NEMŠKA IDEOLOGIJA- MARX, ENGELS Izhajata iz Hegla, njegov historični idealizem (svet se da razumeti le skozi idejne predstave) preoblikujeta

v historični materializem (svet ni produkt višje sile).Trdita, da se človeške družba giblje, gibalo pa so materialni pogoji za življenje (materialna produkcija in reprodukcija). Temu konceptu pravita družbena formacija. Ta je sestavljena iz dveh sistemov: 1. produkcijske sile (delavna sila in produkcijska sredstva) 2. oblika lastnine (v kakšnem odnosu je posameznik do produkcijskih sredstev) Kaj se je konkretno v zgo dogajalo? Najprej naj bi bil prakomunizem, sledilo je sužnjelastništvo, nato fevdalizem, kapitalizem in iz socializma, ki naj bi prišel naj bi se razvil komunizem, kjer bi delitve dela ne bilo. Trdita, da je celotna zgo človeštva zgodovina lastnine, obdobja se razlikujejo le po odnosu posameznika do lastnine. DRUŽBENA NADSTAVBA- država oz. politična organizacija življenja, ter idejni svetovi, zavesti, umetnost, religija EKONOMSKA BAZA- produkcijske sile in oblika lastnine Vse kar se dogaja v nadstavbi je povezano oz. odvisno od ekonomske baze- niso lastniki produkcijskih sredstev tisti, ki si ustvarijo lastniško zavest, ampak je oblika zavesti izpeljana iz ekonomske baze. Materialni pogoji ustvarjajo zavest ljudi. Razredna družba se ustvari okoli lastnine. Delitev dela: Lastnina se po njuno pojavi z delitvijo dela. To povzroči pojav temeljnega konflikta ( v družini, na delovnem mestu…). Menita, da je delavec zato zasovražil državo. Če bi hoteli konflikt odpraviti, bi bilo treba odpraviti sleherno delitev dela, tako ne bi bilo temeljnega pogoja za konflikt. Posledica delitve dela je alienacija delavca- pojav tekočega traku razdeli potek izdelave na dele. Vsak delavec opravlja le določeno fazo v proizvodnji produkta, nima več stika s svojim izdelkom, nima več zadovoljstva ob končanem delu. Človek se počuti neustvarjalnega, zasovraži »svoj« izdelek, ta se postavi nad njega. Ideologija: Lastniki produkcijskih sredstev nam posredujejo lažno zavest, svojo ideologijo, ki se nam kaže kot obče veljavno, neoporečno, kot zdrav razum. LUIS ALTHUSSER Kaj omogoča neki družbeni formaciji da preživi? Althusser pravi, da je treba razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Slednjega se mora nek razred, če hoče ostati na vladi, poslužiti. Deli ga na: RAD= represivni aparat države (deluje s silo) ter IAD= ideološki aparat države (deluje na bazi ideologije)  jih je več in niso enotni, vsak posreduje neko svojo ideologijo. To je možno zato, ker se različni aparati navezujejo na različne sfere, ki niso poenotene, kot so včasih bile. Današnja držba jih zahteva čim več, saj je forma ideologij vedno ista- uči podrejanja, vsebine pa so drugačne.

Subjekt je po Freudu razdeljen na nezavedno in predzavest/zavest.SEMIOTIČNI SISTEM Bil je lingvist. intelektualno vodstvo 3. druga jo cenzurira. kot trdita Marx in Engels. V sanjah delujeta dve sili: ena željo formulira. uboga načelo ugodja… 2. Tudi neprijetne sanjepopačeno besedilo. artikulirajo se glede na situacijo.GRAMSCI Gramsci ločuje med državo. Subjekt je sestavljen iz: 1. za katerega je značilna arbitrarnost. Za njeno delovanje sta potrebna Subjekt (sl. odvija se v vsakdanjem življenju in ni oblika zavesti. moralno in politično soglasje. ki so nasprotna realistični postavitvi v budnosti. Do razvrstitve prihaja med latentnimi in manifestnimi vsebinami. ker hoče otrok imeti vso starševsko ljubezen zase). ali prebivalci Balija. Simbolni svet so lahko mediji. da vse večje skupine v državi dosežejo neko filozofsko. za naša moralna načela. kot nek proces in ne kot statični produkcijski odnos. za Freuda so sanje izpolnitev želje-udobnostne sanje. ki jih je več in imajo zgodovino. . NADJAZ= nastane skozi niz identifikacij z zunanjimi objekti. Hegemonistično vodstvo pomeni. da je jezik družbena institucija. potrebno je vedeti. Ta naj bi izhajala iz otroštva (želja po smrti brata. saj naj bi se v sanjah skrivale naše najbolj skrite želje. FREUD. ampak tudi kar je v našem nezavednem. pogosto jih je več.zasedemo neko subjektivno pozicijo. Pravi. ki je povezana z nezavedno željo. ki je vir represije. Laclau in Mouffe: Pozicije določajo simbolni in ekonomski svetovi. kot so na primer smrt sorodnika. označevalci smo mi. Sposobni smo vzpostavljati razlike in identitete. da subjekta ne konstruira smo kar je zavestnega. Hegemonija je vodenje ljudstva vseh razredov v državi. področje instinktov. katero so sanje hotele izraziti ni sprejemljiva za zunanji svet oz. ki jih ponotranjimo skozi vizualne ali miselne podobe. ker smo ga tako poimenovali. da naše pozicije niso fiksne. Ideologija je materialna.TEORIJA SUBJEKTA Freud meni.mnoštvo identitetnih pozicij. Narod) ter sublekt (slovenci) eden brez drugega ne obstaja. Vsak si jih razlaga drugače. predstavlja razum. Ideologija interpelira individuuma v subjekt. prej ne moremo ocenjevati. Jezikovni sistem je sestavljen iz znakov.konj je konj zato. Zato se je lotil interpretacije sanj. Tudi kulturo je mogoče pojmovati tako: petelinje boje na baliju mi pojmujemo drugače kot prebivalci Balija. ID= nezaveden. HEGEMONIJA. vmes pa deluje cenzura. Torej. ter se spreminjajo. Pri nerazumljivih sanjah se je vklopila cenzura. saj želja. da prihaja do razvrstitve vsebin. Sanje je treba proučevati po delih. pomemben je družbeni konsenz.Razlikuje med Ideologijo. JAZ= del Ida. so zanj izpolnitev neke potlačene želje. znak pa iz slušne podobe (označevalec) in koncepte (označenec). SAUSSURE. in civilno družbo. ki je oblika hegemonije. Gramsci namreč pravi. kakšen družbeni konsenz velja v neki družbi. Želja aktivira aparat v dveh oblikah: primarni proces (doživetje zadovoljitve) sekundarni proces (zaviranje neugodja). izhaja iz delitve dela (tudi delitev dela je večna) in ideologijo. sami prispevamo k obnavljanju družbene formacije. Moramo ga razumeti. biva v nas samih. tako da upoštevamo. ki je poskušal jezikovni sistem povezati z družbenim. Označenec so petelinji boji. ki je ena in nima zgodovine.

Rdeča kapica se mora odločiti za enega in odloči se za lovca. Vstopimo v govorico in s tem v kulturo. simbolna faza: V simbolni fazi se zgodi vstop jezika. ojdipska faza:  imaginarna faza  simbolna faza Po njegovem mnenju se človek rodi kot spolno androgeno bitje. drugi pa je lovec. da moramo s strahom po ločitvi od staršev opraviti. Identificira se kot avtonomen. Meni. kar pomeni izgubo polnosti. Nismo več del matere. Identificira se z njo. zato ima pravico do prvega mesta v procesiji. Volk tudi tu simbolizira očeta. V armadi vsi hočejo biti zaželeni od vojskovodje. 2. družbena figura očeta. Rdeča kapica: predstavlja pubertetnico. Ojdipska faza: 1.Ojdipov kompleks: Prelomnica v otroštvu. zato hoče očeta odstraniti. Peter in volk: Pravljica predstavlja motiv odraščanja dečka. da ga bo oče kastriral (kastracijski konflikt) se odreče materi. vsi hočejo biti pohvaljeni. saj bomo le tako lahko živeli naprej. predojdipska faza 2. 2.skrene s poti in požre jo volk. da se množica ne razlikuje veliko od posameznika. Peter sam opravi z njim. Dve figuri očeta: prva je volk. egoističen subjekt. Predojdipska faza: Začne se z rojstvom. V mislih in sanjah ga ubije. Ker pa se otrok boji. Aktivira se v falični fazi. nezapeljiva.odločanje…Pravi. Volka pošljejo v živalski vrt. da se je kastracija že zgodila.manko. LACAN. Gre za vstop v označevalni red. zato misli. da se je kastracija pri njih že zgodila. Ni ga potrebno ubiti. V puberteti se ta kompleks še enkrat pojavi. Na kastracijo sklepa ker punčke nimajo falusa.TEORIJA SUBJEKTA Lacan loči dve fazi v razvoju subjekta: 1. Otrok naj bi si želel ekskluzivne zveze z materjo. Ta manko zapolnjuje s heteroseksualnim odnosom in materinstvom. To je nujno za kasnejše oblikovanje nadjaza. takrat mora otrok mater nadomestiti z dekletom. ki sledi načelu ugodja. da se posameznik množici »podredi« zaradi libidinalnih vezi. Kar posameznik počne v množici je močno odvisno od njegove individualnosti. Ženska in ojdipov kompleks: Deklica spozna. ideal jaza. saj je Peter že prešel ojdipsko fazo. FREUD. Ideali so posredovani z jezikom. ki se nato prepolovi v en spol. BETTELHEIM K razrešitvi ojdipovega kompleksa pripomorejo tudi pravljice: 1. vendar morajo najprej ustvariti vez . Ko se deček identificira z očetom dobi družbeni spol. Janko in Metka: Ko premagata mačeho postaneta močnejša. ko začutimo manko. Občuti manjvrednostni kompleks.MNOŽIČNA PSIHOLOGIJA IN ANALIZA JAZA Freud analizira posameznikovo obnašanje v množici. ki se ustvarjajo med člani množice. Volk predstavlja zapeljivca. 3. ne kliče na pomoč.pravljica sporoča. Za primer poda armado in cerkev. imaginarna faza: Otrok se okoli drugega leta opazi v ogledalu kot neko zaključeno celoto. ki je moški. Nato opazi de tudi mati nima falusa. zapeljiva predojdipska figura očeta. ta ideal jaza namreč zapolnejo družbeno posredovani ideali.

stol.zaprto v prostoru. FOUCAULT. ki ga mučijo. Pojavi se stalno nadzorovanje. V 17. Vse več je strokovnjakov za spolnost. da se spolnost zapira za vrata domov.. politikein prakse. zdrava prehrana.OBLAST IN DISKURZ V delu nadzorovanje in kaznovanje spregovori o aparatu vednost.opiramo se tudi na astrologijo. Pride do delitve na zdravo in nezdravo spolnost.diskurz.Zakaj hočemo biti suhi?? TELO IN IDENTITETA Telo je prevzelo oblast nadnami. katere so erogene cone našega partnerja. Gre za vzpostavitev moči!Subjekt je produkt zgdovinskih tehnologij. To kar je bilo včasih spontano je sedaj predmet nekega določenega diskurza. Za to obdobje je značilno. avtomatsko označimo za dobro. Pride do diskurzivnega vrenja. ki ga sproži cerkev s spovedjo. sami sebe nadzorujemo bolje kot bi uspelo katerikoli oblasti. To pripelje do negotovosti staršev in s tem do nestabilnosti družine. Pokaže. da ni veš velikih vladarjev. so prisotne tri oblastne tehnologije: .mikrofizika oblasti.Foucault pravi. . da bi vedeli. FOUCAULT.TEORIJA SUBJEKTA Spolna identiteta posameznika je po njegovem produkt tehnologij. ki so ga dosegli s panoptikumom. V 19. ki tega ne počne.. ki nas preoblikujejo kot družbene posameznike.stol. oz strokovnjaki povzročijo demistifikacijo oz odčaranje erotičnega življenja. Konec 18. to pa so diskurzi. ki postane racionalno uravnano. Izoblikuje se novo pojmovanje telesa.in 18. Nov način kaznovanja je disciplina.solidarnosti vojaki med sabo. smo postali žrtve tiranije. da je odkrilo spolnost-prehod v 17.stol. kaj je patološko in kaj normalno. Ti nasveti. temveč se je oblast preselila v vse sfere družbenega življenja.s katero manipulirajo. nismo se osvobodili. da ko nekaj označimo za slabo.stolp na sredini zapora iz katerega se je videlo v vsako celico.telo. hujšanje… .telo. s temsi postanejo podobni-primarna množica. sebe. je nuklearna in s tem bolj propustna za nasvete strokovnjakov. kot prostor kamor se vpisuje vednost.duša. . Tako je še danes. ki ga dresirajo. To smo ponotranjili. Eksperti povzročijo družinsko krizo z vstopanjem v in uravnavanjem družinskega življenja. stol. obenem pa se o njej vse več govori. Za obstoj množice je nujna identifikacija članov z istim objektom. Enako je v cerkvi: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe in svojega Boga z vso dušo. V moderni dobi 16. stol ta aparat deluje primarno na telo. 19. Zapornik se je počutil opazovanega. Ko smo začeli upoštevati nasvete strokovnjakov. Člani se stem objektom identificirajo. LASCH. stol. Za obdobje za katerega mislimo.-18. Kaznovanje se iz javnega prostora preseli v zapore. ki opredeljujejo. vsem srcem in vsem mišljenjem«.HEAVEN IN A HEARTLESS WORLD Družina v 19.oblast.prisluhnimo telesu. to pomeni. Ni več razširjena. Homoseksualnost se je opredelilo za patološko.. kako pride do zgodovinskih sprememb. da je bilo spolno zavrto pravi. zato se je vedel v skladu s pravili. Družine se vedno bolj opirajo nanje in problemov ne znajo reševati same. Gre za razmerje oblast. kot osebka. V njegovem delu Zgodovina seksualnosti najprej preučuje razvoj spolnosti.

Pripovedovanja ljudi so odvisna od spomina. ki sta jo za sabo pustila propad dinastičnega kraljestva in religijske skupnosti. K nastanku naroda je pripomogel tudi koledarski čas ter razcvet tiskarskega kapitalizma. Narod mora izpolnjevati željo. pa se pojavijo dadaizem. ki pa je vedno subjektiven. Kar je evropsko je dobro. Najbolj je bil priljubljen sentimentalni roman. Orient. Umetnina je sama sebi referenca. NAROD IN DRUGI Nacionalna zavest najhitreje vzplamti b prisotnosti Drugega. sama sebi zadostna. Pred tem obdobjem so umetniška dela še predpostavljala. gledišč. misli ljudi oz. kako bi čim več prodali. zapolnjevati mora praznino. tako je nacionalnih identitet več.KOLEKTIVNE SKUPNOSTI. oglaševanja in iskanja načinov. 3. stol. Večina jih bere.) se zgodi spoj visoke kulture z množično. POSTSTRUKTURALNA IN POSTKOLONIALNA TEORIJA NARODA Bhabha pravi. nastala ob propadu drugih zamišljenih skupnosti. Po drugi strani pa povzroči množično produkcijo knjig. 2.pri ženskah. ki mora izpolnjevati neko željo.dinastično kraljestvo in religijska skupnost. Islam. TEORIJE PO ANDERSONOVI 1. kar je dobro je evropsko. formiranje lokalnih jezikov v nacionalne. Adorno: Narod je zamišljena skupnost. Modernizem in realizem sta temeljila na dejstvu. IDENTITETA Benedict Anderson pravi. postavili v območje nizke kulture. Met tema dvema se je začelo razlikovati v modernizmu. KULTURNE PARADIGME 20. da je narod zamišljena politična skupnost. Lasch: Nov način označevanja. STOLETJA. kubizem…po modernizmu je to še vedno reprezentabilno. Zgodi se izgon zgodovinskosti.Grosrichard. zato so ga moški.postmodernizem 1. leta 20. ki sestavljajo narod. V 2/2 20. ki so zdaj dostopne vsem. Narod je fikcija. Narod je oblikovan kot zamišljena politična skupnost v odnosu do drugega. vendar je problem iznajti jezik. k čemer je pripomogel tiskpoenoti raznolike jezike in pripomore h konstruiranju nacionalne identitete. da je realnost mogoče predstaviti z estetskimi sredstvi. da se narod udejanja skozi neke pripovedi. dopuščala neko zgodovinskost. Narod se udejanja skozi mnoštvo pripovedi. skupin. . Do zbliževanja teh 2h kultur je prišlo po vojni zaradi pojava potrošništva. ni ena sama. vselej je v funkciji sedanjosti. to je uspelo s časopisom. zdaj pa tega ni več. 2.Narod je nekaj. ki bo te novosti tako predstavil. in 80. kar se vsakemu dogaja vsak dan.stol.Said EVROPA KOT PRIPOVED Evropa obstaja toliko časa kot obstaja predstava o drugem. NACIJA-NARACIJA pomeni kulturno in družbeno konstruiranost kolektivne identitete. V postmodernizmu (70. ki so takrat predstavljali elito.

papirnati. Darila. Pride do razmaha srednjega razreda. da gre še vedno za logiko kapitala. potrošništvo ustvari iluijo. Glavna lastnost je konec ideologije.4.fleksibilna akumulacija: zrušenje večjih industrijskih gigantov in ustvarjanje manjših produkcijskih enot.ta nima več nobene vloge. ki pa potrebuje množično potrošnjo. tako delavce preobrazi v potrošnike. Fordizem pomeni revolucijo v oglaševanju. Za to so poskrbeli delavci. se vedno so razredni boji. Gre za logiko poznega kapitala. Kdo bo v zvezi ostal je odvisno od povpraševanja na trgu. dolgoročni krediti.simulacrum. .  FORDIZEM: (1910-1960) tekoči trak zgenerira množično proizvodnjo. Baudrillard govori o novem razmerju med znakom in resničnostjo. kazino kapitalizem: denar se obrača samo v delnicah kar povzroči . da ni več razrednih konfliktov.fetišizacija denarja: denar začne razporejati družbene odnode . sateliziran in parceliziran. 6. Temu razmerju vlada znak-blago. Javni in zasebni prostor izginjata. 5. Ko rečemo voda pomislimo na vodo v flaški. transportu in komunikacijah. nizka cena proizvodnje in ni ekološke zakonodaje. Postmodernizem ustrza fazi multinacionalnega kapitalatretja faza kapitala. ko nastopi naftna kriza. Cveti vse do leta 1960. Te enote se selijo tja. vojni v obliki pomoči. KULTURNA LOGIKA KAPITALA 1. Mediji nam krojijo življenje. ter si zagotovi nadzor nad njimi. Izvozi se v Evropo in na Japonsko po 2. ki so med sabo povezane s pogodbami. kot je to bil v modernizmu. Je fragmentiran. Bell: Uporabi izraz postindustrijska družba. ni več alienacije (marx). saj jih je največ.fetišizacija produkcije in potrošnika: ne vemo več s kje kaj izhaja . kjer je poceni delovna sila. Ta se reši s  POSTFORDIZEM: . Jameson pravi. živimo v ekstazi komunikacije. Baudrillard govori o hiperrealnosti. Ford uvede razne rekreacijske. Subjekt postane blago. počitniške programe. saj človek ne ve proti komu naj se bori. Ni več pomemben kot celota. 2.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful