You are on page 1of 2

TARTIF - MOLIER Od site pisateli ~ija dejnost `iveela vo pazuvite na apsolutisti~ka Francija od 17 vek, Molier e onoj avtor koj

so silata na svoeto pero ostavil najdlaboki tragi kaj idnite pokolenija. @ivotnata pateka na ovoj izvonreden komediograf bila i dinami~na i te{ka, ispolneta so sekojdnevni borbi. Molier, ~ie vistinsko ime bilo @an Batist Poklen, e roden 1622 godina, vo ima{livo parisko gra|ansko semejstvo. So diploma za zavr{eni pravni nauki, so son za teatarot i so osobena artisti~ka darba, vo 1642 godina, po slu~ajnata sredba so artistkata Madlena Be`ar, toj go napu{ta tatkoviot dom i zapo~nuva eden dolg, skitni~ki `ivot koj }e ja ukrade negovata mladost podaruvaj}i mu ogromno `ivotno iskustvo. Godinite nadvor od Pariz, lu|eto od sekakov rang, od sekakvo zanimawe se "bogatstvoto" steknato za 13 godini skitawe niz provincijata, "bogatstvoto" od koe Molier }e izgradi niza komedii vo koi }e ni dade verna slika na lu|eto i na `ivotot od toa vreme. Golemiot komediograf, ponuiraj}i vo la`noto obrazovanie {to sozdava snobovi i izve{ta~eni lu|e, navleguvaj}i vo odnosite me|u lu|eto i preispituvaj}i mnogu od utvrdenite normi i naviki, slika dvorjani, gra|ani, selani, duhovni lica, vramuvaj}i gi vo: "Sme{ni koketi, " U~eni `eni", "Don @uan", "Skr`avecot", "Mizantrop", Gra|aninot kako blagorodnik", "Tartif", komedii koi i denes `iveat na teatarskite sceni. Komedijata "Tartif" e kruna na tvore{tvoto na Molier. Rodena da bide satira na la`nata pobo`nost i na samata religija, ovaa komedija napi{ana vo stih broi pet ~ina preku koi avtorot n# zapoznava so Tartif - licemeren bogomolec, so Orgon - bogat gra|anin i so negovoto semejstvo vrz koe pa|a mre`ata na religioznoto licemerstvo. Orgon, zaslepen od nabo`nata maska na Tartif, stutkan vo svoeto hristijanstvo i vo svojata naivnost {irum ja otvora vratata od svojot dom za duhovniot licemer, koj pod maskata na golemata nabo`nost krie golema moralna rasipanost. Al~noto srce na Tartif se gree na lekoumnosta na doma}inot. Tartif dobiva s# - i }erkata na Orgon za `ena i imotot na Orgon. Nikoj ne mo`e da go trgene prevezot - zabluda od liceto na Orgon. Maskata pa|a koga Orgon, skrien pod masa, ja sogleduva niskosta na Tartif slu{aj}i go izmamnikot vo popska mantija kako ja zaveduva negovata `ena Elvira. Tartif e prevean izmamnik koj pod maskata na nabo`nost krie najniski apetiti. Toj uspeva da gi zaslepi svoite `rtvi i da ja postigne vsojata cel - da dojde na lesen na~in do bogatstvo. Podlosta na Tartif e mnogu dobro pokriena - sekoja negova laga, sekoe negovo zlodelo, se krie zad negovoto: "Neka e taka kako {to veli Gospod". Za likot na Tartif, Molier imal `ivi prototipovi. Vo likot na Tartif Molier gi sobral sve{tenicite koi propovedaat qubov, milosrdie, nekoristoqubovoat, a vsu{nost se licemeri so koristoqubivi pobudi.

Po svoite literaturno - scenski kvaliteti komedijata "Tartif" e sjaen izraz na osnovnite klasicisti~ki postavki na edinstvo, to~nost, mera i jasnost. Scenite se taka povrzani me|u sebe {to sekoja izleguva od prethodnata i se sleva vo slednata. Licata vo komedijata gi naslikalo majstorsko pero. Stihovite sodr`at golem poetski kvalitet. Jazikot vo deloto e naroden - sekoja li~nost govorot go nosi od sredinata od koja poteknuva. Molier ostavil za nas sovr{ena komedija - komedija od koja blika `ivotna radost i zdarv humor. I ako [ekspir ja otkril dramskata umetnost, toga{ Molier ja dovel do sovr{enstvo. Sednat na prestolot na carstvoto na komedijata, Molier i denes se ~ita, se gleda, se igra.

You might also like