You are on page 1of 11

opr. št.

P 885/2008

SODBA V IMENU LJUDSTVA

Okrožno sodišče v Kopru je po okrožni sodnici Petri Leskovic Potočnik v pravdni zadevi tožeče stranke: Sonja Krašna (prej Verdenjak), Lucan 29/A, Portorož, zoper toženo stranko: RAIFFEISENBANK GLEISDORF, Florian platz, 18/19, Gleisdorf, Avstrija, ki jo zastopa odvetnik Vladimir Toplak, zaradi ničnosti sporazuma o zavarovanju kredita in izbrisa zastavne pravice (v.s. 57.411,54 EUR), po opravljeni glavni obravnavi dne 27.01.2011

razsodilo:

I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Sporazum o zavarovanju kredita v notarski obliki, pod opr. št. SV 502/97, z dne 05.06.1997, sklenjen med tožečo stranko KRAŠNA (prej VERDENJAK) SONJO, Lucan 29/A, 6230 Portorož, kot hipotekarno dolžnico in prvo toženo stranko RAIFFEISENBANK GLEISDORF, FLORIAN PLATZ 18/19, 8200 GLEISDORF, AVSTRIJA, kot kreditodajalcem ter drugo toženo stranko VERDENJAK IGORJEM, Lucan 29/A, 6230 Porotrož, kot hipotekarnim dolžnikom in pravnim naslednikom kreditojemalca, je ničen.“ „Iz zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu, se pri nepremičnini, vpisani v vložek številka 3425, parcela številka 3556/2, k.o. Portorož, pod Dn št. 1409/97 izbriše vknjižba zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve v znesku 790.000,00 ATS (kar na dan sporazuma znaša približno 9.875.000,00 SIT), z 9,5 % rednimi in dodatno 14,5 % zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačevanju obroka, kar se kreditojemalec zaveže vrniti v 120 zaporednih mesečnih fiksnih pavšalnih obrokih po 10.271 ATS za kapital in pogodbene obresti, vpisane na podlagi Sporazuma o zavarovanju kredita v notarski obliki, pod opr. št. SV 502/97, z dne 05.06.1997.“ II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.248,00 EUR EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo potrebna izvršba.

3556/2.2007. kar pomeni. ki opravljajo to dejavnost z osebnim delom pa samostojne obrtnike. ter da z njim vzpostavljena komunikacija ni obrodila sadov. Tožnica pojasnjuje.875. št. mesečnih fiksnih in pavšalnih obrokih po 10. Pod tretjo točko navaja. V tej zvezi dodaja. Iz sporazuma izhaja. člen ZKPT določa in opredeljuje pojem in definicijo „domače osebe“ in obsega po eni strani (slovenske) pravne osebe. člena ZP.271 ATS za kapital in pogodbene obresti.o. Navedbe pravdnih strank V tožbi. pod opr. V omenjenem sporazumu nastopa tožnica kot porok in dovoljuje za zavarovanje terjatve kreditodajalca vpis zastavne pravice na svojem idealnem deležu do ene polovice na nepremičnini z zemljiškoknjižnimi podatki. V višini takratnih 790. RS. 29/94 ter 82/94. št.10. v nadaljevanju: ZGD) ZP prenehal veljati. v nadaljevanju: ZKPT). 35/88) pri čemer citira 1. saj je kreditodajalec zadruga z omejenim jamstvom. Morebitni ostanek kredita zapade v plačilo 01. 1-1/91. št. SRS. Portorož.06. in sicer zk.OBRAZLOŽITEV A.07.05.1997. lahko pridobile tudi obratovalnice ter kmetijska gospodarstva in citira določbe 141. saj je tožnica zahtevala bančne konto izpiske za sporni kredit. Novi pojem „pravne osebe“ zajema vse oblike gospodarskih družb ter gospodarsko interesno . 30/93. in 2. da je bil statusno pravni okvir za opravljanje gospodarske dejavnosti tudi Obrtni zakon (Ur. da iz priloženih izpiskov elektronske komunikacije izhaja. Vložek št. ki ne obstaja več. ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. ki jih je predvidel ZP. Nadaljuje s peto točko. vloženi dne 22. ter po drugi strani fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. da je bilo v času sprejetja ZKPT glede na veljavnost Zakona o podjetjih (v nadaljevanju: ZP) mogoče gospodarsko dejavnost opravljati v eni izmed oblik podjetij. Drugo tožena stranka je drugi zastavitelj in porok ter lastnik kreditojemalca (pravne osebe). travnik v izmeri 419. ni pa to bilo nujno po zakonu. pravno subjektiviteto pa so pod pogoji.o. ki so imela status pravne osebe (prvi odstavek 1. št. parc. člen tega zakona. da realizacija konkretnega kreditnega razmerja predstavlja kršitev pozitivnih predpisov.o. kjer navaja.o.1997 sklenili Sporazum o zavarovanju kredita v notarski obliki. da je naslednji problem sprememba pravne osebe. k. kar se kreditojemalec zaveže vrniti v 120 zaporednih.o. Omenjeni sporazum se nanaša na zavarovanje kredita po kreditni pogodbi z dne 26.00 m². pri čemer navaja da sta obratovalnica kot kmetijsko gospodarsko lahko pridobila lastnost pravne osebe. ki izhajajo iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu. da prvo toženo stranko zastopa odvetnik Vladimir Toplak. ki opravljajo dejavnost z osebnim delom (za slednje uporablja zakonodajalec izraz „zasebnik“).5 % zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačevanju obroka. za katero velja samo ena sankcija.00 SIT) z 9.000. da bi v času sprejetja ZKPT pod pogoje domače pravne osebe lahko umestili podjetja v različnih pravnoorganizacijskih oblikah ter obratovalnice in kmetijska gospodarstva. l. Z njimi namreč dokazuje obstoj dolga oziroma vse kar opredeljuje zakonito nastal dolg. in 142. pod pojem fizične osebe. da je tudi pravni naslednik pravne osebe X-STONE d. to je ničnost pravnega razmerja. V drugi točki tožnica navaja. da je po sprejetju Zakona o gospodarskih družbah (Ur.5 % rednimi in dodatno 14. SV 502/97. l. če so izpolnila pogoje in pridobila status pravne osebe.00 m².00 ATS (kar na dan sporazuma znaša približno 9.000. da sta pravdni stranki dne 05. l.00 m². ki pa jih ni dobila. zato je potrebno pravno relevantno razčistiti pravno nasledstvo. 3452. pri čemer se sklicuje na 5. člena ZP). Ob tem navaja. Vse to obsežno utemeljuje s pravnim stališčem. stanovanjsko stavbo v izmeri 279. Četrto točko tožbe tožnica zaključuje s stališčem.2008 tožnica navaja. št. da je bil kredit odobren družbi X-STONE d. ki verjetno ne obstaja več. ki v naravi obsega dvorišče v izmeri 440. to je Zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur. RS.

člena ZOR). Ugotavlja. Pojasnjuje. Veljavna sklenitev tovrstnih poslov je namreč odvisna od tega. Zaključi s stališčem. da se Banka Slovenije mora opredeliti do konkretnega posla. da v vlogi kreditojemalca nastopajo le tiste osebe. da obrt ni več okvir za opravljanje dejavnosti temveč zgolj način za opravljanje te dejavnosti (1. pravne osebe. ki ne izpolnjujejo meril za „zasebnika“ (osebno opravljanje dela). . da pojem „zasebnika“ opredeljuje samostojni podjetnik po sedmem odstavku 1. da se slednji sklepajo glede na dejavnost. ki je sklenjen v nasprotju s predpisi. bodisi tisti. Sankcija za primer. da tudi fizičnim osebam. da je to sankcijo treba obravnavati kot ničnostno. da ZKPT v drugem odstavku 12. ki veljajo glede porekla sredstev v državi kreditodajalca. kar z drugimi besedami pomeni. Banka Slovenije odločbo o blokadi sredstev banke v protivrednosti kredita. da izda na podlagi kreditnega posla s tujino. kot je na primer obnova zasebne hiše. ter da začnejo pogodbe o kreditnih poslih s tujino veljati potem. kadar so kršeni tovrstni predpisi. člena ZKPT določa. je treba zavzeti stališče. v to kategorijo pa je potrebno uvrstiti tudi svobodne poklice. povzroči. členu pojem „zasebnik“ opozarja. da je Banka Slovenije pristojna izdati omenjeno odločbo zmeraj. da posel nima pravnega učinka. Obličnost v v obravnavnem primeru ni plod dogovora med strankama. torej od izpolnitve zahtev zakona o obliki. V okviru šeste točke navaja. pred pristojnim sodiščem pa tako pogodbo izpodbija. ki navedene kriterije sicer izpolnjujejo. ki so bili sprejeti na mednarodni ravni. društva). ki se izraža z dolžnostjo registracije tovrstnega posla pri Banki Slovenije. posledica ničnosti pa je kondikcija. Upoštevaje konstitutivni učinke registracije pri Banki Slovenije. člena določa. za katero ima posameznik veljavno obrtno dovoljenje. členu ZKPT ne morejo najemati kreditov v tujini oziroma ne morejo sklepati takšnih pravnih poslov oziroma je najemanje kreditov v tujini dovoljeno le osebam. člen Obrtnega zakona). ker ZKPT sklepanja kreditnih poslov fizičnim osebam. saj so učinki pogodbe o kreditnih poslih neposredno odvisni od pravilne registracije. ki jih je sprejela država kreditodajalka sama. Prav zato. Dodaja tudi. ki opravljajo dejavnost z osebnim delom za katere uporablja ZKPT v 5. ki ne spadajo v kategorijo „domačih oseb“ po ZKTP in da osebe. je v tem. zlasti zato ker gre za zavarovanje interesov strank in javnih interesov nasploh. da neizpolnjevanje pogojev glede obličnosti (registracije) kreditnega posla. če iz namena predpisa. da pogodba nima pravnega učinka. Za veljavnost kreditnih poslov je v 18. zaradi katere je neki fizični osebni priznan status „zasebnika“. ki niso naštete v 5. ne dopušča. je treba interpretirati. členu ZKPT predpisana posebne vrste obličnost. da je obličnost določena ad solemnitatem. To konkretno pomeni. da je pojem „domače osebe“ zajema vse oblike povezovanja s priznano pravno osebnostjo: po eni strani pravne osebe na področju gospodarstva (prej podjetja. če je namen pridobiti sredstva za povsem osebne namene. temveč izhaja dolžnost registracije neposredno iz zakona. ter vse druge asociacije s priznano pravno osebnostjo. ko jih registrira Banka Slovenije. s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. da morajo biti vsi kreditni posli s tujino registrirani. katerih opravljanje ni usmerjeno neposredno v doseganje dobička. Tožnica v sedmi točki navaja. ki se ustanavljajo za zagotavljanje dejavnosti. ki ustrezajo pojmu „zasebnika“. bodisi tisti. da dikcija 18. po drugi strani pa različne fizične osebe.združenje ter zavode in druge asociativne oblike s priznano pravno osebnostjo (npr. člena ZGD. ni dopustno sklepati kreditnih poslov. Tožnica v osmi točki dodaja. V tem smislu govori o obrtnem načinu opravljanja dejavnosti. Opozarja na uveljavljeno teorijo sedeža glede pripadnosti gospodarske družbe in v zvezi z vprašanjem katere subjekte zajema pojem fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. zdaj gospodarske družbe). da pogodba nima primerne oblike. ki jih ZKPT izrecno našteva in poimenuje kot „domače osebe“.

tožnica je sedaj lastnica le do 10/100.06.000. ki jo predstavlja pravni posel zavarovanja spornega kredita z vpisom zastavne pravice v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Piranu. Navedbe ne držijo. 3556/2 dvorišče. da gre za isto pravno osebo.06. . njune pravice in obveznosti se ne opirajo na isto dejansko in pravo podlago (prvo tožena je kreditodajalec. Drugo tožena stranka bi se lahko glede na vsebino predmetne zadeve kvečjemu pridružila tožeči stranki na aktivni strani. pod opr. št. ki se vodi pod opr. travnik in stanovanjska stavba.11. Prvo in drugo tožena stranka nista materialna sospornika – v predmetni zadevi sta sicer v materialnopravnem razmerju. da je do podpisa Sporazuma o zavarovanju kredita opr. parcelo številka 3556/2. št. ki je krajevno pristojno za drugo toženo stranko. ki je prenehal veljati 28. ki jih stranki sklepata zaradi zavarovanja kreditnega posla. da je zaradi njihove tesne povezanosti z glavnim poslom. pri Okrajnem sodišču v Piranu. vpisan v zemljiški knjigi pod Dn. SV 502/97 prišlo dne 05. kar pomeni. v času veljavnosti Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (v nadaljevanju: ZUKZ). V drugi točki odgovora tožena stranka potrjuje navedbe tožnice pod prvo točko tožbe. In 106/2008. da je tožnica porokinja in zastaviteljica. 1409/97 za vložek številka 3425. V skladu z navedenim zakonom je predmetni spor pristojno reševati sodišče v Avstriji. da s strani pooblaščenca ni prejela bančnih izpiskov in ji zato višina dolga ni bila znana. da vsi pravni posli. da ničnost glavnega posla povzroči tudi neveljavnost akcesorne obveznosti. zato vprašanje pravnega nasledstva ni relevantno. k. ki je bil sklenjen pred notarjem Andrejem Šoemnom na Ptuju. Portorož. člena ZUKZ.07. Za neplačani del kredita je v teku izvršba. tožnica pa je bila o stanju dolga obveščena tudi s strani pooblaščenca prvo tožene stranke. št. Za zavarovanje kredita je tožnica dovolila vpis zastavne pravice na takrat še do ene polovice lastni nepremičnini parcela št. odstavku 46. vendar glede predmeta spora nista v pravni skupnosti. Ker pa toži na ničnost sporazuma. v zavarovanje katerega so sklenjene.2008 se je na njenem deležu v velikosti 40/100 vknjižil Krašna Rajko. v katerem so navedena dejstva o sklenitvi Sporazuma o zavarovanju kredita v notarski obliki za kredit v višini 790. V odgovoru na tožbo z dne 24.1997. V nadaljevanju odgovora v okviru tretje točke prvo tožena stranka zanika navedbe tožnice o tem. Glede vprašanja pravnega nasledstva zaradi spremembe naziva na strani tožene stranke prvo tožena stranka navaja. št.01. člena Obligacijskega Zakonika (v nadaljevanju: OZ) ter zaključuje.2009 prvo tožena stranka ugovarja tožbenemu zahtevku. drugo tožena pa je kreditojemalec in hipotekarni dolžnik). za investicije. da je zaradi vsega navedenega konkretno kreditno razmerje nično.o.00 ATS.V deveti točki tožnica navaja. Na podlagi sodbe na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Kopru. ki je pristojno za prvo toženo stranko. prav tako pa ne gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti in tako v skladu z navedenim ni določena pristojnost naslovnega sodišča po 4. SV 502/97 z dne 05. Inn končno v deseti točki navaja določbo 86. posledično pa je ničen tudi Sporazum o zavarovanju kredita v notarski obliki.1997.1999 s sprejemom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP). Tožeča stranka je namreč tožbo vložila proti drugemu tožencu Verdenjak Igorju zgolj zaradi določitve krajevne pristojnosti pri naslovnem sodišču. št. saj je prvo tožena stranka o stanju dolga redno obveščala kreditojemalca. zato je potrebno vpisano zastavno pravico izbrisati. Iz sporazuma izhaja. imajo naravo akcesornih obveznosti. zato prvo tožena stranka ugovarja krajevni pristojnosti sodišča. Prereka vse tožbene navedbe tožnika in pojasnjuje. so navajanja v tožbi glede višine in neprejemanja bančnih izpiskov za ta spor nepomembna. P 943/2007 z dne 24. saj je sprememba zgolj v nazivu. njihova pravna usoda odvisna od usode „glavne“ samostojne obveznosti ter da je v konkretnem primeru treba zavzeti stališče. opr. 92. in 93.

da je bil kredit odobren družbi X-STONE d. v konkretnem primeru X-STONE. vendar ponovno odločanje ni možno.00 m².1992 je izpolnjevala pogoje za domačo osebo in je kot takšna lahko najemala kredite v tujini. da tožnica utemeljuje ničnost razmerja s kršitvijo ZKPT. C. prvo tožena stranka dodaja. št. da je 18. št.000. da gre za res iudicata. O utemeljenosti tožbenega zahtevka Med strankama ni sporno. da je ZKPT opredeljeval pojem domače osebe kot pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. ki je bila edina aktivno legitimirana za ta postopek. . travnik v izmeri 419.1997. ampak je neizpolnitev obveznosti pomenila. št. da morajo biti vsi kreditni posli s tujino registrirani.2007 (priloga B4). da je ta prenehal veljati dne 10. zato so navajanja tožnice o vsebini tega člena nepotrebna in se prvo tožena stranka do njih ne bo opredelila. elektronska sporočila tožnice (priloga A7 do A12. Dokazni postopek V dokazne namene je sodišče prebralo in vpogledalo v Sporazum o zavarovanju kredita v notarskem zapisu notarja Andrej Šoemen opr. Dodaja. št. 12. ki opravljajo dejavnost z osebnim delom.1998).00 ATS. kot trdi tožnica. Posledica ne-registracije pogodbe pa ni ničnost pravnega posla.o. RS. Iz sporazuma izhaja. ker upnik nima pravnega interesa. stanovanjsko stavbo v izmeri 279. kot navaja tožnica. In 106/20087.o.00 m². v nadaljevanju ZPP. člen ZKPT je dajal možnost blokade Banki Slovenije. Ne more sicer reči.V četrti točki odgovora prvo tožena stranka navaja.12. št. da sta dne 05. Omenjeni sporazum se nanaša na zavarovanje kredita po kreditni pogodbi z dne 26.09. dolžnik pa lahko uveljavlja dopustne ugovore le v izvršbi. Portorož.11. Domače pravne osebe so bile dolžne predložiti Banki Slovenije ustrezne obrazce v desetih delovnih dneh po nastanku poslovnih dogodkov. zemljiškoknjižni izpisek (priloga B2). da Banka Slovenije predpiše pogoje. l. 80-4165/1998 z dne 27. V njemu nastopa tožnica kot porok in plačnik ter dovoljuje za zavarovanje terjatve kreditodajalca vpis zastavne pravice na svojem idealnem deležu do ene polovice na nepremičnini z zemljiškoknjižnimi podatki. Ker je bila X-STONE pravna oseba. ker pa svoja navajanja opira tudi na ZP. ki teče pod opr. Ostale dokazne predloge je sodišče kot neutemeljene zavrnilo. odstavka 11. SV 502/97 (priloga A2 do A6). Iz drugega člena Sklepa izhaja.07.05. Vložek št. hkrati pa je ta člen tudi določal. 3556/2.2008 sklenili Sporazum o zavarovanju kredita v notarski obliki. Prvo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka in zahteva povrnitev povzročenih pravdnih stroškov. B. pod opr.00 m². parc. in sicer zk. v višini takratnih 790. Te je Banka Slovenije določila v Sklepu o pogojih in načinu registracije in spremljanje kreditnih poslov s tujino (Ur. k. saj v ničemer ne bi doprinesli k razjasnitvi dejanskega stanja in bi zato bilo v nasprotju z načelom sojenja brez zavlačevanja ter s čim manj stroški v smislu 1. da so bile domače osebe tiste. način in roke za registriranje poslov s tujino. 3452. da je domača pravna oseba.06. ki so bile dolžne kreditne posle predložiti v registracijo Banki Slovenije in ne kreditodajalec. SV 502/97.1993 – z začetkom veljave ZGD in za ta postopek ni relevanten. vpisana v register dne 02. Poleg tega gre pri zastavni pravici na podlagi izvršljivega notarskega zapisa za izvršilni naslov tako glede obstoja zavarovane terjatve kot glede obstoja zastavne pravice in tako ponovno odločanje o zadevi ni več mogoče. ki v naravi obsega dvorišče v izmeri 440. storila gospodarski prestopek. člena Zakona o pravdnem postopku. Nadaljuje s tem. ki izhajajo iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu. dopis pooblaščenca prvo tožene stranke z dne 11. člen ZKPT določal.o.

kar je predpisano s specialnimi predpisi. ki ne obstaja več. Tožba je bila v tej zadevi vložena dne 10. da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP). Prvo tožena stranka ne prereka teh navedb. veljaven v času odločanja.Belajac . posledično pa je tudi ničen tudi Sporazum o zavarovanju kredita v notarski obliki. št. ki verjetno ne obstaja več. člena ZMZPP. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitev tožene stranke. V obravnavanem primeru je bila namreč tožba vložena v času veljavnosti ZMZPP in ne ZUKZ za kar se neutemeljeno zavzema prvo tožena stranka. pod opr. saj tožnica navaja. Sodišče odloča o svoji pristojnosti na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. ZMZPP ne vsebuje prehodnih določb in se od svoje uveljavitve naprej (118. ki je bil sklenjen pred notarjem Andrejem Šoemnom na Ptuju.10. 1986.Prav tako med strankama ni sporna okoliščina. da je omenjeno razmerje nično. zato naj bi bilo potrebno pravno relevantno razčistiti pravno nasledstvo. drugo tožena pa je kreditojemalec in hipotekarni dolžnik). Zagreb. V skladu z navedenim zakonom je predmetni spor pristojno reševati sodišče v Avstriji. ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost Če sodišče ugotovi. vendar glede predmeta spora nista v pravni skupnosti. to je ZKPT.o. razen v primerih. Ob tem dodaja. da je problem sprememba pravne osebe.1999 s sprejemom ZMZPP. da je do sporazuma prišlo dne 05. saj glede vprašanja pravnega nasledstva zaradi spremembe naziva navaja.1997. ki je prenehal veljati 28.07.). Ne glede na njeno stališče bi sodišče za odločitev o pristojnosti slovenskega sodišča uporabilo zakon. Građansko parnično procesno pravo. da je drugo tožena tudi pravni naslednik družbe X-STONE d.o. V trenutku vložitve tožbe te zadeve je bilo to predpisano z določbo 89. da je drugo tožena stranka drugi zastavitelj in porok ter lastnik kreditojemalca (pravne osebe X-STONE d. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. Vendar so med strankama so sporne okoliščine glede veljavnosti kreditnega razmerja sklenjenega med prvo toženo stranko in drugo toženo stranko. v času veljavnosti ZUKZ. Navedeno tožnica utemeljuje s svojim pravnim stališčem po katerem realizacija konkretnega kreditnega razmerja predstavlja kršitev pozitivnih predpisov. čeprav sta v materialnopravnem razmerju. stran 224).1997. prav tako pa ne gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti in tako v skladu z navedenim ni določena pristojnost naslovnega sodišča. III Ips 26/2005 z dne . SV 502/97 z dne 05. zato prvo tožena stranka ugovarja krajevni pristojnosti sodišča.Dika.06. ona pa je v to privolila (18. saj je sprememba zgolj v nazivu. O ugovoru sodne pristojnosti Prvo tožena stranka uvodoma ugovarja krajevno pristojnost oziroma sodno pristojnost ko navaja. torej ZMZPP (tako tudi Triva . Navaja še. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. Tožnica sicer pojasnjuje. ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo (tako sklep Vrhovnega sodišča RS opr. da gre za isto pravno osebo.2008. To velja tudi za oceno pristojnosti slovenskega sodišča. tudi tista. da prvo in drugo tožena stranka nista materialna sospornika. ki je pristojno za prvo toženo stranko. člen ZMZPP) uporablja za vsa razmerja. člen ZPP). da je tožnica tožbo vložila proti drugemu tožencu Verdenjak Igorju zgolj zaradi določitve krajevne pristojnosti pri naslovnem sodišču. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. ki je krajevno pristojno za drugo toženo stranko. ki urejajo vprašanja pristojnosti v sporih z mednarodnim elementom. saj je kreditodajalec zadruga z omejenim jamstvom. zato vprašanje pravnega nasledstva ni relevantno. njune pravice in obveznosti se ne opirajo na isto dejansko in pravo podlago (prvo tožena je kreditodajalec. zato je potrebno vpisano zastavno pravico izbrisati.o.06. kar pomeni. št.o.

ki ne obstaja več). zlasti 3. Za materialno sosporništvo. člena ZPP). Tožnica je vložila negativno ugotovitveno tožbo. členu določa. če ta tega ne bi storil.26.2006). Na strani tožene stranke torej gre za sospornika. člena ZPP). kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče Republike Slovenije. v konkretnem primeru pa ne gre za tako situacijo. razviden pa je tudi iz Sporazuma o zavarovanju kredita v notarskem zapisu z dne 05. da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov. Odgovor na vprašanje. zaradi česar je ugovor sodne pristojnosti prvo tožene stranke pa neutemeljen. to spet ne pomeni iste pravne podlage. (med strankama nesporno dejstvo). Prvi primer . pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako. Res se porok (drugo tožena stranka in tudi tožnica) s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje. Za sospornike pa ZMZPP v 49.o. členu ZMZPP je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj. ali gre za opisani zahtevi. pravne osebe X-STONE d. In končno tudi določba 199. ki je drugi zastavitelj in porok ter lastnik kreditojemalca (pravne osebe. V zvezi z drugim primerom je sporno vprašanje "iste pravne podlage". ne pomeni materialnega sosporništva. (glej petnajsto poglavje. da je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.o. sklenjene dne 26. Ničnost ali razveljavitev glavne pogodbe vplivata tudi na akcesorno pogodbo poroštveno pogodbo. da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Ista pravna podlaga (idem ius). člena ZPP. Tudi. Akcesorne so lahko tudi pogodbe (dvostranski pravni posli). Zoper njo kot poroka in plačnika teče izvršilni postopek zaradi poplačila iz hipoteke. nima podlage v materialnih predpisih glede sosporništva. ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago. pa ni le zakonska določba sama marveč tudi obligacija na podlagi kreditne in poroštvene pogodbe sklenjene med strankami. V tožbi navaja. po kateri sta lahko skupaj tožena glavni dolžnik in porok. kar pomeni. ter posledično tudi na ničnost poroštvene pogodbe in izbris hipoteke. V tem primeru procesna skupnost na pasivni strani med prvo toženo stranko. Obstoj kreditne pogodbe med strankama ni sporen. V tem primeru pa je na podlagi obligacije (kreditne pogodbe. odstavek 191.1997). da je tudi pravni naslednik prvotnega kreditojemalca. da se je porok zavezal kot porok in plačnik (solidarno poroštvo).01. Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi. ki nastopa kot kreditodajalec in zastavni upnik in drugo toženo stranko. da sta nična kreditna pogodba in Sporazum o zavarovanju kredita. kot pravnim naslednikom družbe X-STONE. da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika.06. Opredelitev sosporništva je odvisna od same narave spora. da realizacija konkretnega . Pravni interes na ugotovitvi ničnosti posojilne (kreditne) pogodbe in posledično sporazuma utemeljuje s tem.1997 (priloga A4. podana ista pravna podlaga na pasivni strani. kar je med strankama nesporno in tudi neprerekano dejstvo.pravna skupnost sospornikov (solastniki. skupni lastniki itd. če so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove obveznosti na isto dejansko in pravno podlago (1. ki obstoji med prvo toženo stranko in drugo toženo stranko. kot se pokaže v tem sporu.05. da je pogodba v obstojnosti vezana na obstoj glavne pogodbe. če gre za primer. če je z isto tožbo toženih več tožencev. gre na pasivni strani takrat. Vendar tožnica toži na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe (kar ugotavlja tudi prvo tožena stranka sama).) ne ustreza za rešitev obravnavanega spora. Po 49. kot procesno ustanovo. točka prvega odstavka 196. To pomeni. A5 in A6). sodediči. marveč le posebno obliko zakonitega sosporništva z učinki navadnega sosporništva. pa dobimo v določbah materialnega prava.

V primeru. se vrača ustrezna vrednost v naravi.1997). do 17. Ta je v svojem II. člena (takrat veljavnega) ZKPT. člena ZPP lahko tožnica zahteva.09. do 11. »zasebniki« (obrtniki). Tožnica torej ima pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo. Po teh določbah lahko podjetje najema kredite v tujini v svojem imenu in za svoj račun za opravljanje dejavnosti. če ima tožnica pravno korist od tega. V času. še ni nič izpolnila. ko je ta že (nekaj ali v celoti) izpolnila obveznost. člena). člena). na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev.06. Najemanje kreditov je prosto. ali če ima tožnica kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. V predmetni zadevi tudi ne gre za enotno sosporništvo. SV 502/97 (priloga A2 do A6). vendar se lahko taka tožba vloži. za katero je registrirano (1.. Prav tako ni sporno dejstvo. odstavek istega člena). do 17. členu tega zakona (4. določenimi v 9. ki bi moral biti registriran pri Banki Slovenije. katere pravni naslednik je drugo tožena stranka.kreditnega razmerja predstavlja kršitev pozitivnih predpisov. je sicer drugačen od položaja. ker ima pravno možnost pridobiti nepremičnine nazaj.i. Pravovarstveni interes je pri ugotovitvenih tožbah zakon povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko. sklenila kreditno pogodbo. Banka Slovenije ne registrira kreditnega posla s tujino.05. Drugo tožena stranka je v celoti pripoznala tožbeni zahtevek (list. sklepale vse pravne osebe in tudi zasebniki (5. sklenjeni med domačimi in tujimi osebami. ki vsebujejo dogovor o plačilu obresti in drugih stroškov. ki je v nasprotju s pogoji. Slednje izhaja tudi iz notarskega zapisa opr. saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne (93.o. št. to pa je ničnost pravnega razmerja. ki je kredit potrebovala za investicije. Kreditne posle s tujino pa so lahko pod pogoji. odstavek 13. št. s katerimi se ureja pridobivanje ali odobravanje finančnih sredstev z vnaprej določenim ali nedoločenim namenom uporabe. odstavek 18. za katero velja samo ena sankcija.o. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi šlo za kreditni posel v smislu 1. členu Zakona o kreditnih poslih s tujino je določeno. Pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem. člena). da se ugotovi (ne)obstoj preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. odstavek 18. da sodišče ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. člen). ko stranka na podlagi neveljavnega pravnega posla. da je bila družba X-STONE pravna oseba. člen ZPP). Navedeni zakon pa tudi določa. člen) urejal pogoje in način sklepanja kreditnih poslov s tujino. Na podlagi 181. vpisana v register dne 02. ko sta prvo in drugo tožena stranka sklenili kreditno pogodbo (26. odstavek 18. določenimi v tem zakonu. če se ugotovi neveljavnost pravnega posla. ko jih registrira Banka Slovenije (5. obveznost vrnitve spolnitve nazaj in če pravno ali dejansko ni mogoče vrniti tistega. Med strankama ni sporno dejstvo. da morajo biti kreditni posli s tujino registrirani (1. to je ZKPT. tako da pripoznava tožbenega zahtevka drugo tožene stranke proti prvo toženi stranki nima pravnega učinka.1992 in je kot taka izpolnjevala pogoje za domačo osebo ter lahko najemala kredite v tujini. kar je bilo na podlagi naknadno ugotovljenega ničnega posla izpolnjeno vrniti. člena). tožnica in prvo tožena stranka (poleg drugo tožene stranke) pa tudi Sporazum o zavarovanju terjatve (05. Vendar pa tudi v slednjem primeru obstaja. da je takratna družba X-STONE d. ki jim je bilo dovoljeno zadolževati se v tujini. člen Obligacijskega zakonika). Pri tožbah na ugotovitev ničnosti pravnega posla pa pravni interes ni mogoče vezati na čas izpolnitve zahtevka. . je veljal ZKPT.1997). V 1. če tuja oseba ne zahteva poroštva in če domača oseba najema kredite v svojem imenu in za svoj račun (3. da so predmet tega zakona pravni posli. 90 spisa) in se ni udeležila naroka za glavno obravnavo. Med njimi so bile tudi pravne osebe kot tudi t. zato je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka. njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. in 13. ZKPT je torej določal krog oseb. poglavju (9.

Prvo stališče je. člena ZDP). pogodba ne velja. da neregistrirana pogodba stopi v veljavo takoj. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in odvetniške tarife. Iz navedb tožnice kot tudi prvo tožena stranke izhaja. v nadaljevanju: ZDP). odstavek 18. da je v primeru. pogodba sklenjena pod odložnim pogojem. 18/91). izvrševanje plačil v tujino tudi za kreditne obveznosti do tujine. način in roke za registriranje poslov s tujino. list RS. kar trdi tožnica v tožbi. Tožnica v tem postopku ni uspela. Vendar pa je s prenehanjem veljavnosti ZKPT in z uveljavitvijo ZDP v letu 1999. veljavne glede na čas vložitve tožbe. da bi moral biti kreditni posel. ki tovrstno opustitev opredeljuje kot gospodarski prestopek. v katerih je pogodbeni rok plačila v tujino ali iz tujine daljši kot 12 mesecev. Res je. D. Tako je tožbeni zahtevek neutemeljen. ter iz njegovega 19. vendar ima prav tudi prvo tožena stranka. člena ZKPT. Da se ta zakon nanaša tudi na devizno poslovanje v zvezi s kreditnimi posli s tujino. člena ZKPT. ki določa obvezno registracijo poslov. posledično pa se do njega tudi ni mogla opredeliti v smislu 12. Pravdni stroški O stroških postopka je sodišče odločalo na podlagi 154. Vendar je po presoji sodišča tožena stranka potrebno upoštevati tudi določbe zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS. da morajo biti vsi kreditni posli s tujino registrirani. Določbe ZDP namreč veljajo tako za sprejemanje plačil in plačevanje v tujih plačilnih sredstvih in v domači valuti pri poslovanju s tujino. ki ga je omenjena družba sklenila s prvo toženo stranko. št. za kakršno se zavzema tožnica. 23/99. V obeh primerih torej pogodba zavezuje drugo toženo stranko. ki ga je sklenil domač subjekt. O višini stroškov in nagrade je sodišče odločalo na podlagi priglašenega in specificiranega stroškovnika prvo tožene . ki ga je na podlagi navedenega zakonskega pooblastila izdala Banka Slovenije. taka negotovost pa obstoji tudi glede tega. kot za vsako drugo devizno poslovanje (1. da (med drugim) predpiše rok. da je 18. člen ZKPT določal. ker je opustitev registracije »le« gospodarski prestopek. členom ZKPT. člena. odstavek 1. pri čemer pa nobeno od njih ne daje podlage za odločitev. ko je sklenjena. toda v 18. ki ni mogla vedeti za tak posel v kolikor ni bil registriran. dokler odložni pogoj ne nastopi. V zvezi s tem so tudi irelevantna izvajanja tožnice glede posebne vrste obličnosti. ki trdi. pogodba stopila v veljavo. člena ZKPT) bi sicer gramatikalno sledilo. ki mu je zakon to dovoljeval. ki ureja. členu navedenega zakona je bilo Banki Slovenije dano pooblastilo. ko je začetek veljavnosti pogodbe odvisen od negotovega dejstva. da Banka Slovenije predpiše pogoje. Temu nasprotno je stališče. njen zahtevek v celoti ni bil uspešen. ki jih določa ta zakon. da ne tožnica in ne drugo stranka nista registrirali sklenjenega kreditnega posla in tudi poroštvenega posla v skladu z 18. registriran pri Banki Slovenije. O posledicah opustitve registracije kreditnega posla s tujino. čeprav ni bila registrirana. v katerem mora biti kreditni posel registriran. ki je pogoj registracije opustil. št. ali bo Banka Slovenije pogodbo registrirala ali ne (zato tudi ne gre za obličnost). V ZKPT sicer ni določen rok za registracijo kreditnega posla s tujino pri Banki Slovenije. Po Sklepu o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Ur.Sporno pa so okoliščine glede samega kreditnega posla. ki se izraža z dolžnostjo registracije tovrstnega posla pri Banki Slovenije. hkrati pa je ta člen tudi določal. da so za registracijo kreditnega posla s tujino pravno pomembni samo pogoji. sta se v sodni praksi izoblikovali dve različni stališči. je morala domača oseba sklenjeni kreditni posel prijaviti na predpisanem obrazcu v petih dneh "po nastanku poslovnih dogodkov". izhaja med drugim tudi iz 18. Iz določbe (4. zlasti registracije in s tem tudi veljavnosti omenjenega kreditnega posla.

ODREDBA: opr. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. po odv. po pooblaščencu Forutnat. kar ji je sodišče naložilo v plačilo v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe. pritožbene razloge in podpis pritožnika.248. izjavo. PRAVNI POUK: Proti tej sodbi je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka te sodbe. Toplak. da je pritožba umaknjena. o njej pa bo odločalo Višje sodišče v Kopru. ki ima opravljen pravniški državni izpit. št. l. št. zoper katero se vlaga. sodišče pritožbo zavrže. P 885/2008 1.2011 Okrožna sodnica: Petra Leskovic Potočnik. Prvo toženi stranki je sodišče priznalo 2.05. Drugo tožena stranka stroškov ni priglasila in zato do njih ni upravičena. 93 spisa) iz katerega je tudi razviden obseg priznanih stroškov in nagrade. Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku. člen OZ). vročiti: tožeči str. Pritožbo lahko vloži stranka osebno ali po pooblaščencu. 2. Pritožba mora obsegati navedbo sodbe. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Tožnica sama svoje nosi stroške in je dolžna povrniti prvo toženi stranki 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v zadostnem številu izvodov za sodišče in vse stranke postopka pri naslovnem sodišču. ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (299. Če v postavljenem roku sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. prvo toženi str. se šteje.00 EUR stroškov. . da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. ki je odvetnik ali oseba. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108.r. Če je bila pritožba vložena po odvetniku in ta pritožbi ni predložil pooblastila za zastopanje. dne 05. spis. P vpisnik 3.248.00 EUR. Okrožno sodišče v Kopru Koper. sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže.stranke (list.

kol.05.15 dni Koper.2011 Okrožna sodnica: Petra Leskovic Potočnik . dne 05.- drugo toženi str.