You are on page 1of 17

CPP - Vprašanja in odgovori

1.Kdo sestavlja pravosodni sistem? (U-39) V sistemu oblasti je sodna funkcija ena od treh klasičnih vej oblasti. Ustava posebej ureja sodstvo v členih od 125 do 134, državno tožilstvo v 135-136 členu ter odvetništvo in notariat v 137 členu, uporablja pa tudi pojem pravosodje. Tako opredeljuje v prvem odstavku 137.čl.odvetništvo kot samostojno in neodvisno službo, ki jo ureja zakon, in kot »del pravosodja«. Pravosodje je mogoče opredeliti kot sistem sodišč ter drugih organov in služb, ki so trajno povezani z delovanjem sodne funkcije. Pravosodni sistem torej obsega: 1 - vse vrste sodišč (okrajna, okrožna, višja, vrhovno, specializirana) 2 - državno tožilstvo 3 - državno pravobranilstvo (Zakon o državnem pravobranilstvu) 4 - odvetništvo (Zakon o odvetništvu) 5 - notariat (Zakon o notariatu). 6.Državno tožilstvo! (U-44) 7.Kdaj je lahko državni tožilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-241) Državno tožilstvo kot del pravosodja ureja Zakon o državnem tožilstvu. Glavna funkcija državnih tožilcev je pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj (prekrškov), za katere je tako določeno z zakonom. Poleg tega pa državni tožilec opravlja tudi procesna dejanja oziroma vlaga procesne akte tudi v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih, če tako določa zakon. Na področju civilnega sodstva ima državni tožilec predvsem naslednje funkcije: 1-da na podlagi pooblastila posebnega zakona nastopa kot stranka v nekaterih civilnih sporih (npr. v sporih zaradi razveljavitve ZZ) 2-da z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti skrbi za enotno uporabo zakonov na področju civilnega sodstva (385-391 ZPP) 3-da se izjavi o vsaki vloženi reviziji stranke proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (373,375,382 ZPP Se pravi, da državni tožilec nastopa v civilni pravdi v treh vlogah: 1-kot stranka (ZZDR pravi, da lahko državni tožilec vloži tožbo za razveljavitev zakonske zveze – v taki pravdi nastopa državi tožilec kot pravdna stranka) 2-kot vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti (t.j.izredno pravno sredstvo) 3-kot državni organ, ki se lahko izjavi o vsaki vloženi reviziji (kot intervenient sui generis – intervenient za javni interes) 11.Vloga odvetnika! (U-47) Glavna vloga odvetnika v civilnem pravdnem postopku je zastopanje strank na podlagi pogodbe o mandatu. V skladu s 86.čl.ZPP smejo stranke v cpp opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Pooblaščenec je sicer lahko vsakdo, ki je popolnoma poslovno sposoben. V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (87/3 ZPP). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa je uveljavljeno celo obvezno zastopanje po odvetnikih. Stranka lahko v teh postopkih opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik(96/3 ZPP). V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko torej stranka načeloma opravlja sama procesna dejanja, kadar pa jih opravlja preko pooblaščenca, mora biti ta bodisi odvetnik ali oseba ,k je opravila pravniški državni izpit. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa stranka sama ne more opravljati procesnih dejanj, temveč lahko opravlja procesna dejanja samo preko odvetnika. V tem primeru gre torej za obvezno zastopanje po odvetniku.

2.Vrste sodišč! (U-40) Sodišča so na podlagi Zakona o sodiščih organizirana tako, da sodijo v vseh zadevah na prvi stopnji okrajna in okrožna sodišča. To velja seveda tudi za civilno sodstvo. V Sloveniji je - 44 okrajnih sodišč in - 11 okrožnih sodišč, - 4 višja in - 1 vrhovno sodišče. Imamo pa tudi specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom

12.Kdo je lahko notar? (U-48) Za notarja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1-da je državljan RS 2-da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost 3-da ima v RS pridobljeni strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini opravljeno diplomo pravne fakultete 4-da je opravil pravniški državni izpit 5-da ima 5 let praktičnih izkušenj kot uni. Dipl. pravnik, od tega najmanj 1 leto pri notarju in najmanj 1 leto pri sodišču, odvetniku ali državnem pravobranilcu 6- da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (npr.tega pogoja ne izpolnjuje tisti, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše) 7-da aktivno obvlada slovenski jezik 8-da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata 9-da še ni dopolnil 64 let

3.Zakaj so pristojna okrajna sodišča? (U-40) V civilnih zadevah sodijo OKRAJNA SODIŠČA: a-v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka ne presega 2mio SIT b-ne glede na vrednost spora pa tedaj kadar gre za : 1-spore zaradi motenja posesti 2-spore glede služnosti ali realnih bremen 3-spore iz najemnih ali zakupnih razmerij 4-spore o zakonitem preživljanju, če se ti spori ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva Okrajna sodišča c- odločajo tudi o zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah d-vodijo zemljiško knjigo in e- odločajo v izvršilnih zadevah.

4.Zakaj so pristojna okrožna sodišča? (U-41) Okrožna sodišča pa v civilnih zadevah odločajo na prvi stopnji a- v premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča (zlasti torej v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka presega 2mio SIT) b-ne glede na vrednost spora pa tudi: 1-v sporih iz družinskih razmerij (razen v sporih o preživljanju9 2-v gospodarskih sporih 3-v sporih o priznanju tujih sodnih odločb 4-v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča 5-v sporih o pravicah intelektualne lastnine. c-Okrožno sodišče vodi tudi sodno register.

8.Državni pravobranilec – kdaj je lahko državni pravobranilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-) Državno pravobranilstvo ureja Zakon o državnem pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo, njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov, ki so samostojne pravne osebe. Pred sodišči je državni pravobranilec zakoniti zastopnik države in omenjenih subjektov. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerju razreši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Državni pravobranilec RS nastopa v civilnem sporu pred sodišči kot zastopnik države, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe in na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu opravlja vsa procesna dejanja , kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec. Državni pravobranilec v pravnem sistemu Republike Slovenije nima več pooblastil, da bi nastopal kot stranka v postopku!!!

13.Kaj je notarska listina? (U-48) 14.Kdaj je notarska listina izvršilni naslov? (U48) 15.Pogoji za izvršljivost notarskega zapisa! (U-48) Notarji kot osebe javnega zaupanja 1-sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, 2-prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje za izročitev tretjim osebam ali državnim organom (depozit) in 3-opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu. Notarji sestavljajo notarske listine, to je : 1-notarske zapise 2-notarske zapisnike in 3-notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene z zakonom (3 ZN) Notarski zapis (ki je tudi notarska listina) je izvršilni naslov,: 1-če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, 2-če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in 3-če zavezanec soglaša z neposredno izvršitvijo notarskega zapisa. V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli: 1-pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema 2-pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost 3-pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju 4-darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti 5-drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

5.Zakaj so pristojna višja sodišča in o čem odločajo? (U-40) Višja sodišča so pristojna predvsem 1-za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, 2-za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja, 3-za odločanje o prenosu pristojnosti z enega na drugo okrajno ali okrožno sodišče s svojega območja 4-in o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni. Višje sodišče je torej skupno pritožbeno sodišče okrajnih in okrožnih sodišč na njegovem območju. V Sloveniji imamo torej dve vrsti sodišča prve stopnje (okrajna in okrožna), ki niso v hierarhičnem razmerju, obema vrstama pa je nadrejeno skupno višje sodišče.

9.Družbeni pravobranilec! (U-45) Po spremembi ekonomskega in političnega sistema je bil družbeni pravobranilec v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij še vedno pooblaščen varovati družbeno lastnino. Zakon o družbenem pravobranilcu ga še (Url,RS 96/95) vedno ohranja kot varuha družbene lastnine in pravic delavcev in pravi, da bo družbeni pravobranilec deloval do dokončanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom družbene lastnine in do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja. V sistemu zasebne lastnine in tržnega gospodarstva družbeni pravobranilec kot varuh družbene lastnine nima več svojega mesta!

10.Kdo je lahko odvetnik? (U-46) Odvetnik je lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 25.čl.Zodv.: 1-mora biti državljan RS 2-mora biti poslovno sposoben 3-imeti mora v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete 4-imeti mora opravljen pravniški državni izpit 5-imeti mora 4 leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik , od tega najmanj 1 leto pri odvetniku 6-mora aktivno obvladati slovenski jezik 7-mora biti vreden zaupanja 8-imeti mora opremo in prostore.

1

temveč v pristojnost upravnega organa. da je s kaznivim dejanjem povzročil prometno nesrečo. od njegove rešitve pa je odvisna odločitev v glavni stvari. 8-Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. tako da je odločba organa druge stopnje le deklaratorna (249. Ta ničnost obstaja po samem zakonu.Adhezijski postopek! (U-95) V adhezijskem postopku kazensko sodišče obravnava premoženjskopravne zahtevke. in vrnitev poslovne sposobnosti -postopek za podaljšanje.Odločanje o pristojnosti – kompetenca o kompetenci! KOMPETENCA O KOMPETENCI. 23. I. 23. ki pravi.ZPP. ki je že postala formalno pravnomočna. za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa. se izvršuje po pravilih civilnega izvršilnega postopka. V našem pravnem sistemu pripada pristojnost odločati v sporu o pristojnosti med sodišči in upravnimi organi ustavnemu sodišču.ZPP). Kazensko sodišče pa v tem primeru presoja ali je bila prometna nesreča povzročena s kaznivim dejanjem. sklenjena pred sodiščem ali arbitražo.čl. Verodostojna listina je v smislu tega zakona 1faktura. Ti premoženjskopravni zahtevki se lahko nanašajo na povrnitev škode. ni mogoče pravnega varstva zagotoviti samo v civilnem pravdne postopku. da so sodišča pristojna odločati o tem.člen ZIZ Verodostojna listina Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine.Upravni organ ni pristojen Kadar pa upravni organ izda odločbo. za katero je pristojno sodišče. (U-132) 13. ki se nanašajo na sodišče spadajo: 1-slovenska jurisdikcija (18/3 in 29. ki je izdalo odločbo prve stopnje. odvzem. je izvršilni postopek vendarle le del procesa. ki ne spada v sodno pristojnost. saj ima sodišče v nepravdnem postopku možnost raziskovati tudi tista dejstva. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. izdano v kazenskem postopku.člen ZIZ Izvršilni naslovi so: 1-izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava 2-izvršljiv notarski zapis 3-druga izvršljiva odločba. izvrši ukrep odvzema premoženjske koristi. ter kolikšna škoda je nastala. Po istih pravilih se tudi izterja denarna kazen. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. je taka odločba nična (1. s tem.ZUP). 22.ZPP) 3-pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank (78. ki jo je mogoče uveljaviti tudi z izrednim pravnim sredstvom-revizijo (glej 1. 21.Ustave RS). nastane takoj vprašanje kateri zastaralni rok za odškodninski zahtevek se naj uporabi ali po OZ-353 ali pa predpisani daljši zastaralni rok pri kazenskem pregonu-ZKP.čl ZPP) 3-stvarna in krajevna pristojnost (17. Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. ali zadeva spada v sodno ali v upravno pristojnost .člena PZZ! Glavni primeri nepravdnega postopka pri nas so: -zapuščinski postopke -postopek za ureditev razmerij med solastniki -postopek za delitev skupnega premoženja -postopek za ureditev meje -postopek za omejitev. in navedel dan zapadlosti. Če je sodišče odločilo v sporu.čl. kdor je pooblaščen uveljavljati zahtevek v pravdi (praviloma oškodovanec).alinea 160 čl.Razmerje med civilnim pravdnim in kazenskim postopkom! (U-92) To razmerje se kaže predvsem v reševanju: 1-predhodnih vprašanj in medsebojni vezanosti na pravnomočno odločbo. ki so nastali zaradi izvršitve kaznivega dejanja.-80. kadar odloča o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju v civilnem sporu. Če toženec tega izpolnitvenega naloga ne izvrši. 2-sodna pristojnost – to je pristojnost sodišča (kot organa). Odločbo je mogoče vsak čas razglasiti za nično. kdo je odškodninsko odgovoren za škodo. II.točke drugega odstavka 339. ZPP) 4-pristojnost rednega ali specializiranega sodišča (17/1 ZPP) GLEDE NA STRANKE: 1-obstoj stranke in sposobnost biti stranka to je sposobnost biti v procesu nosilec procesnih pravic in obveznosti (76.čl. kadar je to potrebno za nastanek terjatve. 4-javna listina. Če dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. kogar se odločba neposredno tiče ali tisti. 1-se izreče za nepristojno. ter 48-86 ZMZPP) – to je pristojnost slovenskih sodišč v sporih z mednarodnim elementom. 18.čl. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločba kazenskega sodišča izdana v adhezijskem postopku.le izjemoma nepravdno sodišče odloči na podlagi ustne obravnave 4. ali torej obstaja kaznivo dejanje in ali je povzročitelj kazensko odgovoren V takem primeru ne gre za predhodno vprašanje.čl.člen ZIZ Odločba in poravnava S sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba. 2-v primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe. bodisi po uradni dolžnosti ali po predlogu stranke oziroma državnega tožilca (280.točka 279. izvrši kazen zaplembe premoženja. Tako Ustavno sodišča RS odloča v sporu o pristojnosti med upravnimi organi in sodišči (8. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. vsako s svojega vidika obravnava isti historični dogodek in 3-pri ureditvi adhezijskega postopka. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. ki je pri prometni nesreči nastala. Kadar odločba ne učinkuje sama po sebi (npr. ga bo civilno sodišče še vedno lahko obsodilo na plačilo odškodnine. Predhodno vprašanje je ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem? Od rešitve tega je odvisna tudi odločitev o glavni stvari. vrnitev stvari ali razveljavitev določene ga pravnega posla (100. če je upnik predložil pisno izjavo.Procesne predpostavke! (U-95) GLEDE NA SODIŠČE: Med procesne predpostavke.čl. Sodno izvršbo potrebujejo le dajatvene sodbe in tudi te le tedaj. ki sicer samo ni predmet civilne pravde. da zahteva da sodišče izda neko odločbo 5-sistem pravnih sredstev je drugačen – v nepravdnem postopku včasih o pravnem sredstvu lahko odloča tudi sodišče. temveč kak drug organ (npr.CPP .. ki pomeni za civilno sodišče predhodno vprašanje. kadar toženec ne izpolni prostovoljno izpolnitvenega naloga.Vprašanja in odgovori 16. je civilno sodišče na tako odločitev vezano! V obratni smeri tega ni! Po soglasnem stališču sodne prakse in pravne doktrine je civilno sodišče tedaj. 3-v primeru ustavitve kazenskega postopka.ZPP. v kateri je bilo vprašanje rešeno.bolj sta poudarjeni načeli ustnosti in neposrednosti 4-stranki : tožnik in toženec NEPRAVDNI POSTOPEK 1-bolj elastičen (razbremenjen določenih formalnosti) 2-ponavadi se začne in vodi po uradni dolžnosti (načelo oficialnostioficiozni postopek) 3-bolj uveljavljeno preiskovalno načelo pri zbiranju procesnega gradiva.to pravilo pomeni. češ da je s kaznivim dejanjem povzročil to nesrečo. ko civilno in kazensko sodišče. Ni pa civilno sodišče vezano na kazensko oprostilno sodbo.ZPP Sodišče odredi prekinitev postopka. 14. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. bo kazensko sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu v celoti ali deloma prisodilo premoženjskopravni zahtevek. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.ZPP. s sodno poravnavo pa poravnava.ZPP) 4-obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde (86-101) 2 .konstitutivne ali deklaratorne sodbe). Primer: Tako na primer obravnava civilno sodišče določeno prometno nesrečo in ugotavlja.Razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom? (U-73) PRAVDNI POSTOPEK 1-norme so pogosto bolj stroge 2-praviloma se začne na predlog (tožbo) strank (v celoti je uveljavljeno dispozitivno načelo) 3.-ZPP . naj v celoti uveljavlja svoj zahtevek v pravdi. je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 3.stranka postopka je tisti.upravni). V primeru delne ugotovitve zahtevku bo kazensko sodišče napotilo oškodovanca. Za dokončno realizacijo materialnopravne pravice je torej treba v izvršilnem postopku uporabiti neposredno prisilo.Identično dejansko stanje! (U-93) Včasih pa civilno in kazensko sodišče obravnavata isti historični dogodek vsak s svojega vidika. da preostali del zahtevka uveljavlja v civilni pravdi. ki uveljavlja svoj pravni interes.ZPP) 2-pravdna (procesna) sposobnost – to je sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja (77. 206/1 čl. Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve.Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja.čl. ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.čl. kadar: 1-ni podlage za delno ali popolno ugotovitev zahtevku v kazenskem postopku. 6-po zakonu overjena zasebna listina in 7-listina. 2razveljavi opravljena pravdna dejanja in 3zavrže tožbo (18.ZKP) Premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku lahko uveljavlja. ali je povzročitelj povzročil škodo s kaznivim dejanjem. Zaradi tega lahko govorimo samo o relativni samostojnosti izvršilnega postopka oziroma o samostojnosti s stališča normativnega urejanja obeh postopkov. seznam ali listina.ZUP). ki naj rabi uveljavitvi te pravice.Sodišče ni pristojno: Če med postopkom ugotovi. 20.19..ZUP) 19. češ da je kriv za prometno nesrečo. da je izvršilni naslov. saj je na primer obstoj civilne odškodninske odgovornosti po 154 OZ povsem neodvisen od vprašanja. Če je bil obdolženec v kazenskem postopku oproščen obtožbe. da odloča o zadevi (18/1. V pravdnem postopku sodišče naloži s sodbo tožencu (dolžniku iz materialnopravnega razmerja) izpolnitev določene obveznosti. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. da je terjatev zapadla. Primer:Ker je bila škoda povzročena in se ne ve kako je bila povzročena.čl. Ne bo pa moglo (civilno sodišče) zavrniti odškodninskega zahtevka proti povzročitelju prometne nesreče. ki jih stranki nista zatrjevali. je potrebna prisilna izvršitev. 5-izpisek iz poslovnih knjig. 2-v obravnavanju identičnega dejanskega stanja. overjen s strani odgovorne osebe. sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže. Kazensko sodišče napoti oškodovanca. pridobljene s kaznivim dejanjem in izterjajo stroški kazenskega postopka. Sodiščem torej pripada kompetenca o kompetenci (odločati o pristojnosti). Pravdnemu postopku torej vedno ne sledi izvršba. 17.Razlika med civilnim pravdnim in izvršilnim postopkom! (U-74) V pravdnem postopku sodišče izda avtoritativno odločbo o spornem razmerju oziroma o sporni pravici. 2-menica in 3-ček s protestom in povratnim računom.Predhodna vprašanja! (U-92) Predhodno vprašanje je tisto vprašanje.22. če sklene. lahko sodišče samo reši to vprašanje. Za razmerje med civilnim pravdnim in nepravdnim postopkom so pomembne tudi določbe 21. V vsebinskem pogledu če ocenjujemo izvršilni postopek kot obliko varstva materialne pravice.točko prvega odstavka 370. dovoli sodišče izvršbo.čl. če bo povzročitelj prometne nesreče v kazenskem postopku pravnomočno obsojen. odvzem in vrnitev roditeljske pravice… 17.ZPP Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju. ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). vezano tako na obsodilno kot tudi na oprostilno kazensko sodbo. 18. kdaj se lahko vloži revizija).. v določenih primerih nepravdno sodišče upošteva tudi nepravočasna pravna sredstva oziroma lahko spremeni odločbo. ko kazensko sodišče v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca.

Ta slaba vera pa se predpostavlja. ki se nanašajo na sodišče. izkustvena pravila in pravila logičnega mišljenja (preiskovalno ) 4-pravna pravila (preiskovalno načelo). ki ga niso predložile stranke. 4-pravni interes za sodno varstvo materialne pravice. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnih otrocih. To na primer slovenska jurisdikcija. stranke ali sporni predmet). res transacta.. ki velja za najpomembnejši del procesnega gradiva. sodišču torej ni treba ugotavljati ali je kršitev pravila iz 3/3 ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. da po uradni dolžnosti teče in da sodišče postopke po uradni dolžnosti tudi zaključi.. ki jih sodišče začne uradno. je podana tako imenovana absolutna bistvena kršitev procesa iz 6. Poznamo namreč dve skupini nepravdnih postopkov: 1-Oficiozni postopki: so postopki. 26. razdružitev skupnosti…).Načelo dispozitivnosti! Posledice prekoračitve tožbenega zahtevka! (U-108) Načelo dispozitivnosti pomeni. 2-Predlagalni postopki: -to so postopki. –tako je po zakonu o stečaju in prisilni poravnavi eden izmed pogojev. torej za materialne dispozicije 30. Primer. Relativne – neprave procesne predpostavke pa upošteva sodišče le na ugovor stranke. 34. na katere mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. ki je izrecno predpisan pri ugotovitveni tožbi (181/2 ZPP).vse tiste. 3-sodna poravnava ali res transacta (308 ZPP). ki učinkuje enako kor pravnomočna sodba in zaradi katere je v isti sporni zadevi prav tako nova pravda nedopustna. sodna odločba pa je absolutno neveljavna.določitev zasilne poti. nanaša na razpolaganje z materialnimi zahtevki. Nepravi procesni predpostavki sta v bistvu samo dve: 1-sklenjena pogodba o arbitraži: Stranki v določenih primerih lahko izključita sodno varstvo pred rednim sodiščem in se dogovorita.(npr.členu–v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov -3. potem ko začno teči. ki jih ni zatrjevala nobena stranka. morajo torej obstajati ves čas spora. ali jo je dobil plačano v nenavadni obliki in na nenavaden način… 3 . položitve varščine torej ne zahteva sodišče po urdni dolžnosti (90/1 ZMZPP). ki morajo biti podane.sposobnost biti stranka. da položi tožnik varščino za pravdne stroške. Po 408/3 ZPP sodišče zaradi varstva otrok in drugih oseb. slovenska jurisdikcija…) Posebne procesne predpostavke pa so tiste. Sodišče mora torej o teh razmerjih odločati ne glede na zahtevke strank in tudi v primeru. To so na primer postopki v nekaterih statusnih zadevah. da je pravda dopustna. Tujec mora položiti varščino le na zahtevo toženca. da postopek po volji strank teče in se zaključi. ki se nanašajo samo na posamezna procesna dejanja oziroma na posamezne faze civilnega pravdnega postopka.členu-stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki. in da sodišče ne sme upoštevai procesnega gradiva.… SPLOŠNE – POSEBNE: Splošne predpostavke se nanašajo na ves potek civilne pravde. Ta pravila mora sodišče ugotavljati oziroma upoštevati po uradni dolžnosti. To velja za: 1-splošno znana dejstva 2-domnevna dejstva –tu se zatrjuje samo domnevno bazo. potrebne za odločitev.Načelo oficialnosti! Kdaj je najbolj uveljavljeno? (U-108-110) Bistvo načela oficialnosti je.ZPP) 3-sklenitev sodne poravnave (oba-306-309 ZPP) 4-neaktivnost toženca. Od obstoja teh posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega procesnega dejanja ABSOLUTNE (prave) – RELATIVNE (neprave) : Absolutne-prave procesne predpostavke so tiste. Tako bo na primer ravnalo redno sodišče. kjer mora senat vedno pri razvezi zakonske zveze (sporazumno ali s tožbo) obligatorno odločiti tudi o varstvu. inkvizicijsko (preiskovalno) načelo pa z načelom oficialnosti. ki navaja kdaj sodišče ne prizna razpolaganja strank. to je za trditve o dejstvih in za dokaze. v njih pa se je uveljavilo načelo dispozitivnosti (npr. V ZPP je to načelo uveljavljeno v: -2. sodna pristojnost. ne pa po uradni dolžnosti. ki pripelje do izdaje zamudne sodbe. Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi. ne da bi bili potrebni predlogi strank. kadar je podana zahteva za pravno varstvo-izključno s procesnim zahtevkom in so: 1-umik tožbe (188/1-4 ZPP) 2-umik pravnega sredstva. ko nobeden od zakoncev zahtevkov sploh ne postavi. V procesno gradivo spadajo: 1-trditve o dejstvih (razpravno načelo) 2-dokazi (razpravno načelo) 3-pravila znanosti. Sodišče nudi pravno varstvo strankam le na njihovo zahtevo. ki ne smejo biti podane. ugotavlja tudi dejstva. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese v teh sporih. ki se začno na predlog. Preiskovalno načelo je v večji meri uveljavljeno v nekaterih posebnih postopkih. če je pogodbenik dobil plačano svojo terjatev. da se začne postopke po volji strank.Kako je omejena dispozitivnost strank v civilni pravdi? (108) Dispozitivnost strank je omejena: 1-če nasprotuje prisilnim predpisom (tu sodišče ne prizna razpolaganja strank 3/3 ZPP) 2-če nasprotuje moralnim pravilom (tu sodišče ne prizna razpolaganja strank 3/3ZPP) 3-v statusnih sporih . priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. kadar razveže zakonsko zvezo. katerih obstoj torej preprečuje vsebinsko (meritorno) odločanje o sporu. 1-kadar prisilni predpisi onemogočajo dispozicijo strank na področju materialnega prava oziroma. če ga toži tuj državljanali oseba brez državljanstva v RS. Praviloma pa bo sodišče najprej pazilo na dopustnost sodne poti in pristojnost. strok. s katero sploh izključijo pristojnost rednega sodišča odločati v določenem sporu ali v določeni vrsti spora (460ZPP) 2-v primeru dogovora o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) – ko se stranki lahko sporazumeta.Katero načelo prevladuje v CPP? (U-11112) Značilno za civilni pravdni postopek je razpravno načelo. ki še ni dospela. POZITIVNE – NEGATIVNE: Pozitivne procesne predpostavke so tiste. strankam pa jih ni treba dokazovati.Izjeme razpravnega načela! (U-112) Pri tem pravilu so tudi izjeme. 2-pravnomočno razsojena stvar ali res iudicata (319/2 ZPP) – to je prepoved nove pravde v že pravnomočno razsojeni stvari. Preiskovalno načelo pride do izraza pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti. zlasti na primer odvzem. 24. ki preskrbijo procesno gradivo. Povzetek: Sodišče praviloma razpravlja najprej o tistih predpostavkah. Negativne procesne predpostavke so tiste. ki ga v našem pravu uživajo otroci! 28.Kje sta načeli dispozitivnosti in oficialnosti uveljavljeni v ZPP? (108) Načeli sta v ZPP uveljavljeni: 1-dispozitivnosti v 2. 25. da se 3/3 člen ZPP. Temeljna delitev nepravdnih postopkov izvira prav iz različne uveljavitve načela dispozitivnosti in oficialnosti v posameznem nepravdnem postopku. omejitev in vrnitev poslovne sposobnosti. kadar bo prejelo zadevo iz pristojnosti določenega specializiranega sodišča in tako bo ravnalo sodišče tudi v primeru. Materialne dispozicije so takrat.st. Najbolj je to načelo uveljavljeno v zakonskih in očetovskih sporih. da so le stranke tiste.točke 339/2 ZPP. Tako sodišče upošteva tudi dejstva. ne pa tudi samega dejstva. izkustvenih pravil in pravil logičnega mišljenja ter pri ugotavljanju vsebine pravnih pravil. da se začne postopek po uradni dolžnosti. tudi slaba vera sopogodbenika. da sodišče.Uveljavitev načela oficialnosti v posebnih postopkih? (U-111) Še bolj kot v civilnem pravdnem postopku se je načelo oficialnosti uveljavijo v civilnem nepravdnem postopku. 2-kadar taka dispozicija ne bi bila v skladu s pravili morale.ZPP). ki jih stranke niso navajale in zbere podatke ( izvaja torej dokaze). da je pravda dopustna. 32. če ne bo stvarno ali krajevno pristojno. zavarovanje premoženjskih koristi otroka z zavarovalnimi ukrepi … Vsi ti postopki. Pogodbo o arbitraži pa upošteva sodišče le na ugovor stranke (464/1 ZPP).Kdaj pride do izraza preiskovalno načelo? (U-114) Preiskovalno načelo v čisti obliki pomeni. To so naprimer litispendenca. V 421 ZPP predpisuje. stroke. Prekoračenj tožbenega zahtevka je kršitev procesa. vendar je to možno le.členu 2-oficialnosti v 421 členu 31.(npr. To velja zlasti za zakonske in očetovske spore. odvzem. da bo njun spor razsodila arbitraža (460 čl. za izpodbijanje pravnih dejanj. (3/3 ZPP) 29. do katerega lahko pride tudi na podlagi izrecnega sporazuma strank (209 ZPP) 27. ki sicer po zakonu ni krajevno pristojno. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. temveč le do sklepa o ustavitvi postopka odstopitve zadeve pristojnemu sodišču. stvarna in krajevna pristojnost. Običajno se razpravno načelo povezuje z načelom dispozitivnosti v civilnem pravdne postopku. katerih obstoj ali neobstoj bi po njegovem mnenju najprej pripeljal do zavrženja tožbe (274 ZPP). Če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (3/3 ZPP). 2-tožniška varščina: Toženec lahko zahtev v primeru. ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva.CPP . procesna sposobnost. ki jo upošteva sodišče samo na predlog strank!!!! 33. Od tod sledi. Procesne dispozicije-so takrat. ki so jih postavile v postopku in svojemu zahtevku se lahko odpovejo. ki pa mora biti podan tudi pri vseh drugih oblikah tožbe. kadar stranke z dispozitivnimi dejanji razpolagajo z zahtevkom materialnega prava in so naslednje: 1-odpoved tožbe tožbenemu zahtevku (tožnik –317 ZPP) 2-pripoznava tožbenega zahtevka (toženec316. Bistvo razpravnega načela v čisti obliki je. da jima bo sodilo na 1. storjenih pred uvedbo stečajnega postopka.Vprašanja in odgovori GLEDE NA SPORNI PREDMET: 1-visečnost pravde ali litispendenca (189/3 ZPP) – med pravdo se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama. tečejo po uradni dolžnosti in se po uradni dolžnosti tudi zaključijo. upošteva to absolutno kršitev po uradni dolžnosti.v zakonskih in očetovskih sporih. podaljšanje in vrnitev roditeljskih pravic. če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča in če je dogovorjeno sodišče stvarno pristojno za sojenje v zadevi (69 ZPP) 3-v primeru mirovanja postopka.Kdaj se načelo oficialnosti lahko pojavi kot korektor načela dispozitivnosti v civilni pravdi? (U-109) Načelo oficialnosti se tudi na procesnem področju pojavi kot korektor načela dispozitivnosti takrat. da sodišče samo zbira procesno gradivo in seveda tako zbrano procesno gradivo tudi vzame za podlago svoji odločbi.Katera so materialna in katera procesna dispozitivna dejanja strank v pravdnem postopku? (U-108) Dispozitivna dejanja se razlikujejo na materialne in procesne dispozicije.sodišče. Pri nekaterih predpostavkah oziroma pomanjkanju nekaterih predpostavk ne pride do zavrženja tožbe.Katero avtonomijo imajo stranke pri oblikovanju procesa? (U-107) Stranke imajo določeno avtonomijo pri oblikovanju procesa predvsem pri naslednjih procesnih institutih: 1-v primeru sklenitve pogodbe o arbitraži.in3. obligatorno odloči tudi o varstvu. Načelo oficialnosti je tu uveljavljeno zaradi posebnega varstva. res iudicata.

kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti.obojestranskega zaslišanja (kontradiktornosti) (5 ZPP) 3-n.pošta) 2-ta organ ali organizacija izda javno listino le v okviru svoje pristojnosti. katera dejstva so resnična in katera ne. da navedejo vsa odločilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način. da se dajo vsa pojasnila.Taka kontradiktorna razprava je tudi najzanesljivejša metoda za ugotavljanje materialne resnice in pelje dejansko do pravilne in zakonite sodne odločbe.Izjema načela proste presoje dokazov in pogoj. 224 ZPP. ki je pomembno za odločbo. 3-in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa. da da o tem izjavo organ. če izhaja iz obravnave in dokazovanja.Izjeme načela materialne resnice? (U-118) Izjeme od načela materialne resnice so: 1-pravnomočnost 2-pripoznava tožbenega zahtevka (toženec tožbeni zahtevek pripozna 316 ZPP) 3-izdaja zamudne sodbe (318 ZPP) 4-priznava dejstev oziroma nasprotna stranka ni prerekala dejstev 5-zakonske presumpcije – npr. ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil (npr. Zamudna sodba torej temelji na izhodišču. 4 . je sodniku prepuščeno. Naš ZPP uveljavlja koncepcijo afirmativne litiskontestacije pri zamudni sodbi. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. 39. dokazujeta resničnost tistega. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. 42.To načelo zahteva. pa pogosto zadostuje verjetnost dejstev (primer:sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje.ustnosti in neposrednosti (4 ZPP) 4-n. od katerega naj bi izvirala. Ravno zaradi tega. Po določbi 338 ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.Načelo proste presoje dokazov! (U-119) 37. da je treba na vse naroke (še posebej na glavno obravnavo) vabiti stranke in jim dati tudi dovolj časa za pripravo na narok (280 ZPP) 3-pravila o poteku glavne obravnave (289 ZPP). da sodišče ne sme upoštevati dejstva. To sledi tudi iz ureditve pritožbenih razlogov. 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Načelo obojestranskega zaslišanja (ali n. je vsebinsko isto omejitev treba uveljavljati tudi pri pravilu o upoštevanju dejstev. da se da stranki vedno možnost. da sme sodišče upoštevati pri odločanju le tista dejstva.Pravna teorija loči več stopenj materialne resnice.Kakšne so stopnje materialne resnice in katera je dovolj za odločitev sodišča? (U-11617) Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. bodisi z zamolčanjem nekaterih odločilnih dejstev. Vendar ta izjema ne pomeni posebne omejitve tega načela. ki se začne s podajanjem tožbe. ki jih zatrjuje tožnik. ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb. Nasprotno: Pravilo. kadar je stranki nočeta ugotavljati in oblikujeta proces s svojimi dispozitivnomi dejanji (odpoved zahtevku. da je listina javna listina? (120) Izjema načela proste presoje dokazov je javna listina! Za javno listino morata biti izpolnjena dva elementa: 1-izda jo lahko le državni organ. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti (230 ZPP). da stranke postanejo subjekt in ne objekt sodnega postopka.ZPP. Stopnje materialne resnice: 1-gotovost – popolna skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi 2-prepričanje – o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek 3-verjetnost – kadar so razlogi. 36. Sodišče se mora truditi. ki je uveljavljeno v našem pravu. poleg tega pa tudi določene življenjske izkušnje in sposobnost logičnega sklepanja. prepričanje o pravno relevantnih dejstvih Za nekatere procesne sklepe. od katerij je odvisna utemeljenost zahtevka. 1-da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. je omiljeno s tako imenovanim materialnim procesnim vodstvom. je mogoča tudi posredno.S katerimi načeli oziroma instituti se uveljavlja načelo materialne resnice? (U-117) Številna druga načela in posamezni procesni instituti so namenjeni uveljavitvi načela materialne resnice: NAČELA: 1-n. Človeško spoznanje je resnično takrat. Dovoljeno je dokazovati. da sodelujejo v postopku. saj lahko toženec plačilnemu nalogu ugovarja. da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars –naj se sliši tudi druga plat) Sodišče je dolžno nuditi strankam le možnost. ki so jih predlagale. sodna poravnava. ne obstaja pa dolžnost strank sodelovati v cpp. ki ga nobena izmed strank ni zatrjevala (razpravno načelo).Kje se vidi. 38. kar se v njiju potrjuje ali določa. ki ne pomenijo konec postopka in s katerim sodišče odloča le o vmesnih procesnih vprašanjih. ki se bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. 41. da ne bi prihajalo do subjektivističnega gledanja sodnikov. ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila. 3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi.pri javni listini (224 ZPP) je presumpcija resničnosti vsebine javne listine z možnostjo protidokaza 6-varovanje uradne ali vojaške skrivnosti.s katerimi ne morejo razpolagati(3/3 ZPP). ki so jih zatrjevale stranke. da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva. 40.Izjeme-omejitve načela obojestranskega zaslišanja (n. in izvajati dokaze. ki v večji meri kot ZPP iz 1977 odstopajo od ugotavljanja materialne resnice. pravna ali fizična oseba. da je treba vse pomembnejše vloge vročiti nasprotniku (276 ZPP) 2-določbe. Od sodnika se zahteva polna nepristranskost pri ocenjevanju dokazov.proste presoje dokazov 2-n. ki jih stranke niso predlagale. ki govorijo za obstoj določenega dejstva močnejši od razlogov. in listina. v primeru pravočasnega in dopustnega ugovora pa je treba razpisati narok za glavno obravnavo (437 ZPP). družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. lahko zahteva. da da sodišče vsaki od strank možnost. resnična. da je omejeno načelo kontradiktornosti? Izjeme načela kontradiktornosti so: 1-IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA: Sodišče lahko izda plačilni nalog na podlagi same verodostojne listine. Ni vezan na posebna formalna dokazna pravila. seveda z omejitvijo. da bi se ugotovilo dejansko stanje. ki omogočajo preizkušanje dejanskih ugotovitev. da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva. 44. Materialno resnico ugotovimo le. take trditve priznala. ki govorijo proti njegovemu obstoju 4-dvom – razlogi. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.resnicoljubnosti kot podvrsto načela vesti in poštenja v sodnem postopku (9 ZPP) PROCESNI INSTITUTI: 1-ves sistem dokazovanja (212-263 ZPP) 2-dolžnost pričevanja (229 ZPP) 3-dolžnost podati izvid in mnenje (246 ZPP) 4-možnost izpodbijati pritožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (338/2 ZPP) 5-možnost navajanja novih dejstev in dokazov. kadar načelu materialne resnice nasprotuje javni interes (varovanje uradne ali vojaške skrivnosti). ali pa tedaj. verjetno izkaže opravičen vzrok za zamudo) V sistemu proste presoje dokazov.Listina. Dispozicija v postopku (razpolaganje z zahtevkom). da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. je omejeno tudi z določbo 7/2 ZPP. da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih. zaradi katerih je mogoče izpodbijati zamudno sodbo.kontradiktornosti)! 45. Govorimo o sistemu iskanja materialne resnice. ne da bi poprej opravilo kontradiktorno obravnavo (431 ZPP). če strank.. Načelo kontradiktornosti dejansko zagotavlja. lahko ugotovimo. ponuditi dokaze.Vprašanja in odgovori 35. da ni po svoji krivdi prej predložil 6-možnost obnove postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov (394/10 ZPP). Materialno procesno vodstvo je pravilo. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje torej po zahtevi stranke preizkuša tudi pritožbeno sodišče. V takem primeru si sodnik dejansko ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti.Kaj pomeni načelo obojestranskega zaslišanja (U-120) Načelo obojestrankega zaslišanja (ali načelo kontradiktornosti) zahteva. 43.javnosti 5-n. ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in s tem izgubila pravico opraviti to dejanje. Taka je zlasti določba 286 čl. da sme sodišče ugotoviti dejstva. nato pa toženec odgovarja na tožbene navedbe (284 ZPP). npr: 1-določbe.kontradiktornosti) se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo.Iskanje materialne resnice in novi ZPP! (U115) ZPP iz leta 1999 v primerjavi z ZPP iz leta 1977 ne vsebuje več določbe. Če ocenjujemo vse naštete izjeme pri načelu materialne resnice. da se odpovemo materialni resnici tedaj.Kaj je materialno procesno vodstvo! (U113) Pravilo. vsebuje ZPP celo vrsto določb.Kaj pomeni sistem afirmativne (pozitivne) litiskontestacije? (U-121) Pri sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije velja. 2-ocenjevanja posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. pripoznava zahtevka). da je stranka. s katerim mora predsednik senata izzvati stranke. ki pravi. ki govorijo za obstoj nekega dejstva so v ravnovesju z razlogi. da so dejstva. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. in izvajati dokaze. ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). ki jih stranke niso zatrjevale.CPP . da se izjavi o trditvah nasprotnika. ki se tičejo navedb strank 4-in sploh. s priznanjem dejstev… Ker je ta dispozicija omejena z določbo 3/3 ZPP. ki so potrebna. Predvsem je taka določba je pritožbeni razlog zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 338/2 ZPP. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti.S katerimi instituti je v ZPP uveljavljeno načelo kontradiktornosti? (120) V ZPP je načelo kontradiktornosti uveljavljeno v številnih procesnih institutih. ZPP iz leta 1999 vsebuje tudi nekatere druge določbe. ki govorijo proti njegovemu obstoju (ne moremo več govoriti o materialni resnici) Za dokončno odločitev sodišča je dovolj. 45. da na podlagi: 1-ocenjevanja posamičnega dokaza.

da so nosilci pravic in dolžnosti v samem procesu. To načelo je pomembno pri sistemu proste presoje dokazov. pri sprejemanju navedb strank in pri izvajanju dokazov. če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.Procesni subjekti! (137) Procesni subjekti so organi in osebe. Glede na njihov položaj v civilni pravdi razlikujemo: 1-glavni (primarni) procesni subjekti : sodišče. ki je postalo med pravdo sporno.Kaj je to eventualna maksima? (U-128) Eventualna maksima je uveljavitev. še preden se vroči nasprotniku sklep. in da smejo stranke pregledovati in prepisovati spise pravde. stranski intervenienti 3-pomožni procesni subjekti: predvsem priče in izvedenci (sodišče seznanjajo s pravno relevantnimi dejstvi in pravili stroke. . Poznamo pojem splošne javnosti in pojem javnosti za stranke. glavno obravnavo. Torej gre za koncentracijo dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo. da izdajo sodno odločbo tisti sodniki. če so dejstva. ZPP 338 Sodba se sme izpodbijati: 1.torej za uveljavitev tako imenovane EVENTUALNE MAKSIME! 53. pri tem pa tudi ugotavlja. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. 47. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. pooblaščenci. da se začne izvajanje dokazov (zavarovanje dokazov). procesna dejanja zunaj naroka pisno. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Izključitev javnosti: 5 . poslovne ali osebne skrivnosti. zlasti velja to za procesna dejanja strank. se opravlja torej ustno. kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih. da mora stranka na prvi narok za glavno obravnavo navesti vsa dejstva. 3-ZAČASNO ZAVAROVANJE DOKAZOV: Po 267/5 ZPP lahko sodišče v nujnih primerih odloči. in onemogočiti vsako zlorabo pravic.Načelo neposrednosti! (U-124) 54. njihova procesna dejanja so usmerjena v izdajo sodbe. da obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje (predhodno vprašanje). vendar daje poseben poudarek načelu ustnosti.Vprašanja in odgovori 2-PROCESNI INSTITUT VRNITVE V PREJŠNJE STANJE: Sodišče lahko na podlagi 120/2 ZPP odloči o tem predlogu (vrnitve v prejšnje stanje) brez naroka.S Katerimi instituti je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka uveljavljeno v ZPP? (U-127) 11/1 ZPP . se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. v nekaterih nepravdnih postopkih zlasti na primer pri odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti. Centralni stadij postopka. gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka 339/1 ZPP in enako velja tudi. pravna sredstva in druge izjave. ne velja pa za interne seje. če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.Načelo javnosti! (U-129) Načelo javnosti sodnih postopkov pomeni omogočiti. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. ne da bi opravilo 55. stranski in glavni intervenienti. Kršitev načela ustnosti pomeni absolutno bistveno kršitev procesa le tedaj. Načelo javnosti velja tudi za morebitne pritožbene obravnave. da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (454 in488 ZPP). Iz tega razloga je celo možno zahtevati obnovo postopka.zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. 1-če je sodišče pred katerim teče pravda zanj stvarno pristojno . pa bi bilo moralo to storiti (339/2-10). v kateri so udeležene. da opravljajo stranke.Vmesni ugotovitveni zahtevek! (U-133) Pri načelu prirejenosti postopkov poznamo tudi izjeme! Tožnik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom doseže. stranke. oziroma vrhovno sodišče o pritožbi ali o izrednih pravnih sredstvih. Za procesne subjekte je bistveno. saj si sodnik lahko ustvari mnenje o dokazu le. ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti. Sodišče izda plačilni nalog na podlagi 431. To bo storilo sodišče tedaj.zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. stvarno pristojno za reševanje predhodnega vprašanja. V teh dveh primerih lahko sodišče izda odločbo brez glavne obravnave. zaradi odgovora na tožbo je sedaj obligatorna faza procesa. Če zakon tako določa. ki ga sicer predpisuje 396/3 ZPP za vložitev obnove postopka. temveč je namen njihove dejavnosti usmerjen v seznanitev sodišča s procesnim gradivom) 52. na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče zlasti tudi izvajalo vse dokaze. kadar bi vsako zavlačevanje lahko pripeljalo do tega. 2. . Načelo neposrednosti je v ZPP uveljavljeno predvsem na prvi stopnji.ZPP brez naroka za glavno obravnavo. 2-koristi javnega reda. 3-razlogi morale in 295 ZPP – ukrepi za vzdrževanje reda). če je sam neposredno sodeloval pri izvajanju dokazov. Sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se lahko izpodbijata zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. ki se dajejo zunaj obravnave. da jo sodišče upošteva v pritožbenem postopku le na predlog stranke. na naroku pa ustno. ki je končni cilj vsakega civilnega postopka.ZPP sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega. 50. da družba kontrolira delo sodišč. 16 ZPP vsebuje splošno pravilo. Po 181/3 ZPP lahko uveljavlja tožnik poleg obstoječega zahtevka tudi tožbeni zahtevek. da se določen dokaz kasneje sploh ne bi mogel več izvesti. da je treba tožbo.ZPP za glavno obravnavo in za narok zunaj glavne obravnave 297 ZPP. ki so sodelovali pri glavni obravnavi. 105 ZPP pa določa. javni tožilec. neposrednega in javnega obravnavanja. odgovor na tožbo.in 293. 2-sekundarni procesni subjekti:zakoniti zastopniki.da bo postala odločitev o predhodnem vprašanju vendarle pravnomočna. ki se opravi po pravilih. Izjeme: 1-v sporih majhne vrednosti 2-v gospodarskih sporih. Javnost za stranke pa pomeni.Pravica pritožbe Zoper sodbo izdano na prvi stopnji. splošno znana.kršitev načela kontradiktornosti? (122) ZPP 333.Sodišče si mora prizadevati. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. med seboj v položaju prirejenosti in da vsak organ odloča v mejah odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vročitev tožbe stranki. to je glavna obravnava. razen če bi bila razpisana pritožbena obravnava (347/2 ZPP).Kršitev načela kontradiktornosti! Posledice kršitve načela kontradiktornosti! (U-122) Kršitev n. Pravočasna pritožba ovira. s čimer je uveljavljeno v takem primeru tudi načelo neposrednosti Če je pri sojenju sodeloval sodnik.To načelo velja zlasti za narok na glavno obravnavo. 46. predloge in sporočila. kadar je sodišče odločilo v sporu. na katerih odloča sodišče druge stopnje.huda bolezen priče). Pred sodiščem druge stonje načelo neposrednosti ni več uveljavljeno. 2-in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka.Načelo prirejenosti postopkov! (U-132) Bistvo načela neposrednosti je v tem. na katera se predlog opira.kontradiktornosti je absolutna kršitev postopka. Bistvo načela splošne javnosti je v tem. ali je kršitev postopka vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (339/1 ZPP) 49. Načelo prirejenosti postopkov pomeni. kakor hitro je terjatev dokazana z verodostojno listino. ki v sporu odloča. ne pa nujno tudi nosilci pravic in dolžnosti v materialnem razmerju. 48.…) 2-po odredbi sodišča (294/1 ZPP. Sicer pa pomeni kršitev ustnosti le relativno bistveno kršitev postopka. Načelo javnosti velja po 4. naj sodišče ugotovi.Pritožbeni razlogi – npr.CPP . odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. ki jih imajo stranke v postopku. vlagati pisno.Načelo ustnosti in pismenosti! (U-122) Naš zakon načelo ustnosti in pismenosti kombinira. To spada v načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. pa bi moralo opraviti glavno obravnavo (339/2-10 ZPP). je sodba absolutno nična! Tako kršitev upošteva sodišče po uradni dolžnosti. da sme biti vsak polnoleten navzoč na naroku za glavno obravnavo in da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati. Glej vprašanje 20 in 21! 1-po samem zakonu (v zakonskih in očetovskih sporih 407 ZPP. Vmesni ugotovitveni zahtevek je mogoč le: (U133) 1-če spada zadeva pred sodišče 2-če se odloča o zadevi v cpp 3-če je to sodišče. ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. Ta objektivni razlog celo ni vezan na rok 5 let od dneva pravnomočnosti sodbe. javno pravobranilec. ki veljajo za obravnavo pred sodiščem druge stopnje (349 ZPP). kadar je sicer splošna javnost izključena. kad pomeni. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. ponuditi dokaze.da bo torej veljala taka odločitev tudi za druge spore. v kakšni obliki se lahko opravijo. če bi bilo to vprašanje predmet spora. (npr. da smejo stranke sodelovati na glavni obravnavi tudi tedaj. sosporniki…  s svojimi dejanji oblikujejo postopek.kazensko) ter drugi državni organi. kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi. s katerim je bilo predlogu za zavarovanje dokazov ugodeno. vendar na to kršitev revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. ne opravljajo procesnih dejanj – njihova aktivnost nima za končni cilj izdajo sodbe. 56. Procesni instituti v katerih je uveljavljeno to načelo: 1-mandatni postopek (postopek za izdajo plačilnega naloga 431-441ZPP) 2-postopke v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP) 3-določbe o ustalitvi krajevne pristojnosti – perpetuatio fori (17/3 ZPP) 4-pravila o razmerju med pravdnim in nepravdnim postopkom (21 ZPP) 5-ves sistem krajevne pristojnosti (46-69 ZPP) 6-določbe o kumulaciji zahtevkov (182 ZPP) 7-določbe o nasprotni tožbi (183 ZPP) 8-določbe o sosporništvu (191-198 ZPP). Po 4.Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka! 51. 3. v katerem se s pritožbo izpodbija.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Če kakšni stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (predvsem opustitev vročitve – 339/8). Kršitev načela kontradiktornosti je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP).1-koristi uradne. Načelo prirejenosti se kaže zlasti v vezanosti na prvnomočne odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj. da so civilna sodišča in druga sodišča (npr.

64. ali vplivajo na nepristranskost sodnika Pravila o krajevni pristojnosti povedo. ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva ali materinastva STVARNA PRISTOJNOST OKROŽNIH SODIŠČ: (32 ZPP) Za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih. ki poznajo tako specifično pravno panogo. torej eno ZPP pozna : izmed dveh vrst sodišč splošne pristojnosti v RS. ko je eden izmed sodnikov pravdna stranka) 2.Krajevna pristojnost sodišč – ne naštej. forum prorogatum (U-161) 69 ZPP -Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča.CPP . da je sodnik že odločal v konkretnem sporu. STVARNA PRISTOJNOST OKRAJNIH SODIŠČ: (30ZPP) Za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih. Tožnik vloži tožbo pri nepristojnem sodišču. do katere pride na podlagi konkludentnih dejanj.(stvarna.sodišče jih mora upoštevati po uradni dolžnosti ves čas postopka . => Pravila o funkcionalni Fizično osebo mora tožiti pri sodišču na območju pristojnosti razmejujejo področje dela med katerega ima toženec stalno prebivališče. katero stvarno pristojno sodišče naj bi krajevno pristojno 4. 65. 1-Nujna delegacija (66 ZPP): pride v poštev takrat. ali če je z njim v zakonu ali svaštvu do 2. 5. pride v takih primerih v poštev. katero izmed sodišč določene stopnje in določene vrste je pristojno odločati v posamičnem sporu. =>Pravila o krajevni pristojnosti povedo.. kadar tožeča stranka pred okrožnim sodiščem zniža tožbeni zahtevek tako. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. 59. čeprav je pri nekaterih pristojnostih (zlasti pri krajevni-pri tej pazi samo na izključno pristojnost) preizkus po uradni dolžnosti zelo omejen. kadar se rešujejo skupaj s spori o očetovstvu. zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu. . posebej še v statusnih (zakonskih. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. toženec pa ne vloži ugovora.. ki v konkretni zadevi povedo.je sam stranka. ki jih določa zakon. spora. da o njej ponovno odloča. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. stopnje. posvojitelj ali posvojenec stranke. Tožnik mora slediti tožencu na njegovo območje. ter spore v zvezi z varstvom konkurence 7-v gospodarskih sporih 8-v sporih.Generalna delgacija: Za sojenje v nekaterih vrstah sporov je potrebno poznavanje posebnih pravnih panog. kadar se rešujejo skupaj s 4 točko 6-v sporih iz avtorskih pravic in sporih. (npr.Določitev krajevno pristojnega sodišča (68 ZPP): 68 ZPP . katero sodišče bo odločalo na prvi stopnji. Tako pride do tihe prorogacije.Funkcionalna pristojnost! (U-150) Funkcionalna pristojnost je v tesni zvezi s stvarno pristojnostjo. ZPP ! Razlike izključitveni razlogi (1-5) 61. ki ni krajevno pristojno. zlasti pa glede na subjekte in predmet 2-relativno pristojnost. 1-kadar je v pisni obliki in 2-se nanaša na določen spor ali bodoče spore.je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. če je s stranko v razmerju soupravičenca. Gre za ZPP) vprašanje.n.Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču! (U-160) Ker se v določenih primerih ne da ugotoviti katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje v sporu. katero od sodišč je pristojno za odločanje na prvi stopnji. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke. Sporazum strank velja le tedaj. Gre torej za pravila. če (70. Če zakon določa. Glej še 71. kadar posebej določena pristojnost izključuje splošno krajevno pristojnost (tožnik nima izbire).o. katero sodišče bo odločalo v isti zadevi o pravnih sredstvih. kadar zakon omogoča tožniku. materinstvu ali z zakonskimi spori 4-v sporih o varstvu in vzgoji otrok 5-v sporih o stikih otrok s starši in drugimi osebami. 4-je skrbnik. 2. toda le.okrožno sodišče v Kopru je za RS pristojno za vse spore. 6 . arbitražo ali drugim organom. katero za odločanje v pritožbenem postopku in katero odloča o izrednih pravnih sredstvih. krajevna.Stvarna pristojnost! (U-147) Pri stvarni pristojnosti gre za določitev pristojnosti odločati na prvi stopnji.Delegacija iz razlogov smotrnosti (67 ZPP):pride v poštevtedaj. ki je stranka v postopku. ki bi morebiti nastali iz določenega razmerja. katero sodišče je krajevno pristojno. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. vendar je bila kasneje odločba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču I. nima pa tega pooblastila višje sodišče. ali je zakonska zveza prenehala ali ne.Perpetuatio fori – ustalitev pristojnosti! (U162) Perpetuatio fori je institut ustalitve pristojnosti. 62.to so predvsem okoliščine osebne narave (prijateljstvo.o. Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih na prvi stopnji se v SLO deli med okrajna in okrožna sodišča. sovraštvo ter drugo sorodstvo do strank.Sporazum o krajevni pristojnosti ? prorogatio fori. da jima sodi na prvi stopnji sodišče. ali je za odločanje v določenem sporu sedežu. da vloži tožbo pri sodišču posebne pristojnosti. da bi bilo za odločanje o njem sicer pristojno okrajno sodišče. določitve krajevne pristojnosti po višjem sodišču. predvsem za vprašanje. Ta institut velja predvsem za krajevno pristojnost in le deloma za stvarno. ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju.je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v d. pravila o funkcionalni pristojnosti pa. 58. STVARNA PRISTOJNOST VRHOVNEGA SODIŠČA: (37 ZPP) 1-za odločanje o pritožbah zoper višjih sodišč 2-za odločanje o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti 3-za opravljanje zadev . Ta je podana v naslednjih primerih: b1-pristojnost o sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti (57/1 ZPP) b2-pristojnost v sporih o letalu in ladji (58/1 ZPP) b3-pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku (63 ZPP) c-podrejena ali subsidiarna krajevna pristojnost – O pomožni (subsidiarni) posebni pristojnosti pa govorimo tedaj. Zaradi tega zakonodaje predpisujejo. Ne more biti odklonitveni razlog okoliščina.-75. vendar se po tem zakonu ne da dognati. kadar daje zakon tožniku možnost. kolena . ali tihi družbenik v t. (47/1 sodišči iste vrste v istem sporu. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pooblaščeno odločati o konkretnem sporu. personalni kriterij. o katerih odločajo sodišča prve stopnje. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec.Razlogi za izločitev sodnika – izločitveni razlogi? (143) Razloge. za delitev pristojnosti med sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča ter za stvarno in krajevno pristojnost). . Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi!! Prorogatio expresa – do prorogacije pride torej predvsem tedaj.Preizkus pristojnosti! (U-162) Po 17 ZPP sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. če po pravilih o splošni krajevni pristojnosti ni mogoče ugotoviti pristojnega sodišča. če je stvarno pristojno.Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče RS. kolena. v katerih se uporablja pomorsko pravo…) 60. zakonitih zastopnikov in pooblaščencev). katero izmed sodišč opravi posamezno fazo procesa. naj o teh vrstah sporov odloča sodišče na območju. Delegacijo iz razlogov smotrnosti lahko odredi le vrhovno sodišče.d.o. V našem pravnem sistemu je temelj funkcionalna).Sistemi pristojnosti sodišč v CPP! (U-146) Krajevna pristojnost torej porazdeli zadeve. če vrednost spornega predmeta ne presega 2 mio SIT 1-v sporih zaradi motenja posesti 2-v sporih o služnostih in realnih bremenih 3-v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij 4-v sporih o zakonitem preživljanju. (to je generalna klavzula za odklonitveni razlog) V praksi je sporno. za spore.ZPP) ! 1. tč.ne ugotavlja se. češ da sodišče pri katerem je vložena tožba ni krajevno pristojno. 6-so podane okoliščine. kadat to zahteva načelo ekonomičnossti in pospešitve postopka. da vloži tožbo ali pri sodišču splošne ali posebne pristojnosti (tožnik ima torej izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti) b-izključna krajevna pristojnost (forum exclusive) O izključni posebni pristojnosti govorimo takrat. v stranski vrsti pa do 4. paternitetnih) sporih. 1-splošno krajevno pristojnost (forum Gre torej za določitev pristojnosti odločati na generale) prvi stopnji. Ta splošna določba velja za vse pristojnosti (za sodno jurisdikcijo. katere okoliščine so lahko odklonitveni razlog po 6. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom STVARNA PRISTOJNOST VIŠJIH SODIŠČ: (35 ZPP) 1-za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč 2-za opravljanje drugih zadev.Tiha prorogacija – prorogatio tacita! (U162) Tiha prorogacija je prorogacija krajevne pristojnosti. Pomožna posebna pristojnost je v ZPP določena zlasti v sporih z inozemskim elementom. ki so sodišču znana. k.taksativno našteti v zakonu samo splošna in izključna? (U-151) . med Pravna teorija razlikuje: stvarno pristojna sodišča.je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena.d. 3. ki jih določa zakon. 3. Zaradi tega nekateri teoretiki opredeljujejo funkcionalno pristojnost kot podvrsto stvarne pristojnosti 63. kjer se ta specifična pravna razmerja razvijajo in kjer je tudi več pravnih strokovnjakov. ali d. razvrščamo v dve temeljni skupini: 1-izključitveni razlogi (iudex inhabilis) 70/1-5 ZPP 2-odklonitveni razlogi (iudex suspectus) 70/6 ZPP Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije. Pravila o stvarni pristojnosti povedo. 2-posebno krajevno pristojnost (forum speciale) a-izbirna krajevna pristojnost (forum electivum) O njej govorimo takrat. kadar obstaja med strankam izrečen sporazum o krajevno pristojnem sodišču. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. (17/3 ZPP) Če gre za obrnjeno situacijo tega instituta ne moremo uporabiti. Za razmejitev pristojnosti sta odločilna dva kriterija: 1vrednost spornega predmeta 2pravni temelj spornega razmerja. 1-absolutno pristojnost (tu gre za vprašanje Krajevna pristojnost se lahko določa glede na več sodne jurisdikcije) načel. se stranki lahko sporazumeta.ne glede na to. se stranki lahko sporazumeta. če vrednost spornega predmeta presega 2 mio SIT 1-v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 2-v zakonskih sporih 3-v sporih o zakonitem preživljanju. kadar nobeden od sodnikov določenega sodišča ne mora postopati zaradi izločitve (npr. pristojno okrajno ali okrožno sodišče. če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o 66. ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno.Vprašanja in odgovori 57.v primeru.čl. katero izmed več stvarno pristojnih sodišč bo odločalo na prvi stopnji. saj se pristojnost sodišča => Pravila o stvarni pristojnosti praviloma določa po toženčevem prebivališču ali povedo.

člena ZPP). če je treba odvrniti kakšno škodo. Za preklic in odpoved pooblastila ni treba navainti razIoga. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1-opravljati vsa pravdna dejanja – zlasti pa vložiti tožbo. ki ni odvetnik. točka 394.njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški izpit. 79. Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še mesec dni opravIjati dejanja za tistega. ki ni odvetnik. člena ZPP). ne glede na morebitno drugačno notranje razmerje.Sposobnost biti stranka? 70. ker je treba posebej izkazati pravni interes. 68. Splošno pooblastilo pooblaščenca. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. torej dejanj. člen ZPP). pa tudi od konkretnega materialnopravnega razmerja. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. 75. Polnoletna oseba. ki se ne nanašajo na odtujevanje nepremičnine). 80. Nekatera procesna dejanja lahko stranka opravlja samo preko odvetnika – To pa ne velja. razveljavi sodišče s sklepom vsa pravdna dejanja in tožbo zavrže (peti odstavek 81.Vprašanja in odgovori 67. Pooblastilo preneha tudi v primeru stečaja.Procesna dejanja sodišč! (U-188) 7 . da se postopek nadaljuje z osebo. 3-je tudi razlog za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti po 387/1 ZPP 4-in je tudi razlog za obnovo postopka po 394/4 ZPP 72.Stvarna in procesna legitimacija! (U-183) Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. točko drugega odstavka 339. kadar je to potrebno (80 ZPP). Tako mora na primer pooblaščenec kljub odpovedi pooblastila vložiti pritožbo. Procesna (pravdna) sposobnost je splošna procesna predpostavka. se razlikuje od odvetnikovega v tem. ki ni odvetnik. Sposobnost stranke. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: 1-če tožena stranka ni pravdno sposobna. in sicer tedaj. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. pri pooblaščencu pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje (pooblastila). sama opravlja pravdna dejanja –ima torej pravdno sposobnost. Če sodišče ugotovi. pristojen za socialne zadeve. all ukrene kaj drugega. ki mu je pooblastilo dal. je treba tožbo zavreči. ki se nanaša na stranke. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. da lahko določena oseba nastopa v pravdi bodisi kot tožnik ali kot toženec.Pravdna oziroma procesna sposobnost? (168) Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Za nasprotno stran-ko velja preklic oziroma odpoved pooblastila od trenutka. 3-pomeni pa ta kršitev tudi obnovItveni razIog (4. ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti (339/11 ZPP) =>sodba se lahko izpodbija (338/1) 2-je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP). Sposobnost biti stranka pomeni. Posledice kršitve pravil o procesni sposobnosti: 1-je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. vendar lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik pooblastilo prekliče (100/1ZPP). treba pa ga je bodisi pisno ali ustno na zapisnik naznaniti razpi avIjajočemu sodišču (99/2 ZPP). 2-če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. Pooblaščenec ima še naprej pravico opravIjati procesna dejanja. sme opravljati pooblaščenec. pooblaščenec pa iz pogodbe. Sodišče in nasprotna stranka se torej lahko zaneseta na obseg pooblastila. mora najprej poizkusiti. Pooblastilno razmerje preneha tudi. 74. če stranka pooblastilo prekliče oziro-ma če ga pooblaščenec odpove. če gre za pooblastilo za opravo posameznih dejanj.Spor o pristojnosti .Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi! (U-178) Če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. ali je mogoče to pomanjkljivost odstraniti (80. Pooblastilo preneha tudi s smrtjo ali izgubo posIovne in s tem pravdne sposobnosti pooblaščenca. pa tožena stranka nima pooblaščenca.Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti.Kaj pomeni biti stranka? (166) Sposobnost biti stranka je sposobnost nastopati v vsaki civilni pravdi. 4-če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. skleniti sodno poravnavo. Sodišče mora med rednim postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. če je to mogoče . ker bi sicer stranka lahko zamudila pntožbeni rok. 2-za pripoznanje tožbenega zahtevka. Smrt stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika ali izguba posIovne sposob-nosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika pa nima avtomatično za posIedico prenehanja pooblastila. Kršitev doIočb o sposobnosti biti stranka pomeni absoIutno bistveno kršitev doIočb pravdnega postopka (glej 11. kar je treba. Položaj stranke pa se pridobi tudi z nasledstvom. ki bi lahko nastala zanj v tem času (99/3-4 ZPP). da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal.V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. ki je odvetnik in pooblaščencem. ki nima pooblaščenca v RS. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. ki pa prav tako meni. je : 1-podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/11 ZPP) – možna izpodbojnost sodbe 2-ta kršitev je tudi revizijski razlog (370/1 3-kršitev pomeni tudi razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (387/1 ZPP) 4-ta kršitev je tudi razlog za obnovo postopka (394/4 ZPP).Katera dejanja lahko opravlja pooblaščenec. Ta sposobnost je torej neodvisna od konkretnega procesnega.V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. 2-Kako se oblikuje zunanje razmerje: Zunanje razmerje se pri zakonitem zastopniku (in statutarnih) zastopnikih oblikuje na podlagi zakona. kiji je delno omejena poslovna sposobnost. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. naj popravi v tožbi. 3-sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. da se da ta pomanjkljivost odpraviti. Na podlagi 77 ZPP lahko stranka.Prenehanje pooblastila? (182) Pooblastilo preneha s koncem postopka oziroma. ko se ji naznani. je procesno popolnoma sposoben v tistih civilnih sporih. akta državnega organa ali splošnega akta. člena ZPP). kompetenčni spor! (U164) V praksi poznamo le negativni spor o pristojnosti (negativni kompetenčni konflikt): Do spora pride tedaj. 5-za odpoved ali umik pravnega sredstva. Če pa se ta pomanjkljivost ne da odpraviti. Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam). ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81.v pritožbenem postopku. Zaradi procesnih institutov pravnomočnosti in litispendence (visečnost pravde) ne more priti do pozitivnega kompetenčnega konflikta. Pri ugotovitvenih tožbah tudi to ne zadostuje. 5-če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. ki jih opravi pooblaščenec imajo enaka pravni učinek. ter tisti proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. vložiti redno pravno sredstvo. 3-Kdo oblikuje pravo voljo: Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo( saj je zastopani ni sposoben oblikovati).Katera dejanja lahko odvetnik opravi na podlagi splošnega pooblastila? (181) 95 ZPP – Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. z izvršitvijo teh dejanj.Sposobnost blti stranka je procesna predpostavka. Glej vprašanje 77. tudi stranke. ni treba izkazati stvarne legitimacije. 69. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe 2-zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja.Če pa sodišče prezre neobstoj procesne legitimacije. temveč zadostuje njeno zatrjevanje. ki so potrebna v tem postopku. na katero mora sodi-šče paziti ves čas postopka. če ima stranka sama oz. vendar revizijsko sodišče na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti. 2-pa tudi v revizijskem postopku (1. in 78. zahteva od tožeče stranke.ZPP – Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca.če je alkoholiku omejena poslovna spospbnost. pa ta pravdna dejanja tudi naknadno niso bila odobrena. ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (dispozitivnih dejanj). Če stranka nima procesne legitimacije. člena ZPP). 71. ki zatrjuje obstoj stvarne legitimacije. S prenehanjem pravne osebe procesno pooblastilo vedno preneha (101/1 ZPP).Razlika med zastopnikom in pooblaščencem! (U-173) 1-Odkod črpa pooblastila: Zakoniti zastopnik črpa svoja pooblastila iz zakona. Procesno legitimacijo ima običajno tisti. 3-za odpoved tožbenemu zahtevku. ali je stranka pravdno sposobna oziroma ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik ter ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. člena ZPP). Za stranko so pomembne tri vrste sposobnosti: 1-sposobnost biti strank (torej sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem pravdnem postopku)2-pravdna ali procesna sposobnost (to je sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja)3-postulacijska sposobnost (sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko). Položaj stranke se pridobi z vložitvijo tožbe. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. (npr. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji.CPP . vendar ločimo med pooblaščencem . Pooblaščenec torej opravlja procesna dejanja v okviru pisnega pooblastila. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za : 1-umik tožbe. 4-prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. navedenih v pisnem pooblastilu. da nastopa kot stranka oblika združevanja. če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja.Položaj pooblaščenca v pravdi! (U-180) Dejanja. Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali pa preko svojega pooblaščenca. To absoIutno kršitev je treba upoštevati: 1. 77. 6-za prenos pooblastila na drugega. da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor. pri tem pa toženec postane stranka proti svoji volji. točka prvega od-stavka 370. Zato da nastopa v pravdi. ki je poslovno popolnoma sposobna. Stranka je tisti. da tak pooblaščenec na podlagi splošnega pooblastila ne more opravljati najpomembnejših procesnih dejanj. oblikuje pa jo samo v skladu z navodili zastopanega. tako da ne more odtujevati nepremičnine. ko je sklep o začetku stečajnega postopka razglašen na sodni deski. kadar se sodišče izreče za nepristojno in odstopi zadevo drugemu sodišču. na katero se nanaša civilni spor. ki ni odvetnik s splošnim pooblastilom? (U-181) 96. ko torej nastopijo pravne po-sledice začetka stečajnega postopka. da sama brez pooblaščenca neposredno opravlja učinkovita procesna dejanja.Pojem stranke v civilni pravdi! (166) Civilni pravdni postopek je zgrajen na sistemu dveh strank: tožnika in toženca. ne le v konkretni civilni pravdi. 81. ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine. 4-za sodno poravnavo. (86/3 ZPP) 73. 3-če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. 78. Če sodišče ugotovi. kakor če bi jih opravila stranka sama. Pooblaščenci opravljajo procesna dejanja v imenu in na račun stranke. medtem ko pooblaščenec včasih voljo zastopanega le izraža. 25 ZPP . to ni absolutna kršitev postopka. da za odločanje v sporu ni pristojno. akta državnega organa (ali ustanovitvenega akta-statuta). ki pa celo ni vezan na absolutni prekluzivni rok petih let (396/3 ZPP) 76.Postulacijska sposobnost! Kaj je to? (U171) Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. pa nima zakonitega zastopnika.Kdaj lahko sodišče tožniku postavi na predlog tožeče stranke začasnega zastopnika? (U-176) ZPP 82 – Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. Procesna legitimacija ali pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pa pomeni. ki nima pravne osebnosti. jo umakniti. pripoznati tožbeni zahtevek alise mu odpovedati. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ.

rok za vložitev predloga za obnovo postopka=30dni Sodni pa so na primer roki 1-81/3 ZPP . od katerega dalje teče rok. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika. ki so za stranko zelo težke. sodišče tožbo zavrže. Med pripravljalna dejanja štejemo: 1-sprejemanje strankinih dejanj. členu ZPP oziroma po 141. ko je stranka zvedela za obnovitveni razIog oziroma ga je imela možnost uveljaviti). rok. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe.367. Za sodne odločbe velja da se izdajajo v obliki 1-sodbe:. pa od dneva. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. ki ga je imenovalo sodišče. kdaj je upravičenec zanjo zvedel (objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je pet let od dneva pravnomočnosti sodbe .Subjektivni.z obnovo postopka:. 85. Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje: 1-zamuda roka ali naroka 2-prekluzija stranke 3-zamuda roka iz upravičenega razloga 4-predlog za vrnitev v prejšnje stanje je predlagan v predvidenem roku 5-stranka skupaj z vložitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku. takoj naznani kraj in čas novega naroka. temveč lahko upravičenec doIočeno dejanje še vedno opravi. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. členu ZPP (prišIo je do fikcije vročitve).rok za vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo na 2. ki je v tujini. Če nasIovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe. če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pri tem je treba še poudariti.z določbo 394/3 ZPP.Zakonski roki! (U-200) Zakonski so tisti roki.ZPP. člena ZPP). objektivni. Kljub temu pa nastanejo pravne posIedice (poteče na primer rok za odgovor na tožbo. da je strank opravila določeno procesno dejanje. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. kjer naj bi se mu vročilo.Vprašanja in odgovori Glavna procesna dejanja sodišč so zlasti pripravljalna dejanja in sodne odločbe. da je s tem vročitev opravIjena (četrti odstavek 142. da pri uveljavIjanju tega obnovitvenega razIoga predlagateIju obnove ni treba izkazati kakšnega "opravičIjivega" razIoga za odsotnost. Če je rok določen po dnevih.Narok! (U-202) Narok je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank. ko je za to zvedela 2) 3 meseci (objektivni rok) – od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje 8 . v katerem mora nasIovnik pisanje dvigniti. nasIovniku pa pusti obvestilo. če se računajo od tistega časovnega trenutka. če so za to opravičeni razIogi (drugi odstavek 1 10. so praviloma prekluzivni. ji sodišče na njen predlog dovoli. v katerem je bila pred zamudo. Poznamo: 1-materialne in procesne roke 2-zakonske in sodne 3-podaljšljive in nepodaljšljive 4-subjektivne in objektivne 5-prekluzivne in instrukcijske roke. ki ga je dalo stranki za popravo vloge drugi odstavek 108. člena ustave). oziroma ko je dobila možnost opraviti procesno dejanje. ko je prenehal vzrok. ki je v tujini. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno sporočilo. Če tožeča stranka ne založi stroškov. naj bo doIočen dan ob doIočeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu. ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. ravna po 140. člen ZPP). Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. da je bila vročitev opravIjena na dan. da se tudi preko sodnih rokov uveljavi načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. ki jih doIoča sam ZPP. stranka pa bo morala v takem primeru izkazati upravi-čen razIog za zamudo. Sodišče lahko preloži narok. Pri tem je treba opozoriti.tretji odstavek 396. mesecih in letih. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca. da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.146. da vsebujejo podobne doIočbe tudi procesni zakoni nekaterih drugih držav (npr.385 ZPP . ta način pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Stroški začasnega zastopnika. Roki se računajo po dnevih. Pri doIočanju sodnih rokov upošteva sodišče vse konkretne okoIiščine v posameznem sporu. potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. in razveljavijo vse odločbe. na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. pri čemer zlasti pazi. prekluzivni in instrukcijski roki! (U-200) Subjektivni so roki.z njim odloča sodišče o vmesnih procesnih vprašanjih. katerih potek ima za posIedico. sodne roke pa doIoča sodišče. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka.Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje? (203) Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. ki jih je treba stranki vročiti osebno. za katere misli. Prekluzivni so roki. 87. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. upravičenem za sprejemanje pisanj.333. Prejemnik zapiše sam z besedo dan prejema. Narok se praviloma opravi v sodnem poslopju. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. imenuje sodišče začasnega zastopnika. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. da pa jih štejejo ustavna sodišča za ustavno dopustne. ne glede na to.Fikcija vročitve! (U-194) Če se tisti.=:15 dni. 83. upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. člena ZPP). Fikcija vročitve seveda predpostavIja. da pisanje izroči sodišču ali pošti (če gre za vročitev po pošti). kje je pisanje. ki naj bi mu pisanje vročil. Če vročevalec niti potem ne najde tistega. Zaradi tega nekateri zastavIjajo vprašanje. ne najde tam. 88. upravičenega za sprejemanje pisanj. od vročitve prepisa=30dni. upravičenega za sprejemanje pisanj. Zakonski roki so na primer: 1. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. če v to privoIi. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju.CPP . rok tndeset dni. da je fikcija vročitve nekoliko omiljena z: 1.Kdo je pooblaščenec za sprejemanje pisanj in komu se postavi? (U-197) Pooblaščenec za sprejemanje pisanj .rok za imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. imenovanega za toženo stranko. Objektivni rok pa teče od pomembne okoIiščine. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. Če sodišče narok preloži. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. da dotočenega proces-nega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti. da sprejme pisanje. ko je upravičena oseba zvedela za doIočen dogodek. Zamuda roka lahko včasih pomeni fikcijo. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. zaradi nepIači-la sodne takse za tožbo v doIočenem roku pride do fikcije umika tožbe). ali taka fikcija vročitve ogroža ustavno pravico do sodnega varstva oziroma do ena-kosti pred sodiščem (ogroža torej ustavni pravici iz 22. 4. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. medtem ko zakonskih rokov ni mogoče podaljšati. ki se je vročala v postopku po 141. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo.ZPP -rok za vložitev pritožb zoper sodbo na 1. 3-108/2 ZPP -rok za popravo ali dopoInitev nerazumljive ali nepopoIne vloge. ki so predpisani za sodišče. člena ZPP). 90. členu ZPP in velja.rok za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s procesnima predpostavkama sposobnost biti stranka in procesna sposobnost 2-98/2 ZPP -rok za predložitev pooblastila). Zakonski roki.Posledice zamude roka! (U-202) Prekluzija je najtežja posledica. ki se po svoji številki ujema z dnem. da stranka sodnega pisanja spIoh ni sprejela. vezano na rok (npr. imenovanega za tožečo stranko. pa tudi o zaključku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (s sklepom sodišče zavrže tožbo na primer zaradi sodne nepristojnosti…). Roki za vložitev: 1) 15 dni (subjektivni rok)-od dneva. člena ZPP za vložitev obnovitvenega predloga in ki začne teči od trenutka. Roki. ZRN). sodišče tožbo zavrže. ki ga določi sodišče. Taki so predvsem vsi roki.Kaj je vročilnica? (U-198) Vročilnica je potrdilo o vročitvi. 82. se založijo iz sredstev sodišča.Roki! (U-199) Rok je časovno obdobje. 86. 84. upravičenega za sprejemanje pisanj. Opozoriti je treba. skupaj s protokolacijo dejanj (zapisniki) 2-pravdno vodstvo 3-dokazovanje in 4-vročanje. poteče rok za vložitev pritožbe. doIočeni za stranke. 2-z vrnitvijo v prejšnje stanje: -Krajšo odsotnost pa bo mogoče uveljavIjati kot razIog za vrnitev v prejšnje stanje (116. po kateri je mogoče na predlog stranke obnoviti postopek. ter mu doIoči rok petnajst dni. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. pa mora založiti tožeča stranka.Vrnitev v prejšnje stanje! 91.st. ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – ter v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje. člena ZPP). kadar gre za pisanja. ko je rok začel teči. stroške začasnega zastopnika. Instrukcijski pa so roki. imenovanega za toženo stranko. in mu pusti pri katerem od odrasIih članov gospodinjstva oziroma pri hišniku ali pri sosedu. se pravda vrne v tisto stanje. pisno sporočilo. ki se mu mora pisanje osebno vročiti.z njo odloča sodišče o vsebini spora (o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka) 2-sklepa: . Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. 4-146/1 ZPP . velja fikcija vročitve in se šteje. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. člen ZPP Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik.st. stranka ne more več opraviti na rok vezanega dejanja. Fikcija vročilve je posebno pomembna posIedica tedaj. ki so določeni po mesecih oziroma letih. da je potrebna njihova navzočnost. se konča rok zadnji dan v tem mesecu. za vložitev izrednega pravnega sredstva. ki ga je imenovalo sodišče. Tudi v tem primeru lahko torej opravi vročitev fizični osebi tako. namenjen opravljanju procesnih dejanj. da torej nastopi tako imenovana prekluzija. od katerega je treba šteti rok. upravičenega za sprejemanje pisanj. menični spori=8 dni 3.210/3 ZPP-rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. katerih potek nima za posIedico prekluzije. poizve vročevalec. Podpišeta jo prejemnik in vročevalec. temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. ki miruje=4 mes 2. Sodišče na predlog stranke lahko podaljša le sodne roke (npr. in 23. ki ga predvideva prvi odstavek 396. če spozna. Sodni roki so praviloma podaljšIjivi. če je bila opravIjena osebna vročitev prve vloge. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). 89.rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo=3 mes 5 -396 ZPP .

npr. plodov. če je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če je zahtevek že zapadel in je možna dajatvena tožba. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. 3-če pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik teizbire poprej ni opravil. O objektivni govorimo tedaj. ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo . Kumulacija zahtevkov je vedno dovoljena. O objektivni kumulaciji govorimo le tedaj. če se te okoIiščine kasneje spremenijo.od nepIačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo oddneva. da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku.CPP . Zakon določa. čeprav se tožena stranka temu upira. 97.DAJATVENA TOŽBA . sicer pa lahko sam izbere upnika 2. 102. da sodišče ugotovi obstoj oz. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. 2. Če pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOŽBE: 1 če tožnik poveča obstoječi zahtevek 2-če uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega 3-če spremeni . da tisti zahtevek.Privilegirana sprememba tožbe! (U-221) (dejanja tožnika) (186 ZPP) Privilegirana sprememba tožbe je takrat. 6. II. Predpostavka za vsako tožbo je tožnikov pravni interes. kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe spremenjena tožba ni več istovetna s prvotno. Pri tej tožbi se pravni interes tožnika praviloma predpostavlja in ga ni treba dokazovati. 4-tako imenovano kompetenčno dejansko stanje (to so okoliščine s katerim se določi stvarna in krajevna pristojnost sodišča).istovetnost zahtevka SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOŽBE: 1-tožečastrankalahkovsedokonca glavneobravnavespremeni svojotožbotako. člen ZTLR.EVENTUALNA: Dva ali več zahtevkov. naj toženca obsodi. je potrebna še prisilna izvršba. ki prvi terja (407. (179. 9 .Materialnopravni učinki vložene tožbe so 1-z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki. Odločitev o takem zahtevku (odločitev o predhodnem vprašanju) ima učinke pravnomočnosti in velja tudi za druge postopke. Pravdni postopek se začne s tožbo.čl. če tožeča stranka spremeni tožbo tako. Tako pride do tristranskega procesnega razmerja v pravdi.Učinki vložene in učinki vročene tožbe? (U216) (dejanja tožnika) UČINKI VLOŽENE TOŽBE Vložitev tožbe ima doIočene 1-procesne. se pravica izbire z vložitvijo tožbe konzumira (drugiodstavek 396. 2. Tedaj nastopi Iitispendenca. da začne pravda teči z vročitvijo tožbe tožencu takrat torej nastopi “litispendenca” (visečnost pravde). na katera tožnik opira svoj zahtevek. mora doIžnik izpoIniti obveznost tistemu. Oblikovalne tožbe so pogoste zlasti iz zakonskih in sploh družinskih razmerij (npr. da v korist tožnika nekaj da. člen OZ). Predpostavke za dopustnost spremembe: 1. če misli.Predpostavke za dopustnost spremembe! O spremembi tožbe govorimo tedaj. za katero tožnik zatrjuje. prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja. Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka poleg obstoječega (dajatvenega) ni sprememba tožbe. (184 ZPP) 2.Kakšen mora biti tožbeni zahtevek? (U-212) (dejanja tožnika) Tožbeni zahtevek mora biti: 1-določen subjektivno: -z natančno opredelitvijo strank 2-določen objektivno: -z natančno opredelitvijo pravnega varstva. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. da zahteva zaradi okoliščin. da jo je toženec v tožnikovo korist dolžan izpolniti.taka tožba ni dopustna. uveljavlja še novega = sprememba tožbe. Za takšno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega. tožbo za ugotovitev očetovstva nekateri štejejo med ugotovitvene.z njo tožnik zahteva.datožinamestoprvotne toženestrankekoga drugega.184 ZPP) 3. ki ga uveljavlja pred njim. UČINKI VROČENE TOŽBE: Vzpostavi se trostrano razmerje (med sodiščem. Neobvezne sestavine tožbe: 1-pravno kvalifikacijo (sodišče ni vezano) 2-procesni predlogi (npr. če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oz. koje pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. ne pa tudi bodoče pravice ali pravnega razmerja. je potrebna tudi njena privolitev.ZAČETNA: Tožnik že v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov. vmesni ugotovitveni zahtevek.2. 5. 39/7 ZPP) 2-če je več soIidarnih upnikov. ki pa je dovoljen le. zastaralni pa se pretrgajo(365.z njo tožnik zahteva od sodišča. če pa tožnik tožbo kasneje umakne.Šteje se. če sodišče tožbo zavrže ali če zavrne tožbeni zahtevek (366. kadar se spremenijo stranke. člen OZ). člen OZ). če se s to tožbo zahteva ugotovitev pristnosti ali nepristnosti listine. nepristnost listine.185/1 ZPP-da je po vročitvi tožbe tožencu potrebna za spremembo tožbe privolitev toženca.PROCESNO NADOMESTNO UPRAVIČENJE: tožnik ponudi. ki se opravi v posebnem (izvršilnem) postopku. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oz. kadar isti tožnik uveljavlja proti istemu tožencu v eni tožbi več različnih tožbenih zahtevkov.Tožeča stranka lahko do konca GO spremeni tožbo.Kaj je eventualna kumulacija? 1. odpadejo učinki pretrganja.Procesni učinki vložene tožbe so: 1-z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče. Toženi lahko sam izbira. da se pravda med istimi strankami ne dokonča (190/1 ZPP) 3-druge procesne posledice (npr. ki je postalo med pravdo sporno (pride do predhodnega vprašanja). in dokaze. če spozna. Ni izvršilnega postopka.Ko je tožba vročena toženi stranki. člen OZ). če združuje tožnik v isti tožbi več glavnih zahtevkov. VMESNA UGOTOVITVENA TOŽBA – je posebna vrsta ugotovitvene tožbe. I. učinki pretrganja odpadejo tudi. če je razpravljajoče sodišče zanj pristojno. Z njo tožnik zahteva od sodišča. Zahteva se le ugotovitev sedaj obstoječe pravice ali pravnega razmerja.Sprememba tožbe! (U-220) (dejanja tožnika) 106.Pogoji za kumulacijo? (U.Ugotovitvena tožba? (U-208) 94.z njo tožnik zahteva ustanovitev. naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. kadar za spremembo ni potrebna privolitev toženca. pa tudi 2-rriaterialnopravne osIedice. Vsebina tožbenega zahtevka je torej obligacija.izdajo začasne odredbe) 99.UGOTOVITVENA TOŽBA . če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage.NAKNADNA: Tožnik šele med postopkom poleg prvotnega zahtevka.Kaj je to vmesni ugotovitveni zahtevek? (U209) TOŽBA je zahteva za pravno varstvo. Privolitev tožene stranke ni potrebna.…) II. preživninski zahtevek).218) O objektivni kumulaciji oziroma o združevanju zahtevkov govorimo. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. in 39. razen. 105. Poznamo objektivno (184 ZPP) in subjektivno (187 ZPP )spremembo tožbe.Vprašanja in odgovori 92.Vrste objektivne kumulacije! (dejanja tožnika) 103.Vrste objektivne kumulacije – naštej in eno opiši? (U-218) 104. 109. Če pa tožbeni zahtevek še ni zapadel. opusti ali dopusti. nevarnosti uničenja . da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. da sprejme namesto izpolnitve tudi nadomestno izpolnitev. Potrebno je dokazati pravni interes. Dajatvena sodba sama po sebi še ne daje pravnega varstva . ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. (185 ZPP) 3. 4.Litispendenca – visečnost tožbe: Procesni učinki litispendence: 1-da se v isti stvari med istimi strankami ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). I. To je t.Obvezne sestavine tožbe? (dejanja tožnika) 96.ALTERNATIVNO ZDRUŽEVANJE: Temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava.(182. lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi tožbeni zahtevek. je taka kumulacija dovoljena le.če toženec ne izpolni obveznosti.Objektivna sprememba tožbe! 107.Vrste tožb? (U-207) (dejanja tožnika) 93. to nima vpIiva na pristojnost sodišča 3-dopustnost tožbe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe.KUMULATIVNO ZDRUŽEVANJA: tožnik uveljavlja več zahtevkov in predlaga. le s tožbo je mogoče zahtevati razvezo zakonske zveze. 2-perpetuatio fori -za določitev krajevne pristojnosti so pomembne okoIiščine ob vložitvi tožbe.OBLIKOVALNA TOŽBA . ki so v medsebojni zvezi. ki ga tožnik želi (napišemo kaj zahtevamo!) 98. 3. Na to procesno predpostavko mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni doIžnosti (ex offo) 2-odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda.Kaj mora tožba vsebovati? (U-212) Tožba mora vsebovati (180 ZPP): (to so obligatorne sestavine tožbe) 1-sestavine. da tako razmerje obstoji ali ne obstoji.38. 3-dejstva. ko stopi vanjo.Združevanje ali kopičenje zahtevkov! (dejanja tožnika) 100.Subjektivna sprememba tožbe? (U-221) 108. ni ovira. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. tožnikom in tožencem) Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (189/1 ZPP). z vročitvijo tožbe pa tudi med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem. stori. s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.i. člena OZ). o subjektivni pa. v katerem je.) Z vložitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in sodiščem.Pojem in predpostavke objektivne kumulacije? (U-218) 101. da sodišče ugodi vsakemu zahtevku. ki so nastale po vložitvi tožbe. VRSTE TOŽB: 1. 2-določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. je za spremembo potrebna njena privolitev. kadar se spremeni tožbeni zahtevek. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. Če je odločitev v sporu odvisna od vprašanja ali obstoji ali ne obstoji kakšno pravno razmerje. ga je praviloma treba zavrniti (razen v nekaterih primerih ne . Pravni interes se predpostavlja. s katerim zahteva ugotovitev. ni utemeljen. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek 95.Materialni posIedici vročene tožbe sta: 1-dobroverni posestnik po vročitvi tožbe pride v poIožaj nedobrovernega (glede stroškov. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari.. ki jih mora imeti vsaka vloga (105 ZPP).da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. drugi med oblikovalne). Dolžnik mora opraviti eno ali drugo izpolnitev.

Vrste sosporništva: 1-materialno 2-formalno3-navadno4-enotno 5-nujno6-zakonito7-podrejeno (eventualno) 8-začetno9-naknadno MATERIALNO: (191/1 ZPP) 1-če so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (npr. Ta sklep se vroči toženi stranki samo.Sodno priznanje in pripoznava tožbenega zahtevka ter razlika med njima! (U-228) (dejanje toženca) Sodno priznanje je izjava stranke. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek ZAČETNO: Na aktivni ali pasivno strani že v začetku pravde nastopa več oseb.Pobotanje v pravdi! (U-226) (dejanja toženca) Eden izmed najpomembnejših ugovorov ugasle pravice (t. Pripoznavo. da zahteva. če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prvega sodišča in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje. najprej z materialnimi ugovori in če z njimi ne uspe. ker mora prevzeti pravdo v tistem stanju. NAVADNO: Kadar se lahko izda za vsakega sospornika različna sodba.Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe! Običajno se toženec v civilni pravdi brani. Umik se predpostavlja: 1-če nobena stranka v 4-ih mesecih od dneva. Razlike: SODNOPRIZNANJE 1-priznanje dejstva 2-ni procesnih posledic 3-sodnik še vedno ugotavlja dejansko stanje. 2-če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu. ki je v tožbi naveden pred njim.tožnika) Tožnik (tožeča stranka) lahko umakne tožbo brez privolitve toženca (tožene stranke). Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). se šteje. Pripoznava tožbenega zahtevka se nanaša na pravno posledico. da je že dal pobotno izjavo. pri katerem teče pravda.Nasprotna tožba! (U-230) (dejanje toženca) 117. Toženec lahko uveljavlja svoj pobotni ugovor podrejeno. kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži. Enotno sosporništvo je podano vedno pri tistih materialnih sospornikih. Če je tožba umaknjena se šteje. 2-nato obstoj toženčeve in 3izreče pobotanje in v celoti ali deloma zavrne tožbeni zahtevek (zato ker se naredi pobot.Vprašanja in odgovori 110.pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v izreku ugotovi 1-obstoj tožnikove terjatve. preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. ki so glede na sporni element v pravni skupnosti. vse do konca glavne obravnave. FORMALNO: (191/2 ZPP) 1-če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. V določenih situacijah pa lahko pride toženec tudi v nasprotni napad – proti tožniku lahko vloži posebno tožbo. pa uveljavlja podrejeno v pobot svojo terjatev proti tožniku. Pripoznava tožbenega zahtevka je enostranska izjava toženca. NAKNADNO: (191/2 ZPP) Je takrat. 2-procesno pobotanje – je takrat. tako da se razteza. ENOTNO: (196 ZPP) O enotnem sosporništvu govorimo tedaj.Odpoved zahtevku –sodba na podlagi odpovedi! (U-223) (dej. Toženec lahko prizna trditve. kadar da toženec pobotno izjavo šele v procesu (ko je že tožen in ima proti njemu tožnik tožbeni zahtevek).Procesna dejanja toženca – tožene stranke! (U-225) Ugovori: a-materialni 1-ugovor nenastale pravice 2-ugovor ugasle pravice 3-samostojni ugovori b-procesni 1-pomanjkanje procesnih predpostavk 2-ugovori tožnikovim predlogom 114. ter predlaga zvrnitev tožbenega zahtevka. če je isto sodišče stvarno pristojno za zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe oziroma če je za zahtevek iz nasprotne tožbe pristojno nižje sodišče. Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. Pogoji: 1-vzajemnost 2-istovrstnost 3-dospelost 4-iztožljivost obeh terjatev Vrste: 1-predpravdno pobotanje – je takrat. O sodnem priznanju govorimo le tedaj.CPP . V primeru nasprotovanja med strankami velja najkoristnejše dejanje. 115. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. se tožbeni zahtevek zavrne!!!) b-če je v sodbi odločeno o toženčevi terjatvi. ko je obveščena o umiku tožbe. Glavna intervencija: (193 ZPP) Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. dano na naroku ali v pisni vlogi. materialno pa je lahko navadno ali enotno. Vsi enotni sosporniki skupaj so pravdna stranka. ki so jih opravili drugi sosporniki. Toženec priznava. da je tožbeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi – v isti zadevi tožnik ne more več vložiti tožbe). Sosporništvo je takrat.Sodišče presodi ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. Samo novi toženec mora privoliti v vstop v pravdo zato. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. kadar je bila pobotna izjava dana pred vložitvijo tožbe in toženec v pravdi le zatrjuje. za katero tožnik zatrjuje. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Tak učinek imajo le aktivna in koristna (najkoristnejša) dejanja. pa pomeni odpoved zahtevku izjavo toženca. če so njune trditve v mejah dispozitivnih pravic) Pripoznava je posredno procesno dejanje. da je tožba umaknjena. V bistvu gre za subjektivno kumulacijo – za združevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank. tožnik pa lahko prizna trditev o dejstvih. Priznanje dejstva je mogoče preklicati. Ker je odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe. Nasprotna tožba je dopustna le.spori v zvezi s skupnim premoženjem). če spozna. lahko toženec prekliče do izdaje sodbe. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu. PODREJENO – EVENTUALNO: (192 ZPP)=EVENTUALNA SUBJEKTIVNA KUMULACIJA Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako. če ta toženec privoli v vstop. postne odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna (319/3 ZPP). Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki). da se je srečala v celoti ali deloma s toženčevo istovrstno terjatvijo proti tožniku in da je zaradi tega prenehala obstajati. 113. o kateri že teče pravda med drugimi.tožnika) Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. Če je tožba umaknjena.materialni ugovor tožene stranke) je ugovor pobotanja. saj izda sodišče v primeru pripoznave sodbo na podlagi pripoznave. Glavna posledica priznanja dejstva je v tem. Pripoznava je toženčeva izjava volj. Formalno sosporništvo je vedno navadno. Tožbo lahko umakne tudi pozneje. da je tožbo umaknila. in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.Razlika med umikom tožbe in odpovedjo zahtevku!(U-223-dej. ne predlaga nadaljevanja. 112. ker sicer v procesu ne nastopa legitimirana stranka (npr. vendar le. 118. da je privolila v umik. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. NUJNO: (je podvrsta enotnega sosporništva ) Kadar morajo nastopiti na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki. če nekaj trdita. da tožnikova denarna terjatev oziroma terjatev za izročitev določene količine nadomestne stvari sicer obstaja. dokler postopek ni pravnomočno končan. npr:Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. Institut sosporništva je izraz načela ekonomičnosti in smotrnosti postopka. da priznanega dejstva ni treba dokazovati. če tožena stranka v to privoli. ki jih tožnik uveljavlja v svoji tožbi in na katerih naj bi temeljil tožnikov zahtevek. vendar trdi. v katerem pravda je. je taka odločba tudi pravnomočna. ko on vstopa.Njegova procesna dejanja učinkujejo le zanj. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. ZAKONITO: (191/3 ZPP) Kadar ZPP določa več oseb na eni ali drugi strani. ki ga je stranka najprej priznala potem pa zanikala. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. Vsak navadni sospornik v civilni pravdi je samostojna stranka. Stranka lahko prizna dejstvo v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbenem postopku.Sosporništvo! Vrste sosporništva – naštej in enega opiši! (U-231) 10 . ampak izda sodbo na podlagi pripoznave 316 ZPP (sodišče pač verjame tožniku in tožencu. Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe: 1-če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2-če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3-če se z nasprotno tožbo zahtev ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. Ta procesni institut tožnik uporabi kadar dejansko in pravno ni jasna pasivna legitimacija toženca. s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP). kadar nastopa na strani tožnika ali toženca več oseb v pravdi. se šteje. tako imenovano nasprotno tožbo. Nasprotna tožba tudi ni dovoljena če je zanjo predpisana druga vrsta postopka. Predpostavke za podrejeno-eventualno sosporništvo: 1-če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali 2-če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. kar sicer praviloma ne velja za druge procesne in materialne ugovore. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. če ji je bila predhodno vročena tožba. Za procesno pobotanje veljajo nekatera posebna pravila: a. s katero zavrne tožbeni zahtevek = sodba na podlagi odpovedi. da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. 2-in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca 3-če drug zakon tako določa. ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah.j. 111. ki so v medsebojni zvezi. Mogoče pa je uveljavljati pobotni ugovor v primeru. ki jo je uveljavil s pobotnim ugovorom. da je tožnikov terjatev zaradi pobota prenehala obstajati. da izvira iz zatrjevanega dejanskega stanja in sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja resničnosti s strani tožnika zatrjevanih dejstev. ko je nastalo mirovanje postopka. Če se tožena stranka o tem ne izjavi 15 dni od dneva. če se do konca glavne obravnave priključi tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. dispozicija z zahtevkom.tožnika) Medtem ko gre pri umiku tožbe le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tožnik tožbo kasneje vnovič vloži. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. da gre za zahtevek. lahko toži pri sodišču . se šteje.solstniki) ali 2-če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago 3-ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti.Umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka! (U-222)(dej. da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnična. kadar je mogoče zoper vse sospornike izdati le enako sodbo. c-toženec mora pobotni ugovor uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji (do konca glavne obravnave). Priznanje dejstva je mogoče preklicati tudi v pritožbenem postopku. Ni dovoljeno uveljavljati pobotnega ugovora v pritožbi ali na pritožbeni obravnavi. na katerih temelje toženčevi ugovori. katerega zatrjuje tožnik PRIPOZNAVATOŽBENEGA ZAHTEVKA 1-potrditev utemeljenosti tožbenega zahtevka 2-so procesne posledice in sicer sodba na podlagi pripoznave 316 ZPP 3-sodnik ne ugotavlja več dejanskega stanja ampak izda sodbo 116. če je dano pred sodiščem.

se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. 5-v sporih majhne vrednosti in 6-v gospodarskih sporih pa je mogoče izdati kontradiktorno sodbo brez razpisa naroka za GO in to takrat. da bi se ugotovilo dejansko stanje. 134.načelo ustnosti 3. pri katerem teče pravda.načelo javnosti 2. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. ko vstopi vanjo. da navedejo vsa odločilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način. v določenih primerih lahko priča odkloni odgovor na posamezna vprašanja. da v pravdi. ki ga je treba zaslišati.Načelo koncentracije GO: To načelo zahteva. da intervenient ne more po zaključku pravde očitati stranki. glavna obravnava 6. (302 ZPP) 8. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. Izvedenci se praviloma postavijo s posebne liste stalnih sodnih izvedencev.čl. zaslišanje strank (25-263 ZPP) L i s t i n a . (265 ZPP) 132. nastopajo kot izvedenci zaposleni zavoda. kadar predsednik senata po prejemu odgovora na tožbo ugotovi. Stranko ni mogoče prisiliti k izpovedi. do katerih je prišel na temlju svojega strokovnega znanja (npr. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek.načelo enotnosti glavne obravnave 8. se tožena stranka ne more več upirati. Tudi če se zaupa izvedensko delo strokovnemu zavodu.). (262. Formalno procesno Formalno procesno vodstvo pa se tiče zunanjega teka postopka.Take končne sodne odločbe so npr. da bi se spustila v pravdo.V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravda dejanja v rokih. da se je slabo pravdala. 3-sodba na podlagi pripoznave.Načelo enotnosti GO: To načelo pomeni.Zastoji v postopku! (U-287) 1. naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. Če pa senat preloži GO.CPP . 127. Namesto stranke. naj se opravi GO.Dokazovanje! Predmet dokazovanja (dejstva. vpliva pa posredno na njegov pravni položaj. Določenih oseb ni dovoljeno zaslišati kot priče. ki bo izdal odločbo. 2-zamudna sodba. ker ima pravni interes. ki ni prišla na narok. v mnenju pa ocenjuje ugotovljena dejstva s stališča svoje stroke (oceni. (264/1 ZPP) Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. Z a s l i š a n j e s t r a n k .načelo koncentracije glavne obravnave 7. Tudi dokazovanje z zaslišanjem strank se izvede na glavni obravnavi pred senatom. dokler se pravda pravnomočno ne konča. kot tudi pri obravnavanju pravnih vprašanj. izvedenci (243-256 ZPP) 5.ta overovitvena klavzula ima na listini javni pomen. ki se ji je pridružil. 125. 121. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. Podpis na zasebni listini lahko overi notar . Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka. če je bil pravočasno obveščen o pravdi in stranka ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovim.Položaj intervenienta v pravdi! (U-238) Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo.Sosporniški intervenient! (U-239) (202 ZPP) Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. na katerem je izražena neka misel. Izvedensko mnenje sestoji iz izvida in mnenja → v izvidu izvedenec opiše dejanske ugotovitve.Vprašanja in odgovori 119.1plačilni nalog. ki nima pravdne sposobnosti se zasliši njen zakoniti zastopnik. Če prednik. ki si jih je treba ogledati. vročitev tožbe tožencu.Kdo je stranski intervenient? Stranska intevencija: kdor ima pravni interes.Naštej dokazna sredstva in enega opiši! 1.dokaz z zaslišanjem strank je subsidiaren (vendar zato ni manj vreden) . pri čemer pa mora ostati nepristranski. na enem samem naroku. 123. se lahko pridruži tej stranki. na več narokih opravljena GO za celoto. pa trdi. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. da bi stranka uveljavila vse možne trditve. Načeloma veljajo enake določbe kot za priče (263. predloge in ugovore. v katerem je. 2-če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. 229. Zaradi tega mora stranka obvestiti o pravdi intervenienta.načelo neposrednosti 4.Z obvestilom o pravdi omogoči intervencijo. ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. (gl. da intervenient pomaga stranki tako na področju razčiščevanja dejanskega stanja. kar presoja sodišče v vsakem primeru posebej). Priča je lahko vsaka oseba. s katerim mora predsednik senata izzvati stranke. o kateri že teče pravda med drugimi. ko ni drugih dokazov ali ko tudi po izvedenih dokazih sodišče spozna.čl. Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. Izjema – javne listine) Zavarovanje dokazov. da je bil motor pred kratkim generalno popravljen).Načelo obligatornosti GO: GO je najpomembnejši stadij pravdnega postopka.Združitev pravd! (U-284) Sodišče lahko združi pravde za skupno obravnavanje (pogoja sta kumulativna – oba morata biti izpolnjena): (300/1 ZPP) 1-v primerih. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. 124. razpis glavne obravnave (280 ZPP) 5. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. določenimi v zakonu. Izvedenci so lahko le fizične osebe. izdaja odločbe 11 . ki je bil v redu povabljen ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo.Faze postopka na prvi stopnji! (U-275) 1. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi.načelo kontradiktornosti 5.) Stranka lahko ponudi največ informacij o dejanskem dogajanju. v katerem je pravda. ki teče med drugimi. ki je določena da jo zastopa (260 ZPP). 130. 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Javno listino izda v predpisani obliki državni organ v mejah svoje pristojnosti. da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. Le izjemoma je mogoče izdati sodno odločbo brez glavne obravnave. če je le mogoče. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev. ogled (220-223 ZPP) 2. ki se nadaljuje. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. dokazni sklep) Ocenjevanje dokazov (načelo proste presoje dokazov. Za pravno osebo se zasliši oseba. ki se dokazujejo. Pravica formalnega in materialnega procesnega vodstva na GO pripada sicer vsemu senatu. lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. P r i č a . predhoden preizkus tožbe (272-275 ZPP)priprave na GO 3. ki so potrebna. 4-sodba na podlagi odpovedi. je pristojno okrajno sodišče. 131.Načela glavne obravnave – naštej in enega opiši? (280) (junkokem) 1.v poštev pride le. ki se tičejo navedb strank 4-in sploh.je oseba. listine (224-228 ZPP) 3.Katere listine poznamo? 129.Načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva: Materialno procesno vodstvo je pravilo. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Kot intervencijski efekt razumemo položaj. ali je glede na stanje motorja možna trditev stranke. 122. predsednik senata kot primus inter pares pa to pravico izvršuje. Sodišče skrbi. 6. ki v postopku pred sodiščem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev. pravila znanosti. Zasebne listine so vse tiste.Udeležba drugih oseb (tretjih) v pravdi! (U-237) 120. kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd. 133. ki se ji je pridružil. Predsednik senata pri materialnem procesnem vodstvu razkrije tudi svoje gledanje na dejanske in pravne elemente civilnega spora. vendar pa zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi (prisilna privedba na sodišče. ki je pomembno za odločbo. da se dajo vsa pojasnila.M I R O V A N J E POSTOPKA P O S T O P K A. Predpostavka za stransko intervencijo je PRAVNI INTERES! Primerjava:Glavna intervencija: (193 ZPP)zakonito sosporništvo Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. zmaga ena od strank. I z v e d e n e c . tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. oziroma okrajno sodišče na območju katerega prebiva tisti.načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva 5. Interevenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. lahko toži pri sodišču . 126. da stranka v pravdi zmaga (199 ZPP). da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo sodne odločbe. Stranski intervenient se med potekom civilne pravde pridruži eni od strank. prisila k izpovedbi). se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki.je vsak predmet.Postopek za zavarovanje dokazov v predhodnem preizkusu tožbe? (U-277) (264268 ZPP) Če je utemeljena bojazen. ki niso javne./2 čl. ko postopek že teče. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. 3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi.Intervencijski efekt! (U-239) Smisel intervencije je v tem. dokler postopek ni pravnomočno končan. Obvestilo o pravdi – litis denuntiatio! (U240) Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. Priča je lahko tudi otrok in tudi delno ali v celoti preklicana oseba (če je sposobna dati podatke o pravno relevantnih dejstvih. Praviloma je treba zaslišati obe stranki.Imenovanje prednika (nominatio auctoris)? (U-240) Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. tako da bi se lahko obravnava na tem naroku končala.načelo obligatornosti glavne obravnave 6. 1-da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196 ZPP). da je postopek zakonit in smotrn. je naloga predsednika senata da se za naslednji narok preskrbijo vsi dokazi in da se opravijo tudi druge priprave. naj se ta dokaz izvede. – seveda ob pogoju. da je zaslišanje potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev. vse do takrat. Sodba sicer (razen v primeru sosporniške intervencije) ne velja za stranskega intervenienta. ki se ji je pridružil. pravna pravila) Izvajanje dokazov (dokazni predlog. v določenih primerih so priče oproščene izpovedbe. da se šteje pod pogoji.Katera dokazna sredstva poznamo? (U265) 128. na območju katerega so stvari. v katerih bi lahko to storila stranka. Praviloma je treba zaslišati obe stranki. V praksi so listine najzanesljivejše dokazno sredstvo.) Sposobnost biti priča torej ni odvisna od poslovne sposobnosti. ki je zmožna dati podatke o dejstvih. Go je obligatoren stadij postopka.P R E K I N I T E V 2. priče (229-242 ZPP) 4. stanje motornega vozila). 7.je oseba. da nanjo odgovori (276-279 ZPP) 4. vložitev tožbe 2.

ki se da tožencu za izpolnitev obveznosti -15 dni) 2-Ugotovitvena 3-Oblikovalna 4-Končna 5-Delna 6-Vmesna 7-Dopolnilna 8-Sodba na podlagi pripoznave 9-Zamudna sodba 144. da bo prekinilo postopke do prvnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.glede na obseg odločitve ter glede na vprašanje. da se poravnajo. Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. 145. kakor če se postopek prekine. učinkovati začnejo šele. kdaj je postopek začel mirovati. pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. pomeni izvršilni naslov. Tako bi se moral glasiti tudi izrek vmesne sodbe. 4-Fakultativna prekinitev pa lahko nastopi tudi. 142. ali je sodišče v celoti odločilo o tožbenem zahtevku: 1-k o n č n e (v celoti se odloči o vseh zahtevkih) 2-d e l n e (odloči se o delu zahtevka) 3-d o p o l n i l n e 4-v m e s n e (odloči se o temelju zahtevka) 4. ki so v tožbi navedeni. 2-če nobena od strank ne pride na narok za GO oziroma če se stranki. da v korist tožnika nekaj da. če sta bili stranki nanj v redu povabljeni. s katero je sodišče ugodilo bodisi posameznim zahtevkom. ki je bila uporabljena kot dokaz ponarejena). 3-da s poravnavo določita vzajemne pravice in obveznosti. 2-če živi stranka na območju. ko je nastalo mirovanje.. A. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred 142. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Pri odločanju sodišča o izdaji delne sodbe bo glavno vodilo načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. ko stranki. Gre za dejanski zastoj v postopku.. sklep sodišča pa le deklaratorna narave. ki je pravna oseba. kadar sodišče odloči. Mirovanje postopka se nadaljuje vedno le na predlog strank – katerekoli! Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna.(119/1) zaprošenim sodnikom. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren (zlasti tedaj. spremeni ali ustanovi določeno pravno razmerje) 2. Z vmesno sodbo sodišče le ugotovi.Vprašanja in odgovori 135. IZJEMA:mirovanje postopka ne nastane. ki nastopi neodvisno od volje strank in vkaterem pravilom preneha vsa procesna aktivnost. 2-sodna poravnava zaradi tega. se postopek ne more nadaljevati. 2-izrek – obsega odločbo. Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov. Delno sodbo je mogoče izdati v naslednjih primerih: (314 ZPP) 1-če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo. Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali samo njen del. Procesna učinka sodne poravnave: 1-s sodno poravnavo je končan spor med strankama. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti: 1-ali ne teče morda pravda o predmetu . če sodba ustno ni bila razglašena. da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala oziroma da je listina. naj se narok opravi v njeni odsotnosti.izročena pošti zaradi dostave strankam. na podlagi katerega je sodišče izdalo sodbo: 1-k o n t r a d i k t o r n e (pri katerih sta v postopku sodelovali in prispevali procesno gradivo obe stranki) a-sodba na podlagi odpovedi b-sodba na podlagi pripoznave 2-enostranske (temelji na procesnem gradivu le ene stranke) zamudna sodba (sodišče jo izda v primeru popolne pasivnosti toženca) 5. takoj ko preneha razlog prekinitev.Vrste sodb! Naštej in opiši! (U-300) 1. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. ki so jo sklenile stranke v pisni obliki med postopkom pred pravdnim sodiščem o spornem predmetu. ko se postopek nadaljuje Nadaljevanje postopka: V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postope na predloh stranke. Bistveni elementi poravnave: 1-da stranki uredita z njo sporna ali negotova pravna razmerja. naj se nadaljuje. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. B. ter 12 . ko je bila opravljena (320 ZPP). V takem primeru se narok opravi.glede na izrek sodbe: 1-u g o d i t v e n e . da teče pravda o predmetu . 1-ki jih taksativno našteva zakon ali 2-po odredbi sodišča (na podlagi sodne odločbe). lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). izda sodišče deklaratoren sklep.Pravne posledice prekinitve in nadaljevanje postopka! (U-288) Glavne posledice prekinitve (207 ZPP): 1-teči prenehajo vsi roki .Kaj mora vsebovati pisna sodba? (U-299) Pisna sodba mora vsebovati: 1-uvod sodbe – kjer je navedeno da se sodba izreka v imenu ljudstva. Sodišče je vezano na svojo odločitev šele od razglasitve sodbe dalje oziroma. sodna poravnava pa ima vse učinke pravnomočne sodbe. Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo.j. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP).RAZLOGI ZA PREKINITEV NA PODLAGI ODREDBE SODIŠČA ali fakultativna prekinitev (206 ZPP) 1-če sklene. torej o podlagi tožbenega zahtevka oziroma o njegovi utemeljenosti.CPP . na njeni podlagi lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo (17/1 ZIZ) 136. Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. ki jih opravi ena stranka. predlagala. prenehala obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. Sodna poravnava je sklenjena. zaradi tega ni dovoljen nov sodni spor o spornem predmetu.RAZLOGI ZA PREKINITEV NA PODLAGI ZAKONA ali obligatorna prekinitev : (205 ZPP) 1-če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. 2-če umre zakoniti zastopnik stranke ali če preneha njegova pravica za zastopanj. ne predlaga nadaljevanja. 3-če ena stranka. razen da lahko v primeru. 4-če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi.Sodna poravnava oz. ko je nastalo mirovanje postopka.Bistveni elementi sodne poravnave! (U293) 141. pa je zrel za odločbo samo zahtevek iz tožbe ali zahtevek iz nasprotne tožbe. na podlagi te obravnave izda odločbo. druga pa predlaga mirovanje. ali je bil storjen gospodarski prestopek oziroma ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. ki je bila v redu povabljena. opusti ali trpi) 2-u g o t o v i t v e n e (deklaratorne)(z njo sodišče izreče ali obstaja oz. ki sta prišli na narok.glede na uporabo pravil 1-m a t e r i a l n e (temeljijo na uporabi materialnih pravil in imajo tudi materialne posledice) 2-p r o c e s n e (temeljijo na uporabi procesnih pravil in imajo procesne posledice) Povzetek: Vrste sodb – slaidi: 1-Dajatvena (posebnost te sodbe je. medtem ko traja prekinitev postopka. Vse dotlej lahko sodišče svojo odločitev spremeni (tako imenovana revotacija). ko je bila vložena nasprotna tožba.Posledice mirovanja postopka!(U-289) (209 ZPP) Mirovanje postopka nastopi po volji strank! Mirovanje nastopi: 1-če se obe stranki pred koncem GO o tem sporazumeta. od tedaj dalje. 2-če je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. stori . 2-da odstranita ta spor oziroma negotovost z vzajemnim popuščanjem. 139. 5-če zaradi vojne ali drugih vzrokov sodišče preneha delati. 2-če ugotovi. ter od tega. 3-če je bila vložena nasprotna tožba. 4-da je sklenjena med postopkom pred sodiščem. Prekinitev nastopi zaradi dogodkov. Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat.neobstaja določena pravica) 3-o b l i k o v a l n e (konstitutivne) (z njo se razveže. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. da je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba) Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka.rok. predpise na katere je oprlo svojo sodbo (324/4 ZPP): 143. o katerem je bila sklenjena sodna poravnava.res-transacta! (U292) (306 ZPP) 140. (kadar sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku) 2-z a v r n i l n e (kadar sodišče neugodi tožbenemu zahtevku) 3-m e š a n e (kadar sodišče delo ugodi zahtevku. podpišeta ta zapisnik. 137.Prekinitev postopka! (U-287) Prekinitev je zastoj v pravdi. Kadar nastopijo pogoji za mirovanje. lahko izda sodišče. o katerem je že sklenjena sodna poravnava zavrže tožbo! Sodna poravnava je poravnava. Tudi pri izdaji vmesne sodbe bo glavno vodilo načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. da je tožba umaknjena. 3-če je stranka. nastanejo iste pravne posledice. nočeta spustiti v obravnavanje. V teh primerih je prekinitev obligatorna. ker ima učinke pravnomočne sodbe. če je prekinitev nastala po koncu GO. Delna sodba je v bistvu končna sodba o enem izmed zahtevkov oziroma o delu zahtevka.Procesni učinki sodne poravnave! (U294) (308 ZPP) Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem prve stopnje kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). delno pa zavrne) 3. 3-če je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega.Prekinitev ni nikoli odvisna od volje (dispozicije)strank. če je to smotrno. Delno sodbo lahko izda sodišče na predlog stranke ali pa po lastni presoji.glede na vsebino pravnega varstva: 1-d a j a t v e n e (kondemnatorne) (sodišče naloži tožencu. dokaze. 3-obrazložitev – kjer sodišče vse razloži – zahtevke. 6-če drug zakon tako določa. 3-pravdna dejanja. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. se šteje. ki ni prišla na narok. kadar je podan sum. 5-da se nanaša na sporni predmet. da mora vsebovati PARICIJSKI ROK-t. Posledice mirovanja postopka: Če postopek miruje.Vmesna sodba! (U-303) (315 ZPP) Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka. tj. ne pride.Kaj je revotacija? (U-268) Revotacija je čas v katerem lahko sodišče svojo odločitev spremeni. Pri vmesni sodbi ne gre za ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. ki se tičejo glavne stvari ali pa jih je zavrnilo. določeni za procesna dejanja.Delna sodb! (U-302) (314 ZPP) Delna sodba je sodba o količinskem (kvanitativnem) delu tožbenega zahtevka. Soda poravnava torej vsebuje vse elemente poravnave po obligacijskem pravu in še tri elemente. naslov sodišča. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave…)odrezano od sodišča. v katerem navede tudi. 6-da je sklenjena v pisni obliki. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki! Postopek miruje. 2-v času prekinitve sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj . ki se nanašajo na sodno poravnavo.glede na postopek. dokler kakšna stranka ne predlaga.Mirovanje postopka? 138. Sodišče opozori stranke med postopkom na možnost sodne poravnave in jim pomaga. razen če je stranka. pa v pravdi nima pooblaščenca. če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe.

zadene stranke po nastopu pravnomočnosti prekluzija glede vseh dejstev. v katerem je odločeno o pobotnem ugovoru.Objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti! (U-315) OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTI PRAVILA: 1-Sodba postane pravnomočna glede zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe. da se o njem izjavi (npr. s katero tožbenemu zahtevku ugodi.te je mogoče vedno spremeniti. 149. kakršno obstoji v času zaključka gl.43) Ker temelji sodba na podlagi izostanka na fikciji.-kadar lahko sodišče izpodbijano sodno odločbo spremeni. (lahko samo točka 1..j. ki se pritožbi ni odpovedala ali jo umaknila. Na ta način uveljavlja načelo pravne varnosti. ki so vezani na točno določene razloge ter subjektivne in objektivne roke. s katerimi se odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka (končni sklep v pravdah zaradi motenja posesti ter plačilni nalogi).sklepi. 150. ki jih lahko vložimo samostojno -nesamostojna – tista.Kdaj je pravno sredstvo dopustno? (U322) DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEV Pravno sredstvo zoper odločbo dopustno: − − − s potekom pritožbenega roka. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. izda sodišče sodbo. Prekluzija pa ne velja za dejstva.Zamudna sodba? (307) (318 ZPP) Če tožena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tožbo. del zahtevka ne razteza. Pripoznava pomeni toženčevo dospozicijo z zahtevkom. razrešenim s sodbo.s. tožeča stranka pa v roku. ki so splošno znana. 3 . z dnevom odpovedi pritožbi. 2-na drugi strani pa pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe. 151. Kadar ima sodišče revizijska pooblastila.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. obravnave. na katera se opira tožbeni zahtevek. Zaradi tega zakon pravi.Kdo je legitimiran za vložitev pritožbe proti sodbi? stranke njen univerzalni ali singularni naslednik. obravnave. Odločba 1. ni mogoče izpodbijati te sodbe zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. sodno Odločba 2.Dopolnilna sodba! (U-304) Dopolnilna sodba je sodba. ki je izdalo sodbo. Stranke se lahko zanesejo na pravnomočno sodno odločbo. ki pomenijo konec postopka (predvsem sklepi. Pravnomočni postanejo: 1 . Pravnomočni pa ne postanejo sklepi pravdnega vodstva . niso v nasprotju z dokazi. temveč le: 1-zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka 2-ter zmotne uporabe materialnega prava. ali z dejstvi.. s katerimi sodišče nalaga strankam določene obveznosti (sklepi o stroških. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1-da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. če je vstopil v pravdo stranski intervenient.razen če singularni naslednik ni dobroverno pridobil stvari).Pravnomočnost! 152.3. zamudna sodba se ne more izpodbijati v točki 2.. stopnji.329-332 ZPP) Poznamo : 1-meritorne sklepe. s katero sodišče odloči o tožbenih zahtevkih oziroma o delu zahtevka. s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3) 3-da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev. razen v okviru obnove postopka in pod pogoji. ki so navedena v tožbi. če je pravnomočna sodba razveljavljena oz. sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se ne more izpodbijati v točki 2. ker je bila izjava o odpovedi ali pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (338/2 ZPP) 158. določenimi za ta • • • • • • če je predvideno v zakonu.zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja 3. st. 148. o kateri teče pravda . pa je ta zahtevek oziroma del zahtevka sodišče prezrlo. Teh dejstev stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati. –PREVERI TO! 152. če je pravočasno. ugovarjani v pobot. obravnave. da je toženec priznal tožnikove dejanske treditve.pritožba proti sklepu) -dvostrana-kadar imata obe stranki možnost prispevati procesno gradivo za ovločanje o pravnem sredstvu Reformatoričnost in kasatoričnost -reformatorično (revizijsko)p. izda sodišče sodbo.. in ker sodišče sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja.vse sodbe in s sodbami izenačeni meritorni sklepi (predvsem sklepi. ki jih ni mogoče vložiti samostojno. ima vedno tudi pooblastilo razveljaviti sodno odločbo. da izda v primeru pripoznave sodišče »brez nadaljnjega obravnavanja« sodbo. 2. če to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem sosporniški intervenient (celo proti volji stranke) -15 dni • • • • Rok za vložitev_ 8 dni v meničnih in čekovnih sporih 157. ne pa obrazložitev oz. pa imajo učinke tudi proti 3. Odločbe. uveljaviti nova dejstva in nove dokaze. Pravnomočne odločbe se lahko izpodbijajo le z izrednimi pravnimi sredstvi. če upravičene stranke ne vložijo pritožbe. tožbe ustrezno ne popravi. če se stranke pritožbi odpovejo.to je fikcija o priznanju dejstev. Pri zamudni sodbi velja koncepcija »afirmativne litiskontestacije« . s katero tožbenemu zahtevku ugodi – sodba na podlagi pripoznave. o katerih je sodišče odločilo. Tretje osebe niso sodelovale v pravdi in niso imele možnosti sodelovati ter se zato praviloma nanje pravnomočnost ne more raztezati. če je popolno.Sklepi (U-310) (128. o plačilu redovne kazni. SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTI Res iudicata ius facit inter partes pravnomočna sodba veže predvsem stranke spora in sodišče. o delu kakega zahtevka (čeprav ga je stranka v postopku uveljavljala).Stranka lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču. s katerimi se rešujejo posamezna procesna vprašanja. z dnevom umika pritožbe. s katerimi sodišče zavrže tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk). 2-sklepe.Kakšna pravna sredstva poznamo in enega opiši? (U-320) PRAVNA SREDSTVA Redna -Pritožba proti sodbi -Pritožb proti sklepu Izredna -Revizija proti sodbi/sklepu -Zahteva za varstvo zakonitosti -Obnova postopka -Tožba za razveljavitev sodne poravnave -Tožba za razveljavitev arbitražne odločbe 154. nepravilne uporabe prava).Zavrnilna zamudna sodba! (U-309) (318/3. ki so takrat že obstajala.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.. 3-Pravnomočnost zajema tudi odločitev o terjatvi. Formalna pravnomočnost: neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi. do katerega so imele stranke možnost v postopku na 1. 146. Pravnomočna sodba učinkuje tudi proti generalnim naslednikom (dedičem) in singularnim naslednikom (kadar stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico. ni več mogoče. (316 ZPP) Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. s katero tožbeni zahtevek zavrne (zavrnilna zamudna sodba).sklepi sodišča.-kadar lahko sodišče le zavrne ali razveljavi sodno odločbo Samostojna in nesamostojna -samostojna – tista. 4 . osebam (erga omnes) ČASOVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTI Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje. ali zaradi tega.Sodba na podlagi pripoznave! (U-305) Pripoznava je enostranska izjava toženca. (sodba na podlagi pripoznave) Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. 4-da dejstva.ZPP) Če iz dejstev. Materialna pravnomočnost: vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe in prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi. 4-Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe. ki so nastopila po zaključku gl.IUS NOVORU v pritožbi! (U-329) 13 . izdani v pravdah zaradi motenja posesti in plačilni nalogi).(325/1 ZPP 147. 2-Če sodišče ni odločilo o katerem od zahtevkov oz. pa tudi ne.Vprašanja in odgovori postopek. postane pravnomočna z izdajo sodbe na 2. Ker pravnomočnost zajema stanje ob zaključku gl.sodba v delu.Značilnost pravnih sredstev? (U-320) ZNAČILNOSTI PRAVNIH SREDSTEV Suspenzivnost -odložen je nastop pravnomočnosti in izvršljivosti Devolutivnost -o pravnem sredstvu odloča višje sodišče Enostranost in dvostranost -enostrana -kadar nasprotnik vlagatelja pravnega sredstva nima možnosti. ki jih je predložil sam tožnik. Ne gre sicer za pravo »zavrnilno sodbo«. st. 153. ki je taki zavrnilni zamudni sodbi blizu.s. 2-da ne gre za zahtevek.Katere pritožbene razloge poznamo? (U324) (338 ZPP) PRITOŽBENI RAZLOGI Sodba se sme izpodbijati: 1. sodna poravnava). temveč le obenem z vložitvijo kakega drugega pravnega sredstva (npr. če stranka vloženo pritožbo umakne. gre pa za procesno situacijo in odločitev. -kasatoričnost p.CPP . se pravnomočnost na ta zahtevek oz.) 5 . njeni razlogi. 2 . če ima vlagatelj pravni interes. postane pravnomočna: Pravnomočnost preneha le. s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). če ga je vložila upravičena (legitimirana) oseba. saj sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja resničnosti s strani tožnika zatrjevanih dejstev. v času.Katere odločbe postanejo pravnomočne! (U-311) Institut pravnomočnosti 1-na eni strani izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju (izključuje nadaljnja pravna sredstva). ki ga je določilo sodišče s sklepom. 156. ali iz teh dejstev izhaja utemeljenost zahtevka. Ta institut pa včasih pride v nasprotje z načelom materialne resnice in načelom zakonitosti (včasih pride do zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oz. (glej vprašanje št. st.učinke pravnomočnosti imajo tudi nekateri dispozitivni akti strank (odpoved zahtevku. naj se sodba dopolni.pritožba proti sklepu) 155. t. ponovno razpravljanje o spornem zahtevku. da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. spremenjena z izrednimi pravnimi sredstvi. ki so navedena v tožbi. o katerem bi bilo treba odločiti s sodbo. zlasti sklepe pravdnega vodstva. izdane v statusnih sporih (zakonskih). sodišče nanje ni vezano.

st..Kdaj sodišče druge st. 163.) s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča 2.res transacta) (379/2 čl..IUS NOVORUM na pritožbeni obravnavi! (U-331) Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota. st. devolutivno. čeprav stranka zahteva. Namen revizije je predvsem zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. v mejah svojih pravic) . in vrne zadevo istemu sodišču ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje.zakoniti zastopnik ter pooblaščenci teh oseb 5.) s sklepom ugodi reviziji in v celoti ali deloma arazveljavi sodbo 1.toč. ki je odvisna od 1-vrednosti spornega predmeta in 2-pravnega temelja civilnega spora. Revizije NI MOGOČE vložiti zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. v katerem se izpodbija z revizijo. . Legitimacija za njeno vložitev: 1. če stranka zahteva spremembo. preizkusi sodbo v tistem delu. točke 10 – (če je sodnik sodišča 1. oz.stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo? (U-332) Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi lahko zavrže pritožbo kot prepozno.univerzalni naslednik 3.. ki jih zajema bistvena kršitev pravdnega postopka. ali 2. s katerim je sodišče 2. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep.ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi inpo potrebi vrne zadevo v nov postopke. 166.Kako sodišče II. če izkaže. nepopolno ali nedovoljeno (343/1.9.) s sodbo ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodbo(če je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno) .singularni naslednik. če je sodeloval v rednem postopku in nikoli proti volji stranke 6. ki so obstajala že v času zaključka glavne obravnave. Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno..V katerih pravdah se lahko zahteva revizija? Revizija je vselej dovoljena: v sporih o preživljanju. ki so v njej navedeni. Pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na: 1-bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. st. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu.) če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. ali drugemu pristojnemu sodišču (če ugotovi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. vendar jo napačno interpretira 3-če napravi napačno subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo (primer: razdedinjenje zaradi žaljivke)..Na kaj pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti? (U-338) Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prave stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje.) s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno (če niso podani razlogi. st. ali 2. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. tč.Revizijski razlogi? (U-338) Revizija se lahko vloži: 1. oz. če tega ni storilo sodišče prve stopnje. st. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno.stranka 2.3 in 363/1 zpp) 2. ki so navedeni v pritožbi.2.) Če revizijsko sodišče ugotovi.Dopustnost revizije in legitimacija za njeno vložitev? (U-337) Dopustnost revizije : . st.Kako sodišče II. sodba pa se opira samo na ta dejstva 4. če so izpolnjeni pogoji iz 286/2 ZPP: Navaja pa lahko le tista nova dejstva. st. 169. da opravi novo glavno obravnavo.. lahko sodišče druge stopnje: 1. storjena kršitev iz 11. čeprav bi jo moral opraviti (10. 172. in sodišča 1. Revizija je omejeno pravno sredstvo. ali samo sodbo 2.11. v katerem se izpodbija s pritožbo če pa se iz pritožbe ne vidi.) 2. st. revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve: s sklepom razveljavi sodbo sodišča 2. 2. da niso podani razlogi.toč. st. ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prave stopnje (348/5 ZPP) 160.točke 339/2 ZPP) 2-pravilno uporabo materialnega prava. ko je ta odškodnina prvič določena ali ukinjena. s katerim je bila tožba zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. zaradi katerih je revizija dopustna) .11. ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču 1. in VRNE zadevo v novo sojenje sodišču 2. da pa je isto sodišče zmotno uporabilo materialno pravo 14 . st. nepopolno ali nedovoljeno (če tega ni storilo že sodišče 1. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. pa tudi revizijski razlogi so omejeni.(377 čl. v sporih. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. zavrglo vloženo pritožbo 159. st.2. o procesni sposobnosti ter kršitev pravil o zastopanju).Meje preizkusa sodbe prve stopnje! (U331) 165. lahko odredi.6. 164. čeprav bi jo moral opraviti) točke 12 – (če je bilo odločeno o zahtevku o katerem že teče pravda) točke 13 – (če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost GO). st.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze.. na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti) . če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.(380/2 čl.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339/1 pred sodiščem druge stopnje 3. st. v sporih iz avtorskih pravic.(381 čl.Vprašanja in odgovori V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. 339 čl. st. zaradi katerih je bila vložena in ne razlogi. če spozna. ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču 1.Kaj sodišče preizkuša po uradni dolžnosti in kaj ne pri pritožbi? 161. 162. se razveljavi. če ugotovi.) 171.res iudicata ali kateremu se je tožnik odpovedal ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava .(380/1 čl. o katerem je bilo prej pravnomočno razsojeno . kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnje. in 14.izdal sodbo brez GO. da je bil s pravnomočno sodbo sodišča 2. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj.Katere absolutno bistvene kršitve ne pridejo v poštev pri reviziji? Absolutno bistvene kršitve lahko razvrstimo v tri skupine: Kršitve temeljnih načel CPP – (kršitve pod 1. ki ne spada v sodno pristojnost. oz. Revizija zoper sklep je dovoljena le v tistih sporih. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. 3.če ugotovi na podlagi obravnave drugačno dejansko stanje.Pojem in namen revizije? (U-337) Revizija je izredno in zaradi tega nesuspenzivno.7. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. 2. ki se nanašajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339/2 razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. revizijsko sodišče glede na naravo kršitve: razveljavi izpodbijano sodbo in vrne sodišču v novo odločanje ali razveljavi izpodbijano sodbo in zavrže tožbo (379/3 čl. Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prave stopnje. s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.) s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo (če je bilo odločeno o zahtevku v sporu.če misli.sosporniški intervenient p vedno. s katerim je bil postopek pravnomočno končan → predvsem torej zoper sklep.zavrže pritožbo kot prepozno.5. dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje. Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. če je vstopil v pravdo 4.Revizija zoper sklep! (384 ZPP) Dovoljena je revizija zoper sklep sodišča 2.) Če je bila v postopku pred sodiščem 1. in 2.toč.12) Kršitve nekaterih drugih pomembnejših procesnih pravil –(kršitve pod točkami 2.4. v katerem stranka ni zmagala v sporu.stranski intervenient.(379/1 čl. in lahko spremeni sodbo. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1 mio SIT.toč.točka) ali pristojnost arbitraže (5. točke 5 .CPP .14) Pri reviziji ne pridejo v poštev kršitve iz točke 4.zaradi zmotne uporabe materialnega prava. v katerem delu se sodba izpodbija.(378 čl.če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. spremeni sodbo sodišča prve stopnje? 1. (kršitev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka. Sodišče druge stopnje zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje.Kdaj je revizija dovoljena? 168. in v sporih v zvezi z varstvom konkurence v premoženjskih sporih. ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena. naj se razveljavi.zoper pravnomočno odločbo izdano na drugi stopnji.) če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave.8. 170. 168. Zmotna uporaba materialnega prava Kršitev je podana: 1-če uporabi sodišče nepravilno pravno normo 2-če sodišče sicer uporabi pravo pravno normo. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov.7. in v mejah.10.zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava.(kršitev se nanaša na pristojnost arbitraže). iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi. 167. saj ni dovoljena proti vsem pravnomočnim pritožbam.(kršitev se nanaša na krajevno pristojnost). katera dejanja.13) Kršitve procesnih predpostavk – (kršitve pod točkami 3. (če je bilo zaradi zmotne uporebe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe) . prekoračen tožbeni zahtevek. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze 3.Odločbe revizijskega sodišča! s sklepom zavrže revizijo kot prepozno.stopnje odloča o pritožbi zoper sklep? Ko odloča o pritožbi zoper sklep. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem.8. o katerem že teče pravda (12.) če je bilo odločeno o zahtevku. v odškodninskih sporih za izgubljeno preživljanje zaradi smrti preživljalca.6.12.

sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka. ni zastopal tisti. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. ki veljajo za obnovo postopka!  SR = 3 mesece  OR = 3 leta  Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. da se revizija zavrže. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor.Meje preizkusa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti? 175.če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje.če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. ki se je vročala v postopku. se šteje. popoln in dopusten. Prepozen. da je stranka vložila revizijo. izdano na 1. ko je stranka zvedela za ta razlog. 5. ali če stranke. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. ki je razlog za obnovo postopka.in4. dvostrano pravno sredstvo državnega tožilca. Če bi začel teči 30 dnevni rok preden bi odločba postala pravnomočna.če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. Naš sistem uveljavlja mešano teorijo oziroma teorijo o dvojni naravi sodne poravnave.CPP .Zahteva za varstvo zakonitosti–pojem in glavne značilnosti!(U-343) • • Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno. lahko pa odloči v tem sklepu.razveljavitveni. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. 181. Če predsednik senata dovoli obnovo postopka.če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. 179. nesuspenzivno. ni zastopal tisti. in 7. Če predsednik senata ne zavrže predloga.točke drugega odstavka 339. členu tega zakona. točka prvega odstavka 70. ko je bila odločba vročena tisti stranki. Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. od dneva. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Procesno je sodna poravnava izenačena z izvršljivo. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. zato jo je moč izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi: • revizija • zahteva za varstvo zakonitosti • obnova postopka • tožba za razveljavitev sodne poravnave izvesti. vroči izvod predloga nasprotni stranki. na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. 178. zlasti z opustitvijo vročitve.če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. v 8. Zakon izrecno pravi. izreče v sklepu. Rok za vložitev: Postopek: pravila. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče!! O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. Zahteve za varstvo zakonitosti Ni zoper odločbe. ki je naveden v 2. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. s katerim je potrdilo sklep sodišča 1. ki ne more biti stranka v postopku.točke od dneva.če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. ko je bila temu vročena odločba. da se razveljavi odločba. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 7. 3 skupine obnovitvenih razlogov: • Absolutne bistvene kršitve postopka • Kazniva dejanja kot razlog za obnovo postopka • Ius-novorum Rok za vložitev je v 30dneh in sicer: v primeru iz 1. ko je stranka zvedela za ta razlog v primeru iz 2. ki ji je bila vročena pozneje. 6. od dneva. pred katerim je bila sklenjena. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze.st. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. dokler ni končan postopek z revizijo. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. Če se zahteva obnova postopka zaradi ius novorum. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. iz katerih je mogoče vložiti revizijo. Po uradni dolžnosti ne pazi na nič!!! 176. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. nesuspenzivno.nadomestitveni PRIPRAVLJALNI POSTOPEK – namenjen je preizkusu.in 3. ki je pravna oseba. o katerem ne bila sodna poravnava sklenjena. če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravnda dejanja pa od dneva.Faze obnove postopka! (U-350) FAZE OBNOVE POSTOPKA-Obnovitveni postopek se deli v 3 faze: pripravljalni. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. zoper katero NI bila vložena revizija – od dneva. ko je postala odločba pravnomočna. do 5.zaradi tega. ali če stranke. v primeru iz 5. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka.Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi! Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov.zaradi tega. točka prvega odstavka 70. 8. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. razveljavljena oziroma odpravljena.. ki ne more biti pravdna stranka. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. razen če spozna. dvostrano pravno sredstvo. v primeru iz 4. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu. s katerim se dovoljuje obnova postopka.Kakšna pravna sredstva so na voljo zoper sodno poravnavo? (U-295) 15 .če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. torej pravnomočno sodno odločbo in je po 17/1 ZIZ izvršilni naslov.in 9. zoper katero NI bila vložena pritožba – od dneva. nedevolutivno.točke od dneva. Razlogi za vložitev – za izpodbijanje sodne poravnave: 1. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka.točke. se obnova postopka ne more več predlagati. razen če se zahteva obnova iz razloga. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. da so podani resni razlogi. ki ima pravico nanj v 15 dneh odgovoriti. 177. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. do 5. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. zoper odločbo. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen 3.Vprašanja in odgovori oz. Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. če stranke. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. ki sploh ne more biti podlaga za obnovo.ZPP.Obnova postopka! (U-347) (394 ZPP) Obnova postopka je izredno. po 141. 4. saj se mora nanašati na sporni predmet. da ravna drugače. ki je pravna oseba. V vseh drugih primerih. 9.če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. izdano na 2. 3. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi katerega koli razloga iz 394. Če se predlog sklicuje na razlog. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. RAZVELJAVITVENI POSTOPEK – namenjen je razveljavitvi pravnomočne sodne odločbe.točki od dneva. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu.. je predlog neveljaven. 10.če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. 2. Obnovitveni razlogi: Postopek. nasprotne stranke ali koga drugega. se lahko na predlog stranke obnovi: 1. 180. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. če se kazenski postopke ne more Rok: 3 meseci od pravnomočnosti sodne odločbe Rok se šteje: zoper odločbo. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. točki 394 člena ZPP: 173. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. ki ne more biti pravdna stranka.Posebni postopki! (U-367) Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerji med starši in otroki (406-423 ZPP) Postopek v pravdah zaradi motenja posesti (424-430 ZPP) Izdaja plačilnega naloga (431-441 ZPP) Postopek v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP) Postopek pred arbitražami (459-479 ZPP) Postopek v gospodarskih sporih (480-497 ZPP) • 177.točke od dneva.. zaradi katerih se postopke ne more uvesti. st. nato pa revizijo. pa od dneva. 2. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače.če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino.st. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. v primeru iz 10. Če preteče pet let od dneva. za razveljavitev sodne poravnave.ZPP. NADOMESTITVENI POSTOPEK – namenjen je izdaji nove sodne odločbe. da mora poravnava vsebovati razrešitev materialnopravnega spora. ali je obnovitveni predlog pravočasen.Tožba za razveljavitev sodne poravnave – razlogi za vložitev? (U-343) (392 ZPP) Stranke lahko sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. ki je pravna oseba ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom.Na kaj pazi sodišče pri zahtevi za zavrstvo zakonitosti po uradni dolžnosti? Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodišče omeji samo na preizkus kršitev. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. ko je bila odločba vročena stranki. točke od dneva. v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. devolutivno.

Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga . pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi. 183.da mora imeti otrok. da ima na predmetu izvršbe pravico. Poudarjeno načelo pismenosti. 192. 194. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. ki ga lahko vloži zoper sklep o izvršbi tisti. 188. da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. Obnova je izjemoma dovoljena v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine zoper del sklepa. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog.dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5 mio SIT. ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. omogočiti. vloženi v roku. pri kom bo otrok v varstvu in vzgoji. da je ugovor neutemeljen. vse dokler ni opravljena izvršba. Sodišče na mnenje otroka ni vezano. Previsoki stroški v zvezi s spori majhne vrednosti gotovo onemogočajo učinkovito sodno varstvo v takih primerih. Revizije in obnove postopka v izvršilnem postopku ni. za katerega sodišče presodi. Predpostavke za izdajo plačilnega naloga: Glede na predpostavke za izdajo poznamo dve vrsti plačilnih nalogov in sicer: Dokumentiran plačilni nalog (plačilni nalog izdan na podlagi verodostojne listine431 ZPP) da gre za denarno terjatev da je terjatev zapadla da je priložena verodostojna listina. da ne sme storiti ničesar. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo.Izjema ugotavljanja dejstev po uradni dolžnosti! Pri procesnih dejanskih stanjih. objektivnem kriteriju – gre za spore. sicer to pravico izgubi. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik povabi otroka na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj njega s posredovanjem CSD ali šolskega svetovalnega delavca. Zoper sklep. krajevne pristojnosti.432.Načela postopka v sporih majhne vrednosti? 186. da če je otrok že dopolnil 10 let in je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. s katerimi jih utemeljuje. sodišče v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo. 193.Pravna sredstva v izvršilnem postopku! 195. Tako mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati in upoštevati vsa dejstva. da se opravi obravnava. itd. če otrok samostojno nastopa v postopku. 2. kjer je razmeroma majhna vrednost spornega predmeta bi.Razlog za obnovo postopka v tožbi zaradi motenja posesti! (U-387) Obnova postopka je v tožbi zaradi motenja posesti dovoljena iz dveh razlogov: zaradi kršitve načela kontradiktornosti. nadaljuje s postopek tožbo. predlaga v pripravljalni vlogi. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. Če spozna. Zoper odredbo pa ni pravnega sredstva. na katerih je podpis zavezanca overil organ. razen če zakon določa drugače. ker stranki z nezakonitim postopanjem. Med pravna sredstva uvrščamo še: • tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe • zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe • predlog za vrnitev v prejšnje stanje • tožba na izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari • predlog za nasprotno izvršbo. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V pravdah. toda pred koncem glavne obravnave.Kdaj se izda sklep o začasni odredbi? Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka. členu v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe. 182. na katere meri terjatev. ki je sposoben oblikovati lastno mnenje. da sam prevzema pravdo. (410/3 ZPP) ZPP v skladu s konvencijo tudi določa. Zakoniti zastopnik sme opravljati procesna dejanja v postopku le.000. zlasti pa: prepoved odtujitve in obremenitve premičnin. ga mora sodišče na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (311/1): 185. ki so pomembna za uporabo posameznih procesnih norm velja preiskovalno načelo. država ali samostojna lokalna skupnost. Pritožba in ugovor ne zadržita postopka. če je treba. Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. poslušanje posnetka. Izvod pravočasnega.čl) ali da so ovire za nadaljnji postopek. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. s katerim je sodišče odločilo o terjatvi in proti sklepu o obstoju terjatve za nasprotno izvršbo. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. dokler ne izjavi. ki jo otrok sam izbere. v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku. Temeljno načelo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. če gre za postopek za ločitev otroka od staršev. Gre za statusno gospodarske spore. če bi upoštevali vse določbe ZPP-ja lahko večkrat pripeljalo do tega.Pojem in določitev gospodarskega spora? (388) 190. pravico to svoje mnenje prosto izraziti in da mu zato gre pravica do zaslišanja (neposredno. člen ZPP. Zaradi varstva otrokovih koristi lahko sodišče celo odloči.Vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve! Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih terjatev izdati vsako odredbo. V plačilnem nalogu izreče sodišče. subjektivno-objektivnem kriteriju – gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov.Temeljno načelo v sporih majhne vrednosti? (U-381) Uveljavitev načela ekonomičnosti in hitrosti postopka.dneh v meničnih in čekovnih sporih pa v 3. Omejeno načelo materialne resnice (sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja). da tožbeni zahtevek ni zapadel. Pritožbo in ugovor je treba vložiti v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. izdan o ugovoru je dovoljena pritožba. Je izraz načela ekonomičnosti in hitrosti postopka. na katero meri terjatev z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi. kot tudi po koncu postopka. ne da bi zaslišalo toženca. razveljavi s sklepom pl. ki se nanašajo na ladje in na plovbe na morju. Eden izmed elementov sodnega varstva je tudi njegova cena. Otroka. Ta dejstva in dokaze sodišče upošteva samo. da izrazi svoje mnenje.nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Konvencija ZN o otrokovih pravicah vsebuje za nastopanje otroka zlasti dve pomembni določbi: 1. Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku. Če sodišče na ugovor. spore v zvezi s stečajnim postopkom. ki preprečuje izvršbo.00tolarjev Določijo se po: subjektivnem kriteriju – gre za spore. ker narok ni urejen. če so ti potrebni za nastanek zahtevka izpiski iz overjenih poslovnih knjig fakture listine. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi. V tem ugovoru zahteva. ter hrambo teh stvari.Ugovor tretjih oseb v izvršbi! (64. to je pri ugotavljanju dejstev. Otroku. s katerim je predlogu ugodeno.432 ZPP) Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. sicer se šteje. izdana v izvirniku ali overjenem prepisu Za verodostojne listine veljajo: javne listine zasebne listine. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oz.Vprašanja in odgovori da sta v tožbi navedeni podlaga in višina dolga ter predloženi dokazi.da mora imeti otrok. Nedokumentiran plačilni nalog (plačilni nalog brez verodostojne listine)(432 ZPP) da gre za denarno terjatev da je terjatev zapadla da znesek ne presega 200. naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb 184. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. stvarne pristojnosti. 189. če jih dolžnik navaja oz. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. če ni v zakonu drugače določeno. Rok za odgovor na ugovor je 8 dni.Predpostavke za izdajo plačilnega naloga? (378) Plačilni nalog je dajatvena sodna odločba/sklep. To velja tudi za primer. 191. O tem. ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.CPP . Stranke morajo vsa pravno relevantna dejstva za izvršbo navesti v ugovoru oz. da je tožena stranka dolžna v 8. lahko pa se razgovor tudi zvočno snema. ki verjetno izkaže.Eventualna maksima v izvršbi! V izvršilnem postopku je pravica navajanja novot omejena. izdan na prvi stopnji je dovoljena PRITOŽBA. med postopkom. Če tožena stranka ugovarja. preko zastopnika ali ustreznega organa). spore iz koncesijskih pogodb. da je ugovor utemeljen. Dolžnik mora istočasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe in istočasno navesti vsa dejstva in predlagati dokaze. ki še ni star 15 let oz. v katerih je vsaka od strank gospodarska družba. Tako določa 409. Državni tožilec lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.Varstvo mladoletnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki? (U-372) Za zakonske spore ter spore iz razmerij med starši in otroki je posebej urejena procesna sposobnost otrok.Revizija v gospodarskih sporih? (490 ZPP) V gospodarskih sporih ni dovoljena revizija.65 ZIZ) Ugovor tretjega je pravno sredstvo. možnost sodelovati v postopku in izraziti svoje mnenje.Ali sta možni revizija in obnova postopka v izvršilnem postopku? ZIZ izrecno navaja le dva pravna sredstva: zoper sklep. odloči sodišče glede na njegove koristi. v ugovoru na ugovor. pa je UGOVOR. ki jo izda sodišče le na podlagi podatkov mandatne tožbe. da mora sodišče otroku. o razgovoru se vodi zapisnik. ki so pomembna za določitev slovenske jurisdikcije. če ni v zakonu drugače določeno. odloči sodiš'če najprej o takem ugovoru. zadruga. kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter 16 . da je ugovor neutemeljen. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Ugovor mora biti obrazložen. spozna.. prepoved dolžniku. ima učinek sklepa o izvršbi. Obnova postopka se zahteva po določbah ZPP-ja. da bi bili stroški postopka višji kot vrednost spornega predmeta. sodne pristojnosti. ki teče v zvezi z njim. ki je pristojen za overitve menice in čeki s protestom in povratnimi računi. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje.Postopek za izdajo plačilnega naloga! (U378)(431. da mu ne nasprotuje. 187. zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem zaradi kršitev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in o procesni sposobnosti ter s tem v zvezi zaradi kršitev pravil o pravilnem zastopanju. popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku. ki imajo po posebnih predpisih pomen javne listine. ki jih je odmerilo sodišče. spore zaradi vpisov v sodni register. zastopa zakoniti zastopnik. sodišče tudi vroči odločbo. preide na obravnavanje glavne stvari. 186. zavod. da se o njem izjavi. Obnova pravnomočno končanega postopka je mogoča samo v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. EM je v ZIZ-u urejena v 60. ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj.

da naj se izvršba na nek predmet izreče za nedopustno. da bi se izvršba opravila v sedanjem času oziroma v korist ali breme osebe. Lahko pa sodišče odloži izvršbo tudi v drugih primerih.Vprašanja in odgovori prepoved. ker jamči za njegovo vsebino in za to tudi odgovarja. IP je zaključen. da kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu in kljub temu. TRETJI mora dokazovati za verjetno. Pobot je možen vedno samo do višine zahtevka. s katerim sodišče NI ugodi ali zavrne. če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb. ki kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena. če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo. Predlaga ga lahko dolžnik. Impugnacijski razlogi so: če je pretekel rok. dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Pogoji za uspešen pobot: terjatve morajo biti: • vzajemne. da terjatev obstaja. če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje. razen.Opozicijski razlogi za ugovor! (R-202?) Opozicijski razlogi za ugovor so razlogi. • iztožljive.Razlika med notarskim zapisom in zapisnikom! Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine. • notarsko potrdilo. če dolžnik izkaže za verjetno. Če upnik nasprotuje NI. če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen. Na predlog upnika mora dolžnik v roku. če še ni začeta brez soglasja dolžnika. je možna obnova postopka. člen ZIZ-a. Notarski zapisnik je pa v bistvu širša oblika notarskega potrdila. Po začetku pa s soglasjem dolžnika. Notarski zapis je najpomembnejša listina. ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe. če istočasno zahteva. Posebnost – izrek sodbe je tričlenski: 1.Kaj je to odlog izvršbe? Gre za zastoj izvršilnega postopka. Na predlog upnika mora položiti varščino. točke določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi. Dolžnik lahko zahteva samo tisto. kar mu je bilo odvzeto. da bo predlogu ugodeno. Če se NI ugodi. Roki prenehajo teči in začnejo teči znova. Odločitev o toženčevi terjatvi na podlagi pobotnega ugovora postane pravnomočen. upnik ali tretja oseba. kadar gre za 17 .Pobotanje – pravna sredstva!? Toženec priznava. Proti pravnomočnemu sklepu.dogovor upnika in dolžnika. Razlogi za NI: če je dolžnik med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev.CPP . izrek pobotanja in zavrnitev tožbenega zahtevka.Nasprotna tožba! Nasprotna tožba je pravno sredstvo dolžnika proti upniku. obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove) 3. ko začne teči izvršba. plačevanje nadomestila plače delavcu. • istovrstne. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. da ima tudi sam terjatev do tožnika in da je zaradi tega ta pravica prenehala obstajati. če stranke na to pristanejo. ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati. ki je že bila opravljena. V sodbi gre za zavrnitev zahtevka zaradi pobota. ki zaradi odloga nastane upniku v primerih. Izvršilna dejanja opravljena pred odlogom ostanejo v veljavi. v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo (55/10 ZIZ) če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika (55/12 ZIZ) PACTUM DE NON PETENDO. da kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu nekaj časa izvršbe še ne bo predlagal) začetek postopka prisilne likvidacije ali stečajnega postopka nad dolžnikom 196. ROKI: Predlog za NI lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva ko je zvedel za razlog zanjo. 200. ki se sestavi. ki je stranka v postopku. ko je bil končan IP. kar je z izvršbo dobil. ali preživljanje njegovih družinskih članov. ni pogojev. • notarski zapisnik. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Predpostavke odloga so odvisne od tega. je treba razpisat narok. Ugovor pobota ima tožnik in ga lahko uveljavlja do konca postopka na prvi stopnji. Če pa je v pobotu toženčev zahtevek višji od tožnikove terjatve je bolje se ne pobotati. da tožnikova terjatev sicer obstoji. Predlog za NI sodišče izroči upniku in zahteva od njega naj se v 8 dneh od vročitve o njem izjavi in ga opozori na pravne posledice. • dospele. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. če je upnik prejel več. na katere meri terjatev. Notarske listine so: • notarski zapis. Upniku ni treba ničesar dokazovati.Impugnacijski razlogi za ugovor! Impugnacijski razlogi za ugovor so nepravi opozicijski – to pomeni. Opozicijski razlogi: • prenehanje terjatve • oviranje terjatve: a-odlog plačila b-zastaranje terjatve 198. če se v predpisanem roku ne izjavi oz. če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oz. ker se lahko izterja cela terjatev. NI se lahko predlaga na koncu izvršilnega postopka. odpravljanju vse bistvene formalnosti. Na predlog UPNIKA se lahko izvršba odloži. da bi dobil nazaj tisto. ko je izvršba opravljena. če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen. ki ima učinek neposredne izvršljivosti. se izvršilna dejanja ne opravljajo. ki jih določa 71. obstoj tožnikove terjatve 2. spremenjen. da ne sme nič spremeniti na stvareh. da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste. kdo ga je predlagal: DOLŽNIK – na njegov predlog lahko sodišče popolnoma ali delno odloži izvršbo. vendar samo enkrat in najdlje za 3 mesece. 197. Poznamo predpravdno pobotanje (pobotna izjava je bila dana pred vložitvijo tožbe) in procesno pobotanje (toženec da pobotno izjavo v procesu). 201. določene v Zakonu o notariatu. V primeru iz 3. Dokler ta zastoj traja. če ne se šteje da je predlog za odlog umaknil. prepoved dolžnikovemu dolžniku. obširnejša dejanja (npr. ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana.: zapisnik skupščine delničarjev d.d. da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo. najkasneje pa v 1 letu od dneva. mora upnik dolžniku v 15 dneh vrniti tisto. ko je upnik poplačan. če predlogu ne nasprotuje – torej.) 199. ki ga določi sodišče in ne sme biti daljši od 15 dni plačati varščino. ampak vložiti nasprotno tožbo. ko so za to podani posebno opravičeni razlogi. da ne sme izročiti dolžniku stvari. kot znaša njegova terjatev. vendar trdi. Lahko ga sestavlja samo notar. na katere meri terjatev. Tretji lahko tudi predlaga odlog.