UNIVERZITET " SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO - OHRID

Prof. d-r Mitre Avramoski

ORGANIZACIJA
NA PRETPRIJATIJATA

Ohrid, 2000 godina Prof. d-r Mitre Avramoski ORGANIZACIJA NA PRETPRIJATIJATA IZDAVA^ : RECENZENTI : Prof. d-r Nikola Ackoski Prof. d-r Radoslav Taneski

Tira` : 500 primeroci ISBN PE^ATI :

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva forma na ovaa kniga ili

2

del od nea bez prethodna pismena soglasnost od avtorot

Predgovor

Ovoj trud nastana kako rezultat na rabotata vrz u~ebnikot “Ekonomika i organizacija na pretprijatijata” namenet za potrebite na studentite od nasokata osiguruvawe pri Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid. Me|utoa, voo~uvaj}i deka delot od organizacija na pretprijatijata e potreben i za drugi studenti, osobeno za onie od nasokata turizam koi go prou~uvaat raboteweto na ugostitelsko- turisti~kite pretprijatija, se odlu~iv da go izdadam kako poseben del. Vsu{nost , delot za organizacijata na pretprijatijata i pokraj neraskinlivata vrska so ekonomskiot aspekt na raboteweto na pretprijatieto pretstavuva posebna celina. Ova e eden od prvite trudovi vo na{ata zemja vo koj se pravat napori za prisposobuvawe kon novonastanatite izmeni koi se slu~ija vo poslednava decenija kaj nas od aspekt na organizacijata na pretprijatijata. Imeno, po 1990 godina vo na{ata zemja nastanaa promeni koi zna~ea menuvawe na eden op{testveno-politi~ki sistem so drug op{testveno politi~ki sistem. Toa ne be{e samo raspa|awe na porane{na Jugoslavija vo ~ij sostav be{e i Republika Makedonija. Socijalisti~kata terminologija pove}e ne va`i i od koren se izmeni i raboteweto , a i samata organizaciona postavenost na pretprijatijata.

3

Poradi kratkoto vreme koe e izminato ottoga{ , a i poradi toa {to ova e sé u{te period na nadminuvawe na staroto i prifa}awe na novoto, vo na{ata zemja sé u{te ne postoi nekoja pobogata literatura od oblasta na organizacijata na pretprijatijata koja e prisposobena na novite uslovi. Zatoa se nadevam deka trudov }e bide od korist ne samo za studentite, tuku i za edna po{iroka ~itatelska publika. Inaku, trudot se sostoi od nekolku glavi. Vo prvata od niv se zboruva za poimot na pretprijatieto i za poimot, zada~ite, celite, razvojot, i podelbata na naukata za organizacija na pretprijatijata. Isto taka, ovdeka se razgleduva i odnosot na naukata za organizacija na pretprijatijata so drugite nauki i prakti~niot aspekt na naukata za organizacija na pretprijatijata. Vo vtorata glava se razrabotuva makro aspektot na organizacijata na pretprijatijata kade me|u drugoto se razgleduvaat i vidovite pretprijatija. Vo tretata glava pak, tema e mikro aspektot na organizacijata na pretprijatijata, t.e. vnatre{nata organizacija na pretprijatijata. Vo ovoj del podetalno se obraboteni site funkcii vo ramkite na organizacionata struktura na pretprijatieto. I vo ovaa prilika sakam da istaknam deka ne mo`e da stane zbor za idealna rabota, odnosno deka trudov i pokraj site napori sekako deka }e ima i odredeni propusti. Zatoa, }e im bidam blagodaren na korisnicite dokolku dobronamerno mi uka`at na niv so {to }e mi pomognat istite da gi otstranam vo nekoe naredno izdanie. Ja koristam prilikava da im se zablagodaram na recenzentite prof. d-r Nikola Ackoski i prof. d-r Radoslav Taneski za korisnite sugestii za vreme na pripremaweto i izrabotkata na trudov. Isto taka blagodarnost izrazuvam i na drugite kolegi i prijateli koi moralno ili materijalno go pomognaa pripremaweto i izdavaweto na ovoj trud. So po~it,

4

Vo Ohrid Avramoski juli, 2000 godina

Prof. d-r Mitre

GL. I. OP[TO ZA NAUKATA ZA ORGANIZACIJA NA PRETPRIJATIJATA

1. Poim za pretprijatie Vo ramkite na stopanstvoto t.e stopanskite dejnosti, proizvodstvoto na dobrata za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto se vr{i vo stopanski subjekti koi pretstavuvaat organizacioni edinici vo ramkite na stopanskite dejnosti . Tie organizacioni edinici ili subjekti koi mo`at da bidat od najrazli~en organizacionen oblik so zaedni~ko ime se poznati kako pretprijatija. Potekloto na poimot pretprijatie odredeni avtori go povrzuvaat so negovata glagolska osnova “ pretpriemam" spored {to poimot pretprijatie bi zna~el ne{to da se pretprieme, da se otpo~ne i zavr{i odredena rabota.1 )
1

Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski, naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i

)

5

Inaku, vo literaturata mo`at da se pronajdat pove}e razli~ni definicii za poimot pretprijatie. Toa doa|a pred se kako posledica na promenite koi pretprijatieto gi trpi proa|aj}i niz odredeni fazi na svojot razvoj. Spored francuzinot Ansiaks (Ansiaux) pretprijatieto e pred sé edna li~nost ili grupa lu|e koi raspolagaat so sredstva za proizvodstvo i koi vrz sebe primaat odredeni rizici.2 ) Pretprijatieto spored Kursel-Senej (Courcelle Seneuil) pretstavuva " ~ove~ka aktivnost {to ja sreduva upotrebata na raznite sili za ostvaruvawe na opredelena cel ".3 ) ^ampioni (G. L. Championu ) 4 ) veli deka pretprijatieto e samostoen finansiski organizam koj se osnova za da proizveduva odredeni dobra ili uslugi za pazar. Spored angliskiot ekonomski re~nik 5) pretprijatieto izvr{uva stopanska dejnost koja vklu~uva rizik za vlo`eniot kapital i nade` za posakuvaniot profit. Spored Marksisti~kata politi~ka ekonomija pretprijatieto e " forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo ~ii celi, funkcii i struktura se usloveni so postoe~kiot na~in na proizvodstvo.6 ) Ovaa definicija na Marksisti~kata politi~ka ekonomija e op{ta definicija za pretprijatieto koja sodr`i vo sebe pove}e elementi. Prvo, deka pretprijatieto e forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo {to e sosema ispravno i vtoro, deka postoi povrzanost me|u pretprijatieto, negovite celi, funkcii i struktura i na~inot na proizvodstvo.
kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva pretpriema~ot. Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na stopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost, Toj samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi izvr{iteli. 2 ) Spored M. Dautovi} , " Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1965 god., str. 10. 3 ) Axi Mitreski K. , Taleska V., cit. delo, str.35. 4 ) Grupa avtori, " Ekonomika privrednih organizacija ", Informator, Zagreb, 1988 g., str.26. 5 ) Isto, str.26. 6 ) Axi Mitreski K., Taleska V., cit. delo, str. 57.

6

Deka e i vtoriot aspekt to~en zboruvaat nizata definicii za pretprijatieto koi mo`at da se sretnat vo stru~nata literatura kaj avtorite od porane{na Jugoslavija . Imeno, vo pove}eto od niv se stava akcent na socijalisti~kiot samoupraven karakter na pretprijatieto.7) Me|utoa, bidej}i za nas vo ovaa prilika tie ne se aktuelni }e navedeme samo nekoi koi nastojuvaat ponepristrasno da go definiraat pretprijatieto. Taka Kosti} @. pretprijatieto go definira kako zbir na lu|e koi koristej}i gi sredstvata za proizvodstvo, so svoite organizirani aktivnosti izvr{uvaat odredeni funkcii vo procesot na op{testvenata reprodukcija vo svojstvo na organizirana samostojna ekonomska celina.8 ) Kaj Dragi~evi} A. ja sre}avame slednata definicija "pretprijatieto e samostojna stopanska organizacija koja izvr{uva odredena ekonomska dejnost zaradi zarabotka, odnosno ostvaruvawe zadovolitelen vi{ok na prihodi vo sporedba so tro{ocite na raboteweto" 9 ) Spored M. @aja 10) pretprijatieto e samostojna organizacija koja trajno izvr{uva odredena stopanska dejnost vo procesot na op{testvenata reprodukcija ( proizvodstvo, kupoproda`ba na stoki i davawe uslugi na pazarot) zaradi steknuvawe dobivka. Po toa pretprijatieto se razlikuva od drugite organizacii koi izvr{uvaat nestopanski dejnosti. Spored drugi avtori 11) pretprijatieto e samostojna ekonomska i tehni~ka celina koja izvr{uva edna ili pove}e
7

Za socijalisti~koto pretprijatie vo porane{na Jugoslavija ili vo drugite zemji ima bogata literatura. Taka na primer, mo`e da se konsultira "Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud" od profesorite K. Axi Mitreski i V. Taleska, , potoa " Osnovi organizacije" na V. Kolari], @. Kosti} i @. Stefanovi}, "Ekonomika privrednih organizacija" na grupa avtori ( A. jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi}, potoa " Ekonomika preduze}a" na S. Kukole}a, " Ekonomika preduze}a" na D. Radunovi}, A. [ahbegovi] i M Vulovi}, " Osnovi ekonomike i organizacije" na S. Kukole}a i B. Stavri}, " Osnovi organizacije preduze}a " na @. kosti}, " Organizacija i poslovawe preduze}a " na N. Jovanovi} i mnogu drugi. 8 ) Kosti} @., " Osnovi organizacije preduze}a ", Savremena administracija, Beograd, 1973 god., str.6. 9 ) Dragi~evi} A., " Leksikon politi~ke ekonomije", Informator, Zagreb, 1983 god., str. 423. 10 ) M . @aja, citiran trud, str. 13. 11 ) Grpa avtori, cit. delo, str. 27.

)

7

stopanski dejnosti i vo soglasnost so postoe~kite zakonski propisi ostvaruva odredeni stopanski i op{testveni celi. I pokraj razlikite vo definiciite od niv mo`at da se voo~at i nekoi zaedni~ki obele`ja za pretprijatieto, a pova`ni se : 12 ) - pretprijatijata izvr{uvaat edna ili nekolku stopanski dejnosti, - svojata dejnost ja izvr{uvaat postojano zaradi ostvaruvawe ekonomski i op{testveni interesi, - vo niv kako organizirana i samostojna ekonomska i tehni~ka celina povrzani se lu|e, sredstva na trudot i predmeti na trudot, - se osnovaat spored va`e~kite zakonski propisi. Me|utoa, od razli~nosta na definiciite mo`e da se zaklu~i deka pretprijatieto e slo`en i dinami~en sistem i istovremeno op{testveno-ekonomska i istoriska kategorija koja gi sledi promenite vo razvitokot na op{testvoto i vo soglasnost so niv ja menuva i svojata sodr`ina i svoite karakteristiki . Ottamu, proizleguvaat i pogolemiot broj razli~nosti vo definiraweto na negoviot poim. Edna sintetizirana i seopfatna definicija za pretprijatieto koja vo na{i dene{ni uslovi }e ni ovozmo`i najdobro da ja sfatime su{tinata na pretprijatieto ni dava D. Bojaxioski. Spored nego 13)"Pretprijatieto e osnoven, bazi~en oblik na organizirawe na stopanskata aktivnost. Kako takov subjekt pretprijatieto pretstavuva samostojna 14) stopanska i tehni~ko-tehnolo{ka celina vo sopstvenost na odredeni subjekti. Toa proizveduva proizvodi i uslugi za
12 )

Isto, str. 27. Bojaxioski D., Ekonomika na pretprijatie" , Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str. 49. 14 ) Vo ramkite na samostojnosta na pretprijatieto vleguvaat ekonomskata i pravnata samostojnost. Ekonomskata samostojnost se sostoi vo mo`nosta pretprijatieto samostojno da gi donesuva bitnite odluki vo svoeto rabotewe i funkcionirawe. Toa se pred sé odluki koi se odnesuvaat na proizvodstvoto (vid, koli~ina, kvalitet i asortiman), potoa odluki za snabduvaweto so potrebni resursi, proda`bata na proizvodite , rasporedot na dobivkata i sl. Pravnata samostojnost se izrazuva vo toa {to pretprijatieto pretstavuva pravno lice i e nositel na site prava i obvrski vo pravniot promet i samostojno odgovara i vospostavuva delovni odnosi so drugi pretprijatija.
13 )

8

potrebite na pazarot, koristej}i odredeni resursi i snosuvaj}i rizik, zaradi ostvaruvawe na dobivka i drugi ekonomski i op{testveni celi". Vo sekoj slu~aj, mo`e da se konstatira deka pretprijatieto e eden slo`en organizam ( sistem) sostaven od sredstva, lu|e, procesi, odnosi i sl. koe kako forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo i op{testveno ekonomska i istoriska kategorija postojano e izlo`eno na promeni. 2. Poim , zada~i i cel na naukata za organizacija na pretprijatijata 15) Poimot organizacija 16) poteknuva od gr~kiot zbor " organon" {to zna~i pribor, alat. Ottamu i zborot organizam koj pretstavuva `ivo su{testvo, edinstvena celina so soodvetni delovi-organi, a i poimot organizacija koj e formiran vo vrska so zna~eweto i primenata na zborot organ i organizam, odnosno vo smisla na nu`no povrzuvawe na oddelni delovi vo edna edinstvena celina.17) Vo taa smisla terminot organizacija vo svoeto po{iroko zna~ewe mo`e da se odnesuva na site ~ove~ki aktivnosti bilo da e toa organizacija vo me|unarodni ramki ili vo ramkite na edna zemja, stopanska oblast, granka, organizacija na pretprijatie ili oddelni negovi delovi. Pokraj toa, terminot organizacija slu`i i za izrazuvawe na odredena ~ove~ka aktivnost vo smisla na organizirawe (organizacija na proizvodstvo, organizacija na nastavata ), no
15 )

Spored odreden broj na avtori , prou~uvaweto na problematikata od organizacijata na pretprijatijata spa|a vo ramkite na naukata za ekonomika i organizacija na pretprijatijata kako edna celina. Kako takva, taa se zanimava so prou~uvawe na ekonomskite i organizacionite problemi na pretprijatieto opfateni vo naj{iroka smisla. 16 ) Poimot organizacija e formiran vo 18 vek, a zborot po~nuva da se koristi vo 19 vek. Spored Z. Vajner terminot organizacija za prv pat se javuva vo Segurovata istorija za Napoleon vo koja se istaknuva sovr{enata organizacija na Napoleonovata vojska. Inaku, belgiecot Giron za prv pat vo 1874 godina objavil trud za organizacijata pod naslov " Organisation administrative ". ( Z. Vajner, " Principi organizacije i poslovawe preduze}a”, Zagreb, 1965 god., str. 194.). 17 ) N. Jovanovi}, " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1972 god., str.4.

9

mo`e da ozna~uva i struktura dobiena kako rezultat na nekoe organizirawe. Ottamu, se javuvaat i razli~ni interpretacii za ovoj poim {to zavisi od priodot i na~inot na izu~uvawe na problemot od oblasta na organizacijata. Taka spored d-r Mijo Novak , " organizacijata kako op{ta kategorija e svesno zdru`uvawe na lu|eto na koi celta im e so soodvetni sredstva da ispolnat odredeni zada~i so najmal mo`en napor vo bilo koe podra~je na op{testveniot `ivot.".18) Isto taka, organizacijata se sfa}a i kako svesna ~ovekova aktivnost, kako sredstvo ili edno od sredstvaata so koi se nastojuva da se ostvarat odredeni celi i zada~i. 19) Spored D. Nejkov pak, " organizacijata pretstavuva zbir na sistematski povrzani oddelni delovi vo edna celina, koja treba da bide sposobna vrz osnova na podelbata na trudot na nositelite i izvr{itelite da obezbedi ostvaruvawe na celite na utvrdenata politika"20) Vo taa smisla organizacijata mo`eme da ja razbereme kako organizacija na oddelno pretprijatie od bilo koja da e stopanska oblast i granka , a i kako organizacija na bilo koja nestopanska organizacija , ustanova i sl. ili kako organizacija na bilo koja druga celina sostavena od pove}e poedine~ni delovi, koi pokraj posebnite svoi celi, te`neat i kon ostvaruvawe na nekoja zaedni~ka cel. Ottamu, proizleguva deka mo`eme da zboruvame za mikro i makro aspekt na organizacijata. Kaj mikro aspektot stanuva zbor za organizacijata na oddelen subjekt 21) , dodeka kaj makro organizacijata za organizaciona
18 )

Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu ", Informator, Zagreb, 1987 , str. 8. 19 ) Inaku, organizacijata kako pat i sredstvo za postignuvawe na odredena cel so optimalno koristewe na trud i sredstva e stara kolku i samoto op{testvo, bidej}i ~ovekot otsekoga{ baral vo ramkite na svoite sposobnosti i raspolo`livi sredstva najdobar pat i na~in da go postigne ona {to go sakal. 20 ) Nejkov D., “Politika na razvojot na turizmot vo Jugoslavija", Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1983, str. 137. 21 ) Taka , mo`eme da zboruvame za organizacija na ugostitelsko-turisti~ki pretprijatija, industriski pretprijatija, trgovski itn, potoa za organizacija na strukovni organizacii ( zdru`enija na ugostitelski pretprijatija, na turisti~ki agencii, na hotelierski organizacii, na restoraterski organizacii i

10

postavenost na pove}e takvi subjekti ili ~lenovi na edna celina, odnosno za organizacija na celinata, za vrskite i odnosite koi postojat me|u oddelnite edinici (~lenovi). Taa celina mo`e da bide posebna stopanska dejnost ( pr. ugostitelstvoto), ili nestopanska dejnost ili pak nekoja pojava kako {to e turizmot. [to se odnesuva konkretno do organizacijata na pretprijatijata isto taka mo`at da se spomenat pove}e definicii. Za Z. Vajner,"Organizacijata e sistematsko, plansko koordinirawe na lu|eto i sredstvata so cel da se regulira tekot na rabotata. Taa e zbir i sistem na tie regulirawa vo ramkite na koj se odviva raboteweto na pretprijatieto, so skladno povrzuvawe na lu|eto i sredstvata zaradi ostvaruvawe na odredena cel." 22) @. Kosti} veli deka " Organizacijata na pretprijatijata e forma vo koja se izvr{uvaat procesite na rabota koi pretstavuvaat sodr`ina na raboteweto na pretprijatieto. Kako {to se formata i sodr`inata sekoga{ nerazdelni taka i organizacijata na pretprijatieto i izvr{nite procesi na trudot se nerazdvojno povrzani vo delovniot uspeh na pretprijatieto.23) No i kaj definiraweto na organizacijata vo pretprijatieto postojat razliki vo razbiraweto na ovoj poim. I dodeka vo gornive definici se zboruva{e za organizacija na pretprijatieto voop{to, ima avtori koi organizacijata na pretprijatieto ja izedna~uvaat so terminot organizacija na rabotata. Taka , D. Ore{~anin, veli " su{tinata na organizacijata na rabotata e vo toa {to taa gi usoglasuva predmetnite i li~nite faktori na procesot na rabota so ras~lenuvawe na celinata na oddelni delovi i nivno povrzuvawe ( na rabotnite operacii) vo eden efikasen sistem na rabota.24) Spored A. Jaeger " Organizacijata na rabota e svesno deluvawe na ~ovekot so koe se usoglasuvaat site faktori na proizvodstvo za da se postigne optimalen rezultat na
sl), organizacija na op{testveni organizacii bilo vo turizmot ili vo nekoja druga dejnost, organizacija na dr`avnite organi itn. 22 ) Z. Vajner, cit. delo, str. 196. 23 ) @. Kosti}, " Osnovi organizacije preduze}a", Beograd, 1966 god., str.3. 24 ) D. Ore{~anin, " Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju", Beograd, 1957 god., str. 58.

11

rabotata na proizvoditelot so raspolo`livite sredstva za rabota i predmeti za rabota. So drugi zborovi, organizacijata na rabotata e usoglasuvawe na li~niot ( subjektiven) i materijalniot faktor na proizvodstvo so cel za postignuvawe najgolemi proizvodni efekti so najmali potro{oci na ~ove~kiot trud i materijal ".25) Me|utoa , fakt e deka organizacijata na rabotata e po{irok poim od organizacijata na pretprijatieto, bidej}i nao|a primena vo edna po{iroka oblast vo odnos na organizacijata na pretprijatieto, bidej}i sekoja op{testvena aktivnost se izvr{uva vo nekoja organizaciona forma. No isto taka organizacijata na rabotata mo`e da se tretira i kako potesen poim od organizacijata na pretprijatieto dokolku pri toa se misli samo na organizacijata na rabotata vo proizvodnata funkcija vo pretprijatieto. Vo sekoj slu~aj smetame deka koga se zboruva za organizacijata na pretprijatieto posoodveten e terminot organizacija na pretprijatieto bidej}i : 1. vo pretprijatieto ima i drugi funkcii pokraj proizvodnata, pa terminot organizacija na rabotata mo`e da vnesuva nedorazbirawa i 2. samata organizacija na rabotata e stara kolku i samata rabota i ~ove~koto op{testvo , a organizacijata na pretprijatieto kolku i samoto pretprijatie. Celta na nau~nata organizacija spored Kosti} e: 26) - da gi otkrie zakonitostite koi vladeat so pojavite koi se predmet na organiziraweto, kako i zakonitostite koi vladeat so procesite vo koi se organiziraat odredenite pojavi, - vrz osnova na niv da postavi zakoni po koi se odreduva optimalna organizacija vo konkretni uslovi od aspekt na konkretna cel, - vrz osnova na tie zakoni da predvidi promena na efektite vo zavisnost od promenata na pojavata koja e predmet na organiziraweto i promena na postapkata vo procesot na organiziraweto, i - da ovozmo`i merewe na efektite na sekoja primeneta organizaciona merka.
25 )

A. Jaeger i dr. " Priru~nik o organizaciji preduze}a", Zagreb, 1966 god., str. 86. 26 ) Kosti} @. , " Osnovi organizacije rada i sredstava u udru`enom radu ", Beograd, 1983, str 11-36.

12

3. Razvoj pretprijatijata

na

naukata

za

organizacija

na

Naukata za organizacija na pretprijatieto e relativno mlada nauka koja se javuva duri kon krajot na 19 vek. Za razlika od drugite nauki koi ve}e bile razvieni i davale soodvetni rezultati, vo oblasta na organizacijata nemalo nekoi poseriozni nastojuvawa iskustvata i postignatite rezultati da se sistematiziraat so cel da se dojde do nekoi op{ti zakonitosti i principi i do formirawe na ovaa nauka. Naukata za organizacija na pretprijatijata se razvila od nau~nata organizacija na rabotata vo momentot koga metodite na nau~nata organizacija na rabotata gi prifatile pretprijatijata.27) Spored toa, sé do pojavata na pretprijatieto mo`eme da zboruvame samo za nau~na organizacija na raboteweto. Me|utoa, i na nau~nata organizacija na rabotata i prethodele odredeni iako dosta skromni i nedovolno zabele`ani istra`uvawa vo taa oblast. Taka, u{te daleku pred na{ata era vavilonskiot kral Hamurabi ( 2285-2231 god. p.n.e.) se obiduval da vovede planirawe i kontrola na izvr{uvaweto na zada~ite, minimalni nadnici, osposobuvawe, presmetka na tro{ocite i izgradba na kadrite. Egipetskite piramidi i Kineskiot yid, isto taka te{ko deka mo`ele da se izgradat bez pravilno postavena i slo`ena organizacija na rabotata. Gr~kiot filozof i vojskovoditel Ksenofon ( 4 v. p.n.e.) vo eden od svoite dokumenti go opi{uva na~inot na podelba na trudot vo rabotilnica za obuvki i uka`uva na prednostite na specijalizacijata dokolku sekoj rabotnik izvr{uva samo odredeni operacii. Ova e vsu{nost i eden od najstarite pi{ani
27

Inaku, kako {to ve}e konstatiravme naukata za organizacija na rabotata ima {iroko podra~je na primena i gi zafa}a site ~ove~ki aktivnosti kako proizvodni taka i neproizvodni. Ottamu, za nauka za organizacija na pretprijatieto mo`eme da zboruvame samo koga predmet na prou~uvawe e pretprijatieto i negovata organizacija.

)

13

dokumenti vo vrska so prou~uvaweto i organizacijata na rabotata. Vo periodot na feudalizmot ima dosta malu trudovi od oblasta na organizacijata na raboteweto, a i tie {to se, se povrzani so trgovijata bidej}i vo toa vreme taa bila i najrazviena dejnost. Od toa vreme ve}e gi spomenavme vo prviot del od na{iov trud delata na Beno Kotruli}, Luka Pa~ioli i dr. Vredno e da se dodade samo deka vo vrska so organizacijata na rabota vo ova vreme zna~aen pridones dal i Leonardo da Vin~i , nau~nik, konstruktor i umetnik ( 1452-1519). Pokraj drugoto gi prou~uval i racionalnite mo`nosti za izvr{uvawe na procesot na rabota, gi oddeluval pooddelni dvi`ewa i gi obele`uval so posebni simboli i go merel vremeto na izvr{uvawe na oddelni raboti. Golemi zaslugi za postavuvawe na nau~nata metodologija i za definirawe na op{tite principi na organizacijata ima i francuskiot filozof, matemati~ar i fizi~ar Rene Dekart (Réné Descartes ,1596-1650). 28) Od vremeto na 17 i 18 vek, za vreme na merkantilizmot (sistem na dr`avna politika) koga sé u{te trgovijata e glavna dejnost, a pokraj nea se razviva i pomorskiot soobra}aj, treba da se spomene deloto na @ak Savari ( Jacqus Savary ) " Sovr{en trgovec" . Vo ova vreme doa|a i do odredeni prou~uvawa i re{avawe na nekoi prakti~ni problemi od organizacijata za koi e zaslu`en francuskiot in`ener i mar{al Voban ( vtora polovina na 17 v.). Toj nastojuval na prakti~en na~in da go odredi vremeto koe
28 )

Svoeto u~ewe koe treba da pridonese za razvoj na nau~nite metodi i filozofijata Dekart gi formuliral vo ~etiri pravila . Toa se: 1. Pravilo na racionalna jasnost, spored koe ne{to {to ne e dovolno jasno ne treba odnapred da se prifati kako to~no, sé dodeka so dokumentacija istoto ne se utvrdi za sigurno. 2. Pravilo na analiza, spored koe sekoj razgleduvan problem prethodno treba da se razdeli na onolku elementi na kolku {to e mo`no i potrebno za detalno zapoznavawe na tie delovi. 3. Pravilo na sinteza, spored koe se vr{i sreduvawe na razgleduvanite elementi vrz osnova na nivnata uslovenost, a so cel da se izvle~at zaklu~oci za prou~uvaniot problem. 4. Pravilo na kontrola, koe bara proverka na rezultatite od prou~uvaweto za da se izvr{i izbor na optimalno kone~no re{enie od pove}eto mo`ni.( N. Jovanovi}, cit. delo, str.12.). ( Ovie pravila me|utoa se va`ni i za organizacijata voop{to i za definiraweto na nejzinite op{ti principi).

14

e potrebno za izvr{uvawe na osnovnite operacii kaj zemjenite raboti zaradi odreduvawe na optimalnata dnevna zada~a na rabotnicite, koe trebalo da poslu`i za popravilno i popravedno pla}awe na rabotnicite. Do sredinata na 19 vek karakteristi~no e {to prete`no se prou~uva trgovijata voop{to od aspekt na dr`avata i celokupnoto stopanstvo, a mnogu pomalku pretprijatieto i negovata organizacija. Vo ovoj period soodveten pridones za razvitokot na organizacijata imaat t.n. kameralisti koi vr{ele odredeni istra`uvawa za organizacijata na javnata uprava i postavile principi za administrativna organizacija i tehnika. [to se odnesuva do organizacijata voop{to za ovoj period zna~ajni se i K. Marks i F. Engels koi te`i{teto go stavaat na socijalno-politi~kite problemi. Od sredinata na 19 v. trud koj se odnesuva konkretno na organizacijata na pretprijatieto e trudot na Kursel-Senej (Courcelle-Seneuill) " U~ebnik za industriskite, trgovskite i zemjodelskite pretprijatija" izdaden 1855 godina. Potoa, od sredinata na 19 v., te`i{teto na istra`uvawata vo vrska so organizacijata se stava vrz ekonomskata i tehni~kata strana na organizacijata na trudot vo pretprijatieto. Za toa pridonesuva intenzivniot napredok na naukata i tehnikata, sé pogolemata mehanizacija i avtomatizacija na proizvodstvoto koi go postavuvaat problemot na unapreduvawe na vnatre{nata organizacija na pretprijatieto i baraat podignuvawe na nivoto na organizacija na funkciite vo pretprijatieto. Toa pridonelo vo ekonomski i industriski najrazvienite zemji da se javat i prvite nau~ni trudovi posveteni na problemite na organizacija na rabotata. Toa se Tejlor, Fajol, Ford i drugi. Tejlor ( Frederick Winslow Taylor, 1856-1915) e eden od tvorcite na nau~nata organizacija na trudot. Toj prv izvr{il sistematski istra`uvawa vo ovaa oblast i doka`al deka so novi racionalni metodi mo`e vo zna~itelna merka da se zgolemi proizvodstvoto i produktivnosta na trudot. Toj e tvorec i na

15

sistemot na nau~no rakovodewe29) i ja razrabotuva koncepcijata za t.n. funkcionalen sistem na rakovodewe.30) Rezultatite na negoviot trud izrasnale vo poseben sistem i pravec vo oblasta na organizacijata na trudot pod imeto "tejlorizam".31) I pokraj golemoto zna~ewe na Tejlorovoto u~ewe, nemu mu se zabele`uva za pregolemoto potencirawe na organizaciono-tehni~kiot aspekt vo rabotata, a zanemaruvawe na socijalniot aspekt t.e. za pregolemo izma~uvawe na rabotnikot . Vo sekoj slu~aj, mo`e da se re~e deka tejlorovite postavki se mnogu va`ni i pretstavuvaat pojdovna osnova za natamo{nite izu~uvawa vo oblasta na organizacijata i deka vo mnogu pridonele za natamo{niot razvitok na nau~nata organizacija na trudot, a preku toa i do pojava na naukata za organizacija na pretprijatijata. Tejlorovite teoretski koncepcii i prakti~ni metodi natamu gi razvile i usovr{ile negovite sledbenici F. Xilbret (Frank Gilbreth , 1868-1924), Henri Gant ( Henry Gantt , 18611919) i Harington Emerson ( Harrington Emerson , 1852-1931). Henri Ford ( Henry Ford, 1863-1947) isto taka ima zna~itelen pridones vo natamo{noto usovr{uvawe na organizacijata na rabotata. No, za razlika od Tejlor toj e pred sé prakti~ar . Zaslu`en e za voveduvaweto na veri`noto proizvodstvo,32 )odnosno specijaliziranata podelba na
29

Tejlorovite principi na nau~no rakovodewe se: 1. Zamena na iz`iveanite sfa}awa i zastareni metodi so novi sovremeni vo soglasnost so razvitokot na naukata. 2. Nau~no odbirawe i postepeno izdignuvawe na rabotnicite.3. Soedinuvawe na naukata i nau~no odbranite rabotnici.4. Raspredelba na vistinskata rabota me|u rabotnikot i rakovoditelot. (N. Jovanovi}, cit. delo, str.15.). 30 ) Ovoj sistem bara od rakovoditelite nivna specijalizacija po funkcii, kako i kaj rabotnicite vo ramkite na funkcijata izvr{uvawe. Za razlika od nego, kaj liniskiot sistem, sekoj rakovoditel treba vo izvesna merka da gi poznava site raboti vo pretprijatieto i da raspolaga so soodvetno univerzalno znaewe. 31 ) Rezultatite i dostignuvawata na Tejlor i Fajol vo istra`uvaweto na organizacijata na pretprijatieto ja so~inuvaat t.n. klasi~na teorija za organizacijata. Na ovaa teorija pripa|aat i pogolemiot broj sledbenici na Tejlor i Fajol. 32 ) Ford gi zadr`uva osnovnite postavki na tejlorizmot, no te`i{teto go stava na pogolema primena vo proizvodstvoto na novite tehni~ki dostigawa , odnosno vrz pointenzivno koristewe na mehanizacijata. Ford

)

16

rabotata i sinhronizacijata na rabotnite operacii, a vo rakovodeweto se zalaga za ume{nost i li~no iskustvo na rakovoditelite i smaluvawe na stepenite na hierarhija na najmala mo`na merka. Golem pridones za razvojot na naukata za organizacija na pretprijatieto ima Anri Fajol ( Henri Fayol, 1841-1925).33) Poznat e po organizacionite principi 34) na rakovodewe ili kako toj go vika administracija i koja spored nego e edna od {este funkcii ili grupi raboti vo pretprijatieto. Imeno, toj celokupnoto rabotewe vo pretprijatieto go deli na {est funkcii i toa: tehni~ki raboti, komercijalni, finansiski, raboti na obezbeduvawe, smetkovodstveni i administrativni raboti. Spored nego administracijata pretstavuva osnovna i najva`na funkcija koja treba da osigura koordinacija i edinstveno deluvawe na site drugi funkcii. 35) Administrativnata funkcija spored nego gi vklu~uva slednite raboti : predviduvawe, organizirawe, komanduvawe, koordinacija i kontrola. Pokraj toa za razlika od Tejlor, Fajol se zalaga za liniskiot sistem na rakovodewe koj ovozmo`uva jasni hierarhiski odnosi, bidej}i sekoj rabotnik dobiva naredbi i
ne gi propi{uva dvi`ewata na rabotnikot i nivniot redosled, tuku na rabotnikot mu prepu{ta sam da gi usoglasi dvi`ewata spored individualnite mo`nosti, no strogo go utvrduva vremeto potrebno za sekoja operacija i voedno go sinhronizira.So toa go smaluva vremeto pominato nadvor od proizvodstvo i obezbeduva racionalno koristewe na rabotnoto vreme, za razlika od Tejlor koj nastojuval {to pointenzivno da go koristi vremeto provedeno vo procesot na proizvodstvo. 33 ) Anri Fajol , francuzin, bil rudarski in`ener. Rabotel na razni rakovodni raboti se do generalen direktor na koncern na industriski pretprijatija. Se zanimaval so prou~uvawe na razni problemi vo vrska so rabotata na pretprijatieto, pred sé od oblasta na organizacijata. Najgolem pridones vo taa smisla mu e originalnata koncepcija za organizacija na pretprijatieto izlo`ena vo deloto " Op{ta i industriska administracija" objaveno 1916 god. 34 ) Organizacionite principi na rakovodewe na Fajol se 14 na broj i tie se slednite: podelba na rabotata, avtoritet na rakovoditelot, disciplina, edinstvo vo upravuvaweto, edinstvo vo komanduvaweto, podreduvawe na li~nite interesi na interesite na pretprijatieto, pravi~no nagraduvawe na personalot, centralizacija, hierarhija vo rakovodeweto, red, pravilni odnosi me|u lu|eto, a osobeno me|u {efovite i podredenite, postojanost na personalot, inicijativa i edinstven duh vo kolektivot. 35) Negovoto zalagawe administracijata da ima isklu~iv tretman i primat vo odnos na drugite funkcii vo pretprijatieto pridonelo celata taa koncepcija da dobie ime " administrativna doktrina".

17

upatstva za rabota od eden neposredno pretpostaven rakovoditel na kogo i mu odgovara za izvr{uvaweto na zada~ata. Vo ponatamo{niot period vrz osnova na natamo{niot razvoj na naukata i tehnikata, ulogata na organizacijata naglo se zgolemuva. Posle Prvata svetska vojna nau~nite principi vo organizacijata dobivaat {iroka primena vo cela Amerika. Se formiraat duri i posebni instituti i biroa za unapreduvawe na organizacijata na pretprijatieto, a na univerzitetite se osnovaat {koli za izu~uvawe na novite metodi na organizacija i rakovodewe "business school " i " managers school". Nau~nata organizacija nabrzo e prifatena i vo evropskite razvieni zemji. Vo ovoj period se javuva i t.n. neoklasi~na teorija za organizacija ( teorija na me|u~ove~kite odnosi). Za razlika od klasi~nata teorija za organizacijata, kade vo centarot na vnimanieto e formalnata organizaciona struktura na pretprijatieto so to~no opredeleni zada~i, prava i obvrski na sekoja pozicija i rabotno mesto , kaj neoklasi~nata teorija vo centarot na site istra`uvawa vo organizacijata e ~ovekot. Kaj klasi~nata teorija poedinecot kako ~len na pretprijatieto e tretiran pred sé kako objektiven faktor na proizvodstvo so ista uloga i zada~a kako i sredstvata za rabota, t.e. kako sostaven i nerazdelen del na ma{inata, a se zanemaruvani niza aspekti povrzani so subjektivitetot na rabotnikot, so negovite `elbi, aspiracii, motivi i sl. Seto toa doveduva do namaluvawe na produktivnosta na trudot i efikasnosta na raboteweto. Osnova~ na neoklasi~nata {kola e Elton Majo ( Elton Mayo) spored kogo, vo sekoe pretprijatie pokraj formalnata organizacija, lu|eto kako socijalni su{testva formiraat i neformalna organizacija ( neformalni grupi i neformalni odnosi), koja funkcionira na svoj specifi~en na~in usloven od odredeni socijalni i psihosocijalni odnosi.36) Osnoven zaklu~ok na neoklasi~nata {kola e toa deka organizacijata na pretprijatieto treba da se prilagodi na dejstvoto na socijalnite i psihosocijalnite faktori, da go demokratizira rakovodeweto i da gi pottikne poedine~nite inicijatvi. So zadovoluvawe ne samo na materjalniot interes na rabotnikot tuku i ostanatite
36 )

Bojaxioski D., cit. delo, str. 35.

18

interesi, ~uvstva, emocii , motivi i potrebi se postignuvaat podobri rezultati od raboteweto. Natamo{niot op{testveno ekonomski razvoj, osobeno posle Vtorata svetska vojna , doveduva i do pojavata na t.n. Moderna teorija za organizacijata. Toa go ovozmo`uva primenata na modelite za re{avawe na odredeni organizacioni problemi i za iznao|awe na organizacioni optimumi i pojavata na elektronskite smeta~i, kompjuterite koi mo`at da obrabotat ogromen broj i najslo`eni operacii. Na toj na~in tehnikata doa|a do izraz ne samo vo direktnoto proizvodstvo tuku i vo podgotovkata, kontrolata i vo samata organizacija.37) Osnovna karakteristika na sovremenata teorija na organizacijata prestavuva sistemskiot priod kon organizacijata i vo soglasnost so toa tretmanot na pretprijatieto kako slo`en, dinami~en, stohasti~ki i otvoren sistem. Toa zna~i orientacija kon formirawe na dinami~ni modeli na organizacija na pretprijatijata koi vodat smetka za pojavata na postojani reorganizacii, za razlika od porano koga edna{ utvrdenata organizaciona struktura ima{e relativno stabilen karakter. Prestavnici na ovaa teorija se : ^ester Bernard, Xorx Homans, Filip Selznik, Talkot Parsons i dr. Me|utoa, ima avtori koi i denes na organizacijata i go osporuvaat karakterot na nauka. Taka E. Dassel ( Dasel) veli :" Organizacijata na pretprijatieto ne e nauka - taa e ve{tina; organizatorot treba da upotrebi niza postapki za postignuvawe na edna cel. No sepak organizacijata mo`e da se potpira na izvesni zakoni od nau~en karakter".38) No bez ogled na toa, vrz osnova na rezultatite na teoretskite prou~uvawa koi denes postojat na poleto na organizacijata na pretprijatijata i praksata na pretprijatijata koi gi koristat tie rezultati, mo`e da se re~e deka organizacijata na pretprijatieto navistina se izdvojuva kako posebna nauka. Kako takva taa mu ovozmo`uva na pretprijatijata prakti~no da gi primenat nau~nite soznanija i utvrdenite

37 ) 38 )

Isto, str. 37-42. Spored K . Axi Mitreski i V. Taleska , cit. delo , str.5.

19

principi i zakonitosti so cel za obezbeduvawe na racionalna organizacija i ostvaruvawe na optimalni delovni rezultati. Kako posledica na naukata za organizacija na pretprijatieto, organizacijata na pretprijatieto vo praksa se javuva vo dva vida i toa : kako proces na organizirawe i kako rezultat na toj proces. Kako proces na organizirawe organizacijata vo pretprijatieto e trajna i te~e paralelno so raboteweto na pretprijatieto i pretstavuva zna~ajna komponenta vo `ivotot na pretprijatieto. Kako rezultat na organizirawe, organizacijata e privremena i pretstavuva edna minliva sostojba koja vo pokratok ili podolg rok, pomalku ili pove}e odgovara na postojnite uslovi.

4. Podelba pretprijatijata

na

naukata

za

organizacija

na

Sli~no kako kaj ekonomikata na pretprijatijata i koga stanuva zbor za organizacijata na pretprijatijata, taa mo`e da se posmatra kako op{ta i oddelni ( posebni) nauki na organizacijata na pretprijatieto. Op{tata nauka ima za zada~a da gi sledi i prou~uva zakonitostite od razvitokot i dejstvuvaweto na pretprijatijata {to se zaedni~ki za site pretprijatija. Zada~a pak na oddelnite (posebni) nauki za organizacijata na pretprijatijata e pokraj zaedni~kite zakonitosti vo razvitokot i dejstvuvaweto na site pretprijatija, da gi sledi i osobenostite- specifi~nostite na sekoe oddelno pretprijatie od opredelena stopanska dejnost ili granka. Taka, kako posebni nauki za organizacija bi gi imale organizacija na industriski pretprijatija, organizacija na trgovski pretprijatija, organizacija na uslu`ni pretprijatija itn.

5. Odnos pretprijatieto

na

naukata

za

organizacija

na

20

so drugite nauki Vo prviot del od ovoj trud ve}e zboruvavme poop{irno za klasifikacijata na naukite, voop{to. Imaj}i go toa vo predvid, lesno mo`eme da dojdeme do zaklu~okot deka organizacijata na pretprijatieto spa|a vo op{testvenite nauki, od niv vo ekonomskite i toa vo mikroekonomskite bidej}i gi prou~uva problemite vnatre vo pretprijatieto. Pokraj toa, tamu konstatiravme deka takvoto razgrani~uvawe na naukite ne zna~i deka tie treba da se sfatat kako izolirani disciplini i sosema nezavisni edni od drugi bidej}i i pojavite koi tie gi prou~uvaat ne se takvi. No vo sekoj slu~aj, koga se nabquduva konkretna nauka, taa nema ist odnos i povrzanost so site nauki. Vo taa smisla i za organizacijata na pretprijatijata mo`e da se ka`e deka nejzinata vrska e pogolema so op{testvenite otkolku so prirodnite nauki, a pak vo ramkite na op{testvenite nauki sekako deka nejzinata me|uzavisnost e pogolema so ekonomskite nauki i toa kako so makroekonomskite taka i so mikroekonomskite. Od makroekonomskite nauki bliskosta e pogolema so ekonomskata teorija, ekonomikata na zemjata, ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki itn. Od mikroekonomskite disciplini najbliski na organizacijata na pretprijataijata se ekonomikata na pretprijatieto, delovnata politika, marketingot i dr. No osven so ekonomskite nauki, organizacijata na pretprijatijata e vo tesna vrska i so golem broj neekonomski disciplini kako {to se sociologijata i anatomijata od op{testvenite nauki i matematikata , fizikata, hemijata i site granki na tehnologijata od prirodnite nauki. No treba da se istakne osobeno bliskosta na organizacijata na pretprijatijata so dve op{testveni nauki, a toa se psihologijata i fiziologijata. Duri, poradi sé pogolemoto izu~uvawe na psiholo{kite i fiziolo{kite faktori vo oblasta na organizacijata se javuvaat i novi nauki kako {to se industriskata psihologija i fiziologijata na trudot.39)
39

N. Jovanovi}, “ Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1972 god., str. 21.

)

21

Psihologijata primeneta vo organizacijata (t.n. psihotehnika) te`nee kon iznao|awe na takvi organizacioni formi vo procesot na trudot koi }e ovozmo`at najracionalno koristewe na sposobnostite na rabotnicite. Ova e vo sprotivnost so metodite na Tejlor koi te`neea kon izbor na najsposoben rabotnik kon utvrdenata organizacija i postojnite uslovi na rabota. Imeno, psihotehni~kite metodi se koristat za utvrduvawe na psihomotornite reakcii, fizi~kite i psihi~kite predispozicii za vr{ewe na odredeni raboti. Vo organizacijata na pretprijatieto psihotehnikata naj~esto se koristi pri priemot na kadri zaradi odreduvawe na sposobnostite na kandidatot, a podocna za pravilen raspored na rabotnicite na rabotnite mesta. Fiziologijata na trudot pak, so pomo{ na merewa na energijata koja rabotnikot }e ja potro{i vo odredeni procesi, treba da osigura ostvaruvawe na maksimalen efekt so najmala potro{uva~ka na rabotna energija. Pri ova treba da se odredi do koja merka treba da se odi vo zgolemuvawe na intenzitetot na trudot, bez toa da ima posledici po odnos na rabotnikot i negovata rabotna sposobnost. Celta pri ova treba da bide obezbeduvawe na najpovolen odnos me|u potro{enata energija i izvr{enata rabota, odnosno optimalen raboten efekt. 6. Organizacijata na pretprijatieto kako prakti~na dejnost 40) Organizacijata na pretprijatijata e istovremeno i teoretska i prakti~na nauka.
40 )

^esto pati poimot organizacija se upotrebuva za ozna~uvawe i na procesot na organizirawe na pretprijatieto, pa se veli organizacija na pretprijatieto, i za vospostavenata organizaciona struktura, pa isto taka se veli organizacija na pretprijatieto, i za naukata za organizacija na pretprijatieto, pa se veli organizacija, a i za nau~nata organizacija na trudot, pa se veli organizacija. Isto taka kako {to vidovme ponapred so poimot organizacija se ozna~uvaa i drugi raboti taka {to vo odredeni slu~ai mo`e da dojde do nedorazbirawe. Me|utoa, smetame deka od smislata na ona {to se zboruva, lesno mo`e da se odredi {to e vo pra{awe.

22

Kako teoretska nauka taa gi povrzuva organizacionite iskustva na pretprijatijata, gi izdvojuva op{tite zakonitosti i gi obop{tuva vo nauka, odnosno formira zaklu~oci zaedni~ki za site pretprijatija i vrz osnova na toa razrabotuva op{ti na~ela (principi) i metodi na racionalna organizacija. Kako prakti~na nauka pak, se poka`uva pri koristeweto na taka postignatite rezultati od strana na pretprijatijata vo organiziraweto na elementite na svoeto rabotewe. Organiziraweto na elementite pak, e prakti~na dejnost (proces) ~ii celi proizleguvaat od celite na raboteweto na pretprijatieto koi kako konkretni zada~i se odredeni vo delovnata politika na pretprijatieto. Vsu{nost, site aktivnosti vo pretprijatieto se naso~eni kon ostvaruvawe na celite na pretprijatieto, pa spored toa i organizacijata. I bidej}i glavnata cel na pretprijatieto e ekonomska cel, odnosno, ima ekonomski karakter, toa i op{tata cel na organizacijata vo pretprijatieto }e ima ekonomski karakter i mora da bide taka postavena za da obezbedi najpovolni rezultati vo raboteweto. Za taa cel treba da se vospostavi optimalna organizacija koja }e ovozmo`i maksimalna primena na osnovnite ekonomski principi vo raboteweto so usoglasuvawe i racionalno koristewe na site faktori na raboteweto. Pretprijatieto ne bi mo`elo da funkcionira i da gi ostvari svoite celi bez soodvetna organizaciona postavenost, bidej}i nu`no e sekoja rabota dokolku sakame da se realizira za toa e potrebna i soodvetna organizacija. Od ova proizleguva deka ekonomikata i organizacijata na pretprijatieto se mnogukratno povrzani i me|usebno usloveni. Vsu{nost, ekonomskite celi na pretprijatieto ne mo`at da se realiziraat bez soodvetna organizacija nitu pak mo`e da ima dobra organizacija bez pozitivni ekonomski efekti. Zatoa celite na organizacijata na pretprijatieto ne mo`at da se oddelat od celite na ekonomikata, a kvalitetot na organizacijata i uspehot na sekoja organizaciona merka se ocenuva so ekonomski merila. Ottamu, ne se postavuva pra{awe za potrebata i va`nosta na organizacijata, tuku

23

pra{awe za organizacionoto nivo koe treba da ovozmo`i ostvaruvawe na odredeni ekonomski rezultati. No, za dobra organizacija potrebno e celite da bidat realno odmereni i jasno postaveni. Nejasni i neprecizno definirani celi vlijaat na kvalitetot na samata organizacija, doveduvaat do dezorganizacija vo rabotata na poedincite i celoto pretprijatie.

GL.II. MAKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA PRETPRIJATIJATA

24

1. Poim za makro organizacija Pokraj raznite sfa}awa i primeni na poimot organizacija vo ramkite na samoto pretprijatie, organizacijata kako poim i prakti~na dejnost ima daleku po{iroko podra~je na primena i gi zafa}a site oblasti na proizvodnite i neproizvodnite ~ovekovi aktivnosti. Od aspekt na pretprijatijata za nas e zna~ajno {to taa nao|a cel i na nivoto na granka na oddelna dejnost no i na cela dejnost, a i na celokupnoto stopanstvo vo edna zemja pa i vo svetski razmeri. Ova proizleguva ottamu {to pome|u oddelnite pretprijatija vo ramkite na edna granka ili dejnost ili odredena stopanska oblast postojat odredeni zavisnosti i me|usebna uslovenost. Koordinacijata vo rabotata na pretprijatijata od ista granka, oblast ili celo stopanstvo e mnogu va`na za site tie subjekti, no i za sekoe oddelno pretprijatie. Pri toa va`no e kako taa sorabotka me|u pretprijatijata }e se realizira i vo kakvi organizacioni formi, dali zdru`enija, komori ili ne{to drugo. I za grupiraweto na pretprijatijata po oddelni granki i dejnosti i oblasti, odnosno samata podelba na rabotata na ~ovekot na oblasti, dejnosti i granki mo`eme da re~eme deka e svoevidna organizacija na ~ovekovoto deluvawe. Ottamu mo`eme da zboruvame i za makro nivo na organizacija na pretprijatijata koga ja razgleduvame negovata pripadnost kon odredena granka i dejnost ( odnosno koga ja razgleduvame podelbata po oblasti i dejnosti), a i za mikro organizacija koga ja razgleduvame konkretnata vntre{na organizacija na pretprijatieto. Ova vsu{nost e t.n horizontalna i vertikalna podelba na trudot. Horizontalnata podelba na trudot go razdeluva stopanstvoto na delovi koi se razlikuvaat me|u sebe spored vidot na krajniot proizvod, spored {to delovite na stopanstvoto se grupiraat vo dejnosti, granki, grupi i podgrupi.41)
41 )

Za ova se veli u{te i deka e organizirawe na op{testvenata reprodukcija.

25

Vo vrska so toa na nacionalno nivo se donesuva i edinstvena klasifikacija . Spored na{ata Nacionalna klasifikacija 42) na dejnostite imame 17 dejnosti : 1. Zemjodelstvo, lov i {umarstvo, 2. Ribarstvo, 3. Vadewe na rudi i kamen, 4. Prerabotuva~ka industrija, 5. Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda, 6. Grade`ni{tvo, 7. Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata, 8. Hoteli i restorani, 9. Soobra}aj, skladirawe i vrski, 10. Finansisko posreduvawe, 11. Aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti, 12.Javna uprava i odbrana; zadol`itelna socijalna za{tita, 13.Obrazovanie, 14. Zdravstvo i socijalna rabota, 15. Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti, 16. Privatni doma}instva so vraboteni lica,43) 17. Eksteritorijalni organizacii i tela 44)
42

Klasifikacijata na dejnostite se vr{i spored dejnosta {to ja vr{at subjektite vo procesot na reprodukcijata. Se donesuva so cel za postojano iska`uvawe i sledewe na rezultatite na op{testvenata reprodukcija. So nea se propi{ani stopanskite i nestopanskite dejnosti, grankite kako i grupite i podgrupite vo koi se rasporedeni site subjekti. Klasifikacijata se primenuva vo sistemot na informirawe vo dr`avata, knigovodstvoto, statistikata i planiraweto. 43 ) Ovde spa|aat privatnite doma}instva {to vrabotuvaat posluga kako {to se : sobarki, gotva~ki, kelneri, sobari, pera~ki, ~uvari, guvernantki, u~iteli, sekretarki itn. 44 ) Ovde spa|a rabotata na me|unarodni organizacii kako {to se : Obedinetite nacii i nivnite specijalizirani agencii, regionalni tela itn., Evropskata zaednica, Evropskoto zdru`enie za slobodna trgovija, Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj, Sovet za carinska sorabotka, Organizacija na zemjite proizvoditeli i izvozni~ki na nafta, Me| unaroden monetaren fond, Svetskata banka i sl., a i aktivnosti na diplomatsko konzularni pretstavni{tva koga pove}e gi koristi zemjata vo koja se locirani otkolku zemjata {to ja pretstavuvaat.

)

26

Za nas e bitno ovdeka {to ova pretstavuva odredena organizacija na pretprijatijata i toa makro organizacija kade pretprijatijata pretstavuvaat odredeni organizacioni edinici. Kako horizontalna podelba na trudot se smeta i podelbata na dejnostite po sektori za koe zboruvavme vo uvodniot del. Vertikalnata podelba na trudot pak go razdeluva stopanstvoto na posledovatelni samostojni stepeni na dovr{enost na proizvodite. Taka imame prv stepen surovini, poluproizvodi od I stepen, poluproizvodi od II stepen na dovr{enost itn. sé do posledniot stepen kade imame finalen proizvod. Vo vrska so organizacijata treba da se ka`e i toa deka vo dene{ni uslovi ne se dovolni samo nacionalnite granici kako ramka za organizirawe. Pretprijatijata se organiziraat i povrzuvaat i na me|unarodno nivo. 2. Vidovi pretprijatija Sovremenoto pretprijatie e rezultat na eden dolgotraen razvoen proces niz koj se menuvala kako stopanskata struktura na pretprijatijata taka i samoto nivno funkcionirawe, nivnata slo`enost i sl. Podelbata na pretprijatijata mo`e da se izvr{i vrz osnova na pove}e kriteriumi, no pozna~ajni od niv se: - vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata reprodukcija, odnosno spored funkciite vo procesot na reprodukcijata (funkcionalno diferencirawe), - vrz osnova na goleminata, - vrz osnova na sopstvenosta na kapitalot , i - vrz osnova na organizacioniot oblik. a) Vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata reprodukcija

27

Vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata reprodukcija, vrz osnova na op{testvenata podelba na trudot , tie mo`at da se podelat na :
-

-

proizvodni pretprijatija, trgovski pretprijatija i uslu`ni pretprijatija.

1) Proizvodni pretprijatija Osnovna karakteristika na proizvodnite pretprijatija e {to vo niv se izvr{uva proizvoden proces koj ima zada~a da se proizvedat proizvodi za zadovoluvawe na potrebite za {iroka potro{uva~ka i potrebite za reprodukcija. Spored toa, te`i{teto na procesot na rabota vo proizvodnite pretprijatija e vo proizvodstvoto. Me|utoa, vo proizvodnite pretprijatija se izvr{uvaat i raboti od stokoviot promet, kako {to se nabavka na reprodukcioniot materijal i proda`ba na sopstvenite proizvodi. Vo koj odnos }e bidat proizvodnite i prometnite (trgovski) 45) raboti vo edno pretprijatie }e zavisi od pove}e faktori kako {to se tehnolo{kata specifi~nost na pretprijatieto, karakteristikite na proizvodot, karakteristikite na pazarot, nivoto na op{testvenata podelba na trudot i sl. 46) So ogled na karakteristikite i specifi~nostite na procesot na rabota koj se izvr{uva vo proizvodnite pretprijatija tie mo`at da se podelat na : 47) - pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto, - pretprijatija od oblasta na ribarstvoto, - pretprijatija za vadewe na rudi i kamen,
45 )

Ova e edna od pri~inite poradi koi i na{iot Zakon za trgovski dru{tva site pretprijatija gi podveduva pod poimot trgovski dru{tva. 46 ) Taka na primer, nekoe proizvodno pretprijatie gi prodava svoite proizvodi na trgovskata mre`a, a drugo pretprijatie ima i sopstvena trgovska mre`a i svoite proizvodi gi prodava vo svoite prodavnici. 47 ) Razgrani~uvaweto e napraveno spored na{ata najnova Nacionalna klasifikacija na dejnostite.

28

-

pretprijatija od prerabotuva~kata industrija, pretprijatija od oblasta na snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda, grade`ni{tvo, i soobra}aj .

1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto 1. Zemjodelskite pretprijatija vr{at raboti od poljodelstvoto, ovo{tarstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto, livadarstvoto, odgleduvawe na stoka, , lov, ribolov, p~elarstvo, `ivinarstvo i prerabotka na zemjodelskite proizvodi. Zemjodelskoto proizvodstvo se karakterizira so odredeni specifi~nosti koi gi nema vo drugite sektori od stopanstvoto. Tie specifi~nosti se : -biolo{kiot karakter na proizvodstvoto, -zemjata kako nezamenlivo sredstvo za rabota, -naglasenoto vlijanie na prirodnite faktori, -heterogenost na zemjodelskoto proizvodstvo, -sopstvenite zemjodelski proizvodi slu`at kako surovina za natamo{no sopstveno proizvodstvo. 2. Pretprijatijata od oblasta na lovot se zanimavaat so : - lov i fa}awe na divi `ivotni vo zamki zaradi dobivawe na hrana, krzno i ko`a ili zaradi koristewe vo istra`uvawa, zoolo{ki gradini ili kako doma{ni milenici, - proizvodstvo na krzna, ko`i i sl, - obnovuvawe na postoe~kite i voveduvawe na novi vidovi dive~ i odgleduvawe na dive~. 3. Osnovna dejnost na pretprijatijata od oblasta na {umarstvoto e podignuvawe, odgleduvawe i eksploatacija na {umite. Pokraj toa, ovie pretprijatija se zanimavaat i so iskoristuvawe na sporedni {umski proizvodi : sobirawe na kori, smoli, {i{arki, `eladi, pe~urki i sl .

29

1. 2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto

Ovie pretprijatija se zanimavaat so ulov na riba, mrestewe na riba i odgleduvawe na ribi. Ulovot mo`e da bide ulov na riba vo moriwa, okeani, reki i ezera, potoa ulov na morski i slatkovodni mekoteli i lu{pari, ulov na vodeni `ivotni, morski e`ovi i sipi. Isto taka ovie pretprijatija se zanimavaat i so sobirawe na materijali od more (prirodni biseri, sungeri, korali, algi i sl.). Mrestili{tata i ribarskite farmi pak se zanimavaat so proizvodsvo na ikra, odgleduvawe na riba i drugi vodeni `ivotni.

1. 3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen

Dejnosta na rudnicite i kamenolomite opfa}a vadewe na minerali koi vo prirodata se javuvaat vo cvrsta ( jaglen i ruda), te~na ( nafta) ili gasovita ( priroden gas) sostojba. Eksploatacijata mo`e da bide jamska , povr{inska ili od dup~ewa. Pokraj toa, dejnosta na ovie pretprijatija gi opfa}a i dopolnitelnite raboti okolu podgotovkata na surovi materijali so cel za nivna proda`ba na pazarot : melewe, podgotovka na rudata, otsoluvawe i oblagoroduvawe.

1. 4.. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija
48)
48

. Industrijata zaedno so rudarstvoto pretstavuva industrija vo po{iroka smisla na zborot i kako takva se deli na ekstraktivna i prerabotuva~ka industrija. Ekstraktivnata industrija se zanimava so vadewe na rudi i drugi minerali od zemjata, a prerabotuva~kata gi

30

Pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija se zanimavaat so prerabotka na surovini od rastitelno, `ivotinsko i mineralno poteklo po mehani~ki ili hemiski pat vrz osnova na tehni~ka podelba na trudot i vo golem obem. Toa zna~i deka vo industriskite pretprijatija se izvr{uva proizvodstvo vo golemi koli~ini za pazarot. Samoto proizvodstvo se izvr{uva prete`no so ma{ini i vrz osnova na tehni~ka podelba vo pretprijatieto kade sekoj rabotnik izvr{uva soodvetna operacija. Proizvodstvenite procesi se izvr{uvaat analiti~ki, sinteti~ki i so prerabotka. Analiti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo toa {to surovinite i materijalite za reprodukcija se razdeluvaat na nekolku ili pove}e razli~ni proizvodi ( pr. vo rafineriite od nafta se dobivaat razni proizvodi). Sinteti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo hemisko i mehani~ko spojuvawe na surovinite, reprodukcionite materijali i polufabrikati za da se dobie finalniot proizvod (pr. vo tekstilnite pretprijatija, proizvodstvoto na {tofovi). Prerabotuva~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo promenata na oblikot i namenata na nekoj odreden materijal za da se dobie nov proizvod koj }e ima podruga upotrebna vrednost ( pr. vo pretprijatijata vo ma{inogradbata proizvodstvoto na ma{ini i alati). So ponatamo{na primena na op{testvenata podelba na trudot vo ramkite na industrijata, se doa|a do natamo{no stesnuvawe na delokrugot na rabota na oddelni pretprijatija i nivna specijalizacija vo proizvodstvoto, koe ima za posledica formirawe na granki vo ramkite na sektorot industrija.

prerabotuva surovinite i poluproizvodite vo gotovi proizvodi. Predmet na rabota na ekstraktivnata industrija se materijalnite blaga ( vo cvrsta, te~na i gasovita sostojba) koi gi nudi prirodata, a se nao|aat vo zemjata ili na nejzinata povr{ina i na koi u{te ne vlijael ~ove~kiot trud. Vo ekstraktivnata industrija spa|a vkupnoto rudarstvo i proizvodstvoto na minerali od mineralno poteklo. Ekstraktivnata industrija, {umarstvoto i zemjodelstvoto slu`at kako surovinska baza za prerabotuva~kata industrija.

31

Pretprijatijata koi pripa|aat na edna granka imaat pove}e me| usebni zaedni~ki tehni~ki i organizacioni karakteristiki. Vo sektorot prerabotuva~ka industrija formirani se slednite granki na pretprijatija : - proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun, - proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi, - proizvodstvo na ko`a i predmeti od ko`a, - prerabotka na drvo i proizvodi od drvo, - proizvodstvo na celuloza, hartija i proizvodi od hartija : izdava~ka dejnost i pe~atewe, - proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo, - proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna, - proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi, - proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali, - proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi, - proizvodstvo na ma{ini i uredi , - proizvodstvo na elektri~ni i opti~ki uredi, - proizvodstvo na soobra}ajni sredstva. Vo pretprijatija od prerabotuva~kata industrija spa|aat i drugi pretprijatija koi se zanimavaat so prerabotka na surovini i materijali , a koi ne se vklu~eni vo pogore nabroenite. Spored namenata na proizvodot bez ogled na grankata kon koja pripa|aat pretprijatijata, industriskite pretprijatija mo`at da se podelat na pretprijatija od te{kata industrija koi proizveduvaat sredstva za proizvodstvo i pretprijatija od lesnata industrija koi glavno proizveduvaat sredstva za {iroka potro{uva~ka. Vrz osnova na slo`enosta na tehnolo{kiot proces, industriskite pretrpijatija mo`at da bidat specijalizirani i kombinirani. Specijalizacijata na pretprijatijata proizleguva od natamo{nata op{testvena podelba na trudot i tehni~kata podelba na trudot. Specijaliziranite pretprijatija se karakteriziraat po pravilo so ednostaven tehnolo{ki proces, specijalizirana oprema i proizvodstvo na srodni proizvodi, eden proizvod,

32

nekoj del od eden slo`en proizvod ili edna faza od nekoj slo`en tehnolo{ki proces. Specijalizacijata mo`e da bide predmetna ili specijalizacija za delovi. Kaj predmetnata specijalizacija pretprijatijata vr{at specijalizirano proizvodstvo na nekoi gotovi proizvodi, a kaj specijalizacijata za delovi tie izvr{uvaat specijalizirano proizvodstvo na oddelni fazi od tehnolo{kiot proces ili specijalizirano proizvodstvo na delovi od nekoj proizvod. Kombiniranite pretprijatija se vsu{nost golemi slo`eni industriski pretprijatija vo koi e soedineto proizvodstvoto od razni industriski granki ili mo`ebi i sektori od stopanstvoto. Kombinacijata mo`e da odi po vertikala koga imame povrzuvawe vrz osnova na posledovatelni fazi na proizvodstvoto ( pr. na rudnikot za `elezo se nadovrzuva topilnica i valalnica na ~elik) ili po horizontala koga imame povrzuvawe na pogoni od koi sekoj dava razli~en finalen proizvod.

1. 5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda Ovdeka gi vbrojuvame pretprijatijata koi se zanimavaat so proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, gas, parea i topla voda. Vo ramkite na proizvodstvoto i distribucijata na elektri~na energija spa|aat proizvodstvoto na hidroelektri~na energija ( hidrocentrali), proizvodstvoto na termoelektri~na energija ( termoelektrani), proizvodstvoto na drugi vidovi energija ( nuklearni elektrani, gasni turbini, dizel i alternativno proizvodstvo na energija), potoa prenos na elektri~na energija i distribucija na elektri~na energija. Vo ramkite na proizvodstvoto na gas i distribucija na gasoviti goriva spa|a proizvodstvoto na gas so karbonizirawe na jaglen od nusproizvodite vo zemjodelstvoto ili od otpadoci i proizvodstvoto na gasoviti

33

goriva po pat na ~istewe, me{awe ili preku drugi procesi od razli~ni vidovi gasovi vklu~uvaj}i i biogas. Ovde vleguva i transportiraweto, distribucijata i snabduvaweto so gasoviti goriva od site vidovi niz sistemot na glavni cevki. Me|utoa, ovde ne vleguva : proizvodstvoto na derivati od nafta i rabotata na koksnite pe~ki koi se vklu~eni kaj prerabotuva~kata industrija ( proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo), potoa proizvodstvoto na industriski gas koe e vklu~eno isto taka kaj prerabotuva~ka industrija ( proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna) i transportot na gasovi niz cevovodi ( osven niz glavnite cevki). Snabduvaweto so parea i topla voda go opfa}a proizvodstvoto , sobiraweto i distribucijata na parea i topla voda za greewe i podvi`uvawe na motori i drugi celi i proizvodstvoto i distribucijata na studena voda ili mraz za razladni celi. Vo ramkite na ovoj vid pretprijatija spa|aat i pretprijatijata koi se zanimavaat so sobirawe, pre~istuvawe i distribucija na voda za piewe i prehranbena voda.

1. 6. Grade`ni pretprijatija Grade`nite pretprijatija vr{at raboti na proektirawe i izgradba na grade`ni objekti. Vo ramkite na ovie pretprijatija mo`at da postojat i razni pogoni kako {to se mehani~ka rabotilnica za odr`uvawe na sredstvata za rabota, pogon za betonski elementi i razni zanaet~isko-grade`ni pogoni za molerski i elektroinstalaterski raboti. Specifi~nost na ovie pretprijatija e {to nivniot proizvod ( zgrada, most i sl.) e nepodvi`en zaradi {to i sredstvata za rabota i rabotnata sila se vo postojano dvi`ewe ( od gradili{te do gradili{te). Grade`nite pretprijatija sé pove}e se specijaliziraat i mehaniziraat taka {to spored tehni~kata opremenost sé pove}e se pribli`uvaat kon industriskite pretprijatija. Onamu

34

kade {to e toa mo`no tie preo|aat na serisko proizvodstvo, a vremeto na proizvodstvo na grade`nite objekti go skratuvaat pokraj drugoto i so industriskoto proizvodstvo na grade`ni elementi. Vo ovie pretprijatija gi vbrojuvame grade`nite pretprijatija za niskogradba ( pr. pretprijatija za izgradba na pati{ta), grade`ni pretprijatija za visokogradba ( pr. specijalizirani pretprijatija za izgradba na re~ni brani), grade`ni pretprijatija za izgradba na mostovi, tuneli i dr.

1. 7. Soobra}ajni pretprijatija Soobra}ajnite pretprijatija vr{at raboti na prevoz na stoka i lu|e kako i prenos na vesti so pomo{ na specijalni sredstva. Soobra}ajot vo su{tina pretstavuva prodol`enie na procesot na proizvodstvo zaradi {to i soobra}ajnite pretprijatija se tretiraat kako proizvodni pretprijatija. Ova proizleguva ottamu {to stokata {to ja proizvela soodvetna firma mo`e da se upotrebi duri otkoga }e pristigne na mestoto na potro{uva~ka i {to vrednosta na stokata se zgolemuva za iznosot na transportnite tro{oci. Zna~eweto na ovie pretprijatija vo stopanstvoto e vo toa {to tie obezbeduvaat kontinuitet na op{testvenata reprodukcija i vlijaat vrz vremetraeweto na obrtot na obrtnite sredstva vo pretprijatijata od drugite granki i sektori na stopanstvoto. Vo soobra}ajni pretprijatija koi izvr{uvaat transport gi vbrojuvame pretprijatijata od `elezni~kiot soobra}aj, pretprijatijata od drumskiot soobra}aj, pretprijatijata od pomorskiot soobra}aj, pretprijatijata od re~niot soobra}aj pretprijatijata od vozdu{niot transport. Karakteristi~no za ovie pretprijatija e {to vo strukturata na elementite na proizvodstvo po pravilo anga`iraat vo golema merka osnovni sredstva, a isto taka i toa {to tie ne proizveduvaat uslugi sekoga{ koga sredstvata im se vo dvi`ewe tuku samo koga vr{at prevoz na stoka i lu|

35

e. Vo ovie pretprijatija od posebna va`nost e nivoto na organizacija na rabotata , a i mehanizacijata i modernizacijata na transportnite sredstva i opremata bidej}i od toa zavisi i brzinata i sigurnosta na soobra}ajot, a i ekonomi~nosta na raboteweto. Vo soobra}ajni sredstva koi vr{at prenos na vesti i pratki (telekomunikacii) gi vbrojuvame pretprijatijata na po{tensko-telegrafsko-telefonskiot soobra}aj i radioteleviziskite pretprijatija. Karakteristi~ni se organiziraweto na rabotata , formiraweto na cenite i sl. 1. 8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at proizvodstvo

Vo proizvodni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at proizvodstvo. Razlikata pome|u industriskite i zanaet~iskite pretprijatija e vo toa {to zanaet~iskite pretprijatija proizvodstvoto go izvr{uvaat vo mali koli~ini, nema detalna podelba na trudot, se raboti glavno po nara~ka i imaat mal broj na vraboteni lica.

2) Trgovski pretprijatija Trgovskite pretprijatija vr{at kupoproda`ba na stoka, odnosno kupuvaat stoka zaradi proda`ba ili izvr{uvaat uslugi vo stokoviot promet t.e. vr{at posreduvawe i drugi uslugi. Spored toa, niv mo`eme da gi podelime na trgovski pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba na stoka i pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet. Trgovskite pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba mo`at da bidat trgovski pretprijatija na golemo, trgovski pretprijatija na malo i trgovski pretprijatija na malo i golemo. Trgovskite pretprijatija na golemo kupuvaat stoka od proizvoditelot i uvoznicite i ja prodavaat na trgovskite pretprijatija na malo, na proizvodnite pretprijatija i na drugi

36

pretprijatija koi kupuvaat pogolemi koli~ini stoka. Ovie pretprijatija naj~esto se specijalizirani. Se javuvaat naj~esto vo slednive slu~ai: - koga treba da ja prezemat stokata od pretprijatijata koi izvr{uvaat uvoz so cel da ja prodadat na trgovskite pretprijatija na malo; - koga treba da gi soberat proizvodite od brojnite proizvoditeli so cel da se sozdadat golemi zalihi od koi mo`at da se snabduvaat trgovskite pretprijatija na malo i razni drugi proizvoditeli. Toa se na primer trgovskite pretprijatija na golemo koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi, otpad ili sli~no; - koga trgovskite pretprijatija na malo kupuvaat stoka vo pomala koli~ina od onaa koja ja ispora~uvaat fabrikite; i - koga trgovskite pretprijatija na malo sakaat da nabavat stoka so {irok asortiman, a fabrikite poedine~no ne proizveduvaat taka {irok asortiman. Trgovskite pretprijatija na malo nabavuvaat stoka od proizvoditelite ili od trgovskite pretprijatija na golemo i preku svoite prodavnici ja prodavaat na potro{uva~ite. Ovie pretprijatija mo`at da bidat specijalizirani i me{oviti. Specijaliziranite trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od edna struka ili na del od edna struka. So ova se zadovoluva potrebata na potro{uva~ite da imaat pogolem izbor na stoka od edna struka vo edna prodavnica. Me{oviti trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od pove}e struki. Poseben oblik na me{oviti pretprijatija na malo se univerzalnite stokovi ku}i vo koi se prodava stoka od pove}e struki i vo {irok asortiman. Trgovskite pretprijatija na golemo i malo vr{at kupoproda`ba i na golemo i na malo. Trgovskite pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet se: posredni~kite pretprijatija, komisionite pretprijatija, skladi{nite pretprijatija, {pediterskite pretprijatija, pretprijatijata za kontrola na kvalitetot i kvantitetot na stokata i pretstavni{tvata na stranskite firmi. Predmet na rabotewe na posredni~kite firmi e posreduvawe, t.e. doveduvawe vo vrska na strankite koi sakaat da kupat so strankite koi sakaat da prodadat stoka i davawe izvestuvawa za sostojbata na pazarot.

37

Predmet na rabotewe na komisionite pretprijatija e proda`ba na stoka vo svoe ime i za smetka na komitentot (nalogodava~ot). Predmet na rabotewe na skladi{nite pretprijatija e skladirawe i ~uvawe na stokata od komitentite, kako i rabotite koi se vo vrska so smestuvaweto i ~uvaweto na stokata (tovarewe, istovarawe, isporaka na stokata i dr.). Predmet na rabotewe na {pediterskite pretprijatija e isporaka i donesuvawe na stokata vo svoe ime i za smetka na komitentot. Predmet na rabotewe na pretprijatijata za utvrduvawe na kvalitetot i kvantitetot na stokata e kontrola na kvalitetot i koli~inata na stokata koe se izvr{uva vo ime i za smetka na komitentot. Predmet na rabotewe na pretstavni{tvata na stranskite firmi e pretstavuvawe na stranskite firmi. 3) Pretprijatija za vr{ewe uslugi Vo ovaa grupa gi vbrojuvame komunalnite pretprijatija za uslugi kako {to se: za vodovod, gradska ~istota, oxa~arski uslugi i dr. Isto taka vo ovaa grupa spa|aat i ugostitelskite pretprijatija ( hotelierstvoto i restoraterstvoto ). Hotelierstvoto nudi uslugi za smestuvawe , ishrana i razonoda vo hoteli, moteli, odmorali{ta, kampovi i sl, a dodeka restoraterskite objekti nudat uslugi na hrana i pijalaci i razonoda. Ovdeka spa|aat i posredni~kite organizacii vo turizmot (turisti~kite agencii) koi se zanimavaat so posreduvawe me|u korisnicite na ugostitelskite uslugi i ugostitelskite pretprijatija, no i so organizirawe na patuvawa, izleti vo zemjata i stranstvo i sl. Posebni vidovi uslu`ni pretprijatija se i bankite i osiguritelnite pretprijatija. Bankite se pretprijatija koi za smetka na svoite klienti (ostanati pretprijatija i gra|ani) vr{at odredeni raboti kako {to se: uplati vo korist na `iro-smetki , isplati na tovar na `iro-

38

smetki, prenos od edna na druga `iro smetka, davawe zaemi, krediti, pribirawe vlogovi na {tedewe i sl. Osiguritelnite pretprijatija vr{at raboti vo vrska so osiguruvawe na imoti i lica, so isklu~ok na rabotite od socijalnoto osiguruvawe. Vo uslu`ni pretprijatija se vbrojuvaat i nekoi pretprijatija ~ij predmet na rabota e specifi~en kako {to se pretprijatijata za prika`uvawe filmovi, proektantskite pretprijatija i drugi. Vo uslu`ni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at uslugi. b) Vidovi pretprijatija spored goleminata Spored goleminata pretprijatijata mo`at da se podelat na mali, sredni i golemi. Me|utoa, ne postoi nekoj siguren kriterium za ovaa podelba taka {to za toa mo`e da poslu`i bilo brojot na vrabotenite, bilo vgradenata pogonska sila vo pretprijatieto, osnovnite sredstva, ostvareniot prihod, profitot i sl. Me|utoa, nieden od spomenatite kriteriumi oddelno primenet ne mo`e da ni dade realna slika za goleminata na pretprijatieto taka {to ovie kriteriumi ne mo`at da se primenuvaat sekoga{ i na site pretprijatija . Taka na primer, ako ocenkata se zasnova na brojot na rabotnata sila, pretprijatijata so avtomatizirano proizvodstvo zaposluvaat pomalku rabotnici vo odnos na pretprijatijata koi upotrebuvaat pomalku ma{ini, pa mo`e da se slu~i, edna golema hidrocentrala ili avtomatizirana hemiska fabrika da dojde vo grupata na mali pretprijatija, dodeka nekoi rudarski ili tekstilni pretprijatija bi bile klasificirani vo grupata na golemi pretprijatija. Spored prirodata na tehnolo{kiot proces, elektro-centralite i hemiskite fabriki baraat visok stepen na mehanizacija i avtomatizacija, taka {to skoro i da nemaat rabotnici vo proizvodstvo, dodeka za rudarskite i tekstilnite pretprijatija potreben e relativno golem broj na proizvodni rabotnici. Spored toa , brojot na rabotnici ne mo`e da slu`i kako realna osnova za podelba na ovie pretprijatija po golemina.

39

Isto taka i ostvareniot prihod i profit ne mo`at da slu`at kako op{t kriterium bidej}i zavisat od uspe{nosta vo raboteweto i vidot na dejnosta i sl. Zatoa, goleminata na pretprijatieto ne mo`e da se poistovetuva so apsolutnata golemina na bilo koj od spomenatite kriteriumi, a i site tie zaedno ne mo`at da se zemat kako kriterium bidej}i tie ne mo`at ni da se sobiraat. Poradi ova kategorizacijata na pretprijatijata spored goleminata naj~esto se vr{i spored celta koja so toa treba da se postigne i sledstveno na toa se odreduvaat i merilata za podelba. Ubavo re{enie mo`e da bide i kombinacija na pove}e kriteriumi ili koristewe na izvedeni pokazateli vrz baza na tie kriteriumi. Vo razni zemji se koristat razli~ni merila vo zavisnost od ekonomskata sila, a mo`at da se diferenciraat i spored vidot na dejnosta. Podelbata na pretprijatijata na mali, sredni i golemi pove}e e od konvencionalna priroda {to se zasnova isto taka na konvencionalni kriteriumi. I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci za koi }e stane zbor vo delot za organizacija na sredstvata. Me|utoa, od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na pretprijatieto za koja isto taka }e zboruvame vo delot za organizacija na sredstvata. v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za proizvodstvo Spored sopstvenosta pretprijatijata glavno mo`eme da gi podelime na : - pretprijatija vo privatna sopstvenost, 49) - pretprijatija vo dr`avna sostvenost, 50) - pretprijatija vo me{ovita sopstvenost.
49 )

Nekoi avtori ja izdvojuvaat i t.n. zadru`na sopstvenost duri i koga zboruvaat za pazarnite stopanstva, {to spored nas ne dr`i mesto, bidej}i i tuka se raboti vsu{nost za privatna sopstvenost. 50 ) Kaj nas porano postoe{e i t.n. op{testvena sopstvenost kade vsu{nost ne se znae{e titularot na sopstvenosta ili so drugi zborovi sé be{e se~ie i ni~ie.

40

Vo ramkite na site ovie vidovi sopstvenosti mo`at da se pojavat pretprijatija so razli~en organizacionen oblik.

g) oblik

Vidovi

pretprijatija

spored

organizacioniot

1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot 1. Pretprijatijata vo privatna sopstvenost mo`at da se javat vo razni organizacioni oblici i toa : - kako inokosni pretprijatija (pretprijatija na poedinec)51) , - kako dru{tva ili kompanii , 52) i - kako zdru`eni pretprijatija. 53) Karakteristika na inokosnite pretprijatija e {to tie se vo sopstvenost na eden t.e. na poedinec. Nivnite sopstvenici sami go organiziraat raboteweto, so sopstven kapital i za delovnite rizici odgovaraat so celiot svoj imot. Vo svetot postojat ~etiri osnovni vida na dru{tva t.e. kompanii, a toa se : dru{tvo so neograni~ena odgovornost ( javno trgovsko dru{tvo-ortaklak) , komanditno dru{tvo, akcionersko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena odgovornost. 54) Javnite trgovski dru{tva ( ortaklak) vo razni zemji se javuvaat pod razli~ni imiwa. Taka vo Francija se sre}avaat pod imeto Socie,te,s ge,ne,rales ili Socie,te,s en nom collectif, vo Anglija
51 )

Kaj nas spored Zakonot za trgovski dru{tva toa e na primer trgovec poedinec. 52 ) Spored na{iot Zakon za trgovski dru{tva postoi mo`nost dru{tvo so ograni~ena odgovornost da formira i edno lice {to ne soodvetstvuva na samiot termin dru{tvo bidej}i poimot dru{tvo obi~no podrazbira pove}e od eden. 53 ) Kaj nas vo vrska so ovaa problematika so Zakonot za trgovski dru{tva se voveduvaat terminite : dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe, zaemno u~estvo, zavisno, vladeja~ko dru{tvo , holding i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki. 54 ) Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem ”, Skopje , 1991 god., str. 22.

41

partnership, a vo Germanija handels gesellschaft. Tie pretstavuvaat najstar oblik na zdru`uvawe i se javuvaat u{te vo sredniot vek, a vo Italija u{te vo 12 vek kako semejni trgovski dru{tva. Orta~kite dru{tva nastanuvaat vrz osnova na sloboden dogovor me|u dve ili pove}e lica. ^lenovite na dru{tvoto vo dogovorot slobodno gi utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski, visinata na u~estvoto vo zaedni~kiot kapital na sekoj ~len, u~estvoto vo odlu~uvaweto za rabotata, visinata i na~inot na u~estvoto vo ostvarenata dobivka itn. Odnosite i odgovornostite na ~lenovite na dru{tvoto kon treti lica se striktno i rigorozno regulirani vo zakonodavstvata na skoro site zemji. Kon doveritelite na dru{tvoto ~lenovite na javnite trgovski dru{tva odgovaraat li~no, solidarno i neograni~eno. 55) Ovie dru{tva sekoga{ rabotat pod zaedni~ka firma i preku edinstvena smetka. Imeto na firmata obi~no se sostoi od imiwata na site ortaci ( ako e nivniot broj mal) ili na nekoi od niv so dopolnitelni zborovi “ i kompanija ”, “ i sin ” i sl. Komanditnite dru{tva ( taen ortaklak) se poslo`en vid na zdru`uvawe i preoden oblik kon akcionerski dru{tva. Imeto doa|a od italijanskiot zbor “acomandite” {to zna~i vlog vo smisla na glavnica. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s en commandite, vo Anglija limited partnership ( ograni~en ortaklak) , a vo Germanija Kommanditgesellschaft. Komanditnite dru{tva imaat isti op{ti karakteristiki kako i javnite trgovski dru{tva vo odnos na celite i reguliraweto na vnatre{nite odnosi. No postojat i brojni su{tinski razliki. Kaj ovie dru{tva pokraj javnite ~lenovi postojat i t.n. tajni ~lenovi ili komanditori koi vnesuvaat svoj kapital vo zaedni~kata firma, no ne se zabele`uvaat vo registarot i ne snosat solidarna i neograni~ena odgovornost kon doveritelite tuku samo do visinata na svojot vlog i ne u~estvuvaat vo upravuvaweto so firmata. Nivniot udel vo
55 )

Li~nata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak oddelno. Solidarnata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak za site, {to zna~i deka doveritelite na firmata mo`at da baraat od koj i da e ortak da go izmiri celiot iznos na obvrskata, bez ogled na visinata na negoviot udel, a reguliraweto na negovite odnosi so drugite ortaci e interna rabota na firmata. Neograni~ena odgovornost zna~i deka sekoj ~len na dru{tvoto odgovara so celokupniot svoj imot.

42

ostvareniot profit e vo srazmer so visinata na vlogot i se regulira vo me|usebniot dogovor. Poseben oblik na ovie dru{tva se t.n. komanditni dru{tva so akcii kade visinata na komanditniot kapital odnapred se opredeluva i se deli na akcii koi mo`at da bidat i predmet na kupoproda`ba. Me|utoa, upravuvaweto go vr{at javnite ~lenovi i snosat solidarna i neograni~ena odgovornost, a tajnite ~lenovi imaat pravo da u~estvuvaat vo izbor na nadzorniot odbor i ~lenovite imaat uvid samo vo bilansot na akcionerskiot del od kapitalot. Ovie dru{tva ne izbiraat upraven odbor, tuku rabotite gi vr{at javnite ~lenovi. Akcionerskite dru{tva pretstavuvaat najrasprostranet oblik na dru{tva. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s anonymes ( S.A.) , vo SAD - Stock corporation ili incorporated (Corp.) ili (INC.), vo Velika Britanija- Company limited by shares (“ Limited ” ili “ Ltd. ”) , vo GermanijaAktiengesellschaften ( A.G.) itn. Iznosot na vkupniot osnova~ki kapital kaj ovie dru{tva e odnapred utvrden i podelen na pogolem broj ednakvi delovi ( akcii- actions, shares, aktien) i se uplatuvaat vrz osnova na javno zapi{uvawe od strana na akcionerite (za akcionerskite dru{tva koi se sli~ni so akcionerskite dru{tva od na{iot Zakon za trgovski dru{tva pove}e }e stane zbor vo delot vo koj }e govorime za vidovite pretprijatija vo na{ata zemja). Dru{tvata so ograni~ena odgovornost se razvile od akcionerskite dru{tva kako specifi~en vid na zdru`uvawe na kapital. Tie se javile najnapred vo Germanija- Gesellschaft Mit beschrankter Haftung ( G.m.b.H.), potoa vo Anglija - Private limited company, a podocna vo Francija - Socie,te, a,responsabilite, limite,e (Srl). Kaj ovie dru{tva vkupniot kapital ne e podelen na ednakvi delovi, tuku se formira so vnesuvawe na kapital na pogolem broj kapitalisti vo ista ili razli~na visina, vrz osnova na me|useben dogovor vo koj se utvrduvaat upravuva~kite prava. Sekoj od ~lenovite odgovara solidarno, no do visinata na vlo`eniot kapital.

43

Kako zdru`eni pretprijatija vo svetot poznati se slednite formi i toa: karteli, trustovi, koncerni i holding kompanii. 56 Kartelite se zdru`enija na pretprijatija od ista dejnost osnovani zaradi steknuvawe na monopolska polo`ba na pazarot. Pretprijatijata ~lenovi na kartelot i ponataka ostanuvaat samostojni vo pogled na upravuvaweto, proizvodstvoto, komercijalnoto i finansiskoto rabotewe. Isklu~ok pretstavuva specifi~niot vid na kartel t.n. sindikat kade pretprijatijata ja gubat komercijalnata samostojnost. Koncernite se zdru`enija na pretprijatija od isti ili razli~ni granki i dejnosti kade postoi cvrsto finansisko povrzuvawe, a vo drug pogled pretprijatijata se samostojni. Upravuvaweto so koncernot se izvr{uva preku kapitalot, zaedni~ka uprava i sl. Za razlika od kartelot koj be{e naso~en kon pazarot, koncernot e pove}e naso~en kon zaedni~kata organizacija, proizvodstvoto, upravata, finansiraweto i sl., a so cel za postignuvawe na poracionalno proizvodstvo, zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto. Trust e oblik na zdru`uvawe kade pretprijatijata skoro vo celost ja gubat svojata samostojnost. Nastanuva novo pretprijatie so zaedni~ko rakovodstvo, a porane{nite sopstvenici stanuvaat akcioneri. Trustot te`nee kon monopolska polo`ba na pazarot preku sozdavawe na vertikalno proizvodno povrzuvawe. Povrzuvaweto treba da obezbedi maksimalna produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost so {to }e poevtini proizvodstvoto i }e se postigne finansiska stabilnost. Holding kompanii se sli~ni so koncernite, no se zanimavaat isklu~ivo so upravuvawe so kapitalot. 2. Pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost postojat vo site dr`avi so pazarna ekonomija, a predvideni se i so na{iot Zakon za trgovski dru{tva. Ovie pretprijatija obi~no se sre}avaat vo oblasta na odbranata (pretprijatija za proizvodstvo na oru`je i municija), potoa vo prometot so tutun ili alkohol i sl. , a zaradi obezbeduvawe na stabilni fiskalni izvori , potoa vo odredeni dejnosti kade treba da se
56 )

So zdru`uvawe na pretprijatijata od pove}e zemji se sozdavaat t.n. multinacionalni kompanii.

44

za{titi javniot interes kako na primer elektrocentrali, vodovod, javen soobra}aj, dr`avni `eleznici , PTT i sl. Ovie pretprijatija se javuvaat kako dr`avni pretprijatija so poseben status. Dr`avnite pretprijatija so poseben status se osnovaat so posebna odluka i so sredstva od dr`avniot buxet. Vo raboteweto ne gi po~ituvaat komercijalnite motivi. Opredeluvaweto na na~inot na nivnata rabota i upravuvaweto so niv e napolno vo ingerencija na dr`avnata administracija. 3. Pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost se pretprijatija kade sopstvenosta e del privatna (na pravni i fizi~ki lica), a del dr`avna sopstvenost. Vo svetot tie se javuvaat kako me{oviti akcionerski dru{tva so akcii {to pokraj dr`avata gi zapi{uvaat i privatno pravnite i fizi~kite lica ili nastanuvaat so otkupuvawe na pogolem del od akciite od nekoe privatno pretprijatie. Rabotat spored vostanovenite metodi na privatnite pretprijatija, no upravuvaweto so niv go vr{at soodvetnite dr`avni organi ili od niv imenuvan upraven organ. 57) Nekoi avtori pod terminot me{ovita sopstvenost ja podveduvaat i me{ovitata sopstvenost na doma{en i stranski kapital. Vo ovoj slu~aj me|utoa ne se raboti za me{ovit kapital spored sopstvenosta, tuku spored pripadnosta kon odredena teritorijalna zaednica.

2. Oblici stopanstvo

na

pretprijatija

vo

makedonskoto

Na{iot Zakon za trgovski dru{tva 58) site subjekti koi se zanimavaat so stopanska aktivnost gi ozna~uva kako trgovci. Inaku, voobi~aeno e pod poimot trgovec da se podrazbere lice anga`irano vo proda`ba na malo
Takvi na primer kaj nas so Zakonot za trgovski dru{tva se t.n. dru{tva so u~estvo na dr`avata. 58 ) Zakon za trgovski dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96
57

45

( prodavnica). No pri ozna~uvaweto na site subjekti kako trgovci, pojdovna osnova e toa {to site subjekti bilo da se zanimavaat so trgovija na malo ili so trgovija na golemo , ili so proizvodstvo ili pak so uslugi, na odreden na~in se involvirani vo trguvawe (kupoproda`ba) na stoki ili uslugi. Vo taa smisla pod poimot trgovec spored Zakonot e sekoe pravno ili fizi~ko lice koe samostojno trajno vr{i nekoja od slednive dejnosti: - kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti bez ogled dali se prodavaat nepromeneti, obraboteni ili preraboteni; - trguvawe so hartii od vrednost; - nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili prerabotka za drugi, kako i zanaet~iska dejnost pod uslov raboteweto da go nadminuva obemot na " pomal zanaet", - bankarski dejnosti; - osiguruvawe; - prevoz na lica i stoki; - komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing; - trgovsko zastapuvawe i posreduvawe; - ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost, marketing ili vr{ewe na drugi trgovski uslugi; - proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audiovizuelni zapisi, softver, kako i drugi sli~ni dejnosti; - izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi raboti povrzani so trgovija so knigi i umetni~ki tvorbi, i - kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nepodvi`ni imoti so cel za proda`ba. Pokraj toa, za trgovec se smeta i sekoe lice koe vo vid na zanimawe vr{i deloven potfat {to spored prirodata i obemot na dejnosta bara da bide organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti. Ne se smetaat za trgovci: - fizi~kite lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost (zemjodelci) , - zanaet~iite i lica koi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa , osven ako nivnata dejnost mo`e da se opredeli kako deloven potfat koj spored prirodata i

46

obemot bara da bide organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti, i - licata koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe na sobi vo svoite `iveali{ta. Zakonot razlikuva mal trgovec, trgovec poedinec i trgovski dru{tva.

2.1.

Mal trgovec

Dejnosti koi se smetaat za dejnosti so mal obem ( mal biznis , malo stopanstvo), na~inot na vodeweto na trgovskite knigi i sl. vo zavisnost od goleminata na delovniot potfat vo soodvetnata dejnost se ureduvaat so poseben propis na ministerstvoto nadle`no za rabotite na finansiite. Toa se dejnosti so nezavisna sopstvenost i nezavisno sopstveno rabotewe na koe celta mu e pred sé samata operacionalizacija na dejnosta, odnosno profitot. Ovie trgovci u{te se narekuvaat mali firmi, mali pretpriema~i ili u{te i semejni firmi bidej}i se poka`ale kako mo{ne pogoden oblik za vklu~uvawe vo rabota na ~lenovi od semejstvoto na sopstvenikot na dejnosta. Mo`e da se ka`e deka kako takvi se: trgovijata na malo, servisnite uslugi, manifakturite, proda`ba na cve}e, taksi vozewe, knigovodstveni uslugi i sl.

2. 2.Trgovec poedinec Trgovec poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite {to pogore gi spomenavme vo vid na zanimawe. Toj e edinstven sopstvenik na raboteweto, odnosno zanimaweto, koj pokraj toa {to ja vr{i dejnosta na sopstvenata firma vo vid na zanimawe, ja vr{i i celokupnata kontrola, snosi i celosna li~na odgovornost za prezemenite obvrski so celiot svoj imot, se javuva kako glaven pregovara~

47

vo sklu~uvaweto na dogovori so treti lica , siot ostvaren profit od raboteweto e negova li~na sopstvenost i samiot odlu~uva za raspredelbata. Trgovecot poedinec ne mo`e da bide pravno lice ( na pr. dru{tvo), tuku samo fizi~ko lice. Dejnosta {to ja vr{i trgovecot poedinec e vo tesna vrska so negovata profesionalna osposobenost. Trgovec poedinec se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz osnova na prijava vo koja se naveduva: - imeto i prezimeto, mestoto na `iveewe, adresata i mati~niot broj, - firmata pod koja }e se vr{i dejnosta, - sedi{teto i adresa od kade }e se vr{i dejnosta, i - predmetot na rabotewe. Firmata na trgovec poedinec gi sodr`i negovoto li~no ime, tatkovoto ime i prezimeto, a mora da ja sodr`i i oznakata "TP".

2.3. Trgovski dru{tva Spored Zakonot za trgovski dru{tva postojat pove}e oblici na pretprijatija vo forma na trgovski dru{tva i toa : javno trgovsko dru{tvo, komanditno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost i komanditno dru{tvo so akcii. Posebna forma na pretprijatija so ~isto privaten kapital se i t.n. tajni dru{tva, a so Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica se voveduva i terminot za{titno dru{tvo.59 Pokraj toa, vo Zakonot za trgovski dru{tva se predviduva i postoewe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata ( dr`avni pretprijatija), potoa dru{tva so u~estvo na
59 )

Za{titno dru{tvo e dru{tvo koe vrabotuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% se invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so o{teten vid, so o{teten sluh, telesno invalidni lica, lica so pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lica so kombinirani pre~ki i lica so psihozi koi poradi stepenot na o{tetuvaweto imaat specifi~ni potrebi pri vrabotuvaweto i raboteweto.( Sl. vesnik na RM., br. 44/2000, str. 2491).

48

dr`avata ( me{oviti pretprijatija na privaten i dr`aven kapital) i stranski trgovski dru{tva. Isto taka postojat i odredeni formi na zdru`uvawa na pretprijatijata ( povrzani dru{tva).

2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo Javnoto trgovsko dru{tvo e zdru`uvawe na dve ili pove}e pravni ili fizi~ki lica koi na doveritelite za obvrskite na dru{tvoto im odgovaraat li~no i neograni~eno solidarno so siot svoj imot. Javnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo sklu~en me|u sodru`nicite vo pismena forma pri {to potpisite na sodru`nicite se zaveruvaat so notarski akt. Dogovorot za javno dru{tvo sodr`i odredbi za : prezimeto i imeto, dr`avjanstvoto i mestoto na `iveewe, adresa na sodru`nicite ili firmata i sedi{teto na sodru`nicite ako se pravni lica; firma i sedi{te na javnoto dru{tvo; predmet na rabotewe na javnoto dru{tvo; vidot i goleminata na vlogot na sekoj sodru`nik i procenata na negovata vrednost; na~inot na li~noto u~estvo vo rabotata na dru{tvoto na sekoj sodru`nik; na~inot na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite; na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na javnoto dru{tvo, na~inot na donesuvawe na odlukite i drugi pra{awa opredeleni so Zakonot za trgovski dru{tva. Javnoto dru{tvo mo`e da vr{i dejnost povrzana so opredeleno zanimawe ako me|u sodru`nicite ili vrabotenite ima lice koe ima soodvetna kvalifikacija, ako so zakon ne e opredeleno site sodru`nici ili pogolemiot broj sodru`nici na javnoto dru{tvo da ja imaat propi{anata kvalifikacija za dejnosta koja e povrzana so opredeleno zanimawe. Firmata na javnoto dru{tvo gi sodr`i prezimiwata i imiwata, odnosno firmata ili skratenata firma najmalku na eden sodru`nik na dru{tvoto i oznakata " i dr.", ako vo firmata ne se sodr`ani prezimiwata i imiwata na site

49

sodru`nici. Vo firmata se sodr`ani i zborovite " javno trgovsko dru{tvo" ili kratenkata " JTD". Javnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar. Prijavata za upis sodr`i firma i sedi{te na dru{tvoto, predmet na rabota, li~no ime, zanimawe i mesto na `iveewe na sekoj sodru`nik, dr`avjanstvo, a za pravno lice negovata firma i sedi{te, potoa na~in na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i na~in na donesuvawe na odlukite. Sodru`nicite mo`at vo dru{tvoto da vlo`at pari, predmeti, prava, trud i uslugi , a nivnite vlogovi ne mora da bidat ednakvi. Vrednosta na nepari~niot vlog sodru`nicite spogodbeno ja utvrduvaat vo pari. Udelot vo dru{tvoto mo`e da se prenesuva na treto lice samo so soglasnost na site sodru`nici, a prenosot na udelot se vr{i so akt vo pismena forma. So dru{tvoto upravuvaat site sodru`nici, no ako se dogovorat toa mo`at da go doverat na eden ili pove}e sodru`nici pri {to drugite vo toj slu~aj se isklu~eni od upravuvaweto. Sodru`nicite mo`at da go prenesat ovlastuvaweto za upravuvawe i na treto lice ako e toa predvideno so dogovorot za dru{tvoto i ako so toa se soglasat drugite sodru`nici, no vo ovoj slu~aj za rabotata na toa treto lice odgovara sodru`nikot koj go prenesol upravuvaweto. Ovlastuvaweto za upravuvawe se dava za raboti koi spa|aat vo voobi~aenoto rabotewe na dru{tvoto, a za rabotite koi ne spa|aat vo voobi~aenoto rabotewe neophodno e odlukata da bide donesena od strana na site sodru`nici bez razlika dali so dogovorot za dru{tvoto upravuvaweto mu e dovereno na eden ili pove}e sodru`nici ili drugi lica. Sodru`nikot mo`e da se otka`e od doverenoto upravuvawe ako za toa postoi zna~ajna pri~ina kako {to e popre~uvaweto od drugite sodru`nici da go vr{i doverenoto upravuvawe ili koga toa mu e onevozmo`eno poradi negovata zdravstvena sostojba. Otka`uvaweto se pravi vo opredelen otkazen rok koj iznesuva najmalku tri meseci, no mo`e i pred toj rok dokolku navistina postoi opravdana pri~ina.

50

Upravitelite pod odredeni uslovi mo`at da bidat i otpovikani. Sodru`nicite koi ne se upraviteli imaat pravo da dobijat izve{taj za sostojbata na knigite i za spisite na dru{tvoto i da postavat pismeni pra{awa za upravuvaweto so dru{tvoto na koi mora da im se odgovori pismeno. Vo vrska so ova tie imaat pravo vo sedi{teto na dru{tvoto samite da se zapoznaat so trgovskite knigi, so dogovorite, korespondencijata, zapisnicite i so site drugi spisi i dokumenti, a imaat pravo i da dobijat kopii od tie spisi i dokumenti, kako i da baraat pomo{ na stru~no lice izbrano od listata utvrdena od strana na registarskiot sud. Odlukite vo dru{tvoto se donesuvaat vo soglasnost so site sodru`nici na koi im e dovereno upravuvaweto ako so dogovorot ne e predvidena i mo`nosta za mnozinsko odlu~uvawe. Sekoj sodru`nik e ovlasten za zastapuvawe na dru{tvoto. So dogovorot za dru{tvoto sodru`nicite mo`at da ovlastat eden ili pove}e sodru`nici za zastapuvawe pri {to drugite se isklu~eni. Ovlastenite sodru`nici za zastapuvawe mo`at sekoj samostojno da go zastapuva dru{tvoto, no mo`e da bide i kolektivno zastapuvawe. Zastapuvaweto mo`e vo opredelen rok od tri meseci da se otka`e, a mo`e da bide po tu`ba na drugite sodru`nici i odzemeno. Dobivkata i zagubata na dru{tvoto se delat me|u sodru`nicite srazmerno na udelot na sekoj sodru`nik vo dru{tvoto, ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno. Javnoto dru{tvo prestanuva so: istekot na vremeto za koe e osnovano; odluka na sodru`nicite; otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto; smrt na bilo koj od sodru`nicite, odnosno so prestanok na sodru`nik- pravno lice, ako poinaku ne e opredeleno so dogovorot za dru{tvoto; otvorawe na ste~ajna postapka nad bilo koj od sodru`nicite; otkaz na nekoj od sodru`nicite; pravosilna sudska odluka i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

2.3.2. Komanditno dru{tvo

51

Komanditno dru{tvo e dru{tvo vo koe se zdru`uvaat dve ili pove}e lica od koi najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto solidarno i neograni~eno so siot svoj imot ( t.n. komplementar), a najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na zapi{aniot vlog vo dru{tvoto ( t.n. komanditor). Komplementarite u~estvuvaat najmalku so edna pettina vo vkupniot iznos na vlogovite. Komanditnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo koj e vo pismena forma, a potpisite zavereni so notarski akt. Dogovorot sodr`i : firma, sedi{te, predmet na rabotewe, imeto i mestoto na `iveewe, odnosno firmata i nejzinoto sedi{te, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite, vkupniot iznos na vlogot, vidot i soodnosot na oddelnite vlogovi, na~in i vreme na uplata na vlogot, na~inot na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i na~inot na donesuvawe odluki i drugi odredbi so koi se ureduvaat odnosite me|u sodru`nicite. Prijavata za upis vo trgovskiot registar ja podnesuvaat komplementarite. Imiwata na komanditorite pri objavuvaweto na upisot sudot ne mo`e da gi objavi bez nivna soglasnost. Firmata na komanditnoto dru{tvo sodr`i prezime i ime, odnosno firmata ili skratenata firma barem na eden od komplementarite, a ako se pove}e i oznakata " i dr.", kako i zborovite " komanditno dru{tvo" ili kratenkata " KD". Prezimeto i imeto na komanditorot ne se zapi{uva vo firmata. Pravata i obvrskite me|u sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot za dru{tvoto , a ako toa tamu ne e napraveno za oddelni pra{awa toga{ se primenuvaat odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva. Na li~no u~estvo vo rabotite na komanditnoto dru{tvo e obvrzan samo komplementarot, no so dogovorot mo`e da bide obvrzan i komanditorot.

52

So komanditnoto dru{tvo upravuvaat komplementarite, a komanditorite nemaat takvo pravo, nitu pak imaat pravo da im se sprotvstavuvaat na odlukite i postapkite na komplementarite dokolku tie odluki ne se nadvor od granicite na redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Me| utoa, komanditorot ima pravo da bara da mu se soop{ti sodr`inata na trgovskite knigi na dru{tvoto i na spisite, kako i da postavuva pra{awa pismeno na koi treba da mu se odgovori isto taka pismeno. Udelite vo komanditnoto dru{tvo mo`at da bidat preneseni na treto lice samo so soglasnost na site sodru`nici na komanditnoto dru{tvo. Komanditorot u~estvuva vo raspredelbata na dobivkata na dru{tvoto srazmerno na uplateniot vlog, a u~estvuva i vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto do visinata na zapi{aniot vlog. Komanditorot ne mo`e da go zastapuva dru{tvoto . Toj i ne odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo ako go uplati siot vlog za koj se obvrzal so dogovorot za dru{tvoto. Ako ne go uplatil siot vlog toga{ odgovara na doveritelite na dru{tvoto neposredno i solidarno so drugite sodru`nici do iznosot na dogovoreniot vlog namalen za uplateniot del. Komanditnoto dru{tvo prestanuva ako : od nego istapat site komplementari; nad komplementar bide sproveden ste~aj; komplementar ja zagubi delovnata sposobnost; ako umren komplementar koj bil edinstven komplementar i na koj site negovi naslednici se maloletnici ne mo`e da bide zamenet so nov komplementar ili komanditnoto dru{tvo da se preobrazi vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost; sudska odluka i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto. Site drugi raboti koi ne bea spomenati se isti kako i kaj javnoto trgovsko dru{tvo.

2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost

53

1. Osnovawe, izmeni i prestanok Dru{tvo so ograni~ena odgovornost e dru{tvo vo koe sodru`nicite u~estvuvaat so po eden vlog ( osnoven vlog) vo odnapred dogovorenata osnovna glavnina na dru{tvoto. Dru{tvoto mo`e da ima najmnogu 50 sodru`nici ~ii vlogovi mo`at da bidat razli~ni, no isto taka dru{tvo so ograni~ena odgovornost mo`e da osnova i edno lice koe se ozna~uva kako edinstven sodru`nik. Za obvrskite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost sodru`nicite ne odgovaraat. No tie se obvrzani sprema dru{tvoto na davawa i drugi obvrski opredeleni so dogovorot. Vsu{nost, garancija za nivnoto rabotewe e osnovnata glavnina koja dokolku se namali od bilo koi pri~ini pod opredeleniot iznos od 5.000 DM iznosot mora da bide zgolemen do toj iznos vo rok od edna godina osven ako dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo toj rok ne bide pretvoreno vo dru{tvo od nekoja druga forma. Ako vo rokot od edna godina iznosot ne bide zgolemen toga{ sekoe lice koe ima praven interes mo`e so tu`ba da bara prestanok na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost otkako prethodno }e gi predupredi negovite pretstavnici taa sostojba da ja usoglasat so zakonot. Ako sostojbata prestane do denot koga sudot }e donese odluka od prv stepen postapkata se zapira. Sodru`nicite i upravitelite mu odgovaraat na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost solidarno za {tetata {to mu e pri~ineta so umisla ili od krajno nevnimanie i koja nastanala poradi nevnesuvawe ili nepravilno vnesuvawe na vlogovite vo predmeti, poradi previsoka procena na vrednosta na tie vlogovi ili poradi bilo kakvo drugo {tetno odnesuvawe vo postapkata za osnovawe na dru{tvoto. Ako nadomestuvaweto na {tetata e nu`no zaradi obezbeduvawe na obvrskite kon treti lica , dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne mo`e da go otka`e baraweto za ot{teta, nitu mo`e da se spogoduva vo pogled na toa barawe. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se osnova so dogovor koj go sklu~uvaat site osnova~i vo pismena forma.

54

Ako dru{tvoto go osnova edno lice, dogovorot se zamenuva so izjava na osnova~ot. Dogovorot, odnosno izjavata sodr`i: - imeto i mestoto na `iveewe, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite, odnosno firmata i sedi{teto ako osnova~ot e pravno lice, - firmata i sedi{teto na dru{tvoto, - predmetot na rabotewe na dru{tvoto, - vremetraewe na dru{tvoto, - iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na osnovniot vlog na sekoj sodru`nik oddelno, ako osnovniot vlog se sostoi od predmeti i prava, mora tie podrobno da se opi{at i da se nazna~i nivnata vrednost, - na~inot i vremeto na uplata na pari~nite vlogovi {to se uplatuvaat vo celost, - na~inot i merilata na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, - upravuvaweto na dru{tvoto, - pravata i obvrskite {to sodru`nicite gi imaat pokraj uplatata na osnovniot vlog, i - zastapuvaweto na dru{tvoto. So dogovorot za dru{tvoto mo`at da se uredat i drugi pra{awa i odnosi koi ne se sprotivni na zakonot. Osnovnata glavnina na dru{tvoto se sostoi od zbirot na osnovnite vlogovi na sodru`nicite i taa glasi na denari, a mo`e i na stranska valuta vo denarska protivvrednost. Osnovnata glavnina ne mo`e da bide pomala od 10.000 DM vo denarska protivvrednost . Iznosot na osnovnite vlogovi mo`e da bide razli~en no tie ne mo`at da bidat pomali od 200 DM vo denarska protivvrednost. Osnovnite vlogovi mo`at da se sostojat i od predmeti {to gi prezema dru{tvoto. Prijavata za upis na osnovaweto na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo trgovskiot registar ja potpi{uva upravitelot, odnosno site upraviteli na dru{tvoto. Kon prijavata se podnesuvaat i dogovor za dru{tvoto, aktot za nazna~uvawe na upravitel ili upraviteli na dru{tvoto, dokaz deka sekoj sodru`nik uplatil najmalku edna tretina od osnovniot vlog vo pari i dokaz deka e uplatena najmalku polovina od osnovnata glavnina.

55

Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so dru{tvoto i vo raspredelbata na dobivkata, da bide izvestuvan za raboteweto na dru{tvoto, da gi razgleduva knigite i spisite na dru{tvoto, kako i pravo na del od ostatokot na likvidacionata, odnosno ste~ajnata masa. Isto taka, sodru`nicite imaat pravo na u~estvo vo raspredelbata na dobivkata koja e utvrdena spored bilansot na uspehot ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e regulirano. Dobivkata se deli me|u sodru`nicite srazmerno spored u~estvoto na udelite vo osnovnata glavnina, ako dogovorot za dru{tvoto poinaku ne regulira. Pokraj upla}awe na osnovniot vlog sodru`nicite mo`at da prezemat obvrska i za ispolnuvawe na drugi dejstvija od imoten karakter kako {to e li~no u~estvo vo raboteweto na dru{tvoto, osven kako izbrani funkcioneri. Goleminata na udelot na sodru`nik vo dru{tvoto se opredeluva spored goleminata na osnovniot vlog {to go prezel sodru`nikot dokolku so dogovorot ne e poinaku opredeleno. Sodru`nikot mo`e da ima samo eden udel vo dru{tvoto. Eden udel mo`e da pripa|a na pove}e sopstvenici , a site tie se smetaat za eden sodru`nik. Potvrdata za udel izdadena na sodru`nik ne e hartija od vrednost. No, udelite se prenoslivi i mo`at da se nasleduvaat na na~in i postapka predvideni so dogovorot. Isto taka sodru`nicite mo`at da go zalo`at svojot udel. Sodru`ni~kiot odnos vo dru{tvoto mo`e da prestane so smrt na sodru`nikot, prestanok na pravno lice sodru`nik, istapuvawe na sodru`nikot od dru{tvoto, isklu~uvawe na sodru`nikot od dru{tvoto i otvorawe na ste~ajna postapka nad sodru`nikot. Izmena na dogovorot za dru{tvoto se vr{i so odluka na sobirot na sodru`nicite, donesena najmalku so tri~etvrtinsko mnozinstvo od vkupniot broj glasovi ili vo soglasnost so uslovite predvideni vo dogovorot. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost prestanuva so : istekuvawe na vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto, so odluka na sodru`nicite, so odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo, odnosno podelba, so sproveduvawe na ste~aj, so odluka na registarskiot sud, so

56

drugi osnovi predvideni vo dogovorot ili vo drugi slu~ai opredeleni so zakon. Dru{tvo osnovano od edno lice vo koe sopstvenik na udelot e fizi~ko lice prestanuva so smrtta na toa lice, ako so dogovorot ne e opredeleno poinaku ili ako naslednicite ne baraat dru{tvoto da prodol`i da raboti. Koga sopstvenik na udel na dru{tvo koe e osnovano od edno lice e pravno lice, dru{tvoto prestanuva so prestanokot na pravnoto lice. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne prestanuva ako eden ili pove}e sodru`nici padnat pod ste~aj ili ja zagubat delovnata sposobnost , nitu kako posledica na smrtta na eden od sodru`nicite ako so dogovorot za dru{tvoto ne e poinaku opredeleno.

2. Organi odgovornost

na

dru{tvoto

so

ograni~ena

Kako organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se javuvaat sobirot na sodru`nicite, upravitel ( upraviteli) i nadzoren odbor. Sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici. Se svikuva najmalku edna{ godi{no, a gi vr{i slednive raboti: - gi razgleduva i usvojuva godi{nata smetka i godi{niot izve{taj i odlu~uva za raspredelbata na dobivkata i pokrivawe na zagubite ako vo dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno; - gi imenuva i razre{uva upravitelot, odnosno upravitelite, ja utvrduva nivnata nagrada i go vr{i pravoto na rabotodava~ sprema niv, - re{ava za izborot i razre{uvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor, ako spored dogovorot za dru{tvoto e opredeleno ovoj organ da se obrazuva ili ako se obrazuva spored zakonot, - donesuva odluka za vra}awe na dopolnitelnite uplati; -donesuva odluka za vr{ewe kontrola nad raboteweto na dru{tvoto i gi imenuva kontrolorite;

57

- gi pokrenuva barawata za nadomest na {tetata {to ja ima dru{tvoto od {tetata {to nastanala vo vrska so negovoto osnovawe i upravuvawe sprema upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na nadzorniot odbor ili kontrolorite, i odlu~uva za imenuvaweto zastapnik za vodewe na sporovite ako dru{tvoto ne mo`e da go zastapuvaat upravitelot, odnosno upravitelite ili ~lenovite na nadzorniot odbor, - go odobruva sklu~uvaweto na dogovori za nabavka na oprema za sopstveni potrebi i nepodvi`ni predmeti vo iznos {to e pogolem od edna pettina od osnovnata glavnina; - odobruva sklu~uvawe na dogovori koi dru{tvoto gi sklu~uva so svoj sodru`nik, upravitel ili so nivnite bliski rodnini, osven ako sklu~uvaweto na ovie dogovori ne spa|a vo voobi~aenata dejnost na dru{tvoto i - gi vr{i i drugite raboti utvrdeni so Zakonot za trgovski dru{tva, a so dogovorot za dru{tvoto mo`e da se utvrdi sobirot da odlu~uva i za drugi pra{awa. Upravitel , odnosno upravitelite-Se raboti vsu{nost za rakovoditel ( direktor) na dru{tvoto koj rakovodi , a ne upravuva so dru{tvoto. Za upravitel mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice koe e delovno sposobno, ne mora da bide sodru`nik vo dru{tvoto, a za negovo imenuvawe odlu~uva sobirot na sodru`nicite. Ovlastuvawata na upravitelot, odnosno upravitelite se opredeluvaat so dogovorot za dru{tvoto, a ako toa ne e napraveno tie mo`at da gi izvr{uvaat site akti i dejstva vo upravuvaweto vo interes na dru{tvoto. Upravitelot, odnosno upravitelite mo`at da bidat otpovikani so odluka na sodru`nicite koi pretstavuvaat pove}e od polovina od udelite vo dru{tvoto. Za otpovikuvaweto treba da bide doka`ana vina inaku vo sprotivno upravitelot (te) ima pravo na nadomest na {teta. Upravitelot (te) mo`at da bidat otpovikani i od sudot dokolku toa go bara nekoj od sodru`nicite, no samo ako se raboti za upravitel koj e vo isto vreme i sodru`nik. So dru{tvoto so eden sodru`nik upravuva sodru`nikot li~no ili od nego imenuvan upravitel, odnosno upraviteli. Ako edinstveniot sodru`nik e pravno lice so dru{tvoto upravuva negoviot upravitel, odnosno upraviteli imenuvani od pravnoto lice.

58

Nadzoren odborObrazuvaweto na nadzorniot odbor na dru{tvoto e zadol`itelno spored zakonot dokolku dru{tvoto ima osnovna glavnina pogolema od 100.000 DM vo denarska protivrednost, ili ima pove}e od 20 sodru`nici ili ako godi{niot prose~en broj na vraboteni vo dru{tvoto nadminuva 200. Ako dru{tvoto ne gi ispolnuva ovie uslovi toga{ vo dru{tvoto mo`e, no ne mora da postoi nadzoren odbor. Vo toj slu~aj negovoto postoewe treba da bide predvideno so dogovorot za dru{tvoto. Dokolku vo dru{tvoto ne se obrazuva nadzoren odbor mo`e da se imenuva kontrolor. ^lenovite na nadzorniot odbor (odnosno kontrolorot) gi imenuva sobirot na sodru`nicite, a vo dru{tvoto osnovano od edno lice gi imenuva edinstveniot sodru`nik. Kaj dru{tvoto osnovano od pove}e lica prviot nadzoren odbor, odnosno kontrolor mo`e da se imenuva so dogovorot za dru{tvoto. Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena i vo nego ne mo`at da bidat imenuvani upravitelite, vrabotenite vo dru{tvoto, sopruzite, rodninite na upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto po prva linija i po strani~na linija do tret stepen i lica so presuda li{eni od pravoto da vr{at reviziski raboti. Otpovikuvawe na ~len na nadzoren odbor, odnosno na kontrolor se vr{i od strana na sobirot na sodru`nicite so dvotretinsko mnozinstvo od site glasovi. Nadzorniot odbor se sostanuva najmalku tri pati vo tekot na edna delovna godina. Negova zada~a e da go sledi sproveduvaweto na dogovorot za dru{tvoto, se gri`i za raboteweto so imotot na dru{tvoto i negovo za~uvuvawe i mu podnesuva izve{taj na sobirot na sodru`nicite. 2.3.4. Akcionersko dru{tvo 1. Poim i osnovawe na akcionersko dru{tvo Akcionersko dru{tvo e dru{tvo koe so statutot ima opredelena i na ednakvi delovi ( akcii)60) podelena glavnina,
60 )

Akciite se hartii od vrednost koi mo`at da glasat na ime i na donositel, a spored pravata koi tie gi davaat mo`at da bidat obi~ni ili

59

vo koja akcionerite u~estvuvaat so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to obvrski se obezbedeni so siot imot na dru{tvoto. Akcionerite imaat obvrski na davawa utvrdeni so statutot i ne odgovaraat za obvrskite na akcionerskoto dru{tvo. Firmata na akcionerskoto dru{tvo mora da go izrazuva predmetot na rabotewe na dru{tvoto po koja sleduvaat zborovite " akcionersko dru{tvo" ili kratenkata " AD".
prioritetni. Obi~nite akcii na nivnite sopstvenici im davaat pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto, pravo na isplata na del od dobivkata ( dividenda) i pravo na isplata na del od ostatokot od likvidaciskata, odnosno ste~ajnata masa na dru{tvoto. Prioritetnite akcii pak na nivnite sopstvenici im davaat mo`nost da nazna~uvaat ili da predlagaat opredelen broj ~lenovi na organite na dru{tvoto, no pomalku od polovinata ili pak da imaat nekoi imotni prava taka {to imaat posebna korist vo pogled na dobivkata ili imotot na dru{tvoto ili pak i dvete prava zaedno. Prioritetnite akcii mo`at da bidat kumulativni i participativni. Kumulativnata prioritetna akcija na nejziniot sopstvenik mu dava pravo na naplata na kumuliranite neplateni dividendi pred naplatuvaweto na kakvi i da bilo dividendi na sopstvenik na udelot na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za izdavawe akcii. Participativnata prioritetna akcija pokraj utvrdenata dividenda dava i pravo na isplata na dividenda koja im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii vo soglasnost so odlukata za izdavawe na akcii. Sekoja akcija dava pravo na glas vo sobranieto na akcionerskoto dru{tvo. Prioritetnite akcii soglasno so odredbite na zakonot mo`at da bidat izdadeni kako akcii bez pravo na glas. Prava na pove}e glasovi ne se dopu{teni osven so odobrenie na Ministerstvoto za stopanstvo. Akcijata e sostavena od tri dela: Prviot del se sostoi od obvivka na akcijata koja mora da gi sodr`i slednite podatoci: oznaka deka e akcija, oznaka na vidot i rodot na akcijata, firmata i sedi{teto na izdava~ot na akcijata, prezimeto i imeto, odnosno firmata na sopstvenikot na akcijata ako akcijata glasi na ime, vkupniot pari~en iznos na koj se izdavaat akciite i brojot na akciite, rokovite za isplata na dividendite, mestoto, datumot na izdavawe, seriskiot broj so kontrolen broj na akcijata, potpisite na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata i pravata od akcijata. Vtoriot del se sostoi od kuponski tabak {to gi sodr`i kuponite za naplatata na dividendata. Kuponot za naplata na dividendata gi sodr`i slednite podatoci: redniot broj na kuponot za naplata na dividendata, brojot na akcijata po koja se ispla}a dividendata, firmata na izdava~ot na akcijata, godinata vo koja se isplatuva dividendata i potpisi na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata. Tretiot del na akcijata e talon so koj sopstvenikot na akcijata go ostvaruva pravoto da dobiva nov kuponski tabak za naplata na dividendata.

60

Osnovnata glavnina i akciite glasat vo denari , a mo`at vo protivvrednost da bidat izrazeni i vo stranska valuta. Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina koga akcionerskoto dru{tvo se osnova preku javen povik iznesuva 50.000 DM vo denarska protivvrednost, a bez javen povik 20.000 DM vo denarska protivvrednost.61) Najmaliot nominalen iznos na akcijata ne mo`e da bide pomal od 10 DM vo denarska protivvrednost. Nominalnite iznosi na akciite koi se pogolemi od 10 DM mora da bidat izrazeni so cel broj koj e deliv so brojot 10, a akciite so nominalen iznos pogolem od 100 moraat da bidat delivi so brojot 100. Odluka za izdavawe akcii donesuva osnova~ot, odnosno sobranieto na dru{tvoto. So odlukata se utvrduva: firmata na izdava~ot na akciite, vidot, rodot i vkupniot iznos na koj se izdavaat akciite, nominalniot iznos, oznakata so koja se upatuva deka akciite glasat na donositel ili na ime, broj na glasovite {to gi dava akcijata, na~inot na isplata na dividendata, vremeto i na~inot na upis na akciite, brojot na akciite, na~inot i rokot na uplata na zapi{anite akcii, rokot i so koja kamata se vr{i vra}awe na uplatenite sredstva vo slu~aj na otka`uvawe od izdavaweto akcii, pravoto na prvenstveno kupuvawe i redosledot na ostvaruvawe na prvenstvoto koga prioritetnite akcii se izdavaat vo pove}e serii, na~inot na objavuvawe na izdavaweto na akciite, postapkata za raspredelba i isporaka na akciite, mo`nosta za zamena na akciite, pravata {to gi steknuva sopstvenikot na prioritetnata akcija, podnesuvawe na rizikot i drugi pra{awa vo vrska so izdavaweto na akciite. Akcionersko dru{tvo mo`at da osnovaat najmalku tri fizi~ki i pravni lica. Po isklu~ok mo`e da bide i edno lice no toa ne smee da bide fizi~ko lice, tuku smee samo drugo akcionersko dru{tvo, drugo trgovsko dru{tvo, Republika Makedonija, op{tina ili gradot Skopje. Aktot za osnovawe na akcionersko dru{tvo sodr`i odredbi za: firmata i sedi{teto, predmetot na rabotewe,
61 )

Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina ne se odnesuva na akcionersko dru{tvo koe se osnova za vr{ewe na bankarski raboti i raboti na osiguruvawe, kako i raboti {to se odnesuvaat na trguvawe so hartii od vrednost. Vo ovie slu~ai najmaliot iznos na osnovnata glavnina se utvrduva so poseben zakon.

61

visinata na osnovnata glavnina, nominalniot iznos na akciite i brojot na akciite spored vidot i rodot, ako se predviduva izdavawe na akcii od razli~ni vidovi, odnosno rodovi, prednostite {to za sebe gi zadr`uvaat osnova~ite, nepari~ni vlogovi {to treba da se napravat od osnova~ite i drugi lica, pravoto na osnova~ite da gi nazna~uvaat prvite ~lenovi na organite na upravuvawe, odnosno nadzor , ako taka se predviduva, i drugi pra{awa od zna~ewe za osnovaweto na dru{tvoto. Akcionersko dru{tvo mo`e da se osnova na dva na~ina i toa preku t.n. simultano osnovawe i preku t.n. sukcesivno osnovawe. Simultaniot na~in e koga osnova~ite sami ili zaedno so drugi lica, li~no ili preku zastapnik, vo edna ili vo pove}e izjavi gi prezemaat bez javno oglasuvawe site akcii i davaat izjava deka osnovaat dru{tvo. Osnova~ite gi prezemaat akciite so izjava {to ja davaat deka ja prezemaat obvrskata za uplata na akciite. Sukcesivnoto osnovawe pak e koga site ili opredelen broj akcii se zapi{uvaat vrz osnova na oglas. Oglasot se podgotvuva vo soglasnost so odredbite na aktot za osnovawe ( odluka za osnovawe, odluka za izdavawe akcii, plan ili predlog za izdavawe na akcii). Po zapi{uvaweto na akciite, dva meseca po istekot na rokot opredelen so oglasot za zapi{uvawe na akciite, osnova~ite gi svikuvaat zapi{uva~ite na osnova~ko sobranie. Osnova~koto sobranie so posebna odluka konstatira deka osnovnata glavnina vo celost e zapi{ana i deka akciite se uplateni vo iznosot {to e opredelen so aktot za osnovawe. Osnova~koto sobranie se izjasnuva za prifa}awe na statutot i gi imenuva ~lenovite na organot na upravuvawe i na nadzorniot odbor. Posle toa se podnesuva barawe za zapi{uvawe na dru{tvoto vo trgovskiot registar, a go podnesuva imenuvaniot organ na upravuvawe na dru{tvoto. Akcionersko dru{tvo mo`e pod odredeni uslovi da se preobrazi vo dru{tvo od druga forma ( javno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii). Akcionerskoto dru{tvo prestanuva so :

62

- istekot na vremeto opredeleno so statutot, ako dru{tvoto bilo osnovano na opredeleno vreme, - odluka na sobranieto na dru{tvoto koja e donesena so glasovi koi pretstavuvaat tri ~etvrtini od osnovnata glavnina pretstavena na sobranieto na dru{tvoto pri donesuvaweto na odlukata, ako so statutot na dru{tvoto ne e opredeleno pogolemo mnozinstvo ili ispolnuvawe na drugi uslovi, - pravosilna odluka na sudot so koja se utvrduva deka upisot na dru{tvoto vo trgovskiot registar bil nezakonit, - pripojuvawe na dru{tvoto kon drugo dru{tvo i so spojuvawe so drugo dru{tvo, - pravosilna odluka na sudot so koja ne se prifa}a sproveduvawe na ste~ajna postapka zaradi nedostig na sredstvata za pokrivawe na tro{ocite na postapkata i - sproveduvawe na ste~ajna postapka. Isto taka dru{tvoto koe nema imot mo`e da prestane so bri{ewe od trgovskiot registar na predlog na nadle`niot organ vo oblasta na javnite prihodi ili po slu`bena dol`nost koga tri godini po red ne gi objavi svoite godi{ni finansiski izve{tai so propi{anata dokumentacija nitu pak mu gi dostavi na sudot vo rok od {est meseci od denot na soop{tenieto na sudot.

2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionersko dru{tvo Upravuvaweto so akcionersko dru{tvo mo`e da bide organizirano spored ednostepen sistem ( odbor na direktori) ili spored dvostepen sistem ( upraven odbor i nadzoren odbor). Akcionerskoto dru{tvo go izbira sistemot na upravuvawe koj mo`e da bide menuvan i vo tekot na raboteweto so soodvetna izmena vo statutot. 1. Odbor na direktori- Odborot na direktorite go so~inuvaat neizvr{ni i izvr{ni ~lenovi ( direktori). Toj mo`e da ima najmalku pet , a najmnogu petnaeset ~lena. Brojot na neizvr{nite direktori mora da e deliv so tri i da bide pogolem od brojot na izvr{nite ~lenovi.

63

Neizvr{nite ~lenovi gi imenuva sobranieto na dru{tvoto, a edna ~etvrtina od niv mo`at da gi imenuvaat i vrabotenite dokolku se raboti za dru{tvo koe vrabotuva 300 i pove}e od 300 lica i ako toa e opredeleno so statutot na dru{tvoto. Od redot na neizvr{nite ~lenovi koi gi imenuva sobranieto odborot izbira pretsedatel. Izvr{nite ~lenovi na odborot se imenuvaat od strana na neizvr{nite ~lenovi so mnozinstvo glasovi. Neizvr{en ~len imenuvan od strana na vrabotenite mora da e vo postojan raboten odnos vo dru{tvoto najmalku dve godini pred negovoto imenuvawe, osven ako dru{tvoto e osnovano za vreme pokratko od dve godini. Traeweto na mandatot na ~lenovite na odborot se opredeluva so statutot, no ne podolgo od {est godini i toj mo`e da se obnovi ako vo statutot ne e poinaku ka`ano. Dokolku so statutot ne e opredeleno vremeto na mandatot toj im trae ~etiri godini. Samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni mo`at da bidat imenuvani za izvr{ni ~lenovi na odborot na direktorite. Za neizvr{en ~len na odborot mo`e da bide imenuvano i pravno lice koe vo toj slu~aj nazna~uva postojan zastapnik. Nitu edno lice vo isto vreme ne mo`e da bide neizvr{en i izvr{en ~len na odborot na direktorite. Odborot na direktorite ima naj{iroki ovlastuvawa za dejstvuvawe vo site okolnosti vo imeto na dru{tvoto. Izvr{nite ~lenovi na odborot i go zastapuvaat akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica i se odgovorni za vodewe na rabotata na dru{tvoto. Najmalku edna{ vo tri meseci tie im podnesuvaat na neizvr{nite ~lenovi pismen izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo. 2. Upraven odbor -Upravniot odbor broi najmalku tri, a najmnogu 11 ~lena koi gi imenuva nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot upraven odbor mo`at da bidat imenuvani so aktot za osnovawe ili so statutot. So odlukata za imenuvawe na eden od ~lenovite na upravniot odbor mu se doveruva funkcijata pretsedatel na upravniot odbor. Upravniot odbor upravuva so akcionerskoto dru{tvo pri {to ima naj{iroki ovlastuvawa da dejstvuva vo site okolnosti vo ime na dru{tvoto vo ramkite na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, so isklu~ok na ovlastuvawata koi izri~ito mu se dadeni na nadzorniot odbor i na sobranieto na dru{tvoto.

64

Pretsedatelot na upravniot odbor go zastapuva i pretstavuva akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica. So statutot na dru{tvoto nadzorniot odbor mo`e da ima pravo ovlastuvawe za zastapuvawe na dru{tvoto da dade na eden ili pove}e ~lenovi na upravniot odbor, koi toga{ go nosat nazivot generalni direktori. Upravniot odbor najmalku edna{ vo tri meseci mu podnesuva na nadzorniot odbor pi{an izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo, a po istekot na delovnata godina i nacrt na godi{na smetka i godi{en izve{taj za raboteweto na dru{tvoto. Na barawe na nadzorniot odbor upravniot odbor sostavuva poseben izve{taj za sostojbata na dru{tvoto ili za nekoj poseben aspekt vo negovoto rabotewe. Upravniot odbor so prethodno odobrenie od nadzorniot odbor odlu~uva i za : zatvorawe i prenos na pretprijatie ili na negov del, namaluvawe ili pro{iruvawe na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, organizacioni promeni vo dru{tvoto, sozdavawe na dolgoro~ni kooperacii so drugi dru{tva ili prestanok na odnosot na kooperacija i osnovawe ili prestanok na podru`nici na dru{tvoto. Nadzoren odbor- Nadzorniot odbor e sostaven od najmalku tri, a najmnogu 11 ~lena . Od niv, vo dru{tvata koi imaat pove}e od 300 vraboteni i dokolku e toa predvideno so statut edna ~etvrtina gi imenuvaat vrabotenite, a tri ~etvrtini imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vo dru{tvata koi imaat pomalku od 300 vraboteni, ~lenovite na nadzorniot odbor gi imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vrabotenite so mnozinstvo mo`at da se soglasat da ne imenuvaat ~lenovi na nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot nadzoren odbor se imenuvaat so aktot za osnovawe ili so statutot. Za ~len na nadzoren odbor mo`e da bide imenuvano pravno i fizi~ko lice. Koga e pravno lice toa treba da opredeli postojan zastapnik. ^lenovite na nadzorniot odbor se imenuvaat za vreme koe ne mo`e da bide podolgo od {est godini koga se imenuvani od sobranieto na dru{tvoto, odnosno od vrabotenite, nitu podolgo od ~etiri godini koga se imenuvaat so statutot. ^lenovite vo nadzorniot odbor mo`at da bidat povtorno imenuvani bez ograni~uvawe na mo`nosta

65

za reizbor. Od redot na ~lenovite koi gi imenuva sobranieto nadzorniot odbor izbira pretsedatel. Nadzorniot odbor vr{i nadzor vrz upravuvaweto so akcionerskoto dru{tvo {to go vr{i upravniot odbor. Mo`e da vr{i uvid vo knigite, dokumentite i spisite, blagajnata, iznosot na hartiite od vrednost i stokite. Za nekoi od rabotite mo`e da zadol`i oddelni ~lenovi ili stru~waci. Nadzorniot odbor go svikuva sobranieto na dru{tvoto koga toa go baraat interesite na dru{tvoto. Isto taka ~lenovite na nadzorniot odbor go zastapuvaat dru{tvoto sudski i vonsudski protiv ~lenovi na upravniot odbor. Sobranie na akcionerskoto dru{tvo- Akcionerite svoite prava vo akcionerskoto dru{tvo i interesite vo dru{tvoto, a osobeno vo vrska so utvrduvaweto na godi{nite smetki i upotrebata na ~istata dobivka, kako i imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na organite na dru{tvoto, gi ostvaruvaat vo sobranieto, ako so statutot ne e opredeleno poinaku. ^lenovite na odborot na direktorite, odnosno na nadzorniot odbor i na upravniot odbor mo`at da u~estvuvaat vo rabotata na sobranieto bez pravo na glas, osven ako ne se akcioneri. Sobranieto na dru{tvoto odlu~uva samo vo slu~aite izri~ito utvrdeni so zakon ili so statut, a osobeno za : - izmenuvawe i dopolnuvawe na statutot na dru{tvoto, - zgolemuvawe i namaluvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto, - promenata na pravata vrzani za oddelni vidovi i rodovi akcii, - imenuvaweto i razre{uvaweto na neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, upravniot i nadzorniot odbor, - usvojuvaweto na godi{nite smetki i odlu~uvaweto za upotrebata na dobivkata, -imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki, kako i kontrolori na upravuvaweto na dru{tvoto, - preobrazbata na dru{tvoto vo drugo dru{tvo i prestanokot na dru{tvoto, - izdavaweto na obvrznici, - statusnite izmeni na dru{tvoto,

66

Isto taka sobranieto mo`e da odlu~uva i za pra{awa od oblasta na upravuvaweto samo ako toa go pobaraat neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, odnosno upravniot odbor. Sobranieto se svikuva najdocna tri meseci po sostavuvaweto na godi{nite smetki i godi{niot izve{taj, a go svikuva upravniot odbor, odnosno izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori.

2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii Komanditno dru{tvo so akcii, ~ija osnovna glavnina e razdelena na akcii, go osnovaat eden ili pove}e komplementari, koi odgovaraat neograni~eno i solidarno za obvrskite na dru{tvoto so siot svoj imot, i komanditori koi imaat svojstvo na akcioneri i ne odgovaraat za obvrskite na dru{tvoto. Firmata na komanditnoto dru{tvo so akcii gi sodr`i zborovite : " komanditno dru{tvo so akcii" ili kratenkata "KDA". Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii go sklu~uvaat najmalku pet lica, so notarska zaverka na potpisite na dogovorot. Dogovorot gi sodr`i nominalniot iznos na osnovnata glavnina, iznosot na koj se izdavaat akciite, vidot i rodot na akciite ako postojat razni vidovi i rodovi na akcii, so podatoci za licata i so nazna~uvawe koj vid, odnosno rod na akcii prezele. Vo sklu~uvaweto na dogovorot u~estvuvaat i komplementarite i komanditorite. Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii sodr`i: - firmata i sedi{teto na dru{tvoto, - predmetot na rabotewe, - imeto, prezimeto, dr`avjanstvoto, profesijata i `iveali{teto , odnosno firmata i sedi{teto na sekoj komplementar, - visinata na osnovnata glavnina, - vidot i soodnosot na vlogovite na komplementarite, - na~in vreme na uplata na vlogot,

67

- na~in na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite, - na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so akcii i na donesuvawe na odlukite, - drugi odredbi. Vlo`uvawata na imot na komplementarite vo dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii se utvrdeni spored visinata i vidot. Vlogovite na komplementarite ne mo`at da bidat pomali od edna desettina od osnovnata glavnina. Pri upisot na komanditnoto dru{tvo so akcii vo trgovskiot registar namesto ~lenovite na upravniot odbor, odnosno, odborot na direktorite, se naveduvaat komplementarite. Ako dogovorot sodr`i posebni odredbi za ovlastuvawata na komplementarite za zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so akcii, tie se zapi{uvaat vo trgovskiot registar. Kaj komanditnoto dru{tvo so akcii kako organi se javuvaat sobranieto na komanditnoto dru{tvo, upravitelite i nadzorniot odbor. Vo sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii komplementarite imaat pravo na glas srazmerno na nivnoto u~estvo vo osnovnata glavnina. Svoeto pravo na glas tie me| utoa ne mo`at da go ostvarat koga se odlu~uva za imenuvawe i razre{uvawe na nazorniot odbor, odobruvawe na rabotata na komplementarite i na nadzorniot odbor, imenuvawe na posebni kontrolori, istaknuvaweto na barawe za nadomest ili otka`uvaweto od pravoto na nadomest i imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki. So komanditnoto dru{tvo so akcii upravuvaat komplementarite, no toa tie mo`at da go doverat i na eden ili pove}e upraviteli. Nadzorniot odbor na komanditnoto dru{tvo so akcii e sostaven od najmalku trojca akcioneri koi gi imenuva sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii. Akcionerite od redot na komplementarite ne mo`at da bidat imenuvani vo nadzorniot odbor, nitu pak u~estvuvaat vo imenuvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor. Nadzorniot odbor vr{i postojana kontrola nad upravuvaweto ( rakovodeweto) so komanditnoto dru{tvo so akcii i na sobranieto mu podnesuva redoven godi{en izve{taj

68

vo koj uka`uva na neregularnosti i neto~nosti posebno vo godi{nite smetki. Toj samiot mo`e da go svika sobranieto na dru{tvoto. Isto taka dokolku sobranieto nema izbrano posebni zastapnici toga{ ~lenovite na nadzorniot odbor gi zastapuvaat komanditorite-akcioneri vo pravnite sporovi {to tie gi vodat protiv komplementarite ili obratno komplementarite protiv komanditorite. ^lenovite na nadzorniot odbor ne odgovaraat za aktite na upravuvawe so komanditnoto dru{tvo so akcii i za nivnite rezultati. Isto taka tie ne mo`at da bidat proglaseni za odgovorni za delata prezemeni od komplementarite ili upravitelite, osven ako znaej}i za toa ne go izvestile sobranieto na dru{tvoto. Tie se odgovorni za gre{kite {to li~no gi storile vo vr{eweto na nivniot mandat.

2.3.6. Povrzani dru{tva Samostojnite dru{tva mo`at da se povrzuvaat i da vospostavuvaat me|usebni odnosi kako : 1. dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe i zaemno u~estvo, i 2. zavisno, vladeja~ko dru{tvo i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki. Zna~ajno u~estvo e ona u~estvo koga edno dru{tvo steknalo u~estvo vo udel odnosno akcii vo drugo dru{tvo koe pretstavuva pove}e od edna ~etvrtina od osnovnata glavnina na drugoto dru{tvo, ili koga vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|a pove}e od edna ~etvrtina od site glasovi, a steknatoto u~estvo ne se smeta za mnozinsko. Mnozinsko e u~estvoto koga edno dru{tvo steknalo udel, odnosno akcii vo drugo dru{tvo, {to pretstavuva pove}e od polovinata na negovata osnovna glavnina, ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite vo drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od polovinata na site glasovi. Dru{tvoto koe ima mnozinski udel se vika dru{tvo so

69

mnozinski udel , a drugoto dru{tvo dru{tvo vo mnozinska sopstvenost. Ako dve dru{tva zaemno steknat udeli, odnosno akcii taka {to sekoe dru{tvo ima udel, odnosno akcii {to u~estvuvaat so pove}e od edna ~etvrtina vo osnovnata glavnina vo drugoto dru{tvo ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od edna ~etvrtina od glasovite toga{ postoi zaemno u~estvo. Ako edno od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii ima mnozinsko u~estvo so udel, odnosno ako u~estvuva so pove}e od polovinata od vkupniot broj na akcii vo drugo dru{tvo ili ako edno dru{tvo mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugo dru{tvo vo toj slu~aj ednoto dru{tvo se smeta za vladeja~ko, a drugoto za zavisno dru{tvo. Ako na sekoe od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii mu pripa|a mnozinsko u~estvo so udel, odnosno mnozinstvo akcii vo drugoto dru{tvo ili ako sekoe od tie dru{tva mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugoto dru{tvo, dvete dru{tva se smetaat za vladeja~ki i za me|usebno zavisni dru{tva. Dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima mnozinski udel, odnosno poseduva pove}e od polovinata na site akcii se smeta deka e vladeja~ko dru{tvo. Trgovsko dru{tvo koe ima vo sopstvenost mnozinski udel vo drugo pravno samostojno dru{tvo i koe ima za cel pod bilo kakva forma da u~estvuva vo drugi dru{tva ili vo nivnoto upravuvawe so ili bez vr{ewe na sopstveno proizvodstvo ili trgovska dejnost e dru{tvo so mnozinski udel ( holding- dru{tvo). Predmet na holdingot mo`e da bide: osnovawe, upravuvawe i proda`ba na u~estvo vo doma{ni i stranski dru{tva; pribavuvawe, upravuvawe i proda`ba na obvrznici; pribavuvawe, ocenka i proda`ba na patenti, otstapuvawe na licenci za iskoristuvawe na patenti na dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva i finansirawe na dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva. Za dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki se smetaat dru{tvata koi sklu~ile spogodba zaradi steknuvawe ili otstapuvawe na pravata na glas ili zaradi vr{ewe na pravata

70

na glas so cel da se vodi zaedni~ka politika sprema dru{tvoto.

2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i dru{tva so u~estvo na dr`avata Republika Makedonija mo`e da osnova dva vida trgovski dru{tva i toa : 1. dru{tva so ograni~ena odgovornost vo koi dr`avata e sopstvenik na site udeli i 2. akcionerski dru{tva vo dr`avna sopstvenost kade isto taka dr`avata e sopstvenik na site akcii. Dru{tvata vo sopstvenost na dr`avata mo`at da osnovaat drugi dru{tva so ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva i da sozdavaat formi na povrzuvawe na dru{tva koi upravuvaat ili ja obedinuvaat i koordiniraat nivnata dejnost i rabotewe. Za osnovawe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata odlu~uva Vladata na Republika Makedonija. Nastanuvaweto na dru{tvo vo sopstvenost na dr`avata se prijavuva zaradi upis i objavuvawe vo trgovskiot registar vo rok od 30 dena od denot na osnovaweto. Vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost rabotite od nadle`nost na sobirot na sodru`nicite gi vr{i Vladata vo ime na Republika Makedonija kako sopstvenik na udelot, a vo akcionerskite dru{tva pravata na sobranieto na dru{tvoto gi vr{i isto taka Vladata vo ime Republika Makedonija kako edinstven akcioner. So aktot za osnovawe, odnosno za prezemawe na udelite ovie prava mo`e da gi vr{i i javno pretprijatie. So aktot za osnovawe, odnosno so aktot za preobrazba na dru{tvo se opredeluva liceto koe upravuva so dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo dr`avna sopstvenost, a ako se obrazuva upraven odbor, se imenuvaat negovite ~lenovi. Kaj akcionerskoto dru{tvo pak, so aktot za osnovawe odnosno preobrazba na akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost se opredeluva sistemot na upravuvawe

71

( ednostepen ili dvostepen) i se imenuvaat ~lenovite na prviot nadzoren odbor, odnosno na odborot na direktorite i se opredeluva nivniot mandat. Upravuvaweto so dru{tvo vo dr`avna sostvenost mo`e vrz osnova na dogovor za upravuvawe da mu se doveri na eden ili pove}e upraviteli na na~in opredelen vo aktot za osnovawe, odnosno preobrazuvawe. Dogovorot go sklu~uva Vladata na Republika Makedonija. So dogovorot se utvrduvaat pravata i obvrskite na upravitelot vo upravuvaweto so dru{tvoto. So aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvo vo dr`avna sopstvenost mo`e da se opredeli so dru{tvoto da upravuva upraven odbor od najmalku pet ~lena, sostaven od pretstavnici na sopstvenikot na udel, odnosno akcionerot, i od pretstavnici na vrabotenite, kako i ~lenovi imenuvani poradi svojata stru~nost. ^lenovite na upravniot odbor gi imenuva Vladata na Republika Makedonija kako sopstvenik na udelot, odnosno akcioner, so svoj akt. Pretsedatelot na upravniot odbor gi vr{i funkciite na generalen direktor, ako so aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvoto ne bide izri~ito opredeleno deka se imenuva generalen direktor. Vrabotenite mo`at da bidat pretstaveni so najmnogu edna tretina od ~lenovite na upravniot odbor. Pretstavnicite na vrabotenite se imenuvaat na predlog na sovetot na vrabotenite ili edna desettina od vrabotenite. Pokraj ~isto dr`avni dru{tva, dru{tva vo koi dr`avata e edinstven sopstvenik na kapitalot, taa mo`e da se javi i kako sosopstvenik, odnosno mo`e da stekne udel i akcii vo nekoi dru{tva pri {to imame dru{tvo so u~estvo na dr`avata. Dokolku toa u~estvo na dr`avata e pod deset procenti toga{ za toa dru{tvo ne va`at posebnite odredbi od zakonot koi va`at za dru{tvata so u~estvo na dr`avata. Za steknuvawe na udel, odnosno akcii vo nekoe dru{tvo odlu~uva Vladata na Republika Makedonija. Vo taa smisla, mo`e da se slu~i so zakon da bide utvrdeno deka postoi javen interes vo dejnosta na nekoe dru{tvo pri {to Dr`avata mo`e da pobara od soodvetno dru{tvo da i ponudi na proda`ba udel ili akcii i vrz taa osnova da stekne i posebni prava vo upravuvaweto so dru{tvoto.

72

Republika Makedonija vo upravniot odbor, odnosno vo odborot na direktorite na dru{tvata vo koi ima u~estvo pogolemo od deset procenti od osnovnata glavnina ima broj na pretstavnici koj e srazmeren na nejzinoto u~estvo vo osnovnata glavnina. Tie pretstavnici imaat isti prava kako i drugite ~lenovi na upravniot odbor, odnosno odborot na direktori. Dru{tvata vo dr`avna sopstvenost i dru{tvata vo koi dr`avata u~estvuva so najmalku 50 % od osnovnata glavnina se podveduvaat pod ekonomska i finansiska kontrola od strana na dr`avata pri {to se primenuvaat odredbite od zakonot so koj se ureduva raboteweto na javnite pretprijatija.

2.3.8. Tajno dru{tvo Tajnoto dru{tvo nastanuva so dogovor so koe lice ( taen sodru`nik) vlo`uva, odnosno u~estvuva so imoten vlog vo pretprijatie na drugo lice sopstvenik na pretprijatieto ( javen sodru`nik) i vrz osnova na vlogot steknuva pravo da u~estvuva vo dobivkata i zagubata na sopstvenikot na pretprijatieto. Vlogot na tajniot sodru`nik mo`e da se sostoi vo pari, predmeti i prava ~ija vrednost mo`e da se izrazi vo pari. Tajnoto dru{tvo nema praven subjektivitet i nema firma. Toa postoi samo vo odnosite me|u sodru`nicite i ne nastapuva vo odnosite so treti lica. Toa zna~i deka vo pravniot promet istapuva javniot sodru`nik koj e sopstvenik na pretprijatieto so firmata na svoeto pretprijatie i edinstveno toj odgovara za prezemenite obvrski. Sodru`nicite slobodno se spogoduvaat za celite, formite i razmerite na interesite i uslovite na raboteweto na tajnoto dru{tvo. Odnosite me|u niv se ureduvaat so dogovor. Ako ne e poinaku dogovoreno vlogot na tajniot sodru`nik vleguva vo imotot na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajniot sodru`nik ima pravo na dobivka, no i u~estvuva vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto.

73

Imeto na tajniot sodru`nik ne smee da se nao|a vo firmata na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajnoto dru{tvo prestanuva so: - istekot na vremeto za koe e osnovano, - spogodba na sodru`nicite, - ostvaruvawe na celite zaradi koi e sklu~en dogovor za tajnoto dru{tvo ili ako ostvaruvaweto na celite stane nevozmo`no, bez razlika dali dogovorot e sklu~en na odredeno ili neodredeno vreme. -so smrtta na sopstvenikot na dru{tvoto, odnosno so prestanok na sopstvenikot na dru{tvoto, koj ne e fizi~ko lice, ako so dogovorot poinaku ne e opredeleno, i - so otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto ili nad taen sodru`nik.

2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovecpoedinec Stransko trgovsko dru{tvo e sekoe dru{tvo osnovano spored pravoto vo zemjata vo koja go ima registrirano sedi{teto nadvor od teritorijata na Republika Makedonija. Stranski trgovec-poedinec e sekoe fizi~ko lice na koe toa svojstvo mu e priznato nadvor od teritorijata na Republika Makedonija vo zemjata ~ij dr`avjanin e, vo koja go ima registrirano sedi{teto i vo koja go vodi raboteweto na pretprijatieto. Stranski trgovski dru{tva i stranski trgovci-poedinci rabotat spored uslovite utvrdeni so zakon i vo raboteweto se izedna~eni na teritorijata na Republika Makedonija so doma{nite fizi~ki i pravni lica, osven ako so dr`aven dogovor ili so zakon za oddelni vidovi dru{tva i za stranskite trgovcipoedinci so opredelen predmet na rabotewe poinaku ne e opredeleno. Stranskite trgovski dru{tva i stranskite trgovci -poedinci ne mo`at da vr{at dejnost na podra~jeto na Republika Makedonija sé dodeka ne osnovaat podru`nica.

74

Stranskoto dru{tvo ima pravo preku svojata podru`nica da gi vr{i spored formata i predmetot na rabotewe site raboti, da steknuva i da prezema obvrski, pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na Republika Makedonija pod isti uslovi kako i doma{nite dru{tva od ista ili srodna forma i predmet na rabotewe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno. Stranskoto dru{tvo ima pravo da osnova i pretstavni{tva kako svoi organizacioni edinici ili na drug na~in da vr{i opredeleni raboti i da prezema obvrski, da ostvaruva pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na R.Makedonija pod uslovite opredeleni so zakon. Stranskoto dru{tvo, odnosno stranski trgovec-poedinec za otvorawe na podru`nica, pretstavni{tvo i druga organizaciona edinica vo R. Makedonija dobiva odobrenie od ministerstvoto nadle`no za rabotite na ekonomskite odnosi za stranstvo.

75

GL. III. MIKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA PRETPRIJATIJATA 1. ORGANIZACIONA STRUKTURA NA PRETPRIJATIETO 1.1. Sodr`ina na organizacionata struktura Govorej}i za organizacijata kako proces, konstatiravme deka so toj proces ( so organiziraweto na pretprijatieto), vsu{nost, se vospostavuva odredena organizaciona struktura na pretprijatieto. Organizacijata na pretprijatieto vsu{nost se sostoi vo : 62) - pravilna i smislena podelba na rabotata na odredeni organi, organizacioni edinici i rabotni mesta, - odreduvawe na delokrugot na nivnoto rabotewe i me| usebnite odnosi, - obezbeduvawe na povrzanost, harmoni~nost i kontrola na raboteweto na site organi, organizacioni edinici i rabotni mesta. Zna~i, organizacijata pretstavuva harmoni~no obedinuvawe na trudot i sredstvata za uspe{no i efikasno rabotewe na vrabotenite i racionalno iskoristuvawe na trudot i sredstvata so cel da se postignat {to podobri rezultati vo pogled na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto.

62 )

Cickoski A., "Organizacija i tehnika na hotelsko rabotewe", FTU-Ohrid, 1994 g., str. 40.

76

Pri seto toa, imame trosmerno usoglasuvawe na odnosite i toa : 63) - me|u lu|eto, - me|u lu|eto i sredstvata, i - me|u samite sredstva. Odreduvaweto na odnosite me|u lu|eto se sostoi vo : - odreduvawe na odnosite me|u brojot na vrabotenite i goleminata, odnosno opsegot na raboteweto, - odreduvawe na odnosite me|u oddelni struki, zanimawa i stru~ni spremi, - ras~lenuvawe na rabotite po funkcii i nositeli na funkciite, - podelba na rabotite na rabotni mesta i rasporeduvawe na lu|eto po rabotni mesta, - povrzuvawe i grupirawe na rabotnite mesta vo sektori, edinici i slu`bi, - odreduvawe pravata i dol`nostite na oddelni organi, organizacioni edinici i drugi delovi na pretprijatieto, - osiguruvawe na nivnata povrzanost i usoglaseno rabotewe. Odreduvaweto na odnosite me|u lu|eto i sredstvata opfa}a : - odnos me|u brojot na vrabotenite i goleminata na sredstvata, - prisposobuvawe na lu|eto kon sredstvata i sredstvata kon lu|eto, - odreduvawe na na~inot kako rabotnicite da gi upotrebuvaat i da rakuvaat so sredstvata, - rasporeduvawe i dodeluvawe na sredstvata na oddelni rabotni mesta, grupi i edinici. Odreduvaweto na odnosite me|u samite sredstva se odnesuva na : - izborot, kvalitetot i goleminata na sredstvata za rabota, - na izborot, kvalitetot i koli~estvoto na predmetot na rabotewe, - prisposobuvawe na odnosot me|u sredstvata za rabota i predmetot na rabota,
63)

Isto, str. 40.

77

- odnosot me|u oddelnite grupi na sredstva za rabota i predmetot na rabota, i - na prostorniot raspored na sredstvata. Na toj na~in, odnosno so organiziraweto se vospostavuva odredena organizaciona struktura 64) na pretprijatieto koja pretstavuva sevkupnost na vrski i odnosi pome|u ~initelite i vo ramkite na ~initelite na proizvodstvoto na site stepeni i vo site koli~estva.65 ) Vsu{nost, organizacionata struktura pretstavuva organizacionen sistem na grupirawe i me|usebno povrzuvawe na rabotnite mesta koi se isti po priroda vo potesni i po{iroki rabotni celini, so cel za poefikasno koordinirawe i sinhronizirawe na nivnite funkcii i povrzuvawe vo edinstven proces na ostvaruvawe na celite i zada~ite na pretprijatieto. Sostavni elementi na organizacionata struktura se :
66)

- organizacijata na sredstvata ( i predmetot) na rabotewe, - organizacijata na vrabotenite ( rabotnata sila) , organizacija na delovnite funkcii i ras~lenuvawe na zada~ite, - organizacijata na vnatre{nite odnosi, - utvrduvawe na vremenskiot redosled na rabotite.

1.2. Formirawe na organizacionata struktura Potreba od odreduvawe na organizaciona struktura se javuva nu`no pri proektiraweto na organizacijata na novo pretprijatie ili vo slu~aj na reorganizacija i unapreduvawe na postojnata organizacija na pretprijatieto. Pri toa, va`no e da se obezbedi {to poracionalna organizaciona struktura kako
64

So grafi~ko prika`uvawe na organizacionata struktura na pretprijatieto se dobiva t.n. organizaciona {ema na pretprijatieto. 65 ) M. Novak, " Organizacija rada u socijalizmu", Zagreb, 1974, str. 106. 66 ) Koba{i} A., Borkovi} V., " Poslovawe ugostiteqskih poduze}a ", Dubrovnik, 1993 g., str.64.

)

78

osnova za organizirawe na edinstven i uspe{en sistem vo rabotata. Organizacionata struktura ja pretstavuva vsu{nost izvr{nata funkcija vo ramkite na pretprijatieto. Organizacionata struktura proizleguva od tehni~kata podelba na trudot. Tehni~kata podelba na trudot se vr{i vo ramkite na celokupniot ciklus na rabota 67 ) , odnosno vo ramkite na site negovi fazi-pripremnata, izvr{nata i kontrolnata. Stepenot na tehni~kata podelba na trudot, odnosno stepenot na podelenost na vkupnata zada~a na pretprijatieto na raboti kako sostavni delovi na procesot na izvr{uvawe na zada~ata, zavisi od pove}e faktori, a pred sé od celta, odnosno dejnosta ili karakterot na zada~ata, potoa od tehnikata, tehnologijata i procesot na rabota koj e usloven od tehnikata i tehnologijata i na kraj od organizacijata na trudot , odnosno zaedni~koto vlijanie na site spomenati faktori. Pod vlijanieto na raznite faktori proizleguvaat i razli~ni organizacioni re{enija vo sekoja aktivnost. Sekoe pretprijatie so ogled na vidot i goleminata na svoite zada~i i celi, so ogled na vidot i goleminata na svoite sredstva i procesi so koi gi izvr{uva svoite zada~i i so ogled na goleminata i kvalifikacionata struktura na kolektivot ima i soodvetna struktura na izvr{nata funkcija so svoi specifi~nosti. Me|utoa, i pokraj site specifi~nosti i osobenosti na raznite organizacioni re{enija postojat i odredeni karakteristiki koi se zaedni~ki za site pretprijatija. Tie zaedni~ki karakteristiki na strukturata na izvr{nata funkcija proizleguvaat od karakterot na procesot na op{testvena reprodukcija i negovite fazi vo koi se vklu~uva pretprijatieto
67

Rabotite vo ramkite na ciklusot na reprodukcija se delat na proizvodni raboti, raboti na stokoviot promet i raboti na pari~niot promet. Ovaa podelba e vo zavisnost od karakteristikite na oddelnite fazi na ciklusot na reprodukcija kade imame tehnolo{ka faza, po~etna i zavr{na stokova faza i pari~na faza. Toa e prva osnovna podelba na rabotite. Vtorata osnovna podelba na rabotite se javuva vo samiot proces na rabota. Vo sekoj proces na rabota imame faza na priprema, faza na izvr{uvawe i faza na kontrola.. Vo zavisnost od karakteristikite na ovie fazi rabotite se delat na pripremni raboti, raboti na neposredno izvr{uvawe i kontrolni raboti.

)

79

so svoeto rabotewe, a i od odredeni organizacioni principi koi va`at za site organizacioni sistemi. Pri organiziraweto, odnosno pri vospostavuvaweto na odredena organizaciona struktura na pretprijatieto najnapred vkupnata zada~a na pretprijatieto se klasifikuva na posebni zada~i, a posebnite zada~i potoa se klasifikuvaat na poedine~ni zada~i. 68) Potoa posebnite i poedine~nite zada~i se grupiraat (raspredeluvaat) prvo po funkcii , potoa po slu`bi, pa po rabotni mesta 69) i na kraj po izvr{iteli. Na toj na~in ostvaruvaweto na stru~nite i delovnite funkcii se vr{i preku odredeni sektori , slu`bi i oddelenija. Vsu{nost, organizacionata struktura prakti~no se formira po pat na grupirawe na rabotnite mesta i organizirawe na oddelni delovi na pretprijatieto. Vrz osnova na me|usebnata uslovenost na oddelnite zada~i i vrskite me| u oddelnite vidovi raboti, se sozdavaat odredeni odnosi me|u samite rabotni mesta, {to doveduva do grupirawe na takvite rabotni mesta. Oddelni grupi na rabotni mesta stanuvaat odredeni organizacioni delovi ( edinici) od pretprijatieto sektori, slu`bi, pogoni i sl.

68 )

Poedine~nata zada~a vo pretprijatieto e sekoga{ del od vkupnata zada~a so ~ie izvr{uvawe se ostvaruva celta na pretprijatieto. Zada~ata e rezultat na tehni~kata podelba na trudot vo pretprijatieto. 69 ) Rabotnoto mesto se definira kako prostorno ograni~en del od pretprijatieto na koj se nao|aat potrebni sredstva i predmeti na rabota i kade eden ili pove}e rabotnici vr{ej}i ja svojata rabota izvr{uvaat pooddelna zada~a. Sekoe rabotno mesto go ~inat : ~ovekot, sredstvata za proizvodstvo, predmetite za rabota i prostorot so odredeni uslovi. Za postignuvawe na optimalni efekti potrebna e dobra usoglasenost na ovie tri elementi. Pri koncipiraweto na rabotnoto mesto ~ovekot kako element ne e konkretno odreden bidej}i rabotnoto mesto ne e konstituirano spored odreden ~ovek kako poedinec, tuku spored kriteriumite na rabotite koi gi opfa}a toa rabotno mesto. Na edno rabotno mesto mo`at da rabotat i pove}e vraboteni vo zavisnost od obemot i karakterot na rabotite. Sredstvata kako element na rabotnoto mesto se konstitutiven element samo toga{ ako ~ovekot mo`e da gi upotrebuva, odnosno ako tie se usoglaseni so zada~ite na rabotnoto mesto i so ~ovekot kako nositel na rabotnite zada~i. Prostorot so odredeni uslovi za rabota e va`en element pri koncipiraweto na rabotnoto mesto. Ovoj element e tesno povrzan so ~ovekovite sposobnosti i opasnostite po negovata sigurnost i zdravje.

80

Vrskite pome|u rabotite i rabotnite mesta i nivoto na koe tie vrski se vospostaveni ja ~inat organizacionata struktura na izvr{nata funkcija vo pretprijatieto. Sektorite pretstavuvaat po~etna podelba na pretprijatieto na vnatre{ni organizacioni edinici i pretstavuvaat naj{iroki organizacioni delovi. Vo niv mo`e da ima pove}e slu`bi, odnosno tie pretstavuvaat organizirawe na slu`bite na najvisoko nivo. Se formiraat spored prirodata i karakteristikite na zada~ite na oddelnite grupi na slu`bi vo ramkite na vkupnata zada~a na pretprijatieto. Vo razni pretprijatija podelbata na sektori se vr{i na razli~en na~in. Taka mo`e da imame proizvodno-tehni~ki sektor, komercijalen sektor, smetkovodstveno -finansiski sektor, sektor za plan i analiza i sl. Strukturata na oddelnite sektori se ras~lenuva na slu`bi, odnosno pogoni i oddelenija. Proizvodniot sektor se deli na pogoni, pogonite na oddelenija, a oddelenijata na grupi na rabotni mesta. Drugite sektori se delat na slu`bi ili oddelenija, a oddelenijata na referati. Pod poimot slu`ba se podrazbira organizaciona forma (celina) na povrzuvawe na pove}e rabotni mesta koi ostvaruvaat ista posebna zada~a. Rabotnite mesta vo edna slu`ba gi povrzuva pred sé zaedni~ka zada~a, a mnogu ~esto i kvalitativnata srodnost na samite raboti : srodnost na planskite raboti, ili srodnost na rabotite od tehni~kata priprema i sl. No ovaa srodnost na rabotite koi se izvr{uvaat na nekoja grupa rabotni mesta sepak ne e uslov taa grupa na rabotni mesta da ~ini edna slu`ba. Mo`e, na primer, vo slu`bata za tehnolo{ko ili proizvodno izvr{uvawe pokraj tehnolo{kite rabotni mesta da se nao|aat i rabotni mesta od evidencijata, nabavkata na materijali i sl., vo slu`bata za planirawe pokraj planskite rabotni mesta mo`e da ima i administrativni rabotni mesta, i sl., vo kontrolnata slu`ba isto taka mo`e da ima administrativni rabotni mesta , mesta od evidencijata itn. Zatoa imame slu~ai koga edna funkcija mo`e da se izvr{uva vo edna, no i vo pove}e slu`bi , a i vo edna slu`ba da se izvr{uva edna, no i pove}e funkcii.

81

Slu`bite se grupacii na rabotni mesta formirani po kriterium na zaedni~ka zada~a koja tie rabotni mesta ja ostvaruvaat. Grupa na rabotni mesta so~inuvaat rabotni mesta koi izvr{uvaat edna parcijalna i vo golema merka specifi~na zada~a. Rabotite vo grupata se dosta homogeni. Spored prirodata na zada~ata, grupite na rabotni mesta mo`at da bidat grupi na proizvodni i grupi na neproizvodni rabotni mesta. Oddelenijata se povisoka organizaciona edinica od grupata na rabotni mesta koja izvr{uva pogolem broj srodni parcijalni zada~i. Toa mo`e da ima pove}e odvoeni grupi rabotni mesta, a mo`e da bide i taka organizirano {to nema da se deli na grupi na rabotni mesta kako poniski organizacioni edinici. I oddelenijata mo`at da bidat proizvodni i neproizvodni. Pogon e organizaciona edinica sostavena od proizvodni (tehnolo{ki) grupi na rabotni mesta i oddelenija koi so~inuvaat tehnolo{ko i do izvesna merka i ekonomsko edinstvo. Tie izvr{uvaat edna ili pove}e kompleksni zada~i ( sostaveni od niza parcijalni zada~i), koi naj~esto se sveduvaat na proizvodstvo na kompleten proizvod ili na proizvodstvo na samostojni tehni~ki sklopovi na proizvodot ili pak vr{at odredeni uslugi. Pogonite mo`at da se osnovni, pomo{ni i sporedni. Osnovni se onie pogoni vo koi se proizveduvaat proizvodi od dejnosta zaradi koja pretprijatieto e osnovano. Pomo{ni se onie vo koi se izvr{uva nekoja pomo{na dejnost bez koja normalnata rabota na osnovnite pogoni ne bi mo`ela da se odviva ( pr. alatnica vo industrijata za ma{ini). Sporedni pogoni se onie vo koi se izvr{uva dejnost koja e tehnolo{ki nezavisna od dejnosta na glavnite i pomo{nite pogoni, a se izvr{uva pred sé zaradi ekonomska celishodnost ( pr. vo industrijata za {e}er mo`e da se organizira sporeden pogon za proizvodstvo na sirup i sl). Odnosite me|u oddelnite elementi na proizvodstvo vo edno pretprijatie ne se postojani, tuku se podlo`ni na razni promeni. Nivnata dinami~nost nalaga primena na novi i soodvetni organizacioni oblici za vo promenetite uslovi da se obezbedi racionalno koristewe. Sekoja disproporcija pome|u osnovnite faktori na proizvodstvo }e dovede do

82

negativni ekonomski efekti, do necelishodno intenzivirawe na potro{okot na oddelni elementi i do zgolemuvawe na tro{ocite na proizvodstvo. Ottuka, organizacijata na pretprijatieto kako proces na organizirawe ima traen karakter , a organizacionite oblici koi se dobivaat so organiziraweto mora da bidat elasti~ni i prisposoblivi vo soglasnost na promenite i nivnata dinamika. Toa bara postojana aktivnost na organizatorot i primena na elasti~ni organizacioni metodi koe ne{to }e ovozmo`i ramnote`a vo pogled na na~inot na upotrebata i tro{eweto na oddelnite elementi, od {to zavisi i uspehot vo izvr{uvaweto na osnovnata zada~a na pretprijatieto. Organizacijata vo pretprijatieto vo dene{ni uslovi na stopanisuvawe dobiva sé poizrazena uloga so ogled na nau~no-tehni~kiot progres. Efikasnosta na organizacijata vo dene{ni uslovi zavisi pred sé od stepenot na avtomatizacijata, uspe{nosta vo sinhroniziraweto na oddelnite fazi na proizvodniot proces i od efikasnosta na informacionite sistemi , a ne od metodite na Tejlor. Pri voveduvaweto na novi organizacioni merki me|utoa mo`at da se pojavat odredeni problemi zaradi nemawe materijalni sredstva ( kapital), nepostoewe dovolen broj stru~ni kadri i sl.

2 .ORGANIZACIJA NA SREDSTVATA NA TRUDOT 1. Lokacija na pretprijatieto 1.1. Zna~ewe na lokacijata Pod lokacija se podrazbira mestoto na koe }e se izgradi edno novo pretprijatie ili pak del od nekoe postoe~ko pretprijatie. Lokacijata e dosta slo`en problem koj se javuva pri osnovaweto, odnosno pro{iruvaweto na kapacitetite na pretprijatieto bidej}i taa zna~itelno vlijae vrz ekonomskite rezultati na pretprijatieto.

83

Pri toa treba da se odredi optimalna lokacija koja }e obezbedi maksimalna rentabilnost vo raboteweto i najgolema ekonomska efektivnost na anga`iranite sredstva. Zatoa, pri donesuvaweto na odluka za lokacijata na pretprijatieto potrebna e kompleksna analiza na site relevantni faktori i ekonomski kriteriumi. Eventualnite gr{ki pri lociraweto na pretprijatieto }e imaat dalekuse`ni posledici ~ij efekt ne mo`e da se sogleda vo toj moment bidej}i pri izgradbata na pretprijatieto se smeta obi~no na podolg vremenski period na negova aktivnost. Posledicite na neracionalna lokacija ne mo`at podocna vo celost da se otstranat, me|utoa mo`at da se ubla`at. Vo isklu~itelni slu~ai mo`e da se izvr{i i relokacija koja po pravilo ne e ekonomski opravdana so ogled na investicionite vlo`uvawa vo izgradba na novi kapaciteti, vlo`uvawata vo infrastrukturata koja isto taka ne mo`e da se prenesuva, a i vlo`uvawata vo obezbeduvawe stru~ni kadri vo novoto mesto. Pojavata na sekoe pretprijatie predizvikuva i soodvetni promeni vo strukturata na stopanstvoto na zemjata i so toa dobiva i po{iroko ekonomsko zna~ewe. Taka izgradbata na edno pogolemo pretprijatie mo`e da povle~e i razvoj i pojava na novi industriski centri {to }e bara i razvoj na novi granki za proizvodstvo na predmeti za {iroka potro{uva~ka , tercijalni dejnosti, pro{iruvawe na infrastrukturata, novi kulturni, prosvetni, zdravstveni i dr.objekti.

1.2. Faktori na lokacijata Pri izborot na lokacija na pretprijatieto se poa|a od negovite ekonomsko-tehnolo{ki karakteristiki, odnosno dali proizvodstvoto e prete`no orijentirano na materijal, energija, rabotna sila, sredstva itn., {to vo odredena merka odnapred ja opredeluva lokacijata. Osven toa vrz odreduvaweto na lokacijata vlijaat i brojni drugi faktori koi mo`at da se grupiraat na razli~ni na~ini.

84

Taka I . Kre{i} niv gi kategorizira na sledniov na~in :

70)

- prirodni faktori ( reljef, prirodni uslovi, prirodni bogatstva, demografski uslovi), - istoriski uslovi ( postoe~ki objekti i proizvodni kapaciteti, tradicii, naviki i rabotna ve{tina), - tehnoekonomski faktori ( surovinski izvori, teren, voda, energetski izvori, rabotna sila), - ekonomsko politi~ki i socijalni faktori, - neekonomski faktori. Uslovite i faktorite od koi zavisi lokacijata prv gi analiziral August Weber ( Avgust Veber ) koj se smeta i za osnova~ na gra|anskata teorija za industriska lokacija. Vo svojot trud " Uber den Standort der Industrien " objaven 1909 godina toj gi deli faktorite na lokacija na op{ti i posebni. Pri toa najva`ni se tri faktori i toa transportot, rabotnata sila i naselenosta. Vo prodol`enie }e bidat posebno obraboteni ekonomskite, neekonomskite i faktorite na t.n. potesna lokacija . 1.2.1. Ekonomski faktori Pova`ni ekonomski faktori koi vlijaat pri izborot na po{irokata lokacija na pretprijatieto se : 71) - istoriskite uslovi, - surovinskite izvori, energijata, tehnolo{koto gorivo i tehnolo{kata voda, - pazarot, - transportot, - rabotnata sila, - stepenot na tehni~ko tehnolo{kiot razvoj, - goleminata na pretprijatieto, - vremeto itn.
70 ) I . Kre{i}, Primjena skra~ene komparativne metode u lokacionim istra`ivawima, str. 298-308. 71 ) Jovanovi} N., “ Organizacija i poslovawe preduze}a ” , Savremena administracija, Beograd, 1972 god., str 34.

85

1. Kako istoriski uslovi se smetaat ve}e postoe~kite proizvodni i infrastrukturni objekti, kako i raspolo`livata rabotna sila so soodvetni kvalifikacii i iskustvo. Istoriski formiranite uslovi pretstavuvaat poznata i dosta atraktivna komponenta pri lokacijata na novi objekti. Razni grade`ni objekti, izgradeni soobra}ajnici i druga infrastrukturna baza, pridonesuvaat za smaluvawe na nekoi tro{oci pri formiraweto na novite pretprijatija. ^estopati i samata tradicija na postoewe na nekoi industriski kapaciteti vo nekoi mesta mo`e da bide odlu~uva~ka za novata lokacija. Infrastrukturnite objekti pretstavuvaat op{ti uslovi za lokacija i egzistencija na pretprijatieto na odredeno podra~je. Toa se stanbeno-komunalnite objekti ( stanovi, osvetluvawe, vodovod, kanalizacija, gradski soobra}aj), potoa {koli, bolnici, hoteli, restorani, kina, teatri i sl. Vo po{iroka smisla infrastrukturata ja opfa}a i tn. krupna infrastruktura kako {to se energetskite izvori ( dalnovodi, gasovodi) i komunikacionite objekti ( `eleznici, pati{ta, mostovi, tuneli, pristani{ta, PTT vrski ). 2. Surovinskite izvori vo pove}eto slu~ai se odlu~uva~ki faktor za lokacijata osobeno na pretprijatijata od oddelni dejnosti za koi ne postoi mo`nost za alternativno re{enie bidej}i se isklu~ivo naso~eni kon koristewe na surovinite. Takvi se pretprijatijata od ekstraktivnata industrija, pretprijatijata za proizvodstvo na grade`en materijal, pretprijatijata za proizvodstvo na elektri~na energija i dr. Za drugi pretprijatija pak ovoj faktor ima uslovno zna~ewe bidej}i imaat i alternativen izbor, odnosno mo`nost za prevoz na surovinite. Me|utoa, ovdeka }e bide mnogu va`en stepenot na transportabilnosta na surovinite t.e . odnosot me|u visinata na tro{ocite za transport na surovinite sprema tro{ocite za prevoz na gotovite proizvodi. Vo ovaa grupa pretprijatija spa|aat pred sé pretprijatijata od crnata i oboenata metalurgija, fabrikite za {e}er, fabrikite za maslo, tekstilnite pretprijatija, pretprijatijata od prehranbenata industrija i dr. Pri ova treba da se ima vo predvid i toa deka surovinskite izvori imaat posebno zna~ewe vo opredeluvaweto na lokacijata kaj pretprijatijata koi koristat

86

lesno rasiplivi surovini i surovini koi se nepodesni za transport. 3. Energija, tehnolo{ko gorivo i tehnolo{ka voda. So usovr{uvaweto na prenosot na elektri~nata energija na pogolemi oddale~enosti so mali gubitoci sé pove}e se smaluva zna~eweto na elektro energijata i se ovozmo`uva lokacija na pretprijatijata spored drugi soodvetni faktori. Me| utoa, pred toa, industriskite pretprijatija glavno se locirale pokraj {umi i brzi reki so cel kako pogonska energija da se koristi pareata dobiena so sogoruvawe na drvata i drveniot jaglen, kako i prirodnite padovi na rekite. Kako tehnolo{ko gorivo jaglenot ima posebna uloga pri lociraweto na oddelni pretprijatija ( pr. proizvodstvoto na metali ) dodeka za drugi pretprijatija nema takvo zna~ewe. Vodata kako lokacionen faktor ima pove}ekratna uloga. Kako priroden faktor na lokacijata, vodata mo`e da se smeta i kako surovinski element dokolku se koristi za potrebite na tehnolo{kiot proces, bez ogled na toa vo koja merka vleguva vo supstancata na noviot proizvod. Za tehnolo{ki celi vodata ja koristat pretprijatijata koi vr{at prerabotka na volna, len, ko`a, potoa pretprijatijata od prehranbenata industrija ( pivarnici, fabriki za {e}er, pretprijatijata za proizvodstvo na ovo{ni sokovi), fabrikite za celuloza itn. Vodata slu`i i kako energetski uslov za izgradba na hidro-elektri~ni centrali kade se koristi kako pogonska energija za dvi`ewe na turbinite. Pokraj toa vodata pretstavuva i op{t faktor i uslov za egzistencija na pretprijatieto bez ogled na dejnosta na pretprijatieto. 4. Pazarot naj~esto se javuva kako alternativen faktor na lokacijata vo odnos na surovinskite izvori. Blizinata na potro{uva~kite centri ima pogolemo zna~ewe za prerabotuva~kata industrija, osobeno za pretprijatijata koi proizveduvaat za potrebite na {irokata potro{uva~ka . Prednosta na pazarnata lokacija se sostoi vo pobliskoto povrzuvawe na proizvodstvoto i potro{uva~kata i vo poefikasnoto prenesuvawe na barawata na potro{uva~ite kon proizvoditelot. Pretprijatijata koi gravitiraat kon potro{uva~kite centri mo`at da se podelat na tri grupi.

87

Prvo, toa se pretprijatijata kaj koi osnovnite surovini vo najgolem del vleguvaat vo supstancata na noviot proizvod. Toa se oddelni pretprijatija od prehranbenata industrija ( proizvodstvo na testenini, ~okoladi i sl.) , proizvodstvoto na obuvki, name{taj i sl. Vtorata grupa ja so~inuvaat pretprijatijata kaj koi e poekonomi~no da se prevezuvaat surovinite vo sporedba so krajniot proizvod. Ovdeka spa|aat pretprijatijata koi proizveduvaat tekstilna konfekcija, fabrikite za cigari i dr. Tretata grupa gi opfa}a pretprijatijata koi proizveduvaat lesno rasiplivi proizvodi za sekojdnevna upotreba na naselenieto koi obi~no i se tro{at vo mestata vo koi se proizveduvaat ( pr. mle~ni proizvodi, leb, bezalkoholni pijalaci, pivo, meso, testenini itn.). Pokraj ova pazarna orientacija imaat i objektite za vr{ewe industriski uslugi, razni remontni pogoni i servisi za odr`uvawe i popravki. 5. Prevozot se javuva pred sé kako neophoden faktor vo organizacijata na tehnolo{kiot proces na pretprijatieto bidej}i site osnovni elementi na proizvodstvo naj~esto ne se nao|aat na edno mesto. Od druga strana, so prevozot se ostvaruva i edinstvo me|u proizvodstvoto i potro{uva~kata. Od aspekt na lokacijata na pretprijatieto prevozot ima dvojna uloga i dvostrano zna~ewe. Kako univerzalen faktor, prevozot se nao|a vo osnovata na site drugi faktori i vlijae na nivnata lokaciona vrednost. Vo vtoriot slu~aj vlijanieto na prevozot vrz lokacijata na oddelnite pretprijatija zavisi od razni specifi~ni uslovi, koe ne{to se odnesuva vsu{nost i na site drugi samostojni faktori. Prevozot kako dosta kompleksen faktor vlijae vrz lokacijata glavno preku visinata na tro{ocite koi se javuvaat pri prevozot na surovinite, gorivoto, poluproizvodite i gotovite proizvodi. Visinata na transportnite tro{oci e odlu~uva~ka osobeno koga postojat po{iroki mo`nosti za izbor na lokacija, odnosno koga e vo pra{awe slobodna lokacija, taka {to ekonomskite uslovi i soodvetnite ekonomski kriteriumi doa| aat do poln izraz. Optimalnata lokacija od aspekt na prevozot se obezbeduva dokolku e pretprijatieto poblisku do va`nite soobra}ajnici, odnosno dokolku kapacitetot na transportnite

88

sredstva, nivnata brzina i visina na prevozna tarifa odgovaraat na potrebite i specifi~nostite koi ja karakteriziraat dejnosta na pretprijatieto. Golemite prednosti koi gi dava blizinata na glavnite soobra}ajnici so brz i evtin prevoz poznati se u{te od prvite industriski pretprijatija taka {to i golemite industriski centri se razvile glavno vo mesta koi so dobri komunikacii se povrzani so drugi kraevi (pokraj plovni reki, pogolemi pristani{ta i sl). Mo`nosta za vklu~uvawe vo glavnite soobra}ajnici od poseben interes e za pretprijatijata koi vr{at prerabotka na golemi koli~ini surovini koi se nosat od razni krai{ta vo zemjata ili od uvoz. Kon centri so razviena komunikacija se orijentiraat i objektite koi svoite proizvodi gi distribuiraat vo razni potro{uva~ki centri, ili pak imaat razgranati kooperantski odnosi na po{iroka teritorija. 6.Rabotnata sila kako lokaciona komponenta ima razli~no zna~ewe vo zavisnost od vidot na pretprijatieto. Vo pretkapitalisti~kite op{testveno ekonomski sistemi i vo ranata faza na kapitalisti~kiot razvitok pretprijatijata bile nu`no naso~uvani kon pogolemite naselbi kade edinstveno mo`ela da se obezbedi kvalifikuvana rabotna sila. Me|utoa , vo sovremeni uslovi rabotnata sila ne pretstavuva odlu~uva~ki faktor za lokacijata na edno pretprijatie. Industriskoto proizvodstvo so pogolemi mo`nosti za primena na ma{ini namesto `iv trud zna~itelno ja smaluva ulogata na rabotnata sila kako samostoen faktor na lokacijata. I pokraj vakvata konstatacija, kaj oddelni pretprijatija koi baraat pogolem broj rabotnici i so pogolem stepen na kvalifikuvanost, rabotnata sila se odrazuva na nivnata lokacija. Taka toa se odnesuva na pretprijatijata od tekstilnata industrija, industrijata za ko`a , tutun, a i na nekoi pretprijatija od prehranbenata industrija. Od druga strana, povisoki kvalifikacii na vrabotenite se va`en preduslov kaj pretprijatijata od ma{inogradbata, osobeno za proizvodstvo na precizni alati i instrumenti, elektronski uredi i motorni vozila. Osven ovie ~isto ekonomski aspekti na lokacionata vrednost na rabotnite resursi, nekoi industriski kapaciteti orijentirani se kon rabotna sila iako toa ne e neposredno usloveno od ekonomski momenti. Taka pretprijatijata od

89

tekstilnata industrija, od industrijata za obuvki , a i od drugi proizvodi za {iroka potro{uva~ka, ~esto pati se gradat vo regioni koi ne raspolagaat so atraktivni surovinski izvori, no se prenaseleni. 7. Nivoto na tehni~kiot i tehnolo{kiot razvoj mo`e da pretstavuva prioriteten uslov pri odreduvaweto mesto za locirawe na nekoi specifi~ni vidovi industriski pretprijatija. Taka e so pretprijatijata koi baraat vo blizinata da postojat laboratorii, instituti, tahni~ki kadri, visoka industriska tehnika i sl. Tehni~kiot prosperitet i promenite koi doa|aat so toa zna~itelno vlijaat vrz promenata na postojnite lokacioni uslovi. Taka mo`e da dojde do mo`nosta da se koristat novi i poekonomi~ni surovini vo odredeno proizvodstvo, potoa mo`nost da se eksploatiraat novi izvori i pokompleksno koristewe na surovinite, do proizvodstvo na novi i pokvalitetni proizvodi i tn. 8. Goleminata na pretprijatieto e op{t faktor koj ja uslovuva lokacijata na pretprijatieto, a vo isto vreme i lokacijata vlijae vrz goleminata. Goleminata mo`e da ja opredeli lokacijata so ogled na toa {to taa se utvrduva istovremeno so izborot na lokacijata. Odnosot na goleminata i lokacijata e dotolku poslo`en kolku pobrzo se odviva procesot na koncentracija na proizvodstvoto. Vlijanieto na goleminata vrz lokacijata na pretprijatieto treba da se gleda vo zaedni{tvo so transportnite uslovi. Golemite pretprijatija na primer, obezbeduvaat podobra ekonomi~nost vo raboteweto, no tuka mo`e da dojde do zgolemuvawe na transportnite tro{oci, ne samo proporcionalno na zgolemuvaweto na proizvodstvoto, tuku i relativno bidej}i se zgolemuva teritorijata od koja se dobavuvaat surovinite, osobeno koga se vo pra{awe zemjodelski proizvodi. Taka, vo pogled na odnosot na lokacijata i goleminata na pretprijatieto problem mo`e da pretstavuva i alternativata dali da se gradi edno golemo pretprijatie ili dve i pove}e mali pretprijatija. 9. Vremeto kako samostoen faktor na lokacijata se ceni vo vrska so postavuvaweto rokovi i izvr{uvaweto na rokovite na izgradba na oddelni stopanski objekti. Osobeno e va`no kolku }e trae izgradbata i koga pretprijatieto }e

90

zapo~ne so rabota. Vo vrska so ova mo`e da se re~e deka za brza izgradba na novi industriski kapaciteti popovolni se uslovite vo ve}e razvienite industriski centri, bidej}i tuka ve}e postojat dobri soobra}ajni vrski, energetska osnova, kadrovski i drugi mo`nosti.

1.2.2. Neekonomski faktori na lokacijata Pokraj spomenatite faktori, lokacijata na pretprijatieto mo`e da zavisi i od nekoi drugi uslovi koi ne se vo vrska so primenata na ekonomskite na~ela. Vo pra{awe se t.n. neekonomski faktori koi mo`at da imaat pogolemo vlijanie od ekonomskite bidej}i obvrzuvaat so toa {to se doneseni po administrativen pat od strana na soodvetni dr`avni organi. Do otstapuvawe od ekonomskite principi pri odreduvaweto na lokacijata doa|a na primer, koga politikata na zemjata e naso~ena kon pobrz razvoj na oddelni regioni so cel za ubla`uvawe na postojnite ekonomski disproporcii i razliki. Isto taka toa doa|a do izraz i koga se vo pra{awe strate{ko-odbranbeni celi , interesite na bezbednosta, a i koga e vo pra{awe ostvaruvawe na zdravstvenite i socijalnite interesi na naselenieto. Vo interes na sigurnosta na naselenieto na primer, mo`e da se bara fabrikata za eksploziv da se oddale~i od naselenite mesta. Potoa, pretprijatijata so pogolema koli~ina na otpadni vodi i gasovi treba isto taka da se gradat {to podaleku od naselbite. Vo nekoi gradovi na primer, se odredeni i zoni vo koi ne se odobruva dejnost na nekoi pretprijatija koi go zagrozuvaat zdravstveniot i `ivotniot integritet na naselenieto. 1.2.3. Faktori na potesnata lokacija Faktori na potesnata lokacija se onie faktori koi nemaat po{iroko ekonomsko zna~ewe pri smestuvaweto na pretprijatieto, no mo`at zna~itelno da vlijaat vrz izborot na samiot teren na koj }e se gradi pretprijatieto, na rasporedot

91

na oddelni organizacioni delovi na pretprijatieto, na organizacijata na vnatre{niot transport i drugo. Toa se na primer, slednite faktori : 72) - blizinata na naseleno mesto i mo`nosta za koristewe na postojnite komunalni objekti, - prirodata na terenot, so ogled na dejnosta na pretprijatieto, - mo`nosta za koristewe na gradskiot soobra}aj, -blizinata na industriskite vodi i voda za piewe, - stepenot na ekonomi~nosta na gradeweto, i - mo`nostite za pro{iruvawe i natamo{en razvoj na pretprijatieto.

1.3. Izbor na optimalna lokacija Obezbeduvaweto na optimalna lokacija pretstavuva posebna i dosta te{ka zada~a osobeno vo uslovi na relativno deluvawe na oddelni faktori i postoewe na pove}e razni varijanti za lokacija. Pri toa, potrebno e da se sogleda kako noviot objekt }e se vklopi vo svojata granka i celokupnoto stopanstvo i kakvi ekonomski efekti }e predizvika od aspekt na mo`nostite za koristewe na kapacitetot, koristeweto na surovinskata baza, devizniot bilans , vrabotenosta i sl. Za edna takva analiza potrebno e prethodno da se definira ulogata i zna~eweto na sekoja lokaciona komponenta, odnosno da se utvrdi prioritetot na oddelnite opredeluva~ki faktori za konkretnata lokacija. Ulogata na oddelnite faktori mo`e da se pretstavi vo vid na soodvetni iznosi na tro{oci i taka da se iska`at pozitivnite ili negativnite razliki pome|u oddelnite lokacioni varijanti, so cel da se izbegnat subjektivnite i lai~ki odluki i da se obezbedi pravilna lokacija. Vo ramkite na takvite lokacioni istra`uvawa, prviot del od rabotata se sostoi vo prethodna gruba selekcija na izvesen broj varijanti za lokacija na pretprijatieto, spored toa
72 )

Jovanovi} N., cit. delo, str. 38.

92

vo koja merka oddelni re{enija gi zadovoluvaat osnovnite barawa za ekonomi~nost i rentabilnost na rabotata na idnoto pretprijatie. Eliminacijata na oddelni alternativi mo`e da se sprovede po pat na bodirawe na site relevantni faktori, spored nivnoto zna~ewe. Potoa dobieniot broj na bodovi se mno`i so ocenkata koja pretstavuva mo`nost za obezbeduvawe na sekoj faktor od aspekt na konkretnoto mesto i soodvetnata lokaciona varijanta. Drugiot del od rabotata go opfa}a kvantificiraweto na ekonomskite kriteriumi od koi zavisi kone~noto donesuvawe na odlukata. Toa e poslo`ena i podelikatna rabota vo postapkata bidej}i vrz osnova na utvrdenite odnosi izrazeni so broj na bodovi, treba pravilno da se odmeri ulogata na sekoj faktor po pat na vrednosni pokazateli i da se pretstavi negovoto zna~ewe vo visina na tro{oci. Predmet na analiza } e bidat site faktori koi se od interes za lokacijata na posmatranoto pretprijatie so taa razlika {to mo`e da se izostavi ocenuvaweto na nekoi faktori koi imaat isto zna~ewe za site varijanti, kako {to e visinata na kapitalnite vlo`uvawa, organizacijata na tehnolo{kiot proces i sl. So sporeduvawe na kvantificiranite pokazateli na site lokacioni faktori vo odnos na sekoja analizirana varijanta, }e se dojde do zaklu~ok vo pogled na optimalnata varijanta, odnosno najpovolnoto mesto za formirawe na objektot . Izborot na konkretnata lokacija, zna~i, }e go odlu~at faktorite koi imaat prioritetno zna~ewe za posmatranoto pretprijatie, kako i mo`nostite za obezbeduvawe povolno vlijanie na tie faktori vo odredenoto mesto vo ramkite na konkretnata varijanta. 2. Golemina na pretprijatieto 2.1. Odreduvawe na goleminata na pretprijatieto Odreduvaweto na goleminata na pretprijatieto ima golemo zna~ewe i e pra{awe na koe se posvetuva golemo vnimanie.

93

Ve}e spomenavme deka vo stopanskata i statisti~kata praktika poznata e podelbata na mali, sredni i golemi pretprijatija i deka za vakvata podelba se koristat razni merila. No isto taka, spomenavme i toa deka ne postoi mo`nost za to~na i precizna podelba vo pogled na goleminata na oddelni pretprijatija. I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci. Osnovni prednosti na golemite pretprijatija se :73) - mo`e da se sprovede dosta detalna tehni~ka podelba na trudot, - se ovozmo`uva masovno i serisko proizvodstvo koe gi sni`uva tro{ocite po edinica proizvod, - vo pogolema merka se ovozmo`uva primena na naukata i tehnikata, - pogolema e mo`nosta za finansirawe na mehanizacijata i avtomatizacijata na proizvodnite procesi i raboteweto voop{to, - se ovozmo`uva racionalno komercijalno rabotewe, bidej}i se nabavuvaat ,odnosno se prodavaat pogolemi koli~ini, - pogolema e mo`nosta za organizirawe na pomo{nite slu`bi, a nivnoto rabotewe e poracionalno. Osnovni nedostatoci pak na golemite pretprijatija se: - pogolemi organizacioni problemi, - golemi fiksni tro{oci so {to se postavuva problemot na iskoristuvawe na kapacitetite, - se javuvaat problemi vo izvr{uvaweto na efikasna kontrola, - pomala e elasti~nosta na prilagoduvawe kon pazarot, Osnovni prednosti na malite pretprijatija se: - kaj proizvodstvoto za potrebite na lokalen pazar ili zaradi koristewe na lokalnite surovinski izvori, - malite pretprijatija mo`at pobrzo da se izgradat i ne baraat golemi investicioni vlo`uvawa, {to ovozmo`uva pobrzo koristewe na anga`iranite sredstva i poefikasno amortizirawe
73 )

Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a”, Savremena administracija, Beograd, 1965, str. 358-359.

94

maksimalna elasti~nost za prilagoduvawe kon pazarot, - mali fiksni tro{oci taka {to pomaloto koristewe na kapacitetite ne se odrazuva mnogu na tro{ocite po edinica proizvod, - pomali se organizacionite problemi, - pogolema e mo`nosta za kontrola. Osnovni nedostatoci na malite pretprijatija se : - pomala tehni~ka podelba na trudot, - pote{ko se voveduva masovno i golemoserisko proizvodstvo, - pote{ko se koristat dostigawata na naukata i tehnikata, - pomala e mo`nosta za finansirawe na mehanizacijata i avtomatizacijata na proizvodstvenite procesi i raboteweto voop{to. Od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na pretprijatieto za koja ovde }e stane pove}e zbor. 2.2. Optimalna golemina na pretprijatieto Iako ne postojat sigurni i edinstveni merila vrz osnova na koi mo`at da se povle~at striktni granici vo pogled na goleminata, sekoe pretrpijatie ima svoja optimalna, odnosno najpovolna golemina od aspekt na ekonomskite efekti koi gi ostvaruva. Optimalnata golemina treba da obezbedi maksimalna ekonomija na trudot i sredstvata na konkretnoto pretrpijatije vo dadenite pazarni uslovi pri {to i tro{ocite po edinica proizvod treba da bidat najniski vo eden relativno podolg period. Optimalnata golemina e sekoga{ vo granicite na rentabilnosta , no mo`e da se pravi razlika pome|u pretrpijatija so rentabilno rabotewe vo ramkite na optimalnata golemina, pod nea i nad nea. Dokolku pretprijatieto podobro gi koristi svoite kapaciteti, ostvaruva pogolem profit i go usoglasuva obemot na proizvodstvo so barawata na pazarot, dotolku pomali }e bidat otstapuvawata od optimalnata golemina.

95

So cel za postignuvawe na optimalnata golemina, najgolem broj mali pretprijatija poka`uvaat tendencija na zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo, poa|aj}i od karakteristikite na fiksnite i relativno fiksnite tro{oci. Na ovoj na~in mo`at da se smalat tro{ocite po edinica proizvod i da se postigne pogolem profit. Za da se ostvari ova postojat brojni te{kotii koi treba da se otstranat i da se obezbedi optimalna golemina. Nastojuvaweto na pomalite pretprijatija kon zgolemuvawe na kapacitetot mo`e da ima i negativni posledici. Imeno, te{kotiite nastanuvaat koga poradi predimenzioniranosta na kapacitetot }e po~nat da rastat tro{ocite po edinica proizvod. Ova doa|a poradi zgolemenite barawa vo oblasta na koordinacijata i rakovodeweto pri {to istovremeno se smaluva i efikasnosta na kontrolata. Me|utoa, ne zna~i deka samo golemite pretprijatija mo`at da ostvarat optimalna golemina. Pretprijatieto mo`e da dostigne optimalna golemina i bez pro{iruvawe i zgolemuvawe na svoite dimenzii, {to ~esto e usloveno i od samata priroda na dejnosta. Pretprijatijata od te{kata industrija i rudarskite pretprijatija moraat da bidat golemi pretprijatija za da osiguraat rezultati od raboteweto, dodeka vo drugite granki i malite i srednite pretprijatija mo`at da imaat optimalna golemina. Vo odredeni uslovi, malite pretprijatija mo`at da rabotat poekonomi~no od golemite i mo`at pobrzo da dostignat optimalna golemina, {to zna~i deka apsolutna prednost ne mo`e da im pripadne samo na golemite pretprijatija. Blagodarej}i na svoite materijalni mo`nosti ( pogolemi finansiski sredstva, fondovi, krediti i sl.) kako i na mo`nosta za sni`uvawe na tro{ocite na proizvodstvo poradi pogolemiot obem na proizvodstvo, golemite pretprijatija vo celina zemeno imaat izvesni prednosti vo odnos na malite i srednite pretprijatija. Me|utoa, i pomalite pretprijatija raspolagaat so svoi pozitivni karakteristiki, {to vo odredena situacija mo`e da bide popovolno vo odnos na golemite pretprijatija. Zatoa, pri odlu~uvaweto za goleminata na pretprijatieto ne mo`e odnapred da se ka`e koja golemina e optimalna, odnosno dali e podobro toa da bide golemo ili

96

pomalo pretprijatie, bidej}i i golemite i malite pretprijatija imaat izvesni ekonomski prednosti, kako i nedostatoci. Zatoa, pri ocenuvaweto na mo`nostite za obezbeduvawe optimalna golemina treba da se trgne od konkretnite uslovi i intenzitetot na deluvawe na oddelnite faktori od koi zavisi optimalnata golemina. 2.3. Faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina Pova`ni faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina na pretprijatieto se : 74) - tehni~ki i tehnolo{ki, - pazarni, - organizacioni, i - specifi~ni faktori. 1. Vlijanieto na tehni~kite faktori se manifestira prvenstveno preku soodvetnite karakteristiki na sredstvata za rabota. Dokolku pretprijatieto ne raspolaga so sovremena oprema koja obezbeduva visoka produktivnost i ovozmo`uva soodvetna ekonomi~nost vo tro{eweto vo procesot na reprodukcija, toa ne mo`e da ja dostigne ni svojata optimalna golemina. Osven toa, optimalnata golemina na pretprijatieto ~esto pati zavisi i od prirodata na samiot tehnolo{ki proces. Nekoi procesi baraat odredena minimalna golemina na kapacitetot od tehni~ko-tehnolo{ki aspekt i ne mo`at da se primenat vo pomali kapaciteti. Na primer, proizvodstvoto na nafta, crnata metalurgija, {e}erot, cementot, ve{ta~kite | ubriva i drugite pretprijatija od hemiskata industrija ne mo`at da bidat rentabilni vo uslovi na mali kapaciteti, odnosno vo mali pretprijatija. 2. Pazarnite uslovi mo`at vo golema merka da vlijaat vrz optimalnata golemina i toa kako nadvore{ni faktori od koi zavisi nivoto na ekonomi~nost i rentabilnost na pretprijatieto. Pazarnite faktori doa|aat do izraz pri obezbeduvaweto na potrebni koli~ini materijal i surovini, a
74 )

Jovanovi} N., cit. delo, str. 42.

97

isto taka i vo pogled na nivoto na pobaruva~ka i mo`nostite za realizacija na odredeni koli~ini proizvodi od konkretnoto pretprijatie. Od osobena va`nost e faktot {to obemot na pobaruva~ka ne e postojan i {to toj lesno se menuva vo zavisnost od razni faktori vrz koi soodvetnoto pretprijatie ne mo`e da vlijae. So cel pretprijatieto da obezbedi celosno koristewe na raspolo`livite kapaciteti, rentabilnost vo raboteweto i najpovolna golemina mora preku soodvetna slu`ba da gi sledi site pojavi na pazarot i na vreme da gi sogleda site promeni, sezonski i drugi dvi`ewa koi doveduvaat do zgolemuvawe ili smaluvawe na pobaruva~kata za da mo`e spored potrebata brzo da reagira i da izvr{i soodvetni korekcii na planovite za proizvodstvo i planovite za realizacija. Ova u{te poostro se postavuva kako potreba pri osvojuvaweto na novo proizvodstvo, novi pazari ili pri pro{iruvawe na pazarot. 3. Vlijanieto na organizacionite merki e ograni~eno so postoe~kite tehni~ki mo`nosti za proizvodstvo, kako i so deluvaweto na pazarnite faktori. Me|utoa, so primena na optimalni organizacioni metodi mo`e da se ostvari podobro koristewe na kapacitetite i li~nite faktori i da se podigne nivoto na rentabilnost na pretprijatieto. So drugi zborovi, od kvalitetot na organizacijata zavisi dali pretprijatieto }e raboti vo edna , dve ili tri smeni, kako }e se organizira vnatre{niot transport itn. Organizacijata na pretprijatieto mora da bide elasti~no postavena za vo slu~aj na potreba, zaradi razni promeni koi se rezultat na vlijanieto na nadvor{nite ili vnatre{nite faktori pretprijatieto da mo`e da se prilagodi na novata situacija i da ovozmo`i uspe{no rabotewe. Na ovoj na~in, so primena na soodvetni organizacioni merki mo`at da se ubla`at, odnosno celosno da se eliminiraat negativnite ekonomski efekti koi gi predizvikuvaat raznite oscilacii na pazarot ili vnatre{nite naru{uvawa vo pogled na racionalnoto koristewe na osnovnite elementi na proizvodstvoto. 4. Pokraj op{tite faktori koi se odnesuvaat na pretprijatijata na site granki na dejnost, vrz oddelni pretprijatija vlijaat i nekoi specifi~ni faktori koi ja opredeluvaat nivnata golemina i optimalnata golemina. Za pretprijatijata od ekstraktivnata industrija na primer,

98

granicata vo pogled na goleminata mo`at da ja pretstavuvaat zalihite na ruda ili za hidrocentralata silata na vodenata energija. Potoa, goleminata na nekoi pretprijatija od prehranbenata industrija mo`at da ja ograni~at surovinskite izvori kako {to e slu~aj so fabrikite za {e}er, maslo, mlinovite i sl., odnosno transportnite tro{oci i drugite uslovi za pretprijatijata ~ij proizvod ne mo`e da se prevezuva na podolgi relacii ( leb, mleko, meso i dr.). 3. Zgradi i grade`ni objekti 3.1. Izbor na optimalen tip na zgrada Ve}e vidovme deka spored namenata koja ja imaat vo pretprijatieto zgradite mo`at da bidat : 75) - zgradi za energetski uredi, - zgradi za rabotilnici ( hali), - magacinski zgradi, - upravni, i - pomo{ni i sporedni zgradi ( restorani, garderobi, bawi, gara`i, ambulanti, laboratorii itn. Edno pretprijatie ne mora da gi ima site napred spomenati vidovi zgradi koi se koristat za razli~ni nameni. Oddelni pomali pretprijatija kompletno se smesteni vo edna zgrada. Toa e obi~no spratna zgrada vo koja se nao|aat i rabotilnicite i magacinite i prostoriite za upravata i administracijata so site slu`bi. Na toj na~in mo`e da bide smesteno na primer, edno pomalo pretprijatie od tekstilnata konfekcija. Kaj golemite pretprijatija mo`at da se pojavat site vidovi zgradi pri {to poseben problem pretstavuva pravilniot izbor na zgradi za rabotilnici, odnosno hali. So cel za obezbeduvawe na optimalen tip na zgrada, treba da se ispolnat barawata vo pogled na funkcionalnosta i ekonomi~nosta vo eksploatacijata. Posebno pra{awe pretstavuva ekonomi~nosta na gradbata bidej}i toa vo najgolema merka zavisi od izveduva~ot na rabotite, odnosno od grade`noto pretprijatie.
75 )

Jovanovi} N., cit. delo , str. 46.

99

Od aspekt na funkcionalnosta, zgradata treba da ovozmo`i najdobar na~in na koristewe spored svojata namena, so maksimalna ekonomi~nost vo eksploatacijata vo pogled na visinata na tro{ocite za odr`uvawe i amortizacija. Za funkcionalnata celishodnost na zgradata se odlu~uva u{te pri nejzinoto proektirawe. Pri toa se odreduvaat dimenziite na zgradata, potoa dali }e bide prizemna ili spratna, a i samiot oblik na zgradata. Goleminata na zgradata zavisi od vidot na dejnosta, obemot na proizvodstvo, tipot na proizvodstvo i organizacijata na vnatre{niot transport. Osnovno e zgradata da ima dovolno prostor za smestuvawe na opremata i materijalite i site neophodni dvi`ewa vo ramkite na tehnolo{kiot proces. Osven toa, zgradata mora da osigura primena i na bezbednosnite merki i da obezbedi povolni uslovi za rabota. Ottamu, vo zgradata treba da postojat sanitarni prostorii i prostor za smestuvawe na razni uredi za zagrevawe, ventilacija, osvetluvawe, ~istewe i sl. Pri utvrduvaweto na dimenziite na zgradata, }e se postavi problemot na orientacija na edna ili na pove}e zgradi. Edinstvenata zgrada ovozmo`uva podobra organizacija i pokratki relacii na vnatre{niot transport, poefikasna kontrola i po pravilo poevtina gradba. Me|utoa, sekoj tehnolo{ki proces bara i soodvetni karakteristiki na zgradata, pa zatoa vo mnogu pretprijatija se gradat i posebni zgradi za oddelni pogoni. Dokolku pretprijatieto raspolaga so pogolem broj zgradi za proizvodstvo po`elno e nivniot raspored vo fabri~kiot krug da bide {to popravilen, zgradite da bidat taka postaveni da ovozmo`uvaat racionalna organizacija na vnatre{niot transport i efikasno me|usebno povrzuvawe. Rasporedot na zgradite mo`e da bide od golemo zna~ewe i pri eventualno pro{iruvawe na pretprijatieto vrz osnova na izgradba na novi objekti ili vrz osnova na dograduvawe. Oddelni dejnosti i tehnolo{ki procesi baraat spratni zgradi kako {to se na primer melnicite ili fabrikite za cigari. Od druga strana, za pretprijatijata od ma{inogradbata, hemiskite i nekoi pretprijatija od prehranbenata industrija pove}e odgovaraat prizemni zgradi. Spratnite zgradi se popogodni od aspekt na ekonomi~nosta bidej}i zazemaat

100

pomala povr{ina i gi smaluvaat tro{ocite na greewe,a i nivnata gradba e poevtina zaradi zaedni~kiot temel i krov. Golem broj prehranbeni i tekstilni pretprijatija ja koristat i zemjinata te`a vo vnatre{niot transport me|u spratovite. Od druga strana, prizemnite zgradi ovozmo`uvaat poefikasna organizacija na vnatre{niot transport i povrzuvawe na oddelni organizacioni delovi na pretprijatieto. Pretprijatijata koi koristat te{ki ma{ini i uredi vo procesot na proizvodstvo nu`no se orientirani na izgradba na golemi prizemni zgradi-hali. Osnovata na zgradata za rabotilnica mo`e da bide vo oblik na pravoagolnik ili vo oblik na ~e{el, bukvata L i sl. Oblikot na zgradata zavisi od samata dejnost i tipot na proizvodstvo, potoa od potrebite za vnatre{en transport, od mo`nostite za pro{iruvawe, koristewe na prirodnoto svetlo itn. Zgradite vo oblik na ~e{el na primer, se pogodni od aspekt na racionalna organizacija na vnatre{niot transport i povrzuvawe na site oddelenija so edna glavna soobra}ajnica, kako i od aspekt na obezbeduvawe na dnevna svetlina.

3.2. Ekonomi~nost na gradbata Primenata na principot na ekonomi~nost pri izgradbata na zgradite i drugite grade`ni objekti bara {to poniski grade`ni tro{oci, vrz osnova na ekonomisuvawe so vlo`uvawata vo materijal i rabotna sila. Dokolku gradbata ja izveduva specijalizirano pretprijatie vrz ekonomi~nosta mo`e da se vlijae po pat na izbor na najpovolen ponuduva~ i odreduvawe na dimenziite pri proektiraweto. Sni`uvaweto na tro{ocite na gradba mo`e da se ostvari vrz osnova na ekonomi~nost so prostorot. Goleminata na prostoriite treba da odgovara na potrebite na proizvodstvoto i raboteweto na konkretnoto pretprijatie, bidej}i predimenzionirani prostorii doveduvaat do zgolemuvawe na tro{ocite na samata gradba, potoa na tro{ocite za odr`uvawe, amortizacija, greewe, osvetluvawe,

101

ventilacija, ~istewe i drugite re`iski tro{oci. Nepotrebno golemi i visoki prostorii nekoga{ se rezultat na estetskite i urbanisti~kite barawa, no toa sekako negativno }e se odrazi na visinata na investicionite vlo`uvawa i rentabilnosta vo podocne`nata eksploatacija na takvata zgrada. Vo interes na ekonomi~nost na vlo`uvawata vo oddelni grade`ni objekti ne smee da se otide vo druga krajnost i da se dovede vo pra{awe funkcionalnosta i ekonomi~nosta na upotrebata na idnata zgrada. Preteranoto {tedewe pri izgradbata mo`e da dovede do zgolemuvawe na tro{ocite zaradi nivnata neracionalna funkcionalnost. Niski i neudobni zgradi so tesni prostori za komunicirawe negativno vlijaat vrz izvr{uvaweto na proizvodstvoto i na psihi~kata sostojba i raspolo`enie na rabotnicite. Ottamu ne smee da se bara ekonomi~nost po sekoja cena, tuku takov stepen na ekonomi~nost koj }e ovozmo`i so najcelishodni vlo`uvawa da se ovozmo`i najefikasna upotreba na tie zgradi i najrentabilno rabotewe na pretprijatieto. Sovremenoto grade`ni{tvo sé pove}e koristi novi, posovr{eni i poekonomi~ni metodi na gradewe, pred sé monta`na gradba. Visok stepen na ekonomi~nost se postignuva so proizvodstvo na golemi koli~ini oddelni grade`ni elementi, delovi na idnata zgrada koi na gradili{teto samo se montiraat. Na ovoj na~in mo`at da se proizveduvaat i vgraduvaat na primer, blokovi na nadvore{nite delovi i pregradni yidovi. Monta`nata gradba ovozmo`uva visok stepen na produktivnost na trudot, vrz osnova na zamena na ~ove~kiot trud so ma{inskiot i vrz osnova na fabri~koto proizvodstvo na grade`nite elementi. Pokraj toa, ovozmo`uva i poracionalno koristewe na materijalite, poefikasna kontrola i standarden kvalitet. Monta`nata gradba obezbeduva i poefikasno koristewe na investicionite i obrtnite sredstva, blagodarej}i na skratuvaweto na rokovite na izgradba. Uspehot vo ova zavisi od stepenot na standardizacija i kvalitetot na grade`nite elementi, od organizacijata na transportot do gradili{teto i visinata na tro{ocite na proizvodstvo.

102

Me|utoa, treba da se spomene deka kaj monta`noto gradewe na prizemni stanbeni zgradi mo`e da dojde i do zgolemuvawe na nekoi tro{oci za komunalnite raboti so ogled na toa {to }e bide potrebna edna po{iroka mre`a na vodovod, kanalizacija i osvetluvawe. 4. Oprema na pretprijatieto 4.1. Struktura na opremata Opremata gi opfa}a site ma{ini i uredi, razni instrumenti, instalacii i alati. Od strukturata na opremata i nejzinite tehni~ki karakteristiki zavisi i na~inot na izvr{uvawe na osnovnite celi i op{toto nivo na ekonomi~nost na pretprijatieto. Sekoja promena vo strukturata na opremata vlijae i na rentabilnosta na nejzinoto koristewe i na rentabilnosta na raboteweto na pretprijatieto. Vo pogled na strukturata na opremata postojat golemi razliki kaj oddelni pretprijatija, pa i kaj pretprijatija od ista granka i so pribli`no ist obem na proizvodstvo. Nekoi imaat najsovremena oprema dodeka drugi zastarena i dotraena. I vo isto pretprijatie mo`e da se sretne i najsovremena i mnogu primitivna oprema. Me|utoa, celta na sekoe pretprijatie e da obezbedi optimalna struktura na opremata koja }e ovozmo`i postignuvawe na najpovolni proizvodni rezultati i relativno sni`uvawe na tro{ocite.

4.2. Izbor i nabavka na opremata Problemot na izbor na opremata se javuva vo vrska so proektiraweto i izgradbata na novoto pretprijatie ili pri modernizacija i pro{iruvawe na kapacitetite na postojnoto pretprijatie. Pravilniot izbor na oprema zavisi od mnogu op{ti i specifi~ni uslovi. Sepak za ostvaruvawe na ekonomskiot

103

optimum pri izborot na opremata najva`ni se slednite momenti : 76) - tehni~ki karakteristiki, - organizacioni, i - ekonomski karakteristiki na opremata. 1. Koga se zboruva za tehni~kite karakteristiki na opremata se misli pred sé na nejzinata proizvodnost, odnosno na nejzinite rabotni karakteristiki i nejzinata funkcionalnost. Definiraweto na tehni~kite karakteristiki se vr{i vo soglasnost so prirodata na tehnolo{kiot proces i ekonomskite faktori koi deluvaat vrz koristeweto na kapacitetot vo ramkite na postavenata proizvodna programa. Spored toa, za definirawe na karakteristikite na opremata va`no e da se odredi : - funkcionalnosta na opremata, - kapacitetot na opremata, - stepenot na mo`no koristewe na kapacitetot, i - stepenot na preciznosta vo rabotata. 2. Organizacionite karakteristiki za koi treba da se vodi smetka pri izborot na opremata se glavno slednite : - organizacionite problemi za nabavka na opremata, - montiraweto na opremata, - potreben prostor za funkcionirawe, - na~in na odr`uvawe, - broj na rabotnici za rakuvawe i nivna kvalifikacija, - merki koi treba da se primenat so cel za za{tita itn. 3. Ekonomskite karakteristiki na opremata gi odreduvaat : - tro{ocite za nabavka, - transportnite tro{oci, i - tro{ocite za montirawe i upotreba. Uslovite na nabavka na opremata zavisat pred sé od toa dali e vo pra{awe doma{na ili uvozna oprema, potoa od drugite pazarni faktori : nabavnata cena, rokovite na isporaka i transportnite tro{oci. Vo pogled na tro{ocite na upotreba treba da se sogleda vekot na traewe na opremata i tro{ocite na amortizacija, potoa tro{ocite na odr`uvawe so ogled na na~inot na odr`uvawe i mo`nostite za koristewe na rezervni delovi. Vrz obemot na tro{ocite za upotreba vlijae i visinata
76 )

Jovanovi} N., cit. delo , str. 50.

104

na potro{okot na pogonska energija, vidot na materijal i mo`nostite za zamena, potoa tro{ocite na rabotna raka spored brojot i kvalifikacijata na rabotnicite koi ja opslu`uvaat takvata oprema kako i tro{ocite za za{tita pri rabota.

4.3. Faktori koi vlijaat vrz iskoristenosta na kapacitetot na pretprijatieto Za poimot i vidovite kapacitet kako i za stepenot na negovata iskoristenost ve}e zboruvavme vo prviot del. Ovdeka pove}e }e zboruvame za faktorite od koi zavisi iskoristenosta na kapacitetot {to e va`no od organizaciona gledna to~ka. Vrz stepenot na koristewe na kapacitetot vlijaat naj~esto slednite faktori: 77) - brojot na rabotni smeni, - tehni~kite karakteristiki na sredstvata na trudot, - kvalifikacionata struktura na rabotnata sila, - uslovite na snabduvawe, - proizvodnoto grlo, - op{tata organizacija i drugi faktori. 1. Od brojot na smenite vo koi raboti pretprijatieto e o~igledno deka vo golema merka }e zavisi nivoto na koristewe na kapacitetot. Celosno koristewe na kapacitetot e mo`no edinstveno vo uslovi na rabota vo tri smeni so istovremeno osiguruvawe na povolno vlijanie na ostanatite faktori. Me|utoa, poznato e deka najgolemiot broj na pretprijatija ne rabotat vo tri tuku vo dve, odnosno vo edna rabotna smena. Isto taka, karakteristi~no e {to i tamu kade imame tri smeni se slu~uva vo vtorata i tretata smena da rabotat pomal broj rabotnici , a dodeka najgolem broj e anga`iran vo prva smena. 2. Iskoristenosta na kapacitetot zavisi od samite sredstva za rabota, od nivnite tehni~ki karakteristiki i sostojbata vo koja se nao|aat-dali se sovremeni i ispravni ili zastareni i izlo`eni na ~esti rasipuvawa.
77 )

Jovanovi} N., cit. delo, str. 44.

105

3. Za maksimalno koristewe na raspolo`livite kapaciteti potreben e i soodveten broj rabotnici so soodvetna stru~nost. Rabotnicite so povisoka kvlifikacija pouspe{no }e ja koristat opremata na pretprijatieto vo odnos na rabotnicite so poniski kvalifikacii. 4. Vrz koristeweto na kapacitetot na pretprijatieto vlijaat i uslovite na snabduvawe so potrebnite materijali i surovini vo pogled na koli~inata i rokovite na isporaka. 5.Polnoto koristewe na kapacitetot na pretprijatieto bara i usoglasenost na poedine~nite interni kapaciteti-kapacitetite na oddelnite ma{ini, rabotni mesta, oddelenija i pogoni vo sostav na pretprijatieto. Dokolku ne postoi pravilen i harmoni~en odnos na kapacitetite na oddelnite delovi na pretprijatieto toa zna~i deka e vo pra{awe pojava na tesni grla vo proizvodstvoto. Tesno grlo vo proizvodstvoto e vsu{nost ona rabotno mesto ili nekoja organizaciona edinica koja ima pomal kapacitet vo odnos na ostanatite. Kako posledica na toa se smaluva koristeweto na kapacitetot i vo ostanatite edinici, koe se sveduva na nivoto na kapacitetot na delot od pretprijatieto koj pretstavuva tesno grlo. Toa zna~i deka tesnoto grlo predizvikuva zastoi i naru{uvawa vo procesot na proizvodstvo, natrupuvawe na predmeti na trudot i poluproizvodi i pojava na slobodni i neiskoristeni kapaciteti. Tesnoto grlo e ~esto posledica na gre{kite koi se nastanati u{te vo ramkite na proektiraweto i izgradbata na pretprijatieto, no mo`e da se javi i podocna kako rezultat na dotraenosta, zastarenosta ili rekonstrukcijata i modernizacijata na izvesni sredstva, koe ne{to go naru{uva porane{niot odnos i predizvikuva me|usebna neusoglasenost. Tesno grlo mo`e da nastane i zaradi razni organizacioni slabosti i primena na od`iveani organizacioni metodi. Merkite za otstranuvawe na tesnite grla vo proizvodstvoto ili za ubla`uvawe na negativnite posledici koi tie gi predizvikuvaat zavisat od konkretnite uslovi. Pome|u drugite mo`at da se koristat i slednite merki : - voveduvawe na novi smeni ili prekuvremena rabota na mestata koi pretstavuvaat tesni grla, - zgolemuvawe na brojot na rabotnicite, - premestuvawe na rabotnicite,

106

- prefrluvawe na nedovr{enoto proizvodstvo na drugi rabotni mesta, - postimulativno nagraduvawe na rabotnicite, - podobra organizacija na vnatre{niot transport, - poefikasno koristewe na sredstvata, - najefikasen na~in za eliminirawe na tesnite grla sekako deka e rekonstrukcijata na sredstvata ili nabavka na posovremena oprema vrz osnova na novi investicioni vlo`uvawa, - edna specifi~na i isklu~iva mo`nost za re{avawe na problemite koi nastanuvaat vo vrska so tesnite grla e kooperacijata so drugite pretprijatija. 6. Vnatre{nata organizacija e isto taka eden od faktorite za iskoristenost na kapacitetot na pretprijatieto bidej}i od kvalitetot na organizacijata zavisi i na~inot na koristewe na kapacitetot.

3.ORGANIZACIJA NA TRUDOT( RABOTNATA SILA) 1. Poim i struktura na rabotniot kolektiv

107

Rabotniot kolektiv kako nositel na procesot na rabota e neophoden element na procesot na reprodukcija. Rabotniot kolektiv go so~inuvaat site vraboteni rabotnici vo pretprijatieto osven menanxerite vo rakovodnata struktura. Rabotnikot, prvo, kako poedinec po priemot vo pretprijatieto se za~lenuva vo rabotniot kolektiv , a kolektivot po pat na kolektiven dogovor stapuva vo odnosi so sopstvenicite na kapitalot. Goleminata na rabotniot kolektiv ja odreduva upravniot odbor vrz osnova na proizvodnata programa. Pri toa treba da se obezbedi optimalen sostav na rabotniot kolektiv koj zavisi od pove}e faktori kako {to se : dejnosta na pretprijatieto, izvr{enata podelba na trudot vo pretprijatieto, mo`nostite za pronao|awe soodvetna rabotna sila, izborot koj mo`e da bide izvr{en intuitivno ili vrz baza na nau~ni metodi, gre{kite pri izborot i sl. Optimalen sostav na rabotniot kolektiv e onoj koj vo celost se poklopuva so potrebite od aspekt na sposobnosta na kolektivot da gi izvr{i zada~ite koi se postavuvaat pred nego. Strukturata na rabotniot kolektiv ja ~inat site rabotnici vo pretprijatieto vo kvantitativna i kvalitativna smisla taka {to strukturata ne zavisi samo od brojot na rabotnata sila, tuku i od nejzinata kvalifikaciona struktura. Vrz osnova na tehni~kata podelba na trudot sekoe rabotno mesto i sekoj rabotnik vo pretprijatieto ima svoja zada~a. So cel za izvr{uvawe na zada~ite na site rabotni mesta potrebno e sekoj ~len na kolektivot da ima soodvetno znaewe i sposobnosti {to zna~i deka negovata kvalifikacija mora da odgovara na potrebite, odnosno barawata na rabotnoto mesto. Ottuka , zada~a na organizacijata e so primena na soodvetni merki da obezbedi najpovolna struktura na rabotniot kolektiv kako vo pogled na brojot taka i vo pogled na kvalifikuvanosta na rabotnata sila. Brojot na rabotnici se odreduva vrz osnova na normativite na rabotna sila i planiraniot obem na proizvodstvo. So mno`ewe na normativite i koli~inite od osnovniot plan na proizvodstvo se dobiva potrebnoto vreme za sekoja kvalifikacija vo tekot na planskata godina. Godi{niot fond na rabotni saati se deli so brojot na ~asovi kolku {to vo tekot na godinata mo`e da raboti eden rabotnik

108

taka {to se dobiva brojot na rabotnici koj }e bide potreben od sekoja kvalifikacija. Obezbeduvaweto na optimalna struktura na rabotniot kolektiv e povrzano so problemot na procenka na rabotnite mesta, problemot na izbor, priem i raspored na rabotnicite po rabotni mesta ( t.n. formirawe na rabotniot kolektiv), formiraweto na kadri, fluktuacijata na rabotnata sila, integracijata na kolektivot, uslovite na rabotnata sredina i za{titata pri rabota. Nie ve}e zboruvavme za procenkata na rabotite i rabotnite mesta, a isto taka i za obrazovanieto na kadrite i uslovite na rabota, taka {to vo ovaa prilika }e se osvrneme samo na formiraweto na rabotniot kolektiv, integracijata na kolektivot, i za{titata pri rabota.

1.1.Formirawe na kolektivot Formiraweto na kolektivot gi opfa}a planiraweto na kadrite, ocenkata na li~nosta, priemot i vklu~uvaweto vo kolektivot i rasporedot na rabotnicite po rabotni mesta. -Planski organiziran izbor na rabotnici se zasnova na rezultatite od analiti~kata procenka na rabotnite mesta. So analiti~kata procenka na rabotnite mesta definirani se barawata za site rabotni mesta od koi i se poa|a pri izborot na rabotnicite. Najnapred kako {to e ve}e istaknato , vrz osnova na planot na proizvodstvo se sostavuva plan na potrebni rabotnici po kvalifikacii i stepeni na stru~nost. Pota se vr{i izbor na rabotnici pri {to vrz osnova na odredeni principi, postapki i metodi se vr{i ocenka na li~nosta na rabotnikot. Ocenkata na li~nosta e vo soglasnost so postignuvaweto na ramnote`a me|u barawata na rabotnoto mesto i kvalifikacioniot profil na rabotnikot . Vsu{nost, so analiti~kata procenka na rabotnite mesta se definiraa barawata na rabotnite mesta, dodeka pak so ocenuvaweto na rabotnikot se utvrduvaat sposobnostite na poedinecot za uspe{no izvr{uvawe na rabotite na tie rabotni mesta. Spored

109

toa, celta na ocenuvaweto e pravilen raspored na rabotnicite po rabotni mesta. Za ocenuvawe na rabotnicite se koristat glavno dve metodi i toa : li~no ocenuvawe i testirawe. Li~noto ocenuvawe e klasi~en metod koj mo`e da se sprovede na direkten i na indirekten na~in. Direktniot na~in se sveduva na razgovor so kandidatot ( intervju), a indirektniot na prethodnata ocenka koja za rabotnikot e utvrdena nadvor od pretprijatieto ( rabotni karakteristiki, diplomi i {kolski svidetelstva). Testiraweto e nau~na metoda za ocenka na kadrite pri {to glavno se koristat dostigawata na psihologijata. -Vrz osnova na izvr{enoto ocenuvawe se sproveduva postapka na priem na rabotnikot i negovo efikasno vklu~uvawe vo kolektivot na pretprijatieto. Postapkata na priem e obi~no odnapred utvrdena i pretstavuva tehni~ki del od rabotata. Vklu~uvaweto na rabotnicite vo kolektivot bara nivno zapoznavawe so osnovnite celi i op{ti karakteristiki na pretprijatieto ( uslovi na rabota, za{tita pri rabota, prava, obvrski i sl.). Pri vklu~uvaweto vo rabotata posebna uloga imaat neposrednite rakovoditeli koi se i edinstveno vo mo`nost na rabotnikot da mu gi objasnat specifi~nite uslovi na negovoto rabotno mesto. Vo taa smisla , toj mu uka`uva na zada~ite i uslovite za nivno izvr{uvawe, prezemaweto na materijalite, nivno donesuvawe do rabotnoto mesto, koristeweto na alatite, dvi`eweto na dokumentacijata i na~inot na registrirawe na u~inocite, na~inot na kontrola itn. -Rasporeduvaweto na rabotnicite na rabotnite mesta e postojana zada~a vo pretprijatieto. Pri~inite koi predizvikuvaat promeni vo rasporedot na rabotnicite po rabotni mesta se obi~no promenite vo uslovite za izvr{uvawe na proizvodstvoto i promenite vo kvalifikacionata struktura na rabotnicite. Celta na rasporeduvaweto e racionalno koristewe na rabotnata sila i uspe{no izvr{uvawe na zada~ite. -Edna{ utvrdenata struktura na rabotniot kolektiv ne mo`e da ostane postojano nepromeneta. Vrz promenata na sostavot na rabotnata sila vlijae i fluktuacijata na rabotnata sila. Taa gi opfa}a site promeni vo brojniot

110

sostav na kolektivot, odnosno sekoe zaminuvawe na rabotnicite od pretprijatieto i sekoe doa|awe na novi rabotnici.

1.2. Integracija na rabotniot kolektiv Integracijata na kolektivot pretstavuva stepen na usoglasenost na interesite na oddelnite ~lenovi na kolektivot i interesite na pretprijatieto. Od edna strana, rabotnicite so individualnata rabota i izvr{uvaweto na svoite zada~i gi postignuvaat svoite celi i interesi i go ovozmo`uvaat ostvaruvaweto na interesite na pretprijatieto. Od druga strana, vrz osnova na ostvaruvaweto na interesite i ekonomskite celi na pretprijatieto, se obezbeduvaat i individualnite interesi na oddelnite ~lenovi na kolektivot. Funkcionalnata vrska me|u ostvaruvaweto na celite na ~lenovite na kolektivot ( mikroekonomii) i ostvaruvaweto na ekonomskite celi na pretprijatieto ( mezoekonomija), pretstavuva osnova za integrirawe na rabotnicite kako poedinci vo kolektivot na pretprijatieto. Integracijata na kolektivot zavisi od niza faktori koi mo`at da se nadvore{ni i vnatre{ni. Najva`ni me|u site se rabotniot moral, motivite na rabotnikot, informiranosta i uslovite za rabota. Rabotniot moral se manifestira vo svesno zalagawe vrz izvr{uvaweto na zada~ite i ostvaruvaweto na interesite na pretprijatieto. Pri toa , osnovno e da se usoglasat i podredat sopstvenite interesi na interesite na grupata, a interesite na grupata kon interesite na pretprijatieto. Za formirawe na takvo stojali{te i odnos nu`no e rabotnikot da e svesen za uslovenosta i zavisnosta me|u svoite motivi i zaedni~kite interesi. Motivite na rabotnicite treba da bidat pozitivni vo odnos na motivite i interesite na drugite ~lenovi na kolektivot i vo odnos na edinstvenite celi na pretprijatieto. Zadovoluvaweto na motivite na rabotnicite vlijae vrz rabotniot moral i integracijata na rabotnicite vo kolektivot, a

111

preku toa i vrz delovniot uspeh na pretprijatieto. Motivite mo`at da bidat mnogu razli~ni i variraat od eden do drug poedinec. Me|utoa postojat nekoi osnovni i bitni motivi koi se zaedni~ki za site rabotnici . Toa se : visinata na platata ( primawata), pravilniot raspored po rabotni mesta, mo`nostite za napreduvawe i li~nata afirmacija . Organizacionite merki vo pretprijatieto treba da se naso~eni kon obezbeduvawe na takvi uslovi vo pretprijatieto, takva op{ta atmosfera i li~ni odnosi za da mo`at da se zadovolat motivite na rabotnicite.

1.3. Za{tita pri rabota

Pri odvivaweto na procesot na rabota izvr{itelot e ~esto izlo`en na razni opasnosti koi mo`at da dovedat do povredi, zaboluvawa ili do smrtni slu~ai. Nesre}ite na rabota i profesionalnite zaboluvawa predizvikuvaat negativni ekonomski efekti- sni`uvawe na stepenot na produktivnost, zgolemuvawe na materijalnite zagubi i smaluvawe na dobivkata, a imaat i socijalni posledici za samiot rabotnik. Zaradi toa, vo pretprijatieto treba da se obezbedi racionalna organizacija na za{tita pri rabota. Ova e osobeno va`no vo pretprijatijata od grankite i dejnostite koi se karakteristi~ni po te{ki uslovi za rabota i golem broj nesre}i koi vo niv se slu~uvaat. Za{titata na rabota se ostvaruva so primena na soodvetni organizacioni merki ~ij obem i karakter zavisat od niza specifi~ni uslovi vo koi se odviva procesot na trudot. Toa se vsu{nost sistem na merki koi se prezemaat so cel za obezbeduvawe na povolni rabotni uslovi, odnosno so cel za spre~uvawe i eliminirawe na potencijalnite opasnosti koi go zagrozuvaat izvr{itelot na negovoto rabotno mesto. Naj~esti pri~ini koi doveduvaat do nesre}i pri rabota i profesionalni zaboluvawa se : nedovolnata stru~nost na rabotnikot, neurednosta i nedisciplinata na rabotnikot, zamorot na rabotnikot, razni fizi~ki nedostatoci, a osobeno

112

smaluvawe na funkcionalnosta na oddelni setila, psihomotornite reakcii (bavnost pri reagirawe, neopitnost i nepodvi`nost), emocionalnata konstitucija na rabotnikot, stepenot na inteligencija i dr. Spored karakterot na organizacionite merki koi se prezemaat so cel za za{tita na rabotnata sila i spored faktorite protiv koi tie merki se sproveduvaat, se razlikuvaat : tehni~ka, higienska i medicinska za{tita. Tehni~kata za{tita gi opfa}a site merki od tehni~ka i obrazovna priroda ~ija cel e spre~uvawe na nesre}ite pri rabota i profesionalnite zaboluvawa do koi doa|a poradi kontaktot na rabotnikot so sredstvata i predmetite na rabota. Merki na tehni~ka za{tita se : - merki ko se odnesuvaat na obezbeduvawe na sredstvata za rabota na na~in da se otstrani ili smali rizikot za nesre}a ili zaboluvawe i gi opfa}aat site sredstva za rabota ( zgradi, uredi, ma{ini i alati). - merki so koi neposredno se {titi teloto na rabotnikot, - merki so koi se obezbeduva pravilna postapka so sredstvata za proizvodstvo, so {to se izbegnuvaat gr{kite pri rabotata koi mo`at da imaat za posledica nesre}a ili pojava na profesionalna bolest. Higienskata za{tita gi opfa}a merkite na higiena so koi treba da se za{titi zdravjeto na rabotnikot i da se otstranat pri~inite na mo`ni zaboluvawa na koi se izlo`eni rabotnicite nezavisno od prirodata na nivnata rabota. Tie merki se merki na op{ta higiena i merki na li~na higiena. Me|u merkite na op{ta higiena se : - obezbeduvawe na higienski uslovi vo rabotilnicite ( ~ist vozduh, provetruvawe, temperatura, vla`nost, osvetluvawe, otsustvo na buka, vozdu{en pritisok i vibracii koi se prenesuvaat na teloto na rabotnikot), - odr`uvawe na ~istotata vo rabotilnicite i site drugi prostorii vo koi rabotnicite doa|aat ( kujni, restorani , bawi, Vc-a i sl. Me|u merkite na li~na higiena koi mo`e pretprijatieto da gi organizira se : - ureduvawe na garderobite vo koi rabotnicite gi ostavaat svoite gra|anski odela i gi zemaat rabotnite odela, - ureduvawe na bawite so dovolen broj tu{evi i lavaboa,

113

- obrazovanie na rabotnicite vo pogled na zna~eweto na li~nata higiena i sproveduvaweto na merkite koi taa gi bara. Medicinskata za{tita pretstavuva merki na medicinska preventiva i medicinska pomo{ koi se pru`aat na rabotnicite vo ramkite na organizacionite merki na pretprijatieto ili vo zavisnost od niv. Tie merki glavno se: lekarski pregledi, prva pomo{ za koja se osposobuvaat rabotnicite i lekarskata pomo{. Za dobra organizacija na za{tita pri rabota zainteresirani se pred sé samite rabotnici, a i pretprijatieto i dr`avata. Dr`avata u~estvuva vo organizacijata na za{titata pri rabota preku propisite za merkite koi pretprijatieto mora da gi prezeme so cel za za{tita na rabotnata sila i preku gri`ata tie propisi da se po~ituvaat ( inspekcii i sl). Pretprijatieto vo oblasta na za{titata na rabotnata sila ima slo`ena i odgovorna zada~a. Toa e dol`no da se gri`i vo svoeto rabotewe da gi ostvari i sprovede site merki na higieno-tehni~ka za{tita na rabotnicite pri rabota koi se propi{ani od strana na dr`avnite organi. Sproveduvaweto na tie merki bara nabavka na soodvetni uredi, aparati i instalacii, i niza organizacioni merki so koi se obezbeduva efikasna primena na raspolo`livite sredstva za za{tita. Rabotnicite pak , od svoja strana, treba da gi po~ituvaat propi{anite merki za za{tita.

114

4 .ORGANIZACIJA NA ODDELNITE FUNKCII VO PRETPRIJATIETO Celokupniot proces na rabota vo edno pretprijatie mo`e da se podeli na dve osnovni fazi ili grupi raboti i toa : 78) - donesuvawe odluka za toa {to treba da se napravi i na koj na~in treba da se izvr{i rabotata, i - neposredno izvr{uvawe na procesot na rabotata t.e. izvr{uvawe na rabotata vo materijalno-tehni~ka smisla. Prvata faza mo`e da se ras~leni na dve potfazi i toa : - koncepcija- cel {to treba da se postigne, i - na~in na koj treba da se postigne taa cel. Od druga strana, ako zememe vo predvid deka poimot funkcija ozna~uva " zbir na srodni i povrzani raboti vo pretprijatieto so koi najprakti~no se ostvaruvaat poedine~ni zada~i"79), toga{ pogore izdvoenite grupi raboti mo`eme da gi ozna~ime kako tri oddelni funkcii vo pretprijatieto. Prvata, t.e. opredeluvaweto na celta {to treba da se ostvari ja pretstavuva funkcijata upravuvawe, na~inot na koj treba da se ostvari celta ja pretstavuva funkcijata rakovodewe i neposrednoto izvr{uvawe e treta funkcija koja e jasna sama po sebe. 80)
78 )

Axi Mitreski Ko~o, " Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud", Zavod za unapreduvawe na stopanstvoto na SRM, Skopje, 1978 g., str . 450. 79 ) [tambuk M., " Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu", Zagreb, 1974 g., str.95 80 ) Brojni avtori od oblasta na organizacijata na pretprijatieto vo zavisnost od priodot razli~no gi klasificiraat funkciite vo pretprijatieto. Taka spored Anri Fajol (Spored Axi Mitreski Ko~o, cit. delo, str. 39. ) site raboti na pretprijatieto mo`at da se grupiraat vo {est tipski funkcii i toa: tehni~ka, komercijalna, finansiska, funkcija za bezbednost na imotot na pretprijatieto i personalot, smetkovodstvena funkcija i administrativna funkcija. Henri Ford pak organizacijata ja karakterizira so ~etiri funkcii i

115

Funkciite upravuvawe, rakovodewe i izvr{uvawe pretstavuvaat t.n. osnovni funkcii. Vo zavisnost od vidot i opsegot na rabotite funkcijata izvr{uvawe se deli na niza drugi podfunkcii koi mo`at da se podelat na stru~ni ( {tabni) funkcii i delovni funkcii.

1. ORGANIZACIJA NA UPRAVUVAWETO Upravuvaweto kako funkcija vo pretprijatieto se sostoi glavno vo donesuvawe odluki za osnovnite pra{awa od ekonomikata, raboteweto i organizacijata na pretprijatieto. Vsu{nost, toa e postavuvawe na pravcite na ekonomskata politika na pretprijatieto, odnosno opredeluvawe na generalna linija za natamo{en stopansko-organizacionen razvitok na pretprijatieto. 81)
toa : planirawe, organizirawe, izvr{uvawe i kontrola. Spored Z. Vajner postojat funkcijata na planirawe, priprema, izvr{uvawe i kontrola (Z. Vajner, “ Principi organizacije i poslovawa poduze}a”, Poqoprivredni nakladni zavod, Zagreb, 1955, str.231.). M. Dautovi} spomenuva finansiska, nabavna, proizvodna i proda`na funkcija (M.Dautovi}, “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1965 god., str. 60.), a V.De{i} planska, tehni~ka, kadrovska, komercijalna, finansiska, smetkovodstvena, administrativno-regulatorna i funkcija za za{tita na lu|eto i okolinata i unapreduvawe (V.De{i}, “ Metode nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga, Beograd, 1966 god., str.276-298.). 81 ) Vo tesna vrska so upravuvaweto i rakovodeweto e pretpriema{tvoto. Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski, naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva pretpriema~ot. Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na stopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost. Toj samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi izvr{iteli. So pretpriema{tvoto e svrzana i sopstvenosta. Sopstvenikot e nositel na upravuvaweto i interesot koj go ostvaruva preku menaxmentot. Menaxmentot zna~i se javuva kako realizator na osnovniot interes na sopstvenikot, no i kako kreativen i operativen del na pretprijatieto. Menaxmentot se javuva kako izraz na upravuvaweto i rakovodeweto so

116

Upravuvaweto ne se vpu{ta vo podrobna razrabotka na svoite odluki, tuku se ograni~uva edinstveno na donesuvawe na odluki, na davawe nasoki. Upravata go postavuva programot na rabotata koj dava odgovor na pra{aweto : {to treba da se postigne. 82 ) Site raboti na funkcijata na upravuvaweto mo`at da se grupiraat vo ~etiri grupi i toa : odreduvawe na celta, odlu~uvawe za toa {to treba da se raboti za da se postigne taa cel, odreduvawe uslovi pod koi }e se ostvaruva celta i odreduvawe principi, uslovi i na~ini na raspredelba na dobivkata. Konkretno, vo domenot na funkcijata na upravuvaweto spa|aat odlukite za vidot i obemot na proizvodite, nivniot kvalitet i asortiman, davawe nasoki vo pogled na nabavkite i proda`bata na sopstveniot proizvod, davawe nasoki za kvalitetot i strukturata na rabotnata sila, re{avawe na vnatre{nite odnosi vo pretprijatieto, kako i re{avawe vo pogled na organizacionite merki. Osnov za upravuvawe e sopstvenosta nad kapitalot, odnosno sredstvata za proizvodstvo. Toa gi odreduva i nositelite na upravuvawe so pretprijatieto. Vo uslovi na privatna sopstvenost so pretprijatieto upravuva sopstvenikot na pretprijatieto. Toa mo`e da bide individualen sopstvenik, ortaci, akcioneri ili dr`avata. Ako e toa individualen sopstvenik toga{ toj kako poedinec upravuva so pretprijatieto bez ogled dali rakovodeweto so rabotite na pretprijatieto go ima prepu{teno na eden direktor ili ne. Ako se sopstvenicite na kapitalot ortaci toga{ tie zaedni~ki kako kolegijalno telo upravuvaat so pretprijatieto. Dokolku pak sopstvenicite se akcioneri,
pretprijatieto bez ogled dali samiot sopstvenik se javuva kako menaxer ili toa go vr{i nekoj drug za nego. (Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “, Dubrovnik, 1993 god., str.78.). Vo prethodniot sistem na op{testvena sopstvenost kaj nas ima{e dosta ograni~uvawa za deluvawe na vistinskite obele`ja na pretpriema{tvoto i pretpriema~ite koi ograni~uvawa doa|aa pred sé od nadvor (dr`avata, politikata, nerazvien pazar, nasledstvo, kultura i sl.). 82 ) Vo zapadniot svet se razlikuvaat poimite " administration" vo vid na upravuvawe, davawe na op{ti nasoki na deluvaweto i organizacijata na pretprijatieto, t.e. vo vid na postavuvawe na op{tata ekonomska, socijalna i druga politika na pretprijatieto , i " management" ( menaxment) vo vid na rakovodewe t.e. davawe nasoki za izvr{uvawe.

117

toga{ nositel na funkcijata na upravuvawe e sobirot na akcioneri koj bira svoi organi na upravuvawe- upraven i nadzoren odbor. I na kraj, dokolku e sopstvenik dr`avata, taa upravuva so pretprijatieto preku svoj organ bilo da e toa postaven upraven odbor ili eden nejzin ~inovnik na kogo mu e dovereno upravuvaweto. Vo pove}eto od zapadnite zemji postoi i u~estvo na rabotnicite vo upravuvaweto preku rabotni~ki ( me{oviti) odbori. Ovie odbori imaat odredeni prava pri donesuvaweto na odlukite vo ramkite na funkcijata upravuvawe. Tie prava vo sekoja pooddelna zemja se poinakvi . Glavno pove}e se dvi`at vo ramkite na rakovodeweto otkolku vo upravuvaweto i se odnesuvaat obi~no na problemite od organizacijata na rabotata i proizvodstvoto, merkite za postignuvawe na pogolema produktivnost, rabotnata disciplina, uslovite za rabota, stru~noto osposobuvawe na rabotnicite, spre~uvawe na nesre}ni slu~ai i merki za podignuvawe na ekonomi~nosta, pred sé so podobruvawe na koristeweto na ma{inite i materijalite. Celta na upravuvaweto e ostvaruvawe na interesite na pretprijatieto, odnosno na sopstvenicite , a toa e ostvaruvawe na {to pogolema dobivka.

2.RAKOVODNA

FUNKCIJA

2.1.Op{to za rakovodnata funkcija Za razlika od upravuvaweto, rakovodeweto se sostoi vo perfektuirawe na zada~ite i na~inot na nivno izvr{uvawe, odnosno toa se site raboti koi go vklu~uvaat postavuvawetorazrabotkata na merkite za pravilno izvr{uvawe na zada~ite, kako i gri`ata za pravilnosta, to~nosta i blagovremenosta na konkretnite merki. Rakovodstvoto go postavuva planot na rabota koj dava odgovor na pra{aweto kako }e se postigne celta koja e postavena so programot donesen od upravuvaweto. Za razlika od programata koja ja dava{e zamislenata cel 118

( koncepcija) planot ja pretstavuva konkretnata rabotna postapka. Konkretno funkcijata na rakovodewe opfa}a : konkretizirawe na rabotite vo pogled na pazarot na nabavka i proda`ba, rabotite vo pogled na kvalitetot i koli~inite na proizvodite i uslugite, rabotite vo pogled na vnatre{nata organizacija i sl. Izvr{uvaweto na rakovodnata funkcija t.e. vodeweto na rabotite na pretprijatieto sopstvenikot go doveruva na eden ili pove}e stru~no osposobeni lica-direktor na pretprijatieto. Direktorot e glaven menaxer na pretprijatieto. Toj ja naso~uva celokupnata aktivnost na pretprijatieto, go koordinira poniskiot ( operativen) menaxment (rakovoditelite{efovite), go pretstavuva pretprijatieto i go povrzuva so nadvore{niot svet. Toj zaedno so sopstvenikot ja utvrduva strategijata na rabotewe na pretprijatieto i se gri`i za nejzina realizacija. Operativniot ( poniskiot) menaxmentgo so~inuvaat rakovoditelite ( {efovite) na organizacionite edinici na pretprijatieto. Tie go vodat , naso~uvaat i kontroliraat proizvodstvoto vo svoite edinici. Vo direktna sorabotka so rabotnicite gi re{avaat tekovnite problemi i im davaat pomo{ vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite raboti. Sekoja stopanska granka ima svoi specifi~nosti vo pogled na strukturata na vlo`eniot kapital, strukturata na kadri, programot na proizvodstvo, pazarot, tehnologijata koja se primenuva i sl. Ottamu postojat i razliki vo op{tite principi na organizacija i realizacija na zada~ite, a i vo menaxmentot. Vo razni granki se primenuvaat razli~ni modeli, principi i tehnika na rakovodewe i upravuvawe. Razlikite vo menaxmentot proizleguvaat od niza faktori koi go odreduvaat samoto pretprijatie i negovata celokupna organizaciona struktura. Tuka se pravnite i ekonomskite normi, kulturnoto i istoriskoto nasledstvo, verskata pripadnost, pazarot , strukturata na kapitalot i sopstvenosta, tehni~koto znaewe i op{toto obrazovanie. 2.2. Sistemi, metodi i sredstva na rakovodewe

119

Rakovodnata funkcija se javuva sekade kade dve ili pove}e lica vr{at oddelni operacii od eden raboten proces. Vo takvi uslovi rakovodnata funkcija obezbeduva edinstvo na akciite za ostvaruvawe na celite i zada~ite na pretprijatieto. Vo pogolemite pretprijatija rakovodnata funkcija mora da e soodvetno organizirana bidej}i tuka se raboti za razviena podelba na trudot i za golem broj rabotni operacii.
83)

Tuka ovaa funkcija se izvr{uva po odreden sistem. Vo naukata i praksata poznati se pove}e takvi sistemi, no naj~esto primenuvani se liniskiot, funkcionalniot i linisko{tabniot sistem.84) - liniskiot sistem se temeli na odgovornosta na sekoj izvr{itel na zada~a na eden rakovoditel. Naredbite odat neposredno i se prenesuvaat od pogolemiot organ kon poniskiot. - Funkcionalniot sistem se temeli na podelba na ovlastuvawata i odgovornosta po funkcii. Ovdeka oddelen rakovoditel ili izvr{itel ne gi prima naredbite samo od liniski (hierarhiski) nadredeniot rakovoditel, tuku od pogolem broj rakovoditeli koi se specijalisti sekoj za soodveten vid rabota. - Linisko-{tabniot sistem pretstavuva kombinacija na prethodnite dva sistemi. Ovde rakovoditelot ima po nekolku sovetnici ili specijalisti-pomo{nici koi se stru~waci za odreden vid rabota. Tie so~inuvaat eden vid {tab so koj rakovoditelot se sovetuva i gi priprema nalozite. Sekoj od spomenatite sistemi ima svoi pozitivni i svoi negativni strani. Kaj malite pretprijatija pak naj~esto organizacijata se prilagoduva kon konkretnite mo`nosti i celi

83

I sovremenite uslovi na rabotewe se ograni~uva~ki faktor za neposredno rakovodewe od strana na sopstvenikot na kapitalot. Uslovite se komplicirani i baraat stru~no vodewe na pretprijatieto, a taa sposobnost vo najgolem broj slu~ai sopstvenicite na kapitalot ja nemaat. Zatoa tie anga`iraat stru~waci-menaxeri osposobeni kako za rabotewe so celoto pretprijatie taka i za vodewe na oddelnite negovi sektorski funkcii i rakovodewe so osnovnite organi (organizacioni edinici ) koi go so~inuvaat pretprijatieto. 84 ) Borkovi} V., Koba{i} A., cit. delo, str. 81.

)

120

taka {to skoro nikoga{ ne ja gradat organizacijata spored nekoj od sistemite. Vo sekoj od sistemite na rakovodewe se primenuva i po nekoja metoda na rakovodewe. Toa pretstavuva na~in na koj rakovoditelot se odnesuva kon ~lenovite na negovata grupa. Vo taa smisla rakovodeweto mo`e da bide orientirano kon lu|eto , kon rabotata ili pak kombinirano. Vo zavisnost od osobinite na rakovoditelot pak rakovodeweto mo`e da bide avtokratsko, demokratsko i spored metodata na individualna sloboda.85) -Kaj avtokratskata metoda imame naglasena podredenost na poniskite sprema povisokite rakovoditeli, a izvr{itelite na neposredniot rakovoditel. Pri toa nema sorabotka i sovetuvawe so sorabotnicite. - Kaj demokratskata metoda pak, namesto nametnat avtoritet imame dogovarawe, sorabotka i sovetuvawe {to podrazbira i kooperativen rakovoditel. - Metodata na individualna sloboda e ~ista sprotivnost na avtokratskata metoda bidej}i se temeli na slobodata na izvr{itelite rabotata da ja izvr{at na na~in za koj smetaat deka e najpogoden. Metodite na rakovodewe vo edno pretprijatie ne se odnapred odredeni, tuku zavisat od individualniot sostav na rakovoditelot-menaxer i se razvivaat spontano. Za sproveduvawe na rakovodeweto kako sredstva se koristat strukturniot plan, organizacionite upatstva, planot na zada~i i nalozite na rakovoditelite. Vo strukturniot plan se razgrani~uvaat nadle`nostite i odgovornostite na poedincite, se dava opis na nivnite zada~i i me|usebni odnosi. So upatstvata se reguliraat sprotivnostite koi bi mo`ele da nastanat me|u rakovoditelite. Vo planot na zada~i se naveduvaat site zada~i po nositeli i vreme na izvr{uvawe , a dodeka so nalozite ( pismeni ili usmeni) se vr{i prenos na zada~ite kon izvr{itelite. Rakovodeweto se ostvaruva niz tri fazi i toa priprema, izvr{uvawe i kontrola. Vo prvata faza se vr{i koncipirawe i formulirawe na zada~ite, vo vtorata se izdavaat nalozi na
85 )

Isto, str. 81.

121

izvr{itelite i se vr{i koordinacija , a dodeka tretata faza se vr{i dopolnitelno, no i za vreme na izvr{uvaweto. Rakovodeweto vo pretprijatijata se ostvaruva na pove}e nivoa. Kolku nivoa i rakovodni rabotni mesta }e ima zavisi od goleminata i organizacionata struktura na pretprijatieto. Taka, ako pretprijatieto se nao|a vo sostav na nekoe pretprijatie so pove}e edinici, toga{ imame dve nivoa od koi prvoto nivo na rakovodewe se odnesuva na rakovodeweto so pretprijatieto, a vtoroto nivo na rakovodeweto so soodvetnata edinica. Prvoto nivo go so~inuvaat rakovodnite lica vo menaxmentot na pretprijatieto, a drugoto nivo go so~inuvaat rakovodnite lica vo menaxmentot na edinicata. I za ednoto i za drugoto nivo mo`e da se izgradi rakovodna piramida kade na vrvot e direktorot ( menaxerot) na pretprijatieto, na prvata stepenica od vrvot rakovoditelite na oddelnite funkcii ili sektori, a na vtorata rakovoditelite na slu`bite vnatre vo oddelnite sektori, pa sledat poniskite rakovoditeli itn.

2.3. Delovna politika na pretprijatieto Od golemo zna~ewe za uspe{nosta vo raboteweto na pretprijatieto e i delovnata politika 86) koja ja vodi soodvetnoto pretprijatie. Pod delovna politika na pretprijatieto se podrazbira izbor i odreduvawe celi i zada~i koi treba da se ostvarat vo odreden vremenski period, kako i odreduvawe na na~inite i sredstvata potrebni za ostvaruvawe na postavenite celi i zada~i.87 ) Spored D. Gorupi} 88) ” delovnata politika opfa}a izbor i odreduvawe koncepcii i celi koi pretprijatieto saka da gi postigne vo odreden period na vreme, odreduvawe na
86 )

Zborot politika poteknuva od gr~kiot zbor politikos i zna~i “ javen, odnosno dr`aven interes ”. 87 ) [tambuk M., cit. delo, str. 188. 88 ) Drago Gorupi}, “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963, str.14.

122

na~inite i sredstvata za nivno ostvaruvawe i organizacija i kontrola na nejzinata realizacija.” Spored A. Jelavi} i dr. 89) pod delovna politika na pretprijatieto se podrazbira “ zbir na odluki so koi toa gi utvrduva svoite celi i odluki so koi gi utvrduva merkite koi se potrebni tie celi da bidat ostvareni.” Spored I. Turk 90) “ delovnata politika se zanimava so postavuvawe celi i odreduvawe na~ini i sredstva za nivno postignuvawe.” Spored toa mo`eme da zaklu~ime deka sekoe pretprijatie so svojata delovna politika : - gi utvrduva celite koi saka da gi postigne kako izraz na svoite interesi, - gi utvrduva merkite koi treba da se prezemat za ostvaruvawe na tie celi, i - donesuva odluki za na~inot na deluvawe so cel za sproveduvawe na utvrdenite merki. Delovnata politika na pretprijatijata gi opfa}a politikata na izbor i kvalitet na proizvodite i uslugite ( predmet i na~in na rabota), politikata na nabavka i obezbeduvawe so potrebni surovini i materijali, politikata na proda`ba i proda`ni ceni, politikata na finansirawe i investirawe, politikata na sredstvata, personalnata i kadrovskata politika, politikata na raspredelbata i platite na rabotnicite. Seto toa zna~i deka so delovnata politika se odreduva delovnata orientacija na oddelnoto pretprijatie i osnovnite pravci na negoviot razvitok i dvi`ewe na negovoto rabotewe. Stanuva zbor zna~i, za odluki od najgolemo zna~ewe za pretprijatieto. Takvoto zna~ewe na ovie odluki pak ja nalaga potrebata delovnata politika da ja utvrduva i vodi onoj {to upravuva so pretprijatieto, a toa e negoviot sopstvenik , odnosno sopstvenici preku organite na upravuvawe kako {to e upravniot odbor, sobranieto na akcionerite i sl. Vsu{nost, donesuvaweto na delovnata politika organite na upravuvawe go vr{at vrz osnova na predlogot na
89 ) 90 )

A. Jelavi} i dr., cit. delo, str.242. Ivan Turk, “ Ekonomika poduze}a ”, 1970 god., str. 283.

123

rakovodniot organ. Nemu pak ovoj predlog mu go pripremaat stru~nite slu`bi od negoviot {tab. Celta na delovnata politika na pretprijatieto e da se obezbedi traen opstanok i postojan razvoj na pretprijatieto, da se ostvaruvaat {to podobri rezultati vo pogled na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto, da se postigne {to pogolem vkupen prihod i profit. Delovnata politika doa|a do izraz vo planovite, odlukite i merkite na organite na upravuvawe i vo sproveduvaweto na tie planovi i odluki. Pri formiraweto, odnosno vodeweto na delovnata politika na pretprijatieto vlijaat odredeni faktori koi mo`at da bidat vnatre{ni ili nadvore{ni. Pova`ni nadvore{ni faktori se : prirodnite uslovi, razvojot na naukata i tehnikata, op{testveno-ekonomskiot sistem, pazarot i dr. Pova`ni vnatre{ni faktori pak se : izborot na dejnosta i delovnata orientacija ( predmetot na rabotewe), izborot na lokacijata, sostavot na sredstvata, vnatre{nata organizacija, sostavot na vrabotenite i sl. Delovnata politika mo`eme da ja podelime spored tri kriteriumi i toa : spored toa dali se odnesuva za raboteweto vnatre vo pretprijatieto ili ne, spored vremeto za koe se odnesuva i spored sodr`inata. 1. Spored toa dali se odnesuva na vnatre{noto rabotewe vo pretprijatieto ili ne taa se deli na vnatre{na (uslugi, sredstva, kadri i sl.) i nadvore{na ( proda`ba, nabavka, pazar, ceni, finansirawe i sl.) , 2.Spored vremenskiot aspekt delovnata politika mo`eme da ja podelime na dolgoro~na, kratkoro~na i srednoro~na delovna politika. Dolgoro~nata delovna politika gi odreduva celite i zada~ite za ~ie ostvaruvawe e potrebno podolgo vreme. Takvi celi se razvojnite celi taka {to so dolgoro~nata delovna politika se definira obemot na razvoj ( kvantitativen rast na kapacitetite i proizvodstvoto), no i tempoto na razvoj (pobaven ili pobrz, kontinuiran ili postapen ili povremeno skokovit) do poslednata cel. Dolgoro~nata delovna politika se donesuva vo eden moment i spored uslovite koi vo toj moment postoele. Taa

124

treba razvojot da go prisposobi so op{tite dvi`ewa na naukata, tehnikata i tehnologijata i so razvitokot na potrebite na pazarot. Dolgoro~nata politika mora da gi ima vo predvid promenite koi }e dojdat do izraz vo dolgoro~niot razvitok. Zaradi toa, dolgoro~nata delovna politika sekoga{ e ramkovna i treba da predvidi alternativni re{enija i mo`nosti za eventualno prisposobuvawe kon podrugi uslovi. Dolgoro~nata delovna politika ima strate{ki karakter i e naso~ena sekoga{ kon osnovnite celi na pretprijatieto. Kratkoro~nata delovna politika gi odreduva celite i zada~ite koi treba da se izvr{at vo pokratok vremenski period. Odlukite na kratkoro~nata delovna politika naj~esto imaat operativen karakter i nivnata trajnost e ograni~ena so trajnosta na uslovite zaradi koi soodvetnite odluki se doneseni. Vakvi odluki mo`at da bidat odlukite vo vrska so : usoglasuvaweto na nedovolnoto proizvodstvo so zgolemenata pobaruva~ka ( voveduvawe na pove}e smeni, sorabotka so kooperanti, i sl.) , pottiknuvawe na nedovolnata proda`ba ( so politikata na sni`uvawe na cenite, so politikata na proda`ba na kredit, so politikata na ekonomska propaganda i sl.), politikata na diferencirawe na cenite zavisno od sezonata itn. Srednoro~nata delovna politika proizleguva od dolgoro~nata delovna politika. Vo teorijata i praksata ne e definiran vremenskiot period koj se smeta za srednoro~en taka {to toj period go odreduva sekoe pretprijatie za sebe vo zavisnost od nekoi za nego zna~ajni vremenski periodi ( kako na pr. periodot na izgradba na novite kapaciteti do nivnoto stavawe vo pogon posle {to pretprijatieto }e bide vo zna~itelno poinakva situacija na pazarot i posle {to }e vodi zna~itelno poinakva delovna politika). Odlukite koi se donesuvaat vo ramkite na srednoro~nata delovna politika se od takti~ki karakter i treba da bidat vo funkcija na dolgoro~nata delovna politika. Dokolku pretprijatieto donese svoja srednoro~na delovna politika, toga{ taa e osnova za site odluki i merki koi ja so~inuvaat kratkoro~nata delovna politika. 3.Spored sodr`inata delovnata politika se deli na op{ta i pove}e posebni politiki.

125

Op{tata delovna politika go opfa}a celokupnoto rabotewe na pretprijatieto. Posebnite politiki pak pojduvaat od nea i vo nejzinite ramki podlboko go posmatraat odreden segment i odreduvaat merki za ostvaruvawe na op{tite interesi na pretprijatieto vo oddelnite delovi od negovoto rabotewe. Posebnite politiki se utvrduvaat i vodat mnogu ~esto za sekoja od osnovnite funkcii na pretprijatieto. Taka mo`eme da zboruvame za politika na proizvodstvo ( proizvodna politika), nabavna politika , proda`na politika itn. No ima i mislewa deka podelbata na posebnite politiki po funkcii ne e dovolna za da gi opfati potrebite i interesite na celokupnoto rabotewe na pretprijatieto i negoviot iden razvoj. Vo taa smisla spored A. Jelavi} i dr.91), mo`eme da razlikuvame : razvojna, proizvodna, pazarna, finansiska i kadrovska politika. Vo ramkite na vakvite politiki mo`no e i natamo{no ras~lenuvawe. Razvojnata politika pretstavuva zbir na site odluki koi gi donesuva edno pretprijatie vo vrska so svojot kvantitativen i kvalitativen razvoj so koj saka da ja zadr`i i zajakne svojata polo`ba na pazarot i svojot udel vo zadovoluvaweto na potrebite na pazarot. Taa mo`e da se odnesuva na razvoj na proizvodot, razvoj na kapacitetite, razvoj na organizacijata itn. Proizvodnata politika gi utvrduva celite i zada~ite vo proizvodnata funkcija, odnosno vo funkcijata koja ja izvr{uva osnovnata dejnost na pretprijatieto. ( trgovija, soobra}aj, grade`ni{tvo i sl). I dodeka razvojnata politika go re{ava{e izborot na dejnosta i razvojot na proizvodnata programa, proizvodnata politika ja re{ava {irinata na proizvodniot program, na~inot na organizirawe na proizvodstvoto ( maloserisko, golemoserisko i sl.) , izvr{uvawe na proizvodstvoto so sopstveni sili ili vo sorabotka so drugi itn. Pazarnata politika gi sodr`i odlukite i merkite koi se donesuvaat so cel za poefikasen nastap na pretprijatieto na pazarot. Ovdeka mo`eme da zboruvame kako za proda`na taka i za nabavna politika. Proda`nata politika gi opfa}a odlukite vo vrska so istra`uvaweto na pazarot, propagandata, distribucijata
91 )

A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 244.

126

politika na proda`nite ceni, potoa organizacijata na proda`nata funkcija, odnosot na proda`nata funkcija so drugite funkcii vo pretprijatieto, magacioniraweto itn. Nabavnata politika gi odreduva celite i na~inite na ostvaruvawe na materijalnoto snabduvawe na pretprijatieto. Nabavnata politika gi opfa}a podra~jata na istra`uvawe na pazarot na nabavka, kontakti so pazarot, izbor na pati{ta i na~ini na nabavka, politika na prevoz na nabavenata stoka, uslovi na nabavka, ceni na nabavka, finansirawe na nabavkata, a isto taka i organizacijata na nabavnata funkcija i nejzinite odnosi so site drugi funkcii vo pretprijatieto. Finansiskata politika pretstavuva zbir na odluki i merki koi go naso~uvaat i re{avaat finansiraweto na raboteweto na pretprijatieto. Taa ja opfa}a politikata na obezbeduvawe na finansiski sredstva, politikata na racionalno koristewe na finansiskite sredstva, politikata na likvidnost i solventnost, politikata na naplata na pobaruvawata i pla}awe na obvrskite i sl. Kadrovskata politika ja sodr`i politikata na pribavuvawe kadri za tekovnoto rabotewe, no i planiraweto na kadri za idniot razvoj na pretprijatieto. Razvojot na pretprijatieto ne pretstavuva samo zgolemuvawe na proizvodstvoto i za toa potrebna koli~ina na trud, tuku toj nosi i tehnolo{ki promeni koi baraat i prestruktuirawe na rabotnata sila. Kadrovskata politika go opfa}a zna~i ne samo planiraweto na kadrite, tuku i planiraweto na promenite vo strukturata na kadrite, politikata na stru~no usovr{uvawe i osposobuvawe i sl. Kadrovskata politika gi re{ava i site merki potrebni za priem na novi rabotnici, nivnoto rasporeduvawe na rabotni mesta i voveduvaweto vo rabotniot proces. Delovnata politika na pretprijatieto mora da bide vo soglasnost so op{tata ekonomska politika na zemjata.

2.4. Proces na donesuvawe odluki Za ostvaruvawe na celite, odnosno rezultatite postojat pove}e mo`ni odluki. Me|u niv treba da se odbere taa koja

127

dava najdobar rezultat , t.e. optimalnata odluka. Donesuvaweto na optimalnata odluka pominuva niz proces koj se sostoi od pove}e fazi i toa : utvrduvawe na mo`ni varijanti, analiza na korisnosta na sekoja varijanta i izbor i realizacija na odlukata. Razlikuvame dva vida na odluki i toa delovno politi~ki i stru~no tehni~ki. Delovno politi~kite odluki t.e. odlukite so ~ija pomo{ se formira i sproveduva delovnata politika gi donesuvaat organite na upravuvawe ( sobranieto i upravniot odbor). Tehni~kite ili operativni odluki se odnesuvaat na stru~noto sproveduvawe na delovnata politika sodr`ana vo delovno politi~kite odluki na organite na upravuvawe. Ovie odluki gi donesuvaat direktorot na pretprijatieto, direktorite na sektorite, rakovoditelite na slu`bite, rakovoditelite na rabotnite edinici. Odlukite koi gi donesuvaat rakovoditelite na slu`bite i rabotnite edinici se odnesuvaat na konkretna primena na raboti koi se odnapred utvrdeni so tehni~ki i pravni propisi, so tehnolo{kiot proces i so organizacijata na rabota. Odlukite na organite na upravuvawe ( strategiski i takti~ki) koi imaat naso~uva~ki karakter , a i nivnata razrabotka po pat na stru~no tehni~kite odluki {to ima operativen karakter moraat da bidat rezultat na predviduvawe. Predviduvaweto na idninata spa|a vo funkcijata planirawe i zapo~nuva so ispituvawe na faktorite koi se odnesuvaat na postavenite celi i nivnoto konkretizirawe i sproveduvawe vo `ivot. Vsu{nost , predviduvaweto se sostoi vo toa odnapred da se sogledaat nastanite i pojavite od koi poa|a planiraweto. Toj proces opfa}a : ispituvawe na dosega{niot razvoj i sega{nata sostojba, analiza na sobranite podatoci i prognoza na tekot na idniot razvoj ( pravecot i tempoto) na pojavata. 3. IZVR[NI FUNKCII

128

Izvr{uvaweto e vr{ewe na onie aktivnosti so koi neposredno se izvr{uva zada~ata na pretprijatieto i se ostvaruva negovata cel. Bitna karakteristika na izvr{nite funkcii e neposrednoto izvr{uvawe na zada~ata, odnosno izvr{uvaweto ne se prenesuva i ne mo`e da se prenese na drug. Preku procesot na organizirawe na izvr{nata funkcija se doa|a do vospostavuvawe na soodvetna organizaciona struktura na pretprijatieto za {to ve}e govorevme. Izvr{ni funkcii se {tabnite i delovnite funkcii . [tabni (stru~ni) funkcii se : planiraweto, pripremata, organizacijata, evidencijata, analizata i kontrolata. Delovni funkci pak se : proizvodnata funkcija, komercijalnata, finansiskata, kadrovskata i op{tite raboti. 3.1. [TABNI FUNKCII 1. FUNKCIJA NA PLANIRAWE Planiraweto pretstavuva kontinuirana aktivnost so koja odnapred se zacrtuvaat celite i zada~ite koi treba da se ostvarat vo idniot period. Toa e konkretizacija na delovnata politika kade kako rezultat se pojavuva akt koj go narekuvame plan. Site stopanski subjekti donesuvaat svoj plan, so kogo gi utvrduvaat svojata delovna i razvojna politika i sredstvata za nivno ostvaruvawe. Vsu{nost, planot ima osnovna uloga vo sekoj sistem , a posebno vo delovnite sitemi kakvi se pretprijatijata. Planot pretstavuva zbir na kompleksni i konkretni akcii i se javuva vo uloga na instrument, sredstvo za ostvaruvawe na delovnata politika na pretprijatieto. Od nego proizleguvaat zada~ite na raboteweto, konkretnata organizacija, konkretniot na~in na kontrola na raboteweto, odnosno ostvaruvaweto na delovnata politika. Planiraweto gi opfa}a rabotite okolu predviduvaweto na idnite zada~i na pretprijatieto i uslovite za nivno ostvaruvawe kako {to se:

129

planiraweto na rezultatite t.e. dobivkata, predviduvawe na vlo`uvawata za ostvaruvawe na tie rezultati, i - odnosite pome|u tie rezultati i vlo`uvawata, so po~ituvawe na osnovniot ekonomski princip na reprodukcijata da se ostvari maksimalen rezultat so minimalni vlo`uvawa. Me|utoa, planiraweto ne e samo izrazuvawe na `elbi koi bi trebalo da se ostvarat vo idnina. Za razlika od predviduvaweto koe pretstavuva pasivno o~ekuvawe na idninata, planiraweto vklu~uva i planirawe na akciite koi treba da se prezemat. Celta na planiraweto e da se utvrdi dolgoro~na politika na razvoj i da se obezbedi najpovolna programa na pretprijatieto. Zaradi toa treba da se poznava pazarot ( nabavkata i proda`bata), da se raspolaga so podatoci za mo`nite kapaciteti i nivnata iskoristenost, za cenite i tro{ocite vo raboteweto, da se imaat vo predvid tehni~kite mo`nosti i potrebite od kadar i sl. Vrz osnova na site predviduvawa se pojavuva planot na pretprijatieto vo koj se : 92) - izvr{eni procenki na potrebite i mo`nostite, - postaveni celite i zada~ite, - utvrden obemot i strukturata na raboteweto, regulirani me|usebnite odnosi vrz ekonomski princip, i - utvrdeni merkite za sproveduvawe na planot. So postavuvaweto na planot na pretprijatieto se dobivaat slednite prednosti : 93 ) - se usoglasuvaat dejnostite na mnogu u~esnici koi me|usebno se povrzani vo toj moment, - se identifikuva predvideniot razvoj, - se vr{i podgotovka za oddelni te{kotii koi mo`at da nastanat, - se namaluvaat neracionalnite akcii vo neo~ekuvanite situacii, -

92 )

P. Dejanovi}, “ Organizacija savremenog preduze}a “, Klio, Beograd, 1994 god., str.97. 93 ) Ja}oski B., “ Marketing “ , NIO Studentski zbor, Skopje, str 212.

130

- se podobruva komunikacijata me|u rakovodniot kadar vo pretprijatieto, - se namaluvaat nesoglasnostite me|u vrabotenite do koi bi do{lo vo slu~aj na podvojuvawe na celite na pretprijatieto i vrabotenite. Planot na pretprijatieto treba da se izraboti kako vkupen plan vo ramkite na kogo se sodr`ani mnogubrojni poedine~ni planovi razli~ni po sodr`ina. Vkupniot plan gi sodr`i celite i podelbata na zada~ite na sostavnite delovi na pretprijatieto (osnovnite organi, slu`bite). Delovite na pretprijatieto svoite zada~i gi razrabotuvaat isto taka planski, koli~inski i tro{kovno . Najva`ni poedine~ni planovi se planot na proda`ba ( realizacija), planot na nabavka, planot na rabotniot proces , planot na rabotna sila, finansiskiot plan i investicioniot plan. So prifa}aweto na marketin{kata koncepcija vo raboteweto, marketing planot stanuva edna od osnovnite komponenti na celosniot plan na pretprijatieto.94 ) Spored Kotler P.95) procesot na planirawe mo`e da se podeli na vrvno planirawe i drugi planirawa koi se vr{at vo ramkite na marketingot. So osnovniot plan treba da se usoglasat planovite na marketingot, finansiraweto i negovoto rabotewe vo proizvodstvenata funkcija, za potrebite na nabavnata funkcija i drugi podra~ja. Planiraweto na marketingot mora da gi sodr`i site elementi, no istovremeno da bide podreden na centralniot plan na pretprijatieto. Spored vremenskiot period za koj se odnesuvaat, planovite mo`at da bidat dolgoro~ni ili perspektivni ( razvojni) i kratkoro~ni ili tekovni.96 ) Dolgoro~noto planirawe se odnesuva za podolg vremenski period ( za 5 i pove}e godini) i so niv se utvrduva dolgoro~nata delovna politika na pretprijatieto. Kratkoro~noto planirawe se odnesuva za pokratok
94 )

Marketing planot mora da go opfati funkcioniraweto na proizvodstvoto so site negovi elementi (obem, asortiman, tehni~ko-tehnolo{ki i pazaren aspekt na proizvodot, kvalitetot itn.), potoa distributivnite kanali so transportot i proda`bata, cenite, turisti~kata propaganda, istra`uvaweto na marketingot, marketing miksot i organizacijata na slu`bata na marketingot. 95 ) Ja}oski B. , cit. delo, str 215. 96 ) [tambuk M., str. 178.

131

vremenski period ( godina ili pomalku) i toa vrz osnova na dolgoro~nite planovi. Kratkoro~nite planovi mo`at da bidat osnovni ( za edna delovna godina) i operativni (za pokratok vremenski period od edna godina, obi~no mesec). Operativniot plan se izrabotuva po oddelnite osnovni organi na pretprijatieto i toj e del od godi{niot plan, no ne 1/12. Ovoj plan vleguva vo sostav na operativnata priprema na osnovnite organi koi gi izvr{uvaat delovnite funkcii. Na primer, operativniot plan na proizvodstvo sodr`i za sekoj proizvod vreme na izrabotka po denovi i termini za po~etok, tek i zavr{etok na rabotata za sekoj proizvod. Toa e plan na organizacijata na proizvodstvoto od kogo se gleda i iskoristenosta na kapacitetot. Pretprijatijata od oddelni stopanski dejnosti gi donesuvaat svoite planovi za periodi koi odgovaraat na specifi~nostite na nivnoto rabotewe. Pri donesuvaweto na planovite pretprijatijata mora da gi zemat vo predvid i donesenata op{ta politika na razvoj i op{tite uslovi na stopanisuvawe, kako i posebnata politika na razvoj i posebnite uslovi na stopanisuvawe i rabotewe na podra~jeto na soodvetnata stopanska dejnost kon koja pripa| a soodvetno pretprijatie. Procesot na planirawe se sostoi od pove}e fazi. Taka marketing planot gi opfa}a slednite fazi:97 ) - utvrduvawe na celite, - presmetka na mo`nostite na pazarot, - utvrduvawe na alternativni strategii na marketingot, - izbor na najcelishodna strategija, - razrabotka na marketing miksot, - sproveduvawe na planot, - sledewe i kontrola na izvr{uvaweto na planot, - prilagoduvawe na planot na nastanatite izmeni. Organizacijata na planskata funkcija ( funkcijata za planirawe) zavisi od deluvaweto na pove}e relevantni faktori kako vnatre{ni taka i nadvore{ni. Vo grupata na nadvore{ni faktori spa|aat nivoto na razvienost na tehnikata i tehnologijata, institucionalnite uslovi i sl. Vo grupata na vnatre{ni faktori pak se goleminata na pretprijatieto, vidot na
97 )

Ja}oski B.,cit. delo, str.213.

132

dejnosta, materijalnite uslovi, kadrovskite mo`nosti, organizacionata koncepcija i sl. Funkcijata za planirawe mo`e da bide formirana kako posebna slu`ba ili sektor, a mo`e da bide i vo sostav na analiti~kata slu`ba ( kako plansko-analiti~ka slu`ba), potoa vo sostav na finansiskiot sektor, vo sostav na slu`bata za istra`uvawe i razvoj ili pak vo sostav na ekonomsko-organizacioniot sektor ( na isto nivo so analiti~kata slu`ba i slu`bata za organizacija).

2. FUNKCIJA NA PRIPREMA Treba da se razlikuvaat stru~na funkcija na priprema i delovna funkcija na priprema.98) Karakter na {tabna funkcija ima samo stru~nata funkcija na priprema. Stru~nata funkcija na priprema ima administrativen karakter i ja pretstavuva tehni~kata priprema. Toa e rabota vrz razrabotka na planovite so cel tie uspe{no da se ostvarat. Ovaa priprema vleguva vo sostav na {tabot na rakovoditelot i toa osnovnata priprema vo sostav na {tabot na direktorot, a mo`e i vo sostav na sektorot za razvoj, a drugata t.n. operativna priprema vo sostav na {tabot na organizacionite edinici ili nivnite delovi ( na primer, vo proizvodstvoto koe mo`e da ima pove}e organizacioni delovi i kade operativnata priprema e vo {tabot na direktorot za proizvodstvo) .
98)

Delovnata funkcija na priprema ima karakter na materijalno obezbeduvawe na proizvodstvoto. Funkcijata za materijalna priprema e delovno izvr{na funkcija so zada~a vo ramkite na sektorite na pretprijatieto materijalno da go obezbedi procesot na proizvodstvo so materijal, alat i oprema i da go servisira proizvodstvoto so odr`uvawe na kapacitetite, izrabotka na alati, energija i transport. Ovdeka vleguva nabavnata slu`ba i pomo{nite servisi : odr`uvawe, alatnica, transport, energetika i elektronski smetkoven centar. Ovaa funkcija na priprema mnogu te{ko mo`e da se konstituira kako poseben sektor zaradi heterogenosta na dejnostite koi ja so~inuvaat. Zatoa taa e delumno locirana vo proizvodstvoto, a delumno vo komercijata. Me|utoa, dokolku ovaa funkcija ima osobeno zna~ewe za pretprijatieto, taa mo`e da se konstituira i kako poseben sektor.

133

Osnovnata tehni~ka priprema ima dolgoro~en karakter i ~esto vo praksata vleguva vo sostav na funkcijata za razvoj ( sektorot za razvoj). Dokolku pak e taa samostojna slu`ba toga{ ima obi~no dve grupi na raboti i toa : grupa na razvojni raboti ( marketing istra`uvawe, ekonomska propaganda i perspektiven plan) i grupa na tehni~ki raboti ( tehnolo{ko biro, konstruktivno biro i proektantsko biro). Operativnata tehni~ka priprema ima tekoven karakter i se organizira po osnovnite organizacioni edinici, odnosno po delovnite funkcii. Nejzina zada~a e da go organizira raboteweto na delovnata funkcija ( proizvodstvoto ). Za ovaa funkcija }e stane pove}e zbor vo ramkite na proizvodnata funkcija.

3. ORGANIZACIONA FUNKCIJA Pravilnoto funkcionirawe i unapreduvaweto na organizacijata pretstavuva konstantna zada~a na pretprijatieto. Organiziraweto podrazbira dve nivoa na aktivnosti i toa : 1. formirawe na organizacija na novo pretprijatie i 2. reorganizacija na ve}e postoe~ko pretprijatie. I vo dvata slu~ai zada~a na organiziraweto e da izvr{i istra`uvawe i da predlo`i takva organizacija koja }e odgovara na stepenot na razvienost na proizvodnite sili, odnosno na nivoto na tehni~ko-tehnolo{kata opremenost na trudot, na stru~nosta na kadrite i na op{testvenite potrebi koi se izrazuvaat na pazarot, a sé so cel za ostvaruvawe na maksimalna dobivka so minimalni vlo`uvawa. Organiziraweto kako proces opfa}a dve nivoa. Prvoto nivo e pretprijatieto kako celina, a aktivnostite se protegaat vo dlabo~ina sé do rabotnite timovi, odnosno rabotnite ili ekonomskite edinici kako sociolo{ki grupi. Vtoroto nivo gi opfa}a rabotnite mesta i nivnoto povrzuvawe vo spomenatite rabotni timovi, odnosno rabotni ili ekonomski edinici. So ogled na razli~nata sodr`ina na aktivnostite vo procesot na organizirawe se formiraat dva organi zadol`eni za sekoe od dvete nivoa. Za prvoto nivo se formira

134

organizacija na pretprijatieto koja vleguva vo razvojnata funkcija, a za vtoroto nivo organizacija na trudot koja vleguva vo sostav na tehni~kata priprema (osnovna i operativna). Organizacijata na pretprijatieto ima za zada~a organizirawe na pretprijatieto koe opfa}a postavuvawe na celi, odmeruvawe na goleminata na izvr{nite organi ( slu`bi), nivno strukturirawe i regulacija so primena na soodvetni organizacioni principi. Organizacijata na trudot pak, go opfa}a procesot na organizirawe na site rabotni mesta ( rabotnici, menaxeri) od aspekt na povrzuvawe na trudot i sredstvata na najoptimalen na~in i sozdavawe na timovi, odnosno rabotni ili ekonomski edinici so primena na principite na produktivnost, sigurnost i humanost i minimalni psihofizi~ki napregawa i traewe na procesot na trudot. Predlagaweto na organizacijata na pretprijatieto vo celina ili za del go vr{i direktorot na pretprijatieto vo vid na proekt, a odluka za usvojuvawe donesuva sobranieto na pretprijatieto. Posle usvojuvaweto proektot se predava na rakovodniot organ, odnosno na slu`bata za razvoj ( organizacija) zaradi stru~no izvr{uvawe t.e. razrabotka. Pod poimot reorganizacija se podrazbira unapreduvawe na postoe~kata organizacija. Edna{ postavenata organizacija vo pretprijatieto ne mo`e da ostane nepromeneta vo podolg vremenski period. Promenite vo organizacijata zavisat od deluvaweto na brojni interni i eksterni faktori ( nau~ni dostigawa, tehni~ki napredok i sl.) taka {to e potrebno prilagoduvawe kon novite uslovi. Pokraj toa i oddelnite organizacioni formi so tek na vreme zastaruvaat i ne mo`at ponataka da se primenuvaat. Zatoa, rabotata vrz organiziraweto vo pretprijatieto e postojana zada~a. Reorganizacijata mo`e da bide kompleksna i delumna. Kompleksnata reorganizacija podrazbira revitalizacija na pretprijatieto vo celina , a dodeka delumnata reorganizacija podrazbira revitalizacija na oddelni delovi na pretprijatieto. I za dvete reorganizacii potrebno e da postoi analiza i dijagnoza na problemot koj iziskuva promeni so koi se

135

ostvaruvaat postavenite celi i se izvr{uva globalnata zada~a na pretprijatieto. Pri kompleksnata reorganizacija najprvo se formiraat slu`bite ( odnosno sektorite ili organite) kako osnovni delovi za soodvetnite funkcii i kako delovi na globalnata zada~a, za potoa tie da se obedinat vo edna celina so formiraweto na organite na upravuvawe i rakovodewe. Slu`bite se izvr{ni organi na pretprijatieto ili t.n. operativa. Tie mo`at da se glavni ( razvoj, priprema, proizvodstvo i plasman), potoa pomo{ni ( servisi za razni uslugi kako infrastruktura: odr`uvawe, alatnica, transport i sl.) ili izvr{ni slu`bi ( finansii, kadri, smetkovodstvo, op{ta slu`ba). Site ovie organi pretstavuvaat osnovni i samostojni organizacioni edinici i ja so~inuvaat fizionomijata i strukturata na pretprijatieto. Procesot na formirawe na operativnite organi pretstavuva vsu{nost proces na ras~lenuvawe na vkupnata zada~a na pretprijatieto. Posle toa nastapuva proces na obedinuvawe koj zna~i formirawe na organite na upravuvawe ( sobranie, upraven i nadzoren odbor) i organi na rakovodewe ( direktor i poniski nivoa na menanxeri). b) Organizacijata na trudot e vo nadle`nost na stru~nite i delovni funkcii na pretprijatieto. Osobeno e razviena organizacijata na proizvodstvoto koja kako osnovna tehni~ka priprema vleguva vo sostav na delovnata funkcija za razvoj ili kako operativna tehni~ka priprema vo ramkite na delovnata funkcija proizvodstvo ( so zada~a za organizacija na tekovniot proces na proizvodstvoto) ili pak kako racionalizacija na trudot vo sostav na stru~nata slu`ba za organizacija, koja ja opfa}a analizata na trudot i kapacitetite na tehnoekonomskite unapreduvawa, so zada~a za ispituvawe na vnatre{nite rezervi i proektirawe na reorganizacija na rabotnite postapki. Pokraj vakvoto oddelno tretirawe , ovie tri slu`bi mo`at da bidat obedineti i vo edna zaedni~ka slu`ba kako organizacija na proizvodstvoto ili kako tehni~ka priprema.

136

4.FUNKCIJA ZA EVIDENCIJA

Postojat dva vida evidencija i toa operativna i knigovodstvena evidencija. 1. Operativnata evidencija go sledi hronolo{ki tekovnoto rabotewe na oddelnite osnovni organi ( pogoni i oddelenija) i nivnite zavisni rabotni edinici po mesta i nositeli na tro{oci. Celta na operativnata evidencija e operativnata analiza, a rezultat na nejzinata rabota e presmetkovnata kalkulacija po proizvodi i fazi ( mesta na tro{ewe) i mese~nata presmetka na uspehot. Tekot na operativnata evidencija po~nuva so lansiraweto na proizvodot od strana na operativnata priprema i izdavaweto na pogonskata dokumentacija ( rabotna lista, trebuvawe na materijal, raboten nalog ) i nejzino dostavuvawe vo pogonite za proizvodstvo. Postojat dva rabotni nalozi . Prviot go izdava proda`nata slu`ba do operativnata priprema i toj sodr`i reden broj na nalogot, datum, kupuva~, koli~ina i vid na proizvod, potpis na {efot na proda`ba i potpis na {efot na operativna priprema. Vtoriot raboten nalog go izdava operativnata priprema . Toj sodr`i podatoci za broj na raboten nalog, broj na propratnata lista za delot na proizvodot, ime na oddelenieto, broj na serija i crte`, datum na po~etok na izrabotka, koli~ina i vid na delot, spisok na trebuvawa, spisok na rabotnite listi po broevi, spisok na lanserite, potpis na magacionerot, potpis na smetkovoditelot i datum na vlez vo magacinot. Rabotniot nalog, odnosno propratnata lista se priklu~uva kon gotoviot proizvod pri negovoto vleguvawe vo magacinot, a potoa potpi{an od magacionerot zavr{uva vo pogonskoto knigovodstvo zaradi presmetka. Rabotnite listi gi popolnuva poenterot so ime na rabotnikot, vreme na rabota, ostvarena norma i naod na kontrolata i gi dostavuva vo knigovodstvoto za plata zaradi sostavuvawe na platniot spisok. Ova knigovodstvo pak niv potoa gi ispra}a vo pogonskoto knigovodstvo za da bidat priklu~eni kon rabotniot nalog.

137

Trebuvawata na materijalite magacionerot gi ispra}a vo materijalnoto knigovodstvo, a toa po prokni`uvaweto gi ispra}a vo pogonskoto knigovodstvo isto taka zaradi priklu~uvawe kon rabotniot nalog. Rabotnite listi za re`ijata i trebuvawata na re`iskiot materijal poa|aat od pogonite i rabotnite edinici i doa|aat vo knigovodstvoto za li~ni dohodi, odnosno materijalnoto knigovodstvo, a ottuka vo pogonskoto za presmetka vo vid na dodatok na tro{ocite za izrabotka pri sostavuvaweto na kalkulacijata za gotoviot proizvod. Drugite tro{oci koi ne pretstavuvaat nitu trud nitu materijal, nitu uslugi, a toa se rashodite na finansirawe i amortizacijata poa|aat od konterot vo smetkovodstvoto i doa| aat vo pogonskoto knigovodstvo za presmetka na re`ijata na oddelenijata pri izrabotkata na kalkulacijata za gotoviot proizvod. 2. Knigovodstvena evidencija- Kako {to se gleda, operativnata evidencija ja vodat razli~ni slu`bi pri {to se izdavaat najrazli~ni dokumenti koi cirkuliraat niz tie slu`bi. Me|utoa, site tie dokumenti na odreden na~in se slevaat vo knigovodstvoto na pretprijatieto koe e organizirano kako poseben sektor ili slu`ba ( smetkovodstven sektor, smetkovodstvena slu`ba, knigovodstven sektor, knigovodstvena slu`ba ) ili kako slu`ba vo ramkite na finansiskiot sektor ( smetkovodstveno-finansiski sektor ili finansisko-smetkovodstven sektor) ili kako oddelenie vo smetkovodstveno-finansiskata slu`ba, i sl.) Vo ramkite na toj organ se vodi knigovodstvenata evidencija. Za zada~ite i organizacijata na knigovodstvoto pove}e }e stane zbor pri razgleduvaweto na smetkovodstveno-finansiskiot sektor. 5. ANALITI^KA FUNKCIJA

138

Zborot analiza 99) poteknuva od gr~kiot zbor “ analysis “ i zna~i ras~lenuvawe na celinata na nejzini sostavni elementi so cel da se izvr{at soodvetni sporedbi i ispituvawa i da se dojde do odredeni zaklu~oci vo pogled na posmatranata pojava. Vo taa smisla, ovaa funkcija vo ramkite na pretprijatieto gi obedinuva rabotite na ras~lenuvawe na ekonomskite pojavi koi se utvrdeni so evidencijata, na nivni sostavni delovi, a zaradi otkrivawe na nekoi dvi`ewa, tendencii ili naru{uvawa vo odnos na sostavnite elementi i pojavata vo celina. So analiza na ras~lenetite elementi se doa|a do sinteza, odnosno do zaklu~ok za posmatranata pojava. Toa zna~i deka analizata ne e cel samata za sebe, tuku sredstvo za dobivawe na sinteti~ki zaklu~oci. Razlikuvame pove}e vidovi na analiza vo zavisnost od aspektot na posmatrawe. Taka imame : - spored toa {to se analizira ima interna (koja go analizira raboteweto na svoeto pretprijatie) i eksterna analiza ( go analizira raboteweto na drugite pretprijatija). Ovde mo`e da se sprovede i t.n. sporedbena analiza na svoite podatoci so podatocite na drugite pretprijatija. - spored toa koi organi ja izvr{uvaat analizata isto taka mo`eme da imame interna i eksterna analiza, - spored opfatot imame parcijalni ( opfa}aat samo oddelni elementi od raboteweto) i kompleksni analizi ( go opfa}aat celoto pretprijatie), - od aspekt na rezultatot {to sakame da go dobieme razlikuvame ekstenzivna ( se bara samo op{t uvid vo objektot koj se analizira) i intenzivna analiza ( se bara precizen odgovor na analiziranoto rabotewe),
99 )

Poimot analiza vo praksa ja opfa}a i sintezata, iako tie dva poimi se so sprotivno zna~ewe. Sintezata e poim isto taka od gr~ko poteklo . Doa|a od “synthesis “ i zna~i spojuvawe , odnosno sostavuvawe na me| usebno zavisni delovi vo edna celina. Vo praksata analizata ja opfa}a i sintezata od pri~ini {to do celosna i realna pretstava mo`e da se dojde samo ako zaklu~ocite od parcijalnite analizi se kompletiraat i me|usebno se povrzat. Sintezata e cel na sekoja analiza, bez nea analizata e samo konstatirawe na fakti, golemini koi se predmet na analiza. Vo praksa pod poimot analiza na raboteweto na pretprijatijata se podrazbira i sproveduva zaedno i analiti~ko ispituvawe i sinteti~ko povrzuvawe i zaklu~uvawe.

139

- spored kontinuitetot na sproveduvawe imame stalni analizi i povremeni analizi, - spored sodr`inata t.e. predmetot na ispituvawe imame analiza na vlo`uvawata vo raboteweto, analiza na elementite na rabotniot proces, analiza na uspe{nosta na raboteweto (tro{oci, prihodi, rezultat), potoa analiza na funkciite (upravuvawe, proda`ba, nabavka, proizvodstvo itn.), - spored toa dali se vr{i za podolg period ili za odreden moment se deli na stati~ka ( se analizira sostojbata na pojavata samo vo eden moment) i dinami~ka analiza ( se analizira dvi`eweto na pojavata vo tekot na odreden vremenski period), - spored dol`inata periodot na raboteweto koe go opfa}a, analizata se deli na analiza za kratki vremenski periodi i analiza za podolgi vremenski periodi. Analizata se vr{i i za minati vremenski periodi, no i za idni vremenski periodi. Analizite za podolgi vremenski periodi se poznati i kako dolgoro~no istra`uvawe i tie se vr{at za potrebite na razvojot. Kratkoro~nite analizi pak se odnesuvaat pred sé na analiza na izvr{uvaweto na planot na proizvodstvo. Vsu{nost, kratkoro~nata analiza se deli na operativna i ekonomska analiza. Operativnata analiza se vr{i vo tek i pretstavuva proverka dali }e go izvr{ime planot ili ne i so koj efekt, a ekonomskata analiza se vr{i otposle i gi predviduva natamo{nite tendencii na razvoj ( plan). Taa gi objasnuva pojavite vo kontekst me|u efektite i vlo`uvawata. Analizata na raboteweto ( ekonomska analiza) e vsu{nost mezo analiza. Se nao|a na sredinata me|u makro analizata ( kako {to se dolgoro~nite istra`uvawa) koja ja vr{i razvojnata slu`ba, t.e. marketingot i mikro analizata ( kako {to e analiza na rabotata ) koja ja vr{i operativnata priprema. Vo tie ramki celta na analizata e da se utvrdi kako rabotelo pretprijatieto vo posmatraniot period, kakov e odnosot me|u vlo`uvawata i rezultatite, odnosno kakov e odnosot na ostvarenite rezultati i planski postavenite zada~i za celoto pretprijatie, no i kaj oddelnite organizacioni edinici vo sostav na pretprijatieto.

140

Pokraj toa, celta na analizata na raboteweto na pretprijatieto e da go utvrdi ekonomskiot uspeh vo raboteweto, t.e. kako i vo kolkava merka se primenuvaat osnovnite ekonomski principi vo rabotata na pretprijatieto. Za pravilna ocenka na ostvarenoto nivo na ekonomija na pretprijatieto i negovite delovi, potrebno e pokraj sogleduvawe na sostojbata da se utvrdat i faktorite koi dovele do takvite delovni rezultati i da se predlo`at najefikasni merki so cel za natamo{na racionalizacija na proizvodstvoto i unapreduvawe na raboteweto na pretprijatieto. Pokraj toa, predmet na analiza e i organizacijata na pretprijatieto ( analiza na faktorite koi deluvaat na nivoto na organizacija na pretprijatieto, analiza na dejstvoto na organizacijata vrz kvalitetot na ekonomijata na pretprijatieto). Obrabotenite informacii koi gi dava analiti~kata funkcija mo`at da bidat dnevni, mese~ni, tromese~ni i godi{ni analizi. Za izvr{uvawe na svoite zada~i analizata koristi pred sé knigovodstveni i statisti~ki podatoci za rabotata i rezultatite koi gi ostvaruva pretprijatieto. Vrz osnova na analizite se podgotvuvaat gotovi informacii za odlu~uvawe na organite na upravuvawe i rakovodewe. Analizata pretstavuva osnova za pravilno i efikasno rakovodewe i upravuvawe. Analizata na raboteweto mora da bide edna od komponentite vo rabotata na sekoj rakovoditel vo pretprijatieto so toa {to razlikite vo obemot na nejzinata zastapenost vo vkupnata aktivnost zavisat od mestoto koe rakovoditelot go zazema vo hierarhiskata skala na rakovodniot aparat. Analiti~kata slu`ba so svoite predlozi treba da im pomogne na organite na upravuvawe i rakovodewe da formiraat pravilna proizvodna i delovna politika i pravilna orientacija vo natamo{niot razvoj na pretprijatieto. Osnovnite odluki vo pogled na izborot na najpovolni tehnolo{ki re{enija, potoa vo oblasta na investiraweto, plasmanot i sl. treba da se temelat na solidni i dokumentirani analizi.

141

So ogled na zna~eweto na analiti~kata funkcija za pravilnoto utvrduvawe i korigirawe na delovnata politika, odnosno so ogled na toa {to rezultatite od analizata slu`at kako osnova za donesuvawe na odluki od strana na organite na rakovodewe i upravuvawe, analiti~kata slu`ba ima karakter na {taben organ vo pretprijatieto. Zatoa, analiti~kata slu`ba organizaciono e neposredno povrzana za direktorot na pretprijatieto. Organizaciono analiti~kata funkcija vo zavisnost od goleminata na pretprijatieto i zna~eweto {to i se pridava mo`e da bide razli~no postavena. Taka, vo pomalite i srednite pretprijatija analiti~kata funkcija mo`e da se slu~i da ja izvr{uva samiot rakovoditel na pretprijatieto ( pred sé rakovoditelite od najvisok stepen na rakovodewe). Vo drugi pretprijatija mo`e da se formira posebna analiti~ka slu`ba. Isto taka, analiti~kata funkcija mnogu ~esto e organizirana zaedno so planskata kako analiti~ko-planska slu`ba ili analiti~ko-planski sektor. Vo oddelni pretprijatija analiti~kata i planskata funkcija mo`at da se nao|aat vo edinstven sektor zaedno so slu`bata za organizacija kako ekonomski sektor ili ekonomsko-organizacionen sektor bidej}i se raboti za tri {tabni funkcii, odnosno slu`bi. Kaj nas porano postoeja re{enija pri koi analiti~kata slu`ba ili oddelenie be{e vo sostav na finansiskata slu`ba {to ne e dobro re{enie bidej}i finansiskata funkcija ne e {tabna funkcija. Isto taka i re{enieto pri koe ovaa funkcija e zaedno so organizacionata funkcija ne e racionalno bidej}i predmet na analizata e i organizacijata na raboteweto, pa mo`e da se slu~i pristrasnost pri naodite za kvalitetot na organizacijata. Internata organizacija na analiti~kata slu`ba mo`e da bide razli~no postavena {to zavisi od nejzinata golemina i organizaciona razvienost. Razvienata slu`ba za analiza mo`e da ima vo svojot sostav pove}e oddelenija ili referati, na primer, za analiza na proizvodstvoto, delovnite sredstva, finansiraweto, organizacijata i sl. Analiti~kata slu`ba e vo tesna vrska so drugite slu`bi vo pretprijatieto . Toa e neophodno bidej}i ja analizira rabotata i rezultatite od rabotata na site delovi od pretprijatieto (sektori, pogoni, oddelenija i sl.), a toa mo`e da go izvr{i edinstveno vrz osnova na elementite i podatocite

142

koi }e gi dobie od oddelnite slu`bi. Vo taa smisla analiti~kata slu`ba pred sé e upatena na tesna sorabotka so finansiskata slu`ba bidej}i podatocite za analiza gi dobiva glavno od nea. Pokraj toa nu`na koordinacija postoi i so planskata slu`ba i slu`bata za organizacija, a odredena koordinacija i so drugite slu`bi i organizacioni delovi na pretprijatieto.

6. KONTROLNA FUNKCIJA

Kontrolata e rabota na utvrduvawe na odgovornost za rezultatite, t.e. proveruvawe dali raboteweto se odviva vo soglasnost so va`e~kite nadvore{ni i vnatre{ni propisi, odnosno dali raboteweto se odviva na na~in koj bil utvrden so planot na pretprijatieto. Celta na kontrolata e ostvaruvawe na celite na raboteweto, spre~uvawe na kriminalot, pravilnost pri pla}aweto na trudot i razvoj na pretprijatieto. Zada~a pak na kontrolata e : - da bide stru~en organ na nadzorniot odbor, - da gi za{titi pravata na rabotnicite i rabotodavcite, - da gi obezbedi sredstvata za proizvodstvo i kapitalot od kriminal i rasipni{tvo, - da ja {titi zakonitosta, i - da se ostvari optimalen deloven uspeh. Kontrolata nad proizvodstvoto, tro{ocite, sredstvata, nabavkata, proda`bata itn. se najva`ni podra~ja za uspe{na rabota na pretprijatieto.Bez ovie kontroli te{ko mo`e da se zamisli upravuvaweto so pretprijatieto. Osnovni na~ela na kontrolata se javnost, celosen dokaz, neprekinatost, vistinitost i blagovremenost. Kontrolata na raboteweto treba da se sproveduva od dve stojali{ta : kako kontrola nad postapkite na lu|eto i kako kontrola nad upotrebata na sredstvata. Kontrolata vo pretprijatieto mo`e da bide : - so ogled na vremeto koga se sproveduva : prethodna, tekovna i dopolnitelna,

143

so ogled na intenzitetot : permanentna i sporadi~na, - so ogled na na~inot na koj se sproveduva : objektivna i subjektivna kontrola, - so ogled na predmetot koj se kontrolira : kontrola na rabotniot proces, kontrola na komercijalnoto rabotewe, kontrola na materijalnoto rabotewe, kontrola na finansiskoto rabotewe i kontrola na op{tite i ostanati raboti, - kontrola so ogled na sredstvata so koi se slu`i : tehni~ka, organizaciona, administrativna i planska kontrola, - so ogled na organite koi ja sproveduvaat : eksterna, 100) interna, avtomatska i avtokontrola. Internata kontrola mo`e da bide operativna ( po oddelni izvr{ni organi) i interna za celoto pretprijatie. a) Operativnata kontrola e edna od trite zada~i na sekoj osnoven organ vo pretprijatieto. b) Internata kontrola za celoto pretprijatie e stru~en organ vo {tabot na generalniot direktor so zada~a, iako posteriorno, da ja sledi efikasnosta na raboteweto i da utvrduva odgovornost za rezultatite. Internata kontrola mora da bide locirana do direktorot t.e. treba da vleze vo negoviot {tab. Ovaa kontrola ima karakter na revizija t.e. se vr{i posteriorno, me|utoa ne se isklu~eni i preventivni zada~i. Preventivata se ogleda vo davaweto nasoki za uspe{no izvr{uvawe na rabotite na oddelnite oddelenija na koi zada~ite im se predvideni so planot. Internata kontrola ima za zada~a da gi kontrolira krajnite ekonomski rezultati na pretprijatieto kako celina no i parcijalnite rezultati na organizacionite i rabotni edinici kako delovi na celinata. Ovaa kontrola go opfa}a potro{okot na rabotna sila i sredstva za proizvodstvo niz kontrolata na cenata na ~inewe po site vidovi, anga`irani sredstva, ostvareno proizvodstvo ( obem, asortiman i kvalitet) i na kraj ostvarenata dobivka. Zatoa ovaa kontrola se vika u{te i ekonomska kontrola.
100

Eksternata kontrola ja sproveduvaat dr`avnite organi koi se formirani za takvi celi : inspekciski slu`bi, organite za javna sigurnost i sl. Ovaa kontrola se zasnova na zakonskite propisi i se sproveduva vo ime na dr`avata. Ovaa kontrola e sporadi~na i mnogu ~esto se javuva samo kako dopolnitelna kontrola.

)

144

Ekonomskata kontrola ne uka`uva samo na ostvarenite rezultati i delovniot uspeh, tuku i na pri~inite za slabostite. Za taa cel taa gi koristi izve{taite na pogonskoto knigovodstvo i analizite koi gi sledat mese~nite i tromese~nite presmetki i zavr{nata smetka. Ekonomskata kontrola gi opfa}a site rabotni operacii vo procesot na reprodukcija i ima tri fazi : preventivna, tekovna i zavr{na kontrola. Taa gi opfa}a site faktori koi imaat vlijanie vrz produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta , a i na vkupnata ekonomija na pretprijatieto. Taa gi spre~uva {tetite i utvrduva odgovornost. Pri toa se koristi so analiti~kite metodi istra`uvaj}i gi pri~inite koi imale vlijanie na delovniot rezultat. Taa predlaga i merki za nivno eliminirawe i ostvaruvawe na podobri rezultati. Zna~i, ekonomskata kontrola se dopolnuva so ekonomskata analiza, a ne se isklu~uva. Ekonomskata kontrola e tesno povrzana so operativnata kontrola kaj oddelnite osnovni organi na pretprijatieto po funkcionalna linija. v) Avtomatskata kontrola nema posebni organi, tuku se organizira od postojnite organi koi izvr{uvaat drugi funkcii kako nivni odbranben mehanizam. Se izvr{uva preku dokumentacijata koja si ja dostavuvaat me|u sebe oddelnite oddelenija i slu`bi ( odnosno dokumentacijata koja kru`i me|u oddelnite oddelenija). Mo`at da se razlikuvaat tri kruga na vakva kontrola . Prviot krug e kontrola na nabavkata kade u~estvuvaat priemnata kontrola, magacinot za surovini, materijalnoto knigovodstvo, likvidaturata i finansiskoto knigovodstvo. Vtoriot krug e kontrola na proizvodstvoto kade u~estvuvaat magacinot na surovini, pogonite vo proizvodstvo, tehni~kata kontrola, magacinot za gotovi proizvodi, pogonskoto knigovodstvo, stokovoto knigovodstvo i finansiskoto knigovodstvo. Tretiot krug e kontrola na proda`bata, a tuka u~estvuvaat magacinot na gotovi proizvodi, ~uvarot na kapija na pretprijatieto, kupuva~ot, fakturnoto oddelenie, stokovoto knigovodstvo i finansiskoto knigovodstvo. Avtomatska kontrola mo`e da se organizira i na drugi nivoa

145

od raboteweto taka {to povrzuvaweto mo`e da go opfati celoto pretprijatie. Kontrolata na platite pretstavuva poseben krug, a go so~inuvaat poenterot, presmetka na platite ( platno knigovodstvo), pogonska presmetka ( pogonsko knigovodstvo), likvidaturata, blagajnata i finansiskoto knigovodstvo. g. Avtokontrolata e najsovr{en vid na kontrola koj } e bide ostvaren vo slobodnata asocijacija na proizvoditeli, a dotoga{ spored stepenot na razvoj na proizvodnite sili }e se primenuvaat drugite vidovi kontrola.

3.2. DELOVNI FUNKCII 1. ORGANIZACIJA NA PROIZVODNATA FUNKCIJA Proizvodnata funkcija gi opfa}a rabotite neposredno povrzani so samoto proizvodstvo. Uslov za nejzino organizirawe vo ramkite na pretprijatieto e da se obezbedeni proizvodnite faktori i pretprijatieto da e ve}e definirano t.e. da ja ima utvrdeno proizvodnata politika vo ramkite na delovnata politika na pretprijatieto, da e odreden asortimanot na proizvodite i da e izvr{ena tehni~ka podelba na trudot i da se odredeni uslovite na rabota. Dokolku e seto toa definirano na proizvodnata funkcija i preostanuva zada~a da gi organizira rabotite na pripremnata i izvr{nata faza i operativno da go usoglasi raboteweto na site ostanati funkcii so cel za obezbeduvawe na kontinuitet na proizvodniot proces. Vo tie ramki nie najnapred }e se osvrneme na pripremata na proizvodstvoto ( organizaciono-tehni~kata orientacija na proizvodstvoto, tehni~kata priprema na proizvodstvoto, operativnata priprema na proizvodstvoto i pripremata na rabotnite mesta),potoa na samoto izvr{uvawe na proizvodstvoto, tehni~kata kontrola na kvalitetot i odr`uvaweto na sredstvata.

146

1.1. Priprema na proizvodstvoto 1.1.1. Organizaciono-tehni~ka orientacija na proizvodstvoto 1.1.1.1. Organizacioni tipovi na proizvodstvo Pod poimot organizacionen tip na proizvodstvo se podrazbira na~in na proizvodstvo, na~in na koristewe na kapacitetite koj e optimalen na~in i od kvantitativna gledna to~ka ( kako odnos na goleminata na mo`noto koristewe na kapacitetot i goleminata na ekonomski najcelishodnoto koristewe) i od kvalitativna gledna to~ka. Pra{aweto na ekonomskiot optimum se re{ava so merewe kolku ispituvaniot na~in na koristewe na kapacitetite gi zadovoluva principite na ekonomi~nost i rentabilnost. Poimot na~in na koristewe na kapacitetite e {irok i neodreden. Odredeni tipski na~ini na koristewe na kapacitetite koi pretstavuvaat oblik na organizacija na sredstvata i proizvodstvoto so niv, specifi~no odredeni so politikata na proizvodstvo i tehni~kite faktori se narekuvaat tipovi na proizvodstvo. Problemot na optimalen tip na proizvodstvo se re{ava so ispituvawe na site ekonomski i organizacioni prednosti i nedostatoci na sekoj od postoe~kite tipovi na proizvodstvo vo dadenite uslovi i so merewe na stepenot na ekonomi~nosta i rentabilnosta koj vo dadenite uslovi se postignuva so sekoj tip na proizvodstvo. Izbor na organizacioniot tip na proizvodstvo se vr{i pri osnovaweto na pretprijatieto. Me|utoa, pretprijatieto vo tekot na svoeto postoewe se razviva, se modernizira pod vlijanie na tehnolo{kiot progres i ja menuva svojata tehni~ka struktura ili gi pro{iruva svoite kapaciteti. So menuvaweto na asortimanot na proizvodstvo i tehni~kata struktura mo`e da se menuva i postojniot organizacionen tip na proizvodstvo. Zaradi toa izborot na organizacioniot tip na proizvodstvo ne

147

mo`e da se posmatra kako ne{to konstantno koe mo`e da se slu~i samo edna{ pri osnovaweto na pretprijatieto, tuku kako dinami~na kategorija so ogled na toa deka niz razvitokot na pretprijatieto mo`at da se menuvaat i organizacionite tipovi na proizvodstvo. Tipot na proizvodstvo e odreden so vidot, sistemot i ritamot na proizvodstvo. Sekoj vid, sekoj sistem i sekoj ritam na proizvodstvo imaat svoja soodvetna organizacija taka {to za sekoj tip na proizvodstvo e karakteristi~na soodvetna organizacija na sredstvata za rabota. 1. Vid na proizvodstvo - Spored toa dali so edna priprema na proizvodstvo i so edna organizacija na sredstvata }e mo`e da se proizveduva eden proizvod, grupa proizvodi ili neograni~eno koli~estvo na proizvodi, se razlikuvaat tri osnovni vida na proizvodstvo : - poedine~no, - serisko, i - masovno proizvodstvo Poedine~noto proizvodstvo e takov vid vo koj edna priprema se vr{i za proizvodstvo na eden proizvod taka {to vo eden proizvoden ciklus se izrabotuva samo eden proizvod. Proizvodstvoto se organizira samo za izrabotka na eden proizvod koj ima odredena namena za konkreten nara~uva~ ili pak pove}e razli~ni proizvodi istovremeno za razli~ni nara~uva~i. Proizvodstvoto na takvite proizvodi podocna mo`e da se povtori, me|utoa za sekoj nov proces na proizvodstvo povtorno se vr{i priprema i organizacija na procesot na proizvodstvo isto kako i za prvoto proizvodstvo na toj proizvod. Ovoj organizacionen tip na proizvodstvo e vo primena vo zanaet~iskoto proizvodstvo, a vo industrijata samo koga se raboti za proizvodi kaj koi poradi nivnata priroda ne mo`e da se primeni nekoj drug vid na proizvodstvo. Toa e slu~aj kaj proizvodstvoto na mostovi, brodovi, grade`ni{tvoto i sl. Me|utoa i ovde ne se sre}ava ~ist vid na poedine~no proizvodstvo, tuku poedine~no se izrabotuvaat samo najkrupnite delovi, a dodeka sitnite delovi osobeno ako se potrebni vo golemi koli~ini se izrabotuvaat seriski ili masovno.

148

Osnovni karakteristiki na na poedine~niot vid na proizvodstvo se: - Proizvodstvoto se vr{i samo po pora~ka za poedine~ni nara~uva~i, - Organizacijata na pripremawe na proizvodstvoto se vr{i posebno za sekoj proizvod, odnosno za sekoja pora~ka, - Tro{ocite na celata priprema go tovarat samo eden proizvod zaradi {to ne mo`e da se postigne stepen na ekonomi~nost i rentabilnost kako kaj drugite vidovi proizvodstvo, - Zaradi postojanata promena na asortimanot na proizvodstvo i tehnolo{kite postapki, organizacijata na rabota mo`e da se zasnova samo na pogonski raspored na ma{inite grupirani po rabotilnici. - Vo poedine~noto proizvodstvo ~ove~kiot faktor igra zna~ajna uloga zaradi niskiot stepen na tehni~ka podelba na trudot. Serisko proizvodstvo e ona proizvodstvo kade vo eden proizvoden ciklus se izrabotuvaat pogolem broj proizvodi so isti karakteristiki. Pri toa, asortimanot na proizvodstvo mo`e da bide potesen ili po{irok, no proizvodstvoto na sekoj artikal se vr{i vo serii. Brojot na proizvodi koi se izrabotuvaat istovremeno ja obele`uva goleminata na serijata. Spored toa imame maloserisko, srednoserisko i golemoserisko proizvodstvo. Seriskoto proizvodstvo ima golemi prednosti nad poedine~noto proizvodstvo. Taka, kaj pripremata na rabotnite mesta istite operacii se povtoruvaat nad site proizvodi kolku {to gi ima vo serijata, {to zna~i deka na edno par~e otpa|a samo eden del od tro{ocite za pripremawe na rabotnoto mesto. Isto taka i tro{ocite na tehni~kata priprema po edinica proizvod . Tro{ocite za konstruirawe i razrabotka na tehnolo{kiot proces se rasporeduvaat ne samo na site proizvodi od edna serija tuku i na site proizvodi od toj vid koi vo idnina }e se izrabotuvaat vo pretprijatieto vo niza posledovatelni serii. Masovno proizvodstvose karakterizira so neprekinat tek na procesot na proizvodstvo vrz osnova na postojan priliv na materijal i neprekinato dobivawe na gotovi proizvodi. Imeto go dobila spored toa {to postojano se ufrla

149

masa na materijal i surovini vo proizvodstvoto i postojano izleguva masa na proizvodi. Toa ne e proizvodstvo na par~iwa kako kaj poedine~noto i seriskoto proizvodstvo, tuku na ogromni koli~ini proizvodi vo soglasnost so vremenskoto traewe na tehnolo{kiot proces. Primer za vakvo proizvodstvo e proizvodstvoto na cement, hartija, benzin, razni prehranbeni proizvodi ( {e}er, pivo, bra{no i sl.). Pripremata na proizvodstvoto kaj ovoj vid ( osobeno pripremata na rabotnoto mesto) vo najgolem del se vr{i u{te vo fazata na izgradba na pretprijatieto taka {to tro{ocite na taa priprema se vklu~uvaat vo amortizacijata na osnovnite sredstva. Taka tie se rasporeduvaat na golem broj proizvodi, odnosno na celokupnoto proizvodstvo koe }e se izvr{i so sredstvata za rabota.101) 2. Sistem na proizvodstvo- Spored vidot na proizvodstvo se izbira i soodveten sistem na organizacija i raspored na sredstvata za rabota. Postojat dva tipi~ni rasporedi na sredstvata za rabota od koi proizleguvaat i dva tipi~ni sistemi na proizvodstvo, a toa se rabotilni~ki sistem i liniski sistem.102)
Najvisok stepen na organizacija na masovnoto proizvodstvo se postignuva vo avtomatskoto proizvodstvo. Kaj ovoj vid proizvodstvo ~ove~kiot trud e eliminiran od proizvodniot proces i edinstveno slu`i za pu{tawe vo pogon na avtomatite i za kontrola na avtomatskite kontrolni aparati i uredi. Ovdeka materijalot koj se obrabotuva avtomatski vleguva vo proizvodstvo, se dvi`i i se obrabotuva, a po zavr{enata obrabotka avtomatski si odi od proizvodstvoto. Tehnolo{kite i organizacionite problemi na koristewe i kontrola na sredstvata, problemite na izveduvaweto na tehnolo{kiot proces i negovata kontrola se re{eni pred otpo~nuvawe na avtomatskiot proces. Duri re{eni se i problemite koi nastanuvaat vo tekot na samiot proces na rabota. So ogled na takvata avtomatiziranost odredeni avtori avtomatskiot vid na proizvodstvo go izdvojuvaat i kako poseben ~etvrti vid na proizvodstvo. Vsu{nost i kaj masovnoto proizvodstvo postojat avtomatski ma{ini, no procesot ne e vo tolkava mera avtomatiziran od prvata rabotna operacija do dobivaweto na krajniot proizvod. 102 ) Pokraj ovie dva sistemi ili formi na organizacija na proizvodstvoto vo literaturata mo`at da se sretnat u{te i individualniot sistem na organizacija i grupnata organizacija na proizvodstvoto. Kaj individualnata organizacija e karakterist~no toa {to sekoj rabotnik u~estvuva vo pogolemiot del od proizvodstveniot proces ili vo celiot proces za izrabotka na eden proizvod. Dokolku u~estvuvaat pove}e rabotnici podelbata na trudot {to se ostvaruva me|u niv ne e detalna. Proizvodniot proces se ostvaruva na eden ograni~en prostor vo ramkite
101 )

150

Kaj rabotilni~kiot sistem ma{inite se rasporedeni taka {to grupi na ma{ini istovrsni po nivnite rabotni karakteristiki se nao|aat vo edno isto oddelenie. Ovoj sistem ovozmo`uva golema elasti~nost pri rasporeduvaweto na rabotite na rabotni mesta bidej}i rabotata od eden vid mo`e da se rasporedi na bilo koja slobodna ma{ina vo edno oddelenie. Ova e osobeno va`no koga }e se slu~i nekoja ma{ina da se rasipe pri {to rabotata lesno se prefrluva na najbliskata slobodna ma{ina zaradi {to i ne doa|a do zastoj na drugite ma{ini. Ova ovozmo`uva visoka iskoristenost na kapacitetite. Me|utoa, kaj ovoj sistem na organizacija na sredstvata se slu~uva materijalot pri svoeto dvi`ewe od edno do drugo rabotno mesto da pominuva nepotrebno dolg pat i duri i da go menuva pravecot na dvi`ewe. Toa od edna strana gi podignuva tro{ocite na rakuvawe so materijalot, odnosno ja smaluva ekonomi~nosta i od druga strana go prodol`uva ciklusot na proizvodstvo, odnosno ja smaluva rentabilnosta.

na edna rabotilnica ili na edno rabotno mesto. Se primenuva pri izrabotkata na proizvodi vo eden primerok ili vo pomal broj edinici. Grupnata forma na organizacija na proizvodstvoto pak e takva forma pri koja na eden ograni~en prostor se grupiraat razli~ni ma{ini na koi se izrabotuvaat eden ili pove}e sli~ni delovi od eden ili razli~ni proizvodi.

151

Liniskiot sistem 103) na proizvodstvo e takov sistem pri koj ma{inite se postaveni po onoj red po koj te~e tehnolo{kiot proces. Pri toa edna ma{ina vo toj raspored se povtoruva onolku pati kolku {to pati na eden proizvod se povtoruva operacijata koja so soodvetnata ma{ina se izveduva. Ovoj sistem ovozmo`uva zna~itelno skratuvawe na liniite po koi se dvi`i materijalot od edno do drugo rabotno mesto, {to zna~i golemi za{tedi vo vnatre{niot transport i skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo. Ottuka doa|a i do zgolemuvawe na ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto na pretprijatieto. Me|utoa, za ovoj sistem potrebni se relativno golemi investicii bidej}i edna ista ma{ina se povtoruva vo linijata tolku pati kolku {to se javuvaat operacii za ~ie izvr{uvawe e potrebna taa ma{ina. Pokraj toa, dokolku edna ma{ina prestane so rabota poradi bilo koi pri~ini se javuvaat golemi zagubi na ma{inski ~asa. Rabotata ne mo`e da se prefrli od edna ma{ina na edna linija na ista takva ma{ina na druga linija, pa se slu~uva zaradi edna ma{ina cela linija da ne raboti. 3.Ratam na proizvodstvoOd aspekt na kontinuitetot na proizvodstvoto od po~etokot na izrabotka na
103 )

Vo vrska so liniskiot sistem na proizvodstvo e i t.n. veri`en sistem na proizvodstvo. Vsu{nost, veri`niot sistem na organizacija na proizvodstvoto e liniski sistem primenet vo soodvetni vidovi proizvodstvo. Obi~no veri`niot sistem se koristi vo serisko i masovno , a mnogu retko vo poedine~no proizvodstvo. Inaku veri`niot sistem na proizvodstvo pretstavuva izvr{uvawe na rabotnite operacii koi sledat edna po druga po odreden red od rabotno do rabotno mesto vo odredeno vreme ( ritam, takt) i so najkratki prostorni razdale~enosti. Karakteristiki na ovoj sistem se : Detalna tehni~ka podelba na rabotata i specijalizacija na rabotnicite, sekoj rabotnik izvr{uva samo edna ili nekolku srodni operacii, rabotnite mesta i ma{inite se rasporedeni spored tekot na tehnolo{kiot proces, odnosno spored “ sinxir “, usoglasenost na kapacitetite vo site fazi na tehnolo{kiot proces, celosna sinhronizacija na site sukcesivni tekovi na tehnolo{kiot proces, odnosno rabota po odnapred odreden ritam vo celiot sinxir, i prenos na predmetite na trudot od edno na drugo rabotno mesto odma po zavr{etokot na prethodnata operacija so najefikasni transportni sredstva. Veri`niot sistem na proizvodstvo pru`a golemi prednosti vo pogled na stepenot na produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost.

152

delot do izrabotkata na gotoviot proizvod se razlikuvaat dva osnovni ritami : kontinuelen i diskontinuelen. Kontinuelniot ritam na proizvodstvo e onoj kade proizvodstvoto na delovite e celosno usoglaseno so proizvodstvoto na finalnite proizvodi taka {to proizvedenite delovi prodol`uvaat odma vo monta`a. Diskontinuelen ritam pak se javuva vo proizvodstvoto kade proizvodstvoto na delovite ne e usoglaseno so proizvodstvoto na finalnite proizvodi. Delovite privremeno se upatuvaat vo skladi{te od kade se zemaat vo koli~ini koi se potrebni za montirawe na edna serija finalni proizvodi. 1.1.1.2. Standardizacija proizvodstvoto i tipizacija na

Pod poimot standardizacija 104) se podrazbira normirawe na svojstvata na proizvodot, odnosno precizno definirawe na kvalitetot, oblikot, dimenziite, na~inot na merewe i drugite fizi~ki i hemiski osobini na proizvodot. Standardizacijata nastanala kako rezultat na sovremeniot razvitok na proizvodstvoto i pretstavuva uslov za ponatamo{niot razvoj i usovr{uvawe na proizvodstvoto. Inaku zborot standard poteknuva od angliskiot zbor koj zna~i primerok. Vo praksa ~esto pod standard se smeta i samiot dokument koj gi sodr`i site propisi za karakteristikite na proizvodot. Klasifikacijata na standardite spored namenata se vr{i na sledniov na~in : - Standardi od op{t karakter- Toa se standardi koi ne se odnesuvaat na konkretni proizvodi, tuku odreduvaat izvesni principi vo proizvodstvoto voop{to ( standardi na tolerancija, standardi za merni edinici i merni postapki, za procentot na vlaga, pepel itn.),
104 )

Standardizacijata osobeno brzo se razvila posle prvata Sv. vojna i toa prvenstveno vo SAD, porane{niot Sovetski Sojuz i Germanija. Vo odnos na pogolemite industriski pretprijatija standardizacijata prv ja primenil Ford vo svoite fabriki. Vo posledno vreme standardizacijata brzo se razviva i vo ostanatite zemji. Postoi i Me|unarodna organizacija za standardizacija ( ISO).

153

- Standardi za oblici i dimenzii koi gi definiraat oblikot i site ili najva`nite dimenzii na proizvodot ( navoj, profil, ~elik, `elezo, alat itn.), - Standardi na materijali koi gi definiraat osobinite na va`nite vidovi materijali ( lean ~elik, leano `elezo, leguri, mesing, aluminium, ko`a i dr.), - Kompleksni standardi koi gi predviduvaat site uslovi koi treba da gi ispolni oddelen proizvod ( specijalni limovi, osovini i sl.), - Standardi na tehnolo{ka postapka koi ja reguliraat postapkata na izrabotka i dorabotka, postapkata na ispituvawe i kontrola na alatite, priborot i sl., - Standardi za prou~uvawe i konstruirawe na specijalni proizvodi ( kotli, `elezni konstrukcii za mostovi i sl.), - Tipski standardi za komplikuvani ma{ini, uredi i nivni pova`ni sklopovi., - Tehni~ki propisi za izrabotka i isporaka ( za izrabotka i isporaka na zavrtki , navrtki i sl. Standardizacijata ima golemo ekonomsko zna~ewe bidej}i ovozmo`uva racionalizacija na proizvodstvoto i sni`uvawe na tro{ocite {to e vo interes ne samo na konkretnoto pretprijatie, tuku i na celoto op{testvo i na potro{uva~ot kako poedinec. Standardite za odredeno proizvodstvo imaat i funkcionalno zna~ewe ( proizvodstvo na `elezni~ki {ini, oru`je i sl.). Prednostite na standardizacijata se : - Sozdava uslovi za specijalizacija i kooperacija bidej}i obezbeduva zamenlivost na delovite i pru`a mo`nost za sklopuvawe na delovite od sopstvenoto proizvodstvo so delovite koi se nabaveni od drugite pretprijatija, - Ovozmo`uva poefikasno proektirawe i konstruirawe bidej}i postojat standardni elementi koi ne treba povtorno da se konstruiraat i crtaat, - Ovozmo`uva smaluvawe na tro{ocite na nabavka na materijali, pridonesuva za podobro iskoristuvawe na magacinskiot prostor, poefikasna manipulacija i evidencija na materijalite, - Vo oblasta na proizvodstvoto se smaluva raznovidnosta na proizvodite i se ustanovuva tehnolo{kata

154

postapka so {to e ovozmo`ena i primenata na masovnoto proizvodstvo vo specijalizirani kapaciteti, - Se zgolemuva produktivnosta vrz osnova na specijalizacijata na rabotnicite poradi sveduvawe na razli~nite na voobi~aeni operacii, se olesnuva normiraweto i evidencijata na izvr{uvawe na normite, - Odreduvaweto na oblikot, dimenziite i kvalitetot na proizvodot vlijae vrz racionalnoto koristewe na materijalite, vrz smaluvawe na otpadocite i {kartot i voveduvawe na standardizacija na materijalite, - Za standardiziranite proizvodi slu`at specijalizirani ma{ini i uredi {to ovozmo`uva podobro koristewe na kapacitetite i smaluvawe na tro{ocite na odr`uvawe vrz baza na rezervnite delovi za brzo otstranuvawe na defektite itn., - Standardizacijata pridonesuva za podobruvawe na kvalitetot na proizvodite na toj na~in {to ovozmo`uva poefikasna kontrola na kvalitetot i primena na specijalni kontrolni aparati i instrumenti, - Vrz osnova na standardizacijata se smaluvaat tro{ocite na priprema na proizvodstvoto, konstruiraweto, razrabotkata na tehnolo{kiot proces i dr., - Pri realizacijata na standardiziranite proizvodi se osiguruva pogolema preciznost pri sklu~uvaweto na dogovorite, potoa se smaluvaat sporovite vo vrska so izvr{uvaweto na dogovornite obvrski, postojat mo`nosti za nabavka od pove}e razni proizvoditeli, poefikasno transportirawe, evidencija itn. Neposredno za standardizacijata e povrzana i tipizacijata na proizvodstvoto. Tipizacijata e vsu{nost interna standardizacija. Toa e takov vid na racionalizacija na proizvodstvoto so koj se postignuva stesnuvawe na asortimanot na proizvodite so {to se eliminiraat odreden broj proizvodi koi me|usebno malu se razlikuvaat na koj na~in }e se razgrani~at precizno i }e se odredat odredeni grupi koi } e se proizveduvaat. Tipizacijata, zna~i, pridonesuva za reducirawe na asortimanot na pretprijatieto . Pretprijatieto odreduva tipovi na svoi proizvodi so cel za proizvodstvo na pogolemi serii ili pak za smaluvawe na raznovidnosta na asortimanot.

155

Na toj na~in se smaluva brojot na raznite proizvodi na racionalna merka za {to pouspe{no proizvodstvo i proda`ba.

1.1.1.3. Specijalizacija i kooperacija Specijalizacijata i kooperacijata na proizvodstvoto i standardizacijata i tipizacijata na proizvodite se me|usebno povrzani i usloveni procesi. Vo organizaciona smisla, specijalizacijata zna~i : proizvodna orientacija na celo pretprijatie kon proizvodstvo na odreden tip na proizvodi ili potesen asortiman na istorodni proizvodi ; naso~uvawe na oddelni pogoni vo pretprijatieto kon proizvodstvo na oddelni proizvodi od potesniot asortiman na proizvodi ili samo oddelni delovi ili sklopovi; orientacija na oddelni grupi rabotni mesta ili oddelni rabotnici za izvr{uvawe oddelni operacii na sklopovite ili delovite od proizvodot. Od aspekt na predmetot pak specijalizacijata mo`e da se podeli na : - specijalizacija na proizvodi, delovi i sklopovi, i - specijalizacija na procesot na rabota. Ovie oblici na specijalizacija se osnov za organizacija na kooperacijata vo proizvodstvoto bidej}i specijalizacijata e osnoven uslov za kooperacija, a kooperacijata e uslov za specijalizacija. Specijalizacijata ima svoi pozitivni i negativni strani. Pozitivnite se ogledaat vo slednovo : - zgolemena efikasnost i produktivnost na trudot i vrz osnova na toa pogolema ekonomi~nost i rentabilnost, - mo`nost za primena na povisok vid na proizvodstvo, - usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces, podobar kvalitet na proizvodite, polesno sproveduvawe na kontrolata, - pocelosno koristewe na kapacitetite, poefikasna organizacija na trudot, smaluvawe na procentot na otpadoci i {kart itn. Negativnosti pak na specijalizacijata se :

156

- monotonija vo rabotata, - so toa smaluvawe na produktivnosta na trudot, - mo`nosta specijaliziranoto pretprijatie da dojde vo te{ka situacija vo slu~aj na nenadejni promeni na pazarot Kooperacijata pretstavuva organizirana proizvodna sorabotka me|u pretprijatijata pri {to vrz osnova na izrabotkata na oddelni delovi u~estvuvaat vo proizvodstvoto na odreden finalen proizvod. So kooperacijata doa|a do povrzuvawe na pooddelni fazi na proizvodniot proces koi se decentralizirani bidej}i se nao|aat vo ramkite na razni pretprijatija. Kooperacijata se javuva vo dva oblici i toa : - Horizontalna kooperacija ili kooperacija vrz osnova na koristeweto na kapacitetite - se organizira me|u istorodni pretprijatija so cel za dopolnuvawe na koristeweto na kapacitetite, izbegnuvawe na pojavata na tesni grla vo proizvodstvoto i poracionalno koristewe na kapacitetite i rabotnata sila pri sezonskite kolebawa na proizvodstvoto. -Vertikalna kooperacija ili kooperacija vrz osnova na specijalizacija- se razviva vo fazno proizvodstvo i vrz osnova na specijalizacija na proizvodi i procesi na trudot koi sleduvaat vo razli~ni fazi, a mo`at da se svedat odvoeno vo posebni organizacioni formi ( pr. kooperacija me|u proizvodni i monta`erski pretprijatija). Oblicite na specijalizacija i kooperacija imaat zaedni~ki pozitivni efekti bidej}i se ostvaruva poracionalno koristewe na proizvodnite kapaciteti, se zgolemuva produktivnosta na trudot i se smaluvaat tro{ocite na proizvodstvo. Od organizacionen aspekt specijalizacijata i kooperacijata deluvaat kako integracionen faktor bidej}i me|u kooperantite se javuva pogolema potreba za sorabotka, pogolema me| uzavisnost na specijaliziranite pretprijatija, a so toa i nu`nost za pocvrsti organizacioni formi na sorabotka.

1.1.2. Tehni~ka priprema na proizvodstvoto

157

Dokolku e prethodno izvr{eno proektirawe i konstruirawe na proizvodot, rabotite od tehni~kata priprema go opfa}aat glavno slednovo : - definirawe na tehnolo{kiot proces koj }e se primenuva vo proizvodstvoto i site negovi karakteristiki, - definirawe na materijalot od koj }e bide izraboten sekoj del od noviot proizvod , - priprema na alatite, i - normirawe na trudot. 1. Definiraweto na tehnolo{kiot proces opfa}a: - izbor na najpovolen na~in za obrabotka na proizvodot i oddelnite negovi delovi, odnosno izbor na optimalen tip na proizvodstvo, - konkretizirawe na postapkata za izvr{uvawe na oddelnite operacii, dokolku postoi mo`nost za izbor me|u pove}e postapki, - izbor na najpogoden alat za sproveduvawe na odredena postapka, so ogled na mo`nostite za primena na specijalni i univerzalni alati, - izbor na rabotnici spored vidot i stepenot na kvalifikacijata, - donesuvawe odluka dali }e se utvrdi redosledot na operaciite ili tie }e se odreduvaat vo tekot na sproveduvaweto na tehnolo{kiot proces. 2. Tehni~kata priprema na materijalot opfa}a : - odreduvawe na nomenklatura na materijalot, - odreduvawe na standardite na materijalot, i - odreduvawe na normativi na materijalot. Nomenklaturata na materijalot pretstavuva sistematiziran pregled na materijalot koj e potreben za izvr{uvawe na planiranoto proizvodstvo. Se sostavuva vrz osnova na podatocite za tehni~kata konstrukcija na proizvodot, odnosno vrz osnova na podatocite od tehnolo{kata receptura za sostavot na proizvodot. Sodr`i ime na materijalot, kvalitet, oblik, dimenzii i oznaka ili {ifra na materijalot. Standardizacijata na materijalot pretstavuva sveduvawe na asortimanot na materijali na odredeni vidovi

158

~ii tehni~ki karakteristiki se odnapred utvrdeni, odnosno poznati. Normativ na materijali e odredena koli~ina na materijal koja e potrebna pri odredeni tehni~ki uslovi da se proizvede edinica proizvod. 3. Vo ramkite na tehni~kata priprema na alatite vrz osnova na uvidot vo sostojbata na alatite, slu`bata za priprema }e izdade nalog za nabavka ili sopstevno proizvodstvo na soodvetniot vid alat. Za toa potrebno e da se sostavi nomenklatura na alatite i da se obezbedi evidencija vo ispravnosta, dvi`eweto i koristeweto na alatite. Nomenklaturata na alatite pretstavuva sistematski pregled po srodni grupi i podgrupi na site vidovi alati koi pretprijatieto gi koristi za proizvodstvo. Evidencijata na alatite e potrebna za tehni~kata priprema so cel da mo`e da se utvrdi sostojbata i vrz osnova na toa da se planira obezbeduvaweto na soodvetniot alat. 4. Vo ramkite na sproveduvaweto na procesot na normirawe na trudot se vr{i: - definirawe na elementite na normata ( vreme na izrabotka, pripremno-zavr{no vreme i dopolnitelno vreme),105
)

- pripremi za snimawe na rabotnoto vreme ( izbor na zafati i dvi`ewa, izbor na ma{ini, alati i materijali, izbor na rabotnici i izbor na instrumenti za snimawe), - snimawe na rabotnoto vreme ( se sostoi od snimawe na rabotniot den, odnosno utvrduvawe kako rabotnikot ili grupata rabotnici go koristi rabotnoto vreme vo tekot na celiot raboten den i snimawe na operaciite, odnosno merewe na traeweto na oddelnite operacii). - utvrduvawe na normite ( opfa}a utvrduvawe na osnovnoto vreme t.e. vremeto potrebno za konkreten zafat i operacija, potoa od utvrduvawe na dopolnitelnoto vreme t.e. vremeto koe se koristi za li~ni potrebi na rabotnikot, kratki odmori i sl. i na kraj utvrduvawe i propi{uvawe na normite na trudot), - revizija na rabotnite normi ( sledewe i korekcija).
Vremeto na izrabotka slu`i za izvr{uvawe na site dvi`ewa i zafati vo ramkite na posmatranata rabotna operacija. Vo pripremno-zavr{noto vreme pak vleguvaat vremeto za priprema koe mu prethodi na obrabotkata i zavr{noto vreme koe sleduva posle obrabotkata.
105 )

159

Rabotite na tehni~kata priprema, so ogled na karakterot, dobro bi bilo organizaciono da se odvoeni od izvr{nite raboti na proizvodnata funkcija, sekoga{ koga tie mo`at dovolno da se izdiferenciraat i osamostojat. A kako }e se organizira izvr{uvaweto na tie raboti }e zavisi od slo`enosta i obemot na tie raboti. Taka na primer, vo pretprijatijata so golem obem na rabota, slo`eni raboti i razviena tehni~ka podelba na trudot mo`e da se organizira ne samo edna razviena slu`ba za tehni~ka priprema, tuku taa mo`e da bide podelena i na pove}e posebni slu`bi. Vo takvi pretprijatija tehni~kata priprema }e gi opfa}a slednive slu`bi : slu`ba za proektirawe, slu`ba za razrabotka na tehnolo{kiot proces, slu`ba za priprema na sredstvata za rabota, slu`ba za priprema na materijalite, slu`ba za racionalizacija i slu`ba za analiza i normirawe. No vo slu~ai koga rabotite na tehni~kata priprema ne se razvieni i koga ne gi opfa}aat site grupi na raboti, mo`e da se organizira edna relativno skromna slu`ba za tehni~ka priprema.

1.1.3. Operativna priprema na proizvodstvoto Operativnata priprema na proizvodstvoto gi opfa}a merkite na organizaciona priprema na procesot na proizvodstvo, a tuka spa|a operativnoto planirawe na proizvodstvoto i lansiraweto na operativnata ( pogonska dokumentacija). Operativnite planovi na proizvodstvo se sostavuvaat vrz osnova na evidencijata i uvidot vo sostojbata na kapacitetite na rabotni mesta i sostojbata na materijali i rabotna sila. Preku operativniot plan na proizvodstvo se preciziraat konkretnite proizvodni zada~i za pokratok vremenski period . Vsu{nost, operativniot plan pretstavuva plan na raboti ( operacii) koi treba da se izvr{at so cel da se ostvarat zada~ite na osnovniot plan na proizvodstvo. Operativnite planovi na proizvodstvo se donesuvaat za

160

relativno kratki vremenski periodi, po pravilo ne podolgo od mesec dena, a mo`e deset dena ili nedela dena. Pred izrabotkata na operativniot plan treba da se proveri sostojbata so materijalite, sostojbata so alatite i priborot, mo`nostite za koristewe na kapacitetot na ma{inite i sostojbata so rabotnata sila. So cel pak za izvr{uvawe na operativnite planovi se izrabotuva i lansira pogonska dokumentacija so ~ija pomo{ se izvr{uvaat zada~ite na operativniot plan na proizvodstvo. Ovaa dokumentacija mo`e da nosi razni imiwa kako {to e operativna dokumentacija, pogonska, rabotilni~ka, organizaciona, administrativno-presmetkovna, lansirna dokumentacija , pogonska administracija i sl. Izdavaweto na operativnata dokumentacija go vr{i lansirnata slu`ba vrz osnova na zada~ite od operativniot plan. Vo ovie dokumenti spa|aat : rabotnite nalozi, rabotnite listi, potro{nicite na materijal, prate~ki listovi i dr. Rabotniot nalog e osnoven dokument i vsu{nost e naredba za izvr{uvawe na proizvodstvoto. Sodr`i oznaka za proizvodot ili delot, koli~ina, vrska so pora~kata ili serijata, fazite za izrabotka na proizvodot, datumot na po~etok i zavr{etok na rabotata, standardnite tro{oci na izrabotka , naodot na kontrolata i potrebnite potpisi ( na kontrolorot, rakovoditelot na proizvodstvo i rakovoditelot na magacinot za priemot na proizvodot vo magacinot). Rabotniot list se izdava za eden rabotnik i edna operacija. Vrz osnova na podatocite od rabotniot list se vr{i presmetka na u~inokot i zarabotkata na rabotnikot i presmetka na tro{ocite za plati. Toj sodr`i podatoci za broj na rabotniot list i vrska so rabotniot nalog, ime na rabotnikot, oddelenie i rabotno mesto, vid na rabota i potrebna kvalifikacija, normirano i efektivno rabotno vreme, po~etok i zavr{etok na operacijata i naod na kontrolata i soodvetni potpisi. Potro{nica e dokument ( nalog) za prezemawe na materijal od magacin i istovremeno slu`i i kako dokument za presmetka na tro{ocite na izdaden i potro{en materijal. Sodr`i specifikacija na materijalot, normativ na materijalot po presmetkovna edinica ( normativ za edinica ili za serija), koli~ina na materijal, cena za presmetka i vrednost na

161

materijalot i elementi potrebni za manipulirawe so materijalot. Propratniot list ima skoro ista namena so rabotniot nalog, no se koristi vo odredeni slu~ai i go sledi proizvodot od prvata do poslednata rabotna operacija, odnosno od po~etokot na proizvodstvo do skladiraweto pri {to se vnesuvaat site promeni i podatoci koi toj treba da gi opfati. Nalogot za alat e dokument vrz osnova na koj se prezema alatot od magacinot i toj sodr`i: oznaka na oddelenieto, proizvodot, delot ili ma{inata, oznaka na alatot i magacinot, imeto na rabotnikot na kogo mu se izdava, potpisi i dr. So ogled na karakterot na rabotite koi gi opfa}a operativnata priprema na proizvodstvoto, vo pogled na nejzinata organizaciona postavenost, mo`e da se ka`e deka taa mo`e da se organizira kako edna slu`ba, no i vo dve posebni slu`bi i toa : - slu`ba za operativno planirawe na proizvodstvoto, i - lansirna slu`ba. Slu`bata za operativno planirawe na proizvodstvoto mo`e da bide organizirana kako edinstvena za celoto pretprijatie ili }e bide decentralizirana po oddelni rabotni edinici (pogoni ) i sl. [to se odnesuva do lansirnata slu`ba ako taa e odvoena od slu`bata za operativno planirawe obi~no e neposredno podredena na soodvetniot tehni~ki menaxer. Organizacioniot oblik na ovaa slu`ba zavisi od obemot na proizvodstvo, vidot na dejnosta i organizacioniot vid na proizvodstvo. Vo pomalite pretprijatija i ne postoi posebno organizirana lansirna slu`ba, tuku ovie raboti gi vr{i rakovoditelot na proizvodstvo.

1.1.4. Priprema na rabotnite mesta

162

Vo ramkite na pripremata na rabotnite mesta treba da se obezbedi normalno funkcionirawe na site rabotni mesta, odnosno ovde spa|aat : - rabotite na organizirawe na rabotnite mesta, - neposrednata priprema na ma{inite, i - snabduvaweto na rabotnite mesta. 1. Organizacijata na rabotnite mesta opfa}a : - definirawe na elementite na rabotnoto mesto ( rabotnikot, sredstvata na trudot i prostorot za rabota), - obezbeduvawe na soodveten prostor ( za dvi`ewe na rabotnikot, za dvi`ewe na transportnite sredstva, za smestuvawe na rabotnite masi, alatite, priborot, dokumentacijata, za priod kon ma{inata pri popravka, ~istewe i podma~kuvawe, za priod kon sigurnosnite uredi vo slu~aj na opasnost, za smestuvawe na materijalot pred po~etokot so rabota i za smestuvawe na predmetite na trudot posle izvr{enite operacii zaradi prenesuvawe na slednoto rabotno mesto), i - obezbeduvawe na pravilna polo`ba na teloto na rabotnikot. 2. Neposrednata priprema na ma{inite i uredite pred po~etokot na procesot na rabota ili t.n. reglirawe opfa}a mestewe na ma{inata, odnosno postavuvawe na priborot i stegite, mestewe na alatot i ma{inskite elementi za kompleksna obrabotka, kako i proverka na ispravnosta na sredstvata za rabota. 3. Snabduvaweto na rabotnite mesta se odnesuva na rabotite koi se odnesuvaat na snabduvawe so alati, snabduvawe so materijal i snabduvawe so dokumentacija. Vo ramkite na strukturata na izvr{nite funkcii rabotite od pripremata na rabotnite mesta mo`at da bidat organizirani na razni na~ini. Toa e usloveno od faktot {to ovie raboti se javuvaat na krajot na pripremata na proizvodstvoto i na samiot po~etok na proizvodstvoto. Kako posledna faza na pripremata ovie raboti mo`at da se prisoedinat kon drugite raboti od pripremata ( pr. operativnoto planirawe), a kako raboti koi neposredno mu prethodat na proizvodtvoto tie ponekoga{ se vklu~uvaat vo sostav na proizvodnata operativa. Isto taka, so ogled na vrskite koi ovie raboti gi imaat so vnatre{niot transport (bidej}i rabotite na

163

snabduvawe na rabotnite mesta so materijal se golem del od rabotite na priprema na rabotnite mesta), slu`bata na priprema na rabotnite mesta mo`e da se najde i vo sostav na vnatre{niot transport. No mo`no e i takvo re{enie pri koe ovaa slu`ba se javuva i kako samostojna slu`ba.

1.2. Izvr{uvawe na proizvodstvoto Izvr{uvaweto na proizvodstvoto gi opfa}a: - rabotata na rabotnoto mesto, - vnatre{niot transport, i - tekovnoto odr`uvawe na sredstvata. 1. Izvr{uvawe na rabotata na rabotnoto mestoIzvr{uvaweto na rabotata na rabotnoto mesto zavisi od vidot na proizvodstvoto. Rakovodeweto pak so izvr{uvaweto na proizvodstvoto gi opfa}a rabotite na : raspored na rabotite po rabotni mesta, raspored na rabotnicite po rabotni mesta, odr`uvawe na ritamot na proizvodstvo, obezbeduvawe na kvalitet na proizvodstvoto i obezbeduvawe na ekonomi~no tro{ewe vo proizvodstvoto. Rasporeduvaweto na rabotite na rabotni mesta vo masovnoto i sinxirestoto proizvodstvo go vr{i tehnologot koj vr{i odreduvawe na postapkite vo obrabotkata, gi odreduva ma{inite i alatite na rabotnoto mesto. Planerot pak vremenski go precizira ritamot na smenuvawe na rabotite na pooddelnite rabotni mesta. Rakovoditelot na proizvodstvo (rabotovoditelot) se gri`i postapkata na tehnologot da se izvr{i i ostvari vo vreme koe go odredil planerot. Rasporeduvaweto na rabotata vo poedine~noto i seriskoto proizvodstvo go vr{i samiot rabotovoditel vodej}i smetka da se izvr{i operativniot plan. Rasporeduvaweto na oddelni raboti-operacii na rabotnicite se vr{i spored vidot i stepenot na nivnata kvalifikacija. Vo masovnoto i sinxirestoto proizvodstvo rabotite se od trajna priroda, pa i rabotnicite potrajno se vrzuvaat za rabotnite mesta. Vo seriskoto i poedine~noto

164

proizvodstvo rasporedot na rabotnicite na rabotnite mesta go vr{i rakovoditelot na proizvodstvo vo zavisnost od vidot na rabotite. Obezbeduvaweto na kvalitetot na proizvodstvoto e osnovna zada~a na rakovoditelite na proizvodstvo. Za taa cel postoi i tehni~ka kontrola koja go ispituva kvalitetot. No tehni~kata kontrola samo go otkriva, a ne mo`e da go spre~i lo{iot kvalitet. Pri~inite za lo{ kvalitet mo`at da se razni. Na nekoi od niv (kako {to se pogre{na tehnolo{ka postapka, pogre{na konstrukcija, pogre{no izraboten alat) rakovoditelot ne mo`e da vlijae. No na nekoi kako {to se na~inot na izveduvawe na postapkata, izborot na alat i negovoto koristewe, postapkite na rabotnoto mesto, rabotata na ma{inata i sl. toj mo`e da vlijae 2. Vnatre{en transport-Vnatre{niot transport go opfa}a celokupnoto dvi`ewe na sredstvata za proizvodstvo vo procesot na reprodukcija vo pretprijatieto. Tuka spa|a: dvi`eweto na materijalot od magacinot do rabotnoto mesto i pome|u rabotnite mesta i dvi`eweto na poluproizvodite do me|ufaznite magacini, potoa dvi`eweto na finalnite proizvodi do magacinot i dvi`eweto na alatite i priborot do rabotnite mesta, vra}awe vo magacinot i manipulirawe vo magacinot i pomestuvawe na ma{inite i postrojkite od edno na drugo mesto. Vnatre{niot transport mo`e da bide organiziran na dva na~ini i toa decentralizirano i centralizirano. Decentraliziraniot na~in pretstavuva takov na~in pri koj vnatre{niot transport e organiziran po organizacioni edinici (pogoni) i kako posebna rabotna grupa vleguva vo sostav na operativnata priprema na tie edinici. Ovoj na~in na organizaciona postavenost ima odredeni prednosti koi se ogledaat vo toa {to rabotnicite i sredstvata za vnatre{en transport se podobro iskoristeni, a i pokvalitetno rabotat bidej}i se pod kontrola na samiot rabotovoditel i mo`nosta za nivno nagraduvawe e pogolema. Centraliziraniot na~in pak e takov na~in pri koj se formira posebna organizaciona edinica za vnatre{en transport kako ekonomska celina ~ij rakovoditel vr{i centralno planirawe na vnatre{niot transport. Kaj ovoj na~in prednosta e vo podobroto koristewe na kapacitetite na

165

sredstvata i lu|eto i mo`nostite za primena na samostojna stopanska smetka. Tro{ocite na vnatre{niot transport se zna~itelno golemi. Tie se zgolemuvaat dokolku vozilata se dvi`at prazni, potoa dokolku preminite se tesni ili zakr~eni, aku se ~eka na tovarewe i istovar i ako prenosot se vr{i ra~no.Tie gi optovaruvaat re`iskite tro{oci na pretprijatieto i indirektno vlijaat vrz cenata na proizvedenite proizvodi. Zatoa, dokolku sakame da vlijaeme na zgolemuvawe na ekonomi~nosta i smaluvawe na cenite na proizvodite , kon vnatre{niot transport treba seriozno da prijdeme . Vnatre{niot transport treba da se organizira taka {to negovite tro{oci da se svedat vo najmala merka. Zatoa treba da se koristat posovremeni mehanizirani sredstva so koi mo`e da se ostvari optimalna brzina na dvi`ewe so pomalku zamor i tro{oci i da se koristi optimalen tehnolo{ki proces so {to }e se smali patot na prevoz. Isto taka vo prilog na smaluvawe na tro{ocite na prevoz treba da se nastojuva sekoj tovar da bide {to pogolem, nosivosta na sredstvata da bide usoglasena so goleminata na paketite, a vremetraeweto na tovareweto i istovarot da bidat {to pokratki. Pod poimot transportni sredstva se podrazbiraat site uredi koi go zamenuvaat ra~noto prenesuvawe na materijalite i go osloboduvaat ~ovekot od te{kata fizi~ka rabota. Spored na~inot na dvi`ewe tie mo`at da bidat : ra~ni koli~ki, mehani~ki vozila ( motorni digalki, transporteri itn.) i gravitacioni uredi (valjaci i sl.). Pokraj transportnite sredstva se upotrebuvaat i razni sadovi i predmeti koi go olesnuvaat prevozot. Osven toa, vnatre{niot transport podrazbira i magacionirawe na materijalite i stokite i nivna manipulacija vo magacinot, kako i poseben raspored na magacioniraweto. Posebno pra{awe pretstavuva paletizacijata koja zna~itelno go racionalizira prevozot. 3. Tekovno odr`uvawe- Za tekovnoto odr`uvawe nie ve}e zboruvavme vo ramkite na prviot del , odnosno delot za ekonomikata na pretprijatijata. Ovdeka samo bi naglasile deka tekovnoto odr`uvawe vleguva vo sostav na operativnata priprema na proizvodstvoto. Toa pretstavuva sekojdnevna gri`a na pripremata za sredstvata da se odr`at vo ispravna sostojba za proizvodstvo.

166

1.3. Tehni~ka kontrola Tehni~kata kontrola go ispituva i go utvrduva kvalitetot na proizvodot preku kontrola na materijalot, ma{inite i alatite i kontrolata na proizvodniot proces. Nejzina zada~a e da utvrdi dali materijalot, tehnolo{kiot proces i postapkata odgovaraat na standardnite normativi i propi{aniot tehnolo{ki kvalitet. Osnovno za organizacijata na tehni~kata kontrola, a zaradi nejzinata objektivnost, e {to taa ne e dobro da bide podredena na onoj organ vo ~ija nadle`nost se proizvodite koi se kontroliraat. Onamu kade taa e posebna slu`ba ili sektor, nejziniot rakovoditel e neposredno podreden na direktorot na pretprijatieto i e izedna~en so rakovoditelite na tehni~kiot i komercijalniot sektor. Me|utoa, ~esto pati tehni~kata kontrola od organizacionen aspekt e podredena na rakovoditelite na proizvodstvo. Nekade pak i ne postoi oddelen organ za tehni~ka kontrola, tuku funkcijata na tehni~ka kontrola e soedineta so rakovodeweto so proizvodstvoto,taka {to tehni~kata kontrola ja izvr{uvaat samite rakovoditeli na proizvodstvo. Za izvr{uvawe na svojata rabota tehni~kata kontrola ostvaruva sorabotka so nabavnata i magacinskata slu`ba, so slu`bata za izvr{uvawe na proizvodstvoto, so tehni~kata priprema i so slu`bata za odr`uvawe. - So nabavnata i magacinskata slu`ba sorabotkata se odnesuva vo vrska so kontrolata na kvalitetot pri priemot na materijalot . - So slu`bata za izvr{uvawe na proizvodstvoto sorabotkata e vo vrska so organizacijata i sproveduvaweto na kontrolata na ispravnosta na sredstvata osobeno ako toa se vr{i preku kvalitetot na proizvodite. Isto taka sorabotka so proizvodnata operativa e potrebna so cel za sproveduvawe na kontrola na tehnolo{kiot proces preku na~inot na izvr{uvawe na rabotnite operacii.

167

- So tehni~kata priprema sorabotkata e potrebna vo vrska so tehni~kite i tehnolo{kite gre{ki koi se konstatirani pri kontrolata na procesot na proizvodstvo. - So slu`bata za odr`uvawe potrebna e sorabotka vo vrska so kontrolata na ispravnosta na sredstvata za da se prezemat soodvetni merki za otstranuvawe na defektite i doveduvawe na sredstvata vo ispravna sostojba.

1.4. Organizaciona postavenost na investicionoto odr`uvaweto na sredstvata Organizacijata na odr`uvaweto kako pomo{en servis zavisi od goleminata na pretprijatieto. Kaj golemite pretprijatija toa e posebna organizaciona edinica vo ramkite na tehni~kiot sektor, a kaj pomalite kako grupa vo ramkite na operativnata priprema na proizvodstvoto. Osven toa, odr`uvaweto mo`e da bide decentralizirano koga kaj pogolemite pretprijatija sekoj pogon go dobiva delot za odr`uvawe za svoite potrbi. Odr`uvaweto kako funkcija ima svoja politika i operativa. Politikata e del od delovnata politika za priprema na proizvodstvoto kako celina, dodeka operativata kako i kaj sekoja druga funkcija ima svoja priprema, izvr{uvawe i kontrola. Planiraweto na odr`uvaweto se vr{i vrz osnova na proizvodniot plan na pretprijatieto, planot na optovaruvawe na ma{inite i postrojkite i analizata na sostojbata na kapacitetite. Planot na odr`uvaweto sodr`i sredni i generalni popravki i nivni rokovi. Operativnata priprema na odr`uvaweto vrz osnova na godi{niot plan za odr`uvawe sostavuva mese~en operativen plan vrz osnova na koj se izdavaat rabotni nalozi za popravka i druga pogonska dokumentacija.

168

1.5. funkcija

Organizaciona

{ema

na

proizvodnata

Vo zavisnost od goleminata na pretprijatieto i dejnosta kon koja pripa|a organizacijata na proizvodnata funkcija e razli~na. Edna tipska {ema na pretprijatie od sredna golemina bi izgledala kako na slikata br.3. Kako {to se gleda proizvodnata funkcija gi vklu~uva proizvodnata operativa , t.e. neposrednoto izvr{uvawe na proizvodstvoto, potoa tehni~kata kontrola, odr`uvaweto na sredstvata i vnatre{niot transport. Vo ramkite na proizvodnata operativa vleguvaat pogonite, oddelenijata, grupite na rabotni mesta i poedine~nite rabotni mesta. Vo ramkite na tehni~kata kontrola pak, vleguvaat kontrolata na materijalite, laboratorijata, kontrolata na sredstvata, kontrolata na procesot na proizvodstvo i kontrolata na kvalitetot. Karakteristi~no za organizacijata na izvr{uvaweto na proizvodstvoto e {to od nejziniot sostav sé pove}e se odvojuvaat rabotite na istra`uvaweto, konstruktivnoto i prototipno osvojuvawe na novite proizvodi, potoa razrabotkata na tehnolo{kiot proces , rabotite na tehni~kata i operativnata priprema. Slu`bata za izvr{uvawe na proizvodstvoto e neposredno povrzana so slu`bata za odr`uvawe na sredstvata i slu`bata za vnatre{niot transport taka {to ~esto pati osobeno vo pomalite pretprijatija gi vklu~uva i ovie dve funkcii. Vo pogolemite pretprijatija pak, zaradi pogolemiot obem na rabota ovie dve slu`bi se obi~no posebno organizirani. Pokraj ova, proizvodnata funkcija bez ogled na goleminata na pretprijatieto mo`e vo svojot sostav da ja ima i pripremata na rabotnite mesta {to spored nekoi mislewa pretstavuva i najcelishodno re{enie.
PROIZVODNA FUNKCIJA

169

Proizvodna Vnatre{en operativa transport Pogoni Oddelenija Grupi na rab.. mesta Rabotni mesta

Tehni~ka kontrola

Odr`uvawe na sredstvata

Kontrola na materijalot Laboratorija Kontrola na sredstvata Kontrola na procesot na proizvodstvo Kontrola na kvalitetot

[ema br.3. Organizaciona {ema na proizvodnata funkcija

106)

2. KOMERCIJALNA FUNKCIJA Ova rabotewe vo pretprijatieto opfa}a izvr{uvawe na rabotnite zada~i vo vrska so : - materijalni nabavki-surovini, trgovski stoki i drug materijal, - nivno ~uvawe i skladirawe, - proda`ba na proizvodite i uslugite na doma{niot pazar,
106 )

N. Jovanovi}, cit. delo, str. 267.

170

- uvozno-izvoznoto rabotewe, i - nadvore{niot transport, 2.1. Nabavna funkcija a) Zada~i na nabavkata Nabavnata funkcija ima za zada~a da obezbedi materijal i oprema za nepre~eno izvr{uvawe na procesot na proizvodstvo i voop{to za potrebite na pretprijatieto. Tuka spa|aat slednite raboti: - ispituvawe na pazarot, - planirawe na nabavkata, - izbor na dobavuva~ i dogovarawe, - priem na materijalot, i - evidencija na dobavuva~ite. 1. Edna od postojanite zada~i na nabavnata slu`ba e i ispituvaweto na pazarot. Zaradi uspe{no izvr{uvawe na rabotite na nabavka neophodno e sledewe na pazarnite dvi`ewa, ispituvawe na ponudata i pobaruva~kata na materijali i surovini vo pogled na koli~inata, kvalitetot i cenite. Ispituvaweto na pazarot se odnesuva pred sé na postoe~kite i poznatite izvori na nabavka i dobavuva~i so najpovolni ekonomski i tehni~ki uslovi. Pokraj toa, nabavnata slu`ba ~esto pati mora da se naso~uva i kon novi neprou~eni pazari osobeno koga e vo pra{awe obezbeduvawe na surovini za novite proizvodi na pretprijatieto. Nabavnata slu`ba vr{i i ispituvawe na oddelnite faktori koi mo`at da vlijaat vrz tro{ocite na nabavka kako {to e oddale~enosta na dobavuva~ite, vidot na transportnite sredstva za prevoz i dr. Ispituvaweto na pazarot vo ramkite na nabavnata slu`ba treba da se povrze so op{tata slu`ba za ispituvawe na pazarot dokolku taa postoi kako posebna , odnosno vo sostav na slu`bata za istra`uvawe i razvoj. 2. Pri planiraweto na nabavkata na materijalite se trgnuva od potrebite na pretprijatieto i mo`nostite za

171

nabavka vrz osnova na poznavawata na pazarot. Potrebite na pretprijatieto se izrazeni vo planot na materijali koj e sostaven vrz osnova na normativite i planiranoto proizvodstvo. Koli~inite predvideni so planot na materijali se smaluvaat za visinata na postojnite zalihi, a se zgolemuvaat za standardnite preodni zalihi taka {to na toj na~in se dobivaat koli~inite na materijali koi treba da se nabavat vo tekot na planskiot period. Nabavnata slu`ba go sostavuva planot na nabavka na materijalite taka {to gi definira oddelnite vidovi materijali po koli~ina, kvalitet i rokovi na nabavka. Za uspe{no izvr{uvawe na nabavkata od osobeno zna~ewe e pravilnoto utvrduvawe na : - koli~inite i - kvalitetot na materijalite. -Nabavnata slu`ba mora da vodi soodvetna politika na zalihi na materijalite so cel da ne dojde vo situacija zalihite da bidat previsoki ili nedovolni za normalno odvivawe na procesot na proizvodstvo. Za taa cel treba to~no da se predvidi koga i koi koli~ini na materijal }e se kupuvaat za vo magacinot sekoga{ da se nao|aat optimalni nivoa na zalihi. - Kvalitetot na materijalot treba da odgovara na potrebite na planiranoto proizvodstvo. Od kvalitetot na materijalot }e zavisi i kvalitetot na proizvodite, a od toa i ekonomi~nosta na proizvodstvoto i rezultatite vo proda`bata na gotovite proizvodi. Zatoa nabavkata se vr{i vrz osnova na specifikacii koi tehni~kata priprema gi dostavuva do nabavnata slu`ba , a koi sodr`at opis na materijalot, kvalitet i dr. detali. 3. Vrz osnova na rezultatite od ispituvaweto na pazrot, nabavnata slu`ba vr{i izbor na dobavuva~i i prio|a kon sklu~uvawe na dogovori. Dogovorot za kupoproda`ba treba da gi sodr`i osnovnite elementi vo odnos na asortimanot i koli~inata na materijalot, cenata, rokot i mestoto na isporaka, na~inot na pla}awe itn. 4. Pri priemot na materijalot treba da se odredi dali materijalot po kvantitet i kvalitet odgovara na sklu~eniot dogovor ili drugite dokumenti koi go sledat. Priemot go vr{i komisija koja za toa so~inuva poseben zapisnik

172

5. Evidentiraweto na dobavuva~ite slu`i za osiguruvawe na informacii za dobavuva~ite, za nivnite proizvodni mo`nosti, za kvalitetot i cenite na nivnite proizvodi, za rokovite na isporaka itn. Podatocite od kartotekata na dobavuva~i pridonesuvaat za pravilna orientacija pri izborot na dobavuva~ite. b) Organizacija na nabavnata slu`ba Nabavnata slu`ba obi~no se nao|a vo sostav na komercijalniot sektor zaedno so proda`nata i magacinskata slu`ba. Isklu~itelno taa mo`e da bide organizirana i kako posebna slu`ba- na nivo na sektor i toa obi~no vo golemite pretprijatija. Za toa e potreben eden povisok nivo na slo`enost na organizacija na nabavnata slu`ba bidej}i taa treba da osigura golemi koli~ini na raznoviden materijal, osobeno koga e vo pra{awe uvoz. Vo sekoj slu~aj nabavkata ( a i drugite komercijalni funkcii -proda`bata , magacioniraweto, uvozot i izvozot ) treba da se organizirani na na~in koj najpove}e }e odgovara za ostvaruvawe na nivnata cel , a toa e osiguruvawe na nepre~eno odvivawe na procesot na proizvodstvo so najniski tro{oci i najvisok stepen na rentabilnost. Povrzuvaweto na komercijalnite slu`bi vo edinstvena celina- komercijalen sektor, im odgovara na pretprijatijata kaj koi nabavkata i proda`bata ne se tesno povrzani so proizvodstvoto. Me|utoa, kaj nekoi pretprijatija }e bide potrebno potesno povrzuvawe me|u nabavkata i proizvodstvoto otkolku me|u nabavkata i proda`bata. Toa se pretprijatija kaj koi rezultatite od proizvodstvoto zavisat prvenstveno od toa kako nabavnata slu`ba gi izvr{ila svoite zada~i ( kvalitet na surovinite, blagovremeno snabduvawe i dr.) . Nabavkata mo`e da bide organizirana po centralisti~ki i decentralisti~ki princip ili pak kombinirano. Centraliziranata organizacija gi opfa}a site raboti od nabavkata vo ramkite na edna slu`ba ( nabavka na

173

reprodukcionen materijal, investiciona oprema i dr.). Vakov na~in na organizacija ovozmo`uva edinstvena nabavna politika, izedna~enost vo odnosite so dobavuva~ite, a postojat i pogolemi mo`nosti za sni`uvawe na tro{ocite za nabavka. Vo uslovi na decentralizirana organizacija, rabotite od nabavkata mo`at da gi izvr{uvaat i pooddelni pogoni vo ramkite na pretprijatieto. Vakvoto re{enie e nu`no kaj nekoi golemi pretprijatija ~ii organizacioni edinici ~esto pati i ne se vo isto mesto. Prednosta na decentraliziranata nabavka se sostoi vo pobrzoto obezbeduvawe i poefikasnoto otstranuvawe na eventualnite nedostatoci pri priemot na materijalite. Decentraliziranata organizacija na nabavkata postoi i vo slu~aj koga nekoi nabavki gi izvr{uvaat i drugi slu`bi vo pretprijatieto. Taka na primer, doma}inot mo`e da nabavuva kancelariski potro{en materijal, a soodvetna tehni~ka slu`ba da nabavuva oprema itn. Vo oddelni pretprijatija mo`e da se koristi kombinacija na centraliziran i decentraliziran na~in na organizacija na nabavnata funkcija. Na toj na~in mo`at da se izbegnat nedostatocite i na dvata vida na organizacija. So toa se obezbeduva edinstvena politika na nabavka , a i efikasno snabduvawe na oddelni organizacioni delovi od pretprijatieto. Uspe{noto izvr{uvawe na nabavkata bara i efikasna koordinacija so drugite slu`bi vo pretprijatieto. Nabavnata slu`ba sorabotuva glavno so slednite slu`bi : - So planskata slu`ba pri odreduvaweto na planot na materijalni nabavki zaradi sogleduvawe na ramkovnite vrednosni planski elementi. - So tehni~kata priprema na proizvodstvoto, pri sekoja konkretna nabavka so ogled na toa {to tehni~kata priprema gi sostavuva specifikaciite na materijali vrz osnova na koi se vr{i konkretna nabavka. Specifikacijata na materijali mo`e da ja izdava vo nekoi pretprijatija i proizvodnata operativa. - So magacinskata slu`ba koja vodi evidencija za materijalite bidej}i nabavnata slu`ba pred da pristapi kon nabavka i sklu~uvawe na dogovori treba da ja utvrdi sostojbata vo magacinot.

174

- Nabavnata slu`ba mora da sorabotuva i so finansiskata operativa so cel da dobie podatoci za sostojbata na obrtnite sredstva i visinata na finansiski sredstva za izvr{uvawe na planot na nabavki na materijali. Finansiskata operativa vr{i i isplata na fakturite vo vrska so nabavkata i isporakata na materijali. - Za da mo`e nabavnata slu`ba da izvr{i pravilen izbor na dobavuva~i, mora da gi koristi i rezultatite od prou~uvaweto na pazarnite dvi`ewa so koi raspolaga slu`bata za istra`uvawe i razvoj. Sorabotkata so slu`bata za istra`uvawe se ostvaruva preku oddelenieto za ispituvawe na pazarot, dokolku postoi takvo vo sostav na nabavnata slu`ba.

2.2. Proda`na funkcija a) Zada~i na proda`nata funkcija Osnovna zada~a na proda`nata funkcija e uspe{na realizacija na proizvodite na pretprijatieto. Vo ramkite na taka voop{tenata zada~a glavno spa|aat slednite pokonkretni raboti : - ispituvawe na pazarot, - planirawe na proizvodot, - promocija, - odreduvawe na proda`nite ceni, - proda`ba i fakturirawe, - evidencija na kupuva~ite, 1. Ispituvaweto na pazarot se sostoi vo pribirawe na podatoci i informacii za pazarnite dvi`ewa i tendencii, so cel preku analiza da se dojde do odredeni rezultati i zaklu~oci vo toj pogled. So drugi zborovi, toa e prou~uvawe na fakti i faktori koi imaat vrska so proda`bata i mo`at da vlijaat na uspehot vo realizacijata na proizvodite. Spored toa, osnovna cel na ispituvaweto na pazarot e utvrduvawe na obemot na pobaruva~ka i nejzinite

175

karakteristiki, odnosno kako toa }e se odrazi na goleminata na prometot na konkretniot proizvod.Vrz osnova na prou~uvawata na pazarnata dinamika se postignuva i poblisko povrzuvawe so kupuva~ite i se ovozmo`uva primena na najracionalnite metodi vo proda`bata. Pokraj toa, mo`e da se sogleda i nivoto na tehni~kiot napredok vo oddelni sektori na proizvodstvo, da se otkrijat novi mo`nosti za realizacija na postojnite proizvodi, da se otkrijat novi proizvodi i novi pazari za proda`ba na postojnite i novite proizvodi. Rezultatite od ispituvaweto }e bidat poefikasni dokolku od op{tata pazarna problematika se izvle~at konkretni pra{awa kako predmet na prou~uvawe. Toa mo`at da bidat : - Asortimanot na proizvodite kade celta e da se odredi najpovolen asortiman od aspekt na tro{ocite na proizvodstvo i od aspekt na pobaruva~kata na pazarot. - Karakteristikite na proizvodot kade treba da se odredi dali postojnite belezi na proizvodot odgovaraat na barawata na kupuva~ite vo pogled na kvalitetot, formata, dimenziite, bojata itn. - Kategoriite na potro{uva~i kade ispituvaweto se vr{i po pol, starost, socijalno poteklo i sl. So cel da se dojde do zaklu~ok za odnosot na oddelni kategorii potro{uva~i po odnos na nekoj proizvod i negoviot asortiman, potrebno e da se odredat `elbite na potro{uva~ite, nivnata kupovna mo}, navikite, obi~aite i drugi relevantni faktori za uspe{na realizacija na proizvodite. - Mislewata na potro{uva~ite vo pogled na fizi~kite i drugite osobini na proizvodot se mnogu va`ni za natamo{nata orientacija na proizvodstvoto i proda`bata. Reakciite na potro{uva~ite mo`at da dovedat do lansirawe na novi proizvodi, do promena na asortimanot itn. Informacii za mislewata i stavovite na potro{uva~ite mo`at da se dobijat so koristewe na razni statisti~ki i drugi pokazateli koi gi ima vo pretprijatieto ili nadvor od nego, potoa preku anketi, razgovori, po po{ta itn. - Unapreduvawe na proda`bata. So cel za unapreduvawe na proda`bata se analiziraat faktorite koi se od interes za poefikasna i poracionalna proda`ba. Vrz osnova na rezultatite od analizata proda`bata se orientira kon

176

najpovolnite podra~ja i preku najpogodnite i najekonomi~nite proda`ni kanali. Vo taa smisla potrebno e da se ispitaat site pojavi i tendencii koi mo`at da vlijaat vrz obemot na proda`bata i organizacijata na proda`nata mre`a vo oddelni proda`ni reoni. Analizata na proda`bata treba da go opfati i ispituvaweto na tro{ocite na proda`bata bidej}i tie se va`na stavka vo proda`nata cena. - Pazarni ceni. Prou~uvaweto na pazarnite ceni e eden od osnovnite zada~i na ispituvaweto na pazarot. Najpove}e }e odgovara onaa cena koja obezbeduva odreden obem na realizacija so istovremeno ostvaruvawe na najvisok profit. Obemot i podra~jeto na ispituvawe zavisat od posebnite uslovi na konkretnoto pretprijatie. Pred po~etokot na ispituvaweto potrebno e da se izgotvi plan na rabota i da se odredat metodite na ispituvawe. Ispituvaweto na pazarot mo`e da se sprovede pred lansiraweto na noviot proizvod vo proda`ba ili pak dopolnitelno so cel da se odredi reagiraweto na pazarot vo pogled na ve}e afirmiranite proizvodi. 2. Planot na proda`ba se sostavuva za odreden vremenski period vrz osnova na rezultatite do koi se do{lo so ispituvaweto na pazarot i vrz osnova na izvr{uvaweto na planot vo porane{nite periodi. Planot na proda`ba go opfa}a asortimanot na proizvodi i proda`nite podra~ja. So toa se predviduva obemot na proda`ba na proizvodite za odreden period po vrednost i po koli~ina. Isto taka, se planiraat i tro{ocite na proda`bata vo toj period. 3. Za pravilno odreduvawe na proda`nite ceni, organite na proda`nata slu`ba mora da gi prou~at i zapoznaat site nadvore{ni i vnatre{ni faktori od koi zavisi nivoto na cenite. Nadvore{ni faktori se: Op{testveniot sistem i ekonomskata politika , pazarnite uslovi i stepenot na razvienost na naukata i tehnikata. Pretprijatieto po pravilo ne mo`e da vlijae na ovie faktori tuku na vnatre{nite kako {to se : koristeweto na kapacitetot, asortimanot, kvalitetot itn. 4. Promocijata -Promocijata gi opfa}a aktivnostite naso~eni kon privlekuvawe na potro{uva~ite i nagovarawe da kupat odreden proizvod i usluga.

177

Promocijata se sostoi od razni oblici na komunicirawe so potencijalnite kupuva~i. Glavnite promotivni aktivnosti se : 107) a. Propaganda so koja so razni sredstva i razni prenosnici (mediumi) se nastojuva da se informiraat potencijalnite kupuva~i za osobinite i prednostite na odreden proizvod. Celta na propagandata e privlekuvawe na {to pogolem krug potro{uva~i na proizvodi i uslugi {to zna~i ekonomska cel. Vo osnova sredstvata na turisti~kata propaganda se delat na vizuelni i auditivni, vo zavisnost od toa kon koe setilo na ~ovekot se naso~eni, dali kon vidot ili sluhot. Me|utoa, so ogled na ~estoto kombinirawe na vakvite sredstva zaradi postignuvawe na pogolemi efekti, naj~esto podelbata na sredstvata se vr{i vo zavisnost od tehnikite preku koi se prenesuvaat porakite. Od toj aspekt mo`eme da razlikuvame grafi~ki, oglasni, proekcioni, prostorno-plasti~ni i li~ni propagandni sredstva. Kako grafi~ki sredstva mo`at da se javat razni prospekti, plakati i sl. Kako oglasni sredstva najvoobi~aeni se oglasite i sl. Kako proekcioni se javuvaat filmot, televiziski emisii, dijafilmovi i dr. Kako prostorno plasti~ni pak se javuvaat izlo`beni prostorii, izlozi, razni predmeti i sl. , a Kako li~ni propagandni sredstva se javuvaat niza na sredstva so koi se saka da se sozdade povolno javno mislewe. Kako mediumi ili prenosnici na turisti~kata propaganda pak, se javuvaat pe~atot, radioto i televizijata. Pri izrabotkata na planot na proda`ba treba da se odredi i planot na propagandnite aktivnosti koj }e se sostavi vrz osnova na analizata na rezultatite od porane{nite godini i predviduvawata za naredniot planski period. So planot na propagandata treba da se predvidat : - najuspe{nite sredstva i mediumi, i

107 )

Avramoski M., Ekonomika na turizmot", Grafotehna, Ki~evo, 1997 g., str. 102.

178

- efektot od propagandnite aktivnosti vo odnos na vlo`uvawata. Sostaven del na propagandniot plan e i odreduvaweto na tro{ocite potrebni za negovo realizirawe. Tie mora da bidat vo soglasnost so efektot koj }e se postigne od propagandnite aktivnosti. Propagandata mo`e da se sproveduva kako poedine~na propagandna akcija ili kako propagandna kampawa od niza akcii so ista cel, dobro smisleni i koordinirani. b. Li~na proda`ba na proizvodite i uslugite kade proizvoditelite nastojuvaat vo direkten kontakt so kupuva~ot da gi ubedat vo prednostite i korisnostite koi }e gi ima so kupuvaweto na nivniot proizvod ili usluga. v. Unapreduvawe na proda`bata - kako del od aktivnostite so koi posredno i neposredno se vlijae na site u~esnici vo proda`no-kupovniot proces so informirawe, podu~uvawe, soveti i pottiknuvawe zaradi prilagoduvawe, olesnuvawe, zabrzuvawe i zgolemuvawe na proda`bata. g. Publicitetot kako neplaten oblik na promocija kade po pat na sredstvata za javno informirawe se objavuvaat razni informacii za pretprijatieto. d. Odnosi so javnosta ( Public Relations) koi se ostvaruvaat so planski razvoj na razni vrski so okru`uvaweto, delovnite partneri i kupuva~ite ( sega{ni i potencijalni). 5. Rabotite vo vrska so neposrednata proda`ba gi opfa}aat slednite aktivnosti: - sklu~uvawe na dogovori, - isporaka, i - fakturirawe na prodadenata stoka. - Do sklu~uvawe na dogovor za kupoproda`ba se prio|a koga prodava~ot i kupuva~ot do{le do soglanost za uslovite na proda`ba , a vrz baza na prethodno vodenite razgovori i sl. Dogovorot mora da gi sodr`i site va`ni i formalni elementi so cel podocna da ne dojde do nesoglasici vo pogled na uslovite na proda`ba ( kvalitetot, rokovite na isporaka, pla}aweto itn.). - Vo ramkite na izvr{uvaweto na dogovornite obvrski treba da se ispora~a stokata na kupuva~ot vo ramki na predvideniot rok. Za taa cel prodava~ot ja pakuva stokata vo

179

soodvetna ambala`a i ja ispra}a na kupuva~ot so propratna dokumentacija. - Posle ispra}aweto na stokata pretprijatieto ispra}a faktura ( smetka) i toa odvoeno od stokata ( so posebna po{ta). Vrz osnova na fakturata kupuva~ot go vr{i pla}aweto na kupenata i prezemena stoka. Fakturata gi sodr`i samo onie elementi koi se zastapeni vo dogovorot. Dokolku ima i drugi uslovi tie ne go obvrzuvaat kupuva~ot. Inaku fakturata gi sodr`i zadol`itelno slednite elementi : ime na stokata, datum, ime na kupuva~ot, asortiman, kvalitet i koli~ina, cena i vkupna vrdnost na prodadenata stoka. Pokraj toa, fakturata mo`e da sodr`i i razni popusti dokolku proizvoditelot mu gi priznava na kupuva~ot, a i klauzula za mo`ni reklamacii , za na~inot i tehnikata na pla}awe i sl. 6. Evidencijata na kupuva~ite se vodi za sekoj kupuva~ oddelno . Celta na ovaa evidencija e da se priberat informacii za kupuva~ite , vo pogled na koli~inite i asortimanot na stokata, pla}aweto i eventualnite reklamacii. Toa mo`e da poslu`i i za analiza na efektite od realizacijata spored vidovi kupuva~i i oddelni proda`ni podra~ja. b) Organizacija na proda`nata slu`ba Vo pogled na organizacijata proda`nata slu`ba kako i nabavnata mo`e da se organizira kako samostojna, na nivo na sektor, ili vo sostav na komercijalniot sektor. Organizacijata na proda`bata zavisi pred sé od obemot na rabotite. Vo malite pretprijatija nekolku lica mo`at da gi izvr{uvaat site raboti od proda`bata. Vo pogolemite pretrpijatija pak, kade ima pogolem promet i od razli~ni proizvodi nu`no e anga`irawe na pogolem broj rabotnici pri {to ima potreba i od specijalizacija na rabotite i od organizacija na proda`bata po oddelni podra~ja. Specijalizacijata na proda`bata se vr{i po grupi na srodni proizvodi taka {to specijaliziranite organi gi izvr{uvaat site raboti vo odnos na edna grupa proizvodi ( istra`uvawe na

180

pazarot, planiraweto na proda`bata, dogovaraweto, fakturiraweto itn.). Me|utoa, ovoj na~in na organizacija ima nedostatok koj se ogleda vo dupliraweto na pooddelni raboti. Vo slu~ai koga proda`bata se vr{i na po{iroka teritorija i koga se vo pra{awe pogolem broj prodava~i, pove}e odgovara regionalnata podelba na rabotite od proda`bata. Vo ramkite na specijalizacijata po proda`ni podra~ja mo`e da se izvr{i i specijalizacija po proizvodi. Toa se javuva kaj mali i sredni pretprijatija so razli~en sistem na proda`ba ( proda`ba vo zemjata, proda`ba vo stranstvo, proda`ba preku grosisti, detalisti itn.). Kaj golemite pretprijatija so razni sistemi na proda`ba se vr{i i podelba po odredeni raboti vo ramki na specijalizacijata po podra~ja, a isto taka i specijalizacija po proizvodi. Proda`bata mo`e da bide organizirana kako direktna i indirektna. Direktnata proda`ba se vr{i neposredno na kupuva~ite, a indirektnata se vr{i preku trgovskata mre`a. Direktnata proda`ba se javuva poretko. Na ovaj na~in pretprijatijata koi proizveduvaat polufabrikati mo`at da im gi prodavaat svoite proizvodi na natamo{nite proizvoditeli. Kako direktna proda`ba se smeta i proda`bata preku prodavnicite na samoto proizvodno pretprijatie. Kaj indirektnata proda`ba ima dve mo`nosti i toa proda`ba na trgovijata na golemo i proda`ba na trgovijata na malo. Na~inot zavisi od stopanskata dejnost na pretprijatieto i od drugi specifi~ni uslovi. Prednostite kaj proda`bata na trgovijata na golemo se vo toa {to pretprijatieto raboti so pomal broj trgovski pretprijatija, taka {to e potreben pomal proda`en aparat, bidej}i polesno se kontaktira so pomal broj delovni partneri, polesno mo`e da se zapoznae nivnata finansiska situacija itn. Kaj proda`bata na trgovijata na malo potrebna e razviena proda`na slu`ba, no proda`nite ceni se vo sekoj slu~aj povisoki. Proda`nata slu`ba sorabotuva so slednite slu`bi vo pretprijatieto : -So slu`bata za istra`uvawe i razvoj so cel za dobivawe na informacii za pazarnite dvi`ewa i uslovite na proda`ba.

181

- So tehni~kata slu`ba zaradi obezbeduvawe podatoci za tehni~kite i drugi karakteristiki na proizvodot. - So plansko analiti~kata slu`ba zaradi dobivawe planski elementi i utvrduvawe na planot na realizacija. -So smetkovodstveno finansiskiot sektor zaradi dobivawe podatoci za raspolo`livite finansiski sredstva za organizirawe na proda`nata mre`a i voop{to za tro{ocite na proda`bata. Isto taka od smetkovodstvoto dobiva podatoci za naplatata na fakturite. - So magacinot na finalni proizvodi zaradi sogleduvawe na sostojbata vo magacinot i pri isporakata od magacinot, {to se izvr{uva vrz osnova na nalozite od proda`nata slu`ba. -So proizvodstvoto za da dobie izve{taj za rokovite na zavr{uvawe na proizvodite i za sostojbata so nedovr{enoto proizvodstvo. Isto taka, proda`nata slu`ba kontaktira so proizvodniot sektor i koga nemu mu dostavuva informacii za reakciite na kupuva~ite za kvalitetot i sl. 2.3. Magacinska slu`ba a) Zada~i na magacinskata slu`ba Magacinskoto rabotewe gi opfa}a slednite najva`ni raboti : - priem na materijali, - smestuvawe i ~uvawe na materijalite, - izdavawe na materijalite, - priem i smestuvawe na gotovite proizvodi, - pakuvawe i izdavawe na gotovite proizvodi, - evidencija, i - inventarizacija. Priemot na stoki vo magacinot go vr{i magacionerot ili posebna komisija ( koja mo`e da e postojana ili da se menuva od slu~aj do slu~aj). Priemot se vr{i vrz baza na soodvetna dokumentacija koja ja sledi stokata ( tovaren list ili ispratnica) pri {to se vr{i i kvantitativna i kvalitativna kontrola.

182

Pri kvantitativniot priem dokolku se utvrdi razlika vo koli~inata se sostavuva komisiski zapisnik pri {to se pravi i prigovor ( reklamacija) do prodava~ot. Pri toa kupuva~ot za utvrdeniot kusok mo`e : da go odbie priemot na stokata, da ja primi stokata i da bara da mu se odobri razlikata vo vrednosta vo fakturata. Magacinskata priemnica :

Priemnica br. ------------Od ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Denes gi primivme slednite materijali : fakturata------R.br. Kartot. br. Nalog br. Naziv na materjalot Mera Koli~ina Cena den. Br. na Iznos den.

Predal : Primil : ----------------------------------------------------------

Zaklu~no so r.br. ----------

Ako se utvrdi pak pogolema koli~ina, kupuva~ot ima pravo : da ne go primi vi{okot i istiot da mu go stavi na raspolagawe na prodava~ot, ili da go primi vi{okot i da pobara od prodava~ot da go zadol`i za razlikata od vrednosta vo fakturata. Dokolku se utvrdi poslab kvalitet pak, kupuva~ot mo`e da se otka`e od dogovorot i stokata da mu ja stavi na raspolagawe na prodava~ot, da bara dopolnitelna pratka so 183

dogovoreniot kvalitet, da ja primi stokata i da bara sni`uvawe na cenata, a ako pak manite na stokata mo`at da se otstranat, da ja primi stokata pod uslov prodava~ot vo odreden rok niv da gi otstrani. Po izvr{eniot kvantitativen i kvalitativen priem magacinskata slu`ba gi prezema materijalite i sostavuva dokumentacija za priem ( magacinska priemnica) koja se dostavuva do odgovornite rabotni mesta , a i na drugi zainteresirani slu`bi. Paralelno so toa stokata se sprema vo soodvetni prostori vo magacinot, a po potreba i vo soodvetna ambala`a. Zaradi nepre~eno odvivawe na proizvodno-uslu`niot proces, neminovno e ~uvawe na odredeni zalihi od odredeni stoki vo magacinot na pretprijatieto. Vsu{nost, ne e mo`no nabavkata da se poklopi so upotrebata na stokite. Gri`ata okolu zalihite, politikata na zalihi spa|a vo domenot na nabavnata, odnosno komercijalnata slu`ba vo ramki na marketing sektorot. Magacinskata slu`ba se gri`i za samoto ~uvawe i manipulirawe so zalihite i eventualno signalizirawe do soodvetnata slu`ba za kriti~nata koli~ina na zalihite vo magacinot za istite da ne padnat pod nu`niot minimum ili da go pre~ekorat odredeniot maksimum. Zaradi izbegnuvawe na odredeni gr{ki koi mo`at da nastanat pri priemot i izdavaweto na stokite , odnosno so cel da se izbegne neslagawe me|u sostojbata na zalihite vo magacinot i onaa vo materijalnoto knigovodstvo, magacinskata evidencija podle`i na kontrola. Postojat pove}e vidovi kontrola i toa ; tekovna, mese~na, kontrola na preskok i magacinska enventura (popis). Vo magacinot nastanuvaat odredeni zagubi i pri normalno rabotewe kako posledica na prirodni vlijanija ili dejstva neophodni vo raboteweto so stokata i inventarot. Tie se poznati kako kalo, rastur, rasipuvawe i kr{ewe ( kalosu{ewe, isparuvawe, smrznuvawe i sl. ) rastur ( rasturivawe, te`ewe, topewe, razlevawe i sl.),( rasipuvawe -gniewe i sl.), kr{ewe (razbivawe). Otpisot na kaloto, rasturot , rasipuvaweto i kr{eweto se vr{i vrz baza na procent na gubitok, odnosno soodvetni

184

normativi. Rabotnikot odgovara samo za pogolem gubitok od presmetaniot po normativite. Sekoja promena na koli~inata na materijalite vo magacinot mora da bide prosledena so soodvetna dokumentacija i evidencija. Takvi dokumenti se : magacinskata priemnica, magacinska izdatnica, povratnica, magacinska kartoteka i komisiski zapisnik za gubitok na materijal ( kr{ewe, rasipuvawe, rasturawe i sl.). 2. Smestuvawe na materijalite se vr{i spored vidot, koli~inata i specifi~nostite na oddelnite vidovi materijali koi tie gi poka`uvaat pri nivnoto prezemawe ili izdavawe. Vo vrska so toa treba da se odredi i na~in na skladirawe i izdavawe , a i edinica merka vo koja se prima i izdava sekoj vid na materijal. Spored vidot i prirodata na materijalite potrebno e da se prezemat i soodvetni bezbednosni merki ( za{tita od po`ar, rasipuvawe, toplina i stud, vlaga, miris itn.). 3. Izdavaweto na materijalite mo`e da bide organizirano na dva na~ini. Magacinskata slu`ba mo`e sama vrz osnova na potro{uva~kata na materijali da gi pripremi i odnese materijalite do rabotnite mesta, ili pak materijalot }e se prezema vo samiot magacin. Prviot na~in e popogoden bidej}i ovozmo`uva sistematsko i brzo izdavawe na materijalite. Dokolku se primenuva vtoriot na~in treba da se odredi vremeto koga }e se vr{i izdavaweto so cel vrabotenite vo magacinot da mo`at da gi izvr{at i drugite raboti. Izdavaweto na materijalite od magacinot e prosledeno i so soodvetna dokumentacija. Eden od dokumentite e i magacinskata izdatnica. Magacinskata slu`ba mo`e da izvr{i i pripremawe na materijalot koj potoa neposredno }e se koristi na proizvodnite rabotni mesta. Za taa cel se organiziraat i posebni oddelenija vo sostav na magacinskata slu`ba. Takvite oddelenija raspolagaat obi~no so site potrebni uredi za pripremawe na materijalot (razni no`ici za se~ewe na lim i drug materijal, pili za re`ewe materijali od drvo ili `elezo , aparati za se~ewe, vagi i sl.). Magacinskata izdatnica izgleda vaka :

185

Izdatnica br. -----------Za izdaden materijal od magacinot na pretprijatieto -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Na den --------------------- 200 --- god. R.br . Naziv na materjalot Edin mera Koli~ina Cena Iznos

Vkupno : ------------------------ 200----- god. Odobril : --------------------------------------------------------------Izdal : Primil : -----------------------------

4. Priem na gotovi proizvodi vo magacinot se vr{i isto taka vrz osnova na soodvetna dokumentacija na proizvodniot sektor i samiot magacin. Pri smestuvaweto na gotovite proizvodi va`ni se prirodata i specifi~nite karakteristiki na gotovite proizvodi. 5. Gotovite proizvodi se izdavaat vrz osnova na nalozite na proda`nata slu`ba. Pri isporakata na kupuva~ot zaedno so stokata mu se ispra}a i ispratnica. Posebna zada~a na magacinskata slu`ba vo vrska so izdavaweto na gotovite proizvodi e pakuvaweto i izborot na soodvetna ambala`a ( vo nekoi pretprijatija pakovnoto oddelenie se nao|a vo ramkite na proizvodniot sektor). Ambala`ata slu`i prvenstveno za za{tita na stokata pri transportot, no taa ima i drugi celi. Imeno, taa vo isto vreme e i dosta zna~ajno reklamno sredstvo bidej}i ~esto vkusno izrabotenata i privle~na ambala`a vlijae i vrz samata proda`ba. Izborot na ambala`ata zavisi od prirodata i funkcionalnosta na samite proizvodi, potoa od uslovite na proizvoditelite na ambala`a, od uslovite za transport i 186

barawata na potro{uva~ite. Kaj stokite za {iroka potro{uva~ka, na primer, pakuvaweto treba da se vr{i vo odredeni koli~ini koi najpove}e mu odgovaraat na potro{uva~ot vo pogled na upotrebata, rakuvaweto, smestuvaweto itn. 6. Magacinskata slu`ba vodi evidencija za priemot i izdavaweto na materijalite i gotovite proizvodi po koli~ina i vrednost. Sredstva za magacinska evidencija se kartotekata, nomenklaturata na materijalite i dokumentacijata vrz osnova na koja se vr{i priem i izdavawe na materijalite. Kartotekata mo`e da se vodi po sistem na vise~ki karti~ki ( vise~ka kartoteka) ili pak sistem na centralna magacinska kartoteka. Nomenklaturata na materijalite osiguruva planska rabota, preglednost i red vo raboteweto na magacinskata slu`ba. Taa se izgotvuva po vidovi materijali, taka {to sekoj vid precizno se opi{uva ( se vnesuva oblikot, dimenziite, kvalitetot i drugite osobini). Taka se smaluva mo`nosta od razni gre{ki pri manipulacijata i izdavaweto na materijalite, zamenata na materijalite i sl. 7. Vnatre{nata kontrola na magacinskoto rabotewe se ovozmo`uva preku inventurata ( popis). Toa prestavuva popis na stvarnata sostojba na zalihite vo magacinot i se sporeduva so knigovodstvenata sostojba koja ja vodi materijalnoto knigovodstvo na pretprijatieto. Inventurata mo`e da bide redovna i vonredna. Redovnata se izvr{uva najmalku edna{ godi{no, dodeka vonrednata se vr{i spored nastanata potreba. b) Organizacija na magacinskata slu`ba Vrz organizacijata na magacinskata slu`ba vlijaat dejnosta i obemot na rabota na pretprijatieto, asortimanot na meterijalite i gotovite proizvodi, lokacijata na pretprijatieto i drugi uslovi . Magacinskata funkcija mo`e da bide organizirana centralizirano i decentralizirano. Vo prviot slu~aj postoi edna centralna magacinska slu`ba koja gi opfa}a site magacinski raboti i funkcionira kako samostojna. No, vo nekoi

187

pretprijatija e izvr{ena podelba na rabotite od magacioniraweto na razni slu`bi i sektori. Naj~esto rabotite od magacioniraweto se delat me|u nabavkata i proda`bata, taka {to nabavnata slu`ba go opfa}a magacioniraweto na materijalite, a proda`nata slu`ba magacioniraweto na gotovite proizvodi. Spored toa, proizleguva deka centralisti~ki postavenata organizacija na magacioniraweto opfa}a pove}e vidovi magacini. Vidovite i brojot na magacinite zavisat od specifi~nite uslovi na raboteweto na pretprijatieto. Spored namenata, odnosno, spored toa {to e predmet na magacionirawe postojat : - magacin na materijali, - magacin na gotovi proizvodi, - magacin na poluproizvodi, - magacin za alat i pribor, - magacin za gorivo i mazivo, otpad, ambala`a i dr. Site pretprijatija zadol`itelno imaat magacini za materijali i gotovi proizvodi dodeka drugite magacini se javuvaat vo zavisnost od vidot na dejnosta i drugi specifi~nosti. Magacini za poluproizvodi i delovi ima kaj pretprijatijata kaj koi proizvodstvoto e podeleno na pove}e fazi koi celosno mo`at da se oddelat i vo pretprijatija ~ii proizvodi se sostaveni od pogolem broj delovi. Magacini za alat se nu`ni vo pretprijatijata koi koristat pove}e vidovi razen alat kako {to e slu~aj so pretprijatijata od ma{inogradbata. Ovie magacini slu`at i za smestuvawe na pribor za proizvodstvo, kako {to e priborot vo tekstilnata industrija, vo metalurgijata i sl. ^esto se javuva potreba ovie magacini pokraj smestuvaweto i izdavaweto na alati da vr{at i drugi raboti kako {to se odr`uvawe na alatite, ostrewe, kontrola na ispravnosta, istro{enosta i dr. Magacinskata slu`ba sorabotuva so : - nabavnata slu`ba vo vrska so priemot na materijalite koe go vr{at pretstavnici i na ednata i na drugata slu`ba, - tehni~kata kontrola zaradi dobivawe podatoci za kvalitetot na materijalite, - alatnicata pri priemot na alatite,

188

proda`nata slu`ba vo vrska so izdavaweto i isporakata na gotovite proizvodi, - proizvodstvoto pri izdavaweto na materijalite i prevzemaweto na gotovite proizvodi, delovi i poluproizvodi, - knigovodstvoto zaradi dostavuvawe na elementi za evidencija na sostojbata i promenite vo magacinot, kako i zaradi usoglasuvawe na knigovodstvenata i vistinskata sostojba vo magacinot, - planskata slu`ba zaradi dostavuvawe podatoci za sostojbata na materjalite i alatite vo vrska so izrabotkata na operativniot plan na proizvodstvo.

2.4. Organizacija na uvozot i izvozot Vo ramkite na komercijalnata funkcija spa|aat i rabotite na uvozot i izvozot . So uvozno izvozni raboti se zanimavaat specijalizirani trgovski organizacii ( nadvore{notrgovski pretprijatija), no i drugi pretprijatija registrirani za vr{ewe na ovie raboti. Uvozno-izvoznoto rabotewe e zna~itelno poslo`eno od raboteweto na doma{niot pazar bidej}i se raboti za stranski pazari na koi vladeat zakoni na drugi zemji i koi po mnogu ne{to se razlikuvaat od na{ite zakoni. Neizvesnosta i nesigurnosta vo izvr{uvaweto na ovie raboti mo`e da mu nanese na pretprijatieto golemi {teti. Izvr{uvaweto na uvozot i izvozot gi ima slednive zada~i : 108) - pribirawe i prou~uvawe na podatoci za stranskiot pazar i faktorite na ponuda i pobaruva~ka, - reklama i propaganda na stokata, - vospostavuvawe kontakt i neguvawe na delovni vrski so stranskite partneri, - vodewe pregovori i formulirawe uslovi za kupoproda`ba na stoki,

108 )

Dejanovi} P., “ Organizacija savremenog preduze}a”, Klio, Beograd, 1994 god., str.187-188.

189

-izrabotka na predkalkulacii zaradi utvrduvawe na kupovnata cena i tro{ocite na nabavka, odnosno proda`ba, - izvr{uvawe na pripremnite raboti okolu sklu~uvaweto na rabotite-dogovori, - sreduvawe na podatocite za izvr{uvaweto na dogovorite i davawe na dispozicii, - evidencija i tekovna kontrola okolu izvr{uvaweto na oddelnite zada~i, - presmetka so delovnite partneri, - priem i magacionirawe na stokata, - sproveduvawe na politikata na ceni dokolku toa ne e zadr`ano kaj organot na upravuvawe, -sproveduvawe na delovnata tehnika so najmali tro{oci vrz princip na stopanska smetka. Organizacionata postavenost na rabotite povrzani so uvozot i izvozot zavisi glavno od obemot na uvoznoizvoznoto rabotewe na pretprijatieto. Kaj specijaliziranite trgovski uvozno izvozni pretprijatija uvozot i izvozot }e bide glavna dejnost na pretprijatieto, i seto rabotewe }e bide podredeno na izvr{uvaweto na ovaa dejnost. Kaj proizvodnite pretprijatija pak, vo zavisnost od obemot na vakvite raboti, ovaa funkcija mo`e da se konstituira kako posebna slu`ba ili pak kako del na komercijalnata slu`ba. Dokolku postoi posebna slu`ba za uvozno-izvozno rabotewe taa ima pove}e soodvetni delovi ili referati ( oddelenija) za pooddelni grupi na raboti koi se javuvaat vo ova rabotewe.

2.5. Nadvore{en transport Ovaa funkcija gi opfa}a rabotite za vr{ewe prevoz na repromaterijali, razna oprema i gotovi proizvodi od magacinot na pretprijatieto do `elezni~ka stanica ili pristani{te, odnosno do drugi oddale~eni pogoni, magacini, delovnici ili prodavnici i obratno, opfa}aj}i go pri toa i tovareweto i istovarot.

190

Prevozot pretstavuva proizvodna dejnost i go dodava svojot trud vrz cenata. Zatoa pri odlukata dali da se koristat sopstveni vozila ili vozila na specijalizirani transportni pretprijatija treba da odlu~i rentabilnosta. Zada~a na transportnata slu`ba e da se gri`i za evtin, blagovremen, ureden i siguren prevoz. 109) Evtin prevoz se ostvaruva preku izbor na najkratok pat, izbor na najekonomi~en prevoz, izbegnuvawe na nepotreno pretovarawe na stokata, so racionalno koristewe na transportnite sredstva i so za{teda vo drugite tro{oci povrzani so prevozot na stokata. Blagovremen prevoz se ostvaruva so izbor na najkratok pat, izbor na pogodna brzina i vodewe smetka za vremeto potrebno za izvr{uvawe na tovareweto , istovarot i pretovarot na stokata. Ureden prevoz se obezbeduva so dobro planirawe so cel da se isklu~at slu~ajnostite koi mo`at da go naru{at prevozot. Planot na transport se potpira vrz planovite na nabavka i proda`ba, a kupoproda`nite dogovori se osnova za precizno postavuvawe na planot na transport. Tuka se gleda ne samo vremeto na isporaka, tuku i vidot i koli~inata na stoka, na~inot na pakuvawe, pravcite ( relaciite) itn. Siguren prevoz t.e. bez zagubi ( kalo, rastur, kr{ i sl.) i {teti ( saobra}ajni nesre}i) se obezbeduva so osiguruvawe na imotot, kvalifikuvawe na voza~ite, so odr`uvawe na vozilata, pogodna transportna ambala`a itn. Vo ramkite na transportnata funkcija se izrabotuva godi{en plan za transport i operativni planovi. Planot na transport pokraj predviduvaweto na obemot na transport na celokupnata koli~ina na nabaveniot materijal i proizvedenata gotova stoka, so svoi i so transportni sredstva na drugi prevoznici gi opfa}a i slednite pra{awa , odnosno aktivnosti na transportnata slu`ba : - Izbor na najkratok pat na transport - Ovoj pat e najekonomi~en i najbrz. Zatoa pri organiziraweto na sekoj poedine~en transport se pristapuva kon izrabotka na mar{ruta koja se poklopuva so najkratkiot pat me|u pojdovnoto mesto i odredi{teto. Od ova mo`e da se otstapi samo vo slu~aite koga se postignuva poekonomi~en prevoz,
109 )

Dejanovi} P., cit. delo, str.193-196.

191

a brzinata nema vlijanie, potoa koga najkratkiot pat ne dava garancija za za~uvuvawe na stokata zaradi nejzinata priroda i sekoga{ koga urednosta i sigurnosta na prevozot se pova`ni od ekonomi~nosta. -Sorabotka so magacinot - Transportnata slu`ba e dol`na blagovremeno da se informira za vremeto koga treba da ja prezeme stokata od magacinot, odnosno da go izvesti magacinot za doturot na materijalot vo magacinot so cel personalot vo magacinot da mo`e da gi prezeme soodvetnite merki za pakuvawe na stokata, odnosno za priem na materijalot. - Izdavawe nalozi za vr{ewe na prevozot so sopstveniot vozen park. -Anga`irawe na tu|i uslugi za prevoz- Sklu~uvawe dogovori za prevoz so prevoznikot ( `eleznica, brod), kako i otstapuvawe na prevozot na {pedicijata i na~inot na predavawe na stokata na prevoznikot i {pedicijata. - Vo delokrugot na ovaa slu`ba spa|a i : osiguruvaweto na stokata kaj soodvetni organizacii, zakupuvawe na magacinski prostor kaj javni magacini, sostavuvawe na transportni dokumenti, prezemawe na materijalite ( stokite) od prevoznikot t.e. otkupuvawe na tovarnite listi i izrabotka na dopolnitelni kalkulacii za tro{ocite na prevoz. Izvr{uvaweto na prevozot se izvr{uva so sopstveni vozila na pretprijatieto dokolku toa raspolaga so takvi vozila. Obi~no toa se kamioni, a kaj pogolemite pretprijatija i drugi transportni sredstva, specijalni vagoni i sl. Pokraj pripremnite raboti i izvr{uvaweto na prevozot kako i kaj site funkcii taka i ovdeka potrebna e i soodvetna kontrola. Kontrolata na prevozot ja vr{i evidencijata za rabotata na sopstveniot vozen park i koristeweto na tu|ite uslugi., potoa kontrola nad transportnite dokumenti i presmetkite na vozarini, nadzor nad sopstvenata gara`a i avtorabotilnica, a i nadzor nad samite voza~i.

3. ORGANIZACIJA NA RAZVOJNATA FUNKCIJA

192

Ovaa funkcija ima za zada~a vo ramkite na okru`uvaweto i sopstvenata struktura da istra`uva i iznao|a novi soznanija, novi informacii i novi izvori na energija i materija so koi }e se ovozmo`i funkcionirawe na pretprijatieto na povisok stepen na efikasnost i so toa da go izbegne svoeto stagnirawe. Dokolku pretprijatieto ne se razviva, toa nu`no }e stagnira, }e zaostanuva zad drugite pretprijatija i postepeno }e odi kon dezorganizacija. Zatoa funkcijata na istra`uvawe i razvoj e od prvostepeno zna~ewe za pretprijatieto. Taa go dinamizira pretprijatieto i go ovozmo`uva negovoto odr`uvawe so streme` toa da se odr`uva na edno raste~ko nivo na negova organiziranost. Pod terminot istra`uvawe i razvoj mo`e da se vklu~i celokupnata rabota od prethodnite istra`uvawa pa se do proizvodstvoto. U{te pove}e {to istra`uvaweto i razvojot se aktivnosti me|usebno povrzani i usloveni vo tolkava merka {to vo praksa ~esto pati i ne mo`at precizno da se razgrani~at. Te{ko e da se ka`e koga se zavr{uva istra`uva~kata rabota i koga po~nuva razvojnata. Me|utoa , sepak se raboti za dva razli~ni termini, dva razli~ni zbora, za dve oddelni funkcii i dve oddelni grupi aktivnosti. Zatoa e potrebno da napravime nivno razgrani~uvawe. Najlesno do postavuvawe na razlikite mo`eme da dojdeme dokolku gi imame predvid celite na ovie funkcii, a osobeno vremeto koga tie se izvr{uvaat. Imeno, istra`uvaweto ja opfa}a rabotata naso~ena kon iznao|awe na novi fakti, steknuvawe soznanija i informacii vo vrska so materijalot, hemiskite i fizi~kite karakteristiki, funkcioniraweto i upotrebata na proizvodot, potoa ispituvawe na tehnolo{kite postapki i metodi, sredstvata za rabota, tehni~kata kontrola, odreduvawe na nivoto na pazarnata pobaruva~ka, a i barawata za novi proizvodi ili novi oblici i drugi karakteristiki na proizvodot. Istra`uvawata mo`at da bidat fundamentalni i primeneti. Celta na fundamentalnite ( bazi~ni) istra`uvawa e steknuvawe novi soznanija od op{t karakter vo odredena oblast. Ovoj vid na nau~na rabota slu`i za zgolemuvawe na op{tiot fond na nau~ni soznanija bez ogled dali i vo kolkava merka }e mo`at da se primenat vo stopanstvoto, t.e. vo

193

izvr{uvaweto na dejnosta na oddelni pretprijatija. Sepak, vo sovremenoto stopanstvo sé pove}e se koristat rezultatite na fundamentalnite istra`uvawa kako osnova za rabota vo oblasta na primenetite istra`uvawa. Vsu{nost, fundamentalnite istra`uvawa mo`at da predizvikaat vistinska revolucija vo na~inot na proizvodstvo i pronao|aweto na novi proizvodi. Fundamentalnite istra`uvawa obi~no gi izvr{uvaat nau~nite instituti i univerzitetite. Primenetite istra`uvawa se neposredno povrzani za raboteweto na pretprijatijata, odnosno za obezbeduvawe novi soznanija koi }e pridonesat kon unapreduvawe na proizvodniot proces i dobivawe novi proizvodi. Niv gi izvr{uvaat odredeni specijalizirani instituti, no mnogu ~esto se zastapeni i se izvr{uvaat i na nivo na samite pretprijatija. Dokolku se raboti za istra`uvawe vo samoto pretprijatie potrebno e da se utvrdi i oceni ekonomskata opravdanost na takviot istra`uva~ki proekt. Istra`uvaweto dobiva primenet karakter dokolku poblisku se naso~i kon odredena oblast {to e va`no od aspekt na prakti~nata primena, a mo`e da dade dosta seriozni rezultati dokolku pravilno se koristat prethodnite dostignuvawa na fundamentalnite istra`uvawa. Primenetite istra`uvawa se naso~uvaat obi~no vo pravec kon podobro zadovoluvawe na potrebite, kon usovr{uvawe na tehnikite, usovr{uvawe na tehnologiite i usovr{uvawe na organizacijata. Ovie istra`uvawa ovozmo`uvaat razni tehnolo{ki inovacii. 110)
110 )

Od aspekt na istra`uva~kata i razvojnata dejnost vo pretprijatieto mo`at da se razlikuvaat slednite ~etiri kategorii tehnolo{ki inovacii : -Rutinski tehnolo{ki podobruvawa, t.e. nezna~itelni tehnolo{ki promeni za ~ie proektirawe, konstruirawe i realizacija ne e potrebna dopolnitelna istra`uva~ko-razvojna rabota. -Zna~itelni tehnolo{ki unapreduvawa so koi se vnesuvaat va`ni promeni vo postojnata tehnologija. Za nivna realizacija dovolni se postojnite teoretski znaewa, no za re{avawe na tehni~kite detali potrebna e razvojna rabota. -Radikalni tehnolo{ki promeni ~ie ostvaruvawe bara dopolnitelni nau~ni soznanija t.e. primeneti, a eventualno i bazi~ni istra`uvawa i razvojna rabota.

194

Razvojot pak e zbir na aktivnosti vo koi se primenuvaat rezultatite od istra`uvawata. Toj e ovozmo`en duri po soznanijata dobieni od istra`uvaweto. Negovata cel e dobivawe novi pousovr{eni i poevtini proizvodi, odnosno aktivnosti so koi se unapreduva pretprijatieto. Razvojnite istra`uvawa se vr{at vrz osnova na primenetite istra`uvawa bez ogled na toa kade se tie objaveni. Razvojnata rabota vo oblasta na tehnikata , tehnologijata i organizacijata treba da dovede do prakti~na primena na rezultatite na primenetite istra`uvawa. Rabotata vo oblasta na razvojot e vsu{nost reagirawe na odnesuvaweto na potro{uva~ite, na promenite vo potrebite i pobaruva~kata. Toa e rabota na prilagoduvawe na funkcioniraweto i strukturata na pretprijatieto kon promenite koi se javuvaat vo okru`uvaweto. Proizvodite moraat postojano da se menuvaat i prilagoduvaat kon promenetite barawa na potro{uva~ite, no i novite proizvodi koi gi lansiraat pretprijatijata sozdavaat soodvetna nova potreba i nova pobaruva~ka. Vo vrska so ovaa rabota na inovirawe i razvoj na proizvodite se javuva i potreba od inovacii i razvoj na tehnolo{kiot proces i tehnikata kako sredstvo za ostvaruvawe na tie procesi. [to se odnesuva do organizacioniot status na ovaa funkcija vo pretprijatieto, konkretnoto re{enie zavisi pred sé od obemot na aktivnostite na podra~jeto na istra`uvawe i razvoj, a i od drugi specifi~ni uslovi i mo`nostite na pretprijatieto. Vo golemite pretprijatija mo`at da se javat i dve posebno organizirani slu`bi i toa istra`uvawe kako samostoen sektor ili slu`ba i razvoj isto taka kako samostojno organizirana funkcija. Vo drug slu~aj mo`e da bide samo istra`uvaweto kako posebna samostojna edinica ,a dodeka razvojnata dejnost da bide vo ramkite na tehni~kata priprema na proizvodstvoto ili vo proizvodno-tehni~kiot sektor kako posebno oddelenie t.e. posebna slu`ba. No bez ogled na organizacioniot status funkcijata na istra`uvawe i razvoj e {tabna slu`ba i e obi~no neposredno
-Dalekuse`ni i bazi~ni istra`uva~ki proekti pri {to kone~nite re{enija i rezultati se nepoznati. Vakvite proekti baraat po{irok obem na fundamentalni i primeneti istra`uvawa. Vo slu~aj na uspeh imaat po{iroki tehnolo{ki i ekonomski implikacii .

195

povrzana za direktorot na pretprijatieto. Na toj na~in menanxerot na ovaa funkcija mo`e da bide vo postojanen kontakt so direktorot i posredno so organite na upravuvawe taka {to blagovremeno mo`e da gi sogleda i prifati novite zada~i vo oblasta na istra`uva~ko-razvojnata rabota. Dokolku ne postojat uslovi na ovaa funkcija da i se obezbedi isti rang kako i na drugite va`ni funkcii vo pretprijatieto, toga{ soodvetna slu`ba mo`e da se formira vo ramkite na proizvodno- uslu`niot sektor. Toa e vsu{nost i najnizok organizacionen oblik i re{enie koe sepak mo`e da gi zadovoli potrebite vo pogled na postoeweto na istra`uva~ko-razvojnite aktivnosti vo pretprijatieto. Vo pogolem broj sredni i mali pretprijatija mo`e i da ne postoi posebno formirana slu`ba za istra`uvawe i razvoj, no rabotite od toj domen gi izvr{uvaat stru~nite slu`bi koi se povrzani so tehni~kata priprema ili so neposrednoto izvr{uvawe na proizvodstvoto. Isto taka, zaradi nepostoewe na objektivni uslovi za formirawe na posebna slu`ba, ~esto pati pretprijatijata se obra}aat i kaj nau~nite instituti i fakulteti za izvr{uvawe na odredeni nau~no-istra`uva~ki raboti. Me|utoa, vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe mo`eme da zboruvame samo za dilemata za formirawe na slu`bata za istra`uvawe, odnosno dali , koga i so kakvi celi i zada~i }e se formira taa vo edno pretprijatie. No vo pogled na organizirawe na slu`ba za razvoj takva dilema ne mo`e da se postavuva. Primenetite istra`uvawa se golemo optovaruvawe za pretprijatieto, i baraat golemi sredstva i kadri koi ne mo`at lesno da se obezbedat. No, slu`bata za razvoj so ogled na svoite zada~i e neophodna vo sekoe pretprijatie na nekoe nivo i obem koi zavisat od dejnosta na pretprijatieto, negovata golemina, kadrovskite mo`nosti i ulogata i zna~eweto na pretprijatieto za pazarot. Dokolku vo pretprijatieto postoi ovaa funkcija organizirana kako samostojna edinica ( sektor ili slu`ba) taa mo`e da ima razni organizacioni delovi vo soglasnost so specifi~nite barawa na konkretnoto pretprijatie. Toa mo`at da bidat : oddelenie za istra`uvawe, konstruktivno biro,

196

tehnolo{ko biro, laboratorija, programirawe na kooperacijata, dokumentacija i dr. [to se odnesuva do koordinacijata na ovaa funkcija so ostanatite slu`bi vo pretprijatieto mo`e da se re~e deka taa e vo nu`en i postojan kontakt pred sé so slu`bata za proizvodstvo (izvr{uvawe), odnosno so proizvodno-tehni~kiot sektor. Isto taka bliska povrzanost ima i so tehni~kata priprema na proizvodstvoto, pa duri vo nekoi raboti i poklopuvawe. No vo sekoj slu~aj tie mora da se razgrani~at , a osnov za toa e vremenskiot kriterium. 4.ORGANIZACIJA NA SMETKOVODSTVENOFINANSISKATA FUNKCIJA a) slu`ba Zada~i na smetkovodstveno-finansiskata

Ovaa slu`ba gi ostvaruva svoite zada~i preku izvr{uvawe na oddelni grupi raboti kako {to se : 111) - rabotite od finansiskoto rabotewe, - knigovodstvoto, - presmetkata na plati, - finansiskata kontrola i dr. 1. Finansiskoto rabotewe treba da obezbedi potrebni finansiski sredstva za normalno odvivawe na procesot na proizvodstvo ~ij obem zavisi od zada~ite postaveni so planot na proizvodstvo, odnosno od finansiskiot plan na pretprijatieto. Finansiskata operativa gi opfa}a i site slu`bi povrzani so izvr{uvaweto na ovaa zada~a. Finansiskata operativa gi opfa}a slednite aktivnosti : - Obezbeduvawe krediti i devizni sredstva. Finasiskata operativa sklu~uva dogovori za dobivawe krediti za investicioni i obrtni sredtva. Toa se pred sé sredstva za zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo ili za izvr{uvawe na planskite zada~i (kratkoro~ni krediti). Dokolku pretprijatieto raboti i so stranstvo finansiskata operativa se gri`i i za obezbeduvawe na potrebni devizni sredstva.
111 )

Jovanovi} N., cit. delo, str.279.

197

- Isplata na dobavuva~ite za prezemenite koli~ini na materijali. Na ova mu prethodat rabotite povrzani so priemot, ispituvaweto i kontrola na fakturite i drugite dokumenti vrz osnova na koi treba da se izvr{i pla}aweto. - Naplata na ispora~anata stoka- ovaa naplata se vr{i vrz osnova na fakturite koi gi so~inuva proda`nata slu`ba. - Isplata na plati na rabotnicite - se vr{i periodi~no unazad i vo gotovo. - Uplata na amortizacijata- pretstavuva rabota na finansiskata operativa so koja se obezbeduva reprodukcija na sredstvata za rabota. Pri zamenata na oddelni sredstva za rabota i nivni delovi finansiskata operativa izdava nalozi za isplata na nabavenite novi sredstva na tovar na ovie sredstva. - Pla}awe kamati - pretstavuva obvrska na pretprijatieto vo vrska so anga`iraweto na sredstvata od krediti. Ovaa kamata se pla}a vo odreden procent i periodi~no. - Likvidatura- Likvidaturata ja proveruva ispravnosta na dokumentite vrz osnova na koi se vr{i isplata i uplata preku banka ili blagajna. Likvidacijata na dokumentite se sostoi vo ispituvawe na materijalnata, formalnata i smetkovnata ispravnost. Vrz osnova na takvata proverka i utvrduvawe na osnovanosta za isplata likvidaturata izdava soodvetni nalozi za isplata. -Blagajna. Vo sostav na finansiskata operativa se i rabotite na blagajnata. 2. Vo ramkite na knigovodstvoto se vodi evidencija na sredstvata na pretprijatieto, se registriraat site promeni i se iska`uva finansiskiot rezultat od raboteweto. Ovie zada~i se izvr{uvaat vrz osnova na propi{ana dokumentacija i po odredeni knigovodstveni metodi. Knigovodstvenite raboti se izvr{uvaat vo ramkite na soodvetni knigovodstveni slu`bi kako {to se : - knigovodstvo na sredstvata za rabota, - materijalno knigovodstvo, - pogonsko knigovodstvo, i - finansisko knigovodstvo.

198

-Knigovodstvoto na sredstvata za rabota gi registrira sostojbite i promenite po odnos na sredstvata za rabota. Obi~no se vodi za sekoe sredstvo ( zgrada, ma{ina, ured, alat i sl.) posebno, pri {to se vnesuva po~etnata sostojba i site promeni koi sledat. - Materijalnoto knigovodstvo se odnesuva na evidentirawe na sostojbata i site promeni kaj reprodukcioniot materijal. - Pogonskoto knigovodstvo ima za zada~a da gi registrira site promeni koi se javuvaat vo vrska so izvr{uvawe na procesot na proizvodstvo. Toa se promenite koi nastanuvaat kaj izvr{nite rabotni mesta , a se manifestiraat niz potro{okot na sredstvata za proizvodstvo i rabotna sila. Spored toa, konkretna zada~a na pogonskoto knigovodstvo e evidentirawe na site vidovi tro{oci po mesta na nastanuvawe. Vrz osnova na takvata evidencija se obezbeduvaat elementi za formirawe na cenata na ~inewe koe ne{to e rabota na slu`bata za kalkulacii. Pogonskoto knigovodstvo ima posebna uloga i zna~ewe vo uslovi koga vo pretprijatieto postojat pove}e pogoni pri {to toa slu`i za sledewe i merewe na rezultatite na oddelnite pogoni, potoa za presmetka me|u oddelnite pogoni i me|u pogonot i pretprijatieto. -Finansiskoto knigovodstvo treba da obezbedi evidentirawe na site sostojbi i promeni koi nastanuvaat vo vrska so celiot ciklus na reprodukcija. Vsu{nost toa e izramnuva~ko knigovodstvo koe go pribira i registrira siot dokumentacionen materijal koj se formira vo site drugi knigovodstveni slu`bi. Ova knigovodstvo se vika u{te i glavno knigovodstvo bidej}i vrz osnova na postojnata evidencija go iska`uva finansiskiot rezultat za celoto pretprijatie, dodeka drugite knigovodstveni slu`bi vr{at samo delumna evidencija po odnos na pretprijatieto. 3. Presmetka na plati se vr{i vrz osnova na rezultatite od raboteweto . Pri toa konkretni zada~i se: -presmetka na platite po u~inok i za prekuvremena rabota, -evidentirawe na rezultatite i presmetka po rabotni edinici,

199

- sostavuvawe na isplatni listi za individualnata i vkupnata presmetka na plati, - presmetka i isplata na drugite primawa na rabotnicite. 4. Finansiskata kontrola gi opfa}a zada~ite so koi se ostvaruva kontrola na site finansiski dokumenti. b) Organizacija na smetkovodstveno finansiskata slu`ba Site pretprijatija bez ogled na vidot na dejnosta imaat skoro isti finansiski raboti i sli~ni zada~i vo ramkite na finansiskite slu`bi. Toa uka`uva i na sli~nosta vo pogled na organizacijata na ovie slu`bi. Razlikite vo organizacijata glavno se rezultat na obemot na rabotite. Finansiskata funkcija naj~esto e organizirana vo vid na sektor so soodveten broj finansiski slu`bi. Smetkovodstveno -finansiskiot sektor naj~esto go so~inuvaat slednite slu`bi: - finansiska operativa, - knigovodstvo, - presmetka na plati, i - finansiska kontrola. Na~inot na organizacija na smetkovodstvenofinansiskiot sektor treba da odgovara na celite na pretprijatieto, odnosno toj treba da e vo soglasnost so organizacionite principi koi gi vospostavuvaat i reguliraat odnosite na ovaa slu`ba so proizvodstvoto i proda`bata. So drugi zborovi , organizacijata na ovaa funkcija mora da bide vo soglasnost so potrebite i barawata za obezbeduvawe normalno odvivawe na procesot na reprodukcija. Oddelni slu`bi vo ramkite na smetkovodstvenofinansiskiot sektor mo`at da imaat razli~en stepen na samostojnost. Toa zavisi od obemot i slo`enosta na rabotata, asortimanot na proizvodite i sl. Vo pogolemite pretprijatija na primer, so cel za poefikasno rabotewe, potrebno e finansiskata operativa vrz osnova na op{tite nasoki na organite na upravuvawe i rakovodewe, samostojno da odlu~uva za izvesni pra{awa.

200

Sprotivno na toa, vo pomalite pretprijatija poradi pomaliot obem na proizvodstvo, ednostavniot i tesen asortiman, nema potreba za posebna obrabotka na sekoj pova`en kupuva~ ili pova`en proizvod na pretprijatieto, taka {to i rabotite se poednostavni. Smetkovodstveno-finansiskite slu`bi se organizirani obi~no po centralisti~ki princip. Po isklu~ok mo`at da bidat decentralizirani slu`bite za evidentirawe i presmetka na rezultatite po pogoni. So cel ovie decentralizirani slu`bi pak, da mo`at uspe{no da ja izvr{uvaat rabotata, treba prethodno da se odredat ednakvi uslovi za rabotewe za site presmetkovni edinici, odnosno objektivni merila za sledewe na ostvarenite rezultati vo oddelnite organizacioni edinici. Toa se normativite na potro{ok na elementite i planskite ceni na nabavka i proda`ba . Na ovoj na~in }e se izbegne eventualnata neobjektivnost na odredeni decentralizirani finansiski slu`bi. Za finansiskite slu`bi koi se nao|aat vo smetkovodstveno-finansiskiot sektor karakteristi~na e tesnata me|usebna povrzanost i uslovenost. Pokraj toa, prirodata na smetkovodstveno-finansiskite raboti nalaga nu`no kontaktirawe na ovoj sektor so site ostanati slu`bi vo pretprijatieto. Sorabotkata so proizvodstveniot sektor potrebna e vo vrska so evidencijata na proizvodstvoto i lansiraweto i koristeweto na operativnata dokumentacija za presmetka na tro{ocite na proizvodstvo. Preku komercijalniot (marketin{ki) sektor se odviva sorabotkata vo vrska so dostavuvaweto na elementite na operativniot finansiski plan, potoa vo pogled na isplatata na fakturite pri nabavkata na materijalite i naplatata na fakturite za ispora~anite stoki na kupuva~ite. Va`na osnova za sorabotka pretstavuva i obezbeduvaweto na podatoci za promenite vo magacinot zaradi efikasna knigovodstvena evidencija. Sorabotkata so sektorot za plan i analiza se nametnuva vo vrska so presmetkata na platite koga od planskata slu`ba dobiva planski elementi, a i koga analiti~kata slu`ba ~ija rabota bazira na finansiski pokazateli niv gi dobiva od smetkovodstveno -finansiskiot sektor.

201

Stepenot na povrzanost me|u smetkovodstveno -finansiskiot i drugite sektori vo golema merka zavisi od pogonskoto knigovodstvo i negovata organizacija bidej}i toa vsu{nost vospostavuva odreden nivo na koordinacija me|u site slu`bi vo pretprijatieto. Toa go ~ini vrz baza na dokumentacijata koja slu`i za evidencija na ostvarenite tro{oci vo oddelni organizacioni delovi vo pretprijatieto. Od druga strana, rezultatite od rabotata na pogonskoto knigovodstvo }e zavisat od nivoto na organizacionata sredenost na ostanatite slu`bi vo pretprijatieto, od na~inot na prezemaweto na planskite zada~i , kako i od toa dali se postaveni objektivni kriteriumi i merila za sledewe na izvr{uvaweto na zada~ite. Vo pra{awe e pred sé odnosot i sorabotkata na pogonskoto knigovodstvo so slu`bata za operativna priprema na proizvodstvoto koja ja lansira dokumentacijata koja go sledi proizvodot od prvata do poslednata rabotna operacija. Potoa, pome|u pogonskoto knigovodstvo i nabavnata slu`ba vo pogled na materjalite koi se prezemaat od magacinot i so proda`nata slu`ba pri vlez na gotovite proizvodi vo magacinot za gotovi proizvodi. Vo isto vreme se javuva i odredena sorabotka so magacinskata slu`ba.

5. KADROVSKA FUNKCIJA

Kadrovskata funkcija gi opfa}a rabotite na : - obezbeduvawe na procesot na proizvodstvo so potrebna rabotna sila vklu~uvaj}i go i poplnuvaweto na menaxerskata ekipa i nivno osposobuvawe za soodvetnite rabotni mesta, - regulirawe na odnosite me|u interesite na vrabotenite i intersite na sopstvenicite na kapitalot, - vospostavuvawe postojana mobilnost na site vraboteni kon zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, Vo vrska so toa, se donesuva i soodvetna kadrovska politika koja pretstavuva zbir na merki za obezbeduvawe na

202

kadri kako faktor na proizvodstvoto, so cel da se formira sistem koj bi gi ostvaril postavenite celi. Kadrovskata politika ja donesuvaat organite na upravuvawe vo sklop na delovnata politika na pretprijatieto. So cel za sproveduvawe na kadrovskata politika se donesuvaat i soodvetni planovi na kadri. Taka, srednoro~niot plan na kadri ( 5- to godi{en) go sostavuva razvojnata slu`ba vo sorabotka so kadrovskata slu`ba i toj slu`i kako aneks na srednoro~niot plan na pretprijatieto. Tekovniot plan na kadri pak go sostavuva planskata slu`ba so pomo{ na kadrovskata slu`ba. Na kadrovskata slu`ba i ostanuvaat vo nadle`nost samo mese~nite operativni planovi za kadri preku koi vsu{nost se vr{i ostvaruvawe na tekovnite i srednoro~nite planovi za kadri. Polo`bata na kadrovskata funkcija vo pretprijatieto zavisi od nejzinata uloga vo izvr{uvaweto na op{tite celi na pretprijatieto, a konkretnata organizacija }e zavisi od goleminata na pretprijatieto, od brojot i goleminata na organizacionite delovi, od materijalnite uslovi, koncepcijata na op{tata organizacija i sl. Vo pogolemite pretprijatija ovaa slu`ba ima pogolema samostojnost i razviena vnatre{na organizacija so pogolem broj oddelenija vo zavisnost od konkretnite potrebi. Oddelenijata t.e. internite edinici se formiraat vrz osnova na pooddelnite grupi raboti taka {to mo`e da ima oddelenie za planirawe na kadrite, za priem i vklu~uvawe, rabotni odnosi, obrazovanie, psiholo{ko-socijalna problematika, za{tita pri rabota i sl. Vo pomalite pretprijatija taa nema nekoja pogolema samostojnost i naj~esto e vo sostavot na sektorot za op{ti raboti. Bez ogled na specifi~nostite vo pogled na organizacionata postavenost kadrovskata slu`ba mora da obezbedi neposredna sorabotka so site ostanati funkcii.

6. SLU@BA ZA OP[TI RABOTI a) Zada~i na op{tata slu`ba

203

Vo ramkite na op{tata slu`ba se izvr{uvaat raboti od interes za celoto pretprijatie, odnosno za normalno funkcionirawe na site slu`bi vo pretprijatieto. ^esto pati, slu`bite od op{t karakter se tretiraat kako administracija vo smisla na tehnikata na komunicirawe na pretprijatieto so nadvore{niot svet i odr`uvawe na vrski pome|u oddelnite organizacioni delovi vo pretprijatieto, vrz osnova na korespondencijata, nalozite, izve{taite i sl. Sekako deka toa ne bi mo`elo da se prifati po odnos na site op{ti i pomo{ni slu`bi vo pretprijatieto.112 ) Zada~ite na op{tata slu`ba se razli~ni vo oddelni pretprijatija. Tie razliki proizleguvaat od razlikite vo goleminata i dejnosta na pretprijatieto, i osobeno od na~inot na organizacija. Rabotite na op{tata slu`ba glavno se sledni : 113) 1. administrativni raboti- vo koj se registriraat site nastani svrzani so delovnite promeni i korespondencijata so drugite pretprijatija, razni institucii ( sud, socijalno osiguruvawe, inspekciski slu`bi, biro za vrabotuvawe i dr.), op{testveni organizacii i poedinci. 2. rabotni odnosi i li~na evidencija vo koj spa|a vrabotuvawe i otpu{tawe od rabota, dvi`ewe na rabotna sila ( promena na rabotni mesta), godi{ni odmori , plati i dr. 3. raboti na stru~no osposobuvawe na kadrite ( organzacija na seminari, prakti~na obuka, kursevi, steknuvawe na kvalifikacii, specijalizacii i sl. 4. raboti na priprema na op{tite i posebnite normativni akti, vodewe na zapisnici od sednici, gri`a za rokovite za sproveduvawe na odredeni odluki od upravniot organ i sl.

112 )

Spored Fajol poimot administracija gi vklu~uva site aktivnosti koi ne pripa|aat neposredno vo proizvodnite raboti, t.e. vo proizvodnite , komercijalnite i finansiskite raboti. Spored Fajolovata koncepcija, administracijata pretstavuva funkcija na rakovodewe vo pretprijatieto na koja toj i go podreduva predviduvaweto, organiziraweto, komanduvaweto, koordinacijata i kontrolata. 113 ) Avramoski M., “ Hotelierstvo-organizacija i tehnika na rabotewe”, FTU, Ohrid. 1999 god., str.87.

204

5. raboti na arhivirawe na celata dokumentacija od rabotata na pretprijatieto, priem na po{ta, raboti okolu dokumentacijata na vrabotenite ( rabotni kni{ki, potvrdi i sl.) ili t. n. ( arhiva). 6. Pravni raboti t.e. raboti na sledewe na propisite, vodewe na sporovi, raboti vo vrska so registracijata na dejnosta, tu`ewe na kupuva~ite, povredi na rabotnite dol`nosti i sl. 6. Raboti od oblasta na za{titata pri rabota. Ovie raboti se odnesuvaat na zada~ite vo vrska so nabavkata na sredstva i uredi za za{tita pri rabota, nabavka na sredstva za higienska za{tita, zada~i vo slu~aj na povreda na rabotnicite i dr. 7. Raboti na za{tita na sredstvata za rabota. Ovie raboti treba da osiguraat za{tita od po`ari i drugi vidovi o{tetuvawa ( kra`bi, fizi~ko o{tetuvawe na sredstvata i nivni delovi) i za{tita na celokupniot imot na pretprijatieto. Ovaa slu`ba organizira protivpo`arna slu`ba i ~uvarska slu`ba. Na site ovie raboti rabotat razni kadri, no pred sé toa se kadri od praven, administrativen, ekonomski i op{t pravec so soodvetni stru~ni i {kolski kvalifikacii. Pretprijatijata so golem broj vraboteni vo ramkite na ovie slu`bi imaat i socijalni rabotnici, psiholozi i sl. Na ~elo stoi rakovoditel na op{ta slu`ba ili {ef na op{ti raboti. Toj ja sinhronizira rabotata na svojata slu`ba so rabotata na drugite slu`bi i oddelenija vo pretprijatieto. Vo pomalite pretprijatija organizacijata na op{tite raboti ja izvr{uva direktorot na pretprijatieto ili negov pomo{nik.

b) Organizacija na op{ta slu`ba Site op{ti slu`bi obi~no se nao|aat vo sostav na sektorot za op{ti raboti. Vo pomalite pretprijatija op{tiot sektor ja vklu~uva i kadrovskata slu`ba, dodeka vo golemite pretprijatiaja taa e oddelena kako samostojna ili duri e formirana na sektorsko nivo.

205

- [to se odnesuva do rabotite na op{tata administracija tie mo`at vo pogolemite pretprijatija so pogolem broj edinici da bidat i decentralizirani. Vo toj slu~aj site administrativni raboti koi ne se zaedni~ki treba da se prenesat na soodvetnite slu`bi. Ova }e ovozmo`i poefikasno rabotewe na centralnata op{ta administracija bidej}i e pomalku optovarena i istovremeno }e obezbedi pogolema efikasnost na decentraliziranite administracii po oddelnite organizacioni delovi. Me|utoa , vo vakov slu~aj mo`at da proizlezat i odredeni te{kotii pri podelbata na rabotite na onie koi }e ostanat vo ramki na centralnata slu`ba i onie koi }e se prenesat na decentraliziranite organi. Osnovno merilo za vakva podelba treba da bide karakterot na samite raboti, odnosno vo koja merka rabotite imaat op{t karakter , a vo koja se svojstveni samo na edna edinica. Vo uslovi na vakva decentralizacija na administrativnite raboti uspehot }e zavisi od efikasnoto organizirawe na koordinacija me|u op{tata administracija i soodvetnite organi vo oddelnite delovi. Za uspe{na koordinacija potrebno e centralnata slu`ba da osigura soodveten uvid i kontakt so decentraliziranite organi bidej}i od toa }e zavisi i uspehot vo organiziraweto na vrskite nadvor od pretprijatieto. - [to se odnesuva do pravnite raboti mo`e da se re~e deka vo pomalite pretprijatija ne postoi posebna pravna slu`ba, tuku toa e ~esto samo eden referent, odnosno stru~wak za pravni raboti. Za uspe{no izvr{uvawe na ovie raboti potrebna e soodvetna stru~nost i praksa, a isto taka va`no e i poznavaweto na ekonomskite i tehnolo{kite problemi na konkretnoto pretprijatie bidej}i od toa zavisi i pravilnata organizacija na pravnata slu`ba i uspehot vo pravnata za{tita na pretprijatieto. - Vrz organizacionata postavenost na slu`bata za za{tita pri rabota vlijaat pove}e faktori. Na~inot na organizacija na ovaa slu`ba zavisi pred sé od celite na politikata na za{tita, od obemot i karakterot na rabotite koi treba da se ostvarat so merkite za za{tita, potoa, materijalnite mo`nosti na firmata, kvalifikacioniot profil na kadrite i dr.

206

Vo golemite pretprijatija i vo pretprijatijata kade uslovite na rabota se nepovolni slu`bata za za{tita mo`e da bide organizirana kako centralisti~ka i kako decentralizirana po oddelni delovi na pretprijatieto. Dokolku e prifateno decentraliziranoto re{enie, toga{ obi~no treba da postoi i slu`ba za celoto pretprijatie koja ja koordinira rabotata na decentraliziranite edinici za za{tita pri rabota i im pomaga vo rabotata. Vo malite pretprijatija naj~esto se javuva edinstvena slu`ba koja se nao|a vo ramkite na op{tiot ili poretko vo ramkite na tehni~kiot sektor. ^esto pati vo malite pretprijatija i ne postoi posebna slu`ba, tuku samo referent za za{tita pri rabota. Pokraj ova vo odredeni slu~ai ovie raboti mo`at da se podelat me|u oddelnite sektori ili samostojnite stru~ni slu`bi. Taka na primer, zada~ite od oblasta na tehni~kata za{tita mo`at organizaciono da se izvr{uvaat od tehni~kiot sektor, a rabotite od oblasta na higienskata i medicinskata za{tita da se izvr{uvaat vo ramkite na op{tiot sektor. - [to se odnesuva do sorabotkata na op{tiot sektor so drugite slu`bi mo`e da se re~e deka toj e tesno povrzan so site drugi slu`bi vo pretprijatieto. Toa vsu{nost go nalaga samiot karakter i priroda na rabotite koi toj gi izvr{uva. Taka, toa se razni zaedni~ki raboti za celoto pretprijatie kako {to e koristewe razni materijalni prava na rabotnicite, davawe razni izvestuvawa na vrabotenite, tuma~ewa, upatstva, naredbi, opomeni i sl. Isto taka povrzanosta e i obratna, a toe e koga op{tiot sektor pribira razni podatoci od op{t karakter od skoro site drugi slu`bi. Ovie podatoci slu`at za analiza vo samoto pretprijatie ili im se dostavuvaat na soodvetni ustanovi nadvor od pretprijatieto kako {to e statisti~ki zavod, socijalno osiguruvawe i dr.

207

LITERATURA

1. Avramoski M., " Organizacija na turizmot" , FTUOhrid, 1999 god. 2. Avramoski M., “ Marketing na golemite manifestacii ”, Grafotehna, Ki~evo, 1996 god. 3. Avramoski M., " Ekonomika na turizmot ", Institut za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997. 4. Avramoski M.,"Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto", Institut za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997.

208

5. Avramoski M., " Hotelierstvo- organizacija i tehnika na rabotewe ", avtorizirani predavawa, FTU-Ohrid, 1999 god. 6. Avramoski M.,“ Marketing strategija vo uslovi na celosno sloboden pazar “, koaftorstvo so Miladinoski S., Zbornik na trudovi, FTU-Ohrid, 1993 god. 7. Ackoski N., “Ekonomika i organizacija na ugostitelstvo-to”, FTU-Ohrid, 1995 god. 8. Ackoski N.," Politika za razvoj na turizmot", Fakultet za turizam i ugostitelstvo, Ohrid, 1996 god. 9.Axi Mitreski Ko~o i Taleska Vera, " Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud" ZUS, Skopje, 1978 god. 10. Beli~anec T. i drugi, “ Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so modeli na akti za negova primena “, Skopje, 1994 god. 11.Bojaxioski Dimitar, " Ekonomika na pretprijatie", Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god. 12. Vajner Z., “ Principi organizacije i poslovawe preduze}a “, Zagreb, 1965 god. 13. Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem “, Skopje, 1991 god. 14. Vukoni} B., " Marketing u turizmu", Vjesnik-agencija za marketing, Zagreb, 1983 god. 15. Ga{parovi} V., " Uvod u ekonomiku i organizaciju proizvodwe", Informator, Zagreb, 1984 god. 16. Gorupi} D., “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963 god. 17. Grupa avtori, "Ekonomski leksikon", Savremena administracija, Beograd, 1975. 18. Grupa avtori, "Ekonomska enciklopedija", Savremena administracija, Beograd, , 1984. 19. Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1965 god. 20. Dejanovi} Petar, " Organizacija savremenog preduze}a", Ibis, Beograd, 1994 god. 21. De{i} V., “ Metode nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga, Beograd, 1966 god. 22. Doroti K. ( Dorothy Cohen), “ Advertising “, John Wiley & Sons, Inc. N.Y., 1972. 23. Dragi~evi} A. “ Leksikon politi~ke ekonomije “, Informator, Zagreb, 1983.

209

24. Edinstvena klasifikacija na dejnostite, Republi~ki zavod za statistika, Skopje, 1994 god. 25. @aja Marko, " Ekonomika proizvodwe', [kolska kwiga, Zagreb, 1991 god. 26. Zakon za trgovskite dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96. 27. Jaeger A., “ Priru~nik o organizaciji preduze}a “, Zagreb, 1966 god. 28. Ja}oski B., “ Marketing “, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979. 29. Jelavi} A. i drugi, " Ekonomika privrednih organizacija", Informator, Zagreb, 1988 god. 30. Jovanovi} N., " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1972 god. 31. Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “, Dubrovnik, 1993 god. 32. Kolari} Vojislav i dr., " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980 god. 33. Komentar na Zakonot za trgovski dru{tva , Agencija Akademik i Ekonomist , Skopje, 1996 god. 34. Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993 god. 35. Kosarkoska D., " Smetkovodstvo", FTU, Ohrid, 2000 god. 36. Kosarkoska D., Konten plan, Ohrid, 1999 god. 37. Kosti} @., " Osnovi organizacie rada i sredstava u udru`enom radu", Beograd , 1983. 38. Kosti} @ivko, " Osnovi organizacije preduze}a ”, Savremena administracija, Beograd, 1973 god. 39. Kotler P., " Marketing Management- Analysis, Planing and Control", Prentice Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1967. 40. Kukule~a S., " Ekonomika preduze~a" , Informator, Zagreb, 1968 god. 41. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", kniga prva , vtor del, principi i rezultati reprodukcije, Savremena administracija, Beograd, 1976 god. 42. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", vtora kniga, Sovremena administracija i Institut za ekonomska istra`ivawa, Beograd, 1971 god.

210

43.Kukole~a S. i Stavri} Bo`idar, " Osnovi ekonomike i organizacije proizvodwe", Savremena administracija, Beograd, 1975 god. 44. Mazi M., “ Ekonomika turizma”, Savremena administracija, Beograd, 1972 g. 45. Markovi} S. i Z., “Ekonomika turizma”, [kolska kwiga, Zagreb, 1972 g. 46. Milanovi} R., “ Osnovi marketinga “ , Sarajevo, 1975 47. Milisavqevi} M., " Marketing ", Savremena administracija, Beograd, 1975. 48. Nacionalna klasifikacija na dejnostite, Zavod za statistika na R. Makedonija, Skopje. 49. Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “, Savremena administracija, Beograd, 1981. 50. Nejkov D., " Politika na razvoj na turizmot vo Jugoslavija", Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1983. 51. Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu", Informator, Zagreb, 1987. 52.Objasnuvawa kon Nacionalna klasifikacija na dejnostite. 53. Ore{~anin D., “ Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju “, Beograd, 1957 god. 54. Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1973. 55. Roko F., “ Osnove tr`i{nog poslovawa “, Informator, Zagreb, 1974 god. 56.Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1991 god. 57. Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1992 god. 58. Stefanovi} @., " Teorija organizacije", Nau~na kwiga, Beograd, 1987 god. 59. Sudar J., “ Promotivne aktivnosti “, Informator, Zagreb, 1979 god. 60. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1997 god.

211

61. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1991 god. 62. Trajanoski P., “ Ekonomika i organizacija na stokoviot promet “, ZUS, Skopje, 1978 god. 63. Turk I., “ Ekonomika poduze}a “, 1970 god. 64. Uzunov N., “ Primeneta ekonomija “, Kultura, Skopje, 1975 god. 65. Ustav na R. Makedonija, NIP “ Magazin 21 ”, Skopje, 1991 god. 66. [tambuk M., “ Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu “, [kolska kniga, Zagreb, 1971. 67. [tambuk M., “ Ugostiteqstvo-ekonomika i organizacija“, [kolska kniga, Zagreb, 1971 god.

SODR@INA str.

212

Predgovor.................................................................. ....................................3 Gl. I. OP[TO ZA NAUKATA ZA ORGANIZACIJA NA PRETPRIJATIJATA.............................................. ......................5 1. Poim za pretprijatie........................................................................... .5 2. Poim, zada~i i cel na naukata za organizacija na pretprijatijata....................................................................... ................9 3. Razvoj na naukata za organizacija na pretprijatijata................12 4. Podelba na naukata za organizacija na pretprijatijata............19 5. Odnos na naukata za organizacija na pretprijatijata so drugite nauki..................................................................................20 6. Organizacijata na pretprijatijata kako prakti~na dejnost............................................................................... .....................22 GL.II. MAKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA PRETPRIJATIJATA............................................. ...................24 1. Poim za makro organizacija..............................................................24 2. Vidovi pretprijatija.......................................................................... 26 a) vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata reprodukcija.................................................................... ................27 1. Proizvodni pretprijatija.................................................... .27 1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto,

213

lovot i {umarstvoto........................................................28 1.2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto...................29 1.3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen....................29 1.4. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija........30 1.5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda............................................................32 1.6. Grade`ni pretprijatija..................................................33 1.7. Soobra}ajni pretprijatija.............................................34 Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at proizvodstvo........................................................ ..............35 2. Trgovski pretprijatija.................................................... ......35 3. Pretprijatija za vr{ewe uslugi..........................................37 Vidovi pretprijatija spored goleminata................................38 v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za proizvodstvo......................................................................... .......39 g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik...........39 1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot.........39 2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto stopanstvo................................................................ .................44 2.1. Mal trgovec.................................................................. ......45
b)

1.8.

214

2.2. Trgovec poedinec.............................................................. 46 2.3. Trgovski dru{tva..............................................................47 2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo.......................................47 2.3.2. Komanditno dru{tvo.............................................50 2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost.................52 1. Osnovawe, izmeni i prestanok.....................52 2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost............................................ ...........55 2.3.4.Akcionersko dru{tvo..............................................57 1. Poim i osnovawe na akcionerskoto dru{tvo.................................................... ..........57 2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionerskoto dru{tvo.................................61 2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii............................64 2.3.6. Povrzani dru{tva..................................................66 2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i dru{tva so u~estvo na dr`avata.........................68 2.3.8. Tajno dru{tvo......................................................... 70 2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec poedinec.................................................71 GL.III. MIKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

215

PRETPRIJATIETO.............................................. ....................73 1. Organizaciona struktura na pretprijatieto.................................73 1. Sodr`ina na organizacionata struktura..................................73 2. Formirawe na organizacionata struktura...............................75 2. Organizacija na sredstvata na trudot..............................................80 1. Lokacija na pretprijatieto.............................................80 1.1. Zna~ewe na lokacijata...........................................................80 1.2. Faktori na lokacijata...........................................................81 1.2.1. Ekonomski faktori.....................................................82 1.2.2. Neekonomski faktori na lokacijata......................87 1.2.3. Faktori na potesnata lokacija................................88 1.3. Izbor na optimalna lokacija..............................................88 2. Golemina na pretprijatieto.............................................89 2.1. Odreduvawe na goleminata na pretprijatieto................89 2.2. Optimalna golemina na pretprijatieto...........................91 2.3. Faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina.............93 3. Zgradi i drugi grade`ni objekti........................................95 3.1. Izbor na optimalen tip na zgrada......................................95 3.2. Ekonomi~nost na gradbata....................................................97

216

4.

Oprema na pretprijatieto................................................98 4.1. Struktura na opremata..........................................................98 4.2. Izbor i nabavka na opremata...............................................99 4.3. Faktori koi vlijaat vrz iskoristenosta na kapacitetot na pretprijatieto.........................................100

3. Organizacija na trudot ( rabotnata sila).....................................103 1. Poim i struktura na rabotniot kolektiv.............................103 1.1. Formirawe na rabotniot kolektiv..................................104 1.2. Integracija na rabotniot kolektiv................................106 1.3. Za{tita pri rabota..............................................................107 4.Organizacija na oddelnite funkcii vo pretprijatieto............110 Organizacija na upravuvaweto.................................................11 1 2. Rakovodna funkcija.............................................................. ......113 2.1. Op{to za rakovodnata funkcija.......................................113 2.2. Sistemi, metodi i sredstva na rakovodewe....................114 2.3. Delovna politika na pretprijatieto..............................117 2.4. Proces na donesuvawe odluki............................................122
1.

217

3.

Izvr{ni funkcii................................................................ ........123
3.1.

Stru~ni ( {tabni) funkcii.......................................123 1. Funkcija na planirawe.................................................123 2. Funkcija na priprema....................................................127 3. Organizaciona funkcija...............................................128 4. Funkcija za evidencija..................................................131 5. Analiti~ka funkcija....................................................132 6. Kontrolna funkcija.......................................................136 Delovni funkcii........................................................... 139 1. Organizacija na proizvodnata funkcija.................139 1.1. Priprema na proizvodstvoto.................................140 1.1.1. Organizaciono-tehni~ka orientacija na proizvodstvoto.......................................... ......140 1.1.1.1. Organizacioni tipovi na proizvodstvo...................................... ........140 1.1.1.2. Standardizacija i tipizacija na proizvodstvoto.................................. ........145 1.1.1.3. Specijalizacija i kooperacija..............148 1.1.2. Tehni~ka priprema na proizvodstvoto......150

3.2.

218

Operativna priprema na proizvodstvoto.152 1.1.4. Priprema na rabotnite mesta......................154 1.2. Izvr{uvawe na proizvodstvoto............................156 1.3. Tehni~ka kontrola...................................................158 1.4. Organizaciona postavenost na investicionoto odr`uvawe na sredstvata............................159 1.5. Organizaciona {ema na proizvodnata funkcija.......................................................... ...........160
1.1.3. 2.

Komercijalna funkcija.................................................162 2.1. Nabavna funkcija.....................................................162 a) Zada~i na nabavkata...........................................162 b) Organizacija na nabavnata slu`ba.................164 2.2. Proda`na funkcija..................................................166 a) Zada~i na proda`nata funkcija......................166 b) Organizacija na proda`nata slu`ba..............171 2.3. Magacinska slu`ba...................................................173 a) Zada~i na magacinskata slu`ba......................173 b) Organizacija na magacinskata slu`ba..........178 2.4. Organizacija na uvozot i izvozot.........................179 2.5. Nadvore{en transport............................................181

219

3.

Organizacija na razvojnata funkcija.......................183 Organizacija na smetkovodstveno-finansiskata funkcija................................................................. ...........187 a) Zada~i na smetkovodstveno-finansiskata funkcija........................................................... ...........187 b) Organizacija na smetkovodstvenofinansiskata funkcija............................................189 Kadrovska funkcija.......................................................192

4.

5.

6. Slu`ba za op{ti raboti............................................193 a) Zada~i na op{tata slu`ba.......................................193 b) Organizacija na op{tata slu`ba...........................195 Literatura................................................................... ..............................198 Sodr`ina..................................................................... ..............................202

220

TES Prezime i ime: Dosie br.:

T Br . 1

221

Poeni: Pregledal:

Ocenka: Nastavnik:

222

T E S T Br . 2 . Prezime i ime: Dosie br.:

223

Poeni: Pregledal:

Ocenka: Nastavnik:

224

225

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful