Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

——————————— 1 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

——————————— 2 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Sandi Jug

SPREMENJENA STANJA ZAVESTI
s priročnikom za prakticiranje

izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja
Verzija: 0407

——————————— 3 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

——————————— 4 ———————————

SP R E M E N JE NA S TA N JA Z A VE S TI St a n j a i n s to p n j e za ve st i Čl o v e š ka za zn a va Ko g n i t i vn e v e šč in e V iz u a l iz ir a n je Pozornost S p o m in ja n je Oz a v e šč a n j e sp re m e n j e n ih st a n j za ve s ti Z a v e s tn o p r e u s m e r ja n j e p o z o r n o s t i O z a v e š č a n j e s p r e m e n j e n ih s ta n j z a v e s t i m e d s p a n je m II. I Z VE N T E LE S NE I Z K U Š NJ E I z va j a n j e i z ve n te l e s n ih i z ku še n j Z a v e s tn o s p r o š č a n je Pr ip ra va Ose m -s to p e n j sk o p re us m e rj a n j e p o z o r n o s t i Ozaveščanje O b v la d o v a n j e Pr va s to p n j a D ru g a st o p n j a T re tj a s to p n j a Če t rt a s t o p n j a Pe ta st o p n j a Še s ta s to p n j a Se d m a s t o p n j a Os ma st o p n j a O s n o v n e z n a č i ln o s t i s u b t i ln ih r e a ln o s t i V r st e p ro j e kc ij in s u b ti l n e re a l n o s t i S u b t i ln e r e a ln o s t i E zo te r ič n a ra zl a g a i z ve n te l e sn ih i z ku še n j E t e r ič n a p r o j e k c i ja ——————————— 5 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Kazalo I.

l u c id n o s t i S to p n je lu c id n o s t i Mednarodne okrajšave Kr a j š a o bd o b j a sp a n j a Ne n a m e n s k o k r a tk o s p a n je Na m e n s k o k r a tk o s p a n je D o ţ iv l ja n j e p r v e s t o p n je l u c id n o s t i V zd rţ e va n j e l uc id n o st i Z a d r ţ e v a n je p o z o r n o s t i n a n o t r a n je m z a z n a v a n ju Osn o ve g i ba n j a v sa n j s ke m p r o s to r u D o ţ iv l ja n j e d r u g e s t o p n je l u c id n o s t i Sa n j sk a re a l n o st S a n js k e v s e b in e I n te r a k c i je m e d s a n j s k im te l e s o m s a n js k im i v s e b in a m i D e l o v a n je s s a n js k im t e le s o m in z u n a n jim i Sp r e m in j a n j e sa n j s k ih v se b in S p r e m in ja n j e / k r e ir a n je s a n j s k e g a p r o s t o r a S p r e m in ja n j e s a n js k e g a te le s a Oz a v e šč a n j e sa n j m e d d n e vn o b ud n o s tj o D ru g e v rs te o za ve šč e n o s t i m e d sp a n j e m ——————————— 6 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI A s tr a ln a p r o je k c i ja N iţ ja m e n ta ln a p r o je k c i ja K a v z a ln a p r o je k c i ja Bu d ič n a p r o je k c i ja III. Z A VE S T N O SA N JA N J E Sp a n j e . sa n j a n j e in s p o m in j a n j e Oz a v e šč a n j e sa n j a n j a Pr e d .l u c id n o st S p r e m in ja n j e p r e p r i č a n j P o s ta v l ja n je n a m e r e P r e v e r ja n je o z a v e š č e n o s t i D o ţ iv l ja n j e p r e d .

V. P A T O LO GI JE Ne o z a v e šč e n i sp r o ţ il c i s ta n j za v e s t i Ne ra zu me va n j e p ro c e so v Pa to l o g ij e v sp a n j u VI I I . VI . K O G NI TI V NA T E H N O L OGI J A IX. SU B TI L NA S T A N JA Z A VE S TI L uc id n o sa n j a n j e in i zv e n te l e sn e i z ku šn j e P r im e r ja v a D ru g e v rs te s ub t il n i h s ta n j z a v e s t i O b s m r tn a d o ţ iv e t ja S ta n ja z a v e s t i m e d u m ir a n je m H ip n o t ič n a s ta n ja z a v e s t i S ta n ja z a v e s t i m e d m e d ita c i j o in m o l i tv i jo V. R A Z ŠI R JE NA S T A N JA Z A VE S TI P R A K TI Č NA U P OR A B N OS T Ose bn o s tn i in d uh o v n i ra z vo j D ia g n o st ic i ra n j e in zd r a vl j e n j e Uč e n j e in u st v a r j a n j e A va n t u ra in za b a v a Me ta -k o g n i t i vn o d o ţ i vl j a n j e VI I .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI O s a n j a n j u še d r ug a č e … S a n je k o t s p o r o č i ln o s t n e z a v e d n e g a IV. Z A K L JU Č E K Po g o s to z a s ta vl j e n a vp ra š a n j a O a v to rj u ——————————— 7 ——————————— .

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ——————————— 8 ——————————— .

Ukvarjanje s fenomenologijo spremenjenih stanj zavedanja se je porodilo iz iskrive mladostniške zvedavosti in se z leti ozavestilo v intimno poslanstvo. ekstremnim in profesionalnim športnikom. s koncem pripovedi šele začne. managerjem. ki bodo koristne tudi učiteljem sproščanja. tako kot v pravljicah. zlasti manjšem obsegu pa sov. učnih delavnic in drugih izobraţevalnih praktikumov o spremenjenih stanjih zavesti. modrosti in lahkotnosti. se pravo potovanje. hipnotizerjem. psihologom in trenerjem kognitivnih ustvarjalnih tehnik. potrebnih za ozaveščanje in nadzorovanje spremenjenih zavestnih stanj. izvajanja predavanj. sproščanju in drugih pojavih zavedanja. seveda tudi tistim. psihoterapevtom. Obsega informacije o stanjih zavesti med budnostjo in spanjem. ki se radovedno ozirate za novimi doţivetji. vznesenosti. Priročnik poskuša podati napotke za stanj zavesti. ki doţivljate spontana in nenadzorovana spremenjena stanja zavesti. zanikana ali nerazumljena. Glede na poglobljeno in izvirno obravnavanje posameznih tematik bo priročnik dobrodošel tudi tistim.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pričujoče delo je rezultat avtorjevih izkušenj iz več kot petnajstletnega aktivnega ozaveščanja. v tudi drugih manj znanih zavestnih stanj ter proce- Namenjen je vsem. razvijanju kognitivnih veščin. raziskovanja. svetovanja. Ţelim vam prijetno potovanje. polno vztrajnosti. medicinskemu osebju ter drugim profesionalnim praktikom. človeški zaznavi. pa ne razumete povsem. profesionalno raziskovanje in druţbeno udejstvovanje. ki se s spremenjenimi stanji zavesti povsem resno ukvarjate in potrebujete le dodatne informacije ter vpoglede. Vztraja iz ţelje po demistifikaciji in sistematizaciji povsem običajnih in vsakdanjih človekovih izkustev. subliminalni in notranji zaznavi ter drugih specifičnih kognitivnih funkcijah. človeški zunanji. ——————————— 9 ——————————— . ki so še vedno "skrita". Čeprav je priročnik poln koristnih informacij in navodil za razširjenje zaznavanja in zavedanja. poglobiti razumevanje obravnavanih tematik in zavestno in samostojno doseganje spremenjenih zavestnega sanjanja in izventelesnih izkušenj. kaj se vam dogaja. Podaja osnovne napotke za zavestno vstopanje v stanja zvišane pozornosti in druge uporabne primerjalne podatke ter razlage.

ki vplivajo na spremembo posameznikovega zavestnega stanja. ki bistveno vplivajo na naše stanje zavesti. med globokim razmišljanjem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI I . po naporni fizični aktivnosti. ki kmalu razblinijo mit o veličini naše vrste. Tisto. Seveda je mogoče spremenjena stanja zavesti sproţiti tudi s pomočjo kemije. jutranjim izvajanjem joge. ko namensko ali spontano vstopamo v spremenjena stanja zavedanja. Zavedanje se običajno pripisuje budni zavesti. na primer med popoldanskim počitkom. da se človek sploh ne zaveda velikega dela svojih miselnih operacij. ko se z rutinskimi miselnimi aktivnostmi. trenutke med dnevno budnostjo. ob močnejšem čustvenem doţivljanju. pa se ta predmet njegove odličnosti vztrajno izmika poglobljenemu raziskovanju. In še zadnji udarec našemu vrstnemu ponosu: ko ţelimo svoje zavedanje resno prijeti. med sproščujočim poslušanjem glasbe. meditacijo. ne moremo več ustrezno odzvati na dano situacijo. sistematiziranju in obvladovanju. Čeprav mu je zavedanje v ponos. In spoznamo. da je zavedanje res ena veličastna reč. poškodb in drugih motenj. mar ne? O zavedanju in stanjih zavesti torej le malo vemo. kolikor je odpade na spanje. S P R E M E N JE NA S T A N JA Z A VE S TI Človek ţe od nekdaj izpostavlja zavedanje kot tisto sposobnost. V posebno kategorijo spontano sproţenih spremenjenih stanj zavesti uvrščamo tudi posledice obolenj. kar običajen človek ve o svojem običajnem zavedanju. stanje (ne)zavedanja med spanjem. ——————————— 10 ——————————— . med ukvarjanjem s starodavnimi in drugimi alternativnimi zdravilskimi praksami. ko dokazujejo. po kateri se razlikuje od drugih ţivih bitij. Kakšen izziv. Zavestno delovanje se vključi takrat. se običajno zreducira na nekaj preprostih prepričanj. ki potekajo samodejno. med lokalno anestezijo pri zobozdravniku. Nekatera zdravila in določene halucinogene substance povzročajo telesne reakcije. kar pomeni. molitvijo. budno zavedanje. da takoj "izgubimo" vsaj tretjino svoje veličastnosti. med katerim se pač ne zavedamo. Nevrologi in drugi raziskovalci malih sivih celic nam nadalje odvzamejo še en velik kos ponosa. se soočimo s problemom zavedanja zavedanja. le da smo na poti uporabe naših sposobnosti šele na začetku. Uvodoma lahko naštejemo običajno.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Raziskovanje spremenjenih stanj zavesti ni domena sodobnega človeka, temveč je bilo del interesa, prakse in vednosti najstarejših kultur po celem svetu. Nezavidljivo, ugotoviti moramo, da so bili starodavni "ljudje znanja" o spremenjenih stanjih zavesti in njihovi uporabnosti mnogo bolj poučeni ter izkušeni kot današnji najnaprednejši znanstveni krogi. Sodobno nezanimanje in nepoznavanje pričujoče tematike je logična posledica nerazvitosti subjektivne znanosti, izrinjene in razvrednotene s primatom splošno sprejete in edino resnične objektivne znanstvene paradigme. Tako se začenja postmoderna znanost šele v tretjem tisočletju soočati z resnim raziskovanjem fenomenov kot so izventelesne izkušnje, zavestno sanjanje, obsmrtne izkušnje in podobni pojavi. Zgodovinska analiza najde bolj ali manj natančne zapise o spremenjenih stanjih zavesti v izročilih skoraj vseh starodavnih kultur. Egipčanski svečeniki, oraklji in filozofi iz starogrških spisov, tibetanski menihi, indijski jogiji, srednjeameriški in juţnoameriški šamani, severnoameriški zdravilci, afriški vrači in mnogi drugi mojstri so zavestno sanjanje ter izventelesna potovanja uporabljali v svoji vsakdanji osebni in poklicni praksi, pri zdravljenju, zbiranju informacij, širjenju znanja in tako dalje. V Evropi se je tovrstno znanje skrivalo pred pregonom inkvizicije in se večinoma prenašalo po skrivnih poteh, znotraj čarovniških zborov, skrivnostnih loţ in zaprtih ezoteričnih kroţkov. Tudi pozneje je znanje o nadzorovanju zavestnih stanj zaradi predsodkov, manipulacij ali preprosto nerazumevanja le steţka prihajalo do mnoţic. Posamezniki, ki so prakticirali spremenjena stanja zavesti, kot tisti s spontanimi in nekontroliranimi doţivetji, so bili dolgo odrinjeni na rob civilizirane, moderne, na Newtonovi znanosti utemeljene druţbe. Vse,

——————————— 11 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

kar je "dišalo" po njih, je bilo označeno kot bolno, slabo, nevarno, temačno, marginalno. Prve odkrite javne spise o izventelesnih izkušnjah in zavestnem sanjanju v modernem času najdemo v delih švedskega filozofa Emmanuela Swedenboerga, francoskega literata Honore de Balzaca in njegova sonarodnjaka Allana Kardeca. Zanimive opise spremenjenih stanj zavesti zasledimo tudi v knjiţevnih klasikih, na primer pri Ernestu Hemingwayu, F. M. Dostojevskemu, Levu Tolstoju. Prvi laboratorijski eksperiment za preverjanje izventelesnih izkušenj je izvedel Charles Theodore Tart leta 1966. Sledili so mu drugi znanstveniki, ki so opravili še vrsto drugih testiranj, usmerjenih v znanstveno dokazovanje obstoja izventelesnih potovanj. Aktualna interdisciplinarna raziskovanja postopno pojasnjujejo fenomen spanja, sanjanja, doţivetja meditacije in hipnoze, pojav izventelesnih potovanj, zavestno sanjanje, izkušnje ob bliţajoči se smrti in druge podobne pojave. Raziskovalci povezujejo izročilo starodavnih kultur z eksperimentalnimi podvigi najsodobnejše tehnologije. Sistematizirajo izkušnje in doţivetja milijonov posameznikov ter preizkušajo najrazličnejše metode in tehnike, ki vplivajo na potek zaznavanja ter doseganja posameznih stanj. Kljub napredku je znanost na področju spremenjenih stanj zavesti še vse preveč počasna in okorna, saj je dokazovanje subjektivno zaznavnih vsebin mogoče klasično objektivno evidentirati le posredno prek posledic, ki jih te sproţajo v telesnem organizmu. Tako so obstoj zavestnega sanjanja z znanstvenim poskusom dokazali šele pred nekaj leti. Vse do začetka novega tisočletja je veljalo za izmišljotino, zasmehovano in nevredno znanstvenega interesa. Sodoben odnos tako znanstvenikov kot laikov do spremenjenih stanj zavesti simptomatično ponazarja tudi znano stališče, da vse to v praksi nedvomno obstaja in deluje, le v teoriji je še potrebno dokazati. Verjetno bi se spremenjenim pogledom na človekovo zavedanje laţe sprijaznili, ko bi lahko ostali le na nivoju akademske razprave. Priznanje, raziskovanje in prakticiranje izventelesnih izkušenj, zavestnega sanjanja ter drugih fenomenov spremenjenih stanj zavesti namreč nujno spremeni celo paradigmo, nas "zadene" osebno in pretrese ves druţbeni ustroj. Ozaveščanje prinese odgovornost, te pa ne maramo preveč.

——————————— 12 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

St a n j a i n s to p n j e za ve st i Da bi se lahko razumljivo posvetili razlagi zaznav in drugih procesov med doţivljanjem spremenjenih stanj zavesti, se moramo najprej dogovoriti o terminologiji. Začnimo z definiranjem zavestnih stanj. Pojem "zavest" se uporablja v različnih kontekstih. Po Slovarju slovenskega knjiţnega jezika označuje  sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj  celoto duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda  celoto idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek sploh  tudi rezultat ravnanja česa V psihološkem vidiku splošno označuje bodisi posameznikovo, individualno celoto psihičnih procesov, čutnih vtisov, občutkov, asociacij, predstav in drugih kognitivnih procesov, bodisi kolektivno celovitost človeških spoznanj, znanj, občutkov in hotenj, pridobljenih z izkušnjami, tradicijo, učenjem in spoznavanjem samega sebe. Podrobnejše psihološke definicije zavest povezujejo s kognitivnimi oziroma spoznavnimi duševnimi procesi, kamor uvrščajo zaznavanje, predstavljanje, spominjanje in mišljenje. Pojem "zavedati se" se uporablja v pomenih  zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja  vključiti, sprejeti v zavest vedenje o obstajanju koga ali česa; imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali česa  prebuditi, predramiti se  biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja Izraz "ozavestiti" pomeni  narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave  narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje

——————————— 13 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

V nadaljevanju uporabljamo izraze  "zavest" v pomenu celote spoznavnih procesov, ki obsega tudi zaznavanje le teh (v smislu zavest o samem sebi), pa tudi zavest kot rezultat teh procesov  "stanja zavesti" za označevanje različnih pojavnosti fenomena zavesti  "zavedanje" v procesnem pomenu, kot pojav, ki obsega vedenje, identificiranje koga ali česa, med drugim tudi samega procesa zavedanja Na splošno lahko rečemo, da ljudje doţivljamo tri zavestna stanja:  OBIČAJNO, imenovano tudi "gosto", STANJE ZAVESTI, ki ga doţivljamo med dnevno budnostjo preko običajne zunanje čutne zaznave  SUBTILNO STANJE ZAVESTI, ki ga doţivljamo med sanjanjem in drugimi vrstami zaznav, katere ne potekajo preko običajne čutne zaznave in vsebujejo katerokoli obliko zaznavanja ločenosti med opazovalcem in opazovanim  BREZOBLIČNO STANJE ZAVESTI, ki ga naravno doţivljamo le med globokim spanjem, med katerim postaneta zaznavajoči in zaznavno eno; zaznavanje poteka preko notranje zaznave Posamezna stanja zavesti vključujejo različne stopnje oziroma nivoje zavesti, zato jih uporabljamo v mnoţinski obliki. Med navedenimi tremi stanji zavesti ni ostre ločnice, čeprav bi na prvi pogled sklepali drugače, saj jih posamezni nivoji zavesti povezujejo v neprekinjeno celoto. V posameznih stopnjah zavesti zaznavamo specifično realnost in njej pripadajočo vrsto "telesnosti", s katero zavest upravlja v dani resničnosti. Telesnost kot taka ne obstaja le v brezobličnem stanju zavesti, saj je takrat opazovalec istočasno tudi opazovano. Od tod tudi izraz "brezoblično". V običajna stanja zavesti uvrščamo poleg običajnih čutnih zaznav med dnevno budnostjo tudi vse vrste subliminalnih zaznav, ki jih obravnavamo v nadaljevanju. Subliminalno zaznavanje poteka v stopnjah ali nivojih, ki so bliţje subtilnemu stanju zavesti. V subtilna stanja zavesti uvrščamo doţivljanje izventelesnih izkušenj, klasično in zavestno sanjanje, obsmrtna doţivetja in druga podobna subtilna zaznavanja, ki so lahko tako spontana kot zavestno izzvana (nameravana).

——————————— 14 ———————————

ki jo bomo obdelali v poglavju o kognitivnih veščinah.stanje zavesti med sanjanjem . ko je naše fizično telo popolnoma paralizirano. kot vzporedno oziroma hkratno. Slednje poimenujemo razširjeno stanje zavesti. Vsa tri zavestna stanja in pripadajoče številne vmesne stopnje lahko doţivljamo tako ločeno eno od drugega. NIVOJI VRSTE ZAVESTNIH STANJ BREZOBLIČNO STANJE ZAVESTI ZNAČILNOSTI s pripadajočimi brezobličnimi nivoji zavesti . Vsa stanja zavesti. Vsi ljudje izkušamo brezoblična stanja zavesti med spanjem v globoki delta fazi.stanje zavesti med globokim spanjem .brezobličnost in netelesnost . s pripadajočimi podnivoji. ——————————— 15 ——————————— . ne glede na starost. V razširjeno stanje zavesti vstopamo s sposobnostjo deljenja pozornosti.fizična telesnost/realnost . verska in druga prepričanja ter navade. Drugače povedano: svojih stanj zavesti se bolj ali manj zavedamo. povezanosti in ne-ločenosti z vsem. delno zavestno ali povsem ozaveščeno.zunanja in subliminalna zaznava Vrste zavestnih stanj in njihove osnovne značilnosti Vsi ljudje doţivljamo vse tri vrste stanj zavesti. lahko doţivljamo neozaveščeno. Seveda se nas večina teh stanj ne zaveda.subtilna telesnost/realnost . saj smo vsi budni.brezoblični nivoji zavesti in realnosti ne vsebujejo vsebin . spol.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V brezoblična stanja zavesti uvrščamo doţivljanje enosti.subliminalna in notranja zaznava OBIČAJNO STANJE ZAVESTI s pripadajočimi običajnimi nivoji zavesti . kar obstaja. sanjamo in spimo.zaznavajoči in zaznavno sta eno SUBTILNO STANJE ZAVESTI s pripadajočimi subtilnimi nivoji zavesti .v subtilnih nivojih zavesti doţivljamo subtilne vsebine .v običajnih nivojih zavesti doţivljamo materialne vsebine (materijo) .stanje zavesti med dnevno budnostjo . Pogosto se za tovrstna stanja zavesti uporablja tudi izraz "univerzalna" ali "kozmična" zavest.

vtisk). Vertikalna ozaveščenost označuje "višino" oziroma stopnjo ozaveščenosti po lestvici stopenj zavesti. Kljub temu. ravnoteţje in bolečino Subliminalna (iz lat. vendar ne iz zunanjega sveta. subliminalno in notranje. sub: pod + limes. zaznava. Poznamo pet tipov zunanje zaznave:  vizualna zaznava temelji na čutilu za vid  avditivna zaznava temelji na čutilu za sluh  olfaktorna zaznava temelji na čutilu za vonj  gustatorna zaznava temelji na čutilu za okus  kinestetična zaznava temelji na čutilih za tip. plitva pa običajnemu stanju zavesti. zmeraj doţivljamo notranje. medtem ko je najniţje običajno oziroma gosto stanje zavesti. Čl o v e š ka za zn a va Zaznavanje oziroma percepcija (lat. V laičnem jeziku mnogokrat uporabljamo tudi izraza globoko oziroma plitvo stanje zavesti. sensatio: občutek. Horizontalna ozaveščenost opredeljuje "širino" oziroma količino ozaveščenih vsebin in procesov na isti stopnji zavedanja. temperaturo. V mnogih kulturah velja za najvišje brezoblično stanje zavesti. perceptio iz percipere: prejeti. Globoka stanja zavesti so bliţja brezobličnemu stanju zavesti. z moţgani. vlago. ki so pod običajnim draţljajskim pragom. ki prihajajo iz čutil. zaznati) v najširšem pomenu označuje sprejemanje vtisov iz zunanjega sveta s čutili. imamo lahko v mislih dve stvari. Receptorji v posameznih čutilih transformirajo zunanje signale v električne impulze. ga bomo za laţje razumevanje v nadaljevanju delili na tri vrste: zunanje. ki proizvede občutke.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ko govorimo o ozaveščenosti posameznika. ki se nato prek senzoričnih ţivcev prenesejo v določene predele v moţganih. Med subliminalno zaznavo uvrščamo:  zaznavo draţljajev. Zunanja zaznava poteka prek petih telesnih čutil. Električni impulzi v moţganih pridobijo prepoznavno obliko oziroma postanejo zaznavni. ——————————— 16 ——————————— . da zaznavanje (nlat. limitis: meja) oziroma podpraţna zaznava opredeljuje zaznavanje vsebin.

saj so v primerjavi z navadnimi vsebinami in zaznavami mnogo manj intenzivne. ki se odvija med čutilom in moţgani ter slednjič zaznavanje. na primer med spanjem. Seveda lahko svojo pozornost usmerimo v notranje zaznavanje tudi v budnem stanju. Spodnje skice prikazujejo zaznavanje zunanjega draţljaja. med katerim zmanjšamo telesno aktivnost in odmaknemo pozornost od zunanjega sveta. zatem zaznavanje draţljaja. Med dnevno budnostjo se torej večinoma zavedamo ——————————— 17 ——————————— . se naša pozornost samodejno preusmeri na notranje zaznavanje. ko se ponovno prebudimo v zavestno pozornost. niti iz povezovalnih ţivčnih vlaken. Najbolj pogost in običajen primer je sproščanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI  zaznavo draţljajev. seveda podpraţna zaznava kot taka pravzaprav ne obstaja. Navajeni smo namreč. zunanjo zaznavo. ki povezujejo čutila in moţgane. ki se ga. Subliminalne in notranje zaznave ter vsebine mnogokrat opisujemo kot subtilne. je naša pozornost. ki prihajajo iz povezovalnih ţivčnih vlaken med moţgani in čutili Kljub temu da v nadaljnji razlagi govorimo o podpraţni zaznavi. da smo pozorni samo na prvo. ki poteka v moţganih. ki ga zaznavamo s čutili. kar "odloča". katere zaznave se bomo zavedali. Tri vrste zaznav Ko izklopimo zavestno pozornost. Tisto. saj gre le za zniţanje zaznavnega praga pod običajno mejo. Notranja ali neposredna zaznava se oblikuje v moţganih in ne izvira niti iz zunanjega sveta izven našega telesa. Vse tri zaznave potekajo istočasno in nobene od njih ni mogoče izklopiti. spominjamo kot sanje.

avditivno. katerih pa se večinoma ne zavedamo. dolgotrajna fiksacija pozornosti v miselno reševanje nekega problema. Do takšnega zniţanja lahko privedejo: izjemno velika utrujenost. medtem ko je zaznava z nekakšnim "notranjim nosom" ţe bolj zahtevna. poškodbe ţivčnega sistema. ——————————— 18 ——————————— . kljub temu pa so seveda vzporedno aktivne tudi subliminalne in notranje vsebine. Običajno zlahka vizualiziramo. Tako pri subliminalni kot tudi pri notranji zaznavi razlikujemo pet tipov: kinestetično. stanja zamaknjenosti in podobne okoliščine. lahko zavestno doţivljamo tudi vse tri vrste zaznav sočasno.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI le zunanjih vsebin preko zunanje zaznave. Sorazmerno natančne in izrazite zaznave opazimo na področju kinestetične. Preden nadaljujemo z razlago ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti si oglejmo še nekaj osnovnih kognitivnih veščin. torej si nekaj ţivo predstavljamo oziroma vidimo z "notranjimi očmi". olfaktorno in gustatorno zaznavo. K subliminalni zaznavi prištevamo tudi tiste trenutke med budnostjo. Podobno velja tudi za subliminalno in notranje zaznavanje. ko se naš zavestni prag zaznave zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zniţa pod običajno mejo. Pri večini ljudi zunanja vizualna. medtem ko sta olfaktorna in gustatorna za povprečno populacijo teţje obvladljivi. vizualno. Kot bomo spoznali v nadaljevanju. ki je posledica prevelike telesne ali psihične preobremenitve. brez katerih ni mogoče zavestno vstopanje v spremenjena stanja zavesti. avditivna in kinestetična zaznava prevladujejo nad olfaktorno in gustatorno čutno zaznavo. vizualne in avditivne subliminalne/notranje zaznave. trenutki dnevnega sanjarjenja.

temveč o notranji vizualni zaznavi. Kognitivne aktivnosti lahko ozaveščamo. ki omogočajo naše miselno zaznavanje (spoznavanje) in delovanje. govorimo o klasični zunanji vizualni zaznavi. Oglejmo si podrobneje posamezne kognitivne veščine. uporabljamo in treniramo kot vse druge veščine. miselno okusno oziroma gustatorno predstavljivost. ——————————— 19 ——————————— . Med kognitivne veščine (lat. kaj šele z jasnim ciljem in namenom. Po podobni logiki lahko razloţimo tudi miselno zvokovno oziroma avdio predstavljivost. a večina tega ne počne zavestno. Za ozaveščanje in obvladovanje spremenjenih stanj zavesti uporabljamo vrsto kognitivnih aktivnosti. podrobnostjo. Pomembno je. Ko je vizualizacija nična. Moč vizualizirane vsebine oziroma predstave narašča z intenzivnostjo predstavljivosti: plastičnostjo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ko g n i t i vn e v e šč in e Tudi pri obravnavi kognitivnih veščin je nujno. ki se odvija med zunanjim vizualnim zaznavanjem in notranjim vizualnim zaznavanjem. visus: vid) je sposobnost vidnega predstavljanja oziroma zaznavanja miselnih vsebin. Vsi se spominjamo. ne govorimo več o vizualiziranju. saj so poglavitni element nadaljnje razlage. ţivostjo barv in kontrastnostjo. Vi z u a l i z i r a nj e Vizualizacija (iz lat. usmerjamo ali sproščamo svojo pozornost in vizualiziramo. zlasti spominjanje. Vizualiziranje lahko razloţimo tudi kot zaznavanje. da te temeljne izraze res razumemo in osvojimo. cognitio. da najprej definiramo osnovne pojme. kot da bi jih zaznali z zunanjim čutilom (očesom). iz cognoscere: preiskati. obvladovanje pozornosti in predstavljanje. priznati → spoznavanje in spoznanje kot plod spoznavanja) uvrščamo tiste aktivnosti. ko je vizualizacija 100%. miselno olfaktorno oziroma vonjavno predstavljivost ter miselno kinestetično oziroma otipno predstavljivost.

Zlahka prikličemo občutek v telesu. Z drugimi besedami. "olfaktacija" za vonjavno. kar večina. ki bi opredeljevali posamezne tipe zaznavanja in predstavljanja miselnih vsebin. Razpolagamo le z izrazom "vizualiziranje". To. razume pod izrazom vizualiziranje. da dopolnimo terminologijo z izrazi: "avdiacija" za zvokovno. Vajo osvojimo. do vrat in nazaj. Predlagam naslednje vaje za izboljšanje vizualizacijskih sposobnosti:   Narišemo dvo-dimenzionalen predmet in ga opazujemo toliko časa. pa vendar bolje kot nič. Ljudje se razlikujemo v zaznavanju miselnih vsebin. tretjemu otip in tako dalje. ki mnogokrat pokriva še vse druge omenjene tipe. Preverimo to trditev z naslednjim poskusom: vizualizirajmo. tako kot smo si različni v zaznavanju z zunanjimi čutili: nekomu so bliţje slike. zvokovne. Kako smo miselno zaznavali takšno vizualizacijo?! Večina ljudi z dobrimi vizualizacijskimi sposobnostmi bo preteţno zaznavala občutek kinestetičnega premikanja po prostoru in le v manjši meri vizualno zaznavala. Med seboj smo si različni tudi po intenziteti doţivljanja posameznih miselnih zaznav. otipne. Kot vsako veščino. medtem ko ga precej teţje in redkeje zares notranje vidimo. "gustatacija" za okusno in "kinestacija" za otipno predstavljanje in zaznavanje. kjer se nahajamo. da hodimo po sobi od mesta. je tudi vizualizacijo mogoče trenirati in izboljšati. da ga lahko naknadno popolnoma reproduciramo v mislih. V tem smislu so tudi naše miselne zaznave oziroma predstave preteţno slikovite. splošna uporaba izraza vizualiziranje ni vezana le na vizualno predstavljanje miselnih vsebin. Nerodno. drugemu zvok. vse dokler ni njegova slika jasna ——————————— 20 ——————————— . mar ne? Prav zaradi površnih opredelitev mnogo ljudi verjame. kot da resnično premikamo svoje telo. ko smo sposobni miselno reproducirati katerikoli predmet. tudi učiteljev vizualizacijskih tehnik. Predlagam. je namreč predvsem miselno prostorsko-kinestetično in le v zanemarljivi meri vizualno predstavljanje in zaznavanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Zaradi slabega poznavanja tovrstne tematike naše strokovno in laično besedišče sploh ne pozna izrazov. Izberemo tri-dimenzionalni predmet (sprva enostaven) in ga poskušamo miselno reproducirati. da imajo slabe vizualizacijske sposobnosti.

velikost.. tip.. ——————————— 21 ——————————— . vonji in tako dalje. Sedaj poskušamo v mislih opazovati 3D predmet iz različnih perspektiv. občutki. nadalje povečano zanimanje. Pozornosti ne omejujemo zgolj na miselne procese. ki iz mnoţice zunanjih draţljajev. da našo pozornost usmerja več dejavnikov. predvsem naša čustvena usmerjenost. zavzetost za kaj. zavzetost za koga. okus. s procesom oziroma stanjem. barve. natančna in plastična. boste na cesti nenadoma opazili mnogo več takšnih avtomobilov. V praksi si običajno vizualizirano podobo. Končno v 3D miselno sliko vklopimo še ostala čutila: voh. sluh. Obvladovanje pozornosti je ena glavnih kognitivnih veščin. pa tudi skrb. se lahko lotimo bolj kompleksnih vizualnih scenarijev. zaznavanje. Vemo. pravilno misliti. Običajno se postopka filtriranja oziroma selekcioniranja draţljajev ne zavedamo. usmerjamo in sproščamo "vertikalno" med različnimi stanji zavedanja in "horizontalno" med vsemi petimi tipi zunanjega. sestavljenost in tako dalje). ki neposredno vplivajo tako na sposobnost zavestnega obvladovanja spremenjenih stanj zavesti. V psihologiji se pozornost povezuje z zbranostjo (koncentracijo). Pozornost lahko premeščamo. Če se zanimate za nakup avtomobila znamke "A". P oz or n ost V vsakdanji uporabi z izrazom "pozornost" označujemo zavestno (miselno) zbranost. Obračajmo ga tako. da lahko po svoji ţelji vizualiziramo in modeliramo katerokoli podobo (spreminjamo njeno vsebino. subliminalnega in notranjega zaznavanja. v katerem je človek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar oziroma urejeno. globina. subliminalnih zaznav in notranjih zaznav izvzame zgolj nekatere in jim s tem dodeli identiteto ter legitimnost.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI (barva. kot tudi na vrsto drugih procesov. Ko so naše vizualizacijske spretnosti ţe tako dobre. da ga vidimo z vseh zornih kotov. velikost. kot so učenje.). dopolnimo tudi z notranjimi zvoki. S tem naredimo naše notranje zaznave bolj realne. zlasti če je intenzivna. Razumemo jo kot nekakšen filter. gibanje telesa.

con-. kinestetično. osredotočenje. nedolţnem in nelogičnem povodu. da se sploh ne zavedamo koncentracije na draţljaje (čutne. ki temeljijo na zavestnem zbiranju in zadrţevanju pozornosti. Morda nas na veliko čustveno napetost opozori šele jok. to je "dekoncentracijo". subliminalne ali notranje).Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI . avdiacija in tako dalje. USMERJANJE POZORNOSTI Poznamo več načinov usmerjanja pozornosti:    usmerjanje pozornosti na različne vrste zaznav (zunanjo. olfaktorno ali gustatorno) usmerjanje pozornosti znotraj posameznih miselnih. Nekaj neozaveščeno priteguje oziroma veţe naše pozornost in pogosto se tega zavemo šele. zato nenehno premlevamo minulo negativno izkušnjo. kot so vizualizacija. Pogosto je naša pozornost neozaveščeno usmerjena. ko se nakopičenost (bolje: vzdraţenost) poveča do te mere. Primer: naše misli so okupirane s konfliktom. da zaznamo napetost oziroma njene posledice. ki nas je čustveno prizadel. avditivno. čustvenih in čutnih zaznavnih vsebin V zahtevnejših nalogah usmerjanja pozornosti pogosto kombiniramo koncentracijo z drugimi kognitivnimi veščinami.KONCENTRIRANJE Za usmerjanje pozornosti oziroma koncentriranje (lat. pa se tega sploh ne zavedamo. v katerega planemo ob sicer povsem slučajnem. jo tudi sproščamo na različne načine: ——————————— 22 ——————————— .uporabljamo za prehod v spremenjena stanja zavesti usmerjanje pozornosti v okviru posameznih zaznav na različne tipe zaznavanja (vizualno. zbranost) bomo uporabili vaje. SPROŠČANJE POZORNOSTI Sproščanje pozornosti temelji na zavestnem preusmerjanju in porazdeljevanju oziroma razpršitvi pozornosti. Tako kot pozornost usmerjamo. tp. subliminalno ali notranjo) . Povečana ali dolgotrajno usmerjena pozornost povzroča napetost. Gre za obraten proces od koncentracije. centrum: središče.

Poskusimo po odstotkih prenašati pozornost iz ene strani na drugo stran . Zavedajmo se napetosti. zgolj zato. Zatem preselimo pozornost na uhelj in jo zadrţimo za nekaj sekund. v našem ţivljenju pa se vsekakor bistveno poveča. sočasnega zaznavanja. Človeška pozornost ima. Pozornost spreminja našo realnost – kot v omenjenem primeru.od pesti do uhlja in nazaj. ko je v našem svetu. Zavedajmo se napetosti. Sedaj. tam je tudi intenzivnejše zaznavanje. subliminalno ali notranjo) . ne da bi prenehali s stiskanjem pesti in uhlja. Nato razdelimo pozornost točno na pol med ——————————— 23 ——————————— . ker smo pozorni na avtomobile znamke "A". čustvenih in čutnih zaznavnih vsebin S konkretnimi vajami usmerjanja in sproščanja pozornosti se bomo srečali pri ozaveščanju izventelesnih izkušenj in zavestnemu sanjanju. avditivno.uporabljamo za prehod v razširjena stanja zavesti sproščanje oziroma razpršitev pozornosti znotraj posameznih zaznav med različnimi tipi zaznavanja (vizualno. čemur namenimo pozornost. kinestetično. Nazorneje: pozornost ni nedeljiva sfera. naenkrat mnoţica avtomobilov tega tipa. usmerimo več pozornosti na pest in jo tam nekaj časa zadrţimo. kljub večinskemu nasprotnemu prepričanju. To. Nadaljujmo s prejšnjo vajo in se še malo poigrajmo s pestjo in z uhlji. Verjetno se število avtomobilov tipa "A" na slovenskih cestah z našo pozornostjo in interesom ne spremeni. v večji meri zaznamo in s tem subjektivno priznamo. Nato se z desno roko primemo za desni uhelj in zmerno stisnemo ter zadrţimo stisk. Dokaţimo povedano s preprosto vajo: stisnemo in zadrţimo levo pest.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI    sproščanje oziroma razpršitev pozornosti med različnimi vrstami zaznav (zunanjo. Pomen te ugotovitve moramo posebej poudariti. DELJENA POZORNOST Posebna veščina upravljanja s pozornostjo je sposobnost ločene oziroma vzporedne (hkratne) pozornosti. olfaktorno in gustatorno) sproščanje oziroma razpršitev pozornosti znotraj posameznih miselnih. temveč se lahko proporcionalno deli na dva ali več delov v najrazličnejših oblikah. ki je lahko istočasno le na enem mestu. sposobnost vzporednega. Kmalu bomo začutili dejansko razliko v intenzivnosti zaznavanja. Kjer je več pozornosti. ali krajše: deljena pozornost.

Za treniranje pomnjenja subtilnih vsebin lahko uporabimo tudi zvišano pozornost med opravljanjem vsakdanjih aktivnosti med dnevno budnostjo. letel sem... ni samoumevna spretnost. različnih stanj zavesti v spanju in drugih subliminalnih ter notranjih procesov. Glede na to. Samodejno spominjanje subtilnih zaznav je tako postalo bolj redko naključje kot samoumevna navada. se potrudimo... Medtem. srečal sem. S tem bomo med dnevno budnostjo več pozornosti posvetili subtilnim zaznavam. Deljeno pozornost bomo na različne načine uporabljali med izvajanjem vaj za doseganje izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja... V kolikor se doţivetij v spremenjenih stanjih zavesti le beţno spomnimo. Z nekaj vaje lahko deljenje pozornosti hitro osvojimo. so se moţganske spominske celice odzvale s selekcioniranjem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI eno in drugo stranjo. Morda lahko vklopimo še tretjo zaznavo in poskušamo občutiti tri zaznave istočasno. Po doţivetju spremenjenih stanj zavesti si lahko za priklic spomina pomagamo z izdelanimi vprašanji oziroma s ključnimi besedami. ki nas bo asociativno povezalo z iskanim spominom.. da so na lestvici eksistencialnih izkušenj večinoma prednjačili zunanji (fizični) vtisi. da z delčkom svoje zavesti čimbolj natančno zaznavamo notranje občutke. sicer ta. kot so: hodil sem...ali vsaj v mislih obnovimo . kar nas bo privedlo do sploš- ——————————— 24 ——————————— . podobno kot sanje. običajnega in zavestnega sanjanja. saj se je človek skozi zgodovino izuril shranjevati le ţivljenjsko pomembne podatke. Sp om i nj a nj e Spominjanje zaznav po doţivljanju izventelesnih izkušenj. bomo morali spominjanju pač nameniti več pozornosti. Prav zaradi tega je v razvijanje pomnjenja subtilnih zaznav potrebno vloţiti kar nekaj zavestnega napora.. misli in zaznave. ko opravljamo običajna in rutinska opravila. Za spominjanje spremenjenih stanj zavesti je najbolje. videl sem. hitro zdrsne v pozabo. Prej ali slej bomo namreč zadeli pravo vprašanje. da si takoj po samem dogodku vzamemo nekaj minut in zabeleţimo ..prepotovano pot oziroma vsebino dogajanja.

Preostalim uporabnim veščinam za ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti se posvečamo v poglavjih o izventelesnih izkušnjah in zavestnem sanjanju. Spomin krepi tudi avtosugestija. Pred začetkom poglabljanja v spremenjena stanja zavesti si z jasnim namenom sugerirajmo: "Z lahkoto se bom spomnil vseh podrobnosti med prakticiranjem".Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nega laţjega dostopanja do subtilnih vsebin in posledično tudi spominjanja le teh. ——————————— 25 ——————————— .

saj pozornost samodejno išče področje večje aktivnosti. Ozaveščanje ali širjenje zavedanja na račun nezavednega je glavno početje pri ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti. spominjanja. V grobem ločimo dva pristopa k ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti:  z zavestnim preusmerjanjem pozornosti  z ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti med spanjem Medtem. Zavestno sproščanje samodejno preusmerja našo pozornost iz zunanjega k vse bolj notranjemu zaznavanju. vizualiziranja. Uspešno in učinkovito ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti temelji prav na sposobnostih obvladovanja pozornosti. se z drugim pristopom ţe nahajamo v ţelenem stanju zavesti in le tega postopno ozaveščamo. Zavestno zaznavanje subliminalnih in notranjih procesov. ki se je zavedamo v času dnevne budnosti. ali posredno s pomočjo zavestnega sproščanja. Mnogokrat večja krogla oziroma »Self«. pa vključuje tako naše zavestne kot tudi nezavedne dele. namerno in sistematično vstopamo v hoteno stanje zavesti s pomočjo preusmerjanja pozornosti. temveč s treningom razvita veščina. Pristopa se razlikujeta predvsem v začetnih fazah prakticiranja. Z a ve st no p r eu s mer j a nj e p oz or no st i Pri ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti z zavestnim preusmerjanjem pozornosti moramo za ozaveščanje subtilnih stanj zavesti preusmeriti našo pozornost iz zunanjega proti notranjemu zaznavanju. je človeška osebnost. Če je torej vpliv draţljajev. zavestnega sproščanja. ko v prvem primeru zavestno. le majhna svetlobna lisa na površini krogle. To lahko storimo neposredno s samim miselnim procesom preusmeritve pozornosti. ——————————— 26 ——————————— . avtosugestije. ki predstavlja celoto našega bitja. zmanjšan. postane notranje zaznavanje prevladujoča aktivnost – ta pa samodejno pritegne našo pozornost. ni samoumevna spretnost. Kasneje se pričneta dopolnjevati in sčasoma postaneta le dva vidika istega procesa. ki so glavni pokazatelj spremenjenih stanj zavesti. ki prihajajo iz zunanjega sveta.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Oz a v e šč a n j e sp re m e n j e n ih st a n j za ve s ti Kot je v prispodobi dejal ţe Carl Gustav Jung.

ki je preteţno usmerjena na zunanjo zaznavo. da je postopek preusmerjanja pozornosti za večino ljudi precej zahtevna naloga. medtem ko stopnja 8 označuje preteţno v notranjo zaznavo usmerjeno pozornost. subliminalne in notranje zaznave vrsta zaznave zunanja zaznava Proces zavestnega preusmerjanja pozornosti od zunanje proti notranji zaznavi oziroma osem-stopenjsko preusmerjanje pozornosti Stopnja 1 opredeljuje običajno pozornost. pridobljen z metodologijo inter-subjektivnega evidentiranja. saj je dovolj. Na tem mestu bomo nakazali le osnovno logiko. Z notranjim vpogledom lahko metulja zaznamo le kot beţen oris. ——————————— 27 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Zavestno prehajanje neposredno iz zunanje v notranjo zaznavo je v teoriji pravzaprav zelo enostavno opravilo. Osnovna sistematizacija stopenj usmerjanja pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi predstavlja večinski model zaznavanja. Seveda se ljudje razlikujemo po intenzivnosti in plastičnosti takšnega notranjega zaznavanja. ali pa ga vidimo podrobno in popolno. Sosledju posameznih zaznav in ključnih faz zaporedja ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti se bomo podrobneje posvetili v "osemstopenjskem preusmerjanju pozornosti od zunanje k notranji zaznavi" v poglavju o izventelesnih izkušnjah. v vsej barvitosti. V praksi se izkaţe. Opisane značilne zaznave nam bodo v nadaljevanju sluţile kot opora pri treningu usmerjanja pozornosti. V vmesnih stopnjah (2-7) se način zaznavanja postopoma spreminja z usmerjanjem pozornosti od zunanje preko subliminalne proti notranji zaznavi. da na nekaj pomislimo in ţe lahko to tudi notranje zaznamo. stopnje 1 2 3 4 5 6 7 8 notranja zaznava spreminjajoče se kombinacije zunanje.

in 4. tretja in četrta faza. stopnja sproščenosti telesa samodejno sproţa preusmerjanje pozornosti od zunanjega preko subliminalnega k notranjemu zaznavanju. ——————————— 28 ——————————— . Sledi nov cikel spanja.. Torej. in 6.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ko govorimo o notranji zaznavi. nato sledi REM faza z obdobjem sanjanja. med katerimi se telo vedno bolj sprošča in posledično se sproţajo vse bolj intenzivne subliminalne ter notranje zaznave. Kot smo ţe omenili. Pa vendar. mahanje. st. se med potekom spanja ciklično spreminjajo različna stanja zavesti. Pa vendar je med spanjem mogoče biti zavesten. občutimo. ko nekaj pomislimo. Sledijo druga. vstopimo ponovno v prvo fazo spanja oziroma hipnopompično fazo. Med spanjem je naše telo najbolj sproščeno v četrti fazi spanja. Telo je znova le površinsko sproščeno in moţgani so skoraj popolnoma budni. Prve subliminalne kinestetične zaznave. Najmanj smo sproščeni v prvi fazi spanja. govorjenje). tik pred prebuditvijo. in 3. namesto da bi se popolnoma zbudili. Med sanjanjem je naše telo le površno sproščeno. st. da se delno samodejno odziva na notranje zaznave (sanjske vsebine). ko nastopi telesna paraliza. ki je na las podobna hipnagogični fazi na začetku spanja. kot je površinsko ščemenje. ter v 4. v drugi fazi predvsem 3. lahko opazimo ţe v prvi fazi spanja. st. Velika večina se tovrstnih stanj sploh ne zaveda ali zgolj izjemoma. st. Po končani četrti fazi se ponovita tretja in druga faza. a se ne prebudimo. Kot bomo videli v poglavju o zavestnem sanjanju. V prvi fazi prevladujejo predvsem subliminalne zaznave iz 2. pričnemo sanjati. Poleg premikanja oči lahko občasno pride tudi do odziva drugih mišičnih sklopov (brcanje. kar pomeni. preusmerjanja pozornosti. Podobno velja tudi za cikle sproščanja med spanjem. v tretji fazi 5. ko šele tonemo v spanec. mislimo na zmoţnost popolnega in trenutnega notranjega zaznavanja. V zadnjem ciklu. preusmerjanja pozornosti. Po končanem prvem 90-minutnem ciklu smo spet skoraj povsem budni. slišimo. in 7. ko je telo le površinsko sproščeno. Oz a ve šč a nj e sp r e me n j eni h st a nj z a v es t i m e d sp a nj e m Med spanjem se vsi nahajamo v različnih spremenjenih stanjih zavesti. fazi 6. to ţe jasno vidimo.

bodisi zavestnega sanjanja. v kateri lahko notranje zaznavamo. ——————————— 29 ——————————— . da sprva preberete celotno knjigo. drugi pristop ali morda kombinacijo obeh. da se v njej sproţi dokaj intenzivno notranje zaznavanje. Vendar REM ni edina faza spanja. drugi pristop "z ozaveščanjem spremenjeni stanj zavesti med spanjem" pa s spoznavanjem zavestnega oziroma lucidnega sanjanja. da se večina praktikantov odloča za prakticiranje bodisi izventelesnih izkušenj. šele nato se odločite. da se med seboj rahlo razlikujeta. Predlagam. ali boste izbrali prvi. da je kljub temu. saj boste s tem pridobili splošen vpogled v obravnavane tematike. V nadaljevanju bomo v poglavju "Primerjava izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja" spoznali.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI REM faza je značilna predvsem po tem. predvsem glede porazdelitve pozornosti med posamezne nivoje zavedanja in intenzivnosti posameznih tipov zaznav. V tem smislu priporočam. Kot smo ţe omenili. po izkušnjah sodeč pravzaprav najboljša kombinacija obeh pristopov. da se sočasno lotite tako izventelesnih izkušenj kot zavestnega sanjanja in kombinirate napotke za prakticiranje glede na vaš individualen ritem. ki ga imenujemo sanjanje. Tudi v drugih fazah spanja se lahko pojavlja tako subliminalno kot notranje zaznavanje. Preden pričnemo z ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti naj omenim. sta tako zavestno sanjanje kot izventelesne izkušnje le dve pojavnosti bolj ali manj ozaveščenih subtilnih stanj zavesti. Pristop "z zavestnim preusmerjanjem pozornosti" bomo obdelali z ozaveščanjem fenomena izventelesnih izkušenj. V nadaljevanju bomo oba načina ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti podrobno predstavili.

ki jih izkušamo v subtilnih stanjih zavesti. zavestno sproţene in v veliki meri tudi nadzorovane. Podrobneje jih opisujemo v poglavju "Vrste projekcij in subtilne realnosti". Večina tovrstnih doţivetij je le delno ozaveščenih in posledično nerazumljenih. Izventelesne izkušnje lahko klasificiramo tudi po subtilnih realnostih. pri čemer projekcijo razumemo kot prenos zavesti oziroma zavestne pozornosti. ki posledično sproţa halucinacije oziroma notranje zazna- ——————————— 30 ——————————— . ko je izven fizičnega telesa prenesena oziroma projicirana večina naše zavestne pozornosti. v katere se projiciramo. ki nadzoruje časovno-prostorsko doţivljanje. Te so ţelene. Če je ta deleţ manjši. Občutek. med čustvenimi izbruhi in ostalimi ekstremnimi psihičnimi stanji. Izventelesne izkušnje se pri nekaterih ljudeh spontano dogajajo tudi med spanjem in pod vplivom nekaterih halucinogenih substanc ali močnejših zdravil. v savni. O izventelesnem doţivetju govorimo takrat. V znanstvenih krogih prevladuje mnenje. med meditacijo. dolgotrajnem plesu. sproščanjem. Ljudje po vsem svetu doţivljajo spontane izventelesne izkušnje pod vplivom anestezije. potapljanjem. molitvijo. nesporazumov in strahov.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI I I . da so izventelesne izkušnje specifične motnje v delovanju moţganskega predela. zato izventelesne izkušnje spremlja mnogo nejasnosti. I Z VE N T E LE S NE I Z K U Š N JE V praksi se za opisovanje tovrstnih doţivetij sinonimno uporabljata dva pojma: izventelesna oziroma zunajtelesna izkušnja (OBE ali OOBE – "Out of Body Experience") in projekcija zavesti. je projekcija delno ozaveščena ali celo neozaveščena. po telesno napornem dnevu. Poleg spontanih izventelesnih izkušenj poznamo tudi zavestno nameravane izventelesne izkušnje. da se nahajamo izven fizičnega telesa. med hojo visoko v gorah. v ţivljenjsko kritičnih situacijah (operacijski posegi in teţka obolenja). Izventelesna potovanja uvršamo v kategorijo izrazito intenzivno doţivetih notranjih zaznav. bi naj bil le posledica neke vrste napake v delovanju moţganskega sistema.

Za širši vpogled v tematiko izventelesnih izkušenj v poglavju "Ezoterična razlaga izventelesnih izkušenj" omenjamo tudi ezoterični opis projekcij. V priročniku sicer upoštevamo znanstvene razlage. ki jo najdemo v večini priročnikov za doseganje izventelesnih izkušenj. Sproţilec bi se naj nahajal v moţganskem desnem korteksu. tako v profesionalni kot laični javnosti. ——————————— 31 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI vanje telesne ločenosti. na stičišču temenskega in senčnega reţnja. ki je obče razširjen in sprejet. pri katerih je s pomočjo elektromagnetne stimulacije določenih moţganskih centrov sproţil spontano izventelesno izkušnjo. Nevrolog Olaf Blanke opisuje primere pacientov. vendar se ne omejujemo s klasično (v postmoderni znanosti ţe preseţeno) objektivno dokazljivostjo. Uporabljamo "nevtralni" pojmovni aparat kognitivne psihologije. razlagi in vajah se izogibamo tudi najbolj razširjeni oziroma obče-ezoterični terminologiji. Pri sistematizaciji.

da je za ozaveščanje subliminalne in notranje zaznave nujno preusmeriti pozornost. bodo subtilnejši procesi samodejno postajali vedno bolj zavestno zaznavni. Le te so vezane na različna stanja zavesti. s katerimi postopno odtegujemo zavestno pozornost od "grobe" čutne zaznave proti zmeraj bolj subtilnim zaznavam. Zavestna sprostitev fizičnega telesa je pravzaprav prva in osnovna faza pri poglabljanju v spremenjena stanja zavesti. Za objektivno diagnosticiranje stopnje sproščenosti se poleg merjenja srčnega utripa (EKG). Z a ve st no sp r oš ča nj e Med telesno aktivnostjo je naša pozornost samodejno usmerjena na zaznavanje zunanjih draţljajev. napetosti mišic in globine dihanja. ki lahko neveščega praktikanta povsem zmedejo in dezorientirajo. uporablja predvsem EEG (elektroencefalograf). ——————————— 32 ——————————— . da je proces prenašanja zavestne pozornosti iz ene v drugo zaznavo zelo kompleksna operacija z mnogimi vmesnimi sosledji. ki meri različne frekvence električne aktivnosti moţganov. Prav zato med ozaveščanjem posameznih zavestnih stanj in vmesnih stopenj priporočam uporabo tehnik sproščanja. Pri spreminjanju zavestnih stanj načeloma zadostuje ţe sam prenos pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi. saj laţje zavestno sistematizira vmesne faze. upornosti koţe. kot je razvidno iz tabel. S tem postanemo pozorni na zaznave. V kolikor dovolj umirimo oziroma sprostimo svoje fizično telo in odtegnemo pozornost proč od zunanjih čutnih draţljajev.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI I z va j a n j e i z ve n te l e s n ih i z ku še n j Omenili smo ţe. ki jih med dnevno budnostjo običajno zavestno ne zaznavamo. V praksi pa se izkaţe. kar vzdrţuje običajno stanje zavesti. saj spodbudi nujno potrebni avtomatizem za ozaveščanje subtilnejših zaznav. kar doseţemo neposredno s samim miselnim procesom preusmeritve pozornosti ali posredno s pomočjo zavestnega sproščanja. S tem praktikant pridobi notranjo orientacijo in posledično nadzor.

Z njimi namreč posredno merimo le stopnjo sproščenosti. koma Moţganski valovi in stanja zavesti. lahno spanje globok spanec. meditacija globoka sprostitev. ki nam sluţijo kot orientacija na poti proti zastavljenemu cilju.12 Hz 4 . po klasični medicinski klasifikaciji Omenjeni načini diagnosticiranja s pomočjo zunanjih naprav so nam lahko le v dodatno oporo pri ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti. Stopnjo usmerjene pozornosti lahko preverimo na bolj enostaven način. Sistematizirano sosledje subtilnih procesov med sproščanjem je rezultat inter-subjektivne metodologije.osnovne karakteristike budnost. tako da primerjamo svoje doţivljanje z značilnimi opisi na lestvici subtilnih dogajanj v procesu sproščanja. ne pa tudi stopnje preusmerjene zavestne pozornosti. ——————————— 33 ——————————— .7 Hz < 3 Hz Stanje zavesti . Te so pravzaprav edini zanesljivi smerokaz.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Moţganski valovi BETA ALPHA THETA DELTA Frekvenca > 13 Hz 8 . koncentracija sproščenost. kar je ključnega pomena za uspešno prakticiranje. Tako dobimo ključne točke oziroma stopnje. s katerim razpolagamo med poglabljanjem v spremenjena stanja zavesti. ki analizira in povzema subtilno zaznavanje večinske populacije med izvajanjem sproščanja.

V kolikor bomo intenzivno prebavljali. Izvajanje izventelesnih izkušenj pod vplivom alkohola. pa tudi nasprotno. Nekaterim predstavlja bistven ţivljenjski izziv in so pripravljeni v ozaveščanje izventelesnih izkušenj vloţiti mnogo svoje energije. Statistika navaja. saj utegne biti prebava med prakticiranjem izjemno moteč dejavnik. b. c. če pa ţe. Nekaj ur pred izvajanjem izventelesnih izkušenj ne uţivajmo hrane. h. a) voljnost in pozitivna naravnanost psihofizična priprava praktikanta zmerna prehrana izbira primernega trenutka primerna izbira in priprava prostora izolacija pred zunanjimi motnjami udobna oblačila izbira telesne pozicije Praktikanti začetniki se odločajo za izvajanje izventelesnih izkušenj iz različnih razlogov.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pr ip ra va Začnimo z nekaj napotki za optimalno pripravo pred začetkom prakticiranja izventelesnih izkušenj. e. f. Za vadbo izventelesnih izkušenj je nujno potreben ne le normalen. vendar bistveno zmanjšuje moţnost uspešnega ozaveščanja. Naslednje priporočilo se nanaša na psihofizično stanje praktikantov. temveč celo nadpovprečno bister um. Voljnost. b) c) ——————————— 34 ——————————— . šele po več letih. ki pričakujejo "instant" uspeh. Tisti. bo to pritegnilo našo pozornost k fizičnemu telesu in motilo proces usmerjanja pozornosti k subtilnejšim zaznavam. močnih čustvenih pretresov in kronične utrujenosti sicer ni nevarno početje. pozitivna naravnanost in vztrajnost so bistveni za uspešno izvajanje izventelesnih izkušenj. halucinogenih substanc. le majhno količino. voljnosti ter vztrajnosti. spet tretji zaradi trenutnega trenda. kar zahteva veliko mero potrpeţljivosti. d. se večinoma ţe po nekaj dneh vadbe soočijo z občutkom neuspeha in pomanjkanjem volje za nadaljnje delo. g. drugi to počnejo iz čiste radovednosti. Seveda obstajajo tudi ekstremni primeri prve zavestne izventelesne izkušnje ţe po nekaj dneh vadbe. Na izvajanje izventelesnih izkušenj vplivajo naslednji dejavniki: a. da v povprečju prva popolna zavestna izventelesna izkušnja uspe šele po enem mesecu vsakodnevne vadbe.

se lahko z nekaj vaje nanje lahko tudi privadimo. Svetloba naj bo minimalna (svetloba sveče) oziroma nična. Moţgani namreč asociativno povezujejo naše dnevne aktivnosti s prostorom. da si za prijeten ambient priţgejo še dišeče kadilo. zato bi utegnili prizadevanje po budni pozornosti preseliti tudi v čas. v nogavicah ali lahkih copatih. tiktakanje ure. nekateri pa tudi sede. ko bi ţeleli zgolj zaspati. Prakticiramo bosi. prehladnim. sproščanje. Takrat je v okolju manj motenj. zapestne ure in druge dodatke odstranimo pred začetkom prakticiranja. pozno zvečer pred spanjem ali celo ponoči. saj so v začetnih poskusih zvoki iz sosednjih sob lahko dokaj moteči. podpira tudi naš naravni bioritem. v kateri spimo. kot so meditacija. Večina ljudi izventelesne izkušnje izvaja leţe. medtem ko je laţje ostati zavesten ——————————— 35 ——————————— . Če je le mogoče. Navade nam lahko delo olajšajo ali oteţijo. da nas ne bodo utesnjevala in motila med sproščanjem ter preusmerjanjem pozornosti. Priporočljivo je prakticiranje ob isti uri. zlasti med budnostjo in spanjem. Ţal se poveča tudi nevarnost. Nekaterim ustreza. Sede je namreč teţje sprostiti fizično telo. varen in pred motnjami zaščiten prostor. da nas med izvajanjem ne bodo motili naši bliţnji. Upoštevati moramo. da vaje izvajamo zgodaj zjutraj. ne prakticirajmo v postelji. zvok klimatske naprave in drugih motečih tehničnih pripomočkov. obenem pa prehajanje med zavestnimi stanji. V kolikor ne gre drugače. agresivno ali kako drugače motečo dejavnostjo. da se telo pri globokem sproščanju nekoliko ohladi. Izogibajmo se prevročim. naj se tudi oni v tem času ne ukvarjajo s kakšno hrupno. če je takšen prostor namenjen izključno izvajanju izventelesnih izkušenj in podobnih aktivnosti. Poskrbimo. v katerem jih izvajamo. kontemplacija. saj se bioritem po nekaj dneh popolnoma prilagodi in podpre naše prizadevanje. ogrlice.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI d) e) f) g) h) Naslednja pomembna okoliščina za učinkovito prakticiranje je izbira primernega trenutka. da nas ne bo motila. ko se prebudimo. Za izvajanje izventelesnih izkušenj izberemo udoben. uhane. Še bolje je. kot so zvonjenje telefona. zato se po potrebi pokrijemo z lahko odejo. da nas med vajami ne vznemirjajo. prevlaţnim in zatohlim prostorom. Med izvajanjem izventelesnih izkušenj si nadenimo udobna in lahka oblačila. zato izventelesne izkušnje prakticirajmo vedno v istem prostoru. Zapestnice. Pred pričetkom prakticiranja izključimo moţnost vseh morebitnih motenj. Potrebno je pač nekaj vztrajnosti. če se le da. Vsak pristop ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. da med poglabljanjem sproščanja zaspimo. Priporočam. Svoje bliţnje prosimo.

da zmanjšamo pritisk teţe glave na podlago.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI (buden) med procesom preusmerjanja pozornosti. pa vendar ţelimo izvajati izventelesne izkušnje. Po potrebi se pokrijemo z lahkim pokrivalom. ki povezuje stanje spanja z leţanjem in stanje budnosti s sedenjem in stoječim poloţajem. Leţeč poloţaj: Izberemo udobno in dovolj mehko ter debelo podlago. Naj omenimo. lahko pa tudi udobno počivajo na nogah. Glede na asociativno naravo našega uma. priporočam za prakticiranje udobno pol-leţečo pozicijo. Sedeč poloţaj bo preprečeval. noge so poloţene pravokotno na tla. da ne bomo zaspali. pa tudi takrat. Dlani naj bodo obrnjene navzgor. ko smo sorazmerno utrujeni. da za uspešno prakticiranje ni nujno potrebno popolnoma sprostiti prav vseh telesnih mišic. Udobno se namestimo. Roke poloţimo na naslonjalo. saj nas bodo s svojo netipično pozicijo vsaj malo opominjale. saj ta omogoča laţjo sprostitev vratnih mišic. Sedeč poloţaj: Izberemo udoben stol z mehkim sedalom in po ţelji z dovolj visokim naslonom za glavo. tako da je pritisk na stopala čimbolj enakomeren. Pod zatilje si namestimo mehko blazino na takšen način. Pri leţečem poloţaju je ravno obratno. če je telo popolnoma sproščeno. Leţeč poloţaj priporočam predvsem za daljša obdobja prakticiranja izventelesnih izkušenj. vsekakor pa je mnogo laţje doseči preusmeritev pozornosti. ko je naša pozornost ostrejša od običajne. da ne bomo zaspali. Dlani so obrnjene navzgor ali navzdol. ki jo ponu- ——————————— 36 ——————————— . kakor nam je pač ljubše. Nekateri izberejo stol z naslonjalom za roke. Sedečo pozicijo priporočam predvsem takrat. Uleţemo se na hrbet z rokami vzporedno ob telesu. kar nam bo preprečevalo zdrs v spanec.

Takšna telesna pozicija je dobra tudi zato. da je potrebno kombinirati obe veščini. pričnemo z vajami obvladovanja. 2 . Ob vl a d o va nj e Ko ozavestimo procese oziroma vsebine na določeni stopnji. ——————————— 37 ——————————— . da teţimo k zavedanju čim širšega spektra subliminalnih in notranjih procesov ter vsebin v območju posamezne stopnje.. Med izvajanjem preusmerjanja pozornosti v vseh stopnjah sledimo dvema ciljema: 1 . saj preusmerjanje pozornosti brez sproščanja ne bo prineslo ţelenih rezultatov. torej na izvajanje izventelesnih izkušenj. Osem-stopenjsko preusmerjanje pozornosti iz zunanjega preko subliminalnega do notranjega zaznavanja je metoda. kar posledično ustvari pogoje za nadaljnje ozaveščanje naslednje stopnje in pripadajočih vsebin. je obvladovanje ţe ozaveščenih vsebin med prakticiranjem izventelesnih izkušenj pomembno. Oz a ve šč a nj e Z vajami ozaveščanja pridobimo sposobnost zavestnega zaznavanja na določeni stopnji. sta za uspešno izvajanje zavestnih izventelesnih izkušenj ključni dve sposobnosti:  sposobnost zavestnega sproščanja  sposobnost zavestnega preusmerjanja pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi Nujno je razumeti. in obratno. Kot bomo videli kasneje.p. ker nas ţe sam netipičen telesni poloţaj asociira na posebno aktivnost. ki omogoča dokaj enostavno identifikacijo in sistematizacijo poti od običajnega budnega stanja zavesti vse do zavestne izventelesne izkušnje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI jajo posebej oblikovani ergonomski leţalniki. Ose m -s to p e n j sk o p re us m e rj a n j e p o z o r n o s t i Kot smo ţe omenili. ki jo doţivljamo v subtilnem stanju zavesti. T. saj nam daje stabilnost zaznave.

Ozaveščanje in obvladovanje izpuščene stopnje pa obdelamo naknadno. da naša pozornost preskoči določeno stopnjo. Zaradi specifike prenosa pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi (več o tej tematiki kasneje). proces preusmerjanja pozornosti enostavno nadaljujemo z vajami sledeče stopnje. nato preberemo še enkrat prvo in drugo stopnjo ter pričnemo z vajami prve stopnje. V kolikor se nam to dejansko zgodi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Predlagam sledeči način prakticiranja osem-stopenjskega preusmerjanja pozornosti. je zelo priporočljivo. saj se lahko zgodi. Nato preberemo drugo in tretjo stopnjo ter pričnemo z vajami druge stopnje in tako naprej vse do osme stopnje. da si natančneje preberemo tako tekoče kot sledeče poglavje. Vaje izvajamo dokler ne osvojimo vseh ali vsaj večine opisanih vaj in pripadajočih ciljev. Za začetek preberemo vsebino vseh osmih stopenj. ——————————— 38 ——————————— .

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pr va s to p n j a – o b i ča j no s t a nj e z a v est i Prva stopnja opredeljuje običajno budno stanje zavesti. Namen razgibavanja oziroma napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih sklopov je v hitrejšem. laţjem in intenzivnejšem zaznavanju zategle ali sproščene mišice. ki jih običajno manj uporabljamo: mišice zadnjice. ramen. s pačenjem napnemo in sprostimo tudi ——————————— 39 ——————————— . izdihujemo. trebušnega predela. od ekstremno ekstravertiranih (močne čustvene obremenitve. ki se ga vsi dobro zavedamo in traja od jutranjega bujenja pa vse do pričetka spanja. Še preden se namestimo v izbrano telesno pozicijo. Nadaljujemo z mišicami zadnjice. ekstremni fizični napori). zaznavi. zadrţimo dih. Med napenjanjem mišic vdihujemo. Med dnevno budnostjo je človeška pozornost preteţno osredotočena na zunanjo čutno percepcijo. čeljusti in čela. Na obrazu. da se zaznavni občutki dodobra vtisnejo v naš spomin. v kateri bomo prakticirali izventelesne izkušnje. hrbtne mišice. preko kolenskih vezi in stegen do bokov. leţanje v savni). še redkeje proti notranji. branje knjige. Ne pozabimo razgibati mišičnih skupin. Lotimo se še vratnih mišic in glave. ko zadrţujemo napetost. Ko govorimo o dnevni budni zavesti. gleţnjih. prsi. Vajo začnemo pri prstih na nogah. rok do dlani in zaključimo z mišicami v prstih. in ko sprostimo napetost. poleg ličnic. obrazne in vratne mišice. Zatem sprostimo napetost in poskušamo občutiti sproščeno mišico. Med dnevno budnostjo skoraj popolnoma prevladuje zunanje zaznavanje. miselne ali telesne hipo. dolgotrajne miselne aktivnosti. Le izjemoma se v specifičnih trenutkih čustvene. se najprej dobro razgibajmo. ki jih izzovejo naše aktivnosti. Napnemo posamezni mišični sklop. Za laţje občutenje si dodatno pomagamo z dihanjem. hrbta. preko običajnih. do bolj ali manj introvertiranih (sedenje pred televizijskim zaslonom.ali hiper-aktivnosti za krajši čas spontano preusmeri proti subliminalni. Vajo ponovimo tolikokrat. za nekaj sekund zadrţimo napetost in poskušamo mišice čimbolj občutiti. nadaljujemo preko mišic v stopalih. seveda mislimo na dokaj širok spekter stopenj zavesti.

Jasno zavedanje začetnih zunanjih zaznav namreč precej olajša proces preusmerjanja pozornosti med prakticiranjem izventelesnih izkušenj. Vaja je namenjena zavestnemu osredotočanju na zunanjo kinestetično zaznavo. da se namestimo v izbrano telesno pozicijo. dokler ne zmoremo ţe v minuti ali manj napeti. jih nekaj časa zadrţimo in nato sprostimo. Trajanje vaje je seveda odvisno od hitrosti našega ozaveščanja. V nadaljnjih pripravah čas postopno krajšamo. Tako. Nazadnje sočasno napnemo mišice celotnega telesa. da prvič vaji posvetimo vsaj petnajst minut. sprostiti in seveda zadovoljivo občutiti celotno telo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI usta ter jezik. sedaj smo pripravljeni. ——————————— 40 ——————————— . Priporočam.

ki so najbolj oddaljeni od centralnega ţivčnega sistema (moţganov in hrbtenjače).Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI D ru g a st o p n j a – s u b t i l no st a nj e z a v es t i V drugi stopnji pričnemo s preusmerjanjem pozornosti od zunanje zaznave k prvim najbolj površinskim subliminalnim zaznavam. Tako nadaljujemo s celim telesom. nato nadaljujemo z normalnim dihanjem brez naprezanja. Posebej se ——————————— 41 ——————————— . trtica in pete. da so mesta. saj se tovrstnih subliminalnih zaznav pogosto zavemo tudi med običajnim budnim zavedanjem. teţje pa na področju hrbta. Nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Ščemenje je običajno najlaţje zaznati na telesnih periferijah oziroma delih telesa. kar nam preprečuje učinkovito nadaljnje delo. Nato se ponovno postavimo v osnovno pozicijo in v mislih preko spomina prikličemo prej zaznan občutek. Vaje druge stopnje izvajamo z zaprtimi očmi. Pomagamo si z manjšimi blazinami. Večina ljudi prve subliminalne zaznave občuti kot rahlo ščemenje oziroma mravljinčenje. stopalih in gleţnjih.  Vaje izvajamo v izbrani telesni poziciji. s katerimi prerazporedimo pritisk na širše telesno področje. kjer naše telo s svojo teţo pritiska na podlago. Oči so zaprte. Nekateri zaznavo opisujejo tudi kot gnetenje. čim manj moteča. vse do vrha glave. Mnogi sprva najlaţje zaznajo ščemenje na področju dlani in stopal. najprej po prstih na nogah. pri leţečem poloţaju pa v manjši meri zatilje. Neenakomerno razporejen pritisk lahko med daljšo vadbo postane precej moteč. Vsekakor je občutek dokaj podoben ščemenju. Večina ljudi doseţe drugo stopnjo tudi brez zavestnega sproščanja. ki ga zaznavamo po močnejšem plosku ali drgnjenju z dlanmi. Z rokama podrgnemo po telesu. a manj intenziven. toliko časa. zatilja in pet. Bodimo pozorni. ki sluţi preusmerjanju pozornosti. V izbrani telesni poziciji se čim udobneje namestimo. V sedečem poloţaju je to predvsem zadnjica. dokler ne zaznamo komaj zaznavnega ščemenja. toplotno valovanje ali sevanje.

V kolikor smo predhodno vajo uspešno izvedli. Občutek se nekoliko razlikuje od zaznave mišičnih predelov. poskušajmo področje srbenja s pozornostjo povleči in čimbolj razširiti – glej vaje za nadzorovanje. začenši s prsti na nogah. da povzroči občutek nelagodja. Za izvedbo vaje uporabimo deljeno pozornost. sedaj ne bi smeli imeti teţav. Cilj vaje je čimbolj intenzivna in natančna zaznava površine telesa. premaknemo in se jih z roko dotaknemo. Intenzivnost zaznave srbenja se bo zmanjšala. hrbtu. kasneje glede na uspešnost postopek pospešimo. Da bi se otresli motnje. pete ter zadnji del hrbtenice od trtice do glave zato večkrat zaporedoma podrgnemo z rokami. Ko jih izvajamo prvič. Med ozaveščanjem površinskega ščemenja se lahko pojavi lokalno srbenje (na nosu. z zaprtimi očmi. Proces deljenja pozornosti izvedemo na način. poskušamo hkrati zaznati še celotno površino. ki je dovolj intenzivna. temveč jo izkoristimo. temveč so kosti. ali se celo popraskati.  Sklop treh vaj izvajamo v navedenem zaporedju. le s pozornostjo. se čimbolj dosledno drţimo navodil. Glavo na področju temena.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI posvetimo predelom. se za hip. imenovanega srbenje. Ponovno nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. nato prepustimo dihanju svojo pot. da dobimo občutek. kjer neposredno pod koţo ni mišic. Iz motečega srbenja bomo tako prešli v ţeleno zaznavanje površinskega ščemenja. Občutek ščemenja zadrţimo in nadaljujemo z vajo. s pomočjo katere razširimo zaznavanje na celotno površino telesa sočasno. saj se bo le to prerazporedilo na širšo površino. zatilje in čelo. spremenimo ali po potrebi preskočimo. Če določenih delov telesa vseeno ne zaznamo. kako jih je zaznati. Srbenje na tej stopnji ni nič drugega kot lokalizirana subliminalna zaznava ščemenja. kot smo ga obrazloţili v poglavju o kognitivnih veščinah. ——————————— 42 ——————————— . skrajšamo. Zaznavi se ne poskušajmo izmikati.  V naslednji vaji bomo popolnoma telesno negibni. da jih začutimo. pa vse do temenskega področja. čelu). Ščemenje nadzorujemo s pomočjo usmerjanja pozornosti. Ko smo sposobni usmeriti pozornost na katerikoli del površine telesa. Ţe ozaveščeno subliminalno vsebino (površinsko ščemenje) lahko tudi nadzorujemo. Tokrat se usmerimo po površini našega telesa.

Ko ţe ustvarimo oziroma ozavestimo določeno omejeno področje ščemenja. Postopek ponovimo tolikokrat. da je v tej fazi predstava navideznih rok le zelo bledo zaznavna. lahko z zavestnim nadzorovanjem pozornosti tudi premikamo. ki smo ga zaznavali bolj ali manj statično na površini koţe. S podobno tehniko lahko ščemenje tudi zavrtimo – namesto. kljub temu. V mislih si predstavljamo. širimo. Pomagamo si z vizualiziranjem na primer vodnega valovanja. Ščemenje lahko vlečemo in vrtimo tudi brez vizualiziranja navideznih rok. da se v izbrani telesni poziciji nekaj minut (do 10 minut) nepremično sproščamo in s pozornostjo spremljamo naraven ritem dihanja. Da bi se spomnili občutka. ki se iz središča površine koncentrično širi navzven.  Pričnimo s premikanjem ščemenja po telesni površini. da v mislih površino telesa linearno drgnemo. ki seţejo vse do izbranega dela telesa. Klub temu bo kaj kmalu povzročila subliminalno zaznavo premikajočega se ščemenja. z zaprtimi očmi. na primer od gleţnja do kolena. in z njimi izvajamo ponavljajoče se linearne gibe po površini telesa.   Doslej si pri preusmerjanju pozornosti še nismo pomagali s sproščanjem kot takim. Kot bomo spoznali v nadaljevanju.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ščemenje. z dvema prstoma počasi potegnemo po površini koţe. kako se to enakomerno širi navzven. kot da vlečemo ščemenje. Dovolj je. da smo ga sposobni notranje poustvariti ţe s samim spominom. Ščemenje lahko tudi širimo po površini telesa. ne da bi izgubili predhodni občutek. vlečemo. si predstavljajmo. Ko ţe zaznamo ščemenje. vrtimo in tako dalje. Pri premikanju ali vlečenju ščemenja po površini telesa si lahko pomagamo z vizualizacijo. Ena od posledic površinskega ——————————— 43 ——————————— . Pozornost usmerimo na ţelen del telesa. S tem se pojavi občutek. tokrat ponavljamo kroţne gibe. da v rokah. lahko pred začetkom vaje. ščetko ali kaj podobnega. da v opisih govorimo o premikanju ščemenja. Povsem normalno je. pravzaprav mislimo le na usmerjanje in preusmerjanje pozornosti na prej navedene načine. Seveda lahko do subliminalne kinestetične zaznave ščemenja pridemo tudi s sproščanjem. drţimo na primer brus papir. pozornost povlečemo v ţeleni smeri.

V obdobjih odsotnosti zunanjih draţljajev pa lahko zaznamo pretakanje zelo majhnih električnih tokov. olfaktorne in gustatorne subliminalne zaznave . Med običajnim. Ostalim štirim tipom subliminalnih zaznav (vizualni. ki se običajno pojavi najprej na dlaneh in kasneje še drugod po telesu. Subliminalni vizualni efekti nas naj ne motijo. zaznavno kot migetajoče motenje črnine pred očmi. Med dnevno budnostjo so receptorji podvrţeni nenehnemu stimuliranju iz zunanjega sveta. avditivni. budnim stanjem zavesti je pri zdravem človeku pozornost usmerjena skoraj izključno na sprejemanje informacij preko tovrstnih receptorjev. saj je v začetni fazi tovrstnega pristopa k ozaveščanju izventelesnih izkušenj poglavitno predvsem dobro subliminalno kinestetično zaznavanje. Podobno velja za morebitne avditivne. ki je sicer posledica zaprtih vek in zunanje teme. ki ne izvirajo iz zunanjosti.ne ukvarjajmo se z njimi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI sproščanja je tudi zaznava površinskega ščemenja. Čutilni draţljaji kot električni impulzi potujejo po senzoričnih ţivcih do moţganov. olfaktorni in gustatorni) se do sedaj še nismo posvetili. K a j j e p ovr ši nsk o š če me nj e ? Človeška zaznava poteka preko čutil. Ne namenjajmo jim pozornosti. Na nivoju subliminalne vizualne zaznave se začne pojavljati rahlo migetanje. kjer postanejo prepoznavni in zaznavni. kar poznamo kot čutno zaznavanje. ki sprejemajo informacije iz okolja preko posebnih receptorjev. temveč so posledica področnih statičnih napetosti v samem receptorju in napetosti v njegovi neposredni bliţini. Vertikalni prerez koţe z receptorji in ţivčnimi vlakni ter pripadajočimi podpraţnimi tokovi ——————————— 44 ——————————— .

med običajnim zunanjim zaznavanjem. poškodba. kar povzroči subliminalno oziroma podpraţno zaznavo. bolezen…). Z nekaj vaje se ščemenja lahko zavedamo tudi ob prisotnosti zunanjih draţljajev t. Omenjene sprostitve električnih tokov zaznavamo kot občutek ščemenja oziroma mravljinčenja. bodisi z zavestnim zniţanjem običajnega zaznavnega praga pod običajno mejo. Ščemenje lokaliziramo in zvišujemo ali zniţujemo intenzivnost njegove zaznave z usmerjanjem in sproščanjem pozornosti. Ščemenje najlaţje zaznavamo na površini koţe.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Šibke električne tokove lahko zaznavamo bodisi ob "nasilnem" vplivanju na delovanje čutil (anestezija. Tovrstno ščemenje imenujemo tudi površinsko ščemenje. kjer je največja gostota čutilnih receptorjev. ——————————— 45 ——————————— .j.

Ozavestimo površinsko ščemenje po celotni površini telesa. bomo v tretji stopnji zaznali tudi subliminalne napetosti oziroma občutke pritiska. da površinsko ščemenje pravzaprav ni enakomerno zaznavno po celotnem telesu.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI T re tj a s to p n j a – su b t i l no st a nj e z a v es t i Ko ozavestimo površinsko ščemenje po celotnem telesu. nato nadaljujemo z dihanjem s čimmanj naprezanja. V tretji stopnji preusmerjanja pozornosti bomo opazili. ki smo jih ţe opisali v drugi stopnji. so področja napetosti. ki se izraţajo na točkasti. črtasti ali ploskovni način. pravzaprav mislimo na področja z zgoščenim oziroma intenzivnejšim ščemenjem. Oči so zaprte. Nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. ——————————— 46 ——————————— . se še dodatno poglobimo v subliminalno zaznavanje. Poskušajmo definirati obliko oziroma tip ščemenja. Ko govorimo o zaznavi subliminalnih napetostih. Ali je popolnoma enakomerno porazdeljeno po površini koţe? Ali morda zaznavamo področja z zelo intenzivnim ščemenjem? V kolikor nam vaja nikakor ne gre od rok. Enakomerna porazdelitev pikic predstavlja običajno ščemenje. se ji lahko posvetimo tudi kasneje. Vrste površinskih subliminalnih napetosti Na slikah so predstavljeni osnovni tipi posameznih površinskih subliminalnih napetosti. Zgoščena področja pikic. ki so predstavljena kot sive površine. Poleg različnih tipov gibanja ščemenja. Sedaj svojo pozornost usmerimo na zaznavanje porazdeljenosti ščemenja na površini koţe. ko bo naša pozornost ţe bolj domača v ozaveščanju tovrstnih subliminalnih zaznav.

Z obvladovanjem tretje stopnje preusmerjanja pozornosti bomo precej bolj samozavestni pri nadzorovanju zaznave površinskega ščemenja. ki ga bomo naknadno priklicali v spomin. kljub temu jih toplo priporočam. Zgornje vaje nadzorovanja sicer niso nujno potrebne za uspešno ozaveščanje izventelesnih izkušenj. da se z njimi seznanimo. zato jim posvetimo le toliko časa. Ko vajo z lahkoto obvladujemo. Za priklic točkovne zaznave si lahko v mislih predstavljamo. Za črtast tip zaznave si predstavljamo. da na določen del telesa poloţimo zelo teţko kovinsko kocko. V kolikor nam vizualiziranje ne gre dobro od rok. Ob tem smo pozorni predvsem na kinestetičen občutek. saj ponujajo širši vpogled v subliminalno zaznavanje. da z iglo zbadamo določeno točko na površini koţe. Za ploskoven tip zaznave si predstavljamo. kako z nohtom ponavljajoče počasi zarezujemo po koţi. To nam bo posledično olajšalo izvajanje vaj v naslednjih stopnjah. ki je osnova vseh subliminalnih zaznav. ——————————— 47 ——————————— . v mislih poskusimo poustvariti tip točkovne. poskušamo hitreje spreminjati tipe posameznih subliminalnih napetosti. črtaste ali ploskovne zaznave. V vaji nadzorovanja bomo s pomočjo ţe pridobljenega znanja in izkušenj v stanju popolnega telesnega mirovanja pričeli spreminjati tipe ščemenja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Namen zgornje vaje je ozaveščanje subliminalnih napetosti. navedena dejanja najprej izvedemo v običajni budnosti. Intenzivnost subliminalnih napetosti poskušamo še povečati s potenciranjem koncentracije. Ko ščemenje ţe zaznavamo na površini koţe.

Vse telesne funkcije nas namreč silijo v dremeţ. ko začutimo da izgubljamo zavest. Večinoma se prav v tej stopnji prvič soočimo s teţavo ohranjanja budnosti. Da bi med četrto in nadaljnjimi stopnjami lahko ostali budni oziroma zavestni. kar smo prej počeli zavestno. "med globoko sproščenostjo zaspim". jih enostavno zamenjajmo s pozitivno naravnanimi.  Priklic občutka teţe svojega telesa. se seveda moramo navaditi na nove okoliščine. bomo natančneje obrazloţili eno od osnovnih značilnosti zavesti oziroma bolje rečeno zavestne pozornosti. kot je zniţevanje telesne temperature. da se v takšnih okoliščinah odzove s spanjem. kot primarno pomoč pri ozaveščanju subtilnih procesov in vsebin. To pa pomeni. K tej tematiki se bomo vrnili še v naslednjih stopnjah preusmerjanja pozornosti. Da bi se znebili takšnih omejujočih prepričanj. sprostitev uporabljamo predvsem z namenom preusmerjanja pozornosti na subtilnejše zaznave. da lahko naša zavestna pozornost skupaj z izvajanimi aktivnostmi kaj hitro zdrsne v "ne-zavedanje" oziroma spanje. saj je telo navajeno. na primer "med globoko sproščenostjo sem lahko zavesten". da je notranjost telesa iz teţke kovine. Oglejmo si nekaj tipičnih vaj. V spanec nas silijo tudi bolj ali manj neozaveščena prepričanja. Predstavljamo si lahko. da tehta eno tono ——————————— 48 ——————————— . ki jih vsi nosimo v sebi: "med spanjem nisem zavesten".Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Če t rt a s t o p n j a – su b t i l n o st a nj e z a ve st i Za prehod iz tretje v četrto stopnjo preusmerjanja pozornosti bomo prvič v vaje intenzivneje vključili tudi zavestno sproščanje. Vsako dolgotrajnejše ponavljanje določenih zavestnih aktivnosti namreč s časom povzroči avtomatizem. se sedaj samodejno in bolj ali manj neozaveščeno odvija samo po sebi. pozornost v trenutku. Kot smo ţe omenili v poglavju o sproščanju. Podobno kot pri spanju lahko zaznamo tudi upočasnitev srčnega utripa in dihanja. Med izvajanjem vaj četrte stopnje se pričnejo pojavljati prve očitne telesne reakcije. kot je na primer bron. Tisto. ki pospešujejo telesno sproščenost. "spremenjena stanja zavedanja ne zmorem ozavestiti". Da bi bolje razumeli zgornje trditve. kako naše telo postaja vse bolj in bolj teţko. Da bi preprečili takšen zdrs v spanec. preusmerimo na druge subliminalne aktivnosti oziroma procese. Vizualizirajmo.

se enostavno še z večjo mero pozornosti posvetimo dihanju. Dihamo sproščeno. manj časa se bomo ukvarjali z notranjimi dialogi. da se jih ne moremo znebiti. Med izdihom s pozornostjo spremljamo izstopanje zraka iz pljuč do ust oziroma nosu. "Kaj moram storiti po končanem prakticiranju izventelesnih izkušenj?". kot takrat ko spimo in telo diha samo od sebe. Da bi preprečili motenje površinskih misli. Zalotimo se lahko. se poskušajmo zavedati. pričnemo razmišljati o drugih vprašanjih. kot so "Koliko časa se ţe sproščam?". nekontrolirano…). Podobno. Med miselnim predstavljanjem ne poskušajmo potencirati občutka z dodatnim pritiskanjem telesa ob podlago. Idealno je seveda. brez vlaganja nikakršnega zavestnega nadzora. Izberemo način padanja. Misli naj bodo usmerjene le na opisano aktivnost. s čimmanj napora. Bolj kot bomo pozorni na dihanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI in podobno. Ko nam te vseeno uidejo v nenadzorovano smer. Predstavljajmo si. ki v nas samodejno sproţajo vprašanja "Kdo prihaja?". ali pa se enostavno samo prepustimo. Vaja je sicer zelo enostavna. da stojimo na robu prepada. V kolikor je moč določenih površinskih mislih tako intenzivna.   Med sproščanjem se v skladu z našimi dnevnimi navadami pričneta pojavljati moteče samodejno beganje površinskih misli in notranji dialog. kako se v mislih pogovarjamo sami s seboj. kako ob vsakem vdihu vnašamo v telo zrak svetle/čiste barve in izdihujemo zrak temne/umazane barve. Vdihovanje obarvanega zraka. kako ob vdihu zrak vstopa skozi nosnice ali usta in kako polni pljuča. Vse aktivnosti naj bodo le na nivoju misli. Spremljanje dihanja. S pozornostjo spremljamo.  Padanje v globino. "Kaj ropota?". koliko napora vlagamo v dihanje. Mnogo površinskih misli lahko spodbudijo zunanji zvoki. se lah- ——————————— 49 ——————————— . Kot dodatek k vaji. da je to popolnoma samodejno. z nogami naprej. jih spet usmerimo na spremljanje dihanja. ki nam najbolj ustreza (z glavo naprej. Predstavljajmo si. pa vendar zelo uporabna in učinkovita za sproščanje v najrazličnejših trenutkih med izvajanjem izventelesnih izkušenj. se odrinemo in pričnemo padati zmeraj globlje in globlje. "Ali mi bo uspelo?". Misli naj bodo resnično usmerjene le na dihanje.

Poznamo dva tipa razširjanja: enakomerno in usmerjeno. se po občutku poveča. dokler ga ne bomo končno slišali. Hkrati z doţivljanjem razširjanja veliko ljudi opisuje tudi občutek potencirane svobode in prostranosti. ki ga sorazmerno veliko ljudi zavestno ali vsaj delno ozaveščeno doţivlja v različnih okoliščinah. Prostornina sobe. Med tovrstnim tipom razširjanja imamo občutek. da je naše zavedanje osrediščeno v fizičnemu telesu. medtem ko z delom našega bitja sevamo navzven onkraj meja telesnosti. Širina sevajoče zaznave lahko meri nekaj centimetrov ali celo meter in več. zakaj se nam določene misli ponavljajo. Zaznavanje razširjanja je lahko tako kot zaznavanje ščemenja le lokalne narave (na primer samo na roki. Ob tovrstnem početju večina praktikantov doţivlja poseben tip zaznavanja. Do sedaj smo našo pozornost usmerjali predvsem na površino koţe. tečnaril bo. Podoben. levo. Nekateri praktikanti opisujejo takšno zaznavo tudi kot lebdenje. Naslednje vaje so namenjene ozaveščanju in nadzorovanju zaznave razširjanja. naprej. da del  ——————————— 50 ——————————— . navzdol.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ko posluţimo tudi kontemplacijskih tehnik. nogi. saj lahko imamo dokaj izrazit občutek. Namesto da bi pozornost usmerili proč od površinskih misli in notranjih dialogov. ki zahteva našo pozornost. Usmerjeno razširjanje oziroma sevanje se širi samo v eni smeri.  Enakomerno razširjanje oziroma sevanje se širi v vse smeri hkrati. ali pa razširjeno po celotni površini telesa. a intenzivnejši občutek se pojavi tudi v šesti in sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti. tokrat pa jo bomo usmerili v prostor zunaj telesa. kjer natančneje razlagamo ta fenomen. ki ga lahko opišemo kot kinestetično zaznavo razširjanja ali sevanja iz površine telesa v bliţnji prostor. desno. v kateri izvajamo izventelesne izkušnje. se poglobimo vanje in poskušamo dojeti njihovo bistvo ter izvor. Nasprotno velja za subliminalno zaznavo ščemenja. Ko razumemo. ki je ljudem ţe bolj tuja. Podobno kot pri otroku. saj jo po izkušnjah sodeč večina ni še nikoli zavestno doţivela. glavi…). navzgor. nazaj. da nas neka sila rahlo vleče v smer razširjanja. Občutek je za večino ljudi zelo prijeten. Med tovrstnim tipom razširjanja imamo občutek. To je prva v vrsti zaznav. se s tem znebimo njihovega nadleţnega trkanja na našo pozornost oziroma zavedanje.

nagibanje. Med iskanjem/zaznavanjem najbolj zunanjega dela zaznave ščemenja. ——————————— 51 ——————————— . da morda nekaj zaznavamo. spuščanje. da je tovrstna zaznava še subtilnejša od zaznavanja ščemenja. Seveda ščemenje nima tako jasno zaznavnih meja kot fizično telo. saj je ţe rahel občutek. ko imamo rahel občutek zamika roke. Prikaz subliminalne zaznave razširjanja Ko ţe ozavestimo ščemenje po površini telesa. verjetno tisti pravi. Torej. širjenje. da zaznavamo njeno gibanje (dviganje. nekateri spontano in delno ozaveščeno izkušajo ob pogrezanju v spanec. Razširjanje navzdol. se bo naša pozornost kmalu znašla izven meja fizičnega telesa. Da bi ozavestili zaznavo razširjanja. zvijanje. zunanje meje ščemenja. če bomo potrebovali nekaj več vaje za ozaveščanje in nadziranje tega fenomena. zaupajmo si. vrtenje). Za doseganje ţelenega učinka uporabimo eno od spodnjih vaj ozaveščanja. kar doţivljajo kot občutek padanja. Kot smo ţe uvodoma omenili. Podobno velja tudi za zaznavo lokalno usmerjenega razširjanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nas (bolj ali manj brezoblična gmota) dobesedno lebdi nad našim fizičnim telesom. S tem se bo naša pozornost preusmerila na zaznavanje ţelenih subtilnih vsebin. Med ozaveščanjem zaznave razširjanja se zavedajmo. pod fizično telo. a kljub temu dovolj intenzivna. se moramo dodatno sprostiti. usmerimo pozornost na zaznavanje skrajne. zato je povsem normalno. Zaznava lebdeče gmote je običajno precej nenatančna glede pozicije in zunanjih meja. stopal. Intenzivnost zaznavanja razširjanja je različna od praktikanta do praktikanta. večina ljudi nima zavestne izkušnje s takšno zaznavo.

kako v notranjosti našega fizičnega telesa sije močno sonce. kot je drgetanje. z vsakim vdihom polnimo skozi usta in nos. Preizkusimo tudi subliminalne zaznave. Zamislimo si. da na določenih mestih z (navideznimi) rokami potiskamo vodo. ki bo preraščal v zaznavo sevanja oziroma razširjanja navzven. koţa pa vodna površina. Največkrat se to dogaja v trenutkih med pra- ——————————— 52 ——————————— . Z vizualiziranjem postopno spreminjajmo intenzivnost sevanja in hkrati z delom pozornosti spremljajmo zaznavo razširjanja. ţalosti ali veselja. Predstavljajmo si. Predstavljamo si.    Izberimo nam najbolj primerno vajo in jo izvajamo pribliţno deset minut. Vizualizirajmo. Ker je ta občutek sicer kratek. a dokaj intenziven. kar ţe uvrščamo v zaznavo razširjanja. Višina "valov" bo posegala onkraj mej fizičnega telesa. Torej. Med izvajanjem vaj za sproščanje se lahko zgodi. ga lahko z lahkoto uporabimo tudi za zaznavanje razširjanja. Zaznavanje naj bo izključno subliminalno (ščemenje). da nas čustvo strahu zanese do telesnega odziva. kot zračnico. kako zrak neţno polni in napenja naše telo od znotraj. kako telo. da je naše telo polno vode. Hkrati si predstavljajmo. da doseţemo zaznavo razširjanja tudi spontano. ki jih povzroči priklic ostalih osnovnih čustev: jeze. Naš zaznavni aparat se bo odzval z zaznavanjem valujočega ščemenja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI  Ko ozavestimo ščemenje na površini telesa. kasneje pa potenciran občutek ščemenja na površini koţe. Ne dopustimo. le sproščeno si predstavljajmo. stok in podobno. Občutek strahu v hipu ustvari subliminalno zaznavo ščemenja na površini telesa. ki enakomerno seva navzven skozi koţo v zunanji prostor. Z delom pozornosti sočasno preverjajmo spremembe v subliminalnemu zaznavanju. zavestno prikličimo doţivljanje občutka strahu (notranje vznemirjenje) in ga subliminalno zaznajmo. kako ščemenje seva navzven v prostor in povzroča zaznavo razširjanja. tako da vzvalovi. Po nekaj deset ponovitvah se bo pričel samodejno pojavljati sprva rahel. Med dihanjem se ne naprezajmo. usmerimo pozornost še v notranjost.

ki ne sodijo več niti k zunanjim. ——————————— 53 ——————————— .  Da bi zaznavo razširjanja zadrţali za več časa. niti k subliminalnim. Poskusimo čimbolj izostriti zaznavne občutke. nato potegnimo zaznavo spet bliţje k telesu in tako dalje. noge. poskušajmo najprej namerno preusmerjati pozornost od zaznave ščemenja do zaznave razširjanja in spet nazaj. Ko spremembo ţe zaznamo. V mislih si predstavljajmo. Ko ozavestimo razširjanje. kako se zaznavanje razširjanja nad fizičnim telesom vse bolj in bolj gosti. S tem se bomo naučili sproţati zaznavo razširjanja na ukaz. temveč ţe posegajo na področje notranjega zaznavanja. v loku in podobno. Zaznavo razširjanja nad fizičnim telesom najprej rahlo zgostimo. glave). Z vizualiziranjem zibanja vztrajamo. vse dokler ne pričnemo zaznavati rahlega občutka zibanja. gor-dol. Med zaznavanjem razširjanja si v mislih predstavljamo.    Vse naštete vaje lahko izvajamo tako. Z nekaj dodatne vaje bomo lahko zaznavo priklicali celo med dnevno budnostjo. lahko pa se posvetimo zgolj zaznavam v bliţini posameznih delov telesa (roke. kako se prične ta gmota zibati. nato si predstavljajmo. Med ozaveščanjem in nadzorovanjem četrte stopnje preusmerjanja pozornosti od zunanje k notranji zaznavi se prvič soočimo z zaznavami. zaznavo na podoben način razpršimo oziroma razredčimo. V kolikor se nanj odzovemo s strahom. Izberemo zibanje levo-desno. Pomagamo si lahko z vizualiziranjem sprva skoraj prozornega oblaka. kot smo ga opisali v vaji za ozaveščanje razširjanja. da zaznavo razširjanja občutimo v bliţini celotnega telesa. ko nas zmoti nek nepričakovan zunanji zvok. ki se spreminja v gosto in teţko meglo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI kticiranjem. kako se intenzivnost sevanja širi zmeraj bolj v zunanji prostor. se lahko posvetimo še zadrţevanju in nadzorovanju tovrstne subliminalne zaznave. bo ta zelo verjetno povzročil podoben učinek.

Procentualna porazdeljenost zavestne pozornosti med tremi zaznavami v procesu preusmerjanja pozornosti od zunanje preko subliminalne proti notranji zaznavi V praksi nobene od vrste zaznav ne doţivljamo neodvisno oziroma ločeno od drugih dveh. ki prikazuje proces preusmerjanja zavestne pozornosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI K a j j e r a z ši r j a nj e? Ko govorimo o zaznavanju razširjanja.  ——————————— 54 ——————————— . hiter dvig subliminalne zaznave in le postopno dvigovanje notranje zaznave. Da bi bolje razumeli zaznavanje razširjanja. V stopnjah zavedanja blizu običajnemu stanju zavesti (prvi stopnji) opazimo upadanje zunanje zaznave. V stopnjah zavedanja nekje na pol poti med prvo in osmo stopnjo je odstotek zavestne pozornosti na najvišji točki pri subliminalnem zaznavanju. subliminalnim in notranjim zaznavanjem. Odstotek zunanje zaznave se dodatno zniţuje. medtem ko si ostale odstotke porazdelita subliminalna in notranja zaznava. Graf prikazuje pribliţno porazdelitev zavestne pozornosti med zunanjim. medtem ko notranja zaznava doseţe in preseţe te vrednosti.  V prvi stopnji preusmerjanja pozornosti je pribliţno 95% zavestne pozornosti usmerjeno na zunanjo zaznavo. saj so vse tri med seboj povezane. si oglejmo graf. mislimo na subtilno kinestetično zaznavanje. V razponu od druge do sedme stopnje se porazdelitev zavestne pozornosti spreminja. ki se navidezno razprostira izven meja našega fizičnega telesa.

medtem ko tisti del razširjenja. Subliminalno zaznavanje namreč samo po sebi ne zmore takšnih dometov. medtem ko strmo narašča procent zavestno usmerjene pozornosti na notranje zaznavanje. ki ga praktikant izventelesnih izkušenj lahko definira kot rahel občutek delne izventelesnosti. ko med razširjanjem zaznavamo vsebine v prostoru zunaj telesa.  V osmi stopnji je pribliţno 95% zavestne pozornosti usmerjeno na notranjo zaznavo. subliminalna zaznava ţe izgublja svojo moč. Subliminalni del razširjanja je občuten kot spreminjajoča zaznava ščemenja na površini telesa. Kombinacija tovrstne subliminalne in notranje zaznave daje dovolj intenziven občutek. ki pripada notranji zaznavi. lahko iz grafikona razberemo. da zaznavanje razširjanja ni le subliminalne narave. Razširjanje zatorej definiramo kot kombinacijo subliminalne in notranje zaznave. da se zaznava razširjanja pojavlja pribliţno na polovici poti v procesu preusmerjanja pozornosti od zunanje k notranji zaznavi. doţivimo kot subtilni občutek zaznavanja sevanja v prostoru zunaj fizičnega telesa. medtem ko notranje zaznave lahko. ——————————— 55 ——————————— . S takšno razlago zadovoljimo tudi navidezno nelogičnost.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V šesti in sedmi stopnji zavedanja je odstotek zunanje zaznave skoraj ničen. temveč deloma tudi notranje narave. Glede na to. medtem ko si ostale odstotke porazdelita subliminalna in zunanja zaznava.

delno na zaznavanje napenjanja in sproščanja mišic. tik pod površino koţe (otip. bolečina). Subliminalne zaznave na površini telesa so namreč hitreje zaznavne. "pogled" je sproščeno usmerjen skozi veke. saj bodo le te proces preusmerjanja pozornosti precej olajšale. Sedaj bomo pozornost usmerili še v njegovo notranjost. saj so vseeno vezane na zunanja čutila. Med izvajanjem vaj za ozaveščanje pete stopnje preusmerjanja pozornosti poleg vizualizacijskih vaj s prejšnje stopnje poskusimo še s sledečo tehniko. Vse do sedaj smo se preteţno ukvarjali le s subliminalnim zaznavanjem na površini telesa. skoraj nič pa na vegetativno ţivčevje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pe ta st o p n j a – s u b t i l no s t a nj e z a v est i V peti stopnji usmerjanja pozornosti se bomo usmerili na subliminalno zaznavanje notranjega oziroma globinskega ščemenja in s tem postopno zaključevali z ozaveščanjem in nadzorovanjem (preteţno kinestetičnih) subliminalnih zaznav v človeškem telesu. na katera imamo usmerjeno pozornost večino časa med dnevno budnostjo. temperatura. zaznavam notranjih organov. vlaţnost. nato se bomo posvetili še oţilju. da se praktikanti na tem mestu zadrţijo več časa. saj zahteva manj usmerjanja pozornosti kot pri zaznavanju notranjega ščemenja. ki upravlja z ostalimi funkcijami v notranjosti telesa. avtonomnemu ţivčevju in celo okostju. Da bi pozornost iz subliminalnega zaznavanja ščemenja na površini telesa preusmerili na zaznavanje ščemenja v notranjosti telesa. ——————————— 56 ——————————— . bomo pozornost zelo postopno preusmerjali od laţje proti teţje zaznavnim subliminalnim vsebinam. zato je povsem običajno. zrkel ne premikamo. Med dnevno budnostjo smo namreč zavestno pozorni predvsem na procese. Za laţje zaznavanje tovrstnih subliminalnih procesov si bomo tudi tokrat pomagali z dodatnimi vajami poglobljenega sproščanja. Zaznavanje površinskega ščemenja je precej enostavnejše. Začeli bomo s subliminalnim zaznavanjem mišičnih tkiv. Peta stopnja usmerjanja pozornosti je zahtevnejša od predhodnih stopenj.  Tehnika gledanja skozi zaprte veke: gledamo skozi zaprte oči. ki se odvijajo v čutilnih receptorjih.

Nato bomo mišice sprostili in ponovno zaznali pripadajoč občutek sproščenosti. posvetimo tudi zaznavam globinskih napetosti. Poleg globinskih napetosti ——————————— 57 ——————————— . Pri izvajanju se ne zadrţujemo pri morebitnih svetlobnih efektih. Mišice bomo močno napeli in poskusili čimbolj intenzivno zaznati pripadajoč občutek napetosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ne trudimo se česarkoli videti ali kakorkoli drugače zaznati. Poglobili se bomo le v tiste. ki se nanašajo na zaznavo globinskega ščemenja. ki napenjajo in sproščajo mišična vlakna. saj zasedajo tridimenzionalen prostor. V posameznih mišicah se med gibanjem pojavljajo različni električni tokovi in pripadajoče napetosti. ţivčevje. Za dodatno učinkovitost lahko navedeno vajo kombiniramo s hkratnim spremljanjem dihanja. Za razumevanje subliminalnega zaznavanja v notranjosti telesa si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali še človeško mišičje. le sproščeno opazujmo. M i ši čj e Subliminalno zaznavanje mišic v notranjosti telesa je eno manj zahtevnih opravil. V nadaljevanju bomo prej zaznane občutke priklicali s spominjanjem in jih poskušali čimbolj intenzivno zaznati . se podobno kot pri površinskemu ščemenju. ki igrajo pomembnejšo vlogo pri ozaveščanju izventelesnih izkušenj. saj le ti izvirajo iz nevronskih razelektritev. saj smo na občutenje napenjanja in sproščanja mišičnih sklopov vsaj deloma pozorni tudi med dnevno budnostjo. Pozornost bomo najprej usmerili na subliminalne zaznave ščemenja v mišicah. Ko svetlobni efekti prenehajo.glej vaje ozaveščanja. krvna obtočila in okostje. se ţe nahajamo v precej globokem stanju sproščenosti. Med peto stopnjo preusmerjanja pozornosti praktikanti zaznavajo vrsto subliminalnih procesov in vsebin. Ko ţe ozavestimo globinsko ščemenje v mišicah. V notranjosti telesa seveda poteka ogromno najrazličnejših procesov. Poleg točkovnih in črtastih napetosti se pojavljajo tudi prostorske napetosti. ki so za razliko od površinskih napetosti bolj raznolike.

mislimo. lahko le prenaša informacije v centralni ţivčni sistem oziroma iz njega. Seveda. I. Njihova naloga je sprejemanje informacij. tri razseţno vrtenje in podobno. velja tudi za notranje ščemenje. podobno kot pri premikanju površinskega ščemenja. obstaja poleg trzanja fizičnih mišic tudi subliminalen občutek trzanja. zaznava pritisk v notranjosti posameznih organov. sevanje. Periferno ţivčevje je nezmoţno samostojno odločati. dihanje. saj subliminalnih vsebin ni mogoče dejansko premikati.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI lahko zaznavamo tudi različne vrste premikanja ščemenja: pretakanje. Ţ i vč evj e Ţivčevje delimo na centralno in periferno. uravnava krvni pritisk. Kot bomo spoznali v šesti stopnji usmerjanja pozornosti. ki ne sproţa mišičnega trzanja. ki je učinek procesa preusmerjanja pozornosti in posledičnega mišičnega sproščanja. srčni utrip.  Somatsko ţivčevje upravlja z zavestnimi funkcijami. Med ozaveščanjem subliminalnih zaznav mišičja se lahko sproţi lokalno mišično trzanje. ki so v običajnem stanju zavesti večinoma nezavedne narave. sestavljajo moţgani in hrbtenjača. Tudi v notranjosti telesa obsta- ——————————— 58 ——————————— . PERIFERNO ŢIVČEVJE sestavljata somatsko in avtonomno ţivčevje. II. kot smo obrazloţili subliminalno zaznavo površinskega ščemenja. na vrsto usmerjanja pozornosti. Upravlja in nadzoruje delovanje notranjih organov in ţlez z notranjim izločanjem. ko govorimo o vrstah premikanja. CENTRALNO ŢIVČEVJE Podobno. Tovrstno trzanje je prehodne narave in se z nadaljnjim preusmerjanjem pozornosti samodejno umiri.  Avtonomno ţivčevje upravlja s telesnimi funkcijami. zaznava stanje pokostnice in podobno. kot sta sprejemanje informacij preko čutil ter gibanje telesa. Ţivčna vlakna perifernega ţivčevja so prisotna skoraj po celotni notranjosti telesa. krčenje. prenašanje navodil in oblikovanje odločitev.

ko srce z veliko hitrostjo črpa ogromne količine krvi. Z vajo bomo postali spretnejši. Zaznavanje notranjega ščemenja je vezano predvsem na čutilne ţivce. poloţaj in celovitost posameznih notranjih delov telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI jajo čutilni ţivci. pozornost enostavno preusmerimo proč od mesta utripanja oziroma se skoncentriramo na širšo notranjo prostornino. Zaznavanje intenzivnejšega utripanja se večinoma pojavlja na mestih. Najteţje zaznavni del ţivčevja je vsekakor centralni ţivčni sistem s hrbtenjačo in njenim podaljškom v moţgane. To je posledica delovanja srca. ki podobno kot koţni receptorji za pritisk (čutilo za tip) zaznavajo stanje. skritih v hrbtenici in lobanji. Pritisk krvi ob stene ţil lahko povzroči dokaj močno lokalno zaznavanje utripanja. kot so mišice. notranji organi in kosti. S tem se bo intenzivnost zaznave prerazporedila in posledično zmanjšala. Zaznavanje ţivcev. Soočanje z zaznavanjem ţivčnih poti v notranjosti telesa seveda ni enostavno. je za našo pozornost izjemen podvig. V kolikor prične tovrstno subliminalno zaznavanje motiti proces preusmerjanja pozornosti. Z dovolj usmerjeno pozornostjo pa jih lahko zavestno zaznavamo in deloma celo nadzorujemo. Brez pani- ——————————— 59 ——————————— . saj jih spominja na zaznave med dnevno budnostjo. ki črpa in razpošilja kri po telesu. s katerimi ţivčevje zaznava in uravnava notranje procese. kjer se večje ţile delijo v manjše in na področjih velike gostote razvejanih kapilar. K r v na o b t oči l a V peti fazi preusmerjanja pozornosti odigrajo svojo vlogo tudi krvna obtočila in oţilje. saj se z usmeritvijo pozornosti v notranjost telesa poveča intenzivnost zaznavanja pretoka krvi po ţilah. Med dnevno budnostjo se njihovega delovanja večinoma ne zavedamo. Nekateri praktikanti se pri prvem srečanju z zaznavo močnega bitja srca ustrašijo. saj jih je razmeroma teţko lokalizirati. saj gre za izjemno subtilne zaznave. Enako logiko uporabimo tudi pri intenzivnem zaznavanju bitja srca.

ne gre za srčni infarkt. preko katerega lahko zaznamo globinsko subliminalno ščemenje. Tudi kosti. Sočasno lahko v mislih postavljamo afirmacije. V kolikor imamo zvišan krvni pritisk in nas ta preveč moti pri izvajanju vaj. Vsaka kost je na svoji površini pokrita s koţico. Druge zaznave utripanja so večinoma manj intenzivne. Ok os t j e Med ozaveščanjem subliminalnih zaznav v notranjosti telesa se ne moremo izogniti niti kostem. Da bi se prepričali. Subliminalni kinestetični občutek ščemenja na področju kosti imenujemo tudi skelenje (skelet – okostje). Pri usmerjanju pozornosti na kostno površino si pomagamo z vizualiziranjem. pod popkom.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ke. na območju čela in na temenu. ki prinašajo hrano kostnim celicam. ga lahko z globokim. Z usmerjanjem pozornosti vztrajamo toliko časa. kje in kako se nahajajo posamezne kosti. enostavno prekinemo s prakticiranjem in premaknemo telo. pozornost se bo spet preusmerila na običajno zunanjo zaznavo. kot je "z vsakim vdihom in izdihom se moj srčni pritisk vse bolj zmanjšuje". tik pod ţličko prsnega koša. na spodnji sprednji strani vratu. le za posledico zvišane pozornosti. ——————————— 60 ——————————— . nato preselimo pozornost še na druge sklope kosti. Področja zaznavanja s potenciranim utripanjem se. a umirjenim dihanjem postopno zmanjšamo. Ko ozaveščamo notranje ščemenje na področju kosti. Prav pokostnica je tisti del kosti. da zaznamo občutek skelenja. V pokostnici so krvne ţilice. Predstavljamo si. poleg bliţine srca. ki zasedajo precejšen del naše notranjosti. oziroma drugače povedano. imenovano pokostnica. so v svojih zunanjih slojih prepletene z ţivčnimi vlakni. zato je pokostnica izredno občutljiva. Moteča zaznava bo v hipu izginila. pojavljajo še v bliţini trtice. ter ţivci. se s pozornostjo usmerimo v globino telesa.

vse dokler ne zaznamo komaj zaznavne pripadajoče subliminalne zaznave. zadrţevanjem in sproščanjem posameznih mišic. saj imata oba postopka ozaveščanja nekaj skupnih točk. le v mislih. lobanja. Priporočam. Mnogokrat se dogaja. da sprva začnemo z zaznavanjem površine srca. lopatice. Z usmerjeno pozornostjo vztrajamo. ne da bi premaknili telo. Za priklic ţelenega občutka bo dovolj ţe miselni ukaz. Poskušajmo čimbolj intenzivno zaznavati. saj jih je laţje lokalizirati. Ko nam nekajkrat ţe uspe zaznati globinsko ščemenje na področju posameznih kosti. ki bo s pomočjo asociativnih sposobnosti samodejno sproţil pripadajoče zaznave skelenja. Namestimo se v izbrano pozicijo za izvajanje izventelesnih izkušenj.  Pričnemo z napenjanjem. kjer se nahaja izbran notranji organ. Vsaki mišici se posvetimo z nekaj zaporednimi ponovitvami. Ne glede na to je razlika v zaznavanju enega ali drugega precej očitna. da praktikanti med ozaveščanjem globinskega ščemenja nehote preidejo v zaznavanje razširjanja v notranjosti telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pri zaznavanju skelenja je najlaţje začeti s kostmi. saj nam srčno utripanje precej pomaga pri natančnem lokaliziranju ţelenega organa. stegenske kosti). nato nadaljujemo z drugimi notranjimi organi. ——————————— 61 ——————————— . Zgornjo vajo ponovimo. tokrat brez napenjanja in sproščanja mišic. ki zasedajo večjo površino (medenica. se bo v nadaljevanju proces ozaveščanja tovrstnih zaznav poenostavil in skrajšal.  V naslednji vaji bomo pozornost usmerili na notranje organe. eno po eno. S pozornostjo se usmerimo na pribliţno mesto v notranjosti telesa. Mišice sprostimo in jih več ne napenjamo. vse dokler ne pričnemo zaznavati rahlega ščemenja na površini organa. V mislih poskušamo priklicati prej doseţen občutek napenjanja in sproščanja. vzdrţuje in sprošča. Občutimo kako se napetost nabira. Zaznavanje globinskega ščemenja je namreč mnogo bolj ostro in natančno kot zaznavanje razširjanja v notranjosti telesa.

da rok v mislih ni potrebno jasno videti. medenici do hrbtenjače in podobno. s katero so ţivci povezani. ——————————— 62 ——————————— . kako se po telesu pretaka voda. piha veter in podobno. s predstavljanjem valovanja. usmerimo v globino telesa in poskušamo zaznati ščemenje tudi pod površjem. Za potenciranje občutka si lahko predstavljamo. Ko vsaj ţe nekajkrat zaznamo globinsko ščemenje. V kolikor so takšne napetosti neznosne. ga poskušamo premakniti (podobno kot pri površinskem ščemenju) s pomočjo vlečenja od stopal proti temenu. Ali pa začnemo s prsti na nogi. Vizualiziramo. ki vleče nase. Ne pozabimo. Na podoben način. Podobno vajo lahko izvedemo tudi z drugimi deli telesa. le predstavljajmo si jih. da z obema rokama potujemo po notranjosti telesa in hkrati vlečemo ščemenje navzgor po telesu. Sprva z usmerjeno pozornostjo nekaj časa vztrajamo na površini koţe. dobimo s predstavljanjem sevajočega sonca v notranjosti telesa. kjer se nahaja mnogo ţivčnih končičev. ko ţe zaznamo površinsko ščemenje. Naveden način usmerjanja pozornosti je po svetu poznan kot metodologija za tako imenovano vitaliziranje telesa in velja za osnovno tehniko preusmerjanja pozornosti po notranjosti telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Med izvajanjem zgornjih vaj se pričnejo na različnih delih telesa samodejno sproţati močnejše zaznave subliminalnih pritiskov. Dobro učinkuje tudi tehnika vlečenja z vizualiziranjem navideznih rok. se za hip fizično premaknemo in bolečine bodo izginile. nato se.  S pozornostjo se usmerimo na področje tik pod popkom. Glede na intenzivnost zaznave lahko celo sledimo ščemenju vse do hrbtenjače. Za zaznavo vrtenja vizualiziramo vrtečo se vetrnico. ki se enakomerno širi v prostor. rezov in ploskovnih napetosti. Sevajoč tip zaznave. nadaljujemo po stegnu. Začnemo z zaznavanjem prstne konice in sledimo zaznavi poti ţivcev po roki vse do vratu oziroma hrbtenjače. Zaznavo krčenja ščemenja doseţemo s predstavljanjem močnega magneta. propeler in podobno. lahko ščemenje vzvalovimo in s tem preidemo v zaznavanje razširjanja.

Prepletanje posameznih zaznav v 4. V šesti stopnji notranja zaznava procentualno doseţe in preseţe subliminalno zaznavo. Tako v četrti kot tudi peti stopnji smo se ţe deloma soočali z notranjimi zaznavami. zaspala.in se bomo . V kolikor bi preskočili te vmesne stopnje in pričeli neposredno z vajami za ozaveščanje notranjega zaznavanja. stopnji preusmerjanja pozornosti Prepletanje posameznih zaznav v 4. zaustavila. se notranja zaznava med četrto in peto stopnjo pribliţuje odstotku zavestne pozornosti. temveč z jasnim namenom. delno telesno paraliziranost in prve omejene prenose pozornosti iz subliminalnega v notranje zaznavanje ter s tem zaznavanje subtilnega telesa. Tega nismo počeli le zavoljo širšega vpogleda v subtilne subliminalne vsebine. v šesti stopnji bodo le te postale prevladujoče. brez mrkov zavedanja. ki pripada subliminalni zaznavi. intenzivne zaznave vibriranja po notranjosti telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Še s ta s to p n j a – su b t i l no st a nj e z a v es t i Vse od druge do vključno šeste stopnje preusmerjanja pozornosti smo se . Kot kaţejo grafi. V šesti stopnji preusmerjanja pozornosti bomo odtegovali pozornost subliminalnemu zaznavanju in začeli z ozaveščanjem notranjega zaznavanja.. stopnji preusmerjanja pozornosti ——————————— 63 ——————————— . 5. Cilj šeste stopnje je ozaveščanje faze vibracij in prvih zametkov notranjega zaznavanja subtilnega telesa. bi se večina nekje na poti ozaveščanja preprosto izgubila..ukvarjali z ozaveščanjem in nadzorovanjem subliminalnega zaznavanja. 5. V tej stopnji preusmerjanja pozornosti praktikanti opisujejo zaznavanje ne-mišičnih trzljajev. in 6. in 6. da postopno. preselimo pozornost na notranje zaznavanje.

Spontane reakcije telesnih mišic. ki izvira predvsem iz končičev čutilnih ţivcev. Medtem. Smo v stopnji. ko je ščemenje posledica podpraţnega zaznavanja. trzanje izvira iz sprostitev/razelektritev napetosti. ki je zadnje v vrsti subliminalnih kinestetičnih zaznav. temveč tudi po izvoru tovrstne zaznave. Vemo. Subliminalno zaznavanje trzanja se nanaša predvsem. Razlika med obema zaznavama je tako minimalna. občutek ob zaznavi sami pa je na las podoben nenadzorovanemu trzanju fizičnih mišic. mahanje. Po daljšem in intenzivnejšem usmerjanju pozornosti na globinsko ščemenje se prične pojavljati tudi subliminalno zaznavanje trzanja. da se med sanjanjem telo deloma odziva na zaznavanje naših sanjskih vsebin (premikanje oči.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI S preusmerjanjem pozornosti od zunanjega preko subliminalnega proti notranjemu zaznavanju se počasi pribliţujemo cilju. Pojavlja se na dva načina. kjer se ţe začenjajo pojavljati prve konkretne notranje zaznave in "vonj" po izventelesnem doţivljanju postaja vse bolj in bolj izrazit ter oprijemljiv. ki se prvič soočajo s tovrstno zaznavo. ki so dovolj intenzivni. spravi v dvom. TRZANJE MIŠIC Trzanje mišic je lahko posledica prekomerne preobremenitve posameznih mišičnih sklopov. da nemalokrat praktikante. ki se tokom dneva uskladiščijo v notranjosti telesa (predvsem mišic) in se nato bolj ali manj naključno sproščajo kot električni sunki. brcanje. K a j j e tr z a nj e? Trzanje lahko definiramo kot ponavljajoč se hipen pojav porasta in sprostitve napetosti. lahko zaznamo med sanjanjem. na primer med običajnim sproščanjem ali popoldanskem počitku. na subliminalne zaznave na področju mišic.  je posledica sunkov električnih tokov. Subliminalno zaznavanje trzanja se razlikuje od zaznave ščemenja ne le po tipu. kot trzanje mišic in subliminalno trzanje. hoja med spanjem). da napnejo posamezno mišico in jo nato tudi sprostijo. Takšne razelektritve lahko zaznamo tudi pri manj obremenjenih mišicah. a ne izključno. ki se odzivajo na vsebino notranjega zaznavanja. ki se po končani fizični aktivnosti sproščajo v sunkovitih razelektritvah. Nenadzoro- ——————————— 64 ——————————— .

Pri večini praktikantov se tovrstno subliminalno trzanje sprva pojavlja predvsem v mišicah. ki ne zmorejo napeti posameznih mišičnih sklopov. se lahko pojavlja le lokalno ali po celotni prostornini telesa. To se zgodi zato. le da v takšnem primeru razelektritve mišic ne sproţajo dovolj močnih tokov. Mednje sodijo skoraj vse mišice na zadnjem delu telesa (vratne. Zaznavamo ga kot da bi v notranjosti telesa obstajalo elektromagnetno polje. zlasti ko se zgodi prvič. Subliminalni del vibracij je pravzaprav sestavljen iz subliminalnega trzanja. ki se širi stran. ko subliminalna zaznava izgublja na intenzivnosti na račun notranje zaznave.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI vano trzanje preteţnega dela mišičja poznamo kot spazmatične krče. le da je to manj intenzivno oziroma manj ostro doţiveto. tisti del. ki jih med dnevno budnostjo manj zavestno uporabljamo. ker ga zaznavamo v nekoliko kasnejši stopnji preusmerjene pozornosti. ——————————— 65 ——————————— . da bi povzročali krčenje in sproščanje mišičnih tkiv. K a j s o vi b r a ci j e? Medtem. Notranja komponenta vibriranja je. podobno kot pri zaznavi razširjanja.  je posledica manj intenzivnih električnih tokov. hrbtne in zadnjične mišice). ki se večinoma sproţajo med epileptičnimi napadi. Zaznavanje vibracij je zelo izrazito in močno doţivetje. SUBLIMINALNO TRZANJE Pri subliminalnem zaznavanju trzanja deluje podobna logika kot pri običajnem mišičnem trzanju. v katerem se naključno sproţajo razelektritve. proč od dejanskega mesta razelektritev. ko je trzanje večinoma subliminalnega izvora in se pojavlja predvsem v prvih fazah šeste stopnje preusmerjanja pozornosti. je vibriranje sestavljeno iz subliminalne in notranje komponente ter se pojavlja v poznih fazah šeste stopnje. ki ga zaznavamo v šesti stopnji. Nenadzorovano subliminalno trzanje.

Takšen zvok je lahko enakomeren ali spreminjajoč.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Faza vibracij. temveč je takšno zaznavanje notranje narave. da tovrsten zvok ne more poškodovati našega čutila za sluh. To pomeni. Kot smo ţe omenili. kar pa ni značilnost subliminalnih vsebin. stopnji preusmerjanja pozornosti lahko kinestetično zaznavamo tudi bolj oddaljen prostor. da prostornina sobe. je v primerjavi s ščemenjem zaznavna bolj neenakomerno. Posamezni subliminalni trzljaji v območju vibriranja se kaj hitro premaknejo iz lege dejanskega mesta trzanja. Lahko zaznavamo. kot tudi sedmi. rahlo vibrira oziroma migeta. Lahko se celo zgodi. To posledično povzroči navidezno laţje dihanje in potenciran občutek svobode. tako po intenzivnosti kot po frekvenci. saj se na tej stopnji subliminalna zaznava ţe pošteno preveša v notranjo zaznavo. V večini primerov so vibracije tudi slišno oziroma notranje avditivno zaznavne. temveč tudi nekaj centimetrov okoli njega. da dobimo občutek. ki ga zaseda prostornina našega fizičnega telesa. Večkrat se takšni zaznavi pridruţi tudi občutek. Ob tem se je dobro zavedati. da ne gre za dejansko zunanje zvočno valovanje. Podobno velja tudi za naše fizično telo: lahko se zgodi. je vibriranje kombinacija subliminalnega in notranjega zaznavanja. Podobne. v kateri prakticiramo izventelesne izkušnje. Mnogokrat v šesti. Tovrstni zaznavi sta posledica pričetka izgubljanja občutka za fizične meje. Vibriranje zaznavamo ne le v območju. da se ustrašimo za naša ušesa oziroma bobnič. ki je ena ključnih faz tik pred zavestnim doţivljanjem izventelesnosti. Zvok vibracij nekateri primerjajo s pridušenim zvokom vrtenja helikopterskega propelerja. kaotično in predvsem z večjimi razlikami v intenzivnosti. kot da se prostornina sobe zelo poveča. a manj inten- ——————————— 66 ——————————— . ki se širi preko zraka oziroma zgoščanja zračnih molekul. kako se je naš prsni koš razširil. da je jakost oziroma intenzivnost zvočne zaznave tolikšna.

saj se pozornost popolnoma umakne proč od zunanje in subliminalne zaznave in s tem v celoti izgubimo občutek za meje fizičnega telesa. medenici. petah). Lahko na primer zaznamo. Podobno kot pri vseh ostalih zaznavah se tudi tovrstne zaznave najprej pojavijo predvsem na telesnih ekstremitetah. da jih dokončno "preglasi". vendar je intenzivnost zaznavanja vibriranja ţe tolikšna. Zunanja in predvsem subliminalna zaznava sta še prisotni na delih telesa. čeprav omejeno. stopnji preusmerjanja pozornosti. Večinoma se paraliziranost prične le postopno in lokalno. lahko zaznamo. Tik pred pričetkom zaznavanja ločevanja posameznih delov subtilnega telesa od fizičnega telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI zivne zaznave. zaznavamo naše fizično telo. hrbtu. Proces ločevanja subtilnega telesa od fizičnega telesa se nato nadaljuje vse bolj proti osrednjim delom telesa. lahko zaznamo še zadnji trzljaj ali vibracijo. smo lahko doţivljali tudi med razširjanjem v 4. tilniku. Dokončna prevlada zunanjega zaznavanja posledično povzroči občutek paralize fizičnega telesa. V šesti stopnji preusmerjanja pozornosti namreč večinoma še zmeraj. Zaznavanje vibracij je ključen trenutek v prenašanju pozornosti iz zunanjega na notranje zaznavanje. na primer dlani. Pri nekaterih praktikantih se lahko začne ţe v takšnih trenutkih pojavljati jasna notranja zaznava subtilnega telesa. da nam manjka desna dlan in podobno. trupu in vratu ter se zaključi z glavo. kako posa mezni prsti izskočijo iz lege fizičnega telesa. ki pritiskajo na podlago (zadnjici. da nikakor ne čutimo več dveh od petih prstov na nogi. Med paralizo. Navedeno ——————————— 67 ——————————— . ki napoveduje proces ločevanja.

kako se le ti širijo po notranjosti telesa na vse večjo prostornino. ki nam najbolje ustreza. ki v ponavljajočih se ciklih poţira oziroma srka vodo v svojo notranjost. kako se skozi notranjost telesa v sunkih pretaka električni tok. kako z vsakim utripom vsrkamo v telo občutek ščemenja. da je zaznava subtilnega telesa seveda proizvod notranje zaznave. je intenzivnost zaznave sorazmerno močna (za nekatere celo moteča). trebuha. Po nekaj ponovitvah bomo jasno ozavestili specifičen tip zaznave trzanja. Naj še enkrat omenimo. področja trtice oziroma anusa. kako to preţema celotno prostornino telesa. Vizualiziramo lahko tudi. se usmerimo le na del telesa.   Ko posamezne trzljaje ţe zaznamo. in s pozornostjo vztrajamo tam toliko časa. si s pomočjo vizualiziranja predstavljamo. Dokler zaznavamo subtilno telo le lokalno.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI sosledje procesov se v teoriji odvija zaporedno. si lahko zgornjo analogijo v mislih tudi predstavljamo. dokler ne zaznamo rahlega trzanja v notranjosti. Telo lahko polnimo preko ust. se intenzivnost zmanjša. Da bi zaznavo še okrepili. ki ga bomo kasneje z lahkoto tudi priklicali. ko pa se zaznava razširi na večji del telesa. Nato premaknemo pozornost na drug del telesa in ponovimo vajo. Sicer pa izberimo tehniko. temena. ki nima zunanjega izvora. Več bomo o subtilnem telesu govorili v nadaljevanju.  Ko ţe zaznamo notranje ščemenje. vratu. izrablja zaznavanje srčnega pritiska/utripanja na posameznih delih telesa. Predstavljamo si. V mislih enostavno ponavljamo vizualizacijo in le spre- ——————————— 68 ——————————— . v praksi pa poteka glede na posebnosti praktikantovega zaznavanja tudi v drugačnem vrstnem redu. Vizualiziramo. da z vsakim vdihom polnimo telo s ščemenjem (kot da bi ga napihovali). s katero polnimo telo s ščemenjem. Zaznavanje utripanja je zelo podobno vodnemu poţiralniku. Zelo učinkovita metoda. na primer na nogo. Ko do neke mere ţe zaznamo polnost globinskega ščemenja. si v mislih predstavljamo. Zaznavanje trzanja je laţje zaznati na področju mišic.

Pozornost usmerimo na območje trtice. V mislih ponavljamo občutek napenjanja in sočasno vizualiziramo. preusmerimo pozornost navzgor po sredini hrbtenice.  Naslednja vaja zahteva veliko mero usmerjene pozornosti in discipline. Lahko si pomagamo s predstavljanjem. je pa zelo učinkovita za prenos pozornosti od subliminalnega v notranje zaznavanje. Ko v mislih sprostimo mišico.p. Vibracije najprej vizualiziramo nekaj centimetrov nad telesom. V kolikor so vibracije zaznavne le v slišni/avditivni obliki. Sledila bo zaznava tudi na kinestetičnem nivoju. Področje hrbtenjače poskusimo zaznati čimbolj intenzivno. da črpamo od spodaj navzgor po hrbtenjači gosto tekočino ali kaj podobnega. da prikličemo v spomin kinestetičen občutek napenjanja in sproščanja rektalnih mišic. V kolikor vibracij še zmeraj ni. To naredimo tako.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI mljamo odzivanje zaznave. Bodimo pozorni. da vse aktivnosti izvajamo le v mislih. Tako se bo zaznavanje vibracij kmalu pričelo. domač iz opravljanja velike potrebe. Ko jih zaznamo. kjer se nahajajo ţivci – glej sliko. nato pa s pozornostjo vstopimo vanje oziroma se z njim poistovetimo. saj so rektalne mišice izjemno odzivne. Postopek ponavljamo vse do moţganov. Počasi in umirjeno poskušamo lokalizirati hrbtenjačo. jih najprej poskušamo lokalizirati. ——————————— 69 ——————————— . Ko ţe zaznamo ščemenje. jih nato z usmerjeno pozornostjo postopoma pritegnemo vanj in jih poskušamo občutiti. kako srkamo napetost navzgor po hrbtenjači. pričnemo z dviganjem napetosti vse višje proti moţganom. da zaznamo kje se nahajajo. Ko ţe zaznamo močnejšo napetost v spodnjem delu hrbtenjače. poskusimo s pozornostjo zadrţati napetost na isti višini. Za dvigovanje napetosti navzgor po hrbtenjači lahko uporabimo tehniko s krčenjem in sproščanjem rektalnih mišic. da jih bomo lahko tudi občutili. jih razširimo po celotni notranjosti. jih lahko tudi spodbudimo. t.

izmenično potenciramo in umirjamo. poskušajmo večkrat zaporedoma potegniti dele subtilnega telesa izven lege fizičnega telesa in jih nato potisniti spet nazaj. Vibracije so povsem normalne in varne.  Več o procesu ločevanja si lahko preberemo v sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti. Nadaljujemo do stopnje. na primer dlan ali stopalo. da ne premaknemo fizičnih prstov. Ob tem bodimo pozorni. ga vzvalovimo. lahko ga razširimo izven meja fizičnega telesa. poskušamo s premikanjem posameznih prstov. Ne pozabimo. da se subtilno telo odziva neposredno na miselni ukaz. Da bi se čimbolj udomačili v zaznavanju.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Med pravilnim izvajanjem tovrstne vaje se lahko začnejo poleg lokalnega vibriranja pojavljati tudi zaznave lokalne paralize. ——————————— 70 ——————————— . Ta pa ne sme sproţiti dovolj močnega električnega impulza.  Ko nam vibriranje ţe uspe zaznati. ko lahko vibriranje izvajamo in nadzorujemo po ţelji. zato uţivajmo v njih. Lahko ga poskušamo intenzivneje. Ko ţe zaznamo del subtilnega telesa. ki bi premaknil fizični prst. bolj ostro zaznati. ga s pomočjo vizualiziranja razširimo na celotno prostornino telesa. poskusimo povleči še celotno subtilno roko oziroma nogo izven lege fizičnega telesa. Ko nam to uspe.

saj se iz medenice širijo ţivci. ko smo v šesti stopnji ţe ozavestili zaznavo vibracij in deloma notranjih zaznav subtilnega telesa. da so izgubili kontrolo nad dihanjem. kot da se od fizičnega telesa ločuje subtilno telo. Kot smo ţe omenili. saj za trenutek pomislijo. ustna votlina in nos Med paralizo in ločevanjem ustne votline otrpne tako jezik kot tudi del mišic. Prav zaradi tega bomo to fazo imenovali tudi faza ločevanja. Cilj sedme stopnje je doseganje zavestne zaznave subtilnega telesa oziroma zavestna izventelesna izkušnja. si bomo v sedmi stopnji podrobneje ogledali proces dokončnega prenosa zavesti na notranjo zaznavo. Specifika prenosa pozornosti iz subliminalnega v notranje zaznavanje povzroči zaznavni občutek. kar pa lahko preizkusimo samo tako. A brez strahu.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Se d m a s t o p n j a – su b t i l n o st a nj e z a ve st i V sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti bomo pozornost dokončno preselili iz subliminalnega zaznavanja v notranje zaznavanje. Ob prvem zavestnem spremljanju tovrstnega procesa lahko praktikanti doţivijo presenečenje. paralize in zaznavanjem subtilnega telesa. Seveda je strah odveč. Omenimo nekaj posebnosti med doţivljanjem vibracij. s katerimi zavestno nadzorujemo potek dihanja. Medenica Ločevanje medeničnega predela povzroči samodejno paralizo in ločevanje obeh nog. Grlo. da bo srce prenehalo biti. ki oţivljajo noge. za enostavnejšo nadaljnjo razlago. kar je nujno potrebno za popolno zavestno notranje zaznavanje (podobno kot ——————————— 71 ——————————— . saj dihanje prevzame avtonomno ţivčevje. da izkušnjo ločevanja neposredno izkusimo. se tako paraliza fizičnega telesa kot ločevanje subtilnega telesa večinoma pričneta na dlaneh in/ali stopalih ter se postopno nadaljujeta proti notranjosti telesa oziroma centralnemu ţivčnemu sistemu (hrbtenjači in moţganom). Potem. Srce Intenzivno zaznavanje ločevanja subtilnega srca od fizičnega srca lahko pri nekaterih praktikantih povzroči strah.

kar velikokrat povzroči občutek. v fazi vibracij. ki so lahko v obliki človeških. da se je naš nos močno povečal in razširil. Subliminalna avditivna zaznava se lahko občasno pojavlja ţe v predhodnih stopnjah preusmerjanja pozornosti. Sicer pa je zaznavanje brnenja le prva faza v prehodu proti notranji avditivni zaznavi. ——————————— 72 ——————————— . Sten nosne votline ne zaznavamo več. Sledijo notranje zaznavni zvoki. ki jih zaznavamo kot brnenje. prepričanja. Med samodejnim dihanjem slišimo vdihe in izdihe lastnega telesa. ki pa so ţe neposredna posledica vpliva našega uma. Zaznamo lahko predvsem dokaj visoke frekvence v obliki piskanja ali šumenja v ušesih. Praktikanti v tej fazi opisujejo sledeče zaznave:  zaznavanje zvokov. kot da je ločeno od nas. bolj ali manj nerazumljivo govorjenje in podobno. škripanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI med spanjem). medtem ko so ušesa. Na področju sluha se tako pojavi kombinacija subliminalne in notranje zaznave. vendar v primerjavi s kinestetično ni tako izrazita. lahko povzroči v glavi praktikanta pravcato obsedeno stanje. Šele kasneje. strahove. ko se deloma vklopi tudi notranja avditivna zaznava. oči in moţgani še dokaj trdno pod nadzorom predvsem subliminalnega zaznavanja. ki bi naj izvirali iz neposredne bliţine (nekaj metrov stran)  miselno hiperprodukcijo kot posledico strahu pred dokončnim prenosom zavesti iz zunanjega in subliminalnega zaznavanja v notranje zaznavanje  vizualne prebliske bolj ali manj strašljivih vsebin (odvisno od posameznika)  kinestetične zaznave dotikov nečesa ali nekoga iz zunanjosti Proces "ločevanja" organa za sluh in neokorteksa. ţivalskih in drugih naravnih ali umetnih zvokov. predsodke. se neposredno odzivajo na našo siceršnjo miselno naravnanost. interese. ki je zadolţen za zavestno mišljenje. Na nivoju avditivne zaznave se prenos pozornosti proti notranji zaznavi odvija postopoma. ki se kaţe v specifičnih frekvencah. Notranje avditivne vsebine. Ušesa in moţgani (neokorteks) Na tej stopnji s svojo pozornostjo nadzorujemo subtilno telo od pribliţno čeljusti navzdol. te postopno postanejo bolj konkretne in intenzivne. kot so poki.

ki stoji v ozadju. zato je moţganska struktura razvila najhitrejši instinktivni odziv. Prav ta mehanizem se izdatno sproţi v sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti. V kolikor bi to počel z zavestno pozornostjo. Strah je torej le odziv na bliţino nečesa novega. da sproţa toliko dvomov. Emocionalno stanje preplaha je opozarjalo na takojšnjo reakcijo. da neznane izkušnje. zavestnim vstopom v notranje zaznavanje. čas. tako intimne kot zunanje. Pred tem se za trenutek posvetimo čustvu strahu. saj se ljudje teţko soočimo z dejstvom. da smo med notranjim zaznavanjem popolnoma zavestni. ki so posledica strahu pred neznanim. na nekaj. se bomo v nadaljevanju poglobili še v ločevanje "neokorteksa". Vsako taktiziranje bi lahko bilo usodno. STRAH Skozi zgodovino razvoja ţivalskih vrst se je v boju za obstanek razvil mehanizem "boja ali bega". Ko so se ţivali srečavale z močnejšo vrsto. Po genetskem zapisu so se takšni avtomatizmi prenesli tudi na človeka. ki so močnejše od njega oziroma jih ne zmore nadzorovati. Kot smo ţe omenili. ki nikoli ni enostavno. Med notranjim zaznavanjem (podobno kot med sanjanjem) nismo vezani niti na fizično telo niti na osnovne fizikalne zakone (gravitacijo. ——————————— 73 ——————————— . da je zavestno notranje zaznavanje še dandanes civilizacijska tabu tema. izriva iz zavesti. oziroma v tem primeru. Glede na to. s tistimi seveda. vprašanj. Takšno ozaveščanje nezavednih vsebin in procesov pa seveda nujno sproţi spreminjanje osebnosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Da bi bolje razumeli tovrstno avditivno zaznavanje. nevednosti in posledično strahu. je popolnoma samoumevno. se lahko med "ločevanjem" neokorteksa sproţijo miselne vsebine. bi se moral soočati tudi z vsebino strahov in z logiko (morda višje narave). Spremljajo ga tudi danes: vsakič ko se sooči z neznanimi silami. ki mnogokrat odigra zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti. Strah je posledica samodejne naravnanosti človeka. se sproţi občutek strahu. kar presega dotedanji okvir našega gledanja. so se naučile beţati. da bi preţivele. Velika večina ljudi namreč vstopa v notranje zaznavanje le neozaveščeno preko spanja ali pa občasno spontano in brez nadzora za zelo kratka obdobja.

umrlih ljudi. zgodbe. zastrašujočim. Še enkrat: način pojavljanja tovrstnih zaznav je odvisen predvsem od naše miselne naravnosti. se jih dotikajo. da vsak izmed nas vsako noč med sanjanjem doţivlja zgoraj opisane pojave. slišijo govorjenje in podobno. vpliva in moči. V kolikor se nam opisana situacija pojavi ob prvem stiku z globokimi subtilnimi nivoji zavesti. V praksi je svet notranjega zaznavanja oziroma subtilne realnosti neposredno odvisen od tega. letimo po subtilnem svetu. da je tako. saj se v sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti miselne vsebine v trenutku spremenijo v jasno notranje zaznavanje. Zaznavanje notranjih vsebin se v tej fazi ţe skoraj popolnoma odziva na misli (kar pomislimo. Naslednji poskusi bodo zagotovo manj stresni. prikazni. s katerim lahko neposredno vplivamo na zgradbo oziroma vsebino subtilne realnosti. ropotajo z vrati. kaj se dogaja po fizični smrti. kako ga mi v svojih mislih dojemamo in ustvarjamo. Posledica tega je strašljivo doţivljanje vstopa v zavestno notranje zaznavanje. misel med notranjim zaznavanjem neposredno ustvarja notranje zaznavne vsebine (prostore. ki hodijo v njihovi bliţini. se ob prvem prehodu v zavestno notranje zaznavanje sproţijo strahovi o tem. da tako slišno kot vidno zaznavajo bitja. Ne glede na to. v vizualnih prebliskih videvajo takšne in drugačne prikazni. ali so naša prepričanja o spremenjenih stanjih zavesti zavestne ali nezavedne narave. Drugi spet povezujejo svet notranjega zaznavanja s svetom duhov. pošasti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI prostor). zato so povsem logični "čudni" občutki. Misel je med notranjim zaznavanjem tisto orodje. Nekateri praktikanti opisujejo. bogokletnim. se med prvim zavestnim vstopom v notranje zaznavanje vseeno teţko sooči s tako vrsto svobode. ki jih poznamo med dnevno budnostjo. z nekaj prakse in s spremenjenim odnosom do spremenjenih stanj zavesti pa celo polni uţitka. Z drugimi besedami. Tako lahko menjujemo oblike svojega subtilnega telesa. Ne glede na to. zaznave in subjektivne interpretacije med ločevanjem neokorteksa. z mislimi spreminjamo oblike subtilnega sveta in podobno. jo enostavno sprejmimo in predelajmo. to zaznavamo). kaj je tam onkraj. ——————————— 74 ——————————— . zaplete…). trkajo po oknu. Mnogo ljudi celo enači zavestno notranje zaznavanje z nečim temačnim. Seveda ni nujno. kakšen je svet onkraj fizičnega.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Oči in zadnji del moţganov Zadnji del "ločevanja" subtilnega telesa se zgodi prav pri očeh, saj smo ljudje preteţno vizualni tipi. Svet kot ga poznamo med dnevno budnostjo najbolj povezujemo prav z njegovo vizualno komponento. Ali drugače, laţje sprejmemo dejstvo, da lahko kinestetično občutimo svoje subtilno telo ali slišimo notranje zvoke, kot pa vizualno zaznavamo notranje svetove. Med ločevanjem očesnega predela se lahko sprva pojavi še zadnja, dokaj pekoča, subliminalna zaznava ščemenja v notranjosti oči. Večinoma se ob "ločevanju" oči istočasno loči tudi zadnji del moţganov in kaj kmalu se prične tudi popolno notranje vizualno zaznavanje. Zaznavanje vizualnega prehoda v popolno notranje vizualno zaznavanje se lahko, podobno kot pri kinestetičnem prehodu, prične le z delno notranjo vizualno zaznavo. Podobno kot pri avditivni zaznavi, se tudi vizualno zaznavanje bistveno spremeni šele v fazi vibracij. Do takrat lahko občasno zaznavamo subliminalno vizualno zaznavo, ki se v prvih stopnjah preusmerjanja pozornosti kaţe predvsem kot rahlo, komaj opazno migetanje med opazovanjem črnine (posledica zaprtih oči). V fazi vibracij lahko sprva zaznamo intenzivnejše vibriranje pred očmi, kasneje pa le to preide v notranje vizualno zaznavanje. Prehod se zgodi postopno, tako da se na začetku med vibriranjem pojavljajo le občasni slikovni prebliski, nakar se začne pojavljati jasna plastična notranja zaznava. Ta se lahko prične sočasno na celotnem vidnem polju, lahko pa se pojavi le lokalno in se nato postopno razširi. Mnogo praktikantov opisuje vizualni prehod v notranje vizualno zaznavanje kot prehod skozi tunel. Tovrstni prehod je pravzaprav kombinacija vizualnega razširjanja vidnega polja, ki ga zapolnjuje notranja vizual-

——————————— 75 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

na zaznava na račun zunanje in subliminalne zaznave. Večinoma se tovrstni prehodi zgodijo v kratkem časovnem intervalu in zaradi tega učinkujejo podobno kot prehod skozi tunel – glej zaporedje skic.

Proces prehoda v notranje vizualno zaznavanje

Mnogokrat se takšni vizualni zaznavi pridruţi tudi notranja kinestetična zaznava pritiska, kot da bi leteli skozi zrak v smeri tunela. Pri nekaterih praktikantih se pojavi strah med stanjem paralize. Popolna paraliza fizičnega telesa jih prestraši in ţelijo čim hitreje premakniti svoje telo, ki pa se ne odzove. V stanju popolne paralize je namreč zavedanje ţe močno premaknjeno v subtilno stanje zavesti s pripadajočim notranjim zaznavanjem. To pomeni, da smo naše zavestne ukaze ţe dokaj preusmerili od neposrednega vplivanja na mišičje proti notranjim vsebinam, kar se odraţa v počasni motoriki. Z drugimi besedami, če ţelimo premakniti roko, moramo najprej usmeriti pozornost nanjo in jo nato počasi začeti premikati. Najlaţje to storimo tako, da vso svojo pozornost usmerimo na en prst, ga spet subliminalno in zunanje občutimo ter nato tudi premaknemo. Najslabše je, da se prepustimo naglici, ki povzroča nepotrebne panične odzive, saj je stanje paralize naravno stanje, ki ga sicer neozaveščeno izkušamo vsako noč med spanjem. V sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti se nadzorovanje nanaša predvsem na prevzemanje kontrole nad notranjim zaznavanjem. V nadaljevanju opisane tehnike lahko uporabljamo v katerem koli trenutku potem, ko ţe ozavestimo fazo vibracij. V vajah za nadzorovanje opisujemo le nekaj klasičnih primerov izmed številnih vaj, ki sluţijo hitrejšemu prehodu v notranje zaznavanje. Cilj vseh sledečih vaj je torej doseganje zavestne izventelesnosti.

——————————— 76 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

VIZUALNA TEHNIKA – PREHOD SKOZI VRATA Tehnika temelji na skoraj izključni uporabi vizualnega predstavljanja. Med običajno budnostjo večkrat dnevno natančno opazujmo postopek odpiranja vrat. Odpiranje vrat v vseh podrobnostih si poskušajmo čimbolj natančno vtisniti v spomin. Poleg opazovanja dodajmo še avtosugestijo, ki pravi na primer "Ko se bodo vrata odprla, bom doţivel izventelesno izkušnjo!". Vse skupaj uskladiščimo v spomin do te mere, da lahko prizor kadarkoli ponovno prikličemo. Med fazo ločevanja prikličemo vizualno predstavo odpiranja vrat, skupaj z miselno afirmacijo, in vizualizacijo ponavljamo dokler se ne začne izventelesna izkušnja. Podobno lahko uporabimo tudi predstavo prehoda skozi tunel. Ponavljajoče si predstavljamo, kako se iz pike na črnem ozadju pojavlja tunel in širi navzven v koncentričnih krogih. Na drugi strani tunela nas čaka notranja vizualna zaznava. KINESTETIČNA TEHNIKA – TEK Tehnika temelji na skoraj izključni uporabi kinestetičnega predstavljanja. Med dnevno budnostjo čimbolj pozorno spremljajmo kinestetične občutke med enakomernim tekom. Občutenje uskladiščimo v spomin do te mere, da ga lahko kadarkoli ponovno prikličemo. Med fazo ločevanja prikličemo kinestetično predstavo teka in vztrajam dokler se ne začne izventelesna izkušnja. KOMBINACIJA VIZUALNE IN KINESTETIČNE TEHNIKE – LEBDENJE Tehnika z lebdenjem vključuje tako vizualno kot tudi kinestetično komponento. Za izvajanje te tehnike je pomembno, da si ţe pred vadbo podrobno ogledamo in zapomnimo videz prostora v bliţini mesta, kjer prakticiramo izventelesne izkušnje

——————————— 77 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

(predvsem nad leţiščem). Spominska slika nam namreč olajša prostorsko vizualizacijo. Med fazo ločevanja vizualizirajmo, da lebdimo nad svojim fizičnim telesom. Bolj kot je slikovna predstava jasna, hitreje se pozornost prenaša na notranje vizualno zaznavanje. Poskusimo zaznati okolico iz poloţaja lebdečega telesa (na primer kako je videti strop iz neposredne bliţine). Med dvigovanjem si lahko dodatno predstavljamo, da nas v zrak dvigujejo ptice, dvigalo, močan magnet in podobno. Lahko si tudi predstavljamo, da svoje fizično telo gledamo iz višine. Poskušajmo videti svoje fizično telo kako nepremično leţi pod nami. Med izvajanjem vaje lahko izmenično uporabljamo tako predstavljanje dvigovanja, kot tudi vizualiziranje, da se ţe nahajamo nekje zunaj telesa. Z vizualizacijo nadaljujmo dokler se ne začne izventelesna izkušnja. Princip tehnike z lebdenjem izkoriščajo tudi druge vrste tehnik, ki namesto vizualizacije dvigovanja uporabljajo predstavljanje kotaljenja, padanja, hoje in podobno. KOMBINACIJA VIZUALNE IN KINESTETIČNE TEHNIKE - VRV Tehnika z vrvjo vključuje predvsem kinestetično komponento in le delno notranjo vizualno zaznavo. Na strop nad leţiščem ţe pred vadbo obesimo vrv ali trak, tako da visi nekaj deset centimetrov nad našim telesom v dosegu rok. Lezimo in z rokami primimo visečo vrv. Poskusimo si zapomniti občutek drţanja vrvi in mesto, kjer se nahaja. Vajo nekajkrat ponovimo: dvignimo roke in primimo vrv ter jih nato ponovno spustimo ob leţeče telo.

——————————— 78 ———————————

kot da bi jo hoteli povleči. Zelo malo tehnik temelji na avditivni. Bodimo usmerjeni. da ţelimo zapustiti fizično telo oziroma zaţiveti s subtilnim telesom. si predstavljajmo kako z rokami segamo proti vrvi. Ko doseţemo sedmo stopnjo preusmerjanja pozornosti. Ključ do uspeha je miselni nadzor. Posebnosti te tehnike so v podrobnostih predstavljene v poglavju o zavestnem sanjanju. temveč uporablja metodo ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti med spanjem. saj ne temelji na zavestnem preusmerjanju pozornosti. ki pa spada v posebno kategorijo. druge pa na kinestetično komponento. Vso svojo pozornost posvetimo vlečenju vrvi. Nadaljujmo dokler se ne začne izventelesna izkušnja. kot vse ostale tehnike. Misel naj bo usmerjena in brez motenj. le zamišljajmo si ga! Začnimo se vzpenjati po vrvi z rokami. Poseben pristop k ozaveščanju izventelesnih izkušenj je tudi "tehnika s sanjami". Vse navedene vaje vsebinsko temeljijo na potenciranju notranjega zaznavanja. s tem da se nekatere usmerjajo bolj na vizualno. Ne ukvarjajmo se več z vibracijami. Pomembno: ni nam potrebno dejansko videti postopka. gustatorni in/ali olfaktorni komponenti. da si sami izberemo najprimernejšo obliko. Seveda je najbolje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Sprostimo telo. ——————————— 79 ——————————— .

Cilj in rezultat zavestnega izvajanja izventelesnih izkušenj je izventelesno potovanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Os m a st o p n j a – s u b t i l no st a nj e z a v es t i Z osmo stopnjo zaključujemo proces preusmerjanja pozornosti. črtaste in ploskovne napetosti površinsko ščemenje globinsko ščemenje globinsko ščemenje trzanje trzanje ---KOMB. IN NOTR. V sedmi stopnji smo dosegli stanje notranjega zaznavanja in izventelesnosti. si v tabeli še enkrat osveţimo obdelano sosledje ključnih kinestetičnih zaznav med prehajanjem v notranje zaznavanje. ZAZNAVA ------razširjanje površin. Preden nadaljujemo z opisom izventelesnih potovanj. ščemenja ---razširjanje globin. ščemenja ---vibriranje ---NOTRANJA ZAZNAVA ------razširjanje v prostor ---razširjanje v prostor ---razširjanje v prostor zaznava subtilnega telesa Preglednica ključnih zaznav v osem-stopenjskem preusmerjanju pozornosti Kot smo ţe omenili v uvodu poglavja o osem-stopenjskem preusmerjanju pozornosti. Nekateri ljudje lahko doseţejo izventelesne izkušnje neposredno iz stanja budnosti. ki jo doţivljamo z notranjo zaznavo. SUB. praktikanti med procesom ozaveščanja izventelesnih izkušenj pogosto preskakujejo posamezne stopnje. Izventelesno potovanje je zavestna aktivnost subtilnega telesa v interakciji s pripadajočim subtilnim okoljem. drugim se le ta zgodi na primer med doţivljanjem četrte ——————————— 80 ——————————— . Podobno preskakovanje lahko opazimo tudi med doseganjem izventelesnosti. Sedaj utrdimo notranjo zaznavo in se priučimo osnovnih manevrov gibanja s subtilnim telesom ter interakcij s subtilno zunanjostjo. SUBLIMINALNA ZAZNAVA površinsko ščemenje točkovne.

lahko doţivijo izventelesno izkušnjo. dokler si telo spet ne opomore. Nekateri praktikanti ne zmorejo zavestno sprejeti ——————————— 81 ——————————— . ljudje. Mednje uvrščamo hujše telesne poškodbe.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI stopnje preusmerjanja pozornosti. K notranjim sproţilcem uvrščamo vse subliminalne in notranje vsebine. ekstremno poudarjene vonjave in okusi. sproščanjem. nenadnih izgubah ravnoteţja in drugih za posameznika ekstremnih situacijah. molitvijo in spanjem se praktikantom dogaja. Takšni sproţilci so lahko tako objektivne zunanje okoliščine kot subjektivna notranja doţivljanja. močna svetloba. da se ob zavestni zaznavi določene notranje vsebine odzovejo z zdrsom pozornosti proti globljim stanjem zavesti. ki sproţajo spontane izventelesne izkušnje. teţje operacije. ob močnih čustvenih draţljajih dobesedno omedlijo. ki povzroči samodejen prenos zavedanja iz običajne na globljo raven zavedanja. V kolikor je njihova pozornost ob takšnem zdrsu ostala vsaj delno zavestna. Med prakticiranjem izventelesnih izkušenj. da je njihova zavestna pozornost v hipu zdrsnila iz običajnega stanja zavedanja v spremenjeno stanje zavesti. Da bi pravilno razumeli takšne razlike. si podrobneje oglejmo značilnosti preskakovanja nivojev zavesti. Na primer. meditacijo. ki sproţajo spremenjena stanja zavesti. Sproţilci spremenjenih stanj zavesti se razlikujejo od posameznika do posameznika. Sproţilce spremenjenih stanj zavesti lahko definiramo kot zunanje ali notranje vsebine. visok odstotek vlage v zraku. ali pa kombinacija obeh. Poleg navedenih omenimo še posebno vrsto zunanjih sproţilcev. ki "nasilno" spreminjajo naša stanja zavesti. uporabo psihedeličnih substanc in močnejših zdravil. ki ne zmorejo zavestno doţivljati močnih čustvenih stanj med svojim običajnim stanjem zavesti. Zunanje okoliščine. Podobni mehanizmi. ki sproţijo hipen prenos zavedanja iz določenega stanja v globlje stanje zavesti. ki smo jih ţe opisali med osem-stopenjskim preusmerjanjem pozornosti. ki jih izzovejo sproţilci spremenjenih stanj zavesti. To pomeni. se lahko zgodijo tudi ob pretirani fizični utrujenosti. ki traja nekaj sekund. tretji pa zavestno prepotujejo celotno osem-stopenjsko pot. povzročijo v človeku manjši ali večji umski šok. kot je zelo hladno ali vroče okolje.

da leţimo v postelji in istočasno sanjamo. kot so globinsko ščemenje. tako da se po izkušnji spomnijo doţivetja. Podobno učinkujejo tudi drugi notranji sproţilci. Med takšnimi preskakovanji med različnimi nivoji zavesti se mnogokrat zgodi. občutek vrtenja v glavi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI občutka razširjanja ščemenja v prostor zunaj telesnih mej. da lahko sočasno obdrţimo tako zunanjo kot notranjo zaznavo. vibriranje. zavedamo se in tudi zaznavamo. se lahko praktikant kar naenkrat znajde v stanju izventelesnosti. Med krajšim mrkom zavedanja se pozornost preusmeri proti globljim stanjem zavesti in v kolikor med tem procesom ostane zavesten vsaj delček pozornosti. Načini doseganja izventelesnih izkušenj Preskakovanja med različnimi stanji zavesti so lahko bolj ali manj ozaveščena. Na primer. Drugim so tovrstna preskakovanja bliţje in zmorejo vsaj delno zadrţati zavestno pozornost. tako da se tok zavesti skoraj ne prekine. zato nanj reagirajo z izgubo zavesti oziroma s spancem. ——————————— 82 ——————————— . Velika večina ljudi se tovrstnih preskakovanj sploh ne zaveda. saj je njihova zavestna pozornost prisotna le med običajno dnevno budnostjo. Tretji lahko med zdrsom pozornosti stalno zadrţijo zavestno pozornost.

ki jih vnašamo iz zunanjosti v notranje vsebine. niso nikakor vezane na zunanji svet ter značilnosti človeškega zaznavnega aparata. kar pa seveda ne drţi. fizikalne zakone. saj predmeti v notranjih svetovih nimajo teţe. Seveda bi v notranjih svetovih lahko tudi leteli. Glede na to. Seveda jih lahko premaknemo ţe s tem. v kontinuumu med preteklostjo. Med doţivljanjem sveta med običajno zavestjo izkušamo:  čas linearno.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Da bi laţje razumeli fenomen izventelesnih izkušenj in spekter izventelesnih doţivetij. Fizično realnost obvladujejo štiri relativno stabilne temeljne zakonitosti (čas. Seveda imajo tudi subtilnejše realnosti svoje zakoni- ——————————— 83 ——————————— . Razen seveda.  omejeno kvantiteto razpoloţljive energije (na primer s prostimi rokami ne moremo premakniti slona). Drugače povedano: če v notranjih svetovih hodimo po dveh nogah. da ta obstaja tudi v subtilnih svetovih. gledano iz fizičnega sveta pa pačijo. to je fizičen način. si oglejmo še nekaj dejstev. zaradi česar doţivljamo materialno omejenost naših teles (na primer ne moremo leteti ali hoditi po vodi).  gravitiranje manj gostih mas proti teţjim. ki ga uporabljamo med običajno dnevno pozornostjo. proti prihodnosti.  prostor kot tri-dimenzionalen. kot je gravitacija. Pravzaprav so edina močna vez med notranjimi subtilnimi svetovi in zunanjim svetom le naše navade. da je. ki jih vnašamo iz zunanjega sveta. saj ne obstaja nekaj takega. da lahko predmete v subtilnih svetovih premikamo le z močjo rok našega subtilnega telesa. enkraten in ekskluziven v individualni eksistenci (smo lahko samo na enem mestu hkrati in imamo eno bolj ali manj nespremenljivo telesno obliko). da izventelesne izkušnje potekajo v svetu notranjih zaznav in vsebin. preko sedanjosti. V notranjih realnostih se te zakonitosti relativizirajo. energija in masa). Naš notranji svet je pač tak. In tako naprej. da na to pomislimo. če mislimo. da se bomo tudi med doţivljanjem izventelesnih izkušenj v subtilnih realnostih znašli na običajen in navajen. prostor. je to posledica navad. Podobno. obliko človeškega telesa in delovanja čutil pričakujemo. kot verjamemo. Spričo navajenosti na fizično realnost. a priori smo prepričani.

gibanja. temveč le notranje zaznavanje. Os no v ne z na či l n os t i s u b t i l ni h r ea l no st i SUBTILNI PROSTOR Subtilni prostor je pravzaprav neobstoječ in hkrati vseobsegajoč. Potemtakem so v subtilnejših sferah drugačni tudi načini zaznavanja. SUBTILNI ČAS Med običajnim stanjem zavesti čas doţivljamo kot linearen in zaporeden. ki sestavljajo naše subtilno telo in na druge oziroma zunanje subtilne vsebine. ki je v naslednjem trenutku ţe del preteklosti. ali pa je z njim popolnoma neprimerljivo. saj med doţivljanjem subtilnih realnosti ne obstaja nekaj takega. stojimo na stropu in podobno. SUBTILNE VSEBINE Subtilne vsebine se nahajajo v subtilnem prostoru in ga s tem tudi opredeljujejo. da razdalja med subtilnimi vsebinami a priori ne obstaja. Subtilno telo lahko ——————————— 84 ——————————— . sedimo na oblakih. Subtilni čas je podobno kot subtilni prostor hkraten oziroma neobstoječ. ki se lahko kaţe kot okolje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI tosti. Subtilni prostor je pravzaprav kreacija našega uma. V subtilnih realnostih časovno sosledje dogodkov ni samoumevno. interakcije. podobno tistemu iz običajnega stanja zavesti. lebdimo. kar pomeni. Za naše potrebe bomo subtilne vsebine delili na vsebine. pojavnosti in strukture. V subtilnih realnostih gravitacija ne vpliva na subtilne vsebine in subtilno telo. hodimo po vodi. razen če to ni drugače predpostavljeno. le da so te drugačne od tistih v fizičnem svetu. SUBTILNA GRAVITACIJA Med običajnim stanjem zavesti vsak trenutek občutimo vpliv gravitacije in s tem navado vnašamo tudi v subtilno okolje. lahko pa jo kot takšno zaznavamo. komunikacije. Ţivimo v sedanjosti. kot je telo med običajnim stanjem zavesti. prihodnost pa je vedno nedosegljivo korak pred nami. Torej lahko med izventelesno izkušnjo letimo. ki ločuje identiteto praktikanta od drugih subtilnih vsebin.  SUBTILNO TELO O subtilnem telesu seveda govorimo pogojno.

s katerim se identificiramo. ţivali. podobno kot med običaj- ——————————— 85 ——————————— . kar pomeni.  ZUNANJE SUBTILNE VSEBINE Kot smo ţe ugotovili. detajlni vpogled in tako dalje. Takšna podobnost seveda izvira iz navad. se vse subtilne vsebine odzivajo po pravilih. V prvih soočanjih z izventelesnostjo je oblika našega subtilnega telesa bolj ali manj podobna obliki fizičnega telesa med običajnim stanjem zavesti. ki ga prevzamemo med prakticiranjem. tako v prostorski in časovni kot tudi v drugih komponentah. Glede na obliko telesa. Zaznavanje subtilnega telesa poteka preko notranje kinestetične zaznave. zaznavamo pa s petimi tipi notranjih zaznav. avditivne. Podobno velja tudi za vse druge zunanje subtilne vsebine. Oblika subtilnega telesa je spremenljive narave. s katerimi se med izventelesno izkušnjo identificiramo. Med doţivljanjem izventelesnih izkušenj je naš najbolj pozunanjen izraz naše subtilno telo. Kot smo ţe povedali.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI definiramo kot del subtilnih vsebin. ki jih vnašamo v subtilne realnosti. vizualne. Torej. le da jih zaznavamo posredno preko subtilnega telesa. rastline. nadziramo in spreminjamo z mislimi. lahko ima 360° zorni kot. Čutilo za vid je na subtilnih nivojih v primerjavi z zmoţnostjo fizičnega očesa bistveno sposobnejše. lahko subtilno telo zaznavamo preko petih tipov notranje zaznave: kinestetične. ognja. Subtilno telo vodimo. stroja. se posledično spremeni tudi način notranjega kinestetičnega zaznavanja. Notranja čutila oziroma zaznave pač niso omejene s fizičnimi dometi zunanjih čutil. Med izventelesno izkušnjo lahko spreminjamo obliko svojega telesa in prevzamemo formo predmeta. ki je končni izraz notranjih naravnanosti. okus. da ga lahko načeloma v vsakem trenutku preoblikujemo v katerokoli formo. Prav zaradi tega je lahko notranje zaznavanje subtilnega telesa zelo spremenljivo. vode. ki vladajo v subtilnem prostoru. kar seveda zahteva nekaj prakse pri orientaciji in uporabi. Podobno velja pri čutilih za sluh. olfaktorne in gustatorne zaznave. otip in vonj.

da lahko zunanje vsebine kaj hitro postanejo del našega subtilnega telesa. kar pomeni. Zunanje subtilne vsebine lahko imajo glede na tip subtilne realnosti (glej poglavje "Vrste projekcij in subtilne realnosti") obliko predmetov. ki jih vodijo po prostranstvih subtilnih realnosti. To pomeni. le da se odvijajo na subtilnih nivojih zaznave (entitete lahko govorijo. Pač različno od posameznika do posameznika. letijo. so okusne). v kolikor se identificiramo z njimi. Lahko komuniciramo le z mislimi. KOMUNIKACIJA V SUBTILNIH PROSTORIH V običajnem svetu komuniciramo preteţno verbalno. prijatelje. ljudi in drugih. najrazličnejše tipe interakcij. glede na osebna prepričanja. V subtilnih prostorih je lahko komunikacija med subtilnim telesom in zunanjimi subtilnimi vsebinami tako verbalna kot miselna. Pra- ——————————— 86 ——————————— . se premikajo. Ločnica med subtilnim telesom in zunanjimi subtilnimi vsebinami je precej manj izrazita in določena kot med običajnim stanjem zavesti. Misli lahko oddajamo in sprejemamo. v kolikor se z njim več ne identificiramo. ţivali. grozeče pošasti. Torej. Drugi jih doţivljajo kot sorodnike. oziroma del našega subtilnega telesa postane del zunanjih subtilnih vsebin. lahko se pogovarjamo tako. Mogoče je celo. v fizičnem svetu nepoznanih. Nekateri ljudje med izventelesnimi izkušnjami zunanje subtilne vsebine doţivljajo v obliki vodnikov. poboţajo. dišijo. da se nas dotaknejo. kombiniramo z verbalno komunikacijo in podobno. duhove. entitet. da avditivno verbaliziramo svoje misli in to pričakujemo tudi od drugih subtilnih vsebin. ne da bi bile te na kakršenkoli način slišno ali vidno zaznavne. Njihove oblike so lahko tako statičnega kot spreminjajočega značaja. Z njimi doţivljamo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nim stanjem zavesti. Subtilni predmeti in druge vsebine seveda v subtilnih realnostih nimajo konkretne trdnosti. plavamo po notranjosti zemlje. angele. ljubimce. dihamo vodo itn. udarijo. Zunanje subtilne vsebine lahko doţivljamo na najrazličnejše načine in v najrazličnejših oblikah. da lahko med gibanjem po prostoru neovirano prečkamo zid. rastlin. tako kot zaznavamo v običajnem stanju zavesti. ko zunanje objekte zaznavamo preko našega fizičnega telesa. pomočnike.

 Pri nekaterih praktikantih se lahko ob začetku doţivljanja izventelesnih izkušenj sproţi občutek vznemirjenja. Kljub vsemu je povsem običajno. Ostanimo v bliţini našega fizičnega telesa. saj je svet subtilnega predvsem svet miselnih zaznav in aktivnosti. Takšen odziv je vnaprej dokaj teţko predvideti. ko se bomo zavedali. Preden pričnemo z vajami za nadzorovanje. da smo v projekciji. zberimo več poguma. Raje se osredotočimo na sobo. ki je posledica strahu ali veselja. da so le te prirejene za subtilno realnost. Prav zaradi tega se lahko izventelesna izkušnja predčasno zaključi. Pomagamo si tako. Naslednja ovira. v kolikor pa nas preveč ponese občutek navdušenja. saj nas subliminalna zaznava vznemirjenja hitro potegne spet v subliminalno ali celo običajno stanje zavesti. V primeru. Seveda lahko po občutku priredimo navodila tudi za ostale tipe subtilnih realnosti. se enostavno obrzdajmo in poskusimo znova naslednjič. na začetku ne poskušajmo s hitrimi manevri premikanja. v kateri prakticiramo. ki jo bomo "prehodili" takoj potem. da si med običajno dnevno pozornostjo večkrat na dan v naprej vizualiziramo pot. da prve zavestne projekcije trajajo le nekaj sekund. naj omenimo. Da bi stabilizirali stanje izventelesnosti. je zadrţevanje stanja izventelesnosti. ki je podobna fizični realnosti.   ——————————— 87 ——————————— . S tem bomo doţivetje projekcije asociativno povezali z izbrano potjo. ki so v nadaljevanju opisane v poglavju "Vrste projekcij in subtilne realnosti".Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI vzaprav je v subtilnih svetovih miselna komunikacija edino logična. ki se pojavi med ţe doseţeno izventelesno izkušnjo. zato se raje primerno pripravimo na naslednjo priloţnost. da je naša reakcija posledica strahu. saj nam pozornost kmalu zdrsne nazaj v običajno stanje zavesti. Dobro si ga oglejmo. kar bo močno pripomoglo k zadrţevanju zavestnosti med izventelesno izkušnjo.

bodisi bi nas "odneslo" v drugo subtilno realnost. kot na tej strani zidu. ki jo v teh trenutkih nujno potrebujemo. da bomo po prehodu dejansko zagledali isto subtilno realnost. Ko smo s subtilnim telesom oddaljeni od našega fizičnega telesa. Z notranjim vidom se usmerimo v ţeleno smer in miselno nameravajmo izvesti polet. Kaj bomo počeli tam zunaj v naši notranjosti. Zadrţevanje zavestnosti v nestabilnih realnostih pa je za začetnike precej zahtevno opravilo. otip. poskušajmo z deljeno pozornostjo sočasno subliminalno kinestetično zaznavati pozicijo fizičnega telesa in hkrati pozicijo našega subtilnega telesa. Ko se dovolj izurimo v zadrţevanju izventelesnosti v bliţini našega fizičnega telesa.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI  Zatem začnimo s premikanjem po prostoru. vonj in okus. Ali lahko morda premaknemo prst na fizični roki. saj bi nas trenutek prečkanja ovire. Po uspešnem prečkanju okna poskusimo tokrat še z zidom. skozi katerega lahko vidimo na drugo stran. ne da bi prekinili zavestno izventelesno izkušnjo?     Vaje za nadzorovanje izventelesnih izkušenj se s tem niti slučajno ne zaključijo. da neposredno pred prečkanjem ustvarimo in zadrţimo močno namero. Preverimo kako deluje naša notranja vidna zaznava. zato bi se bodisi nehote vrnili v običajno stanje zavesti. Pogosto se namreč ob tovrstnih prehodih sproţi efekt "Alica v čudeţni deţeli". poskušajmo prečkati okno. Poslušajmo. je seveda svobodna izbira ——————————— 88 ——————————— . saj hoja zahteva precejšnjo mero obvladovanja gibov subtilnega telesa in usmerjene pozornosti. Od tu dalje pričnimo s testiranjem zaznavanja našega subtilnega telesa. Ne poskušajmo hoditi. da ovira ni v obliki zidu oziroma vrat. hitro zmedel. V prvem poskusu je dobro. Pomembno je. sluh. Pravzaprav se izventelesno potovanje šele dobro začenja. Privoščimo si. Bodimo radovedni in raziskujmo sposobnosti subtilnega telesa. Zato raje začnimo s prečkanjem steklenega okna. ki po prečkanju ovire pred nas postavi čisto novo in predvsem manj stabilno subtilno realnost. ali lahko v bliţini slišno zaznamo kakšne zvoke. Z roko svojega subtilnega telesa se dotaknimo izbranega subtilnega predmeta in občutimo dotik. skozi katero ni mogoče videti. Raje letimo ali drsimo po prostoru.

V nadaljevanju si oglejmo še nekaj značilnosti subtilnih realnosti in pripadajočih vrst projekcij.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI vsakega posameznika. Bodimo drzni in hkrati previdni. Več o praktični uporabnosti izvajanja izventelesnih izkušenj. naj nas vodita raziskovalni duh in istočasno jasna namera o tem. kam smo usmerjeni in kaj hočemo. si lahko preberete v nadaljnjih poglavjih. ——————————— 89 ——————————— .

ki sicer vpliva z manjšo mero kot prejšnji dve. je pričakovanje o tem. Kljub temu. IZBIRA METODE ZA DOSEGANJE IZVENTELESNIH IZKUŠENJ Na tip subtilnega prostora. bomo sprva verjetno pristali v dokaj nestabilnem subtilnem okolju. peljejo k bolj stabilnim subtilnim realnostim. Nekaterim je bliţje čustvena plat ţivljenja. PRIČAKOVANJA PRAKTIKANTA Naslednja značilnost. ——————————— 90 ——————————— . drugi so bolj umsko usmerjeni. Vse tovrstne in podobne značilnosti bistveno vplivajo na doţivljanje subtilnih realnosti. Sistematične in postopne tehnike nas z veliko verjetnostjo. vsaj na začetku. tretjim je bliţje svet oblik in konkretnosti. kakšen bi naj bil subtilni prostor med izventelesnimi izkušnjami. ki se navidezno precej razlikujejo med seboj. Izventelesne izkušnje potekajo v spektru subtilnih realnostih. Eni smo bolj občutljivi. ZNAČILNOSTI PRAKTIKANTOVE OSEBNOSTI Ljudje smo si med seboj različni in vsak zase (p)osebni. saj na primer čustven človek hitro spreminja svoja miselna prepričanja. V kolikor teţimo k tehnikam. kar se v subtilni realnosti odrazi v spremenljivosti zaznavanja subtilnih vsebin. ki segajo od skoraj popolne kopije fizičnega sveta do najbolj bizarnih fantazijskih realnosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V r st e p ro j e kc ij in s u b ti l n e re a l n o s t i Su b t i l n e r ea l n os ti Med doţivljanjem izventelesnih potovanj vstopamo v zelo različne subtilne svetove. Moč temeljnih osebnih nezavednih vzgibov je namreč med zavestno izventelesno izkušnjo. In tako dalje. da si lahko zavestno dobesedno ustvarimo subtilno okolje po naših pričakovanjih. kljub našim zavestnim naravnanostim. prav tako vpliva izbira metode za doseganje izventelesnih izkušenj. ki temeljijo na preskakovanjih zavesti. v katerega se bomo projicirali. se le to kmalu spremeni predvsem glede na poglavitne naravnanosti naše osebnosti. PRAKTIKANTOVI VPLIVI NA SUBTILNO REALNOST V kateri tip subtilnega prostora bomo odpotovali je odvisno od več dejavnikov. Tisti bolj umsko izurjeni ponavadi laţje zadrţujejo stabilnost subtilnega prostora in njegovih vsebin ter jih s tem posledično tudi teţje spreminjajo. drugi manj.

bliţje stabilnim realnostim. Subtilni prostor je skoraj popolnoma enak tistemu med običajnim stanjem zavesti. ki jih opisujejo praktikanti med doţivljanjem izventelesnih izkušenj. od tistih. Tako subtilno telo kot zunanje subtilne vsebine se med projekcijo skoraj ne spreminjajo. ——————————— 91 ——————————— . Večina zavestnih projekcij poteka prav v tem širokem in raznovrstnem pasu subtilnih realnosti. vsak gib in premik zahteva precejšnjo mero pozornosti ter jasne namere. V tovrstni projekciji se doţivljamo (naše subtilno telo) precej gosto in okorno. da svoje glavne psihološke vzgibe ozavestimo in predelamo v običajnem stanju zavesti. OSNOVNI TIPI SUBTILNIH REALNOSTI Oglejmo si tri osnovne tipe subtilnih realnosti in pripadajoče subtilne telesnosti. Mnogo praktikantov med tovrstno projekcijo opisuje zelo natančno zaznavo fizičnega prostora v neposredni bliţini mesta prakticiranja. vključno z vizualno zaznavo svojega fizičnega telesa. ČASOVNO IN PROSTORSKO NESTABILNA SUBTILNA REALNOST Nestabilne subtilne realnosti se kaţejo tako v spreminjajočih se formah zunanjih subtilnih vsebin kot tudi samega subtilnega telesa. do ekstremno nestabilnih. ki ţe mejijo na izničeno časovno/prostorsko komponento. se nam bodo vsiljevale tudi v spremenjenih stanjih zavesti. odvisno od stopnje nestabilnosti subtilnega okolja. Sem uvrščamo tudi znano "astralno projekcijo". da lahko prevzame vodilno vlogo. Večina praktikantov ne zdrţi dlje časa v tovrstni zaznavi in kmalu zdrsnejo v manj stabilno realnost ali pa se ozavestijo v običajnem stanju zavesti. ČASOVNO IN PROSTORSKO STABILNA SUBTILNA REALNOST Projekcijo v tovrstni subtilni realnosti poznamo tudi pod izrazoma "projekcija v realnem času" in "eterična projekcija". Pred seboj pač ni mogoče ubeţati. Temu se lahko izognemo tako. Če tega ne storimo. Podobno velja tudi za čas. Poznamo različne nivoje tovrstnih realnosti. Subtilno telo je bolj ali manj spreminjajoče se oblike.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI dovolj vplivna. Subtilno telo je v takšni projekciji po obliki skoraj popolnoma podobno fizičnemu telesu.

Tovrstne projekcije poznamo tudi pod imenom "univerzalna.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI SUBTILNA REALNOST Z NIČNO PROSTORSKO IN ČASOVNO KOMPONENTO Govorimo o projekcijah. medtem ko jih drugi naštevajo pet in celo več. Za laţjo orientacijo v prav tako raznovrstni literaturi o izventelesnih izkušnjah predstavljamo še značilno obče-ezoterično interpretacijo. prostor in identiteta kombinirajo na najrazličnejše načine. a paradoksalno vseeno vseobsegajoča. v katerih se pojavlja fenomen vseprisotnosti in vsepričujočnosti. Z navedenimi tremi tipi smo poskušali povzeti razpon sicer nešteto različnih subtilnih realnosti. Praktikanti med tovrstnimi projekcijami intenzivno izkušajo občutek čistega bivanja oziroma zavedanja brez aktivnega mišljenja. ţelja in interakcij z zunanjimi subtilnimi vsebinami. V takšnih subtilnih realnostih ločnica med zunanjimi subtilnimi vsebinami in subtilnim telesom pravzaprav ne obstaja več. Nekateri govorijo le o enem tipu projekcij. Prav zaradi tega lahko zasledimo zelo različne opise in razlage vrst projekcij. Prostor in čas sta neobstoječa. kozmična zavest". ——————————— 92 ——————————— . v katerih se čas.

pripadajočih vrst projekcij in subtilnih svetov so med seboj seveda različni. da se subtilnejša telesa začasno odmaknejo od gostejših teles. Poimenovanja. ki prav tako vsebuje vsa subtilnejša telesa. celo do te mere. s katerimi lahko vstopa oziroma se projicira v raznovrstne realnosti. Človekova zavest obstaja samostojno in ločeno od fizičnih moţganov. medtem ko lahko subtilnejša telesa samostojno eksistirajo brez gostejših teles. Prav zaradi tega dejstva se lahko človeško ţivljenje po smrti fizičnega telesa nadaljuje v subtilnejših telesih. kavzalno. opisi in razlage posameznih nivojev zavesti. niţje mentalno. Najgostejše. Na primer med astralno projekcijo se poleg astralnega ločijo od gostejših fizičnega in eteričnega še vsa subtilnejša telesa. Poleg minljivega fizičnega telesa razpolaga še z vrsto drugih subtilnih teles. Posamezna telesa se med seboj prevevajo. Med posameznimi projekcijami se telesa ločujejo tako. da govorijo o povsem različnih pojavih. fizično telo tako vsebuje vsa ostala subtilnejša telesa. vse do najsubtilnejšega adičnega nivoja. da se zdi. ki je poleg običajnega (ne)zavedanja sposoben tudi drugačnih. znotraj katerega razpravljamo o izventelesnih izkušnjah. Razumljivo je. Po avtorjevem mnenju je večina teh razlik manj usodnih. ki ga zavzemajo gostejša telesa. Zaradi večje viskoznosti subtilnejših teles lahko le ta neovirano zasedajo prostor. praviloma višjih stanj zavesti. Gostejša telesa ne morejo obstajati brez subtilnejših teles. adično in anupadakično raven. astralno. budično.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI E zo te r ič n a ra zl a g a i z ve n te l e sn ih i z ku še n j Večina starodavnih praks in ezoteričnih spisov razlaga. atmično. V nadaljevanju si bomo ogledali osnove ene prevladujočih ezoteričnih razlag v zahodnem svetu. enaka logika velja tudi naprej. Podobno velja za eterično telo. Našteva naslednja subtilna telesa in pripadajoče subtilne realnosti ter nivoje zavesti: eterično. zato se lahko seli v različna subtilna telesa. gre bolj za razlike v referenčnem okviru. da bodo na primer opisi v hinduističnih tekstih uporabljali drugačno terminologijo kot šamanske razlage ali slovar IIPC (Instituto Internacional de Projeciologia e Conscienciologia). da je človek večdimenzionalno bitje. ——————————— 93 ——————————— .

Eterična materija je bolj viskozna od najbolj viskoznega fizičnega materiala. Tudi astralno telo pozna neke vrste čakre in energijske poti po katerih se gibljejo čustvene gmote oziroma odvijajo čustveni procesi. Med astralno projekcijo telo sestavljajo adično. vodo). A st r a l na p r oj ek ci j a ASTRALNO TELO Astralna projekcija se odvija v astralni realnosti. atmično. kavzalno. Eterična projekcija se zato mnogokrat imenuje tudi projekcija v realnem času (real-time projection). V nekaterih razlagah zasledimo. anupadakično. ki jih v določenih kombinacijah in interakcijah zaznavamo kot čustva. Ločeno je od fizičnega telesa. Med eterično projekcijo telo sestavljajo adično. da je eterično telo razumljeno kot najbolj subtilen in hkrati nedeljiv del fizičnega telesa. niţje mentalno. ki sestavljajo etrsko strukturo. Astralno ali čustveno telo je telo čustev oziroma energij. kavzalno. Verjetno naj- ——————————— 94 ——————————— . ker ni gravitacijske obremenitve. astralno in eterično telo. Gibanje je mnogo bolj preprosto. niţje mentalno in astralno telo. zato eterične projekcije kot take sploh ne priznavajo. ki obstaja na višji vibracijski ravni obstoja materije.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI E t er i č na p r oj e k ci j a ETERIČNO TELO Eterična projekcija se odvija v eterični realnosti. budično. zemljo. da lahko letimo oziroma lebdimo. ki ga sestavljajo sistem energijskih poti oziroma tokov ali nadijev. To pomeni. atmično. Ločeno je od eteričnega in fizičnega telesa. ETERIČNI NIVO Potovanja zavesti v eteričnem nivoju so potovanja v fizičnem svetu na višji zaznavni ravni. Tako eterično telo kot tudi pripadajoči eterični nivo sta sestavljena iz štirih etrskih podnivojev oziroma kvalitet. budično. Gibanje eteričnega telesa nadzorujemo s pomočjo misli. Eterično telo je del fizičnega sveta. Eterično telo oziroma tako imenovani telesni dvojnik vključuje kompleksni energijski oziroma eterični "organizem". zato se je pri eterični projekciji mogoče gibati tudi skozi fizično materijo (zid. anupadakično. vrtečih se energijskih centrov oziroma vrtincev ali čaker ter drugih manjših sevajočih centrov in ţariščnih točk.

mislimo na višje mentalno telo. Astralna projekcija je. Ločeno je od astralnega. Mentalni nivo ločimo na niţji in višji mental. da je astralni nivo vezan na emocionalna stanja. lahko govorimo o svetu. oziroma ko govorimo o kavzalnem telesu. ASTRALNI NIVO Astralni svet je razdeljen na sedem podnivojev in se na spodnji meji dotika eterično-fizičnega. manj vezana na fizični svet. ki ga sestavljajo sevajoče astralne čakre. eteričnega in fizičnega telesa. anupadakično. za razliko od eterične. V mentalni svet lahko uvrstimo tudi področje "akaških zapisov" (akashic records). ki vsebujejo nešteto vizualno in drugače zaznavnih informacijskih kombinacij ter variacij. Med vsemi projekcijami je astralna najbolj znana.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI bolj znano dejstvo o astralnem telesu je barvni spekter. večinoma mislimo na niţje mentalno telo. Ko govorimo o mentalnem telesu. Astralno in eterično telo sta povezana s tako imenovano srebrno nitjo. ki se spaja preko eteričnih in astralnih čaker oziroma energijskih vrtincev. Prav zato jo mnogi enačijo z izventelesnimi doţivetji nasploh. Tudi na astralnem nivoju veljajo podobni gibalni zakoni kot na eteričnem. kavzalno in niţje mentalno telo. Ni ţ j a m en ta l n a p r oj e k ci j a NIŢJE MENTALNO TELO Niţja mentalna projekcija se odvija v niţji mentalni realnosti. MENTALNI NIVO Mentalni svet je svet miselnih vzorcev. saj je večini ljudi tudi najlaţje dostopna. ki bi naj hranili vse informacije in kompletno vedenje iz navidezne preteklosti ter prihodno- ——————————— 95 ——————————— . budično. Astralni svet ima na svojih niţjih podnivojih le še beţen obris fizičnega sveta. atmično. Med mentalno projekcijo telo sestavljajo adično. Opisujejo ga kot prepletanje izredno lepih kalejdoskopskih struktur (mandal). na zgornji pa mentalnega nivoja. medtem ko so višji podnivoji navidezno popolnoma ločeni. Glede na to. prepričanj in najrazličnejših podatkov. ki je dobesedno oblikovan iz čustvenih stanj posameznikov in skupin.

ki pa kot tak pravzaprav več ne obstaja. Del takšnih linij je tudi sestavni del kavzalnega telesa. Iz tega sledi. neprimerni. Teoretično lahko rečemo. Kot ima vsako telo svoj pripadajoči subtilni svet. Prav zato govorimo o kavzalnem telesu kot mostu med resničnim in navideznim. Linije se paradoksalno vlečejo v navidezni prostor. budično telo. anupadakično telo in adično telo. ki obstaja tudi onkraj fizične. Oblika mentalnega telesa je v primerjavi z astralnim . V višjih realnostih se temeljne štiri zakonitosti naše fizične realnosti (čas. eteričnega in fizičnega telesa. Ločeno je od niţjega mentalnega. pa vendar v omejeni obliki še vedno obstajata. sta tudi kavzalno telo in pripadajoča realnost popolnoma stabilni in resnični. energija in masa) ţe v tolikšni meri spremenijo (popačijo). ——————————— 96 ——————————— . Je najniţje oziroma najmanj subtilno telo. K a vz a l n a p r oj e k ci j a KAVZALNO TELO Kavzalna projekcija se odvija v kavzalni realnosti. Svet. ki se oblikuje v okviru kavzalnega telesa. Te so gradniki kavzalne realnosti in se raztezajo kot nekakšne "super-strune" skozi prostor. Med višja telesa spadajo: višje mentalno ali kavzalno telo. astralne ter niţje mentalne smrti. prostor.ţe zelo spreminjajoča.in še bolj z eteričnim . budično in kavzalno telo. s katerimi se jih sicer predstavlja. je le proizvod človeškega zaznavnega mehanizma in njegove interpretacije.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI sti. atmično. Med kavzalno projekcijo telo sestavljajo adično. ki preţivi med eno in drugo inkarnacijo. atmično telo. saj je le-to dobesedno vpeto mednje. astralnega. kot ga poznamo. anupadakično. astralni in niţje mentalni) so v strukturi kavzalnega sveta dobesedno stisnjeni v tako imenovane energijske linije. da so opisi. da na kavzalnem nivoju ni več nič takega kot sta čas in prostor. eterične. da je kavzalno telo pravzaprav most med človeško osebnostjo in tako imenovano individualnostjo. Svetovi niţjih nivojev (fizično-eterični. Kavzalno telo se nahaja na meji med resnično realnostjo in navidezno realnostjo (maya). kot tudi vsak drugi nivo.

ki jih oddaja budično telo. v resnici sevajoča svetloba budičnega telesa. medtem ko višja telesa preţivijo reinkarnacijski proces. Samoumevnost ţivljenja v takšnem fizičnem telesu in svetu kot ga poznamo je posledica nenehnega potrjevanja tovrstne izkušnje prek čutne zaznave. Priučene navade nam vsak trenutek sproţajo soodvisen odnos do okolja. sevajočimi v vse smeri. Bivamo lahko v različnih časovno-prostorskih realnostih oziroma dimenzijah. Bu d i č na p r oj e k ci j a BUDIČNO TELO Budična projekcija se odvija v budični realnosti. saj je zavest. Linearna zaporednost doţivlja- ——————————— 97 ——————————— . Lahko ga opišemo kot bistvo človeške individualnosti. Ločeno je od kavzalnega. Med budično projekcijo telo sestavljajo adično. Kavzalno telo lahko s predhodno budično "osvetlitvijo" uskladišči izkustveni spomin na pretekle inkarnacije. Je zvezdaste oblike. ki se projicira. v katerem ţivimo. Svetloba oziroma ţarki. ki ne preţivi med enim in drugim utelešenjem. Pravzaprav lahko o projekcijah zavesti govorimo še do vključno budičnega telesa. eteričnega in fizičnega telesa. ki je shranjena v okviru atmičnega. astralno in niţje mentalno). anupadaka in adi). budično in niţja atma) ter boţanskega oziroma enosti (višja atma. atmično in budično telo. Osebnost bi naj bil tisti del človeka. anupadakičnega in adičnega telesa. Na višjih nivojih se individualna zavest steka v univerzalno zavest. eterično. niţjega mentalnega. V nekaterih opisih budično telo enačijo s krščansko dušo. Pravi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V klasični ezoterični razlagi sveta igra pomembno vlogo reinkarnacijska teorija. V nekaterih virih se stik sevanja budičnega telesa s strukturnimi nitmi kavzalnega telesa imenuje zbirna točka. osvetljujejo energijske niti na kavzalnem telesu. Ob tem se sproţa zaznava vsebin posameznih energijskih niti: ţivljenja posameznika v časovno-prostorskem kontinuumu s pripadajočim telesom. da je človek sestavljen iz treh delov oziroma nivojev: osebnosti (fizično. Zavestno premikanje usmerjenosti budične svetlobe po kavzalnem telesu (premikanje zbirne točke) lahko povzroči budične projekcije. s središčem svetlobe z ţarki. individualnosti (kavzalno. Sicer pa budična svetloba osvetljuje kavzalne strukture po višji logiki. Ponavljajoče se inkarnacije so potemtakem le neke vrste neozaveščene budične projekcije v niţja telesa. anupadakično. astralnega.

bilokacijo in podobno. ATMIČNO TELO sta brezoblični. Prav zato je adična projekcija le pogojno projekcija kot taka. saj je na tako "visokih" ravneh zavesti prostorska komponenta nična. v katerega bi se lahko projicirali. metamorfoza. zato le malokdo govori o anupadakičnih in adičnih projekcijah. saj nimamo več neke vrste telesa. Budične projekcije delimo na delne in celostne projekcije. Tovrstna klasifikacija temelji na štirih osnovnih kvalitetah. kar omogoča fizične transformacije kot so: materializacija. je obče ezoterična razlaga izventelesnih izkušenj namenjena predvsem širšemu vpogledu v tematiko in ne spada v naš kontekst razlage spremenjenih stanj zavesti. kontinuum časa in prostora ter pripadajoče energijsko stanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nja nas vsak trenutek osredotoči na eno fizično realnost in seveda eno fizično telo. Energijska projekcija vpliva na sposobnost spreminjanja energijske komponente v območju delovanja fizičnega telesa.     Gravitacijska projekcija vpliva na spreminjanje gravitacijskega zakona v območju delovanja fizičnega telesa. Na atmičnem nivoju se srečujemo s paradoksom hkratnega doţivljanja ločenosti in vseobseţnosti. Anupadakično in adično raven ni mogoče zaznavati s pripadajočo subtilno telesnostjo. hojo po vodi… Prostorska projekcija vpliva na sposobnost spreminjanja prostorske komponente v območju delovanja fizičnega telesa. je točkaste oblike. kar omogoča časovno potovanje. Celostne budične projekcije vsebujejo vse komponente delnih projekcij. ki definirajo obliko. medtem ko lahko delne budične projekcije razdelimo na prostorske. kar omogoča levitacijo. a lahko v trenutku zaobseţe celotni nivo.. kar omogoča teleportacijo. samovţig. Časovna projekcija vpliva na sposobnost spreminjanja časovne komponente v območju delovanja fizičnega telesa.. ——————————— 98 ——————————— . tako v navidezno prihodnost kot v navidezno preteklost. časovne. ANUPADAKIČNO IN ADIČNO TELO Kot smo ţe omenili. gravitacijske in energijske projekcije. dematerializacija.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

III. ZAVESTNO SANJANJE

Za nami je ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti s pristopom zavestnega preusmerjanja pozornosti, ki smo ga obdelali na primeru ozaveščanja izventelesnih izkušenj. V nadaljevanju nas čaka še drugi pristop: ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti med spanjem. Najprej si oglejmo nekaj splošnih informacij o spanju, sanjanju in spominjanju. Sp a n j e , sa n j a n j e in s p o m in j a n j e Pribliţno tretjino ţivljenja prespimo, pa vendar se večine tega, kar med spanjem doţivljamo, sploh ne, ali le delno, zavedamo. Večina ljudi se med spanjem deloma zaveda le treh faz: pogrezanja v spanec, odlomkov iz REM sanj in prebujanja. Ostale faze so pri večini neozaveščene. Nadzor nad budnostjo in spanjem, kakor tudi nad globino in dolţino spanja, upravlja notranja biološka ura. Eden najbolj vplivnih dejavnikov, ki uravnavajo biološko uro, je telesna temperatura. Ta namreč tokom dneva in noči (glede na tip osebnosti) niha od nekaj desetink stopinje do skoraj 2°C. Ko se temperatura zviša, se počutimo bolj budni, medtem ko upad t emp er a tu r e p o vz r o či občutek utrujenosti.

Temperaturno spreminjanje med dnevom

Drugi pomemben dejavnik je stopnja hormona melatonina oziroma izpostavljenost sončni svetlobi. Melatonin se nahaja v ţlezi epifizi in v manjši meri tudi v mreţnici, proizvaja pa se ob odsotnosti dnevne svetlobe. Večja količina melatonina povzroča utrujenost in zaspanost.

——————————— 99 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Iz raziskav, ki temeljijo na merjenju telesnih aktivnosti (moţganskih valov - EEG, upornosti koţe, mišične napetosti, temperature telesa…), vemo, da spanje sestavlja več ponavljajočih, pribliţno 90 minutnih ciklusov. V vsakem ciklusu se sinusoidno spreminjajo tako stanja zavesti kot globina sproščenosti. Vsak posamezni ciklus sestavlja pet stopenj: FAZA 1, FAZA 2, FAZA 3, FAZA 4 IN REM FAZA

Spreminjanje faz med spanjem

V prvem ciklusu se naše telo najbolj sprosti, saj takrat doseţemo najglobljo točko telesne sproščenosti. V naslednjih ciklusih se maksimalna stopnja sproščenosti postopno zniţuje. Na prehodu med enim in drugim ciklusom smo za nekaj minut skoraj popolnoma budni, nato ponovno zdrsnemo v bolj sproščeno fazo. V povprečju se ljudje zbudimo po štirih, petih ali šestih ciklusih. Zgornji opis je le okviren in se nanaša na odraslega človeka. Dojenčki namreč spijo dlje, starejši ljudje pa manj, kar je pogojeno z različnimi faktorji, kot so telesna rast, količina intenzivne dnevne aktivnosti (fizične, čustvene, miselne) in tako dalje. Poglejmo si natančneje posamezne stopnje spanja.
FAZE SPANJA 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja REM faza STOPNJA SPROŠČENOSTI površinska sprostitev poglobljena sprostitev globoka sprostitev globoka sprostitev površinska sprostitev EEG – MOŢGANSKI VALOVI predvsem ALPHA ALPHA in THETA THETA in nekaj DELTA predvsem DELTA predvsem BETA

Stopnje sproščenosti in moţganski valovi med posameznimi fazami spanja

——————————— 100 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

BUDNOST

Med budnostjo smo preteţno telesno aktivni, elektroencefalograf (EEG) prikazuje beta valove. 1 Prvo fazo deloma poznamo vsi, saj jo izkusimo vsak večer preden zaspimo in vsako jutro preden se popolnoma prebudimo. Pogosto se delno aktivira tudi med budnostjo, ko na primer poslušamo nezanimivo predavanje, zadremamo ob dolgočasni TV oddaji in podobno.
FAZA

Prvi znak faze 1 je občutek rahle zamaknjenosti, ki ga povzroči nekoncentrirana oziroma sproščena pozornost. Med prehodom v prvo fazo se telo prične sproščati, bitje srca in dihanje se rahlo upočasnita. Sproščati se pričnejo tudi mišice, kar lahko povzroči občasno trzanje. Moţganski valovi se v primerjavi z budnim stanjem, v katerem prevladujejo beta valovi, rahlo upočasnijo. Zaznamo alpha valove in nekaj theta valov. Prva faza zaseda pribliţno 5% časa celotnega spanja. 2 O pričetku spanja lahko govorimo šele v drugi fazi, saj smo v prvi fazi spanja še na pol budni. V drugi fazi se bitje srca in dihanje dodatno upočasnita. Sledi rahel upad telesne temperature. Moţgani pričnejo občasno oddajati valove K-sklopa in valove "vretena spanja". V primerjavi s povprečjem druge faze, v kateri prevladujejo alpha in theta valovi, so valovi K-sklopa in valovi "vretena spanja" višjih frekvenc (12-14 Hz). Druga faza časovno obsega skoraj polovico celotnega spanja in prinaša poglobljeno sproščenost.
FAZA

3 Medtem, ko drugo fazo spanja zaznamuje rahel spanec, se v tretji fazi prične globoko spanje. Moţgani oddajajo 20-50% delta valov in preostanek theta valov. V tretji fazi se prične globoka sprostitev. Tretja in četrta faza skupaj obsegata pribliţno četrtino spanja.
FAZA

4 V četrti fazi so globoko in ritmično dihanje, počasno bitje srca ter nizek krvni tlak na najniţjih dnevnih vrednostih. Kri se prerazporedi iz notranjih organov proti mišicam, da jih nahrani in obnovi. Telesni imunski sistem potencirano deluje. Fizično telo miruje v stanju paralize. MoţgaFAZA

——————————— 101 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

ni oddajajo preteţno delta valove in nekaj theta valov. Sproščenost je na najgloblji ravni.
REM FAZA

REM fazo imenujemo po eni izmed najbolj očitnih značilnosti tega dela spanja, po hitrem premikanju oči (REM - Rapid Eye Movement). Poglavitna značilnost REM faze so sanje. Dokazano je, da tako kot vsi sesalci, tudi vsi ljudje sanjamo. Večina nočnih sanj se odvija prav v tej fazi. V REM fazo se prvič pogreznemo po končanem prvem ciklusu spanja. Tam se zadrţimo le nekaj minut, nakar si spet sledijo globlje faze. V vsakem nadaljnjem ciklu se obdobje REM faze podaljšuje in lahko proti koncu spanja doseţe tudi celo uro neprekinjenega sanjanja. V povprečju se v eni noči obdobja sanjanja petkrat ponovijo. Moţganska aktivnost je v REM fazi podobna budnemu stanju, saj se med sanjanjem pojavljajo beta valovi. Telo se delno odziva na sanjske vsebine. Sanjamo pribliţno četrtino spanja. Med REM fazo smo le površinsko sproščeni.

——————————— 102 ———————————

Glede na to. primerno leţišče. najprej si sanje zapomnimo. vsi sanjamo. tretji skoraj nič. v sanjah se zavemo. da so na lestvici pomembnih izkušenj večinoma prednjačili zunanji vtisi preko čutne zaznave. saj vaje izvajamo med spanjem v postelji. saj so neposredno pogojeni z osebnimi navadami in posebnostmi praktikanta. prepoznamo. Spominjanje sanjskih vsebin ni samoumevna veščina. ki temeljijo na kognitivnih tehnikah in veščinah. Za ozaveščanje spanja in sanjskih vsebin med REM fazo uporabljamo različne tehnike. so se moţganske spominske ——————————— 103 ——————————— . sanje nadzorujemo in v njih po svoji izbiri svobodno delujemo V praksi so seveda navedeni elementi mnogokrat pomešani. Najvišjo stopnjo ozaveščenega sanjanja poznamo tudi kot zavestne ali lucidne sanje. poleg dolţine in vsebine sanj. saj se je človek skozi evolucijo priučil samodejnega shranjevanja le pomembnejših podatkov.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Oz a v e šč a n j e sa n j a n j a Torej. Zadnji fazi ozaveščanja sanj lahko sledijo še nadaljnje stopnje. neobremenjen ţelodec). se pred ozaveščanjem sanjanja s tem ne ukvarjamo posebej. Nekateri se tega spominjajo bolj. iz lux: luč) označuje jasnost. vsi ljudje sanjamo. razlikujemo tudi po ozaveščenosti doţivljanja sanjskih vsebin. Kljub temu seveda velja upoštevati vsem znana navodila za dober spanec (prezračena in dovolj zatemnjena spalnica. bistrost. razsodnost. drugi manj. Prvi in osnoven korak pri ozaveščanju sanjanja je spominjanje. fragmentarni in hkratni. Lucidnost (lat. katerim se bomo na kratko posvetili v poglavju "Vzporedne realnosti" v zadnjem delu knjige. lucidus. prodornost. da sanjamo 3. Kot smo ţe omenili. Medtem ko smo pripravi na prakticiranje pri ozaveščanju izventelesnih izkušenj namenili velik poudarek. Med seboj se. Teoretično je zaporedje ozaveščanja sanj naslednje: 1. vedno bolj jasno in podrobno 2. da lahko izbiramo in spreminjamo svoje sanje oziroma sanjske vsebine 4. zavestnost.

je bilo ţivljenjsko bolj pomembno kot informacije in vsebine. lahko spomin na sanje v nekaj sekundah popolnoma izgubimo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI celice odzvale s selekcioniranjem. S tem miselno spominjanje prenesemo na zunanji medij in spomin kasneje z branjem ali s poslušanjem ponovno utrdimo. Na pomnjenje sanj vplivajo štirje pomembni dejavniki:  način bujenja  količina časa. pridobljenih preko čutnih izkustev. Za preprečitev vpliva takšnih motenj lahko postopno zniţamo jakost zvoka budilke in zmanjšamo telesno gibanje na minimum. s pomočjo zunanjega draţljaja. Ob drugem pisku vstanemo in si sanje zapišemo oziroma posnamemo na diktafon. ki preteče od bujenja do zavestnega spominjanja sanj  utrditev dolgoročnega spominjanja  posameznikova sposobnost spominjanja Dokazano je. Ob nenaravnem bujenju. glede na posameznikovo notranjo biološko uro. V tem času lahko sanjske vsebine v mislih obnovimo. neposredno ob postelji. okus. ki nas zbudijo s prvim piskom. V kolikor takoj po bujenju izvedemo še nekaj hitrih telesnih premikov. kot je bujenje z budilko. Dobro se obnesejo budilke z zakasnitveno funkcijo. da imamo najboljšo sposobnost spominjanja v zgodnjih jutranjih urah. imejmo zvezek. V praksi naravni ritem spanja zaradi ţivljenjskih navad in potreb namerno prekinjamo z zunanjimi motnjami. Najlaţje je. ki so prihajale iz subtilnejših zaznav. Opis naj vsebuje slikovne in čustvene elemente. nato pa nam preostane še na primer deset minut do naslednjega piska. Spominjanje zaznavnih vsebin. Prav zaradi tega je potrebno za ustalitev samodejnega spominjanja subtilnejših nivojev zaznave. če začnemo na koncu sanj in nadaljujemo proti začetku. nato pa jih opišemo čimbolj detajlno. V kolikor si sanje zapisujemo. vonj in občutek otipa. Podobno vel- ——————————— 104 ——————————— . ki ga uporabljamo zgolj v ta namen. ko je telesna temperatura najniţja. tovrstne navade spremeniti. kot je sanjanje. v kolikor so bili v sanjah prisotni. ki opisuje spreminjanje faz spanja. se namreč pozornost v hipu preusmeri iz notranjega na zunanje zaznavanje preko čutil. se naravni ritem spanja sam izteče v stanje budnosti. Najprej si zapišemo le oporne točke iz sanj. in pisalo na dosegu roke. pa tudi zvok. Kot je razvidno iz krivulje.

Za krepitev spominjanja je zelo uporabna tudi naslednja vaja. česar se lahko privadimo v nekaj dneh. Naša prva misel. Koristi nam pri ozaveščanju lastnih potencialov in ustvarjalnosti. Za dodatno pomoč pri spominjanju sanj lahko uporabimo tudi moč avtosugestije. lahko uporabimo naslednja miselna izhodišča. Srečal sem … Spoznal sem …. Čakal sem …. da so nastopali v naših sanjah. ko se zjutraj prebudimo. Govoril sem …. od njegovega zaključka do jutranjega bujenja. da v spomin prikličemo ljudi iz naše neposredne okolice oziroma druge. saj je verjetno. tako za pomnjenje kot tudi nasploh. Dandanes si marsikdo sanje zapisuje v svoj prenosni računalnik. Pred spanjem v mislih večkrat ponovimo stavek "Sanje si bom z lahkoto zapomnil!". Idealen način bujenja. je naravno bujenje s pomočjo notranje ure. Letel sem …. spoznavanju sebe. bogat in poglobljen vpogled vase. zato je koristno. kako se zjutraj z lahkoto spominjamo svojih sanj. Padal sem …". da smo tudi med siceršnjimi vsakdanjimi opravili kar se da pozorni oziroma v stanju zvišane pozornosti. ozaveščanju čustvenih procesov in še mnogih drugih procesih. Preden zaspimo. ki nam bodo omogočila laţji priklic sanjskega spomina: "Hodil sem …. saj takšen osebni "dnevnik sanj" sčasoma postane ne le sredstvo za krepitev spominjanja sanj. ki so z nami tako ali drugače pomembno povezani. Pomagamo si lahko tudi tako. saj se utegnemo ob beleţenju še česa spomniti. v mislih čimbolj podrobno obnovimo potek preteklega dne. temveč tudi izjemno pregleden. Poskušajmo to tudi resnično verjeti. v obrnjeni smeri. Posnetek si kasneje vseeno tudi zapišemo. ko nas bo na sanje nekaj spomnilo oziroma asociiralo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ja tudi za diktafon. Naše telo se bo v nekaj dneh odzvalo z novo spalno navado in spremenilo naravno biološko uro. Sprva si določimo fiksno uro pričetka spanja in bujenja ter se tega čimbolj dosledno tudi drţimo. Notranja ura je lahko ——————————— 105 ——————————— . da si predstavljamo. naj bo "Kaj sem sanjal?". Pomagamo si lahko tudi tako. razreševanju teţav. Morda se bomo kakšnega delčka sanj spomnili med dnevnimi aktivnostmi. Če se sanj ne moremo spomniti.

sanje v mislih nekajkrat ponovimo in ponovno zaspimo. nekaj minut pred samim zvokom budilke. Nato. budilko prestavimo na šesto in petnajst minut. Z nekaj prakse bomo na tak način dosegli ustalitev samodejnega prebujanja in spominjanja. saj moramo ohraniti spomin tudi med nihanjem različnih stanj zavesti med spanjem. Nekateri praktikanti si pri tem pomagajo z namernim večkratnim bujenjem med spanjem. To naredimo tako. ——————————— 106 ——————————— . saj jih zaradi dokaj motečih stranskih učinkov ne priporočam. Ob temu pa se še naprej prebujajo naravno. pa jih ponovno prikličemo v spomin. da bi še dodatno povečali moţnost naravnega bujenja. ki zjutraj ne smejo zamuditi sluţbe ali drugih pomembnih opravil. Izračunamo svoje cikluse spanja in se z budilko namerno zbujamo v predvidenih obdobjih REM faze. S tem dejanjem bomo ne le podkrepili novo navado. na tem mestu ne bomo opisovali. tudi iz več ciklusov spanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI osupljivo natančna. ko se telo ţe odzove s prilagoditvijo notranje ure. da se bomo spontano prebudili pred zvokom budilke. tako da bomo omenjeni proces po vsaki REM fazi samodejno izvedli ţe brez uporabe budilke. si zvečer pred pričetkom spanja sugerirajmo. Običajno si namreč zapomnimo zgolj zadnje sanje. Zjutraj. seveda poleg motenja spanja. Za trenutek se prebudimo. Pri postavljanju zavestnih namer je pomembno. Tisti. da vanje resnično verjamemo. Pa vendar. V naslednjih dveh dneh je zelo verjetno. si lahko za vsak slučaj vseeno nastavijo budilko. Za "nasilno" prebujanje in ozaveščanje med spanjem obstajajo tudi drugi. temveč tudi pričeli nezavedne telesne mehanizme privajati na upoštevanje naših zavestnih ukazov. še manj prijazni načini. saj se je moţno priučiti naravnega bujenja skoraj do minute natančno. oziroma natančneje. da se bomo naravno prebudili točno ob ţeleni uri (v našem primeru ob šesti zjutraj). od začetnih drobcev do vedno bolj obseţnih in podrobnih spominskih priklicev. Cilj prvega sklopa vaj je razviti čim boljše spominjanje sanj. Za priklic sanj iz zgodnejših ciklusov spanja potrebujemo več vaje. saj se zbudimo neposredno iz REM faze. da imamo uro kakšen teden nastavljeno na recimo šesto uro zjutraj. tudi problem točne določitve REM faz. takoj po bujenju. ki delujejo na principu "palice in korenčka" ter izrabljajo šibkosti človeškega psihološkega in telesnega ustroja. Neugodni del tovrstne metode spominjanja sanj je. Tovrstne metode. ki jih lahko najdemo pri drugih avtorjih. sanjske vsebine iz zadnjega ciklusa spanja.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Čeprav se med ozaveščanjem sanjanja soočamo tudi s pripadajočimi sanjskimi vsebinami, se zaenkrat izogibajmo njihovi interpretaciji in raje posvetimo vso pozornost le spominjanju.

Pr e d - l u c id n o st Korak od spominjanja sanjskih vsebin do ozaveščenega oziroma lucidnega sanjanja je na prvi pogled zelo radikalen, saj gre za velik kvalitativni preskok v doţivljanju. Prehod je načeloma laţji za tiste, ki so ţe vsaj enkrat doţiveli spontane zavestne sanje, saj si brez lastne izkušnje teţje predstavljamo stanje lucidnosti. Prehod od spominjanja vsebine sanj do doţivljanja lucidnosti vključuje tudi vmesne faze, kar naredi prehod bolj postopen in razumljiv. Predstavljivost lucidnosti se tako krepi z vsako nadaljnjo vajo. Ozaveščanje pred-lucidne faze sanjanja izvajamo v treh dopolnjujočih korakih: 1. spreminjanje prepričanj 2. postavljanje namere 3. preverjanje ozaveščenosti Sp r em i nj a nj e p r e p r i č a nj Ena večjih ovir pri doseganju lucidnosti med sanjanjem so samoumevna prepričanja. Prepričanja in iz njih izhajajoče navade, ki jih imamo tokom dnevne budnosti, namreč neposredno vplivajo ne le na vsebino naših sanj, temveč posledično tudi na stopnjo zavedanja med spanjem oziroma sanjanjem. Prav to značilnost pa lahko zelo koristno izrabimo v našo korist za ozaveščanje sanjanja. Spreminjanje pričnemo z ozaveščanjem ţe obstoječih prepričanj, pri čemer se bomo na tem mestu posvetili le prepričanjem, ki so neposredno vezana na sposobnost ozaveščenega doţivljanja sanj. Na splošno imamo ljudje dve takšni omejujoči temeljni prepričanji: 1. Med budnostjo smo zavestni. Med sanjanjem smo neozaveščeni.

——————————— 107 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

2.

Med budnostjo obstajamo v edini moţni časovno-prostorski realnosti in delujemo po svobodni izbiri. Med sanjanjem ne moremo zavestno obstajati, kaj šele delovati v sanjskih fantazijah.

V kolikor še nismo izoblikovali svojega zavestnega mnenja o zgoraj opisanih prepričanjih, je zelo verjetno, da smo se doslej obnašali v skladu z neozaveščenimi navadami drugih. Večino svojih navad, prepričanj in mnenj namreč podedujemo oziroma jih v procesu socializacije neozaveščeno prevzamemo iz druţine in okolja. Pomembno je, da svoja prepričanja identificiramo oziroma prepoznamo in ugotovimo, od kod izvirajo (starši, prijatelji, šola, okolje, izkušnje…). Seveda je modro prevetriti vsa prepričanja, ne le tista o sanjanju. Za uspešno ozaveščanje sanjanja je pravzaprav nujno, da sam proces podpremo tudi z miselnimi prepričanji. Sposobnost doţivljanja lucidnosti med sanjanjem je namreč neposredno pogojena z miselnimi naravnanostmi, ki so lahko tako podpirajoče kot zaviralne. Prepričanja, ki podpirajo proces ozaveščanja med sanjanjem so:  Med sanjanjem sem lahko ozaveščen.  Med sanjanjem lahko zavestno obstajam v sanjskih razseţnostih in delujem v skladu s svojo svobodno voljo in izbiro.  … Tako zavestna kot nezavedna prepričanja so miselni modeli, skozi katere si razlagamo doţivljanje sebe in sveta. Dolgotrajnejša prepričanja vplivajo tudi na naše nezavedne vsebine. Vpliv nezavednih vsebin pa prepričanja povratno podpre. Z drugimi besedami: če smo dlje časa prepričani, da nismo sposobni nečesa opraviti, nas bo naše nezavedno v tem "prizadevanju" podprlo tako, da bo sabotiralo vsako priloţnosti za uspeh. Enaka logika seveda velja tudi v pozitivnem smislu. Medtem ko miselna prepričanja vzdrţujejo statičnost zavestne in nezavedne naravnanosti, jo sugestije spreminjajo. Kljub temu, da sugestije zmeraj izvirajo iz naših miselnih aktivnosti, lahko povod za njihov nastanek najdemo tako v zunanjem okolju kot v nas samih (avtosugestija). Intenzivnejše in/ali dolgotrajnejše oziroma ponavljajoče se sugestije nas privedejo do prepričanj, katerih se lahko zavedamo ali pa ne. Večino sugestij postavljamo v mislih v verbalni obliki.

——————————— 108 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

Spreminjanje prepričanj lahko uporabimo tudi za nadaljnje stimuliranje interesa za ozaveščanje sanj. Negativna prepričanja, kot je "Svet sanj je nezanimiv in nima nikakršne uporabne vrednosti!" spremenimo v "Svet sanj je poln spodbujajočih skrivnostnih vplivov in namigov, je vir mojega zdravja!". Trditev si prilagodite tako, da vam bo kar najbolj ustrezala. P o st a vl j a nj e na mer e Proces nameravanja definiramo kot miselno in/ali čustveno usmerjenost k uresničevanju določenega cilja v prihodnosti. Namero postavimo kot miselno dejanje, ki ga določimo glede na ţelen cilj nameravanja. Večinoma, a ne nujno, se za postavljanje namere uporablja zvočen oziroma beseden ukaz ali trditev, ki ga izrečemo v mislih. Namero lahko postavimo tudi v vizualni obliki, tako da si predstavljamo ţelen cilj, ali pa predstavljanje kombiniramo z verbalni trditvami. Za dodatno podkrepitev vpliva nameravanja lahko dodamo še čustveno komponento. Ko smo ţe prilagodili svoja prepričanja, tako da podpirajo zastavljeni cilj, jih s pomočjo sugestije in nameravanja še dodatno okrepimo. V našem primeru bomo namero postavljali na dva dopolnjujoča se načina. Pričeli bomo s sugestivnimi trditvami, ki bodo še okrepile naša nova prepričanja in nato nadaljevali s predstavljanjem, da se ţe nahajamo v sanjah, v kombinaciji z verbalnimi usmeritvami. Sugestija se bo glasila: "Med sanjanjem se bom zavedal/a, da sanjam!" Nato si bomo predstavljali, da ţe sanjamo, in zatem nadaljevali s ponavljanjem miselne trditve: "Zavedam se, da sanjam!" ali krajše "Sanjam!". Učinkovitost postavljanja namere je pogojena tudi s stopnjo voljnosti in skoncentriranosti med samim postavljanjem namere. Seveda bo vpliv miselne trditve manjši, če bomo ob postavitvi namere mislili še na druge stvari. Pozornost naj bo zatorej čimbolj usmerjena v samo dejanje. Ne postavljajmo namere z razpršeno pozornostjo, saj bodo rezultati temu primerno pomanjkljivi. Najbolj ustrezen čas za postavljanje namere je tik pred pričetkom spanja, saj so ti trenutki pravzaprav ţe del samega spanja. Časovno gledano smo takrat najmanj oddaljeni od faze sanjanja in s tem je vpliv seveda

——————————— 109 ———————————

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

močnejši. Priporočam, da se poskušamo pred spanjem izogibati beganju misli in raje ponavljajmo namero, počasi in osredotočeno. P r e ver j a nj e oz a v eš če n os t i Pred vsakim spanjem postavimo namero in se obenem med dnevno budnostjo posvetimo še preverjanju ozaveščenosti. S prvo metodo za preverjanje ozaveščenosti bomo pričeli v sanjanje vnašati specifične sanjske vsebine, ki nam bodo preko asociativnih aktivnosti našega uma pomagale, da se ozavestimo. Z drugo metodo bomo poiskali ţe obstoječe sanjske vsebine, ki nam med sanjanjem samodejno dvigajo ozaveščenost, ter jih v njihovem delovanju še okrepili.

 

metoda s sidranjem zavedanja metoda z uporabo sproţilcev zavedanja

METODA S SIDRANJEM ZAVEDANJA

Metoda povezuje zaznavanje vnaprej izbrane vsebine (predmeta, aktivnosti, okolja...) s stopnjo našega zavedanja. V običajni dnevni budnosti izberemo neko vsebino, jo pozorno zaznamo in zavestno asociiramo oziroma poveţemo z višjo stopnjo ozaveščenosti. S ponavljanjem metode utrjujemo povezanost izbrane vsebine in stanja ozaveščenosti, vse do nastanka miselnega vzorca oziroma navade, ki se nato samodejno prenese tudi v sanjanje. Ko bomo izbrano vsebino zaznali v sanjanju, se bo sproţila še asociirana višja stopnja ozaveščenosti. V kolikor za zaznavno vsebino izberemo nek predmet, je priporočljivo, da je to del našega telesa, ali predmet, ki ga vsak dan nosimo s seboj, saj nas bo ta predmet verjetno spremljal tudi v sanjah. Lahko izberemo roke, ročno uro, prstan, stopalo. Pomembno je, da izberemo predmete, katere lahko opazujemo v dnevni budnosti, brez dodatnih pripomočkov. Prav zaradi tega ne bomo izbrali na primer zob, saj jih ne moremo opazovati brez ogledala. Za opazovano vsebino lahko izberemo tudi kratke aktivnosti, kot so vrtenje okoli svoje vertikalne osi, drgnjenje rok, dotik vrha nosa z mezincem, specifično vrsto hoje z netipičnimi/neobičajnimi koraki in podobno. Bodimo pozorni, da se izbrano gibanje ne ponavlja tudi med vsakdanjimi opravili, saj bi tako precej zmanjšali učinkovitost metode. Vajo izvajamo na podoben način kot pri izbiri predmeta, le da tokrat ne

——————————— 110 ———————————

Poleg letenja lahko med univerzalne sproţilce uvrstimo tudi srečanje z umrlimi. Na primer. univerzalni sproţilci so ——————————— 111 ——————————— . Poleg usmerjenosti na vizualno zaznavanje aktivnosti se je med izvajanjem pomembno posvetiti tudi kinestetični zaznavi.RC oziroma Reality Testing . Tako imenovani sproţilci zavedanja so tiste sanjske vsebine. leteča kača…). se v "letečih" sanjah zdramijo oziroma jim letenje zviša pozornost. ki samodejno sproţijo spreminjanje stopnje ozaveščenosti. med katerimi smo bili bolj zavestni. uporaba sproţilcev zavedanja za dosego ţelenega cilja izkorišča ţe dane sanjske navade. hojo po vodi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI opazujemo predmeta. ko smo bili manj ozaveščeni. ali smo bili ţe kdaj lucidni med sanjanjem ali ne.RT). temveč izvajamo aktivnost in jo poveţemo z višjo stopnjo ozaveščenosti. ki se bistveno razlikujejo od zaznavanja in delovanja med dnevno budnostjo. za razliko od drugih. ki jo opisujemo v vajah za ozaveščanje. se stopnja zavedanja oziroma ozaveščenosti med sanjanjem spreminja. Tisti. METODA Z UPORABO SPROŢILCEV ZAVEDANJA Medtem ko metoda s sidranjem deluje na principu vnašanja novih navad v sanjanje. in vemo. se vsi spominjamo sanjskih prizorov. govoreča miza. Poskušajmo gibanje čimbolj občutiti in si zapomniti občutek zaporedja gibov. ki so bolj vešči opazovanja svojih sanj. Torej. Take sanje si zapomnimo. se sproţi avtomatizem povišanja pozornosti in posledično dviga ozaveščenosti. ki so bistveno različni od običajnega zaznavanja med dnevno budnostjo (viola ţirafa. kar poviša stopnjo ozaveščenosti. da tega v fizični realnosti ne moremo početi. tudi če sicer tega nismo navajeni. V splošnem razlikujemo univerzalne sproţilce in osebne sproţilce:  UNIVERZALNI SPROŢILCI Med univerzalne sproţilce zavedanja štejemo vse sanjske vsebine in aktivnosti. Ne glede na to. tudi če zavestno ne treniramo zavestnega sanjanja. Enostavno povedano. Za dodatno okrepitev delovanja omenjene metode večina tuje literature priporoča še vključitev metode preverjanja resničnosti oziroma realnosti (Reality Check . vsakič ko v sanjah letimo. zaznavanje oblik in pojavov.

sanjanje nastopanja na odru pred mnoţico ljudi bo za profesionalnega igralca običajna in glede na stopnjo ozaveščenosti skoraj nevplivna sanjska vsebina. ima takšna vsebina intenziven vpliv na stanje zavedanja. Za nekoga. V tuji literaturi najdemo opis tovrstnih metod pod izrazom MILD (Mnemonic Induced Lucid Dream . Njihov vpliv je neposredno pogojen z osebnostjo. ki večinoma vključujejo močne osebne sproţilce zavedanja. Raziskave so pokazale. ali pa se je boji in ni še nikoli stopil na oder. ki aktivirajo. Na primer. pritegnejo in prebudijo našo "zaspano" pozornost. Ne glede na neprijetne spremljajoče občutke je namreč stopnja ozaveščenosti v takšnih sanjah večja v primerjavi z običajnimi sanjami. ki si takšno izkušnjo resnično ţeli. Mnogo ljudi izkusi prve trenutke zavestnega sanjanja prav preko ţe obstoječih sproţilcev zavedanja. Obe metodi podrobneje razlagamo v vajah za ozaveščanje. V tem kontekstu so tudi nočne more le sanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI izjemne nenavadnosti.  OSEBNI SPROŢILCI Med osebne sproţilce zavedanja uvrščamo sanjske vsebine in aktivnosti.Mnemonično inducirane lucidne sanje). ——————————— 112 ——————————— . V literaturi se sproţilci zavedanja pogosto poimenujejo tudi z izrazom "sanjska znamenja" (Dream signs). da večina ljudi prvič doţivi zavestno sanjanje med sanjskim letom. navadami in našimi izkušnjami. posebne ali nenavadne le nam. ki so pomenljive.

da sanjamo kako zavzeto dokazujemo ali dopovedujemo drugemu: poglej. pa nam to ne uspe. Na zanimiv način se lahko pred-lucidna faza kaţe tudi tako. preden se dokončno prebudijo. ta človek je še ţiv. Pri nekaterih ljudeh se takšna stanja lahko ponovijo večkrat zaporedoma. ta voda je trdna. da se moramo nekaj pomembnega spomniti. da sanjamo. ——————————— 113 ——————————— . ta predmet je magičen… Med sanjanjem se nam lahko porodi občutek.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Do ţ i vl j a nj e p r ed .   Vse omenjene zaznave so seveda posledica našega prizadevanja. da bi se ozavestili med sanjanjem. Spomniti se moramo seveda. ki se nahajajo med klasično neozaveščeno zaznavo na eni in lucidno zaznavo na drugi strani. ta oseba leti. V prehodu iz neozaveščenega sanjanja v bujenje se lahko zgodi. da sanjamo. je pojav napačnega ali laţnega bujenja.l u ci d n os t i Stanje pred-lucidnosti je med sanjanjem zaznamovano s posebnimi stanji zavedanja. ki se večinoma zgodi v zadnjih trenutkih nočnega spanja. ki pa še očitno ni dovolj močno. da smo se zbudili. a se naknadno zavemo. da pravzaprav še zmeraj sanjamo. tik preden se zbudimo. Pred-lucidnost kot posledico povišanega zavedanja doţivljamo na različne načine:  Eno takšnih pogostih stanj.

bolj usmerjena pozornost in podobno. ki kmalu zbledi nazaj v običajno zaznavanje sanj oziroma se tik za njim prebudimo 2. v katerih se pojavljajo laţno bujenje. eksperimentiranje s časovnimi in prostorskimi sanjskimi razseţnostmi ——————————— 114 ——————————— . delovanje in kreiranje v sanjah. STOPNJA LUCIDNOSTI zavestno učenje. značilna za prehodna stanja med običajno neozaveščenostjo in lucidnostjo. STOPNJA LUCIDNOSTI: zavestno izbiranje med sanjskimi vsebinami in svobodno prehajanje med različnimi sanjskimi razseţnostmi 4. STOPNJA LUCIDNOSTI: kratek preblisk ozaveščenosti med sanjami. delitev sanj). 1. Za laţjo orientacijo pri nadaljnjih razlagah smo glede na intenziteto lucidnosti definirali pet stopenj ozaveščenosti med sanjanjem. PRED-LUCIDNOST delna ozaveščenost. so-doţivljanje in so kreiranje sanjskih izkušenj (srečevanje z drugimi sanjajočimi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI St op nj e l u ci d no st i Stopnja ozaveščenosti med sanjanjem variira od neozaveščenosti. nestabilna zaznava. vse do popolne ozaveščenosti. občutek povišanega zavedanja. STOPNJA LUCIDNOSTI: zavestno nadzorovanje dolţine sposobnost vzdrţevanja lucidnosti trajanja lucidnih sanj oziroma 3. delne ozaveščenosti.

Sposobnost spominjanja bomo posredno nadgrajevali tudi med izvajanjem vseh nadaljnjih sklopov vaj. opisov in okrajšav. Pred pričetkom izvajanja drugega sklopa vaj naj bi ţe dosegli sposobnost spominjanja vsaj enih sanj na noč. saj nam sluţi kot osnova za nadaljnje ozaveščanje sanjanja.) Lucid Dream Normal Dream Rapid Eye Movement Dream signs Sleep Paralysis False Awakening Reality Checking / Testing Hipnagogic Imagery Wake Back To Bed Mnemonic Induced Lucid Dream Wake Initiated Lucid Dream Dream Initiated Lucid Dream PREVOD in KRATEK OPIS Lucidne sanje Običajne sanje Hitro premikanje oči Sanjska znamenja Telesna paraliza med spanjem Napačno/laţno bujenje Preverjanje resničnosti Hipnagogična vizualna zaznava Tehnika z bujenjem in ponovnim spanjem Mnemonično inducirane lucidne sanje Prehod v lucidne sanje neposredno iz budnosti Prehajanje iz navadnih v lucidne sanje Z izvajanjem prvega sklopa vaj smo pridobili osnovne veščine spominjanja sanjskih vsebin. OKRAJŠAVE LD ND REM DS SP FA RC / RT HI WBTB MILD WILD DILD POMEN (ang. ——————————— 115 ——————————— . kar je prvi korak pri ozaveščanju sanjanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI M ed na r od ne ok r a j ša v e Za laţjo orientacijo v tovrstni tuji literaturi navajamo še nekaj najbolj pogostih izrazov. S treniranjem spominjanja nadaljujemo tudi med izvajanjem drugega sklopa vaj. V kolikor nam to še ne uspeva. si raje vzemimo še nekaj dni za utrjevanje prvega sklopa vaj.

dokler njihova podporna prepričanja niso dovolj močna in s tem samoumevna. sanjam… Zavedam se. S pr e min j an je pr e pr ič a n j Preverimo naša prepričanja. čimbolj osredotočeno in pozorno. je vir mojega zdravja! Metoda spreminjanja prepričanj je zelo pomembna predvsem za praktikante začetnike. Svet sanj je poln spodbujajočih skrivnostnih vplivov in namigov. pred popoldanskim počitkom in v morebitnih trenutkih budnosti med spanjem. 3. Za predstavljanje sanjanja lahko uporabimo sanjske vsebine iz preteklih sanj ali si jih izmislimo na novo. Začnimo s postavljanjem avtosugestije: "Med sanjanjem se bom zavedal/a. da sanjam!" Nato postavimo še namero. jih obnovimo s spodaj navedenimi trditvami. jih s pomočjo sugestije in nameravanja še dodatno okrepimo. Po s t av l j an je n ame r e Naslednje vaje lahko izvajamo pred pričetkom spanja. 2. ko se poskušamo ozavestiti. kako pravkar sanjamo in sočasno v mislih ponavljamo na primer "Sanjam. Poskušajmo se miselno čimbolj preseliti v čas sanj. kot da bi se nam dejansko ţe dogajalo. Med sanjanjem sem lahko ozaveščen. Ko smo ţe prilagodili svoja prepričanja tako. V mislih izrečeni trditvi oziroma ukazu poskušajmo resnično verjeti. 1. Postavljanje namere ponovimo večkrat zaporedoma.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Cilj drugega sklopa vaj je doseganje stopnje delne ozaveščenosti med sanjanjem oziroma pred-lucidnosti. tako da si predstavljajmo. ——————————— 116 ——————————— . da sanjam!". ko se za kratek čas prebudimo. Med sanjanjem lahko zavestno obstajam v sanjskih razseţnostih in delujem v skladu s svojo svobodno izbiro. V kolikor ta niso v skladu z našo teţnjo po doseganju zavestnega sanjanja oziroma niso dovolj jasna in dorečena. da podpirajo zastavljeni cilj.

Če se te se vseeno vsilijo. se tokom dnevne budnosti posvetimo izvajanju preverjanja ozaveščenosti. Izbrano vajo izvajajmo vsaj štirikrat dnevno. da sanjamo. tekst v knjigi se bo popačil. Med spominjanjem poskušajmo opredeliti stopnje ozaveščenosti. Poskusimo opaziti čim več detajlov na opazovanem predmetu. METODA S SIDRANJEM ZAVEDANJA Med dnevno budnostjo usmerimo pogled na izbran predmet (dlan. ko postavljamo namero pred spanjem. V kolikor pa sanjamo. METODA Z UPORABO SPROŢILCEV ZAVEDANJA K zapisovanju sanj začnimo dodajati še preglednico sproţilcev zavedanja. saj se predmeti. Polet se bo namreč dejansko zgodil le če sanjamo. med prvim in drugim opazovanjem ne bodo spreminjali. vajo ponovimo od začetka.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pr e v e r j an je o z av e š č e n o s t i V dneh. Zabeleţimo si. ali se je predmet med prvim in drugim opazovanjem spremenil. na dlani nam bo zrasel šesti prst. saj zaznavanje sanjskega sveta ni tako stabilno kot je zaznavanje med dnevno budnostjo. Za nekaj trenutkov ostanimo fiksno osredotočeni nanj. Morda se celo spreminja med samim opazovanjem. Raje jo izvajajmo manjkrat s polno koncentracijo. ki se bo prej ali slej vtihotapila tudi v naše sanjske vsebine. Zatem s pogledom preletimo okolico in se vrnimo na začetno točko. osebe in pojavi so vplivali na naše zavedanje med sanjanjem. med zaznavanjem poskušajmo biti čimbolj prisotni in budni. kateri sanjski dogodki. da ustalimo samodejno navado. Te se v začetku kaţejo predvsem v intenzivnosti doţivljanja sanjskih vsebin. ——————————— 117 ——————————— . Dobro se na primer obnese poskus vzleta v mislih. uro in podobno). Seveda lahko za izvedbo te vaje uporabimo tudi druge načine preverjanja ozaveščenosti. Vaja ima svoj smisel. da nam vdirajo moteče misli. v primeru da se nahajamo v običajnem stanju zavesti. Med sanjanjem se bodo kazalci na naši ročni uri nenormalno premikali. Sočasno dvigujmo splošno pozornost in koncentracijo. kot večkrat z razpršeno pozornostjo. kar posledično povzroči laţje spominjanje. Te bodo asociativno samodejno sproţile preverjanje ozaveščenosti in zavedanje. Ne dopustimo. bomo kmalu opazili spremembe. stopala se bodo spremenila v obliko mačjih šap. Zaznava naj se nam čimbolj vtisne v spomin. s čim večjo osredotočenostjo. Pomembno je. Sedaj preverimo.

Kr a j š a o bd o b j a sp a n j a Kot smo ţe omenili. Ne na m en sk o k r a t k o s p a nj e K nenamenskemu kratkemu spanju uvrščamo popoldanski počitek in nehotene prekinitve spanja med nočnim spancem. Med kratkim spanjem se spustimo le v prvo in drugo fazo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Poveţimo predmete. Krajša obdobja spanja bomo za naše potrebe delili na namenska in nenamenska. da naše telo po prespani noči ne potrebuje ponovnega spusta v tretjo oziroma četrto fazo spanja. ——————————— 118 ——————————— . je pomembno. aktivnosti ali situacije. osebe. Na doseganje lucidnosti namreč precej vpliva dolţina spanja. torej v območje. Identificirajmo sanjske vsebine. Značilnost in prednost metode krajšega spanja izvira iz dejstva. kjer se odvija tudi REM faza oziroma sanjanje. da si namero postavljamo v času tik pred sanjami. Pa vendar se večina spontanih zavestnih sanj odvija prav takrat. Za prehod iz pred-lucidne faze v prvo stopnjo lucidnosti si bomo poleg spominjanja. je učinek postavljanja namere pred pričetkom spanja seveda manjši. ko prevladujejo REM faze. ki so nam izrazito dvignile stopnjo zavedanja med sanjanjem – katere so bile? Rezultate bomo v naslednjih sklopih vaj uporabili za nadaljnje ozaveščanje sanjanja. ki lahko ogromno pripomore k ozaveščanju sanjanja. Morda se iz preteklosti spomnimo sanjskih vsebin. ki nam samodejno sproţajo višjo stopnjo ozaveščenosti. spreminjanja prepričanj. postavljanja namere in preverjanja ozaveščenosti v nadaljevanju čimbolj prilagodili še eno značilnost spanja. Ker so daljša obdobja sanjanja značilna šele za zadnji del spanja. Večino takšnih kratkih obdobij spanja doţivljamo skoraj popolnoma neozaveščeno. aktivnosti in druge situacije s stopnjo ozaveščenosti.

Sledijo jim spet nove beţne vsebine. ki se zaključi s ponovnim prehodom v budnost. saj jih ljudje ne zmorejo nadzorovati. ki se ponovno hitro razpršijo. Kot smo ţe omenili. kaj se nam dogaja oziroma kaj zaznavamo. Pri nekaterih ljudeh se spontana lucidnost aktivira tudi v budnem stanju. Na me n sk o k r a tk o sp a nj e Med krajšim namenskim spanjem teţimo k čimbolj ozaveščenemu prehajanju iz budnosti v prvo in drugo fazo spanja ter nato neposredno v REM fazo. Ozavestimo se šele zjutraj. da je namerno doseganje lucidnosti med krajšimi obdobji namenskega spanja do desetkrat pogostejše oziroma uspešnejše od običajnega nočnega spanja. dokler nas ne potegnejo pod prag zavedanja in zaspimo. a so zelo nestabilne in v hipu izginejo. Seveda so takšni primeri redki in večinoma zelo moteči. Po prehodu v drugo fazo spanja se enostavno več ne zavedamo. Posledica takšnega procesa je neopazno poglabljanje sproščanja: naša pozornost se samodejno usmerja v vedno bolj subtilno zaznavne vsebine. ——————————— 119 ——————————— . V nadaljevanju opisane značilnosti oziroma zaznave v prvi fazi spanja so večinoma zelo nepovezane in fragmentarne. ko se zbudimo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Spontano lucidnost sproţajo tudi posebna zunanja doţivetja. se večina ljudi med spanjem le delno zaveda prve faze spanja. Raziskave so pokazale. Zaznavne vsebine sicer pritegnejo našo pozornost. Za večino ljudi je prav prehod iz prve v drugo fazo spanja tudi mejnik med zavestnim in neozaveščenim zaznavanjem. Za doseganje lucidnosti so. učinkovita jutranja krajša obdobja spanja. bolj kot popoldanska. ki se kaţejo kot čustvene preobremenitve in druge intenzivne čutne zaznave. trenutki zamaknjenosti po fizično napornem dnevu in tako dalje.

——————————— 120 ——————————— . popolnoma ozaveščeni. napping) lahko vadimo z nameravanjem ali z zavestnim vstopom v REM fazo. kot ţe večkrat omenjeno. Vzdrţevanje ozaveščenosti od budnega stanja do faze sanjanja namreč zahteva dodatno sposobnost obvladovanja nekaterih kognitivnih veščin. ZAZNAVANJE MED KRATKIM SPANJEM Za laţje predstavljanje doţivljanja med izvajanjem "metode z zavestnim vstopom v REM fazo" si bomo podrobneje ogledali specifike subliminalnega in notranjega zaznavanja v posameznih fazah izvedbe. da smo tokom celotnega procesa od budnosti. kot pri postavljanju namere pred pričetkom spanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Krajše namensko spanje (angl. METODA Z ZAVESTNIM VSTOPOM V REM FAZO Metoda z neposrednim in zavestnim prehodom iz budnosti v REM fazo predpostavlja.prehod neposredno iz budnosti v zavestno sanjanje). da celoten proces nameravanja ni popolnoma ozaveščen. kljub temu. Kratko namensko spanje – shematični prikaz V tuji literaturi najdemo opis navedene metode pod izrazom WILD (Wake Initiated Lucid Dreams . METODA Z NAMERAVANJEM Metodo z nameravanjem uporabljamo na enak način. le da se tokrat ne bomo spustili v faze globokega spanja. Metodo z nameravanjem uvrščamo med ozaveščeno namensko kratko spanje. Med nameravanjem. prehodnih faz in sanjanja vse do ponovne budnosti. uporabljamo princip prebujanja zavedanja med neozaveščenimi stanji. Prav zavoljo tega je izvedba te metode za večino ljudi teţja od metode z nameravanjem.

ki najavljajo prihajajoče sanjanje. ki seveda nimajo zunanjega izvora. migetanje in skoraj neopazno prelivanje pastelno obarvanih lis. ki so večinoma šibko zaznavni. pojavita še rahlo. domala brezbarvno. ko obmirujemo in zapremo oči. 2. saj se zgodi v trenutku.  Gustatorna in olfaktorna zaznava Zunanja gustatorna in olfaktorna zaznava sta pri večini ljudi manj razviti v primerjavi z ostalimi tremi tipi zaznav. Nekatere subliminalne avditivne zaznave. Zaznave med prvo fazo spanja imenujemo tudi hipnagogične zaznave po hipnagogični oziroma prvi fazi spanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI 1. Občasno se lahko pojavijo ţe prvi kratki slikovni prebliski. saj se takšne zaznave zelo redko pojavljajo v prvi fazi spanja. ki je pač posledica zaprtih oči. na primer v glavi. sprva predvsem na površini dlani in stopal.  Kinestetična zaznava Subliminalna kinestetična zaznava se v prvi fazi spanja kaţe kot rahlo ščemenje oziroma migetanje na površini našega telesa. Zaznavamo lahko tudi subliminalne napetosti. kot sta brnenje in piskanje v ušesih. Prisotne so v obliki kratkih in nejasnih zaznav različnih vonjev in okusov. lahko izvirajo iz motenega delovanja čutila za sluh. Prehod iz budnosti v prvo fazo spanja Prehoda iz budnosti v prvo fazo spanja ne bomo posebej obravnavali.  Vizualna zaznava Po prehodu iz budnosti v prvo fazo spanja se na nivoju vidne zaznave poleg črnine. v prsih in podobno.  Avditivna zaznava Avditivna zaznava v prvi fazi spanja lahko vključuje zaznavo komaj slišnih subliminalnih zvokov oziroma piskov različnih frekvenc. ——————————— 121 ——————————— . To velja tudi za subliminalno in notranje zaznavanje. Zaznava v prvi fazi spanja Po nekaj minutah telesnega mirovanja se pričnejo prve zaznave.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI 3. dvig. temveč pred tem še prečkamo prvo fazo spanja oziroma hipnopompično fazo. ki so vezani na ravnoteţje (zamik. kot so črte. glasbe in drugih vsakdanjih zvokov. Prehod iz sanjanja v prvo fazo in zatem ponovno v budnost Iz obdobja sanjanja ne preidemo neposredno v ponovno budnost. ostrini in jasnosti slikovnih prebliskov. Hipnopompična in hipnagogična faza sta prvi fazi spanja. Sanjsko pokrajino doţivljamo v prvi osebi v tri. Pogostejši so tudi notranji občutki. štiri in celo več dimenzionalnem okolju. Pri hipnopompični fazi prehajamo iz sanjanja oziroma notranjega zaznavanja proti budnosti. Na vizualnem nivoju se rahlo migetanje in prelivanje spremenita v zaznavanje osnovnih oblik. zato je notranje zaznavanje šibkejše. Prav tako se potencira zaznavanje v dolţini. Tudi subliminalna kinestetična zaznava se naknadno izostri in razširi tudi v notranjost telesa. Za ozaveščen prehod iz prve v drugo fazo spanja in nato v REM fazo uporabljamo sposobnost preusmerjanja pozornosti od zunanjega zaznavanja k notranjemu zaznavanju. Zaznavanje notranjih vsebin je "plastično" in subjektivno gledano enako resnično kot med dnevnim budnim zaznavanjem. kvadrati in druge enostavne forme. obrat dela ali celotnega telesa). Do razlike v intenzivnosti zaznavanja pripadajočih vsebin prihaja predvsem zaradi različne predhodne usmerjenosti pozornosti. se v drugi fazi subliminalno in notranje zaznavanje še dodatno izostri. Zaznava med drugo fazo spanja Za razliko od zaznavanja v prvi fazi spanja. spust. Avditivna zaznava se nam kaţe predvsem v kratkih izsekih ne povsem jasnega govorjenja. medtem ko moramo med ozaveščenim prehodom v REM fazo ozavestiti ţe obstoječe mehanizme in jih nato tudi znati zavestno priklicati ter učinkovito uporabiti. krogi. Ščemenje lahko zaznavamo po celotnem telesu. Med spanjem se takšne preusmeritve pozornosti zgodijo samodejno v okviru spreminjanja faz spanja. ——————————— 122 ——————————— . 4. čeprav je intenzivnost zaznavanja med njima različna. zato je notranje zaznavanje močnejše ter intenzivnejše. 5. Zaznava med sanjanjem Med sanjanjem je naša pozornost skoraj popolnoma preusmerjena na notranje zaznavanje in doţivljanje pripadajočih vsebin. V hipnagogični fazi prehajamo iz stanja budnosti in zunanjega zaznavanja k notranjem zaznavanju.

Po doseganju lucidnosti namreč teţko spet pademo v običajne neozaveščene sanje. da smo ljudje orientirani predvsem na vizualno. Večinoma se po tovrstnem dogodku zaradi vznemirjenja prebudimo. med katerimi je vsekakor najvplivnejša vizualna zaznava. V večini primerov se pred bujenjem znajdemo še v prvi oziroma hipnopompični fazi spanja. da sanjamo 2. da sanjamo. Na takšen način se postopno zavestno poglabljamo v sanjanje. ——————————— 123 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Naj še enkrat ponovim. Sanjski prizori pričnejo bledeti in slabeti. sledi samodejna preusmeritev pozornosti od notranjega zaznavanja sanjanja proti zunanjemu zaznavanju. Od trenutka. poskusimo ozaveščeno delovati v sanjah (poskušamo leteti. Doţivljanje prve stopnje lucidnosti sanjanja se večinoma prične s predlucidno fazo. da se tik za tem zaradi nekontroliranega vznemirjenja prebudimo. Proces prehajanja iz zunanjega zaznavanja v notranje zaznavanje oziroma sanjanje bo postal jasnejši med izvajanjem vaj. saj nas intenzivnost izkušnje v tolikšni meri preseneti. niti spreminjati sanjskih vsebin. ko se zavemo. Zelo redko se prva stopnja lucidnosti pojavi med doţivljanjem neozaveščenega sanjanja. sproţi se neozaveščena/samodejna reakcija presenečenosti in vznemirjenja 3. v katerih se za kratek čas ozavestimo. Zavedamo se le. da naše telo počiva v postelji. zavest pa je budna v svetu sanj. se proces odvija po naslednjem scenariju: 1. kinestetično in avditivno notranje zaznavanje. zato se bomo med vajami osredotočili najbolj prav na kognitivno veščino vizualiziranja. Do ţ i vl j a nj e p r ve s t o p nj e l u ci d no st i Prva stopnja lucidnosti so obdobja REM spanja. zavemo se. V prvi stopnji lucidnosti nismo sposobni zadrţevati ozaveščenosti med sanjanjem več kot nekaj hipov. Postopno preusmerjanje pozornosti na notranjo vizualno zaznavo nas korak za korakom oddaljuje od zunanjega zaznavanja oziroma gledanja z očmi. iti skozi zid…) 4. Ne zmoremo niti vplivati ali delovati. vse dokler se pozornost skoraj popolnoma ne preseli na zunanje zaznavanje. V prvih uspešnih poskusih se prva stopnja lucidnosti pojavi večinoma tik pred bujenjem.

Nato si vzemimo cca. Torej.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI O se bn i s pr o ţ ilc i z av e d an j a Ko ţe identificiramo osebne sproţilce zavedanja. da preverjanje ozaveščenosti z metodo s sidranjem zavedanja izvajamo le z enim izbranim predmetom oziroma aktivnostjo iz prejšnjega sklopa vaj ter z našim najpogostejšim osebnim sproţilcem zavedanja iz tega sklopa vaj. Več o treniranju kinestetične in vizualne subliminalne zaznave v nadaljevanju. notranjo kinestetično zaznavo ponovimo v mislih ali z gibanjem telesa. Ju tr an je kr atk o n ame n sko sp an je Za izvajanje jutranjega kratkega namenskega spanja predlagam. namesto da bi izbrali nek zunanji predmet ali aktivnost. Bodimo čimbolj budni in pozorni na notranjo zaznavo. da v začetku izvajamo metodo z nameravanjem. pa poskusimo tudi metodo z zavestnim vstopom v REM fazo. Po bujenju najprej obnovimo pretekle sanje in jih zapišimo v dnevnik. ki smo jo ţe opisali med vajami ozaveščanja v okviru preverjanja ozaveščenosti. ko ţe doseţemo prve uspehe. zato se je lotimo le ko smo dovolj prisebni. da notranjo vizualno zaznavo narišemo na list papirja in jo opazujemo. Metodo s sidranjem zavedanja izvajamo popolnoma enako kot pri prejšnjih vajah. ki je najpogostejša v naših sanjah. si za začetek izberemo le eno vsebino. Med tem časom poskušajmo čimbolj pozorno spremljati svoje misli in občutiti gibanje telesa. Za laţji priklic notranjega zaznavanja izbranega sproţilca zavedanja si lahko pomagamo s tem. le da tokrat ne opazujemo izbranega predmeta ali aktivnosti zunaj nas. 90 minut prej kot običajno. 60 minut za krajši sprehod oziroma kakšno drugo miselno ali telesno nezahtevno opravilo. Metoda z zavestnim vstopom v REM fazo je glede izvedbe precej zahtevnejša. izberemo osebni sproţilec. Izbran sproţilec zavedanja dodatno okrepimo s pomočjo metode s sidranjem zavedanja. kasneje. temveč s pomočjo notranje zaznave. ——————————— 124 ——————————— . ki se najpogosteje pojavlja v naših sanjah. METODA Z NAMERAVANJEM Pojdimo spat ob ustaljeni uri in se zbudimo cca.. Predlagam.

Potrebno je razumeti. ker smo zjutraj še precej zaspani. Če ne uspemo. budilke seveda ne potrebujemo. Glede na to. se tokrat ne bomo poglobili v tretjo ali četrto fazo spanja. V tem času lahko občasno ponavljamo namero za doseganje zavestnega sanjanja. Prav lahko se zgodi. S pomočjo budilke si dolţino spanja nastavimo na cca. Začele se bodo pojavljati tudi bolj ali manj jasne slikovne zaznave oziroma kratki notranji filmi. Kmalu se bo pojavilo zaznavanje iz prve faze spanja in se. METODA Z ZAVESTNIM VSTOPOM V REM FAZO Pojdimo spat ob ustaljeni uri in se zbudimo cca. Nato si vzemimo cca. v kateri se odvija sanjanje. Postavimo si namero za doseganje lucidnosti in se nato osredotočimo na notranje oziroma subliminalno zaznavanje. ki napovedujejo vstop v fazo sanjanja. Zatem v mislih te notranje vizualne zaznave oziroma filme s pomočjo vizualiziranja rahlo preoblikujmo. ——————————— 125 ——————————— . če nimamo fiksnih jutranjih obveznosti. Ta metoda nam bo še dodatno skrajšala pot do uspešnega zavestnega sanjanja. nekajkrat globoko vdihnemo in čimbolj sprostimo svoje telo. Nato se vrnimo v posteljo. Sprva se osredotočimo in prepustimo le naključnemu vizualnemu notranjemu zaznavanju. lahko poskusimo znova zaspati. Spremenimo nekaj podrobnosti in se spet prepustimo "naključnim" vsebinam. V prvi osebi vstopimo v notranji "film". da nas popeljejo še globlje proti fazi sanjanja. 90 minut. 90 minut prej kot običajno. 60 minut za krajši sprehod oziroma kakšno drugo miselno in telesno nezahtevno opravilo. da je za nami ţe nekaj ur globokega spanja. Bodimo čimbolj budni in pozorni na notranjo zaznavo. da bomo v drugem poskusu uspešnejši. Seveda si lahko tak pristop privoščimo le. Mehanizem kratkega namenskega spanja lahko za treniranje lucidnosti uporabimo tudi podnevi med popoldanskim počitkom. sicer pa ga izvajajmo ob koncu tedna. nekajkrat globoko vdihnemo in čimbolj sprostimo naše telo. temveč bomo skoraj neposredno prešli v REM fazo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Nato se vrnimo v posteljo. Med tem časom poskušajmo čimbolj pozorno spremljati svoje misli in občutiti gibanje telesa. Po bujenju najprej obnovimo pretekle sanje in jih zapišimo v dnevnik. zaprimo oči. Ponovimo ţe opisano namero za doseganje zavestnega sanjanja in ponovno zaspimo. zaprimo oči. V kolikor nimamo kasnejših obveznosti. tudi hitro poglobilo v drugo fazo spanja.

da sanjsko pokrajino dejansko doţivljamo v prvi osebi (tridimenzionalno) in ne odmaknjeno. Lahko si zamišljamo. letimo nad neizrazito planoto ali morjem. ne obupajmo. Tako hkrati opazujemo sanjski prostor in sočasno občutimo naše gibanje v njemu. V takšnem primeru skrajšajmo čas zavestnega vizualnega predstavljanja. saj je metoda z zavestnim vstopom v REM fazo ena teţjih. V kolikor med vajo zaspimo. Če med vajo ostajamo budni v prvi ali drugi fazi spanja in ne zmoremo zdrsniti v REM fazo. Predstavljajmo si. je očitno. plavanjem ali kakšno drugo telesno aktivnostjo. ali imamo dovolj usmerjeno pozornost med vizualiziranjem (miselne ali druge motnje). V kolikor nam vaja ne gre od rok. morda tudi vonj. V kolikor še ne doseţemo prve stopnje zavestnega sanjanja. ki vključujejo ponavljajočo se kinestetično in vizualno komponento. S tem pričnemo ozaveščeno sanjati oziroma postanemo lucidni v sanjah. kako vozimo po ravni avtocesti. lahko med vizualiziranjem poskusimo še z dodajanjem kinestetične zaznave. se bomo morali bolj pozorno usmeriti v kinestetično zaznavanje našega telesa med dnevnimi aktivnostmi (glej treniranje notranjega kinestetičnega zaznavanja v nadaljevanju). Preverimo tudi. S pomočjo spomina prikličemo občutek zaznavanja svojega telesa med hojo. je najprimernejša uporaba notranjih predstav.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI da nam prepuščanje "naključnim" notranjim vsebinam pomaga vstopiti v REM fazo. kot pri opazovanju slike. da se skoraj vsa naša pozornost preseli na notranje zaznavanje oziroma sanjanje. Če s spominom ne zmoremo aktivirati dovolj intenzivne kinestetične zaznave. da smo se preveč prepustili zaznavanju notranjih vsebin. Opisano notranje doţivljanje je večinoma ţe dovolj intenzivno. V naslednji fazi lahko dodamo še zvoke. pomeni. da se ne prepuščamo dovolj zaznavanju "naključnih" notranjih vsebin. medtem ko nas zavestno spreminjanje vsebin obdrţi v stanju ozaveščenosti oziroma budnosti (glej treniranje notranjega vizualnega zaznavanja v nadaljevanju). ——————————— 126 ——————————— . v tem primeru podaljšajmo čas zavestnega vizualiziranja. Za neposredno zavestno vstopanje v REM fazo. se spuščamo po neskončno dolgem toboganu in tako dalje.

Ob širitvi notranjega vizualnega zaznavanja se prelivanje pastelnih barv v obliki lis postopno porazdeli in obarva nastajajoče obrise slik. Naredimo na primer deset počasnih korakov ali počepov. To počnimo tako. Vaja je uporabna za prehod iz prve v drugo fazo spanja. Tako nastajajo sanjske podobe oziroma zgodbe. da med procesom širjenja ne izgubimo ostrine – vaja dela mojstra. Za prehod iz druge faze spanja v fazo sanjanja moramo lokalizirano notranje vizualno zaznavanje migetanja razširiti na večino notranjega vidnega polja s postopnim širjenjem pozornosti navzven (kot da bi večali notranje vizualno zaznavni zaslon). temveč se razvijajo v filme (zgodbe). V naslednji fazi lahko opazimo. Poskusimo jih čimbolj jasno zaznati. ob tem pa z veliko mero pozornosti spremljajmo notranjo kinestetično zaznavanje. zaprimo oči in začnimo s spremljanjem rahlega migetanja ter prelivanja komaj opaznih lis pastelnih barv pred očmi. da slike pravzaprav niso statične. ki z nadaljnjo krepitvijo notranjega zaznavanja postajajo vse bolj in bolj pogosti ter se v končni fazi stopijo z zavestno opazovano razvijajočo se sliko oziroma filmom. Tr e n ir an je n o tr an je g a k in e s te t ič n e g a z az n av an j a Osnovna in enostavna vaja za usmeritev pozornosti iz zunanjega na notranje zaznavanje temelji na pomnjenju zaporedja kinestetičnega zaznavanja. Nato se osredotočimo na posamezna področja migetanja in natančno opazujmo spreminjanje oblik. Notranje podobe postajajo vse bolj kompleksne in postopoma oblikujejo obrise slik. V praksi se med treniranjem pričnejo pojavljati prebliski zelo jasnih slik ali kratkih filmov. Vaja je zelo koristna za učinkovit zavestni vstop v REM fazo. ——————————— 127 ——————————— . Po končani vaji poskusimo čimbolj jasno priklicati zaporedje notranjih zaznav in občutkov.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Tr e n ir an je n o tr an je g a v iz u aln e g a z az n av an j a Lezimo.

ki od trenutka zave- ——————————— 128 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V zd rţ e va n j e l uc id n o st i V sledečem sklopu se bomo posvetili predvsem tehnikam za vzdrţevanje lucidnosti med sanjanjem in se s tem premaknili iz prve v drugo stopnjo lucidnosti. je le intenzivnost zaznave sanjskih vsebin. Za razliko od prve stopnje lucidnosti. Med prvo stopnjo lucidnosti je ozaveščenost od prvega trenutka lucidnosti pa vse do prebuditve bolj ali manj konstantna. da si tekom dneva v mislih predstavljamo. vznemirjenje in celo navdušenje ob doseganju prve stopnje lucidnosti je seveda razumljivo. kar se spreminja. pričnemo v drugi stopnji lucidnosti zavestno delovati in s tem tudi spreminjati sanjske vsebine. ki jih opisujemo v vajah. saj gre za izjemno doţivetje. Kot smo ţe omenili. Kljub temu. Prvi predpogoj za zavestno delovanje med sanjami je seveda podaljšanje oziroma zavestno ohranjanje stanja lucidnosti. Vznemirjenje med 1. Za vstop v drugo stopnjo lucidnosti bomo tako morali razviti še dodatne spretnosti. ki samodejno preusmerja našo pozornost iz notranjega na zunanje zaznavanje. kako se med sanjanjem ozavestimo in kako to mirno sprejmemo. Z a d r ţ eva nj e p o z o r n os t i na n ot r a nj e m z a z na va nj u Naslednja teţava pri zadrţevanju lucidnosti je avtomatizem. ki nam bodo omogočile zavestno vzdrţevati oziroma podaljševati lucidnost. uporabimo tehnike za zadrţevanje pozornosti na notranjem kinestetičnem zaznavanju. Pri prvih soočenjih z zavestnostjo v sanjah se med praktikanti mnogokrat pojavi občutek vznemirjenja. v kateri smo bolj ali manj statični opazovalci. je ozaveščenost v prvi stopnji lucidnosti časovno omejena le na nekaj sekund. so dokaj moteči. da so tovrstni čustveni odzivi prehodne narave in se po nekaj ponovitvah umirijo. Presenečenost. V kolikor se vznemirjenje vseeno pojavi. Tisto. ki hitro preusmeri pozornost na zunanje zaznavanje fizičnega telesa in s tem prekine izkušnjo. stopnjo lucidnosti lahko preprečimo tako.

lahko uporabimo metodo zavestnega pršenja pozornosti. ko se ozavestimo. z notranjo vizualno zaznavo sanjske vsebine sprva le preletimo. NOTRANJA VIZUALNA ZAZNAVA Med zaznavanjem sanjske razseţnosti v prvi stopnji lucidnosti se naša pozornost samodejno usmeri na detajle. Ti se pričnejo pred našimi notranjimi očmi spreminjati.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI danja. ki ozaveščenost povezuje z budnostjo. Samodejna preusmeritev pozornosti iz notranjega na zunanje zaznavanje je posledica vsakdanjega avtomatizma. Sili nas. saj bi nas to kmalu prebudilo. s čimer naša pozornost nezadrţno drsi proti zunanjemu zaznavanju. da sanjamo. notranja slika se zoţi. ko jih opazujemo in podobno. Ko osvojimo prakso vizualnega preletenja sanjskih vsebin. Ozaveščeno opazovanje spreminjajočih se sanjskih vsebin (predmetov. se moramo najprej naučiti pozornost zavestno usmerjati na notranje zaznavanje. lahko postopno pričnemo s krajšimi obdobji opazovanja posameznih sanjskih vse- ——————————— 129 ——————————— . ko je zaznavanje podobno tistemu med budnostjo: bolj statično. da bi naša pozornost zdrsnila v zunanje zaznavanje. da se vsakič. S tem preprečimo. ko se znajdemo v prvi stopnji lucidnosti. hitro bledi. obenem pa tudi vzdrţujemo širino vidnega polja. ki bi se v nasprotnem primeru zoţilo. Z notranjim pogledom drsimo iz ene na drugo stran vizualnega polja zaznave. zbledi oziroma razprši in kmalu se prebudimo. tudi prebudimo. Pogleda ne zadrţujemo na podrobnostih. Da bi mehanizem samodejnega preusmerjanja pozornosti zaustavili in s tem podaljšali lucidnost. Da bi notranje zaznavanje še dodatno poglobili. Ozaveščenost je med sanjanjem namreč laţje ohranjati. saj s tem nimamo skoraj nikakršnih zavestnih izkušenj in v povezavi s tem seveda tudi nobenih navad zaznavanja. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali posamezne tipe notranjega zaznavanja. oseb…) ni samoumevna sposobnost. sanjske vsebine se ne spreminjajo. Torej. ki jih doţivljamo med prehodom iz prve v drugo stopnjo lucidnosti.

In kot vemo. temveč preko kinestetičnega zaznavanja. Po končani vaji prikličemo spomin na občutek vrtenja s čim večjo natančnostjo. oziroma še laţje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI bin. ali posredno med budnostjo. V ta namen je zelo uporabna metoda z notranjim vrtenjem okoli svoje vertikalne osi. ki temeljijo na ponavljanju. med hipnagogično fazo. so večinoma uporabne v kombinaciji z vizualnim zaznavanjem. sicer manj intenzivne metode za preusmeritev pozornosti na notranje kinestetično zaznavo. Vztrajno ponavljanje namreč vzdrţuje pozornost na notranjem kinestetičnem zaznavanju in s tem preprečuje zdrs v zunanje zaznavanje. Takšno vrtenje namreč povzroči hitro preusmeritev pozornosti na notranje kinestetično zaznavanje. ki ga lahko treniramo neposredno med doţivljanjem prve stopnje lucidnosti. nato ponovno z notranjim vizualnim zaznavanjem preletimo sanjsko okolico. Vrtenje okoli svoje vertikalne osi povzroči samodejno preusmerjanje pozornosti iz zunanjega na notranje zaznavanje tudi med budnostjo. pozornost samodejno sledi področju večje aktivnosti. ki leţi v postelji. Poleg vrtenja lahko uporabimo tudi druge. uporabimo tehniko za preusmeritev pozornosti na notranje kinestetično zaznavanje. Metode. a ne preko vizualnega. Tako lahko pričnemo kinestetično zaznavati naše fizično telo. saj je intenzivnost notranjega doţivljanja vrtenja precej močna. ——————————— 130 ——————————— . temveč predvsem preko ponavljanja. Tovrstne metode ne temeljijo na preusmerjanju pozornosti preko intenzivnosti. NOTRANJA KINESTETIČNA ZAZNAVA Med prehodom iz prve v drugo stopnjo lucidnosti se je dobro posvetiti tudi notranji kinestetični zaznavi. da nam pozornost samodejno uide na zunanje zaznavanje. Na njih se zadrţimo le toliko časa. Podnevi se nekajkrat zavrtimo okoli svoje vertikalne osi in pri tem čimbolj pozorno spremljamo naše notranje doţivljanje. kot je drgnjenje dlani ali kakšna druga ponavljajoča se telesna aktivnost. Stabiliziranje notranjega zaznavanja je postopen proces. Da bi se temu izognili. dokler se le te ne pričnejo spreminjati. Prav lahko se zgodi.

daljše govorjenje in podobno. Popolna osvojitev druge stopnje lucidnosti predpostavlja. izvajali določena ročna opravila in podobno. Da bi pozornost obdrţali na notranjem zaznavanju. preglasiti z bolj intenzivnim notranjim dogajanjem. saj prvi primer vključuje preteţno le vizualno zaznavo. Pomagamo si lahko na dva načina: s krajšo intenzivno avditivno vsebino in s ponavljajočo se avditivno vsebino. V nekaterih sanjah smo preteţno statični opazovalci. Gibanje v sanjskem prostoru je izkušnja. drugi pa tudi aktivno kinestetično zaznavo. je zavestno gibanje v sanjskem prostoru. ko se spominjamo svojih sanj. Bistvena razlika med obema tipoma sanj je v notranjem zaznavanju. Sem sodi notranja glasba. Temu namenu sluţi tudi druga tehnika. da zavestno obvladamo osnove gibanja po sanjskem prostoru. ki se je vsi vsaj deloma zavedamo. podobno kot pri vizualnem in kinestetičnem zaznavanju. da ne vključuje dejanskega giba- ——————————— 131 ——————————— . šumi ali celo naše dihanje. ki so sicer manj intenzivni. kot so razni piski. a z dolţino trajanja vseeno zadrţujejo pozornost na notranjem zaznavanju. ki sledi stabilizaciji lucidnosti. NOTRANJA OLFAKTORNA IN GUSTATORNA ZAZNAVA Zunanje motnje v obliki vonja in okusa med sanjanjem le redko pritegnejo našo pozornost in s tem povzročijo zdrs iz prve stopnje lucidnosti v budnost. Uporabimo lahko tudi druge kratke intenzivne zvoke. v drugih izvajamo določene aktivnosti v prvi osebi. plavali. na primer "Sanjam!" in mu prisluhnemo. ki pritegnejo našo pozornost na notranjo avditivno zaznavo. glasba. govorjenje. leteli. Osn o ve g i ba n j a v sa n j s ke m p r o s to r u Naslednji korak v obvladovanju lucidnega sanjanja. moramo zunanje motenje. Pri prvi tehniki med sanjanjem v mislih izrečemo kratek verbalni ukaz. v katerih smo hodili. Notranje gibanje se od zunanjega gibanja razlikuje v tem. pri kateri ustvarimo in zaznamo ponavljajoče se avditivne vsebine oziroma zvoke.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI NOTRANJA AVDITIVNA ZAZNAVA Preusmeritev pozornosti iz notranjega na zunanje zaznavanje lahko sproţijo tudi zunanji zvoki.

V specifičnem sanjskem svetu je takšno premikanje v primerjavi z letenjem precej naporno in neučinkovito.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nja fizičnega telesa. izvira iz navade premikanja v zunanjem svetu in zahteva precejšnjo mero pozornosti na izvajanju gibov. Tovrstne teţave lahko z nekaj vaje hitro odpravimo. Torej v sanjah lahko tudi letimo oziroma se neovirano premikamo v vseh koordinatnih smereh. DRUGI NAČINI Poleg naštetih načinov notranjega premikanja lahko omenimo še drsenje. Občutek gravitacije nas še vedno spremlja: ko na primer ţelimo v sanjah vzleteti. Za prehod iz ene strani sanjske pokrajine na drugo je dovolj. PRESKAKOVANJE Preskakovanje je način gibanja. Notranje gibanje upravljamo in nadziramo s pomočjo zavestnih miselnih ukazov. Govorimo o sposobnosti premagovanja sanjskih razdalj brez vmesnih faz oziroma postankov. ki izvira iz prevladujočega premikanja med budnostjo. da to nameravamo in ţe se zgodi. se pojavi občutek teţe. Oglejmo si osnovne načine notranjega premikanja. Drsenje je kombinacija hoje in letenja. podobno kot hoja. plavanje in ţe omenjeno vrtenje. ki nas pri tem ovira. HOJA Hoja po sanjskem okolju je samodejna navada. V prvih zavestnih poskusih letenja po sanjskem prostoru še čutimo vpliv navad iz gibanja v zunanjem svetu. Zavestna hoja po sanjski pokrajini namreč zahteva. LETENJE Gibanje po sanjskem prostoru načeloma ni pogojeno z vplivom gravitacije. Plavanje. Zavoljo tega je hoja za zavestno izvajanje bolj zahtevnih sanjskih zaznav in aktivnosti neprimerna. da precejšnjo mero svoje pozornosti usmerjamo na kinestetično zaznavanje posameznih gibov oziroma korakov. Kljub temu se moramo na takšno svobodo šele navaditi. Med hojo odmislimo zaznavanje korakov in z delno uporabo sposobnosti letenja zdrsimo po pokrajini. ki se v sanjskem svetu kaţe kot najbolj učinkovita metoda. temveč le notranje kinestetično zaznavanje občutka gibanja. V sanj- ——————————— 132 ——————————— .

pritegne našo pozornost proti zunanjemu zaznavanju in nas prebudi. V zavestnem sanjanju lahko izvajamo tudi druge gibe. izvajamo počepe. odvisno od vrste izbranega sanjskega telesa. Do ţ i vl j a nj e d r u g e st o p nj e l u ci d n os t i Značilnost druge stopnje lucidnosti je ozaveščenost med sanjanjem. se poskušamo izogibati prehodom skozi zidove in druge podobne sanjske ovire.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI skem prostoru lahko plavamo v sanjskem zraku. je pozornost laţje zadrţevati na notranjem vizualnem zaznavanju. v budni realnosti nismo navajeni. saj bi bile na tej stopnji verjetno prezahtevno opravilo. Lucidnost smo sposobni ohranjati za daljša obdobja. zlasti pri vizualnem zaznavanju prehoda. kot je prodiranje skozi stene. med drugim uporabimo tudi za premikanje med sanjskimi prostori. v kolikor se sanjska okolica bistveno ne spreminja. Tudi metodo premikanja s preskakovanjem in prehode skozi sanjske ovire si bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju. premikamo roke in noge. S podobnimi teţavami se soočamo tudi pri izvajanju metode premikanja v sanjskem prostoru s preskakovanjem. obračamo glavo. ko se šele privajamo na zavestno gibanje v sanjah. ki vključuje hitro in zavestno nadzorovano spreminjanje sanjskih vsebin oziroma zaznavanje sanjskega prostora iz različnih zornih kotov. Tovrstno dogajanje lahko. Poleg tega na takšno premikanje. ——————————— 133 ——————————— . Vrtenje lahko. da naše telo počiva v postelji. Zavedamo se. zavest pa je budna v svetu sanj. V sanjskem prostoru se nadzorovano premikamo po lastni volji in izbiri. kar seveda ne olajša izvedbe. sanjskem morju ali celo sanjski zemlji. Kot smo ţe omenili. V začetku. poleg ţe omenjenega učinka preusmeritve pozornosti iz zunanjega na notranje zaznavanje.

Vznemirjenje v mislih nadomestimo s samoumevnim sprejemanjem ozaveščenosti med sanjanjem. Korak za korakom podoţivimo proces ozaveščanja. pozornost z vizualnim preletom znova preusmerimo na celotno sanjsko pokrajino. ki ovirajo ohranjanje lucidnosti med sanjanjem in zadrţevanje pozornosti na notranjem zaznavanju. da ne premaknemo naših fizičnih vek. se posvetimo posameznim sanjskim vsebinam. Predstavljamo si. V spomin si čimbolj podrobno prikličemo ţe doţiveto izkušnjo ozaveščenosti iz prve stopnje lucidnosti. Ko nam to uspe. Pred pričetkom spanja uporabimo še avtosugestijo: "Povsem normalno je. kot to počnemo z odpiranjem vek med budnostjo. ——————————— 134 ——————————— . V kolikor se med zavestnim sanjanjem prične krčiti vidno polje in nam preti prebuditev. četudi nas te privlačijo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V vajah ozaveščanja se bomo tokrat posvetili odpravljanju motenj. Pred pričetkom izvajanja sledečega sklopa vaj naj bi praktikanti vsaj ţe enkrat dosegli prvo stopnjo lucidnosti. ko nastopi vznemirjenje. ne da bi nas to vznemirilo ali prebudilo. Če postane zaznava sanjskih vsebin ponovno nestabilna in se le te pričnejo spreminjati. ne da bi se zadrţevali na podrobnostih. Pr e se g an je v zn e mir j a n j a Naslednjo vajo izvajamo v budnosti ali hipnagogični fazi. Z ad r ţe v an je po zo r n o s t i n a n o tr an je m z az n a v an ju NOTRANJA VIZUALNA ZAZNAVA Ko doseţemo lucidnost prve stopnje. ki nas posledično prebudi. da zavestno sanjam!". najprej izvedemo prelet sanjskega prostora z notranjim vizualnim zaznavanjem. vse do odseka. da stabiliziramo vizualno zaznavanje sanjskih vsebin. Z notranjim pogledom preletimo celotno sanjsko pokrajino. zato se bomo morali pač učiti na napakah. To počnemo toliko časa. Ob tem moramo biti precej pozorni. lahko poskusimo razširiti pogled na podoben način. Razlika v občutku je minimalna. kako se ozavestimo med sanjami.

smo njegove ključne faze in najpogostejše teţave pri doseganju lucidnosti sistematizirali v preglednici. Spreminjanje prepričanj. ——————————— 135 ——————————— . Uporaba kratkega namenskega spanja. obdelali kar nekaj tematik in izvedli precej različnih praktičnih vaj. Počasi drsimo ali letimo po sanjski pokrajini in smo obenem pozorni tudi na vizualno zaznavanje. stopnje lucidnosti. Priporočam. da smo lahko zavestni med sanjanjem. ki jih je priporočljivo bolje obdelati. Ne doseţemo 2. Ne doseţemo 1. da se sprva gibljemo v obliki drsenja. med dnevno budnostjo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI NOTRANJA KINESTETIČNA ZAZNAVA Ko ţe stabiliziramo notranjo vizualno zaznavo. katere ključne faze nam povzročajo teţave in izberimo vaje. TEŽAVE Sanj se slabo oziroma sploh ne spomnimo. ne da bi izgubili vizualno zaznavo prostora. Pomaga tudi. saj to ne zahteva toliko pozornosti. Za začetek predlagam počasno gibanje po sanjskem prostoru. Ko se po lahko sanjskem prostoru zavestno gibljemo. Postavljanje namere in preverjanje ozaveščenosti. Da bo proces ozaveščanja sanjanja laţje razumljiv in bolj enostaven. levitiranja oziroma letenja. pričnemo eksperimentirati še z drugimi načini premikanja. Vaje za usmerjanje pozornosti na notranje zaznavanje. Pr e v e r j an je pr o c e s a o z av e š č an j a s an j Doslej smo. stopnje lucidnosti. Preverimo. se posvetimo še notranji kinestetični zaznavi. Dvomimo o resnični zmoţnosti. kot na primer premikanje nog med hojo. če si tovrsten način gibanja vizualno in kinestetično predstavljamo ţe vnaprej. Ne doseţemo stanja pred-lucidnosti. od začetnega spominjanja sanj pa vse do doseganja druge stopnje lucidnosti. kar je pri hitrejšem gibanju teţje izvesti. PRIPOROČLJIVE VAJE Vaje za krepitev spominjanja. saj moramo ob samem gibanju pozornost vzdrţevati tudi na vizualnem zaznavanju.

Večdimenzionalna struktura sanjskega prostora je v sanjskem svetu samoumevnost. Posvetili se bomo tudi osnovam interakcij med sanjajočim in sanjskimi vsebinami. in ker v sanjanju misel dobesedno ustvarja sanjsko realnost. saj je sanjsko okolje. se le ta tako tudi odziva. kot ga zaznavamo med dnevno budnostjo. Oglejmo si osnovne značilnosti sanjske realnosti. ali pa je z njim popolnoma neprimerljiv. Sanjski prostor je pravzaprav kreacija našega uma. lahko pa jo kot takšno zaznavamo. neposredno pogojeno z našimi predstavami in pričakovanji. ki se lahko kaţe kot prostor. Sa n j sk a re a l n o st Med dnevno budnostjo smo navajeni ţiveti v tri-dimenzionalnem prostoru. da je naša kreativnost na nivoju mišljenja neomejena. Druga značilnost je hkratnost obstoja več sanjskih prostorov v enem. ——————————— 136 ——————————— . Prav zavoljo teh značilnosti se lahko po sanjskem okolju gibljemo tudi s prostorskim preskakovanjem. podoben tistemu iz dnevne budnosti. kar pomeni. bivanja ter delovanja iz običajne budne realnosti prenašamo tudi na zaznavanje sanjskega sveta. kot bomo obrazloţili v nadaljevanju. Zavestne in neozaveščene navade razmišljanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V nadaljevanju bomo spoznavali značilnosti zaznavanja sanjskega prostora in sanjskega telesa. na katero se moramo šele privaditi in jo obvladati. Sanjskega prostora ne moremo razumeti in primerjati s prostorom. Več o tem si lahko preberemo v opisu zavestnega spreminjanja sanjskih vsebin. da razdalja med sanjskimi vsebinami a priori ne obstaja. hitrosti gibanja in podobno. Ne pozabimo. Naše telo je podvrţeno vplivu gravitacije in omejeno v razpoloţljivi količini energije. PROSTOR Sanjski prostor je pravzaprav neobstoječ in hkrati vseobsegajoč. ki se razteza v času med preteklostjo in prihodnostjo.

smo tudi na zunaj.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ČAS Med dnevno budnostjo doţivljamo čas kot linearen in zaporeden. Kot smo ţe nakazali. mar ne? Sanjsko telo vodimo. saj med sanjanjem ne obstaja nekaj takega. nadziramo in spreminjamo z mislimi. kot je telo med dnevno budnostjo. temveč le notranje zaznavanje. Seveda pa to verjetno velja tudi za našo fizično pojavnost. se vse sanjske vsebine odzivajo po pravilih. razen če v to ne verjamemo. Za naše potrebe bomo sanjske vsebine delili na vsebine. Podoţivljamo ţe doţivete sanjske dogodke ali preskakujemo po časovni premici v sanjsko prihodnost. zaznavamo pa s petimi tipi subliminalnih zaznav. Med običajnim neozaveščenim sanjanjem sicer večinoma doţivljamo linearen zaporeden sanjski čas. na sanjske vsebine in sanjsko telo ne vpliva. ki je končni izraz naših notranjih naravnanosti. ki vladajo v sanjskem okolju. ki sestavljajo naše sanjsko telo in na druge oziroma zunanje sanjske vsebine. s katerimi se med sanjanjem identificiramo. Sanjsko telo lahko definiramo kot del sanjskih vsebin. podobno kot sanjski prostor. Prav zaradi tega je lahko subliminalno zaznava- ——————————— 137 ——————————— . Med zavestnim sanjanjem je sanjsko telo naš najbolj pozunanjen del. Drugače povedano: takšni kot smo na znotraj. medtem ko je sanjski čas. kljub temu pa se nam nenehno dogajajo tudi časovna preskakovanja v sanjsko preteklost in prihodnost. GRAVITACIJA Vpliv gravitacije med dnevno budnostjo občutimo vsak trenutek našega dnevnega ţivljenja in s tem navado vnašamo tudi v sanjski prostor. Gravitacija med sanjanjem. hkraten oziroma neobstoječ. ki ločuje identiteto sanjajočega od drugih sanjskih vsebin. SANJSKO TELO O sanjskem telesu seveda le pogojno govorimo. Sa n j sk e v se b i n e Sanjske vsebine se nahajajo v sanjskem prostoru in ga s tem tudi opredeljujejo.

To pomeni. da lahko zunanje vsebine kaj hitro postanejo del našega sanjskega telesa. ki ga prevzamemo med sanjanjem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI nje sanjskega telesa zelo spremenljivo. je ločnica med našim sanjskim telesom in zunanjimi sanjskimi vsebinami precej manj izrazita in določena kot med dnevno budnostjo. avditivne. Torej. kot tudi v drugih komponentah. Kot bomo videli v naslednjih vsebinskih sklopih. ——————————— 138 ——————————— . podobno kot v dnevni budnosti. Glede na obliko telesa. Oblika sanjskega telesa je spremenljive narave. Takšna podobnost seveda izvira iz navad. Zaznavanje sanjskega telesa poteka preko notranje kinestetične zaznave. ko zaznavamo interakcije med našim fizičnim telesom in zunanjimi objekti. v kolikor se identificiramo z njimi. Zavestno spreminjanje oblik sanjskega telesa bomo podrobneje obravnavali v nadaljevanju. ki postane zaznavno med zavestnim sanjanjem. Zunanje sanjske vsebine lahko definiramo tudi kot del našega nezavednega. s katerim se identificiramo. ki jih v sanjanje vnašamo iz budnosti. Naj omenimo dva pogleda na zunanje sanjske vsebine:  so del nas. vendar še nimamo nadzora nad njimi  niso del nas. ZUNANJE SANJSKE VSEBINE Kot smo ţe ugotovili. kar pomeni. olfaktorne in gustatorne. aktivne in samosvoje. V prvih soočanjih z lucidnostjo je oblika našega sanjskega telesa bolj ali manj podobna obliki fizičnega telesa med dnevno budnostjo. Tako lahko zelo velika roka v sanjskem svetu kinestetično zaznava mnogo večje površine. vizualne. oziroma del našega sanjskega telesa postane del zunanjih sanjskih vsebin. se posledično spremeni tudi način notranjega kinestetičnega zaznavanja. so avtonomno motivirane. v kolikor se z njim več ne identificiramo. da ga lahko v vsakem trenutku preoblikujemo v katerokoli formo. Podobno velja tudi za vse druge zunanje sanjske vsebine. tako v prostorski in časovni. le da jih zaznavamo posredno preko sanjskega telesa. lahko sanjsko telo zaznavamo preko petih tipov notranje zaznave: kinestetične.

Spomnimo se sanjskih prizorov. pojavov). ki je bila popolnoma avtonomna v svojem izraţanju. v katerih smo bili sprva le zunanji opazovalci neke sanjske aktivnosti. ki sta nam najbliţji. V nadaljevanju smo se aktivno vključili v sanjsko dogajanje in prevzeli nadzor nad zunanjimi sanjskimi vsebinami. Seveda se lahko spomnimo tudi sanj. v katerih smo s svojim sanjskim telesom doţivljali odnosno dinamiko z drugo zunanjo sanjsko vsebino. ţivali. kot ga poznamo med dnevno budnostjo. se moramo tudi mi v sanjskem svetu najprej spoznati in identificirati s sanjskim telesom ter se ga nato naučiti tudi uporabljati. S takšnim dejanjem zavestno ločimo sanjske vsebine na notranje (moje sanjsko telo) in zunanje (zunanje sanjske vsebine). saj nam bo to v veliko pomoč pri ozaveščanju odnosnih mehanizmov. Stabiliziranje sanjskega prostora poznamo ţe iz vaje za zadrţevanje pozornosti na notranjem zaznavanju s pomočjo vizualnega preletavanja ——————————— 139 ——————————— . I nt er a k ci j e m ed sa n j sk i m t e l e so m i n z u n a nj i mi sa nj sk i mi vs eb i na mi Ko smo pozornost ţe sposobni zavestno zadrţevati na notranjem zaznavanju oziroma vzdrţevati ozaveščenost med sanjanjem. odigrane s strani zunanjih sanjskih vsebin (drugih oseb. STABILIZIRANJE SANJSKEGA PROSTORA IN SANJSKEGA TELESA Za začetek naj poudarimo. da je zavestno spreminjanje sanjskih vsebin nujno pogojeno z zavestno identifikacijo s sanjskim telesom.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V običajnih sanjah smo ţe vsi izkusili obe moţni opredelitvi. Pred pričetkom ozaveščanja tovrstnih interakcij se bomo posvetili še stabiliziranju sanjskega prostora in sanjskega telesa. se lahko posvetimo še interakcijam med sanjajočim in drugimi sanjskimi vsebinami. Sledi stabiliziranje sanjskega časa in prostora. Seveda se je za začetek najlaţje identificirati s človeško obliko in pripadajočo zaznavo. Podobno velja tudi za čas. Podobno kot se dojenčki po rojstvu šele privajajo na svoje telo. Ta naj bo v začetku linearen. Brez stabilnega sanjskega prostora bomo namreč teţko identificirali vpliv zunanjih sanjskih vsebin. Z razmejitvijo postavimo temelje za zaznavanje interakcij v sanjski realnosti.

S tem se sanjske vsebine ne spreminjajo in posledično se stabilizira tudi sanjski prostor. Del ov a nj e s sa nj sk i m t el e s om Ko ţe obvladamo zadrţevanje lucidnosti in smo stabilizirali sanjsko telo ter sanjski prostor. Kasneje lahko med zavestnim sanjanjem dodamo še zavestno vzporedno oziroma hkratno mišljenje. Torej. Značilnosti vzporednega mišljenja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI sanjskih vsebin. moramo najprej izpopolniti sposobnost zaporednega mišljenja v zavestnem sanjanju. Za stabiliziranje sanjskega časa potrebujemo sposobnost zaporednega mišljenja brez miselnega preskakovanja. Seveda velja tudi nasprotno: vse. Zaznavanje in delovanje je med sanjanjem neposredno pogojeno z našim sanjskim telesom. kar med zavestnim sanjanjem zaznavamo kot naše sanjsko telo. Da bi preprečili takšno doţivljanje. ali pa med zaporednim mišljenjem preskakujejo na druge vsebine in se nato ponovno vračajo na izbran tok misli. Naj spomnim na doţivljanje sanjskih prizorov med običajnim sanjanjem. da je naš miselni tok usmerjen v zaporednost izvajanja ţelenega kreativnega procesa. med ——————————— 140 ——————————— . To pomeni. ki nam bo nadalje povečalo sposobnost nadzorovanja sanjskih vsebin. Večina ljudi ima med zavestnim sanjanjem teţave z zadrţevanjem zaporednosti mišljenja za daljši čas. kar se nahaja zunaj sanjskega telesa. Delujemo lahko z vsem. lahko deluje tudi na nas. Učinkovitost upravljanja z njim je pogojena s sposobnostjo hkratne uporabe zaznavanja in delovanja. V začetnih stopnjah zavestne interakcije s sanjskimi vsebinami je priporočljivo obvladati vsaj osnovne mehanizme zaporednega mišljenja. lahko pričnemo z zavestnim delovanjem. v katerem so zgodbe popolnoma nepovezane. Sanjski čas je namreč neposredno pogojen z načinom miselnega doţivljanja sanjskih vsebin. si bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju. saj je vse del sanjskih vsebin.

1. Doţivljanje svoje smrti med sanjanjem na primer ne pomeni tudi fizične smrti. katero zaznavo bomo doţi- ——————————— 141 ——————————— . Seveda obstajajo še drugi načini gibanja sanjskega telesa. vlaţnost. da nam bodo prijetne. temperaturo. saj se lahko v nasprotnem primeru na doţivljanje interakcij med zavestnim sanjanjem instinktivno odzivamo s strahom. bolečino in še nekatere druge notranje kinestetične zaznave. Potrebno je pojasniti. ki je v vidni interakciji z dano vsebino. vse kar se nam dogaja med zavestnim sanjanjem. V kolikor pa sanjamo zavestno. KINESTETIČNO ZAZNAVANJE IN DELOVANJE Osnove kinestetičnega delovanja smo delno ţe opisali z načini premikanja v sanjskem prostoru. saj vključujejo tako občutek za tip. VRSTE INTERAKCIJ Med običajnim sanjanjem bomo interakcijo med sanjskim telesom in navidezno trdno zunanjo sanjsko vsebino občutili kot pritisk na tisti del sanjskega telesa. da je lahko notranje kinestetično zaznavanje med sanjanjem sicer popolnoma identično kot med dnevno budnostjo. ravnoteţje. avditivno… zaznavamo samo stvaritev oziroma spremembo. kinestetično. presenečenjem. Tega se je dobro večkrat spomniti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ustvarjanjem oziroma spreminjanjem istočasno tudi vizualno. kot so na primer telesne bolečine. se načeloma tiče zgolj sanjske realnosti. Zaznavni občutki se med zavestnim sanjanjem le v zelo omejeni obliki prenašajo naprej na fizično telo in s tem ne povzročajo nadaljnjih telesnih reakcij. Tehnike za tovrstne aktivnosti so popolnoma identične tistim za premikanje in jih na tem mestu ne bomo posebej obravnavali. a vendar z bistveno razliko. Kinestetične interakcije med sanjskim telesom in sanjskimi vsebinami so lahko zelo raznolike. kot je premikanje prstov na roki in podobno. Naša morebitna instinktivna reakcija lahko povzroči odboj ali celo poškodbo oziroma natančneje vidno deformacijo sanjskega telesa (podobno kot se to zgodi v budnosti). lahko po svoji ţelji izbiramo. jezo… Lahko ravnamo še bolj modro: neprijetne ali neţelene zaznave med zavestnim sanjanjem spremenimo tako. Torej.

s širino vidnega svetlobnega spektra. sanjski predmet primemo in ga premaknemo. podobno kot v budnosti. Sprva vadimo spreminjanje oblike delov našega sanjskega telesa. Ne pozabimo: sanjski svet ne pozna omejitev fizične realnosti. Z notranjim pogledom se osredotočimo na izbrano sanjsko vsebino in s pomočjo nameravanja pričnemo s spreminjanjem njene oblike. da jih. VIZUALNO ZAZNAVANJE IN DELOVANJE Med dnevno budnostjo je pri zaznavanju zunanjega prostora naše čutilo za vid omejeno z vrsto dejavnikov: s širino zornega kota.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI vljali in kakšno aktivnost bomo izvedli. Seveda vizualno zaznavanje med sanjanjem s takšnimi omejitvami ni obremenjeno. kar pomeni. ki smo ga opisali v metodi z vizualnim preletavanjem sanjskih vsebin za stabiliziranje sanjskega prostora. Premikanje zunanjih sanjskih vsebin lahko izvedemo na več načinov. Postopek spreminjanja je nasproten zadrţevanju. le pritisk ali pa zgolj zdrsnemo skozi oviro. na primer roke. z zaznavanjem zelo majhnih struktur. jo enostavno z nameravanjem povečamo. da lahko med zavestnim sanjanjem gledamo s 360-stopinjskim zornim kotom. Lahko čutimo bolečino. vidimo zelo oddaljene ali mikroskopsko majhne predmete in podobno. 2. Nameravanje uporabljamo tudi za spreminjanje kinestetičnega zaznavanja našega sanjskega telesa. z ostrino zaznave oddaljenih predmetov. ——————————— 142 ——————————— . s samim nameravanjem takšnega početja. S tem se bo naše kinestetično zaznavanje samodejno razširilo na celotno površino povečane dlani. kot to omogoča denimo naša sanjska dlan. Vizualno delovanje lahko opišemo kot sposobnost spreminjanja ali kreiranja vizualno zaznavnih sanjskih vsebin. kasneje pa izberemo tudi zunanje sanjske vsebine. razen če sprejmemo. Če ţelimo na primer kinestetično zaznavati večjo površino. ne da bi jo sploh kinestetično občutili. Seveda lahko sanjske predmete premikamo tudi brez kinestetičnega zaznavanja. Uporabimo roko našega sanjskega telesa in s kinestetičnim zaznavanjem otipa oziroma pritiska.

Notranje avditivno delovanje oziroma kreiranje je priporočljivo pričeti s priklicem in z zaznavo dobro poznanih zvočnih vsebin ter jih nato postopno spreminjati. spreminjanja in kreiranja zvoka. ob stabiliziranju sanjskega prostora. ko smo med dnevno budnostjo omejeni z jezikom in artikulacijo zvoka. ki jih lahko uporabljamo tudi kot dodatek k nameravanju. kot so "zoom efekt". hkratno zaznavanje spredaj. Dovolj je. spreminjanju sanjskega telesa. pa vendar predlagam. začetku premikanja po sanjskem prostoru.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Z nameravanjem lahko izvajamo tudi druge vizualne manevre. Tako kreiranje kot spreminjanje notranjih zvočnih vsebin sta popolnoma neodvisna od telesnih omejitev. je produkcija zvoka med sanjanjem neposredna. Ustvarjanje zvoka v mislih neposredno zaznavamo z notranjo avditivno zaznavo. spremeniti ton oziroma smer izvora zvoka in ţe lahko zaznavamo notranje avditivne učinke. Intenzivnost notranjega. 3. AVDITIVNO ZAZNAVANJE IN DELOVANJE Tudi avditivno zaznavanje med zavestnim sanjanjem ni vezano na omejitve čutila za sluh. kot so:  "Povečaj ozaveščenost!"  "Poleti!"  "Spremeni obliko!"  "Povečaj kinestetično zaznavo!" ——————————— 143 ——————————— . Medtem. ko osnovne mehanizme dobro obvladamo. Sanjsko notranje avditivno zaznavanje in delovanje se od budnega loči po moţnostih reproduciranja. Verbalne miselne ukaze lahko uporabljamo tudi v ključnih trenutkih lucidnega sanjanja. povečanju ostrine posamezne notranje zaznave in podobno. zvišanju ozaveščenosti. da jih pričnemo uporabljati šele. Pomagamo si s trdilnimi miselnimi verbalnimi ukazi. da nameravamo povišati jakost zvoka. Posebno pozornost zasluţi avditivno zaznavanje naših miselnih ukazov. pred in za sanjskim telesom. Takšni vizualni posegi med zavestnim sanjanjem so izjemno učinkoviti in privlačni. miselnega avditivnega ukaza namreč potencira učinkovanje namere. mikroskopski vpogled.

Cilj je obvladovanje druge stopnje lucidnosti in postopen prehod v tretjo stopnjo lucidnosti. Zatem aktiviramo zaporedno mišljenje in s tem doţivljanje linearnega časa. Lahko si na primer najprej zamislimo zgodbo. V hipnagogični fazi poskušajmo zavestno v mislih čimdalje zadrţati zaporedje miselnega kreiranja. se posvetimo še stabiliziranju sanjskega časa. S t ab il iz ir an je s an js k e r e aln o s t i SANJSKI PROSTOR Vajo za stabiliziranje sanjskega prostora s pomočjo vizualnega preletavanja sanjskih vsebin smo uporabili ţe v prejšnjem sklopu vaj pri zadrţevanju pozornosti na notranjem vizualnem zaznavanju. ——————————— 144 ——————————— . Predlagam. To storimo tako.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI 4. Pričnemo s priklicem spominjanja in s tem zaznavanja nam dobro znanih vonjav in/ali okusov ter jih nato postopno spremenimo ali pa ustvarjamo nove. Pomembno je. seveda pa jih lahko prav tako nadziramo na podoben način kot vse ostale. da je zaznavanje spreminjanja sanjskih vsebin postopno in nadzorovano (vzrok-posledica). ki jo izvedemo neposredno po vstopu v prvo stopnjo lucidnosti. Za začetek je najprimerneje izbrati linearno doţivljanje sanjskega časa. da v mislih najprej simbolično povlečemo vase preteklost in prihodnost. ki so namenjene nadaljnji identifikaciji s sanjskim telesom in ozaveščanju interakcij med sanjajočim ter zunanjimi sanjskimi vsebinami. OLFAKTORNO IN GUSTATORNO DELOVANJE Preostala dva tipa zaznav sta med zavestnim sanjanjem sicer v povprečju manj prisotna. da ne preskakujemo skozi sanjski čas. da je stabiliziranje sanjskega okolja prva aktivnost. SANJSKI ČAS Ko stabiliziramo prostor. Pozorni smo. V nadaljevanju bomo predstavili vaje. Zaporednost mišljenja lahko treniramo tako med samim zavestnim sanjanjem kot med hipnagogično fazo spanja.

nog. da se kinestetično zaznavanje sanjskega telesa ne spreminja brez naše zavestne namere. saj bi se s tem spremenila tudi kinestetična zaznava. Torej. Osredotočimo se na sanjsko roko in s pomočjo kinestetičnega zaznavanja razširimo obseg roke. K IN E S T E T I Č N O D E L O V A N J E     S sanjsko roko se dotaknimo statične sanjske vsebine. kako občutimo svoje fizično telo med dnevno budnostjo. Seveda lahko preizkusimo tudi druge načine. in kinestetično občutimo pritisk ob dotiku. da ob samem spreminjanju posvečamo več pozornosti kinestetičnemu in ne vizualnemu zaznavanju. 1. začnimo proces razvijanja zgodbe spet od začetka. v obliko predmeta. S sanjsko roko zdrsnimo skozi sanjsko vsebino. Bodimo pozorni. In te r ak c ije me d s an js k im te le so m in s an js k im i v se b in am i Za vsak tip zaznave bomo podali nekaj primerov. trupa…). ——————————— 145 ——————————— . na primer kamen. le opazujmo. Ob opazovanju naj se oblika sanjskega telesa ne spreminja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ki jo nato postopno razvijamo. Bodimo pozorni tudi na vizualno zaznavanje vidnega dela našega sanjskega telesa (rok. 2. S sanjsko roko odrinimo sanjski predmet. tako da bo ta odletel proč od našega sanjskega telesa. V IZ U A L N O D E L O V A N J E  Opazujmo dlan svojega sanjskega telesa in pričnimo s spreminjanjem oblike. v ţivalsko taco. na primer zidu. in nato zaznavo prikličimo med samim zavestnim sanjanjem. V kolikor nam misli nekontrolirano zbezljajo v neţeleno smer. Poskusimo s preoblikovanjem v dlan s šestimi prsti. S t ab il iz ir an je s an js k e g a te le s a Pri stabiliziranju sanjskega telesa bodimo pozorni predvsem na kinestetično zaznavanje. tako da se bo povečala tudi ploskev kinestetične zaznave. ne da bi karkoli občutili. brez delovanja. Spomnimo se. Bodimo pozorni.

nato spremenimo tip vonja ali okusa. se lahko poigramo še z intenzivnostjo zaznavanja. ki je vezana na sam ukaz. Zatem pričakujmo. OL FAKTO RNO IN G UST ATO RNO DEL OV ANJE  ——————————— 146 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI   Izberimo sanjsko vsebino. AVD IT IV NO D ELO V ANJE    S sanjskimi dlanmi zaploskajmo in pričakujmo avditivno zaznavo zvoka ploska. Ko to obvladamo. Zazrimo se v navidezno prazen sanjski prostor in ustvarimo obliko (sanjsko vsebino). Ukaz poskušajmo najprej zaslišati z notranjim avditivnim zaznavanjem. da aktu spreminjanja sledi tudi vizualno zaznavanje. 4. Prikličimo nam znan vonj ali okus in ga zaznajmo. poskušajmo s pomočjo miselnega nameravanja na primer zvišati jakost zvoka. ki jo dobro poznamo in jo poskušajmo reproducirati. V mislih ustvarimo verbalni ukaz. 3. od koder prihaja in podobno. spremeniti smer. pričnimo znova. Ko zvok ţe zaznavamo. Med vizualnim delovanjem je pomembno. da se bo izvedla še namera (zvišanje jakosti zvoka). V kolikor se to ne zgodi. Izberimo glasbeno melodijo. se osredotočimo nanjo in jo pričnimo spreminjati v vnaprej izbrano obliko ter barvo. na primer »Zvišaj jakost zvoka!«.

ki so lahko bolj ali manj statične ali spreminjajoče. da sanjski svetovi pravzaprav niso pogojeni s časom in prostorom. kar pa je precej naporen in dolgotrajen postopek. ——————————— 147 ——————————— . Opisali bomo osnove učenja in razvijanja specifičnih sposobnosti med zavestnim sanjanjem. Ob postavitvi namere za spreminjanje sanjskega prostora lahko uporabimo tehnike z razpršitvijo vizualne pozornosti za hitrejši in enostavnejši prehod. rastlin. ki jih med dnevno budnostjo ne zaznavamo in poznamo. od predmetov. Sp r em i nj a nj e / k r ei r a nj e s a nj sk eg a p r os t or a V predhodnih sklopih vaj smo sanjski prostor najprej stabilizirali s pomočjo vizualnega preletavanja. ki ga zavestno sproţimo ob samem prehodu. Tehnike hipnega spreminjanja sanjskih prostorov izrabljajo trenutek stanja vizualne razpršenosti. da jih zavestno ali neozaveščeno vzdrţujemo mi sami z našimi miselnimi navadami. kar pomeni. Paleta sanjskih prostorov se razteza od zelo bizarnih do povsem "normalnih". ţivalskih in človeških form. Najzahtevnejši del hipnega spreminjanja celotnega sanjskega prostora je trenutek samega prehoda oziroma spremembe. Tokrat bomo poskusili hkrati spremeniti celotno sanjsko okolje z vsemi sanjskimi vsebinami vred. V kolikor ne bi razpršili vizualne zaznave. Pojasnili smo ţe. podobnim tistim iz dnevne budnosti. bi namreč morali en sanjski prostor z danimi vsebinami postopno spreminjati v drugega. Seveda se v sanjanju pojavljajo tudi oblike. Kot smo omenili. nato smo pričeli spreminjati posamezne sanjske vsebine. saj se za trenutek notranja vizualna zaznava povsem razprši. do drugih poznanih oblik. je sanjski prostor opredeljen s sanjskimi vsebinami. Izraţajo se skozi najrazličnejše oblike.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Sp r e m in j a n j e sa n j s k ih v se b in V naslednjem sklopu se bomo posvetili zahtevnejšim tehnikam spreminjanja sanjskega telesa in sanjskega prostora.

najprej postavimo ustrezno namero. Proces spreminjanja sanjskega prostora obsega naslednje korake:  postavitev namere  izvedbo tehnike  zaznavo spremenjenega sanjskega prostora NAMERA Ko ţelimo sredi zavestnega sanjanja spremeniti sanjski prostor. Osnove postopnega spreminjanja sanjskega telesa po delih smo ţe opisali s primerom spreminjanja roke. Prostor lahko tudi narišemo na list papirja in ga nekaj časa podrobno opazujemo. Na podoben način lahko spremenimo tudi preostale dele telesa in jih kasneje seveda tudi kinestetično zaznavamo. ——————————— 148 ——————————— . Torej. nato pa pričeli s spreminjanjem njegovih posameznih delov. S pr e min j an je s an js k e g a pr o s to r a Pričnimo z vajami za spreminjanje sanjskega prostora. Obliko novega sanjskega okolja si lahko vnaprej predstavljajmo ţe v med dnevno budnostjo ali v hipnagogični fazi. Postavitev namere lahko podkrepimo z verbalnim ukazom. nato razpršimo zaznavanje obstoječega sanjskega telesa in zatem z izbrano tehniko prevzamemo drugačno obliko telesa vključno s pripadajočim zaznavanjem. da se nam vtisne v spomin. najprej postavimo namero. Ob začetku spreminjanja si lahko pomagamo tudi z verbalnimi miselnimi ukazi za potenciranje nameravanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Sp r em i nj a nj e sa nj s k e g a t el e sa V predhodnih poglavjih smo zaznavo sanjskega telesa najprej stabilizirali. na primer "Sprememba prostora!". Sedaj sledi naslednja stopnja: hkratno bomo spremenili celotno sanjsko telo. Način hipnega spreminjanja celotnega sanjskega telesa temelji na podobnem principu kot hipno spreminjanje sanjskega prostora. se bo ta samodejno ustvaril oziroma sestavil v skladu z vašimi nezavednimi vsebinami. V kolikor novega sanjskega prostora vnaprej zavestno ne opredelimo.

da se poskušamo vţiveti v drugačno obliko sanjskega telesa. črno odprtino ali kak drug podoben prehod. predmeta. Poskušajmo občutiti. Naslednja tehnika uporablja vizualne prehode za prečkanje oziroma spreminjanje sanjskih prostorov. drugega človeka. se ţe nahajamo na drugi strani. se ţe znajdemo v drugem sanjskem prostoru. S tem se naša pozornost v trenutku preseli na kinestetično zaznavanje sanjskega telesa. saj nam to olajša identifikacijo z novo nastalim sanjskim telesom. da novo nastajajočo obliko oziroma zaznavo le te vsaj pribliţno ţe v naprej poznamo. medtem ko se vizualno zaznavanje sanjskega prostora zabriše. ——————————— 149 ——————————— . Pri spreminjanju celotnega sanjskega telesa je pomembno. je potrebno zaznavanje novo nastalega prostora še stabilizirati. zaveso. Ko prestopimo prag. ko zaključimo z izvajanjem izbrane tehnike in se sanjski prostor ţe spremeni. lahko uporabimo naslednji postopek. Ko vrtenje zaključimo. V kolikor ţelimo v hipu spremeniti celotno sanjsko telo. Uporabimo ţe opisano tehniko z vizualnim preletavanjem. rastline. ZAZNAVA NOVEGA SANJSKEGA PROSTORA Potem. Na identifikacijo se lahko pripravljamo v hipnagogični fazi tako. ki razmejuje dva sanjska prostora. Po postavitvi namere si zamislimo vrata. S pr e min j an je s an js k e g a te le s a V prejšnjem sklopu vaj smo se seznanili z osnovnimi vajami za spreminjanje posameznih delov sanjskega telesa. kako je biti "v koţi" na primer določene ţivali. Seveda se lahko novo nastali obliki sanjskega telesa tudi postopno prilagajamo oziroma jo vse bolj podrobno zaznavamo kar med samim zavestnim sanjanjem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI TEHNIKE Ena najučinkovitejših tehnik za hipno spreminjanje sanjskega prostora je hiter obrat okoli vertikalne osi svojega sanjskega telesa.

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Tudi proces spreminjanja sanjskega telesa poteka po ţe opisanem zaporedju:  postavitev namere  izvedba tehnike  zaznava spremenjenega sanjskega telesa NAMERA Podobno kot pri spreminjanju sanjskega prostora. najprej postavimo jasno namero in jo zatem podkrepimo še s primernim verbalnim ukazom. TEHNIKE Hipno transformacijo sanjskega telesa lahko doseţemo z različnimi tehnikami:  izvedimo hiter obrat okoli vertikalne osi sanjskega telesa  ţeleno obliko sanjskega telesa vizualno ustvarimo v sanjskem prostoru in nato vstopimo vanjo oziroma se z njo poistovetimo  zavestno razpršimo zaznavanje sanjskega telesa v obliko oblaka in nato ponovno izostrimo zaznavo v novem sanjskem telesu  … ZAZNAVA NOVEGA SANJSKEGA TELESA Po izvedbi izbrane tehnike in spremembi oblike sanjskega telesa sledi stabiliziranje zaznavanja novo nastalega telesa. ki je v skladu z našimi nezavednimi vsebinami. V kolikor novo sanjsko telo ni vnaprej zavestno opredeljeno. bo zelo verjetno samodejno prevzelo obliko. Uporabimo ţe opisane tehnike za ozaveščanje in stabiliziranje sanjskega telesa iz predhodnih sklopov vaj. ——————————— 150 ——————————— . na primer "Sprememba telesa!".

Kljub temu pa nekateri "sanjalci" pod tem imenom bolj ali manj uspešno ozaveščamo tudi druge faze spanja. Sanjanje in običajno budnost lahko simbolično primerjamo z morjem in valovi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Oz a v e šč a n j e sa n j s ke g a s ve ta m e d d n e vn o bud n o s tj o Navajeni smo. Valovi (običajna budnost) pač ne morejo obstajati brez morja (sanjanje). Večina praktikantov se tudi sicer posveča le REM fazam spanja. D ru g e v rs te o za ve šč e n o s t i m e d sp a n j e m Do sedaj opisano ozaveščenost v REM fazi spanja oziroma sanjanja torej imenujemo zavestno sanjanje. da jih sprva ozavestimo in nato tudi zavestno obvladujemo. kratkotrajne in slučajne. opredeljuje ozaveščenost le v fazi sanjanja. s samim izrazom. le da se jih bolj ali manj ne zavedamo. ——————————— 151 ——————————— . prisotni med spanjem. da v mislih ločujemo doţivljanje med spanjem in doţivljanje med dnevno budnostjo. medtem ko so ozaveščenosti izven te faze bolj redke. Vsi se spomnimo velike razlike med jutranjim razpoloţenjem po prijetnih ali po neprijetnih sanjah. ki smo se jih priučili med samim zavestnim sanjanjem in še veliko več. uporabljamo sposobnosti. s tem. Tako lahko uspešno nadzorujemo stres. Subliminalno in notranje zaznavanje med sanjanjem. Seveda v resnici temu ni tako. hipnagogično in hipnopompično fazo ter drugimi fazami spanja lahko koristno in učinkovito uporabljamo tudi med dnevno budnostjo. izurimo našo senzitivnost. odvijajo tudi med dnevno budnostjo. predhodno zaznavamo in zdravimo telesna obolenja in čustvene teţave. saj se zaznavni in kreativni procesi. Zavestno sanjanje a priori. Z av e s tn o o bv l ad o v an j e s an js k e g a v p l iv a n a d n e v n o b u d n o s t Tako zavestno kot neozaveščeno doţivljanje med sanjanjem mnogokrat močno vpliva na ţivljenje med dnevno budnostjo. Seveda pa se lahko med spanjem ozavestimo tudi v preostalih ne REM oziroma NREM (non REM) fazah.

še enkrat v mislih obnovimo. da se spomnimo prijetnega dogodka iz preteklosti in ga v mislih obnovimo. Obvladovati svoja čustva in instinkte pomeni znati prepustiti se jim. Iz sanj prenašamo slabo voljo. ki ne vplivajo vedno pozitivno. da bi kar trajale in trajale. preden vstanemo iz postelje. upanje. s pomočjo tako imenovanega sidranja. čustev in primarnih instinktov. lahko takšno stanje spremenimo s pomočjo zavestnega priklica prijetnejših razpoloţenjskih stanj. se moramo izuriti v obvladovanju svojih misli. jezo. Obvladovanje sanj med drugim pomeni obvladovanje naših misli. strah. jih usmerjati in zadrţevati. S tem bomo. Podobno velja za primarne instinkte oziroma nagone po preţivetju in razmnoţevanju. Spomnimo se. ponos. kako nam je pri srcu zjutraj po noči ponavljajočih se morečih sanj. ki je v nasprotju z vašimi ţeljami. To naredimo tako. si seveda ţelimo čimprejšnjega konca. ali se sanj spominjamo ali ne. Čustvena stanja. ţalost. veselje. kolikokrat dnevno se znajdete v situaciji. ko čustvujete in razmišljate na način. V kolikor se sanj spomnimo. ——————————— 152 ——————————— . jih doţivljamo ozaveščeno ali ne. saj je marsikdo popolnoma čustveno neuk. polnih strahu in namišljene nevarnosti. da bodo pozitivno vplivale na naše razpoloţenjsko stanje. si ţelimo. kaj šele gospodar svojih misli. N o č n e mo r e in d r u g i n e ţe le n i s an js k i pr izo r i Ko sanjamo prijetne sanje. Torej. Seveda lahko tudi v tem primeru uporabimo zgoraj omenjeno sidranje. ki jim nismo kos. samodejno priklicali tudi prijetnejše razpoloţenjsko stanje in se oddaljili od neţelenega. Ko postanejo neprijetne. Velikokrat pa tudi najrazličnejše miselne naravnanosti. Samo pomislite. V kolikor se sanj ne spominjamo. a smo zjutraj po bujenju navidezno brez razloga neprijetno razpoloţeni. Za mnoge je to dokaj dolgotrajen proces. se notranje razpoloţenjsko stanje iz sanjanja samodejno prenaša tudi v dnevno budnost.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ne glede na to. nas namreč preganjajo tako v budnosti kot tudi v sanjah. Vse to seveda lahko tudi zavestno spremljamo in spreminjamo. če bi radi trajno zaustavili ponavljajoče se nočne more. jih zjutraj. čustev in nagonov. Nato jim v mislih spremenimo potek tako.

je pri razreševanju konfliktnih sanjskih doţivljanj nujno razrešiti tudi pripadajoče "zunanje" konfliktne situacije. da preprečimo vdor drugih sanjskih vsebin. ko postanemo lucidni. K r e ir an je z ač e tn e g a s an js k e g a pr o s to r a Ko med sanjanjem doseţemo lucidnost. ki naselijo prazen prostor. da je naš začetni sanjski prostor prijeten in se v njem počutimo varni. ——————————— 153 ——————————— . je predvsem v dobrem poznavanju sestave sanjskega prostora in posledično tudi enostavnost zadrţevanja stabilnosti zaznave prostora ter pripadajočih sanjskih vsebin. bomo naš sanjski konflikt sicer lahko razrešili. Preden zaspimo ali tik preden se prebudimo. Kot smo ţe omenili v predhodnih sklopih. Pomembno je tudi. Prav zaradi tega je potrebno stabiliziranju sanjskega prostora vsakič posvetiti kar nekaj pozornosti. tako neposredno vstopimo v naš začetni sanjski prostor. Vsakič. Začetni sanjski prostor lahko ustvarimo neposredno med zavestnim sanjanjem ali/in v hipnagogični fazi spanja ali/in med samo dnevno budnostjo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Manj učinkovit način za odpravljanje nočnih mor in drugih neţelenih sanjskih prizorov lahko izvajamo v hipnagogični ali hipnopompični fazi spanja. Prednost. V kolikor tega ne storimo. ki se bo prenesel tudi v fazo spanja. ki jo prinaša takšna začetna postaja v lucidnem sanjanju. Oblika začetnega sanjskega prostora naj bo čimbolj preprosta z nekaj manjšimi podrobnostmi. če je le mogoče. se skoraj vedno znajdemo v drugačnem sanjskem prostoru z različnimi sanjskimi vsebinami. Temu se lahko v veliki meri izognemo. Vpliv nerazrešenega zunanjega konflikta bo nezaţeleno navado še zmeraj vnašal oziroma izraţal tudi v sanjah. prikličemo v spomin ţe doţivete neprijetne sanjske prizore. Seveda lahko takšno spreminjanje. a se bo v nadaljnjih sanjah kmalu ponovil. S ponavljanjem bomo postopno razvili avtomatizem. Okolje naj bo vizualno omejeno. izvajamo tudi sproti med samim zavestnim sanjanjem. v kolikor si ustvarimo začetno postajo oziroma začetni sanjski prostor. Nato z vizualnim predstavljanjem spremenimo njihov potek v prijaznejšo obliko.

Ko smo začetni sanjski prostor ţe dovolj ponotranjili in ga lahko kadarkoli prikličemo pred notranje oči. Doţivljanju četrte stopnje lucidnosti. ki se od tretje stopnje razlikuje predvsem po spremenjenem "pogledu" na sanjski svet. da se bo pojavil vsakič v trenutku. Oči imejmo še vedno zaprte in si med gibanjem po fizičnem prostoru predstavljajmo. ko bomo med sanjanjem postali lucidni. ——————————— 154 ——————————— . do te mere. Za dodatno utrditev notranjega zaznavanja izbranega sanjskega prostora priporočam naslednji postopek. kako se gibljemo v tri-dimenzionalnem začetnem sanjskem prostoru.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Primer začetnega sanjskega prostora:  prostor je v obliki sobe. kako stojimo v našem začetnem sanjskem prostoru. skozi katera vstopamo v druge sanjske prostore Priporočljivo je. Med dnevno budnostjo zaprimo oči in si predstavljajmo. Nato se začnimo premikati s fizičnim telesom. da ga zmoremo med dnevno budnostjo dokaj hitro in natančno vizualizirati. da začetni sanjski prostor resnično poznamo v podrobnosti. se posebej posvečamo v poglavju o vzporednih realnostih. ga poveţimo še z namero. s specifičnimi ponavljajočimi se vzorci  na steni visi nam dobro poznana slika  v steni so vrata. omejene z enobarvnimi stenami  tla so lesena.

kako naporno bi bilo. proţenje kolenskega sklopa. Tako so se ţe zdavnaj na prvo mesto zasidrale osnovne potrebe oziroma miselne operacije. Sem uvrščamo nadzorovanje vseh osnovnih vitalnih funkcij.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI O s a n j a n j u še d r ug a č e … Oglejmo si še nekaj aspektov sanjanja. spomini iz otroštva ter aktualne ţelje in konflikti. kot sta na primer dihanje ali bitje srca. kako se prične vaši nameri upirati nezavedna teţnja po preţivetju (dihanju)? ——————————— 155 ——————————— . saj tista nam najbolj nesprejemljiva sporočilnost ostaja latentna oziroma skrita. ki ga seveda ne gre spregledati. Delo sanj je v zgoščanju. Vse mišljenjske operacije. če bi morali med hojo zavestno procesirati vse informacije za premikanje noţnih mišic. dnevna doţivetja. Delo s sanjami v terapevtskem procesu pomeni ozaveščanje te latentne sanjske vsebine in njeno interpretacijo oziroma razumevanje. Ali čutite. namreč prej ali slej preidejo v navado oziroma postanejo samodejne. zato da obvaruje Ego pred ogroţajočim doţivljanjem nedopustnih ţelja. Poleg stopnje ozaveščenosti je v sanjanju prisoten tudi vsebinski kontekst. da se sanj spomnimo popačeno. vzdrţevanje ravnoteţja… Ali pa med govorjenjem zavestno usmerjati napetost mišic za artikulacijo posameznih črk v besede. kako močan je vpliv tovrstnih nezavednih misli. NEZAVEDNI UM Nezavedni um igra v človeškem razvoju izjemno pomembno funkcijo. Cenzura Jaza je tako močna. poskušajte zadrţati dih. premeščanju in simboličnem predstavljanju tega gradiva. Zamislite si. ki so nujne za preţivetje telesa. Učinkovito se izvajajo mimo našega zavestnega uma. ki se ponavljajo. Sa n j e k ot s p o r o či l no s t ne z a v ed neg a Sigmund Freud je sanje poimenoval "Royal Road to the Unconscious Mind" (kraljevska pot do nezavednega uma). Po njegovem prepričanju so gradivo za sanje telesni draţljaji. ki igrajo pri ozaveščanju sanjanja manj pomembno vlogo. Da bi razumeli. Hierarhija funkcij nezavednega uma se je izpopolnjevala skozi razvoj človeške vrste.

katerih namen je ne le vzdrţevanje telesa in psihe. ima lahko osebna sporočilnost tudi drugačen pomen. temveč tudi ustvarjalno procesiranje. Z drugimi besedami. lahko določene sanjske vsebine poveţemo z ustreznim psihičnim področjem oziroma procesom in tako razberemo. Medtem ko je univerzalna sporočilnost sanj posledica človeškega razvoja in s tem ţe uskladiščenih navad v nezavednem umu. jih nezavedno ponavljamo tudi ponoči v sanjanju. Tako imenovani "Use it or loose it!" sistem. Vse. Sporočilnost sanj delimo na univerzalno in osebno. da bi se ponavljajoče se navade razmišljanja. je del oziroma izraz naše psihe. Oba omenjena samodejna mehanizma nezavednega uma poimenujemo tudi instinkta. SPOROČILNOST SANJ Sanje so v mnogih starodavnih kulturah (egipčanski. da mu prisluhnemo in ga interpretiramo. ki je eden osnovnih postulatov človeškega uma. Pri razlagi si pomagamo z različnimi interpretativnimi modeli. je eden ključnih procesov nezavednega uma tudi ponavljanje. kar sanjamo. tibetanski. obdrţale. V kolikor sta ti dve predpostavki zagotovljeni. Kot bomo videli v nadaljevanju. ——————————— 156 ——————————— . da sanje nosijo sporočilnost bogov. povezave z onostranstvom… Verjel je. duhov in umrlih ljudi ter lahko napovejo prihodnost. kaj smo si zavestno (s ponavljanjem) ali nezavedno (preko močnega čustvenega doţivetja) določili. Zahteva le. Drugače povedano: prek sanj se nam naš psihični ustroj bolj ali manj neposredno razkriva. Pač odvisno od tega. kaj nam sporoča naše nezavedno. Poleg omenjene prioritetne liste.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Takoj za nagonom po preţivetju sledi nagon po razmnoţevanju oziroma spolni nagon. da nam nekaj pomeni. namreč zahteva. ki jih izvajamo v dnevni budnosti. da so sanje neposredno povezane z našimi nezavednimi vsebinami. lahko nezavedni um procesira še druge informacije. da ţelene miselne aktivnosti ponavljamo. da bi se te lahko obdrţale. Sodobne razlage temeljijo na prepričanju. ki si sledi od osnovne funkcije za preţivetje prek vzdrţevalne funkcije do ustvarjalne funkcije. indijski…) igrale zelo pomembno vlogo v vsakdanjem ţivljenju. Za tedanjega človeka so bile vir navdiha. ustvarjalnosti.

Pri temeljiti sanjski analizi igrajo pomembno vlogo tudi obrobni dogodki in podrobnosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI INTERPRETACIJA Interpretiranje sanj pričnemo s čimbolj natančnim spominjanjem sanjskih vsebin. podzemlje. da simbolično poveţemo posamezne sanjske vsebine z elementi njegove psihične strukture. svoboda Zemlja: prepričanja. predmetov) in tako dalje. zato je potrebno nekaj analogije. Nadaljujemo z okvirnim definiranjem. so vse sanje pravzaprav odraz sanjajočega. Najprej sanje uvrstimo po najbolj splošni simboliki. neozaveščeno Dvigalo: spust oziroma dvig v različne stopnje zavesti … ——————————— 157 ——————————— . sicer bo pozneje spomin nanje medel in popačen. modrost Ţivali: ţivalski instinkti (odvisno od vrste ţivali). Še bolje je. Z enim stavkom opišemo oziroma naslovimo sanjsko zgodbo. pretočnost Ogenj: sprememba. mati. odnos do čustev Otrok: notranji otrok. obnašanje… A k te r j i: Moški: moški princip. da jih tudi kratko zabeleţimo. strast Zrak: um. ţivali. koristno je. Sanje obnovimo v mislih. na primer "Polet v nebo". Oglejmo si nekaj primerov: E le me n t i: Voda: čustva. klet: skrito. ki da našim sanjam neko splošno vsebino oziroma naslov. prisotnih akterjev (ljudi. Kot smo ţe omenili. potencial… Starec/starka: izkušenost. nedoraslost. usmeritev Gozd. Bistveno je. oče. avto: osebni prostor (osebnost) Cesta: pot. Pri tem si lahko pomagamo s splošno veljavnimi povezavami in univerzalnimi simbolnimi analogijami. ko se zbudimo. če imamo pri roki magnetofon. odnos do primarnih odzivov (eros in tanatos) Pr e d me t i: Hiša. odnos do intelekta… Ţenska: ţenski princip. navade. da se analize sanj lotimo takoj. Sledi analiziranje posameznih sanjskih vsebin: kraja in časa dogajanja.

Na primer. torej sanje. ki se boji višine. Pomenljivo je. se njihov resnični pomen (sporočilnost) prepleta z našim individualnim dojemanjem. Ko evidentiramo pomen glavnih simbolov. raziščemo svoj osebni odnos do njih. simbolika letenja je povezana z občutenjem svobode. Ponavljajoče se sanje kaţejo na fiksirano psihično situacijo sanjajočega. Ta je lahko pozitivno ali negativno naravnana. saj lahko s tem raziščemo tudi vzročno–posledični mehanizem naše psihološke strukture. je primarna funkcija nezavednega uma preţivetje. Prav zato so lahko sanje tudi izjemno diagnostično sredstvo. Prav zaradi tega je največ aktivnosti nezavednega uma usmerjeno v sporočanje naši zavesti. saj lahko čustvena vsebina popolnoma spremeni pomen sanj. čeprav je občutek letenja za večino čudovit. na primer kakšen odnos imamo do določenega človeka oziroma ţivali. na primer tako kot smo si ţeleli ali z nepričakovanimi zasuki in obrati. v sanjah nekoga. kako je z našim zdravjem in kakšni vplivi prihajajo iz okolja. Podobna logika velja tudi za nočne more. pa ima letenje povsem drugačen pomen. ——————————— 158 ——————————— . Kljub univerzalnemu oziroma kolektivnemu značaju sanjske simbolike. Med sanjami zaznavamo tako čutno kot tudi čustveno. seveda ne smemo spregledati tudi njihovega osnovnega poslanstva. Opozarjajo nas na nerešen psihični konflikt. Če nas je strah višine. kaj navedeni simboli pomenijo nam osebno. temveč poskušamo slediti zaporedju dogajanja. kaj je posebnost tega človeka oziroma ţivali in tako dalje. In prav čustvena komponenta igra veliko vlogo pri razlagi sanj. le če se izurimo v branju njihove sporočilnosti. potem sanje o letenju verjetno ne bodo čustveno prijetne. ki so čustveno intenzivne in obremenjujoče. Pri interpretaciji sanj ne preskakujemo. po kakšnem logičnem zaporedju se odvijajo naši sanjski dogodki. Ko govorimo o univerzalni sporočilnosti sanj. Kot smo ţe omenili.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V nadaljevanju preverimo oziroma bolj natančno določimo.

izkušnjah.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ko govorimo o sporočilnosti sanj. v kolektivnem nezavednem najdemo kolektivne oziroma človeštvu skupne spomine. ki ni le sporočilno naravnan. Področje nezavednega sestavljata dva med seboj povezana sklopa: osebno in kolektivno nezavedno. ki se ga običajno ne zavedamo. izkušnje. da bi sanjske vsebine imele kakršno neposredno lastno vrednost in identiteto. Simbolična sporočilnost sanjskih vsebin bi naj nam "govorila" o nezavednem oziroma tistem delu nas. ——————————— 159 ——————————— . Medtem ko se v osebnem nezavednem nahajajo informacije o naših osebnih ţivljenjskih spominih. civilizacijska prepričanja. a priori zanikamo moţnost. prepričanjih in navadah. ki nam od nekje nekaj sporoča. So le neke vrste posrednik. V poglavju o vzporednih realnostih si bomo ogledali še en vidik doţivljanja sanjskih vsebin.

se za hip ustavimo še na poglavju. Medtem ko stanje izventelesnosti. Poleg tega. kar pa velja le pod pogojem. Oba fenomena namreč spadata v subtilna stanja zavesti. ki nas ločuje od preostalega subtilnega okolja. spontano doţivi le med 10%25% ljudi. Ena bistvenih razlik med izventelesnimi izkušnjami in zavestnim sanjanjem je pogostost pojava med splošno populacijo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI I V. med dnevno budnostjo. da je za zavestno sanjanje dovolj zavestno zaznavanje med sanjanjem z notranjo vizualno zaznavo. vsaj enkrat v ţivljenju. da je zavestno sanjanje s samim izrazom opredeljeno kot dogajanje med sanjanjem. da zavestno sanjanje poteka le v REM fazi spanja. si sprva oglejmo njihove skupne točke. ki zaokroţuje ozaveščanje zavestnega sanjanja in izventelesnih izkušenj. Mnogokrat lahko v literaturi zasledimo. Večina praktikantov sicer res zavestno sanja le v času REM spanja. saj je v tem primeru "sanjanje" izraz. pa to povsem ne drţi. Tudi izventelesne izkušnje lahko doţivljamo tako med REM in drugimi fazami spanja kot tudi med dnevno budnostjo. SU B TI L NA S TA N J A Z A VE S TI Preden pričnemo z obravnavanjem subtilnih stanj zavesti. ki pravzaprav opredeljuje stanje zavesti. da je praktikant v obeh primerih med izkušnjo zavesten. da je zavestno sanjanje le del izventelesnih izkušenj. se zavestno sanjanje pojavlja pri več kot 50% vprašanih. Tako pri izventelesnih izkušnjah kot pri zavestnem sanjanju doţivljamo neke vrste telo oziroma formo. ne pa vsi. medtem ko je pri izventelesnih izkušnjah poleg vizualne nujno potrebna še notranja ——————————— 160 ——————————— . kakor tudi. Kljub temu. Izkušeni "sanjalci" lahko zavestno sanjajo tudi v drugih fazah spanja. v katerih opazovalec notranje zaznava subtilno okolje. Z a ve s tn o sa n j a n j e in i z ve n te l e sn e iz ku šn j e P r i m er j a va Da bi bolje razumeli razlike med zavestnim sanjanjem in izventelesnimi izkušnjami. lahko tudi bolj ali manj vpliva na zaznavno subtilno realnost. Velja namreč. s pomočjo deljene pozornosti. Razlog za precejšnjo razliko v pogostosti lahko iščemo v dojemanju obeh pojavov.

tako da lahko v dveh do štirih tednih ţe doseţemo začetne stopnje lucidnosti. ki je značilna za ozaveščanje zavestnega sanjanja. ——————————— 161 ——————————— . V tem primeru nadzor vzpostavljamo naknadno. seveda s predhodnim jasnim poznavanjem in razumevanjem tematike ter pripadajočih vaj. ali šele po nekaj letih. tako kar zadeva občutek za subtilno telo kot ostrino notranjega vida. zahteva veliko časa in samodiscipline. ki je značilna za ozaveščanje izventelesnih izkušenj. Dostopanje do spremenjenih stanj zavesti z metodo s preusmerjanjem pozornosti. Ljudje smo si pač različni. Po drugi strani s tem pridobimo precejšen nadzor nad vmesnimi stanji zavesti in s tem sistematičnost prehajanja med zavestnimi stanji. da obvladamo celotno pot od budnosti do na primer zavestnega sanjanja. Praktikant začetnik za ozaveščeno izventelesno izkušnjo povprečno potrebuje od 30 dni do tri mesece zavzetega vsakodnevnega izvajanja. v stanje zavesti. med spanjem načeloma poteka hitreje. saj ni nujno. ki daje občutek izventelesnosti. v REM spanju. S tem pa lahko prehajamo iz subtilnega stanja zavesti. ko ţe tako prevladuje vizualni tip zaznave. Intenzivnost notranjih zaznav med doţivljanjem enega ali drugega fenomena lahko po mili volji potenciramo ali zmanjšujemo. vonja in okusa. Metoda z ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti. S pomočjo kombiniranja nameravanja in prepuščanja teţimo k neposrednem ozaveščanju sredi spremenjenih stanj zavesti med spanjem. sluha. Pri ozaveščanju sanjanja gre hitreje. Seveda se lahko glede na posebnosti posameznika prvi uspehi pojavijo tudi ţe po nekaj dneh. da bi sploh lahko dosegli zavestno doţivljanje subtilne realnosti. potem ko smo ţe ozaveščeni v spremenjenih stanjih zavesti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI kinestetična zaznava subtilnega telesa. Pravzaprav so izventelesne izkušnje in zavestno sanjanje fenomen iste vrste. ki je bolj podobno zavestnemu sanjanju in obratno. Razen tega večina doţivlja tovrstna stanja zavesti v najlaţje dostopnem delu spanja. ki je bolj slično izventelesnim izkušnjam.

Podobne razlage najdemo tudi v hinduističnih svetih spisih. Z izrazom obsmrtna doţivetja oziroma izkušnje (NDE – near death experience) označujemo posebne izkušnje spremenjenih stanj zavesti. ki velja za enega največjih mislecev. je imel za nekakšno iluzijo. Smrt kot prehod v brezčasnost bi naj po njegovem odsevala veliko resničnejše. Vsakdanji fizični svet. subliminalne in notranje zaznave med meditacijo. Tovrstni ponavljajoči se cikli utelešenja. notranje zaznavanje subtilne telesnosti in tako dalje. smrti in ţivljenja v duhovnih razseţnostih sestavljajo temelj reinkarnacijskega procesa. pristnejše ţivljenje. mislila in presojala jasneje kot sicer. ţivljenja v fizičnem telesu. Našemu kulturnemu prostoru je bliţje krščanstvo. Tako smrt fizičnega telesa kot rojstvo predstavljata ta le prehod iz bivanja znotraj fizične v bivanje znotraj duhovne razseţnosti oziroma obratno. Poleg izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja uvrščamo v sklop tovrstnih zavestnih stanj še običajno nenadzorovano sanjanje. Tudi v Bibliji najdemo zelo podobne opise. ki jih poznamo pod najrazličnejšimi imeni. bi naj duša ob ločitvi od telesa. bledi odsev resničnosti . nebeških prikaznih (bitjih iz svetlobe) in podobnih pojavih.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI D ru g e v rs te s ub t il n i h s ta n j z a v e s t i Subtilna stanja zavesti vključujejo širok spekter fenomenov. molitvijo ter drugimi kontemplacijskimi aktivnostmi. ki s svojimi gibljivimi slikami daje vtis ţivosti. govorijo o prehodih duše skozi različne zavestne nivoje. čeprav so uporabljene nekoliko drugačne besede. ki ga navadno obravnavamo kot edini pravi svet. Poleg omenjenih seveda obstajajo še druge vrste subtilnih stopenj zavesti. Po prepričanju antičnega filozofa Platona. ki ——————————— 162 ——————————— . Tako Biblija govori o zemeljskih in nebesnih telesih. V posebno kategorijo lahko uvrstimo tudi hipnotična stanja. jasnoslišnost. v katerem biva le začasno. kot je na primer Tibetanska knjiga mrtvih (Bardo Thodol). Ob sm r t na d oţ i v et j a Tisočletja stara besedila. Poglejmo si nekaj bolj znanih subtilnih stanj zavesti. ki se glede na različne pristope ozaveščanja in pripadajoče kulturne okvirje drugače imenujejo.podobno kot imamo za iluzijo film. obsmrtne izkušnje in parcialne notranje zaznave kot so jasnovidnost.

pa tudi v nekaterih drugih ţivljenjsko kritičnih okoliščinah. posebni ţivljenjski pogoji kot je dolgotrajno ţivljenje v temi. ki se pričnejo sproţati ob pomanjkljivem oziroma ţivljenjsko kritičnem delovanju človeškega telesa. Medtem stanje zavesti preide iz običajnega v subtilno stanje in lahko za trenutek. doseţe tudi brezoblično stanje zavesti. začasnih nasilnih (na primer posledica teţke poškodbe. kot bomo videli kasneje. hude bolezni. uporaba halucinogenih substanc.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI se pojavijo ob bliţajoči se telesni smrti. Te so lahko posledica deficita kisika v moţganih. izjemnega telesnega napora) ali namernih senzornih deprivacij (na primer globoka meditacija. ——————————— 163 ——————————— . pomanjkanje gravitacije in podobno). se bomo na tem mestu dotaknili le neizpodbitnih očitnosti. ki se tičejo predvsem zaznavanja med doţivljanjem fenomena. V tem smislu lahko obsmrtna doţivetja zagotovo definiramo kot subliminalne in notranje zaznave. RAZLAGA OBSMRTNIH DOŢIVETIJ Ne glede na vrsto raznovrstnih razlag o obsmrtnih doţivetjih. Človek med obsmrtno izkušnjo doţivi začasen in nenadzorovan zdrs zavestne pozornosti iz običajnega čutnega oziroma zunanjega zaznavanja v notranje zaznavanje.

3. Navedeno zaporedje zaznav jasno nakazuje subtilno stanje zavesti. je pri veliki večini subjektov strukturalno zelo podobno. 2. vse- ——————————— 164 ——————————— . ki ima ljubeče in privlačne lastnosti. Sledi prejetje miselnega sporočila s strani zunanje entitete: "Ni še prišel tvoj čas!" 8. zelo oklenejo samega (vsekakor izjemnega) izkustva. vode…). Tu mislimo predvsem na srečanje s svetlobo in občutek enosti ter popolnega razumevanja. ki takšno stanje doţivijo prvič. Videnje svojega telesa iz višine. 4.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Zaporedje zaznav med obsmrtnimi izkušnjami. ki jih opisujemo v nadaljevanju. saj gre pri obeh za notranje zaznave v subtilnih stanjih zavesti. 9. Ker se obsmrtne izkušnje običajno dogajajo brez predhodne najave. preko katere naj subjekt ne bi šel. Doseganje meje (hriba. Zaradi podobnosti ključnih trenutkov med doţivljanjem obsmrtnih doţivetij in izventelesnih izkušenj. Občutek in zaznava zapuščanja fizičnega telesa. 5. miru in spokojnosti. Takšni ljudje se lahko čutijo izbrane s strani neke abstraktne višje avtoritete (Boga. Občutek popolnega razumevanja delovanja vsega v vesolju. Spremenjen pogled nase in ţivljenje nasploh. v kolikor si ţeli povratka v snovno telo. se obsmrtna doţivetja pogosto uvršča med spontane izventelesne izkušnje. ki se prične s kombinacijo subliminalne in notranje zaznave zapuščanja fizičnega telesa ter nadaljuje z notranjo zaznavo in zgoraj omenjenimi vsebinami. Nato sledi hitrejši povratek v subtilno stanje zavesti in slednjič nazaj v običajno zaznavanje. Občutek blaţenosti. 7. Srečanje z drugimi bitji (ţe umrle bliţnje osebe in/ali druge svetleče entitete). Opazovanje filma preţivetega ţivljenja s podrobnim podoţivljanjem ključnih trenutkov. Srečanje z belo oziroma zlato lučjo. spontano in nenadzorovano. Vrnitev v fizično telo. To seveda ne preseneča. se nekateri. Prehod skozi temen prostor ali tunel in občutek brezčasnosti. vrat. odnose in podobne obveznosti in/ali odgovornosti tokom ţivljenja. Odločitev o prehodu je večinoma vezana na nedokončane projekte. Na vrhuncu doţivetja se lahko stanje zavesti za krajši čas delno ali popolno spremeni tudi v brezoblično stanje zavesti. OSNOVNO ZAPOREDJE ZAZNAV MED OBSMRTNO IZKUŠNJO 1. 6.

ko se zaznavanje umirajočega postopno preusmerja iz zunanjega proti notranjemu zaznavanju. se pogovarjajo s svojimi ţe umrlimi predniki in podobno. je seveda potrebno ločiti različne tipe umiranja. da ljudje v zadnjih tednih/dneh/urah svojega ţivljenja postanejo "nerazsodni". ki v trenutku povzročijo smrt seveda ni smiselno govoriti. njihova pozornost se prične širiti v različne zavestne nivoje. skoraj ne poznamo več. O zaznavanju po hudih poškodbah. St a nj a z a ve sti me d u mi r a nj e m Med posebno vrsto spremenjenih stanj zavesti lahko uvrstimo tudi krajše ali daljše obdobje umiranja. da izkušnja postane neke vrste oltar za čaščenje. da naravnega umiranja. ki se nanaša na smrt. Obsmrtne izkušnje se ţe po samem poimenovanju. Prva pravi. časih in prostorih. da zavedanje in zaznavanje ne obstajata brez pripadajočega delovanja moţganov. Torej so obsmrtna doţivetja sicer neobičajna. kar nemalokrat povzroči. ki je posledica postopnega ugašanja psiho-fizičnih sposobnosti zaradi staranja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI obsegajoče enosti. Dogaja se. Drugače povedano. samodejno povezujejo s transcendentalnim oziroma z nečem onkraj zemeljskega. Ko govorimo o procesu umiranja. ki se s časom spremeni v hladen spomenik. Interpreti se pri tem običajno naslanjajo na dve bazični predpostavki. saj o tem nimamo nikakršnih povratnih informacij. univerzalne inteligence). Po podatkih Gallupovega inštituta in nekaterih drugih študij o obsmrtnih pojavih bi naj v Zdruţenih drţavah Amerike bilo okoli trinajst milijonov odraslih oseb z obsmrtnim doţivetjem. Druga trdi. počasneje ali v hipu. Pri daljših obdobjih umiranja pa lahko postopen samodejen prenos pozornosti od zunanje k notranji zaznavi jasno spremljamo. zato ni mogoče govoriti o zavedanju onkraj materialnega oziroma fizičnega. govorijo o drugih svetovih. da sta zavedanje in zaznavanje neodvisna od fizičnih moţganov in zato zmoţna samostojne posmrtne eksistence. Glede na to. so fizični vzroki za telesno smrt predvsem bolezni in poškodbe. ki niso del ——————————— 165 ——————————— . nikakor pa redka. saj je od tega odvisno ali bo prehod iz običajnega zunanjega zaznavanja proti notranjemu potekal hitreje.

Vsakdo od nas je v svojem ţivljenju zagotovo večkrat ţe komu kaj sugeriral. Zagotovo poznate primere. da smo do umiranja zadrţani. ki goji do smrti in umiranja ogromno predsodkov.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI običajnega stanja zavesti. večinoma zmeden. ki si jo bomo ogledali v nadaljevanju. kaj šele da bi jih bila sposobna nadzorovati. Na takšno vprašanje zaradi umanjkanja povratnih informacij ni mogoče absolutno odgovoriti. volje in čustev ter posledično obnašanja. Hi p no ti č na s ta nj a z a v est i Da bi razumeli. Enega od moţnih odgovorov ponuja teorija vzporednih svetov. ali se. v zadnjih trenutkih ţivljenja enostavno pomeša oba tipa zaznav in jih na tak. prigovarjati. zadrţkov in zamer. način tudi posreduje bliţnjim. Zagotovo pa smo izkusili tudi to. Glede na izvor sugestibilnega vpliva ločimo dve vrsti sugestije:  avtosugestijo (sugestijo si posredujemo sami)  heterosugestijo (sugestijo nam posredujejo drugi) Ljudje smo si različni tudi v dojemljivosti za sprejemanje sugestij. kot zahodna civilizacija. Seveda je razumljivo. Tako lahko vzporedno doţivljajo zaznave preko zunanjih čutil in sočasno tudi preko notranje zaznave. Sugestijo definiramo kot vplivanje na potek človekovega mišljenja. bodisi kolektivno. Stopnja tako imenovane sugestibilnosti oziroma sposobnosti sprejemanja ——————————— 166 ——————————— . bodisi kot čustveno prizadet svojec ob odhodu ljubljene osebe. Vpliv doseţemo predvsem s čustveno poudarjenimi verbalnimi trditvami in z notranjo vizualno predstavljivostjo (vizualizacijo). ki jih najdemo v sugestiji. kaj je hipnoza in kako ta učinkuje na stanja zavesti. da so nam kaj sugerirali. kot zadnja faza pred smrtjo. SUGESTIJA Sugestija. Ker večina ljudi tokom ţivljenja ne ozavesti notranjih zaznav. iz sugerirati – lat. Pa vendar… Mnogo ljudi se sprašuje. si sprva oglejmo njene temelje. ko umirajoči razlaga o stvareh. ki nimajo nikakršne logične povezave z običajno resničnostjo. suggerere: postaviti pod. Verjetno jim velja prisluhniti z več odprtega duha. obsmrtna doţivetja dogodijo tudi pri umirajočih. v prejšnjem poglavju omenjena.

pla- ——————————— 167 ——————————— . Poleg človeškega magnetizma. ki ga je Mesmer imenoval ţivalski magnetizem. tako v negativnem kot pozitivnem smislu.vplivanje druge osebe  hipnotična . ali ima človek več ali manj magnetne moči. najprej na miselni in zatem posledično tudi na čustveni ravni. ki je konec 18. Ena bolj poznanih metod je ritualno ritmično bobnanje in plesanje/poskakovanje. da je sugestibilnost povezana z inteligentnostjo posameznika (boljša sugestibilnost – niţja inteligentnost). bi naj obstajal še magnetizem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI sugestij je neposredno pogojena s stopnjo zaupanja in s sposobnostjo prepuščanja zunanjim navodilom oziroma trditvam. je lahko zdravilec ali zgolj pacient. ki vpliva iz zunanjosti (luna. Glede na to. mnoge celo kot njen osrednji pripomoček. stoletja izvajal čudeţne ozdravitve. ne drţi.vplivanje pod učinkom hipnoze  mnoţična . menda lastne samo nekaterim posameznikom.vplivanje mnoţice na posameznika ali obratno Dejstvo je. da zunanji svet vpliva na naše ţivljenje. ki bi naj bili obsedeni s hudičem in ti so čudeţno ozdraveli. V zahodni kulturi se razvoj hipnoze povezuje s švicarskim duhovnikom očetom Gassnerjem. HIPNOZA Ţe v davnih časih so ljudje uporabljali najrazličnejše načine za induciranje mnoţičnih ali avto-hipnotičnih stanj. Z velikim kriţem v roki se je dotaknil ljudi. po kateri naj bi bil vsak človek neke vrste magnet s svojim pripadajočim magnetnim poljem. Postavil je teorijo. nemški fizik. saj mnogo zelo inteligentnih ljudi uspešno zavestno uporablja pozitivne sugestije v svojem osebnem in poslovnem ţivljenju. zatem pa začel raziskovati zdravilne moči. Eden izmed njih je bil tudi Franz Anton Mesmer. S pomočjo sugestije lahko svoj način dojemanja zunanjih okoliščin bistveno spremenimo. Sugestijo danes uporablja vrsta sodobnih svetovalnih in terapevtskih metod. ki se je sprva pri Gassner-ju zdravil. ki privede človeka do globljih stanj zavesti. Vsaka kultura je razvila svojevrsten pristop. Poznamo tudi naslednje klasifikacije sugestije:  aktivna .vplivanje na drugo osebo  pasivna . Trditev. pač glede na našo naravnanost.

saj vsak človek izkusi po naravni poti enako stanje vsaj dvakrat dnevno: ob začetku spanja in ob pričetku bujenja. Mesmerjevi metodi se fluid prenaša od zdravilca na pacienta. Hipnotizirani nikoli ne izgubi svobodne volje in izbire. da človek v hipnotičnem stanju upočasni moţgansko valovanje iz beta na alfa. Le v zelo poglobljenih hipnotičnih stanjih se s strani hipnotizerja (z neiskrenostjo) lahko dose- ——————————— 168 ——————————— .Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI neti…). Spanju podobno stanje je imenoval hipnoza (gr. Večina hipnotičnih stanj je budne narave. v globlji hipnozi pa tudi na theta in delta stanje. Z različnimi poizkusi je dokazal. da v kolikor lahko luna vpliva na plimo in oseko. potem učinkuje tudi na človeka. dogajanje v okolici in delovanje hipnotizerja. Leta 1841 je angleški fizik James Braid prvi znanstveno preučeval pacienta. V svojih poizkusih je uporabljal tudi magnetne kovine. kar pomeni. temveč domišljija pacienta. da na zdravljenje ne deluje ţivalski magnetizem. hipnotizem pa nauk o hipnozi. grški bog Hypnos Danes se vse vrste hipnoze smatrajo za vodeno avto-hipnozo. Zasnovali so osnove hipnoterapije (uporabo hipnoze v terapevtski namen) in proučevali način odzivanja nezavednega pod vplivom hipnoze.i. moč za dosego hipnotičnega stanja pa naj bi imel izključno le hipnotizirani. Pri t. V začetku 20. stoletja so raziskovanje hipnoze nadaljevali predvsem Francoz Charot in Avstrijca Breuer ter Freud. da bi zapolnili primanjkljaj magnetnega fluida. S testiranji je dokazano. medtem ko nezavedno deluje intenzivneje. Zavestno delovanje se delno odmakne. da človek jasno zaznava samega sebe. Sklepal je. s katerimi je magnetiziral vodo in jo nato dal piti svojim pacientom. hypnos . Hipnoza je povsem naravno stanje. ki se aktivira s pomočjo preseljevanja pozornosti na nek zunanji objekt (placebo efekt). ki je bil mesmeriziran.spati).

spominjanje. progresivno sproščanje (podobne tehnike kot pri meditaciji) 3. metoda z umsko zmedo (nepovezana vprašanja. V zadnjih desetletjih se je zelo razširila odrska hipnoza. šok za ţivčni sistem (hiter vţivet ukaz. izmeničnih pritiskov po levi in desni strani hrbta… ) 6. Hipnozo sproţimo z indukcijo. ki postopno vodi v hipnotično stanje) 5. Hipnoza. Takšne okoliščine bistveno olajšajo preusmeritev pozornosti proč od zunanje zaznave v vse bolj v notranje zaznavanje. nihalo…) 2. tako da se prilagajajo klientovim značilnostim. ki ne vodijo nikamor . leţijo oziroma sedijo na udobnem kavču oziroma stolu. izguba ravnoteţja (s pomočjo gugalnika. usmerjeno strmenje (v oči. kot so domišljija. koncentracijo  povečano telesno in miselno sproščenost  zvišano fiziološko in čustveno sugestibilnost  zvišano zavedanje čutnega zaznavanja Med procesom induciranja hipnoze imajo hipnotizirani zaprte veke. kot naravni fenomen ki se dogaja v našem umu. ki povezuje komedijantstvo in hipnozo. pritisk na določen del telesa. metoda zapeljevanja uma (uporaba aktivne domišljije v kombinaciji z odzivom.namen je izklopiti zavestni um) 4. prostor je prijeten. ki deluje na presenečenje. tih in sproščujoč. hiter rahel udarec…) Navedene metode se za večjo učinkovitost v praksi med seboj kombinirajo. ponavadi vsebuje vse ali nekatere od sledečih elementov:  usmerjeno pozornost oz.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ţe za hipnotiziranega nezaţelene učinke (pa še ti so vezani na njegovo lastno nezavedno vsebino). ustvarjalnost in sugestibilnost. Poznamo šest glavnih hipnotičnih indukcijskih kategorij oziroma indukcijskih tipov: 1. Med hipnozo se avtomatsko potencirajo nekatere sposobnosti. Takšen tip hipnotičnih indukcij se v primerjavi z uporabo hipnoze za hipno-terapevtski namen razlikuje predvsem ——————————— 169 ——————————— .

Na primer pri operativnih posegih. Med hipnozo nam sugestije namreč lahko pomagajo reprogramirati naš nezavednim um tako. poučnimi in drugimi hipnotičnimi seansami lahko opazimo. premagovanja strahu pred javnim nastopanjem… Učinkoviteje lahko odpravljamo najrazličnejše odvisnosti od hrane. da danes najdemo mnoţično / kulturno hipnozo na vsakem koraku svojega ţivljenja. pa se ta večinoma uporablja le za zelo ozko naravnane komercialne namene. nas drţijo v krempljih kulturnega hipnotičnega stanja na celo bolj intenziven način. Kljub temu. kot smo bili tega deleţni ţe v času prejšnje drţave.. da je med hipnozo teoretično moţno doseči zavestna stanja. terapevtskimi. časopisov. ki temeljijo predvsem na usmerjanju pozornosti. tako da vzporedno doţivlja na primer notranje zaznavne vsebine v kombinaciji z delnim zunanjim čutnim zaznavanjem. današnja druţba vpeljuje kot zavestno in namerno pozitivno uporabno zgolj na razmeroma omejenih področjih ţivljenja. lahko zasledimo med tečaji učenja v alfa stanju. ki temelji predvsem na tehnikah z uporabo faktorja presenečenja. da ta deluje bolj učinkovito v korist naših naravnanosti. Podobne metode. radijskih in televizijskih sprejemnikov.. ki se razprostirajo v razponu od običajnega preko subtilnega vse do brezobličnega stanja zavesti. internetnih oglasov….Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI v hitrem in ʺnasilnemʺ induciranju. ki mnogokrat negativno vplivajo na človeka. da bodo vešči samostojnega preusmerjanja pozornosti proč od čutnih zaznav bolečine. cigaret. ki nas prepričujejo iz plakatov na ulici. strahovi in fobijami. Pri večini hipnotičnih stanj zavesti se lahko pozornost hipnotiziranega tudi razširi med različne stopnje zavesti. kjer se od uporabnikov ne pričakuje. ——————————— 170 ——————————— . Seveda pa hipnozo lahko uporabljamo tudi za hitrejše vstopanje v spremenjena stanja zavesti. porodih in podobnih razmerah. Odvisno pač od namena uporabe hipnoze. Bolj ali manj vsiljujoča gesla in namigovanja. Odpravljamo teţave. povezane s stresom. Hipnozo. zdravilnimi. odnosov. ki jih poimenujemo tudi hipnotična stanja zavesti. pri motivacijskih seminarjih za dvig samozavesti. HIPNOTIČNA STANJA ZAVESTI Iz pričevanja doţivljanj med najrazličnejšimi odrskimi.

Seveda pa je razumljivo. smo v tovrstnih stanjih lahko bolj ali manj zavestni. Za vstopanje v poglobljena stanja zavesti danes zasledimo predvsem hipnotične tehnike za doseganje zavestnega sanjanja. posebnosti hipnotiziranega in hipnotizerja. izventelesnih izkušenj in drugih manj intenzivnih zaznav. ——————————— 171 ——————————— . čustvi in mišljenjem. hipnotizerjeve pomoči. da je prvo neodvisno. Po avtorjevem mnenju je avtonomna. zahtevnejše in načeloma dolgotrajnejše. v katerega vstopimo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Odvisno od stanja zavesti. kjer so prisotne manj intenzivni in le parcialni tipi zaznav. da večina ljudi (ţal) nima interesa. Osnovna razlika med zavestnim in samostojnim na eni ter hipnotično izzvanim doseganjem spremenjenih stanj zavesti na drugi strani je v tem. lastno podrobno preizkušena in sistematizirana izkušnja pač bolj verodostojna in uporabna od zunanje. volje ali potrebe po ozaveščenem doseganju spremenjenih stanj zavesti. Imamo več ali manj nadzora nad svojim telesom.

Tako v prvem kot v drugem primeru govorimo o precej široki paleti zavestnih stanj. je skupni imenovalec iskati v ţelji po odmiku od vsakdanje. ——————————— 172 ——————————— . Nekaj slednjih smo srečali pri ezoterični razlagi spremenjenih stanj zavesti. kot v spremljanje vmesnih stanj zavesti. tretje umirjajo telesni organizem. kakor se za spodobi za tako intimen in posvečen proces. čaščenja. Pri večini proces molitve prinese neko dobrobit. lahko tudi z molitvijo in meditacijo vstopamo v vsa moţna stanja zavesti. saj se je od 60-tih let prejšnjega stoletja precej popularizirala in globalno razširila. a običajno na značilen skrivnosten in simboličen način. V tem smislu je o stanjih zavesti med meditacijo na voljo več informacij. pomiritev s seboj.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI St a nj a z a ve sti me d m ed i t a ci j o i n mol i t v i j o V naslednjo kategorijo uvrščamo stanja zavesti. O meditaciji vemo nekaj več. ki se sproţajo ob uporabi določenih molitev in meditacijskih tehnik. ki se sproţajo med meditacijo in molitvijo. Čeprav se tudi meditacije ljudje lotevajo iz različnih vzrokov. Običajno je (zavestna) pozornost molivca bolj usmerjena v namen oziroma cilj molitve. druge omogočajo laţjo miselno zbranost. bi se morali podrobno posvetiti vsaki posebej. Nekatere telesne pozicije. stiske. upanja. Podobno kot med hipnozo. Za natančneje definiranje posameznih stanj zavesti. pristopi in tehnike so boljše za doseganje globokih stanj zavesti. na primer olajšanje čustvene obremenitve. Mistični sveti teksti različnih veroizpovedi sicer govorijo tudi o zavedanju med molitvijo. kar pa ni namen te knjige. običajne aktivnosti in zavesti. večjo ali manjšo sprostitev. Specifičnosti je verjetno iskati v namenu aktivnosti oziroma v motivaciji. Ljudje molijo iz različnih vzgibov: navad. od povsem komercialnih v smislu "v desetih dneh do razsvetljenja" do starodavnih vodnikov. celo podrobnih opisov in navodil. V različnih načinih meditiranja in molitve uporabljamo različne tehnike in sposobnosti za doseganje specifičnega cilja oziroma naravnanosti.

do zelo kompleksnih. ki pri snovanju prostorskega načrta nove poslovne zgradbe namerno in osredotočeno vizualizira različne postavitve stopnišča. avtori- ——————————— 173 ——————————— . Podobno velja za jasnovidca. Arhitekt. običajno namerno. modrosti. ki skozi potencirano notranje vizualno zaznavanje razbira svoje uvide. na drugem pa brezoblično stanje zavesti s preteţno notranjim zaznavanjem  po prevladujočem tipu/tipih zaznave  po namenu oziroma cilju razširjanja zavesti  po razlagi doţivetja Ponazorimo navedeno s preprosto primerjavo. Razširjena stanja zavesti obsegajo široko paleto doţivetij. saj je v takšnem primeru zavedanje razširjeno na več nivojev oziroma stopenj zavesti istočasno. čeprav ni nujno vedno tako. Njegovo razširjeno stanje zavesti vključuje običajno stanje zavesti s preteţno zunanjim zaznavanjem in kombinacijo subliminalnega ter notranjega zaznavanja preteţno vizualnega tipa. Pričakovati je. teţje dostopnih in manj poznanih izkušenj. Arhitekt raziskuje različne vizualne moţnosti in variante. V obeh primerih sta akterja povsem običajno zavestna. Tudi jasnovidec išče odgovore na zastavljena vprašanja. lahko različna stanja zavesti doţivljamo tudi hkratno oziroma sočasno. od vsakdanjih. vendar je njuna pozornost. da bi našel tisto najbolj optimalno. v katerem je na enem ekstremu običajno stanje zavesti s preteţno zunanjim zaznavanjem. Razširjena stanja zavesti lahko razlikujemo po več kriterijih:  po intenzivnosti. da bo intenzivnost oziroma količina sočasne subliminalne in notranje vizualne zaznave manjša pri arhitektovi in večja pri jasnovidčevi aktivnosti. običajnih in znanih stopenj zavesti. podobe in notranje slike ter jih pojasnjuje klientu v individualni seansi. ki se razteza v kontinuumu. Čeprav se s svojim zavedanjem oziroma zaznavanjem oba ukvarjata z imaginarno vsebino. dodatno potencirano usmerjena v posebej intenzivni zaznavni in kreativni proces notranjega vizualnega tipa. da je odgovor edini moţni (resnica) in posredovan iz naslova neke višje vednosti. je bistvene razlike med njima iskati v namenu in razlagi. kar imenujemo razširjeno stanje zavesti. R A Z ŠI R JE NA S T A N JA Z A VE S TI Kot smo ţe omenili.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI V. razširja svoje običajno stanje zavesti s potenciranjem notranje vizualne zaznave in kreativnosti. vendar za razliko od arhitekta predpostavlja.

reikisti in številni zdravilci. Še en podoben primer razširjenega zavedanja. vitalna energija in podobno. prana. ki se pri svojem delu v razširjenem stanju zavesti osredotočajo na kinestetične subliminalne in notranje zaznave. olfaktornega in gustatornega tipa. Skladatelj v ustvarjalnem procesu snovanja nove glasbene kompozicije razširja svojo običajno zavest z dodatnim aktiviranjem notranje avditivne zaznava in kreativnosti. Arhitekt bo vizualizirane podobe pripisal svoji lastni sposobnosti. Kot smo spoznali v poglavjih o ozaveščanju izventelesnih izkušenj. valovanje. Tako arhitekt kot jasnovidec lahko v svojem razširjenem stanju zavesti in preteţno vizualnem notranjem zaznavanju svoje notranje slike tudi kinestetično. da se razširjeno stanje zavesti ne nanaša le na eno dodatno poudarjeno zaznavo. indijska. Podobno izjavljajo sodobni bioenergetiki. med katero poleg zunanjega govora slišimo tudi notranje glasove. pulziranje. eterična energija. Podobno razširjeno stanja zavesti s poudarjenim avditivnim zaznavanjem je prisotno pri "jasnošlisnosti". Podedovani potenciali in iz okolja pridobljena nagnjenja ter priučene sposo- ——————————— 174 ——————————— . Po isti logiki bi lahko navajali primere še za razširjena stanja zavesti s poudarjenim dodatno intenzivnim subliminalnim in notranjim zaznavanjem kinestetičnega. Ponovno se navedena primera razlikujeta v količini dodane notranje zaznave. qi. pretakanje. Seveda velja takoj poudariti. tibetanska in druge tradicionalne medicine navajajo. vibriranje. se nam tako subliminalno zaznavne kinestetične vsebine kot tudi kombinacija teh z notranjimi vsebinami razkrivajo kot sevanje. da je od pretoka vitalne ţivljenjske energije odvisno naše psihofizično počutje in zdravje. chi. avditivno in drugače subliminalno ter notranje zaznavata. ščemenje. V starodavnih kulturah so podobne opise subtilnih energij imenovali bioenergija. ki je sicer v običajnem stanju zavesti zavestno ne zaznavamo. Nekaj posebne pozornosti velja nameniti kinestetičnemu tipu. odvisno od naših prirojenih. Razširjeno stanje zavesti je lahko razširjeno z enim ali več tipi subliminalne in notranje zaznave. Navedene zaznavne vsebine mnogi opisujejo kot neke vrste energijo. pridobljenih in priučeni posebnosti. namenu početja in razlagi odgovornosti zanj. Kitajska.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI tete (boga). zato poleg običajnega sluha intenzivno uporablja tudi notranjega.

V današnjem času lahko opazimo. je z njimi očitno še vedno precej teţav. govori mnogo starodavnih spisov. da so ljudje z razvitejšimi notranjimi zaznavami zelo nagnjeni k patološkemu doţivljanju in interpretiranju svojih posebnosti. Zavestno in namerno je tovrstno razširjeno stanje zavesti precej teţko dosegljivo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI bnosti tvorijo naš individualni zaznavni način. Čeprav lahko iz opisov subtilnih zaznav v tradicionalnih medicinskih učbenikih in starodavnih jogijskih. ki kombinira običajno stanje zavesti in subtilno stanje zavesti z intenzivnimi notranjimi zaznavami. šamanskih. pri katerih je lahko naše običajno stanje zavesti razširjeno s sočasnim doţivljanjem ne le subtilnih. običajno prej prestraši kot navduši. Pogosto se doţivetje univerzalne povezanosti iz brezobličnega stanja zavesti razširi tudi v običajno zaznavanje. Tovrstna doţivetja razširjenega zavedanja so običajno izredno prijetna in zaţelena. tako da jih povsem zanikajo oziroma jih jemljejo le kot proizvod človeške domišljije  s precenjevanjem. kot bomo videli v nadaljevanju v poglavju " spremenjena stanja zavesti in patologije". subliminalno in notranje zaznavanje. Zanimivo je. da je z njim nekaj narobe in ţal ga tako razumejo tudi drugi. ki jih doţivi. O teh vrhunskih izkustvih. ki jih nikakor ni mogoče ne razumeti ne povezovati ali kakorkoli nadzorovati s človeškim telesom. nepričakovano in nenamerno. kot jih doţivljamo med zavestnim sanjanjem in izventelesnimi izkušnjami. V razširjena stanja zavesti sodijo tudi druge kombinacije stanj in stopenj zavesti. so tovrstne sposo- ——————————— 175 ——————————— . da ljudje tovrstno zaznavne vsebine sprejemajo na dva tipična načina:  s podcenjevanjem. ezoteričnih ter drugih spisih sklepamo. saj je ţal splošna poučenost o omenjenih tematikah na zelo nizkem nivoju. ki na svojevrsten način kombinira zunanje. tako da jim pripisujejo značilnosti. kar ljudje doţivljajo kot posebej milostno. temveč tudi brezobličnih stanj zavesti. Včasih se zgodi spontano. ljubeče in globoko izkustvo. zato posameznika. kar ne preseneča. čustvi in umom. ki poveţejo vsa stanja naše zavesti. da so subliminalno in notranje zaznavne vsebine poznali ţe naši predniki pred več tisočletji. Prepričan je. Izpostaviti velja tudi razširjeno stanje zavesti. Če pa ţe.

Naše nezavedno lahko prepuščamo skozi zavestno kontrolo tudi med budnostjo. pričnemo prepoznavati nezavedne modele. Tudi povsem običajni ljudje se lahko v razmeroma kratkem času ne le izkustveno seznanijo z obravnavanimi spremenjenimi stanji zavesti. ki nam vladajo predvsem med spanjem. ali ne. specifike načina risanja in pomenljiva zaporedja besed. in to ne glede na uspešnost ali neuspešnost pri izvedbi vaje. bomo zagotovo vedeli.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI bnosti le v domeni duhovnih mojstrov. nelogičnemu risanju abstraktnih slik. saj nikakor ne moremo vedeti. Ko se bodo notranje slike pojavile. ki se kaţejo kot vzorci gibanja telesa. Vzemimo si nekaj časa in se poglobimo v le nam pomenljivo simboliko. se moramo namreč popolnoma prepustiti. ki jo izraţa naša osebnost? Ali morda bele. kot je na primer hiša ali avto. S tem bomo v običajnem stanju zavesti pozornost razširjali še na druga subtilnejša stanja zavesti. Ko navedene aktivnosti nekaj minut izvajamo. in podobno. Oglejmo si še nekaj uporabnih vaj za razširjanje stanj zavesti. Poskušajmo se spomniti sanj. da se prepustimo nekontroliranemu gibanju telesa. To storimo tako. ki se jih v budnem stanju še nikoli doslej nismo. temveč jih tudi v omejeni meri obvladujejo. da sanje zrcalijo našo osebnost. prazne stene in minimalistična oprema v naši dnevni sobi razkrivajo ţeljo po ne-utesnjenosti? Kaj pa tista slika na hodniku. Naslednja vaja temelji na dejstvu. ki nam jo predstavljajo posamezni deli hiše ali avta. poglobljenih mistikov in podobnih izbrancev Izkušnje kaţejo drugačno sliko. kateri spomin se bo prebudil. hitremu nenadzorovanemu govorjenju nelogičnih besed. Da nam kaj takega uspe. ki smo jo prinesli iz poćitnic v tujini? ——————————— 176 ——————————— . Morda nam tista rdeča prevleka na zadnjih sedeţih v avtu pomeni specifično posebnost. ali gre za spomin iz sanj. Poiščimo nam domač in dobro znan objekt.

Bistvo poglabljanja v spremenjena stanja zavesti ni zgolj v doseganju zastavljenega cilja. ki nemalokrat celo izzovejo samo izkušnjo. da spremenjena stanja zavesti demistificiramo. sami pa ne vedo kaj in kako. odgovorno in sproščeno spregovorimo. da vsi. talente. čas in napor. študentov. vseh starosti. kot se zdi na prvi pogled. S tem prispevamo ne le k zmanjševanju stigmatizacije vrste "ta je pa čuden". stanje zavestnega sanjanja ali drugo vrsto spremenjenih stanj zavesti. Zavestno prakticiranje poglobljenih stanj zavesti zahteva nekoliko več volje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI VI . Tako spontana kot zavestno nameravana spremenjena in razširjena stanja zavesti so del ţivljenja politikov. umetnikov. ki bistveno vplivajo na motivacijo. zato je nujno. temveč tudi v procesu doseganje le tega. temveč predvsem h konstruktivni naravnanosti za bolj ozaveščeno in polno ţivljenje vsakega posameznika. ţivljenjske prioritete. ali še prej. ljudi obeh spolov. Drugim dogodka ne omenjajo. V večini primerov se ljudje v takšnih situacijah znajdejo sami s svojo izkušnjo. izventele- sne izkušnje in vrsto drugih. Mnogo ljudi je izkusilo obsmrtna doţivetja. zato je prav. Mnogo spontanih spremenjenih stanj zavesti je prepletenih z neozaveščenimi osebnostnimi in vedenjskimi vzorci. športnikov. otrok in starejših. ki ţivimo tovrstne izkušnje. sistematiziramo in poveţemo tudi s terapevtskim pristopom. o tem glasno. ki so pomembno zaznamovala njihova ţivljenja. da je tovrstna tematika ljudem bliţja. ki jih je potrebno vloţiti v doseganje tovrstnih zavestnih stanj. svetovanj ter delavnic doma in v tujini potrjujejo. P R A K TI Č NA U P OR A B N OS T Raziskave in izkušnje iz predavanj. Ljudje imamo namreč različna nagnjenja. Mnogi odnehajo na pol poti. spontane zavestne sanje. osnovnošolcev. V doţivljanju spremenjenih stanj zavesti ni nič nenormalnega ali bolnega. verskih pripadnosti in kulturnih okolij. večinoma nerazumljenih zaznav. V primeru ——————————— 177 ——————————— . podjetnikov. kot je zagotavlja le enostavna radovednost. Na ţalost v praksi seveda ni tako. Najrazličnejša stanja zavesti doţivljamo vsi ljudje brez izjeme in teoretično lahko prav vsakdo doseţe zavestno izventelesno izkušnjo. sposobnosti.

preko katerih spoznavamo sebe. testiranje. V budnosti se vsak dan soočamo z odločitvami. svoje telo in svet zaznav na subtilnih ravneh. ţenska. zabavo. zdravljenje. duhovno poglabljanje. Svet notranjih zaznav je pravzaprav tako obširno področje. pogumni.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI intenzivnih doţivetij kot sta izventelesne izkušnje ali zavestno sanjanje je sorazmerno teţavna pot ozaveščanja polna izzivov in priloţnosti. kakšne vrednote bomo krepili. da vemo. raziskovanja in nenazadnje tudi uţivanja. moţnosti zavestnega delovanja. To pa ţe poznamo – takšne so vse običajne neozaveščene sanje. se nam bo pač dogajalo samo po sebi. Oglejmo si nekaj primerov praktičnega obvladovanja spremenjenih in razširjenih stanj zavesti ter pripadajočih vsebin. v katerih lahko počnemo dobesedno vse. ki ga lahko odmerijo najrazličnejšim aktivnostim. V tovrstnih stanjih zavesti lahko postanemo moški. ţival. umetnost. kar si zaţelimo. Lahko izbiramo čas. Odprejo se nam vrata v svetove. kaj ustvarjali. in nasploh vse. antičnih civilizacij ali celo v prihodnosti na nekem drugem planetu. praktikanti z ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti sprostijo ogromno časa. kakšna čustva doţivljali. ki jih dobesedno ustvarjamo s svojimi mislimi. kamen. Lahko vstopamo v popolne večdimenzionalne virtualne resničnosti. kaj bomo ustvarjali. Popolnoma enako velja tudi za svet sanj in svet izventelesnih potovanj. Lahko smo bogati. Sanjski svet in svet izventelesnih izkušenj postaneta prizorišči za ustvarjanje. kaj nam je tam početi. avanturo. Lucidnost v sanje vpelje svobodno odločanje in ozaveščeno ustvarjanje. s katerim je neposredno ——————————— 178 ——————————— . učenje in še mnogo več. Poleg tega nam spremenjena stanja zavesti ponujajo še mnogo drugih vpogledov v notranje svetove. v kakšno smer bomo šli. kaj se bomo učili. v primerjavi s tistimi običajnimi. strastni…. uţivanje. Lahko se učimo neposredno iz kolektivnega nezavednega. v katerem bomo ţiveli. Medtem ko velika večina ljudi skoraj tretjino svojega ţivljenja prespi. Lahko se celo odločimo. da bi lahko vprašanje "Zakaj se ukvarjati s spremenjenimi stanji zavesti?" spremenili v "Kaj bom pa jaz počel med spremenjenimi stanji zavesti?". Če tega ne bomo zavestno sami izbrali. kako in o čem bomo govorili. kar bi radi bili. učenja. zrak ali voda. svobodni. Morda v času dinozavrov. osebnostno rast. druţenje. kakšne misli mislili in tako dalje. s kom se bomo druţili. ki lahko bistveno spremeni vsebine sanj. Pomembno je. kot so: kaj bomo počeli. da obstajamo na dveh ali več mestih ali telesih sočasno. rastlina. kaj.

Morda poskusimo z iskanjem novih ali manj poznanih čustev. pridobivanje občutka svobode in neomejenosti. se filozofsko ter duhovno poglabljamo in še in še…. motoriko oziroma odzivnost ţivčevja in telesnih mišic. in ţe ga bomo tudi čustveno zaznali. povrh vsega pa so tovrstna potovanja seveda še zastonj. se predajamo svoji intuiciji. ki jih večina zelo slabo pozna. Ozaveščanje in obvladovanje le-teh koristi ne le našemu odzivanju na stres. spoznavamo svoje skrite globine in potenciale. da se spomnimo nekega čustva. saj v zavestnem sanjanju z lahkoto uvidimo miselne vzorce. pa jih v času budnosti ne zmoremo ali ne znamo. ki bi ji ţeleli doţiveti. ki podpirajo patološka čustvena stanja. Lahko letimo po zraku. kako je biti v njihovi koţi. razreševanje psiholoških teţav ter miselnih problemov. se osebnostno razvijamo in transformiramo. Dovolj bo. tudi svojih čustev. podobno kot zaznavanja in obvladovanja misli. kako čustvujejo in razmišljajo. temveč tudi razumevanju vrste podpraţnih zaznav. V intenzivneje doţivetih stanjih zavesti lahko med notranjim zaznavanjem vadimo razvijanje abstraktne kreativnosti in inovativnosti. Lahko iščemo pozabljene spomine. se smejimo do onemoglosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI povezano naše sanjanje. ki tičijo v njih… V zavestnem sanjanju in izventelesnih izkušnjah se lahko lotimo. gledamo dobesedno in simbolično skozi oči drugih. kreiramo osebne ţivljenjske in poslovne vizije. vzdrţevanje jasnosti uma v najrazličnejših situacijah. Stanja zavesti nekje na pol poti med običajnim in subtilnim stanjem zavesti nam ponujajo zaznave. Običajno so povezana s slabo ozaveščenimi spomini iz zgodnjega otroštva. ki potekajo v ozadju naših običajnih čutnih zaznav. V nadaljevanju si bomo natančneje ogledali še nadaljnje uporabne vidike doţivljanja spremenjenih in razširjenih stanj zavesti. Seveda lahko odnos do svojih čustev tudi uspešno zdravimo. ——————————— 179 ——————————— . Lahko se poistovetimo z drugimi osebami v sanjah in poskušamo zaznati.

mistične. v katerem lahko izkusimo enost z vsem kar obstaja. niti jih umestiti v svoje vsakdanje ţivljenje. da doţivlja svojo duhovnost le v okviru običajnega zunanjega zaznavanja. drugih bitij in vsega. Ljudje po vsem svetu prakticirajo najrazličnejše religiozne. kar je. večnih. mojstri razširjenih stanj zavesti so večino svojega spanja popolnoma zavestni. ali predvsem. Medtem pa subtilna in brezoblična stanja zavesti. poenotenja z univerzalno zavestjo. saj z njimi svojo duhovnost tudi doţivljamo. Nujno je. kar je bistvena lastnost duhovno ozaveščenega človeka. subtilno in brezoblično) pa vnese v ţivljenje konstanten stik s svojo duhovnostjo. temeljnih človeških vprašanj: kdo smo. duhovna bitja. Večina praktikantov različne subtilne vsebine enostavno enači z zavestnimi stanji. Z drugimi besedami. ki je dejanska vez in zaznavna vsebina človeške duhovnosti. vedno zavzamemo neko stališče tudi do pojavov zavedanja. Dvig ozaveščenosti v subtilna in brezoblična stanja zavesti nam tako nudi le začasne duhovne vpoglede. kar pomeni. Ne glede na način dostopanja do duhovnih sfer se mnogo ljudi znajde v teţavah. Predvsem zaradi tega ne. Velika večina ljudi zavestno ţivi le v običajnem stanju zavesti. Eden ključnih problemov je nepoznavanje sosledja zavestnih stanj in ločevanja le teh od zaznavanja pripadajočih vsebin. ko se naša fizična eksistenca konča ipd? Med raziskovanjem in definiranjem svojega odnosa do sebe. ko si lastnih izkušenj preprosto ne znajo zadovoljivo razloţiti. z vsemi vmesnimi različicami. ——————————— 180 ——————————— . meditativne in druge novodobne prakse z namenom ozaveščanja svojega bistva. okultne. Sočasna razširitev ozaveščenosti na vsa stanja zavesti (običajno. da svojo identiteto opredelimo tudi v odnosu do bistvenih. zakaj smo tu. ponujajo še paleto drugih duhovnih vpogledov. kam gremo. kar seveda ne drţi. ker nas prav ti povezujejo z našim najbolj subtilnim in intimnim delom. Vse tja do brezobličnega stanja zavesti. kaj je smisel našega ţivljenja. duhovnega in osebnega razvoja. kaj je z nami. ki jih vsekakor ne gre spregledati. Bogom in podobno.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ose bn o s tn i in d uh o v n i ra z vo j Ljudje smo tudi.

Intenzivno doţivljanje tako imenovane univerzalne ljubezni. miselnih prošenj in sugestij. saj se moramo v subtilne nivoje zaznave spustiti in si dopustiti izkusiti njihovo vsebino. Medtem. saj je za duhovni razvoj menda bolj primerno moliti. sočutje. Vsekakor je mnogo bolj med verjetno in pogosto. predaja. kar je včasih vse prej kot lahko. ki jih izvajamo med prakticiranjem izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja. saj se omenjene aktivnosti in kvalitete z vztrajnim prakticiranjem izventelesnih izkušenj in zavestnega sanjanja celo nadgrajujejo ter poglabljajo. meditirati in razvijati kvalitete kot so vera. V priročniku v ta namen uporabljamo moč namere. V tem smislu so lahko vir naše motivacije in velikega zadovoljstva. da bomo navedena doţivetja izkusili med poglobljenimi stanji zavesti kot v običajnem stanju zavesti. da je proces sploh lahko mogoč in uspešen. da lahko naše zaupanje.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Primer: zavestno notranje zaznavanje Jezusa ali Bude poteka na nivoju notranjega zaznavanja. Temeljni procesi ozaveščanja in usmerjanja pozornosti pri doseganju izventelesnih izkušenj so podobni tistim za doseganje globoke meditacije. ki nas popelje čez rob ţe osvojenega. Mnogokrat slišimo predsodke. Presenetljivo je. da je ukvarjanje z izventelesnimi izkušnjami in zavestnim sanjanjem nesmiselno. ki so izkusili zavestno sanjanje. s pripadajočim subtilnim stanjem zavesti. imperativov in manter lahko primerjamo z izrekanjem namere. vezano na brezoblično stanje zavesti. kot pač pri vsakem drugem osvajanju nečesa novega in neznanega. izven- ——————————— 181 ——————————— . Podobno velja tudi za predajanje. ko je stanje enosti. svoboda. Bistveno je. da je med voditelji in učitelji sodobnih religioznih ter duhovnih praks le malo takšnih. o katerem sta preroka govorila. Molitev v smislu ponavljajočih priprošenj. ljubezen. svobode in povezanosti je značilno za globoka stanja zavesti. S tem se ne morem strinjati. verovanje ali nameravanje kasneje nadomestimo z neposredno lastno izkušnjo. V procesu ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti potrebujemo verovanje in zaupanje.

Precej ljudi doţivlja svojo duhovnost zgolj filozofsko. da so globoka subtilna stanja zavesti nič drugega kot zelo konkretne. notranje zaznave samega sebe in pripadajočega okolja z vsemi notranjimi vsebinami. Svojo duhovnost dojema na površen. navajen način. ki bi potrjevala sprejeto dogmo. kateri religiozni oziroma duhovni praksi posameznik pripada.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI telesne izkušnje ali druge tovrstne fenomene. spreminjamo prav ——————————— 182 ——————————— . veščin in tipov zaznav. Še enkrat bi rad poudaril. ki doţivljajo spremenjena stanja zavesti spontano.. načelno. Spontano izkustvo spremljata dva značilna odziva. Sem zagotovo pri večini sodi tudi odnos do duhovnosti. večinoma laţje sprejemajo tovrstne fenomene. Vključujejo spekter različnih notranjih aktivnosti. vizualiziranje nadzorovanje nezavednih vsebin zelo globoko zavestno sproščanje vse do najgloblje faze—telesne paraliziranosti … Ljudje. Nekateri ţelijo doţivetje čim prej zavestno ponoviti.. Naj jih naštejemo le nekaj:          vizualiziranje oziroma katerokoli notranje videnje zaznavanje notranjih glasov zaznavanje in nadziranje bioenergije. chi. ne da bi imeli kakršnokoli lastno globljo in zavestno izkušnjo. nadzorujoče njihovo svobodno voljo. da bodo prispevali k razumevanju. In ker ljudje. ki jih lahko srečamo v opisih najrazličnejših duhovnih praksah. zaznavanje svetlečih bitij neposredno občutenje absolutne svobode med zavestnim doţivljanjem nevezanosti na fizično telo obvladovanje kognitivnih veščin kot so pozornost. le njim dostopno doţivetje. najteţje od vsega. V tem smislu seveda ne moremo pričakovati. ne glede na to. prane. plastične. V mnogih vidikih je ţivljenje človeka naše civilizacije še vedno neozaveščeno in odvisno od navad. drugi ga razumejo kot ekskluzivno. ki bi naj bilo posledica izbranosti s strani izbrane vrhovne duhovne avtoritete. saj se jim je v takšnem primeru izkušnja pač ţe zgodila. spominjanje. Unikatna izkušnja tako postane svetišče oziroma oltar za čaščenje lastne edinstvenosti. čeprav se ljudje obračajo nanje s svojimi spontano doţivetimi izkušnjami.

——————————— 183 ——————————— . temveč tudi k neposrednemu zavestnemu izkušanju naših duhovnih sposobnosti in naravnanosti. smo se pripravljeni v bran svojim filozofskim načelom tudi bojevati. lahko jo zavestno izkušamo.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI tovrstna privzeta in navajena prepričanja. da lahko razumevanje in ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti ogromno pripomoreta ne le k povezovanju in preprečevanju nadaljnje razdeljenosti med različnimi duhovnimi praksami. Prepričan sem. V duhovno razseţnost našega bivanja nam ni potrebno verjeti.

Dolgotrajnejše zavestno ali neozaveščeno "negovanje" takšnih subtilnih napetosti pa privede do vpliva na kemične reakcije v pripadajočem delu telesa. Vemo namreč. da se umešča dobesedno v določenih delih telesa. S pomočjo subliminalne in notranje zaznave lahko zelo natančno diagnosticiramo aktualno fizično stanje in predvidimo nadaljnji razvoj dogodkov. Zaznavni proces vpliva uma na telo Potek vpliva mišljenja na telo poteka po naslednjem zaporedju. medtem ko se nam psihološki vzroki venomer nekako izmikajo. miselni vzorci. še vedno skoncentrirana določena količina. kjer je bil v preteklosti opravljen operativni poseg. neposredno vplivajo na usmerjenost naše pozornosti. ki nam omogoča vpogled v miselne procese. da tudi te psihološke procese neposredno zaznavamo v njihovem procesu vplivanja na telo. S subliminalnim zaznavanjem pa lahko spremljamo vpliv mišljenja na naše fizično telo. ki jih v spremenjenih stanjih zavesti zaznavamo kot razne napetosti. da je na primer na področju telesa. predvsem neozaveščeno vzdrţevane. Subtilno stanje zavesti nam omogoča.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI D ia g n o st ic i ra n j e in zd r a vl j e n j e Iz dneva v dan smo priča vse več odkritjem bolezni s psihosomatskim izvorom. Subliminalno zaznavanje nam ne omogoča le nadzora nad trenutnim stanjem telesa. pozornosti. V tem smislu je zavestno obvladovanje notranje zaznave tisti ključ. temveč nam ponuja tudi vpogled v pretekle teţave. S pomočjo klasične medicine lahko "somo" oziroma telo precej dobro diagnosticiramo in nadzorujemo. kar lahko izzove bolezensko stanje. Zavestne ali neozaveščene miselne naravnanosti kot so razna prepričanja. Subliminalne vsebine so torej neke vrste most. S pomočjo subliminalne zaznave lahko uspešno nadzorujemo našo splošno telesno čilost. strahovi in pričakovanja. tako zavestno kot tudi neozaveščeno. S časoma takšno ponavljanje privede do prvih subliminalnih vsebin. Tam se zadrţuje ——————————— 184 ——————————— . "skladiščiti" v virtualnem prostorskem spominu. ki povezuje um in telo. Ta se prične v različnih oblikah. kar povzroči občutek.

Seveda je subliminalno diagnosticiranje uporabno tudi kot terapevtsko orodje. Subliminalna zaznava napetosti in vrtenja v trebušni votlini se razvije v teţave s prebavnim traktom in tako dalje. kot tudi bolj globoke in skrite vzorce doţivljanja ter odzivanja. Po uspešnem diagnosticiranju lahko pričnemo še z odpravljanjem teţav. Toliko večji izziv za nas vse. usmerjamo svojo pozornost na pretekla travmatična področja. Občutek subliminalnega bodenja na področju srca se razvije v fizično zbadanje. saj nam subliminalno zaznavne vsebine prostorsko in vsebinsko nakazujejo natančno stanje. Preventivne in kurativne zmoţnosti subliminalnega zaznavanja in poznavanja spremenjenih stanj zavesti so torej resnično še neizkoriščene. Ljudje občasno še leta po opravljenem posegu. To velja tako za naše telo kot za čustva. Diagnosticiranje s pomočjo subliminalne zaznave poteka po zelo enostavnem konceptu. Začnemo z močnejše zaznavnimi (motečimi) subliminalnimi napetostmi in nadaljujemo proti manj intenzivnim. ki je posledica na primer mašenja ţil. Spreminjanje subliminalnih napetosti poteka po popolnoma enakem principu kot smo ga opisali pri vajah za nadzorovanje v sklopu ozaveščanja izventelesnih izkušenj. ki se bo v prihodnosti morebiti pojavilo na fizičnem telesu.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI zaradi preteklega dolgotrajnejšega usmerjanja pozornosti na mesto poškodbe in bolečine. mar ne? ——————————— 185 ——————————— . Izkušen terapevt lahko iz klientovega opisa njegovih subliminalnih doţivljanj razbere tako klientove osnovne psihološke značilnosti. predvsem neozaveščeno. Tako se lahko subliminalno zaznavanje površinske napetosti razvije v glavobol z vsebinsko enako obliko napetosti.

Pomislimo na glasbo in jo slišimo. Kako bi vendar glasbeni skladatelji zmogli komponirati glasbo. kljub temu. lahko notranje procese spremljamo precej bolj osredotočeno in nemoteno. učenja plesnih korakov. temveč tudi za njihovo obvladovanje in razvijanje. vţivljanja v druge. Torej. predvsem tiste. ki jih bolj obvladamo oziroma smo jih navajeni uporabljati. saj se v trenutku okrepijo oziroma spremenijo v zaznavno obliko. profesionalni glasbenik je verjetno bolj pozoren na svojo notranjo avditivno zaznavo. ki se z glasbo sploh ne ukvarja. Na primer. Do neke mere zaznamo le močnejše subliminalne in notranje procese. kot tudi na sposobnostih notranjega zaznavanja in delovanja. ki so nekajkrat močnejše kot notranji procesi. ko naše fizično telo miruje in je zunanje zaznavanje zniţano na minimum. ki jih doţivljamo preko petih tipov notranjih zaznav. Z lahkoto zaznavamo večino notranjih procesov. Nekateri smo bolj dovzetni za notranje kinestetično. pisanja izmišljenih romanov…. lahko izkoristimo ne samo za ozaveščanje notranjih procesov in zaznav. lahko med zavestnim sanjanjem izvajamo vrsto notranjih aktivnosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Uč e n j e in u st v a r j a n j e Kot smo ţe opazili. tretji za avditivno zaznavanje in ustvarjanje. ki se kaţejo tako na fizičnem telesu in pripadajoči zaznavi. drugi za vizualno. pomislimo na predmet in ţe ga vidimo… ——————————— 186 ——————————— . računanja na pamet. Med dnevno budnostjo se notranjega zaznavanja in delovanja komajda zavedamo. Intenzivnost notranje zaznave je neznatna v primerjavi z drugimi aktivnostmi. kot nekdo. Ljudje se med seboj razlikujemo po (p)osebnostih. so neposredno vezane na intenzivnost oziroma "plastičnost" posameznikovega notranjega zaznavanja. če jih ne bi najprej videli z notranjimi očmi?! Sposobnosti detajlnega spominjanja. Med zavestnim sanjanjem. da se notranji procesi odvijajo med budnostjo. Posebnosti sanjske lucidnosti kot tudi zavestne izventelesnosti. saj je prikrito z zunanjim zaznavanjem in s telesnimi aktivnostmi. če je ne bi najprej notranje zaznali?! Kako bi lahko slikarji risali abstraktne podobe. jih pravzaprav zavestno zelo slabo spremljamo.

pevci. S tem razvijamo odzivnost ţivčevja in posledično tudi mišičja. reţiserjem. ki vplivajo na sposobnosti prostorskega predstavljanja. Ne pozabimo. ki jih med budnostjo še ne obvladamo. arhitektom. Tako lahko na primer med zavestnim sanjanjem izvajamo specifične kinestetične gibe. Koristijo vsem vizualnim ustvarjalcem in "vizionarjem" (slikarjem. Z notranjim verbalnim izraţanjem krepimo sposobnost govorjenja. ——————————— 187 ——————————— . S sposobnostjo notranjega avditivnega zaznavanja razvijamo posluh. Med razvijanje notranjih vizualnih veščin uvrščamo tehnike. Ne gre pa spregledati urjenja čisto praktičnih. ukazov. gustatornega in olfaktornega zaznavanja in delovanja.ter tri-dimenzionalnih oblik. vsakdanjih gibov. zaznavanja in sestavljanja notranjih dialogov. kreiranja in spreminjanja dvo. šahistom). programerjem. V sanjah zmore vsak zapeti "visoki C". verbalnih vprašanj. šivanju. balet. govorci. vizualnega. avditivnega. petja in nastopanja (retorika). ki vključujejo gibalne spretnosti (ples. ki ga prikličemo kasneje med dnevno budnostjo. ki jih potrebujemo pri kuhanju. plavanje…). risanju.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Prav zavoljo teh značilnosti je zavestno sanjanje enkratna priloţnost za razvijanje notranjega kinestetičnega. smučarski skoki. odgovorov. oblikovalcem. Seveda so tovrstne priloţnosti v največji meri uporabne prav za vrhunske športne treninge. Med notranje avditivne veščine uvrščamo sposobnost komponiranja oziroma ustvarjanja glasbe in drugih zvokov. S ponavljanjem se namreč zaporedje izvajanja gibov vtisne v naš spomin. slikovno spominjanje in primerjanje slikovnih vsebin. intenzivnost barvnega zaznavanja. Lahko se priučimo številnih praktičnih opravil za vsakdanjo rabo. da med zavestnim sanjanjem nismo omejeni z nadzorovanjem telesnih mišic in z vplivom gravitacije. zidanju… Marsikdo bi s tem prihranil veliko časa in denarja. Med zavestnim sanjanjem je na primer naše petje popolnoma neodvisno od sposobnosti naših glasilk in drugih telesnih danosti. Običajno si s treningom notranjega avditivnega zaznavanja in kreiranja pomagajo predvsem glasbeniki. ekstremne telesne podvige in tiste vrste umetnosti. komponisti. kot tudi zelo specifičnih gimnastičnih gibov in drugih zahtevnih gibalnih zaporedij.

ki niso ozaveščeno nadzorovana in oblikovana. zmoremo tudi učiti. da so vse druge sanjske vsebine v sanjskem prostoru navidezno ločene od nas in jih tako tudi doţivljamo. izdelovalcem dišav. ki so seveda plod individualnih posebnosti. Na tak način zunanjim sanjskim vsebinam podeljen mandat nam omogoči. neposredno pod vplivom neozaveščenega projiciranja. S pomočjo zavestnega projiciranja na zunanje sanjske vsebine le tem dodamo funkcije oziroma naloge. Zunanje sanjske vsebine oziroma sanjsko nezavedno je neposredno povezano z najglobljimi aspekti našega bitja. ki gotovo v največji meri koristijo gurmanom in gastronomom. navad in izkušenj. aromaterapevtom. NEOZAVEŠČENO PROJICIRANJE V običajnih sanjah naše nezavedno nenehno kreira oziroma projicira na zunanje sanjske vsebine. Pravzaprav so vsa sanjska dogajanja. ki delujejo kot posredniki med našim zavedanjem in "morjem" nezavednega. se med zavestnim sanjanjem identificiramo s svojim sanjskim telesom. enologom. ——————————— 188 ——————————— . Drugače povedano: naše nezavedno nenehno ustvarja oziroma projicira sanjske vsebine. prepričanj. ki nam je po definiciji nedostopno. medtem ko so druge sanjske vsebine za nas nezavedne in zunaj našega zavestnega nadzora. To pomeni. PROJICIRANJE NA ZUNANJE SANJSKE VSEBINE Projiciranje na zunanje sanjske vsebine lahko poteka ozaveščeno in neozaveščeno. ga sistematizirano raziskovati in si ga na ta način tudi delno "prisvajati". Zavestno zaznavamo in obvladujemo svoje sanjsko telo. da se sedaj iz nezavednega.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Treniramo lahko tudi sposobnosti notranjega okušanja in vohanja. Na p r e d n e vr st e u če nj a Med zahtevnejše vrste učenja v zavestnih sanjah uvrščamo aktivnosti in zaznave v kombinaciji z zavestnim projiciranjem na zunanje sanjske vsebine. Kot smo ţe omenili. kamor naša zavest še ne zmore poseči.

Treniramo lahko sposobnost vizualnega oziroma fotografskega spominjanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Med neozaveščeno projiciranje na zunanje sanjske vsebine lahko uvrstimo tudi "nočne more". Tako lahko na primer na določeno zunanjo sanjsko vsebino projiciramo arhetipski lik učitelja oziroma vodnika. ——————————— 189 ——————————— . vizualnih. iščemo izvirne rešitve. razvijamo napredne tehnike kinestetičnih. ki jih pogojujejo naši neozaveščeni psihični konflikti. kar smo ji ukazali z namero. razrešujemo notranje konflikte. zastrašujoče. ki so pač v skladu z našimi potrebami. olfaktornih in gustatornih spretnosti. kinestetični in drugih oblikah. Poučevanje lahko poteka v avditivni oziroma verbalni. izkušnje in navade iz dnevne budnosti intenzivno vplivajo na zaznavanje v sanjski resničnosti. ki nas bo poučeval/vodil med zavestnim sanjanjem. Ponavljajoče ali dolgotrajne neprijetne dnevne izkušnje. Izbrana sanjska vsebina se bo odzvala s selekcioniranjem in iz nezavednega "potegnila" tisto. Ko ţe zadovoljivo nadzorujemo svoje sanjsko telo in zaznavanje sanjskih prostorov. ZAVESTNO PROJICIRANJE Zavestno projiciranje na zunanje sanjske vsebine med zavestnim sanjanjem izvedemo tako. konflikti in problemi ustvarjajo neprijetne. Lotili se bomo razvijanja tistih sposobnosti. lahko pričnemo z učenjem oziroma razvijanjem posameznih kognitivnih veščin. interesi in prepričanji. vizualni. vlogami in nameni. Kot smo ţe večkrat povedali. ki naj bi jo prevzela določena zunanja sanjska vsebina. avditivnih. Seveda lahko smer učenja tudi obrnemo: novo priučene veščine iz zavestnega sanjanja prenesemo v dnevno budnost. ogroţajoče sanjske vsebine. samodejno vpliva tudi na naše doţivljanje sanj. Kar se naučimo med dnevno budnostjo. da z nameravanjem okvirno definiramo funkcijo. Na podoben način lahko med zavestnimi sanjami kreiramo tudi zunanje sanjske vsebine z drugačnimi mandati. usmerjanja in sproščanja pozornosti. prepričanja.

izvajanje in zaznavanje osnovnih telesnih gibov ter enostavnih gimnastičnih vaj (počepov. ki nam predstavljajo različne vidike nas samih in tudi tistega. namen oziroma vlogo. osnovnega verbalnega izraţanja. NADALJEVALNE VAJE .kreiranje in zaznavanje tri-dimenzionalnih oblik.izvajanje in zaznavanje specifičnih telesnih gibov in/ ali zaporedja gibov (plesnih. tako da nanje s pomočjo nameravanja projiciramo določeno funkcijo. NADALJEVALNE VAJE .kreiranje in zaznavanje odtenkov ter kombinacij vonjav in okusov. K in e s te t ič n o d e lo v an j e OSNOVNE VAJE . O lf ak to r n o in gu s t at o r n o d e lo v an je OSNOVNE VAJE . smeri izvora zvoka in jakosti. Animiranje tri-dimenzionalnih oblik. NADALJEVALNE VAJE . akrobatskih). Treniranje retorike. Pr o j ic ir an je n a zu n an j e s an js k e v se b in e Kot smo ţe omenili. katero področje bomo izbrali.kreiranje in zaznavanje osnovnih oblik ter barv v sanjskem prostoru.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ne glede to. ——————————— 190 ——————————— . Av d it iv n o d e lo v an je OSNOVNE VAJE . je priporočljivo začeti z osnovnimi vajami in postopno nadaljevati z vpeljevanjem zmeraj bolj zahtevnih prijemov. zasukov). 1. Spreminjanje barve glasu. predklonov.ustvarjanje in zaznavanje petja ter glasbe. lahko zunanje sanjske vsebine uporabno izkoristimo. NADALJEVALNE VAJE . svetilnosti in fokusa. Obvladovanje kontrastnosti. kar mislimo.ustvarjanje in zaznavanje neartikuliranih glasov. da ni v nas. V iz u aln o d e lo v an je OSNOVNE VAJE . baletnih. Projiciramo lahko tako ozaveščeno kot neozaveščeno. Sposobnost spreminjanja zornih kotov zaznavanja. gimnastičnih. NEOZAVEŠČENO PROJICIRANJE Neozaveščeno projiciranje na zunanje sanjske vsebine poteka ves čas mimo našega zavestnega nadzora. Neozaveščeno si ustvarjamo najrazličnejše sanjske forme.kreiranje in zaznavanje osnovnih vonjav ter okusov. Hkratno zaznavanje dveh različnih sanjskih prostorov. ter drugih osnovnih zvokov.

da ji vnaprej določimo obliko. ki jo bo izvajala izbrana sanjska vsebina. tudi spreminjamo. Namera naj vsebuje jasno definirano vlogo oziroma funkcijo. zastrašujoče sanjske vsebine spremenimo v prijateljske. Ko izbrano sanjsko vsebino ţe vizualno zaznavamo. da se poosebimo z notranjimi konflikti v dejanskih zunanjih situacijah in se nato z njimi tudi soočimo. Komunikacija s sanjsko vsebino (v našem primeru z učiteljem) lahko poteka v mislih verbalno. tako. poučujejo nas nam pomenljive učiteljske sanjske forme. radostne.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Strah nam vzbujajo ogroţajoče in zastrašujoče sanjske vsebine. Zavestno projiciranje na zunanje sanjske vsebine pričnemo s postavitvijo namere med zavestnim sanjanjem. Seveda se lahko neozaveščenega projiciranja lotimo tudi med dnevno budnostjo. Posledično se bo rezultat odrazil tudi v naših sanjah. 2. ki nam najbolje ustreza. preko katere se bo izraţala. ZAVESTNO PROJICIRANJE Zavestno projiciranje na zunanje sanjske vsebine se lahko nanaša le na eno sanjsko vsebino v danem sanjskem prostoru. ——————————— 191 ——————————— . je pomembno. Sicer pa se lahko odločimo za kreiranje nove sanjske vsebine ali spremenimo ţe obstoječo sanjsko vsebino. na več sanjskih vsebin ali na celotno sanjsko okolje z vsemi pripadajočimi sanjskimi vsebinami. S tem je vzpostavljena zavestna vez z našim nezavednim in ţelena interakcija se lahko prične. To nam bo omogočilo. da jo v svojih sanjah tudi prepoznamo.. pričnimo s komuniciranjem. prijateljujemo z nam pomenljivimi prijateljskimi oblikami sanjskih vsebin in tako dalje. Izberimo način. kot več sanjskih vsebin (učitelj v obliki več različnih sanjskih osebnosti) ali kot celoten sanjski prostor (uči nas vse. pa tudi z drugimi tipi notranjega zaznavanja ter delovanja (vizualno. Tako lahko na primer zunanjo sanjsko vsebino v vlogi učitelja ali vodnika doţivljamo v zavestnem sanjanju kot eno sanjsko vsebino (učitelj v obliki ene sanjske osebnosti). avditivno…).. kar zaznavamo med zavestnim sanjanjem). potem ko smo jih ţe ozavestili. S prakso se vsi navedeni koraki avtomatizirajo in postopek postane skoraj rutinski. prijetne. Na primer. V kolikor projiciramo le na eno sanjsko vsebino. Seveda lahko tovrstne sanjske projekcije.

poplesujemo s sneţinkami v zraku in se potapljamo z delfini.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI A va n t u ra in za b a v a Spremenjena. stanja zavesti prinašajo v ţivljenje praktikantov ne le večjo ozaveščenost. Torej. ki si privoščijo zvrhan koš igrivosti in smeha. ki jih med dnevno budnostjo ne zmoremo. tako kot pač umetnost plemeniti resnični svet. In verjemite mi. ——————————— 192 ——————————— . temveč tudi obilo uţitka. Zmanjšamo se na velikost mravlje in švigamo po krtjih rovih. plavanju po oblakih in jezdenju na mitoloških zmajih. si jih ne dovolimo ali upamo doţiveti. ki je podobno kot v običajni budnosti. ki bi nam sivili lase. ki bo marsikateremu preveč osredotočenemu nadebudneţu zrahljala motečo togost. Uţivamo v letenju med zvezdami. izjemno prijetna izkušnja. da je v svetu sanj vsakdo talentiran celo za vrhunske umetniške doseţke. Spet drugi iščejo svoj pustolovski duh in uţitek v realizaciji stvarjenj. zabave ter noro pustolovščino. kot tudi razširjena. višjo stopnjo obvladovanja svojega telesa. naj bo ta avantura polna zabave. Aktivnosti. Lahko smo spet otroci. Resnost lahko kaj kmalu zamenjamo z norčavostjo. Poglabljanje v subtilna stanja zavesti in pripadajoče učenje nista nujno početji. Seveda lahko uţivamo tudi v raziskovanju svoje spolnosti. si lahko v subtilnih realnostih seveda brez zadrege privoščimo in v njih uţivamo. ki navdušujejo ţe s svojo pojavnostjo. čustev in misli.

——————————— 193 ——————————— . da se je motila. je prav ta ista znanost je ţe zdavnaj dokazala. Subtilne realnosti tako dobijo močan pridih resničnosti. To pomeni. Vemo. temveč jo zavoljo izjemno izostrenih in razširjenih zaznav celo preseţe. vohamo in okušamo. je takšna kot je le zaradi specifičnosti človeške zaznave?! Iz tega sledi. kaj je resničnost. Pravzaprav lahko celo rečemo. da ljudje s skoraj na las podobnimi (ne pa enakimi) zaznavnimi sposobnostmi potemtakem pač soustvarjamo na las podobno (ne pa povsem enako) resničnost. slišimo. Sestava sveta. vključno z našimi človeškimi telesi. ki jo zaznavamo med običajno dnevno zavestjo? Kljub temu. Še več. Ne le. Čeprav zgornje trditve mnogim sicer še vedno zvenijo kot znanstvena fantastika. da nekaj takega kot je resničnost. ki se lahko ne le primerja z intenzivnostjo zunanje zaznavne resničnosti. Naslednja trditev še bolj zamaja trdnost naše običajno zaznavne resničnosti. ali so le zelo intenzivno doţiveta individualna fantazija mojega uma?". saj imamo vanj enostavno preozek vpogled. Prav zaradi tega se začne marsikateri praktikant spraševati: "So ti notranje zaznavni svetovi kakorkoli resnični. Torej. kot ga zaznavamo. pravzaprav niti ne obstaja. kar lahko otipamo. se bomo v nadaljevanju poglobili v opredelitev resničnosti in sposobnosti zaznavanja le te. da s pomočjo človeškega zaznavnega aparata resničnosti ne moremo zaznati. da je zahodna znanost v nedavni preteklosti sugerirala.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Me ta -k o g n i t i vn o d o ţ i vl j a n j e Z nekaj prakse. vidimo. kar sicer ţe dolga leta nakazuje teoretska fizika. temveč jo naš zaznavni sistem celo opredeljuje. da je vesolje neke vrste mehanični neosebni proces. ki smo jo ljudje navajeni zaznavati preko naših čutil. temeljijo na ţe dokazanih dejstvih objektivne znanosti. da zelo verjetno poleg naše običajno zaznavne resničnosti obstajajo tudi druge vzporedne realnosti. da je to. v kateri sobivamo. z vključitvijo vseh petih tipov notranjega zaznavanja in z visoko mero ozaveščenosti ter usmerjene pozornosti lahko subtilne realnosti doţivljamo zelo ostro in polno. da preko našega zaznavnega aparata o resničnosti sveta ne moremo sklepati skoraj nič. dokazala je. kar nas dejansko obdaja. le majhen delček resničnega izraza tega. Da bi si lahko na to vprašanje vsaj delno odgovorili.

da so resnične tudi naše notranje zaznavne subtilne realnosti.. V kolikor sprejmemo zgornje postavke o zaznavanju in resničnosti. da imamo tudi samostojno delujoč zaznavni aparat. Kljub temu obstaja nekaj indicev. Moţnost. ki bi lahko obstajal ločeno od fizičnih moţganov. Raziskovanje izventelesnih izkušenj v nadzorovanih pogojih občasno ponudi presenetljive rezultate. ne pa tudi generator našega zaznavanja in zavedanja. ko je med izventelesno izkušnjo natančno prebrala naključno petmestno število na listku. kot sta zaznavanje in spominjanje. saj bi potemtakem morali imeti neke vrste zaznavni aparat.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Pa vendar to še ni dokončen odgovor. ——————————— 194 ——————————— . Tu pa se stvar rahlo zaplete. ki ni izključno vezan le na naše fizično telo. potem ni tako smešno ali zavajajoče pomisliti. Osupljive ugotovitve najdemo tudi v raziskavah obsmrtnih izkušenj. da nekaj takega vseeno obstaja.moţgani le neke vrste sprejemnik. ki ni neposredno vezano na naše fizično telo. ki bi rešil vse dileme o resničnosti notranje zaznavnih svetov. to še ne pomeni. Ključno vprašanje se pravzaprav nanaša na človeško sposobnost vstopanja v tovrstne svetove. ko bi človek naj ne bil sposoben izvajati zapletenih miselnih procesov. ki se je nahajal zunaj njenega vidnega kota. Zelo znan je primer gospodične Z. je v danih pogojih znanstvenega raziskovanja zelo teţko tako dokazati kot ovreči. saj ne glede na to. Posamezniki poročajo o zelo jasnih notranjih zaznavah v času klinične smrti. Po tej teoriji so simbolično povedano . prav toliko kot je resničen naš materialni svet med običajnim zaznavanjem. da imamo ljudje sposobnost zaznavanja. ki nakazujejo obstoj od moţganov neodvisnega zaznavnega aparata. Oba omenjena fenomena je mogoče pojasniti le s predpostavko. da lahko notranje zaznavamo brez uporabe fizičnih čutil.

temveč spremenijo temelje našega razumevanja sveta. "Ali se lahko ljudje zavestno srečujemo v subtilnih realnostih?". da je mogoče posegati tudi onkraj meja običajno zaznavne fizične resničnosti. ——————————— 195 ——————————— . ki se zavestno poglabljamo v spremenjena stanja zavesti. Nekateri vzpostavljajo stik z ţe umrlimi ali s še ne rojenimi. ozavestimo in vključimo v naše vsakdanje ţivljenje. Naša individualna odločitev je. da se med doţivljanjem izventelesnih izkušenj nahajamo izven svojega fizičnega telesa. s pomočjo hipnoze vstopajo v čas in prostor pred rojstvom in po smrti in podobno. Spremenjena stanja zavesti vsekakor ponujajo izjemno široko paleto moţnosti. Ob navedenem sposobnosti.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Kmalu seveda sledi še več vprašanj: "Ali je izrazit občutek. "Ali se po smrti fizičnega telesa naša individualna zavest loči od telesa. Drugi preizkušajo moţnosti vplivanja iz subtilnih realnosti na fizični svet. Zakaj ne bi raje stvari sami preizkusili?! Več o tovrstnih fenomenih pa si preberite v moji naslednji knjigi. le občutek ali je to dejansko res?". o čemer nimamo nikakršnih izkušenj. da jih raziščemo. "Ali se je v subtilnih realnostih mogoče srečati z ţe umrlimi?". in če. kot so zavestno sanjanje. izzivov in vsebin. "Ali je mogoče iz subtilnih realnosti vplivati na fizično realnost. v kaj bomo verjeli in katere skrivnosti spremenjenih stanj zavesti bomo raziskovali. dejansko izkušamo. kot seveda tudi zanikati nekaj. Prepričan sem. kje se zatem nahaja?"… Mnogo praktikantov. da je nespametno v zgornje navedke verjeti le na besedo. ki čakajo. in če. izventelesne izkušnje in druge notranje zaznave. in seveda tudi nas samih. kako?". v katerem ţivimo. ne le bistveno pridobijo na pomenu. Širom po svetu se skupine ljudi zavestno srečujejo v sanjskih prostorih.

le delno ali pa sploh ne zavedajo. Poleg vzporednega zaznavanja poznamo tudi trenutne preskoke iz običajnega stanja zavesti v subtilno in/ali brezoblično stanje zavesti. Tovrstne zdrse lahko doţivljajo kot vzporedno notranje in zunanje zaznavanje. v katerem se prepletajo zunanja zaznava preko zunanjih čutil in notranja in/ali subliminalna zaznava.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI VI I . rečemo. P A T O LO GI JE Kljub temu. drogami. nerazumljeno duhovno zamaknjenostjo in podobno. Nekaterim ljudem se dogaja. in predvsem naš odnos do tovrstnih stanj. prividi in podobno. O koristnosti zavestnega vstopanja v spremenjena stanja zavesti večina ljudi ne ve skoraj nič ali le bore malo. čudaštvom. ki temeljijo na precej popačenih in mnogokrat zmotnih predstavah. ki sproţajo spremenjena stanja zavesti. da se splošna ozaveščenost med ljudmi v zadnjih letih iz dneva v dan dviga. Nikoli ni mogoče dovolj poudariti. temačnostjo. Spremenjena stanja zavesti so tako še zmeraj nekaj negativnega. povezanega z duševnimi motnjami. Laična javnost goji o spremenjenih stanji zavesti klasična stereotipna prepričanja. zavestno ukvarjanje s spremenjenimi stanji zavesti še vedno ostaja odrinjeno nekje na rob druţbene pozornosti. Mnogokrat se takšno nekontrolirano vzporedno zaznavanje poimenuje z negativno zvenečimi izrazi. da med dnevno budnostjo za krajši ali daljši čas spontano zdrsnejo v spremenjena stanja zavesti. izvirajočih iz neprijaznega odnosa v pretekli človeški zgodovini. kot so prisluhi. ——————————— 196 ——————————— . da so spremenjena stanja zavesti povsem normalen in celo nujen del naših ţivljenj. Spremenjena stanja zavesti sama po sebi niso nikoli patološko obarvana. da so nezavestni oziroma da "padejo v nezavest". Kadar se tovrstnih preskokov ne zavedajo. vrednosti in sprejemljivosti. da bi te zmotnosti spremenil in demistificiral. Takšnih preskokov se lahko ljudje popolnoma. Brez njih enostavno ne bi mogli ţiveti. Patološke so lahko le vsebine oziroma sproţilci. Sodobni sistem poučevanja enostavno ne naredi dovolj.

V nadaljevanju se pozornost v vedno večji meri veţe na subliminalne zaznave. ki so zanje enostavno preveč intenzivne. sramu. so mnogokrat patološke narave.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ne oz a v eš če ni sp r o ţ i l c i s p r e m enj eni h s t a n j z a v es ti Kot smo ţe nakazali v prejšnjih poglavjih. hudem telesnem naporu. bolj ali manj intenzivno doţiveta ter tudi bolj ali manj zavestna. Glede na tip osebnosti so lahko takšna doţivetja krajše ali daljše narave. Večina ljudi poskuša panično ——————————— 197 ——————————— . Pač odvisno od posameznikove psihološke strukture. Odvisno od tipa osebnosti in načina doţivljanja ščemenja.povedano z manj negativnim prizvokom -notranje zaznavati. zato se nujno odmika od običajne zaznave. Primer: SPROŢILEC SPREMENJENIH STANJ ZAVESTI: strah pred javnim nastopom PRIPADAJOČE SPREMENJENO STANJE ZAVESTI: potencirano subliminalno zaznavanje ščemenja na področju dlani. Neozaveščeni sproţilci. vse od vsakdanjega potenja. pa vse do spontano sproţenih faz. tresenja. če nanje samodejno veţemo izzvana zavestna stanja. alkoholu. drogah. anesteziji in v drugih ţivljenjskih situacijah. ko običajno zunanjo zaznavo preplavi intenzivna notranja zaznava in pričnemo halucinirati oziroma . potem le ta hitro pridobijo negativno označbo. kar še dodatno poveča občutke tesnobe. In seveda. ki doţivljajo spontana spremenjena stanja zavesti. pomanjkanju kisika. večinoma ne ločijo med sproţilci zavestnih stanj in zavestnimi stanji samimi. ki nas samodejno in brez naše zavestne volje enostavno "prestavijo" v drugačno stanje zavesti. preko omedlevice ob močnem čustvenem doţivetju. zardevanja. saj lahko ljudje na popolnoma identično ţivljenjsko situacijo reagiramo na zelo različne načine. Tako se pri nekaterih ljudeh spremenjena stanja zavesti sproţijo ob prevelikem čustvenem naboju. obraza in morebitno posledično potenje in zardevanje. ljudje. zadrege. Znajdemo se nekako ujeti v dveh za nas neprijetnih svetovih. ki so posledica le rahlega spontanega prenosa pozornosti proti subtilnemu stanju zavesti. Razpon doţivljanja spontano sproţenih spremenjenih stanj zavesti se kaţe v pestri paleti različnih doţivetij. ekstremni fizični ali psihični bolečini. Ob tovrstnih "preskokih" so zunanje okoliščine oziroma sproţilci SZZ zmeraj subjektivno ovrednoteni.

posledično pa seveda tudi čustvene. da bi se prilagodili novim pogojem. V strukturi perifernega ţivčnega sistema pride v kratkem času do tako velike spremembe. saj je le ta pod največjim udarom podaljšanja oziroma rasti ţivčnih poti. Poznamo vrsto naravnih in umetnih kemičnih spojin. Pri vsem tem so patološke le psihološke vsebine. druge subliminalno kinestetično zaznavanje in tako dalje. Proces zadene zlasti kinestetični tip zaznave. da svojih spremenjenih stanj zavesti ne zmorejo/znajo zavestno izbrati in obvladovati. saj je splošna izobraţenost na področju spre- ——————————— 198 ——————————— . V tovrstni "stiski" se moţgani odzovejo tako. da pozornost preusmerijo iz zunanjega čutnega zaznavanja proti notranjemu zaznavanju. Celo več. problematično in patološko je le. ki so odvisni od tovrstnih substanc. zaradi katerih se tovrstna stanja nekontrolirano izmenjujejo oziroma zadrţujejo. Posledica tega so lahko spontana delna ali popolna izventelesna doţivetja. da naši moţgani preprosto nimajo dovolj časa. med katerimi najdemo izjemno nadarjene posameznike z odličnimi notranjimi in/ali subliminalnimi zaznavami in pogosto tudi omejeno sposobnostjo nadzorovanja le teh. ki sama po sebi niso problematična.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI zapustiti doţivljanje subliminalnih občutkov in si nasilno povrniti običajno zaznavanje ter zavedanje. ni neresnično ali bolno. Ljudje. socialne ter druge spremembe v ţivljenju adolescenta. Podobno velja tudi za avtiste. Poseben primer samodejnega prenosa pozornosti na notranje zaznave lahko opazimo tudi v obdobju pubertete pri adolescentih z izjemno hitro oziroma skokovito telesno rastjo. Drugače povedano: to. Poleg tega je seveda pri ljudeh s tovrstnimi specifikami problematična tudi nesposobnost povezovanja spremenjenih stanj zavesti z običajnim stanjem zavesti. ki na najrazličnejše načine vplivajo na naš organizem in s tem posledično na stanje zavesti. Mnogo primerov spontanega doţivljanja spremenjenih stanj zavesti najdemo med ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. se v procesu odvajanja pogosto znajdejo v stiski. zadrţevanje pozornosti v spremenjenih stanjih zavesti je posebnost in kvaliteta. Tudi vse vrste drog. Tako lahko pri shizofrenikih opazimo daljša obdobja spremenjenih stanj zavesti. ki povzročajo bolj ali manj intenzivno spremembo zavestnih stanj so le kemični sproţilci za tovrstna doţivetja. Nekatere spodbujajo preteţno notranje vizualno zaznavanje. kar ti ljudje doţivljajo.

Pri takšnih zaznavah.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI menjenih stanj zavesti (tudi v medicinski stroki) nična ali zelo slaba. ki se odvijajo med zavestnim doţivljanjem spremenjenih stanj zavesti. temveč je lahko patološki le sproţilec. brez uporabe substanc. Torej. valovanje. Verjamem. da večina terapevtov nima teţav pri določanju izvora bremen. se pričnejo v stanjih zavesti blizu običajnega budnega stanja. ki povzročajo poseganje po drogah. ki povzročajo beg v svet odvisnosti. je da resno vzamemo v obzir tudi njegovo sposobnost subliminalnega in/ali notranjega zaznavanja. ki ga ljudje ne zmorejo kar tako pozabiti ali ignorirati. da se klientu ne odvzame voljnosti za spremembo in spoštovanja. Potrebno se je namreč zavedati. V praksi se napačno interpretiranje pojavlja dobesedno na vsakem koraku in zaobjema vrsto doţivetij. kot smo ţe omenili. ki se nadaljuje v obču- ——————————— 199 ——————————— . ki jih večina doţivlja in razume kot stresne. da imajo takšni ljudje tudi svoje polje moči. Iz terapevtskih izkušenj lahko trdim. drugi pa učenje zavestnega nadzorovanja notranjih zaznav. ki vpliva na delovanje našega telesa. se moramo seveda s spremenjenimi stanji zavesti dobro seznaniti. lahko napačno interpretiranje privede do potenciranja. da je zaznavanje spremenjenih stanj zavesti. Poleg tega samo zaznavanje najrazličnejših notranjih svetov ni patološko. ki izvira iz njihovega (občasno ozaveščenega) doţivljanja spremenjenih stanj zavesti. Da bi to lahko uspešno počeli in odvisniku parirali na njegovem področju. med odvajanjem od odvisnosti naj vzporedno potekata dva procesa. mnogo manj pa se jih zaveda. da je za učinkovit pristop k odvajanju od drog nujno. da najprej jasno ločimo teţavo in posledico. ki ni nujno negativna. Kot smo ţe opisali pri ozaveščanju izventelesnih izkušenj. od najbolj vsakdanjih pa vse do bolj ekstremnih. ne glede na način dostopa do njih. mnogokrat privede do napačnega interpretiranja le teh. prvi zadeva razumevanje in odpravljanje teţav. Ne r a z u m eva nj e p r o ce so v m ed d oţ i vl j a nj e m sp r em en j e ni h s ta nj z a ve st i Nerazumevanje procesov. v večini primerov izjemno doţivetje. občutek pritiska. ki bistveno vpliva na terapevtski proces. gnetenja. pojavljati prve podpraţne zaznave kot so ščemenje. To se lahko posledično kaj hitro spremeni v dejansko psihosomatsko teţavo. Edini način.

Tovrstne neţelene sugestivne afirmacije vsekakor ne koristijo našemu telesu. kot je subliminalna točkasta. Večina ljudi si tovrstne zaznave razloţi tako. pa tudi neprijetnosti in celo obolenj. mnogokrat bolj moteče zaznave kot so občutek zamika telesa. Med spontanimi doţivljanji globljih stanj zavesti se pričenjajo pojavljati še druge. kar bi utegnilo biti nevarno. Tudi v takšnih primerih lahko nerazumevanje in napačna interpretacija povzročita nevšečnosti kot so bruhanje. pekoče napetosti različnih oblik v notranjosti telesa in podobno. ko običajno ţe spimo in smo neozaveščeni. potenja. toplotnega oblivanja. bo takšna zaznava kmalu izginila. ki motijo spanec nepoučenih. V hipnagogični in hipnopompični oziroma prvi fazi spanja se lahko med prepletanjem budnega stanja zavesti in prvih subliminalnih zaznav pojavi površinsko ščemenje. glavobola.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI tke srbenja. ki ga lahko napačno interpretiramo kot omrtvelost posameznega dela telesa. zgolj premaknemo telo. intenziv- ——————————— 200 ——————————— . da gre za zaznavo ščemenja. bi si prihranili mnogo skrbi. ali le za subliminalno zaznavo površinskega ščemenja. "Je kaj narobe z mojimi ledvicami?". prikliče globlje subliminalne zaznave kot so močnejše zaznavanje srčnega utripa. Zaznavanje napetosti v notranjosti telesa namreč samodejno privleče našo pozornost. da je nekaj narobe z dotičnim delom telesa. Naj posebej opozorim na zaznavanje napetosti v notranjosti telesa. Temu sledijo zaskrbljena vprašanja: "Ali imam raka?". mrzlice. vrtenja v glavi ali trebuhu. Občasna delna ali popolna ozaveščenost v fazah. Da bi preverili. "Je moj prebavni trakt poškodovan?". V primeru. črtasta ali prostorska napetost (glej ozaveščanje izventelesnih izkušenj). omedlevica. P a t ol og i j e v sp a nj u Oglejmo si še nekaj primerov teţav. Če bi torej o subliminalnih in notranjih zaznavah več vedeli. povezanih s spremenjenimi stanji zavesti med spanjem. izguba ravnoteţja. ali gre za dejansko omrtvelost zaradi pritiska na določen ţivec oziroma ţilo. občutek zamaknjenosti v primerjavi s dejansko pozicijo spečega fizičnega telesa. Tovrstni simptomi kmalu izzovejo dejansko telesno motnjo ali obolenje. "Ali imam napako na srčni zaklopki?". V drugi in tretji fazi spanja se lahko pojavi več vrst zaznav.

je torej povsem odveč. lahko nanjo reagiramo s paničnim odzivom. Dolgotrajno pomanjkanje sanjanja se lahko kaţe v intenzivnejšem zaznavanju sanjskih vsebin med dnevno budnostjo. da nimamo nikakršne kontrole nad fizičnim telesom. kar nekatere privede do zaključka. O patološkem telesnem odzivanju na sanjske vsebine govorimo takrat. kar povzroči občutek. sproščanja notranjih tokov. V povezavi s sanjanjem poznamo tudi bolezenske motnje. pričnemo s postopnim preusmerjanjem pozornosti na fizično telo. kot je na primer narkolepsija: ob povečani čustveni razdraţenosti človek med dnevno budnostjo v trenutku zaspi oziroma prične sanjati. kaj zaznava preko zunanjih čutil in kaj prihaja iz notranjih "sanjskih" zaznav (pravimo. ne da bi se tega zavedal. kakšen tip zaznave doţivljamo. V kolikor so ti premiki oziroma odzivi na sanjske vsebine občasni. ko je to ţe moteče in nevarno za nas same. da se zavedamo. da smo ohromeli. ——————————— 201 ——————————— . skelenja. Ena od takšnih motenj spanja je mesečnost oziroma somnambulizem. Intenzivnost sanjskih vsebin se lahko toliko poveča. Da bi ponovno prevzeli nadzor nad mišicami. Subliminalne zaznave med spanjem so namreč lahko zaradi odsotnosti zunanjih draţljajev zelo intenzivno zaznavne. premikajo se le oči. pa tudi za okolico. saj si lahko drugače dogodke napačno razlagamo. Pomembno je. da med sanjanjem občasno premikamo tudi druge dele telesa (roke. je to povsem normalno. noge. ki sledijo sanjskim vsebinam. To pa v veliki večini primerov ne drţi. Med REM fazo oziroma sanjanjem je naše telo načeloma negibno. da človek med dnevno budnostjo ne razlikuje več. V četrti fazi spanja smo v fizični paralizi in v kolikor se v takšnem stanju ozavestimo. da čutijo hude motnje v delovanju svojega fizičnega telesa. Strah. je naša pozornost trdno v notranjem zaznavanju. govorimo…). pri kateri človek v spanju hodi. Ko se ozavestimo v stanju paralize. da halucinira).Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI no doţivljanje subliminalnih zaznav v notranjosti telesa. Seveda se lahko zgodi. na primer občutek vibriranja.

zaznati premikanje oči in s tem identificirati REM fazo. Našteli bomo le nekaj osnovnih. ——————————— 202 ——————————— . a različnih frekvenc. ki si jo nadenemo pred pričetkom spanja. kinestetični in magnetni moţganski stimulaciji. Moţgani se odzovejo s frekvenčno prilagoditvijo elektromagnetnega nihanja.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI VI I I . da so kognitivne naprave uporabnikom na voljo ţe vrsto let. S tem se posledično spremeni tudi stanje zavesti. S pomočjo binauralnega efekta. nato pa inducirajo zvok in svetlobo preko slušalk ter posebnih očal. K OG NI TI V NA T E H NO L OGI J A Kognitivna tehnologija je izraz. Kljub temu. katerega frekvenca je enaka razliki frekvenc obeh zvočnih valovanj. predvsem z uvajanjem tovrstnih tehnologij v centre za dobro počutje (wellness). da preko slušalk v vsako uho vnašamo zvočno valova n j e enake oblike. lahko vplivamo na tovrstno nihan je tako. ki deluje v polni meri le z uporabo stereo slušalk. ki poimenuje vrsto elektronskih naprav in pripomočkov. Naprednejše naprave so sposobne s pomočjo posebne nočne maske. Naši moţgani oziroma moţganske celice nihajo in posledično odda jajo elektromagnetne valove z določenimi frekvencami (0 – cca 30Hz). Specifičen tip kognitivnih naprav je namenjen tudi ozaveščanju in nadzorovanju spremenjenih stanj zavesti. Frekvence so višje v običajnem stanju zavesti in niţje v glob ljih stanjih zavesti.  Za stimuliranje pred-lucidne faze pri zavestnem sanjanju uporabljamo naprave z induciranjem zvoka in/ali svetlobe neposredno med samo REM fazo spanja. avditivni. kot tudi vizualni.  Na moţgansko valovanje in s tem posledično na spremembo stanja zavesti lahko vplivamo s pomočjo binauralnega zvoka. so se širšemu krogu ljudi pribliţale šele v zadnjih letih. namenjenih tako zaznavanju in identifikaciji nezavednih moţganskih ter telesnih procesov.

Končen rezultat je podoben senzorični deprivaciji med spanjem. S tem povzročijo nasičenost čutil s "praznimi informacijami". Po nekaj deset minutah se bo začela pred našimi očmi pojavljati sprva subliminalna. Naprave s tako imenovanim ganzfeld efektom povzročajo deprivacijo zunanjih stimulacij s pomočjo posebnih očal in slušalk. odpiranje in zapiranje luči v sanjskem prostoru.  ——————————— 203 ——————————— . ki povzroči samodejen prenos pozornosti proti subtilnejšim tipom zaznave. ki je pri vsaki oktavi enako glasen. ukaze. da se ţe pred spanjem naravna oziroma programira na ţelen odziv. Podobno velja tudi za inducirane zvočne signale.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Namen induciranja svetlobe in zvoka med REM fazo spanja je spmeniti potek sanjanja oziroma ga prilagoditi navedenim zunanjim motnjam. Sanjajoči lahko zazna svetlobno utripanje v okviru svojega sanjskega dogajanja kot na primer utripanje semaforja. Stimulacija določenih predelov moţganov. a učinkovit vizualni ganzfeld efekt lahko doseţemo tudi tako. Potrebno je. tako da zapolnijo vidno polje z eno samo neprekinjeno barvo. zlasti vizualnega.  Posebna kategorija so naprave za stimuliranje notranjega zaznavanja preko induciranja magnetnih impulzov. blisk strele. da belo ţogico za namizni tenis razreţemo na polovici. kar privede do postopnega "izklopa" čutil. Aparature delujejo na principu direktnega stimuliranja moţganskih predelov s pomočjo ustvarjanja magnetnih sil v neposredni bliţini glave oziroma moţganov. piske in druge zvoke ter verbalne napotke. v trenutku vpliva na zaznavanje. Zgolj zaznavanje induciranih zvokov in svetlobe običajno ni dovolj. da bi se sanjajoči med sanjanjem ozavestil oziroma postal luciden. izventelesnimi izkušnjami ter drugimi spremenjenimi stanji zavesti. prostorskega in orientacijskega območja. nakar ju z votlim delom poloţimo čez oči. kar lahko povzroči zelo podobna stanja kot med zavestnim sanjanjem. nato pa še notranja vizualna zaznava. sluh pa s šumom. Enostaven.

Ko obvladamo nekaj osnovnih veščin ozaveščanja spremenjenih stanj zavesti. teţje dostopne nivoje zavesti. Kakšen pristop predlagate za ozaveščanje spremenjenih stanj zavesti? Idealen pristop je vedno prilagojen posameznikovim ţivljenjskim prioritetam. V praksi je seveda drugače. osebnostni strukturi in času. ki nimajo jasno opredeljenega cilja. s postopnim ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti. a jih poslušalci in praktikanti zastavljajo na delavnicah in predavanjih o spremenjenih stanjih zavesti. ki jih v predhodnih poglavjih še nismo obdelali. saj različna zavestna stanja sama po sebi. ——————————— 204 ——————————— . Priporočam. ne vplivajo na notranje psihološke vsebine. da bi lahko hitreje ozavestili še druge. saj tako otroci kot starostniki ţe doţivljajo tovrstna stanja zavesti vsaj enkrat dnevno med spanjem.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI I X . od najbolj plitvih stanj zavesti proti vedno bolj poglobljenim. nagnjenjem. ki ga ima na razpolago. ciljem. se pojavi celo ţelja po spreminjanju lastne osebnosti (na bolje). Ukvarjanje s spremenjenimi stanji zavesti iz čiste radovednosti ne zadostuje. razen dviga ozaveščenosti. Ali ukvarjanje s spremenjenimi stanji zavesti vpliva na osebnost praktikanta? Teoretično ne. saj vsako soočenje s spremenjenimi stanji zavesti vključuje določen paket individualnih vsebin. Z A K L JU ČE K Po g o s to z a s ta vl j e n a vp ra š a n j a o st a n j ih za ve st i V nadaljevanju predstavljamo odgovore na nekaj pogosto zastavljenih vprašanj. Starost pri poglabljanju v spremenjena stanja zavesti ne igra nikakršne vloge. da začnejo tisti. "Ali otroci in starejši ljudje lahko zavestno vstopajo v spremenjena stanja zavesti?" Seveda. ki se jim praktikant hočeš -nočeš mora posvetiti.

"Ali se med prakticiranjem izventelesnih izkušenj in/ali zavestnega sanjanja lahko izgubimo v notranjih svetovih. "Ali je obvladovanje sanjanja isto kot zavestno sanjanje?" Ne. da so lahko močnejši menstrualni krči moteči. ali pa smo le omejeno ozaveščeni. Zavestno sanjanje sicer vključuje tudi komponento obvladovanja sanjskih vsebin. telo je bolj sproščeno kot v stanju običajne budnosti in je v fazi regeneracije (podobno kot v spanju). kako "tam zunaj" čim dlje ostati. V takšnih primerih je pač potreben drugačen pris- ——————————— 205 ——————————— . Prav obratno. ko nam misli tekajo v neţelene smeri.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI "Ali lahko ţenske prakticirajo izventelesne izkušnje in/ali zavestno sanjanje med nosečnostjo? Ali menstruacija moti prakticiranje?" Tako nosečnost kot menstruacija ne ovirata prakticiranja. pa vendar to še ni dovolj za ozaveščenost med sanjanjem. je moţno. Ali komu odsvetujete zavestno poglabljanje v spremenjena stanja zavesti? Načeloma ne. saj bolečina preusmeri pozornost praktikantke stran od ţelenih notranjih zaznav. Mehanizem je podoben oziroma celo povsem identičen tistemu med razmišljanjem. Kar zadeva vračanja iz spremenjenih stanj zavesti. da se več ne vrnemo v stanje običajne budnosti?" Med doţivljanjem tovrstnih stanj je povsem običajno. da se med procesom učenja tudi občasno izgubimo oziroma nas spontano pritegnejo navidezno nam tuji notranji svetovi in vsebine. ko nismo ozaveščeni. Sanje lahko nadzorujemo in obvladujemo tudi. Pri mnogih ljudeh z duševnimi motnjami je običajno problematično zavestno nadzorovanje spremenjenih stanj zavesti in ne doseganje le teh. je teţava pravzaprav obratna – priučiti se moramo predvsem. ki vidijo v tem dejanju priloţnost bega pred ţivljenjskimi teţavami. Res pa je. Seveda pa vsekakor ne priporočam prakticiranja spremenjenih stanj zavesti tistim. saj med doţivljanjem spremenjenih stanj zavesti ne gre za dodatno obremenitev fizičnega telesa.

Fizična slepota. brez katerega pač ne moremo do izkušnje. "Ali lahko vstopamo v spremenjena stanja zavesti s pomočjo hipnoze?" V spremenjena stanja zavesti lahko vstopamo tudi s pomočjo hipnotične indukcije. Metoda je zelo praktična predvsem za sugestibilne ljudi. "Ali slepi vidijo – gluhi slišijo – hromi hodijo – med zavestnimi izventelesnimi izkušnjami?" Da. Naše telo je med doţivljanjem tovrstnih stanj v podobnem stanju kot med spanjem. Njena pomanjkljivost se kaţe predvsem v tem. "Kako je z ozaveščanjem spremenjenih stanj zavesti pri otrocih?" ——————————— 206 ——————————— . "Ali se lahko zgodi da v globljih stanjih zavesti. "Ali z običajno zunanjo zaznavo lahko zaznavamo izventelesne izkušnje drugih praktikantov?" S fizičnimi čutili ni mogoče neposredno zaznati projiciranega. oglušelost in fizična ohromelost zadevajo čutila ter organe fizičnega telesa in ne igrajo nikakršne vloge med notranjim zaznavanjem. umremo?" Ne. S primernimi vajami. saj se povsem predamo vodstvu hipnotizerja. ki jo običajno imamo med izventelesnimi izkušnjami oziroma zavestnim sanjanjem tudi med običajno budno zavestjo?" Da. kot sta zavestno sanjanje in izventelesne izkušnje. Ponovno opozarjam. da spremenjena stanja zavesti neozaveščeno vsi doţivljamo. da med procesom vstopanja v spremenjena stanja zavesti imamo omejen zavesten nadzor.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI top. "Ali je moţno doseči notranjo vizualno zaznavo. saj lahko brez posebnega napora vstopijo v spremenjena stanja zavesti.

saj bi me ljudje takoj oţigosali za čudno. v smislu "Z menoj je nekaj narobe". ——————————— 207 ——————————— . ali . prispevala k demistifikaciji in sistematizaciji vsaj temeljnih vsebin. če boste nekritično prevzeli njihovo obtoţevanje.povedano drţi. Bojim se o tem govoriti. Kaj naj storim?" Na vse tabu teme. kot je nedvomno tudi ta. Najslabše boste storili. da bo spodbudila vprašanja in vas izzvala. Raje se o tovrstnih tematikah pogovorite z ljudmi. preteţno negativen odnos do spremenjenih stanj zavesti. kasneje. ki kaţe njihov zavračajoč. saj se ţe v zgodnjem otroštvu trudimo otrokom pojasniti. O vsakem od obravnavanih vidikov je mogoče povedati še mnogo več. ki o tem kaj vedo in vam lahko tudi svetujejo. bolno. se večina ljudi odzove brez treznega premisleka in z negativno reakcijo. pa tudi z bolj usmerjenimi in uporabnimi vajami.in kako . da sami preverite.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Ljudje doţivljamo spremenjena stanja zavesti v vseh fazah svojega ţivljenja. Pomoč pri ozaveščanju spremenjenih stanj zavesti med najmlajšimi je najbolje uvajati postopno. "Občasno spontano doţivljam izventelesne izkušnje. Verjetno se strinjate. podrobneje in nazorneje. jih hitro odpravimo in s tem razvrednotimo njihova izkustva. tako v teoretskem kot povsem praktičnem smislu. ki ste jo prebrali. Ko nam opisujejo svoje notranje zaznave in svetove. Bolj vpliva druţben. saj niso neposredno pogojena s kognitivnimi sposobnostmi posameznika. Upam. ko so dovolj odgovorni za svoja dejanja. kaj je normalno in kaj ne. je avtorjev namen doseţen. da je obravnavana tematika zanimiva in izjemno široka. V kolikor je knjiga. površinski in ignorantski odnos. sprva preko igre.

In uţivamo. ——————————— 208 ——————————— . ki je poleg velike pomoči pri oblikovanju in lektoriranju besedila tudi nekakšen skriti soavtor knjige. Lahko jih zavestno izkusimo. Zakaj bi torej vsaj ne poskusili?! Za nastanek knjige se posebej zahvaljujem svoji ţeni Manici.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Spremenjena stanja zavesti so normalna. Lahko jih nadzorujemo in raziskujemo. saj je marsikateri uvid plod tudi njenega dela. Lahko jih koristno uporabimo.

V izobraţevalnih delavnicah ponuja poglobljen in sistematiziran vpogled v tovrstna doţivetja ter neposredno in vodeno izkušnjo v spremenjena stanja zavesti. Skupaj z ţeno Manico Ţmauc Jug izvaja avtorske svetovalne. Je avtor AAS in AVAS zgoščenk. kajakaštva in soteskanja ponujalo tudi atraktivne skoke z elastično vrvjo s solkanskega mostu. Sledila so leta poglobljenega študija in obiskovanja najrazličnejših terapevtskih ter izobraţevalnih delavnic doma in v tujini.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI O a v to rj u Sandi Jug je samostojni raziskovalec z večletnimi izkušnjami v profesionalnem športu. Kasneje je svoj hobi razvil v intenzivno učenje in raziskovanje. sproščanja. Raziskovanje stanj zavesti in pripadajočih fenomenov ga je izzivalo ţe v otroških časih. ustvarjalnega mišljenja in zaznavanja. ——————————— 209 ——————————— . V najstniških letih se je aktivno udejstvoval v različnih športnih panogah in med drugim postal drţavni prvak v kajaku na divjih vodah ter regijski prvak v alpskem smučanju. Samostojno prakso je začel s svetovanji in readingi v Novi Gorici. ki je poleg splavarjenja po reki Soči. podjetništvu in organizacijski dejavnosti. ki obravnavajo zgoraj omenjene tematike. namenjenih avdio in video stimulaciji človeškega zaznavanja. na katerih je poglabljal individualno pridobljeno znanje. Leta 2000 je pričel kot prvi v Sloveniji z organiziranim vodenjem delavnic za ozaveščanje izventelesnih izkušenj. Sandi je poleg pričujoče knjige napisal še vrsto drugih specializiranih priročnikov. izobraţevalne in terapevtske programe za dvig kvalitete osebnega in profesionalnega ţivljenja. Kasneje je dodal še tečaje za doseganje zavestnega sanjanja. razvijanja kognitivnih veščin. Leta 1991 je soustanovil podjetje za ekstremne športe "Top Extreme".

manicasandi.Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI www.com jug@email.si ——————————— 210 ——————————— .

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI ——————————— 211 ——————————— .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful