PRAKTIKUM

ZA BORBA PROTIV TRGOVIJATA SO LU\E I NELEGALNATA MIGRACIJA

1

ISBN 978 92 9068 238 7 © Me|unarodna Organizacija za Migracii- IOM Site avtorski prava na ovaa publikacija se za{titeni so zakon. Nieden del od ovaa publikacija ne smee da bide reproduciran, za~uvan vo sistemi za javna namena, ili emituvan vo bilo kakva forma i preku bilo kakvi sredstva, elektronski, mehani~ki, vo forma na fotokopija, so presnimuvawe ili drug na~in na neovlasteno koristewe bez predhodno pismeno odobrenie od strana na izdava~ot.
2

Izdava~: Me|unarodna Organizacija za Migracii - IOM, Misija vo Skopje, [ef na Misija G-din Enriko Poncijani Urednici: Jelena Krasi} i Vladimir Danailov Ostanati urednici: En Gutmiler, Sowa Bo`inovska, Marija Nikolovska, Nata{a Georgievska, Ivona Zakoska i Biljana Nastovska Harmonizirawe na delovi od Praktikum: G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija Lektura: G-|a Jasmina \orgieva Kompjuterska obrabotka i pe~atewe: Digi Print IOM im se zablagodaruva na ko-avtorite na Praktikumot: - G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-din Stoj~e ^oklevski, Grani~na policija, MVR - G-din Goran Ristovski, Oddel protiv organiziran kriminal, MVR - G-din Sterjo Zikov, Osnovno javno obvinitelstvo Skopje - G-din Kosta Petrovski, Zdru`enie na javni obviniteli na Republika Makedonija - G-din Naser Haxiahmetagi}, Istra`no oddelenie, Osnoven sud Skopje 1 - G-|a Lidija Nedelkovska, Osnoven sud Skopje 2 - G-|a Tatijana Temelkoska - Milenkovi}, Centar za kontinuirana edukacija pri Zdru`enieto na sudii na Republika Makedonija - G-|a Nata{a Trpenoska - Tren~evska, Advokat - G-|a Tatjana Mihajlova, Advokat - G-|a Aneta Bateva, Advokat - G-din Zoran Filipovski, Sekretarijat na Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-ca Tawa Kikerekova, Ministerstvo za pravda
Informaciite sodr`ani vo ovoj Praktikum se baziraat na iskustvata na nacionalnite institucii, specijalizirani za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija i iskustvata na IOM vo Republika Makedonija. Ostanatite akteri vo borbata protiv trgovijata so lu|e mo`e da imaat poinakov, ednakvo efikasen pristap kon aktivnostite opi{ani vo Praktikumot. Iako vo Praktikumot e pretstaven {irok spektar na primeri, istite ne pretstavuvaat seopfatna slika, dotolku {to trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija se kompleksni i postojano menlivi fenomeni.

3

. . . . . . . . . . . . . . . . . . .5. . . .17 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . . Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so voza~ot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . .16 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. . . . . .6. . . .18 1. . . . . .SODR@INA: Kratenki . . . . . . . . Definicija . . . . . . . .8 Voved . . . . . . . . . . . . .9 Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e . . . . . . . Treta faza: Intervju . . . . Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija . . .17 1. . .15 1.4. . . . . . . . . . . . . . . . . Pravna ramka . . . . . . . . . . Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so `eni i deca i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koi se `rtvite? . . .11 GLAVA 1 PRAKTIKUM-Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 1. . . . . . .21 GLAVA 2 PRAKTIKUM-Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo razotrkivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . .2. . . . . Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na `rtvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1. . . .6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju . . .3.1. . . . . . . .18 1. . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . . . . . . . .18 1. . . . . . . . . . . . . . . .25 4 . . . . . . . . .

.1. . . . . . . . Dokumentirawe . . . . . . . . . . . . . Krivi~na prijava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 1. . . . . Tranzit . . . . . . . . . . . . . . . .34 1. . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posebni istra`ni merki . . . . . . . .28 1. .26 1. . . .33 1. . . . . .8.7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 1.1. . . Predistra`na postapka . . . . Instrumenti na sorabotka . . . .2. .6. . . . . .8. . . Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci . . . . . . . . . .59 1. . . . . . . . . . . . . . . .5. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica . . Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . . . .1. .8. . .58 1. . . . . Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci . . . . . . . . . . Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija . . . . . . . . . . Krajna destinacija . .4. . .58 1. . . . . . . .5.2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kontakt so `rtvata . . . . . . . . . .6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 1. . . . . . . . . . . . . .33 1. .36 1. . . . . . . . .1. . . . . . . . . . . Intervju . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . . . . Zakon za javno obvinitelstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 GLAVA 3 PRAKTIKUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . .55 1. . . . . . . .39 1. . . . . . . . . . . .38 1. . . . . Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . .61 1. . . . . .3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .`rtvi na trgovija so lu|e . . . . .3. . . . Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga . .8. . . . . . . . . . . . . . . Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 1. . . . . .4.3. . . . . .35 1. . . . . . . . . . . . . .4. .1. . . . . . .3. . . . . . .35 1. . . . . . . . . . . . . . . . . .1.62 5 . . . . .1. .1. . . . Regrutacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . .8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8. . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . .Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesirawe na delata povrzani so trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti . .66 GLAVA 4 PRAKTIKUM-Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . .4. . . . . . . Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava . . . . . . . . . . . . . Glaven pretres .8. . . . . . .64 1. . . . . . . . . .7. .1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 6 . . . . . . . . . . . . .90 1. . . . . . . . . . . . . . . . . .80 GLAVA 5 PRAKTIKUM .odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi . . .78 1. . . . . . . . Zavr{ni zborovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. . . . . . . . . . . . Istraga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . Glaven pretres . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 1. . .1. . . . Javnost . . .66 1.63 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . .88 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 1. .1. . . . . . . . . .Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija . . . Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija . . . . . . . . Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 1. Pretkrivi~na postapka . . . . . . . . . . .63 1. . . . . . . . . . . .4. . . . . . . . . . .2. . . . . .89 1. . . . . . . .Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava . . O{tetenite . . . . . . . . . . . . . . .1. . .73 1.3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . . . . .9. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 1. . @alba . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . .3. . . . . .85 1. . . . . . . .5. . . . .70 1. . . . . . . . . . . Podgotovka na obvinitelen akt . . . . . . . . . . . . .3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . Privremeni merki . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka .2. . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 1.118 1. .2. . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . .Ramkovna odluka na Sovetot od 15 Mart 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka . . . .3. . .107 1. . . . . . . . . . . . . . .145 7 . . . .104 1. . .7. . .4. . .8. . . . . . . . . . . . Sorabotka me|u dr`avnite organi .8. . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . .Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova . . .6. . . . . . . .Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e .139 ANEKS 3-Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija . . . Slu~ai pred makedonskite sudovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. . .119 1. . . . . . .7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka . . . . . .143 ANEKS 4 . . . . . . . . . . . . . . . Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga . . . . . . . . . . . . . . . . . . Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e . . .Formi/obrasci koi gi koristi MVR . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Iskustva na advokat Aneta Bateva . . . . . . Nadomest na {teta . . Prvi~en kontakt so `rtvata . . . . . . . . . . . . . . Praksa i teorija . . . . . . . . . .8. . . . . .3.7. . . . . . .120 1. . .8. . . . .1. . . . . . .7. . . . .5. . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . . Tro{oci na krivi~nata postapka . . . . . . . .105 1. .119 1. Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite . . . . . . . . . . . . .slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje.8. . . Osnovniot sud Tetovo. . . . .102 1. . . . . . .111 1. . . . . . . . . . . . . .7. . . .svedok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 1. . . . . .115 1. .7.4. . . . . Dol`nost na o{tetenata (`rtva) . . . . .104 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka . . . . . . . . Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe . .7. . . . . . . Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola . . . . . . . . . . . . . . . Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . Od dosega{noto prakti~no iskustvo . . . . . . .121 1.124 ANEKS 1. . .6. . . . . . . . . . . . . . .129 ANEKS 2. . . .

Nevladina Organizacija IOM .Krivi~en Zakonik ZKP .Ovlasteni slu`beni lica KZ .Istra`en Sudija ZOO .Zakon za Parni~na Postapka ZIP .Krivi~na Postapka IS .KRATENKI OSL .Zakon za Izvr{na Postapka TCS .Ministerstvo za Vnatre{ni Raboti PMV .Pravilnikot za Vr{ewe na Rabotite KP .Zakon za Krivi~na Postapka @TL .Patni~ko Motorno Vozilo PI .Standardni Operativni Proceduri 8 .Patni Ispravi OJO .Osnovno Javno Obvinitelstvo .Osnoven Javen Obvinitel MO .Zakon za Obligacioni Odnosi ZPP .@rtvi na Trgovija so Lu|e MVR .Centar za Socijalna Rabota NVO .Me|unarodna Organizacija za Migracii SOP .Tranziten Centar za Stranci CSR .Me|unarodni Organizacii PVR .

VOVED

Inicijativata za sozdavawe na ovoj Praktikum proizleze od Me|unarodnata organizacija za migracii (IOM), institucija koja ima golemo iskustvo vo proektite povrzani so migracijata, za{titata na `rtvite i afirmirawe na ~ovekovite prava. Kako edna od najvpe~atlivite institucii so jasna programa za prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e, IOM Misijata vo Republika Makedonija gi sobra pretstavnicite od vladiniot i nevladiniot sektor so cel da sozdade Praktikum za trening na dr`avnite slu`benici, sudiite i nevladiniot sektor, so poseben aspekt na ~ovekovite prava i statusot na `rtvata po nejzinoto identifikuvawe vo sredinata. Republika Makedonija e vo geografskiot region vo koj e prisutna trgovijata so lu|e, i e identifikuvana kako zemja na tranzit i krajna destinacija. Vo obidite za gradewe edinstven pristap na zemjite od Jugoisto~na Evropa za afirmirawe na ~ovekovite prava, no i za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Republika Makedonija gi prifati site relevantni dokumenti na Obedinetite Nacii, Evropskata Unija, Sovetot na Evropa i Paktot za Stabilnost. Nekoi od niv, kako {to se Univerzalnata Deklaracija za ~ovekovite prava i Me|unarodniot Pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, bea prifateni po pat na sukcesija, dodeka pak, Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi 1950 godina, Konvencijata na ON za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Protokolite od Palermo 2000 godina i Deklaraciite od Brisel 2002 godina, Tirana 2002 godina, Sofija 2004 godina i dr. bea potpi{ani i ratifikuvani vo ponovo vreme. Vo soglasnost so Ustavot, ratifikuvanite me|unarodni dogovori se del od doma{noto pravo i ne mo`e da se menuvaat so doma{ni zakoni. Kako rezultat na primenata na ovoj Praktikum treba da se ostvarat dve fundamentalni vrednosti: podignuvawe na nivoto na profesionalizmot i etikata na licata odgovorni za sproveduvawe na zakonot i jaknewe na uveruvaweto za soodveten tretman na `rtvite na
9

trgovija so lu|e. Faktot {to ovoj Praktikum e podgotven od lica so golemo prakti~no iskustvo-eksperti od instituciite koi se sretnuvaat so ovoj vid kriminalitet, kako i so posledicite od nego, koristej}i iskustva od praktikata, negovata struktura ja pravi poavtenti~na. Isto taka, stavovite i sugestiite na licata koi im uka`uvale pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija ovoj materijal go pravat porealisti~en, osvetluvaj}i gi dobrite strani, no i slabostite koi postojat pri sproveduvaweto na zakonskite proceduri. Ovoj Praktikum slu`i za bazi~na obuka na licata zadol`eni za sproveduvawe na zakonot koga e vo pra{awe kriminalitetot trgovija so lu|e i postapuvawe so `rtvite od ovoj vid kriminalitet. Toj e osmislen taka{to da obezbedi pretpostavki za izveduvawe obuka za ~ovekovite prava, za dol`nostite na organite zadol`eni za sproveduvawe na zakonot, no i za toa kako nevladinite organizacii uspe{no da asistiraat vo jakneweto na strategijata za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e, vo sproveduvaweto na zakonot, vo jakneweto na svesta za opasnosta od ovoj vid kriminalitet i vo uka`uvaweto na nu`nata pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e. Praktikumot obezbeduva informacii za standardite za ~ovekovite prava, za primena na efikasni policiski instrumenti i tehniki utvrdeni so me|unarodnite dokumenti i nacionalnoto pravo, so prakti~ni upatstva i citati od najzna~ajnite doma{ni i me|unarodni akti. Avtorite sakaat posebno da se zablagodarat na timot eksperti od Misijata na IOM vo Republika Makedonija koi rabotea vrz razvivaweto na Praktikumot, posebno za nivnite inspirativni zabele{ki i predlozi. Ovoj Praktikum naiduva na poddr{ka od Nacionalnata komisija za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija. Me|u prioritetite na Komisijata spa|aat sproveduvaweto na treninzi za zajaknuvawe na kapacitetite za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija na licata zadol`eni za efikasna primena na zakonite kako i jakneweto na nacionalnite kapaciteti za efikasno sproveduvawe na zakonite so stavawe na `rtvata vo sredi{teto na interesot. Skopje, 2005 godina Dr. Trpe Stojanovski

10

Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e
Osnovnata pravna ramka na trgovijata so lu|e vo Republika Makedonija ja so~inuvaat ~lenovite 418-a, b, v od Krivi~niot zakonik i Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina so Protokolot za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat koi Republika Makedonija gi ratifikuva na 28 Septemvri 2004 godina. Me|unarodni dokumenti Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1950 godina; Konvencija na ON za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enite, 1979 godina; Konvencija na ON za pravata na deteto, 1989 godina so Dopolnitelniot protokol za proda`ba na deca, detska prostitucija i detska pornografija; Univerzalna Deklaracija na ON za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1998 godina; Konvencija na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminal, 2000 godina; Protokol za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca, 2000 godina; Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat, 2000 godina; Vremena Merka uredena od Evropskiot Sud za ~ovekovi prava, Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot.

-

Doma{no zakonodavstvo - Krivi~en zakonik na Republika Makedonija, Slu`ben vesnik na RM br. 37/96 so Izmenite i dololnuvawata, Slu`ben vesnik na RM br. 88/99, 04/2002, 43/2003 i 19/2004.

11

prenesuva. so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na 12 . prenesuva. ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo. (5) Ako deloto od stav (4) na ovoj ~len e storeno so dete ili maloletno lice. kupuva. prinudna rabota ili sluguvawe. zasolnuva ili prifa}a deca ili maloletni lica zaradi eksploatacija na ovoj ~len }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. nemo}. (3) Toj koj{to }e odzeme ili uni{ti li~na karta. se odzemaat. izmama. prisilna fertilizacija. nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos. so grabnuvawe. fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug. paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len. izmama. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini.Trgovija so lu|e ^len 418-a “(1) Toj {to so sila. ropstvo. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. prodava. prodava. so zloupotreba na svojata polo`ba ili sostojba na bremenost. (4) Toj koj{to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi od lice za koe znae deka e `rtva na trgovija so lu|e. od koristoqubie.” Krium~arewe na migranti ^len 418-b “(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto. (7) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto. kupuva. (2) Toj koj{to vrbuva. prevezuva. }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. ili drugi formi na prisilba. ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice. zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. pornografija. vrbuva. prevezuva. prisilni brakovi. }e se kazni so pari~na kazna. grabnuvawe. (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice. seriozna zakana doveduva vo zabludi.

}e se oslobodi od kazna. (5) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto. nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel. zasolnuva ili prifa}a migranti. banda ili drugo zdru`enie od stav (1) ili na drug na~in ja pomaga grupata. prevezuva.” Organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti ^len 418-v “(1) Toj {to organizira grupa.” . kupuva. Slu`ben vesnik br. (3) Pripadnik na grupata od stav (1) koj }e ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea. (2) Toj {to }e stane pripadnik na grupa. }e se kazni so zatvor od najmalku edna godina. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. 13 .2004 godina. se odzemaat. kako i toj {to pravi. (2) Toj {to vrbuva. }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Toj {to povikuva. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. prodava.74 od 22.nemo}ta na drug. ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica.10. banda ili drugo zdru`enie za vr{ewe na krivi~ni dela od ~lenovite 418-a i 418-b. prenesuva. ili so migrantot se postapuva osobeno poni`uva~ki ili surovo. (3) Ako pri vr{eweto na delata od stavovite (1) i (2) e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na migrantot. bandata ili zdru`enieto.Zakon za Krivi~na Postapka. “Slu`ben vesnik na RM” br. }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. pottiknuva ili poddr`uva izvr{uvawe na krivi~nite dela od ~lenovite 418-a i 418-b. (4) Ako deloto od stavovite (1) i (2) e storeno so maloletno lice. 15/1997 so Izmenite i Dopolnuvawata od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Krivi~na Postapka. ili se spre~uva toj da gi koristi pravata {to mu pripa|aat spored me|unarodnoto pravo. }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.

FDSATFRTRWYTRW 14 .

Nivno osposobuvawe da go prepoznavaat ovoj kriminal koga naiduvaat na nego kako del od nivnite sekojdnevni dol`nosti. nameneti za ovlastenite slu`beni lica na grani~nite premini. Nivno osposobuvawe za profesionalno i adekvatno postapuvawe sprema kakva bilo indicija ili tvrdewe za postoewe na 15 . no koi. pak. Vo nasoka na ispolnuvawe na ovaa cel potrebno e da se postigne slednovo: Zgolemuvawe na svesta na nespecijaliziranite slu`beni lica na grani~nite premini za primena na zakonot vo pogled na fenomenot na kriminalot na trgovijata so lu|e. koi ne se specijalizirani vo borbata protiv trgovijata so lu|e.GLAVA 1 PRAKTIKUM -Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migrantiG G G G G G Definicija Pravna Ramka Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija Kriminalni mre`i na distribucija Koi se `rtvite Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e Celta na ovaa glava e da ni gi prika`e merkite na prevencija na grani~nite premini vo delot na borbata protiv trgovijata so lu|e. vo tekot na svoeto sekojdnevno rabotewe i izvr{uvawe na svoite dol`nosti mo`at da se sretnat so izvr{itelite i `rtvite na ovoj vid krivi~ni dela.

zaradi potrebite na eksploatacija. vo najmala raka. osobeno `eni i deca od 2000 godina. ropstvo ili praksi sli~ni na ropstvoto. po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda. proizleguva od Protokolot na ON za prevencija. zaradi postignuvawe na soglasnost na nekoe lice koe ima kontrola nad drugo lice. transportirawe. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e osobeno `eni i deca od 2000 godina e sostaven 16 . zasolnuvaweto ili prifa}aweto na dete za potrebi na eksploatacija }e se smetaat za “trgovija so lu|e” duri i koga toa ne vklu~uva nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a) na ovoj ~len. prevezuvaweto. izmama. sluguvawe ili vadewe na organi. transferot.1. v) Regrutiraweto. ja opfa}a eksploatacijata na prostitucijata na drugi lica ili drugi formi na seksualna eksploatacija. ili kidnapirawe. od koja e izvedena i doma{nata.krivi~no delo trgovija so lu|e i sprema sekoja potencijalna `rtva na toj kriminal. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica. Nivno osposobuvawe za prepoznavawe i sobirawe na kriminalisti~ki informacii povrzani so ovoj vid na kriminal. b) Soglasnosta na `rtvata na trgovija so lu|e poradi namerata za eksploatacija predvidena vo to~kata (a) na ovoj ~len nema da bide relevantna onamu kade {to e upotreben nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a).” Palermo Protokolot za prevencija. Definicija Izvornata definicija. kako minimum. ~len 3: “a) Trgovija so lu|e zna~i regrutirawe. poznat kako Protokol od Palermo. Eksploatacijata. zala`uvawe ili so zloupotreba na mo} ili na sostojba na nemo} ili so davawe ili primawe na pari ili korist. g) Poimot “dete“ zna~i sekoe lice koe e na vozrast pod osumnaeset ( 18 ) godini. 1. prinudna rabota ili prinudni uslugi. zasolnuvawe ili prifa}awe na lica. transfer.

tovarni motorni vozila-kontejneri ili pe{.4. so patni~ki vozila. avtobusi.del na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina. Nelegalno .2. Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na potencijalnite `rtvi Kriminalnite grupi regrutiraat i transportiraat `rtvi od edna preku druga dr`ava (zemja na poteklo i zemja na tranzit) i niv gi prodavaat vo lokalni bordeli i krugovi na prostitucija vo nekoja treta dr`ava (zemja na krajna destinacija). so nivnite sopstveni ili falsifikuvani dokumenti. vozovi i sli~no. trgovcite preferiraat da gi prevezuvaat `rtvite so patni~ki motorni vozila. vozovi i sli~no). 17 . Od dosega{noto iskustvo.3. so taksi vozila ili so drug vid na prevoz (avtobusi.so patni~ki motorni vozila. Zakonot za vnatre{ni raboti i Zakonot za preminuvawe na dr`avna granica koi sodr`at odredbi koi gi inkriminiraat trgovijata so lu|e.preku ilegalni kanali vo dol`inata na zelenata granica. 1. kamioni. a vo nekoi slu~ai duri i pe{. 1. Republika Makedonija naj~esto se javuva kako zemja na tranzit i zemja na krajna destinacija. no ne e retka pojavata tie da patuvaat i sami ili vo nivna pridru`ba. avioni. 1. krium~areweto so migranti i nelegalniot vlez preku dr`avnata granica. Vo vrska so ova. Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili krajna destinacija Postojat dva osnovni metoda na vleguvawe vo dr`avata: Legalno . na legalen na~in. taksi vozila. preku prezentirawe na ispravni patni dokumenti i vizi. Pravna ramka Od aspekt na grani~nata policija osobeno treba da se imaat vo predvid Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.

slednive karakteristiki naj~esto mo`at da se prepoznaat kaj potencijalnata `rtva: Potencijalnite `rtvi. Klu~no pra{awe za slu`benicite koi rabotat na grani~nite premini pretstavuva pravilnoto i brzo identifikuvawe na liceto . Albanija. Srbija i Crna Gora i drugi dr`avi od kade {to naj~esto poteknuvaat i `rtvite na ovoj vid kriminal. Potencijalnite `rtvi naj~esto se regrutiraat od mali ruralni sredini ili sredno golemi gradovi vo siroma{ni regioni. Bugarija.1. vo najgolem broj. Imeno. no i ma`i i mom~iwa.5.prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e 1. Romanija. Potencijalnite `rtvi.potencijalna `rtva na trgovija so `eni i deca. Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju Prvata faza otpo~nuva vo momentot na samoto pristignuvawe na grani~niot premin na potencijalnite `rtvi i nivnite prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e koi se zanimavaat so organizacija i 18 .6. i pokraj toa. Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi . 1. Potencijalnite `rtvi naj~esto se na vozrast me|u 18 i 30 godini. No. No. sé pogolem e brojot na pomladi lica. Potencijalnite `rtvi naj~esto se lica so niski edukativni standardi i mnogu retko zboruvaat stranski jazik.6. naj~esto se `eni i devojki.Organiziranite kriminalni mre`i glavno poteknuvaat od Ukraina. 1. no ova ne e pravilo bidej}i mo`at da se sretnat i `rtvi koi{to se dobro educirani. se nevraboteni i siroma{ni lica. Belorusija. Moldavija. dopolnitelen faktor od kriti~no zna~ewe e potrebata da se pravi razlika me|u trgovijata so `eni i deca i krium~areweto na migranti. Rusija. pa duri i da imaat i visoko obrazovanie.potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. Koi se `rtvite? Va`no e da se zapomni faktot deka ne postoi nitu eden to~en profil na liceto .

vo odredeni slu~ai. Bugarija. pa za taa cel i na niv mora da im se obrati osobeno vnimanie.potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e obi~no se na vozrast od 18 do 30 godini {to ne zna~i deka vo ovoj vid na kriminal ne mo`e da bidat vovle~eni i maloletni lica. Polot . Patnite dokumenti .voziloto so koe se prevezuvaat licata naj~esto e ispravno i so uredni dokumenti.trgovija so `eni i mladi devojki zaradi seksualna eksploatacija ostanuva najgolema i najprofitabilna forma na eksploatacija. Pri kontrolata na patnite ispravi treba da se proveri dali imaat pe~ati i od drugi me|unarodni grani~ni premini i od koi datumi se pe~atite i dali e ova nivna prva poseta na Republika Makedonija. Moldavija. no mo`no e. Ne se retki slu~aite nivnite patni ispravi i vizi da bidat falsifikuvani ili ukradeni. Trgovijata so pripadnici na ma{kiot pol za potrebite na prostitucija. potencijalnata `rtvata nema da gi poseduva dokumentite. Voziloto i negovite soobra}ajni dokumenti . da e ukradeno. Albanija. 19 . Isto taka. Srbija i Crna Gora i drugi.sproveduvawe na nivniot transport. Dr`avjanstvoto . Romanija.obi~no im se odzemaat na `rtvite od strana na kriminalnite strukturi kako del na mehanizmite za kontrola od strana na trgovcite.naj~esto potencijalnite `rtvi na trgovijata se lica koi poteknuvaat od siroma{ni regioni i dr`avi kako {to se Ukraina. Voobi~aeno. Ovaa faza se sostoi od prvi~no vnimatelno razgleduvawe na nadvore{nite okolnosti pred da im se postavi kakvo bilo pra{awe na potencijalnite `rtvi ili potencijalnite storiteli na ova krivi~no delo. Za taa cel i na ovie dokumenti treba da im se obrati posebno vnimanie. osobeno tinejxeri i pomladi mom~iwa. a dokumentite za voziloto da se falsifikuvani. tuku za kontrola na grani~niot premin gi predava prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. zapo~nuva da se zgolemuva i taa ne smee da se isklu~i. Rusija. Vo ovaa faza potrebno e da se ocenat slednive indikatori: Vozrasta .

Nivniot broj . Vidlivi znaci na povreda . Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so prevoznikot/ potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite Prvo. toj treba da bide zapra{an za celta i motivite na negovite ~esti patuvawa. poznavawa za zemjata vo koja{to patuvaat i sli~no. gorenavedenite treba da bidat zapra{ani za motivite i celta na nivnoto patuvawe.2. o{teteni predni bravi na vratite. Dokolku vo patnata isprava na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e e zabele`itelno negovoto ~esto patuvawe vo edna od rizi~nite zemji. Dokolku tranzitiraat treba da bidat zapra{ani za kontakti vo zemjata vo koja{to odat. Potencijalnite `rtvi se obi~no izlo`eni na zloupotre20 . Dokolku voziloto e na tu|o ime. Potrebno e da se najde logi~na povrzanost me|u prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite (rodninski vrski. 1.postojat i nadvore{ni vidlivi belezi na voziloto koi{to mo`at da uka`at deka toa e steknato po pat na kra`ba (menuvani i staveni neoriginalni strani~ni stakla. delovni vrski. neposeduvawe na originalni klu~evi ili upotreba na pove}e klu~evi namesto eden. treba da se posveti osobeno vnimanie na polnomo{noto za negovo upravuvawe i negovata verodostojnost. adresi. nemawe ili vgradeno neoriginalno kapa~e na rezervoarot za gorivo i sli~no). nedostatok na zadna brava na baga`nikot. prijatelski ili qubovni vrski i sli~no) i nivnata cel na patuvawe. aktivnosti. Treba da bidat zapra{ani za sumata na pari {to ja poseduvaat (obi~no potencijalnite `rtvite voop{to ne poseduvaat ili poseduvaat mala suma na pari poradi nivniot socijalen status).obi~no prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e prevezuvaat edno do dve lica. telefonski broevi.kakvi bilo vidlivi znaci na fizi~ki povredi na liceto ili teloto na patnicite/potencijalnite `rtvi mo`e da pretstavuvaat indikator za trgovija so lu|e.6.

na postavenite pra{awa odgovara prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to site mo`at da manifestiraat znaci na nevoobi~aena nervoza. nevoobi~aeno silno stiskawe ili tropawe so prstite na volanot od voziloto.vo tekot na intervjuto treba da se sledi nivnoto odnesuvawe (govorot na nivnoto telo). Znaci vo nivnoto nadvore{no odnesuvawe . mobilniot telefon i sli~ni predmeti i dokumenti. silno ~ukawe na vratnata arterija. Licata-sopatnici/potencijalnite `rtvi treba da bidat povikani vo slu`benite prostorii zaradi prodol`uvawe na intervjuto so niv.6. su{ewe na ustata i poradi toa ~esto obli`nuvawe. Za taa cel treba da bidat pra{ani kade. Voobi~aeno. menuvawe na temata na razgovor. Drugi nadvore{ni znaci koi mo`at da se manifestiraat kaj prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e se: triewe i potewe na dlankite. Treba da se nastojuva da se porazgovara i so sopatnikot/potencijalnata `rtva. voo~uvawe na nelogi~nosti i utvrduvawe kaznena odgovornost. 21 . od prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e treba da se odzemat site dokumenti. liv~iwa so telefonski broevi. menuvawe na stanici. a podocna i soodvetno obezbedeno.3.ba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. a voziloto da bide preparkirano na strana i soodvetno pretreseno vo prisustvo na voza~ot/ potencijalniot trgovec. kreditni karti~ki. Dokolku postojat pove}e od gorenavedenite indikatori. potrebno e slu`benikot na paso{ka kontrola za ova vedna{ da go izvesti rakovoditelot na smena. 1. Treta faza: Intervju Za taa cel sekoe od licata mora da bide odneseno vo posebna prostorija so cel podocne`no vr{ewe na komparativna analiza na dadenite odgovori na postavenite pra{awa. vrtewe na pogledot na strana. koga i kako gi zdobile povredite. Toj treba da organizira prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite/potencijalnite `rtvi vedna{ da bidat razdvoeni. kaseti ili kompakt diskovi na radiouredot vo voziloto. Za site predmeti i dokumenti koi vremeno se odzemaat vedna{ mora da mu se izdade potvrda za privremeno odzemeni predmeti. treperliv glas. Pri pretresot. izbegnuvaj}i go pogledot “o~i vo o~i” i sli~no.

bra~na sostojba. cel na patuvaweto i dr. kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za nejzina identifikacija. ne{to za piewe ili jadewe. masa`erka. prijatelski.). datum i mesto na ra|awe. Potrebno e na potencijalnata `rtva da í se ponudi lekarska pomo{. mora da se ima predvid deka mo`e da postoi elementot na izmama sodr`an vo ova krivi~no delo i deka potencijalnata `rtva ne e svesna za svojata podocne`na uloga (taa naj~esto e izmamena deka }e raboti kako kelnerka. dali nad nea bila primeneta prisilba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i sl. profesija. profesija. da í se predo~i deka sega e na bezbedno mesto i deka }e í se pomogne. bra~na sostojba. Vo retki slu~ai mo`no e vrz potencijalnata `rtva da bila primeneta i prisilba . dr`avjanstvo. Dokolku izjavi deka í bilo veteno vrabotuvawe. tan~erka. Vo vakvi situacii najdobro e so potencijalnata `rtvata da razgovara obu~en psiholo{ki sovetnik koj treba da se obezbedi od zdravstvena ustanova ili nevladina organizacija (NVO). Ova e so cel da se pridobie nejzinata doverba zaradi otpo~nuvawe na intervjuto. strav i nedoverba kon drugi lica. dadilka. Po ova potencijalnata `rtva treba da bide zapra{ana i za li~nite podatoci na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime. imotna sostojba. intervjuto so potencijalnata `rtva treba da prodol`i so slednite pra{awa: Li~ni detali . vo kakvi odnosi se (qubovni. kolku dolgo se poznavaat.grabnuvawe. doma{na adresa. vrabotuvawe.od potencijalnata `rtva prvo treba da bide pobarano da gi ka`e svoite generalii (ime.). dr`avjanstvo. Dokolku stanuva zbor za slu~aj poinakov od gorenavedeniot. Ova osobeno treba da se praktikuva vo slu~aite koga potencijalnata `rtva e dete. prezime i tatkovo ime. semejni ili drugi). Pritoa. vo koja dejnost potencijalnata `rtva veruvala deka }e bide 22 . doma{en telefonski broj. poradi {to taa se nao|a vo posebna psihi~ka sostojba na emotiven stres. data i mesto na ra|awe. no ne po sekoja cena. kade se zapoznale. i kako {to se predviduva vo zakonite so posredstvo na preveduva~.Potencijalnata `rtva treba da bide intervjuirana od strana na slu`benik od ist pol. hostesa i sl.

prijatelski. vo kakvi odnosi se (qubovni. se voo~at odredeni nesovpa|awa vo nivnite izjavi. profesija i sli~ni detali koi{to. No. sprotivno na ovie tvrdewa. voobi~aeno eden za drug ne znaat da ka`at odredeni detali kako {to se to~no ime i prezime. kakvi bile finansiskite aran`mani. 23 . vrabotuvawe. dokolku nivnoto tvrdewe e to~no. doma{en telefonski broj. bi trebalo da gi znaat eden za drug. Dali na potencijalnata `rtva í bilo ka`ano deka taa mo`ebi }e treba da plati i za tro{ocite za prevoz. tatkovo ime. semejni ili drugi) i sli~no. Po ova toj treba da bide zapra{an i za li~nite podatoci na ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime. bra~na sostojba. datum i mesto na ra|awe. profesija. kade se zapoznale. data i mesto na ra|awe.). prezime i tatkovo ime. pri vr{eweto na komparativna analiza na intervjuata. voza~ka dozvola. Dokolku podocna. kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za negova identifikacija (li~na karta. Na primer: prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e ~estopati za svojata sopatni~ka tvrdat deka im e devojka ili verenica koja{to ja poznavaat podolg vremenski period i so koja{to imaat namera da stapat vo brak. bra~na sostojba. koj go iniciral prviot kontakt i dali taa se prijavila na nekoj oglas za vrabotuvawe vo stranstvo. Za taa cel potrebno e liceto prevoznik/potencijalen trgovec so lu|e vedna{ da bide zadr`ano vo soodvetna prostorija. cel na patuvaweto. kolku dolgo se poznavaat. imotna sostojba. dr`avjanstvo. to~na data na ra|awe. dr`avjanstvo. ili í bilo nalo`eno za toa da ne ka`uva nikomu. Dali potencijalnata `rtva odnapred platila odredena suma na pari ili dali postoel kakov bilo aran`man na dol`ni~ki odnos. postojat indicii ili osnovi za somnenie deka e mo`no da stane zbor za potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. kreditni karti~ki i sli~no).po izvr{eniot detalen pretres na voziloto i baga`ot. profesija. Prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e . doma{na adresa. smestuvawe i sl. isto taka se prodol`uva intervjuto so prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to mu se postavuvaat sli~ni pra{awa kako i na potencijalnata `rtva (ime. Dali ~lenovite na nejzinoto semejstvo ili drugi nejzini bliski lica znaele za aran`manite i za toa kade }e patuva. imotna sostojba. podatoci za voziloto koe{to go upravuva i dr. prekar.anga`irana po pristignuvaweto vo dr`avata na destinacija.

taksi) ili granicata ja minuvaat pe{. taa mora da dobie tretman soodveten na nejzinata polo`ba i mora celo vreme da bide tretirana na ~uvstvitelen i profesionalen na~in i so celosna po~it na nejzinite ~ovekovi prava i dostoinstvo. Po ova treba da se izgotvi i soodveten slu`ben materijal (slu`beni bele{ki. zaradi prevzemawe natamo{ni merki od nivna nadle`nost. polot. a. treba da se izraboti operativna informacija koja{to }e bide dostavena do Sektorot za kriminalisti~ko razuznavawe i analiza i do analiti~kite slu`bi vo Ministerstvoto. postoele odredeni indicii za toa.Vo slu~aite vo koi{to licata/potencijalni `rtvi patuvaat sami ili vo ne~ija pridru`ba. so nekoe od prevoznite sredstva (avion. so cel sozdavawe na baza na podatoci za ovaa pojava. vozrasta. a pritoa postojat izvesni indicii bazirani na zemjata na poteklo. osobeno za prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e. Rakovoditelot na smena e dol`en na najbrz mo`en na~in za slu~ajot da go izvesti Sektorot za borba protiv organiziraniot kriminal. avtobus. kako i za vozilata koi tie gi koristat. potrebno e so niv vo slu`benite prostorii da se izvr{i slu`ben razgovor-intervju i da im se dade da popolnat Pra{alnik koj e vo prilog kako Aneks 2 na Praktikumot. sepak. voz. Vo slu~aite kade {to ne se konstatirani elementi na postoewe na ova krivi~no delo. 24 . motivite za vlez i prestoj. operativni informacii i sli~no) za izvr{enite razgovori i prezemenite merki i dejstva. sumata na pari~ni sredstva so koi{to raspolagaat i sli~no. Imaj}i predvid deka potencijalnata `rtvata na trgovijata so lu|e ne e kriminalec.

ili drugi formi na prisilba. osobeno pri kontrolata na grani~nite premini. izmama. seriozna zakana doveduva vo zabludi. grabnuvawe. Razlikata pome|u osnovnite oblici na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti vedna{ mo`e da se voo~i od zakonskata inkriminacija na istite vo KZ: ^len 418-a Trgovija so lu|e ‘‘(1) Toj {to so sila. kontrolata na soobra}ajot i redovnoto patrolirawe.GLAVA 2 PRAKTIKUM -Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo otkrivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti- Regrutacija Tranzit Krajna destinacija Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Kontakt so `rtvata Intervju Dokumentirawe Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija Celta na ovaa glava e da ni ja obrazlo`i razlikata me|u krivi~nite dela ‘trgovija so lu|e’ i ‘krium~arewe na migranti’ koi mo`at da bidat mnogu sli~ni kako i da ni gi pojasni indiciite koi na Ovlastenite slu`beni lica (OSL) na MVR bi im uka`ale za eventualno postoewe na nekoe od ovie dela. so zloupotreba na svojata 25 .

Republika Makedonija naj~esto se definira kako tranzitna i zemja na krajna destinacija na `rtvite na trgovijata so lu|e. so grabnuvawe.b Krium~arewe na migranti ‘‘(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto. ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica. iako toa ne bi zna~elo deka e isklu~ena i trudovata eksploatacija. prinudna rabota ili sluguvawe.1.’’ Informaciite do koi doa|aat OSL se od ogromno zna~ewe za specijaliziranite slu`bi za borba protiv ovoj vid kriminal. ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice. Vo vakov slu~aj treba da se deluva preventivno. fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug. Regrutacija Ova e faza vo koja licata naj~esto se obiduvaat da gi regrutiraat svoite `rtvi so nudewe na la`ni vrabotuvawa. nemo}. Poradi ova. zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija. nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos. prevezuva.polo`ba ili sostojba na bremenost. OSL treba da znaat deka eden od na~inite na analizirawe na procesot na trgovija so lu|e e preku slednive fazi: Regrutacija Tranzit i Krajna destinacija Kako {to e ve}e napomenato. kupuva. prisilna fertilizacija.’’ ^len 418. so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na nemo}ta na drug. prisilni brakovi. kako i toj {to pravi. nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel. ropstvo. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. 1. vrbuva. Treba da se ima vo predvid deka vo Republika Makedonija postoi mo`nosta za pojava na potencijalni `rtvi na vnatre{na trgovija so lu|e naj~esto zaradi seksualna eksploatacija. prenesuva. ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo. nudewe pomo{ na onie 26 . }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. od koristoqubie. prodava. pornografija. izmama.

Adresata na sedi{teto na agencijata (dali agencijata e registrirana vo sudskiot registar). Izvonredno korisni }e bidat informaciite za: Sopstvenikot na agencijata. posreduvawe za dobivawe vizi za patuvawe vo stranstvo. Republika Makedonija oficijalno ne se smeta za zemja na poteklo na `rtvi na trgovijata so lu|e. Kontinuirano da se zabele`uva to~noto vreme i mesto kade {to licata poznati kako izvr{iteli na ovoj vid krivi~ni dela bile zabele`ani i so kogo. pa potrebno e da se utvrdi koj go koristi). obi~no vo drug grad vo dr`avata. Telefonski broj na agencijata (naj~esto telefonskiot broj e registriran na fizi~ko lice. da se potrudat da obezbedat {to podetalen opis na licata. vedna{ da zapo~nat so pribirawe na informacii. Dokolku ne se vo mo`nost da utvrdat to~ni podatoci. Sepak ova ne ja eliminira mo`nosta Republika Makedonija da stane i zemja na poteklo posebno ako se ima vo previd deka istite olesnuva~ko-naveduva~ki faktori ve}e postojat vo zemjata. Za sekoj podatok da se 27 . Da se utvrdi liceto koe go vr{i intervjuto. zadol`ena za borba protiv trgovija so lu|e. reklami na razni agencii za li~ni kontakti itn. do sega. Ovie uslugi naj~esto se reklamiraat preku elektronskite i pe~atenite mediumi. Treba da se znae deka. Da se utvrdat {to pove}e podatoci za licata koi doa|aat na intervju. redovno da gi sledat oglasite vo javnite glasila koi nudat vrabotuvawe vo stranstvo. Vozilata koi gi koristat sopstvenicite na agenciite ili nekoj od vrabotenite. Adresa kade {to se vr{at navodni intervjuirawa na zainteresiranite za vrabotuvawe vo stranstvo. razni oglasi so koi se baraat mladi lu|e za rabota kako kelneri-ki. no za toa ne poseduvaat soodvetni vizi i sl. Mestata kade {to se organiziraat zaedni~ki dru`ewa na ~lenovite na agencijata za posreduvawe. a istovremeno da bide izvestena i specijaliziranata slu`ba vo MVR.koi sakaat da ja napu{tat mati~nata zemja od ekonomski pri~ini. Ova naveduva na potrebata OSL na MVR koi vr{at patrolna slu`ba. Ovie OSL treba da vr{at proverki dali ne{to od ova se slu~uva vo reonot kade {to patroliraat i dokolku toa e slu~aj.

^esto se slu~uva ona {to tie }e go konstatiraat. Dokolku vo vozilo se zateknat lica za koi postoi somnevawe deka mo`ebi se ilegalni migranti ili pak potencijalni `rtvi na trgovija so lu|e (vo ovaa faza e mnogu te{ko da se utvrdi dali se raboti za migranti ili `rtvi na trgovija so lu|e. no ne retko i drugite pripadnici na MVR. 57. OSL koi vr{at kontrola na soobra}ajot. sé so cel da bidat prefrleni do krajnata destinacija. sé u{te sorabotuva so prevoznikot/potencijalniot trgovec. 1. osobeno pri prviot kontakt na soobra}ajnata ili grani~nata policija). 28 . osobeno na magistralnite pati{ta. Ova u{te pove}e gi motivira `rtvite i migrantite da sorabotuvaat so prevoznikot/ potencijalniot trgovec i da se gri`at policijata da ne otkrie nekoj detal za niv. Tranzit Ova e onoj moment od procesot na trgovija so lu|e koj mnogu te{ko mo`e da se razgrani~i od krium~areweto na migranti. bidej}i taa e uverena deka sé {to i bilo ka`ano pri regrutacijata e vistina i deka }e stasa do sakanata destinacija. a koi prijavile prestojuvali{te na stani~noto podra~je (~l.2. 56.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). patnicite i baga`ot vo soglasnost so ~lenovite 53. Vo ovaa faza so migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e naj~esto prvi se sre}avaat OSL od grani~nata policija. 55. podocna da bide eden od glavnite materijalni dokazi pri procesuiraweto na ovie krivi~ni dela. Operativno pokrivawe na stranski dr`avjani za koi postojat indicii deka se zanimavaat so somnitelni aktivnosti. Nekoi od niv ve}e platile za uslugite. Migrantot ili potencijalnata `rtva na trgovija so lu|e. neophodno e da bidat prezemeni slednive dejstva: Pregled na prevoznite sredstva. odnosno veruva vo sé ona {to i bilo veteno. nivniot profesionalen pristap vo tie momenti e od ogromno zna~ewe. 58 i 59 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR. Vo ovaa faza potencijalnata `rtva ili migrantot sé u{te ne e svesna za svojata sostojba.izraboti slu`bena bele{ka i da se informira specijaliziranata slu`ba za borba protiv trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti. 54. Poradi toa.

nitu pak da im se dozvolat kakvi bilo telefonski kontakti. Voobi~aeno. tuku. Ednakvo vnimanie da se obrati dokolku vo voziloto ima samo ma{ki lica. Dokolku se raboti za stranski dr`avjani. migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e. vnimatelno da se razgledaat nivnite patni ispravi. notesi i zabele{ki koi }e bidat pronajdeni. da se sprovede istata postapka. zatoa {to trgovijata so lu|e ne pretpostavuva samo seksualna eksploatacija na `enski lica. Da se obrati vnimanie na site liv~iwa. kako i eksploatacija na trudot. iako gi ima obele`jata na taksi kompanijata. prevoznicite ja koristat ulogata na taksisti. isto taka. Pri prezemaweto na ovie dejstva ne treba da se dozvoli razgovor me|u licata koi se nao|aat vo voziloto. i seksualna eksploatacija na ma{ki lica i deca. od ~ovekot koj u~estvuva vo nivnoto krium~arewe ili eksploatacija. Kako indicija deka se raboti za vakov vid kriminal mo`e da poslu`i i dokolku kaj nekoj od patnicite se pronajde dokument so negovite li~ni podatoci. Ako licata se prevezuvaat so taksi vozilo. vo organiziranite grupi na trgovcite so lu|e. zatoa {to naj~esto. kako bi mo`ela da se prilo`i kako dokaz so eventualnata krivi~na prijava. Organiziranata kriminalna grupa koja se zanimava so vakov vid kriminal re~isi sekoga{ ima u{te najmalku edno ili pove}e od edno vozilo koi go sledat voziloto vo koe se nao|aat migrantite ili potencijalnite `rtvi. onie koi gi prezentiral na OSL kako del od svoite patni ispravi (PI) ili nekakov drug doku29 . Zadol`itelno da se proveri dali vo niv imaat viza za zemjata na krajna destinacija. vo ovaa faza kaj sebe imaat adresa so edno ime ili telefonski broj od zemjata na krajnata destinacija.Isklu~itelno e va`no da se sostavi slu`bena bele{ka za izvr{eniot pregled (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR) i primerok od nea da bide dostaven do specijaliziranata slu`ba vo MVR. Ne retko toa e isto taka obele`ano taksi vozilo.

sekako.ment. od krucijalno zna~ewe za celiot natamo{en tek na ovoj slu~aj i negovoto procesuirawe. da se nao|aat kaj voza~ot/potencijalniot trgovec ili nekoj od ~lenovite na organiziranata kriminalna grupa koj patuva zaedno so niv. Ova mo`e da se konstatira pri pregledot na nivnite PI. vo koj grad. Se slu~uva migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e vo fazata na tranzit. na koj grani~en premin vlegle vo dr`avata. Potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e redovno se zapla{uvani od strana na kriminalcite deka imaat prijateli vo policijata. podatocite od vakvite dokumenti im se davaat odnapred kako bi mo`ele da gi nau~at. dali posetuvale nekoi restorani vo gradot kade {to prestojuvale i sl. baga`. da prestojuvaat opredelen period vo Republika Makedonija. vo slu~aj na kontrola. Zatoa. patnici. treba da bide 30 . Toj. Ova od pri~ina {to koga na migrantite im se obezbeduvaat falsifikuvani PI (~esto i makedonski PI). Falsifikuvaweto naj~esto se sostoi vo promena na fotografijata. OSL treba da go iskoristat i ovoj moment i da postavat pra{awa za toa kade prestojuvale vo Republika Makedonija.. ^estopati se slu~uva patnite ispravi na migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e. Pristapot kon vakvite pregledi na vozila. kade ja izvadile tranzitnata viza (dokolku taa se nao|a vo PI) i sl. na koja adresa prestojuvale. {to zna~i deka taa PI e koristena pove}e pati. deka im pla}aat na policajcite so cel da ja imaat nivnata za{tita itn. vo ovaa faza. }e ima nekakvo objasnuvawe za toa.). na koj tie insistiraat. premnogu prijatelskiot odnos na voza~ite/potencijalnite trgovci ili sopatnicite/ potencijalnite `rtvi. e sostojbata da se konstatira vo slu`bena bele{ka koja }e ja sostavi OSL (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). da mu postavat nekolku pra{awa za tie zemji (kade bile. me|utoa. treba da bide isklu~itelno seriozen i profesionalen. osobeno vo porazvienite zemji. OSL treba da go iskoristat toa i na korisnikot na PI vo koja ima pe~ati od grani~ni premini od pove}e patuvawa.

moteli. proveruvani i prosleduvani do niv. pri pregledot mo`at da se odnesuvaat prijatelski kon OSL.indicija za OSL deka mo`ebi pred sebe imaat `rtvi na trgovija so lu|e ili ilegalni migranti.3. osobeno vnimanie treba da posvetat na slednovo: Da imaat spisok na site hoteli. 31 . Tie. ta`ni. so vidlivi povredi po teloto itn. 1. OSL. koristat nivni uslugi i so toa stanuvaat odli~en izvor na korisni informacii za OSL. vsu{nost od niv po~nuva steknuvaweto na doverbata na potencijalnite `rtvi i nivnata transformacija vo svedoci vo podocne`niot tek na slu~ajot. pri redovnoto patrolirawe. Krajna destinacija Ova e fazata od procesot na trgovija so lu|e vo koja se sproveduva seksualnata ili drug vid eksploatacija na `rtvite. isto taka. Mo`ebi prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e se zakanile deka }e mu nanesat nekakvo zlo na nekoj od nejzinoto ili negovoto semejstvo koe se nao|a daleku od Republika Makedonija. Site informacii se od golema korist za specijaliziranite slu`bi za borba protiv trgovijata so lu|e i tie treba redovno da bidat pribirani. OSL treba da bidat dlaboko uvereni deka pri vakvite kontroli. a toa gi ~ini ranlivi i lesni za detekcija. no}ni klubovi i drugi ugostitelski objekti koi se nao|aat vo nivniot patrolen reon i da vr{at povremeni kontroli vo knigite za prestoj na gosti (~l. rasplakani. OSL ne treba da o~ekuvaat potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e da bidat povle~eni. Zatoa. Isto taka. trgovcite moraat da ja reklamiraat svojata roba.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). Ova e faza vo koja OSL najlesno mo`at da dojdat do opredeleni informacii koi mo`at da dadat indicii za eventualno postoewe na trgovija so lu|e. no}evali{ta. Vo ovaa faza. za da gi materijaliziraat kriminalnite aktivnosti. zaedno so ~lenovi na organizirana kriminalna grupa. i klientite (koga se raboti za seksualna eksploatacija) doa|aat do `rtvite. duri i da koketiraat so niv.

osobeno zaradi seksualna eksploatacija. sedi{ta na `e{ki linii. a koi se od drug kraj na dr`avata (lica od isto~na Makedonija rabotat vo zapadniot del na zemjata i sl.Da imaat spisok na site agencii za li~ni kontakti. pri patroliraweto treba da se obrati vnimanie i na pogore spomenatite objekti i lokali vo koi ima vraboteno makedonski dr`avjani. @rtvite na trgovijata so lu|e. koi se nao|aat na nivniot reon. Ovie informacii treba redovno i navremeno da se prosleduvaat do specijaliziranite slu`bi vo MVR. Da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za stanovi koi se iznajmuvaat vo nivniot patrolen reon i nivnite sopstvenici. Da se obiduvaat da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za sopstvenicite na vakvite objekti i nivnite vraboteni (li~ni podatoci. korisno bi bilo dokolku OSL pribiraat informacii i za taksi zdru`enijata vo nivniot reon i da se obidat da vospostavat kontakti so dispe~erskite slu`bi na tie zdru`enija. Tie treba da izgotvuvaat i soodvetni bazi 32 . @rtvite na trgovija so lu|e ne mora sekoga{ da bidat stranski dr`avjani. prijatelski vrski. saloni za masa`a i sl. 1. Zatoa. vozila koi gi koristat.4. Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ovie slu`bi vo MVR treba redovno da ja sledat sostojbata na podra~jeto na celata dr`ava. Pri kontrolite vo ovie objekti pri sekojdnevnoto rabotewe OSL moraat da se odnesuvaat kako {to e navedeno vo gorenavedeniot tekst. tie mo`at da bidat i dr`avjani na Republika Makedonija. vo odnos na steknuvawe na doverbata na `rtvite i nivnata transformacija vo svedoci. Zatoa.). ~estopati se prevezuvaat do klientite so taksi vozila. telefonski broevi i sl. agencii za nedvi`nini.).

vo zavisnost od resursite so koi raspolagaat i gi analiziraat podatocite koi pristignuvaat. Zatoa. Kontakt so `rtvata @rtvite na trgovijata so lu|e pristignuvaat do OSL na MVR na razli~en na~in: Nekoi uspevaat da izbegaat od mestoto kade {to bile prisilno ~uvani ili eksploatirani. preku diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva na nivnite mati~ni zemji vo Republika Makedonija itn. a ovie odli~no da ja poznavaat situacijata na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e vo zemjata i po{iroko. Prioritet na ovie slu`bi treba da bide proaktivnoto istra`uvawe na slu~aite na trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti. 142-v. 142-|. 142-g. Intervju Pripadnicite na specijaliziranite slu`bi se najpovikani da izvr{at kone~na procena dali navistina se raboti za `rtva na trgovija so lu|e. Toa ne zna~i deka sekoga{ iskazot na nekoja `rtva }e inicira nivna itna akcija na terenot. ovie slu`bi moraat da ostvaruvaat i da odr`uvaat kontakti so soodvetnite stranski slu`bi. da razmenuvaat informacii so niv itn. Po`elno e intervjuto da go vodi OSL od ist pol kako `rtvata.5. 1. osobeno so ovlastuvawata koi gi dobivaat organite na progonot so Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka. Tie se zadol`eni za procesuiraweto na krivi~nite dela od ovoj vid. pak.na podatoci. Nekoi se pronajdeni pri kontrola od strana na MVR.142-b. Drugi. 1. odnosno posebnite istra`ni merki regulirani so ~l. intervjuto koe ovie OSL go vodat so potencijalnite `rtvi treba da bide dobro osmisleno. ili pak da se ostavi potencijalnata `rtva da izbere so kogo }e razgovara. Intervjuto so potencijalnite `rtvi ne treba da se vodi samo so cel da se obezbedi dokaz protiv osomni~eniot koj ve}e se nao|a vo 33 . 142-d. odnapred isplanirano.6. Bidej}i ovoj vid kriminal redovno ima me|unarodni razmeri.

telefonski broevi. pri vodeweto na intervjuto so potencijalnata `rtva da koristat pomo{ od stru~ni lica od NVO i MVR koi davaat psiholo{ka. Dokolku e potrebno. svedocite i dr.7. OSL moraat postojano da vodat osobena gri`a za bezbednosta na `rtvata. 1. tuku treba da sodr`i pra{awa za site tri fazi od procesot na trgovija so lu|e. koi toa mo`at da go storat. }e se pobara od `rtvite. treba da sostavat zapisnik (~l. Za site vaka pribrani informacii OSL moraat navremeno da go izvestat nadle`niot javen obvinitel i site natamo{ni merki treba da bidat planirani i prezemani so zaemen dogovor. vklu~uvaj}i imiwa.policijata. Dokumentirawe Za prijavite koi OSL gi dobivaat od `rtvite na trgovija so lu|e. Nikako ne smee da se slu~i javniot obvinitel (OJO) za slu~ajot da bide zapoznaen so podnesuvaweto na krivi~nata prijava. zasolni{ta. za site dr`avi kade {to `rtvata prestojuvala ili tranzitirala. So potencijalnata `rtva pri intervjuto i natamo{nite kontakti so slu`benite lica ne smee da se postapuva kako so kriminalec. tipovi i boja na vozila. prekari. Poradi ova.137 od PVR na MVR).. treba da se napravi procena na rizicite. mesta na eksploatacija. Intervjuto rezultira so ili bez potvrda na statusot na `rtva na trgovija so lu|e.163 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite-PVR na MVR) kako {to e navedeno vo ~len 164 od Pravilnikot. Pripadnicite na specijaliziranite edinici moraat sekoga{ koga toa e mo`no. medicinska. Koga se raboti 34 . Sleden ~ekor e da se napravi procena na celokupnata situacija i da se donese odluka dali izvestuvawata dobieni od `rtvata }e predizvikaat itna akcija na OSL ili pak toa }e bide ostaveno za podocna. Soglasno so iskustvata na najdobrata evropska praksa. taa ne podle`i na sankcii za dejstvija koi gi storila kako `rtva na trgovija so lu|e. pravna pomo{ i poddr{ka na `rtvite kako i pomo{ od preveduva~ na maj~iniot jazik. slu`beni lica koi bile vo kontakt so kriminalnata grupa i sl. Ova zna~i pribirawe na {to e mo`no pove}e podatoci za licata koi u~estvuvale vo ovoj proces. da izvr{at prepoznavawe na licata koi bile trgovci ili krium~ari (~l.

steknuvaweto na nivnata doverba vo instituciite na dr`avata i nivnata transformacija vo svedoci po~nuva tokmu od niv i moraat da vnimavaat na sekoja postapka. 202. 138 od PVR na MVR.1. kade ostanuvaat se do nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. ilegalnite migranti ili pak nekoj od pripadnicite na kriminalnata grupa. Isto taka. Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci Tranzitniot Centar za Stranci . kade {to prestojuvale `rtvite na trgovija so lu|e. Site koi u~estvuvaat vo ovie dejstva mora da bidat svesni deka dokolku bidat pronajdeni drugi `rtvi na trgovija so lu|e. 1. Site obezbedeni dokazi so krivi~na prijava se dostavuvaat do nadle`niot javen obvinitel (~l.198.od ZKP).8. 135. Dokolku OSL procenat deka e potrebno da izvr{at pretres na stan ili drugi objekti (~l. Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi na trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija 1. Mora povtorno da se ima predvid bezbednosta na onoj od kogo se primeni tie izvestuvawa. a `rtvata se smestuva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. 199. tie toa treba da go planiraat mnogu vnimatelno. da se odredi OSL koe }e gi pribira site pronajdeni dokazi. koj profil i kolku OSL se potrebni da go storat toa.132 od PVR na MVR) na na~in utvrden so ~lenovite 133. ~l.8. anga`irawe na privatni agencii za 35 . 201.`rtvi na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija e vostanoven na 4 April 2001 godina. Odnosot na OSL treba da bide krajno profesionalen. Vredno e da se spomene deka pred negovoto postoewe `rtvite na trgovija so lu|e bile celosno pomognati od strana na IOM vo smisla na nivno hotelsko zgri`uvawe. treba da se ima predvid zadol`itelnoto prisustvo na OSL. OSL zadol`itelno treba da prezemat se za da go utvrdat nivniot identitet (~l. 134.141 od ZKP).`ena.za ilegalni migranti ili pak krium~ari so lu|e.167 od PVR na MVR. 200. Odtoga{ pa navamu site identifikuvani `rtvi na trgovija so lu|e zadol`itelno se procesirat preku Tranzitniot Centar za Stranci (TCS). ili pak smetaat deka }e pronajdat drugi predmeti koi mo`at da poslu`at vo nasoka na doka`uvawe na postoeweto na krivi~noto delo.

iako vo negovata nacrt verzija e ostavena mo`nosta za smestuvawe na lica od isklu~itelno humanitarni pri~ini. Iako ottoga{ pa navamu mnogu e storeno na legislativen plan vo odnos na zbogatuvawe na instrumenatriumot za gonewe na delata od ovaa oblast so novi podobruvawa na KZ i na ZKP od ovoj aspekt. Vo Zakonot za prestoj i dvi`ewe na stranci vo Republika Makedonija od 1992 godina. So implementirawe na Programata KARDS vo Republika Makedonija se sozdavaat uslovi za izgradba na nov prifaten centar za baratelite za azil i sega{niot centar }e bide celosno namenet za 36 . 192 od KZ na RM). 2003 godina. Soglasno so novite zakonski izmeni upravuvaweto so Tranzitniot Centar za Stranci e vo nadle`nost na Grani~nata policija.8. 1. seu{te ne e jasno definirana so ogled na seu{te nezavr{eniot nacrt na noviot Zakon za stranci. obleka obezbeduvawe patni dokumenti za nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjata na poteklo. ishrana. Eden negov del seu{te slu`i za smestuvawe na baratelite na azil ili pak za onie ~ie barawe e negativno procesirano i vo o~ekuvawe na nivna deportacija ili dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. koj se u{te e vo primena. postoi ~len koj upatuva na postoeweto na Tranzitniot Centar za Stranci kako ustanova kade se upatuvaat stranskite dr`avjani-`rtvi na trgovija so lu|e pred nivnata repatrijacija. Ova e periodot koga deloto trgovija so lu|e ne bilo prepoznavano kako posebno krivi~no delo i kade istoto voglavno se procesiralo pod delata na Posreduvawe vo prostitucija ili pak ovozmo`uvawe na istata (~len 191. razotkrieni na teritorijata na Republika Makedonija. Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga Inaku Tranzitniot Centar za Stranci se nao|a vo sklop na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo eden podolg period od negovoto formirawe za nego be{e odgovoren Sektorot za nelegalna migracija poto~no toga{niot Oddel za azil i nelegalna migracija. Ostanuva verbata deka noviot nacrt na Zakonot za Stranci dopolnitelno }e ja zacvrsti pravnata osnova na vakviot na~in na procesuirawe na @TL-stranski dr`avjan/ki preku TCS. bea derogirani pove}eto oderedbi koi se odnesuvale na re`imot na begalcite me|u koi i ovaa za Tranzitniot Centar za Stranci. So donesuvaweto na noviot Zakon za Azil od 25 juni.nivno obezbeduvawe.2. sepak zakonskata osnova na vaka vostanovenata praksa na procesirawe na `rtvi na trgovija so lu|e preku TCS.

no so mali preureduvawa istiot ovozmo`uva smestuvawe na 40 . i se nao|a vo Skopje. Kapacitetot na Centarot iznesuva 20 legla. ili zaradi za{tita na drugi lica za koi postoi mo`nosta da bidat trguvani. a so cel zgolemuvawe na efikasnosta vo goneweto na ovoj vid kriminalitet. Vo Tranzitniot Centar za Stranci `rtvite se zgri`uvaat otkako }e bidat identifikuvani od strana na MVR. 37 . kako i postapuvawe so `rtvite od trgovija so lu|e soglasno me|unarodnite standardi. statusot i sostojbata na sekoj stranski dr`avjanin-`rtva od trgovija so lu|e. So negovoto formirawe se sozdadoa osnovni preduslovi za standardizirano procesirawe na `rtvite od ovoj vid kriminal. i za poefikasen progon na storitelite na ova delo. Pristapot do Tranzitniot Centar za Stranci e ograni~en i restriktiven i MVR e nadle`no za bezbednosta i za{titata na objektot. koi ne se od li~na priroda. i vo nego ostanuvaat do nivnoto dobrovolno vra}awe vo mati~nite zemji.stranski dr`avjan/ki.`rtvite od trgovija so lu|e . pokana ili izvestuvawe do `rtvata od strana na javnoto obvinitelstvo.@TL. IOM nema da gi otkrie doverlivite podatoci za `rtvata na trgovija so lu|e bez predhodno pismeno odobrenie od istata. MVR odnosno Oddelot za borba protiv trgovija so lu|e se obvrzuva sekoja pismena korespondencija. so posredstvo i so asistencija na IOM i vo koordinacija so MVR-Grani~nata policija. So ogled na mo`noto u~estvo na `rtvite vo sudski postapki pokrenati protiv storitelite na krivi~nite dela trgovija so lu|e. mo`e da se dobijat edinstveno od strana na Oddelot protiv organiziraniot kriminal. osven koga e neophodno ograni~eno otkrivawe na doverlivi podatoci. otkrieni na teritorija na Republika Makedonija. na dr`avnite organi zaradi za{tita na bezbednosta na drugi @TL koi seu{te se pod kontrola na trgovcite so lu|e. vo svojstvo na svedoci odnosno o{teteni. korisnicite na ovoj Praktikum treba da bidat informirani za slednoto: Site informacii vo odnos na dostapnosta. nezavisno od nejzinoto svojstvo na svedok ili o{teten. Polnoto ime na ovaa ustanova e Tranziten Centar za Stranci .`rtvi na trgovija so lu|e.50 lica . Oddelot protiv organiziran kriminal i NVO.

istra`nite sudii i drugite pravosudni organi i sudovi. Vedna{ po smestuvaweto. 12 ~asa na den i na povik. Ova od pri~ina {to obvrskata i kordinacijata za navremena dostava na pokanite za novo repatriranite `rtvi ja prezema MVR.8. Isto taka so posredstvo i finansiska podr{ka na IOM. preku soodvetnite slu`bi za me|unarodna policiska sorabotka. `rtvata dobiva soodvetni pravni soveti vo odnos na nejziniot praven status. kako i mo`nosta da bide blagovremeno sovetuvana i pravno pomognata od strana na profesionalni pravni zastapnici i polnomo{nici. 38 . i toa: Sekoja `rtva na trgovija so lu|e smestena vo TCS e podlo`ena na Medicinska gri`a. nega i kontrola od strana na kompetenten medicinski tim na IOM. nu`no e istite da bidat zapoznaeni so aktivnostite koi vo koordinacija so IOM se odvivaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. mo`at da gi prezemaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Vakvoto postapuvawe doprinesuva i za blagovremeno informirawe na `rtvata za svojstvoto vo koe se pokanuva. so prethodna najava i vo koordinacija so Oddelot protiv organiziran kriminal. So posredstvo i finansiska podr{ka na IOM na `rtvite od trgovija so lu|e smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci im e obezbedena besplatana pravna pomo{. a najkasno do krajot na naredniot raboten den. Na toj na~in se prevenira povtorna viktimizacija na `rtvite so nivno vodewe nadvor od Centarot zaradi davawe na izjavi. prvenstveno javniot obvinitel i istra`niot sudija deka odredeni predistra`ni dejstvija koi podrazbiraaat u~estvo na `rtvite. Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci Od aspekt na pravilno postapuvawe na site korisnici na ovoj Praktikum. vedna{ ja dostavi i vra~i na/do samata `rtva. na `rtvite im e obezbedena soodvetna i stru~na post-traumatska. socijalno-reitegrativna psiho-socijalna terapija i sovetuvawe od strana na soodvetna Nevladina Organizacija specijalizirana i obu~ena za vakov tip na asistencija. Dopolnitelno se informiraat (i pottiknuvaat) nadle`nite organi za progon. sovetuvawe i pravno zastapuvawe.3. 7 dena vo nedelata. 1.

Standardnite Operativni Proceduri se odnesuvaat na slednive pra{awa: 39 . pravo na preveduva~ i na branitel-odnosno polnomo{nik. so vospostavuvawe na tranzitni domovi (tranzitni centri) kade {to `rtvite na trgovijata so lu|e }e najdat zasolni{te. u{te vo ranite fazi na postapuvawe. a dokolku e pokaneta na sudsko ro~i{te ili u~estvuva vo predistra`ni dejstvija. preveduva~. se gri`i za niv vo site fazi od postapkata. So toa se ovozmo`uva `rtvata blagovremeno da gi dobie site potrebni soveti vo odnos na nejzinite prava i obvrski kaka o{tetena. pomo{ i zastapuvawe. kako i me|usebnite odgovornosti i zadol`enija na site subjekti koi imaat nadle`nost vo TCS. nezavisno od svojstvoto vo koe e povikana. no i so pomo{ od me|unarodnata zaednica (prvenstveno IOM). Vo prodol`enie ke bidat prika`ani Standardnite operativni proceduri (SOP) koi vo detali gi reguliraat me|usebnite postapuvawa i koordinacija. Republika Makedonija. kako i za prevencijata na nivna reviktimizacija i humano repatrirawe vo zemjite na poteklo. osobeno nejzinite prava i pouki za o{tetni pobaruvawa. socijalna i zdravstvena gri`a i pravna pomo{. hrana.8. pravi napori vo odnos na dekriminalizacijata i zgri`uvawe na `rtvite od trgovija so lu|e. Pomo{ta i poddr{kata na `rtvite na trgovija so lu|e e naso~ena kon unapreduvawe na uslovite i mo`nostite za sigurno i humano vra}awe preku za{tita i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e. na `rtvata i e obezbedeno besplatno pravno pridru`uvawe. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e .nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so va`e~kite pravni propisi. 1. informacii za nivnite prava.4. samostojno.Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija Celta na Standardnite operativni proceduri se sostoi vo obezbeduvawe na konkretna poddr{ka vo pogled na implementiraweto na Nacionalnata Programa za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija. so poseben osvrt kon delot {to se odnesuva na pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo soglasnost so minimalnite humanitarni i ~ovekovi prava i soglasno so me|unarodno prifatenite standardi.

po~ituvaweto na ~ove~kite prava i 40 . Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e. otkako }e gi dobie celosnite informacii od strana na personalot na IOM za Programata za vra}awe i reintegracija. dokolku minimalnite uslovi vo odnos na humanitarnata pomo{. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e. Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e Ramkovni principi Sekoj vid na pomo{ za `rtvite na trgovijata so lu|e }e bide ovozmo`en zemaj}i ja vo predvid dobrosostojbata na `rtvite vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi. @rtvata na trgovijata so lu|e. Na decata `rtvi na trgovijata so lu|e }e im bide dodelena specifi~na pomo{ i za{tita. navedeni vo Protokolot na ON za spre~uvawe. spored me|unarodno prifatenite standardi. vklu~uvaj}i ja i Konvencijata za za{tita na pravata na decata. dobrovolno se soglasuva da ja primi ponudenata pomo{. Za{titata na `rtvite na trgovijata so lu|e mora da bide vrz osnova na nivnata dobrovolna soglasnost so predhodno celosno informirawe za nivniot status pod nadle`nost na relevantnite vlasti. 3.1. @rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni oddelno vo odnos na ilegalnite migranti. Definirawe na pomo{ta na IOM IOM im uka`uva pomo{ na `rtvite na trgovijata vrz osnova na slednive kriteriumi: Za edno lice da dobie pomo{ od IOM. relevantnite ministerstva i agencii vklu~eni vo obezbeduvaweto pomo{. 4. 2. Upaten sistem. Koordinacija me|u me|unarodnite organizacii. Osnovna uloga i odgovornost na Vladata. IOM mo`e unilateralno da donese odluka i da go suspendira obezbeduvaweto na neposrednata pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci. 1. Procenkata }e se bazira vrz osnova na intervju izvr{eno od strana na personalot na IOM. osobeno `eni i deca koj pretstavuva dopolnenie na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal. toa mora da bide oceneto deka e `rtva na trgovija so lu|e. i drugi relevantni evropski standardi.

Da garantira deka sekoja potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e e soodvetno intervjuirana i pregledana pred sproveduvaweto na zakonskata regulativa za nelegalen vlez vo zemjata i neregularen prestoj i/ili raboten status.Da gi prezeme site neophodni merki so cel da se garantira dobrosostojbata i za{titata na `rtvite. vklu~uvaj}i iten upat do soodvetna socijalna institucija koja }e obezbedi praven staratel. Osnovni prava i obvrski na ustanovite involvirani vo obezbeduvawe pomo{ Ministerstvo za vnatre{ni raboti -MVR Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e bide odgovorno: . da prezeme posebni merki na za{tita na dete-`rtva na trgovijata so lu|e. Dokolku so evaluacijata na rizi~nost sprovedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se otkrie deka ima potencijalna opasnost za involviranite agencii. . Sekoja poseta na Tranzitniot Centar za Stranci od strana na treti subjekti }e bide dozvolena samo dokolku se ima vo predvid dobrosostojbata na `rtvite. vra}aweto i reintegracijata) i na onie koi ja obezduvaat pomo{ta e od najgolemo zna~ewe. Pristap do Tranzitniot Centar za Stranci Nema da postoi pristap za mediumite vo Tranzitniot Centar za Stranci ili do negovite {titenici.Dokolku `rtvata e dete. . IOM mo`e da odlu~i privremeno da gi suspendira svoite aktivnosti vo Tranzitniot Centar za Stranci.op{tite uslovi definirani spored me|unarodno prifatenite standardi ne im se garantiraat na `rtvite. a vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi (UNICEF-Preporaki za specijalni merki za za{ti41 .Da gi spasuva i identifikuva potencijalnite `rtvi na trgovijata. so prethodno usoglaseno odobrenie od strana na odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM. 2. Bezbednost Bezbednosta na korisnicite na programata za neposredna pomo{ (vklu~uvaj}i gi zgri`uvaweto. so osoben akcent na nivnata psihosocijalna sostojba. aktivnosti treba da se prezemat vo interes na dobrosostojbata na deteto. i dokolku IOM projavi posebna zagri`enost okolu bezbednosta. .

Da prezeme soodvetni merki vo odnos na slu~aite koi ne se vo soglasnost so kriteriumite za pomo{ od strana na IOM. so nea/nego }e bide postapuvano kako kon dete se dodeka ne se verificira negoviot/nejziniot identitet/status.- - - - - - - - - - ta na decata `rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa). Da obezbedi sigurnost na `rtvata vklu~uvaj}i i ocenka na zakana od rizik pred vleguvaweto vo Tranzitniot Centar za Stranci. Da nazna~i lice odgovorno za koordinacija so nadle`nite organi: socijalni slu`bi. Dokolku se ima v predvid sorabotka na `rtvata so sudskite or42 . Ve}e repatriranite `rtvi koi doa|aat vo Makedonija za sudski potrebi }e bidat smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci samo vo iskli~itelni slu~ai i fizi~ki/prostorno oddeleni od @TL na koi im sleduva pomo{ od strana na IOM. vklu~uvaj}i fizi~ko/prostorno odvojuvawe na ovie slu~ai od `rtvite primeni vo Tranzitniot Centar za Stranci. soodvetniot sektor na MVR raboti koj gi vklu~uva maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e (kako na primer Oddelot protiv organiziraniot kriminal i Sektorot za stranci). Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali `rtvata e polnoletna. Da inicira upat na `rtvite na trgovijata so lu|e za koordinirana pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci. Vedna{ da go informira IOM za identifikuvanata potencijalna `rtva. i kade {to postoi osnovano somnenie deka liceto mo`e da bide pod 18 godi{na vozrast. i da osiguri itno sproveduvawe na intervju i pristap do `rtvata vo posebna prostorija vo TCS. Identifikacijata na deteto kako potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e ne bara natamo{no istra`uvawe od strana na MVR. Da obezbedi potrebni informacii za bezbednosta na partnerite vklu~eni vo pomo{ta i da prezeme soodvetni bezbednosni merki za sigurnosta na partnerite. Da upravuva so Tranzitniot Centar za Stranci za `rtvite na trgovijata so lu|e. vklu~uvaj}i i odr`uvawe na ustanovata i snabduvawe so hrana. Da bide odgovorno za sevkupnata sigurnost na Tranzitniot Centar za Stranci. Da garantira deka samo `rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci.

statusot i momentnata situacija. . policiskite stanici. da obezbedi medicinski pregled i pomo{ po nivnoto prifa}awe vo Tranzitniot Centar za Stranci i ako e potrebno i natamo{na medicinska gri`a vo soodvetna zdravstvena institucija. . IOM ne e odgovorna za smestuvaweto.So soglasnost na `rtvite.Da opredeli i odlu~i koi slu~ai se kvalifikuvaat za pomo{ta od IOM.Da obezbedat celosna supervizija na raboteweto na nevladinite organizacii (NVO) koi deluvaat vo Centarot.Brzo intervjuirawe i procenka na statusot na potencijalnata `rtva odkako MVR ja spasilo i identifikuvalo `rtvata. i vrz osnova na ova toj/taa da odlu~at vo negov/nejzin najdobar interes.Da obezbedat prakti~na obuka za NVO koi rabotat vo Centarot.Da go informira MVR za slu~aite na koi im sleduva pomo{ od IOM i za slu~aite na koi ne im sleduva pomo{ od IOM.Da se pogri`i za pomo{ta za vra}awe i za reintegracija za `rtvite prifateni od IOM. . . IOM IOM }e bide odgovoren za: . . . . IOM }e obezbedi vakva pomo{ vo soglasnost so raspolo`livite fondovi i programskite specifiki. Da se organizira transportot na `rtvite od/do Tranzitniot Centar za Stranci. da osiguri soodvetno i celosno informirawe na `rtvata od strana na relevantni profesionalni pravni lica vo odnos na negovite/nejzinite prava.Redovno da vr{at monitoring na statusot na korisnicite na pomo{ od IOM vo koordinacija so site relvantni institucii i vo soglasnost so potrebite na programata na IOM.- gani.Identifikuvanite nedostatoci redovno da im gi poso~uvaat na relevantnite vlasti. granicata. aerodromot. sudot. so cel soodvetno da se prosledat od strana na MVR. medicinskiot tretman. so prezemawe na site soodvetni bezbednosni merki. . NVO (Nevladini organizacii) NVO }e gi obezbedat nivnite uslugi pod neposreden nadzor i super43 . prostoriite za pregled. bolnicata. kako i psihijatriskata i psiholo{kata nega obezbedeni na potencijalnite `rtvi pred da se izvr{i procenkata od strana na IOM.

taka i vo zemjata na poteklo.Da pomogne vo izgotvuvawe na psiholo{kiot profil na `rtvata. Odgovornite lica za kontakt }e ja koordiniraat sekoja faza vo programata za pomo{.Da osiguri sekoja od `rtvite da bide celosno informirana i svesna za negovite/nejzinite prava i za administrativnite i pravnite implikacii kako vo Republika Makedonija. Koordinacija me|u agenciite Lica odgovorni za kontakt Sekoja u~esnik-organizacija }e postavi odgovorno lice za kontakt vo oblasta na trgovijata so lu|e i negov zamenik. . . edukativna i rekreativena obuka.Sekojdnevno da rakovodi so programite za pomo{ na IOM nameneti za `rtvite zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci.Da go osiguri obezbeduvaweto na pravno zastapuvawe na `rtvite na trgovijata vo tekot na site fazi na sorabotkata so organite za sproveduvawe na zakonot i sudskite organi so cel da osiguri zapazuvawe na interesite/dobrosostojbata na `rtvata vo tekot na site fazi na istr`nite i pravnite proceduri vo koordinacija so relevantnite vlasti. .Da razviva specifi~na programa za maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e vklu~uvaj}i psiholo{ka poddr{ka.vizija na IOM i vo sorabotka so menaxerot na Tranzitniot Centar za Stranci.Da razviva i da obezbeduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite prifateni vo Tranzitniot Centar za Stranci. . .Da osiguri obezbeduvawe na legalna pomo{ na sekoja `rtva opfatena so pomo{ta na IOM. Psiholo{kiot profil na `rtvata so strogo zagarantirana doverlivost }e se upotrebuva od strana na IOM samo so cel da se dizajnira podobra socijalna reintegracija na `rtvite. 3.Da ja nadgleduva dnevnata pomo{ obezbedena na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci so cel da identifikuva i predlo`i re{enie za unapreduvawe na istata. . . Imiwata i kontakt-podrobnostite na odgovornite lica }e im bidat 44 . .Da ovozmo`i individualno ili grupno psiholo{ko sovetuvawe na `rtvite. NVO i drugite partneri NVO }e bide odgovorna: .

Koordinativnata grupa se sre}ava mese~no so cel da se oceni statusot na korisnicite na pomo{ od IOM i da se prepoznaat relevantnite potrebi kako i da se osvrnat na drugi pra{awa povrzani so neposrednata pomo{. patnata isprava i li~nite predmeti treba da se nosat zaedno so `rtvata koja bila trguvana. ili drugi pra{awa povrzani so pomo{ta za `rtvite na trgovija so lu|e }e bidat naso~uvani samo kon odgovornite lica za kontakt. 1 Koga e mo`no. Koga Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima osnovano somne1 nie deka ima potencijalna `rtva na trgovija so lu|e pod svojot nadzor. }e bidat povikani da prisustvuvaat odgovornoto lice za kontakt od UNICEF i odgovornoto lice za maloletnici od MVR. Ulogata na UNICEF }e se sostoi vo poddr{ka na Vladata za prezemawe na neophodnite merki za implementacija na Preporakite na UNICEF za specijalnite merki za za{tita na decata . Vo me|uvreme odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e dostavi pismeno izvestuvawe so li~ni podatoci za `rtvata.`rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa. Ministerstvoto za trud i socijalna politika. ne podocna od 24 ~asa po identifikacijata. 45 . Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i NVO }e se sre}avaat nedelno. IOM i NVO koi rabotat vo Tranzitniot Centar za Stranci. so cel da ja koordiniraat programata za neposredna pomo{. Ova verbalno izvestuvawe oficijalno go zadol`uva IOM da raboti na procenka na nejzinata status kako `rtva. taa }e se preveze i smesti vo Tranzitniot Centar za Stranci i nivnoto odgovorno lice za kontakt telefonski }e go informira odgovornoto lice za kontakt na IOM vo najkus mo`en rok. Standardni Operativni Proceduri Identifikacija na `rtvite 1. Koordinativnata grupa e nazna~ena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Operativniot tim sostaven od odgovornite lica za kontakt na IOM. Vo slu~aj na prisustvo na maloletni lica vo prifatili{teto ili pak pri razgleduvawe na pra{awa povrzani so maloletnite lica. 4.dostaveni na odgovornite lica od drugite involvirani organizacii i nivnite nazna~eni zamenici i redovno }e se obnovuvaat vo slu~aj na izmeni. Koordinacija me|u agenciite Odgovornite lica za kontakt vospostavuvaat Koordinativna grupa za direktna pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e. Site barawa za informacii ili pomo{.

46 . 10. i nejzinata `elba da ja prifati pomo{ta od IOM. izvestuvaweto }e bide odlo`eno do narednoto utro. i so soodvetni sredstva za ovaa cel. 7. no koja ne e zainteresirana za toa. Celta na intervjuto e da se utvrdi dali na mo`nata `rtva i sleduva pomo{ od IOM. @rtvata }e bide celosno informirana za nejzinite prava i status spored va`e~kiot zakon. nazna~en od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. po inicijalnoto verbalno izvestuvawe. IOM vedna{ }e jasprovede utvrdenata postapka. 5. Vo me|uvreme nema da se prezemaat merki za deportirawe ili proteruvawe na potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e. Odgovorno lice za kontakt na MVR treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM istiot den. na nejziniot maj~in jazik. IOM. }e potpi{e formular-izjava za odrekuvawe od toa pravo i }e bide primena oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. {to treba da go vodi ovlasteno lice od IOM. i toa od 09 ~asot do 12 ~asot.2. Dokolku ispitanikot migrant ne e podoben za Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e. spored Programata za Vra}awe i Reintegracija vo smisla na nejziniot status na `rtva. Ako priemot na potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e se slu~i pred 17~asot. 3. Intervjuto na IOM se odviva vo Skopje. a vo sabotite samo vo isklu~itelni situacii. Dopolnitelno taa }e bide informirana za sekoja poznata specifi~na sostojba so koja bi mo`ela da se soo~i po vra}aweto vo nejzinata mati~na zemja. }e potpi{e formular-izjava za pomo{ i dobrovolna repatrijacija. @rtvata na koja i sleduva pomo{ od strana na IOM. vo prostor na Tranzitniot Centar za Stranci. 9. 4. IOM nema da uka`e pomo{. 8. Ako istoto se slu~i posle 17 ~asot. @rtvata na koja i sleduva pomo{ od IOM. 11. }e zaka`e intervju so `rtvata. od strana na IOM. 6. Dokolku se poka`e deka ispitaniot migrant e podoben za Programata za vra}awe i reintegracija na `rtvite na trgovijata so lu|e. Vo toj slu~aj za liceto se odgovorni dr`avnite organi i toa prostorno }e bide zgri`eno oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. pod uslovi na celosna informiranost i soglasnost. Intervjuto se pravi od 09 ~asot do 17 ~asot vo rabotnite denovi. Po intervjuto IOM }e go informira Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za rezultatot vo pismena forma. Nedelite se nerabotni denovi.

Nejzinite dokumenti }e bidat provereni od strana na konzularnite vlasti. IOM }e otpo~ne so intervjuirawe toga{. koi za ovaa cel }e bidat informirani za prisustvoto na `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci. 20. Otkako `rtvata }e bide smestena vo Tranzitniot Centar za 47 . za da oceni dali na `rtvata i sleduva pomo{ta spored Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e. Li~nite dokumenti na `rtvata }e i/mu ostanat nea/nemu dostapni. IOM }e napravi preliminarno intervju. koga nejzinata psihi~ka sostojba }e go dozvoli toa. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja izvr{uva Procedurata za priem na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci vklu~uvaj}i ja i registracijata na `rtvata i na nejzinite li~ni predmeti. 13. Vo slu~aj potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e da e maloletna. Mobilnite telefoni vo sopstvenost na `rtvata }e bidat odzemeni i vrateni po zaminuvaweto od Tranzitniot Centar za Stranci. prezemaj}i gi site neophodni merki na bezbednost. 15. koj }e nazna~i zakonski staratel. 14. Koga `rtvata e so psihi~ki naru{eno zdravje ili vo sostojba na psihi~ko rastrojstvo. spored stru~noto mislewe na nadle`en lekar. 17. Decata sekoga{ }e se smetaat za podobni za pomo{ta od IOM i od nevladinite organizacii vo Tranzitniot Centar za Stranci. @rtvite na trgovijata so lu|e na koi im sleduva pomo{ od IOM treba da se fizi~ki/prostorno oddeleni od drugite `rtvi nepodobni ili nezainteresirani za pomo{ta od IOM. i }e bide prefrlena vo Tranzitniot Centar za Stranci bez da bide podlo`ena na procenka od strana na IOM (i bez vremenski ograni~uvawa). odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR. taa }e bide itno upatena do Centarot za Socijalna Rabota. 18. i kako takov podrazbira into deluvawe od strana na socijalnite rabotnici. Ovlastenoto lice na Ministerstvo za vnatre{ni raboti go informira ovlastenoto lice na IOM deka zavr{ila priemnata procedura za `rtvata na trgovijata so lu|e. Sekoj slu~aj koj se odnesuva na maloletnik treba da se tretira kako iten slu~aj.12. MVR treba da dozvoli specijalna medicinska gri`a vo soodvetni institucii. 21. 19. toa ne dozvoluvaa taa da bide intervjuirana ili ispituvana. Upat do Tranzitniot Centar za Stranci i priemna procedura 16.

Edinstvena pri~ina za dozvola na dvi`ewe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci e za medicinski potrebi. poseta na konzularnata kancelarija i u~estvo vo sudskite proceduri. Po priemot NVO }e sproveduva psiholo{ka evaluacija na `rtvata na trgovijata so lu|e. 27. Vrz baza na ova }e bide izgotven plan za psiholo{ka pomo{ za potrebite na {titenicite. Psiholo{kata pomo{. Posebni psiholo{ki programi }e bidat obezbedeni za decata `rtvi na trgovija. Pomo{ im se obezbeduva samo na @TL koi vleguvaat vo kriteriumite na proektite na IOM. 23. 25. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci 22. 26. NVO sekojdnevno }e ja uka`uva seta neophodna pomo{ na {titenicite vo forma na distribucija na hrana obezbedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. nejzinata sloboda na dvi`ewe i nadvore{na komunikacija treba da se limitirani poradi nejzinata li~na bezbednost i `rtvata treba navremeno da e informirana za pri~inata za ograni~uvaweto kako i za internite pravila na Tranzitniot Centar za Stranci. obleka i higienski paketi. povremeno dodeluvani od IOM. individualna i grupna. no istata mo`e da bide uka`ana od humanitarni pri~ini i na drugi @TL zgri`eni na drugo mesto vo Tranzitniot Centar za Stranci. so ad hoc programi implementirani od strana na NVO vo koordinacija so zakonskiot staratel na deteto. Istata NVO }e razviva i sproveduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite vo Centarot. 48 . Sekoe dvi`ewe treba da bide odnapred koordinirano me|u odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM. Elaboriran psiholo{ki profil na `rtvata }e bide dostaven do IOM samo za reintegraciski celi. Aktivnostite za pomo{ vo delot od Tranzitniot Centar za Stranci namenet za @TL na koi im sleduva pomo{ od IOM }e bidat sprovedeni od nevladina organizacija koja }e pru`a psiho-socijalno sovetuvawe spored odnapred dogovorena programa so i pod supervizija na IOM. 24. }e bide obezbeduvana redovno.Stranci. NVO odgovorna za psiho-socijalna pomo{ }e gi informira `rtvite za pravilata na Tranzitniot Centar za Stranci.

so isklu~ok na slu~aite predvideni vo postoe~kiot zakon. 30. 35. vrabotenite vo IOM. spored me|unarodno poznatite standardi. nazna~en za zakonski staratel. Za taa cel `rtvata }e potpi{e formular. Pravnata NVO }e im obezbedi na `rtvite potpolna informacija za nivniot momentalen status i pravata spored va`e~koto zakonodavstvo. Ako okolnostite baraat `rtvata da sorabotuva so policijata ili sudstvoto. spored relevantnoto zakonodavstvo 49 . pod supervizija na odgovornoto lice za kontakt na IOM }e go iniciraat celosnoto rakovodewe na slu~ajot. 31.28. odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata od koja poteknuva deteto. Ako `rtvata bara osobena medicinska gri`a. Vo slu~aj na maloletnici. kade }e ja deklarira svojata voqa za prifa}awe na ponudenata medicinska pomo{. odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto 2 Ova e vo soglasnost so postoe~kiot dogovor me|u IOM i Dr`avnata Bolnica. 33. Otkako {titenikot }e bide smesten vo Centarot. MVR ostanuva odgovorno za sproveduvawe na medicinska gri`a vo site slu~ai. vo tekot na ad hoc rabotilnicite. medicinskata pomo{ e koordinirana i odobrena od socijalniot rabotnik. Medicinskite lica vraboteni vo IOM }e bidat odgovorni za izvr{uvawe na op{tiot medicinski pregled na `rtvata. se dodeka uslovite za uspe{no vra}awe vo tatkovinata ne se istra`at vo koordinacija so kompetentni institucii. 32. vklu~uvaj}i preporaka do nacionalnata medicinska ustanova. 36. slu~ajot }e bide upa2 ten do soodvetnite medicinski ustanovi. Vo slu~aj medicinskata slu`ba na IOM da dijagnosticira itna potreba. Pravnata NVO }e obezbedi itno pravno sovetuvawe na `rtvite smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Gorenavedenoto pravilo ne se odnesuva na decata `rtvi na trgovijata so lu|e. Dopolnitelno. 37. IOM obezbeduva kvalifikuvana medicinska supervizija vo Tranzitniot Centar za Stranci preku celata no}. NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e ja informira `rtvata za zakonskata sostojba so koja mo`e da se soo~i koga }e se vrati vo svojata zemja. `rtvata smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci da bide upatena na specijalisti~ka medicinska gri`a. toga{ Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ }e bide informirano i posledovatelno }e prezeme itna aktivnost. 29. 34. Ovaa medicinska gri`a se sproveduva na dobrovolna osnova.

vo tekot na site fazi na procedurite. so cel `rtvite da se vratat vo zemjite od kade poteknuvaat. 43. Za sekoe dvi`ewe na `rtvata nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci za istraga ili sudski potrebi. vo razumen vremenski period. pismo za ovlastuvawe za dobrovolno vra}awe na `rtvite vo zemjite od kade poteknuvaat. vo soglasnost so fondovite i programskite specifikacii na IOM. so cel da se podgotvi soodvetno psiholo{ko i pravno sovetuvawe na `rtvata. Ako po ovaa to~ka `rtvata saka da sorabotuva so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i so sudstvoto. pravnata NVO }e i ponudi pravna pomo{ i zastapuvawe od strana na kvalifikuvani advokati (pravni zastapnici). Po ovaa faza IOM }e go izvr{i baranoto dobrovolno vra}awe i reintegracija vo koordinacija so relevantnite ambasadi. NVO zadol`ena za pravna pomo{ vo koordinacija so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i sudskite vlasti. }e deluva vo odnos na razvojot na sekoj slu~aj po nalog na potrebite. 40. treba da bide izvesteno odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na NVO najmalku 6 ~asa porano. 39. IOM }e i dostavi paket proizvodi za dostoinstveno patuvawe na sekoja `rtva pred nejzinoto poa|awe. Procedura na dobrovolno vra}awe 41. 50 . Ova go vklu~uva izdavaweto na potrebnite patni dokumenti i tranzit vizi na `rtvite. ova }e bide realizirano od medicinskiot personal na IOM. 38.za vnatre{ni raboti vo najkratok mo`en rok treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM za ovie okolnosti. IOM }e bide odgovoren da go organizira vra}aweto na `rtvite od Tranzitniot Centar za Stranci do krajnata destinacija. kako i sekoj drug potreben dokument za vra}awe vo nivnite zemji. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e mu dostavi na IOM. po suvozemen i/ili po vozdu{en pat. 44. kako {to e pobarano vo koordinacija so misiite na IOM vo tranzitnite zemji i zemjite na nivnata krajna destinacija. 42. Po potreba Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e obezbedi pridru`ba za obezbeduvawe niz teritorijata na Republika Makedonija. 45. Pred poa|aweto IOM }e izvr{i procenka na sposobnosta za patuvawe i dokolku istata poka`e potreba od medicinska pridru`ba.

bez ogled na zakonski reguliranoto staratelstvo napraveno od dr`avata primatel. Maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da bidat smesteni oddelno od vozrasnite `rtvi na trgovijata so lu|e. Posebni proceduri za deca ili maloletni `rtvi na trgovija so lu|e Vo soglasnost so Preporakite na UNICEF za Posebni merki za za{tita na decata. deteto `rtva na trgo51 . pomo{ta. 1. deteto mo`e }e bide vrateno vo svojata tatkovina od strana na IOM i pridru`uvano od negoviot zakonski staratel ili socijalen rabotnik od Centarot za socijalni raboti do poslednata mo`na destinacija. Otkako nadle`nite organi }e bidat informirani i }e obezbedat garancija deka site soodvetni merki za prifa}awe na deteto se prezemeni. Toa vklu~uva konsultacii i koordinacija so postaveniot zakonski staratel na sekoe nivo na procedurata. na decata ili maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da im se obezbedi poseben tretman vo site fazi na procesiraweto so cel da se za{titat nivnite prava i da se prezeme neophodnata aktivnost. Vo nieden slu~aj dobrovolnoto vra}awe vo tatkovinata nema da se izvr{i bez prethodna soodvetna koordinacija so instituciite odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata na poteklo na deteto. kako i zakonskiot staratel. t. barawata. Vo slu~aj na barawe od istra`nite vlasti za intervju na deteto kako `rtva na trgovijata so lu|e ili/i kako svedok. Maloletnata potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e avtomatski e podobna za pomo{ i za{tita od IOM. vklu~uvaj}i i ako e potrebno odbivawe na soslu{uvaweto na deteto. za{tita i merkite za reintegracija. {to se odnesuva do identifikacijata.`rtvi na trgovija so lu|e vo Jugoisto~na Evropa. imaj}i gi predvid nivniot status. 3. Odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR }e obezbedat zakonski staratel. vra}awe vo tatkovinata. Na krajot.5.e. do avionot ili do granicata-dokolku prevozot e so drug vid prevozno sredstvo. odgovornoto lice za kontakt na IOM }e bide vedna{ informirano. specijaliziran socijalen rabotnik (vo slu~aj zakonskiot staratel da ne e socijalen rabotnik) i }e bide nazna~en pravnik da osiguri pravata i interesite na deteto da bidat najdobro zapazeni. 2. se dodeka relevantnite vlasti za socijalna rabota ne se odlu~at poinaku.

Ako `rtvata e mentalno bolna soglasno so vakvata sostojba se smeta deka ne e vo sostojba da ja izrazi svojata voqa. nivnite odgovorni lica za kontakt }e bidat vedna{ informirani i slu~ajot }e se tretira kako iten. }e se nazna~i praven zastapnik i istiot }e gi zastapuva nejzinite interesi. 3. Zakonski staratel mo`e da bide ve}e nazna~eniot medicinski specijalist. odgovornoto lice za kontakt na IOM i relevantnite medicinski i socijalni ustanovi. odnosno MVR (ili vo tekot na preliminarnoto intervjuirawe). 2. 4. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica-`rtvi na trgovija so lu|e 1.5. Istra`nite vlasti mo`e da ja intervjuiraat hendikepiranata 52 . 1.vija ostanuva soodvetno zgri`eno (Tranziten Centar za Stranci ili druga specifi~na ustanova). Odgovornoto lice za kontakt od relevantnite institucii za medicinska i socijalna gri`a treba da bide nazna~eno za ovie slu~ai od strana na dr`avnite organi. Bez natamo{no istra`uvawe `rtvite na trgovijata so lu|e vedna{ }e se prenesat vo Tranzitniot Centar za Stranci i dokolku e mo`no }e se smestat na drug prostor oddelno od drugite `rtvi i }e im se obezbedi posebno vnimanie. @rtvite na trgovija so lu|e vedna{ }e bidat ispitani od medicinskite lica na IOM i od nazna~eniot medicinski specijalist. odnosno. Pozitivnata “ocenka za podobnosta za patuvawe” (vo pismena forma) od strana na centarot za socijalna rabota e zadol`itelna pred repatrijacijata. i }e se informiraat relevantnite vlasti i so nea }e se postapuva soodvetno kako stranski dr`avjanin. Ambasadata ili Konzularnata kancelarija treba da gi prezeme site neophodni ~ekori vo zemjata od kade poteknuva `rtvata vo odnos na utvrduvawe na statusot na `rtvata. kako {titenik na dr`aven stratel (ex officio).8. 4. Za posebni slu~ai vo koi se smeta za soodvetno izdavawe na humanitarna viza mo`e da se zeme v predvid soodvetno smestuvawe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci. Koga }e se zabele`i deka `rtva na trgovijata so lu|e e potencijalno mentalno bolno lice od strana na prvite odgovorni organi. 5. Na sekoja `rtva na trgovijata so lu|e za koja e medicinski potvrdeno deka e mentalno bolna ili hendikepirana }e i se obezbedi poseben tretman pod specijalizirana medicinska supervizija.

socijalna i psiholo{ka gri`a (toa mo`e da e pi{ana soglasnost. od strana na kompetentnite vlasti. IOM go zadr`uva pravoto da odbie repatrijacija vo soglasnost so nejzinite interni pravila koga relevantnite vlasti vo zemjata primatel i vo zemjata na repatriacija nema da gi obezbedat potrebnite garancii koi se odnesuvaat na bezbednoto vra}awe na `rtvata. i samo vo interes na `rtvata. NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e nazna~i eden ili dvajca od svoite ~lenovi da rabotat edinstveno so slu~aite na mentalno bolni ili hendikepirani lica. kako izvor na informacii. Vo sorabotka so IOM tie }e odlu~at za soodvetnoto vreme za vra}awe na `rtvata. 8. Ako mentalno bolnata li~nost ne mo`e da ja izrazi svojatata voqa. Intervjuto }e se izvede so cel da se identifikuvaat odgovornite lica za lo{oto tretirawe na `rtvata. 53 .`rtva na trgovijata so lu|e . Specifi~nite zakonski odredbi va`e~ki vo Republika Makedonija za za{tita na pravata na mentalno bolnata ili na hendikepiranata li~nost }e bidat implementirani vo celost. Vo sekoj slu~aj misijata na IOM vo zemjata primatel }e se povrze so relevantnite institucii za socijalni gri`i za da go sledi vra}aweto. lista na merki koi treba da se prezemat i drugo).a imaj}i go predvid posebniot status na `rtvata . Vo sprotivno. 7. @rtvata treba da bide vratena vo zemjata od koja poteknuva {to e mo`no pobrzo ako nejzinoto semejstvo. soodvetnite institucii treba da bidat identifikuvani i da gi prezemat specifi~nite proceduri. e proceneto za sposobno vo celost da se gri`i za nea. bezbedni uslovi so soodvetna medicinska. pravniot zastapnik }e deluva vo nejzin interes i }e sorabotuva so nazna~eniot medicinski specijalist. 6.mentalno bolnoto lice samo vo prisustvo na praven zastapnik i zakonski staratel i dokolku staratelot se soglasi na toa.

54 .

negovoto aktivno u~estvo u{te vo ranata faza na otkrivaweto na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija. so poseben akcent na nivnata pravna validnost.1. obezbeduvaweto na dokazite vo postapkata. 1. Predistra`na postapka Organiziraniot kriminal kako realna zakana naso~ena kon osnovnite vrednosti na dr`avata e edna od posebno naglasenite pri~ini za 55 .GLAVA 3 PRAKTIKUM .Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Predistra`na postapka Posebni istra`ni merki Zakon za javno obvinitelstvo Instrumenti na sorabotka Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Krivi~na prijava Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot O{teteni Podgotovka na obvinitelen akt Glaven pretres Zavr{ni zborovi Postapka po `alba Javnost Celta na ovaa glava e da ni ja prika`e i objasni novata uloga na javniot obvinitel.

Vo ovaa faza koja dobi i poseben naslov “predistra`na postapka“ (Glava XV). Osobeno zna~ajni se izmenite koi prakti~no zna~at nova uloga na javniot obvinitel. vneseni se pozna~ajnite. 1. a od tie pri~ini. Supsidijarnosta prakti~no zna~i upotreba na ovie merki dokolku na drug na~in ne mo`e da se obezbedat podatoci i dokazi ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so pogolemi pote{kotii. negovata kompleksnost.neodlo`na reforma vo krivi~no-pravniot sistem na Republika Makedonija. Privremenosta se sogleduva niz ograni~ena primena na ovie merki vo pogled na vremeto na upotrebata i obvrskata za prestanuvawe vo momentot na ostvaruvaweto na celta. {to dava pogolemi garancii za uspe{nosta vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na dokazite. posebniot priod vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na validni dokazi. Proporcionalnosta prakti~no zna~i primena na uslovno “poblagata” merka dokolku i so nea mo`e da se realizira celta. a vo sistemot na subjekti so ovlastuvawa vneseni se Finansiskata policija i Carinskata uprava na Republika Makedonija.2. Vo ovaa smisla. kontrolata na nivnata primena e regulirana vo site fazi na postapkata. tokmu predistra`na postapka be{e posebno tretirana pri izmenuvaweto na Zakonot za krivi~na postapka. Delikatnosta na ovie istra`ni merki se reflektira niz mo`nosta da dojdat vo sudir so odredbite od Ustavot koi gi {titat osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Posebni istra`ni merki Vo ~lenot 142-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~na postapka se predvideni procesnite celi i uslovite pod koi mo`at da bidat primeneti posebnite istra`ni merki koi poradi svojata isklu~itelnost se temelat na principite na supsidijarnost. no samo koga stanuva zbor za krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. porevolucionerni izmeni i instrumenti. poradi serioznosta na ovoj vid kriminal. proporcionalnost i privremenost. negovo aktivno u~estvo u{te vo fazata na otkrivawe. osobeno na nivnata pravna validnost. Vo predistra`nata postapka merkite se opredeluvaat so naredba na javniot obvinitel i 56 .1.

pritoa koristej}i gi iskustvata od zakonodavstvata na zemji koi podolg period gi prakticiraat ovie merki i imaat verifikuvan uspeh.toa samo za onie od to~kite 3 . sekako. kakov kvalitet na soznanija. kaj krivi~noto delo trgovija so lu|e organiziranosta doa|a po definicija. indicii. Od ovie pri~ini. odnosno javniot obvinitel i koga toj se obra}a do istra`niot sudija? Vo ovaa smisla. vo praksata produciraat (barem od aspekt na javnoobvinitelskoto postapuvawe) mnogu dilemi i pra{awa koi niz praksata treba da dobijat i svoj pravilen odgovor. a koi ja reguliraat primenata na posebnite istra`ni merki. odnosno organiziranosta. Vo slu~ajot. dokazi treba da go sledat predlogot. Tokmu vakvite mo`nosti koi gi ovozmo`uva ZKP. osobeno ako se ima predvid deka naj~esto so posebnite merki treba da se otkrie i doka`e organiziraniot karakter na krivi~noto delo? Pri davaweto na odgovor na ovie i mnogu drugi pra{awa od ~isto prakti~en proceduralno-tehni~ki karakter. no ~uvstvitelnosta vo fazata na otkrivaweto i zaokru`uvaweto na strukturata na organizacijata. za site posebni merki osven od to~kata 1 . naredba nosi istra`niot sudija na pismeno obrazlo`en predlog na javniot obvinitel. sorabotkata me|u javniot obvinitel i ovlastenite organi se nametnuva kako nu`nost u{te vo najranata faza na pre57 . treba da se pojde od kone~nata cel: Najbrzo i najefikasno obezbeduvawe validen dokazen materijal za site elementi koi ja so~inuvaat su{tinata na krivi~noto delo i validen dokaz za storitelite na krivi~noto delo.sledewe na komunikacii. doa|a od faktot {to }e se slu~i vo taa struktura ako imame slu~aj vo nea da se vklu~eni nositeli na javni funkcii odnosno nositeli na vlast. Vo ostanatite slu~ai.8 od ~len 142-b i samo vo slu~aj storitelot da e nepoznat. -Koga aktivno se vklu~uva javniot obvinitel? -[to prakti~no zna~i obrazlo`en predlog na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. -Kako da se izbere vistinskata merka? Iskustvata poka`uvaat deka na planot na krivi~noto delo trgovija so lu|e ne sekoja od ovie merki dava efektivni rezultati.

distra`nata postapka. Toj ima pravo da bara Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugi nadle`ni organi 58 . storitelot ili sou~esnikot da ne se skrie ili izbega. da se otkrijat i obezbedat tragite od krivi~noto delo i predmetite {to mo`at da poslu`at kako dokaz. a e nadle`no za krivi~ni dela izvr{eni od strana na organizirana grupa od najmalku tri lica koja dejstvuva odreden period.1. So cel da se obezbedi maksimalna efikasnost i racionalnost vo sorabotkata na Oddelenieto so ovlastenite dr`avni organi. no i preporaki od me|unarodnite dokumenti. Zakon za javno obvinitelstvo Vo javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija. a toa barawe za funkcionerot koj rakovodi so organot e obvrzuva~ko. 1. vo soglasnost so ~len 29 od Zakonot za javno obvinitelstvo e osnovano Oddelenie za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata. ovlasteni slu`beni lica. kako i za drugi krivi~ni dela za koi e predvidena kazna od najmalku ~etiri godini zatvor. so vnatre{nite akti e izvr{ena raspredelba na posebni specijalnosti od sodr`inata na organiziraniot kriminal. Oddelenieto postapuva pred site sudovi vo Republikata. 1. so cel da ostvari finansiska korist. javniot obvinitel mo`e da bara od nadle`nite dr`avni organi da mu stavat na raspolagawe. Ovlastenoto slu`beno lice postapuva po nalozite i upatstvata na javniot obvinitel i pred nego e odgovorno za izvr{uvawe na rabotite. so {to na izvesen na~in se obezbeduva sostojba na porelaksirana profesionalna anga`iranost. i na toj na~in se sledat iskustvata od golem broj zakonodavstva.1. {to prakti~no zna~i deka i krivi~nite dela povrzani so trgovijata so lu|e se posebno tretirani i se predmet na postapuvawe na posebna grupa vo ramkite na Oddelenieto. Instrumenti na sorabotka Zaradi ostvaruvawe na efikasnost vo realiziraweto na funkcijata na gonewe na krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal. vo site fazi na krivi~nata postapka.4.3. Javniot obvinitel ja naso~uva rabotata na ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo drugi nadle`ni dr`avni organi za prezemawe na potrebnite merki za pronao|awe na storitelot na krivi~noto delo.

a osobeno na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Carinskata uprava. izvestuvawa i spisi. izvestuvawa i spisi. Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo ostvaruvaweto na funkcijata na otkrivawe i gonewe na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. ima pravo da bara podatoci i od drugi pravni lica i poedinci za koi mo`e osnovano da smeta deka raspolagaat so takvi podatoci ili informacii. kako i od organizaciite {to vr{at javni ovlastuvawa.1. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugite dr`avni organi. Javniot obvinitel ima pravo da bara od dr`avnite organi i od organite na edinicata na lokalnata samouprava. Javniot obvinitel ima pravo da bara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da mu bidat staveni na uvid dokumentite i drugiot dokazen materijal do koi tie do{le pri otkrivaweto na krivi~nite i drugite kaznivi dela i nivnite storiteli. a mo`e da izvr{i konsultacii i da dobie mislewe od stru~ni lica od soodvetnata oblast {to mu se neophodni za da mo`e da odlu~i. da mu dostavat dokumenti. pri izvr{uvaweto na svoite nadle`nosti. 59 . Dokolku organite i licata na javniot obvinitel koj postapuva ne mu gi dostavat baranite podatoci. spisi. Javniot obvinitel. Oddelenieto sorabotuva i ja naso~uva rabotata na nadle`nite dr`avni organi.5. javniot obvinitel za nivnoto nedostavuvawe }e go izvesti ministerot za vnatre{ni raboti ili drugite odgovorni lica vo drugite dr`avni organi i pravni lica do koi nadle`niot javen obvinitel se obratil i mo`e da predlo`i prezemawe na soodvetni merki opredeleni so zakon.ili pravni lica da gi soberat site izvestuvawa i da prezemat drugi merki zaradi otkrivawe na krivi~ni i drugi kaznivi dela i nivnite storiteli. kako i pravni i drugi lica se dol`ni da gi prezemat potrebnite merki i sredstva i vo najkratok mo`en rok da mu gi dostavat na javniot obvinitel baranite podatoci. predmeti i izvestuvawa koi mu se potrebni za izvr{uvawe na dejstvata od svojata nadle`nost. 1.

Na pismeno barawe na javniot obvinitel ovlastenite funkcioneri i rakovoditeli se dol`ni vedna{ da mu stavat na raspolagawe odredeni slu`beni lica. Zaedni~ko utvrduvawe na prioriteti. sorabotkata ja ostvaruvaat preku: Me|usebna razmena na informacii. javniot obvinitel go vr{i so pismeni upatstva i predlozi.Vedna{ po soznanieto deka e storeno krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal. na ovlastenoto slu`beno lice mu dava upatstva za prezemawe konkretni merki i dejstva. .1. organite nadle`ni i ovlasteni za otkrivawe i gonewe. ovlastenoto slu`beno lice postapuva samostojno vo ramkite na zakonskite ovlastuvawa.potpisni~ki na Memorandumot. policijata doznava za krivi~noto delo trgovija so lu|e i sobira dokazi. Razrabotka na zaedni~ki standardi. Naso~uvaweto na dejstvata i merkite vo predistra`nata postapka. Prezemawe zaedni~ki akcii. taka i od po{irok karakter. Formirawe na multidisciplinarni timovi. javniot obvinitel da ne bide informiran za soznanijata na policijata i namerata da se podnese krivi~na prijava.6. stru~ni mislewa i pismeno obrazlo`eni naredbi dokolku se raboti za posebni istra`ni merki. ovlastenite slu`beni lica kontinuirano go izvestuvaat javniot obvinitel za tekot na primenata i rezultatite od primenata na postoe~kata istra`na merka. Organite ovlasteni za otkrivaweto .Oddelenieto sorabotuva so soodvetni oddelenija od drugi zemji i u~estvuva vo me|unarodnite mre`i na javni obviniteli. Se slu~uva.Vedna{ po li{uvaweto od sloboda na lice pod somnenie deka e izvr{itel na krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal. se dol`ni da go izvestat javniot obvinitel: . kako od regionalen. Toa e pogre{no postapuvawe i mo`e da dovede do 60 . javniot obvinitel vedna{. a najdocna vo rok od tri dena. Dokolku javniot obvinitel ne go prezeme naso~uvaweto. Vo ovaa faza. 1. Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo soglasnost so odredbite od Memorandumot. Po priemot na izvestuvaweto. Koga po pismena naredba se primenuva posebna istra`na merka. Formirawe na zaedni~ki informativen centar-sistem.

problemi vo ponatamo{niot tek na postapkata. Zatoa, konsultaciite so obvinitelot se neophodni so ogled deka pomagaat da se soberat site potrebni dokazi koi bi bile validni vo ponatamo{niot tek na postapkata, kako i naso~uvawe na postapkata vo vistinskiot pravec u{te od samiot po~etok. Naj~esto upotrebuvani dokazi vo postapkite za krivi~noto delo trgovija so lu|e se iskazite na svedocite. Ponekoga{ mo`e da bide mnogu korisno svedocite da se pojavat pred istra`en sudija vo postapkata protiv nepoznat storitel - vo smisla na ~len 148 od ZKP - i vo toj iskaz da dadat pove}e korisni informacii koi mo`at da se koristat ponatamu, koga postapkata }e se naso~i kon konkretni lica. Vakviot iskaz bi mo`el mnogu da pomogne vo zacvrstuvaweto na drugite sobrani dokazi i da dade pogolema sigurnost na policijata i obvinitelstvoto za zapo~nuvawe na krivi~nata postapka. 1.2. Krivi~na prijava Policijata vr{i apsewe i go izvestuva obvinitelot za toa. Pritoa, ako se smeta deka postojat pri~ini za pritvor, se izvestuva obvinitelot za da mo`e da go bara toa od istra`niot sudija, davaj}i soodvetni argumenti. Obvinitelot vo usmenata komunikacija so policijata vo periodot dodeka se podgotvuva krivi~nata prijava gi sobira site podatoci, za da dobie celosna slika za dokazite so koi{to se raspolaga, za kakov nastan se raboti, kako i dali postojat pri~ini za pritvor. Spored ~len 184 od ZKP, pritvor protiv odredeno lice mo`e da se opredeli ako se krie ili postoi opasnost od begstvo, ako postoi osnovano somnenie deka }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo ili }e vlijae na svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, ili ako postoi opasnost deka }e go povtori krivi~noto delo, }e go dovr{i obidenoto ili }e go stori krivi~noto delo so koe se zakanuva. Isto taka, se sobiraat informacii za toa kade se nao|aat `rtvite na krivi~nite dela i dali ve}e se predadeni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Ako ne e vospostavena sorabotka vo prethodnata postapka
61

me|u policijata i obvinitelot, mo`e da se pojavat pove}e problemi za koi{to mo`ebi }e bide docna da se sovladaat, a, sekako, vremeto za sobirawe novi dokazi, razgovarawe so novi svedoci e mnogu kuso, zatoa {to policijata mo`e da gi zadr`i osomni~enite najmnogu 24 ~asa. Otkoga gi uapsile osomni~enite, na policajcite naj~esto im se potrebni okolu 10 ~asa do prviot kontakt so obvinitelot. ^esti se situaciite koga na mnogu va`ni pra{awa ne e odgovoreno, krivi~nata prijava se u{te ne e izgotvena, a u{te se ~eka i na zavr{uvawe na administrativnite raboti vo MVR. Pritoa ne smee da se zanemari i faktot deka vo docnite ve~erni i no}ni ~asovi, obvinitelot, istra`niot sudija i branitelite odbegnuvaat da rabotat, {to dopolnitelno go skusuva vremeto do prvoto pojavuvawe na osomni~enite pred istra`niot sudija. Vo vakva situacija treba da se ima predvid mo`nosta za kratkotraen pritvor, obrabotena vo ~len 186-a od ZKP. Vo ovoj ~len se razrabotuvaat situaciite koga istra`niot sudija mo`e da odredi kratkotraen pritvor od najmnogu 48 ~asa, ako obvinitelot go pobara toa, i ako postojat osnovi za odreduvawe merka pritvor od ~len 184 od ZKP, a obvinitelot sé u{te ne podnel barawe za sproveduvawe istraga ili neposredno obvinenie. Isto taka, javniot obvinitel mo`e da predlo`i kratkotraen pritvor zaradi utvrduvawe na identitetot i proverka na alibito. Vo ovoj slu~aj istra`niot sudija odreduva kratkotraen pritvor od 24 ~asa koj mo`e da se prodol`i za u{te 24 ~asa. Voveduvaweto na ovaa mo`nost vo pogolem del mo`e da gi otstrani problemite koi se odnesuvaat na kusoto vreme za obrabotka na krivi~no-pravniot nastan od strana na policijata vo sorabotka so obvinitelstvoto. 1.3. Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot Krivi~nata prijava se podnesuva kaj obvinitelot pred istekot na 24-~asovnoto zadr`uvawe na osomni~eniot. Potrebno e krivi~nata prijava dobro da se prou~i, da se identifikuvaat site elementi na krivi~noto delo, a potoa i da se izvr{i procena dali postojat pri~inite za odreduvawe na merka pritvor. Vo ovaa faza na postapkata va`no e iskustvoto i prisebnosta na obvinitelot da gi
62

proceni dokazite so koi raspolaga policijata, i pravilno da go postavi baraweto za sproveduvawe istraga kako i istra`nite dejstva koi }e bara da gi sprovede istra`niot sudija. Obvinitelot go izvestuva istra`niot sudija deka }e mu podnese barawe za sproveduvawe istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor i se organizira pojavuvaweto na osomni~enite vo sudot, kaj istra`niot sudija. Naj~esto, branitelite na osomni~enite ve}e se nao|aat pred sudot i pri prviot kontakt so niv gi sovetuvaat svoite klienti da se branat so mol~ewe. 1.4. O{tetenite Istovremeno, o{tetenite se smestuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Naj~esto e problem da se najde preveduva~ na nivniot jazik. Istra`niot sudija ima obvrska da gi povikuva branitelite na osomni~enite i na soslu{uvaweto na o{teteniot, me|utoa, mnogu e va`no da go stori toa na na~in {to }e bide vidliv vo spisite, za da se doka`e deka branitelot bil izvesten za soslu{uvaweto. Ako branitelot e prisuten i postavuval pra{awa, kako i drugite negovi aktivnosti, treba da se vnesat vo zapisnikot za raspit na o{tetenite. O{tetenite imaat pravo i obvrska da davaat iskaz, a pod odredeni uslovi opredeleni vo ~lenovite 218, 219 i 221 od ZKP mo`e i da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe. Isto taka, o{tetenite imaat pravo, so niv, pri davaweto na iskazot, da bide i nivniot polnomo{nik koj naj~esto e anga`iran od Nevladina Organizacija od Republika Makedonija. Polnomo{nikot im pomaga na o{tetenite so toa {to gi sovetuva da ne odgovaraat na pra{awa koi bi go izlo`ile svedokot ili blizok rodnina na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe, kako i vo delot na o{tetnoto pobaruvawe. Imalo slu~ai koga istra`niot sudija ne dozvoluval polnomo{nicite na o{tetenite da bidat prisutni za vreme na soslu{uvaweto. Toa e nezakonski i mora da mu se uka`e na sudijata, deka nema nikakva zakonska pre~ka za o{teteniot da ima svoj zastapnik pri davaweto iskaz kako svedok i o{teten. 1.5. Podgotovka na obvinitelen akt Koga istragata }e se zavr{i i predmetot }e se vrati na obvinitelot za odlu~uvawe, obvinitelot pred sebe gi ima site spisi i dokazi so koi treba da odlu~i dali }e podnese obvinitelen akt
63

podvi`ni ili nedvi`ni predmeti od vrednost. mnogu e va`no da se ima predvid mo`nosta za predlagawe kaznata zabrana za vr{ewe profesija. bar i sli~no. materijalni ili nematerijalni prava. mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna. Isto taka. se proveruva dali se ispolneti site elementi na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ i se podnesuva obvinitelen akt do nadle`niot sud. sudijata koj e odgovoren za postapuvawe po ovoj predmet na krivi~no delo trgovija so lu|e. go zaka`uva pretresot. Imeno. Naj~esto toa e negirawe na obvinenieto i tvrdewe deka o{tetenite samo rabotele kaj niv. Naj~esto se vr{i proverka i odmeruvawe na site dokazi. vo ~len 97 od KZ se naveduva deka nikoj ne mo`e da zadr`i posredna ili neposredna imotna korist pribavena so krivi~no delo. restoran. na storitelot }e mu se konfiskuva drug imot {to odgovara na pribavenata imotna korist. So ogled na faktot {to naj~esto se raboti za pritvorski predmet. predvidena vo ~len 33 od KZ. od storitelot }e se konfiskuva imotnata korist pribavena so krivi~noto delo {to se sostoi vo pari. bidej}i u~estvuval vo istragata. 1. ovaa kazna. ova odlu~uvawe mora da se napravi brzo. dejnost ili dol`nost ako obvinetiot krivi~noto delo go vr{el niz svojata profesija.protiv obvinetiot ili }e se otka`e od goneweto.6. Glaven pretres Po zavr{uvaweto na postapkata okolu prigovorite protiv obvinitelniot akt. davaat odbrana. imot ili aktiva. kako i sekoja druga sopstvenost. {to vo praksata ne prestavuva pogolem problem zatoa {to obvinitelot e dobro zapoznaen so predmetot. 64 . Pritoa. Zakonot predviduva i mo`nost o{teteniot da bara svoeto imotno pravno pobaruvawe da go namiri od konfiskuvanata vrednost. mora da se ima predvid i mo`nosta za predlagawe konfiskacija na imot i imotna korist pribavena so krivi~noto delo. a dali davale seksualni uslugi na drugi lica toa ne e nivna rabota i deka nemaat nikakva vrska so izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Tie ve}e se zapoznale so site dokazi so koi raspolaga obvinitelot i vrz osnova na toa odlu~uvaat kakva odbrana }e dadat. Taka. Na pretresot obvinetite koi prethodno naj~esto se branele so mol~ewe. na primer kako nositel na dejnost povrzana so rakovodewe so hotel. Inaku. a ako nivnata konfiskacija ne e mo`na.

Toga{ o{tetenata bila soslu{ana von pretres. 1. vo praksata. Isto taka. treba da se napravi seriozna i detalna analiza na dokazite. Vo toj slu~aj. a sudeweto bilo odlo`eno. i mal del od sudiite dosega se sretnale so nego i 65 . Mnogu ~esto se slu~uva o{tetenata kako svedok da ne mo`e da prisustvuva na pretresot pa toga{ se izveduva dokaz so ~itawe na iskazot na o{tetenata daden vo tekot na istragata. Vo praksata e poznat eden negativen primer koga o{tetenata pristignala od druga zemja zaradi soslu{uvawe.7. i vo ovaa faza na postapkata se zabele`uva problem vo vrska so obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ na jazikot na `rtvata/svedok. Pritoa. Seto ova treba da se pravi osobeno vnimatelno i kvalitetno zatoa {to krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ e krivi~no delo koe vo makedonskoto zakonodavstvo postoi samo nekolku godini. Na toj na~in }e se doka`e deka na obvinetiot ne mu bilo povredeno pravoto na pravi~no sudewe. Ova od pri~ina deka se raboti za krivi~no delo koe sodr`i pove}e zakonski elementi. Tokmu vo ovaa situacija od golema va`nost e pri davaweto na iskazot na o{tetenata vo istragata da prisustvuval ili barem da bil uredno povikan branitelot na obvinetiot. mo`no e sudijata da odlu~i da gi povika da prisustvuvaat na glavniot pretres i da bidat soslu{ani vo svojstvo na svedoci. Ova procesno dejstvo mo`e da bide problemati~no vo smisla dali mo`e da se smeta za pravilno izveden dokaz. pa osobeno e va`no tie da se analiziraat i da se obrazlo`at na soodveten i stru~en na~in. osobeno ako na toa procesno dejstvo ne bile prisutni branitelot na obvinetiot i obvinetiot za da postavuvaat pra{awa. Vo slu~aj o{tetenite da se vratile vo svoite zemji.O{tetenite. se organizira doveduvawe na o{tetenite. odnosno pravoto da mu postavuva pra{awa na svedokot {to go tovari. Vo ovaa smisla postoi sudska praksa na Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg. ako sé u{te se nao|aat vo Republika Makedonija. Zavr{ni zborovi Mnogu e va`no obvinitelot na krajot na pretresot da dade kvalitetni zavr{ni zborovi. odnosno vo Tranzitniot Centar za Stranci. doa|aat na glavniot pretres kade {to se soslu{uvaat vo svojstvo na svedoci. so posredstvo na me|uvladini organizacii.

i vo postapkata po ovie pravni lekovi. Vrhovniot sud na Republika Makedonija ne gi prifa}a{e ovie inicijativi. Javnost Ovaa tema zaslu`uva posebno da se razgleduva zatoa {to se raboti za mnogu osetliva materija koja mora da se gleda od pove}e aspekti. sekako deka treba da se o~ekuva deka odbranata }e podnese `alba. pa vo taa smisla vo javnosta ne treba da se objavuvaat podatoci so koi bi se povredile ovie pravila. obvinitelot vr{i vnimatelna analiza na presudata i procenuva dali i po koj osnov bi podnel `alba na nea.8. Isto taka.odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi Po dobivaweto na presudata. Dosega. Vo sekoj slu~aj. mo`e da se vidi deka kaj dobar del od niv se podneseni vonredni pravni lekovi. kako i na analizata na elementite na krivi~noto delo. va`no e.9. Prviot aspekt e deka vo krivi~nite postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e javnosta treba da bide informirana kompletno i pravilno. Apelacionite i vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija. potrebno e maksimalno vklu~uvawe na obvinitelot vo situaciite koga toa e predvideno so zakonot.imale mo`nost da postapuvaat po takvi predmeti. sekoga{ treba da se ima predvid prezumpcijata na nevinost. Vo slu~aj na osuditelna presuda. pri zavr{nite zborovi da se poso~i na sudskata praksa po presudite koi dosega se doneseni vo Osnovnite. Pritoa. kako i zakonitosta na vodeweto na postapkata. @alba . Pritoa. Isto taka. 1. 1. va`no e da se dade vistinski i seriozen odgovor na navodite vo inicijativite za vonrednite pravni lekovi. So analiza na dosega{nite krivi~ni postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e. 66 . Vo toj slu~aj neophodno e da se podnese odgovor na ovaa `alba. Va`no e da se izbegnuvaat voobi~aenite {abloni i konkretno i kvalitetno da se pobivaat argumentite na odbranata. va`no e javnosta da se zapoznae so pojavnite oblici na ova krivi~no delo za da mo`e {to e mo`no pove}e lu|e da bidat zapoznaeni vo slu~aj. da dojdat vo kontakt so vakvata pojava na bilo koj na~in. zatoa {to na toj na~in u{te edna{ mo`e na povisokiot sud da mu se obrati vnimanie na dokazite vrz osnova na koj{to obvinetiot e oglasen za vinoven.

pak. Vo nedostig na soodvetni propisi za za{tita na svedocite. pak. Inaku. vakvoto objavuvawe na identitetot na svedocite . da u~estvuvaat vo postapkata kako svedoci ili o{teteni. ovie lica mo`e da bidat dovedeni vo opasnost ili. osobeno e va`no vo javnosta da ne se spomenuvaat podatoci za identitetot na svedocite koi {to se `rtvi na krivi~noto delo. Imeno.o{tetenite. vo mnogu neprijatna situacija so objavuvaweto na nivniot identitet kako i nivni fotografii. 67 .Me|utoa. vo praksata se poznati pove}e primeri na nekontrolirano davawe na informacii za identitetot na o{tetenite kako i nivno prika`uvawe na televizija {to sekako negativno se odrazuva na o{tetenite vo smisla na pogorenavedenoto. ne smee da se zanemari vtoriot aspekt na ova pra{awe. Isto taka. mo`e da dovede do odvra}awe na idnite svedoci vo nekoi drugi postapki da go prijavat krivi~noto delo ili. Toa e osobeno va`no zatoa {to naj~esto obvinenijata se baziraat na iskazite na o{tetenite.

68 .

Se razbira. pa sé do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata.2004 godina. celta na ovoj del od Praktikumot e da ima vlijanie i na organite koi postapuvaat vo prethodnite fazi i koi direktno u~estvuvaat vo borbata protiv ovoj vid na organiziran kriminal: MVR. objaveni vo “Slu`ben vesnik na RM” br. a isto taka i kako organ koj po podnesenata krivi~na prijava so drugite dokazi od MVR e edinstveno ovlasten da podnese barawe za sproveduvawe na istraga pred nadle`niot sud. Javniot obvinitel. taka i od sude~kite sudii.Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Pretkrivi~na postapka Istraga Glaven pretres Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Celta na ovaa glava e da se olesni rabotata na sudiite koga se sretnuvaat so krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija. kako organ na progon. koj u~estvuva vo pretkrivi~nata postapka vo sodejstvo so MVR. preku analiza na dosega{nata praksa so vakvite slu~ai kako i preku analiza na Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka. osobeno na onie odredbi od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. da go zastapuva vo tekot na istragata.GLAVA 4 PRAKTIKUM .10. Nivnata primena e zadol`itelna kako od istra`nite sudii. 69 .74 od 22. Dosega{nata praksa poka`a deka e potrebna dosledna primena na odredbite od Zakonot za krivi~na postapka. kako organ na otkrivawe na ovie krivi~ni dela i negovata rabota vo pretkrivi~nata postapka i ponatamu do podnesuvaweto na krivi~nata prijava do nadle`noto javno obvinitelstvo.

4 od ZKP -pretres bez svedoci). kako `rtva se javuva `ensko lice koe mo`e da bide polnoletno ili maloletno. Rabotata na sudot se odviva vo dve fazi i toa : Preku rabotata na istra`niot sudija vo pretkrivi~nata postapka i istragata. kako i vo soglasnost so Zakonot za vnatre{ni raboti. so dosledna primena na odredbite od ZKP (vidi ~l. se obra}a so pismeno barawe do nadle`niot de`uren istra`en sudija zaradi dobivawe nalog za pretres na stan i drugi prostorii. Za izvr{eniot pretres se izgotvuva zapisnik koj mora da bide potpi{an od ovlasteno slu`beno lice na MVR.dr`atelot na stanot i od dvajcata svedoci (isklu~ok e predviden vo ~l. motel). Osnovna karakteristika na krivi~noto delo trgovija so lu|e e deka se izvr{uva na mo{ne organiziran na~in i deka vo negovoto izvr{uvawe u~estvuvaat pove}e lica. hotel. po podignato obvinenie do pravosilnoto zavr{uvawe na krivi~nata postapka. 149 st. 200 i 201 od ZKP).Edna od najva`nite karakteristiki na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP e deka vo niv e postignat visok stepen na harmonizacija i usoglasenost na na{ite normi so evropskite normi i standardi i me|unarodnite konvencii.1. stan.sopstvenikot . 1. naj~esto.1 v. 199. Vo prodol`enie }e ja objasnime rabotata i ulogata i na istra`niot sudija i na sude~kiot sudija. ova e edno od najosetlivite postapuvawa na MVR. Pretkrivi~na postapka Doznavaweto za ova krivi~no delo od MVR doa|a na na~in {to dokolku MVR ima soznanija za osnovi na somnevawe deka se izvr{uva vakvo krivi~no delo na odredeno mesto (individualna stanbena zgrada. i Preku krivi~nite sude~ki sudii koi go vodat i presuduvaat krivi~niot predmet. Ovde osobeno se istaknuva potrebata od zakonitost na izvr{uvaweto na dejstvata na MVR pri pretres kako i pri eventualno obezbedu70 . kako i od na primer . bidej}i pri izvr{uvaweto na vakvata naredba mora da se pristapuva mo{ne seriozno.198. Se razbira.v.200 st. so ~l. Vo nego.

MVR na javniot obvinitel mora da mu gi dostavi i aktot za zadr`uvawe i zapisnikot za pouka za pravo na branitel za sekoj obvinet kako bi mo`elo da se proveri zakonitosta na postapuvaweto na MVR vo toj del. Od dosega{nata praksa proizleguvaat prioriteti MVR da obezbedi ovlasten preveduva~ na `rtvata. mo`e da se predizvika nevalidnost na takviot dokaz i toj mora da bide izdvoen od drugite spisi so re{enie na istra`niot sudija.2004. dokolku ve}e ne e anga`iran. Potrebno e MVR. pri {to samiot istra`en sudija anga`ira.142-b od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. vo posebni prostorii na MVR.vawe na dokazi za koi MVR mora da izdade potvrda za privremeno odzemawe vo soglasnost so ~l.74 od 22. Posebno se istaknuva potrebata zapisnikot za prepoznavawe da bide napraven pred istra`en sudija.). na jazikot na `rtvata. Isto taka. spored novite Izmeni i Dopolnuvawa na ZKP (“Sl. potvrda za vrateni predmeti i dr). eventualniot dokaz-pismenoto ovlastuvawe od `rtvata za odreden polnomo{nik. za da mo`e pobrzo da se op{ti so svedokot .3. i toa da se konstatira pismeno (zapisnik za priem na krivi~na prijava. Ako vo zapisnikot za pretres nedostasuvaat potrebnite dve polnoletni lica. nivniot potpis. a koi podocna treba da dobijat svoja potvrda za validnost-zakonitost od OJO.stranec koja ne go poznava makedonskiot jazik. da go dostavi zaedno so drugite dokazi do OJO. zapisnik za prepoznavawe. kako i zemaweto lica za svedoci od redot na rodnini.g. a potoa i od sudot. 71 .10. Dejstvata {to vo pretkrivi~nata postapka gi prezema MVR treba da bidat prezemani itno. potrebno e site pismeni dokazi koi gi obezbeduva MVR vo pretkrivi~nata postapka. Ovde treba da se istakne faktot deka MVR gi dostavuva i drugite dokazi koi se rezultat od prezemenite posebni istra`ni merki od ~l.201 st. osobeno spored Izmenite i dopolnuvawata na ZKP Zapisnik na MVR-PS od ovlasteno lice za prifat. a se direktno povrzani so `rtvata.o{tetenata.vesnik na RM” br. potvrda za privremeno odzemeni predmeti. da bidat potpi{ani od `rtvata vo prisustvo na ovlasten sudski preveduva~. koi ne mo`at da bidat svedoci bidej}i ZKP dava mo`nost da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe. a toj potoa do sudot. ovlasten sudski preveduva~ koj mora da bide zapi{an vo zapisnikot (i na po~etokot i na krajot na zapisnikot).

Site lica koi u~estvuvaat vo sproveduvaweto na istragite mo`at da se soslu{aat kako za{titeni svedoci. a koi na drug na~in ne mo`e da se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so golemi te{kotii. koe mu e sprovedeno. Se raboti za situacii vo koi e potrebno obezbeduvawe na podatoci i dokazi koi se neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka.1 t.142-b od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. Karakteristi~no e toa {to. banda ili drugo zlostorni~ka organizacija. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat posebnite istra`ni merki koi vo na{eto zakonodavstvo prvpat se normativno propi{ani so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. a nivniot identitet pretstavuva slu`bena tajna. Za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do 5 godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na organizirana grupa.trgovija so lu|e. @albata go odlo`uva izvr{uvaweto na ova re{enie.8. site podatoci. dokumenti i predmeti pribaveni so primena na posebnite istra`ni merki. i 2. vo soglasnost so ~l. Za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku 4 godini.142-b) gi naveduva dvata slu~ai. mo`at da se upotrebat kako dokaz vo krivi~nata postapka.So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. a toa se slednite: 1.1. Samiot ZKP (~l.188 st.142-b st. so podneseniot dokazen materijal da dostavi i izvod od kaznenata evidencija za obvinetiot/te. osobeno ako obvinetiot ne e od mestoto kade {to se nao|a sudot pred koj se pokrenuva krivi~nata postapka. Istra`niot sudija mora po slu`bena dol`nost da ja utvrduva zakonitosta na li{uvaweto od sloboda od strana na MVR i za toa da donese re{enie na koe obvinetiot ima pravo na `alba vo rok od 48 ~asa do Krivi~niot Sovet na sudot. za prvpat se voveduva zadol`itelna obvrska pri rabotata na istra`niot sudija so lice li{eno od sloboda od MVR. vo smisla koj }e donesuva odluka i 72 . spored kaznata i spored izvr{itelot. ~l. vo koi spa|a i krivi~noto delo . izvestuvawa.142-v. Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ne ja reguliraat posebnata istra`na merka od ~l. Se raboti za vkupno 8 (osum) posebni istra`ni merki predvideni vo ~l. Prepora~livo e MVR. koj e dol`en da donese svoja odluka vo rok od 3 (tri) dena.

Zakon za sledewe na komunikacii . bidej}i toj predviduva OJO i istra`niot sudija na soodveten na~in. a ako e maloletnik. vo soglasnost so ~l. a po prethodno dobien obrazlo`en pismen predlog od ovlasteniot baratel . Treba da se ima predvid i sodr`inata na naredbata {to ja izdava istra`niot sudija. od opravdani pri~ini. se dostavuva: . kako i vremetraeweto na istra`nata merka koja e regulirana so ~l. bez li~ni podatoci. so decidno navedena sodr`ina vo ~l. Karakteristika na dosega{nata praksa 73 .Celokupnata dokumentacija pribavena so primena na posebnata istra`na merka. Za prvpat vo Republika Makedonija se dozvoluva MVR vo predistra`na postapka da koristi poligraf. da gi spre~at neovlastenite lica kako i osomni~eniot-obvinetiot i negoviot branitel da mo`at da go utvrdat identitetot na licata koi gi sproveduvale posebnite istra`ni merki od ~l.5 od ~l.koj e vo procedura. kako {to ve}e predhodno e napomenato.3 i 4. so prepis na spisite. za prvpat vo na{ata praksa. bidej}i toa e ostaveno da se regulira so poseben zakon .142-d.142-b st. Za seto ova do OJO ili istra`niot sudija. da bide prodol`ena za u{te 3 meseci. Potrebno e prisustvo i na branitelot na obvinetiot pri prezemawe na ova dejstvo koe MVR kako pravo.3 od ZKP. so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP se predvideni posebni ovlastuvawa vo predistra`nata postapka na Carinskata uprava i na Finansiskata policija.142-d. vo zavisnost od toa koj ja izdal naredbata.MVR ili OJO. a so nea i .1.142-|.143 st. soglasnost na roditelot-staratelot. Isto taka.2.kako }e te~e celata postapka.Izve{taj. vo zavisnost od toa dali storitelot na krivi~noto delo e poznat ili ne. kade {to e predvideno maksimalno traewe od 4 meseci so mo`nost. za {to e potrebna soglasnost od liceto. Istraga Pokrenuvaweto na istragata zapo~nuva od strana na javniot obvinitel koga do istra`niot sudija }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga do nadle`niot sud. vo soglasnost so ~l. Osobeno mora da se ima predvid st. mora da go obezbedi. 1. Site drugi istra`ni merki se predvideni vo nadle`nost na OJO i istra`niot sudija.

istra`niot sudija. so {to ne se odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. istra`niot sudija go razgleduva celiot predmet i po celosna analiza na site dokazi se odlu~uva za donesuvawe na re{enie za sproveduvawe na istraga i za odreduvawe ili ne na merka pritvor. vo soglasnost so ~l. do Krivi~niot Sovet na sudot. vo rok od tri dena od priemot na re{enieto.185 noviot st. Vo podgotovka e nov Zakon za stranci. Protiv re{enieto na istra`niot sudija dozvolena e `alba i toa na re{enieto za sproveduvawe na istraga. vo ~ij nacrt e predviden reflektiven period od 3 meseci.116 st. pri {to praksata uka`uva na potrebata pri soslu{uvawe na maloletnoto lice zadol`itelno da bide prisutno i lice -pedagog od Centarot za socijalni raboti. do Krivi~niot Sovet na sudot. pristapuva kon soslu{uvawe na obvinetiot-te. a po taa `alba odlu~uva Krivi~niot Sovet na sudot vo rok od 48 ~asa. Na soslu{uvaweto na obvinetiot sekoga{ e prisuten i javniot obvinitel kako i branitelot na obvinetiot. `albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. a protiv merkata pritvor dozvolena e `alba vo rok od 24 ~asa od priemot na ova re{enie od strana na branitelot. kako i zapisni~arot. Posebno treba da se istakne deka vo tekot na istragata se vr{i soslu{uvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok – o{teten – edna ili pove}e. Po zavr{uvaweto na soslu{uvaweto na obvinetiot-te. Istra`niot sudija e dol`en vo zapisnikot za soslu{uvawe na obvinetiot posebno da go notira prisustvoto na branitelot. a potoa i dozvola za 74 . predlaga i odreduvawe na merka pritvor. vo baraweto za sproveduvawe na istraga. {to e novina vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP (~l. po celosno razgleduvawe na spisite na predmetot. Ako se odbie predlogot na javniot obvinitel za odreduvawe na merkata pritvor. Po eventualno izjavenite `albi odlu~uva Krivi~niot Sovet na istiot sud vo rok od 48 ~asa.4). kako i soslu{uvawe na eventualnite drugi svedoci. Ovde e potrebno da se uka`e na nu`nosta od avtoritativno postapuvawe na istra`niot sudija koe podrazbira striktna primena na odredbite od ZKP pri soslu{uvaweto i postavuvaweto na pra{awata. vo toj slu~aj se donesuva pismeno re{enie za odbivawe na predlogot i protiv nego e dozvolena `alba od strana na strankite vo rok od 48 ~asa od priemot. kako i odr`uvaweto na redot vo prostorijata. Po priemot na baraweto za sproveduvawe na istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor. a mo`e da se raboti i za soslu{uvawe na maloletno lice. dokolku e anga`iran.2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. no.e deka vo site slu~ai javniot obvinitel.

dokolku `rtvata e tamu. preku Pretsedatelot na sudot. ili preku ovlasteno slu`beno lice na Centarot da se vra~i i vedna{ uredno potpi{ana dostavnicata da se vrati vo sudot.prestoj na @TL do 6 meseci so mo`nost za prodol`uvawe. Najprvo. i po izvr{enata dostava da se vrati. Vo zapisnikot za soslu{uvaweto mora da bide notirano deka soodvetniot ovlasten sudski preveduva~ e prisuten na raspitot na `rtvata. treba da obezbedi ovlasten sudski preveduva~ od i na jazikot na `rtvata. Na krajot na soslu{uvaweto preveduva~ot mora da í go pro~ita na 75 . Ovaa postapka mora da ja organiziraat samite sudii. Ne smee da se dozvoli da se konstatira deka go poznava makedonskiot jazik i deka go zboruva. istra`niot sudija. Praksata poka`uva deka po izvr{eniot raspit na obvinetiot-te potrebno e da pomine razumen rok .mo`ebi 10 (deset) dena. Od vnatre{nosta na Republika Makedonija. dostavuva~ot treba so slu`beno vozilo da dojde vo Centarot vo Skopje. i dostavuva~ot li~no da í ja vra~i pokanata so svoera~en potpis na dostavnicata. a mnogu ~esto `rtvata e stranec. Na krajot na zapisnikot da se notira deka nitu OJO. Praksata uka`uva na nu`nosta vo zapisnikot za soslu{uvawe na `rtvata zadol`itelno da se notira prisustvoto ili neprisustvoto na branitelot na obvinetiot za da se eliminira prigovor po ovoj osnov od negova strana na glavniot pretres. dokolku vidi od spisite na predmetot deka se raboti za `rtva-stranec. Dosega{nata praksa uka`uva da se obrati vnimanie na na~inot na povikuvawe na `rtvata zaradi soslu{uvawe. bidej}i e najlesno i najdobro soslu{uvaweto da se vr{i so ovlasten sudski preveduva~. za {to dosega se imaat proizneseno stru~ni lica od nevropsihijatriskata oblast.7 od ZKP. Ova e osobeno va`no koga ima pravosilen obvinitelen akt po zavr{enata istraga. nitu branitelot nemaat drugi pra{awa. koj toga{ uka`uva deka ne bil na soslu{uvawe na `rtvata zaradi {to bara nejzino prisustvo na glavniot pretres. a toa podrazbira ovlasteniot sudski dostavuva~ da pojde vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. Toa se objasnuva so pri~inata deka `rtvata se u{te se nao|a pod silen psiholo{ki pritisok od traumite {to gi do`ivuvala. pa duri potoa da se vr{i raspit na `rtvata. Ova pravo na `rtvata proizleguva od ~l. Potrebno e toa da se izvr{i so pokana. bidej}i e verojatno predmetot da e so merka pritvor. koga sude~kiot sudija treba da go sro~uva predmetot kako iten. so specijalna dostava.

i toa na ednostaven na~in. na mesto {to garantira za{tita na negoviot identitet. taa go razbira i deka nema zabele{ki. za{titata na licata mo`e da se izvr{i na slednive dva na~ina: 76 . i potoa nejziniot odgovor da se vnese vo zapisnikot . vo soglasnost so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. 270-a (opasnost od zapla{uvawe. odnosno Pretsedatelot na Sovetot. 1. opasnost po `ivotot. u{te pred zapo~nuvaweto na nejzinoto soslu{uvawe treba da í se objasnat nejzinite prava {to gi ima spored ZKP. Toa zna~i deka ako se ispolneti uslovite od ~l. kako i preveduva~ot. Posebno treba da se ima predvid deka spored noviot ~l. -Da predjavi o{tetno pobaruvawe. 223 st. mu se dostavuva na obvinetiot i na branitelot koi mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na `rtvata. toga{ soslu{uvaweto na `rtvata/svedokot se vr{i samo vo prisustvo na OJO i IS. 2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ako `rtvata/svedokot uskrati iznesuvawe na podatoci od st. i kako svedok. Ovde se uka`uva na pravata od ~l. Prepis od iskazot na `rtvata. vo ~l. zakana so odmazda. ~l. i kako o{tetena (`rtva).deka (ako) gi razbrala svoite prava. 270-a i 270-b od glavata XIX “Za{tita na svedoci. 55 od ZKP spored koi `rtvata/svedokot ima pravo: -Da uka`e na site fakti. Za ovie prava istra`niot sudija e dol`en da ja zapoznae i pou~i `rtvata i podetalno da í gi objasni za da gi razbere. Zna~i. bez potpis. -Da predlo`i dokazi za krivi~noto delo i za storitelot. pa vo taa smisla. zdravjeto ili fizi~kiot integritet ili e potrebna nivna za{tita). kako i -Za pravoto da gi razgleda spisite na predmetot {to mo`e da se uskrati dodeka ne bide soslu{ana. so prosti zborovi. 223-a st. Praksata poka`uva deka `rtvata e pod silen psiholo{ki pritisok. 270-b. toga{ OJO ili IS ili Pretsedatelot na Sovetot mo`e da go prekine ispituvaweto i vo rok od 24 ~asa da prezeme dejstva od ~l. a toa mora da se konstatira i so izjavata na `rtvata deka otkako í e pro~itan od strana na preveduva~ot. po mo`nost bez pravna terminologija. na sorabotnici na pravdata i na `rtvite”. So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. 3.`rtvata zapisnikot.223-a se predviduva `rtvata/svedokot da mo`e da go uskrati iznesuvaweto na podatoci od ~l. a potoa go potpi{uva. deka do`iveala i do`ivuva golem psiholo{ki stres.

bidej}i toa go baraat interesite na moralot. ~esta i dostoinstvoto na `rtvata. 234 st. treba da se istakne deka ako svedokot ne ja uskrati mo`nosta da dava podatoci vo soglasnost so ~l. pa duri i imeto i prezimeto na `rtvite/svedoci. So poseben na~in na ispituvawe i u~estvuvawe vo postapkata na mesto {to ja garantira za{titata na negoviot identitet. da gi ~uvaat kako tajna kako i opredelenite fakti ili podatoci {to pri toa gi doznale i }e im uka`e deka oddavaweto na tajna pretstavuva krivi~no delo. 4. istra`nite dejstva {to gi prezema toj ili razgleduvaweto na spisite na predmetot. Cenej}i go duhot na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. 233-a i ~l.1. 3 od ZKP. bidej}i dosega{nata praksa poka`uva deka golem broj podatoci neovlasteno odat vo javnosta. potrebno e istra`niot sudija so zapisnik da im naredi na prisutnite lica. 171 od ZKP. 223 st. toga{ istra`niot sudija treba da sostavi slu`bena bele{ka i na nea treba da se potpi{e i liceto {to e predupredeno. dokolku vo baraweto za sproveduvawe na istra77 . no za ova e potrebno prethodno i sudovite da bidat soodvetno tehni~ki opremeni. Ovde mora da se ima predvid i mo`nosta. Ovaa naredba }e se vnese vo zapisnikot pred prezemaweto na dejstvoto. Ako se razgleduvaat spisi. So vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci. Vo dosega{nata praksa od rabotata na sudiite na ovoj vid krivi~ni dela. Javniot Obvinitel na Republika Makedonija podnesuva predlog do nadle`noto telo za donesuvawe odluka za vklu~uvawe vo Programata. ne{to {to navistina ne smee da se dozvoli. posebno ~l. Barawe za vklu~uvawe vo Programata do Javniot Obvinitel na Republika Makedonija mo`e da podnese nadle`niot OJO. deka svedok ili ve{tak mo`e da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koga se nao|a na teritorija na druga dr`ava. Sostavot. IS ili Pretsedatelot na Sovetot. i 2. nadle`nostite na ova telo. vo soglasnost so ~l. imaj}i go predvid faktot za nu`nosta od za{tita na bezbednosta. Dokolku postojat okolnosti za vklu~uvawe vo Programata. Ova se uka`uva kako nu`nost. 295-a. a koe saka da gi razgleda spisite. kako i merkite na za{tita i na~inot na nivnoto sproveduvawe se opredeluvaat so zakon. {to ja predviduvaat novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP vo ~l.

odnosno sredstva i da gi stavi pod nadzor na sudot. 2 se predviduva sudot so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven.3.psihijatar. Dadenite mo`nosti vo ovie izmeni treba da bidat maksimalno iskoristeni.ga ne e predlo`eno ve{ta~ewe od strana na OJO. istra`niot sudija. po nivnoto pravosilno okon~uvawe ne e pokrenata nitu edna gra|anska postapka za nadomest na {teta od strana na `rtvite ili nivnite polnomo{nici. vo odnos na nematerijalnata {teta (bolka. Vakvoto nu`no postapuvawe na istra`niot sudija se dol`i na faktot deka vo dosega{nata praksa na zavr{enite predmeti od ovoj vid na krivi~no delo. se podnesuva pred nadle`niot sud. kade soglasno odredbite od Su78 . potrebno e istra`niot sudija. pa makar i opredeluvaj}i pravi~en nadomestok. 101 st. so pismena naredba. 1. Po zavr{uvaweto na istragata spisite mu se dostavuvaat na OJO na natamo{no odlu~uvawe. da odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto pobaruvawe. Novina e i mo`nosta istra`niot sudija da donese re{enie za obezbeduvawe na predmeti ili imot po barawe na druga dr`ava vo soglasnost so me|unarodnite dogovori koi se ratifikuvani od strana na Republika Makedonija. Dokolku so obvinitelskata odluka e podignato obvinenie. za nego. treba da go obezbedi toj imot. da naredi izgotvuvawe na ve{t naod i mislewe – ve{ta~ewe od strana na lice . vo dovolen broj primeroci i so site dokazi. dokolku se predjavuva od strana na `rtvata i dokolku e precizirano od strana na `rtvata ili od nejziniot polnomo{nik. Glaven pretres Po podigaweto na obvinenieto (obvinitelen akt ili predlog) istoto se podnesuva do nadle`niot sud . 203-a za privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to se vo vrska so krivi~noto delo. vo odnos na o{tetnoto pobaruvawe. so posebno pismeno re{enie. Zatoa. strav i dr. toga{ toa. Dokolku vo konkretniot slu~aj obvinetiot/te imaat imot ili sredstva. so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. a sé so cel za pobrzo i poefikasno okon~uvawe na krivi~nata postapka za da mo`e `rtvata svoeto pravo da go ostvari vo ovaa postapka. Pri izdavaweto na ovaa naredba rokot za izgotvuvawe na ve{ta~eweto da bide {to e mo`no pokratok i so uka`uvawe deka stanuva zbor za pritvorski predmet so eventualna `rtva – stranec. treba da se ima predvid osobeno odredbata od ~l. vo ~l. Vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP.).

bidej}i ovie predmeti nosat opasnost od nesogledlivi posledici po u~esnicite vo postapkata. Od zna~ewe za pravilno postapuvawe vo tekot na glavniot pretres. a osobeno e va`no sekoga{ i vo tekot na celata krivi~na postapka da se zapazi primenata na op{tite odredbi od ZKP-glava 1 “osnovni na~ela” (~len 1 do ~len 20) bidej}i istite se . so nivno nepravilno primenuvawe ili neprimenuvawe. Se podrazbira deka na glavniot pretres sude~kiot sudija gi primenuva istite odredbi od ZKP vo koi e predvidena ingerencija na Pretsedatelot na Sovetot. res judicata). ekonomi~no i so pravilna primena na odredbite od ZKP. Zapazuvaweto na primenata na osnovnite na~ela. Poznavaweto na me|unarodnite dokumenti (konvencii. Ovie dokumenti sobeno se zna~ajni za sude~kiot sudija vo konkretni procesni situacii na primer ~len 295-a od Izmenite i dopolnenijata na ZKP koga pri soslu{uvaweto na svedok ili ve{tak se primenuvaat odredbite od ZKP i od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija. kako i site odredbi od ZKP (osnovniot tekst i izmenite i dopolnenijata) se primenuvaat vo site postapki nezavisno od krivi~noto delo-predmet na obvinenieto.dskiot delovnik se oformuva krivi~en predmet i se dava na postapuvawe na sude~kiot sudija. Ulogata na sude~kiot sudija kako Dominus Litis podrazbira istiot ne samo da odlu~uva po obvinenieto. e ume{nosta na sude~kiot sudija da postapuva brzo. Vo ovoj del osobeno }e se akcentiraat odredbite va`ni za postapuvawe po obvinenijata koi gi opfa}aat delata od organiziraniot kriminal. taka i po obvinetiot. istiot postapuva soglasno odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka: glava 20-podgotovki za glaven pretres. vrz osnova na koj podocna treba da se donese meritorna odluka po predmetnoto obvinenie. Ovie odredbi. protokoli) koi pokraj Zakonot za krivi~nata postapka i Ustavot na Republika Makedonija se izvorot na pravoto i nivnata primena e od zadol`itelen karakter. upotreba na jazikot razli~en od slu`beniot. e su{testvena i od aspekt na toa {to vo istite se preto~eni i osnovnite principi za za{tita na ~ovekovite prava i vladeeweto na pravoto predvideni vo me|unarodnite dokumenti koi se ratifikuvani i potpi{ani od Republika Makedonija (prezumpcija na nevinost. sudewe vo razumen rok.Ustav” na krivi~nata postapka. glava 21-glaven pretres i glava 22-izrekuvawe presuda. efikasno. vo sprotivno dr`avata mo`e da bide zadol`ena da pla}a {teti. a delumno i glava 23redovni pravni lekovi (~len 359 i 360). pravi~no sudewe. sestrano.. kako po `rtvatao{tetenata. Od momentot na davaweto na predmetot na sude~kiot sudijata. tuku aktivno i nepristrasno da rakovodi so 79 .

kako se odnesuvaat strankite (redot vo sudnicata). na koj na~in bi ja odolgovlekuvale postapkata. mo`e da podnese barawe za preispituvawe na obvinenieto (~len 269 od ZKP). a potoa ako ne e podnesen prigovor ili istiot e otfrlen. Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Podgotovki za glaven pretres Koga sude~kiot sudija }e go dobie predmetot vo rabota.dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka. da sledi {to se slu~uva na glavniot pretres.glavniot pretres. osobeno dali ima dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka). bidej}i ne e predvideno zaka`uvawe na javna sednica po prigovorot (stav 2 na ~len 261 e izbri{an). So Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. kakvi pra{awa se postavuvaat (da gi dozvoli ili ne). predlogot za izveduvawe dokazi). Vo sekoj slu~aj. i da znae koga po predlozite na strankite odlu~uva toj. osobeno opisot na deloto. Vo praksata naj~esto filter na obvinenieto e prigovorot na obvinetiot ili negoviot branitel. Prviot filter za obvinenieto koj go primenuva sude~kiot sudija e ~len 255 od ZKP (ako obvinenieto ne e propisno sostaveno. Vo ovaa faza-podgotovka za glavniot pretres. 1. ovaa faza e skratena. Sude~kiot sudija dava naredba da se dostavi primerok od obvinenieto na obvinetiiot i negoviot branitel za da se zapazi rokot za prigovor (ako se raboti za obvinitelen akt).1. najva`no e isklu~itelno vminatelno i temelno da gi prou~i spisite i da dobie prvi~na slika za obvinenieto i krivi~no pravniot nastan (dokazite pribrani vo istragata. Koga se raboti za pritvorski predmet (vo praksata skoro site predmeti koi se odnesuvaat za trgovija so lu|e se pritvorski). da ne dozvoli strankite da gi zloupotrebuvaat svoite prava. treba da se zapazi rokot od najmnogu 30 dena od denot na priemot na obvinenieto vo sudot (~len 271 od ZKP). Otkako }e pomine toj rok.3. sudijata treba da obrati osobeno vnimanie na ovlastuvaweto od stav 3 na ~len 271 od ZKP . vo razumno vreme go zaka`uva glavniot pretres (treba da se ostavi dovolno vreme za podgotovka na odbranata). a koga Sovetot. a o{tetenite-`rtvite se stranski dr`avjani (vo praksata naj~esto nemaat regulirano zakonski prestoj vo Republika Makedonija) treba da se postapuva poitno od voobi~aeno. Ako se raboti za obvinenie za krivi~no delo koe nalaga zadol`i80 .

`rtvite kako svedoci vo to~no opredelenite slu~ai. ~len 66 stav 3 od ZKP). Seto ova e potrebno za da se a`urira postapkata i da mu se dade pravilen i dinami~en tek na glavniot pretres koj ne smee da se odlo`uva od trivijalni pri~ini (vo praksata naj~esto neuredna dostava na pokanite. o{tetenata. Ova e od osobena va`nost vo predmetite za organiziran kriminal ako treba da se primenat ~len 270-a i ~len 270-b. nivnite zastapnici i branitelite) i toa vedna{ od samoto otvarawe na zasedanieto. Vo tekot na glavniot pretres javnosta zadol`itelno se isklu~uva samo ako se soslu{uva kako svedok lice pomlado od 14 godini-~len 316 stav 3 od ZKP. sorabotnicite na pravdata. Ima mo`nost toa da se napravi i do zavr{uvaweto na glavniot pretres-~len 279 do 282 od ZKP. neobezbeduvawe na tehni~ki sredstva za izveduvawe na dokazite i sli~no. prvo {to treba da napravi sude~kiot sudija e da ja isklu~i javnosta (isklu~uvaweto ne se odnesuva na strankite. a javnosta mo`e da se isklu~i i vo fazata na dokaznata postapka. 81 . Sudijata treba da postapuva sestrano i dokolku do nego doprat i notorni fakti (dokolku se uka`uva na mestoto na prestojot na `rtvata-o{tetenata koja }e treba da bide soslu{ana kako svedok. Vo slu~aite na organiziran kriminal so dejstvija na seksualni zloupotrebi na `rtvite-svedoci. toga{ istiot uspe{no }e se odviva. ako se javi potreba za primena na ~len 270-a i ~len 270-b od Izmenite i Dopolnenijata na ZKP i sli~no). da se prezeme specijalna dostava na pokanata za istata. sude~kiot sudija ne vodi predevidencija). Za celo vreme sude~kiot sudija treba da bide kontaktibilen i otvoren za sorabotka so strankite po pismen ili usmen pat i da prezeme se {to e potrebno vo vrska so predlozite ili uka`uvawata.telna odbrana. vo delot koga o{tetenata-`rtvata dava izjava odnosno svedo~i. bidej}i toa se dejstvija koi gi prezema Pretsedatelot na Sovetot za obezbeduvawe na efikasna za{tita na svedocite. na istiot mora da mu se nazna~i branitel po slu`bena dol`nost u{te vo fazata na dostavata na obvinenieto (na ovoj na~in se skratuva vremeto na postapkata. Glaven pretres Dokolku sude~kiot sudija gi napravil neophodnite podgotovki za glavniot pretres. a obvinetiot nema anga`irano branitel (isklu~ok se pritvorskite predmeti).

sugestivni pra{awa i pra{awa {to ne se odnesuvaat na predmetot (~len 310/2 i 211 od ZKP). na pravniot zastapnik na obvinetiot ili na `rtvata-o{tetenata i nivnite braniteli i polnomo{nici (vo slu~aj na zloupotreba mo`e da gi ukori. 312. 306 i 308 od ZKP). novina e ~len 303-a. koja o~igledno e vovedena vo interes na po~ituvawe na avtoritetot na sudot i sudijata kako nositeli na sudskata vlast (site stanuvaat koga vleguva Sovetot. obvinetiot privremeno da go otstrani od sudnica. pa se namaluva mo`nosta od zloupotreba na sude~kiot sudija da menuvapreprava. da ne gi premol~uva relevantnite fakti). osobeno na obvinetiot (dobiva ubeduvawe deka sudeweto e fer. pravi~no i sli~no). da mu opredeli pritvor na svedokot. obvinetiot sedi do branitelot). fleksibilnosta. Vo vrska so po~etokot na glavniot pretres. osobeno me|u obvinetiot i negoviot branitel koi za celo vreme mo`at da se dogovaraat. strankite sedat nasproti Pretsedatelot na Sovetot.Vo vrska so rakovodeweto so glavniot pretres. site {to se soslu{uvaat se svrteni nakaj strankite. 82 . Novina e {to strankite zadol`itelno dobivaat primerok (~len 301 stav 2 od ZKP od Izmenite i dopolnenijata). kako i na o{tetenata`rtva-svedok (steknuva doverba za da svedo~i slobodno so kontrolirani emocii. zakonski. Ova se reflektira i na atmosferata vo sudnicata. kreativnosta i avtoritativnosta na sudijata. da mu go uskrati pravoto na branitelot-~len 295. osven po soglasnost na strankite ako ne{to {to e nesporno me|u niv i ka`ano na glavniot pretres e tehni~ki propu{teno da se navede. razumno. podgotvenosta. a psiholo{ki vlijae i na strankite. Sude~kiot sudija ne treba da dozvoli nitu zloupotreba. a vo isto vreme se ovozmo`uva i polesna komunikacija. najmnogu treba da dojde do izraz ume{nosta. da go otpovika branitelot na obvinetiot. Zapisnikot za vodeweto na glavniot pretres e odraz na ona {to se slu~uvalo na glavniot pretres i samo ona {to e navedeno vo istiot mo`e da se koristi pri odlu~uvaweto (nemo`e da se menuva. spretnosta. sudijata }e zabrani kapciozni. dodava i vadi odredeni delovi na zapisnikot. Vo fazata na ispituvawe na obvinetiot najva`no e sudijata razbirlivo da mu gi objasni poukite i pravata na obvinetiot (~len 63. 136 od ZKP). Su{testveno e da se predo~at razlikite vo odbranata na obvinetiot dadeni vo istragata i na glavniot pretres. 74. za odbrana }e se smeta izjavata dadena pred istra`niot sudija). sposobnosta. nitu skratuvawe na pravata na obvinetiot. osven koga obvinetiot dava odbrana. Vo ovoj del novina e ~len 309/5 (ako na pretresot obvinetiot se brani so mol~ewe. ili treba da se ispravi). pari~no kazni.

tolkuva~ za gluvonemi i sli~no.Fazata na dokaznata postapka na glavniot pretres e od isklu~itelna va`nost. a ne toa da go pravi sudijata-Pretsedatelot na Sovetot). I po odnos na drugite svedoci e vovedena novina (stav 3 od ~len 325 od Izmenite i dopolnuvawata) pa soglasno izmenite pove}e ne e potrebna soglasnost za ~itawe na iskazite na svedocite koi ne do{le na pretresot. Objavuvawe na presudata Presudata se objavuva sekoga{ javno (pa duri i koga bila isklu~ena javnosta). Zavr{ni zborovi Glavniot pretres zavr{uva so zavr{nite zborovi na strankite vo koi istite go iznesuvaat ona {to imaat da go ka`at vo vrska so obvinenieto (vo praksata posoodvetno i poefikasno e da se dozvoli strankite neposredno i direktno na zapisnik da gi iznesuvaat svoite zavr{ni zborovi. bidej}i vo ovaa faza se izveduvaat dokazi vrz osnova na koi potoa treba da se donese meritorna odluka. Tie mora da bidat neposredno soslu{ani na glavniot pretres (~len 325/1 od ZKP od izmenite i dopolnenijata). Obvinetiot mo`e da se otstrani od sudnicata. (vo praksata golem pro83 . psiholog. ako na toj na~in a po uka`uvawe na `rtvatasvedok proizleze deka istata slobodno i bez strav }e go iznese svedo~eweto. Strankite samo se soslu{uvaat.e. se osobeno va`ni za utvrduvawe na materijalnata vistina i relevantnite fakti. Upatno e po objavuvaweto strankite (obvinetiot ) da se opomenat za promena na adresite. psihijatar. osven vo to~no odredenite slu~ai. @rtvata-svedok treba precizno da se pou~i za svoite prava (o{tetno pobaruvawe. duri i ako ne se povikani (vo praksata toa doveduva{e do beskone~no odolgovle~uvawe na postapkata). a javnosta mo`e da se isklu~i pri objavuvaweto na pri~inite za presudata. Dokolku `rtvata neposredno se soslu{uva (dol`na e da se otpovika na sudskata pokana inaku trpi kazneni merki) mora da se obezbedat ovlasten sudski preveduva~ na jazikot {to go zboruva. pedagog. t. Ovaa novina mu dava dopolnitelna za{tita na moralniot. Soslu{uvaweto na svedocite i o{tetenata-`rtva kako svedok. psihi~kiot i fizi~kiot integritet na `rtvata-svedok. materijalni tro{oci) no i za obvrskite celosno i vistinito da go iznese toa {to go znae. davaat svoe mislewe koe ne e obvrska za Sovetot pri odlu~uvaweto.

Vo slu~aj na izre~eni visoki kazni zatvor (pet ili nad pet godini). no naprotiv istiot treba i vo ovaa faza aktivno da u~estvuva i postapuva i da najde soodveten zakonski na~in da ja vra~i presudata na strankite. Postapka po `alba Ulogata na sude~kiot sudija e da ja ispita navremenosta i dozvolenosta na `albata (~len 359 od ZKP). `rtvata-o{tetenata ~eka pravosilnost za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe i zaminuvawe vo svojata mati~na zemja. a prepora~livo e za vakvite predmeti rokot da bide {to pokratok (vo praksata naj~esto ulogata na sude~kiot sudija e pasivna vo ovoj del. Izrabotka i dostava na presuda Vo ovaa faza mora da se zapazat rokovite od ~len 347/1 od Izmenite i dopolnuvawata. 84 . i da go a`urira postapuvaweto (toa e od isklu~itelen interes za site u~esnici-obvinetiot ~eka kone~en ishod. dokolku se raboti za stranski dr`avjanin). ako obvinetiot ne se nao|a vo pritvor). dokolku ne se raboti za pritvorski predmet).blem e dostavuvaweto na presudata. da se gri`i `albata da se dostavi do sprotivnata strana za odgovor. pritvorot e zadol`itelen po osnov na kaznata (~len 345/1 od ZKP) i za toa se nosi posebno formalno re{enie.

zatoa {to `rtvata u{te vedna{ ili koga toa go dozvoluvaat uslovite vo pretkrivi~nata postapka. i obvrski koi gi ima vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo.GLAVA 5 PRAKTIKUM . treba da se pou~i za site nejzini prava. Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Pravnata pouka i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka e neophodna. no.Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova Slu~ai pred makedonskite sudovi .1. Praksata od minatoto. koga vo odredeni slu~ai pravniot zastapnik/advo85 .Iskustva na advokat Aneta Bateva Celta na ovaa glava e da ja objasni ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo postapkata protiv trgovecot i da gi izlo`i iskustvata na pravnite zastapnici/advokatite vo vakvi slu~aite pred makedonskite sudovi. 1.Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava Prvi~en kontakt so `rtvata Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Praksa i teorija .

Ulogata na pravniot zastapnik . Na toj na~in }e se izbegne direktnoto soo~uvawe na `rtvata. Naprotiv. 86 . na mesto {to garantira za{tita na nivniot identitet. bez negov potpis }e se dostavuva do obvinetiot i negoviot branitel. na popristapen na~in da í gi objasni statusot. Ovaa situacija vo idnina }e bide izbegnata so primena na noviot ~l. pravata i obvrskite vo postapkata vo koja `rtvata se javuva kako o{tetena. koe pravo ne retko go koristi so cel da ja potkopa verodostojnosta na iskazot na `rtvata. so {to ja omalova`uva i ja poni`uva. Vo takva konstelacija edinstven koj mo`e da ja za{titi `rtvata e nejziniot polnomo{nik. branitelot na obvinetiot so agresivno odnesuvawe da se obide da ja diskreditira `rtvata.svedok so obvinetiot i negoviot branitel. kako i da ja diskreditira doverbata na sudot vo iskazot na `rtvata so postavuvawe na pra{awa povrzani so nejzinata li~na i semejna istorija. Ne retko se slu~uva pri davaweto iskaz od strana na `rtvata pred istra`en sudija ili na glaven pretres. {to }e ovozmo`i svedo~ewe bez strav od reakcija na obvinetiot. odnosno Pretsedatelot na Sovetot. Od druga strana. sou~esni{tvo vo inkriminacijata na deloto trgovija so lu|e.katot i `rtvata se sre}avaat prvpat neposredno pred `rtvata da dade izjava pred istra`niot sudija (slu~ai koga `rtvata ne e navremeno pokaneta). odnosno nejziniot advokat.270-a od Zakonot za krivi~na postapka spored koj `rtvite (o{tetenite) koi vo postapkata se javuvaat kako svedoci }e bidat soslu{uvani samo vo prisustvo na javniot obvinitel i istra`niot sudija. kolku {to e mo`no. so na~eloto na kontradiktornost na postapkata na branitelot na obvinetiot mu e dadena mo`nost na `rtvata da í postavuva pra{awa. Prepis od zapisnikot so iskazot na svedokot. koi }e mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na svedokot. iako i javnoto obvinitelstvo i sudovite se dol`ni da posvetat osobeno vnimanie i da prezemat merki so koi }e obezbedat za~uvuvawe na dignitetot na `rtvite. odnosno nejziniot iskaz. tuku naprotiv. branitelot na obvinetiot ne retko se slu`i i so porigorozni na~ini na diskreditacija na `rtvite i odi duri i dotamu {to nastojuva kaj `rtvata da predizvika ~uvstvo na vina.advokatot ne e da ja naveduva `rtvata na davawe na la`en iskaz so cel da predizvika {teta na drug ili za sebe nerealno da pribavi imotna korist. treba da se izbegnuva.

So izmenite na Zakonot za krivi~na postapka vovedeni se novi pet ~lena koi se odnesuvaat na posebnite istra`ni merki. pa duri i so direktno upateni zakani. `rtvite se vo te{ka depresija. so ogled deka sekoja od niv e individua so svoi slabosti i doblesti. Ne retko. Vo najgolem broj slu~ai. od pri~ina {to ne se vo mo`nost da go izdr`at psiholo{kiot pritisok. vo isto vreme treba da igra uloga na psiholog koj }e dopre do li~nosta na `rtvata. bez isklu~ok. strav. pa duri i koga }e po~nat da zboruvaat. Golem broj od `rtvite. taka bidej}i `rtvite poradi site psiholo{ki torturi niz koi pominale stanuvaat introvertni i te{ko se otvoraat. od 87 . iako ve}e edna{ dale iskaz vo tekot na istra`nata postapka. Sekako deka seto toa vlijae vrz psiholo{kiot status na `rtvata voop{to. kaj niv e evidentno ~uvstvoto na sram.advokatot. soglasno ~l. so pcosti. kako za sebe. Posebnite istra`ni merki od ~l.142-b }e ovozmo`at obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka. dokolku nivniot status ostane vo ramkite na statusot na svedok.270-b od Zakonot za krivi~na postapka. Potrebata od pravna pomo{ na `rtvite osobeno doa|a do izraz toga{ koga `rtvite davaat svoj iskaz na glavniot pretres. vina. pred sé. omalova`uvawe. a osobeno na samiot pretres. So nivnoto voveduvawe celata dokazna postapka nema pove}e da se temeli samo na iskazot na `rtvata. so agresivnost.So donesuvaweto pak na Zakonot za za{tita na svedoci (vo tek e postapkata za negovo izgotvuvawe) za{titata na `rtvite. Ova e. pred sé. Mnogu ~esto pra{uvaat kako }e se vratat vo svojata sredina i kako povtorno }e se vklopat vo normalniot `ivoten tek. i pokraj toa {to treba da bide advokat profesionalec so celosno poznavawe na zakonskata regulativa. taka i za svoeto semejstvo. Edno od redovno postavuvanite pra{awa do advokatot od strana na `rtvata vo tekot na zastapuvaweto e slednoto: “Dali mojot gazda }e bide tamu?”. vo momentot na davaweto na iskazot. Sekako deka `rtvite ne bi mo`ele da ostvarat pravna pomo{. navredi. pa duri i od pravoto da ostvarat o{tetno pobaruvawe. pri pru`aweto pravna pomo{ na `rtvata. kako posledica na nastanite koi im se slu~ile. se otka`uvaat od povtornoto davawe na iskaz na glavniot pretres. edinstveniot dokaz vrz koj se zasnova obvinenieto za ovie krivi~ni dela e tokmu iskazot na `rtvata. Praksata poka`uva deka obvinetite sprema `rtvite na glavniot pretres se odnesuvaat so krajno nepo~ituvawe. traumatizirani. Od ova pra{awe mo{ne jasno proizleguva deka polnomo{nikot .svedoci }e mo`e da se vr{i i preku vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci.

88 . 1. donesena vo 1950 godina. Od tie pri~ini mo{ne zna~aen moment vo postapkata e. od Sovetot na Evropa.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka.pri~ina {to vo nacionalnata legislativa svedokot nema pravo na pravna pomo{ od praven polnomo{nik-advokat. sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. Evropskata Konvencijata i Protokolite garantiraat mnogu prava i slobodi. stana sostaven del na doma{noto zakonodavstvo e Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi Eden od najzna~ajnite me|unarodni pravni dokumenti. u{te na samiot po~etok da se deklarira kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe. Francija. so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. Pred da se elaborira praksata so slu~aite na trgovija so lu|e pred sudovite vo Republika Makedonija neophodno e da se prika`at prakti~nite implikacii na Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo nacionalnata legislativa i specifi~nostite na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. otkako }e bide identifikuvana kako `rtva na trgovija so lu|e.2. koj ima vkupno 59 ~lena i koj e dopolnuvan i menuvan so 12 protokoli. Trgnuvaj}i od pravata na `rtvata i sostojbata vo koja taa se nao|a. so sedi{te vo Strazbur. koj so ~inot na negovata ratifikacija. gi utvrduva minimalnite standardi za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi {to treba da gi u`iva sekoj ~ovek i gi propi{uva kontrolnite mehanizmi za nivna za{tita preku sistemot na podnesuvawe individualni i dr`avni `albi do Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Soglasno ~l.2. Osnovniot tekst na Konvencijata. ulogata na polnomo{nikot na o{tetenata e da insistira sudot celosno da odlu~i po imotno-pravnoto barawe sekoga{ koga postojat dokazi za toa. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava 1.1.

kako i na strancite koi prestojuvaat na na{ata teritorija. nevladinite organizacii. {to proizleguvaaat od Konvencijata se slednive: . da im ovozmo`i nepre~eno inicirawe.1. . 89 . Najgolem del od odredbite na Konvencijata se ve}e vgradeni vo Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina i vo pozna~ajnite materijalni i procesni zakoni doneseni od strana na Sobranieto na Republika Makedonija po nejzinata nezavisnost. i ja ratifikuva Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo 1997 godina. postapuvawe i komunicirawe so Sudot vo Strazbur.Gra|anite imaat pravo da se povikuvaat na odredbite na Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli vo postapkite pred doma{nite sudovi i organi. Sepak realno e da se o~ekuva deka }e se vr{at promeni vo nekoi idni zakonski tekstovi i proekti zaradi celosna usoglasenost na doma{noto zakonodavstvo so odredbite na Konvencija. . .2. grupi na poedinci.Sudovite i organite se dol`ni neposredno da ja primenuvat Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli kon nea. vklu~uvaj}i gi i doma{nite sudovi. imaat pravo da podnesuvaat individualni `albi (barawa) pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava koga smetaat deka so akti i dejstvija na organite na javnata vlast. Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija Republika Makedonija stana ~lenka na Sovetot na Evropa vo Noemvri 1995 godina. kako i ostanatite zemji ~lenki na Sovetot na Evropa i potpisnici na Evropskata Konvencija i na Protokoli kon nea. najmalku do minimumot utvrden so Konvencijata.Gra|anite.Republika Makedonija. Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi stapi vo sila i ima pravno-obvrzuva~ko dejstvo za Republika Makedonija od 10 April 1997 godina. im e povredeno nekoe pravo ili sloboda garantirani so Konvencijata.2.Dr`avata e dol`na na gra|anite i drugite subjekti. a vo odredeni slu~ai i pravnite lica. e dol`na na site poedinci pod nejzina kontrola odnosno jurisdikcija da im ovozmo`i nepre~eno u`ivawe na nivnite osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Me|u su{testveni obvrski i prava. .

Dovolno e `rtvata da bila pod jurisdikcija na dr`avata. Najopse`nata nadle`nost na Sudot. i 3) Grupi na poedinci. bilo toa da se sudovite. Sudot funkcionira vrz postojana osnova i e sostaven od sudii ~ij broj e ednakov so brojot na zemjite potpisni~ki na Konvencijata odnosno ~lenki na Sovetot na Evropa. za da se obezbedi po~ituvawe na obvrskite prezemeni od strana na dr`avite potpisni~ki na Evropskata Konvencija i na Protokolite kon nea. 1. e re{avaweto i postapuvaweto po individualnite `albi (barawa). formiran e Evropskiot sud za ~ovekovi prava.Nakratko. koi smetaat deka se `rtvi na povreda od strana na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata na nekoe nivno pravo ili sloboda garantirano so Konvencijata ili so nekoj od Protokolite kon nea (~len 34 od Konvencijata).2. odnosno pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. odnosno po iscrpuvaweto na site raspolo`ivi doma{ni pravni sredstva gra|anite pod odredeni uslovi i zaradi za{tita na odredeni svoi slobodi i prava mo`at da se obratat i da ja baraat pravdata i pred me|unarodna sudska instanca. 2) Nevladini organizacii. toa zna~i deka po kone~noto zavr{uvawe na postapkata pred doma{nite organi.3. bez ogled na nejziniot status na dr`avjanin na taa dr`ava ili na 90 . pokraj davaweto sovetodavni mislewa i postapuvaweto po me|udr`avni `albi (slu~aite koga edna dr`ava ~lenka tu`i druga dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa za navodno kr{ewe na odredbite na Konvencijata i na Protokolite kon nea). Pravo da podnesat individualna `alba do Evropskiot sud za ~ovekovi prava imaat: 1) Poedinci. Konvencijata ne nalaga `rtvata da ima status na dr`avjanin na zemjata ~ii akti ili dejstvija pretstavuvaat povreda na slobodite i pravata garantirani so Konvencijata. Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava Soglasno ~len 19 od Konvencijata. organite na dr`avnata uprava i drugi.

itn. . treba da bidat ispolneti slednive uslovi: . . . Koi sredstva treba da bidat iscrpeni zavisi od doma{niot praven poredok.Navodnata povreda da se odnesuva na nekoe od pravata ili slobodite grantirani so Konvencijata i Protokolite kon nea. taka i vo sudskata postapka (osven za navodni povredi na pravoto na sudewe vo razumen rok spored ~len 6 od Konvencijata).stranec {to se na{ol na nejzinata teritorija vo vremeto na prezemaweto na soodvetnite dejstvija ili akti. no potrebno e nivnoto iskoristuvawe da pretstavuva pravo i da zavisi isklu~ivo od voljata na aplikantot. rokot od 6 meseci zapo~nuva da te~e od denot koga e prezemeno dejstvieto. kako i od faktot dali so doma{noto pravo se predvideni pravni lekovi za vakvite slu~ai. efektivni i efikasni lekovi vo doma{niot praven poredok i toa kako vo upravnata. Poimot na `rtva na povreda vo praktikata na Sudot do`ivuva izvesno pro{iruvawe (potencijalna `rtva. Vo slu~aite koga navodnata povreda e rezultat na propu{tawe na organite na javnata vlast. odnosno propu{tawe na nejzinite organi. denot na zapo~nuvaweto na te~eweto na rokot od 6 meseci zavisi od pravilata na doma{noto pravo za t.Prethodno da bidat iscrpeni site dostapni. a nejzinite posebni aspekti i fazi se de91 .@albata da bide podnesena vo rok od 6 meseci od dostavuvaweto na poslednata odluka na doma{niot organ do podnositelot odnosno aplikatnot. Op{tite na~ela. dejstvo ili propu{tawe na organ na javnata vlast na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata. Dokolku povredata e storena so dejstvie na organite na javnata vlast za koe ne se predvideni pravni lekovi. a ne od voljata na nekoj drug subjekt vo doma{nata postapka. principi i glavnite instituti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava se uredeni so Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava. za da individualnata `alba bide prifatena od Sudot kako dopu{tena i za da se prodol`i so meritorno odlu~uvawe.Navodnata povreda da e storena so akt. “mol~ewe na administracijata”.). .n. Pri toa.Navodnata povreda na odredenoto pravo ili sloboda na aplikantot da e storena po datumot koga Konvencijata stapila vo sila vo odnos na Republika Makedonija.

2. kakov {to e slu~ajot so Republika Makedonija. Odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava nemaat kasatorno dejstvo sprema odlukite na doma{nite organi ili doma{nite sudovi vo primenata na doma{noto pravo. Vo praktikata. Imeno. baraweto za privremeni merki e pravno sredstvo koe se koristi vo postapkata pred Sudot so cel da se izdejstvuva odlo`uvawe na izvr{uvawe na dejstvie. 1. do Komitetot na ministri i do Generalnot sekretar na Sovetot na Evropa. nitu onamu kade {to Konvencijata e prifatena kako izvor na doma{noto pravo.“case law”. spored Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot. mo`e da im uka`e na strankite. efektite na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava so koi e utvrdena povreda na Konvencija se sveduvaat na pla}awe na odredena suma pari dosudena kako pravi~no obe{tetuvawe na `rtvata za povredata na nejzinite prava i slobodi grantirani so Konvencijata. Vo praktikata. koe sekojdnevno niz svojata praktika go gradi Sudot. Pokraj niv od ogromno zna~ewe e i precedentnoto pravo . Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za strankite (aplikantot i tu`enata dr`ava) i tie se dostavuvat ne samo do strankite.4. bidej}i Sudot vo Strazbur ne e sud od ~etvrt stepen vo odnos na doma{nite sudovi. koe bi mo`elo da predizvika nepopravliva i seriozna povreda na odredeno pravo grantirano so Evropskata Konvencija. tuku i site drugi u~esnici vo postapkata. praviloto 39 naj~esto se povikuva toga{ koga na aplikantot mu se zakanuva opasnost od proteruvawe ili ekstradi92 . Site tie se podednakvo bitni i relevantni kako izvori na pravoto za sodr`inata na pravata i slobodite i za procedurata pred Sudot i tie gi obvrzuvaat ne samo Sudot. na sopstvena inicijativa ili na barawe na strankite ili na treto zainteresirano lice.talizirani so Delovnikot (Pravilata za rabota) na Sudot. odnosno na tu`enata dr`ava deka e po`elno da se prezeme odredena privremena merka vo interes na strankite ili vo interes na pravilnoto i nepre~eno vodewe na postapkata pred Sudot. Pretsedatelot na Sovetot ili Sovetot. tuku i do zasegnatite treti lica i/ili dr`avi. Privremeni merki Pod opredeleni okolnosti.

Iako ova uka`uvawe nema pravno-obvrzuva~ko dejstvo za tu`enata dr`ava. 1. ma~ewe. Ne e te{ko da se pretpostavi deka mnogu `rtvi na trgovijata so lu|e se izlo`eni na vakvi stravuvawa i zakani vo mati~nata zemja. Sudot e dol`en da donese odluka vo najkratok mo`en rok i dokolku bide prifateno baraweto da se uka`e privremena merka (na primer. Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Od aspekt na op{tiot poim “trgovija so lu|e” potrebno e da se izvr{i jasna distinkcija na site vidovi koi vo soglasnost so ~l. Formite na izvr{uvawe vo krivi~noto delo trgovija so lu|e se zasileni so na~inite na primena. Vakvo barawe mo`e da podnese ne samo `rtvata na potencijalnite povredi. tuku i nejziniot praven zastapnik ili nevladina organizacija i istoto mo`e da se podnese i pred formalnoto poveduvawe na postapka pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. vo baraweto treba da se stori verojatno deka ne postojat dostapni doma{ni pravni lekovi koi bi go spre~ile izvr{uvaweto na odlukata za proteruvawe ili ekstradicija. Pri toa. kako i do Komitetot na Ministri. a vo negovata zemja odnosno vo zemjata vo koja treba da bide proteran ili ekstradiran postoi opasnost ili realna i seriozna zakana deka }e bide zagrozen negoviot `ivot (sprotivno na ~len 2 od Konvencijata) ili }e bide podlo`en na progon. odnosno so upotreba na sila. toa voglavno se po~ituva poradi implikaciite vo ponatamo{niot tek na postapkata pred Sudot. poni`uva~ko i ne~ove~ko odnesuvawe (sprotivno na ~len 3 od Koncencijata). odnosno go ispolnuvaat vo celost zakonskoto bitie na krivi~noto delo trgovija so lu|e.cija od zemjata vo koja se nao|a. seriozna 93 . Treba da se naglasi deka odgovornosta na dr`avata postoi i toga{ koga opasnosta i zakanata od povreda na fundametalnite prava poteknuva od organi na druga dr`ava ili od neformalni grupi vo druga dr`ava koja ne mora da bide potpisni~ka na Evropskata Konvencija. koi imaat pravo ja komentiraat istata. ili koga toa bi dovelo do odvojuvawe od ~lenovite na negovoto potesno semejstvo (sprotivno na ~len 8 od Konvencijata). 418-a od Zakonot za krivi~na postapka pretstavuvaat.3. da ne se proteruva stranecot do zavr{uvaweto na postapkata) za takvata odluka se izvestuvaat strankite.

koj be{e prika`an i vo delot od Praktikumot za rabotata na grani~nata policija. Odnosno stanuva zbor za fenomen koj dobiva razmeri od me|unaroden karakter. kaj javnosta pod poimot “trgovija so lu|e” se podrazbira eksploatacija po pat na prostitucija. ili kidnapirawe. voobi~aeno. zloupotreba na polo`ba na mo}. izmama.zakana. no i vo drugi zemji od regionot. e terminologijata koja se upotrebuva. prinudna rabota. prevezuvawe. od pri~ina {to trgovijata so lu|e opfa}a i drugi formi na seksualna eksploatacija. koja. glavno gi opfa}aat postoe~kite pojavni formi na ovoj fenomen. Ona {to vo praksata e razlika me|u ovie dva dokumenta. prinudno uslu`uvawe. sluguvawe. sepak. zasolnuvawe ili prifa}awe na lica po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda. ili zala`uvawe. odnosno sostojbata na nemo} na `rtvata so davawe ili primawe na pari ili druga korist. sluguvawe ili vadewe na organi. se podrazbira regrutirawe. od svoja strana podrazbira eksploatacija zaradi prostitucija. ropstvo ili postapuvawe sli~no na ropstvo. ili izmama. Analizite poka`uvaat deka kriminalot na trgovijata so lu|e pretstavuva primer na globalizacijata na 21 vek. prenos. prinudna rabota. vo soglasnost so me|unarodna terminologija i site akti od me|unaroden karakter koi ja obrabotuvaat problemati94 . i Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo. zaradi dobivawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice. Iako. Pred sé. ropstvo ili sli~en odnos. Vo soglasnost so Protokolot od Palermo. Vo celina. ne mo`eme ovoj fenomen da go podvedeme samo pod ova dejstvo. pak. }e konstatirame deka ne postoi golema razlika vo definiraweto i opfa}aweto na formite predvideni i vo dvata dokumenta. drugi formi na prisilba. Ako napravime komparacija na opisot na deloto “trgovija so lu|e” vo soglasnost so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo so site negovi elementi. pod poimot “trgovija so lu|e”. Imeno. grabnuvawe. so cel eksploatacija. so zloupotreba na mo} ili sostojba na nemo} ili so primawe na pari ili korist zaradi postignuvawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice. pa duri i trgovija so organi na ~ove~koto telo zaradi proda`ba. Stavaweto na poseben akcent i poistovetuvaweto na poimot trgovija so lu|e so eksploatacija po pat na prostitucija e rezultat na faktot {to ovaa forma na trgovija so lu|e e najmasovna i vo momentot najaktuelna kako pojavna forma i vo Republika Makedonija.

Se vr{i zapoznavawe so `rtvata vo nasoka na steknuvawe doverba. odnosno Zakonot za krivi~na postapka. praksata ja potvrdi opravdanosta i potrebata od voveduvawe na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a vo KZ na RM. Vo makedonskata legislativa. vo prisustvo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik. Potoa `rtvata se informira za nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so makedonskite zakoni i Protokolot od Palermo. Prvi~en kontakt so `rtvata Poseta na Tranzitniot Centar za Stranci Prvi~niot kontakt na advokatot so `rtvata se slu~uva naj~esto vo Tranzitniot Centar za Stranci kade {to se smesteni `rtvite od trgovijata so lu|e-stranski dr`avjani. odnosno. namesto terminot “`rtva” generalno se koristi terminot ”o{teten-a” kako vo materijalniot.2001 godina (Sl. Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija. sekade se upotrebuva terminot “`rtva”. deka taa ne e kriminalec i nema da snosi nikakva krivi~na odgovornost.vesnik na RM od 25.01. Od neposrednoto u~estvo i rabota na terenot.kata na trgovijata so lu|e. termin koj se upotrebuva e terminot “o{teten-a”. 95 - - .advokat koj }e gi zastapuva nejzinite prava i interesi vo sudskite postapki.2001 godina) i najnovite od Mart 2004 godina so voveduvawe na novite ~lenovi 418-b i 418-v i izmenata na ~lenot 418-a. kako materijalen zakon.4. so Izmenite i dopolnuvawata od 25. Ima status na o{tetena. Vo najgolem broj na predmeti `rtvata ja povtoruva izjavata dadena vo policija. Pristapot kon `rtvata treba da e vnimatelen i profesionalen so celosno po~ituvawe na nejzinite ~ovekovi prava. Ima pravo na polnomo{nik . 1. Na `rtvata/ svedok í se objasnuva deka: Nema da se vodi bilo kakva postapka protiv nea. Pritoa. taka i vo procesniot zakon. I vo Zakonot za obligacioni odnosi.01. `rtvata se ostava da ja raska`e svojata verzija na nastanot. Ima pravo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik.

`rtvata e smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci. Naprotiv. Ima pravo da se izjasni kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe poradi li~nite prava koi i se povredeni so krivi~noto delo. ne ni znae od kolkava golema va`nost e samata da se deklarira. Vo dosega{nata praksa mo{ne retko se slu~uva statusot na ovie lica od strana na javnoto obvinitelstvo i sudovite da bide opredelen kako status na o{teteni.. Ima pravo da odbie da odgovori na pra{awa so koi sebe si ili svoj blizok go izlo`uva na krivi~en progon. Dodeka trae postapkata. da i se uka`e na ovoj fakt. iako postoele indicii vrz osnova na iskazi dadeni od ovie lica pred organite na progonot deka stanuva zbor za `rtvi.deka samo kako svedok nema pravo na praven zastapnik/advokat. te`ok sram ili nanesuvawe na materijalna {teta. [to ja o~ekuva na sud. `rtvata treba da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe.- Dol`na e da svedo~i. Praksata poka`uva deka vo najgolem broj slu~ai. naj~esto statusot na ovie lica e opredelen kako status na svedoci. Od osobena va`nost za `rtvata e u{te vedna{ pri davaweto na prviot iskaz. dokolku `rtvata nemala prethodno kontakt so advokat koj í uka`al na nejzinite prava. u{te na samiot otpo~nuvaweto na procesot. vedna{ pri davaweto na prviot iskaz. lica na koi im bile povredeni ~ovekovite prava. koj sé }e bide prisuten vo sudnicata itn.}e bide krivi~no goneta. odnosno í se objasnuva postapkata. redosledot na postavuvawe na pra{awata. 96 . - - - @rtvata ima pravo samata da go opredeli svojot status na o{tetena. vo sudovite kade {to postojat uslovi. Se opomenuva deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo i dokolku svedo~i la`no . a za vreme na odr`uvaweto na glavniot pretres. odnosno da go opredeli svojot status na o{tetena. Kako svedok }e bide za{titen-a vo tekot na postapkata. Ako ne se izjasni kako o{tetena .

1.5. Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskite postapki Krivi~na postapka 1. Istraga Vo tekot na istra`nata postapka advokatot ja pridru`uva `rtvata pri davaweto izjava pred istra`niot sudija. Od po~etokot i po zavr{uvaweto na dejstvoto zaminuva so `rtvata. Advokatot pritoa treba da vnimava: - Dali e prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata: Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe; -Da se predjavi o{tetno pobaruvawe: Predjavuvaweto na o{tetno pobaruvawe od strana na `rtvata u{te vo fazata na istraga go determinira nejziniot status za ponatamo{niot tek na postapkata; - Da ja posovetuva `rtvata dali da se priklu~i kon krivi~niot progon; - Da i uka`uva na `rtvata na mo`nosta od sredba so obvinetiot i nivno soo~uvawe; - Ako `rtvata e maloletna, da se nazna~i staratel. 2. Glaven pretres Na glavniot pretres advokatot gi zastapuva interesite na `rtvata kako o{tetena i e prisuten-a vo sudnicata zaedno so `rtvata o{tetenata. Pritoa, zna~ajno e slednovo: - Sé dodeka ne bide povikana vo sudnicata da bide soslu{ana kako o{tetena, neophodno e, vo sudovite `rtvata da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe; - Advokatot treba da pobara isklu~uvawe na javnosta; - Advokatot treba da osigura dali e obezbeden i prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata.
97

Nesporen fakt e deka naj~esto `rtvite od trgovijata so lu|e, osobeno trgovijata so lu|e zaradi seksualna eksploatacija, poteknuvaat od zemjite na Isto~na Evropa. Praksata poka`uva deka prestojot na ovie lica vo Republika Makedonija pridonel tie da se steknat so izvesni poznavawa i delumno da go sovladaat makedonskiot jazik, no, od druga strana, pak, praksata povtorno poka`uva deka nivnoto poznavawe na makedonskiot jazik se sveduva samo na poznavawe na osnovnite poimi koi se upotrebuvaat vo me|usebnata komunikacija. Toa zna~i deka bez obezbeduvawe na soodveten sudski preveduva~ ne mo`e da se obezbedi davawe na kvaliteten iskaz vo postapkata. Ova, pred sé, od pri~ina {to vo sudskata postapka se upotrebuva pravna terminologija koja za niv e nepoznata i nerazbirliva, pa ottamu, mnogu ~esto, kako rezultat na nedovolnoto poznavawe na makedonskiot jazik, od nivnite iskazi se dobiva vpe~atok deka se javuvaat kontradiktornosti, {to sekako im odi vo prilog na storitelite na ova krivi~no delo, a na {teta na samite `rtvi. Ne treba da se zanemarat slu~aite od praksata, kade duri i vo slu~aj koga `rtvata izjavuva deka dovolno go poznava makedonskiot jazik i nema potreba od ovlasten sudski preveduva~, postapkata povtorno }e se smeta za nesoodvetna. Ova proizleguva od pri~ina {to vo minatoto, sudot naj~esto obezbeduval nesoodveten sudski preveduva~, ili, poto~no, dokolku `rtvata e od Romanija ili Moldavija, obezbeduval preveduva~ od vla{ki jazik. Za `al, ovaa praksa se primenuva i vo tekot na pretkrivi~nata postapka, vo fazata na istraga i vo tekot na glavniot pretres vo krivi~nata postapka. Mnogu ~esto se slu~uva samiot sudski preveduva~, poradi pravnata terminologija, i samiot da ne mo`e da izvr{i pravilen prevod za da mo`e `rtvata da go sfati pra{aweto koe í e upateno od strana na sudot ili obratno. Vakvata praksa }e se nadmine samo so obezbeduvawe na soodveten prevod na maj~iniot jazik na `rtvata. Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe. - Advokatot treba da ne dozvoli da se omalova`uva li~nosta na `rtva, da se po~ituva dignitetot i dostoinstvoto na `rtvata.
98

Obvinetiot, negoviot branitel, pa i svedocite, ja koristat sekoja prilika da ja diskreditiraat `rtvata i da ja obezvrednat nejzinata izjava. Vo eden slu~aj, pred Osnovniot sud Tetovo, vo istra`na postapka na soo~uvawe na svedokot so `rtvata, svedokot tvrdel deka `rtvata mu bila devojka. Na ova `rtvata mu odgovorila deka la`e, ne í bil mom~e tuku klient, kako i mnogu drugi, ja zemal za seksualni uslugi i za toa mu pla}al na obvinetiot. Svedokot se obiduval da odglumi napu{ten qubovnik koj strada so cel da mu pomogne na obvinetiot. - Utvrduvawe na identitetot. Edno od osnovnite pravila na sudskite postapki e utvrduvawe na identitetot na site u~esnici vo postapkata. Toa podrazbira legitimirawe od strana na sudot na sekoe lice koe se javuva pred sudot da dade iskaz, pa, ottamu, i na ovie lica koi pred sudot se pojavuvaat vo svojstvo na o{teteni, a isto taka davaat i iskaz vo svojstvo na svedok. Ova e naj~esto eden od osnovnite prigovori {to go istaknuvaat branitelite na obvinetite lica u{te vo pretkrivi~nata postapka. Od praven aspekt ovoj prigovor e sosema izdr`an, od pri~ina {to dokolku `rtvata ne se identifikuva so soodvetni ispravi, se doveduva vo pra{awe validnosta i ocenuvaweto na nejziniot iskaz od strana na sudot. Ottamu, neophodna e potrebata od koordinacija na dr`avno nivo i ostvaruvawe na {to potesna, poneposredna, kontinuirana sorabotka me|u Ministerstvo za vnatre{ni raboti i Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija so soodvetnite dr`avni organi na zemjite od kade {to se regrutiraat o{tetenite. Ovoj problem koj vo izminatiot period be{e osobeno izrazen, poleka se nadminuva preku obezbeduvawe patni listi so koi se utvrduva identitetot na `rtvata. - Ako se raboti za maloletna `rtva, neophodno e postavuvawe i prisustvo na staratel. - Neophodno e prisustvo na pedagog. Prisustvoto na pedagog vo sudnicata pridonesuva maloletnata `rtva da bide smirena, bez strav, slobodno da odgovara na pra{awata i da dade izdr`an iskaz.
99

. dokolku toa ne go storila vo istra`nata postapka.Soo~uvawe.@rtvata ima pravo da predjavi o{tetno pobaruvawe. odnosno da se reagira sekoga{ koga obvinetiot nastojuva da ja diskreditira `rtvata so upotreba na neumesni izrazi i dofrlawa. koe edinstveno mo`e da go ostvari od storitelot na krivi~noto delo trgovija so lu|e.@rtvata ima pravo da bara sudot da odlu~i po predjavenoto o{tetno (imotno-pravno) pobaruvawe. Za toa vreme storitelite imaat dovolno vreme da izvr{at prenesuvawe na li~niot imot na treti lica. odnosno se vra}aat vo domicilnata zemja. sekako. zaminuvaat.advokati za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe. . pak. . Od druga strana. i toa samo isklu~ivo koga e donesena pravosilna sudska odluka so koja storitelot e oglasen za vinoven. . prisustvuva na glavniot pretres kako svedok ili kako o{teten. 100 . da fingiraat proda`ba ili na drug na~in da go onevozmo`at obes{tetuvaweto na `rtvite. odnosno patnite ispravi. Edna od slabostite na sudskata praksa vo Republika Makedonija e podatokot deka postoi na~elen stav sudovite vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat vo utvrduvaweto na visinata na imotno-pravnoto pobaruvawe i upatuvaat na gra|anska parnica kade {to `rtvata bi trebalo da go ostvari o{tetnoto pobaruvawe. a gi ohrabruva storitelite. }e se otstrani od sudnicata {tom negovoto prisustvo ve}e ne e potrebno. Od golema va`nost e da ne se dozvoli. Ovaa praksa.Ako maloletnoto lice . @rtvite se stranski dr`avjani koi so zavr{uvaweto na postapkata na davawe iskaz i podgotvuvawe na dokumentite. nivnata ekonomska sostojba ne im dozvoluva anga`irawe na zastapnici .`rtva na trgovija. Vo soglasnost so nacionalnata legislativa `rtvata mo`e da predjavi o{tetno pobaruvawe. ima negativno vlijanie od pri~ina {to gi obeshrabruva `rtvite.

Pravoto `rtvata da istakne pobaruvawe za nadomest na {teta proizleguva od predvidenite formi za nadomest na nematerijalna {teta vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi.Za povreda na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. a `rtvata ova pravo. procedurata nema da bide tolku brza i ednostavna od pri~ina {to parni~niot sud.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka soglasno koj so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. materijalni sredstva za nejzino patuvawe od zemjata na poteklo. nitu vo utvrduvaweto na visinata na sekoj osnov poedine~no ili pak zbirna {teta. so novite izmeni na ZKP. so ogled na praksata na doma{nite sudovi vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat nitu vo osnovite za nadomest na {teta. mo`e da go ostvari vo krivi~na postapka. `rtvata od izvr{eno krivi~no delo za koe vo krivi~nata postapka so pravosilna presuda storitelot e oglasen za vinoven ima pravo na nadomest na nematerijalna {teta za: . Od tie pri~ini za pozdravuvawe e izmenata na ~l. 101 .Za ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe. sekoga{ zaka`uva medicinsko psihijatrisko ve{ta~ewe od strana na stru~ni lica od oblasta na medicinata koe bara neposredno prisustvo na `rtvata. no istovremeno i povtorno pre`ivuvawe na nastanite {to.3.Pretrpena fizi~ka bolka. .Za pretrpen strav. ostanuva otvorena mo`nosta o{tetnoto pobaruvawe da se ostvari i vo gra|anska postapka so tu`ba vrz osnova na pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven. . . sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe na o{tetenata-`rtva.Za navreda. . po pravilo. Gra|anska postapka Pravo na nadomest za pretrpena {teta Dokolku vo krivi~nata postapka ne e odlu~eno po predjavenoto o{tetno pobaruvawe. So vodeweto na gra|anska postapka vo koja `rtvata bi ostvarila eventualen materijalen nadomest za pretrpeniot strav ili za du{evnata ili fizi~kata bolka i sli~no. povreda na ~esta i ugledot.Za pretrpena du{evna bolka. Imeno. . Ova pravo `rtvata mo`e da go ostvari vo gra|anska postapka.

od strana na drugi lica koi se `rtvi isto kako i tie i od tie lica ja doznavaat fakti~kata sostojba vo koja se na{le. doveduva do do`ivuvawe na dopolnitelni stresovi i traumi kaj `rtvata. Dokaznata postapka so vakov stav na povisokiot sud pri doka`uvaweto na deloto }e ja ote`ne rabotata na javnite obviniteli i prvostepenite sudovi vo doka`uvaweto. taka {to `rtvata }e bide dovedena vo situacija samo povtorno da do`ivuva traumi. Pri~inata za vakvata prekvalifikacija le`i vo faktot {to iako dosega se doneseni prvostepeni odluki vo koi obvinetite se oglaseni za vinovni za storeno krivi~no delo trgovija so lu|e. povisokite sudovi gi ukinuvaat prvostepenite odluki od pri~ina {to go smetaat za nedoka`ano deloto trgovija so lu|e dokolku ne postoi neposreden dokaz za predavawe na pari~ni sredstva pri kupoproda`bata. Mnogu ~esto `rtvite ne gi ni znaat imiwata na nivnite “gazdi” i mo`at da gi identifikuvaat samo na fotografija. 102 . Apsurdno e da se o~ekuva storitelite na deloto na `rtvite da im se pretstavuvaat so polno ime i prezime. }e ja dovede vo nepovolna polo`ba `rtvata poradi nedoverba vo sistemot i. Od druga strana. od druga strana. Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Edna od osnovnite slabosti pri primenata na ovoj ~len e podatokot deka mnogu ~esto prvi~nata pravna kvalifikacija na deloto trgovija so lu|e vo tekot na postapkata zavr{uva so prekvalifikacija i toa vo ~len 191. na razni na~ini da ja izbegne obvrskata za nadomest na {teta. 1. odnosno pri~initelot na {tetata.sekako. postoi opasnost ve}e osudenoto lice koe vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi e {tetnikot. sekako. Naj~esto `rtvite ne ni znaat deka se prodadeni ili kupeni i toj fakt im se soop{tuva podocna.6. a. seto ova vodi vo prilog na storitelot na deloto. pak. odnosno utvrduvaweto na deloto. apsurdno e da se o~ekuva storitelite da gi brojat i ispla}aat parite vo prisustvo na `rtvite. posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija. a da nema nikakva materijalna satisfakcija.

vo odnos na dosega zazemenite na~elni stavovi. i da se prodol`i so implementirawe na me|unarodnite standardi. iako vo samiot opis na deloto postojat i drugi formi preku koi se ispolnuva su{tinata. tuku deka poznava lice “Pepi”.Se slu~uvaat situacii koga `rtvata. Neophodno e so pogolem intenzitet i efikasnost da se raboti na otstranuvawe na site zabele{ki i slabosti od dosega{nata praksa. no i vo praksata. sudovite i nevladinite organizacii koi rabotat na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e.“Petko Petkovski”. sekako. Ova e samo eden primer za da se prezentira do koj stepen storitelite se za{tituvaat od liceto na pravdata. Od tie pri~ini. se misli na Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ova. u{te pove}e uka`uva na serioznosta so koja treba da se pristapi kon deloto. Tuka. Me|unarodnata Organizacija za Migracii i Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal. na pra{aweto dali go poznava liceto. 103 . ima svoe opravdanie vo faktot deka od bezbednosni pri~ini vo Tranzitniot Centar za Stranci postojat posebni pravila na rabota i pristap i postapuvawe so nadvore{ni lica. Sekako deka edna od slabostite vo vrska so prakti~nata primena e deka pri doka`uvaweto na deloto najgolem akcent se stava to~no na kupoproda`bata. a gi prima upravnikot. Potrebna e zajaknata sorabotka i koordinacija me|u site strukturi i institucii koi imaat neposredno aktivno u~estvo so `rtvite od trgovijata so lu|e. i pokanite koi gi upatuva sudot do `rtvite pristignuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Edna od slabostite na sudskata postapka vo odnos na `rtvite vo izminatiot period e na~inot na dostavuvawe na sudskata pokana koja sé pove}e se nadminuva poradi koordiniranata sorabotka me|u Tranzitniot Centar za Stranci. tuku obi~no stanuva zbor za dobro razrabotena mre`a na organiziran kriminal od me|unarodni razmeri. javnoto obvinitelstvo.izjavuva deka ne go poznava. na primer . Neophodno e da se izvr{at izmeni vo zakonodavstvoto. pred sé. Tranzitniot Centar za Stranci e pod nadle`nost na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Faktot deka samoto delo e od takov te`ok karakter {to vpro~em e nevozmo`no da bide izvr{eno samo od edno lice.

Sepak. Vo predmet pred Osnovniot sud Gostivar. tie go pre`ivuvaat ona {to im se slu~ilo i niz {to pominale. Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija U~estvo po osnov na zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e vo 20 predmeti pred Osnoven sud Bitola. postapkata e vo faza na glaven pretres i se izvedeni dokazi so soslu{uvawe na o{tetenite kako svedoci. Vo predmet pred Osnovniot sud Ohrid.7.7. da dade iskaz. site pred Osnovniot sud Tetovo. postapkata e zavr{ena so pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven i mu e izre~ena kazna zatvor vo traewe od 3 godini i osum meseci. So istata presuda o{tetenite-`rtvite. Vo predmet pred Osnovniot sud Bitola. Osnoven sud Gostivar i Osnoven sud Ohrid. - - - - 104 . Osnoven sud Tetovo. postapkata e vo faza na glaven pretres. treba da se vr{i so li~na dostava. Od vkupniot broj na zastapuvani o{teteni . Praksa i teorija . so povtoruvaweto. se upateni na spor. vo soglasnost so Zakonot za krivi~na postapka. 5 se maloletni. Vo dva predmeta pred Osnovniot sud Tetovo.1. bez ogled dali se povikuva kako svedok ili o{tetena. Isto taka e izveden dokaz so soslu{uvawe na o{tetenata kako svedok. a toj moment za mnogu od niv e voznemiruva~ki od pri~ina {to re~isi sekoga{.Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova 1. postapkata sé u{te e ili vo faza na istraga ili vo faza na podignat obvinitelen akt. po osnov na predjavenoto o{tetno pobaruvawe. Vo ostanatite predmeti. Li~nata dostava e potrebna i zaradi psiholo{ka podgotovka na `rtvata. dodeka ostanatite se na vozrast od 18 do 27 godini. 1. @rtvata se zapoznava so faktot deka treba da izleze pred sud. dostavuvaweto na pokanata do `rtvata. postapkata e vo faza na istraga.`rtvi.

Vo soglasnost so zaklu~ocite od obukata za upravuvawe na slu~ai na trgovija so lu|e i nelegalna migracija. Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite Prvi~niot kontakt me|u `rtvata i nejziniot polnomo{nik advokatot e od isklu~itelna va`nost. zaradi nejzina sigurnost i bezbednost. Bugarija. pred policisko-istra`nite organi.2. 1. deka advokatot e tuka zaradi nea. Moldavija. prviot kontakt so `rtvata vo svojstvo na o{tetna. zaradi za{tita na nejzinite prava. Primer od praksata: @rtvata se sretnuva so advokatot neposredno pred da go dade svojot iskaz vo svojstvo na svedok . pri svojot prvi~en kontakt so `rtvata da ja ima vo previd psiholo{kata sostojba vo koja taa se nao|a.@rtvite od trgovijata so lu|e naj~esto po poteklo se od zemjite na Isto~na Evropa (Romanija. Kako {to ve}e e napomenato. so cel da ja stekne nejzinata doverba. Preporaka: Od osobena va`nost e advokatot i `rtvata da vospostavat kontakt mnogu porano (dokolku toa e mo`no). Belorusija). ova pra{awe nao|a svoja opravdanost vo odredbite na Ustavot na Republika Makedonija.7. advokatot go ostvaruva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. @rtvata mora da ima polna i neograni~ena doverba vo svojot advokat.o{tetena vo samiot sud. Ukraina. pred `rtvata da bide povikana od strana na sudot vo svojstvo na svedok. So ogled deka stanuva zbor za lice koe ima status na `rtvao{tetena i so samoto toa se javuva kako u~esnik vo postapkata (~len 12 105 . iako novite izmeni na Zakonot za krivi~na postapka decidno ne predviduvaat odredba za zastapuvawe i davawe na pravna pouka i pomo{ na `rtvite od trgovija so lu|e vo pretkrivi~nata postapka. Napomena: Od osobena va`nost e advokatot.

od ZKP), gi ima site prava vo celiot tek na postapkata, pa i pravoto na prisustvo na polnomo{nik vo tekot na pretkrivi~nata postapka. Preporaka: Dokolku `rtvata se pojavuva vo pretkrivi~na postapka kako svedok-o{tetena, bi bilo mo{ne korisno pri davaweto na iskazot so nea da bide prisuten i nejziniot polnomo{nik/advokatot. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Ohrid, `rtvata - 14-godi{na Romanka, vo pretkrivi~nata postapka dava iskaz i pritoa iskazot go dava na Makedonski jazik (notirano vo zapisnik), a vpro~em, mnogu malku ili voop{to ne go poznava makedonskiot jazik. Obrazlo`enie: Dokolku bil prisuten advokat-polnomo{nik, sekako deka bi insistiral na obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ so cel takviot iskaz da ne bide doveden pod somnenie vo odnos na negovata izdr`anost i nesoborlivost. Napomena: Potrebno e advokatot da go slu{ne, li~no od `rtvata, celiot nejzin iskaz, pred taa voop{to da go dade nejziniot iskaz kako svedok. Advokatot mo`e da ja pou~i na {to da obrati posebno vnimanie, da í pojasni nekoi raboti koi vo vrska so krivi~no-pravniot nastan ne í se jasni. @rtvata, mnogu ~esto, so ogled na na~inot na koj e prodavana (no}e, po nepoznati pati{ta, vo nepoznati gradovi, zbuneta, ograni~ena vo slobodata na dvi`ewe), mnogu ~esto kompletno e dezorientirana vo prostorot i vremeto. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Tetovo, `rtvata pri izlagaweto na hronolo{kiot sled na nastanite od momentot koga bila ilegalno prenesena preku srpsko-makedonskata granica, do momentot koga bila predadena na nejziniot gazda vo Tetovo, po nejzino se}avawe, pominala preku dva grada i navodno, patuvala 6 ~asa.
106

Obrazlo`enie: @rtvata ne znae deka prv grad niz koj pominala po ilegalnoto preminuvawe preku srpsko-makedonskata granica e Kumanovo, vtoriot grad preku koj pominala e Skopje, za da stasa vo Tetovo kade {to e prodadena. 1.7.3. Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka Preporaka: O{tetenite, kako svedoci, mora na ekspliciten na~in da se pou~at deka vo soglasnost so ~len 221 od ZKP: ”Svedokot ne e dol`en da odgovara na oddelni pra{awa ako e verojatno deka so toa bi se izlo`il sebe si ili svoj blizok rodnina ....na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe.” Obrazlo`enie: @rtvite, ne razbiraj}i ja su{tinata na ovaa pouka, se izlo`uvaat sebe si na golem sram i poni`uvawe. @rtvata, vo svojstvo na svedok, ~esto, so delovi od svojot iskaz se izlo`uva sebesi na te`ok sram koj plasti~no go do`ivuva preku mol~ewe, odolgovlekuvawe na odgovorot na postavenoto pra{awe, no mnogu ~esto so pla~ewe, navednuvawe na glavata. Vakvoto nivno odnesuvawe poka`uva kakvi ~uvstva kaj niv predizvikuva pra{aweto. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola, del od iskaz na o{tetena - svedok: “Me udri so dr{kata od pi{tolot po glava zatoa {to ne sakav da odam so klientot. Toj klient i porano sekoga{ bara{e od mene nenormalen seks.” Na pra{aweto od sudijata “kakov e toj nenormalen seks”, `rtvata odgovara: “pu{i k... sudija”, posle {to sledi gromoglasno smeewe od strana na publikata vo sudskata sala, a `rtvata pla~e. No, i dokolku zapisni~ki e konstatirano deka o{teteniot vo svojstvo na svedok e predupreden na ova svoe pravo, toa od strana na istra`niot sudija ne e objasneto na na~in na koj `rtvata mo`e da go sfati.
107

Primer od praksata: Istra`niot sudija diktira vo zapisnik: “Otkako na svedokot mu e predo~eno deka .... ”, pa se diktira zakonskiot tekst na odredbata, bez voop{to istra`niot sudija da se obrati do `rtvata i da se obide na pristapen na~in da í objasni {to vsu{nost zna~i toa.

Preporaka: Istra`niot sudija mora so osobena vnimatelnost da í pojasni na `rtvata vo {to se sostoi nejzinoto pravo da odbie odgovor na opredeleni pra{awa. Pri toa mora da koristi terminologija razbirliva za `rtvata. Prethodnata preporaka se odnesuva i do javnite obviniteli. Pri postavuvaweto na pra{awata od strana na obvinitelot, vo interes na postapkata, a zaradi dobivawe na verodostoen i kvaliteten iskaz, od osobena va`nost e pra{awata da bidat {to porazbirlivi, bez koristewe na stru~ni izrazi koi ja zbunuvaat `rtvata. Primer od praksata: Na pra{aweto na javniot obvinitel :“Dali be{e prinuduvana na pru`awe seksualni uslugi?”, `rtvata odgovara: “Ne”. Na pra{aweto na javniot obvinitel: “Kako negira koga pogore vo zapisnikot e vneseno deka ka`ala deka gazdata so sila ja teral da izleguva za pari so gosti od lokalot”, `rtvata odgovara: “Da, me tera{e so sila, a koga ne sakav da izlezam so klient, me tepa{e”. Zaklu~ok: Poimite prinuda, pru`awe uslugi i sli~ni termini navedni vo zakonskiot tekst na deloto se nerazbirlivi za `rtvata. Preporaka: Celokupnata postapka pri izveduvaweto na dokaz so soslu{uvawe na svedok-o{teten zadol`itelno treba da se vodi na pristapen na~in, odnosno razbirliv i jasen za `rtvata. Napomena: Mora da se ima predvid intelektualniot, psiholo{kiot i socijalniot profil na `rtvata. @rtvite, vo najgolem broj slu~ai, se
108

poteknuvaat od ruralni sredini. pred `rtvata da bide povikana na svedo~ewe od strana na sudot. nepismena i kompletno haoti~na. od Skopje. Vleguvaweto vo sudnica i davaweto na izkaz vo sud e ne{to sosema drugo od neformalniot razgovor so `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci.” Vo soglasnost so istiot ~len stav 3 od ZKP: “Za pravoto na preveduva~ liceto }e se pou~i. bez dvoumewe se potvrduva faktot deka `rtvite svoite iskazi treba da gi davaat preku ovlasten sudski preveduva~. vrz osnova na kontaktite koi }e gi ostvari prethodno. Primer od praksata: Slu~aj na `rtva od Republika Makedonija. 109 .so nizok stepen na obrazovanie. Vo zapisnikot }e se zabele`i deka e dadena pouka i izjavata na liceto. posredstvo na ovlasten sudski preveduva~.Vo soglasnost so ~len 7 stav 2 od ZKP: “Svedocite vo tekot na postapkata pred sudot imaat pravo na besplatna pomo{ od ovlasten sudski preveduva~. mnogu ~esto nesocijalizirani. eklatantno. Zo{to? Advokatot e toj koj mo`e da izvr{i najverodostojna procena na stepenot na poznavawe na jazikot od strana na `rtvata. duri i vo slu~aj koga `rtvata tvrdi deka go poznava jazikot. ako ne go zboruvaat ili razbiraat jazikot na koj se vodi postapkata. Preporaka: @rtvata sekoga{ treba da go dade svojot iskaz so posredstvo na ovlasten sudski preveduva~.” Zaklu~ok: Od gorenavedenite primeri koi uka`uvaat na problemite {to se javuvaat vo tekot na postapkata kaj ovie krivi~ni dela. bez ogled {to izjavuva `rtvata. . a da ne zboruvame za konfliktnite semejni sredini. intelektualno inferiorni vo odnos na okolinata. Preporaka: Ne smee da se prifati davawe na iskaz od strana na svedok-`rtva bez prisustvo.

duri i so svojot prakticiran pristap za razbirawe. se konstatira deka nitu toj. Pred Osnovniot sud Tetovo. vo site slu~ai. pri {to pra{ana za vremeto koga bila prodavana i vo koj mesec vo godinata. ako taa i toga{ ne go poznavala makedonskiot jazik. na svedokot da mu se predo~i iskazot koj go dala vo zapisnik vo tekot na istragata? Preporaka: Povikuvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok da se vr{i vo soglasnost so zakonskite odredbi. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Ohrid. a dala iskaz vrz osnova na koj se bazira obvinitelniot akt? [to dokolku branitelot pobara. mo{ne te{ko komunicira. Zaklu~ok: Se doveduva vo pra{awe ishodot na celokupnata postapka. Dva dena pred glavniot pretres. eden od najeklatantnite primeri na `rtva koja dava iskaz na makedonski jazik.Primeri od praksata: Bez isklu~ok. vo 2002 godina. maloletnata `rtva na 14 godini. obvinitelot. Posle dve godini istoto lice se vra}a vo Makedonija. a da ne zboruvame za pra{awata na branitelite na obvinetite. pri {to vo zapisnik e notirana nejzinata izjava deka go razbira makedonskiot jazik. vo soglasnost so ~len 320 od ZKP.Vo soglasnost so ~len 222 od ZKP: “Povikuvaweto na svedokot se vr{i so dostavuvawe na pismena pokana na koja mora da bidat navedeni 110 . zaradi davawe iskaz na glavniot pretres. vo tekot na pretkrivi~nata postapka i vo istragata. . predmet vo koj se javuvaat 10 obvineti. }e po~nat da postavuvaat pra{awa so cel da se pojasnat opredeleni okolnosti. za `al. dava iskaz. anga`iraniot advokat vospostavuva kontakt so `rtvata. Zo{to? Kako }e se potvrdi verodostojnosta na iskazot daden vo istraga. no. ne znae da odgovori. praksata poka`uva nedovolno poznavawe na makedonskiot jazik i isklu~itelno te{ko izrazuvawe na `rtvite koe osobeno doa|a do izraz vo momentot koga sudijata. bidej}i `rtvata re~isi voop{to da ne go razbira makedonskiot jazik.

so pokana svedokot da se javi pred sudot naredniot den.. 1.. 111 .4. vo soglasnost so ~len 217od ZKP: “1) Kako svedoci se povikuvaat lica za koi e verojatno deka }e mo`at da dadat izvestuvawe za krivi~noto delo i storitelot i za drugi va`ni okolnosti. mesto. 2) O{teteniot . o{teten) vreme.. Kaj ovie krivi~ni dela. dol`no e da svedo~i”. Takviot na~in na dostavuvawe e sprotiven na odredbite od ZKP. a ako vo ovoj Zakon ne e opredeleno poinaku. a i da ja dobie potrebnata pravna pouka od nejziniot advokat.. o{tetni-`rtvi. vo 10:00 ~asot.svedok Preporaka: Potrebno e na `rtvata da í se objasni i da se pou~i deka e dol`na da svedo~i spored odredbite na doma{noto zakonodavstvo. vo zakonski opredeleniot rok (ili najmalku 2-3 dena prethodno) kako bi imalo dovolno vreme `rtvata da se podgotvi i psihi~ki.7. Imeno. odnosno `rtvata. so predupreduvawe vo slu~aj na neopravdan izostanok”. Dol`nost na o{tetenata (`rtva) . krivi~niot predmet.imeto. prezimeto. Preporaka: Pokanite da se dostavuvaat do svedocite. povikuvaweto na svedokot be{e izvr{eno so ispra}awe na faks do MVR-Oddel za borba protiv organiziran kriminal vo 15:00 ~asot.. Primeri od praksata: Od strana na Osnovniot sud Gostivar. Svedokot e dol`en da se javi na urednata pokana duri i vo slu~aite koga subjektivno ocenuva deka nema nikakvi soznanija za postapkata. 3) Sekoe lice koe se povikuva kako svedok e dol`no da se javi na pokanata. nazna~uvaweto na svojstvoto (svedok. naj~esto edinstven dokaz vrz osnova na koj se bazira obvinenieto e tokmu iskazot na svedokot. mo`e da se soslu{a kako svedok.

. no najdolgo eden mesec. Vo soglasnost so ~len 223 od ZKP: “2) Svedokot }e se opomene deka e dol`en da ja zboruva vistinata i deka ne smee ni{to da premol~i. mo`e da se zatvori. Soo~uvaweto e sostaven del na soslu{uvaweto i svedokot e dol`en da go stori toa. 112 . so neposredno pojasnuvawe. na razbirliv na~in {to toa zna~i. bez posebno obra}awe do svedokoto{tetenata.Vo soglasnost so ~len 229 od ZKP: “1) Ako svedokot koj e uredno povikan ne dojde i ne go opravda svojot izostanok ili bez odobrenie i opravdana pri~ina se oddale~i od mestoto kade {to treba da bide soslu{an.” I ovde mora da se napomene deka citiraniot zakonski tekst so gorenavedenata odredba. (~len 221). pa otkako e predupreden za posledicite.” Preporaka: Advokatot. mo`e da se kazni so pari~na kazna opredelena vo prethodniot stav . mo`e da se naredi da se dovede prisilno. a ako potoa odbie da svedo~i. mora da í gi predo~i i objasni ovie obvrski i posledicite od niv na `rtvata... od strana na istra`niot sudija se vr{i so mehani~ko diktirawe vo zapisnik.. bez zakon.ska pri~ina odbie da svedo~i. ili dodeka krivi~nata postapka ne se zavr{i. Preporaka: Advokatot mora da ja pou~i `rtvata deka e mo`no da se sretne i da se soo~i so obvinetiot. a mo`e i da se kazni so pari~na kazna koja pretstavuva edna polovina od prose~nata plata ostvarena vo poslednite tri meseci vo stopanstvoto. a potoa }e se predupredi deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo. kako polnomo{nik.. svedokot }e se predupredi deka ne e dol`en da odgovara na pra{awa . Potoa. spored podatocite objaveni od strana na Dr`avniot zavod za statistika. 2) Ako svedokot dojde.. Zatvorot trae dodeka svedokot ne se soglasi da svedo~i ili negovoto soslu{uvawe stane nepotrebno.

Zaklu~ok: Ova e od osobena va`nost od pri~ina {to praksata poka`uva deka `rtvata ima patolo{ki strav od “nejziniot gazda” (obvinetiot). Soo~uvaweto se vr{i posle ispituvaweto na obvinetiot i svedokot.Vo soglasnost so ~len 212 od ZKP: “1) Obvinetiot mo`e da se soo~i so svedokot.2004 godina) vo ~len 270-a.74/2004 od 22. Napomena: Vo soglasnost so izmenite na ZKP („Sl. dadena e mo`nost `rtvite da bidat za{titeni so sproveduvawe na poseben na~in na ispituvawe i u~estvo vo postapkata. kako prvo pra{awe od strana na `rtvite se postavuva slednoto: “Dali mojot gazda }e bide tamu (se misli na sud pri davaweto na iskaz od nejzina strana)” . „ Soo~uvaweto e sostaven del na ispituvaweto. }e se repatriraat vo domicilnite zemji. Pritoa se primenuvaat odredbite od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija. 113 . So toa se izbegnuva opasnosta od psiholo{ki strav i pritisok kaj `rtvite. Za{titata na `rtvite mo`e da se vr{i i so nivno vklu~uvawe vo programata za za{tita na svedoci. Pritoa treba da se ima predvid deka svedocite vo ovie postapki redovno se stranski dr`avjani koi naj~esto. ako nivnite iskazi ne se soglasuvaat vo pogled na bitnite fakti.10. po zavr{uvaweto na istragata. na sorabotnicite na pravdata i na `rtvite. @rtvata kako svedok mora prethodno da bide izvestena za ovaa mo`nost koja ja predviduva ZKP.vesnik na RM“ br. Napomena: Novite zakonski izmeni vo ~len 295-a dozvoluvaat svedokot da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koja se nao|a vo drug zemja. Primeri od praksata: Generalno. bez isklu~ok. pa potrebno e prethodno psihi~ki da se podgotvi za toj mo`en kontakt. Oddel za za{tita na svedocite.

Vo soglasnost so ~len 174 stav 1 od ZKP: O{teteniot sekoga{ mo`e da se obrati so poplaka do Pretsedatelot na sudot pred koj se vodi postapkata poradi 114 . bez strav. Ako e toa potrebno. a nejzinata sigurnost be{e jasno izrazena. pak. Vo soglasnost so ~len 223 stav 4 od ZKP: „Pri soslu{uvawe na maloletno lice. kvaliteten. jasen. osobeno ako e o{teteno so krivi~noto delo. zadol`itelno da se pobara soslu{uvaweto da se izvr{i vo prisustvo na pedagog ili psiholog od soodvetniot CSR. soslu{uvaweto na maloletnoto lice }e se izvr{i so pomo{ na pedagog ili drugo stru~no lice.So ogled na kratkiot rok na primena na novite zakonski izmeni. praksata dopolnitelno }e gi isfrli na povr{ina slabostite ili pozitivnite efekti. Iskazot koj go dade maloletnata `rtva be{e isklu~itelno koncizen. koga obvinitelot pobara za maloletnata `rtva od Romanija soslu{uvaweto da se izvr{i so pomo{ na pedagog od Centarot za socijalna rabota vo Tetovo. Preporaka: Vo sekoj moment od postapkata mo`at da se o~ekuvaat manipulacii od strana na obvinetite i nivnite braniteli so iskoristuvawe na opredeleni zakonski odredbi za odlagawe i odolgovlekuvawe na postapkite. so cel `rtvite da se dovedat vo sostojba na nervoza i netrpelivost. se raboti za maloletno lice koe se soslu{uva vo svojstvo na svedok.“ Primer od praksata: Primenata na ovoj ~len naide na osobeno pozitiven efekt vo istra`nata postapka koja se vode{e pred Osnovniot sud Tetovo. stravot is~ezna. Preporaka: Dokolku. }e se postapi pretpazlivo taka {to soslu{uvaweto da ne vlijae {tetno vrz psihi~kata sostojba na maloletnikot.

... Prvo branitelot e “anga`iran” po drug pritvorski predmet. potoa .. kako o{teten. kako vo odnos na institutot „izzemawe“.. Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe Svedokot. Pred da se dade pojasnuvawe na ovoj ~len. le`i tokmu vo primenata i tolkuvaweto na ~len 61 od ZKP.7.. potoa e bolen obvinetiot.. Pred Osnovniot sud Tetovo po ~etvrti pat se odlaga ro~i{teto za glaven pretres. ima pravo na advokat kako polnomo{nik vo tekot na celata postapka. ^len 139 stav 5 od ZKP: „O{teteniot e lice ~ie{to nekakvo li~no ili imotno pravo e povredeno ili zagrozeno so krivi~noto delo. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo istragata e zavr{ena vo dekemvri 2003 godina. mora da se pogledne zakonskiot tekst za zna~ewe na izrazite na ZKP. Napomena: Novite izmeni vo ZKP (~len 7 i ~len 9) go stesnuvaat i ograni~uvaat prostorot za manevar vo smisla na odolgovlekuvawe na postapkite i izbegnuvawe na pravdata.“ 115 . taka i vo odnos na dostavata (~len 35 i 36) regulirani so ~len 113 i 114 od ZKP. so {to aktot ne mo`e da stane pravosilen.5. Preporaka: Mo{ne smela e razmislata za izmena na zakonskata regulativa vo pogled na delegiraweto na nadle`nosta na Osnovnite sudovi ili formirawe na specijalizirani oddelenija za postapuvawe po ovie krivi~ni dela.. Osnovata na site problemi so koi se sre}ava polnomo{nikot advokat pri zastapuvaweto i pru`aweto na vistinska pomo{ na `rtvite. potoa e bolen. Do den denes obvinitelniot akt “ne mo`e da mu se dostavi” na obvinetiot koj inaku `ivee vo Tetovo i re~isi sekojdnevno e vo sudot. reguliran so ~len 36 i ~len 38 od ZKP. 1.oddol`uvaweto na postapkata i poradi drugi nepravilnosti vo tekot na istragata.

se tolkuva i primenuva sosema razli~no. vo tekot na istra`nata postapka. pred sé. pa duri ni pra{awa koi direktno se naso~eni kon utvrduvaweto na statusot na `rtvata . Vr{eweto na pravata vo svojstvo na o{teten. kaj razli~ni sudii. se misli na li~nite do`ivuvawa.“ Primer od praksata: Ovaa pravna norma od strana na (pred sé) istra`nite sudii. Pravna dilema e dali polnomo{nikot na o{tetenata . polnomo{nikot na o{teteniot voop{to ne smee da postavuva pra{awa. Tuka. ~uvstvata na `rtvata vo vrska so krivi~no-pravniot nastan i storitelot. Ova se odnesuva na oddelni sudovi.`rtvata mo`e da ima aktivno u~estvo vo tekot na celata postapka. Vo ponatamo{niot tek na postapkata.o{tetenata. no i od strana na Pretsedatelite na Krivi~nite Soveti na glavniot pretres. O{teteniot mo`e da go ovlasti svojot polnomo{nik za celiot tek na postapkata ili samo za oddelni dejstva. `rtvata mo`e da go ostvaruva preku polnomo{nik. na barawe na polnomo{nikot na o{tetenite za postavuvawe na 116 . so propu{tawe na ovoj fakt taa ne bi mo`ela da gi ostvari svoite prava na o{tetno pobaruvawe. Pretsedatelot na Krivi~niot Sovet. no i vo isti sudovi. Napomena: Po vakvoto tolkuvawe od strana na istra`niot sudija za ovlastuvawata na polnomo{nikot na `rtvata.^len 61 od ZKP: „1) O{teteniot mo`e svoite prava vo postapkata da gi vr{i preku polnomo{nik. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola. od strana na polnomo{nikot mu e uka`ano na istra`niot sudija na faktot deka `rtvata kako neuk u~esnik vo postapkata ne e vo mo`nost da go opredeli svojot status na `rtva u{te vo fazata na istraga. Primer od praksata: Istra`en sudija od eden osnoven sud smeta deka vo tekot na istragata.

kako {to stoelo vo pokanata. Vo takov slu~aj neophodno e `rtvata da se pou~i deka u{te vedna{ treba jasno da mu stavi do znaewe na istra`niot sudija kakvo e nejzinoto svojstvo i kako taa se ~uvstvuva. Napomena: So pokanite koi se dostavuvaat preku Tranzitniot Centar za Stranci do `rtvite. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo na advokatot na `rtvata. Ottamu e potrebno prisustvo na advokat u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. redovno se povikuvaat vo svojstvo na svedoci vo postapkite za predmetnoto krivi~no delo. bidej}i `rtvata e povikana vo svojstvo na svedok. sigurna deka }e bide zastapuvana vo tekot na celata postapka od strana na soodvetno stru~no lice koe }e se gri`i za nejzinite prava. pri sproveduvaweto na istragata od strana na osnovnoto obvinitelstvo (OJO) nema status na `rtva. u{te od po~etokot na postapkata. bez voop{to da razmisli za pravata na `rtvata i pri~inite poradi koi toa se bara. Vakvata potreba proizleguva od faktot {to `rtvata vedna{. `rtva. toga{ statusot na `rtva go opredeluva samata vrz osnova na li~noto ~uvstvo i li~noto ubeduvawe. [to dokolku vo ponatamo{niot tek na postapkata od iskazot na drugite svedoci ili pri izveduvaweto na drugi dokazi se smeni 117 . dokolku `rtvata u{te vedna{. a priori go odbiva. i spored toa nema pravo na polnomo{nik.pra{awa tokmu vo vrska so psiholo{kite i fizi~kite traumi na `rtvata. od strana na istra`niot sudija mu bilo nalo`eno da ja napu{ti sudnicata. mo`e da gi ostvaruva svoite prava. mo{ne te{ko se steknuva so pravoto pri davaweto na svojot iskaz da obezbedi da bide prisuten nejziniot polnomo{nik. Preporaka: Statusot na `rtvata kako u~esnik vo postapkata (drugo lice) mora da bide opredelen u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. da bide bezbedna. Na obrazlo`enieto na istra`niot sudija se sprotivstavil advokatot so slednoto obrazlo`enie:”Dokolku od strana na OJO svedokot ne e determiniran kako o{tetena. Ottamu.

Zaklu~ok: Obrazlo`enieto od advokatot bilo prifateno i bilo dozvoleno steknuvaweto na status na o{tetena. Napomena: Se javuva potreba od podlaboka sorabotka i razmena na informacii me|u site ovie organi zaradi zajaknuvawe na borbata protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija. vo soglasnost so ~len 161 i ~len 322 odi dotamu {to dava {iroki ovlastuvawa duri i vo pogled na prisustvo na o{teteniot pri prezemaweto na istra`ni dejstva. so tekot na vremeto. Preporaka: OJO ima isklu~itelno zna~ewe pri podnesuvaweto barawe za sproveduvawe na istra`ni dejstva so toa {to go nazna~uva i statusot na svedokot koj se predlaga. efikasni. vo “simptomite” na nesinhroniziranost. Tokmu ova uka`uva na neophodnosta od polnomo{nik. advokat na `rtvata. a so toa i prisustvo na advokat. duri postoi zakonska obvrska istra`niot sudija da go izvesti (pokraj drugite u~esnici vo postapkata) i o{teteniot. koj bi prisustvuval na site procesni dejstva vo tekot na postapkata.statusot i se potvrdi deka svedokot e vsu{nost `rtva. osobeno e izrazen napredokot vo odnos na gotovnosta za sorabotka od strana na MVR. So toa se skratuvaat nejzinite prava predvideni so ZKP koi pretstavuvaat su{testveni povredi na odredbite od ZKP. Pritoa. ZKP. dali ima status na `rtva ili ne. 118 . Sorabotka me|u dr`avnite organi Ova pra{awe e od isklu~itelna va`nost od pri~ina {to brzite.7. disonantnost. zakoniti postapki najmnogu zavisat od sorabotka me|u ovie organi.6. se nadminuvaat. 1. vo odnos na podelbata na nadle`nostite i obvrskite. Vo soglasnost so ~len 161 stav 5. Praksata poka`uva deka “detskite bolesti” koi vo po~etokot na prakticiraweto bea silno izrazeni kaj ovie dela. poleka.

slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje. advokatot na obvinetiot i advokatot na o{tetenata. Osnovniot sud Tetovo. kako eden mal nedostatok mo`e da se spomene toa {to svedokot mora da se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe. vo sekoj slu~aj so tendencija za podobruvawe. Slu~ai pred Osnovniot sud Tetovo Osnovniot sud vo Tetovo ima zasileno policisko obezbeduvawe za svedokot. Sudot. Odnosot na dr`avnite organi so me|unarodnite i nevladinite organizacii e varijabilen no. 119 . zaedno so zapisni~arot i celokupniot materijal. Od dosega{noto prakti~no iskustvo . a i za ostanatite u~esnici vo postapkata. Slu~ai pred Osnovniot sud Gostivar Rabotata na Osnovniot sud vo Gostivar mo`e da se oceni kako dobra i navistina efikasna. Toa be{e problemot vo vrska so identifikacijata na li~nite generalii na `rtvite i dokazot vo forma na patna ispravi ili drug dokument za identifikacija. Vakvata istraga e najbezbedna za svedokot. kade {to se smesteni i obezbedeni svedocite. Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola Slu~ai pred Osnovniot sud vo Skopje Toa se dva slu~ai na devojki koi bile preprodavani za pari.1.8. Me|utoa. Slu~ai pred makedonskite sudovi . kone~no se nadmina.Eden od krucijalnite problemi koj podolgo vreme ima{e negativna refleksija. odnosno o{tetenite. proizlezena od gorenavedenoto. bidej}i samata istraga e vodena vo Tranzitniot Centar za Stranci. edna od prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci ja pretvori vo sudnica. Tuka pristapuvaat i obvinitelot.8. 1.Iskustva na advokat Aneta Bateva 1. I tuka od isklu~itelen interes e da postoi visok stepen na sorabotka. Vo Osnovniot sud Skopje istragata mo`e da se oceni kako dobro organizirana. odnosno se raboti za krivi~no delo trgovija so lu|e.

vo ovie slu~ai. . taa mo`e da bara za{tita ili da sugerira poefikasna za{tita za sebe i za drugi `rtvi od trgovijata so lu|e. so cel vo postapkata da mo`e da se namiri o{tetenata. Sudot vo Bitola isto taka e efikasen vo raboteweto. 1. Advokatot }e i go objasni nejziniot status. Vakvata potreba se javuva od slednite pri~ini: . Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga Kako {to ve}e nekolkupati se naveduva vo Praktikumot. . advokatot na svedokot-o{tetenata treba da se vklu~i vo istragata u{te od samiot po~etok.2. na primer kidnapirawe ili ubistvo. a vo idnina. @rtvata kako svedok so pomo{ na advokatot se osloboduva od stravot koj go ~uvstvuva kon instituciite na sistemot. me|utoa i tamu svedokot se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe. obvinetiot }e bide osloboden od krivi~no gonewe.8. Kaj `rtvata kako svedok. a so toa }e ja oslobodi od stravot od policijata.U{te vo istra`nata postapka treba da se ima na uvid imotnata sostojba na obvinetiot (dvi`en i nedvi`en imot).Slu~ai pred Osnovniot sud Bitola Se raboti za tri slu~ai.@rtvata kako svedok ~uvstvuva strav i od obvinetiot.Me|u advokatot i `rtvata kako svedok se sozdava odnos na doverba. Ohrabrena od negoviot advokat. po mo`nost vo prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci. Bidej}i stanuva zbor za organiziran kriminal. a osobeno vo istra`nata postapka. se javuva ~uvstvo deka e obvineta ili sou~esnik na obvinetiot. dokolku postoi 120 . a osobeno od policijata. Poradi toa `rtvata naj~esto ne í se doveruva na policijata. bidej}i advokatot e toj koj gi {titi interesite na `rtvata/svedokot u{te od samiot po~etok. ne mo`e da se zanemari faktot deka dokolku svedokot bide otstranet na koj bilo na~in. Preporaka: Bi bilo mnogu poprakti~no i poekonomi~no istragata da se vr{i vo mestoto kade {to se zgri`eni svedocite.

Dosega praksata poka`uvala primena na odredbite za odzemawe potiv-pravno steknata materijalna korist kako posledica na storuvawe na krivi~no delo. Od aspekt na nadoknaduvawe na nematerijalnite tro{oci na `rtvata za site pretprpeni stravovi. i drugite subjekti koi bile izlo`eni na tro{ok vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. isto taka takvite stru~ni naodi mo`at da go iniciraat sudot ({to e mnogu poverojatno) na osnova na niv da pobara dopolnitelno ve{ta~ewe na osnova na koe bi se zasnovala odlukata na sudot. Novite zakonski odredbi vo odzemaweto na imotnata korist i sredstva generirani so storuvawe na krivi~no delo ovozmo`uvaat istite tie merki da bidat predlo`eni i za nedvi`niot imot na storitelot. Vo taa smisla advokatite treba maksimalno da gi koristat naodite na isklu~itelno kvalifikuvanite timovi za psihosocijalna pomo{ koi gi pomagaat `rtvite vo TCS. advokatite imaat uloga da gi adresiraat site tro{oci koi poteknuvaat od vra}aweto na `rtvite vo nivnite mati~ni zemji (avionski bileti) vo 121 . No.3. i istite vo edna zakonska forma da go dostavat do sudovite kako osnov za nematerijalnite o{tetni pobaruvawa vo ime na @TL. podneseni navremeno do sudot mo`at da bidat osnova za utvrduvawe na nematerijalna {teta na `rtvata vo tekot na samata postapka dokolku sudot gi oceni kako verodostojni. koi trajno go popre~uvaat nejzinoto mentalo i socijalno reintegrirawe. Vo sekoj slu~aj vakvite naodi treba navremeno da bidat predjavuvani i vo predistra`nata postapka so napomena deka i eventualnite ve{ta~ewa pobarani od sudot mo`at da se ostvaruvaat i pred reptatriacijata na `rtvata. Vo taa smsila ulogata na anga`iranite advokati na `rtvite e isklu~itelno va`na. Od aspekt na materijalnite tro{oci na postapkata. takvite naodi treba preku anga`iranite pravni zastapnici da dobijat prepoznatliv i zakonski oblik i da bidat podneseni do sudot vo iniciranite sudski postapki protiv storitelite na delata od trgovija so lu|e. Vakvite naodi. Nadomest na {teta Institutot nadomest na {teta e mnogu va`en institut za ostvaruvawe na celite vo borbata protiv organiziraniot kriminal.mo`nost. 1. emotivni traumi i psihosocijalni i mentalni naru{uvawa.8.

7 vo vrska so ~l. Imeno. spored novite izmeni na ZKP vo ~l. kako i ~l. Upatno e obvinetite da se pra{aat dali se soglasuvaat da se dostavi i da se pro~ita obvinitelniot akt so prevod ili bez prevod. Ova od pri~ina bidej}i postoi opasnost storitelot na krivi~no delo da go otu|i svojot imot za vreme na vodeweto na postapkite. isto taka tro{oci napraveni za nivno dnevno zgri`uvawe. 6 meseci ili do 1 godina i pove}e. Zaradi obezbeduvawe na svoeto pravo na nadomest na {teta tu`itelite mo`at da upotrebat i vremena merka za obezbeduvawe na imotot na storitelot na krivi~noto delo od koi podocna ke se namirat.soglasnost so odredbite vo Zakonot za stranci (nov nacrt tekst e vo podgotovka) koi stavaat na tovar tro{oci za vra}awe na ilegalni migranti odnosno za site onie koi gi donele nelegalno stranskite dr`avjani vo zemjata. Vo praksata vakvoto nepostapuvawe redovno nepotrebno go odlo`uva{e pretresot.3. inaku se raboti za bitna povreda na ZKP. ~l. Vo ovaa nasoka od golema pomo{ bi bilo dokolku advokatot na o{tetenata ima podatoci za imotnata sostojba na storitelot na krivi~no delo u{te vo momentot koga po~nuva krivi~nata postapka t.355 od ZKP. Vo nasoka na gorenavedenoto potrebno e da se poso~at nekolku Izmeni i dopolnuvawa na ZKP osobeno vo odnos na: Upotrebata na maj~iniot jazik vo postapkata ~l. Upatno bi bilo da u{te na samiot po~etok na krivi~nata postapka (istragata) na obvinetiot da mu se vra~uva obvinitelniot akt so 122 . pa stanuva zbor za bitna povreda na ZKP. Idninata }e poka`e dali ima mesto i drugi subjekti da se priklu~at kon o{tetenoto pobaruvawe vo smisla na predjavuvawe na tro{oci od ustanovi koi gi zgri`uvaat `rtvite na trgovija so lu|e. Vo sprotivno obvinetiot nema da razbere za {to se raboti.8.7 nedvosmisleno e potreben prevod na obvinenieto na jazikot na koj govori obvinetiot. osobeno od aspekt na novite zakonski oderedbi koi }e ovozmo`at i niven podlgoro~en prestoj od 3.e. od momentot koga }e po~ne istra`nata postapka. vo soglasnost so novite odredbi vo pretstoe~kiot Zakon za stranci.

Slu`ben Vesnik 74/04/ od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP od 22 Oktomvri 2004 god. zaradi negova pari~na kompenzacija. Dokolku dokazite vo krivi~nata postapka ne davaat dovolna osnova za celosno ili delumno presuduvawe na imotno-pravnoto barawe a. Kako negativna strana bi se predo~ila mo`nosta poradi nedostatok na dokazi za nadomest na {teta. O{teteniot e li~no zainteresiran da se utvrdi vinata na obvinetiot. sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. Dokolku 123 . Imotno-pravnoto pobaruvawe vo tekot na ZKP . pa krivi~nata postapka da se pretvori vo gra|anska postapka. 31 .31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP: Vo ~l. Pozitivni strani: gi imaat slednive pozitivni i Vo princip postapkata stanuva poekonomi~na i poefikasna taka {to vo edna postapka se re{avaat dve oddelni raboti. Dokazite se predo~uvaat vo edna postapka.nadomest na materijalna i nematerijalna {teta po ~l.101 stavot 2 se menuva i glasi : . a za iznosot na imotno-pravnoto barawe ili ostatokot od toj iznos }e donese dopolnitelna presuda. sudot da mo`e da ja prolongira postapkata vo nedogled.prevod zavisno od toa na koja nacionalnost pripa|a. Vo praksata ovie odredbi negativni strani. Ova e predvideno vo ~l. Vakvata aktivnost na advokatite .. sudot so presudata }e ja dosudi samo osnovata ili osnovata i delumno iznosot na imotno-pravnoto barawe. za nivno dopolnitelno obezbeduvawe postoi opasnost od neopravdano odlagawe na krivi~nata postapka. odnosno obvinetiot se proglasuva za vinoven i vedna{ se odreduva kolku treba da mu se isplati na o{teteniot.polnomo{nici na o{tetenite-}e onevozmo`i odolgovlekuvawe i opstruirawe na krivi~nata postapka.So presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. Vo ovaa smisla bi bilo upatno da se sugerira advokatite da insistiraat i predlo`uvaat donesuvawe na dopolnitelna presuda za nadomest na {teta vo istata postapka.

91. Sudot e dol`en vo krivi~nata postapka da re{i za imotnopravno pobaruvawe.8. a spored novite izmeni toj gi kompenzira od konfiskacija na imotot na osudeniot. Protiv dopolnitelnata presuda mo`e da se izjavi `alba vo rok od 8 dena od denot na nejzinoto dostavuvawe”. sudot so dopolnitelna presuda }e go dosudi iznosot na imotno-pravnoto barawe ili negoviot del obezbeduvaj}i pravi~en nadomestok.Tro{ocite na postapkata gi snosi obvinetiot od svojot imot (tro{oci za advokat. ve{ta~ewe. 3. 93 i 95 od ZKP: . medicinska pomo{ i sl. Dokolku nema dovolno dokazi za imotno-pravno barawe sudot e dol`en da dosudi pravi~en nadomestok.4.iznosot na imotno-pravnoto barawe ne mo`e da se utvrdi so drugi dokazi ili izveduvaweto takvi dokazi bi vodelo kon zna~itelno odlo`uvawe na postapkata. Primenata na noviot institut vo ZKP . Se razbira dokolku obvinetiot se oglasi za vinoven. Jasno mo`e da se zabele`i intencijata na zakonodavecot: 1. obezbeduvawe i sproveduvawe se vo nadle`nost na MVR. 90. Sudot so institutot dopolnitelna presuda za imotno-pravno barawe ja otstranuva opasnosta od odlagawe na postapkata.se sostoi vo slednoto: Vo krivi~nata postapka sudot e dol`en da re{i za imotno pravnoto pobaruvawe.Tro{ocite za smestuvawe. ^lenovi vo ZKP koi se aplikativni vo odnos na tro{ocite na postapkata: ^len 88 od ZKP: ”(1) Tro{oci na krivi~nata postapka se izdatocite napraveni po povod krivi~nata postapka od nejzinoto poveduvawe do nejzinoto 124 . 1. 2.).nadomest na materijalna i nematerijalna {teta . . a da ne go upatuva o{teteniot vo gra|anska postapka da go ostvari toa. Tro{oci na krivi~nata postapka So ZKP i so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP to~no e navedeno koi se tro{oci na postapkata i koj e dol`en da gi nadomesti i toa vo ~lenovite 88. doveduvawe.

7. a ako toa ne e mo`no. zatvor zaradi sudewe. nu`ni izdatoci na privatniot tu`itel i na o{teteniot kako tu`itel i na nivnite zakonski zastapnici. Nu`ni izdatoci na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik. ve{taci. Nagrada i nu`ni izdatoci na branitelot. Prevozni i patni tro{oci na slu`benite lica. Pau{alen iznos. Pla}aweto na pau{alniot iznos }e se opredeli za sekoj obvinet posebno. (4) Tro{ocite od to~ka 1 do 5 stav 2 na ovoj ~len. (2) Liceto {to e obvineto za pove}e krivi~ni dela nema da se osudi na nadomestuvawe na tro{ocite vo pogled na delata za koi e oslobodeno od obvinenieto. odnosno na liceto li{eno od sloboda. 4. kako i tro{oci za poroduvawe. ” ^len 91 od ZKP: ”(1) Koga sudot }e go oglasi obvinetiot za vinoven }e izre~e vo presudata deka e dol`en da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka. Prevozni tro{oci na obvinetiot. sudot }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e podnesuva sekoj od niv. Tro{oci za svedoci. sudski preveduva~i i stru~ni lica. 3. 5. kako i nu`nite izdatoci na nazna~eniot branitel i nazna~eniot polnomo{nik na o{teteniot kako tu`itel (~lenovi 67 i 93). kako i tro{oci na uvidot. a se naplatuvaat podocna od licata koi se dol`ni da gi nadomestat spored odredbite na ovoj zakon. (2) Tro{ocite na krivi~nata postapka opfa}aat: 1. (3) Vo presudata so koja se oglaseni pove}e obvineti za vinovni. }e gi osudi site obvineti da gi podnesuvaat tro{ocite solidarno. se isplatuvaat odnapred od sredstvata na organot {to ja vodi krivi~nata postapka. 6. vo postapkata poradi krivi~nite dela za koi se goni po slu`bena dol`nost. kako i nagrada i nu`ni izdatoci na nivnite polnomo{nici. 2.” 125 . 8.zavr{uvawe i izdatocite za prezemenite istra`ni dejstvija pred istragata. Izdatoci za doveduvawe na obvinetiot. Organot {to ja vodi krivi~nata postapka e dol`en site tro{oci {to se odnapred isplateni da gi vnese vo popisot koj }e se prilo`i kon spisite. kako i nagrada i nu`ni izdatoci na negoviot polnomo{nik. Tro{oci za lekuvawe na obvinetiot za vreme dodeka se nao|a vo pritvor. dokolku mo`at da se izdvojat tie tro{oci od vkupnite tro{oci.

vrz osnova na ~l.112 od ZKP. kako i izmenite vo ~l. a na ime nematerijalna {teta iznos od _____ Den. i da da mi isplati na ime nadomest na {teta iznos od vkupno________ Den.31 od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP.. vo vrska so ~l.103-114 od ZKP.. kako i ~l.pravno pobaruvawe So predlog za opredeluvawe privremeni merki za bezbednost Od o{teteniot: Vrska K.br.112 od ZKP.266 st..102-111 od ZKP.2 od Zakonot za izvr{na postapka da go donese slednoto: Re{enie za privremena merka Zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe na o{teteniot sprema obvinetiot. Na ime materijalna {teta pobaruvam od obvinetiot iznos od _____ Den. Napomenuvam deka so ovoj Predlog se priklu~uvam kon krivi~noto gonewe i baram pokraj kaznata za krivi~noto delo.Vo vrska so Predlogot za ostvaruvawe na imotno-pravno pobaruvawe mo`na solucija kako da istiot se formulira e slednava: Do Osnoven Sud______________________________________________ Predlog za ostvaruvawe na imotno . predlagam da se opredelat privremeni merki za obezbeduvawe na imotno-pravno pobaruvawe so zabrana za otuguvawe na dvi`en i nedvi`en imot koi se vo sopstvenost na obvinetiot. obvinetiot da bide zadol`en vo smisol na odredbite od ~l. ___ od KZ .31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP.1 t. za {teta nanesena so krivi~no delo utvrdeno kako vo presudata za materijalni i nematerijalni tro{oci vo vkupen iznos od _____________ Den. Vo smisol na ~l. so zakonska zatezna kamata od denot na presuduvaweto do isplatata.br. ________protiv obvinetiot_________od______________za krivi~no delo protiv__________~l. Vo smisolna goreizlo`enoto go molam Sudot soglasno ~l. Pred _____________sud e zaveden krivi~en predmet K. 126 .

127 .Se opredeluva privremena merka za zabrana na obvinetiot da raspolaga so svojot dvi`en i nedvi`en imot. Polnomo{nik na O{teteniot ____________________ So izmenite na ZKP. Krivi~niot Sudski Sovet e toj koj go dosuduva imotno pravnoto pobaruvawe. Privremenata merka da se pribele`i vo intabulacionite knigi.

128 .

2000. bezbednosta i pravdata.ANEKS 1 22. za toa kako najdobro da se implementiraat odredbite od Dogovorot od Amsterdam vo oblasta na slobodata. nasloveno kako “@rtvi na kriminalot vo Evropskata unija: vpe~atoci od normite i dejstvuvaweto“.2001 Ang. a osobeno to~kite 19 i 51( c ) vo rok od 129 . Slu`ben vesnik na Evropskata zaednica L 82/1 (Zakoni prilagodeni vo soglasnost so Glava VI od Dogovorot za Evropskata unija) RAMKOVNA ODLUKA NA SOVETOT od Mart 15 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka (2001/220/JHA) SOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA. Imaj}i go predvid slednoto: pet godini od denot na stapuvawe vo sila na Dogovorot. (2) Komisijata podnese soop{tenie do Evropskiot parlament. a osobeno so ~len 31 i ~len 34 (2)(b) od nego: Vo vrska so inicijativata od Republika Portugalija (1). i pra{aweto za poddr{ka na `rtvite. Evropskiot parlament usvoi Rezolucija za soop{tenieto na Komisijata na 15 Juli. Vo vrska so misleweto od Evropskiot parlament (2). Sovetot i Komitetot za ekonomija i socijalni raboti na 14 Juli. treba da se re{ava so pravewe na sporedben pregled na planovite za obe{tetuvawe na `rtvite i so procenuvawe na mo`nosta za prezemawe na akcija vnatre vo Evropskata unija. Vo vrska so Dogovorot za Evropskata unija. (1) Vo soglasnost so Akcioniot Plan na Sovetot i na Komisijata.3. 1999.

a osobeno odredbite koi se odnesuvaat na nadomestot i posreduvaweto. Pokraj toa. 130 (6) Zatoa. (4) Zemjite-~lenki treba da gi pribli`at nivnite zakoni i regulativi do toj stepen koj e potreben za da se dostigne celta: da im se ovozmo`i na `rtvite na kriminal visoko nivo na za{tita. odredbite na ovaa Ramkovna odluka ne í nametnuvaat obvrska na ze- . (8) Pravilata i praksata vo odnos na statusot i glavnite prava na `rtvata potrebno e da se pribli`at. pravoto da bidat za{titeni vo razli~ni stadiumi na postapkata i pravoto da imaat nadomestok za nepovolnosta {to `iveat vo razli~na zemja-~lenka od onaa vo koja e napraveno zlostorstvoto. ne se odnesuvaat na dogovorite vo gra|anskata postapka. (9) Sepak. vklu~uvaj}i gi i pravnite tro{oci. a osobeno za dostapnosta na pravdata na `rtvite na kriminalot i za nivnoto pravo na nadomest na {teta. pritoa izbegnuvaj}i delumni ili nedosledni re{enija koi mo`e da dovedat do sekundarna viktimizacija. koordiniran na~in. nacionalnite programi treba da bidat postaveni sé do finansiski merki. a osobeno to~kata 32 od niv. javni i nevladini. odredbite na ovaa ramka na Odlukata ne se celosno ograni~eni na vnimanieto na interesite na `rtvata. nezavisno od toa vo koja zemja-~lenka se nao|aat. so posebno vnimanie na pravoto da bidat tretirani so po~it kon nivnoto dostoinstvo. (5) Potrebite na `rtvite treba da se zemat predvid i da im se obrati vnimanie na eden seopfaten. Isto taka. (7) Merkite za pomo{ na `rtvite na kriminal.(3) Zaklu~ocite od sostanokot na Sovetot na Evropa vo Tampere na 15 i 16 Oktomvri. pravoto da razberat i da bidat razbrani. za pomo{ i za{tita na `rtvite. nalo`uvaat deka treba da bidat sostaveni minimum standardi za za{titata na `rtvata na kriminal. tie opfa}aat odredeni merki za pomo{ na `rtvite pred ili po krivi~nite postapki koi mo`at gi namalat posledicite od zlostorstvoto. pravoto da nao|aat i primaat informacii. 1999.

za vreme na i po krivi~nata postapka e va`no. direktno predizvikani od dejstva ili propu{tawe koi se vo sprotivnost so krivi~noto pravo na zemjata-~lenka. pregovarawe za re{enie me|u `rtvata i . kako dopolnuvawe na krivi~nite postapki. pred. dr`avni te slu`bi ili organizacii za poddr{ka na `rtvite. (b) Organizacija za poddr{ka na “`rtvata” }e zna~i nevladina organizacija. (v) “Krivi~na postapka” }e se tolkuva vo soglasnost so nacionalnoto pravo koe se primenuva. ~ija poddr{ka na `rtvite na kriminal e obezbedena bez nadomest i e vodena pod soodvetni uslovi. emotiven stres ili ekonomska zaguba. zakonski osnovana vo zemja~lenka. site kontakti so `rtvite. (g) “Postapki” }e bidat {iroko razbrani za da gi opfatat.mjata-~lenka da se osigura deka so `rtvata }e bide postapuvano na podednakov na~in kako so stranka vo postapka. nadopolnuvaj}i ja akcijata na dr`avata vo ovaa oblast. (12) Treba da se iskoristat postoe~kite dogovori za vospostaveni mesta za kontakt na zemjite-~lenki. kako onie so vlastite. za vreme na i po krivi~nata postapka. pred. vo vrska so nivniot slu~aj. vklu~uvaj}i fizi~ka i mentalna povreda. pred ili za vreme na krivi~nata postapka. (d) Posreduvawe vo krivi~ni slu~ai” }e bide razbrano kako ispituvawe. bilo pod sudskiot sistem ili vrz osnova na mre`ite na grupite za poddr{ka na `rtvite. zatoa {to ova e neophodno i za `rtvite i za postignuvawe na celite na postapkata. (10) Vklu~uvaweto na specijalizirani slu`bi i grupi za poddr{ka na `rtvite. JA USVOI SLEDNATA RAMKOVNA ODLUKA: ^len 1 Definirawa Za potrebite na ovaa Ramkovna odluka: (a) “@rtva” e fizi~ko lice 131 koe pretrpelo {teta. (11) Treba da bide napravena soodvetna obuka i vo dovolen broj za licata koi doa|aat vo kontakt so `rtvite.

(v) kade i kako mo`at da prijavat krivi~no delo.storitelot na deloto. }e bide postapuvano soodvetno so nivnite okolnosti. 2. Taa treba postojano da pravi napor da se osigura deka so `rtvite se postapuva so dovolna po~it kon dostoinstvoto na li~nosta za vreme na postapkite i treba da gi priznae pravata i zakonskata korist na `rtvite so posebna vrska so krivi~nata postapka. Informaciite od takov tip treba da bidat najmalku slednive: (a) Tipot na uslugi ili organizacii na koi tie mo`at da im se obratat za poddr{ka. vodeni od kvalifikuvano lice. (|) Do koj stepen i pod koi uslovi tie imaat pristap do: (1) praven sovet ili (2) pravna pomo{ ili (3) nekoj drug tip na sovet. (g) Postapkite koi sledat po takvata prijava i nivnata uloga vo vrska so takvite postapki. Sekoja zemja-~lenka treba da prezeme soodvetni merki so cel da se osigura deka nejzinite 132 Pravo na primawe na informacii 1. ako. od prviot kontakt so slu`bite za sproveduvawe na pravoto. ^len 2 organi ja ispituvaat `rtvata samo onolku kolku {to e neophodno za potrebite na krivi~nata postapka. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka so `rtvite. (d) Kako i pod koi uslovi mo`at da dobijat za{tita. . Sekoja zemja-~lenka }e se osigura `rtvite da imaat pristap. koi se posebno ranlivi. ^len 4 Po~it i priznanie 1. na sekoj mo`en na~in koj se smeta za soodveten i sé dodeka e mo`no na op{topoznati jazici. (b) Tipot na poddr{ka koja mo`at da ja dobijat. do informacii od zna~ewe za za{titata na nivnite interesi. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat vistinska i soodvetna uloga vo nejziniot praven sistem. ^len 3 Soslu{uvawa i obezbeduvawe na dokazi Sekoja zemja-~lenka }e ja garantira mo`nosta za `rtvite da bidat soslu{ani za vreme na postapkata i da obezbedi dokazi.

da go znaat vodeweto na krivi~nata postapka protiv li~nosta goneta za dela koi gi zasegaat niv. tie imaat pravo da ja dobijat. koga zemjata-~lenka gi prenesuva na svoja inicijativa informaciite od alineja 2 i 3. mora da se donese re{enie za da se izvesti `rtvata. (b) Relevantnite faktori koi im ovozmo`uvaat. 2. soodvetnite ~ekori na krivi~nata postapka za koja stanuva zbor. obezbeden bez nadomest. nekakvi posebni dogovori dostapni za niv so cel da se za{titat nivnite interesi. 4. do onoj stepen do koj. koga e soodvetno. vo pogled na `rtvite so status na svedoci ili stranki vo postapkite. ^len 6 Posebna pomo{ na `rtvata Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat pristap do Sovetot spomenat vo ~len 4(1)(|)(3). Otsega. pravna pomo{ kako onaa vo ~len 4(1)(|)(2). (`) Dokolku se `iteli na druga dr`ava. Zemjite-~lenki }e gi prezemat site potrebni merki za da se osiguraat deka. osven ako komunikacijata e zadol`itelna vo smisla na soodvetni krivi~ni postapki. imaj}i ja predvid nivnata uloga vo postapkite i. (e) Potreba da imaat pravo na nadomest na {teta. (v) Sudska kazna. se informirani za: (a) Ishodot na nivnata `alba. barem vo slu~i kade {to mo`e da postoi opasnost za `rtvite. koga e mo`no za niv da imaat status na stranka vo krivi~nite postapki. osven vo isklu~ivi slu~ai kade {to pravilnoto vodewe na slu~ajot mo`e da vlijae nepovolno. 3. vo slu~aj na progon.vo slu~aite opi{ani vo to~kite(1) i (2). kade {to e garantirana. 133 . taa mora da se osigura deka `rtva- ta ima pravo i da ne ja primi. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite koi imaat izrazeno `elba za taa cel. }e prezema neophodni merki da gi namali kolku {to e mo`no pote{kotiite vo komunikacijata {to se odnesuva na nivnoto razbirawe za. koga liceto obvineto ili osudeno e oslobodeno. ^len 5 Garancii za komunikacija Sekoja zemja-~lenka. sporedbeno so merkite od ovoj tip koi taa gi prezema vo pogled na obvinetiot. ili vme{anost vo.

osven ako krivi~nite postapki baraat takov kontakt. mo`at da dobijat pravo da svedo~at na takov na~in koj }e ovozmo`i ova cel da bide postignata. onamu kade {to ima potreba od za{tita na `rtvite-osobeno onie najranlivite-od rezultatite od davaweto na dokazi vo sud otvoren za javnosta. sekoja zemja-~lenka treba da ja garantira mo`nosta da se usvojat. Za taa cel i bez {tetni posledici na alineja 4. Sekoja zemja-~lenka treba da se osigura deka. `rtvite. koga e soodvetno. ^len 8 Pravo na za{tita 1. vo soglasnost so nacionalnite odredbi koi se primenuvaat. Sekoja zemja-~lenka. Kade {to e soodvetno za taa namena. Sekoja zemja-~lenka }e osigura soodvetno nivo na za{tita na `rtvite i.^len 7 Tro{oci na `rtvite vo odnos na krivi~nite postapki semejstva ili lica vo sli~na vrska. so kakvi bilo soodvetni sredstva koi se soglasuvaat so nejzinite osnovni zakonski principi. so odluka na sudot. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite od krivi~ni dela imaat pravo da dobijat odluka vo razumen rok za nadomest od obvinetiot vo tekot na krivi~nite postapki. na nivnite semejstva ili licata vo sli~na vrska. ako e potrebno. }e im dade na `rtvite koi imaat status na stranka ili na svedok mo`nost za nadomest na tro{ocite koi se napraveni kako rezultat na nivnoto zakonsko u~estvo vo krivi~nite postapki. sekoja zemja-~lenka treba postepeno da predvidi sudskite zgradi da imaat posebni prostorii za ~ekawe za `rtvite. osobeno vo vrska so nivnata bezbednost i za{tita na nivnata privatnost. 4. osven koga vo odredeni slu~ai nacionalnoto pravo ovozmo`uva 134 . kako del od sudskite postapki. 2. soodvetni merki za da ja za{titi privatnosta i fotografii na `rtvite i nivnite ^len 9 Pravo na nadomest vo tekot na krivi~nite postapki 1. onamu kade {to nadle`nite vlasti smetaat deka postoi seriozen rizik od odmazda ili cvrsti dokazi za seriozna namera da se naru{i nivnata privatnost. Sekoja zemja-~lenka ponatamu }e se pogri`i da bide izbegnat kontakt me|u `rtvite i obvinetite vo samite sudski prostorii. 3.

Nadle`nite vlasti do koi e upatena `albata. 3. da bide zemen predvid. Sekoja zemja-~lenka }e bara da se unapredi (razvie) posreduvaweto vo krivi~nite slu~ai za kazni za koi taa smeta deka se soodvetni za vakov tip na merka. 2. 2. vo slu~aj na te{ko delo. mo`e da podnese `alba pred nadle`nite organi vo negovata mati~na zemja vo slu~aj da ne bila vo mo`nost da go stori toa vo zemjata-~lenka kade {to e storeno deloto ili. Za ovaa cel.Da bidat nadle`ni da odlu~uvaat dali `rtvata mo`e da dade izjava neposredno po storuvaweto na deloto. 2000(3) so cel da se soslu{a `rtvata koja `ivee vo stranstvo. treba da im bide vraten bez odlo`uvawe. ^len 10 Kazneno posreduvawe vo tekot na krivi~nite postapki 1. Sekoja zemja-~lenka }e prezeme soodvetni merki za da go pottikne obvinetiot da obezbedi zadovolitelen nadomest na `rtvata. dokolku nemaat ovlastuvawe vo ovaa smisla. 3. a koj im e odzemen vo tekot na krivi~nite postapki. da bidat vo pozicija : .@rtva-gra|anin zemja-~lenka na druga 135 . Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i nejzinite nadle`ni vlasti da mo`at da prezemaat soodvetni merki za da gi namalat te{kotiite na koi naiduvaat koga `rtvata e gra|anin na dr`ava vo koja ne se slu~ilo zlostorstvoto. 1. Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i sekoj dogovor me|u `rtvata i obvinetiot postignat vo tekot na takvite posreduvawa vo krivi~nite slu~ai.Da mo`at da pribegnat kolku {to e potrebno kon odredbite za videokonferencii i telefonski konferenciski javuvawa utvrdeni vo ~len 10 i 11 od Konvencijata za zaemna pomo{ vo krivi~ni predmeti me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija od 29 Maj. osobeno. . Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvata na deloto storeno vo zemja-~lenka na koja taa ne e dr`avjanin. osobeno vo odnos na organizacijata na samite postapki. Osven ako e itno potrebno za celite na krivi~nata postapka. nadomestliviot imotot koj im pripa|a na `rtvite.nadomestot da bide dodelen na poinakov na~in. ako ne sakala da go stori toa. ^len 11 @rtva-gra|anin na druga zemja-~lenka 2. nejzinite vlasti treba.

treba bez odlo`uvawe da ja prenesat do nadle`nite vlasti na teritorijata kade {to e storeno deloto. da dobijat soodvetna obuka so posebno vnimanie na potrebite na najranlivite grupi. na nivno barawe. 2. otkako zavr{ile krivi~nite postapki. 2. Sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i dejstvata prezemeni vo postapkite od strana na takvite vraboteni ili od organizaciite za poddr{ka na `rtvite. (v) Pridru`uvawe na `rtvite. razviva i podobruva sorabotkata me|u zemjite-~lenki so cel da ovozmo`i poefikasna za{tita na interesite na `rtvite vo kriminalnite postapki. (g) Pomagawe na `rtvite. }e ja potpomognuva vme{anosta na sistemite za poddr{ka na `rtvata odgovorni za organizirawe na prvi~niot priem na `rtvata i za nejzina poddr{ka i ponatamo{na pomo{. ^len 13 Ekspertski uslugi i organizacii za poddr{ka na `rtvite 1. ^len 12 Sorabotka me|u zemjite~lenki Sekoja zemja-~lenka }e ja pottiknuva. vo smisla na postapkite. sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i inicijativite za ostru~uvawe na vrabotenite koi se vklu~eni vo postapkite ili se na drug na~in vo kontakt so `rtvite. ^len 14 Obuka na vrabotenite vklu~eni vo postapkite ili vo drug na~in vo kontakt so `rtvite 1. So `albata }e bide postapuvano vo soglasnost so nacionalniot zakon na zemjata vo koja e storeno deloto. Sekoja zemja-~lenka. bilo preku obezbeduvawe na stru~no obu~eni vraboteni vo samite javni slu`bi ili preku 136 . priznavawe i osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite. Alineja 1 }e se primenuva osobeno na policiskite slu`benici i advokatite. bilo vo vid na mre`i direktno povrzani so sudskiot sistem ili kako vrski me|u organizaciite za poddr{ka na `rtvite. ako e potrebno i mo`no za vreme na krivi~nite postapki. (b) Pomagawe na `rtvite spored nivnite neodlo`ni potrebi. osobeno vo odnos na: (a)Pru`awe informacii na `rtvite. Preku nejzinite javni slu`bi ili so osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite.

preku izve{taj sostaven od Generalniot sekretarijat vrz osnova na podatocite dobieni od zemjite-~lenki i izve{taj. po~nuvaj}i od sekoja od ovie dati. sekoja zemja~lenka }e go isprati do Generalniot sekreterijat na Sovetot i do Komisijata tekstot na odredbite koi gi propi{uvaat vo nacionalnoto pravo uslovite utvrdeni so ovaa Ramkovna odluka.Vo pogled na drugi odredbi. 22 Mart.^len 15 Vistinski uslovi vo pogled na mestoto na `rtvite vo postapkite ^len 17 Implementacija 1. merkite prezemeni od strana na zemjite~lenki se vo soglasnost so odredbite na ovaa Ramkovna odluka. 22 Mart . vo period od edna godina. 2002. vo pogled na postapkite op{to. 2004 . policiskite stanici. 2. sekoja zemja-~lenka treba osobeno da obrati vnimanie na sudskite prostorii.Vo pogled na ^len 10. 22 Mart. ^len 18 Procenuvawe Po~nuvaj}i od datite citirani vo ^len 17. pismeno podnesen od Komisijata. Ova }e se primenuva osobeno so vnimanie na soodvetniot prvi~en priem na `rtvite. i osobeno na mesta kade {to krivi~nite postapki mo`at da se pokrenat. Sekoja zemja-~lenka }e go pozdravi postepenoto sozdavawe. Za celite na alineja 1. podzakonski akti i upravni akti koi e neophodno da bidat vo soglasnost so ovaa ramka na Odlukata: . Ovaa ramka na Odlukata }e se primenuva vo Gibraltar. ^len 16 Teritorijalen obem Sekoja zemja-~lenka }e sprovede vo sila zakoni. na neophodnite uslovi za obid da se spre~i sekundarnata viktimizacija i da se izbegnuva podlegnuvaweto na `rtvite na nepotreben pritisok. i vospostavuvaweto na uslovi soodvetni na taa situacija vo mestata za koi stanuva zbor. javnite slu`bi i organizaciite za poddr{ka na `rtvite.Vo pogled na ^len 5 i ^len 6. 137 . 2006 . Sovetot }e proceni dali .

^len 19 Stapuvawe vo sila Ovaa Ramkovna odluka }e stapi vo sila na denot na nejzinoto objavuvawe vo Slu`beniot vesnik na Evropskata zaednica. 15 Mart. Pretsedatel 138 . Podgotveno vo Brisel. 2001 Za Sovetot.

prezime na soprugot /soprugata: Mesto i data na sklu~uvaweto na brakot: Data na eventualen razvodot na brakot: Adresa na soprugot /soprugata: Ime. prezime i data na ra|awe na decata: Ime i prezime na tatkoto: Ime i prezime na majkata: Pra{alnik 1. 139 . Dali raspolagate so dokument za utvrduvawe na identitetot? Dokolku poseduvate dokument za li~na identifikacija.ANEKS 2 Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e Ime: Prezime: Data na ra|awe: Mesto na ra|awe: Mesto na `iveewe-oficijalno: Posledna adresa na `iveewe-registracija: Eventualna adresa vo Makedonija: Doma{en telefonski broj za kontakt: Mobilen telefonski broj: Ime. poka`ete go na uvid na policiskite slu`benici.

Koj vi pomogna da ja napu{tite Va{ata dr`ava (lice. Zo{to ja napu{tivte sopstvenata dr`ava? 10. So kakvo transportno sredstvo dopatuvavte? 9. Koga i kako ja napu{tivte sopstvenata dr`ava? 6. organizacija)? 11. Koga pristignavte na grani~niot premin? 8. li~na karta)? 3. Ste koristele li drugo ime na teritorijata na Makedonija ili druga dr`ava? 5. Sam /sama li ja napu{tivte dr`avata ili vo ne~ija pridru`ba? 12. ka`ete kade se Va{ite dokumenti (paso{. Dali ste pominale niz proverka na drugi grani~ni premini? Dokolku odgovorot e DA. Plativte li nekomu izvesna suma na pari~ni sredstva so cel da Vi ovozmo`i da ja napu{tite Va{ata dr`ava? Kolku i kako mu plativte na liceto/organizacijata? 140 .2. Po koj pat patuvavte? 7. navedete kade i koga? 4. Vo slu~aj da ne poseduvate dokument za li~na identifikacija.

vozot. Koj Ve informira ili Vi sovetuva{e da dojdete vo Makedonija? 20. Kakva e celta na Va{eto patuvawe? Imate li namera da se vrabotite ili naselite vo Makedonija ili minuvate ottuka na patot do druga dr`ava? Imate li poznati tamu? Kolku }e prestojuvate tamu. Imate li rodnini. navedete kako gi dobivte? Kolku ste platile za niv? 15. so kakvo Patni~ko sredstvo? Ve molime da go opi{ete voziloto.13. Dali raspolagate so adresi ili telefonski broevi na lica vo Makedonija so koi mo`ete da vospostavite kontakt pri pristignuvaweto vo zemjata ili pri eventualni problemati~ni situacii? 16. Treba{e li da mu isplatite opredelena suma pari na voza~ot? 141 . Ve molime da go opi{ete i voza~ot na voziloto. bliski. Ste koristele li falsifikuvani li~ni dokumenti pri patuvaweto? Dokolku ste koristele. organizacii)? 19. vo drugi evropski dr`avi ili dr`avi vo regionot? 18. Dali imate rodnini vo Makedonija? 17. Ve donel li nekoj do Va{ata sega{na destinacija? Dokolku odgovorot e DA. So kogo i na koj na~in kontaktiravte vo Makedonija (imiwa na lica. avtobusot)? 14. Dali sé u{te raspolagate so biletite {to gi kupivte pri patuvaweto (za avionot. kako }e pristignete tamu? 21.

pod uslov da bidete zadr`ani od strana na policiskite slu`benici? Dali treba{e da vospostavite kontakt so nekogo? So kogo? Kade? Kako? 23. Kakvi instrukcii Vi bea dadeni. Sakate li da dopolnite ne{to? ___________________________________________________________ Pra{alnikot go popolnuva ovlasteno slu`beno lice na grani~niot premin ! Potpis na OSL ____________________ Potpis na liceto ____________________ 142 .22.

ANEKS 3 Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija NACIONALEN KOORDINATOR ZAMENIK NACIONALEN KOORDINATOR SEKRETAR NACIONALNA KOMISIJA ZA BORBA PROTIV TRGOVIJA SO LU\E I ILEGALNA MIGRACIJA SEKRETARIJAT ME\UNARODNI ORGANIZACII NEVLADINI ORGANIZACII MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI IOM OTVORENA SAI PORTA OBSE SEI i MS UNDP SRE]NO DETSTVO SMPS UNICEF ICITAP OPDAT USAID ICMPD 143 .

144 .

materijalna {teta . te{ka telesna povreda .5 6 Materijalna {teta ___________________________________________________________ 145 . bri{ewe .3.4.3 PRA[ALNIK ZA O[TETENO FIZI^KO LICE Reden broj na o{teteniot _________________________________________________________________ Prezime Ime Mati~en broj 1 Pol Godina na ra|awe Dr`avjanstvo _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ Stranec na privremen prestoj vo RM ___________________________________________ 1 Begalec so priznat status _____________________________________________________ 2 Stalno naselen stranec _______________________________________________________ 3 2 Status na liceto Stranec na propatuvawe .2.ANEKS 4 ANEKS 4 Formi/Obrasci koi gi koristi MVR Formi/Obrasci koi gi koristi MVR REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Organ za vnatre{ni raboti Mesec i godina na upis _________________________________________ _________________________________________ KRIM . izmena .2.1.transit ______________________________________________ 4 Turist ________________________________________________________________________5 Dr`avjanin na RM na privremen prestoj vo stranstvo _____________________________6 @iveali{te 3 Republika Op{tina Mesto Adresa _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ 4 Nacionalnost _____________________________________________________ 5 Posledici Smrt .3 Broj na upisnik _____________________________ Podbroj na krivi~noto delo __________________ Broj na papka _______________________________ Zakonska kfalifikacija gl. lesna povreda .____ ~l.____ st.1. ostanato .____ Prv podatok .

vo ____________________________.na~in na izvr{uvawe (detalen opis na na~inot na izvr{uvawe) . 15/97) i ~len 163 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM”. dr`avjanstvo_____________po zanimawe _______________________. 12/98) se sostavuva ZAPISNIK za primawe krivi~na prijava Na den ____________________ godina vo _____________________ ~asot vo _______________________________________________________________________________________________ Ovlasteno slu`beno lice: _______________________________________________________________ Zapisni~ar: ____________________________________________________________________________ PRIJAVITELOT: __________________________________________ od tatko___________________ _________________________roden-a________________________godina. bliska oznaka na mestoto) . ____________________________________________ broj ______________ izjavi deka saka da podnese krivi~na prijava protiv ___________________________ _________________za krivi~no ______________________________________________________________ Prijavitelot e predupreden za posledicite od la`no prijavuvawe propi{ani ~len 336 od Krivi~niot zakon na Republika Makedonija. ulica i broj.mesto na izvr{uvawe (mesto. br. na rabota vo _____________________ so `iveali{te vo ______________________________ ul. _________________________________________ ______________________________________ godina _____________________________________________ Vrz osnova na ~len 141 stav 3 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na R Makedonija”. 146 . br.vreme na izvr{uvawe (datum.upotrebeni sredstva za izvr{uvawe (opis na site upotrebeni sredstva i najdeni tragovi) _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ O{teten-ne e o{teten so krivi~no delo.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________ (naziv na organizacionata edinica) Br. delo so OPIS NA NASTANOT . den vo nedelata i ~as) .

_______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Pou~en za imotno-pravnoto barawe prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ __________________ Prijavitel __________________ Zapisni~ar ______________________ Ovlasteno slu`beno lice _______________________ 147 .Popis i opis na ukradenite ili o{tetenite predmeti poedine~no i detalno kako i pribli`na visina na {tetata.

Vesnik na RM” br. 12/98). 15/97 i 44/2002). _______________________________________________________________________. vo prostoriite na _____________________ e ________________________________________________________________________ liceto: _______________________________________________________________ roden vo________________ povikano. ~len 30 stav 1. liceto _______________________________e pou~eno za pravoto da mol~i i za pravo na branitel i istiot izjavi: Bara da ima branitel _______________________________ (potpis) Ne bara da ima branitel _________________________________ (potpis) 148 . li{eno od sloboda so mesto na `iveewe vo ___________________________________________________ so___________________ stan na ul. ~len 35. broj 12/98) se dostavuva Z A P I S N I K za pouka i osvaruvawe na pravo na branitel i drugi prava na povikano.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti PS____________________________________ Br. _________ br. Vesnik na RM”. privedeno. ~len 32. zadr`ano i lice li{eno od sloboda Na den _____________________ godina vo _______________ ~asot. ~len 3 stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. poradi________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ (osnova na povikuvaweto. 15/97 i 44/2002). br. ~len 30 stav 1. Vesnik na RM”. ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. ~len 3stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. privedeno. ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. ____________________________________ _________________________________godina Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija. zadr`uvaweto i li{uvaweto od sloboda) Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija. Vesnik na RM” br. priveduvaweto.

Vesnik na RM” br. ~len 30 stav 1. vo ______________ ~asot. ___________________. Izvestuvaweto e izvr{eno na den _______________________.Koristej}i go pravoto na branitel na den __________________ vo ___________ ~asot. 15/97 i 44/2002). 12/98). vo srodstvo na _________________________________. izvesten e branitelot _______________________________________. vo _________________________ i tel. br. so `iveali{te na ul. Vrz osnova na ~len 3 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. Vesnik na RM” br. Branitelot ____________________pristigna vo prostoriite na __________________________________ na den ___________________vo ____________ ~asot. ~len 32 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. _________________________________ br. na liceto __________________________________________ mu e ovozmo`eno pravoto da se izvesti ~len od negovoto poblisko semejstvo za negovoto priveduvawe-povikuvawe-zadr`uvawe-li{uvawe od sloboda i pri toa e izvesteno liceto ________________________________________. ______________od ______________________________________________________________________________. Liceto povikano-privedeno-zadr`ano-li{eno od sloboda ima-nema zabele{ki na odnosot na ovlastenoto lice vo policiskata postapka: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Povikano-privedeno-zadr`ano lice lice li{eno od sloboda: _________________________________ m. ________. Branitelot se legitimira so advokatska legitimacija i prilo`i polnomo{no br. Ovlasteno slu`beno lice ______________________________ Branitel: ____________________________________ 149 .p.

______. ____________________________ br. predo~eno mu e deka ima pravo na branitel i istiot BARA. _____________________________________ br. li{uvaweto od sloboda: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Ovozmo`eno mu e da stapi vo kontakt so nekoj od semejstvoto (so kogo) _______________________________________________________________________________________________ ime i prezime-srodstvo ul. povikano. privedeno. _______________ mesto ___________________ tel. `ivee vo ______________________________________ ul. NE BARA. Pri~ina za povikuvaweto. li{eno od sloboda e liceto _______________________________________ roden __________________________________________ godina vo ______________________________ SO ________________________________________ dr`avjanin na__________________________________________. priveduvaweto. koj branitel go pobara_____________________________________________________________________________ (ime i prezime na advokatot) Na den ____________________ godina _________. a vrz osnova na stav 2 od ~len 12. _______________________________ ____________________________ godina ZAPISNIK Za pravo na branitel Vrz osnova na ~len 12 od Ustavot na Republika Makedonija soop{teni mu se pri~inite. raboti vo _____________________________________. _______________ _________________________________ (Potpis na liceto) ________________________________ Ovlasteno slu`beno lice Advokat ____________________________ 150 .REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti Br.

. 151 . zatoa {to postoe{e somnevawe deka toa lice: Poseduva oru`je ili orudie za napad. b) Pretresot e izvr{en bez naredba vrz osnova na ovlastuvawata od ~len 202 stav 2 od ZKP. Pretresot na liceto go prevzema ovlastenoto slu`beno lice _____________________________________ ______________________________________________________________________ koj voedno e i zapisni~ar.Pretresot treba{e da se izvr{i vo javni prostorii. Pri pretresot na liceto kako svedoci prisustvuvaa ovie polnoletni gra|ani: 1.za vreme na li{uvaweto od sloboda. br.So pretresot se zapo~na bez prethodno predavawe na naredbata i bez prethodna pokana za predavawe na predmetite.Se pretpostavuva{e vooru`en otpor. . ______________. ______________________ od ___________________ godina. _____________________________________________________br.___________________________________ koi se pou~eni za nivnata uloga za vreme na vr{eweto na pretresot (~len 200 stav 3 od ZKP). Pred prevzemawe na pretresot se utvrdi slednoto: 1.Naredbata vo smisla na ~len 199 stav 2 od ZKP e predadena na liceto na koe se vr{i pretresot. ______________________________________________________od ___________________________________. __________________________________________ _____________________ 200_____________ godina Z A P I S N I K za pretres na lice Vrz osnova na ~len 201 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ven vesnik na RM”. 2. ______________________________________________________od ___________________________________. a) Pretres na liceto naredi ________________________________________________________ sud __________________________ so naredba br. _____________________________________________________br. zaradi postoewe na pri~inite od ~len 199 stav 3 od SKP: .Be{e potrebno pretresot da se izvr{i nenadejno. so pokana dobrovolno da gi predade predmetite {to se baraat. . __________________________________. a postoe{e opasnost od odlagawe na (~len 200 stav 4 od ZKP). broj 12/98) se sostavuva zapisnik za pretres na liceto:___________________________. . ul. od tatko _______________________ i majka___________________________________________________________ (ime i prezime) so `iveali{te vo _________________ ul. Ima namera da gi otfrli. _______________________________________ br. Pretresot na liceto e izvr{en bez prisustvo na svedoci zatoa {to ne be{e vozmo`no da se obezedi nivno prisustvo. 2. ul. 15/97) i ~len 49 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM (“Slu`ben vesnik na RM”.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. za vreme na izvr{uvaweto na naredbata za priveduvawe . sokrie ili uni{ti predmetite {to od nego teba da se odzemat kako dokaz vo krivi~nata postapka.

Za izvr{uvawe na telesniot pregled vrz osnova na ~len 251 stav 1 od ZKP i utvrdvawe na va`nite dokazi za krivi~nata postapka odredena e od od _______________________________________. ________________________________ Pretreseno lice ____________________________ 152 . ________________________________ Ovlasteno slu`beno lice _________________________________ 2. Po barawe od liceto na koe e izvr{en pretres vo zapisnikot se vnesuva _________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Pretresot e zavr{en vo _____________________ ~asot. _________ mesto __________________________________ po zanimawe______________________ ____________________________________________________________. Pri pretresot i telesniot pregled e pronajdeno slednoto: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Za vreme na pretresot se najdeni predmeti koi vrz osnova na ~len 200 stav 8 i 9 i ~len 203 stav 1 i 5 od ZKP privremeno se odzemaat. Prisutni: 1. Za odzemenite predmeti e izdadena potvrda br.Obrazec 18 a 3. br. koja se smeta za sostaven del na ovoj zapisnik. ul._______ ___________________________________________________. ______________________________________. Vo smisla na ~len 78 od ZKP zapisnikot im e pro~itan na prisutnite i istite izjavija deka sodr`inata na zapisnikot e vistinita.

ovlastenoto slu`beno lice _________________ ____________________________ privremeno gi odzede slednite predmeti (dadeni spored nivnite op{ti ili individualni karakteristiki po broj. __________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 3 stav 1 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni (“Slu`ben vesnik na RM” br. 7. 2. vo __________________________________________ od liceto ___________________________________________ roden-a _____________________________ godina vo ____________________________ . ________________________________________________________________________________________ Navedenite predmeti se predmet na: _____________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ (osnov po koj e izvr{eno odzemaweto) Predmetite se odzemeni od liceto: Ovlasteno slu`beno lice m.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 8. so `iveali{te ______________________________________________ na ul. 56/95) se izdava POTVRDA za privremeno odzemeni predmeti Na den ____________________ godina. 6. 4. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ 10. 1. 9. 5. __________________________________ br. marka ili odreden kvalitet). ___________________________ ____________________ 153 .p. vid. 3. __________.

PRI^INI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Zadr`ano lice Ovlasteno slu`beno lice __________________ ____________________________ 154 .patna isprava br. ______. __________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br. se sostavuva ZAPISNIK za zadr`uvawe na lice Liceto _______________________________________________ od ______________________________ ul. 12).REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. “_________________________________“ br. ______________ ~asot na den _______________ izdadena od __________________ i zadr`ano od ___________________ ~asot na den ____________________________ godina vo ______________~asot na den ___________________godina. so li~na karta .

_____________ .p. “____________________________“ br. SE ZADR@UVA PORADI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Zadr`uvaweto zapo~na vo _________________________________________________________ ~asot. ____________________________ ____________________________ 155 . @albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto. 12). so li~na karta ____________________ . ___________________________godina _________________________________ m. __________________________________________ ________________ 200___________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 29 od zakonot za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br. _______________ izdadena od ____________________________________________________________________________________________. patna isprava br. 19/95) i ~len 29 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br. se donesuva RE[ENIE za zadr`uvawe na lice Liceto ___________________________________ roden-a _____________________________ godina vo _____________________________________ . dr`ava __________________________________ . Obrazlo`enie _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ PRAVNA POUKA: Zadr`anoto lice ima pravo na `alba do ministerot za vnatre{ni raboti vo rok od 12 ~asa od momentot na zadr`uvaweto. dr`avjanin na _____________________ so `iveali{te vo _________________ na ul.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.

ne e izvesteno za zadr`uvaweto na den _________________________ godina vo ___________________________ ~asot. se ZADR@UVA Liceto ___________________________________ od ____________________________________.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. advokat _______________________________________________.p. ulica “__________________________________________“ br. odnosno pretprijatieto kade {to raboti e . Liceto ima{e . 12/98). Ovlasteno slu`beno lice ____________________________ 156 . ZABELE[KA: m. Semejstvoto na liceto. ____________________ .nema{e branitel. 19/95) i ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br.patna isprava br. _________________________________________ ________________ 200___________________ Godina _____________________________________________ SLU@BENA BELE[KA za zadr`ano lice Vrz osnova na ~len 143 stav 1 i ~len 188 stav 3 od Zakonot za krivi~nata postapka (“Slu`ben vesnik na RM” br. PRI^INI ZA ZADR@UVAWE: Zadr`uvaweto trae{e od ______________ na den _________________ godina do ________~asot na den ____________________________________________________________________________________ godina. _______________ izdadena od _________________________________________________________. 15/97) odnosno ~len 27 od Zakonot za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br. so li~na karta .

Predmetite izgubeni . so postojano mesto na `iveewe vo _______________________________ na ul: “____________________________________ ________________________”.Karta br._________________________ ___________________________________ Izdadena od ________________________ 157 . 5. 2. Predmetite gi vratil Ovlasteno sl. 4. 8.ukradeni na den ___________________________ godina od _____________________________________________________________________________________. 9. ________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so reden br. lice Predmetite gi primil ____________________________________ L. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ 10. 6. 7. potvrduvam deka na den _________________________ godina od ____________________________________________ gi primiv slednite predmeti: (opis na predmetite): 1. br. ____________ (so bukvi) _____________________________________. _________. 3. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 207 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na RM” broj 15/97) i ~len 7 od Upatstvoto za postapuvawe na ovlasteni slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni predmeti se izdava POTVRDA za vrateni predmeti Jas dolupotpi{aniot __________________________________________________ .odzemeni .REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.

7. (naziv na organot). 6. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ zaklu~no so reden broj ______ (so bukvi: ______________________).p. Liceto go predade na _____________________________________ vo ___________ ~asot ___________godina. br. 8. Primil ______________________________ 158 . 2. 3. Predal _____________________________ m. br. 5. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM”. 12/98) se izdava POTVRDA za predavawe na lice Ovlastenoto slu`beno lice _________________________________________________vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _______________________ od _____________________________ godina izdaden od ______________________________ izvr{il predavawe na liceto________________________________od ________________________________ ul. So liceto se predavaat slednite predmeti: 1. ________________li~na karta broj _________________________ izdadena od ________________________________________________. Liceto go primi od __________________________________________ vo _______________________________ vo _______________ ~asot ________________________________________________________________ godina. __________________________________. 4.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 9.

odzemeni na den ______________ godina vo _______________________ _________________________ od __________________________________________________________________.14 i 15 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (“Slu`ben vesnik na RM” br. vo __________________________________________ (naziv na organizacionata edinica) Predavaweto na predmetite go izvr{i ovlastenoto slu`beno lice _________________________ ______________________________ od _____________________________________________________________. 15/97) i ~len 5. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 203 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na RM” br. 5. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ zaklu~no so reden broj ____________ (so bukvi) ___________________________________________. 2. P r e d a l: P r i m i l: _________________________ ________________________ 159 . 56/95) se sostavuva ZAPISNIK za predavawe na pronajdeni .odzemeni predmeti Sostaven na den ____________________ godina. 15/97) i ~len 59 stav 1 od Zakonot za prekr{oci (“Slu`ben vesnik na RM” br. Predmetite se pronajdeni .13. 3. Ovlastenoto slu`beno lice ________________________________________________ gi predade na _____________________________________________________________________________ predmeti: (naziv na dr`avniot organ ili drugo pravno lice) slednite 1.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 4.

160 . i na ovlastenoto slu`beno lice __________________________ ja dade slednata : P OP L A K A Sodr`ina na poplakata : ( protiv kogo i zo{to se poplakuva ) : Ovlaseno slu`beno lice ____________________________ Prijavitel _________________________ _____ /Ime i prezime/ /Ime i prezime/ Zabele{ka: Poplakata se zaveduva vo Knigata za dnevni nastani i e sostaven del na Slu`benata bele{ka za prezemeni merki.________________KU br. _____________so __________so stan i ul: _____________________ br. nepovikano vo prostoriite na PS ______________dojde liceto ____________ MB ______________________ roden ____ 19 ____ godina vo s.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Slu`ba za javna bezbednost_____________ Uprava za vnatre{ni raboti____________ Oddelinie za vnatre{ni raboti ________ Policiska stanica ____________________ Br. _____________ ____________________200_________godina P R I J A V A Za primena poplaka Na den ________________________ 200___ godina vo _____________~asot .__________________________ vo _____________________ .gr.

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.p _____________________ ________________________ 161 . __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 10 stav 3 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ( Slu`ben vesnik na RM broj 12/98 se P R E D U P R E D U V A Liceto : ____________________________ od tatko _____________majka_____________________roden-na __________________ 19________godina ____________vo __________________________________________ Op{tina____________________dr`ava _______________________________________________narodnost ___________________________ zanimawe _______________________________________so `iveali{te vo _____________________Ul. vo prostoriite na policiskata stanica ______________________ od strana na OSP _________________________________________________ bev predupreduvan za slednoto: Predupreden Ovlasteno slu`beno lice m.________________________br. ______________________ so li~na karata broj ____________________izdadena od __________________________ na den ___________________godina vo _______________________ ~asot .

_____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 2. Predmetite gi primal: ________________________ Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice _____________________________ 162 . _____________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so reden broj ____________________________ (so bukvi) ___________________________________ Data ____________________ 200 ___________________ godina. 56/95) se izdava P OT V R D A Za vra}awe na pronajdeni predmeti Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo ____________________ ul. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postapuvawe na ovlastenite slu`benii lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronjadeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM BR.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. ______________________________________________________ so li~na karta br. ___________________________ izdadena od_____ _______________________gi primiv slednite predmeti: 1. _____________________________________________________________________________________________ 4.

_____________________________________________________________________________________________ 6. _____________________________________________________________________________________________ 8. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM. _____________________________________________________________________________________________ 10.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. So liceto se predavaat slednite predmeti : 1.p Primil ___________________________ ___________________________ 163 . ____________________________________________________________________________________________ zaklu~no so redden broj ______ ( so bukvi : _________________________) Predal m. br 12/98 ) se izdava P OT V R D A Za predavawe na lice Ovlasteno slu`beno lice _______________________________ vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _________________________ od __________________________________________________ godina izdaden od ____________________________ izvr{i predavawe na liceto _____________________________________od ________________________ul. _____________________________________________________________________________________________ 3. ________________________. _____________________________________________________________________________________________ 2. br. _____________________________________________________________________________________________ 4. _____________________________________________________________________________________________ 7. _____________________________________________________________________________________________ 5. _____________________________________________________________________________________________ 9. Liceto go predade na _____________________ vo______________________~asot _________________godina. __________________________________ li~na karta broj _____________________________ izdadena od ____________________________________________. Liceto go primi od _______________________________ vo __________________________ vo _____________ ~asot __________________________________________________________________________________ godina.

_____________________________________________________________________________________________ 5. _________________________________________________so li~na karta br. _____________________________________________________________________________________________ 4. 56/95) se izdava P O T V R D A za vra}awe na pronajdeni predmeti Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo _________________________ ul.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. _____________________________________________________________________________________________ 2. _____________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so redden broj __________ ( so bukvi ) _________________________ Data ________________________________ 200 ______________________ godina Predmetite gi primal : Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice ____________________________ ___________________________ 164 . _______________________izdadena od ___________________________________________________gi primiv ______________ slednite predmeti: 1. _____________________________________________________________________________________________ 3. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postavuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvo za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM br.

165 .

166 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful