I.

GOSPODARSKA KRIMINALITETA
- na začetku se pojavi vprašanje, ali je pravilneje govoriti o gospodarski kriminaliteti ali o gospodarskem kriminalu • kriminal => dejavnost, ki zajema kazniva dejanja • kriminaliteta => skupek, celoto izvršenih kaznivih dejanjih oz. celota v določenem časovnem obdobju in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj • za pojavne oblike kaznivih dejanj je primernejši izraz gospodarski kriminal - osnovno gibalo gospodarskega kriminala je doseganje velikih nezakonitih dobičkov ob razmeroma nizkem tveganju - ker je kazensko pravo pretežno nacionalno orientirano, so proučevanja te vrste kriminalitete osredotočena na njene posebnosti v sklopu kazenskega prava posamezne države

POJEM GOSPODARSKE KRIMINALITETE
- čeprav se pojem gospodarske kriminalitete uporablja že desetletja, ni splošno sprejete definicije, ki bi za različne oblike in izraze našla skupni imenovalec in zajela tudi vedno nove oblike, ki nastajajo hkrati z družbenim in tehničnim razvojem • odsotnost definicije je mogoče delno pripisati dejstvu, da je tako kompleksen pojav, ki ga ni mogoče kratko in jedrnato opisati • delno pa je to tudi posledica različnih kriminalnopolitičnih predstav - za prepoznavanje tovrstne kriminalitete so lahko koristne tudi tuje izkušnje, vendar enotne formule za boj zoper gospodarsko kriminaliteto ni mogoče pričakovati => gospodarska kriminaliteta je lastna vsakemu posameznemu gospodarskemu sistemu in prilagojena njegovim značilnostim - narava gospodarske kriminalitete je odvisna tudi od obdobja, v katerem se ta pojavlja  - v Sloveniji razlikujemo • klasično gospodarsko kriminaliteto • privatizacijsko gospodarsko kriminaliteto • poprivatizacijsko gospodarsko kriminaliteto - klasična gospodarska kriminaliteta je tista, ki je malum per se v gospodarskih razmerjih in se že dolgo pojavlja v kazenskih zakonik => poneverbe, neupravičene uporabe, preslepitev kupcev,... - privatizacijska gospodarska kriminaliteta se v Sloveniji povezuje s poosamosvojitvenim obdobjem, ki so ga zaznamovali privatizacija, prestrukturiranje gospodarstva, denacionalizacija, sanacije, stečaji, dokapitalizacija, privatizacijski programi, iskanje kupcev za družbeno premoženje,... • zaradi vsega tega se je prerazdelila družbena moč in posledično se je začela nova faza gospodarskega kriminala • to po eni strani izhaja iz kapitalizma, po drugi pa ga ogroža s korupcijo, erozijo morale, prilagajanjem strategij, izkoriščanjem nižjih družbenih slojev, odpuščanjem delavcev, zlorabljanjem okolja,... - počasi je v Sloveniji tudi mogoče prepoznati tudi elemente poprivatizacijske kriminalitete => kriminaliteta, ki je značilna za razvitejša kapitalistična razmerja • osredotočena je na borzne in finančne oz. druge kapitalske transakcije - s tem pojavom se ukvarjajo različne znanosti in stroke => vsaka iz svojega zornega kota razvija različne poglede na elemente gospodarske kriminalitete • tako dobiva gospodarska kriminaliteta interdisciplinarno naravo

SOCIOLOŠKI ZAČETKI RAZPRAV O GOSPODARSKI KRIMINALITETI
- pravna definicija gospodarske kriminalitete => skupek protipravnih dejanj, ki so v veljavni kazenski zakonodaji določena kot kazniva dejanja ali prekrški in ki so usmerjena zoper vrednote, lastne gospodarskemu sistemu neke družbe - sociološka definicija gospodarske kriminalitete => vsako vedenje, ki ni v skladu z ekonomskimi in družbenimi normami, ki se nanašajo na vedenje subjektov v nekem gospodarskem sistemu - zametki obravnavanja pojavov, ki jih danes zajema pojem gospodarske kriminalitete, segajo na

področje sociologije - ameriški sociolog in kriminolog Edwin H. Sutherland je razvil koncept kriminalitete belih ovratnikov – white-collar crime • gre za kriminal, ki ga v zvezi z opravljanjem svojega poklica zagrešijo osebe, ki so visoko na družbeni lestvici in v družbi uživajo ugled • s tem je Sutherland spremenil stereotipni pogled na kriminaliteto kot izključno vezano na nižje sloje prebivalstva • opozoril je, da so finančne izgube zaradi kriminala belih ovratnikov v primerjavi s konvencionalno kriminaliteto izjemno velike, vendar so manj pomembne od škode, ki jo ta oblika kriminala povzroča družbenim odnosom => krši zaupanje in zbuja nezaupanje, ki slabi socialno nemoralo in povzroča socialni razkroj - tipični primeri gospodarskega kriminala => napačni podatki v finančnih poročilih, borzne manipulacije, posredno ali neposredno podkupovanje trgovcev in uradnikov, zavajajoče reklamiranje, poneverbe, davčne zatajitve, zlorabe v stečajih,... - spoznanje, da dejanje, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja, stori pa ga pripadnik višjega sloja, ne more biti manj kaznivo ali celo nekaznivo zgolj zaradi storilčevega družbenega položaja, je temelj za razvoj teorije o gospodarski kriminaliteti ter gospodarskega kazenskega prava

GOSPODARSKA KRIMINALITETA V KRIMINOLOGIJI
- iz ameriške kriminologije je mogoče razbrati tri faze v razvoju pojma gospodarske kriminalitete • Sutherlandov koncept gospodarske kriminalitete belih ovratnikov, ki je vezana zlasti na lastnosti storilca kaznivega dejanja • poklicna kriminaliteta – occupational crime => kazniva dejanja lahko zagrešijo tudi nižji sloji, na primer bančni uslužbenci, tajnice uglednih podjetnikov,... • korporacijska kriminaliteta – corporate crime => v praksi je glede kršitev s področja gospodarstva postajala čedalje bolj tipična in očitna povezava z dejavnostjo v gospodarski družbi, je sledilo oblikovanje tega pojma - te razvojne faze si ne sledijo tako, da bi bila druga nadgradnja prve in tretja nadgradnja druge => vsaka skuša le odpraviti pomanjkljivosti predhodnice - k definiranju pojma gospodarske kriminalitete bistveno ne pripomorejo, koristijo pa pri opredeljevanju oz. omejevanju področja, ki ga proučuje gospodarsko kazensko pravo - danes se pojma poklicne in korporacijske kriminalitete praviloma ne povezujeta z gospodarskim kriminalom, vendar razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov ni povsem jasno • nekateri avtorji obravnavajo kriminaliteto belih ovratnikov kot eno podskupin gospodarske kriminalitete • nekateri pojma enačijo • nekateri menijo, da je kriminaliteta belih ovratnikov sopomenka za komercialno kriminaliteto - moderna kriminologija v sklop gospodarske kriminalitete uvršča zelo različne oblike škodljivih dejanj, katerih motivi so načeloma ekonomski => storilce vodi želja po denarju oz. premoženjski koristi • za skupni imenovalec teh dejanj je mogoče šteti, da se pojavljajo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in da povzročajo škodo posameznikom zunaj in znotraj običajnega gospodarskega življenja - gospodarska kriminaliteta je skupni pojem za zelo heterogene vrste ogrožanja gospodarskega poslovanja oz. ekonomskih procesov, česar se storilci lotevajo bodisi v okviru legalnega poslovanja bodisi kot posamezniki v svojo korist bodisi kot predstavniki gospodarskega subjekta

OPREDELITVE GOSPODARSKE KRIMINALITETE Z ELEMENTI KAZENSKEGA PRAVA
- definicije gospodarske kriminalitete s kazenskopravnimi elementi se pogosto prepletajo s preučevanjem gospodarskih deliktov • gospodarski delikti so pojavne oblike gospodarskega kriminala • gospodarski delikti se opredeljujejo kot kazniva ravnanja, storjena s pomočjo gospodarskega ugleda ali ugleda v družbi in z zlorabo oblik in možnosti veljavnega prava ali z zlorabo običajev in uzanc - z vidika kazenskega prava je pri definiranju gospodarske kriminalitete bistveno • protipravnost dejanja oz. napad na pravno zavarovano vrednoto ali dobrino • izpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja (KD je le tisti protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot KD in hkrati določa njegove znake in kazen zanj) • povezava dejanja s kazenskopravnim pojmom gospodarske dejavnosti

- gospodarska kriminaliteta je torej celota v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva, za katera so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa so lahko zoper • gospodarski sistem kot celoto (v praksi to malo verjetno; ekstremni primer) • gospodarske osebe (pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki) • subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarskih dejavnosti ali ki so kako drugače povezani z gospodarstvom

PODJETNIŠKA KRIMINALITETA
- podjetje => sredstvo gospodarske družbe; družba => pojavna oblika podjetja • status pravne osebe je priznan le gospodarski družbi, ne pa tudi podjetju - podjetniško pravo pri nas ni razvito, kljub temu pa je pojem podjetja v naši zakonodaji znan - podjetje je torej generični pojem za skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti • nima pravne osebnosti • ni nosilec dejavnosti • ne nastopa v pravnem prometu • je neke vrste objekt fizične ali pravne osebe, ki lahko v pravnem prometu nastopa v različnih organizacijskih oblikah - pri podjetju gre za skupnost premoženja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravljanja določene dejavnosti trajnega značaja - dejstvo je, da podjetje ne more biti odgovorno za kaznivo dejanje, saj nima pravne osebnosti => ni uvrščeni v sklop ZOPOKD - prav tako kaznivo dejanje ne more izvršeno v korist podjetja, saj je podjetje funkcionalno organizirano premoženje, namenjeno uresničevanju ciljev gospodarske družbe - izraz podjetniška kriminaliteta torej ne more označevati skupka kaznivih dejanj, za katera so odgovorne pravne osebe iz sfere gospodarstva, prav tako ne kaznivih dejanj, ki so izvršena v korist gospodarske družbe - še najustreznejšo opredelitev podjetniške kriminalitete dobimo z njeno navezavo na podjetje v pravnem pomenu besede – vodenje podjetja => kot podjetniški kriminal lahko označimo kazniva dejanja, ki jih zagrešijo posamezniki pri opravljanju dejavnosti, združenih v pojmu vodenja podjetja • podjetniška kriminaliteta je tako ožji pojem od gospodarske kriminalitete

VZROKI GOSPODARSKE KRIMINALITETE
- vzroki gospodarske kriminalitete so pretežno sistemske narave - temeljni vzrok za gospodarski kriminal verjetno izhaja iz bistva tržnega gospodarstva, katerega osnovni cilj in namen je ustvarjanje dobička • to potrjujejo ugotovitve, da v različnih gospodarskih razmerah nastajajo različne pojavne oblike kriminalitete => v obdobjih gospodarskega nazadovanja prevladujejo goljufivi stečaji, zlorabe namenskih kreditov,... v obdobju gospodarskega razcveta pa so najpogostejše goljufije pri prometu z vrednostnimi papirji, pri investicijskih vlaganjih,... - ena temeljnih značilnosti gospodarske kriminalitete je pretežno koristoljubna naravnanost => glavni cilj storilcev je pridobivanje protipravne premoženjske koristi • iz te značilnosti lahko sklepamo, da je temeljni vzrok gospodarske kriminalitete slab ekonomski oz. socialni položaj, ki ga želi posameznik izboljšati z nezakonito dejavnostjo • to pa velja zgolj za klasične oblike kriminalitete – poneverbe, neupravičene uporabe,...medtem ko so moderne oblike gospodarske kriminalitete dosegajo tudi v višjem sloju • pripadniki višjega sloja ne izvršujejo teh kaznivih dejanj zaradi boja za preživetje, ampak imajo drugačne motive => spremenjene družbene vrednote, potrošniški način življenja, odtujenost med ljudmi,... - vzroki gospodarskega kriminala segajo torej v korenine družbenega sistema in so zelo kompleksna kategorija - dejavniki, ki vplivajo na razsežnost gospodarske kriminalitete • (ne)urejenost gospodarske in kazenske zakonodaje • (ne)učinkovitost kazenskega pregona in izrekanja ter izvrševanja kazenskih sankcij za gospodarska kazniva dejanja

• • •

v primerjavi s konvencionalnimi kaznivimi dejanja so gospodarska kazniva dejanja precej bolj neopazna na področju gospodarstva so meje med dovoljenim in nedovoljenim, pravnim in protipravnim, poštenim in nepoštenim pogosto nejasne ali celo spremenljive pri gospodarskem kriminalu je dojemanje oškodovanosti mnogo bolj abstraktno in nedoločeno kot pri konvencionalnih kaznivih dejanjih

- občutek, da je družba do gospodarskega kriminala strpna, je posledica neučinkovitega sodnega sistema in neustrezne zakonodaje

POVEZAVA GOSPODARSKE KRIMINALITETE IN GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- v literaturi lahko zasledimo stališče, da je gospodarska kriminaliteta nekakšno sprožilo gospodarskega kazenskega prava • na prvi pogled ta trditev drži, ampak podrobnejša analiza nas pripelje do konfliktov - kazenskopravne inkriminacije so večinoma posledica dejanj, ki so se zgodila v praksi in katerih škodljive posledice prizadevajo določeno pravno vrednoto ali dobrino do te mere, da se v posamezni družbi presodi, da ta vrednota potrebuje tudi kazenskopravno varstvo - v sodobnih, tudi v našem pravnem redu, je kazensko pravo sredstvo ultima ratio => kazenskopravno varstvo uživajo le najpomembnejše pravne vrednote oz. dobrine • določanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravičeno samo, če varstva človeka in drugih temeljnih vrednot ni mogoče zagotavljati drugače - pravo pa ne more vedno slediti novim oblikam škodljivega ravnanja, ki se pojavijo v praksi => kriminaliteta obstaja tudi prej, preden dobi ustrezen odsev v kazenskem pravu - že prej pa lahko sicer ta dejanja zazna družbena znanost (kriminologija), vendar le na ravni problematike - trditev, da je gospodarska kriminaliteta sprožilo gospodarskega kazenskega prava torej drži, vendar z dodatno razlago, da so sprožilni mehanizem lahko le konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi  - gospodarska kriminaliteta je sprožilo gospodarskega kazenskega prava, pri čemer pa so bila sprožilni mehanizem konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi

RAZMERJE MED ORGANIZIRANO IN GOSPODARSKO KRIMINALITETO
- organizirani kriminal je eden najpogosteje teoretično obravnavanih pojavov v novejši kazenskopravni in kriminološki literaturi, čeprav je ta pojav obstajal že od nekdaj - ker postaja svet čedalje bolj povezan in družba čedalje bolj zgoščena, se organizirani kriminal širi čez meje držav in kontinentov + razvejil se je na vsa možna področja - ta pojav še vedno ni enotno in jasno definiran => to je posledica različnih stališč o tem, ali je organizirano kriminaliteto sploh smiselno definirati

POJEM IN ZNAČILNOSTI ORGANIZIRANE KRIMINALITETE
- pojem organizirana kriminaliteta izhaja iz ZDA • prvi so ga redno začeli uporabljati člani chicaške komisije za kriminaliteto • sprva so s tem pojmom označevali kriminalni družbeni razred (profesionalni kriminalci, katerih posej je bil izvrševanje kaznivih dejanj), kasneje pa so z njim zajeli tolpe in nato mafijska strukture, po 1970 pa se je ta pojem tako razširil, da se je vanj vključevalo vsako združevanje zaradi izvrševanja kaznivih dejanj - kljub temu, da še ni enotno definiran pojav, se raziskovalci strinjajo o nekaterih značilnostih organizirane kriminalitete  • gre za kontinuirano, najpogosteje hierarhično organizirano kriminalno delovanje večjega števila ljudi, ki načrtno delujejo na širokem prostoru, vendar delujejo prikrito, po potrebi izvajajo pritiske oz. nasilje

- na kratko lahko organizirano kriminaliteto opredelimo kot dejavnost, pri kateri hudodelske združbe na podjetniški način izvajajo kazniva dejanja, pri tem pa za doseganje ciljev uporabljajo nasilje oz. grožnje z nasiljem in/ali korupcijo - značilnosti organiziranega kriminala • strukturirana oz. hierarhična organizacijska oblika • prepletenost mreže storilcev z različnimi stopnjami medsebojnih povezav, ki jih v konkretnem primeru narekujejo posamezni kriminalni interesi • organizirane kriminalne združbe skušajo tveganja omejiti na minimum => tako, da svojo dejavnost s pranjem denarja prikazujejo kot legalno => pri tem to dejavnost skušajo prenesti na območja različnih jurisdikcij, s čimer se tveganje zaradi morebitnih akcij preiskovalnih organov v eni državi bistveno zmanjša - v primerjavi s klasično kriminaliteto pomeni organizirana kriminaliteta kvalitativno višjo stopnjo nevarnosti => gre namreč za • množično izvrševanje kaznivih dejanj oz. njihovo vztrajno ponavljanje • za organizirano sodelovanje več oseb pri izvršitvi kaznivih dejanj • za ponavljanje kaznivih dejanj v predrznih, brezobzirnih in nasilnih oblikah - pri organizirani kriminaliteti se tako redno pojavlja „stek kvalifikatornih okoliščin“ - Konvencija ZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu • ne vsebuje opredelitve organiziranega kriminala • opredeljen pojem organizirane kriminalne združbe => strukturirana skupina treh ali več oseb, ki obstaja določeno časovno obdobje in deluje s ciljem izvrševanja enega ali več hudih kaznivih dejanj, ki so določena v konvenciji ter z namenom posredno ali neposredno pridobiti finančno ali drugo premoženjsko korist • huda kazniva dejanja pa so tista, za katera je mogoče izreči kazen zapora 4 let ali hujšo kazen - Svet Evrope je sprejel stališče, da v sfero organiziranega kriminala sodijo nezakonite dejavnosti, ki • jih izvajajo strukturirane skupine treh ali v več oseb v daljšem časovnem obdobju • s ciljem izvrševati huda kazniva dejanja • z usklajenim delovanjem in uporabo groženj, nasilja, korupcije ali drugih sredstev • z namenom posredne ali neposredne pridobitve finančne ali druge premoženjske koristi - na ravni EU je bila oblikovana opredelitev organizirane kriminalitete, ki temelji na 11 značilnostih 1. sodelovanje več kot dveh oseb 2. vsaka oseba ima določene naloge 3. delovanje v daljšem ali nedoločenem časovnem obdobju 4. uporaba nekaterih oblik discipline in nadzora 5. sum izvršitve hudih kaznivih dejanj 6. delovanje na mednarodnem področju 7. uporaba nasilja ali podobnih ukrepov za zastraševanje 8. uporaba gospodarskih ali podobnih struktur 9. vpletenost v pranje denarja 10. vplivanje na politiko, medije, javno upravo, pravosodje ali gospodarstvo 11. temeljni motiv je pridobivanje dobička in/ali moči - kot organizirano kriminaliteto lahko opredelimo kaznivo dejanje ali kriminalno družbo, če ima vsaj 6 teh naštetih lastnosti, pri čemer morajo biti nujno podane 3 lastnosti (1, 5, 11) - ali v kontekst pojma organizirane kriminalitete spada tudi terorizem? • po prevladujočem stališču imajo teroristična dejanja značilnosti, ki niso skladne s konceptom organiziranega kriminala, in se zato praviloma obravnavajo posebej - na podlagi teoretičnih spoznanj o organizirani kriminaliteti posamezne države največkrat določijo, katere oblike izvrševanja kaznivih dejanj in katera kazniva dejanja sodijo pod ta pojem - v SLO kazenskopravni predpisi ne vsebujejo opredelitve pojma organizirane kriminalitete

ORGANIZIRANA GOSPODARSKA KRIMINALITETA
- gospodarski kriminal postaja vedno bolj mednarodno razširjen in vse bolj organiziran - po eni strani gospodarski kriminal spodbuja storilce k „internacionalizaciji“ globalizacije legalne poslovne dejavnosti, po drugi strani pa čezmejno kriminalno delovanje pomeni manjšo možnost odkritja in še manjšo možnost obsodbe - večina avtorjev meni, da je gospodarska kriminaliteta lahko posebna oblika organizirane kriminalitete => v tem primeru govorimo o organizirani gospodarski kriminaliteti • gre za kriminal, ki ima vse značilnosti organiziranega kriminala, vendar s POSEBNOSTJO, da se združba ukvarja ali se namerava ukvarjati s kaznivimi dejanji, ki napadajo vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva

RAZMEJEVANJE MED ORGANIZIRANI IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO

- meja med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto je odvisna od razvrščanja klasičnih kazenskopravnih dejanskih stanj na eni strani in gospodarsko relevantnih dejanskih stanj na drugi strani • prehod med njima je zabrisan in odvisen od ciljev storilca - klasični organizirani kriminal obsega klasična področja – tatvine, vlomi, mamila, igre na srečo, orožje, prostitucija,... - organizirani gospodarski kriminal pa z uporabo nasilja in podkupovanja temelji na visokem poklicnem znanju ekonomije in prava, na povezovanju z upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela – vse te dejavnosti so pa povezane še z pranjem denarja - med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto so še druge razlike • gospodarski kriminal v nasprotju z organiziranim ne temelji na strogi lojalnosti, ampak se izčrpa onstran običajnih tržnih dobičkov • prav tako nimajo pomembnejše vloge tradicionalne kriminalne vrednote, kakršni sta hierarhičnost in stroga organiziranost • mreže gospodarskega kriminala lahko delujejo neodvisno od etničnih in kulturnih povezav • gospodarski kriminal ne uporablja nasilja in zastraševanja navznoter ter navzven • zaradi svojega profesionalnega zaledja se lahko gospodarski kriminal lažje infiltrira v legalne gospodarske tokove kot organizirani kriminal => člani gospodarske organizirane združbe so namreč običajno povezani z institucijami v legalnem gospodarstvu na podlagi zaposlitve - organizirani in organizirani gospodarski kriminal imata tudi skupne značilnosti, zlasti glede načina delovanja • za obe vrsti kriminala lahko trdimo, da se pojavljata in delujeta kot parazita => ne ustvarjata dodane vrednosti in težita k infiltraciji v tiste gospodarske sektorje, za katero menita, da so visoko dobičkonosni • obe vrsti kriminala za izvrševanje svoje nezakonite dejavnosti uporabljata specializirano podjetniško in poslovno strokovno znanje ter temeljita na profesionalizaciji in specializaciji • obe težita k racionalnemu delovanju v podjetniškem smislu ter k tehtanju koristi in tveganj, povezanih z nezakonito dejavnostjo

RAZMEJEVANJE MED KLASIČNO IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO
- v literaturi lahko zasledimo stališča, da je klasična gospodarska kriminaliteta kriminaliteta zoper podjetništvo oz. poslovnost => podjetništvu ni v prid, koristi prinaša storilcem • organizirana gospodarska kriminaliteta prinaša koristi gospodarski organizaciji, za katero storilci v prvi vrsti tudi delujejo - pri organizirani gospodarski kriminaliteti se ne razmišlja o vsoti posameznih kaznivih dejanj iz določenega obdobja, ampak kot o povezanosti storjenih kaznivih dejanj v okviru kontinuiranega delovanja • pri individualnem kriminalu je odločilno posamezno kaznivo dejanje, pri organiziranem pa vrsta delovanja

ORGANIZIRANA (GOSPODARSKA) KRIMINALITETA V POSEBNEM DELU KZ-1
- v posebnem delu KZ-1 je v 294. členu inkriminirano hudodelsko združevanje - po 295. členu KZ-1 je kazniv tudi dogovor za storitev kaznivega dejanja  obe dejanji pomenita pripravljalni dejanji, ki sta opredeljeni kot samostojni kaznivi dejanji - poleg tega KZ-1 pri nekaterih kaznivih dejanjih določa strožjo kazen za izvršitev dejanja v skupini oz. hudodelski združbi - strožje kaznovanje za organizirano izvršitev kaznivega dejanja, ki pomeni kvalifikatorno okoliščino, KZ-1 določa za kazniva dejanja • terorizma • financiranje terorizma • trgovine z ljudmi • umora • zlorabe prostitucije • prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva • neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog

• • • • • • • • • • • • •

velike tatvine ropa goljufije izsiljevanja prikrivanja pranja denarja davčne zatajitve nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države obremenjevanja in uničevanja okolja uvoza in izvoza radioaktivnih snovi protipravne pridobitve ali uporabe radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami

- pomembna vprašanja v zvezi z organiziranim kriminalom se pojavljajo tudi na ravni kazenskega procesnega prava • tradicionalne preiskovalne metode in metode dokazovanja namreč ne zmorejo zagotoviti učinkovitega pregona in razbijanja organiziranih kriminalnih združb • potrebna so nova sredstva, ki pa so naravnana tako, da bistveno posegajo v najbolj občutljive človekove pravice => zlasti v pravico do zasebnosti in do osebne svobode

II. GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVO
- 74. člen URS => gospodarska pobuda je svobodna • svobodna gospodarska pobuda je obrambna pravica, ki jo je država dolžna spoštovati • država je dolžna aktivno poskrbeti in skrbeti za varstvo javnega interesa v sferi podjetništva, kar se odslikava zlasti v ustrezni normativni ureditvi • Ustavno sodišče je podalo stališče, da je zakonodajalec dolžan normativno urediti pogoje in način opravljanja gospodarske dejavnosti, če to zahteva javna korist - ta člen torej ne pomeni, da je gospodarska sfera privilegirana tako, da ni in ne sme biti podvržena nobenim omejitvam - gospodarski subjekti morajo ob vstopu na trg računati z določenimi omejitvami in paziti, da je njihova dejavnost skladna s pravom in javno koristjo • delovanje gospodarskega subjekta, ki je v nasprotju z javnimi interesi do te mere, da povzroča protipravne posledice, ki so opredeljene kot kazniva dejanja, postane objekt gospodarskega kazenskega prava

POJEM IN OPREDELITEV GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- pojavi se vprašanje, ali je gospodarsko kazensko pravo del gospodarskega ali kazenskega prava? - gospodarsko pravo je sistem pravnih pravil, ki določajo status gospodarskih organizacij, njihovo notranjo organizacijo in njihove posle • v novejšem času se vse bolj osamosvaja statusno pravo kot posebna pravna panoga • pravila, ki urejajo gospodarske posle, pa se vse bolj združujejo s pravili obligacijskega prava - gospodarsko kazensko pravo nedvomno sodi v matično vejo kazenskega prava => v okviru gospodarskega kazenskega prava se razpravlja o kaznivih dejanjih iz sfere gospodarske kriminalitete • pravna panoga znotraj kazenskega prava - preučevanje kaznivih dejanj, ki so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo - gospodarsko pravo je z gospodarskim kazenskim pravom povezano v ožjem obsegu => gospodarsko pravo je pomembno za pravno identifikacijo storilcev gospodarskih kaznivih dejanj (fizičnih oseb) in pravnih oseb, ki so lahko odgovorna za ta kazniva dejanja • gospodarsko pravo je uporabno tudi pri razlagi posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj - gospodarsko kazensko pravo je namenjeno preprečevanju zlorab in nedovoljenih samopomoči na področju gospodarstva in zagotavljanju trdnosti gospodarskih norm

- na ravni definicije ločimo gospodarsko kazensko pravo v ožjem in širšem pomenu • ožji pomen => skupnost pravnih pravil, ki določajo gospodarska kazniva dejanja, sankcije za ta dejanja, ter pogoje, pod katerimi za ta dejanja odgovarjajo fizične in pravne osebe • širši pomen => poleg gospodarskih kaznivih dejanj zajema tudi gospodarske prekrške - prekrški niso tipična kazniva ravnanja, saj se zanje ne izrekajo kazni, ampak samo sankcije, ki so lahko kazenske narave - pri opredeljevanju celovitega pojma gospodarskega kazenskega prava je treba upoštevati tudi gospodarske prekrške • splošni del prava o prekrških je urejen z Zakonom o prekrških, posebni del oz. opisi prekrškov pa so razpršeni po posameznih predpisih • gospodarski prekrški so vsebovani v številnih predpisih iz sfere gospodarskega prava - ključni pojmi gospodarskega kazenskega prava • gospodarski subjekt • gospodarska dejavnost • gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje je definirano v 16. členu KZ-1 - stari KZ je v členu 126/V KZ definiral gospodarsko dejavnost, in sicer je ta pojem zajemal • proizvodnjo in promet blaga • opravljanje storitev na trgu • bančno in drugo finančno poslovanje • opravljanje dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plačilo • vodenje in sodelovanje pri upravljanju, zastopanju in nadzorstvu teh dejavnosti - KZ-1 pojma gospodarske dejavnosti ne definira več => gospodarska dejavnost pa ostaja zakonski znak večine kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. • tako si za definiranje pojma gospodarske dejavnosti pomagamo z gospodarskim pravom => ZGD določa, da je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost; pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička - gospodarski subjekt pa je nedvomno tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost • pogosto, ampak ne nujno pravna oseba! => pravna osebnost ni pogoj za opravljanje gospodarske dejavnosti! • pogosto, ampak ne nujno gospodarska družba! • ZOPOKD => * problem razmejevanja med domačo in tujo pravno osebo • pravni redi različno obravnavajo pravno subjektiviteto zlasti osebnih gospodarskih

GOSPODARSKO KAZNIVO DEJANJE
- gospodarsko kaznivo dejanje mora imeti vse značilnosti kaznivega dejanja => njegovo posebno poimenovanje le konkretizira pravno vrednoto oz. dobrino, ki je varovana • opredelitev gospodarskega kaznivega dejanja izvira iz opredelitve kaznivega dejanja - gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanje - gospodarska kazniva dejanja => ločimo čista in kompleksna kazniva dejanja

ČISTA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
- dejanja, pri katerih iz opisa izrecno ali smiselno izhaja, da je dejanje lahko storjeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, in ki so neposredno usmerjena zoper eno ali več pravnih vrednot oziroma dobrin s področja gospodarstva - čista gospodarska kazniva dejanja so tudi dejanja, pri katerih je kot zakonski znak določena povzročitev motenj v gospodarstvu - imamo dve možnosti definiranja čistih gospodarskih kaznivih dejanj => formalna in vsebinska definicija

FORMALNA DEFINICIJA

- temelji na odločitvi zakonodajalca o tem, katero kaznivo dejanje bo uvrščeno v določeno poglavje posebnega dela KZ-1 - po tej definiciji so gospodarska kazniva dejanja vsa dejanja iz 24. poglavja KZ-1 in tista, ki so našteta v 377. členu KZ-1

- za oblikovanje formalne definicje gospodarskih kaznivih dejanj je torej bistvena odločitev zakonodajalca o tem, kako in kje bodo ta kazniva dejanja inkriminirana - v slovenskem pravnem redu je formalna definicija razmeroma enostavna => temelji na predpostavki, da so gospodarska kazniva dejanja, oblikovana v 24. poglavju KZ-1, zaokrožena skupina kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bilo zaščiteno gospodarstvo naše države • formalna definicija enači pojem gospodarskega kaznivega dejanja z uvrstitvijo tega dejanja v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo - negativna stran formalne definicije => ne omogoča teoretičnega nadgrajevanja pojma gospodarskih kaznivih dejanj + vklenjena je v pozitivnopravna stališča, ki niso nujno optimalna • v 24. poglavje KZ-1 so namreč uvrščena tudi kazniva dejanja, katerih primarni objekt varstva niso vrednote oz. dobrine s področja gospodarstva - pozitivna stran formalne definicije => definicija povsem jasno določa, kaj je treba šteti med gospodarska kazniva dejanja - 24. poglavje KZ-1 vsebuje 26 inkriminacij (KZ jih je 27) • razlog sprememb => “predpisi EU in domača zakonodaja, usklajena s temi predpisi” • neuradna statistika sprememb (poleg zamenjave številk členov) ◦ 5 inkriminacij je nespremenjenih ◦ 18 inkriminacij je delno ali v celoti spremenjenih, od tega /po osebni oceni predavateljice!/ 5 bistveno (členi 231, 241, 244, 254 in 255 KZ) in 13 nebistveno ◦ 3 nove inkriminacije ◦ 3 inkriminacije so iz poglavja KD zoper gospodarstvo prenesena v poglavje KD zoper premoženje (organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, poneverba in neupravičena uporaba)

VSEBINSKA DEFINICIJA
- za vsebinsko definicijo umeščenost posameznega kaznivega dejanja v določeno poglavje KZ-1 ni bistvenega pomena - pojem gospodarskega kaznivega dejanja se izpeljuje iz pravno zavarovanih vrednot ter dobrin oz. iz neposrednega objekta napada posameznega kaznivega dejanja - temelji na naravi kaznivega dejanja oziroma na pravno zavarovanih vrednotah in dobrinah => gospodarsko kaznivo dejanje je le tisto, ki je (lahko) izvršeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je usmerjeno zoper eno ali več dobrin s področja gospodarstva • gospodarska dejavnost je znak kaznivega dejanja • prav tako v to skupino kaznivih dejanj sodijo dejanja, pri katerih je po izrecni zakonski dikciji neposredni objekt napada gospodarstvo - storilci gospodarskih kaznivih dejanj so lahko • fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki) • fizične osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti v gospodarskem subjektu (zaposleni, zastopniki, managerji, pooblaščenci,...), pri čemer morajo imeti za določena kazniva dejanja v gospodarskem subjektu takšen položaj, da lahko vplivajo na odločanje/upravljanje, vodenje ali nadzor nad opravljanjem gospodarske dejavnosti - ob upoštevanju vsebinske definicije je krog čistih gospodarskih kaznivih dejanja v slovenskem KZ-1 ožji od pojma kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz 24. poglavja KZ-1 - med gospodarska kazniva dejanja namreč sodijo samo kazniva dejanja, za katera je v KZ-1 izrecno ali smiselno določeno, da so lahko storjena le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo • gospodarska dejavnost je ◦ bodisi znak kaznivega dejanja ◦ bodisi dejanje glede na zakonski opis ne more biti izvršeno drugače oz. drugje, kot pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo • lahko pa gre za dejanja, pri katerih je izrecno določeno, da ščitijo gospodarstvo kot tako  • 225. - 242. člen KZ-1 - opredelitev, da so gospodarska kazniva dejanja tista kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada so posamezne vrednote ali dobrine s področja gospodarstva, se vsekakor kaže kot natančnejša definicija od formalne • do določene mere pa je vsebinska definicija problematična => pojem gospodarstva s kazenskopravnega stališča ostaja odprt • v splošnem pomenu je gospodarstvo proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin oz. določeno področje v takem proizvajanju => gospodarstvo je kot tako preširok pojem, da bi lahko bil objekt kazenskopravnega varstva

KOMPLEKSNA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
- dejanja, katerih primarni objekt varstva ni dobrina s širšega področja gospodarstva, vendar so lahko v določenih primerih izvršena tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo (pri čemer to ni zakonski znak kaznivega dejanja) - gre za kazniva dejanja, ki so lahko neposredno ali posredno usmerjena zoper vrednote ali dobrine s področja gospodarstva in ki so v konkretnem primeru tudi usmerjena zoper eno ali več teh vrednot ali dobrin, in sicer ne glede na to, kako oz. v katerem poglavju KZ-1 so taka dejanja zakonsko določena - gospodarska dejavnost ni znak teh kaznivih dejanj, vendar pa morajo biti dejanja v konkretnem primeru z gospodarsko dejavnostjo povezana • gre za negospodarska kazniva dejanja, ki so izvršena pri opravljanju gospodarske dejavnosti

VIRI GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- v Sloveniji nimamo posebnega zakona, ki bi v celoti ali delno urejal področje gospodarskega kazenskega

prava

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
- kazensko pravo ima temelje v 28. členu URS

Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
• •

 načelo zakonitosti v kazenskem pravu gospodarska kazniva dejanja se lahko predpišejo le z zakonom, zanje pa veljajo vse štiri razsežnosti načela zakonitosti – lex certa, lex scripta, lex stricta in lex praevia

- 74. člen URS (podjetništvo) => opredeljuje temelje gospodarskega sistema in s tem vrednote iz sfere gospodarstva, ki jih pripade tudi kazenskopravno varstvo

Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

KAZENSKI ZAKONIK
- je temeljni vir gospodarskega kazenskega prava - razdeljen je na dva dela – splošni in posebni del • splošni del vsebuje temeljna načela, na katerih sloni slovensko kazensko pravo, določbe o veljavnosti kazenskega zakonika, splošne določbe o kaznivem dejanju, določbe o kazenskih sankcijah, določbe o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,... (glej posamezna poglavja iz KZ-1) ◦ nobena določba v splošnem delu KZ-1 ni orientirana posebej na gospodarska kazniva dejanja • v posebnem delu KZ-1 pa so vsebovani opisi kaznivih dejanj ◦ za gospodarsko kazensko pravo je najpomembnejše 24. poglavje, z naslovom Kazniva dejanja zoper gospodarstvo ◦ v to poglavje so uvrščena še nekatera kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada niso vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva, lahko pa to postanejo, če so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi njo - za gospodarsko kazensko pravo se pomembne tudi predhodne in končne določbe KZ-1 => 377. člen

ZAKON O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
- ZOPOKD realizira določbo 2. odstavka 5. člena KZ-1, ki določa, da posebni kazenski zakoni določajo kazensko odgovornost pravnih oseb + določbo 42. člena KZ-1 - ZOPOKD določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe - dejstvo je, da za pravno osebo ne morejo veljati vse tiste kazni in kazenske sankcije, ki se uporabljajo zoper fizično osebo kot storilca - pravne osebe ne morejo biti odgovorne za vsa kazniva dejanja, ampak samo za tista kazniva dejanja, ki jih v 25. in 43. členu našteva ZOPOKD

odgovornost pravnih oseb je absolutno izključena pri kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, zoper vojaško službo ter zoper obrambno moč države - izpuščena so tista kazniva dejanja, za katera pravna oseba pojmovno ne more odgovarjati • res pa je, da se nekatere od teh kaznivih dejanjih lahko zgodijo v sferi pravnih oseb

- ZOPOKD je pomemben vir gospodarskega kazenskega prava, ker ima večina gospodarskih subjektov pravno subjektiviteto • razen samostojnega podjetnika in tihe družbe so namreč vse oblike gospodarskih subjektov, ki jih ureja ZGD, pravne osebe => lahko odgovarjajo za določena kazniva dejanja - ZOPOKD-u se očita, da je ta zakon zgolj pro forma v našem pravnem redu, saj se ne izpolnjuje • eno od mišljenj, zakaj je temu tako, je, da je zakon pripravljen nestrokovno in vsebinsko neprimeren, zato ga zaradi nekonsistentnih rešitev ni mogoče uporabljati => dejstvo pa je, da se v slovenskem pravnem redu uporabljajo še precej manj dodelani zakoni • razlog za neizvajanje zakona je dejstvo, da je za izvajanje določenega predpisa poleg pravne ustreznosti potrebna tudi politična ustreznost • neizvajanje ali parcialno uporabo ZOPOKD je mogoče pripisati tudi pomanjkanju politične volje ali resnosti => v domet tega zakona namreč sodijo tudi kapitalsko močne korporacije s svojimi vplivnimi lobiji, pa tudi gospodarske družbe, katerih deleži so v lasti države - ZOPOKD je posebni zakon => poleg temeljnih določb ima splošni del, posebni del in določbe o postopku • splošni del => opredeljeni so pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, kazni druge sankcije za pravne osebe ter vprašanje zastaranja • posebni del => opredeljena so kazniva dejanja, za katera so lahko odgovorne pravne osebe + določen je tudi razpon denarne kazni, ki se lahko izreče pravni osebi za posamezno kaznivo dejanje • v zadnjem delu zakona so urejena postopkovna vprašanja v zvezi s pregonom pravnih oseb

STRANSKA KAZENSKA ZAKONODAJA
- 9. člen KZ-1 - stranski kazenski zakoni praviloma vsebujejo le tipično kazenskopravne norme, s katerimi se določa kaznivo dejanje in hkrati predpisuje kazen zanj • večinoma so to zakoni z drugih kazenskopravnih področij, ki poleg določb s tega področja vsebujejo tudi opise posameznih kaznivih dejanj - take določbe so v slovenskem pravnem redu zelo redke => ena od njih pa sega na področje gospodarskega kazenskega prava • 60. člen Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO) določa, da se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let, kdor ne ravna v skladu drugim odstavkom 6. člena tega zakona, pa pri tem deluje z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist velike vrednosti

ZAKONODAJA S ŠIRŠEGA PODROČJA GOSPODARSKEGA PRAVA
- za gospodarsko kazensko pravo je pomembna tudi zakonodaja s širšega področja gospodarskega prava => iz nje po večini izvira materialna protipravnost kaznivih dejanj • pomembna je tudi za pravno identifikacijo fizičnih oseb kot storilcev gospodarskih kaznivih dejanj in pravnih oseb, ki so lahko odgovorne za gospodarska kazniva dejanja • pomembna je tudi za razlago posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj

NADNACIONALNI VIRI
- gospodarski in politični razvoj je privedel do tega, da na vse več področjih ne zadostuje ukrepanje nacionalnega zakonodajalca, ampak se norme oblikujejo tudi na nadnacionalni ravni (globalizacija + internacionalizacija) - v boju zoper gospodarsko kriminaliteto je mednarodno sodelovanje nujno, vendar pa harmonizacija materialnega kazenskega prava ne more biti samoumevna - največja past tovrstnih posegov v kazensko pravo je v tem, da • lahko pride do neupravičeno obsežne uporabe kazenskega prava in s tem do kršitve načela ultima ratio, ali • zaradi iskanja kompromisov na nadnacionalni ravni pride do nejasnih inkriminacij, ki so sporne s stališča načela zakonitosti - obe ti načeli sta temeljna stebra demokracije in pravnosti => njuno preseganje in kršenje bi lahko

vodilo do obsežnega in neobvladljivega represivnega aparata

PRAVO EVROPSKE UNIJE

- Rimska pogodba o ustanovitvi ES ne omogoča ES neposrednega oblikovanja kaznivih dejanja, saj DČ nanjo niso prenesle zakonodajne pristojnosti na področju kazenskega prava • v skladu z členom 10 PES so DČ dolžne z ustreznimi sredstvi zagotoviti izpolnjevanje obveznosti iz PES ter obveznosti, ki jim naložijo organi ES • kmalu se je izkazalo, da brez kazenskopravnih institutov spoštovanja pravnega reda te integracije ne bo mogoče doseči => razlaga člena 10 PES se je razširila in tako člen 10 PES obsega tudi kazenskopravne ukrepe - v EU je na področju kazenskega prava aktualen proces harmonizacije kazenskopravnih redov držav članic => zlasti glede dejanj, ki prizadevajo interese EU • temeljni argument za harmonizacijo in za razvoj evropskega kazenskega prava je preprosto dejstvo, da ni smiselno odpreti meja storilcem kaznivih dejanj in jih hkrati zapreti za organe kazenskega pregona => prost pretok ljudi ni namenjen spodbujanju čezmejnega kriminala, je pa to ena od nezaželenih, a dejanskih posledic te svoboščine - teoretični model harmonizacije kazenskopravnih sistemov DČ EU predvideva tri stopnje 1. skupne obvezujoče norme za vse DČ EU se vključijo v nacionalne pravne sisteme posameznih DČ 2. v vseh DČ neposredno uporabne skupne določbe, pri čemer je njihovo konkretno izvajanje v pristojnosti posamezne DČ 3. v vseh DČ neposredno uporabne skupne določbe, ki se udejanjajo prek posebnega, na ravni Skupnosti določenega postopka - med dokumenti EU, ki so pomembni tudi za področje gospodarskega kazenskega prava, je Konvencija o zaščiti finančnih interesov EU • opredeljuje goljufijo oz. zlorabo, usmerjeno zoper proračun EU • določa obveznost DČ, da za hujše primere teh zlorab predpišejo kazenske sankcije - pomemben evropski dokument je tudi Konvencija proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ter uradnikov držav članic EU • opredeljuje pojem pasivne in aktivne korupcije evropskih ali državnih uradnikov • DČ nalaga, da za ta ravnanja predpišejo učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije, vključno s kaznijo odvzema prostosti za resne primere kaznivih dejanj - kot posredni vir gospodarskega kazenskega prava, ki je pomemben zlasti v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe notranje informacije (238 KZ-1), je treba omeniti Direktivo o trgovanju na podlagi notranjih informacij in o tržnih manipulacijah • DČ morajo prepovedati zlorabe notranjih informacij pri trgovanju s finančnimi instrumenti • trgovanje s finančnimi instrumenti na podlagi zlorabe notranjih informacij direktiva opredeljuje kot tržno manipulacijo

MEDNARODNE POGODBE, KI ZAVEZUJEJO SLOVENIJO
- 8. člen URS

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
- v mednarodnih je zajet kvečjemu enoten opis kaznivega dejanja oz. njegovi tipični zakonski znaki • sankcij mednarodni dokumenti ne določajo, saj je največkrat nemogoče doseči soglasje o enotni vrsti in višini kazni oz. kazenske sankcije - skladnost kazenskih zakonov z mednarodnimi pogodbami se tako zagotavlja z vključitvijo v notranje pravo => določbe mednarodnih pogodb se upoštevajo kot obvezen vir pri oblikovanju konkretnih določb - Priporočilo Sveta Evrope št. 18 o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvrševanju gospodarske dejavnosti iz leta 1988 • udejanjeno je z ZOPOKD - Konvencija o boju zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju • temelji na spoznanju, da je podkupovanje razširjen pojav v mednarodnem poslovanju, trgovini in pri naložbah • državam podpisnicam nalaga, da v svojem notranjem pravu kot naklepno kaznivo dejanje opredelijo neposredno ali posredno ponujanje, obljubljanje ali dajanje nedovoljene denarne ali druge koristi tujemu javnemu uslužbencu, zanj ali za koga drugega, da bi z namenom pridobitve ali ohranitve posla ali druge neprimerne prednosti v mednarodnem poslovanju opravil uradno dejanje ali da tega dejanja ne bi opravil • kazniva je tudi udeležba pri takšnem podkupovanju, vključno z napeljevanjem, pomočjo ali prikrivanjem takega dejanja

- mednarodni akti so usmerjeni zlasti na dejanja, ki so pereča zaradi čezmejne narave in jih je zaradi neusklajene kazenske zakonodaje med državami težko preganjati - namen mednarodnih dokumentov je v prvi vrsti poenotiti kazenskopravne rede držav, da bo določeno dejanje po čim bolj enotnem konceptu kaznivo v čim več državah

PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE PODROČJA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
NEMČIJA
- leta 1957 je bil sprejet gospodarski kazenski zakon, ki danes vsebuje le še manjši del veljavnega gospodarskega kazenskega prava => to je posledica zgodovinskega razvoja - 1976 => sprejet bil Prvi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - 1986 => sprejet Drugi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - dejanja iz teh dveh zakonov so bila kasneje prenesena v nemški kazenski zakonik (StGB) • norme gospodarskega kazenskega prava so razpršene po več poglavjih - najobsežnejši del nemškega gospodarskega kazenskega prava pa je normiran v stranski kazenski zakonodaji => v predpisih, ki urejajo gospodarske dejavnosti in njihove meje oz. se kako drugače nanašajo na področje gospodarstva • Zvezni zakon o dajatvah => glavni del davčnega kazenskega prava • Trgovinski zakonik, Zakon o delnicah, Zakon o družbi z omejeno odgovornostjo + Zakon o zadrugah - ti predpisi so sprejeti na zvezni ravni - manjši del norm s področja gospodarskega kazenskega prava pa je vsebovan tudi v zakonodaji posameznih dežel

AVSTRIJA
- v sklopu gospodarskega kazenskega prava obravnava avstrijska pravna teorija zlasti kazniva dejanja, ki so usmerjena zoper vrednote s področja gospodarstva • ta kazniva dejanja niso povezana v celoto => razpršena so po avstrijskem kazenskem zakoniku in v stranski kazenski zakonodaji - v gospodarsko kazensko pravo prištevajo • kazniva dejanja zoper premoženje, izvršena iz koristoljubnosti • korupcijske delikte • goljufije v zvezi z subvencijami • oderuštvo • dogovore o omejevanju konkurence pri postopku oddaje javnih naročil • insiderstvo • knjigovodske in bilančne delikte • kršitve avtorskih pravic • stečajne delikte in druga kazniva dejanja, ki prizadevajo upnike - v širšem sklopu gospodarskega kazenskega prava del avstrijske teorije omenja tudi finančno kazensko pravo => ureja ga finančni kazenski zakon - s 1.1.2006 je v Avstriji začel veljati tudi Zakon o odgovornosti združenj za kazniva dejanja

ITALIJA
- na ustavni ravni je zagotovljena gospodarska pobuda +gospodarska dejavnost se ne more izvajati v nasprotju z javno koristjo in na način, ki škoduje varnosti ljudi oz. je v nasprotju s posameznikovo pravico do svobode in dostojanstva • kršitve teh ustavnih omejitev so podlaga za oblikovanje gospodarskega kazenskega prava - v italijanskem kazenskem zakoniku je le manjše število gospodarskih kaznivih dejanj => le-ta so večinoma urejena v stranski kazenski zakonodaji, ki se hitro spreminja - italijansko gospodarsko kazensko pravo ne predvideva splošnega dela, kjer bi bila zbrana vsa temeljna načela te panoge - v Italiji je aktualna odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja • le-te italijansko kazensko pravo načeloma ne pozna, saj italijanska ustava določa, da je kazenska odgovornost individualna • kazenski zakonik Italije pa določa jamstvo gospodarskih družb za plačilo globe, ki je bila izrečena

njihovim zastopnikom, direktorjem ali zaposlenim zaradi kaznivega dejanja, ki so ga zagrešili v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti de iure odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja Italija ne pozna, de facto pa ta institut vstopa v italijanski pravni sistem skozi stranska vrata

- civilna in kazenska odgovornost članov kolektivnih organov v korporacijah => šteje se, da član uprave ali poslovodstva ni odgovoren za kaznivo dejanje, izvršeno pri delu poslovanja, ki ni v njegovi pristojnosti, razen v primerih, ko je kaznivo dejanje posledica kršitve obveznosti, ki jih določa italijanski civilni zakonik - posebni del italijanskega gospodarskega kazenskega prava zajema posamezna gospodarska kazniva dejanja, ki so povečini urejena v stranski kazenski zakonodaji • korporacijska, stečajna, davčna, carinska kazniva dejanja in kazenskopravna zaščita finančnega in nefinančnega trga - omeniti moramo, da je Italija ena izmed redkih držav, ki na tem področju namesto strožje postopno sprejema milejšo kazensko zakonodajo

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
- zakonodajno urejanje področja gospodarstva je v ZDA na zvezni ravni potekalo v treh periodah 1. obdobje med 1887-1914 => začela se je izoblikovati zvezna zakonodaja na področju gospodarstva • meddržavni gospodarski zakon – 1887 • Shermanov zakon – 1890 (protimonopolno pravo) • zakon o neoporečni hrani in zdravilih - 1906 2. new deal obdobje (1932-1940) => zakon o vrednostnih papirjih – 1933 • zakon o trgu vrednostnih papirjev – 1934 3. okoljsko-potrošniško obdobje (1968-1977) => pomembno za razvoj gospodarskega kazenskega prava • začeli so se ukvarjati z vprašanju socialnih stroškov uspešnega gospodarstva • zakon o varnosti in zdravju pri delu – 1970 • zvezni zakon o nadzorovanju onesnaženja voda – 1972 • zakon o varnosti potrošniških proizvodov – 1972 • zakon o nadzoru strupenih snovi – 1976 • zakon o preprečevanju korupcije tujih uradnikov – 1977 - pomembnejši zakoni s področja gospodarskega (kazenskega) prava iz 20. stoletja • zakon o preprečevanju pranja denarja – 1986 • zakon o bančni skrivnosti – 1986 • zakon o organizacijah, ki se ukvarjajo z izsiljevanjem in korupcijo – 1970 (boj proti mafiji) • Sarbanes-Oxley Act – 2002 => odziv na gospodarske škandale - v ZDA ni enotne kodifikacije gospodarskih kaznivih dejanj => ta so razpršena po različnih zakonih na zvezni ravni, ki primarno urejajo gospodarska razmerja

ZGODOVINSKI POGLED NA GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVO
SPLOŠNI ZGODOVINSKI PREGLED
- začetki in oblikovanje gospodarskega kazenskega prava so povezani z razvojem gospodarske ureditve oz. gospodarskega prava - posamezne oblike gospodarske kriminalitete v Evropi so znane že več kot 2000 let => prevare, oderuštva, ogrožanje zdravja, ponarejanje blaga (živil in vina) • ljudje najverjetneje goljufajo, odkar se je začela blagovna menjava - gospodarsko kazensko pravo v današnjem pomenu besede se je izoblikovalo v 20. stoletju => z naglim razvojem tehnologije in komunikacij ter povečanjem finančnih transakcij je v drugi polovici 20. stoletja postala gospodarska kriminaliteta raznolika in hitro napredujoča panoga - določbe, ki bi jih pogojno lahko uvrstili na področje gospodarskega kazenskega prava, najdemo že v zelo starih pravnih virih • Hamurabijev zakonik je vseboval pravila v zvezi s starodavnimi poslovnimi goljufijami med malimi in velikimi trgovci

- verjetno prvi zabeleženi primer gospodarskega kaznivega dejanja v praksi sega v leto 360 pr.n.št., zgodil pa se je na Siciliji • lastnik ladje je pregovoril kupca, da mu je vnaprej plačal kupnino za tovor žita, ki naj bi se nahajal v podpalubju, v resnici pa je bila ladja prazna => lastnik ladje je imel namen preluknjati ladijsko dno in prikazati, da je bilo žito zaradi nesreče izgubljeno, vnaprej plačano kupnino, pa pospraviti v svoj žep • ko so potniki na ladji njegove namere spregledali, naj bi lastnik v paniki skočil čez palubo v vodo in utonil - iz rimskega prava so se ohranili zapisi o ponarejanju denarja • to je bilo le eno izmed kaznivih dejanj ponarejanja, ki jih je sankcioniral Sulov zakon lex Cornelia - iz poznega srednjega veka je zanimiv Dušanov zakonik iz leta 1349 => v njem so zametki kaznivih dejanj zoper prost pretok blaga in trgovcev - nove razsežnosti gospodarskega kriminala so se pojavile po izumu kapitalskih gospodarskih družb - na začetku 16. stoletja so se v Evropi pojavili tudi prvi primeri predpisov o obveznem vodenju knjig in rednem bilanciranju - veliko gospodarskih nepravilnosti s kriminalno naravo se je pojavilo konec 19. stoletja => takrat je bila v polnem razmahu industrijska proizvodnja in z njo povezane akumulacije denarja ter premoženja • nastajale so velike kapitalske družbe, svetovna trgovina se je razširila + prebivalstvo se je močno povečalo - po prvi veliki gospodarski krizi in drugi svetovni vojni so se začele tehtnejše razprave o dejanjih s področja gospodarskega kazenskega prava - po prvi svetovni vojni so se v gospodarskih sistemih številnih držav zgodila mnoge spremembe na ekonomskem in kazenskem področju • razvila se je ideologija, na podlagi katere so bili zasebni interesi postavljeni v ozadje, v ospredje pa se je premaknilo javno dobro => kazensko pravo je bilo tedaj namenjeno odzivanju na tradicionalna nemoralna delovanja, razvijajoče se protimonopolno in gospodarsko statusno pravo pa je temeljijo na javnem interesu • nastala je nova pravna kategorija storilcev beli ovratniki => kazniva dejanja niso izvrševali samo pripadniki nižjih slojev - po drugi svetovni vojni => gospodarska kriminaliteta je začela dobivati mednarodne razsežnosti • države so se začele povezovati v različne ekonomske integracije => povečale so se možnosti za za pridobivanje protipravnega dobička

GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAVNIH VIRIH, VELJAVNIM NA SLOVENSKEM
- brez lastne državnosti Slovenci nismo mogli razvijati svoje kazenske zakonodaje => razvoj kazenskega prava in panog gospodarskega prava je bil vezan na tujce - privilegija vojvode Albrehta II. za Koroško in Kranjsko iz 1338 sta vsebovala med drugim kaznivo dejanje ponaredbe trgovcev - v 16. stoletju so se pojavili prvi zakonu podobni zapisi kazenskega prava • Ljubljanski malefični red je med drugim izrecno navajal, da naj bo ponarejevalec srebrnega ali zlatega denarja sežgan - Kazenski zakonik Kraljevine SHS => kazniva dejanja • prevara v trgovini ali pri drugačnem prometu • krivo merjenje ali tehtanje • lažno bankrotstvo • malomarno bankrotstvo • ugodovanje upnikov • aktivno podkupljenje člana uporniškega odbora • zlobno oškodovanje kredita - po drugi svetovni vojni je kazensko pravo zaznamovala sprememba družbenega sistema • 1977 => skupščina je sprejela kazenski zakon SR Slovenije (takrat smo Slovenci dobili prvič v zgodovini kazenski zakon) => vseboval je določbe o kaznivih dejanjih, ki so napadala družbena sredstva - do 1. januarja 1995 so v RS na področju gospodarskih kaznivih dejanj veljale določbe Kazenskega zakona SFRJ, Kazenskega zakona SR Slovenije in določbe nekdanje zvezne stranske zakonodaje - URS iz 1991 in ZGD iz 1993 sta v Sloveniji postavila temelje novi gospodarski ureditvi, ki sledi modelu

tržnega gospodarstva, utemeljenega na zasebni lastnini • kazensko pravo se je novemu sistemu vsaj na načelni ravni prilagodilo šele s sprejemom KZ, ki je začel veljati 1.1.1995

MOŽNI MODELI ZAKONODAJNEGA UREJANJA
- trije možni modeli zakonodajnega urejanja gospodarskega kazenskega prava • v sklopu edine in enotne kazenskopravne kodifikacije v posamezni državi • v stranski kazenski zakonodaji • v posebnem zakonu za področje gospodarskega kazenskega prava. - kateri sistem je najboljši? • tudi brez poglobljene analize je mogoče trditi, da noben izmed sistemov ni dober, če ni učinkovit oziroma da so vsi ustrezni, če so izpeljani tako, da so v praksi učinkoviti!

III. POUDARKI IZ SPLOŠNEGA DELA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- v nobenem zakonu ni pravil, ki bi posebej urejala splošni del gospodarskega kazenskega prava => za gospodarska kazniva dejanja v slovenskem pravnem redu veljajo določbe splošnega dela KZ-1 • v KZ-1 ni omenjene nobene specifike institutov splošnega dela za primere, ko se uporabljajo na področju gospodarskega kazenskega prava

IZVRŠITEV GOSPODARSKEGA KAZNIVEGA DEJANJA (GKD)
- izhodišče za obravnavanje določene kot storilca gospodarskega kaznivega dejanja je objektivno  • navzven zaznavna izvršitev kaznivega dejanja (človekovo voljno ravnanje) • v določenih primerih poskus kaznivega dejanja (34. člen KZ-1) - poleg izvršitve kaznivega dejanja so pomembne tudi morebitne okoliščine, ki lahko izključijo obstoj GKD

NAČIN IZVRŠITVE GKD
- izvršitveno ravnanje => človekovo voljno ravnanje, s katerim je izvršeno kaznivo dejanje, mora biti voljno, kar pomeni, da ga storilec usmerja in obvladuje s svojim razumom če posameznik v trenutku izvršitve nekega dejanja svojega ravnanja nima v oblasti oziroma ga ustrezno ne kontrolira, tako dejanje ne more biti opredeljeno kot KD - 17. člen KZ-1 - po izvršitvenih načinih razlikujemo • storitvena/komisivna KD • prava opustitvena/omisivna KD • neprava opustitvena/omisivna KD - storitveni/komisivni način izvršitve KD je podan takrat, kadar storilec z navzven razvidnim aktivnim
ravnanjem krši prepovedano normo => naredi nekaj, česar ne bi smel - opustitveni/omisivni način izvršitve KD je podan takrat, kadar je KD posledica pasivnosti storilca, s čimer ta ne izpolni dolžnosti iz zapovedne norme – norme, ki zahteva aktivno ravnanje v smeri preprečitve posledice • za opustitveno se šteje izvršilno dejanje, pri katerem storilec ne opravi pričakovanih aktivnosti in tako krši zapovedano normo • storilec torej opusti dejanje, ki bi ga moral storiti zaradi zavarovanja pravne vrednote ali dobrine oz. ne prepreči posledice, čeprav bi jo moral • glede na to, na kakšen način je določena dolžnost storilca aktivno varovati posamezno kazenskopravno varovano vrednoto ali dobrino, razvrščamo omisivna KD na prava in neprava - prava opustitvena KD => tista, pri katerih dolžnost delovati oz. nekaj storiti za zavarovanje pravne vrednote ali dobrine izhaja iz posebnega dela KZ-1 oz. iz zapovedi tipične kazenskopravne norme • opredeljena so kot samostojna KD ali pa kot alternativni izvršitveni način s storitveno obliko KD (314) • podana so, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti - neprava opustitvena KD => tista, ki so v zakonu sicer določena kot storitvena, vendar so lahko izvršena tudi na opustitveni način pod dvema pogojema • storilec je bil dolžan preprečiti prepovedano posledico • opustitev je enakega pomena kot storitev

- večina GKD je storitvenih - prava opustitev je določena kot alternativni način pri • KD goljufije na škodo Evropskih skupnosti po 229 členu KZ-1 => ...ne razkrije podatkov... • KD ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 => ...ne vpiše kakšnega pomembnega podatka... • KD zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 => ...ne opravi svoje dolžnosti...  glede na to, da so opustitvena KD v navedenih opisih določena zgolj kot ena alternativnih oblik, - ker so opustitvena KD v svojih opisih določena zgolj kot ena od alternativnih oblik hkrati s storitvenimi oblikami, tudi pri teh KD pride v poštev pravilo, da je izvršena opustitev vedno vsebovana v izvršeni storitvi • če storilec poleg opustitvenega načina izpolni še katerega izmed storitvenih načinov izvršitve KD, se šteje, da je bilo KD izvršeno s storitvijo

PROTIPRAVNOST IN IZKLJUČITVE OBSTOJA GKD
- protipravnost GKD se kaže kot nasprotnost prepovedim in zapovedim iz pozitivnega prava - pri GKD možnost blanketnega urejanja ni široko uporabljena • pri blanketnem urejanju se kazenskopravna norma neposredno sklicuje na normo z drugega pravnega področja v njeni avtentični obliki in vsebini • blanketno urejanje je uporabljeno pri KD ponareditve ali uničenju poslovnih listin po 235. členu KZ-1 => predmet napada so poslovna knjiga, spis ali druga poslovna listina, ki se mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona - vendar pa je upoštevanje predpisov s širšega področja gospodarskega prava vseeno nujno za razlago večine GKD - izvršitveno dejanje GKD mora biti v nasprotju s pravnim redom - izpolnitev zakonskega opisa (dejanskega stanu) GKD je tisto, kar nakazuje na protipravnost - izjemoma pa je lahko obstoj GKD izključeno => GKD je izključno v primeru samo v primeru silobrana in prisiljenosti - POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! • stari KZ je poznal štiri razloge za izključitev kaznivega dejanja => silobran, skrajna sila, sila in grožnja + dejanje majhnega pomena • KZ-1 pozna torej samo dva razloga za izključitev kaznivega dejanja => silobran in prisiljenost (22+23. člen KZ-1) - pozor => skrajna sila (32. člen KZ-1) po novem ne izključuje kaznivega dejanja, ampak delno izključuje krivdo, delno pa kaznivost! - KZ-1 tudi ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena => soroden institut pa je še vedno uzakonjen v zvezi s premoženjskimi delikti – neznaten premoženjski delikt • protipravna ravnanja s premičnim ali nepremičnim premoženjem se ne štejejo za kazniva dejanja, če je z njimi nastala neznatna premoženjska škoda! => kot razlog za izključitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba šteti tudi neznatni premoženjski delikt! - prepoznavanje različnih izključitvenih razlogov v splošni kazenskopravni normi • izključitev kaznivega dejanja=> “… ni kaznivo dejanje.” (določeno izključno v splošnem delu!!) • izključitev krivde => “… ni kriv.” (določeno izključno v splošnem delu!!) • izključitev kaznivosti => “… se ne kaznuje.” (določeno v splošnem ali v posebnem delu!!)

OBJEKTIVNI POGOJI KAZNIVOSTI
- so posebne zunanje okoliščine in posledice, nad katerimi storilec KD ob storitvi ne gospodari in zato tudi niso pomembne za vzročno zvezo in krivdo => morajo pa biti podane, da se dejanje šteje za kaznivo dejanje - pogosto jih je težko prepoznati in ločiti od prepovedane posledice • v pomoč je lahko pravilo, da so objektivni pogoji kaznivosti sicer del opisa KD, ne pa del storilčevega ravnanja kot osrednje sestavine zakonskega dejanskega stanu • na primer besede, kot so povzroči, zapelje,... ne morejo odkazovati na objektivni pogoj kaznivosti, ampak praviloma kažejo na prepovedano posledico - kot objektivni pogoj kaznivosti pri čistih GKD je mogoče šteti • veliko premoženjsko korist za podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje pri KD zlorabi monopolnega položaja (225. člen KZ-1) - z objektivnimi pogoji kaznivosti je mogoče iz sfere gospodarskega kazenskega prava izvzeti sicer protipravna, vendar manj nevarna dejanja v gospodarstvu

- glede čistih GKD zakonodajalec v njihovih opisih ne določa vedno dovolj jasno, ali je neka okoliščina objektivni pogoj kaznivosti ali zakonski znak, ki mora biti zajet s storilčevo krivdo

KRIVDA
- kot subjektivni element GKD je potrebno ugotoviti še krivdo => krivda je podana, če lahko dejanje očitamo točno določeni osebi – storilcu - krivda predstavlja storilčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kršil - KRIVDO sestavljata (2. odstavek 24. člena KZ-1) • STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA Z NAKLEPOM ALI IZ MALOMARNOSTI ; in • ZAVEST O RAVNANJU V NASPROTJU S PRAVOM (= zavest o kršitvi tiste primarne norme, ki je odločilnega pomena za protipravnost kaznivega dejanja; odsotnost zavesti o prepovedanosti dejanja predstavlja pravno zmoto - vsa čist GKD so v temeljni obliki naklepa => kazniva so le, če se je storilec poleg zavesti o prepovedanosti dejanja zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (dolus directus) ali če se je zavedal možnosti, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane (dolus eventualis) - kaznivost zaradi malomarnosti je predvidena pri KD izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti (4. odstavek v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 236. člena) - pri GKD je zavest o prepovedanosti dejanja lahko problematična • od storilca se pri tem elementu krivde zahteva zavedanje protipravnosti lastnega ravnanja v celoti => to pomeni, da se mora zavedati tudi določenosti KD tako po opisni kot normativni plati, v nasprotnem primeru je njegova krivda praviloma izključena zaradi pravne zmote - poleg tega se pri nekaterih GKD lahko pojavi problem razmejevanja še dopustnih, a visoko tveganih gospodarskih odločitev od tistih, ki že sodijo v sfero kriminalnosti • na področju gospodarstva namreč določene odločitve lahko prinašajo tudi tveganje za nastanek posledice, ki je v kazenskopravnih predpisih opredeljena kot prepovedana • meja med dovoljenimi in nedovoljenimi ravnanji naj bi bila objektivna predvidljivost prepovedane posledice • dejavniki vrednotenja oz. tehtanja pri sprejemanju gospodarskih odločitev so ◦ škodljiva posledica ◦ predvidljivost škodljive posledice ◦ tehtanje vrednosti, ali bo odločitev prinesla dobiček ali izgubo • pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, ali je odločitev protipravna ali ne - v nemški pravni teoriji lahko zasledimo stališče, da tvegani, vendar ne protipravni posli, sklenjeni s privolitvijo vseh članov uprave ali s privolitvijo nadzornega sveta, ne morejo biti podlaga za KD, čeprav zaradi takega posla nastane škodljiva posledica => storilec ne krši zakona ali internih pooblastil - težje je pri poslih, za katere iz predpisov ni jasno razvidno, ali so prepovedani ali dovoljeni • v teh primerih lahko zavzamemo stališče, da kazensko pravo ne preseže svoje funkcije, če kaznuje za dejanja, ki povzročijo prepovedano posledico, vendar zanje iz predpisov gospodarskega prava ni mogoče razbrati, ali so dovoljena ali ne • kot pomemben kriterij za razmejevanje med dopustnimi in nedopustnimi odločitvami v gospodarstvu kaže predvidljivost škodljive posledice • v takem primeru je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal možnosti, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, in ali je v to privolil (eventualni naklep) • če je eventualni naklep glede na okoliščine primera lahko z zanesljivostjo ugotovljen, potem je lahko posledica visoko tvegane gospodarske odločitve kazenska odgovornost (pod pogojem, da ne gre za KD, ki se lahko stori samo z direktnim naklepom => odločitev se tako sprevrže v KD - dolžnost vodstva gospodarskega subjekta je, da skrbi za premoženje gospodarskega subjekta ter odvrača nevarnosti od njega => ta dolžnost se kaže v dolžnosti skrbnega ravnanja • posledica kršitve teh standardov je odškodninska odgovornost osebe, ki pri sprejemanju odločitev ni ravnala dovolj skrbno • ZGD posameznim subjektom v gospodarski družbi nalaga različne stopnje skrbnosti pri sprejemanju gospodarskih odločitev - razlogi, ki izključujejo obstoj krivde so dejanska in pravna zmota + skrajna sila • dejanska zmota => 30. člen KZ-1

pravna zmota => 31. člen KZ-1 ◦ pravna zmota izključi krivdo le, če je opravičljiva in neizogibna => če je pravna zmota v konkretnem primeru izogibna oziroma neopravičljiva, pride v poštev milejše kaznovanje ◦ za opravičljivo pravno zmoto bi lahko šlo v primerih, ko posameznik ali gospodarski subjekt poizvedbeno dolžnost izpolni s pridobitvijo pravnega mnenja ali nasveta, pri čemer pa je pravno mnenje ali nasvet napačno, naročnik pa tega objektivno ne more vedeti

- glej še str. 34

UDELEŽBA
- STORILSTVO – NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. člen KZ-1): • SAMOSTOJNO STORILSTVO – osebna izvršitev kaznivega dejanja • POSREDNO STORILSTVO – izvršitev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj druge osebe • SOSTORILSTVO – skupna izvršitev kaznivega dejanja - UDELEŽBA PRI KAZNIVEM DEJANJU => sodelovanje dveh ali več oseb pri kaznivem dejanju - KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja => NAPELJEVANJE in POMOČ. • obstoj udeležbe je pogojen z določeno objektivno in subjektivno povezanostjo med udeleženci • monistični koncept udeležbe => ne glede na to, koliko oseb izvrši kaznivo dejanje, bo vedno podano ENO kaznivo dejanje ◦ LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELEŽENCEV => napeljevalec in pomagač sta odgovorna le, če glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvršiti, ni pa treba, da je glavni storilec tudi kriv

NAPELJEVANJE
- 37. člen KZ-1 napeljevalec v napeljanem izzove odločitev za izvršitev kaznivega dejanja napeljevanje se mora nanašati na določeno osebo in na določeno kaznivo dejanje možno je le pred pričetkom izvrševanja kaznivega dejanja napeljevalec mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do napeljevanja in 2.) naklep do kaznivega dejanja - napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo! - NEUSPELO NAPELJEVANJE => izjema od načela akcesorne kaznivosti udeležencev v ožjem pomenu • napeljevalec se kaznuje, četudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti ne poskusi izvršiti • pogoj kaznivosti => kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero se sme izreči zaporna kazen treh let ali več! - napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje – ni oblika udeležbe!!

POMOČ

- 38. člen KZ-1 - pomagač glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja, NE izvršuje pa zakonskih znakov kaznivega dejanja - pomoč je lahko fizična ali psihična - pomoč je možna pred ali med kaznivim dejanjem - pozor => dvojna pravna narava pomoči po storjenem kaznivem dejanju • če obstaja vnaprejšnja obljuba = pomoč ko oblika udeležbe • če ni vnaprejšnje obljube = pomoč kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. člen KZ-1) - ni oblika udeležbe!! - razmejevanje pomoči od sostorilstva – merilo je odločilnost prispevka posameznika h kaznivemu dejanju - pomagač mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do pomoči in 2.) naklep do kaznivega dejanja

- pomoč iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomoč prav tako ne - v gospodarskem kazenskega pravu je potrebno upoštevati, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti veliko oseb pooblaščenih, da delajo za druge => storilca tako pogosto ne bo mogoče določiti le po vzročnem prispevanju posameznika k nastanku posledice z fizičnim ravnanjem - glede udeležbe pri GKD je pomembno tudi dejstvo, da je notranja struktura večjih gospodarskih družb precej razvejana in hierarhično urejena - pri tem se izpostavlja vprašanje odgovornosti nadrejenega za dejanja podrejenega • nadrejeni lahko za KD podrejenega odgovarja le, če je pri tem sodeloval v kateri izmed oblik udeležbe, ter če do tega KD razvije tudi krivdni odnos oz. če opusti dolžno nadzorstvo nad podrejenim delavcem - posebno vprašanje pa je, kako je z odgovornostjo za GKD, ki je posledica napačnega ali slabega pravnega nasveta • upoštevanje napačnega nasveta v gospodarskem kazenskem pravu je lahko le okoliščina, ki kaže na neizogibnost pravne zmote • če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, je kazenska odgovornost tistega, ki je protipravno ravnal na podlagi takšnega mnenja ali nasveta, izključena • glede odgovornosti tistega, ki je dal napačen nasvet, pa lahko uporabimo institut posrednega storilstva - če pa naročnik nasveta ve, da je nasvet napačen, pa lahko gre za napeljevanje => svetovalec naročniku sugerira, naj se odloči za storitev GKD • ko napeljevalec izzove odločitev za storitev KD, je napeljevanje končano • če pa napeljevalec še sodeluje pri izvršitvi tega KD, gre za sostorilstvo • za pomoč pri storitvi KD pa bi šlo, če bi svetovalec dal nasvet za storitev KD drugi osebi, ki se ja za storitev KD že prej sama odločila

IV. ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
- sui generis oblika udeležbe pri kaznivem dejanju - načelo rimskega prava soceitas delinquere non potest se počasi, a vztrajno presega tudi v pravnih redih evropskega kontinentalnega tipa • v ospredje vstopa pravna oseba kot dejanski nosilec kriminalne dejavnosti in kot uporabnik protipravno pridobljene premoženjske koristi - argumenti PRO & CONTRA odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja • argument ZA odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je zasnovan na trditvi, da se kolektivna volja razlikuje od volje posameznikov • proti argument tej trditvi je, da lahko kaznovanje pravne osebe prizadene tudi nedolžne • privrženci te odgovornosti pa trdijo kontra, da tudi kaznovanje posameznika ponavadi v enaki meri ali še bolj prizadene njegove družinske člane, ki so prav tako nedolžni • privrženci torej zagovarjajo stališče, da sta generalna in specialna prevencija mogoči tudi v sferi pravnih oseb - v kazenskopravnih sistemih različnih držav lahko opazimo 4 osnovne sisteme odgovornosti pravnih oseb za KD • sistem objektivne odgovornosti => p.o. odgovarja za vsako KD, storjeno v okviru njenega delovanja • sistem derivativne odgovornosti => odgovornost p.o. je posledica odgovornosti storilca, ki je delal v njenem interesu • sistem akcesorne odgovornosti => p.o. je odgovorna za KD na podlagi svojega prispevka k storitvi ali opustitvi fizične osebe • sistem principalne odgovornosti => p.o. je odgovorna izključno samo za svoje ravnanje, ki je tudi določeno kot samostojni delikt - pravne osebe od kriminalnih združb ločujeta njihova organiziranost in usklajenost njihovih interesov s splošnimi pravnimi vrednotami - odgovornost pravnih oseb za KD se zahteva na podlagi dejstva, da velike gospodarske družbe in zlasti multinacionalne korporacije ustvarjajo takšno ekonomsko in finančno realnost ter moč, da mora to poleg

civilnega in gospodarskega prava priznavati tudi kazensko pravo - ta odgovornost je potrebna tudi zaradi zagotavljanja pravičnosti => ni prav, da bi moral le posameznik trpeti posledice zaradi dejanja, ki ga je storil v imenu pravne osebe in od katerega ima ta tudi korist - poleg tega so se socialni pogoji, tako spremenili, da zahtevajo revizijo načela individualne odgovornosti v kazenskem pravu • protipravna ravnanja p.o. lahko vključujejo socialno-ekonomske posledice, s katerimi priznavanje zgolj individualne kazenske odgovornosti ni v skladu - v naš pravni red je bila odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja vpeljana z začetkom veljave KZ, uveljavljena pa s 4 leta pozneje sprejetim ZOPOKD - 25. člen ZOPOKD določa, za katera KD so lahko poleg fizičnih oseb odgovorne tudi pravne osebe • pravna oseba je lahko odgovorna za vsak KD zoper gospodarstvo - pravne osebe se spoznajo za ODGOVORNE (in NE za KRIVE!!!) - pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pač pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju

POJEM PRAVNE OSEBE PO ZOPOKD
- ZOPOKD pojma pravne osebe ne opredeljuje => glede tega vprašanja velja vse znano o pravni osebi v splošni pravni teoriji - definicija • pravna oseba je organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava kot nosilca pravic in obveznosti • pravna oseba je na določen namen vezano premoženje ali skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta - pravne osebe delimo na osebe javnega in osebe zasebnega prava => razlikovalno merilo je USTANOVITVENI AKT • ustanovitveni akt pri pravni osebi javnega prava je zakon ali drug oblastveni akt • ustanovitveni akt pri pravni osebi zasebnega prava pa je zasebnopravni akt – pogodba, statut, … - ta delitev je pomembna, saj ZOPOKD v 2. členu postavlja nekatere omejitve pravnih oseb za KD (glej člen) • razen te omejitve ZOPOKD načeloma ne loči med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava => če zakon ne določa drugače, so lahko za KD odgovorne tudi pravne osebe javnega prava (razen RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) - ZOPOKD omenja domače in tuje pravne osebe, pri čemer ne postavlja razlikovalnega merila => 3. člen ZOPOKD - opredeljevanje, kaj se šteje za tujo pravno osebo, je praviloma predmet mednarodnega zasebnega prava • ZMZPP določa, da se za opredelitev pravnega položaja pravne osebe se uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (to je država ustanovitve ali izjemoma država dejanskega sedeža) ◦ PROBLEM => pravni redi niso enotni pri podeljevanju pravne subjektivitete sicer enakovrstnim subjektom! - pri razmejevanju med tujimi in domačimi pravnimi osebami je treba upoštevati tudi določbe ZGD-1 • tuje podjetje je tisto, ki ima sedež zunaj Republike Slovenije (zakon loči tuja podjetja iz ES (sedež v DČ EU) in tuja podjetja iz tretjih držav) • položaj podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada • ta opredelitev velja samo za potrebe ZGD-1, vendar je uporabna tudi na drugih področjih • če jo prenesemo na področje odgovornosti pravnih oseb za KD, je ◦ pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju RS, domača pravna oseba ◦ pravna oseba, ki pa na ozemlju RS opravlja samo dejavnost in ima sedež zunaj RS, pa je tuja pravna oseba
◦ Pozor: podružnice tujega podjetja niso pravne osebe!

- ZGD-1 je, v nasprotju z ZMZPP (teorija ustanovitve), uzakonil teorijo sedeža • določila ZGD-1 glede presoje pripadnosti gospodarskih subjektov je treba šteti za lex specialis glede na določbe ZMZPP => za presojo ali se neka gospodarska družba šteje za domačo ali tujo pravno osebo, je treba uporabiti določbe ZGD-1 - določba 1. odstavka 3. člena ZOPOKD lahko v praksi v zvezi z gospodarskimi družbami privede do

spornih situacij, saj pravni redi različnih držav različno obravnavajo pravo subjektiviteto osebnih gospodarskih družb
• •

npr. v našem pravnem redu je d.n.o. pravna oseba, naši d.n.o. ustrezen institut nemškega prava pa nima statusa pravne osebe
edino možno pravno stališče je, da take družbe pri nas ni mogoče obravnavati po določbah ZOPOKD, saj ne po pravu države, v kateri je bila ustanovljena, ne po pravo države, kjer ima svoj sedež, nima priznanega statusa pravne osebe

GOSPODARSKE DRUŽBE
- gospodarski subjekti niso nujno pravne osebe => lahko so tudi druge osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki) - v slovenskem pravnem sistemu so vse gospodarske družbe urejene v enem sistemskem predpisu – ZGD-1 => le-ta normira osebne in kapitalske osebne družbe • osebne gospodarske družbe => družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, dvojna družba, tiha družba (= edina gospodarska družba, ki ni pravna oseba) • kapitalske gospodarske družbe => družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba • ZGD-1 vsebuje tudi določbe o samostojnem podjetniku posamezniku (ni pravna oseba) - lastnosti gospodarske družbe • je družbena tvorba, ločena od družbenikov oz. članov, ki jo sestavljajo • ima svoje premoženje, ki je ločeno od premoženja članov družbe • ima določen namen, cilje oz. naloge, ki so povezani z opravljanjem pridobitne dejavnosti • ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo • veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost - pravna sposobnost gospodarske družbe ni enaka pravni sposobnosti fizičnih oseb • pravna oseba ne more imeti določenih pravic in obveznosti, ki po svoji naravi lahko pripadajo le fizičnim osebam - ob izpolnitvi pogojev iz 4. in 5. člena ZOPOKD se lahko spoznajo odgovorne za KD, ne morejo pa se spoznati za kazensko odgovorne ali krive!!! • pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pač pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju • kaznivo dejanje, za katerega je odgovorna gospodarska družba, je (lahko) izvršeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo

VODSTVENI NADZORNI ORGANI GOSPODARSKIH DRUŽB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB
- 4. člen ZOPOKD veže odgovornost pravne osebe za KD med drugim na delovanje ali nedelovanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - ZOPOKD tega pojma ne pojasnjuje - zaradi raznolikosti notranjih struktur v pravnih osebah ni mogoče razviti enotne definicije lastnosti organa, ki bi prišle v poštev za vse pravne osebe - iz literature izhaja, da se za ugotovitev, kdo pride v poštev kot organ pravne osebe, ki je odgovorna za KD, največkrat uporablja kombinacija dveh kriterijev, in sicer • kriterija, ki izhaja iz položaja posameznika v hierarhični strukturi, in • funkcijskega kriterija => temelji na stališču, da ima vsak zaposleni v gospodarski družbi neko funkcijo • na podlagi obeh kriterijev je mogoče kot organ pravne osebe opredeliti vodilni kader v tej osebi, in sicer takrat, ko deluje v okviru svoje funkcije v pravni osebi - kriterij za opredeljevanje vodstvenih in nadzornih organov => usmerjanje delovanja pravne osebe k uresničevanju njenih interesov in ciljev – to je lahko • zastopanje pravne osebe • pooblastilo za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe • pooblastilo za izvajanje nadzorstvene funkcije v pravni osebi  kombinacija zakona in aktov pravne osebe - pozor => vodstveni in nadzorni organi pravnih oseb so pogosto kolektivni (veččlanski), kar terja posebno pozornost pri presojanju temeljev iz 4. člena ZOPOKD

Delavec v finančnem knjigovodstvu v poslovno knjigo naklepno vnaša lažne podatke, zaradi česar izkaz poslovnega

izida družbe kaže precej ugodnejše finančno stanje od realnejšega. Njemu nadrejeni prvi računovodja ne preverja njegovega dela, čeprav bi ga moral, in hkrati glavnemu računovodji posreduje lažno informacijo, da so knjige pravilno vodene in da jih je pregledal, kar ta posreduje direktorju sektorja finance in računovodstvo. Direktor financ in računovodstva zagotovi predsedniku uprave, da so poslovne knjige vodene korektno. Nepravilnosti v poslovnih knjigah odkrije notranja revizija. Postavlja se vprašanje, ali je za KD ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 poleg delavca v finančnem knjigovodstvu odgovorna tudi gospodarska družba. Ob domnevi, da je bilo dejanje storjeno v njeno korist, je treba ugotoviti še, ali so v tem primeru vodstveni organi družbe opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem. • delavec v finančnem knjigovodstvu, ki je neposredno izvršil KD, ima glede na organizacijsko shemo družbe 4 nadrejene, ki so z njegovega zornega kota vodstveni organi • neposreden nadzor nad delavcem mora izvajati prvi računovodja, ki mu je nadrejen glavni računovodja • prvi računovodja je opustil dolžno nadzorstvo nad delavcem in hkrati spravil v zmoto svojega nadrejenega => v zmoto so bile spravljene tudi ostale „instance“ • ali je prvi računovodja v tem primeru vodstveni organ gospodarske družbe => NE  • kot vodstvene in nadzorne organe je treba upoštevati tiste kolektivne ali individualne organe pravne osebe, ki dejansko usmerjajo njeno delovanje k uresničevanju njenih posebnih interesov • prvi računovodja je dogovoren za tehnično in vsebinsko pravilnost podatkov, nima pa možnosti sprejemanja odločitev, bistvenih za dnevno in strateško poslovanje gospodarske družbe • kot vodstvena organa bi v tem primeru lahko prišla v poštev predsednik uprave in direktor sektorja finance in računovodstvo, ki pa sta bila v dobri veri, da so bile poslovne knjige korektno vodene • pri vodstvenih organih torej obstaja realna odsotnost zavesti o dejanju, zato bo odgovornost pravne osebe izključena zaradi pomanjkanja subjektivnega razloga za odgovornost
Družba d.n.o. k.d. dvojna d. d.o.o. d.d. Vodstveni organi (zakon) - družbeniki - komplementarji - enako kot pri k.d. - poslovodstvo - uprava (dvotirni sistem) - upravni odbor, izvršni - direktorji (enotirni sistem) - uprava - enako kot pri d.d. Nadzorni organi (zakon) - družbeniki - komanditisti (omejeno) - enako kot pri k.d. - skupščina - nadzorni svet (opcijsko) - nadzorni svet (dvotirni sistem) - upravni odbor (enotirni sistem) - nadzorni svet - odbor komanditnih delničarjev enako kot pri d.d.

k.d.d. SE

ZAVODI
- ZZ => zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, ki so neprofitne - zavod je lahko pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava (v slednjem primeru je to javni zavod)! - organi zavoda • svet zavoda => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ • direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ • opcijsko => strokovni vodja in strokovni svet => status razviden iz aktov zavoda

USTANOVE
- ZU => ustanova je na določen namen vezano premoženje, pri čemer mora biti ta namen splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen - ustanova je pravna oseba zasebnega prava - organi ustanove • uprava => funkcija upravljanja in zastopanja, kolektivni organ => vodstveni organ • akt o ustanovitvi ustanove lahko določa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

DRUŠTVA
- Zdru-1 => društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov - društvo je pravna oseba zasebnega prava - organi društva • zbor članov => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ • zastopnik društva => funkcija zastopanja, individualni organ => vodstveni organ • temeljni akt društva lahko določa tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

JAVNI SKLADI SKLADI
- ZJS-1 => javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju • ustanovijo ga lahko država, pokrajina ali občina, in sicer za spodbujanje razvoja na določenem področju, za izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja, za poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja, za upravljanje nepremičnin ustanovitelja, za spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud, ipd - organi javnega sklada • nadzorni svet => funkcija nadzora, kolektivni organ => nadzorni organ • direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ - pozor => (javni) sklad kot pravna oseba ≠ investicijski sklad (ta sklad ni pravna oseba, ampak podjem, ki se lahko oblikuje kot vzajemni sklad ali pa kot investicijska družba!)

SISTEMSKI VIDIKI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KD V NAŠEM PRAVU
- načelo zakonitosti! - Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti => ne odgovarjajo za kazniva dejanja (možen je tudi izvzem drugih pravnih oseb)! - pravne osebe lahko odgovarjajo le za kazniva dejanja, ki so izrecno našteta v 25. in 43. členu ZOPOKD! - temeljno pravilo => akcesorna odgovornost pravne osebe => pravna oseba je za kaznivo dejanje odgovorna POLEG storilca - trije osnovni koraki pri ugotavljanju odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje v konkretnem primeru 1.) ali je storilec (fizična oseba) storil kaznivo dejanje, za katerega pravna oseba lahko odgovarja (25. in 43. člen ZOPOKD) 2.) ali obstaja formalni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. člen ZOPOKD) 3.) ali obstaja materialni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. člen ZOPOKD)

POGOJI, POD KATERIMI JE PRAVNA OSEBA ODGOVORNA ZA KAZNIVO DEJANJE
TEMELJI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVO DEJANJE
- temelji, na katerih sloni odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, so določeni v 4. členu ZOPOKD - za odgovornost p.o. za KD morata biti izpolnjena dva pogoja => formalni in materialni pogoj - formalni pogoj je izpolnjen, če je mogoče nesporno ugotoviti, da je bilo • KD storjeno v imenu pravne osebe • KD storjeno na račun pravne osebe • KD storjeno v korist pravne osebe - materialni pogoj veže odgovornost pravne osebe za KD na prispevek njenih organov k KD oz. na njeno okoriščanje s KD => p.o. odgovarja za KD • če storjeno KD pomeni izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov • če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil KD • če p.o. razpolaga s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo ali uporablja predmete, ki so nastali s KD

če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev - za odgovornost p.o. za KD morata biti KUMULATIVNO izpolnjena vsaj en formalni in vsaj en materialni pogoj

- v zvezi s formalnim pogojem/temeljem je treba poudariti, da storilec ne more samovoljno naprtiti odgovornosti za KD tako, da deluje v imenu, na račun ali v korist p.o. => to lahko stori le v okviru določenega pooblastila, ki lahko izhaja iz mandatne pogodbe, zakona ali drugih predpisov, odločbe, izdane na podlagi zakona, iz poklicne dolžnosti,... - materialni temelj odgovornosti pravne osebe za KD so tisti, ki naj bi zagotavljali subjektivizacijo te odgovornosti - 3. točka 4. člena ZOPOKD • v tem primeru ne gre za prispevek p.o. po že izvršenem KD, ampak da je do razpolaganja s protipravno premoženjsko koristjo ali do uporabe predmetov, nastalih s KD, prišlo šele po tem, ko je bilo ravnanje p.o. že ob pridobitvi premoženjske koristi ali predmetov protipravno • sprejetje te razlage dejansko pomeni, da ta točka ne more biti samostojen temelj odgovornosti p.o. za KD => lahko se kvečjemu kombinira s katero od ostalih točk • p.o. ne more biti odgovorna za KD, če je pridobila premoženjsko korist ali predmete v dobri veri - 1. točka 4. člena ZOPOKD • gre za najintenzivnejši prispevek p.o. k storitvi KD - 2. točka 4. člena ZOPOKD • na prvi pogled gre za napeljevanje ali pomoč pri storitvi KD s strani vodstvenih ali nadzornih organov p.o. => vendar je ta vsebina širša, kot jo razumemo pod pojmom udeležbe pri KD na ravni fizičnih oseb • pojem vplivanja na storilca namreč zajema vsakršno delovanje, ki njegovo ravnanje usmeri v izvršitev KD • omogočanje pa se kaže v obliki toleriranja storilčevega ravnanja, odstranjevanja ovir za storitev KD,... - 4. točka 4. člena ZOPOKD • za dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev se šteje nadzorstvo, ki ga je p.o. dolžna izvajati prek svojih organov v skladu s predpisi => gre za nadzorstvo, ki zadeva spoštovanje zakonov in drugih predpisov, na katera se zakoni sklicujejo • sem ni zajeto nadzorstvo, ki ga p.o. same organizirajo zaradi kontrole, ali se delo opravlja v njihovo korist ali ne - ob prebiranju 4. člena ZOPOKD lahko dobimo vtis, da materialni temelji ne zajemajo primerov, ko KD neposredno izvrši član vodstvenega ali nadzornega organa • temu ni tako => primere, ko je neposredni storilec KD član vodstvenega ali nadzornega organa, moramo razlagati v kontekstu 4. člena ZOPOKD - 1. člen ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD je akcesorna/pridružitvena => p.o. odgovarja za KD poleg storilca • akcesornost ni absolutna => p.o. pod določenimi pogoji odgovarja tudi, le storilec za storjeno KD ni kazensko odgovoren • v nobenem primeru ni mogoče izvesti postopka zoper p.o., če je neposredni storilec KD neznan

MEJE ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE
- 5. člen ZOPOKD • 1. odstavek => v tem segmentu je akcesornost limitirana => možna samostojna odgovornost p.o. za KD ◦ ČE storilec ni kriv ali če je dejanje storil pod vplivom sile ali grožnje pravne osebe ◦ ČE zoper storilca ni mogoče uvesti oziroma izvesti kazenskega postopka iz razlogov, določenih z zakonom ali pa je bil postopek zoper njega že izveden - 3. odstavek 5. člena ZOPOKD => za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, je pravna oseba lahko odgovorna le, če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem • ta omejitev je logična posledica spoznanja, da drugi prispevki (1.-3. točka) delujejo na storilca le prek njegove zavesti in volje => zato so lahko po svoji vsebini povezano lahko le z naklepno storitvijo KD

- 4. odstavek 5. člena ZOPOKD => kot odgovorno je mogoče spoznati tudi enoosebno p.o., v kateri sta funkciji vodenja in nadzora skoncentrirani v eni sami fizični osebi

Komunalni delavec A, ki je bil zaposlen pri podjetju B d.o.o., je nekega dne v okviru svojih zadolžitev pri delodajalcu opravljal vzdrževalna dela v jašku kanalizacije na zelo prometnem pločniku sredi mesta. Mimo je prišel njegov prijatelj T in ga povabil na pijačo. A je povabilo z veseljem sprejel. Ko ga je T opozoril, da bi bilo dobro, če bi na odprti jašek, v katerem je delal, namestil pokrov, saj lahko sicer kdo pade vanj, je A odgovoril: »Eehh, saj ljudje gledajo, kod hodijo. Če pa se kdo že spotakne, mu pa tako ne more biti hudega!« in odšel z T – jem, ne da bi s pokrovom zaprl jašek ali kakorkoli opozoril mimoidoče na odprtino. Med A – jevo odsotnostjo je po pločniku med drugim prišla tudi starejša slabovidna ženska, ki ni opazila odprtega jaška in padla vanj. Pri tem si je zlomila nogo (huda telesna poškodba). Ali lahko v tem primeru za A-jevo ravnanje odgovarja tudi njegov delodajalec B d.o.o.? Če se odločite za pozitiven odgovor, pojasnite, pod kakšnimi pogoji!

Direktor gospodarske družbe A d.o.o. je v imenu te gospodarske družbe v banki najel visoko posojilo, pri čemer je predložil ponarejene bilance stanja, ki so izkazovale visok dobiček te družbe v preteklem poslovnem letu, čeprav je družba A d.o.o. dejansko poslovala s precejšnjo izgubo. Zaradi tega tudi ni bil poravnan niti en obrok najetega posojila; denar, pridobljen s posojilom, pa je bil porabljen za nakup luksuznega službenega avtomobila in za 14 – dnevno službeno potovanje direktorja in še dveh delavcev podjetja v ZDA. Opredelite ravnanje direktorja gospodarske družbe A d.o.o. s kazenskopravnega stališča in pojasnite, ali je v tem primeru mogoče uveljavljati tudi odgovornost gospodarske družbe A d.o.o. za kaznivo dejanje (in če da, za katero kaznivo dejanje).

ODGOVORNOST V PRIMERU STEČAJA ALI PRENEHANJA PRAVNE OSEBE
- 6. člen ZOPOKD => neustrezen naslov! - PRAVNA OSEBA V STEČAJU => pravna oseba, ki je ob zaključku kazenskega postopka v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje, ni pa ji mogoče izreči kazni, ampak le odvzem premoženjske koristi ali varnostni ukrep odvzema predmetov - PRAVNA OSEBA PRED ZAKLJUČKOM KAZENSKEGA POSTOPKA PRENEHA OBSTAJATI (združitev, delitev, prenos premoženja, sprememba pravnoorganizacijske oblike, stečaj, likvidacija) => lahko je spoznana za odgovorno, kazenske sankcije pa se izrečejo pravni osebi, ki je njen pravni naslednik  vednost vodstvenih in nadzornih organov pr. naslednice! Za razmislek: Ali je mogoče uporabiti določbe 6. člena ZOPOKD za primere, ko pravna oseba, ki je prenehala, nima pravnega naslednika?

SKRAJNA SILA
- 7. člen ZOPOKD => izključitev odgovornosti p.o. za KD v primeru skrajne sile

POSKUS
- 8. člen ZOPOKD => odgovornost p.o. za KD v primeru, ko dejanje ostane na ravni poskusa

KOLEKTIVNO KAZNIVO DEJANJE
- 9. člen ZOPOKD - kolektivno KD => en temelj odgovornosti pri p.o. + več istovrstno in časovno povezanih KD + več storilcev - 9. člen ZOPOKD obravnava primer navideznega realnega steka, pri katerem ne gre le za enega, ampak več storilcev kaznivega dejanja, vendar le za eno pravno osebo • po določbi 53. člena KZ-1 glede steka KD pa gre za enega storilca • potreba, da se več KD šteje za eno KD, izhaja iz predvidljive možnosti, da je isti temelj odgovornosti lahko povezan z KD več storilcev - pri kolektivnem KD se v eno samo KD združijo lahko samo tista KD, ki so jih v povezavi s tem temeljem izvršili storilci v imenu, na račun ali v korist p.o. - istovrstnost KD se presoja po objektivnih in subjektivnih sestavinah

• naklepna in malomarnostna KD ne morejo veljati za istovrstna - časovna povezanost pomeni zlasti sočasnost • sočasnost pojmujemo relativno => mogoče jo je opredeliti znotraj krajšega ali daljšega časovnega obdobja

- temeljna posledica ugotovljenega KD bo, da se bo p.o. za več KD različnih storilcev izrekla ena sama sankcija

SOSTORILSTVO PRAVNIH OSEB
- 10. člen ZOPOKD => udeležba dveh ali več p.o. pri enem KD dejanju - sostorilstvo ≠ kolektivno KD • pri kolektivnem KD imamo opravka z več kaznivimi dejanji v povezavi z enim prispevkom p.o. • v primeru sostorilstva gre za eno KD v povezavi s prispevki več p.o. - materialni temelj odgovornosti mora biti podan pri vsaki p.o. - sostorilki - glede formalnega temelja pa zadostuje, da je bilo KD izvršeno v imenu, na račun ali v korist p.o.

KONCEPT ODGOVORNOSTI PRAVNE OSEBE ZA KAZNIVO DEJANJE PO ZOPOKD
- v zvezi z konceptom odgovornosti p.o. za KD se pojavlja vprašanje, ali je ta odgovornost krivdna ali objektivna + ali je mogoče govoriti o kazenski odgovornosti p.o. - v teoriji so se razvili trije modeli, s katerimi je mogoče utemeljiti odgovornost p.o. za KD => model objektivne odgovornosti, model odgovornosti po organih + model avtonomne odgovornosti - model objektivne odgovornosti => odgovornost p.o. je povsem neodvisna od osebne odgovornosti oz. krivde • p.o. lahko doleti sankcija za KD tudi, če konkretni storilec KD sploh ni bil odkrit • anglo-ameriški sistem - model odgovornosti p.o. za KD, storjena po njenih organih izhaja iz spoznanja, da je krivda povsem subjektivna kategorija, vendar jo je pod določenimi pogoji mogoče pripisati p.o. • po tem modelu so p.o. odgovorne za KD, ki so posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja njihovih organov in ki jih ti izvršijo s storitvijo ali opustitvijo kot neposredni ali posredni storilci, napeljevalci ali pomagači pri izvajanju svojih nalog pri opravljanju gospodarske dejavnosti • tudi organi, ki kontrolirajo upravljanje p.o., ne smejo dopustiti, da uslužbenci izvajajo KD • če katerakoli oseba v p.o. izve za pripravljajoče se KD in ne ukrepa, je lahko zaradi opustitve posredni storilec tega KD • s tem modelom se ujema teorija alter ega => ta temelji na predpostavki, da se možgani (vodilne osebe v p.o.) poistovetijo s p.o. => ravnanje te fizične osebe se razume kot ravnanje p.o. same • v skladu s tem modelom se odgovornost p.o. dejansko domneva => p.o. ima možnost ekskulpacije, če dokaže, da je ravnala z zadostno skrbnostjo • pri tem je odgovornost p.o. vezana le na dejavnost ozkega kroga vodstvenih in nadzornih organov - model avtonomne odgovornosti => kaznivost p.o. temelji na njihovi samostojni, osebni odgovornosti, in ne na pripisu tuje krivde • odgovornost p.o. je osebna in samostojna => temelji na osebni/individualni krivdi p.o. in ni izpeljana iz krivde njenih organov - obstajajo različna stališča o tem, kateremu konceptu oz. modelu sledi ZOPOKD • temelji odgovornosti p.o. v slovenskem pravnem redu sicer kažejo, da ne gre le za objektivno odgovornost, temveč za posebno obliko odgovornosti, ki naj bi bila tako prilagojena p.o., da po eni strani je in po drugi strani ni kazenska in obratno objektivna

KAZENSKE SANKCIJE ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
- ena bistvenih sestavin zakonskega opisa GKD je kazen

- poleg predpisanih kazni pridejo v poštev tudi nekatere druge kazenske sankcije, ki se izrekajo po pravilih splošnega dela KZ-1 - sistem kazenskih sankcij za pravne osebe ureja ZOPOKD

KAZENSKE SANKCIJE ZA FIZIČNE OSEBE
KAZNI
- fizičnim osebam se v prvi vrsti za izvršena GKD izrekajo kazni, predpisane za ta dejanja v posebnem delu KZ-1 • za večino teh KD je predpisana kazen zapora => razpon je odvisen od narave in teže dejanja (najnižja mera je zapor do 1 leta, najvišja pa zapor od 3 do 12 let - poleg zaporne kazni je za nekatera KD alternativno predpisana še denarna kazen => 228/3, 230, 231, 232, 243/4, 244/4 • edino GKD, za katerega je predpisano samo denarna kazen je KD po 3. odstavku 232. člena KZ-1 (preslepitev kupcev) • pri KD po 3. in 4. odstavku 245. člena KZ-1 (pranje denarja)ter za KD po 250. členu KZ-1 (tihotapstvo) pa je denarna kazen predpisana skupaj z kaznijo zapora - pri izrekanju kazni za GKD fizičnim osebam je treba tudi upoštevati možnosti, ki jih daje na voljo splošni del KZ-1 • večina GKD je takih, da so pojmovno storjena iz koristoljubnosti – zaradi pridobitve premoženjske koristi • v skladu z določbami splošnega dela KZ-1 se lahko zanje izreče denarna kazen kot stranska tudi, če z zakonom za posamezno KD sploh ni predpisana => 2. odstavek 45. člena KZ-1 • priporočljivo je, da sodišča čim pogosteje uporabljajo to določbo in s tem vsaj v praksi uveljavijo kot prevladujočo denarno kazen za ta KD

POGOJNA OBSODBA

- v RS se za KD najpogosteje izreka pogojna obsodba na zaporno kazen => 57. člen KZ-1 • 3. odstavek => kot obveznosti, predvidene v kazenskopravnih določbah, so mišljene obveznosti, ki so nastale na drugih pravnih področjih, kazensko pravo pa sankcionira njihove kršitve

PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA
- 71. člen KZ-1 - prepoved upravljanja poklica je sicer kazenska sankcija z dvema obrazoma • ker storilca prizadene zaradi njegovega omejevanja pri svobodnem opravljanju dejavnosti, je podobna kazni • ker pa ser kot razlog za njeno izrekanje navaja nevarnost storilca, pa kaže vse značilnosti varnostnega ukrepa

KAZENSKE SANKCIJE ZA PRAVNE OSEBE
KAZNI
- ena od temeljnih razlik med fizičnimi in pravnimi osebami v kazenskem pravu se kaže v možnosti dojemanja kazni oz. kazenske sankcije => sistem kazenskih sankcij za fizične osebe je drugačen od sankcij predvidene za pravne osebe - 12. člen ZOPOKD => vrste kazni - 13. člen ZOPOKD => denarna kazen • ni dnevnih zneskov, ampak le določeni zneski • splošni razpon denarne kazni za pravne osebe (min 10.000 eurov, max 1,000.000 eurov oz. 200kratnik premoženjske škode ali koristi, povzročene ali pridobljene s KD) • konkretna pravila glede višine denarne kazni za pravne osebe => 26. člen ZOPOKD • izvršitev denarne kazni => enako kot pri fizičnih osebah, s to izjemo, da sprememba denarne kazni v nadomestni zapor pri pravni osebi po naravi stvari ne pride v poštev! - 14. člen ZOPOKD => odvzem premoženja • izreče se NAMESTO denarne kazni pravni osebi, ki je spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje, za katero je za fizično osebo predpisana kazen zapora 5 let ali več • premoženje pravne osebe postane last Republike Slovenije • za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! - 15. člen ZOPOKD => prenehanje pravne osebe

• • • •

izreče se NAMESTO denarne kazni, če je dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj (delinkventna korporacija) možen je sočasen izrek kazni odvzema premoženja (če so izpolnjeni pogoji) za fizične osebe podobne kazni ne poznamo! možni sta dve razlagi 3. odstavka 1. kazen prenehanja p.o. pride v poštev le takrat, ko obstajajo zakonski pogoji za izvedbo likvidacijskega postopka zoper p.o., ne pa tudi takrat, ko namesto oz. poleg pogojev za likvidacijo obstajajo tudi pogoji za stečaj • ta razlaga je neprimerna => ta omejitev ne izhaja iz splošnih določb o kazni prenehanja p.o. + povsem bi bila brezpredmetna določba 4. odstavka 15. člena 2. sodišče mora predlagati likvidacijo, četudi je znano, da ni pogojev zanjo, in vztrajati pri začetku postopka likvidacije, saj bodo le tako lahko prišle v poštev določbe ZFPPIPP

- 15.a člen ZOPOKD => prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja • izključna stranska kazen • v poštev pride le za določena kazniva dejanja • vsebina => prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja • čas trajanja => od treh let do desetih let. • izvršitev => naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če gre za pravno osebo, ki ji je bila izrečena ta stranska kazen - 15. b člen ZOPOKD => prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu • izključna stranska kazen • v poštev pride le za določena kazniva dejanja • vsebina => prepoved trgovanja z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu za obdobje od enega leta do osmih let • izvršitev: ? - odmera kazni pravni osebi => 16. člen ZOPOKD - upoštevne okoliščine so • teža kaznivega dejanja • stopnja prispevka pravne osebe h kaznivemu dejanju • olajševalne in obteževalne okoliščine • + gospodarska moč pravne osebe

DRUGE KAZENSKE SANKCIJE

- namesto denarne kazni lahko sodišče p.o. izreče tudi pogojno obsodbo kot opozorilno sankcijo => 17. člen ZOPOKD • ...ne bo odgovorna za NOVA KAZNIVA DEJANJA... => pogojno obsodbo je možno preklicati šele, ko je p.o. v preizkusni dobi spoznana za odgovorno treh ali več KD - 18. člen ZOPOKD => varnostni ukrepi – predvideni so trije => odvzem predmetov, objava sodbe in prepoved določene gospodarske dejavnosti - odvzem predmetov se lahko p.o. izreče ob upoštevanju določbe 73. člena KZ-1 - 19. člen ZOPOKD => varnostni ukrep objave sodbe - 20. člen ZOPOKD => varnostni ukrep prepovedi določene gospodarske dejavnosti pravni osebi • podoben ukrepu prepovedi opravljanja poklica za fizično osebo

Dejansko stanje: Državno tožilstvo je zahtevalo preiskavo zoper poslovodjo gospodarske družbe A d.o.o. in zoper A d.o.o. kot pravno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po prvem odstavku 241. člena KZ-1. Družba A d.o.o. je imela dva družbenika. Ko sta izvedela za odločitev državnega tožilstva, sta se odločila za prostovoljno likvidacijo družbe, ki je sicer poslovala dobro. Še preden je bil kazenski postopek zaključen, je bila A d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, njena dejavnost ter vsa aktiva in pasiva pa je bila prenesena na posebej zato ustanovljen B s.p., katerega nosilec je bil eden izmed bivših družbenikov A d.o.o.. B s.p. je prevzel tudi vse zaposlene v A d.o.o., razen poslovodje. Državni tožilec je po opravljeni preiskavi vložil obtožnico zoper poslovodjo in A d.o.o.. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku poslovodjo spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja po členu 241 /I KZ-1. Dokazni postopek je pokazal tudi, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji (formalni in materialni) za odgovornost A d.o.o. za to

kaznivo dejanje. Vprašanja: Ali lahko sodišče spozna družbo A d.o.o. za odgovorno za kaznivo dejanje kljub temu, da je pred zaključkom kazenskega postopka ta družba kot pravna oseba prenehala obstajati? Kako je z izrekom sankcij v tem (zgornjem) primeru? Ali bi državni organi v tem primeru lahko preprečili likvidacijo A d.o.o.?

ODVZEM PROTIPRAVNO PRIDOBLJENE PREMOŽENJSKE KORISTI
- odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi povzroča dve bistveni težavi • premalo je kadrovskih in in procesnih možnosti sledenja protipravno pridobljene premoženjske koristi • zakonodajna ureditev instituta odvzema premoženjske koristi je v delu, ki uzakonja sekundarni odvzem (pride v najpogosteje poštev pri GKD), nedoslena in nerazumljiva in jo zato sodišča redko uporabljajo - 74. člen KZ-1

ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI FIZIČNI OSEBI
- KZ-1 v 75. členu uzakonja tri vrste/možnosti odvzema premoženjske koristi storilcu – fizični osebi 1. storilcu ali drugemu prejemniku koristi se odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega 2. če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi (sekundarni odvzem premoženjske koristi) 3. če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi - višina sredstev ali vrednost premoženja, ki bo odvzeta praviloma ni sporna => če je bilo celotno storilčevo premoženje pridobljeno s KD, se mora odvzeti celotno premoženje, skupaj z obrestmi, plodovi,... • samo tako se lahko zagotovi, da bo storilčevo premoženjsko stanje enako kot pred storitvijo KD, kar je temeljni namen tega instituta - sekundarni odvzem oz. odvzem nadomestnega premoženja v vrednosti s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, pa je v KZ-1 zgolj nakazan • odvzeto nadomestno premoženje pa mora ustrezati višini premoženjske koristi, pridobljene s KD ali zaradi njega - sekundarni odvzem pride v poštev, ko storilec ne razpolaga več s premoženjsko koristjo, pridobljeno s KD ali zaradi njega • pri sekundarnem odvzemu gre za poseg na premoženje, ki ni bilo pridobljeno s KD in ne izvira iz KD • pri tem odvzemu pa ne smejo biti ogrožene terjatve upnikov ter preživljanje storilca in njegove družine - v zvezi z nadomestnim odvzemom premoženjske koristi je treba biti posebej pazljiv pri uporabi določbe ZKP o začasnem zavarovanju zahtevka • tudi začasno zavarovanje se v prvi vrsti nanaša na premoženje, ki ustreza višini protipravno pridobljene premoženjske koristi • sodišče ne sme ravnati arbitrarno in storilcu onemogočiti razpolaganje s premoženjem, ki bistveno presega premoženjsko korist, pridobljeno s KD ali zaradi njega • sodišče lahko z začasno odredbo prepreči storilcu razpolaganje z nadomestnim premoženjem šele, ko ima dovolj dokazov, da lahko v razumnih mejah presodi višino protipravno pridobljene premoženjske koristi - nedvomno je potrebno iz odvzema nadomestnega premoženja izvzeti tisto premoženje, ki ne more biti predmet izvršbe - pri sekundarnem odvzemu je potrebno tudi paziti na terjatve morebitnih upnikov - spregled pravne osebnostni je nekakšen sui generis odvzem premoženjske koristi storilcu • s spregledom pravne osebnosti se zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki => to

se doseže tako, da se z zakonom, sodno ali upravno odločbo preseže dejstvo, da je pravna oseba samostojni pravni subjekt, in prenese učinke prvotno na pravno osebo navezanega stanja na osebe, ki stojijo za pravo osebo družbeniki kapitalskih gospodarskih družb, ki same odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (d.d.+k.d.d.+d.o.o.), lahko odgovarjajo za obveznosti družbe ◦ če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan ◦ če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov ◦ če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali ◦ če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam

A kot poslovodja in družbenik d.o.o. ve, da je ta d.o.o. postala nezmožna plačila, pa vseeno z namenom, da bi oškodoval upnike, z goljufivimi transakcijami prenese premoženje d.o.o. v svojo osebno last, pri čemer upnikom povzroči ogromno premoženjsko škodo. S tem so izpolnjeni zakonski znaki KD oškodovanja upnikov po 2. odstavku 227. člena KZ-1. Ko je d.o.o. v stečaju, stečajni upravitelj za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase, zoperA-ja na sodišču uveljavlja zahtevek na plačilo odškodnine, in sicer v enaki višini, kot znaša premoženjska korist, ki jo je s svojim dejanjem A pridobil. Sodišče temu zahtevku ugodi in A-ju naloži plačilo odškodnine v stečajno maso d.o.o. Preden pa ta odločba postane pravnomočna, pa sodišče v kazenskem postopku, ki so ga zaradi KD sprožili upniki, izda sklep o začasnem zavarovanju zahtevka v višini protipravno pridobljene premoženjske koristi. Od tu naprej sta mogoči dve situaciji: • če A nima drugega premoženja, s katerim bi poplačal terjatve upnikov oz. plačal odškodnino v stečajno maso, bodo upniki oz. stečajni upravitelj pred kazenskim sodiščem uveljavljali določbo 76. člena KZ-1 o varstvu oškodovanca • če pa ima A tudi drugo premoženje, ki ni predmet začasnega zavarovanja, in iz tega premoženja plača odškodnino v stečajno maso, je to treba upoštevati tudi v kazenskem postopku

ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI PRAVNI OSEBI
- urejena je v 77. členu KZ-1 - kako je z odvzemom premoženjske koristi, nastale s KD, v primeru stečaja p.o. => upoštevajo se določbe ZFPPIPP, ki se nanašajo na izločitvene pravice - za odvzem premoženjske koristi p.o. ni pomembno, ali je bila p.o. seznanjena s tem, da je bila premoženjska korist pridobljena s KD • vprašanje seznanjenosti s KD je pomembno, ker je p.o. odgovorna za KD => eden od materialnih temeljev je podan, če p.o. pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi p.o. ni ovira za izrek kazni odvzema premoženja • če se p.o. kot kazen izreče odvzem celotnega premoženja, potem 77. člen KZ-1 ne pride v poštev, saj p.o. ne razpolaga več s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo

V. OBJEKTI VARSTVA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- definicija o gospodarskem kazenskem pravu kot pravu, ki preučuje KD, storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, je zelo široka => postaviti se morajo ustrezna merila za klasifikacijo GKD – to so objekti kazenskopravnega varstva - pravne vrednote => najvišje družbene vrednote, ki jim pravo priznava načelno vrednost in jim zato daje prednost oz. jim zagotavlja varnost - pravne dobrine => so namenjene zadovoljitvi človekovih potreb in so prav tako varovane s pravnim redom  gledano s kazenskopravnega stališča je pravna vrednota GENERALNI OBJEKT VARSTVA, ki je za določeno družbo in državo izjemnega pomena, pravna dobrina pa je konkretneje določen oz. posebni objekt varstva, ki je pomemben zlasti z vidika posameznika • posamezna pravna vrednota navadno zajema več pravnih dobrin, ki pomenijo konkretizacijo pravne vrednote

PRAVNO ZAVAROVANJE VREDNOTE V NAŠEM SISTEMU
- predmet varstva GKD so vrednote in dobrine, ki temeljijo na gospodarskem pravu - vrednote in dobrine je mogoče izpeljati iz ustavne določbe o svobodi gospodarske pobude => to pomeni ta temeljijo na vladavini prava - kot splošni/generalni objekt kazenskopravnega varstva v okviru KD zoper gospodarstvo se pogosto navaja GOSPODARSTVO oz. GOSPODARSKI SISTEM - gospodarstvo je mogoče opredeliti kot celoto vseh smotrnih dejavnosti za načrtno pridobivanje dobrin za zadovoljevanje človekovih potreb - vendar pa je gospodarstvo v tem obsegu seveda preširoko, da bi ga lahko šteli za neposredni objekt kazenskopravnega varstva - gospodarstvo kot objekt kazenskopravnega varstva je treba razumeti tako, da ta pojem predstavlja krovni izraz za skupnost vrednot in dobrin in širše sfere gospodarstva => razčlenimo jih lahko na • gospodarsko poslovanje => skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresničuje svojo osnovno funkcijo, in sicer opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu ◦ v prvi vrsti je gospodarsko poslovanje predmet urejanja gospodarskega pogodbenega prava => določa meje dovoljenega ravnanja (moralo, vestnost in poštenje ter dobre poslovne običaje) • odnose med gospodarskimi subjekti => zajemajo tržna razmerja ◦ tržno pravo je skupek pravnih pravil, ki neposredno urejajo trg kot ekonomski prostor, v katerem nastopajo številne osebe v številnih vlogah ◦ tržno pravo ne ureja vseh pravnih razmerjih na trgu => ureja točno določen krog družbenih razmerjih in zagotavlja varstvo dobrin, kot so človekova gospodarska svoboda, zadovoljevanje človekovih gospodarskih potreb in neovirano delovanje trga • odnose v gospodarskem subjektu => obsegajo poklicno etiko oseb znotraj gospodarskega subjekta

ANALIZA SISTEMA PRAVNO ZAVAROVANIH VREDNOT IN DOBRIN, KI SO (P)OŠKODOVANE Z DEJANJI IZ SFERE GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA
- sistem pravno zavarovanih dobrin s področja gospodarstva je lasten vsaki državi posebej => gospodarski sistemi različnih držav zasledujejo različne cilje - pravne dobrine, ki jih prizadeva posamezno KD, so razvidne iz opisa KD (pravne vrednote so opredeljene na splošni ravni kaznivo dejanje zloraba monopolnega položaja 225. člen KZ-1 lažni stečaj 226. člen KZ-1 pravno zavarovana vrednota - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje pravno zavarovana dobrina - lojalna konkurenca - upniške terjatve - stečajna masa - načelo zaupanja v poslovnem prometu - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zaupanja v poslovnem prometu

oškodovanje upnikov 227. člen KZ-1 poslovna goljufija 228. člen KZ-1 goljufije na škodo Evropskih skupnosti 229. člen KZ-1 preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti 230. člen KZ-1 preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji 231. člen KZ-1

- odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje

- kreditni promet - lojalna konkurenca - trg kapitala - trg vrednostnih papirjev - trg drugih finančnih instrumentov - načelo zaupanja

- gospodarsko poslovanje

preslepitev kupcev 232. člen KZ-1 neupravičena uporaba tuje oznake ali modela 233. člen KZ-1 neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije 234. člen KZ-1

- odnosi med gospod. subjekti - odnosi med gospod. subjekti

- varstvo potrošnikov - lojalna konkurenca - pravica do imena - industrijska lastnina - industrijska lastnina - nova rastlinska sorta, zavarovana z žlahtniteljsko pravico - poslovni promet - nadzor v gospodarstvu - načelo zaupanja - lojalna konkurenca - premoženje gospod. subjekta

- odnosi med gospod. subjekti

ponareditev ali uničenje poslovnih - gospodarsko poslovanje listin 235. člen KZ-1 izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti 236. člen KZ-1 vdor v poslovni informacijski sitem 237. člen KZ-1 zloraba notranje informacije 238. člen KZ-1 zloraba trga finančnih instrumentov 239. člen KZ-1 zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. člen KZ-1 nedovoljeno sprejemanje daril 241. člen KZ-1 nedovoljeno dajanje daril 242. člen KZ-1 ponarejanje denarja 243. člen KZ-1 ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev 244. člen KZ-1 pranje denarja 245. člen KZ-1 izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice 246. člen KZ-1 uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice 247. člen KZ-1 izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje 248. člen KZ-1 davčna zatajitev 249. člen KZ-1 tihotapstvo - odnosi v gospod. subjektu - odnosi med gospod. subjekti - gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje - gospodarsko poslovanje

- trg kapitala - trg vrednostnih papirjev - trg finančnih instrumentov

- gospodarsko poslovanje

- načelo vestnosti in poštenja pri gospodarskem poslovanju - načelo dobre vere in poštenja pri gospodarskem poslovanju - lojalna konkurenca - načelo enakosti pri gospodarskem poslovanju - lojalna konurenca - valuta - vrednotnice - vrednostni papirji - trg kapitala - preprečitev vdora umazanega denarja v finančne in gospodarske tokove - premoženje fizičnih oseb in gospodarskih subjektov - premoženje fizičnih oseb in gospodarskih subjektov valuta vrednotnice vrednostni papirji trg kapitala

- gospodarsko poslovanje

- gospodarsko poslovanje

- finančni sistem države - gospodarsko poslovanje

- ni mogoče določiti

- plačilni promet med fizičnimi osebami - plačilni promet med fizičnimi osebami - finančni sistem države - gospodarsko poslovanje

- davčni sistem države - carinski sistem države

- proračunska sredstva - blagovni promet - proračunska sredstva

- glede na pravno zavarovane vrednote in dobrine, ki temeljijo na načelu zaupanja v gospodarstvu, lahko čista gospodarska kazniva dejanja razdelimo na tista, ki • ščitijo gospodarsko poslovanje (zavarovane dobrine: načelo vestnosti in poštenja, načelo enakosti, upniške terjatve, zaupanje v poslovni promet, nadzor v gospodarskem poslovanju, kreditni promet, trg kapitala) • ščitijo odnose med gospodarskimi subjekti (zavarovane dobrine: lojalna konkurenca, enako obravnavanje upnikov, stečajna masa, varstvo potrošnikov, industrijska lastnina) in • ščitijo odnose v gospodarskem subjektu (zavarovane dobrine: premoženje gospodarskega subjekta, poslovna skrivnost)

VI. GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V POSEBNEM DELU KAZENSKEGA ZAKONIKA
MALO NA SPLOŠNO
DELICTA PROPRIA
- v opisih vseh KD v 24. poglavju KZ-1 je za storilca uporabljena označba „kdor“ => opis posameznega kaznivega dejanja pa je z dodajanjem posebnih osebnih ali pravnih lastnosti storilca največkrat sestavljen tako, da vsebinsko pomeni določitev delicta propria

KAZENSKA ODGOVORNOST
- kazenska odgovornost ≠ krivda => kazenska odgovornost je širši pojem, ki ga sestavljajo • storitev KD • ugotovljena krivda • veljavna kaznivost (pomeni, da zakon ne izključi kaznovanja) - dejstvo, da je nekdo izpolnil zakonske znake KD, za obsodilno sodbo in za izrek kazni ni dovolj => pogoj za uporabo kazni je, da se ugotovi storilčeva kazenska odgovornost - KZ-1 - prištevnost se nanaša na določene storilčeve psihične lastnosti - v KZ-1 je opredeljena negacija prištevnosti – neprištevnost, ki izključuje krivdo => 29. člen KZ-1 • kot biološki razlog neprištevnosti se navajajo le duševne motnje in duševna nerazvitost kot nenormalna duševna stanja • prištevnost je v kazenskem postopku domneva => ugotavljanje prištevnosti se začne šele, ko se pojavi dvom o storilčevi prištevnosti v času izvršitve KD - krivda predstavlja storilčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kršil - v našem pravnem sistemu je uveljavljeno normativno-psihološko pojmovanje krivde => krivda je negativna vrednostna sodba o storilčevem dejanju in hkrati očitek storilcu, da ni ravnal skladno s pravom, čeprav bi to moral in mogel storiti - 24. člen KZ-1 • ta določba uvaja jasno ločevanje med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde => kazenska odgovornost se dokončno izrazi z izrekom zakonite kazenske sankcije, kar lahko temelji samo na prej izrečeni krivdi - ločimo dve vrsti krivde => naklep in malomarnost NAKLEP - 25. člen KZ-1 - ločimo direktni in eventualni naklep • z direktnim naklepom ravna storilec, ki ve kaj dela in to tudi hoče • z eventualnim naklepom ravna storilec, ki se zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa privoli v to posledico MALOMARNOST - 26. člen KZ-1 - spremenjen koncept => malomarnost se po novem veže na storilčevo ravnanje in ne na

prepovedano posledico! • ne gre za odnos storilca do posledice, ampak za odnos do nevarnosti - 26/I: nova definicija malomarnosti

Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in osebnih lastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti.
- 26/II: kriterij za ločevanje malomarnosti od eventualnega naklepa

Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec pričakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravočasno ne odvrne.
- 26/III: kriterij za ločevanje malomarnosti od nesrečnega naključja

Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, če storilec kljub potrebni pazljivosti povzroči prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja.
- PAZI => nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku še vedno opredeljuje storilčev odnos do posledice in ne do ravnanja!! - temeljna vrsta krivde, ki pride v poštev praviloma pri vseh KD, je naklep - kaznivost malomarnosti => 27. člen KZ-1 • pri KD zoper gospodarstvo se lahko storilca kaznuje za KD, storjena iz malomarnosti le pri KD izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po 236. členu KZ-1 - malomarnostna KD so tista, pri katerih naklepna izvršitev po sami naravi stvari ni mogoča => dejanja so v temeljni obliki izvršena le iz malomarnosti • nobeno KD iz 24. poglavja nima narave malomarnostnega KD - poleg naklepa oz. malomarnosti je potrebna tudi zavest o nasprotnosti pravu (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal stari KZ) • ugotovi se, ali se je storilec zavedal protipravnosti svojega dejanja in ali se je zavedal dejstva. da je dejanje, ki ga izvršuje, opredeljeno kot KD - pojma kazenske odgovornosti in krivde sta povezana izključno s fizičnimi osebami kot storilci KD - pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive => pod določenimi pogoji so lahko spoznane odgovorne za KD

TEORIJA STEKA KAZNIVIH DEJANJ
- z besedno zvezo stek KD označujemo primere, ko posamezna oseba izpolni zakonske znake dveh ali več KD, za katera se ji sodi hkrati - ločimo med idealnim in realnim stekom ter med pravim in navideznim stekom KD - o idealnem steku govorimo, kadar storilec z enim dejanjem, ki je zasnovano v enem voljnem elementu in ki v naravnem in/ali pravnem smislu pomeni samo izvršitev, izpolni zakonske znake dveh ali več KD => to pomeni, da storilec z enim ravnanjem povzroči zakonske znake dveh ali več prepovedanih posledic - o realem steku KD pa govorimo, kadar storilec ločeno, z dvema ali več izvršitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali več KD - v primeru pravega idealnega ali realnega steka pridejo v poštev posebna pravila za odmero kazni, ki so opredeljena v 53. členu KZ-1 • ta člen se uporabi le, če se storilcu za vsa storjena dejanja sodi hkrati • za storilca, ki je storil dve ali več KD, pa se mu sodi za vsako dejanje posebej, se glede odmere kazni smiselno uporabita 54. in 55. člen KZ-1

Primer 1 B kot direktor gospodarske družbe A, d.o.o. v imenu te družbe predloži banki neresnične podatke o premoženjskem stanju družbe, in sicer v obliki ponarejene bilance stanja, ki je izkazovala visok dobiček družbe v preteklem poslovnem letu. Družba A pa je dejansko poslovala s precejšnjo izgubo. Direktor je številke v izpisu bilance stanja, ki mu ga je predložilo računovodstvo, sam predrugačil s pomočjo pisalnega stroja. Banka je na podlagi teh podatkov družbi odobrila visoko posojilo, do katerega glede na svoje premoženjsko stanje družba ne bi bila upravičena. V tem primeru gre za pravi realni stek KD preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 1. odstavku 230. člena KZ-1 ter KD ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 235. člena KZ-1.

Za obe kaznivi dejanju je lahko odgovorna tudi pravna oseba. ZOPOKD ne vsebuje pravil za odmero kazni v primeru steka kaznivih dejanj, zato je v tem primeru potrebno tudi za odmero kazni pravni osebi smiselno uporabiti določbe 53. člena KZ-1. POZOR! Če v tem primeru družba A ne bi mogla vračati posojila in bi banki s tem nastala premoženjska škoda, bi šlo za KD poslovne goljufije po 228. členu KZ-1.
- stek KD je samo navidezen, kadar se eno ali več storilčevih ravnanj lahko subsumira pod dva ali več zakonskih opisov KD, vendar pride v poštev le en zakonski opis KD, ki izključuje uporabo drugih zakonskih opisov oziroma členov => v takem primeru torej steka ni, ampak gre le za eno KD - navideznost idealnega steka lahko povzročijo trije odnosi – specialnost, subsidiarnost in konsumpcija • ODNOS SPECIALNOSTI => specialni zakonski opis vsebuje elemente splošnega zakonskega opisa, vendar je v specialnem zakonskem opisu eden ali več zakonskih znakov postavljenih ožje ali pa ta opis vsebuje še kakšne druge elemente, ki specifirajo KD • ODNOS SUBSIDIARNOSTI => pravilo »lex primaria derogat legi subsidiariae« pove, da se vedno, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo primarne norme, uporabi ta, medtem, ko pride subsidiarna norma v poštev samo, če niso izpolnjeni pogoji za uporabo primarne • ODNOS KONSUMPCIJE => pomeni, da je kriminalna količina enega KD zajeta s kriminalno količino drugega (glavnega) KD oziroma je s to kriminalno količino tako stopljena, da v primerjavi z njo izgubi samostojnost

Primer 2 Gospodarska družba A, d.d. je pripravljala reklamno kampanjo za promocijo svojega novega kozmetičnega izdelka. Teden dni pred začetkom reklamne kampanje je konkurenčna družba B, d.d., začela široko zastavljeno reklamno akcijo za istovrsten izdelek s podobnim imenom. Reklamna akcija družbe B je bila v bistvenih točkah ista kot tista, ki jo je pripravljala družba A. Družba A je imela zaradi tega veliko premoženjsko škodo. Ob tem dogajanju so v družbi A postali pozorni na dejstvo, da so imeli v zadnjem letu precej težav z informacijskih sistemom, v delovanju katerega so se občasno pojavljale sumljive motnje. Uprava družbe A je o tem obvestila policijo in državno tožilstvo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v zadnjih 12 mesecih s pomočjo zapletenih programskih operacij večkrat vdrto v informacijski sistem družbe A, pri čemer so bili iz tega sistema kopirani podatki o novem produktu in o reklamni kampanji zanj. Organom pregona je na podlagi protokola IP uspelo ugotoviti, da so se vdori izvajali prek računalnika, ki je bil lociran v eni od pisarn v družbi B, domnevni storilec pa naj bi bil sistemski administrator C, ki je bil v družbi B zaposlen. S tem KD so bili hkrati izpolnjeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj – napada na informacijski sistem po 3. v zvezi s 1. odstavkom 221. člena KZ-1 ter vdora v poslovni informacijski sistem po 2. v zvezi s 1. odstavkom 237. člena KZ-1. Ker je KD vdora v poslovni informacijski sistem v primerjavi s KD napada na informacijski sistem lex specialis je stek med KD navidezen. Primer 3 B je kot direktor gospodarske družbe A, d.o.o., z namenom, da obveznosti te družbe do upnikov ne bi bile poplačane, glavnemu računovodji naročil, naj vpisuje v poslovne knjige napačne podatke in jih vodi tako, da iz njih ne bo mogoče ugotoviti dejanskega premoženjskega stanja družbe A. Glavni računovodja je to tudi storil in s tem navidezno poslabšal premoženjsko stanje družbe A kot dolžnika, zato družba ni poravnala svojih obveznosti do upnikov in je bil zaradi tega na predlog upnikov začet stečajni postopek. Izpolnjeni so bili znaki dveh KD – lažnega stečaja po 3. točki prvega odstavka 226. člena KZ-1 ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 235. člena KZ-1. Primerjava obeh KD pokaže, da je ponareditev listin zajeta oz. konzumirana v v KD lažnega stečaja, zato je stek med tema dvema KD zgolj navidezen in se storilca obravnava po 226. členu KZ-1.
- dejavniki, ki povzročijo navideznost realnega steka • nekaznivo predhodno ravnanje • nekaznivo naknadno ravnanje => storilec z novim KD uresniči namen, ki ga je imel z izvršitvijo prvotnega KD, pri čemer z naknadnim dejanjem ne sme biti ogrožena druga pravna vrednota/dobrina kot s prvotnim dejanjem • sestavljeno kaznivo dejanje => opis določenega KD je sestavljen iz opisov dveh ali več drugih, sicer samostojnih KD (med čistimi GKD tega primera ni) • kolektivno kaznivo dejanje => gre za določanje izvršitvenih načinov KD z uporabo nedovršnih glagolov (kdor razpečava, kdor se ukvarja,...) => v teh primerih serijska protipravna dejavnost pomeni eno KD po volji zakona - nadaljevano KD je poseben primer navideznega steka => 54. člen KZ-1

RAZDELAVA OSNOVNIH PODATKOV O KAZNIVEM DEJANJU
- osnovni podatki o KD so • vrsta KD glede na storilca • oblike KD • izvršitveni način • vrsta in oblika krivde • morebitne blanketne napotitve • predpisane kazni - vrsta KD glede na storilca => glede na to, kdo je lahko storilec KD, jih delimo na splošna in posebna KD • splošna kazniva dejanja lahko izvršijo VSE osebe, ki so lahko subjekti kazenskega prava => ta kazniva dejanja prepoznamo po tem, da zakonski opis za označbo storilca uporablja besedo KDOR • pri posebnih kaznivih dejanjih je z dodajanjem posebnih osebnih ali pravnih lastnosti storilca krog možnih storilcev zoožan, si sicer tako ◦ da zakon našteje (taksativno) možne storilce kaznivega dejanja, ali ◦ da je iz opisa KD razvidno, da ga lahko izvrši le omejen krog oseb - posebna KD delimo na prava delicta propria in neprava delicta propria • prava delicta propria => lastnost storilca je samostojen zakonski znak KD, kar pomeni, da vpliva na obstoj KD; osebe, ki nimajo zahtevanih lastnosti, ne morejo biti storilci teh KD • neprava delicta propria so dejanja, ki so v temeljni obliki opredeljena kot splošna KD, njihova izvršitev s strani oseb s posebnimi lastnostmi pa je opredeljena kot kvalifikatorna - pravne osebe v našem pravnem sistemu ne morejo biti storilci KD, ampak so lahko za nekatera KD le odgovorne poleg storilca - oblike kaznivega dejanja => temeljna, kvalificirana in privilegirano KD + delictum sui generis • temeljne oblike posameznega KD so navadno vsebovane v prvem odstavku člena => zajemajo najbolj pogoste, tipične in povprečne primere tega KD • privilegirane oblike KD => obsegajo vse zakonske znake temeljnega KD in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lažje in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen • kvalificirane oblike KD => obsegajo vse zakonske znake temeljnega KD in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen (pri kvalificiranem KD mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov KD!!!) • delictum sui generis => dejanje, pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko KD določenih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali pomen - kvalificirano KD ≠ kaznivo dejanje, kvalificirana s hujšo posledico • kaznivo dejanje, kvalificirano s hujšo posledico je podano, kadar iz nekega temeljnega KD nastane zgolj težja/hujša posledica, za katero zakon predpisuje strožjo kazen, pri čemer ta hujša posledica ni zajeta v storilčevem naklepu • 28. člen KZ-1 • za odgovornost za hujšo posledico morajo biti izpolnjeni trije pogoji => izključitev naklepa glede hujše posledice + vzročne zveza med storilčevim ravnanjem, prvo posledico in hujšo posledico + ugotovljena malomarnost glede hujše posledica - izvršitveni način => glej str. 16 - vrsta in oblika krivde => glej str. 34 - morebitne blanketne napotitve => blanketni opis je posebne vrste opis KD • pri njem blanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa KD, ampak se glede njegovega dela sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega področja, s katero se ustrezno dopolni - predpisane kazni => kazen oz. sankcija je temeljna sestavina kazenskopravne norme posebnega dela

ANALIZA ČISTIH GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
- v našem pravnem sistemu je mogoče GKD deliti na • insolvenčna kazniva dejanja

• • • • •

kazniva dejanja s področja varstva konkurence kazniva dejanja s podorčja varstva industrijske lastnine kazniva dejanja, povezana z vrednostnimi papirji zloraba položaja ali pravic (kot lex generalis) ostala čista GKD

INSOLVENČNA KAZNIVA DEJANJA
- insolvenčno pravo = celota pravnih pravil, ki urejajo vsebino pravnih razmerij, ki nastanejo, ko dolžnik zaide v finančne težave in je zato bodisi ogrožena njegova dolgoročna plačilna sposobnost bodisi je že postal plačilno neposoben - temelj insolvenčnega prava je • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - postopki zaradi insolventnosti so => postopek prisilne poravnave in stečajni postopki • stečajni postopki so => stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine - insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik • v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdoju, ali • postane dolgoročno plačilno nesposoben - insolvenčna KD so tista, ki so povezana s protipravnim ustvarjanjem ali vzdrževanjem plačilne nesposobnosti gospod. subjekta - v to skupino lahko uvrstimo • KD lažnega stečaja po 226. členu KZ-1 • KD oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1

KAZNIVO DEJANJE LAŽNEGA STEČAJA (226. ČLEN KZ-1)

- združuje dve kaznivi dejanji iz starega KZ => lažni stečaj + povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem vrsta KD glede na storilca - „kdor“ => de iure to pomeni, da je lažni stečaj splošno KD, katerega storilec je lahko vsaka oseba, ki je lahko subjekt kazenskega prava • de facto je treba izhajati iz dejstva, da je krog stečajnih dolžnikov omejen => ZFPPIPP določa, da je stečajni postopek dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno (≠ osebni stečajni postopek in postopek stečaja zapuščine) • tako bodo storilci tega KD najpogosteje osebe, ki zasedajo v pravnih osebah take položaje, da so pristojne za izražanje volje p.o. o razpolaganju s premoženjem p.o. - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 3. odstavek => hujša posledica – velika premoženjska škoda izvršitveni načini A/ navidezno ali dejansko poslabšanje premoženjskega stanja storilca ali drugega dolžnika tako da (226/I) - storilec premoženje ali njegov del, ki sodi v stečajno maso, navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali uniči; - storilec sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve; - storilec prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoženjskega stanja  vsi trije izvršitveni načini kažejo, da gre za komisivno KD B/ storilec sebe ali drugega spravi v položaj plačilno nesposobnega tako da (226/II): - nesmotrno troši sredstva - se čezmerno zadolžuje, - pravočasno ne izterja dolgov, - sklepa škodljive pogodbe, - neodplačno ali navidezno prenaša premoženje na druge osebe ali - na drug način zmanjšuje vrednost svojega premoženja ali premoženja oz. podjetja, ki ga upravlja  praviloma gre tudi po tem odstavku za storitveno KD, vendar pri izvršitvenemu načinu iz 6. točke ne moremo opustiti tudi opustitvenega načina

- posledica => povzročitev stečaja ali izbrisa gospodarske družbe iz SR ex offo brez likvidacije vrsta in oblika krivde - direktni naklep / namerni delikt A/ namen, da obveznosti ne bi bile plačane (226/I) • gre za namerni delikt => storilec mora delovati z namenom, da obveznosti ne bi bile plačane • po sami naravi stvari pa je stečaj lahko zajet v storilčevi krivdi • storilčev namen je de facto mogoče razumeti kot namen generalno oškodovati upnike, hkrati pa sebi ali komu drugemu pridobiti premoženjsko korist B/ namen oškodovati upnike (226/II) • storilčev namen mora obsegati zavest, da on sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila, ter posamezni izvršitveni način • ni potrebno, da bi bili s storilčevim naklepom zajeti tudi dejstvi nastanka stečaja ter velike premoženjske škode za upnike morebitne blanketne norme - presojanje lažnega “stečaja” oziroma pogojev za ex offo izbris iz sodnega registra temelji na pravilih stečajnega prava (ZFPPIPP, ZZavar, ZZ, Zban ipd.) predpisane kazni - za to KD je po prvem in drugem odstavku za fizične osebe predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do petih let • če pa nastane velika premoženjska škoda, pa se storilec kaznuje z zaporom od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - naziv tega kaznivega dejanja je varljiv => stečaj, ki ga povzroči storilec z naštetimi izvršitvenimi ravnanji ni lažen • forumulacija „lažni stečaj“ ponazarja zgolj dejstvo, da storilec z določenim protipravnim namenom in z določenimi izvršitvenimi ravnanji bodisi umetno, navzven, bodisi v nasprotju z realnim stanjem vzpostavi vsaj enega od dveh stečajnih razlogov, ki jih določa ZPPSL - to KD je dokončano, ko stečajni senat izda sklep o začetku stečajnega postopka oz. ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča • zgolj uvedba stečajnega postopka z vložitvijo pisnega predloga za začetek tega postopka, ne zadostuje za dokončanje tega KD => KZ-1 določa, da storilec s svojim pripravnim ravnanjem povzroči stečaj - besedna zveza „in s tem povzroči stečaj“ zahteva nujno ugotovitev vzročne zveze med konkretnim poslabšanjem premoženjskega stanja in stečajem • če se ugotovi, da stečaj ni posledica storilčevega ravnanja in je stečajni razlog nastal zaradi kakih drugih okoliščin, KD ni podano odgovornost pravne osebe - odgovornost gospodarske družbe za KD lažnega stečaja je vezano na njeno okoriščanje s KD ali na dolozno ali malomarno ravnanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - pri osebnih družbah (d.n.o., k.d.) so glede KD lažnega stečaja kot morebitni storilci v prvi vrsti izpostavljeni osebno odgovorni družbeniki • v primeru d.n.o. je realnejše pričakovati, da se bodo za KD lažnega stečaja odločili vsi družbeniki hkrati ali pa bodo pri tem vsaj sodelovali • k.d. lahko spravi v stečaj komplementar, pri tem pa mu morajo do neke mere pomagati komanditisti - pri kapitalskih družbah pa je določitev storilca KD odvisna od organizacijske sheme posamezne gospodarske družbe - formalni pogoj za odgovornost p.o. => v zvezi s tem KD je mogoče ugotoviti, da izvršitvena ravnanja tega KD storilci lahko storijo samo v imenu družbe, morda še na njen račun, zagotovo pa ne v njeno korist • gospodarska družba po izvedenem stečajnem postopku namreč preneha obstajati => od tega ne

more imeti nobenih koristi - lahko pride do situacije, ko je KD lažnega stečaja storjeno v imenu ene gospodarske družbe, ki med stečajem preneha, ter na račun oz. v korist druge gospod. družbe, ki je hkrati pravna naslednica družbe, ki je prenehala • tej drugi družbi se lahko izrečejo sankcije za lažni stečaj, za katerega je sicer odgovorna prva družba

OŠKODOVANJE UPNIKOV (227. ČLEN KZ-1)

vrsta KD glede na storilca - glede na opredelitev storilca je to splošno KD => KZ-1 v prvem in drugem odstavku storilca označuje z besedo „kdor“ • iz prvega odstavka izhaja, da lahko to stori samo oseba pri opravljanju gospodarske dejavnosti => oseba, ki ima v gospod. subjektu takšen položaj, da lahko odloča o izplačilu oz. poplačilu dolga (lahko sprejema odločitve o ravnanju s premoženjem oz. sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila) • pri opredelitvi storilca v drugem odstavku pa ni izrecno navedeno, da je lahko dejanje izvršeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => po tem odstavku lahko stori to dejanje vsaka oseba, ki je subjekt kazenskega prava (prednost se da jezikovni razlagi) ◦ če bi zakonodajalec želel omejiti krog potencialnih storilcev tega dejanja na subjekte iz gospodarstva, bi tudi v tem primeru moral določiti, da se kaznuje kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti... ◦ dejanje iz drugega odstavka je širše glede možnega kroga storilcev ◦ gre za kompleksno GKD - za to KD je lahko odgovorna tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblih tega KD - to KD je mogoče šteti kot lex specialis v razmerju do KD poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini (ob predpogoju zavesti, da je storilec sam ali kdo drug postal nezmožen za plačilo) so - izplačilo dolga iz zadolženega premoženja z namenom spraviti določenega upnika v ugodnejši položaj ali kakšno drugačno ravnanje za dosego istega namena (1. odstavek), - priznanje neresnične terjatve z namenom izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek); - sestava lažne pogodbe z namenom izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek) - drugo goljufivo dejanje za dosego namena izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek)  to KD je v splošnem določeno kot storitveno/komisivno KD • krog izvršitvenih ravnanj pa tako po prvem kot drugem odstavku ni sklenjen => v obeh primerih je predvidena možnost uporabe analogije intra legem – drugačno ravnanje, drugačno goljufivo ravnanje - posledica => velika premoženjska škoda (drugim) upnikom vrsta in oblika krivde - to je naklepno KD - glede na to, da mora storilec vedeti, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, in namenoma spraviti kakšnega upnika v ugodnejši položaj oz. namenoma izigrati in oškodovati upnike, je mogoče trditi, da je edina možna oblika krivde direktni naklep/namerni delikt • v tem naklepu mora biti poleg posameznega izvršitvenega načina zajeta povzročitev velike premoženjske škode upnikom morebitne blanketne napotitve - neposrednih blanketnih napotitev ni, razlaga zakonskega znaka “postal nezmožen plačila” pa terja poznavanje določil ZFPPIPP predpisane kazni - za KD oškodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku je za fizične osebe predpisana zaporna kazen do petih let - pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja

če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

nekateri vidiki zakonskega opisa - KD oškodovanja upnikov lahko uvrstimo med insolvenčna KD, ker je lahko storjeno v okviru gospodarskega subjekta, ki je postal nezmožen plačila, torej • nelikviden => kratkoročno plačilno nesposoben • insolventen => dolgoročno plačilno nesposoben, ali celo • prezadolžen => skrajni finančni položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti - uvrstitev med insolvenčna KD je zgolj pogojna, ker to KD ni povezano z ustvarjanjem ali vzdrževanjem plačilne nesposobnosti • KD oškodovanja upnikov je namreč povezano s kršitvijo določenih pravil, ki subjekte zavezujejo h enakopravnemu obravnavanju upnikov - KD oškodovanja upnikov po prvem odstavku pomeni kršitev dolžnosti enakega obravnavanja upnikov => določilo o obveznosti enakega obravnavanja upnikov vsebuje ZFPPIPP - ali je to KD lahko storjeno v času, ko je nad dolžnikom že začet stečajni postopek • da, vendar gre v tem primeru za drugačen krog možnih storilcev • ko je nad dolžnikom že začet stečajni postopek, vodilne osebe v tem tožniku dejansko nimajo več možnosti dajati prednosti posameznim upnikom => to lahko stori stečajni upravitelj (tudi dejavnost stečajnega upravitelja je mogoče šteti kot v sklop opravljanja gospodarske dejavnosti) - najpogosteje pa bo do tega KD prišlo v fazi pred uvedbo stečajnega postopka, izvršile pa ga bodo osebe, ki imajo v gospod. subjektu takšen položaj, da lahko odločajo o izplačilu oz. poplačilu dolga (lahko sprejemajo odločitve o ravnanju s premoženjem oz. sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila) - v kazenskem pravu ni važno, ali okoriščeni upnik ve ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stane => storilec mora vedeti, da je sam ali kdo drug kot plačnik postal nezmožen plačila + naklepno dajati prednost enemu od upnikov + se zavedati, da bo z njegovim ravnanjem ostalim upnikom povzročena velika premoženjska škoda

A, ki je bil zaposlen kot natakar in je prejemal mesečno plačo 700 EUR neto, si je nenehno sposojal večje količine denarja od znancev. Poleg tega je imel odprt TRR na treh različnih bankah, povsod je koristil limit in maksimalne kratkoročne kredite. Denar je zapravljal v igralnicah. Dejstvo, da je do vratu zadolžen na različnih koncih, je skrbno prikrival in posojilodajalcu ob vsakem novem posojilu zagotavljal, da potrebuje denar za plačilo davka na dediščino, ki jo je dobil po teti iz tujine. Čeprav je vedel, da posojil s svojimi rednimi dohodki ne bo mogel vrniti in da nima dovolj premoženja za poplačilo dolgov, teto v tujini pa si je izmislil, je najemal posojila vse dotlej, dokler ni njegov dolg pri enajstih fizičnih osebah in treh bankah dosegel 60.000 €. Vprašanje: ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje oškodovanja upnikov?

KAZNIVA DEJANJA S PODROČJA VARSTVA KONKURENCE
- v okviru konkurenčnega prava sta se v evropski pravni tradiciji izoblikovali dve področji => pravo, ki prepoveduje nelojalno konkurenco & pravo, ki prepoveduje ali ureja omejevanje konkurence - konkurenčno pravo ima svoj temelj v 74. členu URS => prepovedana so dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco - temeljna pravna vira, ki urejata konkurenčno pravo v Sloveniji sta • Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence • Zakon o varstvu konkurence - varovani objekti konkurenčnega prava so • konkurenti med seboj • drugi tržni udeleženci, zlasti potrošniki - lojalna konkurenca je dejanje ali sklop dejanj pri nastopanju na trgu, ki so v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se drugim udeležencem na trgu ne povzroča niti ne utegne povzročiti škoda - KD s področja varstva konkurence so • zloraba monopolnega položaja • preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti

• •

preslepitev kupcev izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti

ZLORABA MONOPOLNEGA POLOŽAJA (225. ČLEN KZ-1)

vrsta KD glede na storilca - KD je določeno kot splošno KD => zakonski opis se začne z besedo „kdor“ • iz celotnega opisa KD pa je mogoče razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pri tem zasedajo takšne položaje, da lahko sklepajo takšne sporazume - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini => ravnanje v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, in sicer: - kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov med podjetji - zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij - ustvarjanje prepovedane koncentracije podjetij  alternativno določeni izvršitveni načini => gre za storitveno KD - posledice - preprečena ali pomembno ovirana ali izkrivljena konkurenca v RS ali na trgu EU ali njegovem pomembnem delu; ali - pomemben vpliv na trgovino med državami članicami EU vrsta in oblika krivde - KD je opredeljeno kot izključno naklepno dejanje => podan mora biti direktni naklep • direktni naklep mora obsegati izvršitveni način - velika premoženjska škoda za udeleženo podjetje ali drugo podjetje pri tem KD predstavlja objektivni pogoj kaznivosti => ni treba, da je zajeta v storilčevem naklepu morebitne blanketne napotitve - za pravilno razumevanje izvršitvenih načinov je treba poznati določbe ZPOmK-1 • prepovedani omejevalni sporazumi => prepovedani in nični so sporazumi, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije; zlasti je prepovedano ◦ neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje ◦ omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe ◦ določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj ◦ za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe ◦ razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci • zloraba prevladujočega položaja => zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti ◦ posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev ◦ omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov ◦ uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj ◦ zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb • prepovedana koncentracija podjetij => za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer ◦ pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali ◦ kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij ali ◦ kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem predpisane kazni - za to KD je za fizično osebo predpisana zaporna kazen od 6 mesecev do 5 let

- pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - problem => (pre)široki pojmi razmerje oz. razmejevanje s prekrški zoper konkurenco

malce za razmislek: Ali je lahko storilec tega kaznivega dejanja samostojni podjetnik? PRESLEPITEV PRI PRIDOBITVI POSOJILA ALI UGODNOSTI (230. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD je določeno kot splošno KD, ampak glede na to, da je kazniva le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti za opravljanje gospodarske dejavnosti, pa lahko to KD de facto storijo le osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ali sodelujejo pri taki dejavnosti - z drugim odstavkom je jasno določeno, da je posebej kazniva nenamenska uporaba goljufivo pridobljenih sredstev - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev posojila, investicijskih sredstev, subvencij ali druge ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku ali izgubi, ali druge podatke, ki so pomembni za odobritev posojila ali ugodnosti (1. odstavek – storitveni delikt) - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev takšne ugodnosti, v prejšnji točki naštete podatke zamolči (1. odstavek – opustitveni delikt) - nenamenska uporaba s preslepitvijo pridobljenega posojila (2. odstavek – storitveni delikt)

Za razmislek: kakšno vlogo ima pri kaznivem dejanju iz 230. člena KZ-1 dejstvo, ali posojilojemalec npr. najeto posojilo odplačuje ali ne?
vrsta in oblika krivde - to KD je v obeh odstavkih opredeljeno kot naklepno KD • po prvem odstavku mora storilčev naklep obsegati dejstvo, da posojilojemalec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila ali druge ugodnosti + posamezni izvršitveni način • po drugem odstavku pa mora storilčev naklep zajemati dejstvo, da se posojilo ali druga ugodnost uporablja v druge namene, kot so bili dogovorjeni morebitne blanketne napotitve

- jih ni

predpisane kazni - po prvem odstavku je za fizične osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let, za dejanje po drugem odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do enega leta - pravni osebi je tako za KD po prvem kot drugem odstavku mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - kot druge ugodnosti je mogoče opredeliti zlasti državne pomoči, ki sodijo v širši kontekst konkurenčnega prava => država mora včasih poseči v gospodarsko dogajanje tudi z različnimi oblikami državne pomoči zaradi neenakomernega razvoja območij, zaradi težavnega položaja kakšne gospodarske panoge,... • za denarno pomoč ni dana ali obljubljena nasprotna dajatev => zato pogosto izkrivljajo konkurenco - bistvo kaznivosti pri tem KD je v pridobitvi posojila ali ugodnosti z zavajanjem posojilodajalca • če zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta na podlagi predložitve neresničnih podatkov pridobi

za gospodarski subjekt bančno posojilo, pa gospodarski subjekt skupaj z obrestmi korektno in v rokih odplačuje posojilo, še to ne pomeni ekskulpacije zakonitega zastopnika če pa gospodarski subjekt ne more odplačevati posojila, pridobljenega na podlagi lažnih podatkov, pa bo podano KD poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 ◦ v tem primeru je celotna kriminalna količina preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti zajeta v poslovni goljufiji

Gospodarska družba A d.d. je kandidirala za ugodno posojilo na razpisu EU, in sicer z namenom pridobitve sredstev za zagon nove proizvodne linije. Vsi posredovani podatki pristojnim institucijam so bili korektni. Družba je posojilo dobila, nato pa je njen direktor odredil, da bodo denar namesto za novo proizvodno linijo porabili za nakup stanovanjsko-poslovnega objekta. Ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje iz člena 230 KZ-1? Kakšna vprašanja se pojavljajo ob tem?

PRESLEPITEV KUPCEV (232. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splošno KD => iz opisa KD je mogoče razbrati, da bodo storilci tega dejanja kupcem nasprotne stranke – prodajalci oz. ponudniki storitev - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - ni posebnih oblik KD => kljub temu, da gre za tri odstavke, so le-ti namenjeni inkriminaciji različnih izvršitvenih načinov tega KD - KD preslepitve kupcev lahko štejemo kot lex generalis v primerjavi s KD proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje in KD proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini - večji obseg razpečevanja izdelkov z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga (1. odstavek) - večji obseg razpečevanja izdelkov, ki niso toliko težki ali takšne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva (1. odstavek) - večji obseg razpečevanja izdelkov brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, če je takšna oznaka predpisana (1. odstavek) - sklepanje pogodb z lažnimi navedbami o dobavnem roku ali načinu izpolnitve obveznosti kot bistvenem sestavnem delu pogodbe (2. odstavek) - lažna objava, da je cena blaga znižana, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zvišale oziroma druga lažna reklama (3. odstavek)  vsi izvršitveni načini kažejo, da je preslepitev kupcev storitveno KD vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => izvršeno je lahko le z obliko direktnega naklepa • pri dejanju po prvem in tretjem odstavku mora storilčev naklep obsegati še namen, da bi preslepil kupce => namerni delikt morebitne blanketne napotitve - predpisi, ki določajo obvezno označevanje vsebine, vrste, izvora, kakovosti ali trajanja izdelka predpisane kazni - za dejanje po prvem in drugem odstavku je za fizične osebe predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let - za dejanje po tretjem odstavku pa je zagrožena samo denarna kazen kot glavna kazen - pravni osebi se za KD po vseh treh odstavkih lahko izreče denarna kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - KD preslepitve kupcev je povezano s konkurenčnim pravom zlasti v delu, ki inkriminira lažno reklamiranje - pri tem KD ni izrecno zapisano, da je lahko izvršeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti => na to

lahko sklepamo iz narave KD – KD lahko izvrši le tisti, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo - razmejevanje KD preslepitve kupcev od KD goljufije => preslepitev in goljufija sta podobni KD, vendar ne enaki • bistvena razlika med njima je v tem, da pri preslepitvi kupcev storilec ne zasleduje premoženjskih koristi, ampak deluje z namenom, da bi preslepil kupce • če storilec sočasno razvije tudi namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist (v primeru prodaje izdelkov), sta tako namen preslepitve kupcev kot posamezni izvršitveni način zajeta v namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi ter izvršitvenih načinih goljufije => storilec odgovarja samo za KD goljufije

IZDAJA IN NEUPRAVIČENA PRIDOBITEV POSLOVNE SKRIVNOSTI (236. ČLEN KZ-1)
vrste kaznivega dejanja glede storilca - določeno je kot splošno KD, pri čemer je krog možnih storilcev zožen na osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost - za to KD odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po prvem odstavku je temeljna oblika KD - 2. odstavek => inkriminiran je predhodni stadij – pridobitev poslovne skrivnosti z namenom neupravičene uporabe • dejanje je v primerjavi z dejanjem po 1. odstavku subsidiarne narave => postane nekaznivo, če storilec protipravno pridobljeno poslovno tajnost tudi uporabi - 3. odstavek => inkriminirano je kvalificirano KD • okoliščine, zaradi katerih je to dejanje težje => dejstvo, da gre za posebno pomembne podatke + dejstvo, da kdo izroči podatke zato, da jih kdo odnese v tujino + dejstvo, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini - kršitev dolžnosti glede varovanja poslovne skrivnosti na način, da se podatki, ki so poslovna skrivnost, sporočijo ali izročijo tretji osebi (1. odstavek) - drugačno omogočanje tretji osebi, da pride do podatkov, ki so poslovna skrivnost (1. odstavek) - zbiranje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom, da se izročijo nepoklicani osebi (1. odstavek) - protipravno pridobivanje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom neupravičene uporabe (2. odstavek) - opuščena je kazenskopravna opredelitev pojma poslovne tajnosti oziroma po novem poslovne skrivnosti => razširitev cone kriminalnosti! vrsta in oblika krivde - KD v temeljni obliki-po prvem odstavku ter v kvalificirani obliki-po tretjem odstavku je lahko izvršeno tako z naklepom kot iz malomarnosti (4. odstavek) - pri dejanju po 2. odstavku pa je predvidena le naklepna izvršitev KD - v vseh primerih se mora naklep nanašati na dejstvo, da je posamezni podatek poslovna skrivnost + na dejstvo, da storilec s katerim od izvršitvenih načinov krši svojo dolžnost glede varovanja poslovne skrivnosti - pri kvalificirani obliki se mora naklep nanašati tudi na posamezno kvalifikatorno okoliščino morebitne blanketne norme - stari KZ je vseboval LASTNO DEFINICIJO poslovne tajnosti, ki je bila ožja od opredelitve poslovne skrivnosti v členih 39 in 40 ZGD-1 - KZ-1 pojma poslovne skrivnosti ne opredeljuje, zato se je cona kriminalnosti na tem področju (nesorazmerno) razširila! - ZGD-1 Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če

so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizične osebe predpisana zaporna kazen do treh let - za kvalificirano obliko KD po tretjem odstavku pa je prepisana za storilca kazen zapora do 5 let - za dejanje, izvršeno iz malomarnosti po 4. odstavku, pa je za storilca predpisana zaporna kazen do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 4. odstavku mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 3. odstavku pa je mogoče pravni osebi izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

KAZNIVA DEJANJA S PODROČJA VARSTVA INDUSTRIJSKE LASTNINE
- KZ-1 daje poudarek tradicionalni delitvi na avtorske in sorodne pravice na eni strani ter pravice industrijske lastnine na drugi strani • KD kršitve moralni in materialnih avtorskih pravic ter avtorski sorodnih pravic so opredeljena v KD zoper človekove pravice in svoboščine ◦ za ta KD so lahko odgovorne tudi p.o. => kompleksna GKD • 24. poglavje pa med drugim vsebuje KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela ter KD neupravičene uporabe tujega izuma ali topografije, ki sta list GKD, povezani z varstvom industrijske lastnine - temeljni pravni predpis, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine, je Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) - po ZIL-1 so pravice industrijske lastnine • patent • model • znamka • geografska označba - poleg teh se med pravice industrijske lastnine uvršča še firma, katere pojem in varstvo ureja ZGD-1 -vsaka pravica industrijske lastnine ima svoj objekt varstva => to so konkretne pravne dobrine, ki za fizično ali pravno osebo tako pomembne, da terjajo pravno varstvo - objekta varstva pa ne moremo enačiti s pravicami - s priznanjem katerekoli pravice industrijske lastnine pridobi upravičenec tako materialne kot moralne pravice • materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine obsegajo izključno pravico njihovega gospodarskega okoriščanja in razpolaganja • moralna pravica ustvarjalcev izumov ter videza izdelka pa se kaže v tem, da imajo pravico biti označeni v prijavi in vseh listinah, ki se nanašajo na patente ali modele - z KD zoper gospodarstvo so varovane le materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine • če bi prišlo do kršitve moralne pravice tako, da bi npr. tretja oseba sebe označila kot ustvarjalca določenega modela, pa bi lahko bili izpolnjeni tudi zakonski znaki KD kršitve moralne avtorske pravice

NEUPRAVIČENA UPORABA TUJE OZNAKE ALI MODELA (233. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem • gospodarsko poslovanje = skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresničuje svojo osnovno fukncijo – opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o.

oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik => v prvem in drugem odstavku sta opredeljeni variaciji temeljne oblike tega KD - tretji odstavek določa obvezen odvzem predmetov izvršitveni način - zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju) - neupravičena uporaba tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za blago ali storitev (1. odstavek) - uporaba bistvenega dela tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za blago kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanja blaga ali storitev (1. odstavek) - neupravičena uporaba tujega modela (2. odstavek)  izvršitveni načini kažejo, da je to KD določeno kot storitveni/komisivni delikt vrsta in oblika krivde - je izključno naklepno kaznivo dejanje => direktni naklep – storilčev naklep mora obsegati dejstvo neupravičene uporabe tuje razlikovalne oznake morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje ZIL-1 predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za storilca – fizično osebo predpisana zaporna kazen do treh let pravni osebi je za to dejanje mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - vsebino posamezne pravice industrijske lastnine kakor tudi pojem neupravičene uporabe je potrebno presojati na podlagi predpisov s področja PIL - firma = ime, pod katerim posluje gospodarska družba • družba ima interes, da se firma družbe pojavlja skupaj s proizvodi ali storitvami => v zavesti potrošnikov je firma celo bolj prisotna kot pa gospodarska družba sama • firma med drugim ne sme vsebovati besed ali znakov, ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca - z znamko je zavarovan kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati (besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov) • znamke so pri prometu blaga in storitev izjemnega pomena => navadno so sinonim za določeno stopnjo kakovosti blaga ali storitev • znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice • imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo ◦ katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko ◦ katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko ◦ katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke  neupravičena uporaba znamke pomeni poseganja v ta upravičenja - geografska označba = oznaka, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla • kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja • kršilci pravic so lahko tako neupravičeni proizvajalci kot tudi upravičenci sami, če na trg pošiljajo

manjvredno blago, ki ne ustreza pogojem in geografske označbe ◦ v tem primeru upravičenec ne stori KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela => lahko bi šlo, če so izpolnjeni zakonski znaki, za KD preslepitve kupcev registrirana geografska označba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko označbo uporaba registrirane geografske označbe je prepovedana, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje določena geografska označba

- model => predmet varstva modela je videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo • videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem • kot izdelek se štejejo tako industrijski kot obrtni izdelki • imetnik modela ima ◦ izključno pravico, da model uporablja => uporaba se nanaša predvsem na gospodarsko izkoriščanje - izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene ◦ pravico, da prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo  neupravičena uporaba pomeni kršenje teh pravic - razmerje s KD preslepitve kupcev => KD neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v primerjavi s KD preslepitve kupcev lex specialis

NEUPRAVIČENA UPORABA TUJEGA IZUMA ALI TOPOGRAFIJE (234. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko storijo osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim poslovanjem - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik - opis KD je vsebovan v prvem odstavku, v drugem odstavku pa je določen obvezen odvzem predmetov izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju) - neupravičena uporaba tujega izuma, zavarovanega s patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom - neupravičena uporaba registrirane topografije polprevodniškega vezja - neupravičena uporaba nove rastlinske sorte, zavarovane z žlahtniteljsko pravico  gre za storitveno KD vrsta in oblika krivde - izvršeno je lahko izključno le z naklepom => direktni naklep => naklep storilca mora obsegati tudi dejstvo neupravičene uporabe tujega izuma ali topografije morebitne blanketne napotitive - neposredne blanktene napotitve ni, dejanje pa je potrebno razlagati skladno z določbami ZIL-1 in ZVTPPV predpisane kazni - za KD je za storilca – fizično osebo predpisana zaporna kazen do treh let - pravni osebi je za to dejanje mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe nekateri vidiki zakonskega opisa - patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv - obseg patentega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov - patent traja 20 let od datuma vložitve prijave • če pa gre za patent s skrajšanim varstvom, pa traja 10 let • neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za največ pet let

- patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pravice • če je predmet patenta proizvod => preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo zadevni proizvod • če je predmet patenta postopek => preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom  neupravičena uporaba tujega izuma pomeni kršitev teh patentnih pravic - za neupravičeno uporabo pa ni mogoče šteti določenih dejanj, na katere se pravice patenta ne nanašajo => npr. na • dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene • raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanašajo na predmet patenta, ne glede na njihov končni namen • neposredno posamično pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravniškim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanašajo na tako pripravljeno zdravilo • … - topografija polprevodniškega vezja = enolično določeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodniškega vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodniških elementov na plasteh, ne glede na to, na kakšen način je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali izražena na kakšen drug način - topografija se lahko zavaruje, če je izvirna • topografija je izvirna, če je rezultat lastnega ustvarjalnega napora ter ob času nastanka ni bila znana iz vsakodnevne rabe v industriji - topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topografij - neupravičena uporaba topografije pomeni poseganje v pravice nosilca zavarovane topografije => nosilec zavarovane topografije pridobi izključne pravice gospodarskega izkoriščanja, vključno s pravico, da dovoli ali prepove naslednja dejanja • reprodukcijo topografije na kakršenkoli način ali v kakršnikoli obliki • uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije ali polprevodniškega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevodniško vezje z zadevno topografijo - žlahtniteljska pravica je pravica, ki se pridobi z zavarovanjem sorte - žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami - sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice - dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte • pridelovanje ali razmnoževanje • priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje • ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja, • izvoz in uvoz ter • shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene - šteje se, da žlahtniteljska pravica ni kršena, če se zavarovana sorta izkorišča oziroma se z njo razpolaga • v zasebne nepridobitne namene • v poskusne namene • za žlahtnjenje nove sorte

KAZNIVA DEJANJA, POVEZANA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
- vrednostni papirji kot tudi trg vrednostnih papirjev postaja vse bolj pomembnejši finančni instrument => razumljivo je, da v določenem delu uživa tudi kazenskopravno varstvo objekti varstva pri teh KD - za VREDNOSTNI PAPIR v smislu KZ-1 je mogoče šteti le • vrednostni papir, ki je izdan na podlagi predpisa IN • ki izpolnjuje pogoj formalnosti (v smislu forme) => se pravi, da je izdan v vnaprej predpisani obliki (bodisi kot listina, zapis na elektronskem mediju itd.) ter z namenom obtoka v poslovnem prometu - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV je kraj, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih - zaradi uresničevanja funkcije trga vrednostnih papirjev – to je zbiranje prihrankov in usmerjanje teh prihrankov v investicije in tem gospodarski razvoj – je interes države zagotoviti • trdnost (stabilnost) in zanesljivo delovanje trga vrednostnih papirjev in

zaupanje investitorjev v ta trg

- pojmi
• • •

LISTINA (99/V KZ-1) POSLOVNA LISTINA (235/I KZ-1) VREDNOSTNI PAPIR (?KZ-1) => KZ-1 tega pojma ne definira (glej zgoraj) - vrednotnica je definirana v 244. členu KZ-1 - ločimo lahko KD, katerih objekt/predmet napada so vrednostni papirji, ter KD, katerih objekt napada je trg vrednostnih papirjev - KD, katerih posredni ali neposredni objekt napada so (med drugim) vrednostni papirji • ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1) • izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1) • izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice (246. člen KZ-1)  niso čista GKD
• •

neposredni objekt varstva je vrednostni papir le pri KD ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu KZ-1 pri ostalih KD so vrednostni papirji zgolj sredstvo za dosego neke premoženjske koristi

- KD, katerih predmet napada je trg vrednostnih papirjev – BORZNI DELIKTI • preslepitev pri poslovanju v vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1) • zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1) • zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1) - borza je v laičnem jeziku sinonim za trg vrednostnih papirjev - izraza borzni delikt v posebnem delu KZ-1 => ta izraz se uporablja kot skupni izraz za ta KD

KAZNIVA DEJANJA, KATERIH OBJEKT VARSTVA JE (MED DRUGIM) VREDNOSTNI PAPIR
PONAREJANJE IN UPORABA PONAREJENIH VREDNOTNIC ALI VREDNOSTNIH PAPIRJEV (244. ČLEN KZ-1 – drugi in tretji odstavek)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - opredeljeno je kot splošno KD, ki ga lahko stori vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - če primerjamo le dejanji iz drugega in tretjega odstavka, lahko ugotovimo, da je v drugem odstavku opredeljeno temeljno KD ponarejanja in uporabe vrednostnih papirjev • v tretjem odstavku pa je vsebovana kvalificirana oblika izvršitveni načini - izvršitveni načini KD po drugem odstavku so • ponarejanje vrednostnih papirjev (materialna falsifikacija = ne izvira od osebe, ki je na njem navedena kot izdajatelj) • sprememba pravih vrednostnih papirjev z namenom, da bi ga uporabil kot pravega ali da bi ga dal v uporabo komu drugemu • uporaba vrednostnih papirjev kot pravih • pridobitev vrednostnih papirjev z namenom, da se uporabijo kot pravi  gre za storitveni delikt vrsta in oblika krivde - je naklepno KD => direktni naklep => storilčev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvršitvenega načina - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za KD po drugem odstavku je za fizično osebo predpisana kazen zapora od 1 do 8 let, za dejanje po 3. odstavku pa kazen zapora 1 do 10 let - pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska

dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

IZDELAVA, PRIDOBITEV IN ODTUJITEV PRIPOMOČKOV ZA PONAREJANJE (248. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na vrsto storilca - opredeljeno je kot splošno KD, ki ga lahko stori vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik KD - to KD pomeni inkriminacijo predhodne faze KD po 244., po 245. + po 247. členu KZ-1 => je subsidiarne narave – uporabi se le, če storilec ne izvrši niti ne poskusi izvršiti glavnega KD – ponarejanja vrednotnic ali vrednostnih papirjev oz. ponarejanja denarja - so
• • • •

izvršitveni načini izdelava pripomočkov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bančnih ali kreditnih kartic pridobitev pripomočkov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bančnih ali kreditnih kartic prodaja pripomočkov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bančnih ali kreditnih kartic dajanje v uporabo pripomočkov za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali naprav za preslikavanje bančnih ali kreditnih kartic

vrsta in oblika krivde - je izključno naklepno KD => direktni naklep => storilčev naklep mora obsegati vse elemente posameznega izvršitvenega načina - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za to KD je za fizično osebo predpisana zaporna kazen do 2 let - pravni osebi je za to dejanje mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

IZDAJA NEKRITEGA ČEKA IN ZLORABA BANČNE ALI KREDITNE KARTICE (246. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - splošno KD, ki ga lahko izvrši vsakdo, ki razpolaga s čekom, bančno ali kreditno kartico - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. in 2. odstavku sta temeljni obliki tega KD - KD po 3. odstavku pa je kvalificirana oblika KD - so
• • •

izvršitveni načini

izdaja nekritega čeka, pri čemer storilec ve, da ček ni krit (1. odstavek) dajanje nekritega čeka v promet, pri čemer storilec ve, da ček ni krit (1. odstavek) uporaba bančne kartice za dvig gotovine na bančnem avtomatu, pri čemer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem računu (2. odstavek) • uporaba kreditne kartice, pri čemer storilec ve, da ni kritja na transakcijskem računu (2. odstavek)  izvršitveni načini kažejo, da gre za storitveni delikt

- bančne kartice so kreditne ali plačilne • plačilne kartice so kartice, s katero lastnik plača blago ali storitev, za znesek plačila pa banka, ki je kartico izdala takoj obremeni njegov bančni račun • kreditne kartice pa so kartice, s katero imetnik plača blago ali storitev, njegovo obveznost pa začasno prevzame banka, imetnik pa plača banki porabljeni znesek šele po preteku določenega časa vrsta in oblika krivde - je izključno naklepno KD => direktni naklep morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za KD po prvem in drugem odstavku je za fizične osebe predpisana kazen zapora do 5 let • v primeru pridobitve velike premoženjske koristi pa je predpisana kazen zapora od 1 do 8 let - pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

KAZNIVA DEJANJA, KATERIH OBJEKT VARSTVA JE TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
- tržne manipulacije so nedovoljena ravnanja na trgu vrednostnih papirjev => opredeljuje jih ZTVP-1 - nihče ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov o 1. ponudbi ali povpraševanju oziroma ceni ali prometnosti posameznega oziroma več finančnih instrumentov, ali 2. lastnostih posameznega oziroma večih finančnih instrumentov, ali 3. izdajatelju posameznega oziroma večih finančnih instrumentov

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - načeloma je to KD opredeljeno kot splošno KD, vendar je pričakovati, da bodo največ teh KD povzročili izdajatelji vrednostnih papirjev in borzni posredniki - za to KD so lahko odgovorne tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljena temeljna oblika KD, v 2. pa je vsebovano kvalificirano KD izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini (možni le pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti, in sicer z objavo v prospektu, letnem poročilu ali na drug podoben način) • lažen prikaz premoženjskega stanja • lažen prikaz podatkov o dobičku ali izgubi • lažen prikaz drugih podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost delnic, drugih vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov - kot hkratni sestavni del vseh navedenih izvršitvenih načinov je potrebno opredeliti tudi zapeljevanje ene ali več oseb k nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev! - izvršitveni načini kažejo, da je to KD določeno kot storitveno/komisivno KD vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izključno naklepno KD – direktni naklep => storilčev naklep mora obsegati lažno prikazovanje podatkov, ki pomembno vplivajo na vrednost VP + dejstvo, zapeljevanja ene ali več oseb h nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev - za KD po drugem odstavku mora naklep obsegati tudi dejstvo pridobitve velike premoženjske koristi morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI)

PRESLEPITEV PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI (231. ČLEN KZ-1)

predpisane kazni - za temeljno obliko KD po prvem odstavku je za fizične osebe predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let • za kvalificirano dejanje pa storilcu grozi kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1. odstavku mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 2. odstavku pa je mogoče pravni osebi izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - določeno je kot splošno KD => iz opisa KD izhaja, da je krog možnih storilcev različen • po prvem odstavku lahko KD izvršijo le osebe, ki pridobijo notranjo informacijo v zvezi s svojim položajem pri pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti • po drugem odstavku pa so možni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki na zakonit ali nezakonit način pridejo do notranje informacije • po 3. odstavku pa so možni storilci vse osebe, ki so lahko subjekt kazenskega prava in ki nepooblaščene pridejo do notranje informacije - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1., 2. in 3. odstavku so opredeljene temeljne oblike KD - v 4. odstavku je opredeljeno kvalificirano KD izvršitveni načini - zakonsko določeni izvršitveni načini • pridobitev notranje informacije* in njeno izkoriščanje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta ◦ storilec lahko ta nakup izvrši zase ali za koga drugega, posredno (preko člana borze) ali pa neposredno, če storilec deluje v okviru člana borze (1. odstavek) • sporočitev notranje informacije nepoklicani osebi (2. odstavek) • priporočilo posredne ali neposredne pridobitve ali odsvojitve vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta tretji osebi, pri čemer je podlaga za to priporočilo notranja informacija (2. odstavek) • nepooblaščena pridobitev notranje informacije in njeno izkoriščanje za pridobitev ali odsvojitev vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta ◦ storilec lahko ta nakup izvrši zase ali za koga drugega, posredno (preko člana borze) ali pa neposredno, če storilec deluje v okviru člana borze (3. odstavek) * Pri tem izvršitvenem načinu je pomembno, da se kaznuje le storilec, ki notranjo informacijo pridobi: - v zvezi s svojim položajem pri izdajatelju vrednostnega papirja, ali - v zvezi z lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, ali - v zvezi s svojo zaposlitvijo, ali - pri opravljanju dejavnosti! vrsta in oblika krivde - določeno je kot izključno naklepno KD – direktni naklep => naklep storilca mora obsegati zavedanje, da nezakonito razpolaga z notranjo informacijo + vse elemente posameznega izvršitvenega načina • v primeru dejanja po 4. odstavku pa mora obsegati naklep še dejstvo velike vrednosti vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov morebitne blanketne napotitve - neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji (zlasti ZTFI) - finančni instrumenti so • prenosljivi vrednostni papirji

ZLORABA NOTRANJE INFORMACIJE (238. KZ-1)

• • • • • •

instrumenti denarnega trga enote kolektivnih naložbenih podjemov določene opcije, terminske pogodbe, posli zamenjave in drugi izvedeni posli izvedeni finančni instrumenti za prenos kreditnega tveganja finančne pogodbe na razlike ...

- notranja informacija = vsaka natančna informacija, ki se nanaša • posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali • na enega ali več finančnih instrumentov, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma, ki še ni bila javno objavljena, in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na cene teh finančnih instrumentov oziroma na ceno iz njih izvedenih finančnih instrumentov - šteje se, da je notranja informacija natančna, če navaja • obstoječa dejstva oziroma okoliščine, ali • dejstva oziroma okoliščine, za katere se utemeljeno pričakuje, da bodo nastopili, ali • dogodek, ki se je zgodil oziroma se utemeljeno pričakuje, da se bo zgodil, in se na njeni podlagi lahko sklepa, da bi lahko ta dejstva, okoliščine ali dogodek vplivali na ceno finančnega instrumenta oziroma na ceno z njim povezanih izvedenih finančnih instrumentov - notranja informacija, ki bi lahko imela pomemben vpliv na ceno finančnega instrumenta ali z njim povezanih izvedenih finančnih instrumentov, je tista informacija, ki bi jo razumen vlagatelj upošteval pri svoji naložbeni odločitvi, če bi bila ta informacija dostopna javnosti - organizirani trg = trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov • za borzni trg in prosti trg se šteje, da sta organizirana trga • borzni trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi • prosti trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi predpisane kazni - za KD po 1., 2. in 3. odstavku je za fizično osebo predpisana kazen zapora do 3 let • za KD po 4. odstavku pa je predpisana kazen zapora do 5 let - pravni osebi je za dejanje po 1., 2. in 3. odstavku mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po 4. odstavku pa je mogoče pravni osebi izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

ZLORABA TRGA FINANČNIH INSTRUMENTOV (239. ČLEN KZ-1)
zakonsko določeni izvršitveni načini: Zloraba trga finančnih instrumentov s prepovedanim ravnanjem, tako da storilec 1) sklene posel ali izda naročilo za trgovanje, ki udeležencem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta, ali s tem ena ali več povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni; 2) pri sklenitvi posla ali izdaji naročila za trgovanje uporabi fiktivna sredstva ali druge oblike goljufivega ravnanja; 3) razširja napačne ali zavajajoče informacije o finančnih instrumentih, z istim ciljem razširja govorice ter napačne in zavajajoče novice po medijih, medmrežju ali na drug podoben način. oblika krivde => direktni naklep (namerni delikt – storilec deluje z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist) blanketne napotitve => neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje predpisov, ki urejajo trgovanje s finančnimi instrumenti (zlasti ZTFI) - predpisane kazni

ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD lahko stori samo tisti, ki vodi ali nadzoruje gospodarsko dejavnost - vodenje gospod. dejavnosti ≠ opravljanju gospod. dejavnosti • pri vodenju gospod. dejavnosti je mišljeno poslovodstvo oz. vodenje poslov => to opravljajo organi, ki so pooblaščeni, da vodijo posle ◦ pri d.n.o. so to družbeniki, pri k.d. komplementarji, pri d.d. uprava ali upravni odbor in pri d.o.o. poslovodje • za opravljanje dejavnosti so zadolženi vsi, ki delajo za družbo, za izvajanje temeljnih tržnih gospodarskih funkcij v družbi pa so zadolženi lastniki kapitala, nadzorni svet, poslovodja ali uprava družbe • z novo opredelitvijo je položaj kot predmet zlorabe omejen na top management - za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - KD po 1. odstavku je temeljno KD - KD po drugem odstavku je kvalificirana oblika KD • okoliščini zaradi katerih je dejanje težje => velika premoženjska škoda oz. velika premoženjska korist (objektivna okoliščina) + dodatni namen storilca, da da doseže veliko premoženjsko korist oz. povzroči veliko premoženjsko škodo (subjektivna okoliščina) - KD po 3. odstavku je privilegirana oblika KD • lažje je, ker storilec deluje z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist izvršitveni načini - so zloraba položaja ali danega zaupanja glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti • prestop meja pravic (prekoračitev pooblastil) • opustitev oprave svoje dolžnosti (=> opustitveno KD; storilec opusti dejanje, h kateremu je zavezan na podlagi predpisov, splošnih aktov) - nastanek premoženjske škode je pogoj za dokončanje KD le po 2. odstavku => za dejanje po 1. in 3. odstavku pa dejanska uresničitev namena pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve premoženjske škode ni bistvena za obstoj KD – dovolj je, da storilec razvije ta namen

vrsta in oblika krivde - opredeljeno je kot izključno KD, pri čemer pride v poštev le direktni naklep => storilec mora poleg tega, da s svojem naklepu zajame posamezno obliko izvršitvenega načina, razviti tudi določen namen • za dejanje po 1. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo • za dejanje po 2. odstavku mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil veliko premoženjsko škodo • za dejanje po 3. odstavku pa mora imeti namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist morebitne blanketne napotitve - ni neposrednih blanketnih napotitev, vendar je potrebno upoštevati predpise s širšega področja gospodarskega prava predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizično osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih

dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

ANALIZA OSTALIH GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
KRŠITEV PRAVIC DO SODELOVANJA PRI UPRAVLJANJU IN KRŠITEV SINDIKALNIH PRAVIC (1. odstavek 200. ČLEN KZ-1)
- čisto GKD je le po 1. odstavku, ki inkriminira različno oviranje izvrševanja pravic delavcev do sodelovanja pri opravljanju

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - v 1. odstavku je določeno kot splošno KD, vendar je iz opisa mogoče razbrati, da je krog storilcev omejen na osebe, ki imajo v gospod. subjektu takšen položaj, da lahko delavcem preprečijo ali onemogočijo izvrševanje pravice do sodelovanja pri opravljanju oz. jih pri tem ovirajo - storilci tega KD so lahko tudi delavci sami - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik KD izvršitveni načini - so preprečitev izvrševanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju onemogočanje izvrševanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju zloraba pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju oviranje uresničevanja pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju  iz izvršitvenih načinov izhaja, da je to storitveno KD
• • • •

vrsta in oblika krivde - je izključno naklepno KD => kot edina oblika krivde pride v poštev direktni naklep => naklep se mora nanašati na dejstvo kršitve predpisov ali splošnih aktov, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju + posamezni izvršitveni način morebitne blanketne norme - 1. odstavek je blanketna norma => opis KD napotuje na predpise in splošne akte, ki urejajo pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju • krovni predpis, ki ureja te pravic je ZSDU predpisane kazni - za fizično osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za to KD mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

POSLOVNA GOLJUFIJA (228. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD lahko stori oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti in ima pooblastila za sklepanje pogodb in poslov, na podlagi katerih nastane določena obveznost - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je vsebovano temeljno KD => posledica je pridobitev premoženjske koristi ali premoženjska škoda za stranko ali koga drugega - v 2. odstavku je opredeljeno KD s hujšo posledico, ki se kaže v pridobitvi velike premoženjske koristi ali v nastanku velike premoženjske škode za stranko ali koga drugega - v 3. odstavku pa je opredeljena milejša oblika KD, ki je podana, če je posledica poslovne goljufije majhna premoženjska korist ali premoženjska škoda - to KD je posebna oblika v primerjavi s KD goljufije => bistvena razlika je v tem, da pri poslovni goljufiji ni treba, da bi bil goljufivi namen podan že pred sklenitvijo posla - so

izvršitveni načini preslepitev drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene

• prikrivanje drugemu, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene - poslovna goljufija je komisivni delikt - dejanje je kaznivo le, če si zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti storilec pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda (objektivni pogoj kaznivosti

vrsta in oblika krivde - je izključno naklepno KD • pri dejanju po 1. odstavku mora storilčev naklep obsegati dejstvo preslepitve, ni pa potrebno, da bi se nanašal na dejstvo nastanka premoženjske škode ali pridobitve premoženjske korist • po 3. odstavku pa mora storilčev naklep obsegati dejstvo, da si je hotel pridobiti majhno premoženjsko korist oz. povzročiti majhno premoženjsko škodo - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za KD po 1. odstavku je za fizično osebo predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let, po 3. odstavku pa denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta - pravni osebi je za dejanje po 1. in 2. odstavku mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

PONAREDITEV ALI UNIČENJE POSLOVNIH LISTIN (235. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - KD po 1. odstavku lahko izvrši oseba, ki mora po zakonu ali na podlagi podzakonskih predpisov voditi poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence - KD po 2. odstavku pa lahko izvrši vsakdo, ki je lahko subjekt prava in ki pride do lažne poslovne knjige, listine ali spisa oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je inkriminirana intelektualna falsifikacija, v 2. odstavku pa uporaba lažnih poslovnih listin ali povzročitev neuporabnosti pravih poslovnih listin - glede razmerja med odstavkoma, je treba poudariti, da je v primeru, ko lažno poslovno listino izdela in nato uporabi ena in ista oseba, podano le KD po 1. odstavku 235. člena KZ-1 • če pa lažno listino izdela oseba A, uporabi pa jo oseba B, bo oseba A odgovarjala po 1. odstavku, oseba B pa po drugem odstavku - so
• • • • • •

izvršitveni načini vpis lažnega podatka opustitev vpisa pomembnega podatka (opustitveno KD) podpis poslovne knjige, listine ali spisa z lažno vsebino omogočitev sestave knjige, listine ali spisa z lažno vsebino uporaba lažne knjige, listine ali spisa uničenje, skritje, poškodovanje ali drugačna povzročitev neuporabnosti pos. knjige, listine ali spisa

vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot naklepno KD => direktni naklep – nanašati se mora na pojem poslovne listine in na posamezni izvršitveni način morebitne blanketne napotitve - določba odkazuje na uporabo zakonov ali podzakonskih aktov, ki določajo obveznost vodenja oz. izdaje poslovne knjige, listine ali spisa (ZGD-1, davčni predpisi,...) predpisane kazni - za fizično osebo je po 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 2 let

- pravni osebi je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

VDOR V POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM (237. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - določeno je kot splošno KD, vendar mora biti KD storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti => krog možnih storilcev je zožen na osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo ali sodelujejo pri njej - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. odstavku je opredeljeno temeljno KD, v 2. pa kvalificirano KD - so
• • • • •

izvršitveni načini neupravičena uporaba podatka v informacijskem sistemu neupravičena sprememba, preslikanje, prenašanje ali uničenje podatka v informacijskem sistemu neupravičen vnos podatka v informacijski sistem oviranje prenosa podatkov ali delovanja informacijskega sistema drugačen vdor v informacijski sistem

vrsta in oblika krivde - opredeljeno kot izključno naklepno KD => storjeno mora biti z direktnim naklepom • storilec mora poleg naklepa do posameznega izvršitvenega načina razviti tudi namen ◦ pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve premoženjske škode drugemu (po 1. odstavku) ◦ pridobitve velike premoženjske koristi ali povzročitve premoženjske škode drugemu (po 2. odstavku) - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za fizično osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora do 3 let, po 2. odstavku pa kazen zapora do 5 let - pravni osebi je mogoče za dejanje po 1. odstavku izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za dejanje po drugem odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

KORUPCIJA V GOSPODARSTVU
- za korupcijska KD je značilno, da običajno potekajo med osebami, ki se ne čutijo žrtve v kazenskopravnem pomenu besede - korupcija na področju gospodarskega poslovanja negativno vpliva zlasti na lojalno konkurenco - razlog, da ta KD obravnavamo ločeno od KD, povezanih s konkurenco je ta, da opis korupcijskih KD ni niti malo povezan s predpisi konkurenčnega prava - korupcija je trdoživ pojav - pri tem ni mogoče mimo dejstva, da na stane korupcije vpliva tudi proces globalizacije

NEDOVOLJENO SPREJEMANJE DARIL (241. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - to KD lahko izvrši le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti + ima tak položaj, da lahko odloča o sklenitvi posla ali izvedbi storitve

- za to KD lahko odgovarja tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. in drugi odstavek sta variaciji temeljnega KD - 3. odstavek lahko opredelimo kot delictum sui generis => okoliščina, da gre za sprejem darila po sklenitvi posla, po opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi, dela drugačnega od obeh temeljnih KD - so

izvršitveni načini

zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakšne druge koristi oz. ponudba take koristi, da bi zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge nedovoljene koristi zanemaril koristi svoje organizacije ali druge fizične osebe ali ji povzročil škodo (1. odstavek; vnaprejšnje pasivno podkupovanje) • zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakšne druge koristi oz. ponudba take koristi zase ali za koga drugega kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge koristi (2. odstavek; vnaprejšnje pasivno podkupovanje) • zahtevanje ali sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakšne druge koristi po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi zase ali za koga drugega - to KD je komisivni delikt vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvršeno le z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliščin posameznega izvršitvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo zahtevano ali sprejeto morebitne blanketne napotitve - jih ni predpisane kazni - za fizično osebo je po 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, po 2. odstavku kazen zapora od 3 mesecev do 5 let, po 3. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoče za dejanje po 1. in 2. odstavku izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po tretjem odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

NEDOVOLJENO DAJANJE DARIL (242. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splošno KD, ki ga lahko izvrši vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - nima posebnih oblik - v 1. in 2. odstavku sta opredeljeni variaciji temeljnega KD izvršitveni načini - so storilec osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi (1. odstavek) • storilec osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega kot protiuslugo za pridobitev ali ohranitev posla ali druge koristi (2. odstavek) - to KD je komisivni delikt

vrsta in oblika krivde - izvrši se lahko samo z direktnim naklepom => storilec se mora pri tem zavedati vseh okoliščin

posameznega izvršitvenega ravnanja + namena, zaradi katerega je darilo dano - jih ni morebitne blanketne napotitve

predpisane kazni - za fizično osebo je v 1. odstavku predpisana kazen zapora od 6 mesecev do 5 let, v 2. odstavku pa kazen zapora do treh let - pravni osebi je mogoče za dejanje po 1. odstavku izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 2. odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

PRANJE DENARJA (245. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splošno KD, ki ga lahko izvrši vsakdo, ki je lahko subjekt kazenskega prava • mogoče ga je izvršiti tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti => lahko ga štejemo kot kompleksno KD - za to KD lahko odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - 1. odstavek opredeljuje temeljno KD - 2. odstavek določa izjemo od splošnih pravil o steku KD (ta določba ni posebna oblika KD, ampak gre za neke vrsto določbe kaznovalne narave) - 3. odstavek => določa strožjo kazen za primere, če je denar ali premoženje velike vrednosti (kvalificirana oblika) - 4. odstavek vsebuje kvalificirano obliko KD • okoliščina, zaradi katere je dejanje težje, je dejstvo, da je dejanje storjeno v hudodelski združbi - 5. odstavek določa milejšo kazen za storilca, ki ni vedel, da ima opravka z umazanim denarjem ali premoženjem - so
• • • • • •

izvršitveni načini

sprejem denarja ali premoženja, pridobljenega s KD zamenjava denarja ali premoženja, pridobljenega s KD hramba denarja ali premoženja, pridobljenega s KD razpolaganje z denarjem ali premoženjem, pridobljenega s KD uporaba denarja ali premoženja, pridobljenega s KD prikritje ali poskus prikritja izvora denarja ali premoženja, pridobljenega s KD - je storitveni delikt vrsta in oblika krivde - KD je lahko storjeno samo z direktnim naklepom => naklep se mora nanašati na posamezne izvršitvene načine + hkrati mora storilec vedeti, da gre za umazan denar oz. premoženje morebitne blanketne napotitve - pri tem KD je potrebno razumevanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predpisane kazni - za fizične osebe je v 1. in 2. odstavku predpisana kazen zapora do 5 let, v 3. odstavku kazen zapora do 8 let + denarna kazen, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 10 let + denarna kazen, v 5. odstavku pa kazen zapora do 2 let - pravni osebi je mogoče za dejanje od 1.-4. odstavka izreči denarno kazen najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi teoretično lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih

dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 5. odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

DAVČNA ZATAJITEV (249. ČLEN KZ-1)

vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - določeno je kot splošno KD => teoretično ga lahko stori vsak, ki je lahko subjekt kazenskega prava • storilci pa bodo največkrat davčni zavezanec • KD pa lahko stori tudi oseba, ki ni zavezanec za plačilo javne dajatve, ki je bila utajena => oseba deluje z namenom, da bi se kdo drug izognil plačilu javnih dajatev => v tem primeru obstajajo 3 možnosti ◦ druga oseba je samostojni storilec KD ◦ dejanje „druge osebe“ pomeni napeljevanje kot obliko udeležbe ◦ druga oseba ponuja pomoč pri tem KD - za to KD odgovarjajo tudi p.o. oblike kaznivega dejanja - v 1. in 2. odstavku sta inkriminirani temeljni obliki KD • 1. odstavek => komisivno dejanje • 2. odstavek => omisivno dejanje • določeni sta z objektivnim pogojem kaznivosti => storilec se kaznuje le, če obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, pomenijo večjo premoženjsko korist - v 3. odstavku pa je določeno novo KD, ki je lažje (določena je nižja kazen zapora) - v 4. odstavku pa je določeno kvalificirana oblika KD • velika premoženjska korist ni objektivni pogoj kaznivosti, ampak mora biti zajeta s storilčevo krivdo - s 5. odstavkom je bila dodano nova kvalificirana oblika KD izvršitveni načini - storilec da lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti - storilec kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti - storilec ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih prepisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb - storilec na zahtevo pristojnega davčnega organa ne daje podatkov, ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor vrsta in oblika krivde - to KD je lahko izvršeno le naklepno => gre za namerni delikt – namen da bi se storilec ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek (direktni naklep) morebitne blanketne napotitve - to je blanketna norma => davki in druge predpisane obveznosti so opredeljeni v davčnih drugih finančnih predpisih predpisane kazni - za fizične osebe je predpisana v 1. in 2. odstavku kazen zapora od 6 mesecev do 3 let, v 3. odstavku kazen zapora od 1 do dveh let, v 4. odstavku kazen zapora od 1 do 8 let, v 5. odstavku pa kazen zapora od 3 do 12 let - pravni osebi je mogoče za dejanje od 1.-3. odstavka izreči denarno kazen 500.000 eurov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe - za KD po 4. in 5. odstavku pa ji je mogoče izreči denarno kazen do najmanj 50.000 eurov ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem • namesto denarne kazni se pravni osebi lahko izreče tudi kazen odvzema premoženja • če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj, se lahko namesto denarne kazni p.o. izreče kazen prenehanja pravne osebe

TIHOTAPSTVO (250. ČLEN KZ-1)
vrsta kaznivega dejanja glede na storilca - je splošno KD => stori ga lahko vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava • po 3. odstavku lahko KD stori samo uradna oseba - za to KD lahko odgovarja tudi p.o.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful