METOD I BOLKA (kon avtobiografsko "tetovirawe# na kni`evnata teorija)

†Literaturata e prostor, kade{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet, se najprovokativno artikulirani#. Endrju Benet / Nikolas Rojl †Nema vsu{nost teorija, koja {to ne e gri`livo podgotven oddel na nekoja avtobiografija#. Pol Valeri Pome|u pismoto (literaturata) i samootkrivaweto, vospostavuvaweto na subjektot, otsekoga{ postoela, pomalku ili pove}e otkriena, a sepak dlaboka, imanentna proniknatost i povrzanost, posebno intrigantna za filosofite, a denes, s¢ pove}e, i za teoreti~arite na literaturata. Vo znamenitata rasprava †Za gramatologijata# (1967 g.), vo celost posvetena na problematikata na pismoto, kako poa|ali{te na edna nova interpretacija na filosofskata i kulturnata tradicija, obrazlo`uvaj}i ja apokalipti~nata teleologija i testamentarniot, zavetniot karakter na Biblijata (Svetoto pismo), @ak Derida go zasega problemot, za konstitutivnoto zna~ewe na pismoto za subjektot, vo procesot na vospostavuvaweto na svesta za smrtta, vrz ~ija{to osnova, pismoto go ozna~uva vospostavuvaweto i na subjektivitetot, kako svest za li~nite granici i mo`nosti. Upatuvajki na damne{nata praktika na starite Grci, sozdavaweto bele`nici (hypomnenata), od fragmentite, od li~nite se}avawa, nau~enite, pro~itanite ili ~uenite mudrosti ili zapisi, ~ija {to cel bila - pottiknuvaweto i vostanovuvaweto na jastvoto, preku askezis (u~ewe za sebesi preku sebe) i postignuvawe posovr{en odnos kon sebesi i Mi{el Fuko, od svoja strana, vo instancata na pismoto razotkriva edna †tehnologija na jastvoto#, dotolku pozna~ajna, {to e oblagorodena so opredeleni (avto) terapevtski sodr`ini, mo`nosti i u~inoci (†Pismoto go razgonuva vnatre{niot mrak#), koi re~isi se grani~at i so nekoi {amanski ve{tini i misterii (blagodarenie na pismoto, ~ovekot stanuva vra~ samiot na sebesi, se samoizlekuva i samopoznava, bele`ejki gi svoite vnatre{ni promeni, zreewa, sostojbi). Dokolku si pripomnime na edno intrigantno tolkuvawe na Platon, za ambivalentnata priroda na pismoto kako farmakon (lek, koj{to, zavisno od 3

Elizabeta [eleva MAGOR doziranata koli~ina, mo`e da prerasne i vo - otrov), toga{, stanuva neophodno da uka`eme na faktot, deka niza filosofi, vo pismoto na filosofijata otkrivaat svoeviden oblik na avto biografska ispoved, soteriolo{ki (spasitelski) vrednosti, predizvik i povod za li~na transformacija, so toa odbivaj}i go nadmeniot imperativ i predominacijata na sistemskiot um. Koga vo svojot esej †Zboguvaweto so filosofijata#, Emil Sjoran }e napi{e: †£ go svrtev grbot na filosofijata, koga uvidov, deka e nevozmo`no da otkrijam kaj Kant, nikakva ~ove~ka slabost, nikakva vistinska traga na tagata, kaj Kant i site filosofi#, toga{ neminovno, vo se}avaweto, iskrsnuvaat srodni~kite opredelbi i imiwa na [openhauer, Kerkegor, Ni~e, Bewamin, Buber - koi{to, tokmu vo priznakot na avtobiografi~nosta, gledaat ontolo{ki garant i preduslov na samoto postoewe i priznavawe na pismoto; odnosno na negovata transformativna, preobrazuva~ka, transcedira~ka mo} i funkcija. Sojuzni~koto, kooperativnoto (namesto soperni~koto, konfliktno) zna~ewe na iskustvoto, vo oblikuvaweto i prodlabo~uvaweto na filosofskoto soznanie, pregnantno go iska`uva najnapred Ni~e, na prvite stranici od †Veselata nauka#: †Nie nemame pravo da ja odvojuvame du{ata od teloto, u{te pomalku du{ata od duhot. Nie ne sme `abi so studena utroba, ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe, nie sekoga{ morame, na{ite misli da gi ra|ame od na{ite bolki, i kako majka da im davame s¢ od sebe, od krv i od meso, od ogan, zadovolstvo, strasti, maka, sovest, sudbina i zla kob#. Koga eden filosof vnesuva tolku strast, entuzijazam, vqubenost doka`uvajki ja integralnosta na telesnoto i na du{evnoto iskustvo (kopne`ot, radosta, bolkata, ekstati~nosta), vo korpusot na filosofskoto soznanie i pismo - toga{, mo`eme da nasetime vitalni naznaki na edna `estoka pobuna protiv otu|eniot um, protiv apstraktna suvoparnost na znaeweto, protiv tiranijata na studeniot metod i nakonteniot akademizam...
†S¢ mi e dozvoleno, no s¢ ne mi e polezno# Sveti Avgustin †Mo`ebi, ne go sakam ona {to go znam, i go sakam ona, {to ne go znam Marsilio Fi~ino †Soznanieto go ubiva deluvaweto# Fridrih Ni~e 4

Pogolemiot broj na novite pretstavnici na kni`evnata teorija, kon sredinata na 80-tite godini, ja po~ustvuvaa i potcrtaa raste~kata nelagoda, pred dotoga{ {iroko rasprostranetata redukcija i sveduvaweto na kriti~kio - teoriskiot subjekt, isklu~ivo vo ramkite i do nivoto na eden apstrakten soznava~ki subjekt, (anonimna, bezosetna, otu|ena kni`evna kompetencija), kade pridobivkite na konkretniot, empiriski ~itatel, negovoto egzistencijalno iskustvo, strasta, janyata, qubovta... poradi svojata navodna nenau~nost, gubat sekakov validitet i legitimitet. Neo~ekuvaniot uvid, vo paradoksalniot u~inok na kni`evno - teoriskoto znaewe, ~ij{to buren raste` i akumulacija ja obele`i najnovata etapa od razvojot na kni`evnata nauka; seriozno uka`a i predupredi na toa, deka, paralelno so svoite pozitivni, prosvetitelski pridobivki, takvoto znaewe sepak mo`e ponekoga{ da deluva neproduktivno - zadu{uvaj}i go i ubivaj}i go, vo literaturnata nauka, neophodniot zanes, kreativnosta, avtenti~nosta - dotolku pove}e, dokolku slepo i nekriti~ki se poveduvame po ne retko totalitarnite predznaci i barawa na scientisti~kite metodi (kako, na primer, strukturalisti~kata, so nejzinata simptomati~na maksima, za smrtta na ~ovekot / subjektot i posledovatelniot triumf na sistemot / jazikot). Razni{anata doverba vo apsolutnata nadmo} na kni`evnata teorija (onakva, kakva {to do sega voglavno preovladuva{e), nejzinite sovremeni eksponenti gi dovede vo sostojba, sli~na na onaa, vo koja se najde M. Fi~ino, koga, otfrlaj}i go ve}e poznatoto nasledstvo i predanie, zapo~na da kopnee po, da me~tae za - s¢u{te nepoznatoto, nedoprenoto - zo{to da ne, zabranetoto znaewe... Vo takvi uslovi, dojde do neminovnata †razgradba na teoriskata meta - naracija#, so ogled na koja, analiti~arite govorat za tkn. †antropologiskiot presvrt#, odnosno, †postkolonijalnost# na kni`evnata teorija, mislej}i imeno tokmu na buntovni~koto sprotivstavuvawe kon tiranijata na metodot (na †totalitetot#), {to taa go vospostavi kako svoj dominanten modus na odnesuvawe, nasprema neporekliviot avtoritet i avtoritarnite streme`i na tradicionalnata kni`evna nauka (i teorija). Bi bile me|utoa, nepravedni, dokolku ne go spomneme i faktot, deka vo rasteweto i podgrevaweto na somne`ot, vo celesoobraznosta i opravdanosta na apsolutiziranoto znaewe, odnosno na hipertrofiraniot racionalizam, svoj pridones imaa nekoi konvergentni iskustva i soznanija, proizlezeni od po{irokiot kulturen kontekst, na denes aktuelnite procesi vo domenot na epistemologijata (filozofijata na naukata), ideologijata, politikata i kulturata. Vo entropiskiot napliv i razmno`uvaweto na †beskone~niot tekst# na znaeweto, tekst koj{to posebno e voo~liv vo opkru`uvaweto na tkn. kiberkultura; avtobiografskiot †sdvig# / presvrt vo kritikata i teorijata, daleku od 5

Elizabeta [eleva MAGOR toa da bide slu~aen i proizvolen; poprvo e preventiven, spasuva~ki zafat, pred mo`nosta za neveselo tonewe na edinkata vo paranoidniot (s¢prisuten, odnapred zadaden, progonuva~ki) sistem na beskone~noto, nedoseglivoto kulturno znaewe i pametewe. Soo~en so neporeklivata nesomerlivost pome|u op{toto kolektivnoto i li~noto, poedine~noto znaewe, sovremeniot teoreti~ar, dopolnitelno optovaren so kulturolo{ki sozdadenata kriza na identitetot; re~isi e prinuden na prevzemawe i redovno praktikuvawe na anarhisti~ki gestovi, zaradi odr`uvawe i vospostavuvawe na svoja samo -legitimaciska osnova i raspoznatlivost. Toj se nao|a vo eden vid edipovska situacija, kako {to ubavo zabele`uva Tomas Kevan, mislej}i imeno na paternalisti~kiot nadzor i mentorskiot odnos, {to redovno se vospostavuva pome|u institucionalnoto znaewe, od edna - i teoreti~arot pretendent, od druga strana. Me|utoa, ne samo uvidot vo entropiskiot rast i nesomerlivosta na znaeweto, tuku mo`ebi i u{te pove}e, razotkrivaweto na ideolo{kata pozadina i instrumentalizacija na znaeweto (vo instituciite na obrazovniot sistem), dopolnitelno ja motivira i potkrepuva epistemolo{kata rezerva i pretpazlivost, svojstvena tokmu na privrzanicite na avtobiografskata kritika i teorija. Dokolku se zemat predvid i se respektiraat uka`uvawata na pragmatikata odn. teorijata na iskazot (tekstot), ili metalingvistikata (kako {to u{te ja narekuvaat), toga{, stanuva izvesno toa, deka sekoj eden iskaz, vklu~itelni nau~niot; neminovno podle`i na imanentna, hermenevti~ka i retori~ka prerabotka, proekcija, preobrazba, odn. avtorizacija, soodvetno na kontekstualnite faktori i okolnosti, {to go opkru`uvaat komunikaciskiot sistem (tekst). So drugi zborovi, duri i zad navidum strogiot, neutralen, impersonalen ton, svojstven na tradicionalniot model na nau~niot diskurs, se krijat i razobli~uvaat ideolo{kite konturi i pozicii na eden konkreten subjekt na iska`uvaweto. So toa, od edna strana, se demaskira ideolo{kata zadnina, ne samo na politi~kiot, tuku, u{te pove}e, na kni`evno - teoriskiot govor, negovite mo`ni ambicii i pretenzii kon mo}ta i nejzinoto dosegawe, odn. sproveduvawe vo delo, eventualnata `edba kon institucionalizacijata (instalacijata) na postoe~kiot model na znaewe i kon odr`uvaweto na dostignatoto epistemolo{ko status kvo. Navistina, manipulativnite mehanizmi i pretenzii, duri i na gri`livo pedanteriskata, i zad kulisite na neporo~nata nau~nost, lucidno prebojadisana terija, voop{to ne se mali, nitu za potcenuvawe! Kako {to nepogre{livo dijagnosticira Mi{el Fuko: †Sekoj obrazoven sistem e politi~ki na~in da se so~uva ili da se promeni prisvojuvaweto na diskursite , znaewata i mo}ta, koja {to tie ja nosat so sebesi#. (1992:21)
6

Manipulativnata zloupotreba na teorijata, zatskriena zad navidum strogo nau~nite motivi i kriteriumi na rigoroznosta, ni pomalku, ni pove}e, upatuva na inaku mo{ne profanite (no zatoa daleku pomo}nite) sodr`ini od sferata na politi~kite (kolonizatorsko - imperijalni, gospodare~ki) ambicii... Iskustvata na pragmatikata, osven {to se polezni i dragoceni, za razobli~uvaweto na ideolo{ko - institucionalnite mehanizmi, strategii i rasporeduvawa na Znaeweto, od druga strana, go razgoruvaat qubopitstvoto, odnosno interesot kon aktuelizacijata i identifikacijata na iskazniot subjekt, vo na{iot slu~aj, kon avtorskiot subjekt na teoreti~arot i kriti~arot. Sledej}i ja tragata na genijalniot vtemeluva~ na metalingvistikata - Mihail Bahtin - Osvald Dikro proniklivo uka`uva na toa, deka, nitu samiot proces na prenesuvaweto na znaewata, inaku su{testven za nau~niot iskaz, ne e (nitu bi mo`el da bide); ~isto, dezinteresirano, isklu~ivo didakti~ko posreduvawe: so ogled na toa, {to †prenesuvaweto# (naj~esto praktikuvano vo forma na citirawe) isto taka, podle`i na suptilnite mehanizmi i filtri na dijalogi~nata, smislovna i retori~ka preobrazba, odnosno personalisti~kiot kontekst i †arhitektonika#. Avtobiografskiot presvrt vo teorijata, odnosno podemot na teoriskata avtobiografija, so ogled na toa, ne ja razotkriva samo †socijalnata, politi~kata i klasnata dimenzija na teorijata# (Biti), tuku u{te pove}e, partikularnata instanca i avtorizacija, {to ja modelira i razgrani~uva kreativnata postapka na kriti~arot, negovata avtenti~nost, †anarhi~nost#, †asketskiot# samoopit, li~nata preobrazba niz znaeweto (i u{te pove}e u~eweto), emancipirano od avtoritarnosta (ne samo od tu|ata, tuku i od svojata); razotu|uvaweto od instrumentalniot um i †egzistencijalnoto tetovirawe# (Peter Sloterdajk), so neodoliviot {arm i †za~in# na `ivotnoto iskustvo i istorijata. Pokraj ve}e spomenatite entropiski karakteristiki, odnosno ideolo{kite prerogativi i instrumentalizacijata na znaeweto, vrz podemot na †avtobiografskata teorija# (Laura Markus), ne mala uloga ima{e u{te edna golema, vo istorijata na filosofijata, vo nekolku navrati, apostrofirana nesomerlivost: nesomerlivosta, odnosno nesvodlivosta na `ivotot, realnosta protekot, †fluksot#, pulsaciite na umetnosta - na nekakvi apriorni (bez razlika na toa kolku dobronamerni i elasti~ni) epistemolo{ki obrasci i eksplanatorni modeli. Sovremenata kni`evna teorija, kako da se najde vo pozicijata na Dedal, mitskiot anti - junak i neuspe{en graditel, onaka kako {to lucidno go tolkuva hermenevtikata na Pol Dil, gledajki vo nego `rtva na sopstveniot (izopa~en, 7

Ne tolku znaeweto samo po sebe. da se sozdade. za razlika od intelektualnoto znaewe. atopi~noto. od edna strana. kopne`ot. tajni. odnosno preferiraat kvalitetite na li~noto znaewe. ja imaat vsu{nost borbata i `edbata kon Mo}ta. ili pak toa se dol`i i e proizvod i rezultat na edna nadli~na. Dilema.Elizabeta [eleva MAGOR izobli~en) intelekt. kako teleolo{ki princip i ideal na avtobiografskata kritika. Pod naplivot na vakvi i sli~ni dilemi. odnosno pretstavuva izvor na mo}. Na drugo mesto vo romanot na Bajac. obvrska za nivnoto ponatamo{no razdavawe. navistina e soodvetna na konstataciite na italijanskiot semioti~ar Umberto Eko. pridonesuva za toa. koi. koi se (i ostanuvaat do krajot) intimni. {to soumee da napravi samo ve{ta~ki krilja za letnuvawe i zatvorski lavirint. i zna~at privilegija na onoj {to gi steknal.e tokmu ona. intuitivniot uset. a da ne raspoznaam refleksii. Na edno mesto vo romanot. Vo samata teorija.dali druidskoto znaewe samoto po sebe donesuva. isto kako {to se istaknuvaat na~elnite pote{kotii i nevozmo`nosti za ostvaruvawe idealen transfer (prevod. fluktualnoto. vo na~elo se smetaat za neprenoslivi i idionsikrati~ni kategorii na neizreklivoto. a ne kon hermenevti~koto samorazbirawe i estetskoto samooblikuvawe. {to se nayira. li~ni. i odgovornosta kon znaeweto kaj Druidite. zajakne i opstoi avtoritetot i vlasta na znaeweto . †savoir# vo osnova blisko do razli~nite misteriski.isti) uporno ja zagovaraat ortodoksnosta.vo pozadinata na svoite streme`i. vo so~eluvaweto so literaturata. {to. tuku procesot na negovata institucionalna verifikacija. ne mo`ev. spored kogo: †Da se poseduva klu~ot na interpretacijata . imeno. vo igra vleguvaat i libidinalnite mehanizmi i osnovi na soznajnoto iskustvo (do`ivuvaweto. vo teoriskiot pristap kon literaturata . ili nauka. koi imaat neprenosliv karakter. bez da postoi pri toa. 8 . se rehabilitiraat.a onie koi (sli~no na strukturalistite i site drugi . Glavniot lik se osvrnuva na toa. prenos) * na znaeweto. misti~ki (gnosti~ki) pristapi . deka kaj Druidite postoi i takov vid (grupa) znaewa. da se posomneva. Vo nea. sosema bliski do duhot i opredelbata na sega{nata rasprava. ekstati~noto iskustvo. vrzan so poimaweto na. glavniot lik se drznuva da pomisli. Konceptot na li~noto znaewe. isto taka. se uka`uva na interesniot podatok. od i kon izbranite (druidskite sve{tenici). transfer (prenos) ili predavawe (poduka). institucionalno vostanovena tradicija na predanija. }e se soglasime. okolu statusot i funkcionalnosta na znaeweto. †connaitre# odnosno mudrost. vo kogo samiot }e se zarobi.toa e mo}# (1995:60). se vbrojuvaat me|u elementite na heuristi~koto soznanie). da se zapra{a . pri neodamne{noto ~itawe na novoobjaveniot roman od srpskiot pisatel Vladislav Bajac †Druidot od Sindidunum#.

od druga strana. so polno pravo. bi ja isklu~uvale kni`evnata kritika i teorija. vo posledno vreme. kon samosvoen na~in na ~itawe (tolkuvawe) i iska`uvawe. tokmu literaturata e ona povlasteno podra~je. ne samo na retori~ki {arm. spored koe. Zaedno so vtemelenosta vo ekstati~noto poa|ali{te na kni`evnoto do`ivuvawe. vrzani so kone~nata cel i smisla na znaeweto i vo literaturata. zo{to. na koja otporano predupreduva{e i Ni~e. namesto niv. se otkrijat intencionalni streme`i ili naznaki. kon strogo obrazovnite. estetizmot. nedru`equbivosta. inventivnost .@il Delez. dokolku e to~no (ili barem prifatlivo) stojali{teto. 1994 :114). univerzalno soznanie). avtokritika# @an Starobinski †Ako vo ime na naukata i nau~noto.Poa|aj}i. propedevti~ki celi na teorijata. postavena i oblikuvana kako svoeviden `anr. a ne ona.od dnevnikot). so toa. o~uduvawe. zemaj}i ja predvid idiografskata priroda (nemo`nosta kni`evnata nauka da se podredi na prerogativite na nomoteti~koto. protivte`a na opasnosta od nivelacija i obezli~uvawe. inkorporiran me|u ostanatite kni`evni `anri? Zarem e tolku ~udno i neo~ekuvano. avtoterapevtskite pridobivki.kako protivte`a na †zakoravenosta vo dosada. zagovornicite na avtobiografizmot vo teorijata. avtobiografskiot model ne gi zaobikoluva nitu dilemite. dokolku i vo kni`evnata teorija. kon avtenti~niot pristap i stil. na eden na~in. samooblikuvaweto i zadovolstvoto vo tekstot . vie nastojuvate da ja eliminirate dramata. {to ve}e go znaete# . toga{. go eliminirate ona. s¢ pove}e i s¢ poprovokativno. zna~i da se tolkuva{ samiot sebesi. intelektualnata nadmenost# (Vitold Gombrovi~ . te`neeweto kon sebesi. tuku kon samoosoznavawe. od problematskiot pristap kon teorijata (†Go predavate vsu{nost ona po koe {to tragate. poso~uvajki ja alternativata na samovospituvaweto. †Da se tolkuva edno delo. ne pove}e kon samoponi{tuvawe. {to e esencijalno# Anri Lefevr Navistina. kade najintenzivno se vkrstuvaat i prelomuvaat problemite na li~niot identitet.{to dosega do granicite na `anrovskata 9 . da pravi{ avtoportret. ja vospostavuvaat i neguvaat skepsata. tuku i na neobi~nost. i u{te pove}e. od taa premisa.

no. afirmacija i. svojstvena tokmu na avtobiogravskata kriti~ko . otu|uvaweto.teoriskiot modus. svojot pat.teoriska orientacija. denes se pi{uva i praktikuva kni`evna teorija. Aktuelnoto nesoglasuvawe so pozitivisti~kata orientacija . deka praktikata na proektirawe na sopstvenite misli vo (bibliskite) tekstovi. teorisko iskustvo. vo Fekete. mo`ebi korenito. pismata.kabalisti~ko. sekoj go izbira (ja nosi odgovornosta za) svojot itinerer (V. kvantitativno natrupuvawe na faktite (i znaewata).Elizabeta [eleva MAGOR inovativnost (praktikata na sovremenata kritika ve}e uka`uva na primeri na kriti~ki tekstovi. fakti~ki go nalo`uva hermenevti~kiot (proektivniot) princip na samopromisluvawe. So ogled na toa. koga toj. svojot `anr. namesto klasi~nata teorija na literaturata. mo`ebi najevidentno go potvrduva izjavata na edniot od negovite porane{ni gorlivi privrzanici. i oportunisti~kata status quo orientacija. svojata etika i estetika na samosozdavawe. denes isto taka aktuelni tendencii vo duhovnata sfera. kone~no. koi. institucionalizacija. vo pravec na edna sekoga{ vozbudliva i neizvesna.koja{to e majka. za specifikacija za {kolata# (1995:101). deka proektivnata metoda. Po izminuvaweto na eden dolg i trnliv pat za sopstvenata legitimacija. dokolku {to.odnosno tendencija kon gola deskripcija. Bez ogled na nekoi . ne samo na drevnoto misti~ko . transcendencijata# (Vernik. sekoj na svoj na~in. Sledejki gi navodite na U. avtobiografskite se}avawa. 1997:V). transformisti~kata misla go poddr`uva pravoto i smislata na person10 . se podvlekuva konstatacijata. za teorijata kako †}erka na hermenevtikata# (1995). dnevni~kite zapisi. ~ii{to klu~ni pridobivki i kategorii pretstavuvaat "svesta. antologiite na citati). sepak. vlijaat vrz menuvaweto na kni`evno . @erar @enet. vo nea. {to teorijata ja prenaso~uva kon zapostaveniot kontekst na †transformisti~kata misla#. na prv pogled paradoksalna. 1984). teorijata gi vozobnovuva svoite najdlaboki somne`i gi potkopuva svoite fundamenti i traga po novite modaliteti na natamo{noto opstojuvawe. deka. i radikalna iznevera na esencijalnata priroda na teorijata. govori na sledniot na~in: †Sega. Biti. dokolku se zeme predvid. egzistencijalna hermenevtika. prvi~no proizleguva i e nasledena vsu{nost od samata hermenevtika . predo~eni niz `anrovskite modaliteti na dramskiot dijalog. sekoj raboti za sebe. Eko. ne mora da zna~i simptom na nedozvoleno skr{nuvawe od. svojata potraga. stanuva jasno. vo opredelena smisla. subjektot. tuku i na modernoto. za sostojbite vo sovremenata francuska kritika. kni`evna dotolku pove}e. i koherentna so razvojnite tekovi na teorijata. Slabeeweto na epistemolo{kiot rigorizam na kni`evnata teorija. bez golema gri`a za metodolo{ka determinacija.

toa {to se raboti# Paulo Koeqo †Apokalipti~koto. †smrtni pra{awa# (Tomas Nejgel). ponatamu.kako 11 . soop{tat ili objavat †stravotnosta ili ekstati~nite potencijali na sopstvenoto vreme#. isto kako i odgovornosta (ili poprvo zada~ata. U{te pokonkretno ka`ano. Na toj na~in. Edna od sto`ernite to~ki na teorijata kako avtobiografiziran diskurs. so predizvicite i isku{enijata na svoeto sovremie (Peter Sloterdajk). latenten. ili so drugi zborovi. vo oblasta na kni`evnata teorija. budnoto sledewe na negovata mo`na alienacija (otu|uvawe) od i iznevera na pojdovniot imperativ na samoosvetluvaweto (samoizlekuvaweto). (vo {to. {to se proektira i vrz relacijata me|u ~itatelot i tekstot. {to. opredmetuvawe i umrtvuvawe na neporeklivata `ivotnost i pulsacijata na egzistencijalnoto iskustvo.objekt odnosite. denes s¢ porasprostranetoto avtobiografizirano teorisko pismo). golemoto otkrivawe. bi zna~elo.da se iska`at. namesto subjekt . ja razotkriva vsu{nost. od edna strana. †nalogot#) . dlabokata potreba za hermenevtikata na samorazbiraweto. gladta po sebesi# @ak Derida Egzistencijalno obuslovena. pra{awa od univerzalna va`nost za sekoj poedinec. razotu|uvawe od rigidniot um i od strogiot epistemologizam. mo`nosti i granici na eden opredelen nau~en metod ili {kola. heuristi~ki dostreli. ja razotkriva po malku zapostavenata i nepravedno potturnata koncepcija na kritikata .alisti~koto dejstvuvawe. {to ja ovozmo`uva i zagovara pismoto (a vo tie ramki. †Potrebno e da se `ivee. koi neminovno zavr{uvaat vo reifikacija. mo`ebi predni~at zastapnicite na feministi~kata kritika i dekonstrukcijata). no ne pomalku zna~aen aspekt ili nivo na odgovornost: odgovornosta pred znaeweto. preispituvaweto iprevrednuvaweto na konkretnite. obvrskata za †homeopatsko inficirawe# na teorijata. takvoto transformisti~ko naso~uvawe na kni`evnata teorija. se aktivira i tretiot. isto taka. odmeruvaweto na negoviot potencijalen balast. bi bila odgovornosta: odgovornosta pred kompleksot na tkn. kako i probiv odnosno protkaenost na kni`evnata teorija so predizvicite i aspektite na egzistencijalnata hermenevtika. vo prv plan bi gi imalo i istaknalo intersubjektivnite odnosi (odnosite me|u jas i drugite.

podvlekuvaj}i go. igrata (za smetka na materijalniot princip: rigoroznosta. telosot na znaeweto. na toj na~in. fundamentalnoto zna~ewe na teorijata. Cvetan Todorov. kako egzistencijalni korektivi na suvata teoriska paradigma na kni`evnata nauka. †Dali e antropologijata proizvod na egzistencijalniot izbor ili pak vokacija?# Xo{ua Harari Ne obiduvaj}i se povtorno da se navrati kon anahronite. prestapot. iska`ani vo eden neobvrzen. {to e naso~en kon voobli~uvaweto. ima takov profil.na . krutosta) od druga strana. samosozdavawe). Mihail Bahtin so svoite iskazi za arhitektonskata vkorenetost i nepovtorlivost na sekoj hermenevti~ki ~in. svedo~at za gorlivata potreba na teoreti~arot. {to e nerazdelna od sevkupnosta na `ivotnoto i duhovnoto iskustvo na kriti~arot). Emil Sjoran. za sledewe i raspoznavawe ne samo na negoviot li~en (i epistemolo{ki) identitet. za sevkupnata egzistencijalna modifikacija. kako koncepcija. Vo taa smisla. praktika.avtobiografskata teorija denes. bez soodvetna i neophodna kompetencija od kni`evno-teoriski karakter . avtobiografskata teorija neizbe`no se potpira vrz. negovata avtenti~na. singularna.Elizabeta [eleva MAGOR pogled . nim bliskite avtori. razvojot i oblikot na svoite interesi. pak. da go voobli~i so posredstvo na testimonijalniot zapis. samooblikuvaweto i samovospituvaweto. Vo ramkite na vaka postavenata kriti~ko-teoriska aktivnost. ostavaj}i traga i konturi. dolovuvaweto i osoznavaweto na intelektualnata biografija na kriti~arot. {to najtesno se vrzuva za iskustvoto i opusot na pretstavnicite na egzistencijalisti~kata kritika (ili. dlaboko li~na traektorija na sozrevaweto. nadminati postapki na impresionisti~kata kritika. intelektualnite avtobiografii na Rolan Bart. blagodarenie na †li~nata trauma# i †tetoviranata povest#. ili Ser` Dubrovski. od edna strana.svet i kako praksis (odnosno. tuku i na predizvicite i is12 . kako {to se na primer. i se napojuva so telesnoto i duhovnoto samoinvestirawe na svojot avtor vo pismoto. na toj na~in. so svojata koncepcija za kritikata kako egzistencijalna psihoanaliza). naj~esto izvedeni vo forma na banalni preraska`uvawa na li~nite vpe~atoci od deloto. od informacija (deskripcija). {to se sozdava. intelektualno-eruditiven pristap.. se prenaso~uva kon li~na transformacija (generativnost. So drugi zborovi. i predominacijata na energetskiot princip na preskokot..

~ii{to inicijalni potvrdi i zastapnici ve}e postojat i vo na{ata sredina. trivijaliziran impresionisti~ki pristap. od †zadocnetata evolucija# iskompleksiran. smetaj}i go. intencionalna naso~enost kon aktuelizacija. se ~ini. vodi kon dobli`uvaweto na kriti~ko . neo~ekuvano. mo`nost (doega nedovolno ili voop{to neispitana). disperzivno hibridno. {to go sledat sekoj duhoven i kni`evno-teoriski potfat.teoriskata praktika. sve`. od profesija. scientisti~ki model. denes. do sega. li~noto znaewe (mudrosta) i samovozvi{uvaweto. mo`e da zna~i. mo`at da stanat plodotvorni i zna~ajni vo kontekstot na makedonskata kritika i teorija.metod.negoviot †surov# oponent: rigidniot. blagodarenie na postoe~kata. Pridvi`uvaweto na makedonskata kritika. prethodno spomenati pristapi. kon sferata na misti~kite iskustva i posvetenost. tuku u{te pove}e. koj se fa}a vo kostec so zamkite na pismoto. Da zaklu~ime: podemot na avtobiografskata teorija. za kreativno. `anrovski neprinudeno) pismo. prerasnuva ili se pretvora vo . 13 . inovativno. kon predizvicite i mo`nostite. kako atopi~no ({to }e re~e. podednakvo ekstremni modela: nedopustlivo labaviot.vokacija (sudbina). heuristi~ka strategija i pulsira~ki intertekst ({to e eksplicitno naglasen kaj Emil Sjoran). Takvite streme`i. so svoj osoben.modernisti~kite teoriski avtobiografii. {armanten. za svoja primarna doblest. nekompetenten. svojstveni na ovie dva.ku{enijata. vpi{uvawe i rehabilitacija na bolkata . i . i zatoa intrigantno. vozbudlivo preispi{uvawe na teorijata. kade{to. dopadliv jazik i stil. koga pismoto.kako . se polarizirani dva. vo svoite krajni implikacii. pretenciozen. li~no. ne samo sovladuvawe i premostuvawe na poedine~nite ograni~uvawa i ekstremite. imeno. {to gi sodr`i i gi nudi aktuelniot trend na post . do {to povisok stepen na duhovnoto i kreativnoto sovr{enstvo (naslada).

{to. kontinuitetot pome|u navidum arhai~nite i recentnite epistemolo{ki na~ela. ako toj ne e monolitna celina. dijalogizam i eklekticizam . Felpern konstatira. prvoto ne{to koe ni dojde na um. terminolo{ki transformacii i metodolo{ki opcii. neminovno u~estvuva i eden (aspekt) segment na apofati~koto. be{e predupreduvaweto na otec Florenski. odnosno. Sostojbata na rivalitet pome|u razli~nite kni`evni teorii i {koli. 1997). religija na teorijata. vo kontekstot na denes aktuelnite struewa. pravci. postojanite vzaemni debati. 1. H. {koli vo kni`evnata nauka.. kni`evnata nauka se soo~uva so podemot i naplivot na tn.. se ~ini. posebno e podatlivo tokmu na ovoj apofati~ki princip. podra~jeto na kni`evnata teorija. odnosno epistemolo{kiot pluralizam. nesvodlivoto iskustvo. I ne samo toa. {to zna~i.ja obele`uvaat aktuelnata razvojna faza na kni`evnata nauka. teoriska era (V. vo oblikuvaweto na sekoe znaewe. Biti. osobeno koga se ima predvid razvojniot period od poslednite 30 godini. ako protivre~i na sebesi samiot nie ne treba da se prepravame deka toa ne e taka Pavel Florenski Obiduvaj}i se da progovorime za aktuelnite sostojbi vo kni`evnata teorija i metodologija. deka. uka`uva na postoeweto ili obnovata na vitalnata vrska. Od pove}e komplementarni pri~ini. deka. so ogled na toa. paradoksalno.nastapuva i svoevidnata "in14 . konflikti. {to "teorijata na literaturata popu{tila pred naletot na teorijata na kritikata# (1997:5) . deka od 1968 godina navamu.Elizabeta [eleva POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA (pred aktuelnite problemi na kni`evnata teorija) MAGOR Ako soznava~kiot razum e podelen. Teoriska era Notoren e faktot. Vo svojot komentar kon ovie procesi.vo kni`evnata sfera se oformuva edna nova religija. so ogled na zgolemeniot broj epistemolo{ki presvrti. so predominacijata i naglaseniot podem na epistemolo{kiot impuls vo kni`evnata nauka.

nevolji i zatoa itno bara da se preispita#. s¢ pove}e se potisnuva. {to ozna~uva podem na edna nova. stanuva opasno zagrozena od nesovladliviot napliv na metateoriskite novini. "slobodata.. kulturna antropologija. namesto. Ro{ko. vo poslednite decenii. deka. Iglton (1996:3). Istoriskata obuslovenost i socio-kulturnata vkorenetost na kni`evnata teorija. pove}e ne pretstavuva isklu~ivo kni`evno-umetni~kata literatura. Sosredoto~ena vrz isklu~itelno zanimlivite problemi na identitetot. po povod na toa. vrz aspektite i modalitetite na raspredelbata na mo}ta. Noris (1995:1). znaeweto poka`uva tendencija da prerasne vo neprijatel. nejzina prioritetna analiti~ka cel. odnosno teorija na tekstot (D. sigurnosta. T. desupstancijalizacija na svojot predmet. koga rutinskata op{testvena ili intelektualna praktika. vlasta i kapitalot tradicionalnata terminolo{ka opredelba "kni`evna teorija#. tuku. e naso~ena kon rastvorawe. 2. Talak. kako E. Ili. postoi vrska pome|u rascutot na teorijata i te{kite politi~ki vremiwa#. inaku. no i kontekstualno (duhovno-istoriski) zasnovani. od s¢ pogolemiot i poobemniot fond znaewa. korpusot na impersonalnoto znaewe i kulturnata tradicija. Ep{tajn. se ~ini. 1998:192). odnosno. vo debnee~ka opasnost i nesonica. hierarhijata i materijalno vtemelenite op{testveni odnosi# (1989:219). vo rival. odnosno entropiskoto razmno`uvawe i uslo`nuvawe. vo site nejzini. 1995). da bide sojuznik i ute{itel. 15 . K. dlaboko provokativni manifestacioni oblici. nare~ena i kulturolo{ka kritika. denes. "Verojatno. neophodni za primerno raspolagawe so kulturnata tradicija. u{te poprecizno. se dol`i na pove}e pri~ini: imanentno. }e zapadne vo }orsokak. s¢opfatna. kompetentnosta) na ~itatelot.. Ekspanzijata na kni`evnata teorija. vo prilog na po{irokiot epistemolo{ki oblik "kriti~ka teorija#. razmisluva. Slobodata (i. humanitarna metadisciplina. ne pomalku. "Dekadencija na ~etivoto# Kni`evnata nauka. (paranoidno) go nabquduva ~itatelot# (Z. ja objasnuva na sledniot na~in: "Teorijata od visok rang te`nee da se pojavi toga{. krizata na svesta. So drugi zborovi. 1998). Foks-Genoveze: "Epistemolo{kata kriza na na{eto vreme ja otslikuva krizata na gra|anskoto op{testvo. kako rezultat na koe. rasko{nata lepeza na kulturata.formati~ka trauma# (M.

postoi i edna "nasledna#. Teoriite se. 3. 1984:48). Eko.Elizabeta [eleva MAGOR Paraleno so taa dekadencija na ~etivoto (za koja. 1995) . i poradi vladeeweto na principot na "falsifikacija#.@ak Derida. Levin. Od druga strana. odnosno `anr. otsekoga{ e prisutno i zadr`ano edno paradoksalno sodejstvo. od drugata strana. sistemati~no. poto~no. zbogatuvawe. Vo teorijata. kako ve{tina na tolkuvawe na bibliskite tekstovi. nesomneno "okularnata etimologija# na terminot teorija (D. voved vo tajnite . za taa cel. kon etiologijata na teoriskiot `anr. uvidot. odnosno dalekuse`nata kriza na sovremenata kultura. potencijalnata mno`estvenost. osudeni na samoukinuvaweto kako svoj zavr{en i imanenten ~in! Me|u drugoto. so mo`nostite za radikalna samokritika i dekonstrukcija na samiot poim na teoriskiot metod. vo slu~ajot na konsekventno. pome|u viduvaweto.srednovekovnata hermenevtika (U. }e rezultira so oformuvawe i artikulacija na specifi~na teoriska {kola.e. {to se slu~uvaat vo ramkite na aktuelnata teorija. vremenskoto korodirawe i erodirawe na informacijata. istoriskiot prethodnik na teorijata . kni`evnata nauka se soo~uva i so razmno`uvaweto na metodite. so nekoi novi. da se osvrneme nanazad. modifikacija i zamena na postoe~kite. idiopatska sklonost i poten16 . bez isklu~ok. na potencijalno otvorenata mo`nost za dopolnuvawe. od edna strana-isto kako {to. Kolar. t.odnosno. 1998:4). {to. inaku govori H. Korenite na teorijata Me|utoa. rasvetluvaweto na ovie. kreativnata "mistagogija# (ili. alternativni "uvidi#. imaj}i go predvid podemot i dominacijata na masovnite mediumi vo sovremenata kultura). pluralnost na individualnite gledni (tolkovni) perspektivi. iskustvoto go poso~uva principot na samouni{tuvaweto (self-consumption). od edna strana. Blum. Neophodno e da se vratime kon imanentnite motivi na burniot teoriski razvoj i. go rasvetluva inherentnoto svojstvo i upatenost na teorijata kon potencijalnata beskone~nost na interpretaciite. {to ja sledat ekspanzijata i dominacijata na masovnite mediumi. programski kontinuirano zamislenite izvedbi. Od edna strana. ne e mo`no samo od aspektot na aktuelnite socio-kulturni procesi. kako zaedni~ka karakteristika na site meta-teorii (^. dlaboko presvrtni~ki procesi. upatuva na prosvetluva~kiot karakter na znaeweto i so samoto toa. Toga{. 1995).

se javuva terminot "tekst#. a pred s¢. kon potpolno razli~nata funkcija na spoznavaweto na jazi~nata sloboda. ili poprvo postteorija? 4. Minuvaj}i niz pove}e razvojni etapi i duhovni stadiumi. isto tolku go ~uvstvuva imperativot na vnatre{noto. fluidni. tantri~ki ~itawa. vo koi ortodoksnosta na metodot. "Moeto pi{uvawe e pove}e erotika. silni "strong# ~itawa. denes. subjektot na kni`evnata teorija (teoreti~arot). Kevan (1997:34). Kon post-teorija (teorijata kako `anr) "Zborot "teorija# se pomesti od funkcijata na avtenti~nost na ona. imanentno samopodvojuvawe. vo sklad so podemot na pragmatikata. i dali taa poprvo ne e meta-teorija. Hamburger). kreativni. odnosno.. me|utoa. poprvo nalikuva na platonovskiot tip avtobiografija (Mihail Bahtin. sovremenata kritika i teorija se svrtuvaat kon tn. za samocelno prou~uvawe i tipolo{ka opredelba na "teoretskiot iskazen subjekt# (K.cijalna (dosega prili~no ~esto zloupotrebuvana) opasnost od sholasti~ko mudruvawe. do izraz dojde dosega nepostoe~kiot (i nedozvolen) interes. So ogled na recentnoto samorazvlastuvawe na subjektot vo sovremenata filozofija i psihologija. Namesto prethodnite fiksaciski. itn. 1995). prekrasnata. odnosno niza filozofski {koli. prerasnuva vo conditio sine qua non na sovremenata kni`evna teorija. 1989:247). Na{eto pra{awe.veli T. na impersonalna opredelba za literaturata. lud17 . Po definicija isklu~ena i nezamisliva vo klasi~niot protokol na kni`evnata teorija. odo{to na rigidna i doktrinarna. koga vo ulogata na klu~en kni`evno-teoriski imenitel. vrzana za bilo koja referenca# . otkolku logika na tekstot# . samocelna erudicija. Najnapred. Vo vremeto. na "jastvoto na kni`evnata teorija# (Andrea Zlatar. sovremenata kni`evna teorija. nedvosmisleno soop{tuvaj}i go pravoto i privilegijata na denes aktuelnata teorija. {to samiot nejzin izraz poka`uva deka navistina se slu~ilo. glasi: vo koja mera i vo kakov oblik mo`e da opstojuva teorijata denes. £ otstapuva prostor na "umetni~kata#.. parodiski. beskone~ni u~eni raspravi. "ekskluzivnata prednost na teoreti~arot#.veli sovremeniot teoreti~ar Peter Sloterdajk. teoreti~arot prerasnuva vo "mesto na odgovornosta za koherentnosta i zna~eweto#. zabavnata. krizi i prerodbi.

znaewata. li~na (personalna) kritika (L. no. kako voved vo iskustvoto na vnatre{nata janya. pragmatikata (interesot za neposrednite i konkretni u~esnici. Porano poznata predimno kako propedevti~ka disciplina. smetaj}i ja tokmu nea za najgolema doblest na kriti~ko-teoriskiot tekst. kako spasonosen krik. ili. pak. teorijata i nejziniot iskazen subjekt.kade. {to ramnopravno go prisvojuva svoeto mistagogisko poa|ali{te. od edna strana. Toa go pottiknuva sozdavaweto na tn. tuku. za smetka na lingvistikata kako rigorozna nauka. preveduvaweto. dosegnata so pomo{ta na vnatre{noto oko). [uvakovi}. imanentno svrzan so prenosot. denes. kako eden od aktuelnite. Od edna strana.go prenaso~ija vnimanieto na sovremenata teorija kon fundamentalnoto pra{awe na metodot. postmodernisti~kata. sogovornici vo komunikativniot ~in). kako i metodolo{kiot relativizam i pluralizam. znaeweto. se nao|aat kontroverzite na samiot. konfesionalnata filozofija-kako-pismo na Emil Sioran. Markus. naukata. pred ~eli~nata stega na apokalipti~nata civilizaciska trauma. tekstot. so-znanieto (naukata) i pri-znanieto (umetnosta). li~noto iskustvo. {to go razjaduva sovremeniot ~ovek. 18 . kreativno se vkrstuvaat. 5. {amanski zanes! Teorijata kako inicijacija. i analiti~kata prosudba na. inicijaciski.. kni`evnoumetni~ki `anri. vospituvaweto. ne se povrzuvaat samo so svojot tradicionalen prosvetitelskiot moment (demistifikacijata). Cvetan Todorov. geopoetikata na Kenet Vajt.. {to go inducira podemot na anti-esencijalizmot vo filozofijata (dekonstrukcijata na @ak Derida). vnatre{nata mudrost. Peter Sloterdajk. hibridna teorija . metodite-neophodni vo so~eluvaweto so. 1997) . kako i svojot ekstati~ki tanc (povtorno. nepovtorlivata izvedbenost). Verojatno pod vlijanie i na Ni~eanskata entuzijasti~ka poetika. i so svojot iskonski. definiraj}i se sebesi kako metod na preotkrivawe na vrodenata. teoriska avtobiografija (M. filozofijata. ili "sofija#. transfer ili predavstvo? Podemot na filozofijata na jazikot. poimite. Predavaweto. itn. 1992). propedevti~ki proces i ~in na predavaweto.. vo dosluh so platonovskiot pristap. kako {to veli Vilem Fluser (1997:126). od druga strana .. se sozdava relacionalnata.kako vo primerite na Rolan Bart. Julija Kristeva. umetnosta. ispovedni~kata. ili.Elizabeta [eleva MAGOR isti~kata performativnost (avtenti~nata. @il Delez. teorijata na literaturata sega odnovo se promovira. transferot na iskustvata. So ogled na toa. isto taka. u~eweto.

voznemirenost pred akutnite socio-kulturni fenomeni i egzistencijalni problemi na literaturata. 1996: 10). vo kogo. transferot. post-kolonijalnata kritika. se sozdavaat nekolku komplementarni {koli. no. {to nastapuva vo kni`evnata teorija. bela mitologija. iako odnapred nepredvidlivi semanti~ki promeni. So drugi zborovi. modifikacii. uslo`nuvawa. kako {to se: Noviot istoricizam. ne postoi takvo ne{to. impersonalen) prevod. vo kni`evnata nauka i teorija. Zo{to teorija . "zakonot na divoto pismo#. a taa. antropolo{ki presvrt. izvedeno so posredstvo na diskursot na obrazovanieto. i so samoto toa. "Onie. neminovno se prosledeni so opredeleni. derivativno ustrojstvo na jazikot kako medium. kulturnite studii. pretstaven kako vospitanik i neprosvetlen sluga. Kako povtorno da se vra}a na scena. razbran kako vospituva~ i prosvetlen gospodar. Tipi~no kolonijalnata zabluda i ostrata razlika pome|u U~itelot.n. So ogled na imanentnoto. 1994:19). kako originalen jazik. mo`at sebesi da si dozvolat da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza. taka {to. nezapirlivata intralingvisti~ka aktivnost i semanti~kata interferencija. platonovskiot ideal na mudrosta. ja doka`uva svojata vitalna. mo`ebi. egzistencijalna vtemelenost. `iva. vo zakrilata na post-strukturalizmot. premestuvaweto. odnosno za op{testvenoto prisvojuvawe i raspolagawe so mo}ta. opravdanost. postojano deluva tn.elitizam ili potreba? Teorijata nesomneno ima svoja povesna. koga "u~eweto ne e predavawe ili prodavawe na znaeweto. kulturata i ~ove{tvoto. Blum. sovremenata teorija se {potvrduva i kako "{kola na nezadovolstvoto# (H. metaforizacii. feministi~kata kritika. vtemelenost i opravdanost. tuku e vzaemno samoispituvawe# (E.Kako {to umesno predupreduva Derida. od druga strana . obete strani se podlo`eni na promena na ulogite. 19 . onie. zasegnatost. {to se nao|aat pod nivnata vlast. 6. 1994). vo 80-tite godini. vo prilog na demokratskiot model na kreativniot Dijalog. koi{to vladeat. dislokacijata. koga.. toa ne go mo`at# (T. istoriska dimenzija.se menuva. Razmisluvaj}i ponaglaseno za politi~koto zna~ewe (i politi~kata borba na nivoto na) na teorijata. najdobro se potvrduva vo t. i ednata na drugata si pomagaat vo makotrpnata i neizbe`na zada~a na samovospituvaweto.. Koleva. Iglton. odnosno pomestuvaweto. od edna strana i U~enikot. ne{to kako idealen (~ist.

nare~en teorija. taa se nao|a i se realizira. fizi~kiot opstanok i konzervacijata na kulturnata tradicija... kni`evna teorija. mi li~i na tanc so erosot na vistinata i tajnata. negoviot duh i qubopitstvo. vo koj od svoite oblici.. kriti~ka teorija) . toa e najdobroto {to mo`e da £ se slu~i na bilo koja aktivnost. povrzan so kultot na smrtta# (R. A. dali kako: teorija na kni`evnosta. teorija na kritikata. teorijata e megdan za odmeruvawe na dioniziskata ekstaza so kreativno oblagorodenata izvedba i konfesionalno naso~enata. kakvi natamo{ni transformacii go o~ekuvaat fenomenot. pome|u drugoto. fundamentalni ramkovni opredelbi .. }e opstojuvaat s¢ dotoga{. Namesto dosadnoto i suvoparno predavawe i nametnuvawe na sterilnite dogmi. pove}e od bilo koga. obrazovanieto-siot simboli~ki register.. op{testvoto e prinudeno da ja izmisli tradicijata. vo svoite najdobri i najradikalni primeri.ostanuva pra{awe na opstanokot i osmisluvaweto na ~ovekoviot tvore~ki (intelektualen) potfat. I. s¢ pove}e. Pra{aweto na teorijata (bez razlika na toa. teorijata denes.Elizabeta [eleva MAGOR Nejzinata smisla i neophodnost. dodeka socio-kulturnite neramnomernosti go zasegaat i obespokojuvaat ~ove~koto bitie. pra{awe na bukvalniot. egzibicionisti~ka erudicija na teoreti~arot-{aman. {to go zagovaraat oddelnite nekadarni epigoni. denes. imanentno svrzana so arhai~niot kult na smrtta: "za da ja osigura svojata reprodukcija. Vo tie i takvi. 1997).. ne pomalku. S¢ pove}e me provocira. 20 .bez ogled na toa. Mo~nik.

utopiska konotacija i mo}! Ovozmo`uvaj}i razli~ni nivoi na podelba. svetotvorna i duri . racionalno neobjasniv karakter.. vo svetot. dotolku pove}e {to. prerasnuva i vo svoevidna institucija. ve}e dolgo vreme pretstavuva i teoretska tema par ekselans. Sudej}i spored najdlabokite filozofski uvidi. taa mo`e da bide apstraktna qubov kon qubovta bespredmetna. qubovta kako fenomen. {to egzaltira kako strast Fridrih Ni~e Pi{uvaweto e nauka za nasladite na jazikot. negovata kamasutra Rolan Bart Sakam s¢ {to znam D-r Falus. agape (kako kaj religioznite isku{enici). mo`e da 21 . neizrekliv. da bide "iskustvo. ili pak misti~en zanes. taa. minuva i e podlo`na na nekolku transformacii: spored svojot oblik.# na Dejan Dukovski Iako pojdovno obele`ana so svojot apofati~ki. qubovta.ili. nirvana. grani~ni sostojbi i smrtni (fatalni) pra{awa. heuristi~na.KON DIONIZISKA OBNOVA NA KNI@EVNATA TEORIJA Samata interpretacija e oblik na voljata za mo}. na qubovta £ se prepi{uva odredena hermenevtika na prestapot i transcendencijata. Oktavio Paz. zaedno so sotiriolo{kata (spasitelska). nesoop{tlivo so idei#. Vo toj apokalipti~en kontekst. kako {to svedo~i eden od nejzinite nesomneni poznava~i. pak. qubovta e vbroena me|u metafizi~kite kvaliteti. taa mo`e da bide strast. ekstaza. opredeluva~ki za ~ovekovata egzistencija tokmu so ogled na ~ovekovata fatalna zadadenost i sudbonosna kone~nost. spored svojot predmet. filija (kako kaj Tristan i Izolda).. lik od dramata "MME. so svoeto konstituitivno svojstvo. qubovta. katarzi~na. po~nuvaj}i so trubadurskata poezija. odnosno univerzalna kosmi~ka qubov .

siboliziran preku sakanoto lice. srede fundamentalnata kriza i preispituvawe na temelite. vo sekoga{ neizvesnata avantura na tekstot. Sudbonosna. na{ata ambicija se sostoi vo toa. lucidni i. koe. sintezisot. koj bi bil. da bide imanentno vgradena VO diskursot. harmonija na edinkata so svetot... pretstavuva nejzino meta-nivo. 1997:V). nejzina manifestacija. mislime na epistemolo{ki rez/prelom. namesto mediokritetski poslu{nici kon rigiden teoriski sistem. nepredvidliva struja. {to go pravi aktuelnata post-teorija. ne samo {to "se vra}a vo kopne`ot. aktuelisti~ko poa|ali{te .vakavata estetizirana post-teorija. vodi kon inicijaciski model na kni`evna teorija. Osudenosta na sebe. potopena vo mra~ni. vqubenici.Elizabeta [eleva MAGOR bide konkretna. ili pak qubovta mo`e da bide dejstvitelna sila. so opredelen ~in. magiski princip na zarazenost. samo`rtva. tuku. na svoeviden rizik podgotveni. stilizirana ili kategorija imeno na stilot. kopne`ot (kako dlaboko soznatelen. kako takov. kako diskurs Za qubovta. sakavme da podvle~eme. povod. spored na~inot na svoeto iska`uvawe. nosej}i i odredeni demonski aspekti na teloto i telesnosta. dodeka kni`evniot diskurs. sopstveniot itinerer# (V. problem. fatalna. kakva {to e. objavena na nivo na leksisot. i heuristi~ki mo}en). potvrdena na nivo na praksisot. vpro~em i ne e cel na ovoj prilog. 1992:55). neizbe`na. Ne navleguvaj}i ponatamu vo ova isklu~itelno delikatno i slo`eno podra~je na razmisluvawe. samodovolna tokmu na nivoto na jazikot). kon nekoe ili nekolku su{testva naso~ena i isklu~iva qubov. kosmi~ka (s¢op{ta)svadba. vo nedogled sporej}i okolu nejzinite modaliteti. eti~ko delo. performativna (izvedena i doka`ana. egzistencijalno . potentni. pred s¢ modalitetot na libidiranata po`ednost. teleologijata i simbolika. qubovta da bide (da prerasne vo) PRISTAP kon literaturata. kon edna svoevidna. koi qubovta ja tretiraat kako svoja TEMA. qubovta mo`e da bide deklarativna. qubovta e mo`ebi prvenstveno ili pred s¢ (al)hemiska pojava. ~estvuvawe. se stisnuva i nad epistemolo{kiot horizont na 22 . deka qubovta voobi~aeno egzistira kako tema. Sli~na na sokratovskata. na svojata avtokontekstualizacija.govor! Mislime na s¢ ponaglasenoto i ve}e neporeklivo ESTETSKO zna~ewe na sovremenata teorija. reafirmiraj}i gi vrednostite na homeopatskiot. Koga go velime ova. Biti. sekoj e osuden na toa "samiot da go odbira svojot `anr i vo nego. so svoeto vulkanski `ivo i pulsira~ko.ekstati~na inficiranost i intoniranost na teoretskiot pristap i u{te pove}e . {to te`nee kon soedinuvawetp. iracionalni pobudi. koja pozitivno gi prevrednuva pridobivkite na individualnoto do`ivuvawe na tekstot. {to go nadminuva sekoj predmet# (1992:55). }e pretpo~ita strasni. koja{to. potvrda i nerazdelnost. Za razlika od mno`estvoto prilozi. "erotska anamneza# (Peter Sloterdajk. vo koja{to.

Nejzinata vtemelenost vo qubovta kako pojdoven modus na op{teweto so literaturata. vsu{nost. estetizmot. dijalogot. obiduvaj}i se i samiot da go dopolni. da mu parira so svojata sopstvena ubost. kolku i qubovno posvetuvawe i taktalen odnos kon kni`evnoumetni~kiot tekst. i se vkotvuva vo . vo site etapi od nejzinoto sekojdnevie. svetski princip). "teoriska fikcija# (@an Belmen Noel). do toj stepen. isto taka. So ogled na toa. kritikata. "Teorija kako umetnost# (Fransoa Liotar). motivaciska osnova na vkrstenoto. se prepoznava vo indikativnata opredelba na ~itaweto kako transfer. dopadlivost. divertismenot. soblekuvaweto. "malcinskata umetni~ka forma# (Teri Iglton). ~itaweto. so pomo{ na intertekstualniot trud i teoriskata aktivnost). ja otkrivame na nivo na etimolo{ka sli~nost: vo tradicijata na trubadurskata lirika i erotika.pismoto. efektot na estetskata poentiranost. askezisot (samootkrivaweto i samooblikuvaweto. igrata. i deka takvata imanentna tekstovna qubov i afinitet. samonadgradba. mu pripa|a na. dosetkata. Terminolo{ki sosema nalik na ovoj starofrancuski `anr ESEJOT iziskuva edno isto tolku ritualno. obele`en so niza erotski. postapkata na o~uduvawe (do skoro svojstvena samo na umetni~kata literatura). intertekstovno ~itawe. Vo duhot na Ni~eanskite tradicii na intelektualnata umetnost. e. vklu~itelno doteruvaweto. odnosno. strasni priznaci i kvaliteti. me|u drugoto. post-teorijata kako svoi legitimni sostavki gi implicira i hedonizmot.kni`evnata nauka. spored u~eweto na Bahtin. kreativen {arm i avtenti~nost. iskrenat na nivoto na ontolo{ki. u`ivaweto vo tekstot. 23 . a koj podrazbira ritualna inicijacija i ritualno posvetuvawe na sakanata `ena. legnuvaweto na po~inka itn. {to otvoreno se imenuva "ubava teorija# (Elizabet Brus). Poa|aj}i.assai (na provansalski). predizvik. za kone~en ishod i zo{to da ne . @ak Derida }e napi{e deka "eden tekst saka / qubi drug#.ideal .imaj}i ja tokmu li~nata samopreobrazba. post-teoriskoto pismo). dotolku pove}e {to. pome|u drugoto. kade centralno zna~ewe zavzema tokmu qubovniot ispit . od qubovta kako pretpostavka na dijalogot (a istiot toj. zna~i. taa go gradi i ~uva svojot artisti~ki {arm. paradigmati~no za metodata na dekonstrukcija na pismoto (vo slu~ajov.

Elizabeta [eleva MAGOR II QUBOV VO DISKURSOT. voobi~aenata za filozofite. panvitalisti~koto struewe i kru`ewe na energijata. streme`. post-torijata. odo{to tema na izlagaweto. koi u~estvuvame vo sekoga{ aktuelnata drama na qubovta. Streme`ot na Ni~e za sozdavawe na edna anarhi~na i samoispovedna. egzistencijalnoto. vo podemot i nezale~livoto vlijanie na patolo{ki platonizam (kako {to Ernesto Sabato ja narekuva. nelagoda pred telesnoto. ~itatelskiot eros. difuznata obzemenost i pretopenost. tvore~ka. so studeno meta-jazi~no obleklo. {to se odviva so posredstvo na kompjuterskite monitori. da go afirmira erotskiot pristap kon tvore{tvoto. principite na body criticism-ot. tokmu poradi toa) heuristi~ka. "fluksot# (Delez i Gatari). Sozdavaweto i Uni{tuvaweto . fatalna strategija na postoeweto. progresivno. qubovta kon tekstot. virtuelnata realnost i tehno-estetikata i tehno-retorikata. mo`ebi daleku poprikladna da bide PRISTAP..qubovta e nepredvidliva. artisti~ka (protiv)nauka. kreativna. Pred ova. neskrotliva vo zadaden ili kone~en oblik. nesopirlivo LADEWE na svetot. ODVNATRE razbivaj}i go. so potpis na aktuelnata poetika na androginiot in24 . ontologizacijata na `elbata. OPASNA. kakva {to e sredbata so i do`ivuvaweto na literaturata. no istovremeno (mo`ebi. strast. QUBOV ZA TEKSTOT †Da se ostane vo sistemot. otkriva~ka. koj svoite zalo`bi gi pi{uva{e "so svojata krv# (@or` Bataj). pulsira~koto. Finkilkrojt Ekstati~na. `enskoto. meandriraweto niz edna misti~na ekstaza. srede ironi~no imenuvanata "ekstaza na komunikacijata# (@an Bodrijar). svoite "radosti i svoite bolki# naprotiv. denes o~igledno. smelo i strastveno isprovocirana vo spisite na Ni~e. raste potrebata za obnova na taktilnosta kon tekstot. {to n¢ inficiral site nas. sudbonosna. otade. ne sokrivaj}i gi i ne preoblekuvaj}i gi. metaforikata na nomadstvoto i skitni{tvoto. pove}e od bilo koga.. literaturata. plodnoto. oblikotvorena.# P. Prepoznatliva niz hermenevtikata na optekot. Brukner / A. pismoto. treba da ja o`ivotvori neraskinlivata sprega pome|u qubovta i teorijata. vo koja se sosredo~uvaat komplementarnite principi na @ivotot i Smrtta. spoznatelna. taktilnost.

od toa {to. vo negovata postmoderna vertira na klasi~nata qubovna izjava). Brukner. vkodiranost: "Ja poznavam qubovta pred da ja do`iveam. kriti~arot nomadski se prepu{ta na poligamnite nasladi. 25 . post-kriti~arot pove}e ne se stesnuva. zavodlivo pora~uva Akile Boniot Oliva). vo erotolo{kite arhepi i {ifri na kultura.kriti~arot neminovno e eden od zastapnicite na don-`uanskiot mit (kako {to ubavo. pome|u drugoto. ekstati~noto. III †Pred s¢. na momenti. n¢ predupreduva. so svojata vrodena. crni dupki na znaeweto i naukata. isto taka nastojuva. osven {to go nudi programskoto nadminuvawe na binarnata logika i ma{ko-`enskata sprotivstavenost. tangencijalno se dopira so sferata na mistikata. dali i nad s¢. vo nea otkrivaj}i go fatumot na edna sekoga{-ve}e prisutnost. neizreklivoto. imanentna nevernost (i nenasitnost) samo od eden tekst (ili teoriski metod) . kolku i slavata na pismoto. {to podatlivo mu gi predo~uva i prepora~uva pismoto. vo svojata osudenost na qubov (kon. blokiraweto na transparentniot um i podemot na paralogiite vo domenot na dosega egzaktnite nauki. evolutivnata ontologija i geneologija na qubovta. {to fenomenot na qubovta. da ja barame vo magi~noto skrivali{te na tajnite (intertekstulani) {epotewa.ter(s)-(t)ekstualen identitet na tekstot. zadadenost. Citira~kiot karakter na qubovta (efektno poentiran od strana na lucidniot Umberto Eko. post-teorijata go sogleduva i tolkuva imeno niz prizmata na intertekstualnosta. ili srami. 1989:110). Znaej}i za golemiot. no ne isklu~ivo vo ramkite na tekstot). vo POHOTATA gledaj}i ja slavata na `ivotot. izvesnosta na sakaweto sekoga{ e vo prepoznavaweto# (P. Dotolku pove}e. narasnuva~ki kompleks na tkn. filozofijata e sostojba na vqubenost# Ferid Muhi} Sakal da go priznae toa ili ne. tekstot da go spoi so svetot / kosmosot. Ako qubovta e kategorija na izborot.

opasna. sozdavaj}i povisoko edinstvo. denes. Ne zaboravaj}i pri toa.. odnosno vovedeme vo ramkite na svojot praksis. taka i nie treba da go pravime. {to. so magijata na umetni~kiot oblik. erosot kon deloto namesto sterilniot. za koe{to eve denes i ovde sme sobrani da zboruvame. pothranuvame tekstovnata qubov. inkvizatorski odnos. "go pravi. @ak Derida. Vo svojot govor i pismo za qubovta.taa kvintesencija na postoeweto i vrven zalog na `ivotnata alhemija (svadba) vo koja protivre~nostite vzaemno se privlekuvaat. Ne dozvoluvaj}i da izbledne ili is~ezne primarniot imperativ na egzistencijalniot erotizam. interpuktivnosta i odlagaweto. toa zna~i "da vodime qubov.Elizabeta [eleva MAGOR Ako Ludvig Vitgen{tajn solomonski pora~uva. predimstvo na tipi~no erotskite (tantri~ki) tehniki na prekinot. Niz edna mala parafraza na kultniot hipi slogan. ovozmo`uvaj}i im suprema-cija. aroganten i rigiden (kvazi) scientisti~ki. qubovta . so literaturata. 1983 ) so svoite esei. vo eden od svoite posledni zapisi. zadu{uva~ki. za koe ne mo`e da se zboruva. |avolesto ja izrekuva {armantniot Danilo Ki{: "Ne dozvoluvajte literaturata da vi ja zameni qubovta. 26 . a ne vojna# so tekstovite.#. ona. treba da se mol~i#. deka: "Za ona. I taa e . ona {to go veli# (Gregori Ulmer. da ja neguvame i pottiknuvame. kola`ot i monta`ata. na sjajnata pouka..

celej}i kon osve`uvawe. razotkriva i reinkarnira polivalentnite aspekti i kvaliteti na Teloto. pred se. dvi`eweto . †egzistencijalnoto tetovirawe#. †opasnoto razmisluvawe# (Peter Sloterdajk). eden inventiven Tanc. 27 .TELOTO NA DISKURSOT Aleksandriskiot ~ovek. preskok. †postoeweto na svetot biduva opravdano samo kako estetski fenomen# (Ni~e. Vospostaveno kako (nov) ontolo{ki garant za izvornosta na soznanieto (poto~no. regenerativno podmladuvawe i provokacija na klasi~niot. inicijaciski model. protekot. negova komasutra# Rolan Bart Po~nuvaj}i so ekstati~kite zapisi na Ni~e. matejazi~no i metafizi~ki orientiran. samoopitot. nasladata. zagatkite i provokaciite na edna †artisti~ka protivnauka#. gi istaknuva imeno erotskite vrednosti i aspekti na tekstualnata praktika.# Fridrih Ni~e †Pismoto e nauka za nasladite na jazikot. pluralitetot na u`ivawata vo tekstot (podednakvo na ~itaweto. ovaa †artisti~ka protivnauka#. do`ivuvaweto). homeopatskiot. difuznoto. kreativen predizvik. e vsu{nost bibliotekar i korektor. vo vremeto koe gi osporuva i decentrira transcedentalnite (falogocentri~ni) ozna~iteli i vrednosti: kako svoj epistemolo{ki pandan i korelat. gi reafirmira. niz meandrite na svoevidniot epistemolo{ki skandal i svojata zavodliva penetrantnost. subverzivnoto energetsko deluvawe. teloto go implicira principot na zadovolstvo. 1983). presvrt. so voobli~uvaat konturite. preku metaforata (i metaforizacijata) na teloto. so ogled na kogo. model na kriti~kot-teoriskiot diskus. senzualnosta. bazi~nata plodnost i taktilnost. vo modernata kritika i teorija. Otvoraj}i se sebesi vo nasoka na dioniziskoto. fluksusot. koja{to.gledaj}i vo vistinata. u`ivaweto. pulzionelnoto. samoinvestiraweto. bedno oslepen od kni`nata pra{ina i pe~atnite gre{ki.

korporalnite stilski odliki. sonuvaj}i tokmu za takov †nevozmo`en#. Re~isi kulten pretstavnik (poto~no pripadnik) na vakvata erotizirana †kritika#. pulzionelnoto na~elo. so ogled na svojata oktopodijalna difuznost i lizgavost. zatvorena hermenevtika. †neodr`liv# tekst. Taka na primer. skandal. provokacija. †vtorostepeno# mislewe (Kenet Vajt). Sosema sli~no. Toj }e bide voved vo ona. sledej}i go imperativot na fragmentarnosta. intencionalno naso~eno kon suzbivaweto na telesnosta i u`ivaweto vo ovozmo`enite zadovolstva. hedonisti~kiot pristap. transmutacii. †branovidno#. sepak. Rolan Bart. deka Mihail Bahtin. transkodirawa. Otade. kako nov parametar na ~itatelskata penetracija vo tekstot. `enata i bo`ica-majka. {to vo sebe gi obedinuva obete zna~enski konotacii na latinskiot zbor †korpus# . zagrozenost.vo ime i vo prilog na interpretacijata kako strast. prv vo kni`evnata teorija i antropologija. od puritanskata. na toj na~in. cenzorskata. atopija. znaej}i pove}e od kogo bilo na svetot. uka`a na revolucionernite potencijali na materijalnotelesniot princip vo narodnata (karnevalska) kultura na (mra~noto) Srednovekovie. potentna dimenzija. zadovolstvoto. subjektivnosta. {to nikoga{ nema da se napi{e# . koe rakovodi so pismoto. Peter Sloterdajk ja istaknuva negovata mudra (i vo podocne`nata filozofska tradicija zapostavena) orijentacija kon maj~instvoto. difuznosta.Elizabeta [eleva MAGOR kako i na pi{uvaweto). Ne odbegnuvaj}i go svoevidniot egzibicionizam na kriti~arot (negovoto javno hipostazirawe i supstancijalizacija). od naukata i metodot . semioti~koto. 28 . koja bila vodena i mnogulika (androgina). so~nosta. Zagatnata vo trudovite na Julija Kristeva. od pedagogijata. kon poroduvaweto (i osloboduvaweto) od teoriskata naduenost. avantura.teloto i tekstot. nomadsko. so haos povrzano. po`ednosta na i kon tekstot. tantri~kata kritika se sostoi vo samata †predigra i odlagawe# (Xon O’Nil). staratelskata. samiot ~estopati povikuvaj}i se na radikalnite premisi na Ni~e. decidno se ograduva od †frigidniot tekstdrdorko#. {to postojano predizvikuva imanentni preobrazbi.veli Bart. odnosno na @or` Bataj. obnovuvaj}i go majeuti~kiot negativizam na Sokrat. mo`eme da govorime za izvesno razlikuvawe (omeknuvawe) na logocentri~niot model na kriti~ko-teoretskiot diskurs i negova dekonstrukcija koja{to konsekventno vodi kon edno polimorfno. fluktualnosta na diskursot. inkonkluzivnosta. negovata libidinalna. Da ne zaboravime. proto~nosta. preoptovarenost. †Sekoj tekst za zadovolstvoto sekoga{ samo }e zaobikoluva. zemaj}i go predvid prvenstveno subverzivnite u~inoci na `enskoto. intertekstualnosta svedo~i tokmu za kinet~nosta. Kenet Vajt ja apostrifira mitskata prikazna za Metis.

blagodarenie i na udelot na teoretskata psihoanaliza na Lakan.) . no i kako proekt. {to se potvrduva i na nivoto na t. opskurna. odnesuvawe. telesnata umetnost.Fluksus. jakne predizvikot. no i za osloboduvawe na lascivnata. selsko.) kako eden Tekst. Povikuvaj}i se na iskustvata od perforamnsot. s¢ pove}e. diskursot sosredoto~en okolu libidinalnite dobivki i aspekti na sovremenata kultura (vo koja ne malo zna~ewe dobiva problemot na zaveduvaweto . nedofatlivata. govor. dejstvuvawe.n. materijal i medium na umetni~kiot izraz. mo`eme da razgatneme svojstva na eden svoeviden intertekst. dijalo{ka proekcija na dijalogi~nost. Moris Merlo Ponti. od svoja strana. Osobeno vo post-avangardnata. Mi{el Fuko. teloto go interpretira kako praktika. emotivno. itn. Taka. dvi`eweto so simptomati~no ime . raznojazi~nost. protiv-sistematska.ovojpat. Bahtin ne se stesnuva od toa vo personalisti~kata oboenost na epistemolo{kiot tekst. ovozmo`uva samoto telo da go razgleduvame. kako posledna bariera na li~niot identitet i kako pokazatel na 29 . tabuzirana terminologija: re~nikot na seksualnite verbalni nasladi. t. hepening.pretvoraj}i go teloto vo efektna metafora za o`ivotvoruvawe na epikurejskata dimenzija na kritikata. ili teloto kako provokacija na aktuelnata teorija. multimedijalno vtemelena umetni~ka praktika. egzistencijalno †tetoirana# izvedba. Semioti~koto tolkuvawe na teloto kako znak. za razlika od klasi~noto telo na umetnosta. vo teorijata.e. kon virtualnata idnina naso~eno. javno itn. @il Delez. kako kulturen interpretant. oblikuvawe. odnosno dijalogi~nosta pome|u egzistencijalnoto iskustvo (`ivotot kako tekst) i kreativniot tekstualen zapis (tekstot kako `ivot. Verojatno. zaedno so site negovi manifestacii (gestovi. Tokmu so ogled na Bahtinovata. apofati~kata. koi gi istra`uvaat i artikuliraat transformaciite. zabraneta. [o{ana Felman. pak. retorikata i pismoto na teloto . korelativnosta. da gi so~uva kvalitetite na fragmentiranata. nesomneno se nao|a vo opredelen dosluh so imanentnite pottici od estetskata sfera. kreativno telo. Provokacijata na teloto.jazi~no-ideolo{koto zaveduvawe. isto taka. hibridnost. Julija Kristeva). vospostaveno bukvalno kako objekt. govori za pluralnoto telo (setilno. karneval).Afirmiraj}i ja interaktivnosta. kako smisleno tkaewe i sozdavawe. Rolan Bart. vzaemnosta. pove}estilnost. preobrazbite na tkn. ne mo`eme da odre~eme postoewe na opredelena opsesija so telesnosta. Alen Finkelkrojt. umno`en subjekt-vo teloto. sledime podem na eden seksualiziran diskurs. nesamoidenti~en. elaboriran od strana na @an Bodrijar. parisko. kako dominantni kvaliteti na modernata proza. mislej}i imeno na kreativnite potencijali za samosozdavawe i proektualno.

decentrirana egzistencija na posakuvawe. fragmentirano. Vo postmodernata epoha. na fakti~ki opasnosti. kako {to svedo~at i primerite od sovremenata teatarska praktika. sozdavawe i preferirawe na rascepkano. odnosno telesna ili seksualna razlika). so ogled na kogo. hipertrofijata. pismoto na teloto. sozdava edna navidum paradoksalna hibridizacija: teloto na diskursot. teloto e izlo`eno na visoki rizici. gi pottiknuva denes vitalnite pra{awa i problemi na identitetot. telesen princip na do`ivuvaweto i poistovetuvaweto na metodot so sudbina. Kni`evno-teoretskata afirmacija na telesniot princip i teloto. prirodnosta migovnosta. afirmiraj}i ja svoevidnata poetika na bolkata (ili u`itokot) kako metod. osobeno rasprostraneto i zna~ajno za praktikata na `enite-umetnici. so nego. kako {to konstatiraat analiti~arite Stiven Best i Daglas Kelner. na ekstremni (†krvavi#) potezi i zafati. seksipilno. nepredvidlivosta. pulsira~ko. koi{to.Elizabeta [eleva MAGOR edna darba za `iveewe. ili diskursot razbien kako telo: po`elno. †Postmoderniot subjekt. {to go preferira erotizmot na slu~ajot. 30 . doa|a do †voskresnuvawe na individuata vo estetizirana `elee~ka monada# (1996:403). konkretnosta. lokalnosta. niz prizmata na kreativnoto (ne retko bolno) samooblikuvawe i samoizlagawe. Ne sekoga{ imuno na isku{enijata na biolo{kiot esencijalizam (apsolutizacijata. odnosno rehabilitira. Post-metafizi~kata estetika na teloto. preovladuva esencijalisti~kiot koncept na `elbata. svojstvena na istata postmoderna duhovnost. intimno. po`edno. so svojata nostalgija kon setilnite sodr`ini i kvaliteti na zborot i jazikot. {to go nadminuva redukcionizmot na kartezijanskite opredelbi i izedna~uvawa na subjektot so svesta/kogito. opsesijata od sopstvenata biologija. za `ivotna umetnost. so teloto. upatno e da se prosledi i vo po{irokiot duhoven kontekst na postmodernisti~kite strategii. najtesno povrzani so homeopatskiot.aspekti. gi pomestuva i poso~uva. izvornosta na soznanieto . procesualnosta. anarhisti~kata epistemologija. Teri Iglton upotrebuva edna dobredojdena i polezna sintagma-koja gi obedinuva razli~nite vidovi pismo za teloto (me|u niv i feministi~kata kritika. postapuva radikalno. Novata somatika. 1997). kvalitetite na intimnosta. vo prv plan. ~ie{to telo e integralno na negoviot identitet# (Teri Iglton. zavodlivo. e subjekt. libidinalno i nomadsko telo. anti-epistemolo{ki fenomeni vo kni`evnata i kulturnata teorija. setilnosta. odnosno body criticism). naso~eni kon pretolkuvawe na poimot na subjektivitetot. Sledej}i go sodejstvoto na takvite. za razlika od svojot dekartovski predok. odnatre go potvrduvaat identitetot na bolkata i zapisot za/od nea. Od druga strana.

setilen. vo zavodlivata igra (lizgawe i proizveduvawe) na razlikite. †psihosomatsko viduvawe na tekstot# (Jovica A}in).vodi kon seksualizacija i na kni`evno-teoretskiot diskurs. P. libidinalen) identitet na postmodernata kritika. ostanuva taka vo nezale~iv dosluh so prestapot na klasi~nite mitski zabrani i tabui: ne uspevaj}i da go preodolee strasnoto isku{enie na pogledot. ludizmot. Vospostavena pod nesomneno vlijanie na Fridrih Ni~e. kako bazi~en epistemolo{ki stav i kako nova privilegija na analiti~kiot subjekt. patrijarhalnite propedevti~ki streme`i za proizveduvawe nekreativni epigoni-post-kritika (vo ~ii ramki pripa|a i feministi~kata kritika).Takvoto. prkosno gledaj}i ja naukata niz optikata na umetnikot). post-kritika. Tantri~kiot pristap vo kritikata. preoptovarenosta so metajazi~ni. senzualizmot . kon transkodirawe na konkretniot. na primer. vlastoqubivite implikacii i ishodi na nau~noto znaewe. taktilnoto do`ivuvawe na tekstot. nomadski.{to go implicira i udelot na nepredvidlivoto. so intencionalnata polimorfornost. soo~eni so nepostoeweto na transcedentnite avtoriteti. upatno e da go postavime vo po{irokiot epistemolo{ki kontekst na tkn. so svojata preferencija kon difuznoto. kone~no i androginata (biseksualna) proekcija na tekstot (pismoto). vo domenot na teoretskiot meta-govor. zadu{uva~ki sistemi i principot na materijalno. So svojata odbivnost kon principot na reprezentacijata. Metafori~noto razmno`uvawe na paradigmatikata na teloto. intenzitet. sozdadeno niz diseminacijata (raseju- 31 . niz eksperimentot. senzualen jazik na erotskoto do`ivuvawe. slu~ajnoto. teloto zadobiva konotacii na raspr{en. kone~no go gubi tekstot kako hermenevti~ki objekt za prou~uvawe. neopredelivoto. hiperteoretizirani. pulzionelnoto. vo polza na difuznata magma na erotskoto posakuvawe. go zastapuva takviot model na ~itaweto kako quboven odnos. Orfejskiot (raspar~en. generativnata igra. koga samata †prezentacija na u`itokot# zdobiva supstancijalna vrednost i zna~ewe! (nasproti cenzorskite mehanizmi na †teoretskata kultura#. @ak Derida. rezot) i pomestuvaweto (atopiskoto skr{nuvawe na zadovolstvoto) kon vozbudlivite. vo Procepot (puknatinata. †igrata na svetot#. rastvarawe na subjektot). {to gi zajaknuva avtoeroti~nite aspekti na relacijata ~itatel-tekst (Bart. taa.svedo~i za. fragmentiran. mobilnata anagramska demonta`a. za vozvrat ja afirmiraat ontolo{kata Igra. so naglasenata konvergencija pome|u egzistencijalnoto i teoretskoto (poeti~koto) iskustvo . polimorfen kulturen znak . rigidno voobli~eno. kreativno nesuzbienite predizvici na oslobodenata †poligrafska praktika. S. haoti~noto. duhovno nomadstvo. pozitivno znaewe. ovaa kritika i nejziniot rodona~alnik. falogocentrizmot (odnosno falokratskite predispozicii na teoretskiot diskurs). so ogled na koe. i se sprotivstavuva na. govori za tekstot kako feti{. odnosno objekt na po`ednost). i ludisti~kiot princip. †Intelektualnata umetnost# (Bart).

najcenetiot model na Znaeweto. nekoi recentni poimawa na znaeweto kako zaveduvawe. kako i za soodvetnata ideolo{ka mo} na znaeweto. Otade. za samite poimi na: predava~kiot metod. glasi "Vera#. Iako naslovot na ovoj del. Tekstot pretstavuva primer na "case study# (ili. tuku i po najdlabokite i transgresivni razmisli za politikata na znaeweto. Spored toa. toj naslov e ironi~en (pa. kako metod na vzaemno rasvetluvawe i eksplikacija na dva ili pove}e tekstovi. kola`ot (kalmeweto) i monta`ata (erotskoto spojuvawe) na heterogenite. ovoj tekst predo~uva edno alternativno promisluvawe na odnosot pome|u znaeweto. Primenetata interdisciplinarna metodologija. kako egzemplarna prikazna. tretiot del od dramata "MME. narativ. i isto tolku provokativen. "studija na konkreten slu~aj#). i za znaeweto kako svoevidno (neokolonijalno) `igosuvawe.e. t. trgnuvaj}i od aktuelnata subverzija i preispituvawe na falogocentrizmot. Kone~no.#. deka.. alienacija. vo kratkata analiza na eden izbran. i soo~uvaweto so.pri toa . postkolonijalen pro~it.. figurata na U~itelot. vrz osnova na postmodernisti~koto podrivawe i prevrednuvawe na fundamentite na falogocentrizmot. kade{to e primenet intertekstualniot metod (ili.ovoj tekst }e vklu~i i avtorefleksivna rasprava. odnosno vkrstenoto analiti~ko ~itawe na dramata. primenetata politika na znaeweto seto toa. odnosno zapadnoevropskata metafizi~kata tradicija. interseksualni fragmenti . metafizi~kata tradicija na zapadnata misla . t.Elizabeta [eleva MAGOR vaweto). indikativen za pretstavuvaweto na. 32 .. duri i cini~en). DOKTOR FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO (post-kolonijalno ~itawe na "MME. "~itawe na eden tekst vo ramkite na drug tekst#). od razli~ni disciplinarni sferi.se podrazbiraat..# od Dejan Dukovski) Primenuvaj}i go denes aktuelniot. }e go pro~itame "Vera#. egzemplaren fragment od poslednata drama "MME# (1997) na momentno najeksponiraniot dramski avtor od Makedonija . ~itaweto ni poka`uva.e.. telesno vpi{uvawe. dominacija. edukacijata i `ivotnoto iskustvo.Dejan Dukovski (1969).. kastracija. posegnuva ne samo po soodvetnata kni`evna interpretacija. so ogled na sodr`nata na dramskiot konflikt.

dramata "MME# e napi{ana vo eden specifi~en. odnosno. koi vklu~uvaat raznovidni citati od semioti~kata tradicija na dramata i teatarot. Falus Seksualen identitet Homoseksualec i orientacija travestit Nacionalen Germanec identitet Kulturen identitet Evropjanin Intertekstualen Dr. mo`e da se iscrta slednata "{ema#: Dr.Dejstvieto se slu~uva vo eden specifi~en hronotop. interesno e da se podvle~e toa. koi u~estvuvaat vo ovoj fragment. kr~mata. na primer. Taka. plo{tadite i sl.e. kako i od bazi~no erotskiot mit za potraga). vkrsteni. deka vo ovaa drama se zastapeni pove}e referenci kon meta-teatarot. zaedno so napr. iskustvo . paronomasti~ka i intertekstualna referenca kon Faust. obzemen od svojata "voqa za znaewe#. Falus (lik.treba da rakovodi so toj proces na inicijacija. Falus e onoj. {iroko prifateni. glavniot lik od istoimenata poema na Gete) . koj so ogled na svojata kompetentnost. odnosno radikalnoto prevrednuvawe na osnovnite. opredelen od metafizi~kiot nihilizam. Nivniot vzaemen odnos bi mo`el da se opi{e kako inicijacija . odnosno pogolem broj avtoreferencijalni praktiki i postapki.Mladiot.i Mladiot (anonimen dojdenec i student. Tie poseduvaat pove}ekratni. dodeka drugiot . . pazarite. 33 . pretstavnici na opredeleni i zaokru`eni sistemi na poimawa i vrednosti. t. dramskiot dijalog nesomneno mo`e da se sledi i kako simulacija na edna socijalna komunikacija.e. koi ja potpomagaat dijalogi~nata individualizacija na ~ovekot). i da bide U~itelot. Faust identitet Epistemolo{ki U~itel identitet (volja za mo}) Mladiot Heteroseksualec Makedonec Balkanec Lik od Bildungs-roman Student (volja za znaewe) Otade. Glavnite likovi. Od druga strana. obu~enost. Isto taka.spa|a me|u onie hronotopi. post-moderen idiom. po{iroko. se: Dr. t. saemite. so mnogu indikativno ime. ili. naporedni identiteti. pretstavnici na opredeleni identitarni ulogi. poseben tip interaktiven konflikt.Dr. zapadni kulturni vrednosti i tradicii. opredeleni (i indikativni) kulturni i imagolo{ki referenci. koe podocna se razotkriva kako efektivna. Obata lika se ideolo{ki sinegdohi. so svoi opredeleni socijalni ulogi. zafrlenata germanska kr~ma "Crno prase# (ako gi sledime uka`uvawata na Mihail Bahtin.

Sekako. nivnata zaguba na seksualnata nevinost. Zatoa. poni`uva~ka i podredena) uloga na duhovnoto. 34 . site tie. kako {to e poznato. vklu~uva i podrazbira izvesen stepen na telesna bolka. upatuva tokmu na neizbe`nata (i. religiozen i filozofski vid. prosledeni so eden odnos.. nie stanuvame svesni (predupredeni) za penetrantnite. Spored teoreti~arite. telesnoto. i poimot "erotska ironija# na Tomas Man. neminovno. vo na{iot slu~aj e . Taka se pokrenuva rasprava za mo`nosta od ideo-politi~ka zloupotreba i manipulacija so znaeweto vo ramkite na falogocentri~niot model . odnosno duhovnata ignorancija. kastrira~ki. mo`ebi. kako i novi argumenti za na{eto prou~uvawe na bliskite vrski pome|u znaeweto i erotizmot. obele`anost i `rtva). daleku od toa da bide samo prikladna hipoteti~na konstrukcija na Derida. odamna e voo~ena. otu|uva~ki. sloboda) i libertenskoto dvi`ewe. `edba i u`ivawe). sepak. ima edna mo{ne provokativna situacija: koga nao|ame sovpa|awe me|u etimologijata na zborot kniga (libre t.. da se vratime na Dr. mo`at da bidat sogledani kako svoevidna apologija na ekstati~niot filozofski subjekt. se isto taka. U~itelot e golemiot. kako i iskustvata od misti~en. Vo 17 vek.podnaslovot na "MME# paranoja). erotizmot podednakvo gi vklu~uva telesnite iskustva. No.a. predavawe) i na prevod (adaptacija) na odreden korpus znaewa . koj treba da mine niz inicijaciskiot ritual (koj{to. procesot na podu~uvawe e mnogu sli~en na procesot na transfer (prenos. Stanuva zbor za qubovta. na momenti.. Spored Delez. zaveduvaweto ne e cel samoto za sebe cel: tuku.poradi nivnata neposlu{nost.e.. koj e inkorporiran i vo osnovniot psihoanaliti~kiot ~in . figurite na u~itelite i instruktorite ispolnuvaat vsu{nost falokratski. da ne go ispu{time od predvid Ni~e. Spored Platon. `ivotno pulsira~kto. edipizira~ki. kastrira~ki ulogi. {to gi ostvaruva znaeweto.transferot. ma{ki Drug. u{te vo bibliskiot mit za progonstvoto na Adam i na Eva od rajot . niz poimot na edukacijata kako telesno vpi{uvawe. i toa. ili podobro re~eno. Ovaa dlaboka bliskost pome|u znaeweto i erotizmot.Elizabeta [eleva MAGOR se nao|a vo ulogata na aspirant. pak. vo vremeto na prosvetitelstvoto. duri i paranoidni (dekomponira~ki) efekti. ~ij{to poim "vesela nauka#. tuku i vo uloga na Zavodnik. Falus! Toj ne se nao|a samo vo uloga na majstor i u~itel. kako i celinata na negoviot opus. za smetka na senzualnoto. koga }e po~ne da se zakostenuva vo sistem (interesno sovpa|awe. Sledej}i gi tolkuvawata na Derida. prvenstveno. e medium za steknuvawe nadmo} nad Drugiot (provociraj}i ja i budej}i ja negovata `elba. Pome|u drugite. nasilni~ki (kakvi {to se vpro~em i vo ovaa drama). iskustvo.

vlijanieto. Falus go pretstavuva evropskiot. intrakulturalnata. liberalnite. interkulturna opozicija pome|u Balkanot i Evropa: vo ramkite na toj dramatur{ki East-West diskurs. tuku. ]osev). zad seto toa. neliberalnite.binarnata. n¢ potsetuva na axilak. Evropa e pozitivnata referentna grupa. inter-kulturalnata oska. Dr. pripi{uvaat . za sozdavawe i konstruirawe na identiteti (A. Vo dramskiot fragment. kako da se za{titi. se krie u{te ne{to? Sekako. ~uvaat. Istovremeno. pat (od svoja strana. No. znaewe i poduka-pome|u drugoto. t. {to tie ja nosat so sebe#. znaeweto i mo}ta. kolonijalendodeka Mladiot. {to e predmet na na{iot interes. i istovremeno.preku patuvawata i avanturite). od druga strana zna~i. Zatoa {to. sekoe znaewe. ~ii{to ideo-politi~ki konotacii. provokacija za potraga po nekoi alternativi na falogocentri~niot sistem na obrazovanie. deka tie se 35 . A takvi homotopii. se aktuelizira. Spored uka`uvaweto na Mi{el Fuko. tuku i mo}ta (manipuliraweto.homotopija: simboli~en prostor. Tie go proizveduvaat fundamentalniot strukuralen rascep pome|u Nas (Zapadno-evropjanite. dojdencite. post-kolonijalen subjekt. neminovno gi vklu~uvaat strategiite na mo}ta. Ne samo vo ovaa drama. pak. deka ma`estvenosta i demokratijata se po priroda nespoivi)? Dali. i . od drugata strana. denes n¢ ubeduvaat. prilagodeno na propi{anite evropski modeli i o~ekuvawa. t. kompetentnite) i Niv (Jugoisto~no-evropjanite. So drugi zborovi. ili doa|awe do znaeweto. opredelenata politika na znaeweto. da. kako i procesot.Takvata manipulacija e podednakvo vozmo`na na horizontalnata.e. doma}inite. dlaboko dejstvuva~ki. odnosno na~inot na steknuvawe i akumulirawe na znaewata. represijata. dosta blisko do anti~kite praktiki na samospoznavaweto i samoedukacijata . potvrduvaat. neizbe`ni kulturni predrasudi. se postavuva slednoto pra{awe: dali posakuvaniot transfer na znaeweto e voop{to vozmo`en? Dali e toj recipro~en ili pak asimetri~en? Dali e vtemelen na ma`estvenot ili na demokrati~nost (interesna e zabele{kata na Tomas Man. odnosno. balkanskiot. samoto opstojuvawe na ovoj jaz. Toj simboli~ki prostor operira so sekoga{-ve}e prisutni. i ne treba voop{to da bide premosten. vladeeeweto so drugite).e. deka: ovoj interkulturen jaz ne samo {to ne mo`e. vo ovaa drama. kako i na vertikalnata.Evropa. kon koja Mladiot go naso~uva svoeto aspirativno Jas. patuvawe.ne samo znaeweto po sebe. Toa. Se krie . so~uva ili promeni usvojuvaweto na diskursite. negovoto u~ewe. na Zapadno-evropskite golemi maestra im go ovozmo`uva i ~uva ekskluzivnoto pravo da go proglasuvaat. od ednata. "sekoj edukativen sistem e politi~ki na~in. se tokmu Balkanot. voop{to ne treba da se zanemaruvaat. Spored postoe~kite imagolo{ki standardi. neupatenite).

Falus. Svojata nauka. A... kreativno samo-spoznavawe? Mo`ebi.. dr. Nikoga{ definitivno (da) ne sme nau~eni! [to n¢ vra}a kon Lakanovata formula za frustriranoto pismo. treba vo pogolema mera da gi po~ituvame prednostite na "egzistencijalnoto tetovirawe#. svojstveni na tn. {to e osudeno da ne ja dostigne svojata vistinska cel. Dr. (mentalno) siluvan. Dali. da se vratime nazad. Falus se potsmeva so tradicionalniot poim i slika na znaeweto . subverzijata na mo}ta i avtoritetot na sistemite. otkolku da ja imam 36 .. za koe se zastapuva Peter Sloterdajk? Nekoi od aktuelnite misliteli ve}e se svrteni kon vrednostite. ako vovedeme poinakov vid znaewe (pottiknuvaj}i ja negovata erotska su{tina).Elizabeta [eleva MAGOR privilegirani. Dodeka. treba da se svrtime kon poinakov vid znaewe.kako Drug).. vtoroklasni balkanski zemji. kvantitativno naso~en . Dodeka. kon erotskite mo`nosti na Dr. A.. vo svojata opredelba za dijalo{kata kritika: "Pove}e sakam da tragam po vistinata. nekoj da se poistoveti. da bide i ostane plove~ko. soodvetno na svoite sopstveni i egoisti~ni interesi . Kako {to. `igosan (da se potsetime.. onoj.naj~esto nemo}en da postigne zadovolitelen u~inok vrz subjektot. koj prvenstveno ja igra ulogata na zavodnik. sledej}i go [openhauer. i ne zavr{uva. barem. mo`eme da ja izbegneme golemata zloupotreba na znaeweto? Ili. vtorostepeni.. vpro~em. ne samo kon postojnoto anamnesti~ko. koe e legitimen. Sekako e neobi~en u~itel. Zatoa. namesto za znaewe. deka identifikacijata zna~i. neuspe{en. spored mene. reproduktivno-tuku i kon ekstati~noto. Falus sekoga{ ispa|a nezadovolen. Mladiot sekoga{ biduva uloven. pora~uva i Cvetan Todorov. so i preku drugite. poprvo treba da govorime za alternativata na li~na mudrost? Ili. vo znaeweto poprvo bi trebalo da gledame medium na samootkrivaweto i li~na soteriologija? Mo`ebi.toj avtoironi~no se deklarira kako kompleksna kurva. znaeweto postojano nedostasuva. deka: "Jas go sakam. seto ona {to go znam#. spored @an Bodrijar e. pismoto (vo na{iot slu~aj -znaeweto). konsumentski.da gi rakovodat. negovoto veli~estvo. prazen. Taka i tradicionalniot tip na znaewe e kumulativen. naso~uvaat ili ureduvaat idnite razvojni procesi vo tn. nomadsko. da se obideme da gi nadmineme negovite o~iledni limiti? Mo`ebi. kako zakanuva~ka sila i iskustvo.kako fatalna strategija. No.. Negoviot. razo~aran. polnopraven segment i duri garant na smislata i opravdanosta na znaeweto. fluidno. zaroben. na{ata dlaboka predodredenost e da kopneeme po znaeweto.. ja imenuva kako "kuromantija#. najvpe~atliv iskaz glasi. telesno soznavawe. u{te edna od va`nite osobini na zaveduvaweto.

samoto postoewe na vakvi mesta. Dijalo{kiot princip. imeno. Mo`ebi. Fuko.svoeto vnatre{no drugo (samokriti~noto znaewe). snimen vo kazinoto vo Las Vegas. doka`uva. `ivotna "arhitektura# na analiti~arot -ja odbiva pred s¢ sopstvenata reifikacija. Taka i predavaweto (podu~uvaweto) ne e samo transfer (prenos) i prevod (adaptacija). "drugi (isklu~eni) heterotopi~ni prostori#. dokolku go prifatime dijalo{kiot pristap kako predizvik. Zatoa. bi mo`ele malku i samite sebesi da se analizirame. razgovara so tekstovite. i tokmu toa. lokalizira. Taka.. pokraj edna "zaja~ica#..na svoe raspolagawe#. i vakvite letni {koli se del od tn. e mo`ebi edna od pri~inite na negovata primamlivost. A vo toa mo`eme da se uverime. Taa kritika. vtemelen vo deloto na Bahtin. i ne mu se obra}a samo na razumot. vrz tn. za koi govori M. za vreme na svoeto mnogu poseteno predavawe . znaeweto e vo sostojba da se dekonstruira duri i samoto sebesi. Sposobno da ja izvr{uva svojata heterotopi~na funkcija. i nie. 37 . gledaj}i ja bizarnata fotografija na tehno-dizajniraniot @an Bodrijar. tuku i na imaginacijata. na Letnata {kola. i zasnovan vrz iskustvenata podloga na humanistikata. ovde. ograni~i. deka op{testvoto e vo situacija da go isklu~i... tuku i transgresija (preskok otade) znaeweto.

ili esencijalizira spomenatiot antagonizam. bolna podelba (polarizacija) na svetot na Nie i Tie. na tkn. se esencijalizira u{te edna stigmatizacija. odr`uvawe i opravduvawe na edna. Vo posledno vreme. vgradeni vo akademskiot diskurs i prou~uvaweto. Vo kontekstot na recentnite procesi. ili kulturi od tkn.Elizabeta [eleva MAGOR AH. vo osnova. deka samiot toj rascep. svedoci sme na edna dlaboka. otfrlaweto. od edna strana. TIE BALKANCI! ili-diskursot na dekolonizacijata (slu~aj: Makedonija) "Onie. stanuva eden od za{titno-odbrambenite mehanizmi. Teri Iglton (1996) Prv del . dekompozicija. poslednive dve decenii se afirmira edna opredelba. se zema kako argumentaciona osnova za vospostavuvawe. 1997). pretpostavuva ideolo{ko (ideologizira~ko) stojali{te: vo ramkite na koe. vrz osnova na `igosuvaweto. koe. a pak taa. od drugata strana. so pomo{ta na koi. za nas u{te i frustrira~ka. da gi revidira skrienite imperijalisti~ki predrasudi i tendencii. neo-kolonijalisti~ka podelba me|u Nie i Tie. od druga strana (N. kni`evnata nauka se zbogati 38 . ili opozicija. no. {to go karakteriziraat tkn. vo kni`evnata i kulturnata teorija. Od druga strana. onie. nasprema kategorijata †Istok#. dodeka. vsu{nost.). vtemelen vrz arogantnata distinkcija me|u varvarite od edna. i civiliziranite. A{erson. se etablira. †balkanizam#. `igosuvawe. implementira eden. vo kulturnata istorija (ve}e) iskompromitiran evropocentri~en diskurs. da bidat oslobodeni od kritika i od konceptualna analiza.toa ne go mo`at#. od svoja strana.Osudeni na analiza 1. U{te pokonkretno. Po~nuvaj}i so knigata na Edvard Said †Orientalizam# (1978 g. isklu~uvaweto na Drugiot. nov svetski poredok i podemot na neo-liberalizmot. hegemonisti~kata neprikosnovenost i uloga na kategorijata †Zapad#. ve}e stanuva jasno. koi{to upravuvaat mo`at da si dozvolat. se stabilizira i odr`uva. daleku od toa da bide samo geo-strate{ko. tkn. ne-evropski. {to te`nee kon toa. koi se pod nivna uprava . tret svet.

sopstvenite manipulatorski avtokonstrukcii. Tret svet. so ogled na site svoi karakteristiki i pokazateli. vo sovremenata kritika i teorija. no. no sigurno. "kolonijalni# i kolonizirani kulturi. i inicijalnite naznaki za etno-kulturnata rehabilitacija i predvrednuvawe i na kategorijata na tkn. i epistemolo{ki stereotipi. atributot postkolonijalen.zna~i. samo-osoznavaweto i samo-afirmiraweto. manipulacija. kulturolo{ki. Denes. i drugite `anri. politi~kata. vo prvo vreme. od statusot na nejziniot avtor i raska`uva~. deka sekoja naracija za identitetot. da opfati i po{iroki aspekti na sociokulturnata emancipacija. s¢ pove}e. isto taka. Govedi}. {to ja promovira{e sintagmata "zarobeniot um# (^eslav Milo{). poleka. vo dramite. kulturnata eksploatacija. no. odnosno pravoto na pot~inetite za zdobivawe so "akademska glasnost# vo naukata i vo teorijata (N. Ovaa nasoka na akademskite prou~uvawa dade silen zamav za podemot na tkn. Vo toj kontekst. ovoj fenomen zaslu`uva posebno vnimanie. meta-kriti~ki go prosuduva{e samiot diskurs na (imagolo{kite i. ideolo{kite deformacii vo) kni`evnata nauka . vo literaturnite dela. fiksna koncepcija na identitetot. mali narodi i kulturi. pot~inuvaweto. koi se odnesuvaat na razotkrivaweto na strukturata na implicitnite mehanizmi i procesi na ekonomskata. toj nesomneno svedo~i za 39 . sopstvenite imagolo{ki zabludi. so podemot na post-kolonijalnata kritika. bidej}i. {to podrazbira "opirawe na umot sprema tiranijata na totalitetot# (V. nao|a svoe mesto i reprezenti. pod pra{awe se dovede esencijalisti~kata. Biti. vo pogled na bukvalnoto osloboduvawe na umot. isto taka. potragata po avtohtonosta. so toa. Otade. vo kolumnite. so polna svest. 1999). vo posledno vreme. koja. se slu~uva. odnosno. predupreduva na toa. tuku. Spored moe mislewe. posebno. koja. i revidirawe na. post-kolonijalna kritika. {to go pretrpuvaat tkn. zna~i. vo ramkite i na makedonskiot kni`even i kulturen prostor . vo novinarskite esei. ne samo vo sociopoliti~kata smisla. i duri pove}e. navleguva. stati~na. blagodarenie na kompleksnite post-fundamentalisti~ki prestrojuvawa vo post-modernata teorija. vo prilog i vo polza na konstruktivisti~kata teorija za identitetot. Diskursot na post-kolonijalnata emancipacija. za soo~uvawe so. neminovno e obuslovena od egzistencijalnata pozicija. mo`e da se razbere i vo naj{irokata epistemolo{ka konotacija. pred s¢. se aktueliziraat problemite na samo-identifikacijata i samo-legitimizacijata. ne samo na kulturite od tkn.za podocna. od robuvaweto kon gotovite i kruti. no. vo publicistikata. kako {to.u{te so edna epistemolo{ka mo`nost. 1998).

plemeto. na sopstvenoto osoznavawe i legitimirawe. vo takvata slo`ena i delikatna postavenost.Erih From. Taa.e. socio-ekonomsko i socio-politi~ko opkru`uvawe.koe opstojuva poradi postoe~kiot. Delez/F. ili kolektiven-odnosno-nacionalen. za nivoto na postojnata socio-kulturna samosvest. sekoga{. govorime i za opredelena trauma na identitetot. a potoa. nacijata. za sopstveno (i povtorno. polov. zaradi akutnoto osporuvawe i zagrozenosta na nejziniot nacionalen. so ogled na koe. Od edna strana. kako i site isto~no-evropski. pred s¢. koja sebesi se obiduva da se locira. kako socijalisti~koto samoupravuvawe. odvojuvawe. "idealna# celina. tuku i kako konstitutiven. i kulturen identitet. . vo isklu~itelno kompleksnoto. odvojuvawe (@an Mari Domenak) od nekoja prethodna. Identitarniot proces. princip na subjektivacijata. a. itn. neo-kolonijalno) prestrojuvawe i prisposobuvawe kon barawata na noviot svetski poredok i bezuslovnite zalo`bi na neo-liberalnata demokratija. imperativ.) identitet. `igosuvawe na edinkata. odnosno. Gatari). vo novite uslovi. Istovremeno. kako i stigmatizacija. odnosno.e. so likot na majkata. Makedonija e soo~ena u{te so eden. i od ramkite na edno socio-politi~ko ureduvawe. go vklu~uva i go podrazbira Drugiot. Dnevnik. so ogled na toa. sovladuvawe. zna~i odvojuvawe od primarnoto simbioti~ko opkru`uvawe (so drugi zborovi. izleguvaj}i od institucionalnite ramki na federativnata dr`avna celost na SFRJ. sindrom na kompulsivno "menuvawe. korekcija# na postoe~kite i "vra}awe# vo domenot na (posakuvanite. vo raspon od skoro cela decenija. tipi~no balkanskiot mentalitet. t. jazi~ki. isto tolku dramati~en. hipostaziran vo likot na op{testvoto.Elizabeta [eleva MAGOR emancipatorskite uvidi na makedonskite intelektualci. no. 1996:93). nadminuvawe na "najsilnoto nivo na fiksacija# . idealnite) tkn. i so nejzinite natamo{ni ekvivalenti i instanci. pretpolaga i ~in na separacija. april-maj 1999). Od druga strana. kulturen. se ogleduva seta egzistencijalna dramatika na subjektot. Makedonija s¢u{te se nao|a vo edna latentna (neo-kolonijalisti~ka) opasnost. ne samo kako kontrastiven. po odnos na nekoj Drug. kako {to se: semejstvoto. identitarniot proces.incestuoznata simbioza. post-komunisti~ki zemji. procesot na steknuvaweto na ne~ij (li~en. od strana na nejzinite neposredni sosedi . koj e primoran da se ottrgne od najbliskoto. Na toj na~in. podednakvo traumati~en i kompleksen. t. potoa. proces na tranzicija: otprvin. Zo{to traumati~en i zo{to kompleksen? Kako {to uka`uvaat soznanijata od psihologijata. za traumati~noto iskustvo na inicijacija (@. prirodni granci (Qubi{a Georgievski. da go nadmine pojdovnoto 40 . zemjata itn. se nao|a vo akuten i. pred s¢. Balkani.

koj model na identifikacija treba da se pretpo~ita i do koja merka? Dali potpolno ili delumno? Dali kriti~ki ili podani~ki? Takvite dilemi na identitetot posebno ja zasegaat Makedonija. kako del od Balkanot.dozvoleniot . vo prilog na sopstvenoto (duhovno. kompromitirano Drugo . elitniot pretstavnik na liberalnata demokratija i istovremeno golem donator. kako konstitutiven za 41 . intelektualno. Vo kontekstot na vakvite razmisluvawa. odnosno. ili antagonizmot. kulturno) osloboduvawe i emancipacija. marginalizirano. 2.. Poznato e deka tokmu od periodot na renesansata navamu. pred s¢ zasegnata od pragmati~kite interesi za sopstvenoto samoodr`uvawe. i kako Druga . za da uspee da dojde do. pokrenuva i aktuelizira niza pra{awa. koe. Isto. kako zemja od "periferijata#. kako "mala kultura#. Osudenosta na sloboda. kako {to neodamna. duri i Xorx Soros.prestap. {to zna~i. Toa razgrani~uvawe. I toa. tuku.~ie{to onepravduvawe i manipulacija. e eden od osnovnite motivi na aktuelnata postkolonijalna kritika. zapo~nuva nesopirliviot proces na socio-kulturno razgrani~uvawe. Takvoto sankcionirano. i da se ostvari sebesi. stratifikacija na svetot. odnosno. dozvoleno pre~ekoruvawe na zakonot i denes opstojuva i e delotvorno. diskriminirano. Japonija?# (1998). odnosno.poradi koe. Tokmu takvata sloboda za oddeluvawe od nekakva "tiranija na totalitetot#. od svoja strana. otvoreno gi iska`a svoite stravuvawa po odnos na posledicite. tokmu od krugot na etikata (odnosno. na izborot): koja paradigma. kako sostaven del na socio-politi~kite strategii na mo}ta. kako dr`ava vo tranzicija. vo domenot na odnapred dogovoreniot i so toa . i kako Pravo na razlika. tokmu blagodarenie na rascepot. ekonomskiot-zab. odnosno vladea~kata "tiranija na (ovojpat. ne samo kako Razlika. Drugoto se postavuva "od onaa strana# na institucionaliziranite op{testveni zakoni. Drugoto e vo domenot na razgrani~enoto.identitarno okru`uvawe. {to proizleguvaat od momentno vladea~kiot trend na pazarniot fundamentalizam. go otslikuva negovoto negoduvawe protiv identitarnata tiranija na Zapadot. fakti~ki. se opravduva so samiot fakt na isklu~uvaweto . se opravduva so sozdavawe i konstrurawe na tkn. od svoja strana.. "isklu~eno Drugo#. mo`eme da go razbereme i pra{aweto na golemiot ruski re`iser Nikita Mihalkov: "Zo{to morame bezuslovno da se sporeduvame so Zapad? Zo{to ne so Kina. nasproti site deklarativni zalo`bi na neoliberalizmot. moja) totalitet#. pak. negoviot status na edinstven vrednosen parametar za aktuelnite kulturni dvi`ewa i pridobivki.

t. deka celta na podelbata e dlaboko-konzervativna i pragmati~na: socio-kulturnata "~istota#. se vgradeni i dejstvuvaat pove}e instrumentalizira~ki (no. za smetka na siroma{nite. ~ove~kite individui i op{testva (Marija Todorova. vo samiot identitaren proces. se sveduva na navidum apsurdnata. isto tolku. samorazbirliviot. ~ie{to razobli~uvawe i raspoznavawe vleguva vo domenot tokmu na postkolonijalnata kritika. pretstavuva mo}no sredstvo za instrumentalizacija na. nepredvidliv. {to se sproveduva za smetka na nekoj drug. Iglton.e. pri toa. egzistencijalno i ideolo{ki neposreduvano znaewe (odnosno. od edna strana. vo post-kolonijalnata kritika. 1999:38) i se ras~istuva so predrasudata. zna~i. kako cel go ima .e. kognitivniot (sozdavawe na sterotipi) i biheivioralniot (sproveduvaweto socijalna kontrola nad povedenieto). Spored nekoi psihoanaliti~ki soznanija. od svoja strana.potisnuvaweto i uni{tuvaweto na Drugiot. Otade. vo ramkite i vo granicite na toj poredok na liberalnata demokratija (~itaj . ne samo sociolo{ka. Biti. razgrani~uvaweto.fundamentalnata socijalna neednakvost i opozicija. tuku i psiho-patolo{ka struktura i dimenzija. diskurzivnoto proizveduvawe na Drugosta). t. nesomneno. oskudicata. {to istiot ja ostvaruva. koj ni uka`uva na toa. blagodarenie na svoite tri inherentni aspekti: afektivniot (predizvikuvawe na strav). Otade. libidinalen potencijal. 1999). sr`ta na site socio-kulturni usilbi vo svetot denes (vklu~uvaj}i ja i Makedonija). kohezivna uloga. do42 . taa go sogleduva kako imagolo{ka (ideologizira~ka) kategorija i strategija. i imperijalizatorski) tendencii. i manipulacija so. se sostoi vo negovata silna (i.Elizabeta [eleva MAGOR samiot oblik na liberalnata demokratija (Slavoj @i`ek. poseduva svoja intrigantna. treba da ja ozakoni . negoviot nedosegliv. t. potsvesno) integrativna. Samiot ~in na "`igosuvaweto# (odnosno. se sproveduva "op{testvena partikularizacija na ona. {to be{e univerzalen teoriski subjekt# (V. 1996). So ogled na toa. treba da se ima predvid i sociolo{ki aspekt na `igosuva~kata podelba Nie-Tie. esencijalen poim na identitetot. 1996:39). Zna~i. Vospostavuvaweto na grupnata narcisoidnost (Erih From). i strategii). NATO). kako {to poka`uvaat istra`uvawata. nauka). i da ja naturalizira eksploatacijata (T. zastra{uva~ki. Takvata kulturna segmentacija. deka mo`e da postoi ~isto. grupniot fantazam. aspekti. privilegijata na bogatite (Gospodarite). s¢mo}en "vi{ok na u`ivaweto# (Slavoj @i`ek). Zna~i. nasilstvoto. utopiska "borba za mesto vnatre#. odnosno. ili.nepravda). odnosno. pot~inetite (slugite). nadvor od kogo vladee samo ta`niot (no isto taka i dozvolen) princip na Prestapot. funkcionalnata opravdanost na samiot ~in na op{testveniot prestap (~itaj . i. preglednost.e. ili "onaa strana na zakonot#: haosot.EU.

koj. imenuvan so pove}e razli~ni termini i sintagmi. nejzinite skrieni. teoriski ja sproveduva) postkolonijalnata pozicija . vo osnovata. ni se ~inea samorazbirlivi. 1999) "Velat. imperijalnite) kulturolo{ki termini i tipologizacii. koe{to. se razotkrivaat tokmu manipulativnite strategii i ambivalentnite u~inoci na tkn.Demonskiot pohod na razlikata . od drugata strana. Pristapot na postkolonijalnata kritika.pred s¢. za vozvrat.legitimni. pak. "univerzalniot teoriski subjekt#. vo golema mera. Od edna strana. na Balkanot ne e mo`no da se rodi{ i da umre{ vo ista dr`ava# (Goran Stefanovski) Vo korpusot na studiite i delata za Balkanot. od istoriskite traumi i se}avawa (vo toj kontekst. se odnesuva na edna ista. ograni~enost) na vlijatelnite (poto~no. A. i respektot kon. odnosno.ili. koi. sosredoto~en na samata egzistencijalna asimetrija i bitnata razlika. razobli~uvawe na balkanizmot "Balkanot -toa se drugite# (Rastko Mo~nik. Seto toa. t. analogna pojava na apriorna ideologizacija. imagolo{ki diskurs. prakti~no ja `ivee) i onoj {to ja objavuva (odnosno. pokraj neporeklivite socio-istoriski i kulturni fakti. sledstveno na toa. ja jakne skepti~nata rezerva kon takvite (makro) tipologizacii i nivnata soodvetnost vo lokalni uslovi . za imagolo{koto i interkulturnoto prou~uvawe na golemite kulturni i regionalni kategorizacii i celosti. od druga strana. pome|u onoj {to ja podnesuva (odnosno. za neminovno kontekstualnata priroda ({to zna~i. vo najgolema mera. blagodarenie na vladea~kite pretpostavki za postoeweto na. produciraj}i pove}e soznajni predrasudi. iskustveno vtemeleni i so toa . sovremenite kulturni antropolozi otkrivaat i fantazmati~en. toa. takvo tolkuvawe i vrednuvawe na Balkanot. Vtor del . metropolitenska nauka.deka. vodi smetka. go kompromitira i go diskriminira svojot analiti~ki predmet. s¢ dosega. kolonizira~ki ambicii i dostreli. po odnos na naukata i kulturata na potisnatite. intertekstualno se prepletuvaat: 43 . kaj malite narodi.e. im dava golem zamav na interesite. Balkanot e preoptovaren od istorijata. †mali# narodi i kulturi.

prou~uvawe i vrednuvawe-bugarskata istori~arka Marija Todorova. nere{eni. t. Romanija.e. za razlika od nego. edna od nedovolno poznatite (isto~ni) zemji. Razotkrivaweto na vakvite skrieni. ve}e prifateniot. Vo toj kontekst i vo prilog na toa. e u~inok i rezultat na postoeweto i opstojuvaweto. tekstot na Dejvid Glover.Elizabeta [eleva MAGOR ironi~niot iskaz na britanskiot dr`avnik ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. ja iznesuva mo{ne provokativnata teza. ideolo{ki proekcii vo diskursot na balkanisti~koto prou~uvawe. vo Balkanot se raspoznava homotopija so visoko "eroti~en i temen potencijal#. ne slu~ajno e podvle~eno mestoto. vo o~ite na zapadniot svet. Balkanot. Aleksandar ]osev (1995). termin "balkanizam#. pojdovno napi{an. nejziniot sonarodnik i kulturen antropolog. taka {to samiot proces na sozdavawe homotopii. Ne{to porano. manipulativni. me|u prvite go prevzede hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. 44 . istra`uva~ka provokacija za post-kolonijalnata kritika. oformen pod vlijanieto na tipi~no evropocentri~nite strategii na percepcija. ideolo{ka proekcija i mesto za proizvodstvo na identiteti. vo svojata (za prv pat. Po analogija so vostanoveniot termin "orientalizam#. kako i stihovite na makedonskiot poet Z. ideologizirani pretstavi za eden region. mo`e da se povikame na u{te na eden luciden i zanimliv prilog. t. go ima tokmu nivnoto disciplinirawe i kontrola.e. nasproti neumolivata "satanizacija# i ocrnuvaweto na Balkanot. so evropska reputacija. go izveduva. denes. vakvite sliki se razobli~uvaat kako "mira`i# (prividi). deformirani. so ogled na svojata Drugost. nesomnenata "idealizacija na Sredna Evropa#. sakaj}i. nelagodnoto. Vrz osnova na toa. zasega edinstvena od toj vid) studija "Imaginaren Balkan# (1996). krizni podra~ja i problemi. za svoja kone~na cel i funkcija. od kade poteknuva vampirot Drakula: toa e Transilvanija. tokmu na takvite proektivni ideologii na Zapadot (1994). proizlezena od smelata pretpostavka. kade se proektira "potsvesta na Evropa#. pretstavuva re~isi idealno "zamor~e#. na angliski jazik objavena i. ekstremni. po povod filmot na Martin Skorsiz. otkolku {to mo`e da konsumira#. "Drakula#. Balkanot go opsednuvaat i mnogute aktuelni. spored na{e mislewe. gore{ti. deka. So ogled na svojata opravdana `elba za korektna i iscrpna legitimizacija i prezentacija pred svetot. vo me|uvreme. Stravot od nepoznatoto. za Balkanot govori. narod ili kultura. kako za "homotopija#.e. Blagodarenie na soznanijata od komparativnata kni`evna nauka. t. po soodvetstvo so fukojanskiot termin "heterotopija#. Kako {to n¢ predupreduva Biti. Od druga strana. Iako. da uka`e na postoeweto na u{te eden imagolo{ki fenomen. An~evski: "Od premnogu minato/ni mir/ni sega{nost ima#). voznemiruva~koto-koe.

slovene~kiot sociolog i antropolog Rastko Mo~nik. samoponi`uvawe i laska~ko dodvoruvawe . oskata na odnosite kon i so sosedite (ili. odn. morbidnata imagolo{ka proekcija) na Balkanot. na vertikalnata ili oskata na odnosite-kon i so Evropa (Zapadot . arievska ideologija na "krvta. vo eden od poslednite. so ogled na toa. nedosti`no. vo vrska so ovaa problematika. vo duhot na istiot imagolo{ki princip. vostanoven so epistemolo{kiot podem na prioritetniot. {to vladee po negovata horizontalna i vertikalna oska: na prvata. i zaradi toa . Inaku. napnatost i odbivnost . mo`eme da go postavime slednoto pra{awe i pretpostavka. bi dodale nie . za razlika od toa. po~vata i potekloto#.. od sopstvenata `edba kon balkanskiot Istok. puristi~ki diskurs na etnokratite.inakvost.ili. e samata vrednosna asimetrija i hipokrizija. ~ija{to pozadina se krie vo nacionalisti~kite i rasisti~kite diskursi na Zapadnata.. Sledej}i gi nasokite na teoriskata psihoanaliza.e.t. ideologijata na balkanizmot redovno se izrazuva i se temeli na neprijatelstvo. vzaemno protivre~ni tendencii (ksenofobijata i ksenomanijata) i istite gi promovira vo faktor na svojot opstanok! 45 . Kolku e toj poblisku.demonizacija. razvieni od strana na u~eweto na Slavoj @i`ek. kulturniot diferencijalizam. Aleksandar Prokopiev zaklu~uva: "povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. od vi{okot na u`ivawe. pak. Ideolo{kata strukturiranost na balkanizmot. mo`e da go kontaminira zapadniot ureden svet. `rtva) na diferencijalisti~kiot rasizam (1999:177). Kako. no isto taka i zakanuva~ko: lizgavo. e {izoidna: taa. golemiot Drug). e po`elno. lucidni i relevantni uvidi.konceptot na Razlikata. ja manifestira svojata servilnost. vo nego otkrivaj}i delotvoren primer (ili. za koe e sposoben i {to mu e svojstven samo na balkanskiot Drug? Dali se raboti za strav na Zapadot. maliot drug). dali "balkanizmot# e. rezultat na deluvaweto na fantazmatskiot strav na Zapadot. razlikite stanuvaat s¢ postresni. posebno intrigantno svojstvo na balkanizmot.s¢ polesno# (1999). govori za balkanizmot kako za "ideologija na borci za severnata granica#. sozdavaweto negativni stereotipi za drugiot . kako fantazmati~no "mesto na zabraneta naslada#. istovremeno. po "definicija#. dodeka.ksenofobija. Vo svojot najnov. koe. post-strukturalisti~ki koncept .ili. vklu~uva dve. Istokot .ksenomanija. vpro~em i denes nametnatiot. bi dodale nie . vsu{nost. proizleguva tokmu od demonizacijata (odnosno.traumati~no? Na krajot. spored Glover. eseiziran raskaz. odbrambeniot stav kon tu|oto s¢ poizrazen.

i. krizen. pod prvata stavka . no i tekovni. ponekoga{ i perverzen) u~inok. u~inokot na nevidlivata. koga govori za zakonomernata povrzanost na procesite na daruvaweto i koloniziraweto: dokolku. Falus (lik od dramata "MME# na Dejan Dukovski). gi pretstavuva paradigmati~nite svojstva i zalo`bi na samata post-kolonijalna kritika.Elizabeta [eleva MAGOR Zarem. treba da za~uduva toa. periferni kulturi. bez pri toa da se zapra{aat.toga{. raskolen identitet i kultura? A. zaradi presudata na istorijata# (Homi Baba. tekstualnata praktika na post-kolonijalnata kritika e. slikovito i efektno go poentira dvosmisleniot (a. 1998). Zavr{nata replika na evropejskiot u~en. naprotiv. od pedago{kata predvidlivost. ne. tokmu poradi svojata vtemelenost vo traumati~noto egzistencijalno iskustvo. takvata fizionomija na "afektivnoto pi{uvawe#. metodi. polni so 46 . I. 1998:192). "von-sentenciozna# (dekolonizirana i oslobodena. t. Tokmu takvata. od sigurnosta). mo`ebi. pri nekriti~koto so~eluvawe na malite evropski kulturi. afektivna. {to avtoimagolo{kite pretstavi na Balkancite izobiluvaat so ambivalentni i melanholi~ni ~uvstva. duri i samata. isto taka. toga{.gledame svedo{tvo za svoevolnoto prifa}awe na paranoidnata pozicija. {to imperijalnata nauka i kultura go ostvaruva. ambivalentni celi: zna~i. koi "go zavzemaat mestoto na Drugiot vo svojot sopstven pogled# (Zoran Ro{ko. pot~inuvaweto na tkn. neprijatelski `igosuvawa na svojot sopstvenproblemati~en. isklu~ivo ostvaruvaweto na Faustovskata emancipacija. imagolo{ki stereotipi) . Dr. kako i aktuelizacijata na "op{testvenata teorija na bolkata i stradaweto#. od robuvaweto kon tiranijata na re~eni~niot i epistemolo{kiot totalitet. tokmu vo olicetvoruvaweto na takvoto "melanholi~no#. se motivirani od celite na edna mo}na. fakti~ki zainteresirana za negovoto dolgoro~no i efikasno (samo) pot~inuvawe. individualizirana. fragmentarna. kako {to dosega se veruva{e. ostvaruva dvosmisleni. zaedno so sloganite za multikulturnosta i operativniot poim na identitetot.e. kakva e eventualnata soobrazenost i prikladnost . tuku.daruvaweto. podvoeno jastvo . neo-kolonizatorska i manipulativna ideolo{ka strategija. latentna dimenzija na nau~niot imperijalizam. go zememe predvid daruvaweto znaewa (vo oblik na opfatni teoriski sistemi. samokriti~ki sudovi i negativni. na "onie koi stradale. i dali tie. imeno. "metropolitenska# po svoeto poteklo nauka. Mefistofelovska-kolonizacija. od strana na Balkancite. ja poso~uva afirmiraniot bugarski antropolog Ivajlo Di~ev (1999). istovremeno. Za razlika od scientisti~ki naso~enite ambicii i impersonalnite obra}awa na egzaktnata (strukturalisti~ko-semioti~ka) metodologija.na denes aktuelnite kulturolo{ki stereotipi za Balkanot.

sepak. biolo{ki (no. podvojuvawe. vo kr~mata "Crno prase#. "promovirawe na tu|ata nesre}a# (1999). odnosno egzistencijalni iskustva i nesre}i. zapadni ideolo{ki floskuli. albanski blok). izvezuvawe i nametnuvawe na "sopstvenite teorii#. baraj}i celosna identifikacija na subjektot so kulturnata zaednica. vrz osnova na parazitiraweto vrz "tu|ite podatoci#. U~itelot znae s¢. e samo prividno i povr{no multikulturalisti~ka . Od druga strana. tipi~ni prestavnici na tipi~ni identiteti (so svojata kompetentnost na eks-jugoslovenski intelektualec vo egzil. Takvata politika na identitetot. tokmu toj ofanziven (i povr{en) oblik na multikulturalizmot.tokmu kako bezobyirno i kolonizira~ko. poprvo sozdava "specimeni# (Rada Ivekovi}. pak. na krajot. ednoto od niv. Ofanzivniot multikulturalizam. kakov {to go imame i kaj nas. koe se poka`uva kako ekstremno i ofanzivno. Sega }e ti poka`e ne{to u~itelot. vo diskursot na etno-centri~nite politi~ki partii (posebno. sprotivni od pojdovnite. "intelektualno porno#. totaliziraniot koncept na razlikata. Falus (mo`ebi. Na takvata. dojdi da te nau~i malku u~itelot! Znaewe? Gledaj kako vleguva znaewe vo tebe?!#. siluvaj}i go mladiot dojdenec od Makedonija. taa e pove}e restriktivna . evropskiot simbol na demonskata glad po znaewe) najnapred veli: "Tebe ti treba znaewe. Faust. ne ostava (nitu. intertekstualen anagram na Dr. kako i na opasnosta od (paradoksalnoto) samo-asimilirawe vo uvezenite. namesto da ja brani dadenata kultura i edinka od diskriminacija i asimilacija. so ogled na toa. individualen izbor na identitetot. takvoto voajeristi~ko producirawe na traumati~ni prikazni za identitetot. "kolateralna# {teta. vodi kon svojata sprotivnost. vsu{nost. Spored soznanijata na Heler. avtomatski. Toa e. vodi tokmu kon secesija. Taa uka`uva na toa. {to.iluzii za nea. go osuduva . 1999). vo koja{to toj. namesto kon me|ukulturna tolerancija i so`ivot. onie od tkn. doveduva do efekti. Dr.vo svoite krajni zalo`bi. nominalni zalo`bi za multikulturnosta. nekakov dopolnitelen prostor ili mo`nost za kompleksnost. ]e nau~i{ ne{to. deka i multikulturalizmot mo`e da ima pove}e lica. predviduva). gi izdvojuva i duri gi apsolutizira razlikite sami po sebe. 47 . po sekoja cena gi prenaglasuva. a tokmu taa pretstavuva edna od opasnostite na nekriti~ki uvezenite i ekstremizirani zapadni slogani za identitetot. Vo svoeto obra}awe kon Mladiot (balkanski stipendist). od nekriti~koto apsorbirawe.isklu~ivo) pripa|a. ve}e go razobli~uva kako vid mr{ojadstvo. predupreduva i Agne{ Heler.i. kon . zabele`itelni i vo diskursot na balkanizmot.za potoa. perverzno da go primeni i bukvalizira svojot iskaz. Dubravka Ugre{i}. {to Gajatri Spivak. pove}estranost. Ti treba dobar u~itel.monokulturnosta. ne i .

pak. konkretnata pozicija (pred s¢. Ili. dr`avniot. difuzna. taa e krajno zamaglena. stanuva i so tivok kikot vo sebe go yirna niz mene Balkanot . na dve-tri mesta. odnovo. nacionalniot. ne £ e dozvoleno nitu duri da bide soodvetno identifikuvana kako takva. Balkanizmot. Makedonija spa|a vo redot na hiperrealnoto vo zavisnost od glednata to~ka.vo famozniot "problem so imeto#. koga se raboti za makedonskata kulturna sfera. ili. Makedonija . {to Makedonija go do`ivuva vo pove}e razli~ni sferi: kako nacija.e. iskomplikuvana so brojni specijaliteti od lokalen karakter. po i za sebe. odnosno. zanimliv (ako ne i unikaten) e tretmanot. {to taa go "ima# so Grcija). deka (kako del od Balkanot. samo kako geografska odrednica. kultura. intencionalno se osporuva. ili kako edna od biv{ite ju-republiki. se negira vo nekoj od nejzinite oddelni aspekti (na primer . t.Elizabeta [eleva Tret del: Slu~ajot Makedonija MAGOR Drugoverec. no i samata po sebe). (zaedno so u{te nekoi balkanski dr`avi). ne £ e sudeno da izleze od temniot vilaet na istoriskite imagolo{ki zabludi. nacionalnata pripadnost) na govornikot. Pove}e od o~igledno e.jazi~niot. Makedonija e tipi~en primer na tkn.ili postoi. a {to se odnesuva do nejzinata nacionalna i kulturna klasifikacija. prosto. e prikazna. Makedonija figurira. duri i vo recentnata studija "Imaginarniot Balkan#. kriti~en prostor (Pol 48 . kako i s¢ drugo. Pred s¢. Richmond# 1. na Makedonija. Na primer.kafez Bogomil \uzel "High tea. no. kako {to. pa duri i onomasti~kiot . Dodu{a. (kako {to e obi~aj vo bugarskite nau~ni krugovi). drugozemec Frenec li si ili Nemec Ti ne gibaj naravi na{i S kleti ludi modi va{i Rajko @inzifov "Drugozemec# No. hibridna. dr`ava. ili. uka`uva Aleksandar Bo{kovi}. prikazna.

samolegitimizacija. no. odnosno.da go nametne kulturniot samozaborav kako imperativ. ili premin (od federativna kon avtonomna dr`ava. ve}e go poreknuva i samoto postoewe na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. i go pretstavuvaat ona. Del od na{ite intelektualci. kriti~nata razlika i granica. aktuelizacijata i podemot na kolumnite kako momentno najvirulenten `anr vo na{ata publicistika. otvorenost za etablirawe na pove}e alternativni politi~ki opcii. dobiva i novi dimenzii. Na sli~en na~in. Takviot streme`. {to se narekuva "kulturen diskurs# (Agne{ Heler. liberalnost. kako i na ve}e poslovi~nite. poprvo gi problematizira i gi sozdava pra{awata#. vo ovaa prilika. Od druga strana.Virilio. za oformuvawe na noviot kulturen diskurs. i vo toj kontekst. "kominternovski zagovor#. smetaat deka noviot "suveren#. vo aktuelniot ideo-politi~ki `argon. tokmu vrz osnova na negiraweto i zaboravot na ovie dve. za nas. vo posledno vreme. so prisustvoto na u{te poradikalni. partii. eden del od etabliranata makedonska inteligencija. Smetaj}i go istiot za odnadvor nametnata. od druga strana. se `igosuva kako "ednoumie#. treba . vo ramkite na svoite obidi za samoosoznavawe. prethodniot. geopoliti~ka-preovladuva vremenskata. So ogled na dvojniot tranzicionen proces. istovremeno. spored niv. konspirativen proizvod i rezultat od postoeweto na nekakov komunisti~ki. "samokolonizira~kiot# `ar. 1997). poluvekoven period na vladeewe na komunisti~kata ideologija. 49 . Tie go sozdavaat. eks-jugoslovensko iskustvo. odnosno. kade. vo nekoi od publicisti~kite ili kni`evno-umetni~kite tekstovi na makedonskite intelektualci. postojani osporuvawa na svojot identitet . dodeka. {to. od socijalizam vo kapitalizam). Tokmu.Makedonija. hronopoliti~ka opredelba. makedonski identitet }e bide ostvaren i potvrden. namesto prostornata. vospostavuvawe na svojot kulturen diskurs. Namesto da gi re{ava problemite. "traumati~ni to~ki#: sindromot na potisnuvawe i osporuvawe na svoeto. diskursi . oznaka. makedonskite intelektualci. ili da gi otkriva faktite. problemati~nosta na istoriskiot identitet. taa go narekuva "makedonizam#. treba da go sankcionira nepostoeweto na demokrati~nost. ovoj diksurs. od edna strana i kritikata i otfrlaweto na tkn. denes. "po pat na preispituvawe. 1995). ofanzivni i (paradoksalno!) samokolonizira~ki nastojuvawa: ponesena od apsurdniot. stanuva mo{ne indikativen i avtoimagolo{kiot tretman na Makedonija. politi~ko ednoumie. od edna strana. e eden od na~inite za ostvaruvaweto.vo ramkite na toj period. kako i argument za postoeweto na plodotvorniot predizvik. nevralgi~ni to~ki. stradaat od dve. od druga strana. nelegitimna impostacija.

i od sopstveniot egzistencijalen opit. krizisni. Toa. patosot na bezgre{nosta. del od makedonskite intelektualci.# 50 . i Sloveni. pred s¢. dali nekriti~kata apologija na uvoznite. (uslovno da ja nare~eme) post-kolonijalna kriti~ka perspektiva. koi odbivaat da mu se pot~inat na terorizmot na razlikata. pred s¢. na nivniot pat kon brzata (i naj~esto . rezigniran. osiroma{en makedonski intelektualec. "Drugozemec#. No. kako da im podlegnuva na prividno oportunite re{enija. Vo posledno vreme. pottiknata. Kako {to mo`e da se zabele`i.. ja doka`uva kulturnata samosvest i kriti~kata distanca na ovie lu|e. da bidat sinonim za evropska periferija. ja praktikuvaat postapkata na samoodrekuvawe i licitacija so svoeto minato. da se protne vo vozot na evropskata integracija i globalizacija. defetisti~ki nastroen. avtoimagolo{ki kompleks na predgradieto. i. Toj se nadeva. e op{t simptom na kulturniot diskurs vo Makedonija. Po~nuvaj}i so pogore citiranata pesna na Rajko @inzifov. palanka. toa se dol`i na vkorenetiot. 1998). Od edna strana. re~isi kaj site pozna~ajni intelektualci i tvorci vo Makedonija. pa s¢ do dramskite hitovi na Dejan Dukovski "Bure barut# (1995) i "MME. socio-kulturni provokacii. kako i otfrlawe na s¢vkupnoto kulturno iskustvo i pametewe. vklu~itelno. provincija (Ivan Dorovski. konfesionalna. pragmati~ki naso~eni i novope~eni ideolozi i politi~ari. Vo uslovi na epohalni. postapkata na samozaborav. ili e samo individualno svojstvo na nekoi. odbivaat da bidat postaveni i sogledani samo vo ulogata na balkanski "specimeni#. {to podrazbira nepokoleblivo osporuvawe. pred s¢. kowukturni modeli na globalizacija.Elizabeta [eleva MAGOR poto~no.e. Toj nastojuva da se rastovari od istoriskata "vina# i odgovornost.. s¢ pove}e. ve}e opasno demoraliziraniot. i samoponi{tuvawe. vozbudliva. se filtriraat naznakite za oblikuvaweto na edna lucidna.somnitelna) zarabotuva~ka? 2. principot na negativen identitet i primenata na dobrovolnata samo-kolonizacija. preku samoodrekuvaweto i samonegiraweto. preku no} i po sekoja cena. na isku{enieto za samorasproda`ba. vo golema mera. vrzano so koordinatite na toj (ideolo{ki inkriminiran) period. deprimiran. delotvoren kaj pove}eto Balkanci. t. odbivaat da bidat izmanipulirani od postojnite (avto) imagolo{ki proekcii i predrasudi za Balkanot. kako porazitelna svest za sopstvenata dislociranost i osudenost na toa.

Vo temnite odai na na{ata svest. me|u niv. Hristos vi e vtor bog. vklu~uvaj}i gi tuka i kolumnite na Qubi{a Georgievski "Balkani# (1999). redovnite napisi na "alternativecot# Nikola Gelevski. tatkovci i sinovi. edna ma{ka oska. Nema 51 . posebno: "Ve~niot Orvel# i "Lagata kako politika# . pradedovci. poezijata na Bla`e Koneski.1994) . Stefanovski) "masternaracii#: onaa na Istokot i onaa na Zapadot. sozreva poinakva. vo edna scena od dramata "Slovenski kov~eg# (1998) na Venko Andonovski. koj ve}e 7 godini `ivee vo Britanija. Goran Stefanovski "Balkanskite senki na zaboravenite pretci" (1998) i "Prikazni od Diviot Istok# (1999). stripot †Malcinstvata na realnosta# (1998-9) od Aco Stefanovski . inaku Avstriec po poteklo.vo na{iot kulturen prostor. vo svoeto obra}awe kon balkanskiot dojdenec Kukla. do cini~nite stihovi za Balkanot na Zoran An~evski: "Kloaka e na eresi / i eretici / {to Evropa gi pali / i gi gasne po svoite kladi# . pra{uva "Ka`ete eden slovenski bog? Ne znaete.. Aleksandar Prokopiev "Dale~nite stranci i nie# (1999). prilozite na likovniot kriti~ar i istori~ar Neboj{a Vili} "Po yidot# i "Na pustinskata {ir# (1999) ili poslednite intervjua na re`iserot Mil~o Man~evski (avtor na eklatantno "balkanisti~kiot# avtoima`. Mislam deka se kae. dramskiot lik Zmija.(1997) i Venko Andonovski "Slovenski kov~eg# (1998). Bogomil \uzel "Haos# (1998) ili Zoran An~evski "Balkanska rakatka" (1998). raskazite na Dragi Mihajlovski "Tripolskata kapija# (1999).se ocrtuva traektorijata na duhovniot i kreativniot revolt. 13..1999). vo koja{to `iveat istovremeno site ~ukundedovci. reflektiraat i izrazuvaat na{ite umetnici i intelektualci. Vo vakviot svet nema nitu prostor. se slu~uvaat samo me|ugeneraciski bitki me|u pokolenijata i sekoga{ koga }e otvorite plakar. Vo svoeto najnovo intervju. dramskiot pisatel Goran Stefanovski. nitu potreba od `enski prava. distanca. vo filmot "Pred do`dot# . {to go ~uvstvuvaat. resko sprotivstaveni (spored iska`uvaweto na G. samosvesna pozicija. Ve posvoi. odnosno. me|u memlivite jambolii kle~at senkite na zaboravenite pretci. Na sli~en na~in. zabele`uva: "Na{ata pravoslavna ortodoksija e edna kolektivisti~ka vertikala. kon aktuelnoto vostoli~uvawe na dvete. dedovci. Od gnevnite stihovi na Bla`e Koneski: "Taka rika{e makata vo mene / oti sum roden vo sma~kano pleme#. kako i vo celata na{a literatura. prozata †Balkanski klu~# (1995) od Luan Starova. kreativnite esei na Jordan Plevne{ "Evropa i Balkanot: me|u tragedijata i samotijata# (1997). vo magazinot "Forum# (a. Mart 1999). preku romanite na Slavko Janevski za Kukulinskiot ciklus.ponatamu. tolerancija i demokratija" (Forum. Eftim Kletnikov "Poet na sma~kano pleme# (1999).

"istorijata i geografijata se skarani na krv i no`#. ovojpat. i bez razlika na sopstvenata ideo-politi~ka ili partiska opredelba i pripadnost. i. I samite na sebe ne sme si prijateli. Tokmu zaradi toa. no. "drskiot. koe tolku si gi mrazi predcite. 1999. nedovolniot respekt kon individualnosta. vo "Denes#. frustrira~koto dejstvo na sredinata po odnos na ambicioznite nastojuvawa na poedinecot ("vo malata sredina. na Slovenite i na Istokot. fatalizmot. Mil~o Man~evski. {to (verojatno) mu go ovozmo`uva tokmu negoviot dolgogodi{niot prestoj i rabota vo SAD. 1999). site ovie atributi na slovensko-balkanskoto bitie.. izjavuva: "Nie sme frustrirani. paralizira~kata mrza# (Dnevnik. (avto)imagolo{ka pretstava na balkanskiot Sloven. od Zapad introicirana i usvoena. Edno od svojstvata na mediteranskite (vklu~itelno i na balkanskite) narodi e tokmu "epskiot nagon. site avtori podednakvo gi `igosuvaat i osuduvaat samorazornosta. Nemame sigurni prijateli ni vnatre. a so toa da ja doka`at sopstvenata superiornost i avtohtonost#. kako {to lucidno uviduva i politi~ki aktivniot tetarski re`iser. Pokraj negoduvaweto zaradi konstantniot me|ugeneraciski sudir i samozaborav. site moraat da bidat podednakvo mali# . Vie sekoga{ izbirate duhoven tatko. (Eftim Kletnikov.pi{uva Darko Markovi}. se osvrnuva na slabite to~ki na balkano-slovenskiot mentalitet: "na{eto pasivno-agresivno odnesuvawe. kultniot rok-muzi~ar Risto Vrtev. Za vas ne e va`no koj ve rodil. Za nas istorijata e s¢u{te janya#. fakti~ki £ pripa|aat na sopstvenata. 16. neargumentiranosta. sept.Elizabeta [eleva MAGOR drugo pleme na zemjava. da se identifikuvaat vo mitskoto i istoriskoto minato. mu go pripi{uva genetskoto i fantazerskoto ludilo. najafirmiraniot makedonski filmski re`iser. 1999). 1999). oktomvri. isto~en separatizam# i poseduvaweto svoj "rezerven svet#. dodeka. imanentni na balkanskiot mentalitet. kako i 52 . od eden transgredienten (iskosen) agol. iako izleguvaat od poganata "usta# na stranecot. avtor na provokativniot tekst za pesnata "Uber Makedonische#. Dnevnik. poradi sozdadeniot sistem. "Mali sme i nemo}ni.. "straotnata slovenska redukcija# na svetot i vostoli~uvaweto na sonot kako ideologija. Dnevnik. Se razbira. 1999). "Poet na sma~kano pleme#. i "sekoj ima pravo da satanizira sekogo# ("Balkani#. kako i nekolkumina drugi umetnici. ni nadvor. ovoj dramski lik. avtodestruktivnosta.Dnevnik. I toj. "plemenskata kultura#. nedostigot od fokus. Povtorno. neosnovaniot strav pred tu|incite. Na Balkanot. ponatamu. vo koj ~ovek ne mo`e da se realizira i postepeno stanuva zol# . Biolo{kiot go otfrlate#. Qubi{a Georgievski. negoduva poradi kolektivisti~kiot mentalitet. kako i nezdravata balkanska strast po intimnoto sogoluvawe i "poka`uvawe na utrobata#. granicite pretstavuvaat "odmazda vrz etni~kata logika#.

koj. Taka. vo na{ite kolumni ve}e se "ozakoni# i se upotrebuva sintagmata "balkanski kurnazi#: {to se odnesuva na onie. 1997). koj ja osporuva aktuelnata "{engenska# dislokacija na Balkanot. {to izminative meseci go demonstrira Zapad. licemerno odnesuvawe i ignorirawe na Balkanot). za{to ovoj revoltot za kogo raspravame. odnosno "nedorazbiraweto kako konstanta# . Vo ekot na kosovskata vojna."toa se. so ironi~en prkos.i vedna{ potoa. moralot.pi{uva Katica ]ulavkova ("Pripadnosta na makedonskata kni`evnost na tn mediteranska kulturna sfera#. kako svoj sopstven del#. balkanski prostor). kon atavizmite na sopstvenoto "pleme#. pristojnosta. dve nasoki: ednata e samokriti~no svrtena kon sebe (odnosno. ra|aweto i tradicijata.protiv hipokrizijata i totalitarizmot. tuku i . Imaj}i ja predvid ovaa karakteristika. lucidniot kolumnist na magazinot "Forum#.se pra{uva: "{to najmnogu gi vrzuva Evropa i Balkanot?# . vo edna od imperijalnite evropski kulturi. bez somnenie. dodeka. negoduva ne samo protiv etnonacionalisti~kite koncepti. Od druga strana. {to sovremenite specijalisti za tragedija. inaku omileniot retori~ki trend vo vladea~kata idelogija na Zapadot . tvrdat. zakonot. e pribli`no poukata {to 53 . vzaemnata tolerancija. stepenot na manipulativnost. podolgo vreme.. treba da se bide vnimatelen. koi go ignoriraat i mu se sprotivstavuvaat na poredokot. bidej}i Evropa e rodena na Balkanot. deka taa e ~ista evropska izmislica. eden del od makedonskite kulturni dejci. pod svojot voobi~aen psevdonim: Koqa Mrakovski. so nezadovolstvo go prepoznavaat i pri toa go osporuvaat pregolemiot udel i povlasteniot status. {to fakti~ki se otkrivaat zad `argonot na politi~kata korektnost."dramskiot streme` da se bide konfliktno prisuten vo sega{nosta#. denes. i nativniot. na primer. So ogled na faktot. Besplatno sirewe ima samo vo stapicata za gluvci. go u`iva politikata! Sepak. (vo zbornikot "Kni`evni istra`uvawa#. dramskiot pisatel Jordan Plevne{. perfidnost i sebi~nost. Evropa }e mora da go tretira Balkanot. Nikola Gelevski. ima dvoslojna struktura. lu|e. na ovie prostori. za da go so~uva pravoto na monopol nad tragedijata. kako element na balkanskata simptomatologija. prodol`uva . negovoto potcenuva~ko. koja nesomneno dade va`en pottik za postkolonijalnata identifikacija na golem del od makedonskite intelektualci. {to dominiraat na Balkanot. 1998:240). Ra|aweto. po pravilo. vo donesuvaweto na kone~nite zaklu~oci.. mora da se registrira za pamet i za skepsa. "No. `ivee vo "dobrovolen egzil#. kakva {to e Francija . {to. drugata e upatena kon "evropskiot# Drug (odnosno.

za hibridnosta na znaeweto i identifikacijata. vo proletta 1999 g. od koja ne se po{tedeni nitu eminentnite umetnici i kulturni dejci. 1998 g. od poslednata kniga raskazi na Dragi Mihajlovski: koja e. za nasilstvoto. inaku filozof). maj 1999). inaku. go nabele`uva svoeto o~ekuvawe za nastap na tkn. (Dnevnik. stra{niot sopstvenik na {areni staklenca# (21. kako i negovoto izlagawe za postkolonijalizmot i nomadizmot (od simpoziumot na SVP '99). najizveduvaniot makedonski dramski avtor: koj bukvalno veli: "]e staneme mutanti. 1999). nesomneno. vo Evropa. pod rakovodstvoto na kuratorkata m-r Suzana Milevska. sekako. vklu~uvaj}i gi tuka i temite. Ne pomalku zajadliva e i konstatacijata na eden lik. Taa ednostavno pa|a od nebo# (1999:188).) na Branislav Sarkawac. eksplozii se slu{aat do Skopje. a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki studii i gi stimulirame decata toa da go u~at. od kratkiot. iska`ana pod vlijanieto na voenata intervencija na NATO. vo na{ata sredina. Poln e so indignacija i kratkiot iskaz na Dejan Dukovski. }e te stavat na posebna lenta#. na spomenatiot sobir. struja. Avtorkata na ovoj tekst. od interdisciplinaren aspekt. Kolku zaludno potro{eni pari za amerikanski profesori. programski tekst (objaven vo nedelnikot "Denes# od 4. 06. "postkomunisti~ki postkolonijalizam#. 3. Inaku. po~nuvaj}i. vo juli i avgust 1999 g.: "tie bombardiraat. {to. Sekade sme degradirani majmuni. ovoj teoreti~ar (po svoeto obrazovanie. dade i Prvata me|unarodna letna {kola "Slikata na Drugiot#. tatkovina. ziroksi. karakteristi~ni za postkolonijalniot diskurs: za etni~kite konflikti. Duri i koga }e dobie{ viza. za jazikot. i na nekoi od postkolonijalnite) problemi. taka ponizno kleknati pred golemiot Zapadwak. Za prv pat i vo eksplicitna forma. falocentri~nata politika na znaeweto.Elizabeta [eleva MAGOR mo`eme da ja izvle~eme. Ne premol~uvaj}i go svojot gor~liv revolt. odr`a predavawe za postkolonijalniot pro~it (pove}ekratnosta na identitetite. Dukovski ja na~nuva traumati~nata tema za besprimernata izolacija i degradacija na makedonskite i voop{to balkanskite patnici na Zapad. pred s¢. a nivnata kultura mo`ela prakti~no i besplatno da se u~i. se odr`a tokmu vo Skopje. ve}e mo`eme da govorime i za naznaki na akademskata recepcija aktuelizacija i primena na post-kolonijalnata kritika. oktomvri. za zemjata kako po~va. Na{ite paso{i va`at samo vo Bugarija i Srbija. opozicijata Balkan-Zapad.. vo Makedonija. vrskata me|u znae54 . Svoj prilog kon rasvetluvaweto na imagolo{kite (vo toj kontekst.

emancipiraweto na makedonskata literatura od "prokletstvoto# na balkanizmot.. Taka. interkulturno osoznavawe na makedonskiot kulturen identitet. otkrivaweto na istoriskata zadnina na jazot 55 .. nejzinoto avtoimagolo{ko osloboduvawe. a. "kompromitira~ki# poim Balkan). vo Skopje i koj obedini 16 akademici od razli~ni zemji.. nudi interesni i intrigantni sogledbi. posveten na problematikata na kulturniot identitet (dvata teksta mo`at da se najdat vo knigata "Komparativni studii#. da raspravaat za mo{ne aktuelnata tema: "Naukata i kulturata za zaedni~kata idnina na Jugoisto~na Evropa#. na gorespomenatiot nau~en sobir.e. "Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na mediteranskata kulturna sfera#. pod institucionalnata zakrila na MANU. objaven vo 1998 g. bea izneseni i na me|unarodniot nau~en sobir. se sostoela vo . po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini. izoliranost. Pokraj toa. kako nov i kompenzatoren mit. Zbornikot trudovi od ovoj sobir. spored uka`uvawata na Vlada Uro{evi}..... duhovna provincijalnost. Vek. a ne determinacija. imaat i negovite sogleduvawa za raspnatosta na Evropa me|u planetarizacijata i getoizacijata. zaboravenost. pri objasnuvaweto na fenomenite na balkanskiot kni`even i kulturen prostor#. vo na{ata literatura. U{te vo 1992 g. toj se javi i kako avtor na prviot.. za identitetot kako vokacija.weto i instituciite na mo}ta). so koi e soo~ena i Makedonija. ponatamu. Zna~i. vo ramkite na mediteranskata kultura. go rakovode{e akad. za prvpat. za aktuelizacijata na noviot (eufemisti~ki) naziv: Jugoisto~na Evropa (voveden. aktueliziraj}i gi za prvpat kaj nas. vo 21. po~nuva afirmacijata na mediteranizmot. vrz primerot na dramata na Dejan Dukovski "MME. kaj nas objaven prilog. i na sistematski na~in. plodotvorni za imagolo{kata i interkulturnata hermenevtika. treba da se odbele`i i sobirot. t. ~ija{to su{testvena cel vo vremeto na negovoto pojavuvawe. za smetka na stariot. vo oktomvri 1996 g. spored \ur~inov. od balkanisti~kite predrasudi i frustracii za svojata navodna inferiornost. be{e predo~ena mo`nosta za po{iroko. Vo 1995 g. 1998) kade{to posebno mesto zavzema koncepcijata na francuskiot filozof @an Mari Domenak. sekako. Bahtinovite zalo`bi za dijalogizmot. {to. zna~ajni za tolkuvaweto na kategorijata nacionalen i kulturen identitet.. Milan \ur~inov. "kako mo`en pristap. vo 1997 g. kako op{t kulturen model. osniva~ot na makedonskata komparativistika. Brojni soznanija.#. ne pomalo zna~ewe za aktuelnite epohalni predizvici. \ur~inov govori za principot na kulturniot pluralizam. koj se odr`a po povod 30-godi{niot jubilej na MANU. za uvidot vo eventualnite me|u-kulturni sudiri.

kon ovie tradicionalno. \ur~inov uka`uva na konstruktivnata mo`nost. vo koe konfliktot na pripadnosta. tuku i site drugi nacii i zemji# (1998:61). Zaklu~ok: dvojniot lik na dekolonizacijata 56 . Vo tie ramki. vo omrazata. kako modalitet na duhovnata alternativa i otpor. iako eksplicitno ne govori za metodot i pristapot na postkolonijalna kritika.) . isto taka. aktueliziraj}i go tokmu utopiskiot i `ivotvorniot aspekt ili fenomen na qubovta. {to osloboduva i vodi kon sorabotka so drugite narodi i ima doverba vo niv. pretstavuva i inicijativata.. fakti~ki e konvergentno i komplementarno. povle~ena pome|u patriotizmot i nacionalizmot. indikativno e tokmu razmisluvaweto na akad. tuku kreativniot i humanisti~ki patriotizam: ili. \ur~inov. {to £ se upatuvaat na postkolonijalnata kritika. Verojatno. ne se afirmira isklu~iviot i ograni~uva~ki nacionalizam.koj. kako {to se: apsolutiziraweto na etni~kata razlika. kako takvo . pod rakovodstvo na d-r Aleksandar Prokopiev i vo organizacija na Institutot za makedonska liteartura. od strana na makedonskiot izdava~ "Kultura#. postulati i opredelbi i. vo Bitola. 1999 g. koe gi zasega i nekoi od klu~nite zabele{ki. s¢ zaedno. od pra{aweto za vrednosta# (1998:60). pod naslov: "Fenomenot qubov vo balkanskite literaturi i kulturi# (Skopje. dadena pred nekolku godini. . za vostanovuvawe na kni`evnata nagrada "Balkanika#. 1998 g. Vo toj slu~aj. vo vrska so oddelni nejzini ekstremi. eden od zna~ajnite pottici za vospostavuvawe i osvedo~uvawe na mostovite na balkanskata kulturna sorabotka. potopeni prostori.Elizabeta [eleva MAGOR me|u Slovenite i Evropa itn. kako i objaveniot zbornik trudovi. vredi da se odbele`i odr`uvaweto na nau~niot sobir. ovde i kaj nas.e polezno za nejzinata natamo{na primena. vo soglasnost so koncepcijata za identitetot kako vokacija (Domenak). etni~kosta da se sfati kako pra{awe na vokacijata i kretivniot stimulans. odnosno "ofanzivniot multikulturalizam#: "Ova e ta`no vreme.{to. vo koe kulturniot i kreativniot dijalog e sveden na etni~kosta. primenuvaj}i ja lucidnata distinkcija na Isidora Sekuli}. †takviot vid qubov kon ne~ij narod i zemja. etnokratijata. prilo`i dosega nezasegnati oblici na promisluvawe na balkanskata kulturna sfera i umetni~koto tvore{tvo. {to tvore~ki ja zbogatuva ne samo sopstvenata. so osnovnite nejzini zalo`bi. stanuva opsesija i e pova`en... Koga sme kaj qubovta i sorabotkata. Povtorno vo duhot na bahtinovskite opredelbi za me|ukulturniot dijalog.

Vo izvesna smisla. stoi i soznanieto. Od druga strana. zaradi toa {to vodi kon novo zasiluvawe na kolonijalisti~kite tendencii. Mo~nik). vostoli~uvaweto na trgovskite centri vo kulturni i komunikativni sredi{ta. bi go poso~ile zanimliviot i prv od toj vid prilog. vrz primerot na najnoviot skopski centar "Beverli Hils#. koja mu e nametnata na tradicionalno poslabo razvieniot Jug. za toa. posebno e naglasen vo dramati~nite i krizisni okolnosti..1. kade se poso~uvaat efektite na globalizacijata vo na{iot socio-kulturen prostor: podemot na {oping-kulturata. od Dona Kolar-Panov (Kulturen `ivot. Zna~ajno e pri toa da se odbele`i. Od druga strana. odnosno. Noam ^omski). dominantna vo aktuelniot javen diskurs na balkanskite narodi. damne{nost i "odbranost#. koi se vo tranzicija. tolku posakuvanata integracija so Zapadot. {to se sozdavaat. fatalno gi zagrozuva drugite. ve}e do`ivuva ostri kriti~ki zabele{ki (pred s¢. nov svetski poredok. kon ekonomski neo-kolonijalizam i ekspanzija na golemite zapadni multinacionalni korporacii. postkolonijalnata kritika.i pretstavuva prirodno (iako zadocneto) zaokru`uvawe na procesot na evropskite dr`avo-formotovorni nacii. vo svoite fundamentalni zalo`bi za zgolemuvawe na profitot. so ogled na vospostavuvaweto na tkn. vo svetot. Sveduvaj}i se na prinuda za evtino otstapuvawe na sopstvenite resursi. kako takva. 199). preokupiranosta i vremeto {to se tro{i za realiziraweto na taa potreba. osobeno zemjite. odnosno. od strana na svojot najglasen kriti~ar. I koga sme tuka. duri izleguva. Aplikativniot potencijal na postkolonijalniot diskurs. kako {to se vide i od primerite vo makedonskiot kulturen prostor. mimikrijata na stranskite nazivi itn. im odi vo prilog na manipulativnite stategii na Zapadot. "polo{a od izolacijata# (R. deka. ovoj koncept. e vsu{nost "uvezena# odnadvor . za nedovolno ravienite zemji. globalizacija. na krajot. deka opsesivnata potreba za samodoka`uvawe na sopstvenata avtohtonost. koj. zna~i i kritika na multinacionalniot i globalniot kapitalizam. tkn. za odr`uvawe na postoe~kata kulturna i neokolonijalna marginalizacija na Balkanot: 57 . za smetka na eksploatacijata i "uslu`livosta#.

Armando Wi{i (1999). na bo`emno nadnacionalnata kni`evno-nau~na "teorija# itn. Voo~uvaj}o go vo svojata posledna kniga "Jazovi i mostovi na me|utekstovnosta# (1999). postavuvaj}i go i pra{aweto za tkn.predupreduva Mirjana Naj~evska (Po praznikot. Dnevnik. postkolonijalnata kritika e nu`no upatena i povrzana so teoriskite dostreli na komparativistikata. "postkolonijalen#. odnosno zad globalnite civilizaciski zalo`bi za ostvaruvaweto na ekonomski i drug vid progres. na krajot. 2. postoeweto na "nepremostlivite diskriminatorski prepreki za malite literaturi#. za prvpat. mali literaturi. vo silniot napliv na sebeotkrivaweto. koga }e ja zememe predvid. mali nauki za literaturata. ne treba da se zaboravi faktot.. Pome|u post-kolonijalnata kritika i komparativnata kni`evnost postojat pove}e zaedni~ki mostovi i komplementarni istra`uva~ki modaliteti. na{ata. bugarskiot u~en Nikola Georgiev pledira za nivno demokratsko povrzuvawe so golemite literaturi. vo tie ramki. Vo promisluvaweto na svoite klu~ni kategorii. 15. deka potekloto i nastanuvaweto na post-kolonijalnata kritika e vo dlaboka i neraskinliva vrska so edna od komparativisti~kite disciplini. e tokmu aktuelizacijata i potcrtuvaweto na problemot na tkn. . podednakvo soo~eni so imperijalizmot. makedonska literatura. "Da se dekolonizira od sebe samiot. opsednatosta so dijahronijata (opsesivnoto kopawe po nacionalnite koreni. maj 1999). interesot za me|ukulturnite vrski i prou~uvawa itn. za eden evropski nau~nik zna~i da ja prifati komparativisti~kata asketska logika na ednakvost i reciprocitet duri i koga ne e komparativist po profesija-zaedno so toj {to se dekolonizira od Evropa vo eden svet. No. 58 . etnokratijata). Pred s¢.. tekstualizacijata na znaeweto.. kako {to se diskursot za identitetot i avtohtonosta. So drugi zborovi. koj{to ve}e stanal.Elizabeta [eleva MAGOR "Dodeka nie se zamajuvame so fundamentalnite i traumati~ni pra{awa na identitetot i negovoto iznao|awe. ovojpat. kako {to e imagologijata. rezultira so zapostavuvawe ili zaostanuvawe zad sinhronijata. odnosno zaedni~ka solidarnost. }e gi zaboravime praznite stomaci i nema da zabele`ime. kako n¢ odminuva civilizacijata# . najzna~ajniot od nejzinite aspekti. mo`ebi.

prisustvoto i delotvornosta na tkn. me|u celite na na{ata dekolonizacija (ovojpat. i ne slu~ajno. imeno. posveten na poetikata na balkanskiot film. zapadniot auditorium. gi nadminuva mo`nostite na ovoj prilog. spa|a. {to pra{aweto za `enata kako koloniziran subjekt ({to bi zna~elo. koja. od prosta pri~ina. za vozvrat. tuku isto taka i sopstvenata dekolonizacija.Kon ova bi go dodale slednoto uka`uvawe. {to. za traumati~nata premol~anost. koj e zato~en vo svojata Drugost. Kone~no. takvite avotimagolo{ki pretstavi. ponatamu. vo tekstot. vo dosega{nite teoriski sogledbi. {to gi oblikuvaat umetni~kite dela od ovie prostori. Dotolku pove}e. treba da go pottikne pokrenuvaweto na pra{aweto. Zapadot). me|u imperativite na postkolonijalnata kritika.S. vklu~uvaj}i ja tuka i rodnata pripadnost na istra`uva~kiot subjekt. fakti~ki e izlo`ena na dvojna koloniziranost. postkolonijalnata kritika. utvrdiv i jas. kulturolo{ki i emancipatorski anga`man. {to tokmu za nas. dekolonizacijata od samite Nas. {to soznanijata za balkanisti~kiot diskurs kako isklu~ivo ma{ki. `enata na Balkanot. zaobikolenost. {to. iziskuva poseben prilog i podetalen tretman. a koi. tuku i kako za edna od balkanskite literaturi i kulturi. isklu~ivo svrzani "so pra{awata na teoriskiot metod# (Teri Iglton).. da se oslobodi od Grkot. go potvrduva svojot neskrien interes za delotvoren. duhovito opi{ana i vo statijata na Nikos Dimu "Nesre}ata da si Grk#: "Dodeka Grkot treba da se bori za da se oslobodi od sebesi. P. neretko im povladuvaat tokmu na vladea~kite imagolo{ki i kulturni stereotipi za Balkanot. Otade. pravoto za samopretstavuvawe) e tolku opse`no i kompleksno. Tokmu mo`ebi zaradi toa. stanuva s¢ pove}e aktuelno. Kako {to. izleguvaj}i nadvor od epistemolo{kiot krug na raspravi. Stanuva zbor za potrebata. se prezentiraat pred svetskata javnost. odnosno. subjekt.. kako takvi (zna~i. ve}e postoi svest za kompatibilnosta na postkolonijalisti~kata i feministi~kata kritika. vo ramkite na antropolo{kiot pristap) se etiketira kako "{kola na nezadovolstvoto# (Harold Blum). zaedno so u{te nekoi drugi aktuelni teorii. da bide potkrepena so kriti~koto prevrednuvawe na avtoimagolo{kite pretstavi. {to samite nie gi sozdavame i gi poddr`uvame. kako takvi. Grkinkata treba da vojuva. od sebesi samite) spa|a i samokriti~koto razobli~uvawe (pa duri i osloboduvaweto) od aktuelnite imagolo{ki sterotipi. Diskusijata zna~i i natamu prodol`uva . Makar {to. deka. ne samo dekolonizacijata od Drugiot (vo slu~ajot. ne ostvaruvaj}i ja mo`nosta za sopstven glas. Pokraj drugoto. bezdrugo. na neminovniot zaklu~ok. vrz osnova na s¢stranata analiza na "mestoto na tolkuvaweto#. post-kolonizatorski ili de-kolonizatorski rakurs kaj nas. taa da se bori so sebesi# (1996). primenata na postkolonijalnata pozicija kaj nas. upatuvaat. Potoa. ili usporenata valorizacija na teoriskiot pridones na `enite vo javniot kulturen prostor. razgleduvaweto na toj problem. }e dojde vremeto. kako "specimeni#): potajno o~ekuva da gi vidi i da gi nagraduva. 59 . ne samo kako za edna od "malite#.

Vo na{iov slu~aj toa zna~i. od druga strana.veli akademikot Zoran Konstantinovi}. na modelativniot sistem na konkretno dadeniot film. od koja poa|a ovoj tekst proizleguva od semioti~ko-tipolo{kiot pristap na Tartuskata semioti~ka {kola vo ~ii ramki. deka makedonskiot film. Ako filmskiot tekst. †Sekoja nacionalna kni`evnost e monoliteraturen sistem za sebe. ili koja bilo druga umetnost. no re~isi sekoja pojava mo`e da bide prisutna i vo drug sistem.e. gi povtoruva op{tite principi na nejzinata organizacija#. kako {to tvrdi Jurij Lotman. istovremeno mo`e da im pripa|a i na nekoi drugi sistemi: na primer. i metodolo{koto ramni{te na komparativnata kni`evna nauka. t. eminenten evropski komparativist od Insbruk. i kulturolo{ki. koi uka`uvaat na dlabokata i neporekliva kulturolo{ka obuslovenost na umetni~kiot model. bilo da e toa epohalen. Prezemaj|i go. Taka.Elizabeta [eleva FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST MAGOR Glavnata metodolo{ka to~ka. poimot na kulturata se zema kako po~eten. 60 . po analogija . zab. no isto taka. osven na svojata mati~na nacionalna kinematografija.filmot od edna i kulturata od druga strana. moja) e izomorfna na kulturata kako takva. a pod nesomnenoto vlijanie i pottik na Mihail Bahtin kako najzna~aen filozof na literaturata i kulturata vo XX vek. po analogija so kni`evniot. regionalen ili `anrovski# . toga{ do|ame do konstatacijata deka †vnatre{nata organizacija na umetni~kata kni`evnost (vo ovoj primer . vo slu~ajov . go sfatime kako podvid na tekstot na kulturata. relevantna za na{iot pristap kon makedonskiot film: teorija za polisistematskata pripadnost na umetni~kite fenomeni od edna nacionalna kni`evnost. epohalniot sistem na postmodernata kultura. moja) se traga po izomorfnite svojstva i karakteristiki. kako kompleksen Tekst. istoriskiot pli nekoj drug vid filmski `anr. e postulirana premislata za izomorfizmot me|u kni`evnosta. t.na filmot. {to vo sebe obedinuva mnogubrojni komponenti: geopoliti~ki. `anrovskiot sistem na akcioniot. sostaven od pove}e razli~ni semioti~ki sistemi. i kone~no na regionalniot sistem na Balkanot. zab. a vo strukturnata organizacija na umetni~kiot tekst (film. doa|ame do vtorata metodolo{ka nasoka.e.edna nacionalna kinematografija.

So toa. poetika na kulturata. religijata. 2. 61 . stilot. nekoga{ isklu~ivo komparativisti~ka. moja). ideologiite i utopiite. teoreti~arot Luis Montrous. op{testvoto itn. ili kulturalnata kritika. †mitovite. so ogled na na{iot analiti~ki zafat. so ogled na toa {to nejzin predmet se pojavite od pove}e razli~ni kulturni sferi. umetni~kiot `anr. ili pak po{iroko na balkanskiot kulturen sindrom. onaa na pisatelot#. kone~no go precizirame i poslednoto epistemolo{ko ramni{te vklu~eno vo na{iot tekst. bidej}i Balkanskiot Poluostrov pretstavuva ne samo posebna geografska. e nu`no interdisciplinarna. Imalogijata. odnosot na poedinecot sprema razli~nite institucii na sekojdnevniot `ivot (brakot. Ako se obideme toa povtorno da go formulirame. ili. oblikuvaj}i go specifi~niot fenomen na balkanskiot film. Vo domenot na ovaa oblast se rekonstruiraat strukturite na svesta. zamenuvaj}i go dijahroniskiot tekst na avtonomnata kni`evna istorija. {to se vklu~uva vo na{iot tekst: podra~jeto na imagologijata. {to ja oblikuvaat kolektivnata svest i sledstveno. tuku i istoriska i kulturna celina# . so sinhroniskiot tekst na kulturniot sistem# veli vo svojot programski naso~en tekst. ili etni~ka grupa i nivnata literatura i kultura. bez zemawe predvid i celobalkanskoto miqe. ramni{teto na t. a mo`at da bidat izrazeni preku razli~ni mediumi: na primer. zab. kakva {to e Balkanot. vo ramkite na pokomleksniot sistem na Balkanskata kultura. Navleguvaj}i vo podra~jeto na kulturolo{kite studii i interkulturalnite prou~uvawa {to gi nalo`uva edna takva kompleksna pojava. a denes i po{iroko kulturolo{ka oblast.). poednostaveno. odnosno mentality research.n. nacija. akademikot Ivan Dorovski. toga{ }e ka`eme deka makedonskiot film treba da se posmatra i prou~uva intertekstualno. go aktualizirame i tretoto relevantno metodolo{ko izvori{te.smeta ~e{kiot komparativist od makedonsko poteklo. vo po{irokiot kontekst na ovaa poseopfatna poetika na kulturata. spored svojot epistemolo{ki profil. eden od vode~kite pretstavnici na ovaa {kola. oblikuvano spored metodolo{kite reperi na Noviot istoricizam: †Ovoj proekt (se misli na kulturnata poetika. nare~ena mentality research (prou~uvawe na mentalitetot). ~ii{to fundamentalni toposi izomorfno go predo~uva i gi modelira.†Nema da go sfatime nitu eden balkanski narod. ako gi prou~uvame izolirano. ja prenaso~uva oskata na intertekstualnosta.

provincija.e. kako prostor (homotopija) n Drugosta. obi~aite. i prepoln so paradoksi. izdignata na nivo na globalnata metafora za ozna~uvawe na su{tinskata dimenzija ne samo na urbanite celosti. izrazen i vo sintagmata †temen balkanski subjekt#: †Balkanot e institucionaliziran vo zapadnite masovni mediumi kako potsvest na Evropa. deformirani. najnapred se uka`uva na specifi~nata kulturna hibridizacija. na taa stroga neizdiferenciranost na kulturnite identiteti na ovoj prostor. neciviliziranite strasti. senzibilitetot. Vo toa evropsko Es se potisnuvaat site stravovi. hrvatskiot teoreti~ar Vladimir Biti. demoniziranata istorija. ili kultura. nasprema nesomnenata †idealizacija na Sredna Evropa#. ili mesto za sozdavawe identiteti. i voop{to palanka. No. long term history. Imenuvan so terminologijata na Fernan Brodel. ili sopstvenata pretstava za Balkanot . prostor. {to ja voobli~uva i pravi prepoznatliva i osobena paradigmatika na ovoj multikulturen. Prezemaj}i ja inicijalnata teza na ova iska`uvawe. istorija na dolgi 62 . formata na istoriskiot razvitok. gi razobli~uva vakvite †mira`i#. i negov pretstavnik me|u lu|eto#. Kako {to potvrduvaat imagolo{kite ili homotopskite istra`uvawa na bugarskiot teoreti~ar Aleksandar ]osev (praveni spored epistemolo{kiot urnek na francuskiot istra`uva~ na menatalitetot Mi{el Fuko). folklornoto tvore{tvo. preto~uvawe i prepletuvawe na vizantisko-orientalnite civilizaciski temeli. Taka. mo`ebi nikade ne e tolku prakti~no potvrdena. so elementite i reliktiite na paganskata kultura. odbivnosta. objektnosta. tuku i na samiot kulturenistoriski model na razvitokot. ekstremni pretstavi za eden region. nelagodnosta. me{awe.ja ozna~uva t. sramnite `elbi i povesnite grevovi na Evropa# (]osev. se sozdava i †avtoima`ot#. vo ramkite na koi. odnosno deka †sekoj go ima seteno negoviot jarem vrz svojata sudbina#.n. na primer.Elizabeta [eleva MAGOR Dalekuse`nata misla na Aleksandar Blok deka †~ovekot e proizvod na Mestoto.kako evropsko predgradie. so polna metakti~ka svest. 1995:146). za kogo e svojstvena istorijata so baven ritam i so dolgo traewe (da se potsetime samo na vladeeweto i dolgoto opstojuvawe na vizantiskoto carstvo ili pak na Otomanskata imperija) . duri i ako se i izostavat imagolo{kite ekstremi vo predo~uvaweto na Balkanot. zaemnite me|u~ove~ki odnosi. kako vo slu~ajot so balkanskata topografija na prokletstvoto. narod. Kako rezultat. koe{to ima naglaseno temen eroti~ki potencijal. periferiska naselba. sozdadeni kako rezultat na ednostranite proektivni ideologii na Zapadot. urbanite i. Balkanot e homotopija. voop{to. se sproveduva neumolivata †satanizacija na Balkanot#. ili poradi samiot fakt na polietni~kata i polikulturnata rascepkanost na ovoj prostor. ikonografskite aspekti. ostanuvat i natamu zaedni~kite svojstva na ovoj mentalitet. kako i kulturnata semioza. toj vid istoriski razvitok. t.

vo nea u~estvuva. vo koi umetni~koto delo. koj od edna strana. se reperkuira vo poleto na kulturnata samosvest i otade se javuvaat celi nizi zaemno obuslovuva~ki konsekvenci: traumati~niot fatalizam (Leh Mjodinski). kako semioti~ki fenomen. kultura) . so nacionalnata zaednica. paralizata na voqata. gor~liva melanholija. kako {to bi rekol Mihail Bahtin). podrazbira dijalo{ka proekcija na filmot. plasti~en i kompleksen kulturolo{ki presek. dlabokata nostalgija i neizle~ivata. pretvoraj}i se vo †grade`en element na toj svet# . Toa. korenskiot mentalitet.dodeka. so izborot na muzi~kata podloga itn. i samiot toj. Seto toa. . 63 . svrzan so nesposobnost za nadminuvawe i preovladuvawe na sopstvenoto minato (Vladimir Biti). prezentacijata na opredelenite verbalni. Palavestra). sociolekti). }e go zememe predvid osven spomenatiot kulturolo{ki. jazi~noretori~ki modeli. vsu{nost. ontolo{ki aspekt. i kako komplementarno del~e od mozaikot ja dopolnuva. kopne`ot po drugite po{iroki prostori i horizonti. so predo~uvaweto na kompletnite ikonografski aspekti (arhitektonski. ksenofobijata (P. rekovme. istovremeno se postulira kako †izraz na stvarnosta# . stilovi i iskazi (idiolekti. fakti~ki ovozmo`uva idealen. Ako gi sledime implikaciite na ontolo{kiot pristap kon umetnosta. vo sporedba so preostanatite umetnosti. `elba za zaminuvawe vo drug svet (Predrag Palavestra). na na~in {to e izomorfen. omrazata sprema drugiot. blagodarenie tokmu na svojot sinkreti~ki i sinteti~ki karakter. samorazornosta. pak. sovpadliv so dadenata †strukturna organizacija na svetot# (t. erotizacijata na terminanta.filmot. proma{enost. prepu{tenosta kon porocite: kon alkoholot i kon kartite.no i kako ne{to {to †ja sozdava.toga{. etnikumot. se vklopuva. tegobnost. identifikacijata na ~ovekot so geografskiot region. no isto taka stra{nata frustracija.(bavni) otse~ki. ima modelativna sposobnost da gi preslikuva paradigmati~nite elementi i odnosi. uvid vo paradigmata na eden vremenski period ili daden geopoliti~ki i sociokulturen prostor. islku~ivosta. natamu. na smrtta. ~uvstvoto na napu{tenost. klaustofobi~nost. enterierni. svrzani so opredelen vreme-prostor (ili hronotop. So aktuelizacijata. tvori i umetni~ki ja proizveduva samata taa stvarnost#. netrpelivosta. na koj bez ostatok se sveduva i mu pripa|a (Ivan Dorovski). odnosno ja prezentira. po koj se ra|a i podgreva konfliktnosta. od druga strana. otfrlenost. mo`ebi vo najgolem obem.e. kako i samodestrukcijata. poto~no navodite na ~e{kiot teoreti~ar karel Kosik. neprifatlivost. isto taka i ovoj. vo prou~uvaweto na fenomenot na makedonskiot film. fatalizmot. oblikuva i sozdava. kostimografski). osoznavawe i prepoznavawe na distinktivnite semioti~ki fenomeni (i rituali).

vo ovoj tekst.podvle~en vo 64 . gazda Marko. Ademir Kenovi}.a sudej}i spored pove}e zastapeni toposi vo nea.koi samite po sebe se ~isti. romasierskata proza †Ne~ista krv#. spored koi mo`e da govorime za poetika na balkanskiot film. bi sakale da ja zagatneme mo`nosta za prou~uvawe i osoznavawe na semiotikata na balkanskiot film.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu zatoa. sepak. Mil~o Man~evski. preovladuva homologiskiot princip na karakterizacija . [to se odnesuva do aktancijalnata {ema na filmot. Stojan Stoji~i} i dr.e. duhovni {timunzi i strukturi na svesta. Tom~o). eklatantno se vrzuva i umetni~ki ja modelira imagolo{ki voobi~aenata slika na Balkanot. Znaej}i za imagolo{koto lokalizirawe na Balkanot kako periferija po odnos na evropskite civilizaciski centri. Od aspekt na scenaristi~kata predlo{ka na filmot. divi. Vovedniot kadar i {picata na filmot pretstavuvaat simboli~na najava na su{testvenite problemi ili predmetnosti okolu koi se fokusira ova delo: od edna strana. kako nositel na opredelena poetika na kulturata. mo`eme da ja nasetime dlabokata kulturolo{ka vtemelenost na ova delo: kulturolo{ka osnova na balkanskiot model na svetot. Kako paradigmati~en primer i najsoodveten argumentaciski materijal za ovaa prigoda go izbravme filmot {to momentno se nao|a na na{iot repertoar. atavisti~ki nagoni . ili nekakva uslovno nare~ena balkanska {kola. stihijni. od Borisav Stankovi} . tipi~noto poluurbano mesto †nekade na Balkanot#. †temniot vilaet# i temniot balkanski subjekt vo nego. neizvalkani. umetni~ki postapki i avtorski poetiki. vo osnovata. prirodni impulsi. a spored pove}e svoi svojstva. umetni~ki i kulturolo{ki obedineta celost. naru{uvawe na toj primaren i idili~en paganski red . provincijata. naslovnata sintagma †ne~ista krv#. promisluvawe na Balkanotkako-Predgradie. su{testveniot topos na balkanskata kultura. kvintesencija na balkanskoto Predgradie. pra{aweto za postoewe i funkcionirawe na edna posebna. Agim. ovojpat kako svoja sopstvena avtoimagolo{ka tvorba. Sofka. zlokobno upatuva na pretstojnoto valkawe. seto ona {to se odigruva vo ramkite na ovoj hronotop mo`eme da go smetame za metonimski imenitel na provincijalnosta. olicetvoren vo umetni~kiot hronotop.aluzivno se vrzuvaat za pretstavata na primordijalnite. arhetipski porivi. Od druga strana. do toj stepen {to ja repetira. i zemaj}i predvid nekolku primeri. socio-kulturen poredok.negovo vkrstuvawe so mitovite na eden drug. iako se govori za nekolku sto`erni likovi (efendi Mita. t. belite kowi i nivnoto nepre~eno slobodno dvi`ewe niz prostorot . me{awe. vo koja se prepletuvaat srodni tematski preokupacii.) . filmovi koi im pripa|aat na pove}e nacionalni kinematografii (filmovite na Emir Kusturica.

`rtva na novoto vreme koe doa|a. koj{to ja odbiva. pak. svekorot . kako {to. sepak. Gazda Marko e. prisvoena. nesomneno. zajdi jasno Sonce#. pritoa. koi. mladosta i qubovta na svojot sin. ritualot na zbratimuvaweto.). ubava. no dovolno zlokobni nagovestuvawa i 65 . `rtven zalog. {to incestuozno posega po `ivotot. {to zna~i deka tokmu principot na `rtvenosta e izdignat do nivoto na univerzalen kulturolo{ki obrazec. {to go so~inuvaat tatko £ Mita. Vo tie i takvi rituali. vo samo aluzivnite. Ili. li~niot neizle~iv raskol. nedokvakani skoroevci. doma}inski kvaliteti. ritualniot imperativ na krvnata odmazda. so kogo tatkoto gi pla}a svoite rasipni~ki dolgovi. vo kogo ma|epsaniot krug . ~uvstvoto na li~na nerealiziranost i proma{enost. posakuva i prisvojuva Sofka kako `rtva na sopstvenite nagonski porivi i `elbi sprema setilnata. rezignacijata i defetizmot. konstitutiven element na filmskata postapka e samata poetika na sonot. od edna strana na sopstvenite poroci i bolesta na voqata. Efendi Mita. Neslu~ajno. komu strasta sprema parite i steknuvaweto imoti. Kone~no. koristej}i gi. probivnost. obzemeni od iskonskoto zna~ewe na drevnite rituali (ritualnoto kapewe na Sofka. vo kogo plovat likovite. svekrva. Nea. me~tata. koja ja pretstavuva zavr{nata {pica ili umetni~kata ramka na deloto . nostalgi~nata bolka i se}avaweto. otu|ena mladost. Marko. ritualot na opivaweto so ha{i{ itn. pohotliviot brat po krv Agim. ja do`ivuvame kako pove}ekraten sparagmos.vtor tatko i qubovnik Marko. isto taka. vremeto na robusnite. e toa i nejzinata majka. Imperativot na sebepretvoraweto vo `rtva. ja vtemeluva paradigmata na zaludno potro{enata. sekoj i sekomu barem po edna{ e @rtva. nejzinite prislu`ni~ki. nasproti svojata otmenost i povlasteniot socijalen status. Sofka e klu~nata `rtvena figura. a od druga. robusen tu|inec. bezobyirnost. nedoprena mladost. `rtva: `rtva na svojata egzaltiranost. vpro~em. od svoja strana ja zema. zaedni~ki za egzistencijalnata drama na site likovi. odnosno mu ja prodava na prezreniot. ignorira i poni`uva kako `ena. obiduvaj}i se odnovo da go ukrade nepovratno izgubenoto vreme na kopne`ot i bolkata. kopne`ot. vo qubovniot ~etiriagolnik. mu narasnuva do taa mera. Tokmu toj e prezreniot dojdenec i natrapnik od planinite. na `rtvata vo sudbina. Sofka e i (tipi~no balkanska) sopru`ni~ka `rtva na Tom~o. so svojot nadrealen naboj i visok erotski potencijal. Sofka e `rtva na patrijarhalniot kulturen poredok. soprugot i vo isto vreme dete Tom~o. ja dograduvaat paganskata simbolika i magiskiot fluid. na eden neumoliv na~in gi potvrduva fatalisti~kata proekcija.circulus vitiosus. `rtveniot ritual na ven~avkata. e `rtva. i na krajot. utehata na retrospektivata. ve~noto vra}awe i povtoruvawe na istoto.muzi~kiot semiozis na pesnata †Zajdi.ovoj princip. konfuznosta na individualnite identiteti.

i obratno. koga Totemot (tatkoto na rodot). Vo romanot i vo filmot. potoa. Odnosot {to se razviva me|u Sofka i tatkoto na nejziniot soprug Marko e primer tokmu za ovoj incest od vtor tip. koj{to. ili simboli~no sredstvo za razmena. po malku ubla`eno. kako i pra{aweto na rivalstvoto (kako klu~no vo razbiraweto na problemot na incestot. ja prisvojuvaat nivnata egzistencijalna uloga. kulturnite i socijalnite ulogi. mladite. ma`ite. potomcite. Valdes). osven asimetrijata vo me|upolovite relacii i aktancijalnite ulogi. na ova pomestuvawe i naru{uvawe na semjnite. rodoskrnaveweto se odviva indirektno. balkanskata kultura ja karakterizira u{te edno. koj denes. na ova nesogledivo melan`irawe i kontaminirawe na personalnite granici i identiteti. dvete prostorii. spored navodite na francuskata teoreti~arka Fransoaz Eretier. gi premestuvaat erotsko-`elbenite porivi. Site tie. indikativno nasloveni so sintagmata †ne~ista krv# se aludira imeno na ovoj incestuozen soodnos. Za razlika od klasi~nite primeri na incestuoznost.Elizabeta [eleva MAGOR malata }erka Sofija. ovde. naru{uvaweto na mestata vo semejnata konfiguracija. Sofka e samo `ena. Vo balkanskiot kulturen prostor. vrzani za †mra~niot predmet na setilnite `elbi#. a go so~inuvaat koordinatite na kujnata i spalnata. so posredstvoto ili preku zaedni~kiot quboven partner#. ima isto taka i zna~itelni i dalekuse`ni simboli~ni i socijalni posledici i implikacii: pred s¢. a sepak. dovolno silno i vpe~atlivo. No. mo`ebi. implicitno. pokraj bio-fiziolo{ki. spored †konfuzijata na identitetite# i simboli~koto naru{uvawe na semjanite konfiguracii. ima duri i po{tetni posledici od klasi~nite primeri na incest. biduvaj}i `eni. mo`ebi u{te podalekuse`no. incestuoznosta od vtor tip. so ogled na toa. a dosega nedovolno argumentirano i istaknato. Marko go `ivee `ivotot na 66 .incestuoznosta! poto~no. incestuozno posegaat po istorijata i sudbinata na svoite deca. na onaa klasi~na frojdovska situacija. zna~i (bezglasen) objekt na tu|ite potrebi i posegawa. bidej}i vo nego †supstancijata i identietot na tatkoto ja dopira i posega po supstancijata i identitetot na sinot. na koi im e dadena privilegijata da raspolagaat so glasot na Drugiot i vo ime na drugiot. se narekuva rozovo geto (pink geto . ja prisvojuva i idninata na Sinovite. {to vo †Ne~ista krv#. {to negovoto re{avawe vo sebe ja implicira smrtta na edniot od rivalite veli Natali Ajni{). spored svoite posledici. se ograni~eni i svedeni na onoj tesen doma{en prostor. Tokmu Tatkovcite se tie. pre~ekoruvaweto na granicite na li~niot identitet. svojstvo .M. Transferot na ovie supstancii me|u tatkoto i sinot. posredno. {to ja vr{at i za koja re{avaat drugite.

Indikativno e. vo tie ramki. namerno i samorazorno. od `rtvenata simbolika. koga toj dovolno }e sozree za da gi uvidi simboli~kite posledici i promeni na ovoj incestuozen odnos od vtor tip. azilantizam). pritoa zemaj}i ja prozata na Bora Stankovi} za svoj scenaristi~ki obrazec. svedo~i za `ilavata opstojnost na †kultnite# balkanski simboli i toposi. {to go ispi{uva svojot plasti~en reqef vrz ~ove~kite lica. Sofka go minuva svojot `ivot vo somnabulnoto obnovuvawe na svojot nekoga{en. deka imeno kulturata e onaa. defetizam. incestuoznoto me{awe i prelevawe na levantinsko-orientalnite kulturni elementi vo konfliktniot prostor na balkanskata palanka. }e otkrieme i prepoznaeme pove}e od edna potsvesna prinuda. aluzivnot karakter i podloga na paganskite rituali na plodnosta.Tom~o.toga{. simboli~ki. ne vrzuvaj}i se pritoa za nitu edna intimna i cvrsta egzistencijalna okosnica. se vle~ka po voenite frontovi i po kafeanite (kafeanite . Kulturolo{kata paradigma {to ovoj film tolku plasti~no i prepoznatlivo ja modelira. kopne`ot za neostvarena qubov. naru{en identitet. izvoren i bolnoto soo~uvawe so svojot aktuelen. Ta`no sledeej}i go neumoliviot ~ekor na Vremeto. vo avtorskata poetika na re`iserot Stojan Stoji~i}.zab. kako {to toa porano go storil negoviot tatko. isto tolku. {to ~eka{e Frosina (heroinata na prviot makedonski film . vo manirot na endemski rasprostranetata melanholi~na rezignacija. ne~ist. {to svojata potkrepa ja dobiva mo`ebi. go gubi pravoto i temelot na sopstveniot identitet. vrz sve`ata opojnost na mladosta i soni{tata. pretvorena od svojata bavnost. opsesivno da se repetiraat i forsiraat fundamentalnite kulturolo{ki pretpostavki i arhetipski obrasci. tokmu od predo~enata i dlaboko vkoreneta incestuoznost od †vtor tip#. svojstveni na semiotikata i poetikata na 67 . bolkata po Drugoto. i odnesuvaweto na Tom~o. koja{to samo ~eka. A Sofka e taa. A ~ija }e stane{? Ni~ija#. {to se vodel pome|u nea i tatkoto: †^ija si ti? Tatina. Ako e to~na pretpostavkata na A. za mentalitetot. Tom~o go `ivee Ni{toto i go propagira Ni{toto. ~ist.kako metafori~en imenitel na balkanskiot eskapizam. Taka odnovo li{ena od cvrsto. koja n¢ †osudila na izbor# . ednozna~no i uspokojuva~ko egzistencijalno upori{te. Tom~o pove}e ne ja ~uvstvuva svojata supstancijalnost. od re~isi. na toj na~in {to ja obqububa i oploduva negovata `ena Sofka. vo toa ~ekawe dovikuvaj}i go latentno incestuozniot dijalog od detstvoto. Blok. svojstvena na homo i femina Balcanica. u{te edna{ go ispi{uva mra~niot erotski potencijal na imagolo{kite pretstavi za Balkanot. re`iserot na filmot †Ne~ista krv#. moja). isto taka. isto kako.

pritoa evidentno zadobivaj}i go statusot na kulturna metafora. svrzani za negoviot navodno opskuren. i †mirages# {to gi prizveduvaat i samite umetni~ki dela . komu doprva mu pretstoi poseriozno i po{iroko prou~uvawe od ovoj tip. vrednuvaweto i produciraweto na imgolo{kite modeli za odredeni narodi. 68 . epistemolo{kata poenta na ova istra`uvawe i prou~uvawe na su{testvenite semioti~ki ({to }e re~e kulturolo{ki i ontolo{ki) pretpostavki na fenomenot nare~en balkanski film. sprema dadenoto kulturno podra~je ili nacionalen entitet. }e go ima osoznavaweto. atavisti~ki i anahroni impulsi. Vo uslovi koga Balkanot so svoite disperzira~ki i divergentni tendencii. vo privilegirano skrivali{te samo na temnite. me|u svoite analiti~ki celi.pretvoraj}i go Balkanot. so bogati imagolo{ki konotacii. traumati~en efekt. kulturi i regioni. bitno go naru{uva procesot na unifikacija na evropskiot kulturen i politi~ki prostor. }e treba da dovede do neophodnoto kriti~ko prevrednuvawe i preodoluvawe ne samo na imagolo{kite. nasilni~ki. tuku i na avtoimagolo{kite pretstavi. se vgraduvaat i gi predodreduvaat individualnite odnosi i pretstavi na lu|eto. frustrira~ki. Vakvoto prou~uvawe.Elizabeta [eleva MAGOR sovremeniot balkanski film. devijanten. koi so posredstvoto na umetni~kite dela.

vo ramkite i vo oblikot na interdiskursot. dali i vo koja merka. teorijata e denes na{iot sojuznik. Ortega i Gaset Ne sme li nie .COGITO. ili pak. sposobni da sudat za realnosta. pretstava.. {to e pred nas. se razbira. vo soo~uvaweto so site dvosmisleni u~inoci na op{testveniot razvoj . Otade. si go postavuvame pra{aweto za ontolo{kata smisla. [AMAN SUM! (me|u akademskiot fakt i gore{tata realnost) Razmisluvame. za da uspeeme da se odr`ime i pre`iveeme. samo vrz osnova na povredite. Toa. nespososbnosta da sakame i razbirame? Mihail Ep{tajn Dodeka gi spodeluvame. tuku. u{te pomalku. go ispi{uva Rastko Mo~nik. za nadomestok (suplement) na denes izgubenata. pove}e od bilo koga. so neskriena teskoba i neizvesnost. slepotija. te{ko mo`eme da go klasificirame. koi{to taa ni gi nanesuva. kako aktuelna kulturna metafora. so Balkanijadata. so ovoj dene{en mig. vo †Teorija za dene{no vreme#.. predominantna metoda i epistemologija. i podemot na cini~niot odnos (potsmevot. mo`bi u{te pove}e. Mos i Levi-Stros. Si go postavuvame intrigantnoto pra{awe. a toj pak e postaven vo ulogata na nostalgi~en epistemolo{ki fantazam. is~eznatata {amanisti~ka.traumirani su{testva. samo na edna. poraka i sudbina na teorijata denes. iscelitelska funkcija na znaeweto. {to ovde. kon akademskoto teorisko nasledstvo i nadmeniot negov manir na 69 . rezervata). da £ go pripi{eme. samo na edna akademska disciplina. e dijalo{ki predizvik i debata so sovremieto. kolku sofisticirana) vojna. spektakl i (zo{to da ne) apokalipti~na scena. ne e samo meta-kriti~ki komentar na epistemolo{kite paradigmi na Dirkem. taa. vo fatalniot pregrab na edna nova (bez razlika na toa. isklu~itelno dramati~nite socio-istoriski slu~uvawa na Balkanot denes. vrz osnova na svojata gluvost. distancata. ^etivoto. Hermenevti~kiot pristap na Mo~nik najsoodvetno se realizira i potvrduva sebesi.

Elizabeta [eleva MAGOR vkalapuvawe na individualniot stav, od edna strana - kako i epistemolo{koto prevrednuvawe (rehabilitacijata) na "primitivnite#, arhai~nite, odn. setilnoiskustvenite (duri - i telesni) oblici na mudrosta i samospoznavaweto - od druga strana! Sovremeniot ~ovek, konstantno izlo`en na na~elnata nesigurnost, proverka, preispituvawe na sopstveniot identitet, postojano i bolno svesen za aporiite (nepomirlivite protivre~nosti) koi go konstituiraat (i isto tolku, subverzivno go potkopuvaat) nego, kako bitie - nesomneno e izlo`en na edna akutna opasnost od du{evni bolesti i poremetuvawa, tokmu zaradi taa inherentna neuskladivost, disfunkcija i vkrstuvawe na simboli~kite registri, postojano e izlo`en na opasnosta od {izoidno raspa|awe i atomizirawe do anomija, neprepoznatlivost (tuka, kako na dopolnitelen argument, mo`e da se povikame na deloto na Delez i Gatari, "Anti-Edip#, koe {izofrenijata ja interpretira, kako inherentna posledica na kapitalizmot) . Tokmu vo taa to~ka na naglaseniot aktuelizam, deloto na Mo~nik se poka`uva pove}e od opravdano: toa, od edna strana, ja zastapuva tkn. agonska teorija (Manfred Frank), odnosno uveruvaweto, deka strukturnite konflikti, podelbi, klasni borbi, sudiri, imaat, vo osnovata, integrativna funkcija za op{testvoto vo celina. Toa delo od druga strana, ja izvr{uva onaa neophodna {amanska funkcija, prosvetluva~ko dejstvo, preventivno deluvawe - po odnos na {izoidniot u~inok na docniot kapitalizam, t.e. psihopatogenoto dejstvo na op{testvoto vrz poedincite, koi go so~inuvaat. Vo taa smisla, namesto da bide samo konstativna, aposteriorna - epistemologijata na Mo~nik, se poka`uva poinakva, levi~arski nastroena, aktivna, rezistentna, prkosna - pred traumati~niot pritisok na socio-istoriskite okolnosti i slu~uvawa - {to, delumno, mo`ebi, se dol`i i na toa, {to "u~itelite#, na koi{to toj ovde se povikuva, Dirkem, Mos, Levi-Stros - isto taka, se nao|ale vo sli~na pozicija, pred re~isi sli~ni egzistencijalno-epistemolo{ki isku{enija, traumati~ni vojni, ideolo{ki i kulturni presvrti, razo~aruvawa i potresi. Teorijata, sepak, ne e (nitu, ne samo spored moeto mislewe, smee da bide) napolno imuna tokmu na tie i takvi dramati~ni predizvici, na koi fakti~ki im go dol`i svojot motiv i postoewe. Analogiite se, kako {to rekovme, pove}e od o~igledni i istovremenopredupreduva~ki. Respektiraj}i go prvenstveno hermenevti~koto stojali{te na sega{nosta i kriti~kiot aktuelizam, Mo~nik uspeva vo toa, mo}nite dostreli na francuskite kulturno-antropolo{ki teorii, da gi aplicira, potvrdi i dopolni - vrz ilustrativniot materijal na - "Balkanijadata#, nesomneno gore{ta, akutna i traumati~na konstanta na `itelite od ovie (ne samo eks, i ne samo JU) prostori.
70

Na mo{ne luciden i bespo{teden na~in, razotkrivaj}i go Balkanot, pred s¢, kako proektivna ideologija ("Balkanot, toa se drugite#), Mo~nik, u{te edna{, ja potvrduva otporano osoznaenata topi~nost na op{testvenite registri, neizbe`noto lizgawe na realnoto, konstitutivnata potreba za opozicii, vo i pome|u, op{testvata, funkcionalnata neophodnost od nacijata, kako "nulta institucija#, integrativen simboli~ki ozna~itel. Analiziraj}i go diskursot na balkanskite ideologii, Mo~nik vo balkanizmot sogleduva varijanta na "kulturniot diferencijalizam#, potvrden vo dvete svoi, bolno protivre~ni dimenzii: vertikalnata - koja podrazbira servilno odnesuvawe kon pomo}niot, evropski adresat; i horizontalnata- koja manifestira neprijatelstvo i konfliktnost, kon neposredniot, balkanski sosed. Neporeklivo ubedeni vo opravdanosta i vtemelenosta na ovaa struktura na relacii, {to, spored Mo~nik, ja konstituira balkanskata matrica - ne mo`eme, a da ne se soglasime so konstatacijata deka, mitot za Evropa, kako "ideologija na granicata# - dramati~no go zasega, obespokojuva i onepravduva tokmu balkanskiot prostor vo celina, nametnuvaj}i mu gi "standardite# na edna vtorostepena, marginalna, primitivna i vremenska, vrednosna (a ne samo prostorna) zona, od "onaa strana# na pravoto i ramnopravnosta. Balkanot, so drugi zborovi, denes prvenstveno funkcionira kako "homotopija# (Aleksandar ]osev), {to zna~i, kako konzervativen i za Zapadot plodotvoren imagolo{ki konstrukt, koj gi "opravduva# mnogubrojnite zapadno-evropski implementacii na arogantnata logika na onoj identitet, koj mora da ostane (da se zadr`i) "od onaa strana# na {engenskata granica, okovan vo "balkanskata zarobeni~ka dilema# (kako {to ironi~no zaklu~uva Mo~nik, vo tragedijata, izbor imate, samo dokolku nemate nikakov izbor). Poentata na Mo~nik, vo ovoj slu~aj, se sostoi vo demaskiraweto, sogoluvaweto, razotkrivaweto na skrienata, komplementarna struktura, vrz ~ija{to osnova funkcioniraat mitovite za Balkanot i Evropa: pri toa, pretstavata na Balkanot ("toa se drugite#) ja ima tokmu ulogata na preventiven stereotip, t.e. "dopolnitelna distanca#, {to ja konzervira, osiguruva, simboli~ki ja markira granicata, razlikata, neprikosnovenosta, superiornosta na mitot za Evropa {to, denes, }e si dozvolime edna vakva pretpostavka, mo`ebi zna~i, po~etok i najava na eden nov, globalen, aktuelen proces na transponirawe (prenos, prevod) na klasnite konflikti (borba), t.e. intra-kulturnite - vo domenot na interkulturnite opozicii, sprotivstavenosti, sudiri i konflikti.

71

Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to ve}e spomenavme, pridonesot na Mo~nik e relevanten vo pove}e disciplini (ili, kako {to bi rekol toj, registri) - taka, ovoj konkreten primer so balkanskata imagologija e posebno zna~aen, vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka, vo aktuelniot trend na interkulturnata hermenevtika, koja go prou~uva i rasvetluva, tokmu dijalo{kiot soodnos i komplementarnata priroda na imagolo{kite pretstavi i stereotipi na razli~nite kulturi, koi, osobeno denes, ne ostanuvaat "mirni#, usidreni isklu~ivo vo neutralniot i virtuelen domen na literaturata.
Edna od nesomnenite prednosti na eksplikacijata na Mo~nik, pretstavuva kriti~kiot aktuelizam, odbivaweto da se ostane "imun#, pred gorlivite procesi na sega{ninata. Druga, i ne pomalku zna~ajna negova pridobivka, e metodolo{kiot pluralizam, meta-kriti~kata distanca kon isklu~ivosta na bilo koja teoriska doktrina, hibridnoto vkrstuvawe na razli~nite epistemolo{ki pozicii - so ogled na toa, strukturalisti~koto antropolo{ko nasledstvo na Dirkem, Mos, Levi-Stros - e kooptirano so komplementarnite vrednosti na istoriskiot materijalizam (i relativizam). Ne e bezna~ajno da se uka`e i na toa, deka stilot na Mo~nik (mo`ebi, i kako posledica na negovite bliski dopiri i iskustva so dekonstruktivizmot), izobiluva so parentezi, zagradi, prekini, asocijativni skr{nuvawa (i provokacii). Mo`ebi bi bilo najsoodvetno, imaj}i go predvid nesomneniot is~ekor od disciplinarnite ograni~uvawa, kako i negovoto neskrieno, (nomadsko), duhovno qubopitstvo, vo soglasnost so nekoi recentni terminolo{ki re{enija, metodot na Mo~nik, da go vbroime vo ramkite na tkn. kriti~ka teorija (Daglas Talak), odnosno prkosniot interdiskurs (prkosen, bidej}i, podednakvo ostanuva nepokoren i nepodlo`en, na epistemolo{kiot konformizam i slepoto poveduvawe po nekoj privilegiran epistemolo{ki urnek, odnosno na sterilnite barawa za suv akademizam, "operiran# od traumatskite dejstva na realnosta). Na krajot, u{te nekoi temelni, humanisti~ki dilemi: koja ,kakva i {to e, vsu{nost, zada~ata, celta na humanistikata? So svojot nepobitno qubopiten luciden, pronikliv, kriti~ki pristap, samiot Rastko Mo~nik, n¢ naveduva, odgovorot da go barame otade samozadovolniot akademski patos na nadmenata nauka (kvazi-nau~nost), tamu, kade{to prestojuva, onaa, vo svojata osnova, blagorodna, pottiknuva~ka alternativa na egzistencijalnata hermenevtika. Mo`ebi, misijata na humanistikata se sostoi tokmu vo toa, tragaj}i po opskurnite zakoni, ritualnata zadnina i predistorija na sovremenoto op{testvo i kultura, da iznajde nasoki kon edna (subverzivna) kriti~ka hermenevtika na socio-kulturnata trauma na ~ove{tvoto, istovremeno, nadevaj}i se, i aktivno rabotej}i na toa, nasproti vladeja~kite stereotipi na poslu{nosta i insti72

sebesi etimolo{ki i epistemolo{ki se samoopredeluva. post-industriski (globalen) kapitalizam. Pred mojata generacija. frustrira~ka determinanta "mali narodi# (~itaj: marionetski strukturi i.tucionalniot feti{izam (na op{testvoto. da gi vozobnovi. tuku poprvo onoj Drug "duh#. sme osudeni da go revidirame svoeto potencijalno "univerzalisti~ko#. re`imi. re~isi. iskrsnuvaat dve. podednakvo neprifatlivi i neprimerni alternativi: a) apokalipti~nata obzemenost so istorijata i mitot (apsolutiziraweto na minatoto i abdiciraweto na idninata).. pak. duri i "izbranosta#. Balkanot stanuva privilegiran "izlo`ben prostor# (spektakl) na najnovite. voskresnuvaat zakanite i predupreduvawata. 73 . dosega nevideni i neisprobani voeno-tehnolo{ki dostreli. sovr{eno telematiziranite (~itaj . kosmopolitsko poa|ali{te. Kako retko do sega. primarna stanuva tokmu bolnata. so bitno po{iroki aspiracii. BORN TO BE BALKAN Dodeka. ili. vo duhovniot horizont na kulturnata istorija i logika.da se pra{ame: kako se ~uvstvuva i dali voop{to opstojuva kreativniot nepokor. bez ostatok. spored morfolo{kite i. zaroben vo i osuden na nelaskavata kategorijalna opredelba "mal narod#. b) isto tolku ksenofobi~niot. afirmiraweto na Silata kako pravo. potentnosta i revoltot na Duhot. baraj}i argumenti vo diskursot na avtohtonosta. Kade sme tuka samite nie."bespilotni#) performansi. koi. negoviot lakom (Delez bi rekol .dali e premnogu ereti~no i neseriozno . grani~at so ikonografijata na SF filmovite .re~isi. horizonti i opredelbi? Zo{to i kako.^ovekot.deteritorijalizira~ki) pohod. podednakvo kako i na teorijata). hipertrofijata na etni~koto samodefinirawe i samodovolnosta. denovive. destruktivnata upotreba na visokata tehnologija. subjektite i eksponentite na edna kultura i duhovnost. preku no}. ne tolku onoj bezimen i univerzalen. Naedna{. vo ime na "analiti~kiot predmet# . koi gi naseluvame balkanskite prostori. vostoli~i i reafirmira svoite nesomneni {amanski potencijali. so ~ie{to ime. site nie. re`imi de`urni "sponzoru{i#). deka za na{iot tretman vo svetot. po~venosta.. osobeno. do ekstrem se zajaknati tokmu nemilosrdnite razlaki na identitetot . Seto toa vo ime na reintegrativnite perspektivi na denes razlomeniot (i obezdomen) subjekt.

natrupuvaweto na znaewata. Sepak. iskompleksirana. {to se slu~uva. najde svoi pandani i kaj nas: komi~no-arogantnata socijalna kategorija na tkn. od mojot vrsnik. na proletta? Zo{to. No. odedna{. vo zavisnost od toa . turbo-provincijalizmot) . Servilnosta. odnosno stil na `ivot. prvenstveno. odo{to. £ pripa|am na tkn. neli. bez da se svesni za toa. ubedena vo toa. dali osven etni~kite. Nemaj}i poinakva cel od trivijalno . {lagot doa|a posleden . raspa|aweto na centralno. na primer. podemot na piljarsko-{leperskata kasta. kon evro-atlantskata japi-birokratija. prekarot fakti~ki ja demaskira nivnata izmislena. fasaderska priroda . pak. neophodno investirawe na prili~no golem napor i vreme). u{te vo vremeto na socijalizmot. generacija X (nare~ena taka. nov svetski poredok. kanadskiot pisatel Daglas Kopland). so postuliraweto na potro{uva~kite imperativi kako vrvni kriteriumi za ne~ija prosudba (kako ~ovek si zna~aen i vredi{.zavisno od svoite kapaciteti.tie pove}e {minkaat. gi ukinuvame site drugi preostanati modaliteti na identifikacija? [to se slu~uva so. sistematski naso~uvana kon toa da go neguva konformisti~kiot i istovremeno konsumentskiot mentalitet. stanaa periferni vo sporedba so Tanatosot? Ili. od svoja strana. pred s¢. vxa{uva~ka redukcija na na{iot rasko{en policentri~en. u{te podobro. Toa feti{isti~ko "vrednuvawe#. toa predviduva({e) neograni~ena i neprikosnovena povodlivost i prilagodlivost (pokornost). na primer. spored istoimeniot kulten roman. human. Toa zna~i. su{tinskite vrednosti na Erosot. 74 . povampiruvaweto na plemenskite animoziteti.imaat). kako po obi~aj. na tranziciskata trauma na post-komunizmot (promenata na socio-ekonomskiot poredok. "svetski# duh? Kade is~ezna stilot od na{ata percepcija? Dali voop{to nekoj godinava ovde ja zabele`a i £ se nasladuva{e.Elizabeta [eleva MAGOR dojde do taa neverojatna.kolku i {to ima{). akumuliraweto na erudicijata kako duhoven kapital (za {to e. vsu{nost... daleku pobliskiot na~in i oblik na generaciska identifikacija? Jas. kako svoja edinstvena socio-kulturna varijanta. na primer. generacija. objaven vo 1995. primame komplicirani i pretrupani nara~ki za "apsorpcija#.a toj {lag se vika: NATOalhemija. be{e osigurana so mnogu ve{ti i suptilni mehanizmi: pred s¢. deka se soobrazuva so proekcijata na eden progresiven. Vo implicitna smisla.potro{uva~kata . sega i ovde. {minkeri (verojatno. del od generacijata X bezrezervno im se predade i na duhovnite konsumentstva.i isto~no-evropskite dr`avi. so taa generacija pozitivno a-dresirani Umovi? Edno desetina godini nanazad.

ili. pretstava. tie vojnata ja razbiraat i tolkuvaat kako alhemija: prvin. Makedoncite . vestite stanaa prvostepen "spektakl.. a sega{ninata kako ve}e-istorija. i spodeluvaj}i ja traumatologijata na "izbranite# narodi ili prostori. 75 . dolga predigra. tokmu takvite balkanski seni{ta i fantazmi za Golemite (no. prvin pogrebete se! . Albancite . preventivno. masonski zagovor. Siot `ivot. vestite. a potoa. sekoga{ . Mo`ebi. Za nea (i ne samo za nea).vo razru{enata zemja. nigredo).. isto taka. deka site nie sme samo pasivni objekti na svetskiot poredok (bez razlika na pozitivno proklamiranite negovi zalo`bi).. bugarija. obnovete se!# (no. imaginativen vi{ok. beskrupulozno i od obete strani. kako "odlo`eno dobrodetelstvo#. i presuda. {to go potkrepuva defetisti~kiot hijazam "izbor imate. Mo~nik). itn.. da ja podnesuvame raste~kata bespomo{nost.vo etni~koto. ideolo{ko samoopravduvawe i konstruktivna zavr{nica na nasilstvoto. samo dokolku nemate izbor# (R. nezavisen od li~nite i individualnite ubeduvawa. anonimen. obnova. no.. grcija. sega se pretplati i stana `rtva na poinakov tip konsumentstvo. na sebe svojstven na~in: Srbite .. ja igraat ulogata na kompenzatoren mit. bez simboli~en ili alegoriski. zalo`bi i dejstvuvawe.ve}e predodreden mehanizam.dodu{a. ritualen otkup. srbija). so ubistvenoto "ovde i sega#. Odedna{. sendvi~-komprimirawe. celosno spaluvawe-pocrnuvawe (t. deka s¢ e ve}e odnapred proigrano i predodredeno.Kazneti sme da veruvame vo toa. istorijata ja sogleduvame kako eshatologija. deka istorijata e fatalen.. Tokmu zatoa.. Podlegnuvame na kolektivnoto paranoidno tolkuvawe . makedonija. tie go svedoa i go izedna~ija so sega{nosta. od strana na me|unarodnata zaednica.vo egzodusot i raseluvaweto. deka paradoksalnata retorika na NATO (urnisaj. kako hiper-potro{uva~ na TV vesti. kako fundamentalen "grev# na Balkancite. Kapitalot nemilosrdno ja kaznuva nesinhroniziranosta. sekoj. nitu pak legnuvame na spiewe. pa gradi!) e edinstvenata balkanska alternativa i proekcija. Nebare se raboti za vrvna erotska tehnika na odlo`ena kulminacija (orgazam).). "Mar{alov# plan. n¢ osudija na `ivot bez ostatok. ideolo{ki zloupotrebena i izmanipulirana generacija X.e. {to bezuspe{no mu parira na imperijalnoto istorisko iskustvo na golemite evropski i svetski sili. Tie.deka istorijata ja kroi nekakov monstruozen. @anrot na vestite se pretvori vo egzistencijalen rekvizit. prohibirani) dr`avi (kako {to se: Golema albanija. re~isi fatalno deluva eksplicitno s¢u{te neizre~eniot imperativ "Balkanci od site zemji. Mojata. Ona {to mo`eme e samo voajerski da u~estvuvame vo svetot. bez kogo{to pove}e ne izleguvame od doma.

topolo{ki: se poistovetuva so patuvaweto. egzotikata. libidinalniot potencijal na generacijata X. bezobzirno go obeshrabruva. vo interpretativniot klu~ na post-modernata diseminaciska kultura na raznoobrazieto. "navle~ena# na "kafi}i#. †rodno mesto# na tragedijata (Fridrih Ni~e). rehabilitacijata na marginata.smeam da tvrdam. duri! Toj e svoeviden geopoeti~ki simbol (Kenet Vajt). bezute{no ostanuva vo stadiumot na obidot. ili# logika na isklu~uvaweto. "i.. od antropolo{ki aspekt: prostor na dioniziskoto. vo nepravedno skamenetiot tanc na senkite bez idnina. ekstati~nosta. "Tineksi#. dolgo godini... etikata (Leh Mjodinski). i ostanati (digitalni) protezi. potcenuva i blokira. MEDITERANSKIOT INTERTEKST VO MAKEDONSKATA PROZA OD 80TITE I 90-TITE GODINI Mediteranot. privilegiran prostor na setilno pijanstvo i haosot na brojnite senzacii. i# logika. osueteni epistemolo{ki proekcii . paradigmati~en logos za filozofijata. apologijata na Razlikata. {to ja ovozmo`uva denes aktuelnata hermeneutika na centarot i na marginata. ne slu~ajno. Generacija.Elizabeta [eleva MAGOR Kapitalot ja poznava samo binarnata "ili. lulka na evropskata kultura i umetnost.. religijata. Mediteranot. raznojazi~nosta i nomadizmot. a posebno hronotop na strasta i vrelinata (otade. kako {to. etimolo{ki: centar na svetot. za smetka na kreativno mobilnite i potentni poedinci.so siot svoj baga` na sega ve}e iskompromitirani. deka sekoja vojna pretstavuva triumfalen pohod i kompenzacija za kreativno impotentnite tolpi. Mediteranot. bezrabotna marioneta. Mediteranot.. progonstvoto. Tokmu onaka. Krstev). {to zapadnata post-teorija {iroko ja afirmira{e polivalentnata. "vladea~kata gerontokratija# (P. veli~estveniot mitski zavodnik Don @uan e ro`ba na 76 . pretvoraj}i ja vo bezopasna. bezna~ajna.. kulturolo{ki gledano: univerzalen civilizaciski obrazec (Pol Valeri). bez razlika na toa. nomadstvoto. ~ij{to prkosen kopne`.. paganstvoto.. Osudena da bidam (i da ostanam na) Balkanot . pagansko pribe`i{te od inhibiciite. †Verovci#. na istiov prostor. imanentno zastapena i vo Hamletovskoto "da se bide ili-ne#.

Kone~no. antropolo{ki. 1995) . postmodernisti~ki studii. prostorot na opozitnite struewa. me|u koi oscilira ni{aloto na kni`evnata istorija i poeti~kata modelativnost. deka: †Kni`evnosta e prostor. tokmu prou~uvaweto na mediteranskite 77 . kako podra~je na studeniloto.) So ogled brojnosta na vo nego situiranite kulturi. gledan od epistemolo{ki aspekt. ozra~eno i obele`ano so prisustvo na toploto more. vo tipi~no mediteranskiot mit za t. literaturi.e. soni{tata. kulturni.Jugot.toga{. kako {to i na po{irok. iako skr`avo izvedena tipolo{ka diferencijacija na Danilo Ki{. kulturi. kulturolo{ki plan. kako analiti~ki topos. bujnata vegetacija. v) Mediteranot e tipi~en komparativisti~ki problem i od aspektot na prou~uvaweto na kulturniot identitet. biolo{kite predodredenosti na podnebjeto. Mediteranot. kako polikulturna celost. i od druga strana . nare~en rasa.mediteranskoto. maglite. koj{to osobeno dobiva vo zna~ewe vo sovremenite ne samo komparativisti~ki. Mediteranot slobodno mo`e da se opredeli kako inter-kulturen entitet. nejzinata romanti~arski oboena i imagolo{ki vtemelena opozicija pome|u Severot. strastveno podnebje). energii i sokovi. kako homotopija. Vo ramkite na komparativnata kni`evna nauka. t. toa bi bil faktorot. burnite vetri{ta. e eden eminenten komparativisti~ki problem. Tuka spa|a i znamenitata. mit koj{to se preselil i vo ramkite na istoriografijata. Vo tie ramki. {to spored koncepcijata na Mi{el Fuko zna~i mesto za proizvodstvo na identiteti (psiholo{ki. toa se slu~uva so cirkulatornoto dvi`ewe na apoloniskiot i dioniziskiot duhoven princip. zna~i. kni`evni likovi i postapki. za atlantizmot i mediteranizmot. vo kulturalno obuslovenite pretstavi vo mentalitetot na lu|eto.so drugi zborovi: Mediteranot. tuku i po{iroko. proniknuvawa i prelevawa . koi vlijaat na oblikuvaweto soodveten tip literatura ili umetnost.od edna strana. mrakot. kako dve duhovno-povesni konstanti na evropskite literaturi. Mediteranot. {to obuslovuva i soodvetni karakteristiki na kni`evno-umetni~kiot senzibilitet (poglednato od aspekt na teorijata na Ipolit Ten. vo kogo{to pra{awata za prirodata na li~niot identitet se najprovokativno artikulirani# (Benet/Rojl. vleguvaat inicijalnite distinkcii na Madam de Stal. imaginativnite me~taewa. mo`e da se situira na nekolku problemski ili epistomolo{ki ramni{ta: a) Da se prou~uva kako vid na tipolo{ka analogija od klimatski vid: da se izdvojat karakteristikite na toploto podnebje.n. ve~no vra}awe. na primer. Ako ja prifatime tezata. so postojani branuvawa. b) Mediteranot da se situira vo oblasta na nare~ena imagologija. melanholijata . umetni~ki itn. koi preku literaturata sozdavaat odredeni sliki za drugi prostori. odnosno istoriskata stilistika.

no pred s¢ na dinami~niot tek i nezavr{enost na sekoga{ novoto vospostavuvawe na intertekstualniot identitet. itn. n¢ upatuva na mnogu aktuelnoto i va`no razotkrivawe na policentri~niot. mo`e da se tretiraat i prou~uvaat kako primer na t. proniknuvawe vo imanentnata dijalogi~nost i na~elna ramnopravnost na razli~nite kulturi. isto~niot Mediteran. mo`nosta. da re~eme. imeno ramni{teto na t. postoi †zaedni~kiot problem na utvrduvawe na jazi~nite i kulturnite granici i identiteti. odnosno ju`no-amerikanskite literaturi. mediteranskoto podnebje go karakteriziraat pove}e mitovi. Vo toj kontekst. Vrz primerot na Mediteranot. polifoni~na priroda na poimot identitet. {to s¢ pove}e dobiva renome me|u komparativistite od sovremenata proveniencija.. blagodarej}i mu na svoeto raznoobrazno specifi~no bogatstvo. Dodeka sme kaj o~evidno najbogatoto epistemolo{ko ramni{te vo prou~uvaweto na mediteranskite kulturi. me|u koi Ivo Vidan gi izdvo78 . toga{. mnogukraten idenitet na istite. kade mo`ebi ponaglaseno inklinira i na{ata kultura i umetnost. kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura. se osoznava dijalogi~nata. fakti~ki.. mediteranskite literaturi. Tokmu za regionalnite literaturi. inkonkluzivnata. A vo nego. vo kulturolo{ka smisla. i dijalektikata me|u provincijata i centarot# ([truc/Cima. koga na{iroko se problematizira i preispituva samata kategorija ili premisite na identitetot. koi zaedni~ki sou~estvuvaat vo nego i go izgraduvaat kako takov.n. pokraj seto toa. deka. i koga. toa. a posebno se karakterizira so hibridniot spoj pome|u vizantiskata tradicija i orientalnite elementi (Gerhard Gezeman. ili literaturite na Balkanot. srednoevropskite literaturi. edna nacionalna literatura istovremeno da pripa|a na pove}e vakvi regionalni entiteti. pa pokraj ve}e poznatite primeri za dvodomni pisateli ili poeti.Elizabeta [eleva MAGOR aspekti na oddelnite nacionalni literaturi od ovoj region. Denes. da vospostavime i potvrdime postoewe na dvokulturni ili polikulturni literaturi. sekoga{ odnovo se vospostavuva niz neprestajniot dijalog so drugite literaturi# (Jola [kuq. vo duhot na anticipativnite Bahtinovi sogledbi. 1992:23). 1995:140). implicira uvid vo interkulturnata priroda na ovoj. regionalni kni`evnosti ili centrizmi. 1989:107). o~igledno ne samo geopoliti~ki poimi. i imaj}i go predvid komparativisti~koto svrtuvawe kon pogolemite kni`evni entiteti i zaedni{tva. interkulturalni studii. pokraj. nare~en Mediteran. koga se potcrtuva negovata procesualna dinamika i otvorenost. kako specifi~na potcelost.n. da spomneme. bi sakale da go spomeneme Levantot. se doa|a do sledniot neizbe`en zaklu~ok: †Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst. so ogled na svojata geografska polo`ba ili pak kulturno-istoriska situiranost. Nie ovde bi ja dodale.

i deka so ogled na toa. prostranstvo. sudbinski nameneto i na gr~kiot pevec Orfej. odnosno `anrovski analogii. Sledej}i go kontinuitetot na kanibalskata tradicija na Mediteranot. vo svetot vladeat zbrka. analogii kni`evni prosedi. potragata. dlabo~ina. neskrotena. 1979:192). {to fatalno se nadvi{uva nad ova. Kako {to ve}e spomenavme. more. tuku i postoeweto na sli~ni. erotskiot nemir i lamte`. ni gi sugeriraa i nametnaa na na{ite duhovi. vo kompleksot na mediteranskata literatura. buen i neskrotliv topos. produktivna vitalnost i energija na po~etocite. i na negoviot model na arhetipskata kritika. stilisti~ko-retori~ki izvedbi. †Toa nebo. par~osuvaweto na junakot. Dalibor Cvitan zaklu~uva deka za 79 . poimite kako beskrajnost. Dvojnata. sonce. `e{tinata. otsutni ili dezorganizirani. a koi sekoga{ se predmeti na metafizikata. nomadstvoto. seto ona {to e duhovno. postojat i drugi. ne ja fascinira samo kontemplativnata priroda na Pol Valeri. generi~ki. na vtemeluvaweto. verojatno i so ogled na †demonot na istorijata#. anarhija# (Nortron Fraj. koja svesno ili ne. po~nuvaj}i od Oziris. plovidbata. kako generi~ki. toplinata. politi~kiot mit za vtemeluvaweto na Gradot (iska`ano vo †Eneida#) i erotskiot mit za potraga ili progonstvo (olicetvoreno vo †Odiseja#). `anrovski mit. {to e vozmo`no vo prou~uvaweto na Mediteranot: toa e ramni{teto na komparativnata poetika. varvarstvoto . pokraj topi~kite. preobilna podvi`nost# (Pol Valeri. odnosno prosleduvaweto na tipolo{kite analogii me|u poedine~nite temi ili toposi vo kni`evno-umetni~kata elaboracija. krvavo i nespokojno podnebje. tipi~nite mediteranski toposi se: patuvaweto. Jugot. pozastapen odo{to drugite. g) Tokmu ovde mo`e da se vpu{time vo slednoto epistemolo{ko ramni{te. pretstavuva †sparagmosot ili ~uvstvoto deka heroizmot i delotvornata akcija se osudeni na propa|awe. koi mo`at da se prou~uvaat vo mediteranskite literaturi: ve}e postoi i e prifateno misleweto za ironijata. vetri{tata. No. arhetipska tema na ironijata i satirata. po onostranoto i nedosti`noto. progonstvoto.juva. paradoksalna priroda na Mediteranot da bide ednovremeno. tuku i na seta umetnost. toa {to go narekov ~isti elementi na denot. misti~no ili apofati~ko. 1980). kako i metafora na metafizi~kata `edba po beskrajot. soznavawe na svetot.vo smisla na diva. probuden od rasko{nata priroda. {to gi sodr`i i emanira bogatata paradigmatika na Mediteranot. posega po onie neiscrpni konotacii. kako posebno zna~ajni i univerzalni po svojot karakter. sekoga{ burno. poeti~ki modeli. `anrovski modaliteti. ~ie{to poteklo go gledam vo prisutnosta na edna svetlina. Spored plodotvornite soznanija na Nortrop Fraj. ponatamu moreto. odnosno neminovno za bo`jiot sin Isus Hristos.

menipejata ja osiguruva cikli~nata obnova na mitskite si`ei.Elizabeta [eleva MAGOR kni`evnata svest na Mediteranot e karakteristi~na †opsednatosta so eden kni`even ritual. spored ona {to go tvrdi Mihail Bahtin. ne samo od politi~ki ili istoriski. mo`ebi. prou~uvaweto i hermenautikata na sparagmosot. tuku i od duhoven. kako {to e. prou~uvaweto na vlijanijata (Miodrag Radovi}. lovewe i narupuvawe. vredi da se istakne u{te eden paradigmati~en `anr. i isklu~itelno vitalen. {to nim im soodvetstvuvaat. me|u`anr. ostavaj}i go na strana procesot na vzaemna. u{te edna{ ja posvedo~uva zna~ajnata uloga na mediteranskite impulsi.n. go pretpostavuva. Volteroviot †Kandid# pretstavuva egzemplaren. samiot po sebe. nezaboraven primer. a vo tie ramki. kreativna sorabotka i modifikacija. vo edna vozbudliva. tuku i neophodno soobrazuvawe i primena na predelen metodolo{ki pristap. ne e dovolen. posebno. ~uvstvoto na fatalnata predodredenost od istorijata. potsmevaweto kon avtoritetite. ili ru{eweto na utvrdenite socio-kulturni avtoriteti. opsednatosta so postoeweto na mitot na ironijata# (D. vo sklad so osnovnite prirodni ritmi. {to tvore{tvoto. dijalogi~na transformacija. me|utoa. intelektualen vid (za koe{to. odnosno defitisti~kiot odnos kon mo`nostite za podvig i herojstvo. kako paradigmati~en `anrovski modalitet na mediteranskite literaturi. plodotvorno bi bilo istra`uvaweto i prou~uvaweto na ironijata.anatomija). za poeti~kata obnova na modernata literatura. Predlo`eniot mitsko-antropolo{ki pristap. interliterarnosta. Zasnovana vrz na~eloto na karnevalzacijata. d) Prou~uvawata vo komparativnata kni`evna nauka podrazbiraat. a posebno na romanot kako `anr. po sebe. Cvitan. Vo tie ramki. Spored aktuelnite priliki vo komparativistikata. nesoodvetni na aktivisti~kiot odnos. ne samo izbor i precizirawe na analiti~kiot predmet. sepak. nedostatni. Vo duhot na takvite genolo{ki sogledbi. nitu pak mo`e 80 . Se raboti za t. literaturata i filozofijata. so polifoni~en karakter. 1978:24). vo slu~ajov: mediteranskite kultni toposi. iako ne strada od takvata kauzalisti~ka metodologija. proizlezen od mediteranskite literaturi. zaklu~uvame i nie. i na toj na~in. odnosno `anrovskite oblici i retori~kite modaliteti. Servantesoviot †Don Kihot#). se smetaat za ednostrani. tie istra`uvawa se zadovoluvaat so prosto nivno registrirawe. hibridna tvorba. re~isi mehani~ko vospriemawe na vlijanijata. no vo drug `anrovski domen. {to gi obedinuva popularnata/narodnata i umetni~kata literatura. 1984) denes. 1996) odnosno pozitivisti~koto tragawe po izvorite i filijaciite (Zoran Konstantinovi}. Svedeni na pasivno. `anrovski mitovi i oblici. menipeja (vo terminolo{kiot aparat na Fraj ozna~ena kako .

izolacionizam i . podemot na poeti~kiot kosmopolitizam. srodnostite vo kni`evnite postapki. pred s¢ vo nivnoto avto-imagolo{ko osloboduvawe od predra81 . svoja po{iroka potvrda nao|a vo 60-tite godini. vo poezijata. so ogled na ova iska`uvawe. Prodiraweto na mediteranskiot duh. ne{to pomalku vo prozata i vo kritikata. tuku i od mno`estvoto na generativno-transformativni procesi. Prisustvoto na mediteranskiot mit ima funkcionalna uloga na kompenzatoren kulturen mit. transgresija. duhot na Mediteranot vleguva niz site vrati vo pezijata# . vo `anrovskite modaliteti i posebno . vo tie ramki. Od druga strana. niven preod i vidoizmenuvawe od edni vo drugi. vo daleku pogolema merka. nastojuvaat kreativno da go prevozmognat fatumot na balkanskiot provincijalizam. intertekstualnite prou~uvawa. `anrovski ne sekoga{ imenlivi. gi zasegaat drugite. so planini zagraden i so mitovi tabuiziran.hibridizacii. odigra kurativna uloga. nitu vidlivi oblici na soodnosi me|u mediteranskite literaturi. so pojavata na tretata kni`evna generacija. pokraj tematskite srodnosti. iako otporano nagovesten. ili kako {to toa go narekuva @erar @enet. ne samo {to vitalno e zasegnat od dijalogizmot i aktivnoto proniknuvawe na tekstovite. i vo ramkite na koi doa|a do transkodirawe. vo globalnata poeti~ka struktura! II Koga sme soo~eni so konkretniot primer na makedonskata literatura. poluuspien. vo stilisti~ko-retori~kite izvedbi.pi{uva Vlada Uro{evi}. treba da se istaknat nekolku va`ni momenti: 1. kako najkompleksen intertekstualniot pristap: toj. pokompleksni aspekti na sporedbata: imeno. {to nego go sledat. operacii i `anrovi. Kulturolo{kata svest za Mediteranot i. zad grb frlen vilaet. poradi pripadnosta kon duhovnata provincija. {to se od centralno zna~ewe za pozitivisti~kata etapa na komparatistikata (etapa na Stoffgeschichte). 2. odnosno prevozmognuvawe na prvi~nite zna~enski registri. niz kogo makedonskata literatura i kultura. Is~eznuva ~uvstvoto za inferiornost. nie ovde go predlagame. vo otkrivaweto na bogatite. vo aktivnata rehabilitacija na kulturnata svest na makedonskite avtori. kone~no. najeksponiraniot zastapnik na meditarizmot vo 1961 g. deka `iveeme vo zatvoren.ne pomalku prokletstvo! †Is~eznuva ~uvstvoto za balkanskiot fatum.da bide edinstven. izoliran. Zatoa. hipertekstualni praktiki.

Podemot na prozata vo makedonskata literatura vo 80-tite godini. kult kon poeti~kata erudicija. povtorno se o`ivotvoruvaat. ili pak plodonosnoto zra~ewe na nadrealisti~kata poetika. ima svoja kontekstualna potkrepa i relacija.. post-modernisti~ka epoha. pome|u poeti~kiot izvor na post-modernata literatura . ve}e vo 80-tite godini. pokraj ve}e osvedo~enata zastapenost na mitskite matrici. kosmopolitskata orientacija i inspiriranost od ino-nacionalnite poeti~ki prosedei. hibridizacija. odnosno literatura. eksplicitno gi posvedo~uva dlabokite sovpa|awa pome|u duhot na aktuelnata i onoj na helenisti~kata kni`evnost. Ova mo`e da se argumentira preku avtorskite postapki na Mitko Manxukov vo †Me|ata na svetot#. i egzem82 . i soobrazno na toa. eklekticizam. intertekstualni igri. razvivaweto na poinakvi tehniki i formi na gradewe i eruditsko sozdavawe na naracijata. se nao|a vo nesomnen sklad so aleksandriskata poetika na u~enost. isklu~iv. {to. fragmentacija. sledewe na anatomijata na pismoto. Jugot. se javi i so eseisti~kata kniga †Dali Kalimah be{e postmodernist#. urbanoto nomadstvo ili samosvesnata. ponatamu. 1985. potoa. ili aspekti: pred s¢. vo †Slovo za zmijata#. vo ovie godini. {to nikoga{ ne go smetale za dale~en i tu|. dlaboka predanost na Gradot (pove}e. darelovski respekt kon polikulturnite estetski vrednosti.Elizabeta [eleva MAGOR sudite. odo{to na poapsraktnite kolektivni simboli: na dr`avata ili. ~ij{to programski naslov. a potoa i vo nivnoto arhetipsko priklu~uvawe kon onoj velikolepen. pak. si`ei ili junaci. 1983. se odlikuva so poinakov vid prisustvo vo makedonskata literatura. vodoploven i kulturen prostor. fatalen i †temen vilaet#. a so ogled na svojata bogata avtorska samosvest Prokopiev. kako proces mo`ebi. gri`livata preokupacija so tekstot i sledeweto na procesite na negovoto kreativno sozdavawe i pretopuvawe. neguvaweto i sozdavaweto na literatura. kade post-modernisti~kata poetika na pove}estilnost. nacijata). i urneci. ploveweto ili preku svoite bogati mitski konotacii. vo 1994 g. odnosno svrtenost kon sebesi. od edna strana. evidenten prvenstveno kako hronotop. so vkupnite poeti~ki pridvi`uvawa na aktuelnata. 1987. koja{to mo`eme da ja prepoznaeme kako aleksandriska literatura. naprotiv! Vo po~etokot. vo najizrazita i programska smisla kaj Aleksandar Prokopiev vo †Mladiot majstor na igrata#. sofisticiranost i retori~ka prefinetost. deka mu pripa|aat samo na eden. vo †Plovidba na Jug#. ~ij su{tinski izvor pretstavuva Bibliotekata. eseizam. Aspektite na mediteranskiot mit. Ne slu~ajno. kon intertekstualnata igra so tradicijata. preku afirmiraweto. svetlinata. da dobie novi oblici.Borhes. kon poliretori~kite strategii na pismoto. 1992. na moreto. Mediteranot. pridonesoa mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura.

Kalimah. vo †Slovoto za zmijata#. So toa na ramni{teto na stilot se potvrduva bliskosta so u{te eden mediteranski element. Vizantija kako umetni~ki hronotop.. posebno vo raskazite †Isku{enieto na Amfilehij#. isto taka. za eden o~uden umetni~ki hronotop. in83 .. hipoteti~nite figuri na arhetipskite graditeli i eruditi. se obiduva da ispi{e kreativna i avtenti~na kni`evnoumetni~ka proza.niz edna borhesovski vdahnovena postapka na mistifikacija na izvorniot istoriografski materijal. komplementaren so prviot trend. referencijalen i konkreten vreme-prostor. vrz kreativnite pottici na borhesovskata metafizi~ka fantastika. samoto hristijanstvo. kakov {to e Simeon Macedonijan. pome|u faktot i kni`evno-umetni~kata mitologija. azijanisti~ki stilski postapki i duh. vo †Polovina bo`ilak# (1992). vo †Plovidba kon Jug#. otkolku kako mimeti~ki preslikan. koi se vklu~eni vo procesot na imaginativnata i spekulativnata kni`evno-umetni~ka rekonstrukcija na duhovniot profil na vizantiskata epoha. †Posledniot makedonski rektor# itn. videna pove}e kako virtuelen. svrzan so helenisti~kata epoha. Nastojuvaj}i da dopre do podlabokite metafizi~ki koreni na makedonskata kultura. duhovniot `ivot na ovie prostori. gi sledime vo pojavata na u{te eden. †Medaljonot od Pela#. pri toa. negoviot dale~en srodnik i prethodnik. se sosredoto~uva na mediteranskite toposi. me~tatelna neobi~nost. †Smrtta na Evtihij#. Vo raskazite †Qubovnikot na ledi Alkaforida#. †Krovovi bez ku}i# . vo konceptualno strogo osmislenata i kompoziciski skladno postavenata prozna kniga †Freski i groteski#. figuriraat sliki i pretstavi za nekoj hipoteti~en sreden vek. po~nuvaj}i od †Odaja za du{ata#. †Golemiot egzarh#. {to go zasega opskurniot period na vizantiskoto carstvo. Ermis Lafazanovski. i slobodnata igra na intertekstualnite odeci. objavena 1993 g. vo kogo skladno pulsiraat kulturolo{kata boja i ornamentalna specifika na dale~nata magiska Vizantija. od druga strana. imagolo{ki prostor. ispolnet so retori~nost. freskoslikarstvoto. kako idealen prostor za eruditski intertekstualni podigravki pome|u istorijata i umetni~kata ironija. protkaen so voznemiruva~ki paganski relikti i rituali. pome|u dokumentot i bogatata retori~ka orkestracija. pismoto.plarniot pretstavnik na aleksandrizmot . Aspektite na o`ivotvoruvaweto na mediteranskiot kompleks. vo na{ata proza. sekoga{ zadr`uvaj}i ja svojata ironiska distanca i pravoto na otstapka od nekoga{ dominantnite narativni obrasci na pateti~na evokacija na istorijata. Andonovski ja gradi svojata narativna postapka vrz principite na eruditivnata poetika. pa s¢ do †Svantovid#. imeno so maniristi~kiot son. Venko Andonovski. ja sre}avame i vo ne{to podocna objavenite prozni knigi.

. po samiot ~in na plovidbata i paganskoto osloboduvawe od urbanite stegi. (1991).. treba da go izdvoime t. {to kanadskata teoreti~arka Linda Ha~ion go imenuva so sintagmata istoriografska metafikcija. na intertekstualnite tragi i zapisi. †Sekoga{ odime niz odamna sonuvaniot son. sakaj}i da go ozna~i tokmu kreativnoto prepletuvawe i prenaso~uvawe. kon koja{to se izrazuva nesomnen kreativen voshit. potoa romanot †Krstot na Bogomil# od Boris Vi{inski itn). {to ovie romani gi izdvojuva od poznatata `anrovska odrednica na istoriskiot roman. do`ivuva vistinska revalorizacija vo delata †Pat za Arka{on# od Danilo Kocevski (1989). suverenoto pravo na romansierot da go meta-tekstualizira. ~ija tematika se odnesuva na helenisti~kata. 1984 g. e tokmu primenata na novi. Pokraj inovantnoto i intrigantno posegawe po re~isi nedoprenata helenska ili vizantiska epoha i duhovnost.) ponatamu. Kako tret oblik na prisutnost na mediteranskiot intertekst vo makedonskata litertura vo 80-tite godini. od Danilo Kocevski. vo tipi~no mediteranskiot duh na déja vu. specifi~ni strategii na relativizacija i tekstualizacija na istoriskata predlo{ka. Zastapen u{te vo 1971 god. †Aleksandar# maliot roman so bogati istoriski konotacii kon sovremieto †Odisej#. pasti{iraweto na arhai~ni stilovi odnosno leksika. debitantskiot roman na Venko Andonovski †Azbuka za neposlu{nite# od 1994. patepisot. na ve}e videnoto i preku imaginacijata do`iveanoto iskustvo. odnosno †Aldebaran# od Vlada Uro{evi}. romanite na Slavko Janevski so koi fakti~ki i zapo~na ovoj trend: †Mirakulite na grozomorata#. hibridizacijata pome|u istoriografskiot i kni`evno-umetni~kiot tekst. patepisniot `anr.. vo nedovolno poznatata i prou~uvana kniga †Pustini i oazi# od Vidoe Podgorec. romanot na Zoran Kova~evski: romnot na Bla`e Minevski †Crn perduv#. vo koi vibrira edna `anrovski apartna mikstura na intimniot zapis. Toa. tipi~no mediteranski `anr. od 1993 g.Elizabeta [eleva MAGOR dikativnoto razmno`uvawe na †istoriski roman#.n. ili pak na vizantiskata epoha (toa se. 1992 g. vo kogo se sodr`i i iska`uva interesot. svesnoto posegawe po soodvetni retori~ki modaliteti. kreativnata igra i preto~uvawe me|u realnosta i imaginacijata. maliot roman na Manxukov. qubopitstvoto i kopne`ot po egzoti~noto. romanot †Aleksandar i smrtta# na Slobodan Mickovi}. respekt ili kopne` . odnosno tragi na individualna semioti~ka obrabotka i naracija. gledaj}i i vo nego elementi od ne~ija tu|a interpretativna postapka. esejot. na ve~noto vra}awe i povtoruvawe 84 . go raspoznavame toa. lirski patopis. kako i suverenata uigranost na intelektot i igrata. kon edna ve}e videna slika# veli Uro{evi}. za prv pat.vo ovie romaneskni dela. na primer. zbogati i modificira dokumentarniot materijal.

fakti~koto. ovozemni radosti. vo ova delo. Aldebaran. veli~aweto na plodnosta. e sodr`an tokmu vo nejzinata bogata vizuelna vrednost. protkaena so brojni `anrovski elementi i †za~ini#. Dominantniot kvalitet na ovaa proza. za. indigoto na moreto. na skr{eni amfori.Ohrid. †Mediteran: kujunxisko more. Vo zaklu~okot na ova izlagawe. Toj e vistinska potvrda na tezata deka Drugosta. istriena so voda. pove}e virtuelno i simboli~no more. aspektot na klimatogenoto ili geopoeti~koto vlijanie i zra~ewe. poetite najsilno go do`ivuvaat ekstati~koto osloboduvawe od otu|enosta. Pri toa. a sekoga{ vo bleskaviot krug na letoto i vo temperaturata na negovata violetova treska. mo`eme da zabele`ime. odnosno son za oslobodenata kreativnost i spiritualna energija. £ e posvetena pesna. pergament od koj e izbri{ana. Mediteranot ja potkrepuva bahtinovskata vizija na kulturite vo neprestajno dijalo{ko proniknuvawe. svojstven na mediteranskite narodi. e nezamenliva inspirativna slika. na kovano srebro. rustikalnata mitologija. Uro{evi} prepoznava i fakti~ki elementi na pripadnost i soglasnost na eden od na{ite gradovi .na ne{tata. more od filigran. na koja vo 1960 g. kalajni isparuvawa. Vo ramkite na taka do`iveanoto. na kulturolo{ki plan. `iveeweto vo migot. ponekoga{ pove}e virtuelno. so mediteranskiot nomadizam. ne znaeme na koj predmet mu pripa|a. ne samo za vistinskoto. vrzana za urbanata teskobnost na Orfej#. tuku i za †nematerijalnoto patuvawe#. pottiknuvawe. ima oniri~en karakter: †Vo dopir so moreto. funkcionira kako metafora na Jugot i mediteranskite opsesii. deka denes. Edinstveni boi: belata na branovite belata na brodot. Moreto ima zna~ewe na arhetipski motiv. no samo koga }e gi zatvorime o~ite. mo`ebi. za tvore~koto napojuvawe i osve`uvawe na na85 . Mo`ebi tokmu zatoa. so mediteranskiot duhoven i kulturen areal. ne retko. posilnoto i potemelno dejstvuvawe na imaginarnite plovidbi i patuvawa. sinata slika# (Uro{evi}). zbogatuvawe. I srebrenata. i so kultniot odnos kon vodata i son~evata svetlina. more na kamen. otstapuva pred bogatstvoto na kulturolo{kata paradigma i intertekstualnata asocijativnost na Mediteranot. `ivini. ba{larovskata opsednatost od ognot kako praelement. Ju`nata yvezda. vrtoglavicata i zbesnatosta pred letoto. vrskata pome|u moreto. Nebo bez boja: varovni. vo likovnosta kako neodvoiv del od retori~kata struktura vo hromatskoto pismoslikarstvo. kako vistinski simbol na post-modernata era na vavilonski umno`enite govori i kulturi. Zatoa i Kocevski govori. vrednostite na detskata razigrana optika i neskrotenost. Sogledan kako prostor na sudbinski razliki i prelevawa. se nasetuva o`ivotvoruvawe i vospevawe na telesnite. letoto i poetot.

zatoa. podvojuvawa. da gi sogledame vnatre{nite razliki.Elizabeta [eleva MAGOR cionalnata kni`evnost i kultura. se smeta deka krizata na identitetot. monologizmot i ednoglasnosta.razliki. odnosno. inkonkluzivnost. 86 . principot na identitetot koincidira so principot na dijalogi~nost. slobodata nad prinudata na identitetot. amorfnosta. Od druga strana. ASPEKTI NA KULTURNIOT IDENTITET Postoeweto i osoznavaweto na kulturniot identitet nesomneno pretstavuva edna od bazi~nite ~ovekovi potrebi. upatuva ve}e na ramni{teto i vo ramkite na samiot subjekt. vo slabeeweto na identitetot. so po{irokite kulturolo{ki vredenosti. ja vrednuva tolerancijata nad supresijata.polovite. So drugi zborovi. drugost. vo svetlinata na dijalo{kata filosofsko-politi~ka opcija. so zavodlivite vetuvawa na nezapirliviot. mo`eme da raspoznaeme nekoi aspekti na procesot na smrtta i odumiraweto. so prirodata i kosmosot. nepoznat i dotolku pove}e privle~en duhoven prostor. Vo toj kontekst. simboli i tradicii. raslojuvawa.Vo rasplinuvaweto. sekako. na toj na~in. depersonalizacijata i derealizacijata. sinkretizmot i paganskoto soobrazuvawe so vremeto i prostorot. kako nov epistemolo{ki fakt. od kogo poa|aat i procesite na sovremenata evropska integracija. denes e zameneta so ideologijata. na mediteranskiot kult. koi go redefiniraat poimot na kulturniot identitet. le`at vistinskite neuni{tlivi izvori na mediteranskata magija. kako i fizi~kata zagrozenost na edinkata. denes sme soo~eni so takvi epistemolo{ki predizvici. Tokmu vo polifonijata. Dualniot koncept na identitetot. edinstvenosta. totalitarnata i avtoritarnata ideologija na celosta. koja gi poso~uva. razli~nosta / heteroglosijata nad homogenosta. {to od iskoni go ma|epsuval i vdahnovuval tvore{tvoto. kulturalnite . etni~kite. nemo`nosta za negovata samoopredelba e isto tolku surova. nivnata konstitutivna nu`nost i kompleksnost. prou~uva i istaknuva pred s¢ . multipliciranost i. umno`uvawa. so pravo. Zatoa.

koj{to me|utoa ne ja bri{e i potira individualnata razlika i specifika. kon eden globalen identitet. da go apsolvira apstraktniot i egocentri~en poim na subjektot i. poradi svojata nedovolna brojnost. vo op{testvo kade ne se poreknuva ili zagrozuva ne~ij kulturen identitet. {to £ se dodeluva na kulturata (a koe se potvrduva vo Izve{tajot dobien od ON). oslabnee i neutralizira ~uvstvoto na zagrozenost kaj nedominantnite narodi i kulturi . ovozmo`uva maksimalno razvivawe i kreativno. golemoto i odlu~uva~ko zna~ewe i mesto. svojata avtenti~nost i postoewe. im go dava pravoto da postojat pod svoe ime. da se namali agresivnata. marginalni ili vtorostepeni na svetskata kulturna i politi~ka scena: i tie. naj~esto sosedni dr`avi. na~eloto na nacionalizam i {ovinizam. so toa. denes i ovde. Zo{to. da `iveat spored nasledstvoto na svojata kultura. deka "borbata na ~ovekot protiv mo}ta (vlasta) e borba na pameteweto protiv zaboravot#. osporuvan i zagrozuvan vo nivniot buren istoriski razvoj i iskustvo. prirodno }e bide nadminato so po visokoto na~elo na kosmopolitizam-~uvstvoto na pripadnost kon svetot.Analiti~ki interes Novata orientacija kon komplementarniot identitet vo evropskite integracioni procesi. umno`ena i splotena so komponentite na Drugosta. avtomatski e neracionalno. da go potisne. toga{ nitu tkn. virulentnata ideja i koncept na nacionalizmot kako kulturna ideologija. Od druga strana. potvrdat i odbranat svojata kreativna i duhovna potencija. 87 . podgotvenosta na novata evropska politika da ja prifati i respektira Razlikata. nedominantni narodi nema da se ~uvstvuvaat inferiorni. deklarira ili pak instrumentalizira. koj nim. kako i drugite. vo kulturite na nedominantnite narodi mo`e da go prepoznaeme toj mnemotehni~ki efekt. Prinudeni. So ogled na toa. mo`at da ja poka`at. da govorat na svoj jazik. toga{.vo presudna mera }e vlijae na toa. me|u koi pripa|a i Makedonija. ~esto se potpiral vrz principot na koegzistentnost. ~esto podveduvan pod pra{awe. Ako ja sledime mislata na Milan Kundera. produktivno doka`uvawe na kulturnite potencijali na sekoj nacionalen entitet. ovie narodi stanale vistinski paradigmi za dijalogizmot. nedominantni narodi i kulturi. toj glasno da se nametnuva. e od posebno zna~ewe tokmu za grupata na tkn. toa pametewe na svojot kulturen identitet. Od svoja strana. tuku istata ja razbira vo polifoni~na smisla: imanentno rasloena. tolerancija i interkulturalnost. Nacionalniot subjektivitet na ovie narodi. Ako ja postulirame samata kultura kako na~elo na identitetot. da potpa|aat pod dominacijata i vlasta na posilnite.

ima dve va`ni implikacii: Prvata se sostoi vo priznavaweto i prifa}aweto na ontolo{kata raznozna~nost na svetot. kako konstituitiven princip na sekoe ~ove~ko su{testvo. trendot na tkn. Vtorata implikacija. tie ne se slevaat i me{aat. koi ja podr`uvaat kulturnata samoidentifikacija kako univerzalno pravo i vrednost. na 88 . vo vid na kulturen i neporekliv monument. dijalogi~na sredba me|u dve kulturi. vo neophodnata potreba od raspoznavawe na pretpostavkite i elementite na tu|iot kulturen identitet. epohalen. tuka zaslu`uvaat da se spomenat proro~kite zalo`bi na ruskiot filosof na kulturata. kulturen. transgredientnosta ili egzotopi~nosta. toj e sekoga{ relacionalen ili pak komparativen! Zatoa. se samorealizira. tokmu vo dijalogizmot. a vzaemno se zbogatuvaat#. ireduktibilnosta na individualnoto kulturno nasledstvo-upatuvaat na dinami~kiot proces. steknuvawe i povtoruvawe na kulturniot identitet na nedominantnite narodi. koj{to siot svoj `ivot mu go posveti na dijalogizmot. ja sogleduva edinstvenata mo`nost za dosegawe na sopstveniot identitet. kulturizam i tekstualizam. samobendisan. Mihail Bahtin. kosmi~ki). toj ja gubi po~vata pod sebe. kako uto~i{te na univerzalniot jazik#. poto~no. vo koe se reflektira i. kulturnite studii. postoeweto na eden subjektivitet (povesen. otstranet od granicata. ostanuva ispraznet. ogledalo na identitetot. imanentnata kritika na monologisti~kiot koncept. kulturata ostanuva nezamenliva sila ili. koi taa. se izroduva i umira#. spored svoeto mesto.Elizabeta [eleva Komparativen identitet MAGOR Od svoja strana. vreme i okolnosti. "Tu|ata kultura samo vo o~ite na drugata kultura se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko. vo opkru`uvaweto na neoprosvetitelskite struewa na evropskite integrativni procesi. Takvoto procesualno vospostavuvawe. Pri takvata. u{te pova`no. Identitetot ne e apsoluten. samata sebesi ne si gi postavila. kako oaza na humanite vrednosti. tuku sekoja go so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost. Takvata delokalizacija na marginite i na drugiot. vo sredi{teto na analiti~kiot interes. vo toa e negovata serioznost i zna~ewe. iako samiot najmalku mo`e{e da u`iva vo nego: "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. Nie £ postavuvame na tu|ata kultura novi pra{awa. dvi`ewata vo sovremenata teorija i filosofija. potvrduvaat deka †kako zaedni~ka su{tina na ~ove~nosta.

ostvarena vo ramkite na kru`eweto. kako imanentna. ili drugi pobudi . efmati~ki ja naglasuva instancata i problematikata na Drugosta / Drugiot.kako .kako . {to e daleku po{irok i poambiciozen od onoj. odnosno postulira prethode~kata. otvoreniot. Bez razlika na toa. da go prodlabo~i. tolerantnost. {to ozna~uva i stremi kon pokrupen epistemolo{ki prelom / rez.principi koi. imaat neprocenlivo zna~ewe tokmu za nedominantnite narodi koi. inkonkluzivna igra na identitetite i temporalnite dimaenzii. treba da ja do`iveat svojata na~elna potvrda i ramnopravnost. vo naporite za soo~uvawe i odr`uvawe na svojot kulturen identitet. dali interesot se javuva od aksiolo{ki. vo sozdavaweto na noviot evropski poredok. epistemolo{ki. {to go vostanovuva. se samo dve lica na istata dijalo{ka iskaznost. na toj na~in. od militantnite i neprijatelski nastroeni sili. optekot. daleku od toa da bide samo del od trendovskata retorika na kni`evnata teorija i metodologija. poetologemata na intertekstualnosta. nepovratno zagubeni vo svojata 89 . nezapirliva. vo zakrilata na novite integrativni procesi.rasteweto na interesot kon nedominantnite kulturi. pretstavuva integralen element od po{irokata filosofema na dijalogizmot. sosredoto~ena. na nesvodlivata. zasnovan vrz principite na interaktivnost. "fluksot#. {to treba da se iskoristi kako strate{ki koncept od nivnoto vitalno zna~ewe. imanentni i neophodni. {to. oslobodeni od prinudata postojano da go samopotvrduvaat i branat svojot kulturen identitet. dijalogi~nost. na ovie narodi. imeno. Globalnite procesi. otsekoga{ im bile svojstveni. kosmopolitizam . nastojuva. PROBLEMATIKATA NA INTERTEKSTUALNOSTA Problematikata na intertekstualnosta. Aktiviraj}i krug pra{awa. potencijalna. vo ramkite na svoite preokupacii. aktuelniot (ob)lik na kni`evnata teorija i metodologija. vo sklad so univerzalnite humanisti~ki normi. do nivoto na edna fundamentalna po etika. "demonska#.nedominantnite narodi tokmu sega ja imaat edinstvenata i nepovtorliva mo`nost-da ja potvrdat svojata komplementarna uloga i va`nost.nau~noto prou~uvawe.svet i svetot .tekst. postojano delotvorna. imanentna poetika. vo metodologijata na humanitarnite nauki voop{to. odnosno etika na kni`evno . procesualen tek. no i nomadska bitijnost. Tekstot . za prv pat. dinami~en. proto~niot. koi gi pottiknuvaat vakvite vrednosti.

steknuva opredeleni karakteristiki i na apofati~kata (racionalno. `ivotnoto stradawe. koj go du{i i go sterilizira ekstati~noto bitie na literaturata. vo prilog na fluidniot.vo i niz . paganskoto samosozdavawe i samorasnewe na `ivotot .umetnosta (vo `ivotot sogleduvaj}i. odnosno na hiper . implicitno ja predo~uva dehierarhizacijata na logocentri~nite poimi na jastvoto. so ogled na {to. modaliteti. grani~nosta. dokraj neizreklivata i nesoop{tlivata) vistina i metodologija. maksimalno natopen so te`inata i vistinata na intimnoto iskustvo. apofati~koto. epistemologemata i poetologemata na intertekstualnosta.Elizabeta [eleva MAGOR mre`olikost. pot~inuvawe na umot i vladeewe so (protiv) nego. se menuvaat i osciliraat.vo . premavnuvawe na voobli~enite granici. ramki. isto tolku mudronosni. nezale~ivo razlomen vo sebe samiot. rasto~en. isto taka. 90 . divata mudrost. Bitieto na tekstot. Intertekstualnosta. me|utekstovno . osloboduvawe od "zloto na teoriskata kultura# (kakvo {to zagovara{e u{te Ni~e). hipoteti~en prostor na me|usebnosta. kolku {to se do`ivuva~ki. znakot i tekstot. monadolo{ki sistemi . Jas i Ti. intertekstualnosta go zastapuva imanentnoto predimstvo na `ivotot. sekoga{ ve}e tekstovi . kako apologija i emfaza na difuznoto. da bitisuva samo vo prostorot "pome|u#.`ivotot. promena.ve}e umetnost / Tekst). nejzinoto su{tinsko svojstvo na transcedencija. protek. vo koja. dioniziskata nezauzdanost. dlaboko soznatelni. Intertekstualnosta. svoeviden poezis. filosofemata.iracionalnoto. probiv vo sferite na misti~noto. koi se.scientisti~kiot moral. mo`nost za povtorno vozniknuvawe na du{ata / glasot na prethode~kite tekstovi. kako potvrda na ni~eanskiot instinkt na dionizisko rasto~uvawe.kalemi. buewe. kolku i spasonosni. osuden na toa. odnosno sekoga{ .tekstot i na tekstot . mnoguobli~no) bitie. vsu{nost. vo me|ubitijnosta. {to se preto~uva . neiska`livoto. Problematikata na intertekstualnosta. nesamoidenti~en.vo .ostanuva nesvodlivo vo ramkite samo na edna (monolo{ka) opredelba. raspetluvawe na krutite. dvopolovo. monolo{ki. kako eshatolo{ka metafora. odnosno intertekstovno. Kako epistemologema. tuku i spored svojot sintakti~ki stroe`. osoznaeno kako androgino. tuku. potvrduvaj}i go svoeto pagansko (mnogubo`e~ko. sozdavaj}i ja konstitutivnata amplituda na intersubjektivniot entitet. ne samo spored svojot semanti~ki. kako iskustvo. vo teloto i duhot na aktuelnite. princip i potvrda na tekstualnata reinkarnacija. kako {to smeta Bahtin.mu se sprotivstavuva na kvazi -. rabnosta. dvojstveno. Epistemologemata na intertekstualnosta. koja nema za cel.

odnosno kiber . so ostra indignacija. go osporuva paternalisti~kiot nadzor i privilegija. sozdatelskite potencijali na Haosot (amorfniot. Povikuvaj}i se na analogni uka`uvawa na @. takva vo koja dominira principot na avtoregulacija na tekstot. opravdanosta) na aksiomatikata na intertekstualizmot. intertekstualisti~kata kritika i teorija. kako uvid vo generativnite potencijali na haosot. {to ja proniknuva i paradigmata na dijalogizmot i intertekstualnosta. pove}e ne mo`e da se oddeli nitu od eden vid ili oblik na tekstualna / diskurzivna praktika. poradi visokiot udel i dominacijata na tehnologijata (elektronskite mediumi). a ne pove}e stati~en nau~en predmet. vo prilog na po{irokite kulturolo{ki studii i interpretacii (promisluvawa na socio . dinami~nost. dobiva svoi za~uduva~ki. filosofskite.tkaja~. nare~ena tehnokultura. so samoto toa. definiran. koga se afirmira eden oblik na kultura. zaedno so opravdanosta i smislovnosta na arhetipskite veruvawa vo generativnite. a potoa i na ~itatelot. Intrtekstualnosta.svetotvorni) konotacii na ~inot na tkaeweto. pred s¢ na avtorot. vo tkivoto na samata kni`evna teorija i metodologija.teoriskite aspekti i relacii pome|u jazikot. znaeweto i institucionalnite ramki / oblici / barieri).kultura. proto~nost. slu~ajnoto. Ne slu~ajno nare~ena kiberneti~ka. aplikabilnosta (primenlivosta. nepodredenoto. kriti~ko . vo vremeto. Vernan. afirmiraj}i ja idejata za "napu{tenoto delo#. kako interpretator (diktator). t.e.politi~kite. So 91 . kako kritika na sopstvenosta# (Levin. kako i animisti~kite dimenzii i metafori~ni konotacii. odnosno "etikata na pismoto. Tokmu denes. koj ostanuva nezale~ivo krut. Spored soznanijata na Mir~a Elijade. na denes razvikanata i aktuelna topolo{ka geometrija (teorija na katastrofite i haosot). no i kako implikacija na indeterminiranosta. so nevidlivi konci. Mo`ebi. podvi`nost. za seksualnite (i so toa. umrtven. {to mu se pripi{uvaat. povtorno . vo Fekete.Intertekstualnosta. P. Aksiomot na intertekstualnosta. realizacii i olicetvoruvawa. kako u{te edno premostuvawe na potesnite kni`evno teoriski prou~uvawa. kao auktor. gi otkrivame i podlabokite koreni. materijalni argumenti. naprotiv: svojstvoto na kineti~nost. {to poimot tekst pottiknuva (i e proizlezen od) sferata na arhai~nite mitolo{ki proekcii. nepredvidliviot. vitalnost. isto taka. "kosmogoniskoto sozdavawe e simbolizirano so ~inot na tkaeweto: koga Tvorecot . od diskursot sozdavaat Telo. znaeweto i mo}ta. koi{to gi sozdal / isfrlil od sebesi# (1996:128). s¢ u{te nepodredeniot svet). za sebe gi vrzuva svetovite i su{testvata. ne e slu~ajno. vrzani za kosmogoniskite procesi na nastanuvaweto na svetot. 1984 :202).

Bodrijar uka`uva na toa. promenata na oblikot na ~itawe. hiperpoezijata. deka taa. izborot. interaktivnoto pismo voop{to). odnosno Majkl Rifater "Intertekstualnosta vs. Vo nikoj slu~aj. re~isi. za dijalo{ko ustrojstvo na svetot. vo svojot govor za literaturata). eksperimentalni kni`evni `anri (kiberpankot. odnosno fatalizam. u{te podramati~no ja podvlekuva. Na toj na~in. tkn. raste i interesot za tipolo{ko prou~uvawe (i. se potvrduva samouni{tuva~kiot potencijal. ili pak ednodimenzionalna. fakti~ki. totalitarna indetermiranost i fluidnost. vklu~uvaj}i ja i intertekstualisti~kata. "humanisti~ka# percepcija i recepcija na kni`evnite dela. najmalku e edinstvena. razgrani~uvawe) na srodnite modaliteti: intertekstot i hipertekstot.Elizabeta [eleva MAGOR ne{to posovremen re~nik. vo opredelbata na dijalogizmot. Otade. 1984:XVII). zbunuva~ka i. taa ponekoga{ zapa|a vo solipsizmot na avtoreferencijalnosta (Fekete. podednakvo tekstot. Me|u vode~kite teoreti~ari na intertekstualizmot. ontologema. ne smee da se zaboravi. samiot proces na sozdavaweto novi. na literaturata a. odnosno. kade. ~ie{to postoewe radikalno gi menuva pretpostavkite i okolnostite na tradicionalnata. novata tehnologija na pi{uvaweto i ~itaweto (hipertekstot). koj{to eksplicitno ja vklu~uva borbata. Proniknat so duhot na takvite sogledbi. zapo~na i. vo re~isi site svoi relevantni crti. kako i ~itatelot. preminot . Sepak. koja vo sebe komprimira i brojni filosofski konotacii i implikacii. vo svoevidna magma. kako i na tekstot. odnosno. hipertekstualnosta#. na tekstot. potoa. od druga strana. se ramnopravni pojavni determinanti na po{irokoto hipertekstualno pole. od edna strana. potrebata za kriti~ko soo~uvawe. modalitetot na hipertekstot. intertekstualnosta imame pravo da ja sogleduvame i kako ontologema. vo koja {to nepovratno e vpi{an i osoznaen nesvodliviot raskol pome|u `ivotot i poimot. govori za egzistencijalnoto "tetovirawe# na pismoto i na 92 . deka `iveeme vo vremeto na "ekstaza na komunikacijata#. agonot. so~eluvaweto so kompjuterskiot ekran (interaktivnosta). pome|u iskustvoto i znakot. be{e zacrtana od strana na Mihail Bahtin. po mo`nost. sogleduvawe i uramnote`uvawe so entropskiot porast i bueweto na informaciite (tekstovite) vo prenaseleniot kulturen. interaktiven model. odo{to e onoj na Bahtin (koj namerno go odbiva{e jazikot na in`inerite i tehni~arite. Vo svoite radikalni izvedbi. imanentno vgraden vo sekoja metateorija. u{te edna{. ili zapostavi faktot. kulturolo{kata predodredenost na pismoto. sovremeniot germanski filosof Peter Sloterdajk. ili poprvo .kon noviot. so ogled na toa. paradigmatikata na intertekstualizmot.kiber prostor. na ~ovekot. vo erata na mre`ite. Sudej}i spored prilozite na Xorx Hilis Miler "Etikata na hipertekstot#. povratniot odgovor (fidbekot).

dijalogizmot.konceptualnoto i filosofskoto jadro na poetikata na intertekstualnosta. u~estvoto i sou~estvoto na kategoriite na subjektot. odnosno Kniga (kniga na `ivotot). za pretstojnoto i imperativnoto "vra}awe kon Bahtin#. Prenaso~uvaj}i go kriti~ko . od svetot na ~isto diskurzivnite. gi zagatna i gi ovozmo`i dvete golemi meta teoriski struewa: od edna strana. za egzistencijalnata i kulturolo{ka tetoviranost (obele`anost. solipsisti~ka . svesta.od druga strana. Vra}aweto. odnosno kon neapsolviranite vrednosti i potencijali na dijalogizmot. {irej}i go svojot interes kon po{irokite politi~ki i filosofski promisluvawa . Na toj na~in.Tekst. programski ja zagovaraa. 1984:131). gi proniknuva prirodnite nauki. vo `ivotot. 1995). ja imenuva britanskiot teoreti~ar Daglas Talak). ednokratnoto.disperziranata. Delez i Gatari . vo Fekete.(Vernik. koga na globalnoto geopoliti~ko. "voveduvawe na site ne{ta vo svetot vo temata na Razgovorot# (F. vo koi opstojuva dadena kultura. obnovata. postoi mesto i dostoinstvo za singularnoto. kako {to poka`uvaat Fuko. blagodarenie na svojot {irok eksplikativen potencijal. kako metadisciplina. da se vrati) vo ramkite na transformisti~kata misla (praktika) . otu|enosta i nejzinata transcedencija. utopisti~koto iskustvo i proekcija. kriti~kata teorija. Muhi}. vo emancipatorskite zalo`bi i strategii. 93 . kulturnite studii.avtorot. difuznata) Mo}. kako napor. centraliziranata dominacija. sekoga{ ve}e vre`anost ) na znacite i tekstovite. da se dolovat i potesno da se kontekstualiziraat konkretnite materijalni. na slogovite i zapisite. kon svetot na ontolo{kite odluki . "golemiot kod i programa#. socioistoriski i drugi uslovi. svoeviden. kako {to pripadnicite na likovnoto dvi`ewe FLUKSUS. za neophodnata kriti~ka distanca kon poredokot. kade s¢u{te. Smislata na Bahtinovskiot dijalogizam stanuva posebno aktuelna (da ne re~eme akutna) tokmu denes. kako {to vo 1995 g. kulturata. koja go pottiknuva reaktiviraweto.umetni~ko nivo. ispi{an i tetoviran so krvavi tragi . jakne potrebata i imperativot za generalizacija na Dijalogot {to zna~i "pretvorawe na Svetot vo sogovornik#. obnovata. od edna strogo elitisti~ka. {to "od po~etokot gi sobira sekoj eden `ivot# (1992:10).teorijata na intertekstualnosta. kako i Bahtin. kako i aktuelnata humanitaristika (ili kriti~ka teorija. zaokru`en. koja{to ja supsumira samata kni`evna teorija. podednakvo . totali-tarnata (no isto tolku. gledaj}i. i zo{to da ne. vo polna merka gi opravduvaat i revitaliziraat na{ite soznanija. presozdavaweto na edna "sou~esni~ka teorija za svetot# kakva {to. onaka.teoriskoto vnimanie. zastapuvaa i oblikuvaa "umetnosta na `iveeweto#. povtorno }e mo`e da se priklu~i (odnosno. a ne samo potesnoto kulturno .

so samiot razvoj na aktuelnite socio-istoriski nastani vo svetot. prakti~na. prestanuva da bide samo edno od mo`nite humanitarni ishodi{ta na nere{livite. so dalekuse`no (dramati~no) istorisko zna~ewe. 94 . taa dijalogizacija na svetot steknuva status na edna akutna.Elizabeta [eleva MAGOR U{te pove}e. spekulativni. denes. dijalogizacijata na svetot. teoriski problemi . egzistencijalna perspektiva. "metafizi~ki#.

na toj na~in. me|utoa. prerasnal vo predmet na analiti~ki interesi vo domenot na komparativnata kni`evna nauka. predzna~uvawe na site duhovni tvorbi. principot na edno "sekoga{ . ili na~in na mislewe. soobrazenosta so sovremenoto i novoto. kako iterativna struktura. ovde.ve}e# deluvawe.MODA. {irewe i opredelba. Na{ata namera. Fransoa Liotar: Intelektualni modi Osnovna cel na ovoj prilog. Klasikata ne e biv{a. antinomiite i nesvodlivite pojmovni identiteti. etimolo{ki vrzan so kvalifikativot na modernosta. da ja poka`eme paradoksalnata semanti~ka evolucija. pretstavuva prevrednuvaweto na modata. svrteno kon idninata. i vo perspektiva. bele`i pove}e razli~ni modaliteti na pojava. koja nastapuva vo ramkite na postmodernata epohalna svest i duhovnost. od gledna to~ka. Taa ne se sostoi samo vo naro~noto vnimanie. postoewe. kako tipolo{ki poim. modernosta e klasika. niz istorijata na literaturata. bele`ewe. Poimot moda. i ne pomalku paradoksalen princip. izvedeni vrz osnova na polivalentnata logika na protivre~nostite. rezultiraj}i. so ogled na koi. na denes aktuelnite teoriski raspravi i tolkuvawa. 95 . kako {to se veli i na~in na odnesuvawe na masa. odnosno tekstovi. vtemelena vrz fundamentalniot. se sostoi vo toa. so poimaweto na modata kako moment na povtoruvawe. POSTMODERNA I PARADOKSITE NA TEKSTUALNOSTA †Sprotivnosta me|u modernoto i klasi~noto ne e hronolo{ka. odnosno imanentnata dekonstrukcija na poimite moda i moderno. Modernosta e na~in na edno vreme. aporiite. a postoi i tradicija na novoto#.

iskazi. avtorot da gradi ex nihilo (po~nuvaj}i od Ni{toto). vo virtualniot prostor na neminlivosta. iznenadata! Kako period. podredeno i predvideno. glasi i porakata na Venecijanskoto bienale. vo 1980 god. posmodernata ja karakterizira takov pristap. i primer na eden eks-centri~en model na obnova. razbrana ne pove}e niz retorikata na prelomot i rupturata. toj. vo golema merka. o~uduvaweto.. izvornosta. predimstvo na intertekstualizmot. se nao|a tokmu vo edna arhai~na. odnosno avangardisti~kite. dela i presvrti. modalitetite na modernata esteti~ka samosvest. na prvo mesto na vrednosnata skala. na toj na~in. postmodernata inicira eden dijalogi~en poim na modata. za prefiguracijata na sekoe delo. s¢ i sekoga{ e ve}e vpi{ano. modernisti~kite sogledbi. namesto toa. gradej}i ja. re~isi zaboravena obredna forma. kako poetologema i filisofema na nezale~ivata mre`olikost. Dokolku. pluralnost. tradicijata. paradoksalna priroda i kontradiktorna pojavnost. spored navodite na Mihail Bahtin (vo mnogu ne{ta sovmesen so aktuelniot. kon kriteriumskata opredelba na modata i modernoto. posebno onie od sferata na tvore{tvoto. {to go kritikuva i osporuva poimot na originalnosta. na mestoto na mrtviot ili osporeniot bog. ubedeni vo negovata. go ustoli~uvaat Avtorot. vo karnevalskata kultura . protolkuvano. vo kogo "interacijata i repeticijata dominiraat vo svetot na umetni~kata kreativnost# (Umberto Eko). nesvodlivost. sinkreti~ki prnicip na reintegracija na minatoto so sovremenosta (kako {to.Elizabeta [eleva MAGOR I samata biduvaj}i proniknata so svojata heterogena retorika. evolutivniot koren na moderniot. kulturnata enciklopedija. Vo eksplicitna forma po~nuvaj}i od Borhes. tuku niz reanimacijata na minatoto. kako potvrda na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe (vtemelen od strana na F. kako spoj na arhai~noto so sovremenoto. ovojpat. vo neporeklivata izvornost na negovite postapki. na ~ii polici. dijalogi~en pristap. modata implicitno zadobiva status na grani~en. izvedena vrz osnova na romanti~arskite. univerzalna Biblioteka. Takviot. Implicirani od dlabokata kriza na esencijalisti~kite i transcendentalnite avtoriteti. vo ~ii ramki. Ni~e). bilo na samiot identitet na stvarite. davaj}i mu. prvobitnosta. polifoni~en roman. vo literaturata se zakrepnuva veruvaweto. meta96 . postmodernisti~ki pristap kon literaturata). {okot. dvosmisleno postaven koncept. otstapuva od voobi~enata interpretacija na ovie poimi. "prezentnost/prisustvo na minatoto#). Iskreno nadevaj}i se i posakuvaj}i. prvenstveno ikonoklasi~ki opredelbi. otstapkata. re~isi apsolutna tvore~ka nadmo}. mo`eme da go postulirame isklu~ivo preku optikata na eden hibriden. bilo na potekloto. gi istaknuvaat kvalitetite na prestapot. bo`estvenosta na tvore{tvoto. poimot na modernoto. vpro~em.toga{.

{to i samata po sebe i vo sebe. akumulasijata i repeticijata na ve}e postoe~kite sliki. temata. Sli~no na toa.fornata na beskone~niot. edinstvoto na deloto. U{te poskepti~en i vozdr`an e stavot na amerikanskiot teoreti~ar i komparativist Xorx Stajner: "Poimot pravewe novo e komparativen po logika i supstanca. Sprotivno na hristijanskite koncepti za apsolutna pozicija na bo`estvenoto tvorewe. Zastapena i vo imanentnite ramki na sovremenata literatura i umetnost. kako iterativna struktura. Niedna nova kultura ne se sozdava poinaku. toga{. dodeka. podlo`ena na principot na ve~noto vra}awe. katalog . Lotman). vo kni`evnata teorija jaknat anafori~kite i cikli~nite modeli na kni`evnata evolucija. monstruozno s¢opfaten. Blum. nema ni{to vistinski singularno#. metatekstualna opser97 .krstozbor . Namesto retorikata na rupturata. se soo~uvame so edna. sekoga{ ve}e modaliteti. i vo kni`evnata teorija. samata postapka na avtomatizacijata. ako pesnata ne e pi{uvawe. u~estvoto i udelot na Drugiot. na primer. Poimite na originalnosta. citiraweto.arhiva. Bodrijar ja zastapuva alternativnata retorika na simulakrumite. Kaler). £ otstapuva mesto na ~istata konfiskacija. sogledno sekoga{ i isklu~ivo niz prizmata na sekoga{ . avtenti~nosta i prisustvoto se potceneti#. Daglas Krimp. simuliranoto tvore{tvo. implicitni na modata. seni{en zapis. za Derida.tekst zapisnik . osven vrz fonot na starata#. Rifater. taka {to. Dokolku za Eko e sosema prifatlivo paradoksalnoto edinstvo na povtoruvaweto i inovacijata. tuku pre-pi{uvawe. kako {to pora~uva H. samorefleksijata. U. prekinot i radikalniot rez. osobeno vo semiotikata. zapo~nuva svoeviden kult i mesijanizam na pismoto. pi{uva: "Fikcijata na kreativniot subjekt. kako ostatok i potvrda na eden sekoga{ ve}e prethode~ki. bezimen. dominantno zna~ewe po~nuva da zazema tokmu estetikata na povtoruvaweto (J. Na soodveten na~in. periodot. sledej}i gi radikalnite navodi na Bart. vo osnovata dijalogi~na proekcija i koncepcija na novoto. prividite i konceptot na hiperrealnoto. Mi{el Fuko ka`uva: "Zaedno so poimite na subjektivnata svest i kontinuitetot (kako koherten entitet). oznakata na originalnosta i beskone~noto bogatstvo na skrieni zna~ewa#. bezizvornoto.ve}e posredni{tvoto. Poa|aj}i od Bahtin. konvenciite i presupoziciite (X. Eko). na beskone~nata niza na reminiscencii. Novo. prepoznavaweto i enciklopedi~nosta (M. na anamnezata. imanentnoto prisustvo na Tragata. odn. vo spredba so {to? Duri i najtvrdoglavata viso~ina na revolucionernoto. ekscepcijata. Eko decidno tvrdi: "Semiozata nikoga{ ne izrasnuva ex novo i ex nihilo. Taka. se doveduva pod pra{awe to~kata na kreacija.

{to ja sledime vo postmodernite raspravi za identitetot na delata. preminot (Kenet Vajt). protiv bilo{kata efemernost na ~ove~koto op{testvo.toga{. tokmu toa. spored koe tokmu kriti~ko-teoriskiot diskurs e vo moda. novovekoven . }e se sretne misleweto. intertekstualni prinudi i pridobivki. pred s¢. ili za modata na teorijata vo kontekstot na posmodernata. razbrano kako medium na kulturanata memorija i anamneza. So drugi zborovi. naporedno gi sodr`i i poddr`uva nostalgi~noto (past) i destruptivnoto (post) iskustvo i vrednuvawe na 98 . ideolo{ka poenta. So ogled na takvoto prevrednuvawe na novoto. tradicijata. nastapuva izvesno teologizirawe na teorijata.Elizabeta [eleva MAGOR vacija. raste~ka "nelagoda na kulturata#. potisnuvaj}i go. Novoto denes e. so monolo{ki koncept na identitetot . tradicijata se tolkuva kako sistem na vzaemni. Ona {to e denes sovremeno. pronao|ame radikalna druga. kako "koncept na preodot#. no i kako branik. me|u drugoto zagatnata od apokalipti~nata. avtorefleksivnata.kako neprotivre~en vo sebesi. atributot na modernoto proizleguva od zborot modernus. dali. denes ne retko. I navistina. duri i kraj) na umetnosta. opstojuva tolkuvaweto na kni`evnosta.ve}e prefiguracija. Taka. samoizedna~liv poim. Ne navleguvaj}i vo takva post-hegelijanska rasprava. {to zna~i sovremen. nekoga{ primarnoto mesto na tkn. eklekti~no. spekulacija. dodeka Rozalind Kraus eklatantno tvrdi. Hauard Felpern predupreduva na aktuelnata "religija na teorijata#. vkodiranost i vpi{anost. mo`ebi. odnosno vo Pismoto. odnosno postmoderno. denes. antiteti~ka logika. postoe~kite kni`evno-umetni~ki paradigmi. tranzitivnosta. metajazi~na kultura? Dokolku. biduvaj}i metafizi~ki poim. deka: "medium na postmodernata literatura e kriti~kiot tekst. vo koja. {to se kalemi so kulturnata memorija i predanieto. svrzan so esencijalisti~kata proekcija na tvore{tvoto. sega bi trebalo da raspravame za kni`evnata teorija kako moda. se nao|a vo neraskinliv i nerazla~iv tekstualen dosluh so arhai~noto. gi nazna~uva konturite na aktuelnata kriza (mo`ebi. sinkreti~no. vo onaa to~ka. novoto e aporeti~no. poimot na modata se razobli~uva kako relikt na flagocentri~nite koncepti i zabludi. postmodernata. sled koi. sekoga{ . umetni~ka literatura. vo paradoksalnata evolucija na ovoj koncept. Vo svojata paradoksalna. ednopolen. niz prizmata na anafori~kata. etimolo{ki gledano. vo ~itatelskata recepcija. vo osnova. napi{an vo paraliteraturna forma#. nie ovde bi go poso~ile neo~ekuvanoto sovpa|awe pome|u srednovekovnata i postmodernata hermenevtika. vo korpusot na bezimenata tekstualnost.

kulturata (Linda Ha~ion); ostavaj}i n¢ re~isi napolno zbuneti, iznenadeni i nemo}ni - dokolku i nea ja vrednuvame, spored kriteriumite na binarnata, aristotelovska, monolo{ka vistina i proekcija na svetot. No zo{to sme voop{to (post)moderni? Od kade proizleguva taa iskonska potreba ili imperativ? Dokolku, vo srednovekovnata estetika, osnovnata cel se sostoela vo toa, da se postigne soobrazuvawe so bo`estvenata volja vo ve~nosta; toga{, {to mo`e deneska, vo erata na ontolo{ki skepticizam, da pretstavuva soliden argument i motiv na sozdavaweto? Ili, pak, na modernosta, vo site nejzini (vklu~itelno sufiksalni) modaliteti? Dali mo`ebi, odgovorot go sodr`i `estokata parabola na Ki{, za Majstorot i U~enikot; parabola, koja tvore{tvoto go samoosporuva i razobli~uva, kako oblik na sueta i samodopadlivost? Ili, pak, mo`ebi, vo voznemiruva~kiot, tegoben trepet na vremenitosta, koja lakomo gi soxvakuva site novopojaveni, a tolku stari bukvi, tragi i zapisi na bezute{niot krik na ~ovekot; zapadnat vo nepremostliviot megdan so smrtnosta i prazninata? So drugi zborovi, dali mo`ebi postmodernata ne e u{te edna itro{tina na ~ove{tvoto, so pomo{ta na cikli~niot princip na ve~noto vra}awe i sekoga{ ve}e predodredenosta; postojano da kopnee i me~tae, po nedoseglivata zakrila na sakralnoto i ve~noto, prkosej}i mu taka, na principot na novoto i modernoto; imeno, tokmu poradi negovata relativnost, privremenost, istori~nost? Za{to, kako inaku bi go objasnile podemot na hibridniot poim na modata vo postmodernata epoha; koga taa, modata, pove}e ne se potpira vrz centarot (sovremenosta), tuku obratno, vrz marginata (minatoto); preku dominantniot kvalitet i aspekt na redundantosta, - ostavaj}i pred s¢ kontradiktoren, aporeti~en, reverzibilen, repetitiven, i ne pomalku misti~no fundiran fenomen? Ili, podobro, eden nere{liv, interogativen, epistemolo{ki modus, obzemen od nepredvidlivata igra na eshatologijata so arheologijata!

99

Elizabeta [eleva
TRANZICIJA I(LI) DEKONSTRUKCIJA

MAGOR

Kako i sekoe drugo vpi{uvawe, i vpi{uvaweto na poimot tranzicija ne e nimalku nedol`no, ednozn~no, ili ednostavno - bidej}i specifi~nata "logika# na ova vpi{uvawe predizvikuva svoevidna neodlu~livost: dali ovoj poim isklu~ivo }e go sfatime vo bukvalna i op{testveno-istoriska smisla, ili, pak, }e odime ponatamu - vo vitelnoto retori~ko trupawe na asocijativnite, metafori~ni konotacii? Od edna strana, tranzicijata upatuva na eden op{testveno-ideolo{ki fenomen, vrzan za epohalnata struktura na postmodernata kultura. Tranzicijata pretstavuva proekt, no i fakti~ka sostojba. Proekt, dotolku - {to gi opfa}a op{testvenite pridvi`uvawa kon kapitalizmot, vo zemjite na nekoga{niot socijalisti~ki blok. Sostojba, vo smisla na vospostavuvawe na postindustriskoto op{testvo na hipertrofiranite elektronski mediumi, vo zapadnata kulturna sfera. Poimot i proektot na tranzicijata implicitno povlekuva nekakov premin, raskin, preod, presvrt kon ne{to drugo, alternativno, virtuelno, s¢u{te nedefinirano, pa sepak, na ramni{teto na tekstot i pismoto, sekoga{ ve}e vpi{ano i zabele`ano. Poimot i proektot na tranzicijata, vo ko-ekstenzivnoto opkru`uvawe na duhovno-istoriskite tendencii na postmodernata, uka`uva na aktuelnata i akutnata kriza na esencijalnite koncepti, vrednosti i avtoriteti, koja predizvikuva metafizi~ki nihilizam, ontolo{ki somne` i raskol, a, neminovno se reflektira i na podra~jeto na teoriskoto promisluvawe na kni`evnosta - vo podemot na teorijata na intertekstualnosta. Vtemelena vrz fundamentalnite premisi na Bahtinoviot dijalogizam, novata kni`evno-nau~na spekulacija, vo prv plan gi istaknuva tokmu semioti~kite procesi na preminot, prevodot, transferot, transkodiraweto, transpozicijata - kako ~initeli, koi go redefiniraat poimot na kni`evniot tekst so pomo{ na modelot na intertekstualnosta - odnosno, infinitezimalnata, latentna produktivnost; dijalogi~nata svrtenost kon drugiot; nesvodlivata, inkonkluzivna i polivalentnata logika i konceptot na pove}ekratniot identitet. Poa|aj}i od aksiomot na nesvodlivoto, a-originalno poteklo, izvor i identitet na kni`evniot tekst, izveden od edna paradoksalna, sekoga{-ve}e vpi{ana, nadli~na i nadmo}na tekstualnost - epistemolo{kiot proekt na in100

tertekstualizmot, ja gradi svojata fizionomija vrz osnova na antiteti~nata retorika na preminot, marginata, procesualnosta - na toj na~in, reflektiraj}i go tranzicioniot imperativ i na samata kni`evno-nau~na teorija i metodologija. Vo vremeto, koga, edna pokraj druga, se sre}avaat i opstojuvaat dve epistemolo{ki tendencii: od edna strana, tehno-esteti~kata i od druga, iracionalisti~kata (misti~kata), navistina e nevozmo`no da se somnevame vo dijalogi~noto bitie na teorijata, kako {to e sosem anahrono i iluzorno, da me~taeme za vospostavuvaweto na edinstvena, ednozna~na, u{te pomalku, rigidna, ezuitska metodolo{ka paradigma. Tehno-estetikata, pottiknata od aktuelnite tehnolo{ko-informati~ki dostreli, nastojuva da gi predvidi novite implikacii, koi se odnesuvaat na novoto (virtuelno ili sajber) oblikuvawe i opkru`uvawe na literaturata; fascinantnite mo`nosti za sozdavaweto na tn. hipertekstualna (sajber) umetnost. Vo toj kontekst, ve}e i od stranata na pro~ueni akademski avtoriteti, kako Majkl Rifater ili Xorx Hilis Miler, se postavuvaat pra{awa za problemite na novata performativnost, interaktivnosta, "vtorata oralnost#, serijalnosta, virtuelnoto avtorstvo, internet-nomadstvoto i sl. Kontroverznoto, tranziciono lice na sovremenata teorija, bi bilo, me|utoa, nepotpolno bez vlogot na aporeti~nata tradicija, zastapena vo trudovite na Derida i Kristeva, a koi redovno se povikuvaat na inspirativnoto nasledstvo na Ni~e i Hajdeger. Povtornata sakralizacija na kritikata i teorijata- najavena so krizata na naukata, za koja, na po~etokot na vekot, inspirativno govori Edmund Huserl-svedo~i za pritaeniot kopne` na postmodernata epoha, povtorno da se do`ivee iskustvoto na Svetoto (sepak, kako {to uka`uva Tine Hribar, toa e svetoto bez bo`estvo), koga site granici, oblici, diskursi se stopuvaat vo eden fluiden prostor, zasnovan na apofati~kata teleologija na nedolovlivosta i neiska`livosta. Misti~kata (iracionalisti~kata) struja vo kni`evnata teorija, postavuva poinakvi epistemolo{ki kriteriumi, poto~no, svoevidna epistemolo{ka anarhija - koja, pred s¢, go respektira kreativnoto, li~noto, avtenti~noto kni`evno-teorisko pismo. Takvo, kakvo {to, na primer, postoi vo ramkite na aktuelnata geopoeti~ka "{kola# na {kotskiot poet i teoreti~ar - Kenet Vajt, pottiknat od duhovnoto paganstvo, nomadskiot princip, obnovata na arhetipskata relacija pome|u ~ovekot i prirodata. Poimot na tranzicijata se vgraduva vo denes aktuelnata retorika, koja ja istaknuva vrednosta na interkulturniot dijalog, problematikata na drugotnosta, nadminuvaweto na ksenofobijata i evropocentri~nata arogancija. Noviot koncept na identitetot, {to denes preovladuva vo kulturniot diskurs, odi kon nadminuvawe (tranzicija) na logocentri~nite, monologi~nite, proekcii na kulturniot identitet-a vo prilog na polivalentniot, kompleksen 101

koj. Sekoga{ vo tranzicija. osven kako op{testveno-istoriski fenomen. I da zaklu~ime: od edna strana. proektot na tranzicijata e vo vistinska smisla primeren na vremeto. sme patuva~ki izveduva~i.: "Nie (se misli na kriti~arite i teoreti~arite .vo prilog na aporeti~nite koncepti..zab. vo dinamikata na temporalnosta i razvojnosta. so po{iroki aspekti i konotacii. opasno bliska do polovite na sopstvenoto samoporeknuvawe. na prevrednuvaweto na op{testveno-politi~kite i kulturni promeni na krajot od 80-tite godini. im se sprotivstavuva na nespretnite obidi za kone~noto osvojuvawe na nejzinata tajna i ubavina. tranzicija). nepredvidliva. koi {to gi poznava isto~nata (i vo toj kontekst. kni`evnosta. Sekoga{ vo me|uprostorot. koe ja osporuva i dekonstruira logocentri~nata tradicija na zapadnoevropskata misla. temata za tranzicijata i kni`evnosta e vo osnova univerzalna (a ne samo denes aktuelna) tema? Zarem mo`e da se izostavi isku{enieto. Ili. gi afirmira vrednostite na li~noto do`ivuvawe i nesvodlivoto kni`evno iskustvo. predizvikot. namesto hiperteoretizmot i prenaglaseniot akademizam. za opis na globalnite epohalni tekovi. magiskata zamajnost. procesot. Dotolku pove}e e lucidna. preminot -koj se nao|a vo sr`ta na kreativniot ~in? Edna{ protolkuvan kako "bitie na preminot# (Isaija Berlin). uteha. konstatacijata na kanadskiot bahtinolog Klajv Tomson. bi ja iska`ala svojata dilema i zapra{anost: dali. Na krajot. na samonadminuvaweto kako uslov na svojot opstanok? Vo koja mera. Sepak. bitieto na kni`evnosta ne e trajno vrzano i osudeno na Tranzicija.kako na{a sudbina. 102 .{to }e re~e . navistina e paradigmati~en model. re~itata ti{ina i mol~ewe. so vekovi. intimnata pobuna i skepsa kon "granicite na teorijata#. i pravoslavnata. mo`ebi. Vo taa smisla.. vrzan so edno konkretno istorisko razdobje. poimot. tranzicijata. mo`e da se postulira i kako tipolo{ki (univerzalen) fenomen. ortodoksnata) tradicija. a. nejzinata nedolovliva tainstvenost. Nedofatliva.Elizabeta [eleva MAGOR model na pove}ekratniot identitet (kako {to veli teoreti~arkata Jola [kuq: "na{iot kulturen identitet e na{iot intertekst# . bitie na tranzicijata. i na epistemolo{kite pomestuvawa kon noviot teoriski model. sekoga{ vo tranzit#. preod. moja). Tranzicijata . vo tie ramki. artisti. kreativna zapoved. Demonot stanuva vtoro ime (vtoro lice ili mo`ebi samiot obrazec) na kni`evnosta. tranzicijata kako procesualnost. Mo`ebi.premin.

bog na mrtvite. eden vid umetnost. vo "Gutembergovskite# metafori na Mar{al Makluan. no. I mrtov pameti poetot#. e smrtonosno. kaj pretstavnicite na Torontskata {kola. deka pameteweto e. smrtta. Toa uveruvawe. pretstavuva terapevtska anamneza. Dlabokata vrska pome|u pi{uvaweto i se}avaweto. se }erki tokmu na Mnemosina (Memorijata). kaj dvajca sovremeni poeti: edniot od niv. kako {to smeta toj. sekoga{ zavisi od pomneweto#. i deka tokmu toa pretstavuva fundamentalen instrument za literaturnata kritika: " Da se zaboravi. mo`e da se argumentira so arhai~nata figura (i misija) na staroegipetskiot bog Tot. deka umetnosta e op{tewe so damninite vo sebe i vozobnovuvawe na zborovite. vo estetskiot kontekst. odnosno. intuitivno e nasetena i eden od drug nezavisno iska`ana. pome|u drugoto. iska`ano vo negovata posledna kniga "Zapadniot Kanon#. bog na jazicite i na pismoto. Da ne zaboravime pri toa. isto taka. entropijata. i za{titnik. Makedonskiot poet Ante Popovski ka`uva. ~ija{to cel e za{titata na informacijata od zaboravot. Eden od negovite stihovi glasi:"Velat: ne umira. vsu{nost. Toa. anamnezata ja proglasuva za eden od 4 modusi na pi{uvaweto. istovremeno. koj e. deka i za{titni~kite na umetnosta kaj starite Grci. odr`uvawe i so~uvuvawe na pameteweto i takvata negova mo} stanuva poseben predmet na interes. kako da go opravduva i misleweto na Harold Blum. 103 . bidej}i poznavaweto i znaeweto vo kritikata. pi{uvaweto poezija. Pismoto ima svoja funkcionalna osnova.DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO I ZABORAVOT VO POSTMODERNATA EPOHA "Ja otvorivme Planinata So pomnewe So star Fat zborovi tajni# Jordan Danilovski Pome|u pismoto i kulturnata memorija otsekoga{ postoela imanentna vrska: pismoto e eden od instrumentite za konzervacija. toa e edno od mnemoni~kite sredstva. posebno. irskiot poet [ejmas Hini. Muzite. pak.

i poradi svoite se}avawa. mo`eme da zabele`ime sozdavawe i dominacija tokmu na tkn. histerijata. {to. kognitivno (sozdavaj}i gi po`elnite. stereotipite i predrasudite. {to se zaokru`uva so smrtta. kako i za negovite mo`ni. tuku isto 104 . e vostanoveno soznanieto za konstitutivnata i konstruktivna uloga i funkcija na se}avaweto. socio-antropolo{ko ramni{te. Ervin Gofman). govori za "egzistencijalnoto tetovirawe#. vek e borbata na se}avaweto protiv zaboravot#. pameteweto ne e samo akumulator (~uvar). vrz osnova i blagodarenie na se}avaweto . ja istaknuvaat pove}e misliteli: na primer. Peter Sloterdijk. deka procesot na individualnata inicijacija (vklu~uvawe i integrirawe) na ~ovekot vo op{tesvenata zaednica (i telo). odnosno medium za vpi{uvawe na pe~ati i tragovi od strana na `ivotot. vo idnina. dodeka. vrz podocne`niot razvoj i odnesuvawe na edinkata. vo Marija Todorova). emociite. kako na svoj ultimativen princip) (v. mislej}i tokmu na postoe~kite istoriski traumi i nepravdi. Teloto e krvote~na istorija#. a. isto taka se istaknuva. takvoto tolkuvawe vo svojata argumentaciona osnova. I da ne zaboravime. no moeto telo gi ~uva luznite. Frojdovata psihoanaliza fakti~ki prestavuva nauka za se}avaweto. bukvalno veli: "Mojot um zaborava.se}avaweto na prvobitniot proces na op{testvenoto "`igosuvawe# (Delez/Gatari. odnosno histerikot se opi{uva kako ~ovek {to strada. kako esencija na se}avaweto go poentira i znamenitata misla na Milan Kundera. odi tokmu po pat na edna traumati~na inskripcija (vpi{uvawe na bolnite. {to go istaknuva kompleksniot karakter na tkn. kulturno pametewe: spored ovaa koncepcija. traumati~ni `igovi na identitetot). na nekolku ramni{ta. poa|a od pretstavata za teloto kako tekst. A. vlijae vrz individualnoto dejstvuvawe i odnesuvawe: afektivno (predizvikuvaj}i preventiven strav). vrednosni stereotipi na odnesuvaweto) i biheivioralno (upatuvaj}i na socijalnata kontrola. vo procesot na oformuvaweto na individualniot. imaj}i gi predvid site onie nastani. Tokmu vakviot eti~ki imperativ. anamnesti~ki model. vo sodr`inata na psiholo{kiot poim na se}avaweto. vo 80-tite godini od ovoj vek. {to e bolen tokmu od. Na u{te po{iroko. traumati~ni u~inoci i efekti.Elizabeta [eleva MAGOR Na po{irokoto psiholo{ko nivo. Vo kni`evnata i vo kulturnata teorija. taa ponatamu. spa|aat: iskustvoto. {to ja so~inuvaat "knigata# na individualniot `ivot. Funkcionalnata delotvornost na telesnoto pametewe. pak. Xefri Hartman. opstojuva i dejstvuva. Vo kontekst na toa. deka "klu~ot na politi~kata borba na 20. odnosno kolektivniot identitet.

Taa. Potpren na platonisti~kata koncepcija na ideite kako se}avawa. poto~no. {to dosega daleku ponazad. vo sredinata na 6otite godini. neinventiven) mehanizam na estetskoto sozdavawe. otisok na ne{to tainstveno.izvor ili sredi{te na svetot (i na pismoto). Imaj}i gi predvid vakvite presvrtni~ki stojali{ta za dijalogi~niot karakter na kni`evno-umetni~koto i kulturnoto sozdavawe.taka i generator (sozdava~). @erar @enet ja upotrebuva metaforata za "palimpsestot#. Kako ilustracija na Bahtinovite stojali{ta za sekoga{-so-se}avawave}e-kontaminiraniot proces na estetskoto sozdavawe. ~ija{to su{testvena poraka se sodr`i vo soznanieto. dodeka. duhovni registri i avtorski potpisi. svojot genijalen predvesnik go ima vo deloto na Mihail Bahtin. fluidno i difuzno i deka denes. t. me|u razli~nite kulturi. polifoniski roman (Dostoevski). fakti~ki nikoga{ nema da mo`eme da dopreme do toa posakuvano te`i{te. vo edna od kategoriite na intertekstualnosta. vrz osnova na generi~koto se}avawe. genotekst go raspoznava onoj vid se}avawe. vo vremeto koga e osporeno postoeweto na boga. na primer. vo edna ili druga terminolo{ka forma ili metafora. za da podvle~e. Vo duhot na takvite razmisluvawa. odnosno esencijalnata figura. nedoseglivo. citati. zna~enski mre`i. tuku i vo kulturata. centar. bi mo`ele ovde da go navedeme primerot so sozdavaweto na moderniot. aktuelen tekst. terminot intertekstualnost. deka samoto pismo e traga. {to e zaslu`no za produkcijata na zna~ewata vo noviot. 105 . vkrstuvaweto i kru`eweto na brojnite odjeci.e. epigonski. nezavr{en i nepredvidliv dijalog me|u kni`evnite dela. koe{to iscelo se zasnova na premisata za generi~koto pametewe ne samo vo literaturata. {to se "zaslu`ni# za aktuelnata "smrt na avtorot# vo ime na fantomskoto se}avawe. za razmno`uvaweto. anamnesti~kiot model vo kni`evnata teorija. @ak Derida toa go pravi so pomo{ na kategorijata "traga#. deka literaturnite dela se udvoeni zapisi. [to se odnesuva do post-strukturalisti~kata teorija. kreativen (a ne samo imitatorski. odnosno sloeviti prerabotki i se}avawa na svoite prethodnici. site nejzini eminentni pretstavnici. referenci.e. t. istaknuvaj}i ja premisata za inkonkluzivniot. Rolan Bart govori za edna demonska intertekstualnost. vo `anrot na sokratovskiot dijalog i menipejata. vo tkn. Julija Kristeva }e go promovira noviot klu~en termin na kni`evnata teorija i kritika. no i me|u razli~nite vremenski dimenzii. vo anti~kata epoha. deka zasekoga{ }e ostaneme plenici i podanici na se}avaweto (i nostalgijata). isto taka go poddr`uvaat anamnesti~kiot koncept na kni`evnoto sozdavawe.

toj se sosredoto~uva na eden va`en fenomen. 106 . kako rezultat na koe. ne e vozmo`en! Zasnovan vrz ni~eanskiot. kako kulten topos na besmrtnata i apsolutna mudrost. so ogled na enormniot porast na kulturnata tradicija. ekumenska fantastika. zadu{enost. paradigmati~en za sovremenoto kulturno (i ne samo kulturno) `iveewe: toa e. elementot na pisatelskata erudicija (~itaj-asimiliranata kulturna memorija). isto taka. prerasnuva vo eden od neodminlivite konstitutenti i kvaliteti na kni`evniot talent i estetska vrednost.Elizabeta [eleva MAGOR Na sli~en na~in. informati~ka trauma. se obiduva da gi otkrie i po{irokite motivaconi pri~ini za nejzinoto sozdavawe i postoewe. na koja e podlo`en i od koja strada sovremeniot ~ovek. kako metafora na s¢opfatnoto znaewe. no. toa svojstvo. motiviran i od po{irokite. duri. Navistina. Jerkov). tekstot prerasnuva vo svoeviden spomenik. od svoja strana. so izvesna doza na cinizam. kulturolo{ki pretpostavki. Mihail Ep{tajn. svojata osnova ja nao|a vo ideolo{kata sakralizacija i. zaboravot. odnosno "kulturno-informativnata# preoptovarenost i. so pomo{ na tkn. kako "nekropoetika# (ili igra na posmrtnite avtorsksi maski). Jurij Lotman. ja afirmira kategorijata "kulturna memorija#: su{testvenata karakteristika na sistemite vo kulturata e tokmu nivnata sposobnost da se se}avaat na site svoi. Vo toj kontekst. ednostavno. Opi{uvaj}i go. A pak. dinami~no da se razvivaat i da se menuvaat. akutnoto dejstvo na tkn. svojata poeti~ka programa i avtorska prepoznatlivost ja izgradi tokmu vrz modalitetot na "golemoto se}avawe# (Sol Jurkjevi~). cikli~en koncept na istorijata. {to go nadminuva sekoj konkreten predmet#). feti{izacija na Bibliotekata. Motiviran od imanentno poeti~kite. i vrz principot na ve~noto vra}awe. ovoj vid literatura. sledej}i i dorazvivaj}i gi soznanijata na Bahtin. prethodni sostojbi. kako tipi~no mediteranski. kon poimaweto na se}avaweto kako poeti~ko-esteti~ki princip. svojstvena na epohata na postmodernizmot. duri. ili. {to ja izvlekuva Renate Lahman: deka vo kulturata. vodi kon dalekuse`nata konsekvenca. vo sovremenata literatura ve}e se zboruva za podem na tkn. Negoviot eklatanten pretstavnik Horhe Luis Borhes. kako sostojba na "kopne`. ovoj model.anamnesti~kiot model ili {kolata na se}avaweto vo aktuelnata kni`evna teorija go svrtuva na{eto vnimanie kon kategorijata na estetskata anamneza (po analogija so kategorijata "erotska anamneza# na Sloterdijk. enciklopediski model (A. Vo toj kontekst. na déja vu (ve}e videnoto) . i na toj na~in. imeno. odnosno dioniziski princip na postojanata obnova.

prenatrupanost) vo du{ite. pome|u pameteweto. voop{to. od druga strana. vsu{nost. se nao|a vo situacija da £ slu`i na Bibliotekata i sebesi. memoarite. da predizvika zaboravnost (nie. ~ija{to eminentna. go prenaso~uva na{eto vnimanie i zagri`enost. vo samiot Tekst se otkriva dejstvuvaweto na edna fatalna strategija. transcendentna senka. od edna . da progovorime za edna korisna distinkcija. za kogo govorat sovremenite teoreti~ari na kulturata . denes. programska i generi~ka konstanta e . mo`eme da go pretstavime i vo ramkite na kategorijata na 107 . ~ovekot. Me|u prvite. strukturata na se}avaweto se potvrduva kako eminentno narativna strategija. Toa soznanie ni ovozmo`uva da si gi pretstavime. denes. I tokmu tuka e mesto. se nadvisnuva i demne nad ~ovekot: namesto bibliotekata da mu slu`i na ~ovekot. neskrotlivo metastazirawe i umno`uvawe na informaciite. sozdavaweto kauzalni vrski i paradigmati~ni obrasci (osmisluvaweto i oblikuvaweto na smislovni celosti). Od edna strana. za koi pogore zboruvavme. sega.e. Sovremenata semiotika. uka`uva na fenomenot na hipersemiozata. Toa go potvrduva i postoeweto na posebniot kni`even `anr. patem ka`ano.entropija. mehanizam na nezapirlivo. koja kako nadredena. kako latentna. odnosno. so poinakov jazik. kako {to se: selekcijata (izborot). so sebe ja nosi i taa opasnost. globalna. ja voo~uvaat i nekoi drugi analiti~ari. u{te Platon predupredi na toa. uka`uva na su{testvenata metateza na ulogite i posledovatelnoto otu|uvawe na Bibliotekata. so ogled na spomenatite problemi na identifikacijata i lociraweto na preobemnoto kulturno se}avawe. hierarhizacijata (podreduvaweto po va`nost). imeno. toj. Vilem Fluser. situacijata e obratna. konkretizirana. manifestna. pre-ozna~enosta. kon fatalnite i destruktivnite u~inoci i efekti na pameteweto. deka izumot na pismoto. fluidna. pak. t. perspektivata (glednata to~ka i. digitalni mediumi. jakne stojali{teto na edna apokalipti~na vizija na literaturata i kulturata: po analogija so opredelbite na Bodrijar. s¢ pove}e. Vo sovremeneta kulturna antropologija. ja predlagaat nekoi teoreti~ari: distinkcijata.Ovaa sostojba. ovde bi ka`ale . {to kru`at vo na{ata kulturna sredina (R. objasnime i locirame nekoi od zna~ajnite manifestacii i fenomeni. {to. Lahman). kako potesna. i da se identifikuva preku nea. verbalno pretstavena. Proizlezena tokmu od primenata na opredeleni zakoni (Dona Kolar-Panov).samoto se}avawe. onoj fantomski i nedosti`en intertekst ili traga. Poznatiot teoreti~ar i kriti~ar na novite. duri. stojali{teto). koja.blagodarenie na ovaa distinkcija. oblikuvana i izrazena struktura.i se}avaweto. nepretstavliva struktura. pregolemata kompleksnost i umno`enost na semioti~kite strategii. haos.

selektivni. vsu{nost. odnosno. odnosno prikazna. kako i prevrednuvaweto tokmu na vostanovenite naracii (i eventualni.manipulacii) za na{eto istorisko minato (~itaj pametewe). za vakvata pojava na postojano i isklu~ivo `iveewe vo minatoto i. onoj "na{#. voveduva edna u{te poradikalna (i zagri`uva~ka) dijagnoza . Poznatiot i avtoriteten psihoanaliti~ar Erih From. ili boleduvaat od se}avawa. jadrovito ja razobli~uva Mi{el Fuko: koj predupreduva. ili. Dokolku teleologijata na pameteweto se sostoi vo ostvaruvaweto na op{testvenata inicijacija i integracija. {to gi sodr`i i {to nam ni gi nudi Istorijata kako prikazna. sekoga{-ve}e latenten i prednazna~en intertekst. kakov {to e Balkanot. tuku. kako ideologija. vo krajna linija. lu|eto na Balkanot stradaat od bolesta na pameteweto. se razobli~uva i uslovnata. nie ne ja poseduvame tradicijata. stanuvaat posebno pokazatelni i polezni za takvi podra~ja. Kako {to lu|eto. ideolo{ki naso~uvani. konstitutivna. ka`uva Sloterdijk. Dokolku ne e zdru`eno so proektivnite kapaciteti na imaginarnoto. Ili. mo`e da bide nepo`elno. no i restriktivni socio-kulturni mehanizmi. deka "na lu|eto im se poka`uva ne ona {to bile. razgrani~eno i. no i destruktivna. {to moraat da zapomnat deka bile#. imame apriori dirigirani. 108 . deka nie. obespraveno. po pravilo. tuku. fikcionalna priroda na istorijata kako vid (pred s¢. toga{. {to pri toj proces ja sproveduvaat neminovnata selekcija (izbor) i negacija (otfrlawe) na seto ona {to. Od druga strana. pona~esto se bolni. stanuva mnogu zna~ajno . vo romanot na Markes "Sto godini samotija#. Mo`nite ideolo{ki manipulacii so modalitetite na istoriskoto se}avawe. kako kulturna Drugost. {to imanentno ja nalo`uva i {to e zastapena vo modalitetot na istoriskoto se}avawe. stradaat od bolesta na zaboravot. ne treba da zaboravime tokmu na latentnite. sekoe se}avawe e produkt na postoeweto i primenata na edna opredelena narativna strategija. Pameteweto.Elizabeta [eleva MAGOR pameteweto. veli Pol Virilio. regulativni. razorna. zapostavuvawe na idninata. Pameteweto e. ambivalentna uloga: konstruktivna. tie. mo`e da ima dvojna. pameteweto stanuva nevroti~na ili patolo{ka fiksacija za minatoto. taka. sledstveno. se}avawa i pretstavi za istoriskoto minato. taa n¢ poseduva nas. zna~i.nekrofilija. Tvore~kata konstrukcija (a ne samo anamnesti~kata re-konstrukcija). od kogo nema begstvo. Dokolku. kako {to po malku fatalisti~ki. vsu{nost. politi~ko) se}avawe.kriti~koto so~eluvawe so uslovnite zna~ewa i intepretacii.

rezultira{e so negovo zapostavuvawe na.. kulturata#. umetnosta .# ~ovekot. koj{to. nalik na alhemi~arskoto nigredo ("nultata sostojba# i po~nuvawe od po~etok) e oblagoroden od zavodlivoto. nekrofilska opsednatost so minatoto. (izgleda ~udno. pri toa. istorijata. narodot. opsednatosta so dijahronijata na Balkanot. poleka. neumitno.. makar na privremeniot zaborav. Ili.smrtta na se}avaweto? Pove}e misliteli ja poso~uvaat terapevtskata uloga na zaboravot. no tokmu tvorecot na filosofskiot koncept na ve~noto vra}awe).. mo`e (kako {to dramati~no ni potvrduva iskustvoto od poslednata decenija) da odigra prvenstveno konzervativna (represivna) funkcija. i denes aktuelnite milenaristi~ki koncepti na post-modernata. i poredok. osven konzervatorskata. neophodno e sega da se aktivira vtorata komponenta od naslovot. vo retrospektivnata i retrogradnata. i zaostanuvawe zad.spas i izlez treba da pobarame vo . da se zapra{ame: dali. proektivna i kreativna strategija. da se poslu`ime so omilenata strukturalisti~ka opozicija. paraliziraj}i go umot i proektualnoto razmisluvawe.Pameteweto. kako {to poetski se pra{uva Bogomil \uzel: "ima li prokletstvo i izgon od se}avaweto / za vinovnikot i gre{nikot#. Ottuka.svoeto ishodi{te go nao|aat tokmu vo zaboravot. kako {to vo cini~en manir toa go zabele`uva Vinston ^er~il: "Balkanot proizveduva pove}e istorija. Mo`ebi. pro~ueniot pesimist i insomni~ar Emil Sioran. utopisti~ko Vetuvawe za nekakov nov. treba i mo`e da se bara vo promoviraweto i afirmiraweto na metaforata na Nomadot. i. deka `ivotot mo`e da se podnesuva samo vo diskontinuitet i deka ulogata na ~ovekoviot son e tokmu vo takvoto obezbeduvawe. kako i prognozite za "krajot na. vo na{iot tekst. dijalekti~ka ramnote`a.. sinhronijata (~itaj svetot). Sli~no na nego. tokmu vo zaboravot prepoznava edna neophodna. vo region kakov {to e Balkanot. zaboravot. Fridrih Ni~e vo zaboravot gleda "`ivotna neophodnost i preduslov za zdravjeto na edinkata. koga toa. Dali. Taka. Pol Virilio. koja postojano gi pothranuva tokmu paranoidnite somne`i i predrasudi kon Drugiot. mo`niot izlez od balkanskiot sindrom i nekrofilija. no. otkolku {to konsumira#. zaradi odr`uvaweto na neophodnata. mo`ebi. nasproti fundamentalisti~kata sprega na se}avaweto i teri109 . Ili. koj{to. vrz osnova na eden paradoksalen navod od Borhes (koj. e ubeden vo toa. pri toa. se pretvora vo smrt . vo vremeto na informati~kata trauma i nekrofilskata opsednatost so se}avaweto. se}avaweto go proglasi za svoj poeti~ki koncept). i nasproti s¢. }e si dozvolime da dodademe i nie. po~ist po~etok.

ajdutinot Tatun~o. kako i vremenskata. eden teoreti~ar neodamna se poslu`i so sintagmata "nomadskata kultura na postmodernata# (Mi{ko [uvakovi}. taa. avtonomna individua. stihovi od pesnata "Tatun~o#. vo ime na pravoto i mo`nosta. odnosno idealot na avtohtonosta. 1995). ku}a. ~ij{to avtor e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija. koj opfa}a takov vid egzistencija..za sebe. Iska`ani so proro~kata lucidnost na eden avtenti~en kreativen. mnogu godini pred promoviraweto na ovaa.lirskiot subjekt. kultura. Nie. me|utoa. vo toj kontekst.. vo ovie pregnantni poetski iskazi -go afirmira idealot na nomadizmot. napi{ani. ku}a cel svet bratski mi e. denes kultna. Za razlika od principot na ogni{teto. ja zagovara alternativata na "slobodna. nacija. vo ovie.#. epistemolo{ka i esteti~ka kategorija. paradigmati~ni stihovi mo`e da se raspoznae i primerno da se rastolkuva imanentnata priroda i raznostranosta na aktelnata tema na ovoj na{ sobir. {to se odviva vo 110 . kako {to ovde i dolikuva. bez minato# (Delez/Gatari). vkorenetosta samo vo edna po~va. podednakvo vklu~uvaj}i gi obete dimenzii na nomadstvoto: prostornata. Bla`e Koneski Vo nastojuvaweto jadrovito da go imenuva i opredeli duhovniot profil na sovremenata kulturna epoha. so nekolku stihovi. tokmu kako individua da re{ava i da tvori . Ko~o Racin: "Ako ku}a ne napraviv so visoki.Elizabeta [eleva MAGOR torijalnosta.POETSKI KOPNE@ I ANTROPOLO[KA KONSTANTA "Do kade sum ja pronesol svojata qubov do tamu e mojata tatkovina#. odnosno. bi sakale da zapo~neme. poetski duh. NOMADIZMOT . {im{ir porti.

vsu{nost. zatopluvawe. dvi`ewe. od strana na {kotskiot poet i teoreti~ar Kenet Vajt. svetot. ~ekorewe. 111 . ne samo kon edna edinstvena. svoja ku}a. sovladuvawe na prostorni rastojanija. naso~enosta i ~uvstvoto na pripadnost. odnosno. Taka. vo vrska so geopoetikata kako o`ivotvoruvawe na globalnite koncepti. namesto toa. Sli~na poetska evokacija na nomadizmot. presretliva zaednica. od svoja strana. koga lirskiot subjekt odbiva da bide vdomen vo nekoja efemerna ~ove~ka gradba . streme`i i kopne`i. upatuva. kaleidoskopska mre`a i me|nica na razli~ni kulturi i kulturni tradicii. kako vrven estetski i tvore~ki predizvik. go neguva principot na kosmopolitizmot. odbiraj}i gi veli~estvenite stepski prostranstva. kaj ~ovekot postoi i potreba za preselbi. vo oblikot na edna priem~iva poetika i estetika na `iveeweto. soodvetstvuvaat na negovoto samodo`ivuvawe kako nomad i mistik. i kako takva. na koj ~ovekot go zasniva svoeto postoewe vo. odnosno na~in. varvarin i vra~: "Nekoga{ gi galev Skutovite od treva I palev sekakov obid i pomisla Da se kreva ni{to`na ku}a Dom bezli~en i nejak Nasproti ~istata ubavina Dvi`ewa#. dom.go afirmira do`ivuvaweto na svetot kako svoj Dom.e. voda. Takvoto apostrofirawe ili pretpo~itawe na svetot kako svoj dom. duhovnata otvorenost. pokraj potrebata za hrana. i sozdavawe na. zabele`uvame i vo "Azija#. Ili . koe postojano ostanuva raspnato i osudeno na ovozemnite (materijalni) i na onostranite (duhovni) potrebi.otsustvo na postojano mesto za prestoj. t. na predominacijata na edna od imanentnite ~ovekovi potrebi: kako {to uka`uva {panskiot filozof Ortega i Gaset.ku}a. iska`ani vo sredinata na 70-tite godini. vo ~ii ramki planetata Zemja se vospriema i tolkuva kako univerzalen imenitel za ~ovekoviot dom. {to. edna od poslednite pesni na Jordan Danilovski. tuku kon mnogustrana. mno`estvena. svojstveni za ~ovekovoto bitie. kade svetot se vospriema kako integralna celost i kako bratski entitet. {aman. Toa stojali{te. preselni{tvoto. kako dobronamerna. kako fundamentalna poetika na svetot. iznenaduva~ki koincidira so principielnite zalo`bi. ili nomadizmot e edna od antropolo{kite konstanti.

neminovno patuvaweto go predo~uva kako "figura# na samoidentifikacijata. Vo toj kontekst. intelektualno. onie. Taa gi sodr`i re~isi site semanti~ki i simboli~ki distinktivni obele`ja na eden eklatantno nomadisti~ki diskurs za samo-soznanieto: a) vnatre{niot imperativ na patuvaweto (ili. nare~en road movie.Elizabeta [eleva MAGOR Tokmu vo redot na takvite. vnatre{na smisla. duri i `anrovski profilirani tvorbi-po~nuvaj}i od "Zlatnoto magare# na Apulej. koga veli. predimno duhovni potrebi. koi prevzemaat prvenstveno duhovno. kako {to duhovito se veli: Patuvam. i prvata fanstasti~na makedonska prikazna "Siljan [trkot#. re~isi inicijaciski karakter na patuvaweto. {to makedonskata usna kni`evnost isto taka ima svoj pretstavnik vo "`anrot# na nomadisti~kite narativi: toa e. pa s¢ do romanesknite bestseleri na Paulo Koeqo. kako "Easy rider# ili "Krajot na svetot#. so iskustvoto i praktikata na "istoriskite nomadi#: vo svojot prilog "Za varvarite i civiliziranite#. istovremeno. zna~i mislam) inicijaciskiot karaker i zna~ewe na patuvaweto (varijacija na temata `ivotot-kako-pat) v) transformativnite efekti (metamorfozata.vo i niz sebesi. Vo nego. meta-fizi~ka. deka: "Vistinskite nomadi se tokmu onie. svojstven na nomadskite kulturi i 112 b) . spa|a i potrebata za patuvawe. fizi~ka. 1997). go vbrojuva i -u`ivaweto na kanabisot ("skitskata uteha i zadovolstvo#. no ne samo i ne isklu~ivo vo bukvalna. za nas posebno interesno i pokazatelno e toa. kako rezultat na patuvaweto g) {to. Nil A{erson. tuku i vo prenosna. interno patuvawe . prevospituvaweto). vrzani so `ivotot na edno od osvedo~enite nomadski plemiwa . kade{to pripa|aat antologiskite dela. vo i niz kulturnata i duhovnata traektorija na hermenevti~kiot dijalog so tradicijata. pak. vo filmskiot `anr. s¢ zaedno. ja obmisluva i Arnold Tojnbi. ~uvstvuvame potreba da poso~ime u{te na edno sovpa|awe na makedonskata prikazna. odnosno. koi ne se pomestuvaat#. Vo vrska so tretiot. Tokmu ovaa metafori~na konotacija na nomadizmot. ili. umetni~ki e osoznaen i oblikuvan vo pove}e raznovidni. ovde poso~en aspekt.Skitite. razbrano kako duhovna samopotraga i mobilizacija. Takviot. A{erson gleda primer i primena na ekstati~niot princip. po{iroko poznata blagodarenie na avtorski stiliziranata izvedba na Marko Cepenkov. pome|u svojstvata i navikite. nadvore{na.

kako strast koja ne mo`e da se smiri i zadovoli. Patot.. inventivna i kreativna. spored svojata prirodna zadadenost. pak. doa|ame i do nekoi po{iroki. negovite biolo{ki ograni~uvawa i barieri. povrzana so traeweto na ~ovekovata egzistencija.a ne~ovekot). {to se vrzuva so rodovskiot . kulturolo{ki implikacii na konceptot na nomadizmot. pretstavuva tokmu erotskiot mit za potragata. sodr`an vo te`nenieto. na s¢vkupnoto) poni{tuvawe. duhovna i du{evna. principot na nomadizmot mo`e imanentno da se povrze so kategorijata na estetskiot kopne`. poentata i imenitelot na ~ovekoviot `ivot. nedoodlivo isku{enie. taka me uni{ti#. ja poseduva mo}ta. mapi i kartografii. Tokmu vo taa to~ka na s¢stranoto (ili. nespodeliva. osporuvawe. {to go istra`uva celiot svet. Kako {to veli na{iot. za sovladuvawe na ~ovekovata prikovanost za tloto. Ovie nekolku stihovi. nedogatlivo. predizvik. vo prilog na vplovuvaweto i ostvaruvaweto na imaginarnite patuvawa. vo slu~ajov. kako {to bi dodale nie: strast-asimptota. odnosno po~vata. 113 . Patot . za prv pat. taa geometrija e prevoshodno li~na. n¢ potsetuva na iskustvoto i telosot na misti~nata ekstaza. da go napu{ti i transcendira teloto. po~vata.. tokmu kako ve~no nedoseglivo. "patot (nie bi dodale . kako kopne`.gender . onaka. zemjata. ili.sodr`an vo principielnoto osporuvawe na granicite. da se vratime na prikaznata od Cepenkov: vo ime na povisokite celi na duhovnata poduka i sozrevawe. telesnite granici i ramki . relativizirawe na granicite.tokmu zaradi pocelosnoto osloboduvawe na duhot.princip na ma{kosta. mamka. toj "ima svoja geometrija#. koja{to.no. deka eden od tipi~no mediteranskite toposi. olicetvoren vo likot na Odisej (i vo tradicionalnite i patrijarhalni kulturni sterotipi duri izedna~en so samiot rodovski-gender. kako i na negovata aporeti~na priroda. od svoja strana. kako {to e protolkuvan kaj Kjerkegor: imeno. "Ti me ostavi da skitam po pati{tata So site da te baram i nigde da ne te najdam Taka me razdade.model `enata). znae s¢ sebesi#. e imeno. prethodno citiran poet. principot na ahasverskiot nemir i talkawe. za razlika od antejskiot princip na privrzanosta kon domot. izdvoeni od pesnata "Oltar# na Ante Popovski. Taka. Vo kni`evnata nauka se veli. oti. upatuvaat na fundamentalnoto zna~ewe na patot i patuvaweto. nedostapna za geografskite atlasi. makar i privremeno. Siljan e "razre{en# od prangite na ~ove~koto telo i pretvoren vo ptica. makar i metafori~no. No. Toa. avtenti~na.

na primer. od ednata. post-moderna tema. Vo vrska so prou~uvaweto na kulturnite pretstavi i stereotipi. kako {to se poka`a. kako svoja pojdovna motivacija.. proizleguvaat od prakti~niot. za imagolo{ka proekcija na Drugoto. se kompenzira so (mo`ebi. od edna strana. {to kako {to vidovme na po~etokot od ovoj tekst. kako prete`no-nomadski. apologija. no cvrsti i. imagologijata uka`uva na edna simptomati~na pojava: sozdavaweto i postoeweto na svoevidniot "evropski ko{mar i strav. vo kontekst na nevidlivite. Takvoto te`nenie. Tie. vrzani so nomadskite narodi i kulturi. no. vo stara Grcija gi narekuvale nomadite) . odnosno. libidinalno telo. politi~ki strav na Zapadot od "nedofatlivite# (kako {to. kako temelna struktura na deteritorijalizacija. dosega do pretvorawe nanomdstvoto vo kulten imenitel na seta sovremena epoha. (na Zapad) vostanovenoto mislewe.. kako epistemolo{ka metafora i kako kreativna praktika. na slikata za talka~kiot Evrein. pred site narodi. kako integralna sostavka na komparativnata kni`evna nauka. i Balkanot. Kako ilustracija na ova. se afirmira konceptot na rascepkanoto. docen kapitalizam ili neoliberalizam vo svetot. za smetka na tiranijata na ugnetuva~kiot identitet. abjektnoto. besku}nik# (1999:218). vo teorijata. Zatoa. re~isi.. kako {to uka`uva avtorkata. kako pandan na imagolo{kite prou~uvawa na "orientalizmot# od strana na Edvard Said: za Balkanecot. Tokmu ovaa predrasuda opstojuva i deluva denes. mediteranskiot) identitet. za Evropjanite. go ima tokmu ne114 . za prv pat. za vozvrat. svojata podloga ja nao|a vo opredelenite. pak. Po~nuvaj}i nekade vo 80-tite godini. fatalni imagolo{ki granici. mo`ebi. objavena.{to. pottiknati so razvojot na tkn. vreme e da se vratime na nomadizmot. odbivnoto. kulturen mit: toa se odnesuva.Elizabeta [eleva MAGOR Vo imagologijata. {to. so pojavuvaweto na programskata kniga "Traktat po nomadologija# od francuskite filozofi @il Delez i Feliks Gatari.. ve}e se izdeleni nekolku kulturni regioni ili oddelni kulturi. koi se dvi`at# i tokmu zaradi toa. ili na kosmi~koto bezredie# (N. vo koi{to samiot nomadskiot princip se steknal status i zna~ewe na (samo)legitimaciski. i vostanovenata pretstava za balkanskiot (odnosno. nomadstvoto prerasna vo edna intrigantna i produktivna. pretstavuvaat povod za imagolo{ka "inkarnacija na haosot. socio-istoriski fenomeni. postaveni me|u Evropa. otpadnik od sebe samiot. deka toj e "vo duhovna smisla. od drugata (i vtorostepena) strana. isto taka. A{erson). so pomo{ta na koja. samo povr{nata i ~isto retori~ka) apologija kon figurata i kategorijata na nomadstvoto. Levantinecot va`i. da poso~ime samo na eden fragment od recentnata i ve}e dosta poznatata imagolo{ka studija na Marija Todorova "Imaginarniot Balkan#. zakanuva~koto.

talkaweto po zafrlenite gradski uli~ki. se istaknuvaat i vrednuvaat pridobivkite na metodot. vlijanie na "estetikata na egzistencijata#. doa|ame i do pottiknuva~kata (i programska-no samo onolku. nastapuva podrivaweto na fiksnite op{testveni ideniteti (Slavoj @i`ek). ne stanuva zbor za razrabotuvawe na nekoe u~ewe.. nomadisti~koto ishodi{te na sovremenata nauka. umetnosta i `ivotot. kolku {to toa go dozvoluva fleksibilniot duh na nejziniot avtor . Od druga strana. ~ija{to fundamentalna opredelba pretstavuva 115 . {to mo`e da se nare~e nomadska. kako i neizostavnoto u~estvo. blagodarenie tokmu na tie i takvi "teoriski vagabonti#. u{te pred eden vek. "Vo onaa kni`evnost. pred arogantnite teoriski refleksii i okovi. koja ne podlegnuva na sistemi" (1995:363).pre~enoto dvi`ewe i samooploduvawe na kapitalot. se planira odr`uvaweto na grupnata izlo`ba pod naslov "Grani~ni premini#. nare~en "intelektualen nomadizam# (Kenet Vajt). i.K. Taka. kultura i duhovnost. skita~i i traga~i. naukata. Taka.. metodite. Vajt) kniga. Vo nea. mo`ebi. nomadologijata povtorno n¢ potsetuva na toa. tipi~no urbani strasti: flaneur-ijata. terminite. predvid proro~koto. taa go prepoznava tokmu vo umetnosta. Pri toa. e rezultat i na nekoi vnatre{ni. Go imame. odnosno vo nejziniot potvrden imunitet. klasi~noto delo na Fridrih Ni~e. vo domenot i na vizuelnite umetnosti . za septemvri 1999 g. nitu za sledewe utvrdeni pateki. koe ne podlegnuva na kodovi. gi imame predvid kreativnite primeri i li~nite iskustva na nekolku poznati avtori: kako {to e eden Bodler. nesomneno zna~aen za imenuvaweto i predvestuvaweto na edna od sovremenite. primatot na neograni~enoto duhovno qubopitstvo).. nitu za ka`uvawe prikazni. Stanuva zbor za edno dvi`ewe na mislata. ednostavno naslovena kako "Nomadskiot duh#. toj ereti~ki se zastapuva{e. odnosno. deka svojot regulativen horizont. "Ra|aweto na tragedijata#. denes. vo koe {to. se afirmira pravoto na "anarhi~nata metodologija# (odnosno. zna~i.nomadsko) obedinuvawe na filozofijata. razmno`uvaweto na "divite poimi# (nepodlo`nosta na krutite epistemolo{ki obrasci). metodot na hibridnoto vkrstuvawe i na mo`nite konvergencii. se potvrduva i so postoeweto na nomadisti~kiot esteti~ki koncept. Takvoto sodejstvo. vo prv plan. za edna geografija na duhot. nitu za barawe na odrazot na ne{tata. pasa`i. isto tolku. denes.tokmu Luksemburg. nostalgi~ni mesta. imanentni. nie bi rekle . samorazvojni tekovi vo domenot na kulturnata tradicija. sled koe. Vo takvite svoi nastojuvawa. za vzaemno (denes. odnosno. pome|u naukite.

nomadizmot kako metafora. Blagodarenie na vnimanieto. imeno. ja nametnuvaat i novata vizija za literaturata kako nomadski intertekst. implicitno zagatnuvaj}i ja idejata za nomadskiot fatum i ahasverskoto bitie na pismoto. da se povikame na. eksplicitno ka`uva. Po iznesenite uvidi vo problematikata na nomadizmot. delumno mu go dol`i i pojavuvaweto na sopstveniot interes i fasciniranost. poeti~ki ramki. nomadsko preto~uvawe na `anrovskite obrasci. nezavisno od trendovskite opredelbi za nomadizmot. kako inherenten. tvrdi. ja zagatnuva i razrabotuva genijalniot Mihail Bahtin. istorisko i egzistencijalno iskustvo. kolonizirani. Vo potesnite. ili. n¢ potsetuva i amerikanskiot teoreti~ar Harold Blum. koj. Takvata decentrirana pretstava za literaturata. Na bliskata. nomadisti~ki oboena svetlina. imame pravo i obvrska. nomadski kulturi. po pravilo. koi talkaat i se obnovuvaat. tokmu od Drugite. da ja rastolkuvame ednata od presvrtni~kite kni`evno-teoriski {koli. denes. po traektorijata na temporalniot (inter-istoriskiot) nomadizam.i vo tie ramki: 116 . se dol`i na neprestajnoto (inkonkluzivno). redno e da zaklu~ime. ~ii{to semanti~ki ramni{ta opfa}aat pove}e mo`ni konotacii i opredelbi: I. nomadizmot kako konkretno. pome|u drugite.). na toj na~in. Edniot od nejzinite eminentni vtemeluva~i @ak Derida. deka toj. deka: "pismoto ne prestojuva vo sebe samoto#. {to go razotkri Bahtin. i vo novata. bez nikakvo somnevawe. "varvarski# plemiwa i kulturi II. Majkl Rifater. Rolan Bart. na Bahtinoviot udel. I tokmu na ova mesto. vo svojata koncepcija za dijalogizmot. nomadizmot. ~ii{to ubedeni zastapnici (Julija Kristeva. otkrivaj}i deka revolucionernite kulturni procesi.Elizabeta [eleva MAGOR tokmu preminuvaweto i osporuvaweto na granicite pome|u tradicionalnite likovni kategorii. {kolata na intertekstualnoto nomadstvo. potoa. vsu{nost. ideja. nomadski i `anrovski vremeplov. se odvivaat tokmu po dol`ina na samite kulturni granici/margini. preveden i kaj nas). {to toj mu go posveti na zna~eweto na interkulturniot dijalog. da se bide poinakov. marginalni. nomadizmot vo prenosna smisla . Umberto Eko i dr. korelativna povrzanost pome|u umetnosta i nomadskiot princip. kulturnata antropologija vo svetot. vrzano so postoe~kata praktika na starite. u{te vo 30-tite godini od ovoj vek. deka: "glavniot pokrenuva~ na kni`evnosta e `elbata da se bide drugade#. u{te pred da se razgorat takvite i sli~ni nastojuvawa. vo eden od svoite posledni prilozi ({to e. pretstavuva eden slo`en fenomen.

no. 1998). Tokmu vo vrska so toa. 117 g) .smrtta nomadizmot kako imanentno i vrvno esteti~ko i poeti~ko kredo na umetni~koto iskustvo. vo svojata su{tina. na Balkanot.a) b) nomadizmot kako ontolo{ka zadadenost na ~ovekot. koga. nomadizmot prvenstveno im e "neprijatel na malite. koga. ~ovekoviot `ivot kako pat. svrzana so pretpostavenoto "realno# iskustvo na nekoi kulturi. fizi~ki prostor. ideo-politi~ka strategija i kako mo`en. zemjata. paranoi~ni kulturi# (M. delokalizacija. [uvakovi}. odnosno poni{tuvaweto na konkretniot. namesto za renesansniot model na centralnost. regresivni tendencii za postignuvawe simbioti~ko edinstvo so spomenatite "maj~inski ekvivalenti#. se govori za. So svojata bitna odredenost. kako {to se: semejstvoto. {to gi predo~uva lirikata na Radovan Pavlovski. virtuelen ili sajber-nomadizam. {to i denes vladee. vo vreme. se govori i se nametnuva tkn. Aco [opov v) nomadizmot kako epistemolo{ki (i vo tie ramki kni`evno-teoriski) princip i metoda. nad s¢. regioni. tokmu duhot na nomadizmot e toj. kako del od sekojdnevnata `ivotna praktika. posistemati~no da se prosledi i razotkrie prisustvoto na nomadskiot duh vo sovremenata makedonska poezija. a. zatvoreni. kako alternativna. {to mo`e da poslu`i. vo ekstremno izrazenite i opasni. Sepak. blagodarenie na novite tehnologii.e. paradoksalnata kategorija na ne-mesto (Mitko Haxi Puqa) i za sozdavaweto na elektronskite urbani zaednici na "modernite nomadi# (Aneta Hristova) d) nomadizmot kako imagolo{ka kategorija. protiv ona {to erih From go narekuva "incestuozna fiksacija" so majkata i nejzinite ekvivalenti. na vzaemno kreativno vkrstuvawe na razli~nite nau~ni i filozofski podra~ja nomadizmot kako kulturolo{ka oznaka na sovremenata epoha na globalizmot i tkn. nacijata . i fatalno patuvawe ustremeno kon poslednata destinacija. s¢ pove}e. bi bilo interesno.koga stanuva zbor za kriznite `ari{ta vo svetot. kako i primerite. spasonosen izlez od ma|epsaniot krug. krvta. sozrevawe. etni~ki grupi. na prv pogled. t. Bogomil \uzel. pojdovno motivirano od `elbata i potrebata "da se bide drugade#.

iska`ano od strana na eden.Elizabeta [eleva MAGOR namesto toa. toj pat e dobar. izbori i postapki. i da si odgovori na. a nikoga{ lokalnite kulturi. sekomu od nas mu preostanuva. dokolku se soglasime so ontolo{kiot koncept na nomadizmot. za razlika od "mononacionalizmot. nikoga{ onie. politi~ka korektnost. kako svoj fundamentalen orientir. kosmopolitsko stojali{te za "svetot kako tatkovina# i modelot na univerzalnata kultura. koi `iveat samo so fermentite na egzistencijata#. i so prikaznata za `ivotot kako patuvawe. Zna~i. isto tolku pro~uen. izgleda sosema opravdano. na~eloto na nomadizmot da se prepoznae i vo denes aktuelnata retorika na tkn. kolku i enigmati~en nomad Karlos Kastaneda. na na{ite pati{ta. ni preostanuva samo da zavr{ime so su{testvenoto predupreduvawe. zaludno e da go ar~i{ `ivotot na takov pat#. {to gi prevzemame vo tekot na `ivotot. go istaknuva tokmu principot na multikulturalizmot# (Marxori Perlof). koja. dokolku nema. sosema na krajot. "samo# toa. slednovo pra{awe: "Ima li ovoj pat srce? Dokolku ima. a koe se odnesuva na sekogo od nas. I. spored kogo: tokmu "univerzalnata kultura mo`e da izleze na kraj so svetot. 118 . afirmiraj}i go produktivnoto. Tokmu na toa se odnesuva i sledniot navod od Vitold Gombrovi~. Vo taa smisla. da se soo~i so.

fluktacii. 1992:513). toga{.kako egzodus i eksperimentum mundi. potoa. kako kreativno bitisuvawe i sozdavawe. dvi`eweto po rabnite. Zemaj}i gi predvid pojdovnoto stojali{te na komparativistikata. marginalnite. denes. za po~etok. prese~nite podra~ja i to~ki. inicijativata. Poniknata vo duhovnata zakrila na prosvetitelskiot kosmopolitizam. sred vladeja~kata ideologija na mondijalizmot. bitieto i fundamentalnite odliki na komparativizmot go nadminuvaat i pojdovnoto (potesnoto) epistemolo{ko podra~je na samata nauka za literaturata. neparni gestovi (prviot. kako poezija i kako vetuvawe# (Peter Sloterdijk. go otkrivaat svetot kako zaedni~ka avantura. toa mo`e da zna~i deka }e gi razvivame po~etocite na kriti~kata teorija na svetot. nejzinata na~elna sprotivstavenost sprema izolacijata. neporekliva nauka (kakva {to svoevremeno be{e tokmu biologijata.poezija. provincijali119 . a opstanokot .n.kako . diasofijata. trgneme od filozofskite pretpostavki na germanskiot postmodernisti~ki filozof Peter Sloterdijk.METOD I PRO[ETKA (komparativistikata denes) 1. kako posebno moduliran pogled na svet. steknuva nenaseteni epistemolo{ki razmeri. dopolneta so soodvetni epistemolo{ki streme`i. odlo`uvaweto. Vo ramkite na vaka zacrtanata koncepcija na svetot . Dokolku. odnosno Darvinovata teorija za potekloto na vidovite). sodejstvo me|u pove}e polimorfni i zaemno nesvodlivi lokusi na literaturata i kulturata#. kako {esti . da se dosegnat statusot i idealot na pozitivnata. "Da se zboruva sega za svetskata kni`evnost. argumenti . t. mudrost {to mo`e da se ozna~i so terminot diasofija .neprivrzana samo kon eden edinstven lokus. poto~no kako poetika. me|u koi. tuku i globalen pogled na svet. itnosta. (Vitorio Strada. 1992:92). vo epohata na globalnite duhovni presvrti. vo novite topolo{ki konotacii {to toj mu gi pripi{uva na Geteoviot poim za svetskata kni`evnost. komparativnata kni`evna nauka.so ogled na koi. scenata (i.govorot). i poniknata vo to~kata na presek. tretiot i pettiot). Komparativizmot kako pogled na svet "Komparativizmot ne e samo sevkupnost na disciplini. Sloterdijk govori za postoeweto na pet apriorni gestovi: poroduvaweto. }e go otkrieme podlabokoto filozofsko izvori{te i na komparativistikata.

so-bitieto i so-bitijnosta. filozofijata. potoa. {to gi favorizira "vtorostepenoto#. kako i preferencijata sprema site vidovi i oblici na hibridno. stanuva ispraznet. poet i slikar Kenet Vajt pi{uva za geopoetikata "dvi`ewe {to se odnesuva na samiot na~in na koj ~ovekot go zasnova svoeto postoewe na zemjata# (1997:17). Prevrednuvaj}i gi vo edna ontologizirana svetlina. nastapuvaj}i vo sodejstvo so Bahtinovite tolkuvawa. poezijata# (1997:31) geopoetikata prvenstveno ozna~uva edna fundamentalna poetika. Bahtin na komparativnata kni`evna nauka £ ostavi heuristika. Otstranet od granicata. "arhai~en i anarhisti~ki pristap#. branovidno mislewe i vklu~uvaweto na "divite poimi. vo ramkite na bogatoto u~ewe na ruskiot teoreti~ar Mihail Bahtin.pretpostavka. Postavuvaj}i go principot na dijalogizmot. dijalogot. Imaj}i go kako svoj metodolo{ki modalitet "intelektualniot nomadizam#. op{teweto. "Sekoj kulturen akt su{testveno `ivee na granicata. toj ja gubi po~vata pod sebe.Elizabeta [eleva MAGOR zacijata. sinkreti~no.na na~in {to su{testveno se sovpa|a so aksiomite na komparativizmot. ja preosmisli hermenevtikata na marginata. sliki i znaci# . odnosno antropolo{ki stav. 120 . po definicija . polimorfno. se vklopuva vo (ili ja podrazbira) tokmu komparativistikata. zatvoraweto samo vo eden nacionalen. rabnosta. difuzno preto~uvawe na komparativisti~kata i "mondijalisti~kata# epistemologija. koi ja karakteriziraat ~ovekovata egzistencija i sledstveno. Bahtin. Na mnogu sli~en. odnosno aspektite i vrednostite na me|ukulturnata disperzija i difuzija . zastapena vo intrigantnite predavawa na Sloterdijk. na tekstot i na kulturata. britanskiot teoreti~ar na literaturata. sredbata. vo toa se sodr`at negovata serioznost i negovoto zna~ewe. iako napolno samostoen i nezavisen na~in.nomadska perspektiva i opredelba. poimite (i fenomenite) na sredbata. tartuskiot semioti~ar Jurij Lotman go izdignuva do nivoto na edna op{ta. vo ovaa aksiomatski zacrtana "poetika na svetot#. go nasetuvame vozbudlivoto. kako kulturolo{ki. kulturen ili epistemolo{ki model i domen. proekt. koe izbiva od naukata. kako funkcionalna matrica na svesta (a. odnosno "poleto na potencijalni konvergencii. raznobojno. Imanentnosta na prodlabo~enata komparativisti~ka epistemologija eklatantno se razotkriva vo dijalogi~nata opredelba na literaturata i kulturata. se izroduva i umira# (Bahtin. samobendisan. zaemnosta. na nivo na op{t imenitel na fenomenite. i za produktivnite samorazvojni mehanizmi na kulturata neophodna .a so samoto toa. interdisciplinarno vkrstuvawe i zaemno oploduvawe. kako globalen tekst). me|u drugoto. 1975:25). so s¢u{te neiscrpeni aplikativni i eksplanatorni potencijali. kosmoegzistencijalna perspektiva. mno`estveno. granicata. epistemologijata na humanitarnite nauki. Principot na dijalogi~nosta.

"Za da raboti. apatrid. Todorov. interkulturnosta. ne-esencijalisti~ka. 1997: 140). dijalog i prepletuvawe na kulturite.pi{uva amerikanskiot teoreti~ar Xorx [tajner (1996:6) bezdrugo aludiraj}i na egzistencijalniot patos. ja implicira sopstvenata smrt. tekstot ima potreba od drug tekst. vgraden vo komparativizmot i vo negovite nastojuvawa da ostvari sloboda. so ogled na svojata {iroko zacrtana prob121 . falocentri~noto i etnocentri~noto privilegirawe na metafizi~kiot subjekt . bez ogled na visokata cena (i hrabrost) neophodna za takvoto "diasofi~no#. odnosno identifikacija . drugiot pol. (Cvetan Todorov. niz fatumot na vkrstuvaweto i hibridizacijata. ovoj pat osoznaena i kako soodvetna. kako imanenten aspekt na individualnata i kulturolo{kata samo-opredelba. vsu{nost. a ne monisti~kiot solipsizam. so nomadskiot princip na geopoetikata. dosega nezasegnata teoretizacija na komplementarniot Drug. drugata kultura. gostin). metafizi~kite pretpostavki za samoidenti~nosta. so fundamentalno zasnovanata poetika na svetot kako poezija i vetuvawe. Monovalentnite. na edna vnatre{na dijaspora# . tuku i neminovnata. vo samiot sebesi: site nie sme plod na vkrstuvawa#. vo multikulturnoto. interesencijalnosta! "Bidej}i nu`no sme rodeni od Drugiot. podednakvo zacrtana vo genijalnite anticipacii na Bahtin. e plodotvoren#. drugata li~nost. kulturno ili prirodno. egzistencijalno proniknata metodologija na samoopitot i samoispi{uvaweto na analiti~kiot subjekt. logocentri~nite. Korespondentna so aktuelniot duhoven predizvik na mondijalizmot. me|ukulturna podelenost na sovremeniot ~ovek. taa sredba na kulturite vnatre. {to se odviva vo bitieto na sekoj ~ovek. imanentnata sredba. Istaknuvaj}i ja vnatre{nata disperzija na kulturnite identiteti. monadolo{ki (id)entiteti. Dijalogi~nata. ja ovozmo`uva (i ja nalo`uva) komparativisti~kata perspektiva na internatalnosta. Spojot. iako vo neednakvi stepeni. kulturata . kako i vo kriloto na aktuelnite postmodernisti~ki interpretacii. pograni~no dvi`ewe i opstojuvawe. nomadsko. pove}ejazi~no opkru`uvawe. davaj}i £ so toa u{te posilen duhovno-povesen i kulturolo{ki argument na komparativistikata. ja univerzalizira ne samo svojata (bolna) egzistencijalna obele`anost (da bide i da ostane postojano Drug. "Vo komparativistikata spa|a kako virtuoznosta taka i tagata na opredelena progoneta egzistencija. interaktivna proekcija i koncepcija na poimot na identitetot. neprinudenost. mas-mediumsko.(potreba) od druga kultura# (1981). porano ili podocna. ovozmo`uva edna nova. "Sekoj ja `iveel. smrtta na Drugiot. (Rada Ivekovi}. 1997:11). monologi~nite. gi pomestuva i gi dehierarizira."mentalniot pejza`# na postmodernata gi dis-locira.so samoto toa. svesta ima potreba od druga svest.

sodr`ana vo proektot na egzistencijalnata hermenevtika. odnosno na (f)rigidniot scientisti~ki aparat. naso~ena kon prou~uvaweto na interliteraturnite sovpa|awa i vkrstuvawa me|u razli~nite nacionalni literaturi. so svojata ne-ortodoksna teoriska perspektiva. proniknatost i "tetoviranost# (Sloterdijk). s¢u{te ne mo`e da se smeta za definirana. Komparativnata kni`evnost. komparativnata kni`evnost .pretstavuva implicitna kritika i problematizacija na samite epistemolo{ki pretpostavki na kni`evnata nauka. pridonesuvaat za toa. 2.e. lebdeweto vo grani~nite. strogo akademskata. komparativnata kni`evnost probiva vo domenot na fundamentalnata epistemolo{ka aksiomatika. t. napu{taj}i gi porane{nite (pojdovnite) koordinati na kni`evnata nauka. isto kako i na sokratovskata neprivrzanost samo kon eden epistemolo{ki "lokus# ili sistem). koj denes pomalku zavr{uva na granicite na literaturata na eden jazik#. (Jano{ Ris.na razli~nite. vo sporedba so niv. akademsko znaewe. Na~elnata epistemolo{ka otvorenost na komparativnata kni`evna nauka. koga e vo pra{awe opredelbata na nejziniot predmet. radikalno/poinakvo mislewe. i mnoguobrazno. taa podocna se svrtuva kon inter122 . Nejze. vo prilog na kulturnoanaliti~kite antropolo{ki raspravi ~ija{to ambiciozna cel. £ se zakanuva specijalizacijata. rigidna nauka da ja procenuva nea (komparativistikata) kako svoevidna epistemolo{ka zakana. Vo svojata prva faza. nepodlo`no na sholasti~kata otu|enost.Elizabeta [eleva MAGOR lematika (koja gi opfa}a problemite na identitetot. odnosno disciplina. So svoeto nastojuvawe da gi relativizira imperativite i granicite na specijaliziranoto. a pobliska e. so svojata neskriena egzistencijalna motiviranost. do `ivotot. rigidna nauka. vkrsteni sferi . pomalku odo{to na drugite filolo{ki disciplini. odnosno metodologija na prou~uvaweto. definitivna. nepostoeweto edinstvena referencijalna ramka (predmet i metodi na prou~uvawe). do kni`evniot `ivot. Komparativistika / problemi i pra{awa za epistemolo{kiot status †Komparativistikata ima zada~a da gi prevede nau~nite rezultati vo horizontot na `ivotot i da go izbegne specijalisti~koto zakostenuvawe. gi nadminuva duri i samite granici na nau~nosta. 1990:283). zaemno sopostaveni nacionalni literaturni /kulturni tradicii i nau~ni paradigmi. prese~ni. odnosno filozofskite aspekti na ~ovekovoto domuvawe i patuvawe vo svetot. nesvodlivo "opasno znaewe#. i Drugosta.

so 123 . 198:25). {to prerasnuva vo integralen. Vakviot nejzin meandri~en epistemolo{ki razvoj uka`uva na toa deka predmetot na komparativnite prou~uvawa vo dosluh so intenzivniot razvoj na kni`evnoteoriskata sfera i so samiot podem na kulturolo{kiot interes i kulturolo{kite istra`uvawa. komparativnata kni`evnost pretstavuva {iroko zacrtano pole na interesi. fundamentalnata (iako ne i edinstvena. metodolo{kiot pluralizam da prerasne vo su{testvena crta na komparativnata kni`evna nauka.se {iri i se vkrstuva so srodnite komplementarni analiti~ki predmeti. odnosno ortodoksnata epistemolo{ka perspektiva. sodr`ana vo sporedbata. da se zaklu~i deka komparativistikata e ateoriska. bidej}i ogromniot raspon na pojavi. zacrtan vo opredelbite na formalnata i apstraktnata lingvistika. bezli~en objektivizam i "monologizam#. me|utoa. so koi se slu`i. 1997).n.e. Osporuvaj}i gi apsolutiziraweto i privilegira-weto samo na edno teoriskometodolo{ko ishodi{te. vospriemawe. vo su{testvena mera. so strogo utvrden predmet i metodi na prou~uvaweto. "nomadska# aktivnost. ostvaruvaj}i go principot na dijalogizmot. naprotiv! Spored soznanijata na pogolem broj analiti~ari. epistemolo{koto zbogatuvawe i hibridizacija. komparativnata kni`evna nauka. e podlo`en na pogolem broj modeli. a ne samo na eden#. vo ponovo vreme.disciplinarnite studii (vo toj pogled. pridonesuva za toa. so samoto svoe bitie. dijalo{ka vo golema mera egzistencijalno motivirana. so ogled na toa. koi toa gi opfa}a. kon t. dinami~na samorefleksivna. t. interkulturni istra`uvawa (vo golema mera dobli`uvaj}i se do kulturnata antropologija. difuzna. Od druga strana. kako {to zabele`uva i [tajner. "Podra~jeto na komparativnata kni`evnost iziskuva primena ne samo na eden tuku na pove}e metodi. Poprvo odo{to disciplina. (Klaudio Giqen. ili dovolna) epistemolo{ka i metodolo{ka opredelba na komparativistikata. bele`i ekstenziven rast . a ne poseben del od op{tata nauka za kni`evnosta: "Komparativistikata e neprestajno preokupirana so teoriskite obrazlo`uvawa na sopstvenite osnovi i so razgleduvaweto na metodite. da se naso~i kon kulturnoanaliti~kata opservacija i interpretacija. ostanuva ponastrana od pridobivkite na rigidniot scientizam. nesvodliva na rigidnite pretpostavki na pozitivniot scientizam. odnosno kulturolo{kata kritika). taa iska`uva tolku silen interes sprema teorijata. za kone~no. ~itawe . no isto tolku i na samata "religija na teorijata# (Felpern. kako osnoven princip na sekoj akt na razmisluvawe. najtesno upatena kon aspektite i na komparativnata estetika). Ne smee. kako primer na logocentri~en nau~en model. na toj na~in.i kako na~in za identifikacija na pojavite.

dopolnitelno ja zacvrstuva epistemolo{kata argumentacija na komparativistikata. go resemantiziraat. 1999 :281). (Jano{ Ris. nekoga{ egzaktni i rigorozni nauki. Vajt. mnogukraten identitet na †stvarite#. "meka nauka# (K. a-originalnost. fluidni. postkritika. proniknatost na fenomenite od kni`evnoto i kulturnoto tvore{tvo. Komparativistikata vo kontekst na postkritikata Vrz osnova na toa.n. Toa prvenstveno se odnesuva i go zasega postmodernisti~kiot princip "sekoga{ ve}e#. policentri~en. sodr`ana vo idejata za postoeweto latentna metaliteraturna zaemnost. komparativistikata denes asimilira. inkorporiranosta) na komparativistikata. aplicira (ponekoga{ i samata producira) takvi poimni i terminolo{ki kategorii. fluktualna. odnosno transcendentalniot ozna~itel) i so samoto toa. kakva {to se praktikuva i se afirmira ne samo vo domenot na humanitarnite. treba da go registrirame menuvaweto. odnosno t. sosema umesno se poka`uva nastojuvaweto komparativnata kni`evnost da ja postavime i da ja sogledame vo po{irokiot duhoven i epistemolo{ki kontekst na postmodernata kultura. inherenten na postmodernisti~kata poetika i estetika. so ogled i na nejzinata tipolo{ka evolucija kon kulturno-antropolo{kiot komparativizam. Dilemite okolu epistemolo{kiot status (avtonomijata. ili fundamentalnata poetika na svetot kako vetuvawe . nedostapnost na za~etokot (potekloto. tuku i vo domenot na prirodnite. na izvonreden na~in korespondiraat so denes aktuelniot model na difuzno nazna~ena. vrska. deka mora da se preispitaat nejzinata upotreblivost i korisnost. ~ii soznajni dostreli vo poslednite 20 godini se grani~at so vrtoglavite estetski imaginativni proekcii. indeterministi~ka. od svoja strana. go prevrednuvaat samiot poim na literaturata. nu`no rasloeniot. koi. vo procesot na univerzitetskata nastva#.Elizabeta [eleva MAGOR polna svest deka sekoj istoriski mig mora odnovo da gi definira svojot predmet i metodi. identitetot. Na~elno vrzana za dvigatelnite pottici vo kni`evnata i kulturolo{kata teorija. heterodoksna. nesvodlivost. nesvodliva. Koga sme kaj aktuelnite kni`evnoteoriski struewa. geopoeti~kiot nomadizam. princip {to ja aksiomatizira ontolo{kata i temporalnata pluralnost. korenito go menuvaat. aktuelni. vo sodejstvo i vo soglasnost so postmodernisti~kite poeti~ki presvrti. Ovoj princip. 1997:32). deka e potrebno usoglasuvawe so sosednite nau~ni disciplini. 3.vo golema mera ostanuvaat otvoreni. osovremenuvaweto na terminolo{kiot aparat na kompara124 . izvorot. Takvoto pluralno bitie i epistemolo{ko stojali{te na komparativistikata.

citatot. Taa. so svoite podvi`ni. na primer. recepcijata. obligatorna osnova na tekstualnosta. gi nadminuva kauzalno-deterministi~kiot pristap i neophodnosta od doka`uvawe. dozvoluva uvid vo recipro~nite. Identifikacijata na intertekstot. analiti~koto ~itawe zapo~nuva so edna bazi~na pretpostavka na intertekstualnosta. argumentacija za postoewe neposreden kontakt me|u avtorot i negovite prethodnici (ili sledbenici). intertekstualnosta. 125 . pronao|awe. naprotiv. od edna strana. vo svojot po~eten stadium. duri i koga ne postojat prira~ni indicii za postoeweto na nekoj konkreten. vo ponovite svoi projavi. ~itatelska. eden teoreti~ar razlikuva tri vida recepcija: pasivna. dotoga{. reformirana komparativistika. otvoren. intertekstualnosta se vospostavuva kako conditio sine qua non na samata esteti~nost. od druga strana. ostanuva potencijalno beskone~en.n. komparativistikata be{e sosredoto~ena vrz fenomenite na interliteraturnosta (prou~uvaweto na vlijanieto. mo{ne se razlikuva od onaa {to se praktikuva pri detekcijata na izvorite i vlijanijata. presupoziciska. pretpostaven (Rifater. spored uka`uvawata na poststrukturalisti~kata kritika.tivistikata. Razbran kako korpus tekstovi. recepcija od strana na kritikata i na krajot. odnosno sporedlivosta na tekstot. vo koja se vgradeni pridonesite na poststrukturalisti~kata kritika. Namesto deterministi~kiot poim na vlijanieto kako ednonaso~na relacija. Dodeka. vo tradicionalnata komparativistika. produktivna recepcija. svojstvoto na intertekstualnost go izdignuva do nivo na edna op{ta aksiomatska. izvorot. recepcijata i intertekstualizmot. kako primer na emanacionata paradigma). dodeka. aluzijata i sl. aktueliziran. so ogled na koja. kako bazi~na hipoteti~na sostojba na sekoj tekst. ostvarena vo samiot medium na literaturnoto delo). dijalo{ki aspekti na kni`evno-umetni~kata komunikacija. osobeno vo slu~aite koga negoviot intertekst ostanuva da postoi samo kako potencijalna veli~ina. labavo zacrtani granici. 1980:626). semioti~nost na kni`evnoumetni~koto delo. porano vlijatelnite i rasprostraneti poimi na vlijanieto. Vo ramkite na t. bifokalni. poznat intertekst. se zameneti so eden op{t i soodveten termin. Trgnuvaj}i od premisata deka: "tekstot postoi kako literaturen artefakt samo dokolku (go) dopolnuva drug tekst# (Majkl Rifater). vo soglasnost so pridobivkite na poststrukturalizmot. Vo taa smisla se govori duri i za nulta-intertekstualnost. intertekstot. kreativnite implikacii na receptivniot proces vo umetni~kata literatura (taka. poeti~nost. potoa reproduktivna. eden od denes aktuelnite poimi. komparativistikata preminuva kon i ja aplicira problematikata na dijalogizmot.

Elizabeta [eleva MAGOR "Mo`nosta za povrzuvawe ili sopostavuvawe na tekstovite, sepak, ne proizleguva samo od povr{inskite sli~nosti na zborovite ili temata, dva ili pove}e paragrafi se sporedlivi kako tekst i intertekst samo ako tie se varijanti na ista struktura#. (Rifater, 1980:627). Postuliraj}i go postoeweto na intertekstualnite vrski na nivoto na strukturnata identi~nost, odnosno latentnite strukturi - reformiranata komparativistika otvora {irok manipulativen, heuristi~ki, kreativen prostor, za instancata na ~itatelot - od kogo direktno zavisi voo~uvaweto, otkrivaweto, kone~no, i povrzuvaweto na dva ili pove}e tekstovi. Spored uka`uvawata na Rifater, sekoe ~itawe, spored svojata su{tina, sodr`i sporedbeni elementi - ne samo komparativnoto, intertekstualnoto ~itawe, tuku isto taka i udvoenoto, silepsi~ko ~itawe; obete, naso~eni kon razre{uvaweto na agramati~nostite, so pomo{ta i na nivoto na intertekstot, kako povisoka gramatikalnost, na koja se povikuva i se razotkriva tekstot. Pridonesot, vlogot na poststrukturalisti~kata kritika vo epistemolo{koto o`ivotvoruvawe na komparativistikata e re~isi o~igleden: nastrana od pozitivisti~kite, mehani~ki, deterministi~ki istra`uvawa na genezata (potekloto, izvorite, vlijanijata) na kni`evno-umetni~koto delo, kako proces od primarno heuristi~ko zna~ewe denes se tretira samata interpetacija na (inter)tekstot; probivot vo imanentnite zakonitosti na kni`evnoumetni~kata struktura; otkrivaweto i podvlekuvaweto na alteritetot, transformativnite mehanizmi, otstapkata, inovativnoto pomestuvawe i prevrednuvawe; svojstveno/vgradeno vo intertekstot, kako interpretant na tekstot - urnek. Uvidot vo dlabinskite, generativni potencijali na kni`evno-umetni~kiot dijalog, poso~uvaweto na aktivniot so-odnos me|u samite kni`evnoumetni~ki tekstovi, samoto razotkrivawe na imanentniot, vnatre{en dijalogizam na umetni~kata re~, kako i inicijalnoto voobli~uvawe na modalitetite na kni`evnoumetni~kiot dijalogizam - kni`evnata teorija mu gi dol`i na ruskiot genij Mihail Bahtin, bez kogo nema{e da postoi, nitu mo`e{e da se zamisli i samata poetika (paradigmatika) na intertekstualnosta. Makar {to za procenuvaweto i osoznavaweto na negoviot nesomnen pridones i vkupno zna~ewe za komparativistikata bi bil neophoden pogolem, nezavisen prilog, vo ovaa prigoda, dovolno intrigantna e i zalo`bata na italijanskiot teoreti~ar Vitorio Strada, za povtornoto aktivizirawe na Bahtinoviot poimen instrumentarium, koj se poka`uva superioren, vo sporedba so podocne`noto, poststrukturalisti~ko opkru`uvawe. Dodeka poimot na intertekstualnosta poprvo se postulira kako mehani~ki vid soodnos me|u tekstovite, {to ne retko se sveduva i se iscrpuva so faktot na
126

elementarnoto prisustvo na eden tekst vo drug; dotoga{, poimot na dijalogot, spored misleweto na Strada, e dinami~en, sporeduva~ki, nesimetri~en; toj vklu~uva aktiven diskurziven odnos na pra{awe i odgovor, kako i nezanemarliv, intersubjektiven udel. Da zaklu~ime so konstatacijata deka, blagodarenie na Bahtin i na negovata koncepcija na dijalogi~niot, udvoeniot identitet na tekstovite - vo komparativnata kni`evna nauka, kvalitetot na zaemnosta, so-bitijnosta i sou~estvoto me|u kni`evno-umetni~kite dela; od slu~aen, nadvore{en, povremen, prerasna vo zakonomeren, imanenten, obligatoren, prvenstveno vnatre{en princip, vrz ~ija osnova funkcioniraat polifoni~noto bitie i procesualnosta na tekstot.

4. Kulturno-analiti~ki komparativizam "Tu|ata kultura, samo vo o~ite na drugata kultura, se otkriva sebesi pocelosno i podlaboko... Pri vakvata dijalo{ka sredba na dve kulturi, tie ne se slevaat i ne se me{aat, tuku sekoja gi so~uvuva svoeto edinstvo i otvorena celost, taka {to zaemno se zbogatuvaat#. (Mihail Bahtin, 1986:345). Istaknuvaj}i gi stimulativnite vrednosti i heuristi~kite imperativi na me|ukulturniot dijalog i disperzija; zna~eweto na egzotopijata, transgredientnosta, vnenahodimosta; rabnosta i voop{to grani~nosta, kako alternativen i isto tolku generativen, produktiven kulturen prostor, Bahtinoviot dijalogizam, vo su{testvena mera, ja proniknuva i najnovata razvojna linija na komparativnite prou~uvawa, od 80-tite godini navamu. Podemot na kulturnite i interkulturnite studii svedo~i za narasnatiot interes sprema problemite i aspektite, koi go nadminuvaat domenot na kni`evno-umetni~kite fenomeni, {irej}i se kon aspektite na me|ukulturnata komunikacija, multikulturalizmot, kulturnata antropologija i filozofijata na kulturata. "Kulturniot identitet na dadenata nacionalna literatura sekoga{ odnovo se vospostavuva, niz neprestajniot dijalog so drugite... Na{iot kulturen identitet e na{ "intertekst#. (Jola [kuq, 1992:23). Vrz osnova na Bahtinoviot dijalogi~en poim na identitetot, kulturniot identitet, kako kategorija od primaren interes za aktuelnite kulturolo{ki prou~uvawa, vo domenot na komparativisti~kiot diskurs, se razotkriva vo eden neesencijalisti~ki, interaktiven, dinami~en, procesualen oblik i modalitet. 127

Elizabeta [eleva MAGOR So novite teoriski izvedbi, osvedo~eni vo sodejstvo na pove}e {koli, kako {to se: Noviot istoricizam (i negovata zalo`ba za oformuvawe na poetikata na kulturata na edno razdobje); feministi~kata kritika (so svoite kriti~ki razobli~uvawa na socio-kulturnite stereotipi i proekcii na seksualniot pol); postkolonijalisti~kata kritika (sosredoto~ena vrz kulturolo{ki obuslovenata recepcija na Drugiot); geopoetikata (so svojot blagonaklonet odnos sprema pridobivkite i prednostite na inter-kulturniot transfer); problematikata i hermenevtikata na kulturniot identitet, gi potvrduvaat inherentnosta i implantiranosta na komparativisti~kiot diskurs, vo rasvetluvaweto na fenomenite na intra i interkulturnata komunikacija i interferencija. Toa, pred s¢, mo`ebi, se odnesuva, i ja opfa}a problematikata na kulturnite transferi; prou~uvaweto i istorijata na mentalitetite; imagolo{kite proekcii za Drugite vo kulturniot i kni`evniot prostor; recepcijata i hermenevtikata na Drugosta voop{to. Ona podra~je od kni`evnata komparativistika, koe porano se narekuva{e imagologija (sveduvaj}i se na pretstavite za drugite narodi vo dadena nacionalna literatura); denes evoluira vo edna po{iroka i provokativna hermenevtika, koja, pred s¢, nastojuva da gi revidira diskriminatorskite aspekti na liberalno-humanisti~kata kultura, nejziniot problemati~en tretman i pristap kon Drugosta. Prilozite na Edvard Said "Orientalizam# (1978), Cvetan Todorov "Nie i drugite# (1982), "Osvojuvaweto na Amerika#; ili, pak, imagolo{kite istra`uvawa vrzani za kulturniot region na Sredna Evropa, odnosno Balkanot ili Mediteranot, svedo~at za podemot i plodotvornosta na kulturnoanaliti~kata interpretacija, koja, vo sredbata, kontaktot i zaemnoto so~eluvawe i zapoznavawe na razli~nite kulturi i kulturni regioni, gleda fakt od prvenstven nau~en i spoznaen interes. Za razlika od prethodno vladeja~kiot evropocentri~en, puristi~ki kulturolo{ki pristap; teoreti~arite, denes, so najgolemo vnimanie se odnesuvaat i gi respektiraat drugosta, otstapkata i razlikata; otkrivaj}i vo nivnoto postoewe fundamentalen eksplanatoren motiv, za principot na kulturniot pluralizam i za vrednuvaweto na kulturnata diferencijacija. Tuka vredi povtorno da se spomene primerot na ruskiot semioti~ar Jurij Lotman, koj, dvi`ej}i se po tragata na Bahtinovite iskustva, doa|a do zanimlivi i korisni pomestuvawa i prevrednuvawa na kulturniot pridones na t.n. primitivni kulturi. Spored Lotman, kulturata treba da se nabquduva kako "otvoreno okno#, sledej}i gi stimulativnoto zna~ewe i produktivniot del na haosot, slu~ajot, fluktuaci128

tolerancija i proniknuvawe na razli~nite kulturni diskursi. me|u Istokot i Zapadot. inovativno dvi`ewe i probiv. me|u "varvarite# i "civiliziranite#. za vnatre{niot mehanizam na kulturniot samorazvitok. navamu. vo promisluvaweto na sopstvenite kulturni stojnosti. ednostavnata .n. doa|a do oformuvawe i primena na edna apriorna imagolo{ka proekcija na Istokot kako varvarska sostojba. poradi koja se aktiviraat odbranbenite mehanizmi. }e ja pottikne ili pronikne drugata kultura. otvoreno.Lotman pozitivno gi vrednuva iskustvata na tu|ata kultura (odnosno inokultura. vo najnovo vreme. haoti~ni svetovi. dijalo{ko stojali{te. aplikacijata na Lotmanovite kulturnoanaliti~ki postapki ovozmo`uva da se nadmine i da se razobli~i na Zapad vkorenetata "hermenevtika na varvarstvoto# . nekulturni. vrednuvaweto i samotolkuvaweto na t. primitivni.vo prilog na edno decentrirano. ksenofobi~nite reakcii i predrasudi na zapadnata kultura. blagodarenie na {to }e ja oplodi.mo`e da ostvari ekspanzivno. "Osnoven istoriski stimul. nesvodlivo vlijanie na transkulturalnoto zna~ewe . e osobeno zna~ajna za pristapot. vklu~itelno i primitivnata. nepredvidlivo. vo svojata geopoeti~ka rehabilitacija i prevrednuvawe na kulturolo{kiot pridones na nomadskoto iskustvo. humanisti~ka zalo`ba i perspektiva na dijalo{koto so . na primer.komparativistikata se nao|a vo situacija {to go nadminuva telosot na neposrednoto nau~no samodoka`uvawe i afirmacija. mali literaturi. Delotvornosta na dijalogizmot. Kako {to poka`uvaat i tolkuvawata na Nil A{erson. arhai~nata. t. istoriskiot nomadizam.jata. vo ramkite na kulturno-antropolo{kiot komparativizam. Za razlika od toa. odnosno hibridni. vo oformuvaweto na kulturata kako polimorfno kodiran. poliglotski 129 .n. na prostorite na biv{a Jugoslavija. kakvo {to.tvorewe. praktikuva i Kenet Vajt. poliglotski makrotekst. kako nepomirlivi imagolo{ki proekcii. vo prilog na edna utopisti~ka. ednostavni kulturi# (1981 ). povratno. Fatalnata delotvornost na vakvite kulturolo{ki obusloveni apriorizmi i atribucii na navodno varvarskite svojstva i dejstvuvawa na Drugiot. odnosno mentaliteti. po~nuvaj}i od helenskata kultura. tolerantno. gledaj}i ja realnosta na me|ukulturniot dijalog. sekoja kultura. So svoeto dinami~no ustrojstvo. kako imperativen faktor na kulturnoto samosoznavawe i samosozdavawe . Poso~uvaj}i go haoti~noto. pod znakot na edna obnovena krstonosna polarizacija. Na toj na~in.e. arhai~ni. povtorno. se potvrduva preku tragi~noto iskustvo na poslednata balkanska vojna {to se vode{e vo 90-tite godnini. polimorfni. kako {to samiot ja narekuva). ima sredbata so t.

presvrtni~ki kulturni pridvi`uvawa. nasproti skepticizmot na Rene Velek. su{testveno zasnovan vrz principot na dijalogi~nosta. humanisti~ki. ja nao|aat mo`nosta i {ansata da se oslobodat od predrasudite za svojata provincijalnost. deprivilegiraat. za vozvrat. intertekstualna kategorija. mali literaturi. tegobnost. sepak. svojot nezamenliv vlog.Elizabeta [eleva MAGOR kulturi. makar i na teoretski plan. 130 . gledaj}i vo niv ramnopravni u~esnici i graditeli na globalniot kulturen razvitok. So toa {to go decentriraat. veruvame deka komparativizmot. sovremenite dijalo{ki opredelbi na identitetot kako dinami~na. koi ~esto bile generatori na krupni. hibridna. osobeno onie {to lokalnata kni`evnonacionalna tradicija hermeti~no ja zatvoraat vo edna edinstvena. Ovie literaturi i kulturi. zafrlenost. Vo toj kontekst. premol~eni i otvoreni konfliktualni raspravi. rigidna metodologija na prou~uvaweto. tranzitivna. kako {to e i makedonskata. so tradicionalisti~ki nastroenite filolo{ki otseci. utopisti~ki potencijal. problemati~nost. gi afirmiraat i im odat vo prilog na singularnoto iskustvo i razlika na t. sotvoreweto i so-bitijnosta.n.nasproti postoe~kite akademski rezervi. obezvlastuvaat stati~niot apsolutiziran model na kulturniot identitet. osporuvawa. rivalstva. mo`e. da go ostvari svojot nenaseten emancipatorski. tokmu vo komparativisti~kiot pristap i priod kon problematikata na kulturniot identitet. vrzan za iskustvoto na imperijalnite sili. {to mnogukratno }e go potvrdi i }e go doka`e komparativisti~kiot raison d'être .

komparatistikata se legitimira preku na~eloto na pluralizmot. provincijata bi zna~ela redukcija i mistifikacija na poimot na nacionalnata kni`evnost. pak. vo dopolnitelnata. takvata otvorenost nie ne ja smetame za metodolo{ki hendikep. Na kni`evno-istoriski plan. Istoriski gledano. dodeka na kni`evno-epistemolo{ki plan . kako metafora. i pojdovna duhovna otvorenost i qubopitstvo kon drugite umetnosti i kulturi vo svetot.KOMPARATIVISTIKATA NIZ POST-MODERNO OKO Komparativnata kni`evnost e edna od onie nauki. primena na interdisciplinaren princip na istra`uvawe. kako i na metodolo{kite pristapi. {to e tu|o i dlaboko sprotivstaveno na duhot na avtenti~noto (duhovno i umetni~ko) tvore{tvo. Provincijata. edinstven metod na kni`evno prou~uvawe. Za razlika od toa. ne samo vo epistemolo{ka.e. daleku po{iroki horizonti vo kni`evnoto prou~uvawe. ~ie zna~ewe i pridones. i kako univerzalen oblik na ~ovekovata duhovnost. istovremeno. tuku i vo kulturolo{ka smisla. izolacijata). e zna~ajna tokmu poradi svojot otvoren intelektualen predizvik i osporuvaweto na provincijalizacijata. koga kni`evnata nauka se zasituva od faktografskata euforija na pozitivizmot.zatvorawe. kako. t. nametnuvaj}i si sebesi poinakvi. socio-kulturna opredelba. dodeka kni`evnosta se promisluva dvostrano: kako semioti~ki model na odreden kulturno-istoriski sistem: no. s¢edno dali vo osnovnata. vo onoj moment. ili. Taa e sinonim seto ona. monopolizacija samo na eden. ili pak za nedore~enost. 131 . Bez ogled na oddelnite zabele{ki na normativisti~ki naso~enite komentatori. Komparativnata kni`evnost. vo vrednuvaweto i opredelbata na fenomenot na nacionalnata kni`evna tradicija. zaradi principielnata otvorenost. evidentno raste. imanentna na samiot nejzin nau~en predmet. no i kako realnost (ili zakon na zatvoraweto. pred s¢. metafori~na smisla. Sledstveno na toa. ne se javuva samo kako problem na oddelni geografskoop{testveni determinanti. Zo{to e toa taka? Pred s¢. potrebno e mno`estvo teoretsko-metodolo{ki pristapi. imeno. komparatistikata se afirmira kon krajot na 19 vek.

istoriskite. ili pak na "kulturnoto knigovodstvo# (revnosnoto tragawe po isforsiranite analogii. teorija i metodologija. korenite na intertekstualnata koncepcija na kni`evnosta. {to tokmu vo tradicionalnata. nacionalnite. Od druga strana. predmetnite. mu dol`at na Bahtin odredeno teorisko vlijanie. kako i onoj na umetni~kata literatura (beletristikata). vo makedonskata akademska sredina) e podemot i jakneweto na kni`evnata kritika. sitni~avoto. mo{ne vlijatelniot vo svetski ramki. odnosno konceptualnata zalo`ba za premostuvawe na `anrovskite. taka i vo interdisciplinarnite sferi. onie disciplini. ne be{e nitu dovolno. s¢ do pojavata na komparativnata kni`evnost. teoreti~ar Mihail Bahtin. taa stanuva osoben i dominanten predmet na teoriskiot interes na post-strukturalisti~kata kritika (vtemelena od strana na Rolan Bart vo programskata statija "Teorija na tekstot#). pak. sinteti~ko poznavawe na kni`evnosta. se nao|aat kaj. ~ii dela na evropskata javnost £ gi predo~ija negovite sledbenici i. intertekstualnosta. davaj}i mu predimstvo na kompleksnoto. sekako. raznovidnosta i {irokata prifatenost na kritikata i teorijata denes e tolkava i nedvosmisleno izrazena. vidlivo bea i s¢u{te se zanemareni. estetikata. pozitivisti~ki oboenata kni`evna nauka. "raznore~ie#). Tatuska {kola: Lotman. bespolezno od kni`even aspekt. prisustvoto. 132 . Me|utoa. filozofijata i sl. me|utoa. Cvetan Todorov i Julija Kristeva (konkretno zaslu`na za kone~nata terminolo{ka elaboracija na izvorniot Bahtinov termin "dijalogi~nost# odn. vo kni`evnata praktika. metodolo{kite i drugi me|i! Objektivno (ili imanentno)prisutna vo samite kni`evni dela. istaknata ili vrednuvana. ~ij paradigmati~en poim pretstavuva intertekstualnosta. osobeno. nitu pak soodvetno nau~no prou~ena. Ivanov . para-kni`evnost. privrzanicite na kni`evnata semiotika od tkn. kako vo teoriskite paradigmi na samata kni`evna nauka. ~itan i vreden.Elizabeta [eleva MAGOR Kako {to }e istakne eden od vtemeluva~ite na sovremenata kni`evnonau~na metodologija. komparativnata kni`evnost go verifikuva imperativot za s¢strana upatenost na istra`uva~ot. Edna od nesomnenite zaslugi na komparatistikata (vidliva. tkn.isto taka. bele`ewe fakti). Rene Velek. {to govori za sozdavaweto novo kni`evno pismo. Osobeno blisko na zastapnicite na post-modernata teorija. prenabregnati. Nasproti toa. Uspenski. deka komparatistikata ne treba da se povede po isku{enieto da mu slu`i na "kulturniot imperijalizam# (da ja potkrepuva kni`evnata s¢mo} na edna vlijatelna kni`evnost). potceneti. ova mislewe logi~no proizleze od pojdovnite principi tokmu na komparatistikata. Od druga strana. ~ij duhoven i kreativen predznak e podednakvo atraktiven. denes ugledni teoreti~ari od bugarsko poteklo. Denes. Velek uka`uva na toa.

Stru{kite ve~eri i drugi nau~ni sobiri vo Makedonija. t. pred s¢ duhoven stav! Tuka nekade. na toj na‘~in. Velek so negoduvawe reagira na prenaglasenata izolacija na filolo{kite otseci. Deka e komparatizmot nerazdelen od sovremenite tekovi na metodolo{ki (odn. sozdavaat stru~waci so "bibliografsko znaewe# ili "starinska specijalnost#. so principielnata opredelba protiv sekakvo zatvorawe vo lokalnoto. obele`an od podemot na disciplini kako {to se semiotikata. konstitucionalnata ome|enost. komparatistikata. hrvatskiot u~en Vladimir Biti go objasnuva so nejzinata subverzivna mo}. Otade.e.osobeno. U{te vo 1963 g. slikata ostanuva ista: otporot kon sovremenata teorija. komparatistikata ponudi redefinirawe na poimot na "nacionalna kni`evnost# vo globalni estetski parametri. komparatistikata ima svoe mesto vo afirmiraweto na takvite literaturi 133 . prerasnuvaat vo konstituenti na eden tipolo{ki (ne samo hronolo{ki) kni`even poredok. otpor {to ne e samo "na{a maka#. bez vozbudliviot dopir so razli~nite kulturi i so sovremieto.e. raste~kiot interes kon razlikite i otstapkite od dominantniot model na mislewe. vo duhot na proro~kata Geteova zamisla na op{tata (svetska literatura). inaku dolgogodi{en gostin na Seminarot za makedonski jazik. dela. kibernetikata. Zaradi toa. kni`evnosta da se prou~uva kako (kako inter) kulturen fenomen. nau~en) plan. Zoran Konstantinovi}.Vo sovremeniot mig na vkupniot epistemolo{ki razvoj. tuku e imanenten na novoto vreme. estetskite vrednosti od nacionalnata kni`evnost. Denes. Podvrgnati na eden procesualen vrednuva~ki ~in. pragmatizmot i konformizmot vo kni`evnite prou~uvawa. dobivaat vo svojot povesen dignitet. komparatizmot ne e samo rabota na proizvolniot. otkako go nadmina "lovot na vlijanija" odn. vo ponovo vreme i vo nam pobliskite sredini. smeta Konstatinovi}. li~en izbor. vo ramkite {to gi opredeluva konzervativniot epistemolo{ki priod. sega se na red nacionalnite). taka i so favoriziraweto na oddelna grupa interesi (porano toa bea ideolo{kite. potvrduva misleweto na evropski afirmiraniot komparatist vo Insbruk. registriraweto na tekstualnite podudarnosti. izborot na tekstovi. koi resko gi podvojuvaat nacionalnite literaturi i teoriskite pristapi proizlezeni od sekoja od niv i. teorijata na informacii i komunikacii. vo nastojuvawata. avtori za akademsko prou~uvawe. Od druga strana. t. interesot kon malite i nedovolno poznatite kulturi i literaturi. nitu pak na~elo na lebde~ka s¢prisutnost. koga vo svetot preovladuva edna demokratska ideologija.. le`at i pri~inite za otporot protiv komparatizmot. a koi vlijaat na kni`evnata "kowukturnost#. go steknuva svojot polnozna~en lik i renome. R. optovareni kako so tradicionalni barieri me|u nau~nite pristapi.

Sozdavaweto na eden globalen kulturen sistem. Kone~no. mo`at da vodat kon istra`uvawa od poop{t karakter. vo {to predni~at anglo-saksonskite teoreti~ari na post-modernata (Teri Iglton. ~ii komponenti vzaemno se prepletuvaat. promenliv karakter. 134 . ami i kako funkcija. soobrazliv so razli~ni diskurzivni sferi (me|u koi ne se isklu~uva duri nitu video-artot. Vakvite pojdovni istra`uvawa. koj{to vo okru`uvaweto na ostanatite umetnosti i podemot na masovnite mediumi. go menuva nekoga{ povlasteniot recepciski i predmeten status. ~ie zna~ewe. Frederik Xejmson). motivacijata. kako antropolo{ki kategorii (dalekuse`no poso~eni od Bahtin). komparativistikata denes. na tipologojata i na priem~ivosta tokmu na literaturatareceptor. daleku go nadminuva domenot na ~isto nacionalnite disciplini. bidej}i kako glaven filter i presuden ~initel vo probivot na samoto vlijanie. So ogled na toa. £ odi vo prilog na komparativistikata. komparatistikata ima novi viduvawa i na procesot na kni`evnata transmisija: blagodarenie na slova~kiot u~en Dioniz \uri{in. gi {iri svoite ambicii kon sferata na op{tata kulturologija. Pokraj toa. {to ima dinami~en. "vlijanieto# stanuva pokazatel na kulturniot identitet. sega taa nastapuva vo uloga na aktiva i tvore~ka strana na procesot. hermeti~na disciplina so ograni~en kabinetski dostrel. komparatistikata ovozmo`uva i re-semantizacija na poimot "kni`evnost#. dopolneti so novi soznanija za karakterot. vo vrska so komunikativnosta i priem~ivosta. Poniknata kako `elba da se sovladaat soznajnite i vrednosnite ograni~uvawa na pozitivisti~kiot model na nacionalnata kni`evnost. ~ija posledna `elba e: da bide marginalna. kako sostavka na sovremenoto kreativno iskustvo). na oblikot na kni`evnata tradicija.Elizabeta [eleva MAGOR (kakva {to e makedonskata) i takva uloga. funkcijata na kni`evno estetskiot transfer. literaturata se prou~uva ne samo kako oddelen predmet. egzoti~na.

da se konsultira knigata na Ronald Leng: Podeljeno Ja. ovde ne e izrazena edna i edinstvena du{a. Beograd. koja poniknuva vo procesot na depersonalizacija na moderniot subjektivitet i ja otkriva negovata nemo} za separacija od Roditelot-poredok. primarna ontolo{ka nesigurnost. mesto mene#. Politika do`ivljaja. {to zad sebe go sozdava biolo{kata i duhovnata smrt na golemite avtoriteti. mojot kutar `ivot. proizlezeno prvenstveno od objavata i mo}ta na smrtta. dali mo`am da go napu{tam Aleksandar#? Iskustvoto na Drugosta. strav od pretopuvawe i vtopuvawe vo nekoj drug. "Mo`am li da otidam nekade jas.2 sostojba na zagrozenost pred svetot i pred drugite lu|e prosledena so. na su{testven na~in. romanot "Aleksandar i smrtta# od Aleksandar Mickovi}. ne samo biolo{kata smrt na Aleksandar i negovovto telo.. 2 Za sostojbata.. opsednat sum so tu|a du{a# (s.. koja ima eshatolo{ki u~inok. {to dosega ne sum bil. ~uvstvo na praznina i ni{to`nost. komunicira so kulturolo{kiot model na postmodernata. 1991. ne sum sam koga se nabquduvam sebesi vo ogledalo. posilen subjektivitet. vo procesot na samonabquduvawe e vme{an i drug u~esnik. kako preduslov na eti~kata i estetskata objektivacija. kako podanik na eden sistem. a i ne smeam da po~nuvam da biduvam ne{to. Bahtin govori i za nabquduvaweto vo ogledalo: "Vo ovoj slu~aj. kade {to. Krizata na identitetot kaj Arhidej. so krizata na identitetot: kako kriza. koja se obezvredni so ovaa smrt. Novi Sad. naratotrot na romanot. ili "golemite prikazni# i idei: praznina. kako oru`ar i pridru`nik na carot. bev jas. nare~ena "primarna onolo{ka nesigurnost#. fiktivniot drug. 1977 i egzistencijalnofenomenolo{kite osnovi na naukata za li~nosta. imanentno se vgraduva vo temelnata preobrazba na Arhidej. mojata pusta `ivea~ka. 35). koj pomina vo senka. koj ve}e nemam {to da bidam vo `ivotot. i go naso~uva patot na negovata nova individualizacija. 1 135 . Kako nekoj drug da go `iveel mojot `ivot. Naslovot na ovoj tekst e naveden spored edna formulacija na Mihail Bahtin od deloto: Autor i junak u estetskoj aktivnosti.. tuku i simboli~kata smrt na Arhidej. ja ra|a tkn. Pri toa. "Na vrvot na seta taa ogromna zaludnost. se postulira "viduvaweto na sebesi kako drug#..OPSEDNAT SO TU\A DU[A1 Otkrivaj}i go do`ivuvaweto na prazninata. na taa neizmerna proma{enost. i u{te pove}e. {to ja obele`uva obespokojuva~koto iskustvo na drugosta..

zastapen podednakvo vo istoriografskite.Elizabeta [eleva MAGOR Ka`ano so zborovite na Bahtin. ili. Mnogu godini. Arhidej ja do`ivuva i egzistencijalnata zakana: sebeviduvaweto niz optikata na Drugiot.. Taa podvoenost. koe se poistovetuva so imbecilniot brat na Aleksandar. e 3 4 M. Arhidej ja do`ivuva tkn.. so principielnite pretpostavki na seto golemo carstvo i na svetskiot poredok. Pokraj su{tinskata zakana na smrtta. pri toa soo~uvaj}i se so sopstvenata neavtenti~nost ("porane{en. po ~itaweto na svojot zapis.3 t. Vo toj odnos.. koja obezli~uva i uni{tuva. koja se provlekuva otporano. probiv na nekakva onostrana sila (kako smrtta).. biografskite i kni`evnite tekstovi od razli~na tipolo{ko-stilska proveniencija. {to bitno }e go destabilizira vostanoveniot svet. strategija zaborava. odnos) e dlaboko obmislena: romanot. zbuneto i vxa{eno ~ove~e. bev ve}e nekoj drug. Izedna~uvaj}i ja li~nosta na Aleksandar. singularen mit#4 za Aleksandar. ja pogubi i golemata ideja za harmonijata. toj postepeno se preobrazuva vo jas-za-sebesi. i so vistinata na smrtta. Zagreb. 203. "taga na individualizacijata#. poto~no od negoviot fingiran dijalog so Burhard [mit. Distinkcijata me|u singularen ili monomit i polimitska perspektiva ja prevzemame od Odo Markard.. Vrednosnata perspektiva i transgrediendnata mo} na Drugiot (pogled. {to Arhidej go ima i za sebesi samiot. preminot od eden vo drug personalen modalitet: od jas-za-drugite. s. avtorot na knigata Postmoderna. {to ja napi{al nekoj Arhidej Potivov.. sud. 136 . koga site se razotidoa i jas. "A sega koga umre Aleksandar se soo~iv so samata smrt.e. nositel na imeto. vo sudot. istovremeno. vedna{ toa go pomisliv. a nikoga{en oru`ar#). Bahtin. Kategorijalnata odrednica na Drugosta ima zna~ewe na postojana zakana. delo. "Da. ja sproveduva su{tinskata transformacija na "apsolutniot. no vkupniot negov odnos e mnogu poslo`en. onostrana hermeneuti~ka perspektiva. so prazninata na svoeto bitie (bidej}i se imenuva kako "senka na senkata#). go ubi i carstvoto. toj konstatira: "Be{e toa prikazna. zagubeno vo svojata beda i nesre}a#. posleden izlegov od prestolnata sala. raslojuvaweto na negovite identifikacioni upori{ta. mit. go sopre presozdavaweto na svetot#. Oti ovaa smrt. nepoznat za sebesi#. mu ja donesuva diseminancijata na negoviot identitet. kako (intertekstualen) junak par excellence. najzabele`itelnata crta e tokmu ambivalentnosta. so frustracijata ve~no da bide "metajazi~en junak#. Arhidej ja iska`uva i dlabokata po~it kon vladetelot. nav. 1988.

5 vr{i selekcija na. da gi menuva. prezir i zazor. po~it. pak ne go ostavaat na mir#. deka Aleksandar uspeal "da gi kr{i lu|eto. zaluta i ne se najde pove}e sebesi. raspadlivost e posebno istaknata. mnogu pove}e 5 Analepsata. Pris. e polimitska. drugata po nego. {to nim im e omrznato i stra{no. Po svojot karakter. Arhidej.toj ne se vrati vo svojata Itaka. takva {to go razgraduva monomitskiot avtoritet samo na edna prikazna. spored nego. Drugosta-kako sila na kopne`ot i qubopitnoto tragawe ili otkrovenie. Soznanieto za Aleksandar e interesno i paradoksalno: golemiot imperator. Negovata telesnost.. razvlastena od seta porane{na vlast i mo}. ja imenuva @erar @enet. zna~i demonot na Drugosta. No eve. koja vo sebe komprimira privrzanost. {to gi vozmutuva do dnoto na bitieto. onoj koj pobuduva nepoznati transformacii. Kako i da e Aleksandar e samo mrtvo telo i figura na se}avaweto. kukla podlo`ena na obezli~uvaweto. isto tolku. 137 . vo romanot e toj mnogu pove}e funkcija na primarnata ontolo{ka nesigurnost. od moderen vo post-moderen junak.1972. minlivost. kako svoevidna odmazda na naratorot Arhidej. Nastapuvaj}i vo uloga na negov interpretator pred Aristotela i pred ~itatelskiot auditorium. e isto tolku su{testvo na onolo{kata praznina i na kopne`ot. onoj {to ja razotkriva fundamentalnata rasloenost na li~nosta. samo na edna vistina. po pat na analepsa. Arhidej. pi{uva: ". i. i na toj na~in. pretstavuva iskazot. bitnite epizodi. Toj siot `ivot go pomina kako barawe na ne{to#. vestitel na samoomrazata. koj {to nitu samiot ne e imun na {izoidnite rascepi: "Ponekoga{ so nego odea dve senki. pravi individualno obuslovena proekcija na ovoj istoriski lik. mo`ebi kako bo`ja opomena pred neumerenite ambiciii. Zamina. voshit. indikacija za karakterot na negoviot premin. ovaa proekcija. {to gi spoulavuva#. bitie na zakanata. sodr`i nesomnena ironija: toj e samo mumija. odn. Aleksandar e vsu{nost otsuten od romanot: sostojbata vo koja simbolot na svetskiot kopne` i nemir e predo~en. zna~i. dlaboka omraza. Aleksandar e. vo Makedonija. zna~i narativno vra}awe vo minatoto. koj "so strav gospodare{e vrz lu|eto#. detronizacija. proekcija.. da znae. da gi op~inuva i da gi pot~inuva da ~uvstvuva. {to taa praznina go razbuduva vo potragata po neznajnoto Drugo: ovde. osuda. na podgotvitelnata {minka za ve~nosta. sprotivstaveni. pravej}i intertekstualna sporedba me|u nego i Odisej. mo`ebi. deka gi prestoruva vo ne{to. Otade. odbivnost. taka i za vkupnata smisla na istoriskite tekovi i pridobivki. ka`ano so terminot na Odo Markard. vo deloto: Discours du recit. Ne{to ponatamu. Ednata napred. Mo`ebi najizrazena crta vo taa negativna hermenevtika. kako za Aleksandar.indikacija za profilot na Arhideeveta samosvest i individualizacija.

se}avawata za Aleksandar. taka {to. tie ja prestavuvaat ritualnata osnova na deloto: od edna strana e. negovoto svedo{tvo za smrtta. deka raska`uva~kiot tekst e pi{uvan vo prvo lice. nepoznat mrtovec. obo`uvan a omrazen. duri po svojata smrt. od druga strana. Smrtta kako drugost. retrospektivnata povest . zo{to e izvr{eno so pomo{ na evokativnite opisi i zo{to ima eshatolo{ko zna~ewe). deka duri sega po~nuva negoviot `ivot. zad koja stoi konkreten avtor. da se vidi @erar @enet: Granice pripovedanja. So ogled na toa. vo negoviot od nego#. odnosno. taka i e#. na nov na~in go osvetluva fenomenot na samiot `ivot. Beograd. 1985. davaj}i mu poinakov "tekst#: imeno. Aleksandar postoi kako mumija. pretstavuva "odmazda#. No taka be{e. negovoto telo minuva niz raznite etapi na minlivosta. e karnevalskiot duh na preminot `ivot-smrt-`ivot (sodr`an vo samata etiologija na mumifikacijata. vo posredna smisla.e aktuelnata. reakciite na dvorjanite Arhideevoto budewe na identitetot. i . so seto svoe dlaboko protivre~no. koga novite generacii osoznavaat za podvizite i slavata na imperatorot. ovojpat. kni`evnite i drugi spisi. toj povtorno go vospostavuvaa svoeto vladeewe. da se ka`e vistinata za Aleksandar. obezli~uvaweto. Podgotovkite na Aleksandar za pogrebot so~inuvaat golem del od romanesknoto si`e: nivniot opis e ornamentalen. post-istorisko vreme. ritualnoto ubistvo na kralot (ritualno. vo izvesna smisla-samiot tekst. za kogo treba da se gri`am. da se predo~i edna nova i li~na hermeneutika. postojat najmalku dve instanci na fikcionalnoto jas: do`ivuva~koto jas i 6 Za ornamentalniot zapis. Deka sega doprva }e se vidi {to stana so nego. Zatoa. Spored mene.6 vrzan za ramni{teto diskursot.od druga strana. vo koja dominira ~inot na mumificiraweto. Aleksandar e zaokru`en kako ambivalenten junak: nemo}en a stra{en. 138 . Figure. razgradbata. so smrtta. kako da e nepostoe~ki ili kako da e nekoj drug. Toj tekst e konstituiran kako dvojna povest: od edna strana . onaa po smrtta na Aleksandar. "A ovoj Aleksandar {to sega le`i vo Vavilon. obele`eno so krizata na avtoritetot i anti-normativnata ideologija. Vo romaneskniot tekst. vo predanijata i istoriskite. kako svet ~in i sveto vreme. onaa vistina. Duri smrtta ja ovozmo`uva neophodnata sloboda. besmrtnosta.Elizabeta [eleva MAGOR povod.Arhidej da go zapo~ne samoto pi{uvawe na svojot tekst. a ne na prikaznata. za `ivotnata uloga i patot na Arhidej. "ne trpi ovaa materija nepovikani#). Podocna. nemo}ta. kako postapka. Arhidej veli: "Imam nekoe matno i stra{no ~uvstvo. isto kako {to smrtta stanuva presudniot ~initel i motiv . nad nekoga{ neprikosnoveniot vladatel. {to Arhidej dolgo ja potisnuval vo sebe. Nepostoe~kiot car mi ja povela vistinata.

za su{tinskata smisla i celite na kni`evno-umetni~kata komunikacija. komunikativen stil.deka ni{to ne sum mu soop{til iako toa mi bila namera. se}avaweto na izminatite nastani. 4. "Da.. No. zaedni~kiot u~itel na Aleksandar i Arhidej. proizleguva i stilot na negovoto pi{uvawe: toa e transparenten. od napi{anovo? Ne znam. Seto toa go pi{uvav zo{to mene me zasegnalo.. nav. Imeno.. so kogo kni`evnata komunikacija dobiva svoj odreden tek: povremeno. Zagreb. problemot na identitetot vo ovoj roman se eksponira i na metajazi~noto nivo na naracijata. dnevnikot. Pri samoto pi{uvawe na Arhidej. ovoj hibriden roman vo sebe gi sodr`i elementite na pet `anrovski modeli: na istoriskiot roman. Kone~no. tuku i na ramni{teto na `anrovsko-retori~kata struktura. Mi se ~ini. koi{to. za ontolo{kata priroda na tvore{tvoto. v. vistinskiot predmet na prikaznata poprvo e Arhidej. da se vidi kaj: Klaudio Giljen: Knji`evnost kao sistem. ne samo na ramni{teto na negovata znakovno-ideolo{ka. kako forma na dijalog. blizok do usniot govor. Arhidej spa|a vo onaa grupa junaci. odmeren pogled kon smrtta. Republika. spored Bahtin. se odlikuva so dijalogi~nost. Pripovjedni tekst u prvom i u tre}em licu. zo{to jas sum bil prisuten. Beograd. priem~iv. No. mudrosta. sega. na momenti.9 samite estetski go osmisluvaat svojot `ivot i taka. br. jas toa sum go do`ivuval. onoj {to najsilno go do`ivuva i ~uvstvuva otsustvoto. 7 139 . 1982. [to bi razbral Aristotel od sevo ova. delo. Bahtin. Zo{to niz site tie bolki i stradawa se osloboduvav od Aleksandar#. povtorno. taa se odviva vo vtoro lice. potragata po "zreloto jas#. vsu{nost. 8 Potragata po "zreloto jas#. a vistinskiot nejzin motiv e potrebata za sreduvawe i smiruvawe. Prezemaj}i i nekoi elementi od epistolarniiot `anr.7 koja e negova eksplicitna i `anrovski imanentna osobina. jas samiot sebesi si pi{uvav. me|u drugoto.. Iska`uvaweto na metajazi~nata svest za smislata na pi{uvaweto voop{to. Za epistolarniot `anr. 1984. 9 Tipologizacijata na junacite poteknuva od M. Ottuka. Detalnite opisi na mumijata i procesot na nejzinoto podgotvuvawe..8 ispolnuvaweto na egzistencijalnata prikazna i groza na naratorot Arhidej. stanuvaat svoi avtori.. u~itelu. sekomu. verojatno. komu mu se obra}a onoj {to ne{to pi{uva? Nikomu. se vo funkcija na dosegawe na stalo`eniot. hronikata i romanot. za karakterot na kni`evno-istoriskata vistina. negovoto iskustvo. epistolarnata forma. Kako {to od ovie nekolku re~enici mo`e da se vidi. niz neposrednite obra}awa do Aristotel. zemena e vo predvid aperceptivnata pozadina na adresatot i negovoto naso~eno razbirawe na prikaznata. ovoj roman. siot tekst ima i svoj ekspliciten adresat vo Aristotel. ja istaknuva teoreti~arot Franc [tancl kako eden od temelnite motivi na prikaznata vo prvo lice.raska`uva~koto jas.

prvpat sega. Ovoj obid za "naturalizacija na tekstot#.e. t. toa Jas tvrdi: "Toj be{e Aleksandar i za nego treba da se pi{uva poinaku od seto ona {to e napi{ano#. delo. Iskazot na Arhidej. povtorno ovozmo`uva da povle~eme tangenta so teorijata na R. isto taka la`no i neto~no. kako siot moj `ivot. kontrola i kritika#. raska`uva~koto jas se nadgraduva so u{te edna svoja modifikacija: meta-jazi~koto jas. sevo ova {to sum go pi{uval. neotelotvoreno (ontolo{ki nesigurno) Jas. Beograd. zo{to duri jas pi{uvav za Aleksandar. svedo~i za pripadnosta na ova delo. koi. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i podrugo#. kone~no. nesigurnosta za idninata na tvore~kiot rezultat. Toa se se}avawa.. 12 R. vo knigata: Strukturalisti~ka poetika. koja go problematizira samoto svoe postoewe i funkcija.vo smisla pokom10 Za ulogata i funkcioniraweto na kni`evnite kompetencii. "sveduvaweto na site svoi funkcii na opservacija. iako se odnesuva prvenstveno na negovite spisi. Po smrtta na Aristotel. tuku i na implicitniot avtor. Iska`aniot somne` vo verodostojnosta i komunikaciskata neophodnost na ovoj tekst. bri{ej}i gi site pretenzii za svoe institucionalno deluvawe. 140 . proniklivo govori Xonatan Kaler.10 vakvite oblici na skepsa ili samoomalova`uvawe.12 Vo taa smisla. nastojuvaat da se steknat so "dopolnitelen avtoritet# pred ~itatelite. 11 X. Leng.Elizabeta [eleva MAGOR pretstavuvaat posebni doblesti i dopolnitelen prilog za kompleksnata struktura na ova delo. pretstavuva hipersvesnosta. poinaku . i. delo. "Lagata. navistina deluva mo{ne spontano. otkako razbrav za tvojata smrt. nav. nego ve}e go zaboravile ili go pametat. Mi se ~ini kako da gi pi{uvala tu|a raka. A laga e sevo. ne treba voop{to da se tolkuvaat bukvalno: kako {to proniklivo upatuva X. Arhidej }e go napi{e slednovo: "Komu sega da se obra}am? Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. vo ovie dva dena. me|utoa.11 dilemata pred napi{anoto. Gi pro~ituvam. edna od su{testvenite crti na tkn. pretstavuvaat vid umetni~ki konvencii. vo poglavjeto: Konvencija i naturalizacija. Na po~etokot.. nav. Leng: spored koja. kakvo {to sega mi stoi ova {to jas sum go storil. vo koi najmalku go ima Aleksandar#. vsu{nost. i samite. kako i nezadovolstvoto od artificielnosta na umetni~kiot tekst. mi stanala edinstvena vistina. go dolovuva vnatre{niot govor ne samo na naratorot. Kaler. ~ij iskazen predmet e samosvoen i razli~en od ostanatite. kon sovremenata kni`evno-umetni~ka paradigma. Kaler. na mo{ne suptilen na~in. 1990.

Alkalez e metafori~na figura na raznojazi~ieto. `anrovskoretori~koto. iska`an vo vrska so prividot na istoriskite veli~ini. 141 .pleksno. i istovremeno negov ironi~en. kako i na trite Aleksandrovi `eni. i polikulturniot identitet na makedonskoto carstvo. a samo minal niz nego. Arhidej negoduva i poradi sopstvenata vozbudenost i o~aenost. niz toa nepostoe~ko carstvo. imeno. Likot na Aleksandar. kako {to }e mu se raskine carstvoto.13 ne samo kon svojot. kako bo`estven tatko na carstvoto. {to romanot na Mickovi} kreativno ja soop{tuva. Kriti~kiot odnos kon vnatre{niot govor. redovno go menuva predmetot na prevedeniot iskaz.. kako na site onie koi znaat mnogu jazici#. ima figurata na poliglotot Alkalez. vo deloto na V. "mislata mu be{e matna. koe mislel oti go sozdal. Arhidej go manifestira vo lucidnite komentari na pogrebnite slova i natprevaruvawa na velikodostojnicite. "I zo{to seto toa? Za. kako suveren kaznuva~i nagraduva~ (vo samo-osporuvaweto na romanesknata vistina). odo{to na soodvetstvoto so vistinata.nudi globalno prevrednuvawe na kategorijata na identitetot i pove}e ramni{ta na negovata dekonstrukcija: istoriskoto (vo likot na Aleksandar). psiholo{koto (vo Arhidej). namesto nego . ~ija{to neuskladena intonacija. stanovi{teto na sega{nosta. tuku i kon onoj na drugite dvorjani. 13 Za kategorijata "vnatre{en govor#. Poseben udel vo toa soznanie. Po poteklo Vavilonec. opa~en lik. Beograd. ja otkriva mitolo{ko-ritualnata dimenzija na moderniot identitet. so edna pogolema doza na li~na do`iveanost. tuku e pove}esloen fenomen. Jazikot ne e povr{inski. 1980.#. na krajot. poradi haosot i "celosnata par~osanost na mojata psiha#. vo negoviot zarodi{. stanuva paradigmati~en za raspoznavaweto na oblikot na istoriskata revizija. ontolo{ko-egzistencijalnoto (vo objavata na smrtta). gi sledi istoriskite pretpostavki za ra|aweto na moderniot identitet. romanot raskrstuva so Mitot za prisustvoto. da le`i tamu ona raskinato telo.. A sepak. anti-junak na razlikata. Volo{inov / Bahtin Marksizam i filozofija jezika. Kriti~kiot stav na Arhidej. koj{to se dopolnuva so starozavetnoto u~ewe za Jehova. Romanot. Odbiraj}i go kako hermeneuti~ka perspektiva. krunski dokaz za principielnata nemo`nost na taka zamislenoto carstvo: junak na ras~ekorot i pogre{nata intonacija. koj{to mnogu pove}e £ slu`i na strategijata na retori~kata maska.

otfrlaj}i ja prethodno "normativnata individualnost#. Seuil. Negovoto vistinsko ra|awe. nastapuva duri toga{. deka hipertekst e delo "izvedeno od nekoe prethodno umetni~ko delo#. so drugi zborovi. deka. opfa}a "niza kulturni stereotipi. Vo ovoj slu~aj. deka "edinstveno pismoto mo`e da ja artikulira onaa radikalna neprisutnost na subjektot#. univerzalen karakter. Terminot "komplementaren identitet# e prevzemen od razgovorot od Radoman Kordi} so Qubi{a Jeremi}. i za transcedentalnite ozna~iteli i avtoriteti. i objaven vo rubrikata: Knjige. 14 142 . sledstveno na toa. negovoto sredi{te ne se nao|a vo negovoto jastvo. prvo. ~ovek ili utopiska prikazna). vedna{ upatuva na modalitetot na transformacija. Zagreb. zasegaj}i vo problemi od s¢vremenski. pak. samiot tekst dostignuva visok stepen na kulturen vraisemblance. A najgolemata zasluga za toa. in: Bahtin i drugi (zbornik).Elizabeta [eleva MAGOR Arhidej. da ne zaboravime. taka i ovoj roman18 nu`no ja vklu~uva. koja ne mora nu`no da zboruva za svojot prethodnik . posveten na prozata na srpskiot romansier Vidosav Stevanovi}. 27. Makedonec). od druga strana. {to kako i sekoj hipertekst. 212. 15 Terminot e na Cvetko Milawa: Iscrpljenost modernisti~ke paradigme. Otade. no sekako go pretpostavuva. koga po~nuva subverzivno da prosuduva za poredokot. s. 1990. Paris 1982. Vaka naso~enoto ~itawe. Tre}i program RTB br. vsu{nost. Toa ~itawe.tuku vo Aleksandar. Kaler.17 so svojata sovremenost. stanuva zbor za aktueliziraweto na eden kulturolo{ki model. v. @erar @enet pi{uva. rezultat na transformacija. 17 Za kulturniot vraisemblance. po~nuva da ja gradi svojata. koja e privilegiranoto mesto za osoznavaweto i iska`uvaweto na subverzivnata Drugost i na bolnata nepremostivost na Razlikata. 18 Vo svoeto poznato delo Palimsestes. i krizata na identitetot voop{to. nezavisno od faktot. specifi~ni za edno razdobje#. 1980. br. toj i nema svoja supstancijalnost. 1992. Republika. da go izneseme misleweto na Semjuel Veber. specifi~en za post-modernata duhovnost: otsustvoto na Transcedentalniot ozna~itel (s¢edno dali e toa bo`estvo. otkriva. otkriva pove}enaso~ni teoriski uvidi. Arhidej e primer za decentriran junak.16 Da zaklu~ime: ~itaweto na romanot "Aleksandar i smrtta#.15 svoeto samodo`ivuvawe preku sinxirot na Ozna~itelite (oru`ar. "kulturni referenci. s. 3/4. {to umetni~kiot hronotop e konkretno opredelen so aleksandriskata epoha. da se vidi istoimenoto poglavje od navedenata kniga na X. vo osnova post-moderna personalizacija. 46. vo hermeneuti~kiot klu~ na identitetot i Drugosta. krizata na falogocentri~niot poredok. se javuva kako nositel na "komplementaren identitet#14 takov {to neposredno se naslonuva na drugiot i od nego ja crpe svojata gra|a. koga. s. £ pripa|a tokmu na tekstualnata praktika. Urez. Ovoj termin. pridru`nik. 11-12. 16 Vo prilog na ova tvrdewe. koi se usvoeni kako vraisemblable vo edna odredena kultura#.

koja go zacvrstuva modelot na post-metafizi~kiot svet. spored ka`uvawata na Karl Hajnc [trile. tuku i vo paradigmatska (moralno-filosofska) smisla.sli~no kako i srednovekovniot egzempl. primarnata ontolo{ka nesigurnost. decentriranosta. da se vidi statijata na Karl Hajnc [tirle: Pri~a kao egzempl. 143 . br.19 ovoj roman e dvojno ~itliv i relevanten: ne samo vo sintagmatska (odnosno povesna). Republika. preku perspektivite na Otsustvoto i Polimorfnosta. 1984. Egzempl kao pri~a. 5. 19 Za egzemplot kako `anr.

konsumiraweto.Tot. e bog na smrtta i upravitel na jazicite. †Qubovta i smrtta ne se objasnuvaat. Ili. Smrtta (nebitieto) e nesoslu{anost. Tokmu kopne`ot po zabranetoto (ovo{je na soznanieto). A toa. da bidat obi~ni smrtnici. preku nemu imanentniot ~in na prestapot.Tanatosot.Elizabeta [eleva MAGOR TANCOT NA EROS I TANATOS (nekolku primeri od makedonskata lirika) 1. pak. 144 . nerazbranost. da se ostane od onaa strana na molkot. jazi~no nesvodlivi. Da se op{ti. koja. Erosot. koi go zaokru`uvaat po~etokot i krajot na komunikaciskiot (dijalo{kiot) krug. zna~i da se op{ti. istovremeno. a tokmu vo kopne`ot. da se bide za sebe#. sovremenata epistemologija ja pronao|a ednata od svoite delotvorni. Mora da se probaat#. Tie se nesoop{tlivi. U{te od bibliskite vremiwa. staro-egipetskiot bog . otsekoga{ postoi pome|u kopne`ot. kako posleden horizont. otade zaboravot i amnezijata. toa zna~i. Da se op{ti. da se proba qubovta. do kraj neprenoslivi. heuristi~ki komponenti. kako kazna. toa zna~i. pa sepak. Spored bibliskiot mit. od svoja strana. kon vrskata. znaeweto i smrtta. vkusuvaweto na seksualnoto (erotskoto) iskustvo. kako {to voop{tuva Bahtin: "Da se bide. kako svoja vozvratna reakcija. kako proekcija. Da se op{ti.su{testveno e povrzan so svojot komplement . kako granica. da se hrani i neguva kopne`ot po drugiot. e pri~inata. Dejan Dukovski Eros i Tanatos . Ili. povtorno.dve inicijaciski iskustva. da se bide upaten kon ne{to. Da se bide. progoneti od rajot i od ve~nosta. i. ja predizvikuva . n¢ vra}a kon bibliskiot mit za Adam i Eva: odnosno. preku nego. zaradi koja{to Adam i Eva }e bidat kazneti. zna~i da se bide za Drugiot.kaznata na smrtta. zna~i da se vkusi i smrtta. zna~i-da se znae.

vo filmskata umetnost). tuka e i poznatiot mediteranski mit. vo svojata pomamena. spored nu`nosta na svojata priroda. s¢ do dene{ni dni (i. od svoja strana. go ubivaat razbesnetite menadi. i nesomneno erotska ekstaza. vo samiot akt na `iveeweto. ovde smeeme da zaklu~ime. Temata za qubovta i smrtta e eden od najplodotvornite kni`evnoumetni~ki toposi: i so pravo. me|u erosot i tanatosot. Vo ponovo vreme. a da ne bide hibris. obete komponenti od ovaa tema. tro{nosta na ~ovekovata egzistencija i telesnost. kako {to veli Ni~e. Periodi~noto odr`uvawe na dioniziskite sve~enosti. naru{uvawe na poredokot? A. koi prisustvoto na smrtta go otkrivaat vo sekoj moment od `ivotot. kaj Sabato. po "definicija#. i predizvikuvawe na smrtta. kakva {to e vampirot (Drakula). kogo. Imanentniot erotizam na smrtta. i. na nekoj na~in. zavr{uvaat so smrt#. i vozvratniot tanatizam na qubovta. fascinantna. privremenosta. Efemernosta. kogo neminovno go sledi seksualno-zavodni~kata komponenta. U{te podocna. poradi taa pri~ina. najcelishodno se potvrduva tokmu vo likot na vampirot (povratnikot od svetot na mrtvite). za rastrgnuvaweto na Dionis. vo koi se preispituvaat fundamentalnite aspekti na ~ovekovata egzistencija. upatuva na toa. nie. qubovta go vklu~uva i e nezamisliva bez ~inot na prestapot. so samoto toa. deka sekoja qubov e. preku krvo`ednite ape`i. dokolku. Dokolku.postepeno i delotvorno navleguva i vo kni`evnoumetni~kite. folklorno-fantasti~na figura. odnosno `anrovski profiliranite tekstovi. zarazata na smrtta. dali toga{. {to vampirot im ja prenesuva na svoite partneri. site golemi qubovi se tragi~ni i tie. deka tancot na erosot i tanatosot. od koi ponatamu se sozdava ili. i vo qubovta. se †ra|a# tragedijata. ja sledime ovaa razmisla: "Qubovta kopnee po apsolutot i.Mitologijata navistina plasti~no ja izrazuva interferentnosta na qubovta i smrtta: pokraj bibliskiot. podemot na edna. toj prestap se sostoi tokmu vo takvoto posegawe i kone` po "apsolutot#. za fatalnata bliskost i zaemnata privle~nost. 145 . demonskiot erotizam. sledstveno. kako fenomen. prizivawe i zaraza so smrtta? 2. grani~ni situacii. zabraneta qubov i deka. vsu{nost. dlaboko gi proniknuva filosofite od fenomenolo{kata proveniencija (posebno Hajdeger). od mitolo{kite . taa ne mo`e. gi zasegaat tkn. u{te pove}e. posebno. u{te podelotvorno go zacvrstuva soznanieto.

slikarot Vinsent Van Gog. Dokolku se potsetime na pro~uenata balada "Gavranot# od Edgar Alan Po. Ako se navratime kon literaturata. uka`a na inherentniot. verojatno osen~eni so melanholi~niot duh na krajot na vekot. za pretpo~itawe na smrtta. bezrezervna. koja re{itelno go zastapuva predimstvoto na (tvore~kiot) eros. so ne malo krativno zadovolstvo i so golem recepciski uspeh.samoubiec Verter. Erih From. poprvo bi sakale da umrat od qubov. Po~nuvaj}i od srednovekovniot roman za Tristan i Izolda. Posebno omilena i podatliva e vo toj kontekst . deka vo nea izobiluvaat takvi primeri. koja se kaznuva so smrt. Tokmu vo ramkite na takvite dekadentni nastroenija i raspolo`bi. pretstavena preku "kultot na mrtvata sakana#. so romanti~arite. "Za da tvori{ vo ovoj svet. neosporen e vpe~atokot za su{testveniot udel na ovaa "nekrofilska" estetika ili nekropoetika. korelativnata vrska pome|u Erosot i Tanatosot. evropskite literaturi. duhoven 146 . poeti~ki kult. koj. vo sonetite na kontroverzniot [arl Bodler. odnosno dela. a vo prilog na razgradbata i uni{tuvaweto. {to definira eden svoevidno opredelen. Taa. vo ramkite na estetikata na grdoto. treba da umre{ za sebe# . beskompromisniot devstvenik. Vo vrska so takvata fanati~na.temata za zabranetata ili nevozmo`nata qubov. Takvata paradoksalna qubov kon smrtta. preku renesansnata drama za Romeo i Julija. tatkoto na psihoanalizata . koja go podrazbira i se doka`uva preku nekakov oblik na li~na `rtva. Po~nuvaj}i.Frojd. podocna. nasproti `ivotniot eros i libido. ja narekuva nekrofilija. Asketskoto samoodrekuvawe od `ivotot. imeno. za smetka na samo`rtvuvaweto i odrekuvaweto od sopstveniot `ivot. koj dejstvuva "od onaa strana na principot na zadovolstvoto#. ekstravagantno go prednazna~uva modernisti~kiot dualizam na qubovta i smrtta.Elizabeta [eleva MAGOR U{te prethodno. fatalna predanost kon idealot na qubovta. eden kriti~ar duhovito zaklu~uva: "Nekoi pisateli. vlijatelna kni`evnoumetni~ka paradigma. povraten nagon. 1992:61). prodol`uva da vlijae i ponatamu.mu pi{uva na svojot brat Teo. otkolku qubovta da umre# (@il Ernst. vo ime na povisokiot. ja tretiraat temata za zlokobnata obuslovenost me|u qubovta i smrtta. vo oblikuvaweto na novata. sozreva i edna radikalna filozofija na tvore{tvoto. koi se sosredoto~eni vrz vozbudlivoto prepletuvawe i dualizmot na qubovta i smrtta. stanuva konstanta. neminovno }e zabele`ime. vo sozdavaweto na poetikata na simbolizmot. koga qubovnite "divani# gi sporeduva i izedna~uva so "grobnica#. pa s¢ do Geteoviot "hit# . vklu~uvaj}i vo nea pove}e raznovidni primeri.

vo duhot na eden poznat rok' en' rol slogan. Vo ovoj. Vo pesnata "Igra za trojca#. pri toa.upatuva u{te na edna od mo`nostite. ova navidum paradoksalno ravenstvo i poeti~ka dijalektika na qubovta i smrtta. vo make147 . Janevski se vpu{ta vo smel dvoboj so temata ili so personifikacijata na Smrtta. inaku isklu~itelno pottiknuva~ka tema. taa bi govorela vaka: "umri mlad. Vo "Ricarot i alhemiskata ru`a#. Ti i taa pred oltar/jas kiten svat pod oltar#. svedo~i za nadmo}nata vitalnost na erotizmot: "i mrtov sepak sum glad#. ti i jas.yverot na qubovta# Bogomil \uzel Vo vrska so na{ata. Kafka . koi poteknuvaat od sovremenata makedonska poezija. bi sakale da poso~ime nekolku paradigmati~ni primeri. vo koi neretko tokmu smrtta go igrala svojot pobedni~ki tanc. ovaa predubedenost za su{tinskata "prokolnatost# na poetot. onoj {to go ima sonceto naizust v glava Nemu re~ta mu ja se~e ustata Ostavaj}i mu crvena ru`a v zabi I gor~liva para pod jazik#. a koi. za kreativno promisluvawe na relacijata Eros-Tanatos vo balkanskite literaturi. ovojpat postaven vo sosema poinakva. Flober. Ako. denes ja parafrazirame. i bidi ubav avtor#. lirskiot subjekt veli: "Ajde da si poigrame/ Smrtta. 3. "Koj patuva? .. lirskiot subjekt. sega. se prestoruva vo apologet na kopne`ot i strasta. ~ija{to transcendentalna sila.. Ako go nabquduvame vo ramkite i so ogled na s¢vkupniot tvore~ki opus. vo prv red opstojuva tvore{tvoto na Slavko Janevski. Obzemen so istoriskite traumi na Balkanskiot prostor. makedonskiot poet Bogomil \uzel. ja dokosnuva temata na tvore~koto prokletstvo. kako Kerkegor. na sli~en na~in. grani~na situacija. inaku poznat {egobiec od usnata kni`evnost. kako svoevidna poeti~ka konstanta. koe go praktikuvaat nekolku pro~ueni "ve~ni ergeni#.. so nemu svojstvenata erotizacija na demonizmot. gor~livata lucidnost i li~nata samo`rtva na poetot: ". uka`uvaat na frapantnoto sovpa|awe me|u Erosot i Tanatosot. Vo pesnata "Bolen Pejo#..eros na tvore{tvoto.

Vo ramkite na temata za imanentniot spoj me|u `ivotot i smrtta. ~ovekot e `rtva na sopstvenata lakomost. me|utoa. Trepetnata bliskost me|u qubovta i smrtta e izrazena i vo lirikata na Bla`e Koneski. qubov moja/}e si ja izloka splinkata/so jazikot na kopne`ite#. gi pi{uva kako svoevidni poetski testamenti. i vo edna od pesnite. Janevski iska`uva edna samosvojna poetska antropologija. vo koja otkrivame frapantna sli~nost i sovpa|awe so paralelizmot na Koneski. Ne{to podocna. kade{to smrtta e personificirana vo likot na hazarderot. od druga strana. svedo~i za predominantno epskiot karakter i vrednosen kod na na{ata sovremena kultura. koja ja zabele`uvame i vo negovite prozni dela: taa govori za takvo edno viduvawe na ~ovekot kako samorazorno. a. koj mu e soigra~ na lirskiot subjekt. Tie stihovi. svrzan so opojnoto i ritualno prisustvo na smrtta.oltarot (kako i vo pesnata "Su{i#: "Svadba e/Gladot pred oltar /smrtta ja poveduva/rumena od `itata usviteni#). postoi poetska slika. Andreevski "Lakrimarij#. 148 . zave{tanija i pretskazanija za smrtta. Edna~eweto na pu{kata i ven~anata `ena. Morni~aviot paralelizam. smrtta e povikana kako u~esni~ka vo erotskiot tanc i e povrzana so simboli~kiot predmet na svadbata.Elizabeta [eleva MAGOR donskata poezija. verojatno edinstven. "Pesjo brdce#: "Samo nikoj da neja vidi mojata smrt/da bidam sam so nea/kako so nevesta vo no} na zatrudnuvawe#. posveteni na Marko Krale. vo igrata na `ivotot (erosot) i smrtta. prosleduvaj}i ja minlivosta i tro{nosta na vremeto i teloto. stoi~ka samosvest i podgotvenost na poetskiot subjekt. Takviot duhoven sklop. svedo~i za trevo`nata i prodorna lucidnost na poetot. Otade. a vo kodot na kopne`ite neminovno e vpi{ana {ifrata na fatalnata glad. me|u intimizmot na svadbenoto za~nuvawe i intimizmot na smrtnoto "iskustvo#. A. koj{to svoite posledni knigi. otvoren poetski dans makabr. go potvrduvaat postoeweto na edna retko hrabra. od edna strana. e prisuten otporano. Pesnata "Vol~a svadba#. {to gi povrzuva nevestata i smrtta: "le`at so pu{kite/dopreni do obrazot/kako da budat telo/na ven~ana `ena#. vo poslednata stihozbirka na Petre M. preku impresivnata poetska slika na svadbata me|u vol~icata i vrkolakot. go podvlekuva intimnoto so`ivuvawe na junacite so oru`jeto. isto taka. Sli~en prkos e sodr`an i vo pesnata so indikativen naslov "Poker so smrtta#. za samo-soo~uvaweto so opasnata blizina na smrtta. svedo~i za spregata me|u qubovta i demonskite sili. koj pretsmrtnata `elba na slavniot balkanski junak Marko Krale. ja oblikuva kako modalitet na fatalniot dualizam me|u erosot i tanatosot. odnosno za qubovta kako demonolo{ki fenomen. intonirani vo vid na edno prodol`itelno prostuvawe od sebesi i od `ivotot. samouni{tuva~ko bitie: "Stomakot neumorno sebesi se xvaka/}e se zasiti i pre`eden.

vo svojata realizacija. vo svojata oporita. Re~isi na identi~en na~in. tuku i vo realnata praktika. manifestira prkosen bunt kon smrtta. vojuvaweto. ponatamu ostanuva intrigantna razmislata za ~esto morbidnata. Ovoj poet. "sudniot podvig#. da go sostavi (vo {to go otkrivame simbolizmot na erosot. kako i nejzinoto doa|awe. qubovta navistina pretpostavuva dobrovolna smrt na pre149 . `enata. bitkata. kako sojuznik ja bara `enata. erotski. Vo ovaa pesna.e. i Ante Popovski eksplicitno gi izedna~uva samo`rtvenite postapki na alhemijata i qubovta: "Tie niz smrtta-nie niz niv/taka ja izu~uvavme qubovta/taka pravevme jaglen od sebesi#. "da se svetuva zna~i da se sogoruva#. Ovojpat. kako soedinuvawe) i (dali. libidinalno?) da go osposobi Doj~ina. spored koja smrtta prestavuva samo povod za nov po~etok i neophoden preduslov za pro~istuvaweto na materijata. no koja. }e zagine vo borbata za Makedonija. vpu{taj}i se vo poetski megdan so nea. pro~isti gi plamenu na{ite `ivoti/eden ogan postoi za da bide goltnat od drug# . e neposredno obuslovena od (erotskoto) sostavuvawe. Bolen Doj~in. koj vo makedonskata lirika go inicira{e simbolizmot na alhemijata i negovoto proniknuvawe so poezijata. drugarstvo i zaemnost. odmazdata. Vo niv. od obvrzniot udel i u~estvo na `enata.veli Doj~in. Stanuva zbor za eden od folklornite toposi vo juna~kite pesni: taka. i tie go slavat pred s¢. temna lirika. Povtorno vo vrska so u{te eden kulten lik na juna~kiot patos. metafizi~ki (zna~i. "Pro~isti gi. (kako i qubovta) glavno imaat funkcija na zgoden. omrazata. osven {to eksplicitno se kopnee po smrtta i se dovikuva grobot. otvoreno ja povikuva. smrtta e osloboduvawe. tie se prevoshodno patrijarhalni. mora da se zaslu`i. duri i neophodno sebe-sogoruvawe: spored nekoi sovremeni psiholo{ki tolkuvawa. t. Onti~kiot imperativ na qubovta i smrtta e lapidarno iska`an i vo stihovite na Bogomil \uzel. lirikata na Koneski ja tematizira bliskosta na `ivotot i smrtta. no dopolnuvaj}i go istiot izvesni.kako {to vo epskite kulturi voobi~eano i biduva. "Jas kopneam grob temen i studen/ nema kraj bez mojot podvig suden# . ne samo vo domenot na ezoterijata. nagrada po koja se kopnee. ma{koto prijatelstvo. univerzalni) konotacii. Kako i da e. smrtta. balkanska erotizacija na smrtta i nejzinite metafori~ni korelati: oru`jeto. edinstvena na svetot#. Qubovta e dobrovolno i posakuvano. so podvig. Mile pop Jordanov }e se "posvr{i# za svojata zemja. postavuvaj}i se sebesi vo ramkite na po{irokata. za negoviot posleden boj so zloto.posegnuvaj}i tokmu po oploduva~koto iskustvo na alhemijata. `estoka. na primer. dovikuvaj}i ja ponatamu "nepoznatata `ena. kosmi~ka dijalektika na ognot i sogoruvaweto. duri i vo duhot na edna ritualna mantra. metafori~en korelat. a. isto kako i Janevski. lirskiot subjekt aktivno se postavuva kon nea.

{to ja pro~istuva istorijata i vremeto. Vo tie ramki. ovaa lirika go poentira mo}noto sozvu~je i ma|epsaniot tanc na dvata principi: Eros i Tanatos. ~ij{to tvore~ki eros prodol`uva da zra~i i po biolo{kata smrt: "Velat. apokalipti~en ton i ritam. tokmu vo ovaa fatalna pohota i pohod na temnoto. vremeto: se otkriva fundamentalnata. Vo edna druga pesna.Elizabeta [eleva MAGOR thodnoto. "Vreme e/ Na 'rtewe/Od nultata zemja/Kade s¢ {to e vo nas/Raste i is~eznuva/Vo drugo#. kako afirmacija i objava na `ivotot). smrtta. samo`ivo i isklu~ivo ego. kolku demonski. od druga strana. isto tolku treskavi~en. kako i kaj Koneski. nejziniot strasen i sekoga{ zagado~en megdan so smrtta. poetot pretstavuva edna besmrtna egistencija. erotska pohota. i ontolo{ko zaokru`uvawe na slobodata: "samo vo smrtta }e bide{ avtonomen#. amorfna i destruktivna protiv-sila na `ivotot. e odnovo -pismoto! Sepak. Napi{ana vo eden. smrtta povtorno. V`e{teno govorej}i za pohotata. svojstven na lirikata na Popovski. I groba/Vodoskokot niz grobovite/ Mrtvi tela nosi/Vo ova ludo leglo. vo ime i slava na `ivotot (so samoto toa. t. "Ludoto leglo# i "Mistik#. dodeka. mrakot i haosot. 150 . aporeti~en lik: taa e qubovna. egzaltiran. koristej}i gi prepoznatlivite alhemiski simboli (nultata zemja . Takvoto do`ivuvawe na smrtta. ili. su{testvena smisla i golemata pri~ina na poetskata egzistencija. I vsekoj udar raste/ Velikiot kov~eg/[to }e n¢ dvoi/Dodeka ~itam/ Od usnite tvoi/I smrtta/Ja ottrgam no}e#. e vo dosluh so panteisti~kiot duh. samodovolno. ovaa lirika go otkriva tokmu nejziniot dvosmislen. ~ij{to nositel. "Koj se nasmevna/Koj/Grobovite gi otvori? Za{to smrtta tamu ne e? Za{to taa tlee? Vo sekoe strastno dvi`ewe#. egzistencija. verojatno. smrtonosna pohota.kako poetska paralela na nigredo. poto~no. isto tolku i demonska. se javuva vo uloga na osloboditelna sila. ambivalenten. I mrtov pameti poetot#. so otkrivaweto na arhetipskite {ifri na prirodata i besmrtnosta na nejzinite elementi. i na pismoto. Eksplicitnoto proniknuvawe me|u erosot i tanatosot go zabele`uvame i vo vo knigite na Jordan Danilovski.i go najavuva bipolarniot ciklus na posledovatelni ra|awa i umirawa). vo prilog na vostoli~uvaweto na edna povisoka. pohota na Temninata i uni{tuvaweto. ne umira.e. altruisti~ka zaemnost na Nie.

blizinata i navestuvaweto na vulkanskiot ogan. Go odbravme romanot "Pod vulkanot#. praznicite (Denot na mrtvite). tokmu vo Kanada. halucinantno-delirantno do`ivuvawe.DA SE BIDE ILI NE! (za poeti~kiot nalog i lekovitosta) Site prikaski. pra{awa. se potpira na ona op{to. diplomatski pretstavnik. Tekstot e pate{estvieto. po malku pekolno. nie site zaedno go delime i ~uvstvuvame. gore{tinite koi go rastopuvaat mozokot. koja stanuva dominanta na negoviot li~en `ivot: toa e strastvenata potreba i zavisnosta od alkoholot. kako 151 . Xefri Fermin. koi gi raska`uva kinoto. od britanskiot pisatel-nomad Malkolm Lauri. prisustvoto na mitskite isku{enija. Umetni~kiot hronotop vo romanot. vo edna sredina i pozicija "pome|u#. za `ivotot govorat kako za pate{estvie. koi se bolni i za na{ata epoha. op{tata opienost od podnebjeto i `ivotnata pulsacija. Vo ova kompleksno strukturirano delo. vo koja i nie samite. No. koe dominira vo tekstot. }e bide sosredoto~en vrz edno konkretno kni`evno delo: vo koe. se soedinivat su{tinskite poklopuvawa na relacijata tvore{tvo i `ivotno iskustvo. nomad. kako ~itateli. smrtta. stranec vo klimatski i kulturolo{ki dale~nata zemja. samo fusnota vo tekstot. vo koe se opi{uva posledniot den od `ivotot na britanskiot konzul Xefri Fermin vo Meksiko. Poto~no. obele`en e so edna posebna strast.. na eden po malku misti~en i intriganten na~in. vo koe mora da se umre. sozdavaj}i retori~ka i semanti~ka vrtoglavica. celoto opkru`uvawe. Klaus Krajmaer Analiti~kiot interes na ovoj tekst. se vtopuvame. potreba. dionizisko svetlo: uli~kite prepolni so lu|e. Xefrievata egzistencija. koja toj. postojat nekolku klu~ni i bolni pra{awa ne samo za negovata. ~ie{to kulturno zra~ewe i dlaboko nespokojstvo.e sporedna pojava. tuku i po{iroko. toj factum brutum. napi{an 1938 g. Meksiko e prika`an vo svoeto rasko{no.

Naro~no. pa edna ve~er. "S¢ neka odi bestraga. te`neat kon ona biblisko sozdavawe na svetot. vo eden moment. bezrezerven anga`man i podr{ka. za taa severna paradigma na potragata po izgubeniot raj. koja be{e prinuden da ja nosi na svojot grb. od nomadskiot impuls i vetuvaweto na sre}ata. a koja se vode{e na imeto Xefri Fermin#. stoime na balkonot na taa ku}a. cvrstata li~na uverenost. svojot identitet go do`ivuva kako svoeviden tovar: toj bi sakal da se oslobodi i razre{i od "tiranijata na sopstvenoto jas#. mitsko-kosmolo{ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . izbor. drugiot svet.tie. za mestoto kade {to tie. {to £ slu`i kako garant. vzaemno usre}eni. Na ovoj plan. za zemjata. koi se odnesuvaat na nivnoto (ne)prifa}awe na odredeniot `ivoten i kulturen identitet. odnosno. progresot i nade`ta. "^inam. izbegnuvaj}i se taka samiot sebesi i svojata osudenost na jastvo. na{ata ku}a izgradena nad zalivot. ridovi i modri vodi. kako i makar samo za odr`uvawe na postoe~kiot. odnovo bi go zapo~nale i sozdale svojot `ivot. pred s¢. vera. prokleta mora. so pomo{ na ~a{kata. gledaj}i preku vodata#. sekoga{ nao|aj}i se vo vnatre{en raskol. duri. vsu{nost. vo neprestajno treperewe pome|u minatoto i sega{nosta. gledam kako `iveeme vo edna severna zemja. presudna uloga. do`ivuvaat nekoi dlaboki li~ni. vo ovoj razgovor. seto ona {to £ gi ovozmo`uva sredstvata za vlez i izlez. vo koj fakti~ki `ivee i onoj. zemja na planini. Kako i mnogu drugi intelektualci. svojot dom. alkoholot. pome|u svetot. Xefri (delumno i Ivona). }e ima prisustvoto i silata na samata vera. toj sonuva za Kanada. vsu{nost. ubedenost.Elizabeta [eleva MAGOR kni`even junak. koja zaedno so celiot amerikanski kontinent. duhovni nedoumici. go aktueliziraat ona po~etno. vsu{nost ja "deli# so svojot avtor. Xefri i Ivona. mo`ebi i samiot kulturogen poim za Jugot. 152 . zemjata koja ja simbolizira pekolnata me{anica na lu|eto. se vrzuva za toposot na noviot po~etok. Za razlika od Meksiko. na onaa u`asna. Xefri go obrazlo`uva svojot son za vetenata zemja. cel ili identitet. vo mo`nosta i opravdanosta na takov son i proekt. {to £ dava smisol ili karakter. Obzemeni od vol{ebnata slika na golemoto prostranstvo. Napu{ten. vpro~em. deka toj svet zaslu`uva takov li~en. kon rodona~elnata zaednica pome|u ma`ot i `enata. Za sozdavawe na eden nov svet. kako {to samite se nadevaat. potrebna e. Xefri Fermin. mentalno sa naseluva. koja sepak pokajni~ki mu se vra}a. kon sozdavaweto. ognot ili. vo koe. kade. od svojata sopruga Ivona.

bolno ja saka svojata `ena). od koja nema da uspee da se vrati. {to gi aktivira na{ata postmoderna duhovnost. tvore~ki pekol. na{ata verba i na{iot um. kako da se vpu{ti vo beznade`niot dijalog so temninata. kako i za "pekolot# . Mi{el Fuko. anticipiraat ne samo nekoi od poznatite egzistencijalisti~ki enigmi i dilemi. da se se}ava i da go bara svoeto upori{te. Sosema to~no nasetuvajki ja opasnata blizina na svojot fizi~ki kraj. demne vrz na{ata du{a. za razlika od nego. "Ponekoga{. tuku. da saka (oti toj. koi vo svojot roman. Navistina. nema da mu uspee da "se vrati#. spored lucidnata zabele{ka na slovene~kiot teoreti~ar Janko Kos. koj ne e na{. daleku popoznat nihilist vo kni`evnosta: Bazarov. koj ne bi bil samo spekulativen.li~en. kako op{ta duhovna sostojba. vo ovaa epoha dominira meta-fizi~kiot nihilizam: "postmodernata e poslednoto literaturno otelotvoruvawe na metafizi~kiot. za kogo vo romanot se veli deka e (paradoksalno) ~ovek so "abnormala snaga i gradba#. bil pouspe{en . socijalniot i moralniot nihilizam#. i u{te pove}e pogubno. melanholijata (Julija Kristeva). decentriraweto i preispituvaweto na mo`nostite za vospostavuvawe na edinstven. tuku i cela edna struja filosofi. kogo{to. soznajniot. svoeto "oru`je# vo pieweto. Lauri. ili identitet. racio-centri~en identitet. zasegnati od problemot na osporuvaweto. nesvesno samiot uspe{no go dovikuva. ne e blizok. za da mu go podari svoeto znaewe na svetot: samo. vo toj kontekst. tuku vo srceto#. prazninata. na celiot korpus problemi. barem privremeno. koj{to otkril nekoja neobi~na zemja. 153 . kako da mu se odolee na "sjajot na crnoto sonce#. Pisatelot M. @il Delez. toj ne e vo Meksiko. koja. za sebesi si mislam vaka: kako za golem traga~. tuku. sli~no na eden drug. Kako da se dosegne sebesi? Postoi li smisol za takov podvig. egzistencijalen? Kako da se `ivee vo svet. vo koj e osuden da `ivee. {to taa zemja se vika pekol. avtodestruktivnosta na Xefri ima podlabok koren. alkoholi~arski. ne e ednostaven? Pra{awata. toj uspeal da go sozdade ovoj roman. svojata za{tita. i pokraj s¢. @ak Lakan.Kako {to mo`e da se vidi od negovoto bespo{tedno samosoo~uvawe. @ak Derida. monolo{ki. A. na Xefri. voop{to: tuka mislam na Mihail Bahtin.akumuliraj}i ogromna energija i tvore~ka koncentracija. i na svetot. mnogu pove}e. kako da se nadmine opojnata privle~nost na Ni{toviloto. Lauri implicitno gi postavuva. pred s¢. vo na~elnoto neprifa}awe na samiot sebe si. sekako. smrtta. ne samo vrz na{eto telo. Se razbira. ova nepovtorlivo i avtenti~no svedo{tvo za edna neobi~na zemja (Meksiko).

Vo kola`nata stuktura na romanot "Pod vulkanot#. evropskata. {to i da e. jazici. kako zemja na iskonskite energii. me|u`anrovski i poliretori~en. kako {to gi narekuva Mihail Bahtin. stravotno. svetot i kosmosot . neoficijalnata kultura na doma{nite `iteli Meksikancite . decentriraniot subjekt. koj vo negoviot roman. koi gi kombiniraat `anrovsko-retori~kite i predmetnite iskazi od razli~na proveniencija. 154 .. na zakanuva~kite vulkani i pra{umi. isku{enijata. novinskoto izvestie za anti-semitizmot. tuka e mitskiot hronotop. za krajot na ~ovekot. romanot na Lauri ja pretstavuva potresnata drama na necelosniot. Nitu ovoj presti` e vistinskiot presti`: toj nema su{tina. samiot svet se rasprskuva. podocna. Marlou. Stanuva zbor za dela. se ru{i . zaumnite mesta i predanija. koga vo u{ite gi ~uv-stvuva tatne`ite na lavata.go obele`uva duhovniot horizont na XX vek. se rasprskuva vo crni mlazevi sela. dela. identitetot na ovoj roman e intertekstualen. Sam). spored nomenklaturata na kanadskiot teoreti~ar Nortrop Fraj. rafiniranata i snobovska kultura. silno e izrazena i karnevalizacijata: prepletuvaweto i vzaemnata interferencija me|u narodnata. ne . so svoite dlaboko nere{livi aporii na identitetot. Meksiko. stilovi. prazni~na. istorijata. mora. drama. sekojdnevieto. potoa.. Se tro{i. sozdadeni po pat na hibridizacija na `anrovi. isfrleni vo kosmosot. se otvoraat i nekoi od slednite sogleduvawa. vo izvorniot menipejski duh (i ruvo) pomesteni se. po malku blaziranata. dela {to gi obele`uvaat poliretori~nosta i pove}estilnosta. vo erupcija e. sepak. na vtoroto semanti~ko nivo na temata za mitot na sozdavaweto . menito od eden restoran. reklamnite turisti~ki panoi. kolebliviot.dodeka toj pa|a. na primer.i elitnata. koja. ni `ivotot. odnosno anatomii. alhemiskite i egzoti~nite pijaloci. da se iska~il. iscrpno go pretstavuva vozniot red na E. nema cvrsta osnova. pa|a vo ~elusta na vulkanot. razorniot nihilizam i apokalipti~nite vizii. dela. vozniot red na avtobusite i vozovite (da se prisetime na Danilo Ki{. ni ugorninata. kako i citatite od "Faust# na K.na nivoto na sozdavaweto i do`ivuvaweto na li~niot (i kulturniot) identitet. razgalenite Angli~ani. @anrovskiot identitet na romanot pripa|a vo kategorijata na takanare~enite menipejski strukturi. razli~nite kanonski `anrovski formi i oblici. no. tekstot od turisti~kiot prospekt. Koga sme na tretoto nivo na zna~enskite konotacii za mitot na sozdavaweto. ~ii nositeli se belcite. vo vrska so ovoj roman. Potoa. vo koi se vkrsteni filosofijata.Elizabeta [eleva MAGOR "No ni{to nema: ni vrvovite. zapretani vo dekadencija i avtodestrukcija. Taka. So drugi zborovi. Pokraj spomenatite elementi.ova ne e vulkan.#.

bez opredeluvawe. taa bi ostanala preoptovarena. da nastapuvame od nekakva cvrsta ili upori{na pozicija. kako {to toa Bataj lucidno go naseti. zemjata. ludiloto. za vozvrat. samiot `ivot. pri toa. blagodarej}i mu na `ivotniot vlog na avtorot. vo fatalna doza se proniknuvaat avtobiografskite iskustva. vo vrska so toa. paganskiot i dioniziskiot haos vo koj. kako posledno "uto~i{te# i izgovor. vo samata kni`evna kritika i teorija: dali i tie. zborovite na @or` Bataj. Bez odredi{te. koja i samata e arena na razli~ni kulturni tradicii i identiteti. u{te podobro. Napi{ana vo Kanada. a. smislata. denes se ispi{uvaat. da go napravi istoto#.Od druga strana. Postoi li i mit na sozdavaweto. taka {to. nametnuvaj}i u{te edno pra{awe za filosofijata na sozdavaweto: pra{aweto.kni`evnite kriti~ari i analiti~ari? Imame li pravo. se pi{uvaat so svojot `ivot. `ivotnoto iskustvo i kreativnata energija. naso~eno kon samata kni`evna kritika i teorija. traumi). navidum akademski disciplini. kanadskiot teoreti~ar i bahtinolog Klajv Tomson. sudbinski. bez ~ie{to blagotvorno prisustvo. Da se nau~i kako da se bide . ovojpat. nie . prvenstveno. site granici. slu~ajot i primerot so ovoj roman na Lauri: toj e bespo{tedno otvoren kon radikalnite pra{awa za verbata. Sovremenata kritika i teorija.t. koj. avtoritativen nastap. go rehabilitira avtobiografskiot ton i {arm. begstvoto i omrazata. otvora u{te edno isku{enie. koja. prosuduvaj}i gi Drugite. onoj koj }e saka nego da go tolkuva ili. Zatoa. vo golema mera. koj ne e samo teoriski ili eruditski? Vlogot. duhovnite struewa. (inappropriated) Navistina.e. decidno veli: "Nie sekoga{ se nao|ame pome|u. knigata na Lauri. sebesi se oformuva po urnekot na amerikanskiot (a ne na francuskiot) intertekst. po odnos na sopstvenoto "jas#. ramki. neprestajno n¢ soo~uvaat. erudicijata . ovoj pat. nekoi teoreti~ari. li~en. neporekliv. isku{enijata na ambisot. Vo knigata za Ni~e. toj izri~no naglasi. isto taka. 155 . nastojuvaj}i da gi raspoznae konturite na sopstveniot poredok. vo kontekstot na literaturata. kogo{to. so odbivniot. kako {to i porano rekovme. spored misleweto na Bataj. nepodnoslivata odora na kulturata . qubovta. duri go smetaat za prethodnik na poststrukturalizmot.neopredelen#. vo ovoj roman. }e treba. e subjektiven. koi sme nie samite. prinudi i normi . so koi kni`ev-nite dela. deka "Ni~e pi{uval so krvta.vzaemno se prepletuvaat i obuslovuvaat? Da gi spomeneme. individualnoto. ostanuvaj}i imuni na dijalo{kite predizvici (mo`ebi. odn. takov e vsu{nost. Patuva~ki akademski performans-artisti. da go do`ivee.prestanuvaat da va`at. vo koja merka. Knigite.

napi{an od avtor. nomadski kulturi . me~taewa i prividenija pod dejstvo na alkohol: vo duhot i retorikata na xojsovskata bravurozna proza. napi{an na kanadskata po~va. pisatelot Norman Majler. Namesto "sporoto umirawe vo konformizmot#. no i egzistencijalen predizvik. na edno pate{estvie. i kako {to ja narekuva Lauri . a potoa (i ne nu`no). fizi~kata dimenzija? Dali. kon temata za mitot na sozdavaweto. deka avtorot (teoreti~arot). ja podrazbira duhovnata.. Problemot na raspa|aweto i samouni{tuvaweto na subjektivitetot . tuku i vo celokupnata literatura na XX-tiot vek.romanot "Pod vulkanot#. {to ja opsednuva ne samo literaturata. kako {to pora~uva Tomson. `ivo se prepletuvaat. `ivot bez koren."bezizvorna# taga? Ako e taka. koj i samiot.Elizabeta [eleva MAGOR Znaej}i. go pominal `ivotot vo nemirni pate{estvija i talka~ki (ne)zadovolstva .e tvore~ki. pred s¢.. duhovni i mentalni raskoli. kanadski "koren# . toga{. sme nomadi na svojata iskonska. dokolku i toa "jas# po~nalo da se raspa|a i samoosporuva. predlaga "raskinuvawe so op{testvoto. ne postoi objekt vo dijalo{kiot na~in i oblik#. postojano se nao|ame na Pat. "Kako i sekoja individualnost. koja se nao|a vo fokusot na interesiraweto. vo svojot esej za hipsterot. kade {to. e: "subjekt vo tranzit#. deka "ne postoi subjekt. koe. pora~uva bahtinovski vdahnoveniot tekst na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. vsu{nost. kon buntovni~kite imperativi na svoeto jas#. Dali. koja e dotolku 156 .vo svojata `elba da go odr`at i sozdadat samosvojniot. razli~nite. kako da gi ilustrira i klu~nite dostreli na sovremenata teorija. mo`e da se prifati (i da se `ivee so) soznanieto. tuku i site duhovni nauki. se pridodava edna klu~na. romanot "Pod vulkanot#. mo`e da se ~ita i kako vozbudlivo pismo za su{tinskata i neizle~ivata ~ove~ka osamenost. deka vsu{nost. antropolo{ka odrednica. kulturniot identitet e ste~i{te na brojni intelektualni vlijanija. Taka. Ogromniot i neograni~en svet na drugo(tno)sta go konstituira temelnoto dejstvie na postoeweto na na{iot kulturen identitet#. neizvesno patuvawe. Sozdaden vrz osnova na dijalo{ki prepletuvawa na razli~ni sostojbi na svesta. deka "sozdavaweto na kulturniot identitet e nalik na pate{estvie#. ne samo vo romanot na Lauri. reminiscenci i asocijacii.dijalo{ki. Na{iot kulturen identitet e na{ intertekst.

koja {to bugarskiot filosof Kalin Janakiev. ja opi{uva kako potopenost vo samiot sebe. isto taka. prisuten e obidot. vo edno od svoite posledni intervjua. koga (kako {to e toa slu~aj vo ova delo). koi{to samo mislat. hermenevtikata na mitot za sozdavaweto.zna~i da se odolee#. nemame sloboda da ja izdvojuvame du{ata od teloto. za koja{to tvore~koto bitie. tamu. od `ivotot da se napravi i ne{to pove}e od li~niot `ivot. mo`ebi zna~i otpornost.mene mi e nametnat natrapnik. tu|ina. Umetnosta. u{te pomalku. ~uvstvo. se do`ivuvaat vo edna egzoti~na zemja i kultura. kade{to nikoj pove}e ne se prepoznava sebesi. umetnosta. kako premostuvawe na prostorno-vremenskite i telesnite granici i prepreki. zadovolstvo. premol~eno iska`ana mo} na tvore~kata transcedencija. se ogleduva i komponentata na stamenost. ogin. sudbina i zla kob#. "sovr{ena# samotija na ~ove~koto bitie . So ogled na taa. Toa e tokmu onoj tip samotija. da ja izdvojuvame du{ata od duhot. so svoeto pametewe i so bolestite.po`estoka i neminovna. istrajnost i transcedencija. maka. koja mnogu pove}e ja podvlekuva sovr{enata samotija i ~ove~kata otfrlenost vo svetot. anonimni ~ove~ki mete`i. od krv. koj doa|a kako nadgradba ili barem privremeno preovladuvawe na taa bazi~na. deka moeto bitie . upatuva kon i svedo~i za (kako {to ja imenuva Ni~e) kreativnata "transfiguracija#. ne sme aparati za objektivirawe i registrirawe nie morame postojano da gi ra|ame na{ite misli od na{ite bolki i kako majka da im davame s¢. istrajuvawe. Ako prisustvoto na bolkata i samotijata e konstituitivna neophodnost i neizbe`nost vo tvore~kiot ~in.pred s¢. zadobiva u{te nekoi. iska`ani i vo sledniot izvod od Ni~eovata "Vesela nauka#: "Nie filosofite. Samoto prisustvo na deloto. osamenosta i smrtnosta. srce. osnovna. s¢op{tite. za vitalnoto sovladuvawe i vozdignuvawe 157 . sovest. pana-|urskite vrevi i praznotijata na sekojdnevniot `ivot. makar i privremeno zale~uvawe na ranite od ~ove~koto postoewe. Od toj agol. kako soo~uvawe so temelnite ~ove~ki iskustva: so bolkata. Nie ne sme `abi so ladni utrobi. {to imame vo nas. Vo ~inot na pi{uvaweto. strast. vo mitot na sozdavaweto. kako nomadsko zasolni{te na duhot .toga{. do`ivuvawe na samiot sebesi kako vnatre{na zandana. tragi~no oboeni metafizi~ki kvaliteti. e sposobno. Da se sozdava . a u{te pomalku (go prepoznava) Drugiot. francuskiot filosof @il Delez dava vakov sud: "Ne pi{uvame samo so svoeto jas. `ivotot da se oslobodi od ona {to go zarobuva.

158 . So drugi zborovi. istovremeno. sozdavaweto pretstavuva eden vid soteriologija. svoeviden lek i na~in na prezdravuvawe .Elizabeta [eleva MAGOR nad sekojdnevnata drama na ~ovekoviot `ivot i individualnoto iskustvo.pred s¢. kako i ishodi{na to~ka na tvore~kiot rizik. koe. blagodarej}i mu na na{eto "sopstveno transformirawe "i "samoisku{enie#. e preduslov.

ispolneta so samo nekolku glineni plo~ki. fotografija ili identikt. pred svesta deka nitu zad. deka rizikot {to govori prv e samo negov. fragmentirani reprezenti na toga{ dostignatata svetska kni`evna tradicija. Kadare pi{uva: †Nikakva dokumentacija. koj ne samo poradi mrsnata hartija na prozorskite okna e opskuren i teskoben. u{te pomalku pokraj nego. isto kako i problemot na vrednosnata prosudba ili odluka: dali rizikot e {amanski. poradi hrabrosta.~ii granici lebdat pome|u mitot. ne postoi duhovna poddr{ka. Kako da se vleze u{te pove}e. Vo ~udovi{niot ambient na Eshilovata rabotna soba. vo isto vreme. negovite sovremenici minuvaat pokraj nego kako senki. dali i kolku ja tvori Vistinata. po~etok. Fasciniran tokmu od oniri~kata dimenzija na ovoj kulturen period. spored metodot. kako da se izleze od Eshilovata {uma na snovidenijata? Vaka postaven. prepu{ten na Somne`ot: dali i kolku e vo pravo. ne gi fiksira{e nastanite {to se odigrale eden mesec porano. tokmu izborot od izobilstvoto na duhovni i tekstualni predizvici e onoj ~in. vdahnoveniot esej na Ismail Kadare. poto~no za provokacija na nemu ramniot. Tvore~ki sam. Do`ivuvaweto na janya pred istoriskata praznina. {to ne bea daleku od snovidenija#. e sprotivna na anti~kata! Imeno. proniknuva vo srcevinata na tvore~kiot nemir. istorijata i fantazijata. no i veli~estven. od trepereweto na `anrovski nedofatnite spoevi me|u `ivotot i sonot. Eshil stanuva pratatko i na sovremenata skepsa. nekoi od niv tolku se preoblekuvaa. li~en agol i pismo) 1.TRI OBLIKA SAMOTIJA (istorija. 159 . Predvorje na tvore~kite janyi Me|u mno`estvoto tekstovi za Eshil. {to tatkoto na tragedijata postojano go ma~el. bez par za sporedba. za osvojuvaweto nov prostor . iako taa. duri nedela ili eden den porano. moral da ja ima. {to nea ja legitimira i isku{uva. istorijata i literaturata. Veli~estven. Eshil zapa|a vo u{te eden stepen na samota: nesvesni za svojot xagor. proma{en. Gladen za pottik. Eshil go sozdava Novoto. tvore~ki ili besploden. @rtvi na fantazijata i se~ie interpretirawe. {to tvorecot na noviot kni`even oblik. Kadare ja gleda magijata na po~etokot. no ne pomalku e i samiot toj senka za niv. za da se osmeli na ~ekor vo Nepoznatoto.

Ruso ja ustoli~uva kako fatum na treperliviot i kopne`liv individuum. tvore~ki duh. I ne samo toa: sred hipertrofiranta (samo)svest za postojnite dela vrednosti i dostreli . kako kon svetot.treba sekoga{ odnovo za sebe. Vo toj pogled. Kategorijata na duhovnite tvorci. so knigi koi dolgo i bezuspe{no ~ekaat da ja vidat svetlinata me|u koricite. Sepak. {to mo{ne ja uslo`nuvaat motivaciskata podloga za odr`uvawe postojan tvore~ki razvoj. no i za konkretniot vremeprostor . do nivoto na filozofski uvid .vo fundamentalnata samota. Pogoden od bolkata {to mu ja nanesuva aktuelnata istoriska konstelacija. taka i kon samiot sebesi. po silata na biolo{kite priliki. rastrevo`ena. vsadena vo nego.da se osvojuva smislata na tvore~kiot ~in. komu potragata po vistinata. Kade e i kako mo`e da se pronajde to~niot diskurziven predmet. mu donesuva daleku posodr`ajni vrednosti odo{to hedonisti~koto kooptirawe so op{testvoto. kako i so soznanieto deka †s¢ e ve}e re~eno#. pred s¢ . ja vosprema kako privid. 2. †Me~taewata. nemirot i neizvesnosta na sekodnevieto. ili pak `anrovskiot imenitel na ova delo? Sekako ne...da se opredeli neophodnata merka na intelektualna sigurnost. duri i mazohisti~ki. Podednakvo e te{ko: vo molkot na bezglasjeto. na~in. 64-godi{en ~ovek. na eden.# se pretvoraat vo ispovedna poslanica na avtorot do samiot sebe. Ovaa janya e polifoni~na. i dvete janyi imaat ista cel: sozdavawe i neguvawe na Li~niot integritet. {to gi ~uvstvuva. †najdragocenata od site dobra#. sovremeniot avtor e soo~en so takvi procesi na kulturnata transformacija. svojot luciden zanes. proizleguva od mno`estvo na glasovi i krici. sobata na sovremeniot avtor e zadu{uva~ka biblioteka. kako i sekoj golem avtor.no dali e navistina taka? Sozdadeni vo eden retrospektiven hermeneuti~ki `ar. avtorot realnosta. vo ramkite na tradicionalnite 160 . nedvojbenost i prepoznatlivost. zato~ena vo ve{tite diskurzivni ramki. al~nosta na mediumite. po malku go ispostuva svojot zanes kon svetot. koi treba da se rasporedat vo edna edinstvena glava. Ruso ja univerzalizira svojata rezignacija. Prkos pred ~ove~kiot zakon †Me~taewata na osameniot talka~# pretstavuvaat kni`even testament na @an @ak Ruso. pokraj s¢. ~ovekot-tvorec. koj. povodlivost i nezadovolstvo. vrednosen sistem. striktno gledano. pottiknati od {irokit krug na protivnici. a u{te pove}e i do idninata. kako i vo vrevata na mnoguglasjeto .Elizabeta [eleva MAGOR Za razlika od imaginarnata soba na Eshil. od aktuelniot ôd na istorijata. Optovaren so ~uvstvo na apsurd.

pi{uva Ruso. Predizvikot go so~inuva imeno: samata mo} na subjektivnoto preosmisluvawe na konkretnite istoriski dadenosti. toa izvira od magmata na neposrednoto `ivotno. so popa|awe vo edna kone~na i nesovladliva osama. {to mo`e nepovratno da go obzeme ili pak pred 161 . efemernost na ~ove~kata edinka i taa simboli~ki se osloboduva od janyata na istori~nosta. koj svojata lucidnost kako i pristapot do bo`estvenite tajni. religija. Istorijata-kako-sudbina se transformira vo nov. Odbivaj}i ja pokornosta pred op{testvenite institucii. socijalnata i dr. kako {to potvrduva i primerot na Ruso. {to bi mo`el da mu se pripi{e od konvencionalen agol. politi~kata. na ~ovekot.. tvorecot se ispre~uva pred yidot na ludiloto. {to lu|eto bi mo`ele da storat za moja sre}a#. Ruso veli: †[to mi nedostasuva deneska za da bidam najsre}niot od site smrtnici? Ni{to od ona.kako .hermeneuti~ki) izbor. iskustvo. narod. razotkrivaj}i ja svojata duhovna priem~ivost kako sila {to go odvlekuva duri i od obvrskata kon sebesi i svojot psihi~ki integritet.so {to se pobeduva biolo{kata. kako i vo poistovetuvaweto so prirodata#. †Grevot na nedoslednosta#. {to mu go iska`uva na nesocijalnata sredina. nasproti na znaeweto {to manipulatorski gi pot~inuva drugite. tvorecot. od seto ona {to neotpoviklivo ja ograni~uva vo poredokot na samo ednoto vreme-prostor. koja ne strahuva od samo-soo~uvaweto. sli~no na Eshil. Na toj na~in. kako i mo`nosta . inaku sum igra~ka na site {to me okru`uvaat#. †Sebesi si pripa|am edinstveno kaga sum sam. samouvereniot polet na vitalnata strast. bez razlika dali istoto se imenuva tradicija. so izop{tenost od katarzi~nite kolektivni obredi-praznici. se potvrduva vo razgatnuvaweto na li~nata enigma. zra~at duhovnata sve`est na mladosta.genolo{ki {emi. poradi preto~uvaweto na me~tata i memorijata. vo predadenosta kon †sistemot na Bitieto. ne mo`e a da ne se najde vo ulogata na †`rtven jarec#. @rtvuvaj}i ja svojata udobnost i sigurnost. tuku i pra{awe na li~niot izbor i stav. Motivot na znaeweto kako samospoznavawe. Otade. Otade i Ruso smelo ja govori vistinata za ~isto formalniot karakter na pove}eto op{testveni konvencii. bolno svesen za svojot kopne` po nedofatlivoto. no i iscelitelska priroda na tvoreweto.vo faktite da se vtisne kreativniot pe~at na li~nosta . op{testvo. blagoroden oblik na Istorija . vo nego neupatenite. postaven. od dene{en (post-modernisti~ki?) aspekt se izdignuva vo negov aktuelen kvalitet. bo`estveno prosvetluvawe. nerazla~no od bolkata. {to ja so~inuva i transcedentnata. †Me~taewata.# nezavisno od nivniot nevesel motiv. prvenstveno zaradi faktot {to. kako poedinec pred Mno`estvoto. paradoksalnata vistina. ja pla}a so gubitok na li~nata sre}a.. negovata osamenost ne e samo pra{awe na otporot.

Pretvoraj}i ja Ve{terkata. sozdavaj}i asocijativno pole. vo neramnopravnata presmetka sama protiv site . modernata kni`evna svest. Imeno. delo koe doa|a i se vra}a od edna ni~ija zemja. Branej}i se pred probivot na zabranetite `elbi. {to pleni so svojata studena. principi na Granicata. Od druga strana. ne samo kako vrven protagonist na zloto. vo sostavka na romanti~arskiot kult na Lucifer. nitu mo`nost da ja doka`e svojata nevinost. vtemelen vo ~ovekot. preku vospevaweto na Lucifer. kako bitie na duhovniot is~ekor i nomadizam. i so misteriozniot govor. edna{ proka`ana. Isku{enieto da se bide drug †Sistemot# na osameni~ki janyi bi bil necelosen bez †Ve{terkata# na @il Mi{le.Odgovornost! 3. makar i vo 162 . za~nata vo romantizmot. poblisko do duhot na postmoderniot diskurs. iako nejzinoto iskustvo e nesoop{tlivo. @rtva na svojata op{testvena marginalnost i nesopirliviot poriv da se bide Drug-a. dlaboko povrzano so svojot predmet-Ve{terkata. kako. bi rekle. iskustvo koe se vtopuva i rastvora edinstveno vo sebe samoto. fatalna privle~nost. vo svojot diskurziven nomadizam. od prepoznatliv simbol na mra~niot.da zavr{i surovo i vo morbidna izolacija. Ve{terkata pove}e nema pravo. kako dijaboli~na predanost. i negovoto prevrednuvawe vo figura na nepokorot i avtenti~nosta. bezverni~ki vo svojata izvorna potreba. koj e ere-ti~ki. modernata svest go poddr`uva duhot na otstapkata. od neimenuvana `anrovska sfera. inkvizitorski nastroen Sreden vek. ~ie olicetvorenie e tokmu taa. ami i pravoto na radikalnost. i. da se sovlada bolnata samouverenost na realnosta. Smetaj}i se sebesi povikana za preispituvawe na normata. Toj simbol e @enata. Mi{le vostoli~uva i eden vonvremenski simbol na metafizi~kiot bunt. Zastapuvaj}i go ne samo pravoto na izbor. Vo tie ramki opstojuva i primerot na Mi{leovata ve{terka. Mi{le gi splotuva bogatite dokumentarni izvori so talentiranta kni`evna izvedba. kolektivot ja izbira kako ritualna `rtva.Elizabeta [eleva MAGOR yidot na beskrajot. nejzinata smisla i opravdanost. po pat na metaforizacija. kako simbol na tvore~ka sloboda. ami i na kopne`ot. mo{ne ume{no i. nastojuva da gi razobli~i principite na oficijalnoto (hristijansko) Dobro. vo krajna instanca. Za{to osamenosta e pred s¢ . mnogu po{iroko od tekstot na istorijata. junakot na individualniot nepokor.

nema da se ottrgne od svojot {izoiden lik. Navidum slobodno izbranite. da go prifati ne samo svoeto lice. osamena vo pravoto na ludost . samo dokolku i op{testvoto (a ne samo nekoi poedinci vo nego) e postojano podgotveno . me|utoa.obrednata mignovenost. pretsmrtnata).opa~ina.Ve{terkata e del od posebnata mitologija na ~ovekot-`ena.kriti~ki da go sogleda sopstveniot dijaboli~ki mehanizam. Povrzana so religiskite prokletstva na teloto. ne samo pred Boga. temelno raskoleniot svet na ~ove~kite vrednosti. Nejzinata kazna e preventivna po priroda . s¢ dodeka. manifestaciite na onoj mra~en. pravila i principi. taka i za `enskiot. ili pak da gre{at! Veli~estvenata ognena scena na `enata. Stivnati do stepen na edna latentna energija. tradicijata ili neboto? Lesno e i zatoa voobi~aeno . da se poso~i Ve{terkata kako zalog na kolektivnoto osloboduvawe od fatumot na li~nata vina. za kogo otsekoga{ va`at Drugi zakoni.ima za cel da gi obeshrabri mo`nite sledbenici.zaradi . nameneti na Zazorniot subjekt. S. vo zaedni~koto pravo da sozdavaat. seksualnata i moralnata ne~istotija / grev . oblicite na osamata poka`uvaat tri dimenzii: prvata (na Eshil) bi bila tvore~kata. tie i ne se podatni na nikakva eksteriorna prinuda i neutralizacija. vtorata (na Ruso) bi bila duhovnata. tuku i pred \avolot. vo soodvetna mera. nepriznaen.ontolo{kata (kone~nata. istite. Taa e osamena vo svojot Pol (~ija istorija ja pravele i potpi{uvale tu|i pera). da se soo~i so op{testveno prifatenata persona i vo eden poramnomeren odnos da se proceni pulsira~kata dvojnost na ~ovekot. iako vo edna vnatre{na perspektiva na esejot.zloto da se eksteriorizira vo nekoj lik ili osobina. no sepak delotvoren del od ~ove~kata psiha. tretata (na Ve{terkata) . P. da go opfati svetot na site negovi janyi? Koj mo`e da go razre{i od vekovno vsadenata Vina? Da mu ja zale~i nezasitnosta pred sebesi. tuku i . i. vo krajna linija. mo`at da se prenaso~at vo kreativna smisla. vsu{nost srodni. osamena vo kopne`ot po nepoznatoto i bezgrani~noto. Koj mo`e. No. so eden zbor ili jazik. ne go vospostavi ramnopravniot kriterium. {to bi go osporile ili ismeale poredokot i negovata maska. Samo na toj na~in. skrien. za obata pola na kreacijata i slobodata. No mnogu e pote{ko. ve{terkata da se priznae kako interen princip. vo mra~nata pregratka na \avolot-Um. prerasnuva vo refleksija na moderniot ~ovek. ja dobivaat seta predupreduva~ka sila i te`ina. 163 .tvore{tvo koe{to e inaku privilegija na ma{kiot tvorec. kako za ma{kiot.

Tretata e ve}e definitivna. 164 . Vtorata. Za edna od najzna~ajnite romansieri na 20 vek. sekako.`enskiot? Za{to. soo~uvaj}i se so `enata. se odu~il od robuvawe. kako svoeviden hendikep {to go naru{uva nejziniot aurati~en lik. za vozvrat. fizi~koto is~eznuvawe i Ni{totnost ne postoi pove}e izbor. Virxinija Vulf kako da ja potvrduva zlovolnata vistinitost na hipotezata. se poso~uva postoeweto na seksofobi~nosta. na vnatre{no i nadvore{no bitie. Dali mitot za V. gi potencira instiktite na Tanatos. sre}a na op{testvoto. za{to i Montew veli: †Onoj {to se nau~il da misli za smrtta. kako ~ist kopne` po ~istata zaemnost so drugiot. vo svojata predsoznajna sostojba. Obnovuvaj}i go se}avaweto (ili mitot) na samodovolniot nemir. so ogled na nespokojstvoto {to vo sebe go krie. najpo`elna bi bila prvata. {to treperi tokmu vo Deteto. kako metafora na prirodata. monotona do beskraj. iako mo`e. Biten e vo takviot kontekst i tragi~niot kraj na ovaa `ena posvetena na erotsko-estetskata ti{ina: vo 60-tata godina od `ivotot. negovata sudbina ima samo edna alternativa. imeno. deka seksualnata apstinencija. Pred fakti~kiot Yid na nemo}ta.. deprivilegiran vo ovaa smisla pol . so xebovi polni kamewa udavena vo rekata. nitu zbor! (NE)QUBOV I OBLICI Vo edna od `anrovski neporedelivite knigi na ^eslav Milo{. n¢ osloboduva od sekoja pot~inetost i prinuda#. na samo-uni{tuvaweto.Elizabeta [eleva MAGOR Me|u niv. nejzinite relacii so ma`ite {to bile (samo) tvore~ki po karakater. se zagatnuva temata na ve~noto detstvo. Milo{ poka`uva deka navleguvaweto vo (seksualno) upateniot krug na Vozrasnite. Vulf ja doka`uva nemo`nosta na detskiot kopne` po duhovna ~istota ili pak upatuva samo na edniot. ili }e se bide magi~no i natprirodno @ensko ili prosto siva doma}inka na jaloviot sistem. bo`estvoto. slika. Deteto e. toa se soglasuva so prividnata sloga.. Toa {to znaeme deka }e umreme. i ne samo toa. pretstavuva most me|u nepodneslivosta na `ivotot i prifa}aweto na nebitieto. kako nova uteha ili pateka. vsu{nost zna~i iznevera na najdlabokata ~ove~ka su{nost: na iskrenosta i doverbata. a nea ja steknuva podeluvaj}i se nadve: na Dete i na Ma`. daleku po~esno i porazbirlivo kon svetot i kon sebe. da ima razorni posledici.

165 . promiskuitetnata Lujze Bruks. sopruga na polskiot pisatel P{ibi{evski i qubovnica na Strinberg . ~ie alibi za nadzemnata qubov mu se pripi{uva na dejstvoto na vol{ebnata napivka. kako glavna pri~ina @enata da se oddale~i (otu|i.. pretstavuvaat perfiden op{testven mehanizam za manipulacija so edna od najsilnite ~ove~ki energii. toj mo`e da nalikuva na svoevolen ~in i na ostvaren izbor. e analognen na konceptot na osuetena doverba vo i me|u lu|eto po{iroko. Kultot na ~istata seksualnost ne pomalku ja razgoruva prvi~nata gordost na kopne`ot. religiska ili druga priroda. problemot na Don @uan ne e nemo`nosta da se uspokoi so edna `ena. melodramskata prikazna za Romeo i Julija. Na toj na~in antropologijata go proektira bitieto na brakot kako bitie na prinuda i manipulacija.brakot.Da go zememe i primerot na `enata-zavodni~ka od edna avtenti~na prikazna. za toga{nite poimawa na seksualnata sloboda. {to fundamentalno go osporuva statusot na brakot vo iskustvo na avtenti~nata qubov. a potoa i likot na artistkata Lujze Bruks. obid taa da se neutralizira tokmu niz prividot na neograni~enata seksualna sloboda. {to ja tolkuva Lulu vo filmot na G. na samobitnosta. {to umetni~ki se udvojuva: najprvin e toa likot na Dagni Juel.. imeno. seedno dali od ekonomska. na negoviot dejstven model. prozvu~uvaat tezite na Mi{el Fuko: imeno. iskonska ~istota me|u ma`ot i `enata. preku mitot za Tristan i Izolda. rastrgnati od nepomirlivosta na socijalnite i smejnite konvencii. progonet i kastriran poradi qubovta kon Heloiza. koncept {to ja pododreduva i sudbinata na poznatite mitski i kni`evni obrasci. Pabst. iako vo svojot privid. †Jas sum `ena {to nikoj ne ja poseduval# .koja stanuva prototip za †Lulu#. †zonite na kontroliranata seksualnost#. otstrani) vo Drug dom. potoa. svedo~i vsu{nost za incestuozniot zazor. Za{to. Po~nuvaj}i od neuspe{nata misija na gr~kiot pevec Orfej vo pekolot i negoviot podocne`en.samosvesno izjavuva. Preventivnata funkcija na brakot. principot na Don @uan samo ja poso~uva izvornata vrednost na kopne`ot po prvobitnata. No ovoj progon ne go zasega oblikot na institucionalizirana ili dopu{tena qubov . ednoliniska egzistencija. Sodr`an vo kone~nata nemo} da se dolovi polnozna~nata vrednost na duhovniot i du{evniot apsolut. Sli~no na toa. Oblikot na osuetena qubov. tuku nemo}ta i otfrlaweto na ednozna~nata. stvarnosna zakana. ve~nata qubov le`i pod no`ot na nadvore{nata. prosledena i so soodveten materijalen nadomest. pak. `rtva na op{testveniot egzorcizam. s¢ do fakti~kata tragedija na u~eniot Pjer Abelar. spored nego. taa e. edna od fatalnite simboli na filmskoto platno i `enski ili pak sovremen pandan na Don @uan. na prkosot. tragi~en kraj me|u besnite menadi. {to Klod Levi Stros ja otkriva vo arhai~nata postapka na †zamena na `enite#.

balans i sudir so Ne-bitieto. qubovta e istovremeno soznajna sila: gi budi zaspanite duhovni setila na nova budnost i osetlivost. prvoto i mo`ebi najubavo 166 . e ramno na destrukcija. vsu{nost. toa e ednakvo na vistinata na Bitieto#. me|u seksot i smrtta. mehaniziran svet. banalen. Erotizmot e nositel i na sakralni elementi: toj te`nee kon edno sakralno vreme ili †vreme na prestapot#. pra{aweto na qubovta i tvore{tvoto e pra{awe na vistinata za koja se `ivee i(li) umira. vo nas samite. ima dlaboko nevroti~na priroda: taa zna~i osudenost na Sebesi vo svetlinata na edna u`asuva~ka praznina. {to se odviva vo eden. duri i samata aspiracija kon vistinata nosi priznaci na prestap: taa bara pomestuvawe na granicite vo prostor. tuku i na celoto op{testveno †telo#. ~ie oko e vpereno vo iskonskite damnini na prvobitniot ~ovek. taa na nepovtorliv na~in go pro-svetluva individualnoto traewe. koe{to od op{tiot kult na li~nata sre}a pravi feti{isti~ka redukcija. sepak. Potpomognati so monolo{kata svest na religiozniot (kako vo sredniot vek) ili ideolo{kiot sistem (kako vo totalitarnite op{testva). na malogra|anskite. koga individualnite oblici se stremat kon op{to poistovetuvawe so bo`estvenoto. {to e praktika ne samo na poedine~nite. Vo toj i takov svet. sveduvaj}i ja sre}ata samo na eden od nejzinite aspekti. †grani~na sostojba#. stanuva la`niot puritanizam. paradoksalno se ~ini otkritieto deka korenite na seksualniot mit se dlaboko povrzani so sistemot na potro{uva~koto op{testvo. Qubovta e. vo osnova sterilni i ne-potentni op{testva. a kako univerzalen somne` vo svetot. tie restriktivno ja opredeluvaat grani~nata linija na erotskoto. na do`ivuvawe na ve~nosta prosledeno so trepet i nemo}. poznat po strogata sistemati~nost na svoite teoretski izvedbi i po ortodoksniot pristap. Qubovta. {to nesposobnite za qubov go proglasuvaat kako `ivoten normativ. Osudenosta na seks. kako i tvore{tvoto. spored Armanini. taa doveduva pod pra{awe. toj veli †Za qubovnikot. simboli~no predadeni do stepenot na svoeto is~eznuvawe. istiot onoj mislitel. Samoza{titen mehanizam. Pretvoraweto na seksot vo svoevidna religija. e i zna~i bunt protiv kli{eto. na edena neoblagorodenost so kreacija. pak. sakanoto su{testvo e providnost na svetot. svojot nemir i †nesre}na svest#. nie bi rekle: toa e potvrda na ravenkata me|u Eros i Tanatos. Otade. Ne mo`ej}i da go podnese megdanot so avtenti~nata sloboda na qubovta. i se motivira niz potrebata da se pobegne od sebe.Elizabeta [eleva MAGOR No. kako i na licemerstvoto. otu|enoto op{testvo prika~uva etiketi so moralna osuda na protagonistite na qubovniot bez-bog. Za @or` Bataj. A \er| Luka~. spored Ante Armanini. tvore~ko ili `ivotno iskustvo. odnosno zakrilata vo socijalnata nemo} i tvore~kata frustriranost. osporuvawe na granicite. qubovta e prevashodno filosofska kategorija.

toa e pra{aweto koe implicitno proizleguva od ovoj esej.toa e edinstvenoto vo koe{to se razbiram. A odgovorot e nedvosmisleno afirmativen vo polza na Kopne`ot: imeno. ispi{ana ili izdvoena na hartija od poezijata. Dajte £ samo predmet na mojata qubov#. Dali e pogolema poezijata. tuku i eden tip lu|e za koi qubovta. toj i samo toj e zaslu`en ne samo za postoeweto na besmrtnite qubovi. {to po~nuva da pravi oblik od ona {to e osudeno na amorfnost. od `ivoto. †Da sakam .da ja nadmine prakti~nata (ne)vozmo`nost na qubovta so daleku po~istiot Kopne`.svoe delo £ go posvetuva na svojata najgolema (dali i edinstvena). 167 . qubov. qubov koja zna~ela ne samo kopne` po sakanoto su{testvo. tuku i otkrovenie na najzna~ajnite filosofski delemi. s¢ so `elba . onoj kopne` {to se izedna~uva so kosmi~ki princip.pat kon sovr{enstvoto. veli~estveno vtkaena vo eden `ivot. I obete . tuku mnogu pove}e za negoviot li~en Izbor.avtenti~nata qubov e izvorno tvore~ka. †vo sebe sekoga{ sodr`i ne{to asketsko#. grandiozna po svojot zamav i re{enost. kako {to i tvore{tvoto e oblik na qubovta. slikarkata Irma Zajdler. vo ovie paradoksalni zborovi na Kjerkegor se nayira ne samo du{evniot profil na negoviot tolkuva~. za vinata i kaeweto {to go progonuvale po tragi~nata smrt na Irma. Taa qubov. onaa golemata. tuku i za sozdavawe na tvore~kite oblici . do tolkava mera se ottrgnuva od klasi~nite kategorii i odnosi. Vo esejot za Kjerkegor i Regina Olsen. Luka~ gi ispi{uva rastreperenite do`ivuvawa povrzani ne samo za neobi~nata sudbina na slavniot prethodnik.

izvor na kobni zastranuvawa i proma{uvawa. kako neumoliv ontolo{ki imperativ. 1988:32). pak. Da si navle~e{ sebesi jamka okolu vratot. kako i od poetolo{koesteti~kite dilemi. od dlabokite egzistencijalno-ontolo{ki. olicetvoruvawe na duhovnata i kreativnata ubavina .ili pak. tihuvawe. kako nemiren ve~en isku{enik. so ogled na nomadskata predodredenost od svojata evrejska krv .Elizabeta [eleva PISMO I RIZIK MAGOR Pi{uvaweto e ~in na o~ajanie. Jerkov. ili da sedne{ pokraj ma{inata za pi{uvawe. vo isto vreme. kako {to bi ka`al Mihail Bahtin). zasegnat. toa e edinstvenata dilema Danilo Ki{ Strasven. Dali e po~ove~no od pi{uvaweto i mudruvaweto da se `ivee svojot `ivot do dnoto? Kade po~nuva ednoto i kade drugoto se zavr{uva? So drugi zborovi. ja izrazuva so nemu svojstvena darba za voo~uvawe na nere{livite. Vospriemaj}i ja umetnosta. ili. be{e prviot. Otade. koj{to pokraj Ivo Andri}. ne ostanuva ramnodu{en nitu kon primarniot predizvik na `iveeweto i `ivotnoto iskustvo. dali vrvnata i avtetni~na vrednost na postoeweto e bitusuvaweto-vo-tekstot (A. Ki{. minliv i prividen svet? Ponesenost od vrevata na `ivotot. fundamentalnite protivre~nosti i isku{enija. po{iroko poznat i priznat jugoslovenski pisatel. beznade`nost.buntovnik i preselnik . ~istota od i pred ovozemniot. neporekliva eres kon imanentnata mudrost i vrednost na `ivotot? Poesis ili pak askesis? Objava vo i preku ruvoto na zborovite. Knigata e isto tolku potencijalen nositel na opasnosta i zloto. L. `estok i provokativen. kon umetnosta i kon pismoto. podednakvo veruvaj}i vo toa. deka i samiot `ivot e-ve}e-pismo (odnosno Tekst. neverojatni prikazni. 168 . hrabrata poeti~ka ravenka pome|u `ivotot i pismoto. samodovolnost. vo Evropa. vo duhot na starogr~kite hedonisti. deka vo nego ve}e se sodr`at mnogubrojni kni`evni fakti i fantasti~ni. od vrevata na istorijata i na bes~esnosta (kako {to u{te ja narekuva{e negoviot golem poeti~ki urnek H. pristapuva kako apostol.Danilo Ki{. Ki{ me|utoa.

Prikaznata za majstorot i u~enikot. do posledniot zdiv (kako {to iziskuva{e i toga{ kultniot film na Godar). pri slu~ajnata sredba so slavoqubiviot. ironi~no da si poigra so mitot za Pigmalion. negovoto nastojuvawe i pusta `elba. se demonstrira preku prikaznata za eden talentiran umetnik i duhovnik. za osoznavawe na globalnite vrednosti i dostreli na samosvojnata. no dalekuse`en opus na Ki{. tuku i kon sopstvenite. aporeti~na umetnost na Ki{. mu pa|a na um. vrz pretpostavkite i mo`nostite. }e gi pre~isti naslojkite na negovata efemerna li~nost. od umetnosta do se sozdava `ivot.. odnosno. otporano iska`ani i poznati avtopoeti~ki nedoumici. Prvoto od niv se sostoi vo polemi~kata i parodiska problematizacija na mitot za Pigmalion.Borhes) ili pak metafizi~ka i misti~ka izvi{enost vo sferata na ve~nite bolki. pretvorj}i se vo edinstvena sinteza. gi preispituva i povtorno gi preispi{uva klu~nite duhovni i kreativni dilemi na Ki{. so toa. negovata samobendisanost. do dnoto. neretko do`iveana. da se odi do krajot. od edna strana. implicitno otvora nekolku latentni nivoi na rasprava. toa nakratko ja predo~uva trnlivata duhovna rastrganost i aristokratskiot nemir na Ki{. niz vaka postavenata raska`uva~ka situacija. koi od nea sozdavaat paradigmati~na parabola. ili avtopoeti~ko ogledalo.ete.sosredoto~en.. ne samo kon postapkite na svoite kni`evni likovi. Pretstavata za umetnosta kako oblik na religiozno isku{enie odnosno isku{enie na verata. na nekolkute ramni{ta. Ironi~en do kraen stepen. Umetnosta kako problem na verata Vo najgolemiot. rastajnuvaj}i gi pri~inite za negovoto odbivawe na monologisti~kite `ivotni i poeti~ki koncepti. na smrtnosta i bo`estvenosta . so bogati i dlaboki kni`evni i u{te pove}e metafizi~ki presupozicii. 2. niz kakvo gode tvore{tvo. kako paradigmati~en mit na tvore~kata egzistencija voop{to . na toj na~in. Ben Haas. danilo Ki{. no tvore~ki i duhovno ograni~en Je{uas Krohal. edna od parabolite objaveni vo poslednata kniga Enciklopedija na mrtvite (1983) ja sod`i seta dlabo~ina i nespokoj na dolgogodi{nite ma~ni godini na samopotraga. povr{nost i glupavost. vo ona prkosno nastoj~ivo barawe. komu. {to od o~igledno sterilniot rakopis na mladiot kvazi-avtor. probdeana vo za~adenite kafeanski prostori i natopena so zavodliviot zdiv na alkoholot. niz ovaa parabola. taa da se pretvora vo `ivot! 169 . da se opravda besmislata na `iveeweto.

vo ~ii ramki. ovoj iskaz na Ben Haas. sodr`an vo neumolivata uloga i va`nost na skepsata. koga Ben Haas. pomalku vredniot i nadaren U~enik. toj suveren duhoven u~itel i poznava~. tuku i Ki{ovata poetika voop{to. }e se soo~i so nepredvidlivata pateka na slu~ajot. {to }e re~e imoralno pi{uva Ben Haas vo svoeto delo. empiriski. me|utoa.n. anegdotski. univerzalni. doa|a do neobjasniv presvrt. izlo`eno vo knigata Letoto i pustinata.Elizabeta [eleva MAGOR Taka postaven. pome|u poeti~kiot i eti~kiot imperativ. univerzalni. e samata `elba na Majstorot Ben Haas. kako kvalitativnen priznak na umetni~koto sozdavawe. Tokmu vo toa delo se sodr`ani fundamentalnite motivi ne samo na ova neobi~no u~ewe. odnosno preispituvaweto i baraweto na vrednostite. ja vospostavuva nadmo}ta na li~nata skepsa i li~nata presudba na vrednostite. kako izvori na ednozna~no ili ednostrano sfateno u~ewe). ve~no raskinata pred protivre~nata igra na razli~nite isku{enija. hedonisti~ki pretpostavki. 170 . vo samata verba deka tie navistina postojat i mo`at da bidat ostvareni: Da mu se veruva na zborot. Od edna strana stoi t. istoriski. kako vrvno. nad opasnoto monolo{ko zra~ewe na knigata (posebno. ovojpat.od ednata. dokumentarni . Predvoden od edna ereti~ka ili misti~ka proekcija na tekstualnite avtoriteti i voop{to na avtoritetot na Knigata (ili Biblijata kako kniga). samodopadlivosta i nekriti~koto samovospevawe. poeti~ki imperativ.n. samoqubivo i gladno za uspeh lice na Je{ua Krohal. ovoj mit go razotkriva i svoeto latentno zna~ewe. Tesno povrzana so takvoto nastojuvawe. ramno na religioznite isku{enija na prvite pustinski otci: isku{enie. poka`uvaj}i ja negovata opa~ina. koi. makar toa da e i Svetoto Slovo. namesto da bidat sploteni vo svojata pogibelna sprega. a soznanieto e bezpolovo. odnosno suetata. da go spasi i izdigne Drugiot. od druga strana. povrzuvaj}i ja androginosta so amoralnosta. na zanimliv na~in. se nametnuva isku{enieto. prikazni i niz dioniziskata perspektiva na Ni~e: Umetnosta e soznanie. nadvremeni. so nedokvakanoto. na svetite knigi. Vo migot. so seta silina na moralniot imperativ. vrz neminovniot udel na `ivotnite. vtemelen vrz dragocenosta na sekoe iskustvo. otkolku {to e kr{eweto na zabranata zadobiena od toa Slovo. vo sebe krie opasnost od mnogu pote`ok moralen pad. niz sopstvenite korekcii i udel. predhodno ve}e zaveden i zatruen od primamlivoto u~ewe na Ben Haas. {to mu se zakanuva na sekoe tvore{tvo. sodr`ano vo prekumernosta na voshitot kon sebesi i kon sopstvenata umetnost. eti~ki imperativ. i metafizi~ki. se nao|a t. somne`ot. }e se odvojat vo razli~ni nasoki. Od druga strana.

da se ogleda sopstvenoto lice. koga }e go obvini za truewe na du{ite i za {arlatanstvo. osuden. na toj na~in. ogledaloto prerasnuva vo su{testven. postapuvaj}i kako Juda. kni`evnata kritika obrnala vnimanie na opsesivnoto prisustvo i zna~eweto na ogledaloto. vo nea. otrovniot predizvik na Knigata.3.fatalnosta na samozadovolstvoto. kako {to lucidno poentira Ki{. odnosno na smislata na tekstot. kako na dnoto od bunarot. da bide ogor~en. na ve~noto vra}awe i kru`ewe na vremeto. vo pusta `elba. a nad s¢ . bidej}i i toa e samobendisanost. Obidot na Majstorot. na strana od pove}eto analogii so istoriskite zbidnuvawa (prikaznata za Cezar i Brut). 171 . vo sporedba so eden drug.e sepak pomalku zna~aen i fatalen. t. vo imenuvanata parabola. kako i neminovnosta na smrtta. zavidliv i agresiven . vo obidot da se spasi ili da se oblikuva i izgradi Drugiot. vo celinata na Ki{ovoto delo. so pomo{ na umetnosta. samoqubivoto zadovolstvo. pokraj empiriskata. da se sovlada besmislenosta na `iveeweto. sodr`an vo nastojuvaweto. sodr`i vo sebe i edna metafizi~ka dimenzija ili poenta.e. hermenevtikata na slavata-kako-zlo. paradoksalno zatvoraj}i go krugot ili ogledaloto na ve~noto povtoruvawe. vo eklatantna forma. ontolo{ki i poeti~ki princip na izvedba na tekstot. Do`ivuvaj}i slava po objavuvaweto na bo`emno negoviot trud Pat vo Kanaan. da go ispolni so smisla ponorot i praznotijata. so ogled na svojata nedovetnost i kreativnost. Demne`ot na ogledaloto Vo nekolku navrati. Opasno e da se navednuva nad tu|ata praznina. Sueta nad suetite. Navistina. vo vrska so odredeni eshatolo{ki ili pak spiritisti~ki motivi na paralelnoto postoewe na svetovite. tokmu na toa. ovaa razvrska. da se nadmine udelot na slu~ajnosta. `elbata za parodirawe na mitot na Pigmalion. Na strana na edipovskata podloga na ovoj konflikt me|u Majstorot i U~enikot. vo sojuz so protivnicite na Ben Haas. me|u drugoto. pritoa. Ironijata na ogledalnoto udvojuvawe i samosoo~uvawe. ontolo{ki rizik. se osvedo~uva vo raspletot. odnosno na bitisuvaweto-vo-tekstot i tekstualnata egzistencija. doveduvaj}i go. poto~no vo naravou~enieto na parabolata za Majstorot i U~enikot. odnosno rizikot na pismoto. Kroha javno se odrekuva od svojot u~itel. i samiot stanuva pokazatel na suetnoto. Rizikot da se bide izneveren. se pretvora vo nesakana i nesvesna avtoparodija. Taka. poka`uvaj}i go nenaivnoto. opasnoto lice na umetnosta. na krajot.

Majstorot stanuva `rtva na sopstvenoto isku{enie. se poka`uva kako nere{liva i kobna aporija. e nare~ena mise en abyme. i ovoj raskaz na Ki{ tone vo sebesi. dvosmislenost. se potvrduvaat kako su{testveni ontolo{ki principi i pokazateli na nesvodlivata dijalogi~nost. Mnogu pogolema i poopasna od suetata na u~enikot. beskrajno pobogat i pozna~aen od site individualni (suetni) osmisluvawa-vo-tekst! Ogledalnosta na svetot. poeti~ki i moralni sili. ili tonewe vo bezdna. i ona {to se pravelo. spored logikata na postapkata. metodi~noto o~ajanie. se potvrduva so gor~livoto soznanie za zaludnosta na u~eweto na Majstorot. poentata na ovaa parabola ne se sostoi samo vo nedoslednosta na u~enikot. tuku pred s¢ vo problemati~nosta na o~ekuvaweto i nade`ta. Nasproti negovite dlabokoumni. vo `elbata za ispolnuvawe na prazninata: ne samo vo osrednoto delo na u~enikot. ja sledime prikaznata i komentarite na raska`uva~ot. i ni{to nema novo pod ova sonce. tuku i vo svetot voop{to. 1988:164) Kako {to. Ramnote`ata pome|u kosmosot i haosot. go sledime hronolo{kiot princip na povratnost. popu{taj}i £ na la`livata. se pomesteni izvodite od hronikata na Haim Franklin. smislata na `ivotot da bide opravduvana. na vtoroto nivo. na egzistencijalno nivo. {to umetnosta (U~itelot) saka da ja vospostavi i da ja pronajde vo optimalna merka. tonewe vo beskraj. (Ale{ Debeqak. kone~no. zaboravaj}i na strogosta. nadmena sueta. so posredstvo na umetnosta i na U~itelot. e samata nezale~iva sueta na U~itelot. na sekoga{ ve}e postoeweto i vpi{anosta vo svetot i vo tekstot. na edno nivo. pred s¢. vtemeleno vrz pogibelnata sprega na protivre~nite. toa i }e se pravi. Iterativnosta kako fatum na ~ovekovata istorija i li~noto iskustvo. antilogi~nost. pome|u redot i neredot. nebare istata taa. taka i na nivoto na raska`uva~kata struktura. kako soznanie. citatite i soznanijata za Ben Haas. ogledalnata proekcija i cikli~noto dvi`ewe. a na tretoto nivo. koja. u~eni dela. ogledalnosta na ~ovekot i. toa i }e bide. Majstorot zapa|a vo zamkata na povratnata struktura i ve~noto vra}awe. iska`ano u{te vo bibliskata Kniga na propovednikot. pome|u pismoto i `ivotot. Tie. 172 . iziskuva dopolnitelno pojasnuvawe i dopolnuvawe od strana na ~ovekot. Sli~no na drugite. aporeti~nost. kako dvosmislenost od onaa strana na dobroto i zloto. vo kni`evnata teorija. Dodeka. ogledanosta na umetnosta i pismoto. opstojuvaat vo na~eloto na ve~noto povtoruvawe. so ogled na toa. so seta rezignacija i nihilisti~ki otpor kon istorijata: Seto ona {to bilo. u~ewe. toj prv se pobiva i izneveruva sebesi. imanentna smisla na `ivotot. koja{to e izvor na ovaa prikazna. samokriti~nosta. so ogled na toa.Elizabeta [eleva MAGOR Onaka kako {to Ki{ go iska`a svojot somne`. vo parabolata na Ki{. na krajot.

s¢ se slu~uva sekoga{ i nikoga{. aktuelna skepsa kon Zborot. sintetizirana. negov demonski dvojnik i prorok. Dijalogi~nosta kako sudbina Na edno mesto. pismoto e svoevidno ogledalo na dokumentot. simultanata koegzistencija na primarnoto pi{uvawe i metodi~noto o~ajanie. koe ja negira singularnata vrednost na egzistencijata na ~ovekot. Ki{. vzaemno prepleteni vo edna zbunuva~ka. spored mene. 4. egzistencijalen i poeti~ki kredo na ovoj avtor. Od druga strana. Ki{. bi trebalo da se nadopolni so u{te eden uvid. ereti~nosta i eroti~nosta. se ispi{uva sopstvenata teorija na prozata (Mihajlo Panti}. isku{enieto i verata. 1993:158). vrz diajalogot so nasledstvoto na svetskata literatura (Zoran Konstantinovi}. nihilizmot i utopizmot na vrednostite. so~eluvaj}i go tokmu toj ~ovek so ironi~nata povtorlivost i zaludnost na site dosega{ni negovi istoriski i duhovni potfati.Taka. Dlaboko uveren vo nenadomestliviot udel i pridones na li~noto. ve}e o~udena i kni`evna podloga na `ivotot. vo opasnata dijalogi~nost. vo spisite na Ki{. kako po{irok. i natamu ja neguva retori~kata ubavina i bleskotnosta na stilot. lavirintna pletkanica. so poln respekt. seto ona {to na prv pogled se ~ini podednakvo. ogledalen princip na raska`uva~kata postapka na Ki{. 1987). sekoj ~ovek e yvezda za sebe. za tvore{tvoto na Ki{ se veli deka e vtemeleno vrz dijalo{kiot princip. sodr`ano vo dlabokata fasciniranost na avtorot od bizarnata. negov zavodliv partner. povratniot. tekstot na prikaznata e rasloen na tri sub-tekstovi. napisi i izvori. nesklon kon samozatvorawe vo kakvi bilo duhovni. opstojuva i na poeti~ko nivo: kade {to. potem. 173 . negov alter-ego. Otade. ima svoe zakonomerno poa|ali{te. edvaj da e sli~no. kon Golemite prikazni. se svrtuva kon inkorporiraweto i nadgradbata na dokumentarnite izvori. s¢ se povtoruva beskrajno i nepovtrolivo. u{te pomalku tvore~ki rezervati. kon Knigata. Ki{ vo osnova ostanuva eretik vo vremeto. organskata isprepletenost. paralelno so razvojot na prikaznata. na stvarnosta i iskustvenata realnost. pri {to. me|utoa. Vo dosluh so narasnatata. To~nosta na ova iska`uvawe. kon Tekstot. Toa svojstvo na ve~no navra}awe i kru`ewe me|u pismoto i svetot. vo koi se krijat latentnite vrednosti na umetni~kata kreativnost i imaginativnost. Vo raskazot Enciklopedija na mrtvite toj veli: Nikoga{ ni{to ne se povtoruva vo istorijata na ~ove~kite su{testva.

za{to od nekade ja sobrav idejata. toga{ koga. Ava Makarie. sueti i pogibelni protivre~nosti? Poto~no. insuflicientno. antinomi~en. nesamocelno opredeluvawe i ispolnuvawe. 174 . Ne mo`am da se zadovolam so kolosalnata zada~a na prostoto `ivurkawe .pi{uva. Post skriptum Re~ta e moeto ogledalo i mojata kazna za drugite Silvija Plat Umetni~koto iskustvo na Ki{ vo opredelena smisla e sporedlivo so primerot na amerikanskata poetesa Silvija Plat i niza fakti od nejziniot `ivot i iskazi od dnevni~kite bele{ki. ili univerzalna `ena-i-ma`. kako kriti~ar. samiot po sebe ocenet kako nedostatno. da ja razotkriva i raspletuva nejzinata nedosegliva. Ki{ ne dozvoluva nitu da bide zatrupan pod nanesite na svojata o~evidna aleksandriska erupcija. anarhi~en. deka taka mo`am da go opravdam `ivotot.. `enata koja }e go obele`i kultniot model na sovremenata amerikanska poezija. vo ramkite samo na edno duhovno ili poeti~ko opredeluvawe. so edna morbidna zrelost. so misticizmot na li~noto do`ivuvawe i iskustvo. nesvodliv. Ki{ re{ava da bide i ostanuva dijalogi~en. dali. Frustrirana? Da.. mo`ebi samata Kritika (ili homo kritikusot). da yuri vo beskone~niot ponor na umetnosta. za pronao|awe tvore~ko alibi vo `ivotot. Zo{to? Bidej}i e nevozmo`no da bideme Bog. dosega rastolkuvani i poso~eni samoqubivi. Sakam najcelosno da go izrazam svoeto su{testvo. eden od pustinskite otci rekol: Nemoj da se izgubi{ sebesi.. na krajot na krai{tata.. Taa fatalno go ~uvstvuva imperativot za tvore~ko samoopredeluvawe. dali Majstorot se izneveril sebesi i vlegol vo kobnata zamka/zabluda. misteriozna paja`ina. posegnal po tu|oto delo? Bez ogled na soblaznitelnite nameri...Elizabeta [eleva MAGOR Branej}i se od otrovot na knigite. nitu da bide zaslepen pred krvotokot na morni~avata istorija. dali mo`ebi. 5. ne se pojavuva na vrvot od site. voznemiruva~ki. Ponesena od svojata potreba.. za da go spasi{ drugiot.

tokmu vo migot koga nejzinite poetski zborovi pove}e ne se nao|ale vo nikakva vrska so li~nosta. ne-erotsko razmno`uvawe. pomalku talentiran i produhoven rakopis. mo`no li e vo pismoto da se krie neute{nata potraga na umetnikot po negoviot su{testven identitet. aludiraj}i na toa.Taa. vtemeluva. mnogupati podlaboka i pozna~ajna od frustraciite na sekojdnevnata `ivea~ka. pome|u bo`estvenoto vdahnovenie i bolkata na negovoto otsustvo. starata zabluda za vegetativnoto. Majstorot od prikaznata na Ki{. vo koja vrtoglavo is~ezna i zavodlivata suptilnost na Majstorot? 175 . dava potresno svedo{tvo za nezale~ivata drama na umetnikot.. bezdna. krie u{te edna zagatka.). na samogeneriraweto. koja gi sozdala: {to zna~i.. koga do{lo do ras~ekor i raspa|awe na vrskata pome|u jazikot i li~nosta. koga s¢ ostanuva predodredeno i veteno na smrtta. so posredstvoto na Drugiot. A toa ne e dovolno.veli sovremeniot francuski filozof na beznade`nosta Andre Kont Sponvil. so svojot stil na `ivot i smrt (kako {to lucidno go narekuva Robert Louel). koga. nevolno izvr{uva samoubistvo. so ogled na koja. da oscilira pome|u polovite na Majstorot i na U~itelot. Umetnosta e traurna procesija. do radosnoto okon~uvawe. do kolku religiozniot ~in na pi{uvaweto otvora bezdna. pome|u religijata i nihilizmot. {to. radosniot ishod na umetnosta. Sepak. koga }e go prifati predizvikot na samoproizveduvawe. dokolku sledej}i go tokmu stilot na `ivot i smrt. postojano. Iluzijata na samovosproizveduvaweto. na kontinuiranite napori na umetnikot. pome|u zrelosta i nezadovolstvoto. Dokolku zastra{uva~kata re~enica na Silvija Plat e to~na (Jas sum jas. toga{. za negovo samoopravduvawe i samoosmisluvawe? Za Silvija Plat se veruva deka ~inot na samoubistvoto go izvr{ila i se re{ila. argumentira samoto negovo postoewe niz i vo `ivotot? I {to. isto taka. vo sebe. zborovite ja gubat avtenti~nata vrska so onoj {to gi ispi{al. tokmu beznade`nosta vodi do radosnoto ~estvuvawe na sega{nosta. suicidnosta zadobiva status na logi~na i neminovna razre{nica. osuden. {to go opravduva. neramnopravnata borba na Majstorot i U~enikot. koja mo`e da ja ima za cel samo radosta . samoubistvoto. deka vo ontolo{kite uslovi.

13. ZLATAR. Ovdje. Sremski Karlovci. 13. 1984. 1994. oktobar 1996. Vilem: Odgovornost i sloboda. FLORENSKI. br. temat. in: Ovdje. in: Avtobiografski diskurs. 4. in: Ovdje. BAHTIN. Podgorica. Ovdje. vo: Lettre Interationale. Misli. Zagreb. [UVAKOVI]. Hauard: Izvan teorije. juli 1997. EKO. KEVAN. Skopje. Veeser. Beograd. Charles: in: The Structural Allegory. Sofija. april 1998. 1997. London. Pavel: Protivre~ie. 15. 5. in: Na{e pismo. DIL. POST-TEORIJA ILI NOVA ORTODOKSIJA 1. 1989. 1992. TOMA[EVI]. Laura: Literatura. 1. april. Tomas: Granice teorije. Biti. 14. Teri: Stawe u teoriji. KOLAR. Elisabeth: in: New Historicism. 1991. SJORAN. 1. Mihail: O romanu. Podgorica. Pol: Simbolika u gr~koj mitologiji. januar. MARCUS. 6. Uzarevi}) Zagreb 1995. IGLTON. ed. FELPERN. Umberto: Simbol. i Dosije Sjoran. A. LEVIN. Podgorica. Dona: Elektronski se}avawa. br. London. sofist-u~itel na mudrost ili doksomimet (predgovor). Beograd. Laura: Literatura in identiteta. 1996. 1992. oktobar. br. 1997. Vladimir: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. 1. 8. DERIDA. John Fekete. 10. EKO. Bo{ko: Prema nultom stupwu kwi`evne teorije. ed. Skopje 1996. 5. 4. 11. Podgorica. identiteta in avtobiografski diskurs. vo: Trag i razlika (ur. br. Andrea "Ja" knji`evne teorije. 2. Elena: Protagora. 7. in: Ovdje. 6. 1997. 1995. EP[TAJN. juli. @ak: O apokalipti~nom tonu. 2. 3. Podgorica. diskurs i dijalog. 9. Skopje. BITI. in: Platon: Dijalozi. Skopje. MARCUS. 8. 4. Mihail: Postmodernizam. 1998. J... 3. 1995. Beograd. 1995. 1998. FUKO. Sofija 1992. usvojenom nedavno u filozofiji. Emil: Ogled za raspa|aeto.Elizabeta [eleva LITERATURA MAGOR METOD I BOLKA 1. in: Margina. 1996. FLUSER. V. Beograd. Primerjalna knji`evnost Ljubljana. FOX-GENOVESE. in: Kulturen `ivot. IGLTON. 176 . Ljubljana. br. Mi{ko: Postmodernizam. 1995. in: Primerjalna knji`evnost. vo Ovdje. Mi{el: Genealogija na modernostta. 1996. sre{cu sebesi. 7. 9. Beograd. 1997. KOLEVA. Teri: Stawe u teoriji. Umberto: Simbol. 1989. 12.

16 (zima). 6. Skopje. Ljubljana. Podgorica. br. Beograd. Douglas: Critical Theory. MO^NIK. Ni{. Rolan: Fragmenti ljubavnog govora. Diskursot na teloto-teloto na diskursot. 36 Ni{. Rolan (1975): Zadovoljstvo u tekstu. Podgorica. in: Mladina. dospeti u jezik. 22. in: Trag i razlika (ur. Zagreb. in: Ovdje. Biti et alii). 1983. 2. 1996. NI^E. in: Republika. Biti: Pojmovnik suvremene knji`evne teorije. br. STOREJDIK. 19. ZLATAR. 3. Ni{.. in Republika. 9/10. Zagreb. (1975): Zadovoljstvo u tekstu. 1989. 1975. 1997. Gregory: The Object of Post-Criticism. in: Na{e pismo. Zagreb. in Ovdje. 1997. Ferid: Jazikot na filozofijata. Skopje. Zagreb. Oktobar (427).16. IGLTON. in: Feministi~ki strategii (tantri~kiot princip vo kni`evnata kritika). FUKO. 1998. in Tre}i program RTB. Peter: Do}i na svijet. V. predgovor in Rolan Bart: Zadovoljstvo u tekstu. Fridrih: Putnik i njegova senka. 5. 1975. Pas: Dama i svetica. 1992. Zagreb. in Anti-Aesthetic (ed. 4. Zoran: Eksplozivna implozija: digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. 1996. ur. 1994. Teri: Stawe u teoriji. 2. jul. br. 20. Mi{el: Geneologija na modernosta. Hal Foster). MUHI]. Beograd. 10. br. Mi{ko: Defikcionalizacija autobiografije. 1992. noemvri. 1995. QUBOV I ALHEMIJA 1. 9. br. London. 1989. THALLACK. Qubov i alhemija (kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija). A]IN. in Sum. [tip. 18. BRUKNER. BART. VLADIMIR. Elizabeta: Metod i bolka. Andrea: †Ja# knji`evne teorije. 1995. 21. in: Na{e pismo. 1998. Skopje. Paskal / Alen Finkilkraut: Novi ljubavni nered. 24. Beograd. 8. 23. 1998. 1978. Danilo: Lautata i belezite. Skopje. Rastko: The Neandertal's Whistle. 1-2. 1997. OCTAVIO. Jovica: Tekst i njegovo telo. 177 . KI[. [UVAKOVI]. 1995. Sofiя. TELOTO NA DISKURSOT 1. RO[KO. 7. Kata ]ulafkova. BART. april. 1998. 17. ULMER. [ELEVA.

FALUS KAKO FIGURA NA ZNAEWETO 1. MAGOR 5. Zagreb. Zagreb. 5. br. Ljubljana. br. Paskal/Alen Finkilkraut: Novi ljubovni nered. SUVAKOVI]. Zagreb. VALENT. in: “John Fekete: The Structural Allegory”. 1990. O’NIL. in: Deconstruction and Deconstruction. Nil: Za varvarite i civiliziranite. 1997. Sremski Karlovci. br. Skopje. BABA. br. Borderline. Venko: Mitot za Piemont vo kni`evnosta i kulturite na ju`nite i zapadnite Sloveni. Beograd. br. NIETZCHE. Novi Sad. DERRIDA. 1977. Skopje.): The Anti-Aestetic. Seattle. 10. Beograd. in: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet. DELEZ. Minneapolis. 4. 19 dekemvri. br. dospeti u jezik. IGLTON. 1996. 1977. Mi{ko: Feti{i i ma{ine jezika pola . 178 . 1997. 1997. 11. in: Lettre internationale. Beograd. Barthes and the Literary body. Vladimir: Teorija i postkolonijalno znanje. in: Upletanje nere~enog. Zagreb. br. 3. John: Breaking the signs: R. Novi Sad. (1997): Peewata na vremeto vo Lettre international. 2. in OVDJE. Homi: Postkolonijalni autoritet i postmoderna krivica. Zagreb. Janko: Na poti v postmoderno. n. 1998. 2. BITI. 4. 4. ed.Elizabeta [eleva 3. AH. ULMER. A[ERSON. Jacques: Living On. 1983. Skopje. 2. 1984. 9-10. BITI. 6. 1983. Feliks: Anti-Edip. 3. 94. 6. Skopje. Peter: Do}i na svijet. 5. (1997). in: Republika. 1998. in: Republika. 1992. SLOTERDIJK. 6-7. BEST. 1997. ANDONOVSKI. 8. in: Hal Foster (ed. 9. Fridrich: Ro|enje tragedije. 1997. Gatari & Gatari. New York. Harold Bloom et alii. Gregory: The object of the Post-Criticism. Stiven/Daglas Kelner: Posmoderna teorija.Vlasta Delinar in: Pro femina. 1998. in: Literaturen vestnik. Podgorica. 7. Vladimir: Teorija i postkolonijalno stanje. TIE BALKANCI 1. Dr. 1995. KIOSSEV. [ejla: Fundamentite na nacionalizmot. Mirko: Krvavi eurokaz. KOS. Aleksandar: Homotopija i heterotopija. in: TRANS. 11. VAJT. in: Republika. 7. Defikcionalizacija autobiografije. in: Margina. 12. 5-6. br. 343-345. 1997. BENHABIB. BRUKNER. 1989. Jacques: Libertinage and rationality. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. 1997. 1995. br. Skopje. 5. 1997. 1979. DUBOST. 8. in: Yale French Studies. Teri: Iluzije postmodernizma. Zagreb. 1994. BITI. Washington. SofiÔ. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). 6.

@il/Feliks Gatari: Anti-Edip (kapitalizam i {izofrenija). 1-2. Svetlana: Haremi. maj. TODOROV. Skopje. GLOVER. Marija: Imaginarni Balkan. Beograd. 1996. Struga. Skopje. SLAP[AK. 1999. br. Beograd. in: Republika. 17. ^OMSKI. br. 21. 33. 15-16. 15. 1996. 31. 27. Rastko: Teorija za dene{no vreme. Beograd. ]OSEV. 1999. Teri: Stawe u teoriji. Nata{a: Politi~ka korektnost kao suvremena utopija. 22. FROM. Skopje. Ivajlo: Darot v epohata na negovata tehni~eska v sproizvodimost. 1999. HELER. Nikola: Propasti i mostove na me`dutekstovosta. 1999. Branko: Nomadizam i postkolonijalizam. 19. Sofija. 1996. [ELEVA. Erih: ^ovekovoto srce. Skopje. Elizabeta: Born to be Balkan. 1997. 34. 1996. Skopje. 2. [ELEVA. IVEKOVI]. 11.kulturni izazov. 22. 20. 10. Zagreb. nomadi: Jelena Dimitrijevi}. DOROVSKI. Falus kako figura na znaeweto (postkolonijalno ~itawe na †MME# od D. br. Rada: Prikazni za identitetite. Zoran: Digitalne inkunabule i tehnolo{ki {amanizam. IGLTON. 23 juli 1999. Armando: Komparativnata kni`evnost kako disciplina na dekolonizacijata. 1999. 179 . in: Margina. 26. br. Sremski Karlovci. 1996. DI^EV. Zagreb. 1998. 11-12. 23. br. Beograd. oktobar/decembar. fall. 14. Slavoj: Metastaze u`ivanja. in: Re~. 16. Dukovski). 32. Elizabeta: Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza. 34. @I@EK. 1998. DOMENAK. GOVEDI].1995. GEORGIEV. in: Na{e pismo. in: Kinopis. in: Republika. Sofija. in: Makedonskata literatura i kultura vo mediteranskata kulturna sfera (zbornik) MANU. 1999. br.7. 1998. Aleksandar: Heterotopija i homotopija. 5-6. [ELEVA. Elizabeta: Makedonskiot film vo balkanskiot kulturen kontekst. 12. 1998. in: Dnevnik. in: Republika. WI[I. 1998. Petar/Ivan Krstev: Refleksii vrz balkanskiot model. 1993. KRASCEV. Skopje. 16. in: Discourse. br. Skopje. 29. Cvetan: Odrodeniot ~ovek. br. 13. 9.XII. in: Pro femina. DELEZ. 1998. 1999. BITI. in: Science and Culture for the Joint Future of South Europe. in: Lettrte internationale. Podgorica. BO[KOVI]. in: Lettre internationale. 1997. 30. Skopje. intervju. 3-4. Myths of Blood. 3. HESP. [ELEVA. in: Ovdje. in: Literaturen vestnik. MANU. Simpozium na SVP' 99. Agne{: Lica multikulturalizma. Elizabeta: Dr. 18. in:Kni`even kontekst. Skopje. 2. 1990. SARKAWAC. br. 8. Noam: Konturite na svetskiot poredok. 1999. 1991. 1999. 24. Skopje. Aleksandar: Multikulturnosta i krajot na istorijata. @an-Mari: Evropa . 25. 13-14. 1999. TODOROVA. Plovdiv. br. 28. br. in: Margina. MO^NIK. Zagreb. Beograd. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. Ivan: Literary Theory in the Third Millenium. RO[KO. 19. David: Myths of Origins.

15. 1996. DOROVSKI.. KONSTANTINOVI]. 1981. proektivno i na odreden na~in interpretativno. Elizabeta: Komparativizmot denes. 1996. 11. in: Kulturen kontekst. LOTMAN.1996. 9. simpozium †Makedonskata literatura i umetnost vo kontekstot na Mediteranskata kultura#. Od druga strana. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50 i 60 godini. odnosno implicitno vrednuva~ko.. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe) ed. Mihail: O romanu. 1989. Janaszek / D. BA[I]. socijalen topos ili region. Lech: The New Radicalism of Macedonian Literature. Umjetnost rije~i. 6. Aaram Veeser). Beograd. KOSIK. MONTROSE. 180 . in: Upletanje nere~enog. HEINICH. 1999. Aleksandar: Rodnoto mesto kako sudbina. [ELEVA. in: Postmodernism in Literature and Culture of Central and Eastern Europe. 19. Beograd. Skopje. Fokkema). Katowice. kako {to veli ]osev: †geopoliti~ki. Skopje. 4. 10. 1. Ivan: Me|uliteraturnite centrizmi vo balkanskite literaturi. Criticism and Theory. 1996. Kova~ et alii) Sarajevo. in: Republika. Literaturen vestnik. MEDITERANSKIOT INTERTEKST. KONSTANTINOVI]. 12. \ur~inov. 13. 1986. Katowice. br. Karel: Dijalektika konkretnog. PALAVESTRA. Lettre internationale. 1994. Predrag: Tu|ina i samo}a u balkanskom svetu kulture. 8. in: Moderna tuma~enja knji`evnosti (M. SofiÔ.1995. MIODYNSKI. decembre 1995. (Zbornik). Sonja: Vampir povijesti (D`ojs. Zagreb. BENNET Andrew/ROYLE Nicholas: An Introduction to Literature. AleksandÏr KÏsev: HeterotopiÔ i homotipiÔ. MANU. 1989. Louis: Proffesing the renaissance: The Poetics and Politics of culture in: New Historicism (ed. 3. Prentice Hall. Fokner. 24. Zagreb. 5-6. br. Vladimir: Intertekstualnost spram kontekstualnosti. 1967. Œriñ: O soder`anii i strukture ponÔtiÔ †hudo`estvenaÔ literatura#. London. BAHTIN. FILMOT VO BALKANSKIOT INTERTEKST 1. Nathalie: L’inceste du deuxieme type et les avatars du simbolique. Zoran: Od imagologije do prou~avanja mentaliteta. Maria Elena: A Feminist Analysis of Postmodern Intertextuality. 1996. 5. Skopje. 14. DE VALDES. tokmu vrz primerot so Balkanot. New York. br. in: Critique. Homotopijata ozna~uva. so kvantitativna i kvalitativna homogenost#.Elizabeta [eleva 3. 1995. BITI. Zagreb. N. Radomir: Filozofija palanke. Krle`a). New York. BLOK. 2.X. H. MAGOR 35. London. 2. Paris.XII. 1989. MANU. deka sekoe lokalizira~ko iska`uvawe e ve}e ideologizira~ko#. Beograd. 2. 1996. ]osev predupreduva na faktot. br. 7.

Gerhard: KÏm harakterologiÔta na SlavÔnite. GEZEMAN. 13. KI[. za prv pat vo na{ata akademska sredina. 3. 18. objaven vo Sovremenost. br. 1989. Umjetnost rije~i. Linda: Intertekstualnost. Literatura. 17. temat: Srednja Evropa. Skopje. vo kontekstot i vo duhot na izvornite Bahtinovski opredelbi i tolkuvawa na ovaa problematika. \URI[IN. VALERI. 1986. vo: Tekstovi u kontekstu. vo: Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura vo 50-tite i 60-tite godini (zbornik na trudovi od nau~niot sobir). br. br. vo: Literaturen vestnik. 20. KONSTANTINOVI]. BAHTIN. vo: Zgranut pred zlom. SofiÔ. Zoran: Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti. parodija i diskursi povjesti. 9. 1995. vo: Republika. 12. MANU. Zagreb. 1. 2. Beograd. ~ij{to predmet na interes pretstavuva ne samo imanentno kni`evniot. Aleksandar: HeterotopiÔ i homotopiÔ (kÏm edna fukoÔanska tipologiÔ na modernite toposi). 181 . Zoran: Od imagologije do istra`ivawa mentaliteta. KÃSEV. 1980. Pol: Mediteranska nadahnu}a. 1995. ja apostrofira{e Milan \ur~inov. Tabernakul. 15. STRUTZ/ZIMA. \ur~inov fakti~ki se priklu~i kon denes dominantniot trend na t. Problematikata na kulturniot identitet vo makedonskata kni`evnost i po{iroko kultura. 1979.1995. 1994. Sarajevo.n. 6. Skopje. 102 za 1993 g. br. Paris. NI^E. 1967. vo: Pesni~ko iskustvo. 1980. vo: Homo poetikus. 14. SofiÔ. Zagreb. 11. 13-19. Beograd. vo svojot tekst: †Mihail Bahtin i korenite na intertekstualnosta#.XII. 8. HUTCHEON. Zagreb. vo: Republika. Zagreb. Skopje. MJODINSKI. 1975. 4. predavawe. [KULJ. Skopje. br. ParazitniÔt Balkanec. 1. KONSTANTINOVI]. FRAJ. 1984. Fridrih: Ro|enje tragedije. 21. 16. GENETTE. 14. Kenet: Nomadskiot duh. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. Leh: Poetskata paradigma na kulturata vo makedonskiot i vo polskiot neoklasicizam. CVITAN. VIDIN. Nastapuvaj}i od stojali{teto na komparativnata kni`evna nauka. 7. Zagreb. Ivo: Mediteranska ~e`nja engleske knji`evnosti. VAJT. Dalibor: Mediteranski sparagmos. Jola: Kulturna identiteta kot dialogizem.III. 19. Dioniz: Teorija na sporedebenoto prou~uvawe na literaturata. 1982. Gerard: Palimsestes. i vo soglasnost so poso~enite stavovi na slovene~kata teoreti~arka Jola [kuq. 1992. 5.1996.2. 1988. RADOVI] Miodrag: †Uticaj# kao kategorija transtekstualnosti. Primerijalna knji`evnost. 1990. 10. 9/10. 103. tuku i kulturolo{kiot aspekt na prou~uvaweto. Beograd. Zagreb. 1980. Danilo: Mediteranizam i Zlatno runo. Nortrop: Anatomija kritike. interkulturni studii. 1996.

Nil: Za "varvarite# i "civiliziranite#. Vladimir: Pam}enje i kulturni studiji. Beograd. in: Metodolo{ka misao. spored Vladimir Biti. Rada: @enite. DELEZ. 1983. FLUSER. Pol: Kriti~ni prostor. 5. Jano{: Odgovornost komparatistike danas. 1998. br. Viliem: Odgovornost i sloboda. 1. 7. LACHMANN. RIS. Hal Foster. The Image of the Other. Jean: Ecstasy of Communication. 1997. in: Lettre internationale. n. Sremski Karlovci. do}i do jezika.Elizabeta [eleva MAGOR DIJALEKTIKA NA PAMETEWETO. 3. BAUDRILLARD. RIFFATERRE. Beograd. 4. 1998. 9. 12. Skopje. Podgorica. 1975. Beograd. Michael: Semiotique intertextuelle. Mihail: Postmodernizam. 1997. 5-6. 1998. Dona: Elektronski se}avawa. DI^EV. Moskva. Beograd. @il/Feliks Gatari: Anti-Edip. VIRILIO. GILJEN. april. 182 . 3-4. 3. Zagreb. ed. 5. 1999. diskurs i dijalog. 1990. br. JERKOV. PH 2. Mihail: VoprosiÎ literaturiÎ i estetikiÎ. in: Critical Inquiry. in: Margina. SLOTERDIJK. in: Ovdje. 1999. maj. Zagreb. 1979. 2. 7. in: Lettre internationale. 1997. Todorova: Imaginarni Balkan. 11. FELPERN. Seattle. 1990. 8. 1-2. Renate: Text als Mnemotechnik. in: Republika. 2. BAHTIN. 1999. BITI. A[ERSON. br. IVEKOVI]. Peter: Do}i na svijet. nacionalizmot i vojnata. EP[TAJN. 1982. MARIJA. 6. Skopje. br. br. 4. METOD I PRO[ETKA 1. in: Kulturen `ivot. 7. ibid. (1992). LOTMAN. Beograd. (1986): Estetika slovesnogo tvor~estva. Jurij: Tekst v tekste. 4. in: Trudi po znakovim sistemam VI. KOLAR. Moskva. Washington. jun.. Aleksandar: Roman i tekst. 4. ^a~ak.. nav. 6. in: Anti-Aesthetics. Ivailo: Machines of Forgetting. n. 8. Hauard: Izvan teorije. Skopje. 1997. (1980): Syllepsis. 1. temat: Intekst 1981. in: Rievue d´esthetique. 1997. predavawe na Prvata letna {kola na Soros. 10. Klaudio: Knji`evnost kao sistem. 1991. Skopje.

. 2. NI^E.. br. 6. BAHTIN. Beograd. Linda: A Poetics of Postmodernism. in: Dialogism and Cultural Criticism. Clive: Dialogism and Cultural Criticism. Gregory: Of a Parodic Tone Recently Adopted in Criticism. ULMER. toj mora da se izbori so razni sili. 7. in: Lettre internationale. Ljubljana. [TAJNER. No. 1989. FRAJ. za da bide ~ovek i {to nemu. 1983. i od toj moment. 1992. Odrodeniot ~ovek. Nortrop: Anatomija kritike. in: Sbornik statei k 70-letino prof. in: The Anti-Aesthetics.# cit. n. Œ. dospjeti u jezik. ibid. Mihail: Problemi poetike Dostojevskog. M. {to s¢u{te nemaat ime. Kenet: Visoravan albatrosa (uvod u geopoetiku). 3. br. Janko: Na poti v postmoderno. Lotmana.. da jade i da se reproducira. [KULJ.. 16. {to e od su{testvena va`nost.3. Clive: Dialogue. Da go navedeme ovde i srodnoto mislewe na Viktor Segalen: "Treba da umeeme da razbereme.9. 1966. STRADA. in: Ispod vulkana. da ima opredeleni fizi~ki obele`ja. 1997. 1995. in: Dialogism and Cultural Criticism. 10.. Vitorio: ^itatÎ i sravnivatÎ. Jola: Kulturna identiteta kot dijalogizem. 1995. spored Kenet Vajt.. Baltimore. 1997. Pred s¢. 1995.). za nego ne e ni{-to. (Hal Foster. 12. Cvetan. 5. 1982. TODOROV. Petr: Do}i na svijet. delo: 254 10. THOMSON. VAJT. 11. sepak. Culture and the Dialogic. Beograd. ed. Skopje. Zagreb. 4. ne mu zna~i ni{to. nav. 1. Seattle. Kenet: Nomadskiot duh. dlaboko vo du{ata. Zagreb. 1988. New York/London. Toj mora da `ivee samiot od sebe. 8. 1995. in: Primerjalna knji`evnost. umetnikot go zapostavuva i go izbegnuva ona. 14. Beograd. Clive Thomson/ Hans Raj Dua. 1996. ed. SLOTERDIJK. Jovan: Malkolm Lauri (pogovor).. 13. poimi. Tartu. HUTCHEON. 1979. vo {to e monstruozniot `ivot na umetnikot i {to sudbinata od nego bara. da bide `ivotvoren. 183 . 9. London. Gregory: The Object of Post-criticism. KOS. Canada. br. Canada. MIRAGLIA. zna~ewa. HRISTI]. 5-6. Anne Marie: Dialogism and American intertexts in the Quebecois Novel. in: Lettre internationale. Beograd. ULMER. London. Fridrih: Vesela nauka. Skopje.. 11. 2. 1992. Skopje. toj treba da `ivee. 15. VAJT. in: New Literary History. 1967. DA SE BIDE ILI NE! 1. 1992. Xorx: Muzikata na mislite. THOMSON. ona {to e korisno i ute{no za drugite. Ljibljana.

Artur [openhauer. {to go pravam. voop{to bi sakal da ima identitet ili ne. 1994. mo{ne e upaten sledniot fragment od intervjuto na Mi{el Fuko: "Rabotam kako ku~e. KRAJMAER. Paris. Za ispovedniot i soteriolo{kiot karakter na filozofskata misla kaj prethodnikot na modernite filosofski opredelbi. Sofija. 1994. Jas go pretstavuva samiot oblik na sprotivstavuvaweto. @il: Znakovi i doga|aji. I siot `ivot taka sum rabotel. 1995. Na pra{aweto. scientisti~ki izobli~ena kni`evna teorija. kako i site lu|e. 1996. in: Quorum. mojot problem e mojata sopstvena preobrazba#. No. 1996. JANAKIEV. MAGOR 13. vsu{nost. 1994. odgovara vaka: "Da.Elizabeta [eleva 12. br. @ak Derida. ili Herzkammerton Kino. br. in: Quorum. n. 17. vo nemu svojstveniot aporeti~en manir. Kalin: Filosofski obidi vrhu samotata i nade`data. Klaus: Svetot kako filmsko ateqe. Zagreb. 184 . 15. na koe i samiot mu se sprotivstavuvam. janvier. 18. 14. 16. da se vidi kaj: Michel Onfray: Bouddha. 3-4. in: Ovdje. MSU. DELEZ. Za sovremenata. KRISTEVA. Julija: Crno sunce. 1996. vo: Vim Venders. 1. le chien et la flute. dali. kinej}i se okolu edno nevozmo`no ne{to. Podgorica. . Novi Sad. in: Magazine litteraire.Neka "ludost# mora bdjeti nad misli (interview). Ne me interesira akademskiot status na ona.

vo: Kulturen `ivot. vo: Lik.vo: Kulturen `ivot. 23. 4. 2. 1993. 9. 20 april 1994. 24. 1992. 103. Magor. br. 3-4. Tancot na Eros i Tanatos . [tip. Kata ]ulafkova. 18.referat od simpoziumot na Racinovite sredbi ' 99. Metod i pro{etka. vo Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme. 1998. tie Balkanci . 1999. 2. Metod i bolka. 1997/98. Skopje. br. br. (Ne)qubov i oblici. vo: Na{e pismo. 1993. 18.{aman sum . br.referat od Simpoziumot na Racinovi sredbi 1998. Aspekti na kulturniot identitet. 8 maj 1996. 2.BIBLIOGRAFSKI PODATOCI ZA TEKSTOVITE 1. 1999. 15.. Dr. vo: Lik. ur. 1998 (za prv pat se objavuva na makedonski jazik). 11. Filmot vo balkanskiot intertekst. 20. 22. Moda. Komparativistikata niz postmoderno oko. 3. referat od Simpoziumot na SVP '99. vo: Na{e pismo. 29. vo: Sovremenost.(pogovor). Opsednat so tu|a du{a. 19. 7/8. Dijalektika na pameteweto. Cogito . 16. br. vo: Na{e pismo. 5. Nomadizmot-antropolo{ka konstanta i poetski predizivik. br. 1996. vo: Feministi~ki strategii (zbornik). postmoderna i paradoksite na tekstualnosta . MANU. Da se bide ili ne . vo: Impuls K21K. diskursot na teloto. Novi Sad. br. vo: Na{e pismo. 21.referat od Simpoziumot na Kni`evniot novosadski krug "Tranzicija i nova lica kwi`evnosti#. vo: Na{e pismo. br. Mediteranskiot intertekst vo makedonskata proza na 80-tite godini. 28. Kon dioniziska obnova na kni`evnata teorija. 1991. Ah. Born to be Balkan. br. Tri oblika samotija. 3. vo: Na{e pismo. 1996. 1998. 23. 21. 185 . odr`an 5 i 6 septemvri 1997 g. vo: Razgledi.. vo: Razgledi. 1999. Sigmapres. Skopje. vo: SUM. 12. 1998. br.referat od simpoziumot na Dru{tvoto za literatura i kultura KanadaJugoslavija "Mit stvarawa u kanadskoj kwi`evnosti#. vo: Kinopis. 1998. Soros. maj 1999. predavawe od Prvata letna {kola "Slikata na Drugiot#.. 1999. Skopje. 1998. Tranzicija i(li) dekonstrukcija . 6. Teloto na diskursot. 1999. 7. vo: Kni`even kontekst. ur. vo: Mediteranskiot kontekst na makedonskata literatura i kultura (zbornik). referat od Pettata regionalna konferencija na Pen centrite vo Ohrid. br. Novi Sad. br. 1999. br. Milan \ur~inov.. Pismo i rizik. 16. Post-teorija. 10. 13. 14. 17. 23 juli 1999 (do sega neobjaven). vo: Dnevnik. Falus kako figura na znaeweto. 9-10. 8. Skopje. 22. 16.

Skopje. vo knigite: Katica ]ulafkova "Kopne` po sistem# (izbor na esei). Bila ~len i pretsedatel na komisiite za simpozium na Racinovite sredbi 1992 i 1993. Vo 1998 g. Od 1994 g. Aktivno i kontinuirano sorabotuva so Kinotekata na Makedonija. Raboti kako docent na predmetot Teorija i metodologija na prou~uvawe na literaturata. Bogomil \uzel "Ona# (poema). e pretsedatel na Dru{tvoto za komparativna kni`evnost na Makedonija. Postdiplomski studii zavr{ila 1989 g. kako u~esnik vo teatrolo{kiot proekt na Jelena Lu`ina.Elizabeta [eleva MAGOR Elizabeta [eleva .... doktorira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.rodena 1961 g. 1998. e urednik na spisanieto za literatura i kultura "Na{e pismo#.. i na Stru{kite ve~eri na poezijata 1996. 2000. Bratislava. 2000. i dva.. Skopje. Aleksandar Prokopiev "Antiupatstva za li~na upotreba# (prozni zapisi). na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Avtor na pogovorite.. Skopje. MTV i pove}e doma{ni i stranski spisanija za literatura i kultura. Jordan Danilovski "Vev# (izbor poezija). Se bavi so prevod: od slovene~ki jazik (Rastko Mo~nik: Teorija za dene{no vreme) i angliski jazik (Gigi Tevadze: Znaci na idninata). 1993 i "Ludoto leglo# (poema). e ~len na Nezavisnite pisateli na Makedonija. Avtor e na knigite: Komparativna poetika (Feniks. 1997 i 1999 g.. Belgrad. Od 22 januari 2000 g. 1996). e ~len makedonskiot Pen-centar. Skopje. Liljana Dirjan "Te{ka svila# (izbor poezija).. Od 1998 g. Skopje.) za Institutot za makedonska literatura.) kako stru~en sekretar i u~esnik vo proektot "Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i kultura vo 20 vek#. 1997. 1997 g. Kni`evno-teoriski studii (Matica makedonska. pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Skopje. vo Ohrid. 1997). so temata †Od dijalogizam do intertekstualnost#. Novi Sad). Od fevruari 1999 g. 1994. 1990 i 1998 g. Diplomira na Grupata za op{ta i komparativna kni`evnost vo Skopje. U~estvuvala na 4o simpoziumi vo zemjata i stranstvo (Qubqana. tri (1996. Dosega rabotela na pove}e nau~ni proekti: tri (1989. 1997. studii) vo periodikata. 1992. 186 . Skopje. Sande Stoj~evski "Golemata bukva# (izbor poezija). vo ramkite na Simpoziumot na teatarskite igri "Vojdan ^ernodrinski# za 1998 i 1999 g. Zagreb. kolumnist na vesnikot "Dnevnik#. Objavila nad 100 trudovi (esei. Od 1996 g.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful