D-r Sa{o Josimovski, redoven profesor

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” Ekonomski fakultet - Skopje

Treto izdanie

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” EKONOMSKI FAKULTET

Skopje, 2011

2

Recenzenti: Prof. D-r Drage Janev Prof. D-r Blagoja \or|ijovski

Avtorsko pravo

A

2011 od Ekonomskiot fakultet – Skopje

Site prava se za{titeni. Nitu eden del od ovaa kniga ne mo`e da bide reproduciran ili prenesen vo koja bilo forma ili so koi bilo sredstva, elektronski ili tehni~ki, vklu~uvaj}i fotokopirawe, presnimuvawe i ~uvawe vo informaciski sistemi bez prethodna pismena dozvola od izdava~ot.

Pe~ateno vo Republika Makedonija Pe~ati:

CIP – Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 004 (075.8) JOSIMOVSKI, Sa{o Informaciski tehnologii : [postojan u~ebnik] / Sa{o Josimovski. – 3. izd. - Skopje : Ekonomski fakultet, 2011. – 274 str.: ilustr. ; 24 sm 1. izd. 2001. - Bibliografija: str. 272-274 ISBN 9989-113-65-3 a) Kompjuterski sistemi – Visoko{kolski u~ebnici – COBISS.MK – ID 63387146

3

Ovaa kniga e posvetena na sinot Marko i }erkite Ana i Tea

4

So odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” – Skopje, donesena na sednicata odr`ana na den 24.12.2010 godina, odobreno e pe~ateweto na ovaa kniga kako postojan u~ebnik.

5

konkurencijata i mo`nostite na informaciskite tehnologii voveduvaat novini i go menuvaat na~inot na rabotewe. odnosno so pozna-vaweto na ve{tinite na koristeweto na informaciskite tehnolo-gii vo izvr{uvaweto na delovnite zada~i. Del od tie prome-ni se odnesuvaat na voveduvaweto na elektronskiot biznis. Bidej}i informaciskite tehnologii se edna od glavnite dvi`e~ki sili na razvojot na novite delovni trendovi vo organizaciite i osnovna komponenta koja gi ovozmo`uva promenite. glavno pottiknati od rapid-niot i sekojdneven razvoj na informaciskite i komunikaciskite teh-nologii. Ovie trendovi se reflektiraat na sodr`inata na vtoroto izdanie na knigava. `iveeme i u~ime. Skoro e nevozmo`no da se vodi konkurenten biznis bez koristewe na informaciskite i komunikaciskite tehnologii. olesnuvawe na re{avaweto na delovnite problemi. duri i vo onie najmalite. Kompjuterskite sistemi i kompjuterskite mre`i denes se integralen del na delovnite aktivnosti vo site pretprijatija. razbiraweto na ovie promeni i implikacii direktno e povrzano so poznavawe na informatikata i na informaciskite tehnologii. na menaxmentot na odnesuvaweto so potro{uva~i-te i na drugi delovni trendovi. Mnogu organizacii pottiknati od globalnite pritisoci. zaedno so ostanatite informaciski tehnologii go menuvaat na~i-not na koj rabotime. 6 .PREDGOVOR Poslednite godini se slu~uva eden od najva`nite nastani vo istorijata na ~ove{tvoto. na efikasnosta i na produktivnosta na organizaciite i na poedincite. in-ternet revolucija ili veb revolucija. Tie promeni se podinami~ni od koi bilo drugi {to dosega se slu~ile. Internetot i veb tehnologiite. poznat kako informaciska revolucija. pri {to edna od glavnite temi koja se obrabotuva e ulogata na veb tehnologiite za podobruva-we na konkurentnosta. Glavni zada~i na informaciskite tehnologii se ovozmo`uvawe na strate{ka i konkurentska prednost na organizaciite. na menax-mentot so znaewe.

zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Isto taka informaciskite tehnologii gi podobruvaat komunikaciite i sorabotkata, pri {to se ovozmo`uva redizajnirawe na delovnite procesi. Menaxmentot so informa-ciskite resursi, so novite tehnologii i so komunikaciskite mre`i pretstavuva kriti~en faktor na uspeh na mnogu privatni i javni organizacii i }e pretstavuva klu~en faktor za uspe{eno rabotewe vo ramkite na novata digitalna ekonomija. Knigata “Informaciski tehnologii” e nameneta za ~itateli-te ~ija osnovna cel e dobivawe znaewa i ve{tini od informaciski-te tehnologii {to se koristat vo delovnoto rabotewe, a se odnesuvaat pred s# na kompjuterskite sistemi i na tehnikite na obrabotka na podatocite. Sodr`inata na knigata pretstavuva obid da se objasni kako informaciskite tehnologii ja menuvaat prirodata na delovnoto rabotewe. Me|u drugite sodr`ini, opfa}a i tehnologii, kako {to se Internet, elektronska razmena na podatoci, elektronska komercija, elektronski biznis, elektronska vlada i bazi na podatoci, koi denes su{tinski go transformiraat na~inot na koj organizaciite gi izvr{uvaat delovnite aktivnosti i na~inot na koj gra|anite gi obavuvaat sekojdnevnite aktivnosti. Knigata, iako mo`at da ja koristat i po{irok krug korisnici so razli~ni profesionalni preokupacii, pred s# e nameneta za studentite od Ekonomskite fakulteti. Na niv knigata im ovozmo`uva da se zapoznaat so neophodnite sodr`ini na disciplinite {to se neposredno povrzani so kompjuterite i so informaciskite tehno-logii, a koi treba da gi poddr`at nivnite akademski aktivnosti i da bidat od neposredna korist vo izvr{uvaweto na redovnite rabotni obvrski. Koristeweto na knigata pretstavuva podgotovka za studentite da bidat: - zapoznaeni so fundamentalnite koncepti na informatikata, neophodni za efikasno koristewe na kompjuterite i informaciskite tehnologii; - zapoznaeni so najzna~ajnite informaciski tehnologii i delovni trendovi ~ija primena bazira na primenata na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe; - zapoznaeni so karakteristikite i formite na elektronski-ot biznis, kako najaktuelna problematika na koja pretprijatijata posvetuvaat golemo vnimanie; - sposobni da gi razberat informaciskite sistemi {to se sretnuvaat vo organizaciite i vo sekojdnevniot `ivot;

7

- sposobni za rabota so mikrokompjuteri, odnosno da stanat sposobni da gi koristat mikrokompjuterite kako sredstvo za zgole-muvawe na nivnata produktivnost i efikasnost; - kvalifikuvani za koristewe na operativniot sistem i na standardiziraniot aplikativen softver za mikrokompjuteri, pred s# za operativniot sistem Windows i za softverskite paketi za obrabotka na tekst (word processing), za obrabotka na tabelarni podatoci (spreadsheet) i za upravuvawe so bazi na podatoci (database management). Vo knigata se vovedeni i se izu~uvaat neophodnite segmenti na informaciskite tehnologii, koi treba da gi poznavaat studentite {to }e se zanimavaat so smetkovodstvo, menaxment, marketing ili so druga delovna praktika. Primarna cel na knigata e studentite da dobijat zadovolitelna osnova od ovaa kompleksna nau~na disciplina, pred s# vo pogled na {iro~inata. Se razbira deka potrebite za znaewe od oblasta na informaciskite tehnologii sekoj den se s# pogolemi kako vo pogled na nivnata {iro~ina taka i vo pogled na nivnata dlabo~ina. No, dobienite osnovni znaewa od informaciski-te tehnologii bi trebalo da pretstavuvaat dobra osnova za prodlabo-~uvawe na znaewata od nekoe nejzino potesno podra~je koga za toa }e se javi potreba. Knigata “Informaciski tehnologii” istovremeno pretstavu-va i u~ebnik po istoimeniot predmet, koj go izu~uvaat studentite od vtora godina na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Za sovladuvawe na sodr`inata na knigata ne se potrebni posebni predznaewa od ovaa problematika, no se razbira, tie mo`at da pomognat za nejzino polesno sovladuvawe. Del od materijata koja e prezentirana vo ovaa kniga ima op{t karakter, i ne e povrzana so konkreten tip na kompjuter, ili so konkretna okolina za rabotewe na kompjuterite. No, sepak, prisutno e naglasuvawe na mikrokompjuterskata tehnologija, so ogled na faktot {to stanuva zbor za najbrojnata klasa na kompjuteri so najmnogu korisnici vo celiot svet, pa i vo na{ata zemja.
Skopje, Noemvri 2010 godina Avtorot

8

9

SODR@INA
PREDGOVOR.......................................................................6 SODR@INA........................................................................10 1. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO.......................................................................16 1.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATA............................................................16 1.2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO....................................................................18 1.2.1. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe.......................................................................19 1.2.2. Osnovni karakteristiki na informaciskite proizvodi i uslugi........................................................20 1.2.3. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi.....................................................................21 1.2.4. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe............30 2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE.......................................................................36 2.1. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA..............36 2.1.1. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori.........41 2.1.2. Inovirawe na delovnata praktika......................46 2.2. STRATEGISKO KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DIGITALNATA EKONOMIJA....................54 2.2.1. Porterov model na konkurentski sili.................57 2.2.2. Porterov model na vrednosen sinxir.................60 3. RAZVOJ NA KOMPJUTERITE I PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE.....................................................................63 3.1. RAZVOJ NA KOMPJUTERI.........................................63 3.1.1. Istoriski osvrt na razvojot na kompjuterite.......63 3.1.2. Kompjuterski generacii ....................................67 3.1.3. Nasoki za razvoj na kompjuterite.....................70 3.2. PODELBA NA KOMPJUTERITE..................................75 3.3. OSNOVEN MODEL NA KOMPJUTERSKI SISTEM........79 10

3.4. PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE VO KOMPJUTEROT...............................................................82 3.4.1. Binaren broen sistem i pretstavuvawe na broevi ...................................................................................83 3.4.2. Pretstavuvawe na tekst, slika i zvuk................84 4. KOMPJUTERSKI HARDVER I SOFTVER............................89 4.1. KOMPJUTERSKI HARDVER.......................................89 4.1.1. Sistemska edinica.............................................90 4.1.2. Vlezni edinici....................................................96 4.1.3. Izlezni edinici..................................................100 4.1.4. Sekundarna memorija....................................103 4.2. KOMPJUTERSKI SOFTVER......................................107 4.2.1. Sistemski softver............................................107 4.2.2. Aplikativen softver.........................................116 5. ORGANIZACIJA NA PODATOCI I BAZI NA PODATOCI....127 5.1. CIKLUS NA OBRABOTKA NA PODATOCI.................127 5.2. DATOTEKI.............................................................132 5.2.1. Tipovi na datoteki spored organizacija...........134 5.2.2. Karakteristiki na rabotata so datoteki............136 5.3. BAZI NA PODATOCI...............................................137 5.3.1. Definicija na bazite na podatoci.....................137 5.3.2. Organizacija i prednosti na bazite na podatoci .................................................................................138 5.3.3. Modeli na bazi na podatoci spored organizacijata .................................................................................141 5.3.4. Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci...153 5.3.5. Kreirawe na bazi na podatoci.........................155 5.3.6. Vidovi bazi na podatoci spored goleminata i na~inot na koristewe...............................................158 5.3.7. Analiti~ka obrabotka na podatoci..................159 6. KOMUNIKACII I KOMPJUTERSKI MRE@I........................161 6.1. KOMUNIKACISKI SISTEMI I POVRZUVAWE NA KOMPJUTERI – osnovni koncepti..................................161 6.2. KOMUNIKACISKI KANALI........................................163 6.2.1. Vidovi na komunikaciski kanali.......................163 6.2.2. Karakteristiki na komunikaciskite kanali........166 6.2.3. Komunikaciski procesori.................................170 6.3. ARHITEKTURA I TIPOVI KOMPJUTERSKI MRE@I.....173 6.3.1. Tipovi konfiguracii na kompjuterski mre`i......173 6.3.2. Strategii na rabota na kompjuterski mre`i.....175 11

6.3.3. Tipovi na kompjuterski mre`i spored geografskoto rastojanie............................................176 7. INTERNET....................................................................179 7.1. ISTORIJAT NA INTERNET........................................181 7.2. ORGANIZACIJA I PRISTAP NA INTERNET................182 7.2.1. Internet organizacija......................................182 7.2.2. Internet protokoli............................................183 7.2.3. Domeni na Internet........................................184 7.3. SERVISI NA INTERNET...........................................186 7.4. WORLD WIDE WEB................................................188 8. E-BIZNIS I DIGITALNA EKONOMIJA...............................191 8.1. DIGITALNA EKONOMIJA.........................................191 8.2. E-KOMERCIJA, E-BIZNIS I EDI................................192 8.2.1. Definicija na e-komercija i e-biznis.................192 8.2.2. Istoriski perspektivi i rastot na e-biznisot.......193 8.2.3. Fazi na primena na e-biznisot vo organizaciite .................................................................................197 8.3. OSNOVNI KONCEPTI NA E-BIZNISOT.....................198 8.3.1. Intermedijatori vo e-biznisot...........................198 8.3.2. Tehnologii za prebaruvawe-prebaruva~ki ma{ini .................................................................................200 8.3.3. Potpoln nasproti parcijalen e-biznis................204 8.3.4. Prednosti i ograni~uvawa na e-biznisot.........205 8.4. E-BIZNIS OKRU@UVAWE.......................................207 8.4.1. Intranet, ekstranet, organizaciski portali i EDI .................................................................................209 8.4.2. SWIFT i EDIFACT standardot ..........................211 8.5. E-BIZNIS MODELI I STRATEGII...............................213 8.5.1. Klasifikacija na e-biznis modelite spored prirodata na transakciite..........................................214 8.5.2. Klasifikacija na e-biznis modelite spored na~inot na sozdavawe prihod................................................215 8.5.3. Tipi~ni modeli vo e-biznisot...........................215 8.5.4. B2B.................................................................217 8.5.5. Mobilen biznis.................................................219 8.6. E-BIZNIS APLIKACII................................................219 8.6.1. Elektronska maloproda`ba.............................219 8.6.2. Internet reklamirawe......................................221 8.6.3. Formi na Internet reklamirawe.......................222 8.6.4. Elektronski katalozi........................................225 12

8.6.5. E-biznisot vo uslu`nite dejnosti......................225 8.6.6. Aukcii i trampi................................................227 8.6.7. E-vlada...........................................................229 8.6.8. Bezbedni sistemi i formi na elektronsko pla}awe .................................................................................229 8.7. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA E-BIZNISOT.............233 9. INFORMACISKI SISTEMI...............................................235 9.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKI SISTEMI..................235 9.2. OSNOVNI POIMI OD TEORIJATA NA INFORMACII....237 9.2.1. Podatok, informacija, znaewe.........................237 9.2.2. Merewe na koli~inata na informacii...............238 9.2.3. Osnovni karakteristiki na informaciite ...........240 9.3. SISTEMSKI PRISTAP...............................................241 9.3.1. Granica na sistem, potsistem i nadsistem......243 9.3.2. Sostojba na sistem i podelba na sistemite.....244 9.4. DVI@EWE NA INFORMACIITE VO INFORMACISKITE SISTEMI........................................................................245 9.5. KLASIFIKACIJA NA INFORMACISKITE SISTEMI .......249 9.5. SISTEMSKA ANALIZA I DIZAJN...............................254 10. APLIKACII KOI SE KORISTAT VO PRETPRIJATIJATA.....258 10.1. PROCESNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA..........................................................258 10.1.1. Softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite - CRM................................................261 10.1.2. Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto - ERP...................................................265 10.1.3. Softver za menaxment so sinxirite na snabduvawe - SCM...................................................267 10.1.4. Softver za upravuvawe so znaewe...............269 10.2. FUNKCIONALNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA..........................................................269 10.3. SOVREMENI PLATFORMI KOI SE BAZIRAAT NA KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII............275 11. ETI^KI, SOCIJALNI I BEZBEDNOSNI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII........................................278 11.1. ETI^KI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII ....................................................................................278 11.2. KOMPJUTERSKI KRIMINAL....................................281 11.3. PRAVO NA PRIVATNOST......................................286 LITERATURA....................................................................289 13

14

15

nastanata vo anglo-saksonskoto govorno podra~je. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO 1. Toga{ informatikata bila prete`no tehni~ka disciplina. kako {to se: . vo sedumdesettite godini informatikata bila definirana vo po{iroka smisla na zborot kako nau~na discip-lina koja se zanimava so strukturata.tehni~ka informatika.1. vklu~uvaj}i go i vzaemnoto vlijanie pome|u ~ovekot i ma{inata. So s# pogolemiot razvoj na informatikata taa po~nala da se deli na pove}e poddisciplini. . programskite jazici i so programiraweto na ma{inite za obrabotka na podatoci. Taka. 16 .1.teoretska informatika. Izvorot na zborot sam za sebe uka`uva na problem-skoto podra~je i sodr`inata na ovaa nau~na disciplina. Vo po~etokot pretstavuvala nau~no podra~je za raz-voj i za koristewe na kompjuterite i vo golema mera se poklopuvala so naukata za kompjuteri (Computer science). Informatikata kako nau~na disciplina pove}e ne gi opfa}ala tehni~kite proble-mi na kompjuterite. kako i so metodologijata za nivna upotreba. So tek na vreme podra~jeto za razvoj na kompjuterite se odde-lilo od podra~jeto za koristewe na kompjuterite. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATA Zborot informatika nastanal od dva zbora: od informacija i od avtomatika. tuku gi opfa}ala organizaciskite i ekonom-skite aspekti predizvikani od interakcijata pome|u ~ovekot i kompjuterot. Informa-tikata se pojavila vo {eesettite godini i pod toa ime bila prifa-tena vo Evropa.

Pod informaciski tehnologii vo potesnata smisla na zborot se podrazbira tehnolo{kata strana na informaciskite sistemi. Denes. Vo literaturata mo`at da se sretnat pove}e definicii za informaciskite tehnologii (IT). me-dicina. mre`ite i ostanatite komponenti. Primenetata informatika mo`e da se sretne pod pove}e imiwa vo zavisnost od podra~jeto kade {to se upotrebuva (ekonomija. informaciskite sistemi se potpiraat na kompjuterskata tehnologija so {to se gubi jasnoto razgrani-~uvawe pome|u poimite informatika i informaciski sistemi. Nekoi avtori pak koga gi definiraat informaciskite tehnologii go ignoriraat tehni~ko-tehnolo{kiot aspekt i gi pret-stavuvaat kako tehnologii koi go pokrivaat podra~jeto na koriste-we. primena i iskoristuvawe. Glavna zada~a na informaciskite tehnologii e da ja obezbedi organizacijata so strategiska i konkurentska prednost u~estvuvaj}i i pomagaj}i vo re{avaweto na delovnite problemi. Vo ramkite na knigata nie }e ja koristime definicijata spored koja informaciskite tehnologii pretstavuvaat sistemi. da go podobri kvalitetot na uslugite kon potro{uva~ite i da ovozmo`i delovna reorganizacija. Vo ovaa smisla. na pretprijatijata i na nivnata okolina vo informacii i znaewe za potrebite na delovnoto odlu~uvawe.primeneta informatika. informaciite i znaeweto. vo literaturata mo`e da se sretne definicija so koja se razgrani~uvaat ovie poimi.. Denes informaciskite tehnologii se tesno povrzani so komunikaciskite tehnologii vo odnos na nivniot razvoj. Primenetata informatika vo delovnite sistemi e poznata i pod imeto delovna informatika i e definirana kako dis-ciplina za proektirawe. lu|eto gi oblikuvaat podatocite na organizaciite. skladirawe. a informaciskite sistemi predmet na nejzino izu~u-vawe”. bazite na poda-toci. vo koi. Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat glaven faktor za efikasno izvr{uvawe na delovnite aktivnosti i glaven katalizator na fundamentalnite promeni vo organizaciite. so koristewe na soodvetni tehni~ki sredstva. IKT se smetaat za glaven pottiknuva~ na razvojot na 17 . vklu~uvaj}i go hardverot. prenos i obrabotka na podatocite. so {to stanuva zbor za informacisko-komunikaciski tehnologii (IKT). hemija itn). skoro bez isklu~ok. a spored koja “informatikata e nau~na disciplina. softverot. da ja zgolemi produktivnosta i efikasnosta na raboteweto. Vo literaturata poimot informaciski tehnologii ponekoga{ se koristi so {iroko zna~ewe za opi{uvawe na komponentite na razni informaciski sistemi. dizajnirawe i implementirawe na delovni informaciski sistemi.

poradi {to nivnoto koristewe pretstavuva va`na komponenta na site strategii za razvoj na sovremenite op{testva koi baziraat na razvojot na digitalnata ekonomija i na koristeweto na mre`ni {irokopojasni tehnologii i na e-biznis modeli. odnosno na pretprijatijata.sovremenite op{testva i ekonomii. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO Vo prvite godini od noviot milenium. Vo praktikata ~estopati mo`e da se zabele`i i razli~no koristewe na poimite informatika. zaedno so vovedu-vaweto na standardite i na kriteriumite {to se prifateni od me|u-narodnata zaednica. pak. kako na lokalnite. odnosno infor-maciite i znaeweto. Od druga strana.2. taka i na po{iroko dostapnite resursi. Pretprijatijata od ovie op{testva u~estvuvaat vo globalnite paza-ri. kako posledica na nivniot streme` za mobilnost na delovnite aktivnosti. kako i na raboteweto na organizaciite. Od druga strana. mo`e da se zaklu~i deka knigata “Informaciski tehnologii” opfa}a i sodr`ini {to se predmet na prou~uvawe na informatikata. 18 . Promenite se odnesuvaat na `iveeweto i na raboteweto na site poedinci. tehnolo{kiot napredok. informaciski tehnologii i nauka za kompjuteri. metodite i sred-stvata koi se koristat za obrabotka na podatocite. a vo mal del i na naukata za kompjuteri. 1. del od sodr`inata {to se izu~uva vo ramkite na informaciskite tehnologii se poklopuva i so del od predmetot na prou~uvawe na naukata za kompjuterite. Zemaj}i ja predvid namenata na knigata i prifatenite definicii za informaciskite tehnologii. Globalizacijata im ovozmo-`uva na organizaciite nastap na svetskiot pazar so koristewe. za informatikata i za naukata za kompjuteri. na znaeweto i na kapitalot. s# pove}e se zabele`uva dominacija na op{testva i ekonomii koi baziraat na znaewe. definirana vo po{iroka smisla na zborot. pretstavuvaat najzna~ajni procesi i aktivnosti koi vlijaat na oblikuvaweto na sovremenoto op{testvo. Vo taa smisla treba da se zabele`i deka predmetot na izu~uvawe na informaciskite tehnologii vo golem del go vklu~uva predmetot na izu~uvawe na informatikata. Kako predmet na izu~uvawe na informaciskite tehno-logii treba da gi podrazbereme pred s# tehnikite. Razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii predizvikale promeni vo site op{testveni oblasti.

proizleguvaat od faktot {to informaciite i znaeweto kako va`en strategiski resurs na pretprijatijata. ovozmo`uvaj}i efikasen menaxment so informaciite i so znaeweto so koe raspolagaat organizaciite.1. e mnogu golemo. su{tinski se razlikuvaat od prethodnite klu~ni faktori. vo tekot na dvaesetiot vek.Ako se napravi edna istoriska perspektiva. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe Agrarnata revolucija e prvata revolucija koja se slu~ila vo ~ove~kiot op{testven razvoj pred nekolku iljadi godini. 1. Tie so koristewe ne se tro{at. Informaciskite i komunikaciskite tehnologii. Informacis-kite tehnologii i sistemi stanaa edna od pova`nite problematiki na koi organizaciite im posvetuvaat posebno vnimanie. Taka. Za razbirawe na ovie povrzuvawa potrebno e da se koristi sistemskiot pristap. Denes. na primer. a so razdeluvawe ne se namaluvaat. IKT i integriranite informaciski sistemi gi obedinuvaat potsistemite na organizaciite i gi povrzuvaat so nadvore{nata okolina. Razlikite. potoa nabavkata. }e mo`e da se zaklu~i deka vo razli~ni vremenski periodi razli~ni delovni funkcii bile klu~ni za uspe{en razvoj na pretprijatijata.2. Na krajot na osumnaesettiot vek se slu~ila industriskata revolucija. Taka. kako vtora vo istorijata na ~ove~kiot razvoj. za da na krajot na dvaesetiot i po~etokot na dvaeset i prviot vek kako najdominantni faktori bidat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i integri-ranite sistemi. ~ii osnovni principi }e bidat izlo`eni vo poseben del. se smeta deka se nao-|ame vo tretata informaciska revolucija. ~ove~koto op{testvo preku agrarnoto i industriskoto preminuva vo informacisko op{testvo i op{testvo 19 . najprvo dominantni faktori na delovnoto rabotewe vo pretprijatijata bile finansiite i smetkovodstvoto (finansiskite sredstva). Taka. proizvodstvoto i proda`bata na stoki i uslugi. kako i vo drugite oblas-ti na ~ove~koto `iveewe i rabotewe. bitno se razlikuvaat od ostanatite resursi. informacijata i znaeweto vo princip ne se povrzani so zakonot za materija i za energija. Mo`e da se zaklu~i deka zna~eweto na primenata na informaciskite tehnologii vo ekonomijata. predizvikana od razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. kako dominanten faktor vo delovnoto rabotewe. glavno.

Osnovna dvi`e~ka sila na op{testvoto i ekonomijata bazirana na znaewe e rapidniot razvoj i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. 20 . informaciski vtemeleni proizvodi. Ovoj proces se narekuva informatizacija. proizvodstvoto i proda`bata na informaciski bazirani stoki i uslugi. a koi }e gi navedeme vo prodol`enie. no nivnata reprodukcija. Informaciskoto op{testvo mo`e da go definirame kako op{testvo koe uspe{no gi upotrebuva informaciskite i komuni-kaciskite tehnologii za ostvaruvawe i kreirawe na cela niza novi. toa se obrabotkata. So pominuvaweto od industrisko vo informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe. Informaciskite stoki imaat nekolku va`ni svojstva spored koi se razlikuvaat od ostanatite stoki.2. 1.2. odnosno kodi-rana vo niza od bitovi se vika informaciska stoka. a vo informaciskoto op{testvo. Tie istovremeno se glavni pokazateli za nivoto na razvojot na sekoja zemja i nivnata podgotvenost za ponatamo{en razvoj vo dvaeset i prviot vek. Proizvodstvoto na informaciski stoki glavno se karakterizira so visoki fiksni tro{oci i mnogu niski marginalni tro{oci. ekonomskiot i kulturniot razvoj na zemjite. Osnovna razlika pome|u industriskoto i informaciskoto op{testvo e vo toa {to te`i{te na ekonomskite aktivnosti i na tehnolo{kite promeni vo industriskoto op{testvo e proizvodstvoto i proda`bata na industriski stoki od materijalna priroda. odnosno stoki i uslugi. Znaeweto stana osnoven faktor na op{testveniot. Osnovni karakteristiki proizvodi i uslugi na informaciskite Sekoja stoka koja mo`e da bide digitalizirana. naj~esto e mnogu evtina. Ekonomskite aktivnosti povrzani so proizvodstvoto i koristeweto na informaciite i znaeweto stanaa glavna motorna sila na ekonomskiot rast i razvojot na pazarnite ekonomii vo svetot. proizvodstvoto na informaciskite stoki obi~no ~ini mnogu. So drugi zborovi. site funkcii na stopanstvoto stanuvaat zavisni od informaciskite tehnologii i tehniki. Industriite koi baziraat na koristewe na visoko nivo na znaewe pretstavuvaat zna~aen del od proizvodstveniot autput na razvienite zemji.bazirano na znaewe.

no dali se ne-ekskluzivni zavisi od zakonodavstvoto i od tehnologijata koja se primenuva. So drugi zborovi. prekop~uvaweto kon druga konkurentska tehnologija mo`e da bide mnogu skapa postapka. Upravuvaweto so ovoj efekt pretstavuva stra-te{ki izbor za kupuva~ite i za prodava~ite. toa zna~i kolku pove}e tehnologijata e primenuvana. obi~no imaat svojstva na javna stoka. bidej}i kupuvaweto na ista programa ja zgolemuva mo`nosta za digitalno komunicirawe i za interakcija. ostanuva nepromeneta bez razlika dali takov tip i marka na avtomobil poseduvaat 5000 ili eden milion drugi lu|e. se zgolemuva ako ja kupat pove}e lu|e. informaciskite stoki. Ovoj efekt mo`e da se zabele`i kaj operativnite sistemi i telefonskite mre`i. Najsilni implikacii se javuvaat vo 21 . Mre`niot efekt se ogleduva vo faktot {to informaciskite stoki. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi Sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i za mediumi se op{testveni podra~ja koi vo poslednive godini imaat najgolemi implikacii na ekonomiite na zemjite vo celiot svet. tolku pove}e se zgolemuva nejzinata vrednost. Tehnologiite {to se upotrebuvaat vo proizvodstvoto i vo koristeweto na informaciskite stoki. Informa-ciskite stoki se nekonkurentni po svojata priroda. Isto taka. Vrednosta na eden operativen sistem ili nekoja druga programa. ne mo`e da gi isklu~i od konsumirawe drugite potro{uva~i koi ne platile za nea. posle prodavawe na edna edinica od stokata. odnosno tendencija da bidat nekonkurentni i neeksklu-zivni. Vrednosta na avtomobilot. glavno.Informaciskite stoki imaat tendencija da bidat stoki na iskustvoto. ~estopati go imaat svojstvoto vrednosta {to ja imaat za eden korisnik da e pozitivna funkcija od brojot na drugite korisnici.3. Nekonkurentna stoka zna~i deka ako eden potro{uva~ ja konsumira ne se uni{tuva koli~inata koja e na raspolagawe za drugi potro{uva~i. bidej}i potro{uva~ot ne gi znae nivnite pravi vrednosti s# dodeka ne gi konsumira. imaat specijalni karakteristiki poznati pod imiwata lock-in efekt i mre`en efekt. Neekskluzivna stoka zna~i deka prodava~ot. Da napravime sporedba na odredeni informaciski tehnologii so avtomobilite.2. 1. Lock-in efektot se odnesuva na faktot {to otkako e izbrana tehnologijata.

emituvawe na radio i televiziski programi i drugi uslu`ni informaciski aktivnosti. Vo 2009 godina na zemjite na EU pripa|a 33. vklu~uvaj}i prenos i prika`uvawe. kompjuteri i komunikacii. Tuka spa|aat slednite industrii i aktivnosti: izdavawe na knigi i izdava~ki aktivnosti. kulturnite ili zabavnite sodr`ini. edukativnite. IKT sektorite vo zemjite na EU. Vrednosta na vakvite proizvodi za potro{uva~ite ne e vo materijalnite kvaliteti. Sodr`inskite i mediumskite proizvodi se identifikuvaat so generalniot princip spored koj sodr`inata pretstavuva organizirana poraka nameneta za lu|eto objavena preku masoven komunikaciski medium i soodvetni mediumski aktivnosti. Pod IKT industrija se podrazbira industrija koja ima namera da gi izvr{uva ili ovozmo`uva funkciite na obrabotka na infomacii ili na komunikacija so elektronski sredstva. pri {to se zabele`uva malo usporuvawe vo odnos na prethodnite godini. vo SAD i vo Japonija se sektori so daleku najgolemi investicii vo istra`uvawe i razvoj. Komitetot na OECD za informacii. IKT trgovija. telekomunikacii. IKT uslugi. no vo informaciskite. Spored definicijata prifatena vo 2007 godina od strana na OECD. sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii (IKT) bazira na generalen principot za identifikacija na IKT ekonomski aktivnosti. Spored izve{tajot na Svetskiot ekonomski forum od 2010 godina. snimawe na zvuk i izdavawe na zvu~ni zapisi.4%. odnosno od Komitetot na OECD za informacii. Dvata sektora se del od ekonomijata bazirana na informacii (informaciska ekonomija) i ekonomijata bazirana na znaewe. pri {to IKT proizvodite pretstavuvaa pribli`no edna ~etvrtina od vkupniot svetski uvoz i edna pettina od vkupniot svetski izvoz.zemjite so razviena ekonomija kade {to i vlijanieto na ekonomskite pokazateli e najgolemo. dodeka na SAD pripa|a 28. podvi`ni sliki. servisirawe na kompjuteri i komunikaciska oprema.1% od svetskiot IKT pazar. programirawe na kompjuteri i konsultantski uslugi. Iako EU IKT sektorot opfa}a samo okolu 3% od vkupno 22 . odnosno industrii. video i televiziski aktivnosti. IKT sektorot pretstavuva najglobaliziraniot del na svetskata ekonomija. Stapkata na godi{en rast na me|unarodniot pazar na IKT za periodot 2006-2008 godina e okolu 4% godi{no. obrabotka na podatoci i veb portali. kompjuteri i komunikacii vo 2007 godina isto taka go definira i sektorot za sodr`ina i mediumi kako industrii i aktivnosti koi se zanimavaat so proizvodstvo. Vo IKT industrii pripa|aat slednite industrii i aktivnosti: IKT proizvodstvo. izdavawe i/ili elektronska distribucija na proizvodi so sodr`ina.

a 65% regularno vo poslednite tri meseci. . 2007 i drugi).[irokopojasniot internet e dostapen za 94% od EU populacijata i se koristi od strana na 56% od doma}instvata i 83% od pretprijatijata. 2010. kade {to 56% od naselenieto go koristi internetot sekojdnevno. IKT sektorot vo EU ima dva pati pogolema produktivnost na trudot od ostanatite sektori. a 48% toa go pravi sekojdnevno. Vo sekoj slu~aj procentot na naselenieto koe nikoga{ ne koristelo internet e visok i vo EU (30%) i vo SAD (32%). . koi iznesuvaat 6. Pozitivnoto vlijanieto na IKT sektorot na ekonomijata na EU e utvrdeno so detalna analiza na relevantnite indikatori vo pove}e izve{tai na Evropskata Komisija i na drugi avtori (izve{taj na Evropskata Komisija za digitalnata konkurentnost.Digitalnata ekonomija vo EU e so tendencija na rast spored obem i opfat pri {to 60% od naselenieto regularno go koristi internetot. Statistikite se malku polo{i od onie za SAD.2004 godina u~estvuval so pribli`no polovina vo vkupniot rast na produktivnost i so ~etvrtina vo vkupniot rast na BDP. Vkupnite tro{oci za 23 . . Od ovie pri~ini mo`e da se ka`e deka IKT sektorot najmnogu pridonesuva za razvoj na ekonomijata bazirana na znaewe vo EU. Vo ovie izve{tai se zabele`ani slednite konstatacii: . no i vo ostanatite zemji kako {to se SAD i Japonija. . Vo periodot 2004-2007 godina zabele`ano e vlijanie na IKT na ostanatite sektori na ekonomijata na EU so zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto.vrabotenite vo EU i u~estvuva so okolu 5% vo vkupniot BDP.IKT industrijata zna~ajno pridonesuva za rast na evropskata ekonomija pri {to pretstavuva 5% od BDP. Paul Gerhard. pri {to vo periodot 1995 . Ova e pomalku od soodvetnite udeli vo SAD i Japonija.Na IKT industrijata pripa|a 25% od vkupnite biznis investicii vo istra`uvawe i razvoj.8% soodvetno. IKT sektorot vo EU rastel pobrzo od celokupnata ekonomija.4% i 6. toj pridonesuva so 26% vo biznis tro{ocite za istra`uvawe i razvoj i vrabotuva 32% od vkupnite istra`uva~i vo biznis sektorot.Vo zemjite na Evrospkata unija 50% od vkupniot ekonomski rast e pottiknat od vlo`uvaweto vo IKT. pri {to 80 milioni lu|e sami kreirale sodr`ina vo 2009 godina. .Se zabele`uva deka vo porast e koristeweto na socijalnite mre`i i onlajn videata.

41%) e skoro dvojno pogolem otkolku vo pomalku intenzivnite IT industrii (2. Strategiska cel na EU e vlo`uvawe vo istra`uvawe i razvoj vo visina od 3% od BDP. . Isto taka prose~ni-ot godi{en rast na BDP vo ramkite na IT intenzivnite industrii za periodot 1995-2001 godina e za 2. 6. so stapka na godi{en rast za periodot 2006-2008 godina od okolu 3% godi{no. Vo postindustrisko op{testvo pominuvaat vo 1954 godina. mnogu pogolem od onoj koj be{e zabele`an vo zemjite na EU (dvojno pogolem rast na produktivnost vo ovoj period na SAD vo odnos na EU). Denes. Vo SAD mo`e da se zabele`i sledniot obem na vlo`uvawe vo informaciskite tehnologii izrazen vo procenti od bruto doma{niot proizvod: 4. {to e pomalku od soodvetnite tro{oci vo SAD (2. pri {to momentalnite investicii na EU vo IKT istra`uvawe i razvoj po `itel se zna~itelno pomali od onie vo SAD i Japonija.4%). 8.9 vo 1985 godina.Spored poslednite istra`uvawa.istra`uvawe i razvoj vo 2008 godina vo EU se pod 2%. SAD pretstavuvaat najrazvieno informacisko op{test-vo.4 vo 1993 godina (delovno koristewe na Internet).55% pogolem od rastot za periodot 1989-1995 godina. . pove}e od edna ~etvrtina od vkupniot ekonomski rast se dol`i na razvojot na informacisko komunikaciskite tehnologii. U{te vo 1977 godina vo SAD 48% od bruto doma{niot proizvod i okolu 46% od vkupniot broj vraboteni pripa|aat na dejnostite povrzani so proizvodstvo i obrabotka na podatoci i informacii.6%) i Japonija (3. 24 .44%).2 vo 1998 godina i nad 9 procenti na po~etokot na dvaeseti i prviot vek.Na Evropa pripa|a okolu edna tretina od globalnata IKT proda`ba. Spored raspolo`ivite podatoci se smeta deka ovoj zaklu~ok e ist i za periodot 20022006 godina. Pozitivnoto vlijanie od koristeweto na informaciskite tehnologii na ekonomijata na SAD mo`e da se prosledi i preku slednite podatoci: .1 vo 1990 godina (masovno koristewe na personalnite kompjuteri). 6.Se procenuva deka informaciskite tehnologii vo poslednite godini pridonesuvaat za namaluvawe na inflacijata za pove}e od 1%.Vo periodot 1989-2001 prose~niot godi{en rast na BDP vo IT intenzivnite industrii (4. Vo periodot 1995-2005 godina ekonomijata na SAD zabele`i silno vlijanie na IKT sektorot na rastot na produtivnosta. Denes ovie procenti se u{te povisoki. .

odnosno digitalnata revolucija. Indeksot mo`e da ima maksimalna vrednost 10.1 za regionite se odnesuvaat za 25 . Ne mo`e da se ka`e deka pomalku razvienite zemji ne se svesni za postoe~kata opasnost od zgolemuvaweto na ovie razliki. Razvienite zemji so vlo`uvawe vo informacis-kite tehnologii ja zgolemuvaat svojata ekonomska prednost i konku-rentnost pred ostanatite zemji. Za zemjite koi zaostanuvaat so voveduvaweto i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii vo literaturata se koristi terminot “digital divide”.Zgolemeniot prose~en godi{en rast na produktivnosta od 1. pretstavuvaat del od pova`nite podatoci so koi se opi{uva stepenot na razvienost i na konkurentnost na edna zemja na globalniot pazar.Investiciite vo informaciskata oprema pretstavuvaat okolu 50% od site vlo`uvawa vo oprema nameneta za delovnoto rabotewe (vo 1960 godina u~estvoto iznesuvalo samo 2%). Informaciskite i komunikaciskite tehnologii zna~i stanuvaat osnovni dvigateli vo pretprijatijata vo funkcija na nivno uspe{no rabotewe. Tie obi~no se obremeneti so nesoodvetno i nesredeno zakonodavstvo. doma}instva.. se smeta deka e glavno rezultat na rastot na digitalnata ekonomija. delovni subjekti i geografski oblasti {to se na razli~no socioekonomsko nivo od gledna to~ka na nivnite mo`nosti da imaat pristap i da gi koristat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i Internet. Podatocite za ekonomsko-tehni~koto koristewe na Internetot i ostanatite IKT tehnologii. Rangiraweto e napraveno od strana na Economist Intelligence Unit. Edna globalna ocenka za stepenot za koristewe na IKT pretstavuva indeksot za e-podgotvenost na zemjite. Pretprijatijata od taa grupa na zemji vo informatikata obi~no. za da potoa poka`e zabavuvawe poradi recesijata vo SAD. Terminot “digital divide” se odne-suva na razlikite pome|u individualci. so nedovolna ponuda na kvalitetni programski re{enija i so nedostatok od finansiski izvori. vlo`uvaat pome|u eden i dva procenta od svoite prihodi (nekoi duri i pomalku). pri {to prika`anite podatoci na slika 1. ekonomski. na 3. so nesoodvetna infrastruktura.4% za periodot 1990-1995 godina. koj{to e rezultat na evaluacijata na nivnite tehnolo{ki. . politi~ki i socijalni sistemi. denes. {to gi predizvikuva informaciskata. pretprijatijata i vladinite institucii da gi iskoristat tie sistemi. Indeksot e rezultat na nivoto na implementacija na IKT sistemite i mo`nosta gra|anite. Vakviot trend prodol`uva i vo periodot 2003-2006 godina.2% za periodot 19962002 godina.

pretprijatijata i vladinite institucii da gi koristat IKT tehnologiite. 2008 26 .2008 godina. a prika`anite podatoci za izbranite zemji se odnesuvaat za 2010 godina. Toj bazira na ocenkata na slednite tri podindeksi: .2. politi~koto i zakonodavnoto okru`uvawe. pri {to vo sporedba so prethodniot izve{taj za 2009 godina ima podobar rang za 6 mesta.1.Koristeweto na IKT tehnologiite od strana na istite stekholderi (gra|ani. Slika 1. Republika Makedonija e rangirana na 73toto mesto od 133 zemji koi se opfateni so izve{tajot. . E-podgotvenost za selektirani zemji i regioni Izvor: Economist Intelligence Unit 2010. najdobro rangirana zemja e [vedska.Podgotvenosta na gra|anite. pri {to vrednostite na indeksot za selektirani zemji se prika`ani vo grafikonot na slika 1.Ocenka na infrastrukturnoto. . Spored dvete rangirawa. pazarnoto. Druga globalna ocenka kolku ekonomiite na razli~ni zemji uspevaat da gi iskoristat beneficiite na najnovite IKT tehnologii e indeksot za vmre`ena podgotvenost (Network Rediness Index). Vrednosta na indeksite za vmre`ena podgotvenost za site zemji se prika`ani vo Globalniot izve{taj za informaciskite tehnologii na Svetskiot Ekonomski Forum od 2010 godina. pretprijatija i vladini institucii).

2010).Slika 1. Republika Makedonija se nao|a na 51-voto mesto od 159 zemji. Mo`e da se zabele`i povrzanost na vrednostite na ovie indikatori so globalnite ocenki za koristewe na IKT i za razvoj na informaciskoto op{testvo.3 i slika 1. 2010 [vedska e najdobro rangirana zemja i spored IKT indeksot na razvoj koj go presmetuva Me|unarodnata telekomunikaciska unija (International telecommunication Union – ITU). za 12 pozicii podobar rang od onoj vo istiot izve{taj za 2007 godina. Na slika 1. Del od osnovnite indikatori {to gi formiraat globalnite ocenki za nivoto na koristewe na IKT i razvojot na informaciskoto op{testvo na poedine~nite zemji se i internet penetracijata i vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj. Na tro{ocite za IKT istra`uvawe i razvoj vo zemjite na EU otpa|a okolu ~etvrtina od vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj.2. Indeks na vmre`ena podgotvenost za selektirani zemji Izvor: World Economic Forum.4 prezentirani se ovie podatoci za selektirani zemji. Spored ovaa lista koja bazira na podatoci od 2008 godina (ITU. Measuring Information Society. 27 .

eden od najzna~ajnite e vrednosta na BDP po `itel (GDP per capita) za poedine~nite zemji. sredno niska. kade {to e pretstavena distribucijata na internet korisnicite spored ~etiri prihodni grupi: niska.Slika 1. Sekako.3. Za kolku silna korelacija stanuvalo zbor. Interent penetracija za selektirani zemji Izvor: Internet World Stats. U{te vo po~etokot na noviot millennium bila utvrdena silna korelacija pome|u visinata na BDP po `itel i distribucijata na internet korisnicite.5. mo`e da se poka`e na grafikonot na slika 1. Mart 2009 Postojat golem broj na faktori koi direktno ili indirektno vlijaat na parametrite koi ja ocenuvaat ekonomijata bazirana na znaewe i IKT sektorot. sredno visoka i visoka. 28 .

Sredno visokata prihodna grupa koja e pet procenten del od 100% 80% 60% 29 16 5 39 . Distribucija na populacijata i internet korisnicite spored prihodni grupi Izvor: ITU.5. a tie u~estvuvale duri so 70% vo vkupnata internet populacija.Slika 1.4. Mo`e da se zabele`i deka samo 16% od svetskata populacija ostvaruvala visok prihod. 2003 Prezentiranite podatocite se odnesuvaat za svetskata populacija vo 2002 godina. Vkupni tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo % od BDP Izvor: Eurostat za 2008 godina i Dr`aven zavod za statistika na RM Slika 1.

kakvi se izgledite na zemjite koi imaat nizok BDP po `itel. da gi podobrat perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe i efikasnosta na IKT sektorot. IKT sektorot i stepenot na razvienost na informaciskoto op{testvo.svetskata populacija participira so 6% vo internet populacijata. Taka na primer. Druga alternativa za koja bilo zemja ne postoi. na prvite 36 mesta e rangirana samo edna zemja (Malezija) koja ne pripa|a na zemjite so visok prihod. Bez niv te{ko mo`e edna zemja uspe{no da go opredeli patot kon ekonomijata bazirana na znaewe. Odgovorot bi bil mnogu logi~en. Imaj}i ja predvid prezentiranata povrzanost. {ansite se pomali za da se dostignat perfomansite na naj-razvienite zemji. Ostanatite dve prihodni grupi. denes ne se postavuva pra{aweto dali treba da se izbere patot kon ekonomija bazirana na znaewe. vlijaat i mnogu drugi faktori. utvrdeno e deka posiroma{nite i pomalku obrazovanite lu|e pomalku go koristat internetot. Sredno niskata prihodna grupa so 39% od svetskata populacija u~estvuva so 19% vo internet populacijata. a najniskata prihodna grupa koja pretstavuva 40% od svetskata populacija ima izrazeno malo u~estvo vo internet populacijata od samo 5%. sredno niskata i niskata. Toa se podrazbira. isto taka se zabele`uva silna korelacija pome|u vrednosta na indeksot i visinata na BDP na poedine~nite zemji. Za utvrduvawe na stepenot i na formata na vlijanieto na ovie faktori potrebni se detalni elaboracii. Na perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe. pokraj visinata na BDP. pri {to organizaciite i pretprijatijata s# pouspe{no gi 30 . pri {to vo ovaa grupa na zemji e rangirana na 19-to mesto spored visinata na indeksot. se postavuva pra{aweto. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe Preminot vo informaciskoto op{testvo se slu~uva postepeno. Vo rang listata na zemjite spored indeksot za vmre`ena podgotvenost od 2010 godina. 1. Od druga strana. Taka na primer. no realni da se podobrat perfomansite vo ramkite na mo`nostite.2. a edinstveno pra{awe koe zemjite go postavuvaat e kako toa da se napravi. kako {to se obrazovanieto ili demografskata struktura. nedovolno se zastapeni vo internet populacijata.4. Republika Makedonija spored ovaa klasifikacija pripa|a na zemjite so sredno visok prihod.

vo 1994 godina go izdade. }e ostanat na rabot na novite slu~uvawa. Glavnite celi na ovoj plan bea obezbeduvawe na favorizirana okolina za privatni investicii i kreirawe na novi rabotni mesta. Kako rezultat na ovie aktivnosti. vo 1997 godina se pojavuva zaklu~en izve{taj so naslov “Gradewe na evropsko informacisko op{testvo za site nas”. Lisabonskata strategija zna~e{e pottiknuvawe na razvoj na op{testvo bazirano na znaewe i promovirawe na Akcioniot plan eEvropa 2002 vo Juni 2000 godina. “Bangemanov izve{taj”. Razli~ni zemji so razli~en inten-zitet i nivo na uspe{nost go naso~uvaat preminot vo novoto op{testvo. bez dobri izgledi da fatat ~ekor so razvienite i nivnite stopanstva }e bidat nepo-vrzani i nekonkurentni. Toj gi sodr`el strate{ki-te vidici za premin vo informacisko op{testvo i negovoto zna~ewe za dr`avite na Evropskata unija.upotrebu-vaat informaciskite tehnologii. Edna od klu~nite aktivnosti vo ramkite na ovoj plan be{e zabrzuvawe na koristeweto na e-komercijata. Evropskata unija. }e imaat najgolemi beneficii. Na izve{tajot sledela intenzivna rabota za upotrebata na sovremenite informaciski i komunikacis-ki tehnologii vo razli~ni oblasti na `iveeweto i raboteweto. pottiknuvawe na produktivnosta. Na Lisabonskiot ministerski sostanok vo Mart 2000 godina postavena e mnogu ambiciozna cel. Tie {to }e uspeat da bidat prvi. so naslov “Evropa vo globalnoto informacisko op{testvo”. pak. {to nema da gi sledat sovremenite razvojni nasoki. so ~ija realizacija Evropskata Unija (EU) treba da stane najkonkurenten region so najrazviena ekonomija vo svetot. aplikacii i sodr`ini bazirani na {iroko dostapna infrastruktura so golem 31 . koja zna~e{e natamo{na implementacija na Lisabonskata strategija. modernizirawe na javnite uslugi i obezbeduvawe mo`nost sekoj gra|anin da u~estvuva vo globalnoto informacisko op{testvo. Strategiskiot plan eEvropa 2005 gi stimulira{e bezbednite i sigurni servisi. takanare~eniot. Zemjite. vo ramkite na koj se pretstaveni nekolku predizvici koi se klu~ni za uspe{en premin vo informaciskoto op{testvo na zemjite ~lenki na Evropskata unija. imaj}i gi predvid opasnostite i beneficiite {to gi nosi so sebe informaciskoto op{testvo. Vo Maj 2003 godina Evropskata Komisija ja objavi programata so naslov “eEvropa 2005: informacisko op{testvo za site”. Vo Mart 2001 godina Evropskata komisija ja objavi “Go digital” inicijativata so cel da im pomogne na malite i srednite pretprijatija da gi prifatat e-biznis modelite.

aplikaciite i sodr`inite vo ramkite na onlajn javnite uslugi i ekomercijata. Monitoring i ben~marking kako eden od klu~nite instrumen-ti koristeni za merewe na napredokot na informaciskite op{test-va. Edinstveniot informaci-ski prostor treba da ovozmo`i dostapni i bezbedni komunikacii so 32 . kade{to perfomansite na sekoja zemja se sporeduvaat so najdobri-te praktiki zabele`ani vo Evropskata Unija (EU). prifaten e strategiskiot dokument „i2010 – Evropsko informacisko op{testvo za rast i vrabotuvawe”. vo planot bea istaknati ~etiri glavni sredstva: 1. Vo juni 2005 godina. Za da se postignat ovie celi. so cel postignuvawe na sinergiski efekt. 3. Koordinacija na postoe~kite politiki. Politi~ki merki koi se odnesuvaa na adaptacija na legislativata. najdobri praktiki i poddr{ka na proekti za implementacija na soodvetni aplikacii i razvivawe na infrastrukturata. odnosno promovirawe na tehnologii so golem opseg na propusnost ({irokopojasni tehnologii) i pottiknuvawe na bezbedni i sigurnosni merki. koj treba da promovira otvorena i konkurentna digitalna ekonomija i da gi istakne IKT kako generator na inkluzivnost i podobar kvalitet na `iveewe. 4. otstranuvawe na nedosta-tocite za realizirawe na vrski so golem opseg na prenos na podatoci i donesuvawe na legislativa za poddr{ka na e-biznisot. Prvata grupa go pottiknuva{e i stimulira{e koristeweto na Internet uslugite. kreirawe na interaktivni javni uslugi dostapni za site. na predlog od Evropskata Komisija. 2. pottiknuvawe na konkurencijata i me|usebnata sora-botka i pristap kon raznovidni kompjuterski mre`i. obezbeduvawe na onlajn zdravstveni uslugi. Klu~ni-ot element na ovaa inicijativa e gradewe na integrirano informa-cisko op{testvo.opseg na prenos na podatoci (broadbend). koja be{e fokusirana na podobruvawe na postoe~kata komunikaciska infrastruktura. Ovie aktivnosti bea pottiknati od vtorata komplementarna grupa na aktivnosti. Akcioniot plan se bazira{e na dve glavni grupi na aktivnosti. u~ili{tata i zdravstve-nite ustanovi so infrastruktura so golem opseg na prenos na poda-toci. Klu~ni celi bea povrzuvawe na javnata administracija. Kompletirawe na Edinstveniot evropski informaciski prostor koj }e promovira otvoreni i konkurentni vnatre{ni pazari za informacisko op{testvo i mediumi. Razmena na iskustvo. Komisijata vo dokumentot predlaga tri priorite-ti za Evropskoto informacisko op{testvo i mediumskite politiki: 1.

2. Poddr`uvawe na inovativnosta i na investiciite vo IKT istra`uvawata i promovirawe na novi rabotni mesta. Za taa cel Komisijata gi promovira{e dvete glavni programi: Sedmata Istra`uva~ka Programa (FP7 Seventh Research Framework Programme) i Programata za Konkurentnost i Inovativnost (CIP – Competitiveness and Innovation Programme). 3. Se smeta deka toa e eden od pova`nite faktori za efikasno iskoristuvawe na IKT vo funkcija na poefikasen ekonomski razvoj i sozdavawe na konkurentska ekonomija. Vo ovaa strategija Evropskata Komisija predlo`uva specifi~ni merki za ponatamo{no koristewe na potencijalite na digitalnata ekonomija. site Evropjani da imaat {irokopojasen internet so brzina 30 Mbps ili pove}e. Vakvite brzini se potrebni za koristewe na ponaprednite aplikacii. Vo novata strategija edna od glavnite celi }e bide vospostavuvawe na edinstven pazar. Vakvata cel zna~i razvoj i implementacija na slednata generacija na mre`i 33 . kako {to se televizija na barawe i drugi. Komisijata vo 2010 go podgotvi dokumentot „Evropska Digitalna Agenda” za periodot do 2020 godina. pri {to samo 22% toa go napravile od druga EU zemja. Vo ramkite na FP7. edna od najgolemite stavki e tokmu IKT istra`uva~-kiot buxet. pri {to IKT povtorno se smetaat za klu~en drajver za odr`liv razvoj na ekonomijata na EU za periodot do 2020 godina. Postignuvawe na inkluzivno evropsko informacisko op{testvo koe gi promovira rastot i rabotnite mesta na na~in koj obezbeduva oddr`liv razvoj i gi prioritizira kvalitetnite javni uslugi. Eden od argumentite za poddr{ka na ovaa konstatacija e i faktot spored koj 54% od internet korisnicite od EU kupile ili prodale ne{to na internet. 75% od internet korisnicite kupuvaat ili prodavaat onlajn.golem opseg na prenos na podatoci. so cel eliminirawe na zaostanuvaweto na Evropa vo odnos na vode~kite konku-renti. koj pretstavuva edna od sedumte inicijativi vo novata ekonomska strategija na EU so naslov „Evropa 2020: strategija za pameten. Evropa do 2020 godina vo ramkite na startegijata Evropa 2020 ima postaveno u{te edna mnogu ambiciozna cel. Vrz osnova na analizite na Evropskata Komisija za razvojot na informaciskoto op{testvo i realizacijata na agendata i2010 objaveni vo Izve{tajot za digitalna konkurentnost. bogati i raznovidni sodr`ini i digitalni uslugi. odr`liv i inkluziven rast”. Vo SAD. SAD i Japonija.

Implementacijata na strategijata treba da obezbedi namaluvawe na razlikite {to postojat pome|u na{ata zemja i zemjite na EU vo razvojot na informaciskoto op{testvo i op{testvoto bazirano na znaewe. Spored ovie istra`uvawa. Vo 2010 godina se doneseni u{te dve mnogu va`ni strategii za Republika Makedonija. Vo 2007 godina e donesena „Nacionalnata strategija za razvoj na elektronskite komunikacii so informati~ki tehnologii”. a se objaveni vo izve{tajot vo 2008 godina. Zemjite na Evropskata unija zaostanuvaat vo razvojot na ovie mre`i zad zemjite kako {to se Koreja i Japonija. so Nacionalen akcionen plan za nejzino implementirawe.(NGA). so ogled na akcentot koj EU go dava na ovoj segment. Osnovna cel na ovaa strategija e podobruvawe na administrativnite procesi preku koristewe na informacikokomunikaciskite tehnologii i {irokopojasniot internet. Naslovot na prvata e „Nacionalna strategija za e-vlada 2010-2012”. Zemjite koi ne se ~lenki na EU. Strategijata ima za cel da gi podobri najva`nite IKT indikatori na Republika Makedonija. IKT sektorot spored ostvarenite prihodi 34 . taa vo 2005 godina ja usvoi „Nacionalnata strategija za razvoj na informaciskoto op{testvo” so pridru`en Akcionen plan. Toa posebno se odnesuva na zemjite koi imaat specijalen status kon EU. kako na primer zemji kandidati so cel vo bliska idnina da se priklu~at kon EU. vo koja poseben akcent e staven na merkite koi se odnesuvaat na razvojot komunikaciskata infrastruktura kako edinstvena tehnolo{ka platforma za razvoj na informaciskoto op{testvo i koristewe na digitalnite sodr`ini. Toa e najverojatno i edinstveniot na~in Republika Makedonija da se pretstavi kako seriozen kandidat vo namerite da se pridru`i kon EU. isto taka gi sledat preporakite na Evropskata Komisija i izgotvuvaat lokalni dokumenti so cel sozdavawe na op{testvo koe e kompatibilno i konkurentno so onie na zemjite na EU. Site podatoci se od istra`uvawata koi IDC Adriatics gi sprovede za periodot 20032008 godina. Vtorata strategija e „Nacionalnata strategija za razvoj na esodr`ini 2010-2015” so Nacionalen akcionen plan za razvoj na e-sodr`ini. Opravdanosta za vlo`uvaweto vo IKT sektorot mo`e da se posredi i na primerot na Republika Makedonija. i toa na nivo od 80% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2010 godina i na nivo od 90% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2012 godina. Trgnuvaj}i od opredelbata na Republika Makedonija za priklu~uvawe kon EU.

4% od vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija. i za 13% vo 2008 godina vo odnos na 2007 godina. a brojot na vrabotenite vo sektorot bil namalen za 3.7% vo odnos na 2005 godina. pri {to na nego pripa|ala 10.vo vkupnata ekonomija na Republika Makedonija u~estvival so samo 5% vo 2006 godina. sli~no kako i vkupnite prihodi vo sektorot. za da vo 2008 godina udelot se namali. vkupnite prihodi na IKT sektorot vo 2006 godina bile zgolemeni za skoro 10% vo odnos na 2005 godina. Isto taka. 35 . Prihodite na ovoj sektor vo 2007 godina bile zgolemeni za 22% vo odnos na 2006 godina. U~estvoto na IKT sektorot vo vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija vo 2007 godina iznesuvala okolu 12%. Vakvite perfomansi se postignale so vraboteni vo IKT sektorot koi pretstavuvale samo 2% od vkupnata biznis rabotna sila.

Koristeweto na digitalnite informacii e direktno povrzano so koristeweto na IKT. taka i kaj vkupnoto znaewe koe toa go sozdava. uka`uva deka o~ekuvawata na 1 Kongresnata biblioteka e najgolemata biblioteka vo svetot i se nao|a vo Va{ington 36 . Samiot podatok spored koj vo poslednite godini pretprijatijata golem del od vkupnite investicii go vlo`uvaat vo IKT (vo SAD toj del e pogolem od 50%). a gra| anite. Kako posledica na vakvite globalni dinami~ki promeni koi baraat postojan proces na delovno i tehnolo{ko inovirawe. pretprijatijata i vladinite institucii s# pove}e informacii od svojot domen gi digitaliziraat i gi stavaat na raspolagawe na drugite korisnici preku komunikaciskite mre`i.000 novi Kongresni biblioteki1. internetot i mobilnite telefoni vo poslednite godini vo svetot ne pretstavuva nikakvo iznenaduvawe. Zatoa denes se zabele`uva silen rast na digitalnite informacii koi se procenuvaat na 5 egzabajti. {to e ekvivalentno na 37. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA Edna od osnovnite karakteristiki na razvojot na ~ove~koto op{testvo e eksponencijalniot rast.2. taka {to zgolemeniot trend na koristewe na kompjuterite. Denes se smeta deka na sekoi pet godini vkupnoto ~ove~ko znaewe se udvojuva. Vakov rast mo`e da se zabele`i kako kaj vkupnoto svetsko naselenie.1. primenata na informacisko-komunikaciskite tehnologii i na informaciskite sistemi vo site op{testveni sferi stanuva nu`nost. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE 2.

tolku pozadovolen }e bide potro{uva~ot od specifi~niot proizvod ili usluga. pri {to procesite od poslednoto 37 . Na ovoj na~in. pri {to sekoj biznis-proces mo`e da se sostoi od pove}e podprocesi.1. vrabotenite i vladinite institucii. pretprijatijata i vladinite institucii. e-biznis aplikaciite i ostanatite tehnologii od strana na potro{uva~ite. partnerite. Biznis-proces pak pretstavuva mno`estvo na povrzani i struktuirani aktivnosti ili zada~i vo edno pretprijatie koi proizveduvaat specifi~en proizvod ili usluga namenet za posebni potro{uva~i. koe bazira na konceptot na biznis procesi i nivno poddr`uvawe so IKT. {irokopojasniot internet. Vakvite o~ekuvawa se potkrepeni od registriranite trendovi vo koristeweto na mobilnite telefoni. socijalnite mre`i. pri {to kolku procesot poefikasno se organizira. Na toj na~in se sozdava hierarhiska struktura na procesite vo edna organizacija.menaxerite od koristeweto na IKT se mnogu golemi. Efikasnoto iskoristuvawe na IKT naj~esto podrazbira ne samo nivno prifa}awe i implementacija. Hierarhiska struktura na procesi Sekoja kompanija pretstavuva zbir od biznis-procesi. Imperativ na sekoj menaxer e maksimalno da gi iskoristi IKT vo funkcija na poefikasno i poproduktivno rabotewe. se realiziraat preduslovite za sozdavawe na digitalno pretprijatie. Digitalno pretprijatie (organizacija) pretstavuva organizacija koja gi koristi IKT za poddr{ka na svoite aktivnosti i na delovnite vrski so potro{uva~ite. Zna~i vo fokusot na biznisprocesot e potro{uva~ot. tuku i delumna ili celosna reorganizacija na kompaniite. Vrednosen sinxir Biznis-proces Biznis-proces … … … … … … Biznis-proces Biznis-podproces Biznis-podproces Aktivnost Aktivnost Aktivnost Slika 2.

Postojat procesi koi po~nuvaat i zavr{uvaat vo ramkite na funkcionalnite edinici na pretprijatieto. za smetkovodstvo i za proizvodstvo.1). Taka na primer. odnosno pominuvaat niz pove}e funkcionalni edinici (podra~ja) na edno pretprijatie ili organizacija. Partneri Smetkovodstvo Proizvodstvo Potro{uva~i Marketing ^ove~ki resursi Finansii Pretprijatie Proces V Proces B Proces A Slika 2. No vo ramkite na 38 .nivo pretstavuvaat aktivnosti. pri {to mo`at da gi opfa}aat potro{uva~ite.2). dobavuva~ite i ostanatite partneri na pretprijatieto (slika 2. pa duri i vo ramkite na edna funkcionalna edinica. ili zada~i. Hierarhiska struktura na procesi Biznis-procesite generalno se izvr{uvaat. Najgolemite biznisprocesi koi se prepoznavaat vo edna organizacija koi se nao|aat na vrvot vo hierarhiskata struktura se poznati kako vrednosen sinxir (slika 2. procesot nara~ka na eden personalen kompjuter pominuva niz funkcionalnite podra~ja za proda`ba.2.

Porast na digitalnite i internet-bazirani inovacii. .Informaciska preoptovarenost. . podobruvawe na perfomansite na biznis procesite i zgolemuvawe na brojot na potencijalnite potro{uva~i na efektiven na~in.Pojava na novi i podobreni biznis modeli i procesi koi davaat mo`nosti za pojava na novi kompanii i industrii. . onlajn transakciite i se pottiknuvaat organizaciskite promeni. video zapisi na filmovi. dobavuva~i i partneri. softver. Vo digitalnata ekonomija se sretnuvaat digitalni proizvodi i uslugi kako digitalizirani dokumenti.Intenzivno i masovno koristewe na digitalnite sistemi. Osnovnite karakteristiki na digitalnata ekonomija se: . na govori i na lekcii.Potpolna ili parcijalna digitalizacija na pretprijatijata. Vodeweto na biznis vo digitalnata ekonomija denes zna~i pred se koristewe na veb-bazirani sistemi na internet i na drugi elektronski mre`i za izvr{uvawe na delovnite aktivnosti po 39 .funkcionalnoto podra~je smetkovodstvo mo`e da postoi biznispodproces odobruvawe na kredit. audio zapisi na pesni. Digitalna ekonomija pretstavuva ekonomija koja bazira na koristeweto na digitalnite tehnologii pri {to u~esnicite se podobro informirani i imaat mo`nost za komunicirawe preku koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii.Globalni elektronski pazari kade se sretnuvaat globalni potro{uva~i. kako i na novi proizvodi i uslugi koi se karakteristi~ni za ovaa ekonomija. . . podobruvawe na produktivnosta vo raboteweto. poradi {to na zna~ewe dobivaat inteligentnite sistemi za prebaruvawe na informaciite. televiziski programi i video klipovi.Inovativni sistemi za izmama. . Istovremeno vakvite pretprijatija pridonesuvaat za razvojot na digitalnata ekonomija na edna zemja. e-biznisot. Digitalnata ekonomija im dava novi mo`nosti na pretpriema~ite preku voveduvawe na inovativni biznis modeli. Osnovni celi na koristeweto na IKT vo digitalnite pretprijatija se podobruvawe na operativnata efikasnost. .Koristewe na transakcii vo realno vreme pri {to poradi digitalizacijata na proizvodite i uslugite biznis procesite se izvr{uvaat mnogu pobrzo. vladini uslugi i drugi. Vo ramkite na digitalnata ekonomija preku `i~nite i bez`i~nite mre`ni i komunikaciski platformi se stimulira koristeweto na etrgovijata. koi sozdavaat visoka stapka na zastarenost na proizvodi i tehnologii.Digitalizacija na proizvodite i uslugite. .

Elektronskata komercija stana mnogu zna~aen del vo svetskata ekonomija vo dvaeset i prviot vek. operativnite aktivnosti i menxmentot na organizaciite. Denes s# pove}e se koristat globalni mre`ni okru`uvawa koi povrzuvaat raznovidni kompjuteri od razli~ni lokacii. pri {to pokraj procesite na elektronskata komercija gi opfa}a vnatre{nite procesi na pretprijatieto i procesite na pretprijatieto vo koi se vklu~eni dobavuva~ite i ostanatite partneri. za privatni ili za javni pretprijatija. Informaciskite tehnologii spored Wreden (1997) gi poddr`uvaat slednite pet delovni celi: podobruvawe na produktivnosta.elektronski pat. pri {to mre`noto okru`uvawe koe bazira na internet-standardite i e nameneto samo za vrabotenite vo edna konkretna organizacija se vika intranet. bez razlika dali stanuva zbor za profitni ili za neprofitni. pri {to vtorive s# pove}e i pove}e se zastapeni vo periodot po 2000-ta godina. Pove}e kompanii. Na toj na~in korisnicite mo`at da pristapat do informaciite skladirani na razli~ni mesta i da komuniciraat i sorabotuvaat pome|u sebe. koe gi povrzuva kompjuterite i ostanatite elektronski uredi preku telekomunikaciskite mre`i. Povrzuvawata mo`at da bidat preku `i~eni i bez`i~eni sistemi. mo`at da gi povrzat svoite intraneti preku mre`i poznati pod imeto ekstranet. koi pome|u sebe sorabotuvaat. Koristeweto na veb-baziranite sistemi za poddr{ka na procesite na kupuvawe. Elektronskiot biznis (e-biznis) kako koncept e so po{irok opfat vo pretprijatijata. 40 . Mre`noto kompjutersko rabotewe im pomaga na site pretprijatija bez razlika na nivnata golemina i sektorska pripadnost da gi poddr`at svoite delovni operacii i aktivnosti. na proda`ba i na davawe na uslugi sprema potro{uva~ite e poznato pod imeto elektronska komercija (e-komercija). podobruvawe na odlu~uvaweto. Vo ekomercijata i e-biznisot delovnite transakcii se izvr{uvaat elektronski preku internet ili druga kompjuterska mre`a. Informaciskokomunikaciskite tehnologii isto taka se glaven potiknuva~ za fundamentalnite promeni vo strategiskata struktura. Najgolemoto globalno okru`uvawe denes e poznato pod imeto internet. namaluvawe na tro{ocite. da postignat odli~nost vo svoeto rabotewe i da opstanat na visoko konkurentnite pazari. Tie predizvikuvaat transformacija na na~inot na koj se vodi biznisot. potpomagaj}i ja tranzicijata kon digitalnata ekonomija. Glavnata infrastruktura za e-biznisot e mre`noto kompjutersko rabotewe. Inforamcisko-komunikaciskite tehnologii denes se najva`en sistem za podr{ka na delovnite aktivnosti na pretprijatijata i organizaciite.

ponekoga{ i na nepredvidliv na~in. olesnuvawe na globalnata trgovija. Tie sozdavaat konkurentna sredina vo koja potro{uva-~ite pretstavuvaat fokusna to~ka.podobruvawe na odnosite so potro{uva~ite i razvivawe na novi strate{ki aplikacii. obezbeduvawe na brza i evtina komunikacija vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea. koristewe na aplikacii od bilo koe mesto i pokvalitetno i poeftino izvr{uvawe na biznis procesite. Delovni pritisoci. Organizacija Informaciski tehnologii Slika 2. odgovor na organizaciite i IT Kompaniite treba brzo da reagiraat so cel da se zacvrsti nivnata pozicija na pazarot. Vo nivnoto okru`uvawe postojat delovni pritisoci vrz rabotata na organizaciite. 2. Ovie faktori mo`at brzo da se promenat. ovozmo`uvawe na brz i eftin pristap kon golemi koli~ini na informacii na razli~ni lokacii. koi mo`at da bidat od organizaciska i tehnolo{-ka priroda. koi za da 41 . skladirawe na golemi koli~ini na informacii.1. olesnuvawe na rabotata vo te{ki uslovi. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori Pretprijatijata denes rabotat pod vlijanie na mnogu faktori na okru`uvaweto. avtomatizirawe na biznis procesi.3. Ostvaruvaweto na ovie delovni celi bazira na slednive pova`ni mo`nosti na IKT: izvr{uvawe na obemni numeri~ki presmetki so golema brzina.1.

Indija ili Tajland iznesuva pod 1 dolar. Vo razvienite zemji satninata iznesuva nad 15 dolari.opstanat vo dinami~niot svet moraat da prevzemat ne samo klasi~ni aktivnosti na smaluvawe na tro{ocite vo raboteweto. Pazarnite pritisoci vrz organizaciite poteknuvaat od global-nata ekonomija i golemata konkurencija. od prirodata na rabotnata sila i od mo}nite potro{uva~i.3. dodeka vo zemjite kako {to se Kina. pravnite. Namaluvaweto na trgovskite barieri kako {to se regionalnite dogovori i obedinetiot evropski pazar ovozmo`uvaat sloboden protok na proizvodite i uslugite niz celiot svet. Poradi ovie pri~ini mnogu zapadni kompanii go premestuvaat svoeto proizvodstvo vo zemjite so niska cena na trudot. fizi~kite i politi~kite faktori koi vlijaat na delovnite aktivnosti. Odnosot pome|u delovnite pritisoci. Golem del od aktivnostite koi se slu~uvaat kako odgovor na organizaciite mo`at da bidat polesno realizirani so informaciskite tehnologii. Ovie aktivnosti pretstavuvaat odgovor na organizaciite na delovnite pritisoci. tehnolo{ki i op{testveni. Delovni pritisoci Pod terminot delovna sredina se podrazbiraat op{testvenite. Delovnite pritisoci mo`at da se podelat na pazarni. Pogolemite promeni vo koj bilo del na ova okru`uvawe sozdavaat pritisok na organizaciite. organizaciskite odgovori i informaciskite tehnologii e prika`an na slika 2. koi obi~no baziraat na informaciskite tehnologii. Isto taka informaciskite tehnologii ovozmo`uvaat menuvawe na strukturata na rabotnata sila. ekonomskite. Vo nekoi slu~ai informaciskite tehnologii pretstavuvaat i edinstveno re{enie za delovnite pritisoci. Razlikite na cenata na rabotnata sila vo razli~ni zemji se golemi. tuku i inovativni aktivnosti kako {to se menuvawe na organizaciskata strukturata ili na~inot na izvr{uvawe na procesite vo organizacijata. Eden od pritisocite koj vlijae na globalniot pazar e i cenata na rabotnata sila. Globalizacijata kako svetski pro-ces e potpomognata od informaciskite i komunikaciskite tehnolo-gii i Internetot. Poradi ovie pri~ini trudointenzivnoto proizvodstvo ne e konkurentno so ona vo zemjite vo razvoj. Vakvata strategija bara soodvetna podr{ka od komunikaciski sistemi. Isto taka kompaniite vo razvienite zemji imaat zgolemeni tro{oci poradi za{titata na `ivotnata sredina. Taka na primer i hendikepiranite lica ve}e mo`e da se vklu~at kako del od 42 .

tehnolo{kite pritisoci. Taka na primer. pri {to bez isklu~ok realizacijata i poddr{kata na ovaa aktivnost se pravi so specijalno napraven softver. Poradi toa. Vtorata kategorija na delovni pritisoci. bidej}i mo`at da popolnat rabotni mesta so rabota od dale~ina.tradicionalnata rabotna sila. takvi mo`nosti na kupuva~ite od SAD im nudi kompanijata Dell kompjuteri. taka i na eksternite podatoci. navigacijata i menaxmentot so podatocite. alternativni mo`nosti i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. koj obi~no go nosi istoto ime – softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite. Golem obem na podatoci i informacii e dostapen na Internet. ili CRM (Customer Relation Management) sistem. Za da se zadovolat i zadr`at potro{uva~ite kompaniite moraat brzo da gi dostavuvaat informaciite. koja pora~kite gi prima po Internet spored specifikaciite na kupuva~ite i gi dostavuva kompjuterite doma za 2 do 3 dena. Denes tehnologijata ima zna~ajna uloga vo proizvodstvenite i uslu`nite dejnosti. Novi i podobreni tehnologii ovozmo`uvaat zamena na proizvodi. Denes kupuva~ite imaat `elba da kupuvaat proizvodi so visok kvalitet. Za da im izlezat vo presret na vakvite `elbi. potro{uva-~ite na veb mo`at da gi najdat detalnite informacii za prizvodite i uslugite za koi se zainteresirani. pri {to najizrazeni se tehnolo{kite inovacii i informaciskata preoptovarenost. informaciite i 43 . Podatocite koi im se na raspolagawe na organizaciite rastat so eksponencijalen trend. pri {to zabele`an e trend na udvojuvawe na podatocite za edna godina. odnosno se trudat da se zdobijat so novi i da gi zadr`at starite potro{uva~i. Sofisticiranosta i o~ekuvawata na potro{uva~ite se pogole-mi poradi pogolemite mo`nosti za nivno informrawe za karakte-ristikite i kvalitetot na proizvodite. Kompaniite denes se natprevaruvaat za pridobivawe na lojalnosta na potro{uva~ite. dostapnosta. izbran spored sopstveni preferenci i po niski ceni. Taka na primer. Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat tehnologii so najgolemo vlijanie. tesno e povrzana so koristeweto na tehnologijata. Naporite na organiza-ciite za ostvaruvawe na vakvite celi se vika menaxment na odnosite so potro{uva~ite. kompaniite gi koristat najsovremenite re{enija koi baziraat na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. da gi sporedat nivnite ceni kaj razli~ni prodava~i i da u~estvuvaat vo elektronski aukcii. Konstatacijata se odnesuva kako na internite podatoci so koi raspolagaat organizaciite.

na edukacija i na obuka. Organizaciite se vo stabilna sostojba. Eti~ki standardi postojat kako za vrabotenite vo organizaciite.znaeweto pretstavuva kriti~en faktor vo procesot na menaxersko odlu~uvawe. Pod op{testvena odgovornost pripa|aat oblastite koi se odnesuvaat na kontrola na `ivotnata sredina. koe podrazbira eliminacija na posredni~kite organizacii. Vo op{testveni pritisoci spa|aat op{testvenata odgovornost. Takvi primeri se javuvaat koga proizvoditelot gi prodava proizvodite vo maloproda`ba bez trgovcite na golemo. bez posreduva-we. ili koga trgovcite na golemo prodavaat direktno na kupuva~ite bez trgovcite na malo. taka i za potro{uva~ite i dobavuva-~ite. na podednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na site kategorii na naselenie. na zdravstvo. Etikata e mnogu va`na bidej}i mo`e da vlijae na slikata na organizacijata i moralot na vrabotenite. se dodeka ne se slu~i zna~ajna promena vo okru`uvaweto ili vo samite organizacii. 44 . Primer za promena na nivo na industrija vo digitalnata ekonomija e direktnata sorabotka so delovnite partneri. Vladinite uredbi vo princip pretstavuvaat ograni~uvawe za onie za koi se nameneti. neutraliziraj}i gi za{titnite uredbi za odre-deni organizacii. Vakvite uredbi se povrzani so pogolemi tro{oci vo raboteweto na organizaciite i mo`e da predizvikaat promena vo organizaciskata struktura na organizaciite. ekonomski i politi~ki karakter. Proda`bata na proizvodite se izvr{uva direktno na kupuva~ite. Koga }e se slu~i zna~ajna promena organizacijata stanuva nestabilna i potrebno e da se prilagodi nekoja ili site komponenti na organizacijata na novonastanatata sostojba so koristewe na soodvetni aktivnosti. vladinata regulativa i deregulativa i etikata. Odgovori na organizaciite Okru`uvaweto na organizaciite ima op{testven. Etikata se odnesuva na standardite za ispravno i pogre{no odnesuvawe vo delovnata praksa. Koristeweto na informa-ciskite tehnologii nametnuva mnogu eti~ki pra{awa. Del od oblastite na op{testvenata odgovornost se povrzani so vladini uredbi. Deregulaciite od druga strana ja potiknu-vaat konkurencijata. od nadgledu-vawe na elektronskata po{ta do potencijaniot napad na privatnosta na potro{uva~ite ~ii podatoci se skladirani vo javni i privatni bazi na podatoci. Vo vakvite slu~ai posredni~kite organizacii moraat da odgovorat na ovie promeni ako ne sakaat da go izgubat biznisot. na bezbednost.

Strate{kite sistemi na organizaciite im obezbeduvaat strate{ka prednost so cel zgolemuvawe na u~estvoto vo pazarot. Ovoj na~in na rabota kompaniite go postignuvaat so promena na proizvodniot proces od masovno proizvodstvo kon masovno prilagoduvawe. Postojat razli~ni strate{ki sistemi koi se podr`ani so informa-ciskite tehnologii. So masovnoto proizvodstvo kompaniite proizveduvaat golemi koli~ini na iden-tit~ni proizvodi. skratuvawe na delovniot ciklus i skratuvawe na vremeto za voveduvawe na novi proizvodi na pazarot. Mnogu organizacii postojano sproveduvaat programi za podobruvawe na produktivnosta i kvalitetot vo raboteweto. so primena na sistemi za poddr{ka vo odlu~uvaweto. Organizaciite se obiduvaat da gi namalat tro{ocite vo raboteweto i da go podobrat kvalitetot na proizvodite i uslugite so seopfatno planirawe na proizvodstvoto. so voveduvawe na sistemi za kontrola na zalihite (JIT. Reorganizacijata na delovnite procesi se odnesuva na voveduvawe na golem broj na novini vo strukturata na organizacijata i vo na~inot na koj se izvr{uva raboteweto. Informaciskite tehnologii imaat zna~ajna uloga vo reorganizacijata. koj se vika reogranizacija na delovnite procesi. ^esto pati postojanite napori za podobruvawe na delovnoto rabotewe ne se dovolno efikasen odgovor na organizacijata. Isto taka informaciskite tehnologii mo`at da poddr`at decentralizirano upravuvawe i odlu~uvawe so centralizirana kontrola. so gradewe na kvalitetna informacisko-komunikaciska infrastruktu-ra i so drugi soodvetni re{enija.Organizaciskite odgovori mo`at da se grupiraat vo pet kategorii: strate{ki sistemi za konkurentska prednost. Kaj masovnoto prilagoduvawe kompaniite proiz-veduvaat golema koli~ina na proizvodi. skladirawe i koristewe na znaeweto (menaxment so znaewe). Potreben e nov pristap. postojani napori za podobruvawe.Just in Time sistemi). so sozdavawe. Kompaniite s# pove}e se orientiraat prema kupuva~ite. reorganizacija na delovnoto rabotewe. delovni zdru`uvawa i e-biznis. so podobruvawe na menaxmentot so vkupniot kvalitet (TMQ – Total Management Qulity). no 45 . Skoro bez isklu~ok site ovie programi baziraat na koristewe na informaciskite tehnologii. Tie gi reorganiziraat svoite delovni procesi so cel da izlezat vo presret na `elbite i barawata na potro{uva~ite. Vo praktikata obi~no odgovorite na organizaciite se od kombiniran karakter. Tie ovozmo`u-vaat avtomatizacija i pogolema fleksibilnost na raboteweto na organizaciite.

okolnosti i rizici Strategija Planovi Postoe~ki IKT Tehnolo{ki potrebi. Site ovie zdru`uvawa se realiziraat so koristewe na informaciskite tehnologii. kako {to se sistemite za menaxment na odnosite so potro{uva~ite CRM. 2. Mnogu kompanii se zdru`uvaat so drugi kompanii. eden tip na zdru`uvawe e virtuelnata korporacija. Postoe~ka delovna praktika Misija Celi Delovni potrebi. zaedni~ki istra`uva~ki proekti. so cel da realiziraat zaedni~ki proekti. Funkcioniraweto na korporacijata e isklu~ivo so koristewe na informacisko-telekomunikaciskite kanali.1. Inovirawe na delovnata praktika Na~inot na interakcija pome|u delovnata praktika i primenata i voveduvaweto na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo organizaciite i pretprijatijata e prika`an na slika 2. Elektronskiot biznis e edna od najnovite strategii koja najmnogu vetuva. Elektronskiot biznis pretstavuva forma na organizaciski odgovor na delovnite pritisoci od okru`uvaweto. koja obi~no ima nekoja specifi~na misija. Ebiznisot e tesno povrzan so ostanatite organizaciski odgovori.2. zaedni~ko istra`uvawe na pazarot i drugo. Informaciskite tehnologii go poddr`uvaat masovnoto prilagoduvawe na proizvodstvoto.prilagodeni da odgova-raat na `elbite na sekoj potro{uva~. duri i so konkurentski kompanii. okolnosti i rizici Perfomansi Monitoring 46 . Zdru`uvaweto mo`e da se odnesuva na koristewe na zaedni~ki resursi. Taka na primer. pri {to na kompaniite im stojat na raspolagawe pove}e aplikativni re{enija.4.

Novata delovna praktika i primenata na novite informaciko-komunikaciski tehnologii sekoga{ treba da bidat vo funkcija na realizacija na strategiskite celi i misii na pretprijatijata i organizaciite. Na slika 2. no i posredno so potiknuvawe na razvojot na novite tehnologii. pri {to monitoringot i postojanite merewa na perfomansite na novite sistemi i praktiki treba da bidat postojano prisutni vo ovoj proces na inovirawe na delovnata praktika vo organizaciite i pretprijatijata. Delovnite potrebi za podobruvawe na delovnata praktika vlijaat neposredno. Novite informacisko-komunikaciski tehnologii ovozmo`uvaat nova delovna praktika. vsu{nost. bidej}i so toa e dobiena nova startna osnova za podobruvawe.Nova delovna praktika Novi IKT Slika 2. no i rizici za organizaciite. 47 . Ciklus na inovirawe na delovnata praktika na pretprijatijata Sostojbata na informacisko-komunikaciskite tehnologii vo daden moment ja ovozmo`uva tekovnata delovna praktika vo naj{iroka smisla na zborot i pretstavuva po~etna osnova za primena na inovaciite. Motorni sili na procesot na inovirawe na delovnata praktika se delovnite potrebi i tehnologiite. . e prika`an ciklusot na postojano podobruvawe. podobra i poefikasna komunikacija pome|u subjektite vo delovnoto rabotewe itn. a ~ij razvoj se bazira na razvojot na informaciskite tehnologii se slednive: . Pozna~ajni generalni globalni trendovi koi vlijaat vrz inoviraweto na delovnoto rabotewe vo periodot od krajot na dvaesetiot vek do denes.4.4. Novite tehnologii ponatamu ovozmo`uvaat natamo{en tehnolo{ki razvoj.integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite tehno-logii.elektronska komercija i elektronski biznis. Nedostatocite na delovnata praktika predizvikuvaat novi potrebi. koja povtorno }e poka`e nedostatoci i novi mo`nosti. kako {to se eliminirawe na dokumenti vo oblik na hartija. Potrebite baraat tehnolo{ki podobruvawa preku primena na novi informacisko-komunikaciski tehnologii.

na primer. se povrzuva so drugi kompjuteri preku komunikaciskite sistemi. nekoj drug oblik na javna mre`a. no denes situacijata e sosema izmeneta.u~estvo na novosozdadena vrednost vo nematerijalen oblik. . Telekomuni-kaciite stanaa del od kompjuterskite sistemi.globalna konkurencija. . . personalniot kompjuter. e nivnoto zna~ajno vlijanie na tro{ocite {to se povrzani so zalihite. Taka.standardizacija. . Iako stanuva zbor za informa-ciski tehnologii aktuelni samo nekolku godini. Distribuiranite kompjuterski sistemi i globalnite mre`i se dve pova`ni tehnologii koi imaat potreba od komunikaciski mre`i za nivno povrzuvawe i koristewe. Glavna pri~ina za rapidniot rast na elektronskata komercija i elektronskiot biznis. pred s# na segmentot biznisbiznis.. Pozna~ajnite trendovi }e gi opi{eme vo prodol`enie. tie imaat potenci-jal radikalno da go promenat op{testvenoto okru`uvawe i na~inot na izvr{uvawe na ekonomskite i na delovnite aktivnosti. nabavkata i distribucijata na proizvodite i postproda`nite aktivnosti. . ili.avtomatizacija na delovnoto rabotewe. Elektronska komercija i elektronski biznis Elektronskata komercija i elektronskiot biznis pretstavuvaat novi na~ini na delovno rabotewe.reorganizacija. Najrasprostanetiot tip na kompjuter. Komunikaciskite mre`i za mali rastojanija obi~no pretstavuvaat sopstven sistem na kablovsko po-vrzuvawe. izvr{uvaweto na proda`nite aktivnosti. personalnite kompjuteri vo doma}instvata masovno se povrzuvaat na Internet preku standardnata telefonska mre`a ili preku 48 . denes.skratuvawe na delovnite ciklusi. pak. Integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite tehnologii Vo {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini ne bila tolku vidliva bliskata povrzanost na kompjuterite i komunikaciskata oprema. a za pogolemi rastojanija obi~no se koristi telefonskata mre`a. pri {to posebno doa|a do izraz vlijanieto kaj komercijalnite aktivnos-ti povrzani so nematerijalnite stoki i uslugi. odnosno kompju-terskite sistemi stanaa zna~aen del od telekomunikaciskite siste-mi.

kako za operaciite so podatoci. a personalnite kompjuteri vo pretprijatijata se povrzuvaat me|u sebe i se razbira. Taka. marketingot. Operaciite so podatoci vo op{t slu~aj polesno mo`at da se avtomatiziraat bidej}i nema potreba od izvr{uvawe fizi~ki manipulacii. a ne vklu~uvaat tvore~ka komponenta. bidej}i so pomo{ na kompju-terite i kompjuterskite mre`i bil ovozmo`en elektronski na~in na ispra}awe i obrabotka na dokumentite. Upotrebata na kompjuterite. lesno mo`e da se zabele`i deka kompju-terite gi izvr{uvaat rabotnite aktivnosti pobrzo. Pri toa. prepi{uvawe na cel dopis poradi mala korekcija na podato-cite. kako na primer. na krajot na dvaesettiot i po~etokot na dvae-set i prviot vek stanala ostvarliva zamislata za kancelarisko rabo-tewe so minimalno koristewe hartija. kako {to se smetkovodstvoto. Avtomatizacijata na podra~jeto na obrabotkata na podatocite se odviva mnogu brzo.kabelskite operatori. prepiski i soop{tenija. procesot na namaluva-we na koristeweto hartija vo sekojdnevnoto rabotewe na organiza-ciite se odviva sporo. Iako. U~estvo na novosozdadenata vrednost vo nematerijalen oblik Zna~eweto na sovremenoto informacisko. Avtomatizacija na delovnoto rabotewe Delovnite aktivnosti {to se detalno razraboteni i {to se povtoruvaat pove}epati. ovozmo`uva i koriste-we na magnetnite memoriski sredini za skladirawe na podatoci. namesto klasi~nite formi. pokvalitetno i posistematski. s# pove}e na va`nost dobiva koristeweto na kompjuterite vo popolnuvawe obrasci. podgotvuvawe i ispra}awe na razni izve{tai. Organizaciite so primena na informaciskite sistemi {to se potpiraat na kompjuterskata tehnologija gi avtomatiziraat pogolemiot del od standardnite operacii so podatoci vo ramkite na delovnite funkcii. na Internet. kopirawe. ili pak se neposredno povrzani so 49 . taka i za mehani~kite rabotni aktivnosti. menaxmentot itn. izvr{uvawe na finansiski transakcii i drugi aktivnosti. Toa se odnesuva. istotaka. odnosno postindu-strisko op{testvo e {to najgolemiot broj lu|e se posredno povrzani so obrabotkata na informacii i podatoci (proizvodstvo na kompju-teri). Kako posledica. lesno mo`at da se avtomatiziraat. upotrebata na kompjuterite kako ma{ina za pi{uvawe isklu~uva mnogu neproduktivni aktivnosti.

U~estvoto na vrabo-tenite vo zemjodelstvoto se namalilo na pomalku od 2% na krajot od nabquduvaniot period. iznesuval nad 50%. a u~estvoto na vrabotenite vo industrijata vo nabquduvaniot period od po~etnite 40% se namalilo na okolu 20%. Vo uslu`niot sektor procentot na vrabotenite vo nabquduvaniot period porasnal od 25% na 30%. industrijata. Slikata 2. filmska industrija itn. So ogled na faktot {to s# pogolem broj lu|e proizveduvaat informa-cii.5 ne dava odgovor na pra{aweto kakov e razmerot pome|u sozdadenata vrednost vo nematerijalen i materijalen oblik. Vo po~etokot na dvaeset i prviot vek vo SAD trendot na promena na brojot na vrabotenite vo nabquduvanite sektori ne e promenet. Vraboteni vo SAD po sektori Na slika 2.5. namesto fizi~ki dobra. vo % 100 80 zem jodel st vo 60 usl u` en sekt or i nf or m sko aci podr a~ je i ndust r i ja 40 20 0 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Slika 2.obrabotkata na podatoci i informacii (javni mediumi. So zgolemuvawe na stepenot na 50 . a na krajot na nabquduvaniot period. pe~atnici. se zgolemuva u~estvoto na novosozdade-nata vrednost vo oblik na informacii i znaewe. uslu`niot sektor i vo sektorot za informacii.5 e prika`ano dvi`eweto na brojot na vrabotenite vo SAD vo vremenskiot period od 1880 do krajot na dvaesettiot vek vo zemjodelstvoto. U~estvoto na vrabotenite povrzani so proizvodstvo na informacii vo po~etokot na nabquduvaniot period iznesuval pomalku od 10%.).

Novite informaciski tehnologii davaat mo`nost za pogolema i poefikasna kontrola. podobra komunikacija so klientite. na primer. pri {to brojot na hierarhiskite nivoa les-no mo`e da bide namalen. a od gledna to~ka na proizvoditelot stanuva zbor za masovno proizvodstvo. Dobar primer za ova e proizvodstvoto na ~ipovi. vo avtomobilskata industrija. Taka. a spored koi specijaliziranite pretprijatija gi izrabotuvaat mikro~ipovite po mnogu niska cena po edinica proizvod. Reorganizacijata na pretprijatijata od funkcionalno-baziran model vo procesnobaziran model pretstavuva eden od va`nite preduslovi za koristewe na e-biznis modelite i za efikasno iskoristuvawe na informacisko-komunikaciskite tehnologii. Drug primer. namesto tradicionalnite funkcionalno-bazirani modeli.avtomatizacija vo proizvodstvoto na stoki i uslugi mnogu pogolema uloga ima fazata na razvoj na proizvodot. Pogolemiot del od informaciite se dvi`at pome|u dve sosedni nivoa. koja pretstavuva samo mal del od maloproda`nata. pomali re`iski tro{oci. Slabost na vakvata organizacija se golemite tro{oci i vremenskoto docnewe na informaciite poradi dvi`eweto niz brojnite nivoa. kupuva~ot mo`e da pora~a avtomobil so boja koja ja saka i dopolnitelna oprema koja najmnogu mu odgovara. So vakvata 51 . kako {to se farmacevtskata. Prednosti na sovre-menata organizacija se pobrzi reakcii. a soodvetniot informaciski sistem site ovie podatoci da gi obraboti i implementira vo masovnoto proizvodstvo. Informaciite po potreba mo`at da se pre-nesuvaat neposredno pome|u koi bilo dve nivoa. vo odnos na fazata na izrabotka. Isto taka primenata na IKT ovozmo`uvaat organizaciite da koristat procesno-bazirani modeli na organizacija. Reorganizacija Tradicionalnata organizacija na golemite delovni sistemi e hierarhiska so pove}e nivoa. avtomobilskata i tekstilnata industrija. Sli~ni primeri mo`at da se najdat i vo ostanatite industrii. Rezultatot na ovoj razvoj se nacrti koi se ~uvaat kako najgolema tajna. Od gled-na to~ka na kupuva~ot. Razvojot na novite tehnologii za proizvodstvo na ~ipovi e dolgo-traen i skap proces. kako i podobra kontrola na kva-litetot na izrabotkata na proizvodite. toj kupuva avtomobil po pora~ka. Sekoga{ pogolemata proizvodna vrednost e sodr`ana vo informaciite {to go ovozmo`u-vaat proizvodstvoto. e izrabotkata na proizvodi spored `elbite na odnapred poznati kupuva~i vo uslovi na masovno proizvodstvo.

Skratuvawe na delovnite ciklusi Informaciskite tehnologii imaat golem pridones vo skratuvaweto na delovniot ciklus vo podra~jata. koi gi koordiniraat nabavkata. a kompju-terskata simulacija ovozmo`uva testirawe na proizvodite u{te koga se vo faza na nacrt. bez izrabotka i koristewe na fizi~kiot model. Taka na primer. Preduslov za toa se brzite i to~ni komunikacii so delovnite partneri. vo mnogu podra~ja. upravuvaweto so zaliha i elek-tronskata razmena na podatoci pome|u organizaciite. nezavisno od fizi~koto rastojanie. So reorganizacija na delovnite procesi. Na toj na~in. e uspeano da se elinimiraat nepotrebnite aktivnosti i da se skratat delovnite ciklusi za pove}e od 50%. so eliminirawe na ne-potrebnata birokratija i so upotrebata na informaciskite tehno-logii. osobeno za nekoi industriski granki. Blagodarenie na informaciskite sistemi. se gubi potrebata od 52 . e mo`no zalihata da se namali za pove}e od 50%. subjektite od celiot svet stanuvaat ramnopravni u~es-nici. dizajnira-weto na proizvodite.reorganizacija pretprijatijata stanuvaat pove}e fokusirani na potro{uva~ite na koi im nudat pokvalitetni proizvodi i uslugi. proda`bata i zalihata na stokite preku elektronskata razmena na podatoci pome|u delovnite partneri. ovozmo`uvaj}i organizaciite da gi identifikuvaat specifi~nite potrebi na kupuva~ite od razli~ni geografski regioni na svetot i brzo da reagiraat so diverzifikacija na proizvodite i na uslugite. Na ovoj na~in. kako {to se. Vo uslovi na svetska konkurencija. Globalna konkurencija Trendot na globalizacija na pazarite po~nat vo osumdesettite i devedesettite godini prodol`uva i vo po~etokot na dvaeset i prvi-ot vek. Vo praktikata na zapadnite razvieni zemji postojat primeri kade nekoi organizacii rabotat skoro bez zaliha. Telekomunikaciite ovozmo`uvaat i dizajnirawe na svetski elektronski pazari. e zna~itelno namalena. Informaciskite sistemi i telekomunikaciite mu davaat nova fizionomija na svetskiot pazar. CAD sistemite za kompjutersko dizajnirawe ovozmo`u-vaat poefikasen na~in na dizajnirawe novi proizvodi. kade kupuva~ite i dobavuva~ite stapuvaat vo neposreden kontakt. ovozmo`eni so kompjuterskata razmena na podatoci. proizvodstvoto. tradicionalnata prednost na proizvoditelite koi{to se geografski poblisku do kupuva~ite.

postoewe na klasi~ni posrednici, no se razbira deka se javuva potreba od novi. Standardizacija Vospostavuvaweto svetski standardi e zabrzano od razvojot na novite informaciski i telekomunikaciski tehnologii. Poedini podra~ja povrzani so razvojot na informatikata posebno go pottik-nuvaat procesot za vospostavuvawe na svetskite standardi. Takvi podra~ja se kompjuterskata razmena na podatoci, telefonskite siste-mi, kompjuterskite operativni sistemi i protokolite za komunika-cija. Vo ramkite na generalnite, globalni trendovi vo poslednite nekolku godini mo`at da se prepoznaat specifi~ni trendovi, koi imaat golemi vlijanija na nasokata na razvojot na sovremenite organizacii i mo`at da se grupiraat vo tri grupi vo zavisnost od nivnata priroda. Vo prvata grupa pripa|aat tehnolo{kite trendovi, vo vtorata menaxment trendovite i vo tretata organizaciskite trendovi. Najnovite tehnolo{ki trendovi na koi se bazira raboteweto na sovremenite pretprijatija, spored (Laudon 2010) se: kompjuterskoto rabotewe vo oblak; pomo}ni i po{tedlivi uredi za kompjuterska obrabotka na podatoci i nivno skladirawe; pojava na softverot kako servis; mobilni digitalni platformi; i mali kompjuteri i komunikaciski uredi. Kompjuterskoto rabotewe vo oblak (cloud computing) pretstavuva edna od pova`nite tehnolo{ki inovacii. Mo`e da se definira kako internet bazirano kompjutersko rabotewe, pri {to zaedni~kite resursi, hardverot, softverot, biznis aplikaciite i informaciite se smesteni vo oblakot i se obezbeduvaat za korisnicite na oblakot po barawe, sli~no kako elektri~nata energija. Najnovite procesori koi se vgraduvaat vo informati~kata oprema, go sledat generalniot trend da se izrabotuvaat so golem stepen na integracija, da rabotat pobrzo i da tro{at pomalku energija. Na toj na~in tie stanuvaat pomo}ni i po{tedlivi komponenti koi se vgraduvaat vo kompjuterskite uredi. Denes vo porazvienite zemji e prisuten trendot na koristewe na softver vo forma na servis koj se obezbeduva preku internet. Na toj na~in, namesto kompletni biznis aplikacii koi se dizajnirani za specifi~en korisnik, kompaniite preku internet mo`at da gi obezbedat istite aplikacii vo forma na servis.

53

Poradi masovnoto koristewe na mobilnite uredi, eden od dominantnite trendovi vo razvojot na informaciskokomunikaciskite tehnologii e razvojot na sistemski i aplikativen softver za poddr{ka na mobilnite digitalni platformi. Malite laptop kompjuteri i komunikaciskite uredi koi imaat kapacitet da podr`at odredeni biznis procesi se pove}e se koristat od strana na vrabotenite. Tehnolo{kite trendovi po pravilo se poddr`ani so soodvetni menaxment trendovi so cel poefikasno da se iskoristat informacisko-komunikaciskite tehnologii i da se dobijat pokvalitetni informacii potrebni vo procesot na donesuvawe na odluki. Imaj}i gi predvid pogore spomnatite tehnolo{ki trendovi, razbirlivi se slednite koncepti koi se prifateni vo menaxment praktikata vo poslednite godini: koristewe na internet baziranata sorabotakata i socijalnite mre`i za podobruvawe na koordinacijata i sorabotkata; koristewe na aplikacii so biznis inteligencija za analiza na raspolo`ivite podatoci; vklu~uvawe na mobilnite uredi, mali laptopovi i mali komunikaciski uredi vo sekojdnevnoto izvr{uvawe na biznis procesite; i voveduvawe na virtuelni sostanoci vo forma na videokonferencii i vebkonferencii. Tehnolo{kite trendovi isto taka vlijaat i na na~inot na koj procesite se obavuvaat vo pretprijatijata i organizaciite. Poslednite organizaciski trendovi se odnesuvaat na koristeweto na Veb 2.0 servisite pri sorabotkata so biznis partnerite i potro{uva~ite, namaluvawe na patuvawata i nivno substituirawe so virtuelnite sostanoci, autsorsirawe na proizvodstvoto, no i sektorot za istra`uvawe i razvoj vo drugi zemji i transformacija kon konceptot na pro{ireno pretprijatie vo koe edna kompanija sozdava bliski vrski so dobavuva~ite i ostanatite partneri so cel sozdavawe na pogolema biznisvrednost. 2.2. STRATEGISKO KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DIGITALNATA EKONOMIJA Informacisko-komunikaciskite tehnologii se od su{tinsko zna~ewe za vodeweto na biznis vo site zemji, so toa {to kolku zemjata e porazviena tolku pove}e tehnologiite za neophodni za raboteweto na kompaniite. Vo sovremenite kompanii postoi golema me|uzavisnost pome|u nivnite informaciskokomunikaciski tehnologii i delovnite mo`nosti.

54

Voveduvaweto na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo edno pretprijatie ili na novite organizaciski formi sekoga{ treba da bide vo funkcija na realizacija na strate{kite celi na toa pretprijatie. Toa zna~i deka sekoga{ koga pretprijatieto }e gi promeni ili modificira strate{kite celi, }e treba da smeta na promeni i vo informacisko-komunikaciskata infrastruktura. Spored (Laudon, Laudon, 2010), kompaniite investiraat vo informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi za da postignat {est strate{ki biznis celi: operativna odli~nost; novi proizvodi, uslugi i biznis modeli; bliskost so partnerite; podobreno donesuvawe odluki; konkurentska prednost; i opstanok. Pod operativna odli~nost se podrazbira podobruvawe na efikasnosta vo izvr{uvaweto na biznis-procesite i zgolemuvawe na profitabilnosta na kompanijata. Koristeweto na informaciskokomunikaciskite tehnologii i sistemi pretstavuvaat najva`en podsistem na kompanijata za postignuvawe na ovie celi, osobeno koga nivnata upotreba e propratena so reorganizacija na delovnata i menaxment praktika. Ve}e spomnavme deka informacisko-komunikaciskite tehnologii se glavniot potiknuva~ vo sozdavaweto na novi proizvodi i uslugi, ili modifikacija na ve}e postoe~kite. Digitalnata ekonomija isto taka e karakteriti~na so postoewe na novi biznis-modeli, koi glavno se ovozmo`eni so koristeweto na novite mobilni i mre`ni tehnologii. Kako primer mo`e da poslu`at novite biznis modeli koi se koristat vo muzi~kata industrija, a koi baziraat na internet bazirana distribucija na proizvodite. Imperativ na sekoja kompanija e vospostavuvawe na blisokost so dobavuva~ite i potro{uva~ite. Za toa da se ostvari, kompaniite vospostavuvaat direktni kontakti so niv, i toa glavno preku novite informacisko-komunikaciski tehnologii. Vode~ki tehnologii denes za ovaa namena se socijalnite mre`i, mobilnite platformi i drugite internet-bazirani tehnologii. Kompaniite gi bele`at i prou~uvaat preferencite na svoite partneri, i se obiduvaat so dopolnitelni proizvodi i uslugi da ja pridobijat nivnata doverba i lojalnost. Denes menaxmentot od bilo koe nivo donesuva odluki vo mnogu dinami~no okru`uvawe, vo koe postojat ogromen broj na podatoci od razli~ni lokacii. Manuelnite na~ini na obrabotka na podatocite koi se na raspolagawe se nevozmo`ni, taka {to edinstven na~in da se proizvede informacija koja mo`e da pomogne vo procesot na donesuvawe na odluki e koristewe na

55

specijalni sistemi za podr{ka vo odlu~uvaweto, koi baziraat na sofisticirani informacisko-komunikaciski tehnologii i sistemi. Konkurentskata prednost kako strate{ka biznis-cel se postignuva so realizirawe na edna ili pove}e od prethodno obrabotenite strate{ki celi. Vo razvienite zemji ~esto pati se slu~uva koristeweto na infomacisko-komunikaciskite tehnologii da ne pretstavuva konkurentska prednost, tuku opstanok na kompanijata na pazarot. Vakvata konstatacija pred s# e to~na za profitnoorientiranite kompanii, pri {to se odnesuva za tehnologiite ~ie koristewe e masovno od strana na site kompanii. Taka na primer, bidej}i vo zemjite na Evropskata unija se vovede obvrskata 100% od javnite nabavki da se izvr{uvaat preku ejavni nabavki, kompaniite koi nema da se prilagodat na vakviot na~in na rabota te{ko mo`at da opstanat vo eden visoko konkurenten pazar. Razvojot i koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii ne vlijae samo na konkurentnosta na poedine~ni pretprijatija, tuku menuva i transformira postoe~ki industrii i predizvikuva sozdavawe na novi. Taka na primer, izdava~kata industrijata poradi masovnoto koristewe na internetot, blogovite i digitalizacijata na knigite i drugite izdanija sosema se transformira nudej}i im na potro{uva~ite novi proizvodi i uslugi. Kako rezultat na ovaa transformacija, potro{uva~ite dnevnite vesti mo`at da gi pro~itaat na internet i mo`at da ostavat komentar koj }e bide vedna{ dostapen do ostanatite potro{uva~i. Masovnoto koristewe na socijalnite mre`i, blogovite i mobilnite tehnologii pri~inuvaat pretprijatijata da gi anticipiraat ovie tehnologii pri kreirawe na svoite biznis-modeli i da gi redefiniraat svoite strategiski celi. Vo sekoja industrija postojat kompanii koi rabotat podobro od ostanatite. Taka na primer, vo onlajn internet maloproda`ba Amazon se smeta za edna od najkonkurentnite kompanii, dodeka vo oflajn maloproda`bata toa e Vol mart. Za kompaniite koi rabotat podobro vo ramkite na svoite industrii velime deka imaat konkurentska prednost pred drugite. Tie ili imaat na raspolagawe posebni resursi koi drugite gi nemaat, ili pak uspevaat poefikasno da se organiziraat i da gi iskoristat resursite koi im se na raspolagawe so primena i koristewe na informaciskite tehnologii. Se postavuva pra{aweto na koj na~in kompaniite mo`at da gi iskoristat informacisko-komunikaciskite tehnologii za da se zdobijat so konkurenska prednost?

56

Odgovorot na ova pra{awe vodi kon zaklu~okot deka pretprijatijata e potrebno da imaat soodvetna strategija za da mo`at da bidat pokonkurentni na pazarite ili pak da go obezbedat svojot opstanok. Strategijata na pretprijatijata e komponenta koja opredeluva kako }e se ostvarat misijata i celite na toa pretprijatie, specificiraj}i gi potrebnite planovi i resursi. Strategijata treba da gi opredeli pozicijata na kompanijata vo nejzinata industrija, raspolo`ivite resursi i nasokite na idniot razvoj. Glavna komponenta na edna strategija se razli~nite metodologii i alatki koi mo`at da bidat koristeni pri nejzinoto specificirawe. Dve mnogu popularni metodologii se razvieni od strana na Porter, i toa Porteroviot model na konkurentski sili i Porteroviot model na vrednosen sinxir. 2.2.1. Porterov model na konkurentski sili Porteroviot model na konkurentski sili se koristi za razvoj na strategii za zgolemuvawe na konkurentskata prednost na kompaniite. Ovoj model isto taka poka`uva kako informacisko-komunikaciskite tehnologii mo`at da ja podobrat konkurentnosta na kompaniite. Modelot razlikuva pet glavni sili koi mo`at da ja promenat pozicijata na edna kompanija vo ramkite na nejzinata industrija. Pette glavni sili vo ramkite na edna industrija koi vlijaat na stepenot na konkurentnost i na stepenot na profitabilnost se: 1. Opasnost od vlez na novi u~esnici na pazarot; 2. Mo} na pregovarawe so dobavuva~ite; 3. Mo} na pregovarawe so potro{uva~ite ili kupuva~ite; 4. Opasnost od supstitut na proizvodite ili uslugite; 5. Rivalstvo pome|u postoe~ki kompanii vo industrijata. Intenzitetot na sekoja od ovie sili e opredelena od strukturata na industrijata. Me|usebnite odnosi na ovie sili se prika`ani na slika 2.6. Kompaniite so primena na Porteroviot model mo`at da gi identifikuvaat silite koi vlijaat na konkurentnosta i potoa da ja razvijat strategijata. Porter predlo`il tri takvi strategii, i toa: - Strategija na niski tro{oci; - Strategija na diferencijacija; - Strategija na fokus na mal segment na pazarot.

57

sozdavawe na novi proizvodi i uslugi i zgolemuvawe na produktivnosta vo raboteweto direktno zavisat od kapacitetot i kvalitetot na informacisko-komunikaciskite tehnologii koi gi koristi 58 .Stavawe na potro{uva~ite vo efekt na zaklu~enost (lock-in efekt).6. Novi u~esnici Dobavuva ~i Na{a Postoe~ki rivali vo kompani industrijata ja Drugi kompani i Dobavuva ~i Supstituti Slika 2. . Porterov model na konkurentski sili Sekoja od nabroenite strategii pove}e ili pomalku e poddr`ana od informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi. . . . . podobruvawe na kvalitetot na proizvodite so poniski tro{oci. Toa se slednive strategii: . kako {to se zgolemuvawe na udelot na pazarot.Sozdavawe na barieri za vlez na novi kompanii. Postoi silna korelacija pome|u sposobnosta na kompanijata da gi koristi informacisko-komunikaciskite tehnologii i sposobnosta da gi realizira svoite strate{ki celi.Pokraj ovie klasi~ni strategii na Porter.Voveduvawe na inovativni proizvodi.Formirawe na alijansi so delovnite partneri.Ostvaruvawe na bliskost so potro{uva~ite i dobavuva~ite. Strate{kite celi na kompaniite.Podobruvawe na operativnata efikasnost.Zgolemuvawe na udelot na pazarot. .Zgolemuvawe na tro{ocite na zaklu~uvawe. . vo teorijata postojat i drugi op{ti strategii za sozdavawe na konkurentska prednost.Podobruvawe na zadovolstvoto na potro{uva~ite. .

Se razbira deka ovoj sistem raboti vo ramkite na integriran informaciski sistem. Pribiraweto i analizata na podatocite sovremenite kompanii go obavuvaat so koristewe na sistemi za 59 .kompanijata. Strategijata na niski tro{oci so koristewe na informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi ima za cel da postigne najniski operativni tro{oci i najniski ceni. koja vo poslednite godini predizvika najrevolucionerno vlijanie vo oblasta na e-biznisot. procesite kon ostanatite partneri kako {to se bankite i procesite koi se odnesuvaat na poddr{kata na potro{uva~ite. Gugl postojano voveduva novi i inovativni proizvodi i uslugi koi mu ovozmo`uvaat dominantna pozicija na pazarot za prebaruva~ki ma{ini. Poznato e deka novite informacisko-komunikaciski tehnologii se najgolem potiknuva~ za sozdavawe na novi. Sekoja poedine~na transakcija pri izleguvawe na eden proizvod od prodavnicite na Vol mart avtomatski se registrira kaj dobavuva~ite preku sistemot za upravuvawe na sinxirot na snabduvawe. Vrz osnova na analizite na specifi~nite karakteristikite na maliot segment na pazarot. Strategijata na diferencijacija na proizvodite podrazbira sozdavawe na podobreni ili novi proizvodi i uslugi koi na potro{uva~ite }e im donesat zna~itelni pogodnosti. Vo prodol`enie }e bidat opi{ani klasi~nite strategii na Porter i strategijata na zajaknuvawe na bliskosta so partnerite. So efikasen sistem za upravuvawe na sinxirot na snabduvawe kompanijata raboti so mali operativni tro{oci so {to se ovozmo`uva dobivawe na niski maloproda`ni ceni na nivnite proizvodi. pri {to ako brojot na odreden proizvod se namali pod nekoe kriti~no nivo. Klasi~en primer e Vol mart. Kako primer mo`e da se poso~i kompanijata Gugl. Strategijata na fokus na mal segment na pazarot podrazbira fokusirawe na kompanijata na specifi~en del od pazarot pri {to vo toj segment kompanijata postignuva operativna odli~nost. kompanijata mo`e da sozdade strategija so koja }e odgovori na barawata i potrebite na toj segment na pazarot podobro od bilo koja druga kompanija. Mo`nosta za segmentirawe na pazarot e edna od beneficiite koja isto taka e ovozmo`ena od strana na informacisko-komunikaciskite tehnologii. kako i od sposobnosta na menaxmentot i na vrabotenite da gi iskoristat beneficiite od tie tehnologii. kade so koristewe na IKT se optimizirani vnatre{nite procesi na kompanijata. bez ~ove~ka intervencija dobavuva~ot avtomatski e informiran deka treba da dostavi nova pratka od konkretniot proizvod. ili modificirawe na postoe~kite proizvodi i servisi.

Vo ovoj slu~aj tro{ocite za prekop~uvawe od eden na drug dobavuva~ mo`at da bidat zna~itelni. primarni aktivnosti se nabavka na materijali. pri {to im ovozmo`uvaat posebni privilegii. koi gi sledat `elbite na potro{uva~ite i im pomagaat vo nivniot izbor so sugestii. 60 .2. Pet tipi~ni primarni aktivnosti se: 1. Porterov model na vrednosen sinxir Spored Porteroviot model na vrednosen sinxir aktivnostite koi se izvr{uvaat vo bilo koja proizvodstvena kompanija mo`at da bidat podeleni vo dve grupi: primarni aktivnosti i aktivnosti za poddr{ka. teoretski na eden klik. bidej}i konkurencijata e globalna i konkurentskite kompanii sekoga{ se vo neposredna blizina. no i od stranata na partnerite. Vlezna logistika (nabavka na vlezni materijali). Konceptot na pro{ireno pretprijatie e direktna posledica od koristeweto na informaciskokomunikaciski tehnologii za avtomatsko povrzuvawe na edna kompanija so svoite dobavuva~i i ostanati klu~ni partneri.com ili Amazon. Na toj na~in tie se fokusiraat na najbogatiot sloj na naselenieto. 2.com. Strategijata na zajaknuvawe na bliskosta so partnerite bazira na koristewe na informaciskokomunikaciskite tehnologii za sozdavawe na bliski vrski i pogolema lojalnost na dobavuva~ite i na potro{uva~ite. obrabotka i transformirawe na materijalite vo finalni proizvodi i dostavuvawe na proizvodite do potro{uva~ite. Primarni aktivnosti se onie biznis aktivnosti preku koi kompanijata gi proizveduva svoite proizvodi i kreira vrednost za koja potro{uva~ot e spremen da plati. Bidej}i vakvoto povrzuvawe podrazbira golemi investicii od strana na samata kompanija.2. Strategijata na bliskost isto taka e mnogu zna~ajna vo digitalnata ekonomija. Kako primer za ovaa strategija se kompaniite koi proizveduvaat samo luksuzni proizvodi ili nudat samo luksuzni uslugi. 2. Eden koncept koj tesno e povrzan so ovaa strategija e konceptot na pro{ireno pretprijatie. Na primer. u~estvo vo forumi i prenesuvawe na iskustvoto na ostanatite potro{uva~i.upravuvawe so odnosite na potro{uva~ite. Operacii (proizvodstvo i testirawe). Primer za vakva strategija e onlajn kompanijata Booking. toa mo`e da se realizira samo ako postojat silni vrski i lojalnost pome|u vklu~enite kompanii.

2. Porterov model na vrednosen sinxir Inovativnosta i adaptibilnosta na kompaniite se kriti~ni faktori na uspeh vo Porteroviot model. 4.4. Pod kriti~ni faktori na uspeh se smetaat faktorite koi mora da bidat obezbedeni so cel da se realiziraat misijata i celite na kompanijata. 5. Nabavka. Me| usebnite relacii na aktivnostite se prika`ani na slika 2. Menaxment so ~ove~ki resursi.7. smetkovodstvena i finansiska infrastruktura na kompanijata. Izlezna logistika (skladirawe i distribucija). 3. Marketing i proda`ba kon kupuva~ite. Istra`uvawe i razvoj na novi tehnologii. Menaxment. Od tie pri~ini ovie faktori treba postojano da se merat za da se zaklu~i dali kompanijata se razviva spored predvidenite planovi. Post-proda`ni uslugi. 3. Primarnite aktivnosti se poddr`ani so slednive aktivnosti za poddr{ka: 1. Aktivnosti za poddr{ka Administrativna infrastruktura ^ove~ki resursi Vlezna logistika Izlezna logistika Tehniologii Primarni aktivnosti Marketing i proda`ba Nabavki Post-proda`ni uslugi Slika 2. Sekoja od aktivnostite za poddr{ka mo`e da bide primeneta na site ili na del od primarnite aktivnosti.7. Operacii Vrednosen sinxir 61 .

62 .

Sledniot nastan koj se smeta za va`en vo razvojot na kompju-terite se slu~il vo devettiot vek. na po~etokot na ovoj del se prika`ani istoriskata perspektiva na razvojot na kompjuterite. Taka. RAZVOJ NA KOMPJUTERITE I PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE 3.1. RAZVOJ NA KOMPJUTERI Denes sme svedoci na mnogu brz tehnolo{ki progres koj ovozmo`uva postojano na pazarot da se pojavuvaat raznovidni kompjuteri so podobreni karakteristiki na hardverot. Toa pretstavuvalo prvata naprava {to se koristela za obrabotka na brojni podatoci i se vikala abakus. na softverot i na korisni~kite vrski. Za da se razberat podobro najnovite trendovi vo razvojot na kompjuterite.3. Istoriski osvrt na razvojot na kompjuterite U{te od najranata istorija na ~ovekot sretnuvame napravi koi pomagale pri izvr{uvaweto na matemati~kite operacii. Kompjuterite pretstavuvaat glavna alatka vo sekoe istra`uvawe pri {to tie se direktno zaslu`ni za mnogu tehnolo{ki dostignuvawa. vklu~uvaj}i gi i kompjuterskite generacii.1. Izmeneti oblici na abakusot i denes mo`at da se sretnat vo nekoi aziski zemji. 3. ~ovekot u{te pred nekolku iljadi godina napravil naprava koja se sostoela od odreden broj konci na koi se nao|ale top~iwa. Primenata na abakusot se bazira vrz razli~nite vred-nosti na top~iwata vo zavisnost od nivnata polo`ba na koncite. za da se olesni broeweto i presmetuvaweto. koga arapskiot 63 .1.

Stanuva zbor za diferencijalnata 64 . a operacijata delewe na odzemawe. odnosno osum dekadni mesta vo nejzinata vtora verzija. Diferencijalna ma{ina na Bebix Prvata mehani~ka ma{ina koja spored svoite svojstva bila sli~na so kompjuterite. Francuskiot matemati~ar Blejz Paskal konstruiral smeta~ka ma{ina (Paskalova smeta~ka ma{ina) koja mo`ela da sobira i odzema broevi so {est de-kadni mesta. Slika 3. vo 1642 godina. Algoritmite se mnogu va`ni za kompjuterskoto rabotewe. sekoja precizno opi{ana postapka za re{ava-we na nekoj problem se vika algoritam. Spored negovoto ime. So logaritmiraweto na broevite operacijata mno`ewe se sveduva na sobirawe. Logaritmarot preku 350 godini pretstavuval osnovno in`enersko pomo{no sredstvo za smetawe. koja bila konstruirana od teologot i matemati~ar @ikard vo 1632 godina za potrebite na matemati~arot i astronom Kepler. So nea mo`ele da se izvr{uvaat operaciite sobirawe i odzemawe na broevi.1. taka {to denes postoi posebna nau~na disciplina koja se zanimava so problemite na algoritmite i se vika teorija na algoritmi. Prvata e povrzana so neperovoto otkritie za logaritmot vo 1614 godina. Vtorata naprava od ovoj period e ma{inata za smetawe zasnova-na na trkalca. Od sedumnaesettiot vek datiraat nekolku napravi nameneti za izvr{uvawe operacii so broevi. ja proektiral angliskiot matemati~ar ^arls Bebix vo 1832 godina. Po deset godini. {to ovozmo`ilo izrabotka na naprava koja bila nare~ena logaritmar.matemati~ar Alhavarizvi precizno gi opi{al ~etirite matemati~ki operacii.

prviot kompjuter so programirano upravuvawe bil konstruiran od strana na Konrad Cuze. Ame-rikanskata kompanija IBM (International Business Machines).ma-{ina. Istata ma-{ina bila upotrebena za obrabotka na popisot na naselenieto vo Amerika vo 1890 godina. konstruktorot na ovaa ma{ina. koja avtomatski izvr{uvala pove}e presmetki i mo`ela da gi pe~ati izleznite rezultati. isto taka. Francuzinot Luis Konfignal vo 1936 godina opi{al smeta~ka ma{ina so programirano upravuvawe i binaren broen sistem. koj bil poz-nat pod imeto Z3. taa nosela 240 informacii od tipot “da/ne”. po~nala so izrabotka na proekt za razvoj na kompjuter so programirano upra-vuvawe. Ovoj kompjuter. Golemiot uspeh. Sledniot zna~aen nastan vo istorijata na kompjuterite e pojavata na elektro-mehani~kata ma{ina za sortirawe. koj imal i meha-ni~ka memorija. so 12 reda i 20 koloni. vo sorabotka so Harvard univerzitetot. vo 1944 godina go proizvel elektromehani~kiot kompjuter MARK I. Herman Holerit. vo 1937 godina. Inaku. stepe-not na razvoj na tehnologiite vo toa vreme ne ovozmo`uval izrabot-ka na takva ma{ina. koja e osnovana vo 1924 godina kako naslednik na kompanijata koja vo 1896 godina ja osnoval Herman Holerit. Toa bil prv obid za upravuvawe na ma{ina so pomo{ na programa. po nalog na germanskiot vozduhoploven institut vo 1941 godina. ja realiziral ovaa zamisla so koristewe na dup~eni karti~ki. koj Bebix go postignal so izrabotkata na diferencijalnata ma{ina. go motiviral da ja proektira u{te poefikasnata analiti~ka ma{ina.600 relei i go koristel binarniot broen sistem. Holeritovata ma{ina prepoznava dve sostojbi na sekoja pozicija: “dup~ena”/”ne dup~ena”. {to pretstavuva 240 bita. Karti~kite na Holerit bile so golemina na kni`na para. Klu~na ideja na Holerit bila primenata na binarniot broen sistem i napu{taweto na idejata da se napravi smeta~ koj bi gi izvr{uval matemati~kite operacii vo broen sistem so osnova 10. na nea mo`ele da se izdup~at 240 pozicii. pri {to se poka`ala kako mnogu efikasna. So drugi zborovi. IBM. taka {to. Edna pozicija kako nositel na nula ili edi-nica e nositel na informacija od eden bit. Vo natamo{ni-ot razvoj na ovaa ideja standardizirana e niza od osum bita i e nare-~ena eden bajt. Niza od takvi sostojbi mo`e da pretstavuva broj vo binarniot broen sistem. Analiti~kata ma{ina imala funkcionalna konstrukcija kakva {to imaat dene{nite kompjuteri i bila predvi-dena za izvr{uvawe odredena niza operacii bez intervencija na ~ovekot.300 65 . rabotel so 2. Me|utoa. MARK I sodr`el 3.

000 elektronski cevki. poznata pod imeto EDVAC (Electronic Discrete Variable Automatic Computer). Kako rezultat na primenata na ovaa teorija se pojavuva nova verzija na kompjuterot ENIAC. so {to rabotata na kompjuterite bila zabrzana i posigurna. 10. Kompjuterot sodr`el 18. Eden od ovie principi se odnesuval na na~inot na izvr{uvawe na programite vo kompjuterite. Kompjuterite {to go primenuvaat ovoj princip na rabota se poznati kako kompjuteri so von Nojmanov princip na rabota. Za tri desetinki od sekundata mo`el da sobere broevi od 23 cifri. odnosno od releite kako prekinuva~ki elementi na elektronskite vakuumski cevki. koj sodr`el 13. Ovoj kompjuter go najavil brziot razvoj na kompjuterite od prvata generacija. Zna~aen ~ekor vo razvojot na kompjuterite bilo preminuvawe-to od elektromehani~kite na elektronskite elementi. Spored ovoj princip. Vo 1948 godina.2. ENIAC Vo sredinata na ~etiriesettite godini matemati~arot Xon von Nojman ja objavil teorijata za principite na rabota na digitalnite kompjuteri.000 kondenzatori i 70.000 otpornici. EDVAC pripa|a na prvata generacija kompjuteri.elektromehani~ki relei.000 relei. Slika 3. vklu~uvaj}i gi i 66 . IBM go prezentiral kompjuterot MARK II. podatocite i programite za vreme na nivnoto izvr{uvawe treba da bidat skladirani vo primarnata memorija na kompjuterot. Vo 1945 godina na Univerzitetot Pensilvanija bil konstruiran elektronski kompjuter so ime ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Computer) koj sobiraweto na dva broja go izvr{uval za 0.0001 sekunda. Isto taka i kompjuterite od generaciite {to sledat.

tro{ele pomalku energija. Natamo{niot razvoj na kompjuterite }e go prosledime preku pojavuvaweto na. Vakuumskite cevki bile pri~ina za mnogu problemi {to se javuvale pri rabotata na kompjuterite (zagrevawe. Kompjuterski generacii Razvojot na kompjuterite od krajot na ~etiriesettite godini do denes bele`i postojan napredok. vsu{nost.3. Sepak. Programiraweto na kompjuterite. bil ispora~an na Biroto za popis vo Juni 1951 godina Prvata generacija kompjuteri (1946-1958). bile posigurni za rabota i bile poevtini. vo odredeni momenti tehno-logijata na izrabotka na kompjuterite napreduvala so izrazito gole-mi ~ekori. 3. a poradi namaluvaweto na cenata kompjuterite dobi-vale i s# pove}e novi korisnici. Tie izraziti ~ekori. pomali mehani~ki dimenzii.2. ja karakterizira ko-risteweto na vakuumskite cevki kako elementi na elektri~nite kola i na edinicite za skladirawe na podatocite i na instrukciite. naj~esto se vr{elo vo ma-{inski jazik. kompjuterski generacii. takanare~enite. Slika 3. 67 . ~esti defekti itn). Kompjuterite od sekoja naredna generacija imale pogolema procesira~ka mo}. gi pretstavuvaat granici-te pome|u kompjuterskite generacii. Prviot UNIVAC kompjuter. taka {to memoriite od vakuumski cevki bile zamenuvani so magnetni jadra.dene{nite komercijalni kompjuteri go ko-ristat von Nojmanoviot princip na rabota.1. pretstavnik na prvata generacija kompjuteri.

Na toj na~in na plo~a pomala od 1cm2 se smestuvale preku milion elektronski elementi. Prvoto serisko proizvodstvo na mikrokompjuteri go po~nala amerikanskata firma Apple. Vtorata generacija kompjuteri nudela mnogu posigurno rabotewe. kako {to se COBOL. pa duri i cel kompjuter. pobrzi i posigurni za rabota. kompjuterite od ovaa generacija s# u{te se 68 . Razvojot na integriranite kola ja ovozmo`il pojavata na prvi-ot mikroprocesor vo 1971 godina. Vremeto za koe ovie kompjuteri gi izvr{uvale operaciite se merelo vo mikrosekundi. so {to kompjuterite stanale u{te pomali spored dimenzija. So pomo{ na komunikaciskite vrski.Za vtorata generacija kompjuteri (1959-1963). Mikrokompjuterite se presvrtna to~ka vo razvojot na kompjuterite bidej}i tie stanuvaat dostapni ne samo za firmi tuku i za poedinci. e karakteristi~-na upotrebata na integriranite kola. Denes. a mo`ele da skladiraat desetici iljadi znaci. Programerite glavno koristele vi{i pro-gramski jazici. a podocna i kako samostojni kompjuteri. {to pret-stavuvalo golemo olesnuvawe za programerite. Programi-te bile pi{uvani vo ma{inski ili vo simboli~ki jazik. kako elementi vo kompjuterskite elek-tri~ni kola. FORTRAN i drugi. Za po~etok na erata na mikrokompjuterite se smeta 1977 godi-na. Proizvoditelite po~-nale da proizveduvaat kompjuteri orientirani kon delovnoto ra-botewe so poefikasna memorija i vlezno-izlezni edinici. koga na pazarot se pojavile kompjuterite Apple II i Commodore. Tehnologijata na integrirani kola ovozmo`ila pojava na mini-kompjuteri. Za po~etok na ~etvrtata generacija kompjuteri (1980-) se smeta pojavata na integriranite elementi izraboteni vo VLSI (Very Large Scale Integration) tehnologija koja ovozmo`uva visok stepen na inte-gracija na elektronskite komponenti. Za tretata generacija kompjuteri (1964-1979). pri {to vo eden ~ip se integrirani celi edinici na kompjuterot. koi na po~etokot se koristele kako ma{ini za vnes na podatoci i za zabrzuvawe na seriskite obrabotki na golemite siste-mi. pak. {to go proizvela firmata INTEL. bilo mo`no i povrzuvawe na oddale~eni kompjuteri. Mo`-nostite na vlezno-izleznite edinici i edinicite za skladirawe i obrabotka na podatocite bile mnogu poraznovidni i pogolemi. e karakteristi~-no {to vakuumskite cevki. Pojavata na mikroprocesori so golema gustina na pakuvawe na tran-zistorite ovozmo`ila firmata INTEL vo 1976 godina da go proiz-vede prviot mikrokompjuter. bile zameneti so tranzistorite.

najgolemiot proizvoditel na kompjuteri na svetot. Vo narednite godini doa|a do intenzivni tehnolo{ki inovacii. taka i za krajnite korisnici. so mnogu podobri perfomansi od PC XT kompjuterot i nova verzija na operativniot sistem. Imal 16 KB primarna memorija. Vo me|uvreme. So toa koristeweto na kompjuterite stanalo mnogu poednostavno. Intel 80486 i Pentium. vakvite kompjuteri stanale dostapni za golem broj poedinci. Najnovite mikrokompjuteri. na pazarot se pojavuva IBM PC AT kompjuterot so mikroprocesorot Intel 80286. na pazarot se pojavuvaat golem broj firmi koi se zanimavaat so proizvodstvo na mikrokompjuteri i programska pod-dr{ka za niv. kako za profesionalnite informati~ari. taka {to. pred s# poradi konkurentskite firmi od dale~niot istok. Vo slednata. a so ovoj model na kompjuter se pojavila i novata verzija na DOS operativniot sistem. vo 1981 godina se pojavuva prviot personalen kompjuter. Disketnata edinica barala operativen sistem. Periodot od 1980 godina do denes posebno }e ostane odbele`an so razvojot na mikrokompjuterskata tehnologija. Se pojavile i standardizirani i specijalizirani programi. Za ovoj period posebno treba da se istakne razvojot na programskata oprema. se tolku mo}ni. IBM vo 1983 godina go proizvel modelot PC XT koj imal mo`-nost za priklu~uvawe na fiksen disk i osum slotovi za dopolnitel-ni karti~ki. Cenata na personalnite kompjuteri postojano opa|ala. so 16 biten mikroprocesor Intel 8088. {to dovelo do namaluvawe na nivnata cena. IBM. pa taka nastanal DOS. {to gi nadminuvaat mo`nostite na 69 . Vo takva situacija. a prihodite na tie firmi naglo po~nale da rastat. Pokraj vi{ite programski jazici se koristele i problemsko-orientiranite komp-juterski jazici.dominantni vo komercijalnata upotreba. Prviot IBM PC imal relativno skromni mo`nosti. IBM vo personalniot smeta~ vgraduva 5. kako rezultat na {to se javuvaat novi klasi na mikrokompjuteri bazirani vrz mikroprocesorite Intel 80383.25 in~na disketna edi-nica i obezbeduva prostor za 256 KB primarna memorija. kompjuterite stanale dostapni za pogolem broj lu|e. i samiot se vklu~il vo ovoj pazar. 1984 godina. IBM PC (IBM Personal Computer). Kako rezultat na finansiskite i stu~ni vlo`uvawa na IBM vo ova pole. Taka. bazirani na mikroprocesorite Itanium. Mnogu brzo. Vo po~etokot na periodot se pojavile golem broj pretprijatija koi po~nale so pro-izvodstvo na mikrokompjuteri.

vo nekoi specijalizirani podra~ja se koristat kompjuteri koi imaat del od nabroenite karakteristiki. inteligentni prebaruvawa na podatoci. niz kompjuterskite generacii mo`nostite na kompjuterite se mnogu zgolemeni. vo sila e zakonot na udvojuvawe na perfomansite (tehni~kite karakteristiki) na komp-juterskite komponenti za vremenski period od 18 meseci. 3. Log skala 1000 Itanium 2 Itanium 100 Pentium IV Pentium III 10 Pentium 1 80386 80486 Pentium II 70 . Stapkite na podo-bruvawa vo nekoi segmenti na kompjuterska oprema se dvi`at me|u 40% i 70% za edna godina. tie s# u{te rabotat spored principite {to gi postavil von Nojman. Najnovite generacii kompjuteri. Denes ~estopati se zboruva i za kompjuteri od pettata generacija. pokraj toa {to. pokraj golemata mo} za obrabotka na podatoci. odnosno imaat von Nojmanova arhitektura. prepoznavawe na govor.1. vo praktikata e dominantno koristeweto na kompjuterite od ~etvrtata generacija. denes. Nasoki za razvoj na kompjuterite Tehnolo{kite promeni vo podra~jeto za razvoj na kompjuter-skata oprema se mnogu intenzivni. koi imaat kompleksna paralelna arhitektura. Vo eksperimentalna faza postojat dva tipa kompjuteri za koi mo`e da se ka`e deka pripa|aat na generaciite na idninata: DNA kompjuteri i opti~ki kompjuteri. denes. Se smeta deka. Denes. se o~ekuva da imaat mo`nost komunikacijata kompjuter-~ovek da se izvr{uva so koristewe na prirodniot jazik.nekoi pogolemi kompjuteri pojaveni na pazarot pred nekolku godini. I. mo`nost za u~ewe od sopstveno iskustvo i sli~no. kako i da pretstavuvaat inteligentni kompjuteri so mo`nost za glasovna komunikacija. Iako. s# u{te nema znaci deka se-ga{nata visoka stapka na rast mo`e da se namali.3.

4.podobruvawe na odnosot cena/perfomansi. Najva`ni trendovi vo razvojot na kompjuterskata oprema se: . . Od 1960 godina.sekoi deset godini procesira~kata mo} (mo} za obrabotka na podatoci) na kompjuterite se zgolemuva pribli`no so faktor 100. kako {to se tehnologiite za skladirawe na 71 .poddr{ka na multimediski podatoci i virtuelna realnost. kako i otsekoga{. brojot na tranzistorite smesteni na eden mikroprocesorski ~ip se udvojuva sekoi 18 do 24 meseci. . . koosnova~ot na kompanijata Intel vo 1965 godina. .0.sekoi deset godini cenata na kompjuterite se namaluva za faktor 10.objektno-orientirana okolina i menaxment na dokumenti.podato~ni magacini. Tehnologiite koi se povrzani so koristeweto na kompjuterite. kako rezultat na {to se zgolemuvaat procesira~kite mo`nosti na kompjuterite i se namaluvaat tro{oci-te za nivna izrabotka. .1 0. Ovoj fenomen e poznat kako Murov zakon i prvpat bil zabele`an od Gordon Mur. Podobruvawe na odnosot cena/perfomansi Vo odnos na cenata i mo}ta na kompjuterite se zabele`uvaat slednite dva trenda: . Murov zakon: Milioni tranzistori na mikroporocesor Denes. e mnogu te{ko da se predvidat naso-kite vo razvojot na informaciskite tehnologii. na sekoi pet godini ili so faktor 100 na sekoi deset godini.omre`eno kompjutersko rabotewe.grafi~ki i drugi korisni~ki orientirani vrski. Zgolemuvaweto na kompjuterskata mo} gi nadminuva site predviduvawa. Udvojuvaweto na sekoi 18 meseci e pribli`-no ekvivalentno na zgolemuvawe so faktor 10.01 8008 80286 8088 1971 2003 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 3. . .kompaktnost i prenoslivost.

54$. Kako posledica na tehnolo{kiot napredok na mikroprocesorite. isto taka. se namali na 0. raboteweto so takvite podatoci pred dvaesetina godini bilo neprakti~no. So razvojot na kompjuterite nivnite dimenzii i te`ini bile s# pomali. Minijaturizacijata na kompjuter-skata oprema i razvojot na telekomunikaciskata tehnologija prido-nele. taka {to. e zgolemen na okolu 26%. Kompaktnost i prenoslivost Prvite kompjuteri bile tolku golemi {to dimenziite se merele vo metri. So pomo{ na digitalizacijata sekoj tip na podatok mo`eme da go pretstavime vo kompjuterot.00008$ vo 2010 godina.podatoci. vo 1999 godina.0005$ vo 2005 godina.1% za periodot 1987-1994 godina. denes. a te`inata vo toni. so {to eksponencijalno. edinicite za skladirawe na podatoci i na drugite komponenti. Sli~ni podobruvawa se pojavija i vo komunikaciskite tehnolo-gii. odnosno na 0. Digitalizacijata na sliki. 72 . glas i video zafa}a golem memoriski prostor. da gi upotrebuvame doma. narativni podatoci (podatoci vo sloboden format). Poddr{ka na multimediskite podatoci i na virtuelnata realnost Postojat pet razli~ni tipa na podatoci: formatirani podatoci (podatoci vo prethodno opredelen format). na 0. zabele`uvaat dramati~ni podobruvawa na perfomansite i namaluva-we na cenata. Denes. vo 1988 godina. glas i video. na teren. se zgolemi brzinata i kapacitetot na prenosot na podatoci. na krajot na dvaesettiot vek brzinata i kapacitetot na kompjuterite dostignuvaat takvi dimenzii {to ovozmo`ile digitalizacija i pretstavuvawe na poslednite tri tipa na podatoci vo kompjuterot. a prose~nata cena za eden megabajt (okolu milion bajti) od 11. Sekoj od ovie tipovi na podatoci mo`e da se digitalizira. koristeweto na multimedijata e podrazbirliva. prose~niot godi{en procent na namaluvawe na cenata na kompjuterite od 12. Kapacitetot na dene{nite fiksni diskovi se udvojuva sekoi devet meseci. slika. za site komercijalni kompjuterski aplikacii. So ova vsu{nost se ozna~uva pojavata na multimedijata. za periodot 19952006 godina. Digitalizacijata pretstavuva kodirawe na izvornite (originalnite) podatoci vo pod-redeni brojni nizi (kodovi).02$. glavno. vo kancelarija itn. kompjuterite da gi nosime so sebe. No.

Omre`eno kompjutersko rabotewe 73 . so kompjuterite mo`ele da rabotat samo tehni~kite eksperti.Virtuelnata realnost pretstavuva implementacija na inter-aktivnata tridimenzionalna grafika koja dozvoluva korisnicite da vlezat vo virtuelniot svet. odnosno komunikacijata ~o-vek-ma{ina e interaktivna. objektno-orientirani bazi na podatoci i soodvetni operativni sistemi koi gi zgolemuvaat mo`nostite na informaciskite tehnologii i nivnata efikasnost. Denes upotrebata na kompjuterite. Ovie magacini se integrirani so Internet. Iskustvoto poka`alo deka najednostavno i najblisku do ~ovekot e koga komunikacijata ~ovek-kompjuter se pravi so grafi~ka vrska i koga korisnikot. so izbor na grafi~ki ikoni so elektron-skoto gluv~e. Objektno-orientirana okolina i menaxment na dokumenti Objektno-orientiranata okolina pretstavuva nov na~in na pro-gramirawe i koristewe na kompjuterite so {to se o~ekuva da se namalat tro{ocite za izgradba i za odr`uvawe na informaciskite sistemi na organizaciite. no zasega so sigurnost ne mo`e da se pretpostavi kako toa }e izgleda. Grafi~ki i drugi korisni~ki orientirani vrski Vo {eesettite godini. Vo idnina se o~ekuva natamo{no uprostuvawe na koristeweto na kompjuterite. a potrebnite tehni~ki znaewa za koristewe na kompjuterite se mnogu mali. so pomo{ na posebni programski proce-duri. ja izbira potrebnata naredba (funkcija). Vnesot na podatoci se izvr{uval so dup~eni karti~ki. Podato~ni magacini So skladirawe ogromni koli~ini na informacii. dozvoluvaat pristap od koja bilo lokacija i vo koe bilo vreme. nekoi kompanii gradat podato~ni magacini so kapacitet od nekolku trilioni bajti informacii. Zgolemenoto ko-ristewe na multimedijata i na objektnoorientiranite sistemi se o~ekuva da pridonese menaxmentot na dokumenti da stane edna od najva`nite informaciski tehnologii. Rezultatite bile prika`uvani naj~esto na hartija. Okolinata vklu~uva objektno-orientira-ni programski jazici. a obrabotkata na podatoci samo vo kompjuterskite centri. taka {to. organizirani na na~in koj ovozmo`uva korisnicite lesno da pristapat kon niv.

spored koj vrednosta na mre`ata raste srazmerno so kvadratot na nejzinite korisnici. no i od nadvore{ni lica i organizacii kako {to se potro{uva~ite i dobavuva~ite. telefonot. Podra~jeto na informaciskite tehnologii raste mnogu brzo. Vo prilog na primenata na ovaa forma e faktot {to denes brojot na mobilni korisnici e pogolem od brojot na internet korisnici. Ovie tehnologii na korisnicite im ovozmo`uvaat me|usebni komunikaciski vrski i pristap do bazite na podatoci vo koj bilo del od organizacijata i na koe bilo mesto. pome|u grupi na korisnici. Spored predviduvawata na ekspertite za e-biznis. Spored ovoj zakon. Vrednosta na Internet mo`e da se presmeta kako nn. vrednosta na mre`ata }e se zgolemi za 25 pati (od 22=4 na 102=100). Poradi toa. omre`enite pretprijatija i opti~kite mre`i. Kombiniraweto na Internetot so intranetot i ekstranetot sozdava mo}ni sistemi za komunikacija pome|u organizaciite. ako brojot na korisnicite se zgolemi od 2 na 10. na~inot na koj se upravuva so biznisite isto taka se menuva. Opti~kite mre`i se mnogu korisna tehnologija za prenos na video. bidej}i vrskite ne se samo od tipot od teme do teme. sekoj menaxer i vraboten potrebno e da znae da gi koristi informaciskite tehnologii vo svojot domen na specijalizacija. informacii i znaewe. Tie se koristat od strana na vrabotenite. Vo bliska idnina se o~ekuva doma{nite kompjuteri. Kako posledica. televizo-rite.Tehnologiite na omre`enoto kompjutersko rabotewe mnogu brzo se razvivaat. Kako formi na omre`enoto kompjutersko rabotewe se smetaat mobilniot biznis. multimedija i napredni digitalni uslugi. Internetot. taka i vo me| uorganizacis-koto rabotewe. kako vo organizacijata. tuku tie se pove}estruki. ulogata na informaciskite tehnologii vo naredniot period se o~ekuva da se zgolemi. osobeno so voveduvaweto na Internetot i elektronskiot biznis so {to nivnoto vlijanie na organizaciite s# pove}e se zgolemuva. Mo}ta na mre`ite poteknuva od Metkalfoviot zakon. intranetite i ekstranetite. No vrednosta na Internet e mnogu pogolema. integriranoto doma{no kompjutersko rabote-we. korporativnite portali. Mobilniot biznis se odnesuva na vodewe na elektronski biznis preku bez`i~nite aparati. Ume{nosta vo koristeweto na 74 . Isto taka korporativnite portali se pove}e se koristat kako edinstven vlez kon korporativnite podatoci. Internetot i drugite sistemi vo doma}instvata da bidat integrirani vo eden sistem so mo`nost za direktno upravuva-we na doma{nite “pametni” aparati.

Glavna prednost e koristewe na kompjuteri koi pripa|aat na razli~ni organizacioni edinici. obi~no. 75 . a nedostatok e potrebata od potpolnata doverba. e dizajniran da izvr{uva edna nose~ka funkcija. Na primer. poradi {to mora da se vovedat merki za prevencija na zloupotrebi. na~inot na rabota i goleminata (procesira~ka-ta mo} i brojot na krajni korisnici). Kompjuteri so specijalna namena se upotrebuvaat za kompjuterski igri. Spored namenata. 3. za semaforite vo gradovite i sli~no. Dosega nie sekoga{ zboruvavme za digitalnite kompju-teri. Specijalen tip na omre`eno kompjutersko rabotewe pretstavuva grid kompjuterskoto rabotewe. Mo`e da gi klasificirame spored namenata. Spored na~inot na rabota.2. so razli~na mo}. Ovoj vid kompjuteri imaat prednost nad speci-jalnite vo odnos na raznovidnosta vo primenata. glavno. mo`at da se sretnat vo razli~ni dimenzii. Grid kompjuterskoto rabotewe pretstavuva specijalen tip na paralelni kompjuterski sistemi koe bazira na kompletni kompjuteri povrzani vo mre`i. brodovi. Kompjuterskoto rabotewe vo oblak isto taka mo`e da se smeta kako varijanta na omre`enoto kompjutersko rabotewe. avtomobili. pri {to imal samo edna zada~a: da go meri rastojanieto na vselenskoto vozilo do mese~inata pri sletuvaweto i poletuvaweto. kompjuterite mo`at da bidat kompjuteri za specijalna namena i kompjuteri so op{ta namena. Kompjuterite za specijalna namena se dizajnirani vrz osnova na specifi~ni aplikacii {to so nivna pomo{ treba da se realizi-raat.informaciskite teh-nologii pretstavuva prednost i nadvor od rabotata. kontrola na avioni. kompjuterite se delat na analogni i na digitalni. za prviot let na ~o-vekot na mese~inata bil konstruiran kompjuter za ovaa namena. PODELBA NA KOMPJUTERITE Kompjuterite. Kompjuterite so op{ta namena se dizajnirani da izvr{uvaat zada~i od {irok spektar. kapacitet i namena. imaat mno`estvo instrukcii koe e postojano vgradeno vo kompjuterot koj. Takvite sistemi. Ova e ovozmo`eno so koristewe na koncep-tot spored koj programata koja treba da se izvr{i se nao|a vo memo-rijata na kompjuterot. no vo princip se pobavni. vo privatniot `ivot. denes. Programite mo`at da izvr{uvaat zada~i od najrazli~na priroda.

Drugo predviduvawe se odnesuva na pojavata na nanokompjuteri. se u{te vo praktikata kompjuterite spored goleminata se delat na mikrokompjuteri. Glavnata razlika pome|u ovie ti-povi na kompjuteri e taa {to izlezniot rezultat kaj digitalnite kompjuteri e precizen i povtorliv. pa s# do golemite pove}eprocesorski sistemi nameneti za golemi pretprijatija. Analognite kompjuteri se idealni za situacii koga podatocite mo`at da bidat prifateni direktno od mernite instrumenti bez nivno konvertirawe vo brojni kodovi. koi se razvivaat so brzo tempo. temperaturite ili zabrzuvawata gi pretstavuvaat so fizi~ki ekvivalenti. Taa slu`i za iska`uvawe na relativnata mo} za obrabotka na podatoci i brojot na krajni korisnici koi mo`at da bidat poddr`ani od strana na kompjuterite. Izlezniot rezul-tat mo`e da bide vo oblik na graf ili pak vo nekoj drug vid na pri-ka`uvawe. Potoa se predviduva deka personalnite kompjuteri }e bidat masovno zameneti so mre`ni kompjuteri i informaciski aparati za Internet i intranet aplikacii. kompjuterite od sreden rang i golemite kompjuteri mo`at da bidat zastareni spored mo}ta i raznovrsnosta koja ja nudat i da bidat zameneti so mre`i sostaveni od mikrokompjuteri i serveri. bidej}i prifa}aweto i sporeduva-weto se izvr{uvaat vo edna edinstvena operacija. koi site operacii gi izvr{uvaat vo diskretna forma. Ovie kompjuteri rastojanijata. Precizna klasifikacija ne postoi poradi brziot razvoj na hardverot i softverot i postojanoto pojavuvawe na novi kompjuteri od onie najmalite li~ni digitalni pomo{nici i pametni mobilni telefoni. dodeka kaj analognite toj ne e to~no povtorliv. kompjuteri od sreden rang (minikompjuteri). 76 . Mikrokompjuterite pretstavuvaat naj{iroko rasprostraneti-ot vid kompjuteri. koi se so golemina pomala od milionitiot del od metarot. Denes. Analognite kompju-teri nemaat potreba od memorija. sili-te. Najpopularna klasifikacija na kompjuterite vo praktikata e spored goleminata. Spored misleweto na ekspertite od ovaa oblast. Taka na primer. dominiraat digitalnite kompjuteri. Ovie kompjuteri treba vo celost da go promenat sega{noto razbirawe na personalnoto kompjutersko rabotewe i na konceptot za mikrokompjuteri. Vo sekoj slu~aj.Analognite kompjuteri gi pretstavuvaat promenlivite i kvan-titetite so fizi~ki analogii. golemi (mainframe) kompjuteri i superkompjuteri. Voobi~aeno e krakteristikite na kompjuterite na poniskite kategorii da gi nadminat perfomansite na kompjuterite od povisokite kategorii za nekolku godini. opredeleni kompjuterski kategorii treba da is~eznat vo bliska idnina.

kakvi {to imaat i rabotnite stanici. Imaat pomala te`ina i mo`at da bidat smesteni vo rabotna ta{na. mre`ni serveri. Obi~no se koristat od in`e-neri. Desktop kompjuterite se so takva golemina {to mo`e da bidat smesteni na rabotna masa. Mo`e da imaat razli~no nivo na inteligencija i mo`nost za obavuvawe na obrabotki na podatoci. odnosno poslo`en softver. Karakte-risti~no za personalnite kompjuteri e {to koristat relativno ednostaven aplikativen softver i se koristat od lu|e so najrazli~en profil. mo`at da se izvr{uvaat i na personalnite kompjuteri. Mre`nite serveri pretstavuvaat u{te pomo}ni mikrokompjuteri od rabotnite stanici. Takvi se na primer ATM aparatite za vadewe ke{. POS 77 . Noutbuk kompjuterite se pomala verzija na laptop. nau~nici i od drugi koi imaat potreba od obrabotka na golema masa podatoci. kompjuterski terminali. Razlikata pome|u personalnite kompjuteri i rabot-nite stanici. prvi~no nameneti samo za rabotnite stanici. dovolno mali i lesni da bidat prenesuvani od edno na drugo mesto. Rabotnite stanici se pomo}ni od personalnite kompjuteri i obi~no imaat na raspolagawe ponapreden. i slu`at za koordinirawe na telekomunikaciite i resursite vo kompjuterskite mre`i koi mo`at da bidat lokalni mre`i. a se napojuvaat so energija od mre`a ili od baterija. intranet mre`i i mre`i za poddr{ka na Internet servisite. Postojat dva tipa na desktop kompjuteri: personalni kompjuteri i rabotni stanici. mre`ni kompjuteri i informaciski aparati. portabl kompjuteri. Glavna pri~ina e {to brziot razvoj na mikrokompjuterite ovozmo`i konstrukcija na personalni kompjuteri so skoro podednakvo visoki perfomansi (tehni~ki karakteristiki). Kako posledica na ovoj trend golem broj od programite. denes. Laptop kompjuterite se prenoslivi kompjuteri koi obi~no te-`at okolu 3 kilogrami. Gi koristat lu|e koi imaat potreba za rabota nadvor od rabotnoto mesto. denes. me|u koi najpopularni se laptopot i noutbukot. Kompjuterskite terminali pretstavuva bilo koj ured koj ovozmo`uva pristap do kompjuter. Portabl (Portable) kompjuterite se mikrompjuteri. no pregolemi za da mo`at da bidat pre-noslivi od edno mesto na drugo. od obi~ni slu`benici do menaxeri. Noutbuk kompjuterite. se najpopularnite portabl komp-juteri. kako {to e WorldWideWeb servisot.Postojat pove}e kategorii na mikrokompjuteri: desktop kompjuteri. ne e tolku evidentna. Postojat pove}e kategorii na portabl kompjuteri. Posebno se korisni na mesta kade nema mo`nost za mre`no napoju-vawe. denes.

Najmo}nite kompjuteri se poznati pod imeto superkompjuteri. Se koristat od strana na golemi delovni organizacii koi treba da obrabotat golemi volumeni na transakcii. Informaciskite aparati. Superkompjuterite se koristat za istra`uvawe na vselenata. Tie obi~no se poeftina varijanta vo odnos na golemite kompjuteri od aspekt na visina na operativni tro{oci i tekovno odr`uvawe. obi~no imaat mo`nost za pristap na veb preku koj pra}aat i primaat poraki. Ovie kompjuteri se specijalni ma{ini so golema mo} na procesira-we i kapacitet. kako {to se Internet veb sajtovite. so {to se namaleni i operativnite tro{oci na ovaa kategorija na kompjuteri. pri {to se koristele od strana na nau~no-istra`uva~kite instituti za raznovidni analizi i eksperimenti vo razli~ni industrii. koristeni isklu~ivo od mnogu golemi organizacii. za 78 . vo koi spa|aat li~nite digitalni pomo{nici (Personal Digital Assistants). za vre-menska prognoza. Voobi~aenite zada~i na ovaa kategorija kompjuteri mo`e se odnesuvaat na koordinirawe na mre`nata komunikacija i menaxirawe so mre`nite resursi.terminalite preku koi se pla}aat proizvodite na naplatnite mesta. Vo prvata dekada na noviot milenium barawata na golemite kompjuteri za specifi~ni klimatizirani prostorii i elektri~no napojuvawe se drasti~no namaleni. potoa od strana na univerzitetite i na vladinite agencii. iPod muzika i video pleer so {irok ekran osetliv na dopir i Internet komunikaciski ured so desktop-klasa na veb prelistuva~. Kako primeri za informaciski aparati se RIM BlackBerry i Apple iPhone. Kompjuterite od sreden rang se koristat glavno kako mre`ni i drugi vidovi na serveri pri {to obavuvaat golemi obrabotki na podatoci povrzani so pove}e biznis-aplikacii. Golemite (Mainframe) kompjuteri se golemi kompjuteri koi mo`at da obrabotat pove}e milijardi instrukcii vo edna sekunda. kioscite za avtomatsko ~ekirawe na aerodromite itn. Kompjuterite od sreden rang bile poznati i pod imeto minikompjuteri. menaxirawe so podato~ni magacini i data mining i itn. menaxirawe so golemi veb sajtovi. Spored nivnata procesira~ka mo} i kapacitet na memorijata spa|aat pome|u mikrokompjuterite i golemite kompjuteri. Apple iPhone vo su{tina kombinira tri proizvodi: revolucioneren mobilen telefon. Mre`nite kompjuteri se mikrokompjuteri koi se dizajnirani glavno za koristewe na Internet i intranet mre`ite. so intranet i so ekstranet. Glavni prednosti se niskata cena i niskite operativni tro{oci. pregleduvaat veb stranici i razmenuvaat informacii so veb serverite i desktop kompjuterite.

Aritmeti~ko-logi~kata edinica gi izvr{uva site po-trebni aritmeti~ko-logi~ki operacii so podatocite. bidej}i gi gubi podatocite so isklu~uvawe na napojuvaweto na kompjuterot.3. glu{ec. Obrabotkata na podatocite vo kompjuterot se izvr{uva vo pro-cesorskata (centralna) edinica. Procesorskata edinica se sostoi od dve komponenti: centralno-procesorska edinica (CPU – Central Processing Unit) i primarna (glavna) memorija. Upravuva~ko-kontrolnata edinica gi interpretira program-skite instrukcii i gi koordinira site vlezni.). vo sporedba so primarnata memorija. koi vo momentot se izvr{uvaat. Rezultatite od obrabotkata na podatocite kompjuterot gi prika`uva preku izleznite edinici (pe~ata~. monitor. skener itn. OSNOVEN MODEL NA KOMPJUTERSKI SISTEM Klasi~niot pristap go deli kompjuterskiot sistem na dva dela: hardverski (ma{inski) del i softverski (programski) del. procesorska edinica. Postojat edinici preku koi kompjuterot mo`e da prima no i da prika`uva podatoci. do ~ii sodr`ini pobrzo se pristapuva. monitorot. Ovaa memorija ~esto se narekuva i vremena memorija. izlezni i memoriski aktivnosti.) kompjuterot gi prifa}a vleznite podatoci koi{to treba da gi obraboti. Takva edinica e. Hardve-rot se sostoi od vlezni i od izlezni edinici. Preku vleznite edinici (tastatura. 3. sekundarna memorija i hardver za povrzuvawe kompjuteri i drugi izvori na informacii. ploter itn. kamera. Zada~a na primarnata memorija e da gi prifati podatocite i programskite instrukcii pri obrabotkata na podatocite. Pokraj primarnata memorija vo procesorskata edinica na kompjuterot ima i ke{ memorija i dopolnitelni memoriski lokacii nare~eni registri. kako i informaciite pred nivno prika`uvawe na izleznite edinici. se skladirani vo pri-marnata memorija.simulacii. na primer. Cenata mo`e da im dostigne do nekolku desetici milioni amerikanski dolari. Vo ramkite na centralno-procesorskata edinica se nao| aat upravuva~ko-kontrolnata edinica i aritmeti~ko-logi~kata edi-nica. za voeni celi itn. i slu`at za privremeno ~uvawe na podatocite i instrukciite za vreme na obrabotkata na podatocite. Podatocite i programite. Takvite edinici se poznati kako vleznoizlez-ni edinici. 79 .

5.Edinicite na sekundarnata memorija slu`at za trajno skladi-rawe na podatocite i programite vo kompjuterskite sistemi. nadvore{ni resursi. kompjute-rot se povrzuva vo mre`a i mo`e da koristi mre`ni. Procesorska edinica Vnes na podatoci i instrukcii CPU Aritmeti~ko logi~ka edinica Upravuva~ko kontrolna edinica Informaciite stanuvaat dostapni na korisnicite Vlezni edinici Izlezni edinici Ke{ memorija Primarna memorija Prevzemawe i skladirawe na podatoci i programi za obrabotka Mre`na vrska – Ethernet Edinici na sekundarna memorija Slika 3. taka {to. Celta na koristeweto 80 . odnosno Ethernet standardot. Preku mre`nata vrska. vo literaturata obi~no terminite softver i programa se koristat naizmeni~no i imaat isto zna~ewe. koi se na raspolagawe. Povrzuvawe na glavnite komponenti na kompjuterskiot sistem Pod poimot softver se podrazbiraat kompjuterskite progra-mi.5. Relaciite pome|u glavnite komponenti na kompjuterskiot sis-tem se prika`ani na slika 3. Edna programa pretstavuva niza od instrukcii koi mu ka`u-vaat na kompjuterot kako da raboti.

ili pak aplikativen za specifi~na namena. Denes. programa za upravuvawe so zalihite. Softverot izraboten po pora~ka se programi napi{ani za specifi~na namena i za specifi~na organizacija. So koristewe na kompjuterskite jazici programerite dizajniraat softver spored spe-cifi~nite barawa na organizacijata. Operativniot sistem upravuva so izvr{uvaweto na programite. razni obrazovni programi i drugi programi. Celokupniot softver mo`e da se podeli vo dve grupi: aplika-tiven softver i sistemski softver. Aplikativniot softver mo`e da se opi{e kako korisni~ki softver i se koristi za izvr{uvawe na sekojdnevnite rabotni zada~i. Aplikativen softver so specifi~na namena e na primer programa za smetkovodtvo. ovozmo`uvaj}i korisnicite da posve-tat pove}e vreme na problemot {to go re{avaat. memoriraweto na podatocite i programite i obrabotkata na podatocite. Najva`en del od sistemskiot softver e operativniot sistem. odnosno transformacija na podatocite vo in-formacii.na soft-verot e konvertirawe. a koi mo`e da se nabavat vo trgovskata mre`a. Softverskite paketi se programi izraboteni od profesional-ni programeri. koj dejstvuva kako posrednik pome-|u aplikativniot softver i hardverot na kompjuterot. ili pak softver izraboten po pora~ka. grafi~ki programi i drugi programi. Druga podelba na aplikativniot softver e spored namenata. Primeri za aplikativen softver za op{ta namena se programite za obrabotka na tekst. postojat iljadnici razli~ni softverski paketi koi obrabotuvaat nekoja op{ta problematika od sekojdnevnoto rabotewe. Spored ovoj kriterium toj mo`e da bide aplikativen softver za op{ta namena. Se javuva vo dve formi: softverski paket. programite za obrabotka na tabelarni podatoci. KOMPJUTERSKI SISTEM Vnes na podatoci ili barawe KORISNICI Interpretacija Direktna obrabotka Aplikativen softver Sistemski softver Hardver 81 . programite za menxment na bazi na podatoci. Sistemskiot softver gi osloboduva korisnicite od manipulativni zada~i okolu operiraweto so kompjuterot. Sistemskiot softver e sostaven od programi koi slu`at za upravuvawe so kompjuterskite resursi.

4. vo prodol`enie na knigava podetalno }e bide eksplicirana arhi-tekturata. kako i od evidentnata ekspan-zija na mikrokompjuterite vo ekonomskata i vo delovnata praktika. na hardverskite edinici i softverskite komponenti. hardverskite komponenti i softverskata poddr{ka na mikrokompjuterite. se razbira. koi do pred nekolku godini bile karakteristi~ni za golemite kompjuteri.Izlezni informacii Vra}awe na obraboteni podatoci Vra}awe na obraboteni podatoci Slika 3. sistemskiot softver se javuva kako pos-rednik vo komunikacijata me|u aplikativniot softver i hardverot. Toa. e ovozmo`eno so golemata mo} na mikrokompjuterite (brzina.6 se prika`ani relaciite pome|u korisnicite. ako treba da se navleze podetalno vo opi{u-vaweto na kompjuterskata arhitektura.6. Glavnite komponenti (hardverski i softverski) i relaciite pome|u niv mo`at da se prepoznaat vo site komercijalni kompjuteri. PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE VO KOMPJUTEROT 82 . korisnicite }e gi sretnuvaat kako kaj mikrokompjuterite. i toa pred s# na IBM PC kompatibilnite mikrokompjuteri. Vrskata pome|u korisnicite i hardverot Na slika 3. Edna od pri~inite za vakvata konstatacija e faktot {to mnogu tipovi na edinici. 3. postojat razliki koi proizleguvaat od tehnologiite koi se primenuvaat i namenata na kompjuterskite sis-temi. Aplikativniot softver se javuva kako posrednik pome|u korisnikot i sistemskiot softver. deka eden del od komponentite i kon-ceptite koi }e bidat opi{ani.) koja e ekvivalentna so kompjuterskata mo} na golemite kompjuteri od pred desetina godini. bez razlika dali se raboti za mikrokompjuter ili za golem kompju-terski sistem. Od druga strana. softverot i hardverot na kompjuterskiot sistem. So ogled na namenata na knigava. se implementiraat i vo mikrokompjuterskite sistemi. memoriski kapacitet itn. taka i kaj golemite kompjuterski sistemi. softverski proizvodi i kompjuterski koncepti. Se razbira. denes. No.

nula (0) i eden (1). pretstaveni na toj na~in.1.4. Broevite vo kompjuterot glavno se pretstaveni vo binaren broen sistem.8 i 9. kako {to e poznato. koi sodr`at samo dve cifri.5. Na primer. elektri~noto kolo mo`e da bide otvoreno ili zatvoreno. Vo ramkite na tie metodi pokraj brojniot sistem so osnova 2.7. Oktalniot broen sistem gi koristi cifrite 83 . Toa zna~i deka osnovata na binarniot broen sistem e 2. Binaren broen sistem i pretstavuvawe na broevi Binarniot broen sistem e te`inski broen sistem koj koristi dve cifri: 0 i 1. Isto taka. gi obrabotuva i gi prika`uva. na primer. so binarni nizi. kako i na binaren broen sistem za pretstavuvawe na podatocite i instrukciite vo kompjute-rot. Postojat nekolku pri~ini poradi koi{to se koristi binarnata logika. Kako {to be{e istaknato. magnetizirano pozitivno/negativno i sli~no. kompjuterot lesno gi prifa}a. a elektronikata so koja se realiziraat matemati~kite operacii vo kompjuterskite sistemi e ednostavna i mnogu sigurna vo rabotata. gi koristi cifrite 0. Brojot na cifrite {to se koristat ja opredeluva osnovata na brojniot sistem. Za pretstavuvawe na broevite {to se koristat za izvr{uvawe na aritmeti~kite operacii vo kompjuterskiot sistem se koristat posebni metodi. eden pre-kinuva~ mo`e da bide vklu~en ili isklu~en. odnosno so binarniot bro-en sistem mo`at da se pretstavat site tipovi na podatoci so pomo{ na posebni postapki na transformacija. Prethodnite primeri i argumenti pretstavuvaat dobar motiv za koristewe na binarni nizi.1. edno mesto na magnetnata lenta ili disk mo`e da bide so pozitivna ili so negativna po-larizacija itn.Postojat pove}e elektronski tehnologii {to koristat samo dve fizi~ki sostojbi pri svoeto rabotewe: isklu~eno/vklu~eno. se koristat i brojnite sistemi so osnova 10 (dekaden broen sistem) koj go koristime vo sekojdnevniot `ivot. 3.2. pri~inite za vakviot na~in na pretstavuvawe se od tehni~ka priro-da.4. a pravilata za smetawe vo binarniot broen sistem se mnogu ednostavni.6.3. Dekadniot broen sistem. Broevite. Taka. osnova 8 (oktalen broen sistem) i osnova 16 (heksadecimalen broen sistem). Elektronikata koja razlikuva samo dva razli~ni signala e mnogu sigurna. postojat tehni-~ki mo`nosti za pretstavuvawe i za skladirawe na podatocite.

9. glavno.4. no ne ovozmo`uva pretstavuvawe. a heksadecimalniot broen sistem cifrite 0.1. Vo svetot se vovedeni dva standardni binarni koda za pretstavuvawe na znacite vo kompjuterot.C.3.B. 3. Takva grupa se vika bajt (byte) i so nea mo`at da se pretstavat 256 razli~ni kombinacii. koj e dizajniran i kako poddr{ka na razli~ni azbuki na razli~ni zemji. se javuva mnogu po~esta potreba za konverzija od eden vo drug broen sistem. Brojot na znacite ovozmo-`uva pretstavuvawe na bukvite na angliskata ili na makedonskata azbuka. Vo sekoj slu~aj.E i F. na kineskata azbuka koja ima preku iljada znaci.2.C.14. Pretstavuvawe na tekst. Toa se ASCII (American Standard Code for Information Interchange) i EBCDIC (Extended Binary Coded Decimal Interchange Code).12. na primer. so eden bajt mo`at da se pretstavat 256 razli~ni znaci (edna kombinacija – eden znak).4.2.13. Pretstavuvaweto na znacite so kombinirawe na bitovite vo bajti se vr{i spored poseben dogovor koj mo`e da se nare~e binarna kodna {ema. pak. slika i zvuk Podatocite vo kompjuterite.0. Nedostatoci na pretstavuvaweto so dekaden broen sistem se pokompleksnata aritmetika i pogolemiot broj bitovi potrebni pri pretstavuvaweto na broevite vo kompjuterite. na primer.6 i 7.A. Ovaa niza mo`e da se skrati ako brojot.15 i 16 soodvetno.2. Vtoriot standarden kod e voveden od strana na firmata IBM.11.1. pri {to cifrite A.3.D.B.5. vo upotreba e u{te eden {esnaeset-biten binaren kod.5. Kaj pretstavuvaweto so binarniot broen sistem. odnosno so pomal broj na cifri. binarniot sistem i binarnata aritmetika se mnogu pove}e zastapeni vo kompjuterskite sistemi poradi prednostite koi gi nudi binarnoto pretstavuvawe. bidej}i lu|eto rabotat so dekadniot broen sistem. znaci za interpunkcija i specijalni znaci. Zna~i.8. Unicode. 84 . i toa cifri. golemi i mali bukvi. Denes.7. eden broj ako se prika`e vo binarna forma }e sodr`i dolga niza na nuli i na edinici.E i F imaat decimalna pretstava 10. se zapi{e vo heksade-cimalna notacija. Kako {to e poznato.D. se organizirani vo grupi od po osum bita.4. Sekoj od brojnite sistemi ima svoi prednosti i nedostatoci vo pretstavuvaweto na broevite i vo izvr{uvaweto na aritmetikata vo kompjuterskite sistemi.6. Brojnite sistemi so pogolema osnova mo`e da se koristat koga treba nekoj broj da se zapi{e vo skraten oblik.

cifri i drugi znaci. Binarnite kodni {emi se mnogu va`ni. crte`. Na primer. Vo kompjuterite so pomo{ na binarnite kodni {emi lesno mo`at da se pretstavat podatocite vo forma na bukvi. Slika 3. na primer. pritiskaweto na kop~eto so bukva W na tastaturata na personalniot kompjuter pri~inuva pojava na elektri~en signal koj se pra}a vo centralnata procesorska edinica. grafika ili animacija. Pri is~ituvawe na podatocite skladirani vo kompjuterot se izvr{uva obratnata postapka. bidej}i podatocite pome|u dva kompjutera mo`at da se razmenuvaat bez problemi samo ako koristat isti kodni {emi.Koga korisnikot }e pritisne edno kop~e na tastaturata. Poslo`en problem pretstavuva pretstavuvaweto na podatoci-te vo forma na slika. Centralnata procesorska edinica potoa go konvertira signalot vo binarna niza 10110111 spored ASCII binarnata kodna {ema i go prosleduva za natamo{na obrabotka. Vo toj slu~aj podatocite moraat da se transformiraat od ednata vo drugata kodna {ema. Impulsite gi prifa}a centralnata procesorska edinica. za da potoa go prepoznae nivnoto zna~ewe spored binarnata kodna {ema koja ja koristi kompjuterot. Taka. toa avtomatski se transformira vo serija na elektri~ni impulsi.7. Problem mo`e da se javi ako treba da se razmenat podatoci pome|u mikrokompjuter i golem kompjuter koj go koristi EBCDIC kodot. podatocite pome|u mikrokompjuterite i aplikaciite koi tie gi koristat mo`at da se razmenuvaat lesno bidej}i site mikrokompjuteri i mikrokompju-terski aplikacii go koristat ASCII kodot. Pretstavuvawe na slika vo kompjuter 85 .

Kako se pretstavuva edna slika vo kompjuterot. pri {to. Pretstavuvawe na zvu~niot signal vo binarna niza 86 . kolku {to ima redovi na slikata. taa }e sodr`i pove}e kvadrat~iwa. Ako mre`ata e pogusta. kako rezultat na {to pretstavuvaweto na slikata }e zafa}a pogolem memoriski prostor vo kompjuterot.7.7). Eden red na mre`ata mo`e da se sostoi od beli kvadrat~iwa. vo zavisnost od slikata (slika 3. 1111 1110 1101 1100 1011 1010 1001 1000 0111 0110 0101 0100 0011 0010 0001 0000 vreme Slika 3. koja mo`e da ja podelime vo mre`a od kvadrat~iwa. sekoe kvadrat~e mo`e da bide ili belo ili crno. odnosno slika. Ne e te{ko da se zaklu~i deka kvalitetot na pretstavenata slika vo kompjuterot } e zavisi od gusti-nata na mre`ata so koja se deli slikata. mo`e da objas-nime so primer. Za primerot na slika 3.8. So ovaa postapka. za sekoe kvadrat~e po eden bit. slikata } e bide poostra i pokvali-tetna. vo kompjuterot mo`e da se zapi{e celata mre`a. ili od crni kvadrat~iwa koi mo`at da se ozna~at so 1. binarniot kod na slikata }e izgleda: 0000000001000000000 0000000011100000000 0000000111110000000 0001111111111111000 0000111111111110000 0001110000000111000 0000000001000000000 0000000011100000000 1111111111111111111 0000111111111110000 0000111110111110000 0001100000000011000 0000000011100000000 0000000111110000000 0011111111111111100 0000011111111100000 0000111100011110000 0011000000000001100 Vo prika`aniot kod. Kodot se sostoi od 18 grupi. Na toj na~in eden red od mre`ata go pretstavuvame so binaren zapis. koj mo`e da se pretstavi vo kompjuterot. no kodiraniot zapis }e bide podolg. sekoj red na slikata e kodiran so grupa od 19 bita. koi mo`at da se ozna~at so 0. Zemame za primer edna crno bela slika.

87 . na sekoe kvadrat~e }e odgovara dopolnitelna binarna niza koja }e ja pretstavuva konkretnata boja na kvadrat~eto. zvu~niot bran mo`e da se razdeli na diskretni vremenski ~ekori i vo sekoj od ~ekorite da se dodeli binaren kod vo soglasnost so ja~inata na zvu~niot bran. Na slika 3. na sekoj primerok. Taka na primer. Za taa cel. Toa zna~i podolg binaren zapis na signalot i zafa}awe na pogolem memoriski prostor. Kaj profesionalnite zapisi zemaweto na primeroci mo`e da se izvr{i 176400 pati vo edna sekunda.Ako vo kompjuterot slikata treba da se zapi{e so koristewe na pove}e nijansi ili boi. Pokvaliteten zapis na zvukot }e se napravi ako e pogo-lem brojot na zemawe na primerocite i ako e pogusta mernata skala. vo zavisnost vo koj del na skalata }e pripadne. Potoa. pri {to sekoj signal se kodira so 16 biten podatok. se dodeluva soodvetniot binaren kod. Na sli~en na~in mo`e da se digitalizira i zvukot. kaj klasi~nite muzi~ki CD-a. pretstaven na verti-kalnata oska. zemaweto na primeroci se vr{i 44100 pati vo edna sekunda. Na vremenskata oska se pretstaveni momentite vo koi se zema primerok od zvu~niot signal.8 e prika`ana transforma-cijata na zvu~niot signal vo binaren kod.

88 .

KOMPJUTERSKI HARDVER Vo reklamniot prostor na dnevnite vesnici mo`at da se pro~itaat karakteristikite na dene{nite personalni i portabl kompjuteri. Бrzinata na Intel mikroprocesorite vo poslednite неколку godini se zadr`aа na okolu 3 GHz. Vo 2010-tata godina cenata na memoriite e namalena. koi na prv pogled sodr`at nerazbirlivi. golem broj potro{uva~i barem edna{ bile staveni pred isku{enieto da gi “protolkuvaat” karaktristikite na personalnite i portabl kompjuteri za da mo`at da go napravat najdobriot izbor. od istra`uva~i do izvr{ni menaxeri. Mo`e da se kupat vo specijalizirani prodavnici. poznavaweto na osnovite na hardverot na personalnite i portabl kompjuteri pretstavuva del od digitalnoto opismenuvawe. но нoвите generaciи се свртени кон концептите на паралелно програмирање и поставувањето на повеќе јадра на еден чип. eden od ponovite intelovi procesori “Gulftown” 89 . za prose~en ~itatel. diskovite go zgolemija svojot kapacitet vo ramkite na terabajt. Najslabite konfi-guracii koi se dostapni se posilni od golemite i skapi kompjuteri od pred desetina godini. Ottamu. Taka na primer. Denes ne postoi lo{ personalen kompjuter. Celta na vakvite oglasi e da se istakne mo}ta na kompjuterskite sistemi. Tokmu od ovie pri~ini. informacii. додека LCD ekranite целосно ги заменија гломазните CRT монитори.4. no i vo prodavnici ~ija glavna dejnost e proda`ba na prehrambeni ili stoki za {iroka potro{uva~ka. Denes personalnite i portabl kompjuteri se najva`nata alatka za mnogu lu|e.1. DVD re`a~ite poleka se zamenuvaat so Bluray режачи или USB flash меморија. ~ija cena postojano opa|a. KOMPJUTERSKI HARDVER I SOFTVER 4.

tastaturata. Mati~nite plo~i tradicionalno se proizveduvaat vo tajvanski kompanii. karti~ki za pro{iruvawe na mikrokompjuterot.33 GHz. Vo sekoj slu~aj. 90 . zvu~nicite. Vo ku}i{teto e vgraden transformator na mre`niot napon. magi-strali. pe~ata~ot i ostanatite edinici. se sostoi od 6 jadra. Pokraj komponentite na sistemskata edinica i na mre`niot transformator. vo ku}i{teto e smestena CD/DVD edinica i fiksniot disk.1. Vo ramkite na sistemskata edinica se prepoznavaat slednite komponen-ti: mati~na plo~a. Toa e me| unaroden biznis. a memoriskite komponenti i LCD ekranite naj~esto vo Koreja ili Kina. so maksimalna brzina na sistemskiot ~asovnik od 3. taka {to. gluv~eto.1. site komponenti se proizveduvaat spored industriski standardi. diskovite vo Singapur ili Indone-zija. Brendovite se imiwa na kompanii koi gi sklopuvaat i distribuiraat kompjuterite i obezbeduvaat nivna postproda`na poddr{ka. poradi {to se vgradeni eden ili dva ventilatora za razladuvawe na komponentite. memoriski ~ipovi. porti od nadvore{nata strana na sistemskata edinica i komponenti za mre`no povrzuvawe. Taa e smestena vo glavnoto ku}i{te na kompjuterot. Na prednata strana ima otvor za CD/DVD edinica. sistemski ~asovnik. Sistemska edinica Procesorskata edinica na mikrokompjuterite se vika sistem-ska edinica. bi-dej}i mikrokompjuterot raboti na ednonaso~na struja od pet i dvana-eset volti. Vo personalniot kompjuter. eventualniot prekin so napojuvawe na elektri~na energija vodi kon neregularen prekin na rabotata na kompjuterot i bri{ewe na site podatoci koi vo toj moment se nao|aat vo primarnata memorija i aritmeti~ko-logi~kata edinica. 4. naprednata tehnologija se odnesuva na proiz-vodstvoto na ~ipovi. a ne na sklopuvaweto na komponentite.od serijata Intel Core i7. a na zadnata strana se smesteni priklu~ocite za mre`niot kabel. monitorot. Vo glavnoto ku}i{te na mikrokompjuterot se smesteni pogole-miot del od sostavnite komponenti. Za rabota na kompjuterot potreben e stabilen napon. Pri rabotata na kompjuterot se osloboduva toplina. mikroprocesor. no ne proizveduvaat kompjuterski kompo-nenti.

Mo}ta na mikroprocesorite isto taka mo`e da se meri so broj na instrukcii {to toj mo`e da gi obraboti vo edna sekunda i pretstavuva osnova za promena na celata struktura na mikrokompjuterite. Mikroprocesorot e smesten vo ramkite na eden ~ip. odnosno rabotna frekvencija na procesorot opredelena so sistemskiot ~asovnik. pri {to se meri so GHz. vo zavisnost od postoe~kata arhitektura. Mikroprocesorot podatocite gi ispra}a kon memorijata. seriskite i paralelnite porti.Mati~na plo~a i sistemski ~asovnik Mati~nata plo~a pretstavuva centralna pe~atena plo~a koja gi sodr`i glavnite komponenti na sistemot kako {to se mikroprocesorot. Dol`ina na zbor e broj na bitovi {to mikroprocesorot mo`e da gi obraboti vo eden ciklus. Dene{nite personalni kompjuteri mo`e da imaat pove}e razli~ni signali na sistemskiot ~asovnik za razli~ni delovi na kompjuterot. kako na primer da sobere. tastaturata. Mikroprocesor i memoriski ~ipovi Centralno-procesorskata edinica na mikrokompjuterite se vi-ka mikroprocesor. Edinica za merewe na mo}ta pretstavuva milioni instrukcii vo sekunda (Million Instructions per Second – MIPS). Negovata brzina se iska`uva vo megaherci ili gigaherci. Kapacitetot (mo}ta) na mikroprocesorot obi~no se izrazuva so dol`inata na zborot i brzinata na rabota. pomno`i. portite za pro{iruvawe i drugite edinici. Porane{nite personalni kompjuteri imale eden sistemski ~asovnik. koj se odnesuval za centralno-procesorskata edinica. Vo eden ciklus mikroprocesorot. kako {to se sekundarnite memoriski edinici. za {to se prifateni kratenkite MHz i GHz. Sekoja instrukcija mu ka`uva na kompjuterot {to treba da napravi. a istovremeno obezbeduva povrzuvawe so ostanatite periferni edinici. koj gi izvr{uva instrukciite za obrabotka na podatocite vo milijarditi delovi od sekundata. podeli ili sporedi dva broja. video kartata ili vlezno-izleznata magistrala. tolku e pomo}en mikroprocesorot. memorijata i site vlezno-izlezni edinici. Sistemskiot ~asovnik se nao|a vo ramkite na mati~nata plo~a. 91 . Brzinata na rabota pretstavuva takt. Sistemskiot ~asovnik ja kontrolira brzinata na izvr{uvawe na operaciite vo kompjuterot. Kolku zborot ima pove}e bitovi. primarnata memorija i grafi~kiot (video) adapterot. Dene{nite aktuelni mikroprocesori imaat dol`ina na zbor od 64 bita. ekranot. odzeme. Eden GHz e ekvivalent na edna milijarda periodi (ciklusi) vo edna sekunda.

kade {to kontrolerite na primarnata memorija (IMC) i na grafikata (iGFX) se integrirani vo samiot mikroprocesor. taka{to ako osnovnata brzina na sistemskiot ~asovnik se pomno`i so brojot na prenesuvawa. Integriran displej Vleznoizlezen kontroler ^asovnik Periferni uredi Slika 4. Brzinite na prednite magistrali denes se merat vo GHz. Edinstven pozna~aen konkurent vo ovoj domen 92 . Perifernite edinici se kontroliraat preku kontrolniot hab PCH (Platform Controller Hub).1). kako na primer Intel 5 serijata (slika 4. So vakvata arhitektura. i ne postoi potreba od predna magistrala. Arhitektura na mati~na plo~a so mikroprocesor Intel 5 serija Mikroprocesorot. vklu~uva i upravuva~ko-kontrolna edinica. koj so mikroprocesorot se povrzuva preku komunikaciskiot kanal DMI (Direct Media Interface).1. se dobiva brzinata na prednata magistrala (Front Side Bus). kako i sekoja druga centralnoprocesorska edinica. Kompanijata Intel poseduva okolu 80% od pazarot na mikroprocesori. Vo poslednite modeli na procesori. Tie gi kontroliraat primarnata memorija (DDR3) i grafi~kata kartica PCI-Express (PCI-E Graphics). aritmeti~ko-logi~ka edinica i dopolnitelni registri. se zgolemuva efikasnosta na raboteweto na mikroprocesorot i ostanatite edinici na kompjuterot.mo`e pove}e pati da prenesuva podatoci.

Tie od procesorot ja primaat adresata na koja se nao|a podatokot i potoa gi transferiraat podatocite od okolinata na primenata adresa. taka {to poda-tocite od sekundarnata memorija treba da bidat prefrleni vo RAM memorijata pred da bidat koristeni od strana na centralno pro-cesorskata edinica. Ako instrukcijata {to ja obrabotuva mikroprocesorot bara podatok od memorija. odnosno Itanium 9300 seriite. mo`ebi toj treba da ~eka dodeka ne se donese podatokot od memorijata. no e pospora od Nivo 1 ke{ memorijata. Koli~inata na ovoj tip memorija e nekolku megabajti. koja se nao|a vo jadroto na mikroprocesorot. e poznat kako ke{ (cache) memorija. Zna~i. Za toa vreme toj bi mo`el da izvr{i stotici instrukcii. Memoriskite ~ipovi koi ja so~inuvaat primarnata memorija na kompjuterot. ja zgolemuva brzinata na raboteweto na mikrokompjuterot. RAM memorijata obi~no se iska`uva vo giga-bajti. Ke{ memorijata pretstavuva del koj e povrzan so RAM memorijata i slu`i za privremeno memorirawe na najfrekventno koristenite podatoci i instrukcii. Sekundarnata memorija e postojana memorija. Memorijata e mnogu pobavna od mikroprocesorot. mo`at da bidat RAM (Random Access Memory) i ROM (Read Only Memory). RAM memorijata gi sodr`i programite i podatocite {to CPU gi obrabotuva vo toj moment. Bidej}i ima golema brzina na pristap. vo dene{nite kompjuteri postojat dva vida na brza memorija vo koi se skladirani poslednite koristeni instrukcii i podatoci. Memoriskite ~ipovi koi se vgraduvaat vo dene{nite kompju-teri naj~esto se od tipot SDRAM (Synchronous Dynamic Random Access Memories). Intelovite mikroprocesori obi~no imaat 128K od ovoj tip na memorija. pogolema i od RAM memorijata. vo osnova. Podobrena varijanta na SDRAM memorijata e pobrzata DDR (Double Data Rate) SDRAM memorija. Za da se re{i ovoj problem. Vtoriot tip na ke{ memorija e Nivo 2 ke{ koja e integrirana na mikroprocesorskiot ~ip. za da mo`at da gi so~uvaat skladiranite podatoci. Za niv e karakteristi~no {to moraat da bidat osve`uvani so napojuvawe stotici pati vo edna sekunda.e AMD so 12% od pazarot. Ovoj poseben memoriski set na RAM memorijata. Taa deluva kako posrednik pome|u obi~nata RAM memorija i centralnoprocesorskata edinica. Eden od poslednite modeli na Intel koj se pojavi vo 2010 godina e mikroprocesorot Tukwila. Edniot vid na ke{ memorija e Nivo 1 ke{. stanuva zbor za privremena me-morija. 93 .

a se sretnuvaat i pod imeto firmware. Kapacitetot na magistralata se iska`uva so {iro~ina na magistralata. Drug tip memoriski ~ip. Vo ovaa memorija se smesteni procedurite za samo-testirawe. 94 . Dve varijacii na ROM memoriite se PROM (Programmable ROM) memoriite. koja se nao|a na mati~nata plo~a. Magistrali. Vo ROM memorijata e smesten BIOS (Basic Input/Output System) sistemot. porti i karti~ki za pro{iruvawe Magistralite (Bus) pretstavuvaat komunikaciski kanali so ~ija pomo{ se povrzuvaat delovite na centralno-procesorskata edinica pome|u sebe i na centralno-procesorskata edinica so ostanatiot hardver. na koi ne im e potrebno osve`uvawe se brzite stati~ki RAM ~ipovi (SRAM). definirana kako broj na bitovi koi mo`at oddedna{ da se prenesat preku nea. tuku samo da se koristi. inicijalizacija na sistemot koja se izvr{uva koga se vklu~uva kompjuterot. Sodr`inata na ROM memorijata. glavno. Bidej}i se mnogu skapi. koj se sretnuva vo kompjuterskite sis-temi e ROM memorijata. isto taka. zastapeni se vo pomala koli~ina vo kompjuterskite sistemi (na primer. Podatocite za instaliranite komponenti na sistemot se zapi{ani vo EPROM memorijata. Kontrolnata magistrala gi prenesuva kontrolnite signali koi specificiraat na primer dali se ~ita ili zapi{uva podatok vo primarnata memorija. za aktivirawe na komp-juterot). Postojat tri tipa magistrali: podato~na. koj pretstavuva del od sistemskite programi na mikro-kompjuterot. kade so specijalna oprema. Adresnata magistrala gi prenesuva signalite za locirawe na adresite vo primarnata memori-ja. adresna i kontrolna. Dene{nite mikrokompjuteri imaat {iro~ina na glavnata magistrala od 64 bita. Pobrzi memoriski ~ipovi. koi imaat podobri perfomansi od prethodnite modeli. e odnapred vgradena i ne mo`e da se menuva. obi~no.koja podatocite gi transferira dva pati vo eden ciklus na ~asovnikot. Ovie memorii. a se is~ituvaat. vo fazata na inicijalizacija na sistemot. sodr`inata mo`e da se izbri{e i da se zapi{e nova. kako i proceduri za komunikacija so hardverot. sodr`at specijalni instrukcii koi se koris-tat pri rabotewe na kompjuterot (na primer. kako ke{ memorija). DDR SDRAM memoriite denes se zameneti so DDR2 SDRAM i DDR3 SDRAM memoriite. kade sodr`inata na memorijata edna{ se zapi{uva so specijalna oprema i pove}e ne mo`e da se menuva i EPROM (Erasable PROM) memoriite. Niz podato~nata magistrala podatocite se dvi`at kon i od primarnata memorija.

mre`no povrzuvawe na kompjuterot. se obezbeduva i napojuvawe od kompjuterot kon edinicite. koja odgovara na 16 Gbyte vo sekunda. vnatre vo sistemskata edinica na kompjuterot. pri {to slu`at za povrzuvawe na nadvore{ni uredi preku koi treba da se ispratat ili primat odredeni koli~estva podatoci. tastaturata. opti~ki uredi. terminalot. gluv~eto. za povrzuvawe na gluv~eto. Na toj na~in mo`e da se izvr{i pro{iruvawe na primarnata memorija. Karti~kite za pro{iruvawe na mikrokompjuterot se vmetnuvaat vo soodvetni mes-ta. otvorena arhitektura. Kompjuterite imaat nekolku USB porti. e i nejzinata brzina na rabota. Taka na primer. Gigabitskiot Ethernet. Portite mo`at da bidat paralel-ni ili seriski. a preku karti~kite mikrokompjuterot se povrzuva so drugi dopolni-telni komponenti. Ethernet – mre`no povrzuvawe Personalnite kompjuteri imaat vgradeno Ethernet poddr{ka koja slu`i za povrzuvawe na kompjuterskata mre`a na pretprijatie-to. Za podelba na Internet konekcijata ili drugi edinici pome|u dva ili pove}e personalni kompjuteri. Portite od nadvore{nata strana na sistemskata edinica slu-`at za prika~uvawe na uredite. PCI – Express (Peripheral Component Interconnect Express) e nova vlezno-izlezna magistrala koja obezbeduva golema propusna mo}. va`en parametar za edna magistrala. takanare~ena. nare~eni slotovi. GigE. disk drajveri itn. Preku USB portite pokraj toa {to se obezbeduva transfer na podatoci. modemot i pe~ata~ot. 95 . ednostavnite fle{ memorii imaat potreba od baterija ili nadvore{en izvor na energija. modemot i na mnogu drugi edinici. voveden vo 2006 godina ovozmo`uva protok od 1 gigabita vo edna sekunda. Brzinata na magistralite mo`e da se izrazi so MHz ili GHz. Mikrokomjuterite imaat. kako {to se tastaturata. Vo 2010 godina najaveno e koristeweto na 10 gigabitskiot Ethernet. pa i pove}e. a preku nea i kon Internet. Toa zna~i deka korisnicite mo`at da go pro{irat sistemot so vmet-nuvawe na dopolnitelni karti~ki za pro{iruvawe. Tie dobivaat napojuvawe od kompju-terot dodeka se priklu~eni na portata.Pokraj kapacitetot. Brzinata na transferot preku USB portite mo`e da bide od 60 megabita vo sekunda. so maksimalen protok od 10 gigabita vo edna sekunda. potreben e svi~ (switch) ili ruter (router). povrzuva-we so pe~ata~i.

4. Pristapnite mesta se konfigurirani so mre`en identifika-tor SSID (Service Set IDentifier) i broj na kanal.4 GHz. Na pristapnite mesta koi pokrivaat sosedni teritorii treba da bidat dodeleni razli~ni kanali za da se izbegne efektot na interferencija. Bez`i~niot Ethernet emituva podatoci barem nekolku desetina metri. no toj nitu prima nitu ispra}a poraki.11n na IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) za opremata za bez`i~en Ethernet koj vo najsilnata kombinacija mo`e da obezbedi protok od 150 megabita vo edna sekunda. koja mo`e da gi poddr`i Internet protokolite. podato-cite treba da se kodiraat so postapkata na enkripcija. Hab (hub) e ve}e zastaren tip na edinica. Bilo koi podatoci isprateni od nekoj kompjuter pominuvaat niz svi~ot i pristignuvaat kon edinicata ili kompjuterot za koj se nameneti. zaedno so opsegot 5 GHz denes pretstavuvaat frekfenten opseg za tekoveniot standard 802.11 e mno`estvo na standardi koi se koristat za komunikacija vo lokalnite bez`i~ni mre`i WLAN (Wireless Local Area Network) so koristewe na 2. koja mo`e da izvr{uva samo del od funkciite na eden moderen svi~. a potoa i kompjuterite. Ruterot e poskapa. Toj ima adresa isto kako {to ima sekoj od priklu~enite kompjuteri. 3. Bez`i~no Ethernet povrzuvawe Frekvenciite koi se koristat od aparatite vo doma}instvata se poznati kako nelicencirani frekvencii. naj~esto razbirliv za lu|eto.4 GHz. Prvite edinici koi se koristele vo ramkite na ovie frekvencii bile bez`i~nite telefo-ni. a vtor 2.2. Vlezni edinici Vleznite edinici slu`at za prifa}awe na podatocite i na programite od nadvore{en oblik. IEEE 802. koja e poznata pod imeto WEP (Wired Equivalent Privacy).6 GHz i 5 GHz frekfenten opseg. Svi~ot e transparenten vo odnos na Internet protoko-lite. odnosno me{awe na signalite. Podatocite samo pominuvaat niz nego. Za da se obezbedat osnovnite elementi na privatnost. Vtoriot opseg od 2. i potoa.1. no pointeligentna edinica.Svi~ot go povrzuva sekoj kompjuter so komunikaciski kabel. Prv takov frekventen opseg bil 900 MHz.4 GHz. za transformirawe vo oblik soodveten za kompjuterska 96 .

Kop~iwa za pi{uvawe. Toa e vsu{nost centralniot. kako posledica na {to vleznite edinici mo`eme da gi podelime na edinici za vnes preku tastatura i edinici za direkten vnes.1.9).Posebni numeri~ki kop~iwa. Vleznite operacii mo`at da bidat izvr{eni na dva na~ina. vo ~ii ramki se nao|aat kop~iwata za voobi~aenite bukvi. Tastatura . se sostoi od ~etiri grupi kop~iwa (slika 4. so tastatura ili so direkten vnes. so {to na korisni-kot mu za{teduvaat vreme. Pretstavuvaat za-mena za pritiskawe na kop~iwa po tastaturata. {to se koristi za vnesuvawe na naredbite vo kompjuterot.Funkciski kop~iwa. Naj~esto vo ovoj del se nao|a kop~eto Enter. glavniot del na sekoja tastatura. ozna~eni so F1. (0. . odnosno. cifri i znaci za interpunkcija.2. Tastaturata. korisnikot gi ~ita podatocite od originalniot dokument. no ima do-polnitelni kop~iwa. Ovie kop~iwa se programibilni i se koristat za izvr{uvawe naredbi ili funkcii koi se ~esti vo ramkite na koristenata programa.2): Funkciski kop~iwa Kop~iwa za specijalna namena Numeri~ki kop~iwa Kop~iwa za pi{uvawe Kop~iwa za kontrola na kursorot Slika 4.F2 itn. koi se koristat za zada~i vo ramkite na koi treba da se vnesat glavno broevi. nare~en izvoren dokument i so pritiskawe na kop~iwata na tasta-turata gi vnesuva podatocite. 97 .…. . Koga se koristi ovoj na~in na vnes na podatoci. obi~no.obra-botka. Vlezni edinici za vnes na podatoci preku tastatura Podatocite mo`at da se vnesat vo kompjuterot preku tastatura. koja e sli~na na tastaturata na ma{inite za pi{uvawe. Tie se mnogu korisni koga se koristat programi za rabotni tabeli (spread-sheet programi). koja e naj~esta vlezna edinica.

kako najprirodni vlezni edinici za direkten vnes. a gi prifa}a centralnoproce-sorskata edinica. tret tip na elektronsko gluv~e. Kop~iwata so specijalna namena se koristat kako pomo{ni kop~iwa za vnes i za editirawe na podatocite i za izvr{uvawe na instrukciite.. se najprifateni od strana na korisnicite na kompjuterite. Vtoriot tip elektronsko gluv~e nema potreba od ramna povr{ina. podatocite. Kop~iwata za kontrola na kursorot se koristat za pridvi`uvawe na kursorot niz ekranot. koe nema topka na dolnata strana. Vo ovaa kategorija mo`eme da go priklu~ime i radio-frekfentniot identifikator. Kursor pretstavuva simbol na ekranot koj poka`uva kade podatocite mo`at da bidat vneseni. i Ins (Insert). Edinici za poka`uvawe Edinicite za poka`uvawe. Kursorot se kontrolira so dvi`ewe na prstot na korisnikot po povr{inata. a potoa podatocite. Koga korisnikot }e pritisne kop~e na tastaturata. neposredno gi trans-formiraat vo oblik soodveten za kompjuterska upotreba bez koriste-we tastatura. Najnoviot. koe se vika stik. Varijanta na gluv~e od ovoj tip e opti~koto gluv~e. ekran osetliv na dopir i svetlosno penkalo. a kursorot se kontrolira so vrtewe na edna topka so palecot na korisnikot. denes. Edinicite mo`at da se kategoriziraat vo tri grupi: vlezni edinici za poka`uvawe. Postojat pove}e edinici koi go koristat ovoj princip na rabota: elektronsko gluv~e. razbirlivi za kompjuterite. Na ovoj na~in se namaluva mo`nosta za gre{ka pri vnes na podatocite. Gluv~eto e povrzano so kompjuterot so ili bez kabel. koja se dvi`i koga koris-nikot go dvi`i gluv~eto po ramna povr{ina. Vlezni edinici za direkten vnes na podatocite Edinicite za direkten vnes. Del (Delete). Ctrl (Control). IBM portabl kompjuterite koristat ~etvrt tip na gluv~e. i za vnes na govorni podatoci. a tro{ocite povrzani so vnesot na podatoci mo`at da bidat mnogu pomali. tretiot i ~etvrtiot tip na elektronsko gluv~e obi~no se koristat za 98 . za skenirawe. Gluv~eto od prviot tip ima topka na dolnata strana. Signa-lite se razbirlivi za kompjuterot. e povr{ina osetliva na dopir. di-rektno gi vnesuvaat vo negovata centralnoprocesorska edinica. Vtoriot. se formiraat elektri~ni signali za simbolot pretstaven na kop~eto. Postojat nekolku modeli na elektronsko gluv~e. kako {to se Esc (Escape).Kop~iwa za kontrola na kursorot i kop~iwa so specijalna namena.

od in`eneri. a potoa sekoja to~ka ja pretstavuva (kodira) vo kompjuterot.portabl kompjuterite. pak. vsu{nost. Digitaliziranite podatoci. vo momentot koga eden proizvod }e izleze od prodav-nicata vedna{ se registrira soodvetnata informacija vo glavniot kompjuter. vo praktikata. kade {to gluv~eto. mo`at da bidat dopolnitelno obrabotuvani. Edinici za skenirawe Edinicite za skenirawe (digitalizatori) se koristat za konvertirawe na slika. a mo`e da se koristi. glavno. so ~ija pomo{ se odreduva mestoto na ekra-not za vnesuvawe ili promena na podatocite. se vlezni edinici koi ovozmo`uvaat registrirawe na transakcijata vo glavniot kompjuter vo momentot na nejzinoto sozdavawe. Ekran osetliv na dopir e poseben tip na monitorski ekran pokrien so plasti~na pokrivka. Bar-kod ~ita~ite. e vgradeno vo tastaturata. Koga ovie edinici se 99 . koj avtomatski ja razlo`uva slikata na mno`estvo od to~ki. POS terminalite. za koj postoi opis i cena koja se prenesuva od glavniot kompjuter vo POS (Point of Sale Terminal) terminalot. vo prodavnicite koi imaat POS terminali. Na primer. Edinici za vnes na govornite podatoci Edinicite za vnes na govornite podatoci go konvertiraat ~o-ve~kiot govor vo digitalna forma. potoa. Edinici za skenirawe se: Skener za sliki. za dizajnirawe na pro-izvodite. koi se nao|aat na pakuvawata na proizvodite. opti~ki edinici za prepoznavawe znaci i opti~ki edinici za prepoznavawe oznaki. mo`at da se sretnat vo tri formi: edinici za prepoznavawe znaci napi{ani so magnetizirano mastilo. zvuk i video vo digitalna forma. Elektronskoto gluv~e ja namaluva potrebata za vnesuvawe na naredbite na kompjuterot preku tastatura. Vakviot ekran ovozmo`uva korisni-kot da izbere soodvetna naredba so dopir. potoa za izrabotka na bankarski avtomati ili. se koristi. koi se koristat za kontro-la na testovi so pove}e izbori i sli~no. na aerodromite itn. Svetlosno penkalo. za informaciskite centri vo hotelite. glavno. na primer. Edinicite za prepoznavawe znaci. Toj se upotrebuva koga ko-risnicite na kompjuterite treba brzo da ja dobijat potrebnata in-formacija. Skenerite go identifikuvaat proizvodot. koi slu`at za ~itawe na bar-kodovite.

100 . 4. od in`eneri. So pomo{ na specijalniot ured RFID ~ita~.RFID). Prednosti na RFID vo sporedba so bar kodovite se skenirawe na objektite od pogolemi rastojanija. RFID ovozmo`uva objektite da se etiketiraat i pratat kako {to se dvi`at od edno mesto na drugo. poddr{ka za skladirawe na podatoci i mo`nost za pove}e informacii za objektite koi se pratat. se dobivaat sistemite za prepoznavawe na govor. Toa pretstavuva sistem za etiketirawe i identifikacija na mobilni objekti kako {to se stokite. i so nivna pomo{ na hartija se iscrtuvaat slo`eni crte`i.kombini-raat so soodveten softver. grafikoni. glavno. pe~ata~ite. RFID ~ipovite mo`at da bidat pasivni i aktivni. Se koristat. vo pove}e boi i vo mnogu pogolem format vo sporedba so formatite koi gi koristat pe~ata~ite. taka {to niv }e gi opi{eme vo poseben del.1. dizajni i sli~no. pomali od zrno pesok. osobeno koga objektite koi se pratat se lu|e. vo zavisnost od toa dali nemaat ili imaat sopstveno napojuvawe. Izlezni edinici se monitorite. Radiofrekventnata identifikacija koristi mali hardverski elementi. arhitekti i od drugi koi imaat potreba od iscrtuvawe kompleksni formi. Radio-frekventen identifikator Edna od najnovite i najbrzoraste~ki tehnologii za skladirawe denes e radio frekventnata identifikacija (Radio Frequency Identification . koi se narekuvaat RFID ~ipovi. Monitorite i pe~ata~ite pretstavuvaat zadol`itelen del od koj bilo kompjuterski sistem. po{tenskite pratki i `ivite su{testva. Postojat dva tipa sistemi za prepoznavawe govor: Sistemi za prepoznavawe na kontinuiran govor i sistemi za prepoznavawe na diskretni zborovi. RFID e sozdaden kako posuperiorna alternativa na bar kodovite. Ovie ~ipovi imaat karakteristika na antenna koja mo`e da prenesuva i prima radio signali. Glavna bariera na RFID tehnologijata se problemite so privatnosta. Ploterite se izlezni edinici so specijalna namena.3. mapi. ploterite i edinicite za izgovor. Ploterite mo`at da gi reproduciraat dokumenti-te so visok kvalitet. Izlezni edinici Izleznite edinici gi konvertiraat informaciite smesteni vo kompjuterot vo oblik razbirliv za ~ovekot.

Rezolucijata na ekranot se iska`uva so broj na to~ki vo edna hori-zontalna linija i broj na horizontalni linii. koi pretstavuvaat del od slikata. Pikselot pretstavuva najmala edinica na ekranot koja mo`e da se prika`e. odnosno zborovi ili celi re~enici. odnosno nivniot broj vo sekoj red i kolona. a se sretnuvaat vo slednite formati: 1280h768 (WXGA) 1600h1024 (WSGA) 1920h1200 (WUXGA) 2560h1600 (WQXGA) 101 . Terminot sintetiziran ozna~uva deka zborovite i re~enicite se konstruirani po elektronski pat vrz osnova na osnovnite zvu~ni komponenti koi mo`at da oformat kakov bilo glasoven izlez. Monitori i grafi~ki karti~ki Naj~esto koristena izlezna edinica pretstavuva monitorot. koj so kompjuterskiot sistem se povrzuva preku grafi~ka (video) karti~ka (adapter). odnosno rezolucijata. nare~eni pikseli.Edinicite za izgovor. Ako goleminata e pomala. Kvalitetot na slikata i rezolucijata e povrzana so u{te edna karakteristika.Extended Graphics Array) 1280h1024 (SXGA) 1600h1200 (UXGA) 2048h1536 (QXGA) 2560h2048 (QSXGA) Mo`e da se zabele`i deka postojat pogolem broj na to~ki na edna horizontalna linija od brojot na horizontalnite linii. izleznite informacii gi proizveduvaat vo oblik na sintetiziran glas. go opredeluva kvalitetot na slikata.Video Graphics Array) 800h600 (SVGA . Denes naj~esto se koristat ekrani so te~ni kristali – LCD.Super Video Graphics Array) 1024h768 (XGA . Postojat pove}e standardni rezolucii: 640h480 (VGA . Slikite na monitorite se pretstaveni so individualni to~kasti elementi. a toa e minimalnata golemina na pikselite. Imiwata na standardite na rezoluciite koi go podr`uvaat 16:9 razmerot po~nuvaat so bukvata W (Wide). ili vo 16:9 razmerot. re-zolucijata mo`e da bide pogolema. Gustinata na pikselite. Ekranite koi gi koristat standardnite rezolucii gi prika`uvaat sliki-te pribli`no ili vo 4:3 razmer. a mnogu retko mo`at se sretnat CRT monitori (katodni cevki).

deka pogolem broj na igli zna~i i pokvaliteten otpe~atok. Goleminata na monitorot se izrazuva so dol`ina na dijagonalata vo in~i (1 in~ = 2. Osvetlenosta se odnesuva na LCD panelite. najzna~ajni karakteristiki na monitorite se brojot na boite koi mo`at da gi prika`at. Se razbira. i zavisi od koristeniot standard. Pokraj rezolucijata. so koja poka`uvaat najdobri perfomansi. najpove}e. kvalitetot na prika`anata slika (ostrina. osvetlenost. Ovie pe~ata~i otpe~atokot go formiraat so isprskuvawe mastilo koe se ~uva vo specijalen rezervoar (ink cartridge).54 cm). Pe~ata~i Postojat ~etiri tipa pe~ata~i: matri~ni. koj ovozmo`uva podobri grafi~ki perfomansi vo odnos na prethodniot standard AGP. laserski i termalni.CRT monitorite mo`at da se prekop~uvaat pome|u razli~ni rezolucii. Denes. pred s# poradi cenata i specijalnata hartija na koja pe~atat. Ovie pe~ata~i. 102 . Za formirawe na otpe~atokot koristat mastilava lenta. {to pretstavuva glaven nedostatok. poradi {to vo re-zervoarot se ~uvaat mastila vo nekolku boi. se koristat laserskite. potoa ink-jet pe~ata~ite. dodeka najmalku se zastapeni termalnite. Denes. no desktop kompjuterite obi~no koristat monitori so golemina od 17 do 24 in~i. pe~atat vo boja. Taka na primer XGA standardot poddr`uva pove}e od 18 milioni boi.) i fizi~kata golemina na ekranot. do maksimalno poddr`anata. Grafi~kiot adapter kaj mikrokompjuterite bazira na PCI – Express standardot. Niskata cena pretstavuva karakteristika na vtoriot tip pe~a-ta~i. Brojot na boite koi monitorite mo`at da go prika`at e mnogu golem. ink-jet. glavno. Matricata od ~eli~ni igli najprvo go oformuva znakot koj treba da se otpe~ati. koja mo`e da bide vo pove}e boi. a potoa preku lentata pritiska na hartijata na koja go ostava otpe~atokot. i sl. inkxet pe~ata~ite. Matri~nite pe~ata~i imeto go dobile spored na~inot na for-mirawe na otpe~atokot na hartija. pri {to se izrazuva so edinici na osvetlenost na kvadraten milimetar. se sretnuvaat monitori so razli~ni golemini. Inkxet pe~ata~ite imaat sredna brzina na pe~atewe i visoki tro{oci za odr`uvawe. Lentata mehani~ki se potisnuva so glava koja se sostoi od matrica so ~eli~ni igli. LCD monitorite imaat vgradena rezolucija. odnosno jasnost.

Sekoj bit vo binarnata niza fizi~ki se realizira so vklu-~en/isklu~en laserski zrak.Naj~esto sretnuvani vo praktikata. koi slu`at za trajno memorirawe na podatoci. mora da se prebaraat site prethodni). denes. kako posledica na {to kon podatocite se pristapuva sekven-cijalno (na primer.1. na ovie pe~ata~i im nametnuvaat ograni~ena komercijalna upotreba. imaat golema brzina i kvaliteten otpe~atok. Otpe~atokot na hartija se formira digitalno. Originalno ovie pe~ata~i bile koristeni za bele`ewe podatoci vo nau~nite laboratorii. Ovie edinici. Kon podatocite vo sekundarnata memorija mo`e da se pristapi na dva na~ina: so sekvencijalen pristap i so direkten pristap. Sekundarna memorija Poznato e deka kompjuterite gi prifa}aat podatocite so vleznite edinici. 4. gi obrabotuvaat vo informacii i informaciite gi prika`uvaat na izleznite edinici. Laserskite pe~ata~i ne se bu~ni vo rabotata. podatocite. pri {to znacite ili slikite koi se pe~atat se opi{ani so niza na 1 i 0. Brzinata na laserskite pe~ata~i se meri so strani vo minuta. no vo sporedba so prethodnite tipo-vi pe~ata~i. za da se pristapi kon eden podatok smesten vo sredinata. Toa zna~i. cenata im e povisoka. informacii i programi se nareku-vaat sekundarna memorija. po isklu~uvaweto na kompjuterot od napojuvawe. Toa e mo`-nosta podatocite. Od ova mo`e da se zaklu~i deka stanuva zbor za bavna postapka na prebaruvawe poda-toci. se najverojatno laserskite pe~ata~i. programite i informaciite smesteni vo memoriskite edinici }e ostanat trajno za{titeni i upotreblivi za slednoto vklu~uvawe na kompjuterot. kompjuterite imaat u{te edno mnogu va`no svojstvo. a kvalitetot na otpe~atokot so broj na to~ki na eden in~. Ti-pi~en pretstavnik na sekundarna memoriska edinica so sekvencija-len pristap e magnetnata lenta. kade podatocite se smesteni vo sek-venca. termalnite pe~ata~i vo boja se koristat za proizvodstvo na likovni i dizajnerski raboti. Termalnite pe~ata~i otpe~atokot go ostavaat na specijalna termalno ~uvstvitelna hartija so koristewe na specijalni termalni elementi za zagrevawe. Specijalnata hartija i golemite tro{oci. Vo posledno vreme. ili nadvore{na memorija. informaciite i programite trajno da gi so~uvaat za natamo{na upotreba. 103 . kade {to se bara visok kvalitet na otpe-~atokot.4. Pokraj obrabotkata na podatocite.

Edinica za prose~noto vreme na pristap e del od sekundata (na primer. Fiksni diskovi Fiksnite diskovi se sostojat od nekolku metalni plo~i na koi trajno se skladiraat podatocite i programite na kompjuterskiot sistem. proizvoditel i cena. Sekoja memoriska lokacija ima svoja adresa. mo`e da se ka`e deka. bez potreba od prebaruvawe niz drugi podato-ci. gi sretnuvame. a kon podatocite smesteni na vakviot tip memorija se pristapuva direktno. Mo`e da se sretnat i pod imiwata tvrdi diskovi ili me-talni diskovi. a srednoto vreme na pristap pretstavuva prose~no vreme od baraweto na kompjuterot za podatok do kompletniot transfer na podatokot od sekundarnata memoriska edinica do kompjuterot. Bidej}i kapacitetot e od red golemina. vo sporedba so sekvencijalniot pristap. Koga stanuva zbor za sekundarnata memorija kaj mikrokompju-terite. Diskovite se mnogu osetlivi edinici.Pretstavnik na sekundarna memorija so direkten pristap e diskot. ~ad od cigara ili edno ~ove~ko vlakno da vleze vo ku}i{teto na 104 . opti~ki diskovi. za fiksnite diskovi vremeto obi~no se iska`uva vo iljaditi delovi od sekundata.gigabajt (GB). Podatocite se zapi{uvaat i is~ituvaat so pomo{ na glavi za zapi{uvawe i is~i-tuvawe. Generalno. denes. koj pretstavuva 1024 bajti. {to za nekoi kompjuteri pret-stavuva edna memoriska lokacija. koj pretstavuva 1024 KB. . i toa: . Kapacitetot ka`uva kolkava masa podatoci mo`e da se skladira na edinicata. Kapacitetot na memoriskite edinici se izrazuva vo broj na bajti.kilobajt (KB). odnosno vo milisekundi (ms)). . koj pretstavuva 1024 MB. fle{ memorii i magnetni lenti.terabajt(TB). glavno. milioni ili milijardi bajti. Sekoj bajt pretstavuva eden znak. Dovolno e edna ~estica od pra{ina. sigurnost. Drugi karakteristiki na edinicite na sekundarna memorija se brzinata na prenos na podatocite. edinicite na sekundarnata memorija se opi{uvaat so dve karakteristiki: kapacitet i sredno vreme na pristap. slednive tipovi sekundarna memorija: fiskni diskovi. koj pretstavuva 1024 GB. se voveduvaat pogolemi izvedeni edinici za iska`uvawe na ka-pacitetot na memorijata. .megabajt (MB). Na ovoj na~in mnogu pobrzo se pristapuva kon sakanite podatoci.

RAID edinicite imaat golem kapacitet i golema brzina na pristap kon podatocite. koga na kompjuterot tie podatoci mu se potrebni. So drugi zborovi. Za razlika od fiksnite diskovi koi koristat magnetni polnewa za pretstavuvawe na binarnite zapisi na podatocite. pri {to se kontroliraat kako edna edinica. ako eden disk e vo defekt. So prvata tehnika. Opti~ki diskovi Оптичките edinici so koristewe na laserska tehnologija mo`at da skladiraat i is~ituvaat podatoci од оптички дискови. Fiksnite diskovi sodr`at edna ili pove}e metalni plo~i za zapi{uvawe podatoci. 105 . Toa zna~i deka. opti~kite diskovi za istata cel koristat reflektirana svetlina. Zatoa.diskot (na povr{inata na magnetnata plo~a) za da nastane trajno o{tetuvawe na podatocite vo diskot. Laserskiot zrak pa|a na ovie oblasti i koli~inata na reflektiranata svetlina uka`uva koj binaren znak e zapi{an vo sekoja oblast. Diskovite mo`at da bidat WORM (write-once. podatocite koi naj~esto se koristat od kompjuterot se prefrlaat od fiksniot disk vo baferot. read many) ili pak da ovozmo`uvaat pove}ekratno zapi{uvawe na sodr`inite. podatocite mo`at da se povratat od kopijata koja postoi na drug disk. koj pretstavuva memorija koja e mnogu pobrza od fiksniot disk. denes. Sistemite koi go imaat ova svojstvo se poznati kako fault-tolerant sistemi. Zabrzuvawe na rabotata na fiksnite diskovi i osloboduvawe na prostorot za memorirawe na drugi podatoci mo`e da se napravi so dve tehniki: so baferirawe i kompresija na podatocite na diskot. Fiksnite diskovi. so specijalen softver. namesto od diskot toj gi ~ita od baferot. So vtorata tehnika. bez isklu~ok site mikrokompjuteri imaat vnatre{en fiksen disk na koj se smestuvaat site aplikativni i sistemski programi. smesteni vo ku}i{teto zaedno so glavite za zapi{uvawe/is~ituvawe na podatocite i motorot za pridvi`uvawe na plo~ite. kompresija na podato-cite. RAID (Redundant Arrays of Independent Disks) So RAID sistemot. imaat dve prednosti: golem kapacitet i relativno golema brzina. mo`e da se povrzat fiksnite diskovi na pove}e od 100 mikrokompjuteri. na povr{inata na opti~kiot disk binarnite elementi 1 i 0 se pretstaveni so ramni i so vdlabnati oblasti. pri {to ovozmo`uvaat da se napravat pove}ekratni kopii na podatocite. se kompresiraat podatocite i se oslobo-duva dopolnitelen prostor na diskot. Potoa. baferirawe.

Maksimalniot kapacitet iznesuva nad 17 giga-bajti.7GB до 17GB. Zna~i. koj e dovolen za skladirawe na pet igrani filma. Dene{nite CD edinici imaat brzina i do 72 pati pogolema od osnovnata.Според технологијата на изработка оптичките дискови се делат на: . едen opti~ki disk mo`e da sodr`i од 700MB podatoci кај CD дисковите. Најчесто се користат за складирање на музика. laserskite diskovi ne se fiksni. Vo sporedba so magnetnite diskovi nedostatoci na opti~kite diskovi se zgolemenoto vreme na pristap i nemo`nosta od promena na podatocite koga edna{ se zapi{ani na nekoi opti~ki diskovi. Opti~kite diskovi nudat pove}e prednosti. mnogu pomalku se skloni kon gubewe na podatoci i na fizi~ki o{tetuvawa vo sporedba so fiksnite diskovi. i toa do 24 pati. koj{to poka`uva kolku pati edinicata ima pogolema brzina od CD edinica so brzina 1.DVD (Digital Video Disc). Prvo. но постепено на пазарот се појавуваат и Bluray единици. {to zna~i edinicata za opti~ki disk mo`e da koristi neograni~en broj opti~ki diskovi. na niv mo`e da se skladira golema masa podatoci. DVD e ponov tip opti~ki disk od CD diskot koj ovozmo`uva pogolem kvalitet i kapacitet na skladirawe na podatoci i informacii.CD (Compact Disc). Brzina 1 odgovara na prenos na 1318 Kb/s. Најчесто се користат за складирање на видео. Brzinata na CD edinicata se izrazuva so h(broj). Mo`e da bide vo dve varijanti: DVD-ROM i DVD-RAM. функционираат преку син ласер и имаат капацитет од 25GB до 100GB. 106 . ^etvrto. Vtoro. diskovite mo`at lesno i evtino da se proizvedat. koj{to poka`uva kolku pati edinicata ima pogolema brzina od DVD edinica so brzina 1. . функционираат преку ласер со помала фреквенција од CD и имаат капацитет од 4. skoro site personalni kompjuteri imaat оптичка edinicа vo својата osnovna konfiguracija. Brzina 1 odgovara na prenos na 150 Kb/s. до 100 GB кај двослојните Bluray дискови Denes. функционираат преку инфрацрвен ласер и имаат капацитет од 650МВ до 700МВ. Dene{nite DVD edinici imaat brzina pove}epati pogolema od osnovnata. Најчесто се сретнуваат оптички единици за читање на DVD дискови.BD (Bluray Disc). brzinata na DVD edinicata se izrazuva so h(broj). Treto. Sli~no kako kaj CD edinicite. . vо зависност од технологијата која се користи. Најчесто се користат за складирање на HD видео.

toj ima potreba od s# pogolemi znaewa za sistemskiot softver.2. Sistemski softver Koga eden korisnik treba da napravi pravilen izbor pri kupu-vawe kompjuterska oprema. bri{eweto ili a`uriraweto na zapisite mo`e da se napravi edinstveno so obrabotka na celata datoteka. Lentite se koristat za zemawe za{tita na podatocite (back up). odnosno dodavaweto. poradi sekojdnevnata promena na stan-dardite za kompjuterskite elementi. ili pak da kupi kompjuter koj mnogu brgu }e zastari (kompjuterot treba da gi zadovoli potrebite na korisnikot barem za narednite nekolku godi-ni so mali nadograduvawa). ne se skapi i zafaa}aat mal prostor za skladirawe.1. Sistemskiot softver mo`e da se podeli vo dve grupi. Za da mo`e korisnikot da donese najdobra odluka. koi poradi kapacitetot. potpolno gi potisnaa od upotreba fleksibilnite diskovi.2. Korisnikot sekoga{ se obiduva da izbegne da kupi premnogu skap kompjuter za koj nema potreba.Fle{ memorii Denes vo ekspanzija e koristeweto na fle{ memoriite. a pred s# opera-tivnite sistemi. ne se isklu~uvaat me|usebe. Magnetni lenti Postojat dva tipa magnetni lenti: magnetni lenti nameneti za mikrokompjuteri (magnetni streamer lenti) i magnetni lenti nameneti za mini i golemi kompjuteri. Treba da se ima predvid deka site tipovi sekundarna memorija vo realnata upotreba na mikrokompjuterite se nadopolnuvaat. KOMPJUTERSKI SOFTVER 4. Negativna strana e sekvencijalniot na~in na rabota. treba da go poznava sistemskiot softver. Magnetnite lenti imaat tri prednosti: na niv mo`at da se skladiraat mnogu podatoci. 107 . brzinata i sigurnosta. skladirawe na podatoci koi retko se koristat i podatoci kon koi ne se pristapuva direktno. a delumno i opti~kite diskovi vo kategorijata na prenosliv memoriski medij. 4.

Prvata grupa ja so~inuvaat programite koi gi menaxiraat hardverskit. kako {to se na primer programskite jazici. Ovie programi mu ovozmo`u-vaat na kompjuterot da gi interpretira vnesenite znaci i da gi pre-nesuva na monitor. Najva`nite programi od ovaa grupa se operativnite sistemi. dijagnosti~kite rutini. Inicijalniot polna~ e programa postojano prisutna vo kompju-terot. Vo tekot na testiraweto ovie programi ispi{uvaat poraki na ekranot. deinstalacija na softverot i sli~no. mre`nite i podato~nite resursi na kompjuterot. Negova glavna zada~a e da pomaga kompjuterot da upravuva so nego-vite resursi. Drajverite pretstavuvaat softver so koj kompjuterot softver-ski gi povrzuva hardverskite komponenti. Operativniot sistem se gri`i za mnogu vnatre{ni problemi koi se javuvat vo tekot na raboteweto na kompjuterot. osloboduvaj}i go korisnikot od tie zada~i. Del od uslu`nite programi se nao|aat kako del od operativniot sistem. 108 . Operativni sistemi Operativniot sistem pretstavuva mno`estvo od programi i e od najgolem interes za nas. se programi postojano smes-teni vo kompjuterot i se aktiviraat koga se startuva kompjuterot. kako na primer za{-tita na kompjuterite. programite za menaxment so mre`ite. opera-tivniot sistem gi interpretira naredbite {to korisnikot mu gi dava na kompjuterot i ovozmo`uva korisnikot interaktivno da rabo-ti so programite dodeka se izvr{uvaat. softverskite. isto taka. a vtorata grupa programite koi pomagaat za razvoj na programi i proceduri. disk ili na druga edinica. na primer. osnovniot vleznoizlezen sistem (basic input-output system) i drajverite. Taka. Vo momentot na vklu~uvawe na mikrokompjuterot toj go polni operativniot sistem od fiksniot disk vo primarnata memorija. Na ovoj na~in mikrokomjuterot se startuva (booting). korisnicite na kompjuterskite sistemi. centralnata procesorska edinica i drugite komponenti na kompjuterskiot sistem. Dijagnosti~kite rutini. sistemite za menaxirawe so podatoci. Toj upravuva so memorijata. kako i programite za osnovnite sistemski rutini kako {to se inicijalniot polna~ (bootstrap loader). Uslu`nite programi slu`at za upravuvawe i kontrola na poda-tocite i komponentite na komjuterskiot sistem. Osnovniot vlezno-izlezen sistem se sostoi od servisni progra-mi smesteni vo primarnata memorija. podatocite. Tie gi testiraat primarnata memorija.

so primarnata memorija. za da se izvr{i edna programa mora celata da bide smestena vo primarnata memorija. Edna korisni~ka programa generira pove}e zada~i (tasks). operativniot sistem ja deli celata programa na delovi. vlezno-izleznite edi-nici i ostanatite edinici priklu~eni na kompjuterot. Bez virtuelna memorija. Taka na primer. menaxirawe so datotekite i izvr{uvawe na uslu`ni programi (utility programs). Sekoja od stranicite se prefrla vo primarnata memorija samo ako e potrebna. pri {to vo eden moment se 109 . kop~iwa i drugi sliki. koi na kompjuterot se zadavaat vo forma na programi. Drugi takvi uslu`ni programi se programata za kopirawe. lenti. Trendot vo razvojot na korisni~kite interfejsi se grafi~ki korisni~ki interfejsi. pri {to eden od mo`nite koncepti koi gi primenuva operativniot sistem e konceptot na virtuelna memorija. Operativniot sistem izvr{uva pet osnovni funkcii pri operiraweto na kompjuterskiot sistem: obezbeduvawe na korisni~ki interfejs.datotekite. programata za promena na ime na datoteka itn. so mre`nite i drugite resursi. odnosno za pravewe duplikat na datoteka ili na programa. Formatiraweto e postapka so koja diskot se podgotvuva da mo`e da primi podatoci. Programite za menaxirawe so zada~ite ovozmo`uvaat izvr{uvawe na korisni~kite zada~i. kako {to se programite za menaxirawe so hardverskite komponenti. potoa programata za bri{ewe na datoteka. Programite za menaxirawe so datotekite ovozmo`uvaat kreirawe. Najpopularen grafi~ki korisni~ki interfejs denes e desktopot na Microsoft Windows. Operativniot sistem koristi pove}e programi za menaxirawe so resursite. goleminata na memorijata ja odreduva najgolemata programa koja mo`e da se izvr{uva na kompjuterot. menaxirawe so zada~ite. menxirawe so resursite. Taka. Na ovoj na~in kompjuterot mo`e da izvr{uva mnogu golemi programi. Operativniot sistem koj ima mo`nost za virtuelna memorija go zgolemuva koli~estvoto memorija {to go imaat na raspolagawe programite za vreme na izvr{uvaweto. so sekundarnata memorija. kako i pristapuvawe kon niv. procesorot/ite. Primer za uslu`na programa e formatirawe na fiksniot disk. bri{ewe i organizirawe na datotekite vo folderi ili imenici. so koristewe na ikoni. nare~eni stranici i ja smestuva vo sekundarna memorija (naj~esto disk). So tehnikata na virtuelna memorija. menaxmentot so primarnata memorija ovozmo`uva vo isto vreme da se izvr{uvaat pove}e programi.

no i razliki. So ovoj koncept pove}e korisnici mo`at da izvr{uvaat razli~ni programi vo isto vreme.Denes.Denes. ovie koncepti ve}e se sretnuvaat i kaj niv. Pome|u operativnite sistemi na golemite kompjuteri i mikro-kompjuterite postojat sli~nosti. be{e DOS operativniot sistem so ostanatite sistemski programi ~ie rabote-we bazira na DOS. potrebite i barawata na korisnicite se s# pogolemi. . taka {to re{enie e koristeweto pokompleksni operativni sistemi. Kaj multiprogramiraweto. Kaj multiprocesiraweto. na primer. So zgolemuvawe na mo}ta na mikrokompjuterite. 110 .Vo osumdesetite godini edinstven standard. z/VM (Virtual Machine). operativniot sistem opslu`uva pove}e programi koi istovremeno se izvr{uvaat.menaxiraat zada~i od pove}e programi. Raboteweto vo mre`a ne go poddr`uvaat site operativni sistemi. z/TPF (Transaction Prosessing Facility) i Linux on System z. multiprogramirawe i multiprocesirawe. Taka.Denes kompjuterite glavno se povrzuvaat vo kompjuterski mre`i. koga stanuva zbor za sistemskiot softver za mikrokompjuteri. a samo del od niv poddr`uvaat odredeni tipovi na kompjuterski mre`i. . Pogolemite kompjuter-ski sistemi imaat mnogu poslo`eni operativni sistemi. Multiprogramiraweto i multiprocesiraweto ovozmo`uvaat pove}e od edno lice da go koristi kompjuterskiot sistem. golemite kompjuteri od kompanijata IBM mo`at da go ko-ristat operativniot sistem z/OS (Operating System). kako {to se virtuelna memorija. z/VSE (Virtual Storage Extended). eden mikrokompjuter mo`e da izvr{uva pove}e razli~-ni tipovi operativni sistemi. Ova svojstvo e poznato pod imeto multiprogramirawe. Edna razlika e taa {to golemite sistemi se fokusiraat na pove}ekorisni~ka rabota. Koga stanuva zbor za koristeweto na operativnite sistemi. Sekoj kompjuter ima operativen sistem. postojat mo}ni mikrokompjuteri na koi mo`at da se instaliraat razli~ni tipovi na operativni sistemi. mo-`at da se navedat nekolku fakti: . Denes. operativniot sistem kontrolira dve ili pove}e procesorski edinici. na toj na~in {to i posvetuva vnimanie na prvata. pa na slednata programa itn. Ovie operativni sistemi imaat mnogu golemi mo`nosti i poddr`uvaat mnogu slo`eni koncepti pri raboteweto. .

Ikonite se kop~iwa koi koga }e se pritisnat ja aktiviraat soodvetnata programa. Na primer. dodeka ja koristi programata se skladiraat vo podato~ni datoteki. Site programi. programata za obrabotka tekst se sostoi od mnogu program-ski datoteki koi gi sodr`at programskite instrukcii potrebni pri nejzinoto koristewe. na primer. Ovaa vrska gi prika`uva na ekran grafi~kite objekti nare~eni ikoni. kako {to e. Toa se pred s# Windows verziite. Taka. ako korisnikot napi{e delovno pismo do nekoe pretprijatie. nare~eni prozorci (windows). Dva naj~esti tipa se programskite i podato~nite datoteki. mo`e da se zabele`i deka naredbata za otvorawe datoteka e ista za site Windows aplikacii. Windows Server verziite. odnosno zada~a. Informaciite na fiksnite diskovi ili drugite memoriski edinici se skladirani vo forma na datoteki (ili fajlovi).Za krajnite korisnici najva`ni operativni sistemi se onie za mikrokompjuterite. da dodade novi ili pak postoe~kite da gi pregrupira. Windows operativniot sistem gi kontrolira site komponenti na kompjuterot i koristi grafi~ka korisni~ka vrska (Graphical User Interface. Eden disk mo`e da sodr`i mnogu datoteki od razli~ni tipovi. ili desktop (desktop). imaat zaedni~ka korisni~ka vrska koja ovozmo`uva lesno u~ewe i koristewe na razli~ni programi. Isto taka. vo koi mo`e da skladira datoteki. Vo isto vreme mo`at da bidat otvoreni pove}e prozorci. sodr`inata na pismoto }e bide skladirano na diskot na kompjuterot kako podato~na datoteka. korisnikot mo`e da kreira folderi i podfolderi. na primer. Zaedni~kata korisni~ka vrska zna-~i deka programite imaat zaedni~ki karakteristiki. Prvi~niot ekran {to se pojavuva po vklu~uvaweto na Windows operativniot sistem se vika rabotna povr{ina. koi gi pretstavuvaat programi-te koi mo`at da se koristat. Od rabotnata povr{ina korisnikot mo`e da ostrani del od ikonite. za pret-stavuvawe na informaciite i na programite. Skladiraweto povrzani datoteki vo folderi go pravi diskot 111 . na primer. Taka. koi go koristat Windows operativniot sistem. GUI). sistemot na meni. Unix i Linux. so {to korisnikot polesno mo`e da se prekop~uva od edna na druga programa. Windows operativniot sistem imeto go dobil poradi koristeweto pravoagolni povr{ini. povrzani spored sodr`inata. Na nego se nao|aat pove}e ikoni koi gi pretstavuvaat razli~nite alati i svojstva. Informaciite koi korisnikot gi kreira. Ikonite mo`at da se otvorat i da se pronajdat dopolnitelni alati i materijali od koi korisnikot ima potreba.

RIM BlackBerry. a poslednata serverska verzija e Windows Server 2008 R2. Android na Google i drugi. nare~eni rabotni stanici. 112 . na site kreirani datoteki avtomatski ja dodava ekstenzijata “doc”. na primer preku Internet. Glav-no. Ekstenzijata na imeto na datote-kata se sostoi od znaci i e oddelena od imeto na datotekata so to~ka. pri {to pretstavuva ~est izbor za mestata na mre`ni serveri. Ekstenzijata na imeto na datotekata se koristi za identifikacija na tipot na datotekata. odnosno “docx” vo zavisnost od verzijata na programata. no poradi golemata mo} na dene{nite mikrokompjuteri. Kako dopolnuvawe na imeto na datotekata mo`e da se dodade ekstenzija na imeto na datotekata. Taka na primer. rabotni stanici i mre`ni serveri so mo`nost za virtuelizacija i za novi napredni formi za menaxment so resursite. Poslednata klientska verzija na Windows e Windows 7. Denes bi trebalo da se spomnat i operativnite sistemi za mobilnite aparati. pri {to s# pove}e e prisuten vo kompjuterskite instalacii. multiprocesing i mre`no rabotewe. programata Word. se instalira na pomo}ni mikrokompjuteri. Naj~esto korisnikot nema potreba od eksplicitno zapi{uvawe na ekstenziite bidej}i pogolemiot del od aplikativnite programi avtomatski gi dodavaat koga se kreiraat datotekite. iOS na Apple. Linux. Korisnicite na operativniot sistem Windows za organizirawe i koristewe na sistemot na datoteki i folderi naj~esto gi koristi programite My Computer i Windows Explorer. Kako glavni prednos-ti mo`e da gi nabroime naprednite mo`nosti za multitasking. Najpopularen e kaj tehni~kite in`eneri. Za imiwata na folderite obi~no ne se koristi ekstenzija. Datotekite i folderite se identifikuvaat so opisni imiwa koi uka`uvaat na sodr`inata na datotekite ili folderite. koi bele`at mnogu brz rast spored mo`nostite koi gi nudat na korisnicite. postojat verzii na ovoj operativen sistem i za mikrokompjuteri.organiziran i na korisnikot mu ovozmo`uva mnogu polesno da gi locira datotekite. dizajniran za mo}ni mikrokompjuteri. Za operativniot sistem Linux karakteriti~no e {to mo`e da se nabavi besplatno. Toj pretstavuva napredno alternativno re{enie. Unix operativniot sistem izvorno e razvien za minikompjuteri. Windows Server 2008 R2 e mnogu pomo}en operativen sistem sporeden so Windows klientskite verzii. Takvi se operativni sistemi se Symbian na Nokia. Microsoft's Windows Phone na Microsoft.

koj e interpretiran od strana na kompjuterskite elektronski kola. Ako nema gre{ki vo programata. Tie ne proizveduvaat objek-tni programi i dijagnosti~ki poraki. kompajlerite gi preveduvaat vi{ite programski jazici vo ma{inski jazik.programi preveduva~i Kompjuterskite programi mo`at da bidat napi{ani vo eden od nad dveste programski jazici koi denes postojat. dodeka prevedenite programi vo ma{inski jazik se vikaat objektni progra-mi. Jazicite obi~no se klasificiraat vo dve grupi: jazici na nisko nivo i jazici na visoko nivo. Kako {to e poka`ano na slika 4. Vo prodol`enie vo kratki crti }e gi objasnime ~etirite nivoa na programski jazici: ma{inski. Programite napi{ani vo vi{i programski jazici se vikaat izvorni programi. Za razlika od kompajlerite. gramatika i pravila na koristewe. Logi~kite gre{ki se javuvaat koga instrukciite dadeni na kompjuterot ne ja postignuvaat sakanata cel. Kolku {to jazikot e poblizok do kompjuterot. Dijagnosti~kite poraki go informiraat programerot za sin-taksnite gre{ki. Vi{ite programski jazici se nezavisni od kompjuterskite ma-{ini. objekt-nata programa i podatocite se v~ituvaat od kompjuterot. programa-ta se izvr{uva i se proizveduvaat izlezni izve{tai i podato~ni datoteki. Denes.Kompjuterski jazici . Korisnicite na kompjuterite gi specificiraat informaciite koi {to tie gi sakaat. Mo`e da se sretne vo dve varijanti: kompajler i interpreter. bidej}i ist jazik mo`e da se koristi na razli~ni tipovi ma{i-ni. Sekoj kompjuter ima svoj ma{inski jazik. koi se konver-tiraat vo ma{inski jazik od strana na asemblerot.3. Kolku {to jazikot e poblizok do govorniot jazik na lu|eto. Simboli~kiot jazik gi pretstavuva ma{inskite instrukcii so simboli. Problemsko orientiranite jazici (jazici od ~etvrtata genera-cija) se razvieni taka{to programerite ne treba na kompjuterot da mu ja ka`at to~nata procedura {to toj treba da pravi. ma{inski-ot i simboli~kiot jazik mnogu retko se koristat. zna~i deka stanuva zbor za jazik od ponisko nivo. nivoto na jazikot e povisoko i e polesen za koristewe od strana na korisnicite. a programskiot jazik gi generira sekvencite na 113 . simboli~ki. Sekoj od jazicite ima svoja azbuka. vi{i i problemsko-orientirani jazici. ili gre{ki pri koristewe na jazikot. interpreterite izvornite programi gi preveduvaat i izvr{uvaat istovremeno. Nekoi vi{i programski jazici se preveduvaat so interpreter.

Izvorna programa Kompajler Kompajlirawe Listing i dijagnostika Objektna programa Podatoci Izvr{uvawe Izve{taj Podato~ni datoteki Slika 4. {to so minimalna obuka krajnite korisni-ci mo`at da gi zadovolat svoite potrebi za informacii za 114 .3.potrebnite instrukcii. Preveduvawe na programa napi{ana vo vi{ programski jazik Mnogu problemsko-orientirani programski jazici se tolku ednostavni za koristewe. Kako posledica. procesot na programirawe se poednos-tavuva i se zgolemuva efikasnosta.

Edno re{enie na ovie problemi e noviot na~in na razvoj na softverot so koristewe na objektno orientirani jazici. rokovite ~estopati ne se ispolnuvaat. Denes. Dve najva`ni komponenti na problemsko-orientiranite jazici se pra{alen jazik i generator na aplikacii. prirodnite jazici. Generatorot na aplikacii go krei-ra kodot na programata so selektirawe na soodvetni moduli. mo`e da se koristi i od ostanatite aplikacii. Kako {to programite stanuvaat pogolemi i poslo`eni. Korisnikot ednostavno ja ka`uva zada~ata koja treba da se izvr{i vo ramkite na odredena aplikacija. razvivaweto nova programa zna~i pi{uvawe kompletno nova programa. Na krajot na dvaesettiot vek. koj po pi{uvaweto i testiraweto. kodot mora da bide izme-net. Se pretpostavuva deka so koristewe na ovie jazici }e se ovozmo`i kompjuterite da mo`at da pomnat informacii i da mo`at sami da u~at sli~no kako {to toa go pravat lu|eto. Vo slu~aj na potreba od modifikacija na programite. So razvojot na internet i veb tehnologiite. Generatorite na aplikacii proizveduvaat programi koi treba da izvr{at nekoja zada~a specificirana od strana na korisnikot.nekolku minuti. produktivnosta na progra-merite ne e visoka. a potoa dopolnitelno da gi obrabotat i prika`at vo zamislenata forma. vo faza na razvoj e u{te edna generacija na kompjuterski jazici. Kvalitetot na programite ~esto ne e na visoko nivo. taka postignuvaweto povisoka produktivnost stanuva ponevozmo`na. programska li-nija po programska linija. So tradicionalniot na~in na programirawe. standarden jazik na veb korisnicite za kreirawe na hipermediski dokumenti be{e HTML 115 . so koristewe na pri-rodnite jazici kako {to e angliskiot. Del pak od ovie jazici se tolku slo`eni i mo}ni {to glavno mo`at da gi koristat samo profesionalnite informati~ari. Programite mo`at da sodr`at iljadnici programski linii i da bidat realizirani so godini. i povtorno testiran. da gi selektiraat bara-nite podatoci. Ovie programi mo`at da pristapat kon datoteki i bazi na podatoci. Tie se dizajniraat na toj na~in {to ovoz-mo`uvaat prirodno povrzuvawe so kompjuterot. denes s# pove}e se koristat internet-orientiranite ili veb-orientiranite jazici. Objektot e odnapred definiran programski kod. Pra{alnite jazici (Query languages) se razvieni za poednos-tavno i pobrzo dobivawe na izve{taite. Objektite se kombiniraat i e potreben mal programski kod za zavr{uvawe na programite.

koi gi povrzuvaat aplikaciite na razli~ni korisnici i razli~ni kompjuterski platformi. Toj evoluira{e vo pokvalitetna verzija na internet-orientiran jazik.NET na Microsoft. Klu~na softverska tehnologija koja vetuva nadminuvawe na ovoj problem se veb servisite. koi se poznati pod imeto aplikaciski veb serveri. poznati kako java servleti (servlets). Eden od problemite koj se javuva vo veb-baziranoto okru`uvawe pri razvojot na e-biznis aplikaciite e realizacijata na biznis funkcionalnostite koi vklu~uvaat komunikacija i razmena na podato~ni i drugi resursi od razli~ni platformi na razli~ni pretprijatija. koj mo`e da se koristi za razvoj na mali aplikacii na stranata na klientot. Veb servisi se softverski komponenti koi baziraat na veb i objetno orientiranite standardi i tehnologii za koristewe na veb. Vo praktikata se koristat i drugi jazici za razvoj na dinami~ni veb aplikacii. eko-nomskite stru~waci kalkulatori za razni presmetki i prognozi. Poradi nedovolnata efektivnost i efikasnost vo raboteweto (dolgo vreme za downloading na podatoci od serverot).2. Denes. Eden od niv e ASP. Tie mo`at da se vklu~at. XHTML e izgraden vrz osnova na XML (eXtensible Markup Language) standardite. za razvoj na e-biznis re{enija se koristat aplikaciii implementirani na stranata na serverot. na HTML stranicite. Sekretarkite upotrebuvale ma{ini za pi{uvawe. koi se koristat za razvoj na e-biznis aplikacii.2. koj e mnogu posoodveten za poslo`eni i podinami~ni veb bazirani aplikacii. Prebaruva~ite mo`at da pristapat kon servletite i po nivnoto izvr{uvawe mo`at na korisnikot da mu gi prika`at baranite podatoci. a kompjuterskata obrabotka na podatocite bila privilegija samo na golemite pret-prijatija. Java e objektno-orientiran programski jazik. nare~eni apleti (applets). prebaruva~ot ja izvr{uva java programata (kodot na apletot) i ja prika`uva na korisni~kiot sistem.(Hypertext Markup Language). veb servisite mo`at da gi povrzat biznis funkciite koi gi koristat potro{uva~ite i delovnite partneri za razmena na podatoci vo realno vreme vo ramkite na veb-baziranite aplikacii 4. dizajnerite grafi~kite modeli gi crtale so raka. Na primer. Koga korisnikot go koristi prebaruva~ot za da ja vidi stranicata koja sodr`i java aplet. site ovie zada~i i mnogu 116 . Aplikativen softver Pred triesetina godini za izvr{uvawe na golem del od opera-ciite nad kompjuterot bilo neophodno anga`irawe na informati~-ki stru~waci. poznat pod imeto XHTML. na primer.

programi za stolno izdava{tvo (Desktop publishing). treba da bide opremen i so soodveten hardver.organizatori na personalni informacii (Personal information managers).programite za bazi na podatoci (Database management). koi slu-`at za dizajnirawe knigi.proektni menaxeri (Project management).integrirani paketi. koi se koristat za organizirawe i upravuvawe so podatoci i informacii. animacija.programite za obrabotka na tekst (Word Processing). spisanija i drugi dokumenti za pe~atewe so profesionalna podgotovka. Za da mo`e mikrokompjuterot da gi izvr{uva multimediskite programi.multimediski programi. . koi se koristat za vizuelna analiza i prezentacija na podatoci i informacii. rasporeduvawe i kontrola na lu|e. slika. so pomo{ na brojnite aplika-tivni programi koi postojat za mikrokompjuterite. 117 . koi se koristat za prenos i priem na podatoci i informacii. .pove}e mo`at da se iz-vr{at samostojno na mikrokompjuter. . video. koi se koristat za podgotovka i za pi{uvawe dokumenti. . Informaciite so ovie programi mo`at da se prezentiraat kon korisnikot vo oblik na tekst. so op{ta namena. . . za zgolemuvawe na produktivnosta na vrabotenite.programi za komunikacija. a so toa i na celata organizacija vo koja rabotat. . odnosno toj da bide multimediski kompjuter. ili na del od prethodnite programi. Takvi se: .programite za obrabotka na tabelarni podatoci (Spreadsheets). Del od aplikativnite programi pretstavuvaat osnovni alati za rabota. koi se koristat za tabelarna analiza na numeri~ki (brojni) podatoci.grafi~ki programi. sredstva i ostanati resursi potrebni za navremeno izrabotuvawe na eden pro-ekt. koi gi integriraat site vidovi informacii vo edna forma. koi pretstavuvaat kombinacija na site. koi se koristat za planirawe. Ostanatiot del od aplikativnite programi pretstavuvaat pospecijalizirani programi vo sporedba so osnovnite programski ala-ti i se koristat od strana na lu|e specijalisti vo poedini oblasti. aktivnosti. koi denes sekoj poedinec treba da znae da gi koristi. Takvi programi se: . . muzika i glas. koi se koristat za organizirawe na rabotnoto vreme na vrabotenite.

. F2.Verzija (Version) i podverzija (Release). Toa zna~i deka se koristat od mnogu lu|e za izvr{u-vawe na mnogu vidovi rabotni zada~i. za koj e karakteristi~no toa {to ima mnogu brz mikroprocesor.0. a se sostoi od grafi~ki simboli (ikoni). 118 . Sekoja programa postojano podle`i na podobruvawe.Edna od mo`nostite na glavnoto meni kaj skoro site dene{ni aplikativni programi e pomo{ta (Help). programite za bazi na podatoci. pri {to na po~etokot glavnoto meni se nao|a na gorniot del na ekranot. Denes. Koga se pravi izbor od menito. i so nea e ovozmo`eno korisnikot mnogu brzo da gi povika naj~esto koristenite naredbi. komunikaciskite programi i softverot koj gi vklu~uva prethodnite programi pretstavuvaat aplikativen softver so op{ta namena.Multimediski personalen kompjuter e mo}en mikrokompjuter. so pritiskawe na funkciskite kop~iwa F1. dozvoluva prebaruvawe po poim ili dava ~ekor-po~ekor instrukcii. Ovaa tehnika e poznata kako koristewe na Shortcut kop~iwa. Brojot pred to~kata ja ozna~uva verzijata. . pri {to so izbor na edna ikona se aktivira soodvetnata naredba. gi objasnuva site karakteristi~ni termini.Namesto koristewe na sistemot na meni. golem kapacitet na fiksen disk. Programite za obrabotka na tekst. . Koga za prvpat se javuva go nosi brojot 1.Site programi imaat sistem na meni. grafi~kite programi.… ili pak so kombinacija na Alt kop~e-to i nekoj znak). programite za obrabotka na tabelarni podatoci. nekoi aplikacii koristat pritiskawe na edno kop~e ili kombinacija na dve ili tri kop~iwa za povikuvawe na naredba (na primer. Nekolku zaedni~ki karakteristiki na ovie programi se: . So podobruvaweto na programata taa dobiva nekoj drug broj. korisnikot mo`e da dobie pomo{ i vo tekot na izvr{uvaweto na konkretnata zada~a. Pokraj pomo{ta vo ramkite na glavnoto meni. Ova meni se sostoi od li-sta na naredbi koi pripa|aat na izbranata opcija od glavnoto meni. koja obi~no se nao|a pod glavnoto meni. zvu~na karti~ka.Lenta (Ribbon). se pojavuva pa|a~ko meni. zvu~nici i DVD edinica. a brojot posle to~ka-ta ja ozna~uva podverzijata. a promena na podverzijata ozna~uva pomali promeni vo programata. skoro bez isklu~ok mikrokompjuterite se sretnuvaat so site multimediski komponenti. Ovaa mo`nost vklu~uva seopfatno objasnuvawe za zna~eweto i na~inot na koristeweto na site naredbi. Promena vo verzijata zna~i pogolemi promeni na programata. .

Mnogu programi imaat takanare~ena lenta za dvi`ewe niz dokument (Scroll bar). pregledi i sl. Koga dokumentite kreirani so programite koi go imaat ova svojstvo se otpe~atat. . na primer.Mnogu lesno koga se raboti so programite mo`e da se selek-tira pogre{na naredba. . . So pridvi`uvawe na lizga~ite. kako i mo`nost za otstranuvawe. 119 . .).Prozorci za dijalog pome|u korisnikot i programata. .Alatnici za razli~ni nameni (brz pristap.. Programite koi go nemaat ova svojstvo. na hartija se dobiva ona {to korisnikot go gleda na ekranot. premestuvawe i kopirawe na del od podatocite i informaciite {to se ve}e vneseni so progra-mata. denes.Programite. Programite imaat mo`nost za poni{tuva-we na poslednata (ili poslednite) naredba (Undo). vgradeni objekti vo dokumentot i sli~no). So ovaa funkcija celata sostojba se vra}a kako {to bila pred da se selektira pogre{-nata naredba. imaat mo`nost za ureduvawe (mo`nost da se prika`at. koja se nao|a na desnata strana ili na dolnata strana na prozorot vo koj e prika`an dokumentot. mo`e del od sodr`inata na dokumentite da ne ja prika`uvaat na ekran. se poka`uva nevidliviot del od pogolemite dokumenti.Dene{nite programi go imaat svojstvoto “Ona {to gledate (na ekran) e ona {to }e dobiete (na hartija). a taa da se pojavi na hartija ako dokumentot se otpe~ati (na primer broj na strana. (“What You See is What You Get”). koi obi~no se pojavuvaat po izborot na naredbite i funkciite i slu`at korisnikot da specificira dopolnitelni opcii na naredbata ili na funkcijata. promenat ili dopolnat vnesenite podatoci i informa-cii).

Slika 4. od site osnovni aplikativ-ni programi. za{tituvawe i pe~a-tewe dokumenti. Do pred izvesno vreme vladee{e misleweto deka programite za obrabotka na tekst treba da gi koristat samo sekretarkite. Dokumentot mo`e da bide koj bilo vid tekst (pisma. programite za obrabotka na tekst najmnogu ja zgole-muvaat produktivnosta vo raboteweto. ureduvawe. so taa 120 . izve{tai.4. memorandumi. praktikata go potvrdi sosema sprotivnoto: programite za obrabotka na tekst intenzivno se ko-ristat od strana na menaxerite i voop{to vo profesionalniot `i-vot na site lu|e. Ekran na programata za obrabotka na tekst MS Word 2007 Programi za obrabotka na tekst (Word Processors) Programite za obrabotka na tekst (tekst procesorite) se pro-grami koi se koristat za kreirawe. Po~etnoto koristewe na programite za obrabotka na tekst pot-setuva na raboteweto na ma{ina za pi{uvawe. Spored istra`uvawata. Denes. dogovori i sli~no).

.razlika {to tekstot prvo se gleda na kompjuterskiot monitor. menaxerite i site onie ~ie rabotewe e povrzano so manipulirawe so brojni podatoci. zbor ili cela fraza vo dokumentot. site imaat nekoi zaedni~-ki karakteristiki: . .…). odnosno Bold. pod-vle~eno ili kurzivno. Wordperfect. tabeli.Mo`nost za korektura (spell check). a nov paragraf se ozna~uva so kop~eto Enter. .Funkcija za zamena na eden zbor so drug vo ramkite na celiot dokument. Programi za obrabotka na tabelarni podatoci (Spreadsheets) Dizajniraweto na programite za obrabotka na tabelarni poda-toci izvorno e napraveno od tradicionalnite smetkovodstveni ra-botni listovi.Kontrola na gramatikata na re~enicite vo dokumentot. So edna naredba mo`at da se lo-ciraat site mesta vo dokumentot so argumentot spored koj se vr{i prebaruvaweto. tie se koristat od strana na lu|eto koi izgotvuvat finansiski analizi. 121 .Fleksibilen na~in na postavuvawe margini i golemina na strana vo dokumentot. koja se koristi za lokacija na znak. . broj na strana. grafikoni i drugi svojstva. Denes. .Pove}e na~ini na prika`uvawe na tekstot (zajaknato. .Avtomatsko prefrlawe na nov red (koga }e se potpolni edna linija avtomatski kusorot se prefrla vo nova). Prednostite na programite za obrabotka na tekst se vo mo`nosta za pravewe promeni vo dokumentot. smetkovodstvenite rabotnici. kako {to se otstranu-vawe. . fusnoti.Mo`nost za tabeli na sodr`ina. vmetnuvawe i zamena na delovi od dokumentot (ova se i osnov-nite funkcii na ureduvaweto na tekstot). .Grafi~ki mo`nosti. I pokraj toa {to denes postojat pove}e programi za obrabotka na tekst izraboteni od razli~ni kompanii (Word.Funkcija za prebaruvawe. Underline ili Italic). za da potoa se za{titi (Save) na disk ili disketa i otpe~ati na pe~ata~.

Ekran na programata za obrabotka na tabelarni podatoci MS Excel 2007 Korisnikot so ovoj program mo`e da manipulira so brojnite podatoci so koristewe na gotovi formuli (funkcii) ili. koj ovozmo`uva utvrduvawe na vleznite vrednosti so zadavawe na predeterminirana vrednost za celnata 122 . Programite za obrabotka na tabelarni podatoci imaat mo`nost za “[to-Ako” analiza.Slika 4. odnosno korisnikot vedna{ mo`e da dobie odgovor {to }e se slu~i so izleznite promenlivi ako se promenat vleznite promenlivi. so vnesuvawe sopstveni formuli. pak.5. Posofisticirana analiza korisnikot mo`e da napravi ako ja koristi alatkata Solver. pri {to dobieniot rezultat mo`e da se prosledi za natamo{na analiza.

Ako tro{ocite se previsoki. koi vsu{nost pretstavuvaat naslovi na kolonite. Lotus 1-2-3 i Quattro Pro. . Naj-poznati programi za tabelirawe denes se Excel. Presekot na edna kolona i eden red se vika pole ili }elija (cell). menaxerot mo`e so namaluvawe na nekoi poedine~ni tro{oci (na primer.Funkciite pretstavuvaat odnapred vgradeni formuli koi izvr{uvaat avtomatski presmetuvawa. Poleto sodr`i edine~na informacija. format na broevite. Kolonite na rabotniot list (sheet) na programata se ozna-~eni so bukvi. . barovi.izlezna promenliva i predeterminirani ograni~uvawa na vleznite promenlivi. presmetuvaat rezultat vo nazna~enoto pole. na primer. Obi~no labelata e zbor ili simbol.Formulite pretstavuvaat instrukcii za izvr{uvawe na potrebnite kalkulacii.Rekalkulacijata e edna od naj~esto koristenite svojstva na programite za obrabotka na tabelarni podatoci. a negovata pozicija pretstavuva adresa na poleto. . 123 . Potoa mo`e od vkupnata proda`ba da gi izvadi tro{ocite koi se sostojat od tro{oci za marketing. Programite za obrabotka na tabelarni podatoci imaat nekolku delovi. Taka na primer. korisnikot bara optimalna kombinacija na vlezni podatoci. vrz osnova na vrednostite od referenciranite poliwa.Mnogu programi za obrabotka na tabelarni podatoci sodr`at vgradeni alati za kompleksni “[to-Ako” analizi i analizi so Solver (celta e poznata. Ako korisnikot promeni eden ili pove}e broevi vo rabotnite tabeli. broj na decimalni mesta i sli~no). postoi buxetsko ograni~uvawe i korisnikot bara optimalno rasporeduvawe na poedine~nite tro{o-ci). Labelite i vrednostite mo`at da se formatiraat na pove}e na~ini (pozicionirawe. Na-slovite na redovite se ozna~eni so broevi. eden menaxer na prodavnica mo`e da izvr{i proekcija na proda`bata vo naredniot period. broj na vraboteni) da go vidi krajniot efekt.Mo`nost za prika`uvawe na podatocite vo grafi~ka forma (piti. site formuli koi gi vklu~uvaat promenetite vrednostite avtomatski se rekalku-liraat.Se koristat labeli za identifikacija na podatocite i informaciite vo rabotnata tabela. tro{oci za nabavka na stokata i plata za vrabotenite.). grafovi itn. Broevite vo poliwata se vikaat vrednosti. Formulite. Zaedni~ki karakteristiki na programite za obrabotka na tabe-larni podatoci se: . . .

se programski paketi koi slu`at za postavuvawe na strukturata na podatocite. Programite za upravuvawe so bazite na podatoci.Trodimenzionalni rabotni tabeli. Programite za upravuvawe so bazite na podatoci gi koristat site lu|e pri profesionalnoto rabo-tewe. rabotniot sta` i adresata na vrabotenite). Vo druga datoteka mo`e da se skladiraat podatocite za vrabotenite koi se odnesuvaat na nivnite profesionalni kvalifikacii (stru~na podgotovka. pri {to vo eden izve{taj mo`e da pobara kombinacija na podatoci od koi bilo datoteki (na primer. Podatocite za eden vraboten pretstavuvaat eden zapis ili slog (record). a podatocite vo niv da bidat logi-~ki povrzani (vo na{iot primer vo dvete datoteki postojat podatoci koi se odnesuvaat za vrabotenite). korisnikot mo`e da pobara izve{taj vo koj se vklu~eni imeto. prezimeto. mati~en broj. taka {to. Site datoteki ja so~inuvaat baza-ta na podatoci na pretprijatieto. Podatocite vo bazata na podatoci se organizirani. Kon bazata korisnikot mo`e da se obrati so postavuvawe slo`eni pra{awa. ili samo programi za bazi na podatoci. . vo kompjuterot mo`at da bidat skladira-ni li~nite podatoci na vrabotenite na edno pretprijatie (za sekoj vraboten ime. adresa itn. kon selektiranite podatoci mo`e brzo da se pristapi i korisnikot da gi dobie na izleznite edinici na kompjuterot. Najpoznati programi za bazi na podatoci denes se Access za mikrokomjuteri i Oracle za golemi kompjuteri. Vo kompjuterot mo-`e da ima pove}e vakvi datoteki.).. specijalizacija. odnosno vo edna datoteka mo`at da bidat za{titeni pove}e rabotni listovi. Programi za upravuvawe so bazi na podatoci (Database management) Baza na podatoci e kolekcija od povrzani podatoci vneseni vo kompjuterskiot sistem i skladirani za idna upotreba. odnosno bazata na podatoci. na primer. {to zna~i deka promenite na podatocite vo edna rabotna tabe-la od edna datoteka }e predizvika avtomatska promena vo “povrza-nite” poliwa vo druga rabotna tabela vo druga datoteka. prezime. Taka. raboten sta` itn. Sekoj podatok od eden zapis (na primer ime na eden vraboten) se vika pole.). i ovozmo`uva pristap kon podatocite i informaciite od bazata. Vnesenite podato-ci za site vraboteni }e pretstavuvaat edna datoteka.Dinami~ko povrzuvawe na rabotni tabeli od razli~ni dato-teki. no i nadvor od nego. Zaedni~ki 124 .

se ve-li.karakte-ristiki na programite za upravuvawe so bazite na podatoci za mikrokompjuterite se: . podatocite se vnesuvaat so redosled kako {to se pojavuvaat.Programite za bazi na podatoci imaat vgradeni matemati~-ki formuli i logi~ki operatori. ^estopati se del od programite za obrabotka na tabelarni podatoci i so nivna pomo{ mo`e grafi~ki da se pret-stavat trendovite na razni vremenski serii. koi slu`at za dizajnirawe atraktivni grafi~ki dokumenti za pre-zentirawe i za izvestuvawe. Ovaa postapka e poznata kako postavu-vawe pra{awa (querying). gi prika`uvaat na ekran ili po potreba gi pe~atat.So programite za bazi na podatoci. Tie se poslo`eni od analiti~kite gra-fi~ki programi i so dopolnitelna oprema 125 . Postojat tri grupi grafi~ki programi.Za naprednite korisnici (ili profesionalcite) mnogu programi za bazi na podatoci imaat vgradeno programski jazici. programite za bazi na podatoci imaat mo`nost za podredu-vawe na podatocite spored kriteriumi dadeni od korisnikot. programite za bazi na podatoci. Slikata. . a potoa da se vgradat vo formatirani izve{tai. Prvata grupa se analiti~kite grafi~ki programi koi slu`at za analiza na podatoci. so ~ija pomo{ korisnicite mo`at da dizajniraat aplikativni programi so visoki profesionalni karakteristiki. Grafi~ki programi Spored mnogu istra`uvawa lu|eto podobro go sledat procesot na u~ewe ako informaciite se prika`uvaat vizuelno. . deka vredi kolku iljada zborovi. Tie. Baranite zapisi. koi mo`at da se koristat za razni presmetuvawa.Mo`nost korisnikot da dizajnira sopstveni ekrani za vnes na podatoci i profesionalni izve{tai koi vklu~uvaat grafika. proda`bata na nekoi proizvodi i sli~no. numeri~kite podatoci gi pretstavuvaat vo grafi~ki oblik. . . Vo praktikata ~esto se javuva potreba izve{taite da bidat podredeni spored nekoj kriterium (na primer spored azbu~en redosled na prezimeto). Vo vtorata grupa spa|aat grafi~kite programi za prezentacija. site zapisi od datotekata za profe-sionalni kvalifikacii ~ija vrednost na poleto raboten sta` e ednakva ili pogolema od 30). Za vakviot tip izve{tai.Brza lokacija na zapisi vo datotekite. Programot mo`e da go pronajde sekoj zapis koj vo odredeno pole ima vrednost specifici-rana od korisnikot (na primer.

se pretstavuvaat so grafi~ka slika. Harvard Graphics. sekoja od programite pretstavuva posebna zaokru`ena celina koja mo`e da raboti samostojno. Komunikaciski programi Kompjuterite ~estopati se povrzani pome|u sebe za da mo`at da razmenuvaat podatoci ili koristat zaedni~ki resursi. kompjuterite koristat komunikaciski programi. transparenti ili sli~-no. Tretata grupa se programi za crtawe koi slu`at za dizajnirawe na profesionalni ilustracii (na primer. Potoa celiot izve{taj mo`e da se isprati preku elektron-ska po{ta. Programite od programskite paketi imaat sli~na struktura. za dizajnirawe stripovi). Vo sekoj slu~aj. so programa za obra-botka na tabelarni podatoci od softverskiot paket se analiziraat brojnite podatoci. telefonskata mre`a. na pri-mer. odnosno so programa za komunikacija). Freelance. Integrirani softverski paketi Integriran paket pretstavuva kolekcija koja sodr`i pove}e aplikativni programi koi rabotat zaedno i koristat i razmenuvaat zaedni~ki podatoci i informacii (na primer. Naj~esto so komunikaciskite programi korisnicite pristapuvaat i koristat banki na podatoci. razmenuvaat poraki. Najpopularni programi za prezentacija se PowerPoint. Ovie programi ovozmo`uvaat povrzuvawe na kompjuterite i me| usebna komunikacija preku posebni ili javni komunikaciski vrski. taka {to lesno mo`at da razmenuvaat podatoci pome|u sebe. 126 . Za da mo`e razmenata na podatocite ili koristeweto na resursite da se izvr{i. Komunikaciskite programi se gri`at prenosot na podatoci od eden na drug kompjuter da se izvr{i uspe{no i bezbedno. koristat skapi resursi na oddale~eni lokacii. satelitskite vrski itn. kako {to se. Najdobrite programi imaat mo`nost za animacija. a potoa so programa za obrabotka na tekst od istiot softverski paket se pi{u-va izve{taj vo koj se vmetnuvaat analizite vo forma na tabela i grafi~ka slika izraboteni so programata za obrabotka na tabelarni podatoci. koristat razli~ni finansiski uslugi itn.imaat mo`nost za kon-vertirawe na grafi~kite sliki vo slajdovi.

1 se prika`ani ~etirite komponenti na ciklusot za obrabotka na podatocite: vnes na podatoci. CIKLUS NA OBRABOTKA NA PODATOCI Denes obrabotkata na podatocite vo pretprijatijata bez isklu-~ok se izvr{uva so pomo{ na kompjuterite. So pomo{ na vleznite edinici na kompjuterot podatocite za delovnite transakcii se transformiraat vo ma{inski oblik i se vnesuvaat vo kompjuterot. skladirawe na podatoci. Po izvr{enata obrabotka podatocite i informaciite se skladiraat vo kompjuterski ~itliva forma. a koga korisnicite imaat potreba od niv. Skladirawe na podatoci Vnes na podatoci Obrabotka na podatoci Izlez na informacii 127 . se narekuva ciklus na obrabotka na podatoci. so cel da se proizvedat informacii. Na slika 5.5. ORGANIZACIJA NA PODATOCI I BAZI NA PODATOCI 5. Mno`estvoto operacii koe se izvr{uva nad podatocite vo sistemite bazirani na rabotewe-to na kompjuterite.1. se transformiraat vo forma ~itliva za ~ovekot i se prika-`uvaat na izleznite edinici na kompjuterot. obrabotka na podatoci i proizvodstvo na informacii.

Golem broj sistemi koi gi prifa}aat podatocite vedna{ gi prepra}aat vo glavnite kancelarii za obrabotka (na primer pointof-sale termina-lite). a`urirani. So razvojot na elektronskiot biznis vleznite 128 . koga edna kompanija pra}a zapis kon nadvore{en subjekt. Podatocite mo`at da bidat vneseni vo sistemot i vo forma na povraten dokument. Poma-li tro{oci i pogolema efikasnost se postignuva ako se spre~at gre{kite pri vnesot na podatocite otkolku ako tie se otkrijat i koregiraat po vnesot vo sistemot. ^etiri dela na ciklusot za obrabotka na podatoci Krajnite korisnici imaat zna~ajna uloga vo ciklusot na obrabotka na podatocite. na primer. koj podocna se vra}a nazad vo sistemot kako vnes.1. Podatocite se prifa}aat od izvornite dokumenti ili pretpe~atenite obrasci na koi se nao|a inicijalniot zapis so transakciskite podatoci koi treba da se vnesat. ili. Tie moraat da sorabotuvaat so sistemskite ana-liti~ari za da se iznajdat odgovorite na pra{awata kako {to se: Koi podatoci treba da bidat vneseni i skladirani vo sistemot i koj treba da ima pristap do niv? Koj pristap na skladirawe treba da se koristi: sistem na datoteki.Prenesuvawe na podatocite od edna na druga lokacija. kontniot plan vo smetkovodstvoto. . kakov {to e na primer. fakturi. departman i sli~no) za da se zapi{at podatocite vrz osnova na nekoj predeterminiran sistem. skladirani i kakov treba da bide pristapot do niv? Kako mo`at da se zadovolat potrebite za anticipirani i neanticipirani informacii i izve{tai? Za da se odgovorat ovie i drugi sli~ni pra{awa krajnite korisnici moraat da imaat dovolni poznavawa za konceptite na ci-klusot na obrabotka na podatocite. Dokumentite mo`at da bidat interni (barawa za nabavka) ili pak eksterni (fakturi od dobavuva~i).Klasifikacija so nazna~uvawe kodovi za identifikacija (smetka. Za da se olesni podocne`nata obrabotka. pak bazi na podatoci? Kako podatocite treba da bidat organizirani. kako na primer. pora~ki od kupuva~i i dobavuva~i i sli~no.Slika 5. Izvornite dokumenti se vnesuvaat vo sistemot so skenirawe ili preku tastatura. . vnesot na podatocite mo`e da bide propraten so slednite podgotovki: . vleznite transakciski podatoci se prifa}aat od strana na sistemot i se konvertiraat vo forma ~itliva za kompjuterite. Vnes na podatoci Pri vnesot na podatocite.Verifikacija za da se obezbedi to~nost na podatocite.

se kombiniraat so {to se formira vrednost na podatokot. Specifi~nite vrednosti na podatocite za ovie atributi }e bidat razli~ni za razli~ni entiteti. podatocite i informaciite vo informaciskiot sistem mora da bidat organizirani taka{to da mo`e lesno i efikasno da se pristapuva kon niv. odnosno pra{awa. Entitet pretstavuva ne{to za {to podatocite i informa-ciite se odnesuvaat i skladiraat. 129 . Postojat i edinici za avtomatsko prifa}awe na podatocite. podatocite se organizirani vo grupi ili kategorii. Sekoj entitet ima atributi. Poradi ova. a krajnite korisnici treba da znaat kako podatocite se organizirani i skladirani vo informaciskiot sistem i kako mo`e kon niv da se pristapi. Na primer. sekoj tip na entitet poseduva isto mno-`estvo atributi. ili pak adresata na vrabotenite. Pretprijatijata mora da imaat podgotven lesen pristap do podatocite. a koi treba da bidat skladirani. koi gi prifa}aat transakciskite podatoci vo ma{inski ~itliva forma vo vreme i mesto na nivnoto nastanuvawe. Znacite. koi {to mo`at da bidat cifri ili bukvi. skladirani vo sekundarnata memorija. Sekoja sledna prezentirana grupa e poslo`ena vo sporedba so prethodnata. se atributi na entitetot vraboteni. iznosot na platata na vrabotenite. Sekoj mo`e da pretpostavi kolku te{ko bi se koristel eden u~ebnik ako negovata sodr`ina ne e organizirana vo delovi. Za da bidat obraboteni od strana na kompjuterot. iznos na plata i adresa. ili karakteristiki so koi se opi{uva. site vraboteni gi imaat atributite: edinstven mati~en broj. Osnovni definicii i koncepti koristeni pri skaldiraweto na podatocite Podatocite na pretprijatijata pretstavuvaat eden od nivnite najzna~ajni resursi. Primer za entitet se vrabotenite. ili. Klasi~ni tehniki koi se koristat za poefikasen vnes na podatoci preku tastatura se predformatirani kompjuterski ekrani i koristewe na serii na promptovi. Partizanska 12/4 (vrednost na podatokot) e adresa (atribut) na eden vrabo-ten (entitet). Na primer. smetkite na kupuva~ite itn. Na primer.podatoci mo`at da se dobijat direktno vo digitalna forma i da se anticipiraat od sistemot na pretprijatieto. so {to zna~itelno mo`at da se namalat tro{ocite. Postoeweto relevantni podatoci ne ja garantira nivnata korisnost. pak. vo glavi i vo paragrafi. Generalno. Sli~no bi bilo i so dokumentite na edno pretprijatie ako tie se smestuvaat slu~ajno na mestata predvideni za skladirawe. proizvodite.

site se obrabotuvaat odedna{.Znak. sumirawa. Vo ramkite na batch obrabotkata podatocite se sobiraat vo te-kot na nekolku ~asa. na voza~kata dozvola imeto na li~nosta e edno pole. Pole. Poleto sodr`i mno`estvo povrzani znaci. denovi. Na primer. Tradicionalno. a vtoriot na~in e obrabotka vo realno vreme. Na primer. Na primer. gradot ~etvrto pole itn. Znakot e edna bukva. Zapis (slog). podatocite se obrabotuvaat na dva na~ina: prviot na~in e batch obrabotka. filtrirawe na del od podatocite i prezemawe na skladirani podatoci za dopolni-telna obrabotka ili prika`uvawe. koja mo`e da ja nare~eme “momentalna“ obrabotka na poda-toci. e eden zapis. a`urirawe na tekovni balansi poradi dodava-we ili odzemawe na iznosi od transakciskite zapisi i promena. Na primer. Baza na podatoci e kolekcija od povrzani datoteki. koja mo`e da ja nare~eme i seriska ili “zadocneta” obrabotka. pri {to ~ekovite se pra}aat vo bankata. prezimeto drugo pole. podatocite od voza~kite dozvoli i od drugi relevantni podatoci mo`at da bidat smesteni vo pove}e logi~ki povrzani datoteki koi so~inuvaat edna baza na podatoci. Datoteka e kolekcija na povrzani zapisi. Potoa. odnosno modificirawe na poliwata vo zapisite. Primer za ovoj na~in na obrabotka na podatoci e koristeweto na bankarskite tekovni smetki. pod {to se podrazbira permanentna ili periodi~na obrabotka na transakciite i a`urirawe na skladiranite podatoci. Tipovi na obrabotka na podatoci Naj~esta aktivnost vo ramkite na obrabotkata na podatocite e odr`uvaweto na podatocite. sporeduvawa. broj. odnosno kako “batch”. imeto na ulicata treto pole. Datoteka. Zapisot e kolekcija povrzani poliwa. bri{ewe na ve}e skladirani podatoci. ili nedeli. Vo odreden den oddelot za obrabotka na podatoci vo bankata gi obrabotuva site pristignati ~ekovi 130 . site podatocite od site voza~ki dozvoli (poedine~ni zapisi) od eden grad mo`at da formiraat datoteka. So sekoe poedine~no koristewe na smetkata se pravi transakcija. Naj~esto se vr{i dodavawe novi zapisi. Baza na podatoci. odnosno da plati pove}e proizvodi i uslugi. s# {to e zapi{ano na voza~kata dozvola na edna li~nost. ili specijalen znak kako {to se znacite za interpukcija ili pak znakot $. Drugi aktivnosti koi se izvr{uvaat pri obrabotkata na podatocite se razni presmetki. Koris-nikot na tekovna smetka vo tekot na mesecot mo`e so ~ekovite od svojata smetka da kupi.

obi~-no se narekuva meka kopija. a korisnikot ved-na{ ja dobiva sostojbata na svojata smetka (starata sostojba namalena za iznosot na pari koj e izvle~en so transakcijata). Izve{taite se podgotvuvaat za interni i za eksterni korisnici. po potreba. s# u{te vo praktikata se sretnuvaat i davata tipa na obrabotka na podatoci. Izlezni informacii Posledniot ~ekor vo ciklusot na obrabotka na podatoci e pri-ka`uvaweto na izleznite informacii. Del od izve{taite se izgotvuvaat periodi~no. Pretprijatijata treba periodi~no da ja preispitaat potrebata od izve{taite koi se proizveduvaat. Dokumentite pretstavuvaat zapisi za transakciite ili za drugi podatoci na pretprijatiteto. Dokumentite koi se generiraat na krajot na aktivnostite na procesot na obrabotka se vikaat operativni doku-menti.odedna{. Sekoj korisnik na tekovna smetka vrz osnova na obrabotkata mo`e da dobie izve{taj za napravenite transakcii. podatocite vedna{ se obrabotuvaat. Tie se koristat od strana na vrabotenite za kontrola na operativnite aktivnosti i od strana na menaxmentot za donesuvawe odluki i za dizajnirawe na strategijata na delovnoto rabotewe. mo`at da bidat otpe~ateni ili prika`ani na izleznite edinici na kompjuterskiot sistem. No poradi niskoto nivo na primena na e-biznisot i nedovolno razvienata tehni~ka infrastruktura vo nekoi zemji. Informaciite se prezentiraat vo tri formi: dokument. Koga izlezot od prebaruvaweto e prika`an na terminal. izve{taj ili odgovor na prebaruvawe. vo momentot koga ko-risnikot na soodvetnata karti~ka ja pravi transakcijata (dobiva gotovi pari). Koga }e se otpe~ati na pe~ata~ izlezniot rezultat se narekuva tvrda kopija. Na primer. dodeka del po potreba i na posebni barawa. Koristeweto na sovremenite modeli na elektronskiot biznis podrazbira isklu~ivo koristewe na obrabotkata vo realno vreme. Obrabotka vo realno vreme se slu~uva koga podatocite se obra-botuvaat vo isto vreme koga se slu~uva i transakcijata. nasproti izvornite dokumenti koi se koristat na po~etokot na procesot. Dokumentite. ili. Del od dokumentite se nameneti za interna upotreba na pretprijatieto. dodeka drugi se nameneti za nadvore{nite partneri. 131 . skladirani kako elektronski zapis vo kompjuterot. za da ne se slu~i del od izve{ta-ite da se generiraat dolgo vreme otkako e prekinata potrebata za niv. vo avtomatite za dobivawe gotovi (ke{) pari. kako {to e i na{ata. pak.

odnosno 132 . odnosno mala e verojatnosta vo mala grupa da postojat dve li~nosti so isto ime i prezime.2. No. brojot na indeksot na studentot. na primer. Datoteka “Studenti” Prvoto pole vo zapisot na datotekata “Studenti” e broj za identifikacija na studentot (zapisot). Ako stanuva zbor za podatocite na eden fakultet. Eden primer kako izgleda realna datoteka e prika`an na slika 5. na nivo na eden fakultet ili univerzitet. lesno mo`e da se slu~i da postojat dva studenta so isto ime i pre-zime. toj broj mo`e da bide. a sekoja kolona pole. odnosno student? Ako se razmisluva za studentite od edna grupa na eden fakultet. Vakvite sistemi. Se postavuva pra{aweto dali eden vakov broj e neophoden za identifikacija na eden zapis. vsu{nost.5. Klu~no pole Pole Mati~en broj 22109760363 78 Zapis 06079760328 76 … 15129750393 78 Ime Zoran Goran … Tatjana Prezime Naumovski Trajkovski … Markovska Grad Skopje Kumanov o … Skopje Indeks 42156 42345 … 41975 Slika 5. so toa {to eden red bil nare~en zapis. pretstavuvale pove}e datoteki smesteni vo virtuelni biblioteki. DATOTEKI Sistemite orientirani kon koristewe na datotekite pretstavuvaat najstara forma na skladirawe podatoci vo kompjuterskite sistemi.2.2. Kon zapisite vo datotekite se pristapuva so koristewe identifikator {to se vika klu~. Postoeweto na najmala mo`nost da postojat dva studenta so isti vrednosti vo poliwata uka`uva od neophodnosta za voveduvawe edinstven identifikaciski broj za sekoj student. Datotekata pretstavuva osnovna logi~ki organizirana celina za skladirawe podatoci. mo`ebi imeto i prezimeto se dovolni za identifikacija. bidej}i toj e edinstven. Datotekite bile narekuvani i tabeli poradi vizuelnata sli~nost so niv. ili klu~no pole.

Klu~no pole pretstavuva posebno pole od zapisot koe e izbrano za edinstveno da go opredeli sekoj zapis. koe ne go opredeluva ednozna~no sekoj zapis. Pretprijatijata koristat pove}e tipovi datoteki za skladirawe na nivnite podatoci. na pri-mer. najdobar izbor za identifikaciskiot broj e negoviot mati~en broj. Datoteki za za{tita (back up) pretstavuvaat kopii na aktiv-nite datoteki. se vr{i negovo a`urirawe. a so nea se a`urira glavnata datoteka na korisni-cite na tekovni smetki. datotekata od koja se podgotvuva izve{tajot za korisnicite na tekovni smetki vo bankite e glavna datoteka. mo`at da bidat zapi{ani vo datoteka koja se vika tran-sakciska datoteka. na nivo na eden univerzitet. 133 . Sekundarniot klu~ mo`e da se iskoristi. Na primer. Tabelarnite datoteki gi sodr`at referentnite podatoci kon koi se pristapuva vo tekot na obrabotkata na podatocite. Na primer. Istoriskite datoteki gi sodr`at transakciite koi ve}e se obraboteni.ne postojat dva studenta na eden fakultet so ist broj na indeks. Pokraj primarniot. za podreduvawe na zapisite spored koe bilo pole. vo praktikata se javuvaat i drugi tipovi datoteki.2 klu~noto pole e mati~niot broj na stu-dentot. Pokraj ovie. koi privremeno gi sodr`at informaciite koi treba da se pe~atat. Za a`urirawe na podatocite naj~esto se koristat dva tipa datoteki: glavni i transakciski. Vo primerot na slika 5. Na toj na~in organizaciite se za{tituvaat od delum-na ili od potpolna zaguba na podatocite od tekovnite datoteki. koj za sekoj student e edinstven. Identifikaciskiot broj se vika klu~no pole. koi gi sodr`at site tekovni zapisi s# do poslednoto a`urirawe. Na primer. No. Tie se zadr`uvaat za da se iskoristat podocna. takva e datotekata so dano~nite stavki za razli~ni tipovi proizvo-di. od strana na menaxmentot koga se vr{at razni sporedbi i ana-lizi. Sekundaren klu~ e drugo pole za identifikacija na zapisite. Preku klu~noto pole se pristapuva do konkreten zapis. podreduvawe i sli~no. Transakciskite datoteki gi sodr`at poslednite promeni na zapisite koi treba da bidat upotrebeni za a`urirawe na glavnata da-toteka. datotekite obi~no mo`e da imaat i sekun-darni klu~evi. Izve{tajni datoteki. poslednite promeni na tekovnite smetki na ko-risnicite. Glavnite datoteki se kompletni datoteki. na primer.

Direktna organizacija na datoteki 134 .5. pa 2.2. ako na site studenti treba da se isprati nekoe izvestuvawe). najprvo } e se pro~itaat podatocite za studentot so reden broj 1. Organizacijata na datoteki mo`e da bide od tri tipa: sekven-cijalna. Nedostatok e {to zapisite treba da se nao|aat vo predeterminiran redosled.1. kakvi {to se magnetnite lenti. Zapisi 5 4 3 2 1 Slika 5. direktna i indeks sekvencijalna. Pristap vo datoteka so sekvencijalna organizacija Najgolem nedostatok na sekvencijalnata organizacija na dato-teki e faktot {to pristapot do poedin zapis edinstveno mo`e da bide sekvencijalen. Na primer. vo ramkite na koja zapisite fizi~ki se smesteni eden po drug (slika 5. za da se pro~itaat podatocite od zapisot na eden student koj e smesten na pozicija so reden broj 4357. i taka natamu dodeka ne se stigne do studentot so reden broj 4357. {to ~esto zna~i i tro{ewe na dopolni-telno vreme za nivna obrabotka. Pristap kon datoteka e na~in na koj kompjuterot gi locira skladiranite zapisi. Tipovi na datoteki spored organizacija Organizacija na datoteki e na~in na koj podatocite fizi~ki se skladirani na memoriskite edinici.3.3). Vakvata organizacija na datoteki e mnogu efikasna koga treba da bidat pro~itani pogolem broj na zapisi od datotekata (na primer. koj mo`e da bide mnogu spor. Isto taka prednost pri koristewe na vakov tip organizacija e mo`nosta da se koristat ne tolku skapi memoriski edinici. Sekvencijalna organizacija na datoteki Najednostavnata organizacija na datoteki e sekvencijalnata.

so {to podatoci-te se is~ituvaat mnogu pobrzo. tuku se smesteni na posebni adresi ili lokacii koi mo`at da bidat opredeleni (presmetani) preku klu~nite poliwa.4. Taa ovozmo`uva zapi{uvawe na zapisite vo datotekata vo sekvencijalen redosled. Isto taka. Indeks-sekvencijalna organizacija na datoteki Indeks-sekvencijalnata organizacija na datoteki pretstavuva kompromis pome|u sekvencijalnata i direktnata organizacija na datoteki. Pristap kon zapis vo datoteka so direktna organizacija Nedostatok na direktnata organizacija se golemite tro{oci. Glavna prednost na direktnata vo odnos na sekvencijalnata organizacija e faktot {to mo`e da se pristapi direktno kon podatocite na eden konkreten zapis. indeksna datoteka. Ovie programi se koristat pri zapi{uvawe i is~ituvawe na podatocite od memoriskite edinici. Datotekite so direktna organizacija mo`at da bidat smesteni isklu~ivo na disk. koja pretstavuva lista 135 . kon podatocite na eden student mo`e brzo da se pristapi so koristewe na edinstveniot broj za identifikacija. direktnata organizacija ne pretstavuva dobro re{e-nie ako treba odedna{ da se pristapi kon pove}e zapisi na datote-kata. Hashing program Klu~no pole na zapisot Adresa na zapisot na diskot Slika 5. Postoi dopolnitelna. Adresata se presmetuva so posebna tehnika poznata pod imeto ha{ing (hashing). Ha{ing programite vsu{nost ja konvertiraat vrednosta na klu~noto pole vo odredena memoriska adresa (lokacija). odnosno kompromis pome|u sekvencijalniot i direktniot pristap kon zapisite na datotekite. datotekata so direktna organizacija zafa}a pove}e prostor na dis-kot. Za ist obem na podatoci vo odnos na sekvencijalnata organizacija. Zapisite se grupi-rani vo pove}e grupi.4) zapisite fizi~ki ne se smesteni eden do drug.Kaj direktnata organizacija na datoteki (slika 5. Na primer.

5). direktno }e pristapi kon nea. zapisot za studentot so reden broj 4357 kompjuterot }e go pro~ita otkako od indeksot }e ja pro~ita adresata na pettata grupa zapisi A5 (od 4001 do 5000). Indeks Klu~no pole Adresa na grupa A1 A2 0000 1000 2000 3000 4000 5000 A1 A2 A3 A4 A5 A6 Adresa na grupata na diskot A5 A3 A4 Klu~no pole na zapisot A6 Slika 5. a potoa grupata ja prebaruva sekvencijalno s# dodeka ne go najde baraniot zapis.koja gi sodr`i adresite na site grupi na zapisi. na sekoja od aplikaciite i se potrebni sopstveni podatoci koi se organizirani vo posebni 136 . Karakteristiki na rabotata so datoteki Edna organizacija obi~no implementira razli~ni aplikacii vo razli~ni vremenski periodi. Koga korisnikot saka da pristapi kon nekoj zapis. Vo na{iot primer. odnosno kade e zapi{ana sekoja grupa vo primarnata datoteka. Pristap kon zapis vo datoteka so indeks sekvencijalna organizacija Indeks-sekvencijalnata organizacija na datoteki mo`e da se realizira isklu~ivo na disk ili na druga memoriska sredina so direkten pristap. no pobaven vo odnos na direktnata organizacija na datoteki. a potoa sekvencijalno }e gi pro~ita zapisite od pettata grupa s# dodeka ne dojde do zapisot so reden broj 4357 (slika 5.5.2.2. Varijanta na indeksnata datoteka e taa da gi sodr`i adresite na site zapisi od primarnata datoteka. ako zapisite za studentite se grupirani taka {to vo prvata grupa da pripa|aat prvite iljada zapisi. Ovaa organizacija pretstavuva pobrz na~in na ~ita-we na zapisite vo odnos na sekvencijalnata organizacija. pri {to. kompju-terot direktno pristapuva kon grupata zapisi. Vrz osnova na dobienata adresa na grupata. kompjuterot prvo ja prebaruva indeksnata datoteka so koristewe na direktniot pristap i od nea ja dobiva adresata na grupata zapisi vo koja se nao|a baraniot zapis. vo vtorata vtorite iljada zapisi itn. 5.

na toj na~in {to bi bile kompaktni. lesni za koristewe. Ovaa pojava e poznata pod imeto redundansa na podatocite. Ovoj problem se vika izolacija na podatoci-te. so {to nepotrebno se zafa}a memoriski prostor i se dupliraat aktivnostite kako vnes i odr`uvawe. bile kreirani da gi re{at problemite na sistemite bazirani na koristewe na datoteki. Na toj na~in sistemot se gradi bez plan. postojat pote{kotii da se pristapi do podatocite od edna datoteka od razli~ni aplikacii. BAZI NA PODATOCI 5. pri {to mo`e da se javat brojni problemi. izve{tai i prebaruvawe treba posebno da bidat programirani. sigurni i da ovozmo`at podelba na podatocite po-me|u pove}e korisnici. Definicija na bazite na podatoci Bazite na podatoci.1.datoteki. to~ni. {to pridonesuva podatocite da bidat nekonzistentni. Posledniot golem nedostatok na sistemite na datoteki e zavisnosta {to postoi pome|u podatocite i datotekite od edna strana. Isto taka postoi mo`nost isti podatoci da bidat pove}e pati zapi{ani vo razli~ni datoteki. Poradi na~inot na organizacija na datotekite. a istiot podatok da ostane neproment vo drugite datoteki kaj {to se nao|a. izmenite vo aplikaciite predizvikuvaat zadol`itelni promeni vo datotekite. ako stanuva zbor za podatokot adresa na eden kupuva~. Vo vakva situacija lesno mo`e da se slu~i da se izvr{i promena na eden podatok vo edna datoteka. Na primer. kako i kontrola na vrednosta na podatokot (na primer brojot na rabotni ~asovi ne mo`e da bide negativen broj. i aplikaciite od druga strana. i obrat-no. Drug problem e obezbeduvaweto integritet na podatoci-te i kontrola na zapi{anite vrednosti.3.3. 137 . 5. Vakvata pojava vo sovremenoto delovno rabotewe ne smee da se slu~i. brzi. testirani i odr`uvani pri {to se sozdavaat visoki tro{oci za organizacijata. Te{ko se obezbeduva isto-vremena promena na ist podatok vo site datoteki kaj {to toj se nao|a. koi se pojavile vo {eesettite godini. dokumentirani. a mati~niot broj ne smee da sodr`i alfabetski karakteri). Toa zna~i deka promenata na podatocite i datotekite predizvikuva zadol`itelno prilagoduvawe na aplikaciite. Zaedni~kite funkcii na pove}e aplikacii kako {to se vnes. toa bi zna~elo za ist kupuva~ vo sistemot da postojat dve razli~ni adresi. So sistemot na datoteki te{ko se obezbeduva bezbednost na datotekite.

lesno mo`e da se slu~i vo nekoja datoteka da ostane starata adresa. Na primer. Vakvite. mo`e da se slu~i eden oddel da ima potreba od nekakvi podatoci koi se ve}e skladirani vo datoteka vo ramkite na drug oddel.6 e prika`an na~inot na koj se pristapuva kon poda-tocite ako se koristi sistem na datoteki.2. mo`e da postojat podatoci za ist predmet ili li~nost na pove}e mesta. so {to mo`at da se predizvikaat mnogu neprijatnosti vo raboteweto. a na slika 5. 5. Organizacija i prednosti na bazite na podatoci Fizi~ki i logi~ki pogled na podatocite Na slika 5. Kako posledica na ova brojot na datotekite (glavni) zna~ajno se zgolemuva. Isto taka ako edno pretprijatie koristi sistem na datoteki. Aplikativna programa 1 Aplikativna programa 2 Aplikativna programa 3 Datoteka 1 Pole A Pole B Pole C Datoteka 2 Pole B Pole D Pole E Datoteka 3 Pole B Pole E Pole F Slika 5.6. Ako kupuva~ot ja promeni adresata. eden kupuva~ mo`e da se pojavi vo pove}e razli~ni datoteki i vo sekoja od niv da postoi negovata adresa. Pristap so sistem na datoteki Aplikativna programa 1 138 . i site drugi problemi so sistemite na datoteki.Vo mnogu organizacii i pretprijatija koi koristat sistem na datoteki. Isto taka. So integrirani podatoci se ozna~uva deka po-datocite se sostojat od logi~ki povrzani datoteki i zapisi.7 e prika`an na~inot na pristap kon podatocite ako se koristi baza na podatoci. Bazata na podatoci mo`e da se definira kako kolekcija na integrirani podatoci. mo`at da se nadminat so vovedu-vawe bazi na podatoci.3. so potrebata od skladirawe novi podato-ci obi~no se kreiraat i novi datoteki.

bidej}i sistemite za upravuvawe so bazite na podatoci obezbeduvaat povrzuvawe pome|u fizi~ki skladiranite podatocite i aplikativni-te programi na korisnicite. Korisnicite se odgovorni samo za lo-gi~kite barawa na aplikativnite programi. Na ovoj na~in. ako eden aplikativen program treba da napravi izve{taj so koristewe na poliwa od pove}e datoteki. a sistemot za upravu-vawe so bazi na podatoci gi prifa}a i interpretira logi~kite ba-rawa na programite. Logi~kiot pogled gi pretstavuva korisni-cite koi konceptualno gi gledaat. za da na kraj gi prezentira kon korisnicite na sistemot. Na toj na~in sistemite za upravuvawe so bazite na podatoci go kontroliraat pristapot kon podatocite.Baza na podatoci Pole A Pole B Pole C Pole D Pole E Pole F Sistem za upravuva we so baza na Aplikativna programa 2 Aplikativna programa 3 Slika 5. na nekoj na~in. moraat da ja znaat fizi~kata lokacija i opisot na zapisite koristeni vo aplikativ-nite programi. dodeka fizi~kiot pogled se 139 . organiziraat i razbiraat podato-cite i relaciite pome|u niv.7. na primer. mora da ja znae lokacijata na sekoja datoteka i opisot na sekoe pole vo tie datoteki. programerite koi pi{uvaat aplikativni programi za rabota so datotekite. gi prikrivaat detalite za fizi~koto skladirawe na podato-cite. So koristewe na bazite na podatoci ovoj problem se nadminuva. taka {to korisnicite mo`at potpolno da se skoncentriraat na logi~kite relacii pome|u podatocite. prebaruvawata i a`urirawata bez korisnikot da refe-rencira kako i kade podatocite se fizi~ki skladirani. Mo`e da se zaklu~i deka se razlikuvaat dva pogleda kon podato-cite: logi~ki i fizi~ki. Tie. potoa gi selektira baranite podatoci od nivnite fizi~ki lokacii vo bazata na podatoci. Taka. sekoj koris-nik dobiva vpe~atok deka podatocite fizi~ki se skladirani tokmu na na~in na koj toj logi~ki gi gleda vrskite pome|u niv. Pristap so baza na podatoci Ako se koristi sistem na datoteki.

Za{tita i bezbednost. plata (logi~ki pogled). da se dozvoli pristap samo do odreden vid podatoci i informacii. administratorot na bazata mo`e da go smeni fizi~kiot pogled na podatocite bez toa da vlijae na logi~kiot pogled na podatocite. Koga pove}e oddelenija na edna organizacija mo`at da pristapat kon 140 . pak. prezime. ili. Na korisnicite mo`e da se dodeli lo-zinka (password) za pristap kon podatocite i informaciite. so {to bezbed-nosta na podatocite se podiga na povisoko nivo. Poradi toa. Pogolemiot del od pretprijatijata koristat siste-mi na bazi na podatoci (baza na podatoci. eden menaxer mo`e da gi zamis-li podatocite za kupuva~ite vo forma na edna tabela (logi~ki pog-led). Prednosti na bazite na podatoci Bazite na podatoci imaat brojni prednosti vo sporedba so sistemite na datoteki i toa: Zaedni~ka podelba na podatoci i informacii. pak. ra-boten sta`.odnesuva na toa kako i kade podatocite fizi~ki se smesteni i skladirani vo me-moriskite edinici. Isto taka. Ili. Na toj na~in razli~ni korisnici mo`e da imaat razli~ni ovlas-tuvawa nad del od podatocite vo bazata na podatoci. aplikativen softver. hardver i personal) za organizirawe i upravuva-we so podatocite i informaciite potrebni za izvr{uvawe na delov-nite aktivnosti. Vo ramkite na edna organizacija. korisnicite mo`at da go promenat logi~kiot pogled na podatocite bez da se javi potreba od promena na fizi~kiot pogled na podatocite. iako tie mo`ebi se skladirani vo forma na indeksno-sekven-cijalna datoteka (fizi~ki pogled). sistem za upravuvawe so bazata na podatoci. Podatocite na edno pretprijatie pretstavuvaat edna od najvrednite stavki od negoviot imot. Imaj}i go predvid na~inot na koj se povrzani logi~kiot i fizi~kiot pogled na podatoci kaj bazite na podatoci. na primer. Pomal broj na datoteki na nivo na organizacija. podatocite i informaciite od edno oddelenie mo`at lesno da bidat dostapni za ostanatite oddelenija. adresa. Taka. Efikasnoto skladirawe i menax-mentot na podatocite e edna od najkriti~nite funkcii na informa-ciskite sistemi. krajnite korisnici moraat da gi poz-navaat osnovnite koncepti za upravuvawe i rabota so sistemite na bazi na podatoci. a tie podatoci fizi~ki se smes-teni vo razli~ni datoteki na razli~ni lokacii (fizi~ki pogled). korisnikot mo`ebi vo edna tabela zamisluva pove}e podatoci kako ime.

odnosno transformirawe na izoliranite fakti vo korisni informacii. Upravuvaweto so podato-cite e poefikasno bidej}i stanuva zbor za edinstven sistem za cela-ta organizacija. redundansata i nekonzistentnosta na podatocite e svedena na minimum. i obratno. Bidej}i podatocite se skladi-raat samo edna{. Modeli organizacijata na bazi na podatoci spored Celta na koristeweto na bazite na podatoci e integrirawe na individualnite edinici na podatoci. 141 . Me|u-funkcionalna analiza.3. Nezavisnost na podatocite i aplikativnite programi. Integritet na podatocite.3. Mo`nostite da se koristi bazata na podatoci mnogu zavisi od toa kako e bazata logi~ki i fizi~ki struktuirana. Bidej}i podatocite i aplikativnite programi koi{to se koristat se neza-visni edni od drugi. Fleksibilnost za izvestuvawe. Konzistentnost na podatocite. lesno mo`at da se izvr{at dopolnitelni analizi pome|u podatocite za potrebite na menaxmentot. 5. }e se javi potreba od pomal broj datoteki na nivo na organiza-cijata. taka postojat pove}e na~ini da se struktuiraat podatocite koi se potrebni na edna organizacija vo baza na podatoci. Kako {to postojat pove}e na~ini da se struktuira edna delovna organizacija.ista datote-ka. Na toj na~in segmentot podatoci e sosema nezavisen od segmentot aplikativni programi. Poradi site prethodni svojstva. Sistemite koi ne go poseduvaat ova svojstvo mo`at da pri~inat mnogu problemi pri koristeweto na podatocite (za edna pojava da ima dve razli~ni in-formacii). mo`e da se menuvaat podatocite bez da se predizvika promena na aplikativnite programi. so cel najdobro da se odgovori na postavenite barawa pri nejzino koristewe. aplikativnite programi mo`e da se menuvaat bez da se predizvika potreba od promena na podatocite. Izve{taite mo`at da bidat lesno generirani i po potreba revidirani. Integritet na podatoci se postignuva ako so promenata na eden podatok vo edna datoteka se menuva istiot podatok i vo drugite kade {to toj se nao|a. So toa intenzitetot na duplirani podatoci }e bide mnogu po-mal. Centralno upravuvawe so podatocite. Pojavata na duplirani podatoci e poznata kako redundansa na podatoci (data redundancy).

Za da ja potvrdime ovaa konstatacija. Najintuitivniot na~in na vizuelizacija na ovoj tip relacija e so drvo na podatoci postaveno "od gore nadolu". a sekoe teme-roditel mo`e da ima pove}e temiwa-deca. modelite na hierarhiskite bazi na podatoci definiraat hierarhiska struktura na podatocite. hierarhiskiot model e mnogu poefikasen vo sporedba so sistemot na obi~ni datoteki. }e ja razgledame datotekata so podatoci prika`ana na slika 5. Mo`e da se zaklu~i deka sekoe teme ima samo edno roditel-sko teme (od koe poteknuva). Vo sekoj slu~aj. se dodeka ne se stigne do odredi{noto teme (pole). bidej}i ovde nema potreba za tolku redundantni podatoci. objektno orientiran i hipermedijski. Vo ovoj tip baza na podatoci. Hierarhiski bazi na podatoci Kako {to implicira i samoto ime.8. mre`en i relacioni. Od edno teme mo`at da po~nuvaat pove}e granki. treba da se trgne so prebaruvawe od po~etnoto teme. a sekoja granka zavr{uva so teme od ponis-ko nivo. Praviloto dete/roditel obezbeduva sistematski pri-stap kon podatocite. Ova ponekoga{ se opi{uva so relacijata “eden naspro-ti mnogu”. problem so ovoj sistem e {to korisnikot mora da ja znae strukturata na drvoto za da mo`e da najde kakov bilo podatok. i taka natamu. Se razbira. Ime Zoran Ilievski Zoran Ilievski Zoran Ilievski Zoran Ilievski Lidija Bla`evska … Adresa Partizanska 23/4 Partizanska 23/4 Partizanska 23/4 Partizanska 23/4 Vasil Glavinov 34/8 … Predmet Kompjuteri Matematika Statistika Ekonomija Matematika … Ocenk a 10 9 9 10 8 … Slika 5.Postojat tri osnovni modeli za logi~ko struktuirawe na bazite na podatoci: hierarhiski. Za da se pristapi kon nekoe pole. da se prodol`i kon soodvetnoto teme-dete od slednoto nivo. Temiwata se to~ki povrzani so granki na edno “od gore nadolu (top-down)” hierarhisko drvo. Dopolnitelni modeli koi proizleguvaat od osnovnite se: multidimenzionalen.8 Datoteka so podatoci 142 . poliwata i zapisite se strukturirani vo temiwa. kako {to mo`e da se pretpostavi. Temiwata roditeli i deca se povrzani so vrski nare~eni “poka`uva~i”.

Na ovoj na~in.9 Hierarhiski model na podatoci Za taa cel da ja razgledame hierarhiskata {ema na bazata na podatoci prika`ana na slika 5. kako {to se imeto i prezimeto i adre-sata. Modelot na hierarhiskata baza na podatoci mo`e da ima nekoi seriozni problemi. na primer. podatocite za studentot. }e dobieme pomal obem na redundantni podatoci. s# u{te postojat redundantni podatoci. vo ovaa datoteka se skladirani pove}e redundantni podatoci. Temeto student e povrzano so temeto predmet. Indeks Ime Adres a Ime na predmet Telefon student predmet Predmet # Departma n Zada~a 1 Zada~a 2 Test Finalen test ocenki Profesor Departma n Adresa profesor Slika 5. Na prvoto hierarhisko nivo se nao|a temeto student. Koga vo datotekata bi skladirale pove}e atributi za studentot i za predmetite ili. kade se skladiraat podatocite za site studenti. pak. ne mo`e da se dodadat zapisi vo teme-dete se dodeka toa ne e inkorporirano vo teme-roditel. i toa ocenki na studentot po predmetite i profesori po predmetite. Taka. so {to e re{en del od problemot na redundantni podatoci. Taka.Kako {to mo`e da se zabele`i. Ako za istoto problemsko podra~je koristime hierarhiski model na podatoci. }e se javi redundancija bidej}i poda-tocite za ist predmet }e bidat 143 . ako eden predmet e slu{an od pove}e studenti. Za kon-kretniov primer. vo primerot. Predmetot e povrzan so dve temiwa. Mo`at da se napravat nekolku zabele{ki. ne mo`e da se dodade predmet koj ne go slu{a nieden student. kako {to se imeto. vo hierarhiskiot model na baza na podatoci. adresata i telefonot se zapi{ani vo bazata na podatoci samo edna{. kade {to na eden student se pridru`u-vaat predmetite koi toj gi polaga. obemot na redundantni poda-toci u{te pove}e bi se zgolemil. Isto taka. ako sakame da gi skladirame i podatocite za profesorot kaj koj studentot polaga.9.

Sekoj od letovite (vo na{iot primer prika`ani se relaciite samo za letot 214) ima svoi temiwa-deca na slednoto nivo. koe gi pretstavuvaat gradovite do koi se leta. Slika 5. Toa zna~i. Glavnoto temeroditel e gradot od koj se poletuva.10 e prika`ana hierarhiska struktura na baza na podatoci za sistemot za rezervacii za aviobileti. no i eden student posetuva pove}e predmeti. Drugi nedostatoci se nedozvolu-vaweto edno teme-dete da ima pove}e temiwa roditeli. Na toj na~in za sekoj predmet }e se javat duplirani informacii. Hierarhiska organizacija na baza na podatoci Na slika 5. Roditelot ima tri temiwa-deca od slednoto nivo. 144 . deka eden predmet go posetuvaat pove}e studenti. ima od svoja strana tri temiwa-deca. Temeto-dete od ova nivo Cirih. Drug problem kaj hierarhiskata organizacija mo`e da se javi ako se izbri{e edno teme-roditel. Vo mnogu situacii se javuva potreba edno teme-dete da bide povrzano so pove}e temiwa roditeli. i nedozvolu-vaweto na relacii i vrski pome|u temiwadeca. Vo toj slu~aj zna~i deka se izbri-{ani i site negovi temiwa deca.vklu~eni kaj pove}e studenti.10. koi pretstavuvaat broevi na letovite za gradot Cirih. Petkovska Manev T. odnosno Skopje. Na primer. Redundancijata se javuva bidej}i hierarhiskata baza na podato-ci raboti samo so eden nasproti mnogu relacii. pri {to sekoe teme-dete sodr`i podatoci za sekoj patnik na konkretniot let. no ne i so mnogu nasproti mnogu relacii (edno teme-dete mo`e da ima samo edno teme-roditel). poletuvawe Skopje pristignuvawe broj na let patnici Qubqana 115 Viena 214 Cirih 188 Milevski G. prirodata na rela-cijata pome|u student i predmet e mnogu nasproti mnogu.

11). nare~eni poka`uva-~i (pointeri) pome|u temiwata-roditeli i temiwata-deca. Mre`na baza na podatoci Mo`e da se zaklu~i deka mre`niot tip baza na podatoci. mre`niot model go re{aval problemot na redundan-cija so pretstavuvawe na relaciite vo oblik na mno`estva. Prodavnici Prodava~i Potro{uva~i Transakcii Stavki Slika 5. So drugi zborovi. Mre`ni bazi na podatoci Mre`niot model na podatoci bil dizajniran za da re{i del od serioznite problemi koi gi imal hierarhiskiot model na bazite na podatoci.11.Prednost na hierarhiskiot model e {to ovozmo`uva lesno odr`uvawe na integritetot na podatocite. namesto koriste-we na edinstven roditel za sekoe teme-dete. So ova se ovozmo`uva mre`niot model da poddr`i mnogu nasproti mnogu relacii. e mnogu sli~en na hierarhiskiot. Taka. 145 . Me|utoa. Mre`niot model. do edno teme mo`e da se stigne po pove}e pati{ta. Ovaa relacija ~estopati se opi{uva kako “pove}e kon pove}e” rela-cija. Vo ovaa struktura ima dopolnitelni vrski. so taa razlika {to teme-dete mo`e da ima pove}e od edno teme-roditel. kako i prethodniot tip ima hierarhiska organizacija na temiwa. mre`niot model ja ko-risti teorijata na mno`estva za da obezbedi hierarhija sli~na na drvo so toa {to edno temedete mo`e da ima pove}e od eden roditel. mre`nata baza na podatoci li~i na pove-}e drva koi delat isti granki (slika 5. vsu{nost. Vizuelno. hierarhiskiot model pretstavuva podmno`estvo na mre`niot model. namesto vo forma na hierarhija. Na ovoj na~in.

a ne od obi~nite korisnici. Todorovska G Milevska A. student Jordanova G. Ona {to navistina trebalo vo praktikata bil ednostaven model {to bi mo`el da bide koristen od strana na krajnite korisnici za re{avawe na realnite problemi. Kako {to mo`e da se zabele`i od slikata. iako mre`niot model pretstavuva zna~itelno podobruvawe vo odnos na hierarhiskiot model. Glavna prednost na hierarhiskite i mre`nite bazi na podatoci e efikasnosta pri obrabotkata. Mihovski K. sistemi nastavnik Petkovski Z.Drug primer na mre`na organizacija na baza na podatoci e prika`ana na slika 5. Relacioni bazi na podatoci 146 . predmet Informatika Statistika Matematika Infor. Mre`na organizacija na baza na podatoci Se razbira. Toa zna~i deka so niv mo`at da rabotat profesionalni informati~ari. eden student mo`e da ima pove}e nastavnici. Od ovoj primer mo`e da se zaklu~i deka mre`nata orga-nizacija mo`e da pretstavuva poefikasno re{enie vo sporedba so hierarhiskata organizacija na bazi na podatoci. Golem nedostatok na hierarhiskite i mre`nite modeli e potrebata za odnapred definirawe na site vrski i imenici. pogolemiot del od mre`nite modeli bile koristeni od kompjuterskite programeri. Olovska G. Slika 5.12. Aceski A. Kako posledica. mo`at da se promenat samo so golem napor i dopolnitelno (re)programirawe. taka{to se te{ki za instalacija i odr`uvawe. a sekoj nastavnik mo`e da dr`i pove}e predmeti.12. Koga edna{ }e se definiraat. Eden student mo`e da ima pove}e od eden predmet. Vakvite modeli bile te{ki i mnogu komplicirani za implementacija i za odr`uvawe. Tie generalno baraat mnogu programirawe. bil daleku od sovr-{enstvo. deka.

ako nema mapa za sledewe. Korisnikot. kon red od tabela. toa }e go napravi so sporeduvawe na vrednosta na podatokot skladiran vo ramkite na odredena kolona za toj red so nekoj kriterium za prebaruvawe. toj mo`e da ja iskoristi vrednosta 147 . Korisnikot ne treba da se gri`i okolu toa kako podatocite se skladirani na diskovite na kompjuterot. za da mo`e da ja koristi tabelata. Vo jadroto na relacioniot model e konceptot na tabela. toj go izgradil modelot vrz matemati~ki koncepti. Va`no e da se spomene deka nema nikakva va`nost kako i kade tabelite so podatoci se skladirani pri koristeweto na podato-cite. Bidej}i toj bil matemati-~ar. Taka. vertikalni koloni poznati kako atributi. na primer. a`urira ili izbri{e zapis od bazata na podatoci. Na primerot prika`an na slika 5. operaciite so koi se manipuliraat podatocite toa go pravat vrz osnova na vrednostite na samite poda-toci. vo ramkite na bazata na podatoci. odnosno. Sekoja tabela mo`e da se identifikuva so ime koe se koristi od strana na sistemot na baza na podatoci za da ja locira tabelata fizi~ki vo memoriskite edinici. odnosno od tabelata “Ocenki” da gi dobie rezultati-te od ispitite i krajnata ocenka za konkreten student. horizonatalni linii poznati i pod imiwata entitet ili tuples i od poliwa. podatocite na studentite Zoran Trajanovski i Zoran Petkovski. ako korisnikot saka da gi dobie ocenkite na Zoran Petkovski.13.Vo osumdesettite godini. kako rezultat na negovite napori da gi re{i problemite so postoe~kite modeli. Na primer. Sekoja tabela e sostavena od zapisi. korisnikot mo`ebi saka da gi iskoristi dobienite podatoci za da izvr{i prebaruvawe vo druga tabela.F. za da pristapi. kakov {to e. sistemot na poka`uva~i vo hierarhiskiot model na podatoci? Vo relacioniot model. Ovoj koncept e sosema razli~en od konceptot na hierarhiskiot i mre`niot model na bazi na podatoci kade {to korisnikot mora da ima poznavawe za toa kako se strukturirani podatocite. Potoa. vmetne. isto taka poznata i pod imeto relacija vo koja se skladirale podatocite. na primer. relacioniot model na podatoci bil najmoderen na~in na organizirawe na podatocite.Codd. s# {to treba da znae e nejzinoto ime. Kako rezultat na soodvetnoto prebaruvawe }e gi dobie zapisite. Relacioniot model bil razvien od strana na E. Se postavuva pra{awe kako korisnikot gi nao|a podatocite vo relaciskata baza na podatoci. vraboten vo kompanijata IBM vo docnite osumdesetti godini. korisnikot mo`ebi saka da gi dobie site redovi od tabelata so ime “Studenti” koi imaat vrednost “Zoran” vo kolonata “Ime”. ako korisnikot saka da pristapi.

14. ulica so broj i mestoto na `iveewe na sekoj vraboten vo edna organizacija. za da gi pronajde zapi-site ~ija{to vrednost na poleto “Indeks” iznesuva “41185”. na primer. mesec.vo poleto “Indeks” od tabelata “Studenti” (41185) i istata da ja upotrebi kako klu~en zbor za narednoto prebaruvawe vo tabelata “Ocenki”. ostvaren promet. Ova zaedni~ko pole ne slu~ajno pretstavuva klu~no pole. bidej}i edinstveno go opredeluva zapisot (zapis e eden red vo tabelata).13. a se koristi za povrzuvawe na podatocite i informaciite od dvete tabeli. Taka. mati~ni-ot broj. Kako rezultat na vakvoto prebaruvawe. Ime Goran Zoran … Zoran … Prezime Milevski Trajanovski … Petkovski … Klu~no Indeks … 41185 … 41185 … Predmet … Informatika … Menaxment … Indeks 41157 41267 … 41185 … Tabela: Studenti Ulica i broj Partizanska 34/9 Vasil Glavinov 56 … Heraklea 34 … Mesto Skopje Skopje … Bitola … Tabela: Ocenki Nastavnik Data … … Markovski 01/11/9 9 … … Talevski 23/5/98 … … Ocenka … 10 … 9 … Slika 5. Relaciska baza na podatoci Drug primer na relaciska baza na podatoci e prika`an na slika 5. Tabelata “Adresi” gi sodr`i prezimeto i imeto. Tabelata “Plati” sodr`i mati~en broj. ako organizacijata saka da gi isprati ~ekovite za plata na doma{nite adresi na vrabotenite. Potoa. vsu{nost. 148 . mati~en broj. kakvi rezultati ima postignato po tie predmeti. broj na odraboteni ~asovi i ostvarena plata na sekoj vraboten vo nazna~eniot mesec. kaj koi nastavnici i na koi dati polagal. korisnikot. Zabele`uvame deka dvete datoteki imaat edno zaedni~ko pole. najprvo se ~ita konkreten zapis od tabelata “Adresi” od kade se ~ita celiot zapis (imeto i prezimeto na vraboteniot so negovata adresa i mati~-niot broj). Klu~no pole e mati~niot broj. }e gi dobie podatocite za toa koi ispiti gi polagal studentot Zoran Petkovski (informatika i menaxment).

14. Ova e mo`ebi najgolemata pri~ina za popularnosta na relacionite sistemi na bazi na podatoci koja denes tie ja imaat. Ime Gora n Maja … … Prezime Ilievski Gocevska … … Tabela: Adresi Mati~en broj Ulica i broj 120497112345 Partizanska 25 6 301294591874 Var{avska 165 6 … … … … Mesto Skopje Skopje … … Klu~no Mati~en broj 12049711234 56 30129459187 46 … … Mesec 5/96 6/96 … … Tabela: Plati Promet Rab. ~ekot se ispi-{uva i se ispra}a na vraboteniot. Takvite podatoci se odnesuvaat na poda-toci za tabelata i imiwata na poliwata koi ja so~inuvaat struktu-rata na bazata na podatoci. Vsu{nost. 149 . bidej}i e konceptualno mnogu ednostaven za razbirawe i rabota (proektirawe. Druga beneficija od relacionite sistemi e taa {to tie obezbe-duvaat mnogu korisni alatki za administrirawe na bazata na podato-ci. se bara zapisot od tabelata “Plati”.spored pro~itaniot mati~en broj. tabelite sodr`at ne samo aktuelni podatoci. prebaruvawe i odr`uvawe) i ovozmo`uva povrzuvawe na zapisi na na~in koj ne e odnapred definiran. Od pronajdeniot zapis se ~itaat poda-tocite (promet. legitimitet za pristap kon bazata na po-datoci. tuku tie mo`at da sodr`at alati za generirawe na meta podatoci. odnosno po-datoci za samite podatoci.~asovi 124600 190 201500 … … 210 … … Plata 10120 14900 … … Slika 5. ~asovi i plata). Postapkata se povtoruva za sekoj vraboten. Relaciska baza na podatoci Vakvata metodologija na pristapuvawe kon podatocite go pravi relacioniot model mnogu razli~en i podobar vo sporedba so prethod-nite modeli. koj ima ist takov mati~en broj (zna~i se odnesuva za istiot vraboten). Otkako se pro~itani site podatoci za eden vraboten potrebni za popolnuvawe na ~ekot.

Vo praktikata se sretnuvaat objektno relacioni bazi na podatoci. multimedijalni i hipermedijski bazi na podatoci Vo objektno-orientiranite modeli na podatoci osnovnite sostavni blokovi se objektite. Glavna prednost na relacionite bazi na podatoci e nivnata ednostavnost. pri {to. taka {to vkupniot dizajn mo`e da bide slo`en. tuku podatocite se nao|aat vo pove}e tabeli. vo ramkite na relacioniot model na podatoci mo`e da bidat organizirani i skladirani podatoci od razli~na priroda. glavno. administriraweto so bazite na poda-toci e ednostavno kolku i nivnoto koristewe.integritet i pravila za potvrduvawe na to~nosta na poda-tocite itn. pro-menat ili izbri{at podatocite. sekoja tabela se sostoi od redovi i od koloni. korisnikot mo`e da gi prebaruva podatocite so ogled na imiwata na tabelite. Objektot pretstavuva segment koj gi sodr`i podatocite. Objektno-orientirani. So drugi zborovi. za da se dobie na efikasnost. za da se postigne integritet na podatocite. Poradi golemata koli~ina na podatoci mo`e da bide sostaven od golem broj na me|usebno povrzani tabeli.). a podatocite i rezultatite od ovie prebaruvawa potoa da gi prezentira na ostanatite korisnici vo oblik na tabela. Na ovoj na~in. Relacionite sistemi mo`at da gi koristat operaciite rekurzivno za da se obezbedat informacii za bazata na podatoci. Sporoto prebaruvawe i dolgoto vreme na pristap mo`at da pridonesat za neefikasna obrabotka. dBASE. Drug nedostatok e zadol`itelnata primena na principite na kvalitetno proektirawe na bazata na podatoci. Vo ramkite na ovoj tip baza na podatoci ne postoi hierarhija na logi~kata organizacija. Mikrokompjuterite. a lesno mo`e da se dodadat. koj ne e nasleden so modelot. kako i programskiot kod koj gi opi{uva podato~-nite elementi i instrukciite kako se manipulira 150 . Paradox itn. kako posledica na {to mo`e da se uspori rabotata pri prebaruvawe na bazata i pristapuvaweto kon podatocite. vo koi se vgradeni prednostite koi gi dava objektnoorientiranata okolina na rabota. Golemite relacioni bazi na podatoci mo`at da bidat proektirani taka{to da imaat nekoja “planirana” redundansa na podatocite. Mo`e da se zaklu~i deka realciskata baza na podatoci pretstavuva mnogu fleksibilen tip baza na podatoci. legitimitetot za pristap. Zna~i. koris-tat relacioni bazi na podatoci (Access. Relacioniot model ima i nedostatoci.

apstraktni entiteti kako bankarski smetki i drugo. Objektno-orientiranite bazi na podatoci se hierarhiski.so niv. vo koja se definirani metodite i atributite koi treba da bidat vklu-~eni vo odreden tip na objekt. Objektite mo`at da pretstavuvaat fizi~ki entiteti kako avtomobili. mapi. Sredstva Obrtni sredstva Osnovni sredstva Gotovina Pobaruvaw a Zalihi Ostanato Vesna R. Na sekoj individua-len objekt e nazna~en edinstven identifikator so uloga kakva {to ja ima primarniot klu~ vo relacioniot model na podatoci. Slika 5. Klasa na objekti pretstavuva {ablon. sliki i zvuk. lu|e. Goran K. Na sekoja klasa na objekti mo`e da se nazna~at sopstveni svojstva ili da se definiraat karakteristiki. Posledno-to hierarhisko nivo e za individualni objekti. Objektno-orientirana baza na podatoci Objektno-orientiranite bazi na podatoci pokraj ednostavni tipovi na podato~ni elementi mo`at da pretstavuvaat i kompleksni multimedijalni tipovi na podatoci. Ovoj model se primenuva i vo veb rabotno okru`uvawe. ili. Sekoja potklasa od ponisko nivo gi nasleduva svojstvata na klasata od koja poteknuva od prethodnoto hierarhisko nivo. pri {to sekoe hierarhisko nivo osven najdolnoto se sostoi od klasi na objekti. 151 . Sredstvata. klasata Pobaruvawa pretstavuva potklasa na klasata Obrtni sredstva i avtomatski gi ima nasledeno nejzinite svojstva. Edna delumna {ema za objektno-orientirana baza na podatoci e prika`ana na slika 5. studenti ili nastani. pak. vo na{iot primer.15. Na ilustracijata. odnosno ramka. kako {to se grafovi. Taka.15. Obrtnite sredstva i Pobaruvawata se klasi na objekti.

152 .Nedostatok na objektno-orientiranite bazi na podatoci e bav-nata rabota. grafika i sli~no. Na toj na~in se ovozmo`uva vo kompjuterite na organiza-ciite da bidat skladirani dokumenti. Sli~no na objektno-orientiranata baza na podatoci. ^estopati vo praktikata se kombiniraat so relacionite bazi na podatoci. zvuk. sliki i video snimki. Hipermedijskiot model na bazite na podatoci gi skladira informaciite vo oblik na temiwa. koi se povrzani so vrski kreirani od strana na korisnikot. Zatoa. na onlajn analiti~kata obrabot-ka na podatoci (OLAP) i na drugite aktivnosti na krajniot korisnik za sozdavawe na izve{tai i pra{alni prebaruvawa. Skladi{tata so podatoci sodr`at pove}egodi{ni istoriski podatoci potrebni za pro{iruvawe na prognozira~kite mo`nosti sistemite za odlu~uvawe. fotografii. Pronao|aweto na informaciite ne mora da ja sledi odnapred odredenata organizaciska {ema. Se raboti za ogromni strukturi koi se do milion pati pogolemi od klasi~nata baza na podatoci. bidej}i korisnicite mo`at da gi povrzat informaciite so bilo koja vrska preku granewe. tie ne se koristat za skladirawe na klasi~ni transakciski podatoci. digitalizirani fotografii. koj mo`e da kombinira razli~ni podatoci od pove}e operativni sistemi i nekompatibilni bazi na podatoci. Poradi vakvata struktura pri sozdavaweto na skladi{ta potrebno e da se koristat specijalizirani metodologii za modelirawe na podatocite. Skladi{ta so podatoci Skladi{tata so podatoci se u{te edna varijanta na bazite na podatoci koja e nameneta za poddr{ka na sistemite za odlu~uvawe. Izvorot na podatoci za edno skladi{te e sekoga{ aktivna baza na podatoci. Tie upravuvaat so podatoci koi mo`at da bidat vo razli~ni for-mati. pokraj standardnite tekstualni i numeri~ki formati. video ili kompjuterski programi. sliki. Karakteristi~no za ovoj tip na baza na podatoci e {to obezbeduva vkupen pogled na po-datocite na korisnikot. Ovie formati opfa}aat sliki. Temiwata mo`at da sodr`at tekst. na izvr{nite informaciski sistemi. i ovoj model e spor pri koristeweto na bazata. Vo onoj moment koga opredelen podatok ne e pove}e „aktuelen“ toj se prenesuva od bazata na podatoci vo skladi{teto od kade {to nikoga{ ne se bri{e. mapi. Objektno-orientiranite bazi na podatoci ponekoga{ se vikaat i multimedijalni bazi na podatoci i so niv se upravuva so pomo{ na specijalni sistemi za upravuvawe so multimedijalni bazi na podato-ci.

denes. Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci Programata koja gi kontrolira i upravuva podatocite i vrskite pome|u niv i aplikativnite programi se vika sistem (program) za upravuvawe so relaciona baza na podatoci (SURBP). se sretnuvaat i vo verzii za mikrokompjuteri. Me|u drugoto. So koristewe na ovie podatoci korisnikot mo`e prostorno da ja vidi lokacijata. kako posledica na zgolemenata mo} na site tipovi kompjuteri i globalnoto povrzuvawe vo kompjuterski mre`i. So drugi zborovi. ili minikompjuteri i golemi kompju-teri. sliki. Od druga strana bazite na podatoci bazirani na serverski model (na 153 .5. dodeka drugi se dizajnirani za mini i za golemi kompjuteri (na primer Oracle). Sistemite za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci spa| aat vo dve glavni kategorii spored toa dali za osnova imaat datoteka ili server. zvu~ni signali i video materijali. Bazite na znaewe mo`at da gi ~uvaat pravilata za donesuvawe na odluki. Kombinacijata na baza na podatoci. a mul-timedijalnite bazi na podatoci da gi ~uvaat podatocite vo razli~-ni medijski formi: zvuk. no nemaat premnogu dobri performansi. mnogu od ovie sistemi nudat dopolnitelni alatki za sozdavawe na aplikacii nameneti za krajnite korisnici koi {to interaktiraat so podatocite so~uvani vo bazata. Nekoi programi za upravuvawe so bazi na podatoci se dizaj-nirani za mikrokompjuteri (kako na primer MS Access). sistem za upravuvawe so bazata na podatoci i aplikativni programi za pristap kon bazata na podatoci se vika sistem na baza na podatoci. video. izgube-na e klasi~nata granica pome|u programite za upravuvawe na bazi na podatoci za mikrokompjuteri. Taka na primer. Lu|eto odgovorni za sistemite na bazi na podatoci vo organizacite se vikaat administratori na bazite na podatoci. tuku i za skladirawe na crte`i. nameneti za golemi kompjuteri. Bazite na podatoci bazirani na datoteka se ~uvaat vo edna datoteka (na primer Microsoft Access). Vo posledno vreme. koi zavisat od tipot i formatot na skladiranite podatoci. grafi~ki animacii i tekst. SURBP mo`e da bide lociran na eden personalen kompjuter ili pak na pove}e golemi kompjuteri koi se povrzani me|u sebe. programite za upravuvawe na bazi na podato-ci. Postojat mnogu specijalizirani bazi na podatoci. lesno se distribuiraat. bazata na podatoci so geografski informacii mo`e da sodr`i podatoci za lokacii koi se poklopuvaat so mapite.4. Bazite ne se nameneti za skladirawe samo na zborovi i broevi.3.

Glavnite nedostatoci se visokata cena i ograni~enosta na Windows rabotnata okolina. jazik za manipulacija so podatoci (Data Manipulation Language – DML). mo`at da poddr`at pove}e istovremeni korisnici. a voedno e stabilen. koga buxetot ne dozvoluva pokomlicirani na~ini na pristap. Pripa|a na grupata na pra{alni (query) jazici. Microsoft SQL Server e pretstaven kako najsodr`ajniot proizvod za bazi na podatoci {to postoi na pazarot. jazik za postavuvawe pra{awa (Data 154 .primer Microsoft SQL Server) imaat podobreni performansi. Ova mo}no re{enie mo`e da raspredeli ogromni bazi na podatoci niz pove}e kompjuteri so razli~ni operativni sistemi. Mo`e da se distribuira vo razli~ni okolini so razli~ni operativni sistemi i e dobra alternativa na Microsoft Access. MySQL e najpopularniot sistem za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci koj ima otvoren kod (open-source). no se pokomplicirani za odr`uvawe kako i za distribucija vo drugi sredini. SQL Sistemite za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci koristat specijalen jazik za komunikacija so bazata na podatoci nare~en SQL. SQL јазикот се состои од четири komponenti: jazik za definirawe na podatoci (Data Definition Language – DDL). Se raboti za odli~en proizvod koj treba da se sozdadat bazi na podatoci za mali ili sredni pretprijatija so prose~en protok na informacii. Nedostatocite se slo`enite proceduri za instalacija i konfiguracija i potrebnoto tehni~ko znaewe za da se koristi sistemot. prenosliv i doverliv. pri odlukata za kreirawe na baza na podatoci mo`e da se odbere nekoj od slednive sistemi za upravuvawe. Sepak seto ova doa|a so prili~no visoka cena. Toj ovozmo`uva da se izvr{at slo`eni prebaruvawa so relativno ednostavni barawa. bezbednosta i stabilnosta. Isto taka se koristi i vo test okolini za pogolemi proekti. Microsoft Access e verojatno najdostapniot i najdistribuiraniot proizvod koj {to doa|a kako del od Microsoft Office. Oracle e najsovremeniot i najsodr`ajniot sistem za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci. no za tie koi {to imaat ograni~en buxet. a ponekoga{ i na Microsoft SQL Server. Lesno gi nadminuva svoite konkurenti vo odnos na pove}e karakteristiki povrzani so performansite. MySQL e vistinsko re{enie. Lesen e za implementacija i koristewe. Vo su{tina. Ovoj korporativen proizvod sodr`i impresivni alatki i e celosno osposoben za veb interakcija. Ne gi sodr`i dodatocite na drugite sistemi. ne samo za licencite za koristewe na softverot tuku i za najmuvaweto na Oracle administrator.

So ovie naredbi na specifi~en korisnik mo`e da mu se dozvoli. [emata pretstavuva logi~ki opis na celata baza na podatoci i lista na site podatoci i vrski koi postojat pome|u niv. datum. Jazikot za definirawe na podatoci se koristi za da se oprede-li sodr`inata i strukturata na bazata na podatoci.DQL) i jazik za kontrola na podatocite (Data Control Language . Kreirawe na bazi na podatoci Za da se kreira edna baza na podatoci. ograni~i ili celosno zabrani pristapot kon opredelni elementi od bazata na podatoci. Naredbite od ovoj podjazik pregleduvaat podatoci od razli~ni tabeli i gi spojuvaat soglasno uslovite navedeni vo struktuiranoto pra{awe. Jazikot za manipulacija so podatocite pretstavuva jazik od treta ili ~etvrta generacija. Ovoj jazik isto taka se koristi za odreduvawe na vrskite pome|u zapisite.5. vreme. odnosno klu~ni poliwa na zapisite i ovozmo-`uvawe bezbeden i siguren pristap kon podatocite. Konceptualniot proekt e apstrakten model na bazata na podatoci od gledna to~ka na koris-nikot i delovnoto rabotewe. dizajnerot mora da sozdade konceptualen i fizi~ki proekt. Korisnikot defini-ra svoi korisni~ki. kako i osnovnite karakteristiki na poliwata: logi~koto ime (preku koe korisnicite se referenciraat). Jazikot za postavuvawe pra{awa se koristi za dobivawe na specifi~ni informacii od bazata na podatoci. Osnovna zada~a koja ovaa komponenta ja izvr{uva e vospostavuvawe na vrska pome|u logi~kiot i fizi~kiot pogled na podatocite. numeri~ki.Query Language . Jazikot za kontrola na podatocite se upotrebuva za definirawe na razli~ni nivoa na korisni~ki privilegii pri komunikacijata so bazata na podatoci. koi se poznati i pod imeto {e-mi. logi~ki pogledi. Pod{ema e podmno`estvo na podatoci koi se koristat od strana na edna aplika-cija. Jazikot za definirawe na podatocite gi definira fizi~kite karakteristiki na sekoj zapis. tipot na podatokot (alfanumeri~ki. tuku samo se ~itaat i tolkuvaat. Jazikot sodr`i naredbi koi im ovozmo-`uvaat na krajnite korisnici i programeri da gi selektiraat poda-tocite i da gi koristat vo razli~ni aplikacii. Samite podatoci i objekti na bazata na podatoci ne se menuvaat. odreduvawe na edinstve-nite identifikatori.) i dol`inata na poleto (maksimalna dol`ina na karakteri).3. 5. Fizi~kiot dizajn gi prika`uva 155 . poliwata koi go so~inuvaat zapisot.DCL). logi~ki itn.

koi gi opi{uvaat entitetite i gi pretstavuvaat nivnite svojstva. PRODAVA^ i sli~no. atributi i vrski. Taka na primer edna vrednost na entitetot STUDENT e Petkovski Goran. STUDENT i PROFESOR so nekolku atributi i vrska pome|u niv. entiteti na univerzitetite se STUDENT i PROFESOR. Na slika 5. Modelirawe na podatocite i nivnite vrski Konceptualniot model na podatoci naj~esto se prika`uva so Dijagram na entitetskite vrski. {to bi zna~elo deka eden student mo`e da ima pove}e predmeti (N) kaj pove}e profesori. Entitetite me|usebe se povrzani so relacii. Relacijata mo`e da bide i od tipot M:N.16 prika`an e primer na dva entiteta. Entitetot e ne{to {to mo`e da se identifikuva vo rabotnoto okru`uvawe. adresa. a vrskite so rombovi. Za da se postignat ovie celi. no i eden profesor da ima pove}e studenti (M). a za {to se odnesuvaat podatocite. Sekoj entitet ima atribut identifikator. Vo ovaa faza treba da se identifikuvaat vrskite pome|u elementite na podatocite i na~inot na koj treba da se grupiraat od aspekt na najefikasno zadovoluvawe na korisni~kite barawa. Konkretna pojava za eden entitet se vika vrednost na entitetot. zvawe. Entitetite obi~no se pretstavuvaat so pravoagolnici. {to zna~i eden student slu{a pove}e predmeti (N). odnosno klu~no pole. Atributi za entitetot PROFESOR se ime na profesorot. departman i sli~no. Entitetite imaat atributi. Taka na primer. koi mo`e da vklu~uvaat mnogu entiteti. odnosno ER (Entity Relationship) dija-gramite. odnosno vrednost na entitetot. adresa i sli~no. Procesot treba da gi identifikuva redundantnite elementi na podatocite. Vrskata e od tipot 1 prema mnogu (1:N). ili pak vo rabotnite organizacii toa se KUPUVA^. predmet koj go predava.podato-cite kako {to }e bidat smesteni na fizi~kata memoriska sredina – naj~esto disk. ~ija sodr`ina edinstveno ja opredeluva sekoja pojava. se primenuvaat tehni-kite na modelirawe i normalizacija na podatocite i nivnite vrski. mati~en broj. Konceptualniot proekt go opi{uva na~inot na koj se grupirani podatocite. atributite so elipsi. indeks. ER dijagramot se sostoi od entiteti. Atributi za entitetot STUDENT se ime na studentot. a vrednost na entitetot PROFESOR e Sa{o Josimovski. 156 .

maksimalen integritet na podatoci i najdobri karakteristiki od aspekt na obrabotkata na podatoci. Relacija 1 prema mnogu pome|u entitetite Student i Profesor ER dijagramite pretstavuvaat koncepciski nacrt na bazite na podatoci. broj Student 1 Slu{a predmet N Profesor adresa departman predmet adresa Slika 5. Eliminirawe na redundansata predizvikana so povtoruvawe na poliwata vo ramkite na datotekite. Normalizacija na relacionite bazi na podatoci Za da efikasno se iskoristat relacionite bazi na podatoci i eliminiraat redundantnite elementi na podatocite. Ednostavno odr`uvawe i pregled na informaciite. 4. Procesot na kreirawe na mali i stabilni strukturi na podatoci od slo`eni grupi na podatoci se vika normalizacija. Izbegnuvawe na anomaliite pri revizija na bazata. 2. na poliwata koi direktno ne go opi{uvaat entitetot i na poliwata koi mo`at da bidat izvedeni od drugi poliwa. bri{eweto i modificiraweto na zapisite. 157 .16. To~no pretstavuvawe na elementite koi se modelirani. Tie slu`at korisnikot da gi razbere vrskite pome|u enti-tetite.indeks M. neophodno e kompletno grupirawe na podatocite. 3. {to e preduslov za sostavuvawe na pokompleksni prebaruva-wa vo bazata na podatoci. kako {to se gre{kite pri vnesot. ili pak za promeni vo bazata na podatoci. Normalizacija e metod za analizirawe na relaciskata baza na podatoci vo nejzinata najednostavna forma so minimalna redundansa. Zna~i celite na procesot na normalizacija se: 1.

5. smesteni na edna fizi~ka lokacija ili pak na nekolku. vo praktikata mo`at da se sretnat slednite tipovi na bazi na podatoci: individualni. Funkcionalna zavisnost e vrska pome|u atributite. Vidovi bazi na podatoci spored goleminata i na~inot na koristewe Bazite na podatoci mo`at da bidat mali. Zaedni~kite bazi na podatoci. obi~no gi kreiraat organiza-ciite i pretprijatijata za nivnite sopstveni potrebi. Tie se nadgraduvaat edna na druga. so sloboden pristap ili. Klu~ni koncepti pri procesot na normalizacija se funkcionalnite zavisnosti na poliwata i klu~nite poliwa.6. pak. Koga bazata na podatoci e smestena na edna fizi~ka lokacija. stanuva zbor za centralizirana baza na podatoci. centralizirani. tuku na pove}e lokacii. Krajnite korisnici. Vo sekoja od lokaciite mo`e da bide smesten del od integralnata baza na podatoci na organizacijata. golemi. zaedni~ki.3.Postojat nekolku nivoa na normalizacija. dodeka povisokite se prepora~uvaat koga treba da se obezbedat specijalni celi. Vakvoto re{enie naj~esto obezbeduva poniski tro{oci poradi centralnoto administrirawe na bazata i eliminirawe na tro{ocite za povrzuvawe na pove}e kompjuteri. koristat vakov tip bazi na podato-ci. No ~estopati edna organizacija ne e smestena na edna lokacija. priklu~e-ni na kompjuterskata mre`a na organizacijata. Spored ovie kriteriumi. Individualnite bazi na podatoci ~estopati se narekuvaat i mikrokompjuterski bazi na podatoci. Vakvite bazi na podatoci. Vo vakvite slu~ai velime deka se raboti za distribuirana baza na 158 . distribuirani. so ograni~en pristap. Mnogu korisnici na mikrokompjuteri. tretoto nivo na normalizacija se sme-ta za zadol`itelno. obi~no mo`at da pristapat kon bazite na podatoci (na primer preku svoite mikro-kompjuteri) i da gi koristat podatocite i informaciite. Ovie bazi pretstavuvaat ko-lekcija na integrirani datoteki za primarno koristewe na edna li~-nost. glavno. pri {to dadena vrednost na eden atribut doveduva do vrednost na drug atribut. javni i klient/server bazi na podatoci. Obi~no taa e smestena na golem kompjuter. Taka na primer. se smesteni na golemi kompjuteri i se odr`uva-ni od kompjuterski profesionalci. koi malku podlaboko navlegle vo ve{tinite za koristewe na kompjuterot. za izvr{uvawe na sekojdnevnite rabotni zada~i.

Analiti~ka obrabotka na podatoci Analiti~kata obrabotka na podatocite se pojavila kako posledica na potrebata za prebaruvawe na transakciskite podatoci i sozdavawe na korisni informacii. toj ima vpe~atok deka podatokot se nao|a na kompjuterot vo negovata lokacija. serverot postojano upravuva so bazata.podatoci. finansiite itn. ili pak so priklu~uvawe na bazata na podatoci. Za pouspe{na analiti~ka obrabotka. Javnite bazi na podatoci se ogromni bazi. sedum dena vo nedelata. potoa za ovozmo`uvawe na pogo-lema inicijativa na korisnicite koi ne gi poznavaat jazicite kako {to e SQL. Se razbira. kako i barawata za avtomatizacija na tradicionalnata analiti~ka rabota na delovnite lu|e. Barawata se obrabotuvaat vedna{ otkako }e bidat prifateni od strana na serverot. Golem broj zaedni~ki i javni bazi na podatoci go koristat ovoj na~in na rabota na bazite na podatoci. vklu~uvaj}i ja i elektronskata po{ta (na primer CompuServe). a koga korisnicite od edna lokacija pristapuvaat kon podatoci od druga lokacija se koristat komunikaciskite linii (na primer telefon-skite linii). za ko-risnikot e transparentno kade (na koja lokacija) se nao|a podatokot koj mu treba. na korisnicite im e potreben vkupen i brz pogled na podatocite i informaciite. Praktikata poka`ala deka koga se raboti so golema koli~ina na podatoci. Takvi se bazite koi nudat razni delovni uslugi. Klient/server bazite na podatoci rabotat na sledniov na~in: serverot na bazi na podatoci raboti postojano. efikasnosta na SQL i srodnite jazici se namaluva. bazi so podatoci od ob-lasta na investiciite. a potoa ovie organizacii nudat javno koriste-we na podatocite od bazite so (ili bez) opredelen pari~en nadomest. istoriski podatoci i podatoci od drugi sistemi. trgovijata. ~ija osnovna primena e mo`nost za koristewe na transakciski poda-toci.7. Toa e i osnovnata pri~ina za sozdavaweto na skladi{tata so podatoci. So drugi zborovi. deka koga eden korisnik od koja bilo loka-cija pristapuva kon eden podatok.3. Taka. razvieni od strana na nekoi organizacii. 24 ~asa na den. 5. Bara-wata kon bazata na podatoci doa|aat od klientite koi pristapuvaat kon bazata ili so korisni~ka vrska preku koja ja dostavuvaat soodvetnata naredba. akcionerstvoto. 159 . Za ova se gri`at specijalni sistemski programi.

odnosno Knowledge Discovery in Databases (KDD). kakov {to e i potreben za donesuvawe na odluki na najvisoko strate{ko nivo.Skladi{tata so podatoci se nadgraduvaat so OLAP i tragawe niz podatocite. Od ovie pri~ini izrazot Data mining se sretnuva i pod imeto otkrivawe na znaewe vo bazite na podatoci. odnosno multidimenzionalen pristap kon podatocite. Skalid{te so podatoci e koncept za skaldirawe na agregirani i filtrirani podatoci koi ovozmo`uvaat sloevit. pravila i indirektni sodr`ini vo golemi bazi na podatoci na sovremenite informaciski sistemi. 160 . interaktiven. Tragaweto niz podatocite treba da gi vklu~i elementite na bazata na znaewe koi se koristat vo ekspertskite sistemi i da gi analizira podatocite so cel identifikacija na vrskite pome|u naizgled “nepovrzanite podatoci”. se odnesuva na avtomatskoto otkrivawe na implicitni zakonitosti. konzistenten i raznovrsten pristap kon podatocite i informaciite. Tragaweto niz podatocite (Data Mining) pak. OLAP (On Line Analytical Processing) pretstavuva softverska tehnologija koja ovozmo`uva na analiti~arite i na menaxerite brz.

Taka. Host (Host) . Postojat pove}e termini so ~ija pomo{ se opi{uvaat kompju-terskite mre`i. Teme .Koja bilo edinica koja e povrzana vo mre`a mo`e da pretstavuva teme. povrzan so drug kompjuter preku telefonska linija so {to mo`nostite na korisnikot na mikrokompjuterot vo odnos na obrabotkata na poda-tocite stanuvaat mnogu pogolemi. pak. na primer. edno teme vo kompjuterska mre`a mo`e da bide eden kompjuter. ili. Naj~esto koristenite }e gi navedeme vo prodol`e-nie. 161 .Host kompjuter e golem centralen kompjuter. KOMUNIKACISKI SISTEMI I POVRZUVAWE NA KOMPJUTERI – OSNOVNI KONCEPTI Pod komunikaciski sistem za prenos na podatoci se podrazbira elektronski sistem za prenesuvawe podatoci preku komunikaciski linii od edna lokacija do druga. Na primer. Va`en del vo komunikaciskite sistemi se kompjuterskite mre`i. pe~ata~. Kompjuterska mre`a pretstavuva sistem koj povrzuva dva ili pove}e kompjutera.6. Sistemite za komunikacija davaat novi mo`nosti za prenesuva-we i za primawe informacii.1. KOMUNIKACII I KOMPJUTERSKI MRE@I 6. edinica za zapi{uvawe na podatoci i sli~no. mikrokompjuterot mo`e da bide direktno povrzan na golem kompjuter.

Server . a za koi ima dozvolen pristap. tie mo`at da gi koristat podatocite koi se na raspolagawe na mikrokompjuterot. multiplekseri i modemi). Povrzuvaweto na kompjuterite vo kompjuterski mre`i na korisnicite im ovozmo`uva koristewe na pove}e servisi kako {to se faks-ma{ina.Server e teme koe zedni~ki koristi nekoi resursi so drugi temiwa. Vo zavisnost od tipot na resursite. kako {to se. Vo mikrokompjuterot. da vr{at rezervacii i pla}aat razni aran`mani i sl. golemi kompjuteri i druga oprema priklu~ena na mre`ata. Isto taka mnogu va`na pridobivka so povrzuvaweto na kompju-terite vo komunikaciski sistemi e mo`nosta za zaedni~ko koriste-we na podatoci i informacii. e smes-tena li~nata baza na podatoci na korisnikot. Druga va`na pridobivka so povrzuvaweto na (mikro) kompjute-rite so drugi kompjuteri ili izvori na informacii e mo`nosta za koristewe zaedni~ki skapi hardverski resursi. Preku ovie servisi korisnicite na mikrokompjuteri mo`at da razmenuvaat informacii so drugi korisnici priklu~eni na mre`ata. So povrzuvawe na mikrokompjuterite vo mre`a tie mo`at da koristat rabotni stanici. lokacijata kade se smesteni podatocite stanuva transparentna. minikompjuteri. Komunikaciski mre`i se vrski pome|u kompjuteri i komuni-kaciski uredi. da dobijat informacii za tekovnite ceni na akciite i mo`nost ako sakaat da kupat ili prodadat akcii. Na ovoj na~in. korisnikot na mikrokompjuterot mo`e da gi koristi podatocite smesteni na drugite kompjuteri so koi e povrzan. kupuvaat razni proizvodi i uslugi (tele{oping). dopolnitelni diskovi. Ako ostanatite koris-nici imaat potreba i ako im e dozvolen pristapot. toj mo`e da gi 162 . da se priklu~at na svojata banka i sami da pla}aat razni smetki. magnetni lenti i sli~no. na primer. skapi pe~ata~i i ploteri. obi~no. Komunkaciski kanali se fizi~ki mediumi niz koi se prenesuvaat elektri~nite signali. pak. Klient . pri {to mo`at da bidat `i~ni i bez`i~ni. mo`e da bide ser-ver na bazi na podatoci. odnosno bez ogled kade se smesteni podatocite koi se potrebni na eden korisnik. server na datoteki itn. kontro-leri. mikrokompjuterot mo`e da pretstavuva klient. Na primer.Klient e teme koe bara na koristewe resurs od drugo teme priklu~eno na mre`ata. ili. Komunikaciski procesori se uredi koi obavuvaat specifi~na funkcija pri prenosot na podatocite (~elno-zavr{ni procesori. on-line servisi i prenesuvawe na govor. elektronska po{ta.

6. globalen sistem za pozicionirawe. Koaksijalniot kabel. Ima pogolem kapacitet na prenos na podatoci vo odnos na telefonskata linija. koj se sostoi od tenki stakleni vlakna. Nao|a primena za umre`uvawe na kompjuterite smesteni vo edna zgrada i za prenos na televiziskite signali (kabelska televizija). @i~ni kanali Telefonskite linii dolgi godini bea standardna tehnologija za prenos na podatoci. No od druga strana e poskap i pote`ok za rabota. bidej}i informaciite niz opti~kite kabli se prenesuvaat kako svetlosni impulsi. pri {to istovremeno mo`e da prenesuva do 30000 telefonski razgo-vori. celularno radio i nekolku drugi ponovi tehnologii. Denes. Vo odnos na telefonskata lini-ja ima pogolem kapacitet na transmisija (mo`e da prenesuva okolu 5000 telefonski razgovori) i pomalku e osetliv od elektri~ni pre~ki. tie patuvaat so brzina na svetlinata.2.koristi kako da se nao|aat na negovata oprema.2. Denes. denes. KOMUNIKACISKI KANALI 6.1. Dvo`ilniot telefonski kabel ovozmo`uva prenos na podatoci so brzina od 300 bita do 64 kilobita za edna sekunda. Pri toa korisnikot mo`e da prenese podatoci od oddale~en na svoj kompjuter (downloading). radio sistemi. se koristat slednite vidovi na `i~ni tehnologii za prenos na podatoci: telefonski linii. e ekviva-lenten na pove}e telefonski linii. mnogu se koristi. Isto taka. Vo grupata na bez`i~ni tehnologi spa|aat: mikrobranovi sistemi. se napu{teni i se zameneti so novi tehnologii. da prenese podatoci od svojot na drug oddale~en kompjuter (uploading). gi prenesuva podatocite vo oblik na svetlosni impulsi. glavno. ovozmo`uvaat pogolema brzina na prenos vo sporedba so 163 . Opti~kite kabli se otporni na elektri~ni interferencii. koaksijalen kabel i opti~ki kabel. glavno. Vidovi na komunikaciski kanali Postojat dva na~ina za povrzuvawe na mikrokompjuterite pome|u sebe i so drugi kompjuteri: `i~no i bez`i~no. Se koristi za rastojanija pomali od 15 km. taka {to. koj. so {to se mnogu posigurni vo sporedba so telefonskite ili so koaksi-jalnite kabli. satelitski sistemi. ili pak. Opti~kiot kabel.

bakarnite `ici. Stanuva zbor za eftin sistem. no tri pravilno rasporedeni komunikaciski staeliti se dovolni da ja pokrijat celata zemjina povr{ina. planinite). locirana na Zemjata. no neophodnata opti~ka vidlivost i osetlivosta na pre~ki ja limitiraat nivnata upotreba. tuku go koristi vozdu{niot prostor. vo odnos na Zemjata se stacionarni. Na toj na~in. Bidej}i ovie branovi ne mo`at da gi pominat izvi{enite delovi na zemjinata topka (na primer. Kapacitetot i cenata se glavni pri~ini za koristewe na ovaa tehnologija. Bez`i~ni kanali Како што самото име кажува. Tehnologijata na celularno radio. pokraj prenos na govor.800 kilometri od Zemjinata top-ka. Tie rotiraat okolu Zemjata so to~no odredena brzina. Бежичните технологии користат радио и/или микро бранови технологии за да ја одржат комуникацијата помеѓу компјутерите. satelitite mo`at da prifatat. GEO satelitite se golemi i skapi. da zasilat i da naso~at mikrobranovi signali od edna stanica locirana na Zemjata kon druga stanica. mo`e da poddr`uva dvosmeren digitalen prenos na paketi so podatoci. Vo poslednite godini. Edinstven nedostatok e {to poradi mnogu lo{i vremenski uslovi mo`e da dojde do prekin vo prenosot na podatoci. Kru`ej}i na rastojanie od 35. бежична комуникација претставува пренос на информации без употреба на жици. Slu`at za prenos na golemi koli~estva podatoci. opti~kite kabli masovno gi zamenuvaat klasi~nite telefonski kabli. Se koristat za povrzuvawe na kompjuteri. Tehnologijata na mikrobranovi za prenos na podatoci ne ko-risti cvrsta vrska (kabel). poradi {to se poznati pod imeto GEO (Geostationary Earth Orbit). osobeno na kratki rastojanija. taka {to. komunikaciskite sateliti mo`at da se koristat kako popatni stanici za retransmisija na mikrobranovite. periferna oprema i lokalni mre`i. Mikrobranovite se branovi so visoka frekvencija koi patuvaat niz vozdu{niot prostor. a nivniot 164 . koja ja koristi mobilnata telefonija. pri {to signalite lesno pominuvaat niz zidovite na kancelariite. se koristat samo za prenos na podatoci na kratki rastojanija. isto taka. kade {to informaciite se prenesuvaat kako elektri~ni impulsi. Nedostatoci se mo`-nosta od prislu{kuvawe i elektri~ni pre~ki od druga elektri~na oprema smestena vo blizina na rabotnata prostorija. Tie isto taka imaat potreba od opti~ka vidlivost. Za pogo-lemi rastojanija mora da se postavat dopolnitelni anteni pome|u koi se prosleduvaat mikrobranovite. Radio sistemite koristat elektromagnetski prenos na podato-ci i rabotat vo nizok frekventen domen.

broj vo ekvatorijalnata orbita e ograni~en na 150.se temeli na postoe~kata telefonska mre`a. Tehnologijata e razviena za poddr{ka na ednostavno be`i~no vmre`uvawe na elektronski uredi do rastojanija od 10 metri so brzina pomala od 1 Mbps. Ovaa tehnologija ovozmo`uva funkcionirawe na Internet i telefonskite uslugi preku edna linija bez da gi ograni~uvaat korisnicite na koristeweto na samo eden servis. So toa se ovozmo`uva pristap do Internet uslugite od bilo koja lokacija vo bilo koe vreme. kolku {to i gi ima vo momentot. No povrzuvaweto na satelitite e mnogu pokompleksno. tekst. 4G e ~etvrta generacija na celularnite standardi. DSL DSL (Digital Subscriber Line) nudi visoki brzini na mre`no povrzuvawe preku obi~na telefonska linija. kompjuteri i drugi mre`ni uredi na kratki rastojanija. razvieni se sateliti za vo srednata zemjina orbita (MEO – Medium Earth Orbit) i sateliti za niskata zemjina orbita (LEO – Low Earth Orbit).prenosnite signali se isklu~ivo digitalni i nema potreba od koristewe modemi. ISDN ISDN (Integrated Services Digital Network) e digitalen tele-fonski servis koj se pojavi vo 1986 godina. Sistemot ISDN ovozmo`uva istovremen prenos na govor. potrebna e pomala snaga na telefonskite uredi za da komuniciraat so sateliti-te i pomalo e vremeto na kasnewe (signalot patuva pokratko vreme poradi pomaloto rastojanie). .5 megabita vo sekunda. odnosno tehnologija koja nudi be`i~na mobilna {irokopojasna razmena na podatoci na golemi rastojanija. 165 . Bluetooth e otvoren standard za be`i~na tehnologija koj se koristi za razmena na podatoci od fiksni i mobilni uredi. Poradi ova. koj ovozmo`uva pogolemi brzini od 1.5 mega-bita vo sekunda.sekoj korisnik ima na raspolagawe dva kanala so brzina od 64 kilobita vo edna sekunda i na dopolnitelen kanal so brzina od 16 kilobita vo sekunda. . ISDN ima opseg od 1. Osnovni karakteristiki na ISDN se slednite: . So toa {to satelitite se poblisku do Zemjata. Toa e primer za radio komunikacija koja be`i~no povrzuva telefoni. slika i kompjuterski podatoci. Postoi {iroko-pojasen (broadband) ISDN.

eden znak 166 K o m p ju t e r blok . Asimetri~nite DSL linii (ADSL) nudat pove}e mre`en protok za prenesuvawe na podatoci do krajniot korisnik (downloading). pri {to imaat golem opseg na prenos na podatoci.Vo zavisnost od na~inot na prenos na podatoci DSL liniite mo`e da se kategoriziraat kako asimetri~ni i simetri~ni linii. So vakvoto regulirawe na prioritetot na protokot na podatoci vo edna nasoka. Ednovremeno se ispra}aat pove}e bajti koi se vikaat blok. se ovozmo`uvaat relativno pogolemi brzini.1) se koristi za transfer na golemi koli~ini podatoci i informacii.2.2. na~in na prenosot na podatoci. 6. ispra}aweto i primaweto na blokovite mora da se izvr{uva vo odredeni vremenski intervali. mikrobranovite (40 Mbps) i opti~kite kanali (do 2 Gbps). ovoj sistem koristi sinhroniziran ~asovnik. Poradi ovaa pri~ina. simetri~nite DSL linii (SDSL) imaat ednakov protok na podatoci vo dvete nasoki i se prakti~ni koga korisnikot ima potreba za ednakva razmena na podatoci so drugata strana. Brzinata na prenos na podatocite se sretnuva i pod imeto {iro~ina na kanalot i se izrazuva vo bita vo sekunda (bps). [iro~ina na kanal Razli~ni komunikaciski kanali imaat razli~na brzina na transmisija na podatocite. ~ij signal se prenesuva zaedno so podatocite. Za da bide uspe{na transmisijata na podatocite. Najmala brzina imaat telefonskite linii. dodeka najgolema imaat satelitskite (do 50 Mbps). Od druga strana. Kanalite koi imaat najgolem kapacitet se vikaat {irokopojasni (broadband) kanali. Sinhroniziran i asinhroniziran prenos na podatoci Podatocite mo`at da se pra}aat so sinhronizirana i so asinhronizirana transmisija. to~nost na prenosot i koristeniot protokol. Karakteristiki na komunikaciskite kanali Prenosot na podatoci niz komunikaciskite kanali se opi{uva so nekolku karakteristiki: {iro~ina (brzina) na kanalot. Sinhroniziraniot prenos (slika 6. nasoka na prenosot na podatoci. odnosno kolku bitovi mo`at da se prenesat niz kanalot vo edna sekunda.

Ovoj na~in na prenos se koristi mnogu ~esto kaj mikrokompjuterite. Ako takov dogovor ne postoi. bidej}i nemaat ~asovnik.2. 10100110 0 1 1 0 0 1 0 167 . Bidej}i ne postoi ekspliciten signal na ~asovnik.1. prima~ot na podatocite rizikuva da ja izgubi sinhronizacijata so ispra}a~ot. Asinhronite vrski.Slika 6. se ispra}a i prima eden bajt vo eden moment. kako i za povrzuvawe na terminali so slaba brzina na ispra}awe podatoci. skoro site asinhroni vrski prenesuvaat samo eden znak odedna{ (kraj za ispra-teniot karakter pretstavuva stop bitot). Od ovie pri~ini. se javu-vaat problemi vo vrskata pome|u edinicite. a tie rabotat so razli~ni brzini. Se koristi za prenos golemi koli~ini na podatoci. no e poskap izbor bidej}i bara dopolnitelna oprema za postignuvawe na vremenska sinhronizacija na ispra}a~ot i prima~ot na podatocite. Asinhroniziran prenos na podatoci Kaj asinhroniziraniot prenos na podatoci (slika 6. Asinhronite vrski koristat starten bit. Sinhroniziran prenos na podatoci Sinhroniziraniot prenos na podatoci e mnogu poefikasen od asinhroniot. koj se koristi da go signalizira po~etokot na transmisijata.2). Glaven nedosta-tok e relativno bavniot prenos na podatoci. Sledniot bajt bara nov starten bit za da se resinhronizira ispra}a~ot i prima~ot. baraat ispra}a~ot i prima~ot da se dogovorat za brzinata na linkot (vrskata). starten bit stop bit znak K o m p ju t e r Slika 6.

3. K o m p ju t e r 168 . Eden primer za upotreba na simpleks komunika-cijata se Point Of Sale terminalite. Toj pretstavuva naj~esto koristen na~in na komunicirawe me|u kompju-terite preku javnite mre`i. Ako prenosot na podatoci se izvr{uva seriski. Isto taka podatocite mo`at da se prenesuvaat preku komunika-ciskite kanali na seriski ili paralelen na~in (slika 6. vo lokalnite komunikacii. Ovoj na~in na prenos na podatoci go koristi pogolemiot del od komunikaciskite uredi. Kompjuterot vo toj slu~aj. Obi~no se koristi za prenos na pokratki rastojanija. poednostaven e i se koristi za prenos na pogolemi rastojanija. obi~no.1 Slika 6.3). soobra}ajot na podatocite mo`e da bide eden od sled-nite tri tipa: simpleks. e povrzan so telefonska linija preku modem. Kaj paralelniot prenos na podatoci. podatocite se prenesuvaat vo serija eden po drug (na primer preku telefonski li-nii).4) zna~i deka prenosot na podatoci se izvr{uva vo edna nasoka i e simbolizirana so dvi`ewe-to na kolite po ednonaso~na ulica. Osnovna karakteristika e {to se prenesuva eden bit vo eden moment vo edna nasoka. podatocite se prenesuvaat simultano (istovremeno) preku pove}e linii. Denes ovoj tip komunikacija ne se koristi mnogu ~esto. od kade {to podatocite edinstve-no se ispra}aat kon odredi{nata edinica. Vo paralelnata komunikacija podatocite i kontrolnite signali se prenesuvaat istovremeno. Seriski i paralelen na~in na prenos na podatocite Asinhroniot prenos na podatoci e poednostaven i poevtin. polu-dupleks i poln dupleks. Simpleks komunikacijata (slika 6. Nasoka na prenos na podatoci Spored nasokata na prenosot na podatocite vo komunikacis-kite sistemi.

Bi-tovite na parnost se verifikacija na priemnata strana so cel da se utvrdi dali vo tekot na prenosot se izgubil ili promenil nekoj bit.Slika 6. Simpleks komunikacija Kaj polu-dupleks komunikacijata (slika 6.4. mnogu ~esto se koristi i e naj~est metod za po-vrzuvawe na mikrokompjuteri preku telefonski linii so drugi mikrokompjuteri. no ne istovremeno. se koristi za povrzuvawe golemi komp-juteri. Polu dupleks komunikacijata. minikompjuteri ili so golemi kompjuteri. Za da mo`e da se izvr{uva bara koristewe na specijalna oprema. polu-dupleksot se koristi koga preku mikrokompjuter se pristapuva kon bulletin board aplikacii. Isto taka. 169 K o m p ju t e r K o m p ju t e r .5. Polu dupleks komunikacija Poln dupleks komunikacijata (slika 6. To~nost na prenos na podatoci Na rabotata na komunikaciskiot kanal mo`e da se javat razni pre~ki od vremenski nepriliki. koi se vikaat bitovi na parnost.5) prenosot na poda-tocite se izvr{uva vo dvete nasoki. odnosno vo eden moment prenosot se odviva samo vo edna nasoka. Poradi toa neophodno e da pos-toi kontrola na to~nosta na prenesenite podatoci. K o m p ju t e r Slika 6. Kontrolata se pravi so dopolnitelni bitovi. Vo takvi slu~ai doa|a do izobli~u-vawe na originalnata informacija. taka {to. signali od drugi linii i drugi pojavi koi vnesuvaat gre{ka vo prenosot na podatocite. Jasno e deka pretstavuva najbrz i najefikasen na~in na komu-nikacija. glavno.6) ozna~uva deka trans-misijata na podatocite se izvr{uva vo dvete nasoki istovremeno i mo`e da se simbolizira so dvi`eweto na kolite po dvonaso~na ulica. Tie prediz-vikuvaat eden ili pove}e bitovi da bidat ispu{teni vo prenosot ili da im bide promeneta vrednosta.

6. Organiza-cijata za me|unarodni standardi (International Standards Organization) definirala mno`estvo od komunikaciski protokoli nare~eni Open System Interconnection (OSI). standard za grafi~ki interfejs na korisnicite i aplikaciski standardi. Celta na OSI modelot e da gi opredeli funkciite koi treba da bidat obezbedeni od koja bilo kompjuterska mre`a. OSI modelot ima sedum sloevi. pri {to sekoj od sloevite ima potpolno definirana funkcija.2. Pristapot na kanalot se odnesuva na na~inot na koj uredite koi sakaat da pratat poraka dobivaat dozvola za pristap na mre`ata. Glavni funkcii na protokolite vo mre`ata se pristap na kanalot i izbegnuvawe na kolizija. Izbegnuvaweto na kolizija zna~i izbegnuvawe dve poraki da se sudrat dodeka patuvaat niz mre`ata. Linux i Windows XP. potrebni se i softverski komponeneti. Za da mo`e povrzuvawata vo mre`a da rabotat uspe{no. Postojat razli~ni operativni sistemi. dodeka standardniot grafi~ki interfejs bazira na rabota so prozori. Nasproti niv. protokolite mo`at da bidat mnogu slo`eni. Komunikaciski procesori Modemi Pogolemiot del od kompjuterskite komunikacii se izvr{uvaat preku telefonski linii. Potoa. telefonite pra}aat i primaat analogni signali. Bidej}i telefonot originalno e napraven za prenos na glas. 6.Slika 6. ispra}a~ot i prima~ot na podatocite moraat da primenuvaat mno`estvo od pravi-la za komunikacija. obi~no se pravi so komunikaciski softver. Poln dupleks komunikacija Protokoli Za da se zavr{i uspe{no prenosot na podatoci. Za da se pretvorat digitalnite signali vo 170 . Definiraweto na elementite na protokolot za povrzuvawe na kompjuterite. Prviot komercijalen standard bil Systems Network Architecture (SNA) na kompanijata IBM.3. Pravilata za razmena na informacii pome|u kompjuterite se poznati pod imeto protokoli. Koga na mre`a se povrzani razli~ni kompjuteri. kompjuterite primaat i pra}aat digitalni signali. Za da komunikacijata se izvr{i uspe{no. odnosno razmena na informacii. mre`nite protokoli se proektiraat spored me|unarodni standardi. kako {to se brzinata i tipot na vrskata. kako UNIX. i toa operativen sistem.

se koristat napravi nare~eni modemi. Pri komunikacija na kompjuterite ne e potrebno sekoga{ pret-vorawe na digitalnite vo analogni signali. kompjuterskite korisnici ja iska`uvaat vo bitovi za sekunda (bps). 57. Multipleksiraweto pretstavuva postapka na razdeluvawe na prenosniot kanal na pove}e kanali. sekoj izvor ima sopstven kanal za prenos na podatoci i so koristewe na edna komunikaciska linija mo`at da se prenesat pove}e signali istovremeno. bez koristewe mode-mi. Modemite izvr{uvaat dva tipa na operacii: modulacija na stranata na ispra}a~ot na porakata. Druga alternativa na analognite modemi se kabelskite modemi. koga treba digitalniot signal da se pretvori vo analogen. Brzinata na modemite. obi~no. tolku pobrzo }e se prenese sodr`inata na dokumentot koj se ispra}a. Digitalna pretplatni~ka linija i kablovski modemi Digitalnata pretplatni~ka linija (DSL – Digital Subscriber Line) ovozmo`uva koristewe na konvencionalnite telefonski linii za prenos na golemi koli~ini na podatoci. no so malo vremensko zadocnuvawe. Asimetri~nata DSL (ADSL) pretstavuva varijanta na DSL koja ovozmo`uva ispra}awe na podato-ci so edna brzina (na primer 1Mbps). i obratno. DSL koristi digitalen prenos na podatoci po bakarni `ici.600 ili pove}e bps. 171 . a primawe na podatoci so druga brzina. Taka. Multiplekser Multiplekserot e elektronski ured koj ovozmo`uva eden komu-nikaciski kanal istovremeno da prenesuva podatoci od pove}e iz-vori. so ~ija pomo{ provajderite na kabelska televizija ovozmo`uvaat pristap na komunikaciskite mre`i so brzini koi se od rangot na onie na DSL tehnologijata.800. Multiplekserot na edniot kraj na komunika-ciskiot kanal gi spojuva podatocite od izvorite na podatoci. Na toj na~in. a multiplekserot na drugiot kraj na komunikaciskiot kanal gi razde-luva podatocite spored izvorot od koj doa|aat. Kompjuterskite sistemi koi se povrzani so koaksijalni i so opti~ki kabli mo`at direktno da prenesuvaat digitalni podatoci pome|u sebe. niz koi se prenesuvaat podatoci od razli~ni izvori. obi~no pogolema (na primer 8Mbps). i demodulacija na priemnata strana koga analogniot signal treba da se vrati vo digitalna forma. Kolku {to e pobrz modemot.analogni. brzinata na modemite koi se koristat za mikrokompjuterite obi~no iznesuva 28.

personalni kompjuteri multiplekser modem prenosna linija modem multiplekser K o m p ju t e r Slika 6. komunikaciska linija.7). So koristewe na multiplekser (slika 6. bi trebalo da se upotrebat pet komunikaciski linii za povrzuvawe i prenos na podatoci od sekoj personalen kompjuter do glavniot kompjuter. Povrzuvawe na pove}e oddale~eni personalni kompjuteri so multiplekser Za da procesorot se oslobodi od rabotata koja se odnesuva na komuniciraweto so razli~nite edinici i se posveti na pova`ni zada~i vo kompjuterskiot sistem. no za smetka na toa od gledna to~ka na poedine~en personalen kompjuter }e se namali propusnosta na prenosniot kanal.7. mnogu kompjuterski sistemi 172 . site pet personalni kompjuteri mo`at da gi pra}aat podatocite do glavniot kompjuter samo preku edna pre-nosna.Ako na edna lokacija se nao|aat pet personalni kompjuteri koi se oddale~eni od glavniot kompjuter.

pak. razmenuvaat podatoci i koristat zaedni~ki resursi. odnosno kako resursite se koordinirani i kako se koristat. Mre`ite mo`at da bidat kontrolirani od strana na site temiwa koi rabotat ramnopravno. kru`na i hierarhiska topologija. Tie gi obavuvaat rabotite povrzani so komuniciraweto kako {to se kodirawe i dekodirawe na podatocite. 6. ili. Mre`nata arhitektura opi{uva kako mre`ite se konfigurirani i koi strategii za rabota gi koristat. 173 .3. Mo`e da se zaklu~i deka kompjuterskite mre`i mo`at da bidat najraznovidni. mo`ebi gi integriraat mikrokompjuterite i drugite edinici so golemite kompjuteri. 6. Na~inot na konfigurirawe e poznat kako topologija na mre`ata. Kompjuterskite mre`i mo`at da se sostojat samo od mikrokompjuteri. Mre`ite mo`at da bidat ednostavni ili kompleksni.1. Tipovi konfiguracii na kompjuterski mre`i Mre`ite mo`at da bidat konfigurirani na nekolku na~ini. nare~eni ~elno-zavr{ni (FrontEnd) procesori. magistralna. da imaat razli~na mre`na arhitektura. so cel da gi zadovolat razli~nite potrebi na korisnicite. povtoruvawe na prenosot. rabotata mo`at da ja koordiniraat samo specijalizirani temiwa koi }e obezbeduvaat koristewe na resursite na mre`ata za ostanatite korisnici. kako {to ve}e naglasivme. rasprostaneti preku golem geografski region. odnosno. Kompjuterska mre`a. otkrivawe na gre{ki pri prenosot. pak. ARHITEKTURA I TIPOVI KOMPJUTERSKI MRE@I Komunikaciskite kanali mo`at da bidat povrzani vo razli~ni oblici ili mre`i. rasprostaneti na edna lokacija ili.imaat specijalizirani procesori. pret-stavuva komunikaciski sistem koj povrzuva dva ili pove}e kompju-teri koi rabotat zaedno. ili. obrabotka na upravuva~kite informacii i sli~no.3. pak. Vo praktikata postojat ~etiri tipa topologii: yvezdena.

pri {to. Kaj magistralnata topologija (slika 6.9. Slika 6. Potoa. nema host kompjuter. Site komunikacii pominuvaat preku centralnata edinica. 174 . Koga nekoja edinica treba da prati poraka taa se obra}a do centralnata edinica. Magistralna topologija i kru`na topologija Vo kru`nata topologija (slika 6. koj mo`e da bide server ili host kompjuter. sekoja edinica e povrzana so drugi dve. Yvezdena topologija Kaj yvezdenata topologija. na sekoja edinica po red centralnata edinica i dozvoluva da ja isprati porakata. sekoj kompjuter i edinica ispituvaat koj podatok za kogo e namenet. Podatociite i informaciite kru-`at niz krugot s# dodeka ne stignat do odredi{noto mesto. Site komunikacii se odvivaat na zaedni~ki kabel nare~en magistra-la.9).8) pove}e mikrokompjuteri i drugi edinici se povrzani na centralen kompjuter. taka {to topologijata dobiva kru`na forma. Sekoj kompjuter i edinica pravi sopstvena kontrola na raboteweto.Slika 6. (slika 6.9).8. Na magistralata se prika~eni pove}e kompjuteri i drugi edini-ci. Ne postoi centralen kompjuter ili server.

Temiwata klienti baraat servisi. glavniot host mo`e da bide golem kompjuter. Klient/server mre`nite sistemi koristat eden mo}en kompju-ter za koordinirawe na servisite kon site temiwa na mre`ata. no isto taka mo`e da gi stavi na raspolagawe i sopstvenite datoteki na drugite mikro-kompjuteri.Slika 6. na nego mo`at da bidat prika~eni pove}e minikompjuteri. Strategijata peer-to-peer e primer za decentralizirana arhitektura na kompjuterskite resursi. Ako brojot na edinicite prika~eni na mre`ata se zgolemi. no poradi ograni~eniot karakter se koristi samo za mali mre`i. a serverot koordinirano obezbe-duva pristap kon zaedni~kite resursi. na primer. kako {to se Microsoft Windows i Novell NetWare Lite. Taka. Naj~esto koristeni strategii se peer-to-peer (mre`a na ramnopravni kompjuteri) i klient/server. pe~ata~i i ostanati edinici). kako {to se bazite na podatoci. za koja ne e potre-ben administrator za mre`ata.10. Na primer. Ser-verot obezbeduva pristap do centralnite resursi. aplikativniot softver i hardverskite uredi. Hierarhiska mre`a Hierarhiskite mre`i (slika 6. eden mikrokompjuter mo`e da gi dobie datotekite locirani na drug kompjuter.3. Tipi~na konfiguracija za ovaa strategija e magistral-nata topologija. Sekoj od ovie kompjuteri e host na drugi pomali kompjuteri ili drugi edinici. Ovaa strategija e poddr`uvana od pove}e operativni sistemi. Stanuva zbor za evtino re{enie. sli~no kako kaj yvezdenata topologija. poradi slabiot mre`en menaxment se namaluva efikasnosta na mre`ata. odnosno nema glaven centralen komp-juter ili server. Strategii na rabota na kompjuterski mre`i Sekoja kompjuterska mre`a ima svoja strategija na koordini-rawe na rabotata na elementite na mre`ata (kompjuteri. koi od svoja strana mo-`at da pretstavuvaat host kompjuteri na mikrokompjuteri i na drugi edinici.10). se sostojat od nekolku kompjuteri povrzani za golem centra-len kompjuter. 6. 175 . ~esto nare~eni i hibridni mre`i.2. Kaj strategijata peer-to-peer temiwata mo`at da se odnesuvaat i kako serveri i kako klienti.

prednost pretstavuva mo}niot mre`en menaxment koj mnogu uspe{no gi nadgleduva i kontrolira site mre`ni aktivnosti. generalno mo`at da bidat lokalni kompjuterski mre`i i globalni kompjuterski mre`i.3. 6. Vo toj slu~aj. sepak. Edna od pionerskite tehnologii koja ja ovozmo`i rabotata na lokalnite kompjuterski mre`i e Ethernet. Isto taka. Nedostatok se golemite tro{oci za instalacija i za odr`uvawe. Novell NetWare i drugi ja koristat ovaa mre`na strategija. prakti~no. koj upravuva so pristapot na datotekite i diskovite. Ako dve edinici po~nu-vaat istovremeno so transmisija. Ethernet raboti so povrzuvawe na. so cel obezbeduvawe na najefikasen na~in na rabota na mre`ata. vo edna zgrada. na primer. koi mo`at da bidat specijalizirani za poedini raboti. Takvi specijalizirani serveri se server za pe~atewe.Operativnite sistemi Microsoft Windows NT. koj rakovodi so pe~ateweto na izleznite dokumenti. server na aplikacii. lokalnite mre`i se mnogu rasprostaneti. mo`e da se javi kolizija. Denes. Klient/server strategijata e primer za centralizirana arhitektura na kompjuterska mre`a.3. koj gi izvr{uva aplikaciite i server za baza na podato-ci koj obezbeduva pristap kon bazite na podatoci. Intel i Xerox. Taa bila razviena vo se-dumdesettite godini od strana na kompaniite Digital. pri {to obi~-no vo mre`ata postoi mre`na porta (network gateway) preku koja lo-kalnata mre`a se povrzuva so drugi lokalni mre`i 176 . no taa. nelimitiran broj edi-nici na ist kabel. dvajcata ispra}a~i ~ekaat slu~aen vremenski interval pred da ja povtorat transmisijata. Ovie mre`i obi~no se vo privatna sopstevenost. Tipovi na kompjuterski geografskoto rastojanie mre`i spored Kompjuterskite mre`i. na primer vo ramkite na nekoja organizacija. So zgolemuvawe na mre`ite i mre`niot soobra}aj se javuva potreba od pove}e serveri. gi ignorira site onie koi ne se adresirani za nea (peer-to-peer strategija). Lokalnite kompjuterski mre`i (LAN – Local Area Network) pretstavuvaat mre`a na kompjuteri i na drugi edinici smesteni i povrzani vo mal fizi~ki prostor. server na dato-teki. Sekoja edinica priklu~ena na kabelot mo`e da go primi sekoj paket. spored geografskite rastojanija koi gi opfa}aat. koja ima mo`nost za efikasno koordinirawe na rabotata na golemi kompjuterski mre`i.

Denes. toga{ edinicata koja gi povrzuva se vika most. obi~no se {irokopojasni mre`i i se rasprostaneti vo edna dr`ava ili. najpoznata WAN mre`a se razbira e Internet. koja e rasprostaneta niz celata Zemjina topka.Wireless local area network) nudat be`i~no prenesuvawe na podatoci na pokratki rastojanija so koristewe na radio ili infracrveni signali. Bidej}i ja koristat mnogu korisnici od pove}e organizacii. Mre`ite na dodadena vrednost (VAN Value Added Network) e tip na WAN. Korisnicite komuniciraat so pristapnata to~ka preku be`i~en mre`en adapter. Alternativa e postoewe na ruter koj ja odreduva patekata na porakata niz razli~ni LAN mre`i ili niz globalni kompjuterski mre`i. Poradi na~inot na pristap. koi opfa}aat pogolema teritorija. Ako se povrzuvaat dve mre`i so isti protokoli. Poradi toa postojat tehnologii za be`i~no bezbednosno kodirawe na podatocite kako WEP ili WPA. koi rabotat so razli~ni protokoli. a so koi upravuva nekoj drug. otkolku da vlo`uvaat individualno vo celokupna mre`na infrastruktura. Naj~esto WLAN e prodol`enie na postoe~ka lokalna mre`a preku dodavawe na takanare~ena pristapna to~ka (access point). 177 .ili so golemi kompjuterski mre`i. Globalnite kompjuterski mre`i (WAN – Wide Area Network). pak. Tie se privatni mre`i koi vr{at prenos samo na podatoci. cenata na koristeweto se raspredeluva so {to stanuva poisplatliv na~in na rabota za organizaciite. vo pove}e dr`avi. mre`nata sigurnost na WLAN mre`ite e prili~no bitna bidej}i e potrebno da se spre~i slu~ajnoto povrzuvawe na be`i~nata mre`a od strana na slu~ajni korisnici. Be`i~nite lokalni mre`i (WLAN .

178 .

Internetot poradi svoite mo`nosti pretstavuva edna od najva`nite informaciski tehnologii. Korisnikot na Internet dobiva vpe~atok kako da komunicira so drug korisnik od sosednata kancelarija. na primer. Za intenzitetot na razvojot na Internet mo`e da poslu`i i slednata sporedba. a tele-vizorot taa brojka ja postignal po 13 godi{na upotreba. smesteni na kompjuteri koi koristat zaedni~ki komunikaciski protokol TCP/IP. koga vo SAD e formirana organizacijata za istra`uvawe na mre`nite kompju-terski tehnologii ARPA (Advanced Research Project Agency). Internet e ogromna kompjuterska mre`a. iako tie se oddale~eni iljadnici kilometri. so koja se istaknuva faktot deka Internet. Personal-niot kompjuter go dobil 50 milionitiot korisnik po 16 godini. koja e na raspolagawe na sekoj poedinec koj ima mikrokompjuter i oprema za da se priklu~i kon nea.7. e kako toj da se nao|a na eden xinovski kompjuter koj e rasprostanet niz celiot svet. radioaparatot se upotrebuval 38 godini do momentot koga go upotrebuvale 50 milioni lu|e. so brzinata na svojot tehnolo{ki razvoj gi zaseni site dosega{ni pret-hodni inovacii. spored koja novodizajniranata mre`a go dobila imeto 179 . Toa e edinstven resurs za informacii za neograni~en broj temi. Po~etocite na Internet datiraat od 1969 godina. INTERNET Internetot e globalna kompjuterska mre`a koja gi povrzuva resursite na pretprijatijata. a Internet magi~nata brojka ja dostignal za samo ~etiri godini od momentot koga bil staven vo javna upotreba. Vpe~atokot koj go dobiva korisnikot so priklu~uvawe na Internet. vladata i obrazovnite institucii. Taka.

dodeka vo 2010 brojot na Internet korisnici se pribli`uva do 2 bilioni. prezentirawe na organizacii i na pretprija-tija. ~itawe spisanija. Od tehni~ka gledna to~ka Internet se sostoi od iljadnici kompjuterski mre`i i od milioni kompjuteri povrzni pome|u sebe. Denes. mre`ata bila nameneta za voeni i za istra-`uva~ki celi.ARPANET (ARPA Network). ovaa mre`a prerasnuva vo sredstvo koe go koristime vo sekojdnevniot `ivot za razgovarawe. konferirawe. Napredokot vo informaciskite tehnologii i pro{iruvaweto na Internetot nosat golemi privilegii za individualnite korisni-ci. 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Африка Азија Европа 2000 2005 2010 180 Среден Исток Северна Америка Латинска Америка Австралија . nao|awe i koristewe potreben softver. dobivawe najnovi informacii za koja bilo tema. Vo 2000 godina. ~ij broj postojano se zgolemuva. Iako. Internet pretstavuva pove}e od mre`a na kompjuterski mre-`i. prvi~no. Azija (od 323 na 825 milioni) i Latinska Amerika (od 68 na 204 milioni). prezentacija na proizvodi i uslugi i mnogu drugo. Denes. vkupniot broj na Internet korisnici iznesuva okolu 360 milioni. koristewe na delovni poda-toci i informacii. denes. vo 2005 godina iznesuval okolu 940 milioni. i pretstavuva osnova za edna globalna zaednica na korisnici. mo`e da se zaklu~i deka vo periodot 2005-2010 najgolem porast na Internet korisnicite ima vo Afrika (od 16 na 110 milioni). Od grafikonot na slika 7.1. Internet e sredstvo za pristap i koristewe na znaewe.

politi~ka. virtuelni laboratorii i obrazo-vanie od dale~ina. 7. Internet 2 treba da obezbedi rabota na po-usovr{eni aplikacii od slednata generacija kako {to se teledi-jagnostika.Slika 7. digitalni biblioteki. World Wide Web sodr`i nekolku milijardi poedine~ni stranici smesteni na pove}e od 35 milioni vebovi.1. se nao|aat vo proektot na Ministerstvoto za odbrana na SAD od 1969 godina. Za pogolema fleksibilnost se postavuvaat i bez`i~ni mre`i. isto taka. se zgolemuva mnogu brzo. za da na odredi{noto mesto povtorno gi dobijat prvobitnite formi. odnosno nepre~eno komunicirawe vo slu~aj da otka`e nekoj od glavnite po-vrzuva~ki centri. 181 . koj ja pretstavuva idninata na komunikaciskite (kompjuterski-te) mre`i. Internetot pretstavuva prethodnik na informaciskiot avto-pat. ISTORIJAT NA INTERNET Korenite na globalnata kompjuterska mre`a Internet. poradi postoeweto na pove}e problemi od finan-siska. Vo forma na paketi podatocite patu-vaat niz mre`ata. koi se sretnuvaat pod zaedni~ko ime TCP/IP i pretstavuvaat standard za ostanatite podra~ja na kompjutersko komunicirawe. Predmet na istra`uvaweto na proektot bile digitalnite komunikacii vo voeni uslovi. Zavr{uvaweto na izgradbata na informaciskiot avtopat ne e ednostavna zada~a. Proektot bil poznat pod imeto DARPA (Defense Advansed Research Projects Agency). najprvo se grupiraat vo paketi. Golem del od informaciskiot avtopat vo razvienite zemji e izgraden. Paketnata tehnologija na prenos na podatoci podrazbira deka podatocite pred da bidat isprateni preku kompjuterskata mre`a. Toa se protokolite TCP (Transmission Control Protocol) i IP (Internet Protocol).1. vsu{nost. tehni~ka. eti~ka i bezbednosna priroda. Za taa cel postaveni se opti~ki kabli koi obezbe-duvaat golem protok na podatoci. Tie prou~uvawa dovele do razvoj na paketnata tehnologija za prenos na podatoci i do razvoj na dva protokola povrzani so paketniot prenos na podatocite. Denes pove}e od 180 univerziteti od SAD vo forma na partneri na vladata i industriite rabotat na proektot Internet 2. Porast na brojot na Internet korisnici vo pove}e regioni vo svetot (vo milioni) Obemot na informacii koi se na raspolagawe onlajn preku Internet pristap.

Rezultantnata eksplozija na Web tehnologijata u{te pove}e ja zgo-lemila popularnosta na Internet vo po{irokata javnost. najupotre-buvaniot prebaruva~ Microsoft Internet Explorer i konkurentniot pro-izvod Netscape Navigator. Internet organizacija 182 . koi. kako posrednici pome|u Web orientiranite informacii i ko-risnicite na informacii. vo razli~ni univerziteti se razvieni pove}e program-ski re{enija.1. nau~ni i univrzitetski kompjuterski mre`i so koristewe na Internet protokoli. Prviot grafi~ki prebaruva~ se vikal NSCA Mosaik i se pojavil vo 1993 godina. Pottiknato od razvojot na personalnite smeta~i i lokalnite kompjuterski mre`i. kako {to e elektronskata po{ta nameneta za razmena i za posreduvawe na informacii pome|u korisnicite na mre`ata. Sleden zna~aen moment za razvojot na Internet i globalnoto omre`uvawe se slu~il vo 1986 godina. bile vovedeni vo 1977 godina. denes. Toj ovozmo`uva na ednosta-ven na~in da se pristapi do koja bilo informacija {to mo`e da se zamisli. isto taka. Na novata mre`a. Na negova osnova podocna bil razvien. 7. koga e otpo~nata programata so koja Nacionalnata nau~na fondacija (NSF) na SAD oformuva kompjuterska mre`a bazirana na pet superkompjuteri povrzani so pogolem broj amerikanski regionalni. World Wide Web pretstavuva eden od naj-golemite razvojni proekti na Internet.2. a potoa adaptirani do 1983 godina.Protokolite TCP i IP. koi i denes se klu~ni za rabotata na Internet.2. rabotat vo grafi~ka okolina. Vo po~etokot na devedesettite godini se pojavile prvite grafi~ki prebaruva~i koi go olesnile raboteweto so Internet. Konceptot na mre`a od mre`i go ovozmo-`ilo povrzuvaweto na lokalnite kompjuterski mre`i so WAN (Wide Area Network) mre`ite. ORGANIZACIJA I PRISTAP NA INTERNET 7. vo 1985 godina bilo standardizirano rabote-weto na mre`a od mre`i. Sleden moment koj pridonese za rapidniot porast na mre`niot soobra}aj i stavaweto na mre`ata vo funkcija na delovnoto rabote-we na organizaciite i pretprijatijata e razvojot na World Wide Web tehnologijata i koristeweto soodvetni World Wide Web prebaru-va~i. Ovaa mre`a go pretstavuvala jadroto na amerikanskiot Internet s# do 1995 godina.

Internet pretstavuva labavo organizirana internacionalna organizacija na avtonomni. Del od od niv }e gi vovedeme vo prodol`enie. Vo sekoj slu~aj.2. Protokolite obi~no postojat vo dve formi. tuku ovozmo`uvaat pristap kon nivnite mre`i. denes. koi poddr`uvaat host-host komunikacija preku dobrovolno prifateni otvo-reni protokoli i proceduri definirani kako Internet standardi. Internet Architecture Board e tehni~ka grupa na ISOC. Postojat mnogu izolirani kompjuterski mre`i. U~estvoto vo Internet se bazira vrz dobrovolno u~estvo vo Internet standardite. koi pretstavuvaat oficijalna publikacija na Internet protokolite i slu`at za da se razberat nivniot dizajn i na~in na funkcionirawe. Dvete formi mora nedvosmisleno da ja spe-cificiraat interpretacijata na sekoj bit od sekoja poraka koja se razmenuva preku mre`ata. Internet Engineering Task Force (IETF) e samoorganizirana grupa lu|e koi davaat tehni~ki i drugi pridonesi za razvojot na Internet i negovite tehnologii. so zada~a da ja nadgleduva arhitekturata na Internet i negovite protokoli. Vtoro. Internet Engineering Steering Group e odgovorna za tehni~kiot me-naxment na IETF aktivnostite i Internet standardite.2. protokolite postojat kako programski kod namenet za kompjuterite. so {to se formira globalniot Internet. Prvo. Pogolemiot del od Internet protokolite se distribuirani kako RFC (Request for Comments). 183 . Internet Society (ISOC) e profesionalna organizacija koja se gri-`i za razvojot i za evolucijata na Internet vo svetski ramki. postojat pove}e organi i tela koi se gri`at za rabotata i razvojot na Internet. me|usebno povrzani mre`i. Internet protokoli Internet protokolite pretstavuvaat formalni opisi na formatot na porakite i pravilata koi moraat da gi sledat dve ili pove-}e edinici priklu~eni na Internet za da gi razmenuvaat porakite. odnosno mno`estva na me|usebno povrzani mre`i koi ne se povrzani na Internet. Nikoj ne ja poseduva ili kontrolira Internet mre`ata. tie postojat vo tekstualen oblik za da mo`at da gi razberat lu|eto. no gi koristat Internet standardite. Toa pretstavuva dobrovolno povrzuvawe i sorabotka. 7. Mnogu Internet provajderi ne samo {to gi prifa}aat ovie standardi.

www. Standard-niot protokol koj go kontrolira prenosot na paketite niz mre`ata se vika TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol). Domeni na Internet IP adresa IP adresa pretstavuva trieset i dva biten broj koj go identifikuva Internet hostot. Koga edna poraka se ispra}a preku Internet.2. IP adresata e smestena vo naslovot na paketite i se koristi za nao|awe na odredi{niot host na paketot vo mre`ata. no i eden od najkom-pleksnite Internet protokoli.Protokolite treba da postojat vo sekoja to~ka vo mre`ata kade pominuva logi~kiot mre`en program. e alfanumeri~ka niza koja ja koristat korisnicite za identifikacija na Internet hostot. a po potreba i prepra}awe na podatocite poradi preoptovaruvawe na mre`ata ili poradi nejzino nepravilno rabote-we. ili ime na domen. 184 .3. koga se za{tituva datoteka na mre`en server itn. TCP/IP e istovremeno eden od najva`nite. koga se polni (download) datoteka od oddale~en kompjuter. protokolite se potrebni sekoga{ koga dva razli~ni kompjutera ili programi imaat potreba od soglasnost za na~inot na koj }e komuniciraat po-me|u sebe. protokolite se potrebni koga se pe~ati datoteka na mre`en pe~ata~. Imiwata na domenite se konvertiraat vo IP adresa so DNS (Domain Name System) protokolot. generalno. Na primer. Me|utoa. patuvaat niz pove}e mre`ni kompju-teri s# dodeka ne stignat do odredi{niot kompjuter. Taka. ne e potreben protokol. TCP/IP treba da obezbedi kolku {to e mo`no posiguren trans-fer na podatoci. ako se za{tituva datoteka na diskot na lokalniot kompjuter. 7.com e ime na domen. Na odredi{-noto mesto paketite se spojuvaat vo originalnata poraka. So drugi zborovi. Pokraj TCP/IP vo ramkite na raboteweto na Internet se koristat i drugi protokoli.hotmail. na primer. taa najprvo se deli na paketi koi. DNS (Domain Name System) i drugi. kako {to e HTTP (Hyper Text Transfer Protocol). Imiwa na domeni Domain Name. Eden ist host mo`e da ima pove}e IP adresi. Inicijalniot prefiks na IP adresata mo`e da bide koristen za generalizirani odluki za naso~uvawe na paketite niz mre`ata.

a vtorata spored zemjata od koja poteknuva domenot (tabela 7.mk us com org edu novell yahoo hotmail Slika 7. Razli~ni tipovi na domeni 185 . Domenot na yahoo Domenite se struktuirani vo forma na prevrteno drvo. Na primer. 205. Domenot na yahoo e prika`an na slika 7. Za da mo`e imiwata na domenite da se koristat. vtoroto nivo e ozna~eno so yahoo.34.2. Diskreciono pravo na yahoo e interpretacijata na imiwata na domenite koi zavr{uvaat vo yahoo. Ova. Taka. Korenot na domenot e com.1. so koja ~etirite bajta na IP adresata se zapi{uvaat so decimalni broevi oddeleni so to~ka. odnos-no oblasta so koja se bavi organizacijata. se pravi so pomo{ na DNS protokolot. a tre-toto nivo so www. www. a kompletnoto ime na domenot se ispi{uva so zapi{uvawe na site nizi oddeleni so to~ka. Sekoja granka na drvoto e ozna~ena so ednostavna alfanumeri~ka niza.7 e dotted quad IP adresa na hostot koj go koristi Ekonomskiot fakultet vo Skopje.2. Prvata forma na domenite e spored pripadnosta na domenot. kako {to be{e istaknato. Najvisokoto nivo na imiwa na domeni mo`e da ima dve formi.yahoo. Ponekoga{ IP adresite mora da bidat napi{ani vo forma ~it-liva za ~ovekot.com.com e ime na domen od treto nivo.1). tie mora da bidat transformirani vo 32 bitni IP adresi. Za taa cel se koristi dotted quad notacijata.216. Tabela 7.

ukim vo primerite) poka`uva za koja konkretna organizacija se odnesuva adresata (eccf. pa na nego da mu isprati elektronska poraka.edu. World Wide Web i drugi. IRC. da ja znae e-po{tenskata adresa na druga li~nost. konferirawe. Primeri: zoran@eccf. Dovolno e edna li~nost.Domeni spored oblast so koja Se bavi organizacijata Domeni na dr`avi Com Edu Org Net Int Komercijala Obrazovanie Ne profitni organizacii Mre`ni provajderi Me|unarodni organizacii mk us uk de fr Makedonija SAD Velika Britanija Germanija Francija 7. kopirawe datoteki. Elektronska po{ta Denes.mk Kodot (korenot) na domenot (edu. a mk deka se raboti za domen od dr`avata Makedonija). UseNet (BBS).mk iva@eccf.edu. najpopularen servis na Internet e pra}aweto i primaweto elektronska po{ta. ~lenka na Univerzitetot “Sv. gofer (Gopher).ukim poka`uva deka stanuva zbor za Ekonomskiot fakultet (eccf). Kiril i Metodij” (ukim)). SERVISI NA INTERNET Internetot e osnova na idnite komunikaciski mre`i.ukim. korisnik na ovoj servis.mk vo primerite) pretstavuva geografski i organizacionen opis na domenot (edu ozna~uva deka se raboti za obrazovna institucija. Vo ramkite na Internet stojat na raspolagawe pove}e uslu`ni programi: elektronska po{ta. ime na domen i ime na korisnik.ukim. Imeto na domenot (eccf. isto taka korisnik na servisot.3. izvr{uva-we na programi. Imeto na korisnikot (zoran i iva vo primerite) edinstveno go identifikuva korisnikot od eden konkreten domen (zoran i iva se imiwa na ko-risnici od domenot na Ekonomskiot 186 . Sekoja e-po{tenska adresa se sostoi od kod na domen.

Sekoj u~esnik nudi del od svoite resursi kako procesorsko vreme. odnosno da varijacija na elektronskata po{ta. Mo`no e i kopirawe na datotekite od sopstve-niot kompjuter na nekoj od oddale~enite kompjuteri (uploading). VOIP 187 . P2P Peer-to-peer pretstavuva vmre`uvawe na aplikacija so distribuirana arhitektura.ukim). So drugi zborovi edna aplikacija gi razlo`uva i deli rabotnite zada~i na pove}e u~esnici (peers). Ovoj servis e FTP Internet servisot za prenos na datoteki. eMule. Kiril domenot eccf. dodeka drugi dozvoluvaat koristewe na apli-kaciite na kompjuterot isklu~ivo so odreden pari~en nadomest. postojat iljadnici FTP mesta koi raspolagaat so milioni javni datoteki. ovozmo`uva listawe na imiwata na datotekite smesteni na drugi oddale~eni kompjuteri priklu~eni na Internet. i Metodij”. odnosno od li~nost e zainteresirana. Telnet Internet servisot poznat pod imeto Telnet ovozmo`uva eden korisnik da se priklu~i na drug oddale~en kompjuter priklu~en na Internet. Ovie datoteki mo`at da se kopiraat (downloading) na mikrokompjuterot na korisnikot. Denes. Limewire i sl. So ovoj servis mo`e da se pristapi kon golem broj bazi na podatoci. poznat kako FTP (File Transfer Protocol). taka {to mo`e da izvr{uva selektirani programi smesteni na oddale~e-niot kompjuterot. Najpoznati peer-to-peer aplikacii se aplikaciite za delewe na datoteki kako BitTorrent. i po potreba nivno kopirawe na sopstveniot mikrokompjuter. Na ovoj na~in ko-risnikot na Telnet servisot kako da raboti na drug kompjuter. slu{a ili da u~estvuva vo konferira. razni finansiski podatoci i in-formacii i sli~no. Za odredeni temi za koi edna mo`e da se priklu~i na Internet i da razni debati i diskusii. Del od kompjuterite dozvoluvaat priklu~uvawe bez pari~en nadomest. prostor na diskot ili mre`en protok na ostanatite u~esnici bez potreba od centralna koordinacija preku nekoj stabilen server.fakultet od Univerzitetot “Sv. odnosno ovozmo`uva kompjuterot na korisnikot da pret-stavuva terminal na drugiot oddale~en kompjuter.

Sekoj mo`e da se priklu~i vo vakov on-line razgovor. Vo dene{no vreme VoIP e sinonim za Internet telefonija i pretstavuva alternativen na~in za vospostavuvawe na eftini ili besplatni telefonski razgovori. pretstavuva online grupirawe na individui. bez razlika dali toj e pasiven ili pi{uva poraka. Vtoriot tip e posbna programa za razgovarawe.4. Voedno ovie aplikacii mo`at da im pomognat na korisnicite da razmenuvaat datoteki ili pak da gi priklu~at kon socijalnite mre`i na komunikacija. portabilnost. ili poznat samo kako Web. Porakite se prika`uvaat na ekranot na korisnikot vedna{ {tom }e pristignat. Prviot tip e Web bazirana programa. Postojat dva tipa programi za razgova-rawe.Voice over Internet Protocol ili skrateno VoIP e vsu{nost metodologija za prenesuvawe na glasovni i multimedijalni sodr`ini preku Internet. koja ovozmo`uva pra-}awe poraki kon u~esnicite vo razgovorot so koristewe na Web prebaruva~ot i pristap kon Web sajtot koj go ovozmo`uva ovoj servis. Socijalnite mre`i se koristat za najrazli~ni aktivnosti kako zapoznavawe so drugi lu|e. 7. temite na interes za komunikacija se razli~ni kolku i vo samiot realen svet. pristap kon informacii za povikuva~ot i sl. Ovie aplikacii osven tekstualnoto razgovarawe ovozmo`uvaat i audio razgovori i/ili video komunikacija so pomo{ na veb kamera. barawe za rabota itn. razvoj na biznis poznanstva. Naj~est medium za socijalnoto vmre`uvawe e postoe~ki veb sajt koj nudi specifi~ni uslugi vo zavisnost od interesot na korisnikot. World Wide Web. WORLD WIDE WEB Edna od najnovite i najpopularni tehnologii na Internet e World Wide Web. VoIP e relativno nova tehnologija vo koja se integrirani mnogu efikasni uslugi kako pove}enaso~ni razgovori. Socijalni mre`i Social networking ili socijalno vmre`uvawe. koja kako aplikacija se instalira na kompjuterot na korisnikot. Vo su{tina. Programi za razgovarawe Programite za razgovarawe ovozmo`uvaat korisnicite istovremeno da pra}aat poraki na pove}e lu|e koi se povrzani na zaedni~ki kanal za komunikacija. 188 . razmena na informacii za li~ni interesi.

Web protokolot koj pret-stavuva standardna postapka za prenos na hipertekst (Web doku-menti) preku Internet e poznat pod imeto HTTP (HyperText Transfer Protocol). Pred voveduvaweto na Web tehnologijata. so kompleksni korisni~ki vlezni poliwa i so dinami~ko generirawe na dokumenti. vo Evropskiot centar za prakti~no istra`u-vawe (CERN . stana i ednostavna grafi~ka vrska so op{ta namena vgraduvaj}i se vo popularniot klient-server model na rabota. 189 Hipertekst vrski Nova stranica dobiena so klik na hipertekst vrska . no mre`nite alati kako {to se mail. so gluv~eto da klikneme na ikonata koja ne interesira i da napolnime nova strana vo lokalniot kompjuter.European Center for Particle Research). im pomaga na korisnicite na Internet da prebaruvaat i pristapuvaat kon informaciite koi se nao|aat na Internet. individualnite Internet komp-juteri imale grafi~ki mo`nosti i sistemi bazirani vrz konceptot na prozorec (window).sli~no kako goferot. Pred dveste godini. denes. Taka. Idejata za koristewe na hipertekstot postoela u{te vo po~etokot na osumdesettite godini. Web tehnologijata ja pro-menila takvata praktika so voveduvawe grafi~ka vrska. sli~na inovacija vovedena vo pe~atot bila enciklopedijata. iako s# u{te korisen za originalnata cel za organizirawe golemi koli~ini informacii. Dopolnuvawata na osnovniot hipertekst so grafika. Najprvo bil razvien i eksperimentalno upotreben vo 1989 godina vo [vajcarija. na ovoj koncept mu dale dopolnitelna mo} i fleksibilnost. Za prika`uvawe na informaciite Web servisot go koristi hipertekstot. HTML i HTTP protokolite za locirawe na odredi{noto mesto na web stranicite gi koristat URL (Uniform Resource Locator) adresite. lesno mo`e da se povrzeme so nekoj Web. no duri vo 1989 godina bilo razvieno mno`estvo od protokoli za transformacija i za prenos na hipertekst informacii preku Internet. koi vo klasi~na smisla bi go preoptovarile korisnikot. Originalnata ideja za koristewe na hipertekstot bila da se iskoristi prednosta na elektronskata obrabotka na podatocite za organizirawe golemi koli~ini informacii. Protokolot bil nadgraden so grafi~ka vrska i jazikot HTML (Hypertext Markup Language) koj slu`i za ozna~uvawe na hipertekst dokumentite i za opi{uvawe na stranicite. odnosno za postavuvawe dinami~ki po-vrzuvawa pome|u Web dokumentite. hipertekstot. FTP i TELNET s# u{te bile tekstorientirani. Taka.

prika`uvawe spisanija. Aktivirawe na hipertekst vrska so Microsoft Internet Explorer Hipertekstot. Na koja bilo stranica mo`e da ima dopolnitelni hipertekst vrski koi upatuvaat kon drugi stranici. Kon nego se pristapuva so klik na gluv~eto na zasvetleniot region so {to vrskata se aktivira. mo`e da mu bide prika~ena hipertekst vrska koja poka`uva kon drug dokument. Koga se koristi Web prebaruva~. proizvodi i uslugi. Tie upatuvaat na drugi izvori na informacii koi mo`at da bidat smesteni na koj bilo kompjuter vo svetot priklu~en na Internet. na primer. pretprijatija. kako {to e. kon sekoj zasvetlen region vo dokumentot e pridru`en URL. animacija ili video. koj popularnosta ja stekna blagodarej}i na World Wide Web servisot. koi specificiraat “kako” i “kade” da se pristapi kon mre`nite resursi. kupuvawe proizvodi. denes. Vo ramkite na hipertekst dokumentot. ili. audio. Aktiviraweto. kako {to se. Hipertekst vrskite na korisnicite im ovozmo`uvaat bez pogolem napor da se prefrluvaat od resursite na eden kompjuter na resursite na drug kompjuter. vo ramkite na Worl Wide Web servisot za identifikacija na odredi{-nite mesta na hiperlinkovite.3. na primer. za da se napravi razlika pome|u dokumenti koi se na raspolagawe od eden ist server. koristewe na najrazli~ni bazi na podatoci. imiwa na domeni.Slika 7. odnosno opredeluvaweto i identifi-kacijata na HTML dokumentite i na drugite resursi. dnevni vesti i op{ti informacii. korisnicite go izvr{uvaat so pomo{ na specijalni programi nare~eni prebaruva~i (browsers). isto taka. mo`e da sodr`i i nizi koi pretstavuvaat pati{ta do datoteki. 190 . mnogu se koristat za pretstavuvawe po-datoci za organizacii. Poznati programi-prebaruva~i se Netscape i Internet Explorer. a ponekoga{ i broevi na porti. Za da se vidi referenciran dokument preku hipertekst vrska potrebno e taa da se aktivira. objekt. Web stranicite. komunikacija i za mnogu drugo. Vakvite referencirani izvori na informacii se vikaat stranici. URL (Universal Resource Locator) se nizi. informacii vo oblik na tekst. na blok od tekst. pak. URL adresite obi~no sodr`at servisni imiwa. Vsu{nost. koristeweto na URL. ili. odnosno adresi. pretstavuva negova najva`na primena. Microsoft Internet Explorer. URL. pretstavuva najednostavniot na~in za dizajnirawe na dokumentite koi referenciraat kon drugi dokumenti. sliki. dokumentite.

Bez razlika na vakvata tendencija. vklu~uvaj}i gi digitalnite komunikaciski mre`i. go pro{iruvaat koristeweto na mre`ni-te sistemi za podobruvawe na internite delovni aktivnosti. s# u{te ne gi iskoris-tile golemite potencijali na ovoj na~in na rabota. E-BIZNIS I DIGITALNA EKONOMIJA 8.8. odnosno za dizajnirawe na proizvodite. DIGITALNA EKONOMIJA Novata. Kako potvrda na ovaa konstatacija. Pretprijatijata. gledaat mo`nost za zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto i podobruvawe na konkurentnosta na globalnite pazari. za po-dobruvawe na korisni~kite uslugi i za namaluvawe na adminis-trativnite tro{oci. kompjuterite. Digitalnata ekonomija se odnesuva na ekonomijata koja e bazirana na digitalnite tehnologii. koja isto taka se sretnuva i pod imiwata Internet ekonomija ili veb ekonomija. softverot i drugite informa- 191 . pred s# so Internet. digitalna ekonomija. poslednite nekolku godini svojot oblik go dobiva kako direktna posledica na intenziv-niot razvoj na kompjuterskiot hardver i softver i globalnoto povrzuvawe. mo`e da ni poslu`at brojnite statisti~ki podatoci. isto taka. pretstaveno.1. Vo razvienite zemji s# pove}e se zabele`uva pojavata pretpri-jatijata da gi premestuvaat distributerskite i proda`nite mre`i i kanali onlajn na Internet i da u~estvuvaat vo novi onlajn pazari. so elektronsko standardizirawe i avtoma-tizirawe na rutinskite transakcii. evolucijata na digitalnata ekonomija vo svetski ramki s# u{te e vo svojata rana faza. spored koi golem broj na pretpri-jatija duri i vo najrazvienite zemji vo svetot. za upravuvawe so zalihata. Mnogu pretprijatija vo digitalnata ekonomija.

TV i radio programi. uslugi i informa-cii preku kompjuterski mre`i. prodavawe ili na razmena na proizvodi. Ovaa platforma. . . koi mo`at da se dostavat preku digitalnata infrastruktura vo sekoe vreme i vo bilo koj del od svetot. Elektron-skiot biznis (e-biznis) pak. Vo novata ekonomija digitalnoto omre`uvawe i komunikaciskata infrastruktura ja so~inuvaat globalnata platfor-ma na koja lu|eto i organizaciite vzaemno deluvaat. E-KOMERCIJA. komuniciraat i sorabotuvaat. sorabotka so biznis partnerite i efikasen menaxment i integracija na elektronskite transakcii vo ramkite na organizacijata. kako {to se bazi na podatoci.Proizvodi koi mo`at da se digitaliziraat. vesti i informacii.Potro{uva~i i kompanii koi digitalno gi izvr{uvaat finansiskite transakcii.1. filmovi. pokraj kupuvaweto i prodavaweto na stoki i uslugi vklu~uva poddr{ka na uslugite kon potro{uva~ite. 8. nedelni magazini. spored Choi (2000) opfa}a: . vklu~uvaj}i ja i Internet. knigi.ciski tehnologii.2. Definicija na e-komercija i e-biznis Elektronskata komercija (e-komercija) pretstavuva proces na kupuvawe. muzi~ki diskovi i softver.2.Fizi~ki proizvodi vo koi se vgradeni mikroporcesori i imaat mo`nosti za omre`uvawe. E-BIZNIS I EDI 8. elektronski igri. e-biznis e-nabavki Dobavuva~ i e-komercija Potro{uva~i 192 .

taka {to mo`e da se ka`e deka EDI vo razvienite zemji kompletno go promenila na~inot na funkcionirawe na bankarstvoto. Na slika 8. Prvi~nite celi na EDI bile namaluvawe na ciklusot na izvr{uvawe na delovnite transakcii vo pretprijatijata i zamena na dokumentite od hartija vo elektronski oblik. vo ~ii ramki se vr{el transfer na fondovi po elektronski pat. po elektronski pat. Terminite e-biznis i e-komercija ~esto pati se upotrebuvaat naizmeni~no.2. na trgovija-ta so hartii od vrednost. smetkite i potvrdite. marketing i menaxment informaciski sistemi.2. e-komercijata i e-nabavkite. no opfatot na terminot e-biznis e mnogu po{irok otkolku onoj na e-komercijata. No. razvojot i prime-nata na EDI vo delovnoto rabotewe gi nadminale prvi~nite celi. Bazira na nekolku razli~ni disciplini. na trgovijata na malo. realizirani preku Internet. ~ii teoretski i nau~ni osnovi se razvivaat samo nekolku godini. Nabavkite pak.1 e prika`an soodnosot pome|u e-biznisot.Slika 8. kako i vo elektronskata razmena na podatocite (EDI – Electronic Data Interchange). Mo`e da se zaklu~i deka e-komercijata i e-nabavkite se samo del od e-biznisot. na me|unarodnata trgovija i na drugite stopanski segmenti. odnosno pretsta-vuva elektronska proda`ba na proizvodi i uslugi od dale~ina. i toa informaciski tehnologii. 8. izvr{ena bez ra~na intervencija. so koristewe na standardizirani poraki koi gi zamenuvaat tradicionalnite komercijalni dokumenti od hartija. koi se koristat u{te od sedumdesetite godini na dvaesettiot vek. Istoriski perspektivi i rastot na e-biznisot Korenite na e-biznisot se nao|aat vo dve tehnologii. kako {to se nalozite. menaxment. 193 . Isto taka preku EDI se izvr{uva i elektronsko pla}awe. ^esto pati ekomercijata e sinonim so trgovija preku Internet.1. Toa se elektronskiot transfer na fondovi (EFT – Electronic Funds Transfer). EDI pretstavuva razmena na strukturirani komercijalni podatoci pome|u kompjuteri od razli~ni firmi. Gi vklu~uva site biznis transakcii koi se izvr{uvaat elektronski so cel podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta na pazarite i na biznis procesite. Relacijata pome|u e-biznisot. se poznati pod imeto e-nabavki. e-komercijata i e-nabavkite E-biznis e novo pole.

kako {to e kaj finansiskite uslugi.potro{uva~ Zatvoreni klubovi. globalni industrii dejnosti Ograni~en broj na partneri Neograni~en broj na partneri 194 . EDI ne e samo prosto zabrzuvawe na razmenata na podatocite i dokumentite. sigurnost i kapacitet. Tabela 8. podobar izbor za kompanijata e tradicionalnata EDI. VAN se zatvoreni privatni mre`i na koi glavno se priklu~eni golemite pretprijatija i nivnite partneri. tuku pretstavuva su{tinska primena na komunikaciite vo delovnite sistemi i voveduvawe novi koncepti i tehnologii vo delovnoto rabotewe. direktnite linkovi se komplicirani i neprakti~ni za organizaciite. Poradi limitiraniot broj na korisnici (golemi pretprijatija) i visokite tro{oci.javna administracija Potro{uva~ . specifi~ni Otvoreni pazari. Sporedba na EDI i e-biznis E-BIZNIS EDI Biznis . bidej}i e poeftina i dozvoluva priklu~uvawe na pogolem broj na kompanii. na krajot na minatiot vek se javuva nova forma na EDI. Koga vo edna kompanija obemot na transakcii koi se izvr{uvaat preku EDI e golem. No treba da se ima predvid deka vakvata kombinacija ima potreba od dopolnitelna koordinacija i integrira-we na sistemite za obrabotka na podatocite na kompaniite. Ako brojot na partnerite e golem. No ako brojot na transakciite ne e golem. Posredni~kata mre`a e poznata pod imeto Value-added Network (VAN) i slu`i kako komunikaciski server za organizaciite koi koristat EDI. pak. EDI bazirana na Internet. EDI ima zna~ajno mesto. ili.potro{uva~ Biznis .biznis Biznis . so posredni~ka komunikaciska mre`a koja gi prifa}a i prosleduva podatocite pome|u partnerite. taka {to koristeweto na tret partner kako posrednik se javuva kako nu`nost.Mo`e da se zaklu~i deka vo domenot na primena na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo delovnite sistemi. Poradi toa. Direktna vrska pome|u organizaciite se koristi samo ako brojot na partne-rite e mal. denes EDI bazirana na Internet pretstavuva samo dopolnuvawe na EDI bazirana na VAN.biznis Biznis . Ovie mre`i davaat visok stepen na bezbednost. Treba da se ima predvid deka EDI bazirana na Internet nema isti mo`nosti kako EDI bazirana na VAN.1. Razmenata na podatoci pome|u partnerite mo`e da se vr{i di-rektno. EDI bazirana na Internet mo`e da bide posoodvetno re{e-nie za kompanijata.

1 pretstavena e paralela na glavnite karakteristiki na EDI i ebiznisot. Brojot na aplikaciite se zgolemuva mnogu brzo. U{te vo 1937 godina. Taka na primer. Glavni pri~ini za postojaniot rast na e-biznisot (slika 8. dobitnikot na nobelovata nagrada Ronald Coase. Denes EDI se smeta za sostaven del na e-biznisot. so koristewe na Internetot kako distribuciski kanal. Eksponencijalen rast na e-biznisot vo svetot 195 . Isto taka.2) se niskite transakciski i distribuciski tro{oci za golem broj na proizvodi i uslugi. jasno e zo{to niskite transakciski tro{oci se edna od glavnite dvi`e~ki sili na e-biznisot i digitalnata ekonomija.Zatvoreni sopstveni mre`i Poznati i doverlivi partneri Bezbednosta e del od dizajnot na mre`ata PAZAROT E KLUB Otvoreni. Vo tabela 8. neza{titeni mre`i Poznati i nepoznati partneri Potrebna za{tita i doka`uvawe na avtenti~nost MRE@ATA E PAZAROT Istovremeno komercijalizacijata na Internetot i postojanoto usovr{uvawe na veb tehnologiite ovozmo`ija pojava na ekomerci-jata i e-biznisot. Ottamu. so polnewe na muzi~ki numeri direktno od Internet. ekonomskiot soobra}aj se koncentrira okolu najniskite transakciski tro{oci”.2. mo`no e da se eliminiraat nekoi posrednici vo verigite za nabavka i za proda`ba. a kako potencijalni u~esnici vo e-komercijata i ebiznisot se javuvaat site pretprijatija i individualci. 8000 m l i jar di USD i 6000 4000 2000 0 2000 2002 2004 2006 2008 Slika 8. se eliminiraat posrednicite od proda`niot lanec. istaknal deka “kako {to vodata ja bara najniskata to~ka.

00 104. Izgubenite vrednosti na izbrani dot. AOL. Tabela 8.50 127. koja se smeta za edna od najuspe{nite virtuelni kompanii. nedos-tatokot od dopolnitelni investitori. nedovolniot broj na kupuva~i. koi imaat i virtuelen i fizi~ki karakter. niskite ceni poradi golemata konkurencija. Presvrtna godina za strategijata na primena na e-biznis re{enijata se smeta 2000-ta.com kompanii vo 2000 godina Dot.99 74. pogolemi {ansi za uspeh imaat me{ovitite kompanii.00 28. odnosno zna~itelno izgubile od vrednosta na svoite akcii na svetskite berzi ili propadnale (tabela 8. 196 .com kompanija Amazon eBay eToys Priceline Yahoo Vrednost na akcii ($) Najvisoka 91. No poznati se isto taka brojni primeri za neuspe{na primena na e-biznis strategiite.78 Pri~inite za propa|aweto na kompaniite bile pogre{no izbranite biznis i prihodni modeli. Takva e na primer kompanijata Amazon.13 Kraj na 2000 god.2.2). Denes duri i uspe{nite virtuelni kompanii mnogu te{ko bele`at profit. Vo sekoj slu~aj. pri {to za golem broj na kompanii zna~elo totalen bankrot. nikoga{ ne treba da se zaboravi deka e-biznisot.Neuspehot na dot. Analizata na kompaniite koi uspe{no gi implementirale e-biznis strategiite i modelite. poka`uva deka ako vnimatelno se isplanira postignuvaweto na profitabilnosta so e-biznis modelite.com. nedovolno razvienata infrastruktura i nedostatokot od kvalifikuvan menaxment za soodvetno prestruktuirawe na kompaniite. konfliktite so tradicional-nite distribuciski kanali.02 99. Google i drugi.19 1.56 33. 15.com kompanii do`iveale masoven debakl.06 Procent na izgubena vrednost 82. koga mnogu dot. Propa|aweto na ovoj tip kompanii prodol`ilo i vo narednite godini. sepak e biznis.25 250.00 0.31 13.com kompaniite vo 2000 godina Denes postojat mnogu primeri na kompanii koi vo svoeto rabotewe uspe{no gi implementirale internet baziranite e-biznis modeli.32 98.74 94. kako {to se eBay.

Koristeweto na e-biznisot. interniot protok na podatoci. beneficiite od e-biznisot ne mo`e da bidat reali-zirani bez soodvetna strategija na implementirawe. Vo sekoj slu~aj. Tie obezbeduvaat nov na~in na delovno rabotewe.3. Uspe{nata implementacijata na e-biznisot sigurno podrazbira promena na na~inot na koj organizacijata go vodi biznisot. Za taa cel. interaktivna. koi mo`at vzaemno da komuniciraat preku vebot na organizacijata. kako i so ostanatite prome-ni. procedurite i metodite na delovnoto rabote-we. kade {to na vebot na organizacijata se promoviraat nejzinite proizvodi i uslugi. Ova nivo na koristewe ne predizvikuva promeni na na~i-not na koj biznisot funkcionira i potrebni se mali investicii za negovo realizirawe. Site organizacii koi imaat cel da vovedat e-biznis pominuvaat niz nekolku fazi. {to zna~i deka pretstavuvaat digitalna verzija na bro{ura. Vo informaciskata faza Internetot edinstveno se koristi kako medium za ekonomska propaganda. ekonomskata fleksi-bilnost.8. Naj~esto potro{uva~ite i ostanatite posetiteli nemaat mo`nost za kontaktirawe so organizacijata pre-ku vebot. i toa informaciska. kako teh-ni~ka taka i organizaciska. transakciska i transformaciska faza. Veb stranicite se glavno stati~ki. bidej}i za da rabotat efikasno treba kompletno da se promeni organizaciskata struktura. Vo interaktivnata faza. odnosno aktivnostite. Se razbira. menaxerskata praktika. se slu~uva interakcija pome|u organizacijata i korisnicite. pomaga pri reorganizirawe na delovnite procesi. ostanati-te aplikacii i relaciite so trgovskite partneri. organizacijata koja voveduva e-biznis mora da izvr{i vrednuva-we na tekovnite delovni procesi i da go istakne vlijanieto na e-biznisot. Fazi na primena na e-biznisot vo organizaciite E-biznisot i EDI ne se samo tehnolo{ka inovacija. Mora da se zemat predvid faktorite kakvi {to se organi-zaciskata struktura. vizijata na vrvniot menaxment pretstavuva klu~en faktor za uspe{na implementacija na e-biznisot. ^estopati kriti~-na aktivnost vo implementacijata e edukacijata na vrabotenite za toa kako oranizacijata i vrabotenite mo`at da imaat pridobivki od koristeweto na e-biznisot. Nivnata implementacija e pove}e menaxerski problem. delovnata kultura.2. Toa im ovozmo`uva na organizaciite da rabotat poefikasno i poefektivno i da izlezat vo 197 . pokraj toa {to ovozmo`uva pogolema efikasnost i efektivnost.

Transakciskata faza e faza vo ~ii ramki Internetot ne e edinsteveno medium za ekonomska propaganda. koga muzikata se prodava direktno preku Internet. transformaciska faza. namesto preku specijali-zirana agencija za taa namena. no praktikata vo takov slu~aj poka`uva deka podgotovkite i aktivnostite {to treba da bidat prevzemeni od strana na organizacijata se mnogu pokompleksni i porizi~ni od aspekt na postignuvawe na postavenite celi. vrednosnata veriga se namaluva za eden posrednik. E-biznisot ja transformira tradicionalnata vrednosna veriga i stanuva integralen del na pretprijatieto. taka vlijanie-to na IKT i na e-biznisot na organizacijata stanuva pogolemo i menaxmentot so organizacijata stanuva pokompleksen.3). Obemot i intenzitetot na prifa}awe i prilagoduvawe na IKT vo pretprijatijata zavisi od fazata vo koja tie se prepoznavaat. Vo ~etvrtata faza. e poznata pod imato dis-intermedijacija (slika 8. OSNOVNI KONCEPTI NA E-BIZNISOT 8. 8. se pojavuva koncept-ot na virtuelno pretprijatie.3.presret na barawata na potro{uva~ite za pokvalitetni proizvodi i uslugi. Kompletnata vrednosna veriga. koga }e se izvr{i rezer-vacija na avionski bilet preku Internet. tuku se koristi za elektronski nara~ki i elektronska proda`ba. Vo ovaa faza ebiznisot pretstavuva e-komercija. od nabavkata na surovini pa se do distribucijata na krajnite proizvodi i postproda`nata poddr{ka se implementiraat preku veb. Denes mal broj na kompa-nii ja imaat dostignato ovaa faza. Mo`no e edna organizacija da preskokne nekoja faza vo prime-nata na e-biznis formite. Taka na primer.3. Kako {to organizcijata gi prifa}a povisokite fazi. bez trgovcite na golemo i malo.1. Intermedijatori vo e-biznisot Pojavata koga proizvoditelite prodavaat direktno na potro{uva~ite. 198 . Primer za ovaa pojava e muzi~kata industrija.

preku Internet. Dis-intermedijacija vo e-biznisot Denes postojat dnevni vesnici. .Nedelnoto izdanie na Wujork tajms sodr`i pove}e informa-cii otkolku site informacii so koi nekoj bi se sretnal vo sedum-naesetiot vek za vreme na celiot svoj `ivot.Menaxerite denes treba da anticipiraat 1400 pati pove}e informacii otkolku {to trebalo vo 1980 godina. Vo momentov. eksponencijalniot rast na informacii i s# poslo`enite alatki za navigacija niz veb stranicite. . koi edinstveno se pojavuvaat na Internet vo digitalna forma.Sekoj den na Internet se dodavaat nad 1.3.Za poslednite 30 godini se proizvedeni pove}e informacii otkolku za site godini pred toa. vkupnoto koli~estvo na informacii se udvojuva sekoi dve do tri godini.Proizvoditel Proizvoditel Trgovec na golemo Trgovec na golemo Trgovec na malo Trgovec na malo Potro{uva~ Potro{uva~ Slika 8. Tie se pojavija kako nu`nost vo novoto delovno okru`uvawe. . 199 . No novite tehnologii predizvikaa pojava na novi posrednici vo ramkite na vrednosnata veriga.5 milioni novi veb stranici. pri {to izdava~ite objasnuvaat deka “ne e opravdano da se prodavaat v~era{ni vesti so dene{na data” vo dene{nata era na Internet i sovremeni telekomunikacii. koi naj~esto svoite uslugi gi nudat onlajn. koe mo`e da se ilustrira preku slednite podatoci: .

8.2. sekoja komercijalna aktivnost na potro{uva~ite zapo~nuva so koristewe na prebaruva~kite ma{ini. so cel soobra}ajot na vebot da bide {to e mo`no pogo-lem. potoa eprodavnicite. nitu pak veb-baziranite pretprija-tija uspe{no da se pretstavat na svoite potro{uva~i. bez koi e nezamislivo da se pronajdat potrebnite informacii. Za taa cel treba da se po~ituvaat pove}e standardi pri kreiraweto na veb-stranicite na pretprijatijata i da se izberat soodvetnite strategii koi gi ovozmo`uvaat prebaruva~-kite ma{ini. Tehnologii ma{ini za prebaruvawe-prebaruva~ki So preku trieset i pet milioni vebovi i nekolku milijardi vebstranici na Internet. Tipi~ni primeri za internet bazirano posredni{tvo se prebaruva~kite ma{ini. glavno. Reintermedijacijata pretstavuva sprotivna pojava od disintermedijacijata.Proizvoditel Proizvoditel e-prodavnica / e-trgovski centar e-prodavnica Prebaruva~ka ma{ina Potro{uva~ Potro{uva~ Slika 8.4.4). Denes se procenuva deka pove}e od 200 .3. Zatoa. nevozmo`no e nitu korisnicite da gi najdat potrebnite informacii. Re-intermedijacija vo e-biznisot Pojavata na prisustvo na novi posrednici e poznata pod imeto re-intermedijacija (slika 8. kako i kompaniite koi davaat agregirani ponudi za cenite sobrani od mnogu onlajn prodava~i na Internet. Imperativ na sekoe veb-bazirano pretprijatie e da bide registrirano na prebaruva~kite ma{ini so optimizirana pozicija vo izleznite listi.

No. vrz osnova na ispolnetite kriteriumi od strana na prijaveniot veb i politikata na 201 . Vebot koj saka da bide del od imenicite. sli~no kako i programite za prebaruvawe (browsers). postavuvaat barawe i pristapuvaat kon Web serverite. treba da se ima predvid deka prebaruva~kite ma{ini ne gi indeksiraat site veb-stranici. Tie toa go pravat postojano. bidej}i vo sprotivniot slu~aj frekvencijata na posetitelite. Eden sistem za prebaruvawe koj koristi programa pajak za zemawe na primeroci e AltaVista. proveruvaat. Pajakot na AltaVista ne zema pove}e od 600 dokumenti od sekoj domen. No. Na toj na~in mo`e da se podobri pozicioniraweto na vebot na organizacijata pred konkurentskite vebovi i da se obezbedi pogolema posetenost na vebot. Tehnologiite za prebaruvawe rabotat so koristewe na dve mo`ni strategii. za razlika od prebaruva~ite koi toa go pravat poradi podgotovka i prika`uvawe na nekoj pregled za nekoj korisnik. Pogre{no e misleweto deka digitalnite verzii na organizaciite }e bidat “vidlivi” za prebaruva~kite ma{ini bez posebni strategii za nivno registrirawe. Dali prijavata }e bide prifatena ili otfrlena zavisi od ~ove~ki faktor. Spored napravenite istra`uvawa. potencijalni potro{uva~i. Prvata strategija podrazbira koristewe na specijalni programi. Kaj tehnologiite za prebaruvawe koi koristat hierarhiski sistem na imenici. koj. ~esto pati pomaga da se razbere osnovata vrz koja se proizveduvaat i podreduvaat listite na prebaru-va~kite ma{ini. tuku se generirani od strana na ~ovekot.85% od informaciite koris-nicite gi dobivaat preku intermedijatori koi ovozmo`uvaat preba-ruva~ki servisi. so masovni obrabotki na podatocite vo relativno kratki vremenski intervali (milioni stranici sekoj den). Za da se optimizira pozicijata na vebot na organizacijata na razli~ni prebaruva~ki ma{ini. Toa zna~i deka imenicite ne se konstruiraat avtomatski od strana na “pajaci” ili “roboti”. site linkovi se otkrivaat. programite pajaci vr{at avtomatsko indeksirawe i vklu~uvawe na rezultatite vo nivnite bazi na podatoci. a vtorata strategija se odnesuva na koristewe hierarhiski sistem na imenici. Toa zna~i deka za eden komercijalen veb va`no e da bide referenciran i dobro rangiran od strana na prebaruva~kite ma{i-ni. }e bide daleku od optimalnata. klasifi-ciraat i zabele`uvaat so aktivno u~estvo na ~ove~kiot faktor. za kreirawe indeksni bazi na podatoci. prebaruva~ki-te ma{ini ne indeksiraat pove}e od 16% od celiot veb. Programite pajaci. nare~eni pajaci ili roboti. najprvo treba da se prijavi so naveduvawe na izbranata kategorija koja postoi vo ramkite na imenicite.

Sistemite za prebaruvawe imaat razvieno {emi za kategoriza-cija na rezultatite od prebaruvawata so nivno kombinirawe vo grupi so sli~en “spektar na klu~ni zborovi”. ponekoga{ i pove}e meseci. Sekoj den milioni lu|e vnesuvaat ogromen broj klu~ni zborovi kako parametri za prebaruvawata i vedna{ kako odgovor gi dobivaat soodvetnite URL adresi.bulovi operatori: and (najdi gi site). .specijalni prebaruvawa: prebaruvawe po klu~ni zborovi ili URL vo ramkite na linkovi.imenikot. Site poznati sistemi za prebaruvawe imaat standardni. Rangot na ovie mo`nosti mo`e da varira. Grafi~kite vrski se vidliviot del od sistemite za prebaruvawe.com. ja napu{taat strategijata na “sobirawe” s# {to }e vidat i ja zamenuvaat so strategija koja ima pove}e ograni~uvawa. no i dopolnitelni opcii za prebaruvawe. site sistemi za prebaruvawe. denes. . taka {to nema vospostaveno standardna sintaksa za nivno koristewe.pribli`nost: prebaruvawe po klu~ni zborovi samo ako tie se dovolno bliski eden do drug. kako na primer Yahoo. Naj~esti opcii se: . . Ovaa postapka kaj imenicite koi imaat povisok rejting. odlu~uva dali vebot }e bide vklu~en ili }e bide otfrlen.razli~ni ograni~uvawa pri prebaruvawata: limitirawe na prebaruvawata vo odnos na vremenskiot period na kreirawe na doku-mentite. Na ovoj na~in se podobruva kvalitetot na bazata na podatoci so otstranuvawe na “|ubreto” i skenirawe samo na glavnata Web sodr`ina. vklu~uvaj}i gi i onie koi koristat programi pajaci. Najpoznat sistem za prebaruvawe koj ja koristi ovaa strategija e Yahoo. or (najdi koe bilo). Ovoj koncept pretstavuva eden od naj-intenzivno koristenite pristapi kon informaciskite resursi vo svetot. sistemite za prebaruvawe gi rangiraat rezultatite taka {to porelevantnite dokumenti obi~no se nao|aat na 202 . Isto taka.prebaruvawe na fraza: prebaruvawe po klu~ni zborovi samo ako tie se pozicionirani vo dokumentot eden do drug. and not (isklu~i) i drugi koi slu`at za kombinirawe na klu~nite zboro-vi vo pra{awata. . Poradi goleminata (spored obemot na podatoci) na Web sajto-vite. specificirawe na jazikot na dokumentot i sl. no so pomal volumen vo sporedba so ogromniot broj linkovi kaj sistemite za prebaruvawe koi koristat programi pajaci. mo`e da trae relativno dolgo. sistemite za prebaru-vawe koi koristat imenici imaat povredna sodr`ina. Kako posledica od na~inot na birawe na resursite. naslovi na dokumenti i sli~no.

Voobi~aeno e isto taka rezultantnite listi na prebaruvawata da sodr`at URL adresi. se razbira. So drugi zborovi. Koga meta podatocite ne se na raspolagawe voobi~aeno se zemaat prvite 100 ili 200 znaci od tekstot na stranicata. preto~eni vo algoritmi i sofisticirani tehniki so cel da se soznae zna~ajnosta na vebot. Mnogu sistemi za prebaruva-we koristat i meta-opisi obezbedeni od avtorite na stranite. ponekoga{ dati na kreirawe na dokumentite ili. dati na vklu~uvawe na dokumentite vo bazata na podatoci i golemina na dokumentite.16% vo pazarot. Ova podreduvawe e bazirano pred s# vrz osnova na frek-vencijata na klu~nite zborovi vo dokumentite. na najgolemite prebaruva~ki ma{ini Google i Yahoo otpa|a pove}e od 90% od pazarot na prebaruva~ki ma{ini. vo naslovot). Mo`e da se zaklu~i deka Google vo 2010 godina e najgolema prebaruva~ka ma{ina. Excite i mnogu drugi) da primenuvaat vakvi tehniki. Taa pripa|a na vtorata generacija prebaruva~ki ma{ini (kako {to se Fast Search i Teoma).32%. ako eden dokument sodr`i dva klu~ni zbora. Listite {to gi dava Google kako odgovor na prebaruvawata od korisnicite se baziraat na brojot na vrskite {to veb-stranicite gi dobile. Poznato e deka najva`nite nekolku prebaruva~ki ma{ini i imenici pokrivaat pove}e od 95% od indeksiranite veb stranici. ako eden veb dobie pove}e referencirawa.po~etokot na listata. prviot dokument }e bide poblisku do vrvot na listata. Taka. povisoko }e bide rangiran od strana na Google. Vo idnina se o~ekuva i prebaruva~kite ma{ini od prvata generacija (AltaVista. toj }e se pojavi na rezultantnata lista pred vtoriot dokument. koi se obiduvaat da iznajdat specijalni "popametni" strategii. Iako na Internet postojat stotici prebaruva~ki ma{ini i imenici. kako i vrz osnova na rastojanieto na klu~nite zborovi od po~etokot na dokumentite. deka imaat i svoi specifi~nosti vo odnos na prika`uvawe na izlezniot rezultat. Spored istra`uvawata vo 2010 godina. Ako dva dokumenta se identi~ni osven {to prviot ima klu~en zbor pozicioniran poblisku do vrvot na dokumentot (na primer. nikoga{ nema da bide na 203 . Se razbira deka sistemite za prebaruvawe pokraj nabroenite principi koristat i dopolnitelni kriteriumi za opredeluvawe na rangot na dokumentite. pregledi. za kompaniite najva`no e da bidat registrirani vo onie koi pokrivaat najgolem del od pazarot. Razli~ni sistemi za prebaruvawe. pri {to Google u~estvuva so 85. Ako nikoj ne go referencira vebot. Glavniot problem so koj se soo~uvaat prebaruva~kite ma{ini e goleminata na globalniot veb. pak. a Yahoo so 6. a drug dokument e sli~en no sodr`i samo eden klu~en zbor.

Na slika 8.com ili softverski proizvod od Ebay e potpoln e-biznis. Clickand-mortar (klik i malter) organizacii se onie koi izvr{uvaat nekoi e-biznis aktivnosti.com e parcijalen e-biznis. 204 . . dodeka vo potpolniot e-biznis site tri dimenzii imaat digitalen oblik. Site drugi varijanti se odnesuvaat na kombinacija od fizi~ki i digitalni oblici.3. se pove}e i pove}e brick-and-mortar kompanii se transformiraat vo click-and-mortar kompanii. odnosno uslugata. kupuvaweto na kniga od Amazon. dostavuvaweto. 8.na~inot na dostavuvawe na proizvodot. proizvodot. Potpolno fizi~kite organizacii se poznati pod imeto brickand-mortar (tula i malter) organizacii.5. mo`e da se smeta deka postoi parcijalen e-biznis. Potpoln nasproti parcijalen e-biznis Elektronskiot biznis mo`e da ima nekolku formi vo zavisnost od stepenot na digitalizacija (transformacija od fizi~ki vo digitalen oblik) na: .3. No kupuvawe elektronska kniga vo digitalen oblik od Amazon. site tri dimenzii imaat fizi~ki oblik. prika`ani se mo`nite kombinacii na ovie tri dimenzii. Kaj tradicionalniot biznis. bidej}i knigata mora da bide dostavena fizi~ki. po po{ta. Kolku pove}e se referencira edna veb stranica. odnosno uslugata. procesot mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik i isto taka dostavuvaweto mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik. dodeka potpolnite e-biznis organizacii se vikaat potpolni onlajn virtuelni organizacii. taa tolku pove}e vredi. Ovie alternativi kreiraat osum mo`ni varijanti. odnosno uslugata {to se prodava. pla}aweto i intermedijatorite se digitalni. Proizvodot. Na primer.proizvodot.izleznite listi na Google. no primarniot biznis se izvr{uva vo fizi~-kiot svet. Denes. bidej}i site dimenzii. Ako postoi barem edna digitalna dimenzija. mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik.procesot koj se izvr{uva. .

kako {to ovozmo`uva Internetot. interaktivnata priro-da. Edna od sferite za koja se odnesuva ovaa konstatacija e biznisot.Kompaniite mo`at poefikasno da gi koristat materijalnite resursi i servisite na drugite kompanii. . Tri dimenzii na e-biznisot Izvor: Turban E. mo`nosta da se sretnat stotici milioni lu|e. Globalnata priroda na tehnologijata. Glavnite prednosti od e-biznisot za organizaciite se: .3. 205 . Se predviduva deka ovie prednosti vo idnina }e se zgolemuvaat so podobruvawe na infra-strukturnite tehnologii i e-biznis modelite i strategiite.Proizvod Potpoln e-biznis Parcijalen e-biznis Dostavuvaw e Digitalen proizvod Tradicionalen biznis Fizi~ki proizvod Digitalno dostavuvawe Fizi~ko dostavuvawe Fizi~ki proces Digitalen proces Proces Slika 8.Ovozmo`uva prodava~ite da sretnat golem broj kupuva~i od koe bilo mesto vo svetot so mnogu niski kapitalni vlo`uvawa i operativni tro{oci. niskite tro{oci. taka i za poedincite i op{testvoto vo celina. raznovidnite mo`nosti za primena i brziot rast na Internetot imaat za rezultat mnogubrojni prednosti kako za organizaciite. Prednosti i ograni~uvawa na e-biznisot Mal broj na inovacii vo ~ove~kata istorija ovozmo`uvaat tolku mnogu prednosti za celoto op{testvo. 2008 8.5. so {to mo`at da gi namalat tro{ocite do 20% vo odnos na drugite na~ini na rabotewe.4.

. . namaluvawe na inflacijata i zgolemuvawe na produktivnosta. . .Ovozmo`uva namaluvawe na zalihata i ja pravi poefikasna verigata za snabduvawe. bidej}i Internetot e mnogu poeftin od specijalnite mre`i so dodadena vrednost (VAN). a profitot na prodava~ite pogolem.Obezbeduvawe poeftini proizvodi i uslugi ovozmo`uvaj}i kupuvawe od mnogu mesta i pravewe brzi sporedbi na cenite.Ovozmo`uva golem broj poedinci da rabotat od doma i pomal-ku da patuvaat.Pogolem izbor. kade {to mo`at da razmenuvaat idei i da delat iskustva. So eliminirawe na posrednicite se ovozmo`uva direkten marketing.Zdru`uvawe na kupuva~ite i prodava~ite vo elektronski zaednici.Brzo.Pogolema fleksibilnost vo reklamiraweto. . .Pomaga malite pretprijatija da bidat konkurentni so golemi-te kompanii. E-biznisot kreira zna~ajni prednosti i za op{testvoto. . koe mo`e da se menuva.Gi namaluva telekomunikaciskite tro{oci. Toa se: . detalno i efikasno informirawe.Servisite i vrskite so kupuva~ite se izvr{uvaat interaktivno so mo`nost za eftina eden prema eden komunikacija. . distribu-cija. so {to proizvodite stanuvaat poeftini.Marketing distribuciskite kanali mo`at drasti~no da bidat namaleni ili eliminirani.Gi namaluva tro{ocite za proizvodstvo. . odnosno potro{uva~ite se: . Najgolemi prednosti na e-biznisot za korisnicite. pri {to kupuva~ite mo`at da izbiraat proiz-vodi od golem broj na razli~ni prodava~i. . ..Ovozmo`uva kupuva~ite da u~estvuvaat vo virtuelni aukcii so {to mo`at da dobijat edinstveni proizvodi i antikviteti za koi na drug na~in bi morale dolgo da patuvaat do odredeno mesto vo odredeno vreme.Ovozmo`uva kupuvawe ili izvr{uvawe na drugi transakcii 24 ~asa na den vo tekot na celata godina i od koe bilo mesto vo svetot. obrabotka. .E-biznisot e najgolemiot potpomaga~ na digitalnata ekono-mija koja ovozmo`uva intenziven ekonomski rast.Ovozmo`uva novi biznis modeli koi ja zgolemuvaat konku-rentnosta i profitabilnosta. skladirawe i kontrola na informaciite za celi 90%. . Toa doveduva do pomalo koristewe na 206 . da se prilagoduva i da stigne do golem auditorium.

nedovolna {irina na frekventniot opseg vo oblasta na telekomunikaciite. pred s# tehni~kite.4. doma{noto bankarstvo. 8. kupuvawe vo elektronski prodavnici. Na slika 8. Ograni~uvawata na e-biznisot od tehni~ka priroda se odnesu-vaat na nedostatok od op{toprifateni standardi za kvalitet. Denes postojat golem broj na ebiznis aplikacii. se predviduva prednostite na ebiznisot da se zgolemat. kako {to se direktniot marketing. gi sodr`i podra~jata na elektronskiot biznis i vrskite pome|u negovite glavni komponenti.Ovozmo`uva dostapnost na javni uslugi. So tek na vreme. Ograni~uvawata od netehni~ka priroda se odnesuvaat na nedovolno oformenite nacio-nalni i internacionalani zakonski regulativi. Tuka spa|aat mo`nostite za zavr{uvawe kurs. e-biznisot ima i odredeni nedosta-toci i ograni~uvawa. za dobivawe diploma ili za dobivawe podobra lekarska nega. Pokraj brojnite prednosti. pote{kotiite vo kvantificiraweto na nemerlivite beneficii i otporot na del od naselenieto kon virtuelniot na~in na rabota. so akumulirawe na iskustvata i so podobruvawe na tehnlogiite vo ramkite na organizaciite. do pomali mete`i na pati{tata i do pomalku zagaden vozduh. ograni~uva-wata. E-BIZNIS OKRU@UVAWE Okru`uvaweto na elektronskiot biznis. nao|a-we na rabota. koi mo`at da bidat od tehni~ka i netehni~ka priroda. poradi brziot tehnolo{ki razvoj. . pote{kotii so integrirawe na internet baziraniot softver so postoe~kite aplikacii i bazi na podatoci i dopolnitel-nite tro{oci povrzani so novite tehnologii.Ovozmo`uva lu|eto vo zemjite vo razvoj i ruralnite sredini da koristat proizvodi i uslugi koi na drug na~in ne bi im bile dostapni.soobra}ajot. .Ovozmo`uva odredeni proizvodi da se prodadat po poniski ceni.6 e pretstaveno 207 . se o~ekuva da se namalat i da se nadminat.6. infrastruktura i servisi za poddr{ka. . Za nivno izvr{uvawe kompaniite imaat potreba od informacii. Isto taka so soodvetno planirawe. so {to }e se predizvika negovo u{te pogolemo prifa}awe. elektronska sorabotka so delovni partneri i drugi. prika`ano na slika 8. ograni~ena primena na softverski alati za razvoj. so {to tie stanuvaat dostapni i za posiroma{nite sloevi. bez-bednost i sigurnost. na koi im se zgolemuva `ivotniot standard.

Onlajn bankarstvo. 208 . odnosno merkite na vladata za pod-dr{ka na e-biznisot.ova okru`uvawe. koja gi opfa}a merkite {to gi prevzema op{testvoto. koi ja pretstavuvaat ~etvrtata oblast. vrabo-tenite i drugite u~esnici. Posrednici Javna politika: Danoci. Biznis partneri: Zdru`uvaw E-pazari Servisi: E-pla}awe.Vo ramkite na pettata oblast se nao|aat brojni servisi za poddr{ka na e-biznisot. preku implementirawe na zakoni povrzani so ovaa oblast.6. imaat potreba od tehni~ki standardi i protokoli. Aukcii. Kupuva~i. koi se del od tretata oblast. Infrastruktura Menaxment Slika 8. kupuva~ite.Vtorata oblast e javnata politika. Zakoni. pri {to mo`e da se vidi deka e-biznis aplikaciite se poddr`ani od infrastrukturata i slednite pet oblasti: E-biznis aplikacii Direkten marketing. Standardi i protokoli: SSL. . Patuvawa Lu|e: Prodava~i. . E-prodavnici. dol` verigata za snabduvawe. . kako {to se logistikata. Bezbednost . posrednicite.Za da mo`at kompaniite da komuniciraat.Prvata oblast ja so~inuvaat lu|eto koi u~estvuvaat vo aktiv-nostite. 2008 . E-vlada. Na toj na~in transakciite mo`at da se izvr{at na bezbeden i siguren na~in.Za efikasno izvr{uvawe na e-biznis aktivnostite edna kom-panija isto taka ima potreba od interakcija so brojni biznis partne-ri. kako {to se prodava~ite. za{tita na privatnosta i drugi zakonski proekti. Sodr`ini. . M-biznis. E-biznis okru`uvawe Izvor: Turban E. e-pla}aweto.

so koristewe na veb servisite. organiziraat i razvivaat soodvetnite e-biznis strategii i po potreba da gi reorganiziraat biznis procesite so alatkite na ebiznisot. Pokraj Internetot. internet bazirani uslugi.4. vo ramkite na granicite na mre`ata na organizacijata. koja e sozdadena za zadovoluvawe na internite potrebi za informa-cii. mre`na infrastruktura i povrzuvawe so tradicionalnite aplikacii i bazi na podatoci. na veb alatkite i na internet protokolite. dodeka pak drugi gi koristat site tipovi.istra`uvaweto na pazarot. biografski podatoci za vrabotenite. podatoci za realizirana proda`ba i sli~no. propisi i proceduri na orga-nizacijata. Organizaciite preku intranetot mo`at da gi objavuvaat site novini i da gi ispra}aat vestite i porakite kon svoite vraboteni. 8. Nekoi kompanii koristat samo eden tip na infrastruktura. ekstranetot. so {to ovozmo`uva organizacijata da gi izvr{uva aktivnostite povrzani so elektronskiot biznis. Intranetot ja olesnuva timskata rabota so koristewe na soodveten softver. ekonomskata propaganda i bezbednite servisi. multimediska sodr`ina. Ova zna~i deka kompaniite moraat da gi planiraat. koj skoro bez isklu~ok e sekoga{ prisuten vo rabotata na organizaciite. Informaciite koi se dostapni preku intranetot se smetaat za bezbedni. Intranetot mo`e da se koristi za prebaruvawe i nao|awe na potrebni informacii kako {to se delovni planovi. Za aktivnostite koi treba da se izvr{uvaat vo razli~ni ebiznis modeli. kompaniite koristat razli~ni tipovi na infrastrukturni komponenti. Skoro bez isklu~ok e povrzan so Internetot. ekstranet. organizaciski portali i EDI Intranetot pretstavuva kompjuterska mre`a vo organizaciite.1. Za da se primeni elektronskiot biznis mora da postojat pove}e tipovi na infrastrukturni segmenti kako {to e bezbednosnata i identifikaciskata infrastruktura (na primer pametni kartici za identifikacija). od poseben interes se intranetot. Intranet. kontrola na zalihite i drugo. korporaciskite portali i EDI. Intranetot isto taka ovozmo`uva komunikacija i sorabotka vo ramkite na organizacijata. Mre`nata granica na organizacijata e obezbedena so kompjuter i soodveten softver koja gi kontrolira site informacii koi vlegu- 209 . kako {to se sorabotka so dobavuva~ite i kupuva~ite. Isto taka mora da postoi efektiven menax-mentot koj }e gi koordinira site spomnati komponenti.

intranet ili ekstranet.com. Organizacis-kite portali pretstavuvaat pro{iren oblik na intranet koj im dava na vrabotenite i na klientite organizirano centralno mesto za interakcija so kompanijata. so koristewe na sovremeni prebaruva~ki i indeksni tehnologii. obrazovni. informacii i znaewe. Toj mo`e da se koris-ti vo site tipovi na organizacii: delovni. Niz okolinata bazirana na intranet. Poradi zgolemenoto koristewe na Internetot i intranetot mnogu organizacii se preoptovareni so najrazli~ni informacii koi se nao|aat vo brojni dokumenti. kako {to e Yahoo. Ekstranetot e infrastruktura koja ovozmo`uva sigurna i bezbedna komunikacija pome|u delovnite partneri so koristewe na standardnite Internet protokoli. kako {to be{e istaknato. Portalite ovozmo`uvaat pristap kon korporaciskite podatoci. Za nao|awe na relevantni i to~ni informacii potrebno e podolgo vreme i pristap kon golem broj na sistemi. zdravstveni.vaat vo ramkite na intranetot ili pak izleguvaat od intranetot kon nadvore{nite mre`i. Taa obezbeduva kontroliran pristap na intranetot na organizacijata kako i potrebna me|uorganizaciska komunikacija so koristewe na internet tehnologiite. so koristewe na veb prebaruva~. koi pretstavuvaat vlez na Internet. Grani~niot kompjuter na vrabotenite im ovozmo`uva pristap kon Internet. Ekstranetot e tesno povrzan so podobruvawe na komunikacijata po dol`ina na verigata za nabavka. Poradi prednostite koi gi ovozmo`uva EDI. Glavna cel na koristewe na portalite e namaluvawe na tro{ocite. kako {to e Internetot. vladini i drugi. Koristeweto na ekstranetot postojano se zgolemuva poradi gole-mite za{tedi vo komuniciraweto. koi se smesteni vnatre vo organizacijata i nadvor od nea. Edno od re{enijata za problemot na fragmentirani i duplirani podatoci se portalite. organizaciskite portali ovozmo`u-vaat pristap od edno mesto kon informaciite na nekoja organizacija koi se dostapni na Internet. mnogu kompanii s# u{te go koristat za izvr{uvawe 210 . Ekstranetot ovozmo`uva koriste-we na inovatini aplikacii kako na primer aplikacii za poddr{ka na B2B tipot na elektronski biznis. Sprotivno na internet portalite. Organizaciskiot (korporaciskiot) portal pretstavuva personaliziran vlez vo delovnite informacii. poraki i datoteki vo razli~ni sistemi. tie ovozmo`uvaat pristap kon relevantni informacii od razli~ni sistemi i od Internet. Intranetot ima mo} da ja promeni organizaciskata struktura i i da poddr`i rein`inering na organizacijata. ili pak na neovlastenite korisnici ne im dozvoluva pristap kon intranetot na organizacijata.

odnosno kompanii koi se zanimavaat so elektronski transfer na podatoci. Integratori. Drugi partneri. Organizaciski intranet Vraboteni. Prva. kompaniite obi~no se povrzuvaat so svoite banki i drugite finansiski institucii preku visoko bezbeden i siguren EDI koj raboti na VAN. Trgovci na malo. koja ovomo`uva EDI na baza na VAN. portal i EDI Izvor: Turban E. Internet. Organizaciski portal Nadvore{ni ekstraneti Asocijacii.2. Distributeri.4.na delovnite aktivnosti. Ostanati potro{uva~i i internet korisnici. SWIFT i EDIFACT standardot SWIFT Ve}e podolgo vreme vo finansiskata sfera postojat globalni mre`i. 211 . Relaciite pome|u Internetot. organizaciskiot portal i EDI vo edna organizacija se prika`ani na slika 8. Preku EDI baziran na Internet kompaniite mo`at da se povrzat so pomalite delovni partneri. Organizaciski ekstranet Dobavuva~i. ekstranet. EDI.7. Proizvodstvo. Potro{uva~i. s# u{te najzastapena oblast na nivna primena e izvr{uvaweto na funkcijata na platen promet. Slika 8. Menaxment. intranetot. Taka na primer. na primer. intranet.7. Proda`ba. Denes SWIFT. ekstranetot. Golemi partneri.VAN Banki. 2008 8. Internet Mali partneri. pretstavuva nezamenliva institucija vo me|unarodnoto bankarstvo. i denes.

Organizirana e kako neprofitna organizacija. Vo 1973 godina grupa od 239 banki od 15 dr`avi ja osnovale organizacijata SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) za potrebite na me|ubankarskoto telekomuni-kacisko povrzuvawe i komunicirawe. kontrolirani vo site fazi na izvr{uvawe i so mala mo`nost za gre{ka vo tekot na rabotata. namaluvawe na brojot na dokumentite i skratuvawe na nivnite teko-vi. Voo~uvaj}i go ovoj problem. nastanal standardot UN/EDIFACT (Electronic Data 212 . Poradi zatvoreniot sistem na komunikacija. Rabotniot den na SWIFT trae 24 ~asa. za plasman na slobodnite devizni sred-stva. a standardite se eden od osnovnite preduslovi za nivna pobrza primena i razvoj. Evropskata komisija na Obedinetite nacii za Evropa otpo~nala postapka na unifikacija na odredeni postapki. so cel da se utvrdat standardite koi }e se primenuvaat vo celiot svet. Sistemot se razvil ne samo vo pogled na brojot na porakite koi se koristat vo komunikacijata. Materijalnite efekti se sogleduvaat vo smaluvawe na tro{ocite vo raboteweto. informaciskite tehnologii pretstavuvaat osnova na sovremenoto i efikasno delovno rabotewe i komunicirawe vo me|unarodni razmeri. So primena na informaciskite tehnologii SWIFT ostvaruva informaciski. organizacioni i materijalni efekti. sedum dena vo nedelata. Vo me|unarod-nite finansiski transakcii se primenuvaat avtomatizirani tehno-logii na rabota koi se standardizirani. pred s# vo me|unarod-nata trgovija. administracija i transport. Taka.Posebno zna~ajno e izvr{uvaweto na me|unarodnoto pla}awe. vo delot na prenosot na porakite tro{ocite se namaluvaat do 80%. a pri toa da ne se zagrozi likvidnosta na bankata. Informa-ciskite prednosti se sogleduvaat vo faktot {to samo onoj koj raspolaga so pravata informacija vo najkratok vremenski interval mo`e da donese najdobra odluka. SWIFT ovozmo`uva dobivawe informacii za optimalno odlu~uvawe. tuku i vo pogled na opfatot na zemjite ~lenki. EDIFACT standard Denes. a vo delot na obrabotka na nalozite do 40%. so {to se postignuva pogolema a`urnost. Iskustvo-to na nekoi svetski banki uka`uva deka vo platniot promet. se postignuva golema sigurnost vo prenosot i obrabotkata na nalozite za pla}awe i na drugite informacii. Organi-zaciskite efekti se sogleduvaat vo promena na na~inot na rabota. Vo celost e sopstvenost i pod kontrola na bankite ~lenki.

Osnovnata ideja za EDI poteknuva od konvencionalnata. ~ija zada~a bila da gi razvie standardite za EDI. Toj e prifaten i se koristi vo zemjite na Evropa i na Azija. Komitetot e upravuvan od neprofitnata organizacija poznata kako Asocijacija za standardite za razmena na podatoci. kako osnova za razvoj na takvi postapki zasnovani na elektronskata razmena na podatoci. E-BIZNIS MODELI I STRATEGII Edna od osnovnite karakteristiki na e-biznisot e toa {to ovozmo`uva kreirawe na novi biznis modeli. Nekoi modeli se mnogu ednostavni. Poradi postoeweto na pove}e razli~ni protokoli.Interchange For Administration. Modelot uka`uva kade kompanijata e pozicionirana vo vrednosnata veriga. DISA (Data Interchange Standards Association). Biznis model e metod na vodewe biznis so koj kompanijata sozdava prihod i so koj se odr`uva. glavno se koristi standardot EDIFACT. EDIFACT ne e edinstveniot standard koj postoi za ovaa problematika. vo svetot. Vo docnite sedumdesetti godini Amerikanskiot institut za standardi ANSI formiral nov komitet ASCX. koj bil razvien vo 1987 godina.5. se javila potreba od unificirani metodi za imple-mentacija i koristewe na EDI. Ovie standardi pomagaat vo implementacija na sovremenite informaciski sistemi i pretstavuvaat preduslov za obezbeduvawe kvalitet vrz baza na me| u-narodnite standardi ISO. po~nale da se implementiraat i vo ostanatite industriski granki. Otkako ovie sistemi za razmena na dokumenti stanale popularni. Obi~no kompaniite istovremeno koristat pove}e biznis modeli.12. proceduri i formati na podatoci koi se koristele vo razmenata na elektronskite informacii. standardna {ema za razmena na dokumenti koja bila razviena vo {eesettite godini vo transportnata industrija vo SAD. koi treba da bidat unificirani i da ovozmo`at zabrzuvawe na me|u-narodnata trgovija. 8. Commerce and Transport). Tendencija vo SAD e organizaciite da obezbeduvaat EDIFACT kompatibilnost za proizvodite koi go poddr`uvaat standardot X. Toj e vode~ki protokol za me|unarodna razmena na podatoci.12. dodeka drugi se mnogu kompleksni. Vo razni regioni i kontinenti EDIFACT gi prinuduva dr`avite koi sakaat da go zadr`at svoeto mesto na svetskiot pazar da ja prifatat tehnologijata na elektronska razmena na podatoci spored propi{anite standardi. Iako ASCX.12 standardot e prifaten od SAD. 213 .

preku koristewe na 214 .Biznis-kon-vraboten.Potro{uva~-kon-biznis C2B (Consumer-to-Business). pri {to me|usebnite delovni aktivnosti se izvr{uvaat so formite na e-biznisot. Primeri za potro{uva~-kon-potro{uva~ ebiznis se individualcite koi prodavaat imot. Denes pogolemiot del od e-biznisot spored realiziranite prihodi e tokmu od tipot B2B.8.com. koj ovozmo`uva potro{uva~ite da prodavaat direktno na drugi potro{u-va~i. kako {to e trgovijata na malo. Ovoj tip na ebiznis e poznat i pod imeto e-tailing. Pretprijatieto klient od svoja strana ima svoi potro{uva~i za koi se nameneti proizvodite i uslugite na prvoto pretprijatie. .Biznis-kon-biznis B2B (Business-to-Business).com e najpopularniot sajt. Aukciite se najpopularniot del na C2C e-biznisot. kade {to spa|aat individualci koi preku Internet prodavaat proizvodi i uslugi na organizaci. vo ~ii ramki se vklu~eni transakciite od pretprijatijata kon individualnite kupuva~i. kako i onie koi nudat znaewe i onlajn ekpertiza. . koj se javuva koga pretprijatieto obezbeduva proizvodi i uslugi za drugo pretprijatie-klient.Potro{uva~-kon-potro{uva~ C2C (Consumer-toConsumer). Vo praktikata se sretnuvaat slednite tipovi na e-biznis modeli: .com. avtomo-bili.1. Specijalen tip na C2C e-biznis e elektronska razmena (trampa) na digitalizi-rani proizvodi so koristewe na peer-to-peer (P2P) tehnologijata. . Poznat organizator na P2P e Napster. . Brojot na individualnite korisnici koi go koristat Internet za rabota i sorabotka so drugi individualni korisnici postojano se zgolemuva.Biznis-kon-biznis-kon potro{uva~ B2B2C (Business-toBusiness-to-Consumer).Biznis-kon-potro{uva~ B2C (Business-to-Consumer). Poznata virtuelna kompanija od ovoj domen e Priceline. kako i individualci koi baraat organizacii koi }e se naddavaat za proizvodite i uslugite od koi imaat potreba. B2E. kade delovnite edinici na golemi-te pretprijatija mo`at da se nabquduvaat kako nezavisni delovni edinici. pri {to ebay. kade site u~esni-ci se pretprijatija ili drugi organizacii. Klasifikacija na e-biznis prirodata na transakciite modelite spored Naj~esta klasifikacija na e-biznis modelite e spored priroda-ta na transakciite ili spored relaciite pome|u u~esnicite.5. .

8. Vo ramki-te na G2C vladata obezbeduva davawe na javni uslugi na gra|anite. koga potro{uva~ite pla}aat fiksen iznos. {to ja pla}aat mu{teriite na AOL. Ovoj tip na ebiznis obi~no se izvr{uva na intranet ili korporaciski portal.Nadomest za povrzuvawe.Pretplata.Naplata po transakcija. . uslugi ili informacii pome|u razli~ni organizacioni edinici i individualci vo taa organizacija. kade {to mo`at da se prepoznaat pove}e pottipovi. . odnosno G2C (Government-to-Citizens) i vlada-kon-biznisi.Proda`ba na proizvodi i uslugi preku sopstveniot veb.Mobilen e-biznis. Eden na~in na realizirawe na ovoj model e so koristewe na mobilnite telefoni za pristap na Internet. . koga na primer drugi kompanii stavaat baner na vebot na kompanijata. Sli~no mo`at da se odvivaat i aktivnostite so vraboteni-te vo kompanijata. za da dobijat nekoja usluga. Klasifikacija na e-biznis na~inot na sozdavawe prihod modelite spored Strukturata na biznis modelite mo`e da varira bidej}i posto-jat mnogu na~ini na koi kompanijata mo`e da sozdade prihod.5. kade {to e-biznis aktivnostite se izvr{u-vaat bez koristewe na fizi~ka vrska. . Tipi~ni modeli vo e-biznisot 215 . odnosno G2B (Government-to-Business). obi~no mese~no.korporaciski portal i intranet. Naj-~esto koristeni modeli za sozdavawe prihod se slednive: . kako {to se vlada-kon-gra|ani. dodeka so G2B ovozmo`ena e komunikacija i razmena na informacii pome|u vladata i pretprijatijata. 8. odnosno organizaciite.E-vlada. koga kompaniite dobivaat provizija koga upatuvaat mu{terii na drug veb. . Intrabiznis tipot na e-biznisot gi vklu-~uva site interni organizaciski aktivnosti koi se odnesuvaat na razmena na stoki.Naplata za ekonomska propaganda. odnosno kompanijata dobiva provizi-ja spored volumenot na transakciite.Intrabiznis. .5. . Takva e pretplatata na primer. koj se koristi od strana na organizacite za da go podobrat svoeto rabotewe.3.2.

Vakvite tenderi mo`at da bidat realizirani onlajn. . Posredni~kata kompanija. obi~no svoite nabavki gi realiziraat preku tenderi. Golemite organizacii. organizacija ili indivi-dualec) gi upatuva mu{teriite na vebot na kompanijata.Elektronski tenderi.Specificirawe na cena. kako {to e na primer Priceline.com ima preku 500000 partneri. Vakviot na~in na rabota se primenuva i kaj B2C i kaj B2B tipot na e-biznis. Cenata se dostavuva do potro{uva~ot. mo`at da ja promenat. Vakviot model e posebno efikasen za proizvodi i uslugi koi mo`at da bidat digitalizirani.Najdobra cena. Partnerskata kompanija obi~no dobiva od 3 do 15 procenti provizija od sekoja uspe{no zavr{ena proda`na aktivnost koja zapo~nala na nivniot veb. Upatuvaweto na mu{teriite mo`e da se napravi so stavawe na baner ili logo na kompanijata na vebot na partnerskata kompanija. Ovoj na~in na nabavka ve}e e del od praktikata na vladite na mnogu zemji. a cenite na proizvodite mo`at da bidat poniski do 20%. privatni ili javni.com) ili vo bankarstvoto za nao|awe na najniski kamat-ni stapki pri zemawe na opredeleni zaemi. vrz osnova na {to posredni~kata kompanija treba da ja najde najniskata cena. koi se poznati i pod imeto obratna aukcija. Amazon. direkten marketing. vo pokratok vremenski interval i so pomali tro{oci. Praktikata poka`uva deka administrativnite tro{oci mo`at da se namalat duri za 85%. Vo ramkite na ovoj model potro{u-va~ite za odredeni proizvodi i uslugi gi ka`uvaat cenite koi tie se spremni da gi platat. .Zdru`en marketing. . . Zdru`eniot marketing e model vo ~ii ramki marketing partnerot (pretprijatie. Najo~igleden model e onoj koj ovozmo`uva onlajn proda`ba. 216 . Naj~esto sretnuvani vo praktikata se slednite modeli: . se obiduva od dobavuva~ite da ja dobie taa cena. Se razbira deka potro{uva~ite dodeka ne ja dobijat specificira-nata cena. preku koj taa nudi proda`ba na proizvodi. Ovoj koncept e prifaten od iljadnici trgovski pretprijatija i proizvoditeli. koj ima opredelen vremenski interval za prifa}awe na istata. ili od trgovcite na malo kon potro{uva~ite so {to se ovozmo`uva poefikasna distribucija.Postojat mnogu tipovi na e-biznis modeli. Ovie modeli ovozmo`uvaat potro{uva~ite da gi specificiraat potrebite. Varijacii na ovoj tip na model se koristat vo osiguruva-weto (Insweb. Taka na primer. od proizvoditelot kon potro{uva~ite so eliminirawe na posrednicite.com.Onlajn.

Takvi vortali se na primer e-steel. Taka na primer. Vo ovie onlajn aukcii kupuva~ite se naddavaat za razli~ni stoki i uslugi.Elektronski pazari.Kastamizacija na proizvodi i uslugi. Kastamizacija na proiz-vodite i uslugite zna~i sozdavawe na proizvodi ili uslugi spored barawata na kupuva~ite. e mo`nosta proizvodite da se kastamiziraat onlajn i da imaat ceni koi ne se mnogu povisoki od onie na nekastamiziranite proizvodi. Denes postojat pove}e virtuelni pretprijati-ja koi izvr{uvaat onlajn aukcii.. B2B Vo B2B e-biznisot. 8. Ona {to e novo. Elektronskite (onlajn) pazari mo`at da obezbedat zna~ajni beneficii i za kupuva~ite i za prodava~ite. Ovoj fakt e iskoris-ten od treti kompanii.Grupni kupuvawa. koi po elektronski pat gi agregiraat pobaru-vawata na pove}e individualni kupuva~i ili mali pretprijatija. Denes se razvieni kriteriumi spored koi edna organizacija mo`e da ja oceni odr`livosta na edna strategija od aspekt na poefikasno rabotewe i zgolemuvawe na profitot. pri {to stokata ja dobiva onoj koj {to }e ponudi najvisoka cena. vo zavisnost od strate-gijata koja ja primenuva. B2B pretstavuva najgolem del od elektronskiot biznis i pokriva {irok spektar na primena koja ovozmo`uva pretprijatijata da 217 . kupuva~ite i prodava~ite se organizacii. Od poseben interes se vertikalnite pazari. . so cel preku pregovarawe da iznudat popust od kompaniite koi gi nudat proizvodite. Poznato e deka kompaniite za kupuvawe na pogolemi koli~ini stoka odobruvaat popusti.5.Onlajn aukcii. Edna kompanija.4. Taa e stara kolku {to e i trgovijata. . proizvodite {to mo`at da se digitaliziraat i standardizi-ranite proizvodi se mnogu posoodvetni za prodavawe vo e-biznisot. ~esto pati nare~eni verti-kalni portali ili vortali. Se razbira deka tipot na stokite i uslugite {to organizacijata gi nudi e biten faktor za uspe{na primena na e-biznis modelite. . koi se skoncentrirani na edna indus-trija. Bilo koj od navedenite e-biznis modeli mo`e da bide nezavisno primenet ili pak mo`e da bide kombiniran so nekoj drug e-biznis ili tradicionalen biznis model.com za hemiskata industrija. no najpoznato i najgolemo e eBay.com. generalno. mo`e da koristi nekoku razli~ni biznis modeli. Kastamizacijata ne e nov model.com za industrijata na ~elik i chemconnect.

kupuva~i i drugi partneri. pri {to kupuva~ite i prodava~ite glavno ne se poznavaat. Postojat nekolku metodi na kupuvawe. Cenite se postojani i dogovoreni. Vo ovaa razmena voobi~aeni se postojani i dogovoreni ceni. B2B isto taka vklu~uva rabotewe pome|u vladata i biznisite. spored principot na ponudata i pobaruva~kata. koja raboti kako EDI ili kako ekstranet.vos-postavat elektronski vrski so svoite distributeri. a cenite mo`at da bidat dogovoreni ili formirani preku principot na ponuda i pobaruva~ka. vertikalna razmena. potreb-na e specijalizirana mre`na infrastruktura. ili direktno preku aukcija (voobi~aeno se koristi aukcija odnapred). Aukciite isto taka se karak-teristi~ni za ovoj tip na pazar. dobavuva~i. Vertikalnite distributeri se B2B pazari kade {to se trguva so stoka so postojani partneri. Postojat dva osnovni metodi na proda`ba: prodava~ot mo`e da prodava direktno od katalog. Ovoj na~in na formirawe na cenite e poznato kako dinami~ko formirawe na cenite. Vo proda`niot model edna kompanija elektronski prodava na mnogu drugi (eden prema mnogu). Postojat tri osnovni B2B modeli: proda`en. Prodava~ot vo ovoj slu~aj mo`e da bide ili proizvoditel ili distributer ili prodava~ na malo. pri {to katalozite na site dobavuva~i se organiziraat na vebot na kupuva~ot. koj e poznat kako obratna aukcija (aukcija odnazad). kako i pome|u vladini institucii. Horizontalnite distributeri se elektronski pazari za sistematsko snabduvawe. Bidej}i B2B aktivnostite vklu~uvaat mnogu kompanii. Postojat pove}e tipovi na pazari za razmena: vertikalni distributeri. Vo kupovniot model edna organizacija (obi~no golema) kupuva od mnogu drugi prodava~i (mnogu prema eden). Razmenata pretstavuva elektronski pazar na koj se sretnuvaat mnogu kupuva~i i prodava~i. Kaj funkcionalnata razmena se trguva po potreba. Isto taka kupuva~ot mo`e da go primeni metodot na grupno kupuvawe. Kupuva~ot mo`e da kupuva preku tender. kupoven i razmena. horizon-talni distributeri i funkcionalna razmena. 218 . Kaj vertikalnata razmena se kupuva direktno stoka po potreba. Kupuva~ot isto taka mo`e da kupuva od dobavuva~ite po odnapred dogovoreni ceni. Vo ovaa razmena cenite postojano se menuvaat.

6. 7 dena vo nedelata. ovozmo`uva pogolema mobilnost i pogolema dostapnost na korisni-cite. mo`e da se dobijat detalni informacii za proizvodite za mnogu kratko vreme.6. Elektronska maloproda`ba e direktna proda`ba (B2C) preku elektronski prodavnici ili elektronski pazari. Mobilnite aparati mo`at da se povrzat na Internet. Preku vebot na kupuva~ite im se nudi {irok asortiman na proizvodi i uslugi. Isto taka vo ramkite na m-biznisot mo`e da se obezbedi lokali-zacija na servisi i uslugi. da se pobaraat drugi proizvodi i da se sporedat nivnite ceni. Mobilnosta i dostapnosta gi eliminiraat geografskite i vremenskite granici. dodavaat nova vrednost na ovoj tip ebiznis. Nivnata primena e {iroko prifatena i sozdava mo`nosti za implementcija na novi e-biznis aplikacii koi ne baziraat na koristewe na personalni kompjuteri. koi imaat integrirano dopolnitelni komponenti za komunikacija i skladirawe na podatoci. obi~no dizajnira-ni vo forma na elektronski katalozi. So nea mo`e da se kupuva od doma 24 ~asa na den. so {to na korisnikot mu se ovozmo`uva da izvr{uva transakcii od bilo koe mesto. Toa zna~i korisnicite na ovaa aplikacija mo`at da dobijat informacii za stokite i uslugite koi mo`at da se najdat vo lokacijata kade {to momentalno se nao|aat. obi~no po poniski ceni od voobi-~aenite. onlajn bankarstvo i drugi aplikacii koi se povrzani so pla}awe na mali iznosi. Pokraj toa.1. Trgovijata bazirana na lokacijata se vika l-trgovija. 8. 219 . E-BIZNIS APLIKACII 8. Mobilnite telefoni ili komunikatori. Mobilniot biznis (m-biznis) se odnesuva na koristewe na bez`i~ni aparati vo elektronskiot biznis.8. M-biznisot. osven {to go zgolemuva brojot na korisnicite. Naj~esto koristeni m-biznis aplikacii se onlajn trgovija so akcii. Vo prilog na m-biznisot e podatokot spored koj penetracijata na mobilni telefoni e pogolema od onaa na personalni kompjuteri.5.5. ili pak direktno da se komunicira so prodava~ite i ostanatite kupuva~i. Elektronska maloproda`ba Elektronskata proda`ba ima brojni prednosti nad tradicionalnata. Mobilen biznis Koristeweto na bez`i~nite i mobilnite mre`i i aparati raste mnogu brzo.

com). Popularnosta na centarot zavisi od individualnite prodavnici. Primeri za proda`ni portali se Shopping. na primer.com od Koreja. kako {to se Wine. Amazon. no so tek na vreme se pro{iril vo op{ta elektronska prodavnica.com. Za ovie centri kupuva~ite koristat edna prebaruva~ka ma{ina za nao|awe i sporeduvawe na cenite na proizvodite i uslugite od site centri. kratki multimedijalni prezentacii na centarot i drugi pogodnosti. ili pak da pretstavuvaat novi kompanii koi svoeto rabotewe go zapo~nale na veb.Elektronskata proda`ba mo`e da se realizira preku nekolku kanali: elektronski prodavnici. 220 .com. Naj~esto onlajn prodavani stoki vo SAD se kompjuterite i proizvodite koi se povrzani so kompjuteri. Shopnow. Listata na najgolemite centri mo`e da se najde na adresata Cybermall. Meta trgovskite centri pretstavuvaat edinstveno po~etno mes-to za kupuvawe. Aolcom/shopping i Shopping.com. dodeka specijaliziranite prodavaat eden ili nekolku vidovi na proizvodi. koj obi~no ima golem broj na posetiteli. Op{tite prodavnici prodavaat raznovid-ni proizvodi.yahoo.awa. CD-a. pri {to kupuvaweto se izvr{uva preku pridru`nite ~lenki. knigi i ~asopisi. Elektronskite prodavnici mo`at da bidat pro{iruvawe na tradici-onalnite prodavnici. svoeto rabotewe go zapo~nal kako specijalizirana elektronska prodavnica za proda`ba na knigi. Amazon. Postojat dva tipa na elektronski prodavnici: op{ti i specijalizirani. na koe mo`e da se najdat mnogu proizvodi i uslugi. elektronski trgovski centri. Vo ramkite na proda`nite portali glavno se nudat referalni uslugi. Shopnow. Elektronskite trgovski centri za da privle~at pogolem broj na kupuva~i nudat raznovidni nagradni igri.com i drugi. Hand-Crafters mall (Cactushill. Pioner za meta trgovski centri e Metaland.com i drugi. kako {to e na primer Disney online ili Wal Mart online (click and mortar). ima pove}e od 40 000 individualni elektron-ski prodavnici. Individualnite elektronski prodavnici imaat sopstven veb. Primeri za elektronski trgovski centri se: Downtown Anywhere (da.com. sostaveno od pove}e elektronski trgovski centri. Osnovnata ideja na elektronskite trgovski centri e ista kako onaa na tradicionalnite trgovski centri: da se obezbedi edno mesto za kupuvawe.com). proda`ni portali i meta trgovski centri.com. Tie mo`at da bidat povrzani so elektronskite trgovski centri. Elektronskiot trgovski centar pretstavuva mno`estvo od pove}e individualni elektronski prodavnici so edna internet adre-sa.com na primer.altavista. kako i od samiot centar.

a mo`e da se realizira vo oblikot eden na eden (personalizacija) i mo`e da stigne do golem broj na korisnici po relativno niska cena. proda`bata na akcii i obvrznici. igra~ki i hrana. Iako nekoi kompanii prodavaat direktno na kupuva~ite. Strategiite za privlekuvawe na posetiteli se povrzani so razni dodeluvawa na nagradi. Postojat pove}e na~ini da se privle~at posetitelite i da se pottiknat da kupat nekoj proizvod ili usluga. neophodno re{enie za privlekuvawe na posetiteli i kupuva~i e reklamiraweto. bez mo`nost za personalizacija na reklamite i privlekuvawe na konkretni indivi-dualni kupuva~i. Nekoi kompanii gi koristat dvata na~ina. elektronskoto bankarstvo. vo site slu~ai. sporo i neefikas-no. no retko i dovolna aktivnost za da se prile~at dovolen broj na posetiteli i kupuva~i. Internet reklamirawe Kreirawe na kvaliteten veb za onlajn proda`ba na proizvodi e neophodna. kompaniite 221 . osiguruvaweto i nao|aweto na rabota. No. Vo ramkite na vtoriot kompanijata koristi posrednik kako {to e trgovskiot centar. Poznato e deka vebovite bez dovolna frekvencija na posetiteli imaat mala vrednost. interaktivno. Tradicionalnoto reklamirawe na TV ili dnevnite vesnici pretstavuva ednosmerna masovna komunikacija. dinami~no. pogolemiot broj gi koristat distributerite i trgovcite na malo so cel da obezbedat dovolen broj na kupuva~i.2. Internet reklamiraweto go redefinira zna~eweto na rekla-miraweto.6. kuponi i sli~no. Ako eprodavnicata e del od e-trgovski centar. Primer za kompanija koja uspe{no ja koristi direktnata proda`ba e Dell kompjuteri. Vo ramkite na prviot na~in kompanijata mo`e da prodava direktno preku svoj veb ili svoe aukcisko mesto. reklamiraweto mo`e da bide skapo. 8. isto taka mo`e da se realiziraat dopolnitelni kupuvawa. Toa e bogato so razli~ni tipovi mediumski komponenti. kvizovi. Direktnata proda`ba ima golema prednost bidej}i ovozmo`uva personalizacija na proizvodite i uslugite. So porastot na koristeweto na mar-ketin{kite bazi na podatoci.filmovi. Ako toa se napravi preku telefon ili tradicio-nalna po{ta. besplatni primeroci. dodeka naj~esto onlajn prodavani uslugi se onie od oblastite na turizmot i patuvawata. Mo`e da se zaklu~i deka elektronskata proda`ba mo`e da se izvr{i na dva na~ina.

sli~no kako {to bildbordovite se sretnuvaat koga se patuva so avtomobil. taka {to sekoga{ mo`e da ima aktuelna sodr`ina i da bide vo sovremena forma. elektronska po{ta i URL mesto. Sekoja grupa se vika segment.6. Banerot obi~no sodr`i kratok tekst ili grafi~ka poraka koja go promovira proizvodot ili prodava~ot i im sugerira na posetitelite da se povrzat so soodvetniot veb. . tie se sretnuvaat nasekade. odnosno reklamite da se prilagodat vrz osnova na profilot na posetitelot. odnosno da kliknat na 222 .Veb reklamite mo`at efikasno da koristat tekst. radioto. a postapkata se vika segmentacija. polot. kolku pati na den i na kolku mesta se prika`uvaat. Segmentacijata ne e tolku efikasna kako personalizaci-jata. mo`e da se kreira siguren i silen veb koj }e bide skoncentriran na individualniot posetitel.3. vesnicite ili bildbordovite. . Kompaniite koi raspolagaat so vakvi bazi na podatoci mo`at da gi naso~at reklamite samo kon odredeni segmenti. Naj~esto se koristat baneri. Tradicionalnite reklami se skapi bidej}i nivnite tro{oci se opredeleni spored prostorot koj go zafa}aat. .Kupuva~ite mo`at mnogu brzo po gledaweto na reklamite da dobijat detalni informacii za proizvodite i uslugite i mo`at istite da gi pora~aat.Reklamata mo`e da stigne do golem broj na potencijalni kupuva~i od celiot svet. Drugi karakteristiki na reklamiraweto preku internet se slednite: . 8.mo`at da gi klasifici-raat posetitelite spored godinite. taka raste i zainteresiranata publika za internet rekla-miraweto. mestoto na `iveewe i drugi karakteristiki. Koga se dvi`ime niz Internet stranicite. Isto taka vrz osnova na podatocite od bazata na podatoci kade se smesteni podato-cite za posetitelite na vebot. . Banerot pretstavuva elektronski bildbord.Onlajn reklamata e ~esto pati poeftina vo sporedba so onie na televizijata. Rekla-miraweto so baneri e naj~est oblik na reklamirawe preku Internet.Reklamata mo`e da bide a`urirana i prilagoduvana vo koe bilo vreme so minimalni tro{oci. audio. Bidej}i koristeweto na Internetot postojano raste. no e mnogu poeftina. Formi na Internet reklamirawe Postojat pove}e metodi za reklamirawe na Internet. grafika i animacija.

Za da se eliminira nezadovolstvoto {to mo`e da se javi kaj potro{uva~ite.nego. Poradi dolgoto vreme na polnewe na fajlot od serverot na kompjuterot na korisnikot (downloading) mo`e da se slu~i posetitelot da stane nestrpliv i da se prefrli na drugo mesto pred celiot baner da bide prika`an. Najgolem nedostatok na reklamiraweto so baneri se visokite tro{oci. Od dizajnot na banerot se o~ekuva da go privle~e vnimanieto na poseti-telite i potencijalnite kupuva~i. E-po{-tenskata lista mo`e da bide mnogu mo}no sredstvo koe ovozmo`uva prodava~ite da se fokusiraat na grupa lu|e sli~ni spored profilot. Baneri so klu~ni zborovi se baneri koi se pojavuvaat koga odnapred odreden klu~en zbor se pojavuva vo pra{aweto na ma{inata za prebaruvawe. ili pak gi kupuvaat od drugi kompanii so cel da im pra}aat na kupuva~ite reklami preku e-po{ta. Banerite isto taka mo`at da sodr`at video klip i zvu~en zapis. Dizajnerite na banerite posvetu-vaat mnogu vnimanie na sodr`inata. Ovoj tip na baner e efikasen za kompanii koi sakat da bidat videni od celna populacija. Poradi toa. medumot i goleminata na slika-ta vo banerot. Ako e poznat profilot na korisnikot. I pokraj toa {to internet reklamiraweto e poeftino od tradicionalnoto. Postojat dva vida na baneri: baneri so klu~ni zborovi i obi~ni baneri. Vo ovoj slu~aj kupuva~ite se prinudeni da gi vidat banerite pred sodr`inata {to tie ja pobarale. kompaniite mo`at so reklamnite baneri na posetitelite da im obezbedat personalizirani informa-cii prilagodeni spored `elbite na posetitelite (veb kasting). kako {to se eBay. 223 . ili pak na specifi~ni poedinci. Druga prednost na banerite e {to ovozmo`uva oglasuva~ite da koristat marketing strategija na prinudeno reklamirawe. Glavnata pri~ina za koristewe na slu~ajnite bane-ri mo`e da bide voveduvawe na novi proizvodi ili potsetuvawe na dobro poznati brendovi. goleminata na banerot i negoviot multimediski sostav moraat da bidat vnimatelno izbrani i kontrolirani. Obi~nite ili slu~ajnite baneri se pojavuvaat spored principot na slu~ajni broevi. Najgolema prednost na banerite e mo`nosta tie da se prilago-dat spored celnata publika. Spored cenata na ~inewe elektronskata po{ta (epo{ta) pret-stavuva poprifatliv marketin{ki kanal otkolku drugite reklamni kanali. Vtor golem nedostatok na banerite e {to tie dozvoluvaat prika`uvawe na ograni~eni informacii. Kompaniite obi~no kreiraat sopstveni e-po{tenski listi na potencijalni kupuva~i. banerite se skapi vo sporedba so drugite onlajn reklami. oglasuva~ot mo`e da prati baner spored negovite interesi.com ili Dell.

No imaj}i predvid deka vo 85% od slu~aite edna komercijalna aktivnost zapo~nuva so koristewe na prebaruva~ka ma{ina. Vo idnina se o~ekuva s# pogolemo zna~ewe da dobijat internet radio-to i internet tlevizijata. kako i podatokot deka ~etirite najgolemi prebaruva~ki ma{ini (Google.Reklamiraweto so e-po{ta mo`e da se koristi na razli~ni na~ini. Prvo. Koga sekoj oglasuva~ }e po~ne da pra}a mnogu reklamni poraki. kako {to se sobite za razgovarawe i drugi formi na internet zaednici. mora da ja anticipira ovaa pojava. Najgolema prednost od koristewe na URL reklamiraweto e toa {to e besplaten. Isto taka denes postojat nekolku stotini prebaruva~ki ma{ini. MSN i AOL) generiraat pove}e od 90% od vkupniot soobra}aj. golem broj na oglasuva~i dozvoluvaat korisnicite da se ispi{at od listite. }e se javi pojava na preoptovarenost na kupuva~ite so poraki. 224 . pred reklamite da bidat isprateni. od koj mo`e da se referencira vebot koj sodr`i pove}e informacii i od koj mo`e eventualno da se napravat nara~ki. Oglasuva~ot ako saka da smeta na marketin{ki uspeh. Taka na primer. Naj~esto na potencijalnite kupuva~i se pra}a reklamen materijal. Yahoo. so soodvetna strategija edna kompanija mo`e da izvr{i optimizacija na prebaruva~kite ma{ini. Strategiite koi gi primenuvaat kompaniite so cel eliminirawe na ovaa pojava se poznati pod imeto marketing so dozvola. so pomo{ na URL tehnikite kompaniite mo`at da se naso~at samo kon odredena celna publika i da gi otstranat nezainteresi-ranite posetiteli. Ovaa pojava se narekuva e-po{tensko |ubre. No URL metodot ima nekolku nedostatoci. Sekoja kompanija mo`e da prati svoj URL na prebaruva~kite ma{ini i da se najde vo nivnite izlezni listi. Ogla-suva~ite na zabaven i interesen na~in najnapred baraat dozvola od korisnicite za reklamirawe. Isto taka. Se o~ekuva vo idnina da postoi zakonska regulativa koja treba da ja uredi ovaa oblast. Onlajn reklamiraweto mo`e da se javi i vo drugi formi. kako i reklamite koi preku Internet }e se dobivaat na mobilnite telefoni. ako ne se zainteresirani za natamo{no primawe na porakite. so razli~ni strategii na indeksirawe na izleznite listi i sekoja prebaruva~ka ma{ina ima sopstvena procedura za prifa}awe na aplikaciite na kompaniite. Nekoi kompanii pak im pla}aat na korisni-cite izvesna suma na pari za sekoj ~as razgleduvawe na reklamite. poradi zgolemenata konkurencija te{ko se obezbeduva kompanijata da bide na vrvot na izleznite listi na prebaruva~kite ma{ini. Isto taka kupuva~ite preku e-po{ta mo`at da postavuvaat dopolnitelni pra{awa i da dobivaat odgovori.

Dopolnitelno smaluvawe na tro{ocite te{ko se postignuva 225 . prilagodeni kon kupuva~ite. Na toj na~in kompaniite imaat mo`nost da gi personaliziraat svoite proizvodi i uslugi i vospostavat eden prema eden relacii pome|u klientite i organizaciite. Edniot na~in e koga korisnikot poka`uva interes za odrede-ni proizvodi od katalogot. Prilagoduvaweto na katalozite mo`e da se napravi na dva na~ina.Kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj. Drugiot na~in e da se dozvoli sistemot avtomatski da gi prepoznae karakteristikite na kupuva~ot so koris-tewe na podatoci od negovite transakcii i kreirawe na katalog spored tie podatoci. Ovaa datoteka podocna se koristi za da se otkrijat namerite na korisnicite i nivnite preferenci. kompjuteri i drugi proizvodi obi~no gi smaluva tro{ocite na raboteweto od 20% do 40%. 8. Elektronski katalozi Elektronskite katalozi pretstavuvaat digitalna verzija na tradicionalnite pe~ateni katalozi.4. elektronskite katalozi bile kopija na onie napraveni od hartija.5. Cookie e mala podato~na datoteka koja se smestuva na fiksniot disk na korisnikot koga toj za prv pat }e go poseti vebot. Celta na prodava~ite e so koristewe na onlajn katalozi da gi reklamiraat i promoviraat svoite proizvodi i uslugi. CRM sistemite se fokusiraat na informaciite koi mo`at da se soberat od potro{uva~ite so koristewe na informaciskite tehnologii. kako {to e menaxmentot na odnosite so potro{uva~ite (CRM . E-biznisot vo uslu`nite dejnosti Onlajn proda`bata na knigi. Tie se dinami~ni.Customer Relationship Management). 8.6. vo marketingot se pojavija novi oblasti. Na po~etokot na razvojot na ebiznisot. Za pribirawe na podatoci za individualnite korisnici se koristi cookie tehnologijata. So pomo{ na ma{inite za prebaruvawe korisnicite mo`at mnogu brzo i efikasno da prebaruvaat razli~ni elektronski katlozi i da gi sporeduvaat karakteristikite i cenite na sli~ni ili isti proizvodi. Denes elektron-skite katalozi se mnogu poslo`eni. povrzani so procedura za kupuvawe ili prodavawe (nara~ka so mo`nost za pla}awe) i sli~no. Mo`at da se sretnat vo forma na CD ili pak onlajn na veb.6.

Komponenti na e-bankarstvoto se POS sistemite i ATM sistemite. Isporakata na uslugite kako {to se kupuvawe na akcii ili onlajn osiguruvawe. bidej}i zna~ajno se namaluvaat tro{ocite za nivna obrabotka.bidej}i stanuva zbor za fizi~ki proizvodi koi moraat fizi~ki da se proizvedat i ispora~aat. nudat cel spektar na razli~ni servisi: pla}awe na smetki i elektronsko popolnuvawe na ~ekovi. kako {to e netbank. onlajn isporakite na digitaliziranite proizvodi mnogu brzo se {iri. presmetka na danok. Na toj na~in elektronskoto bankarstvo go {tedi vremeto na kupuva~ite. kreirawe na finansiski planovi i drugo. pri {to se ostvaruvaat dopolnitelni zna~itelni za{tedi. Specijalizirani kompanii. Elektronsko-to bankarstvo ~esto pati e povrzano i so li~nite finansii i portfolio menaxmentot.07 dolari. Bankite mo`at da animiraat i oddale~eni kupuva~i. U{te pove}e za vakov na~in na pla}awe se zainteresirani korisnicite na ovie smetki.com. E-bankarstvo Elektronskoto bankarstvo (e-bankarstvo) e poznato i kako virtuelno bankarstvo ili onlajn bankarstvo. Terminot POS (Point of Sale) se koristi za ozna~uvawe na rabotnite stanici so koi se opremeni mestata na proda`ba. {to pretstavuva poeftina varijanta vo odnos na otvarawe na filijali. Aplikaciite koi }e bidat opi{ani vo prodol`enie mo`at generalno da bidat od dvata osnovni tipa. Edna od najpopularnite bankarski uslugi e mo`nosta za onlajn pla}awe na smetki. So nego se ovozmo`uva glavnite bankarski aktivnosti (od pla}awe na smetki do obezbedu-vawe na pozajmici) da bidat izvr{uvani od doma. Nekoi proizvodi kako {to se softverot i CD-ata mo`at da se digitaliziraat i ispora~aat onlajn. kako {to e Money na Microsoft. portfolio menaxment so izve{tai i presmetka na kapitalni dobiv-ki i zagubi. B2B i B2C. Lu|eto glavno se zaintereirani za onlajn pla}awe na redovnite mese~ni smetki. denes postojat i potpolno virtuelni banki. so namaluvawe na tro{ocite za duri 99%. menaxment i orga-nizacija na buxet. Vo ramkite na trgovskite organizacii postoela tendencija da se avtomatizira procesot na proda`ba na 226 . no i na bankarskite slu`benici. evidencija za priliv na gotovi pari i profit. bidej}i e utvrdeno deka tro{ocite na edna onlajn transakcija vo prosek iznesuva 2 centa. mo`at 100% da se izvr{at elektronski. dodeka tro{ocite na transakcija vo filijala vo prosek iznesuva 1. Pokraj postoeweto na tradicionalni banki so onlajn uslu`ni servisi. bez potreba od fizi~ko prisustvo vo bankata. od kancelarija ili dodeka se patuva. skladi{-tata itn. Poradi toa.

Onlajn trgovija so akcii Vo 2001 godina okolu 30 milioni lu|e od SAD gi koristele kompjuterite za trgovija na akcii. ili pak od strana na pogolemite turisti~ki agencii i kompanii koi se bavat so ovaa dejnost. Nivnite onlajn uslugi na korisnicite im ovozmo`uvaat pre-ku eden po~eten veb da izvr{at kupuvawe na avio bileti. preku aukcii. Isto taka ~ekaweto e pomalo i mo`nostite za pravewe na gre{ki se pomali bidej}i nema oralna komunikacija koja obi~no se vodi vo bu~na sredina. Patuvawa i turizam Internet e idealno mesto za planirawe.6. POS sistemite denes se sostojat od kompjuterski terminali ili personalni kompjuteri koi se nao|aat na samoto mesto na proda`ba.6. Osnovnata pri~ina za vakviot trend se drasti~no poniskite tro{oci na onlajn trgovijata so akcii vo odnos na tradicionalnata. da rezervi-raat hotelsko smestuvawe. istra`uvawe i organizacija na sekoe patuvawe. Vo Koreja vo 2000 godina 60% od celokupnata trgovija so akcii se izvr{ila onlajn. ATM (Automated Teller Machine) sistemi se posledica na raz-vojot na bezgotovinskiot na~in na pla}awe i tendencijata za avtomatizacija na rutinskite operacii.stoki i uslugi so koristewe na informaciskite tehnologii. Na ovoj na~in e vospostavena direktna kontrola za likvid-nosta na klientot. so ~ija pomo{ bi se izvr{il celokupniot opfat na podatocite koi se odnesuvaat na proda`nite transakcii. preku posrednici od tipot ponudi ja svojata cena i preku eliminirawe na tradicionalnite pos-rednici. a se direktno povrzani so informaciskite sistemi na lokalnite banki. obvrznici i drugi hartii od vrednost. Za{tedata mo`e da se napravi preku specijalni proda`bi. mo`at brzo da se dobijat mnogu infor-macii povrzani so vlo`uvaweto vo specifi~na firma ili fond i sli~no. Aukcii i trampi 227 . Vakvite aktivnosti se organizirani od strana na specija-lizirani virtuelni kompanii kako travelocity.com. Pokraj toa. bidej}i na sekoe pla}awe mu prethodi identifi-kacija na sopstvenikot so posebna karti~ka i proverka na smetkata so direktno pra{awe. 8. da rezerviraat organizirani razgleduvawa na okolinata i sli~no. porakite mo`at da se ispratat od koe bilo mesto. da rezerviraat renta kar avtomobil.

popularni se B2C i C2C aukciite. Kaj stokovite aukcii. Dvata tipa na aukcii se sprove-duvaat so koristewe na vebot na samata organizacija ili koristewe na posredni~ki veb. naftata i drugi proizvodi. So komercijalizacijata na Internetot se otvorile mnogu dopolnitelni mo`nosti za elektronskite aukcii. koja kreira veb i gi prodava proizvodite i uslugite. Vo ramkite na ovie kategorii mo`at da se sretnat aukciite nanapred i obratnite aukcii. Osnov-na karakteristika na B2C i C2C aukciite e {to artiklite koi se prodavaat ili kupuvaat se proizvodi za koi se zainteresirani individualni potro{uva~i. Osnovnite prednosti na B2B aukciite se zgolemuvawe na prihodot (bidej}i pretstavuva nov proda`en kanal) i zgolemuvawe na brojot na posetite na vebovite (bidej}i go privlekuvaat vnimanieto na posetitelite). Denes mnogu kompanii na svoite vebovi imat mo`nost za realizirawe na aukcii. stanuva zbor za obratna aukcija.Elektronskite aukcii se pojavile vo osumdesetite godini na dvaesetitot vek. Primeri za 228 . Pogolemiot broj na B2C i C2C aukcii se aukcii nanapred i obi~no vklu~uvaat treta strana. kako {to se bakarot. stokova. Postojat ~etiri kategorii na B2B aukcii: nezavisna. Vo ramkite na B2B aukciite. mnogu kupuva~i i mnogu prodava~i se sretnuvaat na vebot na treta kompanija za da kupuvaat ili prodavaat proizvodi. privatna i onaa koja se sproveduva na vebot na kompanijata. Pokraj B2B aukciite. Privatnite aukcii se odr`uvaat samo na povik. B2C i C2C. Primer za ovoj tip na aukcija e kompanijata Dell kompjuteri. vo koi mo`ele da u~estvuvaat milioni kupuva~i. Vakvata aukcija mo`e da bide mnogu kompleksna. Kompaniite gi zaobikoluvaat posrednicite i sami gi prodavaat svoite proizvodi. {e}erot. Vo dvata slu~aja kompaniite mo`at da gi namalat proviziite i do 80% i da gi zabrzaat aukciite. aukciite mo`at da bidat od tipovite B2B. koga kupuva~ot povikuva i gi naveduva proizvodite i uslugite od koi ima potreba. osobeno koga stanuva zbor za rasproda`ba. kako treta strana. obi~no vo golemi koli~ini. pri {to rabotele na privatni mre`i i imale ograni~eno koristewe. Spored tipot na izvr{enite transakcii. a aukcijata (nanapred) se slu~uva koga prodava~ot ili negoviot zastapnik gi naveduvaat artiklite nameneti za proda`-ba i gi prifa}aat ponudenite ceni. Kaj nezavisnite aukcii kompaniite koristat voditel na aukci-jata.

6. Prednostite na e-vlada se: . Elektronskata trampa e isto taka eden vid na aukcija. aviobileti i na drugi proizvodi i uslugi. Toa pretstavuva efikasen na~in na izvr{uvawe na aktivnostite so gra|anite.com i drugi kompanii koi organiziraat aukcija na avtomobili.6.Podobruvawe na efikasnosta i korisnosta na izvr{nite funkcii na vladata. firmite i vnatre vo samata vlada. Pokraj toa {to vladite s# pove}e go koristat Internetot za davawe na javni uslugi na gra|anite. Taka na primer.ovie tipovi na aukcija se specijaliziranite aukciski sajtovi kako eBay. E-vlada pretstavuva koristewe na internet bazirani informa-ciski tehnologii i e-biznis aplikacii za pristap kon vladinite informacii i davawe na javni uslugi na gra|anite i organizaciite. elektronskite tenderi za javnite nabavki se redovna praksa na vladite vo mnogu zemji. Drug primer e Amazon.8. 8. pri {to se izvr{uva razmena na stoki i uslugi bez pari~ni transakcii.com.Ovozmo`uvawe na fundamentalni promeni vo odnosite pome-|u gra|anite i dr`avata i pome|u dr`avite so naglasuvawe na demokratskite procesi. vklu~uvaj}i gi javnite uslugi. 8. E-vlada Denes mnogu zemji posvetuvaat vnimanie na unapreduvaweto na raboteweto na javnite institucii i dr`avnata uprava.7. Na vebot mo`at da se najdat site potrebni servisi za poddr{ka. . vlada kon pretprijatija (G2B Government-to-business) i vlada kon vlada (G2G Government-to-government). tie go koristat i za redovnata rabota so pretprijatijata. pla}awe i isporaka.Ovozmo`uvawe transparentnost na vladata vo odnos na gra|a-nite i firmite so ovozmo`uvawe na pristap do pogolem broj na vla-dini informacii. Bezbedni pla}awe sistemi i formi na elektronsko 229 . koj nudi stotini iljadi razli~ni proizvodi i uslugi preku nekolku tipovi na aukcii. . Aplikaciite na e-vlada mo`at da se podelat vo slednite kategorii: vlada kon gra|anite (G2C Government-to-citizen). umetni~ki dela. kako osiguruvawe.

na prodava~ot i na involviranite institucii). bez razlika kako toj se realizira. Postojat dva osnovni metodi za {ifrirawe: prost klu~ i dvoen klu~. integritet (onevoz-mo`uvawe slu~ajno ili zlonamerno menuvawe na podatocite koi se prenesuvaat). nemo`nosta za negirawe na nara~kata od strana na kupuva~ot i bezbednost. sigurnosnite merki se bitna komponenta vo sekoj od niv. Za onlajn kupuvaweto najdobro e pla}aweto da se realizira preku kompjuter. poznato kako elektronsko pla}awe (e-pla}awe). privatnost (ovozmo`u-vawe na anonimnost i bezbeden identitet).Pla}awata se integralen del na sekoj biznis. Za ispolnuvawe na prethodnite barawa mo`at da se koristat nekolku mehanizmi. [ifriraweto e proces na transformacija na porakite taka{to da nemo`at da se de{ifriraat osven ako se upotrebi ovlasteniot klu~ za de{ifrirawe. Klu~ot e kod koj se sostoi od golem broj na bukvi. Sistemite na tradicionalno pla}awe glavno ne se soodvetni za elektronskiot biznis. povtorno e potrebno vreme za nejzina obrabotka. pra}awe na uplatnici ili pla}awe so davawe na brojot na kreditnata kartica preku telefon imaat mnogu ograni~uvawa vo e-biznisot. i toa: verodostojnost (utvrduvawe na identitetot na strankata od strana na kupuva~ot. Sigurnosni merki Postojat nekolku sigurnosni merki koi se neophodni pri sproveduvawe na elektronskoto pla}awe. Vo slu~aj brojot na kreditnata karti~ka i da se isprati po telefon. odnosno stanuva zbor za takanare~eni mikropla}awa. Vo praktikata kupuva~ite mo`at da izberat eden od nekolkute formi na epla}awe. Tro{ocite za obrabotkata na mikropla}awata treba da bidat mali. Koga {ifriraweto e so prost klu~. ispra}a~ot i prima~ot na porakata koristat ist klu~ za {ifrirawe. Ako uplatata se pra}a preku po{ta. kako {to se pla}awe vo ke{. Tradicionalnite metodi na pla}awe. ispi{uvawe na ~ekovi. Bez razlika na na~inot na pla}awe. Nikoj ne saka da plati za transakcija od tri dolari pet dolari za obrabotka na istata. Ke{ot ne mo`e da se koristi bidej}i nema direkten fizi~ki kontakt. Treba da se ima predvid deka statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo golem broj transakcii vo e-biznisot vrednosta {to se pla}a iznesuva samo nekolku dolari. Ova 230 . odnosno davawe na brojot na kreditnata karti~ka bez mo`nost od izmama. Eden od osnovnite mehanizmi e {ifriraweto. potrebno e vreme taa da se primi. odnosno de{ifrirawe. simboli i broevi.

Celta na uverenijata e da se potvrdi deka odreden klu~ pripa|a na odredena li~nost. Pokraj imeto. a drugiot privaten. Edniot klu~ koj go koristi PKI se vika javen. glavno se koristi samo kako komponenta na bezbednosniot sistem poznat kako infrastruktura na javen klu~ (Public Key InfrastructurePKI). Toa se pravi so izdavawe na uverenija. Elektronskite uverenija gi izdava doverlivo treto lice. mo`e da go {ifrira potpisot (kako poraka) so svojot privaten klu~. uverenieto mo`e da gi potvrdi vozrasta. Vo mnogu zemji kako organi za izdava-we na uverenija se po{tite. [ifriraweto obezbeduva privatnost i bezbednost. Taka na primer. Prima~ot na porakata pak. de{ifriraweto mo`e da se napravi samo so privatniot klu~. Informacijata za javniot klu~ mo`e da se isprati preku Internet. Poradi toa. No samo sopstvenikot go znae privatniot klu~. polot i drugite osobini na liceto na kogo mu pripa|a javniot klu~. Koristeweto na privatni-ot klu~ za {ifrirawe na potpisot e poznato kako digitalen potpis. Infrastrukturata na javniot klu~ e slo`en bezbednosen sistem koj bazira na tri elementi: dva klu~a za {ifrirawe. ja de{ifrira porakata so svojot privaten klu~. ako ispra}a-~ot na porakata saka da go ubedi prima~ot deka toj e avtor na pora-kata. digitalen potpis i uverenie za bezbednost. ako edna li~nost (ispra}a~) saka da bide sigur-na deka edinstveno druga li~nost (prima~) }e mo`e da ja pro~ita porakata {to ja pra}a. [ifriraweto i de{ifriraweto mo`e da se napravi so koj bilo od dvata klu~a. Digitalniot potpis obezbeduva verodostojnost. odnosno prima~ot. na PKI {ifriranata poraka treba da se dodade i digitalniot potpis. Poradi toa. no ne i verodostojnost i nemo`nost za negirawe.{ifrirawe e brzo. ja {ifrira porakata so javniot klu~ na vtorata li~nost. bidej}i nedostiga uverenie za pripadnost na javniot klu~. Mo`at da posto-jat nekolku nivoa na uverenija. i obratno. Sekoj ispra}a~ i prima~ na porakite ima komplet od dva klu~a. koe se vika organ za izdavawe na uverenija. Postojat nekolku algoritmi za {ifrirawe so javniot klu~. Sli~no. no ne e dovolno bezbedno. Prima~ot na porakata mo`e da go koristi javniot klu~ na ispra}a~ot za da go de{ifrira potpisot. pri {to najpoznat e RSA. Kombinacijata na {ifrirawe na porakite so prilo`enite potpisi s# u{te ne obezbeduva dovolna sigurnost. Bezbedni protokoli 231 . Ako {ifriraweto se napravi so javniot klu~. odnosno preku e-po{ta.

sozdaden da ovozmo`i bezbedno kupuvawe na potro{uva~ite od koe bilo mesto so koristewe na digitalni potpisi. pred s# poradi negovata kompleksnost.com. Najpoznati se kreditnite karti~ki. uverenija. Toa pretstavuva softver. Za obezbeduvawe na rabotata so e-~ekovi mo`at da se koristat treti kompanii.Protokolite pretstavuvaat pravila i postapki za upravuvawe so prenosot na informacii preku Internet. Formi na e-pla}awe Naj~est na~in na pla}awe vo B2B elektronskata trgovija e so pomo{ na elektronski kreditni karti~ki. {ifrira-we i dogovoreni mre`ni priodi za pla}awe. a mo`e da se prepoznae po oznakata “https” namesto “http” koj koristi URL. Se razbira deka programite Internet Explorer. Glavnite barieri za ovoj tip na e-pla}awe se pote{kotiite za otvorawe na smetki. Toj e bezbeden i anonimen na~in koj mo`e da se koristi za poddr{ka na mikropla}awata. koj isto taka pridonesuva za pogolema verodostojnost. pred istata da se isprati na Inter-net. ~ii podatoci poradi bez-bednost mo`at da se {ifriraat so koristewe na SSL protokolot. Na primer. koga }e se pora~a nekoj proizvod na vebot na Amazon. Elektronskite karti~ki za pla}awe vo upotreba se nekolku decenii. kako i Netscape navigator go poddr`uvaat SSL. potreba od implementacija na specijalni sistemi i pridobivawe na kriti~na masa na kupuva~i. Vo elektronskiot biznis se koristat dva glavni protokola: SSL (Secure Socket Layer) i SET (Secure Electronic Transaction). Elektronskite ~ekovi se sli~ni so regularnite ~ekovi. Elektronskite pari se isto taka eden od mehanizmite za pla}awe vo e-biznisot. bezbed-nost i privatnost. pora~kata avto-matski se {ifrira so pomo{ na SSL i programot za prebaruvawe na kompjuterot od koj se pora~uva. Tie se obezbedeni so {ifrirawe so javen klu~ i obi~no se koristat kaj B2B transakciite. Toa zna~i deka i brojot na kreditnata karti~ka koja se ostava na nara~kata se {ifrira. Osnovna zada~a na ovoj protokol e {ifrirawe na porakite. Vo po~etokot na 21 vek samo nekolku kompanii go koristele SET. Vo e-biznisot naj~esto se koristi SSL protokolot. so pomo{ na karti~ki za pla}awe. SSL koristi eden klu~. koi sodr`at magnetna 232 . [ifriraweto avtomatski go pravi programot za prebaruvawe na kupuva~ot koga toj ja pravi nara~kata. SET e seopfaten standard za obrabotka na kreditni karti~ki. SSL isto taka se koristi kaj drugite metodi na pla}awe kako {to se elektronskite ~ekovi.

danocite i avtorskoto pravo. Ime na najvisoko nivo e na primer www. Se koristat vo bibliotekite za fotokopirawe. Za{tita e potrebna i za prodava~ite.edu. Sovetite koi se davaat na kupuva~ite se dvi`at od sorabotka so sigurni brendovi. Internet adresite se poznati kako imiwa na domeni.7. EFT denes mnogu se koristi za elektronski pla}awa pome|u bankite i pome|u bankite i klientite.ebusiness. Imeto na domenot se pojavuva na pove}e nivoa. tuku komuniciraat preku Internet. Za{titata na kupuva~ite e eden od kriti~nite fakto-ri za uspeh na e-biznisot. 233 . kako {to e brojot na karticata. Imiwata na najvisoko nivo gi dode-luva centralna neprofitna organizacija koja se gri`i da ne dojde do konfliktni situacii. za obavuvawe na telefonski razgovori i sli~no. pri {to vo posledno vreme del od finansiskite institucii koristat ekstranet kako poeftino re{enie. koja so sekoe izvr{eno pla}awe ja namaluva svojata vred-nost.mk/publications. U{te posovr{ena kartica e pametnata karti~ka. Posovr{en oblik na kartica e kartica so deponirana vrednost. do istra`uvawe i prover-ka na potencijalniot partner kaj oficijalnite institucii. Sofisticiranosta na izmamite na Internet raste pobrzo otkolku i samiot Internet. So EFT se obavuvaat interbankarskite transakcii koi se izvr{uvaat vo celiot svet. Najva`nite pravni pra{awa povrzani so elektronskiot biznis se imiwata na domenite. Vo nea mo`e da se smestat pogolem broj na informacii.ebusiness. se javuva mo`nost za izmama i drugi kriminalni aktivnosti. Ime na domen na vtoro nivo e na primer www. 8. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA E-BIZNISOT Koga kupuva~ot i prodava~ot ne mo`at fizi~ki da se vidat.lenta koja sodr`i ograni~en broj na informacii. la`ni promoteri i izmami so elektronskite aukcii.mk. Poznati se brojni primeri na la`ni virtuelni banki. la`ni izjavi i sli~no.edu. Postojat nekolku na~ini za za{tita na kupuva~ite od izmami vo e-biznisot. Pogolemiot del od EFT se odviva preku privatni mre`i. Edna forma na EFT se ATM (Automatic Teller Machine) koi slu`at za vadewe na pari od ma{ina. koj sodr`i mikroprocesor. Elektronskiot transfer na sredstva (EFT) pretstavuva elek-tronski transfer na pari so koristewe na kompjuterski mre`i. poradi nivna za{tita od pla}awe so la`ni ~ekovi.

eliminiraweto na posrednicite i drugi. pratewe na rabotata na korisnicite na veb. 234 . za{titata na negovata privatnost. No praksata poka`uva deka vo veb okru`uvawe mnogu te{ko mo`e da se za{titat avtorskite prava za softverot i za nekoi drugi proizvodi. Zakonite vo mnogu zemji obezbeduvaat za{tita na intelektu-alniot imot preku avtorskite prava. taksite za razni dozvoli i ostanatite dava~ki. Problemot ne e ednostaven. Mnogu eti~ki pra{awa koi se odnesuvaat na informaciskite tehnologii se odnesuvaat i na elektronskiot biznis. No se javuvaat i specifi~ni situacii. kako {to se za{titata na identitetot na kupuva~ot. bidej}i pogolemiot broj na e-transakcii imaat me| unaroden karak-ter.Pri izvr{uvawe na finansiskite transakcii potrebno e da se platat odredeni dava~ki kon dr`avata. Se postavuvaat pra{awa okolu toa kade treba da se platat dano-cite pri realizacija na proda`bite.

proceduri i podatoci. lu|e. Denes skoro bez isklu~ok. koja preku povratnite informacii gi kontrolira operaciite. kolekcija od hardver. pak. kvalitetni uslugi ili. obrabotuva. skladira. 235 . informaciskiot sistem vklu~uva vlezen del (podatoci i instrukcii) i izlezen del (izve{tai. DEFINICIJA NA INFORMACISKI SISTEMI Informaciskiot sistem gi pribira. Sistemot mo`e da ima povratna sprega. INFORMACISKI SISTEMI 9. Neformalnite informaciski sistemi mo`at da imaat razli~en oblik.9. transakcii). Site navedeni elementi funkcio-niraat zaedno kako eden sistem. kolku e mo`no pogolem profit za profitno-orientiranite organizacii. Smetkovodstveniot informaciski sistem na edna organizacija bi pretstavuval primer za forma-len informaciski sistem. informaciskite sistemi se kompjute-rizirani. Informaciski sistem (IS) e zbir. Informaciskite sistemi mo`at da bidat formalni i neformalni. so cel da se obezbedat informacii koi se od su{tinska priroda za upravuvaweto so organizacijata. kako na primer kancelariski sistem za razmena na poraki po elektronski pat. Ovie informacii se od takva priroda {to treba da ovozmo`at uspe{no proizvodstvo. soft-ver. Tie mo`at da se povrzat so formalnite informaciski sistemi i mo`e da imaat zna~ajna uloga pri prifa}aweto na promenite vo organizacijata. Formalnite informaciski sistemi opfa}aat odnapred poz-nati i dogovoreni proceduri za rabota. Sistemot gi obrabotuva vleznite podatoci i gi sozdava izleznite informacii koi se ispra}aat na korisnicite. Kako i sekoj sistem.1. kako i standardizirani vlezni i izlezni podato~ni formati. analizira i prenesuva informaciite za specifi~na namena.

mo`e da se konstatiraat slednite karakteristiki na sovremenite informaciski sistemi koi postojat vo dene{nite organizacii: . sporeden so kvalitetot na podatocite koi mo`ele da se dobijat do pred nekolku godini. Tie isto taka vklu~uvaat softver. proceduri i lu|e. Ovie komponenti. Sovremenite informaciski sistemi so koristewe na komunikaciski vrski ovozmo`uvaat razli~ni tipovi korisnici da mo`at da pristapat kon pogolem kvantitet na podatoci. Isto taka. najva`no e korisnicite da razberat deka koga pristapuvaat kon podatoci. intraneti i Internet.Me|uorganizaciskiot informaciski sistem vklu~uva protok na informacii niz dve ili pove}e organizacii. kako {to be{e istaknato. Informaciskite sistemi vo organizaciite se implementiraat poradi nekolku celi. Obrabotkata na podatocite na efi-kasen i ekonomi~en na~in i nivna transformacija vo informacii i znaewe vsu{nost pretstavuva edna od primarnite celi na sovreme-nite informaciski sistemi. Denes. a toa e pomo{ i poddr{ka pri donesuvaweto na delovnite odluki. korisnicite mo`at da dobijat podatoci. informacii i znaewe so podobar kvalitet. mali kompjuteri i hardverski edinici povrzani vo razli~ni tipovi na mre`i. Samo takvi informaciski sistemi mo-`at da ja poddr`at vtorata primarna cel na nivnoto koristewe. kako virtuelni privatni mre`i.Integriranite informaciski sistemi vklu~uvaat golemi kompjuteri. Kako posledica na vakviot trend. se del od sekoj informaciski sistem.Poglemiot del od informaciskite sistemi se povrzani so kompjuterski i komunikaciski mre`i. . informacii i znaewe od informaciskite sistemi ~ie rabotewe e bazirano na kompjuterskata tehnologija. tie ne dobivaat samo 236 . . mre`i koi dodavaat vrednost. .Razvojot na informaciskite tehnologii i nivnata primena vo organizaciite vo poslednite godini ovozmo`i pojava na novi kompleksni formi na interorganizaciski i me|uorganizaciski informaciski sistemi koi baziraat na veb i internet tehnologiite. Edna od klasi~nite pri~ini za koristewe na informaciskite sistemi e skladiraweto i obrabotkata na zapi-site za nastanite (transakciite) {to se slu~uvaat vo tekot na raboteweto na organizaciite i na pretprijatijata.Vo edna organizacija mo`e da postojat pove}e razli~ni informaciski sistemi. stanuva zbor za integriran i edinstven informaciski sistem. na informacii i na znaewe otkolku {to toa bilo mo`no do pred nekolku godini. Ako celata organizacija e omre`ena i vrabotenite mo`at da komuniciraat i da gi koristat informaciite i znaeweto od celata organizacija. koj {to pred s# se koristi za celite na elektronskiot biznis. bazi na podatoci.

no ne se podgotveni da prenesat nekoe konkretno zna~ewe. Prima~ot go tolkuva zna~eweto na informacijata i izvlekuva zaklu~oci. pretstava. kako {to se numeri~ki. na primer. retko. se prika`uva preku realni elementi kako {to se broevite.2. zvuci i sliki. aktivnostite i transakciite koi se zabele`ani. Nestrukturiranite podatoci. soznanie. Vo prodol`enie najprvo }e gi vovedeme osnovnite poimi od teorijata na informacii i od sistemskiot pristap. 9. Zborot informacija poteknuva od latinskiot zbor informatio. koi {to se tesno povrzani so analizata. vrednostite na nekoi fizi~ki golemini i sli~no. informacija. Mo`e da se zaklu~i deka podatocite se odnesuvaat na elementarnoto opi{uvawa na predmetite.informacii i znaewe. nastanite. {to zna~i poim.2. alfanumeri~ki. kako. pretstavuvaat osnova za neposredno i za avtomatsko oblikuvawe na informaciite. ^uvaweto to~ni zapisi i donesuvaweto kvalitetni odluki se mnogu va`ni za uspe{no upravuvawe na organizaciite i na pretpri-jatijata. tuku istovremeno dobivaat i pomo{ pri donesuvawe na delovnite odluki. znaewe Informacijata e apstrakten poim. point-of sale terminalite gi zabele`uvaat i zapi{uvaat nastanite povrzani so proda`bata na proizvodite. Informa-ciite se podatoci koi se organizirani taka{to imaat zna~ewe i vrednost za prima~ot na informacijata. klasificirani i skladirani. Mo`e da se zaklu~i deka informacijata pretstavuva zna~ewe {to ~ovekot go pripi{uva na podatocite vo sklad so op{tite dogovori. Na primer.1. a za da mo`e prakti~no da bide upotrebena. poraka. Podatocite mo`at da bidat od razli~ni tipovi. a potoa }e vidime kako organizaciite se strukturirani i kako te~at informaciite vo ramkite na edna organizacija. koj prodava~ koja proda`ba ja izvr{il. Ovie informacii menaxmentot mo`e da gi iskoristi za kreirawe na strategija za nagraduvawe na prodava~ite. Fizi~koto pretstavuvawe na informacijata se vika podatok. Podatok. Obrabotka-ta na podatocite so aplikativni programi pretstavuva konkretno koristewe na podatocite od bazata na 237 . bukvite. dizajniraweto i implementacijata na informaciskite sistemi. kako golemite taka i malite. cifri. OSNOVNI POIMI OD TEORIJATA NA INFORMACII 9.

taa mo`e da padne na ednata ili na drugata strana. Temelot na teorijata na informacii go postavile amerikanskite matemati~ari [enon i Viver vo trudot objaven vo 1948 godina pod naslov: “Matemati~ka teorija na komunikaciite”. Podatocite i informaciite mo`eme da gi poistovetime so surovini vo proizvodniot proces za oblikuvawe na kone~niot proizvod – znaeweto. Samiot naziv bit nastanal kako kratenka od angliskiot zbor Binary digIT (binarna cifra). primame eden bit informacija. Znaeweto se sostoi od podatoci i informacii koi se organizi-rani i obraboteni so cel da prenesat razbirawe. Tretata. akumuli-rano u~ewe i stru~nost vo re{avaweto na aktuelni problemi ili organiziraweto na aktivnostite. 238 . Merewe na koli~inata na informacii Edinica za merewe na koli~ina na informacija se vika bit. Pod pretpostavka deka pari~kata e napravena simetri~no. najvisoka forma na pojava na podatocite e znaeweto. Takvi aplikativni programi se na primer sistemite za upravuvawe so zalihite. Eden bit informacija e dobien odgovor na pra{aweto za koe se mo`ni dva podednakvo verojatni odgovora. Razvojot na kompjuterskata i na komunikaciskata tehnika go zabrza razvojot na teorijata na informacii. Se razbira. Teorijata na informacii ovozmo`uva kvantitativno prou~uvawe na komunikaciskite problemi. Denes upravuvaweto so znaewe e edna od najaktu-elnite oblasti na informaciskite sistemi. sistemite za kupuvawe i proda`ba na akcii preku Internet i drugi. so utvrdu-vawe na odgovorot na pra{aweto na koja strana padnala pari~kata. Podatocite se obraboteni taka{to go reflektiraat minatoto iskustvo i ekspertiza i na prima~ot mu ovozmo`uvaat priem na organizirano znaewe koe ima visoka poten-cijalna vrednost. Vo soglasnost so prethodnata definicija. dvete mo`nosti se poded-nakvo verojatni. 9.2. deka site informacii ne mo`eme neposredno da gi poistovetime so znaewe. na primer “da” i “ne”.2.podatoci i sozdavawe na informacii. kako {to e problemot na merewe na koli~inata na informacii {to ja sodr`i nekoja poraka ili problemot na organizacija na komunikaciskite sistemi za da ovozmo`at prenos na {to e mo`no pogolema koli~ina na informacii vo {to e mo`no pokratok vremenski interval. Na primer. koga se frla metalna pari~ka. iskustvo.

Za da se formulira pra{aweto }e ja koristime slednata postapka: Najnapred. odgovorot bi bil “da” (slika 9.1. Mo`e da se zaklu~i deka vo prethodniot primer bea potrebni tri pra{awa i odgovori za da se dobie informacijata koj broj e izvle~en. Ostanuvaat u{te dva broja. Neka pretpostavime deka toa se broevite od eden do osum.Vo sledniot primer.b). treba da utvrdime kolku bita informacija sodr`i podatokot za izvle~eniot broj od baraban vo koj se nao|aat osum broja.1. kako i deka e izvle~en brojot pet. a) 1 2 11 3 4 5 6 11 7 8 b) 5 v) 6 11 7 8 5 6 11 239 . Sega vtorata grupa broevi ja delime na potpolno ist na~in na dve grupi so po dva broja (slika 9. i na pra{aweto dali izvle~eniot broj e vo prvata grupa (prviot broj). Koli~inata na ovaa informacija }e ja merime na sledniot na~in: kolku pati morame da postavime pra{awe taka {to pra{aweto da ima dva mo`ni.1. podednakvo vero-jatni odgovora: “da” ili “ne”. taka {to prvata grupa }e ja so~inuvaat prvite ~etiri broevi.v).a). }e gi podelime broevite od barabanot vo dve grupi od po ~etiri broja. Sekoj odgovor nosi to~no eden bit informacija (bidej}i sekoga{ postoeja dva podednakvo verojatni mo`ni odgovora). Na istoto pra{awe odgovorot }e bide “da”. Pra{aweto }e glasi: dali izvle~eniot broj se nao|a vo prvata grupa na broevi? Odgovorot bi glasel “ne”. {to zna~i deka vkupnata koli~ina na informacii vo primerov za izvle-~eniot broj iznesuva tri bita. a vtorata grupa slednite ~etiri broevi (slika 9.

osum. Vrz osnova na teorijata na informacii. kade I=log2n. Vo prethodniot primer mo`evme da go postavime slednoto pra{awe: Koj broj e izvle~en od barabanot? Na ova pra{awe mo`no e da se dadat osum podednakvo verojatni odgovori: eden. Isto taka. ili potvrda ili korekcija na prethod-nite o~ekuvawa. za obrabotkata. opredeluvaweto na vrednosta na informaciite ne e lesna zada~a. za skladiraweto i za izvestuvaweto so podatocite. .relevantna. sekoja korisna i kvalitetna informacija gi ima slednite karakteristiki: . Ovoj rezultat odgovara na prethodno dobieniot rezultat. Koli~inata na informacija {to ja sodr`i odgovorot }e bide I=log28=3. {to zna~i dodavawe vrednost ili znaewe vo pro-cesot na odlu~uvawe so namaluvawe na neizvesnosta. 9. Glavnite beneficii na informaciite se namaluvawe na neizvesnosta. bidej}i pone-koga{ nekoi pra{awa mo`at da dadat pove}e odgovori so razli~na verojatnost.Slika 9.…. odnosno osloboduvawe od gre{ki i to~no pretstavu-vawe na nastanite ili aktivnostite na organizaciite. Koli~ina na informacija dobiena so vle~ewe na eden od osum broevi Se razbira. zgolemuvawe na sposobnosta za predviduvawe.2. deka sekoga{ ne e mo`no na vaka ednostaven na~in da se izmeri informaciskata sodr`ina na edna poraka. 240 . toga{ tie sodr`at I bita informacija. Za `al. Osnovni karakteristiki na informaciite Vrednost na informacijata se beneficiite sozdadeni od in-formacijata namaleni za tro{ocite taa da se proizvede. podob-reni delovni odluki.1. podobro planirawe i raspored na delovnite aktivnosti. te{ko e da se opredeli vrednosta na informacijata pred taa da se sozdade i iskoristi. Tro{oci vo proizvodstvoto na informaciite se vreme-to i resursite potro{eni za pribiraweto. ako postojat n podednakvo verojatni odgovori.3. Vo sekoj slu~aj. odnosno infor-maciite.sigurna. dva. Tro{ocite i beneficiite od informaciite te{ko mo`at da se kvantificiraat.

natsistem i sostojba na sistem. bidej}i lu|eto mo`at da absorbiraat novi informacii samo do opredeleno nivo. odnosno. 241 . . koi me|usebno se povrzani. Ova e to~no samo do edno nivo.razbirliva. kako {to se kompjuterski sistemi. element na sistem. sistemi na bazi na podatoci. za da vlijae na procesot na odlu~uvawe. 9. Isto taka. SISTEMSKI PRISTAP Mnogu koncepti {to se obrabotuvaat vo ramkite na ovaa kniga.. Za prou~uvawe na prirodata na ovie sistemi sekoga{ se koristat metodite i tehnikite na sistemskiot pristap i na sistemskata analiza. taka {to. se javuva vo korisna i vo inteligentna forma. korisnicite imaat potreba od poznavawe na osnovite na sistemskiot pristap. informaciskite sistemi vo organizaciite itn. dopolnitelnite informacii ne mo`at efikasno da se iskoristat i nemaat margi-nalna vrednost. potsistem. . menaxmentot i za ostanatite funkciski podra~ja na organizaciite. Taka.kompletna. komunikaciski sistemi.mo`nost za verifikacija. Poimot sistem poteknuva od Stara Grcija i ozna~uval sostavni delovi na edna celina. informaciski sistemi i delovni sistemi kako zaedni~ki imenitel vo imeto go sodr`at zborot sistem. Nad toa nivo se pojavuva preoptovarenost. na primer. Mnogu lu|e veruvaat deka va`i praviloto kolku pove}e infor-macii tolku podobro. dizajnirawe i implementacija na kompju-terskite aplikacii za poedine~nite delovni aktivnosti od smetko-vodstvoto. Vo prodol`enie }e gi definirame najva`nite poimi povrzani so sistemskiot pristap: sistem. Taka. so {to ne se ispu{taat va`ni podatoci {to gi o~ekuvaat korisnicite. celta i na~inot na izrabotkata na kompjuterskite aplikacii za delovnite zada~i. Mo`e da se zaklu~i deka za razbirawe na strukturata. poimot sistem mo`e da se definira kako mno`estvo od elementi.3.obezbedena navreme. marketingot. odnosno. granica na sistem. dvajca nezavisni korisni-ci treba da proizvedat ista informacija. tie se koristat vo site fazi na proektirawe i implementacija na sistemite na bazi na podatoci. . sistemskiot pristap i sistemskata analiza se koristat za analiza.

preku koi polesno mo`e da se spoznae.A. Zatoa. Viner ne mo`el da predvidi deka kibernetika-ta }e se ra{iri i na op{testvenite sistemi.Trapeznikov. Osnovna cel pri izu~uvawe na sistemite e nivnoto sovladuva-we. . {to e mo`no. koj ja definiral kibernetikata kako nauka za upravuvawe.sekoja pojava nabquduvana od razli~ni aspekti e razli~na. mnogu poprimenliva e definicijata na Ruskiot akademik T. pove}e aspekti. morame da ja prou~uvame od. Osnovite gi postavil Norbert Viner vo 1948 godina. odnosno elementi. Sistemskiot pristap pretstavuva prou~uvawe na objektite pri {to sekoga{ se ima predvid deka: . Dobavuva~i Granica na sistemot Sostojba na zaliha Dostava Status vo magacin Marketing Nara~ki Magacin i Distribucija Nara~ki Obrabotka na nara~ki Informacii Nara~ki Pla}awe Smetkovodstvo i naplata Kupuva~i Fakturi Informacii za dostava 242 . Element na sistemot e sostaven del na sistemot. Nivoto na ras~le-nuvawe zavisi od slo`enosta na sistemot kako i od namenata za koja sistemot se prou~uva. odnosno baraweto mo`nosti za nivno upravuvawe. Naukata za upravuvawe so sistemite se vika kibernetika. samiot ja definiral kako nauka za upravuvawe i rakovodewe so tehni~ki sistemi i `ivi su{testva. a upravu-vaweto kako organizirawe na korisni aktivnosti. koj pove}e ne se ras~lenuva. denes.sekoja pojava e del od nekoja pogolema celina. pri {to.Prou~uvaweto na elementite od koi se sostaveni objektite i na na~inot na koj elementite se povrzani pretstavuva sistemski pristap kako poseben na~in na nabquduvawe na objektite. Sistemot se ras~lenuva na poedini sostavni delovi. ta-ka {to. Pri toa.

Vo sistemot gi vklu-~uvame elementite koi n# interesiraat od gledna to~ka na podra~je-to na primena i namenata na izu~uvawe.Slika 9. Na slika 9. Zada~ite {to }e bidat opfateni }e bidat cel za ponatamo{na analiza (sistem koj se izu~uva). Granica na sistem.3. Drug primer mo`e da pretstavuva izrabotkata na kompjuterska aplikacija za nekoja delovna aktivnost. no postoi nekoja interakcija pome|u niv i sistemot. a {to e okolina na sistemot. Okolinata na sistemot pretstavuva mno`estvo od elementi koi ne se del od sistemot.2 e prika`ana granicata na delovniot sistem na edno trgovsko pretpri-jatie. Granica na sistem: deloven sistem na edno trgovsko pretprijatie 9. Nara~ka Sostojba na zaliha Formirawe na proda`na nara~ka Proda`na nara~ka Ceni Adresa na kupuva~i Katalog Cenovnik Kupuva~i Kreditni zapisi [ifri na proizvodi Kreditni limiti Faktura 243 .2. a tie koi ne se opfateni }e pretstavuvaat okolina na sistemot koja }e ima inter-akcija so sistemot koj se izu~uva. potsistem i nadsistem Sekoj sistem e ograni~en od okolinata.1. kade treba jasno da se razgra-ni~i koi delovni zada~i }e bidat opfateni so aplikacijata. a koi nema da bidat opfateni. So granicata na sistemot se odreduva {to e sistem.

Sostojba na sistem i podelba na sistemite Poimot sostojba na sistem ~esto go koristime vo sekojdnevie-to. Podelba na sistemite Sistemskite teoreti~ari sistemite gi delat na razli~ni na~ini. Ako sakame da ja opi{eme taa sostojba na sistemot. vrednostite na site promenlivi vo eden moment vsu{nost ja opi{uvaat sostojbata na kompjuterskata programa. Kompjuterskata programa vsu{nost gi preoblikuva vlez-nite promenlivi vo izlezni promenlivi. gi transformiraat i gi prika`uvaat izleznite podatoci.2. a natsistemi vo odnos na poniskoto nivo na ras~lenuvawe.Slika 9. taka {to. Site podatoci (vlezni. Drug primer za potsistem se kompjuterskite programi.2 pretstavuva natsistem vo odnos na sistemot za obra-botka na nara~kite. Tie promenlivi se vikaat promenlivi na sostojbata. Apstraktnite sistemi nastanuvaat 244 . morame da gi poznavame vrednostite na promenlivite koi ja determiniraat taa sostojba. Sistemot za obrabotka na nara~kite kako potsistem na delovniot sistem Ras~lenuvaweto na sistemite mo`e da se pravi do razli~ni nivoa vo zavisnost od potrebite na prou~uvaweto.3. Taka. Elementite na odredeno nivo na ras~lenuvawe na sistemot pretstavuvaat potsiste-mi vo odnos na povisokoto nivo na ras~lenuvawe. toj mo`e da bide apstrakten i realen. kompjuterskite programi rabotat na toj na~in {to gi prifa}aat vleznite podatoci. kako na primer sostojba na nacionalnata ekonomija. Spored na~inot na nastanuvawe na sistemot. i toa spored kriteriumite za: nastanuvawe na sistemot i odnesuvawe na sistemot.3 e pretstaven sistemot za obrabotka na nara~kite.3.2. delovniot sistem pretsta-ven na slika 9. Poznato e deka vo ramkite na poslo`enite kompjuterski programi se prepoz-navaat zaokru`eni logi~ki celini (na primer. sostojba na nekoe pretprijatie itn. 9. {to pretstavuvaat potsistemi vo odnos na celata kompjuterska programa. potprogrami). Od druga strana. koj pretstavuva potsistem na delovniot sistem na pretprijatieto pretstaven na slika 9. Na slika 9. na primer. Za na{ite potrebi sistemite }e gi delime vo odnos na nekoi niv-ni nadvore{ni svojstva. izlezni i me|upodatoci) se pretstaveni so soodvet-ni promenlivi. odnosno informacii.

kompjuteriziranite informaci-ski sistemi. Postojat mnogu kompjuterski simulaciski modeli za organizaciski i za delov-ni sistemi. pretstavuvaat i osnova za dvi`e-we na informaciite vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea. Stohasti~kiot sistem e sistem. Odnesuvaweto na sistemite mo`e da bide deterministi~ko ili pak stohasti~ko. Modelot e apstrakten sistem koj go pretstavuva realniot sistem i se upotrebuva za prou~u-vawe na odnesuvaweto na realniot sistem. na koi{to vladata ima ogra-ni~eno vlijanie. od site prirodni pojavi. Odnesuvaweto na takvite siste-mi lesno se predviduva. Realni sistemi se onie koi se sostaveni od realni elementi. pokraj toa {to ~uvaat traga za transakciite i za sekojdnevnite delovni aktivnosti. bidej}i lu|eto se del od niv. Poseben tip sistemi se modelite. koi se napraveni vo oblik na kompju-terski programi. Kaj ovie sistemi povrzanosta so okolinata e dosta proizvolna i nemaat realni granici. Odnesuvaweto na vakvite sistemi gi opi{u-vame so verojatnostite na mo`nite reakcii pod odredeni uslovi. Raboteweto na modelot. ^ovekot. ~ie odnesuvawe se predviduva so odredena verojatnost. Modelite. Sistemot e deterministi~ki ako za isto mno-`estvo na uslovi reagira identi~no. DVI@EWE NA INFORMACIITE VO INFORMACISKITE SISTEMI Vo pogolemite organizacii. Primer za takov sistem e kompjuterot. se vikaat simu-laciski modeli. negovoto dejstvo e poznato do najsitni detali. e najmalku predvidliv. Modelite koi se napraveni za takva namena. Informaciite se dvi`at vo dve nasoki: horizontalna i 245 . Bidej}i kompjuterot izvr{uva odnapred poz-nato mno`estvo na naredbi.kako rezul-tat na mislovniot proces na ~ovekot. Drugi primeri za stohasti~ki sistem se organiza-ciskite i informaciskite sistemi. Primer za takov sistem e nacionalnata ekonomija na edna zemja.4. 9. so koj se pretstavuva odnesuvaweto na originalniot sistem se vika si-mulacija. Realnite sistemi mo`at da bidat prirodni i ve{ta~-ki. Kolkav ekonomski rast ili stagnacija } e bele`i ekonomijata zavisi od brojni subjekti vo nejzinata okolina. koj gi izvr{uva programite. pretstavuvaat kompjuterski simulacii. Kaj ovie sis-temi interakcijata pome|u elementite i povrzuvaweto so okolinata se konkretni.

So drugi zborovi. odnosno podra~ja. bele`ewe na razni isplati. Duri i vo najmalite organizacii. kako {to se pla}awe na smetki.).4. marketing. tipot na proiz-vodite i tipot na uslugite koi gi nudi.vertikalna. Eden na~in da se pretstavi strukturata na organizaciite e od gledna to~ka na funkcionalnite edinici koi postojat vo organizaciite.4. Dodeka podatocite i informaciite niz funkcionalnite edinici se dvi`at glavno vo vertikalna nasoka. {to se sostojat od eden ~ovek-sopstvenikot. Vo prodol`enie }e navedeme koi aktivnosti pripa|aat vo navedenite edinici. izgotvuvawe peri-odi~ni finansiski izve{tai itn. a soodvetnite aktivnosti da bidat izvr{uvani. mo`at da se navedat funkciskite podra~ja na organizaciite i razli~nite tipovi korisnici involvirani vo izvr{uvaweto na ovie funkcii. kadri i istra`uvawe i razvoj (slika 9.4). proiz-vodstvo. Za da se razbere ova dvi`ewe na informaciite. Smetkovodstvoto gi ~uva zapisite od site finansiski transakcii. Vo zavisnost od goleminata na organizacijata. Biznis procesi Potro{uva~i Sm et ko vo ds Ma tv r ke o ti n g P r oi zvodst vo Slika 9. Vo ramkite na ovaa funkcija vle-guva i planiraweto i predviduvaweto na Dobavuva~i Ra zv oj 246 K ad ri . navedenite edinici mora da bidat zastapeni. pove}eto organizacii mo`at da gi imaat slednite funkcionalni edinici: smetkovodstvo. Drugiot na~in na pretstavuvawe na strukturata na organizaciite e spored biznisprocesite koi se izvr{uvaat vo ramkite na organizacijata. Funkcionalni edinici na edna organizacija so tri biznisprocesi Smetkovodstvo. podatocite i informaciite vo biznis-procesite se dvi`at vo horizontalna nasoka (slika 9. izdavawe ~ekovi za naplata. najprvo treba da se razbere kakva e strukturata na organizaciite.

so cel rabot-nite aktivnosti da se izvr{uvaat kako {to e zamisleno. Menaxmentot vo organizaciite se deli na tri nivoa (slika 9. 247 . Proizvodstvo. vo funkcija na pouspe{no upravuvawe i rakovodewe so organizacijata. profesionalen razvoj na vrabotenite. proda-vaat i distribuiraat stoki i uslugi na potro{uva~ite. promociite i proda`bata na stoki i uslugi se glavnite aktivnosti vo ramkite na ova funkcisko podra~je. organiziraat i kontroliraat. Lu|eto od menaxmentot planiraat. Lu|eto koi gi izvr{uvaat ovie aktivnosti se zanimavaat so pla-nirawe na aktivnostite. kako {to be{e objasneto vo vtorata glava na ovaa kniga. Nad niv se nao|aat razli~ni menaxment nivoa.5) na edna organizacija se nao|aat izvr{nite rabotnici. Se razbira deka site lu|e vraboteni vo edna organizacija ne se menaxeri. sreden menaxment i vrven menaxment. bez razlika kakva funkcija izvr{uva eden vraboten. Marketing. a vtorata e razvojot. upraviteli. kreirani od strana na istra`uva~ite. pretstavuvaat zaokru`eni logi~ki mno`estva na aktivnosti koi se obavuvaat niz pove}e funkcionalni edinici. Na najnisko nivo vo organizaciskata piramida (slika 9. Vo procesot na proizvodstvo se izrabotuvaat novi proizvodi. Istra`uvawe i razvoj. Kadri. Od surovini i polugotovi proizvodi. Podra~jeto za istra`uvawe i razvoj ima dve celi: prvata e istra`uvawe na novi proizvodi i uslugi. so vlo`uvawe na ~ove~ki trud. penzionirawe i sli~no. koi direktno gi proizveduvaat proizvodite i uslugite. odnosno neposrednite izvr{iteli. toj mo`e da pripa|a na edno od menaxment nivoata. Oddelot za kadri bara i vrabotuva rabotnici vo organizacijata i se gri`i za rabotite kako {to se vrednuvawe na trudot na vrabotenite. menaxeri na oddeli. Reklamite. Biznis procesite. boleduvawe.5): menaxment na ponisko nivo. vo ramkite na koja se proveruva kakov e efektot od voveduvaweto na novite proizvodi i uslugi. gi odreduvaat cenite. promoviraat.finansiskiot buxet. zamenici menaxeri itn. menaxeri na sektori. Vo ramkite na edna organizacija. vo ramkite na koi se nao|aat lu|e so zvawa supervizori. se dobiva finalniot proizvod ili usluga. pri {to mo`at da gi vklu~at i potro{uva~ite i dobavuva~ite.

Tie go nadgleduvaat sekojdnevnoto izvr{u-vawe na aktivnostite i po potreba prezemaat korektivni merki. Tie pravat proekcii na buxetot i gi vrednuvaat izvr{enite zada~i na menaxmentot na ponisko nivo. Vrvniot (strate{ki) menaxment se zanimava so dolgoro~no pla-nirawe. Vrvniot menaxment ima potreba od zbirni informacii. Sredniot menaxment se bavi so kontrola. Sredniot menaxment ima potreba od zbirni informacii vo forma na izve{tai za raboteweto na organizacijata od pokratok vremenski period. Menaxmentot na ponisko nivo ima potreba od detalni informacii za sekojdnevnoto izvr{uvawe na doverenite 248 . Vrvniot menaxment ima potreba i od nadvore{ni informacii (koi doa|aat nadvor od organizacijata). planirawe i u~estvu-va vo donesuvaweto odluki. koe sekoga{ e usloveno i od nadvore{ni faktori. Tie gi implementiraat dolgoro~nite ce-li na organizacijata. bidej}i tie treba da napravat planirawe i predviduvawe za rabotata na organizacijata na dolg period. kako {to e mesec ili nedela.V r v e n m e n a x m e n t S r e d e n m e n a x m e n t M e n a x m e n t n a p o n i s k o n i v o N e p o s r e d n i Slika 9. odnosno vo koi nasoki }e se razviva organizacijata. prezentirani vo forma so koja }e se prika`e sostojbata na delovno-to rabotewe na celata organizacija.5. Menaxment nivoa i z v r { i t e l i Menaxmentot na ponisko nivo upravuva i gi nadgleduva ne-posrednite izvr{iteli. Sekoe menaxment nivo ima razli~ni potrebi za informacii i znaewe.

no i nadvor od nea. informaciite se dvi`at vo razli~ni nasoki vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea. me|uorganizaciskite. koj ovozmo`uva pretprijatijata da gi zamenat postoe~kite (oddelenski) sistemi so eden integriran informaciski sistem.aktivnosti. Eden od na~inite na klasifikacija na informaciskite sistemi e spored organizaciskata struktura.5. KLASIFIKACIJA NA INFORMACISKITE SISTEMI Informaciskite sistemi mo`at da se klasificiraat spored nekolku kriteriumi: organizaciska struktura. poddr{kata koja ja davaat i arhitekturata na informaciskiot sistem. glavno. Vo golemite pretprijatija mo`at da postojat pove}e oddelenija vo ramkite na isto funkcionalno podra~je (na primer oddelenie za smetkovodstvo za celata organizacija i oddelenie za smetkovodstvo za sekoj od otsecite na organizacijata). globalnite i mnogu golemi informaciski sistemi. 249 . odnosno od istoto menaxment nivo. Edna od najsovremenite aplikacii vo ramkite na informaciskiot sistem na pretprijatieto e ERP (Enterprise Resource Planning) sistemot. Sredniot menaxment informaciite gi dobiva od poniskite nivoa. ili. no od druga funkci-onalna linija ili organizaciska edinica. odnosno kon menaxmentot na povisoko nivo. funkcionalnite podra~ja. Tipi~ni informaciski sistemi koi ja pratat organizaciskata struktura se oddelenskite. po vertikalna linija. po vrtikalna nasoka (funkcionalnite linii). Mno`estvoto na site aplikacii od edno oddelenie koi se odnesuvaat na edno ili pove}e funkcionalni podra~ja (na primer smetkovodstvoto i finansiite i/ili ~ove~kite resursi) pretstavuva oddelenski informaciski sistem. na nivo na pretprijatie. Vrvniot menaxment bara informacii od menaxmentot na poniskite nivoa na site organiza-ciski edinici vo organizacijata. Zbir na site oddelenski aplikacii go pretstavuva informaciskiot sistem na pretprijatieto. informaciite dobieni od neposrednite izvr{iteli se dvi`at kon menaxmentot od ponisko nivo. 9. so cel rabotnite aktivnosti vo nivnite edi-nici nepre~eno da se izvr{uvaat. pak. Vo ramkite na ovoj sistem se vr{i planirawe i upravuvawe so resursite na celoto pretprijatie. Za menaxmentot na ponisko nivo informaciite se dvi`at. Za da gi poddr`at prethodno navedenite aktivnosti koi se od razli~na priroda. no i od horizontalna nasoka.

. Globalnite informaciski sistemi se odnesuvaat na sistemite koi povrzuvaat kompanii locirani vo razli~ni zemji.proizvodstven IS. odredeni rabotni timovi.marketin{ki IS. Primeri za vakvi sistemi se zaedni~kite informaciski sistemi na pretprijatijata so delovnite partneri koi se koristat vo elektron-skiot biznis (VAN i ekstranet).smetkovodstveno-finansiski IS.menaxment informaciski sistemi.6): .sistemi za obrabotka na transakcii. . . . Taka na primer IS mo`e da poddr`uvaat razli~ni menaxment nivoa. kako i informaciskite sistemi na internacionalnite i multinacionalnite kompanii koi imaat svoi edinici vo pove}e zemji. . Razli~nite menaxment nivoa glavno se poddr`ani od slednite tipovi na IS (slika 9.izvr{ni IS. Mnogu golemi informaciski sistemi se globalni sistemi na celi industrii. Primer za vakvi sistemi se sistemite na pretprijatijata koi se svetski brend vo elektronskata trgovija. . Primer za mnogu golem informaciski sistem e sistemot za avionski rezervacii koj {to e globalen svetski sistem vo ovaa industrija.strate{ki IS. kancelariski rabotnici i sli~no. bez razlika na organizaciskata struktura i funkcionalnite podra~ja. Spored funkcionalnite podra~ja informaciskite sistemi mo-`at da bidat: . .inteligentni sistemi za podra{ka – ekspertski sistemi. I S n a v r v n i o t m e n a x m e n t S i s t e m i z a p o d d r { k a v o o d l u ~ u v a w e t o i S M I S n a i s t e m i z a o b r a b o t k a t r a n s a k c i i 250 n a B a z a p o d a t o c i . Tret na~in za klasifikacija na informaciskite sistemi e spored poddr{kata koja ja davaat. .Informaciskite sistemi koi povrzuvaat dve ili pove}e organizacii se vikaat me|uorganizaciski informaciski sistemi.IS za upravuvawe so ~ove~ki resursi.sistemi za poddr{ka vo odlu~uvaweto.

buxet-skite izve{tai. menaxment informaciskite sistemi se razlikuvaat su{tinski.sistem baziran na personalni kompjuteri. 251 . Koristeweto na kompjuterskata tehnologija za izvr{uvawe na transakciskite obrabotki na podatocite vo organizaciite e poznato i kako elektronska obrabotka na podatoci. .sistemi za avtomatizacija na kancelarisko rabotewe. . so bazite na podato-ci i so drugite komponenti na IS. Primer za vakvi izve{tai se planiranoto i realizirano proizvodstvo.distribuiran ili mre`en kompjuterski sistem. Takvi transakcii se nara~kite od kupuva~i. pretstavuva osnovna aplikacija vo ramkite na smetkovodstveniot informaciski sistem. Vo prodol`enie podetalno }e bidat prezentirani pova`nite tipovi informaciski sistemi. smetki. Spored tipot na arhitekturata informaciskite sistemi mo`at da bidat klasificirani vo slednite kategorii: . e zadol`i-telen del od sistemite za obrabotka na podatoci. nivoa na zaliha na proizvodi. . Kompjuterskata tehnologija.6.sistemi za poddr{ka na rabotni grupi. proizvodstvo itn. dobavuva~i. Sistemite za obrabotka na transakcii gi zabele`uvaat sekojdnevnite nastani.Slika 9. so mre`ata. Ovoj sistem mu pomaga na menaxmentot na ponisko nivo vo a`uriraweto na baza-ta na podatoci. Vo odnos na sistemot za obrabotka na transakciite. odnosno transakcii i gi zapi{uvaat vo bazata na podatoci.veb bazirani sistemi. Pod informaciska arhitektura se podrazbira kako se povrzani i kako se upravuva so kompjuterite. denes. Menaxment informaciskite sistemi gi sumiraat detalnite podatoci od sistemot za obrabotka na transakciite vo standardni izve{tai nameneti za menaxmentot na pretprijatijata. .sistemi za upravuvawe so znaewe. pri {to pretstavuva osnova za site ostanati tipovi informaciski sistemi.sistem baziran na centralen kompjuter. odnosno sistemot za obrabotka na transakcii-te. vo pretprijatijata se koris-tat i slednite tipovi IS koi obezbeduvaat specifi~na poddr{ka: . proekciite i sli~no. Elektronskata obra-botka na podatocite. . Nivoa na informaciski sistemi Pokraj nabroenite tipovi informaciski sistemi koi glavno poddr`uvaat odredeni menaxment nivoa.

koj na celiot sistem mu dava analiti~ka sposobnost. bidej}i so niv podatocite mo`at da se analiziraat.Sistemite za obrabotka na transakciite gi kreiraat bazite na podatoci. Sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto se sostojat od ~etiri komponenti: korisnici (glavno menaxeri). na primer.). Sli~no kako menaxment informa-ciskite sistemi. zna~ajno pogolema proda`ba na eden proizvod vo edna stokovna ku}a. glavno. mesec ili kvartal. Izve{taite po isklu~ok se pravat ako se zabele-`ani nevoobi~aeni nastani vo delovniot proces. se ednos-tavni za koristewe. glavno. tie ne davaat izve{tai vo fiksen format i odnapred poznata struktura na sodr`inata. Na primer. Korisnici na ovie sistemi se menaxeri. kako. Izve{taite koi se dobivaat od ovie sistemi odnapred se opre-deleni (predeterminirani). Del koj e su{tinski za sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto e modelot za odlu~uvawe. gi dostavuvaat po barawe. Ovie sistemi im pomagaat na menaxerite da analiziraat golem broj neo~ekuvani i nevoobi~aeni problemi. kako {to e nedela. nekoja vladina institucija mo`e da pobara izve{taj so specifi~ni podatoci i informacii. menaxment informaciskite sistemi. Za razlika od prethodnite sistemi. kako. Toa zna~i se izgotvuvaat vo odnapred poznat format i imaat ist vid sodr`ina. taka {to. periodi~nite izve{tai gi izgotvuvaat za eden ist vremenski interval. modelot za odlu~uvawe 252 . Menaxment informaciskite sistemi. na primer. So drugi zborovi. Sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto pretstavuvaat poflek-sibilna alatka za analiza menaxment informaciskite sistemi. Izve{taite po barawe. na pazarot pa|aat cenite na proizvodite koi gi proizveduva organi-zacijata ili na pazarot se zgolemuvaat cenite na nekoi surovini koi gi koristi organizacijata itn. kakov }e bide efektot vrz organizacijata od nasta-ni i trendovi {to se slu~uvaat nadvor od organizacijata (na primer. izve{tai po isklu~ok i izve{tai po barawe. Izve{taite. podatoci (vnatre{ni od orga-nizacijata i nadvore{ni) i model za odlu~uvawe. sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto se razlikuvaat su{tinski. a me-naxment informaciskite sistemi gi koristat bazite na podatoci. Vo zavisnost za koe nivo na menaxment e namenet siste-mot. i sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto svoeto rabotewe go baziraat na detalnite podatoci od sistemot za obrabotka na transakcii. mo`at da se grupiraat vo tri grupi: periodi~ni izve{tai. sistemski softver (naj-golemiot del e operativniot sistem).

Konkurentskata prednost vo veb baziranata ekonomija mo`e da bide pozna~ajna otkolku vo tradicionalnata ekonomija. no i nadvore{ni podatoci. kako {to samoto ime ka`uva. Prviot tip e namenet za najvisokite nivoa na menaxmentot. ekspertskite sistemi koristat model za odlu~uvawe i specijalni bazi na poda-toci. Sistemite za poddr{ka na vrvniot menaxment se lesni i ednostavni za koristewe (sporedeni so sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto). Za razlika od sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto. Poddr{kata na inovaciite pretstavuva eden od najva`nite delovni strategiski koncepti vo devedesetite godini na minatiot vek i osnoven faktor na uspeh vo veb baziranata ekonomja na po~etokot na dvaeset i prviot vek. ovie sistemi se fokusirani i na vnatre{nite delovni procesi. Bazata na znaewe pretstavuva specijalno znaewe koe go poseduva ekspertot od nekoja oblast.mo`e da bide od strate{ki. takti~ki ili od operativen tip. koi doa|aat nadvor od organizacijata. eks-pertskite sistemi baraat razvivawe na baza na znaewe. Ekspertnite sistemi pretstavuvaat informaciski sistemi ba-zirani na znaewe koe se koristi za specifi~ni aplikaciski oblasti i dejstvuvaat kako ekspertski konsultanti na krajnite korisnici. pred s# poradi ~estite promeni na tehnologiite i na pazarite. Ovie sistemi za generirawe na izve{taite kombiniraat vnatre{ni podatoci i informacii od ostanatite informaciski sistemi. dode-ka vtorite donesuvaat odluki. informaciite gi prezentiraat vo krajno agregirana forma. Glavnata razli-ka pome| u sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto i ekspertskite sistemi e taa {to prvite pomagaat vo procesot na odlu~uvawe. za vrvniot menax-ment pri kreiraweto na strategiskite planovi na organizacijata. Inovaciite vo poslednite 253 . dodeka tretiot za najniskite. vklu~uvaj}i mehanizam za izveduvawe zaklu~oci koe ekspertot go primenuva vo procesot na odlu~uvawe. Sozdavawe na konkurentska strategija na edno pretprijatie pretstavuva barawe i nao|awe na konkurentska prednost vo odredena industrija nad ostanatite konkurentski pretprijatija. bidej}i so zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta vo raboteweto i vo komuni-ciraweto se zajaknuva konkurentskata polo`ba na kompanijata. Pokraj toa {to edna od celite na strategiskite informaciski sistemi e poddr{ka na konkurentska prednost. Strate{kite informaciski sistemi obezbeduvaat i poddr`u-vaat konkurentska strategija na delovnata edinica. Sli~no kako sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto. a se nameneti.

Site ovie komponenti rabotat zaedno za da obezbedat informacii potrebni za upravuvawe i rakovodewe so organizaciite i za ostvaruvawe pogolem profit. no poradi pogre{no vodenata postapka na voveduvawe na novata tehnologija ne se dobivaat o~eku-vanite delovni rezultati. Denes novite strate{ki sistemi glavno se veb bazirani. implementacija i upotreba na sistemite koi se baziraat vrz novite informaciski tehnologii. bidej}i vebot ja menuva prirodata na konkurencijata i strukturata na industriskite granki. pri {to sozdavaat konkurentska prednost vo mnogu silno okru`uvawe. Od praktikata se poznati brojni primeri koga edna organizacija investira vo nova tehnologija. koris-tewe i odr`uvawe na informaciskiot sistem. poznata e kako sistemska analiza i dizajn. SISTEMSKA ANALIZA I DIZAJN Vo prethodniot del na knigava gi opi{avme razli~nite tipovi informaciski sistemi. Isto taka sistemskata analiza i dizajn pretstavuva procedura za ispituvawe i za podobru-vawe na informaciskite sistemi. potrebno e da se vlo`i ogromen trud. koi mo`at da ja poddr`at kreativnosta i sozdavaweto na novi idei vo kompaniite. Taka na primer. Taka. Kako mo`ni pri~ini se rastewe na organizacijata. informaciskite sistemi gi definiravme kako kolekcija od hardver. Postapkata. promena na va`e~kite regulativi itn. ili eden negov del.godini strogo se povrzuvaat so informaciskite sistemi i tehnologii. primena na novi tehnologii. Ovoj trend ne pretstavuva iznenaduvawe. So tek na vreme informaciskite sistemi mo`e da pretrpat izmena. na elektronska ponu-da na proizvodi ili pak na direktna proda`ba. korisnici. novi mo`nosti na organizacijata. Ovie gre{ki ja uka`uvaat potrebata od kompletna primena na metodologijata za planirawe. 254 . kako kolekcija od aktivnosti i elementi organizirani za da ispolnat odredena cel. kompaniite strate{kata prednost mo`at da ja baziraat na koristewe na elektronski aukcii. softver. proceduri i podatoci.5. odnosno metodologijata za vospostavuvawe. 9. Na toj na~in mo`e da se namali verojatnosta za pojava na gre{ki koga organizaciite treba da vovedat novi informaciski tehnologii. So cel vo organizaciite da se vospostavi eden informaciski sistem i toj sistem da bide korisen. odnosno produktiven za korisnicite.

treba da se ispita postojniot informaciski sistem. da raboti. za kogo se nameneti i zo{to }e se koristat. sistemska analiza. odnosno alternativni sistemi. detalno da se determiniraat potrebnite informacii so opis za nivnoto poteklo. . odnosno kako {to e za-misleno. tuku samo na barawata na noviot sistem.Tehni~ka opravdanost. Preliminarna analiza Ovaa faza e nameneta za determinirawe na potrebata od informaciski sistem. za rezultatite od napravenata preliminarna ana-liza treba da sledi izve{taj so sugerirani mo`ni re{enija. odnosno dali za noviot sistem mo`e da se obezbedi hardver siguren za rabota. Sistemski dizajn Vo fazata sistemski dizajn. softver i obuka za ko-risnicite. Sistemska analiza Vo ramkite na sistemskata analiza se sobiraat podatocite za tekovniot sistem. so ogled na kvalifikaciite i svesta na vrabotenite i klientite. Na krajot od ovaa faza sledi dokumentirawe so sostavuvawe izve{taj za dobie-nite rezultati. Na krajot na fazata vo posledniot ~ekor. Preliminarnata analiza se sostoi od tri ~ekori. implementacija na sistemot i odr`uvawe na sistemot. Na primer. Ovie podatoci potoa se analiziraat. odnosno dali tro{ocite za noviot sistem }e bidat opravdani so voveduvawe na noviot sistem. Vo ramkite na ovaa faza mo`at da se izdvojat tri ~ekori. odnosno etapi. od {to treba da proizlezat novite barawa. odnosno dali sistemot mo`e da se napravi operativen vo organizacijata. .sostavena od {est fazi: prelimi-narna analiza. Vo prviot ~ekor.Operativna opravdanost.Ekonomska opravdanost. Vo ramkite na prviot. razvoj na sistemot. odnosno noviot sistem. sistemski dizajn. Obi~no e inicirana od krajnite korisnici ili menaxmentot na organizacijata. se dizajnira alternativniot. definirawe na problemot. se dizajniraat pove}e alternativni sistemi. dali mo`e da se slu~i vrabotenite ili klientite da poka`at otpor kon noviot sistem? 255 . Vo vtoriot ~ekor se oformuvaat edna ili pove}e alternativi kako mo`ni re{enija na voo~enite problemi. Vo ovaa faza ne se dava zna~aj na noviot dizajn. za sistemot da mo`e uspe{no. po {to sledi vrednuvawe na site sistemi spored slednite kriteriumi: .

256 . Postojat ~etiri pristapi na zamena: direkten. bidej}i pre-minuvaweto od eden na drug tip hardverska oprema ~esto zna~i mnogu golemi dopolnitelni tro{oci za organizacijata. pilot i fazen. vo ramkite na koj se izgotvuva izve{taj kon povisokite nivoa na menaxmentot za napraveniot izbor. se kupuva gotov. otkako potrebniot softver e instaliran na potrebniot hardver. koga mo`e del od sistemskite programi da se izrabotat po pora~ka.Kolku sistemot e rezistenten (otporen) od neavtorizirano koristewe? . pak. paralelen.Dali sistemot e dovolno fleksibilen za da mo`e vo idnina da pretrpi izmeni? . so ogled na pomalite tro{oci.Vo vtoriot ~ekor od fazata sistemski dizajn. potreben hardver i testirawe na noviot sistem. Razvoj na sistemot Fazata razvoj na sistemot se sostoi od tri ~ekori: razvoj na softver. no e primamlivo kako kompromis. pri {to sekoga{ treba da gi imaat predvid odgovorite na slednite ~etiri pra{awa: . Potrebniot aplikativen softver za noviot sistem mo`e da bide dobien na dva na~ina: so nabavka na gotovi programski paketi i izgotvuvawe programi spored specifi~nite potrebi na sistemot. kompjuterot se polni so probni podatoci i sis-temot se pu{ta vo rabota. noviot sistem treba da go zameni stariot. Nekoi sistemi ne baraat. so isklu~ok na specifi~ni sistemi. Ovoj ~ekor e mnogu specifi~en i kriti~en za efektot od voveduvaweto na noviot sistem. odnosno se ocenuva dali raboti kako {to e zamislen. Testiraweto na kompleksnite sistemi mo`e da trae so meseci. glavno. Dopolnitelniot sistemski softver.Dali prednostite na noviot sistem se vredni za napravenite tro{oci? Otkako e zavr{en vtoriot ~ekor. nadograduvaweto na tekovnata hardverska oprema ~estopati zna-~i namaluvawe na efektite od noviot sistem. Implementacija na sistemot Vo fazata na implementacija. Se vrednuva raboteweto na sistemot. ako e potreben. no nekoi baraat nabavka na dopol-nitelna hardverska oprema. menaxerite mora da go izberat najdobriot dizajn. Vo tretiot ~ekor. sledi tretiot.Dali sistemot }e se vklopi so postojniot informaciski sistem na organizacijata? . Od druga strana.

Stariot sistem e aktiven s# dodeka noviot ne se poka`e deka e dovolno siguren. ako se poka`e nekoj nedostatok na noviot sistem. noviot sistem se voveduva etapno. Denes. Vo fazniot pristap. Sistemskata revizija vklu~uva sporeduvawe na ostvarenite perfomansi na sistemot so originalno dizajniranite. Praktikata poka`uva deka ovoj ~ekor e naj~esto ignoriran. Ovoj pristap e mnogu rizi~en. Ako se poka`e uspe{en. Vo ramkite na fazata implementacija treba da se izv{i obuka na korisnicite za noviot sistem. noviot sistem se primenuva samo vo eden del od organizacijata. stariot sistem ednos-tavno se napu{ta. vo tekot na odreden vremenski period. no e porizi~en. zo{to. Pilot pristapot se primenuva vo golemite organizacii so mnogu vraboteni i so pove}e organizacioni celini koi izvr{u-vaat sli~ni operacii. i se voveduva noviot sistem. noviot sistem raboti paralelno so stariot. no raboteweto na dvata sistema zna~i i dopolnitelni tro{oci za organizacijata. Odr`uvawe na sistemot Posle fazata implementacija.Koga se primenuva direktniot pristap. Pilot pristapot zna~i pomali tro{oci vo sporedba so paralelniot pristap. ne mo`e da se koristi stariot sistem. So paralelniot pristap. kako najprifatlivi pristapi se smetaat pilot i fazni-ot pristap. 257 . Ovoj pristap e so mal rizik. doa|a fazata odr`uvawe na sis-temot. Vo slu~aj na pilot-pristap. Periodi~noto vrednuvawe na sistemot treba da uka`e na potrebata od modifici-rawe na sistemot. se voveduva i vo ostanatite delovi na organizacijata. Vo ramkite na ovaa faza treba da se izgotvi sistemska revi-zija i periodi~no vrednuvawe na sistemot.

Koga procesite ne se izvr{uvaat kvalitetno i efikasno.Softver za menaxment so sinxirot za snabduvawe (Supply Chain Management – SCM). pri {to pretprijatijata tipi~no toa go pravat so implementirawe na slednive tri aplikacii: . dobavuva~ite i biznis-partnerite. 258 . od gledna to~ka na potro{uva~ite stanuva irelevantno dali poedine~nite funkcionalni podra~ja rabotata efikasno ili neefikasno. bidej}i ona {to e va`no za potro{uva~ite se efikasnite biznis-procesi.Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto (Enterprise Resource Planning Systems .ERP). . PROCESNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA Mnogu pretprijatija gi koristat informaciskite tehnologii za razvoj na procesno-bazirani sistemi koi gi nadminuvaat tradicionalnite granici na delovnite sistemi so cel da se podobrat nivnite klu~ni biznis-procesi. da se zgolemi efikasnosta vo raboteweto i da se razvijat strategiski relacii so potro{uva~ite. Transformacijata na tradicionalnite funkcionalno-bazirani sistemi vo procesno-bazirani sistemi e poznata kako deloven rein`inering. Vakvite aplikacii ne ovozmo`uvaat da se maksimizira korisnoto dejstvo na novite informacisko-komunikaciski tehnologii. APLIKACII KOI SE KORISTAT VO PRETPRIJATIJATA 10.1. Implementacijata na procesnobazirani sistemi pretstavuva strategisko koristewe na informaciskite tehnologii so cel na efikasen na~in da se podelat informaciite. Kompaniite tradicionalno koristat aplikacii koi se odnesuvaat na nivnite funkcionalni podra~ja.10.

WWW. Na ovaa slika se prika`ani glavnite procesno-bazirani aplikacii koi se implementiraat od strana na pretprijatijata.1.Softver menaxirawe na odnosite so potro{uva~ite (Customer Relationship Management – CRM).. kako i za integrirawe na vnatre{nite biznis-procesi so onie na nivnite dobavuva~i i potro{uva~i. Denes kompaniite masovno gi koristat Internet tehnologiite vo delovniot rein`inering. Arhitekrurata na aplikaciite koi se koristat od stranata na pretprijatijata e prika`ana na slika 10. 259 . se fokusiraat na poddr{kata na biznis-procesite koi se izvr{uvaat vo pretprijatijata. Ovie tipovi na aplikacii namesto fokusirawe kon barawata na biznis-funkciite za obrabotka na informaciite. intranet i ekstranet pretstavuvaat naj~esto koristenite tehnolo{ki platformi za implementacija na procesnobaziranite i interorganizaciskite informaciski sistemi.

Celta e sli~na. distribucijata i finansiite. proda`ni i postproda`ni aktivnosti.Proda`ba .Sorabotka Dobavuva~i SCM .Nabavki ERP – Interni bisnis procesi CRM – Marketing – Proda`ba Potro{uva~i Slika 10.Vraboteni PRM . Fokusot na CRM softverot e barawe na novi i zadr`uvawe na postoe~kite profitabilni potro{uva~i preku soodvetni marketing. Arhitektura na aplikacii vo pretprijatie Izvor: O’Brien 2009 ERP aplikaciite se skoncentrirani na efikasnosta na internite procesi na pretprijatieto kako {to se proizvodstvoto. Sli~ni strategii postojat i za odnosite so partnerskite kompanii. SCM softverot go 260 Partneri .1. pri {to softverskata podr{ka za ovaa strategija e poznata kako menaxment na odnosite so partnerite (Partner Relationship Management – PRM).Distribucija KM-Znaewe . nao|awe na novi i zadr`uvawe na postojnite partneri koi mo`at da ja unapredat proda`bata i distribucijata na proizvodite i uslugite.

ekstranetot i drugite kompjuterski mre`i. Onlajn transakciskite sistemi gi zabele`uvaat podatocite vo realno vreme so {to se sozdavaat preduslovi za kreirawe na efikasni uslugi kon potro{uva~ite. poradi {to e dostapen od bilo koja lokacija na zemjata.1.0. Tipi~ni aplikacii od ovoj tip se elektronskite prodavnici i elektronskite molovi. Isto taka mnogu va`na e-biznis aplikacija koja e procesnoorientirana e onlajn sistemot za obrabotka na transakcii. se socijalnite mre`i. Onlajn sistemot za obrabotka na transakcii ima posebno zna~ewe vo implementiraweto na e-biznis strategiite i e tesno povrzan so koristeweto na Internetot. Na ovoj na~in se ovozmo`uva izvr{uvawe na biznis-transakciite 24 ~asa vo tekot na eden den i sedum dena vo tekot na edna sedmica. pri {to se koristat nivnite veb-bazirani karakteristiki. viki i blogovite. Ovoj sistem gi pribira i gi za{tituva podatocite koi se povrzani so site transakcii. Veb-baziranite sistemi denes ja podr`uvaat vtorata generacija na Internet-bazirani servisi koi im ovozmo`uvaat na lu|eto da sorabotuvaat. ili elektronski pazari. Veb-baziranite aplikacii za e-trgovija mo`at da se izvr{uvaat na intranet. razmenuvaat informacii i delat zaedni~ki resursi. ekstranet ili Internet. Aplikacijata za menaxment so znaeweto (Knowledge Management – KM) pretstavuva alatka na vrabotenite vo pretprijatieto za poddr{ka na sorabotkata i efikasno koristewe na intelektualnite kapaciteti.CRM na odnosite so 261 . Veb baziranite sistemi mo`at da bidat od tipot na vebbazirani aplikacii za e-trgovija. Softver za menaxment potro{uva~ite . koi {to se potrebni za delovnoto rabotewe na pretprijatieto. Elektronski pazar e mesto kade generalno pove}e prodava~i i kupuva~i razmenuvaat stoki i uslugi po elektronski pat. obi~no tie pretstavuvaat veb-bazirani sistemi. kako i so u~esnicite vo transakciite. 10. Glavnite karakteristiki na vtorata generacija servisi poznata kako Veb 2.1. Koga stanuva zbor za sovremenite softverski re{enija. Terminot vebbazirani sistemi se odnesuva na onie aplikacii i servisi koi se smesteni na server na koj mo`e da se pristapi so veb prelistuva~. Sistemot ima klu~na uloga vo poddr{kata na operaciite na pretprijatieto.poddr`uva razvojot na efikasni procesi za nabavka na stoki od dobavuva~ite.

Marketing i kontakti Proda`ba Zadr`uvawe i lojalnost na potro{uva~i Potro{uva ~ Menaxment so kontakti Uslugi i poddr{ka Slika 10. pri {to standardni se slednive (slika 10. Oracle i PeopleSoft. kompleten prikaz za kompanijata so site nejzini kanali. CRM sistemot vo IT ramkata vklu~uva veb-baziarani softveri i bazi na podatoci preku koi ovie procesi se integriraat so ostanatite biznis-procesi na kompanijata.Zadr`uvawe na mu{teriite i programi za lojalnost. Prvata cel e obezbeduvawe na organizacijata i na nejzinite vraboteni so edinstven i kompleten prikaz za sekoj potro{uva~ zemaj}i gi vo predvid site komunikaciski kanali koi se na raspolagawe. marketingot i postproda`nite aktivnosti da gi zabele`at i pratat relevantnite podatoci za sekoj 262 . Glavni moduli na CRM sistem Modulot za menaxment so kontakti im pomaga na lu| eto koi se vklu~eni vo proda`bata.Kompaniite implementiraat CRM aplikacii za realizacija na strategijata fokusirana na potro{uva~ite. . Siebel Systems.Marketing i kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i. . .Menaxment so kontakti.2): .Uslugi i poddr{ka na potro{uva~ite. i vtorata cel e obezbeduvawe na potro{uva~ite so edinstven. Vode~ki svetski kompanii za CRM aplikacii se SAP AG.2. Menaxiraweto na odnosite so potro{uva~ite vklu~uva dve va`ni celi. CRM softverot se sostoi od pove}e moduli.Proda`ba. .

CRM sistemot zabele`anite relevantni podatoci gi zapi{uva vo zaedni~ka baza na podatoci. za potro{uva~ite i nivnite preferenci. kako {to e telefonot. elektronskata po{ta. Na toj na~in mo`e da se analizira efikasnosta i dodadenata biznis-vrednost na sekoja kampawa organizirana od strana na kompanijata. Podatocite mo`at da se odnesuvaat na informacii za proizvodite. Kako da se zadr`at postoe~kite mu{terii e edna od glavnite strate{ki celi na kompaniite. preku koi mo`at da se davaat na primer informacii za proizvodite. Denes dominantni se veb-baziranite samouslu`ni servisi. Modulot ovozmo`uva i efikasna komunikacija i odgovarawe na barawata na specifi~ni prosperitetni potro{uva~i. vo ~ii ramki potro{uva~ite mo`at da pristapat kon najraznovidni informacii koi im se potrebni. potoa help-desk softverskite moduli i drugi. a potoa i soodvetno da se naso~at targetiranite marketing kampawi na kompaniite. Potoa sistemot ovozmo`uva pribirawe na odgovorite od potro{uva~ite. CRM sistemot gi obezbeduva proda`nite agenti so softverski alatki i izvori na podatoci za poddr{ka i menaxirawe na proda`nite aktivnosti i optimizacija na proda`bata. kako {to se data mining i otkrivawe na novo znaewe. koja se stava na raspolagawe na celata kompanija preku intranet. Tipi~ni formi na ovoj modul se call-centrite. za proizvodnite kapaciteti za konkretni proizvodi.nastan povrzan so prosperitetnite potro{uva~i. Modulot za uslugi i poddr{ka na potro{uva~ite ovozmo`uva menaxirawe so barawata na potro{uva~ite i pristap vo relano vreme kon zaedni~kata baza na podatoci na potro{uva~ite. za sostojbite na smetkite na potro{uva~ite i drugo. Modulot za zadr{uvawe na mu{teriite i programite za lojalnost se dizajnirani da ja poddr`at tokmu ovaa cel. nivno analizirawe i pratewe na natamo{nite aktivnosti na potro{uva~ite. Se koristat sofisticirani alatki za analiza na podatocite. Izvorot na podatoci mo`e da bide od najrazli~na priroda. veb sajtovite. da se osoznaat podobro nivnite preferenci. prodavnicite i li~nite kontakti. Modulot za marketing i za kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i im pomaga na marketingprofesionalcite da organiziraat direktni marketing kampawi so mo`nost za avtomatsko izvr{uvawe na odredeni zada~i. Internet ili druga kompjuterska mre`a. se so cel da se identifikuvaat profitabilnite mu{terii i lojalnite potro{uva~i. Vo prilog na koristeweto na ovoj modul se slednive konstatacii: 263 .

Kompaniite mo`at da imaat brojni beneficii od koristeweto na CRM softverot. na kolaborativnata dimenzija (sistemi koi se pravat vo sorabotka so potro{uva~ite. Idnite nasoki na razvojot na CRM softverot se odnesuvaat na operacionalnata efikasnost (efikasni kanali za kontaktirawe so potro{uva~ite). a zadr`uvaweto na potro{uva~ite mo`e da se poddr`i so modulot za lojalnost. . {to se objasnuva so nedostatok od razbirawe i soodvetna podgotovka za primena na vakov sistem. dobavuva~ite i partnerite) i na kreirawe na portal za poefikasna interakcija so potro{uva~ite i partnerite.Identifikacija i targetirawe na najprofitabilnite potro{uva~i.Kompaniite gi ~ini {est pati pove}e proda`bata na eden proizvod na nov potro{uva~. Taka na primer. CRM softverot mo`e da se analizira i od aspekt na fazite na `ivotniot ciklus na relacijata kompanija-potro{uva~: pridobivawe na potro{uva~ite. 264 . odnosno efikasna poddr{ka na strategiskite celi na kompanijata. vo SAD skoro polovina od pretprijatijata ne mo`ele da gi postignat planiranite celi so CRM softverot..70% od potro{uva~ite {to se `alat za nekoj problem povtorno bi kupile od istata kompanija ako problemot bide re{en efikasno. .Izgledite da se prodade proizvod na nov potro{uva~ se 15%.Nezadovolen potro{uva~ lo{oto iskustvo go prenesuva vo prosek na 8 do 10 lu|e. fazata na unapreduvawe na relacijata kompanijapotro{uva~ so modulite za poddr{ka na proda`bata i za poddr{ka na potro{uva~ite. Taka na primer.Baza so konzistentni potro{uva~ki iskustva. . unapreduvawe na odnosot kompanija-potro{uva~ i zadr`uvawe na potro{uva~ite. fazata na pridobivawe na potro{uva~ite mo`e da se poddr`i so modulot za marketing i kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i. i toa: . . Istra`uvawata poka`uvaat deka investicijata vo CRM softver ne sekoga{ zna~i i postignuvawe na posakuvanite celi. na analiti~kite kapaciteti (sovremeni alatki za analiza na podatocite). . a na postoe~ki 50%.Kastamizacija i personalizacija na proizvodite i uslugite vo realno vreme vrz baza na preferencite na potro{uva~ite.

265 . planirawe na proda`bata i analiza na cenite. pora~ki Potro{uva ~/Vraboten Planirawe na proizvodstvoto ^ove~ki resursi Logistika Slika 10. distribucija i menaxment so pora~kite (slika 10. logistika. kupuvawe i logisti~ko planirawe. dodeka tipi~ni aplikaciski moduli za podr{ka na distribucijata se menaxment so pora~ki. distribucija. na zalihite. Smetkovodstvo i finansii Proda`ba. planirawe na proizvodstvoto. i pretstavuva procesno-baziran integriran sistem koj opfa}a softverski moduli koi gi poddr`uvaat osnovnite interni biznis procesi na pretprijatieto.10. predviduvaweto na vleznite materijali i fakturiraweto.1. dostavuvaweto na proizvodite. ERP gi poddr`uvaat vitalnite procesi od oblasta na menaxiraweto so ~ove~kite resursi kako {to se presmetuvawe na platite. Primeri za poddr{ka na proizvodstveniot proces se planirawe na potrebnite materijali. Softver za pretprijatieto .ERP planirawe na resursite na ERP softverot pretstavuva klu~na aplikacija za poddr{ka na e-biznis vo edno pretprijatie. ~ove~ki resursi i proda`ba.3). Glavni komponenti na ERP sistem Glavnite komponenti na ERP sistemite se smetkovodstvo i finansii. Vo edna proizvodstvena kompanija ERP sistemite gi obrabotuvaat podatocite za statusot na proda`bata.3. planirawe na proizvodstvoto i planirawe na kapacitetite. Del od proda`nite i marketing procesi koi se poddr`ani so ERP se analiza na proda`bata.2.

. Najprvo vo devedesetite godini na dvaesetiot vek ERP proizvodite od relativno nefleksibilni proizvodi se transformiraa vo fleksibilni. Na toj na~in. ERP sistemite gi pratat klu~nite biznis resursi kako {to se ke{ot. Site ovie procesi se poddr`ani od integrirana aplikacija koja koristi integrirana baza na podatoci. Istovremeno ERP sistemite gi pratat obvrskite na pretprijatieto kako {to se pora~kite na potro{uva~ite.Podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite i podobruvawe na efikasnosta na biznis-procesite. vleznite materijali. . obrabotkata na nara~kite i menaxmentot so zalihite. Vo princip implementiraweto na ERP sistemite e povrzano so relativno golemi fiksni. pri {to mo`at da se kategoriziraat vo slednive kategorii: . kako {to se proizvodstvoto. no i za potrebite na vladinite institucii. Sledniot pogolem progres se napravi pod vlijanie na Internet i WWW tehnologiite.Podobruvawe na procesot na donesuvawe na odluki.Ostvaruvawe na zna~itelni za{tedi vo transakcikite tro{oci.planirawe na obukite na vrabotenite i drugite procesi. otvoreni proizvodi so standardna softverska arhitektura. no i tekovni tro{oci. koi imaat mo`nost da koristat zaedni~ki resursi.Sozdavawe na pofleksibilna organizaciska struktura vo pretprijatijata vo koi {to vo glavniot fokus se procesite namesto funkcionalnite edinici. a potoa i kon konceptot na e-biznis paket (suit). Toa zna~i deka ako se napravat golemi propusti pri nivnoto implementirawe. najgolemite proizvoditeli na ERP sistemi denes plasiraat na pazarot modularni i veb-bazirani softverski paketi koi gi 266 . Natamo{noto evoluirawe na ERP be{e vo nasoka na ovozmo`uvawe na poddr{ka na interorganizaciskite procesi. Beneficiite za pretprijatijata od koristeweto na ERP sistemite se mnogubrojni. kupovnite nara~ki i isplatite na vrabotenite. koga ERP softverot dobi veb-korisni~ka vrska. ERP sistemite isto taka gi pribiraat smetkovodstvenite i finansiskite podatoci i gi kreiraat finansiskite i ostanatite izve{tai za potrebite na menaxmentot. ERP mu dava na pretprijatieto integriran pogled na glavnite biznis-procesi vo realno vreme. proizvodstvenite kapaciteti i drugo. Sekoga{ treba da se imaat vo predvid i potencijalnite rizici od implementacijata na ERP sistemite. Razvojot na ERP sistemite e povrzan so nekolku evoluirawa. . mo`e da se zagrozi i egzistencijata na kompanijata. bez razlika od koj departman tie poteknuvaat.

potro{uva~ite i biznis partnerite. Glavni komponenti na SCM sistem Ako edna kompanija saka da napravi i prodade eden proizvod na pazarot.SCM menaxment so sinxirite na Softverot za menaxirawe so sinxirite na snabduvawe e procesno-baziran sistem koj povrzuva pove}e preptrijatija. Dobavuva ~ Proizvoditel Maloproda`ba Potro{uva~ INTERNET Izvori na surovini i nabavki Logistika na proizvodstvo Prognozirawe i planirawe na pobaruva~kata Nara~ki na potro{uva~i Transport i dostava Menaxment so distributivni kanali i so zalihi Slika 10. CRM aplikaciite. stokite i finalnite proizvodi pome|u pretprijatijata mo`e da se namalat ili eliminiraat so mo`nostite koi gi nudat modelite na e-trgovijata i e-biznisot. SCM aplikaciite. odnosno so povrzuvawe na internite sistemi na tie pretprijatija. Softver za snabduvawe . 10. do negovo pojavuvawe na pazarot. aplikaciite za podr{ka vo odlu~uvaweto. Problemite povrzani so dostavuvaweto na materijalite. za poddr{ka na `ivotniot ciklus na eden proizvod. toga{ taa ima potreba od vlezni surovini i uslugi od drugi kompanii.3. efikasni i ne tolku skapi biznis-vrski. Zna~i SCM softverot gi poddr`uva i menaxira vrskite koi postojat pome|u klu~nite biznis-procesi na edno pretprijatie so klu~nite biznis-procesi na dobavuva~ite.1. ili sinxiri na snabduvawe. portalot na pretprijatieto i drugite delovni aplikacii. Najpoznati e-biznis paketi se e-Business Suite na Oracle i mySAP na SAP.4.integriraat ERP aplikaciite. Cel na SCM e sozdavawe na brzi. Me|usebnite relacii na kompanijata so 267 .

Alternativa na EDI se XML-veb-servisite. logistika na proizvodstvoto. koi {to se posovremeno re{enie vo delovnoto rabotewe. menaxirawe so pora~kite na potro{uva~ite i prognozirawe i planirawe na pobaruva~kata za proizvodi (slika 10. menaxment so transportot i dostavuvaweto na proizvodite. pri {to ovoj segment pretstavuva B2B ebiznis model koj e so postojan porast spored vkupniot prihod koj se ostvaruva. sinxirot za snabduvawe se vika vrednosen sinxir. ~ij tek na procesite podrazbira deka istiot gi vklu~uva dobavuva~ite. Interorganizaciskite SCM obi~no se implementiraat so koristewe na Internet-baziranite tehnologii. SCM sistemite se implementiraat glavno na tri nivoa. Glavnite beneficii na SCM sistemite se sostojat vo pobrza i pokvalitetna obrabotka na nara~kite. proizvoditelite. Naj~esta pri~ina za neuspe{na implementacija na SCM sistemite se nedostatok od znaewe za planirawe na pobaruva~kata. proda`bata na malo i potro{uva~ite. menaxment so distributivnite kanali i so zalihite.4). pobrzo plasirawe na proizvodite na pazarot. napravi i prodade proizvodot ja so~inuvaat mre`ata na delovni entiteti. EDI preku Internet koristi bezbedni virtuelni privatni mre`i. Bidej}i sinxirot za snabduvawe treba da dodava vrednost na proizvodot i uslugite koi gi proizveduva kompanijata. Od druga strana. Vo ramkite na SCM naj~estite funkcionalni moduli se menxirawe so izvorite na surovini i nabavki. namaluvawe na potrebnite nivoa na zalihite. distributorite i drugite kompanii koi se potrebni da se dizajnira. razvojot i implementiraweto na efikasen SCM sistem pretstavuva kompleksna i te{ka zada~a. EDI ovozmo`uva razmena na transakciski dokumenti preku Internet i drugi kompjuterski mre`i pome|u partnerskite organizacii koi se del od sinxirot za snabduvawe. Eden od najstarite formi na koristewe na informaciskite tehnologii za poddr{ka na SCM bila Elektronskata razmena na podatoci (Electronic data interchange .dobavuva~ite. pomali transakciski i materijalni tro{oci i sozdavawe na strategiski relacii so dobavuva~ite. potro{uva~ite. SCM re{enijata treba da go poddr`at generalniot model na pro{ireno pretprijatie. Vo ramkite na prvoto nivo. relacii i procesi koi se narekuvaat sinxir za snabduvawe. Nesoodvetna procena na pobaruva~kata sozdava problemi vo ostanatite procesi kako {to se proizvodstvoto i menaxiraweto so zalihite. kompaniite gi podobruvaat internite procesi na sinxirite za snabduvawe i eksternite procesi i relacii 268 . Najgolemi svetski brendovi za SCM softver se Oracle i SAP.EDI).

Modernite informaciski i komunikaciski tehnologii ovozmo`uvaat edna organizacija celoto svoe znaewe da go koristi za re{avawe na bilo koj problem. Na tretoto nivo kompanijata razviva i implementira najsovremeni kolaborativni SCM aplikacii so koristewe na napreden SCM softver. strate{ko planirawe i odlu~uvawe. Na toj na~in delovnata mre`a na kompanijata se pro{iruva so partneri koi imaat mo`nost za koristewe na veb-bazirani SCM aplikacii. dinami~ko u~ewe. Za zna~eweto na znaeweto kako resurs. koj uka`uva na finansiskata vrednost na znaeweto. Drug termin koj se koristi za znaeweto e intelektualen kapital. Na ova nivo SCM sistemite na pretprijatijata mo`at potpolno da se integriraat. Na ova nivo mo`ni se limitirani onlajn transakcii pome|u kompaniite. izberat. Centralen del na upravuvaweto so znaewe pretstavuva prepoznavawe na znaeweto i negovo interpretirawe na na~in koj ovozmo`uva zaedni~ko i formalno koristewe vo organizacijata. intelektualniot kapital te{ko mo`e da se izmeri. Na vtoroto nivo kompaniite gi koristat SCM aplikaciite i preku intranet i ekstranet linkovi se povrzuvaat so svoite dobavuva~i. govorat i podatocite spored koi site sovremeni op{testva od op{testva bazirani na prirodni resursi preminuvaat vo op{testva bazirani na znaewe. no ne se strukturirani. Vo sekoj slu~aj. Sistemot koj go pravi znaeweto dostapno vo celata organizacija se vika sistem za upravuvawe so znaeweto. znaewe i stru~nost koi postojat vo organi-zacijata.4. Strukturiranoto znaewe ovozmo`uva efikasno re{avawe na problemite. 10. potro{iva~i i ostanati delovni partneri. 10. FUNKCIONALNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA 269 .so dobavuva~ite i potro{uva~ite. organiziraat i pre-nesat va`ni informacii. Softver za upravuvawe so znaewe Upravuvawe so znaewe (Knowledge Management) e proces koj im pomaga na organizaciite da prepoznaat. na bilo koe mesto i vo bilo koe vreme. a ekonomiite vo ekonomii bazirani na znaewe.2.1.

270 . Na ovoj na~in mnogu poefikasno se pribiraat i analiziraat podatocite za proda`niot proces. potoa razvoj na novi proizvodi i novi pazari so cel da se pridobijat novi potro{uva~i. finansii i smetkovodstvo. Glavnite pridobivki na sovremenite marketing softverski sistemi i novite veb-bazirani tehnologii se aplikaciite koi gi poddr`uvaat procesite kako {to se interaktivniot marketing. avtomatizacijata na proda`nite agenti i sproveduvaweto na marketing istra`uvawata. promocija i proda`ba na postoe~ki proizvodi i uslugi na postoe~ki pazar. Aplikaciite za poddr{ka na proizvodstvoto gi vklu~uvaat site aktivnosti koi se odnesuvaat na planiraweto i kontrolata na procesot za proizvodstvo na stoki i uslugi.Poednostavuvawe na proizvodnite procesi. CIM se koristat za postignuvawe na slednive celi: . ~ove~ki resursi.Integracija na site proizvodstveni procesi i procesi za poddr{ka so koristewe na kompjuterski mre`i i drugi informaciski tehnologii. Proizvodstvenite informaciski sistemi koi se veb-bazirani go poddr`uvaat kompjuterski-integriranoto proizvodstvo (Computer Integrated manufacturing – CIM). evaluacija i pratewe na karierata i stru~noto osposobuvawe na vrabotenite. Aplikaciite koi se koristat vo marketing funkcionalnoto podra~je opfa}aat planirawe. vrabotuvawe. Menaxiraweto so ~ove~kite resursi vklu~uva regrutirawe. . Pod avtomatizacija na rabotnata sila se podrazbira opremuvawe na proda`nite agenti so mobilni kompjuterski uredi koi preku veb tehnologiite se povrzani so kompaniskite kompjuterski resursi. mo`at da postojat aplikacii koi gi poddr`uvaat aktivnostite koi se izvr{uvaat vo ramkite na nekoja od slednive funkcionalni podra~ja: marketing. Interaktivniot marketing ovozmo`uva potro{uva~ite preku Internetot i drugite veb-bazirani tehnologii aktivno da u~estvuvaat vo marketing procesite. Krajnata cel na CIM e sozdavawe na fleksibilni proizvodstveni procesi koi efektivno proizveduvaat proizvodi so visok kvalitet.Vo edno pretprijatie.Avtomatizacija na proizvodnite procesi i na biznis funkciite koi gi podr`uvaat so kompjuteri i roboti. . dizajnot na proizvodite i organizacijata na fabrikite. proizvodstvo.

so ope-racii koi se rangiraat od zapi{uvawe i sumirawe na smetkovodstvenite podatoci i na finansiski transakcii do in`enering i razvoj na novi proizvodi. Informaciskite tehnologii go menuvaat na~inot na koj rabo-tat pretprijatijata. se koristat sovremeni smetkovodstveni informaciski sistemi koi se baziraat na sovremenite informaciski tehnologii i koncepti i kako takvi se centralen del od integriranite delovni softverski paketi. pogolemite delovni organizacii se kompleksni. za niv se koristi i imeto tra-dicionalni smetkovodstveni informaciski sistemi. vo zemjite koi neguvaat povisoko nivo na koristewe na informaciskite tehnologii se napu{ta tradicionalniot koncept i. Denes. magacinsko rabotewe. bile koristeni za obrabotka na smetko-vodstveno-finansiski podatoci. planirawe. koristeni vo delovnoto rabotewe vo pedesettite i {eesettite godini. da se postigne poefikasno rabotewe i maksimizirawe na profitot.Smetkovodstveno-finansiskiot sistem mo`e da se definira kako sistem dizajniran za transformacija na smetkovodstvenite i finansiskite podatoci vo informacii. Toa bile prvite tradicionalni smetkovodstveni informaciski sistemi so mnogu ograni~eni celi. Zatoa. Prethodno be{e spomnato deka sistemite za obrabotka na transakciite pretstavuvaat osnovna aplikacija na smetkovodstve-nite informaciski sistemi. Pretprijatijata gi reorganiziraat i gi avtoma-tiziraat site aktivnosti so informaciskite tehnologii so cel maksimalno da se iskoristi nivnata mo}. koi gi poddr`uvale samo dnevnite operacii preku pribirawe i skladirawe na smetkovodstvenite transakcii. Ulogata na smetkovodstvenite informaciski sistemi vo poslednite godini vo delovnoto rabotewe na pretprijatijata e mnogu promeneta. skladiraat i obrabotuvaat podatoci i se podgotvuvaat izve{tai vo ramkite na smetkovodstvenite informaciski sistemi. Denes. Vo ovoj kontekst. koordinirawe i kontrola na site ovie aktivnosti preku celosna integracija na delovnite softverski re{enija za nabavki. prvi~no. Uspe{nata implementacija na smetkovodstvenofinan-siskiot informaciski sistem e neophoden preduslov za efikasno i za sovremeno koristewe na novite informaciski tehnologii i sozda-vawe integriran informaciski sistem na pretprijatieto. glavno. prioritet se dava na smetkovodstveno-finansiskiot sek-tor na pretprijatijata kade najmnogu se pribiraat. kako po pravilo. 271 . Vsu{nost i prvite kompjuteri. Smetkovodstveno-finansiskiot informaciski sistem dava golema poddr{ka za organizirawe. proizvodstvo i proda`ba. kako {to se ERP sistemite.

se obrabotuvaat i drugi relevantni podatoci i informacii koi ne se od finan-siska priroda i se koristat pri donesuvawe delovni odluki vo pretprijatijata. isto taka postojat smetkovodstveni sistemi koi se integrirani i bazirani na najnovite informaciski tehnologii. glavno. gi obrabotuvale smetkovodstvenite podatoci i finansiski transakcii.skladirawe (memorirawe) na podatocite za idna upotreba. glavno.obrabotka na podatocite. Za da gi proizvede informa-ciite potrebni na korisnicite vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i procesot na odlu~uvawe. dnevni podato-ci za proda`ba na proizvodite i sli~no.Tradicionalno. pak. so ovozmo`uvawe na pristap kon podatocite skladirani vo smetkovodstveniot informaciski sistem.pribirawe na transakciite i drugite podatoci i nivno vnesuvawe vo smetkovodstveniot informaciski sistem. e pro-{irena. tradicio-nalnite smetkovodstveni informaciski sistemi bile nare~eni sis-temi za obrabotka na transakcii. se koristat kompleksni i integrirani smetkovodstvenofinansiski informaciski sistemi koi sekoga{ se baziraat na raboteweto na kompjuterskata tehnologija. informaciskiot sistem mora da gi izvr{uva slednite zada~i: . Denes. kontrola i izvr{uvawe na nivnite delovni zada~i.obezbeduvawe na korisnicite so informacii od koi imaat potreba so generirawe na izve{tai ili. smetkovodstveno-finansiskite informaciski sistemi. pokraj tradicionalnite smetkovodstveni podatoci koi. Kako posledica. so cel proizvedenite informacii da bidat to~ni i sigurni. Isto taka tie mo`at da bidat delumno ili celosno integrirani so ostanati delovni softverski re{enija. Smetkovodstveno-finansikite informaciski sistemi mo`at da bidat od najednostavni do mnogu kompleksni koristej}i gi najsovremenite kompjuteri i najnovite informaciski tehnologii. Tradicionalnata definicija i uloga na smetkovodstvenite informaciski sistemi. se od finansiska priroda. kako {to se vremeto koga se slu~ila edna transakcija. Vo doma{nata praktika. . Nikakvi drugi podatoci ne bile pribirani. s# u{te mo`at da se sretnat sistemi koi pove}e 272 . denes.kontrola na celiot proces. . glavno. . taka {to. Smetkovodstveno-finansiskiot informaciski sistem gi obrabotuva podatocite i finansiskite transakcii za da gi obezbedi korisnicite so informacii potrebni za planirawe. vo razvienite zemji. . no spored na~inot na proektiraweto i opfatot na podatocite i informaciite.

Proizvodstven ciklus. prihodniot ciklus na edna organizacija mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za nara~ki od kupuva~i.pripa|aat na transakciskite otkolku na sovremenite smetkovodstveni informa-ciski sistemi. Ciklus na finansirawe. Iako razli~ni pretprijatija ne mora da imaat isti aplikativni sistemi vo eden transakciski ciklus. nabavka na stoki. Transakciski ciklus pretstavuva grupa od logi~ki povrzani transakcii. kade pripa|aat nastanite povrzani so distri-bucijata na stoki i uslugi na kupuva~ite i soodvetni naplati. Identifikacijata na ovie ciklusi i specifi~nite aktivnosti od koi tie se sostojat se klu~na faza vo opredeluvaweto na efektivnosta i profitabilnosta na pretprijatieto. i toa:. Ovaa cel treba da bide integralen del na internata kontrol-na struktura na pretprijatieto. kasa. Sekoj transakciski ciklus obi~no obrabotuva golem broj indi-vidualni transakcii. naplata i izvestuvawe za proda`bata. kade pripa|aat nastanite povrzani so transformacijata na vleznite surovini vo finalni stoki i uslugi. Kadrovski menaxment – platen spisok. kade pripa|aat nasta-nite povrzani so vrabotuvawe. konceptot na ciklusi dava dobra osnova za kategorizacija na ekonomskite nastani koi se zaedni~ki za site pretprijatija. kade pripa|aat nastanite povrzani so stek-nuvawe stoki i uslugi od dobavuva~ite i regulirawe na soodvetnite obvrski. Taka. Aplikativniot sistem gi obrabotuva logi~ki povrzanite transakcii. transakciskite ciklusi obezbeduvaat sistemska ramka za analiza i dizajn na smetkovodstveniot informaciski sistem so toa {to postoi sli~na cel za sekoj razli~en ciklus. Konceptot na transakciski ciklusi za obrabotka na podatoci obezbeduva ramka za analiza na aktivnostite na edno pretprijatie. Ciklusite za transakciski obrabotki se sostojat od eden ili pove}e aplikativni sistemi. Pogolemiot broj od ovie transakcii mo`at da bidat kategorizirani vo relativno mal broj razli~ni tipovi na transakciski ciklusi. kade spa|aat nastanite povrzani so steknuvawe i upravuvawe na kapitalni fondovi vklu~uvaj}i gi i gotovite pari. Tro{koven cuklus. koi od svoja strana pretstavuvaat logi~ka grupa na aktivnosti koi gi izvr{uva pretprijatieto. Tro{kovniot ciklus mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za izbor na doba-vuva~i. obuka i presmetuvawe na zarabotu-va~kite na vrabotenite. Prihoden ciklus. pla}awe i platen 273 . Isto taka.

Pokraj ovie ciklusi. kontro-la na zaliha. ^etirite transakciski ciklusi prika`ani na slika 10. koj se vika ciklus na finansisko izvestuvawe. vo edna trgovska organizacija transakciskite ciklusi so pova`nite delovni aktivnosti se prika`ani na slika 10. Na primer. Podgotovkata na finan-siskite izve{tai. Generalno. na primer. Ciklusot za finansirawe mo`e da vklu~uva aplikacija za upravuvawe i kontrola na gotovina. poradi prirodata na rabotewe. bara pove}e proceni i prilagoduvawa na vlez-nite podatoci koi ne se direkten rezultat na promenite. upravuvawe so zaemite itn. glavno. Prihoden ciklus Stoki i uslugi Kupuva~i Smetki Raspredelba na gotovina Rabotna sila Trgovsko pretprijatie Vraboteni Plata Stoki i uslugi Dobavuva~i Tro{koven ciklus Ciklus na izvestuvawe Investicii Investitori Dividendi Finansiski izve{tai Kadrovski menaxment Kreditori 274 . se od finansiska priroda. a se del od ovoj cuklus. Iako transakciite. Podatocite gi dobiva od ostanatite ciklusi i gi obrabotuva vo finansiski izve{tai.spisok. Ovoj ciklus ne e operativen. pove}eto od niv generiraat statisti~ki podatoci koi se od interes za menax-mentot na pretprijatieto. vo soglasnost so generalno prifatenite smetko-vodstveni principi. Terminot interna kontrola sugerira na prezemeni merki vo organizacijata za da se reguliraat i naso~at aktivnostite na organizacijata. Transakciskite ciklusi na organizaciite sodr`at u{te eden.5 mo`at da se prepoznaat vo pogolemiot del od pretprijatija. tro{oci na proizvodstvoto. tipot na organizacijata i nejzinata delovna politika ja opredeluva prirodata i strukturata na transakciskite ciklusi. {esti ciklus. Proizvodstveni-ot ciklus mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za kontrola i izvestuvawe na proizvodstvoto. Amortiza-cijata i promenata na valutata se dva ~esti primera koi se javuvaat vo organizaciite. pretprijatijata {to se zanimavaat so proizvodstvo imaat dopolnitelen proizvodstven transakciski ciklus. Najva`en aspekt na smetkovodstveno-finansiskiot informaciski sistem vo edna organizacija e internata kontrola. Taka.5. edno pretprijatie mo`e da ima i drugi transakciski ciklusi.

Kontrolata treba da obezbedi to~na primena na politikata i direktivite na menaxmentot.3. glavno. neefikasni rabotnici. e izoliran od operativnoto nivo. naskoro mo`at da bidat zastareni poradi brziot razvoj na veb-baziranite sistemi koi koristat Internet. No spored misleweto na ekspertite od ova podra~je. Menaxmentot. SOVREMENI PLATFORMI KOI SE BAZIRAAT NA KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII Konceptot klient/server bil dominanten vo arhitekturata na mnogu informaciski tehnologii i sistemi vo tekot na poslednite decenii na dvaesetiot vek i vo po~etokot na noviot milenium.5. 10. potro{uva~ka na nabavenite materijali i surovini vo proizvodstvoto i administracijata. Tipi~ni transakciski ciklusi i vrski za edno trgovsko pretprijatie Najgolem del od informaciite potrebni na menaxmentot za kontrola na finansiite i operaciite vo pretprijatijata doa|aat preku celosna integracija na smetkovodstveno-finansiskiot informaciski podsistem so ostanatite informaciski podsistemi. kra`bi i sli~no. Zatoa pri implementacija na odlukite i celite i pri regulirawe na aktivnostite za koi ima va`na odgovornost.Otplata na zaemi Zaemi Menaxment Menaxerski i finansiski izve{tai Danoci Vladini agencii Formulari za danoci i regulativi Slika 10. mora da se potpre vrz informaciite koi gi dobiva od informaciskite sistemi na operativno nivo i od raznite kontrolni tehniki. Kontrolata se odnesuva na {irok rang aktivnosti. Vo prodol`enie nakratko }e bidat opi{ani nekolku platformi i biznis koncepti koi s# pove}e stanuvaat zna~aen segment na 275 . a koi se biten del od IT arhitekturata. Dobrata interna kontrola vo organizacijata e klu~en faktor za efikasen menaxment. Menaxmentot mora da go za{titi imotot na organizacijata od o{tetuvawa koi se rangiraat od pronevera do nesovesno koristewe na vleznite surovini i proizvodi. osobeno vo golemite pretprijatija. Specijalnite klient/server aplikacii bile smetani za revolucionerni vo sredinata na devedesetite godini. intranet i ekstranet. kako {to se odr`uvawe na nivoto na zaliha. pla}awe na smetkite vo soodvetni periodi i sli~no.

Ednostavna analogija na ovoj koncept pretstavuva koristeweto na elektri~nata energija. Konceptot na grid kompjutersko rabotewe e u{te edna alternativna platforma za sovremenite informaciski sistemi. Osnovnata ideja na ovoj koncept e razvoj na pove}e servisi koi mo`at pove}ekratno da se upotrebuvaat vo razli~ni aplikacii. Kompjuterskoto rabotewe vo oblak pretstavuva koncept koj vo sebe gi obedinuva slednite tehnolo{ki platformi: softverot kako servis. Servisno-orientirana arhitektura e arhitektonski koncept na razvoj na kompjuterski aplikacii koj {to bazira na koristewe na servisi koi gi poddr`uvaat delovnite potrebi. Servisno-orientiranata arhitektura e tesno povrzana so veb servisite. tie se razvivaat so kombinirawe na postoe~ki servisi. pobrz razvoj na novi aplikacii i pomali tro{oci za odr`uvawe na informaciskite tehnologii. Pretprijatijata namesto da kupuvaat i instaliraat skapi aplikacii. grid kompjuterskoto rabotewe i Veb 2. Gridot koordinira golem broj na serveri i memoriski kapaciteti i deluva kako eden kompjuter. Na ovoj na~in mo`e da se nadmine i problemot na promenliva potreba od IT resursi koi ja imaat pretprijatijata. Prifa}aweto na vakvata arhitektura mo`e bitno da gi namali tro{ocite za integracija na novite sistemi. vklu~uvaj}i ja i Internet se dizajnirani da obezbedat komunikacija pome|u razli~ni edinici. da go podobri usoglasuvaweto na biznisot so informaciskite tehnologii. Zna~i namesto razvoj na aplikacii od po~etok.informaciskite sistemi na sovremenite pretprijatija i organizacii i vetuvaat deka vo bliska idnina mo`at da imaat dominantna uloga. Softverot kako servis i koristeweto na kompjuterskata mo} pretstavuva popularen model na pretprijatijata vo koj resursite se stavaat na raspolagawe na korisnicite vo momentot koga tie se potrebni. Tie pretstavuvaat posebni samostojni celini koi korisnikot mo`e da gi izbere i kombinira preku bilo koj kompjuter. koi se dizajnirani da poddr`at kompjuter-kompjuter interakcija preku kompjuterskite mre`i. mo`at da pristapat i koristat aplikacii preku nekoja mre`a so pomo{ na internet prelistuva~. Oblakot pretstavuva mesto kade {to se smesteni iljadnici kompjuteri i 276 . Eden primer za grid e aplikacijata na Soni koja treba onlajn da povrze iljadnici konzoli za video-igri. Konvencionalnite mre`i. koristewe na kompjuterska mo}. Osnovnata ideja na grid kompjuterskoto rabotewe e kreirawe na golema kompjuterska mo} so koristewe na slobodni kompjuterski kapaciteti.0 tehnologiite.

Zna~i kompjuterskoto rabotewe vo oblak pretstavuva internet-baziran razvoj i koristewe na kompjuteri.serveri. odnosno vo rabotite koi ne opkru`uvaat. Otvoreniot kod ovozmo`uva lesen tek na informacii i nivna portabilnost so drugi sistemi. 277 . Pervazivnoto kompjutersko rabotewe zna~i pak s#prisutnost na kompjuterite okolu nas. Implementiraweto na servisno-orientiranata arhitektura i na veb servisite baraat nekolku standardi za te~ewe na informaciite pome|u u~esnicite. Mobilnoto kompjutersko rabotewe e koncept namenet za mobilnite vraboteni i za onie lu|e koi sakaat onlajn vrska od bilo koe mesto vo svetot. site povrzani i dostapni preku Internet.

primenata na informaciskite tehnologii vo avtomatizacijata na delovnite procesi obi~no pridonesuva tie da se izvr{at pokvalitetno i za pokratko vreme. SOCIJALNI I BEZBEDNOSNI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII Koristeweto na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe sozdava bezbednosni rizici. no obi~no toa zna~i eliminirawe na del od porane{nite rabotni mesta i pojava na drugi so specifi~ni kvalifikacii. zdravstvoto. Taka na primer. taka i za op{testvoto. potoa pottiknuva seriozni eti~ki pra{awa i zna~itelno vlijae na op{testvoto na pove}e na~ini. ergonomijata i drugi oblasti. 11. kako {to se kompjuterskiot kriminal.11. privatnosta na individuata. Primenata na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe sekoga{ e povrzana so pove}e beneficii kako za pretprijatijata. ETI^KI. vrabotuvaweto. ^etirite osnovni eti~ki normi za koristewe na kompjuterite se: 278 . eden od osnovnite elementi na kontrola kako se koristat kompjuterite se eti~kite normi. Eti~koto i socijalnoto vlijanie na informaciskite tehnologii mo`e se zabele`i vo pove}e oblasti. Eti~kite normi pretstavuvaat standardi za moralno odnesuvawe.1. No za `al. e povrzana i so odredeni {tetni posledici od razli~ni op{testveni aspekti. ETI^KI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII Bidej}i kompjuterskata tehnologija se razviva so mnogu brzo tempo.

li~nite preferenci i naviki stanuvaat pazarna stoka. Prvoto se odnesuva na {ireweto na informaciite bez li~na soglasnost na liceto za koe se odnesuvaat podatocite. . Na primer. na primer. . unapreduvawe ili otpu{tawe od rabota? Kakvi bi bile posledicite ako podatocite koi cirkuli-raat sodr`at neto~ni ili zastareni podatoci za konkretnoto lice? Vo 279 .privatnost. a prose~niot amerikanec se nao|a na 100 po{tenski listi i 50 bazi na podatoci.sopstvenost. Dve naj~esti oblasti vo ramkite na koi mo`e da se javi naru{uvawe na eti~kite normi se koristeweto na bazite na podatoci i koristeweto na kompjuterskite mre`i. koi me|u drugoto vklu~uvaat po~ituvawe na privatnosta na site involvirani strani vo procesite na pribirawe. koja se odnesuva na odgovornosta za to~nosta na poda-tocite od strana na onie koi gi sobiraat. vo SAD. Ovoj proces najmnogu e izrazen kaj zemjite koi imaat visoko nivo na informatizacija. Na toj na~in.pristap kon podatocite. dr`avnite institucii i drugi pogolemi organizacii postojano obrabotuvaat podatoci i informacii za gra|anite i doma}instvata i gi skladiraat vo bazi na podatoci i podato~ni magacini. koristewe i diseminacija na podatocite i informaciite. koja se odnesuva na pravilata za poseduvawe na podatocite i pravata za koristewe na softverskite proizvodi. .to~nost. Korisnicite na informaciskite tehnologii treba da bidat svesni za etikata vo raboteweto i da gi po~ituvaat eti~kite normi bez razlika dali aktivnostite se izvr{uvaat od rabotnoto mesto. {to tie podatoci i informacii gi preprodavaat na zainteresirani kompanii za marketin{ki ili drugi celi. podatocite na 90% od doma}instvata na SAD ve}e se nao|aat vo kompjuterskite bazi na podatoci. kako bi se ~uvstvuvalo edno lice ako rabotodava~ot go koristi negovoto lekarsko dosie za da donese odluka za negovo vrabotuvawe. koja se odnesuva na na~inot na pribirawe i koris-tewe na podatocite za individuite. od obrazovna institucija ili od svoite domovi. Od ova se nametnuvaat dve pra{awa koi predizvikuvaat zagri`enost. Spored ekspertite za ovaa problematika. Denes. koja{to se odnesuva na odgovornosta na onie koi gi imaat podatocite i koi treba da obezbedat kontrola na nivnoto koristewe. Vtoroto pra{awe se odnesuva na {ireweto na neto~ni podatoci i informacii. Taka.. poznati se firmi koi imaat sobrano tolkava masa na podatoci za amerikanskata populacija.

na{ata zemja poradi poniskoto nivo na informatizacija, vakvite problemi s# u{te ne se silno izrazeni vo praktikata. Pri koristewe na kompjuterskite mre`i za razmena na podatoci i informacii, isto taka, se javuvaat pojavi koi mo`at da gi zagrozat osnovnite eti~ki normi. Taka na primer, vo sistemite za elektronska po{ta na organizaciite mo`e da se slu~i porakite da bidat cenzurirani, {piunirani i sli~no. Vo SAD, spored naprave-nite anketi, preku 20% od pretprijatijata gi kontroliraat porakite na svoite vraboteni. Drug primer e so koristeweto na on-line bulletin board sistemite. Mo`e da se slu~i kompanijata koja e sopstvenik na bulletin board sistemot da gi kontrolira site poraki i da gi otfrla onie ~ija sodr`ina e nesoodvetna za interesite na kompanijata. Vo pretprijatijata, eden del od odgovornosta {to ja imaat menaxerite se odnesuva na odgovornosta za eti~koto koristewe na informaciskite tehnologii. Del od eti~kite pra{awa se odnesuvaat na toa dali treba da se provruva elektronskata po{ta na vrabotenite po elektronski pat, dali elektronski da se proveruvaat veb stranicite koi {to vrabotenite gi posetuvaat vo rabotnoto vreme, dali vrabotenite gi koristat slu`benite IT resursi vo privatni celi, dali mo`at podatocite koi se pribrani za potro{uva~ite da se prodadat na drugi pretprijatija, itn. Eti~kite pra{awa mo`e da gi kategorizirame vo dve grupi, onie koi se povrzani so biznisot, i onie koi se povrzani so tehnologijata. Biznis-etikata se odnesuva na brojni eti~ki pra{awa koi menaxerite treba da gi zemat predvid vo tekot na izvr{uvaweto na aktivnostite i vo procesot na donesuvaweto na odlukite. Kako najva`ni eti~ki oblasti koi se povrzuvaat so koristeweto na informaciskite tehnologii spored (O’Brien, 2009) se smetaat pravata na intelektualna sopstvenost, privatnosta na potro{uva~ite, privatnosta na vrabotenite, bezbednosta na podatocite so koi raspolaga edno pretprijatie i bezbednosta na rabotnoto mesto. Postojat razli~ni teoretski pristapi spored koi menaxerite treba da imaat eti~ka odgovornost pri izvr{uvawe na delovnite aktivnosti i donesuvaweto na odlukite. Spored eden teoretski pristap menaxerite treba da imaat eti~ka odgovornost samo sprema akcionerite od aspekt na zgolemuvawe na profitot bez prekr{uvawe na zakonskata regulative i bez primena na izmami. Spored drug pristap eti~kata odgovornost na menaxerite treba da bide sprema celoto op{testvo, ili pak sprema site stekholderi koi se povrzani so raboteweto na edno

280

pretprijatie (vraboteni, potro{uva~i, partneri i drugi op{testveni grupi). Tehnolo{kata etika gi opfa}a eti~kite normi koi se posledica od koristeweto na bilo koja tehnologija. Ovie normi se odnesuvaat na toa da lu|eto koi se vo dopir so tehnologijata go razberat i prifatat rizikot od nejzinoto koristewe, fer raspredelba na beneficiite i rizicite od koristeweto na tehniologijata, beneficiite da gi nadminuvaat rizicite od koristeweto na tehnologijata i da ne postoi druga alternativa koja nosi isti beneficii so pomali rizici. Vo sekoj slu~aj, tehnolo{kite eti~ki normi sekoga{ podrazbiraat tehnologijata da bide implementirana na na~in so koj se izbegnuvaat nepotrebnite rizici. 11.2. KOMPJUTERSKI KRIMINAL Sekoj korisnik na kompjuterska tehnologija e izlo`en na opas-nosti so koi e zagrozena sigurnosta na kompjuterskiot sistem i poda-tocite i informaciite koi{to se skladirani vo nego. Opasnostite za kompjuterskata bezbednost se pojavuvaat vo forma na kompjuterski kriminal, prirodni katastrofi i vo drugi formi. Kompjuterskiot kriminal pretstavuva nelegalno dejstvo so koe natrapnikot koristi specijalno znaewe za kompjuterskata tehnolo-gija. Kompjuterskiot kriminal mo`e da poprimi razli~ni formi, pri {to mo`e da se grupira vo slednive kategorii: - O{tetuvawe na kompjuterskata oprema, programite ili poda-tocite. Na primer, vo ovaa kategorija pripa|aat kompjuterskite virusi, kriminalnata tehnika trojanski kow i drugi. - Kra`ba na hardver, softver, podatoci ili drugi resursi. Vo ovaa kategorija pripa|a i neovlastenoto koristewe na softverskite paketi, koe se narekuva softversko piratstvo. - Manipulacijata e tretata kategorija na kompjuterskiot kriminal, i tuka spa|aat aktivnostite kako pu{tawe la`ni poraki preku elektronska po{ta, neto~ni informacii i sli~no. Pokraj kompjuterskiot kriminal, kompjuterskite sistemi i podatoci se izlo`eni i na drugi katastrofi. Tuka spa|aat: - prirodnite katastrofi, kako {to se po`arite, zemjotresite, poplavite i itn.; - sabota`i;

281

- tehnolo{ki defekti na hardverot i softverot; - ~ove~ki gre{ki pri vnesot na podatoci,
programiraweto i sli~no. So s# pomasovnoto koristewe na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe, se zgolemuva i kompjuterskiot kriminal, koj pretstavuva golema opasnost na sovremenite op{testva. Ovoj kriminal se izvr{uva od strana na krimogeni i neodgovorni poedinci i grupi, koi gi koristat nedostatocite na kompjuterite, Internetot i ostanatite kompjuterski mre`i. Naj~esto kompjuterskiot kriminal se izvr{uva od strana na slednive ~etiri kategorii na poedinci i grupi: 1. Najgolemiot del od kompjuterskite kriminalci go so~inuvaat onie koi imaat najlesen pristap kon kompjuterite, a toa se vrabotenite. Vrabotenite se obiduvaat da ukradat ne{to od pretpri-jatieto kade {to rabotat, kako na primer del od oprema, softver, do-verlivi informacii ili, pak, nekoj drug resurs. 2. Pokraj vrabotenite vo organizacijata, pristap kon nejziniot kompjuterski sistem mo`e da imaat i nadvore{ni korisnici, kako {to se kupuva~ite, dobavuva~ite i drugi. Sli~no kako vrabotenite i nadvore{nite korisnici pristapot kon sistemot mo`at da go zlou-potrebat so izvr{uvawe na nekoja forma na kompjuterski kriminal. 3. Hakeri i krakeri se sledniot tip kompjuterski kriminalci. Razlikata pome|u hakerite i krakerite e vo toa {to prvite se zanimavaat so neavtoriziran pristap na kompjuterskite sistemi poradi zabava i predizvik, dodeka vtorite gi pravat istite raboti, no so zlobni celi, kako {to e na primer kradeweto va`ni tehni~ki informacii, postavuvaweto softverski bombi (kompjuterski programi koi uni{tuvaat postoe~ki kompjuterski programi od sistemot) i sli~no. 4. ^etvrtata grupa ja pretstavuvaat lu|eto od organiziraniot kriminal. Tie gi koristat informaciskite tehnologii isto kako {to toa go pravat i ostanatite delovni lu|e, no za vodewe nelegalni biznisi. Kompjuterskiot kriminal pretstavuva glaven predizvik na eti~koto koristewe na informaciskite tehnologii. Bidej}i kompjuterskiot kriminal ima kapacitet da zagrozi celi biznisi, kako odgovor na ovaa opasnost pretprijatijata i organizaciite prevzemaat soodvetni za{titni i preventivni merki. Spored izve{tajot od 2007 godina na PriceWaterhouseCoopers za globalnata bezbednost, golemite kompanii, skoro bez isklu~ok gi koristat slednite bezbednosni tehnologii: antivirusni programi, virtualni privatni mre`i, sistem za otkrivawe na upadi i za{tita (backup) na

282

podatoci. Spored istoto istra`uvawe polovina od kompaniite imaat predvideno testirawe na godi{ni bezbednosni planovi, pri {to vo prosek kompaniite za bezbednosnite merki izdvojuvaat pome|u 6 i 8 procenti od vkupniot IT buxet. Spored Asocijacijata na IT profesionalci vo SAD, vo ramkite na kompjuterskiot kriminal pripa|aat i slednive specifi~ni dejstva: - neavtorizirano koristewe, pristap, promena i bri{ewe na informacii; - neovlasteno objavuvawe na informacii; - neovlasteno kopirawe na softver; - odbivawe na pristap na kraen korisnik kon negoviot sopstven hardver, softver, podatoci ili mre`ni resursi; - koristewe na kompjuterski ili mre`ni resursi za dobivawe na informacii ili imot na ilegalen na~in. Za za{tita na informaciite, hardverot i softverot od kompjuterskiot kriminal i ostanatite nepogodi, korisnicite na kompjuterskiot sistem treba da prezemat soodvetni merki na za{tita. Za{titata se odnesuva na neavtorizirano koristewe i za{tita od o{tetuvawe na hardverot, softverot i podatocite. Nekoi principielni aspekti na merkite za za{tita se: - kodirawe na porakite pred da bidat isprateni preku kompju-terskite mre`i; - ograni~uvawe na pristapot kon kompjuterskiot sistem od strana na neavtorizirani korisnici so voveduvawe lozinki i drugi za{titni tehniki; - anticipirawe na pa|awata (defektite) na sistemot; - za{tita (back up) na podatocite.

Tipi~ni formi na kompjuterski kriminal
Hakerstvoto i krakerstvoto prestavuvaat opsesivno koristewe na kompjuterite ili neovlasteno pristapuvawe ili koristewe na kompjuterskite mre`i. Hakerite, kako izvr{iteli na ovaa forma na kriminal, mo`e da ne se vraboteni vo kompanijata, no mo`e i da se vraboteni, pri {to preku Internet ili drugi kompjuterski mre`i kradat ili uni{tuvaat podatoci i programi. Hakerite mo`at da gi nabquduvaat elektronskata po{ta, pristapot na veb serverot i transferot na datoteki so cel da otkrijat lozinki, da ukradat mre`ni datoteki ili pak da vgradat sistem koj }e prifati upadi vo sistemot.

283

Zlobnite i kriminalni hakeri se vikaat krakeri. Obi~no krakerot e osoba koja ima znaewe za slabostite na nekoj sistem, i istoto go koristi za steknuvawe na sopstvena korist. Sajber kradeweto pretstavuva kompjuterski kriminal koj vklu~uva kradewe na pari. Vo najgolemiot broj na slu~ai, vo ovoj tip na kompjuterski kriminal vklu~eni se vrabotenite na o{tetenite pretprijatija, koi gi prikrivaat neavtoriziranite upadi vo kompjuterskite mre`i na pretprijatijata. Te{ko mo`e da se zaklu~i kolkavi se finansikite zagubi napraveni preku sajber kradeweto, bidej}i i samite o{teteni finansiski institucii obi~no ne sakaat da gi obelodenat kra`bite, ili pak upadite vo nivnite sistemi. Neavtoriziranoto koristewe na kompjuterskite sistemi i mre`i mo`e da se smeta za kradewe na kompjutersko vreme i resursi. Tipi~en primer e koga vrabotenite neavtorizirano koristat kompjuterska oprema koja e vo sopstvenost na kompanijata vo koja tie rabotat. Zloupotrebata mo`e da bide od igrawe video igri do obavuvawe na li~ni privatni ekspertski aktivnosti. Mnogu kompanii vo razvienite zemji, kako {to se SAD, za da se za{titat od neavtoriziranoto koristewe na kompjuterskite i mre`nite resursi, instaliraat softver za monitoring, koj se vika sniffer. Ovoj softver vr{i monitoring na mre`niot soobra}aj i otkriva nepravilno koristewe na resursite. Spored mnogubrojnite anketi vo SAD, sepak pogolemiot broj na vraboteni vo rabotnoto vreme posetuvaat rekreacioni sajtovi i ispra}aat privatni mailovi. Vo praktikata ima slu~ai koga poradi posetuvawe na nedozvoleni sajtovi, vrabotenite dobivaat otkazi. Softverskoto piratstvo pretstavuva neavtorizirano kopirawe na softverskite proizvodi, i toa e najrasprostanetiot tip na kra`ba na softver. Naj~est izvr{itel na vakov vid na kra`ba se vrabotenite vo kompaniite koi gi koristat softverskite proizvodi. Neavtoriziranoto kopirawe na softver e ilegalno bidej}i softverite se intelektualna sopstvenost za{titena so zakonska regulativa. Spored podatocite na grupacijata za antipiratski softver vo SAD, vo 2006 godina 35% od koristeniot softver vo svetot bil piratski. Kra`bata na intelektualna sopstvenost se pojavuva vo forma na prekr{uvawe na pravata za kopirawe na proizvodi kakvi {to se muzikata, videata, igrite, knigite, slikite i drugite pi{ani raboti. Poznato e deka lesno mo`e da se dobijat prethodno spomnatite tipovi na materijali vo digitalna forma, i istite da bidat predmet na ponatamo{na diseminacija. Edna od

284

Antivirusnata programa gi za{tituva korisnicite od virusite. Ovie programi kopiraat dosadni ili uni{tuva~ki programski moduli vo omre`enite kompjuterski sistemi. koi ne izvr{ile destruktivni zada~i. Varijanta na kompjuterski virus e programa koja go polni kompjuterskiot sistem so samoreplicira~ka informacija. potoa preku prika~enite datoteki koi se prenesuvaat preku Internet servisite. Dve formi na neavtoriziran vnes na programa vo kompjuterot na eden korisnik se adware i spyware. Crvot isto taka pretstavuva programski kod koj mo`e da raboti bez nekoja cel. vo ~ii ramki milioni Internet korisnici razmenuvaat i diseminiraat digitalizirani proizvodi. na primer dozvoluva Internet oglasuva~ite da prika`at reklama vo forma na baner i pop-up bez soglasnost na korisnikot. Eden primer na kompjuterski virus e Trojanskiot kow. Ovoj tip na adware e poznat kako spyware i pretstavuva bilo koj softver koj ja koristi korisni~kata Internet konekcija kako zadna (background) operacija bez eksplicitna dozvola od korisnikot. a potoa preku primarnata memorija na fiksniot disk i na site podvi`ni diskovi. pri {to gi detektiraat i uni{tuvaat kompjuterskite virusi. Druga varijanta na kompjuterski virus e programa koja uni{tuva drugi programi ili podatoci vo sistemot. Virusot pretstavuva programski kod koj ne mo`e da raboti bez da bide vmetnat vo druga programa. ili pak preku ilegalniot softver. Od tie pri~ini se prepora~uva zadol`itelno koristewe na antivirusna programa koja mo`e da gi dijagnosticira i otstrani virusite. Adware e softver koj obavuva korisna funkcija.tehnologiite koja pridonesuva za kr{ewe na pravata za kopirawe na digitalnite proizvodi e P2P mre`nata tehnologija. koj pretstavuva programski instrukcii koi se vmetnati vo legalna kompjuterska programa i vr{at ilegalni promeni na podatocite vo bazite na podatoci. Toj e programa koja se dvi`i niz kompjuterskite mre`i i operativni sistemi i se prika~uva na razli~ni programi i bazi na podatoci. so {to raboteweto na kompjuterot se usporuva ili prekinuva. taka {to site onie koi }e pristapat na kompjuterite }e bidat zarazeni od virusot ili crvot. Virusite obi~no se kopiraat vo datotekite na operativniot sistem. Kompjuterskite virusi obi~no se vnesuvaat vo kompjuterskite sistemi preku elektronskata po{ta. Spyware sobira specifi~ni informacii za 285 . Eden od najrasprostanetite tipovi na kompjuterski kriminal se kompjuterskite virusi i crvi. Adware isto taka mo`e da sobere informacii za korisnikot i za kompjuterot i da gi preprati na negoviot sopstvenik.

Za{titata od adware i spyware se pravi so instalirawe na specijalni programi koi spre~uvaat polnewe i instalirawe na vakvi nepo`elni softverski programi na korisni~kiot kompjuter. Za kompaniite krajnite ekonomski beneficii od pribiraweto i obrabotkata na podatocite od najrazli~na priroda se isto taka golemi. integriraat.korisnicite. PRAVO NA PRIVATNOST Informaciskite tehnologii ovozmo`uvaat da se soberat. kako {to se demografski podatoci. pri {to istite se za{tituvaat so posebni zakoni. a opt-in standardot e podrazbirliva opcija vo Evropa. osobeno koga stanuva zbor za pribirawe na podatoci za individuite. od nivna diseminacija do nivna kriminalna zloupotreba. Od gledna to~ka na pravnata regulativa opt-out standardot e podrazbirliva opcija vo SAD. so obrazlo`enie deka ovoj standard pozitivno vlijae na razvojot na e-komercijata i na e-biznisot. spored koj privatnosta e podrazbirliva. preferenci vo odnos na koristeweto na Internet. . broevi na kreditni karti~ki i sli~no. Vo toj slu~aj se zagrozuvaat nivnite prava na privatnost. Opt-in sistemite avtomatski gi za{tituvaat potro{uva~ite koi {to eksplicitno ne dozvoluvaat obrabotka na nivnite podatoci.pristapuvawe kon privatna elektronska po{ta ili kompjuterski zapisi i pribirawe i koristewe na informaciite za individuite preku Internet i drugite mre`ni servisi. no mo`at da pri~inat i zna~itelna materijalna {teta. Zloupotrebata od koristeweto na privatnite podatoci mo`e da bide raznovidna. Grupata za za{tita na potro{uva~ite go sozdade opt-in standardot. Za pravoto na privatnost od aspekt na koristewe na informaciskite tehnologii mnogu se debatira. razmenat i koristat podatocite i informaciite na brz i efikasen na~in. Od druga strana. poradi {to tie posebno vnimanie obrnuvaat na ovaa oblast. Od druga strana bizniszaednicata preferira na opt-out standardot. pribiraweto na podatocite ima negativni efekti. 11.3.postojano pratewe na lokacijata kade {to se nao|a edna li~nost. Spyware mnogu pove}e ja zagrozuvaat privatnosta na korisnicite. 286 . Ostanatite oblasti na pravoto na privatnost se slednive: . Glavnata debata za legislativata za privatnosta vo odnos na Internetot. se odnesuva na opt-in nasproti opt-out standardite.

Privatnosta mo`e da se za{titi na pove}e na~ini. Edna od naj~esto debatiranite eti~ki normi e privatnosta i kvalitetot na rabotnoto mesto vo delovnoto rabotewe. bidej}i pokraj rabotata se nabquduva i individuata. 287 . Koristeweto na informaciskite tehnologii na rabotnite mesta mo`e da pretstavuva pri~ina za pojava na razli~ni zaboluvawa. Spamovite ~esto pati slu`at za infiltrirawe na kompjuterski virusi. . Re{enijata na zdravstvenite problemi baziraat na naukata za ergonomija. koja se smestuva na fiksniot disk na korisnikot. Celta na ergonomijata e sozdavawe na zdrava rabotna okolina koja e bezbedna. Kompjuterskoto profilirawe e druga kontraverzna kra`ba na privatnosta na individui. broevi na kreditni karti~ki i drugi li~ni informacii za sozdavawe na profil na potro{uva~ite. Istata datoteka podocna mo`e da se koristi za pribirawe na podatoci za Internet korisnikot. Denes kompjuterite gi nabquduvaat vrabotenite so cel da se podobri produktivnosta vo raboteweto.koristewe na informaciite pribrani od razli~ni izvori za promocija na dopolnitelni uslugi. Imeno. Ako sodr`inata na elektronskata poraka ima vulgarna sodr`ina. Neovlastenoto masovno ispra}awe na elektronska po{ta kon Internet korisnicite bez nivno barawe se vika spamirawe (spamming).. poznata e pod imeto flaming. komforna i go zgolemuva rabotniot moral i produktivnost. preku kradewe na tu| identitet i pravewe na ilegalni operacii vo ime na druga li~nost mo`e da se pri~ini golema materijalna {teta. koi se poznati kako kompjuterski monitoring. monotonite dvi`ewa na prstite. Taka na primer. Preku servisite kako {to se elektronskata po{ta. Informaciite za Internet korisnicite mo`e da se pribiraat legitimno pri {to pri sekoe koristewe na internet servisite se sozdava cookie datoteka.pribirawe na telefonski broevi. rbetniot stolb ili o~ite. internet-baziranite razgovori i WWW se razmenuvaat informacii koi ne se jasno kategorizirani od aspekt na privatnosta. No vakviot na~in na zgolemuvawe na produktivnosta ~esto pati se opi{uva kako neeti~ki. elektronskata po{ta so ~uvstvitelna sodr`ina mo`e da se enkriptira. Na primer. racete. podolgite prestoi pred kompjuterskite ekrani i fokusiraweto na pogledot na ekranite mo`at da predizvikaat odredeni zaboluvawa na prstite. Privatnosta na Internet korisnicite e posebno izlo`ena na razni formi na zloupotreba.

Za da beneficiite od koristeweto na informaciskite tehnologii bidat nivna dominantna karakteristika. 288 .Bez razlika na mnogubrojnite eti~ki problemi i mnogubrojnite na~ini na zagrozuvawe na privatnosta na korisnicite. ekonomijata i drugi oblasti denes ne mo`at da se zamislat bez koristewe na informaciskite tehnologii. potrebno e sekoj individualec i sekoja organizacija da gi prifati eti~kite odgovornosti. Informaciskite tehnologii pretstavuvaat potencijal za golemi postignuvawa. Op{testvenite sferi kako {to se zdravstvoto. meteorologijata. op{testvata vo celina imaat mnogubrojni beneficii od koristeweto na informaciskite tehnologii. no i za golemi {teti. obrazovanieto.

Utrecht. The Internet Economy. Lee Raymond. S. Chang Elizabeth. E-business and E-commerce Management. Dave... The future of IS Technologies that will Force Change. Digital Economy 2000. 2000 Comer Douglas. 2000 Callon. 1994 289 . Whinston A. John Wiley&Sons Inc. 2007 Chan Henry. Montes S. Brussels. SYBEX Inc.B. J. 2002 Commision of the European Communities. 2001 Choi. Mastering Office XP. New York. D.. New Jeresy. 2001 Davenport T.. Browing K. U.: Electronic Commerce: the Leading Edge of the Digital Economy. Dillon Tharam. Edinburgh. 2003 Bouton C. i2010 – A European Information Society for growth and emloyment. 1996 Chaffey. Harvard Business School Press. April 19. Brussels. The Internet.LITERATURA Boudewijn Raessens... San Francisco. eWeek.: Competitive Advantage Through Information Technology. 2000 Commision of the European Communities. eEurope 2005: An information society for all. Department of Commerce. TX: Smartecon.S. New York. Lemma Publishers. E-business your Business From Website to Strategy. Prentice Hall. Austin. Prentice Hall.. E-commerce Fundamentals and Applications. Boston. 2008 Bucley P. McGraw-Hill.Y. Marquis A. 2005 Courter G.H.com.: Process Innovation: Reengineering Work Through Information Technology. Technology and Practice.

. Marakas George. 2009..com. Morgan kaufman. IDC Adriatics. Megatrend univerzitet primenjenih nauka. Prentice Hall. EU.. White Rowena. 2000 The economist Intelligence Unit: The 2008 and 2009 e-readiness rankings Turban Efraim. Steinbart Paul J. New Jersey. 2008 O’Brien James. Milanovic D.. 2002 Harmon P. 2007 Glen Walter. Brussels. 2007 IDC Adriatics: Analysis of the Macedonian ICT Sector 2008 (Deliverable 1). 2002 Gralla Preston. Indianapolis. OECD: Measuring the ICT sector. E-commerce and the Information Economy 2000. Poslovna Informatika.. Prentice Hall. 2008 Laudon K. New Jersey. 2000 Romney Marshall B. 2004 Masood A. New York. Database Concepts. Lulu. How the Interent Works. McGraw-Hill/Irwin. Wheterbe James. Management Information Systems.: Accounting Information Systems.. Prentice Hall. Veljovic A. New Jersey.. 2010 Novakovic J.. Laudon J. 2010 290 .. Auer D. New York. Management Information Systems: managing the digital firm. 2001 OECD: OECD Information Outlook: ICT's. 2000 OECD: Understanding the Digital Divide. 2010 Gerhard Paul: EU Annual report on digital economy highlights benefits of ICT investments.European Commission: European Commission's Digital Competitiveness report. Relational Database Design for Starters. 2008 Kroenke D. Beograd. QUE. Windows XP Tips&Techniques.. John Wiley&Sons Inc. Mclean Ephraim. McGraw-Hill. Business Process Change. Information technology for Management.

Prentice Hall. 2008 Watson R.. 2010 Wreden. New Jeresy. NovemberDecember 1997 291 . N. Introduction to e-commerce.Turban Efraim. Beyond Computing. New York.. John Wiley&Sons Inc. Business-Boosting Technologies. 2006 World Economic Forum: The Global Information Technology Report 2009– 2010 ICT for Sustainability. Data Management. World Economic Forum. King David.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful