You are on page 1of 35

1. Makroekonomski modeli: a) vrste in njihove značilnosti (posamezni primeri) b) izračunaj potrebno st.

investicij za 5% letno rast produkta, če je učinkovitost investicij 0,2! Napiši model! a.) Makroekonomski modeli prikazujejo najpomembnejše odvisnosti med ekonomskimi pojavi in procesi družbene reprodukcije kot celote. Ta vrsta modelov se deli na: - agregatne ekonomske modele: odvisnost med temeljnimi makroekonomskimi agregati, kot so produkt, poraba, investicije, izvoz.. C = f(P). - strukturne ekonomske modele: odvisnost obsega in strukture vseobsežne produkcije. Pv = RTr + FTr – U ; RTr – reprodukcijska poraba, FTr – finalna poraba, U – uvoz. - modele gospodarske rasti: izražajo relativno spremembo bruto domačega produkta v odvisnosti od stopnje investicij (I/P) in njihove učinkovitosti p. r = (p x I) / P. b.) I/P = ? r = p x (I/P) p = 0,2 0,05 = 0,2 x I/P r = 0,05 I/P = 0,25 ali 25% 2. V narodnem gospodarstvu so amortizacijski dohodki obdobja 200 denarnih enot, plače 500 enot, neto zaslužki iz tujine 100 enot in poslovni presežek 300 enot. Napiši ustrezne enačbe in izračunaj: a.) bruto domači produkt gospodarstva BDP b.) bruto nacionalni produkt BNP c.) narodni dohodek NNP d.) katera metoda obračuna produkta je v primeru uporabljena in v katerih cenah so izraženi produkti oz. dohodki? a.) BDP = plače (pl) + poslovni presežek (Id) + amortizacija (A) BDP = BDD (bruto domači dohodek) BDP = 500 + 300 + 200 = 1000 enot b.) BNP (bruto nacionalni produkt) = BDP + presežek zaslužkov iz tujine (It) BNP = 1000 + 100 = 1100 enot c.) narodni dohodek je neto nacionalni produkt NNP NNP = BNP – amortizacija NNP = 1100 – 200 = 900 enot d.) Uporabljena je bila dohodkovna metoda obračuna BDP-ja, produkti oz. dohodki pa so izraženi v faktorskih cenah.

3. Podjetje ima na določen dan 200 osnovnih sredstev, terjatve do dobaviteljev so 100, denarna sredstva znašajo 300. Vrednost izdanih delnic podjetja je 500. Izdelaj premoženjsko bilanco podjetja! Kolikšen je morebitni dolg podjetja? Ali gre za primer japonskega podjetja? (A) aktiva Osnovna sredstva 200 Denar 300 Sredstva 500 (P) pasiva Obveznosti do upnikov 100 Obveznosti do lastnikov 500 Obveznosti 600

Morebitni dolg podjetja znaša 100 (dolg = obveznosti – sredstva). V primeru gre za zahodno podjetje, ne japonsko, ker delniški kapital predstavlja okoli 50% vseh sredstev podjetja. 4. Gospodinjstva v določenem obdobju porabijo 1000 enot produkta, država pa 200 enot produkta, obnovitvene investicije v tem obdobju so 100 enot, premoženje gospodarstva se poveča za 50 enot. Napiši ustrezne enačbe in izračunaj: a.) bruto produkt gospodarstva b.) uporabljivi produkt gospodarstva c.) neto produkt, če je amortizacija 120 d.) ali v produkciji delovnih sredstev obstoji tehnični napredek (razloži) a.) Pd = Cz + Cs + Id + It , Pd = 1000 + 200 + 100 + 50 = 1350 enot b.) Pu = Pd – It ali Pu = C + Id , Pu = 1350 – 50 = 1300 ali Pu = 1200 + 100 = 1300 enot c.) Pn = Pd – A , Pn = 1350 – 120 = 1230 enot d.) Ne, ker je R manjši od A (100 < 120) , R = Id (obnovitvene investicije) 5. Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G + TP – T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe! (G + TP – T) definira proračunski primanjkljaj države ali izdatki države. Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G + TP, alokacijski izdatki + finančna pomoč) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki ali proračunski primanjkljaj. Investicije v tujini (It) pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev. Oba presežka se financirata s presežkom zasebnih prihrankov (Sz) nad zasebnimi investicijami doma (Iz). 6. Gospodarstvo je v obdobju produciralo 100 enot življenjskih sredstev in 50 enot delovnih sredstev; zaloge predmetov dela so se v tem obdobju zmanjšale za 10 enot. Kolikšna sta družbeni dokončani in finalni produkt ? Kdaj bi bila enaka? Dokončani produkt (Pdok) = življenjska sredstva + delovna sredstva Pdok = 100 + 50 =150 Finalni produkt (Pf) = Donkončani produkt + sprememba zaloge Pf = 150 + (-10) = 140 Enaka bi bila, če se zaloge ne bi spreminjale ali bi bile enake 0.

7. Bruto produkt razdobja je 1000 milijard SIT, premoženje se je povečalo za 10 milijard SIT, obnova delovnih sredstev je za milijardo SIT manjša od tekočih amortizacijskih dohodkov v gospodarstvu, ki znašajo 50 milijard SIT. Kolikšna je bila poraba obdobja? Pb = 1000 R = Ir = 50 - 1 = 49 A = 50 Ic = sprememba kapitala (K) = 10 Poraba (C) = bruto produkt (Pb) - bruto investicije (Ib); bruto investicije (Ib) = obnovitvene investicije (Ir) + razširitvene investicije (Ic) C = Pb – Ib = 1.000 – 59 = 941 8. S podatki predhodnega vprašanja izračunajte neto in porabljivi produkt gospodarstva! Porabljivi produkt (Pc) = bruto produkt (Pb) - sredstva za obnovo (R) Pc = 1000 – 49 = 951 Neto produkt (Pn) = bruto produkt (Pb) - amortizacija (A) Pn = 1000 – 50 = 950 9. Trgovinska bilanca gospodarstva X je v obdobju enega leta pozitivna in presežek znaša 200 milijonov evrov. Ali lahko s temi podatki izračunate vrednost izvoza in uvoza? Kateri je večji in za koliko? Ali trgovinska bilanca zajema vse ekonomske transakcije gospodarstva X s preostalim svetom? Bilanca (B) = izvoz (E) - uvoz (U) E – U = 200 U + 200 = E E > U Večji je izvoz za 200 enot 10. Gospodinjstva v obdobju porabijo 1000 enot produkta, država porabi 300 enot , naložb doma je 200 enot. Plačilna bilanca gospodarstva je aktivna, presežek znaša 100 enot. Kolikšna sta domači in uporabljivi produkt obdobja? Razložite njuno medsebojno razmerje! Skupna poraba = 1.000 + 300 = 1.300 , Pd = C + Id + E - U Skupne naložbe = 200 + 100 = 300 Domači produkt = 1.600 , Pd = Cz + Cs + Id + It = 1.300 + 200 + 100 = 1.600 Uporabljivi produkt = 1.500 Pu = C + Id = 1.300 + 200 = 1.500 Pd – Pu = 1600 – 1500 = 100 (It)

Zasebna poraba razdobja je 500. zdravstvenih in podobnih storitev. države 200. zasebna poraba: Cz = 500 javna poraba: Cs = 200 B = It = 100 Ic = Id = 200 a) skupna poraba je zasebna poraba + poraba države C = Cz + Cs = 500 + 200 = 700 b) neto investicije v tujini so presežek izvoza nad uvozom B = E . So sestavina enačbe bruto domačega produkta: P = Cz + Iz + G . Skupini javnih izdatkov: o alokacijski javni izdatki (G). državne štipendije in pokojnine). • finančno pomoč države drugim produkcijskim enotam (podpore kmetijstvu.P/K = 3 tehnična opremljenost .U = It = 100 c) domači produkt gospodarstva je skupna poraba + vse investicije Pd = Cz + Cs + It + Id = 500 + 200 + 100 + 200 = 1000 d) uporabljivi produkt je skupna poraba + investicije doma (v tem primeru razširitvene investicije oz. To so vsi proračunsko financirani izdatki države za blago in storitve. faktorjev. Napiši enačbe in izračunaj: a) skupna poraba. produktivnost kapitala 3. proračun javnega sektorja ima primanjkljaj v višini 100 in neto investicije v tujini 80-50. izvoz je za 100 enot večji od uvoza. Kolikšna je tehnična opremljenost dela pri takšnem razmerju učinkovitost dela in kapitala? Katera od omenjenih produktivnosti pravilneje meri sposobnost delavcev v produkciji.) Temeljni nalogi: • zagotavljanje upravnih.K/Z = ? P/Z = K/Z X P/K 2 = K/Z X 3 K/Z = P/Z : P/K K/Z = 2 / 3 13. izobraževalnih.11. za ponudbo katerih država nabavlja blago in storitve na trgu produktov in produk.preizkus: Pd . c) domači produkt gosp. premoženje gospodarstva se je povečalo za 200 enot. b) neto investicije v tujini. izvoznemu gosp. če so zasebne investicije 500. d) uporabljiv produkt gosp. ki imajo v nasprotni smeri ustrezen protitok dobrin ali storitev. b.900 = 100 12.P/Z = 2 produktivnost kapitala .) Opredeli dve temeljni nalogi države v reprodukciji in njene ustrezne javne izdatke. produktivnost dela . Produktivnost dela je 2. 1000 .Pu = It.. Napiši enačbo! a.) Kolikšni morajo biti prihranki v gospodarstvu. Vloga države v reprodukciji! a. ) in porabniškim enotam (nadomestila za brezposelnost. povečanje kapitala) Pu = C + Id = 700 + 200 = 900 --.

E = 80 . če so davki na dohodek 1000 enot.75) = 5 P ∙ 0. (G + TP – T) = 100 . a. Izračunaj ravnotežni produkt c.25 = 5 P = 20 b. ∆Pr = (1/ s) x (sT) = T = G α + s = 1 .) ali se je pri b.) Iz = 500 .75P = 5 P ∙ (1 – 0.75P P – 0.25 15. Proračuna α – mejna stopnja zasebne porabe T = G = 1000 ∆Pr = 1000 ali G = T = 1000 s = 0.) kolikšna je mejna stopnja varčevanja a. proračun je uravnotežen in se v celoti porabi za nabavo storitev in blaga.α s = 1 – 0.) C = P.) ravnotežni produkt povečal d.25) x (0.25 x 1000) = 4 x 250 = 1000 Haavelmovo pravilo: ravnotežni produkt je enak velikosti proračuna.25. Proračun je uravnotežen → G = T . Mejna nagnjenost k prihrankom oz. če je zasebna poraba edina poraba b. Prerazdelitvena vloga. Multiplikator proporcionalnega obdavčenja (1/ 1 – α) je ob uravnoteženem proračunu enak 1.) Ne d. So sestavina razpoložljivega dohodka porabniških enot.o transferni javni izdatki (TP).) ∆Pr = (1/ 1 – α) x (∆Tr) ∆Pr = (1/ 1 – 0.75 ∆Pr = (1/ 0. Izračunaj produkcijski učinek proračuna.) s = 1 . nimajo protitoka in niso sestavina BDP. .75 s = 0.75) x 3 ∆Pr = 4 x 3 ∆Pr = 12 c. Pomoč države drugim enotam v gospodarstvu. b.25 = 0.) Izračunaj velikost ravnotežnega produkta.) avtonomno trošenje se poveča za 3 enote. k varčevanju je 0.25 α = 1 – 0. P = 5 + 0.75P. Dana je potrošna funkcija C = 5 + 0. U = 50 Sz – Iz = (G + TP – T) + It Sz = 500 + 100 + 30 = 630 14. s = S/D G – državni izdatki za blago in storitve T – pobrani davki na dohodek s – stopnja prihrankov ∆Pr – produkcijski učinek držav.

α/ 1 – α) = 5 + (. TP – finančna pomoč) T: davščine It: investicije v tujini Sz = Iz + (G + TP – T) + It Velja: a.8 x 400 = .dobiček Pd = U – k x c Pd = 21 – 3 x 4 Pd = 9 Potrošnik bo nabavil 3 enote dobrine. je zaradi državnih izdatkov: 2000 enot Zmanjšanje produkta gosp. (G – alokacijski javni izdatki.1/ 0.∆P(T) = 2000 – 1600 = 400 → ∆Pr = 400 Povečanje produkta gosp. če je mejna stopnja porabe zasebnih enot 0.∆P(T) = ? +∆P (G) = (1/ 1 – α) x G = (1/ 1 – 0. Izračunaj kolikšno je zmanjšanje produkta zaradi davka. G = T = 400 +∆P (G) in . javni izdatki so 150.1/ 1 – α) x (α x T) = . njegov dobiček bo 9 enot. Izračunaj produkcijski učinek državnega proračuna v velikosti 400 enot. cena dobrine pa je 4 enote! Koliko bo dobiček? U = 10k .4) = 1 17.) (G + TP) < T → država ustvarja prihranke in na trgu povzroča dodatno ponudbo. če je funkcija koristnosti U = 10k . Kolikšni morajo biti prihranki v gospodarstvu v nekem obdobju. Iz = 100 G + TP = 150 T = 200 E – U = 100 = It (G + TP – T): proračunski primanjkljaj države G + TP: skupni izdatki države .) (G + TP) = T → javni proračun je uravnotežen b.2 x 0.1/ 0.k^2 k – količinske enote dobrine U' = 10 – 2k c – cena dobrine c=4 U' = c → U' = 4 10 – 2k = 4 /:2 5–k=2 k=3 ↓ U = 10 x 3 – 9 = 21 Pd .16.k^2. .1600 +∆P (G) .∆P(T) = (. ki niža cene kapitala Sz = 100 + (150 – 200) + 100 Sz = 100 – 50 + 100 Sz = 150 Prihranki v gospodarstvu morajo biti 150 enot. je zaradi davka: – 1600 enot Proračun je uravnotežen: Pr = 400 (∆P/ ∆G) + (∆P/ ∆T) = (1/ 1 – α) + (.) (G +TP) > T → javni proračun ima primanjkljaj c.2 x 320 = .8. če so zasebne investicije 100.8) x 400 = 2000 . Izračunaj koliko količinskih enot dobrine bo nabavil potrošnik. pobrane davščine so 200 in gospodarstvo ima 100 enot presežka v plačilni bilanci. 18.

dobiček Potrošnik A: Pd = U – k x c Potrošnik B: Pd = U – k x c Pd = 15 – 2 x 5 Pd = 35 – 3 x 5 Pd = 5 Pd = 20 ΣPd = 5 + 20 = 25 Skupaj bosta dosegla 25 enot dobička.) Pd = U – k x c U – skupna koristnost c – cena k – količina Pd . 20. c. ravnotežna količina je 1.) Koliko dobička (neto koristi) z nabavo dobrine bosta skupaj dosegla? Napiši enačbo! a. .) Ugotovi skupne koristnosti za posameznega potrošnika b.) Koliko dobrine X bo nabavil potrošnik A in koliko potrošnik B.) Potrošnik A: c = 5 Potrošnik B: c = 5 k=? k=? c = ∆U c = ∆U k=2 k=3 Potrošnik A bo nabavil 2 enoti. Potrošnika A in B imata naslednji lestvici mejne koristnosti dobrine X.19.) na sliki (zgoraj). U – skupna koristnost b. potrošnik B pa 3 enote dobrine X. če je njena tržna cena 5 denarnih enot? Razloži! c. Ravnotežna cena – y os Ravnotežna količina – x os y =q 3x + 2 = 2x + 3 x=1 y=3∙1+2=5 Ravnotežna cena je 5. Izračunaj ravnotežno ceno in ravnotežno količino pri ponudbi y = 3x + 2 in povpraševanju q = 2x + 3. Potrošnik A Potrošnik B k ∆U U k ∆U U 1 10 10 1 20 20 2 5 15 2 10 30 3 0 15 3 5 35 4 -2 13 4 0 35 a. ∆U – mejna koristnost.

če je produkt 1000? c.) Avtonomna poraba je tista. C=a+α∙P C – splošna poraba a – avtonomna poraba α – mejna stopnja trošenja P – produkt a. cena dobrine y pa 15 enot. avtonomna poraba pa je neodvisna od produkta.6.6 ∆Tr = 10 I. bo lahko nabavil (400 = y ∙ 15) 26 enot dobrine.dohodek Cx – cena dobrine x Cy – cena dobrine y y – premica proračunskih omejitev x = (400/ 20) – (15/ 20) ∙ y x = 20 – ¾ ∙ y ¾ y = 20 – x y = 4/3 ∙ (20 – x) y = 80/3 – 4/3 x Če potrošnik kupuje le dobrino x.) Splošna poraba se povečuje samo za delež povečanja produkta. Če kupuje le dobrino y. Cena dobrine x je 20.8 ∙ 1000 = 5 + 800 = 805 c. a. In II. b. obdobju? Kolikšno je celotno povečanje? α = 0. ki je neodvisna od dohodka tega obdobja.) Koliko je splošna poraba. obdobje: ∆Pr1 = ∆Tr → ∆Pr1 = 10 II. Kolikšno je povečanje produkta v I.) C = 5 + 0.21. Dohodek potrošnika je 400 enot. C = 5 + 0. Mejna stopnja trošenja je 0. V tem primeru je 5. Potrošni izdatki se enkratno avtonomno povečajo za 10 enot. obdobje: ∆Pr2 = α ∙ ∆Pr1 → ∆Pr2 = 0. ) Definiraj avtonomno porabo.6 ∙ 10 = 6 Celotno povečanje: ∆Pr = (1/ 1 – α) x (∆Tr) → ∆Pr = (1/ 1 – 0.6) x 10 = 25 . Če bi nabavljal obe dobrini. bi nabavil v razmerju: y = 80/3 – 4/3 x 22. bo lahko nabavil (400 = x ∙ 20) 20 enot dobrine. ) razmerje med splošno in avtonomno porabo. 23.8P. koliko je v tem primeru? b. Koliko dobrine x in y bo nabavil? D = x ∙ Cx + y ∙ Cy x = (D/ Cx) – (Cy/ Cx) ∙ y D .

8 ∙ (P – t ∙ P) P = 36 + 0.8 ∙ 0.8 · (P – T).16P = 36 0.36P = 36 P = 100 Znesek davka (T) je 20.16P P – 0.8T /: (-0.5T^2 MPe = 20 + 0 – 2E – 0 = 20 – 2E MPt = 0 + 12 – 0 – 2 ∙ 0. Cena ekonomistove ure je 4000. Koliko ekonomistov in tehnikov bo podjetje zaposlilo? Ce = 4000 Ct = 2000 Tc = 34000 Odvod funkcije k = 20E + 12T . 25. stopnja proporcionalnega davka na dohodek je t = 20%. Funkcija trošenja v gospodarstvu je Tr = 36 + 0. Gossenov zakon MPe/ Ce = MPt/ Ct 20 – 2E/ 4000 = 12 – T/ 2000 4000 ∙ (12 – T) = 2000 ∙ (20 – 2E) 48000 – 4000T = 40000 – 4000E 8000 = 4000T – 4000E /:4000 2=T-E T=2+E 34000 = 4000 ∙ E + 2000 ∙ T 34000 = 4000E + 2000 ∙ (2 + E) 34000 = 4000 E + 4000 + 2000E 30000 = 6000E /:6000 E=5 T=2+E=7 Podjetje bo zaposlilo 5 ekonomistov in 7 tehnikov.8P – 0.24.E^2 – 0. .8 ∙ (P – T) t = 20% T=? (P – T) – razpoložljiv dohodek α – mejna stopnja porabe T – davek T=t·P P = Tr P = 36 + 0.8) T = 20 P = 36 + 0.5T^2.8T -16 = -0.8P – 0. Podjetje zaposluje ekonomiste in tehnike.8 ∙ (P – T) 100 = 36 + 80 – 0.2 ∙ P P = 36 + 0. Ugotovite znesek davka! Tr = 36 + 0.5T = 12 – T II.E^2 – 0. ura tehnika pa stane 2000 SIT. Cena ure dela je 34000 SIT. Produkcijska funkcija podjetja je k = 20E + 12T .8P + 0.

Izračunajte izvoz. Ekonomska monetizacija: Izdajanje denarja ali denarna emisija.25 Mk = 2000 Poslovna banka lahko izda 2000 enot novega denarja. morajo investicije doma znašati 10 enot. Terjatev postane denar. 27. 28. Koliko mora znašati uporabljivi produkt. Izračunaj tudi bruto naložbe.25 Mk = 500/ 0. ko začne opravljati denarne naloge. porabo. Koliko morajo znašati investicije doma. razširitvene pa 80 enot.bilanca U – uvoz E – izvoz It – investicije v tujini 80 = E – 70 E = 150 C = 40%E = 60 P = C + Id + It → 150 = 60 + Id + 80 Id = 150 – 80 – 60 = 10 Da bi skupni produkt znašal 150 enot. Fizična in ekonomska monetizacija. ki ga namenimo za investicije v tujini. Obnovitvene naložbe znašajo 70 enot. obvezna rezerva pa 25%? Fizična monetizacija: terjatev do banke.26. da bi domači znašal 110 enot. če je depozitov za 500 enot. Pu = Pd – E + U Ib = Ir + Ic Pu – uporabljivi produkt Pd – domači produkt Ib – bruto investicije Ir – obnovitvene investicije Ic – razširitvene investicije Pu = 110 + 90 = 200 Ib = 70 + 80 = 150 Ir = 70 Ic = 80 -E + U = 90 Pd = 110 . Trgovinska bilanca izkazuje presežek v višini 90 enot. da bi skupni produkt znašal 150 enot? B = E – U = It P = C + Id + It B . Uvoz znaša 70 enot. izvozno-uvozna bilanca izkazuje presežek v znesku 80 enot. ki predstavlja 40% izvoza. mora biti dokumentirana z listino ali z vpisom vloge na poseben račun. Koliko novega denarja lahko izda poslovna banka. Mk = Ms/ Ro Ro – obvezna rezerva Mk – zgornja količina knjižnega denarja Ms – stari denar (depozit) Ms = 500 Ro = 25% = 0. da bi lahko opravljala funkcijo denarja.

ki znašajo 50 milijard SIT. Trgovinska bilanca gospodarstva X je v obdobju enega leta pozitivna in presežek znaša 200 milijonov evrov. Kolikšna je tehnična opremljenost dela pri takšnem razmerju učinkovitosti dela in kapitala? Katera od omenjenih produktivnosti pravilneje meri sposobnost delavcev v produkciji? Produktivnost dela je P/Z=2 P/Z=K/Z x P/K Produktivnost kapitala je P/K=3 2=K/Z x 3 Tehnična opremljenost K/Z=? K/Z=2/3 31. . Ali lahko s temi podatki izračunate vrednost izvoza in uvoza? Kateri je večji in za koliko? Ali trgovinska bilanca zajema vse ekonomske transakcije gospodarstva X s preostalim svetom? Bilanca(B)=izvoz(E)-uvoz(U) E-U=200 U+200=E E>U večji je izvoz za 200 enot Trgovinska bilanca ne zajema ekonomskih transakcij.1= 100 Cp = 1000 + 100 = 1100 Produkcijska cena produkta znaša 1100 enot. Produktivnost dela je 2 .1 Povprečen profit = 1000 x 0. premoženje se je povečalo za 10 milijard SIT.29. Izračunaj produkcijsko ceno produkta. Kolikšna je zadolženost države na koncu leta? Kaj je stog in kaj tok v tem primeru? To=1000 To+(Ti-To)=Ti stog=1000 Ti-To=100-1000=-900 1000+(-900)=100 tok=100 Ti=100 32. v tekočem proračunskem letu država »pridela« 100 enot proračunskega primanjkljaja.sredstva za obnovo(R) Pn=1000-50=950 34. v katerega produkcijo je bilo vloženih 1000 enot kapitala in je povprečna profitna mera gospodarstva 10%. Cp = K + povprečen profit Cp – produkcijska cena produkta Povprečen profit = K x profitna mera K – vložen kapital K = 1000 Profitna mera = 0. Kolikšna je bila poraba obdobja? Pb=1000 poraba(C )=bruto produkt(Pb)-bruto investicije (Ib) R=Ir=50-1=49 bruto investicije(Ib)=obnovitvene(Ir)+razširitvene investicije(Ic) A=50 C=Pb-Ib=1000-59=941 Ic=sprememba kapitala (K)=10 33. Bruto produkt razdobja je 1000 milijard SIT. produktivnost kapitala pa 3. obnova delovnih sredstev je za milijardo SIT manjša od tekočih amortizacijskih dohodkov v gospodarstvu. Zajema samo izvoz in uvoz v ožjem smislu(prek državne meje). S podatki predhodnega vprašanja izračunajte neto in porabljivi produkt gospodarstva! Porabljivi produkt(Pc)=bruto produkt(Pb)-sredstva za obnovo(R) Pc=1000-49=951 Neto produkt(Pn)=bruto produkt(Pb). 30. Na začetku leta je dolg države 1000 enot.

8P – 0. država porabi 300 enot.8P – 0. Gospodinjstva posedujejo produkcijske faktorje. .2 · P 100 = 36 + 80 – 0. ki v gospodarstvu povečajo produkt za 50 enot? Napišite enačbo povečanja produkta! Enačba: P=p×I rezultat je 5000 37.300 + 200 + 100 = 1. Izpeljite iz menjalne enačbe potrebno količino denarja v gospodarstvu! M×v=P×c M*=(P×c)/v 2.8T /: (-0. razpolagajo z denarnim kapitalom: delovna sila.8 · 0.8T P = 36 + 0.35.8 · (P – t · P) P = 36 + 0.600 . presežek znaša 100 enot.8P + 0. Ugotovite znesek pobranega davka (T) ob učinkoviti davčni upravi! Tr = 36 + 0. stopnja proporcionalnega davka na dohodek je t=20%. Pd = Cz + Cs + Id + It = 1. podjetja. država.8) P – 0. Ponudba produkcijskih faktorjev in povpraševanje po končnih izdelkih produkcije. zemljišč različnih namembnosti.8 · (P – T) P = 36 + 0.8(P-T). Pd = C + Id + E . zemljišča.500 Pd – Pu = 1600 – 1500 = 100 (It) 36.16P -16 = -0.300 + 200 = 1.U Skupne naložbe = 200 + 100 = 300 Domači produkt = 1. Kolikšna sta domači in uporabljivi produkt obdobja? Razložite njuno medsebojno razmerje! Skupna poraba = 1.8 · (P – T) (P – T) – razpoložljiv dohodek t = 20% α – mejna stopnja porabe T=? T – davek T=t·P P = Tr P = 36 + 0.16P = 36 T = 20 0.300 . naložb doma je 200 enot. od tega dobivajo dohodke. Funkcija trošenja v gospodarstvu je Tr=36+0. Zasebne porabniške enote (gospodinjstva) v obdobju porabijo 1000 enot produkta. Naštej vrste ekonomskih subjektov in opredeli vlogo gospodinjstev v družbeni reprodukciji! Ekonomski subjekti so: gospodinjstva. Plačilna bilanca gospodarstva je aktivna. z dohodki pa kupujejo dobrine.600 Uporabljivi produkt = 1. finančni posredniki.000 + 300 = 1. so lastniki delovne sile različnih kakovosti. denarni kapital dajejo v zakup podjetjem.36P = 36 P = 100 Znesek davka (T) je 20. 38. Kolikšna je učinkovitost 100 enot razširitvenih investicij.500 Pu = C + Id = 1.

Razloži in grafično prikaži produkcijske zmožnosti gospodarstva za produkcijo dveh dobrin. Zvišanje cene določene dobrine zmanjšuje povpraševano količino te dobrine. s katerimi razpolaga in so polno zaposleni. Možno je. če povečajo prodajo z znižanjem cen. Direktna cenovna elastičnost je odzivanje povpraševane količine na spremembe cene dobrine. da je gospodarstvo učinkovito. 5. Poimenuj krivuljo in navedi njene lastnosti.5. Ali je za ponudnike bolj ugodno znižati ceno in povečati prodajo ali zvišati ceno in posledično trpeti manjši obseg prodaje? Razloži! Elastičnost povpraševanja je reagiranje količine povpraševanja na spremembe faktorjev povpraševanja. padanje je posledica dejstva. e = ∆k/∆C. Količnik direktne cenovne elastičnosti je -1. Vsaka dodatna enota dobrine prinaša vedno manjšo koristnost – zakon o padajoči mejni koristnosti (prvi Gossenov zakon). če se povečajo produkcijske sposobnosti gospodarstva (razširitvene investicije). Kako koristnost dobrine za potrošnika vpliva na njegovo povpraševanje po dobrini? Razloži pojem skupne (U) in mejne (∆U) koristnosti! Koristnost dobrine na povpraševanje potrošnika vpliva glede na potrebo potrošnika. Zato je v tem primeru za ponudnike bolje. da podjetje dane produkcijske faktorje lahko uporablja za produkcijo obeh dobrin. če želimo povečati produkcijo drugega. Če so produkcijski potencijali polno zaposleni. Transformacijska krivulja ali krivulja produkcijskih sposobnosti: Praviloma poteka od leve proti desni navzdol. da gre pri polni zaposlitvi za zamenjavo enega produkta z drugim. Ker je krivulja konkavna. Premike krivulje levo in desno povzroča povečanje produkcijskih sposobnosti (desno) in dezinvestiranje (levo). medtem ko je točka F. ki leži zunaj krivulje. Kaj povzroča premike krivulje na levo oz desno stran? Družba s produkcijskimi faktorji. da se krivulja premakne proti desni. od te točke dalje je negativna korist. ko so potrebe kupca zasičene. Če se s kupovanjem dodatnih enot dobrine povečuje skupna koristnost. na katero se povpraševanje nanaša. neučinkovita. Mejna koristnost je koristnost dodatnih enot dobrine. Manj kot producira ene dobrine. Skupna koristnost se povečuje do določene točke. Pri tem predpostavljamo. je pri danih produkcijskih sposobnostih nedosegljiva. V primeru dezinvestiranja gospodarstva se krivulja premakne v levo. se je praviloma treba odpovedati vedno večji količini enega produkta. pa koristnost dodatnih enot dobrine – mejna koristnost pada. Pri dani velikosti realnega dohodka gospodarskega subjekta in pri danih cenah drugih dobrin je povpraševanje potrošnika po določeni dobrini opredeljeno z njeno mejno koristnostjo. več lahko producira druge dobrine. lahko producira različne kombinacije dveh dobrin. 8. kar pomeni. Predznak količnika elastičnosti povpraševanja je normalno negativen v primeru direktne cenovne elastičnosti. ki leži znotraj krivulje.4. . Mejna koristnost vsakega blaga s povečanjem potrošene količine za potrošnika pada. je gospodarstvo na transformacijski krivulji. Oportunitetni stroški naraščajo z obsegom produkcije. Točka N. čeprav čedalje počasneje.

Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G + TP. iz katere se troši denar. Denarni in dohodkovni proračunski učinki.kaj naj se producira in koliko vsake vrste dobrin. v denarne gospodarstvu dobi podobo v obliki realiziranega dohodka na trgu (D) ali dobička. Definiraj gospodarsko odločanje.9. odločanje: makro – cilj gospodarjenja je preskrba skupnosti s čim večjo količino dobrin. 18. Vrste: . zakladnico. 10. imenovanim proračun. omejena količina produkcijskih faktorjev lahko producira le omejeno količino življenjskih sredstev. katera je najboljša. Materialna sposobnost – materialna sredstva. . Mikro – cilj je čim večji individualni produkt. ki bi gospodarskemu subjektu ob najboljši kombinaciji danih produkcijskih faktorjev omogočilo doseči čim večji učinek v obliki gmotne ali materialne blaginje.abstraktne so usmerjevalne. Če je proračun načrt javnega trošenja. plačilno bilanco. je zakladnica javna blagajna. Stimulacijski in substitucijski proračunski učinki. gre za odločanje o produciranju različnih vrst dobrin oz. Premoženjska bilanca stanja je ugotovitev vseh aktiv in pasiv posamezne države v določenem trenutku. gre za problem razdelitve oz.za koga naj se producira. . Na predlog vlade ga sprejme državni zbor. Investicije v tujini (It) pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev. . Oba presežka se financirata s presežkom zasebnih prihrankov (Sz) nad zasebnimi investicijami doma (Iz). 20.kako naj se producira. Definicija državnega proračuna. Načelo čim večje produktivnosti dela (P/Z). Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G + TP – T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe! (G + TP – T) definira proračunski primanjkljaj države ali izdatki države. Ločimo makro in mikro gosp. kakšna je tehnologija. ki so potrebna za dosego najboljše variante.konkretne so izvršilne. kdo naj producira. . vrste in njihove značilnosti! Materialna in intelektualna sposobnost! Gospodarsko odločanje je smotrno določanje ciljev in sredstev. Učinek gospodarjenja je izražen z družbenim produktom (P). razlika med proračunom. produktov. optimalna kombinacija dela in drugih produkcijskih faktorjev. alokacijski izdatki + finančna pomoč) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki ali proračunski primanjkljaj. Načelo čim večje rentabilnosti dela (D/Z). Proračun je načrt dohodkov in izdatkov države za določeno časovno obdobje. Makroekonomski in mikroekonomski proračunski učinki. Intelektualna sposobnost – poznati vse možne variante in vedeti. omejeno količino produkcijskih faktorjev je potrebno usmeriti in razdeliti med različne možne uporabe. Razloži temeljna vprašanja gospodarjenja! Temeljna vprašanja gospodarjenja so: . Razvrščanje ekonomskih učinkov državnega proračuna! Država in lokalne enote svoje prihodke in odhodke načrtujejo periodično s posebnim aktom. običajno jo upravlja poseben upravni organ. koliko naj kdo dobi. kakšni so produkcijski potenciali.

to je takšne dohodke. odprta. Opredeli nosilca ekonomske politike in cilje te politike! Bistvo ekonomske politike je poseganje države oz. ki omogočajo njihovo trajno sodelovanje v produkcijskih procesih in ne prinašajo monopolnih dohodkov. producirani ob enakih tehničnih pogojih. ki se oblikuje v popolni konkurenci? Na trgu se oblikuje normalna ravnotežna cena. Opredeli popolno konkurenco. monipoliziranosti njihovih delovnih sposobnosti in profite kapitalistom. sposobnost odločanja širšega pomena. relativna samostojnost delovanja. 23. • Vgrajeni ali avtomatični stabilizatorji • Diskrecijski ukrepi • Fleksibilna formula Značilnost vgrajenih stabilizatorjev je. Vsi ponudniki producirajo z najbolj produktivnimi faktorji. zaradi katerih se produkti. kaj.upravna enota z lastnostmi: interes za spremembo toka reprodukcije. Cilj izraža določen interes. upravnih enot v odločitve o tem. Kako imenujemo ceno. Monopolni dobiček: M. Definiraj tržno stanje v primeru popolne konkurence. Nosilci ekonomske politike so subjekti ekonomske politike: . zbornice). . vendar ne z enakimi. . homogena in gibljiva. = (cp – cn) x ko. gosp. Povpraševanje po produktu monopolista je opredeljeno s padajočo krivuljo. kako monopolist določi prodajno ceno svojemu produktu (tudi grafično). da so ustrezni ukrepi tako pri prihodkih kot izdatkih že vgrajeni v fiskalni sistem oziroma sistem javnega financiranja. Cena ki se oblikuje v popolni k. sposobnost delovanja. Javni prihodki rastejo hitreje kot narodni dohodek. če je cena nižja in obratno. ki so sorazmerni količini vloženega kapitala v produkcijsko. ki so sorazmerne st.vsi organi družbene in gospodarske skupnosti (politične stranke. Popolna konkurenca je hkrati atomistična. Vsi ponudniki na trgu realizirajo le normalne dohodke svojim produkcijskim faktorjem. Obliko trga ali tržno stanje definira celokupnost vseh dejavnikov.d. Definiraj obliko trga (tržno stanje) in opredeli. prodajajo in kupujejo po različnih cenah. Krivulja povpraševanja se preoblikuje v krivuljo prodajne cene ali povprečnega dohodka.: produkcijska cena in prinaša delavcem plače. kar pomeni: edini ponudnik lahko proda večjo količino produkta. 40. 22. Naštej metode proračunske politike države in opiši značilnosti vgrajenih stabilizatorjev. ki mora biti v danih razmerah uresničljivo z razpoložljivimi sredstvi. . Cena je absolutno elastična. Oblika trga je lahko različna tako z vidika ponudbe kot povpraševanja. koliko in za koga producirati. želeno prihodnje stanje gospodarstva. Neodvisni in odvisni cilji.državni organi.21. Individualna ponudba monopolista je identična s skupno ponudbo tega blaga (Pn = ∑P). Kratkoročni in dolgoročni cilji.

da ponudijo določene količine produktov po različnih cenah. Kako povprečno reagira na spremembo cene. Faze reprodukcije. ki jih ponuja narava. pravice-terjatve drugih. Dohodkovna cenovna elastičnost meri kako sprememba realnega dohodka vpliva na spremembo povpraševanja po določeni dobrini. Direktna cenovna elastičnost meri kako povpraševana količina reagira na spremembo cene dobrine. Elastičnost povpraševanja. Razloži! Pomeni. kako se povpraševanje odziva na spremembe dejavnikov povpraševanja. zgradbe. Križna cenovna elastičnost meri kako sprememba cene x vpliva na povpraševanje dobrine y. Aktivna stran prikazuje s katerimi sredstvi podjetje razpolaga na določen dan (stvari-sredstva za delo. s pomočjo katerega se v menjalnem gospodarstvu opravi delitev družbenega produkta. od kod so prišla (obveznosti do lastnikov podjetja-delnice. licence. Razloži! Je prodajna pripravljenost ponudnikov. V naturalnem gospodarstvu ni menjave. 44. na banki). da na trgu ob določenem času nabavijo določeno količino po različnih cenah. je družbeni proces v katerem se določi deleže posameznih udeležencev na njihovem skupaj produciranem produktu. Bilanca stanja ali premoženjska bilanca. .41. izdelujejo nove dobrine. patenti. 45. predmeti dela. Povpraševanje je pripravljenost povpraševalcev. obveznosti do upnikov podjetja). Razloži! Izvozno – uvozna bilanca se imenuje trgovinska. Pasivna stran pa prikazuje čigava so ta sredstva oz. denar-denarna sredstva v blagajni. 42. cene drugih dobrin in nekega dohodka. tekočem računu plačilne bilance. Faza menjave – v narodnem gospodarstvu se delitev opravi z menjavo. Faza uporabe produkta – v tej fazi se produkti uničijo. Je torej sredstvo. Faza delitve – delitev skupaj produciranih produktov med udeležence produkcije. PB je sistematični zapis vseh ekonomskih transakcij gospodarstva iz tekoče produkcije in tokov premoženja s svetovnim gospodarstvom. Razloži! Ima dve strani. Če pa ju pojmujemo širše. Plačilna bilanca. če sta izvoz in uvoz opredeljena v ožjem pomenu. govorimo o plačilni bilanci oz. V menjavi se tudi določijo cene blaga. Opiši! Faza produkcije – ljudje s svojimi delovnimi sposobnostmi in s pomočjo že produciranih sredstev za delo iz dobrin. Ponudba in povpraševanje. 43.

Povpraševanje tudi grafično prikaži in razloži.Je nominalni tečaj. 48.46. ki je relativna cena valut (denarja) dveh držav. . Mikro ekonomija proučuje obnašanje posameznih ekonomskih subjektov: posameznikov. ki kroži.Cena svetovnega (tujega) denarja je zunanja nominalna vrednost denarja. Vodoravna os meri potrebno količino denarja M. to je zunanjo vrednost denarja 1/ c (kupno moč). domači in uporabljivi produkt po tujih cenah pa sta enaka. vertikalna pa recipročno vrednost cen. Kaj se zgodi z ravnotežno ceno ob povečani ponudbi blaga? Ravnotežna cena . Ukvarja se s pojmom relativnih cen (razmerja med cenami različnih dobrin). njun vpliv na povpraševanje je obratnosorazmeren. To je menjalno razmerje med valutama. 47. potrebnih za eno denarno enoto druge države. Naštej in opiši! Nominalni tečaj .Količina blaga. Položaj posamezne krivulje je opredeljen s P in v. Grafična razlaga povpraševanja: Včrtani krivulji predstavljata povpraševanje enot narodnega gospodarstva po denarju. ki na dolgi rok zagotovi ravnotežje v mednarodni menjavi blaga in storitev. Transakcijski denar (definiraj). pri kateri je agregatna ponudba enaka agregatnemu povpraševanju . Če se P poveča. se spremeni tudi njegova ravnotežna cena. Je denar. Ravnotežna količina . se giblje. ki omogoča menjavo dobrin. Cilj je pridobiti celotno podobo o delovanju narodnega gospodarstva. Dejavniki njegovega povpraševanja: Povpraševanje po domačem denarju je vsota likvidnostnega in transakcijskega denarja. Definicija: Opravlja transakcijsko funkcijo. 49. Povečana ponudba in nova ravnotežna cena . v = (P x C)/ M (fizični produkt in cena/ denarni obtok ali količina denarja). Imenujemo jo tudi nominalni tečaj. in njihovo odločanje o uporabi posameznih dobrin. Ravnotežni tečaj .Tista cena. vsako zmanjšanje skupne ponudbe ob njegovem nespremenjenem agreg. Če se v nekem obdobju na določenem trgu spremeni skupna ponudba določenega blaga ali skupno povpraševanje. Realni tečaj . Transakcijski denar ima hitrost (v) – število preskokov iz ene v drugo blagajno. število denarnih enot ene države. Je tisti denar. dejavniki njegovega povpraševanja. Definiraj ravnotežno ceno in ravnotežno količino. se krivulja pomakne na desno. deflacija). korigiran z razmerjem domačih in tujih cen. Mikro in makro ekonomija. ki po ravnotežni ceni pride iz rok prodajalcev v roke kupcev. Osrednji pojem je splošna raven cen (inflacija. M ∙ v = P ∙ C → menjalna enačba. Tečaji.To je tista relativna cena dveh valut. P in C je vrednost produkcije. gospodinjstev. Makro ekonomija preučuje delovanje gospodarstva kot celote. povpraševanju povečuje ravnotežno ceno blaga. storitev v reprodukciji. zato ravnotežni tečaj zagotavlja izravnano plačilno bilanco gospodarstva (B=E-U=0).Vsako povečanje skupne ponudbe kateregakoli blaga ob njegovem nespremenjenem agregatnem povpraševanju vodi do zmanjšanja ravnotežne cene blaga. Pri tem tečaju je vrednost izvoza enaka vrednosti uvoza.sečišče krivulj skupne ponudbe in povpraševanja.

52. podjetje ugotavlja velikost sredstev. Leni oz. Likvidnostni denar lahko spremenimo v vrednostne papirje.50. Dejavniki njegovega povpraševanja: Ta denar se ne troši. Obrestna mera je temeljni dejavnik povpraševanja po likvidnostnem denarju. Povpraševanje tudi grafično prikaži in razloži. Definicija: Likvidnostni denar je tisti. če je G >T je to deficit. ordinata pa obrestno mero. Prihodke v podjetju računovodja ugotavlja za določeno preteklo obdobje. Če bi se obrestna mera (i) povečala. dejavniki njegovega povpraševanja. država pokrije primankljaj z zadolžitvijo v bančnem sektorju ali v tujini. v = 0. špekulativni denar. ker čaka. ki ga država pokrije z zadolževanjem. Krivulja L1 označuje neko raven želje po likvidnosti. Grafična razlaga povpraševanja: Abcisa meri njegovo količino. 51. katerih velikost je merjena v določeni enoti časa (t1 . Likvidnostni denar (definiraj). bi se količina likvidnostnega denarja zmanjšala pri katerikoli ravni želje po likvidnosti in obratno. Dinamične ekonomske kategorije so tiste ekonomske spremenljivke. s katerimi gospodari na določen dan v letu. da bo nabava najcenejša – s tem ima določene oportunitetne stroške – izguba dohodka oz. Statične in dinamične ekonomske kategorije. Denar postane koristnejši od dobrin in ga lastnik shranjuje. Povečanje likvidnosti denarja pomeni zmanjšanje kroženja denarne enote.t0). Likvidnostni deficit G – T – Bn = Bb + Bt. . Skupni deficit G – T = Bn + Bb + Bt . Pri statičnih ekonomskih kategorijah velikost lahko ugotovimo le v določenem trenutku (t). ki nekoristno nekje leži. Definiraj skupni in likvidnostni deficit. obresti.

Imenujemo jo tudi nominalni tečaj.. mejni in povprečni stroški. potrebnih za eno denarno enoto druge države. Naloge svetovnega denarja so : plačilna funkcija. plače večine zaposlenih. = delo + produkcijska sredstva. na katere deluje človek v produkciji. Sredstvo za delo je stvar ali kompleks stvari. Delo: Delo je trošenje delovne sile kot skupnost fizičnih in umskih sposobnoszi delavca. So neodvisni od obsega produkcije in obstajajo tudi takrat. FS v podjetju so posledica uporabe fiksnih faktorjev. izraženo s konvertibilno valuto. Cena svetovnega denarja je zunanja nominalna vrednost denarja. Svetovni denar in njegova cena.53. ki je relativna cena valut dveh držav. Produkcijski faktorji. kot del dohodka predhodnih obdobij. 55. (produkcijski stroški). zaloge. to je denarjem. celotni. ki ni bil uporabljen v potrošnji. Kapital v primeru primarnega produkcijskega faktorja ne nastopa v fizičnem smislu (oprema. naloga splošnega menjalnega sredstva (vsako uvoženo blago se neposredno in takoj menja za svetovni denar) omogoča prenos premoženja iz enega narodnega gospodarstva v drugega ( nakup zlatih rezerv v tujini. temveč je bil investiran v nakup produkcijskih faktorjev. ki opravlja naloge svetovnega denarja neposredno ali pa po svojih posrednikih (simboli svetovnega denarja). Celotni stroški (TC) so seštevek fiksnih in variabilnih stroškov. ko podjetje nič ne producira. ki samo vsebuje vrednost ekvivalentno vrednosti v mednarodni trgovini kupljenega blaga. število denarnih enot ene države. s nkaterimi delavec deluje na predmet dela in jih uporablja za prevodnike svoje dejavnosti na ta predmet. Od produkcijskih faktorjev je odvisen produkt. pač pa del neto dohodka. Denarne naloge svetovnega denarja lahko opravi le denarno blago.. . V mednarodni menjavi se kot takšno denarno blago najpogosteje pojavlja zlato. Povprečni stroški pa merijo velikost stroškov po enoti produkta. 54. ki je vsak trenutek zamenljiv za zlato ali ustrezno drugo blagovno vrednost. Predmet dela je stvar ali skupek stvari. Takšni simboli svetovnega denarja so devize (terjatev narodnega gospodarstva do drugega narodnega gospodarstva. Kot takšnemu ne pripada amortizacijski dohodek. ki jih ima gospodarski subjekt zaradi produkcije dodatne enote produkta. mednarodna posojila).. Produkcijska sredstva: To so premeti in sredstva za delo. Primarni produkcijski faktorji: To so delo in zemlja ter kapital. Mejni stroški (MC) so prirastek celotnih stroškov.) temveč nastopa v vrednostni obliki.). VS merijo vrednost porabe variabilnih faktorjev in se spreminjajo z obsegom produkcije (stroški prenesenega produkta.. Fiksni in variabilni stroški.

Knjižni denar na podlagi dejanskih depozitov bankovcev in novi knjižni denar. Delniška družba – je najbolj razširjena lastninska in organizacijska oblika produkcijskih enot v sodobnem tržnem gospodarstvu.56. govorimo o realni ekonomski kategoriji. nadzira in izvaja gospodarske dejavnosti. Kapital pridobiva z izdajo (prodajo) delnic. inflacija ponudbe in strukturna inflacija. ker v prihodnosti pričakujejo višje cene. 3. V ta namen lahko izdaja tudi obveznice. Partnersko podjetje – ustanovita ga dva ali več posameznikov.k. 57.k. pričakovanja gospodarskih subjektov pa se v prihodnosti dejansko uresničijo. Blago določene oblike in kvalitete ali na ustrezen način dokumentirana terjatev postaneta denar in začneta opravljati denarne naloge. Lastniška struktura gospodarstva. Blagovni denar izdajajo produkcijske enote in same odločajo o količini blagovnega denarja v obtoku. ki jih uporabimo so tekoče (sprotne) ali pa so stalne (nespremenjene) cene. Nominalne in realne ekonomske kategorije. Vrste inflacije so inflacija povpraševanja. imenujmo nominalni produkt. > realne e. Gospodarski subjekti v sedanjosti več povprašujejo. bi bile nominalne ekonomske kategorije enake realnim. Količine množimo z vrednostmi. Inflacija Inflacija pomeni rast splošne ravni cen in povzroča padanje vrednosti denarja. ker pričakujemo. . da bodo rastle. ki sklenejo partnersko pogodbo. v kateri ima vlogo denarja. ki bo bodočemu blagovnemu denarju dajala materialni obstoj. Zasebno podjetje – je v lastništvu posameznika. Novi knjižni denar nastaja brez dejanskih depozitov bankovcev in predstavlja nov denar in povečuje ponudbo denarja. faza : blago ali terjatev dobi obliko.k. Inflacija je posledica uvedbe papirnatega denarja.. če pa so izražene s stalno ceno. gre za nominalno ekonomsko kategorijo. po katerih se produkti dejansko prodajajo na trgu in se na njihovi podlagi oblikujejo nominalni prihodki produkcije in porabniških enot. Ekonomske kategorije izražamo vrednostno.k. Bankovce in knjižni denar izdajajo pretežno banke. Vlagatelji so udeleženi pri delitvi dobička oziroma pri poravnavi izgube. Če cene padajo. Funkcija lastništva in upravljanja nista ločeni. imamo v gospodarstvu deflacijo  nominalne e. Lastnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. dodatna sredstva za gospodarjenje pa si zagotavlja tudi z zadolževanjem na trgu denarja in kapitala. vrednostno izražen s tekočimi cenami. Tekoče cene so cene. Knjižni denar izdajajo poslovne banke. 59. Cene rastejo. Če cene rastejo iz obdobja v obdobje je v gospodarstvu inflacija  nominalne e. faza : ekonomska monetizacija ali izdajanje denarja. < realne e. predstavlja kreditno dobroimetje na računu kreditojemalca. ki upravlja. Cene. 58. Če se cene ne bi spreminajle. Ločimo več vrst odgovornosti. pri neblagovnem denarju pa je potreben nastanek terjatve imetnika depozita do banke. Poseben dejavnik pojava inflacije so inflacijska pričakovanja. 2. 1. Izdajanje denarja – monetizacija. faza : treba je producirati dobrino. Ločimo V in Z različico. Deflacija Je zmanjšanje denarnih sredstev v obtoku z namenom povzročiti zvišanje kupne moči denarja ter padanje cen. Če so ekonomnske kategorije izražene v sprotnih cenah. Zato cene porastejo že v sedanjosti. Produkt. Definiraj pojma inflacija in deflacija.

prerazdelitev dohodka in premoženja. I/ P pa stopnja investicij. Kateri proračunski instrumenti zmanjšujejo in kateri povečujejo razpoložljive dohodke gospodarskih subjektov? Z ene strani instrumenti prisilno zbirajo finančna sredstva (davščine) ter tako zmanjšujejo razpoložljive dohodke zavezancev in na drugi strani povečujejo prihodke zasebnih ekonomskih subjektov (javna transferna plačila). 63. je eden od elementov gospodarskega razvoja. znaša povečanje produkta ∆P. Producenti se ravnajo po tem načelu saj si prizadevajo doseči cilj(čim večji produkt po enoti produkcijskega faktorja. . se družbeni produkt in njegova rast računata na prebivalca. Da bi se izločil vpliv velikosti gospodarstva. 65. Enostavni model gospodarske rasti v absolutnem in relativnem izrazu. Brez alternativnosti ni ne učinka in ne sredstev za njegovo uresničitev. Pri danem investicijskem učinku. proračuni lokalnih enot in finančni načrti javnih skladov. ki jo enačimo z rastjo družbenega produkta. njegova kvantitativna stran. Naštejte temeljne finančne instrumente javnega sektorja! Temeljni finančni instrumenti javnega sektorja so tako proračun države. ki pove. da bi dosegla zaželeno in družbeno dogovorjeno socialno pravičnost ter ustvarjanje pogojev za hitrejši gospodarski razvoj države. 61. ∆P/ P je relativna rast družbenega produkta. Če ni alternativne možne uporabe danih sredstev. Da bi se omogočilo primerjavo gospodarstev na različnih razvojnih stopnjah. Zato ker z narodnogospodarskega vidika velja enakost toka produktov in potrošenih faktorjev. zato njihova uporaba ne pomeni nobene izgube koristi ali pa obstajajo v neomejenih količinah. 62. se sploh ne morejo uporabiti za kaj drugega. zato je vrednost količnika ekonomičnosti s tega vidika nujno enaka ena. Gospodarska rast. Ali je z narodnogospodarskega vidika smiselno meriti ekonomičnost produkcije? Utemeljite odgovor! Ne.60. kolikšen delež družbenega produkta gre za investicije in ne v tekočo porabo. Kateri so temeljni cilji fiskalne politike? Temeljni cilji fiskalne politike je oskrba prebivalstva in gospodarstva z netržnimi dobrinami. Razložite ekonomsko načelo in bistvo alterantivnosti učinkov in sredstev v procesu družbene reprodukcije! Ekonomisti ga opredeljujejo kot načelo doseganja določenega učinka s čim manj sredstvi ali uresničitev čim večjega učinka z danimi sredstvi. se namesto absolutne rasti produkcije uporablja njena relativna rast: ∆P/ P = (p x I)/ P. 64. ki ga označujemo s p. potrošniki pa si prizadevajo z razpoložljivim dohodkom uresničiti maksimalno zadovoljstvo v sedanji in bodoči porabi.) Nastanek učinka in izguba koristi sta alterantivna. ki ga izzovejo razširitvene investicije I: ∆P = p x I – formula gospodarske rasti.

Ali je smiselna proračunska pomoč producentom. Prikažite strukturo javnega proračuna po temeljnih postavkah! Javni dohodki: . Sistem javnih prihodkov s poudarjenim progresivnim zajemanjem narodnega dohodka je tipičen primer takšnih stabilizatorjev. Če pa so v določenem obdobju državni prihodki večji od odhodkov. prebivalstva. če je povpraševanje po njihovem produktu absolutno togo? Ne. 70. ki se finančno pokrije z zadolževanjem pri prebivalstvu in gospodarstvu. V gospodarstvu nastopi potem deflacijski razpon. . da se uskladita. Pojasnite nekatere mikroekonomske učinke proračuna! Kot mikroekonomske učinke razumemo vplive. investicijski izdatki. nove kreditne transakcije.diskrecijski ukrepi . ki jih imajo proračunski instrumenti (davščine. davščine. z njimi zaposlenost in obseg produkcije.javni izdatki) na obnašanje gospodarskih subjektov.tekoči izdatki za blago in storitve.vgrajeni ali avtomatični stabilizatorji . je državni proračun v deficitu. To drugačno ravnanje je posledica stimulacijskih in substitucijskih učinkov proračuna. neto zadolžitev pri nebančnem sektorju (Bn).nedavčni in davčni prihodki ( dohodki od državnih podjetij. pa vsaj ex post s spremembo cen na trgu. kot bi ravnali. neto zadolžitev pri bančnem sektorju (Bb). spremembe finančnih sredstev na računih javnega sektorja. Pomembna značilnost je tudi ta. 69. Kaj je značilno za avtomatične stabilizatorje v fiksalni politiki? Značilnost stabilizatorjev je . ker ponudbe in povpraševanja vedno težita k temu. Učinki so predvsem dolgoročnega značaja in vplivajo na ponudbo produkcijskih faktorjev in produktov.66. ker preprečuje padanje produkta pod raven mogočega. z zadolževanjem pri domačih bankah ali pa z zadolževanjem v tujini. cene dobrin padajo.fleksibilna formula 71. imamo opravke s proračunskim suficitom. če že ne z ex ante. Razložite monetarni učinek državnega proračuna! Če so javni odhodki obdobja večji od nedavčnih in davčnih javnih prihodkov istega obdobja. S katerimi ukrepi proračunska politika usklajuje dejanski in potencialno mogoči produkt gospodarstva? Proračunska politika usklajuje dejanski in potencialno mogoči produkt gospodarstva s tremi ukrepi: . Če so kapacitete gospodarstva večje od efektivnega povpraševanja. EU. Javni prihodki: . v tem primeru je država neto ponudnik finančnih sredtev na trgu denarja in kapitala 68. Zaradi davščin in proračunskih koristi zavezanci in koristniki ravnajo drugače. sredstva EU). neto zadolžitev v tujini (Bt) 67. tekoči transferji gospodarstvu. če teh bremen oziroma ugodnosti ne bi bilo. da so ustrezni ukrepi tako pri prihodkih kot izdatkih že vgrajeni v fiskalni sistem oziroma sistem javnega financiranja. da je njihova učinkovitost predvsem kratkoročna.

Opredelite naturalno in denarno ceno! Z naturalno ceno razumemo količine dobrin.i) 74.nižja obrestna mera pri dani učinkovitosti investicij poveča investicijsko povpraševanje in posledično dohodek gospodarstva. Naštejte nekatere vrste trgov! Ločimo več vrst trgov. .…. regionalni in lokalni trg. progresivna obdavčitev pa potem povzroča deflacijske tendence. Pojasnite mehanizem povečane ponudbe denarja na velikost produkta! Povečana realna ponudba denarja znižuje ceno denarja in povečuje produkt gospodarstva.72. : 76. nacionalni trg. je odvisno od elastičnosti povpraševanja po denarju v odvisnosti od spremembe obrestne mere. Zaradi povečane preskrbljenosti gospodarstva z denarjem pri danem obsegu dohodka. Vse dobrine se kupujejo in prodajajo za denar. Kaj grafično prikazuje LM krivulja? LM krivulja grafično prikazuje obrestne mere in velikosti produkta v gospodarstvu. so investicijski in dohodkovni učinki večje količine denarja v obtoku manjši. drugi kriterij je trg. detajlistične trge. na katerem se srečata ponudba blaga in povpraševanje po njem. vendar ima vsako blago samo eno denarno ceno. To je pomembna prednost denarne menjave. ki so predmet menjave. 77.. Kaj je bistvo trga kot menjalnega mehanizma? Trga kot menjalnega mehanizma je bistvo. mednarodni trg. L=M=L(P. kvalitativno opredeljeni produkt. ki se lahko dobijo s prodajo ene enote neke dobrine oziroma s katerimi se lahko kupi enoto neke dobrine. Ker se vsako blago menjuje za številne druge vrste blaga. poznamo grosistične trge. trg avtomobilov C5. to so. da je ekonomski prostor. poznamo legalni in pa sivi trg. Se pravi. kar ima negativne posledice za nadaljnjo rast produkta in zaposlenost. ki se dobi s prodajo enote nekega produkta oziroma s katero se kupuje enoto nekega produkta.1/c. Tako imenovani negativni učinek progresivne obdavčitve na gospodarsko rast ob relativno uravnovešenem stanju ponudbe in povpraševanja. trg slovenskega mleka. dobrin. Manj učinkovita politika pa je takrat. ima toliko naturalnih cen. Ste razumeli učinek »fiksalne zavore«? Da.…. s katerimi se trguje. za kolikor drugih dobrin se menjuje. Če je imenovana elastičnost nizka potem dana sprememba v ponudbi denarja povzroči večji padec obrestne mere in ima večji učinek na investicijsko povpraševanje. Potem imamo kriterij geografskega območja. to je trg norveške nafte. temu pravimo da je denarna politika učinkovita. Denarna cena pa pomeni količino denarja. 73. kot na primer: prvi kriterij je vrste produktov. in njihove cene. 78. Kdaj je denarna politika bolj in kdaj manj učinkovita? Kako uspešna je denarna politika. Četrti kriterij pa je vprašanje. obrestna mera na trgu pade. če imetniki denarja v večji meri reagirajo na spremembo obrestne mere. ali je trgovanje svobodno ali pa ga regulirajo državni ali drugi organi. če se gospodarstvo normalno razvija. 75. kar pri dani želji poveča povpraševanje po denarju in dvigne obrestno mero. svetovni trg. določa količine blaga. ki se omejuje na posamezni. Naslednji kriterij so količine.

Če kupimo še drugi kg sladkorja se bo skupna koristnost povečala. mejno in povprečno koristnostjo dobrine za porabnika! Prvi kg sladkorja pomeni neko koristnost. ki jo kupuje potrošnik. tržna cena pa se zniža. ki povečuje ponudbo konkretnega blaga. Kako tehnični napredek vpliva na ponudbo blaga in njegovo tržno ceno? Tehnični napredek je tipičen dejavnik. Na primeru prikažite razmerja med skupno.cene drugih dobrin 84. Naštejte dejavnike. Kako opredelimo ravnotežno ceno na trgu? Da bi na trgu ugotovili ravnotežno ceno blaga.velikost realnega dohodka kupca . Skratka tehnični napredek povečuje ponudbo blaga. da pri danih cenah seštejemo ponujene količine vseh ponudnikov. kajti le vsi ponudniki in vsi povpraševalci skupaj s svojimi individualnimi ponudbami in povpraševanji določijo skupno ponudbo in skupno povpraševanje in s tem ravnotežno ceno 81. da se pojavi nov povpraševalec na trgu. Definirajte prvi in drugi Gossenov zakon! Prvi Gossenov zakon: . ki poveča skupno povpraševanje. Lahko pa se zgodi. Ste razumeli vpliv spremenjenega povpraševanja na ravnotežno količino? Skupno povpraševanje se spremeni. Skupno ponudbo pa dobimo tako. Agregatno povpraševanje po nekem blagu se spremeni. 83. se skupna koristnost povečuje. Čim več kg kupimo.je definiran kot zakon padajoče mejne koristnosti dobrin Drugi Gossenov zakon: . čeprav čedalje počasneje. 82. . 80. moramo poznati vse individualne ponudbe in vsa individualna povpraševanja po blagu. ker se spremenijo lestvice individualnega povpraševanja po tem blagu. so pomembni naslednji trije dejavniki: . ki povečujejo realni produkt na časovno enoto. Prikažite ob primeru razliko med individualno in skupno ponudbo določenega produkta! Katera je odločilnejša za tržno ceno produkta? Individualna ponudba nam prikazuje razmerje med različnimi cenami in količinami določenega blaga. To lahko povečajo ali pa zmanjšajo. S kupovanjem dodatnih kg sladkorja.koristnost blaga . kadar individualni povpraševalci pri nespremenjenih cenah spremenijo svojo nabavno pripravljenost. ki jih je pri teh cenah posamezen ponudnik pripravljen ponuditi. Nasprotno nazadovanje produktivnosti v produkciji blaga vodi k zniževanju ponudbe in ob konstantnem povpraševanju k povišanju njegovih ravnotežnih cen. ki so odločilni za individualno povpraševanje po določeni dobrini! Za individualno povpraševanje po določeni dobrini.mejna koristnost. Vsak dodaten kg sladkorja prinaša vedno manjšo koristnost. 85.je definiran kot zakonitost enakih mejnih koristnosti na enoto cene vsake dobrine. koristnost dodatnih kg sladkorja pa pade. povečujejo tudi ponudbo blaga in pri danem povpraševanju znižujejo ravnotežne cene.79. Faktorji. tem večja bo skupna koristnost sladkorja.

mejna koristnost denarja ne bi bila konstantna. Kako podjetnik v konkurenci. Variabilni stroški (VC) pa merijo vrednost porabe variabilnih faktorjev. kajti na dolgi rok so vsi stroški variabilni. Direktna cenovna elastičnost je odzivanje povpraševane količine na spremembe cene dobrine. Ti stroški so prisotni ne glede na obseg produkcije in ostajajo s spreminjanjem obsega produkcije nespremenjeni. 88. Zato je v tem primeru za ponudnike bolje. ves denar bi usmerili v eno stvar. Predznak količnika elastičnosti povpraševanja je normalno negativen v primeru direktne cenovne elastičnosti. Ali je za ponudnike bolj ugodno znižati ceno in povečati prodajo ali zvišati ceno in posledično trpeti manjši obseg prodaje? Elastičnost povpraševanja je reagiranje količine povpraševanja na spremembe faktorjev povpraševanja. plače večine zaposlenih. Spreminjajo se z obsegom produkcije. Velikost količnika elastičnosti in njegov predznak služita klasifikaciji dobrin v boljše ali slabše. zato en bi bilo enakosti med mejnimi koristnostmi dobrin in mejnimi koristnostmi denarja. plače nekaterih zaposlenih. Substitucijski učinek spremembe cene pa je. da je mejna stopnja tehnične nadomestljivosti. 90. Kaj je dohodkovni in kaj substitucijski učinek spremembe cene? Dohodkovni učinek spremembe cene je . . črpali bi iz druge potrošnje. Med fiksne stroške štejemo časovno amortizacijo. Pri katerih dobrinah je dohodkovna elastičnost povpraševanja negativna? Razložite! Dohodkovna elastičnost povpraševanja je negativna pri slabih dobrinah. npr. Ker sprememba vsake cene spreminja realne dohodke potrošnikov. na katero se povpraševanje nanaša. koristnost ene dobrine bi bila večja od druge. 91.75. Pojasnite razliko med fiksnimi in variabilnimi produkcijskimi stroški! Razlika je pomembna le v kratkem obdobju.… med variabilne stroške pa štejemo stroške prenesenega produkta. ko vpliv cene drugih dobrin na povpraševanje po določeni dobrini izhaja iz medsebojnih povezanosti dobrin v porabi. e= k/ C 89. če povečajo prodajo z znižanjem cen. zavarovalnino. obresti na kratkoročne kredite. 87. Količnik direktne cenovne elastičnosti je -1. Zvišanje cene določene dobrine zmanjšuje povpraševano količino te dobrine. ko cene drugih dobrin vplivajo na povpraševanje po neki dobrini zato. kot tudi v substitute in komplementarne dobrine. enaka obratnemu razmerju njunih cen na trgu. strukturira nabavo produkcijskih faktorjev? Če ne bi veljal ta zakon.…. kapitala z delom. Kako podjetje v konkurenci producira dani obseg produkta z minimalnimi stroški? Podjetje nabavi toliko enega in drugega faktorja. medtem ko variabilne pa na kratek rok. upoštevajoč drugi Gossenov zakon. Fiksne stroške lahko podjetje uravnava le na dolgi rok.86. Fiksni stroški (FC) v podjetju so posledica porabe fiksnih faktorjev. kar pa ne bi bilo racionalno.

ki onemogoča določenim gospodarskim subjektom ponujati določene produkte (carinske dajatve. cigaret.obstoj in popolnost substitutov . pri kateri so mejni dohodki enaki nabavni ceni. testenin. vsaj z vidika kupca in njegovega povpraševanja. avtobusnega transporta. v katerem ima vsakdo možnost. Oblika trga je lahko različna tako z vidika ponudbe kot z vidika povpraševanja.92. Zakaj podjetja diferencirajo svoje produkte? Z diferenciacijo nastane nov produkt.) . količinske omejitve uvoza. konfekcije. Ponudniki ali pa povpraševalci niso dovolj obveščeni. ki ga določajo! Tržno stanje ali drugače rečeno oblika trga definira celokupnost vseh dejavnikov. nimajo dostopa do kvalitativnih produkcijskih faktorjev. jedilnega olja. izdelkov iz usnja. Namesto. Opredelite tržno stanje in naštejte dejavnike. V odprti konkurenci lahko kdorkoli ponuja določen produkt ali ga kupuje.drugi razlog pa je ekonomska nesposobnost.prvi razlog je pravni red države oziroma skupnosti. Odprta konkurenca je položaj. …. svoj produkt nekoliko spremeni -> diferencira . pri katerih je prodajna cena višja od nabavne cene. da podjetje producira enak produkt kot druga podjetja.število ponudnikov in povpraševalcev na trgu .…pač niso dovolj sposobni 94. 95. radioaparatov in tv. 96. avtomobilov in računalnikov. Navedite primer oligopola na slovenskem trgu! Ali ima elemente kartelnega dogovora? Oligopol je tržni položaj. Dejavniki ki pa določajo tržno stanje pa so: . Kdaj je konkurenca na trgu odprta? Iz katerih razlogov je lahko pristop na trg zaprt? Pristop na trg je odprt vsem. ki je skupaj z monopolistično konkurenco najznačilnejši za sodobno gospodarstvo. Optimalna cena je tista. Najznačilnejši oligopolistični trgi pri nas so trgi pralnih praškov in zobnih krem. nimajo dovolj velikih dohodkov.možnost pristopa novih ponudnikov in povpraševalcev na trgu .gibljivost ponudnikov in povpraševalcev 93. zaradi katerih se produkti. storitev turističnih agencij. Kako monopolist maksimira monopolni dobiček pri prodaji? Grafično prikažite velikost dobička! Monopolist mora izbrati količino izmed tistih. gospodinjskih aparatov. V katerem tržnem stanju se oblikuje produkcijska cena? Ali ta cena prinaša posameznim ponudnikom ekstra zaslužke? Produkcijska cena se oblikuje v popolni konkurenci. da se pridruži ponudbi ali povpraševanju. Trg pa je lahko zaprt iz dveh razlogov : . 97. producirani ob povsem enakih tehničnih pogojih prodajajo in kupujejo po različnih cenah.

integrirano gospodarstvo in posamezno podjetje? Ta tri temeljna vprašanja so: . 101. v katerem poteka gospodarska dejavnost subjektov reprodukcije. Ne to ni enovit proces. ko odkrijemo. V zgodovini poznamo več načinov skupnega produciranja (praskupnost.toga ponudba . kdo naj producira dobrine. 103. Enako lahko ravnajo kupci. to je producentov in porabnikov.Kako naj se dobrine producira? To vprašanje išče odgovor na to. suženjstvo. fevdalizem.Za koga naj se producira? Producirana je omejena količina dobrin. zato ker je življenjskih sredstev premalo za popolno zadovoljitev vseh potreb vsakega člana skupnosti in zato se pojavi ta problem razdelitve. Kako cenovna pričakovanja gospodarskih subjektov vplivajo na cene v sedanjosti? Če ponudniki pričakujejo v bližnji prihodnosti višje cene. Povečajo se produkcijske sposobnosti gospodarstva. Temeljni dejavnik premika proti desni so razširitvene investicije. . Katera so tri temeljna vprašanja. . Bistvo gospodarske dejavnosti so produkcijske sposobnosti kot tisti produkcijski potencial. Povprašajte v sosednem podjetju o njegovih produkcijskih zmožnostih v danem trenutku in prikažite odgovore s transformacijsko krivuljo! To podjetje nabavi nov stroj. 102. kapitalizem). Pričakujejo višje cene. gre torej za prizadevanje. ki omogoča lažje in kvalitetnejše zadovoljevanje potreb. temveč tudi glede na distribucijo vsakokratnih produkcijskih faktorjev med člane družbene skupnosti. saj poteka v fazah tako v logičnem kot v časovnem smislu. Kaj je gospodarjenje? Ali je to enovit proces? To je družbeni proces.razmerje med ponudbo in povpraševanjem . 100. da se struktura produkcije po vrstah produktov čim bolj prilagodi strukturi potreb kupcev-potrošnikov in investitorjev. da je bilo v preteklosti več načinov skupnega produciranja.Kaj naj se producira in koliko vsake vrste dobrin naj se producira? Omejeno količino produkcijskih faktorjev je treba usmeriti in razdeliti med različne možne uporabe. ki se med seboj razlikujejo ne le v tehnološkem smislu. optimalna. kaj producirati. s katerimi produkcijskimi potenciali in s kakšno tehnologijo. Ekonomski problem je rešena. katera kombinacija produkcijskih faktorjev je pri produkciji danega produkta najboljša oz.98. s katerimi se ukvarja narodno oz. kar dvigne cene že danes. Pri prvem vprašanju reševanja ekonomskega problem.spremenjeni pogoji produkcije in prodaje dobrin .pričakovanje 99. . zato danes zmanjšajo ponudbo in povečajo zaloge. V čem se ti načini družbene produkcije razlikujejo med seboj? Ekonomska zgodovina nas uči. Kateri so poleg denarja temeljni dejavniki spreminjanja cen v času? Temeljni dejavniki so še: . Kaj se dogaja z njegovo transformacijsko krivuljo? Krivulja se premakne desno-proti točki N. povečajo nabave in s tem povzročijo višje cene že v sedanjosti.

v katerih so združena sredstva in delo še številčnejših porabniških enot.…. Poraba prebivalstva (C) je odvisna od velikosti njegovih zaslužkov (D). poraba pa v porabniških enotah. Pravimo. 106. ki ji pomaga ugotavljati zveze med vzroki in posledicami v družbeni reprodukciji. ugotovitve urada so makroekonomske. Kako so organizirana sodobna gospodarstva kot posledica družbene delitve dela? Produkcija poteka v produkcijskih enotah. Temeljna funkcija gospodinjstev je ponudba produkcijskih faktorjev in povpraševanje po končnih izdelkih. investicije. 109. Gospodarski subjekti si prizadevajo z danimi sredstvi doseči maksimalen učinek. Družbeni produkt je rezultat delovanja več produkcijskih enot.104. Naštejte finančne institucije. Poraba prebivalstva ( C) je odvisna spremenljivka. Proučuje delovanje gospodarstva kot celote. finančne borze. Ali so ugotovitve urada mikroekonomske? Ne. da je rast nemške gospodarske aktivnosti postala pozitivna zaradi povečane domače porabe in investicij. bruto domači produkt. Te faktorje dajejo v zakup podjetjem in za svoje sodelovanje pridobivajo dohodke. kot so agregatno povpraševanje. denar. Povezave so prikazane z matematičnimi simboli in s tem so dali v roke ekonomiji nov instrumentarij. So lastniki delovne sile. . S temi dohodki kupujejo finalne dobrine. Kaj je predmet proučevanj makroekonomije? Makroekonomijo zanimajo širši problemi. Cilj je pridobiti celotno podobo o delovanju narodnega gospodarstva. 105. So povezave med ekonomskimi kategorijami deterministične ali statistične? Povezave med ekonomskimi kategorijami so statistične. da je nemški zvezni statistični urad ugotovil. da so porabniške enote hkrati ponudniki in povpraševalci? Porabniške enote (gospodinjstva) posredujejo produkcijske faktorje. ali pa doseči dani učinek z minimalnimi sredstvi. Katera ekonomska velikost je v tem primeru eksogena in katera endogena? C=f(P) Neodvisne so eksogene in odvisne spremenljivke so endogene in se nanašajo na isto časovno obdobje. 107. C=f(D)+u P=f(X)+u 108. velikost njihovih zaslužkov je neodvisna spremenljivka. različne vrste zemljišč. Časopis Delo je 9. posredujejo denarni kapital. 111. ki opravljajo denarne zadeve v gospodarstvu! To so centralna banka. Ali sami vedno ravnate racionalno? Kaj je bistvo racionalnega ravnanja? Bistvo racionalnega ravnanja je reševanje ekonomskih problemov bodisi posameznika bodisi skupnosti. sistem poslovnih bank. Zakaj pravimo. da proučuje in pojasnjuje gibanja narodnogospodarskih agregatov. Temeljna predpostavka v analizi ekonomskih problemov je racionalno obnašanje producentov in potrošnikov. junija 1999 zapisal. 110.

Številni producenti in potrošniki pridobivajo informacije za svoje gospodarsko odločanje na trgu. V bilanci posamezne produkcijske enote pa so v aktivi produkcijska sredstva.112. pravice in denar. Pravimo. kapital. v pasivi pa so obveznosti do lastnikov podjetja in obveznosti do upnikov podjetja. . ki se ne vmešavajo v upravljanje korporacije 117. Katero učinkovitost gospodarjenja imamo pri tem v mislim? Razložite njeno vsebino! To je alokacijska učinkovitost.so nosilke pravic in obveznosti. Kako bi v tej zvezi opredelili brezposelne osebe? Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivne osebe in brezposelne osebe. ki ni bil porabljen v potrošnji. da je trg tisti mehanizem. Aktiva mora biti enaka pasivi. ki niso zaposleni ali samozaposleni in tudi ne opravljajo nikakršnega dela za plačilo. To so vsi tisti. Brezposelni so tisti. Ali so delovna sredstva primarni produkcijski faktor? V čem se razlikujeta kapital v fizičnem in vrednostnem smislu? Primarni produkcijski faktor so: delo. v pasivi pa obveznosti do lastniških porabniških enot(vloženi kapital. lastniškega pa je 25% . temveč je bil investiran v nakup produkcijskih faktorjev. 114. Ekonomske lastnice sredstev pa so porabniške enote.zemlja. ki niso uvrščeni v kategorijo aktivnega prebivalstva in so strari 15 let ali več. ki na sedanji stopnji gospodarskega in družbenega razvoja najbolje zadovoljuje potrebe ljudi.pomembno je da ima korporacija za seboj posebno močno banko ali korporacijo bank . kapital v vrednostnem smislu pa je del dohodka predhodnih obdobij. 115. Razložite razliko med premoženjsko bilanco narodnega gospodarstva in posamezne produkcijske enote! V bilanci narodnega gospodarstva so v aktivi produkcijska sredstva. 113. oprema.razmerje med lastniškim in upniškem kapitalom je 50:50 Vzhodna: .prevladuje upniški kapital 75%. Kapital v fizičnem smislu so: stroji.razširjena v Evropi .financira se s krediti poslovnih bank. zaloge predmetov dela. Kdo je pravni in kdo ekonomski lastnik sredstev v podjetju? Produkcijske enote kot temeljne nosilke produkcijske dejavnosti so pravne osebe. 116. Aktivno prebivalstvo predstavlja potencialno ponudbo dela v narodnem gospodarstvu. V čem se razlikuje lastninska struktura zahodne korporacije od njene sestre na Japonskem? Zahodna: . Sredstva v aktivi morajo biti enaka obveznostim v pasivi. S pomočjo tega se obseg in struktura celotne produkcije v narodnem gospodarstvu najučinkoviteje prilagajata povpraševanju in efektivnim potrebam družbe.

druga stopnja teh 6 enot razdeli naprej. ki ga potem razdeli. npr. potem ko je z delom bruto produkta obnovilo obrabljena sredstva za delo. Ste razumeli razliko med družbenim dokončanim in finalnim ali bruto produktom gospodarstva? Družbeni dokončani bruto produkt so vse 3 stopnje produkcije skupaj. Finalni bruto produkt pa je 3 stopnja produkcije. Vse 3 stopnje peke kruha pa skupaj producirajo 9 enot (3 enote žita+3 enote moke+3 enote peke). kjer se oba tokova srečata. pa kljub temu v naslednjem obdobju sposobno producirati. ki ga lahko narodno gospodarstvo v celoti porabi. sredstva za delo. Razložite. 122. 6 jih da drugi stopnji. 121. dobi 9 enot dohodka. potem mora produkcijska enota vsako leto odvesti v amortizacijski sklad 1/20 njegove nabavne vrednosti. ki narodnemu gospodarstvu še ostane za porabo. to pa se pokaže na trgu. Velikost pogojuje velikost produkta prve stopnje. s katerim bo na trgu delovnih sredstev kupila novo delovno sredstvo enake vrste in kakovosti. Amortizacija pa pomeni postopno računsko prenašanje vrednosti sredstva za delo v vrednost bruto produkta in njeno vračanje v amortizacijski sklad v obliki denarnega dohodka. 120. na prvi stopnji producirajo kmetovalci na njivi s svojim delom in sredstvi 3 enote v naturalni obliki žita. 124.118. da porablja produkt prve stopnje. Je slovensko gospodarstvo odprto ali zaprto gospodarstvo? Utemeljite odgovor! . zakaj so tokovi produktov in izdatkov v gospodarstvu enako veliki! Ko produkcijska enota 3 stopnje proda produkt. to pa je bruto produkt celotnega gospodarstva. V menjavi se določijo cene produktov in primarnih produkcijskih faktorjev. Opišite in razložite razliko med postopkom odpisovanja in amortiziranja stalnega kapitala! Odpisovanje je postopek izločanja dela bruto dohodka v času delovanja. ko dobimo produkt. Na 3 stopnji nastane produkt-kruh. Druga stopnja lahko producira le tako. Ali lahko z vidika narodnega gospodarstva kot celote govorimo o materialnih stroških? Kaj pogojuje velikost materialnih stroškov z družbenega vidika? Materialni stroški pomenijo porabo predmetov dela v produkciji produktov višje uporabne vrednosti. 123. Ta produkt se imenuje bruto produkt posamezne produkcijske enote. 3 enote ostanejo njej. ki na koncu procesa fizično obstaja.obnova sredstev za delo Je produkt. 119. leta razpolagala s celotno vrednostjo sredstev za delo v obliki denarnega dohodka. da bi na koncu 20. Definirajte porabljivi produkt gospodarstva! Zakaj v gospodarstvu prihaja do razlike med obrabo in obnovo delovnih sredstev? Porabljivi produkt : Pc= Pb – R. Oba tokova sta enaka po definiciji. je torej tisti del družbenega bruto produkta. Razložite na konkretnem primeru razliko med bruto produktom posamezne produkcijske enote in celotnega gospodarstva! Peka kruha poteka v 3 stopnjah. Če je delovna doba nekega sredstva za delo 20 let. s tem pa vseobsežni dohodki podjetij in čisti dohodki porabniških enot. Vsaka stopnja producira 3 enote produkta-kruha.

zemljo in delo. Del plačilne bilance kapitalski in finančni račun mora biti enak in z nasprotnim predznakom računu tekočih transakcij. Katere mednarodne ekonomske transakcije vsebuje kapitalski in finančni račun plačilne bilance? Opredelite njegovo razmerje do bilance tekočega računa! Kapitalski račun: kapitalski transferji. uvoz narodnega gospodarstva investicija tujega gospodarstva pri nas. Ekvivalentnost se zagotavlja z ravnovesjem izmeti porabniških in izmeti produkcijskih enot. 128.284. Oba presežka pa se financirata. izplačujejo rento.501 130. Naštejte metode ugotavljanja velikosti bruto domačega produkta! Kolikšen je BDP slovenskega gospodarstva? Izračunajte BDP po glavi prebivalca Slovenije! Kaj mislite. 131. Izraz v oklepaju definira proračunski primanjkljaj države. Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G+TP) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki in proračunski primanjkljaj. Kaj ponujajo porabniške enote produkcijskim in kaj produkcijske porabniškim? Na kakšen način se zagotavlja ekvivalentnost omenjene menjave? Porabniške enote ponujajo kapital. v katerega vplačujejo davčni zavezanci obvezne dajatve. Blago izvažamo in uvažamo. 129. dohodkovna in metoda izdatkov BDP za leto 2002: 5. Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G +TP-T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe! Ta identiteta je pomembna v razumevanju makroekonomskih relacij. Na kakšen način poteka financiranje netržne produkcije države? Netržna produkcija države se financira s pomočjo državnega proračuna. Produkcijske enote ponujajo produkte. 127. transakcije z neproizvedenimi nefinančnimi sredstvi Finančni račun: bilance neposrednih naložb. Opredelite investicije doma in v tujini ter hkrati zapišite enačbo uporabe domačega produkta za ta primer! Izvoz narodnega gospodarstva naložba domačega gospodarstva v tujini. plače. 125. Pd=C+Id+It 126. Drugi izraz na desni strani identitete pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev.Slovensko gospodarstvo je odprto. naložb v vrednostne papirje in sprememb mednarodnih rezerv. s presežkom zasebnih prihrankov nad zasebnimi investicijami doma. da meri ta količnik? Metode: produkcijska. Ali sta lahko domači in uporabljivi produkt določenega obdobja enako velika? Kolikšne so v tem primeru neto investicije domačega gospodarstva v tujini? Domači in uporabljivi produkt sta po velikosti enaka kadar je izvozno-uvozna bilanca izravnana. .

ostane del. Gospodarski sistem v ožjem smislu pa obsega le tiste družbenoekonomske odnose. je v bistvu eden od elementov gospodarskega razvoja. ki poleg gospodarskega sistema v ožjem pomenu obsega še vse druge družbenoekonomske odnose narodnega oziroma integriranega gospodarstva v procesu produkcije. ki jo enačimo z rastjo družbenega produkta. ki nastanejo na relaciji: država prosti zasebnim produkcijskim in porabniškim enotam. Razložite bistvo konflikta gospodarske rasti! Ali je ta problem prisoten predvsem v zaprtem ali v odprtem gospodarstvu? Bistvo konflikta gospodarske rasti so velika dvigovanja stopnje investicij preko noči. Kateri investicijski učinek (bruto ali neto) je odločilen pri investicijskem odločanju? Opredelite oba in ju primerjajte! V enačbi gospodarske rasti povečanje produkta razumemo v smislu bruto produkta. ki ga štejemo za tehnični produkt fizičnega kapitala. 136. Kaj določa zgornjo mejo rasti produkta ob nespremenjenem tehničnem napredku? Njegovo zgornjo mejo določa njegova uvedba v produkcijo. Del tega ostanka produkta je namenjen plačilu obresti na kapital. Če od povečanja bruto produkta odštejemo produkte drugih faktorjev. 134. Definirajte ekonomsko politiko! Ekonomska politika pomeni zavestno usmerjanje proces družbene reprodukcije. 133. 137. Gospodarska rast. Pripadajoči investicijski učinek pa imenujemo neto investicijski učinek. Kdaj je obseg investicij v gospodarstvu optimalen? Kolikšna je v tem primeru gospodarska rast? Obseg investicij v gospodarstvu je optimalen takrat ko zagotavlja maksimalno rast. Gospodarska rast bi pa v tem primeru bila počasnejša od možne.interes za spremembo toka reprodukcije . Ste razumeli razliko med gospodarsko rastjo in gospodarskim razvojem? Da. Ste razumeli razliko med gospodarskim sistemom v ožjem in širšem smislu? Gospodarski sistem v širšem pomenu. tem bolj negativni so vplivi na ponudbo dela. Čim večja je stopnja investicij. poseganje države oziroma upravnih enot v odločitve o tem.132.sposobnost delovanja . menjave. kaj. Skratka je njegova kvantitativna stran. 138. Bistvo je skratka. zahteva investicije. delitve in porabe. koliko in za koga roducirati. Investicijski učinek je torej bruto investicijski učinek.sposobnost odločanja širšega pomena . Katere lastnosti mora imeti subjekt ekonomske politike? Subjekt ekonomske politike mora imeti: .relativno samostojnost delovanja 135. ki povečuje investicijski učinek. presežek nad obrestmi pa je podjetniški dobiček. saj zadajo porabi premočen udarec. . to pa običajno pomeni rast tehnične opremljenosti dela. 139.

Do razlike pride iz dveh razlogov. Drugi razlog je pa ta. da pri odločanju izbere najboljšo varianto? Gospodarski subjekt izbere na podlagi načela ekonomske racionalnosti tisti produkt in način njegove produkcije. Kaj je kriterij gospodarskega odločanja na makro in mikro ravni? Kriterij je način izražanja učinka.ko Sestava ponujenega blaga ustreza plačilni sposobnosti porabnikov. Tudi njihov dohodek je v določenem času dan. kdaj je gospodarska odločitev konkretna! Konkretna odločitev neposredno povzroča količinsko in vsebinsko spremembo v toku reprodukcije. Pri makro gospodarskem odločanju je neposredni cilj gospodarjenja preskrba skupnosti s čim večjo količino dobrin. Prvi razlog je da subjekt. ki producirajo deficitarni produkt. da je najučinkovitejši. vendar da to sposobnost uresniči. 145. 142. morajo drugega manj. 144. Zaradi tega se spremenijo cene vsega blaga. kateri pogoji morajo biti izpolnjeni? Da. medtem ko je pri mikro gospodarskem odločanju njegov cilj čim večji individualni produkt. ki so potrebna za dosego najboljše variante). Pri sposobnosti izbire najboljše variante produkcije poznamo dve vrsti sposobnosti. Če nabavijo kakega produkta več. ki odloča oziroma izbira med več variantami.140. Odločitev o gradnji avtoceste od klanca do Ankarana. Zakaj je gospodarska rast neenakomerna kljub popolnem usklajevanju rasti produkta in njegove uporabe? . Ali odločanje na temelju rentabilnosti vodi k maksimalnemu zadovoljevanju potreb? Če je tako. je potrebna še tako imenovana materialna sposobnost (npr. kako mehanizem tržnih cen povezuje individualne produkcijske in porabniške enote v narodnogospodarsko celoto! Vsaka sprememba v ponudbi ali povpraševanju določenega produkta povzroči spremembo cene tega produkta. se večja ali manjša produkcija enega blaga nujno pokaže v manjši ali večji produkciji vsega drugega blaga. za katerega misli. ni obveščen o vseh možnih variantah. svoj tržni ekstra dobiček v celoti vložijo za dodatno produkcijo tega produkta. O tej ko sem govorila je intelektualna sposobnost. Razložite in navedite primer. Enako velja za porabniške enote. 141. da gospodarski subjekt pozna vse možne variante. 143. Razložite. 146. Ker so ob določenem času v narodnem gospodarstvu produkcijski faktorji dani. Tako sprememba v ponudbi in povpraševanju enega blaga povzroči spremembo v ponudbi in povpraševanju vsega drugega blaga. da produkcijske enote. To je možno le ob pogoju. ki ga želi s svojimi odločitvami doseči gospodarski subjekt. ki v denarnem gospodarstvu dobi pravo podobo v obliki realiziranega dohodka na trgu. pa ni sposoben izmed njih izbrati najboljše. Kdo dejansko odloča o poteku reprodukcije-produkcijske ali porabniške enote? O poteku reprodukcije dejansko odločajo produkcijske enote. Ob katerih pogojih se tržna cena produkta izenači z njegovo normalno ceno? Tržne cene blaga se izenačijo z normalnimi cenami v ravnotežnem položaju. Kaj veste o sposobnosti gospodarskega subjekta. 147. subjekt nima ustreznih delovnih sposobnosti ali dovolj materialnih sredstev. Vendar ni vedno tako.

Ste razumeli Jeana B.z javnimi (državnimi) investicijami . Neprodani produkti so posledica previsokih cen faktorjev. 154. ki trdi. 152.Oživitev= to je spodbuda za investitorje. Naštejte in opišite faze gospodarskega cikla! Faze gospodarskega cikla so: .Depresija= to je stanje v reprodukciji. V katerih pogojih in kako lahko v gospodarstvu povečamo ravnotežni produkt le s povečanim trošenjem? Za povečanje ravnotežnega produkta je potrebno trajno povečanje trošenja. ki nastane zaradi povečanja njegove koristnosti. Količina produktov. ki daje denarju materialni obstoj. ki jih lahko nabavimo za enoto .Kriza= o njej govorimo takrat.148. o kateri odloča velikost realnega dohodka. Kupna moč denarja ali zunanja realna vrednost denarja: je enaka količini produktov. Ali je investicijski akcelerator primer izvedenega ali avtonomnega trošenja? Investicijski akcelerator je primer izvedenega trošenja. da obstaja blago neprodano zaradi premajhne ponudbe drugega blaga? Agregatna ponudba vedno ustvari dovolj veliko agregatno povpraševanje.prosperiteto ali polet= tu pridejo do veljave vse prednosti gospodarjenja. ko se ponudba zmanjšuje in prilagaja zmanjšanemu efektivnemu povpraševanju. kadar se v gospodarstvu množinsko pretrga zveza med produkcijo oziroma ponudbo in povoraševanjem. Razlika med notranjo vrednostjo in kupno močjo blagovnega in papirnatega denarja! Kaj določa kupno moč blagovnega denarja? Notranja vrednost denarja je enaka vrednosti dobrine. Notranja vrednost bankovca je vrednost papirja. . ki jih lahko nabavimo za enoto denarja.prek enotne emisijske (centralne) banke vodi politiko obvezne rezerve in obrestne mere . zlasti mezd. 150. 153. . . pri danem realnem dohodku in obrestni meri. Katere instrumente in ukrepe uporabljata država in od nje pooblaščena centralna banka za reguliranje povpraševanja v gospodarstvu? . Avtonomno trošenje: tisto trošenje. 149. ki bankovcu omogoča materialni obstoj. tako da vsako naslednje obdobje novo povečanje trošenja več kot nadomesti izpad trošenja zaradi preliva dela povečanja dohodka v prihranke. ki jih omogočata višja produktivna sila dela in z njo povezana rentabilnost kapitala. Katero trošenje v gospodarstvu je izvedeno in katero avtonomno? Izvedeno trošenje: kakor koli se poraba spreminja v odvisnosti od velikosti dohodka.z obdavčitvijo produkcijskih in zasebnih porabniških enot zmanjšuje njihove razpoložljive dohodke 151. torej poraba. Saya.

. kot je vrednost deponiranega kovinskega denarja. tem manjša je kupna moč denarne enote in nasprotno. Razložite postopek nastajanja starega in novega knjižnega denarja! Bankirji so spoznali. Kaj je dejavnik povpraševane količine transakcijskega denarja in kaj spreminja povpraševanje po tem denarju? Narišite! Povečanje ali zmanjšanje družbenega produkta.2. Za ta denar dobivajo bankirji obresti. Zato so imetniki bankovcev te redko nosili v banko in od bankirjev zahtevali kovinski denar. da lahko izdajo večjo vrednost bankovcev. je odvisna od njihovih cen. kajti bankovci so opravljali funkcijo denarja ne glede na to. ker pač kreditirajo produkcijske in porabniške enote. 155. Izpeljite iz menjalne enačbe potrebno količino denarja v gospodarstvu! M×v=P×c M*=(P×c)/v 156.1 157.denarja. ali so imeli ustrezno kritje v kovinah ali ne. Bankirji so tako odkrili nov vir zaslužka. hitrost obtoka denarja in dana raven censpreminjajo povpraševanje Slika v učbeniku 13. Začeli so izdajati nov denar v obliki kredita produkcijskim in porabniškim enotam. Čim višje so cene.