GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMU O monizmu in dualizmu pogodbenega in gospodarskega pogodbenega prava Danes so prevladujoča stališča, da narava

pravnih razmerij med trgovci oziroma gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij. Opozarja se torej na razlike med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoče absolutizirati. V teoriji se z monizmom označujejo pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij, z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila. Kot kriterij za razlikovanje med monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega prava pogosto neutemeljeno služi enoten ali poseben zakon. Enoten ali poseben zakon je le nomotehnična rešitev. Zato je bolj kot ureditev v istem ali dveh zakonih smiselno upoštevati, ali in v kolikšni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splošnim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom. Posebna pravila za g. p. so torej v OZ nomotehnično uveljavljena na tri načine: 1. z izrecnimi drugačnimi pravili za gospodarske pogodbe – mišljeni so primeri, ko OZ izrecno določi, da je v primeru g.p. vsebina obveznosti drugačna. 2. z vključitvijo posebnih pravnih virov – poleg postavljenih pravil določajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni praksi. Poslovni običaji in medsebojna praksa so sestavina posameznih konkretnih pravil. 3. z drugačno uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah – pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugače tudi takrat, ko določajo ravnanje gosp. subjekta, čeprav nasprotna stranka ni gosp. subjekt in niso izpolnjeni pogoji 13. člena OZ. Gosp. subjekti so profesionalne osebe in morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno ozirom večjo skrbnostjo. Torej tudi takrat, ko ne gre za g.p.(ko nasprotna stranka ni gosp. subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gosp. subjekti zavezani k drugačnemu ravnanju kot negospodarski subjekti.
12. člen OZ – v ob. razmerjih gosp. subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. 13. člen OZ - določbe tega zakonika, ki se nanašajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen, če ni za g.p. izrecno drugače določeno. G. p. so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gosp. subjekti. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se štejejo gosp. družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

Gospodarska pogodba, gospodarski subjekt Pogodba ima naravo g.p.. če sta obe pogodbeni stranki gosp. subjekta. Opredelitev gosp. subjekta je za potrebe obligacijskega prava drugačna. S pojmom gosp. subjekt(trgovec) se želi zajeti tiste osebe, ki opravljajo posle iz t.i. podjetniške(gospodarske) dejavnosti trajno, s pridobitnim namenom in samostojno. OZ določa merila za g.s. alternativno. To pomeni, da je vsaka oseba, ki izpolni katero od meril OZ, g.s. in je njeno ravnanje podrejeno posebnim pravilom obligacijskega prava za g.s.. Gosp. subjekti so:

1

-

g.s. po statusu oz. osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, če je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo.

Tudi če konkretna pogodba ni v zvezi s pridobitno dejavnostjo, oseba ohrani položaj g.s. Značilnosti gospodarskih pogodb Med značilnostmi g.p. so predstavljene tiste dejanske okoliščine, ki vplivajo na drugačno pravno ureditev g.p. v primerjavi za negospodarskimi: 1. množičnost pri sklepanju poslov – določene vrste pravnih poslov sklepajo množično, kar pomeni, da je njihovo število v relativno kratkih časovnih obdobjih veliko, zato se nanje pripravijo tako, da oblikujejo splošne pogoje poslovanja ali tipske pogodbe 2. specializacija – se nanaša predvsem na izvajanje dejavnosti. Posamezni g.s. določene funkcije zaupajo specializiranim g.s.. O d teh se zato pričakuje večja skrbnost in strokovnost. 3. koncentracija kapitala – označuje, da je izvajanje določenih dejavnosti pod nadzorom vedno manjšega števila udeležencev. Povezovanje kapitala lahko pomeni na eni strani korist(nižja cena zaradi nižjih stroškov) na drugi strani pa negativno posledico, saj tržna pravila posegajo tudi na področja, ki so bila predmet oblig. pravil. Zaradi tega se v pog. pravu veča število kogentnih pravil. 4. povezanost g. poslov z bančnimi posli – izraža se vse večja potreba po finančni varnosti. Ta je v največji meri zagotovljena , če so v posel vključeni instrumenti za zavarovanje pog. obveznosti, pri katerih so izdajatelji banke ali druge fin. org.. Razlog je v posebnih, strožjih pravilih za poslovanje bank. 5. svetovna povezanost g.s. - vedno večja svetovna povezanost pri sklepanju poslov med g.s. bistveno vpliva na težnje po poenotenju g.p.p.. 6. arbitraže in posebna sodišča – v zvezi z reševanjem sporov med g.s. je država to svojo funkcijo prepustila nedržavnemu organu – arbitraži, seveda le pod pogojem, da stranke soglašajo o arbitražnem reševanju sporov. Arbitražni postopek je hitrejši, senati so strokovnejši, postopek je manj formalen, izbira prava pred arbitražo je fleksibilnejša. 7. večja zaščita upnika – od g.s. se lahko pričakuje več znanja in premišljenosti pri prevzemanju pog. obveznosti. Tradicionalni instituti za zavarovanje in utrditev pog. obveznosti so akcesorne narave, kar dolžniku zagotavlja večje varstvo. G.p.p. pa je razvilo abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo ugovorov iz temeljnega posla, kar zagotavlja večje varstvo za upnika. 8. hitrost pri sklepanju in izpolnjevanju g. poslov – hitrost v izpolnitveni fazi pomeni predvsem to, da želijo g.s. čim prej doreči in rešiti posamezna dejstva v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, četudi na račun varstva katere od strank. To se kaže predvsem pri rokih, ki so pri g. poslih krajši kot v splošnem pog. pravu. Poenotenje gospodarskega pogodbenega prava Za poenotenje si prizadevajo: - države( z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij v notranji pravni red) - g. subjekti sami(z enotnimi avtonomnimi pravili) - mednarodne organizacije(s pripravo konvencij in avtonomnih pravil)

2

Zaradi uspehov pri poenotenju se uveljavlja ideja o nastajanju posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev, t.i. sodobna lex mercatoria. Tri mednarodne org., ki so najbolj zaslužne za sprejem in uveljavitev mednarodnih pravil in težnje EU o enotnem pog. pravu so: 1. Mednarodna trgovinska zbornica(ICC) – ima sedež v Parizu, ustanovljena je bila leta 1919 in je mednarodna nevladna organizacija. Njen namen je podpora pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri pretoku blaga, storitev in kapitala. Njeni člani so gosp. združenja in gosp. družbe z vsega sveta. Pod njenim okriljem deluje 16 strokovnih komisij, ki se ukvarjajo s področji, pomembnimi za mednarodno poslovanje. Pod okriljem ICC deluje tudi stalna arbitraža. 2. Inštitut UNIDROIT – mednarodni inštitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava je bil ustanovljen leta 1926 pod okriljem tedanje Lige narodov. Po razpustitvi te organizacije je bil z medn. Pogodbo ustanovljen leta 1940. Je neodvisna medvladna organizacija s sedežem v Rimu. Med 59 članicami je tudi Slovenija. Naloga inštituta je poenotenje medn. Zasebnega prava, katerega del je tudi g.p.p.. Inštitut pripravlja osnutke medn. konvencij, ki so potem sprejete na diplomatskih konferencah ali pa v okviru medn. organizacij, na primer OZN. 3. UNCITRAL – Komisija Združenih narodov za medn. trgovinsko pravo je specializirana organizacija ZN, ustanovljena leta 1966, sedež njenega sekretariata je na Dunaju. Naloga UNCITRAL je pospešiti razvoj, usklajevanje in poenotenje prava medn. trgovine. Gospodarsko pogodbeno pravo v pravnem sistemu Pravna teorija razporeja pravna pravila, ki urejajo sorodna oziroma med seboj povezana družbena razmerja, v določene skupine in preučuje njihove značilnosti. Na takih izhodiščih je v večini pravnih redov priznan obstoj posebne pravne veje(podpanoge) – g.p.p.. G.p.p. je del gosp. prava. Gosp. pravo je širši pojem kot trgovinsko pravo. Trgovinsko pravo je del prava, ki ureja pravni položaj trgovcev in njihove posle. Za slovensko pravno sistematiko bi lahko rekli, da pravni položaj trgovcev(g.s.) preučuje gosp. statusno ali korporacijsko pravo, njihove posle pa g.p.p.. Gospodarsko pravo poleg gosp. statusnega in g.p.p. obsega tudi pravila javnopravne narave, ki posegajo v poslovanje g.s.. VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA Posebnosti pravnih virov gospodarskega pogodbenega prava Formalni viri prava so obvezne in vnaprej določene oblike, v katerih nastajajo pravne norme, ki so splošne in abstraktne ali pa kot takšne vsaj učinkujejo. Poglavitni formalni vir prava je zakon – OZ. Na področju pog. prava, posebej pa na področju g.p.p., se želi pri normiranju zagotoviti dva cilja: - omogočiti promet blaga in storitev - v zvezi s prometom varovati določene temeljne vrednote

3

Zakonodajalec omogoči promet blaga in storitev, če uzakoni take rešitve, kot jih zahteva poslovna praksa. Če pravila sledijo poslovni praksi, so za udeležence predvidljiva, kar zagotavlja pravno varnost. Pri povzemanju pravil poslovne prakse v zakonska pravna pravila se nujno porajajo vprašanja, povezana z mejami pravne tehnike. Kajti poslovna praksa oblikuje rešitve za konkretne okoliščine, te pa so od primera do primera različne. Zakonodajalec vseh že znanih primerov in primerov, ki jih poslovna praksa šele pričakuje ne more povzeti v pravila zakona. S sklicevanjem na abstraktnejše pravilo oziroma na nedoločni pojem – standard – pa zajame te in še številne druge primere. Takšni standardi so: običajna provizija, običajen pregled, ravnati kot dober gospodarstvenik, razumni rok…… Pravimo, da je zaradi sklicevanja na številne standarde za g.p.p. značilno dinamično normiranje. Dinamično normiranje omogoča, da se na podlagi zakonskega sklicevanja na standard za konkretni primer določi takšno ravnanje, ki ga poslovna praksa pričakuje. Pretežna večina pravil pog. prava je seveda dispozitivne narave, kar pomeni, da lahko udeleženci medsebojne pravice in obveznosti določijo drugače, kot jih je določil zakonodajalec. Kajti namen zakonodajalca je s pravnimi pravili urediti tista vprašanja, ki jih udeleženci sami ne uredijo popolno. Vsa zakonska pravila pog. prava niso dispozitivne narave, njihov manjši del je kogentne narave in zato ne omogoča drugačne ureditve vprašanja. Kogentna pravila varujejo določene temeljne vrednote pog. prava ali pa interese pog. stranke, kar je drugi cilj pravil pog. prava. Standardi gospodarskega pogodbenega prava Teorija uvršča standarde med nedoločne pravne pojme. Toda pojmi so nedoločni na abstraktni regulativni ravni, v konkretnem življenjskem primeru pa je vsebina pravnega standarda povsem določljiva. Teorija uvršča pravne standarde(standarde, ki so z blanketnimi normami povzeti v zakonska pravila) med formalne vire prava. Poglavitna razlika med zakonskimi pravnimi pravili in tistimi pravnimi pravili, ki se sklicujejo na standarde, je da pri prvih določi vsebino pravila zakonodajalec(organizirano nastajanje prava), pri slednjih pa govorimo o spontanem nastajanju prava. Pravne standarde pog. prava je mogoče razdeliti v dve skupini. V prvi so standardi kogentnih pravnih pravil(standardi, ki omejujejo avtonomijo pri sklepanju pogodb – morala, vestnost, poštenje…). V drugi pa so standardi, ki določajo ravnanje pri izpolnjevanju pog. obveznosti, če ga niso določile stranke same ali zakonodajalec(običajen način). Dobri poslovni običaji Splošno pog. pravo omejuje pogodbeno avtonomijo z izrecnimi kogentnimi pravili, ob njih pa še z dvema standardoma – moralo ter vestnostjo in poštenjem. Morala ne določa vsebine potrebnega ravnanja, ampak skrajne meje dovoljenega ravnanja. Generalna prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, pa je namenjena tistim primerom, ki jih zakonodajalec ni določneje zajel. Prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, varuje temeljne družbene vrednote.

4

. . Razlog za poseben(omejevalni) standard za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov. strank. v katerih je treba ravnati na določen način(hipoteza pravne norme) in način ravnanja(dispozicija p. Poslovni običaji Ne glede na to.s. razmerja normirana taka. subjektov. Argumenta za argumentacijo s poslovnimi običaji sta dva. razmerjih. določene stroke. da gosp. saj določajo potrebna ravnanja. Prvi je. sicer pa enako kot morala ter vestnost in poštenje omejuje ravnanje udeležencev v oblig. pa so poslovni običaji vključeni v obligacijske in trgovinske zakonike še z generalno klavzula o uporabi poslovnih običajev. ki se pričakuje med osebami določenih lastnosti.. ki velja le za udeležence v poslovnem prometu(prometu g. le da se potrebno ravnanje ne presoja po povprečni osebi. ampak da v posameznih primerih ocenjuje ustreznost ravnanja popolnoma nasprotno kot splošna vrednostna standarda. ki v zakonu niso izrecno urejeni. da se posamezna pravna pravila izrecno sklicujejo na običaje in poslovne običaje. Poslovni običaji služijo za presojo potrebnih ravnanj v oblig. na katere se nanaša – poslovni običaj je določeno ravnanje. ki delujejo kot g. . to je pravice in obveznosti pog.pričakovanost . Poslovni običaji so argument pri razlagi pravnih in pog. Imajo regulativno funkcijo. ki je pričakovano med osebami določeni lastnosti. ne spreminja samo v niansah.Standard vestnosti in poštenja enako omejuje svobodo udeležencev pri sklepanju obligacijskih razmerij. Oseba z določenimi lastnostmi ni zgolj g. ampak po povprečni osebi določenega poslovnega kroga. oziroma v primerih.s. ampak zaradi varstva interesov nasprotne stranke. kot sta morala ter vestnost in poštenje. toda ne zaradi varstva temeljnih družbenih vrednot.s. Najpomembnejša merila za presojo skrbnosti dobrega strokovnjaka so pravila stroke in običaji. ker je ustaljeno.s.kvalificiranost subjektov. da morajo biti določene okoliščine. Te osebe so g. Njegovi opredelilni elementi so: . Pravila stroke niso povprečno znanje. dejavnost je poklicna dejavnost. oziroma osebe. da imajo poslovni običaji celo 5 . poslovanje vrednostnih standardov.). ampak je to znanje udeležencev ožjega poslovnega kroga.). Drugi razlog je ta. razmerjih gosp. ki so zaradi posamezne spremenjene okoliščine ali dodane nove okoliščine drugačne narave in bi podrejanje takih primerov pod izrecna pravna pravila pomenilo enačenje neenakih primerov. Določeno ravnanje je najpogosteje pričakovano zato. da so oblig. pravil. Dobri poslovni običaji so standard.s. Poslovni običaj je določeno ravnanje.določenost ravnanja – pomeni. To je g. Merila so še vedno abstraktna. Regulativna funkcija jim je priznana za tiste primere..ravnanje predstavlja poslovni običaj samo kadar je pričakovano. Z dobrimi poslovnimi običaji niso mišljena ravnanja. Skrbnost dobrega strokovnjaka Kadar udeleženci izpolnjujejo obveznosti iz svoje poklicen dejavnosti.s. morajo ravnati z večjo stopnjo skrbnosti – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. med g. Gosp. kakršna so dejansko v poslovni praksi. Generalna klavzula je namenjena gosp. subjektom. ki bi si zaradi svojega posebno častnega značaja zaslužila oznako dobri poslovni običaji. je predvsem ta.n.

kodeksi ravnanja . potem so tudi možen argument za razlago pravnih pravil. Če določajo vsebino pravnih pravil. običaji. Praksa.prispevanje k globalnemu poenotenju g. pravil. za katera se uporablja skupen izraz avtonomna pravila(avtonomno pravo. ki jih ne združenja gosp. vzpostavljena med strankama. Nesporno je. Uzance so podrobna pravila zato. mehko pravo). če sta stranki v določenem časovnem obdobju stalno poslovno sodelovali. po naravi služi le za določitev vsebine pog. Avtonomna pravila Na področju g. kadar so vključena v konkretne pogodbene določbe – dogovorjena uporaba avtonomnih pravil.s. Pri uporabi uzanc kot pravnih pravil je treba upoštevati.uzance . Poglavitni prednosti vseh avtonomnih pravil sta: . avtonomna pravila pa oblikuje poslovna praksa spontano ali organizirano. abstraktnem nivoju. Tako kot poslovni običaji določajo vsebino pravnih pravil ter služijo za razlago pravnih in pogodbenih pravil. je mogoče govoriti.neratificirane konvencije Uzance Uzance so kodificirani poslovni poslovnega kroga. uzanc in prakse. Najpogosteje jih sprejemajo posamezni g. so se oblikovala številna pravila. Uzance so podrobna pravila določenega ožjega sprejme zakonodajalec.regulativno funkcijo. da gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pog. pravil in za razlago pog.p. formularno pravo. Na posamezna avtonomna pravila se sklicujejo zakonska pravila in jih tako povzdigujejo na raven zakonskih pravnih pravil – uporaba na podlagi izrecne določbe zakona. pravu so pogoji za uporabo uzanc določeni v 12.p.trgovinske klavzule . da avtonomna pravila obvezujejo. 6 .splošni pogoji poslovanja . vzpostavljeni med strankama.. Avtonomna pravila lahko služijo tudi za določitev vsebine pravnih standardov. Bistvena razlika med avtonomnimi in zakonskimi pravnimi pravili je .konkretizacija zakonskih pravil . da slednja sprejme zakonodajalec. členu OZ – z generalno klavzula o uporabi poslovnih običajev. ker ki so sicer v pravnih pravilih urejena na visokem V slovenskem pog. Najbolj tipične oblike avtonomnih pravil so: .p. razmerja v prejšnjih primerih. ali jih je dejansko sprejel reprezentativen organ. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja je treba upoštevati.p. subjektov ali določneje urejajo vprašanja. Praksa vzpostavljena med strankama O praksi. Generalna klavzula jim daje pomembno vlogo.vzorčne pogodbe .

da njihove vsebine ne določi zakonodajalec.pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vprašanja. sklepanje s pristopom. Veljajo ne glede na voljo strank. jih seveda zapiše in jih sprejme kot uzance. če nasprotna stranka pristane na vnaprej določene sestavine. same uredijo drugače.pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ. Bistvena razlika je v tem. določajo vsebino pogodbenega razmerja. Tisti udeleženci.regulativno – saj določajo vsebino pravic in obveznosti pog. ki urejajo istovrstna vprašanja . nikoli pa proti volji pog.razlagalno – ko služijo za razlago zakonskih in pog. tako. strank . Pogosto so pripravljeni pogodbo skleniti le. Pojem adhezijske pogodbe označuje poseben način sklepanja pogodb. Poslovna praksa pričakuje. pomeni tudi pristanek na uporabo teh vnaprej pripravljenih pravil. Toda njuni opredelilni elementi so različni. če so ali če niso zapisani. ampak po splošnih pravilih o sklenitvi pogodbe. Oba instituta imata regulativno in razlagalno funkcijo. ko je doseženo soglasje volj. ki sklepajo istovrstne posle množično.Po 12. ki jih pripravi le ena stranka. potem pogodba ni sklenjena na podlagi splošnih pogojev. v primerjavi z zakonskimi pravili pa so konkretnejša. da na njihovo vsebino vpliva le ena stranka. Če se je mogoče o vsebini pogodbe pogajati. členu OZ imajo uzance normativno naravo. da tudi zahtevne pravne posle sklepajo prava neuke osebe. velja naslednje: . Zakonska pravila o splošnih pogojih pogodbe zato posegajo v splošna pravila o sklenitvi pogodbe in izkazanem soglasju volj. in to ne glede na to. Pravila uzanc opravljajo dve funkciji: . kar olajšuje reševanje morebitnih sporov. strank. pod katerimi pravila. Splošni pogoji pogodbe so pravila. Nezapisanost sicer ni opredelilni element poslovnih običajev.* Splošni pogoji pogodbe omogočajo. ko splošni pogoji pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja določene vrste.pravila uzanc ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ . ali je nasprotna stranka izrecno privolila v vsebino teh pravil. Določajo pogoje. člena OZ je namenjena primerom. pravil Uzancam in poslovnim običajem je skupno to. ki v OZ niso urejena. Če se stranki dogovorita o uporabi uzanc. Zapis poslovnega običaja pa še en pomeni njegovega resničnega obstoja. pri katerem so prav tako vključeni splošni pogoji pogodbe. ko se stranki za uporabo uzanc ne dogovorita. da je pogodba sklenjena. ampak poslovna praksa. Če se stranki za uporabo določenih uzanc ne dogovorita. ampak jo pripravi samo ena stranka. Splošni pogoji pogodbe Po splošnem zakonskem pravilu velja. Veljajo. da uzance sprejme določena oseba. Pravila uzanc so po naravi zapisana. ki jo redno ali običajno spremljajo splošni pogoji. da 7 . potem se pravila uzanc uporabijo le za vprašanja. Mišljeni so primeri. ki jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Vsebina splošnih pogojev ne nastane s sodelovanjem obeh strank. ki v OZ niso urejena Generalna klavzula 12. Za splošne pogoje je bistveno. Pravila uzanc so dispozitivne narave. vnaprej sestavijo vsebino pogodbe ali pa njene redne sestavine. da vprašanja. Stranke lahko uporabo uzanc izključijo izrecno ali pa tako. ki jih urejajo uzance. ta pravila so tudi strokovno in nomotehnično izdelana. da sklenitev pogodbe.

ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi . razmerje . se presoja po konkretnih zakonskih pravilih. a so na isti listini kot splošni pogoji pogodbe. če so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo za privolitev druge stranke – domnevana privolitev. ki omogočajo. Splošni pogoji so lahko izrecno vključeni v pog. da sprejema pripravljene splošne pogoje pogodbe in tiste pogodbene določbe.objava splošnih pogojev pogodbe V splošnih pogojih pog. ampak je treba iskati skupen namen pogodbenikov). ki ni pripravila splošnih pogojev. razmerje Ali obstaja volja za vključitev splošnih pogojev pogodbe v konkretno pog. ki nimajo narave splošnih pogojev pogodbe. da splošni pogoji ne veljajo. V takšnih primerih standard vestnosti in poštenja zahteva. pravila(lex contractus). ker je bila stranka nanje opozorjena in bi se z njihovo vsebino lahko seznanila.določbe. razmerja določene vrste. če: o stranki jemlje pravico ugovorov o če se z njo stranka odpoveduje svojim pravicam o če se z njo skrajšujejo roki za uveljavljanje pravic in ugovorov Kadar pride do neskladja med splošnimi pogoji pog. da morajo biti ob sklepanju določenih pogodb splošni pogoji pogodbe vedno vročeni stranki. Po OZ sta za domnevano privolitev določena pogoja. Splošni pogoji pogodbe so vnaprej pripravljena pravila za pog.če so vključeni v to pog. učinkujejo kot pog. ker gre za vnaprej pripravljen obrazec ali formular. da splošni pogoji pog. veljajo posebni dogovori. na primer. 8 .če je sklenjeno konkretno pog. ki jo v celoti ali v večjem delu pripravi samo ena stranka. pomeni. razmerje tako. . Kadar je pravilo splošnih pogojev nejasno. ki so nepravične ali pretirano stroge – določba je taka. da so ne glede na izrecno izkazano soglasje splošni pogoji vključeni v pog. za njegovo razlago ne velja kot sicer(da se ni treba držati dobesednega pomena izraza. in njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh strank. Posebna pravila določajo. a ti splošni pogoji niso dejansko izročeni stranki. Le v posebnih okoliščinah splošni pogoji kljub izrecnemu opozorilu nanje ne veljajo. da je privolila tudi v vključitev tistih splošnih pogojev. ki nimajo narave splošnih pogojev pog.določbe. ali če je opozorilo o splošnih pogojih navedeno skrito. da se privolitev v uporabo splošnih pogojev tudi domneva. Tudi v tem primeru veljajo. razmerje. če se pogodba sklicuje na splošne pogoje z izredno drobnimi črkami. V tem primeru splošni pogoji pogodbe obenem pomenijo ponudbo. Formularna se imenuje zato. so prepovedane: . ampak se nejasno določilo razlaga v korist tiste stranke. na hrbtni strani ali ob strani. obstajajo . in posebnimi dogovori. Zato zakonska pravna pravila določajo. razmerje. Če so splošni pogoji pogodbe vključeni v konkretno pog. Možni so primeri. ki jih pogodba navaja – izrecna privolitev.vednost povprečne osebe.se stranki o nobeni sestavini ne dogovarjata. in sicer ob sklepanju zavarovalne pogodbe in v pravnih razmerjih s potrošniki. Če se pogodba izrecno sklicuje na določene splošne pogoje in pog. stranka izrazi voljo za sklenitev takšne pogodbe. Nimajo lastne obveznostne moči. Posebni dogovori so tiste pog. da se pogodba nanje le sklicuje. S podpisom formularne pogodbe druga stranka izrazi voljo. razmerje(ki nastane po splošnih pravilih). sestavine. Formularna pogodba je pogodba. Veljavni so le: . da se pogodbena določba sklicuje na splošne pogoje pogodbe.

Poimenovanje in vsebina klavzul sta nastala v poslovni praksi. da posebno pravilo nadomesti splošno pravilo. ki se rešuje po načelu. strank v zvezi z določenimi vprašanji pri posameznih pog. Trgovinske klavzule Trgovinske ali gospodarskoprometne klavzule so zgoščena gesla. Za razmerje med splošnimi pravnimi pravili(zakonskimi pravnimi pravili) in pogodbenimi pravili(lex contractus) pa velja.120 člen OZ – Splošni pogoji. Upoštevati je treba. da v večini primerov gre za nasprotovanje med pravili. če je splošne pogoje. Hierarhija pravil gospodarskega pogodbenega prava Kolizija med pravili zakona. da lahko pravila poslovnih običajev. ne morejo pa nadomestiti kogentnih pravil. uzanc in prakse derogirajo izrecna pravna pravila. člen OZ – Določila pogodbe se uporabljajo tako. tipih. kot ustreza načelom obligacijskega prava. da govorimo o konkretnem dejanskem stanu. se lahko v različnih krajih pod enakim geslom pričakuje različna vsebina. Ker pa poslovni običaji v geografsko oddaljenih krajih niso vedno enaki. Če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo. uzanc in prakse pa ne gre za hierarhično razmerje. bodisi. dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti. saj so vsa pravila zakonska pravna pravila. bi prihajalo do napačnega sklepa. katerih vsebina se nanaša na pravice in obveznosti pog. ki vključuje poslovni običaj. ki nasprotuje(na videz) pravilu zakona. Zato gospodarski subjekti in njihova strokovna združenja zapisujejo vsebino nekaterih klavzul. odobril pristojni organ. ali tistih določil. Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev. je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Gre za razmerje med splošnimi in posebnimi pravili. ki jih vsebujejo. na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo. V svetovnem merilu pa je najbolj razširjena uporaba klavzul Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim imenom INCOTERMS. 9 . člen OZ – Nična so določila splošnih pogojev. ki jih določi en pogodbenik. pravili poslovnih običajev. 83. je treba argumentirati. je le navidezna. V razmerju do pravil zakona urejajo pravila poslovnih običajev. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov. Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko. 121. Splošni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na običajen način. temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako. da pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila. ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov. da gre za razmerje med posebnim in splošnim. Enako velja ob uporabi uzanc. člen OZ – Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke. Brez argumentacije. ki ni pokrit z abstraktnim dejanskim stanom izrecnega zakonskega pravila. zato so najpomembnejši argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul poslovni običaji. in to celo. vzpostavljene med strankama. da so okoliščine primera take. temveč s tistim abstraktnim dejanskim stanom. Pri razmerju med pravili OZ in pravili poslovnih običajev. veljajo ti slednji. ki urejajo istovrstna vprašanja. 82. uzanc in prakse posebna vprašanja. ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. če so ji bili ob sklenitvi sporazuma znani ali bi ji morali biti znani. da se pogodba nanje sklicuje. uzanc in prakse. Pri uporabi pravila poslovnega običaja. da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi. kot se glasijo. Del klavzul je pojasnjen v Splošnih uzancah za blagovni promet.

da so države s sprejetjem civilnih in trgovinskih zakonikov nacionalno omejile pred tem univerzalna pravila trgovcev – t. Zastopnik je oseba. da sta pravičnost in lex mercatoria sinonima. ki jih ustvarjajo udeleženci mednarodne trgovine sami. ki ima upravičenje.notranje razmerje – razmerje med zastopnikom in zastopancem . Zakoniti zastopniki so tisti.Lex mercatoria Nekateri menijo. ki določa navezne okoliščine za določitev pristojnega pravnega reda). Njen nastanek in razvoj je pogojen z voljo strank. Utemeljena je razlaga. ampak so odločujoči za presojo vsakega pravnega razmerja. Razlikujemo delitev na zakonite zastopnike in pogodbene zastopnike ali pooblaščence. Sodobno lex mercatoria sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila.i. torej postane zakoniti zastopnik. ki pridobijo upravičenje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega. Udeleženci mednarodne trgovine želijo pravno razmerje povzdigniti nad določen pravni red – želijo ga internacionalizirati. kateri pravni red se bo uporabil v primeru kolizije s predpisi drugih držav(t. Lex mercatoria teži k preseganju nacionalnih pravnih redov. Osebe v zvezi z zastopanjem so zastopnik in zastopanec ali pooblastitelj ter tretja oseba. ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV Splošno o zastopanju Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega.p. da del teorije zagovarja obstoj sodobne lex mercatoria. Poleg organiziranih virov imajo za poenotenje poseben pomen spontani viri in avtonomna pravila. Lex mercatoria ni mednarodno pravo. in ni zgolj prenašalec njegovih izjav. Njihov obseg in uporaba sta tolikšna. srednjeveško lex mercatoria. toda tako. saj poteka tudi pod okriljem samih subjektov in njihovih strokovnih združenj. Pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci pa pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega. je specifično. Pravni predpis oziroma zakon določa. Poenotenje g. da se ne uporabi pravni red določene države. da oblikuje voljo za oziroma namesto zastopanega. ki so neodvisna(vsebinsko neodvisna) od nacionalnih pravnih redov. Zastopnik sprejema in daje izjave volje tretjim osebam. Za lex mercatoria so bolj kot organizirani viri značilni spontani viri(predvsem poslovni običaji). Pravni redi posameznih držav s svojimi pravnimi pravili določajo. Da lahko oseba zavezuje drugega. ampak zastopanega. torej takšno ravnanje. podlaga za pridobitev upravičenja za zastopanje je pravni predpis. to so pravila.i. Razmerja v zvezi z zastopanjem so: . ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega.p.zunanje razmerje – razmerje med zastopancem in tretjo osebo 10 . Na mednarodni ravni so metode razreševanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih redov različne. V primerjavi z nacionalnimi pravnimi redi pri lex mercatoria spontani viri niso le dopolnilni pravni vir. da ne zavezuje sebe. da ob nastopu določenega pravnega dejstva oseba pridobi upravičenje zastopati drugo osebo(brez potrebne izjave volje zastopanega). Ta delitev upošteva različna pravna temelja za pridobitev upravičenja za zastopanje. mora za zastopanje obstajati veljaven pravni temelj. Poleg tega poteka na posameznih pravnih področjih poenotenje materialnega(substančnega) prava s sprejemanjem konvencij. kolizijsko pravo.

pri katerem izjava volje zastopnika učinkuje neposredno na sfero zastopanca. jo izjavi pravna oseba. so pravne osebe. in celo.o. Drugačne omejitve korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih oseb nimajo učinka. zunanje razmerje se v primeru posrednega zastopanja vzpostavi med zastopnikom in tretjo osebo.Neposredno in posredno zastopanje Neposredno ali direktno zastopanje(zastopanje v ožjem pomenu) je tisto. Posredni zastopnik deluje v svojem imenu(sam prevzema pravice in obveznosti) in za tuj račun(ekonomske pravice in breme nosi zastopani). Korporacijski zastopnik je del(opredelilni element) pravne osebe oziroma zastopanca. sta pooblastilo in agencijska pogodba. ki spadajo v pravno sposobnost družbe. uprava v delniški družbi 2. da kakršnekoli omejitve(določene v statutu ali drugače) nimajo pravnega učinka proti tretjim osebam. vsak družbenik v d. Od zastopnika kot organa pravne osebe je potrebno razlikovati fizične osebe. da pristojni organ pravne osebe določeno fizično osebo imenuje na funkcijo člana zastopniškega organa te pravne osebe.s. veljajo pa v notranjem razmerju med korporacijskim zastopnikom in družbo. 5. Za korporacijske zastopnike gospodarskih družb je določeno. v razmerju s tretjo osebo zavezuje sebe. eden ali več komplementarjev v komanditni družbi 4. primer Korporacijski zastopniki gospodarskih subjektov Večina g. Korporacijski zastopniki gospodarskih družb so: 1. torej v imenu in za račun zastopanega. je. da opravljajo vsa pravna dejanja. Fizična oseba – član organa pravne osebe pridobi upravičenje za zastopanje pravne osebe z imenovanjem na funkcijo(položaj) člana zastopniškega organa pravne osebe. Toda posredni zastopnik stopa v pravna razmerja s tretjimi zaradi koristi. 3.o. Omejitve za zastopanje na podlagi pravil o skupnem zastopanju učinkujejo do tretjih le. ki v pravni osebi opravljajo funkcijo člana zastopniškega organa pravne osebe. eden ali več poslovodij v d. Ko voljo izjavi korporacijski zastopnik. pri katerem oseba. Tretja oseba in zastopnik pa nista v pravnem razmerju. Posredno ali indirektno zastopanje(zastopanje v širšem pomenu) je tisto. Primera neposrednega zastopanja posrednega pa komisijska pogodba.o. Pravna oseba je v primerjavi s fizično osebo umetna tvorba in ne more na enak način kot fizična oseba izjavljati volje v pravnem prometu. Pri neposrednem zastopanju deluje zastopnik v tujem imenu(zastopnik s svojimi izjavami volje sprejema pravice in obveznosti za zastopanega) in za tuj račun(ekonomske koristi in breme nosi le zastopani). Neposredna zakonska posledica(ex lege) pravnega dejstva. da ta fizična oseba pridobi upravičenje v imenu pravne osebe izražati njeno voljo. Pravice in obveznosti nastanejo med zastopancem in tretjo osebo. interesov oziroma po nalogu svojega zastopanca.n. če so vpisane v sodni register. ki učinkujejo med njo in tretjo osebo. Zastopnik pridobiva koristi in bremena za zastopanega. eden ali več komplementarjev v komanditni delniški družbi 11 . Del teorije med korporacijskimi zastopniki razlikuje zakonite zastopnike(pravni temelj upravičenja za zastopanje je zakon) in statutarne zastopnike(pravni temelj je statut ali drug akt pravne osebe).i. T. ki je sicer zastopnik.. S svojimi izjavami volje ustvarja pravice in obveznosti.

Poleg splošnih predpostavk za veljavnost p. Po splošnih pravilih oblig. če stranki ne določita drugače.obstoj pooblastila in sklenitev posla v mejah pooblastila . vendar ima pogodba pravni učinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj. Tretja oseba mora biti seznanjena s tem. izjavi. ko zanjo zve. se šteje. Izjemoma sme to storiti. če takšno sklepanje omogočajo okoliščine posla. da nekdo nastopa kot pooblaščenec. da je pooblastitev namenjena pooblaščencu in konkretizira t. Za pooblastilo načelno ni zahtevana posebna oblika. da nastopa v imenu zastopanega.. da on nastopa kot zastopnik. Če druga stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. da ga tretja oseba sklepa v svojem imenu. 72.p. Pooblaščenci gospodarskih subjektov Pogodbeni zastopnik ali pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanca. Tudi kadar tretja oseba ni posebej obveščena. torej v imenu svojega pooblastitelja Če pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je pooblaščenec prekoračil(falsus procurator). Pooblastilo pa je upravičenje za zastopanje.. Pooblastitev je enostranski p. se šteje. zunanje razmerje. Pooblastilo se lahko izjavi tretji osebi ali tretjim osebam ustno ali pa pisno. da oseba sklepa posel kot pooblaščenec. ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil. se šteje. lahko takoj. notranje razmerje. Razlika med pooblastitvijo in pooblastilom je. Če tretja oseba ne ve in tudi ne more vedeti. s katero zastopanec podeli upravičenje za zastopanje pooblaščencu. ki ga je pooblastitelj podelil pooblaščencu. da je to vedela ali bi morala vedeti. O tem dejstvu jo mora obvestiti pooblaščenec. da se pravni posel nemudoma opravi. mora biti tudi pooblastilo dano v obliki. Zastopnik mora obvestiti drugo stranko. s katerimi bo pooblaščenec stopal v pravna razmerja v imenu in za račun svojega pooblastitelja.p. 71. torej vsem tistim. Tista izjava volje. je zastopani v zavezi samo. člen OZ – Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega. Pooblastilo konkretizira t. pooblastilo pa je namenjeno tretjim osebam. kadar tega ne stori. Načelno velja. če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno. da pooblaščenec ne sklepa posla v svojem imenu. Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni učinek za zastopanega. ki je običajno potreben. zato pooblaščenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaščenca. Le če je za pravni posel predpisana oblika in se posel sklepa prek pooblaščenca.Pogodbenemu zastopniku ali pooblaščencu podeli pooblastilo za zastopanje korporacijski zastopnik. da nekdo posel sklepa v tujem imenu. 70. prava je pooblastitveno razmerje načeloma zaupne narave. da kakršnakoli prekoračitev povzroči neveljavnost p. razen. da se pogodba take vrste prouči in oceni. Dano pooblastilo se lahko prekliče ali pa omeji njegov obseg. zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.p. razen če to dovoljuje zakon ali pogodba. če mu to dovoljuje zakon ali pogodba. interesi zastopanega pa terjajo. ampak za svojega pooblastitelja. če je druga stranka vedela ali bi bila po okoliščinah lahko sklepala.i. kolikor odobri prekoračitev. ki je predpisana za pravni posel. da se ne čuti vezano s pogodbo. da je odobritev zavrnil. posel ni veljavno sklenjen. Tudi pooblastilo je enostranska izjava volje. se imenuje pooblastitev. ne da bi 12 .vedenje druge stranke. Če zastopani ne odobri pogodbe v roku.i. sta torej v primeru zastopanja določeni še posebni predpostavki: . člen OZ – Če zastopnik prekorači pooblastila. Odobritev iz prejšnjega odstavka ima učinek za nazaj. člen OZ – Pogodba.

se spustiti v spor ali skleniti arbitražni sporazum in se tudi ne brez povračila odpovedati kakšni pravici. ki mu je zaradi tega nastala. so dovoljeni samo pravni posli. Težnje v primerjalnem in mednarodnem pravu Ureditev pog. Uveljavlja teorijo ločevanja. 79. ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil. velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. po kateri je notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem ločeno od zunanjega razmerja. člen OZ – Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaščenca. V tem primeru lahko stranka. Če zastopani noče odobriti pogodbe. splošnega pooblaščenca. s katero je pogodba sklenjena.s. razen če pooblaščenec ni vedel in ni bil dolžan vedeti za preklic oziroma za zožitev pooblastila. Pooblaščencu. ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. sta stranki 13 . Vsi. ki spadajo v redno poslovanje. Če je s preklicem ali zožitvijo pooblastila kršena pogodba o naročilu. Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe.. 75. Pooblaščenec je lahko tudi pravna oseba. da pogodba sploh ni bila sklenjena. če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. trgovskega potnika. V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaščenca pravico zahtevati povrnitev škode. ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel. Pooblastilo preneha s smrtjo pooblaščenca. člen OZ – Pooblastilo je upravičenost za zastopanje. 78. ni pa vedel in ni bil dolžan vedeti. bi po splošnih pravilih morali preveriti ali so te osebe res pooblaščenci in kakšna so njihova pooblastila. sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo. da sklepajo posle prek pooblaščencev. bodisi po Razlogi za posebna pravila o pooblaščencih gospodarskih subjektov Za g. ki ga je dal. zastopnikov v slovenskem pravu je primerljiva s kontinentalnimi pravnimi redi.čakala. da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo. Stranka. da ta ni imel pooblastila. ki je bilo zanj podlaga. se šteje. da so oblikovala posebne tipe pooblaščencev za g. Če so izpolnjen predpostavke za veljavno zastopanje. člen OZ – Preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu. 76. razen če se začeti posel ne more škode za pravne naslednike ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega. člen OZ – Oblika.s. ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila. zavezuje neupravičeno zastopanega samo. za katere je pooblaščen. To velja tudi v drugih primerih prenehanja pooblastila. ki jo je imela druga stranka. če jo ta pozneje odobri. zahteva povrnitev škode od tistega. Pooblastilo preneha s pravne osebe oziroma s smrtjo tistega.s. skleniti pogodbe o poroštvu ali poravnavi. lahko zahteva od neupravičeno zastopanega. je značilno. člen OZ – Pooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo. Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj prekliče in zoži z izjavo brez posebne oblike. če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti. s katero je bila pogodba sklenjena. ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravila kakšen drug pravni posel. podjemna pogodba ali kakšna druga pogodba. Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja.: prokurista. 74. ali odobrava pogodbo ali ne. ki se vzpostavi med pooblaščencem in tretjo osebo. člen OZ – Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli. ki ga je njegovi volji bodisi glede na naravo posla. člen OZ – Pogodba. ki ima splošno pooblastilo. 73. določa drugače. in sicer tako. ki nameravajo prek pooblaščenca skleniti posel s tem g. pooblaščenca po zaposlitvi. Pooblaščenec ne sme brez redne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menične obveznosti. da se zastopani izreče o njej. celo če se je s pogodbo tej pravici odpovedal. ima pooblaščenec pravico do povrnitve tako nastale škode. če zakon ne prenehanjem prekiniti brez dal. da se v primernem roku izreče. Pravna pravila sledijo poslovni praksi. 77. o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin.

ne glede na to. da je agent imel pooblastilo. vendar o tem tretje osebe ne obvesti Načela evropskega pog. veljavno sklenjen. kot je shranjen pri sodišču. ne pa do naročnika.agent dejansko posluje za tretjo osebo.p. ali je identiteta pooblastitelja takoj razkrita. ki je vpisana v sodni register kot prokurist. To pomeni. Podelitev prokure določeni osebi mora biti vpisana v sodni register vendar vpis nima konstitutivnega učinka. Obsega prokuristovih pooblastil ne določi pooblastitelj. da nastopa za določenega pooblastitelja in ga imenuje . 14 . Prokurist je oseba. ki ga sklene oseba. Prokurist je pravnem prometu pri podpisovanju družbe dolžan uporabljati takšen podpis. za katere je pooblaščen. da je posel. Ustanovitveni akt določa postopek podelitve in organ. ki jo družba imenuje po posebnem postopku.agent obvesti tretjo osebo.pogodbenega razmerja pooblastitelj in tretja oseba.s. Kontinentalni pravni redi poznajo tudi posredno zastopanje. sicer je v zavezi principal. – per procura). da gre za prokuro(prokurist.agent obvesti tretjo osebo. Pravila o neposrednem zastopanju veljajo takrat. da je pooblastilo v dvomu prenosljivo. a podelitev še ni vpisana. in obenem dodati pristavek. Prokurist je upravičen za vsa pravna dejanja. ki ima upravičenje za podelitev prokure. lahko je v delovnem ali kakršnem koli pogodbenem razmerju z družbo. ki ji je pristojni organ podelil prokuro. da se lahko pooblastilo podeli izrecno ali molče. čeprav je bila podelitev prokure že preklicana. Pooblaščenec ni v p. ki ga sklene oseba. Prokurist je lahko kdorkoli. neposredno ali direktno zastopanje. razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin(te posle lahko sklepa samo z izrecnim pooblastilom). ampak ga določa zakon. Opisana razmerja so značilna za t. Kot temeljno velja enako. Mednarodna pravila določajo. če je glede na okoliščine tretja oseba upravičeno verjela. da so pooblaščencu dovoljeni samo tisti posli. razlikujejo pa tri načine ravnanja pooblaščenca oziroma agenta: . ki je določen v aktu o ustanovitvi družbe. tudi veljavno sklenjen. da nastopa za določenega pooblastitelja in ga ne imenuje . Pravila izrecno določajo. na primer pri komisijski pogodbi. ko agent nastopa v imenu pooblastitelja. kar je drugače kot določa OZ. Tudi pri komisijski pogodbi so razmerja ločena. Toda če agent ne izpolni svojih obveznosti se pod posebnimi pogoji vzpostavi razmerje med principalom in tretjo osebo. Toda. Prav tako je posel.i. prava razlikujejo neposredno in posredno zastopanje. ali p. Prokurist Gosp. ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Če agent po sklenitvi pogodbe s tretjo osebo tej na zahtevo ne razkrije imena svojega principala. prekoračitev kljub temu zavezuje pooblastitelja – principala. Pri posrednem zastopanju deluje agent v svojem imenu in je tudi v zavezi do tretje oseb. prekoračitve in prenosa pooblastil. Anglo-ameriški pravni redi upoštevajo ekonomsko povezanost strank in uveljavljajo teorijo identitete. je sam zavezan proti tretji stranki. razmerju s tretjo osebo. Tretja oseba ima zahtevke le do komisionarja. in zato postavljajo ustreznejše rešitve za poslovno prakso tudi glede podelitve. če pooblaščenec – agent prekorači pooblastila. Pooblaščenec enako ustvarja pravice in obveznosti za pooblastitelja. družbe in podjetniki posamezniki lahko podelijo posebno obliko pooblastila – prokuro. Prokura je oblika splošnega pooblastila. Predstavljena avtonomna pravila urejajo le pooblaščence g.

ki je v določenih okoliščinah pričakovano.s. Če kljub temu sklene pogodbo na kredit.prevzem menične obveznosti . ampak samo zbirati naročila. da ima pri izvrševanju določenih del oseba upravičenje za sklepanje poslov določene vrste. Trgovski potnik Trgovski potnik je oseba. Upravičenje za zbiranje naročil pa ne omogoča. na podlagi katerega je oseba dolžna izvrševati takšna dejanska opravila. seveda pod pogojem. ki opravlja določena dela zunaj sedeža gosp. Potem ima upravičenja določena v pooblastilu. da jo je izjavila njegovemu pooblastitelju. To so: . ki lahko pomenijo ponudbo. družbe. da trgovski potnik oblikuje izjave volje za pooblastitelja.Prokurista. Pri tem niso mišljene samo osebe. Splošni pooblaščenec g.s. Trgovski potnik je pooblaščen za sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.sklenitev pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin .p. ima upravičenje za sklepanje tistih poslov. Kriteriji za določitev obsega pooblastila so vedno le objektivni. Za vsakega splošnega pooblaščenca pa velja. ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja.sklenitev pogodbe o poravnavi . Trgovski potnik brez izrecnega pooblastila ni pooblaščen za sklepanje pogodb na kredit in za sprejemanje kupnine. katera upravičenja so običajna pri izvrševanju določenih opravil. kdor opravlja določeno delo na podlagi pogodbe. med njimi pa najbolj primerni običaji oziroma poslovni običaji. ki jih g. se ne šteje. in to osebo obstaja pogodbeno razmerje. ker povzemajo ravnanje. s katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi stvari ali pa je običajno. 15 . vabilo dajanju ponudb ali kakšno drugo namero za sklenitev pogodbe. Bistveno je.s. da od tretje osebe sprejema izjave volje. ki je trgovski potnik je lahko dano pooblastilo. da jih izvaja ta oseba.sklenitev pogodbe o poroštvu . družbo. Pooblaščencu. da so določeni posli(posli. da jih je izvedla pooblaščena oseba v imenu in za račun pooblastitelja. se šteje. Ko tretja oseba izjavi voljo trgovskemu potniku. Pooblaščenec po zaposlitvi Pooblaščenec po zaposlitvi je. Če ta ravnanja izvede pooblaščenec po zaposlitvi. ki so v delovnem razmerju. se šteje.. da je običajno. Z besedo »naročila« so zajete raznovrstne izjave nasprotne stranke. enake dejavnosti in enake gospodarske moči sklepajo v okviru svojega rednega poslovanja. da ima ista upravičenja tudi konkretni izvajalec.spustiti se v spor ali skleniti arbitražni sporazum . da jo je izročil svojemu prodajalcu. Pri presoji obsega pooblastil se upošteva. ki ima splošno pooblastilo so dovoljeni samo p. Če je običajno ali pričakovano. Ta dela so pridobivanje strank za prodajo blaga za določeno gosp. V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb. Osebi. ampak velja. Za ohranitev vrste pravic se zahtevajo določena ravnanja. se šteje. da med g.s. Če mu kupec izroči kupnino. ampak samo.odpoved kakšni pravici brez povračila Za vsak posamezen posel opisane pravne narave mora oseba pridobiti posebno pooblastilo.. pooblaščenca po zaposlitvi in trgovskega potnika imajo g. da kupec še ni izpolnil svoje obveznosti po prodajni pogodbi. ki so po svoji naravi tvegani) izvzeti iz upravičenj na podlagi splošnega pooblastila. se posel podredi pravilom člena OZ o prekoračitvi pooblastila.

če je ponudba dana in če naslovnik ponudbo sprejme. da ponudbo sprejema. Teorija opredeljuje naslednje splošne predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe: . 16 . ki kaže. izjava mora biti dana na ponudnikovem poslovnem papirju. ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba je sklenjena. Določajo.Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaščene osebe. Prav tako so za posamezno pogodbo lahko določene druge posebne predpostavke. Soglasje volj je po naravi stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe. ko stranki dosežeta soglasje volj. ponudba se mora nanašati na posel. da je izjavo podpisala nepooblaščena oseba SKLENITEV POGODBE Soglasje volj – predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe Avtonomija volje v fazi sklepanja pomeni. in ne sme presegati obsega ponudnikovega normalnega poslovanja 5. ko je ponudba sprejeta. ponudba in njen istovetni sprejem pa sta le merilo za ugotavljanje soglasja. Če med strankama ni dosežen sporazum o bistvenih sestavinah oziroma ni izkazana enaka volja obeh strank. ali na podlagi drugačnega ravnanja strank. Šteje se. ko je dal ponudbo. morata obe stranki želeti isto. Za ugotavljanje soglasja volj je obligacijsko pravo razvilo dva pravna instituta: ponudbo in sprejem ponudbe. da se vsaka stranka svobodno odloči. da je pogodba sklenjena v kraju. V teoriji je sporno ali gre v tem primeru za neobstoječ posel ali pa za absolutno neveljaven oziroma ničen posel. člen OZ – Pogodba je sklenjena. 15. Pogodba je torej sklenjena. izjava ima opredelilne znake ponudbe(enako velja za sprejem) 2. da to razmerje sploh nastane.stranki morata biti poslovno sposobni .posel mora biti mogoč in dopusten Posebna oblika za izkazano voljo je predpostavka le v nekaterih primerih. s katerim se ponudnik redno ukvarja. Ker je pogodba dvostransko razmerje. ali bo sklenila pogodbo in kakšna naj bo njena vsebina. v katerem je imel ponudnik svoj sedež oziroma prebivališče v trenutku. člen OZ – Pogodba je sklenjena takrat. z izjavo na poslovnem papirju Po uzancah morajo biti za veljavnost izjave izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je med njima soglasje doseženo. pogodba ne nastane. 21. Novejša avtonomna pravila gospodarskega in pogodbenega prava so posegla v tradicionalna pravila in izrecno dopuščajo ugotavljanje soglasja volj tudi mimo obstoja ponudbe in njenega sprejema. ko ponudnik prejme od druge stranke(naslovnika) izjavo. o nebistvenih sestavinah pa med njima ne sme biti nesoglasja. izjava mora biti opremljena s ponudnikovim pečatom(žigom) in podpisana na običajen način 4. ki ga uporablja v svojem poslovanju. da je pogodba sklenjena takrat. nasprotna stranka ne ve.imeti morata pravo voljo . da morata soglašati o vseh bistvenih sestavinah. kar pomeni. Namen instituta ponudbe in njenega sprejema je predvsem ugotoviti soglasje volj. z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom 3. Soglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Če soglasje med strankama nesporno obstaja je treba omogočiti nastanek pogodbe.

za svojo zmoto ni kriva. če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta. če se iz okoliščin vidi.Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami. ki je v zmoti. ne glede na to. tako. Izjeme od pravila. Strah se šteje za utemeljenega. ali na okoliščine. Stranka. 49. če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako. toda ta volja je na videz enaka. ki je bila v zmoti.Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu. Prevara. ne glede na to. Glede izjavljene volje pa je treba določiti. člen OZ . 48. 18. na osebo. razen. lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat. ki je bil odločilen za prevzem obveznosti. Izjavljena volja ni vedno resnična volja.Kadar sta stranki prepričani.o uporabi splošnih pogojev pogodbe 16. Poseben primer nesoglasja je nesporazum. ki je v zmoti. so določene s pravili: . ali je treba upoštevati resnično voljo stranke ali izjavljeno voljo. člen OZ . Zato se postavlja vprašanje. če nasprotna stranka pripiše izjavi volje drugačen pomen kot stranka. Volja in izjava volje Volji obeh strank morata biti soglasni. po katerih merilih se določi vsebina izjave. se šteje. vpliva na samo pogodbo. člen OZ . če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo. da je pomembna resnična volja. ker sicer stranka. ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode. 45. člen OZ . da pogodba ni bila sklenjena. kadar zmota ni bistvena. ki ji je zaradi tega nastala. da se strinjata. v primeru napak volje pa stranki sicer izrazita enako voljo. da je izkazano soglasje volj pogoj za veljavno sklenitev pogodbe. člen OZ – Zmota je bistvena. da pogodba ni sklenjena. z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem. ki je v prevari sklenila pogodbo. pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. To bi pomenilo. Poglavitna razlika med nesoglasjem volj in napakami volje je v tem. 46. iz katerega se da zanesljivo sklepati. člen OZ . ki jo je storil kdo tretji. Stranka. Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena. da stranka. lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem. se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje. 47. ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne. če je prevaro storil kdo tretji. ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode. lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote. kadar se sklepa glede na to osebo. Volja se lahko izjavi z besedami. člen OZ – Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah.Zmota osebe. Načelo o avtonomiji volje sicer govori v prid stališču. ki se zahteva v prometu. s katero se sklepa pogodba. Stranka.o obvezni sklenitvi in obvezni vsebini pogodbe . ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. da je grozila resna nevarnost življenju. ki je to izjavo dala. ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. da v primeru nesoglasja stranki ne izrazita enake volje. kajti stranka lahko svoji izjavi pripiše drugačen pomen kot nasprotna stranka. ki je v zmoti. dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. 17 . če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. se ne more nanjo sklicevati. kot da zmote ni bilo. da obstoji.Napaka volje je razlog za relativno neveljavnost ali izpodbojnost. po kateri je stranka izjavila svojo voljo.Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom. Izjava volje mora biti svobodna in resna. Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi.

na primer za gosp. katere so njihove bistvene sestavine. za negospodarsko pogodbo pa predmet in cena. Pravilo. 438. o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati. je treba stvar izročiti v kraju. člen OZ . Izjava volje ima takšno vsebino. 441. izrecno soglašati o pogodbenem tipu 2. za katero gre pri pogodbi. ob njeni sklenitvi že uničena. 439. kje je stvar oziroma kje naj bo izdelana. 440. za katero gre pri pogodbi. kako jo razume nasprotna stranka. Bistvene sestavine pogodbe V zvezi z ugotavljanjem soglasja volj je med pogodbenimi sestavinami treba razlikovati bistvene(essentialia negotii) in nebistvene sestavine(naturalia negotii). stranske točke pa uredi. ni ponudba in predlagatelja ne zavezuje. 451. ampak mora biti izkazano. Tudi predlog za sklenitev pogodbe. prodajno pogodbo je to predmet. mora biti v prometu in je nična pogodba o prodaji stvari. kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Za posamezne pogodbene tipe pravna pravila izrecno določajo. ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti. sodišče. je določeno zaradi varstva strank. Pravna pravila lahko nadomestijo voljo pogodbenih strank le glede nebistvenih sestavin.Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe. prakso vzpostavljeno med strankama in običaje. ko predpisana vsebina tudi glede bistvenih sestavin nadomesti pogodbene določbe. člen OZ .Prodajna pogodba je nična. Če pa je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano. katere uveljavitev mu je bila zaupana. Izjema so pravila o obvezni vsebini pogodbe.Sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. lahko kupec odstopi od pogodbe ali pa ostane pri njej ob sorazmernem znižanju kupnine. člen OZ . v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sedež oziroma prebivališče. s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno pravico. tudi ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin. če zaradi tega ne more doseči njenega namena. če sama pogodbenika ne dosežeta soglasja o njih. vendar lahko kupec.Stvar. Prodaja se lahko nanaša tudi na bodočo stvar. je treba stvar izročiti v tem kraju. se šteje pogodba za sklenjeno. ki ne vsebuje bistvenih sestavin. če delno uničenje stvari ne moti.Če kraj izročitve ni določen v pogodbi. ki pri tem upošteva prejšnja pogajanja. Soglasje o vseh bistvenih sestavinah določenega pogodbenega tipa se ne domneva. ki je izven prometa. ali če je za določeno stvar tak običaj v pravnem prometu. če iz okoliščin ne izhaja drugače. se šteje kot vabilo k dajanju ponudb. Stranki morata: 1. da je stvar tuja. Odločilni so objektivni kriteriji. Vendar ostane pogodba v veljavi in ima kupec le pravico do znižanja kupnine. Predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb. 18 . Če je bila stvar ob sklenitvi pogodbe le delno uničena. med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano nesoglasje Če stranki ne soglašata o pogodbenem tipu. in zahteva odškodnino. da ne bi bile stranke prehitro zavezane. člen OZ . če je bila stvar. Preprečuje.Prodaja tuje stvari veže pogodbenika. 22. da pogodba doseže svoj namen. odstopi od pogodbe. člen OZ . izrecno soglašati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa 3. Vsebina izjave se ne določa po tem(oziroma samo po tem).V primeru nasprotovanja med resnično in izjavljeno voljo je načelno treba dati prednost izjavljeni volji. člen OZ . tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Če sta pogodbeni stranki po doseženem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakšne stranske točke za kasneje. da mora biti volja pogodbenih strank o bistvenih sestavinah izkazana. ki vsebuje vse bistvene sestavine. Vendar je nična pogodba.

444. Če katera od strank izrazi voljo. ko bi morala biti izpolnitev opravljena. pa primerno kupnino. da je v primeru sprejetja zavezan . 446. oziroma mora izražati predlagateljevo voljo. člen OZ .pogajanja – pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe. veže ponudnika samo. Posebne sestavine so tiste. se domneva. če pa je dogovorjeno kupnino že plačal. 445. noče ali ne more določiti kupnine. člen OZ .Če kupnina v pogodbi ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov. ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine primera.če nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah. a jih stranke lahko vključijo v pogodbene obveznosti(pogodbena kazen. pogodbenika pa se pozneje ne sporazumeta o njej. s katerim se določitev kupnine pušča na voljo enemu pogodbeniku. mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke. ki se nepošteno pogaja.Za pogodbeno določilo. se šteje. člen OZ .ponudba in sprejem ponudbe – ponudba ponudnika veže. člen . Če v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov. Ponudba in sprejem ponudbe Predlog za sklenitev pogodbe učinkuje kot ponudba(oferta) samo. da je dogovorjena primerna kupnina. To velja tudi za sprejem ponudbe. . pa cena. kateremu je bila zaupana določitev kupnine. če so izpolnjeni opredelilni elementi ponudbe: . Za primerno kupnino se šteje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe. člen OZ . da pogodba ni nastala.predlog mora izražati voljo predlagatelja. ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ. dokumentarni akreditiv…).442. ara. vendar pogodbe ne razvežeta. Faze pri sklepanju pogodb Glede pravnih posledic je dejanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe mogoče razdeliti v tri faze: . da je v primeru sprejetja zavezan. Če takšne evidence ni.vsebovati mora bistvene sestavine in . da so v pogodbo vključene posebne sestavine(accidentalia negotii) mora biti doseženo tudi soglasje o teh sestavinah. člen OZ . ima pravico zahtevati vrnitev razlike.popolnoma neobvezujoča faza . ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe. če izraža voljo predlagatelja. odškodninsko odgovorna. ki niso nujne v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem določenega pogodbenega tipa.Če je dogovorjena dnevna cena. ki se na trgu običajno uporabljajo za določitev cene. Če jo naslovnik sprejme je pogodba sklenjena. za katero zahteva zakon posebno obliko. Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo. če te ni mogoče ugotoviti. ugotovljeno z uradno evidenco na trgu prodajalčevega kraja takrat. se dnevna cena določi na podlagi elementov. določijo se po pravnih pravilih . dolguje kupec kupnino. 443.Če je dogovorjena večja kupnina od cene. mora kupec plačati kupnino.naslovnik mora biti določen 27. če te ni. da je o nebistvenih sestavinah izkazano soglasje. da želi zgolj na 19 . vendar je stranka. se šteje. če je dana v taki obliki. dolguje kupec le predpisano ceno.če stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin. se šteje.Če nekdo tretji. kot da sploh ni bilo dogovorjeno. na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti.Ponudba za sklenitev pogodbe. na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti. Glede soglasja o nebistvenih sestavinah velja: .

oziroma rok. ki je naslovljena na določeno osebo ali osebe. Pravna pravila pa določajo rok veljavnosti za tiste primere. Le predlog. ki niso določene v ponudbi se določijo na podlagi zakonskih pravil. Če naslovnik ponudbo sprejme.veljavnost je določena datumsko . Če so določeni omejitveni pogoji za umik in preklic je ponudba trdna. če v pismu ni datuma. da ga ta predlog ne veže. ponudba preneha veljati. Če ponudnik v predlogu za sklenitev pogodbe navede. ki normirajo trdno ponudbo. Veljavnost ponudbe Ponudnik v ponudbi lahko določi rok. Pod posebnimi pogoji lahko ponudnik ponudbo umakne. Ponudnika ponudba veže od takrat. ampak poda svoj dokončni predlog. da ponudbo sprejme ali zavrne. ohne obligo. člen OZ). Bistveno za nastalo pravno razmerje je. je ponudnik izrazil svojo končno voljo o vsebini konkretnega posla. omogočajo umik ponudbe. Če ponudnik določi rok datumsko. Pravni učinek ponudbe Ponudba je enostranski pravni posel. S tem. ki je na ovojnici. mesecih in ne določi. do katerega ponudba veže ali velja. Če ponudnik določi rok v dnevih. 20 . Predlog se šteje za ponudbo samo. Tudi kontinentalni pravni redi. rok teče od dneve. je pogodba sklenjena. saj že izjava volje ene stranke – ponudnika povzroči nastanek pravnega razmerja. ko je bil oddan na pošto. Rok za sprejem. da ponudbo zavrača. ki ga je ponudnik določil po telefonu.podlagi tega predloga skleniti pogodbo(animus contrahendi). da pri umiku učinki dejansko ne nastopijo. da so bistvene sestavine izrecno določene. ko je dal ponudbo. vabilo k dajanju ponudb ali vabilo k pogajanjem. Razlika med umikom ponudbe in preklicem ponudbe je v tem. Ni treba.veljavnost je določena rokovno . ponudba veže do izteka roka. ne more pa preprečiti učinkov ponudbe – da ponudba veže. Če je ponudba oddana po pošti. količine so omejene…«). Umik velja samo. pri preklicu ponudbe pa so učinki nastopili. ko ponudnik roka ni določil ali ga je določil. Izjema od pravila. pa od datuma. če vsebuje bistvene sestavine določenega pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja. da dana ponudba ponudnika veže. je štetje roka odvisno od tega. Ponudbe glede na določitev veljavnosti: . ali je ponudba dana po pošti ali z neposrednimi sredstvi sporočanja. Umik ponudbe po tem. a utegne biti sporno. zadošča njihova določljivost. kdaj začne teči rok. a ne veljajo več. do katerega mora biti ponudba sprejeta. ko se je naslovnik že seznanil z izjavo o ponudbi ali ponudbo celo sprejel.veljavnost ni določena Če naslovnik izjavi. ne omogočajo sprejema. tednih. V primeru telegrama rok teče od datuma. označenega v pismu. Ponudnik naslovniku ne predlaga medsebojnega usklajevanja pogodbene vsebine. da ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. če ga je naslovnik prejel pred ponudbo ali sočasno z njo. četudi rok za njeno veljavnost še ni potekel. V teoriji se kot individualna ponudba označuje tista. Druge pogodbene iniciative. Pri splošni ponudbi ali ponudbi javnosti pa so naslovniki neznani oziroma je naslovljena na nedoločeno število oseb(22. potem to ni ponudba(z besedami:«neobvezno. je umik ponudbe. Naslovniku je prepuščeno. ko jo naslovnik sprejme. je brez učinka. od kdaj začne teči. Pogodbene sestavine. v katerem je naslovnik določen je ponudba.

s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. Ponudba. Če rok. da ima naslovnik nekaj časa za premislek.izražati mora voljo naslovnika. veže ponudnika do izteka tega roka. Rok za sprejem. s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporočanja. če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: . se šteje za ponudbo. se šteje za zavrnjeno.dopolnitve ali spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe 21 . dano ustno. dano ustno. Sprejem ponudbe in njegovi učinki Sprejem ponudbe je prav tako kot ponudba enostranska izjava volje. še ni potekel. Pogodba je sklenjena. če naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. ponudba preneha veljati. ko naslovnik prejme ponudbo. da jo ta preuči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. ki je označen v pismu. je treba upoštevati. ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudbo lahko ponudnik umakne samo. v kateri je določen rok. Za prispetje ponudbe in odgovora se upošteva čas. preden je prejel ponudbo. pa teče od trenutka. Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem. ko naslovnik prejme ponudbo. Izjemi od tega pravila sta:  sprejem ponudbe. do katerega mora biti sprejeta. da na po telefaksu. veže ponudnika toliko časa. od datuma. se šteje za ponudbo. če je naslovnik prejel umik. ampak sprejem. Ponudba dana po pošti. 25. začne teči od trenutka. ni istovetna s ponudbo. da ima naslovnik nekaj časa za premislek. 26. Če ponudnik ne določi roka za sprejem. kolikor je normalno potrebno. obenem pa predlaga. dano odsotni osebi. saj sicer ne moremo govoriti o soglasni volji obeh pogodbenih strank. ki je na pisemski ovojnici oziroma od datuma. Ponudba dana odsotni osebi. kolikor je običajno potrebno. pa se bo štela za ponudbo dano odsotni osebi. če se vsebina izjave o sprejemu ponudbe sklada s ponudbo. začne teči od dneva. da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. in ne avtomatski odzivnik – se bo štela za ponudbo. le. da se ponudba spremeni ali dopolni. če v pismu ni datuma. ki izjavi sprejem. če ni sprejeta takoj. člen OZ . razen če je izključil svojo obveznost. v kateri ni določen rok za sprejem. če ni sprejeta takoj. . da ne ustvarja učinkov samo za naslovnika.sprejem mora biti pravočasen – sprejem je pravočasen. Rok za sprejem. veže toliko časa. da ponudba prispe do te osebe. da ostane pri ponudbi. določen za sprejem.Ponudba. dana po telefonu – ko je na nasprotni strani oseba. če iz okoliščin izhaja. če so kumulativno izpolnjeni pogoji: . da prispe do te osebe. v kateri ni določen rok za sprejem. ki je običajno potreben. ki je prenehala veljati  zapoznela vročitev izjave o sprejemu . Ponudba. ko k ponudniku prispe izjava o njeni zavrnitvi. dana odsotni osebi. Ponudba dana ustno. Ponudba. da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejšnjemu ponudniku(nasprotna ponudba). to je osebo. razen če iz okoliščin izhaja. Ponudba dana fizično navzoči osebi. da je pogodba sklenjena. Ponudba dana ustno. Pomeni. ki ga je določil ponudnik po telefonu. da je s sprejemom zavezan Za manjša neskladja je predvidena izjema od zahteve po popolni identičnosti med ponudbo in sprejemom. Izjava. ki ga je določil ponudnik v telegramu ali pismu. ali sočasno z njo. Sprejem ponudbe pomeni. razen. se šteje za zavrnjeno. v kateri ni določen rok za sprejem.Ponudnika veže ponudba. ko je bil telegram oddan na pošto.sprejem mora biti istoveten s ponudbo – sprejem je istoveten s ponudbo. ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla. ki izraža sprejem. člen OZ . Pod določenimi pogoji dopolnitve ali spremembe v sprejemu ponudbe ne pomenijo zavrnitve prvotne ponudbe.

ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom. ko je ponudbo oziroma naročilo dobil. brez izrecne izjave. toda vsebuje dopolnitve ali spremembe. Če to ravnanje pri nasprotni stranki upravičeno vzbudi prepričanje o namenu skleniti pogodbo. To sta:  stalna poslovna zveza glede določenega blaga  izvajanje naročil in določenih dejavnosti 28. če je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Ponudba je sprejeta tudi. Pri g. ko stranka izkazuje drugi stranki namen. da sprejema ponudbo. ki se je ponudil drugemu.Če naslovnik molči. ki bistveno ne spreminjajo ponudbe. 30. ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen. vzpostavljena med strankama ali običaji .Ponudba je sprejeta. ko se kljub naslovnikovemu molku šteje. Če se dopolnitve ali spremembe nanašajo na ceno. Prosto urejanje oblig. Pogajanja O pogajanjih govorimo. ki se nanaša na takšno blago. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka.izrecno . da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle.p. če je bilo storjeno v rokih. da je bila pogodba sklenjena v trenutku. razen če ponudnik takoj ugovarja. če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo. naj se v nečem spremeni ali dopolni. je stranka vstopila v fazo pogajanj. Sprejem učinkuje v trenutku. kraj in čas dobave. ki so navedene v izjavi o sprejemu. Določitev pravic in obveznosti med pogajanji izraža kompromis med načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij in načelom vestnosti in poštenja. kar na podlagi ponudbe. izvršiti dobljeno naročilo. pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena. praksa. se šteje. Če naslovnik v primeru iz prejšnjega odstavka ponudbe oziroma naročila ni zavrnil. da ponudbo sprejema. Načini sprejema ponudbe Ponudba se lahko izjavi: . da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer. kakovost ali količino blaga.s konkludentnim ravnanjem – ponudba se lahko sprejme z določenim ravnanjem. ter tisti. da udeleženci svobodno odločajo. ne vrne v določenem času) veljala za sprejem ponudbe. Odgovor na ponudbo. pomeni sprejem. Če ne ravna tako. plačilo. ko ponudba še veže. če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari. ko ponudnik prejme izjavo naslovnika. Vendar se v primeru. je treba upoštevati predvsem objektivna. člen OZ . da bistveno spreminjajo ponudbo. hkrati pa predlaga. obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reševanje sporov. pa je takrat. a določena okoliščina utemeljuje sklepanje. ko je bilo dejanje storjeno. s kom bodo sklenili pogodbo in kakšna bo njena vsebina. to ne pomeni.Če odgovor na ponudbo izraža sprejem. vzpostavljene med strankama ali običaja lahko šteje za izjavo o sprejemu. se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe s spremembami. namreč kako praksa vrednoti ravnanje. razmerij med drugim pomeni. če ga ni takoj zavrnil. če takšen način sprejema dopušča ponudba sama. lahko pa obe. da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku. v čigar dejavnost spada izvrševanje takšnih naročil. Brez učinka je določilo v ponudbi. Prav tako mora tisti. da namerava skleniti pogodbo. prakse. če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali če stori kaj drugega. Za presojo.- ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z dopolnitvami ali spremembami 29. da bo sklenila konkretno pogodbo. se šteje. da njegov molk izraža sprejem. za katero mu je dana ponudba. se šteje. ki izraža sprejem. da sprejme ponudbo. šteje da je sprejel ponudbo. da sprejema ponudbo. člen OZ .p.molče – po splošnem pogodbenem pravu molk naslovnika ne pomeni. Sprejem ponudbe se lahko umakne. ko naslovnik sicer molči. člen OZ . Zato pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe 22 . OZ določa dva primera.

če se pogaja zato.Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine.obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih pomembnih dejstvih . da ima namen skleniti pogodbo. da ne sme neupravičeno odstopiti od pogajanj. da v primeru doseženega soglasja ni pripravljena potrditi pisnega zapisa o sklenitvi pogodbe 23 .če stranka ugotovi.obveznost podajanja resničnih izjav pred sklenitvijo pogodbe . a v resnici tega namena ni imela. da so njene ocene o lastnih potrebah po blagu ali storitvah napačne .če stranka ugotovi.če stranka ve. Primeri pogajanj brez namena skleniti pogodbo(nepoštena pogajanja): .nasprotna stranka pove. trpi vsaka stranka svoje stroške s pripravami za sklenitev pogodbe.stranka izve. ki jo je povzročila drugi stranki. kadarkoli hoče. skupne stroške pa trpita v enakih delih. če je pri nasprotni stranki upravičeno vzbudila prepričanje. da ni sposobna tehnično ali v zahtevanem roku izvršiti posla . Če neupravičeno odstopi od pogajanj oziroma se nepošteno pogaja.stranka izve za slabo premoženjsko stanje nasprotne stranke . Odgovornost za pogajanja se v teoriji povezuje s pojmom culpa in contrahendo. člen OZ .in jih lahko vsaka stranka prekine. da drugemu prepreči sklenitev posla . je odškodninsko odgovorna.obveznost poštenih pogajanj .stranka zaradi dodatnih zahtev nasprotne stranke ugotovi. Udeleženci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. predpogodbena odgovornost) je širši pojem. oziroma vsaj ne bi smela izkazovati tega namena. ne da bi imela namen skleniti pogodbo. se je pogajala nepošteno. Če je namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov. 3. Če se stranki drugače ne sporazumeta. Zavezana je k poštenim pogajanjem. da so njene kalkulacije cene napačne Primeri upravičenega odstopa od pogajanj: . je treba presoditi.če stranka ve. člen OZ . Culpa in contrahendo(diligentia in contrahendo. da njeno blago ne ustreza . Vsebina pojmov ni ista. da ravna nepošteno. Nepoštena pogajanja – pogajanja brez namena skleniti pogodbo Če stranka od pogajanj odstopi zaradi razloga.obveznost varovanja podatkov. ki je po objektivnih merilih neupravičen. ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo. 5. ki se je pogajala. za škodo. Vendar odgovarja stranka. Culpa in contrahendo vključuje naslednje obveznosti: .Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja. s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Zato velja. Če je stranka ob vstopu v pogajanja namen sicer imela. da v resnici niti ni imela nameniti skleniti pogodbo. kadarkoli hoče. da lahko najde izvajalca po ugodnejši ceni .Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja. k temu. pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo. Z vstopom v pogajanja pa je stranka zavezana k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke. pridobljenih med pogajanji 20. da nasprotna stranka ni pripravljena zagotoviti zavarovanj za izpolnitev pogodbenih obveznosti . da ne bo zmogla finančnih sredstev .stranka izve. Za škodo odgovarja tudi stranka. a ga je pozneje opustila. ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo. ali je opustitev utemeljena ali ne. ji je mogoče očitati. člen OZ .

Odškodninska odgovornost za nepošteno pogajanje Stranka, ki se je nepošteno pogajala, mora drugi stranki povrniti škodo. V fazi pogajanj je stranka načelno upravičena do stroškov v zvezi s pogajanji, ne pa tudi do stroškov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba še ni sklenjena. Pogajanja ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe - vabilo k dajanju ponudb Eden od opredelilnih elementov za ponudbo je določenost ponudnika oziroma ponudnikov. Slovensko pravo, tako kot večina pravnih redov normira individualno ponudbo. Ponudbe javnosti(splošne ponudbe) pa načelno ne šteje za ponudbo. Če predlog izraža predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni namenjen določeni osebi, ampak nedoločenemu številu oseb, se načelno šteje kot vabilo k dajanju ponudb. Vabilo k dajanju ponudb nima enakih učinkov kot ponudba. To predvsem pomeni, da predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prišlo do sklenitve pogodbe. Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, pa odškodninsko odgovarja: - če brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe - če sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe – razstavljanje blaga Razstavljeno blago z označitvijo cene se ne šteje kot vabilo k dajanju ponudb(kar velja za predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb), ampak kot ponudba.
23. člen oz - Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe – katalogi in oglasi Katalogi, ceniki tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoločenemu številu oseb, štejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Pošiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe.
24. člen OZ – Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Vendar pošiljatelj takšnih vabil odgovarja za škodo, ki je nastala ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe – javni razpis, licitacija V javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodočem poslu in pogojih za izbiro pogodbene stranke. Ti pogoji so pogosto podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, ki je na poziv dostopna zainteresiranim osebam. Javni razpis ima naravo vabila k dajanju ponudb. Javni razpis predvsem ne izraža volje razpisovalca, da želi zgolj na podlagi te izjave skleniti pogodbo(ne izraža animus contrahendi), torej ne izpolnjuje vseh opredelilnih elementov za ponudbo. Namen javnega razpisa pa ni predstaviti dokončno voljo razpisovalca, ampak pridobiti konkurenčne ponudbe, o sprejemu katerih se bo razpisovalec šele izrekel.

24

Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnižjo ceno. Toda ta obveznost še ne ustvari učinkov ponudbe. Kadar pa pogodbena iniciativa nima znakov ponudbe in izpolnjuje le opredelilne elemente za vabilo k dajanju ponudb, je predlagatelj prav tako obvezan k sklenitvi pogodbe. Sankcija za kršitev te obveznosti je odškodninska. S tem ko zakon določa obveznost sklenitve pogodbe, vabilu k licitaciji o ceni del še ne pripisuje učinkov ponudbe, ampak le takšne učinke, kot jih ima vabilo k dajanju ponudb. Če torej oseba objavi vabilo k licitaciji in prekrši svojo obveznost sklenitve pogodbe s tistim, ki ponudi najnižjo ceno, odgovarja le odškodninsko.
623. člen OZ - Vabilo k licitaciji za izvršitev določenih del po določenih pogojih in ob določenih jamstvih, naslovljeno na določeno ali nedoločeno število oseb, zavezuje vabilca, da sklene pogodbo o teh delih s tistim, ki ponudi najnižjo ceno, razen če je to obveznost v vabilu k licitaciji izključil. Če je izključena obveznost sklenitve pogodbe, se šteje vabilo k licitaciji za vabilo zainteresiranim, naj oni napravijo ponudbe za pogodbo po objavljenih pogojih.

Določeno je, da z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.
207. člen OZ - Z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Kdor obljubi nagrado ali vabi h kakšnemu nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok za tekmovanje; če tega ne stori, ima vsak, ki se želi udeležiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodišča, naj določi ustrezen rok. 208. člen OZ - Obljuba se lahko prekliče tako, kot je bila dana, pa tudi z osebnim sporočilom; vendar ima tisti, ki je opravil dejanje, ni pa vedel in ni bil dolžan vedeti, da je obljuba nagrade preklicana, pravico zahtevati obljubljeno nagrado, tisti, ki je imel do preklica izdatke, potrebne za dejanje iz javnega razpisa, pa pravico do njihovega povračila, razen če tisti, ki je obljubil nagrado, dokaže, da so bili izdatki zaman. Obljube nagrade ni mogoče preklicati, če je bil v razpisu določen rok za dejanje oziroma za obvestilo o doseženem uspehu ali o uresničitvi določene zamisli. 209. člen OZ - Pravico do nagrade ima tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena. Če je več oseb hkrati opravilo dejanje, gre vsaki enak del nagrade, razen če pravičnost ne zahteva drugačne delitve. 210. člen OZ - O podelitvi nagrade pri razpisu odloča organizator razpisa, ali pa ena ali več oseb, ki jih on določi. Če pa so v razpisnih pogojih ali v kakšnih splošnih predpisih, ki veljajo za določen razpis, postavljena pravila, po katerih naj bo podeljena nagrada, ima vsak udeleženec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odločitve o podelitvi nagrade, če nagrada ni bila podeljena v skladu s temi pravili. Lastnino ali kakšno drugo pravico na delu, ki je bilo nagrajeno na razpisu, pridobi organizator razpisa samo, če je bilo tako določeno v objavi razpisa. 211. člen OZ - Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil, preneha, če mu v roku, ki je določen v razpisu, nihče ne sporoči, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razpisu postavljene pogoje; če ni določil nobenega roka, pa po enem letu od objave razpisa.

Predpogodba Predpogodba(pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obvežeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko želita vzpostaviti obveznostno razmerje, a še ne želita prevzemati obveznosti iz glavne pogodbe. Najpogostejši razlog je, da še niso znane vse okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe. Po OZ je predpogodba veljavno sklenjena le, če vsebuje vse bistvene sestavine glaven pogodbe, to je tistega pogodbenega tipa, ki velja za glavno pogodbo. OZ izhaja iz

25

predpostavke, da bi sicer bila pogodbena obveznost nedoločena in zato prisilna izvršitev nemogoča. OZ izrecno ne pojasnjuje, ali je predpogodba sklenjena tudi, če sta stranki katero pogodbeno sestavino(pod pogojem, da ni bistvena) pustili nedorečeno, da jo bosta uskladili ob sklenitvi glavne pogodbe. Oz izrecno omogoča, da je pogodba veljavno sklenjena tudi, če sta stranki ob sklenitvi pustili posamezne(nebistvene) sestavine nedorečene z namenom, da jih bosta uskladili pozneje, velja analogija tudi za predpogodbo. Stranki pa morata o bistvenih sestavinah glavne pogodbe doseči soglasje že ob sklenitvi predpogodbe. Če predpisi določajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi predpogodba sklenjena v predpisani obliki.
22. člen OZ - Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Če sta pogodbeni stranki po doseženem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakšne stranske točke za kasneje, se šteje pogodba za sklenjeno, stranske točke pa uredi, če sama pogodbenika ne dosežeta soglasja o njih, sodišče, ki pri tem upošteva prejšnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in običaje. Predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se šteje kot vabilo k dajanju ponudb, če iz okoliščin ne izhaja drugače. 33. člen OZ - Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe. Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji določi. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

Pravni učinki predpogodbe Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati. Rok za sklenitev glavne pogodbe Stranki lahko določita rok, v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. Če ga določita, se mora sklenitev zahtevati v šestih mesecih od izteka tega roka. Če ga stranki ne določita, velja šestmesečni rok., ki začne teči od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena(glej 33. člen OZ, na primer, če stranki skleneta predpogodbo, ker obstajajo pravne ovire za sklenitev glavne pogodbe, začne šestmesečni rok teči takrat, ko pravne ovire prenehajo.).
112. člen OZ - Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih

26

okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. 113. člen OZ - Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila. 114. člen OZ - Pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin upošteva sodišče zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank. 115. člen OZ - Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Instituti poslovne prakse o doseženi stopnji soglasja – sporazum o pogajanjih Stranke sklenejo sporazum o pogajanjih v fazi pogajanj. V njem se običajno dogovorijo o načinu usklajevanja pogodbenih določb, opredelijo vprašanja, o katerih se bodo usklajevale(če ga sklenejo ob začetku pogajanj), ali ugotovijo, da so o posameznih pogodbenih sestavinah že dosegle določeno soglasje(če ga sklenejo med pogajanji). Takšen sporazum nima narave pogodbe in strank ne obvezuje k sklenitvi pogodbe. Kršitev sporazuma o pogajanjih je lahko podlaga za nepoštena pogajanja in odškodninsko odgovornost po pravilih za nepoštena pogajanja. Instituti poslovne prakse o doseženi stopnji soglasja – punktacija Punktacija je sestavek oziroma zapis o glavnih točkah pogodbe. Čeprav še ni končni zapis o pogodbenih sestavinah, pogodbene stranke obvezuje glede vprašanj, ki so v punktaciji opredeljene. Punktacije torej ni mogoče podrediti pravilom o predpogodbi, ampak pravilom 2. odstavka 22. člena OZ, ki govori o sklenitvi pogodbe, kljub temu, da (popolno) soglasje med strankama še ni doseženo. Sodobnejša poslovna praksa imenuje soglasje strank o bistvenih sestavinah in dogovor o tem, da bosta stranske sestavine dorekli pozneje, heads of agreement. Instituti poslovne prakse o doseženi stopnji soglasja – pismo o nameri Pismo o nameri(letter of intent) je pisna izjava ene ali obeh strank, podana med pogajanji ali ob koncu pogajanj. Čeprav je namen pisma o nameri, da bi stranki z njim opredelili in pojasnili, v kateri fazi sklepanja pogodb sta(ali je doseženo soglasje le o določenih sestavinah) in kakšne so zato njune medsebojne pravice in obveznosti, so pogosti spori ali sta se stranki o tem res dogovorili, v kakšne pravice in obveznosti sta privolili ter podobno. Čeprav sta obe stranki podpisali pismo, ostajata v fazi pogajanj, saj pismu o nameri manjka kateri od elementov ponudbe. Instituti poslovne prakse o doseženi stopnji soglasja – okvirna pogodba V posameznih primerih stranki želita, da bi med njima nastalo pogodbeno razmerje, čeprav še nista določili vseh pogodbenih sestavin. V takih primerih skleneta okvirno pogodbo(framework contract), v kateri opredelita sestavine, o katerih sta dosegli soglasje, in hkrati opredelita, o katerih se bosta uskladili pozneje. Okvirni sporazum ali okvirna pogodba naj bi bila razmerje, ki je pravno obvezujoče, čeprav ne izpolnjuje splošnih predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe – ni izkazano soglasje volj oziroma o določenih sestavinah še ni izkazano soglasje volj.

27

je takšno ravnanje v nasprotju z vestnostjo ter poštenjem in niso podani pogoji za uporabo tega instituta. se šteje. Če stranka pod opisanimi pogoji da pisno potrditev in nasprotna stranka molči. stranki morata biti pred prejemom zapisa najmanj v fazi pogajanj. učinki pisne potrditve pa toliko bolj veljajo. ali je soglasje strank že doseženo in pogodba sklenjena. kajti ponudba se lahko sprejme tudi s konkludentnim ravnanjem. del katere so splošni pogoji poslovanja. ko ponudnik prejme izjavo naslovnika. ki ponudbe bistveno ne spreminjajo. Pravna pravila o kraju sklenitve so dispozitivne narave. se šteje. razmerja g. in sicer po pogojih zadnje ponudbe. saj naslovnikovi splošni pogoji bistveno spreminjajo ponudbo. ko sta na podlagi opisane situacije pogodbeni stranki začeli izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti. ko odgovor na ponudbo izraža sprejem. pisni zapis ima učinke pod pogojem. o kateri se stranki nista pogajali in ki hkrati ni redna sestavina poslov določene vrste. Zapis lahko vsebuje tudi sestavine. in naslovnik izjavi o sprejemu priloži svoje splošne pogoje. Ta teorija ne zahteva.Instituti poslovne prakse o doseženi stopnji soglasja – pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe Pisna potrditev(letter of confirmation) je enostranski zapis(vseh ali posameznih) pogodbenih elementov o ustno sklenjeni pogodbi in tudi zapis. Če v takšnih okoliščinah ponudnik sprejemu z nebistvenimi spremembami in dopolnitvami ne ugovarja takoj. da je omejen pri spreminjanju in dodajanju v pisni potrditvi. kar pomeni. v katerem je imel ponudnik svoj sedež oziroma prebivališče v trenutku. da priložitev splošnih pogojev poslovanja izjavi o sprejemu ponudbe pomeni spremembo ali dopolnitev ponudbe in zato zavrnitev ponudbe ter predložitev nove ponudbe. V tem primeru je pogodba sklenjena. da 28 . Sklenitev pogodbe. pošiljatelj ne sme ravnati v nasprotju z obveznostjo vestnega in poštenega ravnanja. čeprav ni podana njegova popolna istovetnost.(kajti poslovni običaji veljajo le za oblig. Toda v primeru. pogodba sploh ni sklenjena.s. ponavadi niso izpolnjeni pogoji za sprejem. da je podan sprejem. ko stranka sprejemu priloži svoje splošne pogoje. če je ne sprejme. Kraj in čas sklenitve pogodbe Šteje se. da je pogodba sklenjena pod pogoji iz pisne potrditve. da prejemnik nemudoma ne ugovarja vsebini zapisa 4. V vsakem primeru morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Če se prvi ponudnik na novo ponudbo ne odzove. Drugačen je primer. vendar se nanašajo na konkretno razmerje. da je kraj sklenitve pogodbe tisti kraj. obe stranki morata biti g. stranki lahko sami drugače določita kraj sklenitve pogodbe. če sta že dosegli soglasje 3. toda če se pisni potrditvi doda sestavina. ko ni jasno. Pogodba je sklenjena takrat. subjektov) 2. ko je dal ponudbo. Dodajanje ali spreminjanje je sicer dovoljeno. glede na izraženo voljo v dotedanjih stikih. toda vsebuje spremembe in dopolnitve. Glede časa sklenitve pogodbe velja prejemna ali recepcijska teorija. Izjema od popolne istovetnosti je določena za primere. To pa pomeni. je treba upoštevati pravila o istovetnosti sprejema s ponudbo. obe stranki pa sta že pokazali resen namen skleniti pogodbo z določenimi sestavinami. ko obe stranki uporabita splošne pogoje pogodbe Če ena stranka poda drugi ponudbo. da ponudbo sprejema. Načelno se zahteva popolna istovetnost med ponudbo in njenim sprejemom. o katerih se stranki nista pogajali.

Pogodba je sklenjena takrat. pravu je pri kršitvi pogodbene obveznosti treba ugotoviti njeno pravno naravo oziroma vrsto kršitve. Po OZ je v primeru kršitve pogodbenih obveznosti bistvena njena uvrstitev v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev. Zadošča. člen OZ . lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.Kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti. nastanejo enake posledice kot takrat. Pravna pravila slednjega primera izrecno ne urejajo. da ponudbo sprejema. da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost.se ponudnik seznani z vsebino izjave o sprejemu. Zato pravna pravila uporabljajo besedo prejme.Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe. Če hoče upnik odstopiti od pogodbe. 104. 21. v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. ko sta se pogodbeni stranki dogovorili. upnik pa. ko pogodbena stranka pogodbeno obveznost izpolnjuje. člen OZ . da je pogodba sklenjena v kraju. če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika. mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. je pogodba razvezana po samem zakonu. da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. da se bo pogodba štela za razvezano. 106. člen OZ . obdrži dolžnik pravico. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi. če pogodba ni razvezana že po samem zakonu. da so pogoji za uveljavljanje sankcij odvisni od narave kršitve. člen OZ . 105. pa je ni v primernem roku dobil. če ne bo izpolnjena v določenem roku. če iz dolžnikovega ravnanja izhaja. ampak je ta izpolnitev brez pomena za nasprotno stranko. kadar dolžnik ne stori ničesar v smeri izpolnitve svoje pogodbene obveznosti. Od pogodbe lahko odstopi ne le glede bodočih 29 . da ima možnost seznaniti se z vsebino izjave. pravna teorija in sodna praksa pa takšno ravnanje označujeta kot aliud in ga podrejajo pod primer neizpolnitve. če je iz danih okoliščin očitno. Ta pravila veljajo tako v primeru. Institut aliud ščiti interese pogodbi zveste stranke. dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. da tudi te ne bodo izpolnjene. ki so zanjo ugodnejša kot pravila za nepravilno izpolnitev(predvsem izpolnitev s stvarnimi napakami). Poudarek je na tem. v katerem je imel ponudnik svoj sedež oziroma prebivališče v trenutku. lahko odstopi od pogodbe. ne pa sprejme. da zahteva njeno izpolnitev. člen OZ . kot tudi takrat. člen OZ . 108. ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo. 103. ko je rok bistvena sestavina pogodbe. lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti. KRŠITEV POGODBE.Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega. ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev. Za neizpolnitev gre nesporno takrat. Šteje se. 107. Narava kršitve pa vsaj načelno ne pogojuje vrste možne sankcije. člen OZ . kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina.Upnik lahko odstopi od pogodbe. da zahteva njeno izpolnitev. Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku. da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe. Pravila o neizpolnitvi veljajo tudi za tista ravnanja.Če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno.Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe. ko je dal ponudbo. SANKCIJE POGODBENO RAZMERJE Kršitev pogodbe in sankcije IN VPLIV SPREMENJENIH OKOLIŠČIN NA V slovenskem oblig. da uveljavlja sankcije po pravilih o neizpolnitvi. saj ji omogoča. lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo.

člen OZ . če stvar nima lastnosti in odlik. da ima izpolnitev napake v kvaliteti oziroma dejanskih lastnostih. ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet. nastalih po sklenitvi pogodbe. Predvsem mora upnik napako grajati oziroma notificirati v zelo času. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega. Odškodninsko sankcijo je mogoče uveljavljati tudi zaradi neizpolnitve obveznosti.Če je pogodba razvezana.obveznosti. ki jih ni mogel preprečiti. kot je bila dogovorjena. razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. če dokaže. odškodnina). če je prodajalec izročil stvar. kupec pa ne izjavi v primernem roku.Dolžnik je prost odgovornosti za škodo. vendar ima ta izpolnitev napake oziroma pomanjkljivosti. odstop od oziroma uveljavitev prenehanje pogodbe. člen OZ . člen OZ . ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana.Če je prodajalec po vrsti določenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi večjo količino.Napaka je stvarna: 1. člen OZ . znižanje plačila. če da ustrezno zavarovanje. del izpolnitve ima napake. kot je bilo dogovorjeno ali kot izhaja iz zakonskih pravil. ki ni glavna. če stvar nima lastnosti. 473. kar je dala. 459. 110. toda po roku. 2. člen OZ . ima pravico do vrnitve tistega. mu mora prodajalec povrniti škodo. člen OZ . ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin. 111. za katero jo kupec kupuje. ki vrača denar. da presežek odklanja. količinske napake). ki se ne ujema z vzorcem ali modelom. Izpolnitev z zamudo omogoča uveljavljanje odškodninske sankcije po splošnih pogojih za poslovno odškodninsko obveznost. ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane. ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti odstopi od pogodbe. sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Vsaka stranka dolguje drugi povračilo za koristi. Oblike nepravilne izpolnitve so: izpolnitev z zamudo izpolnitev s stvarnimi napakami izpolnitev s pravnimi napakami delna izpolnitev(izpolnjen je del obveznosti. temveč tudi glede že izpolnjenih obveznosti. kadar je izpolnitev opravljena. Dolžnik lahko ohrani pogodbo v veljavi. kadar stranka pogodbeno obveznost izpolni. Po izpolnitvi z napakami so mogoči smiselno enaki zahtevki kot v neizpolnitve(mogoči so zahtevek na izpolnitev. se šteje. 240. če njihova izpolnitev brez manjkajočih izpolnitev zanjo nima pomena. ko je prejela izplačilo. Za nepravilno izpolnitev gre. Izpolnitev s stvarnimi napakami pomeni. le da so zanje določeni strožji pogoji. primeru pogodbe drugačni kratkem 30 . kar je dolžna vrniti oziroma povrniti. ki jih je medtem imela od tistega. Stranka. veljajo za vzajemno vračanje pravila. da je sprejel tudi ta presežek in ga mora plačati po enaki ceni.Upnik. Če kupec noče sprejeti presežka. O izpolnitvi z zamudo govorimo. 4.Od pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. 3. mora to nemudoma sporočiti dolžniku. če stvar nima lastnosti. skratka izpolnitev ni takšna. mora plačati obresti od dneva. 109. ki so potrebne za posebno rabo. razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo. ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb.

ki mu gre iz tega naslova. zahteva znižanje kupnine. Če pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena. ki brezhibno deluje. mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak. 483. ko je zahteval popravilo ali zamenjavo.Če se potem. šteto od dneva. izročil kupcu garancijski list. ki je obstajal že pred tem. Izpolnitev s pravnimi napakami pomeni. ali mu je bilo to znano ali ne. člen OZ . kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stvari. ko je nevarnost prešla na kupca. Prodajalec ne odgovarja za napake. 3. ne glede na to. motorja. 484. vključno z razbremenilnimi razlogi za poslovno odškodninsko obveznost. člen OZ . mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. člen OZ . ko mine šest mesecev. dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank. ki mu je nastala zaradi tega. člen OZ – Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled. brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče. da ima stvar kakšno napako. Pogoj za uveljavljanje te oblike škode je izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamčevalnih sankcij(grajanje v roku). 2. kdaj se je pokazala napaka v delovanju. Glede zahtevkov je namesto zastaralnega roka določen enoletni prekluzivni rok. prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave. odškodnina). sicer izgubi pravico. ne glede na to. ker stvari ni mogel uporabljati. V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. če so posledica vzroka. lahko: 1. šteto od njene izročitve kupcu. da mu namesto nje izroči stvar. člen OZ . je pregled mogoče odložiti. ne da bi jo preložil. ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah.Kupec. začne garancijski rok znova teči samo za ta del. pokaže.Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za toliko. lahko kupec odstopi od pogodbe ali zniža kupnino in zahteva odškodnino. pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. sicer izgubi pravico. pogoj zanjo ni izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamčevalnih sankcij. 458. in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh. Tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoči enaki zahtevki(zahtevek na izpolnitev. ki sodijo v tako imenovano tehnično blago. Povrnitev škode zaradi zaupanja(circa rem) se uveljavlja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski obveznosti. člen OZ . do njune izvršitve. člen OZ .Če je prodajalec kakšnega stroja. 482. s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času. če tega ne stori. Upnik lahko uveljavlja tudi refleksno ali nadaljnjo škodo(extra rem). stvar pa ne deluje brezhibno. lahko kupec v garancijskem roku zahteva od prodajalca oziroma od proizvajalca. razen če je bil v pogodbi določen daljši rok. Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake. Če je kupec odpravil stvar naprej. da jo popravi ali zamenja. 481. in sicer od trenutka. ki se pokažejo potem. 462. lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca. odstop od pogodbe. začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari. kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari. Ta pravila ne posegajo v pravila o odgovornosti prodajalca za napake stvari. Pravico ima tudi do povračila škode.461. ki jih je stvar imela takrat. in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. ko je nevarnost prešla na kupca. da predmet izpolnitev nima dogovorjenih pravnih lastnosti. ko je napako opazil. da jo v primernem roku popravi ali. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo.Če stvar ne deluje pravilno. Če je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kakšen del stvari. ki se pokažejo potem. kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah. da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe). ki mu gre iz tega naslova. zahteva od prodajalca. pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. 31 . sicer izgubi to pravico. brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev. člen OZ . odkar je bila stvar izročena. ko je kupec prevzel stvar. odstopi od pogodbe. ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka). in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.Prodajalec odgovarja za stvarne napake. 468.Če prodajalec v primernem roku ne popravi ali ne zamenja stvari.

se lahko uveljavljajo sankcije. uzance in praksa. ki ima napake. da je dolžnik izpolnil le del svojih pogodbenih obveznosti. Mednarodna pravila omogočajo zahtevke predvsem glede na težo kršitve oziroma posledice kršitve z vidika interesov pogodbi zveste stranke(ali je kršitev bistvena ali ne). sme kupec odstopiti od pogodbe po prejšnjih členih le glede tistega dela. 487. je za gosp. člen OZ . kot je bila dogovorjena. 12. uzance pa jih urejajo. v katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana. ki manjka. Toda mednarodna pravila za vsako kršitev pogodbene obveznosti ne omogočajo vseh oziroma istih sankcij. Sankcije za primer kršitve pogodbe določajo že zakonska pravna pravila. (2) Vendar je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti. pogodbe mogoče uporabiti pravila uzanc. vendar pa ne izpolni. 472. V mednarodnih pravilih sta neizpolnitev pogodbe in kršitev pogodbe sinonima. tudi nepravilno izpolnitev in zamudo pri izpolnitvi.Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu. šteto od dneva. ali le glede tistega dela ali količine.485. Izključitev odgovornosti Zoper stranko. preneha njihova iz teh delov ali iz teh dejanj izvirajoča odgovornost nasproti končnemu proizvajalcu za nepravilno delovanje stvari tedaj. 285. Kadar OZ določenih vprašanj ne ureja. Pod pojmom neizpolnitev obravnavajo vsako kršitev pogodbene obveznosti. če dogovorjena količina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto ali če ima kupec sicer opravičen interes. člen OZ . ter jo popravljeno oziroma zamenjano vrniti kupcu. člen (1) Če ima napake le del izročene stvari ali če je bil izročen le del stvari oziroma manjša količina. Mednarodna pravila Bistvena razlika pri ureditvi sankcioniranja kršitev pogodbenih obveznosti med OZ in mednarodnimi pravili je. kadar neizpolnitev pogodbene obveznosti(ali kršitev) nasprotno stranko prikrajša za tisto. kar je upravičeno pričakovala od pogodbe. Kršitev je bistvena takrat. Ta čas trpi prodajalec oziroma proizvajalec nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari. razen če ima poseben interes. niti ni mogla predvideti. Delna izpolnitev pomeni. tega ni predvidela.V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji. ko preneha odgovornost končnega proizvajalca nasproti kupcu stvari. ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari. da slednja izhajajo iz enotnega pojma kršitve. 486. člen OZ . ki je kršila pogodbo. Delan izpolnitev(izpolnitev dela) in neizpolnjen del(ali del z napakami) nista celota. (2) Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le. člen OZ . ali je kršitev pogodbe bistvena kršitev. vzpostavljena med strankama. razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. stranke pa lahko ob 32 . Zato je pri uveljavljanju sankcij pomembno predvsem. ki se je s sklenitvijo pogodbe obvezala. razen če stranka. da jo odkloni. da sprejme dogovorjeno stvar ali količino le v celoti. da bo izpolnila pogodbeno obveznost ali obveznosti. člen (1) Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve.Če je pri izdelavi posameznih delov stvari ali pri posameznih dejanjih sodelovalo več samostojnih proizvajalcev.Prodajalec oziroma proizvajalec je dolžan na svoje stroške spraviti stvar do kraja.

Če je k nastanku škode prispeval kdo tretji. 466. člen OZ . ko je stranka oproščena sankcij(ne zgolj odškodninske odgovornosti) za kršitev pogodbenih obveznosti. ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. V takem primeru prodajalec ne odgovarja za kakovost blaga. Pri pogodbenih posegih v odškodninsko sankcijo je avtonomija strank bolj omejena. če dokaže. tale-qualle. obdrži zaradi teh napak druge pravice.sklenitvi pogodbe sankcioniranje oziroma nesankcioniranje uredijo drugače. če bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. člen OZ . ko mu je prodajalec to določilo vsilil. Veljavno je pogodbeno določilo. če zakonska pravna pravila to dopuščajo. Višja sila je po OZ zunanji vzrok. razen če gre za preslepitev.Odgovornosti dolžnika za naklep ali hudo malomarnost ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti. 153. SUBP 144 – Izraz v pogodbi takšno. Bistvo klavzule o višji sili. Vendar lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi tudi pogodbeno določilo o izključitvi odgovornosti za lahko malomarnost. Kupec. ki se je odpovedal pravici odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari. kakršno. če je prodajalec pri izključitvi odgovornosti za stvarne napake ravnal nepošteno. Oseba. za katerega sicer ne odgovarja. če gre za preslepitev. SUBP 145 – Izraz v pogodbi ogledano. kakršno. V takem primeru prodajalec ni odgovoren za kakovost blaga. razen. ki je nepričakovan in nepreprečljiv. z določenega prostora ali do določene letine. Stranke pogosto omejijo ali izključijo jamčevanje za stvarne napake z uporabo posebnih trgovinskih klavzul. člen OZ .Imetnik je prost odgovornosti. Imetnik je deloma prost odgovornosti. na primer takšno. Pomembna je klavzula o višji sili. da izvira škoda iz kakšnega vzroka. da je kupec pred sklenitvijo pogodbe pregledal blago in da je odobril njegovo kakovost. da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega. Pravila OZ o jamčevalnih sankcijah so dispozitivne narave. ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj. ki določa najvišji znesek odškodnine.S pogodbo se lahko razširi odgovornost dolžnika tudi na primer. če takšen sporazum izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. ki jo je pripravila Mednarodna trgovinska zbornica iz Pariza – ICC Force Majeure Clause 2003. če je dolžnik povzročil nemožnost izpolnitve namenoma ali iz hude malomarnosti. sprejeto pomeni. če tako določeni znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo ali če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega. da konkretizira ekskulpacijske razloge in obveznosti strank. telle-quelle pomeni.Pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari. 242. Omejitev ali izključitev odgovornosti za stvarne napake pa ne velja. Vendar se izpolnitev takšnega pogodbenega določila ne more zahtevati. Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari je nično. Stranke lahko le omejeno posežejo v zakonska pravila o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe – omejitve so določene v breme ali v korist oškodovanca. če dokaže. 241. kot tudi tedaj. če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari. ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati. sprejeto. pa o njej ni obvestil kupca. V primeru omejitve višine odškodnine ima upnik pravico do popolne odškodnine. Vpliv spremenjenih okoliščin na pogodbeno razmerje 33 . odgovarja ta zanjo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari. člen OZ . se mu izogniti ali ga odvrniti. Poglavitni razlog za pogosto uporabo te klavzule v poslovni praksi je. če je bila napaka prodajalcu znana. Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi. da se mora blago izročiti iz določenega skladišča. se ne šteje za tretjega. ne da bi se izbral ali ločil boljši del blaga. ogledano. je opredeliti in konkretizirati primere.

za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka. hardship) Sklenjena pogodba zavezuje k izpolnitvi. člen OZ . mora odstopiti upniku pravico. pogodbeno razmerje ne preneha. Oteženost izpolnitve(clausula rebus sic stantibus. za katerega odgovarja ta stranka. Vendar pa preneha obveznost v primeru. za katere dolžnik ne odgovarja.Načelno velja pravilo.Obveznost preneha. člen OZ . Dolžnik mora dokazati okoliščine. če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam. Če je katera od pogodbenih strank odgovorna za nastop naknadne nemožnosti izpolnitve. se imenuje tudi naknadna nemožnost izpolnitve. Nemožnost izpolnitve po tem. člen OZ . ko je pogodba veljavno sklenjena. za katere on ne odgovarja. sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke. lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. člen OZ . Nemožnost izpolnitve Pravna pravila razlikujejo nemožnost izpolnitve v fazi sklepanja pogodbe in nemožnost izpolnitve. Enako kot v splošnem pogodbenem pravu pa tudi za gospodarsko pogodbeno pravo velja. če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin. ki nastopi po tem. ugasne tudi obveznost druge stranke. če je uničena cela ta množica. člen OZ . 35. zmanjša jo le za toliko.Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka. kar jih ima dolžnik. ko so predmet obveznosti po vrsti določene stvari. Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice. da kljub spremenjenim razmeram na trgu sklenjena pogodba zavezuje obe stranki.Dolžnik določene stvari. pogodbeno razmerje preneha(z nastopom nemožnosti izpolnitve pride do razveze pogodbe). za kolikor je imela koristi od tega. ko so vse takšne stvari. za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka. 329. ker je bila prosta lastne obveznosti. Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka. da je ob nastopu določenih okoliščin nesmiselno vztrajati pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Pravni institut ima različna imena. Če nobena od strank ni odgovorna za nastop naknadne nemožnosti izpolnitve. druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti. uničene zaradi okoliščin. Če nemožnost izpolnitve obstaja že ob sklenitvi pogodbe(pravna ali dejanska nemožnost) je takšna pogodba nična. lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega. Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka. člen OZ . ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari. ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti. katere izpolnitev je postala nemogoča. ki je prost svoje obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve. njena obveznost ugasne. 116.Pogodba je nična. za katerega odgovarja druga stranka. 331.Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka. ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nemožnosti. kar je bilo neupravičeno pridobljeno. sicer ostane pogodba v veljavi. ne preneha obveznost niti takrat. nedopusten. ki izključujejo njegovo odgovornost. Tudi za razmerja med gospodarskimi subjekti veljata instituta nemožnosti izpolnitve in oteženosti izpolnitve(clausula rebus sic stantibus). v teoriji 34 . lahko druga stranka odstopi od pogodbe. ki je izjema od načela o obveznosti izpolnitve pogodbenih obveznosti. določene po vrsti. 117. če je predmet obveznosti nemogoč. ko je pogodba veljavno sklenjena. Velja načelo pacta sund servanda. 330. Pravni redi in avtonomna pravila pa urejajo poseben pravni institut.Če so predmet obveznosti stvari. nedoločen ali nedoločljiv.

naloži na zahtevo druge stranke stranki. ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila. Opredelitev oteženosti izpolnitve – upoštevajo se okoliščine: . kakršna je. da za uveljavljanje sankcij ni potreben dogovor strank. le pravico zahtevati razvezo pogodbe. ki jih večino potrebno urejajo avtonomna pravila(bančna garancija). namen katerih je utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti. Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin. da jo namerava zahtevati.Stranka. To pomeni. ki ji je izpolnitev obveznosti otežena. Če tega ni storila. mednarodna pravila pa govorijo o oteženosti izpolnitve(hardship) ali spremenjenih okoliščinah. ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe.Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine.ki bistveno porušijo pogodbeno ravnotežje in . ki jo je druga stranka imela zato. Bistvene razlike med posameznimi ureditvami niso v pogojih za uporabo instituta. ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. določenega za izpolnitev njene obveznosti. oziroma stranka. 113. da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno. ara. ki so nastale po izteku roka.je to clausula rebus sic stantibus. tveganja. Poleg klasičnih institutov je poslovna praksa razvila nove. poroštvo…). Najpomembnejši sankciji za kršitev pogodbenih obveznosti sta razveza(razdor) pogodbe in odškodnina. lahko pogodbi zvesta stranka uveljavlja tudi odškodnino. da so nastale takšne okoliščine. Po OZ ima stranka. ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank. ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke. če bi njihove posledice lahko odklonila. stranki pa seveda uveljavljata sankcije pod zakonsko določenimi pogoji. ki je razvezo zahtevala. odgovarja za škodo. katere izpolnitev je otežena. ampak v upravičenjih strank. pri katerih je 35 . zahteva razvezo pogodbe. člen OZ . izrecno urejajo zakonska pravna pravila(pogodbena kazen. nima pravice zahtevati spremembe in prilagoditve pogodbenega razmerja. Razveze pogodbe ni mogoče zahtevati. mora o tem. Pogodba se ne razveže. To pravno varstvo oziroma zaščita pogodbenih strank se kaže s tem.Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine. katere izpolnitev je otežena. Do obeh sankcij je že na podlagi zakonskih pravil upravičena vsaka stranka. Del institutov. razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. da povrne drugi stranki pravičen del škode. če bi bila morala stranka. če druga stranka ponudi ali privoli. če jih stranki vključita v pogodbo. člen OZ .Pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin upošteva sodišče zlasti namen pogodbe. Stranka.ki so bile ob sklenitvi pogodbe nepričakovane in niso pod nadzorom strank 112. Ti instituti za konkretno pogodbeno razmerje veljajo le. ki zahteva razvezo pogodbe. se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine. lahko stranka. PLAČILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI Vloga institutov za utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti Pravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo. Poleg institutov za zavarovanje in utrditev obveznosti je sodobna poslovna praksa oblikovala tudi pogodbene tipe. 114. člen OZ . da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe. v obeh primerih pa v tolikšni meri. ki se sklicuje na spremenjene okoliščine. obvestiti drugo stranko. ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma. brž ko zve. ki je pogodbi zvesta. da so kršitve pogodbenih obveznosti sankcionirane. Kadar pride do razdora pogodbe na podlagi odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve. ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe. člen OZ . Po OZ stranka. 115. po OZ razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.

Če pa na sodišču ena stranka ugovarja.zavarovanje izpolnitve pogodbene obveznosti vključeno v samo kavzo pogodbe(pogodba o finančnem leasingu). da mora stranka svojo 36 . ki je obvezana k tipičnemu izpolnitvenemu ravnanju. Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja Obligacijskopravna(tudi osebna. zato ob realizaciji abstraktnega zavarovanja niso mogoči ugovori iz temeljnega posla. da mora izpolniti svojo obveznost takrat. ora svojo obveznost izpolniti tudi druga stranka. Upravičenec nima pravic do kogarkoli. Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice. Prenumerandni in postnumerandni posel sta izjemi od pravila o sočasni izpolnitvi. ji sodišče naloži. ko jo izpolni tudi druga stranka V večini primerov sočasna izpolnitev pomeni. četudi je temeljni posel(v zvezi s katerim je bilo zavarovanje dano) neveljaven. Akcesornost je določena v korist dolžnika. Akcesorna in neakcesorna(abstraktna) zavarovanja Akcesorna narava zavarovanja pomeni.V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti. razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. takoj nato pa druga stranka. Avans je dogovor strank. marveč samo do stranke obligacijskega razmerja. da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti. ki je s tem sredstvom zavarovana. Plačilni instrumenti Če se stranki ne dogovorita o roku plačila. če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Navadno je prva tista stranka. Abstraktno zavarovanje je veljavno. ne pa do tretjih. zato bremeni dolžnika. ki je predmet pravice. druga stranka je obremenjena z obveznostjo. Upnik s stvarno pravico ima prednost pri poplačilu na stvari. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji. ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka. Neakcesorna ali abstraktna narava zavarovanja pa pomeni. dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje. Upravičenec iz zavarovanja ima pravico. Stranka. da zavarovanje deli usodo temeljnega posla obveznosti iz temeljnega posla. 101. če zakon ne določa drugače ali če iz narave posla ne izhaja kaj drugega. Abstraktno zavarovanje omogoča zlorabe s strani upravičenca zavarovanja. ne pa tudi proti tretjim. velja pravilo o sočasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti – takrat. pred vsemi drugimi dolžnikovimi upniki. Če dolžnik ni odgovoren za neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz temeljnega posla. Če je temeljni posel neveljaven je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. Prenumerandni posel je tisti. personalna) zavarovanja ustvarjajo učinke med strankami. da sredstvo zavarovanja ni odvisno od temeljnega posla. Oblika prenumerandnega posla je avans(plačilo vnaprej ali predplačilo). člen OZ . ki po svoji naravi učinkujejo proti vsem(erga omnes) oziroma absolutno. ki je zavezana k izpolnitvi denarne obveznosti oziroma plačilu pa jo mora v primeru sočasne izpolnitve izpolniti nemudoma po tem. pri katerem obveznost plačila zapade pred obveznostjo izpolnitve tipičnega izpolnitvenega ravnanja. Ustvarjajo relativne zaveze – obligacije. da kljub vsemu svojo pogodbeno obveznost naprej izpolni ena stranka. potem lahko ugovarja realizaciji zavarovanja.

Dokumentarni akreditiv načelno bremeni naročnika akreditiva(dolžnika denarne obveznosti) in varuje interese upravičenca iz akreditiva. v katerem je imel sedež oziroma prebivališče takrat. Plačilna sredstva so tudi ček. ki je bil določen za izpolnitev. čeprav je obveznost dospela. člen OZ . 295. in so se zaradi tega povečali stroški izpolnitve. Če se plačilo opravlja z nalogom. Če je upnik spremenil kraj. ko je obveznost nastala. Banka izpolni svojo obveznost iz dokumentarnega akreditiva(izplača določeno denarno vsoto upravičencu) takrat. če oziroma potem. enako kot za sodobno plačilo s posebno plačilno kartico.abstraktna narava dokumentarnega akreditiva 37 . je treba upoštevati. člen OZ . To pa omogoča dolžniku. ko ji bo upravičenec predložil dokumente. če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. ali ob času. pri katerem obveznost plačila zapade določen čas po izpolnitvi tipičnega izpolnitvenega ravnanja. Interese upravičenca varuje zaradi dveh razlogov: . vse dokler ni plačilna obveznost izpolnjena.obveznost plačila delno ali v celotiizpolniti vnaprej oziroma določen čas pred rokom za izpolnitev obveznosti nasprotne stranke. dokumentarni akreditiv. sprejeta po nalogu naročitelja. Upnik pride v zamudo tudi. ko so izpolnjene obveznosti iz temeljnega posla. ki upniku omogoča razpolaganje z določeno denarno vsoto. Dokumentarni akreditiv Dokumentarni akreditiv je obveznost banke. v katerem ima upnik sedež oziroma prebivališče. gre to povečanje v njegovo breme. Postnumerandni posel pa je tisti. ki omogočata takšno razpolaganje. da je denarna obveznost prinosnina. ko so izpolnjeni pogoji določeni v akreditivu. da ob času. dokumentarni inkaso.zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti . Načini plačila. menica.Upnik pride v zamudo. V primeru neplačila lahko nasprotna stranka(alternativno): . pri kateri so upnikova denarna sredstva. se denarne obveznosti izpolnjujejo v sedežu organizacije. ko mu je bila ponujena izpolnitev. Upnik ne pride v zamudo. banke so zaradi posebnega načina poslovanja najzanesljivejši dolžniki . sta gotovinsko plačilo in plačilo prek banke ali druge organizacije. dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti. kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti.Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju. ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Najpogostejša Načina.odstopi od pogodbe in uveljavlja odškodnino zaradi prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve V primeru neplačila ima nasprotna stranka tudi ugovor neizpolnjene pogodbe(exceptio non adimpledi contractus). da uporabi katerikoli način plačila. ki so določeni v izjavi banke o odprtju dokumentarnega akreditiva. sankcije ob neplačilu Če se stranki ne dogovorita o načinu plačila. če dokaže. da bo upravičencu izplačala določen denarni znesek. Zanje se stranke posebej dogovorijo. in ne takrat. Ugovor daje stranki pravico. 300. da tudi sama ne izpolni svoje obveznosti.po odprtju dokumentarnega akreditiva je nasproti upravičencu oziroma upniku iz temeljnega posla za izplačilo denarnega zneska zavezana banke.

527. da bo akreditiv odprt. sklenitev temeljnega posla. Banka je v zavezi takrat. 500 iz leta 1993. Pri akreditivnem poslovanju vedno sodelujejo tri osebe – naročitelj akreditiva. in s tem postane solidarno zavezana za izplačilo zneska. da bo izplačala akreditivni znesek. likvidacija akreditiva 38 . Sporočilna ali avizirna banka – včasih je akreditivna banka krajevno oddaljena od upravičenca. Naročitelj akreditiva je oseba. ki potrdi ali konfirmira obveznost akreditivne banke. ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo. Prodajalec. nalog kupca ali drugega dolžnika plačila banki. čeprav je prodajalec pravočasno predložil ustrezne dokumente.Posebna pravila urejajo akreditivni kup ali akreditivno prodajo. Faze pri poslovanju z dokumentarnima akreditivom: 1. Dokumentarni akreditiv je urejen z Enotnimi pravili in običaji za dokumentarne kreditive Mednarodne trgovinske zbornice. pri katerem je dogovorjeno plačilo z dokumentarnim akreditivom. je pa dolžan povrniti kupcu škodo. in hkrati sporoči pogoje za realizacijo akreditiva. zato v izvedbo posla vključi sporočilno ali avizirno banko. to je temeljni posel. Če banka ne odpre dokumentarnega akreditiva v skladu s prejšnjim odstavkom ali ne plača akreditivnega zneska. mu mora banka izplačati akreditivni znesek. Upravičenec akreditiva(tudi uporabnik) je oseba. da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost prodajne pogodbe. potem ko je banka pregledala v roku predložene dokumente in ugotovila njihovo ustreznost 5. ki ne uporabi dokumentarnega akreditiva. se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo določbe o dolžnikovi zamudi. ki ga je banka odprla v skladu s prodajno pogodbo. Naročitelj akreditiva je oseba. člen OZ .Če je plačilo dogovorjeno s pomočjo dokumentarnega akreditiva. Določbe tega člena ne posegajo v pravila o dokumentarnem akreditivu kot bančnem poslu in obratno. Akreditiv je torej odprt na podlagi enostranske izjave banke. ki vključuje dogovor o plačilu z dokumentarnim akreditivom 2. ne izgubi pravice zahtevati kupnino. da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv. da je njegov izdajatelj lahko le banka oziroma posebna finančna organizacija. ko upravičencu pisno sporoči. Avizirna banka je spolnitveni pomočnik akreditivne banke in tudi dela po njenih navodilih. Dokumentarni akreditiv kot bančni posel je urejen v 1072. Potem ko upravičenec v roku predloži dokumente. Pravno razmerje med naročiteljem in akreditivno banko ima naravo mandatne pogodbe. izplačilo akreditivnega zneska upravičencu. Avizirna banka nasproti upravičencu ni zavezana za plačilo akreditivnega zneska. če pride do podaljšanja iz razlogov na strani ene od strank. nosita stroške vsaka do polovice. ki odpre dokumentarni akreditiv. odprtje akreditiva – pisna izjava akreditivne banke upravičencu. akreditivna banka in upravičenec akreditiva. kar pomeni. da je odprt dokumentarni akreditiv. ki mora po temeljnem poslu izpolniti obveznost plačila. po nalogu katere banka odpre dokumentarni akreditiv. Stranki lahko določita. je kupec dolžan v primernem roku in na svoje stroške poskrbeti. do 1082. da odpre dokumentarni akreditiv 3. Akreditivna banka je banka. da lahko ta zbere in predloži dokumente banki. Dokumentarni akreditiv mora biti veljaven še toliko časa po izpolnitvi prodajalčeve obveznosti. Publikacija št. v korist katere banka odpre dokumentarni akreditiv. da mu je odprla akreditiv. členu ZOR. Akreditiv je bančni posel. in pogoji za izplačilo akreditivnega zneska 4. Nalog banki še ne pomeni. kot so opredeljeni v akreditivni izjavi. Če pride do podaljšanja dokumentarnega akreditiva s sporazumom med strankama. Potrdilna ali konfirmna banka je banka. nosi stroške podaljšanja le-ta.

Če banka ne odpre dokumentarnega akreditiva v skladu s prejšnjim odstavkom ali ne plača akreditivnega zneska. da prevzame stvar oziroma blago in plača kupnino. kot je bil ob odprtju določen kot pogoj za izplačilo. je kupčeva 39 . Banka izplača akreditivni znesek. Potem. Dokumentarni akreditiv mora biti veljaven še toliko časa po izpolnitvi prodajalčeve obveznosti. V menici je kupec označen kot akceptant. nosita stroške vsaka do polovice. Prodajalec. Banka izplača upravičencu akreditivni znesek le. objektivno. Določbe tega člena ne posegajo v pravila o dokumentarnem akreditivu kot bančnem poslu in obratno. pri katerem je 527. ki ne uporabi dokumentarnega akreditiva. kar pomeni. zato dejansko stanje ni podlaga za izplačilo. da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv. Ugovori iz določenega notranjega akreditivnega razmerja so mogoči le med strankama tega razmerja. ki ga je banka odprla v skladu s prodajno pogodbo. da lahko ta zbere in predloži dokumente banki. Negocirni(negociacijski) akreditiv je prav tako povezan s trasirano menico. Stranki lahko določita. pri pregledu pa mora ravnati s potrebno skrbnostjo. je pa dolžan povrniti kupcu škodo. je kupec dolžan v primernem roku in na svoje stroške poskrbeti. na preostala razmerja v zvezi z akreditivom pa nimajo vpliva. da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost prodajne pogodbe. ali je zahtevani dokument predložen. je banka zavezana izplačati akreditivni znesek. četudi temeljni posel ni veljavno sklenjen ali je izpolnjen z napakami. nosi stroške podaljšanja le-ta. da upravičencu akreditiva izplača menično vsoto. Vrste dokumentarnih akreditivov: preklicni in nepreklicni prenosljivi in neprenosljivi potrjeni in nepotrjeni plačilni. Temeljni obveznosti kupca iz prodajne pogodbe sta. akceptni in negocirni Pri plačilnem akreditivu po predložitvi zahtevanih dokumentov banka izplača upravičencu določen denarni znesek. Akreditivna prodaja označuje prodajno pogodbo ali drug posel. Kadar je dogovorjeno plačilo z dokumentarnim akreditivom. akreditivna banka pa ob predložitvi dokumentov s strani akreditivnega upravičenca menico negocira oziroma odkupi. Toda banka dejanskega stanja nikoli ne preverja v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti nikoli ne preverja. Upravičenost mora predložiti prav tak dokument. se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo določbe o dolžnikovi zamudi. in na njegovi podlagi izplača znesek. če pride do podaljšanja iz razlogov na strani ene od strank. dogovorjeno plačilo s pomočjo dokumentarnega akreditiva.Posluje se z dokumenti ne z blagom. Ustreznost dokumenta preverja banka. ko je akreditiv odprt. to ne vpliva na veljavnost obveznosti konfirmne banke.Če je plačilo dogovorjeno s pomočjo dokumentarnega akreditiva. če v roku izpolni pogoje iz akreditiva. Ti pogoji so vedno dokumentarne narave. Pri akceptnem akreditivu banka po predložitvi dokumentov sprejme(akceptira) menično obveznost. Pogoj za izplačilo je le dokument. če so izpolnjeni pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Če pride do podaljšanja dokumentarnega akreditiva s sporazumom med strankama. ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo. ne izgubi pravice zahtevati kupnino. Banka preverja le. člen OZ . Tudi če je izjava akreditivne banke o odprtju akreditiva neveljavna. čeprav je prodajalec pravočasno predložil ustrezne dokumente. Ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oziroma ne preprečujejo izplačila na podlagi dokumentarnega akreditiva. Banka za pravilnost dokumenta ne odgovarja.

vendar prodajalca manj varuje kot dokumentarni akreditiv. ki je bil razlog. da je akreditiv neodvisen od prodajne pogodbe ali drugega posla. na katere izpolnitev se nanaša. za vsak dan zamude ali kako drugače. da je kazen dogovorjena za primer. če kupec ne bi sprejel blaga. ki jih določa nalog za inkaso. Če pa ni bistvena sestavina. Kazen mora biti dogovorjena v obliki. To tudi pomeni. ta kljub temu ne izgubi pravice zahtevati kupnine. da temeljni posel ni neodvisen od dokumentarnega akreditiva oziroma njegove realizacije. da bo prejel plačilo. z obveznostjo. Razdrta je le. Pravila o akreditivni prodaji v to načelo ne posegajo. da kupec z zagotovitvijo dokumentarnega akreditiva ni absolutno prost plačila kupnine. se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo določbe o dolžnikovi zamudi. 248.Upnik in dolžnik se lahko dogovorita. Banka dokumentov ne pregleda.Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni. Če je rok za odprtje bistvena sestavina pogodbe. da banka odpre Če dokumentarni akreditiv ni odprt v roku ali odprti akreditiv ni skladen s pogodbo. banka pa ni samostojno zavezana k izplačilu. da je bil akreditiv odprt. je s potekom roka pogodba razvezana. Dokumentarni inkaso Dokumentarni inkaso je prav tako način plačila. ampak prodajalec. Dokumentarni inkaso prodajalcu zagotavlja. člen OZ . je pa dolžan kupcu povrniti škodo. Stranke se lahko dogovorijo tudi. Ne zagotavlja pa mu plačila. ki ga je dodatno določil prodajalec. ki je predpisana za pogodbo. razen če po preteku roka prodajalec nemudoma obvesti kupca. kar pomeni. ampak zaradi plačila. Pogodbena kazen Z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zaveže. ima kupec pravico. Uveljavljajo pa načelo. 40 . iz katere je nastala obveznost. četudi sam izpolni obveznost iz prodajne pogodbe oziroma temeljnega posla. se uporabljajo določbe o dolžnikovi zamudi. čeprav je prodajalec pravočasno predložil ustrezne dokumente.obveznost plačila nadomeščena dokumentarni akreditiv. da zahteva izpolnitev. da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist. v odstotku. Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega. Če banka ne plača akreditivnega zneska. člen OZ . če kupec tudi v roku. se šteje. da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost pogodbe. bodisi v skupnem znesku. če bo kupec sprejel blago oziroma odkupil dokumente. če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Če za izplačilo prek dokumentarnega akreditiva ni odgovoren kupec. V temeljnem poslu se stranki za dokumentarni inkaso navadno dogovorita s klavzulo D/P(dokumenti proti plačilu). 247. da bo v primeru kršite svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela kakšno drugo premoženjsko korist. da zagotovi akreditiv tudi po poteku roka. Kupec z zagotovitvijo dokumentarnega akreditiva ni prost plačila kupnine. Zagotovitev dokumentarnega akreditiva ni dana namesto plačila. da zagotovi. Ena od načel akreditivnega poslovanja kot bančnega posla je ločenost akreditiva od temeljnega posla. ne zagotovi akreditiva. vse dokler prodajna pogodba ni razdrta. ampak le preveri. Pri dokumentarnem inkasu je vloga banke v posredovanju dokumentov. ali so predloženi vsi dokumenti. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.

upnik nima pravice zahtevati obenem pogodbeno kazen in z zakonom določeno odškodnino. pogodbene kazni.Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni. katero pogodbeno kršitev naj sankcionira.Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti. člen OZ . kazni pod pogojem. ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. dolžnik nima pravice plačati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe.ker v primeru kršitve pogodbenih obveznosti olajša položaj upnika Značilnosti pogodbene kazni: . člen OZ . pa ni nemudoma sporočil dolžniku. kazen. 250.Če je za neizpolnitev obveznosti ali za primer zamude z izpolnitvijo v zakonu določena višina odškodnine pod imenom penalov.akcesornost – dogovor o pogodbeni kazni deli usodo temeljnega posla. člen OZ . a ne določita. za katerega dolžnik ne odgovarja. če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. pogodbeni stranki pa sta se poleg tega v pogodbi dogovorili za pogodbeno kazen. . če je zahteval plačilo pogodbene kazni.249. kazen dogovorjena za primer zamude. odškodnine ali pod kakšnim drugim imenom. ki krši pogodbeno obveznost. večja od pogodbene kazni.Upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen. če nastane škoda. člen OZ .Pogodbena kazen ima naravo stranske terjatve . tudi če presega škodo.Obličnost – deli usodo temeljnega posla Pogodbene kršitve. da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. 251. in celo če mu ni nastala nobena škoda. če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka. Glede denarnih obveznosti pa ni mogoč dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. ima upnik pravico izbire med dvema možnostima: 41 . če sta se stranki zanjo dogovorili. velja zakonska domneva. ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen. Če je škoda. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude. kazen je določen še poseben pogoj – upnik obdrži pravico do uveljavljanja pog. Bistvena razlika med odškodnino in pogodbeno kaznijo je v tem. na katere zavarovanje se nanaša. ni zavezana k plačilu pogodbene kazni. Poleg splošnih predpostavk za pog.Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti. ko sta se zanjo dogovorila. če za kršitev ne odgovarja . če spozna. Nastalo škodo mora dokazati upnik. člen OZ . 252. za katere je mogoč dogovor o pogodbeni kazni Pogodbeno kazen je mogoče dogovoriti le za nedenarne obveznosti.ker grozi dolžniku in ga s tem vzpodbuja k pravilni izpolnitvi . da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.Pogodbena stranka. da je po sprejemu izpolnitve nemudoma sporočil dolžniku. da je pog. Če je dogovorjena pog. Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov: . razen če je to po samem zakonu dovoljeno. da se odškodnina lahko uveljavlja le. ki je upniku nastala. Pogodbeno kazen je mogoče uveljavljati le. Če se stranki dogovorita za pog.Sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen. 254. 253. Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve. kazen za primer neizpolnitve. Pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi. člen OZ . mogoč pa je dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti. da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. ki mu je nastala. Pogodbeno kazen pa je mogoče uveljavljati ne glede na nastalo škodo. če je sprejel izpolnitev obveznosti. razen če je bil to namen pogodbenikov. Kadar je kazen dogovorjena za primer.

razen če ni dogovorjeno kaj drugega. ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni dolžnika. da ne pride do neizpolnitve. Če ni dogovorjeno kaj drugega. bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve. ali ob razvezi pogodbe uveljavlja odškodnino. ki je prejela aro. in povrnitev škode. 66. da pusti aro drugi stranki. kar je prejel kot delno izpolnitev. Ara. Takšen dogovor se ne podredi pravilom o ari. prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem. lahko izbira med ostalimi zahtevki. ima upnik pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. ko je ara dana. Če upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto. Ara je klasični institut za utrditev pogodbenih obveznosti. Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka. varščina Ara(likof. člen OZ . 65. 64. bodisi povrnitev škode in vrnitev are. da je pogodba sklenjena. Ara se izroči ob sklenitvi pogodbe. Kadar je med strankama dogovorjena ara. ko je ara dana. Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta stranka. da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno aro. bodisi se zadovoljiti s prejeto aro. da sme vsaka stranka odstopiti od pogodbe s tem. ker je ara realni kontrakt. ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje. Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro. Tudi pretirano visoko aro sme sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati. ki pripadajo eni stranki. ki je dala aro. če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke. sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe. temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude.Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje. se šteje. zadav) je določen znesek denarja alli določena količina nadomestnih stvari. ima vselej tudi pravico do povrnitve škode. če je to še mogoče. predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti. sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe.Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka. s tem pa nanj pritiska. ki jo ima zaradi zamude. če je to še mogoče. da je pogodba sklenjena šele takrat. V zvezi s sklenitvijo pogodbe zato. ali ob razvezi pogodbe obdrži aro. Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti. To pomeni. da je pogodba sklenjena. kazni vztraja pri izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude Višina pogodbene kazni ne sme biti pretirano visoko. obenem pa določita. da vrne dvojno aro. je pogodba sklenjena šele takrat. da je pogodba sklenjena (ara). kadar se izroči ara. Ta lahko vztraja pri izpolnitvi pogodbe. odstopiti od pogodbe s tem. Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti. Toda. ob tem pa ima še poseben pomen v zvezi s sklenitvijo pogodbe in njeno izpolnitvijo. ne more stranka. bodisi vrnitev dvojne are. če je nastala škoda večja od pogodbene kazni. člen OZ . odstopnina. sicer jo sme sodišče na dolžnikovo zahtevo znižati. Stranki se lahko dogovorita. Uveljavljanje pogodbene kazni načelno ne dopušča kumulacije z odškodninskim zahtevkom. ki je dala aro. zato povezuje sklenitveno (stipulacijsko) in izpolnitveno (solucijsko) fazo pogodbe.Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are.- uveljavlja razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in izplačilo pog. člen OZ . aro pa všteti v odškodnino ali vrniti. ampak pravilom o ari kot odstopnini. 42 . Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe. vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino. da upnik ne more uveljavljati pogodbene kazni in odškodnine.

ki je aro dala. izjavi drugi stranki. da bo dala odstopnino. če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Če v tem primeru odstopi stranka. 1015. ki ima pravico odstopiti od pogodbe. če ta tega ne bi storil. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti. Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi.S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje. Odstopnina Odstopnina(skesnina) ne utrjuje pogodbenih obveznosti. Poroštveno pogodbo skleneta porok in upnik. jo izgubi. 43 . do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe. nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi. člen OZ . če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje. določen za izpolnitev njene obveznosti. ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe. Porok je oseba. če nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev pogodbe. da ji bo izpolnila obveznost. da je v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti stranka do are upravičena le.Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. Če temeljni posel ni veljavno sklenjen. preden obveznost nastane. ki jih je imel upnik. ki je aro sprejela. ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka).Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost. če odstopi stranka. Poroštvo je mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost. ampak jih rahlja. člen OZ .S poroštveno pogodbo se more zavezati samo. če ni določen rok.Poroštvena pogodba zavezuje poroka le. če je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina. 1017. ki se zaveže določeni osebi(tujemu upniku).Pogodbeni stranki se lahko dogovorita.68. Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti. Če pogodbeni stranki nista določili. se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. 1014. Poroštvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok). pa mora vrniti dvojni znesek. člen OZ . lahko ta to stori vse dotlej. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. 1013. da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Upniku je še naprej zavezan obveznost izpolniti dolžnik. 1016. Stranka. Poroštvo utrjuje dolžnikovo obveznost do upnika. če ni dogovorjeno kaj drugega. Glavni dolžnik ni stranka poroštvene pogodbe. člen OZ . Porok mora povrniti potrebne stroške. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. člen OZ . člen OZ . da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika. odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe. Akcesornost se kaže tudi v tem. 1012. če da odstopnino (skesnino). vendar pa je poleg dolžnika v zavezi tudi porok. če je dogovorjeno. ne glede na njeno vsebino. če da poroštveno izjavo pisno. pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. to je določen znesek denarja ali druga premoženjska korist. dokler ne poteče čas. Poroštvo Poroštvo(fideuissio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti. ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe. jo mora stranka vrniti. Če stranka. če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke. a je bila kljub temu dana ara. da je večja.Kdor se kot porok zaveže za obveznost kakšne poslovno nesposobne osebe. Dogovor o ari je akcesoren glede na temeljni posel.Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika. člen OZ . 67. kdor ima popolno poslovno sposobnost. člen OZ . mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti. da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika. Poroštvo za bodočo obveznost se sme preklicati. za katero je prevzel poroštvo. v katerem naj bi nastala. Izjava o odstopu učinkuje le.

ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej. 1021. čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika. razen če ni drugače dogovorjeno. 1025. 1019. ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku. Dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku. odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka. člen OZ . 1030. Če se je porok zavezal kot porok in plačnik. nastalo iz gospodarske pogodbe. 1026. tudi če bi se od dolžnikovega dediča moglo zahtevati plačilo samo tistega njenega dela. ima porok. 1027. Pravico ima do povračila stroškov. ter stroške. člen OZ . ki je določen v pisni zahtevi (subsidiarno poroštvo). če ni dogovorjeno kaj drugega. ko je nastala potem. člen OZ . člen OZ . ter obresti od dneva plačila. ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.Porok enega izmed več solidarnih dolžnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi. člen OZ . člen OZ . Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti. če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika. ker sicer odgovarja za škodo. Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost. 1024.Še preden poplača upnika. pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti.Če je dolžnik izgubil pravico do roka. zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. ki nastane zaradi tega poroku. 1028. ugovor pobotanja vzajemnih terjatev.Porok je prost odgovornosti. kot tudi do povračila morebitne škode. upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka. preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. 1029. da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti. kar je plačal upniku.Porok odgovarja za ves znesek obveznosti. člen OZ . za katerega je prevzel poroštvo. ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka. kot tudi v primeru. je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko.Če upnik opusti zastavo ali kakšno drugo pravico. mora upnik o tem obvestiti poroka. ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore. ko je o sporu obvestil dolžnika. ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem. Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore. 44 . razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.1018. kar je zanj plačal. ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika. s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve. člen OZ . naj mu povrne.V stečaju glavnega dolžnika je upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka. člen OZ . vštevši ugovor pobotanja. 1022.Več porokov za neki dolg odgovarja solidarno. člen OZ . ki je poravnal upnikovo terjatev. Kadar rok za izpolnitev ni določen. če je očitno. ki bi jo ta imel zaradi tega. ne glede na to. člen OZ . Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. na primer ničnost poroštvene pogodbe. 1020. 1023.Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika.Porok. člen OZ . Pravilo iz prejšnjega odstavka velja tako v primeru. je porok prost odgovornosti. nastalih v sporu z upnikom od takrat.Na poroka. naj mu povrne vse. kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice. lahko zahteva od dolžnika. ko je pravica nastala pred sklenitvijo poroštvene pogodbe. določenega za izpolnitev njegove obveznosti. ki je plačal upniku njegovo terjatev. sicer odgovarja poroku za škodo. člen OZ . zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu. če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.

lahko pa je manjša o s prenosom glavne terjatve preide na prevzemnika(novega upnika) tudi pravica iz poroštvene pogodbe o upnik svoje pravice iz poroštvene pogodbe ne more prenesti. ne glede na njeno vsebino. ki odpade nanj. da se ugotovi. Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let. znova plačal isto terjatev.1031. da je poroštvo solidarno . ni pa o tem obvestil dolžnika.Če je več porokov. 1033. Če temeljne obveznosti ni.neodplačnost . člen OZ . Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku. Poroštvo za pogojno obveznost – če je glavna obveznost pogojna. je tudi poroštvo pogojno. pa eden med njimi plača zapadlo terjatev. ker ni vedel za plačilo. da porok odgovarja kot porok in plačnik.če se stranki poroštvene pogodbe dogovorita. naj mu vrne tisto. ima pravico zahtevati od drugih porokov. ki je brez dolžnikove vednosti plačal upnikovo terjatev. 45 . 1034. ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev. zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Sinonim za solidarno poroštvo je.nepreklicnost – soglasje volj obeh pogodbenih strank . Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le.če je poroštvo dano za obveznost iz gospodarske pogodbe Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost. če obenem ne prenese tudi glavne terjatve o porok se zaveže izpolniti tuj dolg. s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek. kar mu je plačal. člen OZ .obličnost Pri subsidiarnem poroštvu mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. člen OZ . naj mu vsak povrne del. razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom. in šele če ta obveznosti ne izpolni. 1032. zato lahko porok zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika . Pravila: o s prenehanjem temeljne obveznosti preneha oziroma ugasne tudi poroštvo o z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka o porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika. Poroštvo ni subsidiarne narave: . in je ta.Porok.Dolžnik sme uporabiti zoper poroka. opravljenega. sme terjati poroka. Če terja poroka. ima ta ugovor vrstnega reda(beneficium ordinis) – da terja najprej glavnega dolžnika.enostransko obligacijsko razmerje – samo porok je zavezan opraviti izpolnitev . ki je plačal upnikovo terjatev. ki je bila pozneje na dolžnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom. Pri solidarnem poroštvu lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolžnika ali od poroka. Porok.Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka. Značilnosti poroštva: . člen OZ . če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. sme zahtevati vrnitev plačanega samo od upnika.akcesornost – poroštvena pogodba je veljavna. če je veljavna tudi temeljna obveznost. pač pa ima pravico zahtevati od upnika. ne more zahtevati povračila od dolžnika. tudi poroštvo ne more obstajati. vsa pravna sredstva. zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika.

ampak za poroka. če je ne bo izpolnil dolžnik. ki jih ima dolžnik sam(ugovori iz temeljnega posla in ugovor pobotanja). Na poroštvo spominja zato. Razmerje iz poroštvene pogodbe(razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom. Bančna garancija Bančna garancija je obveznost garanta(izdajatelja garancije). Poleg pogojev za izplačilo bančna garancija določa tudi rok. da ta vnaprej zagotovi poroštvo. zakon poroku priznava tudi nekatere osebne ugovore. da je pri poroštvu porokova zaveza primarno ista kot zaveza glavnega dolžnika. 46 . odgovarja le odškodninsko. pa mora upnik to notificirati poroku. Bančna garancija se izda v pisni obliki. Pri del credere pa je pa je obveznost agenta ali komisionarja lahko enaka kot obveznost dolžnika ali pa nadomestne narave. ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolžnik sam. če bodo izpolnjeni določeni pogoji. V primeru. ko se porok v poroštveni pogodbi zaveže. Poleg ugovorov. do katerega morajo biti dokumenti predloženi. Razlika je. Poroštvo za poroštvo(podporoštvo. ki sicer niso tipične oziroma so atipične za določena pravna razmerja. fideiussor succedaneus) – podporok ne jamči za glavnega dolžnika. Patronatska izjava Patronatska izjava je najpogosteje častna zaveza ali obljuba izdajatelja. Poroštvena pogodba ne ureja razmerja med porokom in glavnim dolžnikom. Bistvenih razlik med del credere odgovornostjo agenta ali komisionarja in poroštvom ni. Zato pridobi porok. da bo sam izpolnil obveznost dolžnika. ampak povečati oziroma zagotoviti varstvo upniku. Namen poroštva ni razbremeniti glavnega dolžnika. Del credere zavarovanje Pri institutu del credere zavarovanje oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni prevzem posebnih obveznosti – obveznosti.Poroštvo pod pogojem(pogojno) – je poroštvo. ker gre za izpolnjevanje tuje obveznosti. da bo izplačal določen denarni znesek. V bančni garanciji je kot pogoj za izplačilo denarnega zneska najpogosteje določena predložitev dokumentov. Posledica porokove izpolnitve obveznosti glavnega dolžnika je zakonita subrogacija oziroma cesija. Na tej podlagi lahko porok uveljavlja regresno pravico. ko je zoper upnikov zahtevek za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika uveljavljal vse tiste ugovore iz temeljnega posla. ki jih glavni dolžnik nima. Patronatske izjave ni mogoče izsiliti s pravnimi sredstvi. toda le. da jamči za izpolnitev glavnega dolžnika. to terjatev do dolžnika. ko glavni dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti. Poroštvo za bodočo obveznost – upnik za sklenitev temeljnega posla z dolžnikom postavi pogoj. če bo ob dospelosti dolžnikove obveznosti izpolnjen določen pogoj. Če upnik poroka ne obvesti. in rok veljavnosti garancije. ki je poravnal upnikovo terjatev. toda le takrat. Poroštvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika do poroka – porok zavaruje svoje bodočo obveznost.

V sodobnem prometu menica služi kot sredstvo zavarovanja. Menica je abstraktne narave – iz nje ni razviden temeljni posel. da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek po pravilih meničnega prava. da upravičenec(upnik iz temeljnega posla) ne nosi bremena zaradi zavlačevanja izplačila.za vračilo avansa . Menica je obligacijski vrednostni papir – vsebuje terjatev.Prednosti bančne garancije so: posebne lastnosti izdajatelja in neakcesorna narava bančne garancije.načelo inkorporacije – ni menične obveznosti brez listine oziroma terjatev se ne more uveljavljati brez listine . Garant mora izpolniti obveznost ne glede na to. . ki jo določi remitent(prvi menični upnik). . in to ne glede na to. stand by akreditiv) – obveznost garancije je veljavna. četudi temeljni posel.za zagotovitev plačila Menica Menica je individualni vrednostni papir. ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in morebitnih drugih meničnih zavezancev. kreditno sredstvo in plačilno sredstvo.Supergarancija – izdajatelj supergarancije se zaveže. ki ne izhajajo iz garantove sfere. brez ugovora.za kakovostno izvedbo posla oziroma za odpravo napak . Vrste bančnih garancij: . b.neodvisne(neakcesorna. da sta njen prenos in uveljavitev enostavnejša ozirom učinkovitejša. Namen neodvisne bančne garancije je doseči. ni veljaven. na prvi poziv. Menica je vrednostni papir – menična obveznost ne more nastati brez pisnega izkaza. V primerjavi z drugimi terjatvami je prednost menične terjatve. ki je izdajatelj bančne garancije. Plačilna obveznost garanta nastopi.Protigarancija – upravičenec iz protigarancije je oseba.Odvisne – obveznost garanta je odvisna od obveznosti iz temeljnega posla. zaradi katerega je bila garancija izdana.g. . ki se vedno glasi le na denarni znesek. ali so obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene.za dokončanje pogodbenih obveznosti v roku .načelo pisnosti . kakšno je dejansko stanje. če so predloženi navedeni dokumenti(pisne izjave). Menica je vrednostni papir po odredbi – iz menice lahko upravlja le oseba.Pogodbena – kot pogoj za izplačilo garancije je določena predložitev sodne ali arbitražne odločbe ali soglasje naročitelja garancije . njena vsebina je individualno določena. Menica je individualni vrednostni papir – izda se v zvezi z določenim poslom. Pri neodvisni b.za resnost ponudbe . b.načelo fiksna menične obveznosti . Načela meničnega prava: .g. Namen protigarancije je varstvo banke garanta. da bo izpolnil obveznost iz garancije. so kot pogoj za izplačilo dovoljeni samo takšni dokumenti.g.načelo menične strogosti 47 . Bančne garancije glede na naravo obveznosti iz temeljnega posla: .

Akcept menice ni pogoj za veljavnost menice.kraj. Akceptant je navadno banka.Kritna klavzula – označuje razmerje med trasantom in trasatom. da se v sili pozove k akceptu oziroma plačilu njega. . Imetnik menice najprej pozove trasata k akceptu(kadarkoli do dospelosti).dan in kraj izdaje menice Druge menične sestavine: . pomeni. 48 . Če je na menici naveden intervenient. .ime remitenta(upnika) . zaradi katerega je bila menica izdana . prepove predložitev do določenega roka ali pa določi rok. pojasnjuje naravo temeljnega posla. da izpolni menično obveznost upniku(remitentu). da pri trasirani menici izdajatelj menice(trasant) pozove drugo osebo(trasata.ime trasanta(izdajatelja) . ki naj bi izpolnila menično obveznost akceptanta. dokler mu trasant tega ne naroči.Klavzula brez regresa – če trasant vpiše klavzulo brez regresa. je mogoč regres zaradi neakceptiranja. pa imetnik uveljavlja regres zaradi neplačila – plačilo od preostalih meničnih zavezancev. pomeni. je le določena tretja oseba. kdo mu bo (trasatu) povrnil izplačano vsoto.Obvestilna klavzula – z njo trasant trasata obvešča. Do regresa pride ob odklonitvi akcepta ali odklonitvi plačila menice. to je unovčitev pred dospelostjo od preostalih meničnih zavezancev.nepogojni poziv. ki naj bi v sili intervenirala oziroma plačala namesto meničnega dolžnika se to imenuje pozvana intervencije.Domicilna klavzula ali navedba domiciliata – domiciliat ni menični zavezanec. naj se plača določena vsota denarja .- načelo solidarnosti in neposrednosti – vsi menični zavezanci odgovarjajo solidarno načelo samostojnosti načelo abstraktnosti Bistvene menične sestavine: . Če trasat menice ne akceptira. naj ne akceptira(ali ne plača) menice vse dotlej. .Klavzuli o neprenosljivosti in brez protesta Trasirana in lastna menica – bistvena razlika med obema vrstama menice je. Možna pa je tudi prostovoljna intervencija.Valutna klavzula – označuje razmerje med trasantom in remitentom. torej ni mogoč regres zaradi neakceptiranja. S kritno klavzulo trasant trasata obvešča. ki sme menično obveznost akceptanta izpolniti le. da bo izpolnil menično obveznost. v katerem mora biti menica predložena. Če ob dospelosti akceptant menice ne plača. da ne odgovarja za akcept menice. da se prepreči regres menice.ime trasata(dolžnika) .označba menice . če jo ta pooblasti. ne pa regresne menične zavezance.navedba dospelosti o koledarska menica o dospelost na vpogled o dospelost na določen čas po vpogledu o dospelost na določen čas po dnevu izdaje . Če je v menici že navedena oseba. pri lastni menici pa se izdajatelj sam zaveže.Prezentacijska klavzula – z njo trasant prepove prezentacijo(predložitev) menice v akcept. . .navedba intervenienta – namen intervencije je. ob dospelosti pa akceptanta k plačilu menice. kjer je treba plačati menično obveznost . .

ki jih ima proti njemu. ni abstraktne narave. oseba. da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega. da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega. iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa. pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Po indosamentu postane dotedanji menični upnik menični zavezanec ter odgovarja za akcept in plačilo menice(garancijska funkcija indosamenta). V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi. če zastavitelj v to privoli.Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice. 423. ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika. 419. kar je prejel od prevzemnika. Prvi indosant je remitent. Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu. odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat. prenos kljub temu učinkuje. vendar le do višine tistega. izvzemši tiste terjatve. ko je zvedel za odstop. Aval ali menično poroštvo – avalist ali menični porok je eden od regresnih meničnih zavezancev. ki se izkaže z nepretrgano verigo indosamentov in ima v rokah menico(legitimacijska funkcija indosamenta). člen OZ . ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat. sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. 49 . na katero se nanaša. tudi tiste ugovore. ki jo sklene s kom tretjim. 418. Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le. člen OZ . člen OZ . do pogodbene kazni ipd. sicer ostane stvar pri odstopniku. ki je stranka temeljnega posla. zastava. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti. zaradi katerega je bila menica izdana. prenos nima pravnega učinka. ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. 424. ki izkazuje obstoj terjatve. če je bilo to dogovorjeno. člen OZ . vendar samo. torej oseba.S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice.Menica se lahko prenaša z indosamentom(prenosna funkcija indosamenta). kot tudi tiste. Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov. kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. mu mora izročiti overjen prepis zadolžnice.Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam. če ni vedel za odstop. Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti. da so zapadle.Odstopnik mora izročiti prevzemniku zadolžnico. pravica iz pogodbe s porokom. o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil. če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti. kadar želi.Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev. Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila. 421. da jo hrani za prevzemnika. s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve.Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo. Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve. prenese nanj svojo terjatev. 422. ko jo je odstopil. 417. ki prenaša menično terjatev. Menični upnik je tisti. Če je bila ob prenosu predložena listina. če jo ima. hipoteka. člen OZ . je indosatar. pripada terjatev tistemu prevzemniku. 420. člen OZ . Če sta se dolžnik in upnik dogovorila.Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve. ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. kot so pravica do prednostnega poplačila. vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. katerih prenos je z zakonom prepovedan. saj menično razmerje med remitentom in trasantom v zvezi s temeljnim poslom. prenos učinkuje. Prepoved prenosa z indosamentom je v interesu trasanta takrat. Indosant je oseba. da ostane menični upnik remitent. pravica do obresti. zaradi katerega je bila menica izdana. če jo izpolni odstopniku terjatve. člen OZ . člen OZ – Upnik lahko s pogodbo. razen če to svojo obveznost izrecno izključi. Domneva se.

je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi. tudi tukaj je pogoj za menično obveznost regresnih zavezancev protest menice. Regres menice – namen regresa je doseči izplačilo menice od preostalih regresnih meničnih zavezancev. lahko pa že pred dospelostjo. kot znaša njegova terjatev do njega. četudi menica še ni dospela). preneha tudi obveznost preostalih(regresnih) meničnih zavezancev. saj je menični dolg iskovina. Opravljeni protest potrjuje. a ob dospelosti odklanja plačilo. 426. Če pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. če menica ni plačana. upnik izgubi pravico do meničnega regresa(ni regresa brez protesta). člen OZ . Protest zaradi neakceptiranja se lahko opravi do dospelosti. lahko menični upnik uveljavlja regres(plačilo menice. celo če je bil obveščen o odstopu. da se z javno listino potrdi. Menični upnik lahko menično terjatev uveljavlja le od glavnega meničnega dolžnika. se izplačilo(regres) prav tako uveljavlja od regresnih meničnih zavezancev.Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti. prezentacija menice) Menični upnik mora ob dospelosti menice. Regres zaradi neakceptiranja – če trasat akcept menice odkloni. da menico protestira. njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve. k plačilu najprej pozvati trasata. saj je po naravi menice on prvi pozvan k plačilu. Plačilo menice(predložitev menice v plačilo. Potem ko akceptant oziroma glavni menični zavezanec menico izplača. V prvem in drugem primeru mora prevzemnik izročiti odstopniku vse. potem ko obdrži zase. če trasat menice noče akceptirati(pod pogojem. Menični upnik mora pozvati trasata k plačilu. 50 . ugasne takrat. protest zaradi neplačila pa v enem od obeh delavnikov. Regres zaradi neplačila – če je trasat menico akceptiral. kar je izterjal več. da so seznanjeni s postopkom unovčitve. Če protest ni opravljen ali ni opravljen v roku. Protest menice – namen protesta je. ko je sklenjena pogodba o odstopu. ko upnik izterja odstopljeno terjatev.Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku. Menice ni treba protestirati le. Namen notifikacije regresnih meničnih zavezancev o opravljenem protestu je.425. kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku. Notifikacija o protestu – po opravljenem protestu mora menični upnik v 4 delovnih dneh o tem obvetiti svojega indosanta in trasanta. da je trasat odklonil akcept menice(protest zaradi neakceptiranja) ali da je odklonil plačilo menice(protest zaradi neplačila). da je upravičenec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. če je na njej klavzula o neprotestiranju(brez protesta ali brez stroškov). temu izročiti presežek. Regresni menični zavezanci postanejo zavezani ob dospelosti. Pri odstopu v izterjavo lahko dolžnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku. saj so tudi sami menični zavezanci in morajo biti pripravljeni na morebitni poziv za plačilo. Edini pogoj je. da je menica protestirana). vsak indosant pa v 2 delovnih dneh po prejemu obvestila notificirati svojemu indosantu. Takšna menica je prejudicirana(prejudic – izguba pravic). ki sledita dnevu plačila. člen OZ . ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj.

ki jih posamezni menični zavezanec uveljavlja zoper posameznega meničnega upnika Zahtevki zaradi neupravičene obogatitve – mogoče jih je uveljavljati pod pogoji za te zahtevke.ugovori. ne izhajajo iz same menice. Bianko menica Bianko menica ne vsebuje vseh bistvenih meničnih sestavin. ki se ne nanašajo na zapis v menici . Toda dejansko ni utemeljenih razlogov za izdajo bianko menice. zato ni menica oziroma ni podrejena meničnim pravilom. Dolžnik izda bianko menico.leasingodajalec na podlagi specifikacije in navodil leasingojemalca sklene pogodbo o dobavi opreme s tretjo osebo . Finančni leasing Z vidika dajalca leasinga je pogodba o finančnem leasingu ustrezno sredstvo zavarovanja.na ugovore. Eskontiranje menice(odkup menice) pomeni izplačilo menične terjatve pred dospelostjo.ugovori. Gre za pravno razmerje posebne pravne narave.ugovori. kot ga je dolžnik pooblastil. Menični ugovori Teorija možne ugovore razvršča po različnih merilih.glede na samostojnost meničnih pravic Objektivni ali materialnopravni ugovori izhajajo iz vsebine same menice. Bianko menica je za dolžnika tveganje. ker še ni fiksno določena njegova obveznost. med drugim: . Ugovori glede na samostojnost meničnih pravic oziroma glede na to. kar pomeni. da upnik ne bo izpolnil meničnega obrazca tako. kdo jih lahko uveljavlja: .Obseg menične obveznosti – menica se vedno glasi na določen denarni znesek.ugovori.z leasingojemalcem pa sklene pogdbo o leasingu. ki se ne nanašajo na zapis v menici. temeljijo na osebnem razmerju med določenim meničnim upnikom in meničnim zavezancem ter nasprotujejo abstraktni naravi menične terjatve. ki jih vsak menični zavezanec uveljavlja zoper posameznega meničnega upnika . ki jih posamezni menični zavezanec uveljavlja zoper vsakega meničnega upnika . ki jih lahko uveljavlja vsak menični zavezanec zoper vsakega meničnega upnika .leasingojemalec izbere dobavitelja in določi predmet pogodbe 51 . saj obstaja možnost. ki izhajajo iz same menice. ki pa so za imetnika menice oziroma upravičenca veliko strožji kot sicer menični pogoji. Ugovori. da finančnega leasinga ni mogoče podrediti niti pravilom prodajne in niti pravilom zakupne pogodbe. in ne menice zato. Opredelilni elementi finančnega leasinga: . s katero le ta pridobi proti obročnemu plačevanju nadomestila pravico uporabljati opremo Za finančni leasing je značilno: . in ugovore.

- leasingodajalec kupi opremo zato. kadar ne ohranja narave nobene od zakonsko urejenih pogodb. vendar ne v celoti. ki imajo v posameznih nacionalnih pravnih redih različen pomen. Pogodbeno razmerje je uvrščeno v sui generis pogodbo takrat. da se upošteva del ali celotna amortizacija vrednosti opreme ali bistvenega dela vrednosti opreme ZAKONSKO UREJENE IN ZAKONSKO NEUREJENE POGODBE Uporaba pravil za zakonsko neurejene pogodbe Ne novo ime ne atipična ureditev pravic in obveznosti še ne omogočata sklepa. januarja 1994. da se pospeši enotnost njene uporabe in spoštovanje vestnosti v mednarodni trgovini . Zastaranje v zvezi z mednarodno prodajo ureja Konvencija o zastaranju na področju mednarodne prodaje. Slovenija je po osamosvojitvi podala nasledstveno izjavo in za podpisnico velja od 7. da se bosta pri razlagi konvencije upoštevali njena mednarodna narava in potreba. da bi leasingojemalcu omogočil njeno uporabo v skladu s pogodbo o leasingu obroki nadomestila za leasing so določeni tako. PRODAJNA POGODBA Prodajna pogodba po OZ in Dunajski konvenciji Prva kodifikacija mednarodne prodajne pogodbe je bila dosežena leta 1964 s sprejemom tako imenovanih Haaških zakonov. ki so sinonimi za takšne pravne institute.v splošnih določba je poudarjeno. in potreba. Konvencijo je vrsto let pripravljal UNCITRAL. O zloženih pogodbah govorimo. inominatna pogodba pa sinonim za zakonsko neurejeno pogodbo. za katero se uporablja naziv Dunajska konvencija ali kratica CISG. Za novo pravno razmerje gre. To oviro skuša DK sama premagati na dva načina: . ki ga zakon ne ureja. Že ob pripravi so se sestavljalci konvencije zavedali tudi bojazni. Mešane pogodbe so pogodbena razmerja.v določbah konvencije so se sestavljalci izogibali uporabi besed. Nominatna pogodba je sinonim za zakonsko urejeno pogodbo. vendar ni bila uspešna. Izhodišča za pripravo in razlago Dunajske konvencije Poglavitni cilj DK je bil doseči mednarodno ureditev. kadar pravno razmerje združuje dva ali več zakonsko urejenih pogodbenih tipov. Danes se ob ugotavljanju. ki sicer ohranjajo pogodbeno naravo dveh ali več zakonsko urejenih pogodb. ki posegajo v pravno naravo oziroma jo spreminjajo. da je treba zagotavljati njeno mednarodno naravo in enotnost v 52 . Uspešna pa je bila Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. da so njene rešitve skladne s potrebami poslovne prakse obenem poudarja. sprejeta pa je bila leta 1980. da se kljub mednarodni ureditvi pravila konvencije utegnejo uporabljati in razlagati v duhu nacionalnih pravnih redov. da gre za pravno razmerje. če so podane okoliščine.

ki so zajeta v DK in v njej tudi popolno urejena se rešujejo zgolj po pravilih konvencije. To sta informacijski sistem CLOUT in posebna zbirka sodnih odločitev na podlagi DK – Digeste. Zato je določeno. Konvencija se uporabi. Uporaba DK na podlagi pravil o poslovnih običajih(ex aequo et bono) – kadar ni mogoča uporaba DK na podlagi njenih lastnih pravil in tudi ne na podlagi soglasja strank. Enotnost v uporabi naj bi zagotovila tudi dva projekta. po pravu. Pogodbena razmerja z mednarodnim elementom – pri pogodbah z mednarodnim elementom merodajno pravo ni vedno pravo sodišča. da bi se vsa vprašanja.mednarodno razmerje . s katerim UNCITRAL oziroma njegov sekretariat prek nacionalnih korespondentov zbira in nato objavlja izvlečke iz sodnih ter arbitražnih odločitev. tako da vprašanja uredita drugače ali pa določita pristojno pravo.prodajna pogodba . saj bi mednarodna ureditev tako kmalu izgubila mednarodni značaj.uporabi. a v njej niso popolno urejena. Dunajske konvencije in merodajnega prava Pogodbena razmerja brez mednarodnega elementa – domača prodajna pogodba je podrejena pravilom OZ. da izključita uporabo konvencije. se v teoriji o mednarodni prodajni pogodbi imenujejo praznine. v katera konvencija posega. če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: . ki jih določa DK. pojme. s katerimi pravila konvencije kakorkoli posegajo v institute. Uporaba DK na podlagi njenih lastnih pravil – če so izpolnjeni pogoji. ki so zajeta z DK. a niso popolno urejena. ki so zajeta v DK. a jih ne ureja popolno. Vprašanja. 53 . da se vprašanja glede snovi. na katerih temelji ta konvencija. Vprašanja urejena z DK. urejala po nacionalnih pravilih. oziroma če takih načel ni. so njeni sestavljalci želeli preprečiti. da so med vprašanja. oziroma.sklenitev prodajne pogodbe ter . Na načelni ravni je mogoče oceniti. ampak mora sodišče na podlagi svojih kolizijskopravnih pravil merodajno pravo šele določiti.državi obeh pogodbenih strank morata ratificirati konvencijo Uporaba ali izključitev uporabe DK po volji strank(opting in/out) – stranki se lahko dogovorita tudi.pravice in obveznosti prodajalca in kupca. in uporaba merodajnega prava za druga vprašanja DK ureja: . ki v DK niso popolno urejena. Uporaba OZ.gospodarska narava razmerja . CLOUT je sistem. uvrščena vsa tista. ki temeljijo na katerihkoli pravilih UNCITRAL. so lahko podlaga za uporabo konvencije pravila o poslovnih običajih ali dogovor o uporabi lex mercatoria. ki izvirajo iz take pogodbe Ker DK nima splošnega dela. ki se izvajata pod okriljem UNCITRAL. ki ga je treba uporabiti na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava. urejajo po splošnih načelih. vendar jih ne uredijo popolno. pravice in obveznosti splošnega dela. Vprašanja. se torej prodajna pogodba podredi pravilom DK.

ureditev primarno določi na podlagi analogije s primeri. ki so zajeta z DK. ki ga opravi prodajalec sam. da mu bo izročil stvar tako. Blago ponavadi označuje premičnine. vrstno določena stvar je genus. Če vprašanj ni mogoče rešiti s pomočjo analogije. kupec pa se zavezuje. če so določene ali določljive njihova vrsta. Individualno določena stvar je species. Dobava je tisti del izročitve. Blago je ožji pojem kot stvar in predmet. ki se določi po kolizijskopravnih pravilih sodišča. a niso popolno urejena. V vseh pravnih redih je bistvena sestavina prodajne pogodbe stvar. ki so prav tako določeni s pogodbo oziroma kot izhaja iz zakonskih pravil. Z izročitvijo je mišljena stvarnopravna izročitev. Vprašanja. ki so v DK popolno urejeni. ki so s konvencijo zajeta. ki niso zajeta v DK(in tudi tista. da stori vse. cena(kupnina) pa ni vedno določena kot bistvena sestavina. višino kupnine določajo naslednja pravila: . ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe . da bo ta pridobil lastninsko pravico. zanjo načelno ni predpisana oblika. mora kupec plačati kupnino. na način. to je izročitev v posest. 54 . da se pri urejanju vprašanj. ki so namenjene plasiranju na trg. je njegovo rešitev mogoče argumentirati s katerim od načel. V zvezi z gospodarsko prodajno pogodbo se ne poudarja toliko obveznost izročitve. Prodajna pogodba je nujno odplačne narave. Vrstne stvari so določene ali določljive. ki v njej niso popolno urejena in jih ni mogoče rešiti na podlagi načel DK). kar je po pogodbi zavezan storiti. se rešujejo po načelih. pa po merodajnem pravu. Predmet mora biti ob sklenitvi določen ali določljiv. da lahko kupec prevzame stvar – blago v posest.če stranki kupnine ne določita ali pa ni določljiva na podlagi izjav in ravnanj ob sklenitvi pogodbe. Po OZ je bistvena sestavina gospodarske prodajne pogodbe samo stvar. to je obveznost prodajalca. da bo prodajalcu plačal kupnino. a v njej niso popolno urejena. v kraju in ob času. na katerih temelji ta konvencija. Če stranki v prodajni pogodbi cene ne določita. Pojem blago tudi ne pokriva vrednostnih papirjev. Stvarnopravna izročitev omogoča pridobitev lastninske pravice.če tega kriterija ni mogoče uporabiti. le če takšnih načel ni.Vprašanja. na katerega odkazujejo kolizijskopravna pravila sodišča. je kupec dolžan plačati primerno kupnino(po stanju na dan sklenitve pogodbe) Izpolnitev prodajne pogodbe Poglavitna dolžnost prodajalca po prodajni pogodbi je izročitev dogovorjenega blaga. se rešujejo zgolj po pravnem redu. Dobava pa označuje obligacijskopravni pomen. količina in kakovost. Opredelitev in bistvene sestavine prodajne pogodbe S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje kupcu. ampak obveznost dobave. V gospodarski pogodbi se predmet oziroma stvar najpogosteje označuje kot blago. Po OZ cena oziroma kupnina ni bistvena sestavina gospodarske prodajne pogodbe. Teorija predlaga.

dogovorita pa se. je kraj izročitve tisti kraj. Kraj izročitve oziroma dobave ni bistvena sestavina prodajne pogodbe. ali v kraju. Ker je v poslovni praksi ob sklenitvi pogodbe najpogosteje izraženo. da lahko prodajalec blago dobavi.izročiti dokumente kupcu ali osebi. ki jih mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi posla. kje je blago oziroma kje bo izdelano. da je po takem dogovoru obveznost prodajalca. Če pravila ni mogoče uporabiti. v katerem mora prodajalec izpolniti svojo obveznost. Če je dogovorjeno. Poslovna praksa za ta kraj uporablja izraz odpremni kraj. Če pa ni dogovorjeno. da je blago pripravljeno na prevzem . morajo zakonska pravila tudi za ta primer določiti.da je treba blago prepeljati. Takrat tudi nevarnost naključnega uničenja blaga preide s prodajalca na kupca. da mora prodajalec: . in fizično prevzeti stvar.storiti vse. da je treba blago prepeljati. da je treba blago prepeljati. da bi kupec lahko prevzel blago. v katerem je imel ob sklenitvi pogodbe svoj sedež. in je predmet obveznosti individualno določena stvar ali stvar. da prevzame blago in da plača ceno oziroma kupnino. Ta je lahko določen datumsko ali pa določita časovno obdobje. določena po vrsti. Če stranki določita rok za izpolnitev. Kadar stranki ne določita kraja izročitve.izročiti blago kupcu ali osebi. mora prodajalec dati kupcu blago na razpolago v kraju. je kraj izpolnitve obveznosti. ki so potrebna z njegove strani. Če pa je bilo pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano. da opravi vsa tista dejanja. teorija tovrstno prodajo označuje distančna prodaja.naložiti blago na prevozno sredstvo . ki jo določi kupec Kraj izročitve Kraj izročitve je tisti kraj. da je treba blago prepeljati. v katerem mora prodajalec omogočiti kupcu prevzem blaga. v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sedež. Če se torej stranki o kraju izročitve ne dogovorita. v katerem izroči oziroma naj izroči blago prvemu prevozniku. ko v odpremnem kraju izroči blago špediterju(tistemu. mora prodajalec dati blago kupcu na razpolago v kraju. Kadar pa ne določita kraja izročitve. Obveznosti kupca Obveznosti kupca sta. da je blago treba prepeljati.obvestiti kupca.Torej je obveznost prodajalca. je kot temeljno pravilo določeno. 55 . da lahko kupec prevzame blago na določenem mestu . ki jo določi kupec . prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave. Dobava blaga lahko pomeni. do katere geografske točke oziroma do kdaj trajajo obveznosti prodajalca in od katere točke naprej obveznosti kupca. Kraj. a se dogovorita. Obveznost prevzeti blago pomeni. da mora kupec opraviti vsa ravnanja. ki jo je treba izločiti iz kupa ali izdelati. mora prodajalec svojo obveznost izpolniti v roku. v katerem naj bi bilo blago izdelano. je kraj izročitve kraj. sicer pa na obveznost dati na razpolago kupcu. Čas izročitve Čas izročitve ni bistvena sestavina prodajne pogodbe. ki organizira prevoz) ali prevozniku. se po DK obveznost prodajalca nanaša na obveznost izročitve prevozniku. da izroči(fizično) blago prevozniku. v katerem je blago ob sklenitvi pogodbe.

da nosi tveganje oziroma nevarnost uničenja stvari njihov lastnik. neprimerno oziroma neustrezno. kdaj mora kupec plačati ceno. da prodajalec ne more izločiti njihovega dela. in o tem poslal kupcu obvestilo.Če stvar zaradi kupčeve zamude ni bila izročena. izjema je le poslabšanje ali uničenje. da bi jih kupec lahko prevzel. Kadar so predmet pogodbe stvari. mora imeti kupec možnost pregledati blago. ki je posledica ravnanj prodajalca. člen OZ . velja zakonsko pravilo o sočasnosti izpolnitve. preide nevarnost na kupca takrat. kdo nosi nevarnost poslabšanja ali uničenja stvari(periculum obligationis). da se blago prepelje. Pogodbeni dogovor o plačilu proti izročitvi ustrezne listine prav tako. ko v odpremnem kraju izroči blago prevozniku.prodajalec sme pridržati pravico do razpolaganja z blagom med prevozom in pogojevati izročitev blaga kupcu s plačilom kupnine V našem okolju velja običaj. Kadar pa so po vrsti določene stvari takšne narave. Načelno velja. Po tem običaju tudi velja. Prehod nevarnosti pomeni. ki so bile očitno namenjene za izročitev. preide nevarnost na kupca v zamudi. da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabšanja ali uničenja blaga nosi kupec. Stranki se lahko vedno dogovorita. Kadar ni dogovorjeno vnaprejšnje plačilo(plačilo pred dobavo) ali pa je plačilo določeno tako. da je kupec dolžan prodajalcu plačati v osmih dneh po prejemu fakture. člen OZ . odstopil od pogodbe ali zahteval zamenjavo stvari.Po prodajni pogodbi je kupec dolžan plačati ceno(kupnino). ko pride v zamudo. Prehod nevarnosti Načelno velja. prodajalec izpolni svojo obveznost. določene po vrsti. izbere eno od možnosti: . da v primeru dogovora. ker ni imel možnosti. 436. Pravilo o sočasnosti izpolnitve torej pomeni. da je dolžnost prodajalca. ko je določena stvar predmet obligacijskega razmerja. da stroške do dobave in stroške povezane z dobavo. do kdaj nosi breme prodajalec in od kdaj kupec. če je ta zaradi kakšne napake. da je dogovorjeno plačilo brez predhodne možnosti pregleda blaga oziroma da kupec nima pravice zavrniti plačila kupnine zato. ki jo ima izročena stvar. Izjema od pravila o sočasnosti izpolnitve je določena za primer dogovora. da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabšanja ali uničenja blaga nosi kupec. Zakon mu daje pravico. da bi blago pregledal. da ni vezano na dejansko dobavo(dokumentarni akreditiv). z izročitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca. da z dobavo ali po dobavi izstavi kupcu fakturo(račun). Trenutek prehoda 56 . da mora kupec plačati takoj. Nevarnost ne preide na kupca. nosi prodajalec. kar je bilo potrebno. Po dogovoru. in mu o tem odposlal obvestilo. Prehod nevarnosti pomeni. da bi lastninska pravica odločala. Oblikovan je poseben pravni institut – prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari. preostale stroške pa glede na dogovor strank. izjema je le poslabšanje ali uničenje. stroške s prevzemom pa kupec. ko mu prodajalec dobavi blago. če je prodajalec storil vse. da je treba blago prepeljati. ki določa. 437. ki je posledica ravnanj prodajalca. Sprejeto pa je tudi stališče.prodajalec sme zadržati odpremo blaga do plačila kupnine ali . Če se ne dogovorita o času plačila.Do izročitve stvari kupcu trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec. da je takrat. zadošča. da se blago prepelje. če je prodajalec izločil stvari.

prehod nevarnosti in določajo. obveznosti v zvezi z dobavo. preide nevarnost s prodajalca na kupca takrat.temeljno pravilo je.Če ne gre niti za dogovor. in je kupec s prevzemom v zamudi. Obveznosti v zvezi z dobavo pa so seveda od klavzule do klavzule različne . nevarnost preide takrat.DK posebej določa prehod nevarnosti za blago.kdo nosi stroške v zvezi z dobavo blaga Za dogovor strank o izbiri prevozne klavzule v zvezi s ceno blaga se uporablja izraz pariteta. in da to notificira kupcu Ker je v gospodarski prodajni pogodbi pogosto določeno. To je dogovor strank o razmejitvi stroškov glede na ceno.: . da lahko kupec prevzame blago . saj obveznosti bremenijo kupca. Pogodbene obveznosti.če so predmet izpolnitve vrstne stvari. preide nevarnost s prodajalca na kupca ob sklenitvi prodajne pogodbe . da stori vse potrebno. ko je blago fizično izročeno prvemu prevozniku . na katere se nanašajo klavzule Klavzule ne urejajo pravic in obveznosti iz prevozne pogodbe. katera stranka nosi stroške. ko kupec pride v zamudo . ko prodajalec izpolni svoje obveznosti v zvezi z dobavo.OZ določa različne točke prehoda nevarnosti: . da nevarnost preide s prodajalca na kupca ob izročitvi blaga . da je treba blago prepeljati. ampak določene pravice in obveznosti strank iz prodajne pogodbe. Klavzula določa minimalne obveznosti prodajalca. ampak je določen kraj izročitve in mora kupec prevzeti v tem kraju blago od prodajalca. če je torej kupec s prevzemom v zamudi. prodano med prevozom. 57 . je pogoj za prehod nevarnosti. niti za prodajo blaga med prevozom.kadar so predmet izpolnitve vrstne stvari. ko kupec prevzame blago Klavzule Incoterms Klavzule Incoterms so tako kot vse trgovinske(gospodarskoprometne) klavzule zgoščena gesla z določeno vsebino. da prodajalec opravi preostala dejanja. je za prehod nevarnosti poleg kupčeve zamude določen še dodatni pogoj. Določajo kraj dobave. Kupčevo blago mora biti individualizirano oziroma izločeno iz kupa .če pa izročitev blaga oziroma prevzem blaga ni opravljen v roku. Klavzule določajo pravice in obveznosti prodajalca ter kupca pri izpolnjevanju prodajne pogodbe.če je iz pogodbe razviden dogovor. da se bo blago prepeljalo. ko je to pri prevozniku zaradi prevoza. da je treba blago prepeljati. nevarnost preide takrat. V primeru prodaje blaga. da klavzule Incoterms določajo: . postavlja DK temeljno pravilo o prehodu nevarnosti glede na to določbo. nato pa določa prehod glede na preostale okoliščine.kraj in način dobave blaga – obveznost prodajalca je. ki jih ni mogoče izločiti iz kupa. Načeloma pa velja. ki so potrebna za prevzem.trenutek prehoda nevarnosti – po prevoznih klavzulah preide riziko s prodajalca na kupca. predvsem v zvezi s prevozom in druge stroške. Posamezne skupine klavzul Skupina E – v skupini E je samo ena klavzula – EXW.

Pravočasen in ustrezen pregled je pomemben takrat. FOB.izpolnitev z zamudo . ga zaradi neopravljenega pregleda ne zadenejo nobene sankcije. V gospodarski prodajni pogodbi mora kupec nemudoma po pregledu obvestiti prodajalca o očitnih napakah. ko stroški preidejo. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank. in točka. ko v namembnem kraju kupcu omogoči prevzem blaga. poudarjata. 3 dni). Prodajalčeva obveznost glede dobave ni izpolnjena zgolj s tem. ko nevarnost preide s prodajalca na kupca. člen OZ . ne da bi jo preložil. Skupina C – v njej so štiri klavzule – CFR. mora najprej napake ugotoviti. To so: . prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave. To pomeni. Skupina D – v skupini je pet klavzul – DAF.neizpolnitev .drugi rok pa je rok za notifikacijo napak prodajalca – takoj po pregledu oziroma v 8 dneh 461. brž ko je po normalnem teku stvari mogoče in takoj(v 8 dneh za negospodarsko pogodbo) po pregledu obvestiti prodajalca o očitnih napakah. CIP. Značilnost klavzul C je. ko je to po normalnem teku stvari mogoče . da je ta rok kratek(2. CPT. da lahko po kupčevem obvestilu tudi sam preveri napako in morebitnim 58 . Klavzule skupine C se imenujejo tudi klavzule o odpremi. DDP. da sta točka. da pripravi blago za prevzem(kot po EXW). kadar je določen rok za grajanje napak in uveljavljanje sankcij. ki mu gre iz tega naslova. Če je kupec odpravil stvar naprej. Če želi kupec uveljavljati sankcije zoper prodajalca zaradi njegove nepravilne izpolnitve. Kršitve prodajne pogodbe in sankcije Kršitve je treba razporediti pod pravna pravila o posameznih kršitvah. Pravilo dejansko določa 2 roka: . Bistvena razlika med EXW in skupino F je. ampak mora prodajalec sam tudi organizirati prevoz(odpremiti blago). Prodajalec nosi stroške(prevoza in druge stroške) in nevarnost za poškodovanje in uničenje blaga do označene geografske točke oziroma do namembnega kraja. da dolžnost prodajalca ni le to.Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled. ločeni(po klavzulah E in F se obe točki načelno pokrivata). Klavzule skupine D se imenujejo tudi klavzule o prispetju. CIF. Kratek rok varuje prodajalca. Po OZ mora kupec v gospodarski prodajni pogodbi prejeto blago pregledati. da je za negospodarske pogodbe določen 8-dnevni rok.izpolnitev s pravnimi napakami . sicer izgubi pravico. DEQ. brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče. dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. to je skleniti prevozno in druge s tem povezane pogodbe. ampak se obveznost poveča. DES. mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak. Zakonska pravila o času in načinu pregleda so dispozitivne narave. da izroči blago prevozniku. kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah. brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.prvi rok je rok za pregled – brž. Prodajalec izpolni svojo obveznost dobave. ki mu gre iz tega naslova.delna izpolnitev Glede neizpolnittve in delne izpolnitve veljajo splošna pravila.Skupina F – v skupini F so tri klavzule – FCA. blago mora izročiti določenemu prevozniku. Beseda nemudoma in dejstvo. sicer izgubi pravico. kar pomeni pregledati blago. in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh. Če kupec blaga ne pregleda pravočasno in tudi pozneje ne ugotovi nobenih pomanjkljivosti v izpolnitvi. FAS. DDU. da mora prodajalec blago dobaviti določenemu prevozniku. je pregled mogoče odložiti.izpolnitev s stvarnimi napakami .

Stvarne napake so napake. 468. za katere odgovarja prodajalec. ali le glede tistega dela ali količine. pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma.Če prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe. ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka).Kupec. za katero jo kupec kupuje. člen OZ . da ima stvar kakšno napako. da je sprejel tudi ta presežek in ga mora plačati po enaki ceni. da ne bo izpolnil pogodbe. razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.Če kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku. ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja. a so te napake oziroma vzroki zanje obstajali že ob prevzemu. člen OZ . mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh.Če je prodajalec po vrsti določenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi večjo količino. zahteva od prodajalca. 2. Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le. Skrite napake so tiste. člen OZ . če stvar nima lastnosti. pogodbah v 8 dneh). sicer izgubi to pravico. ki so potrebne za posebno rabo. 469. 459. ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane. in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. se šteje. 2. kupec pa ne izjavi v primernem roku. da sprejme dogovorjeno stvar ali količino le v celoti. člen OZ . Stroški s pregledom so stroški prevzema in bremenijo kupca. ne da bi pustil dodatni rok. ki ima napake. pokaže. če je prodajalec izročil stvar. odstopi od pogodbe.ugotovitvam o napaki ugovarja. ki se pokažejo potem. če stvar nima lastnosti in odlik. ki se nanašajo na kvaliteto(kakovost) dobavljenega blaga. razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. Prodajalec ne odgovarja za napake. ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah. 3. Te napake je potrebno notificirati prodajalcu takj(pri negosp. člen OZ . šteto od dneva. člen OZ . ki jih je kupec z običajnim pregledom lahko ugotovil ob prevzemu. Očitne napake so tisti. sme kupec odstopiti od pogodbe po prejšnjih členih le glede tistega dela. če nemudoma izjavi prodajalcu. da presežek odklanja. 4. 59 . mu mora prodajalec povrniti škodo. 473. ko je napako opazil. odkar je bila stvar izročena. ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet. vendar jo kupec lahko obdrži v veljavi. 472. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo. če dogovorjena količina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto ali če ima kupec sicer opravičen interes. če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank. O očitnih napakah mora kupec obvestiti prodajalca nemudoma po pregledu(v negosp. ki jih kupec z običajnim pregledom ni mogel ugotoviti. 3. je ta razvezana po samem zakonu. Če kupec noče sprejeti presežka. Kupec mora pregled opraviti s primerno skrbnostjo oziroma na običajen način. Rok nemudoma po pregledu ne velja. ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. 470. V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. obdrži pravico odstopiti od pogodbe ali znižati kupnino. če so ugotovljene pomanjkljivosti v dobavi.Če ima napake le del izročene stvari ali če je bil izročen le del stvari oziroma manjša količina.Kupec lahko odstopi od pogodbe le. zahteva znižanje kupnine. ki se ne ujema z vzorcem ali modelom. ko je kupec prevzel stvar. ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana. člen OZ . kot je bila dogovorjena. da pogodba ostaja v veljavi. če stvar nima lastnosti. da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti. lahko: 1.Če se potem. ko mine šest mesecev. Kupec pa lahko od prodajalca zahteva povrnitev stroškov pregleda.Napaka je stvarna: 1. ki manjka. kot je bila dogovorjena. člen OZ . pogodbah v 8 dneh). 462. da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe). če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. (2) Kupec sme odstopiti od pogodbe tudi. 471. če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil.

da je le del pogodbenih obveznosti izpolnjen tako. Uzance določajo. napake pa imajo samo nekatere od njih. Dobava večje količine je za primer gospodarske prodajne pogodbe v OZ izrecno urejena. člen OZ . ki opravičuje odstop od pogodbe. sme kupec odstopiti od pogodbe le glede teh stvari. O količinski napaki govorimo takrat. kot če je dvostranska pogodba razvezana zaradi neizpolnitve. ker ni mogel vrniti stvari ali je ni mogel vrniti v stanju. 479. To velja tudi. kot tudi. še preden je bila napaka odkrita. ali zaradi kakšnega dogodka. 475. če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali pa poškodovana zaradi napake. če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali poškodovana zaradi obveznosti kupca. uveljavlja svoj zahtevek. člen OZ . porabil ali zamenjal del stvari med njeno običajno rabo. in niti tedaj. presežka ne plača. če pa od nje vendarle odstopi le glede stvari z napako. člen OZ . in kupec v primernem roku ne izjavi. Kupec pa vendarle lahko odstopi od pogodbe zaradi kakšne napake. sme prodajalec s svoje strani odstopiti od pogodbe tudi glede drugih stvari. Kadar so pogodbeni predmet vrstne stvari. sme kupec odstopiti od cele pogodbe. Če pa sestavljajo stvari celoto.Če je z eno pogodbo in za eno kupnino prodanih več stvari ali skupina stvari. ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki. da bi vrnil celo stvar ali njen del. pa lahko po preteku tega roka. razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. ali obveznost.Če je pogodba razvezana zaradi napak stvari. Dobava manjše količine vsaj načelno ne izpolnjuje opredelilnih elementov za stvarno napako. ki je zato. člen OZ . da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki. 477. člen OZ . naj mu plača kupnino. Kupec. Količinske napake Delna izpolnitev pomeni. ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari.Pravice kupca. ki ne izvira niti od njega niti od koga drugega. se šteje. ampak manjšo ali večjo količino. če še ni plačal kupnine.Kupec. v kakršnem jo je prejel. naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. kot je bilo dogovorjeno. da pregleda stvar. ali če je kupec. prodajalec pa ne dobavi pogodbeno določene količine. del pogodbenih obveznosti pa ni izpolnjen ali je izpolnjen z napakami. če je poškodba ali zamenjava nepomembna. da zaradi opustitve grajanja kupec ni prekludiran pri uveljavljanju zahtevkov zaradi dobave manjše količine. ko nima možnosti. obdrži druge pravice. sme odstopiti od pogodbe ali zahtevati ponovno znižanje kupnine. so učinki enaki.Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari. ki mu jih daje zakon zaradi takšne napake.Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj. da je sprejel večjo količino in mora tudi presežek plačati po enaki ceni. da presežek odklanja.474. 478. 480. če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju. če se pozneje odkrije še kakšna druga napaka. Kršitve prodajalca in sankcije kupca po DK 60 . ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki. šteto od dneva. da bi bil stvar nemudoma pregledal. ugasnejo po enem letu. člen OZ . člen OZ . če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana. kot je dogovorjeno. pogodba pa je bila vendarle razvezana. kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek. ko mu je odposlal obvestilo. ki je dosegel znižanje kupnine zaradi kakšne napake. ko ni izpolnil svoje obveznosti. Kupec dolguje prodajalcu povračilo za korist od stvari tudi tedaj.Kupnina se zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. tako. izgubil pravico odstopiti od pogodbe. člen OZ . da bi bilo škodljivo. 476. v kakršnem jo je prejel. za katerega bi on odgovarjal.Kupec. 465. ne pa tudi glede drugih. če bi se ločile. Če prodajalec dobavi večjo količino. Če kupec v roku izjavi. da presežek odklanja.

rok za pregled in . ali če ne izpolni katerekoli druge pogodbene obveznosti. Konvencija daje kupcu pravico. kot je s pogodbo dogovorjeno. da je ta dejansko ostala brez tistega. ko bi bilo prodajalčevo popravilo glede na vse okoliščine neprimerno. da blago pregleda. ko je prodajalec v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Kupec mora obvestiti prodajalca v razumnem roku od trenutka. kar je upravičeno pričakovala od pogodbe.odškodninski zahtevek Za prodajalčeve kršitve pogodbenih obveznosti so predvideni izpolnitveni zahtevek. Poleg subjektivnega roka za obvestilo je določen še objektivni rok dveh let(rok teče od dejanske izročitve blaga kupcu). predvidela take posledice ali bi jih v enakih okoliščinah predvidela razumna oseba enakih lastnosti.Prodajalec krši pogodbo. Pri uveljavljanju izpolnitvenega zahtevka morata biti izpolnjena tudi splošna pogoja – kupec mora kršitev pravočasno grajati in zahtevek uveljavljati ob notifikaciji napak ali v primernem roku po tem.odškodninski zahtevek Nebistvena kršitev omogoča: . če dobava neistovetnega blaga pomeni bistveno kršitev. Posebna pravila za odstop so določena za primer nedobave oziroma takrat. V zvezi s prodajalčevimi kršitvami DK omogoča tudi ugovor zadržanja izpolnitve. da v primeru prodajalčeve nedobave blaga vztraja pri izpolnitvi. razen če je stran. V primeru dobave neistovetnega blaga lahko kupec zahteva nadomestno izpolnitev. ko je pomanjkljivosti odkril ali bi jih moral odkriti(rok za notifikacijo). če je s tem drugi stranki povzročena taka škoda.zahtevek na izpolnitev . smiselno enako kot določa OZ. zato je nujno. Opredelitev bistvene kršitve združuje objektivne in subjektivne elemente. Poleg teh pogojev je odstop mogoč. na način ob času in kraju. Popravilo stvari se lahko zahteva v primeru bistvene in nebistvene kršitve. ki je storila kršitev. Kršitev je bistvena. Kršitev je bistvena. Kupec mora prodajalca pravočasno obvestiti o napakah. če je izpolnjen kriterij glede nastale škode in pričakovanosti te škode.zahtevek za popravilo . če ima kupec možnost vrnitve neistovetnega blaga. prav tako mora kupec kršitev pravočasno grajati in zahtevek uveljavljati ob notifikaciji napak ali v primernem roku po tem. Glede pregleda in notifikacije DK enako kot OZ določa dva roka: .odstop od pogodbe . se sankcije uveljavljajo le glede dela. Hkrati določa pogoje za uveljavljanje dveh oblik izpolnitvenega zahtevka – za nadomestno izpolnitev in popravilo stvari s strani prodajalca. Odstop od pogodbe se lahko uveljavlja le v primeru bistvene kršitve.rok za notifikacijo. kot je določeno s pogodbo. lahko kupec 61 . Če je rok za izpolnitev določen kot bistvena okoliščina in v zvezi s tem neizpolnitev v roku pomeni bistveno kršitev. ko le del blaga ni istoveten. V primeru delne izpolnitve in primeru. če je delna neizpolnitev ali delna neistovetnost bistvena kršitev. toda ne takrat. če ne dobavi takšnega blaga. Odstop od celotne pogodbe je mogoč le. Bistvena kršitev omogoča: . odstop od pogodbe in odškodninski zahtevek.

ali je bila kupnina že plačana ali ne. Če prodajalec obveznosti ne izpolni v dodatnem roku je pogodba razdrta. V običajnih okoliščinah neprevzem ob roku ne omogoča. Kupec prav tako ohrani pravico do znižanja kupnine. Kupec za kršitev tudi odškodninsko odgovarja. toda obenem mora določiti dodatni rok. POSREDNIŠKA POGODBA Splošno o pogodbenih tipih v distribuciji blaga in storitev Z zakonskimi pravili so izrecno urejeni trije pogodbeni tipi. Splošno o posredniški pogodbi 62 . če ima primerno(razumno) opravičilo. Posebno pravilo pa je določeno za primer nedobave. komisijska p. Glede tega pogoja je določena izjema. lahko prodajalec zahteva plačilo kupnine ali odstopi od pogodbe. da je v primeru prodajalčevih kršitev pogoj za uveljavljanje sankcije pravočasno grajanje kupčevih napak. Kupec lahko zahteva odškodnino. Načeloma velja enako kot za zamudo pri prevzemu. Te pogodbe imenujemo s skupnim imenom pogodbe o distribuciji(razdeljevanju) blaga in storitev. Če kupec ne plača kupnine. V primeru prodajalčeve kršitve obveznosti lahko kupec ob opisanih sankcijah uveljavlja tudi odškodnino. če ima primerno(razumno) opravičilo.). Izjava učinkuje..uveljavlja odstop pod splošnimi pogoji. razen za izgubljeni dobiček. da zamuda pri plačilu kupnine prodajalcu ne omogoča. lahko po OZ prodajalec vztraja na izpolnitvi ali pa odstopi od pogodbe po splošnih pravilih za neizpolnitev obveznosti. katerih namen je na trgu ponujati oziroma iskati blago in storitve za naročitelja – posredniška p. lahko prodajalec zahteva prevzem izpolnitve ali pa odstopi od pogodbe. Poda izjavo o odstopu in pogodba je razdrta. četudi neistovetnosti ni pravočasno grajal. da prodajalec razdre pogodbo zgolj z izjavo o odstopu. ko zamuda še ne pomeni bistvene kršitve. in p. zakaj ni poslal zahtevanega obvestila. ne glede na obveznost pravočasnega grajanja. Poleg teh zakonsko urejenih pogodb pa je poslovna praksa v zvezi z distribuiranjem blaga in storitev razvila nove. Kupcu mora postaviti tudi dodatni rok. Znižanje kupnine lahko uveljavlja ne glede na to. na primer distribucijsko pogodbo in franšizing. Če kupec krši svoje obveznosti. da razdre pogodbo zgolj na podlagi izjave o odstopu. Kupnino lahko zniža za razliko med vrednostjo s pogodbo skladnega blaga(vrednostjo v času dobave) in vrednostjo dejansko dobavljenega neistovetnega blaga. za vsako kršitev pa lahko uveljavlja zgolj odškodnino. Kršitve kupca in sankcije prodajalca po OZ Poglavitni obveznosti kupca sta plačilo kupnine in prevzem blaga. Tudi v zvezi z odškodnino velja. ko je prodajalec prejme. Kupcu mora postaviti tudi dodatni rok. V teh primerih lahko kupec poda izjavo o odstopu. Kršitve kupca in sankcije prodajalca po DK Če kupec dobavljenega blaga ne prevzame. o trgovskem zastopanju(agencijska p. zakaj ni poslal zahtevanega obvestila.

Posrednik ima pravico do plačila. ima pravico do tega povračila tudi v primeru. 840.Če ni drugače dogovorjeno.837.Posrednik pridobi pravico do plačila tedaj. Ni pa odgovoren. 845. člen OZ . za katero je posredoval. ali za osebo. ki jih je imel pri izpolnjevanju naročila. člen OZ .Posrednik v gospodarstvu mora vpisati v posebno knjigo (posredniški dnevnik) bistvene podatke o pogodbi. za katere nesposobnost je vedel ali bi bil moral vedeti. za katero je vedel ali bi bil moral vedeti. člen OZ . če mu vzrok neveljavnosti ni bil znan. sme posrednik. ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank. ko je sklenjena pogodba. 849. da je pretirano visoko v primerjavi s posrednikovim trudom in njegovo storitvijo. jo določi sodišče tako. ima posrednik pravico do plačila. člen OZ . 844. če spozna. vendar odgovarja za škodo. 850. ker je brez njegovega dovoljenja obvestil koga tretjega o vsebini naročila. o pogajanjih ali o pogojih sklenjene pogodbe.Kadar je dogovorjeno. da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe. med katerima posreduje. člen OZ . člen OZ . če bo pogodba sklenjena. če je bilo posredniku izplačano po sklenitvi pogodbe. če ni dogovorjeno kaj drugega. da pride do sklenitve pogodbe.S posredniško pogodbo se posrednik zavezuje. razen če je bilo to dogovorjeno. če je ravnal nepošteno. ker je posredoval za poslovno nesposobno osebo.Posrednik mora obvestiti naročitelja o vseh za nameravani posel pomembnih okoliščinah. pa tudi ne z običajem.Naročitelj se ni dolžan spustiti v pogajanja za sklenitev pogodbe z osebo. 839. da mu bo za to dal določeno plačilo. se taka pogodba presoja po določbah. kadarkoli hoče. 838. da bi smel sprejeti za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe. Znižanja dogovorjenega plačila ni mogoče zahtevati. pridobi posrednik pravico do plačila šele. da se mu povrnejo. ki jih je sporočil posredniku. Posrednik mora imeti za to posebno pisno pooblastilo.Posrednik. ter sploh za vsako škodo. 847. med katerima je posredoval. člen OZ . izgubi pravico do posredniškega plačila in do povračila stroškov. ki nastane eni ali drugi stranki. da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo. člen OZ . 841. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. člen OZ . ko pogodba ni bila sklenjena. Posrednik mora kot dober gospodarstvenik skrbeti za interese obeh strank. 842.Posrednik mora kot dober gospodarstvenik iskati priložnost za sklenitev določene pogodbe in opozoriti nanjo naročitelja. če nastane škoda zaradi tega. ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Če višina plačila ni določena niti s tarifo ali kakšnim drugim pravnim aktom niti s pogodbo. Če pa mu je v pogodbi priznana pravica do povračila stroškov. ki jo je imel naročitelj zaradi tega. člen OZ . 846. Posrednik mora posredovati pri pogajanjih in si prizadevati. 848. če je bilo dogovorjeno. Posrednik je odgovoren za škodo. člen OZ .Posrednik je odgovoren za škodo. za katero je posredoval. ki je bila sklenjena z njegovim posredovanjem. ter izdati na zahtevo strank izpisek iz te knjige z njegovim podpisom (posredniški list). 843. 63 . Dogovorjeno posredniško plačilo lahko sodišče na naročiteljevo zahtevo zniža. Če je pogodba neveljavna. člen OZ . ki jo je našel posrednik. nastalo po njegovi krivdi. ko se pogoj uresniči.Naročilo za posredovanje ne vsebuje za posrednika pravice. tudi če bi ostalo njegovo prizadevanje brezuspešno. zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila in samo polovico stroškov. Če pa je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem. če se je k temu posebej zavezal. člen OZ . naročitelj pa se zavezuje. da ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi. člen OZ . če se njegova prizadevanja kljub potrebni skrbnosti izjalovijo. da bo imel posrednik pravico do določenega plačila.Posrednik nima pravice do povračila stroškov. tudi če ni bilo dogovorjeno. ki so mu bodisi znane ali bi mu morale biti znane. uresničenje tega pogoja ne vpliva na posrednikovo pravico do plačila. ki dela v nasprotju s pogodbo ali v nasprotju z interesi svojega naročitelja za drugo stranko. in tudi ne skleniti z njo pogodbo pod pogoji. ki veljajo za podjemno pogodbo. če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem.Naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje. sklenjene z njegovim posredovanjem.

ker nosi posrednik tveganje glede plačila.S posredniško pogodbo o potovanju se posrednik zavezuje. potnik pa se zavezuje. če so ta v skladu s pogodbo.Posrednik je dolžan ravnati po navodilih. 907. Če ni določeno drugače in sta stranki gospodarska subjekta ali je vsaj posrednik g. in v njem navesti znesek. da si bo prizadeval najti tretjo osebo. pod pogojem. za katero je posredoval posrednik. Posredniška pogodba se vedno sklene z odplačnim namenom. mora ob sklenitvi izdati potrdilo o potovanju. Teorija pa ni enotna o tem. ne odgovarja za neizpolnitev pogodbe. Če potnik ne da potrebnih navodil. ki se nanaša na to storitev. da mu bo za to plačal. 905. S sklenitvijo posredniške pogodbe posrednik ne pridobi upravičenja. člen OZ . kot je v danih razmerah najugodnejše za potnika.s.. ki mu jih je potnik pravočasno dal. ampak se zaveže. predvsem zato. sklene se lahko tudi ustno. Če posrednik tretje osebe ne najde. za veljavnost pa ni potrebno. ter označitve in naslova organizatorja potovanja vsebovati tudi označitev in naslov posrednika ter podatek. Posrednik s potrebno skrbnostjo. ali je posredniška pogodba podvrsta mandatne pogodbe. ki se nanašajo na pogodbo o organiziranju potovanja. z običajnim poslovanjem posrednika in z interesi drugih potnikov. da nastopa kot posrednik. da išče pogodbeno stranko naročitelja poveže s potencialnimi pogodbenimi partnerji. Predmet posredniške pogodbe so le dejanska opravila – raziskava trga. preverjanje bonitete strank. zbiranje informacij o poslu in strankah. se odplačni namen domneva. Posredniška pogodba je pogodba prizadevanja. ki omogočajo neko potovanje ali bivanje. Za veljavnost posredniške pogodbe oblika ni predpisana. za naročitelja in da mora pri tem ravnati razmere na trgu in njegovih interesih in posla.Določbe tega zakonika. Posrednik ne 64 . Posrednik ni upravičen dajati ali sprejemati pravno navezujočih izjav volje za svojega naročitelja. da pozna udeležence določenega trga. da bo sklenil pogodbo o organiziranju potovanja. to pa mora poleg podatkov. Pravice in obveznosti posrednika Poglavitna obveznost posrednika je.Če prevzame posrednik s posredniško pogodbo o potovanju obveznost. mora posrednik ravnati tako.Stranki posredniške pogodbe sta naročitelj(komitent) in posrednik.Posrednik je dolžan vestno izbrati tretje osebe. Če se posredniška pogodba o potovanju nanaša na sklenitev pogodbe o kakšni posebni storitvi. Posrednik tudi sam s tretjo osebo ne vstopa v pogodbeno razmerje. S sklenitvijo pogodbe se posrednik ne zaveže. da bo v imenu in na račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah. da ima posredniška pogodba tudi elemente podjemne pogodbe(pogodbe o delu). s katero se bo naročitelj sam pogajal za sklenitev pogodbe. če ni v tem poglavju drugače določeno. da bi svojega naročitelja kakorkoli obvezal nasproti tretjim osebam. da osebo najde. mora posrednik izdati potrdilo. da si je s potrebno skrbnostjo prizadeval. iskanje pogodbenih strank. 908. Izjema glede oblike je določena za pooblastilo za sprejem izpolnitve obveznosti iz pogodbe. se smiselno uporabljajo za posredniško pogodbo o potovanju. se šteje posrednik pri organiziranju potovanja za organizatorja. da je ob sklenitvi določena tudi višina plačila. ki se nanašajo na samo potovanje. 904. ki je bil zanjo plačan. 906. sodelovanje pri pogajanjih. Tipična pogodba prizadevanja je mandatna pogodba – pogodba o naročilu.. Pri naročitelju se mora pozanimati o potrebah ter naročitelja opozoriti na pogoje za varno sklenitev odgovarja za izpolnitev tretje osebe. in odgovarja potniku za njihovo izbiro. Če v potrdilu o potovanju ni navedena lastnost posrednika. Od posrednika se pričakuje. člen OZ . člen OZ . in opozarja. člen OZ . ki naj opravijo s pogodbo predvidene storitve. člen OZ . da bo za naročitelja našel tretjo osebo.

ampak tretje osebe . katero je poiskal posrednik. in za kršitev katerekoli druge obveznosti. Komisionar sklepa pogodbe v svojem imenu. niti se ni dolžan s to stranko spustiti v pogajanja. ko naročitelj sklene pogodbo s tretjo osebo. kot da bi blago kupoval ali prodajal zaradi svojih potreb. odgovarja po pravilih za nepoštena pogajanja tretji osebi. toda do provizije je upravičen le.če na zahtevo stranke ne izda posredniškega lista . KOMISIJSKA POGODBA Ekonomski razlogi za sklepanje komisijskih pogodb Naročitelj oziroma komitent sklene komisijsko pogodbo takrat. ki mu jo je našel posrednik. da ne bo mogla izpolniti obveznosti . S sklenitvijo komisijske pogodbe se komisionar ne zaveže zgolj. če ob zavrnitvi tretje osebe ravna nepošteno. Nepošteno ravna. ampak se zaveže. Naročitelj posredniku odškodninsko odgovarja. da bo pogodba tudi realizirana. Posebnost komisijske pogodbe v primerjavi z drugimi pogodbami v distribuciji blaga in storitev je. Plačilo posredniku se imenuje tudi provizija. Opredelitev in pravna narava komisijske pogodbe Predmet komisijske pogodbe je izvedba tujih poslov. Oseba. Pravico do provizije pridobi. V ta dnevnik mora vpisovati bistvene podatke o pogodbah. na primer: . Posrednik je upravičen kadarkoli preklicati naročilo za posredovanje ali to naročilo spremeniti.Oseba. a nato pogajanja brez utemeljenega razloga opustila.če naročitelja ne obvesti o posebnih razmerah na trgu. za katero je vedel ali bi moral vedeti. da lahko kadarkoli odstopi od pogodbe. če za svojo zavrnitev nima utemeljenega oziroma opravičljivega razloga. a za tuj račun – za račun komitenta. ki so bile sklenjen z njenim posredovanjem. Posrednik sicer ni zavezan k določenemu rezultatu.če je posredoval za osebo. kadar potrebuje pomoč pri svojem nastopanju na trgu – pri naročanju blaga in storitev ali pri prodaji blaga in storitev. Posredniška pogodba se vedno sklene z odplačnim namenom. mora voditi posebno knjigo – posredniški oziroma mešetarski dnevnik. ki je naročitelj iz posredniške pogodbe. da bo s tretjo osebo sklenil pogodbo.če ne ravna v interesu naročitelja. kar obenem pomeni. Opravičljiv razlog ga razbremeni odškodninske odgovornosti. da nasproti tretjim osebam komisionar ravna enako. če se je s tretjo osebo začela pogajati. ki sklepa posredniške posle v okviru gospodarske dejavnosti. da bo storil vse potrebno. Za kršitev obveznosti posrednik odškodninsko odgovarja. pa zanje ve ali bi moral vedeti… Pravice in obveznosti naročitelja Naročitelj ni dolžan skleniti pogodbe s stranko. če njegova prizadevanja obrodijo določen rezultat. če si ni s potrebno skrbnostjo prizadeval. Najpogosteje je predmet komisijske pogodbe nakup ali prodaja blaga za komitenta ali pa nakup in prodaja 65 . Posrednik odškodninsko odgovarja. da bi za naročitelja našel priložnost za sklenitev posla.

788. člen OZ . ki mu jih je zaupal komitent. člen OZ . če mu je komitent to dovolil. S sklenitvijo komisijske pogodbe komitent komisionarju ne da upravičenja za zastopanje. Nesporno je. sicer odgovarja za morebitno škodo. V primeru iz prejšnjega odstavka komitent lahko odkloni sprejem sklenjenega posla pod pogojem. da je ravnal s potrebno skrbnostjo.vrednostnih papirjev. Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega. člen OZ . Komisjska pogodba se vedno sklepa z odplačnim namenom. Stranki komisijske pogodbe sta komitent(naročitelj. ki kotira na borzi ali na trgu. 791. Tipična pogodba prizadevanja je mandat ali pogodba o naročilu. da je prezadolžen. kar je potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi. Teorija je dokaj enotna. 790. kot pa so bili določeni v naročilu. ko pojasnjuje. člen OZ . oziroma da si bo prizadeval za izvedbo komitentovega posla. člen OZ . ni pa mišljeno pravno zastopanje. ki ima znake komisijske pogodbe. če komisionar pokaže pripravljenost. ki mu ga je poslal komitent. če je prodal blago nekomu.Komisionar odgovarja komitentu za škodo. gre vsa tako dosežena korist komitentu. da si bo z ustrezno skrbnostjo prizadeval. Posel. 793.Če je komisionar sklenil neki posel pod neugodnejšimi pogoji. da bo izpolnil komitentovo naročilo. kot so bili določeni v naročilu. Komisionar ima pravico do plačila. 794. ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega. Za sklenitev komisijske pogodbe ni predpisana posebna oblika. da komisionar objektivno ne odgovarja za neizpolnitev komitentovega naročila. ugotoviti njegovo stanje in komitentu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga ter vidne poškodbe ali primanjkljaj. Komitent pa izgubi to pravico.S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje. torej takšno ravnanje. da je komisijska pogodba pogodba prizadevanja. da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov. 792. Veljavno se sklene v kakršnikoli obliki. Ukreniti mora vse. da o tem takoj obvesti komisionarja. za kogar je vedel ali bi bil moral vedeti.Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu. S sklenitvijo komisijske pogodbe se komisionar zaveže. govorimo o posrednem(indirektnem) zastopanju. ni podrejen zakonskim pravilom o komisijski pogodbi. dejansko pa koristi in obveznosti pridobiva za komitenta. člen OZ . člen OZ . 66 . ki mu je bilo zaupano. a se sklepa kot neodplačen. če ga ni zavaroval. da proda ali kupi neko blago. Če se borzna oziroma tržna cena in cena. pa tega ne bi bil smel storiti. komisionar kupec pa mora plačati večjo. 789. tudi ustno. če dokaže. tudi če ni bilo dogovorjeno. h kateremu se je zavezal ob sklenitvi pogodbe. ko od prevoznika prevzame blago. da mu takoj plača razliko in povrne povzročeno škodo.Komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik.Komisionar. Komisijske pogodbe ne prekrši in odškodninsko ne odgovarja. če ni s komisijskimi pravili drugače določeno. ki jo je določil komitent.Komisionar mora tedaj. Ker nasproti tretjemu zavezuje sebe. mora komitentu povrniti razliko in povzročeno škodo. ki velja ob izvršitvi zaupanega posla. obdrži blago zase kot kupec oziroma ga dobavi kot prodajalec po ceni. principal) in komisionar. ne ujemata. lahko v primeru. Če je bil posel sklenjen pod ugodnejšimi pogoji. ki zaradi te opustitve nastane za komitenta. Odgovoren je tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga. S posrednim zastopanjem se poudarja zastopanje v ekonomskem smislu. ima komisionar prodajalec pravico do manjše izmed teh dveh cen. čeprav bi ga bil po naročilu moral. V tem primeru nastanejo med komisionarjem in komitentom razmerja iz prodajne pogodbe.

če to ni zajeto že s plačilom za izvršitev posla. ali so nastale v zvezi s temi ali v zvezi s kakšnimi drugimi stvarmi. ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naročila pridobil v svojem imenu. ga lahko sodišče na komitentovo zahtevo zniža na pravičen znesek. ko mu jih komisionar odstopi. Če komitent in komisionar kršita medsebojne obveznosti. V enakem primeru lahko komitent zahteva od tretjega. izvršen. ko so bili plačani. 799. člen OZ . Komitentu mora izročiti vse. 802. 67 . 801. s katerim je opravil posel v svojem imenu in na njegov račun. ki ga je opravil komisionar. ki jih ima v posesti zanj. gre komisionarju plačilo. člen OZ . grozi pa nevarnost znatnejše poškodbe. 803. člen OZ . ki v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu. ki je jamčil za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. kot tudi če njegovo izvršitev prepreči kakšen vzrok. da se iz stečajne mase izločijo stvari.795.Če znesek plačila ni določen v pogodbi ali tarifi. Če ne pride do izvršitve sklenjenega posla iz vzroka.Komisionar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja. ki določa predvsem pravice in obveznosti komisionarja v zvezi z izvedbo komitentovega posla. mora blago na najprimernejši način prodati. ko je izpolnjeval njegovo naročilo. 804. člen OZ . da lahko razpolaga z njimi. Vendar se štejejo glede razmerja med komitentom in komisionarjem ter njegovimi upniki te terjatve od svojega nastanka za komitentove terjatve. ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim. člen OZ .Komisionar ima zastavno pravico na stvareh. s kom je opravil posel. člen OZ . člen OZ .Komitent mora povrniti komisionarju stroške. ki ga je zanj opravil. Komisionar. 796. da bi jih ta zanj prodal. komitent ni dolžan dati komisionarju kot predujem sredstev. lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi. 798. ki jih potrebuje za opravljanje zaupanega mu posla.Komisionar mora sporočiti komitentu. za katerega ne odgovarja niti komisionar niti komitent. 800. ki jih je pridobil za komitenta. člen OZ . ter stvari. člen OZ . Če bi bilo v danem primeru plačilo v primerjavi z opravljenim poslom in doseženim uspehom nesorazmerno veliko. Komisionar more prenesti na komitenta terjatve in druge pravice. toda za komitenta. ki so bili potrebni za izvršitev naročila. Komisionar. ki jih je komisionar zanj nabavil. 806. skupaj z obrestmi od dneva. ali dokler ima v rokah listino. ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu. ne glede na to.Komisionar mora obvestiti komitenta o vseh spremembah na blagu.Komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi segati na pravice in stvari. ki jih je izročil komisionarju. zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost.Če v komisijski pogodbi ni določeno kaj drugega. da mu jih plača oziroma da mu plača še ne plačani del. razen če gre za take terjatve. ki so predmet komisijske pogodbe. kot tudi iz danih mu posojil in predujmov. Iz vrednosti teh stvari se lahko komisionar poplača pred drugimi komitentovimi upniki za svoje terjatve iz vseh komisijskih poslov s komitentom. ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari. za katerega odgovarja komitent.Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla. ki si jih je pridobil nasproti tretjemu. razen če ni drugače dogovorjeno. ki mu omogoča.V komisionarjevem stečaju lahko komitent zahteva. kar je prejel iz posla. ima komisionar pravico do ustreznega plačila za svoj trud. če nima časa čakati na njegova navodila ali če ta zavlačuje z navodili. To pravilo ne velja pri prodaji premičnih stvari po komisijskih prodajalnah. 797. Komisionar ima prednostno pravico do poplačila iz tistih terjatev. Razmerje med komitentom in komisionarjem – to razmerje je urejeno s komisijsko pogodbo. člen OZ .Komitent je dolžan plačati komisionarju provizijo. ki mu je komisionar izročil stvari. nima pravice do plačila. če je posebej jamčil. Komitent je dolžan komisionarju posebej plačati za uporabo njegovih skladišč in transportnih sredstev. ima pravico tudi do posebnega plačila (del credere provizija). ko je posel.Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le. dokler so te stvari pri njem ali pri nekom. da jih bo ta izpolnil (del credere). Če se posel izvršuje postopoma. ki mu ga je ta zaupal. 805. člen OZ . šele tedaj. člen OZ .

ki je sklenila s komitentom komisijsko pogodbo. mu je pri takšnih navodilih prepuščeno.imperativna – so tista.Fakultativna – dejansko pomenijo le neobvezujoč okvir za delovanje komisionarja. Po zakonskih pravilih sme komisionar pri izpolnjevanju komisijske pogodbe nastopati kot kupec ali prodajalec blaga le. sme vstopiti v pravno razmerje s komitentom kot kupec ali prodajalec – vstopna pravica komisionarja. da se pojasnijo komisionarjeve obveznosti glede striktnega ali manj striktnega izpolnjevanja navodil komitenta. tržni) ceni varuje komitenta. da sam določi pogoje posla. Zato. če na to kažejo posebne okoliščine. da mora pri izvrševanju naročila ravnati v interesu komitenta. da sam. ker mora skrbeti za interese komitenta. Kadar komitentovo naročilo glede posameznih sestavin ni konkretizirano in komitent ob izpolnjevanju posla naročila ne dopolni.če mu komitent dovoli takšen posel Pogoj o dnevni(borzni. O sklenitvi posla mora komisionar obvestiti komitenta oziroma ga povprašati. saj komisionar prodaja njegovo blago ali pa kupuje blago za njegove potrebe in po njegovih navodilih. Pravice in obveznosti komisionarja Komisionar se zaveže.da gre za blago. je to za tretjo osebo skrito oziroma ne vpliva na položaj tretje osebe. je nesporna komisionarjeva obveznost. da bo izvedel posel za komitenta. Nasproti tretjim zavezuje sebe. kot če so prekršena imperativna navodila. da bo izvedel posel za komitenta. Ker je komisionar strokovnjak na določenem trgu in za določeno blago ter zato. zato sme določiti pogoje. Razmerje med komisionarjem in tretjo osebo – s komisijsko pogodbo se komisionar zaveže. toda obenem upravičeno pričakuje.vendar mu dopuščajo sklenitev posla pod drugačnimi pogoji. . da ga bo ta opozoril na pomanjkljiva navodila ali da mu bo sicer predstavil razmere na trgu tako. Razmerje med komitentom in tretjo osebo – čeprav je komitent ekonomski gospodar posla. Če ga krši. Sklepanje poslov za svoj račun oziroma vstopna pravica komisionarja Oseba. je pravno razmerje med komitentom in komisionarjem podrejeno pravilom o prodajni pogodbi.Instruktivna – načelno zavezujejo komisionarja.odškodninsko odgovarjata drug drugemu. Obveznosti z blagom 68 . Posledice kršitve instruktivnih navodil so enake. Ekonomsko tveganje posla nosi komitent. da kupnina ne bi bila določena nerealno. Imperativno navodilo mora komisionar dosledno upoštevati. Komitent ni dolžan prevzeti takšnega posla. pod katerimi naj komisionar izvede posel. Komitent je upravičen dajati navodila. da bo lahko komisionar svoja navodila spremenil ali dopolnil. ki ne dovoljujejo odstopanja komisionarja. ki ima dnevno ceno . mora komitentu povrniti razliko in povzročeno škodo. Če komitent dovoli. . sicer pa to ne vpliva na pravni položaj tretjih oseb. teorija deli navodila na: . če sta kumulativno izpolnjena pogoja: . ali dovoljuje takšen posel.

Po klavzuli del credere samo jamči. katere okoliščine so narekovale morebiten odmik od naročila. Predaja posla komitentu Komisionar izvaja tuj posel. Konsignacija Konsignacija se najpogosteje pojavlja v zvezi s komisijo. da mora komisonar izbrati tretjega – svojega sopogodbenika s potrebno skrbnostjo. komitentu mora tudi sporočiti. S tem se ne zaveže. pa tudi v zvezi z agencijo. Tovrstna strožja odgovornost komisionarja se imenuje tudi odgovornost del credere ali odgovornost star del credere.Blago lahko hrani komisionar sam ali pa ga preda v skladiščenje drugi osebi. in sicer da komisionar jamči za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. če tretji ne bi izpolnil pogodbe. če dokaže. če se je za to prizadeval oziroma ravnal s potrebno skrbnostjo. se za ta posel uporablja izraz konsignacija. tretja oseba izpolnila svojo obveznost. kakšne stroške je imel pri izvedbi posla. da bo izpolnil komitentovo naročilo. da je ravnal s potrebno skrbnostjo. da bo. obenem pa je tudi njegova obveznost glede blaga strožja. da vse koristi iz posla s tretjo osebo prenese na komitenta. ker komisionar posla ni opravil s potrebno skrbnostjo. s kom je opravil posel. Komisionar odgovarja komitentu za škodo. Pravice in obveznosti komitenta 69 . ampak mu dati račun o opravljenem poslu. V primeru poškodbe blaga med hrambo se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti. Ob sklenitvi komisijske pogodbe pa se lahko komitent in komisionar dogovorita za strožjo odgovornost komisionarja. kar pomeni objektivno. če temu nastane škoda zato. Potrebna skrbnost ga reši odškodninske odgovornosti nasproti komitentu. da komisionar odgovarja za uspeh v zvezi s komisijsko pogodbo. za blago odgovarja kot skladiščnik. Del credere odgovornost še ne pomeni. Četudi ni izvedel komitentovega posla ali je izvedel le del posla. Odškodninska odgovornost komisionarja Komisionar krši komisijsko pogodbo in odškodninsko odgovarja komitentu. ampak ima poseben gospodarski pomen(na primer skladiščenje pri komisionarju zaradi hitrejše dobave kupcem). Kadar shranjevanje komitentovega blaga ni zgolj spremljajoča obveznost komisonarja. da je prezadolžen. odškodninsko ne odgovarja. Komisionar mora komitentu ne samo prenesti koristi. Del credere odgovornost komisionarja Pojasnjeno je. Sicer pa komisionar ne odgovarja komitentu za izpolnitev tretje osebe. če bo sklenil posel s tretjo osebo. zakaj so določeni stroški nastali. Predstaviti mu mora. če je prodal blago nekomu za kogar je vedel ali bi moral vedeti. V primeru konsignacije je komisionar upravičen do dodatnega plačila. Če ga hrani sam. posel komitenta. Dolžnost komisionarja je. odgovarja za hrambo po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.

Tej pravici se stranki ne moreta odpovedati. ta pa se zavezuje. 808.če za neizvršitev ne odgovarjata ne komitent in ne komisionar Poleg provizije mora komitent komisionarju povrniti tudi potrebne stroške. Zastopnik ne sme brez naročiteljeve privolitve prevzeti obveznosti. da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem.Vsaka stranka lahko zahteva. Komitent mora plačati komisionarju. da ta posel prevzame. toda komisionarjevo plačilo(provizija) je vezano na uspeh. četudi komisionar terjatve še ni cediral ali četudi še niso izpolnjeni splošni zakonski pogoji. da vstopi v pogodbeno razmerje namesto komisionarja. le če je komisionar neutemeljeno sklenil posel v nasprotju z naročilom. da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. člen OZ – S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zaveže. koneksne terjatve – terjatve. AGENCIJSKA POGODBA ALI POGODBA O TRGOVINSKEM ZASTOPANJU Splošno o agencijski pogodbi 807. člen OZ . ki jo druga stranka podpiše. četudi posel ni izvršen. Na te terjatve komisionarjevi upniki lahko posežejo. kar obenem pomeni. Plačilo provizije in povrnitev stroškov Komisijska pogodba je pogodba prizadevanja. Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se stranki lahko dogovorita. Stroške mu mora povrniti samo. v dveh primerih: . da bo ves čas skrbel za to. Komitent mora prevzeti koristi iz posla.če so razlogi za neizvršitev na strani komitenta . kot da je to blago oziroma kot da so te terjatve že blago in terjatve komitenta. ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. ki so nastale v zvezi s pridobivanjem blaga in terjatev za komitenta. Nasproti tretjim osebam – komisionarjevim upnikom – velja.i. in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem. da posla ne sprejme. če s pogodbo ni drugače določeno. kot veljajo za plačilo provizije. Kadar pride do stečaja komisionarja in ima komisionar v posesti blago na podlagi prodajne ali nakupne komisije. da bo na istem območju in za isto vrsto poslov ali za isti krog strank delal za drugega naročitelja. kot tudi. da se o vsebini pogodbe z vsemi kasnejšimi spremembami sestavi listina. ima komitent v zvezi s tem blagom izločitveno pravico. da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo).Komisionar izvršuje posel po naročilu komitenta. Naročitelj ima lahko na istem območju za isto vrsto poslov več zastopnikov. Varstvo komitenta v primeru komisionarjevega stečaja ali izvršbe na njegovo premoženje V primeru stečaja komisionarja lahko komitent zahteva izpolnitev obveznosti od tretjega sam neposredno. Odklonitev posla mora takoj sporočiti komisionarju. Neizpolnitev obveznosti tretjega bremeni komitenta. prevzeti obveznosti oziroma sploh sprejeti posel. Slednji odškodninsko odgovarja le. da nosi tudi breme morebitnega ekonomskega neuspeha. 70 . Komitent je upravičen. Izjema je določena le za t. da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe. Zastopnik po prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba. če ni bil dovolj skrben. ne komisionarja. zato je dolžnost komitenta. Kot naročitelj lahko sklene pogodbo o trgovskem zastopanju tudi sam trgovski zastopnik. če je bil posel izvršen oziroma pod enakimi pogoji.

Naročitelj mora dati zastopniku vse potrebne informacije za izvrševanje pogodbe o trgovskem zastopanju. 816. 812. ki jih je sklenil v imenu naročitelja. 814. mora zastopnik vrniti naročitelju vse stvari. katere je naročitelj sklenil neposredno s 71 . ki je v nasprotju s prejšnjima členoma je ničen. Prav tako ga mora obvestiti o izpolnitvi ali neizpolnitvi poslov.Zastopnik ne sme zahtevati in ne sprejeti izpolnitve terjatev svojega naročitelja. ki jih je zastopnik sam sklenil. ki mu je bil zaupan. zlasti pa o tretjih osebah. člen OZ . člen OZ . zlasti tista. da obvaruje ali izvršuje pravice iz pogodbe. 823. člen OZ .Zastopnik sme sklepati pogodbe v imenu in na račun svojega naročitelja. pri kateri je posredoval. 818. za katere je zvedel v zvezi s poslom. če je za to posebej pisno jamčil. itd.Naročitelj mora v svojem razmerju z zastopnikom ravnati pošteno in v dobri veri. 811. ki mu nastane. člen OZ . sklenjene z njegovim posredovanjem. tedaj mu naročiteljev sopogodbenik lahko daje veljavne izjave. člen OZ . Zastopnik je dolžan naročitelju redno poročati o svojem delu.Zastopnik mora ravnati pri izvrševanju pogodbe pošteno in v dobri veri. člen OZ . Zastopnik. ki se jih loteva. člen OZ . Zastopnik odgovarja. Stroške prevajanja in tiskanja reklamnega gradiva v slovenskem jeziku nosi zastopnik. ki je naročitelju jamčil za izpolnitev obveznosti iz pogodbe. 817. sklenjenih z njegovim posredovanjem. pri čemer mora upoštevati navodila. 810. ki mu jih je dal naročitelj. ki se nanašajo na napake predmeta pogodbe. Naročitelj je dolžan zastopnika nemudoma obvestiti. člen OZ .Zastopnik mora dajati naročitelju vsa potrebna obvestila o položaju na trgu.809.Naročitelj lahko po svojem preudarku sprejme ali zavrne sklenitev pogodbe. člen OZ . da ta pravočasno v ustrezni meri zmanjša svojo podjetnost. če posla s tretjo osebo ne bo izpolnil ali če ga ni izpolnila tretja oseba. če take skrivnosti zlorabi ali jih odkrije drugemu. lahko zahteva zastopnik ukrepe. ki jo je pripravil zastopnik.Zastopnik je naročitelju le tedaj odgovoren za izpolnitev obveznosti iz pogodbe. člen OZ . ki so se pripravljene pogajati z naročiteljem ali z njim skleniti pogodbo. člen OZ . člen OZ . potrebne za njihovo zavarovanje. je ničen. ter druge izjave v zvezi z njo.Zastopnik je za obvarovanje pravic svojega naročitelja upravičen dajati potrebne izjave njegovemu sopogodbeniku. ki bi nasprotoval prvemu ali drugemu odstavku tega člena. člen OZ . člen OZ . 821. Pri izvrševanju pogodbe si mora zastopnik zlasti prizadevati za ustrezno posredovanje oziroma sklepanje poslov. 820. ki mu jih je ta izročil v rabo med trajanjem pogodbe. kot tudi za tiste pogodbe. da mora obseg poslov. vzorce.Da zavaruje naročiteljeve interese. in kasneje do njihovega popolnega dokončanja. Dogovor med strankama. kot je mogel zastopnik utemeljeno pričakovati. Jamstvo za izpolnitev po prvem odstavku tega člena je mogoče le za določene posle ali za posle z določeno osebo. člen OZ . 813. tudi potem. sklenjenih s tretjo osebo. načrte. če je bil za to pooblaščen.Ko pogodba o trgovskem zastopanju preneha. ki so pomembna za vsak posamezen posel. ki bi nasprotoval prvemu ali drugemu odstavku tega člena. 819.Zastopnik je dolžan sodelovati po naročiteljevih navodilih pri sklepanju poslov. ker sicer odgovarja zastopniku za škodo. zmanjšati na manjšo mero.Naročitelj mora plačati zastopniku provizijo za pogodbe. reklamno gradivo. če ni za to posebej pooblaščen. Naročitelj mora na svoje stroške zastopniku dati na razpolago potrebno dokumentacijo. 815.Zastopnik je dolžan varovati poslovne skrivnosti svojega naročitelja.Dogovor med strankama. in o pogodbah.Če je bila pogodba sklenjena s posredovanjem zastopnika. ima pravico tudi do posebnega plačila (del credere provizija). Dogovor med strankama. 822. cenike. pri kateri je posredoval ali jo po pooblastilu sam sklenil v njegovem imenu. vendar mora v vsakem primeru o svoji odločitvi nemudoma obvestiti zastopnika. splošne pogoje poslovanja. skrbeti mora za naročiteljeve interese in pri vseh poslih. Zastopnika mora obvestiti tudi v primeru. ravnati kot dober gospodarstvenik. Zastopnik ima pravico do plačila tudi za tiste pogodbe. je ničen. ko pogodba o trgovskem zastopanju preneha. če je dobil za to od njega posebno ali splošno pooblastilo.

S pogodbo je lahko določeno. Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata. Zastopnik. Če naročitelj odkloni zastopnikovo zahtevo ali če zastopnik dvomi o točnosti izvlečka ali obvestil. ko je tretja oseba opravila svoje obveznosti iz posla ali bi jih morala opraviti. ga sodišče na naročiteljevo zahtevo lahko zniža na pravičen znesek. če se stranki ne dogovorita drugače. kadar je očitno. nastalih v zvezi s pogodbo. Pravic iz tega člena s pogodbo ni mogoče spremeniti v škodo zastopnika. da se provizija deli med oba zastopnika. 72 . ki nanjo vplivajo. ki mu omogoča razpolaganje z njimi. Naročitelj je dolžan provizijo za ves ta čas plačati do konca naslednjega meseca po zadnjem obračunskem mesecu. ki izvirajo iz rednega opravljanja posredniških poslov. Če se pogodba med naročiteljem in tretjo osebo izvršuje dalj časa. ima pravico do provizije tudi za tiste pogodbe. Vendar pa ima pravico do povračila posebnih stroškov. 828. 827. člen OZ . Če bi bilo v danem primeru plačilo v primerjavi s storitvijo nesorazmerno veliko. jo sme vsaka stran odpovedati z odpovednim rokom po tem členu. 824. Če takega običaja ni bilo mogoče ugotoviti. če je pridobil pravico do provizije prejšnji zastopnik v skladu s četrtim odstavkom tega člena.Zastopnik nima pravice do povračila stroškov. ki jih ima v posesti za zastopnika ali dokler ima v rokah listino. če in v obsegu. ki jih je imel v korist naročitelja ali jih je plačal po njegovem naročilu. kot tudi na vseh naročiteljevih stvareh. dokler so te pri njem ali pri nekom. Če se stranki dogovorita za daljše odpovedne roke. ki je običajna v kraju. Če je v takem primeru provizija že plačana. ima zastopnik zastavno pravico na vsotah. člen OZ . Odpovedni rok je odvisen od trajanja pogodbe in znaša po en mesec za vsako začeto leto trajanja pogodbe. mora veljati ta rok enako za naročitelja in zastopnika.Zastopnik. člen OZ . ločeno za vsak mesec posebej. člen OZ . se odpovedni rok začne s prvim dnem naslednjega koledarskega meseca in se konča z zadnjim dnem ustreznega koledarskega meseca. Zastopnik pridobi pravico do provizije najkasneje takrat. Če zastopnik to zahteva. Če traja pogodba več kot pet let. ima zastopnik pravico do primernega predujma provizije. člen OZ . zlasti pa število in vrednost poslov med naročiteljem in tretjo osebo ter obseg in zahtevnost zastopnikovega prizadevanja. drugem ali tretjem odstavku tega člena. Če je zastopnik opravljal dejavnost za naročitelja v več krajih. do katere je upravičen zastopnik. Za pogodbo.Naročitelj mora vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije. na podlagi katerih je izdelan. Zastopnik nima pravice do provizije. razen če bi bilo zaradi okoliščin pravično. je zastopnik upravičen do provizije v višini. ki opravičujejo zastopnika do provizije in ga obvestiti o vseh okoliščinah. ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. jo mora zastopnik vrniti.strankami. 826.Če znesek plačila ni določen v pogodbi ali tarifi. ki jih je v zvezi s pogodbo prejel od njega ali od koga drugega. da pogodba ne bo izpolnjena in vzrok za neizpolnitev ni na strani naročitelja.Za zavarovanje svojih zapadlih terjatev. ki jih je našel zastopnik. 830. če bi naročitelj opravil svoj del. 829. je naročitelj dolžan izročiti zastopniku izvleček iz poslovnih knjig o vseh poslih. člen OZ . ki je sklenjena po prenehanju razmerja med zastopnikom in naročiteljem ima zastopnik pravico do provizije le.Zastopnik pridobi pravico do provizije. razen če je drugače dogovorjeno ali običajno. Če s pogodbo ni drugače določeno. kjer je zastopnik opravljal dejavnost za naročitelja in glede na tovrstne zastopniške posle. če je pogodba posledica zastopnikovega prizadevanja v času trajanja razmerja z naročiteljem in je bila sklenjena v razumnem času po prenehanju tega razmerja. ali če je ponudba tretje osebe za sklenitev pogodbe prišla k zastopniku ali naročitelju pred prenehanjem njunega razmerja in gre za katero od pogodb po prvem. Zastopnikove pravice po tem členu s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Stranki s pogodbo ne moreta določiti krajših odpovednih rokov. lahko zastopnik zahteva. ki je običajno v kraju. je upravičen do provizije. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. je odpovedni rok šest mesecev. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine. ki upošteva vse okoliščine posla. ki so pomembni za provizijo in mu jih sporoči. ki je z naročiteljevim pooblastilom izterjal kakšno njegovo terjatev.Pogodba je sklenjena za nedoločen čas. ki jih je izterjal za naročitelja po njegovem pooblastilu. v katerem je naročitelj opravil ali bi moral opraviti posel s tretjo osebo ali če je tretja oseba opravila svoj del obveznosti iz posla z naročiteljem. člen OZ . ima pravico do posebnega plačila od izterjane vsote. kjer ima svoj sedež. ima zastopnik pravico do plačila. ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami. da je obračunsko obdobje krajše kot tri mesece. da pooblaščeni revizor pregleda naročiteljeve poslovne knjige in listine glede tistih podatkov. 825.

da odstopi od pogodbe brez odpovednega roka. tak dogovor ni dopusten pred prenehanjem pogodbenega razmerja. če je pisna in če se nanaša na isto območje. Če obe stranki s pogodbo iz prvega odstavka izpolnjujeta tudi po izteku časa. če naročitelju v enem letu po prenehanju pogodbenega razmerja ne sporoči. člen OZ . Znesek odpravnine po prvem in drugem odstavku tega člena ne more preseči poprečnega letnega zneska provizije v zadnjih petih letih oziroma v ustrezno krajšem času od sklenitve pogodbe. če za odpoved brez odpovednega roka ali pred potekom časa ni bilo resnega vzroka. se šteje za odpoved z rednim odpovednim rokom. 833. ki jih mora navesti. Glede izvlečka iz poslovnih knjig in obvestila o pomembnih okoliščinah. če v skladu z dogovorom med naročiteljem in zastopnikom vstopi v pogodbo namesto zastopnika kdo drugi. 3. da jo bo zahteval. pred potekom petih let od sklenitve. sklenjena za nedoločen čas.831. člen OZ . neha veljati s samim iztekom tega časa.Vsaka stranka lahko iz resnih vzrokov. ki je enaka povprečnemu mesečnemu znesku provizij za zadnjih pet let trajanja pogodbe oziroma za čas trajanja pogodbe. Te pravice s pogodbo ni mogoče izključiti ali omejiti. zlasti neizpolnitve obveznosti druge stranke ali zaradi izjemnih okoliščin. Taka določba zavezuje zastopnika največ dve leti po prenehanju pogodbe.Pravica do odpravnine nastane tudi v primeru. če in kolikor je pridobil naročitelju nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami in ima naročitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi s temi strankami. sklenjene po prenehanju razmerja z naročiteljem in morebitno prepoved konkurenčnega delovanja po prenehanju razmerja z naročiteljem. zlasti zaradi izgubljene provizije pri poslih s temi strankami. za katerega je bila sklenjena. Neutemeljena odpoved daje drugi stranki pravico. sklenjene za določen čas. lahko zastopnik s pisno izjavo najkasneje v enem mesecu po odpovedi naročitelju sporoči. 834. če mu naročitelj ob prenehanju pogodbe plača ustrezno odpravnino in če mu v obdobju. 832. Če izjava o tem ne navaja resnih vzrokov. člen OZ . člen OZ . če je ta veljala manj kot pet let. Vsaka stranka ima pravico do odškodnine. kot je to določeno v pogodbi. Zastopnik ima pravico do odpravnine po prejšnjem odstavku tudi. ki bi jih zastopnik verjetno pridobil do poteka časa trajanja pogodbe. ki bi bila konkurenčna naročiteljevi. 835. ki jo je zastopnik dobil za pogodbe. ter prihodki. 2. v katerem traja konkurenčna prepoved plačuje ustrezno mesečno nadomestilo v višini. Kadar je pogodba prenehala zaradi razlogov na strani naročitelja. Stranki ne moreta v naprej odpraviti ali zmanjšati pravic v zvezi z odpravnino v škodo zastopnika. ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe. Kadar preneha pogodba. ki vplivajo na določitev odpravnine. člen OZ . zavezuje taka določba zastopnika samo. Taka določba je veljavna le. da konkurenčne prepovedi ne bo upošteval. sklenjena za določen čas. ali če bi plačilo odpravnine terjale posebne okoliščine. 73 .Naročitelj ni dolžan plačati odpravnine: 1. če po prvem odstavku tega člena ni upravičen do odpravnine kakor tudi. kot velja za prenehanje pogodbe. če je naročitelj odpovedal pogodbo zaradi zastopnikovega krivdnega ravnanja. če so vzrok za odpoved pogodbe okoliščine na strani naročitelja ali če je zastopnik odpovedal pogodbo zaradi svoje starosti ali bolezni. Zastopnik izgubi pravico do odpravnine. Če je zastopnik odpovedal pogodbo zaradi naročiteljevega krivdnega ravnanja in je bila v pogodbi dogovorjena konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe. oziroma do poteka petih od sklenitve pogodbe. sklenjene za nedoločen čas. ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče in vsemi drugimi stroški. če je zastopnik sam odpovedal pogodbo. Pri določitvi odpovednega roka se upošteva čas. odstopi od pogodbe brez odpovednega roka ali pred določenim časom. Plačilo odpravnine ne izključuje zastopnikove pravice do odškodnine. ki je potekel od sklenitve pogodbe. sklenjeno za nedoločen čas. sklenjene za nedoločen čas. Pri določanju odpravnine je treba ustrezno upoštevati tudi provizijo. da zastopnik po prenehanju pogodbe ne sme opravljati dejavnosti.Če je bila pogodba o trgovskem zastopanju sklenjena za določen čas. ki jih je pridobil zastopnik na podlagi izvajanja pogodbe in prihodki. gre za pogodbo. vendar lahko zastopnik tudi v takšnem primeru zahteva odpravnino. pred potekom tega časa ali kadar preneha pogodba.S pogodbo se lahko določi. ki bi preprečevala nadaljevanje pogodbenega razmerja. če bi bila ustrezna odpravnina po prvem odstavku tega člena nižja od ustrezne odpravnine po prejšnjem odstavku. Določb tega člena s pogodbo ni mogoče spremeniti v škodo zastopnika. ima zastopnik pravico do ustrezne odpravnine v višini razlike med stroški. 836. na iste osebe in na isto blago.Po prenehanju pogodbe ima zastopnik pravico do ustrezne odpravnine. člen OZ . ima zastopnik smiselno enake pravice kot pri obračunavanju provizije. če je pogodba prenehala zaradi smrti zastopnika.

Principalova podelitev upravičenja za sprejem izpolnitve oziroma upravičenja za izterjavo principalovih terjatev mora biti vedno izrecno izkazana v pooblastilu. če tretja oseba. ki meri na sklenitev pogodbe.za posle. ko na trgu poišče ustrezno tretjo osebo in jo poveže s principalom.Zaupnost razmerja pomeni. Principal odškodninsko odgovarja agentu. da agent odgovarja strožje – del credere odgovornost agenta. če ne pride do sklenitve pogodbe s tretjim in principal pri tem ravna nepošteno.da sprejema od tretjih v imenu principala določene izjave(pooblastilo za pasivno notifikacijo) Kot vsaka stranka tudi agent odškodninsko odgovarja za kršitev pogodbenih obveznosti.da prodaja tretjim osebam določene izjave za principala(pooblastilo za aktivno notifikacijo) . Zakonska pravila pa dovoljujejo. Trajnost razmerja predvsem pomeni. da na strani principala sodeluje v pogajanjih in si prizadeva. če si ne prizadeva z zadostno skrbnostjo. Agentovo plačilo se imenuje provizija. Agencijska pogodba je pogodba prizadevanja in ne uspeha. da je bil pri posredovanju dovolj skrben. da agenta usmerjajo zgolj interesi principala. ki jih principal sklene s tretjimi po prenehanju agencijske pogodbe. pogodbo z njo pa sklene principal sam brez agentovega sodelovanja . Obveznosti agenta niso izpolnjene takrat. Agencijska pogodba ima korenine v mandatni pogodbi.ko agent posreduje med principalom in tretjo osebo oziroma ko agent v principalovem imenu sklene pogodbo s tretjo osebo . pri katerih je razviden agentov prispevek. da gre za gospodarski subjekt. ki so določena v posebnem pooblastilu ali v zakonu. Provizija pokriva nagrado in povračilo stroškov(vključuje redne oziroma običajne stroške agenta za opravljanje poslov posredovanja). Predmet agencijske pogodbe je takšno posredovanje med principalom in tretjimi osebami. za katere mora principal izplačati provizijo – agent je upravičen do provizije za tiste posle. da se agencijska pogodba sklepa v zvezi z ne3določenim številom principalovih poslov. če dokaže. Agentu je mogoče pripisati prispevek za sklenitev posla: . Agent ima na podlagi zakona upravičenja: . ne izpolni principalu svoje obveznosti. Agent ne odgovarja principalu. komitent). a so rezultat agentovega delovanja 74 . Agent pridobi upravičenje za sklepanje poslov v imenu principala. Posli.ko agent najde tretjo osebo. Agent sme opraviti le tista pravna dejanja v imenu principala.v primeru teritorialno ali personalno omejenega področja delovanja agenta . Svojo temeljno pogodbeno obveznost prekrši. ampak je njegova dolžnost. da je prišlo do posla med principalom in tretjimi osebami. da bi jo izpolnil. ki mu jo je agent posredoval. Stranki pogodbe sta agent(trgovinski/trgovski zastopnik) in principal(naročitelj. ki je v razmerju do principala samostojna. Agent je oseba. če ga principal posebej pooblasti. Agencijska pogodba je vedno odplačna. da bi prišlo do sklenitve pogodbe. Poleg samostojnosti pa mora biti na strani agenta po OZ izpolnjen še pogoj. Principal ni dolžan skleniti pogodbe z osebo.

za določene omejitve pa velja.Med strankama distribucijske pogodbe se vzpostavi zaupno razmerje ali vsaj razmerje lojalnosti Distribucijska pogodba je mešana pogodba – mešajo se elementi agencijske in prodajne pogodbe. . da se seznani s poslovnimi dogodki. predvsem dajalca Konkurenčno pravo EU uvršča distribucijske pogodbe med vertikalne sporazume. da bo za prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu na računa naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja.namen distribucijske pogodbe je nakup zaradi nadaljnje prodaje blaga. prodajalec blaga) zagotavlja distributerju privilegiran položaj na določenem območju. Bistvene značilnosti distribucijske pogodbe so: . člen OZ . Agent sme od principala zahtevati izvlečke iz poslovnih knjig.dajalec distribucije(dobavitelj. da bo trajno pospeševal prodajo tega blaga na določenem trgu. da bo promoviral blago in organiziral prodajo na določenem območju . ampak šele takrat. pri določanju omejitev distributerju s tretjimi osebami. DISTRIBUCIJSKA POGODBA Opredelitev distribucijske pogodbe Z distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije zaveže distributerju. naročitelj pa se zavezuje. ŠPEDICIJSKA POGODBA Opredelitev in pravna narava špedicijske pogodbe 851. ko je izvršen. zato prevzame distributer(preprodajalec) tudi obveznost. da bo blago plačal. zato. Po tem sistemu so določene omejitve izrecno prepovedane(črne klavzule). zaveže dajalcu distribucije. Oblikovan je nov sistem dovoljenih oziroma prepovedanih pogodbenih klavzul. da mu bo prodajal določeno blago zaradi distributerjeve nadaljnje prodaje tega blaga.S špedicijsko pogodbo se špediter zavezuje. distribucije. da se njihov morebitni protikonkurenčni učinek presoja glede na konkretne okoliščine. če pripomorejo h gospodarskemu uspehu in so omejitve obenem sorazmerne s cilji. da mu bo za to dal določeno plačilo. hkrati pa uveljavlja stališče. ki so lahko podlaga za zahtevek za revizijo. distributer pa se poleg tega. da so tudi omejitvene klavzule(omejitve v poslovanju s tretjimi osebami) v distribucijskih pogodbah dovoljene.Med dajalcem distribucije in distributerjem se vzpostavi trajnejše pogodbeno razmerje oziroma razmerje za določen daljši čas . ko je posel s tretjo osebo sklenjen.Agent ne pridobi pravice do provizije. Če je 75 . Konkurenčno pravo in distribucijska pogodba Konkurenčno pravo omejuje stranki distribucijske pogodbe.

) ne pa tudi za njihovo delo. če ni v pogodbi drugače določeno. člen OZ . člen OZ . razen če dokaže. običaji ali splošnimi pogoji.Naročitelj mora povrniti špediterju potrebne stroške. 852. Naročitelj mora dati špediterju na njegovo zahtevo kot predujem vsoto. zaradi katerih je izpostavljen večjim stroškom ali škodi. Nemudoma mora obvestiti naročitelja o poškodbi stvari in o vsakem zanj pomembnem dogodku ter ukreniti vse. vendar mora v tem primeru povrniti špediterju vse stroške. ki jih je dotlej imel. če pa bi imel zaradi čakanja na to. da opravi vsa potrebna carinska dejanja in plača za naročitelja carinske dajatve. katere nevarnosti naj zajame zavarovanje. je odgovoren tudi za škodo.Naročitelj lahko po svoji volji odstopi od pogodbe. 863. če ni bilo dogovorjeno kaj drugega. se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju. zajetih z naročilom. o sredstvih in načinu prevoza ter drugih navodil. 862. kot bi morala biti. če je bilo to dogovorjeno. je odgovoren za njegovo delo. Če je špediter po naročilu izrecno ali molče pooblaščen zaupati izpolnitev naročila drugemu špediterju ali če je to očitno v naročiteljevem interesu. ki.Po končanem poslu mora dati špediter naročitelju račun. kar je potrebno za obvarovanje njegovih pravic proti odgovorni osebi. člen OZ . 76 .Špediter je odgovoren za izbiro prevoznika in za izbiro drugih. člen OZ . in mu izplačati sorazmeren del plačila za dotedanje delo. člen OZ . je špediter dolžan opozoriti naročitelja na te pomanjkljivosti. Špediter mora o vsakem odmiku od naročila takoj obvestiti naročitelja. ki niso urejena v tem poglavju. 855. če za to ni časa ali če to ni mogoče. Če je špediter sam opravil prevoz ali del prevoza. nastalo zaradi višje sile. 853. ki so mu bile zaupane v odpravo. 857. 865. Če naročitelj ni določil ne smeri poti. ko izpolni svoje obveznosti iz špedicijske pogodbe. ki jih je ta imel z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari.Naročitelj mora plačati špediterju po pogodbi. ima pravice in obveznosti prevoznika in mu gre v tem primeru poleg plačila iz odprave in povračila stroškov v zvezi z odpravo tudi ustrezno plačilo za prevoz. člen OZ . in kot dober gospodarstvenik.Špediter lahko zahteva plačilo.Špediter je dolžan zavarovati pošiljko samo. člen OZ .Špediter je ob vsaki priložnosti dolžan ravnati tako. 854. čeprav bi se bil držal danih navodil. pa določi plačilo sodišče.v pogodbi tako dogovorjeno. kot to nalagajo naročiteljevi interesi. to zaupa drugemu špediterju. razen če je tako odgovornost prevzel s pogodbo. jih mora odpraviti sam na njegov račun. ki jih je dobil od naročitelja. ne sredstva in tudi ne načina prevoza. pa ravnati tako. člen OZ .Špediter mora opozoriti naročitelja na pomanjkljivosti v njegovem naročilu. člen OZ . Če se je špediter odmaknil od dobljenih navodil.Za tista razmerja med naročiteljem in špediterjem. kot to nalagajo v danem primeru naročiteljevi interesi. če plačilo ni bilo dogovorjeno.Špediter lahko tudi sam popolnoma ali deloma opravi prevoz stvari. To velja tudi glede drugih poslov. je špediter dolžan zavarovati stvari pred običajnimi nevarnostmi.Špediter je dolžan držati se navodil o smeri poti. Špediter lahko zahteva povračilo stroškov takoj. 861. 864. je odgovoren samo za izbiro drugega špediterja. člen OZ . če teh ni. člen OZ . s katerimi je v izpolnjevanju naročila sklenil pogodbo (uskladiščenje blaga ipd. Na naročiteljevo zahtevo mora dati špediter račun tudi medtem. člen OZ . Če v pogodbi ni določeno. po tarifi ali kakšnem drugem pravnem aktu. 856. 859. da bi se škoda pripetila. ki jih terja izpolnitev naročila o odpravi stvari. člen OZ . kot nalagajo naročiteljevi interesi. zlasti na tiste. ko izvršuje naročilo. mora špediter prositi za nova navodila. 858. da jih naročitelj odpravi. škodo. namesto da bi sam izpolnil naročilo. Odgovornost iz prejšnjih odstavkov tega člena ni mogoče s pogodbo izključiti ali omejiti. 860. potrebno za stroške.Če stvar ni pakirana ali sicer ni pripravljena za prevoz tako. razen če je prevzel tudi odgovornost za njegovo delo. lahko špediter sklene prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v imenu in na račun naročitelja. Če ne more ravnati po navodilih iz naročila. člen OZ . jih določi sam špediter tako.Naročilo za odpravo stvari čez mejo vsebuje za špediterja obveznost. Špediter.

ki jih je po pooblastilu iz pogodbe pritegnil k delu. da bo špediter zaračunal svoje terjatve prejemniku stvari. ki mu je bil zaupan samo v organizacijo. Pri špedicijski pogodbi je bistveno to. mora špediter izpolniti pogodbeno obveznost tako. ki so mu bile izročene za špedicijo in v zvezi z njo. mora naročitelj o tem obvestiti špediterja in mu sporočiti njihovo vrednost tedaj.odgovornost špediterja. vrednostni papirji ali druge drage stvari.Kadar je v špedicijski pogodbi določena skupna vsota za izvršitev naročila o špediciji stvari. preidejo te terjatve po samem zakonu nanj. razen če je po pogodbi to izključeno. če mu ga sprejemnik ne bi hotel izplačati. je ta dolžan skrbeti za poravnavo terjatev ter za uveljavitev zastavne pravice prejšnjih špediterjev. Opozoriti mora na tiste pomanjkljivosti pri pakiranju. vse dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino. da mora špediter obveščati naročitelja o izvajanju obveznosti in mu po končanem poslu podati obračun. S špedicijsko pogodbo se špediter zaveže naročitelju. Če tudi po opozorilu naročitelj vztraja pri danih navodilih. načinu prevoza ter drugih navodilih.Za zavarovanje svojih terjatev. 870. enako pa tudi špediterjeva zastavna pravica. Pri zbirni špediciji je špediter odgovoren za izgubo ali poškodbo stvari med prevozom. prevoznih sredstvih. ima špediter zastavno pravico na stvareh. ki veljajo za izvedbo tega posla. ki so povezane s tveganji prevoza(nakladanjem. samim prevozom) in predpisi o pakiranju v zvezi s prevozom. da bo za prevoz določene stvari(blaga) sklenil prevozno in druge za to potrebne pogodbe ter izvedel potrebna opravila.Naročitelj mora obvestiti špediterja o takih lastnostih stvari. Če drugi špediter plača špediterjeve terjatve nasproti naročitelju. Če doseže špediter z zbirno špedicijo razliko pri voznini v korist naročitelja. Špediter je strokovnjak za posle in storitve v zvezi s pakiranjem. Če je pri špediciji udeležen še drug špediter. Če pa je špediter sprejel naročiteljeva navodila o smeri poti. To velja tudi. 869. povezani z izvedbo prevoza. 868. da so vsi posli in dejanja. ko sam opravlja prevoz ali druge posle – če špediter sam opravi posel. člen OZ . Pri tem mora ravnati z vso skrbnostjo. obdrži pravico zahtevati plačilo od naročitelja. prekladanjem. nastalih v zvezi s špedicijsko pogodbo. ki utegnejo ogrožati varnost ljudi ali dobrin ali jim prizadejati škodo. če drugi špediter plača prevoznikove terjatve. ne pa po pravilih o špedicijski pogodbi 77 . člen OZ . ki se jih špediter zaveže opraviti. ima pravico do posebnega dodatnega plačila. ki mu omogoča razpolaganje z njimi. Če so v pošiljki dragocenosti.Če je dogovorjeno. Kadar pa ne gre za pomanjkljiva navodila. Špedicijska pogodba je odplačna pogodba. če ne bi bilo zbirne špedicije. Špediter je v tem primeru odgovoren tudi za delo prevoznika in drugih oseb. 867. sta v njej vsebovana tako plačilo iz špedicije kot tudi plačilo za prevoz in povračilo vseh drugih stroškov. Če naročitelj ni dal navodil. kot to nalagajo naročiteljevi interesi. jih mora izpolniti. člen OZ . odgovarja za izvedbo tega posla po pravnih pravilih. toda ob pogoju.Špediter lahko pri izpolnjevanju dobljenih naročil organizira zbirno špedicijo. ko mu jih izroči v odpravo. Merilo za določitev potrebnega ravnanja špediterja so naročiteljevi interesi – velja. člen OZ . jih špediter mora izpolniti. se jih je dolžan držati. Odgovornost špediterja za delo tretjih oseb: Pri odgovornosti špediterja je treba razlikovati: .866. skladiščenjem v zvezi s prevozom. do katere ne bi bilo prišlo. če ni dogovorjeno kaj drugega. člen OZ . da je naročitelja opozoril na morebitne pomanjkljivosti.

Skladiščnik je dolžan dovoliti upravičencu. sicer se šteje. člen OZ . Skladiščnik je dolžan storiti. zmanjšanja ali poškodbe blaga v času od njegovega prevzema do izročitve. ampak odgovarja za delo prevoznika in drugih oseb. je skladiščnik dolžan zavarovati blago pred običajnimi nevarnostmi. zaradi katerih utegne priti do škode na blagu. Če opazi pri prevzemu blaga kakšne napake. da pregleda blago in vzame njegove vzorce. da je škoda nastala zaradi okoliščin. ko ga prevzame. lumpsum špedicija. člen OZ . ki mu pripada.Skladiščnik ne sme pomešati sprejetih nadomestnih stvari s stvarmi iste vrste in iste kakovosti. razen če je položnik v to privolil ali če je očitno. Položnik mora ob predaji blaga dati vsa potrebna obvestila o njem in navesti njegovo vrednost. ima na njem zastavno pravico.Skladiščnik odgovarja za škodo na blagu. 755. 753. položnik pa se zavezuje. mora skladiščnik v primeru. ki mu je izročil blago za položnika v poškodovanem ali pomanjkljivem stanju. nastale v zvezi s hrambo blaga. Če so stvari pomešane. da dvigne blago. ki jih je pritegnil k odpravi stvari. da sprejme in shrani določeno blago in ukrene. člen OZ . ter da ga na zahtevo položnika ali drugega upravičenca izroči. ki ga je prejel v hrambo. po izteku enega leta. ki jo mora skladiščnik plačati zaradi uničenja. katere nevarnosti mora zajeti zavarovanje. 750. blago nemudoma na najprimernejši način prodati. kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v določenem stanju. zaradi hib ali naravnih lastnosti blaga ali zaradi slabe embalaže. V primeru špedicije s fiksnim plačilom špediter ne odgovarja za izbiro.Skladiščnik je le tedaj dolžan zavarovati blago. kar je potrebno. 754. kadar se s špedicijsko pogodbo ni zavezal.- - odgovornost za prepustitev nešpedicijskih poslov tretjim – špediter odgovarja za izbiro le takrat. da mu bo za to dal določeno plačilo. ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti. 748. 751. Za svoje terjatve iz skladiščne pogodbe in za druge terjatve. da gre za stvari.Prevzemnik blaga mora blago pregledati v trenutku. da bo vse posle in dejanja iz špedicijske pogodbe izvedel za določeno vsoto. člen OZ . če je tako dogovorjeno. razen če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. člen OZ . da bo za položnika nastala škoda. ki so bili potrebni za ohranitev blaga. člen OZ . Če v pogodbi ni določeno.Skladiščnik ima poleg pravice do plačila za hrambo tudi pravico do povračila stroškov. člen OZ . ki se lahko mešajo brez nevarnosti. da obvaruje položnikove pravice nasproti prevozniku. Če začnejo nastajati na blagu nepreprečljive spremembe. s katero se špediter zaveže. če v pogodbi ni bil določen rok za hrambo. da bo nešpedicijski posel oziroma posle opravil sam odgovornost za prepustitev špedicijskih poslov Špedicija s fiksnim plačilom je posebna oblika špedicijske pogodbe. 749. zaradi katerih grozi nevarnost. V praksi se takšen dogovor imenuje tudi pavšalna. brž ko to opazi ali bi moral opaziti. 752. člen OZ . ali da je nastala po krivdi položnika. mora prevzemnik na to takoj opozoriti skladiščnika.Položnik lahko dvigne blago tudi pred dogovorjenim rokom. SKLADIŠČNA POGODBA Opredelitev in bistvene sestavine skladiščne pogodbe 747. da se bo blago pokvarilo ali uničilo. člen OZ . razen če dokaže. Če položnik ne dvigne blaga po izteku dogovorjenega roka ali.Odškodnina.S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje. sme skladiščnik na zahtevo upravičenca brez sodelovanja drugih upravičencev izročiti iz mešanice nadomestnih stvari tisti del. forfetna. vendar pa mu mora poprej sporočiti tak svoj namen in mu pustiti dodaten rok najmanj osmih dni. Skladiščnik je dolžan položnika opozoriti na hibe ali naravne lastnosti blaga oziroma na slabo embalažo. sme skladiščnik na njegov račun prodati blago na javni dražbi. ko tega na njegovo zahtevo ne bi mogel pravočasno storiti položnik. 78 . ne more presegati dejanske vrednosti blaga.

člen OZ .Pobotnica in zastavnica se lahko prenašata z indosamentom. lahko zahteva po preteku osmih dni od zapadlosti terjatve prodajo zastavljenega blaga. je položniku na njegovo zahtevo dolžan izdati skladiščnico za blago. Če gre za nadomestne stvari. veže v korist zastavnega upnika celotno vrednost stvari.Prenos pobotnice brez zastavnice daje prejemniku pravico zahtevati izročitev blaga samo. da mu skladiščnik izda skladiščnico samo za del nadomestnega blaga. se zastavnica ne more naprej prenašati z indosamentom. 79 . Prvi prejemnik zastavnice mora nemudoma sporočiti skladiščniku. 756. da skladiščnik razdeli blago na določene dele in mu za vsak del izda posebno skladiščnico. Ob prvem prenosu morajo biti na zastavnici zapisani firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče upnika. lahko razpolaga tako. lahko imetnik pobotnice brez zastavnice zahteva.Skladiščnica je sestavljena iz pobotnice (priznanice) in zastavnice. 760. če ne zahteva prodaje blaga najdalje v enem mesecu od protesta. ki je imetniku zastavnice plačal z zastavnico zavarovano terjatev. člen OZ . kraj. člen OZ . vrsta. ki jo je že dobil. če ni mogel doseči popolnega poplačila s prodajo zastavljenega blaga. 757. vštevši tudi obresti in dan zapadlosti. izda posebne skladiščnice za vsak posamezen del. lahko imetnik pobotnice brez zastavnice zahteva. enako pravico ima tudi prenosnik. kar določa prejšnji odstavek. ko je bilo blago prodano. potem se iz njega plača zavarovana terjatev imetnika zastavnice. da mu skladiščnik izroči del blaga pod pogojem. Položnik lahko zahteva. stanje in količina blaga. ki je potrebna za kritje stroškov s prodajo. lahko zahteva. navedba o tem. skladišče pa mora ta prenos prepisati v svoj register in na sami zastavnici zaznamovati prepis. člen OZ . To mora zahtevati v roku. 762. da je bila zastavnica prenešena nanj. člen OZ . člen OZ . nastale v zvezi s hranjenim blagom. Iz zneska. da skladiščnik razdeli blago na določene dele in mu namesto skladiščnice. ter drugi podatki. skupaj ali vsaka zase. kamor se vpiše tudi njegov sedež oziroma prebivališče. kjer je skladišče. presežek pa izroči njemu. Če je že dobil skladiščnico za vso količino blaga. mora vložiti protest po zakonu o menici. ki bi mu moral biti izplačan na dan zapadlosti terjatve. Imetnik zastavnice izgubi pravico zahtevati plačilo od prenosnikov. ki je v zakonu o menici določen za zahtevek proti indosantom.Imetnik zastavnice brez pobotnice. V pobotnici in zastavnici morajo biti naslednji podatki: firma oziroma ime položnika. Če ni bilo storjeno. 763. ki so potrebni za razločevanje blaga in za določitev njegove vrednosti. člen OZ . mora prevzemnik na zanesljiv način obvestiti skladiščnika v sedmih dneh od dneva. 761. datum in številka skladiščnice. da prenese skladiščnico.Prenos zastavnice brez pobotnice daje prejemniku zastavno pravico na blagu. ostanek pa gre imetniku pobotnice. njegov sedež oziroma prebivališče. ki je navedeno v njej. člen OZ . do katerega zneska je blago zavarovano.Imetnik skladiščnice ima pravico zahtevati izročitev blaga. da položi skladiščniku za imetnika zastavnice ustrezen znesek v denarju. na kateri ni navedena terjatev zastavnega upnika. ki opravlja dejavnost skladiščenja kot registrirano dejavnost.Za skladiščne pogodbe se smiselno uporabljajo pravila o hrambi.Položnik lahko zahteva.Skladiščnik. Z blagom. ki je vložil protest. člen OZ . O napakah. do katerega ima pravico imetnik zastavnice. če ni to s pravili o uskladiščenju drugače urejeno. ki je navedena na njej. 758. ki mu ni ob roku plačana z zastavnico zavarovana terjatev. za terjatev skladiščnika iz skladiščne pogodbe in za druge njegove terjatve. Pobotnica in zastavnica se morata sklicevati druga na drugo. ta pa začne teči od dneva.Imetnik zastavnice lahko zahteva plačilo od prenosnika šele. ki jih ni bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu. Imetnik zastavnice. Na zahtevo prejemnika pobotnice ali zastavnice se prenos nanj prepiše v register skladišča. ki ga je shranil pri njem. sprejeto v skladišče. da je bilo blago v redu prevzeto. če imetniku zastavnice izplača ali če položi zanj pri skladiščniku znesek. 765. sicer se šteje. dobljenega s prodajo. znesek njegove terjatve. ki je navedeno v skladiščnici. Ob vsakem prenosu je treba nanju zapisati datum. da se blago proda.da je bilo blago v redu prevzeto. Če se da z doseženo kupnino plačati znesek. firma in sedež skladiščnika. ker sicer izgubi pravico zahtevati plačilo od prenosnikov. Zastavnica. ko je blago prevzel. 764. se izloči vsota. člen OZ . 759.

Zakonska pravila nalagajo položniku.da je škoda nastala zaradi okoliščin. da je škoda povzročena zaradi tega razloga.pobotnice(priznanica. da razpolaga z blagom Skladiščnica je sestavljena iz dveh delov: . izročil zakonitemu imetniku skladiščnice. Temeljna obveznost skladiščnika je varovanje in oskrba blaga: . ki naj se skladišči. POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV Opredelitev in pravna narava 80 . da bo blago.da je škoda nastala po krivdi položnika. določeno ali določljivo. da bo proti plačilu sprejela v skladiščenje blago druge stranke(položnika). Pravice in obveznosti položnika Pravice in obveznosti položnika: . ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti . se skladiščnik zaveže.obveznost dvigniti blago .obveznosti v zvezi s skladiščnico(listina) Odškodninska odgovornost skladiščnika Skladiščnik se razbremeni odgovornosti samo. zaradi hib ali lastnosti blaga ali slabe embalaže.obveznosti ob dvigu oziroma prevzemu blaga iz skladišča o pregled blaga o grajanje očitnih napak o grajanje skritih napak v 7 dnevih .obveznost dopustiti pregled blaga in jemanje vzorcev . Bistveni sestavini skladiščne pogodbe sta blago in odplačni namen.obveznosti prodaje blaga . ki imetniku papirja omogoča. recepis) . Za razbremenitev mora dokazati: .obveznosti ob prevzemu blaga od prevoznika .zastavnice(varanta) Z izdajo skladiščnice kot vrednostnega papirja. če dokaže obstoj enega od razbremenilnih razlogov in dokaže. Ob sklenitvi pogodbe mora biti blago.S skladiščno pogodbo se ena stranka(skladiščnik) zaveže. da ob predaji blaga skladiščnika obvesti o posebnih lastnostih blaga in da navede njegovo vrednost.opozarjanje položnika o blagu . opisano v skladiščnici. Skladiščenje ni le varovanje blaga. poudarek je na strokovnem varovanju oziroma strokovni oskrbi blaga.obveznost plačila Skladiščnica Skladiščnica je vrednostni papir.

ki jih opravi v imenu in na račun naročnika. razen če mu je naročnik to izrecno prepovedal. Vršilec kontrole ima za posamezna pravna dejanja. 881. vendar je v tem primeru dolžan plačati vršilcu kontrole sorazmeren del plačila in potrebne ter koristne stroške. ki bi vršilcu kontrole nalagala take dolžnosti. Vršilec kontrole mora hraniti izročene mu vzorce najmanj šest mesecev. zlasti pa o potrebnih in koristnih stroških.Vršilec kontrole je dolžan opraviti kontrolo v tolikšnem obsegu in na tak način. ki jih je plačal za naročnika. Vršilec kontrole je naročniku odgovoren za delo drugega vršilca. ampak izdaja certifikata. pa v obsegu in na način. 875. člen OZ . člen OZ .Po izrecnem naročnikovem naročilu je vršilec kontrole upravičen opravljati poleg dogovorjene kontrole blaga v imenu in na račun naročnika tudi posamezna pravna dejanja. GRADBENA POGODBA IN Z GRADNJO POVEZANE POGODBE Opredelitev in pravna narava gradbene pogodbe 81 . Kontrola se šteje za opravljeno šele z izdajo certifikata. Obveznost kontrolne organizacije ni pregled sam. mora ta shraniti in ga zavarovati pred zamenjavo. 882. ki jih je imel. 877. 873. 878. o kontroli sta naročnik kontrole in vršilec kontrole(kontrolna Predmet pogodbe je nepristranska in strokovna kontrola določenega stanja blaga oziroma storitve.Blago.Za opravljeno kontrolo in hrambo blaga ima vršilec kontrole pravico do dogovorjenega oziroma običajnega plačila. člen OZ .Vršilec kontrole mora pravočasno obveščati naročnika o vseh pomembnih okoliščinah med kontrolo in hrambo blaga. Vršilec kontrole ima tudi pravico do povračila vseh potrebnih in koristnih stroškov. da bo za opravljeno kontrolo dala dogovorjeno plačilo. če ni drugače dogovorjeno.871. ki mu je bilo izročeno v kontrolo. običajnega ali dogovorjenega plačila. da se lastnosti kontroliranega blaga v dogovorjenem roku ne bodo spremenile. Kontrola blaga se lahko sestoji iz ugotovitve identitete. Za prevzeto garancijo glede lastnosti blaga ima vršilec kontrole pravico do posebnega. 876. člen OZ . 879.S pogodbo o kontroli blaga se ena pogodbena stranka (vršilec kontrole) zavezuje.Vršilec kontrole lahko zaupa dogovorjeno kontrolo blaga drugemu. količine in drugih lastnosti blaga. dogovorjenega ali običajnega plačila. člen OZ .Če se kontrola nanaša na storitve ali stvari. to je pisnega potrdila o ugotovitvah pregleda. ki ga je naročnik kontrole izročil vršilcu. ki niso namenjene prometu. člen OZ . kot to ustreza naravi stvari. člen OZ . ter mu povrniti škodo. da bi opravil dogovorjeno kontrolo. imata vršilec in naročnik kontrole enake pravice in obveznosti kot pri kontroli blaga.Naročnik kontrole lahko odstopi od pogodbe. ki jih je zanj plačal.Nična so določila pogodbe. kakovosti. člen OZ . Stranki pogodbe organizacija). da bo strokovno in nepristransko opravila dogovorjeno kontrolo blaga in izdala o tem potrdilo (certifikat). kot je določeno v pogodbi. druga stranka (naročnik kontrole) pa se zavezuje. vse dokler naročena kontrola ni opravljena. člen OZ .Za zavarovanje dogovorjenega ali običajnega plačila in povračila potrebnih in koristnih stroškov ima vršilec kontrole zastavno pravico na blagu. 880.Vršilec kontrole lahko garantira. člen OZ . člen OZ . da bi lahko vplivale na nepristranost pri opravljanju kontrole ali na pravilnost listine o opravljeni kontroli (certifikata). člen OZ . če v pogodbi ni nič določeno. 872. pravico do posebnega. 874.

na podlagi katerih je bila določena.Če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega. pa tudi pravično povračilo za nujne stroške. ki presega deset odstotkov. pa tudi pravično povračilo za nujne stroške.Gradbena pogodba je podjemna pogodba. da se cena za dela ne bo spremenila. lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo. lahko zahteva zvišanje cene za dela. vodnjaki in drugi gradbeni objekti. 657.Z “gradbo” so mišljene v tem poglavju stavbe. na podlagi katerih je bila določena cena za dela. ima naročnik pravico zahtevati ustrezno znižanje dogovorjene cene za dela nad ta odstotek. naročnik pa se zavezuje. Če je bilo dogovorjeno. člen OZ .Izvajalec lahko izvede nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika. da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda. za katere odgovarja. mora naročnik plačati izvajalcu ustrezen del cene za že opravljena dela. ko bi morala biti dela po pogodbi končana. Če izvajalec zaradi vzrokov. ki jih je opravil brez takega soglasja. da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela. jezovi. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. 649. Izvajalec ima pravico do pravičnega plačila za nepredvidena dela. člen OZ . na podlagi katerih je bila določena cena za dela. znižale več kot za dva odstotka. člen OZ . mostovi. V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del. Izvajalec se ne more sklicevati na zvišanje cen za elemente. da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno zgradbo na določenem zemljišču ali da bo na take zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela. ni izvedel del v pogodbenem roku. tako da bi morala biti po novih cenah za te elemente višja več kot za pet odstotkov. če so se cene za elemente toliko zvišale. povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča. če so se v času od sklenitve pogodbe do dneva.Če je bilo dogovorjeno. Izvajalec mora o teh pojavih in storjenih ukrepih nemudoma obvestiti naročnika. če bi morala biti zaradi teh del dogovorjena cena precej višja. ceste. 654. ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente. 653.Cena del je lahko določena od merske enote dogovorjenih del (cena na enoto) ali v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena). o tem pa mora nemudoma obvestiti izvajalca. V primeru odstopa od pogodbe.Če so se v času od sklenitve pogodbe do izpolnitve izvajalčeve obveznosti cene za elemente.Če bi se v primerih iz prejšnjih členov dogovorjena cena precej zvišala. ko je prišel v zamudo. da mu bo za to plačal določeno ceno. 652. če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. člen OZ . člen OZ . vodovodi. ko je prišel v zamudo. dela pa so bila opravljena v dogovorjenem roku. dela pa so bila opravljena v dogovorjenem roku. lahko naročnik odstopi od pogodbe. tako da bi morala biti ta cena višja več kot za dva odstotka. da mu bo za to plačal določeno ceno. razen če so se cene za elemente zvišale potem. s katero se izvajalec zavezuje. Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni. predori. železniške proge. zvišale cene za elemente. 650.Za vsak odmik od gradbenega načrta oziroma od pogodbenih del mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost. 658. ki presega dva oziroma pet odstotkov. da se cena za dela ne bo spremenila. naročnik pa se zavezuje. 656. lahko izvajalec. člen OZ . 655. zahteva zvišanje cene za dela.Izvajalec je dolžan omogočiti naročniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad količino in kakovostjo uporabljenega materiala. člen OZ . V primeru odstopa od pogodbe mora naročnik plačati izvajalcu ustrezen del dogovorjene cene za do tedaj opravljena dela. Nepredvidena dela so tista. Za dela. ki jih je bilo treba nujno opraviti. nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. člen OZ . Naročnik lahko odstopi od pogodbe. ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene. na podlagi katerih je bila določena. člen OZ . če so se cene zvišale potem. katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. na podlagi katerih je bila določena. da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. 651. če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente. ima naročnik pravico do znižanja 82 . s katero se izvajalec zavezuje. Gradbena pogodba je pogodba uspeha oziroma rezultata. kanalizacije.Po OZ je gradbena pogodba podjemna pogodba(pogodba o delu). ki jih je bilo treba opraviti. člen OZ .

na podlagi katerih je bila ta cena določena. vendar tako. ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika oziroma drugega pridobitelja. in to za razliko nad deset odstotkov. 662. 663. To velja tudi za projektanta. ima naročnik pravico do sorazmernega znižanja cene za dela za vsako znižanje cene za elemente.so neposredno povezana z objektom in se rezultat teh del fizično spoji z objektom . če se napaka nanaša na dejstva. če namerava zahtevati od njega povračilo. člen OZ . ki so nastale zaradi vzrokov za katere odgovarja izvajalec. pač pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe. člen OZ . ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana. da je zemljišče primerno za gradnjo. člen OZ . o je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. ga mora izvajalec. njegova odgovornost zmanjšana. Če je pri pogodbi “ključ v roke” udeleženih kot pogodbena stranka več izvajalcev. je njuna odgovornost solidarna. ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri. Bistvene sestavine gradbene pogodbe 83 . Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku. da pravic ni pravočasno uveljavil.pomenijo bistven oziroma večji prispevek k dokončanju oziroma obnovi objekta . člen OZ . razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje. 665. člen OZ . 659.dogovorjene cene v primeru. temveč se jim rok prednikov všteva. vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povračilo. Zakonskim pravilom o gradbeni pogodbi so podrejena dela. ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. nastalo zaradi napake v izvršenih delih. Izvajalec. odgovarja tudi za napake v izvršenih delih. ki je izdelal načrt gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del. ki je povrnil škodo. ki: . ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. da bo izvedel skupaj vsa dela. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del. ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naročnika. da bi bila cena več kot za deset odstotkov nižja. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča. se uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja tega zakonika o podjemni pogodbi. ki mu je izvajalec zaupal del posla. Če je izvajalec del v zamudi. če je nastala napaka zato. če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. na katerem je zgrajena gradba. da poznejšim pridobiteljem ne teče nov rok za obvestilo in tožbo. Če je za napako odgovoren nekdo. če je pred izvršitvijo posameznega dela po zahtevi naročnika tega opozoril na nevarnost nastanka napak. in se med gradnjo niso pojavile okoliščine. člen OZ . kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu. toliko znižale. če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu. Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti. je njihova odgovornost nasproti naročniku solidarna. Projektant. Pravica naročnika ali drugega pridobitelja nasproti izvajalcu oziroma projektantu iz njune odgovornosti za napake preneha v enem letu od dneva. ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta.Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant. se izvajalec samostojno zavezuje. če bi jih bilo lahko opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del.in so izpolnjene splošne predpostavke za gradbeno pogodbo.Pravice naročnika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse poznejše pridobitelje gradbe ali njenega dela.Naročnik ali drug pridobitelj je dolžan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v šestih mesecih od dneva. 661.so po svoji naravi zahtevnejša . sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo.Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe. pa jih ni sporočil naročniku oziroma drugemu pridobitelju. 660.Če ni v tem poglavju drugače določeno. ki zadevajo njeno solidnost. 664. ko so se cene za elemente. ko je napako ugotovil.Izvajalec ni prost odgovornosti. člen OZ . Vendar je v primeru. izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. ko je naročnik obvestil njega. na podlagi katerih je bila določena.Če vsebuje gradbena pogodba določilo “ključ v roke” ali kakšno drugo podobno določilo. Izvajalec oziroma projektant se ne more sklicevati na določbe prejšnjih odstavkov. v okoliščinah danega primera pa lahko tudi izključena. obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva.

Naročnik in izvajalec morata ob sklenitvi pogodbe soglašati o: . O pojavu izrednih okoliščin mora izvajalec nemudoma obvestiti naročnika.projektna dokumentacija ima napako. s katerim se naroči izdelava načrta. Stroške za izvedbo nujnih nepredvidenih del nosi naročnik.roku za dokončanje del Pogodba o izdelavi projekta(projektantska pogodba) Pri poslu. da izvede tudi nujna nepredvidena dela. ki izvira iz sfere projektanta . Nujna nepredvidena dela so tista. 84 . ki presegajo pogodbene količine del. ni podrejen pravilom o gradbeni pogodbi. ki opravlja nadzor. ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli. ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli. ki mu ga zagotovi naročnik. Predpostavke za projektantovo odgovornost za napake projektne dokumentacije so: . V primeru nujnih nepredvidenih del in vseh drugih del. a jih je treba izvesti za dokončanje gradbe. Dolžnost izvajalca je. se cena poviša. velja desetletni jamčevalni rok. povezani z gradnjo. se izvajalec zaveže.za druge napake veljajo roki po podjemni pogodbi(najdlje dve leti od izročitve in prevzema) Določitev cene in pogoji za spremembo cene Stranki morata ob določitvi cene določiti tudi obseg del. Naročnik lahko izdela načrt sam ali pa zaupa izdelavo načrta tretji osebi. Nepredvidena dela so tista. Presežna dela so količine izvedenih del. ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti. saj pri izdelavi načrta oziroma projektne dokumentacije ne gre za gradbo ali gradbena dela.gradbi oziroma gradbenih delih. ki jih izvajalec ni mogel predvideti. Roki za uveljavljanje sankcij zoper nadzornega inženirja so: .ceni . Skupaj dogovorjena cena(cena v skupnem znesku za celotni objekt) – po tej klavzuli manjkajoča in presežna dela ne vplivajo na ceno. Klavzule po obsegu del za dogovorjeno ceno Cena po enoti mere(enotna cena. se je uveljavil izraz nadzorni inženir. vendar samo dela. da bo izvedel gradbena dela oziroma gradbo po načrtu. ki ga pokriva ta cena.če gre za napako v solidnosti gradbe. Izvedbe nujnih nepredvidenih del povzročijo izredni in nepričakovani dogodki. te pa so razvidne iz popisa del.naročnik mora napako pravočasno notificirati Pogodba o nadzoru nad gradnjo Teorija uvršča pogodbo o nadzoru nad gradnjo med obligacije prizadevanja in zato pod pravila o mandatni pogodbi. Posel. cena od merske enote) – ob sklenitvi pogodbe so predvidene vrste del in njihove količine. ki so opredeljena v projektu in se izvajajo na določenem zemljišču . Za osebo. ki je podrejen gradbeni pogodbi. Manjkajoča dela so negativni odmiki izvedenih del glede na pogodbene količine. ki teče od izročitve in prevzema del .

ki so ob sklenitvi pogodbe konkretno specificirana. ampak tudi dela. ki niso potrebna za dokončanje gradbe. Najpomembnejše obveznosti naročnika se nanašajo na: .obligacija rezultata(uspeha) .način izvedbe Kadar so napake takšne. Dodatna dela Pogodbena dela niso samo tista.prevzem gradnje .samostojnost izvajalca Izvajalec ogovarja za delo podizvajalcev. nepredvidenih in tudi nujnih nepredvidenih del. Vzrok za napako gradbe je lahko: . Odgovornost za napake gradbe Za napako gradbe gre zmeraj takrat. Dodatna dela(poznejša dela) so dela.plačilo KONČNO KONEC!!!!!!!!!!!!!!!!  85 . gre za napake v solidnosti gradbe.Cena na ključ(funkcionalni ključ v roke) – klavzula izključuje vpliv manjkajočih.napaka v materialu . a so potrebna za dokončanje gradbe.napaka v projektu .uvedbo v posel . Obveznosti in pravice izvajalca Pri obveznostih izvajalca sta izraženi dve značilnosti gradbene pogodbe: . da onemogočajo opravljanje funkcije objekta kot prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti. presežnih. kakor da bi delo opravil sam.posebna narava zemljišča . kadar zgrajeni objekt ne ustreza projektu ali pravilom stroke. ki jih stranki ob sklenitvi nista predvideli.

86 .

87 .

88 .

89 .