You are on page 1of 9

D I V J A

S O L A T A

Že nekaj let spoznavam užitne divje rastline, ki so poleg dobro poznanega regrata primerne za prehrano. Družina in prijatelji so navdušeni nad divjo solato polno cvetov, ki jim jo pripravim. Večina teh rastlin sodi med zelišča. Divje rastline imajo nekajkrat več vitaminov in rudnin od konvencionalno pridelane zelenjave, predvsem kupljene, pridelane z umetnim gnojenjem, z uporabo pesticidov, gojene celo ob avtocestah in nato še kemično obdelane za podaljšanje obstojnosti v času prodaje. Divjo solato nabiramo v naravi in ob tem uživamo. Bodimo pozorni, da travniki niso gnojeni ali nad njimi ni hiš z grenicami. Literature o užitnih divjih rastlinah je veliko, tudi na internetu se najde vedno več podatkov. S pomočjo latinskih imen na svetovnem spletu najdemo veliko fotografij rastlin, ki nam olajšajo njihovo prepoznavanje v naravi. Moj namen je kratka predstavitev nekaterih užitnih divjih rastlin, ki jih z veseljem nabiram in pripravljam. Divja solata pripravljena s toplim krompirjem je zelo dobra. Dodamo lahko tudi fižol, ocvirke, trdo kuhana jajca itd. Tako si že v mesecu marcu začnemo obnavljati čez zimo izčrpane telesne zaloge vitaminov in rudnin ter očistimo organizem. Regrat je ena prvih divjih solat spomladi. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Porežemo samo liste do srčka, tako se hitro spet obraste. Solato lahko pripravimo samo iz regrata. Mlade liste nabiramo celo leto, tudi med cvetenjem, le da so listi nekoliko trši in bolj grenki, kar pa v mešanici z ostalimi divjimi rastlinami in gojenimi solatami ne moti. Kasneje so uporabni tudi cvetovi. Po solati potresemo samo cvetne listke, brez čašice. Marija Treben priporoča 14 dnevno kuro s peclji cvetov regrata za pogosto bolehne ljudi, ki se počutijo utrujene. Ta opis ustreza precej ljudem konec zime. Pecelj operemo skupaj s cvetom, nato cvet odtrgamo in pecelj počasi prežvečimo. Na začetku je precej grenak, potem pa se na okus navadimo. Pojemo od 5 do 10 pecljev na dan. Sladkorni bolniki naj bi jih jedli kar celo sezono. Peclji pomagajo tudi pri kroničnem vnetju jeter, raztopijo žolčne kamne itd. Poleg regrata je smrdljivka ena prvih divjih solat spomladi. Raste v gozdu, zato ga nekateri poznajo pod imenom gozdni regrat. Ima značilen vonj po krompirju, zato ima ponekod ime krompirjevka. Cvetovi so podobni regratovim, le manj bogati. Marca zagledamo prve poganjke med suhim listjem. Ko listje odmaknemo, lahko naberemo prve mlade nežne listke smrdljivke. Mlade liste nabiramo celo leto. So mehkejši kot regratovi. Lahko je glavna sestavina solate. Nekatere moti njen okus po krompirju, zato količino prilagodite okusu. Solatam dodajamo tudi cvetove. Je zelo bogata z vitamini in rudninskimi snovmi. Kot dodatek solati že od zgodnje pomladi nabiramo nežne mlade podolgovate listke rmana, ki poganjajo vsepovsod po travniku. So zelo drobno deljeni, kot da je lističev na tisoče. Če nismo prepričani, da so pravi, počakajmo, da rastlina vzcveti in si jih takrat dobro oglejmo. Mlade liste nabiramo celo leto. Dodajamo jih v solate v količinah, ki nam ustrezajo po okusu. Uporabljamo ga tudi za začinjanje juh, kuhanega in pečenega krompirja, omak itd. Je znana zdravilna rastlina.
Jerneja Jerko, februar 2010,

1. REGRAT (Taraxacum officinale)

2. NAVADNA SMRDLJIVKA (Aposeris foetida)

3. RMAN (Achillea millefolium)

1/9

pripravljamo podobno kot špinačo. bele. NAVADNA REGAČICA (Aegopodium podagraria) 5. Poleg obilo vitamina C in A vsebuje veliko rudninskih snovi in mikroelementov. Okus spominja na mlečno koruzo. 4. NAVADNA ZVEZDICA (Stellaria media). odrasli pritlični listi so lahko dolgi do 0. Vsebuje precej vitaminov C in A. na gozdnih robovih. še nekoliko zaprte liste s krhkimi stebelci vred. dodajamo juham. Presenečeni boste nad okusnostjo. Ima izreden okus. posušimo za zdravilen čaj proti kašlju… Je plevel z mesnatimi. uporabljamo kot špinačo. kalija in kalcija… Lahko jo dodajamo tudi kuhani hrani. Dlakavo steblo je votlo in razbrazdano. tudi pri nas že prodajajo semena. Pritlični listi so pernato deljeni. Ponekod po svetu tolščak gojijo.. Je zelo okusna zelenjava. Je velika rastlina. V zdravilne namene sta jo priporočala Kneipp in pater Ašič. Se močno razraste. komaj opazne cvetke. Liste dodajamo solati. Ima osvežilen. več ga je le v peteršilju. Je zelo dobra »železova« zelenjava. Poleg obilo vitaminov in mineralov vsebuje tudi omega-3 maščobne kisline. Ima majhne. PORTULAK (Portulaca oleracea) 2/9 . Nabiramo mlade. DEŢEN (Heracleum sphondylium) Raste po travnikih v velikih količinah. Med nabiranjem pojejte kakšen list. 6. So dlakavi. gladkimi listi. med grmovjem. Raste na vrtovih (težko se ga izkorenini. nazobčani segmenti so neenakih oblik. V zdravilne namene so ga uporabljali pri prebavnih težavah in za zniževanje krvnega tlaka. Je prijetnega vonja in blagega okusa po zeleni ali pastinaku. Med nabiranjem olupite kakšno debelejše steblo in ga pohrustajte. Rimljani so regačico gojili kot zelenjavo. Prepoznamo jih po značilnih 3 x 3 deljenih listih (glej slike). ob poteh. najbolje ga je sproti pojesti). na travnikih. namazom itd. Pomaga pri težavah s putiko itd. KURJA ČREVCA Spomladi preraste gredice in njive. v zeliščnih namazih itd. Uživanje sveže navadne zvezdice kot prilogo v solati je preventiva pred osteoporozo. TOLŠČAK. dodajamo omakam in skutnim namazom. Za solate nabiramo mlade pritlične liste s peclji (april do julij). Poleti ima drobne rumene cvetove. vsebuje ga približno enako kot regratovi listi.5 m. še posebej mladi listi. kiselkast in malo slan okus. februar 2010. Povsod je je v izobilju. ovalnimi. Jerneja Jerko. Nabiramo mlade nadzemne dele rastline. 7. Peclje in stebla moramo olupiti. Nabiramo jih za solato. mlada mesnata cvetna stebla (junij in julij) ter plodove. ki običajno posamezno poganjajo iz tal..Je razširjen in okusen plevel.

Dlakavo že zgodaj spomladi najdemo na vrtu poleg navadne zvezdice. dlakava penuša Kot dodatek solatam nabiramo mlade listne rozete in vrhne dele poganjkov skupaj s popki. so nekoliko pekoči. Travniška penuša Dodajamo jo lahko zeliščnim namazom. je ena prvih užitnih divjih rastlin na travnikih in ena najbarvitejših pomladnih rastlin vlažnih travnikov z rožnato nadahnjenimi cvetovi. Travniška je najokusnejša. tako po listih kot po izrazitem okusu. čistijo kri. Za solate konopnica nabiramo cvetove in mlade liste. prepoznavna po brstih v zalistju brstična zgornjih stebelnih listov. Imajo podoben okus in učinkovanje. torej celo rastlinico brez gozdna penuša koreninic. ter izgubijo zdravju koristne žveplove spojine in druge sestavine. gorčica in hren. Kljub imenu ni dlakava. Rastejo na travnikih. V njih so grenka penuša glukozinolati (žveplove spojine. Kot dodatek solati nabiramo rožnate cvetove. ki so dlanasto deljeni v pet lističev. 9. krepijo odpornost. So zelo okusen dodatek pomladnim solatam.8. Ima pikanten okus po hrenu. ki se jim prilegata hren ali redkev. ker se jim spremeni prijetno pikanten okus. Peterolistna konopnica (Cardamine pentaphyllos): običajno raste v senčnih gozdovih. kasneje pa samo mlade poganjke. Grenka je zelo podobna vodni kreši. Ne kuhamo jih. Brstična konopnica (Cardamine bulbifera): raste v gozdnih predelih. Jerneja Jerko. februar 2010. travniška Dlakava in travniška rasteta na travnikih in penuša dlakava penuša obdelanih tleh. in raste ob vodi. veliko beta karotena. štirimi venčnimi in čašnimi listi ter v vretencih nameščene deljene liste. Pri nas jih raste osem vrst. Je zelo grenka. Zato penuše v telesu učinkujejo razkuževalno in čistilno. PENUŠE Penuše so sorodnice vodne kreše. razstrupljajo. ki so močni antioksidanti). a za prehrano so najuporabnejše dlakava (Cardamine hirsuta). Iz majhne pritlične listne rozete požene več stebelc z majhnimi belimi cvetovi. spodbujajo prebavo in presnovo. ob rekah in potokih. drugih vitaminov in rudnin. jih ponudimo k mesu in drugim jedem. Od drugih konopnic se loči po obliki spodnjih stebelnih listov. Kakor druge konopnice ima cvetove s šestimi prašniki. Deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos): nabiramo bledo rumene cvetne glave ki imajo rahel okus po hrenu. Penuše vsebujejo podobne snovi kot brokoli. Užitni so tudi brsti. vitamina C. KONOPNICE deveterolistna konopnica peterolistna konopnica 3/9 . travniška (Cardamine pratensis). cvetovi in plodovi. gozdna (Cardamine flexuosa) in grenka penuša (Cardamine amara).

Čez čas nam prsti dišijo po česnu. ki so primerni tako za solate kot tudi za vlaganje v kis. je majhna rastlina. za zimo pa ga pripravimo kot namaz z olivnim oljem in soljo. Za dodatek solatam nabiramo vršičke – tudi cvetoče –in mlade liste. Med nabiranjem lahko cvetove tudi jemo. VIJOLICA (Viola odorata) 13. jih na hitro operemo in potresemo na že pripravljeno solato. TROBENTICA. Uporabljamo ga namesto česna. kot pesto z dodatki različnih semen ipd. jesenski podlesek. da se dobro seznanimo s podobnimi strupenimi rastlinami. le da so precej manjši. Spomladi po travnikih in v gozdovih cvetijo vijolice. Nabiramo lahko tudi drobne cvetne popke. Spomladi jo najdemo skupaj s kurjimi črevci in dlakavo penušo na neobdelanih gredicah. kačnik). februar 2010. seveda ustrezno (ne)gnojenih. Jerneja Jerko. ki jih je veliko vrst. katere cvetovi so podobni mačehinim. Trobentica je zdravilno zelišče. MARJETICA (Bellis perennis) Nabiramo cvetove in mlade listke marjetic kot dodatek solatam. ČEMAŢ (Allium ursinum) 14. ŠKRLATNORDEČA MRTVA KOPRIVA (Lamium purpureum) Od marca do septembra raste po travnikih. Idealen je za spomladanske očiščevalne kure. Enako uporabne so tudi okrasne marjetice z bogatejšimi cvetnimi čašami. kasneje pa tudi popke in cvetove. Užitne so tudi vse vrste okrasnih primul. Nabiramo liste. polni vitaminov in rudnin. divjo mačeho (Viola tricolor). NAVADNI JEGLIČ (Primula vulgaris) 11. kremno juho. So zelo okusni in zdravilni. Je zdravilno zelišče.Kot dodatek solatam nabiramo mlade liste (manjšo količino zaradi vsebnosti saponinov) in cvetove skupaj s cvetnimi čašami. naberemo tudi te. ga dodamo v sendvič. Predvsem je prepoznaven po vonju po česnu. Cvetove nabiramo posebej. Marjetica je zdravilno zelišče. Užitni so tudi cvetovi gojenih mačeh. Če najdemo divjo vijolico oz. Najbolje je. Cvetove posušimo za čajne mešanice. Zgornji listi so izrazito rdečkaste barve. pazimo le da niso bile umetno gnojene. da ga ne zamenjamo s kakšno podobno strupeno rastlino (šmarnica. Je divji česen. tako da to ni več zanesljiv znak. njivah in vrtovih. Za dodatek solatam nabiramo cvetove vseh barv in manjšo količino mladih listov. 10. S cvetovi okrasimo solate. manjša od običajnih kopriv. Je bolj zdravilen od česna. ker hitro ovenijo in izgubijo obliko. 4/9 . Njene cvetove sušimo za čaj. pripravimo slasten namaz s skuto. Oprane cvetove potresemo po pripravljeni solati. Pazimo. barv in odtenkov. 12. rižoto. ki jih obilno (po okusu) narežemo v solate.

ima svetlozelene liste in nežne bele cvetove. Z njeno uporabo ne smemo pretiravati. Je drevo z zdravilnimi lastnostmi. Je presenetljivo kislega okusa. ki imata podobne učinkovine. Je zdravilno zelišče. v zmernih količinah pa ne škodi. jih mešamo z ostalimi solatami. čreslovin. Solatam dodajamo mlade liste. NAVADNA ZAJČJA DETELJICA (Oxalis acetosella) Raste v gozdovih. Žvečenje sveže rastline pomaga proti zgagi. pripravimo sirup za izkašljevanje itd. BUKEV (Fagus sylvatica) Je eno najbolj razširjenih dreves pri nas. 17. lahko v velikih količinah. Kot dodatek solati naberemo manjše količine nežnih mladih listov in kasneje tudi cvetov. Solate potresemo s semeni. KISLICE Kislic je kar nekaj vrst. oksalno kislino. Cvetove sušimo za čajne mešanice. Kot dodatek solatam nabiramo povsem mlade liste. 16. najbolj pogosta je navadna kislica (Rumex acetosa).. februar 2010. po nekaterih informacijah pa tudi pri raznih boleznih želodca.. Ker so malo zategli. 18. Za solate nabiramo mlade liste. Sušimo ga za čaj. Nabiramo lahko tudi mlade liste širokolistnega in srednjega trpotca. OZKOLISTNI ali SULIČASTI TRPOTEC (Plantago lanceolata) Raste po travnikih. Za čaj sušimo cvetove vseh vrst lip. LIPA Lip je več vrst: lipa (Tilia platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata) ter križanec obeh (Tilia europea). Vsebuje obilo vitamina C. alkoholnemu »mačku«. ki jih med seboj težko razlikujemo. Jerneja Jerko. 19. flavonoidov. Dodajamo jih tudi zeliščnim juham ali jih skuhamo kot prilogo. v višjih legah pa maja. So osvežujočega kiselkastega okusa in vsebujejo precej vitamina C.15. ki postopoma dozorevajo na trpotčrvih klasih. ki so bogati z vitamini in rudninami. klorofil itd. karotenoide. ker kislica vsebuje velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata. Solatam dodajamo mlade liste v manjših količinah. vendar v manjših količinah. veliko organsko topnega železa. 5/9 . Uporabni so listi vseh vrst lip. Mlade liste nabiramo aprila. Imajo okus po gobah..

Pritlični listi so pecljati. Oblika rastline je na prvi pogled podobna mrtvi koprivi. SMREKA (Picea abies) Za začinjanje pomladanskih solat lahko uporabimo mlade smrekove vršičke. tudi na vrtu. ko jo pomanemo. Kratko-pecljati listi na zgornjem delu stebla so trikotni in neenakomerno nazobčani s cvetnim grozdom z majhnimi belimi cvetovi na vrhu. Sušimo ga za čajne mešanice. cvetove in strokaste plodove namesto česna. sušimo ga za zdravilen čaj (uravnava krvni pritisk…). Je zelo aromatična rastlina. Je zelo aromatična rastlina. mlade liste. Solatam dodajamo drobno zrezane poganjke. 22. srčasto obliko. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Za solate nabiramo mlade liste. POLJSKI TIMIJAN (Thymus vulgaris) Raste po travnikih v obliki blazinic med travo. so dobra začimba za zelenjavne juhe. Enako lahko uporabljamo srčaste luščke. jih lahko poparimo z vodo. Najlažje ga prepoznamo po luščkih. ki smo jih stolkli v prah. Posušeni listi in plodovi. DOBRA MISEL (Origanum vulgare) Raste po travnikih med travo. ki se razvijejo iz cvetov in imajo značilno trikotno. Za začinjanje solat nabiramo cvetoče vršičke in posmukamo posamezne drobne listke. februar 2010. jih zmeljemo v pire. Primerni so tudi za juhe ali zelenjavno prikuho. z narezano napiljenim robom. Je zdravilno zelišče. Če nas motijo dlačice na listih. Za začinjanje solat nabiramo cvetoče vršičke in posmukamo posamezne liste. Je zdravilno zelišče. ki ima bele cvetove. MATERINA DUŠICA. Rastlina ima. Sušimo jo za čaj. Enako uporabni so mladi jelkini. srčasti.20. Plešec je razširjen plevel. izrazit vonj po česnu. Lahko jih pripravimo podobno kot špinačo. Lahko ga naberemo in posušimo za začinjanje jedi namesto sicer bolj aromatičnega gojenega origana. Je zdravilno zelišče. Imajo prijeten kiselkast okus in so seveda polni vitaminov in rudnin. NAVADNI PLEŠEC (Capsella bursa-pastoris) 24. dodajamo zelenjavnim namazom itd. Po solati jih enostavno potresemo. Jerneja Jerko. 21. macesnovi in borovi vršički. ČESNOVKA (Alliaria petiolata). 6/9 . Cele ali natrgane potresemo po solati. DIVJI MAJARON. hostni česen 23.

Cvetne liste potrgamo in jih potresemo po solati. ROGOVILČEK (Galinsoga parviflora) Je nadležen plevel. DETELJE 27. Rogovilček je zdrava zelenjava polna vitaminov in rudnin. mlade vršičke. Vsebuje veliko železa. Solate okrasimo z njenimi cvetovi. Za solate nabiramo mlade liste in cvetove detelj: črna detelja (Trifolium pratense) . POKALICA (Silene vulgaris) Na solato potresemo oprane cvetove pokalice (levo). Idealna je za kaljenje (v trgovini kot alfa-alfa – pravilno je alfalfa). vsiljivec prinešen iz Južne Amerike.cvetovi so rožnate barve.25. Lucerna se lahko posuši. Njivsko grabljišče (Knautia arvensis) 29. zmelje in uporablja kot zdrav dodatek prehrani. Uživamo mlade poganjke. 26. vendar neokusna. cvetno čašo stisnemo. Zelo zdrava je lucerna (Medicago sativa). Najbolj se razrasteta konec poletja na vrtovih in njivah. februar 2010. Obstajata dve vrsti: vejicati rogovilček (Galinsoga ciliata) in drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora). 28. IVANJŠČICA (Leucanthemum ircutianum) Je travniška roža. da razpade in rumene pestiče tudi potresemo po solati. cvetove in plodove v solatah. 30. Mladi listi in cvetovi vseh vrst mrtvih kopriv so primerni za divjo solato: velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) desno. bela mrtva kopriva (Lamium album) nabiramo in sušimo jo za čajne mešanice. rumena mrtva kopriva (Lamiastrum galeobdolon) – obe fotografiji levo in lisasta mrtva kopriva (Lamium maculatum). Cvetove njivskega grabljišča operemo in po solati potresemo potrgane cvetne liste (fotografiji desno). plazeča detelja (Trifolium repens) cvetovi so zeleno beli – po domače bela detelja. MRTVE KOPRIVE 7/9 . Jerneja Jerko. mlade liste.

če jo dovolj pomečkamo. da ohranijo kar največ koristnih sestavin. 37. opekline. Iz svežega soka. OGNJIČ (Calendula officinalis) Solatam dodajamo cvetne liste in mlade zelene liste. da polomimo vse drobne žgalne laske. čajne mešanice. brazgotine. nekoliko pekočega okusa. 31. ušesnik V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike. iztisnjenega iz listov. NETRESK (Serpervivum tectorum). Vsebuje precej vitamina C in eteričnega olja z žveplom.. Je zdravilna rastlina. zelenjavne jedi. rane. če le niso umetno gnojene in škropljene. Je zdravilno zelišče. sendviče. odstranjujemo bradavice in kurja očesa… Za prehrano v poletnih mesecih uporabljamo liste in cvetove. preležanine. KOPRIVA (Urtica dioica) Kopriva je užitna surova.. Pomaga pri prebavi in zdravi okužbe sečil. Za solato jo poparimo.) 8/9 . Z zmečkanimi listi oblagamo modrice. UŢITNE GOJENE OKRASNE RASTLINE 33. (fotografija desno) Jerneja Jerko. gnojne kožne ture. 35. Prav tako so uporabni cvetni listi šipka. ki jih dodajamo solatam. Cvetne liste tudi sušimo za čajne mešanice. Užiten je cel nadzemni del te bujno rastoče okrasne rože. S sokom zdravimo tudi vnetja ušes.Nokoto najdemo na cvetočih travnikih. lahko tudi popke in semena. MASLENICA (Hemerocallis sp. razširjene vene na nogah. ker je naravni antibiotik. NAVADNA NOKOTA (Lotus corniculatus) 32. Nabiramo in mečkamo jo z rokavicami. kot prilogo itd. zlato žilo. Dodajamo jo v solate. Je prijetnega. Sušimo jo za zdravilni čaj oz. Cvetove sušimo za čajne mešanice. Zvečuje odpornost organizma. idealna za spomladansko očiščevalno kuro. VRTNICA (Rosa) Solatam lahko dodamo cvetne liste vseh vrst in barv vrtnic. opekline. Običajno pripravljamo iz nje »špinačo«. si lahko pripravimo osvežujoč napitek. Njene liste uporabljajo za zdravljenje okuženih ran itd. Dodajamo jih že kuhani hrani. KAPUCINKA (Tropaeolum majus) 36. 34. ugrize in pike žuželk. kremne juhe in rižoto skupaj s čemažem. Oranžne in rumene cvetne liste lahko dodajamo juham in rižotam kot začimbo namesto žafranike. rane itd. februar 2010. Za solate nabiramo vabljive rumene cvetove.

akacije (robinije). TRPEŢNA SREBRENKA (Lunaria rediviva) 40. Jerneja Jerko Jerneja Jerko. mlade liste in poganjke repinca in sesekljane liste rožmarina itd. poleg zgoraj naštetih. Prikupne modre cvetove. Po solatah lahko potresemo tudi cvetove črnega bezga. ki imajo okus po kumarah. slezenovca. sleza. ker ga bomo v naravi težje našli. zato jih imajo zelo rade čebele. Užitne cvetove potresemo po solatah. Z zanimanjem zanje bomo spet obudili stara znanja in se vrnili k bolj zdravi prehrani. BOREČ (Borago officinalis) Boreč posejemo na vrtu. 9/9 . raznih lukov. SREBRENKA (Lunaria annua) Gojimo jih v vrtovih kot okrasne rastline. ker »razveselijo duha«. še veliko. cvetove. Cvetovi so polni nektarja. Užitnih rastlin je. kozje brade. 39. velikega lučnika. so že pred več stoletji dodajali solatam.38. Cveti od junija do septembra. Naj vam divja solata tekne in koristi vašemu zdravju. Gojimo jih v vrtovih kot okrasne rastline. potrošnika. pljučnika. cvetne liste sončnice. Užitne cvetove potresemo po solatah. rastejo pa tudi divje. februar 2010.