RACIONALNE FUNKCIJE

Definicija f ( x) = p ( x) , kjer sta

p ( x ) in q ( x ) polinoma, ki nimata skupnih ničel in q ( x ) ni identično enak 0. Definicijsko območje so vsa realna števila, razen ničel imenovalca. Ničle racionalne funkcije so ničle števca. Poli racionalne funkcije so ničle imenovalca. V vsakem polu ima graf racionalne funkcije navpično asimptoto. Racionalna funkcija spremeni predznak le v ničlah ali polih lihe stopnje. Vedenje racionalne funkcije daleč od izhodišča (v neskončnosti):
n n-1 m m-1 Naj bo p ( x ) = an x + an -1 x + ... + a1 x + a0 in q ( x ) = bm x + am -1 x + ... + b x + b0 . 1 Imamo tri možnosti: • če je n<m, je premica y = 0 vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f an • če je n=m, je premica y = vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f bm

q ( x)

q če je n>m, števec p delimo z imenovalcem q : p ( x ) = k ( x ) g ( x ) + r ( x )

Potem je krivulja y = k ( x ) asimptota grafa racionalne funkcije f (poševna asimptota).

ZAPOREDJA
Definicija Zaporedje je funkcija f : ¥ → ¡ ; f ( n ) = an . Zaporedne funkcijske vrednosti a1 , a2 , a3 ,... imenujemo členi zaporedja, an pa splošni člen. Zaporedje je naraščajoče, če velja an +1 > an za vsak n ∈ ¥ . Zaporedje je padajoče, če velja an +1 < an za vsak n ∈ ¥ . Zaporedje je omejeno navzgor, če obstaja tako število M ∈ ¡ , da je an ≤ M za vsak n ∈ ¥ . Zaporedje je omejeno navzdol, če obstaja tako število m ∈ ¡ , da je an ≥ m za vsak n ∈ ¥ . Zaporedje je omejeno, če je omejeno navzgor in navzdol. Aritmetično zaporedje Zaporedje je aritmetično, če je razlika sosednjih členov an +1 − an stalna. To razliko označimo z d ( diferenca aritmetičnega zaporedja): an +1 − an = d.

sn =

a1 ( q n − 1) q −1

; q ≠1

an +1 = an + d

Splošni člen aritmetičnega zaporedja: an = a1 + ( n − 1) d Če je d>0, potem je zaporedje naraščajoče in omejeno navzdol Če je d=0, potem je zaporedje konstantno. Če je d<0, potem je zaporedje padajoče in omejeno navzgor. Vsota prvih n členov aritmetičnega zaporedja: sn = sn = Število n ( a1 + an ) 2

a+b imenujemo aritmetična sredina števil a in b. 2

n ( 2a1 + ( n − 1) d ) 2

Geometrijsko zaporedje Zaporedje je geometrijsko, če je količnik sosednjih členov Ta količnik označimo s q: an +1 =q an an +1 = an g q an +1 stalen. an

q n −1 Splošni člen geometrijskega zaporedja: an = a1 g . Geometrijsko zaporedje je naraščajoče, če je a1 >0 in q>1 ali a1 <0 in 0<q<1. Geometrijsko zaporedje je padajoče, če je a1 <0 in q>1 ali a1 >0 in 0<q<1. Vsota prvih n členov geometrijskega zaporedja: sn = Število ; q ≠1 q −1 a g imenujemo geometrijska sredina pozitivnih števil a in b. b a1 ( q n − 1)

Obresti so cene denarja. So neko nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja , ki ga je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu.

Bančni slovar
Obresti - so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja, ki ga je upnik za določen čas prepustil dolžniku. Obrestna mera - je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 enot glavnice v določenem obdobju. Obrestni račun - je takšen način izračunavanja obresti, ko obresti ves čas računamo od začetne glavnice ne glede na to, koliko kapitalizacijskih dob je preteklo od nastanka dolga do vračila denarja. Obrestno obrestni račun - je način izračunavanja obresti, ko obresti ne računamo samo od prvotne glavnice, pač pa tudi od vseh obresti, nastalih v preteklih kapitalizacijskih obdobjih. Višina obresti je odvisna: • Od glavnice ( izposojenega denarja – G) • Od časa obrestovanja ( dnevi - d, meseci - m, leta – l) • Od obrestne mere ( p), ki se izraža v %, navadno na letni ravni.

Obresti se obračunavajo le od začetne glavnice, ne pa tudi od obresti, ki smo jih že obračunali in pripisali h glavnici ( npr. če imamo 5-letno posojilo in letno obrestovanje, obresti obračunane ob koncu prvega leta niso osnova za izračun novih obresti, ampak le-te vseh pet let obračunavamo le od začetne glavnice). Ker je izhodišče za obračun obresti ves čas ista glavnica, vsako kapitalizacijsko obdobje prinaša enake obresti, dolžni znesek pa narašča kot aritmetično zaporedje. GO * p . 100 Očitno je, da pri navadnem obrestnem računu glavnica narašča kot aritmetično zaporedje, s prvim členom GO in diferenco o. Zaporedje je seveda naraščajoče, ker je diferenca vedno pozitivna ( obresti niso nikoli enake 0 ali negativne). Uporaba navadnega obrestnega računa pomeni torej linearno rast glavnice. Nominalne obresti po posameznih kapitalizacijskih obdobjih so med seboj enake. Obresti za vsako kapitalizacijsko obdobje se računajo po formuli: o = Pri računanju drugih količin v navadnem obrestnem računu, si lahko pomagamo tudi z že izpeljanimi spodnjimi formulami.

Osnovne formule so: Go 100 = o p *l , če se obresti obračunavajo letno

Go 1200 = o p*m

, če se obresti obračunavajo mesečno

Go 36500 = o p*d

, če se obresti obračunavajo dnevno

p*d   Go + o = Go * 1 +  , povečana glavnica, če je čas izražen v dnevih  36500  p*d   Go − o = Go * 1 −  , zmanjšana glavnica, če je čas izražen v dnevih  36500  Pri tem pomeni: G – glavnica o – obresti p – obrestna mera, izražena na letni ravni l,m,d – število let, mesecev in dnevov obrestovanja glavnice

Izpeljane formule pa so: G * p *l 100 * o ; o= o p *l 100 pri letnem obračunu obresti Go = 100 * o 100 * o ; l= Go * l p * Go

; p=

G * p*m 1200 * o 1200 * o 1200 * o ; o= o ; p= ; m= p*m 1200 Go * m p * Go pri mesečnem obračunu obresti Go = G * p*d 36500 * o ; o= o p*d 36500 pri dnevnem obračunu obresti Naloge: Go = 1. Izračunaj obresti, če je: 36500 * o 36500 * o ; d= Go * d p * Go

; p=

G0 = 45000 sit od 3.3. do 18.8.2007 p = 7, 5% o=?

2. Izračunaj obrestno mero iz podatkov: G0 = 23456 sit o = 938, 24 m=6 p=?

3. Iz povečane glavnice izračunaj osnovno glavnico in obresti. G + = 45876sit p = 6% m=8 Go = ?

4. Koliko dobimo obresti, če vložimo 52.000 sit za dve leti in je letna obrestna mera 7,5%? ( o = 7.800sit )

5. Kolikšna je obrestna mera, če od glavnice 45.000 € dobimo v treh mesecih 675 € obresti? ( p = 6% )

6. Dne 3. novembra si je nekdo izposodil 5.000 sit. Koliko je moral plačati obresti, ko je dne 7. februarja naslednjega leta vrnil denar, če banka za takšna posojila zaračunava 9% letno obrestno mero? ( o = 118sit )

7. Koliko dni se mora pri 8% letni obrestni meri obrestovati glavnica 65.000 sit, da bo narasla na 70.000 sit? ( d = 351dni )

8. Katera glavnica pri obrestni meri p = 7, 5% v devetih mesecih naraste na 12000sit? ( Go = 11.361sit )

9. V začetku junija, julija in avgusta smo trikrat vložili enak znesek in 1. septembra skupaj z obrestmi vred dvignili 7.144 sit. Kolikšna je bila posamezna vloga, če je obrestna mera p = 8% letna? ( x = 2350 sit )

10. Podjetje najame posojilo, za katerega naj bi banki čez 4 leta vrnilo 5.000.000 sit. Koliko posojila mu odobri banka, če je prva tri letna obrestna mera 8%, zadnje leto pa 5%? ( Go = 3.875.968sit )

Pri OOR se obresti v vsakem kapitalizacijskem obdobju sproti pripišejo h glavnici. Torej se kapitalizirajo in s tem postanejo obrestna osnova. Tako se pri OOR v vseh kapitalizacijskih obdobjih (razen v prvem) poleg začetne vrednosti glavnice obrestujejo tudi obresti iz predhodnih kapitalizacijskih obdobjih, kar pomeni, da nominalne obresti po posameznih kapitalizacijskih obdobjih med seboj niso več enake. Poglejmo konkretno kaj se dogaja z glavnico pri obrestnem obrestovanju: GO * p p   = GO  1 + Če je današnja vrednost glavnice Go imamo po enem letu G1 = GO + . 100  100  p p Izrazu 1 + bomo dali posebno oznako r, torej r = 1 + in mu rečemo dekurzivni 100 100 obrestovalni faktor. Iz zgornjega obrazca dobimo novo obliko G1 = GO * r . Če nadaljujemo, 2 dobimo za vrednost glavnice po dveh letih G2 = (GO * r ) * r = Go * r . Z nadaljevanjem izpeljave dobimo splošni obrazec za glavnico po n letih obrestnega obrestovanja: Gn = GO * r n , pri čemer je • Gn - končna vrednost glavnice • GO - začetna vrednost glavnice • • r – obrestovalni faktor n – čas obrestovanja

Ta obrazec nam pove, da pri obrestnem obrestovanju glavnica narašča kot geometrijsko zaporedje, kar v zveznem času pomeni eksponentno rast.

Izpeljane formule:

GO = n=

Gn , za računanje začetne glavnice rn , za računanje časa obrestovanja

log Gn − log Go log r

 G  p = 100  n n − 1 , za računanje obrestne mere  G  o  

Naloge: 1. Koliko je treba danes vložiti na banko, če bi čez 40 let dobili 1.000.000, če je letna obrestna mera 5%? ( Go = 142.045 sit)

2. Koliko časa se je obrestovala glavnica 114.000 sit, da se je pri letni obrestni meri 12% povečala na 252.017 sit? ( n = 7 let)

3. V neko banko smo vložili 12.500 sit in čez 4 leta ugotovili, da smo dobili h glavnici 5.144,77 obresti. Po kakšni obrestni meri se je obrestovala naša vloga, če je banka uporabljala obrestno obrestovanje s celoletno kapitalizacijo? ( p = 9%)

4. Kolikšna je vrednost glavnice 100.000 sit, ki se obrestuje po letni obrestni meri 4,2% , po 4 letih, če je:

a) navadno obrestovanje ( G + = 116.800SIT ) b) obrestno obrestovanje ( Gn = 117.888,35SIT )

5. Koliko bi morali vložiti v banko, ki obrestuje po 5,4% letni obrestni meri, da bomo pri obrestnem obrestovanju čez 3 leta dobili znesek 4.752,15 sit? ( Go = 4058,53SIT )

6. Kolikšna bo vrednost glavnice 80.000 sit čez 20 let, če je obrestna mera 4,5% pri celoletni kapitalizaciji? ( Gn = 192.937 sit )

STATISTIKA

POPULACIJA je množica, ki jo statistično proučujemo. ENOTA je elementa statistične populacije SPREMENLJIVKA je značilnost posameznih statističnih enot, ki nas v posameznem primeru zanima. • atributivna ( opisno izražanje) • numerična ( številčno izražanje) ( zvezna – kadar zavzame vse vrednosti iz nekega intervala, diskretna – kadar zavzame zgolj nekatere vrednosti.) PARAMETER je značilnost statistične populacije kot celote. Absolutna frekvenca f k ocene k nam pove, kolikokrat je bila ta ocena dosežena. Število N je vsota vseh posameznih frekvenc . o Relativna frekvenca f k nam pove, kolikšen delež pripada frekvenci f k ocene k izmed vseh doseženih ocen – število vseh statističnih enot N : fk N Vsota relativnih frekvenc je enaka 1. fk o = Kumulativa Fk frekvenc f k ocen k nam pove, koliko je bilo ocen manjših od k. F1 = 0 , Fk = Fk −1 + fk −1 ( k = 1, 2, 3, …)
o Kumulativa relativnih frekvenc Fk se računa po formuli,

F1o = 0 , Fk o = Fk −1o + fk −1o ali po drugem načinu Fk o = Prikazovanje statističnih podatkov Statistične podatke prikazujemo na dva načina: • s preglednicami ( tabelami) • z grafikoni ( histogrami, poligoni, krogi) Srednje vrednosti Najpogosteje se uporabljajo naslednje srednje vrednosti: • aritmetična sredina ali povprečje a1 + a2 + ... + aN N

Fk N

µ=
• geometrijska sredina

G = N a1 * a2 *...aN

harmonična sredina

H=

N 1 1 1 + + ... + a1 a2 aN

Aritmetično sredino vrednosti y1 , y2 , y3 ,... yr s frekvencami f1 , f 2 , f3 ,... f r izračunamo po obrazcu: f y + f y + ... + f r yr µ= 1 1 2 2 f1 + f 2 + ... + f r Mere variabilnosti Varianca števil je enaka

σ2 =

1 N

∑a
i =1

N

2

i

− µ2

Standardni odklon je enak σ = σ 2 Varianco izračunamo po obrazcu, kadar so podane neke vrednosti in njihove frekvence: 1 r σ 2 = ∑ f i yi 2 − µ 2 N i =1

Slovarček Varianca – povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine Variabilnost – spremenljivost, nestalnost ( npr. variabilen del osebnega dohodka) Variirati – spreminjati se ( npr. cene variirajo glede na kvaliteto izdelka) Standardni odklon – številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov Odklon – odmik od pravega, normalnega

DELOVNI LIST ŠT. 8

1. V razredu želimo izračunati povprečno oceno 1. kolokvija iz matematike. a) Kaj je naša statistična populacija in kaj statistična enota? b) Katero statistično spremenljivko izberemo? Kakšna je? Katero vrednost lahko zavzame? c) Kateri statistični pojem je povprečna ocena, ki jo želimo izračunati? 2. V tabeli so prikazane posamezne značilnosti družinskih članov: Zap. št. 1 2 3 4 Druž. član oče mati hči sin Starost (leta) 44 40 16 22 Višina (cm) 187 169 158 188 Barva oči modra rjava zelena siva Telesna masa (kg) 92 66 45 85 Št. čevljev 45 39 37 46

a) Kaj je v tem primeru populacija in kaj enota? b) Zapiši posamezne statistične spremenljivke in za vsako določi ali je atributivna ali numerična. Zap. številka Statistična spremenljivka Vrsta (atributivna/numerična)

c) Katere od numeričnih spremenljivk so zvezne in katere diskretne? 3. Pri šolski nalogi iz matematike so bile dosežene naslednje ocene: 6 učencev je dobilo oceno odlično, 5 prav dobro, 8 dobro, 6 zadostno in 7 nezadostno. a) Prikaži frekvenčno in kumulativno frekvenčno porazdelitev ocen s tabelo, histogramom in frekvenčnim poligonom. V tabeli zapiši tudi relativne frekvence in kumulative relativnih frekvenc. b) Koliko odstotkov učencev je pisalo šolsko nalogo pozitivno in koliko odstotkov manj kot prav dobro? 4. Izračunaj vrednosti funkcije sin x za 1o, 2o,...,90o na štiri decimalke. Dvomestne konce teh vrednosti grupiramo po razredih 00-19, 20-39,…,80-99. Sestavi frekvenčno porazdelitev po razredih in izračunaj porazdelitev relativnih frekvenc, kumulativno frekvenčno porazdelitev in kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc. Nariši histogram za frekvenčno porazdelitev in graf za kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc. 5. Izračunaj aritmetično, geometrijsko in harmonično sredino števil 3, 5, 8 in 9. 6. Pri metu kocke smo vrgli petkrat enko, trikrat dvojko, štirikrat trojko, sedemkrat štirico, petkrat petico in dvakrat šestico. Izračunaj povprečno število pik, ki smo jih vrgli.

Število pik yi

Frekvenca f i

N 7. Izračunaj varianco in standardni odklon števil 5, 7, 8, 12. 8. V podjetju TAXI so v nekem dnevu beležili sledeče število popeljanih potnikov v posameznih vozilih: 5 11 20 11 15 8 15 16 5 8 20 16 8 20 8 16 11 8 a) Izračunaj standardni odklon za to porazdelitev. b) Grupiraj števila prepeljanih potnikov v razrede 0 – 9, 10 – 19, 20 – 29 in izračunaj standardni odklon za takšno porazdelitev. 9. Izračunajte relativne frekvence, kumulative frekvenc in kumulative relativnih frekvenc za frekvenčno porazdelitev po starosti za prvo najpogostejše moško ime Franc v Sloveniji. Narišite histogram in poligon. Razložite izračunane parametre v razredu od 40 – 49 let.
Tabela : Prvo najpogostejše moško ime Franc v Sloveniji po starosti, 31.12.1997

Starost v letih 0-9 10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 80 in več Skupaj

Št. moških 77 383 1996 5061 9574 9862 8511 4106 1446 41016

Relativne frekv.

Kumulative abs. Kumulative Frek. relativnih frek.

Delovni list št. 1

1. Izračunaj izraze: a) ( 1 + xy −1 )
−1 4

− x 0 + y −1 =
5 3 −2

b) ( −2a −3 b0 ) 3 a −1 c) 9a − 2 g ( )
2

( −a b ) (3 ) =
a a −3

=

 3c 3 x 2   10a 4 b  d)  2 3  g 3 2  =   4 a b   9c x  2. Izpostavi skupni faktor: a) 8m8 − 16m5 + 24m3 = b) x 2 m − x3m +1 + x4 m +3 = c) x n − x n −1 + xn − 2 = d) 32 x +5 − 32 x + 2 + 32 x −1 = e) 25 n − 25 n +3 + 25 n +5 + 7g 5 n = 2 f) 33 x +3 + 33 x + 4 − 33 x + 2 = g) 93n + 8g 3n + 9n g n − 36 n = 3 3 h) 4 x + 22 x − 8x + 23 x = i) 16 x − 8x − 22 x g x + 3g 3x = 2 2 25 5 125 5 j) 3g a g 2a − ( 52a ) + 2g a g a + ( 25a ) =
3 3

3

3

3. Okrajšaj ulomek: a 3 x − 36a3 x −2 = a 3 x − 12a3 x −1 + 36a3 x −2 4. Izračunaj: a) 50 + 30 = b) ( 5 + 3) =
0

c) 1−1 + 3−3 + 5−5 + ( −1)
−2 −3

−1

+ ( −3 )

−3

+ ( −5 )
−2

−5

=
−3 −4

1 1 1  1  1  1 d)   +   +   +  −  +  −  +  −  2 3 4  2  3  4 0,125−1 = e) 8−1 g
−1 −2 −2 10−3 = f) ( 0, 027 + 0, 09 + 0,3 ) g

−4

=

5. Potenciraj: a) ( a + 1) =
2

b) ( 3a − 2 ) =
2

c) ( − x + y ) =
2

d) ( −a − 2b ) =
2

6. Potenciraj: a) ( a + b ) =
3

b) ( 1 − x ) =
3

c) ( 2a + b ) =
3

d) ( −a + 2b ) =
3

7. Izračunaj: a) 1 3 4 + − = 2 5 7 3 2 5 − + = 4 3 6

b)

1 3 7 c) 8 + 2 − 5 = 2 4 10 2 8 d) 60 : 2 = 3 9 2 4 1 4  1  5  e)  2 g2 :1 − 2  :  g5 g1 − 4  = 5 5 3 5  4  8 

5 f) 6 = 35 24 8. Skrči izraze: a) 2x x 4x + − = 3 2 5 1 1 − = x−7 x+7 2 1 2b − − 2 = a − b a + b a − b2 a −1 a 16a − + 2 = a + 7 a − 7 a − 49

b)

c)

d)

9. Reši enačbe: a) 3 x + 4 = 12 b) x x −1 − = x−4 2 5 2x − 5 x − 2 x2 − 3 − = 2 x+2 x−3 x − x−6

c)

d) 0, 5 ( x − 1) = x − 4 e) 2 7 − =0 3x − 4 5 x − 3

10. Reši enačbe: a) 4 x 2 − 9 = 0 b) 2 x 2 − 7 x = 0 1 2 c) x − 2 x + 2 = 0 2 d) 2 x 2 + 3 x + 1 = 0

11. Okrajšaj ulomka: a) x 2 − 3 x − 40 = x 2 − 10 x + 16 2 x 2 + 3x − 5 = 3x 2 − x + 2

b)

Delovni list št. 2
1. Nariši graf funkcije:
x a) f ( x ) = 5

x−2 b) f ( x ) = 3

5 c) f ( x ) = 2g   4 d) f ( x ) = 3
− x 2

x

2. Reši enačbe: a) 8x = 512 1 b)   = 27 3
x x

c) ( 0, 2 ) = 25 d) 2 x− 7 = 32 e) 45− x = 3x −5 f) 23− x = 53− x 3. Reši neenačbo:
x a) 2 >

1 = 16 > 1024

1 b)   2

x+1

x 4. Grafično reši enačbo ( x + 3) 2 = 1 (ideja: enačbo privedemo na iskanje presečišča dveh krivulj).

5. Nariši funkcijo: a) f ( x ) = log ( x + 2 ) b) f ( x ) = log 2 ( 4 x ) c) f ( x ) = − log ( x + 2 ) 6. Izračunaj: a) log 5 25 = b) log 25 625 = 1 c) log 2   = 8  1  d) log 2   =  64  7. Določi x, če je: a) log10 x = −2 1 = −4 b) log x 16 c) log 8 x = 2 d) log 5 x = 3 8. Izrazi z logaritmi z osnovo a pozitivnih števil x, y, z: 1 a) log a   = x  1  b) log a  2  = y  c) log a ( xyz ) =  xz  d) log a   =  y 3 4 e) log a ( x yz ) = f) log a

(

xyz =

)

9. Zapiši kot logaritem enega samega izraza: a) log a x + log a y − loga z = b) 2 log a x + 3loga y =

2 1 log a x + log a y = 3 3 1 1 d) log a 81 − log a 8 = 2 3 e) 3log a 5 − 2 log a x + loga y = c) 10. Z žepnim računalnikom izračunaj na 4 decimalna mesta natančno: a) log π =

( c) log (
b) log

3+ 2 = 101 − 10 =

)

)

11. Reši enačbo: a) log ( x + 2 ) − log x = log 3 b) log ( x + 2 ) = 1 + log x c) log ( x + 9 ) − log x = 2

d) log ( 2 x + 2 ) = log ( x − 3) + 1 12. Določi presečišča grafov funkcij:
x +3 x −1 a) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 5

x 1− x b) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 100(5 )

13. Reši enačbo: a) log 2 x + log8 x = 4 b) e 2 x = 2 c) e − x = 3 x

Delovni list št. 3
3 2 1. Skiciraj graf polinoma p ( x ) = x − x − x + 1 .

2. Skiciraj graf polinoma p ( x ) = ( x − 1) 3. Reši neenačbo ( x + 2 )
3

2 5

( x + 1) .
> 0.

( x + 1) ( x − 1)
4

4. Reši neenačbo x 5 − 2 x 4 − x + 2 ≤ 0 . 5. Zapiši polinom p druge stopnje, če p ( 1) = −1, p ( −1) = −5, p ( 0 ) = −4.

3 6. Pokaži, da je ( −1) dvakratna ničla polinoma p ( x ) = x − 3 x − 2 .

7. Določi kvocient in ostanek pri deljenju p ( x ) s q ( x ) :
3 2 a) p ( x ) = 2 x − 3 x + 7 x − 1, q ( x ) = x − 3 4 2 b) p ( x ) = −3 x +5x +2, q ( x ) = x + 2 21 37 1 2 3 c) p ( x ) = x − − x + x , q ( x ) = x + 3 4 4 2

Delovni list št. 4
1. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = 2. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = 3. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = x3 − 3x 2 4. Reši neenačbo 4 ≥0. x − 5x2 + 4 5. Reši enačbi: a) x 3 3x − 1 + = 2 x −1 x + 1 x −1 3x + 1 x 2 − 2 4 x + 7 + = 3 x + 1 3x + 3 x2 − 1 . x2 + 4 x + 4 x3 − 3x2 + 4 . x2 − x 2x . x +1
2

b)

Delovni list št. 5
1. Narišite graf funkcije f ( x ) = 3sin 2. Narišite graf funkcije f ( x ) 3. Narišite graf funkcije f ( x ) 4. Narišite graf funkcije f ( x ) 5. Narišite graf funkcije f ( x ) 2x . 3 x π = sin  +  + 1 . 2 4 π  = 2 cos  x −  . 4  π  = −2 cos  − 2 x  . 3  = 1 − cos 2 x .

x π 6. Narišite graf funkcije f ( x ) = cos  −  . 2 4 7. Dani sta funkciji f ( x ) = sin ( π − x ) in g ( x ) = 1 + 2 cos ( x − π ) . V istem koordinatnem sistemu narišite grafa funkcij f in g.

Delovni list št. 6
1. Dolžine robov kvadra so v razmerju a:b:c = 3 : 1: 2 , površina kvadra pa meri 792π dm 2 . Natančno izračunajte dolžine robov in dolžino telesne diagonale. 2. Izračunaj rob in površino enakorobne tristrane prizme s prostornino 18 cm3 . 3. Izračunaj P in V kocke s telesno diagonalo 9 m. 4. Izračunaj P kocke, ki ima telesno diagonalo enako dolgo kot kvader z robovi 6 cm, 5 cm in 4 cm. 5. Natančno izračunaj P in V valja s polmerom 4 cm in višino 3 cm. 6. Izračunaj P in V pokončnega stožca s stranico s = 17 cm in polmerom osnovne ploskve 8 cm. 7. V valju je osni presek kvadrat s ploščino 64 cm 2 . Natančno izračunajte P in V valja. 8. V pokončnem stožcu je razmerje med površino plašča in ploščino osnovne ploskve 5 : 3. Koliko meri višina stožca, če je površina stožca 384 π cm 2 ? 9. Pokončna prizma z višino v = 6 cm ima za osnovno ploskev pravokotni trikotnik s kateto a = 5 cm in hipotenuzo c = 13 cm. a) Nariši skico in izračunaj prostornino prizme. b) Izračunaj površino prizme. c) Prizmo položimo v najmanjšo možno valjasto posodo tako, da je osnovna ploskev na dnu. Na cm3 natančno izračunaj prostornino te posode. 10. Krožni izsek s polmerom 40 cm in središčnim kotom α = 162° zvijemo v plašč stožca. Izračunaj polmer stožca. Nariši skico. 11. Osnovna ploskev pokončne piramide je pravokotnik s stranicama a = 14 cm, b = 48 cm. Izračunaj višino piramide, če je dolžina stranskega roba 65 cm. Nariši skico. 12. Dolžine robov kvadra s površino 900 cm 2 so v razmerju 4 : 2 : 7. Izračunaj dolžine teh robov. 13. Površina stožca meri 1440 π m 2 , njegova stranica pa s = 52 m. a) Izračunaj polmer osnovne ploskve danega stožca. Nariši skico. b) Natančno izračunaj prostornino stožca. c) Koliko % površine stožca meri ploščina osnovne ploskve.

14. Premer krogle meri 24 cm. Izračunaj njeno površino. 15. Imamo bazen v obliki kvadra, kateri je dolg 17 m, širok 12 m in globok 1,8 m. Želimo ga pobarvati. Koliko barve potrebujemo, če za 5 m 2 porabimo 0,5 kg barve ? Koliko nas stane barvanje bazena, če 1 kg barve stane 3,35 € ? 16. Koliko litrov sladoleda lahko napolnimo v 2 dm široko, 3 dm dolgo in 1 dm visoko banjico ( banjica je oblike kvadra)? 17. Koliko cm3 sladoleda spravimo v 1 dm globok stožec, katerega polmer meri 2 cm ?

Delovni list št. 7
1.
2 Dano je zaporedje s splošnim členom an = 0,1( n − 1) . Zapiši prvih pet členov zaporedja ter nariši graf. Izračunaj še 17. člen zaporedja.

2. 3.

Dokaži, da je zaporedje an = log n naraščajoče. 1 padajoče. 2n − 1

Dokaži, da je zaporedje an = Ugotovi za zaporedje an = Oceni meji zaporedja an =

4.

n spodnjo in zgornjo mejo. n +1 n +1 . n

5. 6.

Kaj lahko poveš o naraščanju ali padanju in omejenosti zaporedja: a) an =

( −1)
n

n

π  b) an = 0,5cos   n

1 − n2 c) an = n 2n − 17 . n +1

d) an = ( −1) n
n

7. Dano je zaporedje s splošnim členom an =

a) Zapiši prvih pet členov zaporedja. b) Dokaži, da je zaporedje naraščajoče. c) Izračunaj limito zaporedja in ugotovi, od katerega člena naprej ležijo vsi členi v ε -okolici limite za ε =0,01. 8. Določi število x tako, da bo zaporedje 9. Določi število x tako, da bo zaporedje x + 1 , x + 1 , 9 − x , … aritmetično. x − 1 , x , 5 − x , … aritmetično.

10. Peti člen aritmetičnega zaporedja je 32, dvanajsti pa 18. Izračunaj vsoto prvih štiridesetih členov tega zaporedja. 11. Dano je aritmetično zaporedje, za katerega velja a9 − a4 = 25 in a12 − 2a5 = 12 . a) Zapiši prve štiri člene tega zaporedja. b) Koliko začetnih členov tega zaporedja moramo sešteti, da dobimo vsoto 1010? c) Pokaži da so členi a1 , a4 in a22 danega aritmetičnega zaporedja hkrati tudi zaporedni členi nekega geometrijskega zaporedja. 12. V aritmetičnem zaporedju je prvi člen enak -3, n-ti člen pa je 95, vsota prvih n-členov pa 2300. Izračunajte diferenco tega zaporedja in število n. 13. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 4, 10, 16, 22,…moramo sešteti, da dobimo vsoto 2730? 14. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 3, 8, 13, 18,…moramo sešteti, da dobimo vsoto 1703? 15. V zaporedju a) aritmetično, b) geometrijsko. 105 16. V zaporedju a) aritmetično, b) geometrijsko. 6 6 6 , in tvorila geometrijsko x−4 x+8 2 x + 34 3 5 , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje: 5 3 3 4 , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje: 4 3

17. Določi število x tako, da bodo števila zaporedje. To zaporedje tudi zapiši.

18. Za kateri x bodo števila 52+ x , 251− x in 1253+ 2 x zaporedni členi geometrijskega zaporedja? 19. Določi število x tako, da bodo števila 43− x , 42+ x in 83 x +1 tvorila tročleno geometrijsko zaporedje. 20. Določi število x tako, da bodo števila 361− x ,362 + x in 2163 x +3 tvorila tročleno geometrijsko zaporedje.
x x −1 21. Ničla funkcije f ( x ) = log 3 ( 3 − 2 * 3 − 8 ) je prvi člen neskončnega geometrijskega zaporedja, produkt drugega in tretjega člena tega zaporedja pa je 72.

a) Zapiši prvih pet členov tega zaporedja. b) Koliko členov tega zaporedja moramo sešteti, da bo vsota 98301?

c) Kateri člen tega zaporedja je šestnajst krat večji od sedmega člena? 22. Prvi trije členi naraščajočega zaporedja so 4, x, 36. a) Določi število x, če veš, da je zaporedje geometrijsko in nato izračunaj šesti člen. b) Koliko členov zaporedja iz točke a) je manjših od 105 ? c) Določi število x. če veš, da je zaporedje aritmetično in izračunaj, koliko začetnih členov tega zaporedja je treba sešteti, da bo vsota 1740?

1. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)
1. Nariši graf funkcije f ( x ) = log 2 ( x + 1) + 2

2. Reši enačbi: a) log ( x − 5 ) + log ( x − 10 ) − log ( x − 7 ) = log ( x − 9 )

b) 2 x − 2 x− 2 = 48

x3 − 3x + 2 . x2 − 4 x + 4 a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo. b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x). c) Za katere x je f(x) > 0 ? 3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) =

4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = 5, p ( 1) = 4 in p ( −1) = 10.

Ime in priimek:_______________________________ Datum: _____________________________________ 1. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)
1. Nariši graf funkcije f ( x ) = log 3 ( x − 1) + 2 ____/30%

2. Reši enačbi: a) log ( x − 1) + log 5 = log ( 9 x + 13) − log 4

_____/10%

b) 3x +1 + 3x = 324

_____/10%

x3 − 3x2 + 3x − 1 . ____/30% x2 + 2 x + 1 a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo. b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x). c) Za katere x je f(x) < 0 ? 3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) =

4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = −1, p ( 1) = 6 in p ( −1) = 2.

____/20%

Ime in priimek______________________________________ Datum_____________________________________________

2. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)
3 π  1. Nariši graf funkcije f ( x ) = − cos  x −  . 2 4  ____/30%

2. Izračunaj cos ( α + β ) , če je cos α =

5 4 3π 3π ¨< α < 2π , ¨< β < 2π . , sin β = − in 13 5 2 2

____/20%

3. Prostornina pravilne štiristrane piramide je 560 dm3 , višina piramide pa 12 dm. a) Izračunaj dolžino osnovnega roba piramide. Nariši skico. b) Izračunaj površino piramide. c) Izračunaj dolžino stranskega roba.

____/21%

4. Dolžine robov kvadra s površino 1800 dm 2 so v razmerju 7: 4 : 2. a) Izračunaj dolžine teh robov. b) Izračunaj dolžino telesne diagonale kvadra. c) Koliko litrov vode lahko nalijemo v ta kvader?

____/21%

5. Vstavi manjkajoče:

____/8%

Kvader je pokončna štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev __________________. Osnovni ploskvi valja sta ______________. Kocka je geometrijsko ___________ , ki ima vse robove ________ ________. Prizma je pravilna, če je pokončna in je osnovna ploskev_________večkotnik. Stožec je geometrijsko telo, ki je sestavljen iz ____________ in ___________ __________. Stranska ploskev piramide je _______________.

Ime in priimek______________________________________ Datum_____________________________________________

2. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)
2. Nariši graf funkcije f ( x ) = 5  π sin  x −  . 2  3 ____/30%

2. Izračunaj sin ( α − β ) , če je cos α =

5 12 π 3π ¨< β < 2π . , sin β = − in ¨< α < π , 13 13 2 2

____/20%

3. V vodnem zbiralniku oblike kvadra je 63 000 litrov vode. a ) Koliko litrov vode še lahko dolijejo, če je zbiralnik dolg 70 dm, širok 50 dm in globok 30 dm? b) Izračunaj dolžino telesne diagonale zbiralnika. Nariši skico zbiralnika. c) Izračunaj površino zbiralnika, če upoštevamo, da je pokrit.

____/21%

4. Plašč stožca meri 1177,5 cm 2 , ploščina osnovne ploskve pa 706,5 cm 2 . Izračunaj višino tega stožca. Nariši skico.

___/20% 5. Izračunaj prostornino in površino kocke s telesno diagonalo 5 m. Nariši skico.

___/9%

Vaje za izpit za 4. letnik
1. V aritmetičnem zaporedju z diferenco 3 je vsota petega in osmega člena 23. Izračunaj vsoto prvih sto členov tega zaporedja. ( S100 = 14350 ) 2. Poišči vsoto prvih dvajset členov aritmetičnega zaporedja, če je a7 − a2 = 10 , a5 * a3 = 5 . (320,200) x + 1 x + 15 19 , 6, 3. Določi tak x, da bo končno zaporedje geometrijsko. ( x1 = 3, x2 = ) x −1 x−2 35 4. Zapiši prve tri člene geometrijskega zaporedja, če je a1 = 5. Dano je zaporedje s splošnim členom an = a) Ali je število 2 njegov člen? ( ne) 3 5 ? (15) 75 1 . n 3 3 3 , a2 * a5 = 18 . ( , ,3 ) 4 4 2

c) Koliko njegovih členov je večjih od

6. Kolikšne obresti dobimo od glavnice 2000 evrov po 4 letih pri 8 – odstotni letni obrestni meri, če je : a) obrestovanje navadno ( 640 EUR) b) obrestovanje obrestno in letni pripis obresti ( 720.98 EUR) 7. Isti izdelek smo kupovali v štirih različnih prodajalnah. V tabeli je prikazana količina kupljenega izdelka ter cene za kilogram izdelka v vsaki od štirih prodajaln. Koliko smo povprečno plačali za kilogram izdelka v posamezni prodajalni? ( 112,7 sit) Prodajalna A B C D Količina (kg) 1 2 5 10 Cena (Sit) 112 103 120 111 1 2 1 2 2 , , , , 3 3 3 3 3

8. Izračunaj aritmetično sredino, varianco in standardni odklon naslednjih števil: (µ = 8 2 2 2 ,σ = ,σ = ) 15 75 5 3

Ime in priimek ______________________________ Datum _____________________________________

Izpit iz matematike za 4. letnik - smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik
1. Števila x + 2, 2 x + 9, 4 x + 33 so prvi trije členi zaporedja. a) Določi tak x, da bo zaporedje aritmetično. Seštej prvih 30 členov tega zaporedja. Zapiši 15. člen tega zaporedja. b) Določi tak x, da bo zaporedje geometrijsko. Izračunaj vsoto prvih 11 členov tega zaporedja. Zapiši 7. člen tega zaporedja. c) Koliko členov zaporedja iz točke a) je treba sešteti, da bo vsota – 600? d) Koliko členov zaporedja iz točke b) je manjših od 104 ?

___/32

2. Vinko je dobil 6. avgusta leta 2006 v svojem podjetju posojilo v višini sto tisoč tolarjev. Vrnil ga je v enem obroku, in sicer 8. novembra istega leta. Dogovorili so se za 12 % letno obrestno mero in navadno obrestovanje. Kolikšen znesek je Vinko vrnil podjetju?

Odg.:

___/5

3. Martina je konec leta 1997 odprla hranilno knjižico in nanjo položila 200 €, konec leta 1999 pa je dvignila 120 €. Koliko je imela na knjižici konec leta 2001, če drugih dvigov oziroma pologov ni imela, banka pa je njen denar obrestovala obrestno z 8,5% obrestno mero in letnim pripisom obresti? Koliko časa bi se morala obrestovati začetna glavnica 200 €, da bi se povečala na 450 €?

Odg.:

___/10

4. Za podatke iz tabele izračunajte manjkajoče vrednosti.
Tabela: Matere o starosti ob rojstvu živorojenega otroka leta 1997

___/19

Starost (v letih)

Število mater ( fk ) 2 660 5097 6946 4020 1241 17966

Relativna o frekvenca ( f k )

Kumulativa frekvenc ( Fk ) 2 662 5759 12705 16725 17966 17966

Kumulativa relativnih o frekvenc ( Fk )

Od 10 do 15 Nad 15 do 20 Nad 20 do 25 Nad 25 do 30 Nad 30 do 35 Nad 35 do 40 Skupaj a)

1

1

Kolikšna je bila povprečna starost mater ob rojstvu otroka leta 1997 Starost (v letih) Od 10 do 15 Nad 15 do 20 Nad 20 do 25 Nad 25 do 30 Nad 30 do 35 Nad 35 do 40 Skupaj Število mater ( f k ) 2 660 5097 6946 4020 1241 17966 Sredina razreda ( yk ) 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 / f k yk

Odg.: b) Izračunaj standardni odklon, če varianca znaša 780,75.

c) Narišite poligon za porazdelitev frekvence ( f k ) .

d) Kaj je statistična populacija, prikazana v tabeli? Kaj je statistična enota v tej populaciji?

e) Dopolni manjkajoče za starostni razred nad 25 do 30 let. Vseh mam starih nad 25 do 30 let je bilo _____ ali _____%. Mlajših mam od 30 let je bilo _______ ali ______%.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful