MILE DOLENC 1: Razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami?

Glavni kriterij za delitev družbe na kapitalske in osebne je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. D.n.o.: odgovarjajo vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoženjem, komanditisti pa le izjemoma; T.d.: odgovarja samo nosilec tihe družbe, tihi družbenik le izjemoma; D.d.: delničarji ne odgovarjajo; K.d.d.: odgovarjajo komplementarji; D.o.o.: družbeniki ne odgovarjajo. 2: Dvojna družba 153 ZGD (Komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odg družbenikov, oziroma so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba.) Dvojna družba je praktična rešitev potrebe, da se v okviru osebnih družb oblikuje povezava kapitalske in osebne družbe: zveza dveh družb, ki imata praviloma z enim podjetjem isti cilj v različnih funkcijah. Razlogi za ustanavljanje praviloma davčni, saj so osebne družbe manj obremenjene z davki kot kapitalske. Poleg tega je odgovornost za obveznosti omejena na odgovornost s premoženjem ustanovitelja-družbe. Dvojna družba je po svoji zasnovi osebna družba, v zakonu pa je opredeljena kot podvrsta k.d. V teoriji ločimo dvojno družbo v ožjem in širšem pomenu. V ožjem pomenu je tista, v kateri so družbeniki d.o.o. sočasno komanditisti v k.d. V širšem smislu pa tista, pri kateri družbeniki v d.o.o. niso komanditisti v k.d. (D.d., d.o.o. in k.d.d. se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.) Dvojna družba torej ne more nastati s preoblikovanjem, temveč lahko nastane le z ustanavljanjem. V dvojno družbo pa se lahko preoblikujejo osebne družbe. Pri preoblikovanju osebne družbe v dvojno ni nevarnosti ogrožanja upnikov, saj imajo te družbe osebno odgovorne družbenike. (Dvojna družba ne sme biti komplementar v komanditni družbi.) Zaradi varnosti pravnega prometa. Večkratne dvojne družbe praviloma nimajo premoženja, so pa nosilci določenih pravic, obveznosti in odgovornosti ter je zato ogroženo varstvo upnikov in se lahko izigravajo davčni predpisi. Sodišče mora po uradni dolžnosti zavrniti predlog za vpis dvojne družbe, v kateri bi komplementar bila že ustanovljena dvojna družba. (Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne družbe označeno udi ime poslovodij oziroma članov uprave komplementarja v dvojni družbi. Pri vodenju poslov dvojne družbe mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma komplementarja.) Temeljno pravilo o oblikovanju firme dvojne družbe je v 28 ZGD, ki določa, da mora v firmi dvojne družbe biti vnesena popolna firma komplementarja. Zakon ne določa, da bi dvojna družba vsebovala poseben dodatek, iz katerega bi bilo razvidno, da gre za dvojno družbo. (Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo za d.n.o., pri kateri so vsi družbeniki družbe, ki nimajo osebno odg družbenikov.) 3: Spregled pravne osebnosti! Tudi družbeniki družbe odgovarjajo za njene obveznosti v naslednjih primerih:  če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, ali;  če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov, ali;  če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali;  če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Smiselno velja tudi za tihega družbenika. Spregled pravne osebnosti pomeni, da se zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki. Primeri: preglej sodno prakso. 6 ZGD
1

4: Kaj pomeni, da se firma lahko prenaša samo s podjetjem (in ne z družbo)? Firma je označba družbe, enako kot je osebno ime označba fizične osebe. Pripada družbi kot pravni osebi, ne pa družbenikom. Firme same ni mogoče prenašati. V zakonski določbi je izraz podjetje, ker družba kot pravni subjekt ne more biti predmet prenosa. S podjetjem je tu mišljeno vse premoženje družbe, vključno z ugledom in tržnim položajem. Prenos firme je mogoč le v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, ko npr. pride do združitve družbe z drugo ali ko se premoženje družbe kot kapitalski vložek prenese v drugo družbo. 9: Razlogi za stečaj. Uvedba stečaja. Kako upniki uveljavljajo svoje terjatve v SP? Kako pa v post PP? 2 čl ZPPSL (Stečajni postopek se opravi nad D, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen, ter v drugih primerih, določenih z zakonom.) O prezadolženosti govorimo, ko D dolgovi presegajo aktivo njegovega premoženja. 90 čl ZPPSL (SP se uvede z vložitvijo pisnega predloga. Predlog lahko vloži D, U ali osebno odgovorni družbenik. U lahko predlaga začetek SP, če z verodostojno listino izkaže obstoj dospele terjatve in če dokaže, da D nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve.) 101 čl ZPPSL (O začetku SP se obvestijo upniki z oklicem. Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v UL RS. Oglas mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku SP. Sklep o začetku SP se vroči predlagatelju in D.) 137 čl. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL RS. Ne glede na prvi odstavek tega člena prijavijo U: 1. terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pog, v 30 dneh od dneva, ko je U prejel obvestilo SU, da odstopa od pog; 2. terjatve, ki so oživele zaradi neuspelega izpodbijanja, v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe. Upniki prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti: 1. firmo oz ime in sedež oz stalno prebivališče ali bivališče U; 2. pravno podlago in znesek terjatve; 3. številko TRR ali drugega računa U, če ga ima. Za terjatve, o katerih je pravdni postopek v teku, se v prijavi navede sodišče, pred katerim teče postopek in označba spisa. Sporočilo upnika iz 117/5 čl tega zakona se šteje kot priglasitev U terjatve, če SU prereka upnikovo pobotno terjatev. Ločitveni upniki navedejo v prijavi del D premoženja, na katerega se nanaša njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z ločitveno pravico. Izločitveni U navedejo v prijavi del prem (predmet), na katerega se nanaša njihov zahtevek. Predsednik SS zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega člena.) Rok 2 mesecev od objave v UL je prekluzivni rok - pravica preneha s potekom roka. Ker je to zakonski rok, ga sodišče ne more podaljšati. Določen je kot mesečni rok, kar pomeni, da začne teči na dan objave v UL in poteče s potekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je pričel teči. Prijava je vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, ali če je pred iztekom roka oddana na pošto priporočeno oziroma brzojavno.

2

U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Prisilna poravnava: Potrjena PP ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi moč izvršilnega naslova. 10: Ali je dovoljen delni akcept menice? Kaj pa pogojni? Kaj pomeni klavzula “brez stroškov”? Kaj pa “brez regresa”? Kaj pa “ne po odredbi”? Kaj pa “brez obveznosti”?, ki jo zapiše trasant ali indosant. Akcept mora biti nepogojen, vendar ga sme trasat omejiti na del menične vsote. Klavzula “brez stroškov” ali “brez protesta”, ki jo zapiše trasant, indosant ali avalist oprosti imetnika menice dolžnosti, napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neakceptiranja ali neplačila. Posledica te klavzule je, da menični dolžnik in drugi podpisniki ostanejo v zavezi, čeprav se menica ne protestira zaradi zavrnitve akcepta ali plačila. Ta odredba ne oprosti imetnika menice niti tega, da mora predložiti menico v predpisanih rokih, niti tega, da mora pravočasno dati obvestilo. Prekoračenje rokov mora dokazati tisti, ki uveljavlja to zoper imetnika menice. Tako klavzulo lahko napiše trasant, kdo od prenosnikov (indosantov) ali avalist, da bi oprostili imetnika menice predložitve menice v akcept, ker je trasat zavrnil akcept ali plačilo menice. Odredba, ki jo je napisal trasant, učinkuje proti vsem meničnim podpisnikom; če jo je napisal indosant ali avalist, učinkuje samo proti tistemu, ki jo je napisal. Če napravi imetnik menice v nasprotju z odredbo, ki jo je napisal trasant, protest, trpi sam protestne stroške. Če izvira odredba od indosanta ali avalista, se stroški protesta, če se napravi, lahko izterjajo od vseh podpisnikov. Klavzula “ne po odredbi” oziroma rekta klavzula pomeni, da menice ni mogoče prenesti kako drugače kot s cesijo. Prenos z indosamentom ni mogoč. Indosant, ki prepove, da se menica dalje indosira, ni odgovoren osebam, ki se jim menica pozneje indosira. Vsaka odredba, s katero bi se hotel trasant oprostiti odgovornosti za plačilo, se šteje za nezapisano. Trasant odgovarja za akcept in plačilo. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi “brez obveznosti”, “Brez regresa”, “brez obligo” ipd., sme trasant izključiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plačilo, indosant pa lahko s tako klavzulo izključi odgovornost za akcept in plačilo. 11: Kaj pomeni označba porekla blaga? Katere lastnosti mora imeti blago, da se lahko zaščiti z označbo porekla blaga? Kako se ta pravica pridobi? Kateri organ da mnenje pred vpisom v postopku registracije? (Namesto označbe porekla blaga zdaj geografska označba) Geografska označba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki označuje, da blago izvira iz določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gosp. prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja. Geografska označba, ki se nanaša na blago s posebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade RS. Kot geografska označba po tem zakonu se ne sme registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke oziroma živila ter za vina in druge proizvode iz grozdja in vina. Geografska označba se ne sme registrirati:  če označuje ali nakazuje, da določeno blago izvira iz geografskega območja, ki ni resnični kraj izvora, na način, ki zavaja javnost glede geografskega porekla izvora;  če je sicer dobesedno resnična kar zadeva ozemlje, območje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napačen vtis, da blago izvira iz drugega geografskega območja;  če je postala po dolgotrajni uporabi v gosp. prometu splošno znana kot oznaka za določeno vrsto blaga;  če bi bila njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potrošnika glede resnične identitete izdelka. Registrirane geog. označbe se ne morejo spremeniti v generična ali splošno znana imena, katerih uporaba v gosp. prometu bi bila prosta. Pravice iz registrirane geografske označbe: 1. registrirana geografska označba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gosp. prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo iz 2/104 ZIL proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko označbo;
3

2. neupravičene osebe ne smejo uporabljati registrirane geografske označbe; 3. uporaba registrirane GO je prepovedana, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje določena GO, tudi če je označen pravi izvor blaga, če je GO uporabljena v prevodu ali če GO spremljajo izrazi, kot so “vrsta”, “tip”, “stil”, “imitacij” ipd. Če je bila znamka, ki je enaka ali podobna registrirani GO, prijavljena ali registrirana v dobri veri ali če je bila znamka pridobljena z uporabo v dobri veri, še preden je bila GO registrirana, te znamke ni mogoče razveljaviti ali prepovedati njene uporabe. Registrirana GO ne izključuje pravice drugega, da v gosp. prometu uporablja svoje ime ali ime svojega predhodnika v poslu razen, če je tako ime uporabljeno tako, da zavaja javnost. Trajanje registrirane GO ni omejeno. Zahtevo za registracijo GO lahko vložijo združenja pravnih ali fizičnih oseb, zbornice, občine, širše lokalne skupnosti ali državni organi. Zahtevi za registracijo GO mora biti priložena specifikacija, ki vsebuje predvsem:  oznako, ki naj se registrira kot GO;  navedbo blaga, na katerega se predlagana GO nanaša;  opis blaga, vključno s surovinami in glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi, organoleptičnimi ali drugimi značilnostmi blaga;  navedbo kraja oziroma območja, vključno z mejami;  opis metode za pridobitev blaga, vključno z avtentičnimi in nespremenjenimi krajevnimi načini, če je to potrebno;  opis povezave med blagom in krajem oziroma območjem;  podrobne podatke o organih nadzora;  podrobne podatke o označevanju blaga. Če zahteva ustreza določbam ZIL, izda Urad odločbo o registraciji GO, vpiše GO v register in objavi registracijo GO. Določbe v zvezi z vložitvijo zahteve ne veljajo za GO, ki so zavarovane na podlagi uredbe Vlade RS. Kolektivne znamke in geografske označbe ni mogoče prenesti in ne moreta biti predmet licenčne pogodbe. 12: Vrste gospodarskih družb! Gospodarske družbe so osebne: d.n.o., k.d., tiha družba. Ter kapitalske: d.o.o., d.d., k.d.d. 13: Ustanovitev d.o.o. - pogoji! Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba ima lahko največ 50 družbenikov, več pa le, če to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo. Družba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki. Pogodba mora vsebovati:  navedbo imena in prebivališča oziroma firme in sedeža vsakega družbenika;  firmo, sedež in dejavnost družbe;  navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej ter navedbo družbenika za vsak osnovni vložek;  čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;  morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka in morebitne obveznosti družbe proti družbenikom. Če se osnovni kapital ali njegov del izroči kot stvarni vložek, se mora v pogodbi ali v prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej ter znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek in družbenika, ki je stvarni vložek prispeval. Pogodba lahko vsebuje še druge sestavine. Osnovni kapital mora znašati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku.
4

Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. Določilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov posameznikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 mio SIT. Poslovodja prijavi družbo za vpis v register. Prijavi mora priložiti:  izvirnik ali overjen prepis pogodbe;  seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli;  poročilo o stvarnih vložkih;  potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave banka družbi odgovarja;  poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov iz 4/411 ZGD. Družba kot d.o.o. in kot pravna oseba nastane z vpisom v sodni register. 14: Oblike vložkov v d.o.o.! Osnovni kapital mora znašati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. Določilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov posameznikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 mio SIT. 16: Ali je dejanje izpodbojno? D na U s cesijo prenese terjatev do svojega D, ker ne more poravnati dolga drugače? Ja. 125 ZPPSL: (Upniki in SU imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem začetka SP, če:  ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo SU (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni U v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom);  ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finančno stanje.

5

Za naklanjanje ugodnosti U se šteje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega U, katerega terjatev proti D je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pd in je U zaradi tega izpodbijanega pd prejel več, kot bi prejel kot SU v pr, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil položaj ločitvenega U v SP. Domneva se, da je U, v korist katerega je bilo storjeno pd iz prvega odstavka tega čl vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekon-fin stanje: 1. če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen; 2. če je bilo izpodbijano pd storjeno v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo predloga za začetek SP oz predloga za začetek PPP, če je bil predlog za PP vložen prej, ali v času po vložitvi predloga.) Pravica do izpodbijanja je pravica materialnopravne narave. Po samem zakonu pa nehajo veljati nekatere pravice do ločenega poplačila - za 2 meseca pred začetkom S, in pd, ki jih je D storil od začetka dneva do trenutka nabitja oklica na sodno desko. 17: Predpostavke za izpodbijanje. Objektivni element izpodbijanja: 1. Pravno dejanje storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka SP 2. To dejanje mora imeti za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo SU, oziroma mora z njim priti posamezen U v ugodnejši položaj 3. (subjektivni element izpodbijanja) druga stranka, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finančno stanje. (domneva, če storjeno v zadnjih 3 mes pred začetkom SP ali če prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel v obliki ali na način, ki ni običajen. Ta domneva pa je izpodbojna. Tožena stranka, torej upnik, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, nosi dokazno breme za izpodbijanje obstoja domnevanega dejstva. Tudi običajen način izpolnitve sproži domnevo, da je U vedel oziroma bi moral vedeti za slabo ekon-finančno stanje D, čim je do izpolnitve prišlo v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo predloga za začetek SP.) 19: Pogoji za izum ali patent! Kaj je patent? Kakšen je postopek za pridobitev pravice do patenta? Kdo odloča o podelitvi patenta za izum? Kako poteka postopek v RS? Če hočeš zavarovati izum, ki je že objavljen v RS - kateri element manjka? Zavarovanje izuma, ki sem ga zasledil v tuji reviji, s patentom? Kako je definirano varstvo? Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike. V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Učinek prednostne pravice je, da se za potrebe tega člena datum prednostne pravice šteje kot datum prijave. V stanju tehnike je zaobsežena tudi vsebina prijav, ki so bile vložene pred datumom vložitve patentne prijave ali prednostne pravice in so bile objavljene na ta dan ali kasneje, in sicer:  nacionalnih patentnih prijav, kot so bile prvotno vložene pri Uradu;  prijav za evropski patent, kot so bile prvotno vložene pri Evropskem patentnem uradu (EPU) na podlagi Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, če se z njimi zahteva varstvo v RS;  mednarodnih prijav, kot so bile prvotno vložene na podlagi Pogodbe o sodelovanju na področju patentov z 19.6.1970, dopolnjene 2.10.1979 in spremenjene 3.2.1984 (v nadaljnjem besedilu PCT), ki jih je Urad prejel kot izbrani urad v skladu z 39. členom PCT. Snov ali zmes, ki je obsežena s stanjem tehnike, se lahko zavaruje s patentom za izum, ki se nanaša na snov ali zmes za uporabo pri postopku zdravljenja, če takšna uporaba ni obsežena s stanjem tehnike. Ob uporabi pravil glede novosti izuma se ne upošteva razkritje izuma, do katerega je prišlo v roku največ 6 mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi:  očitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika;  dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi iz 62. čl. ZIL. (velja le, če prijavitelj v prijavi navede, da je bil izum na tak način razstavljen in predloži o tem ustrezno potrdilo v skladu z 2/62 ZIL.) Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Če vloži isti prijavitelj poleg prve patentne prijave, ki še ni bila objavljena, še kakšno patentno prijavo, ki se nanaša na isti predmet izuma kot prva, se prva patentna prijava ne upošteva pri presoji inventivne ravni druge patentne prijave. Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gosp. dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

6

Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo se patent s skrajšanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom. Šteje se, da je izum dosežen z ustvarjalnim delom, če izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri gosp. uporabi. Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume. Patent ne sme biti podeljen za:  izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo;  izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku. Patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pravice:  če je predmet patenta proizvod: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo zadevni proizvod;  če je predmet patenta postopek: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Zgornje pravice se ne nanašajo na:  dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene;  raziskave in poskuse vseh vrst, ki se nanašajo na predmet patenta, ne glede na njihov končni namen;  neposredno posamično pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravniškim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanašajo na tako pripravljeno zdravilo;  uporabo patentiranega izuma na ladjah drugih držav, kadar te ladje začasno ali slučajno priplujejo v vode RS, pod pogojem, da je izum tu uporabljen izključno za potrebe ladje;  uporabo patentiranega izuma v konstrukcijah ali delovanju zračnih plovil ali kopenskih vozil drugih držav, kadar začasno ali slučajno pridejo na ozemlje RS;  dejanja, predvidena v 27.členu konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7.12.1944, kadar gre za letalo države, za katero veljajo določbe navedenega člena konvencije. Pravice, ki jih ima imetnik patenta, nimajo pravnega učinka zoper osebo, ki je v dobri veri uporabljala izum v RS pred datumom prijave zadevnega patenta ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, ali se pripravljala za njegovo uporabo in ki nadaljuje s tako uporabo. Taka oseba zadrži pravico uporabljati izum, nima pa pravice dajati licence ali drugače razpolagati z izumom. Ta pravica se lahko prenese le skupaj z zadevnim podjetjem ali poslovno dejavnostjo, v kateri se uporablja izum ali so bile izvedene priprave za njegovo uporabo. Pravice iz patenta se ne nanašajo na dejanja v RS v zvezi s proizvodom, na katerega se patent nanaša, potem ko je imetnik ta proizvod dal na trg v RS ali se je to zgodilo z njegovim izrecnim soglasjem, razen če obstajajo razlogi, ki bi po pravu RS utemeljevali razširitev pravic iz patenta na taka dejanja. V skladu z mednarodno pogodbo se izčrpanje pravic iz patenta lahko razširi prek ozemlja RS. Patent traja 20 let od datuma vložitve prijave. Neposredno po izteku patenta se lahko za izum enkrat podaljša veljavnost patenta, in sicer za največ 5 let, če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne razmere - za dobo trajanja takšnega stanja oziroma okoliščin. Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum v skladu z uredbo Vlade RS enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za največ 5 let, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek - za dobo trajanja uradnega postopka. Patent s skrajšanim trajanjem traja 10 let od datuma vložitve prijave. Vsebina predmeta patentne prijave po datumu vložitve prijave ne sme biti razširjena prek vsebine predmeta prvotno sprejete prijave. Patent se podeli na ime tistega, ki je ob podelitvi naveden kot prijavitelj. Imetnik patenta lahko v delu ali celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Patentna prijava mora imeti naslednje sestavine:  zahtevo za podelitev patenta;  opis izuma;  enega ali več patentnih zahtevkov;  kratko vsebino izuma (povzetek);  skico ali skice izuma, če je to potrebno. Najkasneje do izdaje sklepa o objavi prijave lahko prijavitelj vloži patentno prijavo, katere predmet je izločen iz prvotne patentne prijave (izločena prijava) in ne presega njene vsebine. Šteje se, da je izločena prijava vložena z
7

istim datumom kot prvotna prijava. Za izločeno prijavo se lahko zahteva ista prednostna pravica kot za prvotno prijavo. Urad pri patentni prijavi preveri.  ali je ob upoštevanju 11. člena ZIL (izjeme iz patentnega varstva) predmet prijavljenega izuma mogoče zavarovati s patentom;  ali prijavljeni izum na prvi pogled ustreza zahtevam iz 12., 14. in 15. člena ZIL (nov, na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv). Urad objavi patentno prijavo po poteku 18 mesecev od datuma vložitve prijave ali od datuma prednostne pravice, če je ta zahtevana, v uradnem glasilu Urada. Prijavitelj lahko zahteva objavo prej, vendar ne prej kot po poteku 3 mesecev. Hkrati z objavo patentne prijave objavi Urad tudi podelitev patenta. Urad izda odločbo o podelitvi patenta in vpiše patent v register predpisov. Kot datum podelitve patenta se šteje datum objave patentne prijave. Najkasneje do izteka 9 leta trajanja patenta mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12. 14. in 15. čl. ZIL. V 3 mesecih od vročitve poziva Urada mora plačati pristojbino za izdajo ugotovitvene odločbe. Če pristojbina ni pravočasno plačana, se šteje, da dokazilo ni bilo vloženo. Če prijavitelj ravna v nasprotju z zgoraj navedenim, preneha patent veljati z dnem, ko poteče 10. leto njegove veljavnosti. Tožba za ugotovitev ničnosti patenta: 112. čl. ZIL Tožba za izpodbijanje pravice do patenta: 115. čl. ZIL (izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta) Varstvo pravic: 121. do 124. čl. ZIL (v primerih posega v pravice imetnika patenta) 1. tožba zaradi kršitve pravic 2. začasne odredbe 3. zavarovanje dokazov 20: Izjeme pri osebnih družbah glede odgovornosti! Pri k.d. odgovarjajo le komplementarji, komanditisti pa ne. 21: Kako se ustanovi d.d. in načini ustanovitve! Sočasna (simultana) ustanovitev: d.d. se lahko ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. Družbo prijavijo za vpis v register člani uprave in NS. Postopna (sukcesivna) ustanovitev: D.d. se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnem vpisu delnic (prospekt), če zakon ne določa drugače. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt, ki mora biti sestavljen v skladu s posebnimi predpisi in prevzamejo del delnic. 22: Sukcesivna ustanovitev d.d.! Postopna (sukcesivna) ustanovitev: D.d. se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnem vpisu delnic (prospekt), če zakon ne določa drugače. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt, ki mora biti sestavljen v skladu s posebnimi predpisi in prevzamejo del delnic. 24: Kaj je vinkulirana delnica? Delnice d.d. so načeloma prosto prenosljive, kar velja tako za delnice kot skupek korporacijskih pravic, za katere ni izdana delniška listina in ne predstavljajo vrednostnih papirjev, kot tudi za delnice, ki so vrednostni papirji bodisi v nematerializirani bodisi v materializirani obliki. Edina izjema, ki jo Z dopušča, je določena za imenske delnice, za katere statut določa, da se lahko prenos pogojuje z dovoljenjem družbe (2/233 ZGD). Takšne delnice se v teoriji korporacijskega prava imenujejo vinkulirane delnice. Zakon omogoča restriktivno vinkuliranje delnic ter postopek pridobitve dovoljenja za prenos. Razlikuje med vinkuliranimi delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ter vinkuliranimi delnicami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu VP. Pri slednjih je mogoče delnice vinkulirati, torej statutarno določiti, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe le s hkratno določitvijo utemeljenih razlogov, zaradi katerih sme družba odkloniti dovoljenje za prenos. Kot utemeljeni se lahko določijo samo tisti razlogi, ki ob upoštevanju strukture delničarjev družbe upravičujejo zavrnitev dovoljenja za prenos delnic v primerih, ko bi bilo zaradi prenosa delnic lahko ogroženo doseganje ciljev družbe oziroma njena gospodarska samostojnost (2/233a ZGD).
8

Statut mora določiti konkreten utemeljen razlog. V primeru dedovanja oziroma skupnega premoženja zakoncev in prodaje, opravljene v postopku prisilne izvršbe, zakon dopušča odklonitev dovoljenja v primeru vinkuliranih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu le, če družba pridobitelju ponudi prevzem teh delnic proti plačilu njihove tržne vrednosti. V primeru vinkuliranih delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, pa v zgornjih primerih družba dovoljenja za prenos v nobenem primeru ne more zavrniti. V primeru prenosa vinkuliranih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, pridobitelj nima v razmerju do družbe nikakršnih pravic, dokler družba ne izda dovoljenja za prenos. Če gre za pridobitev na podlagi dedovanja, skupnega premoženja zakoncev oziroma prodaje, opravljene v postopku prisilne izvršbe, pridobi pridobitelj premoženjske pravice iz delnic že z njihovo pridobitvijo, upravljalske pravice pa šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos delnic. Družba mora o dovoljenju odločiti v roku 3 mesecev, sicer se šteje, da je bilo dovoljenje dano. Da je bilo dovoljenje dano, se šteje tudi, če neupravičeno zavrne dovoljenje za prenos. Glede delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, vinkulacija ni ovira, da se z njimi ne bi smelo trgovati. V ZGD je možnost vinkulacije takšnih delnic določena restriktivno. ZGD določa postopek izdaje dovoljenja s strani družbe ter sankcije za primer, če dovoljenje ne bi bilo dano. Tudi v teh primerih mora statut določiti razlog za zavrnitev dovoljenja, vendar lahko določi samo okoliščino, da bi pridobitelj s pridobitvijo skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil že pred pridobitvijo, prekoračil določeni delež glasovalnih pravic oziroma delež v kapitalu družbe. Posebnosti obstajajo za pridobitev z dedovanjem, pri skupnem premoženju zakoncev oziroma prodaji, opravljeni v postopku prisilne izvršbe, le da v teh primerih dovoljenja za prenos družba sploh ne more zavrniti, tudi če bi bila te delnice sicer pripravljena odkupiti. Pridobitelj dobi premoženjska upravičenja iz delnic takoj s pridobitvijo, ne glede na to, ali družba da ali ne da dovoljenja za prenos, upravljalska upravičenja pa šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos. Dotlej ne more izvrševati glasovalnih in drugih z glasovalno pravico povezanih pravic, lahko pa izvršuje vse druge pravice iz teh delnic, vključno s pravico do prednostnega vpisa novih delnic. O dovoljenju za prenos mora družba odločati v 20 dneh, sicer se šteje, da je dovoljenje izdala. Če družba v nasprotju z zakonom zahtevo zavrne, le-ta pridobi glasovalne pravice iz delnic z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče družbi naloži, da izda dovoljenje za prenos, družba pa tudi odškodninsko odgovarja. V obeh primerih vinkuliranih delnic velja načelo statutarne strogosti, kar pomeni, da mora družba pri statutarni ureditvi strogo upoštevati zakonska določila in ne sme strožje določati niti pogojev niti izpeljave vinkulacije delnic. Vinkulacija - 226/4 OZ (S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.) 25: Kaj je revidiran (organiziran?) trg vrednostnih papirjev? Organiziran trg VP je trg VP, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov. Organizirana trga VP sta borzni trg in prosti trg. Z VP se lahko trguje na organiziranih trgih samo, če je izdajatelj uspešno opravil prvo javno prodajo teh VP v skladu z določbami ZTVP oziroma pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Borzni trg je organiziran trg VP, na katerem se trguje s tistimi VP, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi. Prosti trg je organizirani trg VP, na katerem se trguje s tistimi VP, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi. Sprejem v borzno kotacijo je odločitev borze o uvrstitvi VP, ki izpolnjuje v ZTVP in aktih borze določene pogoje, na borzni trg. 26: Kdaj je družbi oteženo, da določi vinkulacijo? V primeru delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. 28: Kateri učinki nastanejo z nabitjem na oglasno desko? Z dnem, ko je oklic o začetku SP nabit na oglasno desko sodišča, nastanejo pravne posledice začetka SP. Glede na pravno naravo so pravne posledice začetka SP materialnopravne in procesnopravne, učinkujejo pa na D, upnike in tretje osebe. Večina pravnih posledic nastopi ex lege, le manjši del po odločitvi sodišča. Pravne posledice začetka SP so namenjene zaščiti stečajnih upnikov, v zvezi s tem pa so nekatere namenjene nastanku pogojev za izvedbo stečaja - npr. prenos pooblastil na stečajnega upravitelja, aktualizacija in konverzija dolgov, druga pa so namenjena zaščiti stečajne mase, npr. prekinitev pravd in izvršilnih postopkov. ZPPSL tudi ne ureja vseh pravnih
9

posledic, ki nastopijo z začetkom SP. Prekinitev pravdnega postopka je urejena v ZPP, nekatere materialnopravne posledice na nominatne pravne posle pa v OZ. Pravne posledice nastopijo z začetkom dneva, ko je oklic nabit na sodno oglasno desko. Vse, kar se je zgodilo na dan nabitja oglasa na sodno desko, se šteje, da se je zgodilo po začetku postopka. Pravna dejanja dolžnika, opravljena na dan nabitja oklica na desko, tudi če so izvršena pred razglasitvijo sklepa, so brez pravnega učinka. Ta retroaktivnost je določena zaradi zaščite enakomernega plačila stečajnih upnikov in je posebej pomembna v zvezi z izpodbijanjem dolžnikov pravnih dejanj. Za začetek pravnih posledic nista pomembna pravnomočnost sklepa in vpis v sodni register - konstitutivni pomen ima le nabitje na sodno desko. 1. Z dnem začetka SP se oblikuje stečajna masa; 2. Z dnem začetka SP prenehajo pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika in preidejo na stečajnega upravitelja; 3. Z dnem začetka SP ugasnejo D računi in prenehajo pravice tistih, ki so bili pooblaščeni za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem; 4. Poleg dolžnikove firme se dodata pri podpisovanju besedi : “v stečaju” in navede nova številka računa, preko katerega se opravlja D poslovanje; 5. Od dneva začetka SP ni mogoče dovoliti zoper D ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Postopki za zavarovanje in izvršbo, ki so v teku, se prekinejo (do prekinitve pride zato, ker so dosedanji zastopniki in pooblaščenci pravne osebe z začetkom SP izgubili vsa pooblastila. Prekinjeni pravdni postopek se prekine, ko ga SU prevzame ali ko ga pravdno sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, da to stori); 6. Z začetkom SP dospejo (aktualizirajo) vse nedospele upniške terjatve, nedenarne terjatve pa se spremenijo v denarne (konverzija) Denarne ali nedenarne terjatve, ki občasno dospevajo, se spremenijo v enkratne denarne terjatve v kapitaliziranem znesku. Terjatve v tuji valuti se spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju BS na dan začetka SP. Nezapadle denarne terjatve, ki se ne obrestujejo, se zmanjšajo (diskontirajo) za indeks cen življenjskih potrebščin za čas od dneva začetka SP do dneva, ko bi terjatev zapadla. Od tako zmanjšane terjatve tečejo obresti v višini indeksa cen življenjskih potrebščin od začetka SP do zapadlosti; 7. Z dnem začetka SP ne nehajo teči obresti od terjatev proti D; 8. S prijavo terjatev s stečajno maso se pretrga zastaranje terjatev proti D. Zastaranje terjatev D proti njegovim D ne teče leto dni, računano od dneva začetka SP; 9. Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za škodo in stroške; 10. Nalog, ki ga je dal ali prevzel D, izgubi veljavnost z dnem začetka SP. Ponudbe, dane D, ali ponudbe, ki jih je dal D, izgubijo veljavo z dnem začetka SP, če do dneva začetka tega postopka niso bile sprejete. 29: Kdo odloča o ugovoru in pritožbi? V SP se odloča s sklepom ali z odredbo. Z odredbo se zda uradni osebi ali organu, ki opravlja stečaji postopek, nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. Če mora biti poslan določenim osebam, teče zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vročen. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odredbo je dovoljen ugovor v 8 dneh po njeni objavi, če ni objavljena, pa od dneva vročitve pisnega odpravka, če ta zakon ne določa drugače. O ugovoru zoper odredbo odloči stečajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Ugovor ne zadrži izvršitve odredbe. Po smiselni uporabi ZPP odloča o pritožbi zoper sklep sodišče 2. stopnje. 30: Ali pri vseh osebnih družbah odgovarjajo tudi družbeniki? Gospodarske družbe so osebne: d.n.o., k.d., tiha družba. Ter kapitalske: d.o.o., d.d., k.d.d. D.n.o.: odgovarjajo vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoženjem, komanditisti pa le izjemoma; T.d.: odgovarja samo nosilec tihe družbe, tihi družbenik le izjemoma; D.d.: delničarji ne odgovarjajo; K.d.d.: odgovarjajo komplementarji; D.o.o.: družbeniki ne odgovarjajo. 34: Znaki nepopolne konkurence!

10

Konkurenca je nepopolna, če so med podjetji sklenjeni horizontalni ali vertikalni sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v RS. Konkurenca je nepopolna, če podjetje zlorablja prevladujoč položaj na trgu in če gre za koncentracijo podjetij. 35: Kdaj trgovski zastopnik lahko zahteva provizijo? S pogodbo o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) se zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v menu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). Zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. Naročitelj mora plačati zastopniku provizijo za pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem, kot tudi za tiste pogodbe, ki jih je zastopnik sam sklenil, če je bil za to pooblaščen. Zastopnik ima pravico do plačila tudi za tiste pogodbe, katere je naročitelj sklenil neposredno s strankami, ki jih je našel zastopnik. Zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, ima pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Za pogodbo, sklenjeno po prenehanju razmerja, ima zastopnik pravico do provizije le, če je pogodba posledica njegovega prizadevanja v času trajanja razmerja in je bila sklenjena v razumnem času po prenehanju, ali če je ponudba tretje osebe za sklenitev pogodbe prišla k zastopniku ali naročitelju pred prenehanjem in gre za katero od pogodb, navedenih zgoraj. Če pridobil pravico do provizije prejšnji zastopnik, ne veljati določbi zgornjih dveh odstavkov, razen če bi bilo zaradi okoliščin pravično, da se provizija deli med oba zastopnika. Višina plačila: 1. dogovorjena v pogodbi ali tarifi, sicer 2. plačilo, ki je običajno v kraju, kjer je zastopnik opravljal dejavnost in glede na tovrstne zastopniške posle. Če opravljal dejavnost v več krajih, je upravičen do provizije, ki je običajna v kraju, kjer ima svoj sedež; 3. če takega običaja ni bilo mogoče ugotoviti, provizija, ki upošteva vse okoliščine posla, zlasti pa število in vrednost poslov ter obseg in zahtevnost zastopnikovega prizadevanja; 4. če bi bilo v danem primeru plačilo v primerjavi s storitvijo nesorazmerno, ga sodišče na naročiteljevo zahtevo lahko zniža na pravičen znesek. Zastopnik, ki je z naročiteljevim pooblastilom izterjal kakšno njegovo terjatev, ima pravico do posebnega plačila od izterjane vsote. Zastopnik nima pravice do povračila stroškov, ki izvirajo iz rednega opravljanja posredniških poslov, razen če je drugače dogovorjeno ali običajno. Vendar pa ima pravico do povračila posebnih stroškov, ki jih je imel v korist naročitelja ali jih je plačal po njegovem naročilu. 36: Kdaj provizija zapade v plačilo? Zastopnik pridobi pravico do provizije, če in v obsegu, v katerem je naročitelj opravil ali bi moral opraviti posel s tretjo osebo ali če je tretja oseba opravila svoj del obveznosti iz posla z naročiteljem. Zastopnik nima pravice do provizije, kadar je očitno, da pogodba ne bo izpolnjena in vzrok za neizpolnitev ni na strani naročitelja. Če je v takem primeru provizija že plačana, jo mora zastopnik vrniti. Z pridobi pravico do provizije najkasneje takrat, ko je tretja oseba opravila svoje obveznosti iz posla ali bi jih morala opraviti, če bi naročitelj opravil svoj del. Če se pogodba med naročiteljem in tretjo osebo izvršuje dalj časa, ima zastopnik pravico do primernega predujma provizije. Teh pravic ni mogoče spremeniti v škodo zastopnika. Naročitelj mora vsaj vsake 3 mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločeno za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdelan. Naročitelj je dolžan provizijo za ves ta čas plačati do konca naslednjega meseca po zadnjem obračunskem mesecu. S pog je lahko določeno, da je obračunsko obdobje krajše kot 3 mesece. Zastopnik lahko zahteva izvleček iz poslovnih knjig o vseh poslih, ki opravičujejo zastopnika do provizije in zahteva obvestilo o vseh okoliščinah, ki nanjo vplivajo. Če naročitelj zahtevo odkloni ali zastopnik dvomi o točnosti izvlečka ali obvestil, lahko
11

zahteva, da pooblaščeni revizor pregleda naročiteljeve poslovne knjige in listine glede tistih podatkov, ki so pomembni za provizijo in mu jih sporoči. Teh zastopnikovih pravic s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. 37: Kako odgovarjajo družbeniki v d.o.o.? Za obveznosti d.o.o. družbeniki ne odgovarjajo. 38: Kaj pomeni solidarna in subsidiarna odgovornost? 101 ZGD za d.n.o.: (Za obveznosti družbe subsidiarno odgovarjajo upnikom vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odg vsi družbeniki solidarno. Drugačen dogovor družbenikov o njihovi odg proti tretjim osebam je brez pravnega učinka. Če članstvo družbenika preneha, odg ta družbenik za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva.) Če U terja družbenika, ima ta BENEFICIUM ORDINIS, ugovor zaporedja. Subsidiarno poroštvo družbenikov je urejeno skladno z obligacijskimi predpisi, po katerih sme zahtevati izpolnitev obveznosti od subsidiarnega D šele potem, ko je glavni D ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. U ni treba, da po pravdni poti zahteva izpolnitev od družbe. Družbenik lahko uveljavlja osebne ugovore in ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala družba. 39: Ali je pri d.o.o. izjema od neodgovornosti družbenikov? Bila po ZFPP, pa določba razveljavljena. Glej 394 ZGD. 40: Kdaj se podjetje izbriše iz registra po ZFPPod? 25. čl. Iz sodnega registra se izbriše gosp. družba po uradni dolžnosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 1. če v 2 zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (70. čl. ZGD); 2. če gosp. družba nima premoženja; 3. če nastopi razlog, ki ga za izbris gosp. družbe brez likvidacije določa drug zakon. Šteje se, da obstaja razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, če gosp. družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gosp. družbo opravlja posle plačilnega prometa. 37. čl. Pravne osebe iz 5. in 6. odstavka 580.čl. ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile s 1. in 2. odstavkom 580. čl ZGD, in pr. osebe iz 1. odstavka 583. čl. ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile z ZGD, se izbrišejo iz sodnega registra brez likvidacije. Za izbris oseb iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja tega zakona. Registrska sodišča morajo v roku 3 mesecev od uveljavitve tega zakona izdati sklepe o izbrisu pr. oseb iz 1. odstavka tega člena. 41: Kje je odgovornost družbenikov kot posledica izbrisa pri d.d.? Skrajšani postopek likvidacije, izbris po uradni dolžnosti po ZFPPod. 43: Ali je potrebno prijaviti tudi terjatve, če postopek še teče in kaj se zgodi s tekočo pravdo? U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. 45: S kakšnimi odločbami odločajo organi v stečajnem postopku? V SP se odloča s sklepom ali z odredbo. Z odredbo se izda uradni osebi ali organu, ki opravlja stečaji postopek, nalog za izvršitev posameznih dejanj. 46: Pravna sredstva zoper sklep? Pritožba.

12

Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. Če mora biti poslan določenim osebam, teče zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vročen. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni drugače določeno. Po smiselni uporabi ZPP odloča o pritožbi zoper sklep sodišče 2. stopnje. 47: Kakšna dejanja se preprečujejo z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence? ZPOmK ureja prepovedane omejitve konkurence, to je omejevanje konkurence s sporazumi, zlorabo prevladujočega položaja in koncentracijo podjetij. 48: Kakšne akte izdaja urad za preprečevanje omejevanja konkurence? 1. odločbo o obstoju kršitve zlorabe prevladujočega položaja ali omejevanju konkurence s sporazumi, s katero zahteva odpravo kršitve ali naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki kršitve; 2. v zvezi s koncentracijami podjetij veljajo splošna pravila postopka, poleg tega pa Urad izda odločbo, s katero ugotovi, da priglašena koncentracija ne nasprotuje določbam zakona in izda odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence; lahko naloži dodatne obveznosti in pogoje, ki naj zagotovijo skladnost koncentracije s pogoji zakona; če ugotovi, da koncentracija nasprotuje določbam zakona, izda odločbo o njeni neskladnosti s pravili konkurence in v tem primeru lahko z odločbo naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki nedopustne koncentracije, ki so že nastopili (razdružitev podjetja, premoženja, prodaja deležev, prodaja VP,...). Če udeleženci koncentracije po lastni krivdi v določenem roku ne izpolnijo teh ukrepov, Urad v upravnem postopku z namenom prisilitve s sklepom naloži vsakemu udeležencu denarno kazen od 500.000 do 1mio tolarjev za vsak dan, ko je udeleženec koncentracije v zamudi z izpolnitvijo. Urad lahko pred pristojnim sodiščem vloži tožbo za ugotavljanje ničnosti; 3. daje predloge za uvedbo postopka o prekršku. 49: Kakšen izum se zavaruje s patentom? Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo se patent s skrajšanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom. 50: Kapitalske družbe in skupne značilnosti gospodarskih družb! Gospodarske družbe so tisti subjekti, ki se profesionalno, kot s svojo dejavnostjo trajno (ne gre za dejavnost, če gre le za enkraten posel ali občasne posle), izključno (ne ukvarja se še z drugimi, negospodarskimi dejavnostmi) in samostojno (v svojem imenu in na svoj račun, v svojo korist in ob svojem riziku) ukvarjajo s pridobitno (vsaka dejavnost, s katero želi oseba doseči dobiček) gospodarsko dejavnostjo. Delitev družb na kapitalske in osebne glede na to, ali za obveznosti družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Kapitalske družbe so: d.o.o., d.d., k.d.d. 51: Kdo odgovarja pri k.d.d.? K.d.d.: odgovarjajo komplementarji. 52: Terjatev do komplementarja? Subsidiarna. 53: Kako se aktivira odgovornost komplementarja? Upnik mora najprej pisno terjati družbo. 55: Narava prospekta - obligacijskopravno? Glej zakon o trgu vrednostnih papirjev. Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja. 56: Obvezni sklepi ustanovne skupščine? Ustanovna skupščina:
13

 ugotavlja, ali so vpisane oziroma prevzete vse delnice in ali je bila opravljena razdelitev delnic ter ali so vplačila, ki morajo biti plačana do ustanovne skupščine, opravljena v skladu z ZGD in statutom;  ugotavlja, ali so glede stvarnih vložkov vse zahteve izpolnjene tako, da bo družba s stvarnimi vložki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register;  ugotavlja največji dovoljeni znesek ustanovnih stroškov, ki gredo v breme družbe;  izvoli tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupščina. Družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse naštete sklepe. Te sklepe je potrebno priložiti prijavi za vpis v register poleg ostalih prilog. Na ustanovni skupščini se sklepa z večino na skupščini zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja. O ugotovitvah iz druge alinee se glasuje za vsak stvarni vložek posebej, pri čemer ustanovitelji in vpisniki ali prevzemniki delnic na podlai stvarnih vložkov nimajo glasovalne pravice. O vprašanjih iz tretje alinee ustanovitelji nimajo glasovalne pravice. Sprememba bistvenih sestavin statuta je mogoča le s soglasjem vseh vpisnikov in prevzemnikov delnic. O spremembi drugih določb statuta je mogoče odločati le, če so navzoči upravičenci, katerih glasovi predstavljajo vsaj dve tretjini osnovnega kapitala. Odločitev mora biti soglasna. 57: Kateri organ mora izvoliti ustanovna skupščina? Zakaj nujno? Ustanovna skupščina mora izvoliti tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupščina. Po zakonu je pristojna za imenovanje in članov NS. 58: V katerih primerih še nujno NS? Statut družbe določi, ali ima družba NS. Mora pa ga imeti:  če dosega njen osnovni kapital 410.000.000 SIT, ali  če je poprečno letno število zaposlenih večje od 5000, ali  če je bila družba ustanovljena sukcesivno, ali  če so njene delnice uvrščene na borzi, ali  če je število delničarjev družbe večje od 100. 59: Kakšne premoženjske pravice imajo delničarji? Pravico do dela dobička (dividenda) ter pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. 60: Nova emisija delnic in delničarji! Dotedanji delničarji imajo v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je najmanj 14 dni. 61: Zavodi: Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavodov? Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno. 62: Ali lahko gre zavod v stečaj? Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. 63: So vsi zavodi pravne osebe? Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Javni zavod je pravna oseba, če ni z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta drugače določeno. Če so javnemu zavodu, ki ni pravna oseba, z aktom o ustanovitvi dana določena pooblastila v pravnem prometu, izvršuje ta pooblastila v imenu in za račun ustanovitelja. V sodni register se vpiše zavod, ki je pravna oseba, in njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu. 64: Stečaj: Stečajna razloga. Kdaj sodišče ne ugotavlja obeh razlogov?
14

Kadar začne SP po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 34. čl. in 57. členom. Brez naroka za preizkus, ali obstoji stečajni razlog, izda stečajni senat sklep o začetku SP, če predlaga začetek SP dolžnik ali če D izjavi, da soglaša s predlogom ali če molči. 65: Molk stečajnega dolžnika? 92. čl. ZPPSL (Če vloži predlog upnik, vroči predsednik SS drugopis predloga D, ki se mora o predlogu izjaviti v roku 15 dni. Če D v roku iz prvega odstavka tega člena izjavi, da soglaša s predlogom ali v tem roku ne izjavi ničesar, se šteje, da je stečajni razlog podan.) V tem primeru izda SS sklep o začetku SP brez naroka. 69: Pogojna terjatev in sodišče? Upniku s terjatvijo, ki je povezana z odložnim ali razveznim pogojem, se zagotovijo ustrezna sredstva iz stečajne mase. Če odložni pogoj ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, taka terjatev ugasne, zagotovljena sredstva pa se razporedijo med druge upnike. Če razvezni pogoj ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, s tak pogoj šteje za nezapisan. Če je U priznana terjatev z razveznim pogojem, se mu ob glavni delitvi izplača sorazmerni del njegove terjatve, če predloži zavarovanje, da bo vrnil, kar je prejel, če bo nastopil razvezni pogoj do dokončne razdelitve. Če U zavarovanja ne predloži, se izplača sorazmerni del njegove terjatve ob dokončni delitvi, če do takrat razvezni pogoj ne nastopi. 70: Razlike pri uveljavljanju terjatev v PP? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL. 44 č. ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, če je ta določen, ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.čl. (terjatev nastala po začetku PPP) tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po določbah, ki veljajo za SP. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeležijo stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri stečajnem dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoči na naroku. Stečajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti U, čigar terjatev je bila prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Če SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo stečajni upnik ali stečajni upravitelj, ki sta prerekala priglašeno terjatev, za katero ima U izvršilni naslov, vložita negativno ugotovitveno tožbo. Upnik vloži pozitivno ugotovitveno tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. 71: Kaj se zgodi, če upnik v SP prijavi terjatev šele po 3 mesecih?

15

Predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku roka. Rok je prekluziven, pravica s potekom roka preneha. 72: Če prijavi v prisilni poravnavi šele po 30 dneh? Po smiselni uporabi določb o stečajnem postopku, se prepozna prijava zavrže, vendar upnik izgubi le glasovalno pravico. Potrjena PP ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi moč izvršilnega naslova. 73: Prisilna poravnava, dolžnik se reši težav, kaj lahko naredi U s terjatvijo, ki jo je pozabil prijaviti? Potrjena PP ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka. Upnik lahko uveljavlja terjatev pod pogoji, ki so bili potrjeni v prisilni poravnavi. Vendar njegova terjatev nima moči izvršilnega naslova kot tiste, ki so bile ugotovljene v PP. 74: Prisilna poravnava, 60% terjatev plačanih. Upniku, ki ni prijavil, vseeno plačal 100%. Če izplača D po potrditvi PP upnikom znesek, ki presega v potrjeni PP navedeni odstotek, nima pravice zahtevati, naj se mu ta znesek vrne, četudi upniku, ki ni prijavil terjatve, saj ima potrjena PP pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka. S potrditvijo PP preneha upnikova pravica zahtevati izpolnitev terjatve v %, ki presega s PP določeni % poplačila. D obveznost plačati znesek, ki presega v PP določeni odstotek, kot naturalna obveznost še vedno obstaja. Učinki potrditve PP glede tega dela obveznosti so zato enaki učinkom zastaranja. 76: Katere elemente mora imeti dejanje nelojalne konkurence? 1. dejanje podjetja pri nastopanju na trgu 2. dejanje mora biti v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji 3. s tem dejanjem se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. 77: Tožba pri nelojalni konkurenci, sankcije? Prizadeti udeleženec v prometu blaga ali storitev na trgu lahko s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje NK in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče. Če je bilo dejanje NK storjeno s sredstvi javnega obveščanja ali na podoben način (npr. z lepaki, napisi na javnih krajih, itd) ali je dejanje prizadelo veliko udeležencev, lahko prizadeti udeleženec zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja. Oškodovanec lahko zahteva odškodnino po pravilih obligacijskega prava. 88: Značilnosti osebne gospodarske družbe! Subsidiarna osebna odgovornost družbenikov z vsem svojim osebnim premoženjem. Kogentne omejitve pri razpolaganju družbenika s svojim deležem brez soglasja ostalih družbenikov. Načelno je za zastopanje družbe upravičen vsak osebno odgovorni družbenik. Načeloma družba preneha s smrtjo ali prenehanjem družbenika. Načeloma se odločitve sprejemajo soglasno. Zakonska shema delitve dobička in izgube se ne izvaja strogo po logiki kapitala, temveč se kot merilo le delno uporablja višina kapitalskega deleža. 89: Ali vsak družabnik odgovarja s svojim premoženjem? D.n.o.: odgovarjajo vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoženjem, komanditisti pa le izjemoma;
16

T.d.: odgovarja samo nosilec tihe družbe, tihi družbenik le izjemoma; 90: Katere so osebne družbe? Osebne gospodarske družbe so: d.n.o., k.d., tiha družba. 91: Kaj pomeni subsidiarna odgovornost družbenikov z vidika upnika? Da mora najprej zahtevati izpolnitev obveznosti od družbe. 92: Ali pride odgovornost družbenikov kdaj v poštev pri kapitalskih družbah? Prenehanje d.d. po skrajšanem postopku. Glej, če ni bilo kakšne spremembe 394 ZGD. 93: Ustanovitev d.d. na sukcesiven način. Kdaj se postopek zaključi? Z ustanovno skupščino, na kateri so sprejeti vsi potrebni sklepi in je družba ustanovljena. Ustanovna skupščina:  ugotavlja, ali so vpisane oziroma prevzete vse delnice in ali je bila opravljena razdelitev delnic ter ali so vplačila, ki morajo biti plačana do ustanovne skupščine, opravljena v skladu z ZGD in statutom;  ugotavlja, ali so glede stvarnih vložkov vse zahteve izpolnjene tako, da bo družba s stvarnimi vložki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register;  ugotavlja največji dovoljeni znesek ustanovnih stroškov, ki gredo v breme družbe;  izvoli tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupščina. Družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse naštete sklepe. Te sklepe je potrebno priložiti prijavi za vpis v register poleg ostalih prilog. 94: Vrste delnic glede na pravice, ki jih dajejo. Kakšna je razlika med njimi? Navadne in prednostne. Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz navadnih delnic še določene prednostne pravice, npr. prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali od dobička, prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe in druge pravice, določene s statutom družbe. So lahko brez glasovalne pravice, vendar družba ne sme imeti več kot polovico tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala. 95: Kje se ugotovi, ali je delnica prednostna? Kakšna je lastna delnica? Ali je delnica prednostna, je razvidno iz plašča delnice. Lastna delnica je delnica, ki jo kupi družba sama, to je, da postane sama svoj delničar. To je dovoljeno le izjemoma. 96: Kakšne pravice ima družba pri takih delnicah? Zakaj jih uporabi? Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic. 97: Postopek uveljavljanja terjatev v PP - preizkus prijavljenih terjatev? 44 č. ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, če je ta določen, ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.čl. (terjatev nastala po začetku PPP) tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po določbah, ki veljajo za SP. 98. Ugovor zoper prijavljeno terjatev? Kdo ga lahko vloži? Stečajni upravitelj se mora o vsaki terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka. To se zgodi na naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat lahko dovoli, da se stečajni upravitelj izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev.
17

Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku. 100: Nelojalna konkurenca, kako je opredeljena z generalno klavzulo? NK je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Kot dejanja NK po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti: glej 13. člen ZVK. 102: Kakšen izum je možno patentirati? Predstavitev izuma, nekdo drug ga uporabi oziroma objavi? Če je bil izum predstavljen na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah v RS ali v drugi državi članici Pariške unije ali WTO, lahko razstavitelj v 3 mesecih od dneva zaprtja razstave v svoji prijavi zahteva prednostno pravico od prvega dne razstave izuma. Ob vložitvi prijave v RS mora navesti podatke o vrsti razstave, kraju, kjer je bila, datumih njenega odprtja in zaprtja ter o prvem dnevu razstavitve oziroma uporabe ter predložiti pisno potrdilo pristojnega organa države članice Pariške unije ali WTO, da gre za uradno ali uradno priznano mednarodno razstavo. Če prijavitelj ne ravna po teh določbah, se šteje, da prednostna pravica ni bila zahtevana. Prijavitelj, ki ima zgodnejši datum prijave ali prednostne pravice, ima prednost pred drugim prijaviteljem. 108: Kakšen dolžnik lahko predlaga PP? Kako upniki uveljavljajo svoje terjatve? Prisilno poravnavo lahko predlaga dolžnik, ki je dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. Potrjena PP ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi moč izvršilnega naslova. 109: Kaj ima U v rokah s prisilno poravnavo glede svoje terjatve? Kakšno možnost ima U, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve? Upnik, katerega terjatev je bila ugotovljena v postopku PP ima moč izvršilnega naslova. Upnik, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve, jo lahko uveljavlja pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, vendar njegova terjatev nima moči izvršilnega naslova. S tem, ko je zamudil rok za prijavo, je le izgubil pravico do glasovanja o PP. 110: Ali je možen delni akcept menice? Kaj pa pogojni? Kaj če bi jo nekdo, ki ni pooblaščen, podpisal? Delni akcept menice je možen. Trasat sme akcept omejiti le na del menične vsote. V tem pri govorimo o delnem akceptu za razliko od polnega akcepta, ko trasat akceptira celotno menično obveznost. Akcept mora biti nepogojen. Če bi trasat dal v akceptu oziroma zapisal kakršenkoli pogoj, bi se štelo, da je zavrnil akceptiranje pravice. Bistvena sestavina menice je podpis meničnih zavezancev. Vsako menico mora podpisati njen izdajatelj - trasant. Pri avaliranih in akceptnih ter indosiranih menicah podpisujejo tudi avalisti, akceptanti in indosanti. Na menici se mora podpisati tudi protestni organ in dati pečat organa, če je menica protestirana. Kdor se podpiše na menico kot zastopnik drugega, čeprav za to ni pooblaščen, je po njej osebno zavezan, če pa je plačal, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana stranka. Prav to velja tudi za zastopnika, ki je prekoračil svoje pooblastilo. 111: Kakšne civilnopravne sankcije ima na voljo tisti, ki meni, da mu je bila z dejanji nelojalne konkurence storjena škoda? Odškodninsko tožbo po splošnih pravilih. 113: Komanditna družba. Imena družabnikov. Ali komanditist nikoli ne odgovarja? K.d. je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist).
18

Prijava za vpis družbe v register mora vsebovati tudi podatke o komanditistihh in višini njihovih vložkov, medtem ko je v objavi vpisa družbe navedeno le število komanditistov, ne pa drugi podatki o njih. Podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov je tako mogoče dobiti le iz sodnega registra. Komanditist odgovarja le, če vodi posle družbe, do česar sicer ni upravičen. V primeru, da torej nastopa v vlogi komplementarja, tudi odgovarja kot komplementar. 114: Poslovanje komanditne družbe pred vpisom v sodni register - kdo bo odgovarjal? Če je družba začela poslovati pred vpisom v register, jamči komanditist, ki je soglašal z začetkom poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot komplementar, razen če je bila upniku znana njegova komanditna udeležba. 115: Odgovornost komplementarja? Kako se določi neuspešnost uveljavljanja zahtevkov proti družbi? Komplementar odgovarja za obveznosti družbe subsidiarno z vsem svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odgovarjajo vsi komplementarji subsidiarno. 117: Do kdaj traja odgovornost komplementarja? Če članstvo komplementarja preneha, odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva v družbi. 119: Prenehanje d.d. po skrajšanem postopku! Glej 394 čl. ZGD. 121: Upniki in uveljavljanje terjatev v stečajnem postopku. Ugotovitvena tožba? Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeležijo stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri stečajnem dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoči na naroku. Stečajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti U, čigar terjatev je bila prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Če SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo stečajni upnik ali stečajni upravitelj, ki sta prerekala priglašeno terjatev, za katero ima U izvršilni naslov, vložita negativno ugotovitveno tožbo. Upnik vloži pozitivno ugotovitveno tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. 122: Izjema od stečajnega roka za prijavljanje terjatev? Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev PP, se šteje, da so prijavljene tudi v SP. Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Upniki prijavijo terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe, v 30 dneh od dneva, ko je upnik prejel obvestilo SU, da odstopa od pogodbe. Terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, se prijavijo v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe. 123: Pobotanje terjatev v stečaju. Katerih terjatev ni mogoče pobotati? Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za škodo in stroške.
19

Terjatev proti D, ki so nastale pred dnem začetka SP, ni mogoče pobotati s terjatvijo, ki je nastala po začetku tega postopka. Pobot ni dovoljen, če je bila terjatev odstopljena (cedirana) U v zadnjih 6 mesecih pred dnem začetka SP, U pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal D plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek SP oziroma postopek PP. 127: D.o.o.: V kakšni obliki mora biti sklenjena pogodba o sklenitvi d.o.o.? Družba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki. 128: Stvarni vložek? Če se osnovni kapital ali njegov del izroči kot stvarni vložek, se mora v pogodbi ali v prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej ter znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek in družbenika, ki je stvarni vložek prispeval. Osnovni kapital mora znašati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Določilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov posameznikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 mio SIT. Za stvarne vložke morajo biti torej izpolnjene nekatere zahteve:  predmet stvarnega vložka mora imeti objektivno določljivo tržno vrednost;  stvarni vložek mora biti ovrednoten s tem, da je v pogodbi določen znesek, za katerega se daje stvarni vložek;  ni nujno, da stvarni vložek lahko rabi za neposredno opravljanje dejavnosti in drugih funkcij družbe;  stvarni vložek mora biti izročljiv v celoti že pred vpisom;  kredit družbenika ali tretje osebe ne more veljati kot stvarni vložek, ker se družbi ne izroči;  stvarni vložek mora biti izvedljiv v taki obliki, v kakršni je obljubljen, tudi zato se kot stvarni vložki ne morejo šteti osebne storitve niti družbenika niti tretje osebe;  biti mora gotov, zanesljiv: zato kot tak ne more veljati: pravica, ki bi bila obremenjena z odložnim ali razveznim pogojem, premoženje, ki bi ga morda kdo podedoval po osebi, ki še živi, terjatve do stečajnega dolžnika; lahko pa je predmet stvarnega vložka izum, ki še ni patentiran, tudi tak izum namreč pomeni neko samostojno gospodarsko vrednost in zanj sploh ni nujno, da se patentira, saj tudi brez tega prinaša določeno gospodarsko korist. Pravice, ki so lahko predmet stvarnega vložka, so zelo različne in vključujejo tudi obligacijske terjatve: Nekatere pravice so izvirne (lastninska pravica, pravica do patenta, vzorca, znamke, modela, avtorska pravica), druge so izvedene (rabokup stvari, licenca pravic industrijske lastnine). Le-te se naslanjajo na že obstoječo pravico imetnika izvirne pravice. Predmet stvarnega vložka so lahko tudi pravice udeležbe, npr. delnice ali deleži v drugih družbah. Stvarni vložek je lahko tudi podjetje v celoti, torej s svojimi aktivami in pasivami. Med aktive sodijo tudi klientela, know-how, good will. Pasive morajo biti izrecno navedene, saj je le tako mogoče določiti vrednost. Ni stvarnega vložka, če ta ni podrobno naveden v družbeni pogodbi. Osnovni vložek mora biti vedno izražen v denarju. Če gre za stvarni vložek, se pri tem določi, kakšen del osnovnega vložka ustreza vrednosti stvarnega vložka. Stvarni vložki morajo biti pred vpisom izročeni v celoti ne glede na to, kakšen del osnovnega vložka ali celotnega osnovnega kapitala so. 129: Poslovni vložek? Določilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval podjetje,
20

ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov posameznikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 mio SIT. 130: Poslovni delež? Poslovni delež označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na temelju osnovnega vložka. Poslovni delež je celota. Vsak družbenik ima lahko ob ustanovitvi le en delež, ki je lahko po obsegu pravic in dolžnosti različen od deleža drugih družbenikov. Velja splošno načelo o sorazmernosti osnovnega vložka in poslovnega deleža, razen če je v družbeni pogodbi drugače določeno. 131: Kaj se zgodi s poslovnim deležem v primeru izključitve družbenika? Poslovni delež družbenika v tem primeru preneha in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. V 3 mesecih po izstopu oziroma izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki:  bodisi sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini poslovnega deleža, ki preneha;  bodisi v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove poslovne deleže oziroma povečati svoje sedanje poslovne deleže tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Če družbeniki v 3 mesecih po izstopu oziroma izključitvi družbenika ne sprejmejo enega od zgornjih sklepov, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala. Družbenik, ki je bil izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to vrednost izplačati najkasneje v 6 letih od dneva izključitve, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Če družba oziroma družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, sme družba izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, oziroma do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom. Plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža se lahko opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register oziroma po vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v register. 133: Pravna sredstva v stečajnem postopku? V stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. Če mora biti poslan določenim osebam, teče zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vročen. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odredbo je dovoljen ugovor v 8 dneh po njeni objavi, če ni objavljena, pa od dneva vročitve pisnega odpravka, če ta zakon ne določa drugače. O ugovoru zoper odredbo odloči stečajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Ugovor ne zadrži izvršitve odredbe. Po smiselni uporabi ZPP odloča o pritožbi zoper sklep sodišče 2. stopnje. 135: Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. 136: Pogodba o trgovskem zastopanju! S pogodbo o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) se zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). Zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. Lahko se zahteva sestavitev listine o pogodbi, možen dogovor, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe. Zastopnik sme sklepati pogodbe v imenu in na račun svojega naročitelja, če je dobil za to od njega posebno ali splošno pooblastilo. Zastopnik ne sme zahtevati in ne sprejeti izpolnitve terjatev svojega naročitelja, če ni za to posebej pooblaščen. Če je bila pogodba sklenjena s posredovanjem zastopnika, tedaj mu naročiteljev
21

sopogodbenik lahko daje veljavne izjave, ki se nanašajo na napake predmeta pogodbe ter druge izjave v zvezi z njo, da obvaruje ali izvršuje pravice iz pogodbe. Zastopnik je za obvarovanje pravic svojega naročitelja upravičen dajati potrebne izjave njegovemu sopogodbeniku. Zastopnik mora ravnati pri izvrševanju pogodbe pošteno in v dobri veri, skrbeti mora za naročiteljeve interese in pri vseh poslih, ki se jih loteva, ravnati kot dober gospodarstvenik. Zlasti si mora prizadevati za ustrezno posredovanje oziroma sklepanje poslov, pri čemer mora upoštevati navodila, ki mu jih je dal naročitelj. Zastopnik mora dajati naročitelju vsa potrebna obvestila o položaju na trgu, zlasti tista, ki so pomembna za vsak posamezen posel. Zastopnik je dolžan naročitelju redno poročati o svojem delu, zlasti pa o tretjih osebah, ki so se pripravljene pogajati z naročiteljem ali z njim skleniti pogodbo in o pogodbah, ki jih je sklenil v imenu naročitelja. Zastopnik je dolžan sodelovati po naročiteljevih navodilih pri sklepanju poslov in kasneje do njihovega popolnega dokončanja. Dolžan je varovati poslovne skrivnosti svojega naročitelja, za katere je zvedel v zvezi s poslom, ki mu je bil zaupan. Odgovarja za zlorabo ali odkritje drugemu tudi potem, ko pogodba preneha. Po prenehanju pogodbe mora Z vrniti N vse stvari, ki mu jih je ta izročil v rabo med trajanjem pogodbe. Z je N le tedaj odgovoren za izpolnitev obveznosti iz pogodbe, pri kateri je posredoval ali jo po pooblastilu sam sklenil v njegovem imenu, če je za to posebej pisno jamčil. jamstvo za izpolnitev je možno le za določene posle ali za posle z določeno osebo. V tem primeru ima pravico tudi do posebnega plačila (del credere provizija). Naročitelj mora v svojem razmerju z Z ravnati pošteno in v dobri veri. Z mora obvestiti tudi v primeru, če posla s tretjo osebo ne bo izpolnil ali če ga ni izpolnila tretja oseba. Na svoje stroške mora Z dati na razpolago potrebno dokumentacijo, vzorce, načrte, cenike. reklamno gradivo, splošne pogoje poslovanja, itd. Stroške prevajanja in tiskanja reklamnega gradiva v slovenskem jeziku nosi Z. Naročitelj mora dati Z vse potrebne informacije za izvrševanje pogodbe o trgovskem zastopanju.Naročitelj lahko po svojem preudarku sprejme ali zavrne sklenitev pogodbe, ki jo je pripravil Z, vendar mora v vsakem primeru o svoji odločitvi nemudoma obvestiti Z. Prav tako ga mora obvestiti o izpolnitvi ali neizpolnitvi poslov, sklenjenih s tretjo osebo. N je dolžan Z nemudoma obvestiti, da mora obseg poslov, sklenjenih z njegovim posredovanjem, zmanjšati na manjšo mero, kot je mogel zastopnik utemeljeno pričakovati, da ta pravočasno v ustrezni meri zmanjša svojo podjetnost, ker sicer odgovarja zastopniku za škodo, ki mu nastane. Dogovor, ki je v nasprotju z zgoraj navedenim, je ničen. 137: Protest pri menici? Če menični dolžniki ne poravnajo oziroma plačajo prostovoljno menične vsote ob dospelosti, jo je treba izterjati prek sodišča oziroma za njeno plačilo ustrezno ukrepati, med drugim je treba:  menico protestirati  notificirati protest  uveljaviti regresni zahtevek  vložiti predlog za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine. Imetniku menice odgovarjajo solidarno vsi menični zavezanci. Beseda protest izvira od latinske besede “pro testibus” - namesto prič. Protest menice je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila in je formalni pogoj za regres. V splošnem velja “brez protesta ni regresa”, čeprav so izjeme, kot npr. pri menici s klavzulo “brez protesta” ali “brez stroškov”. Protest je po zakonu o menici javna listina, ki jo izstavi notar kot protestni organ in v kateri potrjuje, da menični zavezanec ni izpolnil ene ali več meničnih obveznosti ter navede, katero menično opravilo ni bilo opravljeno. Na tej listini potrdi notar, da so bila opravljena določena zahtevana menična opravila in ugotovi, kakšen je bil njihov uspeh. S protestom si zagotovi oseba, ki menico protestira, dokazilo o tem, da je pravočasno, a brez uspeha opravila določena menična opravila. Protestira se zato, da bi v menični obveznosti ostali drugi menični zavezanci, in obveznosti se izvrše le, če jih ni opravil glavni menični zavezanec, kar se dokazuje s protestom. Oseba, ki protestira, si s protestom na tak način zagotovi dokazilo, da je pravočasno, a brezuspešno opravila določena menična opravila. Protest je predpogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Vsebino protesta določa 71 čl. ZM. Po tem določilu mora protest obsegati: 1. prepis protestirane menice oziroma protestiranega meničnega prepisa kakor tudi vseh izjav oziroma pripomb na njih; če se napravi protest po menici, izdani v tujem jeziku, se mora priložiti tudi prevod menice z overitvijo po tisti osebi, ki napravi protest; 2. ime ali firmo osebe, na katere zahtevo in zoper katero se napravi protest;

22

3. potrdilo, da izkazana oseba ni opravila storitve, ki se na podlagi menice zahteva od nje, ali da je protestni organ ni mogel najti v njeni poslovalnici ali stanovanju, ali da ji, če jo je tudi našel, iz kateregakoli vzroka ni mogel sporočiti zahteve; 4. kraj, dan, mesec, leto in uro, ko se je, in prostor, kjer je bil opravljen ali se je brezuspešno poizkusil protestni postopek; 5. datum protesta, številko, pod katero je vpisan v protestni register, uradni podpis protestnega organa in pečat. Osebe v protestu se imenujejo PROTESTANT (oseba, ki je dvignila protest) in PROTESTAT (oseba, proti kateri se dvigne protest). Notar pa je protestni organ, pri katerem se začne protestni postopek. Protestant je lahko imetnik menice, dvojnika ali kopije pri perkvizicijskem protestu, protestat pa je lahko trasat oziroma akceptant, izdajatelj menice (pri lastni menici), imetnik akceptiranega izvoda ali izvirnika menice pri perkvizicijskem protestu, v amortizacijskem postopku pa oseba, kateri bi se menica predložila v rednem postopku prezentiranja v akcept ali plačilo. Protestiranje se mora opraviti v določenih rokih. Če menica ni bila akceptirana, je treba dvigniti protest do tistega dne, ko menica zapade v plačilo. Na dan dospelosti protest zaradi neakceptiranja menice ni več mogoč. Ta dan lahko upnik že dvigne protest zaradi neplačila, če akceptatnt tega dne menice ne bi plačal. Trasat lahko zahteva, da se mu menica predloži zaradi akceptiranja še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi. Protest zaradi neplačila menice, plačljive na določen dan ali na določen rok po izdaji ali po vpogledu pa je možen v enem od dveh delovnih dni po dnevu, ko bi bilo potrebno menico plačati. Protest pri menici na vpogled je mogoč v rokih, ki veljajo za protest zaradi neakceptiranja. Pri koledarski menici, pri menici a dato ter pri menici povpoglednici je treba vložiti protest v enem od dveh delavnikov, ki sledita dnevu, ko bi jo bilo treba plačati. Nedelje in prazniki se ne računajo v dvodnevni rok. Po poteku omenjenega dvodnevnega roka protest ni več mogoč. Menica, pri kateri je bil zamujen rok za dvig protesta, je prejudicirana menica. Tako imenujemo tudi vse menice, pri katerih so bila opuščena menična opravila za ohranitev meničnih pravic. Taka menica ugasne in imetnik lahko nastopi proti osebam, ki so neupravičeno obogatene na njegovo škodo, samo s tožbo zaradi neupravičene obogatitve. Če protest ni pravočasno opravljen, izgubi upnik pravico do regresa do vseh regresnih zavezancev. Upnik pa s tem ni izgubil pravic proti glavnemu meničnemu dolžniku, to je proti akceptantu, ki ostane menično zavezan tako dolgo, dokler menični zahtevek ne ugasne zaradi zastaranja. Protest opravi notar. Protest se opravi tako, da predloži notar menico tistemu, proti kateremu želi upnik uveljaviti plačilo in zahteva od te osebe, naj menico plača. Če oseba, pri kateri je bila menica predložena, menice ne plača, potrdi notar to in druge zahtevane okoliščine v protestni listini. Notar kot protestni organ samo ugotavlja dejstva in se ne spušča v oceno potrebe in nujnosti protesta. Notar ne sme odbiti zahtevka za dvig protesta, ki je lahko usten ali pisen. Plačilo menice ob protestu potrdi notar na menici in nato menico izroči osebi, ki jo je plačala. Če je bil plačan le del menične vsote, potrdi notar delno plačilo na menici in v protestu ter izda plačniku posebno potrdilo o delnem plačilu. Če je bila plačana cela menična vsota, ne pa tudi menični stroški, potrdi notar to v protestu, menico pa kljub temu izroči plačniku. Upnik lahko nato na podlagi protesta terja še plačilo meničnih stroškov, ki jih dolžnik ni plačal ob predložitvi menice. Protestni organ ne more v protestnem postopku odbiti ponujenega opravila, ki je zahtevano v protestu. Opravilo, ki ga je opravil protestni organ, ima vse posledice normalno opravljenega meničnega opravila. Vloženi protest se vpiše v protestni register, ki ga vodijo notarji. Z enim protestom se lahko zahteva več meničnopravnih opravil, lahko se tudi zahteva, da da enako menično opravilo več oseb (unificirani protest). 142: Kakšne pravice ima delničar iz delnice? Glede na pravice iz delnic so delnice navadne (redne) in prednostne (ugodnostne). Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom:  pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (udejanjanja na skupščini družbe);  pravica do dela dobička (dividenda) - v take sorazmerju, v kakršnem je nominalni znesek delnice do osnovnega kapitala;  pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (skladno z razmerjem števila njegovih delnic do števila vseh izdanih delnic). Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz navadnih delnic še določene prednostne pravice, npr. prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti
23

delnic ali od dobička, prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe in druge pravice, določene s statutom družbe. So lahko brez glasovalne pravice, vendar družba ne sme imeti več kot polovico tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala. Zbirna (kumulativna) prednostna delnica daje, v skladu s sklepom o izdaji delnic, njenemu imetniku prednostno pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic, v skladu s sklepom o razdelitvi dobička, izplačajo kakršnekoli dividende. Udeležbena (participativna) prednostna delnica daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobička. 143: Vrste zavodov pri nas! Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno. Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. 144: Organi zavodov! Svet zavoda:  kolegijski organ, ki upravlja zavod;  sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti;  sestava, način imenovanja, trajanje mandata in pristojnosti se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda;  sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, programe dela in razvoja, spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. Direktor ali drug individualni organ:  poslovodni organ zavoda;  organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda;  vodi strokovno delo zavoda, razen če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni (v tem primeru, ga imenuje in razrešuje svet s soglasjem ustanovitelja);  imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda;  kadar za imenovanje pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj;  direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike, občine ali mesta, če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta;  mandat traja 4 leta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi določeno drugače. Lahko ponovni mandat;  imenuje se na podlagi javnega razpisa, če ni .....;  razrešitev pred potekom časa, za katerega je imenovan: če sam zahteva razrešitev; če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu; če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi; če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Strokovni vodja zavoda:  vodi strokovno delo, če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi;  pravice, dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi;  imenuje in razrešuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta, če ni z zakonom ali....  imenovanje in razrešitev smiselno kot za direktorja.
24

Strokovni svet:  je kolegijski strokovni organ;  sestava, način oblikovanja in naloge se določijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi;  obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, daje svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge. 146: Prenos menice? Pravica iz vrednostnega papirja se prenese z indosamentom. Indosament je pravno dejanje, pravica se prenese s pomočjo pismene izjave imetnika menice na sami listini, običajno na hrbtni strani menice ali na alonži. Vsaka menica se lahko prenese z indosamentom, četudi ni izrecno trasirana po odredbi Če pa zapiše trasant v menici besede “ne po odredbi” ali izraz, ki pomeni isto, se menica lahko prenese samo v obliki in z učinkom navadnega odstopa oziroma cesije. 148: Kakšne izjave povzročajo odgovornost družbenikov v d.o.o.? Poroštvene izjave tretjim, ko ti dajejo posojilo družbi. 394 ZGD? 149: V kakšnih situacijah se bo štelo, da so dali takšno izjavo? Kadar družba vrne posojilo tretji osebi v zadnjem letu pred uvedbo stečaja. 150: Odgovornost že pred vpisom v register? Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register. Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem; če je teh oseb več, odgovarjajo solidarno. 151: Kaj je družbena pogodba? Družbena pogodba je ustanovitveni akt d.o.o. Nujno je soglasje vseh družbenikov glede vseh sestavin pogodbe. Pogodba o ustanovitvi d.o.o. je podvrst societetne pogodbe. 152: Kako se vplačajo osnovni zneski? Osnovni kapital mora znašati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. 153: Izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju. Kdo, kdaj? Ali se izpodbija pravni posel ali pravno dejanje? Tipičen primer dejanja, ki bi se lahko izpodbijalo? Upniki in stečajni upravitelj. Vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem začetka SP. Pravno dejanje je vsako dejanje, ki ima določene pravne posledice. Pravno dejanje je mogoče izpodbijati: 1. če ima pravne učinke.To so pravni posli, enostranske izjave volje, protipravna dejanja, itd. - torej razne oblike ustvarjanja in prenehanja obveznosti. 2. Če je podana vzročna zveza med pd in negativnimi posledicami na D premoženje. S pd mora biti zmanjšano aktivno premoženje D oziroma povečana njegova pasiva. 3. Če je dejanje storjeno v zadnjem letu pred začetkom SP. Tipičen pr pravnega dejanja, ki bi se lahko izpodbijalo: plačilo dolga.
25

154: Kaj je posledica izpodbijanja in kaj bi zahteval SU? 130 ZPPSL (Če je zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodeno, je izpodbito pd brez učinka proti stečajni masi. V pr iz prvega odstavka tega člena je oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, dolžna vrniti v SM vse prem koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pd, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega.) Vračanje neupravičeno pridobljenega: 193 OZ (Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.) SU bi zahteval, da sodišče ugotovi, da izpodbijano pravno dejanje nima učinka proti SM in da je tožena stranka dolžna vrniti v stečajno maso neupravičeno pridobljeno prem v določeni višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi. 155: Kako se preizkuša terjatev v prisilni poravnavi? 44 ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj PP, če je ta določen ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino. Ne glede na določbo prvega odstavka tega čl je zoper terjatev iz 43/5 (terjatve, ki so nastale po začetku PPP, če so nastale na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je D med postopkom PP nadaljeval s proizvodnjo oz poslovanjem, in če so se upniki s posebno pog, sklenjeno z D, zavezali te terjatve zamenjati za delnice oz deleže (pogodba o konverziji terjatev v delnice oz deleže) pod pogojem, da bo PP potrjena) tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oz drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno. 156: Možnosti upnika, ki je zamudil priložnost uveljavitve terjatve, ko je poravnava že končana? Potrjena PP ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi moč izvršilnega naslova. 160: Kaj je družba pred vpisom v sodni register? Za notranja razmerja med družbeniki od sklenitve družbene pogodbe pa do vpisa v sodni register se uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. Societeta. 161: Od katerega trenutka teče rok za prijavo terjatve v SP? Kdo lahko prereka terjatev? Izjema od 2 mesečnega roka! Preskus terjatev. Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek. 137 čl. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL RS. Ne glede na prvi odstavek tega člena prijavijo U: 1. terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pog, v 30 dneh od dneva, ko je U prejel obvestilo SU, da odstopa od pog; 2. terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe. Upniki prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti: 1. firmo oz ime in sedež oz stalno prebivališče ali bivališče U; 2. pravno podlago in znesek terjatve; 3. številko TRR ali drugega računa U, če ga ima. Za terjatve, o katerih je pravdni postopek v teku, se v prijavi navede sodišče, pred katerim teče postopek in označba spisa. Sporočilo upnika iz 117/5 čl tega zakona se šteje kot priglasitev U terjatve, če SU prereka upnikovo pobotno terjatev.

26

Ločitveni upniki navedejo v prijavi del D premoženja, na katerega se nanaša njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z ločitveno pravico. Izločitveni U navedejo v prijavi del prem (predmet), na katerega se nanaša njihov zahtevek. Predsednik SS zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega člena.) Rok 2 mesecev od objave v UL je prekluzivni rok - pravica preneha s potekom roka. Ker je to zakonski rok, ga sodišče ne more podaljšati. Določen je kot mesečni rok, kar pomeni, da začne teči na dan objave v UL in poteče s potekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je pričel teči. Prijava je vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, ali če je pred iztekom roka oddana na pošto priporočeno oziroma brzojavno. U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali koga sodnik povabi, naj to stori. Terjatev lahko prereka stečajni upravitelj in upniki. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeležijo stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri stečajnem dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoči na naroku. Stečajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti U, čigar terjatev je bila prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Če SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. 162: Koliko ljudi je dovolj za ustanovitev zadruge? Vrste zadrug! Zadrugo lahko ustanovijo najmanj 3 ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizične ali pravne osebe. Ustanovitelji, ki so fizične osebe, morajo biti poslovno sposobni. V ustanovljeno zadrugo se lahko pod pogoji, določenimi v zadružnih pravilih, včlanijo fizične oziroma pravne osebe. 163: Če nekdo ponudi za zavarovanje terjatve lastno menico, kdaj dospe menica v plačilo, če na njej nič ne piše? (podaljšanje strogih rokov po meničnem pravu) Pri lastni ali solo menici izdajatelj sam nepogojno obljubi, da bo menico plačal ob dospelosti remitentu ali po njegovem nalogu drugi osebi. Izdajatelj take menice je torej hkrati glavni dolžnik. Ni trasata niti akcepta. Pri lastni menici na vpogled nadomešča akcept pisno priznanje o vpogledu s hkratnim vpisom datuma na menici. Tudi menico na določen čas po vpogledu je treba predložiti na vpogled v enem letu od izdaje menice. Da je bila menica predložena na vpogled, se označi s podpisom in datiranjem na menici. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranje. Lastna menica vsebuje naslednje obvezne sestavine:  izraz “menica” v besedilu listine, in to v jeziku, v katerem je izdana;  nepogojno obljubo o plačilu določene vsote denarja;  navedbo dospelosti, če ni navedena, velja kot menica na vpogled;  kraj, kjer jo je treba plačati; če ni izrecno določeno, velja za plačilni kraj obenem pa tudi za kraj izdajateljevega prebivališča tisti kraj, ki je naveden kot kraj izdaje menice;  ime tistega, kateremu in po čigar nalogu je treba plačati;  navedbo kraja in časa izdaje menice; če to ni navedeno, velja, da je bila lastna menica izdana v kraju, ki je naveden poleg izdajateljevega imena;  podpis izdajatelja. Izdajatelj lastne menice odgovarja tako kot akceptant trasirane menice. Lastna menica pride v poštev predvsem pri posojilih in zavarovanju obveznosti. Lastna menica ni namenjena kroženju, lahko pa se indosira. 166: Kako poteka vpis delnic, prevzem delnic?
27

Pri postopni (sukcesivni) ustanovitvi d.d. je proces dokončanja ustanovitve odvisen od odzivnosti potencialnih interesentov za vpis in vplačilo delnic, najprej za pridobitev statusa vpisnika in zatem delničarja d.d., ki se ustanavlja na temelju vabila ustanoviteljev d.d. k javnemu vpisu delnic. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt n prevzamejo del delnic. Vpisovanje delnic in denarna vplačila zanje se opravljajo samo pri bankah, kjer morajo biti vpisnikom na vpogled: statut, poročila ustanoviteljev in revizorjev ter prospekt. Vpisnik vpiše izjavo o vpisu delnic (vpisnico). Če v roku 3 mesecev (najdaljši možen rok) od dne, določenega za vpisovanje, vse ponujene delnice niso vpisane in pravilno vplačane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po preteku tega roka nevpisane in nevplačane delnice sami prevzamejo ali vpišejo. Če ponujene delnice niso prevzete ali vpisane in pravilno vplačane niti na ta način, se šteje, da ustanovitev ni uspela. Ustanovitelji morajo v nadaljnjih 15 dne z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplačane zneske. Če je vpisovanje in plačevanje delnic uspešno, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka, ki je v prospektu določen za vpisovanje delnic, delnice razdeliti med vpisnike. Delnic ne smejo dodeliti tistim vpisnikom, katerih plačilna nesposobnost je znana kateremu izmed ustanoviteljev. Ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplačili, uprava pa lahko z vplačili razpolaga šele, ko je opravljen vpis družbe v register. Ustanovna skupščina se mora opraviti najpozneje v 2 mesecih po preteku s prospektom določenega roka za vpisovanje delnic. Če se ustanovna skupščina ne opravi pravočasno, se šteje, da ustanovitev ni uspela. V tem primeru morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka za izvedbo skupščine z oglasom, ki se objavi na enak način kot prospekt, pozvati vpisnike delnic, naj dvignejo svoja vplačila. 170: Načela v sodnem registru! 1. 2. 3. 4. 5. načelo obveznosti vpisa načelo javnosti sodnega registra publicitetno načelo načelo zaupanja v registrsko stanje načelo hitrosti postopka

171: Kateri podatki se vpisujejo v sodni register? Za podatke, ki se v sodni register vpišejo pri vseh subjektih vpisa, glej 4. člen ZSR. 172: Kaj pazi sodišče pri vpisu v sodni register po uradni dolžnosti? Sodišče preveri procesne predpostavke ter ali je predlagana firma oziroma ime subjekta vpisa v skladu z zakonom. (pozove na popravo, če v roku ne popravi, predlog zavrže) V kolikor je v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku, ki ga določi in ki ne sme biti daljši od 15 dni, spremeni firmo oziroma ime in vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami. Če predlagatelj ne ravna po odredbi sodišča, sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register. 173: Tožba na ugotovitev ničnosti vpisa! Če:  je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine  če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki  če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku  če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register  če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen. Tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo 3 leta od vpisa. Po pravnomočnosti sodne, s katero se ugotovi ničnost vpisa, sodišče po uradni dolžnosti začne postopek likvidacije subjekta vpisa. Če za postopek likvidacije subjekta vpisa ni pristojno isto sodišče, pošlje sodišče, ki je odločalo o ničnosti vpisa, pristojnemu sodišču sodbo, da bo uradni dolžnosti začne postopek likvidacije. Po končanem likvidacijskem postopku izda registrsko sodišče sklep o izbrisu ničnega vpisa.
28

174: Kriteriji za delitev majhnih, srednjih in velikih družb! Družbe se razvrščajo na majhne, srednje in velike po naslednjih merilih:  povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu;  čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu;  vrednost aktive ob koncu poslovnega leta. Majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od naslednjih pravil:  povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50;  čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 1.000.000.000 SIT;  vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500.000.000 SIT. Srednja družba je družba, ki ni majhna družba in ki izpolnjuje dve od naslednjih meril:  povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250;  čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 4.000.000.000 SIT;  vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 2.000.000.000 SIT. Velika družba je družba, ki ni niti majhna družba niti srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe: banke, zavarovalnice, družbe, ki so na podlagi 53 ZGD dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo: Družba s sedežem v RS, ki je nadrejena družba eni ali več družbam s sedežem v RS ali izven nje (podrejene družbe), če so bodisi nadrejena družba bodisi ena ali več podrejenih družb organizirane kot kapitalske družbe oziroma v drugi istovrstni pravnoorganizacijski obliki po pravu države sedeža družbe. Družba je nadrejena družba drugi družbi: 1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi, ali 2. če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali NS druge družbe, ali 3. če ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja, ali 4. če ima v drugi družbi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila večina članov uprave ali ali NS te družbe, ki so opravljali to funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je treba izdelati konsolidirana poročila, imenovana izključno zaradi izvrševanja glasovalnih pravic te družbe, ali 5. če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi, ali 6. če je udeležena v kapitalu druge družbe z najmanj 20% in • bodisi dejansko izvršuje prevladujoč vpliv v tej družbi, • bodisi sta obe s to družbo podrejeni enotnemu vodenju druge nadrejene družbe. 175: Kaj je tuje podjetje po ZGD? Tuje podjetje po ZGD je fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče oziroma sedež zunaj RS. Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v RS prek podružnic. Tuje podjetje lahko ustanovi podružnico, če je že vpisano v register države, v kateri ima sedež, najmanj 2 leti. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. 176: Gradbena pogodba: Kaj je gradnja (zdaj “gradba”)? Cena “ključ v roke”? Jamčevanje pri gradbeni pogodbi! Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z gradbo so mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. Če vsebuje gradbena pogodba določilo ključ v roke ali kakšno drugo podobno določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Če je pri pogodbi ključ v roke udeleženih kot pogodbena stranka več izvajalcev, je njihova odgovornost nasproti naročniku solidarna.
29

Pravice naročnika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse poznejše pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejšim pridobiteljem ne teče nov rok za obvestilo in tožbo, temveč se jim rok prednikov všteva. Izvajalec odg za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v 10 letih od izročitve in prevzema del. Izvajalec odg tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v 10 letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu. Izvajalec in projektant sta odg tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe, ne le naročniku. Te njune odg ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti. Naročnik ali drug pridobitelj je dolžan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v 6 mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. Izvajalec in projektant se ne more sklicevati na zgornje, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku oziroma drugemu pridobitelju, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika oziroma drugega pridobitelja, da pravic ni pravočasno uveljavil. Izvajalec ni prost odgovornosti, če je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naročnika. Vendar je v primeru, če je pred izvršitvijo posameznega dela po zahtevi naročnika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, njegova odgovornost zmanjšana, v okoliščinah danega primera pa tudi izključena. Če sta v razmerju do naročnika odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odg solidarna. Projektant, ki je izdelal načrt gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odg tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov, za katere odg izvajalec, če bi jih bilo lahko opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povračilo. Izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu. Če je za napako odg nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v 2 mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega. 177: Postopek na sodišču za ustanovitev d.o.o.! Potrebno vložiti predlog za vpis ustanovitve, s katerim se mora zahtevati vpis podatkov, ki so določeni s 35. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pr. os. v Sreg. ter mu priložiti zahtevane priloge. Vpis mora predlagati upravičena oseba pri sodišču, na območju katerega je sedež subjekta vpisa. 180: Kako se ustanovi d.n.o.? Odgovornost? Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo upnikom subsidiarno z vsem svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odgovarjajo vsi družbeniki solidarno. Drugačen dogovor družbenikov o njihovi odgovornosti proti tretjim osebam je brez pravnega učinka. Če članstvo družbenika preneha, odgovarja ta družbenik za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva. Kdor vstopi v že obstoječo družbo, odgovarja tako kot drugi družbeniki za družbine obveznosti, prevzete pred njegovim pristopom, ne glede na to, ali je bila firma spremenjena ali ne. Drugačen dogovor družbenikov glede odgovornosti novega družbenika je proti tretjim osebam brez pravnega učinka. Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. 181: Kako se odloča v sodnem registru in kdo odloča? V postopku za vpis v sodni register izdaja sodišče odločbe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloči o predlogu oziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloči o vprašanjih postopka. O predlogu za vpis podatkov, ki se nanašajo na d.d. in o predlogu za vpis podatkov o združitvi in preoblikovanju družb v sodni register, odloča na prvi stopnji sodnik posameznik. O predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloča na prvi stopnji sodni referent. Zoper odločitev sodnega referenta je dovoljena pritožba v 8 dneh od vročitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča. V postopkih za vpis v sodni register na drugi stopnji odloča senat, ki ga sestavljajo 3 sodniki. 182: Prodaja poslovnega deleža v d.o.o.?
30

Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik jih mora pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja. Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja k prodaji poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe. Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Za obveznosti proti družbi, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, odgovarjata družbi odsvojitelj in pridobitelj solidarno. Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Vrednost preostalega poslovnega deleža oziroma vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 14.000 SIT. 184: Lastne delnice. Kdaj so možne, kakšne so pravice družbe iz teh delnic? 240 ZGD Družba sme pridobivati lastne delnice le:  če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo (v tem primeru mora uprava na prvi naslednji skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, o številu in nominalnem znesku delnic ter o vrednosti delnic.); do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih že ima  če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe (v enem letu po pridobitvi se ponudijo v odkup delavcem); do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih že ima  če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino po določbah tega zakona; do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih že ima  če je pridobitev neodplačna;  če pridobi delnice pri nakupni komisiji;  na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva;  na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala;  na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja 18 mesecev in določa najnižjo in najvišjo prodajno ceno, kakor tudi delež teh delnic, katerih skupni nominalni znesek ne sme presegati 10% osnovnega kapitala. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno z namenom trgovanja. Večji deleži le za oblikovanje rezerv za lastne delnice, ne da bi družba zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu predpisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in če je za delnice plačan celotni nominalni oziroma višji emisijski znesek. V primerih iz 1., 2., 4. in 5. alinee je pridobitev dopustna le, če je za delnice plačan celotni nominalni ali višji emisijski znesek. Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic. 187: Kakšne posebne določbe ima ZPPSL glede pobotanja terjatev? Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za škodo in stroške. Terjatev proti D, ki so nastale pred dnem začetka SP, ni mogoče pobotati s terjatvijo, ki je nastala po začetku tega postopka. Pobot ni dovoljen, če je bila terjatev odstopljena (cedirana) U v zadnjih 6 mesecih pred dnem začetka SP, U pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal D plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek SP oziroma postopek PP. 188: Obveznosti družbenika po izstopu iz družbe. Do kdaj odgovarja? Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. Ne glede na to določbo, pa sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri izvrševanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
31

189: Ali je lahko izum ustanovitveni kapital? Predmet stvarnega vložka je lahko tudi izum, ki še ni patentiran, tudi tak izum namreč pomeni neko samostojno gospodarsko vrednost in zanj sploh ni nujno, da se patentira, saj tudi brez tega prinaša določeno gospodarsko korist. 190: Stvarni prevzem kot oblika stvarnega vložka! Družbenik se zaveže vplačati kot vložek določen denarni znesek, vendar bo to storil tako, da bo družba od tretje osebe prevzela določeno stvar ali pravico, odplačilo za o stvar ali pravico pa bo družbenik poravnal tretji osebi. Družba pa bo svoj zahtevek do družbenika za izročitev denarnega vložka pobotala s tem, kar je družbenik plačal tretji osebi. Pri stvarnem prevzemu gre lahko tudi za to, da kot tretja oseba nastopa tudi družbenik sam. Stvarni prevzem je urejen predvsem zato, ker so družbeniki poskušali izigravati strožje predpise o stvarnih vložkih. Stvarni prevzem spada pod stvarni vložek. 191: Če družbenik v določenem roku ne plača vložka, kaj se mu lahko zgodi? Kaducitetni postopek: v njem družbenikov delež zaradi neplačanega osnovnega vložka zapade v korist družbe. Družbeniku, ki je v zamudi z vplačilom osnovnega vložka oziroma njegovega dela, lahko pošlje družba pisni poziv, da v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, izpolni svojo obveznost. V istem pozivu je treba družbenika opozoriti, da bo izključen iz družbe glede tistega poslovnega deleža, na katerega se vplačilo nanaša. Če v roku ne izpolni, preide družbenikov poslovni delež v celoti, vključno z že opravljenimi delnimi vplačili na družbo, o čemer se družbenik pisno obvesti. Družbenik tudi po zamudi odgovarja za plačilo neplačanega zneska. S tem ni izključena njegova odškodninska odgovornost. Nato družba lahko delež odsvoji kateremu do družbenikov ali tretji osebi ali pa pride do posledic po 437 ZGD (zmanjšanje osnovnega kapitala ali sorazmerno povečanje poslovnih deležev družbenikov). 193: Začasne odredbe po ZIL za razliko od odredb po ZIZ? 123. čl. ZIL, ZIZ subsidiarno.

Sodišče izda začasno odredbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a.) da je predlagatelj imetnik pravice iz patenta, modela, znamke ali registrirane geografske označbe; b.) če imetnik pravice predloži dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je imetnikova pravica kršena ali da je kršitev zelo verjetna in če bi imetniku pravice lahko nastala nenadomestljiva škoda; c.) da nasprotna stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi trpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju; d.) da je imetnik pravice predlagal izdajo začasne odredbe v 3 mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kršitev. Sodišče lahko z začasno odredbo zlasti: a.) prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih kršitev; b.) prepreči dostop blaga na trg; c.) za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna pravica po tem zakonu. Sodišče lahko izda ZO tudi brez zaslišanja nasprotne stranke, zlasti če bi morebitno odlašanje lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetniku pravice. Sodišče nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani začasni odredbi, najkasneje pa ob izvršbi odredbe. Če mednarodna pogodba, ki obvezuje RS, ne določa drugače, naloži sodišče na predlog nasprotne stranke predlagatelju, da položi varščino za nadomestitev morebitne škode, ki bi lahko nastala nasprotni stranki, če nasprotna stranka izkaže za verjetno, da predlagatelj v RS nima dovolj premoženja, da bi lahko nadomestil morebitno škodo. Če predlagatelj ne ravna po odločbi sodišča in ne položi varščine, se šteje, da je predlog za začasno odredbo umaknjen. Ob izdaji začasne odredbe sodišče določi predlagatelju rok, v katerem mora vložiti tožbo zaradi kršitve pravic (121. čl. ZIL). Rok za vložitev tožbe začne teči z dnem vročitve začasne odredbe predlagatelju in ne sme biti daljši od enaintrideset dni. V postopku za izdajo ZO se uporabljajo določbe ZIZ, razen če je z ZIL določeno drugače. Postopek je nujen. 195: D.o.o. Vse.
32

D.o.o. je kapitalska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na deleže. Za svoje obveznosti dogovarja sama, družbeniki ne. Je pravna oseba. Družbo lahko ustanovi od ene do 50 fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki. Osnovni kapital mora znašati vsaj 2,1 mio, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 SIT. Organi družbe so poslovodja in skupščina, lahko tudi NS. Poslovodjo imenuje in odpokliče NS, če ga družba ima, sicer skupščina. Če ustanavlja družbo samo ena oseba, sprejme ta oseba akt o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. 197: Kaj je zavod? Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. 198: Odgovornost zadružnikov! Zadružna pravila, ki so obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge, določajo tudi odgovornost članov za obveznosti zadruge. Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoženjem. Če je nad zadrugo uveden stečaj, se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplačanih deležev. Če tudi izterjani deleži ne zadostujejo za popolno poplačilo upnikov, odgovarjajo člani zadrugi v stečaju za primanjkljaj v skladu z zadružnimi pravili. Skupaj s člani odgovarjajo tudi prejšnji člani oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. Odgovarjajo še eno leto po izteku poslovnega leta, v katerem jim je članstvo prenehalo. Odgovornost ne more biti večja kot takrat, ko je prenehalo članstvo, in tudi ne večja od odgovornosti članov. Obveznost posamezne osebe za poravnavo primanjkljaja upnikov v stečaju se določi po enakih delih, če zadružna pravila ne določajo drugačne podlage za izračun te obveznosti. Znesek, do katerega odgovarjajo člani poleg odgovornosti z že vpisanimi deleži, ne sme biti nižji od vsote vpisanih deležev. Če občni zbor odloči, da se znižajo obveznosti članov glede vpisa deležev ali omeji odgovornost članov za obveznosti zadruge, začne sklep učinkovati šele eno leto po vpisu spremembe zadružnih pravil v sodni register. 204: Kako upniki v primeru prisilne poravnave uveljavljajo svoje terjatve? Kako poteka preizkus terjatev? Kako U uveljavlja svojo terjatev, če je postopek prisilne poravnave končan? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. 44 č. ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, če je ta določen, ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.čl. (terjatev nastala po začetku PPP) tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po določbah, ki veljajo za SP. Upnik, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve, jo lahko uveljavlja pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, vendar njegova terjatev nima moči izvršilnega naslova. S tem, ko je zamudil rok za prijavo, je le izgubil pravico do glasovanja o PP. 207: Kakšno omejevanje konkurence skuša naše pravo preprečiti? Kdo odloča o tem, da je nek sporazum prepovedan? Naše pravo skuša preprečiti omejevanje konkurence s sporazumi med podjetji, z zlorabo prevladujočega položaja na trgu, koncentracije podjetij, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, posamično ali skupno, pri tem pa bistveno
33

zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na upoštevnem trgu ter nelojalno konkurenco, ki je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. 209: Kakšno gospodarsko družbo bi ustanovili, če imamo malo sredstev, pa nočemo prevelike odgovornosti? D.o.o. 211: Kakšne možnosti ima firma, ki jo vpišemo, če je pred tem že vpisana? Sodišče zavrne predlog za vpis firme v sodni register, če se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS. 212: Ali morajo družbeniki po ustanovitvi d.o.o. v celoti plačati deleže? Če kakšen družbenik noče plačati, kakšne možnosti ima družba, da ga v to prisili? 1. kaducitetni postopek 2. s tožbo zahteva plačilo zneska 213: Kakšno je razpolaganje s poslovnimi deleži? Kakšna oblika je potrebna? Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo. Družbeniki imajo predkupno pravico. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja. Če noben od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja k prodaji poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe. Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. 214: Ali imajo družbeniki predkupno pravico? Ja. 217: Postopek uveljavljanja terjatev upnikov v primeru stečajev? Rok za uveljavljanje? Kaj če upnik rok zamudi? Kako se opravi preizkus terjatve upnika? Kdo to preizkusi? Kaj se zgodi, če stečajni upnik določeno terjatev prereka? Katero sodišče odloča o ugotovitveni tožbi? Kaj v primeru, če bi postopek že tekel, upnik toži dolžnika, med postopkom pa U prijavi terjatev - kako vpliva začetek SP na potek pravde, ki že teče? Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeležijo stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri stečajnem dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoči na naroku. Stečajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti U, čigar terjatev je bila prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Če SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo stečajni upnik ali stečajni upravitelj, ki sta prerekala priglašeno terjatev, za katero ima U izvršilni naslov, vložita negativno ugotovitveno tožbo. Upnik vloži pozitivno ugotovitveno tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. O ugotovitveni tožbi odloča sodišče, ki vodi stečajni postopek. To sodišče je izključno krajevno pristojno. Pravde, ki so že v teku, se prekinejo. PP se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V primeru, da je tožnik upnik, bo moral dajatveni zahtevek spremeniti v ugotovitvenega.
34

224: Kdaj je potrebno predložiti menico? Menica, plačljiva na določen dan (dnevnica, koledarska menica) ali na določen čas po dnevu izdaje (oddnevnica) ali po dnevu vpogleda (povpoglednica), se mora predložiti v plačilo ali na sam plačilni dan ali pa na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za njim (37/1 ZM). Vpoglednica ali a vista menica, ki je plačljiva ob predložitvi, mora biti predložena v enem letu od dneva izdaje (zakoniti rok), sicer izgubi veljavnost. V plačilo zapade torej že s samo predložitvijo. Kadar gre za menico, ki zapade po vpogledu, jo mora menični upravičenec predložiti v plačilo katerikoli delavnik, če ni v menici določen dan, pred katerim se je ne sme predložiti. Če trasant določi, da menica na vpogled ne sme biti predložena v izplačilo pred določenim rokom, začne teči rok za predložitev od tega dne. Vendar se mora menica predložiti v plačilo najkasneje v enem letu od dneva izdaje oziroma od preteka roka, pred katerim se je ni smelo predložiti v plačilo. 225: Ali je mogoče kdaj podaljšati menične roke? Zapadlost oziroma dospelost menice se lahko podaljša. To se imenuje prolongacija menice, ki se lahko opravi tako, da se izda nova menica - prolongacijska menica ali pa se prolongacija zaznamuje na stari menici prolongirani menici in se torej ne izda nova menica. Posledice prolongacije so podaljšanje dospelosti, podaljšanje protestnih rokov, rokov zastaranja in potrebno je ponovno kolkovanje. 227: Vloga urada za varstvo konkurence! Urad izvaja nadzor nad uporabo določb ZPOmK in ZVK, spremlja in analizira razmere na trgu, kolikor so pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom in daje DZ in Vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Urad je pristojen, da v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju pravil o konkurenci iz določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti z dne 16.12.2002 vodi postopke o kršitvah določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Če ni z zgornjo uredbo določeno drugače, urad uporablja za postopke odločanja o kršitvah 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določbe tega zakona in zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno. 228: Primer horizontalnega sporazuma v omejevanju konkurence! Tipičen primer v omejevanju konkurence! Izjeme, ki jih lahko urad dovoljuje! Horizontalni sporazum je sporazum med podjetji, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine. Za horizontalni sporazum bi šlo v primeru, če bi dve podjetji, ki opravljata isto dejavnost ali proizvajati isti proizvod sklenili dogovor o ceni proizvoda oziroma storitve. Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji o pogoji poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v RS. Zlasti je prepovedano:  neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje;  omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični razvoj ali naložbe;  določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za enakovrstne izpolnitve, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;  pogojevati sklenitev pogodbe s tem, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne izpolnitve, ki po svoji naravi ali po trgovinskih običajih nimajo zveze s predmetom te pogodbe;  razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci. Niso prepovedani in nični sporazumi, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali če pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo uporabnikom pravičen delež doseženih koristi. Vendar ti sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja ne smejo:  nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in  dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila pomemben del konkurence glede predmetov pogodbe. (3/5 čl.) Vlada z uredbo določi, katere skupine proizvodov ustrezajo zgornjim pogojem. Uredba mora določiti skupine proizvodov, za katere se uporablja, in zlasti določiti:  omejitve ali pogodbena določila, ki jih sporazum lahko ali jih ne sme vsebovati;  pogodbena določila, ki jih sporazum mora vsebovati;
35

 druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Uredba ureja zlasti naslednje skupine pogodb:  licenčne p.;  p. o uporabi drugih pravic industrijske lastnine;  p. o prenosu znanja in izkušenj (know-how);  druge pogodbe o prenosu tehnologije;  p. o razvoju in raziskovanju;  p. o specializaciji;  p. o distribuciji;  franšizne pogodbe;  p. o izključni pravici do nabave;  p. o skupnih vlaganjih. Pogodb, ki ustrezajo pogojem, ki so opredeljeni v uredbi o skupinskih izjemah, ni treba priglasiti zaradi pridobitve odločbe o posamični izjemi. Če so učinki posameznega sporazuma nezdružljivi z določili 3/5 čl. ZPOmK, lahko urad odpravi ugodnost skupinskega izvzetja. Prepoved ne velja tudi za sporazume majhnega pomena. Kot takšni se štejejo sporazumi med podjetji, katerih tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve V RS skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujočih podjetij ne presega 10%, če gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (horizontalni sporazumi), oziroma 15%, če gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (vertikalni sporazumi). Pri mešanih horizontalno-vertikalnih sporazumih ali tedaj, ko je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum, je upoštevni prag 10%. Ne gre za sporazume majhnega pomena, če je konkurenca pogodbenega proizvoda omejena zaradi okoliščin na trgu, zlasti zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij. Tudi če skupni tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve skupaj s storitvami odvisnih ali gospodujočih podjetij ne presega zgornjih odstotkov, ne gre za sporazume majhnega pomena za: a.) horizontalne sporazume, katerih cilj je: • določanje cen ali omejitev proizvodnje ali prodaje ali • razdelitev trga ali virov nabave; b.) vertikalne sporazume, katerih cilj je: • določanje drobnoprodajnih cen ali • podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali drugim. 230: Odgovornost družbenika za obveznosti družbe, če da družbi posojilo? Družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali v PPP. Takšno posojilo se v SP oziroma v PPP šteje za premoženje družbe. Gre za položaj, ko je družba prezadolžena ali le plačilno nesposobna. V SP ali PPP se taka sredstva štejejo kot aktiva in ne kot pasiva družbe. 233: Primer: pivovarna želi kupiti delnice druge pivovarne, tako da bi skupaj obvladovali trg v višini 90%. Ali je kakšna ovir v konk. pravu? Kateri zakon to pokriva? Kaj želi ta zakon preprečiti? ZPOmK. Gre za koncentracijo podjetij. Koncentracije, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, posamično ali skupno, pri tem pa bistveno zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na upoštevnem trgu, so prepovedane. Za koncentracijo podjetij gre tudi v primeru, ko eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja pridobi neposreden ali posreden nadzor drugega podjetja ali delov enega ali več podjetij. Koncentracijo morajo udeleženci koncentracije priglasiti Uradu za varstvo konkurence. če so v transakciji udeležena podjetja ali z njimi kako drugače povezana podjetja skupaj ustvarila za več kot 40% prodaj, nakupov ali transakcij na znatnem delu slovenskega trga s proizvodi ali storitvami, ki so predmet transakcije ali z njihovimi substituti. (Priglasiti jo morajo tudi, če je skupni letni promet v transakciji udeleženih podjetij ali z njimi kako drugače povezanih podjetij v posameznem od zadnjih 2 let na slovenskem trgu pred obdavčitvijo presegel 8mlrd tolarjev.) Koncentracijo morajo udeleženci priglasiti uradu najpozneje en teden po sklenitvi pogodbe ali objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega interesa. Rok za priglasitev začne teči s prvim od teh dogodkov. Koncentracijo morajo priglasiti tista podjetja, ki pridobijo nadzor v drugem podjetju, priglasitev pa je lahko tudi skupna. Urad je treba obvestiti o javni ponudbi za prevzem po določbah zakona, ki ureja prevzeme, čeprav bodoča koncentracija ne bi izpolnjevala katerega od pogojev po tem zakonu.
36

Koncentracije v smislu tega zakona urad presoja predvsem po tem, ali obstaja nevarnost ustvarjanja oziroma krepitve prevladujočega položaja, kar bi lahko povzročilo izločitev ali bistveno zmanjšanje učinkovite konkurence. Nevarnost je treba presojati ob upoštevanju konkurenčnih dejavnikov, zlasti pa:  izbire, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki;  tržnih položajev prizadetih podjetij;  dostopa, ki ga imajo do virov ponudbe oziroma samega trga;  strukture tržnih deležev;  konkurenčnega položaja na trgu;  ovir pri dostopu na trg konkurenčnih podjetij;  finančnih zmožnosti prizadetih podjetij;  mednarodne konkurenčnosti podjetij, ki se presojajo;  naraščanje ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah, ki jih pokriva koncentracija. Na podlagi presoje teh elementov urad odloči o:  skladnosti koncentracije s pravili konkurence (soglasje) ali  soglasju h koncentraciji, ki ga pogojuje z izpolnitvijo pogojev, ki jih je naložil, ali  neskladnosti koncentracije s pravili konkurence. Do izdaje odločbe oziroma sklepa udeleženci koncentracije ne smejo uresničevati pravic, ki so jih pridobili s koncentracijo. 234: Značilnosti osebnih gospodarskih družb? Izjema, ko družbenik ne odgovarja za obveznosti družbe! Poglavitna značilnost osebnih gospodarskih družb je, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Izjema k.d., kjer z vsem svojim premoženjem odgovarjajo le komplementarji, komanditisti pa le z vložkom. Pri tihi družbi ne odgovarja tihi družbenik. 242: Katere terjatve v stečajnem postopku oživijo? Oživijo terjatve nasprotnika izpodbijanja. Terjatev, ki je z uspešnim izpodbijanjem oživela, je potrebno prijaviti v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe. V primeru vračanja med stečajem oživelih terjatev, je šteti, da so dolgovi stečajne mase, kjer zakon ne določa izjeme. 137. čl. ZPPSL 244: Kaj so menični regresni zahtevki? Menični regresni zahtevki so zahtevki imetnika menice za plačilo meničnega dolga proti ostalim meničnim podpisnikom, v primeru, če je akceptant zavrnil plačilo ali sprejem menice (akcept). Vsi drugi menični zavezanci so solidarno odg. Za regresiranje pa je potreben protest. 245: Kdo je glavni menični dolžnik? Pri trasirani menici: Akceptant. To je trasat, ki se je z akceptom ali sprejemom menice (pisna izjava trasata na menici) zavezal, da bo plačal menično vsoto ob dospelosti menice v plačilo. Pri lastni menici: izdajatelj lastne menice. 275: Od kdaj teče rok za prijavo terjatve? Kaj se zgodi s terjatvijo, ki jo U prijavi? Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeležijo stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri stečajnem dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoči na naroku. Stečajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti U, čigar terjatev je bila prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Če SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji.
37

276: Kdo terjatev prizna? Stečajni upravitelj se mora o vsaki terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka. To se zgodi na naroku za preizkus terjatev. Stečajni senat lahko dovoli, da se stečajni upravitelj izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku. 277: Upnik ima terjatev in sodbo, izvršbe še ni bilo - ali se napoti na pravdo? Kaj pa v primeru, če še teče postopek - ali se takšnega U napoti na pravdo? Upnika, ki ima izvršilni naslov, se ne napoti na pravdo. V primeru, da je takšna terjatev prerekana, se na pravdo napoti tistega, ki jo je prerekal. Če postopek še teče, se z dnem začetka SP le-ta prekine, dokler ga SU ne prevzame ali ga k temu povabi sodnik. 280: Kakšna dejanja stečajnega dolžnika je mogoče izpodbijati? Pravna dejanja. To je vsako dejanje, ki ima določene pravne posledice. Dejanja dolžnika, ki imajo pravni značaj so pravni posli, enostranske izjave volje, protipravna dejanja,... Objektivni element izpodbijanja: 1. Pravno dejanje storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka SP 2. To dejanje mora imeti za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo SU, oziroma mora z njim priti posamezen U v ugodnejši položaj 3. (subjektivni element izpodbijanja) druga stranka, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finančno stanje.(domneva, če storjeno v zadnjih 3 mes pred začetkom SP ali če prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel v obliki ali na način, ki ni običajen. Ta domneva pa je izpodbojna. Tožena stranka, torej upnik, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, nosi dokazno breme za izpodbijanje obstoja domnevanega dejstva. Tudi običajen način izpolnitve sproži domnevo, da je U vedel oziroma bi moral vedeti za slabo ekon-finančno stanje D, čim je do izpolnitve prišlo v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo predloga za začetek SP.) Upniki in SU imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem začetka SP, če je oseba, v korist katere je bilo storjen, zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejela D premoženje brezplačno ali za neznatno plačilo. Mišljena tudi opustitev dejanja. 281: Kdaj se stečajni postopek uvede? Stečajni postopek se uvede z vložitvijo pisnega predloga. 282: Kaj pomeni izjava trasanta “ne po odredbi”? Klavzula “ne po odredbi” oziroma rekta klavzula pomeni, da menice ni mogoče prenesti kako drugače kot s cesijo. Prenos z indosamentom ni mogoč. 283: Za kaj trasant vedno odgovarja? Ali bi bilo kaj drugače, če bi indosant napisal to klavzulo? Trasant je odgovoren za akcept in plačilo menice. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi “brez obveznosti”, “brez regresa”, “brez obligo” ipr. sme trasant izključiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plačilo, indosant pa lahko s tako klavzulo izključi odgovornost za akcept in plačilo. 294: Kako se lahko odvija stečajni postopek? 1. Stečajni postopek se uvede z vložitvijo pisnega predloga; 2. Če vloži predlog U, vroči predsednik stečajnega senata drugopis predloga dolžniku, ki se mora o predlogu izjaviti v roku 15 dni. Če D v tem roku izjavi, da soglaša s predlogom ali v tem roku ne izjavi ničesar, se šteje, da je stečajni razlog podan. Če ugovarja, zbere predsednik SS podatke za oceno ali je podan stečajni razlog; 3. Predlagatelj mora dati predujem, ki ga določi SS za kritje stroškov SP. Če predlagatelj ne da določenega predujma, predsednik SS predlog zavrže. Izjemoma lahko SS odloči, da se postopek nadaljuje, čeprav predujem ni bil dan; 4. Predlog za začetek SP se sme umakniti, dokler oklic o začetku SP ni nabit na oglasno desko sodišča. Če predlagatelj umakne predlog za začetek SP, SS ustavi postopek. Če se pred odločitvijo o začetku SP ugotovi, da je D postal solventen, SS zavrne predlog za začetek SP;
38

5. Ko zbere predsednik SS podatke o obstoju stečajnega razloga, razpiše narok za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek SP. Na narok povabi predlagatelja, D in po potrebi izvedenca ter priče. Na naroku, najpozneje pa v 3 dneh po njem, izda SS sklep, s katerim začne SP nad D ali s katerim zavrne predlog za začetek SP. Sklep o začetku SP izda SS brez naroka, če predlaga začetek SP D ali če D izjavi, da soglaša s predlogom. Brez preizkusa ali obstaja stečajni razlog se začne SP, kadar to predlaga likvidacijski upravitelj ali v primeru ustavitve PPP, če poravnalni senat ugotovi, da ni možnosti, da bo D izpolnil svoje obveznosti na podlagi predloga za PP in v primeru, če se na naroku za PP ne doseže večina, potrebna za sklenitev PP; 6. Če SS ugotovi, da prem, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim SP začne in ga takoj zaključi; 7. Če SS med SP ugotovi, da prem, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim SP zaključi; 8. O začetku SP se obvestijo upniki z oklicem, ki se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v UL RS. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku SP. Sklep o začetku SP se vroči predlagatelju in D. Z dnem, ko je oklic o začetku SP nabit na oglasno desko sodišča, nastanejo pravne posledice začetka SP; 9. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve SS v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL RS; 10. Praviloma na prvem naroku za preizkus terjatev se izvolijo člani upniškega odbora. Prijavljene terjatve upnikov se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se ga udeležijo SU, upniki, ki so prijavili svoje terjatve, in drug, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri D ali za D, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev. Narok za preizkus terjatev se opravi, četudi na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. SU se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna SU in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku. SU se mora o vsaki prijavljeni izločitveni oziroma ločitveni pravici določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upniki smejo prerekati prijavljene ločitvene oziroma izločitvene pravice. Če SU izjavi, da priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka nobeden izmed upnikov, izda SS sklep, s katerim SD naloži, da izroči U del prem, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, če takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo. Tak sklep je izvršilni naslov. Enako za ločitveno pravico (plačilo iz dela prem, na katerem obstoji ločitvena p.); 11. Dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso, se proda praviloma na javni dražbi. SS lahko po poprejšnjem mnenju U odbora, če je ta ustanovljen, odredi tudi drugačen način prodaje, če ni z zakonom drugače določeno. Pred dnem odreditve prodaje se po sodnih izvedencih oceni dejanska vrednost stvari in pravic, ki so predmet prodaje. Ceno določi SS po predhodnem mnenju SU in UO, če je ta ustanovljen. Mnenje morata dati v 8 dneh od prejema zahteve za mnenje, sicer se šteje, da se strinjata s predlogom SS. Cena ne sme biti nižja od polovice ocenjene vrednosti. Če prem, ki je prišlo v stečajno maso, ni mogoče prodati, se razdeli upnikom, če ga sprejmejo, pri čemer se upošteva višina njihovih terjatev. Prem, ki ga ni bilo mogoče razdeliti U, se izroči z zakonom določenemu drž organu ali organu lokalne skupnosti, na katere območju je D sedež, če gre za nepremičnino, pa organu lokalne skupnosti, na katere območju je; 12. Preden se začnejo poplačevati U, se izloči iz SM znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov SP. Iz preostalih sredstev (razdelitvene mase) se poplačajo upniki - sorazmerno, če ni z zakonom drugače določeno; 13. Razdelitev se začne, ko je precejšen del prem vnovčen; 14. SS potrdi na podlagi predloga SU in pripomb predsednika SS osnutek za glavno razdelitev; 15. Upniki se vabijo na narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev z oklicem, ki se objavi v UL RS najmanj 30 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodišča. V oklicu SS upnike seznani tudi, kje in kdaj lahko vpogledajo osnutek za glavno razdelitev. SS lahko glede na okoliščine primera odredi tudi, da se oklic objavi v sredstvih javnega obveščanja; 16. Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku, o katerih odloči SS s sklepom o glavni razdelitvi, ki se vroči SU in nabije na oglasno desko sodišča; 17. Na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi izplača SU terjatve upnikom v 15 dneh od njegove pravnomočnosti; 18. Poznejša razdelitev se opravlja, ko pritekajo sredstva D. O njej odloča predsednik SS s sklepom; 19. Sredstva, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oziroma lastnikom deležev. Razdelijo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deležev, razen če akt o ustanovitvi D za posamezne razrede delnic oziroma deležev ne določa prednostnega poplačila posameznih razredov delnic oziroma deležev, ali če zakon, ki ureja pravnoorganizacijsko obliko D, ne določa drugače; 20. Ko dobi predsednik SS poročilo SU, da so končana vsa opravila iz SP, predlaga SS zaključek SP. Odločbo o zaključku SP objavi SS v UL RS. Po zaključku SP predloži SU SS sklepno poročilo o svojem poslovanju. Ko SS prouči poročilo, razreši SU, če pa ugotovi v njegovem poslovanju kakšne nepravilnosti, proti njemu ustrezno ukrepa. 21. V sodni register in druge uradne evidence se vpišejo po uradni dolžnosti predlog za začetek SP, sklep o odreditvi omejitev, sklep o začetku SP in pravnomočni sklep o zaključku oz ustavitvi SP; 22. Z dnem vpisa sklepa o zaključku SP v sodni register dolžnik preneha in se izbrišejo predhodni vpisi; 23. V primeru prodaje D se na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti izbrišejo iz sodnega registra vpisi v zvezi s SP, kupec pa se vpiše v sodni register kot ustanovitelj prodane pravne osebe;
39

24.

Do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev lahko SU, lastniki s kapitalsko večino v SD, ki je pravna oseba, oziroma podjetnik posameznik in upniški odbor, če je ustanovljen, vložijo predlog za začetek PPP. Senat o predlogu odloči v 15 dneh od vložitve predloga; 25. Če SM po predhodni oceni ni vredna več kot 10 mio SIT, se opravi skrajšani SP. 295: Ali je potrebno vse terjatve prijaviti? Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev PP, se šteje, da so prijavljene tudi v SP. Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU. Če ga ne, U odgovarja za škodo in stroške. To obvestilo šteje kot priglasitev upnikove terjatve, če SU prereka upnikovo pobotno terjatev. Franc Testen 1: Sprememba pravnoorganizacijskih oblik (ali lahko iz s.p. v d.o.o. in obratno? Kako se preoblikujejo osebne družbe v kapitalske?) S.p. lahko svoje podjetje vloži v družbo. Kot spremembo pravnoorganizacijske oblike ZGD tega ne predvideva, lahko pa nekdo preneha biti s.p. in ustanovi enoosebno d.o.o. Za preoblikovanje osebnih družb v kapitalske se uporabljajo določbe o preoblikovanju d.d. v druge družbe. Osebno odgovorni družbeniki še naprej odgovarjajo za obveznosti družbe, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register. 2: Ostale oblike statusnega preoblikovanja. Spojitev. Delitev. 4 oblike delitev:  razdelitev s prevzemom;  razdelitev z ustanovitvijo novih družb; Razdelitev se opravi s hkratnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija.  oddelitev z ustanovitvijo novih družb;  oddelitev s prevzemom. Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z oddelitvijo ne preneha. Uprava prenosne družbe mora sestaviti delitveni načrt. Skupna višina osnovnih kapitalov družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti po delitvi najmanj enaka osnovnemu kapitalu prenosne družbe pred delitvijo. Vsota drugih postavk lastnega kapitala (kapitalske rezerve, revalorizacijski popravek sestavin kapitala, rezerve iz dobička in preneseni čisti dobiček/izguba), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti najmanj enaka vsoti teh postavk, izkazanih v zaključnem poročilu prenosne družbe. Za ustanovitev novih družb veljajo določbe ZGD o ustanovitvi, razen glede vplačila delnic in določbe, da mora biti najmanj 1/3 osnovnega kapitala d.o.o. v denarju. Za ustanovitelja se šteje prenosna družba. Ustanovitev novih družb mora pregledati eden ali več ustanovitvenih revizorjev. Člani uprave in NS prenosne družbe solidarno odgovarjajo za škodo, ki jo delitev povzroči družbam, ki so udeležene pri delitvi in imetnikom deležev v teh družbah. Uprava prenosne družbe mora izdelati podrobno pisno poročilo o delitvi. V poročilu o delitvi mora uprava razložiti ter pravno in ekonomsko utemeljiti razloge za delitev in predvidene posledice delitve ter vsebino delitvenega načrta. Delitveni načrt mora pregledati revizor. Delitvenega revizorja imenuje NS. Če družba nima NS, imenuje delitvenega revizorja uprava. Delitveni revizor mora o reviziji delitve izdelati pisno poročilo. Kadar delitev ne ohranja kapitalskih razmerij, mora poročilo o reviziji delitve vsebovati mnenje revizorja o tem, ali je zagotovitev deležev v novih družbah po menjalnem razmerju, predlaganem v delitvenem načrtu in višina morebitnih denarnih doplačil ter ponujena odpravnina primerno nadomestilo za deleže v novih družbah. Poročilo mora predložiti upravi in NS prenosne družbe. NS mora na podlagi poročila uprave o delitvi in poročila o reviziji delitve pregledati nameravano delitev in o tem izdelati pisno poročilo.
40

Uprava prenosne družbe mora vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o delitvi, registrskemu sodišču predložiti delitveni načrt, ki ga je pred tem pregledal NS. Obvestilo o predložitvi DN registrskemu sodišču mora družba objaviti v UL RS. V objavi je treba imetnike deležev prenosne družbe opozoriti na njihove pravice do vpogleda listin d.d. oz. k.d.d. na sedežu družbe in obrazložitve uprave pred začetkom zasedanja skupščine o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave DN do zasedanja skupščine. Upnike ter svet delavcev pa je treba v objavi opozoriti na njihove pravice, da lahko brezplačno zahteva prepis DN, ki ga mora dobiti naslednji delovni dan. Za delitev je potreben sklep skupščine o soglasju za delitev. Pri d.d. in k.d.d. je sklep veljavno sprejet, če zanj glasuje najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Za d.o.o., če zanj glasujejo družbeniki, ki imajo najmanj 3/4 glasov vseh družbenikov. Sklep mora potrditi notar. Statut oziroma družbena pogodba lahko določi višjo večino ter druge zahteve. Kadar je prenosna družba organizirana kot d.d. oziroma k.d.d. in obstaja več razredov delnic, je za veljavnost sklepa o soglasju za delitev potrebno soglasje delničarjev vsakega razreda. O soglasju morajo delničarji vsakega razreda sprejeti izreden sklep. Kadar imetniki deležev v kapitalu novih družb niso udeleženi v enakih razmerjih, kot so bili udeleženi v kapitalu prenosne družbe pred delitvijo, je sklep o soglasju za delitev veljavno sprejet, če zanj glasuje 9/10 osnovnega kapitala. Lahko dosežena v 3 mesecih z naknadnimi izjavami. Izjave o soglasju morajo biti v obliki notarskega zapisa, v katerega je vključen delitveni načrt. Kadar delitev ne ohranja kapitalskih razmerij, lahko vsak imetnik deležev prenosne družbe, ki je na skupščini prenosne družbe na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za delitev, od novih družb kot solidarnih dolžnikov zahteva, da prevzamejo deleže, ki mu jih morajo zagotoviti zaradi izvedbe delitve, proti plačilu primerne denarne odpravnine. Enako kadar so bili deleži prej prosto prenosljivi, statuti posameznih oziroma vseh novih družb pa prenos deležev pogojujejo z dovoljenjem nove družbe oziroma posameznih imetnikov deležev nove družbe. Enako če ima nova družba drugačno pravnoorganizacijsko obliko. Uprava prenosne družbe in uprave novih družb morajo hkrati predlagati vpis delitve in vpis novih družb v register. Z vpisom delitve v register nastanejo naslednje pravne posledice: 1. premoženje prenosne družbe skupaj z obveznostmi preide na nove družbe v skladu z delitvenim načrtom; 2. pri razdelitvi prenosna družba preneha. Pri oddelitvi začnejo veljati spremembe statuta prenosne družbe, ki so predvidene v delitvenem načrtu. Na to okoliščino je treba pri vpisu posebej opozoriti; 3. imetniki deležev prenosne družbe postanejo imetniki deležev novih družb v skladu z delitvenim načrtom. Hkrati preidejo pravice tretjih na deležih prenosne družbe na deleže novih družb, ki se zagotovijo zaradi delitve in na pravice do morebitnih denarnih doplačil. Po vpisu delitve v register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Tožnik, ki je pred vpisom v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev, lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom delitve v register. Dokler dolžnik prenosne družbe ni obveščen, kateri izmed družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena terjatev do tega dolžnika, lahko veljavno izpolni katerikoli izmed njih. Dokler upnik prenosne družbe ni obveščen, kateri izmed družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena obveznost do tega upnika, lahko zahteva izpolnitev od katerekoli izmed njih. Varstvo upnikov se zagotavlja s prevzemom odgovornosti vseh novonastalih subjektov ali pa subjektov, ki so prevzeli premoženje družbe, ki se je delila. Za delitev je značilen prenos premoženja s prenosnega subjekta na prevzemne, bodisi obstoječe bodisi na novoustanovljene subjekte. Med premoženje sodi poleg aktivnega dela, torej premoženjskih predmetov, tudi pasivni del, torej dolgovi in pravna razmerja prenosne kapitalske družbe. Ta prenos premoženja se opravi po metodi univerzalnega pravnega nasledstva. Za vse obveznosti prenosne družbe, nastale do vpisa delitve v register, odgovarjajo poleg družbe, ki ji je obveznost dodeljena v delitvenem načrtu, kot solidarni dolžniki tudi vse druge družbe, udeležene pri delitvi. Vsaka družba odgovarja do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšanega za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu. (večstopenjski koncept varovanja upnikov) ZGD zagotavlja večjo varnost družbenikov pri delitvah, ki ne ohranjajo kapitalskih razmerij. Za sklep skupščine o soglasju za delitev se zahteva posebna kvalificirana kapitalska večina 9/10 osnovnega kapitala. Kadar pa ta večina ni dosežena, je sklep veljaven samo, če imetniki deležev, ki so glasovali proti sprejemu sklepa oziroma se glasovanja niso udeležili, prenosni
41

družbi najkasneje v 3 mesecih po zasedanju skupščine pošljejo izjavo o privolitvi oziroma soglasje za delitev, tako da je skupaj s kasnejšimi izjavami o soglasju ta večina dosežena. Delitev s prevzemom - DN se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pogodbo o delitvi in prevzemu skleneta upravi prenosne in prevzemne družbe. Dve ali več d.d. se lahko združi bodisi s pripojitvijo bodisi s spojitvijo. Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna družba), na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe). Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Delničarjem prevzetih družb pa se zagotovijo delnice prevzemne družbe. Kadar razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe, ni enako ena ali delnic prevzemne družbe za eno delnico prevzete družbe, lahko delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število delnic prevzemne družbe, bodisi prevzemna družba bodisi druga oseba zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega nominalnega zneska delnic, ki jih prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe zaradi izvedbe pripojitve. Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. 4: Prisilna poravnava. Kaj če ima dolžnik le enega upnika? Predlog za začetek PPP da lahko le dolžnik, predsednik poravnalnega senata pa pred izdajo sklepa o začetku postopka preizkuša predlog le formalno, in sicer preveri ali so izpolnjene procesne predpostavke za začetek predloga:  ali ima predlog obvezne sestavine in so mu predložene predpisane listine;  ali je potekel rok za izpolnitev obveznosti iz morebitne prej sklenjene PP. Damijan Mozetič  1: Zavodi - organi: svet zavoda, direktor, lahko strokovni vodja, strokovni svet. Ustanovitelji in njihove pravice: pravice in obveznosti ustanoviteljev določa zakon in akt o ustanovitvi zavoda. Kdo imenuje direktorja: imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonon ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja JZ pooblaščen SZ, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno. Če poslovodna in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni, imenuje in razrešuje D SZ s soglasjem ustanovitelja. Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike, občine ali mesta, če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta. Pristojnosti direktorja: organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Vodi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni. Primerjava direktorja zavoda in direktorja družbenega podjetja; Razrešitev direktorja zavoda: če sam zahteva razrešitev; če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu; če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi; če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Svet zavoda - sestava, pristojnosti: kolegijski organ, ki upravlja zavod;  sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti;  sestava, način imenovanja, trajanje mandata in pristojnosti se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda;  sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, programe dela in razvoja, spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. Kakšna je razlika med organi upravljanja v zavodu in družbi: D.d. ima upravo, nadzorni svet in skupščino, d.o.o. pa poslovodjo, nadzorni svet in skupščino. Kdo je lastnik premoženja zavoda: Ustanovitelj. Ali je možen stečaj: Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. Ali lahko direktor zavoda izda splošni akt, kolektivno pogodbo: To v pristojnosti sveta zavoda, razen če ni s statutom oziroma pravili zavoda določeno, da jih sprejme direktor. Za katere dejavnosti velja zakon o zavodih: za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (akcesorična dejavnost). V čem se zavod loči od podjetja: Neprofitna dejavnost. Izvajalci:
42

4: Kako pride do ustanovitve d.d? D.d. lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. Ustanovi se tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. (sočasna ali simultana ustanovitev) Družba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), če zakon ne določa drugače. (postopna ali sukcesivna ustanovitev) Kdo jo ustanovi? Kdo sprejme statut družbe? Ustanovitelji. Katere organe ima, če nima NS? Upravo z najmanj tremi člani in skupščino. Kakšna mora biti uprava? D.d. vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava ima lahko enega ali več članov. Če družba nima NS, ima uprava najmanj tri člane. Zakon in statut določata sestavo in število članov uprave. Če ima uprava več članov, se eden izmed njih imenuje za predsednika. Član uprave je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, razen pravnomočno obsojenih... Glej 246 ZGD. Kdo vodi upravo? Če ima uprava več članov, se eden imenuje za predsednika. Če ima uprava več članov, sprejemajo odločitve iz njene pristojnosti vsi člani soglasno. Drugačen način odločanja lahko določi statut. Vsak član uprave ima en glas. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika, če ni s statutom določeno drugače. Člani uprave zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Kako je s spremembami statuta? O spremembah statuta odloča skupščina. Za vsako spremembo statuta je potreben sklep skupščine. Skupščina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki zadeva zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, na NS. Potrebna je kapitalska večina 75% glasov navzočih delničarjev. Statut lahko določa drugačno kapitalsko večino, vendar ne manj kot 51% oddanih glasov delničarjev glede na pri sklepanju zastopani osnovni kapital. Ali skupščina lahko pooblasti koga, da spremeni statut? Kdo prijavi spremembo v sodni register? Uprava. 5: Kako je z zavodi: Kateri predpisi jih urejajo? Zakon o zavodih, ZZZSL, zakon o delovnih razmerjih. Kako so organizirani in kdo to nadzira? Zavodi so organizirani kot zavodi, javni zavodi in zavodi s pravico javnosti. Ob ustanovitvi sodišče, oziroma sodni register, ki zavrne vpis, če ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z zakonom. Kateri delavci so člani sveta zavoda? Predstavniki delavcev zavoda. Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zakona. Kako je z direktorjem zavoda? Kdaj nastopi trenutek, ko začne z delom oz. prevzame posle? Z dnem, ki je določen v imenovanju oziroma potem ko da soglasje ustanovitelj, če je to potrebno. 9: Kako je z varovanjem tajnosti pri gospodarskih družbah? Ali samo družbeniki varujejo skrivnost ali tudi delavci? Kaj sploh je poslovna tajnost? Kako vemo, da gre za poslovno tajnost? Poslovna skrivnost je namenjena varovanju konkurenčnih prednosti podjetja na trgu. Zavarovana je z delovnopravnimi, kazenskopravnimi, konkurenčnopravnimi, civilnopravnimi in statusnopravnimi normami. Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so te sklepi določeni, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Ne gre za p.s. pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo. Podatke lahko velja kot poslovna skrivnost le, če je znan samo omejenemu krogu ljudi. To je dejanska značilnost p.s. Obstajati mora prepoved, da bi osebe, ki vedo ali zvedo za podatek, le-tega sporočale nepooblaščenim osebam. Dva kriterija glede na to, na kakšnem temelju je prepovedano razpolagati s podatkom: subjektivni (upravičenec s svojim aktom označi podatek kot zaupen) in objektivni ali zakonski (zakon določa, kateri podatki se štejejo kot p.s.). S pisnim sklepom, s katerim določi podatke, ki se štejejo za p.s., določi družba način varovanja p.s. in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati p.s. Podatke, ki so p.s. družbe, so dolžne varovati tudi osebe izven družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek p.s. Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe izven družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so p.s. družbe. Kdo je upravičen sprejeti pisni sklep, je odvisno od razmerij znotraj družbe. Ni nujno, da se varstvo p.s. uredi z enim samim aktom. Lahko se npr. določi pravilnik o določanju in varovanju p.s., s posamičnimi pisnimi sklepi pa se določijo konkretni podatki. Najpogostejše sestavine sklepa bodo: določitev podatkov, ki so p.s., če ta ni prepuščena posebnemu sklepu, kdo in kako hrani zaupne podatke, odločanje o tem, kdaj in kako se zaupni podatki sporočajo drugim osebam, odgovornost oseb v podjetju. Glede odgovornosti sklep ne more preseči zakona, glede družbenikov pa ne družbeniške pogodbe ali drugega ustanovitvenega akta. Za delavce je treba upoštevati predpise o delovnih razmerjih. Položaju in odgovornosti posameznih oseb so prilagojene tudi sankcije: za delavce bodo to sankcije delovnega prava za kršitev delovnih obveznosti, za vodilne delavce še posebne sankcije za kršitev pogodbe, pri članih uprave pridejo v poštev societetne sankcije, npr. odpoklic, enako za poslovodjo in prokurista. Zoper družbenika bi se lahko uveljavila izključitev. Poleg tega pa ob splošnih postavkah civilnega prava pridejo v poštev sankcije
43

odškodninskega prava. Ne glede na krivdo je mogoč zahtevek za prenehanje ravnanja in vzpostavitev prejšnjega stanja. 11: Kaj je javni zavod? Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. 16: Odgovornost direktorja! Za člane uprave glej 17. D.o.o. - poslovodja: Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od 2 let. Ista oseba je lahko ponovno imenovana za poslovodjo. Skupščina družbenikov lahko kadarkoli odpokliče poslovodjo, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo. Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba NS, imenuje in odpokliče poslovodjo ta svet. Družba ima lahko tudi več poslovodij. Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. Poslovodja je lahko vsaka oseba v skladu z določbo 4/246 ZGD (kot za upravo d.d.). Uprava odgovarja tudi po ZFPPod. 17: Vse o upravi d.d.! Kako odgovarjajo direktorji? D.d. vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava ima lahko enega ali več članov (direktorji). Če družba nima NS, ima uprava najmanj 3 člane. Zakon in statut določata sestavo in število članov uprave. Če ima uprava več članov, se eden izmed njih imenuje za predsednika. Član uprave je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna oseba, razen osebe, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi KD zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva ter zoper družbeno in zasebno premoženje, in sicer za obdobje 5 let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne prej kot 2 leti po prestani kazni zapora, ki ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica in sicer za čas trajanja prepovedi, če je bil kot član uprave podjetja, nad katerim je bil začet SP, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom po 19. členu ZFPPod. Če ima uprava več članov, sprejemajo odločitve iz njene pristojnosti vsi člani soglasno. Statut lahko določi tudi drugačen način odločanja. Vsak član uprave ima en glas. Statut sme določiti, da pri različnih mnenjih glas določenega člana ali članov prevlada nad večino. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika, če ni s statutom določeno drugače. Uprava zastopa in predstavlja družbo. Če več članov, zastopajo skupno, če statut ne določa drugače. Če pooblaščeni vsi skupaj, učinkuje izjava volje, podana kateremukoli članu, proti družbi kot celoti. Statut družbe ali NS, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično oziroma skupaj vsaj dva člana uprave oziroma član uprave skupaj s prokuristom. Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine so:  na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine;  pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine;  izvršuje sklepe, ki jih sprejme skupščina. Člane uprave in predsednika imenuje NS za dobo največ 5 let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Ponovno imenovanje se ne sme opraviti prej kot 1 leto pred iztekom mandata. NS lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika:  če huje krši obveznosti, ali  če ni sposoben voditi poslov, ali  če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov;  iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, večja sprememba dejavnosti, ipd.).
44

Sodno imenovani član uprave: funkcija preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom. Ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov po sporazumu z družbo, sicer o višini odloči sodišče. S statutom se lahko določi, da se članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba v dobičku. Višina udeležbe v dobičku se praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe. NS določa celotne prejemke posameznega člana uprave. Če po določitvi prejemkov pride do poslabšanja poslovanja družbe, lahko NS prejemke zniža. Član uprave ima pravico odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom. Član uprave ne sme brez soglasja NS opravljati pridobitne dejavnosti, na področju dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj račun. Družba lahko članom uprave in prokuristom odobri posojilo le na podlagi sklepa NS. Za posojila štejejo tudi druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, razen za posojila, ki ne presegajo mesečne plače člana uprave ali prokurista. Posojilna pogodba se mora skleniti najkasneje v 3 mesecih po sprejemu sklepa. Te določbe veljajo smiselno tudi, ko odobri posojilo obvladujoča ali odvisna družba, pri čemer sklep o odobritvi posojila sprejme NS obvladujoče družbe, in v primerih, ko je posojilojemalec družinski član člana uprave ali prokurista. Če je posojilo odobreno v nasprotju s temi določbami, je treba znesek takoj vrniti, razen če NS kasneje posojilo odobri. Uprava poroča NS o:  načrtovani politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja;  donosnosti družbe, še posebej o donosnosti lastnega kapitala;  poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju družbe;  poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe. NS lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora obveščati NS o vprašanjih, ki zadevajo poslovanje družbe in z njo povezanih družb. Uprava mora sestaviti letno poročilo v 2 mesecih po koncu poslovnega leta in ga nemudoma predložiti NS. Če je potrebno LP revidirati, je treba LP predložiti skupaj z revizijskim poročilom. K Lp mora uprava predložiti tudi predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga bo predložila skupščini. NS lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe in ki pomembneje vplivajo ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivala na položaj družbe. Poročila morajo ustrezati načelu vestnosti in verodostojnosti. Člani uprave morajo pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani uprave solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Člani uprave so dolžni še zlasti povrniti škodo, če se v nasprotju s tem zakonom:  vložki vrnejo delničarjem;  delničarjem plačajo obresti ali dividende;  lastne delnice ali delnice druge družbe vpisujejo, pridobivajo, vzamejo v zastavo ali umaknejo;  delnice izdajo pred celotnim plačilom nominalnega ali višjega emisijskega zneska;  razdeli premoženje družbe;  pri pogojnem povečanju kapitala izdajo delnice v nasprotju z določenim namenom ali pred celotnim plačilom njihove vrednosti.  Članom uprave ni treba povrniti škode, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost članov uprave ni izključena, čeprav je NS odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele 3 leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.  Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do članov uprave, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Poleg pravic in obveznosti, ki jih ima član uprave v skladu s tem zakonom, se druge pravice in obveznosti lahko določijo s pogodbo med članom uprave in družbo. Določbe ZGD, ki veljajo za člane uprave, veljajo tudi za namestnike članov uprave. 21: Prokura! Prokurist je pooblaščenec družbe, katerega obseg upravičenj je določen z zakonom. Upravičen je opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

45

Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo. Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupno, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Prokura se lahko vsak čas prekliče in ni prenosljiva na drugo osebo. Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodišču. Prokurist je dolžan pri podpisovanju družbe uporabljati takšen podpis s pristavkom, da gre za prokuro. 12: Statusna razlika med družbo in zavodom! Zavod je posebna pravno-organizacijska oblika, ki je oblikovana za negospodarske dejavnosti in ni gospodarski subjekt po ZGD. 14: Vrednostni papirji - obveznice! 15: ZGD - kaj ureja? Kaj je gospodarska družba? Katere dejavnosti lahko opravlja? ZGD ureja status gospodarskih družb in podjetnika posameznika. Zajema vse organizacijske norme, ki se nanašajo na gospodarske družbe. Gre za statusni predpis, ki ponuja interesentom numerus clausus organizacijskih oblik, med katerimi prosto izbirajo. Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Družbe smejo opravljati posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register ter vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Posli, s katerimi je prekoračena v registru vpisana dejavnost, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja osebe vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. 19: Za koga velja ZGD? ZGD velja za gospodarske družbe in deloma za samostojnega podjetnika posameznika. Janko 13: Kaj je gospodarska družba? Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Osebne in kapitalske gospodarske družbe se štejejo za gospodarske družbe tudi tedaj, če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. 15: Kaj je zavod? Kdo jih lahko ustanovi? Kaj je pogoj? Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno. Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe.
46

16: Kdo predlaga metodologijo za otvoritveno bilanco? Gre za lastninsko preoblikovanje, metodologijo predpiše Vlada RS. 19: Kaj je delnica? Delnica je vrednostni papir. Je popoln vrednostni papir in d.d. mora izdati oziroma izstaviti delniško listino za vsako delnico. Delniška listina nima samo dokaznega pomena in funkcije za vsa iz nje izhajajoča upravičenja, marveč ima tudi konstitutiven učinek. Ker je elnica popoln vrednostni papir, pravice iz nje nastanejo, se uveljavljajo in tudi prenašajo le na temelju predložitve delniške listine. Posebno le za delnice v nematerializirani obliki. Hinko Jenull 1: Registriranje firme Leon Štukelj, d.o.o. Ime oseb, ki niso znamenite ali zgodovinske ni mogoče vnesti v firmo, razen če gre za ime družbenika. V tem primeru bi šlo za ime znamenite osebe, ki bi ga bilo dovoljeno vnesti v firmo z njenim dovoljenjem, ker je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. 2: Katere pravice industrijske lastnine določa ZIL? Pravice industrijske lastnine po ZIL so patent, model, znamka in geografska označba. 3: Kdo je lahko stečajni upravitelj? Za stečajnega upravitelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri; 2. da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih PP, S in L; 3. da ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije U v PPPSL; Za SU ne more biti imenovana oseba: 1. ki je upnik v SP; 2. ki je bila zaposlena pri SD v zadnjih 2 letih pred začetkom SP ali je v tem obdobju opravljala funkcijo člana uprave ali nadzornega sveta; 3. če obstajajo druge okoliščine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti. 4: Kaj obsega načrt finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave? Glej 47. člen ZPPSL V načrtu finančne reorganizacije mora dolžnik:  predlagati PP (zmanjšanje in /ali odložitev obveznosti);  izkazati za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz PP;  obrazložiti dodatne metode finančne reorganizacije, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz predlagane PP. 5: Kako se deli register? Sreg sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v Sreg. Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon določa, da se predložijo reg. sod., se vložijo v zbirko listin. 6: Ali se v sodni register vpišejo poslovni deleži pri d.n.o.? Ne. 7: Kako poteka izvršba na ta delež; kako se delež v izvršbi prodaja?
47

Izvršba na delež družbenika v družbi se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Za prodajo deleža smiselno po določbah ZIZ za prodajo nepremičnin. Glej čl. 181. ZIZ in nadaljnje. 13: Kako se izvede dokapitalizacija? D.d.:  povečanje osnovnega kapitala z vložki;  pogojno povečanje osnovnega kapitala;  odobreni kapital;  povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;  (zamenljive obveznice in dividendne obveznice.) Povečanje osnovnega kapitala z vložki: Je redno povečanje osn. kapitala, o čemer se odloča z večino najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. O tem torej sprejmejo delničarji na skupščini družbe poseben sklep, ki ga je treba registrirati v sodnem registru. Registracija se opravi dvakrat, in sicer vpis pred vpisovanjem novih delnic ter vpis realizacije povečanja osn. kapitala. Vpis v sodni register je konstitutivnega pomena, kajti povečanje osn. kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. Osnovni kapital se lahko poveča z vložki le, če so dotedanji vložki v celoti vplačani, izjema velja le za primere neznatnega nevplačila dotedanjih vložkov. Pri rednem povečanju osn. kapitala z vložki pride do izdaje novih delnic. Enako kot v primeru ustanovitve nove družbe je mogoče vložke realizirati z denarjem ali pa vložiti stvarne vložke. Za povečanje osn. kapitala s stvarnimi vložki velja posebna obveznost pregleda s strani enega ali več revizorjev ter velja načelo, da vrednost stvarnega vložka ne more biti nižja od nominalnega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti. V tem primeru sodišče zavrne vpis povečanja osn. kapitala, predvsem če gre za znatno nižjo vrednost. Povečanje o.k. se v primeru javne prodaje delnic izvede z izdajo novih delnic na podlagi prospekta, ki pa ni potreben, če gre za vplačilo delnic brez poziva javnosti s strani obstoječih delničarjev ali zaprtega kroga oseb, podobno kot je o v primeru simultane ustanovitve. Zakon omogoča, da so lahko delnice iz naslova povečanja o.k. prednostne delnice brez glasovalne pravice, s tem da se za takšno odločitev zahteva najmanj zakonsko določena 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala, statut pa lahko določi le višjo kapitalsko večino ter dodatne zahteve. Ker bi se lahko z izdajanjem novih delnic bistveno poseglo v obstoječa lastniška razmerja med delničarji, predvsem v primeru obstoja več razredov delnic, je zagotovljena posebna zaščita delničarjev konkretnega razreda, in sicer z zakonsko zahtevo, da je za veljavnost takšnega skupščinskega sklepa potrebno soglasje vsakega razreda delnic. Dotedanji delničarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic, in sicer v sorazmerju z njihovimi deleži v o.k. Takšna prednost se lahko s sklepom o povečanju o.k. tudi izključi, vendar so pravice delničarjev pri tem varovane z zakonsko predpisano kapitalsko večino ter zahtevo po vnaprejšnji objavi predloga sklepa o takšnem odločanju. Nove delnice se vpisujejo s pisno izjavo, pri tem pa imajo dotedanji delničarji rok za uveljavitev prednostne pravice najmanj 14 dni. Vpisnikom delnic se izdajo pisna potrdila. Po vplačilu delnic se izvede registracija povečanja o.k., po registraciji pa se delničarjem izdajo nove delnice. Pred registracijo povečanja o.k. se delnice ne smejo izdati, saj bi bile sicer nične, za to pa bi odškodninsko odgovarjali njihovi izdajatelji kot solidarni dolžniki. Pogojno povečanje osnovnega kapitala: Ne gre za povečanje o.k. z vložki, ampak v bistvu za povečanje dolžniškega kapitala, ki pa ima takšne pravne značilnosti, da lahko govorimo o pogojnem povečanju osnovnega delniškega oziroma lastniškega kapitala družbe. Gre za primere izdajanja konvertibilnih obveznic ali pa posebnih delniških opcij, s katerimi se povečuje solžniški kapital družbe, ki se lahko v določenem trenutku spremeni v osnovni - lastniški kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstoječa lastniška razmerja v družbi, na proporcionalne lastniške interese delničarjev, zato zakon posebej urejuje postopke, s katerimi se tako povečuje o.k. Značilno pri tem je, da se sklepi, ki so po svojem značaju sklepi o povečanju o.k., sprejemajo že tedaj, ko se dejansko povečuje sicer dolžniški kapital. O.k. se lahko v tej zvezi poveča le zaradi:  uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice;  uresničitve prednostne pravice do nakupa novih delnic;  priprave na združitev več družb ali zaradi zagotovitve odpravnine delničarjem v zvezi s statusnimi preoblikovanji družb, kadar se po določbah ZGD odpravnina lahko zagotovi v delnicah;  uresničitve pravic delavcem družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku, ki jim jo zagotavlja družba;  zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, NS in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.

48

O povečanju o.k. za te namene mora skupščina sprejeti poseben sklep z enakimi predpisi glede potrebne večine, s tem da je nominalni znesek takšnega pogojno povečanega o.k. omejen, saj ne sme preseči polovice o.k., ki obstaja v času sklepa o pogojnem povečanju o.k. Lahko tudi s stvarnimi vložki, pri čemer se po izrecni zakonski določbi za stvarni vložek ne štejejo denarne terjatve, ki pripadajo delavcem družbe iz udeležbe v dobičku, ki jim jo zagotavlja družba ter izročitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice. Višino pogojno povečanega o.k. je treba registrirati v sodnem registru, šele nato se lahko izdajajo konvertibilne obveznice ter delniške opcije in šele po tem lahko pride do dejanskega povečanja o.k., ki se izvrši s konverzijo zamenljivih obveznic ali pa z izdajo pravic delnic na podlagi delniških opcij. Prednostna pravica o nakupu delnic se uresničuje s pisno izjavo, ki ima enak učinek kot vpisna izjava pri nakupu delnic družbe ob povečanju kapitala z vložki. V praksi se torej povečuje kapital družbe postopno, pri tem je seveda različna situacija pri zamenjavi konvertibilnih obveznic ter pri uresničitvi prednostne pravice do nakupa delnic. Vsako leto pa je v mesecu po izteku poslovnega leta treba registrirati skupni znesek povečanega o.k., ki je bil povečan z realizacijo pogojno povečanega o.k. Prijaviti je treba torej vse tiste osebe, ki so v prejšnjem letu uresničile prednostno pravico do nakupa delnic oziroma do zamenjave obveznic. Pri tem velja načelo, da je o.k. dejansko povečan z izdajo delnic, ki lahko sledi izjavi prednostnega upravičenca oziroma imetnika obveznice, vštevši obveznost popolnega plačila. Odobreni kapital: Pomeni posebno pooblastilo vodstvu družbe, da lahko samo odloča o povečanju o.k. z izdajo novih delnic. To pooblastilo lahko velja najdlje 5 let po vpisu družbe v register, prav tako je pooblastilo lahko dano tudi s spremembo statuta za najdlje 5 let po vpisu spremembe statuta v register. Znesek odobrenega kapitala je zakonsko omejen, saj ne sme preseči polovice o.k., ki obstaja v času, ko je bilo dano pooblastilo. Uprava družbe mora pri izdaji novih delnic upoštevati vsebino pooblastila. Zakon zahteva tudi soglasje NS, če ta v družbi obstaja. Nove delnice se izdajo smiselno po enakem postopku, kot to velja pri rednem povečanju kapitala družbe z vložki. Pooblastilo lahko vključuje tudi pravico uprave, da odloča o izključitvi prednostne pravice do novih delnic, mogoče je izdajati delnice tudi za stvarne vložke, prav tako tudi delnice brez glasovalne pravice, vse to pa mora biti vnaprej predvideno s pooblastilom. Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe: Gre za t.i. poenostavljeno povečanje o.k. Premoženje družbe se ne poveča, kajti gre le za preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v o.k. družbe. Skupščina lahko o povečanju o.k. odloča šele po tem, ko je bilo sprejeto letno poročilo za zadnje poslovno leto, ki se je končalo pred odločanjem o povečanju o.k. Za sklep in prijavo sklepa smiselno kot za povečanje o.k. z vložki. V o.k. se lahko preoblikujejo naslednje druge postavke lastnega kapitala in v naslednjem obsegu. 1. kapitalske rezerve; 2. statutarne rezerve, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen; 3. druge rezerve iz dobička; 4. preneseni dobiček; 5. sorazmeren del prevrednotenega popravka drugih sestavin lastnega kapitala iz prejšnjih točk, ki se preoblikujejo v o.k. za podrobnosti glej 334 ZGD Postavke lastnega k., ki se preoblikujejo v o.k., morajo biti izkazane v zadnji letni bilanci stanja oziroma vmesni bilanci stanja. Vmesna bilanca stanja mora biti sestavljena v skladu z določbami ZGD o sestavi letne bilance. Preoblikovanje drugih postavk lastnega k., v o.k. ni dopustno, če je v bilanci stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba oziroma čista izguba poslovnega leta. Sklep o povečanju o.k. mora temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je največ 8 mesecev pred vložitvijo predloga za vpis povečanja o.k. v register in ki jo je pregledal revizor ter k njej dal pritrdilno mnenje. Tudi takšno povečanje o.k. je treba vpisati v register, sklep sodišča je konstitutivnega pomena, kajti o.k. se šteje za povečanega šele z dnem vpisa, od tedaj dalje pa se štejejo nove delnice za polno vplačane. V primeru takšnega povečanja se delničarjem po registraciji izdajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem o.k. družbe. Pri tem so udeležene tudi lastne delnice. Če so v družbi le delno plačane delnice, se povečanje o.k. ne izvede z izdajo novih delnic, temveč s povečanjem nominalnega zneska delnic. O načinu povečanja o.k. se v tem primeru odloči s sklepom. Pri izdaji delnic iz naslova takšnega povečanja o.k. so zelo običajne tudi delne delnice, ki jih je možno samostojno prenašati in podedovati, pravice iz nove delnice pa se uresničujejo le, če so delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, združene pri enem delničarju. Lahko pa tudi več upravičencev združi svoje delne pravice, tako da skupaj oblikujejo polno pravico. Pri tem je zelo pomemben postopek prevzema novih delnic ter določitve razmerja med novimi in starimi delnicami. Pomembno je, da se razmerja pravic iz delnic s povečanjem o.k. ne spremenijo. Nove delnice sodelujejo v dobičku celega poslovnega leta, v katerem je bil sprejet sklep o povečanju o.k. V enakem razmerju kot o.k. se poveča tudi pogojni kapital. Oblikovati je treba poseben sklad za pokrivanje razlike med emisijskim zneskom obveznic in višjim celotnim nominalnim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti.

49

Po vpisu sklepa o povečanju o.k. v register mora prava takoj objaviti poziv delničarjem, naj prevzamejo nove delnice (poziv vsebuje navedbo zneska povečanja o.k. in razmerje med novimi in starimi delnicami). Poziv mora vsebovati opozorilo, da ima družba pravico delnice, ki jih delničarji niso prevzeli 1 leto po objavi poziva, po trikratnem opozorilu prodati za račun delničarjev. Zamenljive obveznice in dividendne obveznice: Izdaja le-teh pomeni pogojno povečanje osn. kapitala družbe. Gre za izdajo obligacijskih vrednostnih papirjev. Tudi s statutom ni mogoče določiti manjše kapitalske večine od 3/4, ker je pri tem treba upoštevati tudi določila o pogojnem povečanju osn. kapitala (1/319 ZGD).Upravi je mogoče podeliti pooblastilo za izdajo zamenljivih obveznic, ne pa za druge obveznice. V sodni register je treba vpisati tako sklep o izdaji kot tudi izjavo o njihovi zamenjavi. Obveznice in druge obligacije, s katerimi se zagotavlja udeležba v dobičku, imajo značaj mešanega vrednostnega papirja, torej na premoženjski strani tudi značilnosti delnic. Ker se s tem posega v siceršnje pravice delničarjev, je treba tudi njihovo izdajo obravnavati enako kot izdajo zamenljivih obveznic. Delničarji imajo prednostno pravico do nakupa obveznic. S statutom se lahko določi, da je ta prednostna pravica absolutna, torej da jo lahko prednostno pred tretjimi osebami uveljavi katerikoli delničar, ne glede na njegov siceršnji proporcionalni lastniški delež. D.o.o. Skupščina družbenikov lahko sklene, da se poveča o.k. To se lahko opravi kot:  povečanje o.k. z vložki;  povečanje o.k. iz sredstev družbe. Kadar se o.k. poveča z novimi vložki, lahko nove vložke prevzamejo bodisi dosedanji družbeniki, bodisi druge osebe. Družbena pogodba lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu. Z vplačilom novih vložkov pridobijo dosedanji družbeniki nov in samostojen poslovni delež. Za povečanje o.k. z vložki se smiselno uporablja 410. čl. ZGD, razen 3. odstavka (o osnovnem kapitalu in osnovnih vložkih, razen določbe, da mora biti ena tretjina o.k. v denarju). Pri povečanju o.k. iz sredstev družbe se poslovni deleži dotedanjih družbenikov povečajo v sorazmerju z njihovimi deleži v dotedanjem o.k. Za povečanje o.k. iz sredstev družbe se smiselno uporabljajo določbe o d.d., razen določbe o revidiranju bilance, kadar družba ni zavezana k revidiranju teh poročil. Za povečanje o.k. z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov se smiselno uporabljajo določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. Vložke povečanega o.k. lahko prevzame vsak dosedanji ali novi družbenik, lahko pa tudi vsi družbeniki skupaj. Prevzem mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. ZGD loči dva akta: sklep skupščine o povečanju o.k. in prevzem povečanega oziroma novega vložka. Prevzem je pogodba med družbo in družbenikom. S prevzemom se družbenik zaveže, da bo vplačal povečani ali novi osnovni vložek na način in v roku, kot je določeno v sklepu. Najmanj četrtina mora biti vplačana pred prijavo za vpis. Nadaljnje obveznosti družbenika so enake kot ob ustanovitvi. Zakon ne govori o tem, kdaj se šteje, da je o.k. povečan. Smiselno po določbah za spremembo družbene pogodbe, ki začne veljati z dnem vpisa v sodni register z dnem vpisa v sodni register. 12: Izdaja prednostnih delnic za rešitev spora! 14: Ali je možna firma Kodak, d.d.? Takšna firma bi povzročila zmoto ali zamenjavo na trgu. Bila bi v nasprotju z 17. ZGD, saj bi vsebovala slovečo blagovno znamko. 15: Kako se spremeni statut d.d.? Kakšna večina je potrebna? Za vsako spremembo statuta d.d. je potreben sklep skupščine. Skupščina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki zadeva zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami na NS. Za skupščinski sklep je potrebna večina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko določa drugačno kapitalsko večino, vendar ne manj kot večino pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko določa tudi druge zahteve. Za veljavnost skupščinskega sklepa, s katerim se dotedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno soglasje delničarjev tega razreda. O soglasju morajo prizadeti delničarji sprejeti izredni sklep. Za sprejem tega sklepa velja določba prejšnjega odstavka. Uprava mora spremembo statuta prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži prečiščeno besedilo statuta, ki ju mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta. Če je za spremembo statuta potrebno dovoljenje državnega organa, se prijavi priloži tudi ta listina. Če se sprememba ne nanaša na podatke o višini osn. kapitala in morebitnega odobrenega kapitala, dan sprejetja statuta, imena in naslove članov uprave, trajanje družbe, če je ustanovljena za določen čas ali upravičenja članov uprave za
50

zastopanje, zadostuje pri vpisu sklicevanje na listine, vložene pri sodišču. Če sprememba zadeva določbe, katerih vsebino je treba objaviti, se objavi tudi vsebina sprememb. Sprememba statuta začne veljati z vpisom v register. 16: Pravno varstvo, če je kršena blagovna znamka? Rok za vložitev? Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacija barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov. Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje uporabe znaka. Narava blaga ali storitev, na katere se nanaša znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. (42. člen ZIL) Absolutni in relativni razlogi za zavrnitev znamke: glej 43. in 44. člen ZIL. Kot kolektivna znamka se lahko registrira vsak znak, ki ustreza zahtevam iz 42. člena ZIL in je primeren za razlikovanje blaga in storitev nosilca kolektivne znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakšne druge značilnosti. Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lahko vsako društvo ali združenje pravnih ali fizičnih oseb, vključno z zvezo društev ali združenj, ki ima lastnost pravne osebe ali pravna oseba javnega prava. Člani nosilca lahko v skladu s pravilnikom iz 46. člena ZIL uporabljajo kolektivno znamko. Za pridobitev kolektivne znamke se uporabljajo določbe ZIL, razen če ZIL določa drugače. (45. člen ZIL) Vložnik prijave za registracijo kolektivne znamke mora skupaj s prijavo predložiti pravilnik o kolektivni znamki, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:  naziv in sedež prijavitelja;  dejavnost prijavitelja in podatke o tem, koga uradno oziroma statutarno predstavlja in zastopa;  pogoje za pridobitev članstva;  podatke o krogu upravičencev do uporabe kolektivne znamke;  določbe o pravicah in obveznostih članov v primeru kršitve kolektivne znamke. Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne z. je dolžan Urad nemudoma obvestiti o vsaki spremembi ali dopolnitvi pravilnika. Urad preveri, ali sprememba oziroma dopolnitev pravilnika ustreza zgornjim določbam. Pravilnik je javen in je vpogled vanj dovoljen vsakomur. Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice po ZIL. Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:  katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko;  katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko;  katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v RS ugled, in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke. Iz zgornjega izhajajoča pravica obsega med drugim prepoved:  opremljanja blaga ali njihove embalaže z znakom;  ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom;  uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom;  uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju. Imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporablja:  svoje ime ali naslov;  označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev;  znamko, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele;  znak, ki je enak ali podoben znamki, če ga je tretji začel uporabljati v dobri veri pred datumom vložitve prijave oziroma pred datumom prednostne pravice, če je ta v prijavi zahtevana. Če imetnik prejšnje znamke iz 2/44 čl. ZIL v obdobju 5 zaporednih let ni nasprotoval uporabi kasnejše znamke, čeprav je vedel za njeno uporabo, ne more na podlagi svoje prejšnje znamke vložiti tožbe po 114. ali 119. ZIL ali prepovedati uporabe kasnejše znamke za blago ali storitve, za katere se kasnejša znamka uporablja, razen če kasnejša znamka ni bila prijavljena v dobri veri. Nosilec kolektivne znamke, ki označuje tudi geografski izvor blaga, mora omogočiti vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz navedenega geografskega območja in ki ustrezajo v pravilniku navedenim pogojem za uporabo kolektivne znamke, da postane član društva, ki je nosilec te znamke. (49. čl. ZIL)
51

Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik dal na trg v RS ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem. Ta določba se ne uporablja, če obstajajo utemeljeni razlogi za imetnikovo nasprotovanje nadaljnji komercializaciji blaga, zlasti če se je stanje tega blaga spremenilo ali poslabšalo, potem ko je bilo dano na trg. Izčrpanje pravic iz znamke se lahko razširi prek ozemlja RS, če je to v skladu z mednarodno pog, ki obvezuje RS. Če daje reprodukcija znamke v slovarju, enciklopediji ali podobnem delu vtis, da gre za generično ime blaga ali storitev, za katere je znak registriran, mora založnik dela na zahtevo imetnika znamke poskrbeti za to, da je najkasneje v naslednji izdaji publikacije pri reprodukciji znamke oznaka, da gre za znamko. Znamka traja 10 let od datuma vložitve prijave in se jo lahko poljubno mnogokrat obnovi za obdobje naslednjih 10 let za vse blago ali storitve ali v zoženem obsegu le za nekatero blago ali storitve. Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti patenta, patenta s skrajšanim trajanjem, modela in znamke. (111. čl. ZIL) Tožba za ugotovitev ničnosti znamke se lahko vloži, če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamka registrirana v nasprotju z 42. in 43. čl. ZIL. Za ugotovitev ničnosti kolektivne z. pa, če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamka registrirana v nasprotju z 42., 43. in 45. čl. ali 46. čl. ZIL. Če je bil razlog za tožbo registracija kolektivne z. v nasprotju s 46. čl. ZIL, sodišče tožbo zavrže, če nosilec kolektivne z. do izdaje sodne odločbe ustrezno popravi ali spremeni pravilnik. Izpodbijanje pravice do znamke: Pravne ali fizične os. lahko s tožbo zahtevajo od pristojnega sodišča, da ugotovi, da je znak, ki ga uporabljajo v gosp. prometu za označevanj svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste, in da je bil ta znak splošno znan kot oznaka za blago ali storitve fizične ali pravne osebe, še preden je toženec prijavil znamko, kot tudi da sodišče s svojo odločbo razglasi tožnika za imetnika znamke. Izpodbijanju sodišče ne ugodi, če toženec, ki je imetnik znamke, dokaže, da je še pred vložitvijo prijave uporabljal sporni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev prav toliko časa ali še dlje kot tožnik. Tožba ni možna po preteku 5 let od datuma vpisa znamke v register. (116. čl. ZIL) V 3 mesecih od vročitve pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, lahko tožnik zahteva, da se ga vpiše v register kot imetnika znamke in da se mu o tem izda ustrezno potrdilo. Če ne vloži v roku, se pravica po uradni dolžnosti izbriše. Pravice, ki jih pridobi kdo drug od tistega, ki je bil pred sodbo vpisan kot iemtnik pravice, veljajo tudi nasproti novemu imetniku pravic, če so bile vpisane v ustrezni register ali pravilno prijavljene za vpis pred vložitvijo tožbe. Tožba za izbris znamke iz registra: Tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka se lahko vloži pri pristojnem sodišču, če je podan eden izmed naslednjih razlogov:  da prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri;  da je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju s 44. čl. ZIL, razen v primerih iz 139. čl. ZIL ;  če je zaradi dejanj ali dopustitve imetnika postala znamka običajno ime v trgovini za blago ali storitve, za katere je registrirana;  če imetnik znamke ali kdo drug z njegovim soglasjem uporablja znamko za blago ali storitve, za katere je registrirana, tako da zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev. Tožba za izbris kolektivne z. iz registra pa poleg zgornjih razlogov še:  če je nosilec kolektivne z. prenehal obstajati;  če se kolektivna z. uporablja v nasprotju s pravilnikom iz 46. čl. ZIL;  če je pravilnik po registraciji kolektivne z. spremenjen tako, da nasprotuje 46. čl. ZIL. Če je razlog za tožbo točka c., d. ali e. 1. odst. 44. čl. ZIL, lahko tožnik namesto izbrisa znamke iz registra zahteva prenos znamke na svoje ime. V primeru, da je razlog za tožbo to, da je pravilnik po registraciji kolektivne z. spremenjen tako, da nasprotuje 46. čl. ZIL, sodišče tožbo zavrže, če nosilec kolektivne z. do izdaje sodne odločbe ustrezno popravi ali spremeni pravilnik. Tožba zaradi tega, ker je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju s 44. čl. ZIL, razen v primerih iz 139. čl. ZIL ni dopustna po preteku 5 let od datuma vpisa pravice v register, razen če prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri. Znamka se izbriše iz registra z dnem pravnomočnosti sodbe.

52

Tožba zaradi razveljavitve znamke zaradi neuporabe: Zainteresirana oseba lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva razveljavitev znamke, če imetnik brez upravičenega razloga neprekinjeno več kot 5 let od datuma pravnomočnosti vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnjič resno in dejansko uporabljena v RS, ne uporablja kot znamke za označevanje blaga in storitev, za katere je znamka registrirana. Ni je mogoče zahtevati, če je imetnik začel ponovno resno in dejansko uporabljati znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega 5-letnega obdobja in vložitvijo tožbe. Na to okoliščino se ne more sklicevati imetnik, ki je začel znamko uporabljati ali ponovno uporabljati v roku 3 mesecev pred vložitvijo tožbe, šteto naprej od izteka zgornjih rokov, če je začel s pripravami na uporabo ali ponovno uporabo šele, ko je izvedel, da mu grozi vložitev tožbe za razveljavitev njegove znamke. V postopku razveljavitve znamke imetnik dokazuje uporabo znamke. Šteje se, da imetnik uporablja z., če se ta uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena. Pri kolektivni z., če jo uporablja vsaj ena oseba, ki ima pravico do njene uporabe. Kot uporaba znamke se šteje tudi:  uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke;  namestitev znamke na blago ali njegovo embalažo v RS izključno za potrebe izvoza. Znamka se razveljavi za tisto blago ali storitve, za katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na območju RS, in sicer z dnem pravnomočnosti sodbe. Uveljavljanje pravic: 121., 123. in 124. čl. ZIL 1. tožba zaradi kršitve pravic 2. začasne odredbe 3. zavarovanje dokazov 17: Kaj je firma? Kaj obsega? Omejitve! Kaj firma ne sme vsebovati? Če sodišče registrira tako firmo, ali je mogoče to popraviti? S kakšnim pravnim sredstvom? Firma je ime, s katerim družba posluje. V firmi mora biti označba, ki napotuje na dejavnost družbe. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo. Te ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb RS je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade RS. Dovoljenje Vlade RS oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti je potrebno tudi za o, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali lokalno skupnost (npr. državni, republiški,...) Ime ali del imena zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. Nedovoljene sestavine: firma ne sme vsebovati besed oziroma znakov:  ki nasprotujejo zakonu ali morali;  ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca;  ki vsebujejo ali posnemajo uradne znake. Na predlog organov RS oziroma lokalne skupnosti in zgodovinske ali znamenite osebe ali njenih sorodnikov sodišče izbriše sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled teh oseb. Sodišče zavrne predlog za vpis firme v sodni register, ki je v nasprotju z ZGD ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS. Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najkasneje v 3 letih po vpisu firme druge družbe oziroma po vpisu nameravane firme. Tako tožbo lahko vloži tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno uporablja svojo firmo. Te določbe ne posegajo v določbe predpisov o varstvu konkurence in drugih predpisov, ki varujejo firmo. 18: Kako komunicira d.d. z delničarji? Zakaj se ne komunicira direktno? Kje se objavi? Kako poteka poslovanje - v kakšnem jeziku? Kakšne akte mora imeti družba v slovenskem jeziku? Z javno objavo. 10. čl. ZGD v UL RS, če zakon ne določa drugače. V primeru prinosniških delnic sploh ne ve, kdo so delničarji. Poslovodstvo mora zagotoviti, da sporazumevanje z zaposlenimi v družbi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenščini, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost pa lahko tudi v italijanščini oziroma madžarščini.
53

V slovenščini morajo biti izdelani in objavljeni akti družbe:  če so z zakonom ali statutom družbe določeni kot obvezni, ali  če so namenjeni družbenikom ali so pomembni za izvrševanje njihovih pravic in obveznosti, ali  če so namenjeni osebam, ki so v družbi v delovnem razmerju, ali  če so naslovljeni na državljane RS v zvezi z zadevami družbe. Na območjih, ker živita it. oziroma mad. narodna skupnost, se v teh aktih lahko uporablja tudi it. ali mad. Te določbe ne posegajo v predpise o jeziku v uradnem poslovanju v RS in o jeziku pri poslovanju s potrošniki v RS. 24: Stečajna masa pri stečaju podjetnika posameznika! V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku SP, razen stvari in prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po določbah ZIZ. V takšnem primeru lahko upniki predlagajo izdajo začasne odredbe smiselno 95. členu ZPPSL. 25: Obresti v stečaju! Z dnem začetka SP ne nehajo teči obresti od terjatev proti dolžniku. Od terjatev (112 čl. ZPPSL) tečejo zakonite zamudne obresti po TOM, od nezapadlih denarnih terjatev pa tečejo zakonite zamudne obresti od dneva, ko bi terjatev zapadla. 26: Izločitvene pravice v stečajnem pravu! Začetek SP ne vpliva na pravice, da se izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku. Tudi ločitveni upniki morajo prijaviti del premoženja (predmet), na katerega se nanaša njihov zahtevek v 2 mesecih od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL RS. SU se mora o vsaki prijavljeni izločitveni oziroma ločitveni pravici določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upniki smejo prerekati prijavljene izločitvene oziroma ločitvene pravice. Če SU izjavi, da priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim SD naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo. Tak sklep je izvršilni naslov. Če terjatev, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali je izločitveni upnik za to pravico že pridobil izvršilni naslov, prereka SU ali kateri od upnikov, napoti stečajni senat SU oziroma upnika, ki je pravico prerekal, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane pravice. V ostalih primerih napoti izločitvenega upnika, da v enakem roku svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. 27: Predhodno vprašanje v registrskem postopku; kdaj se prekine? Kadar je odločitev reg. sod. o vpisu v Sreg odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), reg. sod. samo reši to vprašanje, če ni v Zsreg ali drugem zakonu drugače določeno. Ne glede na zgornjo določbo reg. sod. prekine postopek vpisa v Sreg do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. V tem primeru reg. sod. napoti udeleženca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vprašanje, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Če udeleženec v tem roku ne začne postopka, reg. sod. nadaljuje postopek vpisa v Sreg in odloči o predlogu za vpis. 28: Udeleženci v postopku za vpis v sodni register? Udeleženec v postopku za vpis v Sreg je:  predlagatelj postopka  subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj  oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. 30. Sestavine sklepa pri odločanju v registrskem postopku in pravna sredstva! V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register registrsko sodišče določno navede vsebino vpisa oziroma vpisov v sodni register. Če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo.

54

Sklep mora biti obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazložen tudi v drugih primerih. Smiselno ZNP. 31: Kako daje Vlada dovoljenje za firmo? 32: Premoženje zavoda Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno. Nima svojega premoženja? 35: Kdo lahko uveljavlja odškodninsko odgovornost uprave? Družba in upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. 36: Ustanovitvena revizija! D.d.: Člani uprave in NS morajo preveriti potek ustanovitve družbe. Poleg tega mora pregledati ustanovitev eden ali več ustanovitvenih revizorjev:  če je član uprave ali NS sam prevzel delnice;  če so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun člana uprave ali NS;  če si je član uprave ali NS pridobil posebno ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve;  če se ustanovitev izvede s stvarnimi vložki. Ustanovitvene revizorje imenuje sodišče. Ustanovitvena revizija mora ugotoviti zlasti.  ali so podatki ustanoviteljev o prevzemu delnic, o vložkih v o.k. te določbah 187 in 188 ZGD pravilni in popolni;  ali vrednost stvarnih vložkov in stvarnega prevzema dosega najmanj emisijsko vrednost delnic ali vrednost plačil, ki jih je treba za o zagotoviti. O vsaki reviziji se izdela pisno poročilo, v katerem se opiše predmet stvarnega vložka oziroma stvarnega prevzema ter navede ocenjevalne metode, ki so bile pri tem uporabljene. Ustanovitveni revizor dostavi en izvod poročila registrskemu sodišču ter upravi družbe. Poročilo si lahko vsak ogleda na registrskem sodišču. Smiselno se uporabljajo določbe Z, ki ureja revidiranje, o reviziji letnih poročil. Glede odškodninske odg. pripojitvenih revizorjev smiselno 3/54 ZGD. UR lahko zahtevajo od ustanoviteljev vsa potrebna pojasnila in dokazila. Pri nesoglasjih med ustanovitelji in UR glede obsega pojasnil in dokazil, ki jih morajo zagotoviti ustanovitelji, odloča sodišče. UR imajo pravico do povračila stroškov in plačila za delo, oboje po veljavni tarifi in gredo v breme družbe. 37: Kdo vodi poslovne knjige, letna poročila in podobno? Družbe in podjetniki. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 39: Vrste koncernov! Dejanski koncern tvorijo ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Pogodbeni koncern tvorijo družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju. Koncern z razmerjem enakopravnosti tvorijo pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne. Domneva se, da tvori odvisna družba z obvladujočo družbo koncern. V koncern vključene in z enotnim vodstvom povezane družbe so koncernske družbe.
55

40: Razlika med koncernom in holdingom! Za razliko od pojma koncern, ki pomeni povezavo več družb z enotnim vodstvom, je holding naziv za družbo, ki jo družbeniki ustanovijo zato, da bi družba upravljala z udeležbo v drugih pravno samostojnih družbah. Dejavnost hodinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drugih družb, v katerih ima večinsko udeležbo, kar ni značilno za koncernsko obvladujočo družbo. Ta ima običajno svojo lastno gospodarsko dejavnost. Za holding je odločilno, ali uporablja večinsko kapitalsko udeležbo za vodenje družb, v katerih je kapitalsko udeleženo. Če je funkcija holdinga le upravljanje družb z uveljavljanjem pravic v skupščini, veljajo zanj pravne posledice družbe z večinsko udeležbo. Če pa se funkcija razširi na vodenje družb, je položaj holdinga enak položaju koncernske obvladujoče družbe. Ker ta možnost pri večinski kapitalski udeležbi obstaja, veljata domnevi iz 2/462 ZGD (domneva se, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež) in 2/463 ZGD (domneva se, da tvori odvisna družba z obvladujočo koncern). 41: Vodenje poslov d.n.o.! Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Če je z družbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov. Družbenik ne sme prenesti upravičenja za vodenje poslov na tretjega, če tega ne dovoljuje družbena pogodba ali drugi družbeniki. Če je prenos upravičenja za vodenje poslov dovoljen, je družbenik odgovoren le za izbiro osebe, na katero je to upravičenje prenesel. Za ravnanje pomočnika odgovarja družbenik. Če so za vodenje poslov upravičeni vsi družbeniki ali več družbenikov, je vsak izmed njih upravičen sam poslovati. Če drug družbenik, ki je upravičen voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti. Če je v druž. pog. določeno, da lahko družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je potrebna za vsak posel privolitev vseh teh družbenikov, razen če bi bilo z izvedbo posla nevarno odlašati. Druž. pog. lahko določi, da so družbeniki, ki vodijo posle, dolžni upoštevati navodila drugih družbenikov. Če družbenik meni, da glede na okoliščine navodila niso smotrna, mora o tem obvestiti druge družbenike in počakati na njihovo odločitev. Družbenik lahko ravna ne glede na navodila, če bi bilo nevarno odlašati in meni, da bi družbeniki odobrili njegovo odločitev, če bi poznali dejansko stanje. Družbenik, ki vodi posle, je dolžan dajati družbi potrebna poročila, jo na zahtevo obveščati o stanju poslov in ji predložiti obračune. Upravičenje za vodenje poslov obsega vsa dejanja, ki se redno izvršujejo pri opravljanju dejavnosti družbe. Za dejanja, ki presegajo ta okvir, je potrebno soglasje vseh družbenikov. Za imenovanje prokurista je potrebna privolitev vseh družbenikov, upravičenih za vodenje poslov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Prokuro lahko prekliče vsak družbenik, ki jo je upravičen podeliti ali ki je upravičen sodelovati pri njeni podelitvi. Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za vodenje poslov, če obstaja utemeljen razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali za nesposobnost za pravilno vodenje poslov. Družbenik se lahko odreče vodenju poslov le, če obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more odpovedati. Vodenju poslov se lahko odreče samo tako, da lahko družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov, razen če obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem času. Če takšnega razloga ni in se družbenik odreče ob nepravem času, mora družbi povrniti škodo, ki ji zaradi tega nastane. Družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, sprejemajo odločitve soglasno, če ni z druž. pog. določeno, da zadošča večina; v dvomu se večina računa po številu družbenikov. 42: Delitev dobička v d.n.o.! Na koncu vsakega poslovnega leta se na temelju letnih računovodskih izkazov ugotovi dobiček ali izguba in se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku oziroma izgubi. Družbeniku pripadajoči dobiček se pripiše njegovemu kapitalskemu deležu; izračunani delež družbenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se od kapitalskega deleža odpišeta. Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo. Pri izračunu deleža dobička se plačila, ki jih je družbenik vplačal med poslovnim letom kot vložke, upoštevajo v sorazmerju s časom, ki je pretekel od vplačil. Če je družbenik dvignil med poslovnim letom denar iz svojega kapitalskega deleža, se upoštevajo zmanjšani zneski v sorazmerju s časom, ki je pretekel od dviga.

56

Delež dobička, ki presega v skladu z zgoraj navedenim izračunane deleže dobička, kot tudi izguba v poslovnem letu, se razdeli med družbenike po enakih delih. 43: Odgovornost v k.d.! K.d. je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Komanditist ni upravičen voditi poslov družbe, v kolikor pa ravna v nasprotju s to določbo, odgovarja kot komplementar. Komanditist odgovarja upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bi ga moral po pogodbi vplačati. 45: Kaj so prednostne delnice in zamenljive prednostne delnice (obveznice?)? D.d. lahko izdaja obveznice, s katerimi se lahko pomembno povečajo sredstva družbe, ki pa nimajo statusa delniškega oziroma o.k. Imetniki obveznic niso delničarji družbe, ampak le njeni upniki, s pravico do vrnitve zneska, na katerega se obveznica glasi, ob dospelosti, kakor tudi do plačila obresti od tega zneska. To predstavljajo obligacije, ki so certificirane in za katere se uporabljajo pravila obligacijskega prava. Stimulacija za nakup takšnih obveznic je lahko možnost, dana obligacijskemu upravičencu, da svoj posojilni kapital spremeni v investicijski kapital. Možnost izdaje zamenljivih obveznic in obveznic s pravico do dobička. Gre za hibridne ali mešane vrednostne papirje. Dajejo pravice, ki jih dajejo sicer le delnice. 47: Ali uprava d.d. odgovarja, če je NS odobril posel? Ja. Ne odgovarja pa, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Janez Čebulj 10: Spojitev in pripojitev družbe! Glej ZGD. Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več d.d. (prevzeta družba) na drugo d.d. (prevzemna družba). Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna družba), na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe). Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Delničarjem prevzetih družb pa se zagotovijo delnice prevzemne družbe. 11: Kaj ureja zakon o trgu vrednostnih papirjev? Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa pogoje, način in nadzor nad prodajo vrednostnih papirjev. 12: Katere pravne osebe ureja ta zakon? Borzno posredniške družbe, borze vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe, Agencije za trg vrednostnih papirjev. 15: Razlika menica - ček! Kako zapade menica? Ali se menico, ki je v obtoku, indosira na trasanta? Ček je vrednostni papir, s katerim da izdajatelj čeka, to je trasant, nepogojni nalog banki, to je trasatu, da naj izplača določeno vsoto denarja iz njegovega dobroimetja pri banki določeni osebi, ki je označena v čeku, ali pa prinositelju čeka. Ček je plačilno sredstvo, ki služi negotovinskemu plačilnemu prometu. Razlike med menico in čekom: 1. menica nastopa predvsem kot kreditno sredstvo, ček pa predvsem kot plačilno sredstvo; 2. pri čeku ni vedno potrebno imenovanje remitenta, saj se lahko izda tudi na prinosnika; 3. pri čeku ne poznamo akceptiranja; 4. ko trasant ček izda, mora imeti obvezno zagotovljeno kritje pri trasatu; 5. ček, ki je plačljiv v naši državi, se lahko trasira samo na banko; 6. pri čeku sta trasant in trasat vedno različni osebi; 7. pri čeku se vedno določi dospelost “na vpogled”; 8. pri čeku ne poznamo intervencije in razmnoževanja;
57

9. ček se lahko prekliče, kar pa ne velja za menico. Zapadlost (dospelost) menice ali čas plačila je bistvena menična sestavina in pomeni dan, ko mora biti menica plačana. Menice ni mogoče predložiti v plačilo pred rokom dospelosti in take menice menični dolžnik ni dolžan plačati. Vendar sta lahko dan dospelosti in dan plačila različna: če menica zapade na praznik, je plačilni dan prvi naslednji delavnik. Poleg tega lahko menico predložimo v plačilo na dan dospelosti ali na enega od dveh naslednjih delovnih dni (tolerančni dnevi). Dospelost, ki mora biti v menici določena točno in nedvoumno v jeziku kraja izdaje, se lahko določi na več načinov, zato razlikujemo:  menico vpoglednico (vista) - menico “na vpogled” - “plačajte ob vpogledu”. Kot taka se šteje tudi menica, če dospelost ni izrecno določena v menici in ko velja zakonska predpostavka, po kateri se šteje taka menica kot menica na vpogled. Plačljiva je ob predložitvi. Na vpogled mora biti predložena v 1 letu od dneva izdaje (zakoniti rok), sicer izgubi veljavnost. V plačilo zapade že s samo predložitvijo.Trasant lahko določi, da se menice ne sme predložiti v izplačilo pred določenim rokom “Plačajte po vpogledu, vendar ne pred...”. Trasant lahko zakonski rok (eno leto) skrajša ali podaljša in navede rok, do katerega je treba predložiti menico v plačilo, indosanti pa lahko rok dospelosti samo skrajšajo.  menico povpoglednico (a vista) - “deset dni po vpogledu”. Je menica, ki zapade določen čas po vpogledu. Ta čas ali rok se računa od dneva akceptiranja ali od dneva protesta. Tako menico je treba predložiti brezpogojno v akcept v okviru zakonskega ali v menici določenega roka, ker lahko le tako določimo njeno dospelost. Če menica, ki je plačljiva na določen čas po vpogledu, ni predložena v zakonitem ali v menici predvidenem roku v akcept, ali pa dani akcept ni bil datiran, je treba dvigniti protest. Predvideni rok ob vpogledu teče tedaj od dneva protesta.  menico, ki zapade določen čas po izdaji (a dato) - oddnevnica - “30 dni a dato”, “en mesec po izdaji” ipd. V menici mora biti točno določeno, da zapade določen čas po dnevu izdaje in ne od dneva po vpogledu.  menico, ki zapade točno določenega dne (dato) - dnevnica (koledarska menica) - “15. julija 1999 plačajte”. Da plačila je točno določen. Dan je lahko določen z navedbo datuma ali z drugačnimi nedvoumnimi izrazi (na primer: prvi delovni dan v mesecu,...). Če bi bila dospelost menice določena drugače, kot je navedeno, bi bila menica nična. To velja tudi, če bi bilo v menici navedenih več dni dospelosti. Menico, ki je v obtoku, se lahko indosira na trasanta, gre za povratni indosament. 16. Ali je trasant odgovoren za akcept menice?

Trasant je odgovoren za akcept in plačilo menice. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi “brez obveznosti”, “brez regresa”, “brez obligo” ipr. sme trasant izključiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plačilo, indosant pa lahko s tako klavzulo izključi odgovornost za akcept in plačilo. 17: Ali je po ZVK dovoljena zloraba prevladujočega položaja? Kdo to ugotavlja? Ali so kakšni ukrepi zoper to? Zloraba prevladujočega položaja je zdaj urejena v ZPOmK. Zloraba prevladujočega položaja je prepovedana. S prevladujočim položajem na trgu je mišljen položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti za financiranje, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg. Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj na trgu, če je njegov delež prodaje ali nakupa blaga ali storitve v RS večji od 40%. Dvoje ali več podjetij ima prevladujoč položaj na trgu, če med njimi ni pomembnejše konkurence in je njihov skupni delež prodaje ali nakupa blaga in storitev v RS večji od 60%. Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti naslednji primeri:  posredno ali neposredno pogojevanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen in drugih nepoštenih pogojev;  neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen;  omejevanje proizvodnje, trgov in tehničnega napredka;  uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji, kar te partnerje postavlja ali sili v konkurenčno slabši položaj;
58

 pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb. Urad za varstvo konkurence izvaja nadzor nad uporabo določb ZPOmK, spremlja in analizira razmere na trgu, kolikor so pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z Z. Postopek pred uradom se začne s sklepom o uvedbi postopka. Sklep o uvedbi postopka izda urad po uradni dolžnosti (kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitev določbe Z) ali na zahtevo stranke (če ta v vlogi izkaže pravni interes za izvedbo postopka in če iz njene vloge izhaja verjetnost obstoja kršitev. Če prijava ne izpolnjuje teh pogojev, se s sklepom zavrže. Če urad v 30 dneh po vložitvi zahteve stranke ne izda sklepa o uvedbi postopka, se šteje, da je bil izda sklep o zavrženju zahteve.). Sledi sklep o preiskovalnih dejanjih v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, ki mu mora biti vročen najmanj 8 dni pred začetkom preiskovalnih dejanj, ki so z njim določena. Če je potrebno zaradi dosege namena preiskovalnih dejanj, se sklep vroči šele od začetku opravljanja preiskovalnih dejanj. Urad po opravljenih preiskovalnih dejanjih sestavi zapisnik, v katerem navede listine, ki so bile pregledane in izjave, ki so bile pridobljene ter svoje ugotovitve, ki so bile pridobljene glede dejstev in dokazov, ki so pomembne za postopek. Zapisnik se vroči podjetju, proti kateremu je uveden postopek. Ta lahko odgovori na navedbe, ki so vsebovane v njem, v 15 dneh. V odgovoru mora navesti vsa dejstva in dokaze, pomembne za odločanje o stvari. Če se sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze predložiti, če so te listine v njeni posesti. V postopku urad odloči brez ustne obravnave, razen če presodi, da je treba opraviti ustno obravnavo. Po opravljenem postopku urad izda odločbo v skladu s 5. členom (prepoved omejevalnih sporazumov) in 10. členom (prepoved zlorabe prevladujočega položaja), če so za to izpolnjeni pogoji. Če urad izda odločbo o ugotovitvi kršitve, z isto odločbo zahteva odpravo kršitve ali naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki kršitve. Odločba se izda pisno in jo podpiše direktor urada. Odločba se vroči vsem udeležencem postopka, izrek se objavi v UL RS. Sodno varstvo zoper odločbe urada se zagotavlja v upravnem sporu. Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži njegove izvršitve. Če je upravni spor vložen zoper sklep o izvedbi preiskovalnih dejanj, urad do odločitve o pritožbi ne sme izdati odločbe. Če se tožbi ugodi, se odločitev urada ne sme opirati na dejstva in dokaze, pridobljene s preiskovalnimi dejanji, glede katerih je pritožnik uspel. Če je z dejanji, ki so po tem zakonu, komu storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino po pravilih obligacijskega prava. 19: Kako se začne stečajni postopek? V kakšnem času morajo upniki prijaviti svoje terjatve? (O začetku SP se obvestijo upniki z oklicem. Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v UL RS. Oglas mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku SP. Sklep o začetku SP se vroči predlagatelju in D.) 137 čl. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku SP objavljen v UL RS. 20: Načelo pri poplačevanju upnikov! Dolgovi dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če z zakonom ni drugače določeno. Miro Senica 1: Katere gosp. družbe pozna ZGD, ali je mogoče v RS ustanoviti družbo, ki je ZGD ne predvideva? Osebne družbe so: d.n.o., k.d. in tiha družba. Kapitalske družbe so: d.d., k.d.d., d.o.o. Ni mogoče ustanoviti gospodarske družbe, ki ne bi bila ena od navedenih oblik ali oblik, določenih s kakšnim drugim zakonom. 12: Kdo opravi prostovoljno likvidacijo d.d.? Likvidacijo opravijo eden ali več likvidacijskih upraviteljev. Likvidacijski upravitelji so člani uprave, če statut, skupščina ali sklep o likvidaciji ne določajo drugače. Na predlog NS ali delničarjev, ki predstavljajo 1/20 o.k., iz utemeljenih razlogov imenuje LU sodišče. Za odločanje LU se smiselno uporabljajo določbe ZGD in statuta, ki veljajo za odločanje uprave, če s sklepom o likvidaciji ni določeno drugače. LU:  zastopa in predstavlja družbo;  sestavi začetno likvidacijsko bilanco;  konča začete posle;  poplača terjatve upnikom;
59

     

objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od objave; izterja terjatve družbe; vnovči likvidacijsko maso, kolikor je to potrebno za poplačilo upnikov; pripravi poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja; predlaga izbris družbe iz registra; opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, ki so določene v zakonu, statutu ali sklepu o likvidaciji družbe.

13: Koncern, koncernske družbe! Koncern je najpomembnejša vrsta povezanih družb. Dejanski koncern - tvorijo ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Za obstoj koncerna je pomembno, da obvladujoča družba uporablja svoj obvladujoč položaj za enotno vodstvo vseh koncernskih družb. Ne zadostuje samo možnost enotnega vodstva, temveč je treba enotno vodstvo dejansko tudi izvajati in mora zajeti vse koncernske družbe, vključno z obvladujočo družbo. Enotno vodstv ne pomeni, da obvladujoča družba odvzame organom vodenja odvisnih družb pravico voditi svojo družbo, temveč pomeni, da organi vodenja koncernskih družb v poslovnih zadevah ne odločajo več samostojno in da se zaradi vpetosti v koncern v ravnanju vodstva odraža volja obvladujoče družbe. V koncernskih družbah, kjer ni sklenjena pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva za to, da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi nekaj storila ali opustila v svojo škodo, razen če obvladujoča družba prikrajšanje nadomesti. Poslovodstvo odvisne družbe mora v prvih 3 mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo. Na koncu poročila je treba pojasniti, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana. Če je bila prikrajšana, mora pojasniti, ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno. Pojasnilo se vnese v poročilo o stanju. Brez ureditve odgovornosti obvladujoče družbe bi zakon obvladujoči družbi dovoljeval, da s svojim vodstvom odteguje premoženje svojih sočlanov v odvisni družbi in da na račun upnikov zmanjšuje premoženje odvisne družbe. Vpliv obvladujoče družbe je zato zakon omejil v takem obsegu, da je odvisna družba v ekonomskem smislu v enakem položaju, kot če bi bila neodvisna. Odvisna družba ima pravico zahtevati, da obvladujoča družba do konca poslovnega leta določi, kako in kdaj se bo prikrajšanje nadomestilo, če do tega ni prišlo med poslovnim letom. Revizorju je treba istočasno z računovodskimi izkazi in poslovnim poročilom predložiti tudi poročilo o odnosih do povezanih družb. Če obvladujoča družba pripravi odvisno družbo do tega, da opravi zase škodljiv posel ali da v svojo škodo nekaj stori ali opusti, ne da bi se prikrajšanje dejansko nadomestilo do konca poslovnega leta ali ne da bi se zagotovila pravica do ugodnosti, določenih za nadomestilo, mora odvisni družbi povrniti iz tega nastalo škodo. Zahtevek za povrnitev njim nastale škode imajo tudi delničarji ali člani družbe, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. Poleg obvladujoče družbe odgovarjajo kot solidarni dolžniki tisti zastopniki družbe, ki so odvisno družbo pripravili do pravnega posla ali ukrepa. Za odgovornost zastopnikov smiselno 2-4/476 ZGD. Člani poslovodstva odvisne družbe odgovarjajo kot solidarni dolžniki, če niso navedli škodljivega pravnega posla ali škodljivega dejanje v poročilu o odnosih družbe s povezanimi družbami ali če niso navedli, da je bila družba prikrajšana s pravnim poslom ali dejanjem in da prikrajšanje ni bilo nadomeščeno. Če je sporno, ali so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, morajo to dokazati. Člani NS odvisne družbe odgovarjajo kot solidarni dolžniki, če so glede škodljivega pravnega posla ali škodljivega dejanja kršili svojo dolžnost, da preverijo poročilo o odnosih s povezanimi družbami in da o rezultatu pregleda poročajo skupščini. Prikrajšanja ni treba povrniti, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Pogodbeni koncern - tvorijo družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju. Pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi, je pogodba o obvladovanju. Če si med sabo neodvisne družbe s pogodbo postavijo enotno vodstvo, ne da bi ena od njih postala odvisna od druge družbe, ki sklepa pogodbo, potem ne gre za pogodbo o obvladovanju. Pogodba o obvladovanju je edina podjetniška pogodba, ki je temelj za nastanek pogodbenega koncerna. Sklenjena pogodba predstavlja neizpodbitno predpostavko, da sta družbi povezani z enotnim vodstvom. S sklenitvijo pogodbe pridobi obvladujoča družba pravico, da daje obvezna navodila upravi ali drugemu organu vodenja odvisne družbe.
60

Podjetniška pogodba začne veljati šele, ko da k njej soglasje skupščina. Za sklep je potrebna najmanj 3/4 večina pri sklepanju zastopanega o.k. Statut lahko določa višjo kapitalsko večino in druge dodatne zahteve. Pogodba se mora v pisni obliki objaviti na skupščini. Na zahtevo se vsakemu delničarju takoj izroči prepis. Poslovodstvo mora pogodbo pojasniti na začetku razprave. V zapisnik se priloži kot priloga. Na skupščini, ki sklepa o soglasju k pogodbi o obvladovanju ali k pogodbi o prenosu dobička, se na zahtevo vsakega delničarja dajejo pojasnila o vseh za sklenitev pogodbe pomembnih zadevah družbe, s katero se sklepa pogodba. Zastopnik družbe mora za vpis v register prijaviti vrsto pogodbe in ime sopogodbenika, pri pogodbah o delnem prenosu dobička pa tudi dogovor o višini odvajanega dobička. Prijavi se priloži pogodba in če začne veljati šele s skupščinskim soglasjem drugega sopogodbenika, tudi zapisnik tega sklepa in njegove priloge v izvirniku ali javno overjenem prepisu. Pogodba začne veljati šele, ko je vpisana v register. Obveznost vpisa velja za družbo, ki je s pogodbo prevzela obveznost. Podjetniška pogodba se spremeni le s soglasjem skupščine v skladu s 468 in 469 ZGD (navedeno zgoraj). Za veljavnost soglasja skupščine k spremembi pogodbenih določil, ki zavezujejo k plačilu nadomestila delničarjem družbe, ki niso sočasno tudi delničarji družbe, ki s pogodbo postane obvladujoča (zunanji delničarji), ali k pridobitvi njihovih delnic, je potreben poseben sklep teh delničarjev. Za poseben sklep velja 1/468 ZGD (3/4 kapitalska večina na skupščini zastopanega o.k. oziroma višja statutarna večina in druge zahteve). Vsakemu od zunanjih delničarjev se dajo na skupščini, ki sklepa o soglasju, pojasnila o vseh za spremembo bistvenih zadevah druge pogodbene stranke. (Vsaka pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička morata po 485 ZGD vsebovati določilo o primernem nadomestilu zunanjim delničarjem in o odpravnini zaradi zavarovanja delničarjev odvisne družbe, ki niso sočasno delničarji obvladujoče družbe (zunanji delničarji), katerih interese na dobičku bi lahko pogodba ogrozila. Primerno nadomestilo in odpravnina morata zunanjim delničarjem zagotoviti ekvivalent za dividende, ki bi jim pripadale, če ne bi bile sklenjene pogodbe.) Podjetniška pogodba se lahko razveže le ob koncu poslovnega leta ali drugega v pogodbi določenega obračunskega obdobja. Pogodbe ni mogoče razvezati z učinkom za nazaj. Razveza mora biti izražena v pisni obliki. Pogodba, ki zavezuje k plačilu nadomestila zunanjim delničarjem ali k pridobitvi njihovih delnic, se razveže le, če ti delničarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep smiselno 1/468 ZGD. (Za sporazum o razvezi so pristojni organi, ki so pogodbo sklenili. Za veljavnost razveze ni potrebno soglasje skupščine, ker razveza pogodbe ne prizadene interesov delničarjev. V statutu lahko določeno, da soglasje potrebno.) PP se lahko odpove zaradi utemeljenega razloga ne glede na odpovedni rok. Utemeljen razlog obstaja zlasti takrat, kadar druga pogodbena stranka ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti. Poslovodstvo družbe lahko pogodbo, ki zavezuje k plačilu nadomestila zunanjim delničarjem ali k pridobitvi njihovih delnic, brez utemeljenega razloga odpove le, če ti delničarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep smiselno 1/468 ZGD.Odpoved mora biti pisna. (Če PP ne vsebuje možnosti odpovedi z odpovednim rokom, je potrebno smiselno uporabiti določbe obligacijskega prava o trajnih obveznostih.) Zastopnik družbe mora za vpis v register takoj prijaviti prenehanje PP, razlog in trenutek prenehanja. (Vpis prenehanja pogodbe v register nima konstitutivnega učinka.) Pri pogodbi o obvladovanju ima obvladujoča družba pravico, da odvisni daje navodila za vodenje poslov. Če pogodba ne določa kaj drugega, se lahko dajejo tudi navodila, ki so za družbo škodljiva, če koristijo interesom obvladujoče družbe ali z njo koncernsko povezanih družb. Poslovodstvo odvisne d. mora izpolnjevati navodila obvladujoče d. in ne sme zavrniti navodila, tudi če po njegovem mnenju ne koristi interesom obvladujoče d. ali z njo koncernsko povezanih d. Če je odvisni d. dano navodilo, naj izvrši posel, za katerega je potrebno soglasje NS, to soglasje pa ni dano v ustreznem roku, mora poslovodstvo to sporočiti obvladujoči d. Če ta po tem sporočilu navodilo ponovi, soglasje NS ni več potrebno; če ima obvladujoča d. NS, se sme navodilo ponoviti le z njegovim soglasjem. Obvladujoča d. mra drugi odvisni d. poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo, če ta ni poravnana iz drugih skladov, v katere je bil odveden dobiček med trajanjem pogodbe. Enako velja za pogodbo o prenosu dobička. Če je odvisna družba dala obvladujoči v zakup obrat svoje družbe ali ji ga je drugače prepustila. mora obvladujoča d. poravnati letno izgubo, nastalo med trajanjem p., če dogovorjena protidajatev ne zadostuje za pokritje. Zastopniki obvladujoče družbe morajo dajati navodila pravilno in skrbno. Če kršijo svoje obveznosti, morajo družbi kot solidarni dolžniki povrniti nastalo škodo. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali obveznosti, morajo to dokazati. Odškodninske zahtevke družbe lahko uveljavlja tudi vsak njen član, vendar lahko zahteva le plačilo za družbo. Odškodninske zahtevke lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih le-ta e more poplačati. Zahtevki do zastopnikov zastarajo v 5 letih.

61

Člani poslovodstva in NS odvisne družbe jamčijo poleg zgornjih odškodninskih zavezancev iz prejšnjega člena kot solidarni dolžniki, če so poslovali tako, da so kršili svoje dolžnosti. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali dolžnosti, morajo to dokazati. Odškodninska odgovornost ni izključena če NS dejanje odobri. Članom poslovodstva ni treba povrniti škode, če škodljivo dejanje temelji na navodilu, ki ga je bilo treba izpolniti po 474 ZGD (določba v pogodbi o obvladovanju). Zavarovanje družbe in upnikov pri podjetniških pogodbah: ZGD določa, da se v zakonske rezerve odvajajo zneski v skladu s tem zakonom in akti družbe. Določba izhaja iz dejstva, da se podjetniške pogodbe po naravi nagibajo k temu, da bi preprečile oblikovanje rezerv. Ne glede na dogovor o višini prenesenega dobička, lahko družba prenese kot svoj dobiček največ znesek dobička, ki je bil ustvarjen v zadnjem poslovnem letu. Če pogodba o obvladovanju ali pogodba o prenosu dobička prenehata, je obvladujoča d. dolžna dati upnikom zavarovanje za terjatve, ki so nastale pred vpisom prenehanja pogodbe v register, če to zahtevajo v 6 mesecih od objave vpisa. Pravice nimajo U, ki imajo v primeru stečaja pravico do prednostnega poplačila. Zavarovanje zunanjih delničarjev pri pogodbah o obvladovanju in pogodbah o prenosu dobička: Pogodbi morata vsebovati določilo o primernem nadomestilu zunanjim delničarjem družbe, ki prepušča vodenje oziroma prenaša dobiček. Primernega nadomestila ni potrebno določiti, če družba ob sklepanju pog nima zunanjega delničarja. Primerno nadomestilo predstavlja najmanj letno plačilo zneska, ki bi predvidoma bil razdeljen kot povprečna dividenda na posamezno delnico glede na dosedanje in bodoče stanje družbe ob upoštevanju ustreznih okoliščin. Če je obvladujoča družba d.d., se kot primerno nadomestilo lahko zagotovi znesek, ki kot dividenda odpade na delnice te družbe z ustreznim nominalnim zneskom. Ustrezni nominalni znesek se določi z razmerjem, po katerem bi bilo treba ob združitvi na vsako delnico družbe zagotoviti delnice druge družbe. Pogodba, ki ne vsebuje določbe o nadomestilu, je nična. Sklep, s katerim je skupščina potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, ker nadomestilo ni primerno. Če v pogodbi določeno nadomestilo ni primerno, lahko vsak zunanji delničar zahteva, da primerno nadomestilo določi sodišče. Za postopek določitve primernega nadomestila se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke 3. odstavka 529.a člena in določbe 529.b do 529.j člena ZGD, razen določb drugega stavka 4. odstavka 529.c člena in 2. do 6. odstavka 529.g člena tega zakona. Če nadomestilo določi sodišče, lahko druga pogodbena stranka odpove pogodbo v 3 mesecih od pravnomočnosti odločbe, ne glede na odpovedni rok. Poleg določb o nadomestilu morata pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička vsebovati določilo o obveznosti obvladujoče d., da na zahtevo zunanjega delničarja pridobi njegove delnice za pogodbeno določeno odpravnino. Kot odpravnina je lahko v pog predvidena zagotovitev delnic obvladujoče družbe ali družbe, od katere je obvladujoča d. odvisna ali denarno plačilo. Če se kot odpravnina zagotovijo delnice druge družbe, je odpravnina primerna, če se delnice zagotovijo v razmerju, v katerem bi morale biti pri združitvi na vsako delnico družbe zagotovljene delnice druge družbe, pri čemer se lahko najvišji zneski poravnajo z denarnimi plačili. Denarno plačilo je primerno, če upošteva premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina odloča o pogodbi. Sklep, s katerim je skupščina potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, ker odpravnina sploh ni bila ponujena oziroma ker ni bila ponujena primerna odpravnina. Če pog ne določa odpravnine ali če je odpravnina neprimerna, lahko vsak zunanji delničar zahteva, da sodišče določi primerno odpravnino. Za postopek določitve primerne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke 3. odstavka 529.a člena in določbe 529.b do 529.j člena ZGD. Sodišče določi denarno plačilo, če pogodba ne predvideva pridobitve delnic obvladujoče družbe ali družbe, od katere je ta odvisna. Sodna odločba velja za vse zunanje delničarje. Poslovodstvo mora pravnomočno sodno odločbo objaviti v glasilih družbe. Koncern z razmerjem enakopravnosti: vključuje pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem medsebojno odvisne. 14: Kdaj se opravi stečajni postopek? 2 čl ZPPSL (Stečajni postopek se opravi nad D, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen, ter v drugih primerih, določenih z zakonom.) O prezadolženosti govorimo, ko D dolgovi presegajo aktivo njegovega premoženja. 16: Prisilna poravnava, kdaj se opravi? Namen PP je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, torej ekonomskega stanja, zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne SP. SP se namreč opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. Takšnemu dolžniku zakon omogoča, da upnikom predlaga sklenitev PP. S sklenjeno in potrjeno PP dolžnik doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo in/ali odložijo skladno s pogoji PP. Ekonomski cilj, ki ga dolžnik v postopku PP lahko doseže, je odprava insolventnosti ali prezadolženosti z zmanjšanjem in /ali
62

odložitvijo obveznosti dolžnika nasproti upnikom. Druge (dodatne) ekonomske metode, katerih cilj je odprava vzrokov insolventnosti, niso predmet sodnega varstva v PPP. 17: Obveznosti D, kaj je načrt finančne reorganizacije? Pojem načrt finančne reorganizacije označuje celoto ekonomsko finančnih metod, ki jih bo dolžnik opravil, da bi odpravil vzroke insolventnosti oziroma prezadolženosti. Pojem prisilne poravnave pa označuje zgolj tisti del finančne reorganizacije, ki ima za dolžnika in upnike neposreden pravno obvezen učinek na podlagi potrjene PP (zmanjšanje in/ali odložitev dospelosti obveznosti dolžnika do upnikov). 18: Kdo je subjekt vpisa v Sreg, kaj pa tuja podružnica?             d.n.o. k.d. d.o.o. d.d. k.d.d. giz s.p., kadar zakon tako določa podružnica tujega podjetja zadruga zavod skupnost zavodov druge pravne in fizične osbe, za katere zakon določa, da se vpišejo v Sreg.

19: Izredna pravna sredstva v tem postopku, narava postopka! Zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena revizija in ne obnova postopka. 20: Kje je definirano omejevanje konkurence, kje pa nelojalna konkurenca (Pr.: branjevka na tržnici - gre za NK). Omejevanje konkurence je definirano v ZPOmK, NK pa v ZVK. 23: Kje je urejen trg VP, serijski VP! V zakonu o Trgu vrednostnih papirjev. Serijski VP so VP istega izdajatelja, ki so izdani istočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti. 24: Ali notar preverja način pridobitve materializiranih VP pri sestavi notarske listine, s katero ugotovi število teh delnic? Ne. Abstraktnost VP: 25: Kaj je klirinško depotna družba? Njene naloge, kdo daje soglasje za njeno ustanovitev? KDD je d.d., ki pridobi dovoljenje Agencije za trg VP za opravljanje klirinško depotne družbe (dobiti ga mora pred vpisom v sodni register oziroma pred vpisom dodatne dejavnosti. Dovoljenje se izda, če se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za poslovanje KDD določa ZTVP in predpisi, ki urejajo izdajo VP v nematerializirani obliki). Za KDD se uporabljajo določbe ZGD o d.d., če ni z ZTVP drugače določeno. KDD lahko opravlja samo:  storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z VP, sklenjenih na organiziranem trgu VP (le za svoje člane);  storitve vodenja CRNVP v skladu z ZNVP;  skrbniške storitve po ZISDU-1;  druge storitve v zvezi s poslovanjem z VP in izpolnjevanjem obveznosti ter uveljavljanjem pravic iz VP. KDD lahko opravlja tudi storitve izračuna in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu izvedenih finančnih instrumentov, če za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije. 28: Kako se prenašajo pravice iz NVP?
63

Z vpisom v CRVP. 31: Kaj so gospodarske javne službe? Naštej dva primera! Vrste, oblike! Kaj je režijski obrat? Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Vrste: GJS so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Obvezna GJS se določi z zakonom. Način opravljanja republiške GJS predpiše Vlada RS z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje GJS se urejajo s predpisi pristojnih ministrstev. Javne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur. RS oziroma lokalna skupnost zagotavlja GJS v naslednjih oblikah:  v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo;  v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več GJS, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj;  v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več GJS večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot GJS, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati profitno;  z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;  z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je takšna oblika primernejša od oblik iz prejšnjih alinei. Gospodarski javni zavodi in javna podjetja morajo izdelati program za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga sprejme ustanovitelj. Koncesionar ali oseba zasebnega prava, ki posluje z javnim kapitalskim vložkom v zadevah izvajanja GJS, posluje v skladu z načinom, predpisanim za opravljanje javne službe. Z uredbo Vlade oziroma odlokom lokalne skupnosti se za posamezno GJS določi:  organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev;  vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev;  pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;  pravice in obveznosti uporabnikov;  viri financiranja GJS in način njihovega oblikovanja;  vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje GJS, ki so lastnina RS ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;  drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj GJS. GJS se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskim sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge (razvoj, načrtovanje in pospeševanje GJS, investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje GJS, postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, strokovni nadzor nad izvajalci GJS,... 12. čl.) na področju GJS opravljajo direkcije, ki se ustanovijo po zakonu, ki ureja upravo, ali neposredno ministrstva oziroma ustrezne službe ali organi lokalnih skupnosti. V primeru, da to narekujejo razlogi racionalnosti in ekonomičnosti, lahko Vlada ustanovi javni holding za področje posamezne ali večih GJS, kateremu prenese v izvajanje posamezne strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo zlasti na financiranje in investiranje na področju GJS, ustanoviteljstvo javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov, izjemoma pa tudi drugih državnih podjetij, upravljanje podjetij in zavodov, povezanih v holding ter usklajevanje njihovih razvojnih programov, razvojne projekte ter strokovno in poslovno povezovanje izvajalcev GJS. Sredstva pridobiva iz: glej 13.čl.
64

Režijski obrat: se organizira kot nesamostojen ali kot samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma službe lokalnih skupnosti. Ni pravna oseba. Javni gospodarski zavod: Vlada ali lokalna skupnost ustanovita JGZ za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb. Soustanovitelji JGZ so lahko tudi pravne ali fizične os., vendar njihovi ustanoviteljski deleži skupaj ne smejo presegati 49%. Je pravna os., če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače. Če ni pr. os., izvršuje pooblastila v pravnem prometu, ki jih ima na podlagi akta o ustanovitvi, v imenu in za račun ustanovitelja. Ustanovi se z aktom o ustanovitvi, njegovo poslovanje in delo vodi direktor, upravlja pa upravni odbor. Uporabljajo se določbe zakona, ki ureja statusna vprašanja zavodov. Glej 20. - 24. čl. Javno podjetje: ustanovi Vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti RS ali LS ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno. Ustanovitelj določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja. Poslovanje in delo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj JP na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom. S statutom se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornost direktorja. Direktorja se imenuje za 4 leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo pristojno sodišče za upravne spore. Za položaj JP veljajo predpisi o gosp. družbah, če z ZGJS ali drugim zakonom ni drugače določeno. Koncesionirana gospodarska javna služba: KGJS opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Opravljanje GJS v režiji ne izključuje dajanja koncesij. Zakon ali odlok lahko določi primere, ko opravljanje določene dejavnosti kot KGJS ni mogoče. Koncesionar je lahko fizična ali pravna os., če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet KGJS. Lahko je tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. Koncedent je RS ali lokalna skupnost, odvisno od vrste GJS. Po pooblastilu RS ali lokalne skupnosti so lahko koncedenti tudi njuni organi in organizacije. S koncesijskim aktom se določi predmet in pogoje opravljanja GJS za posamezno kocesijo. Koncesijski akt je predpis Vlade ali odlok LS. S koncesijskim aktom se lahko da koncesionarju javno poobalstilo, če tako določa zakon. Koncesijski akt vsebuje: glej 33. čl. Će oseba zasebnega prava z vlogo, naslovljeno na koncedenta, izrazi zainteresiranost za opravljanje določene dejavnosti kot koncesionirane GJS, mora koncedent v roku 60 dni od dneva, ko je vlogo prejel, pričeti postopek za izdajo koncesijskega akta, razen, če je koncesijo že podelil v skladu z zakonom ali če zakon ali odlok LS določa drug način izvajanja GJS. Vloga o zainteresiranosti mora vsebovati vse elemente, potrebne za določitev vsebine koncesijskega akta. Koncesionarje pridobiva koncedent na podlagi javnega razpisa, za katerega je podlaga koncesijski akt, s katerim se določita tudi oblika in postopek javnega razpisa. Z uredbo oziroma odlokom se lahko določi primere, ko se izbira opravi brez javnega razpisa. Javni razpis se objavi v uradnem glasilu RS. O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo. V postopku imajo vsi kandidati položaj stranke. Če se na podlagi vloge o zainteresiranosti izda koncesijski akt, je koncedent dolžan v roku 60 dni od dneva izdaje akta začeti s postopkom javnega razpisa. S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem KGJS, zlasti pa: glej 39. čl. V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe KA. KP mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. V sporih med koncesionarjem in koncedentom odloča redno sodišče. Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:  s prenehanjem KP (po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, če sklenjena za nedoločen čas, z razdrtjem);  z odkupom koncesije (koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali kako drugače pridobil za namen izvajanja KGJS. Možen je samo, če je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali KP, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa. Lahko tudi prisilen po predpisih o razlastitvi, v tem primeru koncedent dolžan plačati odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.);  z odvzemom koncesije (če koncesionar ne začne z opravljanjem KGJS v za to določenem roku, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot GJS ali kot KGJS. Pogoji se določijo v koncesijskem aktu ali v KP. Odškodnina koncesionarju po predpisih o razlastitvi.);  s prevzemom KGJS v režijo (Koncedent lahko prevzame KGJS v režijo. Pogoji se določijo v koncesijskem aktu ali v KP.). Opravljanje KGJS lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v KP in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je možen samo z dovoljenjem koncedenta. Koncedent lahko v celoti ali deloma prenese opravljanje KGJS samo zaradi razlogov, določenih v KP, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. Z zakonom se lahko določi, da morajo posamezno storitev, ki se opravlja kot GJS, opravljati določene osebe zasebnega prava kot obvezen del svoje dejavnosti (obvezna koncesija). Z zakonom se določijo tudi način in pogoji
65

opravljanja OK, ki ne smejo ovirati koncesionarjeve redne dejavnosti ali iti na njegov račun. OK se naloži z upravno odločbo, za njeno opravljanje pa koncesionar in koncedent skleneta KP po določbah ZGJS. Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju KGJS povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če s KP ni dogovorjena drugačna vrsta obveznosti. Zagotavljanje javnih dobrin z javnim kapitalom: Javne dobrine lahko RS ali LS zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava: Za vloženi kapital se štejejo denar, stvari in vrednostni papirji. Odločitev o vlaganju sprejme vlagatelj ali organ, ki ga vlagatelj za to pooblasti. Na podlagi sprejete odločitve o vlaganju javnega kapitala se izvede javni razpis za pridobivanje zainteresiranih oseb zasebnega prava. Obliko in postopek določi vlagatelj, če zakon ne določa drugače. Odločitev o vlaganju se lahko sprejme tudi na podlagi vloge zainteresirane osebe zasebnega prava. V tem primeru mora pred sprejemom odločitve o vlaganju vlagatelj objaviti namero v uradnem glasilu RS in v objavi določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni, za vložitev vlog drugih zainteresiranih oseb. O izbiri osebe zasebnega prava na podlagi javnega razpisa ter o izbiri na podlagi vloge o zainteresiranosti odloči vlagatelj ali od njega pooblaščen organ z upravno odločbo. V postopku izdaje odločbe imajo vse osebe, ki so sodelovale v javnem razpisu ali so vložile vloge o zainteresiranosti, položaj stranke. Vlagatelj ali organ, ki ga vlagatelj pooblasti, sklene z izbrano osebo pogodbo o vlaganju javnega kapitala, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora poleg splošnih pogodbenih sestavin vsebovati zlasti tudi določbe o: glej 58. čl. Financiranje GJS: Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok LS v skladu z zakonom. Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin. Iz sredstev proračuna se financirajo GJS, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. Lokalna skupnost lahko za financiranje GJS predpiše davek v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in nalog LS. 34: Kaj je model? Model se registrira za videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Izdelek pomeni industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega izdelka, embalažo, modni kroj, opremo knjig, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov. Kompleksen izdelek pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi. Če se videz izdelka nanaša na sestavni del kompleksnega izdelka, je nov in ima individualno naravo le:  če sestavni del, potem ko je vključen v kompleksen izdelek, ostane viden ob normalni uporabi (normalna uporaba pomeni uporabo pri končnem uporabniku, brez opravil vzdrževanja, servisiranja ali popravljanja) kompleksnega izdelka, in  če vidne značilnosti sestavnega dela tudi same izpolnjujejo pogoja glede novosti in individualne narave. Videz izdelka je nov, če pred datumom vložitve prijave modela ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka. Videz izdelka se šteje za enakega, če se njegove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih. Videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana. Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka. Šteje se (pri uporabi 34. člena zakona - novost in individualna narava), da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen v postopku registracije oziroma kako drugače ali razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, razen če bi ti dogodki lahko neutemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v RS. Videz izdelka ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.
66

Pri uporabi 34. člena zakona se razkritje ne upošteva, če je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo z modelom, dostopen javnosti v RS:  zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika, in  v obdobju 12 mesecev pred vložitvijo prijave, ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana. Ta odstavek se uporablja tudi, če je bil videz izdelka dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika. 40: Najnižji minimalni znesek delnice! Najnižji nominalni znesek delnice je 1.000 SIT. 41: Funkcije poslovodnega organa. Kako se imenuje v d.d.? Uprava. Vodenje poslov družbe. 43: Direktor ali prokurist, je to lahko samo državljan RS? Ne. 44: Odgovornost direktorja, ali to ZGD ureja? Ali skupščina d.d. lahko odpokliče upravo? Ja, ureja odgovornost. Skupščina d.d. lahko upravi da nezaupnico, na podlagi te nezaupnice pa jo lahko odpokliče NS. 48: Kdo lahko predlaga začetek stečajnega postopka? Dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. Upnik lahko predlaga začetek SP, če z verodostojno listino izkaže obstoj dospele terjatve in če dokaže, da dolžnik nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve. Začetek SP lahko predlaga tudi likvidacijski upravitelj ali v primeru, če se ustavi PPP, če poravnalni senat ugotovi, da ni možnosti, da bo D izpolnil svoje obveznosti na podlagi predloga za PP ali če se na naroku za PP ne doseže večina, potrebna za sklenitev PP. 51: Prisilna poravnava. Ali zakon določa, kako se terjatve poplačajo? Dolžnik lahko v načrtu finančne reorganizacije ponudi izplačilo terjatev samo v denarju, razen če posamezen upnik izrecno pisno pristane na drugačno izplačilo. Dolžnik mora upnikom ponuditi znižano poplačilo oziroma odložitev plačil terjatev najmanj v naslednjih znižanih deležih oziroma rokih: 1. 20% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od 1 leta; 2. 40% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od dveh let; 3. 60% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od treh let; 4. 80% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od štirih let; 5. 100% poplačilo z odložitvijo za največ 5 let. Terjatve se razdelijo v razrede terjatev glede na pravni in poslovni temelj in druge znake istovrstnosti. Zakon določa enako sorazmerno znižanje terjatev oziroma podaljšanje roka za izplačilo za vse terjatve v okviru posameznega razreda, razen če imetnik posamezne terjatev v okviru tega razreda izrecno pisno pristane na manj ugodne pogoje za izplačilo te terjatve. Poleg tega lahko dolžnik ponudi znižanje obrestnih mer za čas od dneva začetka postopka dalje. Posamezen upnik lahko pristane, da se mu terjatev namesto v denarju izplača v drugem premoženju stečajnega dolžnika oziroma pristane na vplačilo stvarnega vložka s prenosom terjatve do dolžnika zaradi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. 52: Kaj so stroški stečajnega postopka? Stroški SP so:  nujni stroški za delo SU in nagrada za njegovo delo;  nujni stroški članov upniškega odbora;  terjatve, ki nastanejo na podlagi nadaljevanja proizvodnje in tekočih poslov s stečaju, so stroški SP (če je SU vložil predlog za PP ali če obstaja možnost prodaje dolžnika kot pravne osebe);
67

 stroški postopkov za ugotovitev neupravičeno prerekanih terjatev;  kot stroški SP se poravnajo tudi plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom SP, odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku ter za poklicne bolezni, nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadle po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce;  terjatve tistih upnikov, ki so nastale med postopkom PP, na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik v tem obdobju nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem. 53: Pobot terjatev: ali je možen v PP? Terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel PPP, pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami, veljajo za pobotane. Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan začetka PPP niso dospele ter terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek. 54: Kaj je načrt finančne reorganizacije? Pojem načrt finančne reorganizacije označuje vse ekonomsko finančne metode, ki jih bo dolžnik opravil, da bi odpravil vzroke insolventnosti oziroma prezadolženosti. Dolžnik bo v načrtu finančne reorganizacije izkazal za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane PP s tem, da bo zlasti:  obrazložil svoje sedanje finančno ekonomsko stanje in vzroke takšnega stanja;  obrazložil, kako bo predlagano zmanjšanje in /ali odložitev obveznosti vplivalo na njegovo likvidnost in s tem sposobnost izpolniti te obveznosti;  opisal druge (dodatne) metode finančne reorganizacije, ki jih bo opravil;  obrazložil, kako bodo dodatne metode vplivale na odpravo vzrokov nelikvidnosti oziroma prezadolženosti. Listine, ki jih je dolžnik dolžan priložiti načrtu finančne reorganizacije, dopolnjujejo obrazložitev metod finančne reorganizacije. (revidirana obračunska bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo NFR; revidirana predračunska bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo NFR, izdelano ob predpostavki, da bi na ta dan pričela učinkovati predlagana PP glede sorazmernega znižanja terjatev in načina poplačila teh terjatev oziroma spremembe osnovnega kapitala; revidiran izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja; predračunska izkaza finančnih in denarnih tokov za obdobje, na katero se nanaša PP (do izteka roka za izplačilo vseh terjatev, na katere se nanaša PP). 55: Razlika med zavodom in gosp. družbo? Namen zavoda ni ustvarjanje dobička. 57: Kaj je to negativni izvid? Določal zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ta člen črtan. 58: Bistvene sestavine licenčne pogodbe! Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja ali izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. L.p. mora biti sklenjena v pisni obliki. Licence za izkoriščanje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoče skleniti za daljši čas, kot traja zakonito varstvo teh pravic. Z l.p. pridobi pridobitelj licence izključno pravico izkoriščanja predmeta licence le, če je to izrecno dogovorjeno (izključna licenca). Dajalec licence je dolžan izročiti pridobitelju v določenem roku predmet licence, tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za praktično uporabo predmeta licence, dajati vsa navodila in obvestila, ki so mu potrebna za uspešno izkoriščanje predmeta licence. Dajalec licence odgovarja pridobitelju licence za tehnično izvedljivost in tehnično uporabnost predmeta licence. Dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkoriščanja, ki je predmet pogodbe, pripada njemu, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist koga tretjega. Pri izključni licenci jamči, da pravice
68

izkoriščanja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno, v nobeni obliki tudi ne sme sam izkoriščati predmeta licence in je v mejah prostorske veljavnosti prepustiti komu drugemu. Pridobitelj licence mora izkoriščati predmet licence na dogovorjen način, v dogovorjenem obsegu in v dogovorjenih mejah. Če ni v zakonu ali pogodbi drugače določeno, ni upravičen izkoriščati poznejših izpopolnitev predmeta licence. Če je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, če je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence. Drugačno pogodbeno določilo je nično. Pridobitelj je dolžna zaznamovati blago z označbo o proizvodnji po licenci. Pridobitelj licence mora plačati dajalcu dogovorjeno plačilo tedaj in tako, kot je določeno v pogodbi. Sprememba dogovorjenega plačila je možna na zahtevo zainteresirane stranke, če je dogovorjeno plačilo postalo očitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom. Pridobitelj izključne licence lahko odstopi pravico izkoriščanja predmeta licence drugemu (podlicenca). Licenčna pogodba preneha:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;  z odpovedjo ob spoštovanju določenega odpovednega roka, če je bila sklenjena za nedoločen čas. Odpovedni rok, ki v pogodbi ni določen, ne sme biti krajši od 6 mesecev, s tem, da se je ne more odpovedati v prvem letu njene veljavnosti;  če umre dajalec licence in ni drugače določeno, se nadaljuje z njegovimi dediči;  če umre pridobitelj licence, se nadaljuje z njegovimi dediči, ki podedujejo njegovo podjetje;  če pride pridobitelj licence v stečaj ali likvidacijo, lahko dajalec licence odstopi od pogodbe. 61: Kaj je menica? Bianco menica? Kdo jo izpolni? Menica je individualni vrednostni papir, ki glasi na določen denarni znesek, izdan na podlagi določenega pravnega posla. Je instrument denarnega prometa in je večinoma kreditna listina. Iz zakonskih določil izhaja, da je menica listina, izdana v predpisani obliki, s katero ena oseba izda drugi nalog, da v določenem času in v določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njenem nalogu, pri čemer se tudi sama zavezuje plačati to vsoto, če tega ne bi storila oseba, na katero se glasi nalog. To je trasirana menica. Lahko pa oseba obljubi, da bo sama izplačala določeni znesek: to je lastna ali solo menica. Bianko menica je menica, ki ob izdaji po volji izdajatelja običajno razen podpisa akceptanta na menični golici nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Bistvene sestavine se lahko izpolnijo tudi kasneje. S tem namenom je načelno tudi izdana. Šteje se, da je menica izdana polnoveljavno, če se trasant - izdajatelj menice podpiše na določenem mestu menične golice. Predpostavlja se, da je tako trasant pooblastil remitenta in vsakega prihodnjega imetnika menice, da izpolni menico v skladu z njihovim medsebojnim sporazumom. Da se šteje menica kot bianko menica, je treba upoštevati: 1. Napisana je na meničnem blanketu in ostane namenoma neizpolnjena vsaj ena bistvena sestavina, torej ne po naključju ali pomotoma. Ob izdaji take menice ima izdajatelj namen, da izpolni prazne dele neka druga oseba in ne podpisnik sam; 2. Blanket praviloma podpiše izdajatelj menice ali akceptant ali oba hkrati. Če podpiše blanket kdo drug ali žirant, to ni bianko menica; 3. Glede podpisa blanketa je treba upoštevati, da predstavlja podpisnikovo voljo, da bo potem, ko bo blanket izpolnjen, menično odgovarjal. Prostor, kjer naj se podpiše podpisnik, je odvisen od volje podpisnika. Poglavitno je, da podpiše izdajatelj blanketa blanket na spodnji strani. Podpiše naj se tako, da ne bo dvomov o tem, ali se podpisuje kot dolžnik (akceptant) ali kot trasant. Pri nas v navadi, da podpiše dolžnik bianko akcept na levi strani počez, prvi porok pa desno spodaj; 4. Najpomembnejša za bianko menico je izročitev podpisanega blanketa upniku s pooblastilom, da ga izpolni in uporabi v svojo korist ali pa prenese na drugega upravičenca. Upnikova pravica do izpolnitve blanketa je nepreklicna v tem pomenu, da ni mogoče zahtevati vrnitve blanketa niti preklicati njegove pravice do izpolnitve. Bianko menica postane menica, ko dobi vse bistvene sestavine, to je iz izpolnitvijo. 62: Menični akcept, zastaralni roki? Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se ta zaveže, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto. Ko menico sprejme, se trasat imenuje akceptant in postane glavni menični zavezanec. Menični upnik mora za plačilo najprej terjati akceptanta. Drugi menični podpisniki, med katere spadajo trasant, avalisti in honoranti (akceptanti za čast) in indosanti, se imenujejo regresni menični zavezanci. Glede na to, če je na menici akcept, imamo akceptirano ali neakceptirano menico. Akcept ali sprejem menice je najvažnejše menično opravilo in ga lahko da samo trasat.
69

Pri lastni menici ni akcepta, ker se izdajatelj menice sam zavezuje, da jo bo plačal. Menico je mogoče predložiti zaradi akceptiranja trasatu katerikoli delavnik vse do dneva dospelosti menične vsote. Na dan dospelosti in po tem dnevu se menice ne more predložiti zaradi akceptiranja. Takrat lahko menični upnik že terja plačilo menične vsote. Trasant kot izdajatelj menice lahko v menici določi, da mora biti menica predložena zaradi akceptiranja z navedbo roka ali brez navedbe roka, do katere mora to storiti. Tako določilo bo trasant zapisal, če bo hotel doseči, da bo njegovo razmerje s trasatom čimprej razčiščeno in da bo vedel, ali namerava trasat menico sprejeti in jo pozneje tudi plačati. To je prezentacijska klavzula kot nebistvena menična sestavina. Če je akcept določen, imetnik zaradi nepredložitve v akcept izgubi pravico do regresa, kakor tudi pravico do regresa zaradi neplačila. To lahko določi tudi vsak indosant, če trasant ni izrecno prepovedal, da bi bila menica predložena trasatu v akceptiranje. Menico vpoglednico in povpoglednico je treba predložiti v akcept v enem letu po izdaji. V menici povpoglednici mora biti akcept datiran, da se tako določi dan dospelosti. Trasant sme ta rok skrajšati in tudi podaljšati, indosanti pa ta rok lahko skrajšajo. Več trasatom je treba predložiti menico v akcept na isti dan. Imetnik menice torej ni dolžan predložiti menice v akceptiranje, če niso drugače odredili trasant in indosanti. Imetnika menice, ki ne predloži menice v akceptiranje, ne zadenejo nobene posledice. Menico lahko predloži trasatu ob njeni dospelosti neposredno v plačilo, ne da bi jo pred tem predložil tudi v akceptiranje. Če je odredil predložitev menice v akceptiranje trasant, menica pa ni bila predložena v akceptiranje v določenem roku, izgubi imetnik menice pravico proti vsem regresnim dolžnikom. Če pa je tako predložitev odredil indosant, menica pa ni bila v določenem roku predložena v akceptiranje, izgubi imetnik menice regresno pravico le do tistega indosanta, ki je odredil predložitev menice v akceptiranje. Deliberacijski rok - trasat lahko zahteva, da se mu predloži menica v akcept še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi v akcept. Z akceptom se akceptant zaveže, da bo: 1. plačal menično vsoto ali njen del, če je omejil akcept; 2. plačal zamudne obresti, obračunane v skladu z zakonom, ki ureja višino obrestne mere zamudnih obresti; 3. poravnal stroške, ki bi jih imel imetnik menice zaradi neplačila, kot so protestni stroški in drugi. Akceptant odgovarja vsem imetnikom menice, ki bi prišli do nje na zakonit način. 64: Varstvo in pridobitev pravic industrijske lastnine! Pridobitev posamezne pravice industrijske lastnine se v RS zahteva z nacionalno prijavo, vloženo pri Uradu RS za intelektualno lastnino v skladu z ZIL. (nacionalna prijava) Pridobitev pravic industrijske lastnine se lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloženih v tujini, če je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS. Pravni učinek pravic IL, podeljenih ali registriranih na podlagi takih prijav, je izenačen s pravicami IL, ki so podeljene ali registirane na podlagi nacionalnih prijav, razen če je z mednarodno pogodbo določeno drugače. V primeru vložitve te prijave, ista oseba ne more pridobiti posamezne pravice IL na podlagi nacionalne prijave. Pridobitev pravic IL v tujini se lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloženih pri Uradu, če je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS. Kdor pravilno vloži prvo prijavo patenta, modela ali znamke v državi članici Pariške unije ali WTO, ima ob vložitvi prijave v RS prednostno pravico. Rok za uveljavljanje prednostne pravice za patent je 12 mesecev, za modele in znamke pa 6 mesecev od dneva vložitve prve prijave (unijska prednostna pravica). 61. čl. ZIL razstavna prednostna pravica - 62. čl. ZIL Če je datum vložitve patentne prijave, pri kateri bi bila lahko zahtevana prednostna pravica iz prve prijave, kasnejši od zadnjega datuma za uveljavljanje prednostne pravice, vendar ne več kot za 2 meseca, lahko prijavitelj zahteva vzpostavitev prednostne pravice, če kljub skrbnemu ravnanju, ki so ga zahtevala okoliščine, ni mogel vložiti prijave za prednostno pravico v roku iz 61. čl. ZIL. Zahteva za vzpostavitev prednostne pravice se mora vložiti v 2 mesecih od zadnjega datuma za uveljavljanje prednostne pravice in pred zaključkom tehničnih priprav za objavo prijave. Hkrati z zahtevo je treba plačati tudi pristojbino, sicer se šteje, da je zahteva umaknjena. prepoved širitve obsega prijave - 65. čl. ZIL podaljšanje rokov - 66. čl. ZIL
70

vrnitev v prejšnje stanje - 68. čl. ZIL Stranka lahko v postopku pred Uradom kadarkoli med postopkom umakne svojo vlogo. Vloga je umaknjena z dnem, ko prejme Urad zahtevo za umik vloge. Na podlagi zahteve za umik vloge izda Urad sklep o ustavitvi postopka. Če je prijavitelj umaknil zahtevo za podelitev patenta in je bila prijava objavljena, se objava prijave ne šteje v stanje tehnike po 12. čl. ZIL. Urad ne more izdati odločbe o zavrnitvi ali odločbe o delni zavrnitvi zahteve za podelitev oziroma registracijo pravice, če ni prej pisno seznanil prijavitelja z razlogi, zaradi katerih ne more podeliti oziroma registrirati pravice ali je ne more podeliti oziroma registrirati v zahtevanem obsegu in če ni prijavitelja pozval, naj se v 3 mesecih od vročitve poziva izreče o teh razlogih oziroma vloženo zahtevo spremeni ali dopolni. Če se prijavitelj pravočasno izreče o razlogih za zavrnitev zahteve v delu ali v celoti, ali spremeni oziroma dopolni svojo zahtevo, Urad pred izdajo odločbe preveri, ali so še podani razlogi za zavrnitev ali delno zavrnitev zahteve za podelitev ali registracijo pravice. Zoper odločbo ali sklep Urada ni pritožbe, možna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na sedežu v LJ. Sodišče nemudoma obvesti Urad o prejemu tožbe po ZIL in pravnomočni odločbi. Sodišče pošlje Uradu sodbo s potrdilom pravnomočnosti zaradi izvršitve. (se ne uporabljata pri sporih zaradi kršitve pravic) Urad izda odločbo, s katero se sodba izvrši. Postopki v zvezi s tožbami po tem zakonu so hitri. Sodišče odloča o tožbah po ZIL prednostno. V postopku za podelitev patenta se izumitelj, naveden v prijavi, šteje za izumitelja, razen če sodišče odloči drugače. Smiselno velja tudi za oblikovalca videza izdelka. Urad ne preverja podatkov o izumitelju ali oblikovalcu. Patent se podeli oziroma model ali znamka se registrira na ime tistega, ki je ob podelitvi ali registraciji naveden kot prijavitelj. Smiselno tudi, če kot prijavitelj navedenih več oseb. Urad ne določa medsebojnih razmerij med osebami, ki so navedeni kot prijavitelji. Imetnik patenta, modela ali znamke lahko v delu ali celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Pravice po ZIL se pridobijo z dnem vpisa v ustrezen register. Podeljene oziroma registrirane pravice prenehajo veljati pred predpisanimi roki:  če se imetnik odpove pravici - naslednji dan, ko prejme Urad vlogo o odpovedi;  če niso plačane pristojbine v skladu z ZIL;  na podlagi pravnomočne sodbe sodišča oziroma odločbe Urada v primerih, ki so predvideni z ZIL - z dnem, ki je določen s to sodbo oziroma odločbo. Prijava mora vsebovati navedbo, iz katere je mogoče razbrati, da se zahteva pridobitev določene pravice, in:  za patent vse sestavine iz 1/86 ZIL;  za model vse sestavine iz 1/94 ZIL;  za znamko vse sestavine iz 1/97 ZIL oziroma za kolektivno znamko tudi pravilnik iz 46 ZIL. Prijava mora vsebovati tudi:  pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku;  besedilo prijave v slo jeziku, če je bila prijava prvotno vložena po 2/81 ZIL;  potrdilo o plačilu celotnega zneska prijavne pristojbine. Ostalo v skladu s podzakonskim aktom. Prijava za pridobitev posamezne pravice mora biti po vsebini in obliki sestavljena v skladu z ZIL in podzakonskimi predpisi in mora vsebovati vse podatke. Biti mora čitljiva in predložena tako, da je mogoče njeno vsebino jasno in primerno reproducirati. Vloži se v pisni obliki osebo ali po pošti, po telefaksu ali drugih elektronskih medijih. Podzakonski akt za določitev načina vlaganja po drugih elektronskih medijih. Če prijava, ki je bila vložena po telefaksu ali drugem elektronskem mediju, ni čitljiva ali je ni mogoče jasno in primerno reproducirati, Urad pozove prijavitelja, naj v 3 mesecih od vročitve poziva predloži nov izvod iste prijave v pisni obliki. Če ne prejme, se šteje prijava za umaknjeno. Ob vložitvi prijave ali v 3 mesecih od vročitve poziva se plača prijavna pristojbina, sicer se šteje, da je prijava umaknjena. jezik prijave - 81. čl. ZIL določitev datuma vložitve prijave - 82. in 83. čl. ZIL

71

Če prijava, kateri sta bila določena datum vložitve in številka, ne vsebuje vseh sestavin, Urad pozove prijavitelja, naj v 3 mesecih od vročitve poziva prijavo ustrezno dopolni in odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če prijava ni pravočasno in ustrezno dopolnjena, se šteje, da je umaknjena, razen v primerih iz 4/128 in 5/129 čl. ZIL (zastopanje pred Uradom). formalni preizkus prijave - 85. čl. ZIL posebne določbe za patent - 86 - 93. čl. ZIL posebne določbe za model - 94 - 96. čl. ZIL posebne določbe za znamko - 97. - 103. čl. ZIL posebne določbe za geografsko označbo - 104. čl. ZIL SODNO VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVIC 1. tožba za ugotovitev ničnosti: vsaka zainteresirana oseba pri pristojnem sodišču za ugotovitev ničnosti patenta, patenta s skrajšanim trajanjem, modela ali znamke; 111.- 114. čl. ZIL; 2. izpodbijanje pravice do patenta, modela oziroma znamke (tožnik želi s tožbo postati imetnik) 115. - 117. čl. ZIL; 3. tožba izumitelja ali oblikovalca za navedbo - 118. čl. ZIL; 4. tožba za izbris znamke iz registra - 119. čl. ZIL; 5. tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - 120. čl. ZIL; 6. tožba zaradi kršitve pravic iz ZIL - 121., 122. čl. ZIL; 7. začasne odredbe - 123. čl. ZIL 8. zahteva za zavarovanje dokazov - 124. čl. ZIL. 65: K.d. - definicija, odgovornost družbenikov, prednost, gospodarski smisel k.d.? V k.d. se združujeta delo in kapital. Gospodarski pomen je podoben kot pri d.n.o. Je primerna oblika za male in srednje družbe. 71: Skupščinski sklep o delitvi dobička - ali se lahko izpodbija in v kakšnem roku; procesna predpostavka za izpodbojnost sklepa? Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička se lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4% osn. kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Vložijo jo lahko delničarji, katerih deleži dosegajo 1/20 osnovnega kapitala ali nominalni znesek 100 mio SIT. Izpodbojna tožba se vloži v roku enega meseca. Ta rok začne teči:  če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je končala skupščina;  če se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti. Če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave. Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč, pa le v primeru, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval na skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu. Uprava mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti objavljen izpodbijani sklep. Če sodišče razveljavi sklep skupščine oziroma ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem in članom uprave in NS. Če gre za sklep, ki se vpiše v register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Uprava mora objaviti vsebino sodbe. 74: Definicija prisilne poravnave! Katera ureditev je vzor temu institutu? Ali se terjatve lahko pobotajo? Pomen načrta finančne reorganizacije v postopku PP? Prisilna poravnava je oblika sanacije dolžnika in preprečitev stečaja. Njen namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti, to je razlogov za začetek SP. Poravnava? Ja.
72

Dolžnik bo v načrtu finančne reorganizacije izkazal za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane PP. 79: Narava vpisov v sodni register. Vpis spremembe družbenika - ali je konstitutivne ali deklaratorne narave? Povečanje kapitala - ali je konstitutivne ali deklaratorne narave? Vpis v sodni register ima nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen če zakon ne določa drugače. 450. ZGD za d.o.o. konstitutivnost vpisa sprememb družbene pogodbe v Sreg. 3/308 ZGD konstitutivnost vpisa sprememb statuta d.d. v Sreg. Vpis povečanja osnovnega kapitala v Sreg je konstitutivne narave. Anica Popovič 6: Societeta! Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo. Vsak družbenik je dolžan v družbo prispevati to, kar je določeno s pogodbo (prispevek). prispevek je lahko denar, stvar, pravica, terjatev, lahko pa tudi storitev, dopustitev ali opustitev, ki ime premoženjsko vrednost. Če s pogodbo ni drugače določeno, so prispevki družbenikov enaki. Premoženje se lahko da kot prispevek družbi tudi samo v uporabo ali uživanje. Ne gre za družbeno pog, če je kakšnemu družbeniku zagotovljena samo korist brez dolžnosti, da bi zagotovil prispevek. Če je to potrebno za ohranitev premoženja v družbi ali za to, da se odvrne škoda, je vsak družbenik poleg prispevka, ki je določen s pogodbo, dolžan prispevati sorazmeren del tega, kar je potrebno za ohranitev premoženja ali preprečitev škode. Za pravne in stvarne napake prispevka odgovarja družbenik tako kot prodajalec oziroma zakupodajalec. Vsak družbenik ima en glas, razen če družbena pogodba ne določa drugače. Družbeniki odločajo o zadevah družbe soglasno, pogodba pa lahko določi, da družbeniki o zadevah odločajo z večino glasov. V takem primeru sta za odločitev potrebni najmanj 2/3 glasov vseh družbenikov. Družbeniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno, z družbeno pogodbo se lahko določi drugače. Družbeniki lahko iz utemeljenih razlogov prekličejo poslovodstvo kateremu od družbenikov. Za poslovodje se smiselno uporabljajo določbe OZ o pogodbi o naročilu. Poslovodja ima pravico do plačila za svoj trud, če je tako določeno s pogodbo. Vsak družbenik ima pravico biti obveščen o poslih in zadevah družbe. Skrbnost družbenikov kot s svojimi lastnimi posli. Če je namen družbe povezan z dejavnostjo ali poklicem družbenikov, skrbnost dobrega gospodarja oziroma dobrega strokovnjaka. Vsak družbenik je upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, razen če druž. pog. ne določa drugače in dolžan nositi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Če s pog. ni določeno drugače, so družbeniki pri koristih in izgubi udeleženi v enakih delih kot s prispevki. Če družbenik ali poslovodja nastopa v imenu družbe ali družbenikov, se uporabljajo pravila OZ o zastopanju. V tem primeru postanejo vsi družbeniki solidarni upniki oziroma dolžniki in se uporabljajo določbe OZ o solidarnih obveznostih, drugačen dogovor med družbeniki nima pravnega učinka nasproti tretjim. Obveznosti družbenikov po zgornjih določbah nasproti tretjim osebam ne prenehajo s prenehanjem družbe. Na premoženju družbe, ki nastane s prispevki ali poslovanjem, imajo družbeniki enake solastninske ali drugačne soimetniške deleže, če pogodba ne določi drugače. Če se stroški in obveznosti nasproti tretjim ne poravnajo iz prem. družbe, so dolžni to storiti družbeniki po enakih delih, pog. lahko določi tudi drugačne dele. Če pogodba to dopušča, lahko v družbo vstopi nov družbenik, ki je dolžan dati enak prispevek kot drugi družbeniki (če pog. ne določa drugače) in je upravičen do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu in odgovarja za obveznosti, ki so nastale po dnevu, ko je postal družbenik. Družbenik ne more svojega položaja prenesti na 3. osebo, na drugega družbenika pa le, če to dopušča pog. in ob pogojih, ki jih določa. Zaradi utemeljenih razlogov lahko družbeniki s tožbo zahtevajo izključitev družbenika. Pog. pa lahko določa, da o izključitvi odločijo tudi družbeniki sami. V takem primeru sme prizadeti družbenik s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni bil utemeljen. Ima pravico do vračila tržne vrednosti deleža v času izključitve, ki mu ga morajo drugi družbeniki izplačati najkasneje v 3 letih od izključitve. Če od njega zahtevajo odškodnino, smejo vračilo vrednosti deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe ali do sporazuma z izključenim družbenikom. Prenehanje družbe: glej 1000. čl. OZ.
73

Odpoved pogodbe: če tako določeno v pog., lahko družbenik odpove pog. Odpoved pogodbe, sklenjene za nedoločen čas s 3-mesečnim odpovednim rokom. Iz utemeljenih razlogov tudi pog., sklenjeno za določen čas. Če družba preneha, so dolžni družbeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti 3. osebam, nadomestijo družbenikom stroške in izplačila, ki presegajo to, kar so dolžni s pogodbo, ostanek premoženja pa razdelijo med družbenike po enakih delih kot veljajo za prispevke; pogodba lahko določi drugačne dele. Če sredstva ne zadostujejo za pokritje stroškov in obveznosti, morajo manjkajoči znesek pokriti družbeniki v razmerju, ki velja za njihove prispevke. 8: Zavodi - kdo upravlja? Zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja. Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja z. ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. 11: Ultra vires teorija! Pogodbe, sklenjene ultra vires, so pogodbe, sklenjene izven določenega poslovnega predmeta. Določa neveljavnost poslov, ki jih družba sklene izven svoje registrirane dejavnosti. Po ZGD so pogodbe, sklenjene ultra vires, načelno veljavne. Izjemno pogodba ni veljavna, če tretja oseba ni bila v dobri veri glede prekoračitve. 12: Razlika med s.p. in obrtnikom! Glej obrtni zakon! 13: Delnice (vse), nominalni znesek, osnovni kapital!

14: Kaj še velja iz Zakona o podjetjih? Uporabljal se je še za družbena podjetja. 16: D.d. - ustanovitev. Kaj če niso vplačane vse delnice. Sočasna ali simultana in postopna ali sukcesivna ustanovitev. Če pri postopni ustanovitvi v roku (ne sme biti daljši od 3 mesecev) vse ponujene delnice niso vpisane in pravilno vplačane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po preteku tega roka nevpisane in nevplačane delnice sami prevzamejo ali vpišejo.Če ponujene delnice niti na ta način niso prevzete ali vpisane in pravilno vplačana, se šteje, da ustanovitev ni uspela, ustanovitelji pa morajo v nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplačane zneske.

74

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful