MILE DOLENC 1: Razlika med osebnimi in kapitalskimi drubami?

Glavni kriterij za delitev drube na kapitalske in osebne je odgovornost drubenikov za obveznosti drube. D.n.o.: odgovarjajo vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoenjem, komanditisti pa le izjemoma; T.d.: odgovarja samo nosilec tihe drube, tihi drubenik le izjemoma; D.d.: delniarji ne odgovarjajo; K.d.d.: odgovarjajo komplementarji; D.o.o.: drubeniki ne odgovarjajo. 2: Dvojna druba 153 ZGD (Komanditna druba, v kateri je edini komplementar druba, pri kateri ni osebno odg drubenikov, oziroma so vsi komplementarji take drube, je dvojna druba.) Dvojna druba je praktina reitev potrebe, da se v okviru osebnih drub oblikuje povezava kapitalske in osebne drube: zveza dveh drub, ki imata praviloma z enim podjetjem isti cilj v razlinih funkcijah. Razlogi za ustanavljanje praviloma davni, saj so osebne drube manj obremenjene z davki kot kapitalske. Poleg tega je odgovornost za obveznosti omejena na odgovornost s premoenjem ustanovitelja-drube. Dvojna druba je po svoji zasnovi osebna druba, v zakonu pa je opredeljena kot podvrsta k.d. V teoriji loimo dvojno drubo v ojem in irem pomenu. V ojem pomenu je tista, v kateri so drubeniki d.o.o. soasno komanditisti v k.d. V irem smislu pa tista, pri kateri drubeniki v d.o.o. niso komanditisti v k.d. (D.d., d.o.o. in k.d.d. se ne smejo preoblikovati v dvojno drubo.) Dvojna druba torej ne more nastati s preoblikovanjem, temve lahko nastane le z ustanavljanjem. V dvojno drubo pa se lahko preoblikujejo osebne drube. Pri preoblikovanju osebne drube v dvojno ni nevarnosti ogroanja upnikov, saj imajo te drube osebno odgovorne drubenike. (Dvojna druba ne sme biti komplementar v komanditni drubi.) Zaradi varnosti pravnega prometa. Vekratne dvojne drube praviloma nimajo premoenja, so pa nosilci doloenih pravic, obveznosti in odgovornosti ter je zato ogroeno varstvo upnikov in se lahko izigravajo davni predpisi. Sodie mora po uradni dolnosti zavrniti predlog za vpis dvojne drube, v kateri bi komplementar bila e ustanovljena dvojna druba. (Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne drube oznaeno udi ime poslovodij oziroma lanov uprave komplementarja v dvojni drubi. Pri vodenju poslov dvojne drube mora biti pri podpisovanju fizine osebe dodana tudi firma komplementarja.) Temeljno pravilo o oblikovanju firme dvojne drube je v 28 ZGD, ki doloa, da mora v firmi dvojne drube biti vnesena popolna firma komplementarja. Zakon ne doloa, da bi dvojna druba vsebovala poseben dodatek, iz katerega bi bilo razvidno, da gre za dvojno drubo. (Dolobe tega oddelka se smiselno uporabljajo za d.n.o., pri kateri so vsi drubeniki drube, ki nimajo osebno odg drubenikov.) 3: Spregled pravne osebnosti! Tudi drubeniki drube odgovarjajo za njene obveznosti v naslednjih primerih: e so drubo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, ali; e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih upnikov, ali; e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoenjem, ali; e so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjali premoenje drube, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Smiselno velja tudi za tihega drubenika. Spregled pravne osebnosti pomeni, da se zanika loenost med pravno osebo in njenimi pripadniki. Primeri: preglej sodno prakso. 6 ZGD
1

4: Kaj pomeni, da se firma lahko prenaa samo s podjetjem (in ne z drubo)? Firma je oznaba drube, enako kot je osebno ime oznaba fizine osebe. Pripada drubi kot pravni osebi, ne pa drubenikom. Firme same ni mogoe prenaati. V zakonski dolobi je izraz podjetje, ker druba kot pravni subjekt ne more biti predmet prenosa. S podjetjem je tu miljeno vse premoenje drube, vkljuno z ugledom in trnim poloajem. Prenos firme je mogo le v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, ko npr. pride do zdruitve drube z drugo ali ko se premoenje drube kot kapitalski vloek prenese v drugo drubo. 9: Razlogi za steaj. Uvedba steaja. Kako upniki uveljavljajo svoje terjatve v SP? Kako pa v post PP? 2 l ZPPSL (Steajni postopek se opravi nad D, ki je dalj asa plailno nesposoben (insolventen) ali prezadolen, ter v drugih primerih, doloenih z zakonom.) O prezadolenosti govorimo, ko D dolgovi presegajo aktivo njegovega premoenja. 90 l ZPPSL (SP se uvede z vloitvijo pisnega predloga. Predlog lahko vloi D, U ali osebno odgovorni drubenik. U lahko predlaga zaetek SP, e z verodostojno listino izkae obstoj dospele terjatve in e dokae, da D nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve.) 101 l ZPPSL (O zaetku SP se obvestijo upniki z oklicem. Oklic se nabije na oglasno desko sodia in objavi v UL RS. Oglas mora biti nabit na oglasno desko sodia istega dne, ko je bil izdan sklep o zaetku SP. Sklep o zaetku SP se vroi predlagatelju in D.) 137 l. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve steajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL RS. Ne glede na prvi odstavek tega lena prijavijo U: 1. terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pog, v 30 dneh od dneva, ko je U prejel obvestilo SU, da odstopa od pog; 2. terjatve, ki so oivele zaradi neuspelega izpodbijanja, v 30 dneh od pravnomonosti odlobe. Upniki prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti: 1. firmo oz ime in sede oz stalno prebivalie ali bivalie U; 2. pravno podlago in znesek terjatve; 3. tevilko TRR ali drugega rauna U, e ga ima. Za terjatve, o katerih je pravdni postopek v teku, se v prijavi navede sodie, pred katerim tee postopek in oznaba spisa. Sporoilo upnika iz 117/5 l tega zakona se teje kot priglasitev U terjatve, e SU prereka upnikovo pobotno terjatev. Loitveni upniki navedejo v prijavi del D premoenja, na katerega se nanaa njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z loitveno pravico. Izloitveni U navedejo v prijavi del prem (predmet), na katerega se nanaa njihov zahtevek. Predsednik SS zavre prijave, ki jih upniki vloijo po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega lena.) Rok 2 mesecev od objave v UL je prekluzivni rok - pravica preneha s potekom roka. Ker je to zakonski rok, ga sodie ne more podaljati. Doloen je kot meseni rok, kar pomeni, da zane tei na dan objave v UL in potee s potekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je priel tei. Prijava je vloena pravoasno, e je izroena sodiu, preden se rok iztee, ali e je pred iztekom roka oddana na poto priporoeno oziroma brzojavno.

U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, e nastanejo pravne posledice zaetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Prisilna poravnava: Potrjena PP ima pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeleili, pa so bile njihove terjatve prerekane, e se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi mo izvrilnega naslova. 10: Ali je dovoljen delni akcept menice? Kaj pa pogojni? Kaj pomeni klavzula brez strokov? Kaj pa brez regresa? Kaj pa ne po odredbi? Kaj pa brez obveznosti?, ki jo zapie trasant ali indosant. Akcept mora biti nepogojen, vendar ga sme trasat omejiti na del menine vsote. Klavzula brez strokov ali brez protesta, ki jo zapie trasant, indosant ali avalist oprosti imetnika menice dolnosti, napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neakceptiranja ali neplaila. Posledica te klavzule je, da menini dolnik in drugi podpisniki ostanejo v zavezi, eprav se menica ne protestira zaradi zavrnitve akcepta ali plaila. Ta odredba ne oprosti imetnika menice niti tega, da mora predloiti menico v predpisanih rokih, niti tega, da mora pravoasno dati obvestilo. Prekoraenje rokov mora dokazati tisti, ki uveljavlja to zoper imetnika menice. Tako klavzulo lahko napie trasant, kdo od prenosnikov (indosantov) ali avalist, da bi oprostili imetnika menice predloitve menice v akcept, ker je trasat zavrnil akcept ali plailo menice. Odredba, ki jo je napisal trasant, uinkuje proti vsem meninim podpisnikom; e jo je napisal indosant ali avalist, uinkuje samo proti tistemu, ki jo je napisal. e napravi imetnik menice v nasprotju z odredbo, ki jo je napisal trasant, protest, trpi sam protestne stroke. e izvira odredba od indosanta ali avalista, se stroki protesta, e se napravi, lahko izterjajo od vseh podpisnikov. Klavzula ne po odredbi oziroma rekta klavzula pomeni, da menice ni mogoe prenesti kako drugae kot s cesijo. Prenos z indosamentom ni mogo. Indosant, ki prepove, da se menica dalje indosira, ni odgovoren osebam, ki se jim menica pozneje indosira. Vsaka odredba, s katero bi se hotel trasant oprostiti odgovornosti za plailo, se teje za nezapisano. Trasant odgovarja za akcept in plailo. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi brez obveznosti, Brez regresa, brez obligo ipd., sme trasant izkljuiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plailo, indosant pa lahko s tako klavzulo izkljui odgovornost za akcept in plailo. 11: Kaj pomeni oznaba porekla blaga? Katere lastnosti mora imeti blago, da se lahko zaiti z oznabo porekla blaga? Kako se ta pravica pridobi? Kateri organ da mnenje pred vpisom v postopku registracije? (Namesto oznabe porekla blaga zdaj geografska oznaba) Geografska oznaba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki oznauje, da blago izvira iz doloenega ozemlja, obmoja ali kraja na tem ozemlju, e je kakovost, sloves ali kakna druga znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska oznaba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gosp. prometu splono znano kot oznaba, da blago izvira iz doloenega kraja ali obmoja. Geografska oznaba, ki se nanaa na blago s posebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade RS. Kot geografska oznaba po tem zakonu se ne sme registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke oziroma ivila ter za vina in druge proizvode iz grozdja in vina. Geografska oznaba se ne sme registrirati: e oznauje ali nakazuje, da doloeno blago izvira iz geografskega obmoja, ki ni resnini kraj izvora, na nain, ki zavaja javnost glede geografskega porekla izvora; e je sicer dobesedno resnina kar zadeva ozemlje, obmoje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napaen vtis, da blago izvira iz drugega geografskega obmoja; e je postala po dolgotrajni uporabi v gosp. prometu splono znana kot oznaka za doloeno vrsto blaga; e bi bila njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potronika glede resnine identitete izdelka. Registrirane geog. oznabe se ne morejo spremeniti v generina ali splono znana imena, katerih uporaba v gosp. prometu bi bila prosta. Pravice iz registrirane geografske oznabe: 1. registrirana geografska oznaba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gosp. prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo iz 2/104 ZIL proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko oznabo;
3

2. neupraviene osebe ne smejo uporabljati registrirane geografske oznabe; 3. uporaba registrirane GO je prepovedana, e blago ne izvira iz kraja, ki ga oznauje doloena GO, tudi e je oznaen pravi izvor blaga, e je GO uporabljena v prevodu ali e GO spremljajo izrazi, kot so vrsta, tip, stil, imitacij ipd. e je bila znamka, ki je enaka ali podobna registrirani GO, prijavljena ali registrirana v dobri veri ali e je bila znamka pridobljena z uporabo v dobri veri, e preden je bila GO registrirana, te znamke ni mogoe razveljaviti ali prepovedati njene uporabe. Registrirana GO ne izkljuuje pravice drugega, da v gosp. prometu uporablja svoje ime ali ime svojega predhodnika v poslu razen, e je tako ime uporabljeno tako, da zavaja javnost. Trajanje registrirane GO ni omejeno. Zahtevo za registracijo GO lahko vloijo zdruenja pravnih ali fizinih oseb, zbornice, obine, ire lokalne skupnosti ali dravni organi. Zahtevi za registracijo GO mora biti priloena specifikacija, ki vsebuje predvsem: oznako, ki naj se registrira kot GO; navedbo blaga, na katerega se predlagana GO nanaa; opis blaga, vkljuno s surovinami in glavnimi fizikalnimi, keminimi, mikrobiolokimi, organoleptinimi ali drugimi znailnostmi blaga; navedbo kraja oziroma obmoja, vkljuno z mejami; opis metode za pridobitev blaga, vkljuno z avtentinimi in nespremenjenimi krajevnimi naini, e je to potrebno; opis povezave med blagom in krajem oziroma obmojem; podrobne podatke o organih nadzora; podrobne podatke o oznaevanju blaga. e zahteva ustreza dolobam ZIL, izda Urad odlobo o registraciji GO, vpie GO v register in objavi registracijo GO. Dolobe v zvezi z vloitvijo zahteve ne veljajo za GO, ki so zavarovane na podlagi uredbe Vlade RS. Kolektivne znamke in geografske oznabe ni mogoe prenesti in ne moreta biti predmet licenne pogodbe. 12: Vrste gospodarskih drub! Gospodarske drube so osebne: d.n.o., k.d., tiha druba. Ter kapitalske: d.o.o., d.d., k.d.d. 13: Ustanovitev d.o.o. - pogoji! Drubo lahko ustanovi ena ali ve fizinih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo drube drubeniki. Druba ima lahko najve 50 drubenikov, ve pa le, e to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo. Druba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki. Pogodba mora vsebovati: navedbo imena in prebivalia oziroma firme in sedea vsakega drubenika; firmo, sede in dejavnost drube; navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vloka posebej ter navedbo drubenika za vsak osnovni vloek; as delovanja drube, e je ustanovljena za doloen as; morebitne obveznosti, ki jih imajo drubeniki do drube poleg vplaila osnovnega vloka in morebitne obveznosti drube proti drubenikom. e se osnovni kapital ali njegov del izroi kot stvarni vloek, se mora v pogodbi ali v prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vloka posebej ter znesek osnovnega vloka, za katerega se daje stvarni vloek in drubenika, ki je stvarni vloek prispeval. Pogodba lahko vsebuje e druge sestavine. Osnovni kapital mora znaati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vloek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vloek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vloek se lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vloek se teje tudi plailo za premoenjske predmete, ki jih je druba prevzela in ki jih druba priteje drubenikovemu vloku.
4

Pred prijavo za vpis v register mora vsak drubenik vplaati vsaj eno etrtino zneska osnovnega vloka, vsota vseh v denarju vplaanih vlokov pa mora znaati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vloki se morajo v celoti izroiti pred prijavo za vpis v register. e vrednost stvarnega vloka ne dosee vrednosti prevzetega osnovnega vloka, mora drubenik razliko vplaati v denarju. Osnovni vloki morajo biti drubi izroeni tako, da lahko poslovodja drube z njimi prosto razpolaga. Vplaila denarnih vlokov morajo biti nakazana na banni raun. Doloilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vloek podjetnika, ki je ustanovil drubo skupaj s svojimi ojimi druinskimi lani in je kot stvarni vloek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se druba ustanovi izkljuno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali ve podjetij, drub ali podjetnikov posameznikov, e so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in e z ustanovitvijo drube prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v viini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vloki, pa znaa ve kot 10 mio SIT. Poslovodja prijavi drubo za vpis v register. Prijavi mora priloiti: izvirnik ali overjen prepis pogodbe; seznam drubenikov in navedbo vlokov, ki so jih prevzeli; poroilo o stvarnih vlokih; potrdilo banke o depozitu denarnih vlokov z izjavo banke, da lahko druba s sredstvi prosto razpolaga; za resninost izjave banka drubi odgovarja; poroilo pooblaenega revizorja o vrednosti stvarnih vlokov iz 4/411 ZGD. Druba kot d.o.o. in kot pravna oseba nastane z vpisom v sodni register. 14: Oblike vlokov v d.o.o.! Osnovni kapital mora znaati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vloek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vloek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vloek se lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vloek se teje tudi plailo za premoenjske predmete, ki jih je druba prevzela in ki jih druba priteje drubenikovemu vloku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak drubenik vplaati vsaj eno etrtino zneska osnovnega vloka, vsota vseh v denarju vplaanih vlokov pa mora znaati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vloki se morajo v celoti izroiti pred prijavo za vpis v register. e vrednost stvarnega vloka ne dosee vrednosti prevzetega osnovnega vloka, mora drubenik razliko vplaati v denarju. Osnovni vloki morajo biti drubi izroeni tako, da lahko poslovodja drube z njimi prosto razpolaga. Vplaila denarnih vlokov morajo biti nakazana na banni raun. Doloilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vloek podjetnika, ki je ustanovil drubo skupaj s svojimi ojimi druinskimi lani in je kot stvarni vloek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se druba ustanovi izkljuno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali ve podjetij, drub ali podjetnikov posameznikov, e so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in e z ustanovitvijo drube prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v viini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vloki, pa znaa ve kot 10 mio SIT. 16: Ali je dejanje izpodbojno? D na U s cesijo prenese terjatev do svojega D, ker ne more poravnati dolga drugae? Ja. 125 ZPPSL: (Upniki in SU imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem zaetka SP, e: ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjano poplailo SU (okodovanje steajnih upnikov), oziroma s katerim je priel posamezni U v ugodneji poloaj (naklanjanje ugodnosti upnikom); ter e je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finanno stanje.

Za naklanjanje ugodnosti U se teje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega U, katerega terjatev proti D je obstajala e preden je bilo storjeno izpodbijano pd in je U zaradi tega izpodbijanega pd prejel ve, kot bi prejel kot SU v pr, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil poloaj loitvenega U v SP. Domneva se, da je U, v korist katerega je bilo storjeno pd iz prvega odstavka tega l vedel ali bi moral vedeti za dolnikovo slabo ekon-fin stanje: 1. e je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki e ni dospela ali je prejel izpolnitev v obliki ali na nain, ki ni obiajen; 2. e je bilo izpodbijano pd storjeno v zadnjih 3 mesecih pred vloitvijo predloga za zaetek SP oz predloga za zaetek PPP, e je bil predlog za PP vloen prej, ali v asu po vloitvi predloga.) Pravica do izpodbijanja je pravica materialnopravne narave. Po samem zakonu pa nehajo veljati nekatere pravice do loenega poplaila - za 2 meseca pred zaetkom S, in pd, ki jih je D storil od zaetka dneva do trenutka nabitja oklica na sodno desko. 17: Predpostavke za izpodbijanje. Objektivni element izpodbijanja: 1. Pravno dejanje storjeno v zadnjem letu pred dnem zaetka SP 2. To dejanje mora imeti za posledico neenakomerno ali zmanjano poplailo SU, oziroma mora z njim priti posamezen U v ugodneji poloaj 3. (subjektivni element izpodbijanja) druga stranka, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finanno stanje. (domneva, e storjeno v zadnjih 3 mes pred zaetkom SP ali e prejel izpolnitev svoje terjatve, ki e ni dospela, ali je prejel v obliki ali na nain, ki ni obiajen. Ta domneva pa je izpodbojna. Toena stranka, torej upnik, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, nosi dokazno breme za izpodbijanje obstoja domnevanega dejstva. Tudi obiajen nain izpolnitve sproi domnevo, da je U vedel oziroma bi moral vedeti za slabo ekon-finanno stanje D, im je do izpolnitve prilo v zadnjih 3 mesecih pred vloitvijo predloga za zaetek SP.) 19: Pogoji za izum ali patent! Kaj je patent? Kaken je postopek za pridobitev pravice do patenta? Kdo odloa o podelitvi patenta za izum? Kako poteka postopek v RS? e hoe zavarovati izum, ki je e objavljen v RS - kateri element manjka? Zavarovanje izuma, ki sem ga zasledil v tuji reviji, s patentom? Kako je definirano varstvo? Patent se podeli za izum s slehernega podroja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Izum je nov, e ni obseen s stanjem tehnike. V stanje tehnike se teje vse, kar je bilo pred datumom vloitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug nain. Uinek prednostne pravice je, da se za potrebe tega lena datum prednostne pravice teje kot datum prijave. V stanju tehnike je zaobseena tudi vsebina prijav, ki so bile vloene pred datumom vloitve patentne prijave ali prednostne pravice in so bile objavljene na ta dan ali kasneje, in sicer: nacionalnih patentnih prijav, kot so bile prvotno vloene pri Uradu; prijav za evropski patent, kot so bile prvotno vloene pri Evropskem patentnem uradu (EPU) na podlagi Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, e se z njimi zahteva varstvo v RS; mednarodnih prijav, kot so bile prvotno vloene na podlagi Pogodbe o sodelovanju na podroju patentov z 19.6.1970, dopolnjene 2.10.1979 in spremenjene 3.2.1984 (v nadaljnjem besedilu PCT), ki jih je Urad prejel kot izbrani urad v skladu z 39. lenom PCT. Snov ali zmes, ki je obseena s stanjem tehnike, se lahko zavaruje s patentom za izum, ki se nanaa na snov ali zmes za uporabo pri postopku zdravljenja, e takna uporaba ni obseena s stanjem tehnike. Ob uporabi pravil glede novosti izuma se ne upoteva razkritje izuma, do katerega je prilo v roku najve 6 mesecev pred vloitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi: oitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika; dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi iz 62. l. ZIL. (velja le, e prijavitelj v prijavi navede, da je bil izum na tak nain razstavljen in predloi o tem ustrezno potrdilo v skladu z 2/62 ZIL.) teje se, da je izum na inventivni ravni, e za strokovnjaka predmet izuma oitno ne izhaja iz stanja tehnike. e vloi isti prijavitelj poleg prve patentne prijave, ki e ni bila objavljena, e kakno patentno prijavo, ki se nanaa na isti predmet izuma kot prva, se prva patentna prijava ne upoteva pri presoji inventivne ravni druge patentne prijave. Izum je industrijsko uporabljiv, e se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gosp. dejavnosti, vkljuno s kmetijstvom.

Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in ivalsko pasmo se patent s skrajanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in doseen z ustvarjalnim delom. teje se, da je izum doseen z ustvarjalnim delom, e izkazuje doloeno uinkovitost ali praktino prednost pri gosp. uporabi. Odkritja, znanstvene teorije, matematine metode in druga pravila, narti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne tejejo za izume. Patent ne sme biti podeljen za: izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo; izum kirurkega ali diagnostinega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na ivem lovekem ali ivalskem telesu, razen izuma, ki se nanaa na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri taknem postopku. Patent zagotavlja imetniku naslednje izkljune pravice: e je predmet patenta proizvod: prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo zadevni proizvod; e je predmet patenta postopek: prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvaajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. Obseg patentnega varstva je doloen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Zgornje pravice se ne nanaajo na: dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene; raziskave in poskuse vseh vrst, ki se nanaajo na predmet patenta, ne glede na njihov konni namen; neposredno posamino pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravnikim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanaajo na tako pripravljeno zdravilo; uporabo patentiranega izuma na ladjah drugih drav, kadar te ladje zaasno ali sluajno priplujejo v vode RS, pod pogojem, da je izum tu uporabljen izkljuno za potrebe ladje; uporabo patentiranega izuma v konstrukcijah ali delovanju zranih plovil ali kopenskih vozil drugih drav, kadar zaasno ali sluajno pridejo na ozemlje RS; dejanja, predvidena v 27.lenu konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7.12.1944, kadar gre za letalo drave, za katero veljajo dolobe navedenega lena konvencije. Pravice, ki jih ima imetnik patenta, nimajo pravnega uinka zoper osebo, ki je v dobri veri uporabljala izum v RS pred datumom prijave zadevnega patenta ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana, ali se pripravljala za njegovo uporabo in ki nadaljuje s tako uporabo. Taka oseba zadri pravico uporabljati izum, nima pa pravice dajati licence ali drugae razpolagati z izumom. Ta pravica se lahko prenese le skupaj z zadevnim podjetjem ali poslovno dejavnostjo, v kateri se uporablja izum ali so bile izvedene priprave za njegovo uporabo. Pravice iz patenta se ne nanaajo na dejanja v RS v zvezi s proizvodom, na katerega se patent nanaa, potem ko je imetnik ta proizvod dal na trg v RS ali se je to zgodilo z njegovim izrecnim soglasjem, razen e obstajajo razlogi, ki bi po pravu RS utemeljevali raziritev pravic iz patenta na taka dejanja. V skladu z mednarodno pogodbo se izrpanje pravic iz patenta lahko raziri prek ozemlja RS. Patent traja 20 let od datuma vloitve prijave. Neposredno po izteku patenta se lahko za izum enkrat podalja veljavnost patenta, in sicer za najve 5 let, e je razglaeno vojno stanje ali podobne izredne razmere - za dobo trajanja taknega stanja oziroma okoliin. Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum v skladu z uredbo Vlade RS enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za najve 5 let, e je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred prietkom gospodarskega izkorianja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek - za dobo trajanja uradnega postopka. Patent s skrajanim trajanjem traja 10 let od datuma vloitve prijave. Vsebina predmeta patentne prijave po datumu vloitve prijave ne sme biti razirjena prek vsebine predmeta prvotno sprejete prijave. Patent se podeli na ime tistega, ki je ob podelitvi naveden kot prijavitelj. Imetnik patenta lahko v delu ali celoti s pogodbo prenaa svojo pravico in sklepa licenne pogodbe. Patentna prijava mora imeti naslednje sestavine: zahtevo za podelitev patenta; opis izuma; enega ali ve patentnih zahtevkov; kratko vsebino izuma (povzetek); skico ali skice izuma, e je to potrebno. Najkasneje do izdaje sklepa o objavi prijave lahko prijavitelj vloi patentno prijavo, katere predmet je izloen iz prvotne patentne prijave (izloena prijava) in ne presega njene vsebine. teje se, da je izloena prijava vloena z
7

istim datumom kot prvotna prijava. Za izloeno prijavo se lahko zahteva ista prednostna pravica kot za prvotno prijavo. Urad pri patentni prijavi preveri. ali je ob upotevanju 11. lena ZIL (izjeme iz patentnega varstva) predmet prijavljenega izuma mogoe zavarovati s patentom; ali prijavljeni izum na prvi pogled ustreza zahtevam iz 12., 14. in 15. lena ZIL (nov, na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv). Urad objavi patentno prijavo po poteku 18 mesecev od datuma vloitve prijave ali od datuma prednostne pravice, e je ta zahtevana, v uradnem glasilu Urada. Prijavitelj lahko zahteva objavo prej, vendar ne prej kot po poteku 3 mesecev. Hkrati z objavo patentne prijave objavi Urad tudi podelitev patenta. Urad izda odlobo o podelitvi patenta in vpie patent v register predpisov. Kot datum podelitve patenta se teje datum objave patentne prijave. Najkasneje do izteka 9 leta trajanja patenta mora imetnik patenta ali imetnik izkljune pravice iz patenta Uradu predloiti pisno dokazilo o tem, da izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12. 14. in 15. l. ZIL. V 3 mesecih od vroitve poziva Urada mora plaati pristojbino za izdajo ugotovitvene odlobe. e pristojbina ni pravoasno plaana, se teje, da dokazilo ni bilo vloeno. e prijavitelj ravna v nasprotju z zgoraj navedenim, preneha patent veljati z dnem, ko potee 10. leto njegove veljavnosti. Toba za ugotovitev ninosti patenta: 112. l. ZIL Toba za izpodbijanje pravice do patenta: 115. l. ZIL (izumitelj, njegov dedi ali drug pravni naslednik lahko s tobo pri pristojnem sodiu ves as, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta) Varstvo pravic: 121. do 124. l. ZIL (v primerih posega v pravice imetnika patenta) 1. toba zaradi kritve pravic 2. zaasne odredbe 3. zavarovanje dokazov 20: Izjeme pri osebnih drubah glede odgovornosti! Pri k.d. odgovarjajo le komplementarji, komanditisti pa ne. 21: Kako se ustanovi d.d. in naini ustanovitve! Soasna (simultana) ustanovitev: d.d. se lahko ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpiejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Druba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. Drubo prijavijo za vpis v register lani uprave in NS. Postopna (sukcesivna) ustanovitev: D.d. se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnem vpisu delnic (prospekt), e zakon ne doloa drugae. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt, ki mora biti sestavljen v skladu s posebnimi predpisi in prevzamejo del delnic. 22: Sukcesivna ustanovitev d.d.! Postopna (sukcesivna) ustanovitev: D.d. se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnem vpisu delnic (prospekt), e zakon ne doloa drugae. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt, ki mora biti sestavljen v skladu s posebnimi predpisi in prevzamejo del delnic. 24: Kaj je vinkulirana delnica? Delnice d.d. so naeloma prosto prenosljive, kar velja tako za delnice kot skupek korporacijskih pravic, za katere ni izdana delnika listina in ne predstavljajo vrednostnih papirjev, kot tudi za delnice, ki so vrednostni papirji bodisi v nematerializirani bodisi v materializirani obliki. Edina izjema, ki jo Z dopua, je doloena za imenske delnice, za katere statut doloa, da se lahko prenos pogojuje z dovoljenjem drube (2/233 ZGD). Takne delnice se v teoriji korporacijskega prava imenujejo vinkulirane delnice. Zakon omogoa restriktivno vinkuliranje delnic ter postopek pridobitve dovoljenja za prenos. Razlikuje med vinkuliranimi delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ter vinkuliranimi delnicami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu VP. Pri slednjih je mogoe delnice vinkulirati, torej statutarno doloiti, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje drube le s hkratno doloitvijo utemeljenih razlogov, zaradi katerih sme druba odkloniti dovoljenje za prenos. Kot utemeljeni se lahko doloijo samo tisti razlogi, ki ob upotevanju strukture delniarjev drube upraviujejo zavrnitev dovoljenja za prenos delnic v primerih, ko bi bilo zaradi prenosa delnic lahko ogroeno doseganje ciljev drube oziroma njena gospodarska samostojnost (2/233a ZGD).
8

Statut mora doloiti konkreten utemeljen razlog. V primeru dedovanja oziroma skupnega premoenja zakoncev in prodaje, opravljene v postopku prisilne izvrbe, zakon dopua odklonitev dovoljenja v primeru vinkuliranih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu le, e druba pridobitelju ponudi prevzem teh delnic proti plailu njihove trne vrednosti. V primeru vinkuliranih delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, pa v zgornjih primerih druba dovoljenja za prenos v nobenem primeru ne more zavrniti. V primeru prenosa vinkuliranih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, pridobitelj nima v razmerju do drube nikakrnih pravic, dokler druba ne izda dovoljenja za prenos. e gre za pridobitev na podlagi dedovanja, skupnega premoenja zakoncev oziroma prodaje, opravljene v postopku prisilne izvrbe, pridobi pridobitelj premoenjske pravice iz delnic e z njihovo pridobitvijo, upravljalske pravice pa ele na podlagi dovoljenja drube za prenos delnic. Druba mora o dovoljenju odloiti v roku 3 mesecev, sicer se teje, da je bilo dovoljenje dano. Da je bilo dovoljenje dano, se teje tudi, e neupravieno zavrne dovoljenje za prenos. Glede delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, vinkulacija ni ovira, da se z njimi ne bi smelo trgovati. V ZGD je monost vinkulacije taknih delnic doloena restriktivno. ZGD doloa postopek izdaje dovoljenja s strani drube ter sankcije za primer, e dovoljenje ne bi bilo dano. Tudi v teh primerih mora statut doloiti razlog za zavrnitev dovoljenja, vendar lahko doloi samo okoliino, da bi pridobitelj s pridobitvijo skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil e pred pridobitvijo, prekorail doloeni dele glasovalnih pravic oziroma dele v kapitalu drube. Posebnosti obstajajo za pridobitev z dedovanjem, pri skupnem premoenju zakoncev oziroma prodaji, opravljeni v postopku prisilne izvrbe, le da v teh primerih dovoljenja za prenos druba sploh ne more zavrniti, tudi e bi bila te delnice sicer pripravljena odkupiti. Pridobitelj dobi premoenjska upravienja iz delnic takoj s pridobitvijo, ne glede na to, ali druba da ali ne da dovoljenja za prenos, upravljalska upravienja pa ele na podlagi dovoljenja drube za prenos. Dotlej ne more izvrevati glasovalnih in drugih z glasovalno pravico povezanih pravic, lahko pa izvruje vse druge pravice iz teh delnic, vkljuno s pravico do prednostnega vpisa novih delnic. O dovoljenju za prenos mora druba odloati v 20 dneh, sicer se teje, da je dovoljenje izdala. e druba v nasprotju z zakonom zahtevo zavrne, le-ta pridobi glasovalne pravice iz delnic z dnem pravnomonosti sodbe, s katero sodie drubi naloi, da izda dovoljenje za prenos, druba pa tudi odkodninsko odgovarja. V obeh primerih vinkuliranih delnic velja naelo statutarne strogosti, kar pomeni, da mora druba pri statutarni ureditvi strogo upotevati zakonska doloila in ne sme stroje doloati niti pogojev niti izpeljave vinkulacije delnic. Vinkulacija - 226/4 OZ (S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove kakrenkoli njegov prenos.) 25: Kaj je revidiran (organiziran?) trg vrednostnih papirjev? Organiziran trg VP je trg VP, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov. Organizirana trga VP sta borzni trg in prosti trg. Z VP se lahko trguje na organiziranih trgih samo, e je izdajatelj uspeno opravil prvo javno prodajo teh VP v skladu z dolobami ZTVP oziroma pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Borzni trg je organiziran trg VP, na katerem se trguje s tistimi VP, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi. Prosti trg je organizirani trg VP, na katerem se trguje s tistimi VP, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi. Sprejem v borzno kotacijo je odloitev borze o uvrstitvi VP, ki izpolnjuje v ZTVP in aktih borze doloene pogoje, na borzni trg. 26: Kdaj je drubi oteeno, da doloi vinkulacijo? V primeru delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. 28: Kateri uinki nastanejo z nabitjem na oglasno desko? Z dnem, ko je oklic o zaetku SP nabit na oglasno desko sodia, nastanejo pravne posledice zaetka SP. Glede na pravno naravo so pravne posledice zaetka SP materialnopravne in procesnopravne, uinkujejo pa na D, upnike in tretje osebe. Veina pravnih posledic nastopi ex lege, le manji del po odloitvi sodia. Pravne posledice zaetka SP so namenjene zaiti steajnih upnikov, v zvezi s tem pa so nekatere namenjene nastanku pogojev za izvedbo steaja - npr. prenos pooblastil na steajnega upravitelja, aktualizacija in konverzija dolgov, druga pa so namenjena zaiti steajne mase, npr. prekinitev pravd in izvrilnih postopkov. ZPPSL tudi ne ureja vseh pravnih
9

posledic, ki nastopijo z zaetkom SP. Prekinitev pravdnega postopka je urejena v ZPP, nekatere materialnopravne posledice na nominatne pravne posle pa v OZ. Pravne posledice nastopijo z zaetkom dneva, ko je oklic nabit na sodno oglasno desko. Vse, kar se je zgodilo na dan nabitja oglasa na sodno desko, se teje, da se je zgodilo po zaetku postopka. Pravna dejanja dolnika, opravljena na dan nabitja oklica na desko, tudi e so izvrena pred razglasitvijo sklepa, so brez pravnega uinka. Ta retroaktivnost je doloena zaradi zaite enakomernega plaila steajnih upnikov in je posebej pomembna v zvezi z izpodbijanjem dolnikov pravnih dejanj. Za zaetek pravnih posledic nista pomembna pravnomonost sklepa in vpis v sodni register - konstitutivni pomen ima le nabitje na sodno desko. 1. Z dnem zaetka SP se oblikuje steajna masa; 2. Z dnem zaetka SP prenehajo pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolnika in preidejo na steajnega upravitelja; 3. Z dnem zaetka SP ugasnejo D rauni in prenehajo pravice tistih, ki so bili pooblaeni za razpolaganje z dolnikovim premoenjem; 4. Poleg dolnikove firme se dodata pri podpisovanju besedi : v steaju in navede nova tevilka rauna, preko katerega se opravlja D poslovanje; 5. Od dneva zaetka SP ni mogoe dovoliti zoper D ukrepov zavarovanja niti prisilne izvrbe za poplailo terjatev, glede katerih obstaja izvrilni naslov ali verodostojna listina. Postopki za zavarovanje in izvrbo, ki so v teku, se prekinejo (do prekinitve pride zato, ker so dosedanji zastopniki in pooblaenci pravne osebe z zaetkom SP izgubili vsa pooblastila. Prekinjeni pravdni postopek se prekine, ko ga SU prevzame ali ko ga pravdno sodie na predlog nasprotne stranke povabi, da to stori); 6. Z zaetkom SP dospejo (aktualizirajo) vse nedospele upnike terjatve, nedenarne terjatve pa se spremenijo v denarne (konverzija) Denarne ali nedenarne terjatve, ki obasno dospevajo, se spremenijo v enkratne denarne terjatve v kapitaliziranem znesku. Terjatve v tuji valuti se spremenijo v terjatve v domai valuti po srednjem teaju BS na dan zaetka SP. Nezapadle denarne terjatve, ki se ne obrestujejo, se zmanjajo (diskontirajo) za indeks cen ivljenjskih potrebin za as od dneva zaetka SP do dneva, ko bi terjatev zapadla. Od tako zmanjane terjatve teejo obresti v viini indeksa cen ivljenjskih potrebin od zaetka SP do zapadlosti; 7. Z dnem zaetka SP ne nehajo tei obresti od terjatev proti D; 8. S prijavo terjatev s steajno maso se pretrga zastaranje terjatev proti D. Zastaranje terjatev D proti njegovim D ne tee leto dni, raunano od dneva zaetka SP; 9. Terjatve, ki jih je bilo mogoe do dneva zaetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za kodo in stroke; 10. Nalog, ki ga je dal ali prevzel D, izgubi veljavnost z dnem zaetka SP. Ponudbe, dane D, ali ponudbe, ki jih je dal D, izgubijo veljavo z dnem zaetka SP, e do dneva zaetka tega postopka niso bile sprejete. 29: Kdo odloa o ugovoru in pritobi? V SP se odloa s sklepom ali z odredbo. Z odredbo se zda uradni osebi ali organu, ki opravlja steaji postopek, nalog za izvritev posameznih dejanj. Zoper sklep je dopustna pritoba, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. e mora biti poslan doloenim osebam, tee zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vroen. Pritoba zoper sklep ne zadri njegove izvritve, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Zoper odredbo je dovoljen ugovor v 8 dneh po njeni objavi, e ni objavljena, pa od dneva vroitve pisnega odpravka, e ta zakon ne doloa drugae. O ugovoru zoper odredbo odloi steajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritobe. Ugovor ne zadri izvritve odredbe. Po smiselni uporabi ZPP odloa o pritobi zoper sklep sodie 2. stopnje. 30: Ali pri vseh osebnih drubah odgovarjajo tudi drubeniki? Gospodarske drube so osebne: d.n.o., k.d., tiha druba. Ter kapitalske: d.o.o., d.d., k.d.d. D.n.o.: odgovarjajo vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoenjem, komanditisti pa le izjemoma; T.d.: odgovarja samo nosilec tihe drube, tihi drubenik le izjemoma; D.d.: delniarji ne odgovarjajo; K.d.d.: odgovarjajo komplementarji; D.o.o.: drubeniki ne odgovarjajo. 34: Znaki nepopolne konkurence!

10

Konkurenca je nepopolna, e so med podjetji sklenjeni horizontalni ali vertikalni sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj je prepreevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v RS. Konkurenca je nepopolna, e podjetje zlorablja prevladujo poloaj na trgu in e gre za koncentracijo podjetij. 35: Kdaj trgovski zastopnik lahko zahteva provizijo? S pogodbo o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) se zastopnik zavee, da bo ves as skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naroiteljem in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naroiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v menu in na raun naroitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloeno plailo (provizijo). Zastopnik je fizina ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. Naroitelj mora plaati zastopniku provizijo za pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem, kot tudi za tiste pogodbe, ki jih je zastopnik sam sklenil, e je bil za to pooblaen. Zastopnik ima pravico do plaila tudi za tiste pogodbe, katere je naroitelj sklenil neposredno s strankami, ki jih je nael zastopnik. Zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na doloenem obmoju ali z doloenimi strankami, ima pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naronika s strankami tega obmoja oziroma z doloenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Za pogodbo, sklenjeno po prenehanju razmerja, ima zastopnik pravico do provizije le, e je pogodba posledica njegovega prizadevanja v asu trajanja razmerja in je bila sklenjena v razumnem asu po prenehanju, ali e je ponudba tretje osebe za sklenitev pogodbe prila k zastopniku ali naroitelju pred prenehanjem in gre za katero od pogodb, navedenih zgoraj. e pridobil pravico do provizije prejnji zastopnik, ne veljati dolobi zgornjih dveh odstavkov, razen e bi bilo zaradi okoliin pravino, da se provizija deli med oba zastopnika. Viina plaila: 1. dogovorjena v pogodbi ali tarifi, sicer 2. plailo, ki je obiajno v kraju, kjer je zastopnik opravljal dejavnost in glede na tovrstne zastopnike posle. e opravljal dejavnost v ve krajih, je upravien do provizije, ki je obiajna v kraju, kjer ima svoj sede; 3. e takega obiaja ni bilo mogoe ugotoviti, provizija, ki upoteva vse okoliine posla, zlasti pa tevilo in vrednost poslov ter obseg in zahtevnost zastopnikovega prizadevanja; 4. e bi bilo v danem primeru plailo v primerjavi s storitvijo nesorazmerno, ga sodie na naroiteljevo zahtevo lahko znia na pravien znesek. Zastopnik, ki je z naroiteljevim pooblastilom izterjal kakno njegovo terjatev, ima pravico do posebnega plaila od izterjane vsote. Zastopnik nima pravice do povraila strokov, ki izvirajo iz rednega opravljanja posrednikih poslov, razen e je drugae dogovorjeno ali obiajno. Vendar pa ima pravico do povraila posebnih strokov, ki jih je imel v korist naroitelja ali jih je plaal po njegovem naroilu. 36: Kdaj provizija zapade v plailo? Zastopnik pridobi pravico do provizije, e in v obsegu, v katerem je naroitelj opravil ali bi moral opraviti posel s tretjo osebo ali e je tretja oseba opravila svoj del obveznosti iz posla z naroiteljem. Zastopnik nima pravice do provizije, kadar je oitno, da pogodba ne bo izpolnjena in vzrok za neizpolnitev ni na strani naroitelja. e je v takem primeru provizija e plaana, jo mora zastopnik vrniti. Z pridobi pravico do provizije najkasneje takrat, ko je tretja oseba opravila svoje obveznosti iz posla ali bi jih morala opraviti, e bi naroitelj opravil svoj del. e se pogodba med naroiteljem in tretjo osebo izvruje dalj asa, ima zastopnik pravico do primernega predujma provizije. Teh pravic ni mogoe spremeniti v kodo zastopnika. Naroitelj mora vsaj vsake 3 mesece izdelati in izroiti zastopniku obraun provizije, do katere je upravien zastopnik, loeno za vsak mesec posebej. Ta obraun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdelan. Naroitelj je dolan provizijo za ves ta as plaati do konca naslednjega meseca po zadnjem obraunskem mesecu. S pog je lahko doloeno, da je obraunsko obdobje kraje kot 3 mesece. Zastopnik lahko zahteva izvleek iz poslovnih knjig o vseh poslih, ki opraviujejo zastopnika do provizije in zahteva obvestilo o vseh okoliinah, ki nanjo vplivajo. e naroitelj zahtevo odkloni ali zastopnik dvomi o tonosti izvleka ali obvestil, lahko
11

zahteva, da pooblaeni revizor pregleda naroiteljeve poslovne knjige in listine glede tistih podatkov, ki so pomembni za provizijo in mu jih sporoi. Teh zastopnikovih pravic s pogodbo ni mogoe omejiti ali izkljuiti. 37: Kako odgovarjajo drubeniki v d.o.o.? Za obveznosti d.o.o. drubeniki ne odgovarjajo. 38: Kaj pomeni solidarna in subsidiarna odgovornost? 101 ZGD za d.n.o.: (Za obveznosti drube subsidiarno odgovarjajo upnikom vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem. e druba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odg vsi drubeniki solidarno. Drugaen dogovor drubenikov o njihovi odg proti tretjim osebam je brez pravnega uinka. e lanstvo drubenika preneha, odg ta drubenik za obveznosti drube, nastale do objave vpisa prenehanja lanstva.) e U terja drubenika, ima ta BENEFICIUM ORDINIS, ugovor zaporedja. Subsidiarno porotvo drubenikov je urejeno skladno z obligacijskimi predpisi, po katerih sme zahtevati izpolnitev obveznosti od subsidiarnega D ele potem, ko je glavni D ne izpolni v roku, ki je doloen v pisni zahtevi. U ni treba, da po pravdni poti zahteva izpolnitev od drube. Drubenik lahko uveljavlja osebne ugovore in ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala druba. 39: Ali je pri d.o.o. izjema od neodgovornosti drubenikov? Bila po ZFPP, pa doloba razveljavljena. Glej 394 ZGD. 40: Kdaj se podjetje izbrie iz registra po ZFPPod? 25. l. Iz sodnega registra se izbrie gosp. druba po uradni dolnosti, e je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 1. e v 2 zaporednih poslovnih letih ni predloila letnega poroila oziroma letnega raunovodskega poroila organizaciji, pooblaeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (70. l. ZGD); 2. e gosp. druba nima premoenja; 3. e nastopi razlog, ki ga za izbris gosp. drube brez likvidacije doloa drug zakon. teje se, da obstaja razlog iz 2. toke prejnjega odstavka, e gosp. druba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplail preko rauna pri organizaciji, ki za gosp. drubo opravlja posle plailnega prometa. 37. l. Pravne osebe iz 5. in 6. odstavka 580.l. ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile s 1. in 2. odstavkom 580. l ZGD, in pr. osebe iz 1. odstavka 583. l. ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile z ZGD, se izbriejo iz sodnega registra brez likvidacije. Za izbris oseb iz prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo dolobe 3. poglavja tega zakona. Registrska sodia morajo v roku 3 mesecev od uveljavitve tega zakona izdati sklepe o izbrisu pr. oseb iz 1. odstavka tega lena. 41: Kje je odgovornost drubenikov kot posledica izbrisa pri d.d.? Skrajani postopek likvidacije, izbris po uradni dolnosti po ZFPPod. 43: Ali je potrebno prijaviti tudi terjatve, e postopek e tee in kaj se zgodi s tekoo pravdo? U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, e nastanejo pravne posledice zaetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. 45: S kaknimi odlobami odloajo organi v steajnem postopku? V SP se odloa s sklepom ali z odredbo. Z odredbo se izda uradni osebi ali organu, ki opravlja steaji postopek, nalog za izvritev posameznih dejanj. 46: Pravna sredstva zoper sklep? Pritoba.

12

Zoper sklep je dopustna pritoba, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. e mora biti poslan doloenim osebam, tee zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vroen. Pritoba zoper sklep ne zadri njegove izvritve, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Po smiselni uporabi ZPP odloa o pritobi zoper sklep sodie 2. stopnje. 47: Kakna dejanja se prepreujejo z zakonom o prepreevanju omejevanja konkurence? ZPOmK ureja prepovedane omejitve konkurence, to je omejevanje konkurence s sporazumi, zlorabo prevladujoega poloaja in koncentracijo podjetij. 48: Kakne akte izdaja urad za prepreevanje omejevanja konkurence? 1. odlobo o obstoju kritve zlorabe prevladujoega poloaja ali omejevanju konkurence s sporazumi, s katero zahteva odpravo kritve ali naloi ukrepe, s katerimi se odpravijo uinki kritve; 2. v zvezi s koncentracijami podjetij veljajo splona pravila postopka, poleg tega pa Urad izda odlobo, s katero ugotovi, da priglaena koncentracija ne nasprotuje dolobam zakona in izda odlobo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence; lahko naloi dodatne obveznosti in pogoje, ki naj zagotovijo skladnost koncentracije s pogoji zakona; e ugotovi, da koncentracija nasprotuje dolobam zakona, izda odlobo o njeni neskladnosti s pravili konkurence in v tem primeru lahko z odlobo naloi ukrepe, s katerimi se odpravijo uinki nedopustne koncentracije, ki so e nastopili (razdruitev podjetja, premoenja, prodaja deleev, prodaja VP,...). e udeleenci koncentracije po lastni krivdi v doloenem roku ne izpolnijo teh ukrepov, Urad v upravnem postopku z namenom prisilitve s sklepom naloi vsakemu udeleencu denarno kazen od 500.000 do 1mio tolarjev za vsak dan, ko je udeleenec koncentracije v zamudi z izpolnitvijo. Urad lahko pred pristojnim sodiem vloi tobo za ugotavljanje ninosti; 3. daje predloge za uvedbo postopka o prekrku. 49: Kaken izum se zavaruje s patentom? Patent se podeli za izum s slehernega podroja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in ivalsko pasmo se patent s skrajanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in doseen z ustvarjalnim delom. 50: Kapitalske drube in skupne znailnosti gospodarskih drub! Gospodarske drube so tisti subjekti, ki se profesionalno, kot s svojo dejavnostjo trajno (ne gre za dejavnost, e gre le za enkraten posel ali obasne posle), izkljuno (ne ukvarja se e z drugimi, negospodarskimi dejavnostmi) in samostojno (v svojem imenu in na svoj raun, v svojo korist in ob svojem riziku) ukvarjajo s pridobitno (vsaka dejavnost, s katero eli oseba dosei dobiek) gospodarsko dejavnostjo. Delitev drub na kapitalske in osebne glede na to, ali za obveznosti drube odgovarjajo tudi drubeniki. Kapitalske drube so: d.o.o., d.d., k.d.d. 51: Kdo odgovarja pri k.d.d.? K.d.d.: odgovarjajo komplementarji. 52: Terjatev do komplementarja? Subsidiarna. 53: Kako se aktivira odgovornost komplementarja? Upnik mora najprej pisno terjati drubo. 55: Narava prospekta - obligacijskopravno? Glej zakon o trgu vrednostnih papirjev. Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogoajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v pravni poloaj izdajatelja, njegov finanni poloaj, poslovne monosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja. 56: Obvezni sklepi ustanovne skupine? Ustanovna skupina:
13

 ugotavlja, ali so vpisane oziroma prevzete vse delnice in ali je bila opravljena razdelitev delnic ter ali so vplaila, ki morajo biti plaana do ustanovne skupine, opravljena v skladu z ZGD in statutom; ugotavlja, ali so glede stvarnih vlokov vse zahteve izpolnjene tako, da bo druba s stvarnimi vloki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register; ugotavlja najveji dovoljeni znesek ustanovnih strokov, ki gredo v breme drube; izvoli tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupina. Druba je ustanovljena, ko skupina sprejme vse natete sklepe. Te sklepe je potrebno priloiti prijavi za vpis v register poleg ostalih prilog. Na ustanovni skupini se sklepa z veino na skupini zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja. O ugotovitvah iz druge alinee se glasuje za vsak stvarni vloek posebej, pri emer ustanovitelji in vpisniki ali prevzemniki delnic na podlai stvarnih vlokov nimajo glasovalne pravice. O vpraanjih iz tretje alinee ustanovitelji nimajo glasovalne pravice. Sprememba bistvenih sestavin statuta je mogoa le s soglasjem vseh vpisnikov in prevzemnikov delnic. O spremembi drugih dolob statuta je mogoe odloati le, e so navzoi upravienci, katerih glasovi predstavljajo vsaj dve tretjini osnovnega kapitala. Odloitev mora biti soglasna. 57: Kateri organ mora izvoliti ustanovna skupina? Zakaj nujno? Ustanovna skupina mora izvoliti tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupina. Po zakonu je pristojna za imenovanje in lanov NS. 58: V katerih primerih e nujno NS? Statut drube doloi, ali ima druba NS. Mora pa ga imeti: e dosega njen osnovni kapital 410.000.000 SIT, ali e je popreno letno tevilo zaposlenih veje od 5000, ali e je bila druba ustanovljena sukcesivno, ali e so njene delnice uvrene na borzi, ali e je tevilo delniarjev drube veje od 100. 59: Kakne premoenjske pravice imajo delniarji? Pravico do dela dobika (dividenda) ter pravico do ustreznega dela preostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drube. 60: Nova emisija delnic in delniarji! Dotedanji delniarji imajo v sorazmerju z njihovimi delei v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je najmanj 14 dni. 61: Zavodi: Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavodov? Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugae doloeno. 62: Ali lahko gre zavod v steaj? Zavod lahko preneha na podlagi steaja, e ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. 63: So vsi zavodi pravne osebe? Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih doloata zakon in akt o ustanovitvi. Javni zavod je pravna oseba, e ni z zakonom oziroma odlokom obine ali mesta drugae doloeno. e so javnemu zavodu, ki ni pravna oseba, z aktom o ustanovitvi dana doloena pooblastila v pravnem prometu, izvruje ta pooblastila v imenu in za raun ustanovitelja. V sodni register se vpie zavod, ki je pravna oseba, in njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu. 64: Steaj: Steajna razloga. Kdaj sodie ne ugotavlja obeh razlogov?
14

Kadar zane SP po uradni dolnosti v skladu z 2. odstavkom 34. l. in 57. lenom. Brez naroka za preizkus, ali obstoji steajni razlog, izda steajni senat sklep o zaetku SP, e predlaga zaetek SP dolnik ali e D izjavi, da soglaa s predlogom ali e moli. 65: Molk steajnega dolnika? 92. l. ZPPSL (e vloi predlog upnik, vroi predsednik SS drugopis predloga D, ki se mora o predlogu izjaviti v roku 15 dni. e D v roku iz prvega odstavka tega lena izjavi, da soglaa s predlogom ali v tem roku ne izjavi niesar, se teje, da je steajni razlog podan.) V tem primeru izda SS sklep o zaetku SP brez naroka. 69: Pogojna terjatev in sodie? Upniku s terjatvijo, ki je povezana z odlonim ali razveznim pogojem, se zagotovijo ustrezna sredstva iz steajne mase. e odloni pogoj ne nastopi do dokonne razdelitve steajne mase, taka terjatev ugasne, zagotovljena sredstva pa se razporedijo med druge upnike. e razvezni pogoj ne nastopi do dokonne razdelitve steajne mase, s tak pogoj teje za nezapisan. e je U priznana terjatev z razveznim pogojem, se mu ob glavni delitvi izplaa sorazmerni del njegove terjatve, e predloi zavarovanje, da bo vrnil, kar je prejel, e bo nastopil razvezni pogoj do dokonne razdelitve. e U zavarovanja ne predloi, se izplaa sorazmerni del njegove terjatve ob dokonni delitvi, e do takrat razvezni pogoj ne nastopi. 70: Razlike pri uveljavljanju terjatev v PP? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL. 44 . ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, e je ta doloen, ali upniki pri sodiu vloijo obrazloen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno viino. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka tega lena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.l. (terjatev nastala po zaetku PPP) tega zakona dopustno vloiti ugovor do zaetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vloen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega lena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po dolobah, ki veljajo za SP. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeleijo steajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri steajnem dolniku ali za dolnika, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Steajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoi na naroku. Steajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Steajni senat s sklepom napoti U, igar terjatev je bila prerekana, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. e SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev e pridobil izvrilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo steajni upnik ali steajni upravitelj, ki sta prerekala priglaeno terjatev, za katero ima U izvrilni naslov, vloita negativno ugotovitveno tobo. Upnik vloi pozitivno ugotovitveno tobo, s katero zahteva, da sodie ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. 71: Kaj se zgodi, e upnik v SP prijavi terjatev ele po 3 mesecih?

15

Predsednik steajnega senata zavre prijave, ki jih upniki vloijo po poteku roka. Rok je prekluziven, pravica s potekom roka preneha. 72: e prijavi v prisilni poravnavi ele po 30 dneh? Po smiselni uporabi dolob o steajnem postopku, se prepozna prijava zavre, vendar upnik izgubi le glasovalno pravico. Potrjena PP ima pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeleili, pa so bile njihove terjatve prerekane, e se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi mo izvrilnega naslova. 73: Prisilna poravnava, dolnik se rei teav, kaj lahko naredi U s terjatvijo, ki jo je pozabil prijaviti? Potrjena PP ima pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka. Upnik lahko uveljavlja terjatev pod pogoji, ki so bili potrjeni v prisilni poravnavi. Vendar njegova terjatev nima moi izvrilnega naslova kot tiste, ki so bile ugotovljene v PP. 74: Prisilna poravnava, 60% terjatev plaanih. Upniku, ki ni prijavil, vseeno plaal 100%. e izplaa D po potrditvi PP upnikom znesek, ki presega v potrjeni PP navedeni odstotek, nima pravice zahtevati, naj se mu ta znesek vrne, etudi upniku, ki ni prijavil terjatve, saj ima potrjena PP pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka. S potrditvijo PP preneha upnikova pravica zahtevati izpolnitev terjatve v %, ki presega s PP doloeni % poplaila. D obveznost plaati znesek, ki presega v PP doloeni odstotek, kot naturalna obveznost e vedno obstaja. Uinki potrditve PP glede tega dela obveznosti so zato enaki uinkom zastaranja. 76: Katere elemente mora imeti dejanje nelojalne konkurence? 1. dejanje podjetja pri nastopanju na trgu 2. dejanje mora biti v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji 3. s tem dejanjem se povzroi ali utegne povzroiti koda drugim udeleencem na trgu. 77: Toba pri nelojalni konkurenci, sankcije? Prizadeti udeleenec v prometu blaga ali storitev na trgu lahko s tobo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, unienje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje NK in vzpostavitev prejnjega stanja, e je to mogoe. e je bilo dejanje NK storjeno s sredstvi javnega obveanja ali na podoben nain (npr. z lepaki, napisi na javnih krajih, itd) ali je dejanje prizadelo veliko udeleencev, lahko prizadeti udeleenec zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveanja. Okodovanec lahko zahteva odkodnino po pravilih obligacijskega prava. 88: Znailnosti osebne gospodarske drube! Subsidiarna osebna odgovornost drubenikov z vsem svojim osebnim premoenjem. Kogentne omejitve pri razpolaganju drubenika s svojim deleem brez soglasja ostalih drubenikov. Naelno je za zastopanje drube upravien vsak osebno odgovorni drubenik. Naeloma druba preneha s smrtjo ali prenehanjem drubenika. Naeloma se odloitve sprejemajo soglasno. Zakonska shema delitve dobika in izgube se ne izvaja strogo po logiki kapitala, temve se kot merilo le delno uporablja viina kapitalskega delea. 89: Ali vsak druabnik odgovarja s svojim premoenjem? D.n.o.: odgovarjajo vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem; K.d.: odgovarjajo komplementarji z vsem svojim premoenjem, komanditisti pa le izjemoma;
16

T.d.: odgovarja samo nosilec tihe drube, tihi drubenik le izjemoma; 90: Katere so osebne drube? Osebne gospodarske drube so: d.n.o., k.d., tiha druba. 91: Kaj pomeni subsidiarna odgovornost drubenikov z vidika upnika? Da mora najprej zahtevati izpolnitev obveznosti od drube. 92: Ali pride odgovornost drubenikov kdaj v potev pri kapitalskih drubah? Prenehanje d.d. po skrajanem postopku. Glej, e ni bilo kakne spremembe 394 ZGD. 93: Ustanovitev d.d. na sukcesiven nain. Kdaj se postopek zakljui? Z ustanovno skupino, na kateri so sprejeti vsi potrebni sklepi in je druba ustanovljena. Ustanovna skupina: ugotavlja, ali so vpisane oziroma prevzete vse delnice in ali je bila opravljena razdelitev delnic ter ali so vplaila, ki morajo biti plaana do ustanovne skupine, opravljena v skladu z ZGD in statutom; ugotavlja, ali so glede stvarnih vlokov vse zahteve izpolnjene tako, da bo druba s stvarnimi vloki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register; ugotavlja najveji dovoljeni znesek ustanovnih strokov, ki gredo v breme drube; izvoli tiste organe d.d., za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupina. Druba je ustanovljena, ko skupina sprejme vse natete sklepe. Te sklepe je potrebno priloiti prijavi za vpis v register poleg ostalih prilog. 94: Vrste delnic glede na pravice, ki jih dajejo. Kakna je razlika med njimi? Navadne in prednostne. Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz navadnih delnic e doloene prednostne pravice, npr. prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali od dobika, prednost pri izplailu ob likvidaciji drube in druge pravice, doloene s statutom drube. So lahko brez glasovalne pravice, vendar druba ne sme imeti ve kot polovico tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala. 95: Kje se ugotovi, ali je delnica prednostna? Kakna je lastna delnica? Ali je delnica prednostna, je razvidno iz plaa delnice. Lastna delnica je delnica, ki jo kupi druba sama, to je, da postane sama svoj delniar. To je dovoljeno le izjemoma. 96: Kakne pravice ima druba pri takih delnicah? Zakaj jih uporabi? Iz lastnih delnic druba nima nobenih pravic. 97: Postopek uveljavljanja terjatev v PP - preizkus prijavljenih terjatev? 44 . ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, e je ta doloen, ali upniki pri sodiu vloijo obrazloen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno viino. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka tega lena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.l. (terjatev nastala po zaetku PPP) tega zakona dopustno vloiti ugovor do zaetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vloen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega lena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po dolobah, ki veljajo za SP. 98. Ugovor zoper prijavljeno terjatev? Kdo ga lahko vloi? Steajni upravitelj se mora o vsaki terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka. To se zgodi na naroku za preizkus terjatev. Steajni senat lahko dovoli, da se steajni upravitelj izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev.
17

Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoi na naroku. 100: Nelojalna konkurenca, kako je opredeljena z generalno klavzulo? NK je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerim se povzroi ali utegne povzroiti koda drugim udeleencem na trgu. Kot dejanja NK po prejnjem odstavku se tejejo zlasti: glej 13. len ZVK. 102: Kaken izum je mono patentirati? Predstavitev izuma, nekdo drug ga uporabi oziroma objavi? e je bil izum predstavljen na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah v RS ali v drugi dravi lanici Parike unije ali WTO, lahko razstavitelj v 3 mesecih od dneva zaprtja razstave v svoji prijavi zahteva prednostno pravico od prvega dne razstave izuma. Ob vloitvi prijave v RS mora navesti podatke o vrsti razstave, kraju, kjer je bila, datumih njenega odprtja in zaprtja ter o prvem dnevu razstavitve oziroma uporabe ter predloiti pisno potrdilo pristojnega organa drave lanice Parike unije ali WTO, da gre za uradno ali uradno priznano mednarodno razstavo. e prijavitelj ne ravna po teh dolobah, se teje, da prednostna pravica ni bila zahtevana. Prijavitelj, ki ima zgodneji datum prijave ali prednostne pravice, ima prednost pred drugim prijaviteljem. 108: Kaken dolnik lahko predlaga PP? Kako upniki uveljavljajo svoje terjatve? Prisilno poravnavo lahko predlaga dolnik, ki je dalj asa plailno nesposoben oziroma prezadolen. Potrjena PP ima pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeleili, pa so bile njihove terjatve prerekane, e se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi mo izvrilnega naslova. 109: Kaj ima U v rokah s prisilno poravnavo glede svoje terjatve? Kakno monost ima U, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve? Upnik, katerega terjatev je bila ugotovljena v postopku PP ima mo izvrilnega naslova. Upnik, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve, jo lahko uveljavlja pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, vendar njegova terjatev nima moi izvrilnega naslova. S tem, ko je zamudil rok za prijavo, je le izgubil pravico do glasovanja o PP. 110: Ali je moen delni akcept menice? Kaj pa pogojni? Kaj e bi jo nekdo, ki ni pooblaen, podpisal? Delni akcept menice je moen. Trasat sme akcept omejiti le na del menine vsote. V tem pri govorimo o delnem akceptu za razliko od polnega akcepta, ko trasat akceptira celotno menino obveznost. Akcept mora biti nepogojen. e bi trasat dal v akceptu oziroma zapisal kakrenkoli pogoj, bi se telo, da je zavrnil akceptiranje pravice. Bistvena sestavina menice je podpis meninih zavezancev. Vsako menico mora podpisati njen izdajatelj - trasant. Pri avaliranih in akceptnih ter indosiranih menicah podpisujejo tudi avalisti, akceptanti in indosanti. Na menici se mora podpisati tudi protestni organ in dati peat organa, e je menica protestirana. Kdor se podpie na menico kot zastopnik drugega, eprav za to ni pooblaen, je po njej osebno zavezan, e pa je plaal, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana stranka. Prav to velja tudi za zastopnika, ki je prekorail svoje pooblastilo. 111: Kakne civilnopravne sankcije ima na voljo tisti, ki meni, da mu je bila z dejanji nelojalne konkurence storjena koda? Odkodninsko tobo po splonih pravilih. 113: Komanditna druba. Imena druabnikov. Ali komanditist nikoli ne odgovarja? K.d. je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar), medtem ko najmanj en drubenik za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist).
18

Prijava za vpis drube v register mora vsebovati tudi podatke o komanditistihh in viini njihovih vlokov, medtem ko je v objavi vpisa drube navedeno le tevilo komanditistov, ne pa drugi podatki o njih. Podatke o komanditistih in viini njihovih vlokov je tako mogoe dobiti le iz sodnega registra. Komanditist odgovarja le, e vodi posle drube, do esar sicer ni upravien. V primeru, da torej nastopa v vlogi komplementarja, tudi odgovarja kot komplementar. 114: Poslovanje komanditne drube pred vpisom v sodni register - kdo bo odgovarjal? e je druba zaela poslovati pred vpisom v register, jami komanditist, ki je soglaal z zaetkom poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot komplementar, razen e je bila upniku znana njegova komanditna udeleba. 115: Odgovornost komplementarja? Kako se doloi neuspenost uveljavljanja zahtevkov proti drubi? Komplementar odgovarja za obveznosti drube subsidiarno z vsem svojim premoenjem. e druba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odgovarjajo vsi komplementarji subsidiarno. 117: Do kdaj traja odgovornost komplementarja? e lanstvo komplementarja preneha, odgovarja za obveznosti drube, nastale do objave vpisa prenehanja lanstva v drubi. 119: Prenehanje d.d. po skrajanem postopku! Glej 394 l. ZGD. 121: Upniki in uveljavljanje terjatev v steajnem postopku. Ugotovitvena toba? Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeleijo steajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri steajnem dolniku ali za dolnika, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Steajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoi na naroku. Steajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Steajni senat s sklepom napoti U, igar terjatev je bila prerekana, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. e SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev e pridobil izvrilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo steajni upnik ali steajni upravitelj, ki sta prerekala priglaeno terjatev, za katero ima U izvrilni naslov, vloita negativno ugotovitveno tobo. Upnik vloi pozitivno ugotovitveno tobo, s katero zahteva, da sodie ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. 122: Izjema od steajnega roka za prijavljanje terjatev? Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev PP, se teje, da so prijavljene tudi v SP. Terjatve, ki jih je bilo mogoe do dneva zaetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. Upniki prijavijo terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe, v 30 dneh od dneva, ko je upnik prejel obvestilo SU, da odstopa od pogodbe. Terjatve, ki so oivele zaradi uspelega izpodbijanja, se prijavijo v 30 dneh od pravnomonosti odlobe. 123: Pobotanje terjatev v steaju. Katerih terjatev ni mogoe pobotati? Terjatve, ki jih je bilo mogoe do dneva zaetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za kodo in stroke.
19

Terjatev proti D, ki so nastale pred dnem zaetka SP, ni mogoe pobotati s terjatvijo, ki je nastala po zaetku tega postopka. Pobot ni dovoljen, e je bila terjatev odstopljena (cedirana) U v zadnjih 6 mesecih pred dnem zaetka SP, U pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal D plailno nesposoben ali da je proti njemu predlagan zaetek SP oziroma postopek PP. 127: D.o.o.: V kakni obliki mora biti sklenjena pogodba o sklenitvi d.o.o.? Druba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki. 128: Stvarni vloek? e se osnovni kapital ali njegov del izroi kot stvarni vloek, se mora v pogodbi ali v prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vloka posebej ter znesek osnovnega vloka, za katerega se daje stvarni vloek in drubenika, ki je stvarni vloek prispeval. Osnovni kapital mora znaati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vloek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vloek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vloek se lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vloek se teje tudi plailo za premoenjske predmete, ki jih je druba prevzela in ki jih druba priteje drubenikovemu vloku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak drubenik vplaati vsaj eno etrtino zneska osnovnega vloka, vsota vseh v denarju vplaanih vlokov pa mora znaati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vloki se morajo v celoti izroiti pred prijavo za vpis v register. e vrednost stvarnega vloka ne dosee vrednosti prevzetega osnovnega vloka, mora drubenik razliko vplaati v denarju. Doloilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vloek podjetnika, ki je ustanovil drubo skupaj s svojimi ojimi druinskimi lani in je kot stvarni vloek prispeval podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se druba ustanovi izkljuno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali ve podjetij, drub ali podjetnikov posameznikov, e so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in e z ustanovitvijo drube prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v viini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vloki, pa znaa ve kot 10 mio SIT. Za stvarne vloke morajo biti torej izpolnjene nekatere zahteve: predmet stvarnega vloka mora imeti objektivno dololjivo trno vrednost; stvarni vloek mora biti ovrednoten s tem, da je v pogodbi doloen znesek, za katerega se daje stvarni vloek; ni nujno, da stvarni vloek lahko rabi za neposredno opravljanje dejavnosti in drugih funkcij drube; stvarni vloek mora biti izroljiv v celoti e pred vpisom; kredit drubenika ali tretje osebe ne more veljati kot stvarni vloek, ker se drubi ne izroi; stvarni vloek mora biti izvedljiv v taki obliki, v kakrni je obljubljen, tudi zato se kot stvarni vloki ne morejo teti osebne storitve niti drubenika niti tretje osebe; biti mora gotov, zanesljiv: zato kot tak ne more veljati: pravica, ki bi bila obremenjena z odlonim ali razveznim pogojem, premoenje, ki bi ga morda kdo podedoval po osebi, ki e ivi, terjatve do steajnega dolnika; lahko pa je predmet stvarnega vloka izum, ki e ni patentiran, tudi tak izum namre pomeni neko samostojno gospodarsko vrednost in zanj sploh ni nujno, da se patentira, saj tudi brez tega prinaa doloeno gospodarsko korist. Pravice, ki so lahko predmet stvarnega vloka, so zelo razline in vkljuujejo tudi obligacijske terjatve: Nekatere pravice so izvirne (lastninska pravica, pravica do patenta, vzorca, znamke, modela, avtorska pravica), druge so izvedene (rabokup stvari, licenca pravic industrijske lastnine). Le-te se naslanjajo na e obstojeo pravico imetnika izvirne pravice. Predmet stvarnega vloka so lahko tudi pravice udelebe, npr. delnice ali delei v drugih drubah. Stvarni vloek je lahko tudi podjetje v celoti, torej s svojimi aktivami in pasivami. Med aktive sodijo tudi klientela, know-how, good will. Pasive morajo biti izrecno navedene, saj je le tako mogoe doloiti vrednost. Ni stvarnega vloka, e ta ni podrobno naveden v drubeni pogodbi. Osnovni vloek mora biti vedno izraen v denarju. e gre za stvarni vloek, se pri tem doloi, kaken del osnovnega vloka ustreza vrednosti stvarnega vloka. Stvarni vloki morajo biti pred vpisom izroeni v celoti ne glede na to, kaken del osnovnega vloka ali celotnega osnovnega kapitala so. 129: Poslovni vloek? Doloilo, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju, ne velja za osnovni vloek podjetnika, ki je ustanovil drubo skupaj s svojimi ojimi druinskimi lani in je kot stvarni vloek prispeval podjetje,
20

ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; ko se druba ustanovi izkljuno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali ve podjetij, drub ali podjetnikov posameznikov, e so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in e z ustanovitvijo drube prenehajo; ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v viini najmanj 1,4 mio SIT, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vloki, pa znaa ve kot 10 mio SIT. 130: Poslovni dele? Poslovni dele oznauje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima drubenik na temelju osnovnega vloka. Poslovni dele je celota. Vsak drubenik ima lahko ob ustanovitvi le en dele, ki je lahko po obsegu pravic in dolnosti razlien od delea drugih drubenikov. Velja splono naelo o sorazmernosti osnovnega vloka in poslovnega delea, razen e je v drubeni pogodbi drugae doloeno. 131: Kaj se zgodi s poslovnim deleem v primeru izkljuitve drubenika? Poslovni dele drubenika v tem primeru preneha in vse s tem deleem povezane pravice in obveznosti. V 3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika morajo drugi drubeniki: bodisi sprejeti sklep o zmanjanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni viini poslovnega delea, ki preneha; bodisi v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi delei prevzeti nove poslovne delee oziroma poveati svoje sedanje poslovne delee tako, da je viina osnovnega kapitala enaka viini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega delea. e drubeniki v 3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika ne sprejmejo enega od zgornjih sklepov, se teje, da so sprejeli sklep o zmanjanju osnovnega kapitala. Drubenik, ki je bil izkljuen iz drube, ima pravico do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnega delea po stanju ob izkljuitvi. Druba mu mora to vrednost izplaati najkasneje v 6 letih od dneva izkljuitve, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo banni denarni depoziti na vpogled. e druba oziroma drubeniki od izkljuenega drubenika zahtevajo plailo odkodnine, sme druba izplailo ocenjene vrednosti poslovnega delea zadrati do pravnomonosti sodbe, s katero je odloeno o tem odkodninskem zahtevku, oziroma do sklenitve poravnave med drubo in izkljuenim drubenikom. Plailo ocenjene vrednosti poslovnega delea se lahko opravi ele po vpisu zmanjanja osnovnega kapitala v register oziroma po vpisu spremembe dolob drubene pogodbe o spremembi poslovnih deleev drubenikov v register. 133: Pravna sredstva v steajnem postopku? V steajnem postopku ni mogoe predlagati obnove postopka in ne vloiti revizije. Zoper sklep je dopustna pritoba, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Rok 8 dni od dneva, ko sklep nabit na oglasno desko. e mora biti poslan doloenim osebam, tee zanje rok od dneva, ko jim je bil sklep vroen. Pritoba zoper sklep ne zadri njegove izvritve, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Zoper odredbo je dovoljen ugovor v 8 dneh po njeni objavi, e ni objavljena, pa od dneva vroitve pisnega odpravka, e ta zakon ne doloa drugae. O ugovoru zoper odredbo odloi steajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritobe. Ugovor ne zadri izvritve odredbe. Po smiselni uporabi ZPP odloa o pritobi zoper sklep sodie 2. stopnje. 135: Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. 136: Pogodba o trgovskem zastopanju! S pogodbo o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) se zastopnik zavee, da bo ves as skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naroiteljem in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naroiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na raun naroitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloeno plailo (provizijo). Zastopnik je fizina ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. Lahko se zahteva sestavitev listine o pogodbi, moen dogovor, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe. Zastopnik sme sklepati pogodbe v imenu in na raun svojega naroitelja, e je dobil za to od njega posebno ali splono pooblastilo. Zastopnik ne sme zahtevati in ne sprejeti izpolnitve terjatev svojega naroitelja, e ni za to posebej pooblaen. e je bila pogodba sklenjena s posredovanjem zastopnika, tedaj mu naroiteljev
21

sopogodbenik lahko daje veljavne izjave, ki se nanaajo na napake predmeta pogodbe ter druge izjave v zvezi z njo, da obvaruje ali izvruje pravice iz pogodbe. Zastopnik je za obvarovanje pravic svojega naroitelja upravien dajati potrebne izjave njegovemu sopogodbeniku. Zastopnik mora ravnati pri izvrevanju pogodbe poteno in v dobri veri, skrbeti mora za naroiteljeve interese in pri vseh poslih, ki se jih loteva, ravnati kot dober gospodarstvenik. Zlasti si mora prizadevati za ustrezno posredovanje oziroma sklepanje poslov, pri emer mora upotevati navodila, ki mu jih je dal naroitelj. Zastopnik mora dajati naroitelju vsa potrebna obvestila o poloaju na trgu, zlasti tista, ki so pomembna za vsak posamezen posel. Zastopnik je dolan naroitelju redno poroati o svojem delu, zlasti pa o tretjih osebah, ki so se pripravljene pogajati z naroiteljem ali z njim skleniti pogodbo in o pogodbah, ki jih je sklenil v imenu naroitelja. Zastopnik je dolan sodelovati po naroiteljevih navodilih pri sklepanju poslov in kasneje do njihovega popolnega dokonanja. Dolan je varovati poslovne skrivnosti svojega naroitelja, za katere je zvedel v zvezi s poslom, ki mu je bil zaupan. Odgovarja za zlorabo ali odkritje drugemu tudi potem, ko pogodba preneha. Po prenehanju pogodbe mora Z vrniti N vse stvari, ki mu jih je ta izroil v rabo med trajanjem pogodbe. Z je N le tedaj odgovoren za izpolnitev obveznosti iz pogodbe, pri kateri je posredoval ali jo po pooblastilu sam sklenil v njegovem imenu, e je za to posebej pisno jamil. jamstvo za izpolnitev je mono le za doloene posle ali za posle z doloeno osebo. V tem primeru ima pravico tudi do posebnega plaila (del credere provizija). Naroitelj mora v svojem razmerju z Z ravnati poteno in v dobri veri. Z mora obvestiti tudi v primeru, e posla s tretjo osebo ne bo izpolnil ali e ga ni izpolnila tretja oseba. Na svoje stroke mora Z dati na razpolago potrebno dokumentacijo, vzorce, narte, cenike. reklamno gradivo, splone pogoje poslovanja, itd. Stroke prevajanja in tiskanja reklamnega gradiva v slovenskem jeziku nosi Z. Naroitelj mora dati Z vse potrebne informacije za izvrevanje pogodbe o trgovskem zastopanju.Naroitelj lahko po svojem preudarku sprejme ali zavrne sklenitev pogodbe, ki jo je pripravil Z, vendar mora v vsakem primeru o svoji odloitvi nemudoma obvestiti Z. Prav tako ga mora obvestiti o izpolnitvi ali neizpolnitvi poslov, sklenjenih s tretjo osebo. N je dolan Z nemudoma obvestiti, da mora obseg poslov, sklenjenih z njegovim posredovanjem, zmanjati na manjo mero, kot je mogel zastopnik utemeljeno priakovati, da ta pravoasno v ustrezni meri zmanja svojo podjetnost, ker sicer odgovarja zastopniku za kodo, ki mu nastane. Dogovor, ki je v nasprotju z zgoraj navedenim, je nien. 137: Protest pri menici? e menini dolniki ne poravnajo oziroma plaajo prostovoljno menine vsote ob dospelosti, jo je treba izterjati prek sodia oziroma za njeno plailo ustrezno ukrepati, med drugim je treba: menico protestirati notificirati protest uveljaviti regresni zahtevek vloiti predlog za izvrbo na podlagi menice kot verodostojne listine. Imetniku menice odgovarjajo solidarno vsi menini zavezanci. Beseda protest izvira od latinske besede pro testibus - namesto pri. Protest menice je dokazilo o tem, da jo je imetnik predloil trasatu v pravem asu in na pravem kraju zaradi sprejema ali plaila in je formalni pogoj za regres. V splonem velja brez protesta ni regresa, eprav so izjeme, kot npr. pri menici s klavzulo brez protesta ali brez strokov. Protest je po zakonu o menici javna listina, ki jo izstavi notar kot protestni organ in v kateri potrjuje, da menini zavezanec ni izpolnil ene ali ve meninih obveznosti ter navede, katero menino opravilo ni bilo opravljeno. Na tej listini potrdi notar, da so bila opravljena doloena zahtevana menina opravila in ugotovi, kaken je bil njihov uspeh. S protestom si zagotovi oseba, ki menico protestira, dokazilo o tem, da je pravoasno, a brez uspeha opravila doloena menina opravila. Protestira se zato, da bi v menini obveznosti ostali drugi menini zavezanci, in obveznosti se izvre le, e jih ni opravil glavni menini zavezanec, kar se dokazuje s protestom. Oseba, ki protestira, si s protestom na tak nain zagotovi dokazilo, da je pravoasno, a brezuspeno opravila doloena menina opravila. Protest je predpogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Vsebino protesta doloa 71 l. ZM. Po tem doloilu mora protest obsegati: 1. prepis protestirane menice oziroma protestiranega meninega prepisa kakor tudi vseh izjav oziroma pripomb na njih; e se napravi protest po menici, izdani v tujem jeziku, se mora priloiti tudi prevod menice z overitvijo po tisti osebi, ki napravi protest; 2. ime ali firmo osebe, na katere zahtevo in zoper katero se napravi protest;

22

3. potrdilo, da izkazana oseba ni opravila storitve, ki se na podlagi menice zahteva od nje, ali da je protestni organ ni mogel najti v njeni poslovalnici ali stanovanju, ali da ji, e jo je tudi nael, iz kateregakoli vzroka ni mogel sporoiti zahteve; 4. kraj, dan, mesec, leto in uro, ko se je, in prostor, kjer je bil opravljen ali se je brezuspeno poizkusil protestni postopek; 5. datum protesta, tevilko, pod katero je vpisan v protestni register, uradni podpis protestnega organa in peat. Osebe v protestu se imenujejo PROTESTANT (oseba, ki je dvignila protest) in PROTESTAT (oseba, proti kateri se dvigne protest). Notar pa je protestni organ, pri katerem se zane protestni postopek. Protestant je lahko imetnik menice, dvojnika ali kopije pri perkvizicijskem protestu, protestat pa je lahko trasat oziroma akceptant, izdajatelj menice (pri lastni menici), imetnik akceptiranega izvoda ali izvirnika menice pri perkvizicijskem protestu, v amortizacijskem postopku pa oseba, kateri bi se menica predloila v rednem postopku prezentiranja v akcept ali plailo. Protestiranje se mora opraviti v doloenih rokih. e menica ni bila akceptirana, je treba dvigniti protest do tistega dne, ko menica zapade v plailo. Na dan dospelosti protest zaradi neakceptiranja menice ni ve mogo. Ta dan lahko upnik e dvigne protest zaradi neplaila, e akceptatnt tega dne menice ne bi plaal. Trasat lahko zahteva, da se mu menica predloi zaradi akceptiranja e enkrat naslednji dan po prvi predloitvi. Protest zaradi neplaila menice, plaljive na doloen dan ali na doloen rok po izdaji ali po vpogledu pa je moen v enem od dveh delovnih dni po dnevu, ko bi bilo potrebno menico plaati. Protest pri menici na vpogled je mogo v rokih, ki veljajo za protest zaradi neakceptiranja. Pri koledarski menici, pri menici a dato ter pri menici povpoglednici je treba vloiti protest v enem od dveh delavnikov, ki sledita dnevu, ko bi jo bilo treba plaati. Nedelje in prazniki se ne raunajo v dvodnevni rok. Po poteku omenjenega dvodnevnega roka protest ni ve mogo. Menica, pri kateri je bil zamujen rok za dvig protesta, je prejudicirana menica. Tako imenujemo tudi vse menice, pri katerih so bila opuena menina opravila za ohranitev meninih pravic. Taka menica ugasne in imetnik lahko nastopi proti osebam, ki so neupravieno obogatene na njegovo kodo, samo s tobo zaradi neupraviene obogatitve. e protest ni pravoasno opravljen, izgubi upnik pravico do regresa do vseh regresnih zavezancev. Upnik pa s tem ni izgubil pravic proti glavnemu meninemu dolniku, to je proti akceptantu, ki ostane menino zavezan tako dolgo, dokler menini zahtevek ne ugasne zaradi zastaranja. Protest opravi notar. Protest se opravi tako, da predloi notar menico tistemu, proti kateremu eli upnik uveljaviti plailo in zahteva od te osebe, naj menico plaa. e oseba, pri kateri je bila menica predloena, menice ne plaa, potrdi notar to in druge zahtevane okoliine v protestni listini. Notar kot protestni organ samo ugotavlja dejstva in se ne spua v oceno potrebe in nujnosti protesta. Notar ne sme odbiti zahtevka za dvig protesta, ki je lahko usten ali pisen. Plailo menice ob protestu potrdi notar na menici in nato menico izroi osebi, ki jo je plaala. e je bil plaan le del menine vsote, potrdi notar delno plailo na menici in v protestu ter izda planiku posebno potrdilo o delnem plailu. e je bila plaana cela menina vsota, ne pa tudi menini stroki, potrdi notar to v protestu, menico pa kljub temu izroi planiku. Upnik lahko nato na podlagi protesta terja e plailo meninih strokov, ki jih dolnik ni plaal ob predloitvi menice. Protestni organ ne more v protestnem postopku odbiti ponujenega opravila, ki je zahtevano v protestu. Opravilo, ki ga je opravil protestni organ, ima vse posledice normalno opravljenega meninega opravila. Vloeni protest se vpie v protestni register, ki ga vodijo notarji. Z enim protestom se lahko zahteva ve meninopravnih opravil, lahko se tudi zahteva, da da enako menino opravilo ve oseb (unificirani protest). 142: Kakne pravice ima delniar iz delnice? Glede na pravice iz delnic so delnice navadne (redne) in prednostne (ugodnostne). Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom: pravico do udelebe pri upravljanju drube (udejanjanja na skupini drube); pravica do dela dobika (dividenda) - v take sorazmerju, v kakrnem je nominalni znesek delnice do osnovnega kapitala; pravico do ustreznega dela preostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drube (skladno z razmerjem tevila njegovih delnic do tevila vseh izdanih delnic). Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz navadnih delnic e doloene prednostne pravice, npr. prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti
23

delnic ali od dobika, prednost pri izplailu ob likvidaciji drube in druge pravice, doloene s statutom drube. So lahko brez glasovalne pravice, vendar druba ne sme imeti ve kot polovico tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala. Zbirna (kumulativna) prednostna delnica daje, v skladu s sklepom o izdaji delnic, njenemu imetniku prednostno pravico do izplaila vseh e neizplaanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic, v skladu s sklepom o razdelitvi dobika, izplaajo kakrnekoli dividende. Udelebena (participativna) prednostna delnica daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do izplaila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobika. 143: Vrste zavodov pri nas! Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. Zavode lahko ustanovijo domae in tuje fizine in pravne osebe, e ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugae doloeno. Za opravljanje javnih slub se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne slube, e se opravljanje dejavnosti zagotavlja na nain in pod pogoji, ki veljajo za javno slubo. Javne zavode ustanovijo republika, obine, mesto in druge z zakonom pooblaene javne pravne osebe. 144: Organi zavodov! Svet zavoda: kolegijski organ, ki upravlja zavod; sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti; sestava, nain imenovanja, trajanje mandata in pristojnosti se doloijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda; sprejema statut oziroma pravila in druge splone akte zavoda, programe dela in razvoja, spremlja njihovo izvrevanje, doloa finanni nart in sprejema zakljuni raun, predlaga ustanovitelju spremembo ali raziritev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vpraanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda doloene zadeve. Direktor ali drug individualni organ: poslovodni organ zavoda; organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda; vodi strokovno delo zavoda, razen e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji doloeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda loeni (v tem primeru, ga imenuje in razreuje svet s soglasjem ustanovitelja); imenuje in razreuje ustanovitelj, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaen svet zavoda; kadar za imenovanje pooblaen svet zavoda, daje k imenovanju in razreitvi soglasje ustanovitelj; direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razreuje s soglasjem pristojnega organa republike, obine ali mesta, e je tako doloeno z zakonom oziroma odlokom obine ali mesta; mandat traja 4 leta, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi doloeno drugae. Lahko ponovni mandat; imenuje se na podlagi javnega razpisa, e ni .....; razreitev pred potekom asa, za katerega je imenovan: e sam zahteva razreitev; e nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu; e pri svojem delu ne ravna po predpisih in splonih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvruje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi; e s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroi zavodu vejo kodo ali e zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale huje motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Strokovni vodja zavoda: vodi strokovno delo, e je tako doloeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi; pravice, dolnosti in odgovornosti se doloijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi; imenuje in razreuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta, e ni z zakonom ali.... imenovanje in razreitev smiselno kot za direktorja.
24

Strokovni svet: je kolegijski strokovni organ; sestava, nain oblikovanja in naloge se doloijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi; obravnava vpraanja s podroja strokovnega dela zavoda, odloa o strokovnih vpraanjih v okviru pooblastil, doloenih v statutu ali pravilih zavoda, doloa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, daje svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda doloene naloge. 146: Prenos menice? Pravica iz vrednostnega papirja se prenese z indosamentom. Indosament je pravno dejanje, pravica se prenese s pomojo pismene izjave imetnika menice na sami listini, obiajno na hrbtni strani menice ali na aloni. Vsaka menica se lahko prenese z indosamentom, etudi ni izrecno trasirana po odredbi e pa zapie trasant v menici besede ne po odredbi ali izraz, ki pomeni isto, se menica lahko prenese samo v obliki in z uinkom navadnega odstopa oziroma cesije. 148: Kakne izjave povzroajo odgovornost drubenikov v d.o.o.? Porotvene izjave tretjim, ko ti dajejo posojilo drubi. 394 ZGD? 149: V kaknih situacijah se bo telo, da so dali takno izjavo? Kadar druba vrne posojilo tretji osebi v zadnjem letu pred uvedbo steaja. 150: Odgovornost e pred vpisom v register? Drube pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register. e kdo pred vpisom drube v register nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoenjem; e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno. 151: Kaj je drubena pogodba? Drubena pogodba je ustanovitveni akt d.o.o. Nujno je soglasje vseh drubenikov glede vseh sestavin pogodbe. Pogodba o ustanovitvi d.o.o. je podvrst societetne pogodbe. 152: Kako se vplaajo osnovni zneski? Osnovni kapital mora znaati vsaj 2,1 mio SIT, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT. Osnovni vloek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vloek oziroma stvarni prevzem. Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju. Kot stvarni vloek se lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vloek se teje tudi plailo za premoenjske predmete, ki jih je druba prevzela in ki jih druba priteje drubenikovemu vloku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak drubenik vplaati vsaj eno etrtino zneska osnovnega vloka, vsota vseh v denarju vplaanih vlokov pa mora znaati najmanj 1,1 mio SIT. Stvarni vloki se morajo v celoti izroiti pred prijavo za vpis v register. e vrednost stvarnega vloka ne dosee vrednosti prevzetega osnovnega vloka, mora drubenik razliko vplaati v denarju. Osnovni vloki morajo biti drubi izroeni tako, da lahko poslovodja z njimi prosto razpolaga. Vplaila denarnih vlokov morajo biti nakazana na banni raun. 153: Izpodbijanje pravnih dejanj v steaju. Kdo, kdaj? Ali se izpodbija pravni posel ali pravno dejanje? Tipien primer dejanja, ki bi se lahko izpodbijalo? Upniki in steajni upravitelj. Vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem zaetka SP. Pravno dejanje je vsako dejanje, ki ima doloene pravne posledice. Pravno dejanje je mogoe izpodbijati: 1. e ima pravne uinke.To so pravni posli, enostranske izjave volje, protipravna dejanja, itd. - torej razne oblike ustvarjanja in prenehanja obveznosti. 2. e je podana vzrona zveza med pd in negativnimi posledicami na D premoenje. S pd mora biti zmanjano aktivno premoenje D oziroma poveana njegova pasiva. 3. e je dejanje storjeno v zadnjem letu pred zaetkom SP. Tipien pr pravnega dejanja, ki bi se lahko izpodbijalo: plailo dolga.
25

154: Kaj je posledica izpodbijanja in kaj bi zahteval SU? 130 ZPPSL (e je zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodeno, je izpodbito pd brez uinka proti steajni masi. V pr iz prvega odstavka tega lena je oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, dolna vrniti v SM vse prem koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pd, po splonih pravilih o vraanju neupravieno pridobljenega.) Vraanje neupravieno pridobljenega: 193 OZ (Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva vloitve zahtevka.) SU bi zahteval, da sodie ugotovi, da izpodbijano pravno dejanje nima uinka proti SM in da je toena stranka dolna vrniti v steajno maso neupravieno pridobljeno prem v doloeni viini z zakonskimi zamudnimi obrestmi. 155: Kako se preizkua terjatev v prisilni poravnavi? 44 ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj PP, e je ta doloen ali upniki pri sodiu vloijo obrazloen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno viino. Ne glede na dolobo prvega odstavka tega l je zoper terjatev iz 43/5 (terjatve, ki so nastale po zaetku PPP, e so nastale na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je D med postopkom PP nadaljeval s proizvodnjo oz poslovanjem, in e so se upniki s posebno pog, sklenjeno z D, zavezali te terjatve zamenjati za delnice oz delee (pogodba o konverziji terjatev v delnice oz delee) pod pogojem, da bo PP potrjena) tega zakona dopustno vloiti ugovor do zaetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vloen ugovor iz prvega oz drugega odstavka tega lena, velja za ugotovljeno. 156: Monosti upnika, ki je zamudil prilonost uveljavitve terjatve, ko je poravnava e konana? Potrjena PP ima pravni uinek tudi proti upnikom, ki se niso udeleili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeleili, pa so bile njihove terjatve prerekane, e se naknadno ugotovijo. Za ugotovljene terjatve pa ima sklep o potrditvi PP tudi mo izvrilnega naslova. 160: Kaj je druba pred vpisom v sodni register? Za notranja razmerja med drubeniki od sklenitve drubene pogodbe pa do vpisa v sodni register se uporabljajo pravila o civilnopravni drubeni pogodbi. Societeta. 161: Od katerega trenutka tee rok za prijavo terjatve v SP? Kdo lahko prereka terjatev? Izjema od 2 mesenega roka! Preskus terjatev. Vpliv steajnega postopka na pravdni postopek. 137 l. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve steajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL RS. Ne glede na prvi odstavek tega lena prijavijo U: 1. terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pog, v 30 dneh od dneva, ko je U prejel obvestilo SU, da odstopa od pog; 2. terjatve, ki so oivele zaradi uspelega izpodbijanja, v 30 dneh od pravnomonosti odlobe. Upniki prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti: 1. firmo oz ime in sede oz stalno prebivalie ali bivalie U; 2. pravno podlago in znesek terjatve; 3. tevilko TRR ali drugega rauna U, e ga ima. Za terjatve, o katerih je pravdni postopek v teku, se v prijavi navede sodie, pred katerim tee postopek in oznaba spisa. Sporoilo upnika iz 117/5 l tega zakona se teje kot priglasitev U terjatve, e SU prereka upnikovo pobotno terjatev.

26

Loitveni upniki navedejo v prijavi del D premoenja, na katerega se nanaa njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z loitveno pravico. Izloitveni U navedejo v prijavi del prem (predmet), na katerega se nanaa njihov zahtevek. Predsednik SS zavre prijave, ki jih upniki vloijo po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega lena.) Rok 2 mesecev od objave v UL je prekluzivni rok - pravica preneha s potekom roka. Ker je to zakonski rok, ga sodie ne more podaljati. Doloen je kot meseni rok, kar pomeni, da zane tei na dan objave v UL in potee s potekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je priel tei. Prijava je vloena pravoasno, e je izroena sodiu, preden se rok iztee, ali e je pred iztekom roka oddana na poto priporoeno oziroma brzojavno. U mora prijaviti tudi terjatev, za katero je v teku PP. PP se prekine, e nastanejo pravne posledice zaetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali koga sodnik povabi, naj to stori. Terjatev lahko prereka steajni upravitelj in upniki. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeleijo steajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri steajnem dolniku ali za dolnika, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Steajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoi na naroku. Steajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Steajni senat s sklepom napoti U, igar terjatev je bila prerekana, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. e SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev e pridobil izvrilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. 162: Koliko ljudi je dovolj za ustanovitev zadruge? Vrste zadrug! Zadrugo lahko ustanovijo najmanj 3 ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizine ali pravne osebe. Ustanovitelji, ki so fizine osebe, morajo biti poslovno sposobni. V ustanovljeno zadrugo se lahko pod pogoji, doloenimi v zadrunih pravilih, vlanijo fizine oziroma pravne osebe. 163: e nekdo ponudi za zavarovanje terjatve lastno menico, kdaj dospe menica v plailo, e na njej ni ne pie? (podaljanje strogih rokov po meninem pravu) Pri lastni ali solo menici izdajatelj sam nepogojno obljubi, da bo menico plaal ob dospelosti remitentu ali po njegovem nalogu drugi osebi. Izdajatelj take menice je torej hkrati glavni dolnik. Ni trasata niti akcepta. Pri lastni menici na vpogled nadomea akcept pisno priznanje o vpogledu s hkratnim vpisom datuma na menici. Tudi menico na doloen as po vpogledu je treba predloiti na vpogled v enem letu od izdaje menice. Da je bila menica predloena na vpogled, se oznai s podpisom in datiranjem na menici. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranje. Lastna menica vsebuje naslednje obvezne sestavine: izraz menica v besedilu listine, in to v jeziku, v katerem je izdana; nepogojno obljubo o plailu doloene vsote denarja; navedbo dospelosti, e ni navedena, velja kot menica na vpogled; kraj, kjer jo je treba plaati; e ni izrecno doloeno, velja za plailni kraj obenem pa tudi za kraj izdajateljevega prebivalia tisti kraj, ki je naveden kot kraj izdaje menice; ime tistega, kateremu in po igar nalogu je treba plaati; navedbo kraja in asa izdaje menice; e to ni navedeno, velja, da je bila lastna menica izdana v kraju, ki je naveden poleg izdajateljevega imena; podpis izdajatelja. Izdajatelj lastne menice odgovarja tako kot akceptant trasirane menice. Lastna menica pride v potev predvsem pri posojilih in zavarovanju obveznosti. Lastna menica ni namenjena kroenju, lahko pa se indosira. 166: Kako poteka vpis delnic, prevzem delnic?
27

Pri postopni (sukcesivni) ustanovitvi d.d. je proces dokonanja ustanovitve odvisen od odzivnosti potencialnih interesentov za vpis in vplailo delnic, najprej za pridobitev statusa vpisnika in zatem delniarja d.d., ki se ustanavlja na temelju vabila ustanoviteljev d.d. k javnemu vpisu delnic. Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt n prevzamejo del delnic. Vpisovanje delnic in denarna vplaila zanje se opravljajo samo pri bankah, kjer morajo biti vpisnikom na vpogled: statut, poroila ustanoviteljev in revizorjev ter prospekt. Vpisnik vpie izjavo o vpisu delnic (vpisnico). e v roku 3 mesecev (najdalji moen rok) od dne, doloenega za vpisovanje, vse ponujene delnice niso vpisane in pravilno vplaane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po preteku tega roka nevpisane in nevplaane delnice sami prevzamejo ali vpiejo. e ponujene delnice niso prevzete ali vpisane in pravilno vplaane niti na ta nain, se teje, da ustanovitev ni uspela. Ustanovitelji morajo v nadaljnjih 15 dne z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplaane zneske. e je vpisovanje in plaevanje delnic uspeno, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka, ki je v prospektu doloen za vpisovanje delnic, delnice razdeliti med vpisnike. Delnic ne smejo dodeliti tistim vpisnikom, katerih plailna nesposobnost je znana kateremu izmed ustanoviteljev. Ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplaili, uprava pa lahko z vplaili razpolaga ele, ko je opravljen vpis drube v register. Ustanovna skupina se mora opraviti najpozneje v 2 mesecih po preteku s prospektom doloenega roka za vpisovanje delnic. e se ustanovna skupina ne opravi pravoasno, se teje, da ustanovitev ni uspela. V tem primeru morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka za izvedbo skupine z oglasom, ki se objavi na enak nain kot prospekt, pozvati vpisnike delnic, naj dvignejo svoja vplaila. 170: Naela v sodnem registru! 1. 2. 3. 4. 5. naelo obveznosti vpisa naelo javnosti sodnega registra publicitetno naelo naelo zaupanja v registrsko stanje naelo hitrosti postopka

171: Kateri podatki se vpisujejo v sodni register? Za podatke, ki se v sodni register vpiejo pri vseh subjektih vpisa, glej 4. len ZSR. 172: Kaj pazi sodie pri vpisu v sodni register po uradni dolnosti? Sodie preveri procesne predpostavke ter ali je predlagana firma oziroma ime subjekta vpisa v skladu z zakonom. (pozove na popravo, e v roku ne popravi, predlog zavre) V kolikor je v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku, ki ga doloi in ki ne sme biti dalji od 15 dni, spremeni firmo oziroma ime in vloi spremenjen predlog z ustreznimi listinami. e predlagatelj ne ravna po odredbi sodia, sodie zavrne predlog za vpis v sodni register. 173: Toba na ugotovitev ninosti vpisa! e: je bil vpis opravljen na podlagi lane ali neveljavne listine e so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnini podatki e je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku e je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register e obstajajo drugi v zakonu doloeni razlogi se lahko s tobo zahteva ugotovitev, da je vpis nien. Tobo lahko vloi oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ninost vpisa. Tobo je treba vloiti v 30 dneh od dneva, ko je vlonik zvedel za razloge ninosti, ni pa ve dopustna, ko preteejo 3 leta od vpisa. Po pravnomonosti sodne, s katero se ugotovi ninost vpisa, sodie po uradni dolnosti zane postopek likvidacije subjekta vpisa. e za postopek likvidacije subjekta vpisa ni pristojno isto sodie, polje sodie, ki je odloalo o ninosti vpisa, pristojnemu sodiu sodbo, da bo uradni dolnosti zane postopek likvidacije. Po konanem likvidacijskem postopku izda registrsko sodie sklep o izbrisu ninega vpisa.
28

174: Kriteriji za delitev majhnih, srednjih in velikih drub! Drube se razvrajo na majhne, srednje in velike po naslednjih merilih: povpreno tevilo zaposlenih v zadnjem poslovnem letu; isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu; vrednost aktive ob koncu poslovnega leta. Majhna druba je druba, ki izpolnjuje dve od naslednjih pravil: povpreno tevilo zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50; isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manji od 1.000.000.000 SIT; vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500.000.000 SIT. Srednja druba je druba, ki ni majhna druba in ki izpolnjuje dve od naslednjih meril: povpreno tevilo zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250; isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manji od 4.000.000.000 SIT; vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 2.000.000.000 SIT. Velika druba je druba, ki ni niti majhna druba niti srednja druba. V vsakem primeru so velike drube: banke, zavarovalnice, drube, ki so na podlagi 53 ZGD dolne izdelati konsolidirano letno poroilo: Druba s sedeem v RS, ki je nadrejena druba eni ali ve drubam s sedeem v RS ali izven nje (podrejene drube), e so bodisi nadrejena druba bodisi ena ali ve podrejenih drub organizirane kot kapitalske drube oziroma v drugi istovrstni pravnoorganizacijski obliki po pravu drave sedea drube. Druba je nadrejena druba drugi drubi: 1. e ima veino glasovalnih pravic v drugi drubi, ali 2. e ima pravico imenovati oziroma odpoklicati veino lanov uprave ali NS druge drube, ali 3. e ima pravico izvrevati prevladujo vpliv nad drugo drubo na podlagi podjetnike pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja, ali 4. e ima v drugi drubi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila veina lanov uprave ali ali NS te drube, ki so opravljali to funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo e opravljajo takrat, ko je treba izdelati konsolidirana poroila, imenovana izkljuno zaradi izvrevanja glasovalnih pravic te drube, ali 5. e je delniar oziroma drubenik v drugi drubi in e na podlagi dogovora z drugim delniarjem oziroma drubenikom te drube nadzoruje veino glasovalnih pravic v tej drubi, ali 6. e je udeleena v kapitalu druge drube z najmanj 20% in bodisi dejansko izvruje prevladujo vpliv v tej drubi, bodisi sta obe s to drubo podrejeni enotnemu vodenju druge nadrejene drube. 175: Kaj je tuje podjetje po ZGD? Tuje podjetje po ZGD je fizina ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalie oziroma sede zunaj RS. Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v RS prek podrunic. Tuje podjetje lahko ustanovi podrunico, e je e vpisano v register drave, v kateri ima sede, najmanj 2 leti. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podrunic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem. 176: Gradbena pogodba: Kaj je gradnja (zdaj gradba)? Cena klju v roke? Jamevanje pri gradbeni pogodbi! Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali da bo na takem zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal doloeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z gradbo so miljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, eleznike proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja veja in zahtevneja dela. e vsebuje gradbena pogodba doloilo klju v roke ali kakno drugo podobno doloilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presenih del, izkljuuje pa vpliv manjkajoih del nanjo. e je pri pogodbi klju v roke udeleenih kot pogodbena stranka ve izvajalcev, je njihova odgovornost nasproti naroniku solidarna.
29

Pravice naronika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse pozneje pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejim pridobiteljem ne tee nov rok za obvestilo in tobo, temve se jim rok prednikov vteva. Izvajalec odg za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, e se take napake pokaejo v 10 letih od izroitve in prevzema del. Izvajalec odg tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljia, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokaejo v 10 letih od izroitve in prevzema del, razen e je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljie primerno za gradnjo in se med gradnjo niso pojavile okoliine, ki bi vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. To velja tudi za projektanta, e izvira napaka gradbe iz kakne napake v nartu. Izvajalec in projektant sta odg tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe, ne le naroniku. Te njune odg ni mogoe s pogodbo niti izkljuiti niti omejiti. Naronik ali drug pridobitelj je dolan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v 6 mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. Izvajalec in projektant se ne more sklicevati na zgornje, e se napaka nanaa na dejstva, ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporoil naroniku oziroma drugemu pridobitelju, ali e je s svojim ravnanjem zavedel naronika oziroma drugega pridobitelja, da pravic ni pravoasno uveljavil. Izvajalec ni prost odgovornosti, e je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naronika. Vendar je v primeru, e je pred izvritvijo posameznega dela po zahtevi naronika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, njegova odgovornost zmanjana, v okoliinah danega primera pa tudi izkljuena. e sta v razmerju do naronika odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odg solidarna. Projektant, ki je izdelal nart gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvritvijo del, odg tudi za napake v izvrenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov, za katere odg izvajalec, e bi jih bilo lahko opaziti ob obiajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povrailo. Izvajalec, ki je povrnil kodo, nastalo zaradi napake v izvrenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povrailo v tolikni meri, kolikor izvirajo napake v izvrenih delih iz napak v nartu. e je za napako odg nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, e namerava zahtevati od njega povrailo, obvestiti o napaki v 2 mesecih od dneva, ko je naronik obvestil njega. 177: Postopek na sodiu za ustanovitev d.o.o.! Potrebno vloiti predlog za vpis ustanovitve, s katerim se mora zahtevati vpis podatkov, ki so doloeni s 35. lenom Uredbe o vpisu drub in drugih pr. os. v Sreg. ter mu priloiti zahtevane priloge. Vpis mora predlagati upraviena oseba pri sodiu, na obmoju katerega je sede subjekta vpisa. 180: Kako se ustanovi d.n.o.? Odgovornost? Druba z neomejeno odgovornostjo je druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Drubeniki za obveznosti drube odgovarjajo upnikom subsidiarno z vsem svojim premoenjem. e druba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, odgovarjajo vsi drubeniki solidarno. Drugaen dogovor drubenikov o njihovi odgovornosti proti tretjim osebam je brez pravnega uinka. e lanstvo drubenika preneha, odgovarja ta drubenik za obveznosti drube, nastale do objave vpisa prenehanja lanstva. Kdor vstopi v e obstojeo drubo, odgovarja tako kot drugi drubeniki za drubine obveznosti, prevzete pred njegovim pristopom, ne glede na to, ali je bila firma spremenjena ali ne. Drugaen dogovor drubenikov glede odgovornosti novega drubenika je proti tretjim osebam brez pravnega uinka. Druba se ustanovi s pogodbo med drubeniki. 181: Kako se odloa v sodnem registru in kdo odloa? V postopku za vpis v sodni register izdaja sodie odlobe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloi o predlogu oziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloi o vpraanjih postopka. O predlogu za vpis podatkov, ki se nanaajo na d.d. in o predlogu za vpis podatkov o zdruitvi in preoblikovanju drub v sodni register, odloa na prvi stopnji sodnik posameznik. O predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloa na prvi stopnji sodni referent. Zoper odloitev sodnega referenta je dovoljena pritoba v 8 dneh od vroitve. O pritobi odloa sodnik posameznik istega sodia. V postopkih za vpis v sodni register na drugi stopnji odloa senat, ki ga sestavljajo 3 sodniki. 182: Prodaja poslovnega delea v d.o.o.?
30

Za odsvojitev delea je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. e z drubeno pogodbo ni doloeno drugae, imajo drubeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega delea prednost pred drugimi osebami. Drubenik jih mora pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoi svojo pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila. e je ve drubenikov pripravljenih kupiti poslovni dele, postanejo imetniki prodanega delea vsi kupci skupaj. Drubena pogodba lahko doloi, da je za odsvojitev poslovnega delea osebam, ki niso drubeniki, potrebno soglasje veine ali vseh drubenikov in doloi pogoje za izdajo soglasja. e nobeden od drubenikov ni pripravljen kupiti poslovnega delea in drubeniki niso dali soglasja k prodaji poslovnega delea osebi, ki ni drubenik, lahko drubenik izstopi iz drube. Za pridobitelja poslovnega delea se teje tisti, ki poslovodji prijavi in dokae pridobitev. Za obveznosti proti drubi, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega delea, odgovarjata drubi odsvojitelj in pridobitelj solidarno. Drubenik lahko odsvoji del poslovnega delea, tako da s tem nastane e en nov in samostojen poslovni dele. Vrednost preostalega poslovnega delea oziroma vrednost novega poslovnega delea ne sme biti nija od 14.000 SIT. 184: Lastne delnice. Kdaj so mone, kakne so pravice drube iz teh delnic? 240 ZGD Druba sme pridobivati lastne delnice le: e je pridobitev nujna, da bi druba prepreila hudo, neposredno kodo (v tem primeru mora uprava na prvi naslednji skupini poroati o razlogih in namenu pridobitve, o tevilu in nominalnem znesku delnic ter o vrednosti delnic.); do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih e ima e naj se delnice ponudijo v odkup delavcem drube ali z njo povezane drube (v enem letu po pridobitvi se ponudijo v odkup delavcem); do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih e ima e delnice pridobi zato, da bi delniarjem zagotovila odpravnino po dolobah tega zakona; do 10% osn. kapitala skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih e ima e je pridobitev neodplana; e pridobi delnice pri nakupni komisiji; na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva; na podlagi sklepa skupine o umiku delnic po dolobah o zmanjanju osnovnega kapitala; na podlagi pooblastila skupine za nakup lastnih delnic, ki velja 18 mesecev in doloa najnijo in najvijo prodajno ceno, kakor tudi dele teh delnic, katerih skupni nominalni znesek ne sme presegati 10% osnovnega kapitala. Pri tem druba ne sme pridobiti lastnih delnic izkljuno z namenom trgovanja. Veji delei le za oblikovanje rezerv za lastne delnice, ne da bi druba zmanjala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu predpisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plailo delniarjem in e je za delnice plaan celotni nominalni oziroma viji emisijski znesek. V primerih iz 1., 2., 4. in 5. alinee je pridobitev dopustna le, e je za delnice plaan celotni nominalni ali viji emisijski znesek. Iz lastnih delnic druba nima nobenih pravic. 187: Kakne posebne dolobe ima ZPPSL glede pobotanja terjatev? Terjatve, ki jih je bilo mogoe do dneva zaetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU, sicer odgovarjajo za kodo in stroke. Terjatev proti D, ki so nastale pred dnem zaetka SP, ni mogoe pobotati s terjatvijo, ki je nastala po zaetku tega postopka. Pobot ni dovoljen, e je bila terjatev odstopljena (cedirana) U v zadnjih 6 mesecih pred dnem zaetka SP, U pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal D plailno nesposoben ali da je proti njemu predlagan zaetek SP oziroma postopek PP. 188: Obveznosti drubenika po izstopu iz drube. Do kdaj odgovarja? Drubena pogodba lahko doloi, da sme drubenik iz drube izstopiti ali da je lahko izkljuen iz drube ter doloi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izkljuitve. Ne glede na to dolobo, pa sme drubenik s tobo od drube zahtevati izstop, e obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti e mu drugi drubeniki ali poslovodja povzroajo kodo, e druba oziroma drubeniki ovirajo oziroma onemogoajo uresniitev drubenikove pravice do izstopa, e je oviran pri izvrevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali e mu skupina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
31

189: Ali je lahko izum ustanovitveni kapital? Predmet stvarnega vloka je lahko tudi izum, ki e ni patentiran, tudi tak izum namre pomeni neko samostojno gospodarsko vrednost in zanj sploh ni nujno, da se patentira, saj tudi brez tega prinaa doloeno gospodarsko korist. 190: Stvarni prevzem kot oblika stvarnega vloka! Drubenik se zavee vplaati kot vloek doloen denarni znesek, vendar bo to storil tako, da bo druba od tretje osebe prevzela doloeno stvar ali pravico, odplailo za o stvar ali pravico pa bo drubenik poravnal tretji osebi. Druba pa bo svoj zahtevek do drubenika za izroitev denarnega vloka pobotala s tem, kar je drubenik plaal tretji osebi. Pri stvarnem prevzemu gre lahko tudi za to, da kot tretja oseba nastopa tudi drubenik sam. Stvarni prevzem je urejen predvsem zato, ker so drubeniki poskuali izigravati stroje predpise o stvarnih vlokih. Stvarni prevzem spada pod stvarni vloek. 191: e drubenik v doloenem roku ne plaa vloka, kaj se mu lahko zgodi? Kaducitetni postopek: v njem drubenikov dele zaradi neplaanega osnovnega vloka zapade v korist drube. Drubeniku, ki je v zamudi z vplailom osnovnega vloka oziroma njegovega dela, lahko polje druba pisni poziv, da v roku, ki ne sme biti kraji od enega meseca, izpolni svojo obveznost. V istem pozivu je treba drubenika opozoriti, da bo izkljuen iz drube glede tistega poslovnega delea, na katerega se vplailo nanaa. e v roku ne izpolni, preide drubenikov poslovni dele v celoti, vkljuno z e opravljenimi delnimi vplaili na drubo, o emer se drubenik pisno obvesti. Drubenik tudi po zamudi odgovarja za plailo neplaanega zneska. S tem ni izkljuena njegova odkodninska odgovornost. Nato druba lahko dele odsvoji kateremu do drubenikov ali tretji osebi ali pa pride do posledic po 437 ZGD (zmanjanje osnovnega kapitala ali sorazmerno poveanje poslovnih deleev drubenikov). 193: Zaasne odredbe po ZIL za razliko od odredb po ZIZ? 123. l. ZIL, ZIZ subsidiarno.

Sodie izda zaasno odredbo, e so izpolnjeni naslednji pogoji: a.) da je predlagatelj imetnik pravice iz patenta, modela, znamke ali registrirane geografske oznabe; b.) e imetnik pravice predloi dokaze, na podlagi katerih sodie ugotovi, da je imetnikova pravica krena ali da je kritev zelo verjetna in e bi imetniku pravice lahko nastala nenadomestljiva koda; c.) da nasprotna stranka z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi trpela hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale predlagatelju; d.) da je imetnik pravice predlagal izdajo zaasne odredbe v 3 mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kritev. Sodie lahko z zaasno odredbo zlasti: a.) prepove grozee kritve ali nadaljevanje e zaetih kritev; b.) preprei dostop blaga na trg; c.) za as pravde zasee, izkljui iz prometa in shrani izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se kri kakna pravica po tem zakonu. Sodie lahko izda ZO tudi brez zaslianja nasprotne stranke, zlasti e bi morebitno odlaanje lahko povzroilo nenadomestljivo kodo imetniku pravice. Sodie nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani zaasni odredbi, najkasneje pa ob izvrbi odredbe. e mednarodna pogodba, ki obvezuje RS, ne doloa drugae, naloi sodie na predlog nasprotne stranke predlagatelju, da poloi varino za nadomestitev morebitne kode, ki bi lahko nastala nasprotni stranki, e nasprotna stranka izkae za verjetno, da predlagatelj v RS nima dovolj premoenja, da bi lahko nadomestil morebitno kodo. e predlagatelj ne ravna po odlobi sodia in ne poloi varine, se teje, da je predlog za zaasno odredbo umaknjen. Ob izdaji zaasne odredbe sodie doloi predlagatelju rok, v katerem mora vloiti tobo zaradi kritve pravic (121. l. ZIL). Rok za vloitev tobe zane tei z dnem vroitve zaasne odredbe predlagatelju in ne sme biti dalji od enaintrideset dni. V postopku za izdajo ZO se uporabljajo dolobe ZIZ, razen e je z ZIL doloeno drugae. Postopek je nujen. 195: D.o.o. Vse.
32

D.o.o. je kapitalska druba, katere osnovni kapital je razdeljen na delee. Za svoje obveznosti dogovarja sama, drubeniki ne. Je pravna oseba. Drubo lahko ustanovi od ene do 50 fizinih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo drube drubeniki. Druba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki. Osnovni kapital mora znaati vsaj 2,1 mio, vsak osnovni vloek pa najmanj 14.000 SIT. Organi drube so poslovodja in skupina, lahko tudi NS. Poslovodjo imenuje in odpoklie NS, e ga druba ima, sicer skupina. e ustanavlja drubo samo ena oseba, sprejme ta oseba akt o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. 197: Kaj je zavod? Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. 198: Odgovornost zadrunikov! Zadruna pravila, ki so obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge, doloajo tudi odgovornost lanov za obveznosti zadruge. Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoenjem. e je nad zadrugo uveden steaj, se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplaanih deleev. e tudi izterjani delei ne zadostujejo za popolno poplailo upnikov, odgovarjajo lani zadrugi v steaju za primanjkljaj v skladu z zadrunimi pravili. Skupaj s lani odgovarjajo tudi prejnji lani oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. Odgovarjajo e eno leto po izteku poslovnega leta, v katerem jim je lanstvo prenehalo. Odgovornost ne more biti veja kot takrat, ko je prenehalo lanstvo, in tudi ne veja od odgovornosti lanov. Obveznost posamezne osebe za poravnavo primanjkljaja upnikov v steaju se doloi po enakih delih, e zadruna pravila ne doloajo drugane podlage za izraun te obveznosti. Znesek, do katerega odgovarjajo lani poleg odgovornosti z e vpisanimi delei, ne sme biti niji od vsote vpisanih deleev. e obni zbor odloi, da se zniajo obveznosti lanov glede vpisa deleev ali omeji odgovornost lanov za obveznosti zadruge, zane sklep uinkovati ele eno leto po vpisu spremembe zadrunih pravil v sodni register. 204: Kako upniki v primeru prisilne poravnave uveljavljajo svoje terjatve? Kako poteka preizkus terjatev? Kako U uveljavlja svojo terjatev, e je postopek prisilne poravnave konan? Prijavljanje terjatev v PP: v 30 dneh od oklica v UL. 44 . ZPPSL (V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko D, upravitelj prisilne poravnave, e je ta doloen, ali upniki pri sodiu vloijo obrazloen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno viino. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka tega lena je zoper terjatev iz 5. odstavka 43.l. (terjatev nastala po zaetku PPP) tega zakona dopustno vloiti ugovor do zaetka naroka za PP. Terjatev, zoper katero ni vloen ugovor iz prvega oz. drugega odstavka tega lena, velja za ugotovljeno. Napotitev na pravdo smiselno po dolobah, ki veljajo za SP. Upnik, ki je zamudil rok za prijavo svoje terjatve, jo lahko uveljavlja pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, vendar njegova terjatev nima moi izvrilnega naslova. S tem, ko je zamudil rok za prijavo, je le izgubil pravico do glasovanja o PP. 207: Kakno omejevanje konkurence skua nae pravo prepreiti? Kdo odloa o tem, da je nek sporazum prepovedan? Nae pravo skua prepreiti omejevanje konkurence s sporazumi med podjetji, z zlorabo prevladujoega poloaja na trgu, koncentracije podjetij, ki poveujejo mo enega ali ve podjetij, posamino ali skupno, pri tem pa bistveno
33

zmanjujejo ali onemogoajo uinkovito konkurenco na upotevnem trgu ter nelojalno konkurenco, ki je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerim se povzroi ali utegne povzroiti koda drugim udeleencem na trgu. 209: Kakno gospodarsko drubo bi ustanovili, e imamo malo sredstev, pa noemo prevelike odgovornosti? D.o.o. 211: Kakne monosti ima firma, ki jo vpiemo, e je pred tem e vpisana? Sodie zavrne predlog za vpis firme v sodni register, e se ne razlikuje jasno od e registriranih firm v RS. 212: Ali morajo drubeniki po ustanovitvi d.o.o. v celoti plaati delee? e kaken drubenik noe plaati, kakne monosti ima druba, da ga v to prisili? 1. kaducitetni postopek 2. s tobo zahteva plailo zneska 213: Kakno je razpolaganje s poslovnimi delei? Kakna oblika je potrebna? Poslovni delei se lahko odsvojijo in dedujejo. Drubeniki imajo predkupno pravico. Drubena pogodba lahko doloi, da je za odsvojitev poslovnega delea osebam, ki niso drubeniki, potrebno soglasje veine ali vseh drubenikov in doloi pogoje za izdajo soglasja. e noben od drubenikov ni pripravljen kupiti poslovnega delea in drubeniki niso dali soglasja k prodaji poslovnega delea osebi, ki ni drubenik, lahko drubenik izstopi iz drube. Za odsvojitev delea je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. 214: Ali imajo drubeniki predkupno pravico? Ja. 217: Postopek uveljavljanja terjatev upnikov v primeru steajev? Rok za uveljavljanje? Kaj e upnik rok zamudi? Kako se opravi preizkus terjatve upnika? Kdo to preizkusi? Kaj se zgodi, e steajni upnik doloeno terjatev prereka? Katero sodie odloa o ugotovitveni tobi? Kaj v primeru, e bi postopek e tekel, upnik toi dolnika, med postopkom pa U prijavi terjatev - kako vpliva zaetek SP na potek pravde, ki e tee? Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeleijo steajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri steajnem dolniku ali za dolnika, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Steajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoi na naroku. Steajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Steajni senat s sklepom napoti U, igar terjatev je bila prerekana, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. e SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev e pridobil izvrilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Kadar je napoten na pravdo steajni upnik ali steajni upravitelj, ki sta prerekala priglaeno terjatev, za katero ima U izvrilni naslov, vloita negativno ugotovitveno tobo. Upnik vloi pozitivno ugotovitveno tobo, s katero zahteva, da sodie ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja. O ugotovitveni tobi odloa sodie, ki vodi steajni postopek. To sodie je izkljuno krajevno pristojno. Pravde, ki so e v teku, se prekinejo. PP se prekine, e nastanejo pravne posledice zaetka SP in se nadaljuje, ko ga SU prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V primeru, da je tonik upnik, bo moral dajatveni zahtevek spremeniti v ugotovitvenega.
34

224: Kdaj je potrebno predloiti menico? Menica, plaljiva na doloen dan (dnevnica, koledarska menica) ali na doloen as po dnevu izdaje (oddnevnica) ali po dnevu vpogleda (povpoglednica), se mora predloiti v plailo ali na sam plailni dan ali pa na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za njim (37/1 ZM). Vpoglednica ali a vista menica, ki je plaljiva ob predloitvi, mora biti predloena v enem letu od dneva izdaje (zakoniti rok), sicer izgubi veljavnost. V plailo zapade torej e s samo predloitvijo. Kadar gre za menico, ki zapade po vpogledu, jo mora menini upravienec predloiti v plailo katerikoli delavnik, e ni v menici doloen dan, pred katerim se je ne sme predloiti. e trasant doloi, da menica na vpogled ne sme biti predloena v izplailo pred doloenim rokom, zane tei rok za predloitev od tega dne. Vendar se mora menica predloiti v plailo najkasneje v enem letu od dneva izdaje oziroma od preteka roka, pred katerim se je ni smelo predloiti v plailo. 225: Ali je mogoe kdaj podaljati menine roke? Zapadlost oziroma dospelost menice se lahko podalja. To se imenuje prolongacija menice, ki se lahko opravi tako, da se izda nova menica - prolongacijska menica ali pa se prolongacija zaznamuje na stari menici prolongirani menici in se torej ne izda nova menica. Posledice prolongacije so podaljanje dospelosti, podaljanje protestnih rokov, rokov zastaranja in potrebno je ponovno kolkovanje. 227: Vloga urada za varstvo konkurence! Urad izvaja nadzor nad uporabo dolob ZPOmK in ZVK, spremlja in analizira razmere na trgu, kolikor so pomembne za razvijanje potene in svobodne konkurence, vodi postopke in izdaja odlobe v skladu z zakonom in daje DZ in Vladi mnenja o splonih vpraanjih iz svoje pristojnosti. Urad je pristojen, da v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju pravil o konkurenci iz dolob 81. in 82. lena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti z dne 16.12.2002 vodi postopke o kritvah dolob 81. in 82. lena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. e ni z zgornjo uredbo doloeno drugae, urad uporablja za postopke odloanja o kritvah 81. in 82. lena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti dolobe tega zakona in zakona, ki ureja sploni upravni postopek, e ni s tem zakonom drugae doloeno. 228: Primer horizontalnega sporazuma v omejevanju konkurence! Tipien primer v omejevanju konkurence! Izjeme, ki jih lahko urad dovoljuje! Horizontalni sporazum je sporazum med podjetji, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine. Za horizontalni sporazum bi lo v primeru, e bi dve podjetji, ki opravljata isto dejavnost ali proizvajati isti proizvod sklenili dogovor o ceni proizvoda oziroma storitve. Prepovedani in nini so sporazumi med podjetji o pogoji poslovanja na trgu, katerih cilj ali uinek je prepreevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v RS. Zlasti je prepovedano: neposredno ali posredno doloati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje; omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnini razvoj ali nalobe; doloati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za enakovrstne izpolnitve, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj; pogojevati sklenitev pogodbe s tem, da sopogodbeniki sprejmejo e dodatne izpolnitve, ki po svoji naravi ali po trgovinskih obiajih nimajo zveze s predmetom te pogodbe; razdeliti trg ali vire nabave med udeleenci. Niso prepovedani in nini sporazumi, e prispevajo k izboljanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali e pospeujejo tehnini in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo uporabnikom pravien dele doseenih koristi. Vendar ti sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja ne smejo: nalagati udeleenim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in dajati udeleenim podjetjem monosti, da bi izkljuila pomemben del konkurence glede predmetov pogodbe. (3/5 l.) Vlada z uredbo doloi, katere skupine proizvodov ustrezajo zgornjim pogojem. Uredba mora doloiti skupine proizvodov, za katere se uporablja, in zlasti doloiti: omejitve ali pogodbena doloila, ki jih sporazum lahko ali jih ne sme vsebovati; pogodbena doloila, ki jih sporazum mora vsebovati;
35

 druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Uredba ureja zlasti naslednje skupine pogodb: licenne p.; p. o uporabi drugih pravic industrijske lastnine; p. o prenosu znanja in izkuenj (know-how); druge pogodbe o prenosu tehnologije; p. o razvoju in raziskovanju; p. o specializaciji; p. o distribuciji; franizne pogodbe; p. o izkljuni pravici do nabave; p. o skupnih vlaganjih. Pogodb, ki ustrezajo pogojem, ki so opredeljeni v uredbi o skupinskih izjemah, ni treba priglasiti zaradi pridobitve odlobe o posamini izjemi. e so uinki posameznega sporazuma nezdruljivi z doloili 3/5 l. ZPOmK, lahko urad odpravi ugodnost skupinskega izvzetja. Prepoved ne velja tudi za sporazume majhnega pomena. Kot takni se tejejo sporazumi med podjetji, katerih trni dele upotevnega proizvoda ali storitve V RS skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujoih podjetij ne presega 10%, e gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (horizontalni sporazumi), oziroma 15%, e gre za podjetja, ki delujejo na razlinih stopnjah proizvodnje ali trgovine (vertikalni sporazumi). Pri meanih horizontalno-vertikalnih sporazumih ali tedaj, ko je teko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum, je upotevni prag 10%. Ne gre za sporazume majhnega pomena, e je konkurenca pogodbenega proizvoda omejena zaradi okoliin na trgu, zlasti zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij. Tudi e skupni trni dele upotevnega proizvoda ali storitve skupaj s storitvami odvisnih ali gospodujoih podjetij ne presega zgornjih odstotkov, ne gre za sporazume majhnega pomena za: a.) horizontalne sporazume, katerih cilj je: doloanje cen ali omejitev proizvodnje ali prodaje ali razdelitev trga ali virov nabave; b.) vertikalne sporazume, katerih cilj je: doloanje drobnoprodajnih cen ali podelitev teritorialne zaite udeleenim podjetjem ali drugim. 230: Odgovornost drubenika za obveznosti drube, e da drubi posojilo? Drubenik, ki je v asu, ko bi drubeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti drubi lastni kapital, namesto tega drubi dal posojilo, ne more proti drubi uveljavljati zahtevka za vrailo posojila v steajnem postopku ali v PPP. Takno posojilo se v SP oziroma v PPP teje za premoenje drube. Gre za poloaj, ko je druba prezadolena ali le plailno nesposobna. V SP ali PPP se taka sredstva tejejo kot aktiva in ne kot pasiva drube. 233: Primer: pivovarna eli kupiti delnice druge pivovarne, tako da bi skupaj obvladovali trg v viini 90%. Ali je kakna ovir v konk. pravu? Kateri zakon to pokriva? Kaj eli ta zakon prepreiti? ZPOmK. Gre za koncentracijo podjetij. Koncentracije, ki poveujejo mo enega ali ve podjetij, posamino ali skupno, pri tem pa bistveno zmanjujejo ali onemogoajo uinkovito konkurenco na upotevnem trgu, so prepovedane. Za koncentracijo podjetij gre tudi v primeru, ko eno ali ve podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoenja pridobi neposreden ali posreden nadzor drugega podjetja ali delov enega ali ve podjetij. Koncentracijo morajo udeleenci koncentracije priglasiti Uradu za varstvo konkurence. e so v transakciji udeleena podjetja ali z njimi kako drugae povezana podjetja skupaj ustvarila za ve kot 40% prodaj, nakupov ali transakcij na znatnem delu slovenskega trga s proizvodi ali storitvami, ki so predmet transakcije ali z njihovimi substituti. (Priglasiti jo morajo tudi, e je skupni letni promet v transakciji udeleenih podjetij ali z njimi kako drugae povezanih podjetij v posameznem od zadnjih 2 let na slovenskem trgu pred obdavitvijo presegel 8mlrd tolarjev.) Koncentracijo morajo udeleenci priglasiti uradu najpozneje en teden po sklenitvi pogodbe ali objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega interesa. Rok za priglasitev zane tei s prvim od teh dogodkov. Koncentracijo morajo priglasiti tista podjetja, ki pridobijo nadzor v drugem podjetju, priglasitev pa je lahko tudi skupna. Urad je treba obvestiti o javni ponudbi za prevzem po dolobah zakona, ki ureja prevzeme, eprav bodoa koncentracija ne bi izpolnjevala katerega od pogojev po tem zakonu.
36

Koncentracije v smislu tega zakona urad presoja predvsem po tem, ali obstaja nevarnost ustvarjanja oziroma krepitve prevladujoega poloaja, kar bi lahko povzroilo izloitev ali bistveno zmanjanje uinkovite konkurence. Nevarnost je treba presojati ob upotevanju konkurennih dejavnikov, zlasti pa: izbire, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki; trnih poloajev prizadetih podjetij; dostopa, ki ga imajo do virov ponudbe oziroma samega trga; strukture trnih deleev; konkurennega poloaja na trgu; ovir pri dostopu na trg konkurennih podjetij; finannih zmonosti prizadetih podjetij; mednarodne konkurennosti podjetij, ki se presojajo; naraanje ponudbe in povpraevanja po blagu in storitvah, ki jih pokriva koncentracija. Na podlagi presoje teh elementov urad odloi o: skladnosti koncentracije s pravili konkurence (soglasje) ali soglasju h koncentraciji, ki ga pogojuje z izpolnitvijo pogojev, ki jih je naloil, ali neskladnosti koncentracije s pravili konkurence. Do izdaje odlobe oziroma sklepa udeleenci koncentracije ne smejo uresnievati pravic, ki so jih pridobili s koncentracijo. 234: Znailnosti osebnih gospodarskih drub? Izjema, ko drubenik ne odgovarja za obveznosti drube! Poglavitna znailnost osebnih gospodarskih drub je, da drubeniki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Izjema k.d., kjer z vsem svojim premoenjem odgovarjajo le komplementarji, komanditisti pa le z vlokom. Pri tihi drubi ne odgovarja tihi drubenik. 242: Katere terjatve v steajnem postopku oivijo? Oivijo terjatve nasprotnika izpodbijanja. Terjatev, ki je z uspenim izpodbijanjem oivela, je potrebno prijaviti v roku 30 dni od pravnomonosti odlobe. V primeru vraanja med steajem oivelih terjatev, je teti, da so dolgovi steajne mase, kjer zakon ne doloa izjeme. 137. l. ZPPSL 244: Kaj so menini regresni zahtevki? Menini regresni zahtevki so zahtevki imetnika menice za plailo meninega dolga proti ostalim meninim podpisnikom, v primeru, e je akceptant zavrnil plailo ali sprejem menice (akcept). Vsi drugi menini zavezanci so solidarno odg. Za regresiranje pa je potreben protest. 245: Kdo je glavni menini dolnik? Pri trasirani menici: Akceptant. To je trasat, ki se je z akceptom ali sprejemom menice (pisna izjava trasata na menici) zavezal, da bo plaal menino vsoto ob dospelosti menice v plailo. Pri lastni menici: izdajatelj lastne menice. 275: Od kdaj tee rok za prijavo terjatve? Kaj se zgodi s terjatvijo, ki jo U prijavi? Prijavljanje terjatev v SP: v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. Naroka za preizkus terjatev se udeleijo steajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri steajnem dolniku ali za dolnika, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Steajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka noben izmed U, ki so navzoi na naroku. Steajni senat lahko dovoli, da se SU izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Steajni senat s sklepom napoti U, igar terjatev je bila prerekana, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. e SU ali drug U prereka terjatev U, ki je za to terjatev e pridobil izvrilni naslov, napoti SS tistega, ki terjatev prereka, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa postopek pred sodiem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji.
37

276: Kdo terjatev prizna? Steajni upravitelj se mora o vsaki terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka. To se zgodi na naroku za preizkus terjatev. Steajni senat lahko dovoli, da se steajni upravitelj izjavi o posamezni pravoasno prijavljeni terjatvi ele na poznejem naroku za preizkus terjatev. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna steajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoi na naroku. 277: Upnik ima terjatev in sodbo, izvrbe e ni bilo - ali se napoti na pravdo? Kaj pa v primeru, e e tee postopek - ali se taknega U napoti na pravdo? Upnika, ki ima izvrilni naslov, se ne napoti na pravdo. V primeru, da je takna terjatev prerekana, se na pravdo napoti tistega, ki jo je prerekal. e postopek e tee, se z dnem zaetka SP le-ta prekine, dokler ga SU ne prevzame ali ga k temu povabi sodnik. 280: Kakna dejanja steajnega dolnika je mogoe izpodbijati? Pravna dejanja. To je vsako dejanje, ki ima doloene pravne posledice. Dejanja dolnika, ki imajo pravni znaaj so pravni posli, enostranske izjave volje, protipravna dejanja,... Objektivni element izpodbijanja: 1. Pravno dejanje storjeno v zadnjem letu pred dnem zaetka SP 2. To dejanje mora imeti za posledico neenakomerno ali zmanjano poplailo SU, oziroma mora z njim priti posamezen U v ugodneji poloaj 3. (subjektivni element izpodbijanja) druga stranka, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za D slabo ekonomsko-finanno stanje.(domneva, e storjeno v zadnjih 3 mes pred zaetkom SP ali e prejel izpolnitev svoje terjatve, ki e ni dospela, ali je prejel v obliki ali na nain, ki ni obiajen. Ta domneva pa je izpodbojna. Toena stranka, torej upnik, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, nosi dokazno breme za izpodbijanje obstoja domnevanega dejstva. Tudi obiajen nain izpolnitve sproi domnevo, da je U vedel oziroma bi moral vedeti za slabo ekon-finanno stanje D, im je do izpolnitve prilo v zadnjih 3 mesecih pred vloitvijo predloga za zaetek SP.) Upniki in SU imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je D storil v zadnjem letu pred dnem zaetka SP, e je oseba, v korist katere je bilo storjen, zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejela D premoenje brezplano ali za neznatno plailo. Miljena tudi opustitev dejanja. 281: Kdaj se steajni postopek uvede? Steajni postopek se uvede z vloitvijo pisnega predloga. 282: Kaj pomeni izjava trasanta ne po odredbi? Klavzula ne po odredbi oziroma rekta klavzula pomeni, da menice ni mogoe prenesti kako drugae kot s cesijo. Prenos z indosamentom ni mogo. 283: Za kaj trasant vedno odgovarja? Ali bi bilo kaj drugae, e bi indosant napisal to klavzulo? Trasant je odgovoren za akcept in plailo menice. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi brez obveznosti, brez regresa, brez obligo ipr. sme trasant izkljuiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plailo, indosant pa lahko s tako klavzulo izkljui odgovornost za akcept in plailo. 294: Kako se lahko odvija steajni postopek? 1. Steajni postopek se uvede z vloitvijo pisnega predloga; 2. e vloi predlog U, vroi predsednik steajnega senata drugopis predloga dolniku, ki se mora o predlogu izjaviti v roku 15 dni. e D v tem roku izjavi, da soglaa s predlogom ali v tem roku ne izjavi niesar, se teje, da je steajni razlog podan. e ugovarja, zbere predsednik SS podatke za oceno ali je podan steajni razlog; 3. Predlagatelj mora dati predujem, ki ga doloi SS za kritje strokov SP. e predlagatelj ne da doloenega predujma, predsednik SS predlog zavre. Izjemoma lahko SS odloi, da se postopek nadaljuje, eprav predujem ni bil dan; 4. Predlog za zaetek SP se sme umakniti, dokler oklic o zaetku SP ni nabit na oglasno desko sodia. e predlagatelj umakne predlog za zaetek SP, SS ustavi postopek. e se pred odloitvijo o zaetku SP ugotovi, da je D postal solventen, SS zavrne predlog za zaetek SP;
38

5. Ko zbere predsednik SS podatke o obstoju steajnega razloga, razpie narok za obravnavo, ali so podani pogoji za zaetek SP. Na narok povabi predlagatelja, D in po potrebi izvedenca ter prie. Na naroku, najpozneje pa v 3 dneh po njem, izda SS sklep, s katerim zane SP nad D ali s katerim zavrne predlog za zaetek SP. Sklep o zaetku SP izda SS brez naroka, e predlaga zaetek SP D ali e D izjavi, da soglaa s predlogom. Brez preizkusa ali obstaja steajni razlog se zane SP, kadar to predlaga likvidacijski upravitelj ali v primeru ustavitve PPP, e poravnalni senat ugotovi, da ni monosti, da bo D izpolnil svoje obveznosti na podlagi predloga za PP in v primeru, e se na naroku za PP ne dosee veina, potrebna za sklenitev PP; 6. e SS ugotovi, da prem, ki bi prilo v steajno maso, ne zadoa niti za stroke tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim SP zane in ga takoj zakljui; 7. e SS med SP ugotovi, da prem, ki bi prilo v steajno maso, ne zadoa niti za stroke tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim SP zakljui; 8. O zaetku SP se obvestijo upniki z oklicem, ki se nabije na oglasno desko sodia in objavi v UL RS. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodia istega dne, ko je bil izdan sklep o zaetku SP. Sklep o zaetku SP se vroi predlagatelju in D. Z dnem, ko je oklic o zaetku SP nabit na oglasno desko sodia, nastanejo pravne posledice zaetka SP; 9. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve SS v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL RS; 10. Praviloma na prvem naroku za preizkus terjatev se izvolijo lani upnikega odbora. Prijavljene terjatve upnikov se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev, ki se ga udeleijo SU, upniki, ki so prijavili svoje terjatve, in drug, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri D ali za D, podatke o obstoju in viini prijavljenih terjatev. Narok za preizkus terjatev se opravi, etudi na njem niso navzoi vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni. SU se mora o vsaki prijavljeni terjatvi dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, e jo prizna SU in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoi na naroku. SU se mora o vsaki prijavljeni izloitveni oziroma loitveni pravici dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upniki smejo prerekati prijavljene loitvene oziroma izloitvene pravice. e SU izjavi, da priznava izloitveno pravico in te pravice ne prereka nobeden izmed upnikov, izda SS sklep, s katerim SD naloi, da izroi U del prem, na katerem obstoji priznana izloitvena pravica, e taknem zahtevku e ni bilo odloeno s pravnomono odlobo. Tak sklep je izvrilni naslov. Enako za loitveno pravico (plailo iz dela prem, na katerem obstoji loitvena p.); 11. Dolnikovo premoenje, ki gre v steajno maso, se proda praviloma na javni drabi. SS lahko po poprejnjem mnenju U odbora, e je ta ustanovljen, odredi tudi drugaen nain prodaje, e ni z zakonom drugae doloeno. Pred dnem odreditve prodaje se po sodnih izvedencih oceni dejanska vrednost stvari in pravic, ki so predmet prodaje. Ceno doloi SS po predhodnem mnenju SU in UO, e je ta ustanovljen. Mnenje morata dati v 8 dneh od prejema zahteve za mnenje, sicer se teje, da se strinjata s predlogom SS. Cena ne sme biti nija od polovice ocenjene vrednosti. e prem, ki je prilo v steajno maso, ni mogoe prodati, se razdeli upnikom, e ga sprejmejo, pri emer se upoteva viina njihovih terjatev. Prem, ki ga ni bilo mogoe razdeliti U, se izroi z zakonom doloenemu dr organu ali organu lokalne skupnosti, na katere obmoju je D sede, e gre za nepreminino, pa organu lokalne skupnosti, na katere obmoju je; 12. Preden se zanejo poplaevati U, se izloi iz SM znesek, ki je potreben za izplailo strokov SP. Iz preostalih sredstev (razdelitvene mase) se poplaajo upniki - sorazmerno, e ni z zakonom drugae doloeno; 13. Razdelitev se zane, ko je precejen del prem vnoven; 14. SS potrdi na podlagi predloga SU in pripomb predsednika SS osnutek za glavno razdelitev; 15. Upniki se vabijo na narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev z oklicem, ki se objavi v UL RS najmanj 30 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodia. V oklicu SS upnike seznani tudi, kje in kdaj lahko vpogledajo osnutek za glavno razdelitev. SS lahko glede na okoliine primera odredi tudi, da se oklic objavi v sredstvih javnega obveanja; 16. Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku, o katerih odloi SS s sklepom o glavni razdelitvi, ki se vroi SU in nabije na oglasno desko sodia; 17. Na podlagi pravnomonega sklepa o glavni razdelitvi izplaa SU terjatve upnikom v 15 dneh od njegove pravnomonosti; 18. Pozneja razdelitev se opravlja, ko pritekajo sredstva D. O njej odloa predsednik SS s sklepom; 19. Sredstva, ki ostanejo po popolnem poplailu upnikov, se razdelijo delniarjem oziroma lastnikom deleev. Razdelijo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deleev, razen e akt o ustanovitvi D za posamezne razrede delnic oziroma deleev ne doloa prednostnega poplaila posameznih razredov delnic oziroma deleev, ali e zakon, ki ureja pravnoorganizacijsko obliko D, ne doloa drugae; 20. Ko dobi predsednik SS poroilo SU, da so konana vsa opravila iz SP, predlaga SS zakljuek SP. Odlobo o zakljuku SP objavi SS v UL RS. Po zakljuku SP predloi SU SS sklepno poroilo o svojem poslovanju. Ko SS proui poroilo, razrei SU, e pa ugotovi v njegovem poslovanju kakne nepravilnosti, proti njemu ustrezno ukrepa. 21. V sodni register in druge uradne evidence se vpiejo po uradni dolnosti predlog za zaetek SP, sklep o odreditvi omejitev, sklep o zaetku SP in pravnomoni sklep o zakljuku oz ustavitvi SP; 22. Z dnem vpisa sklepa o zakljuku SP v sodni register dolnik preneha in se izbriejo predhodni vpisi; 23. V primeru prodaje D se na podlagi pravnomonega sklepa o ustavitvi postopka po uradni dolnosti izbriejo iz sodnega registra vpisi v zvezi s SP, kupec pa se vpie v sodni register kot ustanovitelj prodane pravne osebe;
39

24.

Do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev lahko SU, lastniki s kapitalsko veino v SD, ki je pravna oseba, oziroma podjetnik posameznik in upniki odbor, e je ustanovljen, vloijo predlog za zaetek PPP. Senat o predlogu odloi v 15 dneh od vloitve predloga; 25. e SM po predhodni oceni ni vredna ve kot 10 mio SIT, se opravi skrajani SP. 295: Ali je potrebno vse terjatve prijaviti? Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev PP, se teje, da so prijavljene tudi v SP. Terjatve, ki jih je bilo mogoe do dneva zaetka SP pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v steajno maso. Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu SU. e ga ne, U odgovarja za kodo in stroke. To obvestilo teje kot priglasitev upnikove terjatve, e SU prereka upnikovo pobotno terjatev. Franc Testen 1: Sprememba pravnoorganizacijskih oblik (ali lahko iz s.p. v d.o.o. in obratno? Kako se preoblikujejo osebne drube v kapitalske?) S.p. lahko svoje podjetje vloi v drubo. Kot spremembo pravnoorganizacijske oblike ZGD tega ne predvideva, lahko pa nekdo preneha biti s.p. in ustanovi enoosebno d.o.o. Za preoblikovanje osebnih drub v kapitalske se uporabljajo dolobe o preoblikovanju d.d. v druge drube. Osebno odgovorni drubeniki e naprej odgovarjajo za obveznosti drube, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register. 2: Ostale oblike statusnega preoblikovanja. Spojitev. Delitev. 4 oblike delitev: razdelitev s prevzemom; razdelitev z ustanovitvijo novih drub; Razdelitev se opravi s hkratnim prenosom vseh delov premoenja prenosne drube, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija. oddelitev z ustanovitvijo novih drub; oddelitev s prevzemom. Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoenja prenosne drube, ki z oddelitvijo ne preneha. Uprava prenosne drube mora sestaviti delitveni nart. Skupna viina osnovnih kapitalov drub, ki so udeleene pri delitvi, mora biti po delitvi najmanj enaka osnovnemu kapitalu prenosne drube pred delitvijo. Vsota drugih postavk lastnega kapitala (kapitalske rezerve, revalorizacijski popravek sestavin kapitala, rezerve iz dobika in preneseni isti dobiek/izguba), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja drub, ki so udeleene pri delitvi, mora biti najmanj enaka vsoti teh postavk, izkazanih v zakljunem poroilu prenosne drube. Za ustanovitev novih drub veljajo dolobe ZGD o ustanovitvi, razen glede vplaila delnic in dolobe, da mora biti najmanj 1/3 osnovnega kapitala d.o.o. v denarju. Za ustanovitelja se teje prenosna druba. Ustanovitev novih drub mora pregledati eden ali ve ustanovitvenih revizorjev. lani uprave in NS prenosne drube solidarno odgovarjajo za kodo, ki jo delitev povzroi drubam, ki so udeleene pri delitvi in imetnikom deleev v teh drubah. Uprava prenosne drube mora izdelati podrobno pisno poroilo o delitvi. V poroilu o delitvi mora uprava razloiti ter pravno in ekonomsko utemeljiti razloge za delitev in predvidene posledice delitve ter vsebino delitvenega narta. Delitveni nart mora pregledati revizor. Delitvenega revizorja imenuje NS. e druba nima NS, imenuje delitvenega revizorja uprava. Delitveni revizor mora o reviziji delitve izdelati pisno poroilo. Kadar delitev ne ohranja kapitalskih razmerij, mora poroilo o reviziji delitve vsebovati mnenje revizorja o tem, ali je zagotovitev deleev v novih drubah po menjalnem razmerju, predlaganem v delitvenem nartu in viina morebitnih denarnih doplail ter ponujena odpravnina primerno nadomestilo za delee v novih drubah. Poroilo mora predloiti upravi in NS prenosne drube. NS mora na podlagi poroila uprave o delitvi in poroila o reviziji delitve pregledati nameravano delitev in o tem izdelati pisno poroilo.
40

Uprava prenosne drube mora vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupine, ki bo odloala o delitvi, registrskemu sodiu predloiti delitveni nart, ki ga je pred tem pregledal NS. Obvestilo o predloitvi DN registrskemu sodiu mora druba objaviti v UL RS. V objavi je treba imetnike deleev prenosne drube opozoriti na njihove pravice do vpogleda listin d.d. oz. k.d.d. na sedeu drube in obrazloitve uprave pred zaetkom zasedanja skupine o vseh pomembnih spremembah premoenja drube v obdobju od sestave DN do zasedanja skupine. Upnike ter svet delavcev pa je treba v objavi opozoriti na njihove pravice, da lahko brezplano zahteva prepis DN, ki ga mora dobiti naslednji delovni dan. Za delitev je potreben sklep skupine o soglasju za delitev. Pri d.d. in k.d.d. je sklep veljavno sprejet, e zanj glasuje najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Za d.o.o., e zanj glasujejo drubeniki, ki imajo najmanj 3/4 glasov vseh drubenikov. Sklep mora potrditi notar. Statut oziroma drubena pogodba lahko doloi vijo veino ter druge zahteve. Kadar je prenosna druba organizirana kot d.d. oziroma k.d.d. in obstaja ve razredov delnic, je za veljavnost sklepa o soglasju za delitev potrebno soglasje delniarjev vsakega razreda. O soglasju morajo delniarji vsakega razreda sprejeti izreden sklep. Kadar imetniki deleev v kapitalu novih drub niso udeleeni v enakih razmerjih, kot so bili udeleeni v kapitalu prenosne drube pred delitvijo, je sklep o soglasju za delitev veljavno sprejet, e zanj glasuje 9/10 osnovnega kapitala. Lahko doseena v 3 mesecih z naknadnimi izjavami. Izjave o soglasju morajo biti v obliki notarskega zapisa, v katerega je vkljuen delitveni nart. Kadar delitev ne ohranja kapitalskih razmerij, lahko vsak imetnik deleev prenosne drube, ki je na skupini prenosne drube na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za delitev, od novih drub kot solidarnih dolnikov zahteva, da prevzamejo delee, ki mu jih morajo zagotoviti zaradi izvedbe delitve, proti plailu primerne denarne odpravnine. Enako kadar so bili delei prej prosto prenosljivi, statuti posameznih oziroma vseh novih drub pa prenos deleev pogojujejo z dovoljenjem nove drube oziroma posameznih imetnikov deleev nove drube. Enako e ima nova druba drugano pravnoorganizacijsko obliko. Uprava prenosne drube in uprave novih drub morajo hkrati predlagati vpis delitve in vpis novih drub v register. Z vpisom delitve v register nastanejo naslednje pravne posledice: 1. premoenje prenosne drube skupaj z obveznostmi preide na nove drube v skladu z delitvenim nartom; 2. pri razdelitvi prenosna druba preneha. Pri oddelitvi zanejo veljati spremembe statuta prenosne drube, ki so predvidene v delitvenem nartu. Na to okoliino je treba pri vpisu posebej opozoriti; 3. imetniki deleev prenosne drube postanejo imetniki deleev novih drub v skladu z delitvenim nartom. Hkrati preidejo pravice tretjih na deleih prenosne drube na delee novih drub, ki se zagotovijo zaradi delitve in na pravice do morebitnih denarnih doplail. Po vpisu delitve v register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Tonik, ki je pred vpisom v register vloil tobo za ugotovitev ninosti oziroma izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev, lahko brez soglasja toenca tobo spremeni tako, da zahteva povrailo kode, ki mu je nastala z vpisom delitve v register. Dokler dolnik prenosne drube ni obveen, kateri izmed drub, ki so udeleene pri delitvi, je dodeljena terjatev do tega dolnika, lahko veljavno izpolni katerikoli izmed njih. Dokler upnik prenosne drube ni obveen, kateri izmed drub, ki so udeleene pri delitvi, je dodeljena obveznost do tega upnika, lahko zahteva izpolnitev od katerekoli izmed njih. Varstvo upnikov se zagotavlja s prevzemom odgovornosti vseh novonastalih subjektov ali pa subjektov, ki so prevzeli premoenje drube, ki se je delila. Za delitev je znailen prenos premoenja s prenosnega subjekta na prevzemne, bodisi obstojee bodisi na novoustanovljene subjekte. Med premoenje sodi poleg aktivnega dela, torej premoenjskih predmetov, tudi pasivni del, torej dolgovi in pravna razmerja prenosne kapitalske drube. Ta prenos premoenja se opravi po metodi univerzalnega pravnega nasledstva. Za vse obveznosti prenosne drube, nastale do vpisa delitve v register, odgovarjajo poleg drube, ki ji je obveznost dodeljena v delitvenem nartu, kot solidarni dolniki tudi vse druge drube, udeleene pri delitvi. Vsaka druba odgovarja do viine vrednosti premoenja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem nartu, zmanjanega za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem nartu. (vestopenjski koncept varovanja upnikov) ZGD zagotavlja vejo varnost drubenikov pri delitvah, ki ne ohranjajo kapitalskih razmerij. Za sklep skupine o soglasju za delitev se zahteva posebna kvalificirana kapitalska veina 9/10 osnovnega kapitala. Kadar pa ta veina ni doseena, je sklep veljaven samo, e imetniki deleev, ki so glasovali proti sprejemu sklepa oziroma se glasovanja niso udeleili, prenosni
41

drubi najkasneje v 3 mesecih po zasedanju skupine poljejo izjavo o privolitvi oziroma soglasje za delitev, tako da je skupaj s kasnejimi izjavami o soglasju ta veina doseena. Delitev s prevzemom - DN se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pogodbo o delitvi in prevzemu skleneta upravi prenosne in prevzemne drube. Dve ali ve d.d. se lahko zdrui bodisi s pripojitvijo bodisi s spojitvijo. Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna druba), na katero se prenese celotno premoenje drub, ki se spajajo (prevzete drube). Prevzete drube z zdruitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Delniarjem prevzetih drub pa se zagotovijo delnice prevzemne drube. Kadar razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete drube za delnice prevzemne drube, ni enako ena ali delnic prevzemne drube za eno delnico prevzete drube, lahko delniarjem prevzete drube, ki ne razpolagajo z ustreznim tevilom delnic prevzete drube, da bi lahko prejeli celo tevilo delnic prevzemne drube, bodisi prevzemna druba bodisi druga oseba zagotovi denarno doplailo. Vsota denarnih doplail, ki jih zagotovi prevzemna druba, ne sme presegati desetine skupnega nominalnega zneska delnic, ki jih prevzemna druba zagotovi delniarjem prevzete drube zaradi izvedbe pripojitve. Z zdruitvijo preide na prevzemno drubo vse premoenje ter pravice in obveznosti prevzete drube. Prevzemna druba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta druba. 4: Prisilna poravnava. Kaj e ima dolnik le enega upnika? Predlog za zaetek PPP da lahko le dolnik, predsednik poravnalnega senata pa pred izdajo sklepa o zaetku postopka preizkua predlog le formalno, in sicer preveri ali so izpolnjene procesne predpostavke za zaetek predloga: ali ima predlog obvezne sestavine in so mu predloene predpisane listine; ali je potekel rok za izpolnitev obveznosti iz morebitne prej sklenjene PP. Damijan Mozeti 1: Zavodi - organi: svet zavoda, direktor, lahko strokovni vodja, strokovni svet. Ustanovitelji in njihove pravice: pravice in obveznosti ustanoviteljev doloa zakon in akt o ustanovitvi zavoda. Kdo imenuje direktorja: imenuje in razreuje ustanovitelj, e ni z zakonon ali aktom o ustanovitvi za to pooblaen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razreitev direktorja JZ pooblaen SZ, daje k imenovanju in razreitvi soglasje ustanovitelj, e z zakonom ni drugae doloeno. e poslovodna in funkcija vodenja strokovnega dela nista loeni, imenuje in razreuje D SZ s soglasjem ustanovitelja. Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razreuje s soglasjem pristojnega organa republike, obine ali mesta, e je tako doloeno z zakonom oziroma odlokom obine ali mesta. Pristojnosti direktorja: organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Vodi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela doloeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda loeni. Primerjava direktorja zavoda in direktorja drubenega podjetja; Razreitev direktorja zavoda: e sam zahteva razreitev; e nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu; e pri svojem delu ne ravna po predpisih in splonih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvruje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi; e s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroi zavodu vejo kodo ali e zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale huje motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Svet zavoda - sestava, pristojnosti: kolegijski organ, ki upravlja zavod; sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti; sestava, nain imenovanja, trajanje mandata in pristojnosti se doloijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda; sprejema statut oziroma pravila in druge splone akte zavoda, programe dela in razvoja, spremlja njihovo izvrevanje, doloa finanni nart in sprejema zakljuni raun, predlaga ustanovitelju spremembo ali raziritev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vpraanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda doloene zadeve. Kakna je razlika med organi upravljanja v zavodu in drubi: D.d. ima upravo, nadzorni svet in skupino, d.o.o. pa poslovodjo, nadzorni svet in skupino. Kdo je lastnik premoenja zavoda: Ustanovitelj. Ali je moen steaj: Zavod lahko preneha na podlagi steaja, e ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. Ali lahko direktor zavoda izda sploni akt, kolektivno pogodbo: To v pristojnosti sveta zavoda, razen e ni s statutom oziroma pravili zavoda doloeno, da jih sprejme direktor. Za katere dejavnosti velja zakon o zavodih: za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, e je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (akcesorina dejavnost). V em se zavod loi od podjetja: Neprofitna dejavnost. Izvajalci:
42

4: Kako pride do ustanovitve d.d? D.d. lahko ustanovi ena ali ve fizinih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. Ustanovi se tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpiejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Druba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice. (soasna ali simultana ustanovitev) Druba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), e zakon ne doloa drugae. (postopna ali sukcesivna ustanovitev) Kdo jo ustanovi? Kdo sprejme statut drube? Ustanovitelji. Katere organe ima, e nima NS? Upravo z najmanj tremi lani in skupino. Kakna mora biti uprava? D.d. vodi uprava v dobro drube, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava ima lahko enega ali ve lanov. e druba nima NS, ima uprava najmanj tri lane. Zakon in statut doloata sestavo in tevilo lanov uprave. e ima uprava ve lanov, se eden izmed njih imenuje za predsednika. lan uprave je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizina oseba, razen pravnomono obsojenih... Glej 246 ZGD. Kdo vodi upravo? e ima uprava ve lanov, se eden imenuje za predsednika. e ima uprava ve lanov, sprejemajo odloitve iz njene pristojnosti vsi lani soglasno. Drugaen nain odloanja lahko doloi statut. Vsak lan uprave ima en glas. V primeru enakega tevila glasov je odloilen glas predsednika, e ni s statutom doloeno drugae. lani uprave zastopajo drubo skupno, e statut ne doloa drugae. Kako je s spremembami statuta? O spremembah statuta odloa skupina. Za vsako spremembo statuta je potreben sklep skupine. Skupina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki zadeva zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odloitvami, na NS. Potrebna je kapitalska veina 75% glasov navzoih delniarjev. Statut lahko doloa drugano kapitalsko veino, vendar ne manj kot 51% oddanih glasov delniarjev glede na pri sklepanju zastopani osnovni kapital. Ali skupina lahko pooblasti koga, da spremeni statut? Kdo prijavi spremembo v sodni register? Uprava. 5: Kako je z zavodi: Kateri predpisi jih urejajo? Zakon o zavodih, ZZZSL, zakon o delovnih razmerjih. Kako so organizirani in kdo to nadzira? Zavodi so organizirani kot zavodi, javni zavodi in zavodi s pravico javnosti. Ob ustanovitvi sodie, oziroma sodni register, ki zavrne vpis, e ne izpolnjuje vseh pogojev, doloenih z zakonom. Kateri delavci so lani sveta zavoda? Predstavniki delavcev zavoda. Sestava, nain imenovanja oziroma izvolitve lanov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se doloijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zakona. Kako je z direktorjem zavoda? Kdaj nastopi trenutek, ko zane z delom oz. prevzame posle? Z dnem, ki je doloen v imenovanju oziroma potem ko da soglasje ustanovitelj, e je to potrebno. 9: Kako je z varovanjem tajnosti pri gospodarskih drubah? Ali samo drubeniki varujejo skrivnost ali tudi delavci? Kaj sploh je poslovna tajnost? Kako vemo, da gre za poslovno tajnost? Poslovna skrivnost je namenjena varovanju konkurennih prednosti podjetja na trgu. Zavarovana je z delovnopravnimi, kazenskopravnimi, konkurennopravnimi, civilnopravnimi in statusnopravnimi normami. Za poslovno skrivnost se tejejo podatki, za katere tako doloi druba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov in druge osebe, ki so dolne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so te sklepi doloeni, se za poslovno skrivnost tejejo tudi podatki, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba. Drubeniki, delavci, lani organov in druge osebe so odgovorni za kritev, e so vedeli ali bi morali vedeti za tak znaaj podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo teti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenno prednost v kakrnemkoli pogledu. Ne gre za p.s. pri podatkih, ki na trni konkurenni poloaj ne vplivajo. Podatke lahko velja kot poslovna skrivnost le, e je znan samo omejenemu krogu ljudi. To je dejanska znailnost p.s. Obstajati mora prepoved, da bi osebe, ki vedo ali zvedo za podatek, le-tega sporoale nepooblaenim osebam. Dva kriterija glede na to, na kaknem temelju je prepovedano razpolagati s podatkom: subjektivni (upravienec s svojim aktom oznai podatek kot zaupen) in objektivni ali zakonski (zakon doloa, kateri podatki se tejejo kot p.s.). S pisnim sklepom, s katerim doloi podatke, ki se tejejo za p.s., doloi druba nain varovanja p.s. in odgovornost oseb, ki so dolne varovati p.s. Podatke, ki so p.s. drube, so dolne varovati tudi osebe izven drube, e so vedele ali e bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek p.s. Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe izven drube poskuale v nasprotju z zakonom in voljo drube pridobiti podatke, ki so p.s. drube. Kdo je upravien sprejeti pisni sklep, je odvisno od razmerij znotraj drube. Ni nujno, da se varstvo p.s. uredi z enim samim aktom. Lahko se npr. doloi pravilnik o doloanju in varovanju p.s., s posaminimi pisnimi sklepi pa se doloijo konkretni podatki. Najpogosteje sestavine sklepa bodo: doloitev podatkov, ki so p.s., e ta ni prepuena posebnemu sklepu, kdo in kako hrani zaupne podatke, odloanje o tem, kdaj in kako se zaupni podatki sporoajo drugim osebam, odgovornost oseb v podjetju. Glede odgovornosti sklep ne more presei zakona, glede drubenikov pa ne drubenike pogodbe ali drugega ustanovitvenega akta. Za delavce je treba upotevati predpise o delovnih razmerjih. Poloaju in odgovornosti posameznih oseb so prilagojene tudi sankcije: za delavce bodo to sankcije delovnega prava za kritev delovnih obveznosti, za vodilne delavce e posebne sankcije za kritev pogodbe, pri lanih uprave pridejo v potev societetne sankcije, npr. odpoklic, enako za poslovodjo in prokurista. Zoper drubenika bi se lahko uveljavila izkljuitev. Poleg tega pa ob splonih postavkah civilnega prava pridejo v potev sankcije
43

odkodninskega prava. Ne glede na krivdo je mogo zahtevek za prenehanje ravnanja in vzpostavitev prejnjega stanja. 11: Kaj je javni zavod? Za opravljanje javnih slub se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne slube, e se opravljanje dejavnosti zagotavlja na nain in pod pogoji, ki veljajo za javno slubo. Javne zavode ustanovijo republika, obine, mesto in druge z zakonom pooblaene javne pravne osebe. 16: Odgovornost direktorja! Za lane uprave glej 17. D.o.o. - poslovodja: Druba ima enega ali ve poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle drube in jo zastopajo. V drubeni pogodbi je lahko doloeno, da se poslovodja imenuje za doloen as, ki ne sme biti kraji od 2 let. Ista oseba je lahko ponovno imenovana za poslovodjo. Skupina drubenikov lahko kadarkoli odpoklie poslovodjo, ne glede na to, ali je imenovan za doloen ali nedoloen as. V drubeni pogodbi se lahko doloi, da skupina odpoklie poslovodjo samo iz razlogov, doloenih z drubeno pogodbo. Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. e ima druba NS, imenuje in odpoklie poslovodjo ta svet. Druba ima lahko tudi ve poslovodij. Drubena pogodba doloa, ali delujejo skupno ali kot posamini poslovodje. Poslovodja je lahko vsaka oseba v skladu z dolobo 4/246 ZGD (kot za upravo d.d.). Uprava odgovarja tudi po ZFPPod. 17: Vse o upravi d.d.! Kako odgovarjajo direktorji? D.d. vodi uprava v dobro drube, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava ima lahko enega ali ve lanov (direktorji). e druba nima NS, ima uprava najmanj 3 lane. Zakon in statut doloata sestavo in tevilo lanov uprave. e ima uprava ve lanov, se eden izmed njih imenuje za predsednika. lan uprave je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna oseba, razen osebe, ki je bila pravnomono obsojena zaradi KD zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper upravljanje drubenih sredstev in naravna bogastva ter zoper drubeno in zasebno premoenje, in sicer za obdobje 5 let po pravnomonosti sodbe, vendar ne prej kot 2 leti po prestani kazni zapora, ki ji je bil izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica in sicer za as trajanja prepovedi, e je bil kot lan uprave podjetja, nad katerim je bil zaet SP, pravnomono obsojen na plailo odkodnine upnikom po 19. lenu ZFPPod. e ima uprava ve lanov, sprejemajo odloitve iz njene pristojnosti vsi lani soglasno. Statut lahko doloi tudi drugaen nain odloanja. Vsak lan uprave ima en glas. Statut sme doloiti, da pri razlinih mnenjih glas doloenega lana ali lanov prevlada nad veino. V primeru enakega tevila glasov je odloilen glas predsednika, e ni s statutom doloeno drugae. Uprava zastopa in predstavlja drubo. e ve lanov, zastopajo skupno, e statut ne doloa drugae. e pooblaeni vsi skupaj, uinkuje izjava volje, podana kateremukoli lanu, proti drubi kot celoti. Statut drube ali NS, e je to s statutom predvideno, lahko doloi, da so za zastopanje pooblaeni lani uprave posamino oziroma skupaj vsaj dva lana uprave oziroma lan uprave skupaj s prokuristom. Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupine so: na zahtevo skupine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupine; pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupine; izvruje sklepe, ki jih sprejme skupina. lane uprave in predsednika imenuje NS za dobo najve 5 let z monostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Ponovno imenovanje se ne sme opraviti prej kot 1 leto pred iztekom mandata. NS lahko odpoklie posameznega lana uprave ali predsednika: e huje kri obveznosti, ali e ni sposoben voditi poslov, ali e mu skupina izree nezaupnico, razen e je nezaupnico izrekla iz oitno neutemeljenih razlogov; iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembneje spremembe v strukturi delniarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, veja sprememba dejavnosti, ipd.).
44

Sodno imenovani lan uprave: funkcija preneha, ko je namesto njega imenovan nov lan v skladu s statutom. Ima pravico do plaila za delo in poravnave strokov po sporazumu z drubo, sicer o viini odloi sodie. S statutom se lahko doloi, da se lanom uprave za njihovo delo zagotovi udeleba v dobiku. Viina udelebe v dobiku se praviloma doloi v odstotku letnega dobika drube. NS doloa celotne prejemke posameznega lana uprave. e po doloitvi prejemkov pride do poslabanja poslovanja drube, lahko NS prejemke znia. lan uprave ima pravico odpovedi pogodbe s koncem naslednjega etrtletja z dvomesenim odpovednim rokom. lan uprave ne sme brez soglasja NS opravljati pridobitne dejavnosti, na podroju dejavnosti drube pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj raun. Druba lahko lanom uprave in prokuristom odobri posojilo le na podlagi sklepa NS. Za posojila tejejo tudi druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, razen za posojila, ki ne presegajo mesene plae lana uprave ali prokurista. Posojilna pogodba se mora skleniti najkasneje v 3 mesecih po sprejemu sklepa. Te dolobe veljajo smiselno tudi, ko odobri posojilo obvladujoa ali odvisna druba, pri emer sklep o odobritvi posojila sprejme NS obvladujoe drube, in v primerih, ko je posojilojemalec druinski lan lana uprave ali prokurista. e je posojilo odobreno v nasprotju s temi dolobami, je treba znesek takoj vrniti, razen e NS kasneje posojilo odobri. Uprava poroa NS o: nartovani politiki in drugih naelnih vpraanjih poslovanja; donosnosti drube, e posebej o donosnosti lastnega kapitala; poteku poslov, e posebej o prometu in finannem stanju drube; poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plailno sposobnost drube. NS lahko zahteva poroilo tudi o drugih vpraanjih. Uprava mora obveati NS o vpraanjih, ki zadevajo poslovanje drube in z njo povezanih drub. Uprava mora sestaviti letno poroilo v 2 mesecih po koncu poslovnega leta in ga nemudoma predloiti NS. e je potrebno LP revidirati, je treba LP predloiti skupaj z revizijskim poroilom. K Lp mora uprava predloiti tudi predlog za uporabo bilannega dobika, ki ga bo predloila skupini. NS lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo o vpraanjih, ki so povezana s poslovanjem drube in ki pomembneje vplivajo ali je zanje razumno priakovati, da bodo pomembneje vplivala na poloaj drube. Poroila morajo ustrezati naelu vestnosti in verodostojnosti. lani uprave morajo pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost drube. lani uprave solidarno odgovarjajo drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih dolnosti, razen e dokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti. lani uprave so dolni e zlasti povrniti kodo, e se v nasprotju s tem zakonom: vloki vrnejo delniarjem; delniarjem plaajo obresti ali dividende; lastne delnice ali delnice druge drube vpisujejo, pridobivajo, vzamejo v zastavo ali umaknejo; delnice izdajo pred celotnim plailom nominalnega ali vijega emisijskega zneska; razdeli premoenje drube; pri pogojnem poveanju kapitala izdajo delnice v nasprotju z doloenim namenom ali pred celotnim plailom njihove vrednosti. lanom uprave ni treba povrniti kode, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Odkodninska odgovornost lanov uprave ni izkljuena, eprav je NS odobril dejanje. Druba se odkodninskim zahtevkom lahko odree ali jih pobota ele 3 leta po nastanku zahtevka, e s tem soglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Odkodninski zahtevek, ki ga ima druba do lanov uprave, lahko uveljavljajo tudi upniki drube, e jih druba ne more poplaati. Poleg pravic in obveznosti, ki jih ima lan uprave v skladu s tem zakonom, se druge pravice in obveznosti lahko doloijo s pogodbo med lanom uprave in drubo. Dolobe ZGD, ki veljajo za lane uprave, veljajo tudi za namestnike lanov uprave. 21: Prokura! Prokurist je pooblaenec drube, katerega obseg upravienj je doloen z zakonom. Upravien je opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepreminin, za kar mora biti posebej pooblaen. Omejitev prokure nima pravnega uinka proti tretjim osebam.

45

Druba lahko podeli prokuro eni ali ve osebam po postopku, doloenem v aktu o ustanovitvi. Druba lahko imenuje enega ali ve prokuristov tudi samo za podrunico, vendar mora biti to izrecno oznaeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se teje, da se prokura nanaa na celo drubo. Prokura se lahko podeli tudi dvema ali ve osebam skupno, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo drubo. Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Prokura se lahko vsak as preklie in ni prenosljiva na drugo osebo. Druba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodiu. Prokurist je dolan pri podpisovanju drube uporabljati taken podpis s pristavkom, da gre za prokuro. 12: Statusna razlika med drubo in zavodom! Zavod je posebna pravno-organizacijska oblika, ki je oblikovana za negospodarske dejavnosti in ni gospodarski subjekt po ZGD. 14: Vrednostni papirji - obveznice! 15: ZGD - kaj ureja? Kaj je gospodarska druba? Katere dejavnosti lahko opravlja? ZGD ureja status gospodarskih drub in podjetnika posameznika. Zajema vse organizacijske norme, ki se nanaajo na gospodarske drube. Gre za statusni predpis, ki ponuja interesentom numerus clausus organizacijskih oblik, med katerimi prosto izbirajo. Gospodarska druba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Drube smejo kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Drube smejo opravljati posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register ter vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Posli, s katerimi je prekoraena v registru vpisana dejavnost, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. Navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je tretja osebe vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. 19: Za koga velja ZGD? ZGD velja za gospodarske drube in deloma za samostojnega podjetnika posameznika. Janko 13: Kaj je gospodarska druba? Gospodarska druba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika. Osebne in kapitalske gospodarske drube se tejejo za gospodarske drube tudi tedaj, e v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. 15: Kaj je zavod? Kdo jih lahko ustanovi? Kaj je pogoj? Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. Zavode lahko ustanovijo domae in tuje fizine in pravne osebe, e ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugae doloeno. Za opravljanje javnih slub se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne slube, e se opravljanje dejavnosti zagotavlja na nain in pod pogoji, ki veljajo za javno slubo. Javne zavode ustanovijo republika, obine, mesto in druge z zakonom pooblaene javne pravne osebe.
46

16: Kdo predlaga metodologijo za otvoritveno bilanco? Gre za lastninsko preoblikovanje, metodologijo predpie Vlada RS. 19: Kaj je delnica? Delnica je vrednostni papir. Je popoln vrednostni papir in d.d. mora izdati oziroma izstaviti delniko listino za vsako delnico. Delnika listina nima samo dokaznega pomena in funkcije za vsa iz nje izhajajoa upravienja, marve ima tudi konstitutiven uinek. Ker je elnica popoln vrednostni papir, pravice iz nje nastanejo, se uveljavljajo in tudi prenaajo le na temelju predloitve delnike listine. Posebno le za delnice v nematerializirani obliki. Hinko Jenull 1: Registriranje firme Leon tukelj, d.o.o. Ime oseb, ki niso znamenite ali zgodovinske ni mogoe vnesti v firmo, razen e gre za ime drubenika. V tem primeru bi lo za ime znamenite osebe, ki bi ga bilo dovoljeno vnesti v firmo z njenim dovoljenjem, ker je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi, ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. 2: Katere pravice industrijske lastnine doloa ZIL? Pravice industrijske lastnine po ZIL so patent, model, znamka in geografska oznaba. 3: Kdo je lahko steajni upravitelj? Za steajnega upravitelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri; 2. da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih PP, S in L; 3. da ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije U v PPPSL; Za SU ne more biti imenovana oseba: 1. ki je upnik v SP; 2. ki je bila zaposlena pri SD v zadnjih 2 letih pred zaetkom SP ali je v tem obdobju opravljala funkcijo lana uprave ali nadzornega sveta; 3. e obstajajo druge okoliine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti. 4: Kaj obsega nart finanne reorganizacije v postopku prisilne poravnave? Glej 47. len ZPPSL V nartu finanne reorganizacije mora dolnik: predlagati PP (zmanjanje in /ali odloitev obveznosti); izkazati za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz PP; obrazloiti dodatne metode finanne reorganizacije, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz predlagane PP. 5: Kako se deli register? Sreg sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon doloa, da se vpiejo v Sreg. Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon doloa, da se predloijo reg. sod., se vloijo v zbirko listin. 6: Ali se v sodni register vpiejo poslovni delei pri d.n.o.? Ne. 7: Kako poteka izvrba na ta dele; kako se dele v izvrbi prodaja?
47

Izvrba na dele drubenika v drubi se opravi z zaznambo sklepa o izvrbi, prodajo delea in poplailom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvrbi sodie prepove drubeniku razpolagati z njegovim deleem. Sodie vroi sklep o izvrbi drubi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deleu drubenika z uinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta dele. Za prodajo delea smiselno po dolobah ZIZ za prodajo nepreminin. Glej l. 181. ZIZ in nadaljnje. 13: Kako se izvede dokapitalizacija? D.d.: poveanje osnovnega kapitala z vloki; pogojno poveanje osnovnega kapitala; odobreni kapital; poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube; (zamenljive obveznice in dividendne obveznice.) Poveanje osnovnega kapitala z vloki: Je redno poveanje osn. kapitala, o emer se odloa z veino najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. O tem torej sprejmejo delniarji na skupini drube poseben sklep, ki ga je treba registrirati v sodnem registru. Registracija se opravi dvakrat, in sicer vpis pred vpisovanjem novih delnic ter vpis realizacije poveanja osn. kapitala. Vpis v sodni register je konstitutivnega pomena, kajti poveanje osn. kapitala zane veljati z dnem vpisa v register. Osnovni kapital se lahko povea z vloki le, e so dotedanji vloki v celoti vplaani, izjema velja le za primere neznatnega nevplaila dotedanjih vlokov. Pri rednem poveanju osn. kapitala z vloki pride do izdaje novih delnic. Enako kot v primeru ustanovitve nove drube je mogoe vloke realizirati z denarjem ali pa vloiti stvarne vloke. Za poveanje osn. kapitala s stvarnimi vloki velja posebna obveznost pregleda s strani enega ali ve revizorjev ter velja naelo, da vrednost stvarnega vloka ne more biti nija od nominalnega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti. V tem primeru sodie zavrne vpis poveanja osn. kapitala, predvsem e gre za znatno nijo vrednost. Poveanje o.k. se v primeru javne prodaje delnic izvede z izdajo novih delnic na podlagi prospekta, ki pa ni potreben, e gre za vplailo delnic brez poziva javnosti s strani obstojeih delniarjev ali zaprtega kroga oseb, podobno kot je o v primeru simultane ustanovitve. Zakon omogoa, da so lahko delnice iz naslova poveanja o.k. prednostne delnice brez glasovalne pravice, s tem da se za takno odloitev zahteva najmanj zakonsko doloena 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala, statut pa lahko doloi le vijo kapitalsko veino ter dodatne zahteve. Ker bi se lahko z izdajanjem novih delnic bistveno poseglo v obstojea lastnika razmerja med delniarji, predvsem v primeru obstoja ve razredov delnic, je zagotovljena posebna zaita delniarjev konkretnega razreda, in sicer z zakonsko zahtevo, da je za veljavnost taknega skupinskega sklepa potrebno soglasje vsakega razreda delnic. Dotedanji delniarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic, in sicer v sorazmerju z njihovimi delei v o.k. Takna prednost se lahko s sklepom o poveanju o.k. tudi izkljui, vendar so pravice delniarjev pri tem varovane z zakonsko predpisano kapitalsko veino ter zahtevo po vnaprejnji objavi predloga sklepa o taknem odloanju. Nove delnice se vpisujejo s pisno izjavo, pri tem pa imajo dotedanji delniarji rok za uveljavitev prednostne pravice najmanj 14 dni. Vpisnikom delnic se izdajo pisna potrdila. Po vplailu delnic se izvede registracija poveanja o.k., po registraciji pa se delniarjem izdajo nove delnice. Pred registracijo poveanja o.k. se delnice ne smejo izdati, saj bi bile sicer nine, za to pa bi odkodninsko odgovarjali njihovi izdajatelji kot solidarni dolniki. Pogojno poveanje osnovnega kapitala: Ne gre za poveanje o.k. z vloki, ampak v bistvu za poveanje dolnikega kapitala, ki pa ima takne pravne znailnosti, da lahko govorimo o pogojnem poveanju osnovnega delnikega oziroma lastnikega kapitala drube. Gre za primere izdajanja konvertibilnih obveznic ali pa posebnih delnikih opcij, s katerimi se poveuje solniki kapital drube, ki se lahko v doloenem trenutku spremeni v osnovni - lastniki kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstojea lastnika razmerja v drubi, na proporcionalne lastnike interese delniarjev, zato zakon posebej urejuje postopke, s katerimi se tako poveuje o.k. Znailno pri tem je, da se sklepi, ki so po svojem znaaju sklepi o poveanju o.k., sprejemajo e tedaj, ko se dejansko poveuje sicer dolniki kapital. O.k. se lahko v tej zvezi povea le zaradi: uresniitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice; uresniitve prednostne pravice do nakupa novih delnic; priprave na zdruitev ve drub ali zaradi zagotovitve odpravnine delniarjem v zvezi s statusnimi preoblikovanji drub, kadar se po dolobah ZGD odpravnina lahko zagotovi v delnicah; uresniitve pravic delavcem drube za prejem novih delnic v zameno za vloek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udelebe v dobiku, ki jim jo zagotavlja druba; zagotovitve opcijskih upravienj do nakupa delnic, ki jih je druba zagotovila lanom uprave, NS in delavcem drube ali z njo povezane drube.

48

O poveanju o.k. za te namene mora skupina sprejeti poseben sklep z enakimi predpisi glede potrebne veine, s tem da je nominalni znesek taknega pogojno poveanega o.k. omejen, saj ne sme presei polovice o.k., ki obstaja v asu sklepa o pogojnem poveanju o.k. Lahko tudi s stvarnimi vloki, pri emer se po izrecni zakonski dolobi za stvarni vloek ne tejejo denarne terjatve, ki pripadajo delavcem drube iz udelebe v dobiku, ki jim jo zagotavlja druba ter izroitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice. Viino pogojno poveanega o.k. je treba registrirati v sodnem registru, ele nato se lahko izdajajo konvertibilne obveznice ter delnike opcije in ele po tem lahko pride do dejanskega poveanja o.k., ki se izvri s konverzijo zamenljivih obveznic ali pa z izdajo pravic delnic na podlagi delnikih opcij. Prednostna pravica o nakupu delnic se uresniuje s pisno izjavo, ki ima enak uinek kot vpisna izjava pri nakupu delnic drube ob poveanju kapitala z vloki. V praksi se torej poveuje kapital drube postopno, pri tem je seveda razlina situacija pri zamenjavi konvertibilnih obveznic ter pri uresniitvi prednostne pravice do nakupa delnic. Vsako leto pa je v mesecu po izteku poslovnega leta treba registrirati skupni znesek poveanega o.k., ki je bil povean z realizacijo pogojno poveanega o.k. Prijaviti je treba torej vse tiste osebe, ki so v prejnjem letu uresniile prednostno pravico do nakupa delnic oziroma do zamenjave obveznic. Pri tem velja naelo, da je o.k. dejansko povean z izdajo delnic, ki lahko sledi izjavi prednostnega upravienca oziroma imetnika obveznice, vtevi obveznost popolnega plaila. Odobreni kapital: Pomeni posebno pooblastilo vodstvu drube, da lahko samo odloa o poveanju o.k. z izdajo novih delnic. To pooblastilo lahko velja najdlje 5 let po vpisu drube v register, prav tako je pooblastilo lahko dano tudi s spremembo statuta za najdlje 5 let po vpisu spremembe statuta v register. Znesek odobrenega kapitala je zakonsko omejen, saj ne sme presei polovice o.k., ki obstaja v asu, ko je bilo dano pooblastilo. Uprava drube mora pri izdaji novih delnic upotevati vsebino pooblastila. Zakon zahteva tudi soglasje NS, e ta v drubi obstaja. Nove delnice se izdajo smiselno po enakem postopku, kot to velja pri rednem poveanju kapitala drube z vloki. Pooblastilo lahko vkljuuje tudi pravico uprave, da odloa o izkljuitvi prednostne pravice do novih delnic, mogoe je izdajati delnice tudi za stvarne vloke, prav tako tudi delnice brez glasovalne pravice, vse to pa mora biti vnaprej predvideno s pooblastilom. Poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube: Gre za t.i. poenostavljeno poveanje o.k. Premoenje drube se ne povea, kajti gre le za preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v o.k. drube. Skupina lahko o poveanju o.k. odloa ele po tem, ko je bilo sprejeto letno poroilo za zadnje poslovno leto, ki se je konalo pred odloanjem o poveanju o.k. Za sklep in prijavo sklepa smiselno kot za poveanje o.k. z vloki. V o.k. se lahko preoblikujejo naslednje druge postavke lastnega kapitala in v naslednjem obsegu. 1. kapitalske rezerve; 2. statutarne rezerve, e statut doloa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen; 3. druge rezerve iz dobika; 4. preneseni dobiek; 5. sorazmeren del prevrednotenega popravka drugih sestavin lastnega kapitala iz prejnjih tok, ki se preoblikujejo v o.k. za podrobnosti glej 334 ZGD Postavke lastnega k., ki se preoblikujejo v o.k., morajo biti izkazane v zadnji letni bilanci stanja oziroma vmesni bilanci stanja. Vmesna bilanca stanja mora biti sestavljena v skladu z dolobami ZGD o sestavi letne bilance. Preoblikovanje drugih postavk lastnega k., v o.k. ni dopustno, e je v bilanci stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba oziroma ista izguba poslovnega leta. Sklep o poveanju o.k. mora temeljiti na bilanci stanja, katere bilanni preseni dan je najve 8 mesecev pred vloitvijo predloga za vpis poveanja o.k. v register in ki jo je pregledal revizor ter k njej dal pritrdilno mnenje. Tudi takno poveanje o.k. je treba vpisati v register, sklep sodia je konstitutivnega pomena, kajti o.k. se teje za poveanega ele z dnem vpisa, od tedaj dalje pa se tejejo nove delnice za polno vplaane. V primeru taknega poveanja se delniarjem po registraciji izdajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi delei v dosedanjem o.k. drube. Pri tem so udeleene tudi lastne delnice. e so v drubi le delno plaane delnice, se poveanje o.k. ne izvede z izdajo novih delnic, temve s poveanjem nominalnega zneska delnic. O nainu poveanja o.k. se v tem primeru odloi s sklepom. Pri izdaji delnic iz naslova taknega poveanja o.k. so zelo obiajne tudi delne delnice, ki jih je mono samostojno prenaati in podedovati, pravice iz nove delnice pa se uresniujejo le, e so delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, zdruene pri enem delniarju. Lahko pa tudi ve upraviencev zdrui svoje delne pravice, tako da skupaj oblikujejo polno pravico. Pri tem je zelo pomemben postopek prevzema novih delnic ter doloitve razmerja med novimi in starimi delnicami. Pomembno je, da se razmerja pravic iz delnic s poveanjem o.k. ne spremenijo. Nove delnice sodelujejo v dobiku celega poslovnega leta, v katerem je bil sprejet sklep o poveanju o.k. V enakem razmerju kot o.k. se povea tudi pogojni kapital. Oblikovati je treba poseben sklad za pokrivanje razlike med emisijskim zneskom obveznic in vijim celotnim nominalnim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti.

49

Po vpisu sklepa o poveanju o.k. v register mora prava takoj objaviti poziv delniarjem, naj prevzamejo nove delnice (poziv vsebuje navedbo zneska poveanja o.k. in razmerje med novimi in starimi delnicami). Poziv mora vsebovati opozorilo, da ima druba pravico delnice, ki jih delniarji niso prevzeli 1 leto po objavi poziva, po trikratnem opozorilu prodati za raun delniarjev. Zamenljive obveznice in dividendne obveznice: Izdaja le-teh pomeni pogojno poveanje osn. kapitala drube. Gre za izdajo obligacijskih vrednostnih papirjev. Tudi s statutom ni mogoe doloiti manje kapitalske veine od 3/4, ker je pri tem treba upotevati tudi doloila o pogojnem poveanju osn. kapitala (1/319 ZGD).Upravi je mogoe podeliti pooblastilo za izdajo zamenljivih obveznic, ne pa za druge obveznice. V sodni register je treba vpisati tako sklep o izdaji kot tudi izjavo o njihovi zamenjavi. Obveznice in druge obligacije, s katerimi se zagotavlja udeleba v dobiku, imajo znaaj meanega vrednostnega papirja, torej na premoenjski strani tudi znailnosti delnic. Ker se s tem posega v sicernje pravice delniarjev, je treba tudi njihovo izdajo obravnavati enako kot izdajo zamenljivih obveznic. Delniarji imajo prednostno pravico do nakupa obveznic. S statutom se lahko doloi, da je ta prednostna pravica absolutna, torej da jo lahko prednostno pred tretjimi osebami uveljavi katerikoli delniar, ne glede na njegov sicernji proporcionalni lastniki dele. D.o.o. Skupina drubenikov lahko sklene, da se povea o.k. To se lahko opravi kot: poveanje o.k. z vloki; poveanje o.k. iz sredstev drube. Kadar se o.k. povea z novimi vloki, lahko nove vloke prevzamejo bodisi dosedanji drubeniki, bodisi druge osebe. Drubena pogodba lahko doloi, da smejo nove vloke prevzeti le dosedanji drubeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu. Z vplailom novih vlokov pridobijo dosedanji drubeniki nov in samostojen poslovni dele. Za poveanje o.k. z vloki se smiselno uporablja 410. l. ZGD, razen 3. odstavka (o osnovnem kapitalu in osnovnih vlokih, razen dolobe, da mora biti ena tretjina o.k. v denarju). Pri poveanju o.k. iz sredstev drube se poslovni delei dotedanjih drubenikov poveajo v sorazmerju z njihovimi delei v dotedanjem o.k. Za poveanje o.k. iz sredstev drube se smiselno uporabljajo dolobe o d.d., razen dolobe o revidiranju bilance, kadar druba ni zavezana k revidiranju teh poroil. Za poveanje o.k. z izroitvijo enega ali ve stvarnih vlokov se smiselno uporabljajo dolobe o stvarnih vlokih pri ustanovitvi drube. Vloke poveanega o.k. lahko prevzame vsak dosedanji ali novi drubenik, lahko pa tudi vsi drubeniki skupaj. Prevzem mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. ZGD loi dva akta: sklep skupine o poveanju o.k. in prevzem poveanega oziroma novega vloka. Prevzem je pogodba med drubo in drubenikom. S prevzemom se drubenik zavee, da bo vplaal poveani ali novi osnovni vloek na nain in v roku, kot je doloeno v sklepu. Najmanj etrtina mora biti vplaana pred prijavo za vpis. Nadaljnje obveznosti drubenika so enake kot ob ustanovitvi. Zakon ne govori o tem, kdaj se teje, da je o.k. povean. Smiselno po dolobah za spremembo drubene pogodbe, ki zane veljati z dnem vpisa v sodni register z dnem vpisa v sodni register. 12: Izdaja prednostnih delnic za reitev spora! 14: Ali je mona firma Kodak, d.d.? Takna firma bi povzroila zmoto ali zamenjavo na trgu. Bila bi v nasprotju z 17. ZGD, saj bi vsebovala sloveo blagovno znamko. 15: Kako se spremeni statut d.d.? Kakna veina je potrebna? Za vsako spremembo statuta d.d. je potreben sklep skupine. Skupina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki zadeva zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odloitvami na NS. Za skupinski sklep je potrebna veina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko doloa drugano kapitalsko veino, vendar ne manj kot veino pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko doloa tudi druge zahteve. Za veljavnost skupinskega sklepa, s katerim se dotedanje razmerje ve razredov delnic spremeni v kodo enega razreda, je potrebno soglasje delniarjev tega razreda. O soglasju morajo prizadeti delniarji sprejeti izredni sklep. Za sprejem tega sklepa velja doloba prejnjega odstavka. Uprava mora spremembo statuta prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloi preieno besedilo statuta, ki ju mora biti priloeno notarjevo potrdilo, da se spremenjene dolobe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta. e je za spremembo statuta potrebno dovoljenje dravnega organa, se prijavi priloi tudi ta listina. e se sprememba ne nanaa na podatke o viini osn. kapitala in morebitnega odobrenega kapitala, dan sprejetja statuta, imena in naslove lanov uprave, trajanje drube, e je ustanovljena za doloen as ali upravienja lanov uprave za
50

zastopanje, zadostuje pri vpisu sklicevanje na listine, vloene pri sodiu. e sprememba zadeva dolobe, katerih vsebino je treba objaviti, se objavi tudi vsebina sprememb. Sprememba statuta zane veljati z vpisom v register. 16: Pravno varstvo, e je krena blagovna znamka? Rok za vloitev? Kot znamka se sme registrirati kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoe grafino prikazati, kot so zlasti besede, vkljuno z osebnimi imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko blaga ali njihove embalae, in kombinacija barv kot tudi kakrnakoli kombinacija takih znakov. Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upotevajo vse dejanske okoliine, zlasti trajanje uporabe znaka. Narava blaga ali storitev, na katere se nanaa znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. (42. len ZIL) Absolutni in relativni razlogi za zavrnitev znamke: glej 43. in 44. len ZIL. Kot kolektivna znamka se lahko registrira vsak znak, ki ustreza zahtevam iz 42. lena ZIL in je primeren za razlikovanje blaga in storitev nosilca kolektivne znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakne druge znailnosti. Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lahko vsako drutvo ali zdruenje pravnih ali fizinih oseb, vkljuno z zvezo drutev ali zdruenj, ki ima lastnost pravne osebe ali pravna oseba javnega prava. lani nosilca lahko v skladu s pravilnikom iz 46. lena ZIL uporabljajo kolektivno znamko. Za pridobitev kolektivne znamke se uporabljajo dolobe ZIL, razen e ZIL doloa drugae. (45. len ZIL) Vlonik prijave za registracijo kolektivne znamke mora skupaj s prijavo predloiti pravilnik o kolektivni znamki, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke: naziv in sede prijavitelja; dejavnost prijavitelja in podatke o tem, koga uradno oziroma statutarno predstavlja in zastopa; pogoje za pridobitev lanstva; podatke o krogu upraviencev do uporabe kolektivne znamke; dolobe o pravicah in obveznostih lanov v primeru kritve kolektivne znamke. Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne z. je dolan Urad nemudoma obvestiti o vsaki spremembi ali dopolnitvi pravilnika. Urad preveri, ali sprememba oziroma dopolnitev pravilnika ustreza zgornjim dolobam. Pravilnik je javen in je vpogled vanj dovoljen vsakomur. Znamka daje imetniku izkljuno pravico do njene uporabe in druge izkljune pravice po ZIL. Imetnik znamke je upravien prepreiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseeni z znamko; katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vkljuuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko; katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseeni z znamko, e ima znamka v RS ugled, in e bi uporaba takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali okodovala znaaj ali ugled znamke. Iz zgornjega izhajajoa pravica obsega med drugim prepoved: opremljanja blaga ali njihove embalae z znakom; ponujanja blaga, oznaenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladienja v te namene oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom; uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom; uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaevanju. Imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji uporablja: svoje ime ali naslov; oznabe glede vrste, kakovosti, koliine, namena, vrednosti, geografskega izvora, asa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih znailnosti blaga ali storitev; znamko, e je potrebno z njo oznaiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele; znak, ki je enak ali podoben znamki, e ga je tretji zael uporabljati v dobri veri pred datumom vloitve prijave oziroma pred datumom prednostne pravice, e je ta v prijavi zahtevana. e imetnik prejnje znamke iz 2/44 l. ZIL v obdobju 5 zaporednih let ni nasprotoval uporabi kasneje znamke, eprav je vedel za njeno uporabo, ne more na podlagi svoje prejnje znamke vloiti tobe po 114. ali 119. ZIL ali prepovedati uporabe kasneje znamke za blago ali storitve, za katere se kasneja znamka uporablja, razen e kasneja znamka ni bila prijavljena v dobri veri. Nosilec kolektivne znamke, ki oznauje tudi geografski izvor blaga, mora omogoiti vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz navedenega geografskega obmoja in ki ustrezajo v pravilniku navedenim pogojem za uporabo kolektivne znamke, da postane lan drutva, ki je nosilec te znamke. (49. l. ZIL)
51

Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik dal na trg v RS ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem. Ta doloba se ne uporablja, e obstajajo utemeljeni razlogi za imetnikovo nasprotovanje nadaljnji komercializaciji blaga, zlasti e se je stanje tega blaga spremenilo ali poslabalo, potem ko je bilo dano na trg. Izrpanje pravic iz znamke se lahko raziri prek ozemlja RS, e je to v skladu z mednarodno pog, ki obvezuje RS. e daje reprodukcija znamke v slovarju, enciklopediji ali podobnem delu vtis, da gre za generino ime blaga ali storitev, za katere je znak registriran, mora zalonik dela na zahtevo imetnika znamke poskrbeti za to, da je najkasneje v naslednji izdaji publikacije pri reprodukciji znamke oznaka, da gre za znamko. Znamka traja 10 let od datuma vloitve prijave in se jo lahko poljubno mnogokrat obnovi za obdobje naslednjih 10 let za vse blago ali storitve ali v zoenem obsegu le za nekatero blago ali storitve. Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodiu vloi tobo za ugotovitev ninosti patenta, patenta s skrajanim trajanjem, modela in znamke. (111. l. ZIL) Toba za ugotovitev ninosti znamke se lahko vloi, e je bila ob upotevanju datuma vloitve prijave znamka registrirana v nasprotju z 42. in 43. l. ZIL. Za ugotovitev ninosti kolektivne z. pa, e je bila ob upotevanju datuma vloitve prijave znamka registrirana v nasprotju z 42., 43. in 45. l. ali 46. l. ZIL. e je bil razlog za tobo registracija kolektivne z. v nasprotju s 46. l. ZIL, sodie tobo zavre, e nosilec kolektivne z. do izdaje sodne odlobe ustrezno popravi ali spremeni pravilnik. Izpodbijanje pravice do znamke: Pravne ali fizine os. lahko s tobo zahtevajo od pristojnega sodia, da ugotovi, da je znak, ki ga uporabljajo v gosp. prometu za oznaevanj svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste, in da je bil ta znak splono znan kot oznaka za blago ali storitve fizine ali pravne osebe, e preden je toenec prijavil znamko, kot tudi da sodie s svojo odlobo razglasi tonika za imetnika znamke. Izpodbijanju sodie ne ugodi, e toenec, ki je imetnik znamke, dokae, da je e pred vloitvijo prijave uporabljal sporni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev prav toliko asa ali e dlje kot tonik. Toba ni mona po preteku 5 let od datuma vpisa znamke v register. (116. l. ZIL) V 3 mesecih od vroitve pravnomone sodbe, s katero je bilo ugodeno tobenemu zahtevku, lahko tonik zahteva, da se ga vpie v register kot imetnika znamke in da se mu o tem izda ustrezno potrdilo. e ne vloi v roku, se pravica po uradni dolnosti izbrie. Pravice, ki jih pridobi kdo drug od tistega, ki je bil pred sodbo vpisan kot iemtnik pravice, veljajo tudi nasproti novemu imetniku pravic, e so bile vpisane v ustrezni register ali pravilno prijavljene za vpis pred vloitvijo tobe. Toba za izbris znamke iz registra: Toba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka se lahko vloi pri pristojnem sodiu, e je podan eden izmed naslednjih razlogov: da prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri; da je bila znamka ob upotevanju datuma vloitve prijave registrirana v nasprotju s 44. l. ZIL, razen v primerih iz 139. l. ZIL ; e je zaradi dejanj ali dopustitve imetnika postala znamka obiajno ime v trgovini za blago ali storitve, za katere je registrirana; e imetnik znamke ali kdo drug z njegovim soglasjem uporablja znamko za blago ali storitve, za katere je registrirana, tako da zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev. Toba za izbris kolektivne z. iz registra pa poleg zgornjih razlogov e: e je nosilec kolektivne z. prenehal obstajati; e se kolektivna z. uporablja v nasprotju s pravilnikom iz 46. l. ZIL; e je pravilnik po registraciji kolektivne z. spremenjen tako, da nasprotuje 46. l. ZIL. e je razlog za tobo toka c., d. ali e. 1. odst. 44. l. ZIL, lahko tonik namesto izbrisa znamke iz registra zahteva prenos znamke na svoje ime. V primeru, da je razlog za tobo to, da je pravilnik po registraciji kolektivne z. spremenjen tako, da nasprotuje 46. l. ZIL, sodie tobo zavre, e nosilec kolektivne z. do izdaje sodne odlobe ustrezno popravi ali spremeni pravilnik. Toba zaradi tega, ker je bila znamka ob upotevanju datuma vloitve prijave registrirana v nasprotju s 44. l. ZIL, razen v primerih iz 139. l. ZIL ni dopustna po preteku 5 let od datuma vpisa pravice v register, razen e prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri. Znamka se izbrie iz registra z dnem pravnomonosti sodbe.

52

Toba zaradi razveljavitve znamke zaradi neuporabe: Zainteresirana oseba lahko s tobo pri pristojnem sodiu zahteva razveljavitev znamke, e imetnik brez upravienega razloga neprekinjeno ve kot 5 let od datuma pravnomonosti vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnji resno in dejansko uporabljena v RS, ne uporablja kot znamke za oznaevanje blaga in storitev, za katere je znamka registrirana. Ni je mogoe zahtevati, e je imetnik zael ponovno resno in dejansko uporabljati znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega 5-letnega obdobja in vloitvijo tobe. Na to okoliino se ne more sklicevati imetnik, ki je zael znamko uporabljati ali ponovno uporabljati v roku 3 mesecev pred vloitvijo tobe, teto naprej od izteka zgornjih rokov, e je zael s pripravami na uporabo ali ponovno uporabo ele, ko je izvedel, da mu grozi vloitev tobe za razveljavitev njegove znamke. V postopku razveljavitve znamke imetnik dokazuje uporabo znamke. teje se, da imetnik uporablja z., e se ta uporablja z njegovim soglasjem ali e jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaena. Pri kolektivni z., e jo uporablja vsaj ena oseba, ki ima pravico do njene uporabe. Kot uporaba znamke se teje tudi: uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega znaaja znamke; namestitev znamke na blago ali njegovo embalao v RS izkljuno za potrebe izvoza. Znamka se razveljavi za tisto blago ali storitve, za katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na obmoju RS, in sicer z dnem pravnomonosti sodbe. Uveljavljanje pravic: 121., 123. in 124. l. ZIL 1. toba zaradi kritve pravic 2. zaasne odredbe 3. zavarovanje dokazov 17: Kaj je firma? Kaj obsega? Omejitve! Kaj firma ne sme vsebovati? e sodie registrira tako firmo, ali je mogoe to popraviti? S kaknim pravnim sredstvom? Firma je ime, s katerim druba posluje. V firmi mora biti oznaba, ki napotuje na dejavnost drube. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki drubo podrobneje oznaujejo. Te ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi krile pravice drugih oseb. Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb RS je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade RS. Dovoljenje Vlade RS oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti je potrebno tudi za o, da se v firmi uporabijo besede, ki oznaujejo dravo ali lokalno skupnost (npr. dravni, republiki,...) Ime ali del imena zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; e je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. Nedovoljene sestavine: firma ne sme vsebovati besed oziroma znakov: ki nasprotujejo zakonu ali morali; ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca; ki vsebujejo ali posnemajo uradne znake. Na predlog organov RS oziroma lokalne skupnosti in zgodovinske ali znamenite osebe ali njenih sorodnikov sodie izbrie sestavino firme iz registra, e je s poslovanjem drube kren ugled teh oseb. Sodie zavrne predlog za vpis firme v sodni register, ki je v nasprotju z ZGD ali ki se ne razlikuje jasno od e registriranih firm v RS. Druba, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico, da s tobo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odkodnino. Tobo je mogoe vloiti najkasneje v 3 letih po vpisu firme druge drube oziroma po vpisu nameravane firme. Tako tobo lahko vloi tudi druba, katere firma je prizadeta, e druga druba nepravilno uporablja svojo firmo. Te dolobe ne posegajo v dolobe predpisov o varstvu konkurence in drugih predpisov, ki varujejo firmo. 18: Kako komunicira d.d. z delniarji? Zakaj se ne komunicira direktno? Kje se objavi? Kako poteka poslovanje - v kaknem jeziku? Kakne akte mora imeti druba v slovenskem jeziku? Z javno objavo. 10. l. ZGD v UL RS, e zakon ne doloa drugae. V primeru prinosnikih delnic sploh ne ve, kdo so delniarji. Poslovodstvo mora zagotoviti, da sporazumevanje z zaposlenimi v drubi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenjem postopkov, v katerih se odloa o pravicah zaposlenih in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenini, na obmojih, kjer ivita italijanska oziroma madarska narodna skupnost pa lahko tudi v italijanini oziroma madarini.
53

V slovenini morajo biti izdelani in objavljeni akti drube: e so z zakonom ali statutom drube doloeni kot obvezni, ali e so namenjeni drubenikom ali so pomembni za izvrevanje njihovih pravic in obveznosti, ali e so namenjeni osebam, ki so v drubi v delovnem razmerju, ali e so naslovljeni na dravljane RS v zvezi z zadevami drube. Na obmojih, ker ivita it. oziroma mad. narodna skupnost, se v teh aktih lahko uporablja tudi it. ali mad. Te dolobe ne posegajo v predpise o jeziku v uradnem poslovanju v RS in o jeziku pri poslovanju s potroniki v RS. 24: Steajna masa pri steaju podjetnika posameznika! V steajno maso dolnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoenje, ki ga ima dolnik ob zaetku SP, razen stvari in prejemkov, ki so izvzeti iz izvrbe po dolobah ZIZ. V taknem primeru lahko upniki predlagajo izdajo zaasne odredbe smiselno 95. lenu ZPPSL. 25: Obresti v steaju! Z dnem zaetka SP ne nehajo tei obresti od terjatev proti dolniku. Od terjatev (112 l. ZPPSL) teejo zakonite zamudne obresti po TOM, od nezapadlih denarnih terjatev pa teejo zakonite zamudne obresti od dneva, ko bi terjatev zapadla. 26: Izloitvene pravice v steajnem pravu! Zaetek SP ne vpliva na pravice, da se izloijo stvari, ki ne pripadajo dolniku. Tudi loitveni upniki morajo prijaviti del premoenja (predmet), na katerega se nanaa njihov zahtevek v 2 mesecih od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL RS. SU se mora o vsaki prijavljeni izloitveni oziroma loitveni pravici dolono izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upniki smejo prerekati prijavljene izloitvene oziroma loitvene pravice. e SU izjavi, da priznava izloitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda steajni senat sklep, s katerim SD naloi, da izroi upniku del premoenja, na katerem obstoji priznana izloitvena pravica, e o taknem zahtevku e ni bilo odloeno s pravnomono odlobo. Tak sklep je izvrilni naslov. e terjatev, ki je nastala z vpisom v zemljiko knjigo, ali je izloitveni upnik za to pravico e pridobil izvrilni naslov, prereka SU ali kateri od upnikov, napoti steajni senat SU oziroma upnika, ki je pravico prerekal, da zane v 15 dneh od dneva vroitve sklepa pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane pravice. V ostalih primerih napoti izloitvenega upnika, da v enakem roku svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. 27: Predhodno vpraanje v registrskem postopku; kdaj se prekine? Kadar je odloitev reg. sod. o vpisu v Sreg odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstoji kakna pravica ali pravno razmerje, pa o njem e ni odloilo sodie ali drug pristojen organ (predhodno vpraanje), reg. sod. samo rei to vpraanje, e ni v Zsreg ali drugem zakonu drugae doloeno. Ne glede na zgornjo dolobo reg. sod. prekine postopek vpisa v Sreg do pravnomonosti odloitve o predhodnem vpraanju, e je odloitev o predhodnem vpraanju odvisna od dejstva, ki je med udeleenci sporno. V tem primeru reg. sod. napoti udeleenca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vpraanje, da v roku, ki ne sme biti dalji od 15 dni, zane pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odloitev o predhodnem vpraanju. e udeleenec v tem roku ne zane postopka, reg. sod. nadaljuje postopek vpisa v Sreg in odloi o predlogu za vpis. 28: Udeleenci v postopku za vpis v sodni register? Udeleenec v postopku za vpis v Sreg je: predlagatelj postopka subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet. Udeleenci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka. 30. Sestavine sklepa pri odloanju v registrskem postopku in pravna sredstva! V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register registrsko sodie dolono navede vsebino vpisa oziroma vpisov v sodni register. e se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo.

54

Sklep mora biti obrazloen, e se z njim zavrne ali zavre predlog ali e se z njim odloi o predlogih udeleencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazloen tudi v drugih primerih. Smiselno ZNP. 31: Kako daje Vlada dovoljenje za firmo? 32: Premoenje zavoda Preseek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, e ni z aktom o ustanovitvi drugae doloeno. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugae doloeno. Nima svojega premoenja? 35: Kdo lahko uveljavlja odkodninsko odgovornost uprave? Druba in upniki drube, e jih druba ne more poplaati. 36: Ustanovitvena revizija! D.d.: lani uprave in NS morajo preveriti potek ustanovitve drube. Poleg tega mora pregledati ustanovitev eden ali ve ustanovitvenih revizorjev: e je lan uprave ali NS sam prevzel delnice; e so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za raun lana uprave ali NS; e si je lan uprave ali NS pridobil posebno ugodnost ali plailo za pripravo ustanovitve; e se ustanovitev izvede s stvarnimi vloki. Ustanovitvene revizorje imenuje sodie. Ustanovitvena revizija mora ugotoviti zlasti. ali so podatki ustanoviteljev o prevzemu delnic, o vlokih v o.k. te dolobah 187 in 188 ZGD pravilni in popolni; ali vrednost stvarnih vlokov in stvarnega prevzema dosega najmanj emisijsko vrednost delnic ali vrednost plail, ki jih je treba za o zagotoviti. O vsaki reviziji se izdela pisno poroilo, v katerem se opie predmet stvarnega vloka oziroma stvarnega prevzema ter navede ocenjevalne metode, ki so bile pri tem uporabljene. Ustanovitveni revizor dostavi en izvod poroila registrskemu sodiu ter upravi drube. Poroilo si lahko vsak ogleda na registrskem sodiu. Smiselno se uporabljajo dolobe Z, ki ureja revidiranje, o reviziji letnih poroil. Glede odkodninske odg. pripojitvenih revizorjev smiselno 3/54 ZGD. UR lahko zahtevajo od ustanoviteljev vsa potrebna pojasnila in dokazila. Pri nesoglasjih med ustanovitelji in UR glede obsega pojasnil in dokazil, ki jih morajo zagotoviti ustanovitelji, odloa sodie. UR imajo pravico do povraila strokov in plaila za delo, oboje po veljavni tarifi in gredo v breme drube. 37: Kdo vodi poslovne knjige, letna poroila in podobno? Drube in podjetniki. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 39: Vrste koncernov! Dejanski koncern tvorijo ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoe drube. Pogodbeni koncern tvorijo drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju. Koncern z razmerjem enakopravnosti tvorijo pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem drube medsebojno odvisne. Domneva se, da tvori odvisna druba z obvladujoo drubo koncern. V koncern vkljuene in z enotnim vodstvom povezane drube so koncernske drube.
55

40: Razlika med koncernom in holdingom! Za razliko od pojma koncern, ki pomeni povezavo ve drub z enotnim vodstvom, je holding naziv za drubo, ki jo drubeniki ustanovijo zato, da bi druba upravljala z udelebo v drugih pravno samostojnih drubah. Dejavnost hodinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drugih drub, v katerih ima veinsko udelebo, kar ni znailno za koncernsko obvladujoo drubo. Ta ima obiajno svojo lastno gospodarsko dejavnost. Za holding je odloilno, ali uporablja veinsko kapitalsko udelebo za vodenje drub, v katerih je kapitalsko udeleeno. e je funkcija holdinga le upravljanje drub z uveljavljanjem pravic v skupini, veljajo zanj pravne posledice drube z veinsko udelebo. e pa se funkcija raziri na vodenje drub, je poloaj holdinga enak poloaju koncernske obvladujoe drube. Ker ta monost pri veinski kapitalski udelebi obstaja, veljata domnevi iz 2/462 ZGD (domneva se, da je druba v veinski lasti odvisna od drube, ki ima v njej veinski dele) in 2/463 ZGD (domneva se, da tvori odvisna druba z obvladujoo koncern). 41: Vodenje poslov d.n.o.! Posle drube so upravieni in dolni voditi vsi drubeniki. e je z drubeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali ve drubenikov, drugi drubeniki ne smejo voditi poslov. Drubenik ne sme prenesti upravienja za vodenje poslov na tretjega, e tega ne dovoljuje drubena pogodba ali drugi drubeniki. e je prenos upravienja za vodenje poslov dovoljen, je drubenik odgovoren le za izbiro osebe, na katero je to upravienje prenesel. Za ravnanje pomonika odgovarja drubenik. e so za vodenje poslov upravieni vsi drubeniki ali ve drubenikov, je vsak izmed njih upravien sam poslovati. e drug drubenik, ki je upravien voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti. e je v dru. pog. doloeno, da lahko drubeniki, ki so upravieni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je potrebna za vsak posel privolitev vseh teh drubenikov, razen e bi bilo z izvedbo posla nevarno odlaati. Dru. pog. lahko doloi, da so drubeniki, ki vodijo posle, dolni upotevati navodila drugih drubenikov. e drubenik meni, da glede na okoliine navodila niso smotrna, mora o tem obvestiti druge drubenike in poakati na njihovo odloitev. Drubenik lahko ravna ne glede na navodila, e bi bilo nevarno odlaati in meni, da bi drubeniki odobrili njegovo odloitev, e bi poznali dejansko stanje. Drubenik, ki vodi posle, je dolan dajati drubi potrebna poroila, jo na zahtevo obveati o stanju poslov in ji predloiti obraune. Upravienje za vodenje poslov obsega vsa dejanja, ki se redno izvrujejo pri opravljanju dejavnosti drube. Za dejanja, ki presegajo ta okvir, je potrebno soglasje vseh drubenikov. Za imenovanje prokurista je potrebna privolitev vseh drubenikov, upravienih za vodenje poslov, razen e bi bilo nevarno odlaati. Prokuro lahko preklie vsak drubenik, ki jo je upravien podeliti ali ki je upravien sodelovati pri njeni podelitvi. Na predlog drugih drubenikov lahko sodie odvzame drubeniku upravienje za vodenje poslov, e obstaja utemeljen razlog, zlasti e gre za hujo kritev obveznosti ali za nesposobnost za pravilno vodenje poslov. Drubenik se lahko odree vodenju poslov le, e obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more odpovedati. Vodenju poslov se lahko odree samo tako, da lahko drubeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov, razen e obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem asu. e taknega razloga ni in se drubenik odree ob nepravem asu, mora drubi povrniti kodo, ki ji zaradi tega nastane. Drubeniki, ki so upravieni za vodenje poslov, sprejemajo odloitve soglasno, e ni z dru. pog. doloeno, da zadoa veina; v dvomu se veina rauna po tevilu drubenikov. 42: Delitev dobika v d.n.o.! Na koncu vsakega poslovnega leta se na temelju letnih raunovodskih izkazov ugotovi dobiek ali izguba in se vsakemu drubeniku izrauna njegov dele pri dobiku oziroma izgubi. Drubeniku pripadajoi dobiek se pripie njegovemu kapitalskemu deleu; izraunani dele drubenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se od kapitalskega delea odpieta. Od dobika pripada vsakemu drubeniku najprej dele v viini 5% njegovega kapitalskega delea. e dobiek tega ne omogoa, se delei ustrezno zniajo. Pri izraunu delea dobika se plaila, ki jih je drubenik vplaal med poslovnim letom kot vloke, upotevajo v sorazmerju s asom, ki je pretekel od vplail. e je drubenik dvignil med poslovnim letom denar iz svojega kapitalskega delea, se upotevajo zmanjani zneski v sorazmerju s asom, ki je pretekel od dviga.

56

Dele dobika, ki presega v skladu z zgoraj navedenim izraunane delee dobika, kot tudi izguba v poslovnem letu, se razdeli med drubenike po enakih delih. 43: Odgovornost v k.d.! K.d. je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar), medtem ko najmanj en drubenik za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist). Komanditist ni upravien voditi poslov drube, v kolikor pa ravna v nasprotju s to dolobo, odgovarja kot komplementar. Komanditist odgovarja upnikom za obveznosti drube do viine neplaanega zneska, ki bi ga moral po pogodbi vplaati. 45: Kaj so prednostne delnice in zamenljive prednostne delnice (obveznice?)? D.d. lahko izdaja obveznice, s katerimi se lahko pomembno poveajo sredstva drube, ki pa nimajo statusa delnikega oziroma o.k. Imetniki obveznic niso delniarji drube, ampak le njeni upniki, s pravico do vrnitve zneska, na katerega se obveznica glasi, ob dospelosti, kakor tudi do plaila obresti od tega zneska. To predstavljajo obligacije, ki so certificirane in za katere se uporabljajo pravila obligacijskega prava. Stimulacija za nakup taknih obveznic je lahko monost, dana obligacijskemu upraviencu, da svoj posojilni kapital spremeni v investicijski kapital. Monost izdaje zamenljivih obveznic in obveznic s pravico do dobika. Gre za hibridne ali meane vrednostne papirje. Dajejo pravice, ki jih dajejo sicer le delnice. 47: Ali uprava d.d. odgovarja, e je NS odobril posel? Ja. Ne odgovarja pa, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Janez ebulj 10: Spojitev in pripojitev drube! Glej ZGD. Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoenja ene ali ve d.d. (prevzeta druba) na drugo d.d. (prevzemna druba). Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna druba), na katero se prenese celotno premoenje drub, ki se spajajo (prevzete drube). Prevzete drube z zdruitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Delniarjem prevzetih drub pa se zagotovijo delnice prevzemne drube. 11: Kaj ureja zakon o trgu vrednostnih papirjev? Zakon o trgu vrednostnih papirjev doloa pogoje, nain in nadzor nad prodajo vrednostnih papirjev. 12: Katere pravne osebe ureja ta zakon? Borzno posrednike drube, borze vrednostnih papirjev, klirinko depotne drube, Agencije za trg vrednostnih papirjev. 15: Razlika menica - ek! Kako zapade menica? Ali se menico, ki je v obtoku, indosira na trasanta? ek je vrednostni papir, s katerim da izdajatelj eka, to je trasant, nepogojni nalog banki, to je trasatu, da naj izplaa doloeno vsoto denarja iz njegovega dobroimetja pri banki doloeni osebi, ki je oznaena v eku, ali pa prinositelju eka. ek je plailno sredstvo, ki slui negotovinskemu plailnemu prometu. Razlike med menico in ekom: 1. menica nastopa predvsem kot kreditno sredstvo, ek pa predvsem kot plailno sredstvo; 2. pri eku ni vedno potrebno imenovanje remitenta, saj se lahko izda tudi na prinosnika; 3. pri eku ne poznamo akceptiranja; 4. ko trasant ek izda, mora imeti obvezno zagotovljeno kritje pri trasatu; 5. ek, ki je plaljiv v nai dravi, se lahko trasira samo na banko; 6. pri eku sta trasant in trasat vedno razlini osebi; 7. pri eku se vedno doloi dospelost na vpogled; 8. pri eku ne poznamo intervencije in razmnoevanja;
57

9. ek se lahko preklie, kar pa ne velja za menico. Zapadlost (dospelost) menice ali as plaila je bistvena menina sestavina in pomeni dan, ko mora biti menica plaana. Menice ni mogoe predloiti v plailo pred rokom dospelosti in take menice menini dolnik ni dolan plaati. Vendar sta lahko dan dospelosti in dan plaila razlina: e menica zapade na praznik, je plailni dan prvi naslednji delavnik. Poleg tega lahko menico predloimo v plailo na dan dospelosti ali na enega od dveh naslednjih delovnih dni (toleranni dnevi). Dospelost, ki mora biti v menici doloena tono in nedvoumno v jeziku kraja izdaje, se lahko doloi na ve nainov, zato razlikujemo: menico vpoglednico (vista) - menico na vpogled - plaajte ob vpogledu. Kot taka se teje tudi menica, e dospelost ni izrecno doloena v menici in ko velja zakonska predpostavka, po kateri se teje taka menica kot menica na vpogled. Plaljiva je ob predloitvi. Na vpogled mora biti predloena v 1 letu od dneva izdaje (zakoniti rok), sicer izgubi veljavnost. V plailo zapade e s samo predloitvijo.Trasant lahko doloi, da se menice ne sme predloiti v izplailo pred doloenim rokom Plaajte po vpogledu, vendar ne pred.... Trasant lahko zakonski rok (eno leto) skraja ali podalja in navede rok, do katerega je treba predloiti menico v plailo, indosanti pa lahko rok dospelosti samo skrajajo. menico povpoglednico (a vista) - deset dni po vpogledu. Je menica, ki zapade doloen as po vpogledu. Ta as ali rok se rauna od dneva akceptiranja ali od dneva protesta. Tako menico je treba predloiti brezpogojno v akcept v okviru zakonskega ali v menici doloenega roka, ker lahko le tako doloimo njeno dospelost. e menica, ki je plaljiva na doloen as po vpogledu, ni predloena v zakonitem ali v menici predvidenem roku v akcept, ali pa dani akcept ni bil datiran, je treba dvigniti protest. Predvideni rok ob vpogledu tee tedaj od dneva protesta. menico, ki zapade doloen as po izdaji (a dato) - oddnevnica - 30 dni a dato, en mesec po izdaji ipd. V menici mora biti tono doloeno, da zapade doloen as po dnevu izdaje in ne od dneva po vpogledu. menico, ki zapade tono doloenega dne (dato) - dnevnica (koledarska menica) - 15. julija 1999 plaajte. Da plaila je tono doloen. Dan je lahko doloen z navedbo datuma ali z druganimi nedvoumnimi izrazi (na primer: prvi delovni dan v mesecu,...). e bi bila dospelost menice doloena drugae, kot je navedeno, bi bila menica nina. To velja tudi, e bi bilo v menici navedenih ve dni dospelosti. Menico, ki je v obtoku, se lahko indosira na trasanta, gre za povratni indosament. 16. Ali je trasant odgovoren za akcept menice?

Trasant je odgovoren za akcept in plailo menice. To velja tudi za indosanta. S klavzulo, ki se glasi brez obveznosti, brez regresa, brez obligo ipr. sme trasant izkljuiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne odgovornosti za plailo, indosant pa lahko s tako klavzulo izkljui odgovornost za akcept in plailo. 17: Ali je po ZVK dovoljena zloraba prevladujoega poloaja? Kdo to ugotavlja? Ali so kakni ukrepi zoper to? Zloraba prevladujoega poloaja je zdaj urejena v ZPOmK. Zloraba prevladujoega poloaja je prepovedana. S prevladujoim poloajem na trgu je miljen poloaj, ko podjetje glede doloenega blaga ali doloene storitve nima konkurentov ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti obutno bolji poloaj glede na trni dele, monosti za financiranje, monosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg. teje se, da ima podjetje prevladujo poloaj na trgu, e je njegov dele prodaje ali nakupa blaga ali storitve v RS veji od 40%. Dvoje ali ve podjetij ima prevladujo poloaj na trgu, e med njimi ni pomembneje konkurence in je njihov skupni dele prodaje ali nakupa blaga in storitev v RS veji od 60%. Zlorabo prevladujoega poloaja pomenijo zlasti naslednji primeri: posredno ali neposredno pogojevanje nepotenih prodajnih ali nakupnih cen in drugih nepotenih pogojev; neupravieno zvievanje ali znievanje cen; omejevanje proizvodnje, trgov in tehninega napredka; uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji, kar te partnerje postavlja ali sili v konkurenno slabi poloaj;
58

 pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske obiaje niso povezane z vsebino teh pogodb. Urad za varstvo konkurence izvaja nadzor nad uporabo dolob ZPOmK, spremlja in analizira razmere na trgu, kolikor so pomembne za razvijanje potene in svobodne konkurence, vodi postopke in izdaja odlobe v skladu z Z. Postopek pred uradom se zane s sklepom o uvedbi postopka. Sklep o uvedbi postopka izda urad po uradni dolnosti (kadar izve za okoliine, iz katerih izhaja verjetnost kritev dolobe Z) ali na zahtevo stranke (e ta v vlogi izkae pravni interes za izvedbo postopka in e iz njene vloge izhaja verjetnost obstoja kritev. e prijava ne izpolnjuje teh pogojev, se s sklepom zavre. e urad v 30 dneh po vloitvi zahteve stranke ne izda sklepa o uvedbi postopka, se teje, da je bil izda sklep o zavrenju zahteve.). Sledi sklep o preiskovalnih dejanjih v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, ki mu mora biti vroen najmanj 8 dni pred zaetkom preiskovalnih dejanj, ki so z njim doloena. e je potrebno zaradi dosege namena preiskovalnih dejanj, se sklep vroi ele od zaetku opravljanja preiskovalnih dejanj. Urad po opravljenih preiskovalnih dejanjih sestavi zapisnik, v katerem navede listine, ki so bile pregledane in izjave, ki so bile pridobljene ter svoje ugotovitve, ki so bile pridobljene glede dejstev in dokazov, ki so pomembne za postopek. Zapisnik se vroi podjetju, proti kateremu je uveden postopek. Ta lahko odgovori na navedbe, ki so vsebovane v njem, v 15 dneh. V odgovoru mora navesti vsa dejstva in dokaze, pomembne za odloanje o stvari. e se sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze predloiti, e so te listine v njeni posesti. V postopku urad odloi brez ustne obravnave, razen e presodi, da je treba opraviti ustno obravnavo. Po opravljenem postopku urad izda odlobo v skladu s 5. lenom (prepoved omejevalnih sporazumov) in 10. lenom (prepoved zlorabe prevladujoega poloaja), e so za to izpolnjeni pogoji. e urad izda odlobo o ugotovitvi kritve, z isto odlobo zahteva odpravo kritve ali naloi ukrepe, s katerimi se odpravijo uinki kritve. Odloba se izda pisno in jo podpie direktor urada. Odloba se vroi vsem udeleencem postopka, izrek se objavi v UL RS. Sodno varstvo zoper odlobe urada se zagotavlja v upravnem sporu. Vloitev tobe v upravnem sporu ne zadri njegove izvritve. e je upravni spor vloen zoper sklep o izvedbi preiskovalnih dejanj, urad do odloitve o pritobi ne sme izdati odlobe. e se tobi ugodi, se odloitev urada ne sme opirati na dejstva in dokaze, pridobljene s preiskovalnimi dejanji, glede katerih je pritonik uspel. e je z dejanji, ki so po tem zakonu, komu storjena koda, sme ta zahtevati odkodnino po pravilih obligacijskega prava. 19: Kako se zane steajni postopek? V kaknem asu morajo upniki prijaviti svoje terjatve? (O zaetku SP se obvestijo upniki z oklicem. Oklic se nabije na oglasno desko sodia in objavi v UL RS. Oglas mora biti nabit na oglasno desko sodia istega dne, ko je bil izdan sklep o zaetku SP. Sklep o zaetku SP se vroi predlagatelju in D.) 137 l. ZPPSL (Upniki morajo prijaviti svoje terjatve steajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o zaetku SP objavljen v UL RS. 20: Naelo pri poplaevanju upnikov! Dolgovi dolnika se izplaajo iz razdelitvene mase sorazmerno, e z zakonom ni drugae doloeno. Miro Senica 1: Katere gosp. drube pozna ZGD, ali je mogoe v RS ustanoviti drubo, ki je ZGD ne predvideva? Osebne drube so: d.n.o., k.d. in tiha druba. Kapitalske drube so: d.d., k.d.d., d.o.o. Ni mogoe ustanoviti gospodarske drube, ki ne bi bila ena od navedenih oblik ali oblik, doloenih s kaknim drugim zakonom. 12: Kdo opravi prostovoljno likvidacijo d.d.? Likvidacijo opravijo eden ali ve likvidacijskih upraviteljev. Likvidacijski upravitelji so lani uprave, e statut, skupina ali sklep o likvidaciji ne doloajo drugae. Na predlog NS ali delniarjev, ki predstavljajo 1/20 o.k., iz utemeljenih razlogov imenuje LU sodie. Za odloanje LU se smiselno uporabljajo dolobe ZGD in statuta, ki veljajo za odloanje uprave, e s sklepom o likvidaciji ni doloeno drugae. LU: zastopa in predstavlja drubo; sestavi zaetno likvidacijsko bilanco; kona zaete posle; poplaa terjatve upnikom;
59

objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti kraji od 30 dni od objave; izterja terjatve drube; vnovi likvidacijsko maso, kolikor je to potrebno za poplailo upnikov; pripravi poroila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoenja; predlaga izbris drube iz registra; opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, ki so doloene v zakonu, statutu ali sklepu o likvidaciji drube.

13: Koncern, koncernske drube! Koncern je najpomembneja vrsta povezanih drub. Dejanski koncern - tvorijo ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoe drube. Za obstoj koncerna je pomembno, da obvladujoa druba uporablja svoj obvladujo poloaj za enotno vodstvo vseh koncernskih drub. Ne zadostuje samo monost enotnega vodstva, temve je treba enotno vodstvo dejansko tudi izvajati in mora zajeti vse koncernske drube, vkljuno z obvladujoo drubo. Enotno vodstv ne pomeni, da obvladujoa druba odvzame organom vodenja odvisnih drub pravico voditi svojo drubo, temve pomeni, da organi vodenja koncernskih drub v poslovnih zadevah ne odloajo ve samostojno in da se zaradi vpetosti v koncern v ravnanju vodstva odraa volja obvladujoe drube. V koncernskih drubah, kjer ni sklenjena pogodba o obvladovanju, obvladujoa druba ne sme uporabiti svojega vpliva za to, da bi pripravila odvisno drubo do tega, da bi zase opravila kodljiv pravni posel ali da bi nekaj storila ali opustila v svojo kodo, razen e obvladujoa druba prikrajanje nadomesti. Poslovodstvo odvisne drube mora v prvih 3 mesecih poslovnega leta sestaviti poroilo o razmerjih z obvladujoo drubo. Na koncu poroila je treba pojasniti, ali je druba v okoliinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opueno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vrailo in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opueno dejanje, ni bila prikrajana. e je bila prikrajana, mora pojasniti, ali je bilo prikrajanje nadomeeno. Pojasnilo se vnese v poroilo o stanju. Brez ureditve odgovornosti obvladujoe drube bi zakon obvladujoi drubi dovoljeval, da s svojim vodstvom odteguje premoenje svojih solanov v odvisni drubi in da na raun upnikov zmanjuje premoenje odvisne drube. Vpliv obvladujoe drube je zato zakon omejil v takem obsegu, da je odvisna druba v ekonomskem smislu v enakem poloaju, kot e bi bila neodvisna. Odvisna druba ima pravico zahtevati, da obvladujoa druba do konca poslovnega leta doloi, kako in kdaj se bo prikrajanje nadomestilo, e do tega ni prilo med poslovnim letom. Revizorju je treba istoasno z raunovodskimi izkazi in poslovnim poroilom predloiti tudi poroilo o odnosih do povezanih drub. e obvladujoa druba pripravi odvisno drubo do tega, da opravi zase kodljiv posel ali da v svojo kodo nekaj stori ali opusti, ne da bi se prikrajanje dejansko nadomestilo do konca poslovnega leta ali ne da bi se zagotovila pravica do ugodnosti, doloenih za nadomestilo, mora odvisni drubi povrniti iz tega nastalo kodo. Zahtevek za povrnitev njim nastale kode imajo tudi delniarji ali lani drube, ne glede na kodo, ki jim je bila povzroena z okodovanjem drube. Poleg obvladujoe drube odgovarjajo kot solidarni dolniki tisti zastopniki drube, ki so odvisno drubo pripravili do pravnega posla ali ukrepa. Za odgovornost zastopnikov smiselno 2-4/476 ZGD. lani poslovodstva odvisne drube odgovarjajo kot solidarni dolniki, e niso navedli kodljivega pravnega posla ali kodljivega dejanje v poroilu o odnosih drube s povezanimi drubami ali e niso navedli, da je bila druba prikrajana s pravnim poslom ali dejanjem in da prikrajanje ni bilo nadomeeno. e je sporno, ali so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti, morajo to dokazati. lani NS odvisne drube odgovarjajo kot solidarni dolniki, e so glede kodljivega pravnega posla ali kodljivega dejanja krili svojo dolnost, da preverijo poroilo o odnosih s povezanimi drubami in da o rezultatu pregleda poroajo skupini. Prikrajanja ni treba povrniti, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Pogodbeni koncern - tvorijo drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju. Pogodba, s katero druba podredi vodenje drube drugi drubi, je pogodba o obvladovanju. e si med sabo neodvisne drube s pogodbo postavijo enotno vodstvo, ne da bi ena od njih postala odvisna od druge drube, ki sklepa pogodbo, potem ne gre za pogodbo o obvladovanju. Pogodba o obvladovanju je edina podjetnika pogodba, ki je temelj za nastanek pogodbenega koncerna. Sklenjena pogodba predstavlja neizpodbitno predpostavko, da sta drubi povezani z enotnim vodstvom. S sklenitvijo pogodbe pridobi obvladujoa druba pravico, da daje obvezna navodila upravi ali drugemu organu vodenja odvisne drube.
60

Podjetnika pogodba zane veljati ele, ko da k njej soglasje skupina. Za sklep je potrebna najmanj 3/4 veina pri sklepanju zastopanega o.k. Statut lahko doloa vijo kapitalsko veino in druge dodatne zahteve. Pogodba se mora v pisni obliki objaviti na skupini. Na zahtevo se vsakemu delniarju takoj izroi prepis. Poslovodstvo mora pogodbo pojasniti na zaetku razprave. V zapisnik se priloi kot priloga. Na skupini, ki sklepa o soglasju k pogodbi o obvladovanju ali k pogodbi o prenosu dobika, se na zahtevo vsakega delniarja dajejo pojasnila o vseh za sklenitev pogodbe pomembnih zadevah drube, s katero se sklepa pogodba. Zastopnik drube mora za vpis v register prijaviti vrsto pogodbe in ime sopogodbenika, pri pogodbah o delnem prenosu dobika pa tudi dogovor o viini odvajanega dobika. Prijavi se priloi pogodba in e zane veljati ele s skupinskim soglasjem drugega sopogodbenika, tudi zapisnik tega sklepa in njegove priloge v izvirniku ali javno overjenem prepisu. Pogodba zane veljati ele, ko je vpisana v register. Obveznost vpisa velja za drubo, ki je s pogodbo prevzela obveznost. Podjetnika pogodba se spremeni le s soglasjem skupine v skladu s 468 in 469 ZGD (navedeno zgoraj). Za veljavnost soglasja skupine k spremembi pogodbenih doloil, ki zavezujejo k plailu nadomestila delniarjem drube, ki niso soasno tudi delniarji drube, ki s pogodbo postane obvladujoa (zunanji delniarji), ali k pridobitvi njihovih delnic, je potreben poseben sklep teh delniarjev. Za poseben sklep velja 1/468 ZGD (3/4 kapitalska veina na skupini zastopanega o.k. oziroma vija statutarna veina in druge zahteve). Vsakemu od zunanjih delniarjev se dajo na skupini, ki sklepa o soglasju, pojasnila o vseh za spremembo bistvenih zadevah druge pogodbene stranke. (Vsaka pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobika morata po 485 ZGD vsebovati doloilo o primernem nadomestilu zunanjim delniarjem in o odpravnini zaradi zavarovanja delniarjev odvisne drube, ki niso soasno delniarji obvladujoe drube (zunanji delniarji), katerih interese na dobiku bi lahko pogodba ogrozila. Primerno nadomestilo in odpravnina morata zunanjim delniarjem zagotoviti ekvivalent za dividende, ki bi jim pripadale, e ne bi bile sklenjene pogodbe.) Podjetnika pogodba se lahko razvee le ob koncu poslovnega leta ali drugega v pogodbi doloenega obraunskega obdobja. Pogodbe ni mogoe razvezati z uinkom za nazaj. Razveza mora biti izraena v pisni obliki. Pogodba, ki zavezuje k plailu nadomestila zunanjim delniarjem ali k pridobitvi njihovih delnic, se razvee le, e ti delniarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep smiselno 1/468 ZGD. (Za sporazum o razvezi so pristojni organi, ki so pogodbo sklenili. Za veljavnost razveze ni potrebno soglasje skupine, ker razveza pogodbe ne prizadene interesov delniarjev. V statutu lahko doloeno, da soglasje potrebno.) PP se lahko odpove zaradi utemeljenega razloga ne glede na odpovedni rok. Utemeljen razlog obstaja zlasti takrat, kadar druga pogodbena stranka ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti. Poslovodstvo drube lahko pogodbo, ki zavezuje k plailu nadomestila zunanjim delniarjem ali k pridobitvi njihovih delnic, brez utemeljenega razloga odpove le, e ti delniarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep smiselno 1/468 ZGD.Odpoved mora biti pisna. (e PP ne vsebuje monosti odpovedi z odpovednim rokom, je potrebno smiselno uporabiti dolobe obligacijskega prava o trajnih obveznostih.) Zastopnik drube mora za vpis v register takoj prijaviti prenehanje PP, razlog in trenutek prenehanja. (Vpis prenehanja pogodbe v register nima konstitutivnega uinka.) Pri pogodbi o obvladovanju ima obvladujoa druba pravico, da odvisni daje navodila za vodenje poslov. e pogodba ne doloa kaj drugega, se lahko dajejo tudi navodila, ki so za drubo kodljiva, e koristijo interesom obvladujoe drube ali z njo koncernsko povezanih drub. Poslovodstvo odvisne d. mora izpolnjevati navodila obvladujoe d. in ne sme zavrniti navodila, tudi e po njegovem mnenju ne koristi interesom obvladujoe d. ali z njo koncernsko povezanih d. e je odvisni d. dano navodilo, naj izvri posel, za katerega je potrebno soglasje NS, to soglasje pa ni dano v ustreznem roku, mora poslovodstvo to sporoiti obvladujoi d. e ta po tem sporoilu navodilo ponovi, soglasje NS ni ve potrebno; e ima obvladujoa d. NS, se sme navodilo ponoviti le z njegovim soglasjem. Obvladujoa d. mra drugi odvisni d. poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo, e ta ni poravnana iz drugih skladov, v katere je bil odveden dobiek med trajanjem pogodbe. Enako velja za pogodbo o prenosu dobika. e je odvisna druba dala obvladujoi v zakup obrat svoje drube ali ji ga je drugae prepustila. mora obvladujoa d. poravnati letno izgubo, nastalo med trajanjem p., e dogovorjena protidajatev ne zadostuje za pokritje. Zastopniki obvladujoe drube morajo dajati navodila pravilno in skrbno. e krijo svoje obveznosti, morajo drubi kot solidarni dolniki povrniti nastalo kodo. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali obveznosti, morajo to dokazati. Odkodninske zahtevke drube lahko uveljavlja tudi vsak njen lan, vendar lahko zahteva le plailo za drubo. Odkodninske zahtevke lahko uveljavljajo tudi upniki drube, e jih le-ta e more poplaati. Zahtevki do zastopnikov zastarajo v 5 letih.

61

lani poslovodstva in NS odvisne drube jamijo poleg zgornjih odkodninskih zavezancev iz prejnjega lena kot solidarni dolniki, e so poslovali tako, da so krili svoje dolnosti. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali dolnosti, morajo to dokazati. Odkodninska odgovornost ni izkljuena e NS dejanje odobri. lanom poslovodstva ni treba povrniti kode, e kodljivo dejanje temelji na navodilu, ki ga je bilo treba izpolniti po 474 ZGD (doloba v pogodbi o obvladovanju). Zavarovanje drube in upnikov pri podjetnikih pogodbah: ZGD doloa, da se v zakonske rezerve odvajajo zneski v skladu s tem zakonom in akti drube. Doloba izhaja iz dejstva, da se podjetnike pogodbe po naravi nagibajo k temu, da bi prepreile oblikovanje rezerv. Ne glede na dogovor o viini prenesenega dobika, lahko druba prenese kot svoj dobiek najve znesek dobika, ki je bil ustvarjen v zadnjem poslovnem letu. e pogodba o obvladovanju ali pogodba o prenosu dobika prenehata, je obvladujoa d. dolna dati upnikom zavarovanje za terjatve, ki so nastale pred vpisom prenehanja pogodbe v register, e to zahtevajo v 6 mesecih od objave vpisa. Pravice nimajo U, ki imajo v primeru steaja pravico do prednostnega poplaila. Zavarovanje zunanjih delniarjev pri pogodbah o obvladovanju in pogodbah o prenosu dobika: Pogodbi morata vsebovati doloilo o primernem nadomestilu zunanjim delniarjem drube, ki prepua vodenje oziroma prenaa dobiek. Primernega nadomestila ni potrebno doloiti, e druba ob sklepanju pog nima zunanjega delniarja. Primerno nadomestilo predstavlja najmanj letno plailo zneska, ki bi predvidoma bil razdeljen kot povprena dividenda na posamezno delnico glede na dosedanje in bodoe stanje drube ob upotevanju ustreznih okoliin. e je obvladujoa druba d.d., se kot primerno nadomestilo lahko zagotovi znesek, ki kot dividenda odpade na delnice te drube z ustreznim nominalnim zneskom. Ustrezni nominalni znesek se doloi z razmerjem, po katerem bi bilo treba ob zdruitvi na vsako delnico drube zagotoviti delnice druge drube. Pogodba, ki ne vsebuje dolobe o nadomestilu, je nina. Sklep, s katerim je skupina potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, ker nadomestilo ni primerno. e v pogodbi doloeno nadomestilo ni primerno, lahko vsak zunanji delniar zahteva, da primerno nadomestilo doloi sodie. Za postopek doloitve primernega nadomestila se smiselno uporabljajo dolobe drugega odstavka in 1. toke 3. odstavka 529.a lena in dolobe 529.b do 529.j lena ZGD, razen dolob drugega stavka 4. odstavka 529.c lena in 2. do 6. odstavka 529.g lena tega zakona. e nadomestilo doloi sodie, lahko druga pogodbena stranka odpove pogodbo v 3 mesecih od pravnomonosti odlobe, ne glede na odpovedni rok. Poleg dolob o nadomestilu morata pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobika vsebovati doloilo o obveznosti obvladujoe d., da na zahtevo zunanjega delniarja pridobi njegove delnice za pogodbeno doloeno odpravnino. Kot odpravnina je lahko v pog predvidena zagotovitev delnic obvladujoe drube ali drube, od katere je obvladujoa d. odvisna ali denarno plailo. e se kot odpravnina zagotovijo delnice druge drube, je odpravnina primerna, e se delnice zagotovijo v razmerju, v katerem bi morale biti pri zdruitvi na vsako delnico drube zagotovljene delnice druge drube, pri emer se lahko najviji zneski poravnajo z denarnimi plaili. Denarno plailo je primerno, e upoteva premoenjsko in profitno stanje drube v trenutku, ko skupina odloa o pogodbi. Sklep, s katerim je skupina potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, ker odpravnina sploh ni bila ponujena oziroma ker ni bila ponujena primerna odpravnina. e pog ne doloa odpravnine ali e je odpravnina neprimerna, lahko vsak zunanji delniar zahteva, da sodie doloi primerno odpravnino. Za postopek doloitve primerne odpravnine se smiselno uporabljajo dolobe drugega odstavka in 1. toke 3. odstavka 529.a lena in dolobe 529.b do 529.j lena ZGD. Sodie doloi denarno plailo, e pogodba ne predvideva pridobitve delnic obvladujoe drube ali drube, od katere je ta odvisna. Sodna odloba velja za vse zunanje delniarje. Poslovodstvo mora pravnomono sodno odlobo objaviti v glasilih drube. Koncern z razmerjem enakopravnosti: vkljuuje pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem medsebojno odvisne. 14: Kdaj se opravi steajni postopek? 2 l ZPPSL (Steajni postopek se opravi nad D, ki je dalj asa plailno nesposoben (insolventen) ali prezadolen, ter v drugih primerih, doloenih z zakonom.) O prezadolenosti govorimo, ko D dolgovi presegajo aktivo njegovega premoenja. 16: Prisilna poravnava, kdaj se opravi? Namen PP je odprava insolventnosti oziroma prezadolenosti dolnika, torej ekonomskega stanja, zaradi katerega se nad dolnikom lahko zane SP. SP se namre opravi nad dolnikom, ki je dalj asa plailno nesposoben oziroma prezadolen. Taknemu dolniku zakon omogoa, da upnikom predlaga sklenitev PP. S sklenjeno in potrjeno PP dolnik dosee, da se njegovi dolgovi zmanjajo in/ali odloijo skladno s pogoji PP. Ekonomski cilj, ki ga dolnik v postopku PP lahko dosee, je odprava insolventnosti ali prezadolenosti z zmanjanjem in /ali
62

odloitvijo obveznosti dolnika nasproti upnikom. Druge (dodatne) ekonomske metode, katerih cilj je odprava vzrokov insolventnosti, niso predmet sodnega varstva v PPP. 17: Obveznosti D, kaj je nart finanne reorganizacije? Pojem nart finanne reorganizacije oznauje celoto ekonomsko finannih metod, ki jih bo dolnik opravil, da bi odpravil vzroke insolventnosti oziroma prezadolenosti. Pojem prisilne poravnave pa oznauje zgolj tisti del finanne reorganizacije, ki ima za dolnika in upnike neposreden pravno obvezen uinek na podlagi potrjene PP (zmanjanje in/ali odloitev dospelosti obveznosti dolnika do upnikov). 18: Kdo je subjekt vpisa v Sreg, kaj pa tuja podrunica? d.n.o. k.d. d.o.o. d.d. k.d.d. giz s.p., kadar zakon tako doloa podrunica tujega podjetja zadruga zavod skupnost zavodov druge pravne in fizine osbe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v Sreg.

19: Izredna pravna sredstva v tem postopku, narava postopka! Zoper pravnomoen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena revizija in ne obnova postopka. 20: Kje je definirano omejevanje konkurence, kje pa nelojalna konkurenca (Pr.: branjevka na trnici - gre za NK). Omejevanje konkurence je definirano v ZPOmK, NK pa v ZVK. 23: Kje je urejen trg VP, serijski VP! V zakonu o Trgu vrednostnih papirjev. Serijski VP so VP istega izdajatelja, ki so izdani istoasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti. 24: Ali notar preverja nain pridobitve materializiranih VP pri sestavi notarske listine, s katero ugotovi tevilo teh delnic? Ne. Abstraktnost VP: 25: Kaj je klirinko depotna druba? Njene naloge, kdo daje soglasje za njeno ustanovitev? KDD je d.d., ki pridobi dovoljenje Agencije za trg VP za opravljanje klirinko depotne drube (dobiti ga mora pred vpisom v sodni register oziroma pred vpisom dodatne dejavnosti. Dovoljenje se izda, e se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za poslovanje KDD doloa ZTVP in predpisi, ki urejajo izdajo VP v nematerializirani obliki). Za KDD se uporabljajo dolobe ZGD o d.d., e ni z ZTVP drugae doloeno. KDD lahko opravlja samo: storitve izrauna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z VP, sklenjenih na organiziranem trgu VP (le za svoje lane); storitve vodenja CRNVP v skladu z ZNVP; skrbnike storitve po ZISDU-1; druge storitve v zvezi s poslovanjem z VP in izpolnjevanjem obveznosti ter uveljavljanjem pravic iz VP. KDD lahko opravlja tudi storitve izrauna in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z izvedenimi finannimi instrumenti na organiziranem trgu izvedenih finannih instrumentov, e za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije. 28: Kako se prenaajo pravice iz NVP?
63

Z vpisom v CRVP. 31: Kaj so gospodarske javne slube? Natej dva primera! Vrste, oblike! Kaj je reijski obrat? Z gospodarskimi javnimi slubami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oziroma obina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoe zagotavljati na trgu. Gospodarske javne slube se doloijo z zakoni s podroja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga podroja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobika podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Vrste: GJS so republike ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Obvezna GJS se doloi z zakonom. Nain opravljanja republike GJS predpie Vlada RS z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroenih oskrbovalnih sistemov. Tehnini, oskrbovalni, strokovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje GJS se urejajo s predpisi pristojnih ministrstev. Javne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti doloenimi pogoji dostopne vsakomur. RS oziroma lokalna skupnost zagotavlja GJS v naslednjih oblikah: v reijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali znailnosti slube neekonomino ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo; v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali ve GJS, ki jih zaradi njihove narave ni mogoe opravljati kot profitne oziroma e to ni njihov cilj; v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali ve GJS vejega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je doloena kot GJS, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoe opravljati profitno; z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava; z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je takna oblika primerneja od oblik iz prejnjih alinei. Gospodarski javni zavodi in javna podjetja morajo izdelati program za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga sprejme ustanovitelj. Koncesionar ali oseba zasebnega prava, ki posluje z javnim kapitalskim vlokom v zadevah izvajanja GJS, posluje v skladu z nainom, predpisanim za opravljanje javne slube. Z uredbo Vlade oziroma odlokom lokalne skupnosti se za posamezno GJS doloi: organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in tevilu izvajalcev; vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev; pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; pravice in obveznosti uporabnikov; viri financiranja GJS in nain njihovega oblikovanja; vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje GJS, ki so lastnina RS ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uiva; drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj GJS. GJS se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proraunskim sredstev in iz drugih virov, doloenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Strokovnotehnine, organizacijske in razvojne naloge (razvoj, nartovanje in pospeevanje GJS, investicijsko nartovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje GJS, postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in reijskih obratov, postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, strokovni nadzor nad izvajalci GJS,... 12. l.) na podroju GJS opravljajo direkcije, ki se ustanovijo po zakonu, ki ureja upravo, ali neposredno ministrstva oziroma ustrezne slube ali organi lokalnih skupnosti. V primeru, da to narekujejo razlogi racionalnosti in ekonominosti, lahko Vlada ustanovi javni holding za podroje posamezne ali veih GJS, kateremu prenese v izvajanje posamezne strokovnotehnine, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanaajo zlasti na financiranje in investiranje na podroju GJS, ustanoviteljstvo javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov, izjemoma pa tudi drugih dravnih podjetij, upravljanje podjetij in zavodov, povezanih v holding ter usklajevanje njihovih razvojnih programov, razvojne projekte ter strokovno in poslovno povezovanje izvajalcev GJS. Sredstva pridobiva iz: glej 13.l.
64

Reijski obrat: se organizira kot nesamostojen ali kot samostojen reijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma slube lokalnih skupnosti. Ni pravna oseba. Javni gospodarski zavod: Vlada ali lokalna skupnost ustanovita JGZ za opravljanje ene ali ve gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih slub. Soustanovitelji JGZ so lahko tudi pravne ali fizine os., vendar njihovi ustanoviteljski delei skupaj ne smejo presegati 49%. Je pravna os., e ni z aktom o ustanovitvi doloeno drugae. e ni pr. os., izvruje pooblastila v pravnem prometu, ki jih ima na podlagi akta o ustanovitvi, v imenu in za raun ustanovitelja. Ustanovi se z aktom o ustanovitvi, njegovo poslovanje in delo vodi direktor, upravlja pa upravni odbor. Uporabljajo se dolobe zakona, ki ureja statusna vpraanja zavodov. Glej 20. - 24. l. Javno podjetje: ustanovi Vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti RS ali LS ali pa se ustanovi kot podjetje z vloki zasebnega kapitala, e to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno. Ustanovitelj doloi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloa o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovno poroilo, obraune in zakljuni raun podjetja. Poslovanje in delo vodi direktor, ki ga imenuje in razreuje ustanovitelj JP na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na nain in po postopku, doloenim s statutom. S statutom se doloijo tudi pravice, obveznosti in odgovornost direktorja. Direktorja se imenuje za 4 leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. Za spore v zvezi z imenovanjem in razreitvijo pristojno sodie za upravne spore. Za poloaj JP veljajo predpisi o gosp. drubah, e z ZGJS ali drugim zakonom ni drugae doloeno. Koncesionirana gospodarska javna sluba: KGJS opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj raun na podlagi pooblastila koncedenta. Opravljanje GJS v reiji ne izkljuuje dajanja koncesij. Zakon ali odlok lahko doloi primere, ko opravljanje doloene dejavnosti kot KGJS ni mogoe. Koncesionar je lahko fizina ali pravna os., e izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet KGJS. Lahko je tudi tuja oseba, e zakon ne doloa drugae. Koncedent je RS ali lokalna skupnost, odvisno od vrste GJS. Po pooblastilu RS ali lokalne skupnosti so lahko koncedenti tudi njuni organi in organizacije. S koncesijskim aktom se doloi predmet in pogoje opravljanja GJS za posamezno kocesijo. Koncesijski akt je predpis Vlade ali odlok LS. S koncesijskim aktom se lahko da koncesionarju javno poobalstilo, e tako doloa zakon. Koncesijski akt vsebuje: glej 33. l. e oseba zasebnega prava z vlogo, naslovljeno na koncedenta, izrazi zainteresiranost za opravljanje doloene dejavnosti kot koncesionirane GJS, mora koncedent v roku 60 dni od dneva, ko je vlogo prejel, prieti postopek za izdajo koncesijskega akta, razen, e je koncesijo e podelil v skladu z zakonom ali e zakon ali odlok LS doloa drug nain izvajanja GJS. Vloga o zainteresiranosti mora vsebovati vse elemente, potrebne za doloitev vsebine koncesijskega akta. Koncesionarje pridobiva koncedent na podlagi javnega razpisa, za katerega je podlaga koncesijski akt, s katerim se doloita tudi oblika in postopek javnega razpisa. Z uredbo oziroma odlokom se lahko doloi primere, ko se izbira opravi brez javnega razpisa. Javni razpis se objavi v uradnem glasilu RS. O izbiri koncesionarja odloi koncedent z upravno odlobo. V postopku imajo vsi kandidati poloaj stranke. e se na podlagi vloge o zainteresiranosti izda koncesijski akt, je koncedent dolan v roku 60 dni od dneva izdaje akta zaeti s postopkom javnega razpisa. S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem KGJS, zlasti pa: glej 39. l. V primeru neskladja med dolobami koncesijskega akta in dolobami koncesijske pogodbe veljajo dolobe KA. KP mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega uinka. V sporih med koncesionarjem in koncedentom odloa redno sodie. Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: s prenehanjem KP (po preteku asa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, e sklenjena za nedoloen as, z razdrtjem); z odkupom koncesije (koncesionar preneha opravljati javno slubo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v doloenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali kako drugae pridobil za namen izvajanja KGJS. Moen je samo, e je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali KP, s katero se doloijo tudi nain, obseg in pogoji odkupa. Lahko tudi prisilen po predpisih o razlastitvi, v tem primeru koncedent dolan plaati odkodnino, ki se doloa po predpisih o razlastitvi.); z odvzemom koncesije (e koncesionar ne zane z opravljanjem KGJS v za to doloenem roku, e je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot GJS ali kot KGJS. Pogoji se doloijo v koncesijskem aktu ali v KP. Odkodnina koncesionarju po predpisih o razlastitvi.); s prevzemom KGJS v reijo (Koncedent lahko prevzame KGJS v reijo. Pogoji se doloijo v koncesijskem aktu ali v KP.). Opravljanje KGJS lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, e je prenos predviden v KP in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je moen samo z dovoljenjem koncedenta. Koncedent lahko v celoti ali deloma prenese opravljanje KGJS samo zaradi razlogov, doloenih v KP, drugae pa samo s soglasjem koncesionarja. Z zakonom se lahko doloi, da morajo posamezno storitev, ki se opravlja kot GJS, opravljati doloene osebe zasebnega prava kot obvezen del svoje dejavnosti (obvezna koncesija). Z zakonom se doloijo tudi nain in pogoji
65

opravljanja OK, ki ne smejo ovirati koncesionarjeve redne dejavnosti ali iti na njegov raun. OK se naloi z upravno odlobo, za njeno opravljanje pa koncesionar in koncedent skleneta KP po dolobah ZGJS. Koncedent subsidiarno odgovarja za kodo, ki jo pri opravljanju KGJS povzroi koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, e s KP ni dogovorjena drugana vrsta obveznosti. Zagotavljanje javnih dobrin z javnim kapitalom: Javne dobrine lahko RS ali LS zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava: Za vloeni kapital se tejejo denar, stvari in vrednostni papirji. Odloitev o vlaganju sprejme vlagatelj ali organ, ki ga vlagatelj za to pooblasti. Na podlagi sprejete odloitve o vlaganju javnega kapitala se izvede javni razpis za pridobivanje zainteresiranih oseb zasebnega prava. Obliko in postopek doloi vlagatelj, e zakon ne doloa drugae. Odloitev o vlaganju se lahko sprejme tudi na podlagi vloge zainteresirane osebe zasebnega prava. V tem primeru mora pred sprejemom odloitve o vlaganju vlagatelj objaviti namero v uradnem glasilu RS in v objavi doloiti rok, ki ne sme biti kraji od 30 dni, za vloitev vlog drugih zainteresiranih oseb. O izbiri osebe zasebnega prava na podlagi javnega razpisa ter o izbiri na podlagi vloge o zainteresiranosti odloi vlagatelj ali od njega pooblaen organ z upravno odlobo. V postopku izdaje odlobe imajo vse osebe, ki so sodelovale v javnem razpisu ali so vloile vloge o zainteresiranosti, poloaj stranke. Vlagatelj ali organ, ki ga vlagatelj pooblasti, sklene z izbrano osebo pogodbo o vlaganju javnega kapitala, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora poleg splonih pogodbenih sestavin vsebovati zlasti tudi dolobe o: glej 58. l. Financiranje GJS: Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na dololjive skupine uporabnikov izmerljive, plaujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povraila. Cene se doloajo na nain in po postopku, ki ga doloa zakon ali odlok LS v skladu z zakonom. Cene se lahko doloijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in koliini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloi o subvencioniranju cene, se doloita tudi viina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in koliini porabljenih ali nudenih javnih dobrin. Iz sredstev prorauna se financirajo GJS, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso dololjivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. Lokalna skupnost lahko za financiranje GJS predpie davek v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in nalog LS. 34: Kaj je model? Model se registrira za videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz znailnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Izdelek pomeni industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vkljuuje dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega izdelka, embalao, modni kroj, opremo knjig, grafine simbole in tipografske znake, z izjemo raunalnikih programov. Kompleksen izdelek pomeni izdelek, sestavljen iz ve sestavnih delov, ki jih je mogoe zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi. e se videz izdelka nanaa na sestavni del kompleksnega izdelka, je nov in ima individualno naravo le: e sestavni del, potem ko je vkljuen v kompleksen izdelek, ostane viden ob normalni uporabi (normalna uporaba pomeni uporabo pri konnem uporabniku, brez opravil vzdrevanja, servisiranja ali popravljanja) kompleksnega izdelka, in e vidne znailnosti sestavnega dela tudi same izpolnjujejo pogoja glede novosti in individualne narave. Videz izdelka je nov, e pred datumom vloitve prijave modela ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka. Videz izdelka se teje za enakega, e se njegove znailnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih. Videz izdelka ima individualno naravo, e se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vloitve prijave ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana. Pri ocenjevanju individualne narave se upoteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka. teje se (pri uporabi 34. lena zakona - novost in individualna narava), da je bil videz izdelka dostopen javnosti, e je bil objavljen v postopku registracije oziroma kako drugae ali razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugae razkrit pred datumom vloitve prijave ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana, razen e bi ti dogodki lahko neutemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega podroja, ki delujejo v RS. Videz izdelka ne teje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.
66

Pri uporabi 34. lena zakona se razkritje ne upoteva, e je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo z modelom, dostopen javnosti v RS: zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika, in v obdobju 12 mesecev pred vloitvijo prijave, ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana. Ta odstavek se uporablja tudi, e je bil videz izdelka dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika. 40: Najniji minimalni znesek delnice! Najniji nominalni znesek delnice je 1.000 SIT. 41: Funkcije poslovodnega organa. Kako se imenuje v d.d.? Uprava. Vodenje poslov drube. 43: Direktor ali prokurist, je to lahko samo dravljan RS? Ne. 44: Odgovornost direktorja, ali to ZGD ureja? Ali skupina d.d. lahko odpoklie upravo? Ja, ureja odgovornost. Skupina d.d. lahko upravi da nezaupnico, na podlagi te nezaupnice pa jo lahko odpoklie NS. 48: Kdo lahko predlaga zaetek steajnega postopka? Dolnik, upnik ali osebno odgovorni drubenik. Upnik lahko predlaga zaetek SP, e z verodostojno listino izkae obstoj dospele terjatve in e dokae, da dolnik nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve. Zaetek SP lahko predlaga tudi likvidacijski upravitelj ali v primeru, e se ustavi PPP, e poravnalni senat ugotovi, da ni monosti, da bo D izpolnil svoje obveznosti na podlagi predloga za PP ali e se na naroku za PP ne dosee veina, potrebna za sklenitev PP. 51: Prisilna poravnava. Ali zakon doloa, kako se terjatve poplaajo? Dolnik lahko v nartu finanne reorganizacije ponudi izplailo terjatev samo v denarju, razen e posamezen upnik izrecno pisno pristane na drugano izplailo. Dolnik mora upnikom ponuditi zniano poplailo oziroma odloitev plail terjatev najmanj v naslednjih znianih deleih oziroma rokih: 1. 20% poplailo, e rok za izplailo ni dalji od 1 leta; 2. 40% poplailo, e rok za izplailo ni dalji od dveh let; 3. 60% poplailo, e rok za izplailo ni dalji od treh let; 4. 80% poplailo, e rok za izplailo ni dalji od tirih let; 5. 100% poplailo z odloitvijo za najve 5 let. Terjatve se razdelijo v razrede terjatev glede na pravni in poslovni temelj in druge znake istovrstnosti. Zakon doloa enako sorazmerno znianje terjatev oziroma podaljanje roka za izplailo za vse terjatve v okviru posameznega razreda, razen e imetnik posamezne terjatev v okviru tega razreda izrecno pisno pristane na manj ugodne pogoje za izplailo te terjatve. Poleg tega lahko dolnik ponudi znianje obrestnih mer za as od dneva zaetka postopka dalje. Posamezen upnik lahko pristane, da se mu terjatev namesto v denarju izplaa v drugem premoenju steajnega dolnika oziroma pristane na vplailo stvarnega vloka s prenosom terjatve do dolnika zaradi poveanja osnovnega kapitala dolnika. 52: Kaj so stroki steajnega postopka? Stroki SP so: nujni stroki za delo SU in nagrada za njegovo delo; nujni stroki lanov upnikega odbora; terjatve, ki nastanejo na podlagi nadaljevanja proizvodnje in tekoih poslov s steaju, so stroki SP (e je SU vloil predlog za PP ali e obstaja monost prodaje dolnika kot pravne osebe);
67

 stroki postopkov za ugotovitev neupravieno prerekanih terjatev; kot stroki SP se poravnajo tudi plae in nadomestila pla za obdobje zadnjih 3 mesecev pred zaetkom SP, odkodnine za pokodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolniku ter za poklicne bolezni, nadomestila pla za as neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoe koledarsko leto, neizplaane odpravnine, kot so zaposlenim pripadle po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar najve v viini, kot je doloena za presene delavce; terjatve tistih upnikov, ki so nastale med postopkom PP, na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolnik v tem obdobju nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem. 53: Pobot terjatev: ali je moen v PP? Terjatve, ki jih je bilo mogoe na dan, ko se je zael PPP, pobotati z dolnikovimi nasprotnimi terjatvami, veljajo za pobotane. Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan zaetka PPP niso dospele ter terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek. 54: Kaj je nart finanne reorganizacije? Pojem nart finanne reorganizacije oznauje vse ekonomsko finanne metode, ki jih bo dolnik opravil, da bi odpravil vzroke insolventnosti oziroma prezadolenosti. Dolnik bo v nartu finanne reorganizacije izkazal za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane PP s tem, da bo zlasti: obrazloil svoje sedanje finanno ekonomsko stanje in vzroke taknega stanja; obrazloil, kako bo predlagano zmanjanje in /ali odloitev obveznosti vplivalo na njegovo likvidnost in s tem sposobnost izpolniti te obveznosti; opisal druge (dodatne) metode finanne reorganizacije, ki jih bo opravil; obrazloil, kako bodo dodatne metode vplivale na odpravo vzrokov nelikvidnosti oziroma prezadolenosti. Listine, ki jih je dolnik dolan priloiti nartu finanne reorganizacije, dopolnjujejo obrazloitev metod finanne reorganizacije. (revidirana obraunska bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimeseja pred vloitvijo NFR; revidirana predraunska bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimeseja pred vloitvijo NFR, izdelano ob predpostavki, da bi na ta dan priela uinkovati predlagana PP glede sorazmernega znianja terjatev in naina poplaila teh terjatev oziroma spremembe osnovnega kapitala; revidiran izkaz uspeha in finannih tokov za zadnje poslovno leto in tekoe leto do datuma zadnje bilance stanja; predraunska izkaza finannih in denarnih tokov za obdobje, na katero se nanaa PP (do izteka roka za izplailo vseh terjatev, na katere se nanaa PP). 55: Razlika med zavodom in gosp. drubo? Namen zavoda ni ustvarjanje dobika. 57: Kaj je to negativni izvid? Doloal zakon o prepreevanju omejevanja konkurence, ta len rtan. 58: Bistvene sestavine licenne pogodbe! Z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja ali izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. L.p. mora biti sklenjena v pisni obliki. Licence za izkorianje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoe skleniti za dalji as, kot traja zakonito varstvo teh pravic. Z l.p. pridobi pridobitelj licence izkljuno pravico izkorianja predmeta licence le, e je to izrecno dogovorjeno (izkljuna licenca). Dajalec licence je dolan izroiti pridobitelju v doloenem roku predmet licence, tehnino dokumentacijo, ki je potrebna za praktino uporabo predmeta licence, dajati vsa navodila in obvestila, ki so mu potrebna za uspeno izkorianje predmeta licence. Dajalec licence odgovarja pridobitelju licence za tehnino izvedljivost in tehnino uporabnost predmeta licence. Dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkorianja, ki je predmet pogodbe, pripada njemu, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist koga tretjega. Pri izkljuni licenci jami, da pravice
68

izkorianja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno, v nobeni obliki tudi ne sme sam izkoriati predmeta licence in je v mejah prostorske veljavnosti prepustiti komu drugemu. Pridobitelj licence mora izkoriati predmet licence na dogovorjen nain, v dogovorjenem obsegu in v dogovorjenih mejah. e ni v zakonu ali pogodbi drugae doloeno, ni upravien izkoriati poznejih izpopolnitev predmeta licence. e je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, e je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence. Drugano pogodbeno doloilo je nino. Pridobitelj je dolna zaznamovati blago z oznabo o proizvodnji po licenci. Pridobitelj licence mora plaati dajalcu dogovorjeno plailo tedaj in tako, kot je doloeno v pogodbi. Sprememba dogovorjenega plaila je mona na zahtevo zainteresirane stranke, e je dogovorjeno plailo postalo oitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom. Pridobitelj izkljune licence lahko odstopi pravico izkorianja predmeta licence drugemu (podlicenca). Licenna pogodba preneha: s potekom asa, za katerega je bila sklenjena; z odpovedjo ob spotovanju doloenega odpovednega roka, e je bila sklenjena za nedoloen as. Odpovedni rok, ki v pogodbi ni doloen, ne sme biti kraji od 6 mesecev, s tem, da se je ne more odpovedati v prvem letu njene veljavnosti; e umre dajalec licence in ni drugae doloeno, se nadaljuje z njegovimi dedii; e umre pridobitelj licence, se nadaljuje z njegovimi dedii, ki podedujejo njegovo podjetje; e pride pridobitelj licence v steaj ali likvidacijo, lahko dajalec licence odstopi od pogodbe. 61: Kaj je menica? Bianco menica? Kdo jo izpolni? Menica je individualni vrednostni papir, ki glasi na doloen denarni znesek, izdan na podlagi doloenega pravnega posla. Je instrument denarnega prometa in je veinoma kreditna listina. Iz zakonskih doloil izhaja, da je menica listina, izdana v predpisani obliki, s katero ena oseba izda drugi nalog, da v doloenem asu in v doloenem kraju plaa doloeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njenem nalogu, pri emer se tudi sama zavezuje plaati to vsoto, e tega ne bi storila oseba, na katero se glasi nalog. To je trasirana menica. Lahko pa oseba obljubi, da bo sama izplaala doloeni znesek: to je lastna ali solo menica. Bianko menica je menica, ki ob izdaji po volji izdajatelja obiajno razen podpisa akceptanta na menini golici nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Bistvene sestavine se lahko izpolnijo tudi kasneje. S tem namenom je naelno tudi izdana. teje se, da je menica izdana polnoveljavno, e se trasant - izdajatelj menice podpie na doloenem mestu menine golice. Predpostavlja se, da je tako trasant pooblastil remitenta in vsakega prihodnjega imetnika menice, da izpolni menico v skladu z njihovim medsebojnim sporazumom. Da se teje menica kot bianko menica, je treba upotevati: 1. Napisana je na meninem blanketu in ostane namenoma neizpolnjena vsaj ena bistvena sestavina, torej ne po nakljuju ali pomotoma. Ob izdaji take menice ima izdajatelj namen, da izpolni prazne dele neka druga oseba in ne podpisnik sam; 2. Blanket praviloma podpie izdajatelj menice ali akceptant ali oba hkrati. e podpie blanket kdo drug ali irant, to ni bianko menica; 3. Glede podpisa blanketa je treba upotevati, da predstavlja podpisnikovo voljo, da bo potem, ko bo blanket izpolnjen, menino odgovarjal. Prostor, kjer naj se podpie podpisnik, je odvisen od volje podpisnika. Poglavitno je, da podpie izdajatelj blanketa blanket na spodnji strani. Podpie naj se tako, da ne bo dvomov o tem, ali se podpisuje kot dolnik (akceptant) ali kot trasant. Pri nas v navadi, da podpie dolnik bianko akcept na levi strani poez, prvi porok pa desno spodaj; 4. Najpomembneja za bianko menico je izroitev podpisanega blanketa upniku s pooblastilom, da ga izpolni in uporabi v svojo korist ali pa prenese na drugega upravienca. Upnikova pravica do izpolnitve blanketa je nepreklicna v tem pomenu, da ni mogoe zahtevati vrnitve blanketa niti preklicati njegove pravice do izpolnitve. Bianko menica postane menica, ko dobi vse bistvene sestavine, to je iz izpolnitvijo. 62: Menini akcept, zastaralni roki? Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se ta zavee, da bo plaal ob njeni dospelosti menino vsoto. Ko menico sprejme, se trasat imenuje akceptant in postane glavni menini zavezanec. Menini upnik mora za plailo najprej terjati akceptanta. Drugi menini podpisniki, med katere spadajo trasant, avalisti in honoranti (akceptanti za ast) in indosanti, se imenujejo regresni menini zavezanci. Glede na to, e je na menici akcept, imamo akceptirano ali neakceptirano menico. Akcept ali sprejem menice je najvaneje menino opravilo in ga lahko da samo trasat.
69

Pri lastni menici ni akcepta, ker se izdajatelj menice sam zavezuje, da jo bo plaal. Menico je mogoe predloiti zaradi akceptiranja trasatu katerikoli delavnik vse do dneva dospelosti menine vsote. Na dan dospelosti in po tem dnevu se menice ne more predloiti zaradi akceptiranja. Takrat lahko menini upnik e terja plailo menine vsote. Trasant kot izdajatelj menice lahko v menici doloi, da mora biti menica predloena zaradi akceptiranja z navedbo roka ali brez navedbe roka, do katere mora to storiti. Tako doloilo bo trasant zapisal, e bo hotel dosei, da bo njegovo razmerje s trasatom imprej razieno in da bo vedel, ali namerava trasat menico sprejeti in jo pozneje tudi plaati. To je prezentacijska klavzula kot nebistvena menina sestavina. e je akcept doloen, imetnik zaradi nepredloitve v akcept izgubi pravico do regresa, kakor tudi pravico do regresa zaradi neplaila. To lahko doloi tudi vsak indosant, e trasant ni izrecno prepovedal, da bi bila menica predloena trasatu v akceptiranje. Menico vpoglednico in povpoglednico je treba predloiti v akcept v enem letu po izdaji. V menici povpoglednici mora biti akcept datiran, da se tako doloi dan dospelosti. Trasant sme ta rok skrajati in tudi podaljati, indosanti pa ta rok lahko skrajajo. Ve trasatom je treba predloiti menico v akcept na isti dan. Imetnik menice torej ni dolan predloiti menice v akceptiranje, e niso drugae odredili trasant in indosanti. Imetnika menice, ki ne predloi menice v akceptiranje, ne zadenejo nobene posledice. Menico lahko predloi trasatu ob njeni dospelosti neposredno v plailo, ne da bi jo pred tem predloil tudi v akceptiranje. e je odredil predloitev menice v akceptiranje trasant, menica pa ni bila predloena v akceptiranje v doloenem roku, izgubi imetnik menice pravico proti vsem regresnim dolnikom. e pa je tako predloitev odredil indosant, menica pa ni bila v doloenem roku predloena v akceptiranje, izgubi imetnik menice regresno pravico le do tistega indosanta, ki je odredil predloitev menice v akceptiranje. Deliberacijski rok - trasat lahko zahteva, da se mu predloi menica v akcept e enkrat naslednji dan po prvi predloitvi v akcept. Z akceptom se akceptant zavee, da bo: 1. plaal menino vsoto ali njen del, e je omejil akcept; 2. plaal zamudne obresti, obraunane v skladu z zakonom, ki ureja viino obrestne mere zamudnih obresti; 3. poravnal stroke, ki bi jih imel imetnik menice zaradi neplaila, kot so protestni stroki in drugi. Akceptant odgovarja vsem imetnikom menice, ki bi prili do nje na zakonit nain. 64: Varstvo in pridobitev pravic industrijske lastnine! Pridobitev posamezne pravice industrijske lastnine se v RS zahteva z nacionalno prijavo, vloeno pri Uradu RS za intelektualno lastnino v skladu z ZIL. (nacionalna prijava) Pridobitev pravic industrijske lastnine se lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloenih v tujini, e je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS. Pravni uinek pravic IL, podeljenih ali registriranih na podlagi takih prijav, je izenaen s pravicami IL, ki so podeljene ali registirane na podlagi nacionalnih prijav, razen e je z mednarodno pogodbo doloeno drugae. V primeru vloitve te prijave, ista oseba ne more pridobiti posamezne pravice IL na podlagi nacionalne prijave. Pridobitev pravic IL v tujini se lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloenih pri Uradu, e je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS. Kdor pravilno vloi prvo prijavo patenta, modela ali znamke v dravi lanici Parike unije ali WTO, ima ob vloitvi prijave v RS prednostno pravico. Rok za uveljavljanje prednostne pravice za patent je 12 mesecev, za modele in znamke pa 6 mesecev od dneva vloitve prve prijave (unijska prednostna pravica). 61. l. ZIL razstavna prednostna pravica - 62. l. ZIL e je datum vloitve patentne prijave, pri kateri bi bila lahko zahtevana prednostna pravica iz prve prijave, kasneji od zadnjega datuma za uveljavljanje prednostne pravice, vendar ne ve kot za 2 meseca, lahko prijavitelj zahteva vzpostavitev prednostne pravice, e kljub skrbnemu ravnanju, ki so ga zahtevala okoliine, ni mogel vloiti prijave za prednostno pravico v roku iz 61. l. ZIL. Zahteva za vzpostavitev prednostne pravice se mora vloiti v 2 mesecih od zadnjega datuma za uveljavljanje prednostne pravice in pred zakljukom tehninih priprav za objavo prijave. Hkrati z zahtevo je treba plaati tudi pristojbino, sicer se teje, da je zahteva umaknjena. prepoved iritve obsega prijave - 65. l. ZIL podaljanje rokov - 66. l. ZIL
70

vrnitev v prejnje stanje - 68. l. ZIL Stranka lahko v postopku pred Uradom kadarkoli med postopkom umakne svojo vlogo. Vloga je umaknjena z dnem, ko prejme Urad zahtevo za umik vloge. Na podlagi zahteve za umik vloge izda Urad sklep o ustavitvi postopka. e je prijavitelj umaknil zahtevo za podelitev patenta in je bila prijava objavljena, se objava prijave ne teje v stanje tehnike po 12. l. ZIL. Urad ne more izdati odlobe o zavrnitvi ali odlobe o delni zavrnitvi zahteve za podelitev oziroma registracijo pravice, e ni prej pisno seznanil prijavitelja z razlogi, zaradi katerih ne more podeliti oziroma registrirati pravice ali je ne more podeliti oziroma registrirati v zahtevanem obsegu in e ni prijavitelja pozval, naj se v 3 mesecih od vroitve poziva izree o teh razlogih oziroma vloeno zahtevo spremeni ali dopolni. e se prijavitelj pravoasno izree o razlogih za zavrnitev zahteve v delu ali v celoti, ali spremeni oziroma dopolni svojo zahtevo, Urad pred izdajo odlobe preveri, ali so e podani razlogi za zavrnitev ali delno zavrnitev zahteve za podelitev ali registracijo pravice. Zoper odlobo ali sklep Urada ni pritobe, mona pa je toba v upravnem sporu, ki se vloi pri Upravnem sodiu RS v Ljubljani. V sporu odloa sodie na sedeu v LJ. Sodie nemudoma obvesti Urad o prejemu tobe po ZIL in pravnomoni odlobi. Sodie polje Uradu sodbo s potrdilom pravnomonosti zaradi izvritve. (se ne uporabljata pri sporih zaradi kritve pravic) Urad izda odlobo, s katero se sodba izvri. Postopki v zvezi s tobami po tem zakonu so hitri. Sodie odloa o tobah po ZIL prednostno. V postopku za podelitev patenta se izumitelj, naveden v prijavi, teje za izumitelja, razen e sodie odloi drugae. Smiselno velja tudi za oblikovalca videza izdelka. Urad ne preverja podatkov o izumitelju ali oblikovalcu. Patent se podeli oziroma model ali znamka se registrira na ime tistega, ki je ob podelitvi ali registraciji naveden kot prijavitelj. Smiselno tudi, e kot prijavitelj navedenih ve oseb. Urad ne doloa medsebojnih razmerij med osebami, ki so navedeni kot prijavitelji. Imetnik patenta, modela ali znamke lahko v delu ali celoti s pogodbo prenaa svojo pravico in sklepa licenne pogodbe. Pravice po ZIL se pridobijo z dnem vpisa v ustrezen register. Podeljene oziroma registrirane pravice prenehajo veljati pred predpisanimi roki: e se imetnik odpove pravici - naslednji dan, ko prejme Urad vlogo o odpovedi; e niso plaane pristojbine v skladu z ZIL; na podlagi pravnomone sodbe sodia oziroma odlobe Urada v primerih, ki so predvideni z ZIL - z dnem, ki je doloen s to sodbo oziroma odlobo. Prijava mora vsebovati navedbo, iz katere je mogoe razbrati, da se zahteva pridobitev doloene pravice, in: za patent vse sestavine iz 1/86 ZIL; za model vse sestavine iz 1/94 ZIL; za znamko vse sestavine iz 1/97 ZIL oziroma za kolektivno znamko tudi pravilnik iz 46 ZIL. Prijava mora vsebovati tudi: pooblastilo zastopniku, e je prijava vloena po zastopniku; besedilo prijave v slo jeziku, e je bila prijava prvotno vloena po 2/81 ZIL; potrdilo o plailu celotnega zneska prijavne pristojbine. Ostalo v skladu s podzakonskim aktom. Prijava za pridobitev posamezne pravice mora biti po vsebini in obliki sestavljena v skladu z ZIL in podzakonskimi predpisi in mora vsebovati vse podatke. Biti mora itljiva in predloena tako, da je mogoe njeno vsebino jasno in primerno reproducirati. Vloi se v pisni obliki osebo ali po poti, po telefaksu ali drugih elektronskih medijih. Podzakonski akt za doloitev naina vlaganja po drugih elektronskih medijih. e prijava, ki je bila vloena po telefaksu ali drugem elektronskem mediju, ni itljiva ali je ni mogoe jasno in primerno reproducirati, Urad pozove prijavitelja, naj v 3 mesecih od vroitve poziva predloi nov izvod iste prijave v pisni obliki. e ne prejme, se teje prijava za umaknjeno. Ob vloitvi prijave ali v 3 mesecih od vroitve poziva se plaa prijavna pristojbina, sicer se teje, da je prijava umaknjena. jezik prijave - 81. l. ZIL doloitev datuma vloitve prijave - 82. in 83. l. ZIL

71

e prijava, kateri sta bila doloena datum vloitve in tevilka, ne vsebuje vseh sestavin, Urad pozove prijavitelja, naj v 3 mesecih od vroitve poziva prijavo ustrezno dopolni in odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. e prijava ni pravoasno in ustrezno dopolnjena, se teje, da je umaknjena, razen v primerih iz 4/128 in 5/129 l. ZIL (zastopanje pred Uradom). formalni preizkus prijave - 85. l. ZIL posebne dolobe za patent - 86 - 93. l. ZIL posebne dolobe za model - 94 - 96. l. ZIL posebne dolobe za znamko - 97. - 103. l. ZIL posebne dolobe za geografsko oznabo - 104. l. ZIL SODNO VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVIC 1. toba za ugotovitev ninosti: vsaka zainteresirana oseba pri pristojnem sodiu za ugotovitev ninosti patenta, patenta s skrajanim trajanjem, modela ali znamke; 111.- 114. l. ZIL; 2. izpodbijanje pravice do patenta, modela oziroma znamke (tonik eli s tobo postati imetnik) 115. - 117. l. ZIL; 3. toba izumitelja ali oblikovalca za navedbo - 118. l. ZIL; 4. toba za izbris znamke iz registra - 119. l. ZIL; 5. toba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - 120. l. ZIL; 6. toba zaradi kritve pravic iz ZIL - 121., 122. l. ZIL; 7. zaasne odredbe - 123. l. ZIL 8. zahteva za zavarovanje dokazov - 124. l. ZIL. 65: K.d. - definicija, odgovornost drubenikov, prednost, gospodarski smisel k.d.? V k.d. se zdruujeta delo in kapital. Gospodarski pomen je podoben kot pri d.n.o. Je primerna oblika za male in srednje drube. 71: Skupinski sklep o delitvi dobika - ali se lahko izpodbija in v kaknem roku; procesna predpostavka za izpodbojnost sklepa? Sklep skupine o uporabi bilannega dobika se lahko izpodbija, e je v nasprotju z zakonom ali statutom ali e je skupina odloila, da se delniarjem dobiek ne deli najmanj v viini 4% osn. kapitala, e to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliine, v katerih druba posluje. Vloijo jo lahko delniarji, katerih delei dosegajo 1/20 osnovnega kapitala ali nominalni znesek 100 mio SIT. Izpodbojna toba se vloi v roku enega meseca. Ta rok zane tei: e se je tonik udeleil skupine, z dnem, ko se je konala skupina; e se je ni udeleil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti. e je bil sklep objavljen, zane tei rok z dnem objave. Delniar, ki je bil navzo na skupini, lahko izpodbija sklep samo, e je na skupini takoj zapisniko obvestil skupino o nameravani tobi; delniar, ki ni bil navzo, pa le v primeru, e mu je bilo protipravno prepreeno, da bi prisostvoval na skupini, ali e ni bil pravilno vabljen na skupino ali e je skupina odloila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu. Uprava mora objaviti, da je vloena izpodbojna toba na enak nain, kot mora biti objavljen izpodbijani sklep. e sodie razveljavi sklep skupine oziroma ga razglasi za ninega, uinkuje sodba proti vsem delniarjem in lanom uprave in NS. e gre za sklep, ki se vpie v register, se vsebina sodbe vpie po uradni dolnosti. Uprava mora objaviti vsebino sodbe. 74: Definicija prisilne poravnave! Katera ureditev je vzor temu institutu? Ali se terjatve lahko pobotajo? Pomen narta finanne reorganizacije v postopku PP? Prisilna poravnava je oblika sanacije dolnika in prepreitev steaja. Njen namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolenosti, to je razlogov za zaetek SP. Poravnava? Ja.
72

Dolnik bo v nartu finanne reorganizacije izkazal za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane PP. 79: Narava vpisov v sodni register. Vpis spremembe drubenika - ali je konstitutivne ali deklaratorne narave? Poveanje kapitala - ali je konstitutivne ali deklaratorne narave? Vpis v sodni register ima nasproti tretjim osebam pravni uinek od dneva vpisa, razen e zakon ne doloa drugae. 450. ZGD za d.o.o. konstitutivnost vpisa sprememb drubene pogodbe v Sreg. 3/308 ZGD konstitutivnost vpisa sprememb statuta d.d. v Sreg. Vpis poveanja osnovnega kapitala v Sreg je konstitutivne narave. Anica Popovi 6: Societeta! Z drubeno pogodbo se dve ali ve oseb zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dosei z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloeno s pogodbo. Vsak drubenik je dolan v drubo prispevati to, kar je doloeno s pogodbo (prispevek). prispevek je lahko denar, stvar, pravica, terjatev, lahko pa tudi storitev, dopustitev ali opustitev, ki ime premoenjsko vrednost. e s pogodbo ni drugae doloeno, so prispevki drubenikov enaki. Premoenje se lahko da kot prispevek drubi tudi samo v uporabo ali uivanje. Ne gre za drubeno pog, e je kaknemu drubeniku zagotovljena samo korist brez dolnosti, da bi zagotovil prispevek. e je to potrebno za ohranitev premoenja v drubi ali za to, da se odvrne koda, je vsak drubenik poleg prispevka, ki je doloen s pogodbo, dolan prispevati sorazmeren del tega, kar je potrebno za ohranitev premoenja ali prepreitev kode. Za pravne in stvarne napake prispevka odgovarja drubenik tako kot prodajalec oziroma zakupodajalec. Vsak drubenik ima en glas, razen e drubena pogodba ne doloa drugae. Drubeniki odloajo o zadevah drube soglasno, pogodba pa lahko doloi, da drubeniki o zadevah odloajo z veino glasov. V takem primeru sta za odloitev potrebni najmanj 2/3 glasov vseh drubenikov. Drubeniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno, z drubeno pogodbo se lahko doloi drugae. Drubeniki lahko iz utemeljenih razlogov prekliejo poslovodstvo kateremu od drubenikov. Za poslovodje se smiselno uporabljajo dolobe OZ o pogodbi o naroilu. Poslovodja ima pravico do plaila za svoj trud, e je tako doloeno s pogodbo. Vsak drubenik ima pravico biti obveen o poslih in zadevah drube. Skrbnost drubenikov kot s svojimi lastnimi posli. e je namen drube povezan z dejavnostjo ali poklicem drubenikov, skrbnost dobrega gospodarja oziroma dobrega strokovnjaka. Vsak drubenik je upravien do dela koristi, ki se dosee v drubi, razen e dru. pog. ne doloa drugae in dolan nositi del izgube, ki nastane z delovanjem drube. e s pog. ni doloeno drugae, so drubeniki pri koristih in izgubi udeleeni v enakih delih kot s prispevki. e drubenik ali poslovodja nastopa v imenu drube ali drubenikov, se uporabljajo pravila OZ o zastopanju. V tem primeru postanejo vsi drubeniki solidarni upniki oziroma dolniki in se uporabljajo dolobe OZ o solidarnih obveznostih, drugaen dogovor med drubeniki nima pravnega uinka nasproti tretjim. Obveznosti drubenikov po zgornjih dolobah nasproti tretjim osebam ne prenehajo s prenehanjem drube. Na premoenju drube, ki nastane s prispevki ali poslovanjem, imajo drubeniki enake solastninske ali drugane soimetnike delee, e pogodba ne doloi drugae. e se stroki in obveznosti nasproti tretjim ne poravnajo iz prem. drube, so dolni to storiti drubeniki po enakih delih, pog. lahko doloi tudi drugane dele. e pogodba to dopua, lahko v drubo vstopi nov drubenik, ki je dolan dati enak prispevek kot drugi drubeniki (e pog. ne doloa drugae) in je upravien do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu in odgovarja za obveznosti, ki so nastale po dnevu, ko je postal drubenik. Drubenik ne more svojega poloaja prenesti na 3. osebo, na drugega drubenika pa le, e to dopua pog. in ob pogojih, ki jih doloa. Zaradi utemeljenih razlogov lahko drubeniki s tobo zahtevajo izkljuitev drubenika. Pog. pa lahko doloa, da o izkljuitvi odloijo tudi drubeniki sami. V takem primeru sme prizadeti drubenik s tobo zahtevati razveljavitev sklepa, e meni, da ta ni bil utemeljen. Ima pravico do vraila trne vrednosti delea v asu izkljuitve, ki mu ga morajo drugi drubeniki izplaati najkasneje v 3 letih od izkljuitve. e od njega zahtevajo odkodnino, smejo vrailo vrednosti delea zadrati do pravnomonosti sodbe ali do sporazuma z izkljuenim drubenikom. Prenehanje drube: glej 1000. l. OZ.
73

Odpoved pogodbe: e tako doloeno v pog., lahko drubenik odpove pog. Odpoved pogodbe, sklenjene za nedoloen as s 3-mesenim odpovednim rokom. Iz utemeljenih razlogov tudi pog., sklenjeno za doloen as. e druba preneha, so dolni drubeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti 3. osebam, nadomestijo drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo to, kar so dolni s pogodbo, ostanek premoenja pa razdelijo med drubenike po enakih delih kot veljajo za prispevke; pogodba lahko doloi drugane dele. e sredstva ne zadostujejo za pokritje strokov in obveznosti, morajo manjkajoi znesek pokriti drubeniki v razmerju, ki velja za njihove prispevke. 8: Zavodi - kdo upravlja? Zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja. Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Sestava, nain imenovanja oziroma izvolitve lanov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se doloijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splone akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja z. ter spremlja njihovo izvrevanje, doloa finanni nart in sprejema zakljuni raun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali raziritev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vpraanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda doloene zadeve. 11: Ultra vires teorija! Pogodbe, sklenjene ultra vires, so pogodbe, sklenjene izven doloenega poslovnega predmeta. Doloa neveljavnost poslov, ki jih druba sklene izven svoje registrirane dejavnosti. Po ZGD so pogodbe, sklenjene ultra vires, naelno veljavne. Izjemno pogodba ni veljavna, e tretja oseba ni bila v dobri veri glede prekoraitve. 12: Razlika med s.p. in obrtnikom! Glej obrtni zakon! 13: Delnice (vse), nominalni znesek, osnovni kapital!

14: Kaj e velja iz Zakona o podjetjih? Uporabljal se je e za drubena podjetja. 16: D.d. - ustanovitev. Kaj e niso vplaane vse delnice. Soasna ali simultana in postopna ali sukcesivna ustanovitev. e pri postopni ustanovitvi v roku (ne sme biti dalji od 3 mesecev) vse ponujene delnice niso vpisane in pravilno vplaane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po preteku tega roka nevpisane in nevplaane delnice sami prevzamejo ali vpiejo.e ponujene delnice niti na ta nain niso prevzete ali vpisane in pravilno vplaana, se teje, da ustanovitev ni uspela, ustanovitelji pa morajo v nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplaane zneske.

74