d-r Aleksandar Litovski POFALBA NA MAKEDONIZMOT

d-r Aleksandar Litovski POFALBA NA MAKEDONIZMOT „LIPEKS” DOO - Bitola Za izdava~ot Bor~e Stamatov Recenzenti d-r Ferid Muhi} m-r Nikola Talevski Podgotovka ITV-STUDIO Pe~atnica AD Pe~atnica "Kiro Dandaro" – Bitola

Aleksandar Litovski

POFALBA NA MAKEDONIZMOT -Esei od istorijata na makedonizmot-

Bitola, 2007

CIP – Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Bitola
94(497.7)(049.3) 323.1(=163.3)(049.3) LITOVSKI, Aleksandar Pofalba na makedonizmot : esei od istorijata na makedonizmot / Aleksandar Litovski. – Bitola : LIPEKS, 2007. – 127 str. ; 21 sm a) Makedonija - Istorija - Esei b) Makedonci - Nacionalno pra{awe - Esei ISBN 978-9989-2270-0-9 COBISS.MK-ID 18073921

DAT, DONAT, DEDICAT

Na mojata nestivnuva~ka qubov kon...

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Prolegomena SLIKA NA DU[ATA SE ZBOROVITE! Navistina, veruvam deka zborovite se slika na du{ata.∗ Sekako, svesen sum deka za mnozinstvoto, deneska, zborovite ne zna~at ni{to pove}e od obi~ni zvuci. Tie mo`at neprestano da zboruvaat, a ni{to da ne ka`at! A ni{to ne ka`uvaat, oti nivnite zborovi ne izrazuvaat nikakvi ~uvstva. Vsu{nost, v~udoviduva~ki e kolku se potceneti i obesceneti ~ovekovite ~uvstva. Tie se nao|aat vo pozicija na „biseri pred sviwa” /margaritas ante porcos/. Imeno, lu|eto, denes, naj~esto se odnesuvaat kon sopstvenite ~uvstva kako kon ne{to neva`no ili sporedno. No u{te pove}e potcenuva~ki se odnesuvaat kon ~uvstvata na drugite kon niv. Vo svetot vo koj `iveeme, avtomatizirano, rutinski, po inercija se otfrla ona {to e najvredno i najtrajno, za da se zameni so materijalnoto koe e privremeno. No, svetot e ve}e prestoren vo mediumski pana|ur i karnevalska zabava, preku koi na proda`ba se nu∗

Blisku do ova misla e starata latinska sintagma “IMAGO ANIMI SERMO EST!” ili “Slika na du{ata e molitvata!”

7

D-r Aleksandar Litovski

di ne samo ~ove~koto meso, tuku i ~ove~kata du{a. Toa e svet {to stravuva pred vistinata, {to ne saka nikakvi proporcii na vkus, koj se hrani, najmnogu, so pornografski detali za degeniriranite krugovi na visokite klasi... Toa e svet na lu|e so izmestena vrednosnata skala, na koja podlosta e sila, a doblesta – slabost! Da ne se misli i ~uvstvuva, ili ako i ne{to se misli i ~uvstvuva, nikoga{ da ne se ka`uva svoeto mislewe i nikoga{ da ne se poka`uvaat sopstvenite ~uvstva – ete ja skicata na moderniot ~ovek! No, ovaa kniga e nameneta, pred s#, na onie koi veruvaat deka umot i razumot mo`at da go sfatat i protolkuvaat svetot, a vo sojuzni{tvo so qubovta i dobrinata, duri mo`at i da go promenat i napravat poubavo i popristojno mesto za ~ovekovata egzistencija. Nameneta e za Lu|e kaj koi emociite se posilni od pragmati~nosta i profiterstvoto na novoto vreme. Lu|e koi, kako i najgolemiot angliski poet Vilijam Blejk, smetaat deka golemoto materijalno bogatstvo zna~i gubewe na duhovnosta i inteligencijata. Knigava go dava i nastojuva da go vozveli~i dokazot na li~niot primer! Lu|eto i nastanite {to se prezentirani ja promoviraat qubovta voop{to, a qubovta kon tatkovinata posebno, vo najvisoka vrednost kon koi sekoj ~ovek treba da te`nee. Nivnite napori, vo dene{novo obezdu{eno vreme, izgledaat kako utopisti~ki „juri{ na neboto”, no tie, `rtvuvaj}i se sebesi, go vozdignale i zbogatile poimot ^ovek. Toa se Lu|e so Bodlerovo „razgoleno srce”. Lu|e koi znaat deka qubov ne e da najde{ nekoj so kogo }e
8

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

`ivee{ ili mesto kade }e `ivee{, tuku qubov e da najde{ nekoj ili mesto bez kogo i bez koe ne mo`e{ da `ivee{! Lu|e, koi znaat deka otka`uvawe od sopstvenata qubov, ednostavno, e – nemo`no! Deka, kade i da otidat, qubovta odi so niv! Lu|e koi ne samo {to znaat deka, koga se raboti za „realizacija” na qubovta, nema pravila, odnosno deka nekoga{ e dovolno malku, a nekoga{ e premalku s#, tuku i Lu|e koi se spremni za sopstvenata qubov bespo{tedno da se borat i samo`rtvuvaat, bez razlika na {ansite za uspeh. Zna~i, toa se Lu|e koi, napati, nastojuvale da go napravat nemo`noto. Sekako, obidot da se napravi nemo`noto, voop{to ne e mudra rabota, no zaslu`uva najgolema po~it i pofalba. Toa se Lu|e – Heroi. Site tie imale svoj identitet i integritet. Site imale svoja prikazna – qubovta kon tatkovinata! I site, ne sakale da se otka`at od sopstvenata prikazna po niedna cena. Duri ni po cena na najvrednoto – sopstveniot `ivot. Nasproti, ve}e odoma}enoto i skoro bezrezervno prifateno, a pogre{no, mislewe za negativniot „genetski poriv” na Makedonecot da stoi so kama do grbot na drugiot Makedonec, ovaa kniga e poklon pred makedonskiot bore~ki duh vo minatoto! Poklon pred edna te{ka i neramna borba, vo koja makedonskiot narod izdignal celi planini od ~erepi i koski, a sepak, ne potkleknal i ne se predal. Poklon pred Lu|eto koi, poa|aj}i od maksimata na \or|i Dinkata od selo Dr`ilovo, Negu{ko deka „Nie i dol`ime na tatkovinata s#, a taa nam – ni{to!”, so ~inot na samo`rtva, svojot `ivot go posvetija na Makedonija.
9

D-r Aleksandar Litovski

Na krajot, ovaa e kniga so razmisluvawa za mojot odnos kon minatoto i istoriografijata. Kniga koja se obiduva da napravi nekoi paraleli od sega{nosta kon minatoto i obratno. Vo taa smisla, taa na momenti iznesuva pra{awa i problemi koi se svrzani so filozofijata na istorijata! Osnovnata misla e deka minatoto ne e samo zbir na „goli fakti” koi treba da se soberat i objektivno prezentiraat, tuku fakti koi treba i soodvetno da se protolkuvaat i objasnat. Minatoto ne e, i ne treba da bide, samo „faktografsko”, bidej}i sekoga{ se raboti za lu|e. A, kaj lu|eto, pokraj razum i um, sekoga{ postojat i du{a i srce, koi treba da se po~uvstvuvaat, za vo celost da se razberat nivnite postapki i dela. [to se odnesuva do dene{novo ocrnuvawe i potcenuvawe na istoriografijata od mnozina drdorkovci koi praznozborat za seriozni ne{ta povr{no, lekoumno, neodgovorno i bez nikakvo vistinsko znaewe za problemite, smetam deka toa samo sozdavaa iskrivena i la`na pretstava za mestoto na naukata vo op{testvoto i e naso~eno kon uni{tuvawe na makedonskata samobitnost. No, u{te polo{o e koga na takov na~in po~nuvaat da rabotat kvalifikuvani istori~ari, koi{to nastojuvaj}i mediumski i politi~ki da se pro~ujat kako „smeli” ili „originalni” i, preku toa, materijalno da v}arat, vsu{nost, ja diskreditiraat profesijata istori~ar. Nasproti takviot odnos, veruvam deka vistinata za sega{nosta }e mo`eme da ja ka`uvame, samo toga{, koga }e ja ka`uvame i vistinata za minatoto. Zatoa, istoriografijata sekoga{ treba da ja ima Vistinoqu10

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

bivosta kako svoja ideologija i da pretstavuva „ideologija na vistinoqubivite”. Zborovite vo ovaa kniga se slika na mojata du{a. Tekstovite, objavuvani niz razni vesnici i spisanija vo poslednive nekolku godini /osven posledniot tekst, koj e neobjaven/, se odnesuvaat za razni pra{awa i, vo najgolema merka, proizleguvaat od moite ~uvstva i razmisluvawa za svetot i `ivotot vo minatoto i sega{nosta. Avtorot

11

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Po povod {eesetgodi{ninata od ubistvoto na Nikola Jonkov Vapcarov ESEJ ZA BORBATA I QUBOVTA Najvrednite i najubavite ne{ta se sozdavaat samo kako plod od obostrana qubov. Smesteno vo ovoj kod na razbirawe, poezijata na Nikola Jonkov Vapcarov dobiva svoja smisla. Vapcarov neizmerno gi qubi svojata Tatkovina i ^ovekot. Tatkovinata i lu|eto, ednostavno moraat da go sakaat Vapcarov, bidej}i toj toa go zaslu`il. Vapcarov neprestano se dvi`i nad bezdnata na besstrasnosta i bezli~nosta na svoeto opkru`uvawe. Bez prestan vodi bitka da ne se strmoglavi vo taa bezdna, bitka da go za~uva svojot identitet, svoeto mislewe, svojot zbor, svoeto veruvawe, svojata qubov. Kako site onie {to ne{to ~uvstvuvaat i ne{to veruvaat, i Vapcarov vodel bitka da ne se zagubi samiot sebe. Ne mo`el nikako da izumi deka sekoj, porano ili podocna, neodbeglivo e povikan pred samiot sebe da odgovori za celta i smislata na `ivotot. Isto taka, svesen e deka kolku podocna se bara odgovor na toa pra{awe, tolku pomali se {ansite da se dobie vistinski odgovor. Promisluva i re{ava, nasproti licemerstvoto i lagata da `ivee so iskrenosta i vistinata. Nasproti dolgotrajnoto polzewe bez ~uvstva, ja odbira migovna13

D-r Aleksandar Litovski

ta i naporna borba za ona {to go qubi. Taka i pi{uva. Bezdrugo znae, samo toa e dostojno za ~ove~ki `ivot. Svesen e deka smrtta nastapuva ne samo vo momentot koga prestanuva da ~uka srceto, tuku mnogu po~esto – vo momentot koga se prestanuva da se `ivee sopstveniot `ivot. Toj pi{uva: „Da re~eme, ete, mi zemete kolku sal p~eni~no zrno od mojata vera... [to toga{ od mene }e stane, se znae.Po grabe`ot vedna{ }e bidam jas sni{ten. I pojasno u{te i poto~no da e: po grabe`ot vedna{ }e bidam jas ni{to.” /Motorni pesni, „Vera”/ Zatoa za nego nema dvojba – Qubov i Dostoinstvo, a „Drugo. – S# e veter”. Siot `ivot i celoto tvore{tvo na Vapcarov se natopeni so verbata vo ~ovekot, verbata vo makedonskiot ~ovek. Go baral spojot me|u humanizmot i makedonizmot. I uspeal. Uspeal da ja napravi taa koneksija. Bidej}i od ona {to ostanalo zad Vapcarov mo`e sosema jasno, nedvosmisleno da se vidi deka „Makedonija be{e cela vo Vapcarovoto srce. Toj ja saka{e bezgrani~no mnogu i preku taa bezgrani~na qubov – go saka{e svetot.” /Dimitar Mitrev/
14

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Neophodno, neodminlivo mora da se apostrofira. Toa {to Vapcarov go dosegnal, voop{to ne e ednostavno, iako na mnogumina koi sakaat da pominat so „lesno” vo `ivotot i pritoa da „zna~at ne{to”, toa mo`e taka da im izgleda. Naprotiv. Samo kratok i povr{en pogled vrz ona {to se narekuva biografija na Nikola Jonkov Vapcarov, pred nas uverlivo otkriva edna neprestana „bezmislosna” i „vol~ka” borba /Motorni pesni, „Pretsmrtno”/, prosledena so nebroeni otka`uvawa, `ivot na rabot na fizi~kata egzistencija, naru{eno zdravje, obidi za atentat, policiski inkvizitorski teror. I najnakraj, so asistencija na bugarskiot sud i policija, smrt vo trieset i tretata godina od `ivotot. Za Vapcarov, toa i ne e tolku tragi~no. Toj e spremen na seto toa. Zatoa, vospevaj}i gi bezbrojnite makedonski heroi, toj naglasuva: „A bea isto mladi kako nas, se takvi, kakvi {to sme nie. Se borea, umiraa bez glas, kako {to utre, }e umreme i nie.” /Motorni pesni, „Ilindenska”/ Ne, za Vapcarov smrtta ne bila tragi~na. Tragi~na za Vapcarov bila ~ove~kata degradacija. A, ~ove~kata avtodegradacija, otkazot od ~ove~koto vo ~ovekot, sekako najtragi~no. Na primer, otkaz preku predavstvo. Toa za nego bilo nepojmlivo. Ottuka, aktuelizacijata na Vapcarov vo dene{no vreme mo`ebi i ne e prepo15

D-r Aleksandar Litovski

ra~liva. Mnogumina mo`at da se pronajdat i prepoznaat vo slednata konstatacija: „Ima zbor grd – predavnik, cel v strv se stresuvam, izbuvnuvam v plamen, liceto mi rumenee v krv, bo`em nekoj tresnal so kamen.” /Motorni pesni, „Zborovi”/ A toa voop{to ne e prijatno. I pokraj toa, {eesetgodi{ninata od ubistvoto na Vapcarov neodbeglivo treba da se bele`i, bidej}i premnogu go zadol`il makedonskiot narod. Toj gi ispeal najtoplite, najne`inite i, ednovremeno, najborbenite pesni za Makedonija. Toj be{e poetot koj stradal zaedno so svojot narod. Toj be{e ~ovekot i poet koj go krena glasot protiv besmislenoto makedonsko samoistrebuvawe, protiv bratoubistvata, protiv vrhovizmot vo makedonskoto revolucionerno delo kako ~in na zajmuvawe na tu|i interesi: „Vo sonot me gu{at presmetkite i krv po plo{tadite na tvoi heroi od tu|inski pari zagadeni. Mi te`i, TATKOVINO, znaj, `estoko v srce me grebe taa krv {to ~adi, ta jas }e te pra{am: s# ova ti be{e li nu`no tebe?” /Motorni pesni, „Tatkovina”/
16

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Toa be{e isklu~itelno hrabar ~in, vo vremeto koga besneele vrhovisti~kite bandi. No, za Vapcarov, na temata borba za Makedonija, ne postoele kompromisi. Toj bil opredelen za taa borba, taa bila uslov za negovoto postoewe. I kako sekoj onoj koj znae {to saka i za {to se bori, Vapcarov i svoite posledni momenti od `ivotot gi pravi – bez kompromis. Iako mu e ponudeno da bide pomiluvan, odbiva da `ivee. Predvidlivo, odbiva da si ja iskorne samiot svojata du{a. Odbiva so ~inot na spas od smrtta, da se raznebiti, da se odrodi, da se porekne samiot sebe. Zo{to, {to bi ostanalo od Vapcarov koga bi mol~el? [to voop{to ostanuva od onie koi ne{to ~uvstvuvaat, a toa ne go izrazat? Ni{to! Toa e bezbroj pati doka`ano! Zatoa, dosledno na ona {to dotoga{ go `iveel i pi{uval, vo poslednite momenti od `ivotot, na kobniot 23 juli 1942 godina, gi sro~il svoite najsilni stihovi vo slava na borbata: „Bezmilosna e borbata, i vol~ka. I velat deka kriela epi~nosti. Jas padnav. ]e me smeni drug i: to~ka! [to tuka zna~i nekakva si li~nost?” /Motorni pesni, „Pretsmrtno”/ „Vo borbata za sloboda i mir... Nikola Vapcarov }e ostane edna od naj~istite i najblagorodnite figuri”, se zborovi na @ermen Iv Far` vo 1952 godina po povod dodeluvaweto na „Po~esnata nagrada za mir” na poetot – borec od strana na `irito na „Me|unarodnata nagrada za mir”. Denes, nas ni ostanuva da si pripomnime na Vapcarov, i da konstatirame, neporeklivo, deka Make17

D-r Aleksandar Litovski

donija sekoga{ ra|ala avtenti~ni Lu|e, koi znaele da razmisluvaat, koi bezgrani~no go qubele makedonskiot ~ovek i svojata Tatkovina, koi znaele iskreno i hrabro da se borat. Lu|e koi nasproti molkot kako na~in da se napravi sitna dobivka i samo da se pre`ivee, go odbrale i ustoli~ile zborot kako sredstvo da se borat za ona {to navistina go qubat. I po niedna cena ne otstapuvale od toa. „BITOLSKI VESNIK”, Bitola, 31 juli 2002 godina

18

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Po povod stogodi{ninata od zaginuvaweto na Dine Abdurahman PANEGIRIK ZA DINE ABDURAHMAN „^ove{tvoto se razviva samo blagodarenie na po~ituvaweto kon retkoto i golemoto.” Fridrih Ni~e Ako Ni~e e vo pravo, toga{ nikako ne smee da se propu{ti stogodi{ninata od zaginuvaweto na Dine Abdurahman od selo Patele, Lerinsko, na 1 juli 1902 godina. Dine Abdurahman ja sro~il, ovistinil i vozveli~il najgolemata i najretka ~ovekova prikazna, prikaznata za ~ove~koto dostoinstvo – pred s# i nad s#. Dine bil komita vo ~etata na vojvodata Georgi Ivanov poznat kako Marko Lerinski. Negovata po`rtvuvanost i hrabrost pretstavuvaat prekrasen primer na makedonskiot nepokor i voop{to, paradigma za impozantnosta na ~ovekoviot duh. Marko Lerinski so svojata ~eta, zajaknata so selskata milicija na TMORO od okolnite sela vo Lerinsko, na 27 juni 1902 godina vlegla vo seloto Patele. Istiot den, 800 turski vojnici, od site rodovi vojska: pe{adija, kowica i edna baterija ridska artilerija, go opkolile seloto. Glavninata na ~etata uspeala da se

19

D-r Aleksandar Litovski

izvle~e, a vo borbata bil ubien vojvodata Marko Lerinski. Dine ostanal sardisan, so svoeto semejstvo vo familijarnata ku}a. Bezizlezot bil sosema izvesen, sosema siguren. No, sosema neo~ekuvano za site onie koi smetaat deka edinstveno va`no e da se `ivee, a ne i kako se `ivee, tri dena i tri no}i, Dine sam i se sprotivstavuval na mnogubrojnata turska vojska. Nepogre{ivo strelal. Nitu turskite topovi ne mo`ele da go porazat. Turskite vojskovoda~i, besramno, se obidele da gi iskoristat i soselanite na Dine kako „`iv {tit”, za da se dobli`at do ku}ata kade toj bil zabarikadiran. No Dine, bez premisla, pukal, duri i vo svoite poznanici. Nekoi i zaginale, no ne dozvolil turskite vojnici da se dobli`at do ku}ata. Tretiot den, kako zasiluvawe do{le novi pedeset vojnici od Bitola. Turcite s# u{te ne uspeale da razberat deka mo}ta, silata se nao|a vo srceto, a ne vo brojot na vojnicite. Se zakanile deka }e go izgorat i seloto ako Dine ne se predade, no i toa ne pomognalo. Dine ne se predaval, bidej}i znael deka so toa bi se otka`al od s# ona za {to dotoga{ se borel, bi se ukinal samiot sebe, bi izgubil s#, za da dobie bezvreden `ivot. Konsekventno, podocna da dobie i bezvredna smrt. Najsetne, na 1 juli 1902, nastapila razvrskata. Ne, Dine ne bil porazen od pomnogubrojnata turska vojska, tuku municijata zapo~nala da mu privr{uva. I povtorno na scena stapil nepredvidliviot, nezamenliviot ~ove~ki duh. Dine Abdurahman najprvo, so poslednite kur{umi gi ubil svoite najbliski, }erkata, `enata, sestrata,
20

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

vujkoto, a potoa so jataganot vo race se vturnal kon turskata vojska. Stotina kur{umi go pogodile i ubile. I vremeto se vko~anilo. Bilo ubieno najdobroto od ~ove~kiot rod. ^istiot destilat od hrabrost, lojalnost, po`rtvuvanost... Duri i eden od negovite ubijci sosema faten vo „magijata” na momentot, voshiteno voskliknal: „Aferim bre, Abdurahmane, ako bevte 100 du{i, bitolskiot asker malku }e vi be{e!” Dine odbil samiot sebe da se porekne kako ~ove~ko su{testvo i makedonski patriot. Pritoa, go poreknal postoeweto na granici na `rtvuvaweto. Bidej}i ne mo`e pove}e da se `rtvuva od `ivotite na svoite soselani, `ivotite na svoite najmili i najbliski, od svojot sopstven `ivot. Dosegnal do najvozvi{enata to~ka na ~ovekovoto postoewe – go ukinal ~uvstvoto na strav od smrtta. Poka`al deka e va`no kako se `ivee i kako se umira. Zatoa {to i Lu|eto i Tatkovinata sekoga{ pametat, trajno pametat. Minatoto nikoga{ ne umira. Ovaa panegiri~na epistola samo u{te edna{ se obiduva da go doka`e toa. „Nezaborav”, Skopje, juli 2002 godina

21

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

60 godini od smrtta na makedonskiot revolucioner Vasil Antevski EDEN DOBAR ^OVEK Honesta more trupi vita potior! – Podobra e ~esna smrt otkolku ne~esen `ivot! Tacit Dali vo dene{no vreme vredi da se pi{uva za otstojot na samiot sebe? Dali neotstaplivosta od sopstvenite uveruvawa voop{to zaslu`uva pomen, vo vreme na seop{ta duhovna maskarada? Vo vreme koga neprincipielnosta e skoro prifatena kako doblest i pretstavuva konvencija? Vo vreme na skoro op{to neveruvawe vo ^ovekot? Neodamna, na 1 avgust 2002 godina, vo vesnikot „Dnevnik”, eden „na{ stranec”, /toa ne e makedonski iselenik vo stranstvo, tuku vistinski tu|inec so privremen prestoj vo Makedonija/ se obide da n# pottikne da se sprotistavime na zloto i napi{a deka „za zloto da pobedi potrebno e site dobri lu|e da ne pravat ni{to”. Ovoj kratok tekst, saka samo u{te edna{ da uka`e deka „dobri lu|e” imalo i ima vo Makedonija. Tekstot e napi{an i u{te zaradi ne{to drugo. Golemiot makedonski pisatel Slavko Janevski, vo komunikacijata so svoite prijateli pred svojata smrt,
23

D-r Aleksandar Litovski

vremeto na na{ata sega{nina go karakterizira kako vreme na „~ovekova nedoslednost i iznevera” na najsvetoto i naj~istoto kaj niv – sopstvenite uveruvawa. Sepak, tokmu zaradi verbata vo lu|eto kako Slavko Janevski koi ne se otka`uvaat od svoite uveruvawa, lu|eto na koi du{ata im e edinstveniot temel na koi se potpira nivnoto postoewe, e napi{an ovoj tekst. Najnakraj, tekstot za advokatot Vasil Antevski – Dren od vele{koto selo Omorani, e neophodno potreben so cel da se odbele`at {eeset godini od zavr{uvaweto na eden nimalku prozai~en `ivot. Vo najkratki crti, istoriskata faktografija za Vasil go ka`uva slednoto: Vasil bil ~len na Skopskiot partizanski odred, bil zaroben od bugarskata policija, bil osuden na smrt i vo avgust 1942 godina bil obesen vo zatvorot vo Sofija. Natamu. Nad Vasil, za vreme na istra`nata postapka vo Skopskiot istra`en zatvor, bile primeneti najne~ove~nite metodi za fizi~ko izma~uvawe: bil goren po celoto telo so usviteno `elezo, bil neprestano, skoro eden mesec tepan, pod noktite mu bile stavani {pici, tabanite mu bile pretvoreni vo „`ivi rani”... Vasil fizi~ki bil obezli~en kako ~ove~ko su{testvo. „Zboruvajte bugarski da ve razberam {to zboruvate!” – rekol pretsedatelot na sudot. I toga{! Desette iskornati nokti od prstite na Vasil bea polo`eni na masata na pretsedatelot na sudot. Vasil samo konstatiral deka sudot ne go razbira negoviot maj~in jazik – makedonskiot i predlo`il da
24

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

komunicira na drug jazik, no ne na bugarski bidej}i ne go poznava. Se dogovorile i sudeweto prodol`ilo so toa {to Vasil i sudot komunicirale na – francuski. No, smrt – glasela sudskata presuda. I nabrzo bila realizirana. Povr{no gledano, istoriskata faktografija ni ka`uva za porazot na eden ~ovek, a fakti~ki zboruva za otstojot vrz sopstvenite uveruvawa po sekoja cena, za ovistinuvawe na u{te edna pobeda vrz antimakedonizmot. Oti Vasil, pokraj s# {to mu napravile, ne bil skr-{en, ne se otka`al od samiot sebe i od borbata za Ma-kedonija. A, mo`e li da se skr{i ~ove~koto dostoinstvo? I koja bila cenata da prestane bezmilosnata fizi~ka tortura vrz Vasil? Koja e cenata na fizi~kiot opstoj? Otkazot od sopstvenata vera? Predavstvoto na drugarite i sorabotnicite? Odrekot od sopstvenoto makedonsko nacionalno ~uvstvo? Pa Vasil mo`el „mnogu lesno” seto toa da go napravi. Go pravele i go pravat mnogumina samo za sitni privilegii ili za grst pari. Za da go za~uvaat besporno najvrednoto ne{to {to go imaat – sopstveniot `ivot, najverojatno bi se otka`ale od s#. Vasil, pak, ne se otka`al od ni{to, zatoa {to ednostavno bil ^ovek, zatoa {to znael deka so predavni~ko povedenie se poreknuva samiot sebe i s# ona za {to `iveel i se borel. Toj e najuverliva ilustracija deka onoj {to e NEKOJ ne mo`e da izvr{i avtodestrukcija vo NIKOJ. Vasil, kako mnogupati prethodno, u{te edna{ poka`al i doka`al deka {iroko rasprostranetiot mit: „sekoj ~ovek ima cena” e – samo mit. Laga koja nelu|eto
25

D-r Aleksandar Litovski

ja izmislile, za da mo`at nekako da go iz`iveat svojot bezvreden `ivot. Fakti~ki, ^ovekot nema cena. I toa ne se pobiva nitu so faktot {to postojat se pomal broj na onie {to zaslu`uvaat da se nare~at ~ove~ki su{testva. Vo slu~ajot, kvalitetot e pred kvantitetot. Ili, s# dodeka postoi barem eden Vasil Antevski, s# dotoga{ }e bide vistinit stavot „^ovekot nema cena”. A, „neprekinlivoto ~ovekovo opirawe pred temnite sili na zloto” /Gane Todorovski/ }e prodol`i. Vsu{nost, vistinskata prikazna za Vasil Antevski – Dren e prikazna za qubovta kon Vistinata, Tatkovinata i Lu|eto! Taa e egzamplar za bezgrani~nata ~ovekova izdr`livost! Nesoborliv dokaz za bescenetosta na duhot! Gromoglasen tatne` protiv „maskite”. I protiv predavstvoto, i na drugite i na samiot sebe! Monumentalen izblik na hrabrost, naso~en protiv odroduvaweto! Apologetika na vekovniot makedonski prostum! „Bitolski vesnik”, Bitola, 1 januari 2003 godina

26

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

100 godini od Ilindenskoto vostanie ZO[TO – ILINDEN? Stoletniot jubilej e povod za golemo ~estvuvawe! No, toa e povod i u{te edna{ da se zapra{ame: Zo{to Ilinden? Zo{to Ilinden i na po~etokot na minatiot vek i za {to na po~etokot na ovoj vek? Nekoi odgovori se nametnuvaat sami po sebe – logi~ki! Nekoi, pak, baraat da bidat pronajdeni i – soop{teni! Tekstot {to sleduva, notira samo nekoi od niv. Najnapred, su{testvuvaweto na jubilejot samo u{te edna{ uverlivo ja potvrduva neizbe`nata vistina: Od minatoto ne mo`e da se pobegne! Toa, minatoto, e sekoga{ prisutno vo sega{nosta! Mnogu odamna, filozofot Demokrit od Abdera zapi{al deka „samo na budalite ne im e u~itel zborot, tuku nesre}ata”. Zna~i, mudrosta se sostoi vo toa minatoto {to podobro da se zapoznae i od nego da se izvle~at potrebnite pouki. Sopstveniot istoriski opit gi dava najdobrite i najkorisni – lekcii. Ottamu, Ilinden ni e potreben za da go razvieme sopstveniot istoriski um i razum. Um i razum za uspe{no orientirawe vo op{estvenata i politi~ka sovremenost.
27

D-r Aleksandar Litovski

Potoa, postoeweto na jubilej za Ilinden, logi~ki zna~i, postoewe na Ilindenska tradicija. Tradicijata po definicija e – ~uvar na spomenite. Taa, tradicijata, veli~a i slavi, neguva qubov i voshituvawe, ili kratko ka`ano – gradi, izyiduva rodoqubie. Tradicijata e duhovno bogatstvo i zatoa Ilinden 2003 godina e neguvawe na sopstvenata makedonska duhovnost kako izvori{te za samostojniot kulturen razvoj. Ponatamu, Ilinden e ovistinuvawe na – posebniot makedonski identitet! Zna~i, i afirmacija na sopstvenoto individualno i kolektivno mesto vo sovremeniot svet. Vo sudbonosnata 1903-ta se re{ava{e pra{aweto: {to sme i {to sakame da bideme nasproti razulavenite i razorni propagandi od sosedite? Odgovorot be{e deka sme oddelen, samostoen nacionalen entitet. I seto posle toa, i pokraj site porevawa i padovi, zna~e{e samo pra{awe na vreme, metodi i sredstva kako da se dostasa do razvrskata – makedonska dr`avnost! Pove}edeceniskiot proces vo koj se utvrduva{e i zatvrduva{e makedonskiot nacionalen identitet najdobro poka`a deka posebnata makedonska nacionalna svest e zavr{en i nesoborliv – fakt! Sto godini potoa, pra{aweto „[to sme?” e definitivno zatvoreno. Ve}e go poseduvame „samopoznanieto” koe e neophoden uslov za da se vtemeli i kriti~ki da se oceni sekoe drugo znaewe. Ja poseduvame „nacionalnata samosvest” za lesno da otstoime, da se sprotistavime i da go stol~ime – sekoj obid za odroduvawe i raznebituvawe! Pokraj toa, da ne zaboravime deka „samosvesta” e imanenten atribut na – ci-

28

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

viliziranosta! Toa i go „zra~ime” so proslavata na Ilinden 2003 godina! Naredniot odgovor na naslovnoto pra{awe e – zaradi vozveli~uvawe na humanizamot! Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina do`ivealo poraz. Toa e fakt so koj e potrebno trezveno da se soo~ime, zaradi – Vistinata! Fakt e i toa deka porazot bil – neminoven! Oti i toga{, pred sto godini, na site im bilo odnapred jasno deka golemata Otomanska dr`ava ne mo`e da potklekne pred edno izbrzano, nedovolno podgotveno i duri kako {to se izrazil \or~e Petrov, „ve{ta~ko” Vostanie! Celta, vsu{nost, bila visoko da se izdigne „znameto” na Slobodata i da se so~uva sopstvenoto dostoinstvo. U{te edna{ da se poka`e i doka`e deka sekoga{ postoi izbor da se ostani – ^ovek! Duri i preku poedine~noto ili masovnoto odewe vo – smrt! Zborovite „podobro u`asen kraj, otkolku u`as bez kraj”, koi mu se pripi{uvaat na voda~ot na Vostanieto, Dame Gruev, samo ja potvrduvaat konstatacijata deka „razlikata me|u izbiraweto smrt i podnesuvaweto poni`uvawe e ogromna: tokmu toa go razlikuva bitieto na ~ovekot od bitieto na `ivotnite...” /Atanas Vangelov, Pro et contra makedonizmi, 273/. Preku taa „magi~na formula”, preku pokazot na nezapirliviot i nestivnuva~ki poriv za Sloboda i dostoinstven `ivot, porazot i nacionalnata tragedija se prestoreni vo jasna i nedvosmislena – Pobeda! Vo 2003 godina so polno pravo ja proslavuvame – Pobedata na ~ove{tinata! I na – Makedon{tinata!

29

D-r Aleksandar Litovski

Ilinden ni e potreben i za da go iska`eme, ustoli~ime i izvi{ime – makedonskiot heroizam! Vo 1903-ta, vo Vostanieto, bespo{tedno u~estvuva{e celiot makedonski narod. Za vreme na Ilindenskoto vostanie bile ubieni, isklani i `ivi izgoreni okolu 5.500 lu|e, okolu 3.100 devojki bile obes~esteni, bezbroj bile ma~eni, 70.000 bile obezdomeni, a 30.000 bile prinudeni da ja napu{tat Makedonija. /podatocite spored Hristo Siljanov/ Toj, narodot, e najgolemiot – heroj! Toj gi podnesuva{e site premre`ja na Vostanieto. I pogromot i stradawata po nego. Toj, narodot makedonski, pokorno ja pregrna smrtta i ja pokri ovaa napatena zemja Makedonija so telata na svoite mrtvi, so – grobi{ta na sekoj ~ekor! So toa go poka`a i doka`a svojot – besprimeren heroizam! Toa se na{ite predci so koi mo`eme bezmerno da se gordeeme. I denes, 2003 godina, so ~isto srce, da gi „kanonizirame” vo svojata „makedonska biblija”. /Ante Popovski/. Ilinden e potreben, pa duri i neophoden za gradewe temel vrz koj }e se razviva na{eto, makedonsko ~uvstvo za zaedni{tvo! Specifi~nata i tragi~na geneza na makedonskiot nacionalen identitet i dr`avnost, producirale „mentalen yid” me|u Vardarskiot, Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Petrifikacijata na „bukure{kite granici” se vr{ela so duhoven i kulturen raskol sred makedonskiot narod od razdelenite delovi na Makedonija. I denes, sosem realno prodol`uva da se namaluva, da se gubi – svesta za edinstvo na Makedoncite! Ottamu, Ilinden e nasu{no potreben kako „oru`je” protiv – makedonskite delbi! Bidej}i, ako
30

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

vgledame sto godini nanazad, vedna{, na prv pogled, ~isto, providno, jasnovidno i o~igledno }e vidime – Makedonija e edna! Vostanieto e i vo Kru{evo, Ki~evsko, Bitolsko..., no isto taka i vo Neveska, Lerinsko i Kostursko... Ne postojat, ama ba{ nikakvi dilemi deka Ilindenskoto vostanie e od site i za site Makedonci! A, kade e Ilinden – tamu e Makedonija! Zatoa, u{te edna{, Ilinden zaradi – integritetot na makedonskata nacija! Prikraj, polezno e da se potsetime, no i da gi zapametime zborovite na Stojan Hristov: „Edna nacija ne e samo predel od zemja so lu|e {to pasat kako stado. Ni edna nacija ne e samo zemja, ku}i i narod. Lu|eto {to go zaslu`uvaat imeto nacija se nadahnati so zaedni~ki duh i gi zbogatuvaat svoite duhovni i moralni vrednosti, svoeto kulturno nasledstvo”. Definitivno: zatoa – ILINDEN! „Bitolski vesnik”, Bitola, 30 juli 2003 godina

31

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

100 godini od Ilindenskoto vostanie STO GODINI POTOA – ILINDEN 1903 Nastanite imaat poraki! S# {to okolu nas se slu~uvalo ili se slu~uva zboruva za ne{to. Postapkite i delata zboruvaat jasno i efikasno kako i zborovite. Umnite i razumnite mo`at da go razberat toa zboruvawe, da ja razberat, navidum, skrienata poraka. Ostanatite? Ostanatite gi povtoruvaat gre{kite – i tu|ite i sopstvenite! Ilinden 1903 ima svoi poraki. Dol`ni sme da gi pro~itame i razbereme, prou~ime i nau~ime. Ako sakame da opstanime! ** * Samo`rtvata e pat za besmrtnost! Nedvojbeno, edna od osnovnite poraki na Ilinden 1903. Otsekoga{ i sekade, da se `rtvuva sopstveniot `ivot za pobedata, pretstavuvalo neporekliv dokaz za vistinska, neizmerna, bezgrani~na qubov kon tatkovinata, kon osloboditelnata kauza. Vrz samo`rtvata e soyidana i legendata za Ilinden!
33

D-r Aleksandar Litovski

Vrz grandiozniot heroizam, vrz sopstvenite herojski dela, nekoi li~nosti od Ilindenskata epopeja se izvi{ile do makedonskiot nacionalen Panteon na besmrtnite. I tokmu zaradi takviot fundament vrz koj e postaven i izgraden, i pokraj porazot {to bil do`ivean, podocna Ilinden 1903 voskresnal i prerasnal vo – Simbol na Makedonija. Zatoa, Ilinden e Me~kin Kamen i Sliva, Klisura i Neveska, Lokvata i Viwari, Karbunica, Capari, ^ani{ta... I u{te. Ilinden e i Pitu Guli i Leko Nastev – Cerov~eto i Hristo Uzunov i Dine Abdurahman i Nikola Topalov i... Dame Gruev rekol: „Oblekata se pere so sapun, ropstvoto so krv!” Ottamu, Ilinden 1903 e providen i pro~isten, nezapirliv i nezadr`liv – krik za SLOBODA! Sloboda za Makedonija! Sloboda i Dostoinstvo za onie obi~ni, prostodu{ni, dobronamerni, trevo`ni, poni`eni, stradalni i izma~eni makedonski selani, argati, ~iraci... Ne! Ne barajte gi vo Ilinden tu|ite prsti i tu|ite pari. Iako gi ima – toa ne e Ilinden! Ne. Ilinden 1903 ne se nitu tu|ite propagandi, kolku i da se prisutni i vlijatelni. Nitu se Ilinden onie „dvorski igri” vnatre vo Makedonskata revolucionerna organizacija, instalirani i pottiknati tokmu od tie vonmakedonski i antimakedonski propagandi. Ilinden poniknuva i proniknuva vo temelot na Makedoncite i makedonskata dr`avnost.

34

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Bessmrtniot, veli~estveniot i neodminliv za stogodi{niot jubilej, Nikola Jonkov Vapcarov, vo svojata „Ilindenska” pesna vospeal: „Se po~na buntot. I ne be{e obi~aj da izostaneme.Ne se predadovme! Tuku so krvta na narodot obi~en vo Ilinden na{a sodr`ina kladovme!” Vremeto! Vremeto e najstrog, najmudar, bezmilosen i ottamu i najmerodaven sudija na istorijata i mitologijata. So laga i prelaga, so poluvistini, so potkup i sila ne se mo`e protiv vremeto! Onie odrodenici i rodootstapnici, ta duri i onie stranski naemnici i lesnoumni avanturisti koi iznasileno od razni antimakedonski centri i zaradi razni antimakedonski zagovori, odvreme-navreme se izdignuvaat na javniot piedestal kako zamena za vistinskite makedonski legendi i vistinskite makedonski rodoqubi, vremeto i makedonskiot narod, takare~i, ednostavno, nepogre{livo i neminovno gi bri{at, gi sotruvaat. I tuka ne pomaga nikakva pozicija na vlast i nikakva propaganda. Ilinden 1903 e najdobar i najtransparenten primer za toa.

35

D-r Aleksandar Litovski

Samo ona i samo onie koi go izdr`ale sudot na vremeto i na narodot se ovekove~eni so slava i po~esti! Samo tie se vozveli~eni kako makedonski nacionalni heroi! Ilinden 1903, definitivno i neporeklivo ja obznani porakata deka Makedonecot e spremen i na najgolemi `rtvi vo borbata za nacionalna sloboda. S# {to sleduva po Ilinden, i pokraj site odnadvor instalirani vlijanija i potresi, podemi, porevawa i padovi e samo napreduvawe vo izgradbata, vo ovistinuvaweto na makedonskata nacionalna posebnost i dr`avnost. Napreduvawe kon – „Makedonija za Makedoncite!” Bezbrojnite `rtvi i samo`rtvi za vreme na Ilinden, go pretvorija porazot vo pobeda, go vozvi{ija Ilinden vo makedonska gordost, vo traen streme` kon sloboda, vo duhovna supstancija bez koja makedonskata nacija i dr`ava nitu bi postoele dosega, nitu bi mo`ele da postojat vo idnina. Zatoa, ponizno i veropodani~ki da mu oddademe po~it na stogodi{niot jubilej! „ILINDENSKI FAKEL 1903-2003”, Bitola, juli 2003 godina

36

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Spomen koj vozbuduva i lekuva! GLAVATA NA LAZAR POPTRAJKOV ILI ZO[TO ISTORIJATA E POVE]E OD FAKTOGRAFIJA? Ovie denovi se navr{uaat sto godini od nastanot, koj na eden bleskoten na~in poka`a deka slobodata i dostoinstvoto zaslu`uvaat da se plati sekoja cena. Nastan koj ni ja ostava `iva nade`ta vo ^ove{tinata i Roduqubieto! Nastan koj, pred site nas, i denes, go postavuva pra{aweto – {to e `ivotot ako vo nego go nema – Dostoinstvo? Denes, mnogu ~esto, se vr{i aksiolo{ka degradacija na istoriskoto tolkuvawe i objasnuvawe za smetka na istoriskata faktografija. Nekoi, s# po~esto, n# ubeduvaat deka tie gi ostavaat faktite „sami da zboruvaat”. I, stignuvaat, samo dotamu do kade {to stignuvaat faktite. Veruvaweto vo krucijalnosta na faktite za istoriskata nauka e zabluda, no kako i sekoja zabluda te{ko se iskorenuva. Vakvata verba, Edvard Halet Kar sosema opravdano ja narekuva „baewe – smisleno kako i pove}eto baewa da gi po{tedi od ma~nata obvrska da mislat so svoja glava” onie koi toa go zastapuvaat. I iako, sosema uverlivo, taa zabluda ja razobli~il vo svoeto de37

D-r Aleksandar Litovski

lo „[to e istorijata?”, mnogumina s# u{te `iveat so taa zabluda. I {to e u{te polo{o, se obiduvaat da ja „prodadat” kako vrvna mudrost. Istoriskiot nastan koj }e go nare~eme „glavata na Lazar Poptrajkov” e mnogu ilustrativen primer za toa deka istorijata e mnogu pove}e od obi~na faktografija. Odbele`uvaweto na stogod{ninata od nastanot e samo ne{to {to dopolnitelno ja akcentira potrebata od edno vakvo panegiri~no so~inenie. Lazar Poptrajkov od seloto D'mbeni, e eden od najpopularnite organizatori na Makedonskata revolucionerna organizacija vo Kostursko. Za vreme na Ilindenskoto vostanie ustoli~en e vo ~len na Gorskoto na~alstvo za Kostursko i zamenik ~len na Glavniot {tab na Vostanieto. Toj e u~itel, poet, intelektualec od golem kalibar. Bestra{en i dokrajno predan revolucioner na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Po site parametri – golem ~ovek. I po hrabrosta i re{itelnosta, no i po dobrodu{nosta i ~esnosta. Vo bitkata kaj mesnosta Margara nad seloto ^ani{ta, Mariovsko, pri zalezot na Ilindenskoto vostanie, Lazar Poptrajkov e te{ko ranet – kur{umot mu go proni`il obrazot, jazikot i izlegol niz vratot. No toj, sepak, ostanal `iv. Nabrzo po bitkata, Boris Sarafov, prenesuvaj}i ja naredbata na Glavniot {tab za zavr{uvawe na Vostanieto, mu predlo`il na Poptrajkov da odi da se lekuva vo Bugarija. Bidej}i, da zboruva – ne mo`el, golemiot revolucioner od Kostursko, mu odgovoril – pismeno: „...Ne jas nema da otidam vo Bugarija, jas sakam da se vratam vo svojot kraj, za da go vidam pogro38

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

mot {to stana vo Kostursko. Jas zaedno so mojot narod sakam da gi ponesam makite i stradawata..." /po spomenite na Ivan Popov/ Se vratil vo Kostursko. Se zasolnal kaj Kote Hristov od selo Rula, vo negoviot logor na planinata Lisec. Kote, porane{en pripadnik na Makedonskata revolucionerna organizacija i pritaen sorabotnik na gr~kiot vladika Germanos Karavangelis, bezo~no go pogubil Poptrajkov. Mu ja otsekol glavata i mu ja pratil na Karavangelis, za {to dobil pedeset turski liri. Glavata na Poptrajkov so denovi bila na javen pokaz vo centarot na Kostur kako „simbol na mo}ta” na Osmanskata dr`ava i na kosturskiot vladika Germanos Karavangelis. Na takov grozomoren, svirep i tragi~en na~in zgasnal `ivotot na eden od najblagorodnite dejci na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe – Lazar Poptrajkov. [to ni ka`uva istoriskata faktografija? Taa zboruva za predavstvoto i gibelta kako negova posledica. Mnogu pati ka`ano i preka`ano. Navidum, pove}e od toa i nema {to da se ka`e. Ama samo navidum! „Glavata na Lazar Poptrajkov” ima da ka`e mnogu pove}e! Za da „slu{neme” – morame da pomineme otade faktite! Toga{ }e vidime ne samo otse~ena glava, predavstvo, odroduvawe, tuku i beskone~na verba, lojalnost, ~ove{tina, hrabrost, `rtvuvawe, prostum vo porazot i smrtta.
39

D-r Aleksandar Litovski

Oti, faktografijata na preden plan go isfrla Kote i onie raboti {to toj gi simbolizira, a Lazar Poptrajkov ednostavno dobiva uloga na statist, na `rtva – i ni{to pove}e. Najnapred, edno nu`no objasnuvawe. Faktite, svedo{tvata imaat, kako {to veli Pol Faerabend vo svoeto delo „Protiv metodot”, „istorisko-filozofski karakter”, odnosno kako {to toj objasnuva, svedo{tvata i faktite, „ne samo {to opi{uvaat nekakva objektivna sostojba na ne{tata, tuku, isto taka, izrazuvaat i nekoi subjektivni, mitski i odamna zaboraveni stavovi za sostojbata na ne{tata.” Skoro dva mileniumi prethodno, golemiot Mark Tulij Ciceron konstatiral deka predavstvoto od prijatelite e mo`no i deka toa predizvikuva kaj mudar i ~esen ~ovek du{evna bolka, no istovremeno se zapra{al: Dali stravot, janyata deka zaradi prijatelite mo`e da n# snajde nekakva nezgoda, treba da bide pri~ina „da go istrgneme prijatelstvoto od `ivotot”? I ako se otka`eme, „ako gi trgneme ~uvstvata, toga{ kakva e razlikata me|u ~ovekot i `ivotnoto, i ne samo toa, tuku me|u ~ovekot i kamenot...?” /Mark Tulij Ciceron, Filozofski raspravi/ Pred istite „dvojbi” se nao|al i Lazar Poptrajkov. I sosema svesno, a ne naivno, odbral da ja zadr`i „razlikata” pome|u „~ovekot i kamenot”! Imeno, Hobsovoto „Homo homini lupus” /„^ovek na ~oveka mu e volk"/ e dominantna realnost vo vremeto na porazot na Vostanieto. Lazar Poptrajkov i vo tie najte{ki vremiwa, vo vremiwa koga, spored iskazot na
40

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Hristo Siljanov „sostojbata... vo Kostursko be{e bedna. ^ove~kite slabosti povtorno dojdoa do izraz, malodu{nosta obzede mnogu borci. Predavnicite se namno`ija...”, odbral ne samo da ja zadr`i, tuku i da ja poka`e – „razlikata”! To~na e konstatacijata na d-r Stojan Ristevski vo knigata za Lazar Poptrajkov, deka toj „...bil prekumerno ~ovekoqubec.” I ne samo {to e to~na, tuku e i ubava. Me|utoa, daleku od toa deka Lazar Poptrajkov bil zaslepen od naivnost. Ne! Lazar Poptrajkov bil premnogu inteligenten. I bil pregolem ~ovek i borec za da se ispogani, porekne i raznebiti sebesi zaradi drebniot, bezvreden Kote ili zaradi stravot od predavstvoto i smrtta. Lazar Poptrajkov otporano znael za besovesniot i bes~esniot karakter na svojot „prijatel” Kote Hristov od selo Rula. I za predavstvata, besporno, znael. Vpro~em, nekolku pati se zazemal pred ostanatite rakovoditeli od Kostursko, Kote da ne bide ubien od Organizacijata. I bil predupreduvan pred da odi. I mo`el da ne se zasolni kaj Kote. No, toga{ bi se otkorenil samiot sebe, bi ja obescenil sopstvenata borba i borbata na bezbroj drugi zaginati soborci. Oti toj bil ~ovekot {to go vnel Kote vo Organizacijata, toj so Kote go krstosuval Kostursko za da ja {iri idejata za sloboda, tokmu toj i nikoj drug, na 6 avgust /22 juli-star stil/ 1903 godina oti{ol kaj Kote „so 4 znamiwa i so okolu 600 du{i, sve~eno mu prostil, bratski se pregrnale...” /po spomeni na Pando Kqa{ev./ Pa site znaele za „prijatelstvoto” me|u nego i Kote. Kakva poraka }e im obzna41

D-r Aleksandar Litovski

nel na kostur~ani dokolku zaminel za Bugarija i ne odel kaj Kote? Dokolku pobegnal ili se pritael! Lazar Poptrajkov znael, sosema dobro znael, deka edinstveno va`no e da go so~uva sopstvenoto dostoinstvo i da ostane – ^ovek. Znael deka mora, kaj makedonskiot narodot da ja ostavi nade`ta vo ispravnosta i ~istotata na borbata za sloboda. Znael deka, samo dokrajnoto ostanuvawe i opstojuvawe na pozicijata na veruvawe vo „principot na prijatelstvoto”, na pozicijata na ~esnost i beskompromisen prostum mo`e da go prenesat preku „rubikonot”, koj stoi me|u is~eznuvaweto i Istorijata. Lazar Poptrajkov ja stavil sopstvenata glava kako posleden i najsilen argument za toa deka duhovnata sila i patriotizmot se pomo}ni od odroduvaweto i materijalnata dobivka. Argument so koj iscelo gi potvrdil site svoi dotoga{ni zborovi i postapki. So toa, vsu{nost, toj napravil situacija vo koja nikako ne mo`el da zagubi. I da mu ostanela glavata na ramena, i kako {to se slu~ilo – da bide obezglaven – toj dobival! Dobival – mesto me|u legendite! Heraklit od Efes rekol deka „imeto pravda lu|eto ne bi go poznavale koga ne bi imalo nepravda”. Vo ovie logi~ki ramki, lojalnosta kon osloboditelnata kauza samo se potvrduva i dobiva pogolema vrednost i prepoznatlivost vo dopir i sporedba so naemni{tvoto i predavstvoto, odnosno Kote pretstavuva samo instrument za apoteoza na Lazar Poptrajkov. No, toa treba da se vidi od onaa strana na faktite!
42

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Toga{, „glavata na Lazar Poptrajkov” prerasnuva i dorasnuva vo eden od najbleskotnite primeri za toa kako preku telesnata smrtnost se stignuva do – duhovna besmrtnost. Kote Hristov denes e samo prezren, grozen predavnik na svojot rod. Odrodenik! I ni{to pove}e! Otade faktite, „glavata na Lazar Poptrajkov” pretstavuva paradigma za grandioznosta na makedonskiot duh, paradigma za na~inot na koi se sozdavani makedonskite nacionalni mitovi, ovistinuvawe na konstatacijata deka i porazot, ako e prifaten so prostum, mo`e da bide pretvoren vo pobeda. Lazar Poptrajkov go dobil najgolemoto i najzna~ajnoto mo`no priznanie za svoeto delo – ve~na po~it od svojot narod! „Dnevnik”, Skopje, 16 avgust 2003 godina „Bitolski vesnik”, Bitola, 29 oktomvri i 5 noemvri 2003 godina

43

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

80 godini od kole`ot vo Gorna Xumaja EDEN REPER ZA MAKEDONSKA NACIONALNA ORIENTACIJA „Vistinata si probiva pat, nasproti site nasilstva i zabludi.” Arsenij Jovkov /vo pismoto do Petar ^aulev od 10 septemvri 1923 godina/ Identitetot, poedine~en ili grupen, e povrzan so se}avaweto, so minatoto, so Istorijata! Floskulata „Dosta so minatoto” e nemo`na! Fridrih Ni~e veli deka ~ovekot, ednostavno, „ne mo`e da se nau~i da zaborava i sekoga{ se dr`i za minatoto”. Dodeka e ^ovek! Otade pomneweto – vo zaboravot – ~ovekot se ot~ove~uva, se pretvora vo `ivotno. Zatoa, svesta za minatoto e ona {to ~oveka go pravi ~ovek. Taa svest e vsu{nost – samosvest! Zna~i, ne postoi poedinec, grupa ili op{testvo bez istoriska svest. Gubeweto na istoriskata svest e gubewe na identitetot, a toa zavr{uva so – is~eznuvawe! „Sekoja istorija e sovremena istorija” e iskaz na italijanskiot filozof Benedito Kro~e od dvaesettite godini na minatiot vek, so koj najkumulativno se ozna~uva deka istorijata kako nauka se pi{uva vo sega{nosta. I kako takva, ja ima, pome|u drugite funkcii, i funkcijata za oformuvawe na istoriskata svest.
45

D-r Aleksandar Litovski

Ottamu, voop{to ne e sporna potrebata od Istorija – taa e neminovna! Ponatamu, problemot ne e nitu vo toa dali ni e potreben pogled kon minatoto od sega{nosta – toa e neizbe`no! Vistinskiot problem e vo vostanovuvaweto na ona {to Imanuel Kant go ozna~uva kako „vode~ki princip za interpretacija na pojavite od minatoto” ili, da ja upotrebime formulacijata na prof. Qubomir Fr~kovski vo „konstituiraweto na to~ka na vistina ili reper za avtenti~na orientacija” so pomo{ na koj }e se dvi`ime niz makedonskoto minato, sega{nost i idnina. Makedonskata istoriska svest, makedonskata istoriografija i vo krajna linija i makedonskata nacija i dr`ava, mo`e i mora da ostanat i opstanat, edinstveno vrz VISTINATA kako univerzalen reper i MAKEDONSKATA NACIONALNA POSEBNOST kako avtenti~en makedonski reper. Gubeweto na dvata, ili eden od dvata reperi, bi zna~elo celosna dezorientacija, postepen no siguren pat kon – SEBEPONI[TUVAWETO! I ne postoi nitu edna vojska i policija, pari i ekonomija {to mo`at da n# spasat, ako ja izgubime – jasnata makedonska nacionalna svest! A, opasnosta e sosem – realna! Oti, nepismeni, polupismeni i nekompetentni knigi go preplavija na{iot duhoven prostor. Praznozborni drdorewa, ispolneti so lagi i poluvistini, bez usul i isav, za sebe tvrdat deka izrazuvaat dlaboki soznanija za minatoto. Istoriografijata e pretvorena vo „kontewer za |ubre” vo koj sekoj mo`e da gi smesti svoite
46

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

psihoti~ni frustracii od sopstvenata bezvrednost, prizemnost, malogra|an{tina, suetnost, odmazdo-qubivost... „Eksperti” bez mozok, bez karakter, bez osnovno istorisko obrazovanie, pa duri i bez minimum intelektualen i stilisti~ki kvalitet, kataden, neumorno, zapewaveno ni ka`uvaat za postoeweto na „beli petna” i „crni dupki” vo makedonskata istorija. N# ubeduvaat deka postoi nasu{na potreba od „prepro~ituvawe na istorijata” i nejzina „radikalna revizija”. Razbesneto ni obznanuvaat i objasnuvaat deka zastoenata i izlitenata „oficijalna Istorija”, treba da se razvlasti i protera, da se urne, stol~i i zatre, i potem, da se napi{e i suredi – „nova vistinska Istorija!” Ovoj varvarski atak vrz Istorijata, se naprega so prodol`eno fabrikuvawe na novi i novi „ikoni i ikonostasi” da vnese haos vo aksiolo{kiot sistem na makedonskata nacionalna svest i da sozdade klima na nedoverba i otu|uvawe od – sopstvenoto minato! Ta duri, da se porekne sega{nosta i potkopa idninata kako – svoi na svoeto! Vo toj antimakedonski poriv i pohod, nekoi ne se stesnuvaat od plitko i prizemno naemni{tvo, od providno i evtino zajmuvawe na tu|i i vetvi celi i interesi, od sopstveno nacionalno otkornuvawe i raznebituvawe. I so toj najmizeren metod – sopstvena „naciodegeneracija” /Atanas Vangelov/ – se pravi obid da se doka`e deka Makedonija i Makedoncite se ve{ta~ka i privremena tvorba! Zatoa, supstancijalnoto pra{awe za nas e: Kade se avtenti~nite makedonski reperi?
47

D-r Aleksandar Litovski

Iako ne e edinstven, eden od fundamentalnite reperi, bezdrugo, e – 12 septemvri 1924 godina. Zo{to, na toj datum vo nekoga{nata Gorna Xumaja /denes Blagoevgrad/, zapo~nal da se realizira najgolemiot antimakedonski zagovor. I najgolemiot zlostor. Bidej}i, pogolema mizerija i maloumnost od katadnevnoto histeri~no bratoubistveno kolewe i ne mo`e da se zamisli. Kako {to ne mo`e da se napravi pogolemo predavstvo od otkazot na sopstvenoto ime, nacionalno bitie i minato. Toa e onoj bestijalen moment od makedonskata istorija, vo koj razulavenite mihajlovisti~ki bandi go zapo~nale svojot „tanc na smrta”, vo koj bile zbri{ani niza na vidni dejci na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe: Jovkov, Haxidimov, ^aulev, Bujnov, Penkov, Mednikarov, Kantarxiev... Se smeta daka samo vo prviot bran na vrhovisti~koto bessramno diveewe, do 1926 godina, bile grozomorno ubieni okolu 300 politi~ki aktivni Makedonci. [to so 12 septemvri denes? Prvo, mora da prestaneme da slepeeme za ona {to se slu~uva so Makedoncite vo sosedstvoto. Bidej}i e jasno deka ona {to se slu~ilo pred osumdeset godini vo Gorna Xumaja imalo op{tomakedonski tragi~ni posledici, treba da se odlepime od onaa prizemna perspektiva, od koja borbata na tamo{nite Makedonci za ~ovekovi i nacionalni prava ja gledame kako ne{to tu|o. Da prifatime deka nivnata borba e i na{a borba, nivniot uspeh e i na{ uspeh.

48

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

I vtoro, bidej}i so 12 septemvri definitivno bilo napraveno „simnuvawe na maskite” vo procesot na borbata na makedonskiot narod za svojata nacionalna posebnost, toga{ mora da gi sfatime pogubnite posledici od sebeodroduvaweto i zajmuvaweto za tu|i kauzi, da se zaumime vrz makedonskite nacionalni potrebi i da prestaneme da gi ignorirame. Tokmu zatoa, Gornoxumajskiot pomor kako luzna {to ne se zaborava, treba da ni poslu`i kako edno od sidrata za izgraduvawe na „reper za avtenti~na orientacija” vo makedonskata nacionalna istorija i vo na{iot iden nacionalen i dr`aven razvoj. „Bitolski vesnik”, Bitola, 19 januari 2005 godina

49

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

90 godini od ubistvoto na Jane Sandanski DOSLEDEN MAKEDONIZAM „^ovekot stanuva ~ovek duri koga }e bide spremen da umre za svoite principi.” Pruska pogovorka Mo`ebi e utopisko i naivno da se veruva vo slobodata, pravdata i ubavinata, da se veruva vo nekakva doslednost vo zboruvaweto i dejstvuvaweto, vo ispraveniot ~ove~ki ôd, vo beskrajnata vrednost na qubovta i rodoqubieto; mo`ebi e taka, no bez takvata verba ednostavno s# stanuva – bessmisleno! Zatoa, vo `ivotot i ne e najva`no samo da se napravi ne{to, tuku mnogu pova`no, duri i edinstveno vredno e kako, na koj na~in, toa ne{to se pravi. Ako toa e taka, toga{ vo makedonskoto revolucionerno delo, Jane Sandanski e li~nost koja sosema opravdano go zazema najvisokiot piedestal. @iveej}i vo vreme, vo koe tu|ite propagandi niz Makedonija vr{ele odroduvawe i odmakedon~uvawe, vo vreme vo koe makedonskoto revolucionerno delo bilo pretvoreno vo zarobenik na li~ni sueti i prizemni profiti, vo zalo`nik na nacionalnoto i ~ove~koto licemerstvo, toj, Jane Sandanski, „Pirinskiot car”, so svojata DOSLEDNOST vo za~uvuvaweto na ~istotata na makedonskata borba, se izvi{il vo edna od najzna~ajnite i najgolemite li~nosti vo na{ata istorija.
51

D-r Aleksandar Litovski

Celosno svesen za oddelnite interesi na Ma-kedonija od onie na sosednite dr`avi, Jane Sandanski so beskrajna qubov $ se predade na borbata za sloboda na Makedonija. Zatoa i bezrezervno ja prifatil Mladoturskata revolucija i veruval deka so nea se otstranuva opasnosta od delbite i kroe`ite na Makedonija. Vo juli 1908 godina izjavil deka po Mladoturskata revolucija, i Srbija i Bugarija „}e ostanat tamu kade {to se, a nie tuka }e ja gradime na{ata tatkovina...” Neprestano svesen za opasnosta od „bugar{tinata” {to go razjaduvala makedonskiot duhoven i teritorijalen prostor, rastrevo`en od pomislata deka e mo`no raznite vrhovisti~ki izrodi da nadvladeat i da go kontroliraat makedonskoto revolucionerno delo, Jane iscelo se posvetil na borbata protiv niv. I, za razlika od mnogumina negovi soborci, DOSLEDNO, bez najmala mo`nost za kompromis so odrodnicite vo slu`ba na nekoj od sosedite, do krajot na svojot `ivot, opstojuval na takvata opredelba. Duri i vo voenite uslovi, si ja za~uval samostojnosta i ja spasil ~esta na makedonskoto osloboditelno delo. Imeno, so odred od 500 dobrovolci od Serskiot revolucioneren okrug na Makedonskata revolucionerna organizacija, u~estvuval vo Prvata balkanska vojna i stignal do Solun. Tuka, ne samo {to odbil da se stavi pod komanda na bugarskite generali, tuku vo krugot na bugarskite oficeri nazdravil za samostojna Makedonija, {to, pak, za malku }e go platel so svojot `ivot. Pirinskiot kraj go pretvoril vo brana protiv golemobugarskiot vrhovizam. I toa ne samo vo organizaciono-politi~ki, tuku i vo nacionalno-propaganden
52

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

pogled. Eden negov sovremenik, skoro po negovata smrt, zabele`al deka Sandanski e ~ovekot „koj nanese najgolemo zlo {to bi mo`el da go stori ~ovek vo Bugarija” bidej}i „gi spre~uva{e” Makedoncite „da se smetaat sebe si za Bugari, kultiviraj}i ja makedonskata nacionalna svest.” Doslednosta i bestra{nosta vo borbata so vrhovizmite, mu donelo mnogubrojni neprijateli vo liceto na site onie potkupeni i prodadeni „makedonski revolucioneri”. Vrhoviziraniot del na VMRO, oficijalno go osudil na smrt. Pove}ekratno imalo obidi za atentat vrz nego, vo koj bil ranuvan. Najodzadi, i negovoto ubistvo e delo na vrhovisti~kite teroristi. Toj i bukvalno, zaginal zaradi svoite principi! ** * ^ovekot e smrttno su{testvo! Otka`uvaweto od sebesi i od sopstvenite principi, ne ja odlo`uva smrtta! Samo go ot~ove~uva ~oveka i pretvora vo licemer so pol`avski mentalitet. Sekako, licemerniot pol`avski `ivot e lesen i lagoden, pa mnogumina go prifa}aat. Doslednosta od svoja strana, znae da bide makotrpna i da go pretvori `ivotot vo bolka i taga. Zatoa e sosema, sosema retka. No, ne zaboravajte, SAMO RETKITE NE[TA SE VREDNI! Samo tie i ja zaslu`uvale i ja zaslu`uvaat najgolemata qubov i po~it. „Pirinskiot car” so svojata voodu{evuva~ka i RETKA DOSLEDNOST vo borbata protiv bilo kakvi posegawa po makedonskoto revolucionerno delo, definitivno i nedvojbeno ja zaslu`il takvata qubov i po~it od makedonskiot narod. I zaradi toa, od toj narod, po smrtta, bil pretvoren vo simbol na RAZLIKATA
53

D-r Aleksandar Litovski

me|u makedonizmot i antimakedonizmot vo revolucionernoto delo! Vo simbol na RAZLIKATA me|u nacionalnata i ~ove~kata principielnost, od edna strana, i nacionalnoto profiterstvo i ~ove~koto licemerie, od drugata strana. Taa RAZLIKA ponatamu se imenuvala kako SANDANIZAM! So toa, u{te edna{, na uverliv na~in, se poka`alo i doka`alo deka idejata ne mo`ete nikoga{ da ja ubiete! Smrtta samo ja naglasuva idejata. Ja pravi besmrtna! Ja naglasuva, i goleminata na li~nosta koja e nositel i najgolem eksponent na taa ideja. Denes, i toa kako ni e potrebno potsetuvawe i ~estvuvawe na Sandanski. Oti, misleweto deka „bez sekogo se mo`e” e to~no, ama samo delumno. Se mo`e, ama ne e isto! Za nekoi raboti ednostavno ne postoi zamena. Zatoa, nie Makedoncite, duri Jane Sandanski i da ne postoe{e – treba{e da go izmislime! Ili ako sakate – treba da go voskresneme! Za da mo`eme sekoga{ da ja sogledame RAZLIKATA. Denes, mo`ebi pove}e od bilo koga, ni e potrebno ona {to Jane Sandanski go simbolizira – beskompromisniot makedonizam, ~istata i bezrezervna qubov kon tatkovinata, principielnosta i doslednosta! Zatoa, ve~na neka e slavata na „Pirinskiot car”! „Bitolski vesnik”, Bitola, 20 april 2005 godina

54

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

55 godini od zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija POSLEDICITE OD GRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA Da se pi{uva i zboruva za minatoto na Makedonija, na nekoj na~in zna~i da se vojuva! Oti, vo pi{uvaweto na na{ata makedonska istorija, mnogumina gledale i gledaat zakana za nivnite golemodr`avni interesi. Taa, makedonskata istorija, bila i e simbol na posebnata makedonska nacionalna individualnost. Bila i e dokaz za veli~estveniot borben duh na Makedoncite i dokaz za na{iot tvore~ki dr`avotvoren i kulturen potencijal. Zatoa, nas Makedoncite, ne samo {to n# odrekuvale i ni go odzemale pravoto da postoime, tuku i nastojuvale i nastojuvaat da prisvojat s# {to e na{e! I najna{ite, najmakedonskite ne{ta, ~esto se prisvojuvaat i se prezentiraat kako tu|i. Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra|anskata vojna vo Grcija, ne zna~i samo upatuvawe pogled kon minatoto, tuku, neizbe`no pretstavuva i obid da se pi{uva i zboruva za temelnite vrednosti na ~ovekovoto postoewe. Toa e obid da se zboruva za pravdata i nepravdata, za tragizmot i heroizmot. Vsu{nost, da se pi{uva i zboruva za Gra|anskata vojna, za posledicite od nea, za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija
55

D-r Aleksandar Litovski

vo toa vreme, zna~i da se pi{uva i zboruva za sega{nosta i idninata! Istoriskata faktografija bele`i, pred s#, brojki i fakti. Taa, sosema malku gi bele`i zloto i nepravdata, rekite krv i solzi, stradawata na iljadnici i iljadnici obi~ni lu|e. Sosema malku gi potencira i hrabrosta, gordosta, verbata, streme`ite, rodoqubieto, ~ovekoqubieto, dobrinata... Kaj Makedoncite vo Egejskiot del, seto toa, go imalo vo izobilie. Toj del od makedonskiot narod, vo eden zbien vremenski period, ja do`iveal, iz`iveal i pre`iveal seta makedonska istorija od pamtivek. Zatoa, ako bi se pi{uvalo edna, ne makedonska istorija, tuku edna pove}etomna fundamentalna makedonska „Kniga na knigite”, sudbinata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo sredinata na XX vek, bezdrugo, bi bila neodminliva i centralna tema. Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra|anskata vojna vo Grcija, toa delumno zna~i da se pi{uva i zboruva za samata vojna. I duri, i za ona {to se slu~uvalo pred nejziniot oficijalen po~etok. Zatoa {to, so krajot na Vtorata svetska vojna zapo~nale, ili poto~no re~eno prodol`ile i palewata, i ubivawata, i ma~ewata, i siluvawata, i iskorenuvawata, i proteruvawata... @ivotinskoto diveewe i iz`ivuvawe vrz Makedoncite, sproveduvano otkako gr~kata dr`ava zavladeala so Egejskiot del na Makedonija, samo dobilo svoj kontinuitet. A, Gr|anskata vojna samo do maksimum ja pottiknala takvata grozomorna tendencija. Konstacijata

56

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

deka i ako ima pekol, toa e Egejskiot del na Makedonija vo toa vreme, ne e daleku od vistinata! Makedoncite vo seta taa situacija i nemale nekoj golem izbor. Ednostavno, morale da se borat. Ako ne za da pre`iveat, toga{ dostojno da umrat. I, se borele. So nat~ove~ka hrabrost i po`rtvuvanost. Masovnoto u~estvoto na Makedoncite vo borbata e nedvojbeno. Toa {to kako posledica proizleglo na krajot na vojnata, da bidat na stranata na porazeniot, ne menuva ni{to vo ispravnosta na izborot za borba. Oti, u{te edna{ da naglasime, krenatite race za predavawe samo ja prodol`uvaat agonijata, no ne ja poni{tuvaat umira~kata. Zna~i, Makedoncite kako porazena strana morale da gi snosat i site negativni i gor~livi reperkusii. Reperkusii koi imale karakter na genocid. Imeno, najgolemiot del od Gra|anskata vojna se vodel na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija i toa onamu kade Makedoncite pretstavuvale mnozinstvo od naselenieto. Ottamu, brojkata od 46 makedonski sela koi vo vreme na Gra|anskata vojna bile celosno uni{teni i sotreni od geografskata karta, voop{to ne za~uduva. Sepak, spomenot za niv s# u{te e `iv vo kolektivnata makedonska svest, a za nekoi od niv se napi{ani oddelni monografski publikacii. Toa doka`uva deka i ako mo`ete do temel, bez ostatok da gi sotrete ku}ite, ne mo`ete da ja uni{tite ~ovekovata memorija! Ponatamu, istoriskata faktografija bele`i deka Gra|anskata vojna vo Grcija gi odnela `ivotite na pove}e od 150.000 lica. Vo koncentracioni logori bile isprateni okolu 40.000 lica, a 20.000 lica bile osudeni
57

D-r Aleksandar Litovski

za antidr`avna dejnost. Okolu 5.000 lica bile osudeni na smrtna kazna i egzekutirani. Okolu 90.000 lica ja napu{tile zemjata i nikoga{ ne se vratile nazad. Najgolem del od niv, okolu 56.000 lica, kako politi~ki emigranti bile prifateni vo Romanija, ^ehoslova~ka, Polska, Ungarija, Bugarija i Sovetskiot Sojuz. Makedoncite gi do`iveale najtragi~nite posledici. @ivotot go zagubile okolu 20.000 lica od makedonska nacionalnost. Pove}e od 60.000 Makedonci bile otkornati od rodnata zemja, progoneti i raseleni na site svetski merdijani. Imaj}i go predvid procentot na Makedoncite vo vkupniot broj na naselenie vo Grcija, ovie brojki poka`uvaat deka tie pretrpele najseriozni zagubi vo Gra|anskata vojna. Bila dovedena vo pra{awe egzistencijata na makedonskiot narod vo Egejskiot del. Ve}e glavno pra{awe ne pretstavuvalo kakvi i kolkavi prava }e u`ivaat Makedoncite, tuku dali voop{to fizi~ki }e uspeat da ostanat i opstanat. So prinudnoto napu{tawe na Grcija od strana na borcite na Demokratskata armija i nivnoto naseluvawe vo isto~noevropskite zemji, Gra|anskata vojna sozdala kategorija na „politi~ki begalci” bez nikakvi prava vo Grcija. Gr~koto zakonodavstvo doneseno vo periodot na Gra|anskata vojna, koe do maksimum bilo diskriminatorsko kon ovie lu|e, ostanalo da va`i s# do 1974 godina. Osobeno diskriminatorsko bilo kon Makedoncite politi~ki-begalci. Za niv, vo golem del takvoto zakonodavstvo va`i i den denes. Preku zakonodavstvoto, bile odzemeni dr`avjanstvata i gra|anskite prava na site u~esnici vo Demo58

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

kratskata armija na Grcija i na onie koi ja pomagale istata. Na niv im bil konfiskuvan podvi`niot i nepodvi`niot imot. So site zakonski re{enija na gr~kite vladi za vreme i po Gra|anskata vojna, se kr{ele niza me|unarodni konvencii za politi~kite begalci. Taka, na primer, me|unarodnata konvencija „Za pravnata polo`ba i za{titata na politi~kite begalci” od 28 juli 1951 godina, prifatena i potvrdena od Grcija, nikoga{ vo praktikata ne bila po~ituvana, so opravduvawa deka onie {to za vreme na Gra|anskata vojna ja napu{tile Grcija toa go storile dobrovolno. Sekako, iako toa pretstavuva celosna nevistina, vakvata politika uspeala da se odr`i dolgi godini. Vo zakondavnopraven pogled, Makedoncite bile celosno diskriminirani. Preku zakonodavno-pravni merki, bile opusto{eni pove}e od 30.000 doma}instva. Najgolem del od niv bile vo pograni~nite teritorii naseleni so Makedonci, bidej}i tamu se vr{elo raseluvawe i naseluvawe na naselenie. Vo toj pogled, zakonot br. 2536 od 23 avgust 1953 godina bil najreakcioneren vo odnos na Makedoncite. So nego vo dlabo~ina od 60 km. od grani~nata linija trebalo da se iselat Makedoncite kako „nelojalni” elementi, a na nivno mesto da se naseli naselenie so „~ista” gr~ka krv, so ~ista gr~ka nacionalna svest. I site ostanati zakonodavno-pravni merki bile naso~eni, pred s#, kon onevozmo`uvaweto na vra}aweto na Makedoncite na rodnite ogni{ta. I, glavno, gi dale o~ekuvanite efekti. Duri, vo re{avaweto na problemot na politi~kite begalci, najprvo so odlukata na gr~kata vlada od 1982 godina, a potoa i so zakonot broj
59

D-r Aleksandar Litovski

1540 od 1985 godina, bilo diskriminatorski dozvoleno vo Grcija slobodno da mo`e da se vratat samo „Grcite po rod”. Toleriraweto na vakvata gr~ka politika se dol`i, pome|u ostanatoto, i na poddr{kata na zapadnite zemji na gr~kite vladi od vremeto na Gra|anskata vojna. Vrz osnova na kontinuitetot na takvata politika, kr{eweto na ~ove~kite, gra|anskite i nacionalnite prava na Makedoncite garantirani so me|unarodnite konvencii e ignorirano od strana na site relevantni me|unarodni institucii za za{tita na takvite prava. Porazot vo vojnata, za del od makedonskite borci ne samo {to zna~el egzil koj pretstavuval definitivno otkornuvawe od sopstvenite rodni ogni{ta, tuku istovremeno, zna~el i dobivawe na status na somnitelen element vo sopstvenite redovi kako „predavnik na Revolucijata”. Sosema nezaslu`eno i inkonstruirano bile sudeni, zatvorani i podlo`eni na surova fizi~ka i psihi~ka tortura od svoite doskore{ni soborci. Bez pravo na odbrana. I bez pravo na vistina. Bile `igosani kako predavnici, vo momentite koga bile naj~isti i najnevini. Koga so masoven i besprimeren heroizam se borele i ginele. Koga ne samo sebesi, tuku i svoite najbliski gi podredile na pobedata. Da bide{ proglasen za „predavnik”, toga{ koga bukvalno s# si $ dal na borbata, pretstavuva kompleten u`as, no toa e tipi~no makedonska sudbina. Od druga strana, najgolemiot del od politi~kite begalci, vo zemjite kade bile prifateni bile celosno inkorporirani vo site sferi na op{testveniot i po60

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

liti~kiot `ivot. Tuka Makedoncite, kontinuirano imale svoi politi~ki i kulturni institucii. Pritoa, ne samo {to bila so~uvana makedonskata nacionalna svest, tuku bile zabele`ani niza manifestacii za nejzinata afirmacija. Mnogubrojni se izdanijata na knigi, vesnici, spisanija i druga literatura na makedonski jazik koi bile pe~ateni vo isto~noevropskite zemji. Nizata kulturno-umetni~ki i sportski zdru`enija so svojata aktivnost vrz makedonska nacionalna osnova vo golema merka pridonele za popularizacija na makedonskata individualnost vo ovie zemji. Neizbe`no, no najtragi~no i najmorni~avo pra{awe, pretstavuva sudbinata na makedonskite de~iwa vo Gr|anskata vojna i po nea. Vo „imeto na kralot i Gospod”, gr~kite monarhofa{isti ubivale duri i deca, samo zaradi toa {to roditelite i rodninite im bile vo Demokratskata armija na Grcija ili sosema fa{izoidno – zatoa {to se Makedon~iwa! Neretko, vladinite vojski gi upotrebuvale decata kako „za{titen `iv yid” pri napadite na poziciite na Demokratskata armija. Ponatamu, najprvo preku sobiraweto na decata vo dr`avnite detski logori, eufemisti~ki nare~eni „u~ili{ta na kralicata Frederika”, a potoa i preku akcijata na Privremenata demokratska vlada na Grcija od mart 1948 godina za organizirano prefrlawe na pove}e od 28.000 deca, od koi okolu 19.000 makedon~iwa, vo isto~noevropskite zemji, se slu~ilo obezdetuvawe na teritorijata na Egejskiot del. Obezdetuvawe koe zna~elo dopolnitelno odmakedon~uvawe. I bez razlika na premislata na detskiot egzil, od humanitarni pri~ini ili
61

D-r Aleksandar Litovski

kako antimakedonski zagovor, toj, po pravilo, pretstavuva ~ista nacionalna katastrofa. Decata bile prifateni vo toga{na Federativna Narodna Republika Jugoslavija – 11.000, vo Romanija – 5.000, vo ^ehoslova~ka – 3.000, vo Polska, Ungarija i Bugarija po 2.500 i vo Demokratska Republika Germanija700 deca. Najgolemiot broj na deca bile smesteni vo detski domovi, od koi nekoi funkcionirale do 1956 godina. Trajno vre`ani vo detskata memorija }e ostanat imiwata na detskite domovi „Bela Crkva”, „Balaton”, „Zgrozelec”, „Tulge{„, „Sinaja”, „Oradea”, „Nove Hardu”, „Ro`nava” i mnogu drugi. Trajna }e ostane i blagodarnosta na makedonskiot narod kon zemjite koi ovozmo`ija formirawe i funkcionirawe na detskite domovi. I kon site onie dobri lu|e koi toplo gi primija i so golema qubov se gri`ea za da ja olesnat detskata nesre}a. I pokraj relativno dobrite uslovi za `ivot, vnimanie i gri`a koi decata gi dobile vo isto~noevropskite zemji, sepak, decata se najtragi~niot izvod od vojnata i politi~kite igri. Te{ko deka mo`e da se zamisli popotresna, poelegi~na slika od slikite na goloraki i bosonogi de~iwa, ottrgnati od svoite naj-bliski, kako so denovi i no}i, do isto{tenost pe{a~at i se proviraat niz planinskite vrvici – na pat vo nepoznatoto. No, tuka, vo toj makedonski tragi~en moment, u{te edna{ se poka`ala goleminata na makedonskiot duh. Se poka`ala makedonskata sposobnost ne samo da se opstane, tuku i od najte{kite katastrofi, fenikiski da
62

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

izniknat visoki tvore~ki dostignuvawa. Nabrzo, od tie bespomo{ni de~iwa, blagodarej}i samo na nivnata sopstvena sposobnost i tvore~ki genij, izniknaa nacionalni veli~ini vo site oblasti na `ivotot. Tie vrvni dejci vo svoite profesii, preku svojot grandiozen dostrel, neizmerno ja obdarile i oblagorodile makedonskata kultura, nauka i op{testven `ivot. I zatoa, mo`eme so pravo da konstatirame deka decata, iskornati od tatkovite ogni{ta, go simboliziraat najvozvi{eniot izraz vo postoeweto na makedonskiot narod. Krajot na Gra|anskata vojna vo Grcija ne gi soprel nitu stradawata na Makedoncite koi ostanale vo Egejskiot del. Fizi~kiot i duhovniot teror vrz Makedoncite ostanal, i stanal voobi~aena pojava vo Grcija. Kontinuirano se zgolemuvala brojkata na celosno uni{teni ili opusto{eni sela. Sekojdnevni ubistva, ma~ewa i obes~estvuvawa, masovno krivi~no gonewe i zatvorawe na nevini lu|e, vooru`eni zastra{uvawa na celi sela prosledeni so opo`aruvawe na ku}ite i masovni grabe`i na imotot, ekonomska obespravenost i zabrana za dobivawe na dr`avni slu`bi, zabrana da se zboruva na maj~iniot makedonski jazik, grcizirawe na Makedon~iwata od najmala vozrast, se samo del od zastra{uva~kata atmosfera vo koja bile prinudeni da `iveat Makedoncite. Stravot bil pretvoren vo na~in na razmisluvawe i `iveewe. Nedoverbata kon tamo{nite Makedonci, preku belegot „antidr`avni elementi”, ostanala aktuelena do dene{ni denovi. Ne bila otstraneta nitu preku prinudno dadenite izjavi za lojalnost kon gr~kata dr`ava. Vkupniot sistem na negirawe, progon,
63

D-r Aleksandar Litovski

asimilacija i genocid na Makedoncite, i toa javno i bezo~no primenuvan, e edinstvenata konstanta koja ja poseduva Grcija vo poslednite 60-tina godini. Makedoncite bile i ostanale gra|ani od vtor red vo gr~koto op{testvo i kako takvi bile i se celosno marginalizirani vo op{estveniot `ivot. Ottamu, ne samo {to ne za~uduva, tuku golemata ekonomska emigracija od Egejskiot del na Makedonija kon Avstralija, Amerika i Kanada stanuva prirodna i razbirliva. Neophodno e da naglasime deka ovoj tekst ne gi opfa}a site ~initeli i aspekti svrzani so Gra|anskata vojna i posledicite od nea. Takvite pretenzii baraat daleku pogolem prostor i drug pristap. Vsu{nost, Gra|anskata vojna vo Grcija i posledicite od nea, potrebno e da pretstavuvaat tema so koja }e se zanimavaat site makedonski nau~ni i politi~ki institucii. Oti, epopejata i tragedijata na Makedoncite od Egejskiot del ne e samo na tamo{nite Makedonci, tuku na site Makedonci. I zatoa {to, sudbinata na bilo koj Makedonec, bilo kade vo svetot, e del od makedonskoto nacionalno pra{awe i e sudbina na sekoj Makedonec. Ne postojat „egejci”, „vardarci” i „pirinci”. Postojat samo Makedonci. Koj misli poinaku, se la`e i sebesi i drugite. Toa {to i so samostojna i suverena makedonska dr`ava, pra{aweto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija e ostaveno samo na samite niv i nivnite potomci, pretstavuva gre{ka koja skapo n# ~inela dosega i skapo }e n# ~ini i ponatamu ako prodol`ime da ja praktikuvame. Vpro~em, vredi u{te edna{ da se naglasi kao primer za takvata konstatacija, deka i sporot so
64

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

imeto na Republika Makedonija e pome|u ostanatoto posledica na implikaciite od makedonskoto nacionalno pra{awe vo vreme na Gra|anskata vojna. Imeno, politi~kite sili vo Grcija, kako posledica od Gra|anskata vojna, nau~ija deka i pokraj pove}edeceniskoto etni~ko ~istewe, prisilna emigracija, teror i asimilacija vrz Makedoncite, makedonskoto nacionalno pra{awe e i }e bide `ivo, neporeklivo i aktuelno s# dodeka postoi Republika Makedonija. Vo aktuelnite ili idni konstelacii, toa zna~i otvorena mo`nost da se postavi pra{awe za obvrskite na Grcija kon pripadnicite na makedonskoto nacionalno malcinstvo i za konfiskuvanite imoti na proteranite Makedonci. Toa se pra{awa i obvrski koi proizleguvat od me|unarodnite standardi. Zatoa, iznuduvaweto na promena na imeto na Republika Makedonija e samo obid da se realizira od poodamna zacrtaniot golemogr~ki nacionalen plan – celosno eliminirawe na Makedoncite i na makedonskoto nacionalno pra{awe od gr~kata dr`ava. Za nas pak, pogubna e tendencijata na na{ite dr`avni i nau~ni strukturi na naso~enost i preokupiranost vo sopstvenata aktivnost kon problemi i pra{awa svrzani samo so teritorijata na Republika Makedonija. Otkinatite delovi ili voop{to gi nema ili premalku gi ima. Za takviot odnos nema prifatlivo objasnuvawe i opravduvawe. Toa e vo direktna sprotivnost so makedonskiot nacionalen interes i pretstavuva pomiruvawe so politikata na vkamenuvawe na versajskite granici. I duri pove}e od toa, so ekstenzija na fizi~kata delba vrz duhovnata sfera. Sprotivno na toa,
65

D-r Aleksandar Litovski

morame neprestano da poseduvame svest deka Makedonija e edna i nedeliva. Deka, na{ strate{ki nacionalen i dr`aven interes ni e da gi nau~ime lekciite od minatoto na sopstveniot narod. Ne za da gi oplakuvame tragediite ili eufori~no vozveli~uvame uspesite, tuku za da izgradime podobro utre. Najodzadi, u{te edna{ da apostrofirame. Kolku nekoj i da ja posakuva kolektivnata amnezija na Makedoncite, nemo`no e da se zaboravat krvta i solzite, podvizite i porazite, bezprimernata hrabrost i grandioznata tragi~nost. Nekoj zapi{al deka minatoto nikoga{ ne umira. Vo slu~ajot so Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija i po nea, toa vo celost se potvrduva. „Glas na Egejcite”, Skopje, avgust 2005 godina „Bitolski vesnik”, Bitola, 27 juli 2005, 10 avgust 2005, 17 avgust 2005, 24 avgust 2005 godina

66

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

90 godini od ra|aweto i {eeset godini od smrtta na Mirka Ginova SMRTONOSNITE ^UVSTVA NA MIRKA GINOVA „Sekoj pat e samo pat... Ispitaj go vnimatelno sekoj pat... A potoa zapra{aj se sebe – i samo sebe! Ima li ovoj pat srce!? Dokolku ima, toj pat e dobar, dokolku nema, zaludno e da go ar~i{ `ivotot na takov pat.” Karlos Kastaneda @ivotot na Irina Ginova – Mirka, u~itelkata od vodenskoto selo Rusilovo, e prekrasen primer za „filozofijata” na Karlos Kastaneda! Taa, nadvor od sekakvo somnevawe odbrala kako svojot `ivoten pat – pat so srce! No, najblago re~eno, patot so srce, vo ovoj nesovr{en i bes~uvstvitelen svet, sekoga{ e pat so rizik – za sopstveniot `ivot! Vo Egejskiot del na Makedonija vo ~etiriesettite godini na minatiot vek, duri so najvisok mo`en rizik! Imeno, Egejskiot del na Makedonija, po povlekuvaweto na germanskite trupi od Balkanot, bil mestoto od koe pravdata, vistinata, dobrinata, qubovta, so~uvstvoto, pristojnosta bile celosno proterani. Voobi~aeni, pa duri i ozakoneti, bile terorot, lagata, lice67

D-r Aleksandar Litovski

merieto, zavidlivosta, korupcijata, ne~ove~nosta... Crni legioni na smrtta, formirani od oficijalna „demokratska” Atina, sostaveni od dov~era{ni pripadnici na ordite od sorabotnicite na germanskiot okupator koi gi izvr{ile masakrite vo Katranica, Klisura, Ber..., povtorno krstosuvaa niz Egejskiot del so cel da gi sotrat onie koi s# u{te ~uvstvuvale i najmal streme` za sloboda i, osobeno, onie koi imale makedonsko nacionalno ~uvstvo. Zatoa, toga{ vo Egejskiot del na Makedonija, site ~uvstva bile opasni po `ivot i – direktno ubivale! No, tamu i toga{, najopasno i najsmrtonosno bilo nekoj da ima makedonsko nacionalno ~uvstvo i toa javno da go manifestira. Mirka Ginova ve}e prekalena vo antiokupatorskata borba, i vo ova lo{o vreme za ~uvstvitelnite, odbrala da go sledi patot {to ima srce! Nabrzo po formiraweto na Narodnoosloboditelniot front na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija stapila vo negovite redovi i so site sili rabotela za izvojuvawe na slobodata i nacionalnite prava za svojot narod. Spored so~uvanite istoriski svedo{tva, bila isklu~itelno skromna i ~esna, so~uvstvitelna i dobra, pravdoqubiva i hrabra. Bila, ednostavno re~eno, mnogu ~uvstvitelna! Seto toa, ja pravelo da bide sakana od soborcite i narodot vo Vodensko. No, seto toa, gi pravelo {ansite da pre`ivee sosema minimalni, pa duri ednakvi na nula. Mo`ebi e grubo da se re~e, ama sepak, Mirka so svoite ~uvstva bila „`iv trup”! Mrtovec {to se dvi`i! Stihovite na Pablo Neruda: „ja imam svojata smrt
68

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

spremna, kako obleka / {to me ~eka, vo boja {to mi se dopa|a...” nejze sosema, sosema $ prilegale. I ne deka taa ne go znaela rizikot. Naprotiv, bila celosno svesna za nego. Na~inot na koj se odnesuvala koga bila zarobena, ma~ena, sudena i ubiena, na najjasen na~in poka`uva deka Mirka bila spremna da go prifati rizikot za sopstveniot `ivot. Imeno, taa stoi~ki gi izdr`ala site ma~ewa! A, oyverenosta na onie ~ove~ki izrodi {to ja izma~uvale bila izrazena do krajni granici. Mirka bila dolgotrajno, {esnaeset dena, sevezden tepana, $ bile otkornati noktite, $ bile stavani vareni jajca pod mi{kite i, potem, stavana sol na otvorenite rani... I, ako namerata na ma~itelite bila da go ubijat dostoinstvoto kaj Mirka, da ja ot~ove~at, da ja napravat da se otka`e od svoite ~uvstva i ideali, odnosno da se otka`e od „patot na srceto”, a potem, takva da ja poka`at pred narodot, toga{ tie celosno ne uspeale. Mirka, zaedno so ostanatite zarobeni soborci, so gor-do krenata glava, defilirala niz ulicite na Voden i selata vo Vodensko. Pred sudot vo Enixe–Vardar izjavila „Jas sum Makedonka i sum gorda za toa. Ne ubiv nikogo, no se boram eden den Grcija da stane slobodna tatkovina za site Grci i Makedonci. I nie, Makedoncite, da bideme slobodni, da go zboruvame svojot maj~in jazik, da imame svoi u~ili{ta, da nema pove}e zatvori i ricinovo maslo... Mo`e }e me strelate, no ne se pla{am...” A, neposredno pred da bide strelana, na 26 juli 1946 godina, rekla: „Umiram za ne{to vo koe veruvam so seta du{a, kako ~esna, a ne kako ne~esna, za poaren `ivot na drugite...”
69

D-r Aleksandar Litovski

Mirka Ginova nedvojbeno i neporeklivo, poka`ala i doka`ala deka roduqubieto, verbata, qubovta, ~esta, dostoinstvoto iako ne se materijalni, sepak se edinstveno vistinski i trajni i, ottamu, edistveno vredni na niv da se potro{i ona {to mo`e da se nare~e ~ove~ki `ivot. I, u{te edna{, poka`ala, deka iskrenata qubov kon tatkovinata /a i qubovta voop{to/ e najvistinska, najubava, najsilna najverodostojna, i mo`ebi, edinstveno realna, koga za nea se pla}a so samo`rtva! Zaboravaweto e hrana na zloto! [to mo`e, vo ova, na{e, dene{no vreme, vo koe retko koj ima sopstven identitet, retko koj obrnuva vnimanie na sopstvenite ~uvstva, u{te poretko nekoj se zapra{uva za sopstvenoto ~ove~ko dostoinstvo i, vo koe, najretko se razmisluva za sopstvenata sloboda, {to mo`e, vo edno takvo vreme, da se ka`e za nekoj koj imal svoj „pat so srce”, svoj identitet i ~uvstva, za nekoj koj imal svoe nacionalno i ~ove~ko dostoinstvo i `elba za sloboda za sebe i svojot narod? [to da se ka`e vo ova na{e vreme koga, se ~ini deka, nastapil samrak na makedonizmot i, koga na piedestalot se izdigaat ili tu|i heroi ili na{i la`ni patrioti, za nekoj, na kogo, kako {to velele starite Latini, mu bilo „prijatno i ~esno da umre za tatkovinata”? /Dulce et dacorum est pro patria mori/ [to da se ka`e za po~itta kon makedonskite heroi od minatoto, vo ova na{e vreme, koe pati od programirana i isforsirana kolektivna amnezija za sopstvenoto minato i op{to~ove~kite doblesti?

70

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Mo`e da se mol~i! No, mo`e i da se pra{a, ka`e i uka`e! Na primer, mo`e da se postavi pra{aweto: Mo`eme li da zaboravime? I, potoa, mo`e da se uka`e: Dodeka sme Lu|e – ne! Oti, s# dodeka imame razum i srce – ne mo`eme da zaboravime! Ednostavno i neotpoviklivo – ^ovekot e su{testvo {to pomni! Ili, so drugi zborovi, nezaboravot e su{tinata na ~ovekot, zaradi koja se razlikuva od `ivotnite. Natamu, mo`e da se pra{a: Zo{to da zaboravime? Dali zaradi sitnite dnevnopoliti~ki i ideolo{ki interesi? Dali zaradi porakite od minatoto po koi najvisokite i najtrajnite vrednosti se nematerijalni, duhovni, a so toa ne se vo soglasnost so maloumnata i obessrcena trka po pari i imoti? Ili, samo malku poinaku: Dali tie poraki od minatoto se di-rektno sprotivni na vladea~kata filozofija na ekstremen egoizam po koj ~ovekot e samo „kompjuter” za presmetuvawe na li~niot interes? I mo`e da se uka`e deka, sepak, sekoga{ ostanuva i opomenuva pra{aweto na Sokrat: „[to vredi da go dobie{ celiot svet, ako ja zagubi{ sopstvenata du{a?” I na krajot, mo`e da se postavi pra{aweto: Kade so zaboravawe? Vo svetla i bogata idnina, ama so amputirani ~ove~ki vrednosti i ~uvstva? Toa, ednostavno, e nemo`no! Zaboravaweto e hrana na zloto! Samo so zaboravawe, qubovta, dobrinata i ubavinata mo`at da propadnat. Ili, poinaku, samo so zaboravawe mo`e da ni se povtoruvaat neubavite, zlobnite i yverskite ne{ta od minatoto. So zaboravawe idninata sekoga{ e temna, nesre}na i tegobna.
71

D-r Aleksandar Litovski

I bidej}i se bli`i denot koga treba da se odbele`i {eesetgodi{ninata od gibelta na Mirka Ginova, odnapred i pravovremeno da potsetime! Da se zaboravi da $ se oddade dostojna po~it i blagodarnost na Mirka Ginova, koja neizmerno go qube{e svojot makedonski narod i svojata tatkovina – Makedonija, zna~i deka go preminavme dolniot prag na ~ove~koto i nacionalno dostoinstvo i slegovme vo sferata na sopstvena duhovna i nacionalna degradacija. Oti, najverojatno, na ovoj svet ne postoi ni{to pobedno od nemaweto blagodarnost i po~it za podarenata qubov i ni{to podolno i pognasno od nevozvratenata qubov! I, zatoa, i vo ova na{e mizerno vreme na programirano zaboravawe, nikako ne smeeme da dozvolime, molkot i ti{inata da gi pokrijat vistinskite heroi i vistinskite vrednosti. Morame da se setime na niv, da gi odbele`ime i im oddademe po~it, za da izgradime i `iveeme vo pohuman i podobar svet. Za taa humanisti~ka gradba, pome|u ostanatite, sekako, neophodna ni e Irina Ginova – Mirka. Neophodna, za da nau~ime, so na{eto sopstveno srce da go odbereme patot po koj }e odime i taka, vo koordinatite na Karlos Kastaneda, da ne go poar~ime `ivotot zaludno! „Bitolski vesnik”, Bitola, 17 maj 2006 godina

72

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

60 godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija DESET KRVAVI GODINI „I samo so rizikuvawe na `ivotot mo`e da se postigne slobodata; samo taka se proveruva i doka`uva deka su{tinata na samosvesta ne e ~isto postoewe... Edinkata koja ne go rizikuva svojot `ivot, nesomneno, mo`e da stekne priznanie kako li~nost, no taa ne ja postignala vistinata na ova priznavawe kako nezavisna samosvest.” G. V. F. Hegel, Fenomenologija na duhot Desette krvavi godini na Egejskiot del na Makedonija voop{to ne se metafora! Tie bile realnost, a kako fakt od minatoto i denes se realnost! Zaradi desette krvavi godini, denes, {eeset godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija, otkrivaweto na toa na{e minato, se izrazuva kako otkrivawe na makedonskata tragedija. Oti, koga ne{to iskreno, vistinski, bezrezervno se saka i vo desetgodi{nata borba, za toa da se dobie, se vlo`uva s# {to se poseduva, duri i `ivotot, a na krajot, i pokraj seto toa, ne se dobie ni{to, toga{ toa mo`e da se imenuva, samo, kako tragedija. Razo~aruva~ki, navistina, razo~aruva~ki. I, `alno, navistina, `alno. No, i tragedijata e del od `ivot! I nedvojbeno, podobra e od nemaweto – ~ove~ki `ivot!
73

D-r Aleksandar Litovski

Zatoa, istovremeno, denes, otkrivaweto na toa na{e minato, se izrazuva i kako otkrivawe na besprimerniot makedonskiot heroizam. Kako otkrivawe na u{te eden del od makedonskata dolgotrajna, dosledna i nepokolebliva borba za ~ove~ko i nacionalno dostoinstvo! Olovno vreme: 1940-1944 godina Bezdnata se otvori. Na Egejskiot del ne mu be{e „sudeno” da pre~ekuva ubavini. Pu{ki i tenkovi, toa bilo ona {to Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija videle od fa{isti~kiot „nov svetski red”. Vo oktomvri 1940 godina Italija $ objavi vojna na Grcija, a nabrzo vo nea se zame{a so svojata armija i Tretiot rajh. Toa be{e po~etok na edno zlo {to }e ja zavitka Makedonija vo crno. Makedoncite – nemalo kade da otstapat. Mo`ele samo da ja ~ekaat neizvesnosta i, sosema verojatno, smrtta. No, smrtta, mo`e da se do~eka na kolenici ili ispraveno. Toj izbor sekoga{ postoi. Vojnata „zavr{i” brzo, so bezuslovna kapitulacija na Grcija. Sledel, nov tlocrt. Novo ~ere~ewe. Novo temnilo. Mo`ebi, samo u{te malku potemno od predvoenoto. @ivotot se odvival na rabot na smrtta. @ivotot stanuval – prodol`ena agonija. Vsu{nost, imalo `ivot – bez `ivot. I toga{, kako i vo minatoto, golemobugarskata propaganda, nastojuvaj}i da ja iskoristi makedonskata nesre}a, silno dejstvuvala da gi kupi ili potkupi makedonskite „du{i” za bugarskata kauza i da gi prestori Makedoncite vo „blagonade`ni Bugari”. A, izborot me|u, od edna strana, vooru`enite edinici na golemobu74

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

garskata propaganda i, od druga strana, lojalnosta kon okupatorskite /gr~ki/ vlasti, i ne bil nekoj izbor za Makedoncite. Zatoa, i minimalnata {ansa za ostvaruvawe na svoja nacionalna sloboda {to ja otvorala borbata vodena od gr~koto osloboditelno dvi`ewe, bila dovolna Makedoncite masovno da se vklu~at vo nea. I bespo{tedno da se borat za osloboduvawe! I, dodeka povlekuvaweto na germanskite vojski za site vo Evropa zna~e{e sloboda, za Grcija i Egejskiot del na Makedonija zna~e{e – prodol`uvawe na borbata. Angliskata voena intervencija vo Grcija, sosema nedvojbeno poka`a deka se besmisleni nade`ite za sloboda, demokratija i gradewe na svetot vrz ramnopravni na~ela. Vinston ^er~il /kako {to nekoi, bez nikakva osnova, velat „najgolemiot politi~ar na Evropa”/, ne samo {to gi pogazi i pretvori vo prazni frazi svoite sve~eni izjavi, tuku so okrvaveni race od svoite dov~era{ni „sojuznici” od borbata protiv fa{izmot, ja zapo~na gradbata na noviot evropski /svetski/ poredok, vo koj, popatno ka`ano, i denes `iveeme. Podmolno vreme: 1945-1946 godina Krvaviot dekemvri 1944 godina vo Atina donese „miroven dogovor” ili, poto~no ka`ano, donese kapitulacija na gr~koto osloboditelno dvi`ewe vo Varkiza na 12 fevruari 1945 godina. Donese – ni vojna ni mir. Donese – novi crnila. Omraza. Razulavenost... Oficijalnite gr~ki vlasti i preku stotina gr~ki nacionalisti~ki vooru`eni bandi so nepojmliva svirepost i besprimerno diveewe ja o`ivotvoruvaa gole75

D-r Aleksandar Litovski

mogr~kata ideja – obezmakedon~uvawe na Makedonija! Se obiduvaa, u{te edna{, da gi sotrat Makedoncite. Da gi otkorenat od vekovnite ogni{ta i da ja is~istat od negrci teritorijata na Makedonija, koja, da potsetime, ja imaa okupirano. @alno, no vistinito – vo toa vreme, visinata na brojot od ubieni, maltretirani i ograbeni Makedonci stana merilo za goleminata na gr~kiot patriotizam. Logorite „Pavlos Melas” vo Solun, „Hajdari” kaj Atina, na ostrovite Akronavplija, Ikarija, Makronisos, Trikeri... povtorno po~nale da se polnat so Makedonci i ostanati slobodnomisle~ki i slobodoqubivi gra|ani. Duri, pred gr~kiot parlament se predlagalo ozakonuvawe na neskrieno otkornuvawe i celosno proteruvawe na Makedoncite od Egejskiot del. I, celiot toj genocid bil spakuvan vo „demokratska” i „zakonska” forma i ukrasen so sestrana i bezrezervna anglo-amerikanska poddr{ka. Terminot „DEMOKRATSKA INKVIZICIJA”, iako pretstavuva tipi~en logi~ki i jazi~en antinom, sepak, preubavo i precizno ja opi{uva i karakterizira toga{nata stvarnost! Edinstveniot mo`en odgovor od Makedoncite na golemogr~kiot teror i kobnata idnina {to im se podgotvuvala, bil – borba! Vo april 1945 godina se formira Narodnoosloboditelniot front na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija koj zapo~na so izgraduvawe na svoja organizaciona mre`a i vooru`eni edinici. Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se obiduvale da ostanat i opstanat na svojata rodna zemja! No, ve}e doa|a{e nova, u{te pozla i pogrozomorna stvarnost.
76

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Krvavo vreme: 1946-1949 godina Na 31 mart 1946 godina se odr`ale parlamentarni izbori vo Grcija i zapo~nala Gra|anskata vojna. Poto~no, samo prodol`ilo dotoga{noto krvavewe i stradawe. I vo ovaa „nova” otvorena, isto{tuva~ka, bezmilosna, krvava vojna, ne be{e red Makedoncite da izostanat, da se predadat. Ne! Tie so besprimerna, nat~ove~ka hrabrost vletaa vo borbata, vo porojot od kur{umi, vo glamnite na Vi~o, Gramos, Kru{a, Mali Madi... Makedoncite, povtorno, ja pregrnaa smrtta, kako obid da gi detroniziraat ricinusovoto maslo, terorot, nepravdata... Kako obid so krv da go steknat pravoto na ~ove~ki `ivot. Kako obid da ja ka`at svojata vistina! I kako obid, da obezbedat ronka nade` za nivnite deca. Taka, pred realizatorite na golemogr~kata ideja, povtorno se ispre~ija Makedoncite. Toga{, tie golemogr~ki stratezi na zloto, oyvereni, povtorno po~naa da baraat ~ove~ko meso i krv za da gi zadovolat svoite maloumni nacionalni strasti i potrebi. Gr~kite vladini vojski, so golema i bezrezervna pomo{ na svoite zapadni sojuznici, prezele silni merki da se uni{ti Demokratskata armija na Grcija. I, povtorno krvavi orgii, obesku}uvawe, obes~estuvawe, istezanija, nedobroj `rtvi. I u{te edna{, Egejskiot del na Makedonija se pretvori vo v`arena zemja. Zemja poleana so krv – zemja na obeskrveni lu|e. Deset na eden vo korist na vladinite voeni sili – toa be{e soodnosot. I pokraj toa, povtorno – xinovska borba. Povtorno – besprimeren heroizam! Povtorno – Smrt!
77

D-r Aleksandar Litovski

Planinite stanaa grobi{ta! A, sepak, na krajot – Poraz. I natamu, obezmakedo~uvawe na Makedonija. I, {tama. Makedonskata vistina bila zadu{ena i zaglu{ena... I seto toa, trae... Krvav presek! Taka ti e toa – vo vojna. Nedogledna niza na mrtvi. Gozba na smrtta! Reki krv i gramadi od koski. Pusto{. U{te edna, ovojpat desetogodi{na, makedonska „egejska barutna bajka” /naslov na poetska kniga od Slavko Janevski/ za sloboda i ~ove~ki pravdini. Vo tie deset krvavi godini makedonskata nacija zagubi okolu 25.000 lu|e. Okolu 100.000 Makedonci bea primorani da gi napu{tat svoite rodni ogni{ta. Ograbenite i maltretiranite ne mo`at da se dobrojat. Najgolemite voeni {teti, osobeno za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, bile na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija, bidej}i tamu se vodele, ne samo pogolemiot del od voenite dejstva, tuku i najgolemite bitki. Ne bea po{tedeni duri ni decata. Od mart 1948 godina so organizirano prefrlawe na pove}e od 28.000 deca, od koi okolu 19.000 Makedon~iwa, vo isto~noevropskite zemji, se slu~ilo obezdetuvawe na teritorijata na Egejskiot del. Obezdetuvaweto, po pravilo, e „osakatuvawe” na nacijata i pretstavuva golema nacionalna katastrofa. No, {to se `ivotot i smrtta nasproti slobodata? Nasproti – nacionalnoto dostoinstvo! Nasproti – ~ovekovata ~est, qubov i dobrina! Ni{to!
78

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Ili kako {to se izrazil Alber Kami: „Mojot `ivot ne e ni{to. Ona {to vredi se pri~inite na mojot `ivot.” Slobodata, dostoinstvoto, dobrinata, qubovta... se nezamenlivi. Tie se „pri~inite”, za koi zboruva Kami, i koi se edinstveno vredni vo ~ove~kiot `ivot. Oti, samo tie se nadvor od dosegot na smrtonosnata raka na vremeto! Tie se, i nad `ivotot i nad smrtta! Ottamu, ne postoi cena {to za niv ne vredi da se plati. Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija deset krvavi godini ~ujno i o~ebijno go poka`uvaa i doka`uvaa toa. Vo taa decenija poka`aa i doka`aa deka se – vistinski Lu|e! Zaradi toa, faktot deka se borele na stranata koja bila porazena, ne menuva ni{to za ispravnosta na nivnata opredelbata za borba, nitu za na{iot po~it kon niv. Oti, kako {to veli Hegel vo gore citiranata misla, samo preku borba mo`e da se dostigne slobodata i da se poka`e deka ~ove~koto postoewe e ne{to pove}e od bescelno pre`ivuvawe, pove}e od `ivot sveden na „leb i igri”! /Panem et circenses e stara latinska misla za objasnuvawe na tehnikata na vladeewe so narodot, a vo sovremenosta e pretvorena vo osnovna tehnika i parola na vladea~kata neoliberalna pazarna „filozofija”. Vo nea, skoro, op{toprifatena e bessmislenata potreba neprestano i beskone~no da se graba, da se poseduva, „bezgri`no”(?!) da se `ivee i, kako {to objasnil sovremeniot germanski filozof Peter Sloterdijk, celosno prifatena i primeneta e ume{nosta, za s#, osobeno za samite sebe, „da si zboruvame dobro za da mo`e da se slegne so ramenicite” i da se re~e: „mene mi e seedno”./

79

D-r Aleksandar Litovski

Vo taa krvava decenija, tie na{i Lu|e, so sopstvenata krv i so koskite na svoite mrtvi, poka`aa i doka`aa deka se Makedonci i – ni{to drugo. Poka`aa, kako {to zapi{ale ~lenovite na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija vo noemvri 1944 godina, deka se „edna ideja, edna `elba, izraz na eden cel narod, na edna mnogu napatena tatkovina koja od pepelta na stotici godi{no ropstvo saka da se prerodi”. Tie, neporeklivo, stavija svoj „kamen” vo vekovnata izgradba na makedonskata nacionalna dr`ava. Ottamu, za nas, denes, da se pomni ili zaboravi na desette krvavi godini vo Egejskiot del na Makedonija, nedvojbeno e pra{awe na imawe ili nemawe na svest i sovest! Imawe ili nemawe na elementarni ~ove~ki ~uvstva! Zatoa, za da poka`eme deka imame ~ove~ka i kolektivna makedonska nacionalna svest i sovest, neophodno e, ne da onemime i oslepime, tuku da go zabele`ime i dostojno odbele`ime heroizmot i tragizmot na onie {to, ne taka odamna, se borea, krvavea i umiraa za svoite i na{i nacionalni i ~ove~ki prava! „Bitolski vesnik”, Bitola, 23 avgust 2006 godina „Nezaborav”, Skopje, maj 2006 godina

80

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

60 godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija „JAS NE SE POKORIV, JAS JA IZBRAV SMRTTA” Zborovite od naslovot, se na Lazo Angelovski, makedonski u~itel i istaknat revolucioner od Egejskiot del na Makedonija, zapi{ani na 18 avgust 1948 godina, den pred da bide ubien od gr~kata policija. Iako ova e obid da se potseti na tragi~niot datum od negovata smrt, sepak, nemam namera da pi{uvam op{irno i faktografski za negoviot `ivot. Sakam da gi potenciram ovie negovi zborovi i najkratko da go prika`am negoviot `ivoten i borben pat, bidej}i se od su{tinsko zna~ewe za da se sfati toga{nata borba, toga{nata smisla na `ivot kaj Makedoncite od Egejskiot del. Lazo Angelovski, roden e na 10 avgust 1925 godina vo selo Gra`deno, Prespa, Lerinsko. Vo noemvri 1944 godina go posetuval kursot za u~iteli na makedonski jazik vo Bitola, a potoa bil nazna~en za u~itel vo selo Smilevo. Kon krajot na 1946 godina bil postaven za upravnik na detskiot dom „Merxan” vo Tetovo, a podocna na domot za sira~iwa vo Skopje. Istovremeno, bil ~len na odborot za Narodna prosveta pri Ministerstvoto za prosveta na Narodna Republika Makedonija. Sosema nevoobi~aeno, iako ve}e imal obezbedeno po~etok na solidna funkcionerska kariera i siguren `ivot vo Narodna Republika Makedonija, vo po~etokot
81

D-r Aleksandar Litovski

na 1948 godina dobrovolno se vratil vo Egejskiot del kade besneela Gra|anskata vojna. /vo ovaa to~ka, sli~nosta so `ivotot na, podocna, golemiot latinoamerikanski revolucioner Ernesto ^e Gevara e pove}e od o~igledna!/ Tamu, najprvo bil nazna~en za upravnik na kursot po makedonski jazik {to se odr`uval vo selo @elevo, a potoa i za prosveten inspektor na slobodnata teritorija. Ja vr{el i funkcijata sekretar na Okru`niot odbor na Narodnata vlast vo Lerinsko. Vo po~etokot na avgust bil zaroben vo blizina na seloto Buf. Po pove}ednevno ma~ewe na 19 avgust 1948 godina, vrzan za voen xip, bil vle~en po ulicite na Lerin s# dodeka ne po~inal. Negovata posvetenost na revolucionernoto i nacionalno delo im dolikuva na bezbroj Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. A, negovite zborovi „jas ne se pokoriv, jas ja izbrav smrtta” pretstavuvaat mislovna i emocionalna paradigma za siot makedonski narod vo ~etiriesettite godini na dvaesettiot vek. Pobednicite ja pi{uvaat istorijata! Denes, so terminot homologacija /od starogr~kiot όµολογέω, so zna~ewe soglasen, soodveten, prifatliv, priznaen za vistinit/, pokraj toa, {to se ozna~uva oficijalno potvrduvawe na ispravnosta na nekoj proizvod spored zakonskite propisi, s# po~esto, se ozna~uva i promenata na misleweto vo soglasnost na duhot na vremeto, usoglasuvawe na sopstvenata misla so trendot /modata/ i dominantnite idei so cel da ne se dojde vo sudir so zakonite i eti~kite normi. Mislovnata ho82

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

mologacija, denes ozna~uva avtocenzura za da se pogoduva na mislata i `elbite na pobednicite, na mnozinstvoto, na sredinata. Na poleto na istoriskata svest, taa, prakti~no se manifestira so nekriti~ko prifa}awe na metodite i soznanijata od istoriografiite na pobednicite i, vrz osnova na tie metodi i soznanija, tolkuvawe na sopstvenoto minato. Ili, najkratko i najjasno re~eno, toa se sveduva na onaa poznata fraza: „pobednicite ja pi{uvaat istorijata!” Vo sekoj slu~aj, mislovnata homologacija proizveduva neobjektivna, kontrolirana i zarobena misla, uniformirani poedinci so predrasudi i predubeduvawa. Taa e svoevidno intelektualno licemerie i poltronizam. Homologacijata masovno proizveduva idejni i nacionalni konvertiti. Tie se sekoga{ na „vistinskata strana”, sekoga{ mislat onaka kakva {to e vladea~kata ideologija na globalno nivo. Tie gi menuvaat ideite vo funkcija na „nevidliviot” sud na mnozinstvoto. Taka, denes, preku prifa}awe na tu|i misli, idei i ideali, s# pove}e i pove}e, se stesnuva slobodata na mislata, slobodata na zborot, slobodata voop{to. Vpro~em, s# pove}e e o~igledno deka `iveeme vo vreme na globalna politika na masovno, planetarno obezdu{uvawe i oglupavuvawe! Vreme vo koe se sozdavaat, pred s#, lu|e so malogra|anska svest, sovest i memorija. Lu|e koi ka-ko svoi osnovni karakteristiki gi poseduvaat al~nos-ta, zavidlivosta, praznozbornosta, glupavosta i licemer-nosta. Popravo re~eno, se proizveduvaat „zombi – lu|e” bez sopstven identitet, bez ~uvstva i bez „mozok”! Lu|e, na koi, naj~esto, `ivotot im e sveden
83

D-r Aleksandar Litovski

samo na makotrp-no, beskone~no presmetuvawe na dobivkata i zagubata vo pari i imotnost. Sveden na egoizam bez zadr{ka i granica. Lu|e na koi za s# im e seedno, bidej}i `iveat od „denes za utre”, kako „akteri na bezgri`nata potro-{uva~ka kultura i usilena zabava.”/Elizabeta [eleva/ Sloboda ili iluzija? Vo na{ava, dene{na, mra~na, ta`na, gruba, surova, krvava, pa ottamu i celosno beznade`na i besmislena stvarnost, s# pove}e i pove}e se {iri tezata deka SLOBODATA e ILUZIJA! I, konsekventno na toa, deka borbata za sloboda, za nacionalno, kulturno ili socijalno osloboduvawe e nemo`na, nepotrebna i besmislena! Ili, potrebna i po`elna samo toga{ koga „Golemiot Farmer” }e ja ovozmo`i i onolku kolku {to }e ja dozvoli! Zatoa i, katadnevno, n# ubeduvaat deka s# se slu~uvalo i se slu~uva pod kontrola na nekoi tajni, pa zatoa i nevidlivi, no, semo}ni sili, koi go poseduvaat svetskiot kapital. Lu|eto, so nivnite streme`i za sloboda, ednakvost i podobar `ivot, ni se pretstavuvaat edinstveno kako statisti, nemi marioneti, „topovsko meso”, vo filmot nare~en „globalizacija”. Vo osnova, seto toa ima samo edna poenta: nemojte da razmisluvate za slobodata! Ili u{te poto~no, voop{to nemojte da ~uvstvuvate i razmisluvate! Zatoa, s# po~esto svedo~ime deka vo seop{toto vladeewe na stravot i ludosta, ~ove~kata pamet i sovest dezertirale do prifa}awe na soznanieto deka ~ovekot e bessilen bilo {to da promeni!
84

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Vakvata, na{a, obezdu{ena stvarnost, sosema normalno producira i obezdu{ena istorija. Zatoa, nekoi na{i istori~ari i „istori~ari”, zafateni od „duhot na noviot svetski poredok”, poa|aj}i od faktot deka borbata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija protiv fa{izmot i, osobeno, borbata za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, zavr{ile bez izvojuvawe na nacionalni i ~ove~ki prava, bez dobivawe na sloboda, omalodu{eni ili obezdu{eni, mrmorat deka seta borba bila gre{ka, utopija, iluzija. Na nekoj na~in, indirektno, sugeriraat deka toga{nata generacija na Makedonci, a pred s#, rakovodnite li~nosti vo nacionalnoosloboditelnata borba od Egejskiot del se vinovni zaradi „nesposobnosta” da ja predvidat i odberat „vistinskata”, odnosno pobedni~kata strana. Zatoa, tvrdat deka i toga{, nekoi golemi, nadmo}ni i semo}ni /Britanija i SAD/ predre{ile, pa zatoa bescelna bila borbata, nedosti`na slobodata! Velat, deka so borbata im se dale „mo`nosti na gr~kite vlasti da prezemaat i da sproveduvaat politi~ki, administrativni, pravni i drugi merki za presmetka so Makedoncite.” Vo uloga na seznajni proroci, velat deka „edinstvena pravilna politika {to trebala da se vodi vo Grcija bi bila politikata za miroqubivo re{enie” so koja „denes }e imavme kompaktno makedonsko malcinstvo vo kompaktna teritorija". Ovie na{i prepro~ituva~i na istorijata spored vkusot na „zapadnata misla”, zaboravaat deka i pred Vtorata svetska vojna, osobeno vo vreme na diktatorot Metaksas, a i cela 1945 i delumno 1946 godina koga bilo situacija „ni vojna, ni mir”, Makedoncite i site slo85

D-r Aleksandar Litovski

bodoqubivi i lojalni gra|ani na Grcija bile kako „jagniwa vo klanica”. Stvarnosta za niv bila beskone~na niza na teror, ubistva siluvawa, grabe`i i celosna neizvesnost za utre{niot den. Ni{to ne im pomagalo {to go nemale oru`jeto v race. Vsu{nost, spored nekoi tvrdewa /na primer, na Spiridon Blagoev vo Glasnik na Institutot za nacionalna istorija, g. 36, br. 1-2 za 1992 godina/, vo predvoeniot periodot brojot na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija se namalil „re~isi, ramno na smaluvaweto” vo periodot 1940-1949 godina. I, ne samo {to zaboravaat, tuku i smisleno preminuvaat preku katastrofalnite efekti {to gi imale denacionalizacijata i asimilacijata vrz namaluvaweto na brojnosta na naselenieto so makedonsko nacionalno ~uvstvo vo dolgogodi{noto gr~ko mirnovremensko vladeewe. Vsu{nost, ovie na{i intelektualni pramatari, so cel da im ugodat na dene{nive svetski stopani, sugeriraat deka spasot bil vo polzeweto i koleni~eweto i praznoslovat deka toga{ poumno bilo – dobrovolen otkaz od `ivotot. No, ne razbiraat deka toa e nemo`no. Nemo`en e otkazot od me~tite, slobodata, borbata, sopstvenite koreni! Ne razbiraat deka „samo onoj {to sam se oslobodil, navistina e sloboden!” /Ferid Muhi}/ Ednostavno, ne razbiraat deka slobodata ne mo`e da se podari, tuku mora da se izvojuva. Ako, gi razberat zborovite na Lazo Angelovski toa sosema }e im stane jasno. ]e im stane jasno i deka vo borbata, otsekoga{ va`elo staroto rimsko pravilo – Aut vincere aut mori /ili pobeda ili smrt/! Rezultatot nikoj odnapred ne go znae! Bez razbirawe na „jas ne se pokoriv, jas ja izbrav smrtta” {to, vsu{nost, e paradigmati~en izraz na ne86

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

zgasliviot streme` za sloboda i makedonski nacionalni prava, ne mo`e da se razbere ni{to od istorijata na Makedoncite od Egejskiot del. Samo bez rabirawe na taa misla, mo`ete s# {to toga{ se slu~uvalo da proglasite za iluzija, za gre{ka, za proma{uvawe. No toga{, sigurno, dobivate – obezdu{ena istorija! I sekako, sledstveno, neminovno – nerealna i neobjektivna istorija! Dobivate – samozala`uvawe! Oti, lu|eto se lu|e, zatoa {to ~uvstvuvaat i veruvaat vo Slobodata, Qubovta, Vistinata, Pravdata... Nivnite postapki, vakvi ili onakvi, ne mo`ete da gi razberete, bez, barem vo osnova, da gi razberete nivnite ~uvstva, nivnata verba, nivnite ideali! A, s# drugo e prazna rabota i pusto lomotewe. Pokraj toa, neka se znae: samozala`uvaweto e edno od najgolemite poni`uvawa {to mo`e da si go priredi eden ~ovek ili edna nacija! A, otka`uvaweto od sopstvenoto minato, od sopstvenite `elbi i streme`i, misli i ~uvstva, za da mu se pogoduva na „silnikot na denot” e najnezdrav odnos kon samiot sebe! Toa e infantilno i maloumno! Toa, definitivno, e licemerie i poltronizam! Toa e najlesen pat da go zagubi{ sopstveniot identitet i, sledovatelno, da se sebeponi{ti{ i sebeuni{ti{ kako ^ovek. I, na samiot kraj, se pra{uvam: }e gi razbereme li denes zborovite na Lazo Angelovski? Ako gi razbereme, toga{ ovoj tekst ja ostvaruva svojata osnovna funkcija! „NEZABORAV”, Skopje, septemvri 2006 godina

87

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

80 godini od smrtta na Krste Petkov Misirkov MAKEDONSKITE IDEALI I MAKEDONSKIOT IDOL „Bezzavetna i bezgrani~na qubov kon Makedonija, neprekinato mislewe i rabotewe za interesite na Makedonija i polniot konzervativizam vo projavite na makedonskiot nacionalen duh: jazikot, narodnata poezija, narodniot `ivot, obi~aite – ete gi glavnite crti na makedonskiot nacionalizam... „ Krste Petkov Misirkov, „Samoopredeluvaweto na Makedoncite”, v. „Mir”, 25 mart 1925. Vo `ivotot na sekoj ~ovek, pa i vo `ivotot na sekoj narod, ima takvi klu~ni, re{ava~ki, nepovtorlivi i nezamenlivi li~nosti ili nastani zaradi koi vremeto se meri pred i potoa. Bez takva edna li~nost i bez takov eden nastan, ne{toto ili voop{to ne postoi ili postoi, no obezli~eno, polovi~no, neizvesno, prazno, nesre}no... Zaradi toa, najverojatno vistinito, za niv obi~no se veli: „takvo ne{to se slu~uva samo edna{!” Definitivno i neotpoviklivo, Krste Petkov Misirkov i negovoto nau~no delo se onaa to~ka od koja se meri „makedonskoto vreme”. Negovoto delo e paradigma za makedonskiot nacionalen razvoj i vo minatoto i vo sega{89

D-r Aleksandar Litovski

nosta i vo idninata! Ednostavno, koga stanuva zbor za Misirkov vo seta makedonska opstojba niz vekovite ne mo`e da se najde nikoj koj bi mu bil pribli`no ramen so svoeto zna~ewe. Zatoa, bilo kakva sporedba na nego i negovoto delo so nekoj drug ili drugo delo e neto~na i nemo`na! Bez nego i negovoto delo, nas Makedoncite ili bi ne nemalo, ili bi ne imalo kako obezli~ena masa koja povremeno ja delat nejzinite „bratski” sosedi. Denes, goleminata i zna~eweto na deloto na Misirkov za razvojot na makedonskata nacija e nediskutabilna. Toa delo e, s# u{te najpolezna, najtrajna i najcvrsta odbrana na makedonskata nacionalna svest i ime. Toa delo e – grandiozno. Vpro~em, vo relevantnata anketa izvr{ena od spisanieto „Makedonsko vreme” vo 1999 godina, Misirkov ne slu~ajno be{e proglasen za najzna~ajna makedonska li~nost vo dvaesettoto stoletie. No, nema da se pogre{i ako Misirkov se proglasi za najzna~ajniot makedonski nacionalen fenomen vo seta dolgotrajna makedonska istorija. Slikata na „najkompletniot ideolog na makedonskiot nacionalen razvitok” /B. Ristovski/, na Krste Petkov Misirkov, definitivno treba da stoi sekade i najvisoko vo na{eto sekojdnevie! A, najmonumentalniot spomenik vo ovaa na{a makedonska nacionalna dr`ava sekako treba da bide onoj na Krste Petkov Misirkov! Koj e Krste Petkov Misirkov? Bidej}i, navistina, nema {to novo da se ka`e i izmisli za `ivotniot pat na Misirkov, samo nakratko, {to bi se reklo, telegrafski: Krste Petkov Misirkov e roden 6/18 noemvri 1874 godina vo selo Postol, /neko90

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

ga{nata Pela, prestolninata na makedonskite anti~ki kralevi/, Enixevardarsko, Egejski del na Makedonija. Se {koluval vo gr~koto u~ili{te vo sopstvenoto selo, a potoa vo Srbija i Bugarija. Na krajot se {koluval i vo Rusija, kade se zanimaval i so nau~no-istra`uva~ka rabota od oblasta na ju`noslovenskata filologija, istorija i etnografija. Aktivno u~estvuval vo razni studentski makedonski organizacii. Me|u ostanatoto, toj bil i pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski kru`ok vo Sankt Peterburg, ~len – osnova~ na Makedonskoto studentsko dru{tvo „Sv. Kliment”, koe podocna se preimenuvalo vo Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo „Sv. Kiril i Metodija” i se pretvorilo vo najzna~ajna makedonska nau~na i nacionalna institucija vo prvite desetletija na XX vek. Vo naredniot period, s# do noemvri 1918 godina, so sosema mali prekini, Misirkov `iveel vo Rusija i neumorno rabotel na afirmacija na posebniot makedonski nacionalen idividualitet. Potoa, zaedno so svoeto semejstvo, se naselil vo Bugarija kade `iveel i rabotel do svojata smrt, na 26 juli 1926 godina. Vreme na makedonski raskoli i isku{enija! Golemoto zna~ewe na Krste Petkov Misirkov i negovoto delo mo`e da se sfati samo otkako }e se razberat uslovite vo koi toa nastanalo. Na krajot na devetnaesettiot i prvite decenii na dvaesettiot vek, makedonskiot narod se nao|a pred najgolemata mo`na opasnost – }e go ima ili }e go nema

91

D-r Aleksandar Litovski

kako oddelen nacionalen element na kartata na Balkanot i svetot! Sosednite balkanski dr`avi, nastrveni kon teritorijata na Makedonija, do maksimum gi zajaknale svoite propagandni aktivnosti nacionalno da go obezli~at makedonskiot narod i pripojat kon svojot nacionalen korpus. Tie propagandi, la`ej}i gi {irokite makedonski narodni masi i trguvaj}i so nacionalnoto ~uvstvo, napravile od Makedonija pazar na koj se prodava i kupuva du{ata na Makedonecot! Nacionalnata pripadnost kako predmet na trgovija se obezvrednuvala do nemawe nikakva vrednost ili se devalvirala do sosema sitna materijalna dobivka. Op{testvenata atmosfera vo Makedonija i makedonskoto osloboditelno delo iscelo bile pokrieni so golemobugarsko, golemosrpsko i golemogr~ko propagandno diveewe, po koe sekade „ednodu{no” se odgovoralo deka Makedoncite se ili Bugari, ili Srbi, ili Grci. Toa bila etnonacionalna parola, vo slu`ba na politika na Sofija, Belgrad ili Atina, koja mnogumina Makedonci bile prisileni da ja prifatat. Da se emancipira{ od tie golemonacionalni i golemodr`avni tezi, da go ~uvstvuva{ svojot maj~in makedonski jazik za ramnopraven na jazicite na Srbite, Grcite ili Bugarite, zna~elo da se ~uvstvuva{ kako oddelen nacionalen, politi~ki i kulturen subjekt, a toa pak zna~elo da `ivee{ pod denuncijaciite deka si vo slu`ba na nekoja propaganda, odnosno deka si ili iredentist /srpska teza/ ili separatist /bugarska teza/, i na krajot, konsekventno, zna~e92

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

lo, da se nao|a{ na udarot na ikvizicijata na balkanskite dr`avi i na privrzanicite od prosrpska, progr~ka ili probugarska proviniencija vo samata Makedonija. Makedonskoto revolucionerno-osloboditelno dvi`ewe vo toj period, olicetvoreno od VMRO, kako idejna osnova postavilo edinstveno borba za sozdavawe na avtonomna makedonska dr`ava. I go napravilo najgolemiot mo`en propust, bidej}i ne ja anticipiralo nacionalnata komponenta so site nejzini pridru`ni atributi: makedonski jazik i pismo, istorija, kultura, folklor... Toa pak zna~elo: Nema Makedonci, no ima borba za makedonska dr`ava! Nema makedonsko nacionalno pra{awe, tuku ima samo makedonsko pra{awe! I da e u{te polo{o, vo prakti~noto dejstvuvawe na delovi od VMRO, avtonomijata na Makedonija bila sfa}ana kako edna nesre}na, no potrebna preliminarna faza za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. /[. Trebst/ Vsu{nost, toa i voop{to ne za~uduva, ako se ima predvid deka taa organizacija bila rakovodena, vo najgolem del, od revolucioneri koi ne samo {to go pominale golemobugarskiot obrazoven egzarhiski tretman, tuku, kako {to figurativno se izrazil eden Pando Kqa{ev /vo edno pismo do Pavel Hristov od 29 maj 1904 godina/, bile pretvoreni vo marioneti na „ja`eto trgano od bugarskata vlada.” Zatoa, postepeno, taa idejna orientacija i celosno }e se odmakedon~i so barawe za sozdavawe na makedonska dr`ava bez makedonska nacija, odnosno kako vtora bugarska dr`ava.

93

D-r Aleksandar Litovski

Krste Petkov Misirkov i negovoto makedonsko nacionalno delo! Vo toa bezuslovno surovo vreme za Makedonija na po~etokot od dvaesettoto stoletie, koga sistematski i dosledno se omalova`uvalo i odrekuvalo sekoe makedonsko nacionalno i ~ove~ko ~uvstvo, vo momenti na opasna makedonska moralna, intelektualna i nacionalna omalaksanost, kako najzna~aen makedonski intelektualen i nacionalen kompas se pojavil Krste Petkov Misirkov so svojata „makedonska ideologija”, koja be{e uvertira vo definitivnoto konstituirawe i afirmirawe na makedonskata nacionalna svest. Erudit i publicist, lingvist i filolog, etnograf i istoriograf i, nad s#, makedonski patriot, vo sredina na primitivni masi, sred mnozinstvo na ideolozi i rakovoditeli na VMRO koi s# u{te imale nacionalnopoliti~ki halucinacii, toj, Misirkov, be{e celosno svesen na slo`enosta na sopstvenata zada~a i svesen deka negovite usilbi za nau~no argumentirawe na makedonskiot nacionalen identitet nema da naidat na plodna po~va i razbirawe. Sepak, i nasproti seto toa, Misirkov zanemaruvaj}i ja opasnosta za sopstveniot `ivot, kon krajot na 1903 godina ja objavil svojata kniga „Za makedonskite raboti”, i go izdignal Makedonecot na piedestalot na avtohton i ramnopraven nacionalen subjekt na Balkanot. Vo nea zastapeniot „evolucionizam”, kako metod za izvojuvawe na makedonskata sloboda, zna~el najprvo da se izvr{i izgraduvawe i zacvrstuvawe na makedonskata nacionalna svest, da se postigne duhovno, nacionalno
94

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

obedinuvawe na narodot podelen od propagandite i da se razvie samostojna makedonska nacionalna kultura, jazik i crkva, a duri na krajot da se izvojuva politi~ka sloboda i da se sozdade makedonska nacionalna dr`ava. Seto toa logi~no vodelo kon tezata deka za Makedonija i makedonskiot nacionalen razvitok, vo toa istorisko vreme, e nu`en privremen opstanokot na Turcija kako evropska dr`ava. Poa|aj}i od takvite pozicii, Misirkov sosema jasno uka`al deka „nastanite {to se razvija dosega ni poka`aa jasno kolku nie samite mo`eme da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno”, odnosno sosema jasno i nedvosmisleno konstatiral deka Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i od nego povedenoto Ilindensko vostanie do`iveale „polno fijasko”. Toa, prebrzano i „ve{ta~ko” vostanie, za nego, pretstavuvala „edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a za na{iot narod”. I na krajot, uka`al deka VMRO „e tesno svrzana so Bugarija”, obvinil deka nejzinite rakovoditeli, vo svoeto mnozinstvo, se „~inovnici egzarhiski” i, sledstveno, bugarski dr`avni slu`benici i deka „Bugarija i komitetot /VMRO – b.m./ sakaat da sozdadat ‚Bugarska Makedonija‘". /Krste Misirkov, Za makedonskite raboti, Skopje, 1985, 45, 49, 53-54/ Sosema prirodno, za edna centralizirana i avtoritarna organizacija kakva {to be{e VMRO, koja be{e „sesilna” i gi „ima{e vo svoi race `ivotot i smrtta na site gra|ani” sosema neprifatliva bila bilo kakva kritika. Najmalku, taka otvorena i beskompromisna kako onaa na Misirkov. Kritika, koja osven direktno kon rakovodstvoto na VMRO za zastapuvawe na bugarskite
95

D-r Aleksandar Litovski

interesi, bila naso~ena i kon nivnite mentori i finansieri vo bugarskite vladea~ki krugovi. Poglednato od dene{nava na{a perspektiva, okolu poziciite na Misirkov zapi{ani vo knigata „Za makedonskite raboti”, potrebno e da uka`eme na nekolku konstatacii. Imeno, poziciite na Misirkov iako se vo osnova to~ni, sepak, se i premnogu ednostrani i poednostaveni vo odnos na antinacionalniot makedonski karakter na VMRO. Imeno, vo ramkite na VMRO, kako masovna op{tonarodna organizacija, imalo razni i razli~ni idejni stuewa i razni i razli~ni pogledi i razbirawa za site pra{awa koi bile vo kontekst na makedonskite problemi i ideali. Pokraj toa, „evolucionizmot” na Misirkov e samo eden metod za nacionalno osloboduvawe, no ne i edinstveniot. Iako od dene{na perspektiva se ~ini deka sosema ispravna e negovata kritika za predvremenosta, nepodgotvenosta i neadekvatnosta na Ilindenskoto vostanie so toga{ realnite vnatremakedonski i me|unarodni konstelacii /{to vpro~em go zabele`uval i Goce Del~ev i drugi najistaknati rakovoditeli na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe/, toa ne smee da se pretvori vo generalna analiti~ka pozicija deka Makedonija i makedonskiot narod mo`ele da se oslobodat edinstveno po pat na nacionalen i kulturen razvitok. Revolucionernata masovna borba, koja Misirkov tolku mnogu ja kritikuva, isto taka, e legitimen i neophoden metod vo makedonskata nacionalno-osloboditelna borba. No, pobitno e deka knigata „Za makedonskite raboti” so svojata kritika na VMRO i nejziniot nedos96

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

tatok od makedonski nacionalni atributi, otvora edna problemati~na dimenzija na na{iot odnos kon sopstvenoto minato. Se ~ini deka vo imeto na za~uvuvawe na „mitot” za VMRO kako nepogre{iva makedonska nacionalna organizacija, kako eden realen stolb na makedonizmot i kako reper za nacionalniot razvoj, na{ata istoriografija denes, ~esto, smisleno se obiduva da ne gi „prenaglasuva” faktite koi zboruvaat za nedostatnoto prisustvo na makedonski nacionalni atributi vo VMRO. Vsu{nost, na{ata istoriografija na momenti e spremna da ja `rtvuva vistinata, koja, isto taka, e apsolutno neophodna kako nacionalen i nau~en reper. Vo sekoj slu~aj, veli~estvenite horizonti {to knigata na Misirkov „Za makedonskite raboti” gi otvori, kolosalnata inspirativna energija na centralniot stav za oddelniot nacionalen makedonski identitet, bile ne{to tolku golemo, radikalno i avangardno {to ednostavno taa ne mo`e{e da bide dozvolena od vladite na balkanskite pretendenti na Makedonija. Tuka le`i i objasnuvaweto na obidite takvata kniga da se zaboravi, da se sokrie, da se ignorira, da se anatemizira i, duri, da se sotre od liceto na zemjata. No, i pokraj takvata nesre}na sudbina na knigata „Za makedonskite raboti”, Krste Petkov Misirkov i po sudbonosnata 1903 godina prodol`il so svojata nau~na i patriotska dejnost. Bezgrani~nata i nenadminatata qubov za Makedonija i narodot makedonski, kaj Misirkov sozdava nepresu{en i nesopirliv poriv za rabota i borba okolu makedonskoto nacionalno pra{awe. Zatoa, i natamu, vo imeto na makedonskata nacionalna
97

D-r Aleksandar Litovski

posebnost, so dostoinstvo na zrel i umen ~ovek, so silno koncentrirana volja, so ladnokrvnost na egzakten nau~nik, so godini istra`uva, prou~uva i pi{uva razni tekstovi vo koi go rekonstruira monumentalniot istoriski ôd na makedonkata nacija. Toa go pravi i vo vreme na golemite balkanski krvoprolevawa od Balkanskite i Prvata svetska vojna, a i po niv, koga ve}e negovata Tatkovina i mnogunapateniot makedonski narod se podeleni. Povtorno, Krste Petkov Misirkov e svesen za toa deka ako makedonskiot zbor se zagubi vo yveketot na oru`jeto i razmavtanite voeni znamiwa, deka toga{ ne e daleku i samrakot na Makedonija i na duhot makedonski. Zatoa, i ponatamu nastojuval da gi uveri site svoi nacionalno zabludeni sonarodnici deka imaat sopstvena nacionalna makedonska pripadnost i od nea proizlezeni sopstveni nacionalni interesi. A, i ponatamu, takvata negova aktivnost predizvikuvala negoduvawe i mrmorewe, vikot i vreskawe, kaj neobrazovanite primitivci vo slu`ba na propagandite. Tie propovednici i propagandisti na lagata deka vo Makedonija postojat samo Srbi, Bugari, Grci..., vsu{nost, osven sopstvenata ovozemska materijalna dobivka, nemale nikakva druga misla vo svojata glava, a so godini r'`ele kako besni ku~iwa na Misirkov, samo za da im ugodat na svoite stopani vo nekoja od balkanskite prestolnini. I koga Misirkov ve}e trajno se naseluva vo Bugarija, a negoviot, i na negovata familija, fizi~ki opstanok e doveden vo pra{awe, toga{ se producirani i nekolkute negovi statii „{to formalno imaa bugarofilska intona98

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

cija.” /B. Ristovski/ Tie statii, vsu{nost, pretstavuvaat samo bledi kompromisi da se za~uva fizi~kata egzistencija i sami po sebe ne zboruvaat tolku mnogu za poziciite na Krste Petkov Misirkov, kolku {to zboruvaat za edno `alno vreme na politi~ko bezumie i razvrat, vo koe sekakva makedonska nacionalna manifestacija e progoneta vo dlaboka ilegala so najdrakonski zakonski i vonzakonski sredstva. Sepak, vo poslednite godini od svojot `ivot, koga makedonskite vrhovisti, plateni od bugarskiot carski dvor, iscelo go iskrivokol~uvaat svetoto makedonsko delo i vo negovo ime se slu`at so ubistva od zad grb na site onie koi se sprotistavuvaat na golemo-bugarskata nacionalna kauza, Misirkov javno im uka`uva na site Makedonci deka za niv „svesta i ~uvstvoto deka sum Makedonec treba da stojat povisoko od s# drugo na svetov.” /v. „Mir”, 25 mart 1925/ Iskli~itelno hrabro, pove}ekratno, javno go argumentira i brani makedonskiot nacionalen identitet i otvoreno ja ka`uva najednostavnata vistina deka „Makedoncite $ se nu`ni na Makedonija; samo so Makedonci, Makedonija }e bide na Makedoncite, a ne bez niv.” /v. „Mir”, 12 mart 1925/ Im objasnuval deka Makedoncite ne treba da se rakovodat od uka`uvawata i sfa}awata na sofiskata i belgradskata inteligencija ili dnevnite interesi na Bugarija i Srbija, tuku „nie sme Makedonci i za nas na prvo mesto stojat interesite na Makedonija i Makedoncite...” /v. „Pirin”, 21 oktomvri 1923/ Soglasno na toa, im sovetuval deka kako Makedonci treba da imaat samo „svoe make-

99

D-r Aleksandar Litovski

donsko gledi{te za minatoto, sega{nosta i idninata” na svojata tatkovina. /v. „Mir”, 12 mart 1925 godina/ Po Misirkov! Soznanijata na Misirkov bea pregolemi! Makedoncite, sovremenici na Misirkov, se ispla{ija od ogromnata golemina na makedonskata nacionalna ideologija {to im bila otkriena i taka naglo prezentirana. Taa makedonska nacionalna ideologija bila sprotivna na site nivni dotoga{ni „egzarhiski” soznanija i veruvawa. Bila, duri i sprotivna na nivnite sitni, materijalni sekojdnevni interesi. Zatoa, ne samo {to ne ja prifatija kako svoja, tuku knigata „Za makedonskite raboti”, sekako so pottik od bugarskata vlast, kako ereti~ka „ja gorat vo Sofija makedonski dejci”, a nego samiot fizi~ki go maltretiraat „makedonski sofiski revolucioneri”. /B. Ristovski/ Objavuvaweto na negovite statii, pred krajot na negoviot `ivot, bilo spre~eno so zakani od lu|eto na mihajlovisti~kata VMRO. Vsu{nost, Misirkov ja pre`ivuval najgolemata mo`na tragedija – da bide proglasuvan za predavnik i teroriziran od pripadnici na svojot sopstven makedonski rod! No, golemite lu|e duri otkako }e umrat, vsu{nost, po~nuvaat da `iveat! Toa osobeno se odnesuva za Krste Petkov Misirkov! Za da se slu~i toa, treba{e da se pojavat onie besprekorni Makedonci od Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, kon krajot na triesettite godini, od koi Misirkov be{e proglasen za „najgolem i najskap sin na Makedonija”, a negovoto delo odnovo da se „ot100

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

krie”, da se prifati kako svoe, celosno da se valorizira i afirmira i, na krajot, da se nadograduva i prakti~no implementira. No, neupatenite, a takvi bea mnozinstvoto Makedonci vo razdelenata Tatkovina i nadvor od nea, za Misirkov s# u{te znaeja malku ili ni{to. Duri so sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava, po pobedonosnata Nacionalnoosloboditelna i antifa{isti~ka vojna, „Za makedonskite raboti” be{e otpe~atena i kako nacionalna programa, be{e pretvorena vo osnova vrz koja se izgraduva{e makedonskiot nacionalen razvitokot. Denes Misirkovoto delo s# u{te e osnova za odbrana, utvrduvawe i afirmirawe na makedonskiot nacionalen identitet. Misirkov{tinata s# u{te ja odr`uva duhovnata kohezija na makedonskiot narod i ja spre~uva eventualnata fragmentacija na na{eto nacionalno tkivo. Toa s# u{te pretstavuva makedonski aksiolo{ki temel preku koj se pravi razlikata me|u nas i ostanatiot svet. Nau~nite poziciite na Misirkov go pretstavuvaat makedonskiot nacionalen reper koj, zaedno so Vistinata kako univerzalen nau~en reper, ni ovozmo`uva da se dvi`ime niz na{eto minato, sovremenost i, sekako, idnina! Mitot za Iksion ili edno nu`no predupreduvawe! No ovoj tekst, pokraj toa {to saka da ja reafirmira i akcentira ve}e iznesenata ideja od pisatelot Meto Jovanovski /vo nedelnikot „Puls” od 18 fevruari 1994 godina/, za postavuvawe na slikata na Misirkov na najvisoko mesto vo makedonskata nacionalna ikonogra101

D-r Aleksandar Litovski

fija, saka i da napravi predupreduvawe deka ~ove~koto pametewe e krevko! U{te pove}e, bidej}i se ~ini deka, sega i tuka, vo sovremenata i samostojna makedonska dr`ava, postoi opasnost golemoto zna~ewe na deloto na Krste Petkov Misirkov da se namali i, duri, celosno da se marginalizira. /A, kako, inaku, da se objasni celosnoto zaboravawe da se odbele`i osumdesetgodi{ninata od smrtta na Krste Misirkov na 26 juli ovaa godina?/ Ovoj tekst e predupreduvawe deka recidivi na makedonskiot banditski vrhovizam i vo ovaa na{a dene{nina, povtorno „java” na grbot na neznaeweto, mitologijata, neinformiranosta i producira tekstovi „so krajno ednostrani, napadno tendenciozni i otvoreno antimakedonski otkritija.‘„ /Bla`e Ristovski/ Tie, priglupi i polupismeni „trgovci so minatoto” na eden mal narod, direktno, no naj~esto indirektno, skoro sekoga{, pukaat i plukaat vo oddelniot makedonskiot nacionalen identitet, koj Krste Petkov Misirkov go postavil kako bazi~en reper na makedonskata nacionalna opstojba. Na krajot, i predupreduvawe deka vo bezobli~nata, no op{ta potreba, da se stekne bogatstvo ili politi~ki pozicii, mnogumina zaboravaat na svojot makedonski rod i mislat deka nikoj i ni{to ne go zagrozuva nivniot makedonski nacionalen identitet. Zaboravaat deka propagandite koi vo minatoto go delele nacionalnoto tkivo na makedonskiot narod, i denes, samo prikrieno i posofticirano se prisutni i aktivni. Pokraj toa, zaboravaj}i na svoeto makedonsko nacionalno ~uvstvo,
102

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

zaboravaat da im oddadat dostojna po~it na lu|eto kako Krste Petkov Misirkov i ostanatite makedonski velikani, koi, vo krajna linija, im ovozmo`ile da gi poseduvaat site blagodeti i privilegii. Zaradi toa, neka ni bide dozvolena edna, navidum, digresija, a vo su{tina, i toa kako, potrebno i polezno predupreduvawe! Spored gr~kata mitologija, Iksion bil kralski sin, koj iako izvr{il podmolno ubistvo, za koe mu sleduvalo smrtna kazna, sepak so milosta na vrhovniot bog Zevs bil po{teden i, duri, zemen na Olimp da `ivee me|u bogovite. Iksion bil neblagodaren i nelojalen. Neprestano nastojuval da ja zavede Hera, `enata na Zevs. Otkako Zevs gi otkril namerite na Iksion, napravil dvojni~ka na Hera od oblak, koja, nabrzo, Iksion povtorno se obidel da ja zavede. Zevs nenadejno se pojavil, go fatil na delo Iksion i mu naredil na bogot Hermes nemilosrdno da go kam{ikuva, a Iksion neprestano da gi ka`uva zborovite „DOBRODETELITE ZASLU@UVAAT PO^ITUVAWE”. Otkako taa dolgotrajna tortura zavr{ila, Iksion bil `iv zakovan za ogneno trkalo, koe neprestano se vrtelo na neboto, so {to toj bil izlo`en na ve~no stradawe. Krste Petkov Misirkov, koj celata svoja energija i znaewe gi posveti za dobroto na svojot makedonski narod, a negovoto delo e temelot na makedonskata nacionalna svest i dr`ava, definitivno e na{iot najgolem DOBRO^INITEL. Otsekoga{ i sekade, kaj normalnite i blagorodni lu|e, za site koi na korista i qubovta na sopstveniot narod im go posvetile svojot `i103

D-r Aleksandar Litovski

vot, ima samo pofalbi i po~ituvawe. Onie koi toa ne go nau~ile, kako i Iksion, porano ili podocna, sekoga{ visoka kazna pla}ale. Nie, deloto na Misirkov ne smeeme da go prodademe ili predademe, zaboravime ili marginalizirame, bidej}i toga{ gubime s#! Toa bi bilo ramno na makedonsko nacionalno samoubistvo! Vsu{nost, izvornata sila na klu~nite vrednosti na misirkov{tinata treba neprestano da ja neguvame i obnovuvame. Osobeno sega, koga vladee duhovna pusto{, moralna degradiranost i la`en patriotizam, koi proizveduvaat lu|e bez lice i du{a! Vpro~em, da se osoznae, da se razbere i da se prifati kako svoja najvisoka dol`nost, obvrskata kon Vistinata, Pravdata i Tatkovinata e priviligija samo na VISTINSKITE LU\E. Samo taka celosno mo`e se dorazvie ubavinata na sopstveniot `ivot. Zatoa, najnakraj, sekoga{ i sekade, oddadete mu NAJVISOKA PO^IT na na{iot najgolem makedonski dobrodetel – Krste Petkov Misirkov! „INFO-MAGAZIN”, Bitola, septemvri 2006 - januari 2007 godina

104

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

GLUPOSTA I POBEDNICITE ili za „porazot” na OMO „ILINDEN” vo Brisel „Vie }e pobedite za{to imate pove}e brutalna sila. No nikogo nema da ubedite... Za toa, bi trebalo da go imate ona {to Vi nedostasuva: razumot i pravoto na va{a strana...” Migel de Unamuno Gluposta i zlatoto! ^ove~kata glupost sama po sebe e elementarna i sekojdnevna, planetarna i neograni~ena pojava, a ova na{e obezdu{eno i prosto vreme na evtino politikanstvo, se ~ini deka dejstvuva na ~ove~kata glupost kako do`d na pe~urki: gluposta niknuva na site strani nezapirlivo i obilno. Taka, „nau~ivme” deka nema takva glupa laga, koja ne bi mo`ela so svojata prividnost i samoreklamirawe da dejstvuva kako vistina; deka glasnoto iska`uvawe na sopstvenite misli e ne{to {to direktno ve smestuva vo taborot na „protivnicite”; deka nacionalnite, kulturnite i politi~kite razliki mo`at i mora da se izbri{at i deka e potrebno site da se unificirame i da prifatime eden edinstven model na razmisluvawe i `iveewe... S# na s#, se iznaslu{avme - glupost do glupost! Od svoja strana, vladeeweto na vakvata planetarna glupost, kaj nas dobiva osobeno specifi~ni, grotesk105

D-r Aleksandar Litovski

ni, lokalni belezi! Taka, nie, pred s# i nad s#, nau~ivme deka ~ovekot vo ovaa zemja stanuva ~ovek duri otkako }e se stekne, najmalku, so polo`ba na {ef na op{tinskata partiska organizacija ili so dovolno pari za da mo`e da potkupuva! Toj {to ne poseduva nitu edna od dvete privilegii, ne mo`e da `ivee ~ove~ki! Imeno, nau~ivme deka parite i partiskite vrski stanale merila na site ne{ta... Deka zlatoto osvetuva, prosvetuva i prostuva – s#! Zlatoto podmituva sudii, inspektori, carinici, dr`avni slu`benici, lekari, aptekari, profesori, novinari... Ne postoi zlostorstvo {to ne mo`e da se zata{ka so dovolno koli~estvo zlato ili partiski lobirawa. Zakoraveni kriminalci so pomo{ na zlatoto stanuvaat javni li~nosti, politi~ari ili „biznismeni”, koi, potoa, katadnevno preku vesnicite i televiziite besramno se samoreklamiraat kako „najsposobni” i „sesilni”. Vsu{nost, zlatoto gi pretvorilo kriminalcite i plitkoumnite „politi~ari” vo primer za mladite pokolenija. A, razumniot i blag zbor, blagorodnata i pravedna misla, qubovta i dobrinata, vo ovaa izludena stvarnost, normalno, stanale celosno izliteni, demodirani i neceneti. Vistinata, pak, sosema nepotrebna. No, skoro site zaboravaat deka me|u terminite zlato i zloto razlikata e sosema, sosema mala: se sostoi samo vo edna bukva! Zaboravaat deka zlatoto i zloto se takvi – vo eden moment voshituvaat, a ve}e vo naredniot bezmilosno – uni{tuvaat! I, zaboravaat deka umniot zbor i minatoto iskustvo samo na budalite ne im e u~itel. Zatoa, malku pouka od istorijata!
106

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

VAE VICTIS! /Te{ko na pobedenite!/ Otkako Keltite, predvodeni od nivniot kral Bren, gi pobedile Rimjanite i go zazele Rim, bil postignat dogovor tie da se povle~at od gradot za golem otkup. Pred gradskite yidini na Rim, pri mereweto na otkupot vo zlato i skapocenosti na kantar, toga{niot rimski tribun gi obvinil Keltite deka koristat la`ni tegovi. Na toa, Bren go frlil i svojot me~ na vagata i rekol – VAE VICTIS! So toa, vsu{nost, rekol deka pravdata i vistinata kolku i da se na stranata na porazenite, sepak, se celosno bezvredni za pobednicite! I, poka`al, deka ~esto gluposta i slepata `elbata za zlato se primarni za pobednicite! No, istorijata poka`ala deka nitu pobedata, nitu zlatoto steknato od nea, sami po sebe, ne zna~at ni{to za da ostavat nekoja pozna~ajna traga vo vremeto. Imeno, od Keltite na kralot Bren ne ostanalo skoro ni{to i retko koj denes za niv voop{to ne{to znae. Nasproti toa, Rim i negovata kultura zra~ele i zra~at niz mileniumite. Deka nie denes se nao|ame vo klasi~na pozicija na porazeni, i ne e te{ko da se konstatira. A, isto taka, ne e te{ko da se sfati, deka zaradi takvata pozicija sme primorni da se iznagledame i iznaslu{ame – golemi gluposti! Taka, sekojdnevno gi gledame, slu{ame ili ~itame na elektronskite ili vo pe~atenite mediumi, na{ite sovremeni „politi~ki komesari” so nivnata klovnovska retorika i nivnite lekcii za demokratija, denacionalizacija, lustracija, evropeizacija... Gi slu{ame ili ~itame nivnite „dobronamerni i stru~ni analizi i soveti”, po koi, ne samo {to morame, bezuslovno i bespogovorno, da ja prifatime dene{nava vladea~ka globalna ideologija, tuku i deka e potrebno da se osudime i
107

D-r Aleksandar Litovski

izberbatime samite sebe, samo i samo, za da gi zadovolime nivnite mentori i finansieri od tu|ina. Ovie plitkoumni i praznozborni ideolozi na poltronizmot, besramno i besmisleno n# ubeduvaat vo bezgre{nosta na dene{nive „stopani na svetot”, no mol~at koga istite tie stopani nosat re{enie, na primer, deka ne postojat Makedonci vo Bugarija, deka duri i baraweto na nivnite prava e „skandalozno” i, konsekventno, poddr`uvaat da ne se registrira politi~ka partija na tamo{nite Makedonci. /”Dnevnik” od 24 no-emvri 2006 godina/ Ne im pa|a ni na kraj pamet, da gi zapra{aat nivnite „idealni” stopani, kako e mo`no, ednovremeno, da odobruvaat i poddr`uvaat politika po koja vo Bugarija ne postojat nacionalni malcinstva i, uporno, nas da ni nametnuvaat „ramkovni dogovori”. Sepak, pobednicite ja pravat sega{nata stvarnost. Ama, kako {to ne u~i pogorniot primer na Keltite i Rim, sekoja pobeda e privremena, a sekoj pobednik e samo skica za – iden gubitnik! Vistinata i pravdata, sekoga{ si probivaat pat! Ottamu, NIKOGA[ ne e seedno - kade, kako i so kogo! Nagradata ili kaznata za vistinskiot ili gre{niot izbor sekoga{, porano ili podocna, stignuva za site! Za nas, najverojatno, }e ostane samo {tetata, napravena so golemite gluposti i lagi na dene{nive pobednici i nivnite doma{ni izme}ari! Vpro~em, kako {to i zad Keltite na kralot Bren, ostanala samo {teta, koja mnogubrojni generacii trebalo da ja popravaat! „INFO-MAGAZIN”, Bitola, 15 fevruari 2007 godina

108

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

ISTORIJATA NE E IDEOLOGIJA „Streme`ot kon tolkuvawe na istorijata e tolku dlaboko vkorenet {to, dokolku nemame konstruktiven stav kon minatoto, bivame odvle~eni ili vo misticizam ili vo cinizam.” Od knigata „[to e istorijata” na Edvard Halet Kar Ambientot! Na site ni e ve}e sosema jasno deka vo kr~mi se donesuvaat va`ni politi~ki re{enija i se krojat ~ove~ki sudbini. Zatoa i se iznagledavme i }e gledame, deka se prodavaat, za sitni pari ili sitni privilegii i neobrazovani i obrazovani, i pametni i priglupi, i rabotnici i intelektualci... Se iznagledavme, „dvorski lu|e”, podlizurkovci i la`govci koi mu se umilkuvaat na svojot „tiranin” za da dobijat korka leb. Na ovoj na{, sekojdneven, robovladetelski pana|ur, ne samo {to se prodavaat sopstvenata fizi~ka sila, um i razum, tuku, skoro celosno mizerno, za sitni pari, se prodavaat i sopstvenoto dostoinstvo i ~est. Prostitucijata cveta i e „najisplatliva” profesija. Zavidlivosta i zlobnosta stanale seop{ti karakteristiki. Poltronizmot, sfaten kako koleni~ewe i molewe, vo koj sopstvenoto poni`uvawe e „uslov bez koj ne se mo`e”, stana voobi~aeno i prifatlivo odnesuvawe. Sosema prirodno, vo ovaa
109

D-r Aleksandar Litovski

na{a gansterska civilizacija, caruva – licemerieto! Zatoa, i najkonvencionalniot stisok na raka mnogu ~esto e prosleden so nevidliv „blesok na no`ot”. Nikoga{ pova`e~ka ne bila onaa maksima zapi{ana na me~ot na Eugen Savojski: „Cave me falsis amicis, salvabo te ab inimicis!” /^uvaj me od la`nite prijateli, jas }e te spasam od neprijatelite/ I taka, voop{to ne za~uduva {to od mediumite se kreira eden karnevalski ambient, vo koj voinstveno i agresivno, najmnogu od s#, se prodavaat ~ove~kite patila i poni`uvawe, pokornost i bezglasnost, strav i mentalnata pomerenost, besramnost i narcisoidnost, bezobrazluk i div razvrat, a mislata za ~ove~nosta, za qubovta, za rodoqubieto, za slobodata, za vernosta, za pravdata i vistinata, za ~esta i sovesta, ni se pretstavuvaat kako celosno i neotpoviklivo – mrtvi! Ottamu, gledame deka vo ovaa na{a, `ivotinski surova stvarnost, ~ove~nosta vo ~ovekot se rasitnila do nevidlivost! Slikata od mediumite, vsu{nost, ni poka`uva deka se gradi kult na ubiecot i ubistvata! Zatoa, ni se ~ini, deka vo izludenata stvarnost na lu|eto dobro i prijatno im mirisaat ~ove~kite trupovi, deka tie go sakaat toj gnile`, deka u`ivaat vo slu{aweto na `uborot od potoci na ~ove~ka krv! S# pove}e, kako edinstveno vistinito, se prifa}a kretenskoto i antihumanisti~ko stojali{te deka ~ovekot, vsu{nost, e ~ovekojadec. Oti, kako i me|u yverovite, taka i me|u lu|eto, kako edinstveno vredna i merodavna ni se pretstavuva – silata! Silata na muskulite i silata na parite. I navistina, sekojdnevno, ja svedo~ime ta`nata vistina
110

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

deka nekoi se podgotveni da se spu{tat mnogu nisko, zaradi sopstvenoto privremeno zadovolstvo i bogatstvo. Ostanuva da vidime, mo`e li vo ot~ove~uvaweto da se odi u{te – ponisko? I, da vidime – do koga? I, do kade? Antiistorizmot! E, tokmu vo takov, karnevalski i gansterski ambient, s# po~esto i po~esto, n# sovetuvaat da prifativme deka od sosema prizemni i koristoqubivi pri~ini, potrebno e da se obezli~ime i kako poedinci i kako nacija. Zatoa, dr`avata ni ja pretvorija vo teatarska scena, vo koja „re`iserite” n# prinuduvaat sekojdnevno da ja slu{ame papagalski povtoruvanata glupost, deka ne postoi ni{to {to vo minatoto e vredno za da go zapomnime i, sledstveno, da go odbele`ime. Ni{to ne ja zaslu`uva na{ata blagodarnost i voshit! Vo seop{tiot raspad na poimite i moralot, sekojdnevno, n# u~at deka minatoto go „ko~i progresot”, a, vsu{nost, ni sugeriraat deka „s# po~nuva od niv”. I dr`avnosta, i samostojnosta, i blagosostojbata, i umnosta... Seto, pred niv, nema nikava zasluga za ova par~e zemja nare~eno Makedonija i site, pred niv, bile priglupi i nesposobni akteri koi ni{to pametno ne napravile za ova {to denes go poseduvame. Vo taa teorija i praktika na malogra|anskite dekadenti, se premol~uvaat, ignoriraat, marginaliziraat, negiraat i ocrnuvaat skoro site makedonski nacionalni misliteli i heroi, celi dvi`ewa za sloboda i pravda. Namesto niv, pana|urski se propagiraat i prodavaat, nekoi minati ili sovremeni, no, sekako, celosno bezvredni i bezli~ni „urbani heroi”. „Lu111

D-r Aleksandar Litovski

|e” ~ie ime, vo normalni uslovi, ne e vredno da bide spomenato, niti zapameteno! Vo posledno vreme kaj nas se vodi edna propagandna kampawa, istorijata kako nastaven predmet da ja opfati vo najgolema merka samo sovremenata istorija. Vsu{nost, se podgotvuva teren istoriskata nauka da se transformira vo ideologija, a istorijata kako nastaven predmet da se pretvori vo ideolo{ko obrazovanie. Na po{irok plan, na delo e Gebelsovsko bri{ewe na na{eto istorisko pametewe i istoriska tradicija, na na{iot maj~in jazik, na na{ata kultura, vo krajna linija, na na{iot makedonski identitet i, namesto toj identitet, instalirawe na nekoj tu|, sosedski ili „op{tosvetski”, unificiran identitet. Uporno n# turkaat vo eden prazen prostor i vreme, vo edna nebidnina, vo koja ne postojat ~uvstva, a ne postoi nitu razmisluvawa za tie ~uvstva! Tamu, celosno pozitivisti~ki i utilitaristi~ki, „kolbasot e pova`en od [ekspir”. /^erni{evski/ Tamu s# e – relativno! Tamu ne postoi minatoto, a na krajot ne postoi nitu idninata! S# e sega{nost! Edinstveno vo ovie koordinati na grandiozna glupost, na globalen kulturolo{ki varvarizam, na idejnonacionalna ikonoklastika mo`e da se protolkuva, da se razjasni, da se sfati, katadnevnoto potcenuvawe na makedonskoto nacionalno minato. I, sledstveno, nihilisti~koto i cini~no tretirawe na makedonskata istoriografija! Zaboravaweto da se odbele`at i ~estvuvaat niza zna~ajni nastani i li~nosti /godi{ninite od Gra|an112

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

skata vojna vo Grcija, od smrtta na Krste Petkov Misirkov.../ i postepenoto marginalizirawe, pa duri i isfrlawe na istorijata kako nastaven predmet od obrazovniot sistem, sosema sigurno vodi kon uni{tuvawe na makedonskiot identitet i humanizmot kako moralen orientir! Vodi kon – samouni{tuvawe! Zatoa, sega i tuka, sprotistavuvaweto na nacionalno i ~ove~ki nedostojnoto odnesuvawe, borbata protiv nesmasno zaboravawe na minatoto i negativnoto pretvorawe na istoriografijata vo pole za „proda`ba” na ideologija, treba da bide zada~a na sekoj prose~no ~esen intelektualec. „INFO-MAGAZIN”, Bitola, 1 mart 2007 godina

113

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

HEROIZMOT I TRAGIZMOT NA ILINDEN Istoriskite nastani se podgotvuvaat postepeno. Tie sekoga{ imaat svoe poteklo, svoj izvor. Nivnoto ostvaruvawe vo posakuvaniot pravec, bara razum i rabota, qubov i posvetenost, trpenie i posledovatelnost. Od druga strana, sekoj neobmislen ~ekor, so cel da se postigne pobrzo re{enie, mo`e da go sopre pravilniot tek na nastanite i za dolgo, ako ne zasekoga{, da popre~i da se postignat sakanite rezultati. Vo oviie mislovni koordinati, mora da se smesti i analizira Ilindenskoto vostanie, kako eden od najzna~ajnite nastani od makedonskata nacionalna istorija. Nikulecot na Vostanieto se nao|a daleku pred negoviot oficijalen po~etok. Vremeto pred Ilinden za Makedonecot bilo TRAGI^NO VREME! Bezmerno stradawe i potoci krv ja imale poplaveno makedonskata zemja. Pusto{ewata i yverstvata bile – sekojdnevie! Gazeweto na ~ove~koto dostoinstvo – voobi~aenost! @ivotot – ~emer i jad. Beznade`nosta – mentalna sostojba! Vo edno takvo vreme, smrtta e blagodet! „Podobro u`asen kraj – otkolku u`as bez kraj” kako {to rekol Dame Gruev! Kolku za ilustracija! Vo 1901 godina vo Kostursko, vo vrska so ubistvoto na Nuredin beg od seloto Sveta Nedela, se slu~ila golema afera, pri {to bile uapseni pove}e lica povr115

D-r Aleksandar Litovski

zani so Makedonskata revolucionerna organizacija. Eden od uapsenite bil i Kuzo, obi~en vodeni~ar od seloto Manak, Kostursko. Sosema bilo jasno deka }e sleduva bezmilosno yversko izma~uvawe. Vpro~em, toa bilo voobi~aena postapka so Makedoncite ~ij `ivot bil ni{toten i bezvreden vo Otomanskata dr`ava. Neposredno pred da po~nat da go izma~uvaat vo turskiot zatvor, Kuzo, bidej}i ne veruval deka }e mo`e da gi izdr`i izma~uvawata, a pretpo~ituvaj}i poskoro da umre, otkolku da gi predade tajnite na Organizacijata, so no`e, koe nekako go nabavil vo zatvorot, si go rasparal stomakot. No, toa ne e s#. Otkako nabrzo uvidel deka so samoto rasekuvawe na stomakot nema da umre brzo, Kuzo so sopstveni race, treskavi~no zapo~nal da si gi vle~e sopstvenite creva i da se obiduva da gi iskine, so cel smrtta da nastapi pobrzo. Stra`arite go prona{le pred da umre i go odnele vo bolnica kade `ivotot mu bil spasen. Nastanot bil tolku grozomoren, {to samata turska vlast, so celata svoja surovost, bila frapirana i za izvesno vreme ja zgolemila kontrolata za da ne se slu~uvaat yverski ma~ewa. Pred Ilinden, na Makedoncite sosema jasno im stanalo deka mol~eweto i strplivosta ne se dovolni za nadminuvawe na agoni~nata sostojba. Starata „mudrost” formulirana kako „navednata glava – sabja ne se~e” sekojdnevno se poka`uvala kako nevistinita. Se~ela sabjata. Se~ela. I toa naj~esto navednati glavi! Pra{awe na vreme bilo samo koga do koja glava }e stigne. Ponatamu bilo – rutina.

116

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

No, so {to i kako da se odbranat sopstvenoto ~ove~ko i nacionalnoto dostoinstvo? So {to i kako da se odbrani Tatkovinata? Odgovorot – SO QUBOV kon sebesi i sopstvenata rodina, mo`ebi navidum izgleda „idealisti~ki” ili pak, mo`ebi izgleda kako fraza, no celosno e vistinit! Deka e vistinit, mo`e da se doka`e, na primer, preku zborovite na Hristo Uzunov, koj, neposredno pred svojata smrt, $ napi{al na svojata majka: „No mo`am li, koga gi ~uvstvuvam bolkite na na{ata izma~ena Tatkovina, da ne se oddadam so qubov na najveren sin na nejzinoto sveto delo? Makite na tatkovinata se pove}e od site stradanija na sekoja na{a majka. I jas – bez ni najmalku da te navreduvam – se ~uvstvuvam pove}e sin na vtorata moja majka – Makedonija, otkolku na tebe, koja si me rodila.” Rodoqubieto na Makedoncite, go pretvorilo „tragi~noto vreme” vo HEROJSKO VREME! Makedonija, taa „dolinata na solzite” – VOSTANALA! Dotoga{niot nekolkuvekoven molk se pretvoril vo krik, nekolkuvekovno sobiranata bolka vo bespo{tedna borba. Vostanala Makedonija na Ilinden 1903 godina, za da go napravi – nemo`noto! Takviot besmislen obid voop{to ne e racionalno opravdan, mudar i korisen, no sekako zaslu`uva najgolem voshit i po~ituvawe! Ili ako sakate, Ilinden e bleskoten primer na ednostavniot fakt deka sekoga{ postoi izbor. Sekoga{! ^ovekot sekoga{ ima izbor da ostane ~ovek! Pa duri i so ~inot na odbirawe na smrtta, namesto bedniot `ivot, na predavnik ili na „rob” pred posilniot.
117

D-r Aleksandar Litovski

Narodot sekoga{ ima izbor da go za~uva svoeto nacionalno dostoinstvo! Borbata za sloboda e sekoga{ mo`na! Vpro~em, eden narod {to ne se bori za svojata sloboda, toj ne e dostoen za taa sloboda! Potrebno e samo da se sfati deka i smrtta e slatka koga e za sloboda! Ottamu, Ilinden, vsu{nost, ja pretstavuva najvozvi{enata vertikala, niknata od najdlabokite ~uvstva i streme`i na Makedoncite za sloboda i dostoinstven `ivot. [to se odnesuva do heroizmot – Ilinden e niza na heroizmi! Makedonija bila poslana so trupovite na iljadnici nejzini, znajni i neznajni heroi. Heroi, koi vo imeto na Makedonija, ginea, umiraa bez glas. Heroi koi ja pregrnuvaa bestra{no smrtta, samo za da izvojuvaat sloboda i ~ove~ki pravdini. Heroi, koi zaboravile na sebesi, koi se samo`rtvuvale, a ne vozdignale nas – Makedoncite! Imeno, preku besprimerniot heroizam vo Vostanieto, makedonskiot narod u{te edna{ se vbroil vo najva`niot del od svetskata istorija – vo delot na borbata za sloboda. Makedonskiot narod u{te edna{ poka`al i doka`al deka vredi da se plati sekoja cena za qubovta kon slobodata i tatkovinata. A, cenata, platena preku Ilinden, bila golema. Makedonija bila pretvorena vo arena na krvavi sceni vo koja ubistvata, obes~estvuvawata, ma~ewata se redele ednopodrugo vo nedogled. Za vreme na Ilindenskoto vostanie vo Makedonija imalo 239 borbi vo koi zaginale 994 vostanici. Okolu 4.500 `eni, deca i ma`i bile ubieni, isklani ili `ivi izgoreni, a 3.100 `eni obes~esteni. Zgora na ~ove~kite zagubi, 200 sela bea celosno ili delumno izgoreni, a vo niv bile uni{teni 12.440
118

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

ku}i. Bile obezdomeni 70.835 lu|e, a samo vo Bugarija, baraj}i spas, pobegnale 30.000 lu|e. I, da ne ostane zaobikolena i zaboravena ulogata na vonmakedonskite faktori vo makedonskata ilindenska tragedija! Nedvojbeno e deka Vostanieto bilo rezultat i na antimakedonskite propagandi od sosedstvoto. Goce Del~ev bezuspe{no predupreduval na opasnosta od privrzanicite i nositelite na tie propagandi: „Makedonija ima svoi interesi i svoja politika. Tie im pripa|aat na site Makedonci. Onoj {to saka da raboti na prisoedinuvaweto na Makedonija kon Bugarija, Grcija ili Srbija, toj mo`e da se smeta za dobar Bugarin, Grk ili Srbin, no ne i za dobar Makedonec.” Sepak, istoriski fakt e deka najgolemiot del od rakovodnite li~nosti na VMRO, i pred i vo vreme na Ilindenskoto vostanie, bile vo oficijalna slu`ba na bugarskata Egzarhija, u`ivale gostoprimstvo na bugarska teritorija, naj~esto, se slu`ele so bugarskiot literaturen jazik i pismo, so {to indirektno, deklarirale bugarska nacionalna svest... Vo programskite celi na Organizacijata, se zboruva samo za politi~ko osloboduvawe, a nema nitu naznaka za makedonsko nacionalno osloboduvawe, za voveduvawe na makedonski literaturen jazik i sozdavawe na avtokefalna makedonska pravoslavna crkva! Ottamu, se ~ini sosema to~na konstatacijata na Krste Misirkov vo knigata „Za makedonskite raboti” deka „ako avtonomijata na Makedonija se javi kako rezultat na sega{noto vostanie /Ilindenskoto-b.m./, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo polza na Makedoncite, a vo polza na Bugarite, za{to
119

D-r Aleksandar Litovski

komitetot /TMORO-b.m./... raboti pod bugarska firma”. A, toa {to makedonskata istoriografija i javnoto mislewe, „svesno podzami`uvaat pred tie op{topoznati fakti” /B. Ristovski/, apsolutno e neprifatlivo! Imeno, ne smeeme da ja `rtvuvame istoriskata vistina, zaradi za~uvuvawe na idealiziranata slika vo koja VMRO e „nepogre{iva” makedonska nacionalna organizacija i „nezamenliv” stolb na makedonizmot! Vo sekoj slu~aj, predvremenosta i nepodgotvenosta na Vostanieto, predizvikana od propagandite na sosedite, pred s# na bugarskata propaganda, direktno vlijaela na negovata neuspe{nost, na porazot koj toa go do`ivealo. Od toj aspekt, nema narod koj pla}al tu|i grevovi so tolku krv i stradawa kako makedonskiot narod. Ilinden e ubav urok! Urok koj ni ja poka`uva sebi~nosta na golemite sili i al~nosta na sosednite dr`avi! Koj ni poka`uva deka treba mnogu dobro da ja nau~ime i istorijata na antimakedonskite zagovori! Za da gi prepoznavame – navreme. I da im se sprotivstavime! ** * Vo dene{no vreme osobeno ni e potrebno da gi izvle~eme poukite od sopstvenoto minato. Oti, `iveeme vo vreme na izrazena nemo} na ~ove~kiot rod. Vreme, na ispraznet ~ove~ki zbor i demisionirano dostoinstvo. Vreme, na zamor i na lu|eto i na ideite. Vreme, vo koe sevezden n# ubeduvaat, pa i ni nametnuvaat, deka e potrebno prifa}awe na `ivotot po sekoja cena. Po cena na otkaz od rodoqubieto. Od qubovta voop{to. Po
120

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

cena na otkaz od borbata. Otkaz od Makedonija i makedonskoto nacionalno ~uvstvo. Otkaz od nas samite! Vo edno takvo vreme, potsetuvaweto i ~estvuvaweto na Ilinden pretstavuva pove}e od obi~no navra}awe kon sopstvenoto minato i neguvawe na tradicijata. U{te pomalku toe e nekakov izvetven izraz na patetika ili na nacionalen romantizam. Toa navra}awe e obid da si pripomneme deka ropskiot `ivot bez dostoinstvo i ne e nekoj `ivot {to treba qubomorno da se ~uva i pazi. Obid da se uverime deka i malite narodi se kadarni za golemi podvizi. Ilinden 1903 godina pretstavuva, pred s# i nad s#, obid da se vozveli~i slobodata i ~ove{tinata! Najnakraj, nie Makedoncite, preku pov-torniot pro~it na sopstvenata istorija, }e treba da izvle~eme i pouka od dosega{nite na{i borbi, za da mo`eme kon idninata da odime so najmalku `rtvi i po najkratkiot pat. neobjaven tekst za Ilinden 2006 godina

121

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

RECENZIJA Makedonija e samostojna dr`ava ve}e 16 godini. Mnogu ne{ta se smenija na podobro za ova vreme. Vo istitot period, nekoi negativni raboti ne se smenija, ili duri i dopolnitelno se vlo{ija. Imperijalnite apetiti na sosednite dr`avi, karikaturalno sme{ni vo sporedba so nivnata politi~ka marginalnost, liliputanskite dimenzija i skromnite kapaciteti, se naso~ija kon Republika Makedonija. Od negiraweto na makedonskiot nacionalen identitet i poreknuvaweto na makedonskiot jazik, do osporuvaweto na pravoto na sopstvena istorija, i na avtokefalnata crkva, propagandnite sistemi na sosedite uporno produciraat novi i novi falsifikati, fabrikuvaj}i celi biblioteki antimakedonska psevdo–istorija. Vo dosega{niot javen anga`man, Aleksandar Litovski se legitimira kako avtor koj sistematski se posvetil na borbata protiv vakvata negativna recepcija na Makedonija, odnosno, na afirmacijata i reafirmacijata na vistinata za makedonskiot nacionalen, istoriski i kulturen identitet. Predlo`eniot rakopis opfa}a 15-tina esei koi, na okolu 120 stranici go tematiziraat tokmu ovoj nevralgi~en aspekt na makedonskiot politi~ki i duhoven identitet. Isklu~itelno argumentiran, so odli~ni poznavawa na temite so koi se zafa}a, Litovski efektno ja vklopuva i svojata erudicija, za da go zacvrsti i uverlivo

123

D-r Aleksandar Litovski

prezentira svojot iskren humanisti~ki pathos i dlabokata li~na posvetenost na makedonskata kauza. Daleku od bilo kakva tesnogradost na nacionalisti~ki platformi, Aleksandar Litovski gi justificira najvisokite civilizaciski ideali i gi brani op{to~ove~kite prava vrz primerite od makedonskata ponova istorija. Potpren vrz Hegel, kako i vrz Fejerabend, Ni~e, kako i Sloterdajk, Kami kako i Heraklit, Aleksandar Litovski ja nao|a srodnosta i istite bitni vrednosti i vo `ivotnite prikazni na Vapcarov, Dine Abdurahman, Vasil Antevski Dren, na Lazar Poptrajkov, na Mirka Ginova, Jane Sandanski, Lazo Angelovski, Krste Petkov Misirkov, odnosno vo primerite od Ilindenskoto vostanie i Gra|anskata vojna vo Grcija. Pove}eto esei objaveni se vo dnevni i nedelni vesnici, najmnogu pak vo „Bitolski vesnik”. Nivnoto pe~atewe na edno mesto, vo forma na kniga, }e ovozmo`i na{ata javnost da se zapoznae so ovoj opus na eden avtor {to dosledno, suvereno i uverlivo ja brani pozicijata na qubovta kon vistinata i kon sopstveniot narod, vo vremeto vo koe vistinata i qubovta i se najpotrebni na Makedonija. Zaradi toa, ovaa kniga na Aleksandar Litovski ja prepora~uvame za pe~atewe, potenciraj}i gi u{te edna{ i nejzinite nau~ni i estetski dostreli, kako i nejzinata aktuelnost i anga`manot za afirmacija na samobitnosta na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet. So po~it Ferid Muhi}

124

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

RECENZIJA Za rakopisot – kniga esei „Pofalba na make-donizmot” od Aleksandar Litovski Predlo`eniot rakopis na Aleksandar Litovski opfa}a sedumnaeset esei koi diskutiraat okolu makedonskiot nacionalen identitet. Tie se objavuvani vo tekot na pove}e godini vo razni dnevni, nedelni ili mese~ni vesnici i spisanija. Vo site esei, niz prekrasni poedine~ni ili grupni primeri na hrabrost i po`rtvuvanost na makedonskite borci za sloboda, vsu{nost, se prezentiraat i favoriziraat i makedonska nacionalna svest, no i najzna~ajnite op{to~ove~ki vrednosti: qubovta, pravednosta, dostoinstvoto, principielnosta... Sosema e o~igledna tendencijata na avtorot da ja potencira potrebata od qubov kon Tatkovinata i potrebata od prifa}awe na nekoi osnovni moralni normi. Sekako, vo vremeto vo koe `iveeme, a vo koe postoi erozija na mnogu eti~ki principi, vakvata kniga esei na avtorot Litovski, ne samo {to e potrebna, tuku, bi se reklo i deka e neophodna. Zgora na toa, vo prilog na vakvata konstatacija odi i toa {to sosema e o~igledno deka sosedite na Makedonija, s# u{te, se nemaat otka`ano od svoite ekspanzionisti~ki soni{ta.

125

D-r Aleksandar Litovski

Zatoa, ovaa eseisti~ka kniga na Aleksandar Litovski ja prepora~uvame za pe~atewe, potenciraj}i gi nacionalnite i univerzalnite poraki koi se sodr`ani vo nea. So po~it, m-r Nikola Talevski

126

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

Sodr`ina Prolegomena: Slika na du{ata se zborovite ............ 7 Esej za borbata i qubovta ............................................ 13 Panegirik za Dine Abdurahman.................................. 19 Eden dobar ~ovek ............................................................ 23 Zo{to – Ilinden?.......................................................... 27 Sto godini potoa — Ilinden 1903 ............................. 33 Glavata na Lazar Poptrajkov ili zo{to istorijata e pove}e od faktografija? ...................... 37 Eden reper za makedonska nacionalna orientacija ...................................................................... 45 Dosleden makedonizam .................................................. 51 Posledicite od Gra|anskata vojna vo Grcija........... 55 Smrtonosnite ~uvstva na Mirka Ginova .................. 67 Deset krvavi godini....................................................... 73 "Jas ne se pokoriv, jas ja izbrav smrtta"................... 81 Makedonskite ideali i makedonskiot idol............. 89 Gluposta i pobednicite .............................................. 105 Istorijata ne e ideologija ........................................ 109 Heroizmot i tragizmot na Ilinden......................... 115 Recenzii ......................................................................... 123