CIVILNO PROCESNO PRAVO

I. SPLOŠNI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA
1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK IN CIVILNO PROCESNO PRAVO
1.1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK KOT OBLIKA VARSTVA CIVILNIH PRAVIC Materialno civilno in rodbinsko pravo določa pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Varstvo pravic je urejeno z zakonom. Nosilcem pravic ga nudijo pravosodni organi. Prva zgodovinska oblika varstva pravic je bila samopomoč – posameznik, ki je menil, da mu pripada določena pravica, je sam uporabil primerne ukrepe za njeno zavarovanje. Pravico je uveljavil močnejši ne glede, ali mu je res pripadala. Vsak nosilec pravice je bil izpostavljen sub-jektivizmu. Z razvojem družbe pride do omejevanja samopomoči. Prva družbena oblika varstva pravic je bilo razsodništvo. Sprti stranki sta se obrnili na osebo svojega zaupanja, da razreši spor. Pred tem sta se dogovorili za spoštovanje njene odločitve. Z razvojem je družbenopravno varstvo postalo posebna oblika izvrševanja državne oblasti. V rimskem procesu se je postopek delil na: • postopek pred pretorjem (in iure); • postopek pred sodnikom (in iudicio ali apud iudicem). Stranki sta s posebno pogodbo (litis contestatio) prepustili sojenje izbranemu sodniku, ki ni bil državni organ. Pretor je sodniku naročil, katera dejstva naj ugotavlja, in mu povedal, kako naj razsodi, če ugotovi (ne)resničnost določenih dejstev. V fevdalizmu je vsak fevdalec izvrševal pravosodno oblast. Pripadniki stanov so tvorili posebna sodišča, sestavljena iz članov istega stanu. V absolutizmu je monarh postavljal sodnike. Funkcija sodnika je bilo ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo). Sodnik je bil dominus litis procesa. V obdobju liberalnega kapitalizma vodijo postopek stranke, zato sta poudarjeni: • načelo dispozitivnosti; • načelo razpravnosti (glede zbiranja procesnega gradiva). V obdobju monopolnega kapitalizma se država vmešava v gospodarsko življenje, zato se spet poudarja vloga sodišča v civilnem procesu. Sedanji civilni pravdni postopek je družbeno varstvo civilnih pravic. Varstvo civilnih pravic je z zakonom urejena družbena funkcija. Samopomoč je omejena na najmanjšo mero, lahko pomeni tudi kaznivo dejanje samovolje (§ 313 KZ). Samopomoč je dopustna: • kadar državni organi ne morejo pravočasno reagirati na protipravni napad na pravico (npr. silobran, skrajna sila); • v primerih motenja posesti, ki jih navaja Stvarnopravni zakonik. 1.2. NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA je razrešiti civilni spor = doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici. Med sporna razmerja spadajo vsa razmerja, o katerih odločajo redna sodišča: premo-ženjska razmerja in druga civilnopravna razmerja ter osebna in družinska razmerja (čeprav osebnostno in družinsko pravo sistematično ne spadata med civilno pravo). Odločanje o pre-moženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih predstavlja večji del. Civilnopravne pravice so dispozitivne narave – gre za pravne možnosti, ki jih daje pravni red posamezniku. Ta jih lahko izvršuje ali ne. Izvršuje jih v obliki, ki jo daje na voljo pravni red. Zato ima pravdni postopek individualističen značaj, ki se izraža v 2 bistvenih načelih: (1) načelo dispozitivnosti – pravda je v celoti v rokah strank. Po njihovi volji se postopek začne, teče in konča. (2) načelo razpravnosti – dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (= vse, kar je lahko podlaga sodbe). V modernih državah civilni pravdni postopek nima izključno individualističnega značaja. To je vidno v sporih, v katerih se prepletajo zasebnopravni in javnopravni elementi. Če se v civilnem sporu uveljavlja javni interes, se to kaže v oficioznih (= uradnih) pooblastilih sodišča.

1

Načelo oficialnosti = v določenih primerih odloča sodišče po uradni dolžnosti ne glede na voljo strank. Potem ko stranke začnejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodišča. Sodišče je aktivno pri zbiranju procesnega gradiva, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (§ 7 ZPP) – v takih primerih lahko sodišče ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvede dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodišče brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena pra-vila, pravila znanosti in strok ter pravila logičnega mišljenja. Sodišče samo uporablja pravna pravila, pri čemer ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank. V slovenskem civilnem procesu sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje predpisom in moralnim pravilom. V javnem interesu sta hitro reševanje sporov in reševanje sporov s poravnavo. Materialno procesno vodstvo – predsednik senata mora s postavljanjem vprašanj in na drug primeren na-čin skrbeti, da stranke med obravnavo: • navedejo vsa odločilna dejstva; • dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; • ponudijo ali dopolnijo dokazila glede njihovih navedb; in • dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja in spornega pravnega raz-merja. Cilj civilnega pravdnega postopka je dvojen: (1) ponuditi strankam uspešno obliko za varstvo njihovih materialnih pravic = zaščititi indivi-dualne interese, in (2) zagotoviti uveljavitev pravnega reda družbenoekonomske ureditve = zagotoviti uveljavi-tev javnih interesov. 3. PRAVNA NARAVA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA OZIROMA CIVILNEGA PROCESNEGA RAZMERJA Pravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov (= sodišče, stranke in drugi udeleženci), ki imajo za cilj odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. 3 glavne skupine teorij o pravni naravi pravdnega postopka so: ● kontraktualne (pogodbene) teorije = teorije o pravdi kot poslu civilnega prava; ● čiste procesne teorije = teorije o pravdi kot samostojnem procesnem razmerju; ● teorije o pravdi kot pravni situaciji. (1) Kontraktualne teorije – pravda je izpolnjevanje obveznosti iz določenega pravnega posla. Podlago ima v rimskem procesu (litis contestatio). Danes nima pomena, ker stranke niso dolžne sodelovati v procesu. Procesno razmerje obstaja samostojno ne glede na obstoj materialnega razmerja. Kontraktualna teorija se uporablja za opredelitev pravne narave arbitražnega postopka (pogodba o arbitraži). (2) Čiste procesne teorije – pravda je čisto procesno razmerje javnopravne narave. Za nastanek razmerja morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Glede subjektov obstajajo 3 koncepcije: 1) civilistična koncepcija – procesno razmerje obstaja le med eno in drugo stranko, 2) publicistična koncepcija – razmerje obstaja le med obema strankama in sodiščem, 3) koncepcija o tristranskem procesnem razmerju – razmerje obstaja med eno in dru-go stranko ter med obema strankama in sodiščem. Šibkost čiste procesne teorije je, da konstruira procesno razmerje kot pravno razmerje, v katerem za stranke ne obstajajo dolžnosti – imajo le možnost sodelovati v procesu. (3) Teorije o civilni pravdi kot pravni situaciji – proces ne pomeni pravnega razmerja, ker ne obstajajo medsebojne dolžnosti. V pravdi obstajajo le elementi razmerja, ki lahko pripe-ljejo do izoblikovanja razmerja. Pravnomočna sodba ustvari med strankama pravno raz-merje. Slovenska teorija zastopa procesno teorijo in koncepcijo o tristranskem procesnem razmerju. 4. POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PRAVA Civilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic. Najbolj pomembna pravila so: ● temeljna načela civilnega procesa, ● pravila o procesnih subjektih, ● pravila o procesnih dejanjih (ki jih opravljajo procesni subjekti). Civilno procesno pravo sestavljata 2 vrsti pravil: 2

(1) organizacijska pravila – vsebujejo določbe, ki urejajo položaj sodišč v političnem sistemu, ustanavljanje, notranjo organizacijo in poslovanje sodišč, letni razpored in dodeljevanje itd. (2) pravila funkcionalnega procesnega prava = vsa pravila o postopku: pravila o procesnih predpostavkah, temeljnih načelih, procesnih subjektih, vsebini, obliki in učinkih procesnih dejanj, poteku pravdnega postopka in posebnih postopkih.

2. RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM
2.1. SPLOŠNO O RAZMERJU MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM Procesno pravo je odvisno od materialnega civilnega prava. Stvarna pristojnost se določa po normah materialnega prava – civilna sodišča sodijo: ● v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij; ter ● v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, če spor ni po zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča. Specializirana sodišča so: ● sodišča za delovne in socialne spore – sodijo: ○ v individualnih in kolektivnih delovnih sporih; ter ○ v sporih socialne varnosti. ● upravna sodišča. V premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih so pravice dispozitivne. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, se odpovejo zahtevku, priznajo zahtevek nasprotnika in se poravnajo. Dopustne so materialne in procesne dispozicije z zahtevkom. Sodišču ni treba uporabljati kogentnih (prisilnih) norm. Za pravna razmerja družinskega in osebnostnega prava veljajo določbe kogentne narave. Npr. sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. V delovnem pravu je poudarjeno varstvo šibkejše stranke = delavca. Delavec ni dolžan posta-viti določenega zahtevka, sodišče na zahtevek ni vezano. Oficiozna pooblastila delovnega in socialnega sodišča so večja kot v pravdi. V upravnem sporu odloča sodišče o razmerjih z zasebnimi in javnimi elementi. Upravna sodi-šča presojajo zakonitost dokončnih posamičnih aktov državnih organov (upravnih odločb). 2.2. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEK Uveljavljeni sta 2 teoriji: (1) materialnopravna teorija – pravovarstveni zahtevek ne obstaja zunaj konkretnega civil-nega razmerja. (2) procesna teorija – zahtevati pravno varstvo je individualna javna pravica, ki se razlikuje od pravice materialnega prava. Pojavlja se v 2 variantah: 1) koncepcija o abstraktnem pravovarstvenem zahtevku – vsakemu pravnemu sub-jektu pripada, neodvisno od pravice materialnega prava, abstraktna pravica zahtevati izdajo sodbe. 2) koncepcija o konkretnem pravovarstvenem zahtevku – pravica zahtevati pravno varstvo pripada subjektu, ki v trenutku vložitve tožbe izpolnjuje materialne in pro-cesne predpostavke. Subjekt ima pravico zahtevati zase ugodno odločbo konkretne vsebine. Sodobna teorija uveljavlja monistično sintetično koncepcijo (materialno in procesno), po kateri je bistvo pravovarstvenega zahtevka: (1) je strukturalni del pravice materialnega prava; (2) je konstitutivni del tožbe. Vsako pravno urejeno razmerje vsebuje 2 pooblastili: (1) pooblastilo zahtevati od pogodbenika izpolnitev obveznosti, (2) pooblastilo zahtevati od državnih organov varstvo svoje pravice. V delovnih sporih zahtevek ni bistvena sestavina zahteve za sodno varstvo. Vendar se posto-pek pred delovnim in socialnim sodiščem začne samo na zahtevo prizadetega nosilca pravice.

3. DEFORMALIZACIJA SODNIH POSTOPKOV
3.1. SPLOŠNO O DEFORMALIZACIJI SODNIH POSTOPKOV

3

Postopki so danes nesorazmerno dolgi, zato je pogosto ogrožena pravica do sodnega varstva. Posledica so zahteve po hitrejših postopkih. V civilni pravdi si nasprotujeta: ● težnja po čim bolj pravilni in zakoniti sodni odločbi, ● zahteva po uveljavitvi kršenih pravic s čim bolj hitrim in učinkovitim sodnim varstvom. Boljše od poenostavitve sodnih postopkov so alternativne oblike reševanja sporov (ADR = Alternative Dispute Resolution). 3.2. ARBITRAŽNI POSTOPEK – IZRAZ TEŽNJE PO POENOSTAVITVI SODNE PROCEDURE Načela za oblikovanje postopka pred arbitražami v poslovnih sporih: ● avtonomija strank (pri oblikovanju arbitražnega postopka) – če se stranke ne sporazumejo o postopku, vodijo postopek arbitri sami; ● arbitrarno oblikovanje procesa – arbitri vodijo postopek, kot štejejo za primerno, če se stranke niso drugače sporazumele; ● načelo legalitete = podrejena uporaba določb civilnega procesa. S sklenitvijo pogodbe o institucionalni (stalni) arbitraži stranke privolijo v pravila postopka, ki jih določa pravilnik stalne arbitraže. 3.3. PROCESNI JAVNI RED Stranke v arbitraži ne morejo izključiti pravil, ki uveljavljajo temeljna načela pravde. Procesni javni red vsebuje načela: ● strankam in udeležencem postopka je treba zagotoviti obravnavanje pred sodiščem; ● v postopku lahko nastopajo le osebe, ki so sposobne biti stranka (procesno nesposobnim osebam je treba zagotoviti zastopstvo); ● obvezne so določbe o izločitvi ali odklonitvi sodnikov in arbitrov; ● stranke z dogovorom ne morejo izključiti določb o izpodbijanju arbitražnih odločb.

4. RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI
4.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom so: ● teorija spora – v pravdo spadajo le med strankama sporne zadeve, v nepravdnih postop-kih sodišče rešuje nesporne zadeve; ● teorija prevencije in represije: ○ prevencijo predstavlja nepravdni postopek – namen je preprečevati pravne kršitve; ○ represijo predstavlja pravdni postopek – namen je sankcionirati nastale kršitve. ● teorija strank – v pravdi stranke nosijo nasprotujoče interese, v nepravdnem postopku stranke predlagajo izdajo odločbe v skupnem interesu; ● teorija o različni naravi odločb: ○ v nepravdnem postopku gre za konstitutivne odločbe – ustanavljajo, ukinjajo ali spre-minjajo pravna razmerja; ○ v pravdi gre za deklaratorne odločbe – avtoritativno ugotavljajo (ne)obstoj pravic in razmerij. ● teorija upravnega delovanja – delovanje sodišč v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odločanju, ker je njegov namen varovati družbene interese. Nobena teorija ni pravilna, zato se uporablja pozitivistična ali pragmatična razmejitev = ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo, je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reševanje predpisal pravdni ali nepravdni postopek. Za odločanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodišče, razen če zakon določa pristojnost nepravdnega. Zakon o nepravdnem postopku predpisuje, da se nepravdni postopek uporablja tudi v drugih zadevah, ki jih obravnavajo redna sodišča in za katere ni izrecno določen nepravdni postopek, če zadev ni možno uvrstiti v noben drug postopek. Razlike med pravdnim in nepravdnim postopkom so: ● norme pravdnega so bolj stroge od norm nepravdnega postopka; 4

pravdni postopek se vedno začne na predlog strank (dispozitivno načelo), nepravdni pos-topek se pogosto začne po uradni dolžnosti (oficialno načelo  oficiozni postopek); ● v nepravdnem postopku je bolj poudarjeno preiskovalno načelo – nepravdno sodišče ima možnost raziskovati dejstva, ki jih stranki nista navajali; ● v pravdi sta bolj poudarjeni načelo ustnosti in načelo neposrednosti ● v pravdi nastopata 2 stranki: ○ tožnik – zahteva pravno varstvo od sodišča, ○ toženec – proti njemu se zahteva pravno varstvo. V nepravdnem postopku ni strank, temveč le udeleženci = tisti, ki se jih odločba tiče ali uveljavljajo pravni interes. ● drugačna ureditev pravnih sredstev – v nepravdnem postopku pogosto odloča o pritožbi sodišče iste stopnje, možno je spremeniti celo formalno pravnomočno sodno odločbo. Če pravdno sodišče ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega pos-topka, s sklepom ustavi pravdni postopek. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim nepravdnim sodiščem. Če nepravdno sodišče ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavi nepravdni postopek. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje pred pri-stojnim pravdnim sodiščem. Primeri nepravdnega postopka: ● zapuščinski postopek; ● postopek za ureditev razmerij med solastniki; ● postopek za delitev skupnega premoženja; ● postopek za ureditev meje; ● zemljiškoknjižni postopek; ● postopek ekspropriacije; ● postopek o razglasitvi pogrešanih za mrtve; ● postopek za omejitev, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti; ● postopek za podaljšanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice. 4.2. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRŠILNIM POSTOPKOM Če odločba v pravdi ne učinkuje sama po sebi (deklaratorna odločba) ter nalaga tožencu daja-tev, storitev, opustitev ali dopustitev, pravnega varstva ni možno v celoti zagotoviti v pravdi. Če toženec ne izvrši izpolnitvenega naloga (= naložena obveznost), sledi prisilna izvršitev. Izvršilni postopek je samostojen nasproti pravdnemu. Izvršbo potrebujejo le dajatvene sodbe, kadar toženec prostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga. Ostali izvršilni naslovi so: ● odločba v upravnem postopku, če se glasi na izpolnitev denarne obveznosti; ● verodostojna listina (faktura, menica, ček); ● arbitražna odločba; ● poravnava, sklenjena med arbitražo. 4.3. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM 4.3.1. RAZMEJITEV MED SODNO JURISDIKCIJO IN UPRAVNO PRISTOJNOSTJO Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) postopajo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajo predpise ter odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank. Upravna stvar je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni kori-sti fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava. Upravna stvar je določena s predpisom, da se o njej vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali iz-da upravno odločbo. Upravna stvar je tudi, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz nara-ve stvari. Iz tega izhaja, da je upravna pristojnost opredeljena pozitivistično. Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov. V civilnem sporu gre za kolizijo med interesi fizičnih ali pravnih oseb. Osebe javnega prava (npr. država in lokalne skupnosti) nastopajo v civilnem sporu vedno kot subjekti in nikoli kot oblast. V upravnem postopku se odloča o pravicah ali pravnih razmerjih, kadar tako predpisuje zakon. Če zakon posebej ne predpiše upravne pristojnosti, je treba uveljaviti varstvo pravice pred civilnim sodiščem. 5

Zakonodajalec pri predpisovanju upravnega postopka upošteva pravnopolitične razloge. Upravni postopek je predpisan, kadar je potrebna večja hitrost in enostavnost postopka ter odločanje zahteva posebno strokovno znanje. 4.3.2. ODLOČANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI) pomeni, da so sodišča pristojna odločati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristoj-nost. Pri nas ima pravico odločati v sporu zaradi pristojnosti (kompetenčni spor) med uprav-nimi organi in sodišči Ustavno sodišče. Pravdno sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada spor v sodno pristojnost. Če ugotovi, da ni pristojno (temveč je pristojen upravni organ), se izre-če za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. Če sodišče odloči v sporu iz upravne pristojnosti, je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka, zoper katero je dovoljeno tudi izredno pravno sredstvo revizija. Če upravni organ izda odločbo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odločba nična po samem zakonu. Za nično jo je možno razglasiti kadarkoli po uradni dolžnosti, na predlog stranke ali na predlog državnega tožilca. 4.3.3. REŠEVANJE PREDHODNIH VPRAŠANJ IN VEZANOST NA MEDSEBOJNE AKTE Če je odločba pravdnega sodišča odvisna od upravne rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, lahko sodišče: ● samo reši to vprašanje; ali ● se odloči, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja, prekine postopek in počaka na odločitev upravnega organa. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi ter ne vpliva na upravni postopek in odločanje upravnega organa. Primer: rušitev črne gradnje – graditelj zahteva v pravdnem postopku odškodnino od države, ker naj ne bi imela pravne podlage za rušenje (najprej je treba v upravnem postopku ugotoviti, ali sploh gre za črno gradnjo). Enako je urejeno reševanje predhodnih vprašanj v upravnem postopku, če upravni organ naleti na vprašanje, ki spada v pristojnost pravdnega sodišča. Če je o predhodnem vprašanju že odločil upravni organ, je pravdno sodišče na odločitev vezano. Upravni organ je vezan na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča. 4.3.4. UPRAVNI SPOR Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij (§ 120 Ustave). Sodno varstvo zagotavlja upravno sodišče v postopku upravnega spora, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodišče. Upravno sodišče odloča tudi v sporih o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. V upravnem sporu sodita Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS. V "običajnih" upravnih sporih Vrhovno sodišče odloča o pritožbi zoper sodbe Upravnega sodišča. Na I. stopnji odloča Vrhovno sodišče: ● o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Državni zbor, Državni svet in volitve predsednika države; ● v sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja in razrešitve oseb s strani predsednika države, Državnega zbora, Državnega sveta ali vlade; ● zakonitosti upravnih aktov, ki so jih izdali državni organi ali nosilci javnih pooblastil na ravni države. Upravni spor je spor polne jurisdikcije = možno je uveljavljati čisto vse napake upravnih organov pri odločanju. 4.4. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM 4.4.1. REŠEVANJE PREDHODNIH VPRAŠANJ IN MEDSEBOJNA VEZANOST NA PRAVNOMOČNE ODLOČBE Če je odločba civilnega sodišča odvisna od prehodne rešitve kazenskega sodišča, civilno sodišče lahko: (1) samo reši vprašanje; (2) prekine postopek in počaka na odločitev kazenskega sodišča. 6

Adhezijska odločba kazenskega sodišča se izvršuje v civilnem izvršilnem postopku. Civilno sodišče NI vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. da je poškodovanec lahko telesno poškodovan. 4. na pravnomočno sodbo civilnega sodišča ni vezano v nobenem elementu. ki se nanaša na določen bistven znak kaznivega dejanja. ● vrnitev stvari. Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju. oškodovanca za uveljavljanje preostanka zahtevka napoti na pravdo. ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Če gre za obsodilno sodbo. kazensko sodišče oškodovanca napoti na pravdo. kazensko sodišče na takšno odločitev ni vezano pri ugotavljanju. je civilno sodišče na tako odločitev vezano. Civilno sodišče ni vezano na ugotovitve kazenskega sodišča o vprašanjih. Če dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odločitev o premoženjskem zahtevku. ga kazensko sodišče oškodovancu v celoti ali deloma prisodi. nastale zaradi izvršitve kaznivega dejanja. in nima vpliva na odločanje kazenskega sodišča.4. Kazensko sodišče oškodovanca napoti na pravdo tudi v primeru: ● oprostilne sodbe. 4. To je večinoma oškodovanec. ker je obstoj odškod-ninske odgovornosti po OZ povsem neodvisen od obstoja kaznivega dejanja. kdor ga je pooblaščen uvel-javljati v pravdi. če civilno sodišče razveljavi pogodbo zaradi prevare. Zahtevki se lahko nanašajo na: ● povrnitev škode. ali je šlo za goljufijo ali ne.4. če pomenijo bistven kvalifikatoren element določenega kaznivega dejanja. ● zavrnilne sodbe. prometno nesrečo). Dosledna uveljavitev domneve nedolžnosti civilnemu sodišču onemogoča odločitev. civilno sodišče ne more ugotoviti. ZPP teh stališč pravne teorije ne upošteva. Civilno sodišče je vezano samo na obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Vprašanje obstoja kaznivega dejanja se v civilni pravdi obravnava v okviru vzročne zveze med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo. ● ustavitve kazenskega postopka. Vendar je na takšne ugotovitve vezano. Odločba civilnega sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi. IDENTIČNO DEJANSKO STANJE Civilno in kazensko sodišče obravnavata isti historični dogodek (npr. če gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. Kazenska odgovornost se v civilni pravdi obravnava pri odločanju o krivdi in odškodninski odgovornosti.Problem domneve nedolžnosti – domneva nedolžnosti naj bi se širila izven meja kazenskega postopka. Npr. ● razveljavitev določenega pravnega posla. ADHEZIJSKI POSTOPEK V adhezijskem postopku kazensko sodišče obravnava premoženjske zahtevke. vendar samo gle-de obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Kazensko sodišče ni vezano na pravnomočno odločbo civilnega sodišča.2. Po večinskem stališču pravne teorije civilno sodišče ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodišča. Tudi kazensko sodišče je pristojno odločati o predhodnih vprašanjih. Premoženjski zahtevek v adhezijskem postopku lahko uveljavlja.3. ki se ne nana-šajo na obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. 7 . Npr. kot ga je že obravnavalo civilno sodišče. če kazensko sodišče ugotovilo hudo telesno poškodbo (četudi se je kazensko sodišče zmotilo). ki pomeni za civilno sodišče predhodno vpra-šanje. uporabi civilno sodišče po OZ daljši rok za zastaranje. Če podatki kazenskega postopka ne dajejo dovolj podatkov za odločanje o premoženjskem zahtevku. V takem primeru civilno sodišče sploh ne more zavrniti odškodninskega zahtevka. ali je bila škoda napravljena s kaznivim dejanjem in ali je šlo za identično dejansko stanje. Če mu ga prisodi deloma. Njegova odločitev velja le za kazenski postopek. četudi je civilno sodišče odločilo o vprašanju. ker je zavrnilna sodba izdana zaradi procesnih razlogov. Kazensko sodišče pri obravnavanju istega dejanskega stanja. v kateri je bilo vprašanje rešeno.

če ima eden izmed 8 . če ima toženec stalno prebiva-lišče ali sedež v Sloveniji. ki ga določi US – za naprej (ex nunc). Kadar sodnik pri odločanju uporablja zakon. da je protiustaven. če obstaja med RS in tujo državo vzajemni (bilateralni ali multilateralni) dogovor o pravni pomoči. za katerega meni. Če je treba opraviti procesno dejanje v tujini. V praksi so ustavne pritožbe skoraj vedno vložene proti pravnomočnim sodnim odločbam po izčrpanju vseh ostalih izrednih pravnih sredstev. je pooblaščen. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. US ne presoja. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim ele-mentom izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. V primeru ustavne pritožbe zaradi pravnomočne sodbe v civilnem sporu US presoja predvsem: ● ali je bilo kršeno enako varstvo pravic (§ 22 Ustave) – to se ugotavlja. Materialni sosporniki – če je z isto tožbo toženih več tožencev. Če toženec sploh nima stalnega prebivališča. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM 4.2.5. je sodišče RS pristojno. ABSTRAKTNA KONTROLA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo. Sodišče RS je pristojno za sojenje. Če niti to ni možno. ker je treba razveljavitev zakona upoštevati pri izdaji sodne odločbe. US ne presoja korektnosti postopka. je sodišče RS pristojno iz določb o krajevni pri-stojnosti. če meni. Lahko sicer tudi sproži ustavni spor. ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznosti opirajo na isto pravno ali dejansko podlago. Postopek pred pravdnim sodiščem se nadaljuje po odločitvi US. Po njem je sodišče RS pristojno. je sodišče RS pristojno. 5. če ima toženec v Sloveniji začasno bivališče.1. se mora US odzvati z "začasnim kreiranjem prava".5. ● ali je bila kršena pravica do sodnega varstva (§ 23 Ustave) – pomembno je načelo obojestranskega zaslišanja (= kontradiktornosti). Zaprosila za pravno pomoč se pošiljajo preko ministrstva za pravosodje. jo mora pravdno sodišče "napolniti" z analogijo.1.4. PROSTORSKE. za katerega meni. OSEBNE IN ČASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA 5. Ustavne določbe o človeko-vih pravicah in temeljnih svoboščinah mora sodnik uporabljati neposredno. ● ali je bila kršena pravica do pravnega sredstva (§ 25 Ustave). V nedokončanem pravdnem postopku razveljavitev posredno učinkuje za nazaj (ex tunc). se mora slovensko sodišče obrniti za pravno pomoč na pristojno tuje sodišče. da je proti-ustaven ali protizakonit. Raz-veljavitev zakona nima nobenega pomena za pravnomočno zaključene spore.5. Ustavna pritožba je hkrati izredno pravno sredstvo in posebno pravno sredstvo. vendar ga to pri odločanju ne ovira. Vsakdo lahko ob zakonskih pogojih vloži pri US ustavno pritožbo. namenjeno odstranjevanju kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. če je redno sodišče v pravnomočno končanem postopku brez prepričljive obrazložitve odstopilo od uveljav-ljene sodne prakse. mo-ra (pravdni) postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem – sprožiti mo-ra ustavni spor. Če ustavno sodišče razveljavi sporni zakon. da mu je s posamičnim aktom državnega orga-na. SPLOŠNE DOLOČBE O MEDNARODNIH PRISTOJNOSTIH SLOVENSKIH SODIŠČ Sodišča izvršujejo sodno funkcijo na ozemlju RS. USTAVNA PRITOŽBA Ustavno sodišče odloča tudi v ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. zakon. Če nastane z razveljavitvijo zakona pravna praz-nina.1. Mednarodno pristojnost za sojenje določa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP).1. O ustavni pritožbi se odloča le. Sem spadajo tudi sodne odločbe v civilnih sporih. Če sodnik pri odločanju uporablja splošni podzakonski predpis. če je bilo izčrpano pravno varstvo. da takega predpisa sploh ne uporabi – exceptio ilegalis. Razveljavitev zakona začne učinkovati takoj po objavi odločbe US ali v roku. 4. ali so redna sodišča v postopku pravilno uporabila materialno pravo ali pravilno ugotovila dejansko stanje. splošna načela medna-rodnega prava ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. pravdno sodišče po odločitvi US postopek nada-ljuje in ne upošteva razveljavljenega zakona. PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA 5. Če izrecne določbe o medna-rodni pristojnosti za določeno vrsto spora ni.

prenehanju in spremembah gospodarske družbe). ki jo je treba izpolniti v Sloveniji.tožencev stalno prebivališče ali sedež v RS. (5) nepremičninski spori (= spori o stvarnih pravicah. zakupu in najemu). če je prišlo do motenja v Sloveniji. Izključna pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih in očetovskih sporih je določena. se lahko stranki sporazumeta za pristojnost tujega sodišča. ki imajo pri nas stalno prebivališče. Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne.4. (4) spori med izvršilnim in stečajnim postopkom.3. kot jo določa zakon za izključno pristojnost slovenskega sodišča. 5. IZKLJUČNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIŠČA Tuja sodna odločba se ne prizna. Pristojnost slovenskega sodišča pa je izključEna. 5. če: • je toženi zakonec slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji (zakonski spori). v katerih ima toženec v Sloveniji kakšno premoženje (tožnik mora imeti stalno (ali začasno) prebivališče ali sedež v Sloveniji).1. zemljiška knjiga). ● spori. ● spori iz pogodbenih razmerij. (6) potrošniški in zavarovalni spori. ki sicer pri nas niso uveljavljeni (npr. če se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala. čeprav tu nima niti stalnega niti začasnega prebivališča). če pakistansko sodišče lahko sodi v civilnem sporu Slovencu. če je bilo škodno dejanje storjeno v Sloveniji ali je tam nastopila škodljiva posledica (to pravilo se uporablja tudi v sporih zo-per zavarovalnice zaradi povračila škode).1. je sodišče RS pristojno za sojenje poroku le. če je pristojno za sojenje glavnemu dolžniku. motenju posesti. vendar tam nima niti stalnega niti začasnega prebivališča. če je sodišče iste tuje države pristojno za sojenje v sporih zoper državljane RS po kriterijih pristojnosti. če se nepremičnina nahaja na ozemlju Slovenije. če obstaja med sporno zadevo in tujo državo enaka zveza. ● spori o premoženjskopravnih zahtevkih. Sodišče RS je pristojno tudi za nasprotno tožbo. ki se nahaja v Pakistanu. če je potrošnik ali zavarovanec fizična oseba in ima stal-no prebivališče v Sloveniji (takšna izključna pristojnost ni izrecno določena.2. Izključna pristojnost je uveljavljena v naslednjih sporih: (1) statusni gospodarski spori (= spori o ustanovitvi. MEDNARODNA PRISTOJNOST SLOVENSKIH SODIŠČ V ZAKONSKIH IN OČETOVSKIH SPORIH Pomembne okoliščine pri določanju pristojnosti so: ● državljanstvo strank. pri čemer spori izvirajo iz poslovanja podružnice. Retorzija ali povračilna ureditev – sodišče RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper državljane tuje države. ● stalno prebivališče strank. če je v Sloveniji predmet tožbe. sodni register. če je prijava vložena v Sloveniji. Če sta tožena glavni dolžnik in porok. (3) spori glede prijav in veljavnosti izumov. da po pravu RS o sporni zadevi ne more razsojati arbitraža. ● zadnje skupno stalno prebivališče strank.1. ● spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu. lahko tudi slovensko sodišče sodi v civilnem sporu Paki-stancu. ● individualni delovni spori. Določbe o izključni pristojnosti sodišča RS poleg ZPP vsebuje tudi pomorski zakonik. ● spori zaradi motenja posesti premičnin. če sodišče ugotovi. ● spori zoper pravne osebe s sedežem v tujini. če je predmet spora obveznost. (2) spori o veljavnosti vpisov v javne registre (npr. če ima gospodarska družba sedež v Sloveniji. 9 . Izključna pristojnost sodišča RS mora biti določena v zakonu. 5. ki se nahaja v Sloveniji. vendar se v takih primerih stranki ne moreta dogovoriti za pristojnost tujega sodišča). vendar v njih prizna in izvrši tudi odločbe tujih sodišč: ● spori o nepogodbeni odškodninski odgovornosti. ki se vodijo v Sloveniji. če se delo opravlja v Sloveniji. so osebe brez državljanstva. ki imajo v Sloveniji podružnico. pravno izenačene s slovenskimi državljani. če je za zadevo izključno pristojno slovensko sodišče. če se postopek vodi pred slovenskim sodiščem. DRUGE DOLOČBE O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SLOVENSKIH SODIŠČ Sodišče RS je pristojno tudi v naslednjih sporih. Če je ena izmed strank tuj državljan ali tuja pravna oseba. razen če je določena izključna pristojnost slovenskega sodišča. Če je pristojnost sodišča RS v sporu odvisna od državljanstva.

pri čemer pravo njegove države to pristojnost dopušča. Ni možen dogovor o pristojnosti tujega sodišča v sporih iz potrošniških in zavarovalnih razme-rij.1. Slovensko sodišče je pristojno v sporih o preživljanju med (bivšima) zakoncema.  je tožnik mladoleten slovenski državljan. če: o vloži odgovor na tožbo.  je otrok slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. ○ v sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva:  sta obe stranki slovenska državljana. iz katerega se lahko poravna preživnina. ○ v sporih o varstvu in vzgoji otrok:  sta oba starša slovenska državljana. jurisdikcija slovenskega sodišče je procesna predpostavka. razveljaviti mora opravljena pravna dejanja in zavreči tožbo. če se skupno premo-ženje ali njegov del nahaja v Sloveniji (za spore glede (deleža) skupnega premo-ženja v tujini je slovensko sodišče pristojno le.6. če je potrošnik ali zavarovanec fizična oseba in ima stalno prebivališče v Sloveniji. 10 .  je tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. pri katerem je vložena tožba. se mora sodišče. vendar: ○ v zakonskih sporih:  gre za spore o premoženjskih razmerjih med zakoncema. ○ v sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ima tožnik stalno prebivališče v Slo-veniji in toženec privoli v pristojnost slovenskega sodišča. DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIŠČA Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti sodišča RS. če je vsaj ena državljan Slove-nije ali pravna oseba s sedežem v Sloveniji. POMEN JURISDIKCIJE SLOVENSKEGA SODIŠČA Pristojnost oz. ● se v Sloveniji nahaja premoženje. ● če toženec ni slovenski državljan. in  je toženec privolil v slovensko pristojnost. vendar: ○ v zakonskih sporih:  je tožnik slovenski državljan in zahteva razvezo zakonske zveze.5. pri čemer pravo njegove države to pristojnost dopušča. To ne velja. 5.  je tožnik otrok s stalnim prebivališčem v Sloveniji. ali  je tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji.  sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Sloveniji in toženec privoli v pristojnost slovenskega sodišča. ali o na prvem naroku za glavno obravnavo ne uveljavlja ugovora nepristojnosti. ki ni mogoča po pravu države toženca (npr. ali  ima tožnik stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Sloveniji. 5. Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti tujega sodišča. če:  je pristojnost sodišča odvisna od privolitve toženca. Iran. če: ● sta imela zadnje skupno prebivališče v Sloveniji in ima tožnik stalno prebivališče v Slove-niji.1. očetovskih in materinskih sporih. Slovensko sodišče je pristojno: ● če toženec nima stalnega prebivališča v Sloveniji. Toženec privoli v pristojnost slovenskega sodišča.• • je toženi otrok slovenski državljan s stalnim / začasnim prebivališčem v Sloveniji (očetov-ski spori). sta toženi zakonec in otrok slovenska državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji (spori o vzgoji in varstvu otrok). po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.  je tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. ali  sta oba zakonca slovenska državljana. ○ v sporih o zakonskem preživljanju otrok:  sta tožnik in toženec slovenska državljana. Dogovor o pristojnosti sodišča ni možen v zakonskih. Afganistan). če toženec v njegovo pristojnost privoli). če:  je vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini. IN  ne gre za spor z izključno pristojnostjo slovenskega sodišča. Če za sojenje ni pristojno sodišče RS.

ČASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA V civilnih pravdah se uporabljajo pravila. Varščine ni treba dati. ○ ima tožnik v Sloveniji pravico pribežališča (azilanti). Kršitev juris-dikcije je revizijski razlog in razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. ki po naših zakonih (= ZPP) ni pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi. če bo tožnikov zahte-vek zavrnjen.  sporih glede motenja posesti na nepremičninah v Sloveniji. Proti njim se lahko opravi izvršba. s katerimi stranke prosto razpolagajo. člani organov OZN).2. OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA Slovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju Slovenije (tudi tujci. Tuji državljan lahko izjavi. Tujci morajo vročati svoje vloge v slovenščini ali v drugem jeziku v rabi pri sodišču. jih opravlja zakoniti zastop-nik tujega državljana. če je sodišče pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). v katerih je tožena stranka tujec in uživa imuni-teto (vodje tujih držav. se upoštevata naslednji pravili:  če se je postopek končal na I. se nadaljuje po starih predpisih. Če pride do spremembe predpisov. ● tuji državljan ali oseba brez državljanstva morata dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. lahko sam opravlja pravdna dejanja. ● forum reciprocum – če je v državi tujca državljan RS lahko tožen pri sodišču. Pomembna pravila za položaj tujcev v pravdi: ● tujci se obravnavajo enako kot slovenski državljani. če: ○ velja vzajemnost z državo tujca. da jim sodi tuje sodišče. ○ gre za nasprotno tožbo. stopnji pred novim ZPP (= 1999). ● sposobnost biti stranka ima vsaka fizična ali pravna oseba (zadostuje pravna sposobnost) – pravna sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove države. ○ gre za terjatev iz delovnega spora. da sam prevzema vodenje spora. Pomanjkanje slovenske pristojnosti je absolutna bistvena kršitev postopka. velja enaka pristojnost slo-venskega sodišča za sojenje tujemu državljanu.  primeru nasprotne tožbe. Dolžne so se odzvati na vabilo sodišče in pričati. če je vsaj ena stranka tuja fizična ali pravna oseba in gre za spor o pravicah. iz katere se toženec lahko poplača. stopnje po letu 1999. Osebe z imuniteto lahko tožijo pred slovenskim sodiščem. ○ gre za izdajo plačilnega naloga. ● pravdna oz. v po-štev prideta domača in tuja zakonodaja. zato jim je treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmača. ● stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Če jih ne.3. ki veljajo v času opravljanja posameznih procesnih dejanj. ● tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik. pri čemer po zakonu svoje države pravdno nesposoben tujec. Sodna pisanja se vročajo v slovenščini ali v drugem jeziku v uradni rabi pri sodišču (= jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti na njunih območjih). šefi diplomatskih misij. ○ gre za zakonski ali očetovski spor. če je vsaj ena stranka tuja fizična ali pravna oseba in ne gre za zadevo.  sporih o zakupu ali najemu nepremičnin v Sloveniji. ● tuje javne listine imajo enako dokazno moč kot domače javne listine ob pogoju vzajemno-sti (če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno). v kateri ima slovensko sodišče izključno pristojnost. ● tuje državljane je možno oprostiti plačila stroškov postopka.  če je prišlo do razveljavitve odločbe I. ki je pravdno sposoben po na-šem zakonu. Slovenska sodišče ne morejo soditi v pravdah.Na mednarodno pristojnost pazi predsednik senata pri predhodnem preizkusu tožbe. 5. procesna sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove države. se postopek nadaljuje po novem ZPP. ● pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) se presoja po materialnem pravu. ○ gre za menično ali čekovno tožbo. ● stranke se lahko sporazumejo. 11 . 5. če velja vzajemnost z njihovo državo. Imuniteta se izjemoma ne upošteva v:  sporih glede stvarnih pravic na nepremičninah v Sloveniji.

Negativne predpostavke ne smejo biti podane. da je pravda dopustna. 3) res transacta = prepoved nove pravde v stvari. To so skoraj vse. ki morajo biti ali ne smejo biti podane. To sta samo:  sklenjena pogodba o arbitraži.1. 3) pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank. ABSOLUTNE ALI PRAVE PROCESNE PREDPOSTAVKE IN RELATIVNE ALI NEPRAVE PROCESNE PREDPOSTAVKE Na absolutne predpostavke pazi sodišče po uradni dolžnosti. PROCESNE PREDPOSTAVKE GLEDE NA SODIŠČE. ● obstoj verodostojne listine za izdajo plačilnega naloga. Pomanjkanje predpostavk je podlaga za vložitev izrednih pravnih sredstev. 6. Če procesne predpostavke niso dane. o kateri je bila sklenjena sodna porav-nava (negativna predpostavka).4. (3) Predpostavke glede na sporni predmet: 1) visečnost pravde ali litispendenca = med pravdo se ne more o istem zahtevku med istima strankama začeti nova pravda (negativna predpostavka). razen če gre za nepravo predpostavko. (2) Predpostavke glede na stranke: 1) obstoj stranke in sposobnost biti stranka = sposobnost biti nosilec procesnih pravic in obveznosti. da je sojenje dopustno. 6. Posebne predpostavke se nanašajo na posamezna procesna dejanja ali posamezne faze postopka. Na obstoj predpostavk pazi sodišče med glavno obravnavo in v pritožbenem postopku.2. V tej fazi se tožba zavrže. Relativne predpostavke upošteva sodišče le na ugovor stranke.1. Opozorilo ni pogoj za upoštevanje predpostavke s strani sodišča. da je pravda dopustna.1. 2) res iudicata = prepoved nove pravde v pravnomočno razsojeni stvari (neg. Stranka lahko sodišče opozori na (ne)obstoj predpostavke. POZITIVNE IN NEGATIVNE PROCESNE PREDPOSTAVKE Pozitivne predpostavke morajo biti podane. Od njih je odvisna (ne)dopustnost posameznega procesnega dejanja ali procesnega instituta. 4) pravni interes za sodno varstvo materialne pravice. 6. ● pravočasnost tožbe. če (ni)so izpolnjene določene predpostavke (glej § 274 ZPP). SPLOŠNE IN POSEBNE PREDPOSTAVKE Splošne predpostavke se nanašajo na ves potek pravde. Preizkusu podanosti predpostavk je najprej namenjen preizkus tožbe. če je določen prekluzivni rok za vložitev. Na določene procesne predpostavke pazi sodišče le do določene faze postopka: o na ugovor stranke se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave. Primeri posebnih predpostavk: ● obstoj intervencijskega interesa – kdor se želi kot pomočnik pridružiti stranki v postopku. POJEM IN RAZVRSTITEV PROCESNIH PREDPOSTAVK Procesne predpostavke so okoliščine ali lastnosti.6.1. STRANKE IN SPORNI PREDMET (1) Predpostavke glede na sodišče: 1) slovenska jurisdikcija = pristojnost slovenskih sodišč v sporih z mednarodnim ele-mentom.1. Neupoštevanje predpostavk pomeni absolutno kršitev procesa. 6. Obstajati morajo ves čas spora. 3) stvarna in krajevna pristojnost sodišča. 12 . RAZPRAVLJANJE IN ODLOČANJE O PROCESNIH PREDPOSTAVKAH Sodišče pazi na prave predpostavke po uradni dolžnosti.1. in  tožniška varščina (ki jo mora za pravdne stroške toženca položiti tožnik tuji državljan ali oseba brez državljanstva). 6. 2) sodna pristojnost – zadeva ne sme biti v upravni pristojnosti. ki ga opravi predsednik senata. PROCESNE PREDPOSTAVKE 6. je vsebinsko (meritorno) odlo-čanje sodišča o spornem predmetu nedopustno.2. 4) obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde. 2) pravdna (procesna) sposobnost. mora imeti pravni interes.). pred.3. 4) pristojnost rednega ali specializiranega sodišča.

na katere je treba paziti pri izvedbi. razen glavne obravnave. ○ dogovor o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) – stranki se dogovorita.o po uradni dolžnosti se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno le do preizkusa tožbe. Za vsako pravno pomoč je bistveno. ○ mirovanje postopka na podlagi izrecnega sporazuma strank. ki nasprotuje jav-nemu redu RS. 7.  so prošnja in priloge sestavljene v slovenščini ali je priložen overjen prevod v slovenščino. Če sodišče dvomi o vzajemnosti. Pro-cesna dejanja strank so urejena z zakonom. ki ga ureja zakon. Gre za izvedbo načela ekonomičnosti postopka. Če je nevarno odlašati. krajevno ali specializirano pristojno. TEMELJNA NAČELA 1. če zaprosi za dejanje. krajevno ali specializirano) pristojnemu sodišču. multi– ali bilateralnim sporazumom ali obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne pomoči. Pravna pomoč se nanaša na izvajanje dokazov ter pošiljanje spisov in listin. da opravijo posamezna procesna dejanja sodišča. Sodišče vzame v postopek prošnjo tujega sodišča pod pogoji. ● avtonomija strank pri oblikovanju procesa: ○ sklenitev pogodbe o arbitraži (izključi pristojnost rednega sodišča). ki sicer v zadevi ne odločajo. opravi so-dišče posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. da:  je poslana po diplomatski poti. katerih (ne)obstoj bi najprej pripeljal do zavrženja tožbe. NAČELO ZAKONITOSTI Zakonitost v širšem pomenu je vezanost sodišč na ustavo in zakon. pride do sklepa o ustavitvi pos-topka in odstopitve zadeve (stvarno. O tem dokončno odloči Vrhovno sodišče. vendar ga mora o tem obvestiti. Predmet pravne pomoči so lahko posamezna procesna dejanja. Sodišče in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati proces v zakonskih mejah: ● sodišče oblikuje proces na glavni obravnavi – izvajanje dokazov ne poteka po predpisanem vrstnem redu (sodišče pri določitvi vrstnega reda upošteva načelo smotrnosti). Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. je treba tožbo zavreči. Če niso podane (pozitivne) predpostavke. Sodišče praviloma najprej razpravlja o predpostavkah. Če sodišče ni stvarno. za katerega prosi tuje sodišče. Prošnje domačih sodišč se tujim sodiščem pošiljajo po diplomatski poti in mora jim biti prilo-žen overjen prevod v ustrezen tuj jezik. če nima zakonitega zastopnika. Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. PRAVNA POMOČ Sodišča si lahko med seboj dajejo tako pravno pomoč. ali  ji sodišče postavi začasnega zastopnika. Zakonitost v procesnem smislu – sodišče ravna po procesnem redu. Za pravno pomoč se sodišče obrne na drugo sodišče z zaprosilom. II. V zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje po poteku glavne obravnave in navede okoliščine. kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru. o ugovor sklenjene pogodbe o arbitraži lahko stranka uveljavlja najkasneje na prvem naroku. če tak način ne nasprotuje javnemu redu RS. ki ga tuje sodišče želi. V praksi se najprej pazi na dopustnost sodne poti in pristojnost. če je tako pred-pisano z mednarodnim dogovorom. 2. Mednarodna pravna pomoč – sodišča dajejo pravno pomoč tujim sodiščem. se lahko opravi na način. da pojasnilo ministr-stvo za pravosodje. Procesno dejanje. da jima bo sodilo po zakonu krajevno nepristojno sodišče (to ni možno. če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. Oprava posameznega procesnega dejanja naj ne bi povzročila višjih stroškov od vrednosti spora. če je predvidena izključ-na pristojnost sodišča). Pomanjkanje določenih predpostavk je možno odpraviti – če nastopa v pravdi procesno nesposobna stranka:  se v pravdo pritegne njen zakoniti zastopnik. NAČELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI 13 .

ali ● se odpove pravnemu sredstvu. Sodišče vedno odloča v mejah postavljenih zahtevkov. To so:  odpoved tožbenemu zahtevku. priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Materialne dispozicije = stranke razpolagajo z zahtevkom materialnega prava. To sta:  umik tožbe. po uradni dolžnosti odloči tudi o varstvu. V pritožbenem postopku mora sodišče II. Sodišče ne sme odkloniti odločanja o postavljenem zahtevku. ● do konca glavne obravnave spremeni tožbo. stopnje po uradni dolžnosti preveriti nekatere abso-lutne bistvene kršitve ZPP (vendar ne vseh) in pravilno uporabo materialnega prava. Odloči tudi. Procesne dispozicije = stranke razpolagajo le z zahtevo za pravno varstvo. kdo zbira procesno gradivo. V zakonskih in očetovskih sporih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank. če oceni. Revizijsko sodišče (= sodišče. ki jo pritožbeno sodišče upošteva le na predlog strank. O tem odloči ne glede na zahtevke strank. teče in se zaključi po uradni dolžnosti. Pravdni postopek se vedno začne s tožbo. vzgoji in preživljanju skup-nih otrok. Sodišče nudi strankam pravno varstvo le na nji-hovo zahtevo. da je praksa sodišč glede uporabe določenega zakona različna – z zahtevo za varstvo zakonitosti se skuša doseči poenotenje sodne prakse. ker obstaja izredno pravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti. Ude se zavzema. 14 . Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo. ki sodi pri uporabi izrednega pravnega sredstva revizije) po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Načelo oficialnosti – postopek se začne. Prof. Če sodišče opre odločbo na nedovoljena razpolaganja strank. o s svojo neaktivnostjo povzroči izdajo zamudne sodbe. Sodišče je vezano na zahtevke strank – ne eat iudex ultra et extra petita par-tium (sodnik naj NE gre preko in izven zahtevka strank). Stranke so dominus litis procesa – ne procedat iudex ex oficio (= sod-nik naj NE začne procesa po uradni dolžnosti).  sklenitev sodne poravnave. Tožniku ne more prisoditi nekaj drugega ali več. je podana absolutna bistve-na kršitev postopka.  neaktivnost toženca. ki so jih postavile v postopku. če zahtevki strank sploh niso bili postavljeni.Načelo dispozitivnosti – postopek se začne po volji strank. Toženec lahko: o pripozna zahtevek. četudi to izhaja iz procesnega gradiva. ki jo lahko vloži državni tožilec in v njej uveljavlja kršitev materialnega prava. Obe stranki lahko skleneta o spornem predmetu sodno poravnavo. ki nasprotuje prisilnim pred-pisom ali moralnim pravilom. 3. Sodišče ne prizna razpolaganja strank. se lahko svojemu zahtevku odpovejo. o umakne pravno sredstvo. § 3 ZPP: Stranke prosto razpolagajo z zahtevki. Načelo oficialnosti je uveljavljeno zaradi posebnega pravnega varstva otrok. teče po volji strank in se zak-ljuči po volji strank. Prekoračenje zahtevka je kršitev postopka. kot je zahteval.  pripoznava tožbenega zahtevka. ● se ob umiku tožbe odpove tožbenemu zahtevku. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAČELO Načeli se nanašata na vprašanje. Sodišče lahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki. Sodišče po uradni dolžnosti ne prizna razpolaganja strank. Državni tožilec jo vloži. Tožnik lahko: ● umakne tožbo. ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. o se odpove pravnemu sredstvu. ki jo pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti. in  umik pravnega sredstva. ● umakne pravno sredstvo. da bi ta preizkus še zožili.

in o dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja. Razpravno načelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. in  pravnih pravil. izkustvenih pravil in pravil logičnega mišljenja. Ni izvajanja dokazov po uradni dolžnosti. Omejitev razpravnega načela določa § 7 ZPP – sodišče lahko ugotovi dejstva. POVZETEK – za civilni pravdni postopek velja čisto razpravno načelo s posebej oprede-ljenimi izjemami pri:  zatrjevanju dejstev. izkustvena pravila in pravila logičnega mišljenja. potrebne za odločitev. Povezuje se z načelom oficialnosti. potrebnimi za odločitev (= 15 . Pogosto se zgodi. Preiskovalno načelo velja pri ugotavljanju vsebine:  pravil znanosti in strok. V zakonskih in očetovskih sporih sodišče zaradi varstva otrok in drugih oseb. ● pravna pravila. ki ga nobena stranka ni navajala. ga sodišče po uradni dolžnosti ugotovi. Če je treba uporabiti tuje pravo. ter izvaja dokaze. ki jih sodišče izve med postopkom. ker jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Sodišč ne sme:  upoštevati dejstva. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese.Procesno gradivo je vse. ki jih stranke niso predlagale. Osebe in organizacije. pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati. O vsebini tujega prava lahko sodi-šče zahteva obvestilo od ministrstva za pravosodje. slaba vera sopogodbenika. Stranke lahko o vsebini tujega prava pred-ložijo javno listino pristojnega tujega organa. Sodišče ne sme upoštevati proces-nega gradiva. Omilitev razpravnega načela je materialno procesno vodstvo – predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na primeren način. ZPP iz 1999 uveljavlja čisto razpravno načelo. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. ● dejstva. čeprav jih ni nobena stranka zatrjevala – tukaj so mnenja deljena: ○ pravni teoretiki pravijo. Stranke lahko opozorijo sodišče na posamezna splošno veljavna pravila in posredujejo inter-pretacijo teh pravil. ○ sodna praksa pravi. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. Pri tem sodišče odločbe ne sme opreti na dejstva. ki je dobil plačano terjatev 3 mesece pred uvedbo stečajnega postopka). Razpravno načelo – stranke priskrbijo procesno gradivo. izkustvenih pravil. ugotavlja tudi dejstva. da ne smejo. ki jih stranke niso navajale. ● domnevna dejstva (npr. ki razpolagajo s podatki. da se med obravnavo: o navedejo vsa odločilna dejstva. da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo – po ZPP je nova dejstva možno navajati le. Izjeme od razpravnega načela (sodišče lahko upošteva tudi dejstva. Če nikakor ni možno ugotoviti vsebine tujega prava. in  izvesti dokaza. o ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank. se uporabi pravo RS. če jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku. ki jih ni zatrjevala nobe-na stranka): ● splošno znana dejstva. in izvaja dokaze. Načelo iura novit curia – pravil znanosti in strok. ● pravila znanosti. s katerimi ne morejo raz-polagati. Povezuje se z načelom dispozitivnosti. in  izvajanju dokazov. strok. ki ga nobena stranka ni predlagala. Preiskovalno (inkvizicijsko) načelo – sodišče samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje odločbe. glede katerih strankam ni bila dana možnost izjave – zagotovljena je kontradiktornost postopka. ki ga niso predložile stranke. ki jih stranke niso navajale. Sodišče mora po uradni dolžnosti poznati domače in tuje pravo. da sodišče lahko upošteva ta dejstva. ● dokazi. o dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih. kar pomeni podlago sodne odločbe. Vanj spadajo: ● trditve o dejstvih.

Pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le. ● načelo javnosti. če jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave. ● navajanje novih dejstev in dokazov (ius novorium) v pritožbi (z omejitvijo). Za vsebinsko (meritorno) odločanje potrebujemo prepričanje o pravno relevantnih dejstvih – sodnik mora biti prepričan o dejstvu. ● načelo obojestranskega zaslišanja oz.  ponuditi dokaze. Pomembno je. potrebne za ugotavljanje njenih navedb. naroku za glavno obravnavo:  navesti vsa dejstva. če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. ki se bo čim bolj ujemala z objektivno stvarnostjo. in (2) popolnost odločilnega dejanskega stanja. ● obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov. naroku. Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva. mora sodišče ugotoviti dejstva do stopnje prepričanja. (2) verjetnost – razlogi za obstoj določenega dejstva so močnejši od razlogov proti obstoju. da je možno ugotoviti materialno resnico. (4) gotovost – popolna skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo. naroku za novo obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. ker potem postopka nikoli ne more-mo pravnomočno zaključiti (prim. stvarne pristojnosti in krajev-ne pristojnosti. je ni treba ugotavljati. Glavna izjema od načela materialne 16 . Če stranke z dispozitivnimi dejanji izključijo potrebo po ugotavljanju materialne resnice. zagotoviti tak postopek. Za procesne sklepe o vmesnih vprašanjih zadostuje verjetnost. § 286 ZPP – stranka mora najkasneje na 1. težave v kazenskem postopku). NAČELO MATERIALNE RESNICE Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. namenjeni uveljavitvi materialne resnice: ● sistem dokazovanja: ○ dolžnost pričevanja. ki je podlaga sodne odločbe. 4. da bi bil o njihovem obstoju prepričan (npr. Če ne pride do zaključka pravde z dispozitivnimi dejanji ali stranki dejstev ne ugotovita kot nespornih. ○ dolžnost podati izvid ali mnenje. Sodišče mora. na katero se podatki nanašajo. kontradiktornosti. Materialno resnico ugotovimo le. vrnitev v prejšnje stanje. Elementa materialne resnice sta: (1) resničnost pravno relevantnih dejstev. Načela. pomembna za določitev slovenske jurisdikcije. Preiskovalno načelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva. Procesni instituti. da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih. potrebna za utemeljitev njenih predlogov. če stranka zamudi narok in izkaže upravičen razlog za zamudo). namenjena uveljavitvi materialne resnice: ● načelo proste presoje dokazov. kdo nosi do-kazno breme. Po razveljavitvi sodbe I. ● izpodbijanje s pritožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. so dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. pomembna za uporabo posameznih procesnih norm. sodne pristojnosti. če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na 1. če so pravno relevantna dejstva verjetno izkazana.skrbstveni organi). Na poznejših narokih lahko stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le. vendar ni potrebno. Sodnik uporabi določeno pro-cesno pravilo. Stopnje materialne resnice: (1) dvom – razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti obstoju. kadar je odločitev v sporu odvisna od ugotovitve pravno relevantnih dejstev. ● načelo resnicoljubnosti (< načelo vesti in poštenja). (3) prepričanje – o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek.  se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Načela materialne resnice ne moremo uveljaviti brez izjem. Sodišče se mora truditi. stopnje lahko stranke na 1. ● načelo ustnosti in neposrednosti.

presumpcija resničnosti javne listine z možnostjo proti-dokaza (sodišče vzame za resnično. Dovoljeno je dokazovati. Sodba. 5. Sodnik si ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Sodnik ugotavlja. ki se ne more več izpodbijati s pri-tožbo. da na podlagi ocenjevanja posa-mičnega dokaza (v zvezi z drugimi dokazi) in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa. da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali je listina nepravilno sestavljena. fizična ali pravna oseba. da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars = naj se sliši trudi druga stran).resnice je sistem pravnomočnosti. ali je stvar pravnomočno razsojena. temveč ugotavlja individualne last-nosti posameznih dokazov in na njihovi podlagi sklepa o (ne)obstoju določenih dejstev. če je obema dana možnost sodelovanja v postopku. Tako ugotovljena resnica je formalna resnica. Druge izjeme od načela materialne resnice: ● sodba na podlagi pripoznave – če toženec tožbeni zahtevek pripozna. ki ga potrdita 2 zapriseženi priči). ● sistem proste presoje dokazov – sodniku je prepuščeno. ali so resnične. Edino dokazno pravilo v ZPP je resničnost javne listine. katera dejstva je treba šteti za dokazana. S tem se uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic – enake pravice pred sodiščem imata stranki. Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila. temveč to stori zakonodajalec. ● nasprotna stranka prizna dejstva – sodišče ne preverja resničnosti takšnih dejstev. kar se v javni listini potrjuje). Načelo proste presoje dokazov zahteva od sodnika popolno nepristranost pri ocenjevanju dokazov. ● zamudna sodba – sodišče vzame za podlago tožnikove trditve o dejstvih in ne preverja. ● izdati jo je treba v okviru pristojnosti organa. Sodišče nudi strankam možnost sodelovanja v postopku. Enako dokazno moč imajo druge listine. sodišče ne ugo-tavlja. Javna listina dokazuje resničnost tistega. Korekcija proste presoje dokazov je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejan-skega stanja. 17 . Tako ugotovljena resnica je materialna resnica. § 8 ZPP – sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega pos-topka. določene življenjske izkušnje in sposobnost logičnega sklepanja. Sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi. kar se v njej potrjuje ali določa. Če je začeta pravda o pravnomočno razsojenem zahtevku. Pogoji za javno listino: ● izda jo lahko le državni organ oz. ● zakonske presumpcije – npr. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. je pravnomočna. kdor bi z izpovedbo pre-kršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. Sodnik ne ocenjuje preprič-ljivosti izpovedb. NAČELO OBOJESTRANSKEGA ZASLIŠANJA [NAČELO KONTRADIKTORNOSTI] Sodišče mora dati vsaki izmed strank možnost. katera dejstva so (ne)resnična. ali so trditve tožnika o dejstvih resnične in ali je tožbeni zahtevek utemeljen. NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV V procesnem pravu sta možna 2 dokazna sistema: ● sistem dokaznih pravil – vrednost določenega dokaza je vnaprej ocenjena (npr. ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil. ali so dokazi v skladu s procesnimi normami (zakonskim vrednotenjem) – zakonsko ali legalno vrednotenje dokazov. za res-nično je treba šteti dejstvo. ki so po po-sebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. 6. ● nasprotovanje javnega interesa – kot priča ne sme biti zaslišan. Dolžnost strank sodelovati v pravd-nem postopku ne obstaja (kazenski postopek lahko neposredno prisili stranke k sodelovanju). sodi-šče tožbo zavrže.

Izjemi načela kontradiktornosti sta: ● vrnitev v prejšnje stanje.Z načelom kontradiktornosti stranke postanejo subjekt postopka. ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila. ZPP načeli kombinira. Centralni stadij postopka (= glavna obravnava. Sistemi v primeru pasivnosti stranke: ● sistem afirmativne ali pozitivne litiskontestacije – stranka. je sodba absolutno neveljavna – kršitev upošteva pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. če so dejstva. ker toženec lahko plačilnemu nalogu ugovarja. ker to počne le glede pra-vilne uporabe materialnega prava. odgovor na tožbo. g. Pri nas imamo tak sistem v primeru zamudne sodbe – v pritožbi je ni možno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. opustitev vročitve) ni bila dana možnost obravnavanja pred sodi-ščem. NAČELO USTNOSTI IN PISMENOSTI Načelo ustnosti – sodišče lahko vzame za podlago odločbe le gradivo. kadar odloča o ob-novi postopka. če bi zavlačevanje povzročilo neizvedbo dokaza.) se opravlja ustno. Na glavni obravnavi se procesna dejanja opravljajo ustno. Sodišče izda plačilni nalog brez naroka za g. V sporih majhne vrednosti in gospodarskih sporih sodišče izda sodbo brez obravnave. o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in posredno izvedenih dokazov (v fazi priprav na glavno obravnavo). Tožbo. Na naroku za g. Priča izpoveduje ustno. ki uveljavljajo načelo kontradiktornosti: ● vse pomembnejše vloge je treba vročiti nasprotniku. če iz odgovora na tožbo ugotovi. predloge in sporočila. pravna sredstva in druge izja-ve. ● sistem negativne litiskontestacije – stranka. izvedenci dajo mnenje ustno. Kršitev načela kontradiktornosti je absolutna bistvena kršitev postopka. Sodišče razpravlja ustno na naroku. je treba vlagati pisno. Priprave za glavno obravnavo potekajo pisno. Načelo pismenosti – sodišče lahko vzame za podlago odločbe le gradivo.o. trditev zanika. Sodišče upošteva pisne vloge odsotne stranke in opravi narok za g. Omejitev načela kontradiktornosti je izdaja plačilnega naloga s strani sodišča na podlagi verodostojne listine (ne opravi se kontradiktorna obravnava) – ne gre za izjemo. na katera se predlog opira. Kršitev kontradiktornosti je revizijski in obnovitveni razlog v postopku izrednih pravnih sredstev. stranke ustno po-dajo tožbo oz. Sodišče odloči. 18 .o. ● pravila o poteku glavne obravnave (začne se s podajanjem tožbe. splošno znana. ● začasno zavarovanje dokazov – izvajanje dokazov se lahko začne pred vročitvijo sklepa nasprotniku. neposrednega in javnega obrav-navanja. Načelo obojestranskega zaslišanja se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo.o. čim je terjatev dokazana z verodostojno listino. V primeru pravočasnega in dopustnega ugovora je treba razpisati narok za glavno obravnavo. 7. ki ga stranke predložijo sodišču ustno na glavni obravnavi. Revizijsko sodišče na kršitev NE pazi po uradni dolžnosti. če zakon tako določa. ki se dajejo zunaj obravnave. razen če odloča pritož-beno sodišče na pritožbeni obravnavi. nato toženec odgovarja na tožbene navedbe). Stran-ki se vedno mora dati možnost. Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega. odgovor na tožbo. Pritožbeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna. če ni z zakonom drugače določeno. Če stranki z nezakonitim ravnanjem (npr. ki se ne izjavi o trditvi nasprotne stranke. ki ga stranke predlo-žijo sodišču pisno. ● na vse naroke je treba vabiti stranke in jim dati dovolj časa za pripravo na narok.o.. je take trditve priznala (fikcija priznanja trditev). ● sistem upoštevanja pozitivnih procesnih dejanj – sodišče upošteva le aktivna dejanja. v nad. Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno. Procesni instituti. brez navzočnosti ene stranke. da se izjavi o trditvah nasprotnika. da med strankama ni sporno dejansko stanje.

o oprava naroka za g. stopnji pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov. če je sodišče sodbo izdalo brez glavne obravnave (kršitev načela ustnosti). NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA 19 . stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. če sam neposredno sodeluje pri izvajanju. Izjema je obnova postopka – obvezno se razpiše narok za obravnavanje obnovitvenega predloga. § 25. Pred sodiščem II. V postopku izrednih pravnih sredstev ni uveljavljeno načelo neposrednosti. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. gre za absolutno bistveno kršitev postopka (in revizijski razlog). čeprav bi jo moralo. O izrednih pravnih sredstvih se odloča na internih sejah. stopnje načelo neposrednosti ni uveljavljeno. ki jo stranka pričakuje. Načelo posrednosti je sistem. ● če se narok opravlja pred spremenjenim senatom. stopnje. Med strankama in sodiščem ter med sodiščem in dokaznim gradivom ne sme biti posrednika. ● sodbo izda predsednik in člani senata. ● v primeru preložitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom. da se izvedejo dokazi pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (v postopku nudenja pravne pomoči). 8. Senatu. ali je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. stopnje. ki izda pritožbeno odločbo. v katerem dokaze izvaja posebej pooblaščen organ (posrednik). če je to mogoče. ni možno doseči na drug način. Njemu je pridržano sklepanje o pravno relevantnih dejstvih. ki so s svojimi čutili zaznali naravo in vsebino dokaznih sredstev. Načelo neposrednosti je uveljavljeno na I. Sodnik prosto presoja vrednost dokazov le. poroča o navedbah strank in izvedbi dokazov sodnik poročevalec.Kršitev načela ustnosti je absolutna bistvena kršitev postopka le. se na izjavo strank ta lahko odloči. če pravne koristi. kdor ima pravno korist od tega. ki ugotavlja dejansko stanje) je sodnik I. Pomembnejše norme. Sodišče II.o. temveč se preberejo le zapisniki. Drugače gre za relativno bistveno kršitev = pritožbeno sodišče jo upošteva le na predlog stran-ke in pri tem ugotavlja. ki so sodelovali na glavni obravnavi. ki le zatrjuje. Treba ga je priznati stranki. vendar NISTA obnovitveni razlog. NAČELO NEPOSREDNOSTI Sodno odločbo izdajo sodniki. da se zaslišanja prič in izvedencev ter ogled ne opravijo znova. da stranka zmaga (materialnopravna zveza med spornim pravnim razmerjem in položajem stranskega intervenienta). in ● stranski intervenciji – stranki se lahko v postopku kot njen pomočnik pridruži. 9. ki zagotavljajo uveljavitev načela neposrednosti: ● dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom. NAČELO PRAVNEGA INTERESA Pravni interes kot procesna predpostavka – sodni organi nudijo pravno varstvo samo. Enako velja. kdor zatrjuje določeno pravico (= materialnopravno legitimacija ali njeno zatrjevanje). kljub odsotnosti stranke. Kršitev načela neposrednosti – če je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik. če sodišče ni opravilo glavne obravnave.o. Kršitvi se lahko uveljavljata tudi z zahtevo za varstvo zakonitosti. Načelo neposrednosti se povezuje s prosto presojo dokazov. ki so sodelovali na končnem naroku. Po ZPP je pravni interes posebna procesna predpostavka pri: ● ugotovitveni tožbi. Vprašanje procesne legitimacije – ima jo nosilec spornega razmerja oz. Sodišče II. Pravnega interesa ni treba dokazati. Izjeme od načela neposrednosti: o iz tehtnih razlogov lahko senat sklene. Sodijo naj sodniki. da je njena pravica kršena ali ogrožena. ki poroča sodnemu senatu. razen če je razpisana pritožbena obravnava. Najbolj se upošteva na naroku za g. stopnje ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodišča I. Iudex facti (= sodnik.

. na to. NAČELO JAVNOSTI Načelo javnosti je ustavno načelo sodstva. če z ukrepi za vzdrževanje reda ne more zagotoviti neoviranega poteka obravnave. na katerih odločata sodišče II. znanstveno ali javno delovanje. Načelo javnosti omogoča. katera pravdna dejanja lahko opravlja. Senat lahko dovoli. poslovna ali osebna skrivnost. kadar je splošna javnost izključena. Ne velja za interne seje. ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic. Načelo javnosti velja za glavno obravnavo. če izkaže. navzoče posamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delavci. postopku izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze. Stranke lahko pregledujejo in prepisujejo spise pravde. Pred sodiščem uživa enako varstvo le. Sodišče mora čim hitreje in s čim manjšimi sodnimi stroški izdati pravno in dejansko pravilno odločbo. kjer je javnost izključena. Ločimo 2 vrst načela javnosti: (1) načelo splošne javnosti – ima 2 elementa: 1) vsaka polnoletna oseba je lahko navzoča na naroku za glavno obravnavo. Če je v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. ● določbe o ustalitvi krajevne pristojnosti (perpetuatio fori). da jih brez lastne krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. 2) vsakdo lahko poroča o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira.. § 26. če jih stranka na prvem naroku ni mogla navesti brez lastne krivde. da družba kontrolira delo sodišč. da so sodni postopki pri nas preveč dolgotrajni in premalo učinkoviti. Hitrost pravnega varstva je pomembna za stranke. da so na obravnavi. (2) načelo javnosti za stranke – stranke lahko sodelujejo na glavni obravnavi tudi. Izključitev javnosti ne velja za stranke. Načelo ekonomičnosti postopka je v nasprotju z načeloma materialne resnice in zakonitosti. Cena pravnega varstva mora biti v sorazmerju z vrednostjo zaščitnega interesa. da pridejo do hitrega varstva svojih pravic. Sodišče lahko izključi javnost tudi. Oblikovanje novega ZPP (1999) sloni na ugotovitvi. ● širša interpretacija – stranko je treba poučiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega prava. Obstajata 2 interpretaciji tega načela: ● ožja interpretacija – stranko je treba poučiti le o njenih procesnih pravicah. Sodne obravnave so javne. izjeme določa zakon. gre za absolutne bistveno kršitev postopka. Gre za izpeljavo načela enakega varstva pravic. če to zahtevajo: 1) uradna. § 27. 2) koristi javnega reda. Kršitve ni možno uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi. Eventualna maksima = koncentracija dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo. če ima to pomen za njihovo službo. kdor pozna svoje pravice. Izključitev javnosti je možna: (1) po samem zakonu – v zakonskih in očetovskih sporih ter v nepravdnih postopkih o odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti. (2) po sklepu sodišča. NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI Sodišče opozori stranko. njihove zastopnike. naroke zunaj glavne obravnave in pritožbeno obravnavo. ● postopek v sporih majhne vrednosti.. ● omejitev možnosti navajanja novih dejstev in dokazov: ○ na glavni obravnavi – dejstva in dokazi se lahko navedejo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. ○ v pritožbenem postopku – pritožnik lahko navaja nova dejstva in dokaze le. nova dejstva in dokazi se lahko pozneje navedejo le. Uveljavljanje načela: ● mandatni postopek = postopek za izdajo plačilnega naloga. pooblaščence in interveniente. stopnje ali Vrhovno sodišče o pritožbi ali izrednih pravnih sredstvih. 3) razlogi morale. 20 . postopku za sprejem v bolnišnico za duševne bolezni.Civilni pravdni postopek mora opraviti sodišče brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.

Vprašanje. NAČELO PRIREJENOSTI POSTOPKOV Civilna in druga sodišča ter ostali državni organi.V našem pravdnem sistemu velja materialno procesno vodstvo. kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih. od vprašanja. ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (= vprašanje. Če predhodno vprašanje ni rešeno na matičnem področju. mora stranko opozoriti na škodljive posledice. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. ● sodišče opozori pričo. Pri tem ugotavlja. ki pomeni zakoniti znak kaznivega dejanja). vendar je od njega odvisna odločitev v glavni stvari. ni sposoben za zastopanje. da pooblaščenec. 21 . Kazensko sodišče NI vezano na pravnomočno sodbo civilnega sodišča glede vprašanja. ZPP 1999 je zožil obveznosti sodišča. za civilno odgovornost ni odločilno. so med seboj v položaju prirejenosti in vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti. ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic in nima pooblaščenca. Reševanje predhodnih vprašanj Predhodno vprašanje je vprašanje. Sodišče lahko sklene. ki nima pooblaščenca. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. ki: ● samo ni predmet civilne pravde. da lahko spremljajo ustni postopek v svojem jeziku po tolmaču. Če sodišče samo reši predhodno vprašanje. Načelo prirejenosti se kaže v: ● sistemu reševanja predhodnih vprašanj. 1. če obstajajo zakoniti pogoji. V praksi se bo nudilo več pomoči stranki. je civilno sodišče na tako odločitev vezano – posledica pravnomočnosti sodnih in upravnih odločb. Vezanost velja med civilnim pravdnim in upravnim postopkom ter civilnim pravdnim in kazenskim postopkom. je odvisen zastaralni rok. ali je kršitev vplivala oz. Vezanost na pravnomočne akte drugih organov Če je matični organ o predhodnem vprašanju že odločil. ki ni odvetnik. zato velja širša interpretacija. da pomaga strankam pri opravljanju procesnih dejanj. Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način (= opozarjanje na pravice materialnega prava). da ne bo reševalo predhodnega vprašanja. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. v katerih se odloča v drugih postopkih. da (ne) obstaja kakšno pravno razmerje. očetovstvo. ● stranke in udeleženci v postopki morajo biti opozorjeni. Uveljavljanje načela: ● če sodišče ugotovi. razveza. ali je bilo škodno dejanje povzročeno s kaznivim dejanjem. prekine postopek in počaka. Pri obravnavanju identičnega dejanskega stanja je civilno sodišče vezano le na obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. ● sodišče opozori stranko. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. da lahko ne odgovori na vprašanje. Tožnik lahko uveljavlja poleg obstoječega zahtevka tudi tožbeni (ugotovitveni) zahtevek. Tožnik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom doseže. § 28. dopolnijo nepopolne navedbe strank o odločilnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja. ● vezanosti na pravnomočne odločbe drugih organov. ● spada v civilni postopek. Pri dajanju pravnega pouka mora sodišče delovati nepristransko. ga lahko sodišče reši samo. da je sodišče za takšno ugotovitev stvarno pristojno. le o njenih procesnih pravicah. naj sodišče ugotovi. velja odločitev le v konkretni civilni pravdi ter nima pravnih učinkov v drugih zadevah in postopku. Kršitev načela pomeni relativno bistveno kršitev postopka – pritožbeno sodišče jo upošteva le na predlog stranke. ● se nanaša na pravice in pravna razmerja. Npr. ki je postalo med pravdo sporno – pod pogojem. da postane odločitev o predhodnem vprašanju pravnomočna = veljavna v vseh drugih sporih. ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Odločitev o predhodnem vprašanju ima le značaj dejanske ugotovitve. da mora popraviti nerazumljivo vlogo. 2. vendar ni predmet spora. v katerem o matični pristojni organ odloča o vprašanju. Kot predhodnih vprašanj ni možno reševati statusnih vprašanj = (ne)obstoj zakonske zveze. Profesor Ude se zavzema za ožjo interpretacijo – sodišče je dolžno poučiti stranko. da matični organ odloči o pravici (pravnem razmerju). (ne)veljavnost zakonske zveze.

izvršilno in sodno. Sankcija za neresnico je neupoštevanje strankinih navedb. da niso resnična. Načelo vesti in poštenja obsega 2 podnačeli: ● načelo resnicoljubnosti in popolnosti. Bistveno je. (1) Načelo resnicoljubnosti in popolnosti Stranke morajo pred sodiščem govoriti resnico. da bi sodišče rešilo njihov spor = stranke (tožnik in toženec zatrjujeta. da bi drugemu škodoval. Sodna funkcija je samostojna in neodvisna funkcija oblasti. s. Glavnih procesnih subjektov je več vrst: ○ primarni procesni subjekti:  odločajo v sporu = sodišče. Neplačane kazni se spremenijo v zapor (do 30 dni za fizične osebe in do 100 dni za s. če so stranka v civilni pravdi. sodišče ne upošteva strankinih dejanj in zavrNe njene predloge. ● pomožni procesni subjekti – ne opravljajo procesnih dejanj. Ne sme uporabljati pravic. da bi škodovala nasprotniku (npr. če zlorabljajo procesne pravice (do 300'000 SIT za fizično osebo ter do 1'000'000 SIT za pravno osebo. in odvetnika).§ 24.p. ne da bi preverjal njene trditve. Če dejansko stanje zlorabe ni nedvomno izkazano. Kazni so preostre. (2) Prepoved zlorabe pravic Stranka mora pošteno uporabljati pravice iz ZPP. njihov namen je seznaniti sodišče s procesnim gradivom. da je to v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu. da sta v sporu nosilca materialnih pravic in obveznosti. za katera je v dvomu. da so nosilci pravic in dolžnosti v samem procesu. Četrto poglavje: PROCESNI SUBJEKTI § 30. Stranka mora nastopati tudi v skladu z moralnimi normami. Neresnico je težko dokazati. ○ sekundarni procesni subjekti – opravljajo procesna dejanja zaradi razrešitve tujega spora (= stranski intervenienti. ne v materialnopravnem razmerju. ker elementi zlorabe procesnih pravic v zakonu niso dovolj natančno opredeljeni (= dejanja. in odvetnika). USTAVNA NAČELA O SODIŠČIH. Ude meni. Ustavna načela o sodiščih a) Načelo delitve oblasti (§ 3) na zakonodajno. za katera ve. družbeni pravobranilec in državni pravobranilec. ki je v nasprotju z dobrimi običaji. ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti. Vrste procesnih subjektov glede na njihov položaj v civilni pravdi: ● glavni procesni subjekti – njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe. Sankcija za zlorabo – če sodišče nedvomno ugotovi. ni dovoljeno uveljavljati zahtevka po plačilu 1'000'000 SIT z 10 ločenimi tožbami po 100'000 SIT).p. Prof. Poleg strank sem spadajo tudi državni tožilec. POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOV Procesni subjekti so organi in osebe. zakonite zastopnike in pooblaščence. njuna dejanja učinkujejo v korist sebi in proti nasprotniku). interveniente. Odvetnik ne sme vede zatrjevati neresnice. Sodišče mora onemogočiti vsako zlorabo pravic. Nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo. vestnostjo in poštenjem). s svojimi dejanji oblikujejo postopek. § 31. 22 . vendar lahko navaja dejstva. Od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice. SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI 1. odkloni strankino ravnanje in njene predloge zavrŽe. da stranka procesne pravice zlorablja. vendar lahko verjame stranki. Ne smejo govoriti neresnice in zamolčati pravno relevantnih dejstev. zakoniti zastopniki in pooblaščenci). Stranka ne sme navajati dejstev. ki jih storijo subjekti z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. To so priče in izvedenci. ali  opravljajo dejanja. NAČELO VESTI IN POŠTENJA V CIVILNEM PROCESU Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Predvidene so stroge denarne kazni za stranke. ● prepoved zlorabe procesnih pravic.

c) Načelo zakonitosti delovanja sodišč (§ 125) Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon. ima splošno zdravstveno zmožnost. Proti odločbam upravnih organov je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. V pravdnem postopku se načelo uveljavlja prek načela kontradiktornosti. kdor je dopolnil 30 let. organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. vendar najkasneje. je poslovno sposoben. da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno. dolžnostih ali pravnih interesih. Sodniku preneha sodniška funkcija z upokojitvijo. 6 članov izvolijo sodniki izmed sebe). V civilni pravdi sodelujejo sodniki porotniki na I. ki jih določa zakon: ● z upokojitvijo. sodbe se izrekajo javno. Nihče ne more narekovati sodišči. Lustracijska določba: pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ne izpolnjujejo sodniki. pri kateri se sodnik upokoji. ki so pred osamosvojitvijo Slovenije sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih. j) Volilnost sodnikov (§ 130) Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (11 članov – 5 članov izvoli državni zbor na predlog sodnega sveta izmed univerzitetnih profesorjev prava. stopnji pri odločanju okrožnega sodišča. 23 . zato bodo sodniki v civilnem sporu redko sodili na podlagi ustave. d) Načelo javnosti sojenja (§ 24) Sodne obravnave so javne. drugih državnih organov. odvetnikov in drugih pravnikov. kdor se je ali se obnaša tako. ● z izgubo slovenskega državljanstva. v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. h) Pravica do uporabe lastnega jezika in pisave (§ 62) Na sodiščih območij. izjeme lahko določa le zakon. 2. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostno mejo. da so sodniki pri odločanju v konkretnih civilnih sporih neodvisni. če nastopijo razlogi. da sodniške funkcije ne bo opravljal vestno in pošteno. Sodniška funkcija preneha. dolžnostih in pravnih interesih. s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah. S tem se uveljavlja kontrola družbe (javnosti) nad delom sodišč. V funkcijo sodnika je lahko izvoljen državljan Slovenije. je jezik narodnostne skupnosti poleg slovenščine uradni jezik sodišča. g) Ustavna pravica do pravnega sredstva (§ 25) Vsakdo ima pravico do pritožbe proti odločbam sodišč. je opravil pravniški državni izpit in je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. izbran po pravilih. nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče ter mu sodi sodnik. ima v Sloveniji pridobljen naziv univerzitetni diplomirani pravnik ali v Sloveniji nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete. kadar slednje odloča o njegovih pravicah. Proti odločbi sodišča je treba zagotoviti vsaj pravno sredstvo pritožbe. da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja sklepati.b) Načelo neodvisnosti (§ 125) pomeni. vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom (zakoniti sodnik). Sodniki in sodniki porotniki Zakon o sodniški službi: za sodnika je lahko izvoljen. f) Ustavna pravica do sodnega varstva (§ 23) Vsakdo ima pravico. Pri tem ni dopustno upoštevati kandidatove politične pripadnosti ali ideološke usmerjenosti. k) Trajnost sodniške funkcije (§ 129) zagotavlja neodvisnost sodnikov. Pravice civilnega prava podrobneje opredeljuje zakon. i) Udeležba državljanov pri sojenju (§ 128) Zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti. kjer živita italijanska ali madžarska narodnostna skupnost. e) Načelo enakega varstva pravic (§ 22) Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. ki aktivno obvlada slovenski jezik. kako naj v konkretnem sporu odloči. "Osebna primernost" se nanaša na moralne kvalifikacije sodniškega kandidata. Pravico uporabljati svoj jezik in pisavo pred sodiščem imajo vsi tujci. Tisk in druga sredstva javnega obveščanja lahko obveščajo javnost o poteku civilnih sporov. Sodniki porotniki so pri sojenju enakopravni s sodniki. Ni osebnostno primeren. ko dopolni 70 let starost.

če sodniku ni možno zagotoviti službe na drugem sodišču. materinstva. Nikogar. ki se preganja po uradni dolžnosti. Senat okrožnega sodišča sestavljata 1 sodnik kot predsednik in 2 sodnika porotnika. ● če je obsojen na zaporno kazen. z odpovedjo sodniški službi. Senat sodi: (1) v sporih iz intelektualne lastnine: 1) spori iz avtorskih pravic. nezdružljivo s sodniško funkcijo. ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje. Kadar odloča senat.  izda sodbo na podlagi odpovedi. da nanjo odgovori. razen če zakon določa. ki sodeluje pri sojenju. ● je zdravstveno in osebnostno primeren za izvajanje sodne oblasti. začne opravljati dejavnost. da sodi senat. ki ga je dal pri odločanju v sodišču. publicistična in raziskovalna dela v pravni stroki. notarstvom.● ● ● ● z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmožnosti. 2) spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva oz. z odpravo sodišča. 24 . Višja sodišča odločajo v postopku pritožbe zoper sodbe okrajnih in okrožnih sodišč v senatu 3 poklicnih sodnikov. Vrhovno sodišče odloča: ● v postopku pritožbe zoper sodbe višjih sodišč v senatu 3 poklicnih sodnikov. organih lokalne samouprave. sodni svet predlaga DZ. Sodnik lahko opravlja pedagoška. Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve ali dela. da je sodnik pristranski. ki: ● je dopolnil 30 let starosti. V sporih iz pristojnosti okrožnih sodišč sodi sodnik posameznih. 3) spori o varstvu in vzgoji otrok. ● aktivno obvlada slovenski jezik. zaradi katerega je sodnik osebnostno neprimeren za opravljanje sodniške funkcije). ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ter pravico do uporabe firme. Mandat sodnikov porotnikov traja 5 let in se lahko ponovi. SESTAVA SODIŠČA V sporih iz pristojnosti okrajnih sodišč sodi sodnik posameznik. Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih. daljšo od 6 mesecev (če je sodnik obsojen na krajšo kazen ali neprostostno kazen. ● ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. so pooblastila razdeljena med predsednika in celoten senat. Gre za spore. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Slovenije. § 32. ● če iz ocene sodnikove službe izhaja. odvetništvom. ○ razpiše narok za glavno obravnavo. Predsednik senata: ● vodi priprave na glavno obravnavo: ○ opravi predhoden preizkus tožbe. Sodnik je lahko razrešen s strani državnega zbora: ● če stori naklepno kaznivo dejanje zlorabe sodniške funkcije. če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo ter članstvom v upravnem odboru ali nadzornem svetu gospodarske družbe. 2) spori. ki so pravno zelo zahtevni ali so izjemnega pomena za stranke v postopku. bi nasprotovalo ugledu sodniške službe ali bi zbujalo vtis. (2) v sporih v zvezi z varstvom konkurence. znanstvena. ki bi ga oviralo pri opravljanju službe. Zoper sodnika se brez dovoljenja DZ ne sme začeti kazenski postopek. (3) v zakonskih in paternitetnih sporih: 1) zakonski spori. organih političnih strank. ● v postopku revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti v senatu 5 poklicnih sodnikov. če sodnik sprejme funkcijo. ○ med pripravami lahko:  izda sodbo na podlagi pripoznave. če gre za kaznivo dejanje. Sodnik ne sme biti priprt. naj razreši sodnika. sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravlja delo. da sodnik ne ustreza sodniški službi. ○ pošlje tožbo tožencu.

kolena. Sodnik ne sme opravljati sodne funkcije. 2) krvnem sorodstvu stranske črte do 4. izda zamudno sodbo. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. Odklonitveni razlogi (generalna klavzula) – sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti. ● ima pooblastila na glavni obravnavi: ○ začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnave. odklonitveni razlogi so opredeljeni z generalno klavzulo. Postopek za izločitev sodnika: ● kadar sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen izključitveni razlog. 3) je bil v zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. ● izključitvene razloge mora upoštevati sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. daljno sorodstvo do strank. so: ● izključitveni razlogi (iudex inhabilis). če obstajajo okoliščine. arbitražo ali drugim organom. Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na predlog strank spozna. če so podane druge okoliščine. Razlogi.. (4) je skrbnik. ○ opravlja materialno in procesno vodstvo. v članku).o. pri odklonitvenih razlogih je treba ocenjevati. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.. ki je hkrati revizijski razlog in razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. da bi moral v sporu soditi sodnik posameznik. posvojitelj ali posvojenec stranke. Če senat med postopkom po uradni dolžnosti po uradni dolžnosti ali na ugovor strank s skle-pom ugotovi. ker je ni izdal sodnik posameznik. ki mu določi namestnika. (3) je stranka ali njen zakoniti zastopnik z njim v: 1) krvnem sorodstvu ravne črte do kateregakoli kolena. komanditni družbi ali tihi družbi.o. da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika. da sam opravi postopek. odklonitvene razloge mora upoštevati le na predlog strank ali samega sodnika. zoper katerega ni pritožbe. ali vplivajo na nepristranskost sodnika. zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju. ki je za stranko neugodno. 2) je s stranko v razmerju soupravičenca. d. ● pri izključitvenih razlogih se ne ugotavlja. sklene obravnavo in izda sodbo. Če je sodišče nepravilno sestavljeno (= v sporih iz pristojnosti senata je sodil sodnik posameznik). izda sklep o nepristojnosti. kolena. sozavezanca ali regresnega zavezanca.o. Postopek se nadaljuje pred senatom. ● odklonitveni razlogi (iudex suspectus). je podana bistvena kršitev pravdnega postopka. IZLOČITEV SODNIKA Pogoj za zakonito in pravilno odločanje sodišč je nepristranskost. njenega zakonitega zastopnika ali poobla-ščenca. pred predsednikom istega senata). ali so razlogi takšni. (2) 1) je stalno ali začasno zaposlen pri stranki. ○ glavno obravnavo tehnično vodi. mora prenehati z delom in to sporočiti predsedniku sodišča.  sprejme na zapisnik sodno poravnavo. ki je stranka v postopku. Senat sprejema procesne sklepe na glavni obravnavi. Ne more biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika (npr. če: (1) 1) je sam stranka. Taka odločba se ne more izpodbijati zaradi tega. Glede na stanje postopka lahko senat tudi odloči. da bi moral v sporu soditi senat. 2) je družbenik v d. Razlike med njimi so: ● izključitveni razlogi so našteti v zakonu taksativno. (5) je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. To so okoliščine osebne narave: prijateljstvo. 3) v (bivši) zakonski zvezi ali svaštvu do 2. § 33. Izključitveni razlogi – sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti. 25 . se postopek po pravnomočnosti sklepa nadaljuje pred sodnikom posameznikom (če je le mogoče.n. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. sovraštvo.

● zaradi motenja posesti. ki imajo za stranke večji pomen ali so pravno izredno zahtevni. ● o služnostih in realnih bremenih. da postopa v določenem sporu in v njem odloči. ko izvejo. V sodno pristojnost spadajo tudi pravila o slovenski jurisdikciji. Pristojnost v subjektivnem smislu je pravica in dolžnost sodišča. da je podan razlog – najkasneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem. katerega izločitev se zahteva. da odloči o izločitvi. Če stranka zahteva izločitev predsednika sodišča. Za razmejitev sta odločilna 2 kriterija: ● vrednost spornega predmeta (competentia ratione valoris). Na splošno okrožna sodišča sodijo v sporih. o katerih odloča določeno sodišče. 26 . ko je izvedel za odklonitveni razlog. Vrste pristojnosti: ● absolutna pristojnost – vprašanje sodne juriskdikcije (ali zadeva sploh spada v pristojnost sodišča ali je za odločanje pristojen drug organ). SISTEMI PRISTOJNOSTI SODIŠČ V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU Pristojnost v objektivnem smislu so vse zadeve. stopnji se deli na okrajna in okrožna sodišča. § 34. ki jih je opravil sodnik. sporoči to predsed-niku sodišča. stopnji. in po potrebi opraviti druge poizvedbe. vendar ta v primeru izločitve nimajo pravnega učinka od trenutka. ● izločitev lahko zahtevajo stranke takoj. kadar zakon posebej opredeljuje določeno zadevo kot upravno zadevo (pozitivistična razmeji-tev). na katere opira zahtevo. Sodna pristojnost (sodna jurisdikcija) Gre za vprašanje. O zahtevi za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča odloča občna seja VS. Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih. ○ funkcionalna pristojnost – razmejuje področje dela med sodišči iste vrste v istem sporu (odločanje na I. ● preden izda predsednik sodišča sklep o izločitvi. Slovensko sodišče je pristojno v sporu z mednarodnim elementom. Stvarna pristojnost v civilnih sporih na I. Zastavlja se v razmerju med sodnim in upravnim postopkom. ki bi moral biti po zakonu izključen ali je bil s sklepom sodišča izločen. ki bi moral biti izločen. O zahtevi odloča predsednik sodišča. če je njegova pristojnost izrecno določena z mednarodno pogodbo ali pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti. Upravni organi odločajo o pravnih razmerjih. V postopku izrednih pravnih sredstev jo je možno uveljavljati z revizijo. § 35. če se NE rešujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. ali je možno zahtevati varstvo določene pravice pred sodiščem. nimajo učinkov in jih je treba ponoviti. odločanje v postopku izrednih pravnih sredstev). je treba dobiti izjavo sodnika. Če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. Dejanja sodišča.● če sodnik ali sodnik porotnik meni. ○ krajevna pristojnost – katero izmed sodišč določene stopnje in določene vrste je pristojno odločati v posameznem sporu. v katerih je premoženjskopravni zahtevek manjši od 2'000'000 SIT. SODNA PRISTOJNOST IN STVARNA PRISTOJNOST SODIŠČ 1. odloča predsednik neposredno višjega sodišča. zahtevo za varstvo zakonitosti in predlogom za obnovo postopka. Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih: ● o zakonitem preživljanju. 2. ● pravni temelj spornega razmerja (competentia ratione causae). odločanje v pritožbenem postopku. da je podan odklonitveni razlog. ● relativna pristojnost – razmejitev delovnega področja sodišč: ○ stvarna pristojnost – ali je pristojno okrajno ali okrožno sodišče. je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Sodnik lahko nadaljuje z opravljanjem pravdnih dejanj. ● iz najemnih in zakupnih razmerij.

Če je stranka namesto izpolnitve pripravljena sprejeti denarni znesek (facultas alternativa). Enako velja. Gre za oficiozno pooblastilo sodišča. če se opirajo na različno podlago (npr.V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi vsi spori. ● o gospodarskih razmerjih (gospodarski spori). pravdni stroški in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. če se rešujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori. Okrožna sodišča so pristojna za opravljanje zadev pravne pomoči pri odločanju o priznanju tujih odločb ter za opravljanje mednarodne pravne pomoči. sodišče tožbo zavrže. Zaradi smotrnosti in ekonomičnosti so pristojna tudi za spore glede zemljiško-knjižnih razmerij. kot jo je tožnik navedel v tožbi. je vrednost spornega predmeta tolikšna. § 36. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST 1. za katere po zakonu niso pristojna okrožna sodišča. varstvo in uporaba izumov. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. Sodišče zahteva od tožnika. ● o stečajnem postopku. da lahko tudi toženec ugovarja vrednosti spornega predmeta. Če tožnik navede očitno previsoko ali prenizko vrednost (da bi se izognil plačilu višjih pravdnih stroškov). mesečna renta 100'000 SIT/mesec se lahko uveljavlja od vrednosti 200'000 SIT do 6'000'000 SIT). razen če ima zastavni predmet manjšo vrednost. pravica do uporabe firme). Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih: ● o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva (paternitetni spori). ● iz intelektualne lastnine (avtorske pravice. ○ po posameznem zahtevku. je vloga nepopolna. Okrajna sodišča opravljajo zadeve pravne pomoči. ki ga tožnik ponudi kot nadomestno izpolnitev (datio in solutum). da vlogo v določenem roku dopolni z navedbo vrednosti. se vzame le vrednost glavnega zahtevka. ● zahteva po zavarovanju terjatve ali ustanovitvi zastavne pravice – vrednost spornega predmeta se določi po znesku terjatve. sestavljen iz zahtevka po vrnitvi premoženjske škode in zahtevka po vrnitvi nepremoženjske škode. vendar prof. Vrednost spornega predmeta Če je odločilna vrednost spornega predmeta. če se opirajo na isto dejansko in pravno podlago (npr. ● o varstvu in vzgoji otrok. spori o uporabi stanovanjskih ali poslovnih prostorov – vrednost spornega predmeta je enoletna najemnina oz. pri čemer sta bili obe škodi povzročeni z istim škodnim ravnanjem). ● o zakonitem preživljanju. ● o varstvu konkurence. izplačilo mesečne rente) – za vrednost spornega predmeta se vzame seštevek dajatev do največ dobe 5 let (npr. V tem primeru se vrednost določi po vrednosti zastavnega predmeta. pri čemer mora sodišče odločiti o toženčevem ugovoru. pogodbena kazen. Določbe o ugotovitvi vrednosti v posebnih procesnih situacijah: ● bodoče ponavljajoče se terjatve (npr. Obresti. ● tožba zoper istega toženca obsega več zahtevkov (objektivna kumulacija) – vrednost spornega predmeta se določi: ○ po seštevku vseh zahtevkov. se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Ude meni. tožba za izplačilo kupnine iz večih različnih prodajnih pogodb). odškodninski zahtevek. Pojem funkcionalne pristojnosti 27 . če ni bilo razmerje sklenjeno za krajši čas. ● o zakonski zvezi (zakonski spori). uporaba znakov razlikovanja. se vzame kot vrednost spornega predmeta znesek. za katere po zakonu niso pristojna druga sodišča. zakupnina. Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih. v katerih je premoženjskopravni zahtevek večji od 2'000'000 SIT. se za vrednost spornega predmeta šteje glavnica. Če tožnik zahteva plačilo denarnega zneska. ● spori iz najemnih in zakupnih razmerij. 3. Če tožnik tega ne stori. Če tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ter je od tega odvisna stvarna pristojnost in pravica do revizije. če se zahtevki uveljavljajo nasproti večim tožencem.

Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o: ● pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. kjer so njihovi organi upravljanja. Če ima toženec tudi začasno prebivališče. Sistemi krajevne pristojnosti ZPP pozna: ● splošno krajevno pristojnost (forum generale). ● toženec je pravna oseba – sodišče. katero sodišče postopa in odloča o pravnih sredstvih. Za sojenje zoper tuje pravne osebe. stopnje med stvarno pristojna sodišča. Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah proti pravnomočnim sodbam sodišč splošne pristojnosti. kjer ima toženec začasno prebivališče (subsidiarna splošna krajevna pristojnost). Določbe o krajevni pristojnosti so kogentne narave. Začasno prebivališče pomeni. Pri izbirni krajevni pristojnost ima tožnik možnost. Če je podana slovenska jurisdikcija zaradi začasnega prebivališča toženca v Sloveniji. ● volja v kraju stalno prebivati (animus manendi). in ● posebne krajevne pristojnosti (forum speciale) – delimo jih na: ○ izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum). če spor izvira iz njenega poslovanja. Splošna krajevna pristojnost Tožnik mora slediti tožencu na njegovo območje (actor sequitur forum rei). 2. KRAJEVNA PRISTOJNOST 1. Pri izključni krajevni pristojnosti tožnik NIMA izbire – posebej določena pristojnost izključuje splošno pristojnost. Funkcionalna pristojnost sodišč splošne pristojnosti Za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč so pristojna višja sodišča. da se toženec dalj časa mudi v določenem kraju. je splošno krajevno pristojno sodišče. kjer ima toženec stalno prebivališče (forum domicili). je splošno krajevno pristojno sodišče. Stalno prebivališče opredeljujeta 2 elementa: ● dejansko nahajanje v kraju bivanja (corpus). Če ni v zakonu predpisana izključna posebna krajevna pristojnost. je treba vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti: ● toženec je fizična oseba – sodišče. Funkcionalna pristojnost nam pove. kjer se nahaja sedež pravne osebe. (2) realni ali objektivni kriterij. se ga lahko toži tudi pri sodišču tega območja (izbirna krajevna pristojnost). vendar nima namena tam prebivati. ○ izključne krajevne pristojnosti (forum exclusive). ○ podrejene ali subsidiarne krajevne pristojnosti. 3. 2. ● zahtevi za varstvo zakonitosti. Za sojenje zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče. Splošni načeli za določanje krajevne pristojnosti: (1) personalni ali subjektivni kriterij – pristojnost sodišča se določa po toženčevem prebiva-lišču ali sedežu. Pri pomožni (subsidiarni) pristojnosti ima tožnik možnost vložiti tožbo pri sodišču posebne pristojnosti. ● reviziji. 28 . kjer je podružnica tuje pravne osebe. Če nastane dvom.Pravila o funkcionalni pristojnosti porazdelijo v isti sporni zadevi pooblastila za opravljanje posameznih procesnih dejanj (faz postopka) med različna sodišča. Pojem krajevne pristojnosti Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo. Krajevna pristojnost porazdeli zadeve I. da vloži tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. velja za sedež kraj. Vendar ZPP pogosto dovoljuje izbiro med več krajevno pristojnimi sodišči in dogovor o krajevni pristojnosti. če po pravilih o splošni krajevni pristojnosti ni možno ugotoviti pristojnega sodišča. Fizično osebo mora tožiti pri sodišču. kjer ima toženec stalno prebivališče. kjer je njihov sedež. katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pooblaščeno odločati v konkretnem sporu. § 37.

c) Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku 29 . ker sodišče odloča o obligacijskem zahtevku. če gre za spore o (ne)obstoju pogodbe. To NE velja. kjer je bila posest motena. i) Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. je krajevno pristojno katerokoli sodišče. Izbirne krajevne pristojnosti a) Pristojnost za sospornike Če je z isto tožbo toženih več oseb. 5. se njihove pravice in obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (= materialni sosporniki). ki je pristojno za enega izmed tožencev. kjer je sedež PROIZVAJALCA. k) Pristojnost v gospodarskih sporih Pristojno je tudi sodišče kraja. g) Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti V nepremičninskih sporih je izključno pristojno sodišče. V sporih zaradi motenja posesti je poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče. kjer se nahaja podružnica (poslovni prostor). h) Pristojnost po kraju. je pristojno tudi sodišče. ki je pristojno za glavnega zavezanca. je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. če gre za spor o veljavnosti pogodbe o prenosu nepremičnine. kjer se vodi vpisnik. kjer ima tožnik stalno ali začasno prebivališče. izpolnitvi ali razvezi pogodbe ter odškodninske spore zaradi neizpolnitve pogodbe. To velja tudi v sporih zoper zavarovalnice za povračilo škode 3. Če nastane škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. b) Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje Če je tožnik preživninski upravičenec. d) Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije Splošno pristojno je sodišče. kjer se nahaja nepremičnina. Poleg tega je pristojno tudi sodišče. kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče. e) Pristojnost v zakonskih sporih Poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodišče. ki je kupcu izročil pisno garancijo. kjer je sedež PRODAJALCA. j) Pristojnost po plačilnem kraju V sporih zoper imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno tudi sodišče plačilnega kraja (forum solutionis). ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti oz. Izbirana pristojnost – če leži nepremičnina na območju več sodišč (zemljišče). oziroma ● okrožno sodišče. kjer je sodišče. je pristojno tudi: ● okrajno sodišče. v katerega je vpisana ladja ali letalo. osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. f) Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva Mladoletni otrok lahko vloži tožbo tudi pri sodišču. če je tožnik preživninski zavezanec. kjer je podružnica pravne osebe Če ima tožena pravna oseba podružnico zunaj svojega sedeža in spor izvira iz pravnega razmerja s podružnico. ki vodi zapuščinski postopek. glavni dolžnik in poroki). kjer ima stalno ali začasno prebivališče. Izključne krajevne pristojnosti a) Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti nepremičnin Nepremičninski spori so spori o stvarnih pravicah na nepremičninah ter spori iz zakupa in najema nepremičnin. Če so med sosporniki glavni in stranski zavezanci (npr. kjer ima tožnik stalno ali začasno prebivališče (zaščita oškodovanca). je pristojno katerokoli izmed teh sodišč. kjer bi morala tožena gospodarska družba izpolniti pogodbo (forum solutionis). b) Pristojnost v sporih o letalu in ladji Izključno je pristojno sodišče.4. je pristojno katerokoli sodišče. kjer leži nepremičnina. je pristojno tudi sodišče. c) Pristojnost v odškodninskih sporih Poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodišče. V teh sporih in sporih zaradi motenja posesti nepremičnin je izključno pristojno sodišče. kjer je bilo storjeno škodno dejanje ali je nastala škodljiva posledica (forum delicti commissi). ki vodi zapuščinski postopek. Izključne pristojnosti ni.

to sporoči neposredno višjemu sodišču. kjer ima tožnik otrok stalno prebivališče. kadar temeljno pravilo o pristojnosti ne pride v poštev. g) Pomožna pristojnost v sporih zaradi motenja posesti na ladjah in letalih Slovenska jurisdikcija je podana. ● je v Sloveniji premoženje toženca – krajevno pristojno je sodišče. ker: ● je premoženje zakoncev v Sloveniji. kjer ima tožnik stalno ali začasno prebivališče. kadar je po mednarodnem zasebnem pravu (ZMZPP) podana slovenska jurisdikcija. ki nastanejo med njima. ki opravlja izvršilni ali stečajni postopek oz. ki določi. d) Pomožna pristojnost v zakonskih sporih Slovenska jurisdikcija je podana. e) Pomožna pristojnost v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema Slovenska jurisdikcija je podana. ● je bila posest motena. h) Pristojnost za osebe. 30 . a) Nujna delegacija Če pristojno sodišče zaradi izločitve sodnika ne more postopati. ● ima toženec v Sloveniji premoženje.Izvršilni in stečajni postopek pritegneta vse druge spore. a) Krajevna pristojnost. ne za določanje stvarne pristojnosti. da naj postopa v zadevi drugo stvarno sodišče z njegovega območja. Nujna delegacija pride v poštev. kjer: ● se vodi vpisnik ladje ali letala. Pomožne (subsidiarne) krajevne pristojnosti omogočajo določanje krajevne pristojnosti. Krajevna pristojnost je pomožna in izbirna – pristojno je sodišče. ker: ● ima tožnik otrok (= preživninski upravičenec) stalno prebivališče v Sloveniji – krajevno pristojno je sodišče. katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje v sporu. kjer ima toženec začasno prebivališče. ali ● ima tožnik ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. kadar ima toženec začasno prebivališče v Sloveniji Slovenska jurisdikcija je podana zaradi začasnega prebivališča toženca v Sloveniji. Krajevno pristojno je sodišče. iz katerega se lahko poplača preživljanje – krajevno pristojno je sodišče. če nobeden izmed sodnikov pristojnega sodišča ne more postopati v sporu (npr. kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče. kjer se nahaja premoženje. velja enaka pristojnost za sojenje državljanu te tuje države pred slovenskim sodišče (retorzija). kjer ima tožnik stalno prebivališče. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane Če je v tuji državi državljan Slovenije lahko tožen pri sodišču. V obeh primerih je krajevno pristojno sodišče. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji Slovenska jurisdikcija je podana. kjer se nahaja premoženje. b) Pomožna pristojnost v sporih za zakonito preživljanje Slovenska jurisdikcija je podana. Vzajemna pristojnost velja le za določanje krajevne pristojnosti. 6. Splošno krajevno pristojno je sodišče. kjer je treba izpolniti obveznost. 8. f) Pomožna pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva Slovenska jurisdikcija je podana. če je težko ali nemogoče ugotoviti. ker: ● sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče v Sloveniji – krajevno pristojno je sodišče. vendar po ZPP ni možno določiti slovenskega sodišča. Predpisane so. ker ima tožnik stalno prebivališče v Sloveniji. kjer je predmet. ker: ● je v Sloveniji predmet tožbe – krajevno pristojno je sodišče. 7. c) Pomožna pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij Slovenska jurisdikcija je podana. ● ima tožnik stalno prebivališče v Sloveniji – krajevno pristojno je sodišče. kjer ima tožnik stalno prebivališče. eden izmed sodnikov na sodišču je pravdna stranka). ker je v Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. ker se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala. Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču pride v poštev. zato je izključno pristojno sodišče. na območju katerega se opravlja upravna izvršba (forum attractionis). Krajevno pristojno je sodišče. ki po določbah ZPP ne bi bilo pristojno za sojenje.

9. zakonodajalec kot pristojno predpiše sodišče. c) Določitev krajevno pristojnega sodišča (forum ordinatum) Če je po mednarodnem zasebnem pravu podana slovenska jurisdikcija in po ZPP ni možno ugotoviti krajevno pristojnega sodišča. da se bo tako lažje opravil postopek (npr. odloči Vrhovno sodišče na predlog stranke. je podana bistvena kršitev pravdnega postopka. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. če zakon določa izključno krajevno pristojnost. Do prorogacije lahko pride na 2 načina: (1) izrecna prorogacija (prorogatio expressa) – med strankama obstaja izrecen sporazum o krajevno pristojnem sodišču. da bo vse spore med strankama reševalo določeno stvarno pristojno sodišče. ustalitve pristojnosti ni možno uporabiti. glede pomorskega prava ter glede izkoriščanja morja in morskega dna je pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Preizkus pristojnosti Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. Vendar dopušča ZPP na področju določanja krajevne pristojnosti sodišč tudi dogovorno določanje krajevno pristojnega sodišča. Če sodišče odloči o tožbenem zahtevku. ostane sodišče. Z dogovorom NI možno spreminjati stvarne pristojnosti. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. (2) tiha prorogacija (prorogatio tacita) – do prorogacije pride na podlagi konkludentnih dejanj: tožnik vloži tožbo pri nepristojnem sodišču. ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja. na pristojnost sodišč splošne pristojnosti in stvarno pristojnost ves čas postopka (tudi v pritožbenem in revizijskem postopku). Če se med postopkom spremenijo okoliščine. ali ● so podani drugi tehtni razlogi (npr. okoliščine na območju krajevno pristojnega sodišča. nanašati se mora na določen spor ali več sporov. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste (= specializirano sodišče). Sporazum o krajevni pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki. Ni veljaven sporazum. stopnji stvarno pristojno sodišče. ki ne spada v sodno pristojnost. je podana bistvena kršitev postopka. SPOR O PRISTOJNOSTI 1. Za vse spore glede ladij in plovbe po morju. d) Generalna delegacija Če je v sporih potrebno poznavanje posebnih pravnih panog. ker njegovo sodno območje obsega teritorialno morje Slovenije. toženec pa ne vloži ugovora krajevne nepristojnosti. ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. vsa dokazila in priče se nahajajo na območju drugega sodišča). Pristojnost se presodi na: ● podlagi navedb v tožbi. ali tožnik zmanjša tožbeni zahtevek. slikami. na katere se opira pristojnost sodišča. stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi. Če sodišče odloči v sporu. kjer je največ pravnih strokovnjakov iz te panoge. ki so sodišču splošno znana. da jim sodi na I. Sporazum o krajevni pristojnosti (prorogatio fori ali forum prorogatum) Pravila ZPP so prisilne narave (ius cogens) in jih ni mogoče sporazumno spreminjati. Sodišče mora paziti na sodno jurisdikcijo. oblikami teles. pristojno tudi naprej. če: ● je očitno. in ● podlagi dejstev. Listino o sporazumu mora tožnik priložiti tožbi. razen če je zaradi sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste – institut perpetuatio fori (= institut ustalitve pristojnosti). ki ni krajevno pristojno. Za spore iz intelektualne lastnine je na I. PREIZKUS PRISTOJNOSTI. risbami in tehničnimi izboljšavami). § 38. Dogovor o krajevni pristojnosti NI dovoljen. Stranke se lahko sporazumejo.b) Delegacija iz razlogov smotrnosti Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi. ki onemogočajo nepristranost sodnega odločanja). 31 . Če tožnik pred okrajnim sodiščem zViša tožbeni zahtevek.

če stranka pred okrožnim sodiščem zniža tožbeni zahtevek (iz zneska. ki zahtevajo varstvo širših družbenih interesov: državni tožilec. če je drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Stranki upravljata postopek (sta dominus litis procesa). Če sodišče spozna. višjega od 2'000'000 SIT. da niso pristojna. Če se te okoliščine kasneje spremenijo. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. in ● tisti. Če sodišče. 2. Če ugotovi. nižji od 2'000'000 SIT) – še vedno je pristojno okrožno sodišče. Poznamo le negativni kompetenčni konflikt – do spora pride. da je za odločitev pristojen upravni organ. ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine = TOŽNIK. če stranka pred okrajnim sodiščem zviša tožbeni zahtevek (iz zneska. ter tudi. Spor o pristojnosti (kompetenčni konflikt) Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. ki mu je bila zadeva odstopljena. Bistven element definicije stranke je zahteva po konkretni zaščiti (v nepravdnem postopku predlagatelj ni dolžan konkretizirati zahteve po pravnem varstvu. Ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) Pristojnost sodišča se določa po okoliščinah v času vložitve tožbe. naredi enako. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča veljajo. zato ni stranka). ki je v to privolila. ali drugo sodišče. § 39. Okrožno sodišče se lahko izreče za stvarno nepristojno (če gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča) le na ugovor toženca. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma. državni pravobranilec. Koncepciji o pojmu stranke: (1) materialnopravna koncepcija – stranka je nosilec pravic in obveznosti v materialno-pravnem razmerju. 3. kadar vsa sodišča trdijo. zato je temeljno načelo dispozitivnosti ter glavna obravnava kontradiktorna. proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo = TOŽENEC. na znesek. čeprav sploh ni zavezan v materialnopravnem razmerju. čeprav ga v resnici nima. ● NE velja. V kompetenčnih konfliktih med okrajnimi in okrožnimi sodišči svojega območja odloča višje sodišče. proti kateremu se zahteva pravno varstvo. Za stvarno pristojnost: ● velja. višji od 2'000'000 SIT) – okrajno sodišče mora izdati sklep o nepristojnosti in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopiti okrožnemu sodišču. kdor materialnopravnega upravičenja sploh ne zatrjuje. na znesek. Perpetuatio fori velja brez izjeme za krajevno pristojnost. Izjeme od tega so stranke. družbeni pravobranilec. Zahtevo po pravnem varstvu uveljavlja stranka v lastnem imenu. to ne vpliva na pristojnost – ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori). meni. O kompetenčnih konfliktih med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območij večih višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče. To lahko sodišče stori le ob predhodnem preizkusu tožbe. da je pristojno sodišče. ki ga lahko poda od odgovora na tožbo do razpisa glavne obravnave. pošlje zadevo za odločanje v kompetentnem konfliktu pristojnemu sodišču. ki je zadevo odstopilo. kdor le zatrjuje materialnopravno upravičenje. Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave.Na sodno jurisdikcijo mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ugotovi. (2) procesna koncepcija – stranka je tudi. temveč ima le procesno upravičenje (legitimatio ad processum). Sodišče se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. da so pristojna) ne more priti zaradi insitutov pravnomočnosti in litispendence. Toženec mora ugovarjati krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo. da ni podana slovenska jurisdikcija. razen če je slovenska jurisdikcija odvisna od privolitve tožene stranke. Stranka je tudi tisti. odstopi zadevo pravemu sodišču in ga o tem obvesti. nižjega od 2'000'000 SIT. Novo pristojno sodišče nadaljuje postopek. razveljavi opravljena dejanja in zavrže tožbo. O kompetenčnih konfliktih med sodišči različne vrste odloča Vrhovno sodišče. Do pozitivnega kompetenčnega konflikta (= vsa sodišča trdijo. Stranka je: ● tisti. O kompetenčnih konfliktih med sodišči in državnimi organi odloča Ustavno sodišče. POJEM STRANKE V CIVILNI PRAVDI Civilni pravdni postopek je zgrajen na sistemu 2 strank: tožnika in toženca. Položaj stranke se pridobi: 32 . kot bi se postopek začel pred njim. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost. Pred tem po potrebi zahteva izjavo tožene stranke.

sodišče s sklepom razveljavi vsa pravdna dejanja in tožbo zavrže. na katero mora sodišče paziti ves čas postopka. PRAVDNA (PROCESNA) SPOSOBNOST IN POSTULACIJSKA SPOSOBNOST 1. ki nima pravne osebnosti. Vsaka fizična ali pravna oseba lahko nastopa v civilni pravdi. da se bo živ rodil (pravilo: Nasciturus pro iam nato habetur. SPOSOBNOST BITI STRANKA Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. ali ○ na pasivni (= toženčevi) strani. Kršitev sposobnosti biti stranka je absolutna bistvena kršitev ZPP. ali ● prek pooblaščenca. Sposobnost pravnih oseb je neomejena (ne velja ultra vires teorija). naj popravi tožbo tako. z nasledstvom: ○ na aktivni (= tožnikovi) strani.● ● z vložitvijo tožbe – toženec postane stranka proti lastni volji. quotiens do commodis eius agitur). Če sodišče ugotovi. (3) postulacijska sposobnost (= sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno rele-vantno obliko). da se postopek lahko nadaljuje z osebo. 33 . V civilnem procesu lahko poleg vsake fizične in pravne osebe nastopajo: ● nerojen otrok (nasciturus) – če gre za njegove interese. da je materialnopravno legitimiran in da je toženec zavezan iz materialnopravnega razmerja (= pasivno legitimiran). Sposobnost biti stranka je v tesni povezavi s pravno sposobnostjo. § 40. Stranka ima 3 vrste sposobnosti: (1) sposobnost biti stranka (= sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem pravd-nem postopku). Sposobnost biti stranka je širši pojem od pravne sposobnosti. ali je možno to pomanjkljivost odpraviti: ● če je možno pomanjkljivost odpraviti. Tožnik praviloma zatrjuje. (2) pravdna ali procesna sposobnost (= sposobnost veljavno in samostojno oblikovati pro-cesna dejanja). če izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev lastnosti stranke (= imajo premoženje. ki jim je podeljena sposobnost biti stranka s posebnimi predpisi: ○ državni tožilec – po ZZZDR lahko vloži tožbo za razveljavitev zakonske zveze. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko procesna dejanja opravlja: ● sama. ki je pravdna stranka.  neodvisno od materialnopravnega nasledstva – glej § 43. ki jo je treba upoštevati v pritožbenem. mora preizkusiti. da nastopa kot stranka oblika združevanja. Pomeni sposobnost nastopati v vsaki pravdi kot tožnik ali toženec. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka. ○ oblike združevanja. ● organi in organizacije. revizijskem in obnovitvenem postopku. pod resolutivnim pogojem. razdružitev). na katerega je možno poseči s prisilno izvršbo). ki nimajo pravne osebnosti – pravdno sodišče jim lahko izjemoma s pravnim učinkom le v konkretni pravdi prizna lastnost stranke. pri pravnih osebah pride do nasledstva s statusnimi spremembami (spojitev. sodišče zahteva od tožeče stranke. Do procesnega nasledstva lahko pride:  zaradi materialnopravnega nasledstva – pri fizičnih osebah pride do univerzalnega nasledstva s smrtjo zapustnika. ● če pomanjkljivosti ni možno odpraviti. § 41.

je treba tožbo zavreči. zato ima pravdno sposobnost v sporih iz delovnih razmerij in iz razpolaganja z osebnim dohodkom. se vsa opravljena procesna dejanja razveljavijo. ali: ● je stranka pravdno sposobna. Dokler ne pride do pravilnega zastopstva nesposobne stranke. Mladoletne otroke. ki jih tudi skrbnik ne more sklepati. Takšna oseba ima enak položaj. To so pri fizičnih osebah starši ali skrbnik. Obvezno zastopanje po odvetnikih (= pooblaščenci) je predpisano v postopku izrednih pravnih sredstev – to so: 34 . temveč le na predlog strank. Sodišče mora med rednim postopkom ves čas paziti. Kršitev pravil o procesni sposobnosti je: ● absolutna bistvena kršitev postopka – v pritožbenem postopku je treba nanjo paziti po uradni dolžnosti. in 18. ki še ni pridobil popolne poslovne sposobnosti (s polnoletnostjo ali sklenitvijo zakonske zveze). Delno preklicana oseba je polnoletna oseba. V sporih iz pravnih poslov. Če pomanjkljivosti onemogočajo nadaljnjo pravdo (npr. Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Stranko brez pravdne sposobnosti zastopa zakoniti zastopnik. ki se nanaša na stranke. v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. ● razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. če gre za razmerja. da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja. lahko samostojno opravlja pravdna dejanja. Sodišče ukrene vse. Pravne osebe so poslovno in pravdno sposobne. 3. ● zastopa pravdno nesposobno stranko zakoniti zastopnik. pristojen za socialno skrbstvo. V sporih iz pravnih poslov. Če je pravdno sposoben po slovenskem zakonu. Polnoletna oseba z omejeno poslovno sposobnostjo je pravdno sposobna v mejah poslovne sposobnosti = pravdno sposobna je. čeprav kot državni organi ne morejo imeti poslovne sposobnosti. Pomen procesne sposobnosti v civilni pravdi Procesna (pravdna) sposobnost je procesna predpostavka. Če državni organi nastopajo kot stranke v civilnem procesu. Če do pravilnega zastopstva ne pride (v roku. ● revizijski razlog – revizijsko sodišče je NE upošteva po uradni dolžnosti. Prokuristi niso zastopniki. nima pravdne sposobnosti v takih sporih). da organ. da bi bila pravdno nesposobna oseba pravilno zastopana. kadar je to potrebno. Mladoletnik. zaradi odlašanja katerih bi lahko za stranko nastale škodljive posledice. ker naknadna odobritev zakonitega zastopnika ni možna – civilno procesno pravo ne pozna procesnih dejanj. ki nimajo staršev ali starši zanje ne skrbijo. ki nimajo omejene ali odvzete poslovne sposobnosti. Mladoletne otroke zastopajo starši.Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Zastopajo jih zakoniti in statutarni zastopniki. ki ga sodišče določi). skrbstveni organ ne dovoli vložiti tožbe). lahko samostojno opravlja pravdna dejanja. 2. za katere je potrebna ena ali druga odobritev. da stranke ne zastopa zakoniti zastopnik. Naknadna odobritev pravdnih dejanj s strani skrbnika ni možna. temveč pooblaščenci. Za pravne posle. Mladoletnik. četudi ni pravdno sposoben po zakonu njegove države. zastopa skrbnik. postavi pravdno nesposobni osebi zakonitega zastopnika. To so polnoletne osebe. kot mladoletnik med 15. ki jih lahko po materialnem pravu veljavno oblikujejo (npr. Če sodišče ugotovi. ki je poslovno sposobna. zahteva. je omejeno poslovno sposoben. je dovoljena odobritev pristojnega skrbstvenega organa. letom. Po ZPP je sposobnost stranke. Pravdna sposobnost državljana tuje države se presoja po zakonu njegove države (lex patriae). da sama brez pooblaščenca neposredno opravlja učinkovita procesna dejanja. Lahko sama sklepa vse pravne posle. alkoholik. naj si priskrbi posebno dovoljenje. ki ne more veljavno odtujevati nepremičnin. ki ima delno omejeno poslovno sposobnost. Če sodišče ugotovi. jim je treba priznati pravdno sposobnost. kar je potrebno. zahteva od njega. za katere je potrebna odobritev staršev. Mladoletnik v takih sporih ne more učinkoviti opravljati pravdnih dejanj. je pravdno sposoben v mejah. se lahko opravijo le procesna dejanja. vendar mora določene pravne posle odobriti skrbnik. star 15 let. ● ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. Stranka. Statutarni zastopniki so določeni v ustanovitvenih aktih. ga zastopajo starši ali skrbnik. delno preklicana oseba nima pravdne sposobnosti. vezanih na pogoj.

Splošno o zastopanju v pravdi Zastopnik v civilni pravdi je oseba. Možno je. 35 . Takšna omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana. odgovarja za škodo. Dejanja zastopnika imajo neposreden učinek za samo stranko in proti njej. Skrbnik zastopa tudi osebo. Obvezno zastopanje po odvetnikih ne velja. Če zastopnik ne pokaže potrebne skrbnosti. ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe. ● zunanje razmerje – oblikuje se med zastopnikom. če imajo nad njim podaljšano roditeljsko pravico. pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Pri tem mora ostati v mejah pooblastila in v vsem paziti na strankine interese. imenuje se pooblastilo. ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (= dispozitivna dejanja): ○ vložitev tožbe. ki mu morajo biti vodilo. ki v imenu in na račun stranke opravlja procesna dejanja. Če stranke v postopku izrednih pravnih sredstev ni zastopal odvetnik. Zakoniti zastopniki a) Zakoniti zastopniki pravdno (procesno) nesposobnih oseb Pravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. da pooblaščenec v postopku oblikuje tudi voljo zastopanega. ker omogoča bolj učinkovite in hitrejše sodne postopke. Zakoniti zastopnik namesto zastopanega oblikuje pravo voljo. Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja. ker je zastopani ni sposoben oblikovati – ni sposoben razumeti pomena svojega ravnanja. akta državnega organa. ZASTOPANJE V PRAVDI 1. gre za absolutno bistveno kršitev postopka. § 42. Zastopnik je lahko le popolnoma poslovno in procesno sposobna oseba. Otroka. Za zastopanje sta pomembni 2 razmerji: ● notranje razmerje – oblikuje se med stranko in zastopnikom na temelju: ○ zakona (= zakoniti zastopnik). ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe (= statutarni zastopnik) – določajo zastopanje procesno nesposobnih oseb in zastopanje pravnih oseb. Zastopnik zastopani stranki odgovarja za skrbno opravljanje svojih nalog.● revizija. 2. Starši zastopajo tudi polnoletnega otroka. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost. ki jo s tem povzroči. ● obnova postopka. Obvezno zastopanje je tudi v javnem interesu. ker so izredna pravna sredstva namenjena odstranjevanju pravnih napak materialnega in procesnega prava. Opravlja aktivna dejanja in sprejema dejanja nasprotnika. zastopa skrbnik. Mladoletne otroke zastopajo starši. ki je: ● revizijski razlog. ki ji je popolnoma ali delno odvzeta poslovna sposobnost. da poda zastopani pooblaščencu tako široko pooblastilo. ● tožba za razveljavitev sodne poravnave. Vendar potrebuje dovoljenje za: ● dejanja. ● razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. ● zahteva za varstvo zakonitosti. ki črpa pravico zastopanja iz zakona ali akta državnega organa. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen državni pravniški izpit. akta državnega organa. ● razlog za obnovo postopka. Zakoniti zastopnik je tudi začasni zastopnik. naj sodišče in nasprotna stranka sprejmeta dejanja pooblaščenca kot strankina – enostranski akt mora biti sestavljen kot listina. ker otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti za svoje koristi in pravici. ki nima staršev ali starši zanj ne skrbijo. ○ pri pogodbenem zastopstvu na temelju enostranske izjave volje. Pooblaščenec voljo zastopanega le izraža nasproti tretjim – oblikuje jo v skladu z navodili zastopanega. sodiščem in nasprotno stranko: ○ pri zakonitih in statutarnih zastopnikih na temelju zakona. ○ pogodbenega razmerja (= naročilo /mandat/) med stranko in zastopnikom (= poobla-ščencem) – določajo zastopanje procesno sposobnih oseb in zastopanje pravnih oseb (= pogodbeno zastopstvo).

da je zakoniti zastopnik. mora imeti opravljen državni pravniški izpit. d) Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. zato se ne more opraviti vročitev. Zakoniti zastopnik potrebuje posebno dovoljenje (soglasje) družbe za opravljanje dispozitivnih procesnih dejanj v sporih iz pravnih poslov. ○ sklenitev poravnave. stopnje pokaže. odvetniki in drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Če pravdno nesposobna stranka sama opravi procesno dejanje. ki je nastalo s prekoračitvijo zastopnikovih pooblastil. V postopku ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. ki niso zakoniti ali statutarni zastopniki. ki je sam prekoračil pooblastilo. ○ pripoznanje tožbenega zahtevka. ki spadajo v pravno sposobnost družbe. da nastopa kot stranka v pravdnem postopku. ki je bilo sklenjeno zunaj gospodarske dejavnosti. 36 . in ● bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. V teh pogojih se lahko postavi začasnega zastopnika tudi tožniku na predlog in stroške toženca. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. za katera je v posebnih predpisih to določeno. mora zakoniti zastopnik vedno (tudi brez zahteve sodišča) dokazati.○ umik tožbe. ki spadajo v pravno sposobno družbo. dokler ga naknadno ne odobri zakoniti zastopnik – takrat pa se šteje. višjim ali Vrhovnim sodiščem. takšno dejanje sploh ne velja. ● odtujitev varovančevih premičnin večje vrednosti. (2) koristi toženca in zakonitega zastopnika si nasprotujejo (kolizijski zastopnik). so neveljavna. organ za socialne zadeve postavi skrbnika). vpisane v register (ultra vires teorija). dokler ne pride do vzpostavitve zakonitega zastopnika (npr. za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. da ga je opravil zakoniti zastopnik. Upravičuja vsa pravna dejanja. b) Zakoniti in statutarni zastopniki pravnih oseb Gospodarske družbe zastopajo osebe. Sodišče lahko vede pravdno nesposobni stranki dovoli opravljanje nujnih procesnih dejanj. Zastopnike društev določajo njihovi statuti. ● dejanja. (5) toženec ali njegov zakoniti zastopnik je v tujini in nima pooblaščenca. ● razpolaganje z varovančevimi premoženjskimi pravicami večje vrednosti. ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. c) Začasni zastopniki Sodišče lahko postavi tožencu začasnega zastopnika. da tako dovoljenje ima. Procesne situacije. opravljena brez soglasja. za sklepanje katerih sicer potrebuje zastopnik soglasje družbe (= odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin). Če gre za spor o pravnem razmerju. mora na zahtevo sodišča dokazati. Če se zahteva za določeno pravdno dejanje posebno dovoljenje. če: ● se med postopkom pred sodiščem I. to NIMA vpliva na sposobnost pravne osebe. Zakoniti zastopnik opravlja procesna dejanja z neposrednim učinkom za stranko. Prokurist. Pravniki s pravniškim državnim izpitom. za sklenitev katerega potrebuje zastopnik po pravilih materialnega prava odobritev skrbstvenega organa: ● odsvojitev ali obremenitev nepremičnin iz otrokovega ali varovančevega premoženja. ne morejo biti pooblaščenci pravnih oseb v postopku izrednih pravnih sredstev. (4) prebivališče ali sedež toženca sta neznana in stranka nima pooblaščenca. razen odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin družbe. v katerih se lahko tožencu postavi začasnega zastopnika. Pravno osebo lahko v tem sporu zastopa tudi zakoniti ali statutarni zastopnik. Soglasje je možno dati naknadno. ○ odpoved tožbenemu zahtevu. Zakoniti zastopnik države v civilni pravdi je državni pravobranilec. (3) obe stranki imata istega zakonitega zastopnika. ali o pravnem razmerju. kadar teče spor o pravnem poslu. so: (1) tožena stranka NI pravdno sposobna in NIMA zakonitega zastopnika. Prokura je vrsta pooblastila. da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal. temveč jo lahko le odvetnik. Tovrstna procesna dejanja. Dovoljenje je potrebno imeti za razpolaganja z zahtevki. Zastopnik lahko opravlja vsa dejanja. V postopku izrednih pravnih sredstev prokurist ne more zastopati družbe. ki hoče nastopati pred okrožnim.

p. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. izpita). Za veljavnost procesnih dejanj ni pomembno.2. če: ● pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik. Notranje razmerje se zasnuje na podlagi pogodbe o naročilu (mandat). naslovljena na sodišče in nasprotno stranko. Če tožnik pri okrožnem sodišču vloži tožbo po nekvalificiranem pooblaščencu (= brez d. Pooblastilo mora biti pisno. V postopku izrednih pravnih sredstev je uveljavljeno obvezno zastopanje – pooblaščenec mora biti nujno odvetnik. Pooblaščenca lahko pooblasti le za določena pravdna dejanja ali za vsa pravdna dejanja. ● razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. ker to pomeni stalno procesno predpostavko. Obseg pooblastila določi stranka. da se bo zastopala sama. ki ni odvetnik. izpita. ki je odvetnik. Pri tem lahko strankam postavi rok. izpit ali je odvetnik. ki ni odvetnik. Če stranka brez d. Ob vročitvi tožbe pri okrožnem sodišču se opozori toženca. Pooblastilo osebi. Ta kršitev je: ● revizijski razlog. kot če bi jih opravila stranka sama. Če sodišče dvomi o pristnosti pooblastila. Če je bil pooblaščenec stranke pred okrajnim sodiščem oseba brez d. ki ne zna ali ne more pisati. da v roku največ 15 dni. V postopku pred okrožnim. s sklepom odredi predložitev overjenega pooblastila. mora okrajno sodišče v pravnem pouku zoper sodbo stranko poučiti. Pravdna dejanja. višjim in Vrhovnim sodiščem je lahko pooblaščenec le odvetnik ali oseba z opravljenim državnim pravniškim izpitom. Pooblaščenci Pooblaščenec je oseba. izpita vloži izredno pravno sredstvo po pooblaščencu. ki v imenu in na račun stranke v mejah pooblastila opravlja pravdna dejanja. ● zahteva izvršbo ali zavarovanje in opravlja vsa dejanja v tem postopku. ● obnovitveni razlog – ni vezan na prekluzivni rok 5 let. sodišče tožbo zavrže kot nedovoljeno. Stranka.p. da bi ga odpravilo ( glej § 41. b) Položaj pooblaščenca v pravdi Dejanja. imenuje pooblaščenca z d. da niso bila opravljena. naj sprejmeta dejanja pooblaščenca kot strankina in naj na račun stranke proti pooblaščencu opravljata procesna dejanja. Ustno pooblastilo ni možno. da lahko pritožbo vloži le sama ali po pooblaščencu. Če pooblastilo natančno ne določa pravic pooblaščenca. Obličnost je pomembna zaradi ugotovitve obsega pooblastila. ta lahko na podlagi splošnega pooblastila: ● opravlja vsa dispozitivna pravdna dejanja (= dejanja. se štejejo. izpitom ali odvetnik. mu sodišče naloži.p. ki jih je nekvalificirani pooblaščenec že opravil. da mora biti njegov morebitni pooblaščenec oseba z d.p. imajo enak pravni učinek.p. sodišče sredstvo zavrže kot nedovoljeno. Absolutna bistvena kršitev postopka je podana. Pooblaščenec pred okrajnim sodiščem je lahko vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba.p. Najpogostejši pooblaščenci so odvetniki.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje. Sodišče in nasprotna stranka se lahko zaneseta na obseg pooblastil. mora sodišče narediti vse. morata podpisati 2 priči. se podpiše s prstnim odtisom kazalca. 37 . ● zakoniti zastopnik ni imel dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja in ta dejanja niso bila niti naknadno odobrena. V postopku izrednih pravnih sredstev pa mora imeti državni pravniški izpit ali odvetnika. nasprotni stranki in drugim udeležencem) se ustanovi z izdajo pooblastila = enostranka izjava volje. četudi nima nikakršne pravne izobrazbe. navedenih v pisnem pooblastilu. razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen državni pravniški izpit. 2. Zunanje razmerje (= razmerje pooblaščenca proti sodišču. vendar pooblaščenec ne more biti kakšna druga pravna oseba. ki pomenijo razpolaganje z zahtev-kom). Pomen procesnega zastopanja v civilni pravdi). Poslovno sposobna stranka sama (brez pooblaščenca) lahko v rednem in pritožbenem postopku pred vsemi sodišči nastopa samostojno. družbene pogodbe ali enostranskega pravnega posla. ki ima d. Če tožnik tega ne upošteva. Za zastopanje je možno pooblastiti tudi odvetniško družbo. izpitom ali izjavi. Če je zastopanje nepravilno ali pomanjkljivo.

da začasno opravlja pravdna dejanja oseba. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora imeti odvetnik novo pooblastilo. Preklic ali odpoved veljata za nasprotno stranko od trenutka naznanitve. ki bi lahko nastala za stranko. ● pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo oz. Sodišče lahko dovoli. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. ki ga je dal pooblaščenec na naroku. izguba poslovne sposobnosti stranke in izguba poslovne sposobnosti zakonitega zastopnika ne povzročijo prenehanja pooblastila – pooblaščenec naprej opravlja pravdna dejanja. Kasnejše enako procesno dejanje pooblaščenca. sodišče razveljavi opravljena pravdna dejanja. ● prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblasti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja (= postavitev substituta). če: ● pravdne stranke ni zastopal pooblaščenec.● sprejme od nasprotne stranke vse prisojene stroške (za sprejem glavnice je potrebno specialno pooblastilo). 38 . dano pravni osebi. razen dispozitivnih dejanj – za njih je potrebno izrecno pooblastilo. če ga stranka prekliče ali pooblaščenec odpove. Če je treba odvrniti škodo. Lahko spremeni ali prekliče priznanje dejstva. opravljeno v okviru pooblastila. Smrt stranke. Če si nasprotujeta istočasno opravljeni procesni dejanji stranke in pooblaščenca. ● razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. čeprav bi jo moral. ima ta pravico opravljati vsa pravdna dejanja. posamezna pravdna dejanja (razen če je prišlo do poznejše odobritve). Absolutna bistvena kršitev postopka je podana. Če gre za pooblastilo za opravo posameznih pravdnih dejanj. Pooblastilo preneha. c) Prenehanje pooblastila Pooblastilo preneha s koncem postopka. ki jih je opravila nepooblaščena oseba. ki NI odvetnik. Pooblastilo vedno preneha s prenehanjem pravne osebe ali razglasitvijo stečaja (= ko je sklep o začetku stečajnega postopka razglašen na sodni deski). razen če jih stranka pozneje odobri. da: ● predloži v določenem roku pooblastilo. Če pooblastilo natančno ne določa pravic pooblaščenca. ali je pooblaščenec upravičen za zastopanje. Pomen preklica priznanja presodi sodišče po prostem prepričanju. Stranka lahko prekliče preklicljiva dispozitivna dejanja pooblaščenca. ki ni predložila pooblastila – osebi brez pooblastila naloži. Generalno pooblastilo je pooblastilo. ali ● izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Ta kršitev je: ● pritožbeni razlog. kjer stranke ni bilo ali v vlogi. vendar ga je treba pisno ali ustno naznaniti razpravnemu sodišču. Če poteče rok brez uspeha. pri prvem pravdnem dejanju. ki dela v njegovi pisarni. učinkuje strankino dejanje. smrt zakonitega zastopnika. V postopku pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih do 2'000'000 SIT lahko odvetnika nadomešča odvetniški pripravnik. Za preklic ali odpoved ni treba navajati razloga. višjim in Vrhovnim sodiščem nadomešča pri njem zaposleni odvetniški kandidat. Če ni. ● revizijski razlog. na podlagi katerega se lahko pooblaščenec pojavi kot zastopnik stranke pred vsakim sodiščem v Sloveniji. ki o tem izda potrdilo. Generalno pooblastilo je treba deponirati pri predsedstvu sodišča. preneha z izvršitvijo teh dejanj. razveljavi prejšnje procesno dejanje stranke (z drugačno vsebino). Pred potekom roka za predložitev pooblastila sodišče odloži izdajo odločbe. sodišče nadaljuje postopek brez upoštevanja pravdnih dejanj. je pooblaščenec še 1 mesec po preklicu ali odpovedi zanjo dolžan opravljati pravdna dejanja (kljub preklicu ali odpovedi mora vložiti pritožbo. V rednem in pritožbenem postopku lahko odvetnika pred okrožnim. vendar lahko dedič ali novi zakoniti zastopnik pooblastilo prekliče. Pooblastilo preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti pooblaščenca. d) Procesni pomen pooblastila Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku. ● obnovitveni razlog – NI vezan na prekluzivni rok 5 let. da ne bi stranka zamudila pritožbenega roka).

● če avtorska agencija vodi postopke za uveljavljanje avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi – avtorska agencija po ZASP vodi takšne postopke v svojem imenu in na svoje stroške. na katero se nanaša civilni spor. na katerega se civilni spor nanaša: (1) univerzalno nasledstvo: 1) dedovanje pri fizičnih osebah – pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. ko ga prevzamejo nasledniki pravne osebe. je treba tožbo zavreči. (2) singularno nasledstvo – odtujitev stvari ali pravice. Če stranka nima procesne legitimacije. da je tožnik res aktivno legitimiran in toženec res pasivno legitimiran. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. je treba zahtevku ugoditi. o kateri teče spor (npr. Procesno legitimacijo ima vsakdo. ali ● na pasivni strani. razen pri ugotovitvenih tožbah. Možno je tudi singularno procesno nasledstvo brez materialnopravnega.§ 43. ● s prenosom terjatve v izterjavo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju pridobi novi upnik (= izterjevalec) le procesno legitimacijo – njegova naloga je izterjati dolgovano in to izročiti staremu upniku. Ne gre za absolutno kršitev postopka. Do nasledstva pride zlasti. ko pride do nasledstva v materialnopravnem razmerju. da je nosilec materialnopravnega razmerja – stvarna in procesna legitimacija sta ločeni. če sodišče prezre obstoj procesne legitimacije. 2) statusne spremembe pri pravnih osebah = spojitev ali pripojitev. Za nastopanje v pravdi NI treba izkazati stvarne legitimacije – stvarno legitimacijo mora TOŽNIK samo zatrjevati. Predmet dedovanja so vse stvari in pravice. PROCESNA DEJANJA STRANK IN SODIŠČA 1. Če zaradi statusnih sprememb pride do prenehanja pravne osebe. da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja = PASIVNO legitimiran. Procesna legitimacija (legitimatio ad processum. da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor. Stvarna in procesna legitimacija Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam). ki niti ne zatrjuje. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja (tudi procesna razmerja). vendar to ni ovira za dokončanje pravde. ki pripadajo posameznikom. če je nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja. Za toženca mora tožnik zatrjevati. ki zatrjuje stvarno legitimacijo. Do tega pride: ● pri odtujitvi stvari ali pravice. da je AKTIVNO legitimiran. Pojem procesnih dejanj 39 . STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA. kjer je treba izkazati pravni interes. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. zato vsaj ena stranka ni več nosilka materialnopravnega razmerja. o kateri teče pravda – z odtujitvijo se izgubi stvarna legitimacija. Če se izkaže. ker stranki ostane procesna legitimacija. se pravdni postopek prekine in nadaljuje. Procesno legitimacijo ima v določenih primerih tudi oseba. vendar mora avtorju o njih položiti račun. da se ne bo odpovedal dediščini. Tožnik trdi. Peto poglavje: SPLOŠNO O PROCESNIH DEJANJIH § 44. Materialnopravno in procesno nasledstvo nista vedno povezana – lahko pride do materialno-pravnega nasledstva brez vstopa naslednika v procesno razmerje. 2. PRAVDNO UPRAVIČENJE) pomeni. PRAVNO NASLEDSTVO V CIVILNI PRAVDI 1. odstop /cesija/ terjatve) lahko pripelje tudi do procesnega nasledstva. če v to privolita obe stranki. Pravno nasledstvo v civilni pravdi Do pravnega nasledstva lahko pride: ● na aktivni strani. S smrtjo zapustnika postane dedič stranka v procesu pod resolutivnim pogojem. Pridobitelj stvari ali pravice lahko vstopi v pravdo namesto stranke odsvojitelja (= tožnik ali toženec).

ki ima z zakonom predvidene procesne učinke. če jih storita obe stranki ali opravi ena stranka in druga vanje privoli. Defenzivna procesna dejanja – z njimi želi stranka preprečiti realiziranje nasprotnikovega zahtevka. Procesna dejanja so veljavna. katerih končni cilj je izdaja odločbe o vsebini spora = (ne)utemeljenosti tožnikovega zahtevka. b) Pravica tujcev do uporabe lastnega jezika Pripadnik tujega naroda ima na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem na območju Slovenije uporabljati svoj jezik. umik tožbe. 3. Nepreklicljiva procesna dejanja so neposredna procesna dejanja. umik pravnega sredstva). poslujejo sodišča v madžarskem jeziku. Procesna dejanja strank Procesno dejanje stranke je ravnanje ali opustitev stranke. temveč izzovejo aktivnost sodišča. sile ali zvijače). Sodišče mu zagotovi: 40 . Vendar je možno s posebno tožbo izpodbijati sodno poravnavo. ○ dokazovanje. ○ sklepi – odločajo o:  vmesnih procesnih vprašanjih (tehnično spadajo med pripravljalna dejanja). ki ima z zakonom predvidene procesne učinke. Neposredna procesna dejanja so dejanja. Posredna procesna dejanja nimajo neposrednih procesnih učinkov. ○ vročanje. če ga uporablja stranka. izda višje sodišče odločbo tudi v prevodu. ki jo predpisuje procesno pravo. Sodbo na podlagi pripoznave ali odpovedi je možno izpodbijati. če je bila sklenjena pod vplivom zmote. Glavna procesna dejanja sodišča so: ● pripravljalna dejanja: ○ sprejemanje in protokolacija (zapisovanje) dejanj strank. Na območjih.  zaključku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. uporablja italijanski ali madžarski jezik kot uradni jezik. Izjemoma se lahko učinek določenih procesnih dejanj veže na nastop negotovih dogodkov v procesu samem – to sta eventualna objektivna kumulacija (eventualno kopičenje zahtevkov) in eventualna subjektivna kumulacija (eventualno sosporništvo). JEZIK STRANK IN SODIŠČA 1. Dvostranska procesna dejanja so veljavna le. Preklicljiva procesna dejanja lahko stranka do določene faze postopka z enostransko izjavo prekliče (če so bila opravljena pod vplivom zmote. Na območjih. 2. ki nato pripelje do učinkov v procesu (npr. Procesna dejanja sodišča Sodišče opravlja procesna dejanja. ki učinkujejo sama po sebi – sodišču ni treba dodati svoje aktivnosti (npr. tožba. Takšnih je večina procesnih dejanj. Ustavna in zakonska ureditev a) Pravica do uporabe lastnega jezika pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Enostranska procesna dejanja so veljavna ne glede na voljo nasprotne stranke. pripoznava zahtevka. če je bila pripoznava ali odpoved dana pod vplivom zmote. sile ali zvijače. V pritožbenem postopku iz sporov. kjer živi madžarska narodna skupnost. odpoved zahtevku). ○ pravdno vodstvo. § 45. če ga uporablja stranka. ki živi na tem območju. ki živi na tem območju. Procesna dejanja so nepogojna – njihov učinek ni odvisen od nastopa izvenprocesnega negotovega dogodka. Napadalna (ofenzivna) procesna dejanja – z njimi želi stranka realizirati pravno varstvo zatrjevane pravice (= tožnikova dejanja in nasprotna tožba toženca). kjer živi italijanska narodna skupnost. v katerih nastopajo take stranke. Če višje sodišče opravi pritožbeno obravnavo.Procesno dejanje je ravnanje ali opustitev procesnega subjekta. ● sodne odločbe: ○ sodbe – odločajo o vsebini spora. To so vsa posredna procesna dejanja. če jih opravlja procesno sposobni udeleženec v obliki. sile ali zvijače. sodna poravnava. poslujejo sodišča v italijanskem jeziku.

Če je vloga nerazumljiva ali nepopolna. se vlagajo pisno. Lahko se ji odpovedo. ki jo sestavi sodišče o procesnih dejanjih strank. da vlogo popravi ali dopolni ter mu v ta namen določi rok. 2. s katerimi stranka seznanja sodišče s svojimi dispozitivnimi dejanji. sodišča in drugih udeležencev v postopku. da je bila vložena na dan. predlogi in sporočila. Običajno se v njem zapisujejo dejanja. da jih sodišče lahko vroči vnaprej. ker je sodišče protizakonito zavrnilo predlog za uporabo njenega jezika in spremljanje postopka v njenem jeziku. Prevajanje se opravi s pomočjo sodnih tolmačev. jo sodišče zavrže. To so: ● izjave volje: ○ izjave o dispozitivnih dejanjih. Pripadniki tujih narodov morajo dati slovenskim sodiščem vloge v slovenskem ali drugem uradnem jeziku. opravljajo stranke procesna dejanja na narokih ustno in izven narokov pisno. Procesni pomen pravice do uporabe lastnega jezika Pouk o pravici do prevoda in morebitna odpoved tej pravici se zapišeta v zapisnik. pri čemer se šteje. in ● ustno prevajanje listin. Vloge in priloge vlog. če vložnik vloge po pozivu sodišča ne predloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. sodišče zahteva od vložnika. odgovor na tožbo. da jo je podpisala oseba. sploh ne morejo odpovedati pravici do uporabe lastnega jezika. 41 . če se sodišče nahaja na takšnem območju). Vsaka enostavna vloga mora vsebovati: (1) navedbo sodišča. Če sodišče stranke ni poučilo o pravici do uporabe lastnega jezika. Poleg sestavin enostavne vloge mora pripravljalni spis vsebovati tudi: (6) dejstva. VLOGE. ko je bila prvič vložena. (7) dokaze. se lahko vroči le en izvod vloge ali priloge. kot so potrebne za sodišče in nasprotno stranko. ki veljajo za nerazumljive vloge.● ustno prevajanje navajanja na naroku. ravna sodišče po določbah. Če vložnik vloge ne popravi v roku. ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če se stranka pritoži. Enako ravna sodišče. ki se vlagajo zunaj obravnave. Tožba. (4) vsebino izjave. Vloge strank Če ni z zakonom drugače določeno. Če je vloga popravljena v roku. Pripadnikom tujih narodov vročajo slovenska sodišča vabila. ki vsebujejo procesna dejanja strank ali drugih procesnih udeležencev. Vloge so pisni sestavki. (3) navedbo spornega predmeta. ● izjave vednosti = pravne in dejanske trditve. Pripadniki tujega naroda morajo biti obveščeni o pravici do prevoda. Višje sodišče jo upošteva le na predlog stranke v pritožbi in pri tem presodi. ki je na vlogi navedena kot podpisnik. ali je kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. kjer je z zakonom ali občinskim aktom zagotovljena njihova jezikovna enakopravnost. poklic in stalno ali začasno prebivališče morebitnih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev). Večim osebam. je podana absolutna bistvena kršitev postopka. (5) podpis vložnika. ○ izjave o vsebinskih in procesnih predlogih. kadar je to potrebno. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. Vloge morajo biti vročene v takšni obliki. § 46. (2) ime. Enostavno vlogo lahko sodišče prejme preko telekomunikacijskih sredstev. Pripravljalni spisi so vloge. ki imajo istega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. na katera se zahteva opira. Zapisniki Zapisnik je javna listina. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Če vloži stranka vlogo v drugem jeziku. ZAPISNIKI IN VROČANJE 1. se vročijo sodišču v tolikšnem številu. odločbe in druga pisanja v slovenskem ali drugem uradnem jeziku (italijanski ali madžarski. je podana relativna bistvena kršitev pravdnega postopka. opravljena na narokih. pravna sredstva in druge izjave. poklic in stalno ali začasno prebivališče strank (ter ime. Pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti se na območjih. 2. se šteje.

Stranka lahko prebere zapisnik ali zahteva. register društev. če v to privolita. kar ogroža učinkovitost pravnega varstva. ki ga je dolžan sprejeti. Zapisnik podpišejo: ● predsednik senata. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju vsebuje potek glasovanja in sprejeto sodno odločitev. fikcija vročitve Če vročevalec naslovnika ne najde v stanovanju. Zaradi tega lahko sodišče na predlog in stroške nasprotne stranke odredi. Simultani zapisnik – predsednik senata po opravi posameznih procesnih dejanj povzame v zapisnik njihovo bistveno vsebino (tako je pri nas). lahko sodišče zapisnik dopolni ali popravi.. O tem je treba obvestiti sodišče.. ● stranke (zakoniti zastopniki. poizve. če ni bil zapisnik hkrati voden v pisni obliki. kdaj in kje bi ga lahko našel. 42 . ○ druga pisanja. Če takšna vročitev ni možna. če tako določa zakon. Če stranka ne podpiše zapisnika. ○ opomin za plačilo sodne takse. ravna vročevalec enako kot pri neuspeli poštni vročitvi (fikcija vročitve) in o tem obvesti sodišče. Modernejše vodenje zapisnikov – predsednik senata lahko odredi. da se zavrnjeni ugovor zapiše v zapisnik. če sodišče presodi. Praviloma se vročanje izvaja po pošti. Vročanje a) Splošna pravila Z vročitvijo se stranka seznanja s potekom procesa ter procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča. Prepis takšnega zapisnika mora biti izdelan v 3 dneh.. Drugačno stališče člana senata od večinskega stališča je treba zapisati v zapisnik ali priložiti ločeno mnenje. Če sodišče ne ugodi ugovoru. ter mu pusti pri polnetnemu članu gospodinjstva (hišniku ali sosedu. ● pri osebni vročitvi – če vročevalec ne najde naslovnika. lahko ugovarjajoči zahteva. naj se ji prebere. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali stenografira. do 20. sporočilo. se spis vroči hišniku ali sosedu. se šteje. ● tolmač. da ga narekuje zapisnikarju. se to zabeleži na koncu zapisnika in navede razlog. Stranka lahko ugovarja zoper vsebino zapisnika. če ta v vročitev privoli. ure. če je naslovnik tam. ● zapisnikar. zoper katero je dovoljena pritožba. Če ga ne. Vroča se podnevi od 6. pooblaščenci). Osebno se vročajo: ○ tožba. Možno je dokazovati. da so podatki o posameznih procesnih dejanjih resnični. ○ izredno pravno sredstvo. V 3 dneh od prepisa ima stranka pravico vpogleda v zapisnik in pravico ugovora zoper morebitni nepravilni prepis. Če tega ni. kje se nahaja pisanje. Če kdo ugovarja zapisniku.). Če to ne deluje. Vroča se: ● v stanovanju naslovnika.Zapisnik sestavlja predsednik senata tako. Možno je opraviti vročitev na samem sodišču. velja: ● pri poštni vročitvi – vročevalec pusti v nabiralniku naslovnika sporočilo. ○ sodna odločba. da je bila vročitev opravljena na dan obvestila – fikcija vročitve. naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju ali na delovnem mestu. ● na delovnem mestu naslovnika. Popravek ali dopolnitev se vpiše v zapisnik. ● na sodišču. če v to privoli). To pravico ima vsaka oseba. Stranke se v pravdnem postopku pogosto izmikajo vročitvi. da podatki v zapisniku niso resnični ali je zapisnik nepravilno sestavljen. b) Način vročanja. da je potrebna previdnost zaradi priloženih listin. Za vsebino zapisnika velja presumpcija. čigar izjava je zapisana v zapisnik. ○ druga pisanja. lahko vroči spis tam zaposleni osebi. 3. vroči spis polnoletnemu članu njegovega gospodinjstva. Podpišejo ga vsi člani senata in zapisnikar. Naslovnik mora pisanje dvigniti v roku 15 dni. ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra za pravosodje (vročevalec). Pravnim osebam se vroča na naslovu. Če vročevalec naslovnika ne najde na delovnem mestu. da se opravi vročitev po pravni ali fizični osebi. vpisanem v register (sodni register.

naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Sloveniji. h) Ugotovitev naslova 43 . postavi sodišče novega. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in ga po njem obvesti o imenovanju. Če se ugotovi. Tožencu v tujini. c) Posebna pravila o vročanju Državnim organom. se opravi vročitev po diplomatski poti: naše Ministrstvo za pravosodje posreduje sodno pisanje tujemu ministrstvu za pravosodje. f) Sprememba stanovanja Če stranka ali njen zakoniti zastopnik mora takoj sodišču sporočiti vsako spremembo stalnega prebivališča ali stanovanja pred pravnomočnim zaključkom postopka. Zaradi nje lahko nastanejo za stranko zelo težke posledice. upravičene za sprejem (recepcija) ali delavca v pisarni. se vročitve opravljajo po sodni deski. jim sporoči. se vse vročitve opravljajo po sodni deski. kje je naslovnik. ki preko tujega sodišča opravi vročitev. ● osebam. Pri tem se šteje. imenuje sodišče začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj ter naloži tožniku v tujini. Pri tem mora stranka izkazati upravičen razlog za zamudo. hišnik. nabiralniku ali pritrdi na vrata ter na vročilnico zapiše dan. če privoli. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. Zato je možna obnova postopka. se šteje. ki jim je odvzeta prostost. kjer je pustil pisanje. razlog odklonitve sprejema in kraj. delovnem mestu. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje novega. e) Odklonitev sprejema Če naslovnik ali zakonsko obvezani sprejemnik brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča prek osebe. ki nima pooblaščenca v Sloveniji. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo in stranka ne imenuje novega. sodišče tožbo zavrže in sklep o tem vroči začasnemu zastopniku. naj v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. ● osebam in ustanovam v tujini in tujcem z imuniteto se vroča po diplomatski poti. se pisanja vročajo njemu. ga vročevalec pusti v stanovanju. da je naslovnik odsoten in mu osebe. Če pooblaščenec ne sporoči sodišču spremembe prebivališča. ● državljanu Slovenije v tujini se. Če tega ne stori. če zakon ali mednarodna pogodba ne določata drugače. d) Odsotnost naslovnika Če vročevalec ugotovi. Krajša odsotnost se lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. se vroča po upravi zavoda za prestajanje kazni (zapora). Če tega ne naredi. Če tega ne stori. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. katerega bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. kje je naslovnik. vrne pisanje sodišču z navedbo. da je naslovnik odsoten ter mu polnoletni član gospodinjstva. ki lahko sprejmejo pisanje. se pisanje vrne sodišču z navedbo. v poslovnem prostoru ali na sedežu. da ni bil postavljen. Če je tožnikov ali tožencev več in nimajo skupnega pooblaščenca. imenuje sodišče na strankine stroške začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in po njem naloži stranki. pri čemer stranki ni treba izkazati opravičljivega razloga za odsotnost. naj imenuje novega pooblaščenca. uro. sosed ali oseba na delovnem mestu pisanja ne morejo pravočasno vročiti. če je bila opravljena fikcija vročitve namesto osebne vročitve prve vloge zaradi vsaj 3-mesečne nepretrgane strankine odsotnosti. Če tega stranka ne stori. Če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. vroča po konzularnem ali diplomatskem predstavništvu Slovenije – če NE privoli. da stranka pisanja sploh ni prejela. Če tako ravna začasni zastopnik. Vročanje v posebnih situacijah: ● vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se vroča po njihovem poveljstvu ali neposrednem predstojniku.Fikcija vročitve predpostavlja. S tem je vročitev opravljena – fikcija vročitve. Če tožnik v tujini tega še vedno ne stori. g) Pooblaščenec za sprejemanje pisanj Tožnik v tujini. jim sodišče lahko naloži. tega ne morejo pravočasno izročiti. da je pisanje vročeno stranki osebno. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. Vročitev je opravljena v 8 dneh od pritrditve pisanja na sodno desko. ki nima pooblaščenca v Sloveniji. Če ga ne. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Sloveniji.

ki se sestavi o vročitvi. Če prejemnik ne zna ali ne more pisati. če so za to opravičeni razlogi. februarja. Če je pisanje vročenu komu. Štetje rokov je civilno štetje – od dneva do dneva (a die ad diem). je treba na vročilnico zapisati. Roki v mesecih se končajo na dan. Če se opravi vročitev osebno.Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. Roki Rok je časovno obdobje z začetkom in koncem. Pri tem je treba vedno ugotavljati. kdaj je upravičenec zanjo zvedel.  rok za popravo ali dopolnitev nerazumljive ali nepopolne vloge. § 47. ● podaljšljivi in nepodaljšljivi roki: ○ podaljšljivi so sodni roki na predlog stranke. ○ objektivni roki tečejo od pomembne okoliščine. Ta kršitev je: ● pritožbeni razlog. ali stranka zaradi napačne vročitve ni bila seznanjena s sodnim dejanjem. v katerem je možno opraviti procesno dejanje. poteče 14. navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. ○ procesne roke določa ZPP. ROKI. od katerega je treba šteti rok. Prejemnik nanjo z besedami zapiše dan prejema. ki se začne 14. ● prekluzivni in instrukcijski (nepravi) roki: ○ po poteku prekluzivnega roka procesnega dejanja ni več možno opraviti. zakaj se prejemnik ni mogel podpisati. ne glede na to. ○ sodne roke določa sodišče – npr. sporočiti naslov osebe. ki izkaže pravni interes. Izjemoma se določeno dejanje v roku ne more opraviti. ki ji je treba vročiti pisanje. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. Če dneva v 44 .  rok za odpravo pomanjkljivosti sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. ZAMUDA TER VRNITEV V PREJŠNJE STANJE 1. vročelec zapiše njegovo ime in priimek ter z besedami dan prejema. ● subjektivni in objektivni roki: ○ subjektivni roki se računajo od trenutka. gre za absolutno bistveno kršitev postopka. se ne šteje v rok – za začetek roka se vzame naslednji dan. Pravni interes se izkaže s potrdilom o vložitvi tožbe ali obstoju pravde. Če se vročilnica izgubi. mesecih in letih. NAROKI. Netočnosti v njej je potrebno dokazovati. Če je stranka popolnoma in pravilno seznanjena z vsebino sodnih pisanj kljub nepravilni vročitvi. ● obnovitveni razlog. 6-mesečni rok. ● zakonski in sodni roki: ○ zakonske roke določa ZPP. to vročevalec zapiše in z besedami na vročilnico zapiše dan vročitve – s tem je vročitev opravljena. ○ po poteku instrukcijskega roka je procesno dejanje še vedno možno opraviti – takšni so vsi roki. ali  dobila možnost opraviti procesno dejanje. Poleg tega zapiše opombo. ○ nepodaljšljivi so zakonski roki. i) Vročilnica je posebno potrdilo.  rok za predložitev pooblastila. da je bil naslovnik pred vročitvijo pisno obveščen. ● razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Dan dogodka. Vrste rokov: ● materialni in procesni roki: ○ materialne roke določajo predpisi materialnega prava. avgusta). ne gre za absolutno bistveno kršitev. Roki se računajo po dnevih. ki so predpisani za sodišče. od katerega dalje teče rok. ki ima isto številko kot dan začetka roka (npr. ● revizijski razlog. Če stranki z nepravilno vročitvijo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ko je upravičena oseba:  zvedela za dogodek. Vročilnica je javna listina. se vročitev dokazuje drugače.  rok za imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. ki ni naslovnik.

da je stranka opravila procesno dejanje. 3. Roki v letih se končajo na datum. sodišče takoj naznani navzočim ustno kraj in čas novega naroka. Posledica zamude roka je prekluzija – stranka več ne more opraviti na rok vezanega procesnega dejanja. ji sodišče na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. se navedejo stranke. ko je rok začel teči (npr. ki je povod za določitev naroka. se izteče rok prvega naslednjega delavnika. februarja 2005). se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve. namenjen opravljanju procesnih dejanj. (2) stranka je prekludirana: ● pri zamudi roka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja.zadnjem mesecu ni. ni predlagala nadaljevanja postopka. pride do fikcije odpovedi tožbenemu zahtevku in sodišče izda sodbo na podlagi odpovedi. Zakon lahko na zamudo roka veže fikcijo. 45 . je vložena pravočasno. poteče 14. Sodišče mora v vabilu opozoriti na zakonite posledice izostanka na naroku. Naroki Narok je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank. na katerem sodišče odloča o vrnitvi v prejšnje stanje. če: ● je to potrebno za izvedbo dokazov. se konča v neprestopnem letu na 28. Vrnitev v prejšnje stanje Če stranka zamudi rok ali narok iz upravičenega razloga. Naroki se opravljajo v sodnem poslopju. V vabilu se navede kraj. 5letni rok. če je to možno pripisati: ● nevednosti vložnika. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. da je tožnik umaknil tožbo. Sodišče lahko sklene. Vloga. ki nima pooblaščenca z državnim pravniškim izpitom ali odvetnika. Skupaj z vabilom pošlje sodišče stranki vlogo. če nobena stranka v 4 mesecih od dneva. Če se rok začne v prestopnem letu na 29. da opravi narok zunaj sodnega poslopja. Pri mirovanju postopka se šteje. prostor in čas naroka. februarja 2000. februar. Če vloga prispe pravočasno na nepristojno sodišče in zamudi na pristojno sodišče. aprila). januarja. Sodišče opravi vsa procesna dejanja na čim manjšem številu narokov. Zamuda roka in izostanek z naroka Civilni pravdni postopek ne pozna sistema prisiljenja strank k sodelovanju. Če je vloga poslana priporočeno ali brzojavno. potem vrnitev v prejšnje stanje ni možna (restitutio restitutionis non datur). ● so za to drugi upravičeni razlogi. da je potrebna njihova navzočnost. sporni predmet in dejanje. Če stranka zamudi narok. 3-mesečni rok. Sodišče mora na narok povabiti stranke in druge osebe. če je izročena pristojnemu sodišču. V določenih primerih zaradi izostanka na naroku nastopi mirovanje postopka. februar. Če stranka zamudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ali ne pride na narok. Če se vloga ne pošlje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti pri sodišču. za katere misli. v 15 dneh od dneva prenehanja vzroka zamude (subjektivni rok) in 3 mesecih od dneva zamude (objektivni rok). ki je vezana na rok. ● pri zamudi naroka so zanjo nastale škodljive posledice. Sodišče lahko preloži narok. ki se ujema z dnem. ki se bo opravilo na naroku. Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje so: (1) stranka je zamudila rok ali narok. Za upravičen razlog se lahko upoštevajo subjektivne ali objektivne okoliščine glede stranke. (3) stranka je zamudila iz upravičenega razloga. Če je zadnji dan roka sobota. Po možnosti naj bo narok za glavno obravnavo le eden. (4) stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku. ● očitni pomoti vložnika. preden se rok izteče. poteče 30. Najbolj pomemben je narok za glavno obravnavo. V določenih primerih zamuda roka nima vpliva (instrukcijski rok). Ker izostala stranka nima možnosti odgovarjati na navedbe in trditve nasprotnika. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Če tožnik ne pride na glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti. ko je nastalo mirovanje. se narok opravi kljub izostanku stranke. nedelja ali praznik. ki se začne 31. da je bila vložena pravočasno. (5) stranka skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje. se šteje. se konča rok zadnji dan v mesecu (npr. ki se začne 14. Če se narok preloži. 2. njegove trditve močneje učinkujejo. 4. če se tako prihranijo čas ali stroški postopka.

Če je zahtevek zapadel in je možna dajatvena tožba. če dolžnik s svojim ravnanjem spravlja upnika v pravno negotovost. Ni možno zahtevati ugotovitve bodoče pravice. S tožbo se začne pravdni postopek. Nezapadli tožbeni zahtevek je treba zavrniti. Če sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Če je predlog pravočasen in dovoljen. ○ tožbe v zvezi z zapuščinskim postopkom. zahtevka po plačevanju mesečne rente ter zahtevka po izročitvi ali prevzemu stvari. ki sledi dajatveni tožbi. Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata. ○ služnostna konfesorna in negatorna tožba. v katerem je bila pred zamudo. da sodišče le ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma (ne)pristnost listine. če je sodišče ugodilo nedovoljenemu ali prepoznemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Poseben narok ni potreben. da predlagatelj ni prišel na poseben narok. se sodišče lahko odloči za prekinitev postopka do pravno-močnosti sklepa o vrnitvi v prejšnje stanje. ugotovitvena tožba ni dopustna. v pravdi zaradi prerekane terjatve se dokazuje obstoj terjatve brez dokazovanja pravnega interesa. Možno je zahtevati le ugotovitev sedaj obstoječe pravice. Z vročitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem. Šesto poglavje: PROCESNA DEJANJA TOŽNIKA § 48. da v korist tožnika nekaj da. ● oblikovalne ali konstitutivne tožbe. je potrebna prisilna izvršba v izvršilnem postopku. 46 . naj toženca obsodi. Pravni interes pred zapadlostjo zahtevka je podan. Vrste tožb Glede na vsebino zahtevkov: ● dajatvene ali kondemnatorne tožbe. sama po sebi ne daje pravnega varstva. razen (ne)pristnosti listine.Če so razlogi za zamudo verjetni. 2. če se predlog opira na splošno znana dejstva. Posebna predpostavka je pravni interes tožnika za tožbo. Pojem tožbe Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. ki jih je izdalo zaradi zamude. S tožbo tožnik zahteva od sodišča. a) Dajatvena tožba Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča. V tem primeru se sodba izvrši po zapadlosti zahtevka. Pravni interes pri dajatvenih tožbah se predpostavlja in ga ni treba dokazovati. Uspeh dajatvene tožbe je odvisen tudi od tega. razen preživninskega zahtevka. na katerem se odloča o vrnitvi v prejšnje stanje. predsednik senata razpiše poseben narok. Zoper ugoditveni sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni pritožbe. Za dopustnost tožbe morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. razen če: ● lahko vloži tožnik ugotovitveno tožbo na podlagi posebnega predpisa: ○ tožbe v zvezi s stečajnim postopkom – npr. Z ugotovitveno tožbo ni možno zahtevati ugotovitve spornih dejstev. Sodišče razveljavi vse odločitve. opusti ali dopusti. če je sodišče ugodilo predlogu kljub temu. Pravni interes je treba pri ugotovitveni tožbi posebej dokazati. Vsebina tožbenega zahtevka je obligacija. se pravda vrne v stanje. Če toženec ne opravi naložene obveznosti. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek. ● se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine. Pritožba je možna tudi. dane v najem ali zakup. stori. če tožnik zahteva ugotovitev (ne)obstoja služnosti. Pritožba je možna. POJEM IN VRSTE TOŽBE 1. Z vložitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in tožencem. ker zanjo ni pravnega interesa. ali je tožbeni zahtevek zapadel. Dajatvena sodba. naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. b) Ugotovitvena tožba Z ugotovitveno tožbo tožnik zahteva. ● ugotovitvene ali deklaratorne tožbe.

prebivališče toženca). Vsebina tožbe Tožba mora vsebovati – obligatorne sestavine tožbe: (1) sestavine. ko se z glavnim zahtevkom uveljavlja dajatveni (izpolnitveni) zahtevek. lahko tožnik z vmesno ugotovitveno tožbo poleg obstoječega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek o (ne)obstoju tega pravnega razmerja. tožba za ugotovitev očetovstva (= oblikovalna. da pogodba ni veljavna. na podlagi katerih je možno ugotoviti zatrjevana dejstva. ni treba navajati dejanskih okoliščin. Sporni predmet je tožbeni zahtevek. neupravičena pridobitev. Če se toženec brani proti izpolnitvenemu zahtevku s trditvijo. Izpodbojni zahtevek za razveljavitev pogodbe (zaradi omejene poslovne sposobnosti stranke ali napak v volji) je po stališču Vrhovnega sodišča možno uveljavljati le z oblikovalno tožbo. temveč le dejstva. če je razpravno sodišče zanj pristojno. ker se z njo vzpostavi pravno razmerje med otrokom in domnevnim očetom). Tožnik mora v tožbi navesti tudi dokaze. ○ opis pravnega razmerja ter njegove ustanovitve oz. VSEBINA TOŽBE IN SPORNI PREDMET 1. in 2) dokaze. ki se ugotavlja. PAZI. ki jih mora imeti vsaka vloga. nujno potrebna za konkretizacijo in določitev spornega predmeta. ki so nujna za utemeljitev tožbenega predloga. temveč le pravica ali pravno razmerje. storitve. Katera dejstva je tožnik dolžan navajati v tožbi? 2 teoriji: ● teorija individualizacije – v tožbi je treba navesti znake. ○ natančen opis vsebine pravice ali pravnega razmerja. (2) določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja. Tožba lahko (ne nujno) vsebuje pravno kvalifikacijo zahtevka – npr. Ni treba navesti vseh dejstev. Tožnik mora navesti v tožbi dejstva. da uveljavlja poleg dajatvenega tudi ugotovitveni zahtevek. c) Oblikovalna tožba Z oblikovalno tožbo zahteva tožnik ustanovitev. Fakultativna sestavina tožbe so tudi razni procesni predlogi. 2. mora trditev dokazati z nasprotno tožbo – ugovor ne zadostuje. katerega ugotovitev bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tožbe. ki omogočajo individualizacijo spora (pravna kvalifikacija). Gre za odločitev o predhodnem vprašanju. ukinitve pri oblikovalni tožbi. Tožnikov zahtevek temelji na materialnopravnem oblikoval-nem upravičenju. (3) 1) dejstva. na katera opira zahtevek = dejansko stanje (historični dogodek). odstopno upravičenje. Ko je rešeno. § 49. s katerimi se dejstva ugotavljajo. Poleg glavne stvari lahko tožba vsebuje zahtevke glede stranskih terjatev. Vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka ne more biti ugotovitev spornega dejstva. odškodninski zahtevek. Tožbeni zahtevek mora biti določen: ● subjektivno – z natančno opredelitvijo strank. Privolitev toženca ni potrebna. Pomembno je vprašanje identitete spornega predmeta. pomembne za določitev stvarne (vrednost spornega predmeta) in krajevne pristojnosti sodišča (npr. če tožnik spremeni tožbo tako. ima učinke pravnomočnosti in velja tudi za druge postopke. Kompetenčno dejansko stanje so okoliščine. vendar med pravdnim postopkom postane sporna veljavnost pogodbe. ki ga tožnik želi = tožbeni predlog: ○ natančen opis stvari (nadomestne stvari). pri ugotovitveni tožbi. in ● objektivno – z natančno opredelitvijo pravnega varstva. ● teorija substanciranja – v tožbi je treba navesti dejstva. Sodišče na pravno kvalifikacijo ni vezano. Oblikovalno upravičenje se uveljavlja zunaj pravde z enostransko izjavo – npr.Vmesna ugotovitvena tožba – če je odločitev v sporu odvisna od vprašanja o (ne)obstoju kakšnega pravnega razmerja. na katera tožnik opira zahtevek. Pogoste so oblikovalne tožbe iz zakonskih in družinskih razmerij – tožba za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze. 47 . ki temelji na pogodbenem razmerju. opustitve ali dopustitve pri dajatveni tožbi. (4) kompetenčno dejansko stanje. Pravni interes se pri oblikovalnih tožbah predpostavlja. Najpogosteje se vmesni ugotovitveni zahtevek uveljavlja. iz katerega pri pravilni uporabi pravnih pravil izvira pravna posledica.

da se pravda med istimi strankami ne konča. (6) teorija o tričlenski opredelitvi spornega predmeta – sporni predmet opredeljujejo 3 elementi: 1) zatrjevanje pravice materialnega prava. Po nastopu litispendence odtujitev stvari ali pravice. (7) sintetična opredelitev spornega predmeta – sporni predmet je tožnikova zahteva. (3) procesna ekvivalenčna teorija – sporni predmet je tožbeni predlog in dejansko stanje. kdaj predstavlja več materialnopravnih zahtevkov predmet razpolaganja. gre za kljub temu za en sporni predmet. naj odloči o postavljenem tožbenem predlogu. mora sodišče tožbo zavreči. prej do pravnomočne sodbe. UČINKI VLOŽENE IN UČINKI VROČENE TOŽBE 1. (2) od neplačanih obresti je možno zahtevati zamudne obresti samo od dneva. ni ovira. Najpomembnejši procesni učinek litispendence je procesna posledica. Kršitev litispendence je absolutna bistvena kršitev postopka – pritožbeno sodišče sodbo I. ki se je začela pozneje. Izrek sodbe se nanaša na dejansko stanje. Materialnopravni učinki: (1) z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki. 2) sodišče tožbo zavrže. Na litispendenco mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Pri nas je uveljavljena čista procesna teorija. po zavrnitvi zahtevka za razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja je možno uveljavljati nov zahtevek po razveljavitvi pogodbe zaradi napake v volji. Po pravnomočnosti postanejo dejanske ugotovitve statične. temveč je treba zavreči prej vloženo tožbo ali napasti poznejšo pravnomočno sodbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Na litispendenco pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. 3) dejansko stanje. 3) sodišče zavrne tožbeni zahtevek. Objektivne meje pravnomoč-nosti veljajo za sklop dejstev. Od izdaje sodbe je sporni predmet celoten izrek sodne odločbe. da se v isti stvari med istimi strankami ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). naslovljena na sodišče. če pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in ta izbire prej ni opravil. Pri pravnomočnosti nadomesti tožbeni predlog izrek sodbe. (3) dopustnost tožbe se presoja glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe. o kateri teče pravda. (3) pravica izbire se z vložitvijo tožbe konzumira. stopnje razveljavi in tožbo zavrže. kot jih vsebuje obrazložitev sodbe. 2) zahteva po določeni obliki procesnega varstva. te sodbe ni možno napasti z revizijo ali obnovo postopka. Če pride v pravdi. Če se pravda kljub obstoju litispendence začne. (2) modificirana civilistična teorija – sporni predmet je zatrjevanje pravice materialnega prava. § 50. če: 1) tožnik tožbo umakne.Teorije o identiteti spornega predmeta: (1) civilistična (materialnopravna) teorija – sporni predmet je identičen z zahtevkom materialnega prava. ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. to nima vpliva na pristojnost sodišča (perpetuatio fori). ki je vsebinsko povezan z materialnopravnim zahtevkom. Npr. (4) čista procesna teorija – za identiteto spornega predmeta je odločilen tožbeni predlog. Število zahtevkov je odvisna od števila pravovarstvenih zahtev – sporni predmet je pravovarstvena zahteva. Učinki vložene tožbe Procesni učinki: (1) z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče. Če je iz enega dejanskega stanja možno izpeljati več zahtevkov. Učinki vložene tožbe Pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu – nastopi LITISPENDENCA. Tožbeni predlog (v njem formulirana zahteva za sodno varstvo določene vsebine) je sporni predmet. (2) za določitev krajevne pristojnosti so pomembne okoliščine ob vložitvi tožbe – če se te okoliščine kasneje spremenijo. zastaralni roki se pretrgajo – učinki pretrganja odpadejo. ki so obstajala ob zaključku glavne obravnave. 2. 48 . kar velja do izdaje sodbe. (5) novejša civilistična teorija – za opredelitev spornega predmeta je odločilno.

če spozna. Do alternativne kumulacije pride. če toženec odtuji stvar (pravico). ki se prisilno izvrši.Ali je treba odtujitev stvari (pravice) upoštevati pri oblikovanju tožbenega zahtevka? 2 teoriji: ● relevenčna teorija – odtujitev stvari je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka. naj sodišče ugodi drugemu. Tožnik pogosto ponudi. duae in solutione) – dolžnik je dolžan izpolniti le eno dajatev. § 62. da prvi ni utemeljen. Vrste objektivne kumulacije Začetna kumulacija – tožnik že v tožbi proti istemu tožencu uveljavlja več zahtevkov. da predlaga. Eventualna kumulacija – tožnik uveljavlja 2 zahtevka tako. Za objektivno kumulacijo gre le. 2. Izpolnitev je nemogoča v primeru uničenja stvari – v takem primeru je nujno spremeniti tožbeni zahtevek po izročitvi stvari in ga nadomestiti z odškodninskim zahtevkom. Relevenčna teorija je večinska. § 51. ● irelevenčna teorija – odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje tožbenega predloga. Materialni posledici vročene tožbe: (1) dobroverni posestnik po vročitvi tožbe pride v položaj nedobrovernega glede stroškov. Po stališču civilnopravne teorije gre za spremembo tožbe. Pojem spremembe tožbe Za spremembo tožbe gre. ki ga zahteva. naj sodišče ugodi vsakemu izmed teh zahtevkov. (2) uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega. kadar tožnik: ● spremeni tožbeni temelj. Objektivna sprememba tožbe a) Opredelitev objektivne spremembe tožbe Tožba je spremenjena. sicer lahko sam izbere upnika. Relevenčna teorija ne pride v poštev. Upnik mora v tožbenem zahtevku zajeti dogovorjeno izpolnitev. Dolžnik ima pravico izbire do konca izvršilnega postopka. če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage. Če zahtevki ni temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Naknadna kumulacija – tožnik med postopkom poleg prvotnega zahtevka uveljavlja še novega. V izvršilnem postopku mora upnik označiti izpolnitev. Pojem in predpostavke objektivne kumulacije Isti tožnik uveljavlja proti istemu tožencu v eni tožbi več različnih tožbenih zahtevkov. Nadomestno upravičenje (facultas alternativa = una res in obligatione. una in solutione) = obligacija. zato morajo biti podane tudi predpostavke za spremembo tožbe. če se združujejo glavni zahtevki. o kateri teče pravda. če tožnik: 49 . 2. Kumulacija zahtevkov je vedno dovoljena. ● spremeni tožbeni temelj in tožbeni predlog. Ne gre za spremembo tožbe. če tožnik: (1) poveča obstoječi zahtevek. To je sprememba tožbe. dolžnik se lahko te izpolnitve s plačilom denarnega zneska oprosti. Kumulativno združevanje – tožnik uveljavlja več zahtevkov tako. plodov in nevarnosti uničenja. če je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke ter je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. ZDRUŽEVANJE ALI KOPIČENJE ZAHTEVKOV (objektivna kumulacija) 1. Sodišče obsodi toženca na alternativno izpolnitev. pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev. SPREMEMBA TOŽBE 1. ki prvi terja. (2) dolžnik mora izpolniti obveznost solidarnemu upniku. ● spremeni tožbeni predlog = spremeni formulacijo pravnega varstva. zahtevati je treba izpolnitev v korist pridobitelja. da predlaga. Alternativno združevanje – temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava (duae res in obligatione. če ni drugače dogovorjeno). je kumulacija dovoljena le. kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe (strank ali tožbenega zahtevka) spremenjena tožba ni več istovetna s prvotno. če ima pravico izbire dolžnik (= vedno. da sprejme namesto izpolnitve nadomestno izpolnitev (datio in solutum). (3) spremeni istovetnost zahtevka.

Tožnik lahko umakne tožbo brez privoljenja toženca. mora prevzeti pravdo v stanju. da se dovoli sprememba. da je v spremembo tožbe privolil. če toženec v to privoli – v primeru umika je toženec še vedno izpostavljen nadlegovanju tožnika. ki se mu je tožnik odpovedal. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zavrnilno sodbo = sodba na podlagi odpovedi. Do konca glavne obravnave lahko tožnik umakne tožbo. ● spremeni. (2) pred pravdo postavi vmesni ugotovitveni zahtevek. Kdor vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca. § 53. b) Predpostavke za dopustnost spremembe Načelo ekonomičnosti zahteva. V primeru umika odpadejo vsi učinki vložene in vročene tožbe za nazaj (ex tunc). Presumpcija umika tožbe: ● če nobena od strank v 4 mesecih od uvedbe mirovanja postopka ne predlaga njegovega nadaljevanja. ki lahko tožbo znova vloži. dopolni ali popravi posamezne navedbe. ki se lahko uveljavlja: ● v pritožbenem postopku. da zahteva zaradi okoliščin. Privolitve prvotnega in novega toženca sodišče ne sme nadomestiti s svojim sklepom. Interes toženca je doseči zavrnilno sodbo in se tako izogniti ponovnemu nadlegovanju. ● če obe stranke izostaneta z 2 zaporednih narokov (v gospodarskih sporih). Subjektivna sprememba tožbe Tožnik lahko spremeni tožbo tako. se šteje. V primeru odpovedi toženec v postopku uspe. kot da sploh ni bila vložena. Možen je delni umik tožbe. Na pravnomočnost sodbe o odpovedi pazi sodišče po uradni dolžnosti. Tožnik lahko spremeni tožbo le do konca glavne obravnave. Do nje pride. Pravda je z umikom končana. ● v revizijskem postopku. UMIK TOŽBE IN ODPOVED ZAHTEVKU 1. Kadar se toženec brez posebne izjave o (ne)privolitvi v spremembo spusti v obravnavanje glavne stvari na podlagi spremenjene tožbe. ki jo lahko tožnik umakne. ● v zahtevi za varstvo zakonitosti s strani državnega tožilca. da namesto prvotnega toženca toži koga drugega. če misli. če postopek na podlagi nespremenje-nega zahtevka ni tik pred zaključkom. če se je že spustil v obravnavanje. Odpoved zahtevku je izjava tožnika. če tožnik: (1) spremeni tožbo tako. gre za absolutna bistveno kršitev postopka. uničenje individualno določene stvari med pravdo). da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. za katero ni potrebna privolitev toženca. Za dopustnost odpovedi zahtevku ni potrebna privolitev toženca. ker ni izpostavljen nevarnosti nove tožbe. dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari. zato se lahko znova vloži. ● če tožnik ne plača takse za tožbo niti po opominu sodišča. Umik tožbe Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. Taka sprememba je umik tožbe proti prvotnemu tožencu – možna je. sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Tožencu je treba dati dovolj časa. Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. Ko postane sodba o odpovedi pravnomočna. Umika tožbe ni možno preklicati. da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Šteje se. c) Privilegirana sprememba je sprememba tožbe. 2. Privolitev prvotnega toženca je potrebna le. Odpoved zahtevku je možna do konca glavne obravnave. 3. tako da se tožbeni zahtevek ne spremeni. Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek. Od vročitve tožbe tožencu je za dopustnost spremembe tožbe potrebna privolitev toženca. ● zmanjša tožbeni zahtevek (delni umik). da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tožbe. v katerem je. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek (npr. 50 . ko stopi vanjo. nastalih po vložitvi tožbe. če vanjo privolita prvotni in novi toženec. Če sodišče odloči o zahtevku.● spremeni le pravno kvalifikacijo = tožbeni zahtevek drugače opredeli. vendar lahko sodišče kljub neprivolitvi dovoli spremembo. gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).

čeprav je bil v redu povabljen. MATERIALNI IN PROCESNI UGOVORI 1. (4) iztožljivost obeh terjatev. vendar trdi. da so določene okoliščine preprečile nastanek zatrjevane pravice (npr. Materialni ugovori se lahko nanašajo na ves zahtevek ali le na del zahtevka. Materialni ugovori toženca Najbolj pogosti so: ● ugovor nenastale pravice – toženec zatrjuje. Splošno o toženčevih procesnih dejanjih Toženec se lahko v pravdnem postopku: ● brani. ● samostojni ugovori – toženec zatrjuje. Predpravdno pobotanje – pobotna izjava je bila dana pred vložitvijo tožbe. da je pobot nastal takrat. ali ● se z izrecno izjavo oz. da je materialno odločanje zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustno – toženec sodišču predlaga. da je že dal pobotno izjavo. ● ugovor ugasle pravice – toženec priznava. zaradi katere je tožnikova terjatev prenehala obstajati. da predlaga zavrnitev zahtevka ter uveljavlja procesne in materialne ugovore. (2) istovrstnost obeh terjatev.Sodbo na podlagi odpovedi je možno izpodbijati. 51 . in ● ugovora sklenjene pogodbe o arbitraži. Toženec lahko prizna trditve tožnika in pripozna zahtevek. Za uspešni pobotni dogovor morajo obstajati naslednji pogoji: (1) vzajemnost obeh terjatev. razen: ● ugovora tožniške varščine. 3. OBRAMBA TOŽENCA. sila. Procesni ugovori Najpomembnejši procesni ugovor je zatrjevanje toženca. če tožnik ne pride na 1. Po podani pobotni izjavi se šteje. Toženec se brani s tem. 2. da se je v celoti ali deloma srečala s toženčevo istovrstno terjatvijo proti tožniku ter je zato prenehala obstajati. Ugovor krajevne pristojnosti je možen le v odgovoru na tožbo. ker je nosilec samostojne pravice. ter predlaga zavrnitev zahtevka. konkludentnimi dejanji strinja s tožnikovimi navedbami in tožbenim zahtevkom. V primeru priznanja trditev sodišče ne raziskuje nespornih dejstev. da ni dolžan izpolniti tožbenega zahtevka. zvijača povzročijo neveljavno pogodbo). narok. imajo ugovori le značaj opozorila. če je bila izjava o odpovedi dana pod vplivom zmote. Pobot nastane. Ker sodišče pazi na (ne)obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti. da je zatrjevana pravica nastala. zmota. ko se stekli pogoji zanj – pobotna izjava učinkuje ex tunc. na katera se trditve nanašajo. Sedmo poglavje: PROCESNA DEJANJA TOŽENCA § 54. naj tožbo zavrže. POBOTANJE V PRAVDI Toženec priznava. ko poda ena izmed strank pobotno izjavo. Z vložitvijo nasprotne tožbe toženec preide v napad. (3) dospelost (zapadlost) obeh terjatev. sile ali zvijače. Presumpcija odpovedi zahtevku – v sporih majhne vrednosti izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi. vendar je kasneje zaradi določenega pravno pomembnega dejstva prenehala obstajati. Toženec v pravdi le zatrjuje. V primeru pripoznanja zahtevka sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave brez ugotavljanja resničnosti dejanskega stanja in brez odločanja o pravni utemeljenosti zahtevka. da tožnikova denarna terjatev (= terjatev za izročitev določene količine nadomestnih stvari) sicer obstaja. § 55. ki izključuje tožnikov zahtevek.

Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati – molk stranke pomeni priznanje nasprotnikovih trditev (sistem afirmativne litiskontestacije). Toženec lahko prizna tožnikove trditve v tožbi. da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen.Procesno pobotanje – toženec da pobotno izjavo šele v procesu. Pripoznava je posredno procesno dejanje – sodišče v primeru pripoznave izda sodbo na podlagi pripoznave. Toženec lahko uveljavlja pobotni ugovor podrejeno za primer. Za procesno pobotanje veljajo posebna pravila: ● izrek sodbe je tričlenski – sodišče: ○ ugotovi obstoj tožnikove terjatve. da se stranki s tem želita izogniti prisilnim predpisom o prepovedi in omejitvah prometa z nepremičninami. Pripoznava se nanaša na pravno posledico. Sodišče presodi po prostem prepričanju. Priznanje dejstva je možno preklicati tudi v pritožbenem postopku. Sodišče ne upošteva pripoznave. za katero tožnik zatrjuje. ali  deloma. ko so stekli pogoji pobotanja. Tožnik lahko prizna trditve v toženčevih ugovorih. stopnji (= do konca glavne obravnave). obsežena v tožbenem zahtevku. Ugasnitev obeh terjatev odredi sodišče s sodbo. ZPP zastopa procesno teorijo. in ● ali iz zatrjevanega dejanskega stanja izhaja pravna posledica. sodišče ne upošteva priznanja dejstev. Priznanje dejstev se nanaša na relevantna dejstva = praemissa minor sodniškega silogizma. lahko toženec prekliče do izdaje sodbe. § 56. če ugotovi. Sodno priznanje Priznanje je izjava stranke. Priznanje ni dovoljeno. ○ izreče pobotanje in zavrne tožbeni zahtevek:  v celoti. Za pobotanje velja. če je toženčeva terjatev nižja od tožnikove. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje. če z materialnimi ugovori ne bi uspel. Ni dovoljeno uveljavljati pobotnega ugovora v pritožbi ali na pritožbeni obravnavi. da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnična. 2. če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča 1. Sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja: ● ali je dejansko stanje resnično. Iz priznanja zunaj procesa sodišče lahko le sklepa na resničnost pravno relevantnega dejstva. dana v pravdi. Možno je uveljaviti pobotni dogovor. Pripoznavo. ● toženec mora pobotni ugovor uveljaviti do konca postopka na 1. upoštevajoč vse okoliščine. SODNO PRIZNANJE IN PRIPOZNAVA 1. da gre za zahtevek. 52 . nikakor ne izhaja iz dejanskega stanja. če je dana na področju dispozitivnih pravic. ○ ugotovi obstoj toženčeve terjatve. Npr. dano na naroku ali v pisni vlogi. Nasprotnikovo trditev je možno priznati z izjavo na naroku. da izhaja iz zatrjevanega dejanskega stanja = praemissa maior sodniškega silogizma. ki jo zatrjuje tožnik. če spozna. Priznanje dejstva je možno preklicati. če je stranka priznala dejstvo z namenom. Četudi je pripoznava dana na podlagi očitno neresničnega dejanskega stanja ali pravna posledica. če ga je stranka pozneje zanikala ali omejila priznanje z dodajanjem drugih dejstev. na katerih temelji tožnikov zahtevek po priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. ima procesne in materialnopravne posledice. je pripoznava veljavna. ● procesna teorija – pobotna izjava. Pripoznava tožbenega zahtevka Pripoznava je izjava toženca. nima materialnopravnega učinka. s katerim stranke ne morejo razpolagati. Pripoznava je toženčeva izjava volje – dispozicija z zahtevkom. pripravljalnem spisu in odgovoru na tožbo. da je nastopilo z dnem. Stranka lahko dejstvo prizna v postopku I. dana šele v pravdi. ● odločba o (ne)obstoju toženčeve terjatve postane pravnomočna. Sodno priznanje je dano pred sodiščem. stopnje in pritožbenem postopku. da bi nedovoljeno razpolagala z zahtevkom. Priznanega dejstva ni treba dokazovati. ali naj se šteje dejstvo za priznano. Pravna narava procesnega pobotanja: ● civilistična teorija – pobotna izjava.

V primeru nasprotovanja med dejanji sospornikov obvelja najbolj koristno dejanje. ali (2) zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe se lahko pobotata. Za materialno sosporništvo gre. Če je terjatev enaka ali nižja. ki so kakšno procesno dejanje zamudili. zavrnilna sodba je končni cilj enotnih sospornikov tožencev). oba zahtevka izvirata iz istega historičnega dogodka. Vsak navadni sospornik v civilni pravdi je samostojna stranka. (2) če velja stvarna ali krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in vsakega toženca. Če se iztečejo roki za opravo določenega procesnega dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času.§ 57. lahko vsak enotni sospornik opravi to procesno dejanje. Nasprotna tožba je dopustna le. (2) se pravice in obveznosti sospornikov opirajo na isto dejansko in pravno podlago (idem factum. simile ius). skupnega za vse sospornike. le njihove pravice in obveznosti so podobne. ki se opirajo na istovrstno ali dejansko ali pravno podlago (simile factum. Osmo poglavje: SODELOVANJE VEČ OSEB V PRAVDI § 58. od (ne)obstoja katerih je odvisna odločba o tožbenem zahtevku (vmesni ugotovitveni zahtevek). če se lahko izda za vsakega sospornika različna sodba. Za enotno sosporništvo gre. NASPROTNA TOŽBA Toženec lahko vloži proti tožniku nasprotno tožbo v naslednjih primerih: (1) zahtevek nasprotne tožbe je v zvezi z zahtevkom iz tožbe – npr. idem ius). SOSPORNIŠTVO 1. Vsi enotni sosporniki so pravdna stranka. če je možno zoper vse sospornike izdati le enako sodbo. obveznosti iste vrste. Učinek za vse sospornike imajo le aktivna in najbolj koristna procesna dejanja. (3) z nasprotno tožbo se zahteva ugotovitev pravice ali pravnega razmerja. Pojem sosporništva Sosporništvo je nastopanje več oseb v civilni pravdi na strani tožnika ali toženca. dokler se ne izteče rok za zadnjega enotnega sospornika. 2. solastniki. če je isto sodišče stvarno pristojno za zahtevek iz tožbe. Koristnost dejanje je treba presojati glede na končni cilj v pravdi (npr. Toženec vloži nasprotno terjate. Njegova procesna dejanja učinkujejo le zanj. ki odgovarja za povzročitelja na podlagi obveznega zavarovanja. Formalni sosporniki med seboj niso v nobeni materialnopravni zvezi. Sosporništvo je subjektivna kumulacija = združevanje procesnih subjektov na strani strank. v korist drugih navadnih sospornikov. Pri materialnem sosporništvu je možno tožiti vse materialne sospornike pri sodišču. če: (1) so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (skupni lastniki. Za navadna sospornika se štejeta tudi povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica. Za formalno sosporništvo je stvarna in krajevna pristojnost sodišča procesna predpostavka. Sodna praksa in pravna teorija štejeta nerazdelne (solidarne) dolžnike vedno za navadne sospornike. Dejanja sospornikov učinkujejo tudi za sospornike. Materialno in formalno sosporništvo Materialni sosporniki so že pred pravdo med seboj v materialnopravnem razmerju. 3. 53 . obsodilna sodba je končni cilj enotnih sospornikov tožnikov. (3) gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. ko je njegova terjatev višja od tožnikove – z nasprotno tožbo dobi izvršilni naslov na presežek terjatve. temeljijo na podobni dejanski in pravni podlagi. ki je pristojno za enega izmed njih (forum attractionis). jo toženec uveljavlja s pobotnim ugovorom. Možno je upoštevati zatrjevanje dejstva. družbeniki). Formalno sosporništvo je dovoljeno: (1) kadar so predmet spora zahtevki oz. Navadno in enotno sosporništvo Za navadno sosporništvo gre.

dokler ni postopek pravnomočno končan. da lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa v pravdi le več oseb in so te osebe sosporniki. kdo je zakrivil prometno nesrečo). če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku. da lahko le skupaj nastopajo kot stranke. Nujno sosporništvo Za nujno sosporništvo gre.Posamezen enotni sospornik lahko umakne tožbo. Tožnik in toženec sta nasproti novemu tožniku (glavni intervenient) zakonita sospornika. s tem izstopi iz procesnega razmerja. pri čemer je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. ko bo upnik terjatev sodno uveljavljal. ● solastniki. Privolitve novega toženca sodišče ne more nadomestiti s sklepom. kadar morajo vsi sosporniki nastopati v procesu na aktivni ali pasivni strani. od poroka ali od obeh hkrati. ki je v njihovi solastnini. kdaj je več oseb tako povezanih. Porokova obveznost je subsidiarna. če bi bil pravno-močno zavrnjen zahtevek proti prejšnjemu tožencu. kadar dejansko ali pravno ni jasna pasivna legitimacija (npr. Pri razširitvi tožbe na novega toženca je potrebna njegova privolitev. V tem primeru ni treba ugotavljati. Primeri nujnega sosporništva: ● zakonca glede sporov v zvezi s skupnim premoženjem. če ZPP ali drug zakon določa. Eventualno sosporništvo je dovoljeno. ali so podani pogoji za materialno ali formalno sosporništvo. ker mora prevzeti pravdo v stanju vstopa vanjo. Podrejeno (eventualno) sosporništvo Za eventualno sosporništvo gre. Formalno sosporništvo je vedno navadno. ali ● uveljavlja tožnik proti posameznim tožencem različne zahtevke. da zahteva. V teh primerih zakonsko sosporništvo ni potrebno. pri katerem teče pravda. Materialno pravo pove. Začetno in naknadno sosporništvo Za začetno sosporništvo gre. Procesna dejanja ne smejo biti vezana na izvenprocesne pogoje. ker lahko upnik toži dolžnika in poroka kot materialna sospornika. Za naknadno sosporništvo gre. Eventualno sosporništvo uporabi tožnik. ● sodediči pred delitvijo zapuščine. če: ● uveljavlja tožnik proti vsakemu tožencu isti zahtevek. ker sicer v procesu ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana stranka. Tu je potrebno zakonsko sosporništvo. ki so glede na sporni element v pravni skupnosti. določenem v pisni zahtevi. da naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. Zakonito sosporništvo Za zakonito sosporništvo gre. vendar so lahko vezana na negotova dogajanja v samem procesu. 5. obe stranki z eno tožbo. ki je umaknil tožbo. ni jasno. 6. če tožnik uveljavlja svoj zahtevek proti več tožencem tako. o kateri že teče pravda med drugimi. če se do konca obravnave: ● priključi tožniku nov tožnik. ker upnik ne more tožiti dolžnika in poroka kot materialna sospornika. ki so v medsebojni zvezi. Pri solidarnem poroštvu upnik lahko zahteva izpolnitev od glavnega dolžnika. lahko toži pri sodišču. a) Glavna intervencija Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. Umik ne učinkuje za druge enotne sospornike. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. nista potrebni privolitev toženca in prvotnega tožnika. če v začetku pravde nastopa na aktivni ali pasivni strani več oseb. ali ● se tožba razširi na novega toženca. če obstajajo pogoji za materialno ali formalno sosporništvo. če kdo uveljavlja nedeljivo stvarno pravico na nepremičnini. 7. Sodba ima učinek tudi zoper njega. Če vstopi na strani tožnika nov tožnik. Gre za zakonito sosporništvo na pasivni strani. Če se glavni dolžnik in porok dogovorita. Obveznost je dolžan izpolniti šele. Sospornik. b) Tožba proti glavnemu dolžniku in poroku Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. ● mati in otrok v pravdi zaradi izpodbijanja očetovstva. Enotno sosporništvo je podano pri materialnih sospornikih. Nakdnadno sosporništvo je dovoljeno le. da odgovarja porok za obveznost glavnega dolžnika. 54 . ki v to privoli. 4.

Intervenient ima pravico podajati vse predloge in opravljati vsa procesna dejanja v rokih. ima interes. Stranski intervenient se lahko pridruži stranki tudi v postopku izrednih pravnih sredstev ali vloži izredno pravno sredstvo. ko intervenient po zaključku pravde ne more očitati stranki. 4. kadar je intervenient s stranko v materialnopravnem razmerju. umakniti tožbe. če je sodeloval v rednem postopku pred pravnomočnostjo. v pritožbenem postopku. odstopnik terjatve (cedent) ima pravni interes. tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. Pravni interes je podan. Vendar pri enotnem sosporništvu ni vedno predpisano nujno sosporništvo. Sosporniški intervenient ima neposredni pravni interes – nanj se razteza pravnomočnost sodbe. Intervencijski efekt Intervenient se udeležuje pravde. Vsa druga dejanja mora opravljati v skladu z interesi stranke. drugi so intervenienti. če intervenientu stranka izpodbija pravico intervencije.Deveto poglavje: UDELEŽBA TRETJIH V PRAVDI § 59. Predpostavka stranke intervencije je poseben intervencijski interes. Ti lahko vlagajo tudi izredna pravna sredstva. čeprav so intervenientova dejanja bolj koristna. da ne bi izgubila prejšnje pravde. Tega ugovora intervenient nima. tako da lahko sodba (ne)posredno vpliva na njegov pravni položaj. da zmaga prevzemnik terjatve (cesionar). ko vstopi vanjo. da zmaga toženi solidarni dolžnik. Stranka mora intervenienta obvestiti o pravdi. stopnji. V pravdi lahko nastopa le eden ali več potencialnih enotnih sospornikov. Če ni sodeloval. v katerih bi lahko to storila stranka. da intervenient pomaga stranki glede razčiščevanja dejanskega stanja in obravnavanja pravnih vprašanj. ki veljajo za stranko. Intervencijski spor – do njega pride. pripoznati zahtevek. da se je slabo pravdala (exceptio mali procesus). ker ima pravni interes. Pasivna dejanja stranke ne učinkujejo. Podlaga za posredni pravni interes so razna materialnopravna razmerja: solidarni dolžnik. da stranka v pravdi zmaga. Prijava intervencije je možna že ob sami vložitvi tožbe (pred nastopom litispendence). 55 . Ne more razpolagati z zahtevkom. priznati določenih dejstev. Pojem stranke intervencije Stranski intervenient se med potekom civilne pravde pridruži eni od strank. Intervenient lahko opravlja procesna dejanja le v rokih. 3. V primeru nasprotja med dejanji stranke in dejanji sosporniškega intervenienta velja pozitivno in najbolj koristno dejanje. se odpovedati zahtevku. itd. Položaj intervenienta v pravdi Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju. ker utegne sodba (ne)posredno učinkovati na njegov pravni položaj. Intervencijski efekt = položaj. Za intervencijo v civilnem sporu ne zadostuje ekonomski ali emocialni interes. ki ni tožen. lahko izredno pravno sredstvo vloži le sosporniški intervenient. Intervenient lahko opravlja le pozitivna procesna dejanja. da bi stranka uveljavila vse možne trditve. če ga je stranka pravočasno obvestila o pravdi in ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi. ima intervenient pravo enak položaj kot enotni sospornik. STRANSKA INTERVENCIJA 1. če bi uporabljala vse možne trditve in ugovore. Z obvestilom o pravdi omogoči intervencijo. Stranski intervenient se lahko pridruži stranki ves čas postopka – med postopkom na I. vse do pravnomočnosti. Če stranka intervenienta o pravdi ni obvestila ali je opravljala procesna dejanja v nasprotju z njegovo voljo. Intervenientova dejanja imajo pravni učinek za stranko. 2. če niso z njimi v nasprotju. četudi se niso udeleževali postopka do pravnomočnosti. v katerem je. ki ga mora intervenient izkazati. jo lahko intervenient toži in ji očita. Smisel intervencije je. Sosporniški intervenient lahko opravlja dispozitivna dejanja. V tem primeru učinkujejo strankina dejanja. predloge in ugovore. Sosporniški intervenient Če se pravni učinek sodbe razteza neposredno na intervenienta. spremeniti tožbe.

Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži tudi. § 61. (2) državni organ. izvršuje pravico v prednikovem imen (2) lahko ne vstopi v pravdo kljub pozivu – prvotni toženec se ne more upirati. ker je SRD ukinjena. Obvestilo je možno. S tem omogoči naslovljencu. To ni več aktualno. To stori preko pravdnega sodišča z vlogo. stopnje pošlje izvod vsake revizije državnemu tožilstvu. da se je toženec slabo pravdal in ni uveljavil vseh možnih ugovorov. Državni tožilec nastopa v civilni pravdi v 3 vlogah – kot: (1) vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti. Družbeni pravobranilec ima pooblastila za varstvo bivše družbene lastnine. da se ji pridruži kot stranski intervenient. OBVESTILO O PRAVDI. ki so pravne osebe. državnih organov in upravnih organizacij v sestavi. kar je v okviru poznavanja dejanskega in pravnega položaja sposoben storiti. kadar je posestnik stvari ali imetnik pravice ter trdi. Obvestilo o pravdi (litis denuntiatio) Če želi stranka doseči proti določeni osebi določene materialnopravne učinke. ki niso odvisni od tega. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu nekoga drugega. Stranka obvesti o pravdi tistega. kadar meni. dokler se pravda pravnomočno ne konča. ki ga je o pravdi obvestila. v kateri navedi razlog obvestitve in stanje. IMENOVANJE PREDNIKA 1. Toženec pozove prednika. v katerem je pravda. Imenovanje prednika (nominatio auctoris) Prednika lahko imenuje le toženec. če je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z zadržki v javnem interesu. tako da vlaga tožbe za oškodovanje bivšega družbenega premoženja. Obvestilo o pravdi ima intervencijski efekt – naslovljenec stranki. (3) stranka. Toženec mora kljub temu storiti vse. 2. STROŠKI PRAVDNEGA POSTOPKA 56 . Privolitev tožnika v tako spremembo ni potrebna. Državni pravobranilec nastopa v civilnem sporu kot zastopnik države. da namesto njega stopi v pravdo.§ 60. Državni tožilec lahko izjemoma nastopa kot stranka – vloži lahko tožbo za razveljavitev zakonske zveze. jo mora obvestiti o tekoči pravdi. UDELEŽBA DRUGIH PRAVOSODNIH ORGANOV V CIVILNI PRAVDI 1. (3) lahko ne nadomesti toženca. Vendar nastopi intervencijski efekt – prednik ne more trditi. V tem primeru ima tožilstvo le 30-dnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. da bi se spustil v pravdo. kadar sodna praksa višjih sodišč glede uporabe posameznih zakonov ali zakonskih določb. 3. preden se toženec spusti v obravnavanje glavne stvari. ki ima pravni interes. vendar nastopi kot stranski intervenient. ne more očitati. sicer predniku odgovarja za škodo. če tega ne stori na njegov predlog Slovenska razvojna družba (SRD). ki jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec. ki se lahko izjavi o vsaki vloženi reviziji. da se je slabo pravdala. Z njo skrbi za enotno prakso sodišč glede uporabe zakonov in drugih predpisov. Državni tožilec lahko v 3 mesecih od pravnomočne sodne odločbe vloži zoper njo zahtevo za varstvo zakonitosti. da stranka v pravdi zmaga. Deseto poglavje: STROŠKI PRAVDNEGA POSTOPKA § 62. ki se lahko v 30 dneh od vročitve o njej izjavi. Poziv predniku je mogoč najkasneje na glavni obravnavi. 2. Državni tožilec se lahko izjavi o vsaki vloženi reviziji. da je posamezna sodna odločba nezakonita ali izdana v nezakonitem postopku. Pri njihovem zastopanju opravlja državni pravobranilec vsa procesna dejanja. ali ima toženec stvar v posesti oz. Kaj lahko stori imenovani prednik – 3 možnosti: (1) lahko vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca. Sodnik sodišča I. razen če uveljavlja zoper toženca zahtevke.

. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju. ● poštnine. Nerazdelno (solidarno) odgovorni sosporniki so nerazdelno odgovorni za stroške. razen če jo je umaknil takoj. ● nagrajevanje odvetnikov. krije vsaka stranka svoje stroške. da krije vsaka stranka svoje stroške. potrebne za pravdo. Sodišče lahko določi drugačno razmerje. vendar nima pravice do nagrade. Stroški za nagrade odvetnikov se določijo po posebni tarifi. Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. potreben za stroške. Krivdna povzročitev stroškov je podana.. ki se je njej primerilo. Nekrivdni primer povzročitve stroškov je bolezen stranke. Če se pravda konča s sodno poravnavo. Državni organ ima pravico do povračila stroškov. Posebej morajo stranke plačati stroške v zvezi s samim potekom postopka: stroški za izvajanje posameznih dokazov.. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza iz sredstev sodišča. stroški za dnevnice in potni stroški za sodnike v primeru opravljanja sodnih dejanj zunaj sodnih zgradb. Za stroške. ki jih povzroči s svojimi dejanji. vrnitve v prejšnje stanje. Med strankine stroške spadajo: ● potni stroški. če je med njimi razlika glede deleža na spornem predmetu. naj povrne drugi stranki ali intervenientu sorazmeren del stroškov. ali ● poskuša s procesnimi dejanji zavlačevati postopek. ki umakne pravno sredstvo. 3. če ni v poravnavi drugače dogovorjeno. ali ○ preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. mora po nalogu sodišča založiti znesek. Če stranka le delno zmaga v pravdi. ● je umaknil tožbo. če stranka: ● zlorablja procesne pravice. Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. b) Temeljna pravila o povrnitvi pravdnih stroškov Veljata 2 temeljna kriterija: (1) kriterij uspeha v pravdi – stranka. ki v pravdi v celoti propade. nastale zaradi pravnega sredstva. Pravila o plačevanju pravdnih stroškov a) Obveznost vnaprejšnjega plačila pravdnih stroškov Vsaka stranka predhodno krije sodne in svoje stroške. drugi sosporniki niso odgovorni. Obseg pravdnih stroškov Pri določitvi povrnitve stroškov sodišče upošteva le stroške. 2. Stranke jih delno krijejo s plačilom sodnih taks. ● stroški strank. mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. ki je predlagala zavarovanje. ● sodne takse. Sodni stroški so stroški. Če predlaga izvedbo dokaza sodišče. zaradi katere je prišlo do preložitve naroka. ● izguba osebnega dohodka. predpisane za posamezna procesna dejanja. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. o čemer odloči po skrbni presoji vseh okoliščin. Pozneje lahko stroške uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. Pojem pravdnih stroškov Pravdni stroški so izdatki. povezani z delom sodišč kot državnih organov. 57 . ● naloži eni stranki. nastale z izvedbo dokaza.1. ko je toženec izpolnil zahtevek. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. To so: ● sodni stroški. Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka. Stranka. lahko sodišče glede na doseženi uspeh: ● določi. c) Posebna pravila o plačilu pravdnih stroškov Tožnik mora kriti pravdne stroške. Vsaka stranka je dolžna vnaprej plačati polog sodne takse. (2) kriterij krivde – stranka mora ne glede na izid pravde povrniti stranki stroške. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti pravdne stroške. če: ● toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek: ○ v odgovoru na tožbo.

mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. stopnje med postopkom razveljavi. Če nastane dvom. (4) gre za zakonski. Oprostitev plačila stroškov je lahko: ● delna – oprostitev plačila sodnih taks. s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. če ugotovi. ni dolžan nadaljevati postopka o glavni stvari. ali naj stranka popolnoma ali delno vrne oproščene stroške. Pri tem odloči. da je tožbo umaknil. Odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov Sodišče oprosti plačila postopkov stranko. paternitetni ali preživninski spor. (5) gre za menično. da stranka zmore stroške postopka. izvedencev. ● potrdilo o svojih dohodkih. Sodišče lahko stranki plačilo taks odloži do izdaje odločbe ali dovoli obročno plačilo. Če je toženec zahteval varščino v postopku s pravnimi sredstvi in tožnik ne dokaže. Pooblaščenec odvetnik je dolžnost dolžan sprejeti ter ne sme enostransko odpovedati pooblastila ali se razrešiti svoje funkcije. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. ● potrdilo o premoženjskem stanju članov gospodinjstva. V primeru popolne oprostitve stroškov postavi sodišče stranki na njeno zahtevo. ● potrdilo o dohodkih članov gospodinjstva. Prof. kar ji je bilo v pravdi prisojeno. pravdo pred slovenskim sodiščem. če je to nujno za varstvo njenih pravic. ● zadnjo odločbo o dohodnini. ki jih mora plačati nasprotnik oproščene stranke. če v pravdi propade ali sam zakrivi te stroške. Toženec mora to zahtevati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo. ● število oseb. izvedencev. (3) se tožnikov zahtevek nanaša na terjatev iz delovnega razmerja v Sloveniji. Če tožnik ne dokaže. Če ima tuji državljan stalno prebivališče pri 58 . da je dal v določenem roku varščino. ogledov in sodnih oglasov. Podatke o premoženjskem stanju si lahko priskrbi sodišče po uradni dolžnosti. 6. Pri tem je dolžna priložiti: ● potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju. da jo je dal. ogledov. (2) uživa tožnik v Sloveniji pravico prebivališča. da mora vse ali del stroškov plačati stroškov oproščena stranka iz tega. Sodišče odloči o oprostitvi plačila stroškov na predlog stranke. Sodišče varščino določi le na zahtevo toženca.4. Lahko le iz upravičenih razlogov predlaga svojo razrešitev. ki po splošnem premoženjskem stanju ne zmore stroškov brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine. ker so številni podjetniki posamezniki v slabem premoženjskem stanju. lahko sodišče. Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti pravico do oprostitve plačila pravdnih stroškov. ki je zahteval varščino. Toženec nima pravice do varščine. Podjetnik posameznik in pravne osebe ne morejo biti oproščeni plačila stroškov v sporih v zvezi s svojo dejavnostjo. ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji. daje pojasnilo Ministrstvo za pravosodje. ● popolna – oprostitev predujma za stroške prič. V primeru popolne oprostitve stroškov se plačajo predujmi za stroške prič. pooblaščenca odvetnika. Pri odločanju o oprostitvi stroškov mora sodišče upoštevati vse okoliščine. Sklep o oprostitvi plačila stroškov in postavitvi pooblaščenca odvetnika lahko sodišče I. ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. ● dohodke in premoženje. ki jih stranka preživlja. če: (1) velja dejanska reprociteta – slovenski državljani v tožnikovi državi niso dolžni dajati varščine. Če je nasprotnik stroškov oproščene stranke obsojen na povrnitev pravdnih stroškov in tega niti on ne zmore. Tožniška varščina (cautio auctoris) Kadar začne tuj državljan ali oseba brez državljanstva. Ude meni. se šteje. nikoli po uradni dolžnosti. Stranka odvetnika ni dolžna sprejeti in lahko vedno prekliče pooblastilo. zlasti: ● vrednost spornega predmeta. To so pravdni stroški. Plačilo tožniške varščine je procesna ovira. čekovno ali nasprotno tožbo ter tožbo za izdajo plačilnega naloga. Toženec. se šteje. ● morebitne druge dokaze. tolmačev. da je umaknil pravno sredstvo. sodnih oglasov ter dejanski izdatki in nagrada postavljenega pooblaščenca odvetnika iz sredstev sodišča. da je določba sporna.

Stranka mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze. ustreznega specializiranega sodišča. na katera opira svoj zahtevek). Brezplačna pravna pomoč Izredno visoki sodni stroški lahko ogrožajo pravico do sodnega varstva iz § 23 Ustave. ne more pravice do brezplačne pravne pomoči uveljavljati po ZBPP v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči. Določbe ZBPP se uporabljajo le. Stranka ima: ● onus preferendi = trditveno breme – zatrjevati mora dejstva. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ureja vse oblike brezplačne pomoči za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji. s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. 2. če brezplačna pravna pomoč ni urejena s posebnim zakonom. Zakonita cesija povzročenih stroškov – terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči. ● zadeva ima verjetne možnosti za uspeh. Dostopnost sodnega varstva je element pravne in socialne države. pristojnimi za izvensodno poravnavanje sporov. ● samostojni izključevalni ugovori. SPLOŠNI POJMI O DOKAZOVANJU 1. ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva v civilnem sporu. ki sestavljajo določeno civilno dejansko stanje. ● zadeva je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Po ZPP o oprostitvi stroškov odloča senat ali predsednik senata. ● nerešena zadeva je razlog. ki ji je brezplačna pravna pomoč priznana po posebnem zakonu. s katerimi se dejstva dokazujejo. pred Ustavnimi sodiščem ter vsemi organi. vrste dokazov Dokazovanje je zbir procesnih dejanj procesnih subjektov. 7. Tožnik mora dokazati pravotvorna dejstva (= dejstva. ki v pravdi zmaga. četudi ima pri nas stalno ali začasno prebivališče. iz katerih izhajajo: ● ugovor nenastale pravice. Verjetnost določenega dejstva zadostuje za izdajo vmesnih procesnih sklepov. na katera opirajo svoje zahtevke. ● pričakovani izid zadeve je za prosilca oz. Oseba brez državljanstva ima tako pravico v vsakem primeru. Dokazovanje kot aktivnost procesnih subjektov. ZBPP navaja več pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči – okoliščine. odvetniške družbe in notarji v zadevah. O odobritvi brezplačne pravne pomoči po ZBPP odloča predsednik okrožnega oz. na podlagi katerih sklepamo na obstoj pravno relevantnih dejstev. Sodišče mora biti prepričano o vseh dejstvih. nima pravice do oprostitve stroškov. ki jih opravljajo. Posredni dokazi (indici) so dokazi za ugotovitev dejstev. iz katerih izvirajo zahtevki in ugovori. Prvostopenjski organ odloča o brezplačni pravni pomoči po ZUP. Po ZBPP lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči dobi brezplačni pravni nasvet brez ugotavljanja pogojev za pomoč. Brezplačno pravno pomoč nudijo odvetniki. na katera opira ugovore = dejstva. Prepričanje je potrebno za izdajo vsebinskih (meritornih) sodnih odločb.nas. da se je oseba znašla v življenjski stiski. preide do višine stroškov pravne pomoči na Republiko Slovenijo. na katera opira svojo odločitev. Ugotavljanje premoženjskega stanja je po ZBPP bolj natančno. da: ● zadeva očitno ni nerazumna. ● ugovor ugasle pravice. 59 . njegovo družino življenjskega pomena. Enajsto poglavje: DOKAZOVANJE § 63. Trditveno in dokazno breme Stranke morajo navesti vsa dejstva. Stranka. ki naj ustvari pri sodišču prepričanje o resničnosti trditev strank. možen je upravni spor. Neposredno dokazi so dokazi za ugotovitev pravno relevantnih dejstev = dejstev. in predlagati dokaze. Pri prepričanju povprečen človek ne dvomi o (ne)obstoju določenega dejstva. Zoper odločbo ni pritožbe. Toženec mora dokazati dejstva.

ki jih odkrije v dokaznem postopku in jih ni navajala nobena stranka. ● se o vsebini tujega prava prepriča na drug ustrezen način. c) Pravna pravila se ne dokazujejo. ● izkustvena pravila. če sodišče meni. lahko: ● zahteva obvestilo o tujem pravu od Ministrstva za pravosodje. Pravne narave so opredeljevanja in ugotavljanja. ● z izkustvenimi pravili. ki jih stranka ne zanika. jih na predlog strank ali po uradni dolžnosti dokazuje z izvedencem. ● pravila znanosti in strok. ● ali so dejanske ali pravne narave trditve o ustrezanju ravnanja pravnemu standardu (npr. Če ta pravila sodišču niso znana. Včasih se tudi dokazuje vsebina splošnih aktov. razen če je takšno pravilo del pravne norme. Stranke lahko o vsebini tujega prava predložijo javno ali drugo listino pristojnega tujega organa. jih upošteva na opozorilo strank ali na lastno pobudo. ki kažejo na to. katera od strank je dolžna zatrjevati in dokazati določeno dejstvo. Dejstva. na podlagi katerih je možno dejstva ugotoviti. na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz. ki mora dejstvo zatrjevati. Priznano dejstvo se dokazuje le. kadar pogodba ni jasna. Posledice nedokazanosti zadanejo stranko. razen če gre za dejstva. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. če so doživeli spremembe in dopolnitve. slaba vera) – gre za ugotavljanje dejstev. ● določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravno sklepanje. ugovore. s katerimi ne morejo razpolagati. Ni treba dokazovati pravnih pravil. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. Ni jih treba dokazovati. Predmet dokazovanja so: ● dejstva. a) Dejstva Pomembno je razlikovati dejanske od pravnih trditev. b) Pravila znanosti in stroke ter izkustvena pravila so splošna abstraktna pravila. kaj sta se stranki dejansko ugotovili. ravnanje dobrega gospodarja) – gre za pravno sklepanje. Izvedejo se lahko le dokazi. da stranka priznava z namenom razpolagati z zahtevkom. 60 . so: o priznana dejstva. Sodišče jih pozna po uradni dolžnosti. To so historični dogodki. ki so na določenem območju znana večjemu številu ljudi. Če mora sodišče uporabiti tuje pravo. Če so sodišču znana brez dokazovanja. Sodišče ne sme upoštevati dejstev. ker jih sodišče pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia). ● ugotavljanje prave poslovne volje strank. se uporabi pravo RS. s katerim ne more razpolagati. ki jih ni treba dokazovati. na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo. To velja tudi za tuje pravo in podzakonske predpise. za kakšno obliko krivde gre. Materialno pravo nam pove. ker sodišče ugotavlja. Problemi: ● ali so dejanske ali pravne narave trditve o dogodkih notranjega življenja (krivda. Splošno znana (notorna) so dejstva. da imajo stranke namen nedopustno razpolagati z zahtevki. 3. Sodišče izvede dokaze po uradni dolžnosti. o splošno znana dejstva. vendar jih izrecno ne prizna. ● ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je sklepanje o dejstvih. Če ni možno ugotoviti vsebine tujega prava. Pri zakonskih domnevah dokazujemo domnevno bazo = dejstva. naravne katastrofe in politične okoliščine. je dejansko zaključe-vanje. Na dispozitivnem pravnem področju mora sodišče vzeti priznano dejstvo za podlago sodbe brez preverjanja njegove resničnosti. ki jih predlagajo stranke. Neprerekana dejstva so dejstva. pravili znanosti in pravili strok ugotavljamo pravno relevantna dejstva.● onus probandi = dokazno breme – navesti mora dokaze.

ali ● po uradni dolžnosti odredi izvedbo določenega dokaza. v katero smer bo raziskovalo dejansko stanje in katera pravna pravilo bo uporabilo. Posebej se navede. c) Zagotovitev dokaznih sredstev Ob razpisu naroka za glavno obravnavo predsednik senata odredi: ● katere priče in izvedenci naj se povabijo na glavno obravnavo. da ne bosta prišli na narok. 61 . a) Dokazni predlog Izvedbo dokazov predlagajo stranke ali sodišče po uradni dolžnosti. OCENJEVANJE TER ZAVAROVANJE DOKAZOV 1. da imajo stranke namen razpolagati z nedopustnimi zahtevki. Sodnik za izvedbo dokaza sme izvesti tudi druge dokaze. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. vendar ne sme izvesti dokazov. V dokaznem sklepu sodišče navede: ● sporno dejstvo. o katerem naj se izvede dokaz. Stranka ga lahko izpodbija le skupaj s pritožbo proti končni odločbi. Za odločbo nepomembne predlagane dokaze sodišče zavrne in navede v sklepu. d) Izvajanje dokazov v ožjem smislu Načelo neposrednosti zahteva. in ● odredi izvedbo novih dokazov. izvedenca ali stranke. ● kateri drugi dokazi naj se preskrbijo (pribava listin). V zaprosilu za izvedbo dokaza se opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave. če meni. ● zbiranje dokazov. Proti dokaznemu sklepu ni posebne pritožbe. zakaj jih je zavrnilo. ● je izvedba dokaza glede na vrednost spornega predmeta predraga. če meni. O naroku o izvedbi dokaza pred predsednikom senata ali naprošenim sodnikom se obvestita stranki. b) Dokazni sklepi Kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. pričam in izvedencem. ● sklepanje o tem. Dokazni sklep izraža načrt sodišča.§ 64. da je to smotrno. odloči sodišče z dokaznim sklepom. in ● dokazilo. na katere okoliščine je treba paziti pri izvedbi dokaza. Stranke lahko zavrnjene dokazne predloge ponovijo na glavni obravnavi. da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi pred senatom. katere dokaze bo sodišče izvedlo – dokazni sklep. Sodišče v nadaljevanju pravde ni vezano na dokazni sklep – lahko ga spremeni in: ● izvede zavrnjene dokaze. Izvajanje dokazov Faze izvajanja dokazov so: ● predlaganje dokazov – dokazni predlog. Ko konča zaslišanje priče. Izvajanju sledi ocenjevanje dokazov. Dokazni sklep izda senat na glavni obravnavi. Stranka in njen zastopnik (ali pooblaščenec) lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. IZVAJANJE. s katerim: ● sprejme predloge strank. ali ● zavrne predloge strank. razen če sta izjavili. Izjema zaradi načela ekonomičnosti je izvajanje dokazov po predsedniku senata ali zaprošenem sodniku. Pri izvedbi dokaza ima predsednik senata ali zaprošeni sodnik vse pravice senata pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi. Sodišče se mora izjaviti o dokaznih predlogih strank. Na glavni obravnavi izvaja dokaze predsednik senata. če: ● dokaza ni možno izvesti pred senatom. ● izvajanje dokazov v ožjem smislu. Splošnega pooblastila za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti sodišče nima – razpravno načelo. ki v sporni zadevi izda končno odločbo. ki jih ni predlagala nobena stranka.

§ 65. in so misli v njej rezultat tehtnega premisleka. ali ● prebiva oseba. pomemben za vložitev izrednega pravnega sredstva ali odločanje o njem. Stranke in priče niso dolžne trpeti ogleda na lastnem telesu. je pristojno okrajno sodišče. ki vodi postopek. ● po pravnomočnosti končne odločbe. Zavarovanje dokazov se uporabi. (3) razloge.Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja. Ogled Z ogledom sodišče ugotavlja z neposrednim čutnim zaznavanjem lastnosti oseb ali stvari oz. ZPP ne pozna dokaznih pravil. ker se dokaz na glavni obravnavi ne bi mogel izvesti. (2) dokaze. Stranka lahko predlaga zavarovanje: ● pred pravdo. POSAMEZNA DOKAZNA SREDSTVA 1. na katerem je izražena misel. Dokaze je možno izvajati tudi po končani glavni obravnavi. Ta lahko pooblasti predsednika senata za opravo ogleda. resničnost dejanskih trditev strank. če je za ugotovitev določenega dejstva ali okoliščine potrebno. Za zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka ali med postopkom v nujnih primerih. Vsebina javne listine velja za resnično. Sodišče odloči o predlogu brez predhodne izjave nasprotnika. Predsednik senata jih lahko po izjavi strank popolnoma odpusti ali odredi. Je najbolj zanesljivo dokazno sredstvo. ali ● je javna listina nepravilno sestavljena. Zavarovanje dokazov izvede sodišče vedno na predlog stranke. ki naj se dokažejo. če ni smiselno čakati na izvedbo dokaza na glavni obravnavi. 3. o predlogu odloči sodnik posameznik pristojnega okrajnega sodišča. Listine Listina je vsak predmet. O predlogu odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. Vlogo za zavarovanje dokazov se vroči nasprotniku. Za zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom je pristojno sodišče. kjer: ● so stvari. ki naj se izvedejo. naj se začasno odstranijo iz dvorane. Katera dejstva se štejejo za dokazana. če se zavaruje dokaz. Listine so: (1) javne listine – potrebni so 3 elementi: 62 . 2. in ● vseh dokazov skupaj. če je nevarno odlašati. 2. razen vrednotenja javnih listin. Predmet ogleda so osebe in stvari. Če se izvaja zavarovanje dokazov zunaj postopka. in ● uspeha celotnega postopka. pred katerim teče postopek. da si sodišče stvar neposredno ogleda. ali ● bo njegova izvedba težja. ● med pravdnim postopkom. če stvari ni možno prenesti na sodišče ali je predrago. Ocenjevanje dokazov Temeljno načelo je načelo proste presoje dokazov. Glavna predpostavka za zavarovanje dokazov je utemeljena bojazen. ki si jih je treba ogledati. V vlogi za zavarovanje dokazov mora predlagatelj navesti: (1) dejstva. da: ● so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. zaradi katerih meni. Ogled se opravi pred senatom. Možno je dokazati. Zaslišane priče se lahko znova pokličejo ter se zaslišijo v (ne)navzočnosti drugih prič in izvedencev. ker je trajnega pomena. da: ● se dokaz pozneje ne bo več mogel izvesti. ki jo je treba zaslišati. Ogled se opravi. odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje: ● vsakega dokaza posebej.

3. (2) Edicijska dolžnost nasprotnika Nasprotnik je dolžan izročiti listino. Vprašanje. ki je po vsebini skupna za 3. ki se v postopku dokazujejo. če ni z zakonom drugače določeno. da je listina za stranko neugodna. Če 3. sposobnost biti priča Priča je oseba. če lahko odreče pričanje ali odgovore na posamezna vprašanja. presoja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Priča ne more biti stranka ali njen zakoniti zastopnik. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Običajno sodišče šteje. da listine ni pri njej. ker je dovoljen nasprotni dokaz. (3) Izročitev listine državnega organa Listina se nahaja pri državnem organu ali osebi. če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. ki se dokazuje. da bi bila listina pri njem. ● dolžnost izpovedati o dejstvih vse. (4) Edicijska dolžnost tretjih oseb Tretjemu se lahko s sklepom naroči/naloži izročitev listine. sodišče izvede postopek za ugotovitev tega dejstva.1) izda jo državni organ ali (pravna/fizična) oseba. ki v postopku pred sodiščem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev. overjene po predpisih. imajo ob pogoju vzajemnosti enako dokazno moč kot domače listine. 3) izdana je v predpisani obliki. Gre za praesumptio iuris. če: 1) se je v pravdi sam nanjo skliceval v dokaz svojih navedb. sodišče presodi po prostem prepričanju. Če nasprotnik zanika. c) Nedopustnost zaslišanja Kot priča ne sme biti zaslišan. ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. oseba zanika edicijsko dolžnost. Stranka lahko odreče predložitev listine. 63 . Edicijska dolžnost = dolžnost izročitve listine: (1) Izročitev listine predlagajoče stranke Stranka mora sama predložiti listino. Stranke v izročitev listine ni možno prisiliti. ki izvršuje javna pooblastila. ki je zmožna dati podatke o dejstvih. Priča je lahko pooblaščenec ali stranski intervenient. če: 1) mora 3. 2) gre za listino. Dolžnost pričevanja vsebuje: ● dolžnost priti na sodišče. ki jo mora po zakonu izročiti (npr. Če stranka noče izročiti listine. Overovitvena klavzula na javni listini ima javni pomen – takšna listina je javna listina. ali je priča sposobna izpovedovati. 2) izdana je v okviru pristojnosti organa ali organizacije. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. (2) zasebne listine – niso javne. b) Dolžnost pričevanja Kdor je povabljen za pričo. ki se sklicuje na listino. Sodišče si preskrbi listino po uradni dolžnosti. Sposobnost biti priča ni odvisna od poslovne sposobnost. ● dolžnost govoriti resnico. četudi laže. oseba listino po zakonu hraniti. ima jo v hrambi) – izročitev listine je možna s posebno tožbo (edicijski zahtevek). osebo in stranko. Stranka ne more doseči. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. kar priča pomembnega ve. Tuje javne listine. Glede dokazne moči zasebnih listin ni nobenih pravil. Priče a) Pojem priče. Na njih lahko podpis overi pooblaščeni državni organ ali oseba. mora priti na povabilo in mora pričati. ki je izvršilni naslov in se izvrši po pravilih izvršilnega postopka. 3) velja listina glede na njeno vsebino skupno za obe stranki – izročitev listine je možna s posebno tožbo. Sodišče to lahko naredi. Priča je lahko vsaka oseba. kar se v njej potrjuje ali določa = domneva o resničnosti vsebine javne listine. da se ji listina izroči ali pokaže. o tem odloči pravdno sodišče s posebnim sklepom. kakšnega pomena je listina zanjo. 2) gre za listino. Dokazna moč listin – javna listina dokazuje resničnost tistega. ki izvršuje javna pooblastila (notar).

ali so opravičeni razlogi za odklonitev. kar ji je stranka povedala kot svojemu pooblaščencu. Strokovnjak. ter povedati pričino ime in priimek. lahko uporabi proti priči prisilna sredstva. Priče. Sodišče izvede dokaz z izvedenci. ki jih je glede spornega pravnega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik stranke. kar ji je stranka ali druga oseba izpovedala kot verskemu sposvedniku. s katerim sodišče ne razpolaga. pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. Zaradi nevarnosti pred premoženjsko škodo lahko priča odreče pričanje: ● o pravnih poslih. za katera je zvedela kot odvetnik ali zdravnik. Če priča odgovor odkloni. 4. ● izgubljenega zasluška. sodišče presodi. da se njene izpovedbe preizkusijo. sklenitve zakonske zveze ali smrti. Na podlagi strokovnega znanja dajejo mnenja o preteklih dogodkih. e) Odklonitev odgovora na posamezna vprašanja Priča lahko odkloni odgovor na vprašanje. Če niso upravičeni. če je za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. o čem naj priča izpove. Priče se na narok povabijo s posebnim vabilom. ● o dejstvih glede premoženjskih razmerij. svojega zakonca (in svaštvo do 3. dokler priča ni pri volji pričati – največ en mesec. kar je sam v preteklosti ali sedanjosti čutno zaznal. ki jih je sam zapazil zaradi potrebnega strokovnega znanja. ● o dejanjih. ● spravila v veliko premoženjsko škodo. se zaslišijo v njihovem stanovanju. temveč na podlagi pravil znanosti in stroke le sklepa na (ne)obstoj pravno relevantnih dejstev.d) Oprostitev pričevanja Priča sme odreči pričanje: (1) o tem. ki se zaradi starosti. lahko sodišče odredi prisilno privedbo na njene stroške ali jo kaznuje s kaznijo do 300'000 SIT. Opozori se jih na: ● dolžnost pričevanja. Priče se zaslišijo vsaka zase brez navzočnosti kasneje zaslišanih prič. (2) o tem. Priča ima pravico do povračila: ● stroškov. jo da sodišče zapreti. posvojitelja in posvojenca: ● spravila v hudo sramoto. ● stroškov za prehrano in prenočišče. če priča noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja ter za to ni upravičenih razlogov. Nato ji člani senata in stranke (prek zastopnikov ali pooblaščencev) postavljajo vprašanja. Prisege ZPP ne pozna. kolena). Če v redu povabljena priča ne pride in izostanka ne opraviči. 64 . Če se izpovedbe prič ne ujemajo. f) Postopek s pričami Stranka. poklic in prebivališče. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. Najprej priča pove vse. kolena). naj se določena oseba zasliši kot priča. Izvedenci posredujejo sodišču zapažanja o pomembnih dejstvih. Zapor traja. ● spravila v kazenski pregon. zdravnik) in NE kot izvedenec. ki izpoveduje o dejstvih. če bi z njim sebe. skrbnika. ki predlaga. Izvedenci Izvedenec je oseba. (3) o dejstvih. je možno priče soočiti. Sodišče pričo kaznuje s kaznijo do 300'000 SIT. Opozori jo na posledice krive izpovedbe. Izvedenec ne izpoveduje ničesar. v procesu nastopa kot izvedena priča (npr. bolezni ali hudih telesnih hib ne morejo odzvati vabilu. ● o dejstvih glede rojstva. Sodišče presoja. svoje sorodnike (v ravni črti in v stranki črti do 3. kar o zadevi ve. Priče se zaslišujejo na glavni obravnavi. ● posledice neopravičenega izostanka. ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Predsednik senata opozori pričo. dopolnijo ali razjasnijo. mora navesti. vezanih na rodbinsko ali zakonsko zvezo. ali so razlogi za odklonitev pričanja upravičeni. Če priča kljub kazni še vedno noče pričati. ● pravico do povrnitve stroškov.

zakonsko ali statutarno določena kot zastopnik. do katerih je prišel na temelju svojega strokovnega znanja. zaradi katerih lahko priča odreče pričanje ali odgovor na vprašanje. Sodišče odloči. znanosti. Izjemoma ga je možno izvesti po predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku. sodišče šteje. ko izve za razlog izločitve – najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem. preobremenjenost). kako izvedenec poda izvid in mnenje: ● ustno na glavni obravnavi. Splošni oris postopka na prvi stopnji Namen postopka na I. kakšen pomen ima takšno ravnanje. stopnji je: ● zbrati vse procesno gradivo – ugotoviti pravno relevantna dejstva (praemissa minor sodniškega silogizma) s pomočjo: ○ dokazov. Postavijo se s posebne liste stalnih sodnih izvedencev. Za pravno osebo se zasliši oseba. ki imajo potrebno znanje iz določene stroke oz. Upravičeni so tudi do nagrade za svoje delo. Obstajajo specializirani zavodi za opravljanje izvedenskih del. da vsak izvedenec izvid in mnenje posebej. Zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi – ni je možno prisilno privesti na sodišče (kadar se ni odzvala sodnemu vabilu) in ni je možno prisiliti k izpovedbi. Kot izvedenec lahko nastopa oseba. Izvedenec nastopa kot pomočnik sodišča. Izvedensko delo obsega: ● izvid – v njem opiše izvedenec vse dejanske ugotovitve. Če eni stranki niso znana sporna dejstva ali njeno zaslišanje ni možno. da je stranka dolžna govoriti resnico in povedati vse. Lahko ga pooblasti predsednik senata ali zaprošeni sodnik. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more priti ali bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške. ki je bila zaslišana kot priča. Sodišče le presodi. Kot izvedenci lahko nastopajo vedno le polnoletne in poslovno sposobne osebe. Dvanajsto poglavje: POTEK POSTOPKA NA PRVI STOPNJI § 66. Dokazovanje z zaslišanjem strank se izvede na glavni obravnavi pred senatom. V poštev pridejo vsi izločitveni razlogi. se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. 5. Če obstajajo nasprotja v mnenju enega izvedenca ali nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Predlog za izločitev mora dati stranka takoj. če se strinjajo. Namesto pravdno nesposobne stranke se zasliši njen zakoniti zastopnik. ● pisno pred glavno obravnavo (bolj pogosto). Izvedenstvo je možno zaupati tudi strokovnemu zavodu. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK 1. Pred postavitvijo o tem zasliši stranke. Praviloma je treba zaslišati obe stranki. nejasni ali nepopolni in teh pomanjkljivosti ni možno odpraviti z novim zaslišanjem. Izvedenci imajo pravico do enakega povračila stroškov kot priče. Če so med podatki izvedencev nasprotujoči. ki izda končno odločbo. ● mnenje – v njem izvedenec ocenjuje ugotovljena dejstva s stališča svoje stroke. se zasliši le druga stranka. Zaslišanje strank tudi spada med dokaze. Več izvedencev lahko poda izvid in mnenje skupaj. Na zahtevo sodišče oprosti izvedenca dolžnosti iz razlogov. Če se ne strinjajo. 65 . Če v redu povabljeni izvedenec ne pride na narok ali brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. ga sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo do 300'000 SIT. Za zaslišanje strank veljajo določbe o dokazovanju s pričami. Velja. če je pooblaščen za izvedbo tega dokaza. Če stranka izve za izločitveni razlog po opravljenem izvedenskem delu. V zapletenih primerih se postavi več izvedencev. Izvedenec je dolžan sprejeti dolžnost ter podati izvid in mnenje. kar ve o zadevi. ter iz drugih upravičenih razlogov (npr. da je bila izločitev zahtevana pravočasno. se zahteva mnenje drugih izvedencev.Izvedenca določi pravdno sodišče s posebnim sklepom.

ker sprejemanje procesnih odločitev ne predstavlja sojenja. zavarovanje dokazov. ki jih je možno ugotoviti v tej fazi procesa: ○ procesna sposobnost. v katerih navedejo: ● dejstva. ○ izkustvenih pravil. 66 . in (3) je bila plačana sodna taksa. če ZPP ne določa drugače. in 2) ali so podane procesne predpostavke. in ● ali obstajajo procesne predpostavke. ki jo izvajajo sodniki. ○ ali je bila tožba vložena prepozno. če: (1) sodišče meni. ● uporabiti na ugotovljeno dejansko stanje pravna pravila (praemissa maior sodniškega silogizma). Po tožbi so faze postopka: (1) predhoden preizkus tožbe – namenjen je oceni: 1) ali je tožba pravilno sestavljena. in (2) je tožba popolna. če: (1) ugotovi pomanjkanje procesnih predpostavk. ○ res iudicata. ○ litispendenca. ○ ali je podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe. ustavitev postopka. ● izrečo sodbo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. Sklep o zavrženju tožbe pomeni konec postopka na I. Tožba se tožencu vedno vroči zaradi odgovora na tožbo – pisni pripravljalni postopek. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. Vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora na tožbo Tožba se vroči tožencu. dopolni vloge. intervencija. vstop prednika v pravdo. Predsednik senata tožbo zavrže. Glavna procesna aktivnost strank in sodišča se odvija na glavni obravnavi. Pravdni postopek se začne s tožbo. (3) razpis glavne obravnave. Pri tem presoja: ● ali je tožba razumljiva in popolna. Sodišče mora vročiti tožbo tožencu v 30 dneh od njene vložitve oz. da nanjo odgovori.○ pravil znanosti in strok. in (2) stranka kljub dodatnemu roku ne popravi oz. Med pripravami do naroka ima predsednik senata pravico sprejemati procesne sklepe in sklepe procesnega vodstva (npr. Med pripravami stranke lahko pošiljajo vloge. Po koncu obravnave sodišče izda odločbo. ● dokaze. 3. temveč gre za pripravljalna procesna dejanja. (3) izda zamudno sodbo. na kateri sodišče izvaja dokaze in ugotavlja pomembna dejstva. in ● podatkov. ki ga ni možno sanirati. ○ sodna jurisdikcija. (2) vročitev tožbe tožencu. ○ res transacta. Nekatere sklepe lahko izdaja strokovni sodelavec. Izjemoma počaka z odločitvijo do prejema odgovora na tožbo. ki so sodišču znani. (2) izda sodbo na podlagi odpovedi. Popolno procesno razmerje se vzpostavi z vročitvijo tožbe tožencu. da so podane predpostavke za pravdni postopek. Vložitev tožbe in predhoden preizkus tožbe Po vložitvi tožbe opravi predsednik senata obvezen predhodni preizkus tožbe. Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. (4) sprejme na zapisnik sodno poravnavo. To je še vedno v skladu z ustavno funkcijo sojenja. ki jih nameravajo predlagati. Glavno obravnavo je treba pripraviti. Toženec mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. 2. Predsednik senata lahko med pripravami za glavno obravnavo: (1) izda sodbo na podlagi pripoznave. v 30 dneh od oprostitve plačila sodnih taks.). Predsednik senata odloča in postopa na podlagi: ● podatkov iz tožbe. itd. stopnji.

V postopku s pravnimi sredstvi se ocenjuje: ● ali je stranki glede na zapletenost dejanskega stanja in pravne problematike ostalo dovolj časa za pripravo na glavno obravnavo. ki pridejo na glavni obravnavi do izraza: ● načelo javnosti. Če sodišče opusti vročitev vabila na narok za glavno obravnavo. Pogoji za izdajo zamudne sodbe so: (1) tožencu je bila tožba v redu vročena. Prof. (2) zamudna sodba. za katere je odločil. in ● ali je prepozna vročitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. Določiti ga je treba tako. Samostojna načela za glavno obravnavo: ● načelo obligatornosti glavne obravnave. da jih bo povabil na glavno obravnavo. da izdaja zamudne sodbe v takšnih primerih izdaja zamudne sodbe ni upravičena. v katerem delu. ● načelo enotnosti glavne obravnave. Prepozna vročitev je relativna bistvena kršitev postopka. predlaganih dokazih in pravnih vidikih spora. 2. 67 . Odgovor na tožbo vroči sodišče tožniku v 30 dneh od prejema. 4. GLAVNA OBRAVNAVA 1. Če nasprotuje delno. zatrjevanih dejstvih.Toženca se opozori. Tožnik in toženec tako zavzameta svoja stališča o zahtevku. kaj se zgodi z nepopolnimi odgovori. da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodne odločbe. ki jih je predložil tožnik. niso v nasprotju: ● z dokazili. (4) sodba na podlagi pripoznave. navedenih v odgovoru. Načela glavne obravnave Temeljna načela postopka. ● načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva. ● načelo koncentracije glavne obravnave. (3) tožba je sklepčna = utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev. ali toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali delno. da ostane strankam dovolj časa za pripravo – najmanj 15 dni od prejema vabila. da bo sodišče v primeru neodgovora izdalo zamudno sodbo. ki jih lahko izda med pripravami za glavno obravnavo. in ● s splošno znanimi dejstvi. Izjemoma je možno izdati sodbo brez glavne obravnave: (1) plačilni nalog. Ude meni. ZPP ne pove. Na njej sodišče na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere procesno gradivo. ● načelo ustnosti. (4) dejstva. Toženec mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze za ugotavljanje dejstva. ● načelo neposrednosti. če predsednik senata ugotovi. V tej fazi lahko izda predsednik senata vse sklepe. je treba obrazložiti. (5) kontradiktorna sodba v sporih majhne vrednosti in gospodarskih sporih. navedenih v tožbi. § 67. s katerim stranke ne morejo razpolagati. Predpostavke za izdajo zamudne sodbe je treba razlagati čim bolj ozko. ● načelo kontradiktornosti. Namen glavne obravnave Glavna obravnava je najbolj pomemben stadij pravdnega postopka. (2) ne gre za zahtevek. Iz obrazložitve mora izhajati. Razpis glavne obravnave V civilnem pravdnem postopku je glavna obravnava obvezna. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. (3) sodba na podlagi odpovedi. Vsako vsebinsko upiranje zahtevku je treba razumeti kot odgovor na tožbo. Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. ki je podlaga odločbi o tožbenem zahtevku. gre za absolutno bistveno kršitev postopka. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Glavna obravnava je obvezna. na katera se opira tožbeni zahtevek.

To okoliščino morajo zatrjevati in dokazati stranke. da se narok preloži. ● daje besedo članom senata in strankam (zakonitim zastopnikom in pooblaščencem). Predsednik senata pri materialnem procesnem vodstvu razkrije svoje gledanje na dejanske in pravne elemente civilnega spora. temveč le prebere zapisnike o tem. Sodišče skrbi.Načelo koncentracije zahteva. naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze. ● izvaja dokaze. ● izprašuje stranke. Do konca glavne obravnave lahko toženec: ● zahteva od tujega tožnika položitev tožniške varščine. če je le mogoče. se prepriča: ● ali so bili v redu povabljeni. in ● določi dokazna sredstva. Formalno procesno vodstvo se nanaša na zunanji potek postopka. ● dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Materialno procesno vodstvo pomeni. da so nepomembni. Če niso. če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na 1. Sodišče predlagane dokaze. ● dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja. Zoper sklepe glede vodstva obravnave ni posebne pritožbe. Izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. Toženec nato odgovarja na njene navedbe. na poznejših narokih lahko navaja nova dejstva in nove dokaze le. naj stopi namesto njega v pravdo kot toženec. potrebna za ugotovitev njenih predlogov. Senat lahko sklene. za katere meni. Enako velja za strokovnega sodelavca. in ● pozove svojega prednika. v katerem: ● opredeli sporna dejstva. opravljena na več narokih. Pred spremenjenim senatom se glavna obravnava MORA znova začeti – senat lahko odloči. dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari. Stranka mora: (1) navesti vsa dejstva. Glavna obravnava se nadaljuje. Stranke lahko podajo svoja pravna naziranja glede spornega predmeta. da se glavna obravnava začne znova. Če se preloži. se glavna obravnava vseeno opravi. ki se bodo izvedla na glavni obravnavi. da predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način. predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov. dejanske navedbe in ponujeni dokazi strank. ali so prišli vsi povabljeni. naroku. Potek glavne obravnave Začne jo predsednik senata z razglasitvijo predmeta obravnavanja. Sklepe procesnega vodstva je možno izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari. če je to mogoče. Prvi narok se prične s podajanjem tožbe. Nato se obravnavajo predlogi. 68 . da ne bo znova zaslišal prič in izvedencev ter opravil ogleda. Sodišče ni vezano na svoj sklep glede vodstva obravnave. Načelo enotnosti pomeni. ● razglaša odločbe senata. Ne sme upoštevati dejstev. Nato ugotovi. da se opravi glavna obravnava na enem samem naroku. da se med obravnavo: ● navedejo vsa odločilna dejstva. potrebne za ugotovitev njenih navedb. da se šteje za celoto glavna obravnava. 3. Pravica navajanja novih dokazov (ius novorum) – stranka mora najkasneje na 1. ● ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank. (2) ponuditi dokaze. da je postopek zakonit in smotrn. V obdobju med razpisom glavne obravnave ima predsednik senata enaka pooblastila kot med pripravami na glavno obravnavo. Če ne pride na prvi ali poznejši narok tožnik ali toženec. Tožnik lahko umakne tožbo brez privolitve toženca. Predsednik senata: ● vodi glavno obravnavo. (3) se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Razpravljanje o procesnem gradivu začne senat z dokaznim sklepom. in ● ali so opravičili svoj izostanek. Pri tem mora ostati strogo nepristranski. o katerih naj se izvedejo dokazi. se opravi narok pred istim senatom. ki jih nobena stranka ni zatrjevala (razpravno načelo). zavrne. Senat lahko sklene. Sodišča nanje ni vezano.

Združitev pravd Sodišče lahko združi pravde za skupno obravnavanje. V bolj zapletenih zadevah sodišče sodbo izda pisno. Pisna sodba se vroči strankam v 30 dneh od dneva končane glavne obravnave. ali (3) je strankin odvetnik odstranjen z glavne obravnave. samostojnega podjetnika in odvetnika. Prekinitev postopka a) Pojem prekinitve Prekinitev je zastoj v pravdi. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Pri tem senat lahko odloči. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi Med glavno obravnavo je dolžnost predsednika senata skrbeti za red v sodni dvorani in dostojanstvo sodišča. ● se poroča na zapisnik o dokazih. Pri preložitvi naroka se predložijo za naslednji narok vsi novi dokazi. ki vsebujejo pomembne dokaze. da je treba raziskati še nekatera dejstva oz. Po zaključku obravnave se senat posvetuje in glasuje. kako je treba nanj odgovoriti (kapciozno vprašanje). Posledica združitve je skupno obravnanje in skupen dokazni postopek. § 68. do 1'000'000 SIT za pravno osebo. Sodbo razglasi predsednik senata. Sodišče lahko obravnava in odloči o teh ugovorih skupaj z glavno stvarjo ali ločeno. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. 5. 4. ga senat lahko odstrani iz sodne dvorane in kaznuje s kaznijo do 300'000 SIT za fizično osebo oz. V primeru zavrnitve ugovora vnese odločbo o ugovoru v odločbo o glavni stvari. Z njo preneha vsa procesna aktivnost. O združenih pravdah lahko sodišče izda skupno sodbo. Če udeleženec postopka ali poslušalec žali sodišče ali druge udeležence postopka. se narok na zahtevo stranke preloži. Rok je instrukcijski in ga sodišča pogosto prekoračijo. da: ● se preskrbijo spisi. 6. izvesti še nekatere dokaze. da preloži narok za glavno obravnavo. Med tem lahko sklene. če: (1) se izkaže. da se končana obravnava začne znova. Prekinitev nastopi: 69 . ali (2) je v vprašanju že vsebovano. če: ● teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd. Novi narok se opravi po možnosti pred istim senatom. Razdružitev pravd – pri objektivni kumulaciji lahko senat odredi ločeni obravnavanje zahtevkov in o njih izda ločene sodne odločbe. Na procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. se opravi narok brez njene navzočnosti.Med glavno obravnavo lahko stranka postavlja vse materialne in procesne ugovore. ZASTOJI V POSTOPKU 1. da izda odločbo. Če se odstrani pooblaščenca. Po zaslišanju strank lahko senat odloči. ovira delo sodišča ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda. Glavno dogajanje na obravnavi je izvajanje dokazov. pri čemer se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov. in ● se s tem pospeši obravnavanje in zmanjšajo stroški. ki nastopi neodvisno od volje strank. če je potrebna dopolnitev postopka ali razjasnitev posameznih važnejših vprašanj. Če se odstrani stranko. Preložitev in zaključek glavne obravnave Senat lahko sklene. Pred spremenjenim senatom se MORA glavna obravnava začeti znova. ki so sodelovali na končnem naroku za glavno obravnavo. O odstranitvi odvetnika. ali (2) tožnik spremeni tožbo. da je stvar zrela za presojo. odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika se obvesti Odvetniška zbornica. Predsednik senata lahko prepove vprašanje stranke ali odgovor na vprašanje. Senat lahko sklene. Ko senat meni. predsednik senata naznani konec glavne obravnave. da se glavna obravnava začne znova. da se o zaslišanju prič in izvedencev ter opravi ogleda le preberejo zapisniki. Sodbo izdajo predsednik in člani senata. v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev. če: (1) se vprašanje ne tiče zadeve.

Če prekinitev nastopi po končani glavni obravnavi. da je zakon.(1) na podlagi samega zakona – zaradi dogodkov. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo postopek. ki ga mora uporabiti. Mirovanje nastopi. za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. da bo prekinilo postopek do pravnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. ki je zaradi izrednih dogodkov odrezano od sodišča. (6) drug zakon tako določa. • je bilo storjeno kaznivo dejanje. dokler se postopek ne nadaljuje. ko je oglas o začetku stečajnega postopka pritrjen na sodno desko. če: (1) stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost in v pravdi nima pooblaščenca. Izostanek z naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom NE povzroči mirovanja postopka. ki jih taksativno našteva zakon (= obligatorna prekinitev). Pravne posledice stečaja nastopijo z dnem. Mirovanje postopka Mirovanje nastopi po volji strank. sklep o prekinitvi je konstitutivnega (oblikovalnega) pomena. (4) nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. (5) zaradi vojne ali drugih vzrokov sodišče preneha delati. če odsotna stranka predlaga opravo naroka v njeni odsotnosti). če: (1) sklene. ali (2) na podlagi sodne odločbe – po odredbi sodišča (fakultativna prekinitev). ko sodišče stranke vroči sklep o nadaljevanju postopka. Pravdni postopek se nadaljuje po uradni dolžnosti po odločitvi US. Sodišče lahko po lastni presoji ali na predlog prekine postopek. ali: • je bil storjen gospodarski prestopek. lahko sodišče izda odločbo. učinkovati začnejo. če meni. sklep o prekinitvi je deklaratorne narave. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. (3) ena stranka ne pride na narok kljub v redu povabilu in druga predlaga mirovanje (to ne velja. (3) stranka kot pravna oseba preneha obstajati ali ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. Volja je lahko izražena izrecno ali s konkludentnimi dejanji. Sodišče prekine postopek na podlagi § 156 Ustave in začne postopek pred Ustavnim sodiščem. c) Pravne posledice prekinitve in nadaljevanje postopka Glavne posledice prekinitve so: (1) prenehajo teči vsi roki. 2. Novi zakoniti zastopni. (3) pravdna dejanja stranke med prekinitvijo nimajo nobenega učinka zoper nasprotnika. V primeru fakultativne prekinitve se postopek nadaljuje po iniciativi sodišča. b) Razlogi za prekinitev Postopek se na podlagi zakona VEDNO prekine. določeni za procesna dejanja. in • ali je storilec odgovoren. Prekinjeni roki začnejo teči od dneva. kadar sodišče odloči. Fakultativna prekinitev lahko nastopi tudi. če: (1) se obe stranki tako sporazumeta. ko se postopek nadaljuje. 70 . ki nima učinka. Postopek se običajno nadaljuje na predlog ali pobudo stranke. (2) živi stranka na območju. Pri nepodedljivih osebnih pravicah smrt stranke povzroči ustavitev pravdnega postopka (= več kot prekinitev). (3) je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna: 1) od tega. (2) v času prekinitve sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. (2) nobena stranka ne pride na narok za glavno obravnavo ali se na naroku noče spustiti v obravnavanje. protiustaven. IN 2) od tega: • kdo je storilec. (2) umre zakoniti zastopnik stranke ali preneha njegova pravica za zastopanje in stranka nima pooblaščenca v pravdi.

3. Trinajsto poglavje: KONEC POSTOPKA NA PRVI STOPNJI § 69. Postopek v mirovanju se nadaljuje na predlog katerekoli stranke. Stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka po poteku 3 mesecev od dneva nastopa mirovanja. Primeri dejanskih zastojev: ● sodišče počaka s postopkom. se šteje. ga v celoti ali delno zavrne. Med mirovanje nastanejo enake pravne posledice kot pri prekinitvi postopka. Meritorne ali vsebinske odločbe so SODBE – z njimi sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi kontradiktorne javne obravnave. Dejanski zastoji v postopku ne vplivajo na potek rokov in učinkovanje procesnih dejanj strank in sodišča. SPLOŠEN PREGLED NAČINOV ZAKLJUČKA POSTOPKA NA PRVI STOPNJI Postopek na I. Pri sodni poravnavi sodišče sporazum strank le vpiše v zapisnik. Sodišče le dejansko ne nadaljuje procesne aktivnosti. (2) nobena stranka ne predlaga nadaljevanja postopka od 4 mesecih od dneva. zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode).Ko nastopijo pogoji za mirovanje. Odpoved zahtevku s strani tožnika in pripoznava zahtevka s strani toženca tudi povzročita konec postopka. razen tega. če je predmet spora osebnostna pravica. spada smrt stranke. s katerim ne dovoli sodne poravnave. Pojem sodne poravnave 71 . vezana na zakonske roke – takšna dejanja imajo učinek proti sodišču in nasprotniku. v katerem navede. (4) v gospodarskih sporih obe stranki izostaneta s prvih dveh narokov za glavno obravnavo. Med druge dogodke. 2) meritorne odločbe. Meritorne odločbe se izdajo kot sklepi v: ● pravdah zaradi motenja posesti. ko je nastopilo mirovanje postopka. § 70. ● sodišče počaka s postopkom do pravnomočnosti sklepa. Sodišče zahtevku v celoti ali delno ugodi oz. in ● postopku za izdajo plačilnega naloga. Stranka lahko opravi procesna dejanja. ki je dediči ne morejo podedovati (npr. Umik tožbe se v določenih primerih predpostavlja: (1) tuji tožnik ne dokaže. ki postavi novega zastopnika). in ● sodna poravnava. Če ga ne predlaga v 4 mesecih od dneva nastopa mirovanja. ne da bi poravnavi dodalo odločitev. kdaj je postopek začel mirovati. ● sodišče počaka z obravnavanjem višine tožbenega zahtevka do pravnomočnosti vmesne sodbe. vendar sodišče na njuni podlagi izda sodbo. sodišče izda deklaratoren sklep. V primeru umika tožbe učinkujejo strankina procesna dejanja neposredno – sodišču ni treba dodati svoje procesne aktivnosti. (3) zaradi drugih dogodkov. da je dal varščino za pravdne stroške. da je tožba umaknjena. Dispozitivna akta strank sta: ● umik tožbe. (2) z odločbami sodišča: 1) procesne odločbe. (3) tožnik po opominu sodišča ne plača takse za tožbo. da NE prenehajo teči zakonski roki. Sklep sodišča o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe je deklaratorne narave. stopnji se konča: (1) z dispozitivnimi akti strank. Procesne odločbe so SKLEPI – z njimi sodišče zavrže tožbo zaradi pomanjkanje procesnih predpostavk. če zakoniti zastopnik pri zastopanju ne kaže potrebne skrbnosti (to sporoči skrbstvenemu organu. SODNA PORAVNAVA 1. ki povzročijo zaključek pravde.

(5) nanaša se na sporni predmet. Procesni učinek sodne poravnave je konec pravdnega postopka. četudi teče pritožbeni postopek. Vsebuje vse elemente obligacijske poravnave (= poravnava materialnega prava) in dodatne: (4) med postopkom je sklenjena pred sodiščem. ki naj spor prepreči. Sestavine sodbe so: (1) UVOD. Sodna poravnava. Procesna učinka sodne poravnave sta: (1) spor med strankama je končan. Proti sklepu se stranki lahko pritožita. Nujno mora iti za vzajemno popuščanje. 3. Če le ena stranka popusti drugi. Poravnava je možna tudi samo o koncu sodnega spora. da je sodna poravnava dovoljena. Za njeno veljavnost morajo biti izpolnjeni vsi pogoji materialnega prava za veljavno sklepanje pogodb in vsi pogoji procesnega prava. (2) stranki s poravnavo odstranita spor ali negotovost z vzajemnim popuščanjem. Možna je tudi poravnava pred začetkom sodnega spora. Izrek sodbe in njena dejanska in pravna podlaga S sodbo sodišče avtoritativno odloči o utemeljenosti zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev. Vanjo so lahko vključena tudi druga sporna pravna razmerja med strankama. sklenjena med postopkom. čas sklenitve in njeni pravni učinki Sodno poravnavo lahko sklenejo stranke le glede zahtevkov. Za njeno veljavnost morajo biti izpolnjeni pogoji procesnega prava. Sodna poravnava je poravnava. Preventivna poravnava je poravnava pred začetkom sodnega spora. vpiše v zapisnik sporazum o sodni poravnavi in ne izda nobenega sklepa. Dopustnost sodne poravnave. (2) pomeni izvršilni naslov – na njeni podlagi lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo. poravnava ima učinek pravnomočne sodbe – ni dovoljen nov sodni spor o predmetu. ki so jo sklenile stranke v pisni obliki med postopkom pred pravdnim sodiščem o spornem predmetu. s katerim ne dovoli poravnave. (6) sklenjena je v pisni obliki. (2) IZREK – vsebuje odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. stopnje. ki z vzajemnim popuščanjem prekine spor ali odpravi negotovost glede kakšnega pravnega razmerja med strankami ter določi vzajemne pravice in obveznosti strank. o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta). da poravnava ni dovoljena.Poravnava v obligacijskem pravu je dogovor strank. Procesna teorija – sodna poravnava je pogodba procesnega prava. (3) OBRAZLOŽITEV. 72 . Če sodišče meni. Naš sistem uveljavlja mešano teorijo. Sodno poravnavo je možno skleniti do pravnomočne odločbe v sporu. Vedno se sklene pred sodiščem I. Za njeno veljavnost morajo biti izpolnjeni vsi pogoji materialnega prava za veljavno sklepanje pogodb. izda sklep. 2. Mešana teorija – poravnava ima procesnopravne in civilnopravne učinke. Lahko ima materialnopravne učinke. SPLOŠNA PRAVILA O SODBI 1. Sodišče ne dovoli poravnave glede zahtevkov. § 71. Poravnava je sklenjena. Če sodišče meni. ko sodišče prebere zapisnik o poravnavi in ga stranki podpišeta. se mora nanašati na celoten sporni predmet ali njegov del. (3) stranki s poravnavo določita vzajemne pravice in obveznosti. Pravna narava sodne poravnave Civilnopravna teorija – sodna poravnava je pogodba materialnega prava. s katerimi stranke ne morejo prosto razpolagati. Na procesno predpostavke sklenjene sodne obravnave (res transacta) mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. ne gre za poravnavo. Bistveni elementi poravnave: (1) stranki s poravnavo uredita sporna ali negotova pravna razmerja. s katerimi prosto razpolagajo (= dispozitivne pravice).

Pravna podlaga sodbe so pravila materialnega prava. dokler se ne doseže višina. Predsednik senata glasuje zadnji. če bo izpolnil obveznost v postavljenem paricijskem roku. se šteje. Sodišče odloži izdajo sodbe tudi. V obrazložitvi sodišče obravnava dejansko in pravno podlago sodbe = vse procesno gradivo. Strankam se vroči overjen prepis sodbe s poukom. Stranka lahko navaja nova dejstva pozneje. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. da se bo izognil izvršbi le. se izrek sodbe vedno javno prebere. razen če gre za zapleteno zadevo. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. ali ● je treba počakati na zapisnik o dokazih. Sodišče je vezano na svojo odločitev: ● pri ustni sodbi od razglasitve dalje. Stanje nepremoženjske škode upošteva sodišče na dan izdaje sodbe. Sodišče izdaja in razglaša sodbe v imenu ljudstva. Navzoči so lahko le člani senata in zapisnikar. če: ● je treba priskrbeti spise. ko je bila glavna obravnava končana. Izvirnik sodbe podpiše predsednik senata. ZPP predpisuje takšno možnost kot izjemo. Dejansko stanje sodbe predstavljajo dejstva. zavrnitvi zahtevka. da se vsa vprašanja podrobno preučijo. Pred odločitvijo o glavni stvari sodišče odloči o dopolnitvi postopka in drugih predhodnih vprašanjih. ki so po mnenju sodišča pomembna za razrešitev spora. vendar je v sodni praksi pravilo. Takšna sodba se strankam vroči v prepisu. uveljavljane zaradi pobota. lahko obsega tudi odločbo o (ne)obstoju terjatve. Če gre za zapleteno zadevo. ki ga sodišče določi tožencu za prostovoljno izpolnitev naložene dajatve. 2. ki jih postavi predsednik senata. ko je sodba izročena pošti zaradi dostave strankam = od trenutka. ime. Če je bila javnost izključena. Glasovanje se ponavlja. Odločbe o enostavnih vprašanjih lahko izda senat med zasedanjem. Senat odloča z večino glasov. da imajo pravico vložiti proti sodbi pravno sredstvo. Izdaja in razglasitev sodbe ter njena pisna izdelava Izdaja sodbe je določitev vsebine sodbe = odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. naroku za glavno obravnavo. ko je sodba "odpravljena". ki skrbi. ki so sodelovali na končnem naroku za glavno obravnavo. zapisnika. 73 . Glasovi za najvišji denarni znesek se prištejejo glasovom za najbližji znesek. Pisna sodba mora vsebovati: (1) UVOD – sodba se izreka o imenu ljudstva. dokler se ne doseže večina. Revotacija je sprememba sodbe. Sodbo izdajo predsednik in člani senata. Sodišče odloči. Če se glasovi pri določanju višine denarnega zneska razdelijo na več mnenj. Sodba se razglasi z javnim branjem izreka sodbe in kratko seznanitvijo navzočih z njenimi razlogi. ali se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. ki jih sodišče uporabi za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodišče mora izdelati pisno sodbo v 30 dneh od izdaje. če jih brez lastne krivde ni mogla navesti na 1. se izdaja sodbe lahko odloži za 30 dni od dneva. Rok je instrukcijski. Posvetovanje in glasovanje vodi predsednik senata. da o njem sploh ni odločilo. naslov sodišča. ● izvršilna klavzula – z njo sodišče opozori toženca. ki so jih stranke zatrjevale. ime in priimek predsednika in članov senata. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. ● pri pisni sodbi od trenutka. zastopnikov in pooblaščencev. Senat izda sodbo po posvetovanju in glasovanju. V tem primeru je treba izdati sodbo v 30 dneh od prejema spisov oz. V izrek se vnese tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe in vmesnem ugotovitvenem zahtevku. kratka navedba spornega predmeta. Njegova prekoračitev nima pravnih posledic. Sodbo je treba izdati takoj po koncu glavne obravnave. Pozneje nastalih dejstev sodišče ne upošteva.Pravnomočen postane le izrek sodbe. (2) IZREK – obsega odločbo o popolni ali delni ugoditvi oz. V dejansko podlago sodbe spadajo poleg dejanskega stanja tudi dejstva. Če sodišče odloči o zahtevku v obrazložitvi. se obravnavajo razlogi za vsako mnenje. priimek in prebivališče strank. v katerih so za odločitev pomembni dokazi. Del izreka sta tudi: ● paricijski rok = rok. vendar po mnenju sodišča za odločitev niso pomembna.

ki se v prepisu izroči strankam. (2) enostranske sodbe – temeljijo na procesnem gradivo. (2) ugotovitvene ali deklaratorne sodbe. ● pisne in računske pomote. ker v njej ni odločilo o vseh postavljenih zahtevkih. ● pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih. Glede na obseg odločitve se sodbe delijo na: (1) končne sodbe – z njimi sodišče odloči o vseh zahtevkih. (4) dopolnilne sodbe – z njimi sodišče dopolni prejšnjo sodbo. ki ga je predložila le ena stranka (npr. zamudna sodba). ki nadomeščajo prejšnje. (2) zavrnilne sodbe. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata. Absolutno bistveno kršitev postopka predstavljajo naslednje napake v sodbi: ● nerazumljivost izreka sodbe. 74 . Pri obrazložitvi dejanskega stanja obravnava in oceni vse izvedene dokaze. conclusio. ugotovitvena in oblikovalna sodba a) Dajatvena sodba Z dajatveno sodbo sodišče naloži tožencu.(3) OBRAZLOŽITEV – obravnava vse elemente civilnega spora. (3) oblikovalne ali konstitutivne sodbe. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. ● nasprotujoči si razlogi. VRSTE SODB 1. (2) procesne sodbe – izdajo se na podlagi procesnih pravil in imajo procesne posledice. ● pomanjkljivosti glede oblike. da v korist tožnika nekaj da. ● neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Poprava sodbe Predsednik senata lahko na predlog ali lastno pobudo vsak čas popravi: ● napake v imenu in številkah. Sodišče opredeli dejansko stanje in zavzame stališče do trditev. opusti ali trpi (= vsebina obligacije). Glede na postopek se sodbe delijo na: (1) kontradiktorne sodbe – v postopku sta sodelovali in prispevali procesno gradivo obe stranki. to sta: 1) sodba o razveljavitvi sodne poravnave. ● nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe. 2) sodba o razveljavitvi arbitražne odločbe. O popravi izda sodišče poseben sklep. ki jih šteje za nepomembne. (4) PRAVNI POUK – opisuje pravico do vložitve pravnega sredstva. ● pomanjkanje razlogov v sodbi. Glede na pravne posledice se sodbe delijo na: (1) materialne sodbe – temeljijo na uporabi materialnopravnih pravil in imajo materialno-pravne posledice. 2. Dajatvena. ● nejasni razlogi. 3. ● nasprotje v samem izreku sodbe. sem spadata tudi sodbi na podlagi pripoznave in odpovedi. § 72. stori. Glede na izrek se sodbe delijo na: (1) ugoditvene sodbe. Splošna razvrstitev sodb Sodbe se glede vsebine pravnega varstva delijo na: (1) dajatvene ali kondemnatorne sodbe. (2) delne sodbe – z njimi sodišče odloči o delu zahtevka. (3) vmesne sodbe – z njimi sodišče odloči o temelju zahtevka. Nato navede pravna pravila in izpelje sklep. se vročijo strankam popravljeni prepisi. (3) mešane sodbe – sodišče zahtevku delno ugodi in ga delno zavrne. Sodnih zmot (= napake sodišče pri odločanju) ni možno popraviti. ● nasprotje med razlogi sodbe o vsebinah listin in samimi listinami.

zato po zapadlosti dajatvenega zahtevka ni dopusten ugotovitveni zahtevek iz istega pravnega razmerja. 8 dni v meničnih in čekovnih sporih). Delna sodba je sodba o količinskem (kvantitativnem) delu tožbenega zahtevka: ● sodba o delu zahtevka. Delno sodbo lahko izda sodišče na predlog stranke ali po lastni presoji. Delno sodbo je možno izdati. Dopolnilno sodbo izda sodišče le na zahtevo stranke. znaša paricijski rok 15 dni (oz. b) Ugotovitvena sodba Z ugotovitveno sodbo sodišče izreče. da je tožbeni zahtevek v celoti ali delno utemeljen. ali 2) zahtevek iz nasprotne tožbe. Če se vmesna sodba nanaša na pravno razmerje. c) Oblikovalna sodba Z oblikovalno sodbo sodišče razveže. (2) je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. ali ● sodba o enem izmed več postavljenih zahtevkov. zato je možen vmesni ugotovitveni zahtevek. S pravnomočnostjo učinkuje le v okviru civilne pravde. zato se nanjo nanašajo vsa splošna pravila o sodbi. S potekom paricijskega roka postane sodba izvršljiva. (2) obsodba na izročitev ali prevzem stvari. 5. Dopolnilna sodba je sodba. Izjemoma je možno z ugotovitveno sodbo odločiti o obstoju spornih dejstev = ugotavljanje (ne)pristnosti listine. pravnega razmerja. Dajatveno sodbo je možno izdati le. vendar jih je sodišče (nehote) prezrlo. Toženec izpodbija podlago in znesek tožbenega zahtevka. Rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe tožencu. 6. 3. Če je prišlo do združitve pravd in je postala zrela za razsojo le stvar iz ene pravde. spremeni ali na novo oblikuje določeno pravno razmerje. pravno razmerje. veljavnost pogodbe). Po ZPP je vmesna sodba možna le pri zahtevkih. glavnih in stranskih. ki se glasijo na denarni znesek ali določeno količno nadomestnih stvari. s katero sodišče odloči o tožbenih zahtevkih oz. Po izdaji vmesne sodbe sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka. gre za končno sodbo. danih v najem ali zakup. 4. ki bi bilo lahko predmet posebne pravde (npr. Dajatvena sodba mora v izreku vsebovati paricijski rok = rok. (3) je bila vložena nasprotna tožba in je zrel za odločbo le: 1) zahtevek iz tožbe. če je toženčeva obveznost do konca glavne obravnave zapadla. 75 . Je običajna sodba v procesu. Delna sodba je možna pri objektivni kumulaciji in navadnem sosporništvu. če: (1) so od večih zahtevkov (zaradi pripoznave ali obravnavanje) le nekateri zreli za končno odločbo. Z vmesno sodbo sodišče le ugotovi.Dajatvena sodba vsebuje tudi deklaratorni (ugotovitveni) del o (ne)obstoju določene pravice oz. delu zahtevka. Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka = o podlagi oz. gre za delno sodbo. o katerih bi bilo treba odločiti s sodbo. ki po pravnomočnosti učinkuje tudi v drugih sporih. v katerem mora toženec izpolniti obveznost v izogib prisilni izvršbi. Če ni drugače določeno v posebnih predpisih. Ni možna pri enotnem in nujnem sosporništvu. V teh dveh primerih se lahko sodba izda pred prenehanjem pravnega razmerja in se izvrši po prenehanju. Končna sodba S končno sodbo sodišče odloči o vseh zahtevkih. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. Vmesno sodbo izda sodišče na predlog stranke ali po lastni presoji. Glavno vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka ni možno kumulirati (= združevati). utemeljenosti tožbenega zahtevka. Izjemi sta: (1) obsodba na plačevanje preživnine ali mesečne rente. Bolj pravilen pojem je popolna sodba. Sodba temelji na oblikovalnem upravičenju stranke in učinkuje brez izvršbe s samim izrekom. ali (ne) obstaja določena pravica oz. Gre za dejanski zastoj v postopku.

sila. ker sodišče I. Sodišče odloži izdajo sodbe. Nikoli se ne predpostavlja. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in dokler ne preteče pritožbeni rok zoper novo odločbo. stopnje. Zamudna sodba a) Teoretična podlaga za izdajo zamudne sodbe Kako ocenjevati popolno pasivnost toženca? ● sistem negativne litiskontestacije – pasivnost toženca je zanikanje zatrjevanih dejstev in upiranje tožbenemu zahtevku. 2) splošno znanimi dejstvi. Če sodišče meni. predsednik senata razpiše glavno obravnavo pred senatom. grožnja. ga predsednik senata zavrže. stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču II. Odpoved se mora nanašati na zahtevek. ki jih je predložil sam tožnik. b) Predpostavke za izdajo zamudne sodbe Zamudno sodbo sodišče izda zaradi nevložitve odgovora na tožbo. dokler sodišče ne izda sodbe. izdajo sodbe odloži in si pridobi obvestila o okoliščinah. Sodišče ne upošteva pripoznave. Ni potrebna privolitev toženca. Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. Če je predlog prepozen ali neutemeljen. na katera se opira tožbeni zahtevek. Če se stranka pritoži. ● napak volje – zmota. ga s sklepom zavrže. Do izdaje sodbe je možno pripoznavo preklicati. (5) dejstva. Fikcija odpovedi – če v sporih majhne vrednosti v redu povabljeni tožnik ne pride na narok. Pritožba je možna le zaradi: ● bistvenih kršitev pravdnega postopka (= nepravilna uporaba procesnega prava). s katero zavrne tožbeni zahtevek. pravili morale. Če senat spozna. da pripoznava ni dovoljena. Pripoznava mora biti izrecna in jasna. Zoper sodbo na podlagi pripoznave je manj pritožbenih razlogov. Izjava o pripoznavi mora biti dana na naroku pred sodiščem ali v pisni vlogi. sila. stopnje. o tem izda sklep. ● napak volje pri pripoznavi – zmota. grožnja. da je predlog neutemeljen. se taka pritožba šteje kot predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe. V primeru pripoznave sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo. Sodba na podlagi pripoznave Pripoznava je enostranska izjava toženca. Predpostavke so: (1) toženec ni vložil odgovora na tožbo. stopnje ni odločilo o vseh zahtevkih. Tožnik lahko odpoved prekliče do izdaje sodbe brez privolitve toženca. 7. Pritožba zoper sodbo na podlagi odpovedi je možna le zaradi: ● bistvenih kršitev pravdnega postopka. Sodba na podlagi odpovedi Veljajo ista pravila kot za sodbo na podlagi pripoznave. s katero tožbenemu zahtevku ugodi. zvijača. zvijača. Če je s predlogom za dopolnitev sodbe vložena pritožba zoper sodbo. Če sodišče o tem ni prepričano. Po izdaji sodbe tožnik v isti zadevi ne more vložiti nove tožbe. ● sistem afirmativne litiskontestacije – pasivnost toženca je priznavanje tožnikovih dejan-skih navedb. niso v nasprotju: 1) z dokazi. izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi. se obe pritožbi pošljeta na sodišče II. s katerim stranke ne morejo razpolagati. Če je predlog utemeljen. (3) ne gre za zahtevek. ni potrebna glavna obravnava. Pomeni toženčevo dispozicijo z zahtevkom. Pripoznavo je možno podati do konca glavne ali pritožbene obravnave. Če se stranka pritoži tudi zoper odločbo o dopolnitvi sodbe. Pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne ugotavlja dejanskega stanja in ne uporablja materialnega prava. (2) tožencu je bila tožba v odgovor pravilno vročena. sodišče I. da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. ki ni dana na področju dispozitivnih pravic = pripoznava v nasprotju s prisilnimi predpisi oz. 8. 76 . (4) utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev v tožbi. Če dopolnilno sodbo izda isti senat.Zahteva mora biti vložena v 15 dneh od prejema sodbe. 9. če je treba predhodno pridobiti obvestila o okoliščinah glede (ne)dopustnosti odpovedi. s katerim stranka lahko razpolaga. zoper katerega se lahko stranki pritožita. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo.

Odločbe. ● procesni sklepi – rešujejo posamezna procesna vprašanja (sklepi pravdnega vodstva). če se predlog za vrnitev ne opira na splošno znana dejstva). razen če zakon predpisuje drugače (npr. ki odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Sklepe na naroku razglasi predsednik senata.Tožba mora biti sklepčna. sodna poravnava. ● sklepi. zato ni dovoljena. Neizpodbijana sodba postane pravnomočna. Pojem pravnomočnosti Pravni red zahteva. učinkuje s trenutkom razglasitve. Če iz dejstev v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožnik v roku. § 74. ki si nasprotujejo. ali ● odloči o predlogih strank. Pogosto je treba ugotavljati. Sklep. Sklepi zunaj naroka se strankam sporočijo z vročitvijo overjenega prepisa. ali je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor. sile. SKLEPI Vedno. če je v njej odločeno o zahtevku iz tožbe ali nasprotne tožbe. Lahko jih spremeni. Zamudna sodba ni dovoljena pri tožbah iz nepremoženjske škode. Sklepi so: ● meritorni ali končni sklepi – odločijo o utemeljenosti tožbenega zahtevka: ○ končni sklep v pravdi zaradi motenja posesti. grožnje. odloči s sklepom. tožbe ne popravi. Teoretiki se zavzemajo. sodišče nanje ni vezano. Formalna in materialna pravnomočnost 77 . in ● zmotne uporabe materialnega prava. kadar sodišče ne odloči s sodbo. ● dispozitivni akti strank – npr. 2. Možno jih je spremeniti. ○ končni sklep v postopku za izdajo plačilnega naloga. ki se ne vroči pisno. Institut pravnomočnosti: (1) izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju. če: ● je zoper sklep dovoljena posebna pritožba. Zamudna sodba pomeni dispozicijo z zahtevkom. Sklepe izda sodišče na naroku ali zunaj njega. Pravnomočnost uveljavlja pravno varnost. Sklep mora obsegati uvod in izrek. da se spor o vsebini pravice ali pravnega razmerja čim prej razreši z avtoritativno odločbo državnega organa. zvijače). ki se ne morejo več izpodbijati s pritožbo. izda sodišče zamudno sodbo brez posebnega predloga tožnika. s katerimi stranke v nasprotju s prisilnimi predpisi ne smejo razpolagati. Sklep mora biti obrazložen. če sodišče z njim: ● zavrne predlog stranke. izključuje redna pravna sredstva (= formalna pravnomočnost). Zamudno sodbo je v pritožbi možno izpodbijati le zaradi: ● bistvenih kršitev pravdnega postopka. obvezen je razpis naroka za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje. ker je bil toženec pasiven zaradi napak volje (zmote. Sklepe je možno izdati brez obravnave. § 73. ki postanejo pravnomočne ● vse sodbe in meritorni sklepi. ● to zahteva vodstvo pravde. če so zahtevki v njih očitno pretirani. določenem s strani sodišča. če gre za zahtevka. zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk). PRAVNOMOČNOST 1. ● se lahko na podlagi sklepa zahteva izvršba. (2) pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe (materialna pravnomočnost). Sklepi pravdnega vodstva ne postanejo pravnomočni. 3. Razglašeni sklep se vroči strankam v overjenem prepisu. ki pomenijo konec postopka (npr. izda sodišče zavrnilno sodbo. c) Izdaja zamudne sodbe in njeno izpodbijanje Če so izpolnjene predpostavke. da bi bilo možno zamudno sodbo izpodbijati tudi zato. Na sklepe pravdnega vodstva sodišče ni vezano.

● 3. Pravnomočna sodba učinkuje tudi proti: ● pravnim naslednikom: ○ univerzalnim naslednikom:  dedičem pri fizičnih osebah. Objektivne meje pravnomočnosti Sodba postane pravnomočna glede zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe. njeni razlogi. jo morajo upoštevati vsi. o kateri teče pravda. ko jim je dostavljena. delu kakšnega zahtevka. Ne postane pravnomočna obrazložitev oz. in  novo nastalim pravnim osebam pri združevanju gospodarskih družb. ki urejajo prisilno izvršbo). Ne postanejo pravnomočne dejanske ugotovitve in pravno mnenje v odločbi. stopnji. ki je sodbo izdalo. če stranka vloženo pritožbo umakne. Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino. in ● prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem = negativna materialna pravno-močnost).Formalna pravnomočnost je neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi. ○ singularnim naslednikom. čeprav ni vložena proti vsem). Pri nas imamo sistem enotne pravnomočnosti – pravnomočnost je objektivna notranja kvaliteta sodne odločbe. Sistem deljene pravnomočnosti – sodba ima nasproti strankam učinek šele od dneva. ali se v novi pravdi res uveljavlja identičen zahtevek. Sodišče pazi na procesno predpostavko pravnomočnosti po uradni dolžnosti. ki ustanavlja. Ne postanejo pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju. stopnje postane pravnomočna z izdajo sodbe na II. ○ na podlagi posebnih predpisov (npr. če se stranke pritožbi odpovedo. če stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico. stopnje postane pravnomočna: (1) s potekom pritožbenega roka. v nepravdnem postopku je možno ponovno začeti postopek o isti stvari). Začetek pravnomočnosti. o katerih je sodišče odločilo. ● intervenientom: ○ sosporniškim intervenientom = proti osebi. res iudicata ius facit inter partes = pozitivna materialna pravnomočnost). Pravnomočnost se ne more raztezati na 3. je treba v čim večji meri zagotoviti sodelovanje v postopku. spreminja ali razvezuje določeno pravno razmerje – takšna pravna razmerja morajo biti trdna. Osebam. uspešna tožba za razveljavitev oporoke učinkuje za vse dediče. na katerem tožbeni zahtevek temelji. ki bi lahko v pravdi nastopala kot enotni sospornik. Isti tožbeni predlog ne zadostuje za ugotovitev identitete tožbenega zahtevka. ugovarjani v pobot. ki jih zajamejo subjektivne meje pravnomočnosti. Razlikovanje med formalno in materialno pravnomočnostjo je pomembno. se pravno-močnost nanj ne razteza. ali (2) z dnevom odpovedi pritožbi. ker v pravdi niso sodelovale in niso mogle sodelovati. Če sodišče ni odločilo o katerem izmed zahtevkov oz. če upravičene stranke ne vložijo pritožbe. zato je sodba lahko pravnomočna za vsakogar ali za nikogar. osebe. Vprašanje identitete tožbenega zahtevka – treba se je vprašati. Materialna pravnomočnost je: ● vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe (res iudicata pro veritate accipitur. 4. Poleg tožbenega predloga je treba upoštevati tudi materialnopravno razmerje. Subjektivne meje pravnomočnosti Res iudicata facit inter partes – pravnomočna sodba veže stranke spora in sodišče. sistem deljene in enotne pravnomočnosti Odločba I. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe. razen če gre za pobotne ugovore. osebam (erga omnes): ○ v zakonskih in paternitetnih sporih – takšne sodbe imajo oblikovalen učinek. predpisov. ○ navadnim intervenientom v okviru intervencijskega efekta. 5. Če je obstoj pravnomočne sodbe element določenega civilnega ali kazenskega stanja. 6. ali (3) z dnevom umika pritožbe. razen če je bil postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek. 78 . Ne postane pravnomočna odločitev sodišča o ugovorih toženca. ker ni šlo za nujno sosporništvo (npr. Odločba sodišča II. zato neizpodbojnost sodne odločbe lahko nastopi pri strankah ob različnem času. ker je možna formalna pravnomočnost brez materialne (npr. Pravnomočnost zajema tudi odločitev o terjatvi. vendar je tožba ni zajela.

razen če ZPP določa drugače. prihaja do napak pri ugotavljanju dejanskega stanja. (2) revizija proti sklepu. IZREDNA pravna sredstva so dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam. (7) ustavna pritožba. b) Devolutivnost pomeni. da se o njem izjavi. Pritožba proti sklepu je suspenzivna. ki naj zagotovijo pravilno in zakonito sodno odločbo. je možno uveljaviti v izvršilnem postopku z ugovorom ali posebno tožbo. Pritožba proti sodbi in pritožba proti sklepu sta devolutivni. zato je potrebno enotno reševanje enakih pravnih vprašanj (načelo pravne varnosti). (6) tožba za razveljavitev arbitražne odločbe. To so: (1) revizija proti sodbi. Ostala izredna pravna sredstva so nedevolutivna. Časovne meje pravnomočnosti zajamejo dejstva. (2) pritožba proti sklepu. 3. 2. da se obrnejo na višje sodišče zaradi odprave napak pri sojenju. Devolutivna izredna pravna sredstva so revizija in zahteva za varstvo zakonitosti (odloča Vrhovno sodišče) ter ustavna pritožba (odloča Ustavno sodišče). ki trdi. ki so takrat že obstajala. c) Enostranost in dvostranost pravnih sredstev Pri enostranskem pravnem sredstvu se nasprotniku vlagatelja pravnega sredstva ne omogoči. Vsa izredna pravna sredstva so nesuspenzivna. doseže le nedopustnost izvršbe in NE odstranjuje pravnomočnosti. da je razsojeno pravno razmerje prenehalo obstajati. če je pravnomočna sodba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljav-ljena ali spremenjena. Dejstva. d) Reformatičnost in kasatoričnost 79 . Ugovor proti plačilnemu nalogu je suspenziven. Ob zaključku glavne obravnave zadane stranke prekluzija glede vseh dejstev. Takšna je le pritožba proti sklepu. To so: (1) pritožba proti sodbi. (5) tožba za razveljavitev sodne poravnave. Ugovor proti plačilnemu nalogu ni devolutiven. Namen pravnih sredstev V sodnih postopkih kljub obstoju institutov. (3) ugovor proti plačilnemu nalogu (po mnenju nekaterih teoretikov). Uspešna tožba v zvezi z izvršilnim postopkom. uporabi materialnega prava in uporabi procesnih norm. Pravnomočnost preneha le. Značilnost pravnih sredstev a) Suspenzivnost odloži nastop pravnomočnosti in izvršljivost. da o pravnem sredstvu odloča višje sodišče. Pritožba proti sodbi je vedno suspenzivna. in (2) zagotoviti enotno uporabo prava (uveljaviti pravni red) – sodišče z izdajo sodbe uporablja in hkrati tolmači zakon. Redna in izredna pravna sredstva REDNA pravna sredstva so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim odločbam.7. Takšna so vsa ostala pravna sredstva. Pri dvostranskih pravnih sredstvih imata obe stranki možnost prispevati gradivo za odločanje o njem. SPLOŠNI POJMI O PRAVNIH SREDSTVIH 1. Namen pravnih sredstev je: (1) omogočiti strankam. ki lahko nanj odgovori. Upravičenec lahko predlaga le odložitev izvršbe. En izvod pravnega sredstva se vroči nasprotniku. (3) zahteva za varstvo zakonitosti. (4) obnova postopka. ker jih upravičenec vlaga po pravnomočni odločbi. Štirinajsto poglavje: PRAVNA SREDSTVA § 75. ki obstajajo ob koncu glavne obravnave. ki nastanejo po zaključku glavne obravnave in vplivajo na vsebino razsojenega pravnega razmerja.

če to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem. izdano na I. da zahteva razveljavitev ali določeno spremembo sodbe. PRITOŽBA PROTI SODBI 1. Nedopustno pravno sredstvo sodišče zavrže brez obravnavanja njegove utemeljenosti. (3) stranski intervenient. Sodišče jo obravnava in o njej odloča. je gola pritožba. če: (1) je predvideno v zakonu – po Ustavi mora biti pravno sredstvo dovoljeno proti vsaki sodni odločbi. devolutivno. Če pritožba ne vsebuje nujnih sestavin. (2) je pravočasno. ● sporih majhne vrednosti. ki je vložil pravno sredstvo. Spada med pritožbene razloge. dvostransko in samostojno pravno sredstvo. Dopustnost pravnih sredstev Pravno sredstvo zoper sodno odločbo je dopustno. kdo ima pravico vložiti (iz)redno pravno sredstvo. (2) dodatni sestavini – nista obvezni. Odpoved pravnemu sredstvu in umik pravnega sredstva Odpoved pravnemu sredstvu povzroči nastop pravnomočnosti. vendar sta priporočljivi: 3) pritožbeni razlogi. Pritožbo lahko vložijo: (1) stranka. Pri kasatoričnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo samo razveljaviti (kasirati) izpodbijano sodno odločbo. Pritožba. Rok 8 dni od vročitve prepisa sodbe je določen v: ● sporih zaradi motenja posesti. ki vsebuje le nujni sestavini. ● gospodarskih sporih. (5) je popolno – vsebuje vse z zakonom predpisane minimalne sestavine. (2) univerzalni ali singularni pravni naslednik stranke. Smisel ima le pri rednih pravnih sredstvih. če ugotovi. če je stopil v pravdo. če ugotovi. in ● tisti. Splošni pojmi o pritožbi Pritožba zoper sodbo je redno. da so podani razlogi za izpodbijanje – revizijska (reformatična) pooblastila. 2) podpis pritožnika. e) Samostojna in nesamostojna pravna sredstva Samostojna pravna sredstva je možno vložiti brez vložitve drugega pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in revizijska pooblastila. Pritožba je dovoljena zoper vsako sodbo. 5. Vsebina pritožbe Pritožba mora vsebovati: (1) nujni (obligatorni) sestavini: 1) navedba sodbe. ki se mu ni odpovedala ali ga umaknila – zakon pove. ki odločajo o rednih in izrednih pravnih sredstvih. Nesamostojna pravna sredstva je možno vložiti le skupaj z drugimi pravnimi sredstvi. 2. Stranka se lahko odpove rednemu pravnemu sredstvu po razglasitvi sodbe. Legitimirani upravičenec. zakon določa. Odpoved in umik pravnega sredstva se ne moreta preklicati. 4) izjava. katera pravna sredstva so dovoljena. 4. suspenzivno. Včasih je takšna pritožba proti sklepu. (4) sosporniški intervenient proti volji stranke. Pritožbeni predlog je izjava pritožnika. zoper katero se pritožba vlaga. Pri nas imajo vsa sodišča. § 76. V "običajnih" sporih je rok za vložitev pritožbe 15 dni od vročitve prepisa sodbe. (3) ga je vložila upravičena (legitimirana) oseba. ga lahko umakne. jo sodišče pošlje vložniku v dopolnitev ali popravo. ali se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. stopnji. (4) ima vlagatelj pravni interes – pravni interes imata: ● stranka.Pri reformatičnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo spremeniti in razveljaviti izpodbijano sodno odločbo. 80 . ki v pravdi ni v celoti uspela. ki ga zakon izrecno pooblašča za vložitev izrednega pravnega sredstva. kasatorična in revizijska pooblastila. da so podani razlogi za izpodbijanje – kasatorična pooblastila.

ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe. čeprav bi moralo. 2) kršitev pravil o zastopanju pravnih oseb – stranke pravne osebe ni zastopal. Podane so. čeprav bi jo moralo opraviti. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka so kršitve procesnih pravil. Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi dejanskega stanja. in 2) napake pri pravni presoji spora. (9) kršitev pravice do uporabe lastnega jezika – sodišče je v nasprotju z zakonom zavrnilo zahtevo stranke po uporabi lastnega jezika v postopku in spremljanju postopka v lastnem jeziku. Sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti z nekaj izjemami. ki ne more biti pravdna stranka.3. opustitev vročitve). (3) zmotna uporaba materialnega prava. ZPP pozna 3 pritožbene razloge: (1) bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Absolutne kršitve zakon taksativno našteva. zaradi katerih je sodba absolutno nevel-javna. Relativne kršitve zakon na splošno opredeljuje z generalno klavzulo. grožnje. sodbo na podlagi odpovedi ali sodbo na podlagi pripoznave. Splošno o pritožbenih razlogih Sodišče I. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Njihov vpliv je treba ugotavljati. stopnje lahko naredi: (1) errores in procedendo = kršitve pravil postopka. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. ali 2) je bil s sklepom sodišča izločen. ki ne spada v sodno pristojnost. da je krajevno pristojno. kdor 81 . (4) kršitev pravil o stvarni in krajevni pristojnosti – sodišče je: 1) odločilo o tožbenem zahtevku. ali so kršitve vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče jih upošteva le na predlog strank. ABSOLUTNE bistvene kršitve postopka so kršitve. Sodb v sporih majhne vrednosti ni možno izpodbijati zaradi dejanskega stanja. ali 2) na ugovor stranke nepravilno odločilo. če je sodišče med postopkom nepravilno uporabilo določbo zakona ali je sploh ni uporabilo. da je pristojno. (5) neupoštevanje ugovora sklenjene pogodbe o arbitraži – sodišče je nepravilno odločilo. ne da bi pritožbenemu sodišču bilo treba ugotavljati. zmote ali zvijače. ki: 1) bi moral biti izločen. Absolutne bistvene kršitve so: (1) 1) sodišče je bilo nepravilno sestavljeno. RELATIVNE kršitve postopka so kršitve. 4. in je to vplivalo ali bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. ali 2) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik). (2) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik). (3) pomanjkanje sodne jurisdikcije – odločeno je bilo o zahtevku. (8) kršitev načela kontradiktornosti – stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (npr. in ● napak volje pri pripoznavi ali odpovedi = sile. (11) 1) kršitev sposobnosti biti stranka – kot tožnik ali toženec se je postopka udeležil nekdo. Vpliv absolutnih kršitev na pravilnost in zakonitost sodne odločbe se vnaprej predpostavlja. (7) sodišče je v nasprotju z zakonom izdalo zamudno sodbo. (6) kršitev načela oficialnosti – sodišče je oprlo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank. in (2) errores in iudicando = vsebinske napake pri sojenju: 1) napake pri ugotavljanju dejanskega stanja. zaradi katerih je sodba izpodbojna. (2) zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. (10) kršitev obligatornosti glavne obravnave – sodišče je izdalo sodbo brez glavne obravnave. Sodbi na podlagi pripoznave in odpovedi se lahko izpodbijata le zaradi: ● bistvenih kršitev postopka.

jo je po zakonu upravičen zastopati, 3) kršitev pravil o obveznem zastopanju procesno nesposobnih oseb: 1. pravdno nesposobne osebe ni zastopal zakoniti zastopnik, ali 2. zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja 4) pomanjkljivosti pri zastopanju po pooblaščencu: 1. stranke ni zastopal pooblaščenec, čeprav bi jo po zakonu moral, 2. pooblaščenec ni imel pooblastila za zastopanje (razen če je stranka pozneje pravdo ali posamezna pravdna dejanja odobrila). (12) 1) kršitev litispendence – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda, 2) kršitev rei iudicatae – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že razsojeno, 3) kršitev rei transactae – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava; (13) kršitev načela javnosti – v nasprotju z zakonom je bila izključena javnost glavne obravnave; (14) kršitev pravil o sestavi in vsebini sodne odločbe – sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti: 1) izrek sodbe je nerazumljiv, 2) izrek sodbe nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, 3) sodba sploh nima razlogov, 4) v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, 5) razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni ali nasprotujoči, 6) navedbe o vsebini listin in zapisnikov v sodbi ter resnične listine in zapisniki si nasprotujejo. Nepravilna sestava sodišča je podana, če: ● je sodil sodnik posameznik, čeprav bi moral soditi senat, ali ● je sodil senat v premalo številni sestavi. Kršitev krajevne pristojnosti je podana le, če je stranka ugovarjala krajevno pristojnost sodišča in je sodišče nepravilno zavrnilo ugovor ter odločitev o zavrnitvi ugovora vključilo v izrek sodne odločbe. Po odločbi US sodišče prekrši pravico stranke do obojestranskega zaslišanja, kadar svojo odločbo opre na izvedensko mnenje, izdelano v drugem sodnem postopku, v katerem pritožnik ni bil stranka in ni imel možnosti sodelovati. Kršitev pravice do uporabe lastnega jezika je absolutna le, če je sodišče zavrnilo zahtevo stranke po uporabi lastnega jezika v postopku in spremljanju postopka v lastnem jeziku. Absolutna bistvena kršitev je tudi odločanje ultra petitum = prekoračitev tožbenega zahtevka. Na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi sodišče le na zahtevo stranke. Če jo ugotovi, mora sodbo I. stopnje razveljaviti ali spremeniti. Absolutne bistvene kršitve je možno razvrstiti v 3 skupine: (1) kršitve temeljnih načel civilnega postopka: 1) kršitev načela neposrednosti in pravil o sestavi sodišča, 2) kršitev ustavnega načela o nepristranosti sodišča, 3) kršitev načela kolegialnega odločanja in kršitev načela neposrednosti, 4) kršitev načela dispozitivnosti, 5) kršitev načela kontradiktornosti, 6) kršitev pravice do uporabe lastnega jezika, 7) kršitev načela obligatornosti glavne obravnave, 8) kršitev načela javnosti. (2) kršitve procesnih predpostavk: 1) pomanjkanje sodne jurisdikcije, 2) kršitev pravil o pristojnosti, 3) obstoj arbitražnega dogovora, 4) kršitev sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti, 5) kršitev litispendence, rei iudicatae in rei transactae. (3) kršitev pravil o sestavi in vsebini sodne odločbe. 82

5. Zmotna uporaba materialnega prava je podana, kadar: (1) sodišče uporabi nepravilno pravno normo, (2) sodišče uporabo pravilno pravno normo, vendar jo napačno interpretira, (3) sodišče uporabi napačno dejansko stanje pod pravno normo. 6. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in pravica navajanja novot (ius novorum) Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, kadar: (1) sodišče napačno ugotovi odločilno dejstvo, ali (2) sodišče sploh ne ugotovi odločilnega desjstva. Običajno je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica uporabe napačne norme ali posledica zmotne razlage pravne norme. Pravica navajanja novot (ius novorum) – stranka lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če dokaže, da jih brez lastne krivde ni mogla navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Ko predlaga nove dokaze, mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Možno je navajati le dejstva, ki so obstajala v času zaključka glavne obravnave, ker sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Ni možno upoštevati novot, nastalih po zaključku glavne obravnave. Če jih pritožbeno sodišče upošteva, lahko prizadeta stranka uveljavlja ugovor v izvršilnem postopku ter sproži pravdo o nedopustnosti izvršbe. Nova dejstva ne morejo pomeniti spremembe tožbe. 7. Postopek s pritožbo Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na I. stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Prepozno, nedovoljeno ali nepopolno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča I. stopnje brez posebnega naroka. Vendar nedovoljen pritožbeni razlog NE more biti podlaga za zavrženje pritožbe, ker mora sodišče vedno preizkusiti, ali obstajajo razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče nasprotni stranki. Ta lahko v 8 dneh od prejema poda odgovor na pritožbo, ki ga vroči sodišče pritožniku. Po prejemu odgovora ali poteku roka zanj, pošlje predsednik senata pritožbo z vsemi spisi sodišču II. stopnje. Če pritožnik zatrjuje kršitve pravdnega postopka, predsednik senata k navedbam v pritožba poda pojasnila in opravi poizvedbe. Na sodišču II. stopnje sodnik poročevalec pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. Sodišče II. stopnje odloča o pritožbi brez obravnave, razen če je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti izvedene dokaze – v tem primeru razpiše obravnavo. Nanjo se povabijo stranke, zakoniti zastopniki in pooblaščenci ter priče in izvedenci, za katere sodišče sklene, da jih bo zaslišalo. Obravnava se začne s poročilom poročevalca, ki brez mnenja razloži stanje stvari. Pritožnik razloži pritožbo in nasprotna stranka odgovor na pritožbo. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati pobotnega ugovora. 8. Meje preizkusa sodb sodišč prve stopnje Sodišče II. stopnje preizkuso sodbo I. stopnje v delu, v katerem se ne izpodbija s pritožbo. Če iz pritožbe ni vidno, v katerem delu se izpodbija, se sodba izpodbija v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Po uradni dolžnosti sodišče II. stopnje pazi na: (1) določene absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka, in (2) pravilno uporabo materialnega prava. Na zahtevo stranke pazi sodišče II. stopnje na: (1) prekoračitev tožbenega zahtevka, in (2) določene absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka: 1) kršitev sodne jurisdikcije, 2) kršitev stvarne in krajevne pristojnosti, 3) kršitev obstoja arbitražnega dogovora, 4) kršitev načela obligatornosti glavne obravnave, 5) kršitev pravice do uporabe lastnega jezika, 83

6) kršitev načela javnosti glavne obravnave. 9. Odločitev pritožbenega sodišča Pritožbeno sodišče lahko: (1) pritožbo zavrŽe s sklepom kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, če tega ni storilo sodišče I. stopnje; Pritožbe ni možno zavreči zaradi neutemeljenih pritožbenih razlogov. Sodišče II. stopnje lahko samo odkloni razpravljanje o nedovoljenih pritožbenih razlogih. 1) sodbo na podlagi pripoznave in odpovedi je treba preizkusiti glede bistvenih kršitev postopka; 2) zamudno sodbo je treba preizkusiti glede bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. (2) pritožbo zavrNe kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča I. stopnje, če: 1) niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in 2) niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. (3) razveljavi sodbo sodišča I. stopnje in jo pošlje sodišču I. stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da: 1) je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka; 2) je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva ali izvesti nove dokaze (in pri tem oceni, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava). 3) je sodišče I. stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek. (4) razveljavi sodbo IN zavrže tožbo, če je bilo odločeno o zahtevku: 1) ki ne spada v sodno pristojnost, 2) o katerem že teče pravda (litispendenca), 3) o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno (res iudicata), 4) o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava (res transacta). (5) razveljavi sodbo I. stopnje in jo pošlje sodišču I. stopnje v novo sojenje, če: 1) je možno odpraviti pomanjkanje procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in procesni sposobnosti, ALI razveljavi sodbo in zavrže tožbo, če: 2) ni možno odpraviti pomanjkanja procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in procesni sposobnosti. (6) s sodbo spremeni sodbo sodišča I. stopnje, če: 1) ugotovi na podlagi obravnave drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v sodbi I. stopnje; 2) je sodišče I. stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze ter se njegova odločba opira samo na te dokaze, 3) je sodišče I. stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev ter se sodba opira na ta dejstva, 4) je sodišče I. stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo, 5) je sodišče I. stopnje prekoračilo zahtevek (glede na posebno naravo zahtevka). Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo pritožnika (prepoved reformatio in peuis) – sodišče II. stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona. 10. Izdaja in sestava pritožbene odločbe V obrazložitvi mora sodišče II. stopnje presoditi vse navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Če se sodba I. stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, je treba v obrazložitvi navesti: ● katere določbe so bile kršene, in ● v čem je kršitev. Če se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v novo sojenje za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, je treba navesti: ● pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, in ● zakaj so nova dejstva in dokazi pomembni za pravilno odločbo, in ● zakaj nova dejstva in dokazi vplivajo na pravilno odločbo. 84

ko je preživnina prvič določena ali ukinjena. proti kateremu ni pritožbe. Suspenzivnost pritožbe proti sklepu – pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa. (2) pritožbo zavrNe kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča I. Vendar pri odločanju sodišče I. Dopustnost revizije je odvisna od 2 kriterijev: (1) vrednost spornega predmeta – mora presegati 1'000'000 SIT. Sodišče številnih sklepov ne vnese v izrek končne odločbe. stopnje je dovoljena pritožba. Dopustnost pritožbe proti sklepu – zoper sklep sodišča I. se lahko sklep sodišča I. ima na voljo naslednje odločitve: (1) pritožbo zavrŽe kot prepozno. Odgovor nasprotne stranke na pritožbo proti sklepu ne obstaja. se lahko takoj izvrši. stopnje. Stranski intervenient lahko vloži revizijo le s soglasjem stranke ob pogoju. stopnji. pravica do uporabe firme) in v konkurenčnih sporih. PRITOŽBA PROTI SKLEPU Pritožba proti sklepu je redno. zato mora pritožnik izpodbijati končno odločbo in pri tem trditi. § 77. znakov razlikovanja. da je sodeloval v rednem postopku. izdanim na II. dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam II. (3) pritožbi ugodi in: 1) sklep spremeni. zakoniti zastopnik in pooblaščenci teh oseb. Samostojnost pritožbe proti sklepu – če ZPP določa. devolutivno in enostransko pravno sredstvo proti sklepu sodišča I. če je vstopil v pravdo. stopnje.Sodišče I. stopnje. Dopustnost revizije in legitimacija za njeno vložitev Revizijo je možno vložiti le proti pravnomočnim sodbam. ki veljajo za pritožbo proti sodbi. RAZEN: 1) kršitev krajevne ali arbitražne pristojnosti. Kadar sodišče II. razen če ZPP določa. Namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. lahko stranke na 1. stopnje ni vezano na pravno stališče pritožbenega sodišča. četudi se nikoli ni udeleževal rednega postopka. devolutivno. Če opravi sodišče I. nepopolno ali nedovoljeno. stopnje odloča o pritožbi proti sklepu. § 78. REVIZIJA PROTI SODBI 1. stopnje v razveljavitvenem sklepu. Pojem in namen revizije Revizija je izredno. na katera je opozorilo sodišče II. ko je odškodnina prvič določena ali ukinjena. Revizijsko sodišče ima kasatorična in revizijska oz. namenjeno odstranjevanju pravnih napak. Revizijski razlogi so: (1) absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka. (2) pravni temelj civilnega spora – četudi je vrednost spornega predmeta manjša od predpisane. Veljajo enaka pravila kot za glavno obravnavo na I. stopnje izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo. stopnje novo glavno obravnavo. suspenzivno. 85 . ali 2) sklep razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. razen če ZPP določa drugače. 3) v sporih iz avtorskih pravic. 2. je revizija vedno dovoljena: 1) v sporih o preživljanju. V postopku pritožbe proti sklepu se uporabljajo določbe. da temelji na nepravilnih sklepih. Sklep. stopnje je dolžno opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja. Sosporniški intervenient lahko vedno vloži revizijo. nesuspenzivno. O reviziji odloča Vrhovno sodišče. Revizijski razlogi Revizija je izredno pravno sredstvo. ki predstavljajo procesne kršitve. 2) v odškodninskih sporih za izgubljeno preživljanje zaradi smrti preživninskega zavezanca. Revizijo lahko vložijo stranka. da ni posebne pritožbe. da ni pritožbe. sojenju. naroku po razveljavitvi navajajo tudi nova dejstva in predlagajo nove dokaze. 4) v sporih iz pravic industrijske lastnine (varstvo in uporaba izumov. 3. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in reformatorična pooblastila. reformatorična pooblastila. njen pravni (univerzalni ali singularni) naslednik. Ni možno razpisati pritožbene obravnave.

če ugotovi bistvene kršitve pravdnega postopka. zaradi katerih je dopustna revizija. zato revizijsko sodišče lahko ocenjuje in spreminja višino odškodnine. ki je izreklo sodbo I. (3) zmotna uporaba materialnega prava. nepopolno ali nedovoljeno. zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkušati. ki so v njej navedeni. Če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. da: 1) je bilo odločeno o zahtevku. (4) prekoračitev tožbenega zahtevka pred sodiščem II. stopnje. da bi moralo revizijsko sodišče po uradni dolžnosti paziti na absolutne procesne kršitve. ● okoliščine notranjega življenja (krivda. Izvod odločbe je treba poslati pristojnemu državnemu tožilstvu. Postopek pred revizijskim sodiščem Revizijo je treba vložiti pri sodišču. ● pravna narava pogodbe je pravno vprašanje. Po uradni dolžnosti pazi le na nepravilno uporabo materialnega prava. kadar ugotovi. 4) izključitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom. oziroma 2) je bilo odločeno o zahtevku. ● podreditev dejanskih ugotovitev pod nedoločene pravne pojme oz. stopnje je možno izpodbijati le zaradi absolutnih in relativnih kršitev pravdnega postopka. 3) kršitev litispendence = odločitev o zahtevku. (2) relativne bistvene kršitve postopka pred sodiščem II. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča I. (2) s sklepom ugodi reviziji ter v celoti ali delno razveljavi: 1) sodbo sodišča I. pravil znanosti in strok ter pravil logičnega mišljenja. Izvod VSAKE revizije pošlje sodišče I. ugotavljanje prave pogodbene volje je dejansko vprašanje. stopnje. o katerem: 86 . (3) s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo. Pogoji za nedovoljenost revizije so enaki kot pri pritožbi. ● določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravno vprašanje. stopnje. stopnje. Razlikovanje med dejanskimi in pravnim vprašanji v sodni praksi – razmejitve so: ● revizijsko sodišče ne sme preizkušati izkustvenih pravil. Prepozno. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Nato pošlje sodišče I. stopnje brez obvezne glavne obravnave. stopnje. Ude se ne strinja s takšno ureditvijo in meni. o katerem že teče pravda. stopnje IN sodbo sodišča II. Revizijsko sodišče odloča o reviziji brez obravnave. 5. v katerem se izpodbija z revizijo. ki ne spada v sodno pristojnost. Dr. stopnje. Sodbo na podlagi pripoznave ali odpovedi in takšno potrditveno sodbo II. revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodno odločbo. Stranke lahko v reviziji navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. in vrne zadevo v novo sojenje pristojnemu sodišču. stopnje prek sodišča II. ● določanje odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje. 4. kar po sedanji ureditvi NE počne.2) izdaja sodbe I. zmota) pomenijo dejansko ugotovitev o človekovem miselnem svetu. če tega ni storilo v mejah svojih pravic že sodišče I. (2) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov. pravne standarde pomeni pravno sklepanje. zato revizijsko sodišče lahko preizkuša pravilnost takih podreditev. Izrecno je prepovedana revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. stopnje. 6. 2) SAMO sodbo sodišča II. stopnje revizijo z morebitnim odgovorom nasprotne stranke in izjavo tožilstva preko sodišča II. Odločbe revizijskega sodišča (1) s sklepom zavrže revizijo kot prepozno. stopnje. Sprejeto odločbo je treba poslati sodišču I. stopnje revizijskemu sodišču. Meje preizkusa pravnomočne sodne odločbe Veljata pravili: (1) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu. zato revizijsko sodišče ne sme preizkušati ali spremeniti višine odškodnine. ● Državno tožilstvo se o reviziji izjavi in lahko proti isti sodbi vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. stopnje nasprotni stranki in Državnemu tožilstvu: ● nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda odgovor nanjo.

Obseg preizkusa kršitev se omeji na preizkus kršitev. Če so bili kršeni procesni predpostavki sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter pravila o zastopanju. stopnje. če je prišlo zaradi zmotne uporabe materialnega prava do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojem in glavne značilnosti Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno. devolutivno. ali 2) s sodbo spremeni izpodbijano odločbo. 3. (2) zmotna uporaba materialnega prava. Postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti. proti kateri ni bila vložena revizija. 2. Glavno vodilo pri njenem vlaganju je javni interes zagotoviti enotno uporabo zakonov. RAZEN: 1) kršitev krajevne pristojnosti in pristojnosti arbitraže. s katerim se izpodbijajo zaradi kršitve zakona vse pravnomočne sodne odločbe. proti kateri ni bila vložena pritožba. Revizija zoper sklep je dovoljena le v sporih. 3) kršitev litispendence. 4. ● zoper odločbo II. če spozna. Dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena zoper vse pravnomočne sodne odločbe z izjemo odločb Vrhovnega sodišča glede zahteve za varstvo zakonitosti in revizije. Revizija proti sklepu Revizija je dovoljena zoper sklep sodišča II. Smiselno se uporabljajo določbe o reviziji zoper sodbo. 5. O seji. če sta vloženi revizija in ZVZ hkrati. od dneva vročitve stranki. določeno z zakonom. (4) ugodi reviziji: 1) s sodbo in spremeni izpodbijano sodbo. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje. 4) izključitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom. Razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti (1) absolutne in relativne bistvene kršitve pravdnega postopka. § 79. stopnje. Za postopek in odločanje se uporabljajo pravila o reviziji. 2) kršitev obligatornosti glavne obravnave. lahko državni tožilec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti od dneva vročitve revizije. Vsi ostali razlogi odpadejo. Rok za vložitev ZVZ se šteje: ● zoper odločbo I. stopnje. če ugotovi nepravilno uporabo materialnega prava. revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču v novo odločanje. 7. da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva in bi z izvršitvijo nastale 87 . ki jih uveljavlja državni tožilec. Vrhovno sodišče bo v tem primeru revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavalo hkrati. nesuspenzivno in dvostransko pravno sredstvo državnega tožilca. Zoper vsako pravnomočno sodno odločbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti Državno tožilstvo v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sodne odločbe. revizijsko sodišče sodbo razveljavi in sodbo zavrže. od dneva poteka pritožbenega roka. ki je odločbo prejela pozneje. 2) s sklepom ter v celoti ali delno razveljavi obe ali višjo sodbo in vrne zadevo v novo sojenje. VS ne pazi na nobeno kršitev po uradni dolžnosti. s katerim je bila tožba zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI 1. na kateri VS odloči o ZVZ. Če pomanjkljivosti ni možno odpraviti. je treba obvestiti Državno tožilstvo. obseg preizkusa in odločanje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Vrhovno sodišče odloča o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. Zahteva za varstvo zakonitosti in izvršba Državni tožilec lahko vloži zahtevo za ustavitev izvršbe. v katerih je dovoljena zoper sodbo II. • je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta).• je bilo že prej pravnomočno razsojeno (res iudicata). (5) v primeru prekoračenega tožbenega zahtevka: 1) s sklepom razveljavi sodbo sodišča II. pravnomočno na I. stopnje. stopnji. ZVZ je možno vložiti tudi zoper sodno odločbo. če se pomanjkljivosti lahko odpravijo. Če stranka vloži revizijo.

s katerim stranke postopka zaradi taksativno naštetih zakonskih razlogov zahtevajo ponovno odločanje o pravnomočno končanem sporu. Odložitev izvršbe traja do odločitve o pravnem sredstvu državnega tožilca. ki ne more biti pravdna stranka. ko je zvedela za razlog razveljavitve. 88 . Razlogi za izpodbijanje Tožba za razveljavitev se lahko vloži zaradi naslednjih razlogov: (1) sodna poravnava je sklenjena v zmoti. S predlogom za obnovo postopka je možno izpodbijati: ● pravnomočne sodne odločbe – sodbe in sklepe. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. Tožbo je treba vložiti pri sodišču. Za vložitev obnovitvenega predloga so legitimirani: (1) stranka. Če tožilec ne vloži ZVZ. razen če stranka predlaga obnovo končne sodbe. § 80. S posebnim obnovitvenim predlogom ni možno izpodbijati vmesne sodbe. pod vplivom sile ali zvijače. Obnovitveni razlogi a) Absolutne bistvene kršitve postopka (1) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ki bi po zakonu moral biti izključen ali je bil izključen s sklepom sodišča. (6) stranski intervenient s soglasjem stranke. (2) pri sklenitvi sodne poravnave je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. 4) zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja. Po poteku 3 let (objektivni rok) od dneva sklenitve sodne poravnave se tožba ne more več vložiti. niti pozneje ni bila dana odobritev. s katerimi se konča postopek. če predloži novo pooblastilo. (2) univerzalni naslednik stranke. OBNOVA POSTOPKA 1. ● kaznivih dejanj. 3. Obnova postopka je dovoljena zaradi: ● najtežjih absolutnih kršitev postopka. če je sodeloval v rednem postopku. (4) zakoniti zastopnik stranke. (5) pooblaščenci vseh omenjenih oseb – pooblaščenec odvetnik lahko vloži predlog za obnovo postopka le. ki so pripeljale do izdaje pravnomočne sodbe. 3) pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik. procesni sposobnosti. Obnova se nikakor NE more sklicevati na zmotno uporabo materialnega prava. če je stopil v pravdo in postal stranka. 5) pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za pravdo ali posamezna pravdna dejanja. (3) kršitev pravil o sposobnosti biti stranka. ● novih dejstev in novih dokazov. TOŽBA NA RAZVELJAVITEV SODNE PORAVNAVE 2. ● sodbo na podlagi pripoznave in zamudno sodbo. Uporabljajo se določbe o obravnavanju predloga za obnovo postopka. nesuspenzivno. zastopanju strank in pooblaščencih: 1) pri sklenitve poravnave je sodeloval nekdo. 2. nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo. Postopek s tožbo Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v 3 mesecih (subjektivni rok) od dneva. ● pravnomočne plačilne naloge. Zahteva za ustavitev izvršbe se vloži pri izvršilnem sodišču. 2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik. ● delne sodbe. ki bi moral biti po zakonu izločen ali je bil izločen s sklepom sodišča. Pojem in glavne značilnosti Obnova postopka je izredno.nepopravljive škodljive posledice. ki je dolžno odložiti izvršbo brez preverjanja utemeljenosti razlogov. § 81. traja odložitev izvršbe 30 dni. (7) sosporniški intervenient vedno. (3) singularni naslednik stranke.

(4) kršitev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti ter pravil o zastopanju in pooblaščencih: 1) postopka se je kot stranka udeležil nekdo. zlasti opustitvijo vročitve ni bila dana možnost zaslišanja pred sodiščem. b) Kazniva dejanja kot razlog za obnovo postopka (1) sodba se opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. če proti njej ni bilo vloženo pravno sredstvo. ki potrjuje neresnično vsebino. 89 . ki ne more biti stranka. popoln in dopusten. daljše od 3 mesecev. V predlogu je treba navesti: (1) sestavine vsake vloge. (4) dokaze. ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog. Obnovitveni postopek Predlog za obnovo se poda pri sodišču. sodnika porotnika.(2) kršitev načela kontradiktornosti – stranki z nezakonitim ravnanjem. (2) stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze. ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti. Objektivnega roka sploh ni. 4. o kršitev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti ter kršitev pravil o zastopanju in pooblaščencih. (2) sodna odločba se opira na: 1) ponarejeno listino. (3) do sodne odločbe je prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika. (2) razveljavitveni postopek (iudicium rescindens) – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe. To je: ● dan. ko je stranka dobila možnost uveljaviti pravnomočno sodno odločbo. če gre za: o kršitev načela kontradiktornosti. c) Nova dejstva in dokazi (1) sodba se opira na drugo pravnomočno odločbo kakršnegakoli drugega organa (tudi sodišča) in je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. 3) bi bila za stranko izdana bolj ugodna odločba. ki uveljavlja drugačno rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju. ● dan. zakonitega zastopnika. iz katerih izhaja. 6) pooblaščenec ni imel pooblastila. če bi bili vloženi v prejšnjem postopku. (3) uporaba fikcije vročitve zaradi nepretrgane strankine odsotnosti. 3. 4) zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja. stopnji. Rok za vložitev obnovitvenega predloga za obnovo postopka Subjektivni rok znaša 30 dni od dneva obnovitvenega razloga. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. o od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. zaradi katerih bi bila zanjo izdana bolj ugodna sodna odločba. preden je bil prejšnji postopek končan. da je predlog vložen v zakonitem roku. pooblaščenca. odpravljena – drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju. (3) nadomestitveni postopek (iudicium restitutorium) – izdaja nove sodne odločbe. če: 1) so obstajali v času odločanja v rednem postopku. ali je obnovitveni predlog pravočasen. ki je izdalo odločbo na I. če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku – nova dejstva in dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka. ko je bila stranki vročena pravnomočna sodna odločba. 2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik. 5) stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z zakonom. razen če je bila pravda (ali posamezna pravdna dejanja) pozneje odobrena. Objektivni rok znaša 5 let od pravnomočnosti odločbe. Če je začel subjektivni rok teči pred vročitvijo pravnomočne sodne odločbe. ● dan. se šteje od: o pravnomočnosti odločbe. 2) jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti. ali 2) listino. (3) okoliščine. Kaznivo dejanje mora biti izkazano s pravnomočno sodno odločbo. 3) procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik. nasprotne stranke ali koga drugega. Obnovitveni postopek ima 3 stadije: (1) pripravljalni postopek – preizkus. (2) zakoniti razlog. na podlagi katerega se zahteva obnova. razveljavljena oz.

Po preteku roka oz. razveljavi svojo in nižjo odločbo ter izda novo odločbo o glavni stvari. rei iudicatae in rei transactae. sodišče odloči. Če predsednik senata združi obravnavanje obnovitvenega predloga in glavne stvari. ● postopek v gospodarskih sporih. ● postopek v sporih majhne vrednosti.a) Pripravljalni postopek Prepozen. 5. ga vroči nasprotni stranki. se najprej obravnava obnovitveni predlog. kateri postopek bo prekinilo. Višje sodišče odloča o obnovitvenem predlogu brez obravnave. lahko predsednik senata združi obravnavanje obnovitvenega predloga z obravnavanjem glavne stvari. Petnajsto poglavje: POSEBNI POSTOPKI § 83. Če ga ne zavrže. se najprej obravnava revizija. Če se obnovitveni predlog nanaša na odločbo višjega sodišča. ● če stranka vloži hkrati obnovitveni predlog iz kateregakoli razloga in revizijo zaradi kršitve litispendence. Kolizijska pravila: ● če stranka vloži obnovitveni predlog iz izključno revizijskega razloga. SPLOŠNA PRAVILA O POSEBNIH POSTOPKIH Fiziognomija postopka je odvisna od vsebine pravic in dolžnosti ter pravnih razmerij. razen če obstajajo resni razlogi za drugačno ravnanje. se sklep o dovolitvi obnove in razveljavitvi vzame v odločbo o glavni stvari. o katerih naj sodišče v postopku odloči. četudi je obnovitveni predlog vložen po reviziji (v tem primeru se obnovitveni postopek prekine do konca postopka z revizijo). Po naroku izda predsednik senata odločbo o predlogu. ki ima v 15 dneh pravico do odgovora. Če se zahteva obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. zahteve za varstvo zakonitosti in obnovitvenega predloga. ● izdaja plačilnega naloga. b) Razveljavitveni postopek Narok za obravnavanje obnovitvenega predloga se opravi pred predsednikom senata I. ● v vseh drugih primerih. nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. 90 . se vloga obravnava kot revizijska. ● postopek v pravdah zaradi motenja posesti. stopnje po obravnavanju obnovitvenega predloga zadevo višjemu sodišču v izdajo odločbe. Če ugotovi utemeljenost predloga. stopnje. Predsednik senata s sklepom dovoli obnovo postopka in razveljavi prejšnjo odločbo. Posebni postopki so: ● postopek v zakonskih sporih ter v razmerjih med starši in otroki. lahko pride do kolizije med različnimi izrednimi pravnimi sredstvi. četudi je revizija vložena po obnovitvenem predlogu (v tem primeru se revizija prekine do konca obnovitvenega postopka). Razmerje med obnovitvenim postopkom in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi Zaradi nekaterih enakih razlogov za vložitev revizije. c) Nadomestitveni postopek Po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove postopka predsednika senata razpiše glavno obravnavo ali takoj začne obravnavanje glavne stvari. ● če stranka vloži hkrati revizijo iz kateregakoli razloga in obnovitveni predlog zaradi kaznivega dejanja v prejšnjem postopku. pošlje predsednik senata I. prejemu odgovora določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. ko vloži stranka hkrati revizijo in obnovitveni predlog. Večinoma se prekine revizija in konča obnovitveni postopek.

● Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku. sodišče nanj ni vezano). Načelo dispozitivnosti – : ● zakonski spori se začnejo ○ na podlagi tožbe za razvezo ali predloga za sporazumno razvezo. Posamezne institute. 3. ● Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. kadar starši ne živijo skupaj. se uporabljajo določbe ZPP. Lahko odloči tudi brez postavljenega zahtevka. kot se stranke dogovorijo. Državni civilni red se uporablja le podrejeno. ● Zakon o medijih. in ● spori o varstvu in vzgoji otrok. Urejanje zakonskih sporov in sporov iz razmerij med starši in otroki v ZPP Bolje bi bilo. ● spori o varstvu. Postopek se odvija tako.● postopek pred arbitražami – ni ga možno uvrstiti med posebne postopke. Arbitraže so zasebna (privatna) sodišča. ne glede na to. Načela postopka v zakonskih sporih Družina je življenjska skupnost staršev in otrok. Načelo oficialnosti se izraža v naslednjih institutih: (1) sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno. če tako določa zakon. urejajo tudi drugi zakoni: ● Zakon o družinski zvezi in družinskih razmerjih. ki veljajo za civilne spore. razen za postopek pred arbitražami. § 84. če bi bil postopek urejen v posebnem zakonu. ○ na podlagi tožbe za razveljavitev zakonske zveze. Velja izhodišče. Spori iz razmerij med starši in otroki so: ● spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva (paternitetni spori). (3) NE uporabljajo se dejanja. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. da se zavarujejo pravice in interesi otrok ter drugih oseb. Možna so dispozitivna dejanja – umik tožbe ali predloga. ki odločajo o sporih na podlagi pogodbene volje strank. ki uživa zaradi koristi otrok posebno varstvo. 91 . 2) določbe o sodbi na podlagi odpovedi. (4) pri razvezi zakonske zveze sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o varstvu. POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH IN SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI 1. V sporih o varstvu. četudi ni bil postavljen ustrezen zahtevek (če je bil zahtevek postavljen. ki predstavljajo materialno dispozicijo z zahtevkom: 1) določbe o sodbi na podlagi pripoznave. (2) sodišče lahko po uradni dolžnosti izda: 1) začasno odredbo o varstvu in preživljanju otrok. vendar senat ne dovoli poravnave. in 3) določbe o sodbi na podlagi pripoznave – stranke lahko sklenejo sodno poravnavo glede varstva. paternitetnimi spori. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica. ● spori med starši in otroki se začnejo na podlagi tožbe. vzgoji in preživljanju skupnih otrok. s katero enemu ali obema staršema prepove osebne stike. in 2) začasno odredbo. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi oz. če ugotovi. da ni v skladu z interesi otroka. če niso posamezni instituti v posebnih postopkih drugače urejeni. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. da se zavarujejo pravice in interesi otrok ter drugih oseb. ● Stanovanjski zakon. vzgoji in preživljanju otrok senat ni vezan na posamezne zahtevke. da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno. Pojem zakonskih sporov in sporov iz razmerij med starši in otroki Zakonski spori so spori o razvezi in razveljavitvi zakonske zveze. a) Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Načelo oficialnosti je uveljavljeno v večji meri. vzgoje in preživljanja otrok. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok ter polnoletnih oseb. 2. Za vse postopke.

sodišče vroči odločbo. (4) oba zakonca. Tožbo za razveljavitev zakonske zveze lahko vložijo: (1) oba zakonca. (2) otrok. druge zainteresirane oseb in državni tožilec: 1) če ni prišlo pred pristojnim organom (matičarjem) do soglasne izjave dveh oseb različnega spola. Na razgovoru je lahko navzoča oseba. njuni dediči. dokler otrok ne izjavi. Glede na starost in druge okoliščine sodnik povabi otroka na neformalen razgovor s sodelovanjem Centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. Sodišče mora otroku. 2) če je bila zakonska zveza sklenjena v trenutku duševne prizadetosti ali nerazsodnosti enega zakonca. mora otrok imeti možnost sodelovanja v postopku in izraziti svoje mnenje. (2) prizadeti zakonec. ki je v postopku izrazil svoje mnenje. d) Podrejena uporaba ZPP Veljajo določbe ZPP. b) Legitimacija za tožbo Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. ki pozneje NI prenehala. ki niso sposobne skrbeti zase. 4. ki je sposoben oblikovati lastno mnenje. Pri tem je treba upoštevati izhodišče. 3) če so zakonsko zvezo sklenili sorodniki. mora imeti pravico to mnenje prosto izraziti v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku – otroku gre pravica do zaslišanja. ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. ki je po presoji sodišča nesposoben razumeti pomen in posledice svojih pravnih dejanj. 2) če zakonska zveza ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja. da sklepata zakonsko zvezo. sodišče nanj ni vezano). starejšemu od 15 let. da sam prevzema pravdo. omogočiti. Senat lahko zaradi varstva otrok in drugih oseb. če je bila zakonska zveza sklenjena v trenutku duševne prizadetosti ali nerazsodnosti enega zakonca. ki je ne smejo. poglavje) o zakonskih sporih ni posebnih določb. O razgovoru se sestavi zapisnik (ali zvočni posnetek). če je to potrebno glede na okoliščine (če je bil zahtevek postavljen. da izrazi mnenje. mlajšega od 15 let ali starejšega. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. c) Načelo tajnosti Javnost je vedno izključena po samem zakonu. 92 . njuni dediči in druge zainteresirane osebe: 1) če pri sklenitvi zakonske zveze nista bila navzoča oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec drugega. proti kateri ima otrok pravico vložiti pritožbo. ki si jo otrok sam izbere. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese: ● ugotavlja tudi dejstva. in ● zbere podatke. V vseh zgornjih primerih pravica tožbe na razveljavitev ne zastara. ki razpolagajo s temi podatki. ki je lahko neposredno ali prek ustreznega zastopnika. Zakoniti zastopnik lahko opravlja dejanja v postopku le. zastopa zakoniti zastopnik. na katero se podatki nanašajo.(5) pri sodbi o ugotovitvi očetovstva odloči sodišče po uradni dolžnosti tudi o preživljanju otrok brez ustreznega zahtevka. če v posebnem poglavju (XXVII. Otroka. so sodišču dolžne dati podatke tudi proti volji osebe. ki je pozneje prenehala. potrebne za odločitev – osebe in organizacije. Sodišče na mnenje otroka ni vezano. b) Razpravno in preiskovalno načelo Bolj je uveljavljeno preiskovalno načelo. če je bila zakonska zveza sklenjena pod prisilo ali v zmoti. (3) oba zakonca. Otroku. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik (poslušanje posnetka). ki jih stranke niso navajale. Zaradi varstva otrokovih koristi lahko sodišče odloči. Če je otrok dopolnil 10 let ter je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. Potek postopka. temveč odloči po presoji njegovih koristi. posebnosti procesnih institutov a) Procesna sposobnost in sodelovanje mladoletnika v postopku Konvencija ZN o otrokovih pravicah vsebuje 2 pomembni določbi za nastopanje otroka: (1) če gre za postopek ločitve otroka od staršev. da mora sodišče ukreniti vse potrebno za zavarovanje pravic in koristi otrok ter drugih oseb. Postopek za razvezo se lahko začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. ga mora sodišče na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in njegovi pravici.

(3) začasna odredba o preživljanju zakonca (samo v zakonskih sporih). Sodišče ne raziskuje dejanskega stanja. ki misli. pri čemer je treba zahtevek iz konstitutivnega spremeniti v deklaratornega. ki opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. in 2. ali zakonec. za katerega velja presumpcija očetovstva. Tožbo za ugotovitev očetovstva izvenzakonskega otroka lahko vložijo: (1) mati v otrokovem imenu. vendar smejo dediči nadaljevati že začeti postopek. ne prideta na svetovalni razgovor. ● živita en ali oba zakonca v tujini. če je zakonsko zvezo sklenila oseba. sodišče vrne vlogo v dopolnitev in zanjo postavi rok. 93 . če: ● sta se dogovorila: (1) o varstvu. (4) začasna odredba o izselitvi zakonca iz skupnega stanovanja. (2) otrokov skrbnik s privolitvijo Centra za socialno delo. sporazum o delitvi skupnega premoženja. Svetovalnega razgovora ni. vendar najkasneje 5 let po rojstvu otroka. vendar smejo dediči nadaljevati začeti postopek. Začasne odredbe v zakonskih in družinskih sporih so: (1) začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok. če: ● je en zakonec duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. Če eden izmed zakoncev odstopi od predloga za sporazumno razvezo. da je oče otroka. ter ● predložita pisni po sodniku overjeni sporazum o delitvi skupnega premoženja. ● se zahteva razveza zaradi pogrešanosti zakonca. ki nima sredstev za življenje. se šteja. (2) začasna odredba o prepovedi stikov enega ali obeh staršev z otroki. Pravica tožbe ne preide na dediče. je nesposoben za delo ali je nezaposlen brez možnosti zaposlitve. Če predlogu za sporazumno razvezo nista priložena oba sporazuma. ko je zvedel za okoliščine. (2) otrok v 5 letih od dneva polnoletnosti. mlajša od 18 let Predlog za sporazumno razvezo lahko vložita le oba zakonca. vzgoji in preživljanju sklenjen v korist otrok. Ne obstaja nobena omejitev pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov – stranki lahko navajata dejstva in predlagata dokaze tudi po prvem naroku za glavno obravnavo ter v pritožbenem postopku. ki je vložil tožbo za razvezo. da se prepreči nasilje (samo v zakonskih sporih). in (2) o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. sporazum o varstvu. vzgoji in preživljanju otrok. da sta tožba oz. (3) moški. v roku 1 leta od dneva vpisa očetovstva v matično knjigo. Če rok za dopolnitev poteče brez uspeha. da bi dokazali utemeljenost tožbe. vendar preveri. Če zakonec. da otrok ni njegov. ○ s privolitvijo toženca do pravnomočnega konca postopka. ki vzbujajo sum. Tožbo za razvezo lahko vloži le en zakonec. sodišče ustavi postopek. Tožbo za izpodbijanje očetovstva lahko vložijo: (1) mož otrokove matere. ali je sporazum o varstvu. c) Predlog za sporazumno razvezo Zakonca lahko predlagata sporazumno razvezo. Treba je predložiti 1. ● zakonca nimata skupnih otrok pod roditeljsko pravico. (3) otrok v 5 letih od dneva polnoletnosti. Drugače sodišče nadaljuje postopek po prejemu poročila Centra za socialno delo o svetovalnem razgovoru. (5) starši ali skrbnik. če je to potrebno. d) Druga pravila v postopku Svetovalni razgovor ima namen pomagati zakoncema v veljavi obdržati zakonsko zvezo. predlog umaknjena. ki je vložil predlog za sporazumno razvezo. se šteje vloga za umaknjeno. vzgoji in preživljanju skupnih otrok. O stroških postopka odloči senat po prostem poudarku. v roku 1 leta od dneva.Pravica do tožbe na razveljavitev ne preide na dediče (razen če imajo samostojno pravico do tožbe). tožbo za razvezo pošlje sodišče Centru za socialno delo. dokler izvršuje roditeljsko pravico. Olajšava dispozitivnih dejanj: ● tožbo za razvezo lahko tožnik umakne: ○ brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. Predlog oz. Tožbo za ugotovitev očetovstva je možno vložiti tudi največ 1 leto po smrti domnevnega očeta.

Možnost napačnih sodnih odločb je majhna. sodišče brez ustreznega zahtevka odloči tudi o preživljanju otroka. V sodbi. Če je zahtevek postavljen. Izredna pravna sredstva so možna le glede drugih vprašanj – npr. Pritožbeni razlogi so omejeni – razvezna sodba na podlagi predloga za sporazumno razvezo se lahko izpodbija le: (1) zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka. (2) zapadla terjatev. razveljavitev. Odstraniti jih je možno z izrednim pravnim sredstvom = ugovorom. (2) zaradi strankine vložitve predloga pod vplivom zmote. postane obravnavanje kontradiktorno. Pojem plačilnega naloga Plačilni nalog je dajatvena sodna odločba. Pravno nasledstvo – v zakonskih sporih lahko dediči v 6 mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. Za verodostojne listine veljajo: ● javne listine. Stranko se opozori. (3) zaradi neizpolnjenosti zakonskih pogojev za sporazumno razvezo. 3. (4) v tožbi sta navedena podlaga in višina dolga ter predloženi dokazi. ker sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali Centra za socialno delo. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. naj sodišče ugotovi utemeljenost tožbe za razvezo oz. Predpostavke za izdajo plačilnega naloga a) Dokumentiran plačilni nalog je izdan na podlagi verodostojne listine.● predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta do pravnomočnega konca postopka. b) Nedokumentiran plačilni nalog je izdan brez predložitve verodostojne listine. Ni možna razveljavitev ali sprememba sodbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. ● izpiski iz overjenih poslovnih knjig. Plačilni nalog se vloži obema strankama. Roki za izpolnitev tožbenega zahtevka ali vložitev ugovora so: ● 3 dni v meničnih in čekovnih sporih. nižji od 200'000 SIT. 2. Postopek za izdajo plačilnega naloga Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka in tožnikovega predloga po uradni dolžnosti. da bo sodišče prepozno vložene ugovore zavrglo. S tem postopek za izdajo plačilnega naloga izgublja pomen. ki jo izda sodišče na podlagi mandatne tožbe brez zaslišanja toženca. Plačilni nalog izda sodišče. V nalogu je tožencu naloženo izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s sodnimi stroški. ● fakture. ● listine. 94 . Nikakor ni možno obnoviti postopkov odločanja o varstvu in vzgoji otrok. Ko toženec vloži ugovor. Po izkušnjah je v pravdah zelo težko izpodbiti verodostojne listine. (2) zapadla terjatev. izdana v izvirniku ali overjenemu prepisu. sodišče nanj ni vezano. V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. preživljanje zakonca. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Tožencu se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. četudi tožnik tega v tožbi ni predlagal. Predpostavke so: (1) denarna terjatev. ● 8 dni v ostalih sporih. sile ali zvijače. ki ugotovi očetovstvo. izda novo odločbo o varstvu in vzgoji. Zakon o izvršbi in zavarovanju predvideva na podlagi verodostojne listine neposredno izvršbo. ● menice in čeki s protestom in povratnimi računi. ● zasebne listine z overjenim podpisom zavezanca. (3) priložena verodostojna listina. vendar so zanj izpolnjeni pogoji. Predpostavke so: (1) denarna terjatev. § 85. IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA 1. (3) znesek.

se opravi postopek v sporih majhne vrednosti. Sodnik se mora omejiti na pravno obravnavanje spora. Zoper sklep o neugoditvi plačilnemu nalogu ni pritožbe. Za spore majhne vrednostni se ne glede na vrednost spora NE štejejo: ● spori o nepremičninah. Zapisnik o glavni obravnavi vsebujejo poleg zakonsko predpisanih podatkov (naslov. navedeni izven teh vlog. Plačilni nalog postane pravnomočen glede dela. plačilni nalog razveljavi s sklepom ter po pravnomočnosti sklepa nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Načela postopka ● omejitev načela materialne resnice – sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za nova dejstva in dokaze lahko stranki vložita vsaka še po eno pripravljalno vlogo. Če spozna ugovor za utemeljen. ● bistveno vsebino izvedenih dokazov. 3. nižji od 200'000 SIT. Na 1. varstvo in uporaba izumov. Namen postopka in pojem spora majhne vrednosti Za spore majhne vrednosti veljajo: (1) spori. plačilnega naloga ne razveljavi ter takoj preide na obravnavanje glavne stvari. ● spori zaradi varstva konkurence. ● spori zaradi motenja posesti. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. naroku za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. Na 1. Ugovor proti plačilnemu nalogu Toženec lahko izpodbija plačilni nalog z ugovorom. sprememba ali umik tožbe. dan. POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 1. ura dejanja. imena navzočih strank in drugih oseb ter zastopnikov ali pooblaščencev) še: ● izjave strank bistvenega pomena = izjave. tudi pobotnega. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. 2. 95 . V primeru ugovora zoper plačilni nalog. sporni predmet. ● odločbe z dovoljeno pritožbo. § 86. (3) spori. Kršitev prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov je relativna bistvena kršitev postopka. v katerem vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 200'000 SIT. da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo plačilnega naloga. Dejstva in dokazi. nižjo od 200'000 SIT. Kakšne ugovore lahko uveljavlja toženec? Večinsko stališče sodne prakse je. Tožnik mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi. znakov razlikovanja in firme). ● spori iz intelektualne lastnine (avtorske pravice. Toženec lahko vloži nasprotno tožbo.Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. kraj. da se postopek z vložitvijo ugovora prevede v običajni kontradiktorni postopek. če ugotovi. nepopolne ali nedovoljene ugovore. sodišče najprej odloči o takem ugovoru. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na premično stvar. Če ugovoru o neizpolnjenosti procesnih predpostavk ne ugodi. Toženec mora vsa dejstva in dokaze navesti v odgovoru na tožbo. razglašene na glavni obravnavi. da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe. katere v tožbi navedena vrednost ne presega 200'000 SIT. (2) spori. zato ima toženec na razpolago vse ugovore. odpoved. odpoved pritožbi). ● izjema od načela obligatornosti glavne obravnave – sodišče ne razpiše glavne obravnave. Toženec lahko uveljavlja nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. ki se ne spodbija s plačilnim nalogom. Če toženec ugovarja. Druga pravila postopka Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem. se postopek nadaljuje s tožbo. 4. se ne upoštevajo. ● načelo pismenosti – postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. ki razpolagajo z zahtevki (pripoznava. naroku za glavno obravnavo stranki ne smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. vendar je tožnik namesto izpolnitve zahtevka pripravljen sprejeti denarni znesek. Predsednika senata brez naroka zavrže prepozne. sestava sodišča.

clam. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. in (2) nastalo motenje. 2. in ○ navedbo procesnih in materialnih določb kot podlage za odločitev. (2) motenje posesti – tožnik zahteva odstranitev motenj (interdictum retinendae possessio-nis). Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji na: (1) zadnje stanje posesti. ● sodba se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek drugega. od katere nepošteno pridobi posest. ● rok za pritožbo. ● če je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sodišče II. se postopek konča po pravilih rednega postopka. na skrivaj ali zlorabo zaupanja (vi. ● omejitev izpodbijanja sodne odločbe: ○ možno je izpodbijati le zaradi:  absolutnih bistvenih kršitev postopka. ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Ostale posebnosti: ● mirovanje postopka je izključeno. Poseg v posest se lahko pojavlja kot: (1) odvzem posesti – tožnik zahteva vrnitev stvari (interdictum recuperandae possessionis). pri čemer sodišče navzoče stranke pouči o pogojih pritožbe. se postopek nadaljuje po pravilih sporov majhne vrednosti. ki pridobi posest s silo. § 87. stopnje po razveljavitvi sodbe vrne sodišču I.● navedba navzočnosti strank pri razglasitvi sodbe in v primeru navzočnosti navedba pouka o pogojih pritožbe. vročitve sodbe). Posebno varstvo Posest je dejanska oblast nad stvarjo: ● neposredna posest – posestnik je vsak. naroku za novo glavno obravnavo ne smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Če tožnik v sporu majhne vrednosti med pravdo zviša vrednost spornega predmeta nad 200'000 SIT. Zaradi preprečevanja samovolje je v posestnih sporih izključeno obravnavanje pra-vice. ● obrazložitev sodbe obsega le: ○ kratek povzetek dejanskih ugotovitev. Te pravice nima proti osebi. Posestno varstvo in pravica Posestno varstvo ščiti dejanska zunanja razmerja. če 96 . ki neposredno izvršuje dejansko oblast nad stvarjo. ○ omejitev izpodbijanja sodne odločbe:  bistvene kršitve postopka. in  zmotne uporabe materialnega prava. če v redu povabljeni tožnik ne pride na narok za glavno obravnavo. stopnje zadevo v novo sojenje. Če tožnik v rednem postopku pred koncem glavne obravnave zniža vrednost spornega predmeta pod 200'000 SIT. Fikcija odpovedi zahtevku – sodišče izda sodbo zaradi odpovedi. Tudi nepošteni posestnik. in  zmotna uporaba materialnega prava. in  zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. ● obnova postopka ni dovoljena. stranki na 1. ○ dolžnost navajanja dejstev in dokazov v vlogah. ● sodišče v vabilu tožnika opozori na posebnosti postopka: ○ fikcija odpovedi. Razlog posestnega varstva je prepoved samovolje. ki so lahko skladna ali neskladna s pravnimi razmerji. paricijski rok za prostovoljno izpolnitev zahtevka in rok za vložitev predloga za dopolnitev sodbe znašajo 8 dni (štetje roka se začne od razglasitve oz. POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI 1. ● posredna posest – posestnik je tudi. precario). ○ ni možno izpodbijati zaradi:  relativnih bistvenih kršitev postopka. ima pravico do posestnega varstva.

ker stranki z nezakonitim ravnanjem. zavod. da: ● se odvrne preteča nevarnost. in ● v objektivnem roku najpozneje 1 leto od dneva. Kljub omejitvam je seveda možna ustavna pritožba. v katerem sodišče ugotovi. (2) opustitveni izrek. 4. ko je motenje nastalo. in (2) kršitev procesnih predpostavk glede na stranko = kršitev sposobnosti biti stranka. 3. c) Roki v postopku zaradi motenja posesti Sodno varstvo pred motenjem / odvzemom posesti je možno zahtevati: ● v subjektivnem roku 30 dni od dneva. zlasti opustitvijo vročitve. ○ rok za odgovor na tožbo je 8 dni (sicer 30 dni). da je toženec dolžan opustiti motitvena dejanja. Rok za pritožbo je 8 dni. zadruga. ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. da je treba zadevo glede na naravo posameznega primera hitro rešiti. zadrugami. Posestnik ima pravico do samopomoči proti vsakomur. (4) prepovedni izrek. POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH 1. ● omejitev razpravnega načela – obravnavanje se omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. § 88. državo ali lokalnimi skupnostmi. da pritožba ne zadrži izvršitve. ki tožencu prepoveduje bodoča motitvena dejanja. Rok za obnovo je 30 dni od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti.ta izvršuje samopomoč – ugovor nepoštene posesti (exceptio vitiosae possessionis). kršitev procesne sposobnosti in kršitev pravil o pravilnem zastopanju. Gospodarski spori po subjektivnem kriteriju so tudi: 3) statusni gospodarski spori: 97 . ○ rok za pritožbo je 8 dni (sicer 15 dni). da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. da je toženec motil tožnika v njegovi mirni posesti. Rok za odgovor na tožbo je 8 dni. Posestnik nima pravnega varstva. ki po preteku 30 dni izgubi to pravico. ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. država ali lokalna skupnost. ali ● prepreči nasilje. Paricijski rok za izpolnitev obveznosti toženca določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. Izrek končnega sklepa sestavljajo: (1) ugotovitveni del. Pojem gospodarskega spora (1) Gospodarski spor po subjektivem kriteriju je spor. Obnova postopka je dovoljena le zaradi 2 razlogov: (1) kršitev kontradiktornosti postopka. ali ● odvrne nenadomestljiva škoda. Nesuspenzivnost pritožbe – iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči. (3) restitucijski izrek. Druga pravila postopka v pravdah zaradi motenja posesti a) Začasne odredbe Sodišče lahko med postopkom le na predlog strank izda začasne odredbe. Načela postopka ● načelo pospešitve postopka – pri določanju rokov in narokov v pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče paziti. in ○ spori zaradi motenja posesti. 2) spori med podjetniki posamezniki glede njihove pridobitne dejavnosti ter spori med podjetniki posamezniki in gospodarskimi družbami. ki se uporabljajo v izvršilnem postopku. Izvršbo mora zahtevati tožnik. če gre za naslednje spore: ○ spori glede stvarnih pravic na (ne)premičninah. v katerih sta obe stranki gospodarska družba. Zoper končni sklep v pravdah zaradi motenja posesti ni dovoljena revizija. Rok za izvršbo končnega sklepa je 30 dni. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. zavodi. b) Končni sklep kot oblika odločbe Sodišče odloči o tožbenem zahtevku s končnim sklepom. v katerem nastopajo kot stranke gospo-darski subjekti – po ZPP so takšni spori: 1) spori. Spori med temi osebami niso gospodarski.

2) spori glede vpisov v sodni register. za katere velja plovbno pravo = plovbni spori. f) Mirovanje postopka in fikcija umika V gospodarskih sporih ni mirovanja postopka. država. pravica do uporabe firme. zadružniki in člani upravljalnih organov družb. kdo so stranke – po ZPP so takšni spori: 1) – spori glede ladij in pomorske plovbe. ne glede na to. gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti). zavod. da poskusita skleniti poravnavo. se šteje. družbeniki in člani upravljalnih organov družb. da med strankama ni sporno dejan-sko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbo. ki nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. e) Poskus poravnave Stranki lahko sporazumno predlagata preložitev naroka. kjer bi moral toženec po sporazumu strank izpolniti pogodbo (forum solutionis). da je tožnik tožbo umaknil. zadruga. Druga pravila v gospodarskih sporih a) Posebna izbirna krajevna pristojnost Poleg sodišča splošne pristojnosti je pristojno tudi sodišče kraja. v katerih je treba uporabiti zadružno pravo. da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe. – spori. ali ● odškodninski spor zaradi neizpolnitve pogodbe. ● omejitev obligatornosti glavne obravnave – predsednik senata lahko brez naroka izda odločbo. če je vsaj en sospornik gospodarska družba. (2) Gospodarski spor po objektivnem kriteriju je spor. ali ● spor za izpolnitev ali razvezo pogodbe. • spori med zadrugami. Narok lahko naroči po telefonu. 3. Načela postopka ● načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – pomembna je hitrost reševanja sporov. ki se odvija glede gospodarskih poslov. ● načelo pismenosti – stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik. statusnih spremeb in likvidacij zavodov. v katerih je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. 2. Kdaj je spor gospodarski. d) Glavna obravnava Sodišče lahko brez naroka izda odločbo. Fikcija umika – če obe stranki izostaneta z 2 zaporednih narokov. pravica do uporabe firme) in sporih glede varstva konkurence. c) Priprave na glavno obravnavo V nujnih primerih lahko sodišče takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpiše glavno obravnavo. če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi. lokalna skupnost ali podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti. • spori med ustanovitelji zavodov glede ustanovitev. spori glede varstva konkurence): 6) spori glede stečajnega postopka. g) Posebnosti pri izdaji plačilnega naloga 98 • . ko po prejemu odgovora na tožbo ugotovi. razen sporov o prevozu potnikov. če gre za: ● spor o ugotovitvi (ne)obstoja pogodbe. razen v sporih glede industrijske lastnine (varstvo ter uporaba izumov in znakov razlikovanja. b) Sestava sodišča V gospodarskih sporih sodi sodnik posameznik. je spor gospodarski. in • spori zaradi razveljavitve arbitražne odločbe.spori med družbami. če gre za sosporništvo? Če gre za materialno sosporništvo (sospor-niki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti. 3) spori iz koncesijskih pogodb. brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. 4) spori med temi osebami ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. 4) spori glede gospodarskih arbitraž: • spori zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži. njihove pravice in obveznosti se opirajo na isto pravno podlago. 5) spori glede industrijske lastnine in varstva konkurence (varstvo ter uporaba izumov in znakov razlikovanja.

● pritožba = 8 dni. V teh sporih se izda posebna sodba.. (3) spori. ● predlog za vrnitev v prejšnje stanje = objektivni rok 30 dni (redno 3 mesece). Odločba arbitraže: ● ima naravo pravnomočne sodbe. ki odloča v sporu glede dispozitivnih pravic in pravnih razmerij. i) Dopustnost revizije Revizija v gospodarskih sporih je dopustna le. ● odgovor na pritožbo = 3 dni. Pogodba se imenuje pogodba o arbitraži. da je stranka umaknila napoved pritožbe. Takšna sodba v obrazložitvi obsega le: ● navedbo tožbenih zahtevkov.d. Zoper sodbo se lahko pritoži le stranka. in ● navedbo pravice do polne obrazložitve – sodišče bo izdelalo daljšo obrazložitev. v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 200'000 SIT. h) Roki ● odgovor na tožbo = 15 dni (30 dni v rednem postopku). Fikcija umika napovedi pritožbe – šteje se. če vrednost spornega predmeta presega 5'000'000 SIT. da jima bo sodila stalna arbitraža obstaja pri določenih organizacijah ali asociacijah. (2) spori. 99 . o večja strokovnost pri odločanju – arbitre je možno izbrate izmed strokovnjakov za pod-ročje spora. in ● navedbo dejstev. Prednost arbitraž je: o hitrost postopanja – arbitraže so večinoma enostopenjske. ● paricijski rok za prostovoljno izvršitev dajatve = 8 dni za denarne dajatve (za nedenarne dajatve lahko sodišče določi daljši rok). če stranka napove pritožbo. Pri nas: ○ stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije. ● napoved pritožbe = 8 dni. Zadošča overovitev pristojnega organa pravne osebe. na katere stranke opirajo svoje zahtevke. ○ stalna arbitraža pri Zavarovalnici Triglav. če niti po sodnem opominu ni plačala sodne takse za pritožbo. ○ stalna arbitraža pri Borzi vrednostnih papirjev. Pravna narava arbitraže – obstajata 2 teoriji: ● materialnopravna ali pogodbena teorija – arbitri izvršujejo pogodbeno voljo strank. napoved pritožbe Gospodarski spori majhne vrednosti so: (1) spori. Splošni pojmi Arbitraža je nedržavno sodišče. v katerih v tožbi navedena vrednost premične stvari ne presega 200'000 SIT. kadar sta jo stranki za odločanje pooblastili s posebno pogodbo. V gospodarskih sporih ni možno izdati nedokumentiranega plačilnega naloga. da jo bodo spoštovale. § 89. To ne velja za spore glede industrijske lastnine in varstva konkurence. Stranka mora pritožbo napovedati v 8 dneh. (2) priložnostna ali ad hoc arbitraža – stranki se sporazumeta. ARBITRAŽNI POSTOPEK 1. pri čemer črpa arbitražna odločba moč iz dogovora strank. da bo njun spor rešila prav v ta namen ustanovljena arbitraža.Verodostoje listine v gospodarskih sporih ni treba preložiti v izvirniku ali overjenem prepisu. j) Gospodarski spori majhne vrednosti. ki je napovedala pritožbo. ki se imenuje sodba s skrajšano obrazložitvijo. v katerih vrednost nadomestne izpolnitve (facultas alternativa) ne presega 200'000 SIT. d. v katerih je uveljavljen vsebinski kriterij dopustnosti revizije (competentia rationae causae). Poznamo 2 vrsti arbitraž: (1) stalna ali institucionalna arbitraža – stranki se sporazumeta. in ● je izvršilni naslov. Pravni pouk v sodbi s skrajšano obrazložitvijo obsega: ● pouk o pravici do pritožbe.

3) v pogodbi imenovani arbiter noče ali ne more prevzeti dolžnosti. teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev. kdo je stranka spora. ali • zahteva s tožbo razveljavitev pogodbe o arbitraži. Imenovanje in izločitev arbitrov 100 . (3) z razveljavitvijo na podlagi vložene tožbe – sklenjena pogodba o arbitraži se lahko razveljavi. Ni dopusten dogovor o arbitraži glede vseh bodočih sporov med določenima strankama. če jo stranka uspešno izpodbija s tožbo. ● razveljavi opravljena procesna dejanja. Treba je opredeliti pravno razmerje. 4) pri arbitražnem glasovanju ni možno doseči potrebne večine glasov. Do tega pride v naslednjih primerih: 1) ena stranka ne izrabi pravice do imenovanja arbitra – v tem primeru lahko sama vloži tožbo za razveljavitev. mora sodišče presoditi veljavnost pogodbe. Arbitražna klavzula – določba o pristojnosti arbitraže je vključena v splošne pogoje pogodbe. b) Sklenitev pogodbe o arbitraži Pogodba o arbitraži se lahko sklene: ● glede (trenutnega) določenega spora. Ugovor sklenjene pogodbe o arbitraži mora toženec podati najpozneje na glavni obravnavi. Pogodba o arbitraži a) Dopustnost pogodbe o arbitraži (arbitrabilnost spora)  pristojnost domače arbitraže – stranke lahko za spore o dispozitivnih pravicah določijo pristojnost domače arbitraže. če pa tega ne stori. kompetenca o kompetenci Če sta se stranki s pogodbo dogovorili za pristojnost arbitraže v določenem sporu. (2) s sporazumno razvezo obeh strank. sodišče. kar je izjema od načela. Arbitražno klavzulo lahko vsebuje tudi posamezno določilo pogodbe. ki omogočajo pisni dokaz o sklenjeni pogodbi. Tuja arbitraža je:  arbitraža s sedežem v tujini. ali o pogodba o arbitraži ni veljavna. 3. ko odloča o morebitni tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe. Njeno odločitev v končni fazi kontrolira sodišče. se to šteje za pisno sklenitev pogodbe o arbitraži. da mora sodišče paziti na pristojnost po uradni dolžnosti. Arbitrabilni so vsi spori o dispozitivnih pravicah. 2. V praksi se tako najpogosteje sklepajo pogodbe o arbitraži. da: o pogodba o arbitraži ni bila sklenjena. Stranka lahko v arbitražnem postopku ugovarja. O tem odloči arbitraža.  pristojnost tuje arbitraže – v sporih z mednarodnim elementom (vsaj ena stranka ima stalno prebivališče oz. 5. ne nujno splošni pogoji. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Pristojnost arbitraže. 2) stranki se ne moreta poenotiti o izbiri skupnega arbitra. Pogodba o arbitraži mora biti sklenjena pisno. arbitražna odločba ima enake učinke kot sodba. pri čemer ni pomembno. tele-gramov. pri katerem je vložena tožba v istem sporu med istima strankama. Kompetenca o kompetenci – pri odločanju o ugovoru sklenjene pogodbe o arbitraži. in ● zavrže tožbo. če ni določena izključna pristojnost slovenskega sodišča. Prenehanje pogodbe o arbitraži (1) z izdajo arbitražne odločbe. Lahko je sklenjena z izmenjavo pisem. Na sklenjeno pogodbo o arbitraži pazi sodišče le na ugovor stranke.● procesna ali jurisdikcijska teorija – arbitraža ima sodno funkcijo. na ugovor toženca: ● se izreče za nepristojno. ki uporablja tuje procesno pravo. sedež v tujini) se lahko stranke dogovorijo za pristojnost tuje arbitraže. Če se tožnik v tožbi sklicuje na sklenitev pogodbe o arbitraži in toženec tega v odgovoru na tožbo ne izpodbija. ali ● glede bodočih sporov iz določenih pravnih razmerij. lahko druga stranka: • predlaga okrožnemu sodišču imenovanje arbitra. in  arbitraža s sedežem v Sloveniji. 4.

podpisu in obrazložitvi arbitražne odločbe. Stalne arbitraže vročajo same. 3) upoštevati je treba prisilne predpise o zastopanju procesno nesposobnih oseb. Če ni možno doseči potrebne večine. Oblikovanje postopka Arbitrarno oblikovanje postopka = arbitri vodijo postopek. imenuje vsaka stranka enega arbitra in ta dva izvolita predsednika arbitraže. ali ● običajno pravo. Stranki jih lahko pooblastita. Kogentna pravila obsegajo: (1) sestavo arbitraže: 1) upoštevati je treba pravila o izločitvi. katero materialno pravo naj arbitraža uporabi (posebej v sporih z mednarodnim elementom).Število arbitrov mora biti vedno LIHO. Z dogovorom o stalni arbitraži stranki privolita tudi v postopek. Stranki se lahko dogo-vorita. kaj je pravično in kaj ne. če so podani razlogi za izločitev sodnika. ekonomskega ali drugega področja. Izpodbijanje arbitražne odločbe Arbitražni postopek je večinoma enostopenjski. 8. da za odločanje uporabijo: ● dobre poslovne običaje. arbitraža obvesti stranko. V tem okviru so arbitri vezani na pravila javnega reda. 4) zoper priče. Če se stranki drugače ne dogovorita. ki sodelujejo v postopku. Koga je možno imenovati za arbitra? To določajo pravilniki stalnih arbitraž. ki lahko od sodišča zahteva razvelja-vitev pogodbe o arbitraži. (4) izpodbijanje arbitražne odločbe: 6) upoštevati je treba pravila o razveljavitvi arbitražne odločbe – stranki se ne moreta vnaprej odpovedati izpodbijanju odločbe. Arbiter lahko podpis odreče. stranke in druge osebe. in ● izločitev arbitra lahko zahtevata stranki. (2) načelo arbitrarnosti. Razlogi za izločitev arbitra: ● arbiter se mora sam izločiti. kot se jim zdi primerno. Arbitri odločajo z večino glasov. Razlogi za izpodbijanje: 101 . mora biti arbitražna odločba obrazložena. Prepisi odločbe se strankam vročijo na sodišču. arbitraža ne more upo-rabiti prisilnih sredstev in izrekati kazni. 9. Proti arbitražnim odločbam je vedno dovoljena tožba na razveljavitev. ki se razvilo v okviru določenih gospodarskih asociacij (lex mercatoria). 6. Pogodba o arbitraži lahko določi soglasno odločanje. Če dogovora ni. da mora imeti arbiter posebno znanje in izkušnje s pravnega. ker pravilniki stalnih arbitraž izključujejo pritožbo. Stalne arbitraže imajo svoja pravila o organizaciji in postopku. če so podani razlogi za izločitev sodnika. ki vsebujejo merila. kjer ima arbitraža sedež. 7. Glavna načela pri oblikovanju postopka so: (1) avtonomija strank. se uporabi pravo države. Arbiter mora o razlogu izločitve stranki le obvestiti (notificirati). Izločitev od stranke izbranega arbitra in skupnega arbitra je možna le. (3) podrejena uporaba ZPP. Arbitražna odločba ima moč pravnomočne sodbe in je izvršilni naslov. Izdaja in izdelava arbitražne odločbe Stranki se lahko dogovorita. koder ima arbitraža sedež. Prisilna pravila o postopku pred arbitražo Stranke ne morejo izključiti temeljnih načel sodnega postopka. kar se zapiše na odločbo. Če v pogodbi ni določeno drugače. (2) postopek: 2) spoštovati je treba načelo obojestranskega zaslišanja. (3) arbitražno odločbo: 5) upoštevati je treba pravila o sestavi. Pravilnik Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici določa. Neposredno odločanje po načelih pravičnosti (ex aequo et bono) = arbitri odločajo nepo-sredno po moralnih pravilih. da se odločba izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Na tožbo stranke se arbitražna odločba izreče za neveljavno. Podpišejo jo vsi arbitri. Stranki se pogosto lahko dogovorita drugače. če razlog za izločitev nastane ali zanj stranka zve šele po imenovanju arbitra.

• pooblaščenec stranke ni imel pooblastila ter ni prišlo do poznejše odobritve. ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. (4) stranki z nezakonitim postopanje. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. (10) 1) do arbitražne odločbe je prišlo zaradi kaznivega dejanja: • priče ali izvedenca. ki: 1) bi po zakonu moral biti izločen. 2) arbitražna odločba se opira na ponarejeno listino ali listino s potrjeno neresnično vse-bino. 2) izvirnik in prepisi arbitražne odločbe niso podpisani po določilih zakona. (8) izrek arbitražne odločbe nerazumljiv ali v nasprotju sam s sabo. (9) arbitražna odločba je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Kaj se zgodi po razveljavitvi arbitražne odločbe? Obstajata 2 stališči: ● arbitražni senat je nalogo opravil. ki prepoveduje dejanja nelojalne konkurence in dejanja. ali • drugega udeleženca v postopku. ki bi bilo pristojno brez sklenitve pogodbe o arbitraži (to stališče zastopa slovenska sodna praksa). 102 . Če arbitraža ni uporabila materialnega prava po volji strank.(1) 1) pogodba o arbitraži ni bila sklenjena. ali 2) je bil s sklepom sodišča izločen. • pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik. ni bila dana možnost obravna-vanja pred sodiščem. (7) arbitraža je prekoračila meje svojih nalog. (3) pri izdelavi arbitražne odločbe je sodeloval arbiter. zlasti opustitvijo vročitve. zaradi katerih je prišlo do razveljavitve). zato je za novo odločanje pristojno sodišče. ali 2) pogodba o arbitraži je bila neveljavna. • zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja ter ni prišlo do poznejše odobritve. ker je njegova naloga izdati veljavno odločbe – postopek je treba ponoviti pred arbitražnim senatom (to ni vedno možno. ● arbitražni senat naloge ni opravil. Sem spada ustava. zato je treba odpraviti pomanjkljivosti arbitražnega postopka. Med izpodbojnimi razlogi spada med kršitev materialnega prava le kršitev javnega reda RS. (5) 1) kršitev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka. • stranke. (2) glede sestave arbitraže ali sprejema odločbe je bila kršena določba ZPP ali pogodbe. (6) 1) arbitražna odločba ni bila obrazložena po določilih zakona. • arbitra. 2) kršitev pravil o zastopanju: • pravne osebe ni zastopal po zakonu upravičeni zastopnik. je odločbo možno izpodbijati zaradi kršitve pogodbe o arbitraži.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful