans Raj Dua. ed. Zagreb. (Hal Foster. 1966. Da go navedeme ovde i srodnoto mislewe na Viktor Segalen: "Treba da umeeme da razbereme. sepak. Beograd. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. 1988. THOMSON. HRISTI]. Skopje. Ljibljana. delo: 254 10. spored Kenet Vajt. da jade i da se reproducira. [TAJNER. Jovan: Malkolm Lauri (pogovor). Canada. da ima opredeleni fizi~ki obele`ja. {to s¢u{te nemaat ime. 5. 3. No. in: Dialogism and Cultural Criticism. dlaboko vo du{ata. 2. umetnikot go zapostavuva i go izbegnuva ona. Gregory: The Object of Post-criticism. 10. da bide `ivotvoren. Gregory: Of a Parodic Tone Recently Adopted in Criticism. New York/London. Toj mora da `ivee samiot od sebe. in: New Literary History. TODOROV. 1992. Canada. M.. Kenet: Nomadskiot duh. 7. Tartu. DA SE BIDE ILI NE! 1. vo {to e monstruozniot `ivot na umetnikot i {to sudbinata od nego bara. toj treba da `ivee.. Seattle. 1995. SLOTERDIJK.).. Jola: Kulturna identiteta kot dijalogizem.# cit. Culture and the Dialogic. 1992. Linda: A Poetics of Postmodernism. London. 11. 1989. 1997. Lotmana. 12.3. 1995.9. Vitorio: ^itatÎ i sravnivatÎ. ed. in: Sbornik statei k 70-letino prof. Œ. ULMER. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). 1995. VAJT. BAHTIN. Anne Marie: Dialogism and American intertexts in the Quebecois Novel. Skopje. dospjeti u jezik. Petr: Do}i na svijet. 1996. 1992. br. 14. poimi. br.. 11. i od toj moment. Xorx: Muzikata na mislite. 1967. 15. Beograd. HUTCHEON. n. in: The Anti-Aesthetics. Fridrih: Vesela nauka. zna~ewa. VAJT. ona {to e korisno i ute{no za drugite.. za da bide ~ovek i {to nemu. NI^E. Clive: Dialogism and Cultural Criticism. THOMSON. FRAJ. London. Zagreb.. 6. Ljubljana. in: Ispod vulkana. 1982. [KULJ. 16. 9. in: Lettre internationale. br. MIRAGLIA. 1995. Beograd. Janko: Na poti v postmoderno. Odrodeniot ~ovek.. Cvetan. Baltimore. 13. 183 . Clive: Dialogue. in: Dialogism and Cultural Criticism. 8. 1. nav. 2. in: Primerjalna knji`evnost. ne mu zna~i ni{to. Nortrop: Anatomija kritike. {to e od su{testvena va`nost. 1979.

in: Ovdje. Novi Sad. 1994. mo{ne e upaten sledniot fragment od intervjuto na Mi{el Fuko: "Rabotam kako ku~e. kinej}i se okolu edno nevozmo`no ne{to. 1994. Za ispovedniot i soteriolo{kiot karakter na filozofskata misla kaj prethodnikot na modernite filosofski opredelbi. No. janvier. 1996. in: Quorum. 14. ili Herzkammerton Kino. vo nemu svojstveniot aporeti~en manir. in: Magazine litteraire. odgovara vaka: "Da. na koe i samiot mu se sprotivstavuvam. {to go pravam. dali. Paris. Jas go pretstavuva samiot oblik na sprotivstavuvaweto. Julija: Crno sunce. @ak Derida. KRISTEVA. KRAJMAER. 1995. br. Zagreb. Sofija. MSU. le chien et la flute. scientisti~ki izobli~ena kni`evna teorija. @il: Znakovi i doga|aji. Podgorica. Kalin: Filosofski obidi vrhu samotata i nade`data. . in: Quorum. voop{to bi sakal da ima identitet ili ne. 16.Elizabeta [eleva 12. 1994. n. vo: Vim Venders. 3-4. br. 1996. da se vidi kaj: Michel Onfray: Bouddha. Za sovremenata. MAGOR 13. Na pra{aweto. kako i site lu|e. vsu{nost. I siot `ivot taka sum rabotel.Neka "ludost# mora bdjeti nad misli (interview). Ne me interesira akademskiot status na ona. 1996. 17. Klaus: Svetot kako filmsko ateqe. 1. 15. 18. DELEZ. mojot problem e mojata sopstvena preobrazba#. 184 . JANAKIEV. Artur [openhauer.

MANU. vo: Lik. 8. Tancot na Eros i Tanatos . 3. Kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija. Born to be Balkan. Skopje. 103. 9-10. Da se bide ili ne . 18. vo: Na{e pismo. Teloto na diskursot. 15. Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza na 80-tite godini. 1999. 19. Tri oblika samotija. 1996. 16. 23 juli 1999 (do sega neobjaven). Nomadizmot-antropolo{ka konstanta i poetski predizivik. 28. 14. 7/8. Milan \ur~inov. 1991. tie Balkanci . vo: Na{e pismo. Novi Sad.. vo: Razgledi. 16. 17. 1998. 22.. 1998. 1999. vo: Na{e pismo. Skopje. br. 7. 2. Dijalektika na pameteweto.BIBLIOGRAFSKI PODATOCI ZA TEKSTOVITE 1. 21. br. ur. 21. Sigmapres. 3-4. postmoderna i paradoksite na tekstualnosta . vo: Lik. referat od Simpoziumot na SVP '99. vo: Razgledi. br. 1998 (za prv pat se objavuva na makedonski jazik). vo: Na{e pismo.referat od Simpoziumot na Kni`evniot novosadski krug "Tranzicija i nova lica kwi`evnosti#. vo: Feministi~ki strategii (zbornik). 3. Soros.{aman sum . br. 1999. Metod i bolka. vo Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme. 18. 23. 5. br.referat od simpoziumot na Dru{tvoto za literatura i kultura KanadaJugoslavija "Mit stvarawa u kanadskoj kwi`evnosti#. 1992. Filmot vo balkanskiot intertekst. Dr. vo: Sovremenost.referat od Simpoziumot na Racinovi sredbi 1998. Skopje. br. maj 1999.referat od simpoziumot na Racinovite sredbi ' 99. 12. vo: Mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura i kultura (zbornik). Ah. 2. Skopje. 24. Magor. br. vo: Impuls K21K. br. ur. 1993. Moda. 9. [tip. diskursot na teloto.(pogovor). 10. 4. br. 1999. Cogito . Opsednat so tu|a du{a. 1998. vo: Dnevnik. vo: Kni`even kontekst. 29. br. Tranzicija i(li) dekonstrukcija . 1996. 1999. 8 maj 1996. 16. 11. Aspekti na kulturniot identitet. odr`an 5 i 6 septemvri 1997 g. Metod i pro{etka. br.. 185 . Novi Sad. Kata ]ulafkova. br. vo: Na{e pismo. 20. Komparativistikata niz postmoderno oko. 1998. 13. 1998. 23. Post-teorija. 1993. (Ne)qubov i oblici. 1997/98.vo: Kulturen `ivot. vo: Kulturen `ivot. vo: SUM.. 22. Pismo i rizik. vo: Kinopis. 20 april 1994. 6. referat od Pettata regionalna konferencija na Pen centrite vo Ohrid. predavawe od Prvata letna {kola "Slikata na Drugiot#. 2. Falus kako figura na znaeweto. br. 1999. vo: Na{e pismo.

e ~len makedonskiot Pen-centar. tri (1996. Avtor na pogovorite. Od 22 januari 2000 g. kako u~esnik vo teatrolo{kiot proekt na Jelena Lu`ina. Bratislava. Od 1996 g. Skopje. Skopje. Od fevruari 1999 g. 2000. e pretsedatel na Dru{tvoto za komparativna kni`evnost na Makedonija. e ~len na Nezavisnite pisateli na Makedonija. 1997). doktorira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. 1997. Od 1998 g.. Se bavi so prevod: od slovene~ki jazik (Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme) i angliski jazik (Gigi Tevadze: Znaci na idninata). 1993 i "Ludoto leglo# (poema). Postdiplomski studii zavr{ila 1989 g. Aleksandar Prokopiev "Antiupatstva za li~na upotreba# (prozni zapisi). Vo 1998 g. Jordan Danilovski "Vev# (izbor poezija). Zagreb. so temata †Od dijalogizam do intertekstualnost#.. 2000.. studii) vo periodikata. Objavila nad 100 trudovi (esei. Skopje. 1994. e urednik na spisanieto za literatura i kultura "Na{e pismo#.. Skopje. pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.rodena 1961 g. Sande Stoj~evski "Golemata bukva# (izbor poezija). Bogomil \uzel "Ona# (poema). 1992. 1997 i 1999 g. U~estvuvala na 4o simpoziumi vo zemjata i stranstvo (Qubqana. 1990 i 1998 g. i na Stru{kite ve~eri na poezijata 1996. Avtor e na knigite: Komparativna poetika (Feniks. MTV i pove}e doma{ni i stranski spisanija za literatura i kultura. Dosega rabotela na pove}e nau~ni proekti: tri (1989. 1998. Od 1994 g. 1997 g. Skopje. 186 .) kako stru~en sekretar i u~esnik vo proektot "Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i kultura vo 20 vek#. Skopje. vo Ohrid.) za Institutot za makedonska literatura. vo ramkite na Simpoziumot na teatarskite igri "Vojdan ^ernodrinski# za 1998 i 1999 g. vo knigite: Katica ]ulafkova "Kopne` po sistem# (izbor na esei). Liljana Dirjan "Te{ka svila# (izbor poezija).Elizabeta [eleva MAGOR Elizabeta [eleva . Aktivno i kontinuirano sorabotuva so Kinotekata na Makedonija. 1997. Raboti kako docent na predmetot Teorija i metodologija na prou~uvawe na literaturata.. kolumnist na vesnikot "Dnevnik#. Diplomira na Grupata za op{ta i komparativna kni`evnost vo Skopje. Novi Sad). na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad... Belgrad. Kni`evno-teoriski studii (Matica makedonska. i dva. Bila ~len i pretsedatel na komisiite za simpozium na Racinovite sredbi 1992 i 1993.. 1996). Skopje.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful