Univerzitet ″ Goce Del~ev″ [tip

Ekonomski fakultet

Seminarski trud po predmetot Osnovi na ekonomija na tema

″ ANALIZA NA TRO[OCI″
Mentor : Izrabotil :

3  Po~etoci na tro{ocite i biznisot_________str.13 .Fakti~ki.Prirodni vidovi tro{oci_________________str.12 .4  Poim i zna~ewe na tro{ocite______________str.10 .Fiksni.1 4  Koristena literatura_____________________ str.6  Vidovi na tro{oci________________________str.7  Ispituvawa za tro{ocite__________________str. varijabilni i polufiksni tro{oci_str.2  [to se tro{oci?__________________________str. planski i standardni tro{oci___str.11 .Tro{oci po mesta i nositeli______________str.15 2 vo .9  Tro{ocite smetkovodstvoto_____________str.13  Zaklu~ok__________________________________str.2007 SODR@INA :  Voved_____________________________________str.

Tro{ocite gi ima re~isi vo site disciplini na funkcionirawe na edna dr`ava. Vo ovoj trud se opfateni : Tro{oci (op{t del) Po~etoci na tro{ocite i biznisot Poim i zna~ewe na tro{ocite Vidovi na tro{oci Ispituvawa za tro{ocite Tro{ocite vo smetkovodstvoto 3 . Tro{ocite se edna granka vo ekonomijata koja pretstavuva stolb na site presmetki na dobivki i zagubi. Postojat mnogu faktori koi se zna~ajni za taa da se izvr{i.Voved Analizata na tro{ocite se vr{i vo site zemji.

odnosno.[to se tro{oci? Pari~nite izdatoci. tro{ocite se izraz na produktivo tro{ewe. {to pretprijatieto gi vr{i za anga`iranite faktori na proizvodstvo vo ekonomijata se vikaat tro{oci! Tro{ocite spa|aat vo grupata na interni faktori i tie se vo golema mera pod kontrola na stopanskiot subjekt. 4 . Tro{ocite se vrednosno izrazeni tro{ewa na sredstvata i trud {to se sostaven del na cenata na ~ineweto na u~inocite. odnosno pla}awa. Vkupnite tro{oci napraveni za opredeleno proizvodstvo ja pretstavuvaat cenata na ~ineweto na toa proizvodstvo. nivnoto nastanuvawe e vo vrska so sozdavaweto u~inoci . Za razlika od rashodite. Zo{to e problem da se utvrdat cenite? Zatoa {to preku niv firmite treba da ostvarat pokrivawe na svoite tro{oci a isto taka i da ostvarat pro{iruvawe na postojnoto proizvodstvo. So analiti~kiot pristap vo sogleduvaweto na vlijanieto na tro{ocite vrz politikata na cenite treba da se ima predvid nastojuvaweto na stopanskiot subjekt so cenata da gi pokrie vkupnite tro{oci na raboteweto. Isto taka cenata kako izraz na satisfakcija na vlo`enite napori vo proizvodniot proces nesomneno pretstavuva i izraz na kvalitetot na proizvodot posmatran od stojali{te na pazarot. poluproizvodi. Nivoto na cenite direktno vlijae vrz dimenzionirawe na proizvodstvoto i utrduvawe na proizvodniot asortiman. Toa ima za posledica korekcija na nivoto na cenite pri menuvaweto na tro{ocite.uslugi. Visinata na tro{ocite e vo zavisnost so nivoto na cenite. proizvodi ili delovi od niv.

Na tro{ocite mnogu ~esto se gleda kako na faktor od sekularno zna~ewe za podobruvawe na celokupnoto rabotewe. poka`uvaat deka vo Evropa se javuvaat i novi trendovi vo upravuvaweto so tro{ocite. Vo Romanija toa go pravat 30%. sprovedeno vo tekot na 2004ta i 2005ta godina. [to pretstavuva kontinuirano upravuvawe na tro{ocite? 5 . ~ij istra`uva~ki oddel kontaktiral 427-mina menaxeri {irum Evropa. a isto taka i za vodeweto na delovnata politika. Re~isi dve tretini od organizaciite ne gi postavile celite za namaluvawe na tro{ocite pogolemi od 3% godi{no. Nekoi stru~waci se iznenadeni od podatokot deka samo 8% od ispitanite organizacii postignuvaat ili nadminuvatt odredenite celi so namaluvawe na tro{ocite. A sekoj mo`e da otpu{ti rabotnici. Poslednite istra`uvawa. razgovorot so niv otkril deka te{ko postignuvaat i takvi ograni~eni za{tedi. Toa mo`e da zna~i samo dekadobrite kompanii so godini kontinuirano rabotat na namaluvawe na tro{ocite. no koga go pravat toa se povnimatelni od zapadwacite. Za toa ne e potrebno znaewe. a vo Polska 45% od pretprijatijata. Sega{nata generacija na menaxeri izbegnuva nagli potezi i poradi se odlu~uva na mali i postapni promeni.koja e od ogromno zna~ewe za utvrduvawe na finansiskiot rezultat. pa i nemaat {to da namaluvaat. Osven {to ne iska`ale podgotvenost da se zanimavaat so tro{ocite pove}e otkolku {to e toa nu`no. Po~etoci na tro{ocite i biznosot Pretprijatijata vo Isto~na Evropa predocna reagiraat na krizite. naveduva konsultantskata ku}a KPMG. Toa go otkril Roland Berger vo golemoto istra`uvawe "Restruktuirawe na Evropa". podobruvawe na finansiskata polo`ba i konkurentskata sposobnost i zgolemuvawe na materijalnata baza na firmata. Poniski tro{oci zna~at pogolem finansiski rezultat. pak. Tri od ~etiri avstriski pretprijatija na prva seriozna naznaka na kriza reagiraat so otpu{tawe na rabotnici i / ili namaluvawe na platite.

Seto roa ne e lesno da se sprovede. Ako znaeme dobro da upravuvame so tro{ocite za semejniot `ivot. Tie se samo naso~eni na dogovarawe na raboti. zad visokata dobivka i prihodite mo`e nepotrebno visoko zgolemuvawe na tro{ocite. a pred se u{te na startot na primenata na najnovat tehnologija. {to bi mo`elo da gi dovede vo situacija na zgolemen rizik od prezemawa na novi aktivnosti”. podobra organizacija. koi toa ne ni morale da go pravat.Nakuso: Skratuvawe na proizvedenite ciklusi. namaluvawe na tro{ocite za materijal. globalen voditel na uslugi. nova tehnologija. tro{ocite za energija i sli~no. od delovnoto sovetuvawe na firmata KPMG. Upravuvaweto so tro{ocite e eden od najva`nite segmenti odnosno preduslovi za uspe{en start na sekoj a osobeno na mal ili semeen biznis. namaluvawe na reklamaciite. namaluvawe na gre{kite vo proizvodstvoto. komentiraj}i gi zaklu~ocite od istra`uvaweto veli: “Menaxerite nasekade vo svetot priznavaat deka dru{tvata {to rastat se pomalku se fokusiraat na upravuvawe so tro{ocite. a osobeno so tekovnite tro{oci za semejniot biznis. Za tie dru{tva. nitu gledaat na tro{ocite. sekoga{ trae dolgo i e potrebno mnogu znaewe. Vo pogolemi kompanii. a glavno ne gi ni razbiraat. podobar dizajn. Mo`ebi }e bide dovolno da se koncentrirame na organizacijata na proizvodstvoto. Bernd [mit. tro{ocite za energija. tro{ocite za materijal. 6 . Posebno pretpriema~ite koi se vo po~etna faza na razvoj. Naprotiv. namaluvawe na cenata na parite. mnogumina neznaat nitu precizno da ja odredat cenata na svojot proizvod. ne bi trebalo da bide problem vnimatelno da se odnesuvame i so po~etnite.

Tro{ocite se mnogu zna~ajna ekonomska kategorija koja{to direktno e vrzana so profitot na pretprijatieto. za da ja vr{at svojata ekonomska aktivnost. Me|utoa. pretpriemni{tvo. vkupniot prihod na firmata }e go presmeta koga sekoe par~e mebel prodadeno vo tekot na godinata }e go pomno`i so pazarnata cena. profitot na pretprijatieto }e go dobieme koga od vkupniot prihod }e gi odbieme vkupnite tro{oci moralo da gi 7 . Spored toa. kapital. boja. anga`iraweto na faktori na proizvodstvo e vrzano so pari~ni izdatoci {to pretprijatieto mora da gi napravi. pla}aj}i im na dobavuva~ite za ispora~anoto drvo. bez ogled na formata na organizacija. lepilo itn. lepilo itn.e faktori na proizvodstvo: trud. mora da anga`iraat inputi t. zemja. pretprijatieto {to proizveduva mebel za doma}instva pravi pari~ni izdatoci. pla}aj}i gi svoite fiksni obvrski kon bankite za porano dobienite krediti. boja. Taka na primer. pla}aj}i opredeleni iznosi za osiguruvawe na kompanijata i imotot na pretprijatieto. zna~i so uspe{nosta na raboteweto na pretprijatieto. vkupniot prihod nemo`e da se svede na dobivka. napravilo raznovidni tro{oci za kupuvawe na drvo. pla}aj}i im naemnini na vrabotenite. Zna~i. No. Firmata {to proizveduva mebel za doma{}instva svojot vkupen prihod glavno go realizira so proda`ba na svoite proizvodi.Poim i zna~ewe na tro{ocite Site firmi vo edna zemja. zaradi faktot {to pretprijatieto. Profitot na sekoja firma se poka`uva kako razlika me|u vkupniot prihod i vkupnite tro{oci. proizveduvaj}i mebel. kako i brojni drugi pla}awa vrzani za normalno odvivawe na rabotata na firmata.

Vidovi na tro{oci Fiksni. odnosno na promenite na autputot na pretprijatieto. Spored ova. bidej}i tie se fiksna obvrska. bankata } e go tu`i pretprijatieto. oprema ili sli~no. opa|a ili pretprijatieto voop{to ne raboti. ja smaluva razlikata pome|u vkupniot prihod na firmata i vkupnite tro{oci.napravi za da go proizvede mebelot. mora da gi isplatuva kamatite kon bankata za porano mobiliziranite krediti. gi analizira i nastojuva da postigne {to e mo`no pogolem prihod. amortizacijata. Ovie tro{oci realno postojat i se ispla}aat duri i koga pretprijatieto voop{to ne raboti i ne proizveduva. pred se osnovnite plati za menaxerite i sli~no. vo zavisnost od promenite na obemot na 8 . prose~ni. sekoe zgolemuvawe na tro{ocite na firmata. Pretprijatieto proizveduvali ili ne. Takvi tro{oci se: zakupnini za iznajmeni zgradi. pla}awata na kamati za porano dobienite krediti. marginalni Fiksnite tro{oci (FC) se vid na tro{oci koi ne reagiraat na promenite na obemot na proizvodstvoto. Vkupnite fiksni tro{oci vo masa ostanuvaat postojani. varijabilni. nepromeneti. pla}awata za osiguruvawe. Ako pretprijatieto ne raspolaga so dovolen sopstven deloven prostor mo`e da zakupi delovna zgrada za koja }e mora da pla}a odnapred dogovorena zakupnina. seedno dali proizvidstvoto raste. se menuvaat. Zatoa. ma{oni i druga oprema. Eden del od ovie tro{oci ima dogovoren karakter. Vo sprotivno. Istoto se odnesuva i za iznajmena ma{ina. bez ogled na toa dali proizvodstvoto na pretprijatieto se zgolemilo ili namalilo. kako fiksen mese~en ili godi{en tro{ok. zna~i go smaluva profitot na samata firma. oddelnite vidovi na tro{oci za trud. a {to e mo`no pomali tro{oci. Varijabilnite tro{oci (VC) se vid na tro{oci koi reagiraat. pri drugi nepromeneti uslovi. sekoe pretprijatie so pomo{ na smetkovodstvo gi evidentira site tro{oci vrzani za raboteweto.

a so toa i vkupnite prose~ni tro{oci. So zgolemuvawe na brojot na proizvodite. Prose~nite fiksni tro{oci (AFC) permanentno opa|aat so porastot na obemot na proizvodstvo.sovr{ena konkurencija. Marginalniot tro{ok pretstavuva neophoden tro{ok za proizvodstvo na sekoja dopolnitelna edinica proizvod. AVC = VC / Q Marginalnite (grani~ni) tro{oci (MC) vleguvaat vo redot na na nalzna~ajnite ekonomski kategorii. Prose~nite varijabilni tro{oci (AVC) na po~etokot opa| aat. autputot na pretprijatieto. Varijabilnite tro{oci rastat so porastot na obemot na proizvodstvo. Prose~nite tro{oci fakti~ki se tro{oci na edinica proizvod. Toj gi 9 . bidej}i so silniot porast na brojot na proizvodi opa|aat fiksnite tro{oci po edinica proizvod. Tie se dobivaat koga varijabilnite tro{oci. tie se zbir na fiksnite i varijabilnite tro{oci. pomo{ni materijali.proizvodstvo t. fiksnite tro{oci po edinica proizvod opa|aat. AFC = FC / Q. bidej}i so nivna pomo{ se utvrduva optimalniot obem na proizvodstvo na pretprijatieto. oligopol ili monopol.e. TC = FC + VC Prose~nite tro{oci (AC) se dobivaat koga oddelnite vidovi vkupni tro{oci se podelat so brojot na proizvedeni edinici. bez ogled na toa vo kakva pazarna struktura toa raboti . Vkupnite prose~ni tro{oci (ATC) }e se presmetaat dokolku vkupnite tro{oci }e gi podelime so brojot na proizvedenite edinici. Tie vo po~etokot imaat opa|a~ka tendencija. }e se podelat so koli~inata na proizvedeni edinici. Vkupnite tro{oci (TC) se zbir na site tro{oci vrzani za obemot na pretprijatieto t. plati za vrabotenite i sli~no. Ova go poeftinuva proizvodstvoto poradi {to imaat i potro{uva~ite. Pretprijatijata {to se vo mo`nost da organiziraat masovno serisko proizvodstvo imaat korist od ekonomiite na obem. Ovie tro{oci naj~esto se vrzani za potro{okot na surovini. a potoa manifestiraat tendencija na blag porast.e. a potoa poka`uvaat tendencija na rast. ATC = TC / Q.

15 iljadi dolari.. Marginalnite tro{oci vo po~etokot poka`uvaat tendencija na opa|awe.u{te 8 milijardi mese~no.. Ekonomistot od univerzitetot Jeil...Nema na~in da se presmetat tro{ocite za obnova. kako rezultat na dopolnitelno proizvedena edinica proizvod. Letot na bombarderot vo zavisnost od modelot ~ini od 10 . prviot mesec od vojnata .. Edna procenka na Kongresot izgleda vaka: anga`irawe na trupite . koga bagdadskiot re`im }e se urne i vojskata }e po~ne da se povlekuva . Nordhaus gi 10 . hranata. Vakov fakti~en iznos bi bil posledica na visokata cena na naftata (778 milijardi ako se uni{tat naftenite poliwa) i u{te okolu 400 milijardi poradi predizvikana recesija na SAD. Ostatokot od 20% se tro{at na municija. do 19 milijardi ako rabotite trgnat na lo{o.77 dolari. raketi i drugi tro{oci vo vrska so vooru`uvaweto. tro{ocite gi pravat mali i golemi raboti pomno`eni po nekolku pati. nadomest za kolateralni {teti itn. procenuvaat na univerzitetot ″Xorx Va{ington″. Hranata na vojnikot na frontot.14 milijardi dolari.. a potoa po~nuvaat naglo da rastat.ne{to pove}e od 10 milijardi. ako sudirot se prodol`i . transportot i druga logistika odat 80% od tro{ocite za sudirot. ako vojnata se zavr{i brgu i SAD pobedat. Ispituvawa za tro{ocite Spored “Creation Sayens Monitor”.4 milijardi mese~no. Vilijam Nordhaus imal svoja presmetka: taa se dvi`ela od 99 milijardi vo periodot do 2012 godina.meri promenite vo vkupnite tro{oci. Dnevnoto koristewe na nosa~ot na avionite se procenuva na 3 milioni.u{te 9 milijardi dolari. eden obrok ~ini 6. humanitarna pomo{. Ne bile presmetani tro{ocite na okupacijata 1 .. a tomahavkite imaat po milion sekoja..Na platite.

2 milijardi dolari. edna godina u~estvo vo Prvata svetska vojna 190. Smetkite (kontata) na koi se evidentiraat tro{ocite se tro{o~ni konta. vojnata vo Koreja (1950-1953) ispora~ala ceh od 335. Opfa}aweto na tro{ocite vo smetkovodstvoto minuva niz slednive fazi: .2.62 milijardi. nastanuvaweto na tro{ocite se kni`i sekoga{ na nivnata dolgovna (leva) strana.Raspredelba na prirodnite vidovi na tro{oci po mesta i nositeli (u~inoci) na tro{oci . ili na smetkata za prenesuvawe na tro{ocite direktno na vkupniot prihod. se analiziraat preku prilo`uvawe na razli~ni metodi i se prevzemaat merki tie da se stavat pod kontrola. vojnata vo Meksiko (1846-1848) . ~etiri godini vo Vtora svetska vojna . Tro{ocite vo smetkovodstvoto Smetkovodstveniot tretman na tro{ocite im posvetuva posebno vnimanie pri evidentiraweto i tie se grupiraat od razli~ni aspekti so cel da se vidi nivnoto razli~no reagirawe.Opfa}awe na prirodnite vidovi na tro{oci za pretprijatieto kako celina .zabele`al amerikanskite vojski vo istorija i im ja presmetal cenata vo dene{nite dolari: revolucijata (1775-1783) . Vo tekot na presmetkovniot period.6 milijardi.Interna presmetka pome|u mestata na tro{ocite i kone~na presmetka na tro{ocite po nositeli na tro{ocite.896 milijardi dolari.2.9 milijardi dolari. se sporeduvaat so tro{ocite od minatite periodi. So 11 . osven na krajot na periodot. so cel da se vlijae na nivnoto namaluvawe. koga site tro{o~ni smetki se zatvoraat so zadol`uvawe na smetkata za raspored na tro{ocite za prenesuvawe na presmetka na cenata na proizvodstvo.

varijabilni i polufiksni tro{oci Prirodni vidovi tro{oci 12 . planski i standardni tro{oci Fiksni. Od smetkovodstvena gledna to~ka najzna~ajna e slednava podelba na tro{ocite: Prirodni vidovi tro{oci Tro{oci po mesta Tro{oci po nositeli Fakti~ki.navedenite kni`ewa na krajot na presmetkovniot period tro{o~nite smetki (konta) nemaat saldo.

mazivo. s/ka Zaliha na materijali. tuku se istite tro{oci. iznos.) Od smetkovodstvena gledna to~ka izdadeni materijali od magacinot se identifikuvaat so potro{eni materijali. liceto koe gi izdalo itn. Spored prirodnite vidovi. siten inventar i drugi.) so ednovremeno kni`ewe na negativnata strana na soodvetnata smetka za zaliha na materijalite (na pr. iznosot na izdadeniot proizvod se kni`i na pozitivnata strana na tro{o~nata smetka (na pr. pomo{en materijal. Osnoven dokument za kni`ewe na tro{ocite za materijalite e trebuvaweto. s/ka Zaliha na mazivo itn. site tro{oci za materijalite se karakteriziraat so istoveten na~in na kni`ewe. spored potrebite vo konkretni uslovi. kancelariski materijal. gorivo. s/ka Potro{eno mazivo itn. koi otkako }e bidat identifikuvani se reklasificiraat (prestruktuiraat) za rali~ni celi. Osven tro{ocite za sitniot inventar. Tro{ocite od ostanatite podelbi ne se tro{oci nadvor od prirodnite vidovi. Tro{oci po mesta i nositeli 13 . Pri davaweto vo upotreba materijali od bilo koj vid na zaliha. s/ka Potro{eni materijali. Vo grupata potro{eni materijali. spa|aat potro{enite surovini.Podelbata na tro{ocite spored nivnite prirodni vidovi e po~etna podelba koja poka`uva od koj vid na tro{oci se napraveni tro{ewata na sredstva i trud i za kakov vid na potrebi se tie napraveni. za potpis na liceto koe gi trebuvalo materijalite. cena. s/ka Potro{eno gorivo. Ovoj dokument ima koloni za koli~ina. tro{ocite mo`e da se podelat vo slednive pet grupi: Potro{eni materijali Vkalkulirani plati Uslugi Amortizacija Pridonesi i drugi sli~ni izdatoci na tovar na cenata na ~inewe. {to se odlikuvaat so pospecifi~ni kni`ewa. s/ka Zaliha na gorivo.

Kako nositeli na tro{ocite se tretiraat poodelnite dobra ili uslugi. Kolku i koi organizacioni delovi na firmata. pove}ekratno da bidat grupirani i regrupirani. Pogonskata re`ija se ras~lenuva spored pooddelni pogoni za proizvodstvo. duri i edno rabotno mesto. odnosno raspredelbata na tro{ocite po nositeli zna~i grupirawe na tro{ocite po u~inoci. Toa mo`e da bide cel pogon.Edna{ evidentirani tro{oci spored nivniot priroden vid. se regrupiraat po pat na kni`ewa spored mestata na nivnoto nastanuvawe. Fakti~ki. Tro{o~nite mesta pretstavuvaat najmal segment od organizacionata postavenost na edna firma ovlasteno i odgovorno za nastanuvawe na tro{ocite. Vo smetkovodstvoto nema nikakvi pre~ki tro{ocite spored tro{o~nite mesta. planski i standardni tro{oci 14 .proda`nata re`ija na tro{o~ni mesta za op{tata uprava. Otkako }e se raspredelat tro{ocite po tro{o~ni mesta. taka {to sekoj pogon pretstavuva posebno tro{o~no mesto. nabavnoto oddelenie.proda`na re`ija. tie se raspredeluvaat po nositeli. Voobi~aeno e tro{ocite da bidat grupirani vo dve grupi: a) pogonska re`ija b) upravno . Na ist na~in se ras~lenuvaat tro{ocite na upravno . Ova evidentitawe e zna~ajno za lokalizirawe na ovlastenosta i odgovornosta na napravenite tro{oci spored tro{o~nite mesta. Vo praksata sekoja firma vr{i natamo{no ras~lenuvawe na tro{ocite spored tro{o~nite mesta. po {to pogonite se ras~lenuvaat na tro{o~nite mesta za pooddelni oddelenija. del od edno oddelenie. }e se tretiraat kako posebni tro{o~ni mesta zavisi od `elbata da se dobijat smetkovodstveni podatoci za tro{ocite razgrani~eni na pomali ili pogolemi organizacioni delovi. Kni`eweto na tro{ocite spored mestat kade {to nastanale se vr{i so cel da se dobie odgovor na pra{aweto koe mesto kolku tro{oci predizvikalo. smetkovodstvoto. proda`noto oddelenie.

pridonesite i nekoi drugi tro{oci se tretiraat kako fiksni tro{oci. varijabilni i polufiksni tro{oci Fakti~kite tro{oci se izraz na fakti~ki nastanati tro{ewa na sredstva i trud. mo`e da se utvrdi dali se napraveni pove}e ili pomalku fakti~ki vo odnos na predvidenite tro{oci. 15 . planskite tro{oci slu`at kako eden vid normala. Tie se utvrduvaat vrz baza na primena na nau~ni metodi za organizacijata na raboteweto i na precizni merewa na potrebniot potro{ok na elementite na proizvodstvoto. Koga }e se sporedat so fakti~kite tro{oci od izminatiot period. {to zna~i deka tie poka`uvaat kolku treba da iznesuvaat fakti~kite tro{oci. povisoka zonatie naglo se zgolemuvaat za da ostanat nepromeneti do krajot na taa zona (smena). Polufiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos ostanuvaat nepromeneti vo ramkite na edna zona na proizvodstvo. Fiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos za opredelen period ostanuvaat nepromeneti bez ogled na obemot na proizvodstvoto. Vo otsustvo na standardni tro{oci. Tie se neophodni za da se vidi kolku vo opredelen period vistinski tro{oci se napraveni i kolku iznesuva fakti~kiot finansiski rezultata. i obratno. Planskite tro{oci slu`at za predviduvawe na tro{ocite i finansiskiot rezultat za narednata godina. Planskite tro{oci se odnapred predvideni tro{oci vrz osnova na iskustvoto vo nastanuvaweto na tro{ocite vo izminatite godini. zemaj}i gi i predviduvawata za dvi`eweto na cenite. Varijabilnite tro{oci se menuvaat vo zavisnost od promenata na obemot na proizvodstvoto. Standardnite tro{oci se utvrduvaat vrz osnova na sestrani nau~ni ispituvawa za nastanuvaweto i dvi`eweto na tro{ocite. Amortizacijata. Pri preminot vo slednata. Tie se zgolemuvaat koga raste obemot.Fiksni. vkalkuliranite plati za izrabotka se primer za varijabilni tro{oci. Potro{enite surovini.

Zaklu~ok Tro{ocite se edna od najva`nite kategorii vo kako vo ekonomijata taka i vo drugite ekonomski granki i nauki vo site zemji vo svetot. vo uslovi na pazarna konkurencija. }e nastojuva da izvr{ optimalna kombinacija na faktorite. Taa e direktna vrska. Vo sekoja ekonomski razviena zemja postoi edna vrska pome|u tro{ocite i proizvodstvoto. odnosno da napravi pari~ni izdatoci t.e tro{oci za nivnoto kupuvawe. 16 . mora da obezbedi nekoi faktori na proizvodstvo. Za edno pretprijatie da otpo~ne proces na proizvodstvo. dr`ava. Maksimalno proizvodstvo so {to emo`no pomalku tro{oci. Toa e glavniot streme` za dobivka odnosno profit na sekoe pretprijatie. za da se uvidi vo koja nasoka se odviva ekonomskata politika i dali taa nasoka e pravilna. Racionalniot proizvoditel. koja{to na dolg rok. Analizata na samite tro{oci e bitna za dr`avata. Razli~ni proizvodni tehniki dozvoluvaat razli~na kombinacija na faktorite za proizvodstvo pri produkcija na ist vid proizvod. }e mu ovozmo`i maksimalno proizvodstvo so minimum tro{oci.

. Philip.com Implication of the growth of institutional investitors for the financial sectors . Drakuleski Q.. .ekonomist.Fiti T.Davis E.Kenneth M. 1999 - 17 . . 2004 Osnovi na ekonomijata . 1985 Menaxment na mal biznis . Skopje. 2006 Smetkovodstvo .Guide to understanding money & investing .com.Ko`uharov S. Beograd. 2007 www.mk www.Koristena literatura . Ko~oska M..Grupa autora. 2004 - Ekonomski enciklopedija . London.google. Morris.[uklev B.

18 .

19 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful