SPLO NI DEL CIVILNEGA PRAVA

Splo no o civilnem pravu
Zasebno pravo civilno pravo Splo ni del civilnega prava Obligacijsko pravo Stvarno pravo Dedno pravo Dru insko pravo(?) -Civilno pravo predstavlja panogo zasebnega prava, ki funkcionira kot splo ni del zasebnega prava. Predmet pravnega urejanja so primarno premo enjska pravna razmerja, izjemoma nepremo enjska, kadar imajo ta zvezo s premo enjskimi in zahtevajo civilnopravno varstvo. -temeljni institut civilnega prava so premo enjske pravice to so tiste pravice, ki jih je mogo e ovrednotiti z denarjem (npr. lastninska pravica). Obstajajo pa tudi pravice, ki niso premo enjske narave, so pa z njimi povezane (npr. osebnostne pravice namenjene varstvu osebnosti, osebnost skupek dolo enih psihofizi nih sposobnosti) -Na ela civilnega prava: a) na elo enakopravnosti b) na elo dispozitivnosti c)na elo avtonomije volje -Definicija: Pravna panoga zasebnega prava, ki ureja premo enjska razmerja med enakopravnimi subjekti na temelju avtonomije volje in dis pozitivnosti, ter tista nepremo enjska pravna razmerja, ki u ivajo premo enjsko pravno varstvo.

Splo ni del civilnega prava
-Pravna pravila, na ela in instituti, ki so skupni celotnemu civilnemu pravu + tista pravila, na ela in instituti, ki ne spadajo v n obeno izmed podpanog civilnega prava. -SUBJETKI- fizi ne in pravne osebe -OBJEKTI- pravice civilnega prava + predmeti oblastvenih pravic -PRAVNI POSLI- instrument oblikovanja, spreminjanja in ukinjanja razmerij 1

-OSEBNOSTNE PRAVICE

Viri civilnega prava
¢USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Neke izrecne regulative civilnega prava v ustavi ni, kljub temu pa lahko v njej najdemo nekaj dolo b, ki so klju nega pomena za civilno pravo:

33 . len pravica do zasebne lastnine in dedovanja jedro civilnega prava 35. len varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic 37.,38.,49. len varstvo zasebnosti 42. len pomemben 2. Odstavek svoboda zdru evanja podlaga za vse pravne osebe 53.- 56. len temelj dru inskega prava 60. len avtorske pravice III. poglavje omejevanje lastninske pravice 74. len svobodna gospodarska pobuda iz nje izvira avtonomija volje v zasebnem pravu
¢ZAKON podro ni temeljni zakoni/zakoniki + stranska, dodatna zakonodaja

-Temeljni zakoni: Obligacijski zakonik-OZ, Stvarnopravni zakonik-SPZ, Zakon o dedovanju-ZD, Zakon o zakonski zvezi in dru inskih razmerij -ZZZDR (v prihodnosti Dru inski zakonik?) -Specialna zakonodaja: Zakon o notariatu, Zakon o nepravdnem postopku, Stanovanjski zakon, Zakon o nepremi ninskem posredovanju, Zakon o zemlj i kih zemlji ih, Zakon o zemlji ki knjigi,... - Iz vseh temeljnih zakonov sku amo izlu iti vse kar je splo no in vse to tvori Splo ni del civilnega prava. -Velik vpliv v civilnem pravu imajo pravna na ela, prav tako pa je za civilno pravo klju na analogija, saj je veliko pravnih praznin 3. len Zakona o sodnikih -ODZ Ob i dr avljanski zakonik Uporablja se za pravne praznine, ki jih je povzro ila njegova razveljavitev 1945. Danes v sodni praksi verjetno potreba po uporabi ODZ-ja ne obstaja ve , saj so te pravne praznine ob pregledu sodne prakse sproti zapolnjevali z novimi slovenskimi zakoni.
¢LEX CONTRACTUS V civilnem pravu ima velik pomen dispozitivno urejanje, zato je veliko norm dispozitivnih in prav te nove norme, ki zamenjajo stare so lex contractus e ni kogentnih norm nas v prvi vrsti zanima kaj so se stranke odlo ile,

2

potem lahko preverimo, e to ustreza dolo eni avtonomiji volje oziroma e je to dopustno in e ni ele potem pogledamo kako je to urejeno v zakonski normi.
¢SOFT LAW navodila napotki, ipd., ki jih izdajajo stranke, pravne osebe, ipd., ki dolo ajo kako bodo razlagale dolo ene norme neobvezujo e norme ¢BLANKETNE NORME morala + obi aji-uzance(ti so e posebej pomembni v gradbeni tvu) ¢PREDPISI EU Direktive in uredbe edalje bolj vplivajo na CP, eprav e niso posegle v njegovo jedro. Urejajo bolj obrobne zadeve(varstvo potro nikov ipd.). Nakazujejo se ve ji vplivi.

Kodifikacije civilnega prava
-Kodifikacije v na em pravnem redu nimamo; imamo samo parcialne zakonike(OZ,SPZ,..) -Kodifikacija CP predstavlja ambicijo, da na enem mestu uredimo celoten sistem civilnega prava celotna zdru itev vseh pravil na enem mestu. Inspiracijo za tako po etje predstavlja Justinijanova kodifikacija. -V 19.stoletju pride do izbruha razli nih kodifikacij civilnega prava: * Code civil (1804) V asu I. Francoske republike Napoleon Bonaparte Dojema se ne le kot pravni temve tudi ko civilizacijski dose ek. Ta kodifikacija je pomembna zato, ker ima dualisti ni pristop k ureditvi CP in trgovinskega prava za trgovinsko pravo se sprejme posebna kodifikacija Code commerce. Code civil ima velik vpliv na kasnej e kodifikacije. Veliko dr av ga prenese v svojo zakonodajo in velik del dr av ima e danes podobno ali identi no zakonodajo kot je Code civil (frankofonske dr ave panija, Portugalska, Belgija, Italija, skoraj celotna Srednja in Ju na Amerika, Quebec, Louisiana-edina zvezna dr ava ZDA) romanski sistem
* ODZ/ABGB(1811) V svetovnem merilu ni tako pomemben kot Code civil, vendar je za na e pravo klju nega pomena. Zanj je zna ilno, da je sistematizacija pravnih norm e vedno v izgradnji. Bistveno bolj kot Code civil povzame veljavno rimsko pravo, ki je takrat veljalo ko ob e pravo temelj germanskega sistema ( ve rimskega prava, zakoni so pisani v nem kem jeziku.) ODZ je za nas veljal do 1945, za ogrsko polovico dr ave najprej ni veljal, potem je nekaj asa veljal, leta 1867 pa ga ob uvedbo dualizma Mad ari zopet odvr ejo, Hrvati, ki spadajo pod Ogrsko pa ga obdr ijo. Med 1.sv. vojno se sprejmejo 3 delne novele, da bi ODZ bolj pribli ali modernej emu nem kemu BGB-ju. Te novele so veljale le v avstrijskem delu dr ave in Dalmaciji. Na a zakonodaja na civilnem podro ju je v veliki meri izvirujo a iz ODZja.

* Ob koncu 19.stoletja pride do drugega vala nastajanja kodifikacij civilnega prava. Vmes se v Evropi razvija pandektna ola, ki temelji na ob em rimskem pravu. Razvija se pandektni sistem civilnega prava, za razliko od justnijanovega sistema. Leta 1900 nastane BGB, ki je prav kodifikacija, ki vsebuje posebno knjigo splo nega dela civilnega prava in pa ostala podro ja CP (obligacijsko, dedno, stvarno,..) pandektni 3

sistem. Podobno zakonodajo imajo Kitajska, Japonska, Rusij a, Italija(1942; najprej imajo podobno zakonodajo kot Code civil). Ta zakonik je e danes vzor vsem ostalim kodifikacijam. Posredno je vplival na slovensko zakonodajo 3 novele ODZ-ja, po letu 1945, ko se ODZ odpravi, se v na o zakonodajo prevzemajo koncep ti BGB-ja (objektivna koncepcija posesti, sistem ipso iure prehoda zapu ine na dedi a - ni ve le e e zapu ine tako kot v ODZ-ju.) Tudi pravo RS se je pri reformiranju zgledovalo po BGB-ju, eprav so temeljne predpostavke na ega prava e vedno posnete po ODZ-ju. * Germanski(BGB,ODZ) + romanski sistem(Code civil)= civilno pravo, kot nasprotje common law-u * Codice Civile(1942) Italija * ZGB + OR(1912) vica Po prvi svetovni vojni je to zakonodajo sprejela Tur ija, kjer e danes velja podobna zakonodaja monizem (tudi Codice civile zgled za na OZ) trgovinsko in civilno pravo sta urejeni na enem mestu monizem urejanja CP * NWB(1992) Nizozemska najmodernej a evropska kodifikacija monizem, vsebinsko pa podobno nem kemu pravu nov razvoj sistematizacije CP. 16. len SPZ izvira iz NWB. -Te razli ne kodifikacije povzro ijo to, da v Evropi pride do razli nih pravnih sistemov problem izobrazbe -V drugi polovici 20. Stoletja se postavi vpra anje ali so kodifikacije e sploh smiselne, saj je veliko tevilo parcialnih zakonov dekodifikacija CP -Na drugi strani pa v Evropi isto asno te e projekt za pripravo skupnega evropskega zakonika CZEU.

Civilnopravno razmerje
- pravno razmerje, ki je regulirano s pravili civilnega prava dru beno urejen odnos med subjekti prava in temelji na pravicah in dol nostih - V civilnem civilnopravnem razmerju lahko ima samo ena stranka pravice in ena dol nosti, lahko pa je razmerje vzajemno in sta obe stranki hkrati nosilki pravic in dol nosti. - Ponavadi je civilnopravno razmerje premo e njsko, izjemoma je lahko nepremo enjsko (nepremo enjske pravice in dol nosti, ki so povezane z premo enjskimi ± osebnostne pravice ± nimajo tr ne vrednosti, vendar pa poseg v te pravice pripelje do premo enjskih pravic ± od kodninska terjatev). -Razmerje se lahko nana a na nek subjekt, ravnanje subjektov oz. na prepoved dolo enega ravnanja-- na neko terjatev ± obligacije. -Lahko pa se te pravice nana ajo e vedno na subjekte in na nekatere druge predmete ± stvarne pravice ± zahtevki glede stvari. 4

Objekti ali predmeti civilnega prava
- objekti I. reda * osebe/subjekti jih lahko uporabljajo ± njihova kvaliteta je uporaba. To so: stvari, duhovne stvaritve in opredmeteni izrazi oseb ( specifi na situacija, kadar se elementi osebnosti dolo enega subjekta spojijo z dolo eno stvarjo, tako da jih ni ve mogo e lo iti ± nastane hibrid med stvarno in osebnostno pravico ± npr. umetni ka fotografija dolo ene osebe(stvar, duhovna stvaritev in opredmeteni izraz osebnosti), tonski avdio zapisi love kega glasu, avdio -video zapisi, druge oblike upodabljanja oseb varovano z osebnostnimi pravicami) -objekti II. reda

* Z njimi se lahko razpolaga(mo nost, da se jih lahko prenese, spremeni, obremeni ali ukine). To so pravice. * oblastvene pravice- z njihovo pomo jo se ustvarja pravna oblast nad subjekti I. reda. - tejemo, da pravice ne pripadajo osebi na podlagi neke oblastvene pravice, temve nam pripadajo neposredno na dolo eni pravici nimamo o blastvene pravice.

Pravice CP (objekti II. reda)
= pravno zavarovana mo nost, da lahko od osebe zahtevamo neko ravnanje - Posebna kategorija pravic, ki se regulirajo z civilnopravnimi pravili , primarno se nana ajo na premo enjske pravice - Pravno zavarovani premo enjski interesi dolo enih oseb .

-LO IMO: 1. abstraktne (zapisane v zakonski normi; pripadajo vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev ) in konkretne 2. popolne- civilne (temeljno upravi enje + pravovarstveno upravi enje ) in nepopolne - naturalne (ni pravovarstvenega upravi enja) 192 OZ 3. absolutne (erga omnes u inek- u inkujejo nasproti vsakemu- npr. lastninska pravica reivindikacijska to ba- to ba na vrnitev stvari v neposredno posest ), relativne ( domet u inka je bistveno o ji, u inkujejo samo zoper to no dolo eno osebo- inter partes u inek- med strankami pravnega razmerja - npr. obligacijska terjatev NAJEMNA PRAVICA-lastnik ne more zahtevati najete stvari v posest in uporabo) in kvazi-absolutne (relativne pravice, ki so se zaradi dolo enega dejstva samo v nekaterih pogledih za ele obna at kot 5

lahko v odnosu do nesamostojnih funkcionirajo kot glavna pravica) in nesamostojne (niso sposobne obstajati same zase in so v svoji obstojnosti odvisne od drugih pravic ± stranske pravice-.npr. dednopravne pravice. preneha tudi zastavna pravica. dolo ene pravice pa so v pravu dolo ene kot premo enjske. samostojne (tiste. na osebo vezane pravice. in personam(osebne). Primer: ZASTAVNA PRAVICA (128. da ne omogo a delitve ± npr.absolutne pravice. to prizadene tudi stransko pravico. ki so sposobne obstajati same zase in v svoji obstojnosti niso odvisne od drugih pravic. ko glavne pravice e ni izjema od tega. stvarne pravic e.posledica tega je. hipoteka(zastavna pravica na nepremi nini) (138. obligacijske pravice.npr. SPZ: e preneha terjatev. *37. l SPZ) ± pravica do prednostnega popla ila za vrednost terjatve iz zastavljene stvari-tipi ni primer akcesorne pravice : *Lahko se ustanovi za bodo e in pogojne terjatve (129. razen e zakon dolo a druga e-. da lahko akce sorna pravica nastane samo e prej obstaja glavna pravica. a neprenosljive npr. predkupna pravica. ki se zapi e v zemlji ko knjigo in pridobi materialno-publicitetni u inek) 4. deljive (mo no jih je po vsebini razdeliti na ve oseb ± npr. l) to pomeni. KI TE PRAVICE REGULIRAJO ZNOTRAJ SISTEMA CP: 1. dru insko pravne pravice 2. solastnina delitev je nami ljena. saj bi druga e lo za ve pravic ) in nedeljive (narava upravi enj je tak na. l. da so prenosljive . -DELITEV PRAVIC GLEDE NA SISTEMSKO UMESTITEV PRAVIL. da nastane v asu. premo enjske ( izra ene v denarni vrednosti. v sodobni pandektni dogmatiki se ne uporablja 6 . a to ne vpliva na glavno pravico -pravno akcesornost v njeni naj istej i zgoraj navedeni obliki v praksi zelo te ko najdemo. katere vrednosti ni mogo e dolo iti v denarju) 5. in rem(stvarne) --> starej a delitev. osebna slu nost u itka) 6. akcesorne pravice lahko prenehajo tudi samostojno. osebna slu nost u itka) in nepremo enjske (neprenosljive . l SPZ) preneha ele z izbrisom iz zemlji ke knjige izjema od tega da dogajanje z glavno pravico dejansko prizadene akcesorno . ki se izoblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpra evanja . da bi e prej obstajala glavna pravica b) ves as obstajanja se akcesorne pravice ravnajo po glavni c) e preneha glavna pravica.akcesorne pravice pravna akcesornost : a) akcesorna pravica ne more nastati brez tega.

ki nastane na lastni stvari. a vendar na lastni stvari ne u inkuje -. Namenjene varovanju lovekove osebnosti . vendar e so kr ene. Velja na elo numerus clausus poznamo samo toliko stvarnih pravic. 2.DELITEV PRAVIC PO VSEBINI: 1. oblikovanja (model). znanstvenih knji nih del ) ter pravice industrijske lastnine (gre za monopolne pravice izkori anja duhovnih pravic stvaritev.funkcionirati za ne ele ko je na tuji stvari.delijo se na temeljno stvarno pravico (lastninsko pravico) in izvedene stvarne pravice (zastavna pravica.spadajo med oblastvene pravice poleg stvarnih Delijo se na avtorsko in sorodne pravice (pravice iz ustvarjanja umetni kih del + derivati avtorskih pravic.izumov (patent). pravice ustvarjalnih. Reda: a) stvarne pravice . lahko pride zaradi te kr itve d o od kodninske terjatve.) OBLASTVENE PRAVICE± predmet pravice je vzpostavljanje pravne oblasti n ad objekti I. izvedene pravice pa so praviloma stvarne pravice na tuji stvari.ni ja stopnja monopola.danes lahko podro je. stvarno ali realno breme. stavbna pravica ).izjema je zemlji ki dolg. y ZEMLJI KI DOLG pravica zahtevati popla ilo dolo e nega denarnega zneska iz vrednosti nepremi nine b) pravice intelektualne lastnine .pravo intelektualne lastnine). odkritij. ipd.. Vse izvedene pravice nastanejo tako. pravica zemlji kega dolga. vse druge predstavljajo ni jo oblastvene. da se izvedejo iz lastninske pravice ± z razpolaganjem iz lastninske pravice se odvzame del upravi enj in se jim doda pravovarstveno upravi enje Lastninska pravica je po definiciji pravica na lastni stvari. ki ureja pravice industrijske lastnine tejemo kot posebno izlo eno panogo zasebnega prava . Njihov obstoj je vezan na posameznika katerega osebnost varujejo . lahko se spreminja *Razlike med temeljno in izvedenimi pravicami: y y Lastninska pravica predstavlja najvi jo stopnjo oblasti. ki jo lahko subjekt nad stvarjo ima.varujejo avtorja pred posnemanjem pravice izvajalcev. slu nosti.) OSEBNOSTNE PRAVICE y y y Tako kot oblastvene so absolutne.z njimi lahko posameznik pred drugimi zavaruje svoje interese So nepremo enjske in neprenosljive ± lovekove osebnosti ne moremo ovrednotiti v denarju. kot jih dolo a zakon. y 7 . znakov razlikovanja (storitvene in blagovne zanmke) .

da mu nekaj da. spremembo ali ukinitev pravice (oblikovanje pravnega razmerja) na svoj ali tuj pravni polo aj. da mu je A dol an 100 denarnih enot.ta dva trenutka sta lahko isto asna lahko pa sta lo ena z rokom. Nekaj zahtevkov materialnega prava(ki niso iz obligacijskega prava) : reivindikacijski zahtevek. Zahtevki materialnega prava niso isto kot zahtevki procesnega prava zahtevki. Terjatve nastanejo iz kontraktov. ipd. pravno razmerje in pravice . ki se ti ejo drugih pravic .) OBLIKOVALNE PRAVICE y Svojim imetnikom dajejo mo nost. Tukaj pa je e trenutek izpolnitve. da z enostransko izjavo volje vplivajo na nastanek. Nekaj oblikovalnih pravic: odstopno upravi enje pri pogodbah.npr. da ta obstaja in o tem izda pravnomo no sodbo. A je dol an B-ju 100 denarnih enot in B vlo i to bo.npr. da oblikujemo pravno razmerje . Z njimi se ustvarjajo in ukinjajo pravice. zagotovi. to beni zahtevek Procesni zahtevek zelo pogosto temelji na zahtevku materialnega prava. pri katerih mora biti enostranska izjava volje podana pred pristojnim dr avnim organom in ele e jo ta prizna in ugotovi.. to ba za razveljavitev zakonske zveze. Oblikovalne pravice so pravice. ni pa nanj absolutno vezan. nastanejo u inki te pravice .y U ivajo dvojno varstvo kot temeljne lovekove pravice in kot osebnostne pravice 3. da nam nekdo neko pravico izpolni) . bi sodi e to bo zavrnilo kot neutemeljeno ( ni ustreznega materialnega zahtevka) Treba je lo evati trenutek.. opusti ali dovoli. kvazikontraktov..) TERJATVE IN ZAHTEVKI MATERIALNEGA PRAVA y y y y y Terjatve so najbolj tipi ni zahtevki mate rialnega prava nastale v meri obligacijskega prava To so pravice na podlagi katerih lahko upnik od druge stranke v pravnem razmerju (dol nika) zahteva. deliktov in kvazideliktov. Vplivajo z enostransko izjavo volje tudi na polo aj druge stranke V asih jih najdemo tudi pod besedo opcije . da bo sodi e ugodilo procesnemu zahtevku samo e bo ta temeljil na zahtevku materialnega prava npr.. u inek nastane s pravomo nostjo y y y y y y 5. oblikovalne to bene pravice . pa mu ta sploh ne bi bil kaj dol an. Je pa res.Posebna vrsta oblikovalnih pravic.) PRI AKOVALNE PRAVICE 8 . e bi B vlo il isto to bo proti A-ju. ki jih postavljamo v dolo enem postopku pred dolo enimi organi.. izpodbojna pravica. ko pravica nastane in asovni trenutek zapadlosti pravice ( to je trenutek od katerega naprej lahko zahtevamo. odkupna pogodba. negatorni zahtevek. ki je prav tako lahko od ostalih dveh asovno lo en ali pa z njima isto asen pripelje do prenehanja terjatve y y 4.

*Ko pa lahko samo tisti. Temeljno upravi enje nosi tista pravi ca. sprememba.npr. Tipi ni primer je obro ni kup z pridr kom lastninske pravice kup na obroke prodajalec si pridr i lastnino. prepre i nastanek te pravice to ni pri akovalna pravica . da razlikujemo katere pravice so pri akovalne in katere niso: * Kadarkoli lahko kdorkoli drug razen tistega.) UGOVORI MATERIALNEGA PRAVA y y Njihovo temeljno upravi enje je onemogo anje drugih pravic so protipravice Uveljavitev ugovora zadr i u inkovanje nasprotne pravice .to je torej nekak na predstopnja pravice . katere nastanek pri akujemo. le e bo popla al celotno kupnino) y y 6. e ni pri akovalna pravica. drugi pa jo s tem pridobiva . ki neko pravico pri akuje prepre i njen nastanek. ugovor zastaranja. da lahko sodelujejo v njihovih organih) e so lani vlo ili kaka sredstva. Treba je opozoriti. zato je klju no. -Osnovna formula za pridobivanje je TITULUS + MODUS 9 . dokler ni popla ana celotna kupnina tako ima kupec pri akovalno pravico. je pa v fazi nastajanja in je e tako razvita.y Z njimi se imetnikom teh pravic nudi dodatno varstvo v situaciji. da si zaslu i pravno varstvo. da bo dobil lastninsko pravico. je to pri akovalna pravica.).. ne pa nujno zrcalna slika pridobivanja ± nekdo s pravico razpolaga. da vsakr no pri akovanje da bomo pravico dobili. 7.. -V grobem je sistem pridobivanja pravic prevzet iz tradicije avstrijske oziroma nem ke pravne tradicije. -Razpolaga je lahko.. ki neko pravico pri akuje. a jo bo dobil. ko dolo ena pravica e ni nastala. ukinitev. Pridobivanje pravic -Pridobivanja pravic ne smemo ena iti z razpolaganjem s pravicami (prenos. obremenitev.) LANSKE IN UDELE BENE PRAVICE y y y Pravice lanov pravnih oseb korporacijskega tipa in pravnih oseb societetnega tipa ( npr. lahko z njimi zahtevajo povrnitev pri nepridobitnih pravnih osebah V nekaterih pridobitnih pravnih osebah si lani med seboj delijo dobi ek ± pravica do udele be na dobi ku .

a v povezavi s pravnim poslom). ki mora nastopiti -Lahko je nek realen akt.do tak ne pridobitve pravic pride.e pravnega naslova ni. ki mora biti izpolnjeno. a vseeno originarno. pridobitev pravice ni veljavna ± nedovoljena obogatitev. e so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji modus -Nekatere orginarne pridobitve pravic : okupacija (50 l. ki ga moramo opraviti ali pa samo neko dejstvo.Modus pri odlo bi je njena pravnomo nost Lo imo dva velika sistema pridobivanja pravic: originarno (izvirno) pridobivanje pravic in derivativno (izvedeno) pridobivanje pravic Originarno pridobivanje pravic -Temelji na zakonu .ni nova pravica. priposestvovalec pa na novo d obi pravico) * glede te pravice nimamo pravnih prednikov Derivativno pridobivanje pravic -Pravica. akt prilastitve pri okupaciji) .. da se lahko neka pravica pridobi Lahko je: pravni posel. SPZ). zaradi katerega se bo aktivirala neka zakonska predpostavka (npr.Titulus ali pravni naslov -Pravni temelj. SPZ). 10 . l. ki jo pridobivamo je izpeljana od nekoga drugega . predelava nove premi nine. priposestvovanje (43. Modus ali pridobitni na in -Dodatno dejstvo. odlo ba pristojnega organa ter pogojno dedovanje (pogojno.to pomeni. vpis v zemlji ko knjigo. saj prej njemu lastniku pravica ugasne. ki jo pridobimo originarno nastane na novo (manj jasno pri priposestvovanju. Pogoji priposestvovanja: dobrovernost. ker je v bistvu pridobivanje pravic na podlagi zakona.. posest in as -2 najpomembnej i lastnosti: * pravica. .. ki mora obstajati. da pride do nastanka ali pridobitve pravice pogoj. zakon. da so vsaj nekateri elementi te pravice obstajali e prej pri drugi osebi .

SINGULARNA PRIDOBITEV ± Vsaka pravica. ko nekdo. -Ta na in pridobivanja pravic delimo e na univerzalno in singularno pridobitev pravic: y UNIVERZALNA PRIDOBITEV ± Pridobitev pravic v skupkih brez posebne individualizacije pravic. saj se tu to no ve katere pravice se prena ajo. Zato ta pridobitev pomeni bolj o re itev od univerzalne. ko nekdo. razpolagalni pravni posel in pridobitni na in pa sta skupaj modus adquirendi (v ir em pomenu) 11 . razpolagalni pravni posel 3. zato je ta pravica izvedena .. singularno. ki se pridobivajo (npr. statusno preoblik ovanje. ki ima neko pravico. -NA ELO NEMO PLUS IURIS ± Nih e ne more na drugega prenesti ve pravic.. da prenesemo celotno premo enje) ± tak na oblika prenosa je problemati na iz vidika pravne varnosti. to pravico prenese na drugega. iz te pravice izvzame dolo ena upravi enja in jih prenese na nekoga drugega in s tem oblikuje novo pravico ± na nek na in je to nova pravica. morda poseben pridobitni na in v o jem pomenu besede -Zavezovalni pravni posel je iustus titulus ali pravni naslov. *konstitutivni na in ± Situacija. da zaradi varstva dolo enih pravic pravni red to na elo presko i to potem ni ve derivativna pridobitev .Poznamo dve kategoriji derivativnega pridobivanja pravic : * translativni na in ± Situacija. splo en na in prena anja pravic y Pridobitev pravic na podlagi pravnega posla -derivativno. ko predvideva zakon sukcesija ± primer dedovanja. -V tem primeru imamo pravne prednike ± to so tiste osebe od katerih smo te pravice pridobili. ki se prena ajo zahteva na elo specialnosti. ki je pravico e imel. ker ne vemo kaj vse ti skupki zajemajo. Pravo v glavnem predvideva singularen prenos pravic pravica mora biti individualizirana ± individualizacijo pravic. a je njeno jedro upravi enj e prej obstajalo v drugi pravici.. zavezovalni pravni posel = iustus titulus 2. kot jih ima sam -Pogosto se zgodi. ki se prena a je posami no individualizirana. zato je ta prenos pravic predviden samo izjemoma v to no dolo enih situacijah . pravnoposlovna (temelji na pravnem poslu) in translativna pridobitev pravic -TITULUS + MODUS da lahko pridobimo pravico potrebujemo: 1.

S tem pa se olaj a prometnost trgovanja z vrednostnimi papirji. e gre za nepremi nine bomo za prenos lastninske pravice potrebovali pisno obliko zavezovalnega pravnega posla. Za premi nine pa je razpolagalni pravni posel inominatna oziroma skrita pogodba. Razpolagalni pravni posel ni nujno pogodba. razpolagalni posel pa enostranski. da elimo prenesti pravice izraz razpolagalne volje. Glede obli nosti zavezovalnega pravnega posla velja na elo konsenzualnosti. Zavezovalni pravni posel je pravni naslov. torej dvostranski pravni posel. eprav pa so pogodbe o cesiji navadno zapisane. Nujno ga rabimo za prenos pravice. ki se glasijo na odredbo ± ORDERSKI VREDNOSTNI PAPIRJI ± strogo obli en in enostranski pravni posel Indosant indosatar Indosament za razliko od cesije ne varuje dol nikovega p olo aja. ki je praviloma nedolo ena in se skriva za tradicijo (konkludentna izjava volje ± s tem ko stvar izro im premi nino izjavim voljo). Je nujno potreben pogoj za kasnej i prenos pravice. To je izrecna. Za nepremi nine je razpolagalni pp zemlji koknji no dovolilo oziroma intabulacijska klavzula (23. ki pa ni obli en. vendar to ni pridobitni na in v o jem pomenu besede z notifikacijo pride do u inkov cesije cesus ne more ve izpolniti cedentu Indosament ± Razpolagalni posel namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev. Cezus mora biti o prenosu terjatve obve en z notifikacijo. Vidimo da je v tem primeru zavezovalni posel dvostranski. ki nam bo dal pravno podlago. kadar ni druga e dolo eno (navadno oziroma najve krat terjatev).razpolagalni pravni posel (dvostranski pravni posel .razpolagalni pravni posel o prenosu terjatev/ Indosament ± namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev. Z prenosom se polo aj dol nika poslab a ( e ima ugovore proti indosantu. Cesija. razen e zakon dolo a druga e. 3. Je tisti pravni posel ki ustv arja zavezo k prenosu pravice gre za obligacijske pogodbe o odsvojitvi (kupoprodajna. 2.pogodba o cesiji) o prenosu vseh pravic. s prenosom pa se v tej fazi ne zgodi ni . Raz likujemo razpolagalni pravni posel za nepremi nine in premi nine. Lahko je neobli na. pri prenosu vrednostnih papirjev pa mkora biti v pisni obliki. obstaja samo zaveza za prenos. len SPZ). jih potem proti indosatarju nima ve ). V asih pa poleg razpolagalnega pravnega posla potrebujemo e pridobitn i na in v o jem pomenu besede. darilna. nepogojna izjava tistega katerega pravica se prena a ± enostranski pravni posel mora biti v pisni obliki in uverjeno. da pridobimo pravico. Velja na elo nevtralnosti cesionarjevega polo aja ± njegov polo aj se s prenosom terjatve ne sme poslab ati.. Prav tako potrebuje kot temelj zavezovalni pravni posel.1. v fazi modus adquirendi (v ir em pomenu) ± razpolagalni pravni posel je izjavljanje volje.).. To pomeni za pravni posel ni potrebna dolo ena oblika. V fazo prenosa pridemo ele v drugi fazi. ki se prena ajo po odredbi y y Cesija. ki je druga en za nepremi nine + registrske 12 .

ODZ pa na kavzalnosti. ki ima vpliv materialne publicitete (npr.stvari in premi nine. b) simboli na izro itev ± neko simbolno dejanje. e zakon ne dolo a druga e. razpolagalni pravni posel in pridobitni na in v o jem pomenu besede. Pri lo je do tega. -Za uspe nost prenosa pravic morata biti torej veljavna oba pravna posla . zemlji ka knjiga. -Izjema od kavzalnosti je dolo ena v Zakonu o gospodarskih dru bah. izro itev na kratko roko ± Obratna situacija od posestnega konstituta ± pridobitelj lastninske pravi ce ima e pred njenim prenosom posest nad stvarjo ± z izjavo tistega. ki simbolizira celotno izro itev. Za pridobitev pravice se zahteva veljaven pravni posel Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega . Za premi nine je pridobitni na in v o jem pomenu besede TRADITIO. in sicer v delu. register letal) y TRADITIO: a) dejanska izro itev. Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom -2 razli ni re itvi: y y Abstrakten odnos kavza in potrebna (BGB) Kavzalen odnos (na e pravo-ODZ) -Vpra anje ali zavezovalni pravni posel predstavlja kavzo razpolagalnega? Ali razpolagalni pp sploh potrebuje zavezovlanega) Od tod sledi razlikovanje pravnih poslov na abstraktne in kavzalne pravne posle. Za nepremi nine in registrske stvari(imajo velik gospodarski pomen in vrednost) pa vpis v javni register. a da bi bil veljaven potrebujemo veljavno kavzo v obliki zavezovalnega pravnega posla ± to pomeni. izro itev na dolgo roko ± Prenos lastninske pravice. c) izro itve z izjavo ( posestni konstitut ± Prenos lastninske pravice. ladijski register. ki ureja pridobivanje lastnih delnic ± gospodarska dru ba kupuje lastne delnice . pri emer eli dosedanji lastnik po prenosu lastninske pravice obdr ati stvar v posesti iz drugega pravnega naslova. ki izklju uje druge do uporabe Vse to kar mi obravnavamo kot zavezovalni pravni posel. da neveljavnost zavezovalnega pravnega posla povzro i tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla. da BGB temelji na abstraktnosti. takrat. to pridobi. -Razpolagalni pravni posel je klju en za prenos pravice. ponavadi v resni nosti sre amo v obliki ene listine. ki prena a lastninsko pravico. 13 . ko se stvar nahaja pri tretji osebi e ima tretji na stvari neko pravico. ki je zna ilna tu di za na e pravo ± 40 len SPZ . -Na to vpra anje se je sku alo odgovoriti z prou evanjem rimskega prava.

* 3 pogoji so: a) da gre za premi nino b) da gre za pridobivanje na podlagi odpla nega posla + izro itev in c) da je pridobitelj v dobri veri morajo biti kumulativno izpolnjeni * 3 situacije : a) kup na javni dra bi.Nepremi nine (8 l. l SPZ): * princip 3x3 * Izpolnjeni morajo biti 3 pogoji v eni izmed treh mo nih situacij. b) prodajalec mora opravljati registrirano dejavnost (s tem se ukvarja poklicno) in c) prodajalec je dobil posest po volji lastnika tako lahko prenese lastninsko pravico tudi tat. upravi en pa priposestvovalec B. podnevi trgovec. aki e je ta razpolagalna pravica iz rpana -Na elo Nemo plus iuris -Pri pridobitvi od neupravi ene osebe pravo naredi izjemo od na ela Nemo plus iuris ± v asih se imenuje tudi A NON DOMINO PRIDOBITEV (pridobitev od nelastnika) : -Premi nine ( 64. ZZK -1) : *na elo zaupanja v ZK *Zaradi zaupanja v zemlji koknji ne podatke ne sme biti nih e o kodovan. odstavek 64. zavezovalni pp ni bil veljaven in s tem tudi ne prenos lastninske pravice mo nost izpodbijanja pride do tega. tretja oseba C pa kupi to od domnevnega lastnika A lastninsko pravico dobi C 14 . * Gre za orginarno pridobitev na podlagi zakona pravica nastane na novo * vpra anje ukradenih avtomobilov. *To kar pi e v zemlji ki knjigi. pa v materialnem smislu ni lastnik. da je neka oseba vpisana v ZK. ker npr. da imamo enega knji nega lastnika in enega lastnika v materialnem smislu tipi ni primer pri priposestvovanju.Pridobitev od neupravi ene osebe -Razpolaga lahko samo tisti. V ZK je vpisan e prej nji lastnik. . ki ima razpolagalno upravi enje. ki pa ni ve upravi en do stvari( do priposestvovanja po 10 -ih letih v ZK je vpisan e vedno lastnik A. je izpodbojna domneva obstaja mo nost. e je npr. pono i pa tat * 5. razen e to p ravico zakon odvzame ste aj. lena SPZ daje dolo eno varstvo lastniku.

pri prekluziji tak nih motenj ni.) Pri zastaranju originarno pridobivamo ugovor. razen e zakon ne dolo a druga e). da zadr i njeno u inkovanje. 3. -Ugovor zastaranja ureja OZ od 335.) Pri zastaranju imamo generalno dolo ene motnj e. v asih pa jih uporabimo tudi v postopkih pred dr avnimi organi kot procesne ugovore.) Zastaranje u inkuje samo na terjatve in zahtevke materialnega. da zastarajo. Ugovor zastaranja -Je pravica materialnega prava sodi v kategorijo protipravic. da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. V o jem pomenu pa je pogoj za nastanek ugovora zastaranja. ki prekludira mora biti dolo eno. ki velja za vse pravice. da z njimi trajno zadr imo u inkovanje nasprotne pravice. Zastaranje v ir em pomenu je institut. potem ta pridobi lastninsko pravico na tej stvari po zakonu isto velja za hipoteko. da prekludira in pa specialno dolo en rok). 15 . 5. saj banka verjame ZK . sam nosi posledice tega ravnanja. pos ledica tega pa je naturalna pravica. *2. na samo terjatev pa ne vpliva ele z ugovorom zastaranja postane obveznost naturalna. -Zastaranje u inkuje tako. Prekluzija u inkuje tako. izguba pravice do uveljavljanja procesnih sredstev).) Zastaranje je urejeno generalno (splo na ureditev v zakonu. dalje. ki so namenjene temu. -Ugovori materialnega prava so naperjeni proti materialnim pravicam. -Zastaranja in ugovora zastaranja pa ne smemo ena iti z prekluzijo ± prenehanjem pravice: 1. 2. prekluzija je prav tako institut materialnega prava. prekluzija pa u inkuje tudi na druge pravice.* e tretja oseba kupi stvar od knji nega lastnika in je pri tem v dobri veri. vendar e pogosteje institut pro cesnega prava (npr. l. odstavek 8.) Zastaranje je institut materialnega prava. -Ugovor zastaranja u inkuje na nasprotno pravico tako. ki se lahko dogajajo v teku zastaralnih rokov (zadr anje in pretrganje). da pravica preneha neposredno na podlagi prekluzivnega roka. 4. -Ni enako kot zastaranje. -Zastaranje je proces. lena ZZK-1: Kdor ne poskrbi za vpis svoje lastninske prav ice v ZK. ki imajo naravo. prekluzija pa specialno (za vsako pravico. ki vsebuje tudi ugovor zastaranja. ki pripelje do ugovora zastaranja.

izjema: Zastaralni rok za nemo teti ele prvi dan naslednjega leta . se upnik. subjektivni rok pa je rok znotraj objektivnega roka zaradi katerega lahko pride do zastaranja.6. Subjektivni rok pa je 3 leta in za etek tega roka nastopi v prvem letu teka objektivnega roka. da zastavna pravica kot tak na ni prizadeta. vendar pa zakon omogo a. objektivni pa je vezan na neko objektivno dejstvo. l. *Primer: Objektivni zastaralni rok je 5 let in ko se izte e ta rok. da zastaralni rok ob zapadlosti ne za ne te i. izjema: Tek zastaralnega roka je od samega za etka zadr an . 2. Zastaranje je zaradi tega subjektivnega roka nastopilo v 4.) Ra unanje zastaralnih rokov -Splo no pravilo je. terjatev zastara. eprav je bila terjatev zastarana. Ve inoma je postavitev objektivnega roka skladna s splo nim pravilom. zastaranje pa nastane z zadnjim dnem zastaralnega roka. v primeru prekluzije pa bo to beni zahtevek zavr en to pomeni. Terjatev in zastavna pravica u inek zastaranja je tak en. 3. 1. ampak ele ko odpade ovira. OZ): *344. *343. izjema: subjektivni in objektivni rok ± subjektivni rok je vezan na subjektovo vedenje o nekem dejstvu. da pravica skozi dolo en as ni bila uveljavljena. -Zastaranja ni mogo e izlo iti z dogovorom. da sodi e ni me ritorno odlo alo o zadevi sploh se ni spustilo v odlo anje ali obstaja pravni temelj za to beni zahtevek. -Temeljni pogoj za zastaranje je. l.( Ko prete e as zastaranja.) e pride do zastaranja bo sodi e to beni zahtevek zavrnilo. zastara tudi akcesorna terjatev. l. Tak no tetje se zgodi v primeru komunalnih terjatev. da se zastaranju odpovemo (tudi ugovoru zastaranja) -Posebnosti zastaranja se pojavijo pri akcesornih pravicah (343 in 344. da za ne zastaralni rok te i prvi dan po zapadlosti terjatve in se kon a ob poteku zadnjega dne zastaralnega roka. ko bi akcesorna pravica po svojem zastaralnem roku zastarala kasneje kot glavna in takrat e glavna pravica preneha. To pomeni. letu teka objektivnega roka *Objektivni rok je neke vrste maksimalni rok znotraj katerega mora priti do zastaranja. igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko. e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v javni knjigi. lahko popla a le iz obremenjene stvari. To pride v po tev samo takrat. subjektivni roki pa te ejo znotraj objektivnega roka. 16 . ki mu to prepre uje. Ko zastara glavna terjatev. se je za glavnico terjatve iz nje mo no popla ati.

-358 ± 363 l. za terjatve oseb v voja ki slu bi) -Z vlo itvijo to be za uveljavitev terjatve nastopi zadr anje zastaralnega roka PRETRGANJE ± Zaradi dolo enega dejstva zastaranje preneha te i. c) od kodninske terjatve ± delijo se na deliktne in poslovne . OZ dejstva zaradi katerih nastopi zadr anje (nepremagljive ovire. ki jih sklepajo tudi negospodarski subjekti. Uporabi pa se tak en rok kot se uporabi za terjatve iz pogodbe. 2. l. 2. se v primeru.) subjektivni kriterij: pogodbe. neposredno vojno nevarnostjo. Subjektivni rok pa te e od trenutka ko izvemo za nastalo kodo in je 3 leta.) e koda nastane zaradi korupcije 3.pride v po tev vedno takrat.odvisno od tega kdaj zapade terjatev Motnje v teku zastaralnih rokov ZADR ANJE. *Pri deliktnih poznamo subjektivni in objektivni rok. da je dalj i uporabi kazenskopravni rok.) objektivni kriterij: pogodbe.) e se koda povzro i s kaznivim dejanjem.Zastaranje zaradi nastopa dolo enega dejstva sploh ne za ne te i in za ne te i pozneje ali pa se v teku zaradi dolo enega dejstva ustavi in za ne ponovno te po prenehanju tega dolo enega dejstva in sicer od tiste to ke kjer se je ustavilo. ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. med mobilizacijo. dru tva). l. -2 dejstvi. Tukaj pa je e specialno pravilo : 1. ki to povzro ita: 17 . OZ) ± 10 let f) komunalne terjatve(355. kadar so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti in sklepajo pogodbo v okviru te pridobitne dejavnosti (npr. d) terjatev na izstavitev ZK listine ± 10 let e) judikaturne terjatve (356. Zastaralni roki se v CP delijo na splo nega in posebne . OZ) ± 1 leto* . zastaralna doba se izni i in po prenehanju dolo enega dejstva za ne te na novo. objektivni pa 15 let *Poslovne terjatve nastanejo zaradi kr itev pogodb. Objektivni rok pote e po 5 letih od nastanka kode. len OZ 2 kriterija za gospodarske pogodbe: 1. kadar nimamo kak nega specialnega zastaralnega roka 5 let *POSEBNI: razli ni zastaralni roki za razli ne kategorije terjatev. -V asu zadr anja zastaralni rok ne te e. a) ob asne terjatve ± 3 leta b) terjatve iz gospodarski pogodb ± 3 leta 13. *SPLO NI. eprav do tega praviloma ne prihaja.-V izte eni zastaralni rok se v tevajo tudi izte eni zastaralni roki na ih univerzalnih prednikov.) ali pa e koda nastane z spolnim nasiljem nad mladoletniki V zadnjih dve primerih traja subjektivni rok 5. Obe situaciji se lahko kumulirata.

oblikovalna ali ugotovitvena in tak ne so potem posledi no tudi razli ne sodbe.ki je lahko dajatvena . da je to ba in posledi no sodba dajatvena. Pravo pa nam omogo a bli njico.) pripoznava dolga ± dol nik svoj dolg pripozna z izjavo ali konkludentnim ravnanjem (da nekaj pla a na ra un) 2. V takem primeru torej za izvr bo ne potrebujemo izvr ilnega naslova. civilnopravnih postopkih : pravdni in nepravdni postopki (npr. ki v tem primeru nadome a sodbo. urejena pa je v Zakonu o izvr bi (ZIZ). ki mu sledi izvr ilni postopek. ki 18 . Sodba lahko sama ustvari elene u inke ali pa funkcionira kot izvr ilni naslov. da temu ravn anju odvzame kaznivost in od kodninsko odgovornost ± pri skrajni sili je o kodovanec. da na podlagi verodostojn e listine vlo imo predlog za izvr bo. saj sodi e verjame verodostojni listni in izda sklep o izvr bi na podlagi verodostojne listine. ki primarno niso namenjeni varstvu civilnih pravic (javno pravo ± adhezijski postopek v kazenskem pravu) DOVOLJENA SAMOPOMO -Samopomo je dovoljena samo v dolo enih primerih in je strogo pravno regulirana. da zavaruje na e pravice v zakons ko predpisanem postopku -Lahko je : 1. Verodostojna listina je listina na katero se lahko to nik in ki dokazuje obstoj terjatve. to ba) Varstvo pravic -Varstvo pravic lahko razdelimo v tri sklope in sicer na dr avno varstvo .) oprava ustreznega dejanja za uveljavitev terjatev pred pristojnim organom ( npr. izvr ilni postopek) Pravdni postopek se za ne na podlagi to be . 2. dovoljeno samopomo in avtonomno varstvo DR AVNO VARSTVO -Od dolo enega dr avnega organa zahtevamo.) neposredno varstvo pravic v t. kjer z lastnim ravnanjem posku amo zavarovati lastne ali tuje dobrine.i. saj v drugih dveh primerih e sama po sebi ustvarja elen u inek.) posredno uporaba postopkov. pri emer pravni red temu ravnanju daje legitimacijo s tem. -To je ravnanje. da presko imo to bo in pridemo neposredno do izvr ilnega naslova in sicer tako.1. Sodba funkcionira kot izvr ilni naslov samo v primeru. s katero pravdni postopek praviloma rezultira.

) ARS ± alternativno re evanje sporov Skupno ime za eno paleto sorodnih situacij. kar pomeni da je hitrej i postopek od sodnega. ki pripeljejo do re itve spora. pridr na (retencijska pravica). Med najbolj znan imi oblikami so mediacija (lahko poteka na sodi u ali izven sodi a). ki funkcionira kot izvr ilni naslov) 2. ki je izena ena z sodbo sodi a in je tudi izvr ilni naslov. kjer s ciljem nekega kvaziprocesa elimo za ititi svojo pravico: 1. v katerih obstaja nevarnost. da je nevarnost neposredna. ali lahko zadr imo neko stvar proti volji dol nika? V na em pravu izrecne dolo be o tem ni. -Ta na in se uporablja na temelju avtonomije volje in na ela dispozitivnosti -Zajema tri oblike. Poravnava ima tudi mo nost. koncilidacija ter zgodnja nevtralna ocena spora 3. Posebnost pri tej pravici je. -Dovoljena je takrat ko grozi neposredna nevarnost . Pogoj pa je. Arbitra a je enostopenjski postopek brez pravnih sredstev. e ima nasproti njemu neporavnano terjatev. varstvo posesti(31. skrajna sila. ko je za na in odvra anja ustreza okoli inam ita nujna in pa e -silobran. ki je povzro il to kodo z institutom skrajne sile. ki jo ima v posesti. AVTONOMNO VARSTVO -Varstvo pri katerem se dogovorita o re itvi spora subjekta. vendar lahko re emo. da postane izvr ilni naslov (notarski zapis o poravnavi. Vpra anje je. da lahko Vsako zadr anje presojamo posebej po pogojih za dovoljeno samopomo .ni povzro itelj upravi en do od kodnine ± e pa je povzro ena koda ve ja od groze e kode bo odgovarjal tudi ta.) pogajanja poravnava Ima naravo materialne pogodbe. -Retencijska pravica upnik lahko zadr i drugo dol nikovo stvar. da to pridr ano stvar zamenja z drugo njegovo stvarjo. reda 19 . da lahko dol nik predlaga. Najve krat so predmet arbitra e dejanska stanja. Objekti I. len SPZ) Posestnik ima pravico do samopomo i proti tistemu. ki sta v njem udele ena sama ali pa re itev prepustita tretji osebi. ki so zelo zapletena in sodniki nimajo zadostnega znanja za re evanje tak nih sporov.) arbitra a oblika nedr avnega sojenja Arbitra ni senat (tribunal) izda arbitra no odlo bo. ki neupravi eno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. da je samopomo takoj nja in nujna ter da na in samopomo i ustreza okoli inam.

. ±(Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic.v civilnem pravu imajo najve jo vlogo -Kaj stvar sploh je? SPZ (15.Stvari . Z tistim trenutkom. 16. Sestavljene pa imajo ve razli nih delov glavna stvar + njeni sestavni deli (sestavine) -1. pohi tvo v stanovanju pod pogojem. ni mogo e razdeliti na manj e dele. torej izgubi sovjo naravo samostojnega predmeta in tako deli posledi no isto usodo kot glavna stvar (npr. spoji z glavno stvarjo. -plodovi 2 fazi obstoja. avtoradio.) samostojnost 2. da bi jih uni ili ali po kodovali. da je stvar obvladljiva mora obstajati.odst. ki ga lovek lahko obvladuje 3 lastnosti: 1. vrtni pal ki. l. Primarno se razumejo kot naravni produkti dolo ene stvari. ki slu i obdelovanju kmetijskih zemlji . ki po splo nem prepri anju slu i polep anju a li gospodarski rabi druge stvari. postane le ta samostojna stvar. l. ki jih je mogo e obvladovati. da so stvari tudi energija in razli na valovanja. len .) obvladljivost Za pravo niso zanimivi predmeti nad katerimi ni mogo e vzpostaviti lovekove oblasti. odst.skoraj identi en 90. l. vendar v dvomu delijo usodo glavne stvari. katere produkt plod je. BGB) predmet. ki jih brez tega. -2. ipd. 20 . Ta zahteva je lahko relativna ampak vsaj neka stopnja verjetnosti do tega. SPZ-ja nam pove. ta zahteva prevzeta iz nem kega prava samostojen telesni 3. Dokler so ti plodovi spojeni z stvarjo katere produkt so. se obravnavajo kot njena sestavina. 16. Te plodove imenujemo naravni plodovi . -Stvar je mo no deliti na enostavne in sestavljene stvari. Tipi ni primeri: okrasni pokrov na kolesih avtomobila. mehanizacija. dokler se ne lo i od glavne stvari. Enostavne so tiste. izgubi svojo samostojnost. da ni spojeno (v smislu monta e) z stanovanjem. l. Pritikline sicer so samostojni predmeti oblastvenih pravic.) telesnost stvari so deli narave. Je samostojna stvar in ni spojena z glavno stvarjo ± gre za funkcionalno povezavo in ne fizi no. e nekdo vgradi tujo stvar v svojo glavno stvar pridobi na tej sestavini lastninsko pravico) ± Accessio cedit principali -pritikline (Ne zamenjuj z sestavinami!!!) Premi na stvar.Sestavina je vse kar se v skladu s splo nim prepri anjem teje za del druge stvari -2 odst. 15.) Ko se neka stvar vgradi. ko pride do lo itve od stvari. ki je naknadno vgrajen v avtomobil.

Skupni deli ne morejo pripadati samo enemu posebnemu delu. ki jo je mogo e razdeliti na posebne dele ± eta e. Zemlji e. Izjeme od tega na ela: 1.) NEPREMI NINE . -Najpomembnej a je delitev stvari na nepremi nine in premi nine. ki ima 2 identifikatorja: katastrska ob ina in parcelna tevilka. Vendar 2. Skupni deli stavbe postanejo sestavine posebnega dela. stavbna pravica. SPZ definicija: Prostorsko odmerjen del dolo ene povr ine skupaj z svojimi sestavinami. l. Vse kar je nad in pod zemlji em in je po namenu trajno spojeno z njim. Da se v stavbi vzpostavi ta re im. odst.) Eta na lastnina: Gre za poseben pravno reguliran re im (SPZ l. l. Denarne terjatve. SPZ dolo a. pravica realnega bremena) in te sodijo v okvir nepremi ninskega stvarnega prava 1. Imetnik stavbne pravice ima enaka upravi enja kot lastnik. 256. Kot samostojni predmet nastopi vsak ta posebni del. da se na elo Superficies solo cedit obrne na glavo. Ta problem se re uje z akcesorno solastnino z solastnino ne moremo razpolagati neodvisno od posebnega dela. poleg tega pa vsebuje e vlo no tevilko. zato ker po tej delitvi delimo tudi celotno stvarno pravo dolo ene stvarne pravice lahko obstajajo samo na nepremi ninah ( zemlji ki dolg. da lahko traja ta pravica najve 99 let Zato je to navidezna izjema. da lastninska pravica ne more biti oro ena. Civilni plod se najve krat osamosvoji.) Stavbna pravica ± navidezna izjema: Definicija stavbne lastnine je podana v 256. ko je pla an prej je sestavina druge stvari. zato stavba funkcionira kot samostojna stvar. SPZ na elo povezanosti objekta in zemlji a Superficies solo cedit Kar je po namenu trajno spojeno z nepremi nino je del le te. za katero bi sklepali. 105 in slede i).Poleg naravnih plodov pa poznamo v pravu tudi civilne plodove . Gre za situacijo. ki postane glavna stvar.zemlji a *18. Kot prostorsko odmerjen del povr ine se smatra parcela kot enota zemlji kega katastra. l. *Kaj pa sestavine zemlji a? 8. Zemlji ka knjiga temelji na teh dveh podatkih. na katerem stoji zgradba. ki jih ustvarjamo z nekimi stvarmi analogno imenujemo civilni plodovi. l. z eno izjemo. SPZ. Stavbna pravica pa se vrine med zemlji e in stavbo u inek na ela Superficies solo cedit je pretrgan. Stavbno pravico je mogo e obremeniti. daje po na elu Superficies solo cedit last lastnika zemlji a. 21 . 2. ko se na zemlji u nahaja stavba. je treba vzpostaviti eta no lastnino To se naredi tako. a samo za as dokler traja stavbna pravica. kar pa stavbna pravica je. Pri eta ni lastnini je ta posebni del stavbe glavna stvar.

voja ko oro je) in stvari v omejenem pravnem prometu (npr. da vsaka najdena stvar ni nikogar nja stvar. v praksi so last dr ave ali lokalnih skupnosti (vodna zemlji a. oro je) Posebne kategorije stvari 1. neocenljive pa ne.«) . oro je. nohti. evlji) in kot skupen predmet lastninske pravice. da niso stvari v smislu civilnega prava. so izven p ravnega prometa.) v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splo na raba) JAVNE STVARI slu ijo posredno splo ni koristi. ipd. da so to deli subjekta prava.cest. Deli lovekovega telesa tudi po lo itvi od telesa ostanejo pod varstvom osebnostnih pravic. vendar ker ob ina zagotavlja neko splo no korist za vse svoje ob ane. nedeljive pa ne. Za preostale pa velja. zato tudi ta zgradba posredno slu i javni koristi. -Stvari. ki ne potrebuje dovoljenja). da jih lahko okupiramo. . -Stvari v pravnem prometu (npr.) PREMI NINE *Premi nina je dolo ena z negativno definicijo premi nina Vse kar ni nepremi nina je -Pravo priznava.Zamenljive in nezamenljive stvari : Ta delitev je pomembna kadar je stvar predmet dolo ene izpolnitve obveznosti. -Nikogar nje stvari : Lahko so izvorno nikogar nje ali pa to postanejo po opusti tvi. Deli lovekovega telesa se lahko tretirajo kot objekt. So v lasti dr ave ali lo kalnih skupnosti npr. Za njih je zna ilno. e se e po svoji naravi lahko lo ujejo od lovekovega telesa (lasje. stvari izven pravnega promet (npr.) Deli lovekovega telesa ± Problem je v tem. izlo ki. -Deljive in nedeljive : Deljive se lahko delijo brez bojazni za njihov obstoj.2. To pomeni. parki. -Ocenljive in neocenljive : Ocenljive se dajo oceniti v denarni vrednosti. ki slu ijo javnemu interesu : JAVNO DOBRO namenjene splo ni rabi. 22 . nepotro ne pa ne. Ob ina je lastnik neke zgradbe. da se ve samostojnih stvari pove e v funkcionalno povezavo in delujejo kot ena stvar (npr. -Potro ne in nepotro ne : Potro ne se ob enkratni uporabi potro ijo. -Izgubljene stvari: Za njih ni mogo e vedeti ali komu pripada ali ne.

± To so prenosni oziroma imetni ki vrednostni papirji. Ves pravni promet s to pravico bo potekal tako kot promet z lastninsko pravico nad papirjem. in II. ki omejuje lastninsko pravico imetnika ivali 4. Orderski vrednostni papirji se prena ajo po odredbi in so bolj primerni za gospodarski promet. Tisti. 3. Problem je v tem. kovanec) .) ivali ± Vse skupaj je povezano z vpra anjem o obstoju pravic ivali. eprav obstajajo pritiski.2. na drugi stra ni pa neko pravico. ko ima monopol nad izdajanjem le tega marsikje ima dr ava lastninsko pravico nad stvarjo. zato jim nudi posebno za ito. ki predstavlja denar (bankovci. ko se pravica popolnoma spoji z stvarjo. Avtorska dela ± spoj materiala in duhovne stvaritve knjiga 5. 23 . tudi lastninsko pravico nad stvarjo.) Vrednostni papirji ± Problem je v tem. Denarju njegovo avtoriteto daje dr ava s tem. Nepopolni ± pravica se je sicer spojila z papirjem. torej da se jim da subjektiviteta. da ivali niso identi na drugim stvarem. ki pa za uspe en prenos potrebujejo indosament pa so orderski vrednostni papirji. da se pravica in stvar zdru ita v neko celoto. reda. Po na em pravu so stvari.) Denar ± Problemati na stvar. tisti. Mogo e jih je deliti na popolne in nepopolne. ki je varovana z osebnostnimi pravicami. ki potrebujejo cesijo so imenski vrednostni papirji. torej je tisti. da je pri denarju mogo e razlikovati med stvarjo. Nekatere dr ave pa priznavajo lastniku denarne vrednosti. kovanci) in denar v netelesnem pomenu besede (elektronsko ban ni tvo. kartice. Na eni strani imamo papir. ampak je potrebe n e poseben pravni posel ± cesija oziroma indosament. vendar za prenos pravice ne zado a sama izro itev vrednostnega papirja. Zakon o za iti ivali. ki se na ta medij prilepi. tako da za ne delovati kot stvar. Denarna vrednost pa je abstraktno menjalno sredstvo. Gre za spoj objekta I.) Opredmeteni izrazi oseb in materializirana avtorska dela Opredmeteni izrazi oseb ± spoj stvari in delov lovekove osebnosti. de lege lata (po sedanjem pravu) ivali nimajo subjektivitete. ki predstavlja to denarno vrednost. da bi se ivalim priznal e pravice. ker bankovci in kovanci predstavljajo denarno vrednost. ker mu civilno pravo v preteklosti ni posve alo dovolj pozornosti. Denar pa je tudi abstraktno merilo na ega premo enja ipd. Imenski vrednostni papirji pa se prena ajo po imenu in se glasijo na imetnika pravice. ki ima denar lastnik samo abstraktne denarne vrednosti te stvari od tod sled prepoved uni evanja denarnih bankovcev ali kovancev. Pravni red pa priznava. ki predstavlja denarno vrednost (bankovec.«) Problem je tudi. Popolni ± takrat.

Poleg osebnega premo enja lahko ima posameznik tudi skupna premo enja. Drugi objekti I. Vsak od nas jam i za svoje obveznosti z osebnim premo enjem. ki e ni razdeljeno. Izvenzakonska zveza je v tem pogledu izena ena z zakonsko. skupno premo enje dedi ev. reda. Nastajanje skupnega premo enja s pravnim poslom. tako da dele i niso razdeljeni. V ta premo enjski re im sodijo predvsem tiste pravice.Ni pa mogo e ukiniti posebnega premo enjskega re ima. temeljno premo enje za popla ilo upnikov pa je osebno premo enje. da je premo enje e od za etka razdeljeno. reda avtorska dela izumi znaki razlikovanja opredmetena osebnost -POSEBEJ! Premo enje (osebno + skupno) Je skupek premo enjskih pravic. tedaj ko bi stranke to elele ni dopustno. Isto asno upniki ne morejo pose i v te pravice. ki jo predstavlja.Problem pa je tudi to. da denar lahko funkcionira tudi kot numi zmati na stvar denar se obna a kot navadna stvar oziroma ima dvojno vrednost numizmati no in tisto. Predstavlja tudi varovalo pred posegom v na o osebnost. 24 . ipd. reda. da se to premo enje razdeli. za kar je potreben notarski zapis ali s sodnim postopkom. saj lahko z njo razpolagamo samo skupaj z soimetniki te pravice. Ni poseben objekt I. zato je tak no skupno premo enje dopustno samo pod pogoji ki jih dolo a zakon. Z tak no pravico sami ne moremo razpolagati. upniki to storijo s to bo. kar pa ne pomeni. ki spadajo pod skupne premo enjske re ime. da bodo upniki lahko popla ani iz premo enja. saj tak no premo enje skriva osebno premo enje pred upniki. ki pa isto asno pripadajo e drugi osebi. e smo nekaj dol ni nih e ne sme biti zaprt zato ker ne izpolni svoje obveznosti. Zakon predvideva kriterij za razdelitev premo enja med zakoncema in sicer 50:50. Zakonci lahko tekom zakonske zveze s pravnimi posli delijo skupno premo enje. prav tako pa je ta domneva izpodbojna. Tekom ivljenja lahko imamo ve skupnih premo enj. ki spadajo pod skupen premo enjski re im v pravnem prometu zagotavlja jamstvo. saj morajo najprej dose i. ki jih pridobivamo z delom tekom zakonske zveze. Gre za na e premo enjske pravice. temve je skupek objektov I.

zato lahko samo zdravnik ugotovi . je subjekt prava sposobnost za dejanja (poslovna opravljati posle v pravu in deliktna) sposobnost biti stranka. evidenca dr avljanstva in register pravnih oseb (sodni register. -Zanimajo nas kot nosilci pravic in dol nosti in kot stranke civilnopravnih razmerij. -Osebna stanja se evidentirajo v razli nih evidencah kot so mati ni register. V izjemnih situacijah lahko smrt ugotovijo tudi druge osebe (npr. pripadnost. procesna sposobnost in postulacijska sposobnost subjektom omogo ajo da sodelujejo v(sodnem postopku) pravnem prometu OSEBNO STANJE (STATUS) -Skupek individualnih lastnosti. ki nastane z rojstvom. register dru tev) FIZI NA OSEBA -To je iv lovek kot pravni subjekt. po katerih se oseba civilnega prava lo i od druge in na katere pravni red ve e pravne posledice npr. da je pri lo do smrti. -fizi ne(pravna personifikacija loveka) in pravne osebe (dolo ena skupin a oseb ali namensko izlo eno premo enje. Kljub temu pa otrok pridobi pravno sposobnost ele z rojstvom. potrem je potreben pravni postopek. dr avljanstvo. Izjemoma pa je lahko pravna sposobnost priznana e spo etemu. a e nerojenemu otroku. ena izmed teh lastnosti je kraj bivanja. ki mu pravni red priznava subjektiviteto) -Za njihovo sodelovanje v pravnem prometu so najpomembnej e SPOSOBNOSTI: pravna sposobnost ± sposobnost biti nosilec pravic in dol nosti kdor jo ima. razglasitvijo pogre anega za mrtvega ali s potrditvijo smrti.. prebivali e. v vojni). sede .Subjekti civilnega prava -Enaki kot subjekti prava nasploh.. v kolikor gre za njegove koristi (125. s katerim se to ugotovi( npr. Fizi na oseba s tem trenutkom tudi pridobi pravno sposobnost. -Fizi na oseba preneha z smrtjo. ki je pravno kvalificiran kot dokon an porod ivega otroka. -Glavni elementi osebnega stanja za fizi ne osebe so: ime. Smrt je potrebno evidentirati. Kadar pa iz dolo enih vzrokov potrditev medicinske stroke ni mogo a. razglasitev pogre an ega za mrtvega). SPOSOBNOST ZA DEJANJA Sposobnost. da subjekt prava opravlja dejanja. ki jim pravni red predpisuje pravne posledice 25 . za pravne osebe pa: ime(firma). l ZD) nasciturus..

Osebe. tretja mo nost pa je s pomo jo obogatitvenih zahtevkov .Pridobi se 18 letom ali z sklenitvijo zakonske zveze pred 18 letom ter po odlo bi z roditeljstvom (117. da se odvzame e pridobljena poslo vna sposobnost ker bi lahko kodovali sebi ali drugim.Do 15. pod pogojem da se subjekt zaveda posledic svojega ravnanja. nepomembne posle pa se re uje z obogatitvenimi zahtevki. lahko pa tudi sestavi oporoko ± 117. l ZZZDR). da so pravni posli sicer ni ni vendar konvalidirajo (nepomembni pravni posli).«). . katere posledica je. katerega posledica je. je ta posledi no ni en (to je dolo ila sodna praksa). To pomeni. e oseba mlaj a od 15 let sklene kak en pravni posel. Tega problema ne ureja tudi predvideni novi Dru inski zakonik. l ZZZDR.a) poslovna sposobnost ± sposobnost za opravljanje in sklepanje pravnih poslov in sposobnost pravno relevantnega izra anja p oslovne volje (ZZZDR. l ZZZDR. Subjekt s tak no sposobnostjo lahko sklene npr. da oseba z 18. Osebe s tak no sposobnostjo so dol ne prispevati k stro kom za svoje pre ivljanje in izobra evanje. razpolaganja z nepremi nim premo enje m. samo odvzem sposobnosti opravljati posle z nepremi ninami) ali popoln b) deliktna sposobnost ± sposobnost od kodninsko odgovarjati za d elikte (OZ) protipravnemu ravnanju se prepi ejo posledice 26 . ki ne predstavljajo ve jih posledic ali te jih finan nih obveznosti. letom ne pridobi poslovne sposobnosti ali odvzem poslovne sposobnosti. specialna ( s 15. ZNP. da so glede svoje pla e popolno poslovno sposobne ± limitirana popolna poslovna sposobnost . letom) ± sposobnost sklepanja manj pomembnih pravnih poslov. letom in zaposlitvijo) ± 112. Mo na re itev bi bila konstrukcija sla (otrok je samo sel star ev medij. OZ) . ki prena a voljo svojega zakonitega zastopnika). pogodbo o zaposlitvi. . ki sploh nimajo ali pa nimajo potrebne poslovne sposobnosti za opravo nekega pravnega posla morajo imeti svojega zastopnika za opravl janje pravnih poslov. z ostankom pa lahko prosto razpolagajo. druga mo nost je. -Problem.Mo en je postopek pred sodi em za podalj anje roditeljske pravice.Poleg popolne poslovne sposobnosti poznamo tud i ni je stopnje poslovne sposobnosti: delna ( s 15. da v realnosti otroci mlaj i od 15 let sklepajo razli ne pravne posle (kupujejo v trgovinah. razpolaganja z ve jim premo enjem. leta starosti fizi na oseba nima nobene poslovne sposobnosti. V takem primeru obseg odvzema dolo i sodi e lahko je delen(npr. ki ga na a zakonodaja ne ureja je. .

leta odgovarjajo star i objektivno. ki niso pravne osebe (npr. Do 7. e je koda nastala medtem. -To sposobnost imajo tisti. . Lahko zadeva samo fizi no nastopanje pred sodi em ali pa pisno naslavljanje sodi a. .Sposobnost pravno relevantno izra ati voljo v CP postopku.Imajo jo fizi ne in pravne osebe + podeljena sposobnost Lahko jo pridobijo nekatere zdru evalne oblike.Oseba z motnjo v du evnem razvoju.136.do 7 let ± deliktna nesposobnost (137. To sposobnost jim podeli sodi e in v tem se ta sposobnost razlikuje od pravne sposobnosti. .Kdor te sposobnosti nima je zastopan po zakonitem zastopniku..Razlogi za odvzem postulacijske sposobnosti so odvisni od dojemanja sodstva v odnosu do dru be. Tudi.Domneva se. in e je ta zanjo odgovoren) . l. da nam pravni red pripi e popolno deliktno sposobnost.7-14 let ± pogojna deliktna sposobnost. po 7. . . l OZ). ki imajo popolno poslovno sposobnost ± v celoti se prekriva z njo. da z 14 letom dobimo tak no stopnjo zavedanja o posledicah svojega ravnanja. . e se doka e. (142/III OZ Star i ne odgovarjajo. letu pa krivdno (142. l. SPOSOBNOSTI PROCESNEGA PRAVA a) sposobnost biti stranka (76.Ne poznamo delne procesne sposobnosti. ko je bil otrok zaupan drugemu. eprav se ve jem delu prekriva z njo. ZPP) . l OZ). da je bil subjekt pri povzro itvi kode zmo en razsojati. c )postulacijska sposobnost .Prehodna nerazsodnost ( actio libera in causa . .Relevantna za obstoj od kodninske odgovornosti Gre za krivdno od kodninsko odgovornost. 27 . dru ba civiln ega prava ± societas). e je otrok zaupan komu drugemu v varstvo odgovarjajo star i za slabo vzgojo. l OZ). te avami v du evnem zdravju ali nerazsodnostjo ni deliktno sposobna (odgovarja oseba z dol nim nadzorom).Sposobnost samostojnega nastopanja pred dr avnim organom. b) procesna sposobnost (77. ZPP) . V angle ke m pravu vse osebe nimajo postulacijske sposobnosti.Sposobnost biti subjekt pravnega razmerja sposobnost biti stranka (delno se prekriva s pravno sposobnostjo . voljo za opravo procesnih dejanj.

Vsi. V najve ji meri v CP razmerja vstopa dr ava. Za njih veljajo pravila javnega prava. ki je urejena z ustavo.ampak jo imajo samo posebni odvetniki (baristers). V slovenskem pravnem redu je postulacijska sposobnost postavljena zelo iroko. ki je sposoben biti nosilec pravic in dol nosti -ELEMENTI: a)substrat: ljudje (personalni). vendar pa ne predstavljajo CP razmerij. s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. klju en za to. ki jo pravna oseba izvaja za doseganje namena) c)organizacijska struktura ± organi. kapital (mater ialni) ali oboje skupaj b)namen (cilj. ki niso lani). -Obstajajo pravne osebe javnega in zasebnega tipa. Organi so lahko avtonomni (sami lani) ali heteronomni (osebe. ki imajo popolno poslovno sposobnost. zato ker: * so lahko stranke CP razmerij * pravne osebe zasebnega tipa e same po sebi predstavljajo CP razmerje (med lani korporacij) -Pravne osebe javnega tipa lahko vstopajo v CP razmerje. ki upravljajo z pravno osebo navznoter (poslovodstvo) in navzven (zastopanje). jo imajo za vse civilne postopke. da dolo imo substrat) in dejavnost ( aktivnost. -Pravne osebe javnega tipa imajo posebno nalogo izvr evanja javnopravnih nalog. razen za tiste z izrednimi pravnimi sredstvi zastopanje po zakonitem zastopniku. Nas zanimajo predvsem pravne osebe zasebnega tipa. PRAVNA OSEBA -umetno. -Kriteriji lo evanja pravnih oseb javnega in zasebnega prava: * ustanovni akt * obvezen obstoj * izvajanje javnih pooblastil * prenos dr avnih oblastnih nalog * obvezno lanstvo (v zbornicah zdravnikov v zdravni kih zbornicah) * uporaba prisilnih sredstev * javno financiranje in dol nost javnih naro il 28 .

da morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev pravne osebe.) faza. URS) nasproti fizi nim osebam na elo avtonomije volje in dispozitivnosti Treba je priznati lanom korporacije.Temeljna na ela. Pri nas se na ta na in ustanavljajo ustanove. ki ustanavljajo pravno osebo nastane pravno razmerje 3. Pri nas se po tem sistemu ustanavlja ve ina pravnih oseb zasebnega prava b) koncesijski Temelji na tem. pri pravnih osebah javnega tipa je to lahko tudi splo en pravni akt. ko je sprejet ustanovni akt na podlagi tega med osebami. .. 29 . in 22. ki se sprejme po posebnem postopku (zasebni pravni akt pravni posel pravne osebe zasebnega prava. Konstitutivni naravo ima dovoljenje tega organa. ki se pojavljajo v tem obdobju so: vpra anja v zvezi z odgovornostjo za prevzete obveznosti. l. To ug otavlja poseben organ. da pravna oseba nastane z dovoljenjem dr avnega organa.)zagotovitev substrata 3. Ustanovitev pravne osebe zasebnega tipa: -SISTEM: a) normativni registracijski Za vse normativne sisteme je zna ilno.elementi za nastanek pravne osebe : 1. k ima diskrecijo. ki veljajo za pravne osebe zasebnega tipa Na elo numerus clausus ± omejeno tevilo tipov pravnih oseb Na elo enakopravnosti pravnih subjektov (na temelju 14.) faza po vpisu v register oziroma po pridobitvi soglasja za ustanove pravna oseba e obstaja -Vmesno obdobje med sprejemom ustanovnega akta in vpisom v register oziroma pridobitvijo soglasja (pred pridobitvijo pravne sposobnosti) je najbolj problemati no: * pomembna vpra anja.) 2.) faza pred sprejemom ustanovnega akta 2.) ustanovitveni akt. V normativnem registracijskem sistemu pa je ta odlo ba ele podlaga za vpis v javni register.)vpis v register (normativni registracijski sistem) ali soglasje (koncesijski sistem) -obdobja ustanovitve : 1. vpra anja pripadnosti pravic. ipd. torej je konstitutivni akt pravne osebe odlo ba tega organa. da na podlagi avtonomije volje dispozitivno urejajo razmerja med njimi.

predustanova. ter za kak en namen je bila ustanovljena ustanova oziroma katero dejavnost opravlja) ter drugo (fantazijski dodatki) da se e bolj lo i id drugih oseb -sede ± kraj -poslovni naslov ± Naslov na katerem se nahaja sede pravne osebe. razen e dru ba nasprotuje prevzemu. zato se le ta presoja po organih in zastopnikih) -deliktna (prav tako se presoja po organih in zastopnikih po organih in zastopnikih ± odgovornost za organ ali zaposlene ± 147 in 148 OZ) -Sposobnost biti stranka -Procesna: po organih in zastopnikih -Postulacijska: po organih in zastopnikih Identifikacija pravne osebe -ime oziroma firma ± Praviloma statusna oblika in namen/dejavnost (ime mora izra ati za katere vrste pravno osebo gre. ZGD/II in III ( e kdo pred vpisom dru be v register nastopa v njenem imenu. sodna praksa pa iri uporabo na druge pravne osebe 5 l. e je teh oseb ve . l.) Sposobnosti pravne osebe -pravna -poslovna (lastne nimajo.tevilka sodnega registra (Srg tevilka) podobna EM O fizi ni osebi Prenehanje pravne osebe -Razloge dolo a zakon ali ustanovni akt -Na ini prenehanja: a) ex lege b) odlo ba pristojnega organa prisilno prenehanje 30 . jih morajo po vpisu dru be v register prenesti na dru bo. e pri takem nastopanju dru beniki pridobijo kak ne pravice.* v tem vmesenem obdobju tak ne tvorbe imenujemo s posebnimi imeni (preddru ba. je odgovoren osebno z vsem svojim premo enjem. ni pa e soglasja oziroma e ni bilo vpisa v ustrezen register *Korporacije se v takem primeru presojajo kot societas (analogno 5. preddru tvo. so odgovorne solidarno. -dav na tevilka mati na tevilka ± pridobi jo z registracijo . predzadruga) ko je e sprejet ustanovni akt. ZGD).

Zakon o zavodih pa dopu a ustanovitev tudi zasebnikom in sice r na podro jih.o. Velik del nevladnih organizacij funkcionira kot zasebni zavodi.c) samoprenehanje Avtonomna odlo itev lanov. ni lanov (ustanove) so samo prejemniki koristi.. Tudi tu je potrebna odlo ba pristojnega organa. zadruga) -pravne osebe societetnega tipa : fluktuacija lanstva vpliva na obstoj pravne osebe.o. V praksi je to lahko problemati no. da je veliko dru tev politi ne narave. kot javni organ omejuje to avtonomijo volje in dispozitivnost. pravna osnova v dru bi CP (d.. V veliki meri vsebuje vse tiste prvine. drugo PO.o. zato Zakon o dru tvih ureja le temeljne zadeve.. po drugi strani pa ustanovam . neodgovornost lanov za obveznosti (dru tvo.. -Je samostojno in nepridobitno zdru enje.. saj dru tvo kot pravna oseba zasebnega prava temelji na na elu dispozitivnosti in avtonomiji volje. -Namen. da pravna oseba preneha. 31 . ki sicer sodijo v javno sfero.. izbris iz registra. prenos premo enja (prej se e popla ajo upniki) na lane. zgodovinsko gledano.d. -Deluje nepridobitno. kar je lahko v dolo enih situacijah problemati no zato si je. Zavodi so pravzaprav neke me ane tvorbe. dr ava vedno elela imeti nadzor nad njimi. poleg tega dru tva nastanejo z zdru evanjem oseb. ole. uprava od lanov. To je posledica tega.. da ne sme biti dobi konosno. -Posledice prenehanja: izguba pravne sposobnosti. Po eni strani so podobni korporacijam (potrebujejo lane). ki jih korporacije imajo -Nadzorujejo jih upravne enote (ministrstvo za notranje zadeve. osebna odgovornost lanov. vrtci.d. da upravna enota. Primarno so zavodi urejeni kot javni zavodi (univerza. dejavnost in na in delovanja se dolo ijo v temeljnem aktu dru tva. d.potrebno premo enje za udejanjanje namena. d. k. DRU TVO -Dru tvo je temeljna korporacija. Problemati no je predvsem to. -zasebni zavodi: Ta oblika je unikum slovenskega prava. heteronomni organi. dav na dru ba.«) pravne osebe javnega prava.d. ki ga ustanovitelji skladno z zakonom (ZDru-1) ustanovijo zaradi uresni evanja skupnih interesov.) -pravne osebe ustanovnega tipa : namembno premo enje.n. cilj. Izjemoma je pridobitna dejavnost lahko ena od pomo nih dejavnosti za doseganje namena dru tva.. uprava na eloma od ne lanov.. kar pomeni. avtonomni organi (zbor lanov). prenos obveznosti Vrste pravnih oseb zasebnega prava -korporacije : prosta fluktuacija lanstva.

ampak se mora ta denar porabiti v skladu z namenom. ki mora biti popolnoma poslovno sposobna fizi na oseba (ki bo vodil posle in jo zasopal). temeljni akt dru tva in potrebno je izvoliti zastopnika dru tva.lanske pravice uresni ujejo z delom v organih. pravno osebo v dru tvu pa zastopa poobla ena oseba. vendar to ni pravi dobi ek.ima lane prostovoljnost in enakopravnost pristopa (vsak lahko vstopi pod enakimi pogoji) Ustanovitev dru tva -Za ustanovitev dru tva so potrebne najmanj tri poslovno sposobne fizi ne ali pravne osebe (razen gospodarske dru be za enako dejavnost kot je njihova) dovolj.lanstvo je osebno. zastopnik pa za zakonitost poslovanja . letom.-Dru tvo lahko ima neke vrste dobi ek. da je delna poslovna sposobnost -Na ustanovnem zboru je potrebno sprejeti sklep o ustanovitvi. kadar ima ve prihodkov kot pa odhodkov. pravne osebe. s katerim je bilo dru tvo ustanovljeno prese ek dohodka nad odhodkom -Za obveznosti odgovarja dru tvi. . -Vse to pripelje do tega. -Kasneje lahko pod enakimi pogoji pristopi vsakdo. -Samostojen vstop v dru tvo je mogo z dopolnjenim 15. saj lani nimajo pravice z njim razpolagati. da nastane preddru tvo. za dokon en nastanek dru tva pa je potreben e vpis v register pridobitev subjektivitete lani dru tva -Ustanovni so najmanj 3 poslovno sposobne fizi ne oz. . Temeljni akt dru tva -Ime in sede -Namen in cilj ter dejavnost in naloge -Pogoji in na in v lanitve ter preneh anje lanstva -Pravice in obveznosti lanov -Na in zastopanja dru tva -Financiranje dru tva ter nadzor poslovanja -Na in zagotavljanja javnosti dela -Spremembe in dopolnitve akta 32 .

zdru enje ali klub in iz imena mora biti razvidna dejavnost dru tva.) ve ina navadna.) -Odlo anje zbora lanov: 1. -Imeti mora razlikovalni u inek -Ne sme biti zavajajo e in aljivo. Tukaj gre za civilnopravno razmerje med lani dru tva in iz tega razmerja izhaja tudi to ba.e dru tvo nima sede a na dvojezi nem obmo ju. pravne osebe ali osebnega imena znamenite osebe je potrebno dovoljenje ± za umrlo osebo da dovoljenje zakonec ali otrok. Poleg tega lahko ima dodatek (npr. odgovornost. sestava. komisija.) ugotavljanje sklep nosti sklep nost dolo i temeljni akt dru tva. ni pa nujno) -Mandatorni: zastopnik dru tva in zbor lanov -Fakultativni: po lastni izbiri (npr. Organi dru tva -Dolo ijo se s temeljnim aktom (vrsta. ipd.) sklic zbora obstajajo razli ni na ini za sklicevanje zbora l anov 2.« . e jih ni pa star i in potomci do 3. sicer pa se zahteva navzo nost ve kot polovice vseh lanov z veljavnim odlo anjem ve ine navzo ih sklep nost je klju na za odlo anje. blagajnik. -Ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. pristojnosti. mora biti na eloma v slovenskem jeziku. kolena. kvalificirana. -Za uporabo imena dr avnega/ob inskega organa. -Vsebovati mora besedo dru tvo. ahovsko dru tvo Teka ).lani dru tva imajo pravna sredstva proti odlo itvam organov: * prito be: uredi jih temeljni akt. 3. sicer prito ba na zbor lanov (dolo a zakon) odlo itev je dokon na * Mo na je tudi to ba. e je bila izkori ena prito ba.-Na in prenehanja in razpolaganje s premo enjem Ime dru tva .«) delno to ureja zakon o dru tvih -Lo imo jih lahko na mandatorne (nujne za obstoj dru tva) in fakultativne (dru tvo jih lahko ima. 33 . gospodarske dru be. absolut na dvotretinjska.

-po volji lanov (sklep. namen ustanove. na in in postopek imenovanja lanov uprave. . razpihovanje sovra tva. za razliko od prisilne (individualne izvr be). ime in sede ustanove. « *dobrodelen: za osebe. 34 . izobra evanje. na in imenovanja pa pravila ustanove -Notarski akt notar v 15 dneh predlo i pristojnemu organu skupaj z dokazili. O tem odlo i upravno sodi e na podlagi predloga d r avnega to ilca. . vendar ni poimensko dolo en ali omejen na lane dru ine Ustanovitev ustanove -Ustanovi jo lahko doma a ali tuja fizi na ali pravna oseba -Pravni posel inter vivos (notarski akt) ali mortis causa (oblika oporoke) -Vsebina ustanovitvenega akta: ime in sede /prebivali e ustanovitelja.na temelju zakona ( e je v asu 5 let 2x kaznovano. poimenska navedba lanov prve uprave. ki so pomo i potrebne -Pogoj: krog oseb je lahko omejen.Prenehanje dru tva -pripojitev (dru tvo A se pridru i dru tvu B in s tem preneha obstajati) ali spojitev z drugim dru tvom (dru tvo A in B se zdru ita in nastane dru tvo C). pozivanje k vojni. potior iure upniki vlo ijo izvr bo(kdor je prej ima prednost pred izpla ilom pred drugim) -sodna prepoved (Dru tvo preneha prisilno na podlagi odlo be sodi a. navedba premo enja in vrednost. Fakultativno tudi druge dolo be. ker prese ka prihodkov ne uporablja za namen dru tva) USTANOVA -Na dolo en namen vezano premo enje -Namen mora biti splo nokoristen ali dobrodelen *splo nokoristen: znanost. kjer velja prior tempore.lane uprave lahko dolo i tudi organ za imenovanje. ipd). oporoko pa takoj vro i zapu insko sodi e. ki poleg prenehanja dru tva uredi tudi prenos premo enja prenesti se mora na neko druge nepridobitno organizacijo ne sme se razdeliti med lane dru tva) preneha ele z izbrisom iz registra ne s samim sklepom -ste aj (univerzalna izvr ba) eli se vzpostaviti enakopravni polo aj upnikov. kultura. port. e dru tvo opravlja prepovedano dejavnost ali pa opravlja prepovedane politi ne dejavnosti ru enje ustavne ureditve.

za katerega je bila ustanova ustanovljena. Soglasje je potrebno tudi za razpolaganje z nepremi nino. -Organ izda soglasje: e je akt o ustanovitvi veljaven. -Za nedenarno premo enje je potrebna cenitev sodnega cenilca izro eno tako. ustanovitelja ali druga ozna ba z razlikovalnim u inko m (npr. premi nine in nepremi nine ter premo enjske pravice -Denar mora biti nakazan na poseben ra un ± ne da se dvigniti nazaj.Ustanovitveno premo enje -Temelj vsake ustanove -To je lahko: denar. Soglasje pa MNZ vpi e tudi v evidenco ustanov. dodana pa mora biti ozna ba namena. da lahko ustanova z njim prosto razpolaga -Premo enje mora biti izro eno tako. v katerega delovno podro je sodi namen ustanove ali vsaj prete en namen. Zmanj anje premo enja je mo no le. investicije). ko je enkrat nakazan. -Prihodki se lahko porabijo le za namen. zagotovljeno ustanovitveno premo enje (zadostno in primerno!) in ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom organ ima diskrecijo. e ga ni mogo e ugotoviti je to MNZ. namen splo no -koristen in dobrodelen. upo teva pa voljo in namen ustanovitelja in dol nost ravnanja s premo enjem s skrbnostjo dobrega gospodarja 35 . -Premo enje se lahko pove a v skladu z aktom o ustanovitvi in pravili ustanove (donacije. Ime in sede ustanove -Ime mora vsebovati besedo ustanova. Ustanova za tipendiranje mariborskih tudentov) -Sede ustanove mora biti v RS in ga dolo i ustanovitelj Sprememba ustanovnega akta -Ustanova nima lanov! -Uprava lahko v skladu z aktom o ustanovitvi spremeni ime. e tako predvideva akt ali s soglasjem organa odlo i uprava. -Soglasje se na stro ke ustanove objavi v Urad nem listu -Ustanova je ustanovljena z dnem izdaje soglasja. sede ali namen ustanove. da lahko organ/skrbnik/ustanova z njim prosto razpolaga -Premo enje mora biti primerno namenu ustanove. Pridobitev subjektivitete ustanove -Pristojni organ je ministrstvo.

e premo enje ne zado a za namen. -Odlo a z ve ino ali po pravilih. e je ve ivih/obstoje ih u stanoviteljev se lahko oblikuje »skupni organ ustanoviteljev . ne smejo biti zaposleni v ustanovi ali nadzornemu organu . Biti morajo poslovno sposobni. Prenehanje -Ustanova preneha. razpolaganje s prihodki -Soglasje da pristojni organ ± za predlo itev v treh mesecih po soglasju k ustanovitvi odgovarja uprava. upravljanje in zastopanje. -Uprava zastopa ustanovo in opravlja druge naloge ter upravlja premo enje s skrbnostjo dobrega gospodarja. -Preostanek premo enja se dodeli drugi ustanovi. zastopanje. O tem se obvesti sodi e. -Prenehanje se objavi v uradnem listu in ustanova se izbri e iz evidence Splo ni del civilnega prava 36 . -Uprava ima najmanj 3 lane. ki jih sprejme uprava in potrdi pristojni organ. da ni pogojev za obstoj ustanove ali e se namen ustanove izpolni -O prenehanju odlo i uprava s soglasjem organa ali sam pristojni organ ob upo tevanju volje in namena ustanovitelja. imenovanje novih lanov uprave. ki izvaja enak na men. . na in odlo anja. pravilnik o tipendiranju Organi ustanove -Ustanovo upravlja neprofesionalni organ uprava ± vr i poslovodstvo. e pa take ni pa tisti.-Spremembe so veljavne. e da soglasje pristojen organ. e namen postane nemogo . Akti ustanove -Pravila/statut. ki jo lahko pristojni organ sicer razre i -Lahko ima tudi druge akte ± npr. Lahko ima tudi skrbnika.lani uprave imajo pravico do nagrade in povrnitve stro kov po merilih. ki izvaja podoben namen. organi. ki jih sprejme ustanovitelj ali uprava: organizacija. ki pa nima pristojnosti uprave. -Ostali organi so fakultativni. e organ ugotovi.lane uprave razre ijo na predlog ustanoviteljev ali donatorjev ali po uradni dol nosti z aktom pristojnega organa. ki izvede likvidacijo.

skupnost dedi ev (145. l. -Lahko je golo pogodben o razmerje (tudi konkludentno) ali pa temelji na skupnosti (po dele ih) dru beniki nimajo premo enja societete brez premo enja 37 . SPZ). ki temeljijo na (praviloma naklju ni) skupnosti premo enja -Lo imo: *a) po dele ih solastnina *b) skupnoro ne skupnopremo enjski re im -Po dele ih: solastninske (65. skupno premo enje zakoncev (51. OZ) itd. zavod. ki so ustanovljene v splo nokoristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost. prisilna (sodba). -Pod temi pogoji se lahko v imenu oz. l OZ). da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dose i z zakonom dopustni skupni namen. SPZ). dejanska oz. OZ: Z dru beno pogodbo se dve ali ve oseb zave e. naklju ne (1003. l. tako kot je dolo eno s pogodbo. ZZZDR). -To je lahko ustanova. solidarnost upnikov (406. l.FUNDACIJA -Pravne osebe. l. -Skupnoro ne: skupna lastnina (72. civilna (prodaja in razdelitev premo enja) Societeta dru ba civilnega prava -990. npr. firmi uporablja pristavek fundacija. l. lahko pa tudi druga pravna oseba. pri b pa to ni mo no -Prenehanje z razdelitvijo premo enja: pravnoposlovna (dogovor). l. RAZVOJNE PREDOBLIKE Skupnosti so pravna podlaga -So zdru evalne oblike. ZD) pravica pripada lanom skupnosti na skupno roko pravica ne pripada nobenemu posebej -Pravica pripada ve osebam hkrati -Upravljanje s stvarjo: redna in izredna uprava -Razlika med a in b je v mo nosti razpolaganja s pravicami a lahko prosto razpolaga s svojim dele em.

bistveno je ravnanje 38 . Notranja npr. -brez izjave poslovne volje (konsenza) pp sploh ni -Posledica je lahko nastanek pravic. razen fiducio cum creditore (201. l. sicer bo npr. Zunanja pravice in obveznosti dobivajo vsi lani dru be solidarna odgovornost. ker se lahko upniki fiduciarja popla ajo iz fiduciarnega premo enja -Pogodba s katero se ena oseba drugi zave e. v kak en namen naj uporablja to premo enje) lahko so nevarne. -Trust: vmesna stopnja med fiducijo in ustanovo: premo enje se osamosvoji. « -Vse izjave volje niso pravni posli pravni posli niso: *realna ravnanja (materialni akti) ni potrebna izjava volje (npr. pravni red pa lahko kot pogoj za nastop pravne posledice predpi e tudi druge predpostavke. ta pa se A -ju zave e. da bo premo enje uporabljal le v namen. na drugi strani pa pogodbeno razmerje -Primer: A prenese lastninsko pravico na B.   iducija -Pravni posel na podlagi zaupanja zahteva vi je stopnje skrbnosti -Inominaten kontrakt strogo osebne narave.-Po namenu je lahko trajna ali prilo nostna (za opravo dolo enega posla ko je kon an preneha obstajati) -Uprava je na eloma naravnana po dru benikih (upravljajo jo dru beniki) ± sprememba dru benikov pomeni spremembo identitete. da bo ravnala v skladu z njenimi navodili in na temelju medsebojnega zaupanja. razpolaga. -Dru ba je lahko notranja ali zunanja. izdelava nove stvari) volja ni bistvena. a e ni pravna oseba (upniki zato ne morejo pose i po njem). SPZ). pogodba prenehala veljati in bo premo enje pre lo nazaj na osebo A PRAVNI POSLI -Def: voljno izjavno dejanje na katerega pravni red navezuje pravno posledico -Osnova pp je izjava volje. dolo en s pogodbo. Pri zunanji dru bi se odgovarja za obveznosti dru be. Fiduciarna pogodba fiduciarno prenesemo premo enje na drugo osebo (lahko ji dolo imo. ki jih mora ele prenesti na ostale dru benike -Pridobljeno premo enje pripada po dru benikom po dele ih. A pridobi pravice in dol nosti.

ELJA PO POSLEDICI! Predpostavke za veljavnost pravnega posla -Izra ena poslovna volja: svobodna in prava kadar zakon ne pravi ni esar. s katerim je mogo e nedvomno sklepati izjavo volje -Molk (!): ne teje za izjavo volje: lahko e se stranki tako dogovorita ali za neko dlje asa trajajo biznis ( e je bil e prej dogovor) -POSLOVNA VOLJA: IZRA ENA. pri cesiji) Vrste pravnih poslov -enostranski (sprejemni ± pooblastilo. enostransko ali dvostransko obvezujo i) / ve stranski (sklepi) priti mora do ujemanja volje (zrcalno ujemanje) -zavezovalni / razpolagalni -kavzalni / abstraktni ( ek. se lahko izjava poslovne volje poda na katerikoli na in. stvarnopravni. pisno( vsi podpi ejo oz. znak pred dvema pri ama). mo nost in dolo enost predmeta 39 . grajanje stvarne napake) obvestimo prodajalca zaradi napake in da naj jo odpravi tak na izjava volje ni pp *izjave volje z dejanskim u inkom (npr. ZAVEST O POSLEDICI. nesprejemni ± oporoka) / dvostranski (soglasje volj. elektronsko (je veljavno a nadome a ustno ali pisno izjavljanje volje potreben je podpis z digitalnim potrdilom) -Simboli no (dvig roke) -Konkludentno izra anje volje z ravnanjem. pridobivanje lastnih delnic) -odpla ni(aleatorni) in neodpla ni(lukrativni) -civilni. ban na garancija. dru inskopravni Na ini izjave volje -Izrecno: ustno. ZAVEST O IZRA ANJU. poziv k pla ilu ± zapadlost) *notifikacije (npr. dednopravni. menica.* ravnanja zaradi zavarovanja polo aja (npr. izmenjajo podpisane listine oz. druga e pa na poseben predpisan na in -Poslovna sposobnost -Spo tovanje predpisane oblike -Dopustnost. gospodarski in potro ni ki -obligacijski.

predmeta. predmetu. OZ tega ne predpisuje. kar odpravi neveljavnost. pri razpolagalnem pravnem poslu e ne izpolnjuje predpostavk neveljavnost pp lahko pripelje do izpodbojnosti ali ni nosti (oblike. ampak je to razvila pravna stroka. Lahko jo povzro i sopogodbenik ali tretja oseba e prevara tretja oseba in sopogodbenik za to ni vedel je posel veljaven e je ODPLA EN. da bi druga oseba spoznala. e se iz okoli in vidi. Zastopnik tak ne osebe pa lahko pravni posel naknadno odobri. poslovne sposobnosti. *absolutna simulacija : npr. ki sklepa pravni posel nima poslovne sposobnosti (stara je manj kot 15 let) Sankcija tak ne napake je neobstoj oziroma ni nost pravnega posla. razpolagalna mo . tak nega pravnega posla sploh ni elel tak pp je ni en ni nost u inkuje samo med strankami in je ni mogo e uveljavljati nasproti 3. druga e ni pravno relevantna) in bistvena + zmota v osebi. Strah se teje za utemeljenega. da je bistvena. ki sklepa pravni posel nima ustrezne poslovne sposobnosti (stara je od 15 dol 18 let ali pa ji je bila poslovna sposobnost odvzeta ali pa podalj ana roditeljska pravica) Sankcija tak ne napake je izpodbojnost pravnega posla. l. ker elimo dose i dolo ene u inke -Sankcija: izpodbojnost pravnega posla Napake poslovne sposobnosti 1. dobroverni osebi *relativna simulacija : s pravnim poslom elimo prikriti drug pravni posel simulirani velja. ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.-Obstoje a in dopustna kavza -Druge ± e jih predpi e zakon npr. OZ tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. sestavinah posla in nagibu (motivi pri neodpla nih)) *prevara : Povzro itev zmote ali prepre itev. prezadol enec prenese premo enje na eno da »ne morem pla ati upnikom. *zmota (opravi ljiva (ravnanje z zadostno skrbnostjo. 40 . 2. Povzro i izpodbojnost pp. da je grozila resna nevarnost ivljenju. e so izpolnjene predpostavke za veljavnost pravnega posla prekrivamo obstoj nekega pp. lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. ker ni izra ene volje -Ni volje ali ni konsenza ± disenz (sankcija neobstoj pravnega posla) -Napake volje v o jem pomenu besede: *absolutna sila pp sploh ne nastane *gro nja (relativna sila utemeljen strah ± 45.) Oseba.) Oseba. kavze) Napake glede volje -Mentalna rezervacija ± irelevantna. da je v zmoti ni treba.

. Ta len pa dolo a od tega izjemo.Napake oblike -Na e pravo v ve ini primerov sloni na konsenzualnosti oziroma neobli nosti pri sklepanju pravnih poslov. prenesti. Pravni posel. OZ).) mogo a 2. 41 .) dopustna 3. v solucijski fazi pa dolo en.. razen e iz namena. zemlji koknji ni postopek vedno je treba predlo iti listino) *mo nost konvalidacije (52. -Na e pravo pa pozna tudi realne kontrakte (da obveljajo. l. storiti ali trpeti. e so stranke e v prete ni meri izpolnile svoje obveznosti.) Napake predmeta -Dolo be glede predmeta pogodbe se nahajajo v 34. da za veljavnost pravnega posla ni potrebna nobena posebna oblika. o itno ne izhaja kaj drugega. da je predmet oziroma vsebine pogodba v sklenitveni fazi dolo ljiv. ki nima te oblike je veljaven . Dolo ljivost pri obligacijskih pogodbah pomeni. v kolikor gre za obligacijske pogodbe.) -Predmet pravnega posla = vsebina pravnega posla. vendar se ga ne da dokazati pred dr avnim organom (npr. je treba poleg konsenza tudi nekaj dati). e bi morala biti pogodba sklenjena pisno.) dolo ena ali dolo ljiva Dolo ljiva mora biti pri obligacijskih pravnih poslih.e predmet oziroma vsebina pravnega posla ni mo na ali dopustna ali dovolj dolo ena je posledica tega ni nost pravnega posla. dolo ena pa pri drugih vrstah pravnih poslov (npr. OZ Situacija. ko pravni red dolo a. poleg tega pa je lahko predmet pravnega posla e kaj drugega (npr. pri razpolagalnih pravnih poslih). da morajo biti pravni posli o prodaji nepremi nin v pisni obliki (58.) Forma ad probationem: Oblika je pogoj za dokazovanje pravnega posla pred dr avnim organom. pa ni bila. katerih tipi ni primer v na em pravu je pogodba o ari aro je treba tudi izpla ati. . in slede ih lenih OZ-ja. 2. razen e zakon dolo a druga e. zaradi katerega je bila oblika predpisana. kar pomeni. l. pravni posel velja. ki mor a biti: 1. ki so iz nje nastali. -Predmet pravnega posla je dati.) Forma ad valorem: Oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla po zakonu ali pa po dogovoru med strankami sankcija za nespo tovanje oblike za veljavnost je ni nost pravnega posla. da pogodba sploh velja -Obli nost: 1.

) Neobstoj pravnega posla (ni izra ene poslovne volje) 2. pomeni ni nost odpla nega pravnega posla. ki ga vlo i oseba. da bo nek predmet izro il. Pri donatio perfecta. e od samega za etka) *kondikcija (obogatitveni zahtevek. e je v nasprotju z ustavo. prisilnim predpisom ali moralnim na elom -Posledice ni nosti: *pravni posel ne u inkuje ex tunc (za nazaj.) Pravni posel lahko predvideva tudi kak no drugo sankcijo (npr. -Pravni red dolo a.Napake kavze -Dolo be o kavzi zavezovalnega pravnega posla najdemo v 39. To ni enako nagibu oziroma motivu. l. .) Ni nost pravnega posla (absolutna neveljavnost ± Pravni posel ne velja od samega za etka. 4. s tem nastane pogodba. Kavza mora biti dopustna. -Kavza je objektivni gospodarski smoter pravnega posla . Sankcije za neizpolnjevanje predpostavk 1.) Izpodbojnost pravnega po sla (relativna neveljavnost ± e je pravni posel izpodbojen.e kavze ni ali pa je nedopustna. je v trenutku sklenitve veljaven. kjer se predmet takoj izro i tak ne situacije ni. ki ni izto ljiva pogodba je naturalna. OZ -ja. Pravni posel je lahko izpodbijan v dolo enem prekluzivnem roku. ki je nekaj izp olnila na podlagi ni nega pravnega posla) *od kodninski zahtevek 42 . Vise pravni posel pravimo izpodbojnemu pravnemu poslu od trenutka sklenitve pa do poteka prekluzivnega roka za izpodbijanje. Nedopusten pravni nagib ene stranke pa vedno pomeni ni nost neodpla nega pravnega posla. ki nasprotujejo ustavi. po poteku tega roka pa postane neizpodboj en. e pa ga katera od strank izpodbija postane neveljaven. s prisilnimi predpisi ali z moralnimi na eli. da so ni ni vsi pravni posli. kjer se nekdo samo zave e. -Podlaga je nedopustna. neizto ljivost pri darilni pogodbi ± Pri donatio imperfecta.) 3. za katerega druga stranka ve. njen obstoj pa se domneva.) Ni nost -Stro ja sankcija kot izpodbojnost. je posel ni en -Nagib: Nedopusten bistveni nagib ene stranke.

e je kak en njegov del ni en. ki je prekr ila zakonsko prepoved. -Uveljavlja se s to bo (oblikovalna to bena pravica). e bo sodi e razpolagalo z dolo enimi dokazi. -Uveljavljanje te oblikovalne to be je oro eno z splo nim subjektivnim (1leto) in objektivnim (3 leta) prekluzivnim rokom. prisilnim predpisom ali moralnim na elom. ko je dose en konsenz med strankami. Tudi. V praksi bo sodi e pazilo na ni nost. ko je izra ena volja in ko je ta po pot rebi sprejeta pri drugi osebi. e gre za klju no dolo ilo (bistvene sestavine pravnih poslov) ostane pogodba v veljavi celo takrat. e namen kr enega pravila ne odkazuje na kak no drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. e je namen ugotovitve ni nosti prav v tem. je ni na. Oprava in sklenitev pravnega posla -Enostranski posel je opravljen. da bi se pogodba znebila tega dolo ila in bi veljala brez njega. ki ka ejo na obstoj ni nosti. -Posledice ni nosti so neveljavnost posla (ex tunc ali ex nunc). -konverzija ± 90/II OZ in 58 OZ Izpodbojnost -V primeru omejene poslovne sposobnosti. kondikcija in od kodninska odgovornost. ko je bilo ni no dolo ilo zanjo pogoj ali odlo ilen nagib. napake volje ali drugih primerov. razen. ki je kr en 86/I OZ Pogodba. ki nasprotuje ustavi. temve je treba poslati procesni ugovor ( v primeru. uveljavljanje ni nosti pa ne zastara. -Ve stranski pa. e ne bo odlo alo o ni nosti. pa zadenejo ustrezne posledice. ezmerno prikraj anje). ki jih dolo a zakon (npr. ko je dose ena predpisana ve ina 43 . -delna ni nost ± 88 OZ ± Omogo a. da ostane pravni posel v veljavi tudi. ostane pogodba v veljavi. -Dvostranski posel pa je sklenjen. -obstanek pogodbe pri enostranski prepovedi pogodbe -86/II OZ e je sklenitev dolo ene pogodbe prepovedana samo eni stranki. da je nekdo to en na izpolnitev iz naslova ni ne pogodbe) ali pa vlo iti to bo na ugotovitev ni nosti. e mu bodo predlo eni dolo eni dokazi. stranko. -Kasnej e prenehanje vzroka za ni nost nanjo ne vpliva OMILITVE NI NOSTI -presoja namena predpisa.-Na ni nost se pazi ex officio. razen e ni v zakonu za posamezen primer dolo eno kaj druge ga.

2. Ponudba -Da bi bila ponudba veljavna mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe (objektivne predpi e jih zakon in subjektivne stranke dolo ijo.veljavni pa so stranski ustni dogovori. vendar po iljatelj tak ni h vabil odgovarja za kodo. Rok ve e prejemnika ponudbe tudi glede zavrnitve ponudbe. velja samo obli no izra ena volja. e ne izhaja iz okoli in primera ali iz obi ajev kaj drugega.) Dose en konsenz zrcalna slika izmenjave ponudbe in sprejema . To je nasprotna ponudba. da je nekaj pogoj za veljavnost pravnega posla) -Ponudba je obvezna (Ko smo enkrat dali p onudbo nas ta ve e in je ne moremo kar enostavno preklicati. ki je odvisen od okoli in. e prispe pred ali hkrati z dano ponudbo oziroma -Posebnosti: -razstavno blago (23 OZ) Razstavljanje blaga z ozna itvijo cene se teje za ponudbo. Pogajanja ne zavezujejo. -katalogi in oglasi Niso ponudba. lahko pa stranke od kodninsko odgovarjajo za kodo. -Oblika ponudbe se ravna po obliki pogodbe. e je oblika predpisana v njihovo korist. ki jo povzro ijo nasprotni stranki med pogajanjem. ko ga prejme ponudnik (po tem se presoja kraj in as sklenitve pogodbe). .e je posel obli en. razen e bistveno ne spreminja ponudbe (29/III OZ dolo be kdaj se teje. Akcept -Akcept u inkuje.) -Ponudba prejemnika ponudbe ve e z rokom.Z dosegom konsenza je pravni posel nastal -Pred sklenitvijo pravnega posla se odvijajo pogajanja.Sklepanje pogodb 1. e je nasprotna stranka ob ponudbi prisotna mora dati takoj en akce pt.) Izmenjava ponudbe (offerta) in sprejema/akcepta (acceptio). 44 . e ponudba ne vsebuje roka prejemnika ponudbe ve e nek razumen as. Veljavni so tudi ustni dogovori. ki je nastala ponudniku. ampak vabilo k ponudbi. razen e se to pravilo izrecno ne izklju i oziroma to izhaja iz dolo enih okoli in. e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe. -Lahko je konkludenten. ki olaj ujejo polo aj strank. -Preklic velja le. -Posebnost velja kadar naslovnik poda akcept skupaj s predlogom za spremembo pogojev. ki niso v nasprotju z vsebino pogodbe ali njenim namenom. da ti novi pogoji bistveno spreminjajo ponudbo ceno..

Predpogodba ve e. -Kontrahirna dol nost (17 OZ) Ena stranka nima mo nosti zavrnitve sklenitve pogodbe mora po zakonu skleniti pogodbo. -Pri formularnih pogodbah velja domneva o razlagi v prid stranki. skupni nameni strank in upo tevajo se na ela civilnega prava . -Uporaba splo nih pogojev pogodbe (120 in 121 OZ) splo ni pogoji so lista klavzul. da se. obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na re evanje sporov -zapozneli akcept je nova pozudba Posebnosti -Predpogodba (33 OZ) Pogodba.82 OZ. da so ti pogoji javno objavljeni. da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani.pla ilo. kakovost ali koli ino blaga. Toda. -Pristopna (formularna) pogodba (83 OZ) Pogodbo sestavi ena stranka. Bistvene sestavine predpogodbe so obveznost skleniti pogodbo in bistvene sestavine glavne pogodbe. da predstavlja pravni okvir za bodo e poslovanje. -Pri neodpla ni pogodbi je razlaga v korist dol nika. -opcije (oblikovalna upravi enja) ± 38/V SPZ Lastnik se lahko s pravnim poslom zave e. ki vsebuje modalitete za sklepanje nadaljnjih pogodb. Odkupna pravica se ne more prenesti. Pri teh pogodbah velja. ki pristo pa. druga pa ima samo mo nost vzemi ali pusti. kraj in as dobave. da bo drugi pogodbeni stranki pod dogov orjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal dolo eno stvar (odkupna pravica). pri tem se i e prava volja stranke oziroma strank. e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Pogosta je v gospodarstvu. Predpogodba mora biti sklenjena v tak ni obliki kot se zahteva za pogodbo. Klju no je. Razlaga pravnih poslov -Izjave volje se na eloma razlagajo tako kot se glasijo. e se pojavi dvom pri razlagi pravnega posla. razlaga tak na pogodba v kodo sestavljavca. Odkupna pravica se lahko asovno omeji. -Punktacija (885 ODZ) e so se stranke dogovorile o nekih to kah pogodbe in jih zapisale so te to ke zavezujo e. Lahko bi rekli. ki se od drugih pogodb lo i po specifi nem predmetu (pogodba s katero se zave emo skleniti neko pogodbo). Od sklenitve predpogodbe te e 6-mese ni rok za sklenitev glavne pogodbe. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. -Okvirna pogodba (praksa) Stranke z eno pogodbo ustvarijo okvirno obligacijsko pogodbo. ki jo napi e stranka in jo vklju i v pogodbo (npr. da se tak na pogodba nemudoma sklene. pri odpla nih pa v korist vzajemnosti da so vzajemne dajatve v pravi nem razmerju) 45 . zavarovalne police). lahko zainteresirana oseba zahteva.

46 . prokura (prokuristi so posebne vrste zastopniki) 3. ki je lahko: 1.) zakon (zakonsko zastopanje) ± Zastopnik po zakonu je direktor pravne osebe in pa tisti. e je to dovoljeno po zakonu ali e zastopani to dovoli s pravnim poslom. tudi e je bilo dano obli no. -Pooblastilo kot enostranski pravni posel ima samo eno vsebino in sicer upravi enje ne pa obveznosti. Zato je praviloma povezano z drugim pravnim poslom (npr. ki ima poslovno pooblastilo (to pooblastilo imajo dolo ene osebe. -Vedno ga je mogo e preklicati ali zo iti brez kakr ne koli oblike. ki so zaposlene v pravni osebi in imajo glede na opis delovnih nalog dol nost sklepanja pogodb) 2. ki se zahteva za pooblastilo. ki se vzpostavi proti 3.) indirektno ± v imenu zastopnika in na ra un zastopanega -V na em pravu je direktno zastopanje pravilo. mandatom). -Oblika. -Na eloma je neprenosljivo in ga zastopnik ne more prenesti na drugo osebo. v dvomu pa v korist zakonitemu dedi a ali osebe. je enaka kot za tisti pravni posel za katerega je zastopnik poobla en. indirektno pa izjema zaradi preglednosti pravnega prometa.) pooblastilo Pooblastilo -Je enostranski pooblastilni pravni posel. -Poznamo dve vrsti zastopanja: 1) direktno ± v imenu in na ra un zastopanega 2. saj zastopani za izbiro svojega zastopnika odgovarja. ki se vzpostavi med zas topanim in zastopnikom in zunanje. -Zastopanje mora temeljiti na dolo enem pravnem temelju. Prenos je mo en samo izjemoma. Pri zastopanju obstajata dve pravni razmerji in sicer notranje.) drug pravni akt ± npr. osebi. ki ji je z oporoko nalo ena obveznost ± 84 ZD Zastopanje -Opravljanje dolo enih dejanj izra anja volje za druge osebe.-Mo na je razlaga pomena in namena po tretji osebi (arbitrarnost). -Oporoka se razlaga po oporo iteljevem namenu.

od katerega za ne te i. se pogoj teje za izpolnjenega in obratno. -Nedopustni pogoj povzro i ni nost pravnega posla. razvezni pa u inkuje tako da bo pravna posledica.Posebni primeri 1.) Prekora itev pooblastil Zastopnik prese e obseg upravi enj. prav tako tudi nemogo odlo ni pogoj. -Ra unanje rokov je urejeno v 62 l. se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik. (3) e zadnji dan roka sovpada z dnem. od katerega se ra una. Odlo ni pogoj odlaga pravne posledice pravnega posla. dolo en v dnevih. . kon a pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. ko se po zakonu ne dela. ki je odgovoren za kr itev pooblastil. -Je negotovo dejstvo na katero se ve e nastanek pravne posledice (nastanek. OZ (1) Rok. Tak pravni posel lahko zastopani naknadno odobri.e nepo tena stranka prepre i nastop pogoja v njeno breme. prenehanje pravnega posla. ipd. nemogo razvezni pogoj pa se teje za neobstoje ega. zastopani pa lahko zahteva od kodnino od zastopnika. Rok -Je potek asa ali nastop asovnega trenutka. ki mu je bil dan. sicer pa zastopnik od kodninsko odgovarja dobroverni tretji osebi. 3. e tak nega dneva v zadnjem mesecu ni. Pogoj -Urejen je v 59. sicer pa pravni posel navkljub preklicu velja naproti dobroverni tretji osebi. -Poznamo odlo ni in razvezni rok. Posel se lahko zastopani naknadno odobri.) Zastopanje brez temelja Poseben primer poslovodstva brez naro ila. u inkovanje. -Lo imo odlo ni in razvezni pogoj. dolo en v tednih.) Sklepanje po preklicu ali zo itvi pooblastil Zastopani lahko pravni posel naknadno odobri. preoblikovanje razmerja. in slede ih lenih OZ. Posel torej ne velja. ki e velja prenehala z izpolnitvijo pogoja. ampak samo kot negotovo dejstvo. zastopani in zastopnik solidarno odgovarjata za kodo dobroverni tretji osebi. se kon a tistega dne. 2. pa se kon a zadnji dan tega meseca. mesecih ali letih. e pa ga ne. 47 . na katerega se ve e pravna posledica. ki se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka. (2) Rok. za ne te i prvi dan po dogodku.) Za razliko od rimskega prava v na em pravu ni definiran kot objektivno negotovo dejstvo.

neprenosljive in nepodedljive absolutne pravice. e je to smiselno na podlagi na ela enakopravnosti subjektov. sredina ± petnajsti. kar pa nima prakti nih posledic. prekluzijo in priposestvovanje. -horizontalni u inek -Enotna pravica ali pluralnost? V evropskih kontinentalnih pravih sta navedena oba sist ema. ki se jim ni mo no odre i. Kot lovekove pravice u inkujejo predvsem vertikalno (nepos redno nasproti dr avi in posredno nasproti tretjim osebam ±Drittwirkung u inek). e ne izhaja kaj drugega iz namena strank. Osebnostne pravice -Osebnostne ali lovekove pravice? Osebnostne pravice so hkrati lovekove in civilne pravice. ker u ivajo premo enjsko varstvo. v romanskih sistemih pa je uveljavljen pluralni sistem osebnostnih pravic. pravice priznavamo tistim. glede na stopnjo razvitosti osebnosti. 48 . -Pomemben je tudi za zastaranje. -Objekt varovanja osebnostnih pravic je lovekova osebnost ± skupek psihofizi nih lastnosti. Zgodovinski razvoj: Rimsko pravo: actio iniuriarum aestimatoria Deliktna to ba zaradi po kodovanja osebe Telo. zdravje so dobrine Kant: Pravica do svobode je prapravica Zna ilnosti -Pripadajo loveku kot tak nemu. ast. -So civilne pravice.(4) Za etek meseca ozna uje prvi dan v mesecu. ki so si v bistvenem podobni. smiselno pa tudi pravnim osebam. Enake osebnostne -So nepremo enjske. iz narave pogodbenega razmerja ali iz obi ajev. V germanskih pravnih redih je uveljavljena enotna osebnostna pravica. konec pa zadnji dan v mesecu. Kot civilne pravice pa neposredno u inkujejo proti tretjim osebam. -Pripadajo vsem enako. V Sloveniji imamo pluralni sistem osebnostnih pravic.

-Fin gar: *pravica do ivljenja *pravica do zdravja *pravica do telesne integritete *pravica do svobode *pravica do asti in ugleda *pravica do imena *pravica do osebne integritete *pravica do lastne podobe *pravica do tajnosti pisanja *pravica do lastnega glasu *pravica do zasebnosti *pravica do du evne integritete . Katere so osebnostne pravice? -Zakon ne dolo a kataloga osebnostnih pravic. za njih veljajo enaka pravila omejevanja kot za ostale temeljne pravice. da se pravni interes za to to bo ne izkazuje.Vsebinsko se spreminjajo glede na dru bene in tehni ne razmere. -Prenehajo s smrtjo. 178/3 stav. . a »residium pravic ostane in varuje pieteto.-Ker so temeljne pravice. -zahteva za preklic izjave (178 OZ) -zahteva za prenehanje kr itve osebnostne pravice in odstranitveni zahtevek (134 OZ) -od kodninski zahtevek : 49 . zato je ta bolj kot ne teoreti ni konstrukt. OZ) To ba s katero zahtevamo ugotovitev kr itve osebnostnih pravic. Sodna praksa temelji na tem.lovekove pravice kot osebnostne pravice Varstvo osebnostnih pravic -ugotovitvena to ba (181 ZPP. -Problem zastaranja (denarni in nedenarni zahtevki). Te elemente pravic lahko kot neke vrste zastopniki umrlega uveljavljajo njegovi sorodniki. e imamo na voljo dajatveno to bo.

B pa mu e ni vrnil 50. +posredno javno varstvo (URS. KZ-1.*negmotna koda (178 -185 OZ) koda. Vendar v tem primeru upnik nima pridr ne (retencijske) pravice. da poznamo naravo posodbene pogod e. ki je e zdavnaj zapadla. Posodbena pogodba (prav tako tudi shranjevalna) vsebuje vrnitveni zahtevek in zato retencijska pravica nanjo ne u inkuje. e bi preden bi se za to odlo il. V primerih. v katerih bi upnik imel retenc ijsko pravico. od kodnina za zlom roke.) krivda oziroma objektivna odgovornost Dokazno breme glede krivde in objektivne odgovornosti je na obto enemu. bi se lahko na njeni podlagi popla al iz dol nikove stvari. ki ga je nekdo dobil z nedopustnim posegom v njegovo osebnost. pravo asno svoj namen prodaje sporo il dol niku 264 OZ.) nastati mora koda 2. ki bi jo imel v posesti. Ali lahko pridr i B-jev stroj do popla ila terjatve? Ali lahko stroj tudi proda in se iz njegove vrednosti popla a? Navedi in utemelji upo tevajo pri tem relavantne predpise? Pri tem primeru je pomembno. nakar je t udi vlo il to bo.) obstajati mora vzro na zveza med protipravnim dejstvom in nastalo kodo 4.) povzro itelj kode mora ravnati protipravno ± protipravno dejstvo 3.) . 50 . skazitev in du evno trpljenje zaradi tega). ki je ni mogo e denarno izraziti. -obogatitveni zahtevek ± verzija (190/I + analogno 198 OZ) O kodovanec lahko zahteva povrnitev premo enja. da stroja ne sme prodati in se iz njegove vrednosti popla ati. e so izpolnjene dolo ene predpostavke: 1. A je vzel od B-ja na posodo B-jev gradbeni stroj.000e terjatve. Pripada nam pravi na od kodnina (npr. *gmotna koda (177 OZ) Od kodninske zahtevek obstaja. ostale tri predpostavke pa mora dokazovati to nik. EK P)Primeri iz vaj -popravek objavljenega besedila Primeri iz vaj 1. A ga je e nekaj asa brezuspe no pozival na pla ilo. Iz tega torej tudi sledi.

Dogovorjene kupnine A ju ni poravnal. l. ker ni bila spo tovana pisna oblika prodaje pogodbe. SPZ. 51 .000e. Iz tega lahko sklepamo. da se terjatve prenesejo na B-ja.) .000e za 5.Obkro i pravilno! a) Terjatev je veljavno pre la na B -ja DA b) Terjatev ni pre la . ki je v tem primeru prodajalec je imel uro v posesti po volji A-ja. da so izpolnjeni vsi pogoji za zlatarjevo pridobitev lastninske pravice po 64. bil je v dobri veri in B. da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji Stvar mora biti premi nina. ki ni pla al kupnine uro odnesel k zlatarju. NE Sodelovalne pravice in osebnostne pravice. zaradi esar tudi odstop ni veljaven.) kupljena je na javni dra bi ali 2.) A se je ustno dogovor il z B jem o prodaji terjatve. A je odkril. Zatem je B. ki redoma odkupuje tovrstne predmete in mu jo proda l za 3. ker nista bili spo tovani biti pisni oblika odstopa niti pogodbe. Ura je premi na stvar. ki jo ima zoper dol nika D v vi ini 10. pridobitelj mora biti v dobri veri in pridobitev se mora odviti v eni iz med mo nih situacij:1. Za a non domino pridobitev lastninske pravice na premi ni stvari je pomembno. NE Oblastvene pravice. Prav tako sta se ustno dogovorila. d) Terjatev ni pre la. 3. A je prodal s pridr kom lastninske pravice B -ju zlato zapestno uro znamke Rolex. pridobljena mora biti na podlagi odpla nega pravnega posla z dejansko ali simboli no izro itvijo. ki opravlja registrirano dejavnost oziroma se s tem poklicno ukvarja ali pa 3) e je prodajalec stvari dobil posest po volji lastnika. kje se nahaja njegova ura in slednjo zahteval od zlatarja nazaj. DA Oblastvene pravice in terjatvene pravice. Terjatvene pravice. V tem primeru lahko ugotovimo.) Katere izmed na tetih pravic so glede na vsebino absolutne (u inkujejo ergo omnes) in imajo premo enjsko vrednost. ker ni bila spo tovana pisna oblika odstopa c) Terjatev ni pre la.000e. Ali bo uspel? V tem primeru gre za vpra anje ali je zlatar na podlagi 64. SPZ (a non domino pridobitev) pridobil na uri lastninsko pravico.)pri prodajalcu. NE Sodelovalne pravice in terjatvene pravice. pridobil jo je na podlagi odpla nega pravnega posla z dejansko izro itvijo.2. NE 4. da A z svojim zahtevkom nasproti zlatarju ne bo uspel. l.

V tem primer je posledi no C na podlagi 64.d) Terjatev ni pre la. V tem primeru je edini mo en in logi en odgovor A zato ker ne prodajna pogodbe in ne cesija za svojo veljavnost ne potrebujeta nobene posebne oblike. Ali je to vplivalo na tek zastaralnega roka in e kako? A in B st a bila do 1. delni ka dru ba pa se ustanovi z vpisom v sodni register okro no sodi e. 5. kar pomeni. v zakonski zvezi (to je dan nastopa pravnomo nosti sodbe o razvezi). Ali ima prav? Kdo je lastnik kipa? Kako je z obstojem zastavne pravice Z U na kipu? Kak ni bi bili stvarnopravni polo aji na kipu. da naj kip izro i B-ju gre za tipi ni primer longa manu traditio. B kupnine ni pla al. 6. obresti zastarajo sukcesivno.) A. naj mu izpolni obveznosti. saj so akcesorne obveznosti. Kdaj bo zastarala obveznost pla ila glavnice in kdaj obresti? Pisna po iljka na zastaralni rok nima nobenega vpliva.B in C elijo ustanoviti dru tvo prijateljev pi va kozorog. kar pomeni. 7.1. ki ga je ez en mesec prodal ni hudega slite emu C-ju.000e. uato A zahteva kot lastnik kip nazaj. o prodaji pa je obvestil tudi restavratorja R-ja. je sedaj v dol ni ki zamudi in dolguje glavnico skupaj z zamudnimi obrestmi. 52 . Ker B posojila v roku ni vrnil.) A-jev umetni ki kip je bil na popravilu pri restavratorju R -ju. Navedi kateri organ je po predpisih. Dru tvo se ustanovi na upravni enoti. ker stranki nista podpisali indosamenta kar je v posledic i na ela kavzalnosti povzro ilo neveljavnost cesije.3.2007.da je s tem prenehala tudi zastavna pravica. odvisno od tega kaj sta se pogovarjala A in R. lena SPZ pridobil na kipu lastnino izvirno (a non domino).000e. Kip je A e pred asom zastavil zastavnemu upniku ZU -ju. ki urejajo dru tvo pristojen za registracijo tega dru tva! Kaj pa e bi eleli ustanoviti delni ko dru bo (DD).6. Glavnica bo zastarala 5 let po razvezi. Dne 6.2 007 A pisno s priporo eno po iljko s povratnico pozove osebo B. e je A R-ju ob tem ko ga je obvestil o prodaji naro il. da zastarajo najkasneje skupaj z glavnico. Rok za vra ilo posojila je bil 1.) A je osebi B brez obrestno posodil 1.2007. saj lastninska pravica ne more biti e v naprej omejena oziroma ne more nastati e omejena pravica. e bi ga C vzidal v hi no ni o svoje vile v Ljubljani? Pri tem primeru sta na voljo dve razli ni mo nosti. ez teden dni je restavrator R kip tudi izro il B -ju. igar terjatev e ni bila popla ana. V asu trajanja popravila je A kip prodal B -ju s pridr kom lastninske pravice za znesek 200.

ko pride do dejanske izro itve. da e je pri lo v drugem kolenu do prenosa s konstitutom. e bi C kip vzidal v hi no ni o svoje vile. V tem primeru gre za zastopanje brez pooblastila. V tem primeru zastavna pravica na kipu ostane. ki pa je bilo v lasti njegovega znanca B -ja. ki ima za posledico neveljavnost pravnega posla. razen v primeru. Na A-jev oglas se je najprej oglasil C. ±ni. da bo objavil oglas. saj R ni imel razpolagalnega upravi enja oziroma razpolagalne mo i za prenos lastninske pravice. ker je A prodal tujo stvar. Pri tem se je izdajal za njegovega lastnika.000 EUR. s katerim bo prodal osebno vozilo. Tako je objavil. lenu za a non domino pridobitev lastninske pravice izpolnjeni ele takrat.) A je bil nekoliko nepo ten. za 10. A bo v tem primeru( e R ni imel razpolagalnega upravi enja in je pri lo do C -jeve vzidave kipa) lahko terjal od B ja od kodnino. Klju e pa je A odnesel in izro il E -ju. odstavek. Zatem pa se je A o prodaji istega avtomobila ustno dogovoril e z E-jem. Kako je z lastninsko pravico na vozilu? Obkro i pravilne odgovore: a) Pogodbi med A in C in A in D sta veljavno sklenjeni. Naslednji dan je A pri el k B -ju in ga zaprosil. da mu posodi vozilo za kak no uro in B mu je tudi izro il klju e. Odlo il se je. etudi to ni bilo res. C in E sta A -ju znesek kupnine tudi takoj izro ila. 53 . ko se je na isti oglas javil D. da so pogoji po 64. 8. A -jeva lastninska pravica ugasne.) Kak na je razlika med pravnimi posli in realnimi ravnanji (akti)? Navedite primer enega in drugega Pravni posli so izjava volje.e pa je A R-ja samo obvestil o prodaji in ni drugega ne gre za longa manu traditio in je potem takem A e vedno lastnik. le da se je v tem primeru izdaj al za B-jevega zastopnika. serijska t. povzro itev kode. prodajna pogodba.« 9. se teje. Pri dolo bah 64. s katerim sta tudi sestavila pisno pogodbo. s katerim se je A tudi sre al in sta sestavila pisno pogodbo o nakupu vozila. A bo odgovarjal E -ju za morebitno kodo. prav tako zastavna pravica. ker je a zastopal brez pooblastila d) Pogodba med A in E ni veljavna. e bi C zanjo vedel. b) Pogodbi med A in C in A in D nista veljavni. lena SPZ-ja je pomemben e . XXX. da prodaja osebno vozilo znamke Ranault. ki pravi. Povsem enako se je pripetilo. « Realni akti pa so tradicija. c)Pogodba med A in E je veljavna. realna dejanja pa ne. Pravni posli so cesija.

O itno je bilo. ki smo jo obravnavali na vajah PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV 54 . kaj je gostilni ar mislil in pogodba ostane veljavna. da bi moral A njemu izro iti denar.e) Pogodba med A in E ni veljavna. a) Ni bilo soglasja volje in govorimo o disenzu. h) Lastnik avtomobila je E. Ni kavze. kot jih ima . da ni bilo prave volj in zato ni bila sklenjena pogodba. saj tudi mesar meni ne da ni esar zastonj. Po kosilu je A terjal od gostilni arja denar. lena SPZ. ki se zanese na podatke o pravicah. Gostilni ar pa se s tem ne strinja in zatrjuje. Teorija. Na elo zaupanja v zemlji ko knjigo. A je vlo il to bo in gostiln i ar zatem nasprotno to bo. da mora A pla ati. da ni disenza. da se pri njem ni esar ne more dobiti in: ³tukaj se je samo za denar. ker mu je bil avtomobil prvemu prodan g) Lastnik avtomobila je B. Razlagamo. ki so zapisani v zemlji ki knjigi ne sme zaradi tega trpeti kakr nih koli posledic. da se pri njem jé samo za denar. kateri institut je na nepremi ninskem podro ju ekvavilent (ustreznik) pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe (a nón domino pridobitev) iz 64. f) Lastnik avtomobila je C. kot ustreza splo nim dolo ilom obligacijskega prava. A in B bosta odgovar jala solidarno Eju za morebitno kodo. ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi zakona. da e po zdravi pameti ne moremo teti izjave inverzno ampak je razvidna logika. saj je le-ta dejal. Pri tem primeru imamo na voljo dve razli ni mo nosti. Sodi e bi reklo. Kdo ima prav? Utemeljite. da ne more prenesti ve pravic. 11.´ A je privolil in t akoj zatem bil postre en z izdatnim kosilom. 10. ker b i A moral razbrati. pogodba ni nastala.) A je pri el v gostilno in vpra al: ³ali bi lahko dobil kosilo?´ Gostilni ar mu je odvrnil. Tukaj se potem ugotavlja le dobra vera. Tisti. Navedi tudi konkretni primer uporabe tak nega instituta. B je A-ju izpolnil neko storitev. zato je A pri el do no neupravi ene pridobitve b) Je pa e druga mo nost. ker velja na elo. Torej mora A pla ati.) Navedi.

Zapisu na papirju re emo indosament . ker zakon predpisuje. c) imenski ali recta vrednostni papirji Glasijo se na ime. Pridobitni na in je traditio. ki se pribli uje indosamentu. stvarnopravne (samo zemlji ki dolg se lahko inkorporira na papir).)pravica iz papirja (terjatev) prenese se skupaj z papirjem. Teorija prava vrednostnih papirjev lo i d ve pravici: 1. razpolagalni pravni posel. 55 . -Vrednostne papirje lahko delimo glede narave pravice na obligacijskopravne. korporacijske pravice (ve inoma delnice delni arji imajo korporacijske pravice in delni ar ni lastnik dru be). Pridobitni na in za to vrsto vrednostnih papirjev je traditio. Prena ajo se po pravilih stvarnega prava. b) orderski ali vrednostni papirji po odredbi Zahtevajo poseben obli en razpolagalni pravni posel. da se pravica iz papirja prena a s cesijo potem pa se e pravica na papirju prenese z traditio.«) ali pa glede na na in prenosa na: a) imetni ki ali prinosni ki vrednostni papirji Glasijo se na imetnika Najbolj popolni vrednostni papirji. Problemati ni zato. Pravica je popolnoma inkorporirana na papir.)pravica do papirja 2. Zakon za to vrsto vrednostnih papirjev predpisuje obli no cesijo. Na papirju mor a pisati po odredbi«(neka oseba).-Vrednostni papir je papir na katerega se inkorporira terjatev.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful