You are on page 1of 64

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI

JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2009 GODINA

d-r Aleksandar Litovski JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2009 GODINA izdava~: Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija - Bitola Za izdava~ot: Goce Petrovski Kompjuterska podgotovka: Aleksandar Litovski Pe~atnica: Kiro Dandaro-Bitola

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

869, fevruari, 14, Vo Rim po~ina KONSTANTIN (mona{ko ime KIRIL), prosvetitel, avtor na prvata slovenska azbuka (glagolicata) na koja na staroslovenski jazik (jazikot na Makedonskite Sloveni od Solun i Solunsko) gi prevel najpotrebnite crkovni knigi za doverenata misija za hristijanizirawe i opismenuvawe na moravskite Sloveni, filozof, svetec. Roden bil vo 826 ili 827 godina vo Solun. Konstantin zboruval gr~ki, latinski, siriski i evrejski. Vospitan vo carskiot dvor vo Carigrad. Po {koluvaweto, bibliotekar vo crkvata Sveta Sofija, a potoa i predava~ po filozofija na Visokata {kola. Pred da zamine za Moravija bil vo dve misii: kaj arapskiot kalif vo Samara i, ne{to podocna, zaedno so Metodij, me|u tursko-tatarskite Hazari vo Ju`na Rusija. Po misijata vo Moravija, so Metodij i u~enicite, zaminal za Venecija, kade {to imal `estoki verbalni dueli so trijazi~nicite, so koi, toj i Metodij, raspravale za toa dali slu`bata Bo`ja treba da se vr{i samo na eden od trite jazici: evrej-

1

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

skiot, latinskiot i gr~kiot. Od Venecija zaminal za Rim kade i po~inal. Poznati se negovite molitveni sostavi i polemiki, osobeno negovata „Beseda protiv trijazi~nicite“, napi{ana na slovenski jazik i pro~itana vo Venecija. 969, Komitopulite David, Aron, Mojsej i Samuil, sinovi na knezot Nikola, krenale OSLOBODITELNO VOSTANIE protiv bugarskata vlast i so toa gi postavile temelite na sloveno-makedonskata srednovekovna dr`ava so sedi{te vo gradot Prespa na ostrovot Sveti Ahil vo Maloto Prespansko ezero, Egejski del na Makedonija. Postepeno, ovaa srednovekovna dr`ava, poznata i kako Samoilovo carstvo, se rasprostranila na dene{nite teritorii od Makedonija, Albanija, Srbija (bez Banat i Ba~ka), severna Bugarija, severna Grcija, romanska Dobruxa, del od Crna Gora i del od Dalmacija.

2

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1839, Vo Atalanti, Grcija po~ina Angel GACO, makedonski vostanik, u~esnik i eden od rakovoditelite na Negu{koto vostanie vo martapril 1822 godina. Roden bil vo selo Sarakinovo, Vodensko vo 1771 godina. Poradi sudir so turskite nasilnici vo Meglensko, zaminal vo Negu{ko, kade se zapoznal so stariot ajdutin Anastas Karata{o-Postariot od Ber, koj go upatil vo tajnoto revolucionerno dvi`ewe i taka dejstvuval protiv turskite nasilnici i vlasti. Zaedno so Karata{o i Zafirakis Logotet, odigral vode~ka uloga vo Negu{koto vostanie. Po Negu{koto vostanie, zaminal vo Grcija, kade zaedno so dobrovolci, Makedonci, u~estvuval vo mnogubrojni borbi protiv turskiot asker, poka`uvaj}i golema hrabrost i voena ve{tina. 1839, Vo selo Dr`ilovo, Vodensko, Egejski del na Makedonija e roden \or|i DINKOV-Dinkata, makedonski kulturno-nacionalen deec, prerodbenik i revolucioner, op{testvenik, etnograf, poet, u~ebnikar, publicist. Se {koluval vo rodnoto mesto, vo Solun, Atina, Carigrad, Moskva i Smolensk, kade {to se zapoznal so ideite na Belinski, Dobroqubov i ^erni{evski. Vo 1860 godina se vratil vo Makedonija. Rano se povrzal so Dimitar Miladinov i so Stefan Verkovi} i

3

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

patuval po Makedonija sobiraj}i geografskoetnografski i folklorni materijali. Nastojuval ~i~ko mu Kirijak Dr`ilovi~ da otvori slovenska pe~atnica vo Solun, a tatko mu Kostadin Dr`ilovi~ interveniral vo Zografskiot manastir da se otvori tamu takva pe~atnica i vo nea da se pe~atat rakopisite na sin mu. Se obiduval da se vklu~i vo Makedonskata legija vo Belgrad, no ne uspeal. Poradi verbalen napad na li~nosta na turskiot sultan odle`al 17 meseci vo zatvorot vo Vidin. Potoa, bil u{te dva pati zatvoran kako „ruski {pion i panslavist“. Vo edno pismo upateno do Verkovi} mu pi{uval: „Nagraduvaweto {to go o~ekuvam poradi slu`eweto na mojot narod ne mo`e da bide ni{to drugo, osven moeto du{evno spokojstvo, pomislata deka sum go ispolnil svojot dolg kon nego“. I naglasil: „Nie na tatkovinata i dol`ime s#, a taa nam - ni{to!“ Vo 1868 godina, na anga`irawe na \or|i Dinkov, vo Solun e formirana makedonska op{tina. Samiot Verkovi} go narekuval Dinkata „plamen makedonski patriot“. Bil u~itel vo Prilep, Bitola i selo Zagori~ane. Pod nerazjasneti okolnosti, vo krajna siroma{tija, po~inal vo Atina vo 1876 godina. Avtor e na pove}e nepublikuvani

4

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

trudovi napi{ani na makedonski jazik (vodenski dijalekt), kako na primer: Nare~ie Solunskago okruga, Podrobna geografija na Makedonija, Istorija na grada Nego{ i dr. 1849, Vo selo Negovan, Lagadinsko, e roden Ivan POP MAXAROV, dolgogodi{en u~itel, sve{tenik i crkoven pevec vo rodnoto selo. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo gr~ki u~ili{ta vo rodnoto selo i Ser. Najprvo bil |akon na gr~kiot vladika, a potoa bil sve{tenik na bugarskata egzarhija. Bil u~itel i sve{tenik vo Seres, vo Voden i vo Solun. Se zdobil so ~in arhimandrit i go nosel imeto Joan. Bil pretsedatel na crkovnite op{tini vo Seres i vo Solun. Umrel vo 1911 godina. Vo rakopis ostavil ceneta avtobiografija. 1859, Dojransko-kuku{kata eparhija pravi obid da postigne spogodba za oformuvawe na KUKU[KA UNIJA so Katoli~kata crkva. Imeno, se nastojuvalo da se postigne spogodba, so toa {to trebalo da se zadr`i slovenskiot jazik vo crkvite i narodniot (makedonskiot) jazik vo u~ili{tata. Istovremeno se baralo da bide za~uvan isto~niot obred vo crkovnoto slu`ewe i narodnite obi~ai. Obidot za sozdavawe na

5

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

unija zna~el i obid da bide otfrlena vlasta na Carigradskata patrijar{ija i preku pokrovitelstvo na Rim da se izdejstvuva versko-kulturna avtonomija so svoeroden vladika vo eparhijata i vo cela Makedonija i so politi~ko pokrovitelstvo od zapadnite dr`avi. Po dolgi i slo`eni razgovori i pregovori, kuku{anite vo juli 1859 godina upatile pismo do papata Pij XI za prifa}awe na unijata. So pritisok od Rusija i od bugarskite crkovni krugovi, Patrijar{ijata ja ispolnuva voljata na gra|anite na Kuku{ da im se dade svoeroden vladika i na 29 oktomvri 1859 godina bila izvr{ena hirotonija na vladikata Partenij Zografski, koj potoa e ispraten za dojransko-kuku{ki mitropolit. So toa sozdavaweto na Kuku{ka unija bilo otstraneto. 1859, Vo selo Dolni Kotori, Lerinsko, e roden Stefan GO[EV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Bil dobrovolec (opol~enec) vo Srpsko-turskata vojna od 1876 godina i vo Rusko-turskata vojna od 1877/1878 godina. Vo Srpsko-bugarskata vojna od 1885 godina u~estvuval na stranata na bugarskata vojska. Po vra}aweto vo rodnoto selo bil anga`iran okolu izgradbata na mesnoto u~ili{te i na selskata crkva. Bil lerinski reonski na~alnik i vojvoda na TMORO. Vo Ilindenskoto vostanie

6

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

u~estvuval kako reonski rakovoditel i vojvoda na vostanicite od rodnoto selo. Po~inal vo Sofija, na 11 maj 1932 godina. 1869, mart, 15, Vo Voden e roden Velko P. DUMEV, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel, kulturen deec. Na Sofiskiot univerzitet zavr{il slovenska filologija. U~itelstvuval vo Odrin, Veles, Skopje i Ser. Kako delegat prisustvuval na Solunskite kongresi na TMORO vo 1896 i 1903 godina. Bil ~len na Okru`niot revolucioneren komitet vo Bitola vo 1905 godina. U~estvuval vo redaktiraweto na vesnicite „Ilinden“ (1921–1926), „Makedonija“ (1926– 1934) i „Nezavisima Makedonija“ (1932). Po~inal vo Sofija na 2 dekemvri 1945 godina. 1869, maj, 06, Vo selo Bojmica, Gumenxisko e roden Apostol PETKOV TERZIEV, nare~en „Enixevardarsko sonce“, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda. Mo{ne mlad se na{ol vo redovite na TMORO i ve}e vo 1897 godina formiral svoja komitska ~eta. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie, vo septemvri 1903 godina, izvojuval sjajna pobeda nad turskiot asker vo borbata na vrvot Ganda~ na Pajak Planina. Po Ilindenskoto vostanie, dejstvuval vo reonot

7

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

na Enixevardarskoto Blato. Do Urietot, osven so turskiot asker, vodel borbi i so gr~kite andarti. Kaj nego, vo Enixevardarskoto Blato, prestojuval i amerikanskiot `urnalist Albert Soniksen, podocna avtor na hronikata „Ispoved na eden makedonski ~etnik“. Albert Soniksen prestojuval kaj Apostol Petkov vo denovite koga kaj vojvodata do{ol da pregovara sultanski pratenik, a so namera da go potkupi za da se otka`e od komitlakot i da zamine vo sultanoviot dvor. Kako {to zabele`al Sonisken, vojvodata na pratenikot od Sultanot mu odgovoril: „Izlegov komita ne za pari i po~esti, tuku da se boram za narodni pravdini“. U~estvuval vo Mladoturskata revolucija vo 1908 godina. Razo~aran od demago{kite vetuvawa na mladoturcite, vo 1910 godina povtorno formiral ~eta. Zaginal vo 1911 godina kaj selo Kru{ari, Enixevardarsko. 1869, oktomvri, 13, Vo Kuku{ e roden Petar DELIIVANOV-Tu{e, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel. Ja zavr{il Solunskata gimnazija i bil u~itel vo rodniot grad. Vo

8

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1894 godina, zaedno so Goce Del~ev, bil nazna~en za u~itel vo [tip. Dvajcata zasileno rabotele na pro{iruvawe i utvrduvawe na mre`ata na Makedonskata revolucionerna organizacija. Go vodel mesniot komitet na TMORO vo Kuku{. Bil zatvoren vo 1901 godina, no nabrzo izbegal od zatvorot. Potoa bil nazna~en za zadgrani~en pretstavnik na TMORO vo Sofija. Vo 1908 godina, po Mladoturskata revolucija, se vratil vo Kuku{ i stanal ~len na Narodnata federativna partija (NFP), a potoa zaminal za Bugarija. Objavil zna~ajni se}avawa za revolucionernata dejnost na Goce Del~ev vo negoviot ran revolucioneren period. Vo periodot po septemvri 1944 godina, bil eden od glavnite poddr`uva~i i propagatori na makedonskata nacionalna dr`ava vo ramkite na Federativna Jugoslavija, sred makedonskata emigracija vo Bugarija i sred bugarskata op{testvena javnost. Po~inal vo Sofija na 14 januari 1950 godina. 1869, oktomvri, 18, Vo selo Ek{i-su (Vrbeni), Lerinsko e roden Srebren POP PETROV, dolgogodi{en ~len i aktivist na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, deec me|u makedonskata emigracija. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet.

9

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Rabotel kako u~itel i u~ili{en inspektor vo pove}e gradovi vo Makedonija. Po Mladoturskata revolucija aktivno u~estvuval vo postavuvaweto na osnovite na u~itelskata organizacija vo Makedonija i e osobeno aktiven vo dejnosta na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi. Bil redaktor na vesnikot „U~itelski glas“ od 1910-1912 godina. Za vreme na Prvata svetska vojna, vo 1916-1917 godina, bil okru`en upravnik vo Bitola. Po Prvata svetska vojna, vo 1922 godina, od strana na avtonomisti~kata VMRO i od Aleksandrov li~no, ispraten bil vo Amerika i vo Kanada so zada~a da go organizira dejstvuvaweto na Makedoncite vrz platformata na golemobugarskata nacionalisti~ka politika. So anga`man na Srebren Pop Petrov, bila formirana Makedonskata patrioti~eska organizacija (MPO) vo 1922 godina. Vo periodot od 1923 do 1927 godina bil pratenik vo Bugarskoto narodno sobranie i ~len na Makedonskata parlamentarna grupa. Po~inal na 17 noemvri 1950 godina vo Sofija. 1869, Vo selo Prekopana, Kostursko e roden Pando ME^KAROV, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski selski vojvoda. Bil ~len na TMORO i od 1899 godina rakovoditel na selskiot komitet vo Prekopana. Vo Ilindenskoto vostanie ja predvodel ~etata od rodno-

10

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

to selo. Bil ubien od andartite vo vremeto na t.n. „Zeleni~kata krvava svadba“ na 13 noemvri 1904 godina. 1869, Vo selo Kosinec, Kostursko e roden Hristo GU[LEV-Gu~o, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski vojvoda. Zavr{il osnovno obrazovanie i bil ~len na TMORO od 1899 godina Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta na Organizacijata. Potoa se zasolnil vo Varna, Bugarija, a ve}e letoto 1904 godina se vratil vo Kostursko. Zaginal vo borba so gr~kite andarti, me|u selata O{tima i Trnovo, Kostursko, vo septemvri 1904 godina. 1869, Po~inala Slavka DINKOVA, kulturno-prosveten deec, poet. ]erka na vidniot makedonski prerodbenik i revolucioner Konstantin Dr`ilovec i sestra na Georgi Dinkov-Dinkata. Rodena bila vo 1848 godina vo selo Dr`ilovo, Vodensko. Zavr{ila gr~ko i francusko u~ili{te vo Solun. Od rani godini posvetena na prosvetuvaweto na svojot narod na maj~in jazik. Bodrena od svojata blagorodna majka Velika, vo 1866 godina vo tatkovata ku}a vo Solun, go otvorila prvoto `ensko makedonsko u~ili{te. Objavuvala feministi~ki statii vo v. „Makedonija“

11

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

i gi objavuvala prevedeni feministi~kite pisma na Adelaida de Tone. 1879, maj, 16, Vo selo Gole{evo, Demirhisarsko, e roden Stojo HAXIEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda, u~itel. Bil u~itel vo pove}e sela vo Serskiot okrug, a vo periodot od 1900 do 1905 godina bil komita na TMORO. Od 1905 godina bil demirhisarski okoliski vojvoda i u~esnik na Rilskiot kongres. Bil ~len na Narodnata federativna partija (NFP), pratenik vo Osmanliskiot parlament. Vo Prvata svetska vojna bil okru`en upravnik vo Strumica, a od 1920 godina bil advokat vo Petri~. Kako pripadnik na levoto krilo na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe bil ubien od lu|eto na vrhovisti~kata VMRO vo Petri~ko na 27 septemvri 1924 godina. 1879, Vo selo Mokreni, Kostursko, e roden Nikola ANDREEV, poznat u{te kako Alaj-bej, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, reon-

12

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

ski vojvoda vo Kostursko, u~itel. Zavr{il gimnazisko obrazovanie vo Bitola i odreden period u~el vo voenoto u~ili{te vo Sofija. Se vklu~il vo TMORO i najprvo bil komita vo ~etata na Marko Lerinski. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie, kako vojvoda, bil u~esnik vo borbite za osloboduvawe na Nevska i Klisura, kako i vo drugi bitki so turskiot asker. Se anga`iral vo makedonskoto osloboditelno delo vo Kostursko, Lerinsko i Kaljarsko s# do 1907 godina. Po Mladoturskata revolucija, bil u~itel vo rodnoto selo. Bil zastrelan od svoj prijatel vo avgust 1911 godina vo rodnoto selo. 1879, Vo Kuku{ e roden Dimitar (Mico) DEL^EV, pomal brat na Goce Del~ev, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, komita. So osnovno obrazovanie se zdobil vo rodniot grad, a potoa obrazovanieto go prodol`il vo Solunskata gimnazija, kade {to stanal ~len na TMORO. Bil eden od organizatorite na buntot na u~enicite protiv samovolieto na direktorot i na nekoi profesori vo Gimnazijata. Poradi toa, bil isklu~en od nea vo 1896 godina, a go

13

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

prodol`il svoeto obrazovanie vo bugarskiot grad Dupnica, kade {to `iveel vo domot na prijatelot na Goce Del~ev, Nikola Male{evski. Tuka se zapoznal so golem broj ~lenovi i rakovoditeli na TMORO. Kako ~len na revolucionerna grupa u~estvuval vo nekolku teroristi~ki akcii. Letoto 1900 godina se priklu~il na ~etata na vojvodata Hristo ^ernopeev i bil eden od najmladite komiti vo nea. Zaginal vo prvoto pogolemo sudruvawe na ~etata so askerot, kaj selo Bajalci, Gevgelisko, na 4 fevruari 1901 godina. 1879, Vo selo Kru{evo, Sersko e roden Angel ATANASOV, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Ser vo 1900 godina i u~itelstvuval vo \umurxina, Odrinsko. Kako direktor na Serskoto klasno u~ili{te vo 1902 godina stanal ~len na Okru`niot komitet za Ser na TMORO. Vo tekot na maj 1903 godina bil zatvoren i osuden na tri godini zatvor. Po amnestijata vo 1904 godina, povtorno ostanal aktiven vo redovite na TMORO. U~estvuval kako delegat na Serskiot okru`en kongres vo 1905 godina. Po~inal vo Krxali, Bugarija vo 1952 godina.

14

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1889, avgust, 28 Vo Voden e roden Trifun Petrov BUZEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe, {panski borec. Za vreme na Prvata balkanska vojna se preselil vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi i zel aktivno u~estvo vo rabotni~koto dvi`ewe na Wujork. Vo januari 1937 godina zaedno so svoi istomislenici od Makedonija koi `iveele vo Wujork zaminal vo [panija i se vklu~il vo dobrovole~kite brigadi za odbrana na Republikata, odnosno vo XV internacionalna brigada na Republikanskata armija. U~estuval vo borbite na {est fronta, a duri petpati bil ranuvan. Vsu{nost, Trifun Buzev, u~estvuval do krajot na borbite vo [panija, a se zdobil so ~in na potporu~nik. Se povlekol so poslednite republikanski edinici vo francuskite logori vo 1939 godina. Se vratil vo Narodna Republika Makedonija vo 1947 godina, a po~inal vo Skopje na 23 juni 1966 godina. 1899, juni, 03, Vo Kuku{ e roden Tu{e Hristov VLAHOV, istori~ar, publicist, univerzitetski profesor, dopisen ~len na Bugarskata akademija na naukite. Po Vtorata balkanska vojna vo 1913 godina, zaedno so semejstvoto emigriral vo Bugarija. Diplomiral istorija na Sofiskiot univerzitet vo 1926 godina i specijaliziral vo Ber-

15

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

lin i vo Pariz (1929-1932). Kako ~len na BKP od 1934 godina i gimnaziski profesor vo Karlovo, Sliven, Kopriv{tica i Sofija od 1934 do 1944 godina, postojano bil sleden i maltretiran od vlastite. Po Vtorata svetska vojna bil glaven inspektor po istorija vo Ministerstvoto na narodnata prosveta, a potoa profesor po nova op{ta istorija na Sofiskiot univerzitet (19611968). Poseben interes mu bile nacionalno-osloboditelnite borbi vo Makedonija. Po~inal vo Sofija na 13 juni 1981 godina. 1899, septemvri, Zapo~nala takanare~enata „DASKAL-TANASOVA AFERA“ na Makedonskata revolucionerna organizacija vo Kostursko. Imeno, Koqo Ra{ajkov-Vi{enski, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo Kostursko, go ubil grkomanskiot u~itel vo selo [esteovo po ime Tanas. Ubistvoto bilo izvr{eno na sred den, za vreme na svadba vo selo Tioli{ta. Zaradi ubistvoto bile zatvoreni ~etiri lica od [esteovo, pripadnici na TMORO i toa bila prvata afera na Makedonskata revolucionerna organizacija vo Kostursko, poznata pod imeto „Daskal-Tanasova afera“.

16

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1899, noemvri, 01, Vo selo German, Lerinsko e roden German Hristov DAMOVSKI-Stariot, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe od Egejskiot del na Makedonija, sin na poznatiot lerinski vojvoda Petar Hristov-German~eto. Vo 1916 godina emigriral vo Bugarija. Me|u dvete svetski vojni pripa|al na levoorintiranoto makedonsko progresivno dvi`ewe vo Bugarija i sorabotuval so Bugarskata komunisti~ka partija. Zaradi navodno u~estvo vo ubistvoto na punktoviot na~alnik na VMRO vo Varna, German Damovski bil osuden od VMRO na smrt, a od bugarskata dr`ava najprvo bil zatvoren i potoa interniran do 1938 godina. Vo vreme na Vtorata svetska vojna se naselil vo bitolskoto selo Bistrica, a vo 1945 godina se vratil vo rodnoto selo German i se priklu~il na makedonskiot NOF. Stanal ~len na Centralniot sovet na NOF i pretsedatel na Okru`niot odbor na NOF za Lerinsko. U~estvuval vo site golemi bitki na DAG do 1949 godina. Po porazot na DAG i po prefrlaweto na politi~kite begalci od Grcija vo isto~noevropskite zemji, bil naselen vo Polska, kade bil obvinet, suden, osuden od strana na KPG za predavstvo vo slu`ba

17

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

na KPJ i Demokratska Federativna Jugoslavija. Vo periodot me|u 1950-1954 godina pove}e pati bil zatvoran vo Polska i Bugarija. Ne e poznato koga i kade po~inal. 1909, januari, 03, Vo Solun izlegol posledniot broj na vesnikot „KONSTITUCIONA ZARJA“. Ovoj vesnik zapo~nal da izleguva po Mladoturskata revolucija vo Solun, odnosno na 8 avgust 1908 godina i vkupno izlegle 35 broja. Bil pi{uvan na francuski, turski i bugarski jazik. Urednici bile Pere To{ev, Jane Sandanski i Dimo Haxi Dimov. Vo dogovor so Hristo ^ernopeev koj go izdaval v. „Edinstvo“, po formiraweto na Narodnata federativna partija (NFP), dvata vesnika se spoile vo vesnikot „Narodna volja“. 1909, januari, 05, Vo Solun izlegol posledniot broj na vesnikot „EDINSTVO“. Ovoj vesnik zapo~nal da izleguva po Mladoturskata revolucija vo Solun, odnosno na 27 septemvri 1908 godina i vkupno izlegle 25 broja. Sopstvenik bil Hristo ^ernopeev, a urednici: Dimo Haxi Dimov, Angel Tomov i Pavel Deliradev. Bil publikuvan na bugarski jazik. Gi zastapuval federalisti~kite stavo-

18

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

vi i bil protiv politikata na Bugarskata Egzarhija. Po formiraweto na Narodnata federativna partija (NFP), se spoil so vesnikot „Konstituciona zarja“ vo vesnikot „Narodna volja“. 1909, januari, 10, Vo Solun e roden Pavle SAVI], fizikohemi~ar, redoven profesor na PMF vo Belgrad od 1945 godina, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav od 1974 godina. Diplomiral na Prirodno matemati~kiot fakultet (PMF) vo Belgrad vo 1932 godina. Vo vremeto na specijalizacijata vo Institutot za radium vo Pariz, vo potragata po transuraniumovi elementi, so Iren Kiri eksperimentirale vo 1937 godina so bombardirawe na uraniumot so neutroni i prvi ja nabquduvale pojavata na fisija, bez da dadat nejzino pravilno tolkuvawe. Vo Narodnoosloboditelnata borba na Jugoslavija u~estvuval od 1941 godina i bil {ifrant vo Vrhovniot {tab na Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija. Po vojnata kratko rabotel na fizikata na niski temperaturi vo Moskva. Toj e organizator na Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a, pokraj Belgrad, i negov direktor od 1960 do 1966 godina. Bil ~len na Srpskata akademija na naukite i umetnostite od 1946 godina i nejzin pretsedatel vo periodot od 1971 do 1980 godina. Po~inal vo Belgrad, Srbija, na 30 maj 1994 godina.

19

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1909, januari, 17, Vo Solun zapo~nal da izleguva vesnikot „NARODNA VOLJA“. Vo nego, vsu{nost se spoile vesnicite „Konstituciona zarja“ i „Edinstvo“. Vesnikot bil pi{an organ na Narodnata federativna partija (NFP). Posledniot broj na vesnikot izlegol na 5 juni 1910 godina. Vo vesnikot se objavuvale glavno politi~ki statii i se vodele anketi okolu pra{aweto na zbli`uvawe na balkanskite narodi. Urednici i sorabotnici na ovoj vesnik, pome|u ostanatite bile Dimo Haxi Dimov, Angel Tomov, Dimitar Vlahov i Pavel Deliradev. 1909, fevruari, 05, Vo Voden e roden Vangel AJANOVSKI-O~e, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe. Od 1927 godina aktivno u~estvuval vo rabotni~koto dvi`ewe na Grcija, najprvo kako ~len na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacija na Grcija (OKNE), a naskoro stanal ~len i na KPG. Vo 1941 godina bil ~len na Okru`niot komitet na KPG vo

20

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Voden, a vo april 1942 godina, po inicijativa na KPG, vo Voden ja osnoval i ja rakovodel Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). Vo maj 1944 godina bil nazna~en za sekretar na Komunisti~kata voena organizacija na Makedoncite Slavjani na Vodenskiot okrug. Podocna bil zamenik na politi~kiot komesar na Prvata egejska udarna brigada. Na 20 januari 1945 godina vo Vodensko ja osnoval i ja rakovodel Tajnata osloboditelna makedonska organizacija (TOMO). Od april 1945 godina bil sekretar na Okru`niot komitet na NOF vo Vodensko, a od maj 1947 godina organizacionen sekretar na Glavniot odbor na NOF. Avtor e na trudot „Egejski buri“, koj izlegol od pe~at vo 1975 godina. Po~inal na 19 maj 1996 godina vo Skopje. 1909, fevruari, 21, Vo Solun zapo~nal da izleguva vesnikot „OTE^ESTVO“, organ na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi. Vo su{tina, zastapuval vrhovisti~ki probugarski stavovi. Vesnikot go ureduvale Matej Gerov, Tomo Karajovov, Dane Krap~ev, Ilija Mon~ev i Eftim Sprostranov koj bil glaven urednik. Izleguval tripati nedelno (vtornik, ~etvrtok i sabota), a bil pe~aten vo pe~atnicite na Kone Samarxiev i Karabelev. Objaveni bile

21

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

vkupno 87 broja. Prestanal da izleguva po zabranata na dejnosta na konstitucionite klubovi. 1909, juli, 24, Vo Solun e formirana SOLUNSKA SOCIJALISTI^KA FEDERACIJA legalna politi~ka partija formirana po pobedata na Mladoturskata revolucija. Se sozdala so fuzijata na mesnite socijaldemokratski organizacii i grupi. Vo svojata programa si postavila zada~a da raboti na revolucionizirawe i na politi~koekonomsko organizirawe na celoto rabotni{tvo vo toga{na otomanska Turcija. Proklamirala deka }e se bori za transformirawe na kapitalisti~kata sopstvenost vo kolektivna, za osvojuvawe na politi~kata vlast, za internacionalna akcija protiv kapitalizmot i sl. Gi izdavala vesnicite „Rabotnik“ i „Rabotni~eski vesnik“ na 4 jazici (turski, evrejski, gr~ki i bugarski). Sorabotuvala so Internacionalnoto socijalisti~ko biro. Se raspadnala vo 1912 godina. 1909, avgust, 03, Vo Solun po~nal so rabota Osnova~kiot kongres na NARODNA FEDERATIVNA PARTIJA (NFP), gra|anska politi~ka partija koja dejstvuvala vo periodot na hurietot vo Makedonija. Na Kongresot u~estvuvale 33 delegati, glavno

22

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

od Serskiot, Solunskiot i Strumi~kiot okrug, me|u koi se nao|ale Jane Sandanski, Dimitar Vlahov, Taskata Spasov-Serski, Dobri Daskalov i drugi poznati rakovoditeli na levicata vo Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Kongresot izbral Centralno biro so sedi{te vo Solun i donel programski dokumenti na Narodnata federativna partija. Programata barala sproveduvawe na temelni politi~ki, ekonomski i socijalni reformi so posebno naglasuvawe na selanskoto pra{awe. Se baralo Makedonija da dobie oblasna samouprava vo ramkite na Turcija. Partiski organ bil vesnikot „Narodna volja“ koj izleguval vo Solun. Organizacionata mre`a na Narodnata federativna partija gi opfa}ala dotoga{nite Serski, Strumi~ki i Solunski okrug na VMORO i se potpirala vrz selanskite i drugite sitnosopstveni~ki masi. Narodnata federativna partija se zalagala za sorabotka so site progresivni dvi`ewa vo Turcija. Formalno is~eznala vo 1910 godina, no nejzinoto vlijanie silno se ~uvstvuvalo do Balkanskite vojni.

23

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1909, oktomvri, 01, Vo Solun zapo~nalo da izleguva spisanieto KULTURNO EDINSTVO. Do 1 mart 1910 godina izlegle 11 broevi. Spisanieto imalo kulturnoprosveten karakter, a ja proklamiralo parolata „Makedonija na Makedoncite“. Go ureduvale Anton Stra{imirov i \or~e Petrov. 1909, oktomvri, 18, Vo Solun e roden Dimitar JARANOV, geograf. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Sofija. Geografija diplomiral na Istorisko-filolo{kiot fakultet na Sofiskiot univerzitet vo 1933 godina. Istata godina zaminal na Humboltoviot univerzitet vo Berlin, kade {to odbranil doktorska disertacija na tema „Jurotipniot reljef na Alpite, Centralna Evropa i Stara Planina“, potoa zaminal da specijalizira fizi~ka geografija i geomorfologija na Sorbona vo Pariz. Vo 1936 godina bil izbran za docent po fizi~ka geografija na Sofiskiot univerzitet. Vo Vtorata svetska vojna bil ata{e za kultura vo Bugarskata ambasada vo Berlin. Po vojnata bil otstranet od fakultetot i mu bilo zabraneto da objavuva trudovi vo

24

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Bugarskoto geografsko dru{tvo. Vo 1947 godina, na pokana od vladata na Narodna Republika Makedonija, doa|a vo Skopje i e nazna~en za rakovoditel na Slu`bata za hidroenergetski prou~uvawa na Makedonija. Vo vremeto na Informbiroto se vratil vo Bugarija, kade {to rabotel kako glaven geolog vo izgradbata na golemite brani. Objavil 72 nau~ni i stru~ni trudovi, glavno od oblasta na geologijata, regionalnata geografija i kartografijata. Po~inal na 14 avgust 1962 godina. 1909, dekemvri, 30, Vo Lerin e ubien Yole STOJ^EV GERGEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda na TMORO. Roden bil vo seloto Banica, Lerinsko vo 1868 godina. Pove}egodi{en pe~albar vo Carigrad. Bil ~len na prvata teroristi~ka grupa na Makedonskata revolucionerna organizacija vo Lerinsko vo 1899 godina. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na selskata ~eta vo rodnoto selo. Po Ilindenskoto vostanie, poka`al natamo{na vidna aktivnost za osloboduvawe na Makedonija i bil vojvoda na ~eta vo Lerinsko. Pripa|al na levoto krilo na Makedonskata revolucionerna organizacija

25

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

i se anga`iral za sorabotka so mladoturcite. Bil ubien so atentat od strana na privrzanik na golemogr~kata ideja vo edna kafeana vo Lerin. 1919, maj, 06, Vo selo Sorovi~, Lerinsko, e roden \or|i FILIPOVSKI, makedonski pedolog, profesor i eden od osnova~ite na Zemjodelskiot fakultet, akademik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Bitola. Studiral agronomija vo Zemun (19371941) i diplomiral vo Sofija (1942), kade {to ostanal do 1944 godina kako asistent po pedologija. Od 1945 do 1947 g. {ef na Pedolo{kiot agrotehni~ki otsek pri Zemjodelsko-ispitatelniot institut vo Skopje, a potoa profesor na Zemjodelsko{umarskiot fakultet i {ef na Katedrata za pedologija na Zemjodelskiot fakultet. Rektor na univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje (1963/5). Za ~len na MANU bil izbran na 18 avgust 1967 godina. ^len na Akademijata na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina od 1973, a po~esen doktor na Univerzitetot vo Bradford, Anglija od 1965 godina. Objavil pove}e trudovi od oblasta na geografijata, genezata i klasifikacijata na po~vata i od oblasta na me-

26

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

lioraciite. Sostavil pove}e pedolo{ki karti. Negovo kapitalno delo e „Po~vite na Republika Makedonija“ vo 6 tomovi vo izdanie na MANU. 1919, avgust, 18, Vo selo Gabre{, Kostursko e roden Naum Lambrov PEJOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Bil ~len na KPG od 1938 godina, a vo 1939 godina bil zatvoren od gr~kite vlasti. Vo 1940 godina stanal u~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna. Od 1941 bil vo ilegalstvo i go organiziral i rakovodel antifa{isti~kiot otpor vo Kostursko. Vo letoto 1943 godina od Okru`niot komitet na KPG za Kostursko bil nazna~en za odgovoren kadar za rabota na razbivaweto na probugarskoto kontra~etni~ko dvi`ewe vo selata Gabre{, Breznica, Smrde{ i Rula. Esenta 1943 godina, bil nazna~en za komandant na partizanskiot odred „Lazo Trpovski“. Toj bil eden od osnova~ite i rakovoditelite na SNOF vo Kostursko i organizator na otporot na Makedoncite od Kostursko protiv politikata na KPG vo odnos na makedonskoto nacional-

27

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

no pra{awe. Bil zamenik komandant na Prvata egejska udarna brigada. Po vojnata bil izbiran za pratenik vo Sobranieto na SR Makedonija i vr{el drugi politi~ki funkcii. Po~inal vo Skopje na 21 maj 2003 godina. 1929, septemvri, 19, Vo Varna, od lu|eto na Van~o Mihajlov, e ubien \or|i BA@DAROV, istori~ar, istaknat ~len na avtonomisti~kata VMRO. Roden na 8 fevruari 1881 godina vo selo Gorno Brodi, Sersko. Srednoto obrazovanie go zavr{il vo Solunskata i Bitolskata gimnazija, a podocna studiral na univerzitetot vo Sofija i stanal diplomiran istori~ar. Bil u~itel vo Kru{evo. Vo 1901 godina kratko vreme bil komita vo ~etata na Jane Sandanski, a potoa sekretar na ~etata na vojvodata Ilija Kr~ovalijata, so koja u~estvuva vo Ilindenskoto vostanie. Vo periodot 1908-1913 godina, bil u~itel vo Solunskata gimnazija, bil eden e od osnova~ite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi i bil urednik na vesnikot „U~itelski glas“ i na spisanieto „Iskra“. Po balkanskite vojni anga`iran bil vo aktivnostite na Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva i vo obnovuvaweto na VMRO na Todor Aleksandrov. Vo VMRO bil zadgrani~en pretstavnik, zadol`en za informativno-propagandna dejnost. Glaven urednik na vesnikot

28

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

„Makedonija“, osnova~ na „Makedonski pregled“ i eden od osnova~ite na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Avtor e na nekolku knigi i ostavil spomeni za svojata dejnost. Po ubistvoto na Aleksandar Protogerov, eden od voda~ite na protogerovisti~kata struja vo VMRO i ogor~en protivnik na van~omihajlovistite. 1919, Vo Enixe Vardar e roden Todor DOJ^INOVMorava, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. ^len na KPG i EAM od 1942 godina. Aktiven borec vo ELAS vo vremeto na trojnata okupacija. Od 1945 godina bil vo ilegalnost i prestojuval vo Bulkes, Jugoslavija. Vo dekemvri 1945 godina ministerot za javna bezbednost na Grcija so poseben ukaz gi proglasil za razbojnici Todor Doj~inov i negoviot brat Aleksandar Doj~inov, i za nivnoto fa}awe ili ubivawe raspi{al pari~na nagrada od 200 000 drahmi. Vo noemvri 1945 godina, Todor Doj~inov se vratil vo Egejskiot del, a od mart 1946 godina bil sekretar na Okoliskiot odbor na NOF za Enixevardarsko. Na 29 mart 1947 godina

29

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

so svoi drugari bil opkolen od policijata kaj selo Kru{ari, posle predavstvoto na selskiot kmet, i otkako vo borbata bil ranet, aktiviral ra~na bomba i samiot se samoubil samo za da ne padne `iv vo racete na neprijatelot. Negovoto telo nekolku dena bilo ~uvano na plo{tadot na Enixe-Vardar so cel da se zapla{i naselenieto. 1919, Vo Nevrokop po~ina Ivan ALEV, lekar, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Roden bil vo Gumenxe vo 1851 godina. Diplomiral medicina vo Atina i stanal lekar vo rodnoto mesto. Osobeno bil anga`iran vo davaweto medicinska pomo{ na borcite od nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe, vo koe bil celosno vklu~en do krajot na svojot `ivot. 1929, Vo Sofija od privrzanici na mihajlovisti~kata VMRO e ubien Pandil [I[KOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda. Bil roden na 20 dekemvri 1874 godina vo selo Ek{i-su (Vrbeni), Lerinsko. Od 1898 godina bil vo TMORO. Pri snabduvaweto na Organizacijata

30

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

so oru`je bil faten od Turcite i odle`al izvesen period vo zatvor. Amnestiran bil vo 1902 godina, i potoa imal vidno u~estvo vo Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Po neuspehot na Vostanieto, toj ja prodol`il svojata komitska dejnost, a vo Prvata balkanska vojna u~estvuval kako vojvoda na ~eta, koja posle `estoki borbi so turskiot asker, uspeala da go oslobodi grat~eto Klisura. Po Prvata svetska vojna zaminal i `iveel vo Bugarija. Ne sakal da se soglasi so antimakedonskata politika na mihajlovisti~kata VMRO i zatoa bil ubien. 1939, juli, 01, Vo selo Setoma, Kostursko e roden Paskal GILEVSKI, poet, raska`uva~, romansier, eseist, kriti~ar, preveduva~. Pominal niz egzodusot na decata begalci po Gra|anskata vojna vo Grcija (1946-1949). Se {koluval vo Ungarija. Vo Skopje zavr{il sredno umetni~ko u~ili{te i Filozofski fakultet. Bil direktor na Narodnata i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“ vo Skopje, pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata i pretsedatel na Sojuzot na literaturnite preveduva~i na Makedonija.

31

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

^len e na Ungarskata akademija na naukite i umetnostite. Raboti kako urednik vo izdava~kata ku}a „Matica makedonska“. Preveduva od gr~ki, francuski i ungarski jazik. Odlikuvan od Francuskata vlada so zvaweto „Vitez na umetnosta i literaturata“. 1939, avgust, 02, Vo selo Pozdivi{ta, Kostursko, e rodena Dimitra Lambrova KAR^ICKA, matemati~ar, redoven profesor na Prirodno matemati~kiot fakultet (PMF) vo Skopje od 1984 godina. Diplomirala vo 1961 na PMF, magistrirala vo 1969 godina vo Belgrad i doktorirala 1973 godina na PMF so temata „Nekoi problemi na kvadratnoto programirawe so matrici od Leontiev tip“. Objavila nau~ni trudovi vo oblasta na matemati~koto programirawe, univerzitetski u~ebnici, skripti za svoite predavawa na postdiplomskite studii, stru~ni trudovi za potrebite na matemati~kite {koli, kako i za permanentnoto obrazovanie na nastavnicite. Bila prodekan na Matemati~kiot fakultet (1980-1982), na PMF (1991-1993) i {ef na Institutot za informatika (1985-1989 i 19951997).

32

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1939, avgust, 15, Vo selo Izglibe, Kostursko, e roden Nikola PAVLOVSKI, arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje vo 1962 godina. Go predaval predmetot proektirawe na industriski i stopanski zgradi. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe na stopanski, na industriski, na stanbeni i na delovni objekti. U~estvuval i na anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizirani objekti: Fabrikata za medicinska plastika vo Tetovo (1986), po{tite so ATC vo naselbite Zelen Rid i Karpo{ vo Kumanovo (1994). Se zanimaval i so nau~noistra`uva~ka rabota, posebno so problemite na osvetluvaweto so dnevna svetlina vo arhitektonskoto proektirawe i objavil pove}e trudovi. 1939, oktomvri, 19, Vo selo Gorno Po`arsko, Vodensko, e roden Petre Ristov BICEVSKI, raska`uva~, romansier, folklorist i slikar. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija, vo 1948 godina, so semejstvoto go napu{til rodnoto selo i se doselil vo selo Erxe-

33

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

lija, Svetinikolsko. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Strumica vo 1964 godina i Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje vo 1968 godina. Rabotel kako nastavnik po makedonski jazik vo Sveti Nikole (1968-1971) i vo Skopje (1971-2000), po {to zaminal vo penzija. ^len e na DPM od 1993 godina. Se zanimaval i so sobirawe folkloren i onomasti~ki materijal od Meglensko. Priredil i dve samostojni izlo`bi na sliki. 1949, januari, 11, Edinici na Desettata divizija na DAG posle dvodnevni `estoki borbi gi razbile vladinite vojski vo gradot NEGU[ i go osvoile gradot. Vladinite sili imale okolu 360 mrtvi, 590 raneti i 350 zarobeni vojnici. Pred povlekuvaweto od gradot, edinicite na DAG, izvr{ile mobilizacija na novi borci i snabduvawe so prehrambeni produkti, obleka i drugi voeni materijali. 1949, januari, Na teritorijata kontrolirana od Demokratskata armija na Grcija bila otvorena sovremena makedonska pe~atnica „NEPOKOREN“. Vo nea se pe~atel vesnikot „Nepokoren“ koj bil organ na Glavniot odbor na NOF. Vo ovaa pe~atnica

34

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

site izdanija bile pe~ateni na makedonski literaturen jazik, so {to se zacvrstuvala makedonskata nacionalna kultura, a se pottiknuval i makedonskiot nacionalen razvoj vo Egejskiot del na Makedonija. Vsu{nost, so otvoraweto na pe~atnicata „Nepokoren“, od strana na KPG i DAG, u{te edna{ nedvojbeno, se priznavale makedonskite nacionalni prava i se afirmirala makedonskata nacionalna individualnost. 1949, fevruari, 03, Na slobodnata teritorija na planinata Vi~o, so prisustvo na 29 ~lenovi, se odr`al VTORIOT PLENUM na Centralniot sovet na NOF. Vo prisustvo na najvisokite rakovoditeli na DAG i KPG, bil konstatiran „ogromniot pridones“ na makedonskiot narod vo borbata na DAG protiv vladinite sili i bile konstatirani „pridobivkite na site poliwa“ od makedonskiot nacionalen razvoj vo Egejskiot del na Makedonija. Se konstatirala i potrebata od zasilena rabota vo nasoka na u{te pogolema vklu~enost na Makedoncite vo DAG i vo borbata protiv monarhisti~kata reakcionerna vlast vo Grcija. Bilo re{eno da se zapo~ne so organizacija na Vtoriot kongres

35

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

na NOF na kogo trebalo da se „proklamira obedinuvaweto na Makedonija vo edna edinstvena nezavisna, ramnopravna makedonska dr`ava vo ramkite na narodnodemokratska federacija na balkanskite narodi...“ 1949, fevruari, 12, Zapo~nala i se odigrala BITKATA za osvojuvawe na LERIN od strana na DAG. Gradot bil napa|an od ~etiri pe{adiski brigadi, dve artileriski baterii i oficerskata {kola na DAG. Niv im se sprotistavuvale 3 pe{adiski brigadi na vladinata armija so 40 topovi, tenkovi i borbena avijacija i brojni policiski sili. Zaradi navremenite razuznava~ki informacii deka }e pretstoi napad od DAG, vladinite sili imale vreme da se podgotvat i da napravat odli~en odbramben sistem od bunkeri i utvrduvawa okolu gradot i vo samiot grad, zaradi {to, vsu{nost, imale golema prednost vo bitkata. Vo po~etniot period od borbenite dejstvija, eden bataljon na DAG uspeal da go probie za{titniot obra~ i da vleze vo gradot, no ostanatite edinici na DAG ne uspeale da se probijat i da vlezat vo gradot. Na krajot posle dvodnevni `estoki sudiri, vladinite vojski postignale

36

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

uspeh vo odbranata na gradot i gi odbile napadite na svoite protivnici. Vo bitkata za Lerin, DAG imal golemi ~ove~ki zagubi: spored nekoi podatoci, okolu 700 mrtvi ({to podocna bile pogrebani vo zaedni~ka grobnica isto~no od Lerin) i 350 zarobeni vojnici, a nasproti toa vladinite sili imale okolu 400 mrtvi i 82 zarobeni vojnici. 1949, fevruari, 12, Vo bitkata na DAG za osvojuvawe na Lerin zagina Jani PIROVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo Kosinec vo 1923 godina. U{te od 1938 godina bil ~len na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacaja na Grcija (OKNE). Vo 1943 godina bil sekretar na Reonskiot komitet na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON) za Kore{tata, a istata godina i ~len na Okru`niot komitet na EPON za Kostursko i aktivist na SNOF. Vo avgust 1944 godina bil vo Lerinsko-kosturskiot makedonski

37

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

bataljon „Go~e“, a potoa borec na Prvata egejska brigada, vo koja bil mladinski rakovoditel na bataljon. Kako ~len na delegacija na mladinata od Prvata egejska brigada u~estvuval na Vtoriot kongres na makedonskata mladina vo Skopje na 6/7 januari 1945 godina. Od maj 1945 godina bil ~len na Sekretarijatot na Okru`niot odbor na NOF za Kostursko i sekretar na Okru`niot odbor na mladinata za Kostursko. Od vtorata polovina na 1946 godina bil ~len na Okru`niot komitet na KPG za Kostursko i na Izvr{niot komitet na EAM za Kostursko. Od dekemvri 1947 godina bil na lekuvawe vo Tirana, Narodna Republika Albanija. Od oktomvri 1948 godina bil vo 9. divizija na DAG so zadol`enie da odgovara po makedonskite pra{awa vo 107. brigada. 1949, fevruari, 12, Zagina Germanija PAJKOVA, istaknata pripadni~ka na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Rodena bila vo selo German, Lerinsko vo 1931 godina. Od septemvri 1946 godina bila ~len na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON), a od oktomvri 1948 godina, sosema mlada dobrovolno se vklu~ila kako aktiven borec vo

38

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

redovite na DAG. U~estvuvala vo bitkata {to edinicite na DAG ja prezele za osvojuvawe na Lerin na 12 fevruari 1949 godina i pritoa bila te{ko raneta vo liceto i zarobena od vladinite vojski. Vedna{, bez nikakvo sudewe bila strelana i pogrebana zaedno so ostanatite zaginati pripadni na DAG vo zaedni~kata grobnica. Poetot Paskal Paskalevski, na mladata i hrabra Germanija Pajkova $ posvetil edna pesna vo edna negova stihozbirka. 1949, fevruari, Od gr~kite voeni organi e strelan Janko RUSEVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo 1925 godina vo selo Papadija (Popadija), Lerinsko. Od 1942 godina bil ~elen na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacja na Grcija (OKNE), a podocna i na KPG. Na 18 januari 1944 godina toj i negoviot tatko Todor bile uapseni od Germancite, zatvoreni vo solunskiot zatvor „Pavlos Melas“, a nivnata ku}a vo seloto celosno izgorena. Vo mart 1945 godina celoto semejstvo Rusevski od Papadija bilo proterano vo Demokratska Federativna Jugoslavija, a Janko Ru-

39

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

sevski se vratil vo Egejskiot del vo 1948 godina i dobrovolno stapil vo DAG. Bil borec na 108. brigada na DAG. Vo septemvri 1948 godina vo borba so vladinite vojski na planinata Malimadi bil ranet i zaroben, a otkako se izlekuval, vo fevruari 1949 godina, bil primoran sam da si iskopa grob i bil strelan. 1949, fevruari, Kaj mesnosta „Porta“ na Gramos, zagina Nikola ^ETELEVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo 1913 godina vo selo German, Lerinsko. Kako regrutiran gr~ki vojnik vo Gr~ko-italijanskata vojna vo 1940 godina dezertiral na frontot vo Albanija i preminal vo Jugoslavija, za podocna da se vrati vo rodnoto selo. Vo proletta 1943 godina pri prestojot na borcite od partizanskiot odred „Dame Gruev“ vo selo German, toj im go predal pu{komitralezot koj go imal skrieno od aprilskata vojna. Od 1944 godina bil borec vo redovite na ELAS, a esenta 1944 godina so oddelenite makedonski borci od ELAS i toj preminal vo Vardarskiot del i bil

40

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

borec vo Prvata udarna egejska brigada. Vo proletta 1946 godina se vratil vo Egejskiot del i bil borec, najprvo vo edinicite na NOF, a potoa i edinicite na DAG. U~estvuval vo pove}e bitki {to DAG gi vodel protiv vladinite vojski i poka`al zavidna hrabrost i po`rtvuvanost. 1949, mart, 01-03, Na slobodnata teritorija pod kontrola na DAG vo Egejskiot del na Makedonija, se odr`ala PRVATA KONFERENCIJA na Segr~kiot demokratski sojuz na `enite. Bila izrazena podgotvenosta i natamu da se poddr`uva, direktno i indirektno, borbata na DAG za „leb, mir i spokojstvo“. Rula Kukulu, sekretar na Segr~kiot demokratski sojuz na `enite, vo svojot govor na Konferencijata, go istaknala osobeno zna~ajnoto mesto {to vo borbata za edna vistinski slobodna i demokratska Grcija go zazemaat Makedonkite, organizirani vo nivnata nacionalna organizacija Antifa{isti~kiot front na `enite (AF@). Osobeno bil istaknat primerot na Irina Ginova-Mirka, no i na

41

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

drugi Makedonki-heroini od Egejskiot del na Makedonija. Isto taka, Rula Kukulu istaknala deka so takvata svoja posvetenost na borbata za socijalni i demokratski prava, Makedonkite si gi izvojuvale i svoite posebni makedonskite nacionalni prava. 1949, mart, 09, Izleze od pe~at stihozbirkata „PROLET NAD EGEJ“ na Paskal Paskalevski, napi{ana na makedonski literaturen jazik. Paskal Paskalevski bil roden na 14 januari 1914 godina vo selo Doleni, Kostursko, a umrel 13 maj 2004 vo Sofija, Bugarija. Stihozbirka „Prolet nad Egej“, izleze kako vtora kniga vo bibliotekata na vesnikot „Nepokoren“, organ na NOF vo Gra|anska vojna vo Grcija i be{e „prvata lastovi~ka na novata makedonska poezija“ vo Egejskiot del na Makedonija. Site pesni vo stihozbirkata se odnesuvaat na Makedonija, na nejzinata istorija i tradicija, na nejziniot kontinuitet. Site pesni, pi{uvani so dokumentaristi~ki stil, se protkaeni so dlabok makedonski patriotizam, so vozveli~uvawe na makedonskiot nepokor i so afirmirawe na makedonskata nacionalna samobitnost.

42

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1949, mart, 25-26, Se odr`a VTORIOT KONGRES na NOF vo selo Popli, Lerinsko. Na nego prisustvuvale 700 delegati i pretstavnici na KPG, na DAG, na Zemjodelskata partija na Grcija i na Makedoncite od Bugarija i Pirinskiot del na Makedonija. Kongresot go konstatiral senarodnoto u~estvo na Makedoncite od Egejskiot del vo Gra|anskata vojna na stranata na demokratskite i antifa{isti~ki sili. Bila proklamirana re{enosta na makedonskiot narod od Egejskiot del da ja prodol`i borbata za izvojuvawe na sopstvenite nacionalni, politi~ki i kulturni prava, bil potvrden stavot na KPG za makedonskoto nacionalno pra{awe i za Rezolucijata na Informbiroto za Jugoslavija. Vo najtesnoto rakovodstvo na NOF bile izbrani: Paskal Mitrevski kako pretsedatel, Vera Nikolova za potpretsedatel, Mihail Malio za sekretar, a Pavle Rakovski i Vangel Koj~ev za ~lenovi. 1949, mart, 27, Odr`an e OSNOVA^KIOT SOSTANOK na Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija (KOEM) so politi~ka i organizaciona

43

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

samostojnost, no vo ramkite na KPG. Prisustvuvale 163 delegati. Glavnata programska cel na KOEM bila postavena vo nasoka na borba za nacionalno i socijalno osloboduvawe na makedonskiot narod i za pobeda na socijalizmot vo Grcija. Bila izbrana Organizaciona komisija koja trebalo da rakovodi so podgotovkite za svikuvawe na Konferencija na KOEM, na koja, po demokratska procedura, }e se izbere rakovodstvo. Formiraweto na KOEM zna~elo sozdavawe na u{te edna makedonska nacionalna institucija, so {to se potvrduvala makedonskata nacionalna posebnost i koja go poka`uvala pozitivniot odnos na KPG kon oddelnata makedonska nacionalnost. 1949, april, 01, Edinicite na DAG zapo~nale golema voena operacija za prezemawe na planinata GRAMOS, od kade vo juni-avgust 1948 godina bile potisnati od vladinite sili. Ovaa golema voena operacija, edinicite na DAG uspe{no ja realizirale posle pove}ednevni `estoki borbi, odnosno do krajot na april 1949 godina. Me|u naj`estokite bitki vo ovaa operacija, bila onaa me|u vladinite sili i silite na DAG na 5 april na viso~inite „Vulgara“ i „Kotelsko“.

44

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1949, april, 03, Vo Privremenata demokratska vlada na Grcija /PDVG/, Paskal MITREVSKI e imenuvan za minister za snabduvawe, a Vangel KOJ^EV za ~len na Vi{iot voen sovet na DAG. Privremenata demokratska vlada na Grcija e formirana od KPG vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija, so cel da vospostavi vlast na „narodnodemokratski osnovi“. Taa nosela zakoni i drugi akti od vnatre{nopoliti~ki karakter. Pome|u drugoto, vo nejziniot sostav funkcionirala Direkcijata za nacionalnite malcinstva, so zada~a da gi sledi i prou~uva problemite na malcinstvata i da predlaga re{enija za nivno nadminuvawe. Posle porazot na DAG, na 15 oktomvri 1949 godina, ovaa vlada se samoraspu{tila. 1949, april, 05, Vo bitkata za Gramos, vo `estokite borbi na viso~inite „Vulgara“ i „Kotelsko“, herojski zagina Tinka DUMKOVA, istaknata pripadni~ka na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe od Egejskiot del na Makedonija. Rodena bila vo selo Ek{i-su, Lerinsko, vo 1926 godina. Od 1943 godina ~len na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON), a vo DAG bila od 1947 godina. Najprvo bila pripadnik vo diverzantskiot odred na Mati Bulev, a potoa bila vo Tretiot bataljon na 108. brigada

45

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

na DAG. Vo borbite na Gramos, Tinka Dumkova bila te{ko raneta od granata, pa vo takva situacija za da ne bide zarobena od neprijatelot, so posledni sili izvikala: „Da `ivee narodnata demokratija“ i se samoubila so toa {to se frlila vo planinskata bezdna. 1949, april, 19, Vo blizina nad seloto Zeleni~, koga so svojata {esnaeset~lena diverzantska grupa se obiduval da go spre~i prodorot na gr~kite vladini vojski, zagina Mateja /Mati/ BULEV, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo Ek{i-su, Lerinsko, vo 1904 godina. Pred Vtorata svetska vojna, bil ~len na KPG i na VMRO (ob.). Razvil {iroka agitaciona dejnost za pravata na Makedoncite. Za vreme na Metaksasovata diktatura bil zatvoren i interniran na ostrovot Hios, kade ostanal do 1941 godina. Po okupacijata na Grcija, me|u prvite se vklu~il vo redovite na ELAS kako diverzant, a mnogubrojni se negovite akcii za minirawe na `elezni~ki prugi, pati{ta i mostovi. Bil ~len na NOF od 1945 godina. Za

46

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

vreme na Gra|anskata vojna komanduval so odred diverzanti {to dejstvuval vo Sorovi~ka okolija i po{iroko. Bil ~len na Okru`niot odbor na NOF za Lerinsko i imal ~in major na DAG. 1949, maj, 14, Na vrvot „Kalkaturje“ na Neretska planina, me|u selata Neret i Trsje, kako borec na DAG, zagina Katina (Tina) ANDREEVA-Cveta, istaknata pripadni~ka na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Rodena bila vo selo Mokreni, Kostursko. Edna od najistaknatite `eni-borci vo Demokratskata armija na Grcija (DAG). Vo 1949 godina bila delegat na Prvata konferencija na Segr~kiot sojuz na demokratskite `eni. Tuka nejzinata hrabrost posebno bila istaknata vo referatot na sekretarot na ovaa organizacija, Rula Kukulu. Psevdonimot „Cveta“ go dobila po tolkuvaweto na likot na Cveta vo pretstavata Makedonska krvava svadba od ^ernodrinski, izvedena vo selo Embore, Kajlarsko, u{te vo 1944 godina. Aktiven deec vo makedonskite NOF i AF@. Vo nejzina ~est, kako

47

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

odraz za nevideniot heroizam iska`an vo pove}e od devedeset bitki vo koi taa u~estvuvala, partizanskiot vesnik na 18. brigada na DAG bil imenuvan kako „Cveta“. 1949, juli, 04, Zapo~na operacijata na vladinite gr~ki vojski za likvidirawe na silite na DAG na NIXE PLANINA, odnosno na KAJMAK^ELAN. Pripadnicite na 24. brigada DAG, vo ja~ina od dva pe{adiski bataljona so 350 borci i eden kowani~ki bataljon so 140 borci, bile primorani da ja napu{tat ovaa teritorija. Borbite traele do 8 juli 1949 godina koga vladinite sili go zazele vrvot „Bela Grota“, a edinicite na 24. brigada na DAG bile primorani da se povle~at preku jugoslovenska teritorija na terenot na Vi~o. Vo borite zaginale okolu 120 pripadnici na DAG, a okolu 130 bile zarobeni. Me|u ovie zaginati, bil i Dimitar LASKOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, i eden od najaktivnite organizatori na NOF vo 1946 godina. 1949, juli, Vo bitkata za zazemawe na strategiskiot vrv Alevica na Gramos vo mesnosta Gramu{ta zagina Ivan KOVA^EV-Orfeas, istaknat pripadnik

48

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo Gumenxe vo 1922 godina. Od 1941 ~len na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacja na Grcija (OKNE), a podocna na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON). Od mart 1944 godina bil vo sostav na 30. brigada na ELAS. U~estvuval vo borbite okolu Atina so vladinite vojski i angliskite intervencionisti kon krajot na 1944 godina. Vo mart 1945 godina preminal vo Vardarskiot del, se vklu~il vo Prvata egejska udarna brigada i u~estvuval vo borbite protiv balistite vo Zapadna Makedonija. Stanal oficer na JNA, no na svoe barawe proletta 1945 godina se vratil Gumenxisko kako aktivist na NOF i ~len na Okru`noto rakovodstvo za Gumenxisko i Enixevardarsko. Podocna vlegol vo centralnoto rakovodstvo na NOF. Zaginal kako politi~ki komesar na bataljon na DAG. 1949, avgust, Izlegol prviot broj na detskoto spisanie „MAKEDON^E“. Toa bilo mese~no spisanie, organ na „progonetite Makedon~iwa od Egejska Makedonija“ vo isto~noevropskite zemji.

49

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Se pe~atelo vo Bukure{t, Romanija. Izleguvalo do dekemvri 1953 godina. Prvite 35 broja do dekemvri 1950 godina izleguvale na makedonski literaturen jazik i pravopis. Urednik bil Pavle Kalkov od selo D’mbeni, ~len na Komisijata za prosveta na Komitetot za pomo{ na deteto (EVOP). So rubrikite „Od `ivotot i dejnosta vo detskite domovi“ i „Poetsko kat~e“, spisanieto bilo osobeno atraktivno za decata. 1949, avgust, Izlegol od pe~at posledniot broj na vesnikot „NEPOKOREN“, koj bil organ na Glavniot odbor na NOF. Se pe~atel na makedonski jazik. Go izdaval Glavniot oddel za agitacija i propaganda na NOF, a glaven urednik bil Pavle Rakovski. Prvin bil umno`uvan na {apirograf, a potoa vo pe~atnicata na NOF so isto ime „Nepokoren“. Bil koristen i vo novootvorenite u~ili{ta na makedonski jazik kako nastavno pomagalo. Izvesen period izdaval i „Bilten“ za operaciite na DAG. 1949, avgust, 02, Se odr`a PRVATA ZEMSKA KONFERENCIJA na Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija (KOEM). Vo podgotovkite na Kon-

50

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

ferencijata, vo juli 1949 godina, bile odr`ani okru`ni konferencii vo Lerinsko i Kostursko, dodeka vo ostanatite reoni na Egejskiot del na Makedonija, zaradi nemaweto kontrola od strana na DAG ne bilo mo`no da se organiziraat okru`ni konferencii. Na Prvata zemska konferencija na KOEM bil istaknat pridonesot na makedonskiot narod vo zaedni~kata borba so gr~kiot narod i bila izrazena podgotvenosta za natamo{ni borbi za nacionalno i socijalno osloboduvawe. Konferencijata ja pozdravil generalniot sekretar na Centralniot komitet na KPG, Nikos Zaharijadis. Konferencijata usvoila Rezolucija koja ja poddr`uvala politikata na KPG vo odnos na borbata, vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe i vo odnos na KPJ. Vo rakovodstvoto na KOEM, Konferencijata izbrala 17 redovni i 14 zamenici ~lenovi na ~elo so Mihail Malio. 1949, avgust, 11, Vo borba kaj selo Breznica, Kostursko zagina Krste MANGOV-Stavro, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i

51

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo D’mbeni, Kostursko vo 1912 godina. Bil predvoen ~len na KPG. Bil u~esnik vo antifa{isti~koto narodnoosloboditelno dvi`ewe vo Grcija i borec vo ELAS. Vo 1943 godina stanal sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{tata, Kostursko. Bil zamenik politi~ki komesar na Vtoriot bataljon na Lerinsko-kosturskata brigada pri nejzinoto formirawe na 22 oktomvri 1944 godina, vo seloto Grae{nica, Bitolsko. Vo 1947 godina stanal sekretar na Okru`niot odbor na NOF za Kostursko i pretsedatel na Okru`niot odbor na narodnata vlast vo Kostursko. Od tie funkcii rabotel na formirawe na Narodnoosloboditelni odbori, na narodni sudovi i na otvorawe na makedonski u~ili{ta vo Kostursko. Na Prviot kongres na NOF no januari 1948 godina e izbran za ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejska Makedonija, a na Vtoriot kongres na NOF vo 1949 godina i za ~len na Izvr{niot odbor. Bil ~len na Direkcijata za nacionalni pra{awa pri Privremenata demokratska vlada na Grcija. Zaginal od artileriska granata zaedno so general-majorot na DAG Nikos Teoharopulos-Skotidas.

52

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

1949, avgust, 11, Vo bitkata za Gramos kako borec na DAG zagina Sotir MIOVSKI, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo Orovo, Prespa, Lerinsko, vo 1923 godina. Od 1943 godina bil ~len na Federativna komunisti~ka mladinska organizacja na Grcija (OKNE), a potoa i na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON). Od 1944 godina bil vo redovite na ELAS. Vo 1946 godina kako aktivist na NOF e uapsen i zatvoren. Od 1947 godina bil vo DAG, vo edinicata na Pando Markovski od selo @elevo. Zavr{il {kola za oficeri na DAG. Glavniot {tab na DAG, na 23 januari 1949 godina go unapredil vo ~in potporu~nik, a na 29 juli vo ~in poru~nik. Posmrtno mu e dodelen ~in major i e proglasen za heroj na DAG. 1949, avgust, 26, Vladinite gr~ki sili ja zapo~nale OPERACIJATA za ~istewe na REONOT NA PRESPANSKOTO EZERO od borcite na DAG. So golema ~ove~ka i tehni~ka nadmo} na vladinite sili,

53

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

edinicite na DAG vo ovoj reon bile potisnati do samata gr~ko-jugoslovenska granica vo mesnosta „Perovo“. Na jugoslovenska teritorija uspeale da se prefrlat samo mal broj na borci na DAG. 1949, avgust, 30, Vo mesnosta ]afa na planinata Gramos, koga avionska bomba go pogodila bunkerot vo koj bil smesten celiot [tab na 426. bataljon na DAG, zagina Peco ROMEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Peco Romev bil roden vo selo Gorni~evo, Lerinsko. Od avgust 1943 godina bil vo redovite na ELAS, a vo oktomvri 1944 godina se prfrlil vo Vardarskiot del i stanal borec na Prvata udarna egejska brigada. So Brigadata u~estvuval vo site voeni operacii i borbi vo Zapadna Makedonija protiv balistite. Se vratil vo Egejskiot del vo 1945 godina i bil aktivist na NOF i borec na vooru`enite grupi na NOF. Od noemvri 1946 godina bil vo redovite na DAG, odnosno vo redovite na 18. brigada na DAG so koja u~estvuval vo pove}e borbi na Vi~, Sne`nik, na Gramos, pri {to poka`al golema

54

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

hrabrost. Na Vtoriot kongres na NOF od mart 1949 godina, stanal ~len na Glavniot odbor na NOF. Peco Romev bil komandir na vod na DAG, potoa na ~eta, a zaginal kako komandant na 426. bataljon na 18. brigada na DAG i toa na samiot kraj na bitkata za Gramos i Gra|anskata vojna vo Grcija. 1949, avgust, 30, ZAVR[I GRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA so povlekuvawe na edinicite na DAG na teritorijata na Albanija. Po~nuvaj}i od 2 avgust 1949 godina, vladinite sili vo kodiranata akcija „Fakel“, gi napadnale na Vi~o daleku pomalubrojnite sili na DAG i za kratko vreme, do 17 avgust, gi potisnale kon Gramos. Potoa zapo~nale borbite na Gramos kade silite na DAG do`iveale celosen poraz i bile primorani da se povle~at kon Albanija. Spored oficijalni podatoci na gr~kiot General{tab, vladinite vojski vo tekot na Gra|anskata vojna zagubile 11. 745 vojnici i 1. 032 oficeri; 35. 419 vojnici i 2. 330 oficeri bile raneti; 4. 527 vojnici bile is~eznati. Spored istiot izvor bile izvr{eni 4. 125 smrtni presudi nad civilni lica; od mini

55

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

nastradale 900 civilni lica; uni{teni bile 476 patni i 430 `elezni~ki mostovi; napolno bile uni{teni 24. 500 zgradi, a delumno 22. 000 zgradi. S# na s#, se smeta deka vkupniot broj na mrtvi i raneti vo Gra|anskata vojna vo Grcija e okolu 155. 000. Isto taka, se smeta deka od vkupno 50 000 zaginati vo redovite na DAG, 20 000 bile Makedonci, a pak deka 50 000 Makedonci emigrirale (30 000 vo Jugoslavija i 20 000 vo isto~noevropskite zemji). Pokraj toa, 46 makedonski sela bile izbri{ani od geografskata karta. 1949, oktomvri, 15, Privremenata demokratska vlada na Grcija (PDVG) obznanila PROKLAMACIJA so koja, fakti~ki, go priznavala porazot i ja proglasuvala Gra|anskata vojna za zavr{ena. Vo Proklamacijata, pome|u ostanatoto, se velelo: „Izminaa triipol godini otkako anglo-amerikanskiot imperijalizam i negovite slugi ja turnaa na{ata zemja vo ne~esnost, ja potonaa vo krv, ja napolnija so urnatini. DAG ne go polo`i oru`jeto.

56

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Se povle~e pred golemata materijalna nadmo} nost {to ja koncentriraa okupatorite. Go zapre krvoprolevaweto za da ja spasi Grcija od celosno uni{tuvawe, poradi toa {to interesite na zemjata i narodot gi stavi nad s#. Nastojuvawata za vnatre{no pomiruvawe odgovara na na{ata cel, koja so godini prodol`uva. Toa go odrazuva faktot {to na{ite sili na Vi~o i na Gramos ja zaprea vojnata so cel da go pomognat pomiruvaweto“. Istovremeno so ovoj ~in Privremenata demokratska vlada na Grcija se samoraspu{tila. 1949, dekemvri, 07, Vo Sofija zapo~nal sudskiot proces protiv Vasil IVANOVSKI-BISTRI[KI, od selo Lovarde, Kostursko, poznat borec protiv fa{izmot, istaknat makedonski komunist i patriot, teoreti~ar na makedonskata nacionalna samobitnost. Bistri{ki, bil suden vo procesot protiv Traj~o Kostov, istaknat bugarski op{testvenik i komunist. Sudeweto na Ivanovski, vsu{nost, se pretvorilo vo sudski proces na bugarskata dr`ava protiv makedonskiot duh i protiv makedonskata nacionalna svest, ednostavno re~eno, protiv makedonskata nacionalna samobitnost. Vasil Ivanovski bil

57

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

osuden na 12 godini strog zatvor i gubewe na gra|anskite prava za 15 godini. Po sedum godini odle`ani vo zatvor vo 1956 godina bil rehbilitiran i osloboden kako nevino osuden. 1949, Vo Lerin bil ubien Mihail KLJANEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo seloto Patele, Lerinsko. Od mladi godini mu pristapil na progresivnoto dvi`ewe vo Grcija. Od 1928 godina bil ~len na KPG, a bil ~len i na VMRO (ob.). Vo 1932 godina sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Sorovi~kiot kraj. U`ival golema popularnost i me|u Makedoncite i me|u Grcite. Vo 1934 godina bil delegat od Lerinsko na Op{togr~kiot antifa{isti~ki kongres vo Atina. Pove}e pati bil zatvoran poradi partiskata dejnost i toa vo zatvorite vo Lerin, Larisa, Drama i celi ~etiri godini vo zatvorot na Egina. Izvesno vreme bil interniran na suviot i surov ostrov Gavdos. Vo po~etokot na okupacijata na Grcija vo 1941 godina, prebegal na ostrovot Krit, kade {to ~etiri godini, pod psevdonimot Makridis, kako rakovoditel na antifa{isti~koto dvi`ewe, se borel protiv germanskiot okupator. Vo 1945 godina se vratil vo rodnoto mesto i ponatamu neumorno izvr{uvaj}i zada~i postavuvani od KPG.

58

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

Vo 1949 godina bil uapsen vo Lerin, za vreme na izvr{uvawe na partiski zada~i i nabrzo pri negovoto prenesuvawe od edna vo druga policiska stanica, podmolno likvidiran od strana na policijata. 1969, dekemvri, 24, Vo Bitola po~inal Stefan ROLEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, eden od prvite i najsestrani makedonski sportisti, istaknat pedagog i deec vo fizi~kata kultura. Roden bil na 15 avgust 1865 godina, vo seloto Ek{i-su, Lerinsko. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie i vo poilindenskite osloboditelnite borbi na makedonskiot narod. Vo 1908 godina vo Lerin go osnoval gimnasti~arskoto dru{tvo „Biglenski junak“, a samiot, blagodarenie na svoite inzvoredni fizi~ki predispozicii, zaradi {to bil narekuvan „@elezniot Rolev“, se zanimaval so niza sportovi: gimnastika, akrobatika, atletika, digawe tovar, pelivanstvo, boks, velosipedizam, motociklizam i planinarstvoto. Vo Bitola go organiziral prviot boks-me~, or-

59

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

ganiziral egzibicii na velosipedi i motocikli i masovni planinarski pohodi na Pelister. 1979, Vo Skopje po~ina \or|i BON^EV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo Proso~en, Dramsko. Bil ~len na KPG u{te od pred Vtorata svetska vojna. Bil me|u prvite borci na antifa{isti~koto dvi`ewe protiv bugarskiot okupator vo isto~nite kraevi na Egejskiot del na Makedonija, odnosno bil u~esnik i eden od glavnite organizatori na takanare~enoto Dramsko vostanie vo septemvri 1941 godina. Na osnova~kiot sostanok na NOF vo Skopje na 23 april 1945 godina, bil nazna~en za Pretsedatel na Odborot na begalcite od Egejska Makedonija vo Narodna Republika Makedonija, a podocna bil ~len na Glavniot odbor na Zdru`enieto na begalcite od Egejskiot del na Makedonija. 1979, Vo Wujork, Soedineti Amerikanski Dr`avi po~ina @ivko Dimitrov ANGELU[EV, lekar otorinolaringolog, viden amerikanski nau~nik i op{testvenik od makedonsko poteklo, {panski borec. Roden bil vo selo Plevna, Dramsko,

60

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2009

vo 1897 godina. Nadoen so napredni idei, vo 1937 godina se vklu~il vo internacionalnite brigadi za odbrana na Republikata vo [panija. Bil direktor na bolnicata na [panskata republikanska vlada. Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, za vreme na Vtorata svetska vojna, zemal aktivno u~estvo vo kampawata za pomo{ na nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka borba na makedonskiot i jugoslovenskite narodi. Vo 1946 godina, na iseleni~kata konferencija vo Klivlend, bil ednoglasno izbran za pretsedatel na Inicijativniot odbor za izgradba i ekipirawe na bolnica vo Makedonija. Ja posetil Socijalisti~ka Republika Makedonija vo 1957 godina, a po Skopskiot zemjotres vo1963 godina ja zapoznaval amerikanskata javnost so posledicite od katastrofata i u~estvuval vo organizacijata za ispra}awe pomo{ od Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

61

CIP – Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski“, Bitola 94(495.6) ”869/1979” LITOVSKI, Aleksandar Jubileen kalendar za Egejskiot del na Makedonija vo 2009 godina / Aleksandar Litovski. – Bitola : Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija, 2009. – 62 str. ; ilustr. ; 16 sm ISBN 9989-9986-2-0 a) Egejska Makedonija - Istorija 8691979 COBISS.MK-ID 18469185