GOSPODARSKO PRAVO

TADEJA ZIMA JENULL - ODGOVORI
SODNI REGISTER.....................................................................................................................................................1 DELNIŠKA DRUŽBA..................................................................................................................................................6 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO...........................................................................................................13 TUJE PODJETE.......................................................................................................................................................20 ZAVOD.....................................................................................................................................................................20 ZADRUGE ...............................................................................................................................................................21 ZFPPIPP...................................................................................................................................................................22 OBLIGACIJSKI ZAKONIIK........................................................................................................................................36 ZPP - PRAVILA POSTOPKA V GOSPODARSKIH SPORIH....................................................................................42 AVTORSKO PRAVO (ZASP)....................................................................................................................................45 INDUSTRIJSKA LASTNINA (ZIL).............................................................................................................................50

SODNI REGISTER
11 POZITIVNI IN NEGATIVNI PUBLICITETNI UČINEK VPISA V SODNI REGISTER

Publicitetno načelo pomeni, da so vsa dejstva in podatki vpisani v sodni register, izhaja pa iz načela obveznega vpisa. Pozitivni publicitetni učinek pomeni, da se lahko proti tretji osebi uveljavljajo vsa dejstva, ki so vpisana v registru in se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov vpisa. Javnost podatkov se uveljavlja z internetno objavo podatkov ter izstavljanjem izpisov iz sodnega registra. Negativna publiciteta pa pomeni, da določenega dejstva ni (oziroma velja, da ga ni), če ni vpisano v register, pa bi moralo biti. Primer učinkovanja publicitete registra: Če zakoniti zastopnik družbe, ki ima z aktom o ustanovitvi omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je takšna pogodba spodbojna s strani družbe, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra). Izjema od publicitetnega načela sodnega registra: Po ZGD so pravni posli ultra vires veljavni, razen če je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev dejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. 11 PUBLICITETNI IN KONSTITUTIVNI UČINKI VPISA? Vpis v sodni register ima publicitetni učinek takrat, ko se z dnem vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Vsak vpis v sodni register mora biti javno objavljen na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), namenjenih javni objavi vpisov v sodni register. Negativni publicitetni učinek pomeni, da če podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji zanj ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa lahko nevpisani podatek nasproti tretjim uveljavlja le, če dokaže, da je tretji za podatek vedel. Pozitivni publicitetni učinek pomeni, da se od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen, nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal tega podatka. Velja domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka objavljen. Konstitutivne učinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek pravice ali pravnega razmerja. Med takšne vpise sodijo: ● vpis ustanovitve gospodarske družbe ● vpis prenehanja gospodarske družbe ● vpis spremembe statuta delniške družbe ali družbene pogodbe d.o.o. ● vpisi pri statusnih preoblikovanjih ● vpisi pri podjetniških pogodbah (koncerni) 11 KDAJ SE TUDI BREZ VPISA PRIDOBI PRAVNA OSEBNOST? V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki pridobi pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register, sposobnost biti stranka, zastopajo pa ga osebe, ki so na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaščene za zastopanje subjekta vpisa
1

V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register. PREDDRUŽBA - družba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register že lahko opravlja določena dejanja in je nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba: ○ lahko vloži prijavo za vpis v sodni register ○ lahko odpre bančni račun ○ lahko pridobi sredstva - za medsebojna razmerja med družbeniki se uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi - če kdo nastopa v imenu družbe, odgovarja osebno, če je teh oseb več, odgovarjajo solidarno - koristi, ki jih je družbenik pridobil v tem času, je dolžan prenesti na družbo po vpisu v register V praksi ni mogoče, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi družbene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Med obema dogodkoma lahko preteče tudi več kot eno leto. Družbo med sklenitvijo družbene pogodbe in njenim vpisom v register ob določenih pogojih označujemo kot preddružbo. Tuja pravna teorija, zlasti nemška, poudarja, da gre pri preddružbi za pravnoorganizacijsko obliko, ki že ima pravno sposobnost. Stališča o širini te sposobnosti pa se razlikujejo. Vendar so zelo številna tista mnenja, ki zagovarjajo popolno pravno sposobnost. ZGD-1 se je v svojem jedru naslonil na nemško pravo. Zato številne ugotovitve nemške teorije in sodne prakse »kaže upoštevati tudi pri nas«. O preddružbi govorimo v času po sklenitvi pogodbe o d.o.o. v notarski obliki (torej ne le med družbeniki). Ta še ni nastala s sklenitvijo družbene pogodbe, ker je notarska oblika pogodbe predpisana ad valorem. Preddružba, kot smo jo opredelili, je mogoča pri nastajanju vseh gospodarskih družb. Vendar so razlike med temi družbami tako velike, da skoraj ni mogoče določiti skupnih značilnosti faze med ustanovitveno pogodbo in vpisom v register. Tako na primer pri d.n.o. in k.d. družbeniki in komplementarji že v času preddružbe nedvomno odgovarjajo tako kot po vpisu družbe v register. Obe ugotovitvi vzbujata dvom o tem, ali gre pri preddružbi za družbo civilnega prava po 990. členu OZ. Trstenjakova meni, »da je stališče, da gre za uporabo določb družbe civilnega prava, preseženo«. Pravila o civilni družbi bi bila morda redko uporabna le subsidiarno, če določbe ZGD in družbene pogodbe ne bi mogle odgovoriti na kakšno vprašanje. Tudi v slovenskem pravu se lahko pridružimo stališču, da gre pri preddružbi za stopnjo v nastajanju družbe kot pravne osebe. Zanjo že veljajo številne določbe ZGD-1 o že konstituirani d.o.o. in pogodbene določbe, razen tistih o izključni odgovornosti same družbe. Upravljanje preddružbe temelji na dejstvu, da je krog družbenikov že natančno določen in da so z zakonom in družbeno pogodbo že urejena vsa bistvena vprašanja o upravljanju. Družbeniki odločajo v skupščini (505. člen) z glasovalno pravico, kot je določena s pogodbo ali z zakonom (506. člen). Obstajajo vse možnosti, da manjšinski družbeniki uveljavljajo svoje pravice (511. člen), vsak družbenik pa pravico do informacij in vpogleda (512. in 513. člen). Ni razlogov, da v času preddružbe ne bi bili mogoči vključitev novega družbenika ter izstop in izključitev družbenika ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za že vpisano d.o.o. Vrsta določb ZGD-1 kaže, da se mora že v času preddružbe oblikovati premoženje, ki pripada prav njej. Tudi na tem področju se kaže pomembna razlika nasproti civilnopravni družbeni pogodbi. V njej je po OZ premoženje solastnina družbenikov. Pri nastajajoči d.o.o. pa morajo biti osnovni vložki družbi izročeni že pred vpisom v register, tako da »lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga«. 11 KATERE PRAVNE OSEBE SE VPISUJEJO V SODNI REGISTER? Subjekti vpisa, subjekti, ki se vpišejo v sodni register, so: 1. družba z neomejeno odgovornostjo 2. komanditna družba 3. družba z omejeno odgovornostjo 4. delniška družba 5. komanditna delniška družba 6. evropska delniška družba 7. gospodarsko interesno združenje 8. evropsko gospodarsko interesno združenje 9. podružnica tujega podjetja 10. zadruga 11. evropska zadruga 12. zavod 13. skupnost zavodov 14. druge pravne osebe, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register Vpisuje se tudi: 15. podružnica gospodarske družbe 16. podružnica tujega podjetja ali njen del
2

Eno najpomembnejših načel registrskega prava je načelo obveznega vpisa v register. V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register. 11 SODNI REGISTER Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih značilnostih vseh vpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s čimer se utrjuje pravna varnost v poslovnem prometu. Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov. Gospodarske družbe z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsi gospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register. Postopek za vpis v sodni register se začne - z vložitvijo predloga - po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon V postopku za vpis v sodni register izdaja sodišče odločbe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloči o predlogu oziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloči o vprašanjih postopka. 11 VRSTA REGISTRSKEGA POSTOPKA Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku. Začne se na predlog ali po uradni dolžnosti (ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon). 11 KDO ODLOČA O VPISU D.O.O. V SODNI REGISTER Sodni register vodi pristojno sodišče, t.i. registrsko sodišče. Vpis se opravi na podlagi zahteve zainteresirane osebe in sodišče ne more odreči vpisa, če so izpolnjeni pogoji za vpis. Sodnik posameznik odloča o: 1. vseh podatkov, ki se nanašajo na d.d., k.d.d., evropsko delniško družbo, evropsko giz, zadrugo in evropsko zadrugo, podružnico tujega podjetja 2. podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu družbeniku in z izstopom ali izključitvijo družbenika pri d.n.o. in k.d. 3. podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanji pri vseh subjektih vpisa 4. podatkov v zvezi z odločanjem o ugovoru proti sklepu o prenehanju v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku 5. podatkov v zvezi z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra zaradi končanja likvidacijskega postopka, ki ga je izvedel pristojni organ te pravne osebe O vseh drugih predlogih pa na 1. stopnji odloča sodni referent. Zoper odločitve sodnega referenta je možna pritožba v 8 dneh od odločitve, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča. Na drugi stopnji pa odloča senat treh sodnikov. 11 KAKŠEN POSTOPEK JE REGISTRACIJSKI POSTOPEK, KAKŠEN JE PRAVNI POUK, ČE IZDA ODLOČBO SODNI REFERENT? KDO ODLOČA O PRITOŽBI? Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku. Zoper odločitve sodnega referenta je možna pritožba v 8 dneh od odločitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča. To je vpisano v pravni pouk. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. 1 1 PREDHODNO VPRAŠANJE V REGISTRSKEM POSTOPKU; KDAJ SE PREKINE? (Hinko) Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v ZSReg ali drugem zakonu drugače določeno.
3

Ne glede na zgornjo določbo sodni register prekine postopek vpisa do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. V tem primeru registrsko sodišče napoti udeleženca postopka, ki se zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu sklicuje na predhodno vprašanje, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Če udeleženec v tem roku ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis. 111 UDELEŽENCI V POSTOPKU ZA VPIS V SODNI REGISTER? Udeleženec v postopku za vpis v Sreg je: ● predlagatelj postopka ● subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj ● oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. 1 11 SESTAVINE SKLEPA PRI ODLOČANJU V REGISTRSKEM POSTOPKU IN PRAVNA SREDSTVA V izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodišče določno navede vsebino vpisa v sodni register. Če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izreku sklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo. Sklep mora biti obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazložen tudi v drugih primerih. Smiselno se uporablja ZNP. 1 11 KAJ ČE JE VLOŽENA ZAMUJENA PRITOŽBA ZOPER VPIS V SODNI REGISTER, PA NASTANEJO NOVA DEJSTVA. ALI SE LAHKO OBRAVNAVA NA 1. STOPNJI IN VRSTA SKLEPA Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, se šteje taka pritožba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa. Registrsko sodišče v zvezi s pritožbo iz prejšnjega odstavka preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. Če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču 2. stopnje, da odloči o pritožbi. Odgovor: Prepozno pritožbo registrsko sodišče zavrže. Vendar pa se prepozna pritožba šteje kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priložene nove listine. Registrsko sodišče v tem primeru ravna kot da je vložen predlog za nadomestitev sklepa in ga preizkusi in lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. 111 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA Vprašanja: a1 12 mesecev ni prihodkov na transakcijski račun družbe, kaj se zgodi? Gre za situacijo izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga ureja ZFPPIPP. Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če: 1. je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe brez likvidacije DOMNEVA O PRENEHANJU POSLOVANJA (izpolnjena 1. tč.): - pri gospodarski družbi, če v 2 zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila AJPES-u - pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: ○ na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana ○ na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ○ ki ne obstaja Sodišče odloči o začetku postopka izbrisa ● po uradni dolžnosti na podlagi obvestila ali ● na predlog upravičenega predlagatelja.
4

Upravičeni predlagatelj: oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Začetka postopka izbrisa ne more predlagati niti družbenik niti upnik pravne osebe. Registrsko sodišče izda sklep o začetku postopka izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog. Začetek postopka izbrisa se vpiše v sodni register. Pravna oseba, družbenik ali upnik lahko v 2 mesecih vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, če: ● ne obstaja izbrisni razlog (npr. družba ima premoženje) ● je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali ● je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije Odločitve registrskega sodišča o ugovoru: 1. zavrže ugovor (prepozen, neupravičena oseba, nedovoljen) 2. izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa: če je ugovor utemeljen in izbrisni razlog ne obstaja (možna pritožba v 8 dneh po vročitvi sklepa). Na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu vpisa začetka postopka izbrisa iz sodnega registra. 3. izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, če: ● v roku ni vložen ugovor ali je bil zavržen ● presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja
b1

po izbrisu se pojavi upnik, kakšne možnosti ima?

Pravna oseba po izbrisu iz registra preneha, vendar pa izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati ● plačilo obveznosti od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti ● povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe Zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa. Če je imela pravna oseba neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti Za obveznosti odgovarjajo aktivni družbeniki, dokazno breme glede tega, kdo je bil aktiven, kdo pa pasiven, je sedaj vedno na tožniku. Rok za uveljavljanje zahtevka je 1 leto, sicer pa gre za zastaralni rok (prej je bil rok prekluzivni). 111 KJE SE S.P. REGISTRIRA? Samostojni podjetnik se registrira (vpiše) v poslovnem registru, ki ga vodi AJPES. ● Registracija prek spleta oziroma z obiskom katere izmed vstopnih točk VEM (Vse na enem mestu). Podjetnik lahko začne z opravljanjem dejavnosti, ko ga AJPES vpiše v poslovni register. ● Prijava davčnih podatkov. Podjetnik postane po registraciji davčni zavezanec iz naslova opravljanja dejavnosti. V 8 dneh po vpisu v poslovni register mora podjetnik zagotoviti naslednje podatke. Podatke lahko bodoči podjetnik posreduje na: o točki VEM; o točki eVEM; o območni enoti DURS. 111 KAKO ODVETNIK NAVEDE KOT TOŽENO STRANKO S.P., DA JE IME POPOLNO Odvetnik mora navesti firmo samostojnega podjetnika. Firma mora vsebovati ● ime in priimek podjetnika ● označbo dejavnosti ● označbo "s.p." Lahko uporablja tudi skrajšano firmo – ime in priimek podjetnika, označbo s.p.

5

DELNIŠKA DRUŽBA
111 SKRBNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA (ZGD, ZFPPIPP) Vprašanje: - skrbnost po ZGD-1, kaj pa po ZFPPIPP? skrbnost dobrega gospodarja/gospodarstvenika, skrbnost dobrega strokovnjaka (poslovnofinančne stroke) I. ZGD Član organa vodenja ali nadzora mora: ● ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ● varovati poslovno skrivnost družbe Standard skrbnosti (vesten in pošten gospodarstvenik) je potrebno razlagati v okviru načel obligacijskega prava. Za člane organov vodenja in nadzora velja torej strožja skrbnost strokovnjaka (profesionalca), poznavalca poslov, ki jih vodi. Problem je v tem, da se po ZGD-1 za člane uprave ne zahteva neka strokovna izobrazba, vendar pa od njih vseeno zahtevamo ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, profesionalca. To bi bilo treba popraviti. II. ZFPPIPP a) POSLOVODSTVO ● obligacija prizadevanja ○ storitev, kjer je predmet obveznosti zaveza, da si bo prizadeval doseči interes v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno skrbnostjo) ○ obveznost članov poslovodstva ni obligacija rezultata, ampak prizadevanja ● član poslovodstva je profesionalna oseba (profesionalno, kot poklic opravlja dejavnost) - strokovna usposobljenost se predpostavlja ● prevzame obveznost voditi posle družbe v skladu s pravili poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij ● standard profesionalne skrbnosti - strožji standard presoje ravnanja ○ OZ: pri izpolnjevanju poklicnih dejavnosti udeleženci ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka) ○ ZGD: skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika (v OZ je skrbnost dobrega gospodarstvenika nižji standard, saj je sinonim za običajno (neprofesionalno) skrbnost v poslovnem prometu) ○ ZFPPIPP: člani poslovodstva morajo ravnati s profesionalno skrbnostjo (enak standard kot ZGD) b) NADZORNI SVET ● obligacija prizadevanja ● nadzorovati vodenje poslov družbe: ○ redno preverjati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ○ preverjati, ali družba ravna skladno s pravili finančnega poslovanja ● predvsem s preverjanjem četrtletnih poročil! (poslovodstvo poroča o poslovni politiki, donosnosti, prometu in finančnem stanju družbe) ● član nadzornega sveta je profesionalna oseba ● standard profesionalne skrbnosti 1 11 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZGD Vprašanja - nek član uprave je hudo kršil pravila - kdo lahko toži? družba - zastopa jo predsednik nadzornega sveta; lahko pa toži družbenik v svojem imenu za račun družbe (actio pro socio) - PRIMER: uprava in nadzorni svet d.d. povzročata škodo družbi, kdo vloži tožbeni zahtevek? Proti upravi (predsednik nadzornega sveta), proti nadzornemu svetu (skupščina imenuje KOLIZIJSKEGA skrbnika) - odgovornost članov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravičeno? Zakaj tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno? - kje je podrobneje urejena odškodninska odgovornost članov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa ZFPPIPP - predvsem če pride do insolventnosti ● člani so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti - odškodninska odgovornost se domneva, dokazno breme je obrnjeno (razbremenitev odgovornosti) ● odškodninska odgovornost je izključena, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu - razbremenitev odgovornosti ● odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje
6

● družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele 3 leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj 1/10 osnovnega kapitala. ● odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati Za odškodninsko odgovornost članov vodenja ali nadzora veljajo splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: škodljivo dejanje, nastanek škode, vzročna zveza in krivda. Tudi razbremenilni razlogi so enaki kot v obligacijskem pravu: privolitev oškodovanca in dejanje tretjega. Škodljivo dejanje stori član organa vodenja ali nadzora s tem, ko krši svoje z zakonom ali statutom določene obveznosti oz. jih ne opravlja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Oškodovanci in upravičenci do odškodninskega zahtevka so: ● družba ● delničar ali skupina delničarjev ● upniki (lahko tudi zaposleni) V primeru odgovornosti proti članom uprave, bo družba uveljavljala odškodninsko odgovornost preko predsednika nadzornega sveta (ki zastopa družbo proti upravi; splošna določba). Odškodninski zahtevek zoper člane nadzornega sveta naj bi postavila uprava kot zakoniti zastopnik družbe, vendar pa v primeru solidarne odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta nastopi kolizija interesov. Delničarji ali skupina delničarjev so upravičeni do samostojnega zahtevka v primeru, ko člani uprave ali nadzornega sveta solidarno odgovarjajo skupaj z osebo, ki je s svojim vplivom pripravila upravo ali nadzorni svet, da je posloval v škodo družbe ali delničarjev. Kadar vpliva take osebe ni, delničarji niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbe. Lahko pa delničarji vložijo svoj odškodninski zahtevek (v svojem imenu in na svoj račun). Vložitev tožbe za povrnitev škode Skupščina odloča tudi o vložitvi tožbe za povrnitev škode zoper člane organov vodenja ali nadzora – za škodo, povzročeno v zvezi z vodenjem poslov. Poslovodstvo mora v 6 mesecih od dneva skupščine, ki je izglasovala sklep z navadno večino, vložiti tožbo ● za povrnitev škode, ki so jo družbi v zvezi z ustanovitvijo povzročili ustanovitelji ● za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora Če je tožbo treba vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopku pred sodiščem. Posebni zastopnik zastopa družbo v postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega zahtevka in postopku v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti takega zahtevka. Vložitev tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine Tožbo lahko v svojem imenu in za račun družbe vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala ali 400.000 EUR, če: ● predlog za vložitev tožbe na skupščini ni sprejet ● skupščina ne imenuje posebnega zastopnika ali ● poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupščine Če član uprave huje krši obveznosti, ga lahko nadzorni svet odpokliče. 111 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZFPPIPP Vprašanja: - odgovornost članov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravičeno? Zakaj tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno? - kje je podrobneje urejena odškodninska odgovornost članov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa ZFPPIPP - predvsem če pride do insolventnosti - odgovornost organov upravljanja po ZFPPPIP? Kdo, kdaj-v katerih primerih in zakaj? - kaj če poslovodstvo ne ravna v skladu z zakonom; kako odgovarja; kakšna je škoda in kako se izračuna; kdaj ne odgovarja - kako odgovarjajo nadzorniki I. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST GLEDE FINANČNEGA POSLOVANJA a) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO DRUŽBE (poslovna!)
7

-

-

-

pogodbeni odnos na podlagi pogodbe o poslovodenju (managerska pogodba) - mandatno razmerje člani poslovodstva so solidarno odgovorni! splošne predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti ○ protipravnost ravnanja: ravnanje v nasprotju s • pravili poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja • prisilnimi (kogentnimi) predpisi ○ vzročna zveza: med protipravnim ravnanjem in posledico ○ škoda: najpogosteje navadna škoda razbremenitev: ○ ravnali skladno s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja (ni protipravnosti) ○ splošno pravilo OZ: vzrok za nepravilno izpolnitev je izven njegove poslovne sfere → ravnanje skladno z zakonitim sklepom skupščine (nezakonitih sklepov ne sme izvršiti in za neizvršitev tudi ne more odgovarjati) ni razbremenitve, če je nepravilno izpolnitev odobril nadzorni svet (poslovodstvo vodi posle samostojno)

b) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO DRUŽBE (poslovna!) - poslovni odnos se vzpostavi, ko pristojni organ družbe člana nadzornega sveta (z njegovim soglasjem) imenuje na to funkcijo - ponavadi pogodba ni pisna c) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!) Predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva: 1. začet stečajni postopek 2. protipravnost ravnanja - kršitev • dolžnosti enakega obravnavanja upnikov • dolžnosti analizirati vzroke in opraviti ustrezne ukrepe 3. vzročna zveza in 4. škoda → dokazovanje olajšano z izpodbojno domnevo, da je imel upnik zaradi protipravnih ravnanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med njegovo celotno terjatvijo in tem, kar bi dobil poplačano v stečajnem postopku • stečajni upravitelj ali upnik morata dokazati le kršitev (2) • poslovodstvo lahko izpodbija domnevo! Razbremenitev ● poslovodstvo: ○ v času dejanja družba še ni bila insolventna ○ v času dejanja poslovodstvo ni vedelo ali ni moglo vedeti, da je insolventna, čeprav ravnalo z ustrezno skrbnostjo ○ izpodbije domnevo o vzročni zvezi in škodi ○ kljub skrbnosti ni moglo preprečiti, odvrniti ali omejiti ● posamezen član: ○ dejanja ni mogel opraviti sam IN ○ na seji predlagal sprejem ukrepov ali nekdo drug zadolžen za finančno poslovanje d) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!) Predpostavke odškodninske odgovornosti nadzornega sveta: 1. začet stečajni postopek 2. protipravnost ravnanja - 3 položaji: • poslovodstvo predlagalo povečanje osnovnega kapitala, nadzorni svet pa je dal mnenje, da ni insolventnosti in povečanje OK ni potrebno, zato je skupščina zavrnila sklep o povečanju OK • od poslovodstva niso zahtevali poročil • na podlagi poročil bi z ustrezno skrbnostjo lahko ugotovili insolventnost, pa z ukrepi v njihovi pristojnosti niso zagotovili, da poslovodstvo opravi ali niso preprečili 3. vzročna zveza in 4. škoda: smiselno kot pri poslovodstvu Razbremenitev Smiselno kot pri poslovodstvu e) OMEJITEV, IZKLJUČITEV IN UVELJAVITEV ODGOVORNOSTI OMEJITEV odgovornosti člana poslovodstva ali nadzornega sveta - 2x znesek njegovih prejemkov za opravljanje funkcije v letu kršitve - ni omejitve, če namenoma ali iz hude malomarnosti LEGITIMACIJA:
8

-

materialnopravni upravičenec je DRUŽBA!!!! legitimiran za vložitev tožbe je stečajni upravitelj in vsak upnik (zahtevek uveljavljata za račun stečajnega dolžnika, družbe!!)

RAZDELITEV - prisojeni znesek sodi v stečajno (razdelitveno) maso - če je plačana odškodnina višja od dejanske škode, jo je treba vrniti članom; uveljavljajo jo lahko v stečajnem postopku kot posebno vrsto REGRESNE TERJATVE (pogojna terjatev) - ostanek razdelitvene mase 111 NAGRADA ČLANOV UPRAVE Vprašanja: - kako je urejena nagrada članov uprave? - ali se lahko nagrada članom uprave zniža? kdaj pride do tega v praksi? UDELEŽBA PRI DOBIČKU ● se lahko določi s statutom ● višina se praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe PREJEMKI ČLANOV UPRAVE Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost, udeležba v dobičku, odpravnina…) paziti, da so prejemki v sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe Nadzorni svet lahko: 1 1 zniža prejemke, če se poslabša poslovanje družbe in bi izplačilo ogrozilo gospodarsko stanje ali povzročilo škodo. Znižanje prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z 2 mesečnim odpovednim rokom 1 1 zahteva vrnitev že izplačane nagrade za poslovno uspešnost (ali njen sorazmerni del) v 3 letih od izplačila nagrade, če se: - ugotovi ničnost letnega poročila in se ničnostni razlogi nanašajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga za določanje nagrade ali - v posebnem revizorjevem poročilu revizor ugotovi, da so bili ugotovljeni napačni kriteriji za določitev nagrade ali da pri tem odločilni računovodski, finančni in drugi podatki ter kazalci niso bili pravilno ugotovljeni ali upoštevani Člani nadzornega sveta, ki ne zahtevajo vrnitve izplačane nagrade, ko bi jo morali, so odškodninsko odgovorni po splošnih pravilih odškodninskega prava. Tožbo za povrnitev škode, ki je družbi nastala zaradi neupravičeno izplačane nagrade lahko v svojem imenu in na račun družbe vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj 1 % osnovnega kapitala. 1 11 IZKLJUČITEV MANJŠINJSKIH DELNIČARJEV Vprašanja: - izključitve manjšinskih delničarjev (postavi primer, da pride k tebi kot odvetniku stranka in kaj ji svetuješ - cel postopek v zvezi s tem, kakšne možnosti ima manjšinski delničar, če se s tem ne strinja - ničnost, izpodbojnost in potem še zahtevki v zvezi s tem, kako je v registru v zvezi s temi vpisi) - Primer: večinski delničar hoče popolnoma obvladati družbo, ali je to možno? Kako?...... Iztisnitev manjšinskih delničarjev. Kaj lahko oni storijo? Kakšne možnosti imajo? Če oni tožijo, kaj se zgodi z registrskim postopkom, ki se je že začel? - izključitev manjšinskih delničarjev (po zgd, in sodnem registru) 1. ● ● ● ● Izključitev manjšinskih delničarjev - iztisnitev (squeez out) pomeni prenos vseh delnic manjšinskega delničarja na glavnega delničarja glavni delničar je imetnik delnic, ki predstavljajo vsaj 90% osnovnega kapitala pogoj: plačilo denarne odpravnine odločanje o izključitvi manjšinskih delničarjev: skupščina na predlog glavnega delničarja (izda sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja) ● skupščina: objava dnevnega reda, glavni delničar pripravi pisno poročilo (pojasni predpostavke za prenos in primernost denarne odpravnine) ● določanje višine odpravnine: ○ predlaga jo glavni delničar
9

preveri jo revizor, ki ga imenuje sodišče (razen če se ji vsi manjšinski delničarji odpovejo v obliki notarskega zapisa) ○ na predlog manjšinskega delničarja jo določi sodišče v posebnem nepravdnem postopku, če ponujena odpravnina ni primerna, če sploh ni bila ali ni bila pravilno ponujena ● prehod delnic na glavnega delničarja: z vpisom sklepa o prenosu delnic v register Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. Vendar pa lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče v posebnem nepravdnem postopku določi primerno odpravnino. 2. pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe (sell out) ● prenos delnic na glavnega delničarja na zahtevo manjšinskega delničarja ● primerna denarna odpravnina ● enak postopek kot pri izključitvi Iztisnitev delničarjev (squeeze out) in odprodaja delnic (sell out) ZGD-1 prinaša dva nova pravna instituta, ki naj bi učinkovito razrešila konflikte interesov med glavnim delničarjem in manjšinskimi delničarji, ki lahko škodujejo upravljanju in delovanju delniške družbe, kar je potem v škodo enih (glavnega delničarja) in drugih (manjšinskih delničarjev). Za institut iztisnitve manjšinskih delničarjev tako velja, da na glavnega delničarja, ki ima vsaj 90 odstotkov delnic, lahko preidejo še vse druge delnice manjšinskih delničarjev – tudi proti njihovi volji. Manjšinski delničarji so pri tem varovani z ustrezno odškodnino za svoje delnice. V tem primeru torej ne gre za nedopusten odvzem delnice, saj delničar dobi primerno premoženjsko nadomestilo. Lastnina delnic torej ni absolutna in neodtujljiva, saj lahko v točno določenih primerih v zakonu (ZGD) delničarji z ustrezno večino (npr. tričetrtinsko) odločijo tudi o prenehanju družbe zaradi likvidacije ali statusnega preoblikovanja. Podobno velja v primeru stečaja. Prav tako imajo tudi manjšinski delničarji pravico zahtevati, da večinski družbenik od njih odkupi njihove delnice po pošteni tržni ceni (t.i. sell out). Oba sta moderna pravna instituta, ki ju ureja trinajsta direktiva EU o prevzemih in ju poznajo tudi nacionalne zakonodaje drugih držav članic EU. T.i. pravna iztisnitev pomeni, da glavni delničar iztisne manjšinske delničarje iz družne s postopkom povečanja osnovnega kapitala z vložki in izdajo novih delnic, pri čemer izključi prednostno pravico delničarjev. Zaradi možnega oškodovanja manjšinskih delničarjev, ZGD-1 določa pravico manjšine do izpodbojne tožbe, če gre za nepravično določanje cene na novo izdanih delnic. Ekonomska iztisnitev pa pomeni izdajo novih delnic, pri katerih ni izključena prednostna pravica do nakupa delnic, vendar je emisijska vrednost določena tako visoko, da je manjšinski delničarji ne morejo doseči. Možnosti manjšinskega delničarja in registrski postopek O izključitvi manjšinskih delničarjev odloči skupščina s sklepom o izključitvi manjšinskih delničarjev, ki je temeljna procesna predpostavka za postopek izključitve in s katerim odloči o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. S sklepom skupščine pa manjšinski delničarji še niso izključeni iz družbe, ampak je izključitev opravljena šele s sodno registracijo takega sklepa (konstitutivni učinek). Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Tak sklep se lahko kot ostali sklepi skupščine izpodbija oziroma uveljavlja njegova ničnost. Manjšinski delničarji imajo na voljo splošna pravna sredstva pri izpodbijanju, oziroma pri uveljavljanju ničnosti sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja. Predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, se vročijo morebitnim udeležencem v postopku le tedaj, če bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb. V konkretnem primeru pa pojem manjšinskega delničarja ne sodi v pojem tretje osebe. Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe je poseben institut, urejen v ZGD-1. V splošnem pomenu se nanaša na razmerja med glavnim delničarjem in manjšinskimi delničarji. Manjšinskih delničarjev ne moremo umestiti v pojem tretjih oseb, saj se nanje nanaša sklep o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, pa mora registrsko sodišče vročiti le osebam, katerih pravice, na katere se nanaša predlog za vpis v sodni register, bi bile prizadete kot pravice tretjih oseb (2. odstavek 31. člena ZSReg). Zato, ker registrsko sodišče ni samo po sebi vročilo predloga za vpis manjšinskim delničarjem, ni ravnalo v nasprotju z 2. odstavkom 31. člena ZSReg. Manjšinski delničarji lahko v skladu s 1. odstavkom 20. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg s pisno vlogo prijavijo udeležbo. 111 REGISTRSKA ZAPORA, BLOKADA Registrska zapora pri izključitvi manjšinskih delničarjev
10

Sprejem skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev s strani glavnega delničarja samo po sebi ne pomeni, da manjšinski delničar ne sme naperiti tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sprejetih sklepov. To bi bilo dopustno storiti v vseh primerih, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbojnosti, pri čemer je v skladu s 397. členom ZGD-1 izpodbojno tožbo potrebno na skupščini napovedati. Prav tako bi bilo možno zraven predlagati še začasno odredbo, s katero bi zadržali pravni učinek prenosa delnic in prepovedali vlaganje predloga za vpis sklepa o prenosa delnic v sodni register in v KDD. Uprava bi na podlagi sklepa skupščine predlagala vpis v sodni register, temu pa bi tožeča stran ugovarjala, češ da je vložena tožba na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti, kar bi zavleklo postopek. Sodišče bi se v končni fazi lahko znašlo v položaju, ko bi bil vpis sklepa skupščine praviloma nedopusten zaradi vložene tožbe (3. odstavek 590. lena ZGD1). Izjema, ki je opredeljena v 4. odstavku istega člena ZGD-1 omogoča, da registrsko sodišče postopek vseeno nadaljuje. Le v izjemnih primerih, če gre za kršitev formalnih zakonskih pogojev za izključitev, bi bilo opravičljivo vpis zaustaviti. To zakonsko določilo posebej pooblašča registrsko sodišče, da opravi vpis pripojitve (izključitve), če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Odločitev sodišča torej nadomesti izjavo poslovodstva iz 1. točke 590. člena ZGD-1. Pride do predrtja registrske zapore, saj zakon daje pristojnost presojati registrskemu sodišču, kolikšna je verjetnost tožnika, da bo tožbo uspel, ter škodo, ki ob tem nastane kateri izmed strani. Pri tem je splošno, še posebej v nemški praksi, uveljavljeno načelo, da se v tem primeru bolj ceni interes glavnega delničarja po vpisu in izvedbi prenosa delnic. Če glavni delničar realizira svojo zakonsko pravico s sprejetjem ustreznega sklepa na skupščini, manjšinskim delničarjem ne nastane nikakršna škoda, saj jih sam zakon varuje z ohranjanjem njihovega ekonomskega interesa iz delnice z omogočanjem sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine. Manjšinski delničarji za svoj interes ostati v delniški družbi nimajo nikakršnega sredstva. Iz sodne prakse: Ob smiselni uporabi določbe 1. točke 2. odstavka 590. člena ZGD-1 mora predlagatelj vpisa sklepa o prenosu delnic predlogu priložiti svojo izjavo, da proti sklepu ni vložena ničnostna ali izpodbojna tožba ali da je bil tak tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen ali tožba zavržena ali umaknjena ali pa da so se manjšinski delničarji pravici do take tožbe odpovedali. Če predlagatelj izjave ne predloži, ker je bila tožba vložena in o tožbenem zahtevku še ni pravnomočno odločeno, registrsko sodišče po določbi 3. odstavka 590. člena ZGD-1 postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic prekine do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku (tako imenovana registrska zapora). Postopka pa glede na določbo 4. odstavka 590. člena ZGD-1 kljub vloženi tožbi ne prekine in opravi vpis sklepa o prenosu delnic, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis (tako imenovano prebitje registrske zapore). Po 5. odstavku 590. člena ZGD-1 mora registrsko sodišče pri presoji, ali prevladuje tak interes za hitro odločitev, upoštevati pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko predlagatelju vpisa nastane zaradi poznejšega vpisa. Sodišče druge stopnje je pri svoji odločitvi zavzelo stališče, da morajo biti pri presoji znatnega interesa za hitro odločitev kumulativno podani vsi trije pogoji iz petega odstavka 590. člena ZGD-1. Posledično to pomeni, da ta interes ni podan že v primeru, da le eden od pogojev ni izpolnjen. Ugotovilo je, da predlagatelj ni izkazal verjetnosti, da bi mu zaradi prekinitve postopka vpisa nastala kakšna škoda. Zaradi stališča, da morajo biti za presojo interesa za hitro odločitev podani kumulativno vsi trije pogoji, se s preostalima dvema (verjetnostjo uspeha udeležencev s tožbo in pomenom pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje) sploh ni ukvarjalo. V 3. odstavku 590. člena ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepov o pripojitvi ali prenosu delnic (iztisnitev manjšinskega delničarja) še v teku. Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odstavku 590. člena ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje tožnik, in verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi nastane zaradi poznejšega vpisa. 111 NIČNOST IN IZPODBOJNOST SKLEPOV SKUPŠČINE - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - kdo lahko uveljavlja ničnostne razloge, ali ta pravica ugasne? ali je možno uveljavljati ničnost sklepa o delitvi dobička? če je ničen sklep že vpisan v sodni register… ? - razlogi za izpodbojnost? Katero načelo je pomembno pri odločanju o izpodbojnosti? (načelo zaupanja v registrsko stanje) Aktivna legitimacija pri izpodbijanju sklepov d.d., možnosti d.d., da sklep ne bi bil izpodbit, konvalidacija? I. NIČNOST NIČNOSTNI RAZLOGI (numerus clausus) 1. sprejem sklepa na nepravilno sklicani skupščini glede ● upravičencev sklica (poslovodstvo, manjšina s pooblastilom sodišča, nadzorni svet) in
11

2.

3.

4. 5.

● objave sklica skupščine (firma in sedež družbe, kraj, čas, pogoji za udeležbo in uveljavljanje glasovalne pravice) Izjema velja (sklepi niso nični), če so se skupščine udeležili vsi delničarji ali bili veljavno zastopani (t.i. univerzalna skupščina) - navadni in prednostni delničarji, ves čas skupščine. S to izjemo je uveljavljena konvalidacija ničnostnega razloga. Čisto vse ostale nepravilnosti v zvezi s sklicem skupščine ne pomenijo ničnostnega razloga, ampak so sklepi lahko kvečjemu izpodbojni. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik, olistinjenje (sklepi niso vneseni v zapisnik, niso v notarskem zapisu in nekatere druge kršitve v zvezi z vsebino notarskega zapisa; bistven element je notarjev podpis) nezdružljivost sklepa z bistvom družbe, določbami za zaščito upnikov ali javnega interesa (npr. neupoštevanje statusnopravne oblike, poseganje v pristojnosti drugega organa, nekatere kršitve določb o povečanju osnovnega kapitala) nasprotovanje sklepa morali ali javnemu redu sklep o kombiniranem zmanjšanju osnovnega kapitala, če povečanje osnovnega kapitala ni vpisano v register v roku 6 mesecev statutom, izvolitev osebe, ki ni bila predlagana, izvolitev več članov, kot je predvideno) - dodatni razlogi, poleg 15 točke, saj so volitve posebna vrsta skupščinskega sklepa

6. nekatere kršitve določb o volitvah (nadzorni svet ali upravni odbor sestavljen v nasprotju z zakonom ali

Način konvalidacije sklepov skupščine. Možnosti družbe, da sklep ne bi bil izpodbit! Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa oziroma ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen. Ničnosti sklepa o delitvi dobička kot samostojnega ničnostnega razloga ni mogoče uveljavljati, lahko pa, če je bil sprejet na nepravično sklicani skupščini ali so podani drugi ničnostni razlogi. Sklep o uporabi bilančnega dobička se lahko načeloma le izpodbija. UVELJAVLJANJE NIČNOSTI Rok za uveljavljanje ničnosti - vsi ničnostni razlogi (razen tč 2): v roku 3 let od vpisa sklepa v register - pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik: le do vpisa sklepa v register; po vpisu ni več možno uveljavljati ničnosti V nasprotju z obligacijskopravnimi pravili, kjer pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, je tukaj časovno omejena. Po poteku prekluzivnega roka pride do konvalidacije skupščinskega sklepa; sklep, ki je bil do tedaj nezakonit, postane zakonit in veljaven. Kasneje ga ni več mogoče napasti s tožbo, prav tako ni možen kasnejši izbris iz sodnega registra zaradi razloga ničnosti. Triletni rok pa se podaljša v primeru vložitve tožbe za ugotovitev ničnosti sklepa (ne pa zaradi izpodbojne tožbe), in sicer začne teči od dneva vpisa v sodni register (naslednji dan od vpisa) Aktivna legitimacija ● na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, uveljavlja se lahko tudi z ugovorom ● ničnostna tožba je ugotovitvena (ni oblikovalnega učinka) ● krog upravičencev za uveljavljanje ni omejen - ničnost lahko uveljavlja, kdor ima pravni interes (ugotovitveni interes za ničnostno tožbo, poleg tega pa splošni pravovovarstveni interes) ● delničarji, člani uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora imajo pravni interes že zaradi korporacijskopravnega razmerja (ni potrebno dokazovati interesa) - pri tožbi s strani uprave pride v poštev uporaba določbe, da je za zastopanje družbe proti članom uprave pooblaščen predsednik nadzornega sveta ● pravni interes se prizna tudi upnikom (razlog iz 3. točke - sklep v nasprotju z interesi upnikov) Pravne posledice ničnosti Nični sklep nima nobenih pravnih posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa (stvar, pravico, dividendo…), mora vrniti družbi celotno vrednost skupaj s stroški. Če je ničen sklep že vpisan v sodni register: Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razloga iz 2. točke (2. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik) ni več mogoče uveljavljati po tem, ko je bil sklep vpisan v register. Ničnosti skupščinskih sklepov iz drugih razlogov ni več mogoče uveljavljati po preteku 3 let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. II. IZPODBOJNOST, konvalidacija izpodbojnih sklepov
12

IZPODBOJNI RAZLOGI 1. vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (ne velja za sklep o sprejemu letnega poročila) 2. je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina) ali če je kršena delničarjeva pravica do obveščenosti (npr. neobjava predlogov sklepov skupščine) - delitev bilančnega dobička v nasprotju z zakonom ali statutom ali delitev v manjšem obsegu od 4% osnovnega kapitala, ki po presoji dobrega gospodarstvenika ni bila nujna glede na okoliščine, v katerih družba posluje Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen. UVELJAVLJANJE IZPODBOJNOSTI - v roku 1 meseca (od konca skupščine, odkar je izvedel za sklep ali odkar je bil ta objavljen) - prekluziven materialnopravni rok - aktivno legitimacijo imajo: ○ vsak delničar ○ poslovodstvo ○ vsak član organa vodenja ali nadzora - tožbo je potrebno napovedati Katero načelo je pomembno pri odločanju o izpodbojnosti? Načelo zaupanja v registrsko stanje.

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
111 KATERA JE NAJPOGOSTEJŠA OBLIKA GOSPODARSKE DRUŽBE V RS? Najpogostejša gospodarska družba v RS je družba z omejeno odgovornostjo, saj je potreben nizek ustanovitven kapital (7.500 €) in ponuja osebno neodgovornost družbenikov. 1 11 SKUPŠČINA D.O.O. Vprašanja: - kdo predlaga skupščino, kaj če je noče, koliko družbenikov lahko predlaga sodišču - sklic skupščine in pravice manjšinskih družbenikov, cel postopek sklica in dodajanja točk dnevnega reda SKUPŠČINA - skupščina družbenikov je najvišji organ d.o.o. - sestavljena je iz vseh družbenikov - družbeniki niso dolžni udeležiti se skupščine ali sodelovati pri upravljanju družbe - skupščina ima funkcijo odločanja (odloča o finančni politiki družbe, o imenovanju poslovodje, prokuristov, zastopnikov...) - na skupščini družbeniki oblikujejo voljo družbe in jo izrazijo v obliki sklepa Skupščina se skliče ● v primerih, določenih z zakonom ali statutom, ali ● če je to v korist družbe SKLIC SKUPŠČINE Skupščino sklicuje: ● poslovodja ● manjšinski družbeniki s pooblastilom sodišča* * PRAVICE MANJŠINSKIH DRUŽBENIKOV ● skupščino je treba sklicati, če to pisno zahtevajo delničarji s skupnim deležem 1/20 (5%) osnovnega kapitala (priložiti morajo dnevni red, predloge sklepov, o katerih se bo odločalo) - statut lahko pravico zahtevati sklic veže na nižji odstotek ● skupščina mora zasedati čim prej, vendar najpozneje v 2 mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče v nepravdnem postopku delničarje, ki so postavili zahtevo pooblasti za sklic skupščin
● skupščino lahko torej skličejo tudi družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo 1/20 osnovnega kapitala ● v zahtevi morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupščina odločala, in vzroke za sklic skupščine
13

● zahtevajo lahko tudi, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine ● lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva ni bila sprejeta

GLASOVALNA PRAVICA ● družbenik ima pravico so glasovanja, ki mu omogoča, da sodeluje na skupščini, skupaj z drugimi družbeniki sprejema sklepe in oblikuje voljo družbe (je ena izmed članskih pravic družbenika) ● izvrševanje glasovalne pravice se lahko prenese na pooblaščenca (pisno pooblastilo) ● količina glasov družbenika je sorazmerna glede na njegov osnovni vložek ● vsakih dopolnjenih 50 EUR pomeni 1 glas (izjemoma lahko tudi več ali manj glasov) ● družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev ODLOČANJE V SKUPŠČINI ● v skupščini se odloča po načelu kapitalske večine ● skupščina je sklepčna, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo glede na kapital večino glasov ● skupščina odloča z navadno večino oddanih glasov (za večino sklepov je potrebna navadna večina) ● kvalificirana večina je potrebna samo za likvidacijo družbe, spremembo družbene pogodbe in pri kaduciranju ● upoštevajo se le oddani glasovi, glasovi odsotnih družbenikov in neoddani glasovi ne štejejo PRIPRAVE NA SKUPŠČINO ● sklic skupščine z objavo dnevnega reda in predlogi sklepov (skliče se vsaj 30 dni pred skupščino; statut lahko določi daljši rok) ● dopolnitev dnevnega reda - delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 1/20, lahko po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Zadošča, da zahtevo pošljejo družbi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupščine. Statut lahko to pravico veže na nižji delež osnovnega kapitala ● predlogi delničarjev - k vsaki točki dnevnega reda lahko dajejo predloge sklepov v pisni obliki in z utemeljitvijo; predloge se objavi in sporoči. Predlogi se sporočijo, če je delničar v 7 dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu uprave ali NS in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov nasprotni predlog ● sporočilo finančnim organizacijam in združenjem delničarjev o sklicu skupščine, dnevnem redu in nasprotnih predlogih delničarjev skupaj s stališči poslovodstva o njih; predlogov delničarjev v določenih primerih ni treba poslati (npr. če bi bilo z njihovo objavo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, če bi bil skupščinski sklep o njem nezakonit ali v nasprotju s statutom, če ni razumno utemeljen, če se je o bistveno enakem predlogu že odločalo in je dobil nizko podporo) ● sporočilo finančnih organizacij in združenj delničarjev delničarjem, ki vsebuje predloge za uresničevanje glasovalne pravice in poziv k dajanju navodil za glasovanje IZVEDBA SKUPŠČINE ● na skupščini se sestavi seznam prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov. Seznam, ki ga podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem ali pa se jim omogoči vpogled v seznam, prikazan na elektronskem mediju. ● vsak skupščinski sklep potrdi notar v notarskem zapisniku, kjer se navedejo kraj in dan zasedanja, notarjevo ime in priimek, izid glasovanja in predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov. ● v 24 urah po koncu skupščine mora poslovodstvo poslati registru notarsko overjen prepis zapisnika in prilog - seznam udeležencev skupščine in dokazila o sklicu. Dokazil o sklicu ni treba priložiti, če je njihova vsebina navedena v zapisniku. ● družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora v 2 dneh po skupščini delničarjev objaviti izid glasovanja na svoji spletni strani. 1 11 KAKO BI ODSTAVILI POSLOVODJO PRI D.O.O. ● skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali ○ je imenovan za določen ali nedoločen čas ○ iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov ● v družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo ● če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče nadzorni svet 1 11 IZSTOP IN IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA IZ DRUŽBE Vprašanja: - pogodbeni izstop/izključitev družbenika iz družbe. Primer, kako to napisano v družbeni pogodbi, kaj vse. Sodna pot, vsebina tožbenega zahtevka, narava tožbenega zahtevka, aktivna in pasivna legitimacija - izključitev družbenika. Kaj mora vsebovati družbena pogodba glede tega? Zakaj je to tako pomembno, da je to v družbeni pogodbi? (če je v družbeni pogodbi, ni treba vložiti tožbe na izključitev družbenika). Kaj se zgodi z
14

-

-

družbenikovim poslovnim deležem? Kaj pa, če pride do tožbe na izključitev družbenika? Kdo lahko toži in kdo je tožen? Kakšno možnost pa ima družbenik, ki ne zeli več delovati v družbi. Kdo pa je v tem primeru aktivno in pasivno legitimiran? posledice izključitve družbenika družbena pogodba na primeru: 1. Ste odvetnica. K vam pride stranka, ki zeli, da pomagate sestaviti družbeno pogodbo za d.o.o., želi pa, da vključite določila o izstopu in izključitvi družbenika. Kaj vse morate vključiti v to pogodbo? (pogoje za izstop, postopek in posledice). Povejte na primeru, kako bi to dejansko izgledalo! Kaj pa če bi v družbeni pogodbi napisali pogoje in postopek, posledic pa ne? (sem rekla da to potem ni popolno in zato taka določila ne veljajo, torej izstop/izključitev na podlagi pogodbe ne bi bila mogoča, družbenike bi bilo treba izključevati/izstopati s tožbo. Rekla je, da je ona tudi bila prepričana v to, da je to tudi njeno stališče in zato naj ne mislim, da sem rekla kaj narobe, da bi me pa rada samo seznanila, da se je vrhovno sodišče v zadnjem času postavilo na drugačno stališče in sicer, da so posledice izstopa urejene v samem zakonu, zato določitev posledic ni nujna. Torej bi v tekem primeru družbeniki še vedno lahko izstopali pod pogoji in po postopku določenem v pogodbi, posledice pa bi nastale po zakonu) kakšne so zakonske posledice izstopa družbenika (njegov delež preneha) izstop družbenika d.o.o. (kaj če posledice niso določene v družbeni pogodbi, katero sodišče bo odločalo v sporu, na kakšen način se bo določala vrednost deleža) kdaj lahko zahteva plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža

Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. IZSTOP Ne glede na morebitne določbe družbene pogodbe glede izstopa družbenika, zakon določa, da sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če: - mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo - družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa - je oviran pri izvrševanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi - mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti IZKLJUČITEV Vsak družbenik sme s tožbo zahtevati, da se drugi družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če: - drugi družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo - ravna v nasprotju s sklepi skupščine - ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali izvrševanje pravic drugih družbenikov in - sicer grobo krši določbe pogodbe. Družbenik se pravici do tožbe za izstop ali izključitev ne more vnaprej odpovedati. PRENEHANJE POSLOVNEGA DELEŽA ZARADI IZSTOPA OZIROMA IZKLJUČITVE DRUŽBENIKA Z izstopom oziroma z izključitvijo družbenika poslovni delež tega družbenika preneha in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. V 3 mesecih po izstopu oziroma izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki: 1. sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini poslovnega deleža družbenika, ki je prenehal, ali 2. v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove poslovne deleže oziroma povečati svoje sedanje poslovne deleže tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža družbenika. Če družbeniki v 3 mesecih po izstopu oziroma izključitvi družbenika ne sprejmejo sklepa, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala. IZPLAČILO POSLOVNEGA DELEŽA - IZSTOP Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati najkasneje v 3 letih od dneva izstopa, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek, lahko namesto izplačila iz prejšnjega stavka zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari oziroma pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne prej kot v 3 mesecih po izstopu. IZPLAČILO POSLOVNEGA DELEŽA - IZKLJUČITEV Družbenik, ki je bil izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to vrednost izplačati najkasneje v 6 letih od dneva izključitve, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Če družba oziroma
15

družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, sme družba izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, oziroma do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom. 1 11 V D.O.O. IMAŠ 2 DRUŽBENIKA, EN NA VELIKO ZAPRAVLJA PREMOŽENJE DRUŽBE - KAJ LAHKO STORI DRUGI Lahko vloži tožbo na izključitev in tudi odškodninsko tožbo zaradi škode, ki jo je povzročil drugi družbenik družbi. 1 11 KAKŠEN JE TOŽBENI ZAHTEVEK? NARAVA TOŽBENEGA ZAHTEVKA. KAKO JE Z IZPLAČILOM DELEŽA? SE LAHKO POBOTA Z DRUŽBENIMI ZAHTEVKI? ALI IMA IZKLJUČENI DRUŽBENIK KAKŠEN ZAHTEVEK NASPROTI DRUŽBI? Družbeniku, ki je bil izključen mora družba izplačati ocenjeno vrednost njegovega poslovnega deleža v roku 6 let, vendar ker ima družba odškodninski zahtevek nasproti njemu se s tem počaka do pravnomočnosti sodbe, ker se zahtevka lahko pobotata. Tožbeni zahtevek: Tožena stranka, _______(osebni podatki družbenika), se dne _____ izključi iz družbe ______ (podatki družbe). Zahtevek je oblikovalni!! Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik. Izplačilo deleža, pobot Družba je dolžna v roku 6 let izplačati družbeniku ocenjeno vrednost poslovnega deleža po stanju ob izključitvi z obrestmi vred. Če pa zahteva od družbenika tudi plačilo odškodnine, lahko z izplačilom počaka do pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o odškodninskem zahtevku. V tem primeru lahko družba pobota svojo terjatev z vrednostjo poslovnega deleža, saj so izpolnjeni pogoji za pobot. Pred pravnomočnostjo pa manjka pogoj likvidnosti in zapadlosti. 111 VSI NAČINI PRENEHANJA D.O.O. Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha: ● če preteče čas, za katerega je ustanovljena ● če tako sklenejo družbeniki z vsaj 3/4 večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba lahko določi višjo večino ● če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe ● s stečajem ● z združitvijo v kakšno drugo družbo ● če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek ● s sodno odločbo → vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj 1/10 osnovnega kapitala, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe Smiselna uporaba določb o delniški družbi: - za postopek likvidacije - prenehanja po skrajšanem postopku - uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine 1 11 POVEZANE DRUŽBE (KONCERNI) Povezane družbe so pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da so: ● družba v večinski lasti in z večinskim deležem ● koncernske družbe ● vzajemno kapitalsko udeležene družbe ali ● povezani s podjetniškimi pogodbami Dandanes je ena izmed možnosti za večjo gospodarsko učinkovitost tudi povezovanje družb med seboj, saj lahko na ta način družbe zmanjšajo stroške ali specializirajo dejavnost.

16

Povezane družbe so pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju koordinacije ali subordinacije zaradi uresničevanja skupnih ciljev. Podlaga za nastanek taktnega razmerja je lahko kapitalska udeležba ene družbe v drugi, pogodba ali konkretno podane dejanske okoliščine. Ker pride tu ponavadi za nadvlado ene družbe nad drugo, zakon posveča posebno pozornost varovanju pravic družbenikov in funkcioniranja podjetja podrejenih družb ter interesov upnikov. Za vse vrste povezanih družb je značilno, da gre za: ● povezavo pravno samostojnih družb ● zasledovanje gospodarskih ciljev ● skupno upravljanje in vodstvo ● odločujoči vpliv obvladujoče družbe Povezane družbe se obravnavajo v okviru koncernskega prava; koncern je splošni pojem za vse vrste povezanih družb. Bistvena lastnost povezanih družb je njihov medsebojni odnos odvisnosti oziroma obvladovanja. Zakon posebej poudarja, da gre za dejansko neposredno obvladovanje. Odvisna in obvladujoča družba ne ustvarjata pravne skupnosti. Obvladujoča družba lahko odvisno družbo obvladuje na različne načine, pri čemer je zlasti značilno, da odvisna družba ne more svobodno oblikovati svoje volje in da obstaja podlaga za obvladovanje. Odvisne družbe Obvladovanje družbe ločimo na obvladovanje: od znotraj (obvladujoča družba vključuje svoje člane v organe odvisne družbe), od zunaj (obvladujoča družba odvisno obvladuje s pogoji podjetniškega poslovanja npr. licencami, krediti, investicijami itn.), s pozitivnimi dejanji (obvladujoča družba sprejema za odvisno odločitve), s pasivnimi dejanji (obvladujoča družba daje soglasja pri posameznih odločitvah). Obvladovanje je lahko tudi: ● odločno (obvladujoča družba določa strategijo odvisne družbe), ● posredno (obvladujoča družba vpliva na odvisno družbo prek tretjih oseb), ● neposredno ● direktno (obvladujoča družba daje navodila upravi odvisne družbe), ● indirektno (obvladujoča družba vpliva na odločitve uprave odvisne družbe prek skupščine odvisne družbe). ● institucionalizirano (obvladovanje prek vseh organov odvisne družbe), ● absolutno (obvladujoča družba ima absolutno večino v vseh organih odvisne), ● omejeno (obvladujoča družba ima relativno večino v vseh organih odvisne), ● negativno (obvladujoča družba ima kontrolni paket delnic, s katerimi lahko blokira vse pomembne odločitve 1/4). KONCERN KOT OBLIKA POVEZANIH DRUŽB Z ENOTNIM VODSTVOM Koncern je povezovanje ene obvladujoče družbe in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Zakon ustvarja domnevo, da večinska kapitalska udeležba ustvarja odnos odvisnosti ene družbe v drugi. Ni nujno, da obvladujoča družba dejansko izvaja vpliv, dovolj je, da ima možnost, da ga izvaja. Ločimo tri oblike koncerna: • dejanski koncern • pogodbeni koncern • koncern z razmerjem enakopravnosti 1. Dejanski koncern Dejanski koncern je oblika povezanih družb, ki temelji na podlagi kapitalske udeležbe ene družbe v drugi. Praviloma nastane tako, da ena družba (družba z večinskim deležem) pridobi večino delnic ali deležev v drugi, pravno samostojni družbi (družba v večinski lasti). Za večinski delež se šteje, de ima družba več kot 50 % glasov v drugi družbi, kar omogoča večinsko glasovalno pravico. Za delež družbe z večinskim deležem veljajo tudi tisti delež, ki pripadajo od nje odvisni družbi. Obstoj odvisnosti in enotno vodstvo sta bistveni lastnosti dejanskega koncerna. Vsaka družba je dolžna obvestiti drugo družbo, če je na kakršenkoli način postala lastnica več kot 1/4 njenih delnic v d.d. ali deležev v d.o.o. Sporočilo mora biti pisno in poslano zakonitim predstavnikom družbe. Dolžnost obveščanja nastane tudi, če družba pridobi več kot 1/2 deležev, ali pa če se delež zmanjša pod 1/2 ali 1/4. Dokler se ne obvesti družba v večinski lasti, družba z večinskim deležem na podlagi svojih deležev ne more glasovati ali uveljavljati druge pravice. Zakon omejuje vpliv na odvisno družbo. Vodstvo koncerna je funkcionalno podjetniško vodstvo odvisne družbe, zato določa podjetniške cilje odvisne družbe. Pri tem pa ne sme uporabiti svojega vpliva na način, da bi odvisna družba zase napravila škodljiv pravni posel. Če to naredi, mora obvladujoča družba odvisni nadomestiti škodo, bodisi neposredno ali pa z zagotavljanjem določenih koristi. Če obvladujoča družba ne povrne škode, ima odvisna družba odškodninsko pravico. Prav tako imajo pravico do odškodnine delničarji oziroma člani odvisne družbe, če jim je nastala neposredna škoda, ki ni identična s škodo družbe. Za škodo so osebno odgovorni tudi zastopniki, ki
17

so odvisno družbo pripravili do tega, da je sklenila škodljiv pravni posel, ker so kršili temeljno načelo vodstva, po katerem morajo varovati interes podjetja. Zastopniki odgovarjajo po načelu predpostavljene krivde. Ne odgovarjajo le za storitev (škodno dejanje), ampak tudi za opustitev (npr. opustitev odškodninskega zahtevka). Člani poslovodstva in nadzornega sveta ne odgovarjajo, če je sklep o nezahtevanju povračila prikrajšanja sprejela skupščina. Poslovodstvo odvisne družbe mora vsako poslovno leto sestaviti poročilo o odvisnosti, v katerem se opišejo pravna razmerja z obvladujočo družbo, predvsem pa mora vsebovati finančne rezultate takega poslovanja. 2. Pogodbeni koncern Tu so koncernske družbe med seboj povezane s pogodbo o obvladovanju, ki daje legitimnost obvladujoči družbi, da neposredno ali posredno obvladuje odvisno družbo. Pri pogodbenem koncernu je pogodba o obvladovanju obvezna. Še vedno gre za dve pravno samostojni družbi. Pogodbeni koncern se v teoriji imenuje tudi koncern z razmerjem podrejenosti. Za pogodbeni koncern je bistvena odvisnost, ne pa enotno vodstvo. S pogodbo o obvladovanju se obvladujoči družbi podredi le uprava, medtem ko ostaneta nadzorni svet in skupščina neprizadeta. Na podlagi pogodbe o obvladovanju je obvladujoča družba upravičena dajati navodila vodstvu odvisne družbe in sama sprejemati odločitve, če odvisna družba ne spoštuje navodil. Odvisna družba ima dva organa: lastni organ in organ obvladujoče družbe. Pogodba o obvladovanju je odplačna pogodba. Veljati začne takoj, ko z njo soglaša skupščina odvisne družbe. Soglasje je podano z najmanj 3/4 večino. Sklenitev pogodbe ima za posledico tudi spremembo statuta. Pogodba o obvladovanju mora biti vpisana v sodni register. Vpis je konstitutivnega značaja. Obvladujoča družba ima na podlagi pogodbe pravico vodenja odvisne družbe in obveznost poravnati izgubo v odvisni družbi, nastalo med trajanjem pogodbe, ter nadomestiti morebitno škodo. Pravica do vodenja se izvršuje z dajanjem navodil poslovodstvu odvisne družbe. Navodila ne smejo biti v nasprotju z zakonom, moralo, dobrimi poslovnimi običaji ali načeli prava družb. Obvladujoča družba lahko škodi odvisni le, če s tem koristi sebi ali drugim družbam v koncernu. Če nadzorni svet odvisne družbe ne da soglasja za določeno odločitev, ima obvladujoča družba pravico ponoviti svoje navodilo, katerega je poslovodstvo dolžno izpeljati ne glede na to, ali nadzorni svet da soglasje. Obveznost do nadomestitve izgube v skladu z načelom "kdor razpolaga z dobičkom, naj tudi krije izgubo" zavezuje obvladujočo družbo, da mora kriti izgubo odvisne družbe, ki je nastala med trajanjem pogodbe. Obvladujoča družba mora poravnati nastalo letno izgubo iz svojih sredstev. Poravnava ni dovoljena iz dobička. Obvladujoča družba mora prav tako varovati premoženje odvisne družbe. S sklenitvijo pogodbe o obvladovanju so praviloma prizadeti zunanji delničarji družbe. To so tisti delničarji odvisne družbe, ki hkrati nimajo delnic obvladujoče družbe. Ti delničarji imajo pravico do ustreznega nadomestila za izgubljene članske in premoženjske pravice. Kot ustrezno nadomestilo se šteje realno predvidIjiva letna dividenda. Zunanji delničarji lahko zahtevajo, da višino nadomestila določi sodišče. Prav tako pa mora biti zunanjim delničarjem izplačana odpravnina, bodisi v obliki delnic glavne družbe, bodisi v denarju. Določilo o odpravnini je nujna sestavina pogodbe o obvladovanju. Če v pogodbi ni urejena odpravnina, lahko zunanji delničar to zahteva od sodišča, ki pa lahko določi le denarno odpravnino. Upniki odvisne družbe lahko za svoje terjatve zahtevajo zavarovanje, zahtevke za morebitno povzročeno škodo pa uveljavljajo napram zastopnikom obvladujoče družbe. Pogodbo o obvladovanju je možno tudi razvezati. Razveza je možna le ob koncu poslovnega leta. Razveza mora biti pisna. Od razveze moramo ločiti odpoved, ki jo lahko iz utemeljenega razloga da odvisna ali obvladujoča družba. 3. Koncern z razmerjem enakosti Glavna značilnost tega koncerna je, da med sodelujočimi družbami ni razmerja podrejenosti ah nadrejenosti, ampak obstaja enotno vodstvo v sistemu povezanih družb. Pri tej obliki koncerna gre za personalno unijo v vodstvu. VZAJEMNO KAPITALSKO UDELEŽENE DRUŽBE Med povezane družbe štejemo tudi družbe, ki nimajo med seboj razmerja podrejenosti ali enotnega vodstva, so pa med seboj vzajemno kapitalsko udeležene. Vzajemno kapitalsko udeležene družbe so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot 1/4 deležev druge družbe. Bistveno je, da na podlagi udeležbe nobena družba ne more pridobiti položaja odvisne družbe, ker druga drugo kapitalsko obvladujejo. Pri vzajemno kapitalsko udeleženih družbah velja dolžnost medsebojnega obveščanja o višini in vsaki spremembi deleža. Pri enostavno vzajemno povezanih družbah, se članske pravice omejijo. Družba lahko uresničuje svoje glasovalne pravice iz deleža v drugi družbi največ do 25% vseh deležev druge družbe.

18

DRUGE PODJETNIŠKE POGODBE Vse pogodbe, s katerimi se povezujejo družbe, se imenujejo podjetniške pogodbe. Poleg zgoraj opisane pogodbe o obvladovanju pozna zakon še pogodbo o prenosu dobička ter pogodbo o oblikovanju profitne skupnosti, pogodbo o delnem prenosu dobička in pogodbo o zakupu oziroma prepustitvi obrata. Pravno gledano so te pogodbe statusni pravni posli, ker imajo enako pravno naravo kot statut. Sestavljene so namreč iz treh sestavin: 1. statusno pravna sestavina se odraža v dejstvu, da se s to pogodbo posega na področje, ki ga ureja statut, 2. organizacijsko pravna sestavina ni sporna, saj se s to pogodbo posega v organizacijo vodenja in upravljanja, 3. obligacijsko pravna sestavina se kaže v naravi pogodbe, zahtevanemu soglasju volj in obravnavanju po splošnih načelih pogodbenega prava. Podjetniške pogodbe sklepajo uprave družb s tem, da mora k vsem pogodbam dati soglasje skupščina in mora biti vpisana v register.
● Pogodba o prenosu dobička je lahko samostojna pogodba ali pa je povezana skupaj s pogodbo o

obvladovanju. Slednje bo v praksi bolj prisotno, ker je glavni cilj obvladujoče družbe prav dobiček odvisne družbe. Za pogodbo o prenosu dobička mora dati soglasje skupščina in mora biti vpisana v sodni register. ● Kot profitno skupnost opredeljujemo povezane družbe, ki se s pogodbo zavežejo, da svoj dobiček delno ali v celoti združijo z namenom delitve skupnega dobička. V profitni skupnosti mora biti vet kot dve družbi. Profitna skupnost se lahko oblikuje med družbami, ki so tudi kako drugače povezane. Lahko se združi tudi periodični dobiček. Bistveno je, da se dobiček deli (če družbe združijo dobiček za financiranje nekega projekta, ne gre za profitno skupnost). Pogodba mora dobiti soglasje skupščine in mora biti vpisana v sodni register. ● Družba lahko sklene tudi pogodbo o delnem prenosu dobička, s katero prenese del dobička na tretjo osebo. Vodstvo družbe je odškodninsko odgovorno, te brez nadomestila prenese del dobička. Pogodba mora dobiti soglasje skupščine in mora biti vpisana v sodni register. ● Družba lahko prepusti svoj obrat drugi družbi v izkoriščanje. To naredi s pogodbo o zakupu ali prepustitvi obrata. To sta obligacijski pogodbi odplačne narave. Zakupojemalec vodi obrat in družbi plačuje zakupnino. Nobena od pogodbenih strank nima pravice drugi dajati kakršnihkoli navodil pri vodenju obrata. Pogodba mora dobiti soglasje skupščine in mora biti vpisana v sodni register. V praksi so se pojavile tudi pogodbe, ki so po svoji naravi zelo blizu podjetniškim pogodbam. Take pogodbe so: ● pogodba o poslovodstvu obrata, ● pogodba o prepustitvi obrata, ● pogodba o vodenju obrata. VKLJUČENE DRUŽBE Vključene družbe so tiste družbe, kjer eni družbi (glavna družba) pripada 95 % vseh delnic druge družbe (vključena družba). To sta sicer dve pravno samostojni družbi, vendar pa v ekonomskem smislu predstavljata celoto. To je najmočnejša oblika koncernske povezave. Bistveno pri vključenih družbah je, da z vključitvijo preide na glavno družbo tudi tistih 5 % delnic, ki jih glavna družba te nima. Tem preostalim delničarjem se zagotovi odpravnina v obliki delnic glavne družbe. Upniki vključene družbe imajo prednostno pravico v primeru stečaja. Glede vodenja vključene družbe je položaj podoben kot pri pogodbi o obvladovanju. Vključena družba mora spoštovati navodila glavne družbe, tudi če so škodljiva. HOLDING DRUŽBA Holding družba (podjetje) pravno ni posebna oblika povezanih družb, temveč gre za koncern, pri katerem se družba z večinskim deležem ukvarja predvsem z dejavnostjo ustanavljanja, financiranja ali upravljanja družb v večinski lasti. Od dejanskega koncerna se razlikuje po tem, da nima enotnega vodstva. V pogodbi o obvladovanju je treba podrobno urediti predvsem način dajanja navodil za vodenje poslov ter razreševanja nesoglasij med obvladujočo in odvisno družbo. Poleg pogodbe o obvladovanju se bodo v holdingu sklepale tudi druge oblike podjetniških pogodb, zlasti pogodba o profitni skupnosti. Pogodbe v okviru holdinga morajo biti sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodnem registru. 111 RAZLIKA MED KONCERNOM IN HOLDINGOM! Za razliko od pojma koncern, ki pomeni povezavo več družb z enotnim vodstvom, je holding naziv za družbo, ki jo družbeniki ustanovijo zato, da bi družba upravljala z udeležbo v drugih pravno samostojnih družbah. Dejavnost hodinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drugih družb, v katerih ima večinsko udeležbo, kar ni značilno za koncernsko obvladujočo družbo. Ta ima običajno svojo lastno gospodarsko dejavnost. Za holding je odločilno, ali uporablja večinsko kapitalsko udeležbo za vodenje družb, v katerih je kapitalsko udeleženo. Če je funkcija holdinga le upravljanje družb z uveljavljanjem pravic v skupščini, veljajo zanj pravne
19

posledice družbe z večinsko udeležbo. Če pa se funkcija razširi na vodenje družb, je položaj holdinga enak položaju koncernske obvladujoče družbe. Ker ta možnost pri večinski kapitalski udeležbi obstaja, veljata domnevi iz 2/462 ZGD (domneva se, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež) in 2/463 ZGD (domneva se, da tvori odvisna družba z obvladujočo koncern).

TUJE PODJETE
111 TUJE PODJETE Vprašanja: - tuja podjetja, pravni položaj podružnice, ali je pravna oseba - kdo lahko ustanovi tuje podjetje, kako tuje podjetje pridobi poslovno sposobnost - kako se formulira tožba zoper podružnico v primeru neplačila? - kaj pomeni v imenu in za račun podjetja
● tuje podjetje je fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče ali sedež zunaj RS v ● ● ● ● ● ●

državi članici ali v državi, ki ni država članica EU položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače tuje podjetje v RS opravlja dejanje preko podružnic, ki nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja podjetje je za obveznosti iz poslovanja podružnic odgovorno z vsem svojim premoženjem če ima podjetje več podružnic, mora biti v prijavi za vpis v register in v firmi družbe označeno, katera je glavna podružnica mora imeti zastopnika; zastopnik glavne podružnice je po zakonu tudi zastopnik drugih podružnic podružnico lahko ustanovi podjetje, ki je že najmanj 2 leti vpisano v register države, v kateri ima sedež

Podružnica ni samostojna pravna oseba, temveč za del tuje pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Podružnica tujega podjetja ni pravna oseba, je del tuje pravne osebe, sme pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Premoženje podružnice je sestavni del premoženja tuje pravne osebe. Ta tuja družba je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo prek podružnice. Status podružnice po ZGD ni sporen, gre za subjekt, ki ni pravna oseba in kot takšen se tudi vpiše v sodni register, preko njega tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji, s tem da podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime. Sama statusna oblika podružnice po ZGD pa ne vpliva na obdavčitev z DDV, ki se plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije. Kako se formulira tožba zoper podružnico v primeru neplačila? Sklepanje poslov s podružnico ima enake učinke kot neposredna sklenitev posla z matičnim podjetjem. Tožena stranka je torej matično podjetje. Družba mora predlagati vpis podružnice v sodni register, čeprav podružnica ni pravna oseba. Pred vpisom podružnice v register tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vpis v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Podružnice namreč niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Pri podružnicah tujih podjetij je v zvezi z registracijo natančneje določeno, kaj mora vsebovati prijava za vpis podružnice v sodni register. Med prilogami v zvezi s predvideno dokumentacijo za vpis podružnice v register je potreben tudi prepis pravil oz. pogodbe družbenikov, ki mora biti overjen pri notarju, kot tudi poslovno poročilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja v skrajšani obliki. V zvezi z ustanovitvijo podružnic tujih oseb pa je predviden še poseben pogoj, ki ga je odločil zakon za tuja podjetja. Velja namreč, da tuje podjetje lahko ustanovi podružnico, če je vpisano v register države, v kateri ima sedež, najmanj dve leti. V zvezi z registracijo podružnice velja opozoriti tudi na možnost, ki jo predvideva zakon v zvezi s prokuristi. Družba namreč lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno določeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na vso družbo. Pri odločanju za ustrezno pravnoorganizacijsko obliko je vredno upoštevati prej navedena splošna spoznanja o naravi podružnic, pretehtati prednosti in slabosti uresničevanja "relativne samostojnosti" podružnice v praksi in tudi predvideno razsežnost in obseg poslovanja na določenem območju. Seveda ne gre zanemariti tudi bistvene pravne posledice pri izbiri ustrezne pravnoorganizacijske oblike, ki se kaže npr. tudi v odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti. Zakon o gospodarskih družbah je za podružnice tujih podjetij pri nas izrecno določil, da za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.

ZAVOD
111 ZAVOD Vprašanja: Zavodi - ustanovitelji, organi namen, kako je to urejeno v sporazumu o zavodu sprva in kasneje
20

-

Kdo lahko ustanovi zavod Za kakšen namen se zavodi ustanavljajo Organi zavoda, kako so urejena pravna razmerja v zavodu sprva in kasneje

Cilj zavoda ni pridobivanje dobička. Če se pridobi dobiček, presežek prihodkov nad odhodki, se lahko uporabi samo za nadaljnjo opravljanje in razvoj dejavnosti, če z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače. Zavodi se ustanovijo za področja: vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroško, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje. Ustanovitelji so lahko naše ali tuje fizične ali pravne osebe. Javne zavode ustanovi RS ali lokalne skupnosti za zagotavljanje dobrin, ki so potrebne in je zato potrebno njihovo stalno zagotavljanje. Zavod se vpiše v sodni register in s tem dobi pravno osebnost. Statut in splošna pravila sprejema svet zavoda v soglasju z ustanovitelji. Druge akte sprejema svet zavoda ali direktor. Zavod se financira iz: - sredstev ustanovitelja - z opravljanjem storitev - s prodajo blaga in storitev - z drugimi sredstvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda. Prenehanje zavoda: - z izbrisom iz sodnega registra - če nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti - s spojitvijo, pripojitvijo, delitvijo - s stečajem – samo če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda - s preoblikovanjem v podjetje - ustanovitelj sprejme akt o prenehanju Organi zavoda: - svet zavoda - direktor - strokovni vodja - strokovni svet SVET ZAVODA Sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, uporabnikov in delavcev zavoda. - sprejme statut in druge splošne akte - sprejme program dela in spremlja njihovo izvrševanje - določa finančni načrt - sprejema zaključni račun DIREKTOR - imenuje in razrešuje ga ustanovitelj na podlagi javnega razpisa za 4 leta. - poslovodni organ zavoda, organizira in vodi delo, predstavlja in zastopa zavod STROKOVNI VODJA - vodi strokovno delo zavoda - imenuje in razrešuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta STROKOVNI SVET - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil - določa strokovne podlage dela in razvoja zavoda

ZADRUGE
21

111 ZADRUGE Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, katerega namen je pospeševati gospodarske koristi svojih članov in temelji na prostovoljnem vstopu in prostovoljnem izstopu ter enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadrugo lahko ustanovijo najmanj 3 ustanovitelji. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba. Ustanovi se z aktom o ustanovitvi, njegov obvezni sestavni del so zadružna pravila. Z vpisom ustanovitvenega akta v register dobi pravno in poslovno sposobnost. Za sprejem v članstvo mora kandidat podpisati datirano pristopno izjavo. Članstvo nastane z dnem, ko organ zadruge sprejme sklep o sprejemu pristopne izjave ali pa že s samim dnem prejema pristopne izjave. Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoženjem. Če je uveden stečaj se primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neizplačanih deležev. Če to ne zadostuje odgovarjajo člani za primanjkljaj v skladu Z ZADRUŽNIMI PRAVILI (ne enako). Skupaj s člani odgovarjajo tudi bivši lastniki še 1 leto po izteku poslovnega leta, v katerem jim je članstvo prenehalo. Delitev presežka: - 5 % v obvezne rezerve - delitev med člane v sorazmerju z njihovim poslovanjem z zadrugo. Firma zadruge mora imeti: 1. označba, da gre za zadrugo 2. označbo odgovornosti članov do obveznosti zadruge Z.O.O. – člani so odgovorni za obveznosti zadruge po zadružnih pravilih do določene vsote Z.B.O. – odgovornost članov je povsem izključna ORGANI ZADRUGE Občni zbor - odloča o sprejemu zadružnih pravil, sprejemu letnega obračuna, uporabi presežka, izdaji VP, statusnih spremembah in prenehanju zadruge Predsednik zadruge - predstavlja in zastopa zadrugo Upravni odbor - če ima zadruga več kot 10 članov Nadzorni odbor ali 2 preglednika Direktor - vodi poslovanje in skrbi za zakonitost

ZFPPIPP
1 11 KATERE POSTOPKE UREJA ZFPPIPP? 1. finančno poslovanje pravnih oseb 2. postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter 3. postopki prisilnega prenehanja pravnih oseb POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI 1. postopek prisilne poravnave in 2. stečajni postopki: - stečajni postopek nad pravno osebo - postopek osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine POSTOPKI PRISILNEGA PRENEHANJA 1. postopek prisilne likvidacije pravne osebe 2. postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije 111 LOČITVENA IN IZLOĆITVENA PRAVICA Vprašanja: - imaš lastninsko pravico na neki stvari, ki je v posesti drugega, ta gre v stečaj, kaj zdaj... - izločitvena pravica IZLOČITVENA PRAVICA 1. PREMIČNA STVAR: pravica lastnika premične stvari zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika
22

2. NEPREMIČNINA: pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini 3. FIDUCIARNA RAZMERJA: pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe. IZLOČITVENI UPNIK - upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku

LOČITVENA PRAVICA Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov (je prednostna pravica do poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) Ločitvene pravice so: 1. zastavna pravica 2. pridržna (retencijska) pravica 3. pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje Ločitvena pravica je lahko pridobljena tudi v izvršilnem postopku - izvršba na premičnine (ločitvena pravica na zarubljenih stvareh) - izvršba na nepremičnine (z zaznambo sklepa o izvršbi - enak učinek kot zastavna pravica) - izvršba na denarno terjatev (pridobi zastavno pravico) - izvršba na nematerializirane VP (z vpisom sklepa v centralni register nematerializiranih VP) LOČITVENI UPNIK - upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico 111 ALI IMA DRUŽBENIK D.O.O., KI JE DAL DRUŽBI POSOJILO NAMESTO LASTNEGA KAPITALA V PRIMERU STEČAJA DRUŽBE KAKŠEN ZAHTEVEK? Družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave. Takšno posojilo se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe. Gre za položaj, ko je družba prezadolžena ali le plačilno nesposobna. V stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave se taka sredstva štejejo kot aktiva in ne kot pasiva družbe. 111 PRISILNA PORAVNAVA Vprašanja: - razlike v položaju upnikov stečaj / prisilna poravnava - pravne posledice potrjene prisilne poravnave - katere terjatve se upoštevajo v prisilni poravnavi? kako vpliva postopek prisilne poravnave na terjatve in izvršilne naslove? (Hinko) Insolventni dolžnik predlaga upnikom prisilno poravnavo (s predpisano vsebino), pri tem pa mora biti najmanj 50 % verjetnost, da ● bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ● bodo s potrditvijo prisilne poravnave za upnike zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot bi bili v stečajnem postopku I. PRAVNE POSLEDICE UVEDBE POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE ● v predhodnem postopku sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov. + ZFPPIPP C – sme poravnati storitve v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ● s soglasjem sodišča sme po začetku prisilne poravnave: ○ prodati premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, če je to v skladu z NFP, ○ najema posojila ali kredite ● v predhodnem (predlog) in glavnem postopku (sklep o začeteku) insolventni dolžnik ne sme: ○ razpolagati s svojim premoženjem, razen za redne posle
23

○ najemati posojil ali kreditov ○ dajati poroštev in avalov ○ opravljati poslov ali drugih dejanj, če neenakopravno obravnava upnike II. PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE Nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave (oklic se objavi hkrati s sklepom o začetku postopka) 1. PLAČILA V BREME DOLŽNIKOVEGA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA - upravitelj mora naslednji delovni dan po začetku prisilne poravnave izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku postopka prisilne poravnave 2. PRAVNE POSLEDICE ZA TERJATVE UPNIKOV - nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka prisilne poravnave - učinkuje za navadne (razen vzajemno neizpolnjene) in podrejene terjatve - ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice - pretvorba: ○ nedenarnih terjatev v denarne po tržni vrednosti ob začetku PP ○ občasnih dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatve ○ terjatev, izraženih v tuji valuti v terjatve, izražene v eurih - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave, če hkrati obstajata terjatev upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika 3. POSEBNA PRAVILA ZA VZAJEMNO NEIZPOLNJENE DVOSTRANSKE POGODBE - pravne posledice za terjatve upnikov ne nastanejo - insolventni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe: ○ odstopno pravico uresniči v 1 mesecu od začetka prisilne poravnave, če dobi soglasje sodišča. Izjava po tem roku nima pravnega učinka. ○ izjava začne učinkovati, ko postane sklep sodišča o soglasju pravnomočen. ○ pogodba se razveže z dnem, ko postane pravnomočen sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje ○ če sta obveznosti na podlagi razvezane pogodbe delno že izpolnili, se njuna medsebojna zahtevka za vračilo delne izpolnitve pobotata III. PRAVNI UČINKI POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE 1. terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava: za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka PP, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku (ne uporablja se za terjatev, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala) V PP nad podjetnikom se ta pravila uporabljajo samo za terjatve upnikov do podjetnika, ki so nastale v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti. 2. terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava za: - zavarovane terjatve, razen če je bila ločitvena pravica v zavarovanje te terjatve pridobljena v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova v zadnjih 2 mesecih pred uvedbo postopka PP (ZFPPIPP-C) ○ če se ločitveni upnik ne more v celoti poplačati z uresničitvijo ločitvene pravice, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava - prednostne terjatve - izločitvene pravice - terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev 3. učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve: Preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: - plačilo zneska navadne terjatve: ○ v višjem deležu od deleža, določenega v sklepu o potrditvi prisilne poravnave ○ pred potekom rokov za plačilo, določenih v sklepu o potrditvi prisilne poravnave - plačilo obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave Če dolžnik prostovoljno plača terjatev v višjem znesku, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi. 4. učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove: - odločba, izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava izgubi moč izvršilnega naslova - izvršilno sodišče dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi

24

Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolžniku in morebitnim porokom Izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in: • če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova (potrjene prisilne poravnave) in je bila v tem postopku ločitvena pravica pridobljena v zadnjih 2 mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi • v drugih primerih opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom. 5. odločanje o terjatvah, ki niso bile ugotovljene v prisilni poravnavi, po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave Če sodišče ali drug pristojni državni organ po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo: - ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in - insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni PP. 6. učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku ● če terjatve vseh upnikov niso bile v celoti plačane, tisti upniki, ki so prejeli plačilo svojih terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, niso dolžni vrniti prejetih zneskov plačil in teh plačil tudi ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj. ● če je bila terjatev plačana v celotnem deležu in z obrestmi, upnik te terjatve ne more uveljavljati v stečajnem postopku ● če je bila terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, delno izpolnjena na podlagi potrjene prisilne poravnave, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena, v deležu, ki je enak deležu, v katerem terjatev ni bila plačana v skladu s potrjeno PP. ● če terjatev ni bila niti delno izpolnjena, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena 111 UVEDBA IN ZAČETEK STEČAJA Vprašanja: - ali je kakšna razlika med uvedbo in začetkom SP? Pri obeh postopkih zaradi insolventnosti (stečajnemu postopku in postopku prisilne poravnave) ločimo 2 postopka: 1 1 PREDHODNI POSTOPEK ○ začne se z vložitvijo predloga za začetek postopka (dolžnik, osebno odgovorni družbenik, upnik, jamstveni in preživninski sklad) ali sodišče po uradni dolžnosti (kadar konča postopek prisilne poravnave) ○ uvedba stečajnega postopka ○ sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti
1 1 GLAVNI POSTOPEK ○ začne se s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku stečajnega postopka ○ začetek stečajnega postopka

1 11 KDAJ NASTANEJO PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA IN KAKŠNE SO? Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. - sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem o začetku stečajnega postopka - z oklicem jih pozove, naj v 3 mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. - oklic se objavi hkrati z objavo sklepa o začetku stečajnem postopku PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJNEGA POSTOPKA 1. prenos pooblastil na stečajnega upravitelja: prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov (vsi pooblaščenci se izbrišejo iz registra in se vpiše stečajni upravitelj) 2. prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega TRR: izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme TRR insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, razen plačila do višine denarnega dobroimetja po stanju ob začetku stečajnega (zadržana sredstva)
25

3. prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkom SP, razen če je naslovnik sprejel ponudbo do začetka stečajnega postopka 4. odpoved najemnih in zakupnih pogodb 5. zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju 1 leta od začetka stečajnega postopka 6. zasledovalna pravica: prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plačana, ima pravico zahtevati, da se mu vrne blago, ki je bilo poslano stečajnemu dolžniku iz drugega kraja in do začetka stečajnega postopka še ni prispelo v namembni kraj ali ga stečajni dolžnik še ni prevzel. Če je blago prevzel samo v hrambo, prodajalec nima zasledovalne pravice, temveč lahko v stečajnem postopku uveljavlja izločitveno pravico 7. vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - vsa pisanja se vroča upravitelju PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJNEGA POSTOPKA ZA TERJATVE UPNIKOV ● pretvorba ○ nedenarnih terjatev upnika do stečajnega dolžnika v denarne po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka ○ pretvorba občasnih dajatvenih terjatev v enkratne denarne ○ terjatev, izraženih v tuji valuti, v terjatve, izražene v eurih, po tečaju ● obrestovanje terjatev ● pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila ● pretrganje zastaranja upnikove terjatve do stečajnega dolžnika ● terjatve upnika, povezane z odložnim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha ● terjatve upnika, povezane z razveznim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna POSEBNA PRAVILA O POBOTU TERJATEV ● pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - če ob začetku SP hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom SP veljata za pobotani ● pobot pogojnih terjatev - če upnik zahteva, da se izvede pobot, in da sodišče soglasje k izvedbi pobota ● prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka POSEBNA PRAVILA ZA VZAJEMNO NEIZPOLNJENE DVOSTRANSKE POGODBE ● nedenarna terjatev se ne pretvori v denarno ● ne pride do pobota ● 3 posebne vrste posledic: ○ če mora upnik prvi izpolniti, dolžnik pa pride v stečaj: pravica upnika odkloniti izpolnitev, dokler ne izpolni stečajni dolžnik ○ če dolžnik ne izpolni pravočasno (rok je bistvena sestavina): pogodba velja za razvezano! (upnik ne more vztrajati pri izpolnitvi kot po OZ) ○ pravica odstopiti od pogodbe → odstopno pravico lahko uresniči v 3 mesecih od začetka SP, če dobi soglasje sodišča, ali od prejema obvestila o terjatvi. Sodišče da soglasje, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Če zavrne / ne odloči v roku, izjava nima pravnega učinka. 111 PRIJAVA TERJATEV V STEČAJNEM POSTOPKU Vprašanja: - primer: Ste odvetnica, dolžnik vaše stranke gre v stečaj. Kako prijavite terjatve svoje stranke v stečaj? (odgovor je: kot bi pisala tožbo – napišeš vlogo za prijavo terjatve, notri vse glede terjatve, na podlagi česa je nastala, koliko znaša, kdaj zapade, kako se obrestuje in treba je priložiti dokazila) - Kaj bo sodišče naredilo, če bi površno prijavili terjatev? Bi pozvalo na dopolnitev nepopolne vloge? (NE, to je izrecno določeno, da se pravila o vračanju nepopolnih vlog v popravo ne uporabljajo) - Kako potem stečajni upravitelj postopa s temi terjatvami ki so prijavljene? (pač poveš postopek osnovni seznam – ugovori – popravek osnovnega seznama,...vse do sklepa o preizkusu terjatev) - primer - stečaj družbe abc d.o.o.- prijavljena je terjatev, za katero obstaja izvršilni naslov, stečajni upravitelj pa prereka to terjatev, kaj bi storili kot sodnik v stečajnem postopku? - če bi nekdo prepozno prijavil terjatev, pa bi vseeno prerekal terjatev na naroku v SP, kaj naredi sodišče s to izjavo v SP; kako bi bilo v PP - gre za vprašanje položaja upnika v SP in PP ROK ZA PRIJAVO TERJATEV ● 3 mesece po objavi oklica o začetku tega postopka ● 1 mesec za pogojno terjatev, odškodninsko terjatev, regresno terjatev članov poslovodstva ali nadzornega sveta VSEBINA PRIJAVE TERJATVE Prijava terjatve mora vsebovati:
26

1. zahtevek za priznanje terjatev: določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (glavnico, stroške, obresti) 2. utemeljitev zahtevka: ○ opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka (neobrazložena prijava terjatve ne bo veljala za verjetno izkazano, če bo terjatev prerekana) ○ dokaze, ki utemeljujejo zahtevek Če prijava terjatve ne vsebuje dejstev in dokazov, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. POSTOPEK PREIZKUSA TERJATEV 1. IZJAVA STEČAJNEGA UPRAVITELJA O PRIJAVLJENIH TERJATVAH ● stečajni upravitelj se mora v 1 mesecu po poteku roka za prijavo terjatve o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka - tako, da sodišču predloži OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV ● v 15 dneh po objavi je možen ugovor proti osnovnemu seznamu, če ○ osnovni seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali ○ so podatki o njegovi terjatvi nepravilni ● če je ugovor utemeljen - upravitelj v 8 dneh sodišču predložiti POPRAVEK OSNOVNEGA SEZNAMA 2. IZJAVA UPNIKOV O PRIJAVLJENIH TERJATVAH DRUGIH UPNIKOV

● upnik lahko poda ugovor o prerekanju terjatve drugega upnika v 1 mesecu (PP: 15 dni) po objavi osnovnega ● možen je tudi ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve, če ima položaj stranke (samo v postopku
prisilne poravnave in osebnega stečaja) seznama preizkušenih terjatev → po poteku roka upnik ne more več prerekati terjatve drugega upnika

● upravitelj mora vnesti izjave upnikov in stečajnega dolžnika o prerekanju terjatve in v 8 dneh sodišču predložiti
DOPOLNJENI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV. Dopolnjeni seznam sodišče objavi v 3 delovnih dneh

● v 15 dneh po objavi je možen ugovor proti dopolnjenemu seznamu: ○ upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu, če upravitelj njegovega ugovora ni
upošteval,

○ upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve in dopolnjeni seznam ne vsebuje njegovega
ugovora ali so podatki o tem ugovoru nepravilni 3. PREIZKUŠANJE PRIJAVLJENIH TERJATEV PRIZNANA TERJATEV: če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nihče od upnikov PREREKANA TERJATEV: če jo prereka stečajni upravitelj ali upnik V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko: ○ postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve ○ postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, zavrglo tožbo ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe VERJETNO IZKAZANA TERJATEV je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana. Terjatev je verjetno izkazana in ni dovoljen drugačen dokaz: ● če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ● če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, ● v drugih primerih: ○ če prijava terjatve nima pomanjkljivosti in ○ niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti noben od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve. Terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti glede vsebine. Ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. - če je terjatev prerekal upravitelj, mora upnik tožbo vložiti proti stečajnemu dolžniku. Če je terjatev prerekal drug upnik, mora upnik tožbo vložiti proti upniku, ki je terjatev prerekal - če upnik v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
27

-

-

če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, se pravdni postopek prekine razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha po objavi sklepa o preizkusu terjatev (nastanek pravnih posledic stečajnega postopka) → upnik mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka ali ga razširiti na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, drugače preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve

Ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - kdor prereka upnikovo terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev proti upniku vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - če ne vloži v roku, velja terjatev za priznano - tožbo mora vložiti tisti, ki je prerekal terjatev, proti upniku, katerega terjatev je prerekal - če je terjatev prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe v 8 dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo tožbe s potrdilom sodišča o njeni vložitvi 4. SKLEP O PREIZKUSU TERJATEV Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev in odloči o: ● ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ● priznanih, prerekanih ali verjetno izkazanih terjatvah ● v prisilni poravnavi tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane ● v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve - napotitev na pravdo!!! Stečajni upravitelj mora v 3 delovnih dneh po prejemu obvestila o sklepu sodišča o preizkusu terjatev sodišču predložiti KONČNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV. Sodišče navede končni seznam preizkušenih terjatev v izreku sklepa o plačilu terjatev. Končni seznam je v stečajnem postopku podlaga za odločanje o plačilu terjatev 111 STEČAJ MED PRAVDO Vprašanja: - o prijavi terjatev, kako je v primeru, če je bil že prej začet pravdni postopek..... - v teku je pravda, pride do stečaja toženca - kaj sledi: prekinitev postopka, prijava terjatve v stečaju; nato je ta terjatev prerekana - upnik mora nadaljevati pravdo in spremeniti dajatveni zahtevek v ugotovitvenega. kaj če bi zahtevek ostal dajatveni? na podlagi take sodbe ne bi mogel zahtevati izvršbe, saj je lahko upnik poplačan le v stečaju. Situacija, ko nek drug upnik prereka terjatev o kateri teče pravda, kako s tožbenim zahtevkom (iz dajatvenega v ugotovitvenega, razširitev tožbe tudi na upnika, ki oporeka) - kaj se zgodi, če se začne v pravdi stečaj zoper toženo stranko, kaj se izda, ko stečajni upravitelj vstopi v postopek (sklep o nadaljevanju), zakaj je to pomembno (roki ne tečejo v času prekinitve) - primer: Terjatev ste uveljavljali v pravdi, medtem pa je dolžnik šel v stečaj - kaj se zgodi? (postopek se prekine) Kako se potem nadaljuje in kdaj? (na podlagi predloga za nadaljevanje postopka ene od strank, po izdaji sklepa o preizkusu terjatev) Kaj pa če bi upravitelj terjatev priznal, kaj bi se potem zgodilo s prekinjenim postopkom? (upnik bi moral predlagati nadaljevanje in umik tožbe ker zanjo nima več pravnega interesa, ker je njegova terjatev v stečaju že priznana) Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve ● če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, se pravdni postopek prekine ● razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha po objavi sklepa o preizkusu terjatev (nastanek pravnih posledic stečajnega postopka) → upnik mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka ali ga razširiti na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, drugače preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika ● velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve 111 IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ - ACTIO PAULIANA Vprašanja: - pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, ali lahko upravitelj sam vloži, čigavo soglasje potrebuje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - na splošno, potem pa še zakonite domneve pri subjektivnem pogoju (Hinko)
28

-

domneve in izpodbojna pravna dejanja dolžnika (o čem se gre) in na primerih (nekaj jih je imel na listu in je bilo potrebno povedati iz katere domneve bi dejanje izpodbijal, če bi sploh lahko izpodbijal itd.) (Hinko) izpodbijanje dolžnikovih dejanj v stečaju, ali tudi opustitve tudi, kaj se domneva, kateri so konkretni primeri posameznih poslov v zvezi z domnevami (Hinko) objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po ZFPPIPP, domneve (Hinko)

IZPODBIJA SE ZADARI KRŠITVE NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA UPNIKOV I. PREDPOSTAVKE: ● SPLOŠNE: morajo biti izpolnjene pri vsakem izpodbijanju ○ da je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek ○ da gre za pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati ○ da bodo z (uspešnim) izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih upnikov ● POSEBNE: se razlikujejo glede na vrsto izpodbojnega pravnega dejanja ● Objektivni predpostavki: ○ zmanjšano poplačilo terjatev upnika ○ ugodnejši pogoji plačila terjatve upnika ● Subjektivna predpostavka: ○ oseba, v korist katere je bilo storjeno dejanje, je vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen II. LEGITIMACIJA 1. izpodbojni zahtevek lahko v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj 2. izpodbojni zahtevek lahko v svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika uveljavlja tudi vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku 3. če oseba s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, lahko le ona uveljavlja izpodbojni zahtevek III. OBDOBJE IZPODBOJNOSTI Obdobje izpodbojnosti: pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvédel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopke do začetka stečajnega postopka. Pravna dejanja se lahko torej izpodbijajo le do začetka stečajnega postopka. Z začetkom SP prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po pravilih Obligacijskega zakoika o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s temi pravili → če je že prej uveljavljal po OZ, lahko po uvedbi stečajnega postopka nadaljuje le še proti stečajnemu dolžniku (soglasje toženca za to ni potrebno) VI. OBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI POGOJ 1. OBJEKTIVNI POGOJ Objektivni pogoj je izpolnjen, če je bila posledica tega dejanja: - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno ali - da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika DOMNEVA O OBSTOJU IZPODBOJNOSTI (izpodbojna) 1. če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranskega pravnega posla ali v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (dolžnik izpodbije domnevo, če dokaže, da je glede na po poslovne običaje, uzance ali prakso izpolnil v običajnem roku izpolnitve obveznosti) 2. če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika, ali 3. če je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju z omejitvijo dolžnikovih poslov 2. SUBJEKTIVNI POGOJ Subjektivni pogoj je izpolnjen, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, v času ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen NE GLEDE NA OBSTOJ SUBJEKTIVNEGA POGOJA: Ne glede na obstoj subjektivnega pogoja je izpodbojno pravno dejanje, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev (neodplačno), ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti DOMNEVA O OBSTOJU SUBJEKTIVNEGA POGOJA
29

če je upnik prejel izpolnitev terjatve ● pred njeno zapadlostjo ali ● v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti 11 če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo stečajnega postopka
11

3. NI MOGOČE IZPODBIJATI 1. pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave v skladu z omejitvijo dolžnikovih poslov 2. pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi 3. plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem

V. VSEBINA IN NAČIN UVELJAVITVE IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA IZPODBOJNI ZAHTEVEK ● vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno dejanje ● izpodbojna je tudi opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost ● tudi če je pravica osebe, v korist katere je bilo opravljeno dejanje, priznana s sodbo ali odločbo (izvršilni naslov) - pravni učinek pravnomočnega izvršilnega naslova preneha proti stečajnemu dolžniku IZPODBOJNA TOŽBA Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati z IZPODBOJNO TOŽBO → v 6 mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (če že vknjižba LP pa z izbrisno tožbo) UGOVOR IZPODBOJNOSTI (ni vezan na rok!!!) Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s tožbo ali drugo procesno vlogo proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic. Če je bil tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice, mora hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek. V tem primeru je aktivno legitimirana samo ta oseba!!! VI. PRAVNE POSLEDICE USPEŠNE UVELJAVITVE IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA Pravne posledice nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbojnega pravnega dejanja - IZPODBITO PRAVNO DEJANJE Če je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe - POVRAČILNI ZAHTEVEK 111 DELO STEČAJNEGA UPRAVITELJA Vprašanja: - kot stečajni upravitelj kaj naredite najprej; ugotovite, da ima stečajni dolžnik zelo malo premoženja, kaj naredite, izpodbijanje v stečaju, kaj navajate; - ste stečajni upravitelj, ugotovite da dolžnik nima veliko premoženja, kaj storite, kaj stori sodišče - kaj lahko stori stečajni upravitelj brez stečajne mase, da bi upniki prišli do poplačila (actio Pauliana) Stečajni upravitelj v stečajnem vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa - položaj zakonitega zastopnika: ● dejanja v zvezi s preizkusom terjatev in ločitvenih in izločitvenih pravic ● dejanja v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika ● dejanja za unovčitev stečajne mase…
30

Pravico ima do: ○ nagrade za svoje delo - glede na vrsto dejanja (določena merila za odmero glede na obseg in zahtevnost poslov) ○ povrnitve stroškov GLAVNE OBVEZNOSTI 1. upnike v enakem položaju obravnavati enako in ne sme dopustiti: - da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v enakem položaju, ali - da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase 2. obveznost poročanja - redno poročilo - za vsako koledarsko trimesečje poročilo o poteku postopka; predložiti sodišču (v PP v 8 dneh in v SP v 45 dneh po koncu obdobja) - izredno poročilo - na zahtevo sodišča ali upravnega odbora predložiti v 8 dneh po prejemu zahteve (v nujnih primerih takoj ustno ali v 3 delovnih dneh) 3. seznami preizkušenih terjatev STEČAJNI DOLŽNIK NIMA PREMOŽENJA Stečajni upravitelj lahko: ● vloži tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio pauliana) - glavno!!! ● s soglasjem sodišča odda premoženje v najem ● uveljavlja zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom KONČANJE STEČAJNEGA POSTOPKA BREZ RAZDELITVE UPNIKOM Če je stečajna masa tako majhna, se stečajni postopek lahko konča tudi brez razdelitve upnikom, in sicer če: - je stečajna masa neznatne vrednosti ali - ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka Sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom → MOŽEN UGOVOR 111 OSEBNI STEČAJ Vprašanja: - osebni stečaj (kakšne so posebnosti; kaj lahko dolžnik stori, če se želi rešiti dolga; katero sodišče je pristojno; kdaj odpust dolga ni mogoč?; kaj lahko stori upnik, če ne želi, da se dolžniku odpusti dolg?) - fiduciarni račun (osebni stečaj) Stvarno pristojno je okrožno sodišče (prej okrajno) Osebni stečaj je novost. Mogoč je nad: ● insolventno fizično osebo, ki ima v RS stalno ali začasno prebivališče, ● insolventnim podjetnikom ali zasebnikom, ki nima prebivališča v Sloveniji, ima pa tu svoj sedež, ● insolventnim potrošnikom, ki v RS nima prebivališča, prejema pa tu plačo ali ima premoženje. Namen osebnega stečaja je zagotoviti, da iz premoženja fizične osebe vsi njeni upniki prejmejo plačilo svoji terjatev hkrati in v enakih deležih. Vendar pa terjatve upnikov v delu, ki ni bil poplačan iz razdelitvene mase, ne prenehajo in jih upniki kot fizične osebe lahko terjajo tudi po končanem stečaju. Za razliko od stečaja nad pravno osebo v osebnem stečaju upniki, ki so zamudili roka za prijavo terjatev in ločitvenih pravic, ne izgubijo pravice do poplačila iz stečajne mase. V osebnem stečaju tudi ni potrebna tožba na ugotovitev prerekanih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. Domneva se, da je podjetnik ali zasebnik insolventen, če več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % njegovih obveznosti. Pri potrošniku pa, če več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih rednih prejemkov, ali če ni zaposlen, če več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presegajo 1000 evrov. Pri obeh pa tudi v primeru, da sta prezadolžena in je torej vrednost njenega premoženja manjša od vsote obveznosti. I. STRANKE Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so: - stečajni dolžnik - upnik, ki je v rokih opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja in - upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana
31

II. OBVEZNOSTI DOLŽNIKA Dolžnik mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja: - če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja: priložiti predlogu za začetek tega postopka, - v drugih primerih: priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja: - upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov / naslova in - upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih 3 letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja III. POSLEDICE UVEDBE POSTOPKA Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom osebnega stečaja tako, da: 1. ne more sklepati pogodb, razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso 2. brez soglasja sodišča ne more: ● najeti kredita ali posojila ali dati poroštva ● odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ● se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam Če dolžnik ravna v nasprotju s tem, dejanja nimajo pravnega učinka, RAZEN če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Velja domneva, da se druga pogodbena stranka ne more sklicevati, da ni vedela, če je bil pravni posel sklenjen več kot 8 dni po oklicu! IZBRIS IZ POSLOVNEGA REGISTRA ● z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom preneha status podjetnika ali zasebnika ● sodišče v 3 dneh po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka obvesti AJPES, ki ga po uradni dolžnosti izbriše iz registra IV. POSEBNA PRAVILA O STEČAJNI MASI V stečajno maso spadajo tudi: 1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, 2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom OS. Iz stečajne mase so izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe. Prednostne terjatve → so terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal V. POSLOVANJE STEČAJNEGA DOLŽNIKA KOT PODJETNIKA ALI ZASEBNIKA Nadaljnje poslovanje lahko dovoli sodišče, če je: 1. hkrati ali prej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in 2. več kot 50% verjetnost, da: ● stečajni dolžnik ni namerno povzročil svoje insolventnosti, in ● ne bo posloval z izgubo. Dolžnik mora pridobiti soglasje upravitelja za: 1. najem posojila ali kredita, 2. poroštvo ali aval, ki ga da, 3. dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, 4. drug posel v zvezi z nadaljevanjem poslovanja. Upravitelj mora nadzorovati poslovanje in v primeru, da ugotovi, da obstaja razlog, predlagati, da se ustavi poslovanje. VI. POSEBNA PRAVILA O IZPODBOJNOSTI PRAVNIH DEJANJ DOLŽNIKA Obdobje izpodbojnosti: zadnja 3 leta pred uvedbo stečajnega postopka za: 1. pravne posle in dejanja, ki jih je dolžnik sklenil v dobro ožje povezane osebe, polnoletnih otrok ali posvojencev, staršev, bratov ali sester 2. neodplačni posli, kjer je bila velika razlika vrednosti VII. IZTERJAVA STALNIH PREJEMKOV STEČAJNEGA DOLŽNIKA Če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (sklep o izterjavi stalnih prejemkov): - ugotovi, da ti prejemki spadajo v stečajno maso,
32

-

naloži izplačevalcu, da te prejemke namesto dolžniku plačuje v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja  pravnomočni sklep je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov VIII. POSEBNA PRAVILA O PRODAJI PREMOŽENJA Če se prodaja stanovanje, v kateri stanuje dolžnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju IX. KONEC POSTOPKA Postopek se konča s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja S sklepom sodišče tudi: 1. odloči, katere terjatve upnikov so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan 2. naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev iz 1. točke. V izreku sklepa sodišče navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa Pravnomočni sklep o končanju osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev POSTOPEK ZA ODPUST OBVEZNOSTI Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju osebnega stečaja vloži predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. OVIRE ZA ODPUST OBVEZNOSTI Odpust obveznosti ni dovoljen, če: 11 je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za k.d. proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano 11 je v zadnjih 3 letih pred uvedbo osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 € 1 1 so mu bile obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo 10 let 1 1 je v zadnjih 3 letih pred uvedbo prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODPUSTA OBVEZNOSTI Če sodišče ugotovi, da ● obstaja ovira za odpust, zavrne predlog za odpust obveznosti ● ne obstaja ovira za odpust, izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti O začetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem PREIZKUSNO OBDOBJE Če izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, določi sodišče preizkusno obdobje ob upoštevanju: - starosti stečajnega dolžnika - njegovih družinskih razmer - njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj - razlogov za njegovo insolventnost Preizkusno obdobje ne sme biti ● krajše od 2 let od uvedbe osebnega stečaja in 1 leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ● daljše od 5 let od uvedbe osebnega stečaja DODATNE OBVEZNOSTI DOLŽNIKA ● če je zaposlen: izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ● če ni zaposlen in je sposoben za delo: ○ si mora prizadevati, da najde zaposlitev ○ ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati in ○ upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev UGOVOR UPNIKA - ovire za odpust obveznosti - dolžnik krši obveznosti - preizkusno obdobje je prekratko ROK ZA UGOVOR: v 6 mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti (zaradi prekratkega preizkusnega obdobja pa do izteka le-tega)
33

ODLOČANJE O UGOVORU UPNIKA ● zavrže prepozen ugovor ● če ni prepozen, razpiše narok, ugovor s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo za narok vroči dolžniku in upravitelju ter objavi oklic o naroku ● če presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom: ○ da obstaja ovira za odpust obveznosti → ustavi postopek in zavrne predlog za odpust ○ da je obdobje prekratko → ustrezno podaljša preizkusno obdobje ● če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne. Proti sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti se lahko pritožita stečajni dolžnik in vlagatelj ugovora SKLEP O ODPUSTU OBVEZNOSTI Po poteku preizkusnega obdobja sodišče v 8 dneh izda in objavi sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti 1. če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali 2. če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen. TERJATVE, ZA KATERE UČINKUJE ODPUST OBVEZNOSTI Odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil, če ni drugače določeno. Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve. PRAVNI UČINKI ODPUSTA OBVEZNOSTI S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana. Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi IZPODBIJANJE ODPUSTA OBVEZNOSTI Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tožbo je treba vložiti v 2 letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. 111 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE Vprašanja: - primer: Stečajni upravitelj pride na vrata zapuščene stavbe, kjer bi moral biti sedež podjetja. Nobenega ne najde, kaj naredi? Izbris iz SR brez likvidacije. Kdo še lahko predlaga? Ali gre samo za predlagalni postopek ali tudi po uradni dolžnosti? Kaj lahko naredijo upniki? Kako je z aktivnimi družbeniki, dokazno breme, rok in vrsta roka? - izbris družbe iz registra brez likvidacije (na primeru, kakšne možnosti ima tisti, ki je predlagan za izbris in kaj dokazuje). kaj, če piše na sodišče rubežnik? I. IZBRISNI RAZLOG Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če: 1. je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe brez likvidacije DOMNEVA O PRENEHANJU POSLOVANJA (izpolnjena 1. tč.): ● pri gospodarski družbi, če v 2 zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila AJPES-u ● pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: ○ na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, ○ na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali ○ ki ne obstaja II. POSTOPEK IZBRISA Sklepi se vročijo udeležencem postopka in objavijo. Če vročitve na naslovu ni moč opraviti, velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Sodišče odloči o začetku postopka izbrisa
34

● po uradni dolžnosti na podlagi obvestila ali ● na predlog upravičenega predlagatelja (lastnik objekta, kjer je naslov pravne osebe)

UDELEŽENCI POSTOPKA izbrisa so: 1. pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa 2. predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog 3. družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o izbrisu, in 4. druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kršen, če priglasi svojo udeležbo v postopku UPRAVIČENI PREDLAGATELJ: oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Začetka postopka izbrisa ne more predlagati niti družbenik niti upnik pravne osebe. Registrsko sodišče izda sklep o začetku postopka izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog. Začetek postopka izbrisa se vpiše v sodni register. Ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa v 2 mesecih s strani pravne osebe, njenega družbenika ali upnika: 1. če izbrisni razlog ne obstaja, 2. če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali 3. če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Odločitve registrskega sodišča o ugovoru: ● zavrže ugovor (prepozen, neupravičena oseba, nedovoljen) ● izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa: če je ugovor utemeljen in izbrisni razlog ne obstaja (možna pritožba v 8 dneh po vročitvi sklepa). Na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu vpisa začetka postopka izbrisa iz sodnega registra. ● izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, če: ○ v roku ni vložen ugovor ali je bil zavržen ○ presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja PRAVNE POSLEDICE IZBRISA 1. pravna oseba preneha 2. izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe ○ zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, ○ zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe (zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa.) 3. če so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju zaposleni delavci, jim preneha delovno razmerje 4. če pravna oseba imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti (zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa) 111 V KAKŠNEM ROKU ZASTARAJO ZAHTEVKI ZOPER AKTIVNE DRUŽBENIKE PO ZFPPIPP (rok je zastaralni, po ZFPPod pa je bil prekluzivni) V 1 letu po objavi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. 111 AJPES in TOČKA VEM - primer: Kje se objavljajo sklepi sodišča med stečajnim postopkom? (portal Ajpes) Ste že videli ta portal? Kako izgleda? Kaj vse lahko na njem vidite? (malo sem mutila okoli tega da je mogoč vpogled v poslovni register in tudi v zbirke listin delno, in da vem, da ima veliko zavihkov, vsak je za svojo evidenco, … in je bila cisto zadovoljna, ni bilo mišljeno, da moram vedeti vse tiste kratice in evidence ki jih ajpes vodi. Mi je pa razložila, da sodišče na ajpes ''obesi del spisa'', da je zelo azurno in transparentno) Če fizična oseba (podjetnik, zasebnik) - AJPES dolžnika izbriše iz poslovnega registra pravnomočnega sklepa o začetku postopka!!!! že na podlagi

I. VPIS V POSLOVNI IN SODNI REGISTER 11 DRUŽBE - zaradi združitve podatkovnih baz sodnega registra in PRS se je vpis podatkov v oba registra združil v enoten postopek - postopek vpisa gospodarske družbe v PRS ali sodni register se izvede prek sistema e-VEM v elektronski obliki - predlog za vpis v sodni register je mogoče vložiti na katerikoli vstopni točki VEM ali pri notarju
35

-

vsi postopki vpisa ali spremembe podatkov v PRS ali sodnem registru, ki jih gospodarske družbe izvedejo prek vstopnih točk VEM, so brezplačni o predlogu za vpis v sodni register odloči sodišče vpis v PRS se objavi hkrati z izvršitvijo vpisa v sodni register sklep o vpisu v sodni register prejme gospodarska družba v papirni ali elektronski obliki (v varni poštni predal)

11 PODJETNIKI - na podlagi določb ZGD-1 lahko samostojni podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register

-

Slovenije (PRS). Postopek vpisa podjetnika, vpisa sprememb podatkov in vpisa prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika v PRS vodi AJPES. vpis podjetnika, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika se lahko izvede neposredno prek državnega portala e-VEM z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali na vseh vstopnih točkah VEM

DRUGI POSLOVNI SUBJEKTI V skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije AJPES vodi v Poslovnem registru Slovenije (PRS) tudi vse poslovne subjekte, ki se registrirajo z vpisom v primarni register ali uradno evidenco pri drugih registrskih organih. Takšni poslovni subjekti so: društva, sindikati, politične stranke in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost (npr. samostojni novinarji, notarji, odvetniki, proizvajalci električne energije ipd.)
11

II. E-OBJAVE SODNIH ZADEV 11 e-Objave v postopkih vpisov v sodni register ● Brezplačen vpogled v zbirko listin, vpisov in sklepov v sodni register. ○ Zbirka listin ○ Objave vpisov, sklepov in predložitve listin
11

e-Objave v postopkih zaradi insolventnosti Brezplačen vpogled v objave procesnih dejanj, vpisnik zadev in seznam upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti. ○ Objave v postopkih zaradi insolventnosti ○ eINSOLV ○ Seznam upraviteljev

III. PREDLOŽITEV LETNIH POROČIL ○ Družbe ○ Podjetniki ○ Pravne osebe javnega prava ○ Nepridobitne organizacije ○ Društva VSTOPNA TOČKA VEM Vstopne točke VEM (vse na enem mestu) so mesta, prek katerih stranke vlagajo vloge za registracijo (ustanovitev, vpis sprememb, izbris) gospodarskih družb in drugih subjektov vpisa v sodni register ter njihovih delov ter vloge za registracijo samostojnih podjetnikov in njihovih delov. Naloge vstopnih točk VEM opravljajo vse izpostave AJPES, organizirane pa so tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), upravnih enot (UE), Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter pri notarjih. Vloge za ustanovitev enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter vse vloge za registracijo samostojnih podjetnikov pa lahko stranke oddajo tudi od doma prek oddaljenega dostopa po internetu. Med vstopnimi točkami VEM imajo poseben položaj notarji, ki so pooblaščeni za sprejemanje vseh vrst vlog za gospodarske družbe in druge subjekte vpisa v sodni register, medtem ko so ostale vstopne točke VEM pooblaščene le za sprejemanje določenih vlog za registracijo gospodarskih družb in njihovih delov, za sprejemanje vseh vrst vlog za poslovne enote ter za sprejemanje vseh vrst vlog za samostojne podjetnike.

OBLIGACIJSKI ZAKONIIK
111 GRADBENA POGODBA Vprašanje: - določitev cene pri gradbeni pogodbi; kako se lahko oblikuje cena? (na enoto, skupaj in na ključ) Primerjava cene skupaj in na ključ -- kaj je boljše, kater način bi izbrali? Zakaj? Kaj je pomembno pri tako postavljeni ceni. - kateri vir se uporabi pri razlagi pogodbe, če v njej ni vse dogovorjeno (podjemna pogodba, gradbene uzance) Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se
36

● izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, ● naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z gradbo so mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. Z načrtom je mišljena projektna dokumentacija. Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe, katere predmet je izdelava nove stvari. Storitev izvajalca je obligacija rezultata (uspeha) - ne samo delo, ampak tudi končni rezultat. Izvajalec nima pravice zahtevati navodil od naročnika, naročnik pa nima pravice dajati navodil izvajalcu. Gre za načelo samostojnosti izvajalca - najpomembneje je, da zgradi gradbo (po standardih stroke), ostalo je nepomembno. Objekt (gradba) postane sestavina naročnikove nepremičnine. Za vprašanja, ki niso urejena v delo OZ o gradbeni pogodbi, se uporabljajo pravila o splošni podjemni pogodbi ter Posebne gradbene uzance, ki zelo natančno urejajo nekatera vprašanja. Tudi temeljno načelo OZ je, da se poleg poslovnih običajev in prakse med strankama uporabljajo uzance. Posebne gradbene uzance urejajo podrobneje posamezna vprašanja: v zvezi z oblikovanjem cene, plačilom cene, spremembo cene ter izročitvijo in prevzemom del. CENA Višina cene ni bistvena sestavina gradbene pogodbe - če ni določena v pogodbi, se določi glede na čas, ki je bil potreben, da se tak posel opravi, in glede na višino plačila, ki je običajna za tak posel. Klavzule o določitvi cene so: ● enotna cena ali cena na enoto ● skupaj dogovorjena cena ● cena s klavzulo "ključ v roke" Razlika med njimi je v tem, ali je izvajalec (oz. naročnik) v primeru nepredvidenih del oziroma odstopanj dejanskih količin izvedenih del od predvidenih upravičen zahtevati ustrezno spremembo cene. Določitev cene v gradbeni pogodbi zato pomeni dogovor o obsegu in vrsti del, katerih vrednost je obsežena s pogodbeno ceno. Glede na izbrano klavzulo lahko izvajalec zahteva zvišanje pogodbene cene zaradi presežnih ali nepredvidenih del že z enostransko izjavo volje (zaradi tega ni potrebno spreminjati pogodbe). Izračun z izrecnim jamstvom za pravilnost, ki je možnost pri podjemni pogodbi, je samo posebna oblika cene, dogovorjene s klavzulo "ključ v roke" pri gradbeni pogodbi, izračun brez izrecnega jamstva pa je oblika cene na enoto. OZ določa: Cena del je lahko določena od merske enote dogovorjenih del (cena na enoto) ali v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena). Če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cena višja več kot za 2 odstotka. Če izvajalec zaradi vzrokov, za katere odgovarja, ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi končana, zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti po novih cenah za te elemente višja več kot za 5 odstotkov. Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2 oziroma 5 odstotkov. Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za 10 odstotkov višja. Če vsebuje gradbena pogodba določilo ključ v roke ali kakšno drugo podobno določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Če je pri pogodbi ključ v roke udeleženih kot pogodbena stranka več izvajalcev, je njihova odgovornost nasproti naročniku solidarna. CENA NA ENOTO je seštevek vseh stroškov, za katere izvajalec ob sestavi ponudbe predvideva, da bodo nastali. Za vsako mersko enoto pogodbenih del mora izvajalec predvideti količine in cene materialov, število delovnih ur… V primeru enotne
37

cene ima izvajalec za izvedeno mersko enoto pogodbenih del pravico do plačila pogodbeno dogovorjene cene za to enoto, ne glede na to, ali je porabil večje količine materiala ali več delovnih ur. V primeru presežnih del ima izvajalec pravico do višjega plačila, vendar po dogovorjeni ceni na mersko enoto; naročnik pa ima pravico do nižjega plačila, če je bilo potrebno opraviti manjši obseg dela (zadošča enostranska izjava volje izvajalca ali naročnika). Izvajalec ima pravico do plačila vseh nepredvidenih del (predvidljivih in nepredvidljivih). Ta cena izraža vrednost dejansko izvedenih del, zato je tveganje za obe stranki majhno. SKUPAJ DOGOVORJENA CENA Cena je določena v skupnem znesku za celoten objekt. V skupnem znesku določena cena se ne spremeni zaradi nastalih presežnih oziroma manjkajočih del. Vendar pa je izvajalec dolžan nositi le tista tveganja, ki bi jih v času sklenitve pogodbe lahko predvidel - dela, za katera je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti, da se morajo opraviti. Za nepredvidljiva dela torej skupaj dogovorjena cena ne velja, temveč ima izvajalec zanje pravico do posebnega plačila za ta dela. Takšna dela pomenijo posebno obliko spremenjenih okoliščin in ima zanje izvajalec pravico zahtevati zvišanje pogodbene cene (ne pa razveze pogodbe). CENA, DOLOČENA S KLAVZULO "KLJUČ V ROKE" Pogodbena cena v tem primeru obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del. Določena je v skupnem znesku za celoten objekt, ima značilnosti skupaj dogovorjene cene, vendar pa obsega tudi vrednost nepredvidljivih del. Tveganje izvajalca je tako še večje kot v primeru skupaj dogovorjene cene, saj obsega tudi dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti. Kljub temu klavzula "ključ v roke" ne izključuje uporabe pravil o spremembi pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin (ki pa ne morejo obsegati tistih okoliščin, ki se navezujejo na nepredvidljiva dela). Posebne gradbene uzance določajo posebna pravila o spremenjenih okoliščinah. ODGOVORNOST ZA STVARNE NAPAKE Za odgovornost za napake se uporabljajo določbe podjemne pogodbe. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Naročnik mora izvajalca o napakah obvestiti takoj ko je to po normalnem teku stvari mogoče, o skritih napakah pa v 1 mesecu odkar jo je odkril in najkasneje v 2 letih od prevzema gradbe (2 letni jamčevalni rok). Naročnik mora v 1 letu od obvestila izvajalcu o napaki zahtevati odpravo napake oz. znižanje plačila + odškodnino ali odstopiti od pogodbe. ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA SOLIDNOST IN POMANJKLJIVOST ZEMLJIŠČA Pravice naročnika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse poznejše pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejšim pridobiteljem ne teče nov rok za obvestilo in tožbo, temveč se jim rok prednikov všteva. Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v 10 letih od izročitve in prevzema del. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v 10 letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu. Izvajalec in projektant sta odgovorna tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe, ne le naročniku. Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo izključiti ali omejiti. Naročnik ali drug pridobitelj je dolžan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v 6 mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. Izvajalec in projektant se ne more sklicevati na zgornje, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku oziroma drugemu pridobitelju, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika oziroma drugega pridobitelja, da pravic ni pravočasno uveljavil. Izvajalec ni prost odgovornosti, če je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naročnika. Vendar je v primeru, če je pred izvršitvijo posameznega dela po zahtevi naročnika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, njegova odgovornost zmanjšana, v okoliščinah danega primera pa tudi izključena. Če sta v razmerju do naročnika odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna. Projektant, ki je izdelal načrt gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odg tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov, za katere odg izvajalec, če bi jih bilo lahko opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povračilo. Izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu. Če je za napako odg nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v 2 mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega.
38

111 KOMISIJSKA POGODBA Vprašanja: - za čigav račun se sklepa komisijska pogodba? - v kakšno pogodbo se preoblikuje komisijska pogodba, če komisionar od komitenta odkupi vso blago - v prodajno, pravice komitenta v primeru stečaja komisionarja) - odgovornost del credere, kako odgovarja komisionar? - komisijska pogodba (ni treba zdaj podrobno na dolgo in siroko, jaz sem rekla samo da gre za posebno obliko mandata, da pa odgovarja komisionar za profesionalno skrbnost, da so bolj podrobno urejene dolžnosti komisionarja kot mandatarja, da deluje v svojem imenu in za račun komitenta, nato me je vprašala se če lahko odgovarja za izpolnitev pogodbe, ki jo je komisionar sklenil s 3. osebo za komitenta, da sem povedala še o del credere zavezi in proviziji pa je bila cisto zadovoljna) - kaj je komisijska pogodba - določbe katere pogodbe se uporablja subsidiarno, kako nastopa komisijonar, kako mandatar - kdo je lahko ta tretja oseba, za katerega komisionar odgovarja (sopogodbenik?) S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno. Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu, če ni s komisijskimi pravili drugače določeno. Komisijska pogodba je posebna vrsta mandatne pogodbe, katere predmet je opravljanje pravnih dejanj (zastopanje). Komisionar deluje v svojem imenu in za račun komitenta, je posredni zastopnik! Komisionarjeva dolžnost je obligacija prizadevanja; zaveže se, da si bo z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval uresničiti komitentov interes, ki je pridobiti določeno blago (pri nakupni komisiji) ali pridobiti plačilo, kupnino, za določeno svoje blago (pri prodajni komisiji). Za uresničitev komitentovega interesa so 3 koraki: ● iskanje sopogodbenika: pri nakupni komisiji prodajalca, ki je pripravljen prodati blago pod pogoji, ki jih je komitent določil v naročilu, pri prodajni komisiji pa kupca, ki bi bil pripravljen kupiti blago pod komitentovimi pogoji ● sklenitev pogodbe: s tem, ko komisionar sklene pogodbo (kot kupec ali kot prodajalec) opravi pravno dejanje, ki je predmet njegovega izpolnitvenega ravnanja; izvrši naročilo ● izpolnitev komisionarjevega sopogodbenika: komitentov interes je izpolnjen, šele ko komisionarjev sopogodbenik izpolni obveznost (dobavi blago ali plača kupnino). Posel, ki je predmet komisionarjevega izpolnitvenega ravnanja, je torej uspešno opravljen, šele ko je izpolnjena pogodba; izvršitev posla. Komisionar torej pravilno izpolni svojo obveznost na podlagi komisijske pogodbe, če je pri iskanju sopogodbenika in pri sklepanju pogodb na račun komitenta ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi (v mejah njegovega naročila). Sam posel pa je uspešno opravljen šele, ko komisionarjev sopogodbenik izpolni obveznost, ki se jo je s pogodbo zavezal izpolniti. ODGOVORNOST DEL CREDERE Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če pogodbo sklene pod pogoji, določenimi v naročilu, in če pri sklepanju te pogodbe ravna z ustrezno skrbnostjo. Komisionar za neizpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, ki je nastala na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil na račun komitenta, ne odgovarja. Komisionarjeva obveznost je kršena samo, če je za vzrok za neizpolnitev pogodbe (plačilna nesposobnost sopogodbenika) komisionar vedel ali bi ga lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Del credere odgovornost pomeni odgovornost za izpolnitev pri posebnem jamčevanju za sopogodbenika. Komisionar odgovarja za izpolnitev obveznosti lastnega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da bo sopogodbenik izpolnil. Takšno jamčevanje je seveda tvegano, zato se komisionarju prizna del credere provizija – komisionar, ki je jamčil za izpolnitev sopogodbenika, ima pravico do posebnega plačila. Samo komisionar (in ne komitent) lahko v razmerju do svojega sopogodbenika uveljavlja izpolnitveni zahtevek in vse zahtevke za nepravilno izpolnitev obveznosti sopogodbenika. S pogodbeno določbo o del credere odgovornosti pa lahko komitent od komisionarja zahteva, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki bi ga moral opraviti njegov sopogodbenik (dobavi blago ali plača kupnino). Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe in se iz vrednosti teh stvari lahko poplača pred drugimi komitentovimi upniki. Komisionar ima tudi prednostno pravico do poplačila za svoje terjatve iz vseh komisijskih poslov s komitentom (pride v poštev v stečaju, ko lahko odkloni prenos terjatev, ki jih je dobil od sopogodbenika na komitenta) in iz tistih terjatev, ki jih je pridobil za komitenta, ko je izpolnjeval njegovo naročilo.
39

PRAVICE KOMITENTA V PRIMERU STEČAJA KOMISIONARJA Terjatve, pridobljene na podlagi pogodb, ki jih je komisionar sklenil za komitenta, ne spadajo v premoženje komisionarja, zato ne morejo biti predmet izvršbe komisionarjevih upnikov ali del komisionarjeve stečajne mase. Iz stečajne mase se take terjatve izločijoz zakonito cesijo, ki jo določa OZ glede komisionarjevega stečaja. Komitent ima izločitveno pravico, če je komisionar pride v stečaj. OZ določa, da lahko komitent v komisionarjevem stečaju zahteva, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki jih je izročil komisionarju, da bi jih ta zanj prodal, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil. V enakem primeru lahko komitent zahteva od tretjega, ki mu je komisionar izročil stvari, da mu jih plača oziroma da mu plača še ne plačani del. Prav tako pa komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naročila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta, razen če gre za take terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari. 1 11 RAZLIKA MED KOMISIJSKO IN AGENCIJSKO POGODBO (Hinko) Razlika med komisijsko in agencijsko pogodbo: Obe povezuje dejstvo, da oba – komisionar in zastopnik – nastopata na račun in na nevarnost naročitelja. Vendar je komisionarjevo zastopanje posredno, saj nasproti tretji osebi nastopa v svojem imenu (in na račun komitenta). To je bistvena razlika z zastopniško pogodbo, kar nalaga komisionarju še dodatni rizik. Če naročitelj ne bi priznal, sprejel pogodbe, ki jo je sklenil komisionar s tretjo osebo, bi utegnil slednji ostati zavezan sam. 111 TEMELJNA RAZLIKA MED MANDATNO IN PODJEMNO (Hinko) (podvprašanje še o špediterski - ali jamči za uspeh), če se z nekom zmenim, da mi naredi fasado, ali je to gradbena ali podjemna, podvprašanje, katera je zame boljša, S pogodbo o naročilu (mandatno pogodbo) se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Hkrati dobi prevzemnik naročila pravico, da te posle opravi. Prevzemnik naročila ima pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, če noče sprejeti ponujenega naročila, ki se nanaša na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za škodo, ki tej nastane zaradi tega. Gre za obligacijo prizadevanja. Pravilna izpolnitev se presoja po kriteriju ustrezne (profesionalne) skrbnosti. Tveganje neuspeha bremeni naročitelja. Odplačnost se sicer domneva, vendar pa ni nujna značilnost mandatne pogodbe. S pogodbo o delu (podjemno pogodbo) se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Če je dogovorjeno, da bo podjemnik izdelal stvar iz svojega materiala, ni pa določena kakovost, je podjemnik dolžan dati material srednje kakovosti. Gre za obligacijo rezultata. Pravilna izpolnitev se presoja po kriteriju uspešno končanega posla. Tveganje neuspeha bremeni podjemnika. Odplačnost je nujna značilnost podjemne pogodbe. Mandatna in podjemna pogodba se ne razlikujeta po dejanskih značilnostih posla, temveč glede vsebine obveznosti, ki jo izvajalec storitve (mandatar ali podjemnik) prevzameta glede končnega rezultata svojega delovanja. Čiščenje madežev iz preproge ima navadno značilnost obligacijo rezultata (očiščena preproga), lahko pa so madeži taki, da izvajalec čiščenja noče prevzeti zaveze, da bo madeže (v celoti) odstranil, temveč si bi zgolj z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval, da jih bo (v celoti) odstranil. Posebne vrste nominatnih mandatnih pogodb so: ● komisijska pogodba ● pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba) ● posredniška pogodba ● špedicijska pogodba ● pogodba o kontroli blaga in storitev ŠPEDICIJSKA POGODBA S špedicijsko pogodbo se špediter zavezuje, da bo za prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu na računa naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.

40

Špedicijska pogodba je po svoji naravi najbolj primerljiva s komisijsko pogodbo. Za vprašanja, ki niso urejena v poglavju o špedicijski pogodbi, se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi; ker se ta sklicujejo na pravila o naročilu, pridejo v poštev tudi ta. OZ pa določa tudi smiselno uporabo pravil pogodbe o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), in sicer, kadar špediter ne sklepa poslov v svojem imenu in na račun naročnika, temveč kadar sklepa posle v imenu in na račun naročnika. 111 LICENČNA POGODBA Vprašanje: - kdaj se sklene licenčna pogodba? Z licenčno pogodbo se: ● dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelj licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ● pridobitelj licence pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. Nujna je pisna oblika. Licenčne pogodbe ni mogoče skleniti za daljši čas kot traja zakonito varstvo teh pravic. Izključna licenca – izključna pravica izkoriščanja, mora biti izrecno dogovorjena. Dajalec licence odgovarja za pravne napake na pravicah izkoriščanja, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist tretjega. Podlicenca – pridobitelj licence lahko odstopi pravico izkoriščanja drugemu. Licenčna pogodba je urejena v OZ, predpisana pa je pisna oblika. Prijavitelj ali imetnik patenta, modela ali znamke lahko v delu ali v celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Kolektivne znamke in geografske označbe ni mogoče prenesti in ne moreta biti predmet licenčne pogodbe. Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. Z licenčno pogodbo se ne odstopi pravice kot takšne, temveč se prenese samo pravico izkoriščanja s pravico industrijske lastnine zavarovanega dosežka. Dajalec licence ostane nosilec pravice, na jemalca licence preide samo pravica izkoriščanja. Licenčna pogodba je podobna rabokupni. Tudi tu se lastninska pravica ne prenese, prenese se le pravica izkoriščanja. Obe pogodbi sta običajno dolgoročnejši, možno je molčeče podaljšanje in nadaljevanje z dediči. Vendar pa pri licenčni pogodbi ne gre za stvar, temveč za pravico, ki je lahko dana v izkoriščanje več osebam. To je bistvena razlika glede na rabokupno pogodbo. Zato licenčne pogodbe ne prištevamo v podvrsto kakšne druge pogodbe, temveč govorimo o pogodbi sui generis. Licence za izkoriščanje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoče skleniti za daljši čas, kot traja zakonito varstvo teh pravic. Izključna licenca: - pridobitelj licence pridobi izključno pravico izkoriščanja predmeta licence, - mora biti izrecno dogovorjeno - če v licenčni pogodbi ni navedeno, za kakšno licenco gre, se šteje, da je dana neizključna licenca. - dajalec licence ne sme v nobeni obliki sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu. - dajalec licence jamči, da pravice izkoriščanja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno. OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE 11 Izročitev predmeta licence skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za praktično uporabo predmeta licence - v določenem roku 11 Dajanje navodil in obvestil, ki so potrebna za uspešno izkoriščanje predmeta licence 11 Odgovornost za tehnično izvedljivost in tehnično uporabnost predmeta licence - licenčna pogodba je odplačna, zato veljajo splošna pravila o jamčevanju za stvarne in pravne napake na stvari. Stvarna napaka je, če se izuma ne da uporabiti. Izum je patentiran, a ga ni mogoče izvesti. Gre za tehnični, ne pa ekonomski vidik proizvodnje. Dajalec licence ne odgovarja, če je cena proizvodnje previsoka. 11 Odgovornost za pravne napake: dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkoriščanja, ki je predmet pogodbe: - pripada njemu, - na njej ni bremen in - ni omejena v korist koga tretjega.
41

Dajalec licence je dolžan varovati in braniti pravico, ki jo je odstopil pridobitelju, pred vsemi zahtevami tretjih. Sankcije za stvarne in pravne napake so splošne (zahtevek za odpravo napake, znižanje licenčnine, odškodninska odgovornost, razdor pogodbe...). OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE 1. Izkoriščanje predmeta licence: na dogovorjeni način, v dogovorjenem obsegu, v dogovorjenih mejah. 2. Ni upravičen izkoriščati poznejših izpopolnitev premeta licence, če ni v zakonu ali v pogodbi drugače določeno. V času trajanja pogodbe lahko pride do tehničnega napredka pri obeh strankah. Brez pogodbene določbe jemalec licence ne sme uporabljati kasnejše izpopolnitve npr. izuma. 3. Varovanje zaupnosti predmeta licence - če so predmet licence nepatentiran izum ali tajno tehnično znanje in izkušnje. 4. Kakovost - če je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, če je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence. Drugačno pogodbeno določilo je nično. 5. Zaznamovanje - pridobitelj licence je dolžan zaznamovati blago z označbo o proizvodnji po licenci. 6. Plačilo: pridobitelj licence mora - plačati dajalcu licence dogovorjeno plačilo tedaj in tako, kot je to določeno v pogodbi, - če je plačilo odvisno od obsega izkoriščanja predmeta licence (licenčnina), dajalcu licence poročati o tem, koliko jo izkorišča, in plačilo obračunati vsako leto, razen če ni v pogodbi za to določen krajši rok. Sprememba dogovorjenega plačila - če je dogovorjeno plačilo postalo očitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom, ki ga ima pridobitelj licence od izkoriščanja predmeta licence, lahko zainteresirana stranka zahteva njegovo spremembo. Potreben je tudi vpis v patentni register. Določen mora biti teritorij, na območju katerega ima jemalec licence pravico izkoriščati pravico. Če teritorij ni določen, se šteje, da je licenca prostorsko neomejena. Stranki s pogodbo določita mejo izkoriščanja pravice. Licenčna pogodba je v svojem bistvu vertikalna omejitev konkurence. Ena stranka drugo omeji pri poslovanju. Vendar se upošteva “rule of reason”: licenčna pogodba je možna izjema od splošne prepovedi vertikalnih omejitev konkurence. Določbe pogodbe pa lahko omejujejo konkurenco samo toliko, kolikor je to smotrno oz. potrebno za ohranitev pravice. Omejitve so dopustne samo glede predmeta pogodbe. Tako bi bila določba, da mora jemalec licence surovine za izdelavo proizvoda kupovati izključno pri dajalcu licence, nična. Prav tako bi bil ničen dogovor o določitvi višine cene proizvoda.

ZPP - PRAVILA POSTOPKA V GOSPODARSKIH SPORIH
111 PRISTOJNOST SODIŠČA V GOSPODARSKIH SPORIH Vprašanja: - pristojnost sodišča (spor med družbenikoma-fizičnima osebama glede družbe (gospodarski spor); motenjski spor med družbama (pristojno okrajno)) - pristojnost sodišč v različnih situacijah/postopkih oz. glede na subjekte spora - spor glede vpisa v sodni register, stranki sta fizična oseba in gospodarska družba? gre za gospodarski spor, okrožno sodišče - spor glede motenja posesti, stranki sta dve gospodarski družbi? gre za motenje posesti, okrajno sodišče - pristojnost v osebnem stečaju? fizična oseba - zdaj tudi okrožno (ZFPPIPP), s.p. - okrožno - katero sodišče oz. kateri postopek pride v poštev: ○ spor 2 družbenikov fizičnih oseb (npr. glede družbene pogodbe d.o.o.) - okrožno, gospodarski spor ○ spor 2 družbenikov fizičnih oseb glede motenja posesti pri izvajanju družbene pogodbe d.o.o. (okrajno, motenjski spor) ○ 2 gospodarski družbi, spor o lastninski pravici (splošna pristojnost, ni gospodarski spor) PRISTOJNOST SODIŠČ Okrajno sodišče je po ZPP pristojno: ● glede na vrednost spornega predmeta: ne presega 20.000 € ● ne glede na vrednost - v sporih o: 1. motenju posesti 2. služnostih in realnih bremenih 3. najemnih in zakupnih razmerij Glede na to, da pri motenju posesti nikoli ne gre za gospodarski spor, je pri motenju posesti (tudi če nastane pri izvajanju družbene pogodbe ali katerega koli dejanja v gospodarskih razmerjih) pristojno okrajno sodišče. Okrožno sodišče je po ZPP pristojno:
42

● glede na vrednost spornega predmeta: presega 20.000 € ● ne glede na vrednost - v sporih:
1. 2. 3. 4. … o avtorskih pravicah, konkurenci gospodarskih sporih v zvezi s stečajnim postopkom

GOSPODARSKI SPORI Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. v sporih, v katerih je vsaka od strank: gospodarska družba, zavod (tudi javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost 2. v sporih iz pravnih razmerij med s.p.-ji, ki izhajajo iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, med s.p.-ji in zgornjimi pravimi osebami Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. v sporih med družbeniki (fizičnimi osebami), družbeniki in družbami, družbami in člani organov upravljanja družb 2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov 3. v sporih med zadružniki, zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: - v sporih glede vpisov v sodni register - v sporih glede varstva ali uporabe izumov in znakov razlikovanja, pravice do uporabe firme, varstva konkurence - v sporih v zvezi s stečajnim postopkom - v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov - v sporih glede koncesijskih pogodb - v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži (če gre za spor, ki bi ga reševalo po teh pravilih) ZPP izrecno določa, da se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v ● sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah (lastninska pravica, ● sporih zaradi motenja posesti 111 GOSPODARSKI SPORI IN SPORI MAJHNE VREDNOSTI Vprašanja: - gospodarski spori in smv; napoved pritožbe - SMV v gospodarskih sporih: najprej izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo, vsebina pravnega pouka, napoved pritožbe in plačilo takse, potem sodba s polno obrazložitvijo in nato pritožba - kakšna je sodba (predvsem obrazložitev) v gospodarskih sporih male vrednosti, ali sodnik prične s pisanjem sodbe, že ko stranka vloži napoved (ne, šele ko je plačana taksa) SPORI MAJHNE VREDNOSTI V GOSPODARSKIH SPORIH ● tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR (v drugih 2.000 EUR) ● tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, tožeča stranka pa je v tožbi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega zneska 4.000 EUR ● predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, temveč izročitev premične stvari, katere navedena vrednost v tožbi ne presega 4.000 EUR SODBA (SMV IN PN) ● obrazložitev sodbe: skrajšana obrazložitev (vsebuje samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke) ● pravni pouk: samo pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo ● sodba pisno izdelana v 8 dneh PRAVNA SREDSTVA (SMV IN PN) ● stranka mora napovedati pritožbo v 8 dneh od prejema sodbe (krajše verzije sodbe) ● lahko umakne napoved pritožbe, dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo; umika napovedi ni mogoče preklicati ● zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo!!! SPORI MAJHNE VREDNOSTI NISO: 11 spori iz avtorske pravice 11 spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme
43

11 11 1 1

spori v zvezi z varstvom konkurence spori o nepremičninah spori zaradi motenja posesti

111 IZVRŠBA V GOSPODARSKIH ZADEVAH Vprašanja: - gospodarska izvršba na denarna sredstva dolžnika: Kdaj je upnik poplačan (sem rekla, da ko sredstva prispejo na njegov račun, pa se je smejala in rekla ''ja to itak, ampak mislim kdaj se poplačilo lahko izvrši glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi?'' odgovor je : Lahko pred pravnomočnostjo sklepa, to je izjema) - ali je možno poplačati upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi? SPLOŠNO O IZVRŠBI V GOSPODARSKIH ZADEVAH PRAVNOMOČNOST, IZVRŠLJVOST Postopek izvršbe in zavarovanja se po ZIZ uvede praviloma na predlog, po uradni dolžnosti pa samo če zakon posebej določa (npr. izvršilni postopek zaradi gospodarskega spora se vodi po uradni dolžnosti kot enostranski postopek, zato v takem postopku ni potreben predlog upnika za nadaljevanje postopka)! Sodna odločba je praviloma izvršljiva, če je postala pravnomočna in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) → rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila odločba vročena. Vendar pa je odločba lahko izvršljiva še pred pravnomočnostjo, takoj po poteku paricijskega roka, če po zakonu pritožba ne zadrži izvršitve (npr. davčne odločbe). IZVRŠBA PROTI DRUŽBENIKU Možna je izvršba na podlagi izvršilnega naslova proti d.n.o. ali k.d., neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru (če ni možno pa javno listino), s katerim lahko dokaže njegov status družbenika SKLEP O IZVRŠBI V sklepu o izvršbi sodišče med drugim navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče njihove resničnosti ni preverilo (razen kadar gre za izvršbo na podlagi nepravnomočnega sklepa) - v primeru ugovora (izvršilni naslov) bo moral upnik predložiti listine, na katere se je skliceval v predlogu. IZVRŠBA NA PODLAGI NEPRAVNOMOČNEGA SKLEPA Izvršba se praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja določa drugače Upnik pa ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Glede tega obstajata 2 izjemi: • če gre za sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Izvršilnega naslova ni treba priložiti, če je bil izdan v postopku v gospodarskem sporu • če gre za sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, izdanega na podlagi predloga za izvršbo na podlagi priložene menice IZVRŠBA NA DENARNA SREDSTVA V GOSPODARSKIH ZADEVAH Nekatere posebne določbe za izvršbo na podlagi ○ izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih in ○ verodostojne listine, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih PRENOS PRED PRAVNOMOČNOSTJO SKLEPA O IZVRŠBI Organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine (torej samo na podlagi izvršilnega naslova). Organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi tudi na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi predloga za izvršbo na podlagi priložene menice. Če je s sklepom o izvršbi določeno, da se izvrši prenos sredstev v gotovini, lahko organizacija za plačilni promet opravi gotovinsko plačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. IZVRŠBA NA DELEŽ DRUŽBENIKA Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je sedež družbe Izvršba na delež družbenika se opravi z ● zaznambo sklepa o izvršbi: s sklepom o izvršbi se dolžniku prepove razpolaganje z deležem; učinek zaznambe: zastavna pravica na deležu družbenika z učinkom tudi proti kasnejšim pridobiteljem
44

● ●

prodajo deleža: pravila ZIZ o izvršbi na nepremičnine poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo

AVTORSKO PRAVO (ZASP)
111 AVTORSKA PRAVICA (ZASP) Vprašanja: - kaj je avtorska pravica, iz česa je sestavljena, na kakšen način je mogoče prenesti premoženjsko avtorsko pravico že od njenega nastanka dalje (Hinko) - pravica skesanja pri ZASP (Hinko) - zakaj rečemo, da je avtorska pravica naravna pravica (nastane s stvaritvijo) in zakaj, da je ustavna (Hinko) - vrste moralnih avtorskih pravic; vsebina pravice do spoštovanja; katera sestavina je kršena s predelavo (Hinko) - ali ima avtorska pravica vedno telesno obliko? ne - slika. katere so moralne pravice? (Hinko) - kakšna je razlika med reproduciranjem in distribuiranjem (Hinko) - začasna odredba po ZASP - PRIMER: avtor nariše sliko, kasneje pa se v pravnem prometu pojavi zelo podobna slika. Avtor bi sicer veliko lahko iztržil za svojo sliko, sedaj pa ne more. Kaj lahko stori? Ali ima varstvo AP? Ker pa se mu povzroča škoda, kaj še lahko naredi? (začasna odredba – kakšni so pogoji?) - primer: kakšne pravice ima avtor v primeru, da mu naročnik nekega oglasa (ni bil točno oglas, neka celostna podoba v zvezi s turizmom) ne plača honorarja, tožba, začasne odredbe (vsebina, kakšen zahtevek - oblikuj ga) Ustava RS zagotavlja pravice iz ustvarjalnosti in določa, da je zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. I. KAJ JE AVTORSKO DELO? • individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena (npr. govorjena, pisana, glasbena, gledališka, koreografska, fotografska, likovna, arhitekturna, avdiovizualna dela); varovano postane s samo stvaritvijo; • sestavni deli avtorskega dela, predelave in zbirke avtorskih del so samostojna avtorska dela. Predpostavke avtorskega dela (kumulativno) 1. Stvaritev = rezultat človekovega ustvarjalnega ravnanja Pri avtorskih delih gre za rezultat človekovega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Zato je izvorno lahko avtor le fizična oseba. Avtorsko delo torej mora ustvariti avtor: ni avtorstva na delih, ki so jih ustvarili drugi. 2. Področje ustvarjalnosti: - znanost - književnost (računalniški programi!) - umetnost Avtorskopravno varstvo uživajo tudi stvaritve, ki imajo uporavni namen, kič, zabavna glasba in druge trivialne stvartive, elektronski in drugi novi načini izražanja. 3. Duhovnost = delo človekovega duha, gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati človeški duh, z njim se izražajo misli, sporočila, občutki, čustva in podobno Gre za imaterialno dobrino, netelesni proizvod. Razlikovati je treba avtorsko delo kot imaterialno dobrino od njegovih nosilcev (medijev). Avtorsko delo je delo duha, ki se nato loči od njega s tem, da se izrazi na ustreznih (ne)materialnih nosilcih, ki omogočajo čutno zaznavo. 4. Individualnost ○ = najpomembnejša predpostavka! ○ Ne pomeni (absolutne) originalnosti! To pomeni, da lahko nekdo povsem neodvisno opravi enako delo; če se dokaže, da ni plagiata, se varuje OBOJE = dvojna stvaritev! ○ Ne pomeni objektivne novosti 1 novost se preizkuša na področju patentov. Pri avtorskem delu se ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja ○ Uporaba MZP – katero pravo velja pri presoji, ali gre za avtorsko delo? Načelo = pravo države, za katero se zahteva varstvo! 5. Izraženost = delo se mora manifestirati v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za človeške čute – strnjenost in sklenjenost (ni v ZASP, je v praksi). Delo mora biti izraženo na kakršenkoli način. Vse izrazne oblike so avtorsko varovane. Predpostavka izraženosti ne pomeni, da mora biti avtorsko delo tudi materialno fiksirano! Če avtor ne izrazi svoje zamisli, ne gre za avtorsko delo! II. KAJ NI AVTORSKO DELO? • ideje, načela, odkritja; • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja; • ljudske književne in umetniške stvaritve.
45

III. AVTORSKA PRAVICA Avtorska pravica: ● nastane s samo stvaritvijo avtorskega dela (v tem trenutku pripade ustvarjalcu) ● ni potrebna nobena registracija, prijava, soglasje organa (lažje dokazovanje, ni pa konstitutivnega učinka) ● pravica naravnega prava → tisto, kar človek ustvari, naj bi po naravi stvari pripadalo njemu (naravnopravna narava) ● uživa ustavno varstvo (60. člen URS), možno je tudi mednarodnopravno varstvo (Bernska konvencija 1886, WIPO o © - 1996) ● gre za pravice na nematerialnih dobrinah ● njen objekt je avtorsko delo kot duhovna stvaritev ● ima določene značilnosti osebnostnih pravic (npr. osebnostne pravice imajo tudi za objekt nematerialne dobrine) ● pravica na premoženju → avtorsko delo lahko predpostavlja tudi premoženje za avtorja ● ima določene značilnosti lastninske pravice ● pravica civilnega prava ● absolutna pravica → učinkuje erga omnes: avtor sme le-to izključno uživati in lahko kogarkoli izključi ● imetnik avtorske pravice je monopolist (pravni monopol) ● enovita → iz nje izvirajo številna upravičenja Varstvo avtorjevih osebnih in duhovnih vezi do dela → moralno upravičenje Varstvo avtorjevih premoženjskih interesov → materialno upravičenje Pri drugih upravičenjih: ○ gre za poplačilne pravice ○ niso izključne ○ avtor ne sme nobenemu prepovedati uporabo, če pa jo kdo uporabi, mora za to plačati (avtorji so upravičeni do 3% vrednosti slike, ki se proda (če avtorska pravica še obstaja, se nakaže dedičem). Avtor ne more prepovedati nadaljnje prodaje, je pa upravičen do poplačila. Enako je pri izposoji knjig v knjižnicah)
11 Moralne avtorske pravice: varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela ○ pravica priznanja avtorstva: avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in lahko

določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako. Avtor ima tudi možnost določiti, naj se njegovega imena ne navede. Če se kot avtor označi kdo drug, govorimo o plagiatu. To je kršitev avtorske pravice, ki ima lahko posledice tudi v njenem materialnem delu. ○ pravica prve objave: avtor ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno. Ima pravico, da se odloči, ali bo delo sploh dostopno javnosti. Objava ni pogoj za nastanek avtorskega dela. ○ pravica spoštovanja dela: avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali uporaba lahko okrnili njegovo osebnost. Kršitev pravice je torej podana, če gre za poseg v delo in če je okrnjena avtorjeva osebnost, npr. predelava dela, ki je avtor ni dovolil ○ pravica skesanja: Ta pravica je podobna institutu skesanja iz obligacijskega prava. Avtor ima izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane. Pravica skesanja temelji na dejstvu, da je avtor s pogodbo prenesel določeno materialno pravico na drugega. Pogodba veže obe stranki, če pa ima avtor resne moralne zadržke, lahko enostransko odstopi od nje (jo prekliče). Moralni razlogi za skesanje so lahko različni, npr. sprememba avtorjevega odnosa do dela, spremenjene razmere v družbi, morajo pa biti resni. Pogoj za preklic pogodbe je tudi povrnitev škode, ki nastane drugi pogodbeni stranki. Ta mora avtorju v 3 mesecih od prejema preklica sporočiti obseg škode. Če tega ne stori, učinkuje pravica skesanja s potekom roka, pravica do odškodnine pa ugasne. ZASP določa varovalko, ki avtorju preprečuje zlorabo. Pravica skesanja je namreč vezana na moralne in ne na materialne razloge. Če želi avtor po uveljavitvi pravice skesanja ponovno prenesti materialne avtorske pravice, mora v 10 letih po uveljavitvi ta prenos prednostno in pod prejšnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.
11

Materialne avtorske pravice: varujejo premoženjske interese avtorja; avtor ima izključno pravico odločati o uporabi svojega dela in njegovih primerkov ○ pravica reproduciranja: razmnoževanje avtorskega dela ○ pravica distribuiranja: razširila se je zato, ker se je ugotovilo, da pravica reprodukcije ne daje dovolj varstva; avtor se lahko upre samo distribuciji že nastalih primerkov. Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti. Je tesno povezana s pravico reproduciranja, saj se običajno prenašata skupaj. Pravica distribuiranja se nanaša na primerke, ki so bili ustvarjeni z reproduciranjem, pa tudi na izvirnik. Obsega tudi izključno pravico, da se primerki dela uvozijo v določeno državo zaradi nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če so bili izdelani zakonito ali ne.

46

○ ○ ○ ○ ○ 11

Pravica reproduciranja in pravica distribuiranja sta zelo tesno povezani. Zato ZASP vzpostavlja domnevo, da se pri prenosu pravice reproduciranja dela šteje, da je bila prenesena tudi pravica distribuiranja primerkov tega dela, če ni s pogodbo določeno drugače. pravica predelave: je izključna pravica, da se neko prvotno delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranžira, spremeni, vključi v kako drugo delo ali kako drugače predela. Ta pravica je podobna moralni pravici spoštovanja dela. Vendar gre tu za materialno pravico, za materialne interese avtorja. Pri predelavi se vedno postavlja vprašanje, ali pridobi avtorsko pravico avtor prvotnega dela ali avtor predelave. Avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki, če ni z zakonom ali pogodbo določeno drugače. Običajno se avtor prvotnega dela in avtor predelave s pogodbo dogovorita, kako bosta uveljavljala svoje pravice. pravica javnega izvajanja, prenašanja, predvajanja, prikazovanja pravica radiodifuznega oddajanja pravica radiodifuzne retransmisije pravica dajanja na voljo javnosti pravica avdiovizualne priredbe

Druge avtorske pravice: premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo ali kak drug premoženjski interes ○ pravica dostopa in izročitve – pravica dostopa k izvirniku ali primerku dela, ki je v posesti drugega, zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali predelave, in do izročitve izvirnika likovnega ali fotografskega dela zaradi razstavljanja v RS ○ sledna pravica – pravica avtorja likovnega dela, da je po prvi odsvojitvi obveščen o ponovni prodaji, in do nadomestila, če se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin. Obstaja tudi na drugih pravnih področjih, npr. v stečajnem pravu. Če je izvirnik likovnega dela prodan ali z drugačno obliko prenosa lastninske pravice odplačno odsvojen, ima njegov avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu 3% od maloprodajne cene. Za te obveznosti odgovarja vsakokratni odsvojitelj dela. Zastaralni rok začne teči, ko avtor zve za prodajo. Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi (avtor je ne more prenesti) in izvršbe. Lahko pa je predmet dedovanja. Na podlagi sledne pravice avtor ne more prepovedati prodaje, lahko le zahteva 3% provizijo. ○ pravica javnega posojanja – pravica avtorja do nadomestila za prepustitev dela v rabo za določen čas, brez gospodarske koristi in preko organizacije, ki to dejavnost izvaja kot javno službo ○ pravica do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje – pri prvi prodaji ali izvozu novih naprav za vizualno ali tonsko snemanje ter fotokopiranje, novih praznih nosilcev zvoka in od fotokopij, narejenih za prodajo

IV. OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE uporaba avtorskega dela je možna samo, če avtor prenese ustrezno materialno avtorsko pravico, razen v primerih, določenih z zakonom: 1. Vsebinske omejitve avtorske pravice ○ ZAKONITE LICENCE – primeri, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja (prenosa materialne avtorske pravice), vendar ob plačilu primernega nadomestila: ● reprodukcija avtorskih del v čitankah in učbenikih; ● reprodukcija posamičnih objavljenih člankov v periodičnem tisku ali pregledih tiska; ● reprodukcija in distribuiranje avtorskih del za potrebe invalidov ○ PROSTA UPORABA – primeri, ko je uporaba ali reproduciranje avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila nadomestila: ● za potrebe obveščanja javnosti → dela, ki se vidijo/slišijo ob poteku dogodka, o katerem se poroča, reprodukcija povzetkov člankov v pregledih tiska, reprodukcija javnih političnih govorov ali govorov na obravnavah) ● za potrebe pouka ● privatno in drugo lastno reproduciranje → v največ 3 primerkih za lastno uporabo in ne v obsegu celotne knjige ● citati → navajanje odlomkov iz posamičnih objavljenih del z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve in z navedbo vira in avtorstva dela ● prosta predelava dela → privatna ali druga lastna predelava, ki ni namenjena ali dostopna javnosti, predelava v parodijo ali karikaturo, predelava v zvezi z dovoljeno uporabo ● za potrebe promocije javne razstave ali prodaje umetniških del ● dela na splošno dostopnih krajih (ulicah, trgih, parkih ipd.) ● za potrebe uradnih postopkov ● za potrebe preizkusa delovanja naprav 2. Časovne omejitve avtorske pravice ○ splošna omejitev: 70 let po avtorjevi smrti; v primeru soavtorstva od smrti avtorja, ki je umrl zadnji ○ anonimna in psevdonimna dela: 70 let po zakoniti objavi dela ○ pravica skesanja: do smrti avtorja
47

V. PRAVNI PROMET Z AVTORSKO PRAVICO 11 dedovanje → avtorska pravica kot celota, razen pravice skesanja 11 izvršba → samo premoženjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice (ne pa avtorska pravica, nedokončana dela in neobjavljeni izvirniki) 11 pogodbeni prenos → avtorska pravica kot celota ni prenosljiva, prenosljive pa so posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja (razen sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje) ● prenos je lahko izključni (imetnik lahko uporablja delo ob izključitvi avtorja in vseh drugih oseb) ali neizključni (imetnik lahko uporablja delo poleg avtorja in drugih imetnikov); domneva se neizključni prenos • nadaljnji prenos pravice na tretje osebe brez dovoljenja avtorja ni možen, razen če je s pogodbo dogovorjeno drugače; • nično je določilo, s katerim avtor na drugo osebo prenaša avtorsko pravico kot celoto, moralne avtorske pravice, materialne avtorske pravice na vseh prihodnjih delih ali za neznane oblike uporabe svojega dela; • če avtorski honorar ni določen s pogodbo, se določi glede na običajno plačilo za določeno vrsto del • možen je preklic materialne avtorske pravice, če jo imetnik izvršuje v nezadostni meri ali sploh ne in so zaradi tega prizadeti avtorjevi upravičeni interesi ZASP določa, da se lahko med živimi (inter vivos) prenašajo samo materialne in druge avtorske pravice. Moralne avtorske pravice (razen pravice skesanja) se lahko prenašajo le z dedovanjem (mortis causa). Na avtorsko pravico ni mogoče seči s prisilno izvršbo. S prisilno izvršbo je mogoče seči samo na premoženjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice. Za pridobitev avtorskih pravic ni potrebna poslovna sposobnost. Vsaka fizična oseba je lahko imetnik avtorske pravice. Vendar pri prenosu le-teh potrebujejo zakonskega zastopnika/skrbnika. Avtorska pravica ne obstaja na stvari, temveč na stvaritvi. Če je stvar v lasti avtorja, ni težav. Do nasprotij pa lahko prihaja takrat, ko je stvar v lasti nekoga drugega. ZASP v posebnem poglavju obravnava nekatera možna nasprotja med lastninsko in avtorsko pravico. Izhaja iz načela ločenega soobstoja, neodvisnosti, praktične konkordance. Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico in drugimi pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovano, če ni z zakonom drugače določeno. Pravici torej obstajata ločeno. Posledica tega načela je načelo ločenosti pravnega prometa (prenosa). VI. SORODNE PRAVICE 11 Pravice izvajalcev 11 Pravice proizvajalcev fonogramov 11 Pravice filmskih producentov 11 Pravice RTV organizacij 11 Pravice založnikov 1 1 Pravice proizvajalcev podatkovnih baz VII. VARSTVO AVTORSKE PRAVICE 1. ZAHTEVKI Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva da se: 1. prepovejo kršenje in bodoče kršitve 2. odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb 3. odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo 4. nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov 5. uničijo predmeti kršitve 6. uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca 7. upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov 8. sodba objavi 2-7 - odstranitveni zahtevki; pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upoštevati sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev učinkovitega varstva pravic 2. POVRNITEV ŠKODE IN CIVILNA KAZEN ZASP najprej določa civilnopravno varstvo. Veljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti. Če je s kršitvijo avtorske pravice nastala škoda, lahko avtor zahteva odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste. ZASP pa določa dva instituta, ki sta lex specialis glede na pravila OZ. ● denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo: OZ je glede tega precej konzervativen, ZASP pa k splošnemu režimu dodaja možnost odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic
48

● civilna kazen (poseben institut, ki je v našem pravnem redu posebnost): v primeru, ko je bila materialna ali druga avtorska pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne. Pri odmeri odškodnine mora sodišče upoštevati preventivni namen civilne kazni. Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, lahko upravičenec zahteva razliko do popolne odškodnine. 3. ZAČASNE ODREDBE POGOJI Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če upravičenec izkaže za verjetno: 1. da je imetnik avtorske pravice (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev: da terjatev obstoji ali bo nastala) 2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih terjatev: nevarnost, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti) 3. obstaja ena od predpostavk (enako ZIZ za zavarovanje nedenarnih terjatev): ● nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena ● da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (ZIZ še : uporaba sile) ● da domnevni kršitelj (ZIZ: dolžnik) z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg zgornjih pogojev izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. (tega ZIZ ne določa) Ni treba dokazovati in domneva (enako ZIZ za denarne terjatve): nevarnosti ni treba dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi kršilec z odredbo pretrpel le neznatno škodo šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (razen EU) VRSTE ZAČASNIH ODREDB ● sodišče sme za izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja ● zlasti pa (primeroma): 1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve; 2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev. Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor. V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe ZIZ, če ni z ZASP določeno drugače. Postopek je nujen. 1. Tožba zaradi kršitve pravic • tožbeni razlogi: kršitev pravic ali dejanska nevarnost kršitve pravic • aktivna legitimacija: imetnik pravice; če jih je več, lahko vsak zahteva varstvo celotne pravice • pasivna legitimacija: kršitelj pravice; če jih je več, je vsak zavezan za celotno kršitev • zahtevki: glej zgoraj • odškodnina: ○ po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini dogovorjenega ali običajnega honorarja oziroma nadomestila; ○ v primeru namerne kršitve ali kršitve iz hude malomarnosti lahko upravičenec zahteva povečanje dogovorjenega ali običajnega honorarja oziroma nadomestila do 200%, ne glede na to, ali je pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne; ○ odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic • začasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov: identična ureditev kot v ZIL • zavarovanje dokazov: identična ureditev kot v ZIL 2. Ukrepi za zagotovitev varstva • vpis pravic v register zavarovanih del – zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov; šteje se, da pravica pripada osebi, ki je vpisana v register, dokler se ne dokaže nasprotno; • označba izvirnika ali primerkov avtorskega dela z znakom (c) pred svojim imenom/firmo in letom prve objave; • označba izvirnika ali primerkov izdanega fonograma z znakom P pred svojim imenom/firmo in letom prve objave.
49

4. KAZENSKOPRAVNO VARSTVO Avtorske pravice so varovane tudi kazenskopravno. Kazenski zakonik Republike Slovenije pozna dve kaznivi dejanji: kršitev avtorske pravice in neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela. Kazenskopravno varstvo uživajo tudi pravice industrijske lastnine.

INDUSTRIJSKA LASTNINA (ZIL)
111 ZAKON O INDUSTRIJSKI LASTNINI (ni vprašanje, ampak navajam zaradi sistematike) Vprašanje: - pravice po ZIL. Ali lahko imetnik patenta odstopi pravico izkoriščanja patenta (da, gre za licenčno pogodbo) Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1, 2001) je sestavljen je iz I. Vrste in vsebina pravic II. Postopek za priznanje pravic III. Ničnost pravic in razveljavitev znamke IV. Sodno varstvo V. Prenos pravic in odstop uporabe pravic VI. Zastopanje Vrste in vsebina pravic: PRAVICA PREDMET PATENT NA IZUMU - področje tehnike - inventivna raven - industrijsko izvedljiv VIDEZ IZDELKA (zunanja oblika) - nov - individualna narava NA ZNAKU NA GEOGRAFSKI OZNAKI - označuje, da blago izvira iz določenega kraja, ozemlja,... - če je določena lastnost bistveno odvisna od porekla. NA NOVI SORTI RASTLIN rastlina se obogati – s križanjem se ji dajejo posebne lastnosti (Zakon o varstvu novih sort rastlin) NA POLPREVODNIŠKIH VEZJIH 20/25 let

TRAJANJE 20 let skrajšani 10 let

MODEL

5 let

ZNAMKA: ● blagovna ● storitvena GEOGRAFSKA OZNAČBA Poleg ZIL tudi Zakon o kmetijstvu (geografsko poimenovanje: ● geografske označbe ● označbe geografskega porekla) ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA

10 let + neomejeno se podaljšuje neomejeno

PRAVICA DO VARSTVA TOPOGRAFIJE

Značilnosti industrijske lastnine: Gre za nematerialne dobrine: ● informacija ● v ozadju je materialno ozadje - formalizirani postopek, ne pridobi se s kreacijo, ampak šele z REGISTRACIJO!!!! Te postopke pri nas vodi Urad za intelektualno lastnino, ki vodi register teh pravic, ki ponuja pregled pravic. Upravičenci pridobijo s priznanjem pravic moralne in materialne pravice. Materialno upravičenje ima dva vidika. Gre za pravico nosilca pravice, ki obsega izključno pravico njenega gospodarskega izkoriščanja. Po drugi strani pa gre za upravičenje nosilca pravice do razpolaganja. Pri patentu, modelu in vzorcu ima nosilec pravico v proizvodnji izkoriščati predmet varstva in izključno pravico dajati v promet predmete, izdelane na podlagi pridobljene pravice. Če je predmet patenta postopek, obsega patentno varstvo tudi snovi in proizvode, ki so neposredno dobljeni s tem postopkom. Nosilec znamke in upravičenec do označbe porekla pa imata pravico znak oz. geografsko ime uporabljati v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov. Negativni vidik materialnih pravic je pravica nosilcev pravic prepovedati uporabo zavarovanih stvaritev vsem tistim subjektom, ki nimajo njihovega privoljenja za izkoriščanje stvaritev. To izhaja iz absolutne
50

narave njihovih pooblastitev. Izključna narava pravic industrijske lastnine je ena od njihovih temeljnih lastnosti. Priznana pravica industrijske lastnine ima učinek erga omnes. Moralno upravičenje pomeni, da ima ustvarjalec pravico biti kot tak naveden v vseh listinah, ki se nanašajo na patente, modele in vzorce. Če je izum, nova oblika telesa, slika ali risba dosežek ustvarjalnega dela več oseb, so v listinah vse osebe označene kot ustvarjalci. POSTOPEK PRIDOBITVE PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE Postopek za pridobitev pravice je strogo formalen. Postopek za priznanje patenta, modela, vzorca in znamke se začne z vlogo (prijavo) na patentni urad. Urad je upravni organ, ki odloči z odločbo v upravnem postopku. Pri tem je vezan na postavljeni zahtevek (kot v pravdnem postopku). Zato mora biti prijava natančno opredeljena in mora vsebovati vse bistvene sestavine, ki so določene z ZIL. Od datuma prejema pravilne prijave ima prijavitelj prednostno pravico nasproti vsakomur, ki za enak izum, obliko telesa, sliko, risbo ali znak vloži prijavo kasneje. To je prednostna (prioritetna) pravica. Urad preizkusi, če prijava vsebuje vse elemente. Če je pomanjkljiva, pozove prijavitelja, naj jo dopolni. Če tega ne stori, prijavo zavrže. Če predmet prijave za model, vzorec oz. znamko očitno nasprotuje določbam ZIL (nasprotuje zakonu ali morali, vsebuje državni grb, podobo osebe brez dovoljenja, ni primeren za razlikovanje, je istoveten s slovečo znamko itd.), se prijava zavrne. Če predmet prijave za model, vzorec oz. znamko očitno ne nasprotuje določbam ZIL, urad v svojem glasilu objavi glavne podatke iz prijave. V roku treh mesecev od objave lahko vsakdo vloži ugovor zoper izdajo odločbe o priznanju pravice. Na podlagi ugovora urad izvede preizkus in izda ustrezno odločbo. Če ugovor v roku ni vložen, izda urad odločbo o priznanju zadevne pravice. ZIL pozna posebne določbe o postopku za priznanje patenta. Urad prijavitelju zavrne prijavo, če je iz prijave očitno razvidno: - da predmet varstva ni nov, ni dosežen z ustvarjalnim delom, ni na ravni izumiteljstva ali ni industriabilen, - da sodi v okvir stvaritev, ki se ex lege ne štejejo za izume (odkritja, znanstvene teorije, računalniški programi), - če gre za predmete varstva, ki nasprotujejo zakonu ali morali oz. če gre za izume kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja. Izvleček patentne prijave ter morebitna skica se objavijo v biltenu urada po poteku 18 mesecev od datuma, ko je bila vložena prijava. Z dnem objave patentne prijave se podeli patent, ki se vpiše v patentni register. Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta je nosilec patenta dolžan uradu predložiti pisno dokazilo (podeljeni patent za identični izum, ki ga izda državni ali mednarodni patentni urad po popolnem preizkusu ali strokovno poročilo o preizkusu novosti, ki ga izda pooblaščena ustanova) o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zahteve. Če tega ne stori, veljavnost zadevnega patenta preneha najkasneje z dnem, ko poteče deseto leto veljavnosti. V postopku za podelitev patenta je predpisano obvezno zastopanje. ZIL določa, da morajo biti patentni zastopniki vpisani v posebnem registru pri uradu. Zastopniki morajo biti strokovnjaki s tehničnim in pravnim znanjem, zato so to bodisi odvetniki, ki imajo zaposlenega strokovnjaka tehnične smeri, bodisi strokovnjaki tehnične smeri z ustreznimi izpiti. Obvezno zastopanje velja samo v postopku za pridobitev patenta. V primeru sodnega spora veljajo splošne določbe pravdnega postopka. 111 ZNAMKA Vprašanje: - znamke (neuporaba znamke) - blagovna znamka, katero že nekdo drug uporablja-tožbe in zač. odredbe, pogoji - omejenost trajanja blagovne znamke - blagovna znamka - imetnik je že nekaj časa ne uporablja, vi kot pretendent pa bi jo želeli uporabljati, kaj naredite - ali lahko s.p. vnese v svojo firmo blagovno znamko, kako lahko imetnik blagovne znamke zaščiti to pravico - tožba za razveljavitev blagovne znamke, kakšno je dokazno breme v tem postopku - kaj če nekdo že dlje časa ne uporablja blagovne znamke, kakšen je zahtevek, kdo kaj dokazuje (pač vse o tožbi na razveljavitev znamke zaradi neuporabe) - Želela bi uporabljati blagovno znamko, ki že obstaja. Kakšne možnosti imam? (vprašanje, če je registrirana, če je - ena možnost je tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe). Kaj bi v tem primeru dokazovala tožena stranka? (da je znamko uporabljala) - imaš registrirano znamko, v prometu se pojavi predmet s podobno znamko kaj zdaj. - primer: Imam registrirano blagovno znamko. Pojavi se nek avtor, ki trdi, da je znak moje blagovne znamke ustvaril on. Sprašuje se, kako je to mogoče, da ga sedaj jaz uporabljam kot znamko? Zeli zaščititi svoje pravice in pride do vas, ki ste odvetnica. Kaj storiti? Kaj bo moral avtor zatrjevati? Kaj bi potrebovala, da bi lahko registrirala znamko, ki jo je ustvaril drug avtor? (njegovo soglasje!) - primer: želel bi uporabljati znak, ki je že registriran kot blagovna znamka, imetnik le te pa je ne uporablja. Kaj lahko storiš? Pogoji? - primer: pokaže fotografijo dveh izdelkov (sadni sok), ki imata zelo podoben videz - za kaj gre; kakšno je pravno varstvo; kako se imenuje ta tožba (Hinko) - ali bi kot znamko lahko registriral "Kajenje ubija!" ? NE, gre za absolutni zavrnitveni razlog (Hinko) I. ZNAČILNOSTI ZNAMKE
51

Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov. Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe. Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: ● katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko; ● katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko Imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporablja: ● svoje ime ali naslov ● označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora… ● znamko, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve ● znak, ki je enak ali podoben znamki, če ga je tretji začel uporabljati v dobri veri pred datumom vložitve prijave oziroma pred datumom prednostne pravice, če je ta v prijavi zahtevana Z blagovno (oz. storitveno) znamko se zavaruje kakršenkoli znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga (oz. storitev) iste ali podobne vrste. Znak je torej tista označba, ki se razlikuje od drugih, znamka pa je pravica, s katero se znak zavaruje. Osnovna funkcija blagovne znamke je distinktivna. Z znamko zavarovani znak rabi za razlikovanje blaga ali storitev ene gospodarske družbe od enake ali podobne vrste blaga ali storitev druge gospodarske družbe. Poznamo različne vrste znamk: blagovna znamka: za blago. storitvena znamka: za storitev. kolektivna znamka: služi razlikovanju proizvodov določene skupine subjektov, ki so med seboj povezani (npr. združenja, zbornice...). Znamko lahko uporabljajo samo tisti uporabniki, ki pripadajo določenemu združenju. Uporablja se tudi izraz koncernska znamka, ko podjetja, ki so med seboj povezana, zaščitijo znak z znamko, ki jo potem uporabljajo. Eno izmed temeljnih načel v pravu blagovnih in storitvenih znamk je načelo specialnosti znaka: obseg njegovega varstva je določen glede na znak in vrsto blaga oz. različico storitve. Funkcija znamke je omejena na razlikovanje istih ali podobnih vrst blaga oz. storitev. Blago oz. storitev druge vrste sta lahko označena z istim znakom. (Pri firmi govorimo o načelu izključnosti: dve družbi ne smeta imeti enake ali podobne firme ne glede na to, s kakšno dejavnostjo se ukvarjata.) Znamka nima omejenega roka trajanja. Najprej traja 10 let, potem pa se lahko poljubnokrat podaljšuje za novih 10 let. Nosilec znamke jo je dolžan uporabljati. Če je ne uporablja 5 let, je možno zahtevati razveljavitev znamke. Zahtevek se lahko naslovi na patentni urad, ki odloči v upravnem postopku. Če pa nosilec ugovarja, se začne pravda. Dokazno breme je na tožencu, nosilcu znamke. On mora dokazovati, da je zavarovani znak v zadnjih 5 letih uporabljal oz. da je imel upravičene razloge, da ga ni mogel uporabljati. II. RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE 1. ABSOLUTNI RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE Kot znamka se ne sme registrirati znak, ki: • ne more biti znamka • je brez slehernega razlikovalnega učinka • lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev (npr. Mleko (za mleko), Medenjak (za medenjak)... Lahko pa se z znakom Medenjak zavaruje npr. tip avtomobila) • sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja • sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost • nasprotuje javnemu redu ali morali (npr. Incestin, Pedofil, Fašist….) • zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev • vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora (Najboljši, Ljutomerčan) • vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema • za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi Pariške konvencije • vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe…
52

Absolutni izvzem znakov razlikovanja iz pravnega varstva z znamko: generični, opisovalni in nemoralni pojmi, nasprotovanje javnemu redu, zavajajoči znaki, državna ali mednarodna znamenja, razen z dovoljenjem pristojnih organov itd. 2. RELATIVNI RAZLOGI ZA ZAVRNITEV ZNAMKE Kot znamka se nadalje ne sme registrirati znak: • ki je enak prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, za katere je registracija zahtevana, enaki blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka • ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe ○ in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko ○ ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke • če bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do imena, osebnega portreta, označbe za rastlinsko sorto, geografske označbe ali drugi pravici industrijske lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen če je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo takega znaka Razlogi, iz katerih se registracija znamke lahko zavrne: enakost ali podobnost z drugo znamko, zaradi česar obstaja nevarnost zmede ali škode za ugled prejšnje znamke, nasprotovanje prej pridobljeni pravici industrijske lastnine ali avtorski pravici. Podoba ali ime kakšne osebe se lahko zavaruje samo z njeno privolitvijo. Če je oseba že umrla, morajo dovoljenje dati njen zakonec in otroci, pa tudi starši, če so še živi. Podoba ali ime zgodovinske osebnosti se lahko zavaruje samo z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve. Oseba, ki ima enako ime, naziv ali firmo kot določena blagovna znamka, ki jo je pridobil nekdo drug, lahko uporablja svoje ime, naziv ali firmo (daje v promet izdelke s takimi znaki). To lahko stori pod pogojem, da je take znake pridobila v dobri veri. Uporablja jih lahko, četudi jih ni dala pravno zavarovati. Če ima prijavitelj znamke že ime, firmo ali naziv, torej besede, ki so istovetne z znakom, zavarovanim z znamko za nekoga drugega, lahko to znamko izpodbija, razen če je imel nosilec že pridobljene znamke ob prijavi isto ime, firmo oz. naziv. Potrebno je poudariti, da gre vedno za znamke, s katerimi je bilo pridobljeno pravno varstvo za znake, ki označujejo enako ali podobno vrsto blaga ali storitev. III. SODNO VARSTVO ZNAMKE 1. TOŽBA ZA UGOTOVITEV NIČNOSTI PRAVIC Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti znamke. ● aktivna legitimacija: vsaka zainteresirana oseba ● razlogi: ○ neizpolnjevanje splošnih pogojev za registracijo znamke ali ○ obstoj razlogov za izključitev varstva znamke (le obstoj absolutnih zavrnitvenih razlogov, ne pa tudi relativnih – pri slednjih je potrebno vložiti tožbo za izbris znamke iz registra) 2. TOŽBA ZA IZPODBIJANJE PRAVICE DO ZNAMKE Pravne ali fizične osebe lahko s tožbo zahtevajo od pristojnega sodišča, da ugotovi, da je ● znak, ki ga uporabljajo v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste, in ● da je bil ta znak splošno znan kot oznaka za blago ali storitve fizične ali pravne osebe, še preden je toženec prijavil znamko, kot tudi da sodišče s svojo odločbo razglasi tožnika za imetnika znamke. Zahtevek se zavrne, če toženec, ki je imetnik znamke, dokaže, da je še pred vložitvijo prijave uporabljal sporni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev prav toliko časa ali še dlje kot tožnik. Tožbo je potrebno vložiti v roku 5 let od datuma vpisa znamke v register. Če sodišče ugodi zahtevku, lahko tožnik v 3 mesecih po pravnomočnosti te sodbe zahteva, da se ga vpiše v register kot imetnika znamke. Če v tem roku ne vloži zahteve, se pravica po uradni dolžnosti izbriše iz registra! 3. TOŽBA ZA IZBRIS ZNAMKE IZ REGISTRA Tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka se lahko vloži pri pristojnem sodišču, če je podan eden izmed naslednjih razlogov: ● če so podani relativni zavrnitveni razlogi ● če znamka ni bila prijavljena v dobri veri (vložiti v 5 letih!) ● če je zaradi dejanj ali dopustitve imetnika postala običajno ime za blago in storitve, za katere je registrirana ● če jo imetnik uporablja tako, da zavaja javnost glede narave, kakovosti in geografskega izvora blaga in storitev
53

Znamka se izbriše iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. 4. TOŽBA ZA RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE ● če je imetnik brez utemeljenega razloga ne uporablja več kot 5 let (od vpisa v register oziroma od zadnje resne in dejanske uporabe) ● razveljavitve ni mogoče zahtevati, če je imetnik v obdobju od poteka 5-letnega roka do vložitve tožbe znamko začel uporabljati, razen če jo je uporabil samo zaradi grozeče tožbe. Posebna oblika tožbe za zaščito znamke je torej tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe. Če nosilec znamke brez upravičenega razloga več kot 5 let znamke ne uporablja, se lahko na zahtevo zainteresirane osebe izda odločbo o prenehanju veljavnosti znamke. Če nosilec znamke ne ugovarja zahtevi za razveljavitev v 3 mesecih od prejetja obvestila, urad znamko razveljavi, če pa zahtevi ugovarja, urad odstopi zadevo pristojnemu sodišču. V postopku pred sodiščem mora uporabo znamke dokazovati njen nosilec. 5. TOŽBA ZARADI KRŠITVE PRAVIC • aktivna legitimacija: imetnik pravice, upravičenec do uporabe kolektivne znamke, upravičenec do geografske označbe, pridobitelj izključne licence, poklicno združenje, ustanovljeno za varstvo pravic industrijske lastnine; • zahtevki - zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz ZIL, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva, da se: ○ prepovejo kršenje in bodoče kršitve ○ odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb ○ odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo ○ nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov ○ uničijo predmeti kršitve ○ uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca ○ tožniku prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov ○ sodba objavi Pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upoštevati sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev učinkovitega varstva pravic • začasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov - primerjava ureditve z ZIZ V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kršitev podana. 6. POVRNITEV ŠKODE Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kršilec je dolžan plačati imetniku pravice odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini. 111 PATENT Vprašanje: - patent in postopek pred Uradom - pogoji patentibilnosti, trajanje patenta, podaljšanje veljavnosti patenta - kako bo izumitelj zavaroval svoj izum. Koliko časa bo izum zavarovan s patentom? Zakaj se lahko podaljša zavarovanje po 20 letih, pogoji za zavarovanje izuma s patentom. Ali je urejen rok po odločbi za varstvo z blagovno znamko? - kršitev patenta - na primeru: nekdo je naredil stroj, ti imaš patent, kaj boš naredil (tožba, da preneha uporabljati, odškodnina, lahko odpoklic predmetov kršitve iz pravnega prometa, začasne odredbe - 2 dodatna pogoja!) - ali se lahko varstvo patenta prepleta z varstvom konkurence, kaj bi navedli v tožbi? - postavitev tožbenega zahtevka, če nekdo trdi, da ima patent, ti si ga pa tudi prijavil in veš, da je tvoj, ter da ga 3. oseba krši? Komu bi kot sodnik verjel in zakaj? (Hinko) I. ZNAČILNOSTI PATENTA Izum je dosežek, stvaritev, ki jo nekdo ustvari, patent pa pravica, s katero se izum zavaruje. Izum je patentibilen (lahko pridobi patent), če kumulativno izpolnjuje materialnopravne (vsebinske) pogoje, ki so taksativno navedeni: 1. izum mora biti nov 2. mora iti za dosežek na področju tehnike 3. biti mora dosežen z ustvarjalnim delom na inventivni ravni 4. biti mora industrijsko uporabljiv S patentom se torej lahko zavaruje samo tisti izum, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Stvaritve, ki nimajo pravne narave izuma: odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost kot taki.
54

S patentom se ne more zavarovati izum: • katerega objava ali uporaba je v nasprotju z zakonom ali moralo • kirurškega ali diagnostičnega postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na snov za uporabo pri takšnem postopku (gre za formalnopravne, etičnomoralne, človekoljubne in zdravstvene razloge) 1. NOVOST Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike. V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Neškodljivo razkritje izuma: ne upošteva se razkritje izuma, do katerega je prišlo v roku največ 6 mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi: ● očitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika ali ● dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi Prednostna pravica = učinek prednostne pravice je, da se datum prednostne pravice šteje kot datum prijave: ○ unijska prednostna pravica - patent velja samo na ozemlju države, ki ga je podelila. Tudi patentna vloga učinkuje samo v državi, kjer deluje patentni urad (načelo teritorialnosti). ○ razstavna prednostna pravica - če izumitelj prijavo vloži po sejmu, je lahko zavrnjena, ker izum ni več nov. Zato jo mora vložiti pred sejmom. Ker pa je prijava izuma mnogokrat odvisna šele od uspešnosti predstavitve na sejmu, se izumitelji raje odločajo za njeno kasnejšo prijavo. Sejemska prioriteta pomeni, da se za dan prijave, ki se vloži v 3 mesecih po zaključku sejma, šteje prvi dan, ko je bil izum predstavljen na sejmu. 2. DOSEŽEK NA PODROČJU TEHNIKE Izum mora biti s področja tehnike, mora torej iti za neko tehnično rešitev. ZIL našteje nekaj stvari, ki niso s področja tehnike, npr. odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, načrti itd. Pri Rubikovi kocki sama ideja, da je mogoče skonstruirati veliko število spreminjajočih kombinacij, ni izum, izum pa je tehnična izvedba te ideje v obliki kocke, ki dejansko omogoča realizacijo ideje. Podobno je pri avtomobilu na alkoholni pogon, kjer ideja ni izum, fizična izvedba pa bi bila. ZIL ne dopušča patentiranja določenih stvaritev zaradi formalnopravnih, etičnih, človekoljubnih oz. zdravstvenih razlogov. Zdravila so patentibilna, vendar pa je možna prisilna licenca (oz. prisilen delen odvzem patenta). 3. INVENTIVNA RAVEN Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. 4. INDUSTRIJSKA UPORABLJIVOST Izum je industrijsko uporabljiv če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. Patent s skrajšanim trajanjem: Patent s skrajšanim trajanjem se imenuje tudi mali patent. Za njegovo pridobitev mora izumitelj izpolnjevati manj pogojev, varstvo pa je šibkejše. Lahko se podeli za izum, ki je: - nov, - industrijsko uporabljiv in - dosežen z ustvarjalnim delom (= izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri gospodarski uporabi) Gre za zavarovanje nove tehnične rešitve, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za patent. Bistvena razlika med patentom in malim patentom je, da se s slednjim lahko zavaruje določene stvaritve, ki niso dosežene na invenitvni ravni. Urad pri patentni prijavi preveri: 11 ali je ob upoštevanju izjem od patentnega varstva predmet prijavljenega izuma mogoče zavarovati s patentom oz. patentom s skrajšanim trajanjem; 11 ali je prijavljeni izum na prvi pogled patentibilen (nov, dosežek na področju tehnike, rezultat ustvarjalnega dela na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv) Nato sprejme sklep o objavi prijave v uradnem glasilu Urada. Urad objavi patentno prijavo po poteku 18 mesecev od datuma vložitve prijave ali od datuma prednostne pravice, če je ta zahtevana. Hkrati z objavo patentne prijave objavi Urad tudi podelitev patenta. Urad izda odločbo o podelitvi patenta in vpiše patent v register patentov. Kot datum podelitve patenta se šteje datum objave patentne prijave. Če Urad ugotovi, da patentni zahtevki iz prijave ne ustrezajo tem zahtevam, zavrne zahtevo za podelitev patenta. Če ugotovi, da le kakšni patentni zahtevki iz prijave ne ustrezajo vsem zahtevam, zavrne prijavo le v tem delu. Patentni urad nikoli sam ne preizkuša novosti, temveč daje prijavitelju na voljo 9 let, da priskrbi evropski patent. II. OBSEG IN TRAJANJE VARSTVA, KI GA DAJE PATENT Patent zagotavlja imetniku izključno pravico, da prepreči tretjim osebam, ki nimajo nnjegove privolitve, da: ● izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo izumljeni proizvod
55

● izumljeni postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. Trajanje patenta: 20 let od datuma vložitve prijave. Podaljšanje trajanja je možno neposredno po izteku patenta največ za 5 let, in sicer: ○ patent, če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne razmere - za dobo trajanja takšnega stanja oziroma okoliščin ○ v skladu z uredbo Vlade enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve (npr. pri zdravilih) Patent lahko preneha pred potekom 20 let v naslednjih primerih: • če se mu nosilec patenta odpove. V tem primeru je potrebno soglasje oseb, ki imajo interes za obstoj patenta, npr. nosilec licence, zastavni upnik nosilca patenta itd. • če je patent ugotovljen za ničnega s sodbo sodišča ali odločbo patentnega urada. Vsaka fizična ali pravna oseba, združenje oseb ali državni organi lahko vložijo tožbo za ugotovitev ničnosti. Tožnik mora sodišču predložiti dokaze, da ob dnevu prijave niso bili izpolnjeni pogoji za pridobitev patenta. • zaradi neplačevanja taks. To je najpogostejši primer prenehanja patenta. Govorimo lahko o treh časovnih točkah: 1. nastanek izuma 2. vložitev prijave 3. pridobitev patenta III. SODNO VARSTVO PATENTA 1. TOŽBA ZA UGOTOVITEV NIČNOSTI PATENTA Vsaka zainteresirana oseba jo lahko vloži, če je podan eden izmed naslednjih razlogov: ● da izum ob datumu vložitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev ZIL (nov, dosežek na področju tehnike, rezultat ustvarjalnega dela na inventivni ravni, industrijsko uporabljiv) ● da izum v opisu ni predstavljen dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko uporabil strokovnjak s področja, na katerega se izum nanaša ● če je vsebina varstva razširjena prek vsebine prve prejete prijave ali če je bil patent na podlagi izločene prijave podeljen prek obsega prvotne prijave Tožba se lahko vloži tudi po izdaji ugotovitvene odločbe in celo po prenehanju trajanja patenta. 2. TOŽBA ZA IZPODBIJANJE PRAVICE DO PATENTA Izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, če je bil patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik. Tožbo lahko vloži tudi oseba, ki ji pripadajo pravice iz patenta, če je patent podeljen na ime izumitelja ali druge osebe, ki ji je izumitelj neupravičeno omogočil, da je patent podeljen na njeno ime. V 3 mesecih od vročitve pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za ničnost ali izpodbijanje pravice do patenta, lahko tožnik zahteva, da se ga vpiše v register kot imetnika patenta, modela oziroma znamke in da se mu o tem izda ustrezno potrdilo. 3. TOŽBA ZARADI KRŠITVE PRAVIC • aktivna legitimacija: imetnik pravice • zahtevki - zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz ZIL, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva, da se: ○ prepovejo kršenje in bodoče kršitve ○ odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb ○ odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo ○ nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov ○ uničijo predmeti kršitve ○ uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca ○ tožniku prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov ○ sodba objavi Pri odstranitvenih zahtevkih je potrebno upoštevati sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes imetnika pravice za zagotovitev učinkovitega varstva pravic
56

začasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov - primerjava ureditve z ZIZ

V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kršitev podana. 4. POVRNITEV ŠKODE Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kršilec je dolžan plačati imetniku pravice odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini. 5. DODATNE DOLOČBE ZARADI KRŠITVE PATENTA Če je predmet kršitve patent, s katerim je zavarovan postopek za izdelavo nove snovi, se šteje, da je vsaka snov enake sestave ali enaka in izdelana po zavarovanem postopku, dokler se ne dokaže nasprotno. Dokazno breme nosi toženec oziroma domnevni kršilec, pri čemer je treba upoštevati njegov zakoniti interes za varovanje poslovne tajnosti. Če je predmet kršitve patent, za katerega še ni bila izdana ugotovitvena odločba, določi sodišče za čas uporabe izuma od podelitve patenta do izdaje ugotovitvene odločbe, kršilcu plačilo odškodnine, znižane glede na okoliščine. IV. VARSTVO KONKURENCE IN INDUSTRIJSKA LASTNINA Varstvo industrijske lastnine izhaja že iz splošne določbe 74. člena Ustave RS o svobodni gospodarski pobudi. 60. člen določa, da so zagotovljene pravice iz ustvarjalnosti, med njimi tudi pravice, ki izvirajo iz znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. 2. odstavek 74. člena vsebuje načelo o konkurenci in njenem pravnem urejanju. Iz te določbe sledijo trije sklepi. Svobodna in poštena konkurenca je ustavno priznana. Nepoštena, nelojalna konkurenca je v vsakem primeru prepovedana. Prepovedane so omejitve konkurence v nasprotju z zakonom. V novem slovenskem konkurenčnem pravu (zakon o varstvu konkurence, ZVK) kršitev pravic industrijske lastnine ni oblikovana kot samostojna prepoved. Take kršitve so sankcionirane le, kolikor ustrezajo splošnim značilnostim nedopustnih dejanj v konkurenci. Opredelilni znak nelojalne konkurence je kršitev dobrih poslovnih običajev, s katero se povzroči ali utegne povzročiti določena škoda. To je generalna klavzula. uporaba blagovne znamke je lahko po ZIL dopustna, ker se uporabi za bistveno drugačen proizvod, je pa lahko kljub temu dejanje nelojalne konkurence, če taka uporaba nasprotuje dobrim poslovnim običajem in ima druge značilnosti iz generalne klavzule. Čeprav ZVK v zvezi z nelojalno konkurenco omenja le kršitev blagovne znamke, ni ovire, da se ne bi ob izpolnjenih pogojih iz generalne klavzule katerakoli kršitev pravic industrijske lastnine štela kot dejanje nelojalne konkurence. Pri nelojalni konkurenci konkurenca sicer obstaja, a ni taka, kot bi morala biti. Je nepoštena, nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Kartelne omejitve pa pomenijo omejitev konkurence ali celo njeno izključitev. Kartelne omejitve konkurence so tiste, ki temeljijo na neki stopnji soglasne volje udeležencev, ki se kaže kot sporazum, sklep podjetniškega združenja ali kot usklajeno ravnanje. Do omejitve prihaja v skupnem interesu udeležencev. Učinek kartelnih sporazumov je omejitev konkurence med samimi udeleženci sporazuma, ki so na isti ravni gospodarskega procesa (horizontalni omejitveni sporazumi). Nanašajo se na konkurenčne parametre, o katerih sicer udeleženci svobodno odločajo (cene, količine, prodajni teritoriji, pogoji...). Pravice industrijske lastnine načeloma ne sodijo med te parametre, lahko pa pride do tega, da dogovor pomembno vpliva na njihov nastanek in uporabo. Vertikalne omejitve konkurence so sporazumi, ki omejujejo eno izmed udeleženk v njenem poslovanju s tretjimi osebami. Gre za subjekte, ki pripadajo različnim stopnjam gospodarskega procesa. Pomembna značilnost vertikalnih omejitev je odsotnost skupnega interesa. Posredne omejitve se določajo zlasti ob treh temeljnih razmerjih: pri vzpostavljanju nekaterih prodajnih poti, pri licenci pravic industrijske lastnine in pri prodaji, zakupu ali zastavitvi podjetja. ZVK je oblikoval posebno kategorijo posrednih omejitev. Zaveda se namreč nujnosti nekaterih posrednih omejitev, pa tudi njihovih nevarnosti. Zato želi vzpostaviti ravnotežje med upravičenimi interesi iz temeljnega razmerja in načelom svobodne konkurence. Za to ravnotežje je našel abstraktno izraženo pravilo: posredne omejitve so dopustne, če so nujne za ohranitev na zakonu utemeljenih pravic drugega udeleženca, in le v tistem obsegu, ki je nujen za ohranitev pravic. Prevladujoči (dominantni) položaj podjetja je povezan s strukturo trga. Tu ne gre za ravnanje tržnih subjektov. Nobeno podjetje samo po sebi nima prevladujočega položaja. Vedno je treba ta položaj ugotavljati na upoštevnem (relevantnem) trgu. Količinsko merilo (delež na upoštevnem trgu) pogosto ne zadošča. Treba je upoštevati še druge dejavnike, kot so finančna moč, pristop k dobaviteljem in odjemalcem, povezanost z drugimi podjetji itd. Sam obstoj prevladujočega položaja ni prepovedan, nedopustna pa je zloraba takega položaja. Pravice industrijske lastnine so za prevladujoči položaj pomembne z dveh vidikov: pri njegovi definiciji in pri oceni, ali gre za njegovo zlorabo. Med znaki, ki določajo prevladujoči položaj, pravice industrijske lastnine niso izrecno navedene. Vendar zlasti sodna praksa kaže, da so te prednosti izredno pomembne tudi zanj. Eden od znakov prevladujočega podjetja je
57

lahko tudi koncentracija več pomembnih patentov za določeni proizvod v rokah enega od podjetij. To dejstvo ovira konkurenco pri ustvarjanju novih patentov tako pri samem imetniku patentov kot tudi pri drugih podjetjih. Vendar pa je res, da ima vsak imetnik pravice industrijske lastnine monopolni položaj. Zakon mu namreč zagotavlja izključne moralne in materialne pravice. Monopol nad izumi, znaki, tehničnim znanjem itd. bi lahko odpravili le, če bi odpravili pravice industrijske lastnine. Združevanje podjetij (mergers) na splošno ni nedopustno. Prepovedano bi bilo, če bi pripeljalo do negativnih posledic, npr. zmanjšanja konkurence ali nevarnosti zlorabe prevladujočega položaja. Eno od pomembnih meril (ne)dopustnosti združevanja je pozitivni oz. negativni vpliv na ustvarjanje in uporabo pravic industrijske lastnine. ZVK določa primere, ko je združevanje potrebno prijaviti uradu za varstvo konkurence. Ta sme združitev prepovedati, če ugotovi, da bi bila konkurenca močno omejena in bi obstajala nevarnost zlorabe prevladujočega položaja podjetja na trgu. Tako se tudi problem pravic industrijske lastnine pri združevanju v veliki meri prenaša na področje zlorabe prevladujočega položaja.

111 MODEL Vprašanje: - s katero pravico intelektualne lastnine bi zavarovali idejo glede čevlja? Kje vložite vlogo, kakšne vrste je postopek? Videz izdelka, zunanja podoba ali ideja glede čevlja (če gre za posebno obliko in ne posebno uporabnost, ki bi lahko pomenila izum), se lahko zavaruje z modelom. Vloga se vloži pred patentim uradom, Uradom za intelektualno lastnino, ki vodi upravni postopek registracije pravic intelektualne lastnine. 111 ZAČASNA ODREDBA Vprašanje: - začasna odredba po ZIL in posebnost če gre za patent - načelo kontradiktornosti v zvezi z začasno odredbo po ZIL - pri začasni odredbi po ZIL me je vprašala, ali je sploh potrebna posebna ureditev in ali ureditev v ZIL sploh odstopa od ZIZ. Prišla sva do zaključka, da je posebna ureditev po ZIL nepotrebna, saj razen glede začasne odredbe pri patentu (posebnost je rok in ugotovitvena odločba) ni razlik. - začasne odredbe po ZIL - ali so kakšne razlike glede začasnih odredb po ZIZ (razlika je patent-izpolnitev 2 dodatnih pogojev in pa da po ZIZ predlagaš za zavarovanje terjatev, po ZIL pa za zavarovanje zaradi kršitve pravice) Primerjava ureditve z ZIZ: ZIZ nedenarna terjatev obstaja ali bo nastala ZASP = ZIL

imetništvo pravice, ki je kršena ali grozi dejanska nevarnost kršitve IN nevarnost, da bo izvršba onemogočena ali precej nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali otežena (objektivna) precej otežena nevarnosti ni potrebno dokazovati, če bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo nevarnost se domneva, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini ALI potrebnost začasne odredbe za preprečitev potrebnost začasne odredbe za preprečitev nastanka uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive težko nadomestljive škode škode ALI tehtanje posledic – dolžnik zaradi neutemeljene domnevni kršilec zaradi neutemeljene začasne odredbe ne začasne odredbe ne bi utrpel hujše škode, kot bi bi pretrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez brez začasne odredbe nastala upniku izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZIL, če upravičenec izkaže za verjetno: 1. da je imetnik pravice industrijske lastnine (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev: da terjatev obstoji ali bo nastala) 2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (podobno ZIZ za zavarovanje denarnih terjatev: nevarnost, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti) 3. obstaja ena od predpostavk (enako ZIZ za zavarovanje nedenarnih terjatev): ● nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena
58

● da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (ZIZ še : uporaba sile) ● da domnevni kršitelj (ZIZ: dolžnik) z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za

neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku Če se predlog za izdajo začasne odredbe nanaša na kršitev patenta, izda sodišče začasno odredbo, če sta izpolnjena tudi dva dodatna pogoja: 1. da imetnik pravice predloži ugotovitveno odločbo (izda jo Urad o tem, da izum ustreza pogojem za podelitev patenta) 2. da imetnik pravice predlaga izdajo začasne odredbe v 3 mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kršitev Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg zgornjih pogojev izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. (tega ZIZ ne določa) Ni treba dokazovati in domneva (enako ZIZ za denarne terjatve): nevarnosti ni treba dokazovati, če upravičenec izkaže za verjetno, da bi kršilec z odredbo pretrpel le neznatno škodo šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (razen EU) VRSTE ZAČASNIH ODREDB ● sodišče sme za izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja ● zlasti pa (primeroma): 1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve 2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev. Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor. V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe ZIZ, če ni z ZIL določeno drugače. Postopek je nujen.

59

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful