Enostavno navodilo za montažo slike za poročila

Želimo, da gledalec sledi zgodbi in da ni zmeden. Slika in komentar morata učinkovati
skupaj. Toda slika mora poskušati pripovedovati svojo vidno pripoved.

- Natančno moramo vedeti, o čem pripoveduje zgodba.
- Do podrobnosti spoznajte slikovno gradivo in odlomke intervjujov, ki
jih imate, da opišete zgodbo, še preden začnete z montažo.
- Montirajte prizore, da si posnetki sledijo prijazno in gledalec ne opazi
montaže.
- Poskušajte montirati najprej sliko in komentar (off) položite kasneje.
- Uporabite originalen zvok, posebno v ključnih prizorih tam, kjer je
sprememba lokacije ali kot naravno točko reza.
- Poskušajte najti dober začetni posnetek, ki pritegne pozornost ali določi
kraj dogodka ali takoj pokaže osrednjo osebo zgodbe.
- Posamezni posnetki naj ne bodo prekratki. Vse, kar je krajše od 3.
sekund, je težko videti razločno.
- Statični posnetki z dogajanjem v nespremenjenem izrezu vedno delujejo
dobro. Ne režite med obračanjem, dviganjem ali spuščanjem in
zumiranjem.
- Zagotovite, da se najboljši posnetki uporabijo v celoti, ne mečite proč
dobrih posnetkov.
- Uporabi bližnje posnetke samo, če je oseba pomemben del zgodbe
in je omenjena v tej točki offa - teksta.
- Najdi dober končni posnetek, navadno daljšega, ki zaključi prispevek in
ima gledalec dovolj časa za ogled pred prehodom na sliko iz studia.



















T-Media Simple Guide.
- 1/1 -
A-PDF Merger DEMO : Purchase from www.A-PDF.com to remove the watermark
J ik fil k d k ij J ik fil k d k ij Jezik filmske produkcije Jezik filmske produkcije
Pregled Pregled
„ Vizualna precepcija
„ Gestalt psihologija percepcije
„ Fiziološke in psihofiziološke specifike in omejitve „ Fiziološke in psihofiziološke specifike in omejitve
„ Relativnost slike
„ Estetika v zlatem rezu in tretjinah
„ Ustvarjanje premikajočih se slik
„ Kader
„ Plan „ Plan
„ Rakurz
„ Mehanizmi pozornosti
„ Zgodba
22
Pregled Pregled
„ Montažni spoji
„ Phi efekt
Bi l i „ Bipolarni prostor
„ Smer pogleda
„ Prostor – čas
„ Položaj in kot kamere
„ Položaj kamere
„ Os akcije „ Os akcije
„ Koti kamere
„ Trikotniško pravilo in pravilo tretjine
„ Snemalec v akciji „ Snemalec v akciji
33
Vi l ij Vi l ij Vizualna percepcija Vizualna percepcija
44
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
„ Percepcija slike (sveta) je subjektivna
„ Psihologija percepcije po Gestalt teoriji
P ij lik j di ič i t t ij k j likih ž „ Percepcija slike je dinamična interpretacija skorje velikih možgan
„ Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. gestalt = oblika,
forma)
Zaznavanje teži k „ Zaznavanje teži k
„ organiziranosti bližnjih in podobnih elementov,
„ enostavni formi,
„ enotnemu premikanju. „ enotnemu premikanju.
55
Enostavnost forme Enostavnost forme
66
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
„ Percepcija slike (sveta) je subjektivna
„ Psihologija percepcije po Gestalt teoriji
P ij lik j di ič i t t ij k j likih ž „ Percepcija slike je dinamična interpretacija skorje velikih možgan
„ Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. gestalt = oblika,
forma)
Zaznavanje teži k „ Zaznavanje teži k
„ organiziranosti bližnjih in podobnih elementov,
„ enostavni formi,
„ enotnemu premikanju. „ enotnemu premikanju.
„ Celota ni samo skupek elementov
Celota je skupek elementov z medsebojnimi odnosi
„ Nenehno iskanje smisla videnega „ Nenehno iskanje smisla videnega
„ Smisel v elementih IN v medsebojnih odnosih med elementi
„ Primerjanje s stereotipi elementov in medsebojnih odnosov
Izkušnje iz preteklosti „ Izkušnje iz preteklosti
„ Sledi občutek zadovoljstva, umirjenosti in sproščenosti
77
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
„ Gestalt teorija
„ Izkušnje razporejamo glede na “običajnost”, “urejenost” in
“enostavnost” objekta enostavnost objekta
„ Fundamentalni principi zaznavanja v zakonih – teženja k celovitosti
oblike, forme
„ Zakon izpolnjenosti (Law of Closure) – izpolnjevanje, vmeščanje
navideznih elementov
„ Zakon podobnosti (Law of Similarity) – podobnost (oblika, barva, velikost,
osvetljenost)
„ Zakon bližine (Law of Proximity) – časovna ali prostorska bližina „ Zakon bližine (Law of Proximity) – časovna ali prostorska bližina
„ Zakon simetričnosti (Law of Simmetry) – simetričnost postavitve
elementov – neglede na oddaljenost
„ Zakon kontinuitete (Law of Continuity) – težnja po nadaljevanju
lj j i l ih l š ih i ki tič ih ponavljanja vizualnih, slušnih in kinetičnih vzorcev
„ Zakon sorodne smeri gibanja (Law of Common Fate) – podobnost smeri
gibanja elementov
88
Gestalt Gestalt –– fundamentalni fundamentalni principi principi
Zakon izpolnjenosti Zakon podobnosti Zakon bližine
99
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
„ Fiziološke (oko) in psihofiziološke (možgani, dojemanje)
specifike in omejitve vida
„ Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike „ Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike
„ Zaznavanje jasne slike povezano s časom opazovanja
„ Fiziološko (dolžina ekspozicije)
„ Psihofiziološko (kompleksnost predmeta) „ Psihofiziološko (kompleksnost predmeta)
„ Meje osvetljenosti
„ Ozko področje vida
„ Rumena pega u e a pega
„ Okolica rumene pege
„ Očesna dinamika
„ Diskretni karakter
„ Zvezni karakter
„ Pretok informacij
„ Verjetnost
„ Homogenost in kaos
„ Vid vs. sluh
10 10
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
„ Dinamika objektov
„ Inercija
„ Hitrost
„ Pričakovanje
„ Gibanje v času zaznavanja
„ Zanimivosti
„ Človek porabi več časa za “popolno” ugotavljanje pomena objekta, kot za
dejstvo, da ta objekt ni to, kar išče.
„ Zaradi nepopolnosti čutov, naše zaznavanje izpopolnjuje sliko. “Ustvarja”
lastni materialni svet Predsodki zameglijo percepcijo lastni materialni svet. Predsodki zameglijo percepcijo.
„ Ljudje vidijo samo toliko, kot so se naučili
„ Nivoji zaznavanja
„ Fiziološki primerjanje glede na predhodnjo svetlobo in barvo „ Fiziološki – primerjanje glede na predhodnjo svetlobo in barvo
„ Psihofiziološko – primerjanje glede na spomin
„ Psihološki – primerjanje s stereotipi
P i j j „ Primerjanje
11 11
R l ti t lik R l ti t lik Relativnost slike Relativnost slike
12 12
Relativnost slike Relativnost slike
13 13
Relativnost slike Relativnost slike
„ Bolj verjamemo vidu kot sluhu
„ Kar vidimo je za nas resnica
14 14
Relativnost slike Relativnost slike
15 15
Relativnost slike Relativnost slike
16 16
Relativnost slike Relativnost slike
17 17
Relativnost slike Relativnost slike
18 18
Relativnost slike Relativnost slike
„ Tisti, ki ustvarjajo sliko, nam krojijo resnico
„ Optične prevare kot napaka ali kot lastnost
Objektivnost z neobjektivnim pristopom „ Objektivnost z neobjektivnim pristopom
„ Pospešeno gibanje
„ Upočasnjeno gibanje
N ib j „ Nasprotno gibanje
„ Ustavljeno gibanje
„ Projekcija v ozadju
„ Inducirano gibanje
„ Pokrivanje objektiva
„ Stop trik
„ Snemanje z ogledali
„ Usklajevanje perspektive
„ Maketa
„ Objektiv
19 19
Relativnost slike Relativnost slike
“Vsak živi v svojem svetu fantazije, ampak večina ljudi tega ne
razume. Nihče ne vidi realnega sveta. Vsak človek svoji
osebni fantaziji enostavno pravi resnica.”
Federico Fellini
“Umetnost naj ne beleži zunanji svet, ampak naj ga preseže.
Kamera naj raziskuje svet in ne samo opazuje.”
Andrei Tarkovsky
20 20
E t tik l t i t tji h E t tik l t i t tji h Estetika v zlatem rezu in tretjinah Estetika v zlatem rezu in tretjinah
21 21
Zlato število Zlato število
a+b
a b
„ a:b=(a+b):a
( ) a b a b a : : + =
b a a + a
a:b (a b):a
„
2
5 1+
= ϕ
a b
=
b
= ϕ
ϕ
ϕ
1
1+ =
618 , 1 ≈
+
=
2
5 1
ϕ
„ Fibonaccijevo zaporedje
2
0 1
2
= − −ϕ ϕ
( )
1 2
1 1 4 1 1
2 , 1
− ⋅ ⋅ − ±
= ϕ
2
22 22
1 2⋅
Zlato število Zlato število
23 23
Zlati rez Zlati rez
24 24 24 24
Zlati rez Zlati rez
25 25
Pravilo tretjin Pravilo tretjin
26 26
Pravilo tretjin Pravilo tretjin
27 27
Pravilo tretjin Pravilo tretjin – – skrajne meje skrajne meje
28 28
U t j j ik j čih lik U t j j ik j čih lik Ustvarjanje premikajočih se slik Ustvarjanje premikajočih se slik
29 29
Kader Kader
„ Osnovna enota ali element montaže
„ Posnetek brez prekinitev
„ Sprememba likovno-dinamične kompozicije
„ Začetek in konec
„ Prostor v kadru ni zaprt s stališča dojemanja (le začasno) „ Prostor v kadru ni zaprt s stališča dojemanja (le začasno)
„ Medsebojna odvisnost – kvaliteta filma – celotna zgodba
„ “Glavne sestavine in začimbe”
30 30
Plan Plan
„ Velikost objekta / vidno polje objektiva
„ Delitev
„ Oddaljen plan ali “oddaljen total” (100m ali več) „ Oddaljen plan ali “oddaljen total” (100m ali več)
„ Splošni plan ali “total” (30m ali več)
„ Srednji splošni plan ali “poltotal”
Srednji plan „ Srednji plan
„ Ameriški plan ali “american”
„ Srednji bližnji plan ali “srednji groplan” (pod ali nad prsi)
Bližnji plan ali “groplan” „ Bližnji plan ali “groplan”
„ Detajl
„ Progresija/regresija planov
„ Globinski plan/kader
31 31
Rakurz Rakurz
„ Identifikacija, sugeriranje čutenj in presenečenje
„ Normalni rakurz
„ Zgornji rakurz „ Zgornji rakurz
„ Spodnji rakurz
32 32
M h i i ti M h i i ti Mehanizmi pozornosti Mehanizmi pozornosti
33 33
Pozornost Pozornost
„ Središčna elipsa v sliki
„ Tipično samo ena cona pozornosti v kadru
„ Postopki preusmerjanja pozornosti
„ Premik objekta ali dialog
„ Premik kamere v primeren položaj
„ Razlikovanje v gibanju
„ Razlikovanje v osvetlitvi ali barvi
„ Postavljanje v sprednji plan
„ Ostrina ali preostritev
„ Smer pogleda
„ Zvok
„ Premik kamere
„ Zgodba
34 34
Zgodba in pozornost Zgodba in pozornost
„ Ključni element pozornosti
„ Psihološki principi
P t b i f iji „ Potreba po informaciji
„ Nič ali malo informacije
„ Ocena informacije
P „ Proces
„ Razlogi
„ Razlikovanja
„ PROJEKCIJA
35 35
M t ž i ji M t ž i ji Montažni spoji Montažni spoji
36 36
Phi Phi efekt efekt
„ Premik pri prehodu med kadroma
„ Obstaja samo na ekranu
„ Vrste phi efekta:
„ Skok
„ Približevanje ali oddaljevanje
„ Udarec
„ Tranformacija
„ Rotacija
37 37
Bipolarna organizacija prostora Bipolarna organizacija prostora
„ Bipolarna vez med dvema kadroma
„ Napeljevanje na naslednji kader
„ Iskanje smisla iz prejšnjega kadra „ Iskanje smisla iz prejšnjega kadra
„ Izhod iz bipolarnosti
38 38
Smer pogleda Smer pogleda
„ Pravilo nasprotne smeri
„ Prostor pogleda
„ Pogled pri rakurzu „ Pogled pri rakurzu
„ Višina pogleda
„ Triada
39 39
P t P t čč Prostor Prostor –– čas čas
40 40
Prostor Prostor––čas čas
„ Psihološki čas
„ Psihološki prostor
„ Orientacija
„ Filmski prostor „ Filmski prostor
„ Prostorska igra
„ Filmski čas
„ Trajanje
„ Redosled
„ Časovni tok
41 41
P l ž j i k t k P l ž j i k t k Položaj in kot kamere Položaj in kot kamere
42 42
Položaj kamere Položaj kamere
„ Približevanje in oddaljevanje
„ Fizično ali preko goriščne razdalje
„ Kader in kadriranje „ Kader in kadriranje
„ Globinska ostrina
„ Pomen
„ Os akcije
Pravilo 30 stopinj „ Pravilo 30 stopinj
43 43
Os akcije in komplementarni koti Os akcije in komplementarni koti
„ Namišljena linija
„ Več izrazov
Li ij l d „ Linija pogleda
„ Rampa (v gledališču)
„ Linija dogodka
3
Os akcije
K o m p l e m e n t a r n i k o t i
1
2
44 44
Enaka smer pogleda in smer premikanja igralcev
Objektivni koti Objektivni koti
„ Pogled skozi oči gledalca
„ Oddaljenost od osi akcije
6
5
4
1
2
3
45 45
3
Subjektivni koti Subjektivni koti
„ Pogled skozi oči igralca
„ Ni komplementarnosti, ni skok preko osi
„ Smer pogleda, pogled v kamero
1 2
33
46 46
Trikotniško pravilo Trikotniško pravilo
„ Zunanji nasprotni koti
„ Notranji nasprotni koti
„ Paralelni koti
„ Pravi kot
47 47
Pravilo tretjine Pravilo tretjine
48 48
S l k iji S l k iji Snemalec v akciji Snemalec v akciji
Podajanje izkušenj s terena Podajanje izkušenj s terena
49 49
Multimedijski center – Laboratorij za telekomunikacije (LTFE),
Fakulteta za elektrotehniko,
Univerza v Ljubljani
HVALA ZA POZORNOST HVALA ZA POZORNOST
Univerza v Ljubljani
HVALA ZA POZORNOST HVALA ZA POZORNOST
50 50
Studijska in snemalna tehnika
Uvodno predavanje
7.10.2009
Opis predmeta
Namen predmeta je študente naučiti, kako delujejo naprave za avdio video
produkcijo in postprodukcijo. Študenti se bodo seznanili z metodami in
načini avdio in video produkcije ter naučili uporabljati najsodobnejšo
tehnologijo.
Opis vsebine:
•Avdio/video produkcija
•Pregled naprav za zajem zvoka in videa
•Naprave za predvajanje zvoka in videa
•Naprave za shranjevanje zvoka in videa, arhiviranje
•Kamere in zvočna snemalna tehnika, oprema za prenose v živo, postavitev
•Osvetlitev
•Akustika prostora, zvočna izolacija
•Postprodukcija, nelinearna montaža
•Grafika in računalniška obdelava slike
•Posebni efekti, virtualna scena
•Podnaslavljanje in sinhronizacija
•Scenografska oprema
•Distribucija
Temeljna literatura:
•E. P. J. Tozer: Broadcast Engineer's Reference Book, Focal Press, 2004
Časovni potek predavanj
Delovna postaja
Predvajalniki&
Snemalne naprave
Mikrofoni
Audio
mešalna
miza
Telefonski
hibrid
Procesor
zvoka
Audio
monitoring
Lokalni studiji
Mreža
Ostali oddaljeni izvori
Gradniki avdio sistema
Studijske
kamere
Video snemalniki
Strežniki
Grafika
Video
Mešalna
miza
Monitor
pred-pregled
Video
Rekorder/
Server
Karakter
generator
Ostali lokalni izvori
Oddaljeni izvori
Monitor
program
Programski
izhodi
Monitorski
izhod
Na distribucijo
Gradniki video sistema
Od radia do interneta Od radia do interneta –– 1. del 1. del
dr. Marko Prpič
MMK Nova Gorica, 14. oktober 2009
22
 OD TELEGRAFA DO iPHONA
 razvoj komunikacij in snemalnih tehnologij
 RADIO, TELEVIZIJA, KONVERGENCA MEDIJEV
 nastanek javnih in komercialnih medijskih sistemov
 drugi sistemi
 RAZISKAVE UPORABNIKOV MEDIJEV
 branost
 poslušanost
 gledanost
 rabe multimedijskih tehnologij
 MLADI IN MEDIJI
 Rabe medijev med bruckami in bruci (lastna raziskava)
O ČEM SE BOMO DANES POGOVARJALI O ČEM SE BOMO DANES POGOVARJALI
33
 TELEGRAF – Samuel Morse (1843) – Patent U.S. 1.647
 gr. tele – oddaljen + gr. graphein – pisati; pisati na daljavo
 leta 1861 povezava med ameriško vzhodno in zahodno obalo
OOd telegrafa do radia d telegrafa do radia
44
 TELEFON – Alexander Graham Bell (1876)
 gr. tele – oddaljen
 gr. phone – zvok
OOd telegrafa do radia d telegrafa do radia
55
 BREZŽIČNI TELEGRAF – Gugliemo Marconi
 ali radio telegraf, konec 19. stoletja
 leta 1901 signal čez Atlantik
OOd telegrafa do radia d telegrafa do radia
66
 POVEZATI KOPNO IN MORJE
 Potrebe mornarice
 Titanic 14-15. april 1912 (David Sarnoff, RCA)
 1. SVETOVNA VOJNA
 Prepoved oddajanja
 Radio v vojni
OOd telegrafa do radia d telegrafa do radia
77
 RADIO
 od leta 1919 naprej
 ameriške univerzitetne radijske postaje
 prve radijske postaje so nastale v ZDA
 KDKA – 1920
 Nizozemska 1919
 Francija, Švica, Velika Britanija – 1922
 Nemčija, Češka, Avstrija, Belgija – 1923
 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
 Radio Ljubljana – 1928
 Radio Zagreb – 1926
 Radio Beograd – 1924
Radio Radio
88
Radio Radio
 EVROPA
 monopol javnega servisa – zadovoljuje potrebe državljanov
 ZDA
 tržni model, nastanek radijskih mrež (ABC, CBS, NBC) –
zadovoljuje potrebe potrošnikov
 PBS in NPR (javna televizija in radio)
 KANADA, AVSTRALIJA
 mešan model (dualni sistem)
 AFRIKA, AZIJA
 državni model, vpliv kolonijalnih velesil
99
Radio Radio
 EVROPA – ODLIKE JAVNEGA SERVISA
 Pestre programske vsebine – izobraževanje, informiranje,
razvedrilo (»nekaj za vse« (something for everyone) in »vse za
nekoga« (everything for someone))
 Zadovoljevanje potreb marginalnih skupin
 Zavezanost k doseganju odličnosti na vseh področjih
 Slišnost v tehničnem smislu (95 % pokritost)
10 10
Radio Radio
 RADIJSKI PROGRAM
 Kaj nam je prinesel radio
 Radio in časopisi
 Glasba in “čas za iglo”
 Programski žanri
 Radijska igra
 “Formatiranje” radijskih programov
11 11
 ISKANJE NOVIH MOŽNOSTI
 radio Luxembourg
 piratske radijske postaje
 radio Pacifica
Radio Radio
12 12
 RADIO KOT PROPAGANDNO ORODJE
 radio v vojni
 Nemčija, Italija, Rusija, Velika Britanija (BBC)
 Radio Jugoslavija, Radio Tirana, Radio Peking
 US Forces Radio
 Propaganda v povojnem času
 Radio Liberty, Radio Europa
Radio Radio
13 13
Radio Radio
 VPLIV RADIA NA GLASBENO INDUSTRIJO
 nosilci zvoka
 voščeni cilindri
 gramofonska plošča (78 obratov/min, Long play in single),
 jeklena žica
 magnetofonski trak,
 CD, DVD (digitalni zapis)
 top lestvice in kultura mladih
 glasbeni časopisi
14 14
Televizija Televizija
 PRVI REDNI TELEVIZIJSKI PROGRAM
 Nemci in Angleži – različni pristopi k novemu mediju
 Prvi redni televizijski program – BBC, 1936
 Radio s sliko
 ZDA – Svetovna razstava v New Yorku, 1939
 2. SVETOVNA VOJNA
 Prenehanje oddajanja
 RAZVOJ TELEVIZIJE PO II. SVETOVNI VOJNI
 Razvoj v Evropi in ZDA
15 15
Televizija Televizija
 TELEVIZIJA IN RADIO
 Radio – nosilec razvoja
 TELEVIZIJSKI PROGRAM
 Poročila
 Prevzemanje radijskih žanrov
 Nastanek “formatov”
 Televizija in drugi mediji
 Prodaja programov
16 16
 VPLIV TELEVIZIJE NA INDUSTRIJO
 Magnetni zapis za video
 Od magnetoskopa do VHS kaset
 Televizija in filmska industrija
Televizija Televizija
17 17
 ŠIRITEV PROGRAMSKE PONUDBE
 CNN – 1. julij 1980
 MTV – 1. avgust 1981
Televizija Televizija
18 18
 DIGITALIZACIJA IN DEREGULACIJA EVROPSKEGA
MEDIJSKEGA PROSTORA
 Satelit, digitalno oddajanje
 EPG (elektonski programski vodnik)
Televizija Televizija
19 19
Multimedija Multimedija
 DIGITALIZACIJA IN NJEN VPLIV NA ELEKTRONSKE
MEDIJE
 Združevanje telekomunikacij in elektronskih medijev,
konvergenca medijev
 Deregulacija evropskega medijskega prostora, kabel, internet
in multimedija
 VPLIV DIGITALIZACIJE NA GLASBENO INDUSTRIJO
 neomejeno število snemalnih kanalov
 internet in padec prodaje glasbenih nosilcev
20 20
Multimedija Multimedija
 TELEVIZIJA BREZ MEJA
 Evropa in Amerika
 Prevlada na svetovnih trgih
MULTIMEDIJA MULTIMEDIJA
0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00
ADSL
kabel
VDSL
optika
2009
2008
2007
Primerjava vrst širokopasovnih dostopov do interneta med letoma 2007, 2008 in
2009; GfK Slovenija, Tel.com monitor, september 2009
22 22
marko@prpic.net
VPRAŠANJA? VPRAŠANJA?
HVALA ZA POZORNOST!
Od radia do interneta Od radia do interneta –– 2. del 2. del
dr. Marko Prpič
MMK Nova Gorica, 14. oktober 2008
22
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 REGULACIJA MEDIJEV
 Na državni ravni
 Zakon o medijih
 Zakon o RTV Slovenija
 Na evropski ravni
 Direktiva o čezmejni televiziji (Directive on Transfrontier
Television) (1989)
 Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (Audio-Visual
Media Services Directive) (2009)
 SAMOREGULACIJA MEDIJEV
 Na ravni posameznega medija
 Primer: Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev (RTV SLO)
 V obliki mednarodnih združenj
 Primer: Mednarodno združenje novinarjev (IJA)
33
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 RAZISKAVE BRANOSTI, POSLUŠANOSTI IN
GLEDANOSTI
 Namen raziskav
 Vsebinske (programske)
 Tržne
 “Akademske”
 kako medij vpliva na navade poslušalcev
 kako vsebina vpliva na poslušalca, kaj si zapomnimo ipd
 RAZISKAVE MEDIJEV V SLOVENIJI
 Televizija 67
 Raziskovanje na RTV Slovenija
 Raziskovalni inštituti
 Mediana, Media Pool, AGB Nielsen - Medijske raziskave
44
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 RAZISKAVE BRANOSTI, POSLUŠANOSTI IN
GLEDANOSTI
 Vzorec
 kaj merimo (spol, starost, izobrazba, življenski stil, gmotno stanje
anketirancev itd)
 Vrste raziskav
 dnevniki, telefonske raziskave, intervju, vprašalniki
 Radiometrija
 Telemetrija
 Od vzorca do rezultatov
55
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 TISKANI MEDIJI - BRANOST
 Vodilo – število prodanih izvodov
 Koliko bralcev prebere en izvod časopisa
 Kaj berejo
 Kaj pogrešajo
66
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 RADIO - POSLUŠANOST
 Prime time
 Radijski prime time
 Televizijski prime time
 “Drobljenje” publike
 Ciljna publika
77
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 TELEVIZIJA
 Razširjenost televizije
 HUT = Homes using television
 PUT = Peoples Using Television
 Televizija v večkanalnem okolju
 Evropa – prihod konkurence cca. 1980
 ZDA – trije veliki (ABC, CBS, NBC) do l. 1980 in kasneje
 Konkurenca snemalnih naprav (VHS, DVD, TiVo, PC, Apple TV)
88
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 ZDA
 Televizija
 Poprečna dnevna gledanost televizije v gospodinjstvih
 4,5 ure leta 1950
 6 ur leta 1975
 več kot 7 ur leta 2005 in se povečuje.
 Rabe novih tehnologij v letu 2009
 Internet - 26 ur in 26 minut mesečno (9 odstotkov več kot lani),
 Internet in video - 2 uri 19 minut mesečno,
 GSM in video - 3 ure in 15 minut mesečno,
 Maja 2009 je več kot 65 odstotkov am. družin imelo sočasno dostop
do digitalnega kabla in satelita - poprečno 160 programov,
 25 odstotkov ima DVR in
 35 odstotkov VOD).
99
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 SLOVENIJA
 Televizija
 Poprečna dnevna gledanost televizije
 L. 2000 – 2 uri, 51 minut in 16 sekund
 L. 2006 – 2 uri in 57 minut
 L. 2008 – 2 uri, 59 minut in 2 sekundi
Vir: AGB Nielsen, medijske raziskave, d. o. o.
10 10
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 TELEVIZIJA – GLEDANOST
 doseg in delež
 Razširjenost televizija (penetracija)
 GLEDANOST V odstotkih = odstotek posameznikov, ki so videli
oddajo (100% = vsi prebivalci Slovenije, stari nad 4 leta =
1.910.100)
 ŠTEVILO GLEDALCEV = število posameznikov, ki so videli oddajo
(gledanost v odstotkih izražena absolutno)
 DELEŽ = odstotek gledalcev v času oddaje (100% = vsi gledalci
televizije)
11 11
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 DOSTOP DO SPLETNIH STRANI
 Število dostopov (hits)
 Število različnih uporabnikov (unique users)
12 12
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 TELEVIZIJA
 Viri novic v starostni skupini 18-24 (ZDA) (raziskava l. 2002)
 TV poročila 82 %
 Časopisi 38 %
 Radio 13 %
 Internet 11 %
 Revije 10 %
13 13
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – dnevni časopisi
14 14
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ - tedniki
15 15
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – radijske postaje
16 16
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – televizijski programi
17 17
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – dnevnoinformativne oddaje
18 18
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – raba interneta med bruckami in bruci
19 19
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – kje dostopate do interneta
20 20
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – kaj počnete na internetu
21 21
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
 MEDIJI IN ŠTUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ – spletne strani
22 22
LITERATURA LITERATURA
 Sandra Bašić Hrvatin in Marko Milosavljević: Medijska
politika v Sloveniji v devetdesetih: Regulacija, privatizacija,
koncentracija in komercializacija medijev, Mirovni inštitut,
Ljubjana, 2001
 Asa Briggs in Peter Burke: Socialna zgodovina medijev. Od
Gutemberga do interneta, Sophia, Ljubljana, 2005
 Laban, Vesna: Televizijsko novinarstvo: Hibridizacija
žanrov in stilov, FDV, Ljubljana, 2007
 Luthar, Breda: Čas televizije, Znanstveno in publicistično
središče, Ljubljana, 1992
 Brojan, Matjaž: Začetki radian na Slovenskem, Modrijan in
Radio Slovenija, Ljubljana, 1999
23 23
 Martí, Josep Maria: Od ideje do antene: tehnike radijskega
programiranja, Modrijan, Ljubljana, 2005
 Pirc, Tatjana: Radio: Zakaj te imamo radi, Modrijan,
Ljubljana, 2005
 Zajc, Melita: Tehnologije in družbe, ISH, Ljubljana, 2000
 Bergant, Jože, Miran Dolenec, Jože Mastnak, Bojan Naglič,
Stanko Perpar in Bojan Ramšak: Valovanje skozi čas:
Oddajniki in zveze: 1928-2008, RTV Slovenija, Ljubljana,
2007
 Crisell, Andrew: An Introductory History Of British
Broadcasting, Routledge, London, 1997
LITERATURA LITERATURA
24 24
 Asa Briggs: The History Of Broadcasting In The United
Kingdom, Volume I - V, Oxford University Press, Oxford,
1961-1995
 Erik Barnouw: A History Of Broadcasting In The United
States - A Tower In Babel, Volume I - to 1933, Oxford
University Press, New York, 1966-1979
 Anthony Smith (ed.): Television: An International History,
Oxford University Press, Oxford, 1998
 Jakopič, Kaja: TV voajerji, ISH, Fakulteta za podiplomski
humanistični študij, Zbirka Documenta 14, Ljubljana, 2006
LITERATURA LITERATURA
25 25
 Magoun, Alexander B.: Television: The Life Story of a
Technology, The Johns Hopkins University Press,
Baltimore, 2009
 Morton, David L. Jr.: Sound Recording: The Life Story of a
Technology, The John Hopkins University Press, Baltimore,
2004
 Regal, Brian: Radio: The Life Story of Technology,
Greenwood Press, Westport, 2005
LITERATURA LITERATURA
26 26
marko@prpic.net
VPRAŠANJA? VPRAŠANJA?
HVALA ZA POZORNOST!
1 1
Studijska in snemalna tehnika
Avdio signali in mikrofoni
2 2
dB (SPL)
3 3
PPM/VU metri
4 4
Avdio priključki
5 5
Simetrični avdio signal
6 6
Shema vezave
7 7
Mikrofoni - kondenzatorski
8 8
Elektreti
9 9
Dinamični mikrofoni
10 10
Tračni mikrofoni
11 11
Smerne karakteristike
12 12
Primerjava frekvenčnih karakteristik
13 13
X/Y stereo
14 14
M-S Stereo
15 15
M-S Stereo
16 16
Vezava M-S na mešalni mizi
Avdio mešalne mize in snemalniki
Avdio mešalne mize
Glasbena mešalna miza
Monitoring mešalna miza
Programska mešalna miza
Primer (prenos in ozvočenje)
Vhodni moduli
Splošna zasnova mešalne mize
Vhodni modul
“Patch panel”
Vhodni nivoji / spisek izvorov
Karakteristike ekvalizatorjev
Izhodni modul
Zapis na feromagnetni material
Izgube v reži
Pasovna širina
 Pasovna širina snemalnega signala
 Je odvisna od velikosti reže na snemalno/bralni glavi in hitrosti traku
glede na glavo v
 Reža mora biti manjša kot je snemalna valovna dolžina l
l = v/f f – najvišja posneta frekvenca
 Sodobne glave imajo režo velikosti 3mm, kar znese pri snemanju
najvišje frekvence npr. 8 MHz hitrost traku 25 m/s.
Sistemi z vrtljivo glavo
Digitalni avdio snemalniki
Akustika
mag. Mihael Krišelj
Visokošolski strokovni študij multimedijskih komunikacij
Predmet: Studijska in snemalna tehnika
Vsebina
 Definicija akustike
 Osnovne veličine
 Zaznavanje zvoka
 Lastnosti zvoka
 Akustika prostorov
 Odmevni čas
 Zvočni primeri različnih odmevnih časov
 Primeri akustičnih rešitev
 Literatura
Akustika - definicija
 Akústika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fiziološkimi in
fizikalnimi pojavi v zraku (lom, odboj, uklon in zvočni
pojavi). V širšem pomenu je eksperimentalna in teoretična
veda o zvoku in njegovem širjenju, v ožjem pomenu pa veja
znanosti, ki se ukvarja z zvokom v posameznih prostorih,
kot so sobe in gledališča. Akustični inženering se ukvarja z
načini upravljanja z zvokom v arhitekturi in gradbeništvu,
proučuje obvladovanje odmeva zvoka, zvočno izolacijo in
zmanjšanje ropot (Wikipedia)
Uho
Uho je sestavljeno iz treh delov:
•zunanjega,
•srednjega in
•notranjega ušesa.
Zunanje uho sestavljajo uhelj(3), slušni
kanal(2) in bobnič(4). Resonančna frekvenca
tega dela je okrog 3 kHz in tam je uho najbolj
občutljivo za zvok.
Srednje uho tvorijo slušne koščice: kladivce(6), nakovalce(7) in stremence(8).
Evstahijeva cev(12) izenačuje pritisk, kar zaščiti bobnič pred preobremenitvijo.
Slušne koščice tvorijo sistem vzvodov, ki prenašajo zvočne vibracije
iz zunanjega na notranje uho.
Notranje uho ali labirint tvorijio
trije deli: polkrožni kanali(9),
preddverje in polž(10).
Polž je cev, zavita v spiralo,
razdeljena na 3 kanale z dvema
membranama.
Iznad bazilarne membrane se
nahaja ti. Cortijev organ, ki je
zelo občutljiv slušni mehanizem
Cortijev organ je zelo občutljiv
slušni mehanizem. Bazilarna
membrana je dolga od 32 do 35
mm, na njej je okoli 15000 tako
imenovanih ciliarnih živčnih celic,
ki so debele 1 µm, višina celic je
od 5 do 7 µm . Vsaka celica nosi
na sebi do 100 dlačic.
Zvočno valovanje
 Zvok se obnaša po valovnih
zakonih in ima valovno dolžino l
, ki je odvisna od hitrosti
razširjanja v in frekvence f
l = v/f
(v = 344 m/s)
 Zvok, ki ga slišimo je valovanje
pritiska zračnih delcev v
atmosferi
 Človek sliši zvok v frekvenčnem
področju med 20 Hz do največ
20 kHz.
Osnovne veličine
 Amplituda
 Frekvenca
 Hitrost
 Valovna dolžina
 Faza
 Harmonska nihanja
Amplituda
Faza
f 2f 3f 4f 5f
Slušni prag
 Prag slišnosti je definiran pri zvočnem pritisku p
0
= 2.10
-5
Pa → p
0
= 0dB pri 1000Hz.
 Lahko ga definiramo tudi s pomočjo zvočne intenzitete Jo
= 10
-12
W/ m
2
Hitrost zvoka
!
v =
"RT
M
!
v =
1.4 "8.31T
2.87 "10
#2
= 20.1 T
Sestava zraka: 21% O2, 78%, 1%Ar
Molekularna masa:
(21% x 16 x 2) +(78% x 14 x 2)+(1% x 18 x1) = 2.87x10
-2
kg/mol
Pri 20°C je absolutna temperatura T = 293 K
γ= adiabatska konstanta
R=plinska konstanta 8.31 J/Kmol
T=absolutna temperatura (K)
M=masa molekule (kg/mol)
!
v = 20.1 293 = 344 m s
(ali 1 mach)
Odboj zvoka
 Zvok se razširja kot valovanje in način interakcije zvoka z
različnimi objekti je odvisen od velikosti objektov in valovne
dolžine zvoka
 Valovne dolžine v slušnem območju zvoka so 17mm do 17m
Valovna dolžina zvoka je veliko večja od dimenzij ovire
Valovna dolžina zvoka je primerljiva z dimenzijami ovire
Eden izmed glavnih ukrepov za uspešno ureditev slušnega okolja je doseganje optimalnega odmevnega
časa. Odmevni čas predstavlja merilo za to, koliko časa pojemajoči zvok vztraja v prostoru in nam pove
nekaj o tem kako 'živa' ali 'brez življenja' bo akustika prostora in kako glasno ali tiho bodo slišati
določene ravni hrupa. Povezan je s količino prisotne absorpcije zvoka. Za vsak prostor obstaja območje
optimalnega odmevnega časa, ki je odvisno od velikosti tega prostora in od tega ali je prostor
prvenstveno namenjen za govor ali glasbo.
Tako na primer odmevni čas za govor ne sme biti predolg (0.8 sekund je dobra zgornja meja), sicer bo
prišlo do prekrivanja zaporednih zvokov pri govoru, kar ima za posledico izgubo razumljivosti govora.
Če pa je odmevni čas prekratek (< 0.4s), bo prostor lahko deloval 'brez življenja', brez vsakršne opazne
podpore v prostoru, kar lahko zelo oteži pogovor, zlasti kadar gre za komunikacijo z večjo skupino ljudi
na večjo razdaljo, kot je to primer v učilnicah ali v sejnih sobah. Pri učiteljih, ki poučujejo denimo 5 ali 6
ur na dan v prostorih, ki delujejo 'brez življenja', se lahko kot posledica pojavi utrujenost, bolečine v grlu
ali pomanjkanje motivacije.
Za glasbene dejavnosti pa je daljši odmevni čas koristen, saj zaradi zlivanja zaporednih tonov dobimo
občutek polnosti zvoka. Če pa je odmevni čas bistveno predolg, potem bo zaznani zvok izgubil svojo
jasnost in bo zvenel 'motno'. Če pa je odmevni čas prekratek, potem bo zvok 'suh', izvajalci se bodo zdeli
oddaljeni, zvoku pa bo manjkalo 'topline' in 'opredeljenosti'.
Zatorej je treba v vsakem prostoru, ne glede na vrsto njegove uporabe, optimirati odmevni čas ki ne sme
biti niti predolg niti prekratek. Prevelika absorpcija zvoka, ko le ta ni potrebna, je prav tako
nesprejemljiva kot premajhna, ko je potrebna!
RT60 = 0.161 V/a
RT60 = Odmevni čas v katerem jakost izvornega zvoka pade za 60 dB
V = volumen prostora (m
3
)
a = sabins (seštevek vseh absorpcijskih faktorjev v prostoru)
Odmevni čas
 odmevni čas trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko
zvočni vir preneha oddajati zvočne valove
 Odvisen je od:
Absorpcije zvoka
Velikosti prostora
1.8 - 2.0+
Dobro -
Zadovoljivo
Zadovoljivo -
Dobro
Slabo -
Zadovoljivo
Zborovska
glasba
1.2 - 1.4 Slabo Zadovoljivo
Zadovoljivo -
Dobro
Glasba
0.8 - 1.1
Nesprejemljiv
o
Zadovoljivo -
Slabo
Dobro Govor
Optimalno 2.1 - 3.0 1.4 - 2.0 .8 - 1.3
Odmevni čas (s)

Vrednosti odmevnih časov
Vrednosti odmevnih časov
Primer 1
Brez talne obloge
Z talno oblogo
Primer 2
 Govor brez odmeva
 Govor v prostoru z 0.6 s
 Govor v prostoru z 0.8 s
 Govor v prostoru z 1.3 s
 Govor v prostoru z 2.0 s
 Govor v prostoru z 5.0 s
 Glasba brez odmeva
 Prostor z odmevnim časom:
 0.46 s
 1.47 s
 2.10 s
 7.67 s
(Dvorak Godalni kvartet št. 12)
Primeri akustičnih rešitev
Optimalni odmevni čas
Večnamenska dvorana (1)
Večnamenska dvorana (2)
Glasbeni studio (1)
Glasbeni studio (2)
Glasbeni studio (3)
Programski studio (1)
Programski studio (2)
Dramski studio
Literatura
 John Watkinson: Convergence in Broadcast and
Communications Media
Video kamere
1 1
Magnetoskopi Magnetoskopi
1 1
2 2
VHS, S-HVS, 8 in Hi8
 Majhna hitrost traku - majhna pasovna širina video signala
 Rešitev: Colour Under
 Nosilec za barvo prestavimo iz 4,43 MHz na 900 KHz
 Pri reprodukciji dvignemo frekvenco nosilca barve na prvotno
vrednost
3 3
U-Matic (SECAM), U-Matic H (PAL)
 V osnovi uporabljen kot VCR za ENG
 Pomankjivosti:
 Maksimalna kapaciteta kasete 1 ura. Razlog je majhna gostota zapisa
na trak zaradi presluha (glej sliko!)
 Horizontalna resolucija samo 250 vrstic (NTSC)
 Velike dimenzije video kasete. Ni primerno za kamkorder izvedbo.
 Slaba kvaliteta slike in zvoka
 Ni uporaben za domačo uporabo
4 4
VHS, Betamax, S-VHS
 Uporaba dveh video glav, ki sta med seboj zamaknjeni 10°
 Ni presluha med sosednjimi sledmi
 Mogoča večja gostota zapisa - video kaseta za 2-3 ure snemanja
 S-VHS
 Ima boljšo frekvenčno karakteristiko vendar še vedno uporablja
“colour under” princip
5 5
Zapis komponentnega videa
 Odpravi pomankljivsti “colour under” principa
 Možen razvoj kamkorderjev
 Komponente videa se zapisujejo posebej
 Časovna kompresija informacije o barvi
 Betacam SP (Superior Quality), Panasonic M II
6 6
Betacam SP
 Betacam SP je združljiv s starejšim sistemom Betacam
 Je “premagal” Panasonic M II
 Ni odvisen od kompozitnega standarda (PAL ali NTSC)
 Treba pa se je odločiti o številu linij (625 ali 525)
 Je najboljši analogni sistem za zapis videa (340 vrstic horizontalne
resolucije)
7 7
Meje analognega zapisa videa
 Problem kopiranja (šum..)
 Slaba kvaliteta zvoka zaradi ozke sledi na traku (večino površine
traku je zavzel video)
 Presluh med video sledmi
 Orientacija magnetnega traku
 Rešitev:
 Digitalni zapis slike in zvoka
 CCIR 601 (Y, R-Y, B-Y) 8bit na vzorec... 216 Mbit/s
 Ni več potrebe po zapisu horizontalnih in vertikalnih sinhrnozacijskih
impulzov - s tem pridobimo cca 180 Mbit/s
 Toda:
 Uporabiti je treba dodatno kodiranje za korekcijo napak
8 8
Digitalni zapis videa
 Problem:
 Delci prahu na magnetnem traku
 Rešitev:
 Prepletanje
 Korekcija (error correction)
 Prikrivanje (concealment)
 Signal zapišemo na več sledeh
 Avdio se zapisuje z video glavami (2x stereo)
 Se zapiše 2x na sredino traku
 Dodatni zapis za predposlušanje pri montaži (cue)
 Format D1 je sposoben zapisati 216 Mbit/s vendar:
 Drag zapis
 Mgtf trak je 3/4 inch kar je preveč za uporabo v kamkorderjih zato so
razvili:
 D-2 (digitaliziran PAL ali NTSC signal)
 D-3
 D-5 (komponentni zapis, 1/2 inch kaseta, 216 Mbit/s - draga rešitev)
9 9
Rešitev - komprimirani video
 Digital Beta (1993)
 Razvil SONY, temelji na Betacam SP
 Zapisuje CCIR 601 z DCT kompresijo v razmerju 2:1
 4 avdio sledi na helikalni sledi in slabša kvaliteta zvoka na
longitudinalni sledi
 Je cenejši kot D1 in ponuja vrhunsko kvaliteto slike (10 bit/ vzorec)
 Sistem kompresije ni standariziran (problem povezovanja z drugimi
sistemi)
 DV in miniDV (1995)
 Konzorcij 10 podjetij je zasnoval sistem, ki je namenjen domači
uporabi
 5:1 kompresija (4:1:1 ali 4:2:0)
 2 avdio sledi na helikalni sledi
 Časovna koda je posneta na helikalni sledi
 Zelo popularen format. Razviti vmesniki za prenos na druge sisteme
(IEEE 1394 - FireWire/Apple, iLink/Sony)
10 10
 DVCPRO (1995)
 Razvil Panasonic na osnovi DV formata (4 glave)
 2 avdio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za
montažo
 Posname tudi časovne kode LTC (longitudinal time code) in VITC
(vertical interval time code)
 Zelo popularen sistem zaradi nizke cene
 DVCAM (1996)
 Razvil Sony na osnovi DV formata kot profesionalni komponentni
sistem s 4 glavami
 2 avdio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za
montažo
 Posname tudi časovne kode LTC (longitudinal time code) in VITC
(vertical interval time code)
 Zaostaja za DVCPRO
11 11
 Betacam SX (1996)
 Razvil SONY na osnovi mehanike digitalne Bete
 Profesionalni snemalnik (8bit CCIR 601 z MPEG 4:2:2 P@ML
kompresijo
 18 Mbit/s in 10:1 kompresija, ki pa ni bila standarizirana zato je SONY
razvil sistem IMX (50 Mbit/s)
 Digital S (1996)
 Razvil JVC in je poznan tudi kot D9
 Profesionalni sistem (4:2:2 sistem podoben MPEG)
 HDCAM (1997)
 Razvil SONY na osnovi digitalne Bete
 Zapisuje HDTV signal z blago 4:4:1 kompresijo
 V osnovi namenjen filmu zato snema progresivno 24 slik/s (lahko se
prilagodi tudi na TV format)
 Drag sistem, ki ponuja visoko kvaliteto
12 12
 DVCPRO 50
 Panasonic kot nadgradnja DVCPRO
 50 Mbit/s
 IEEE 1394 vmesnik
 IMX (2000)
 Sony
 CCIR 601 (8 bit MPEG 4:2:2 P@ML)
 I-frame način pri 50 Mbit/s
 8 avdio sledi
13 13
14 14
15 15
16 16
17 17
18 18
19 19
20 20






- 1/4 -






- 2/4 -






- 3/4 -

- 4/4 -

Intervju na terenu

Navodilo, da dobite natančno to, kar želite, hitro in na način za lahko montažo:


1. Pr i pr ava
o pripravite sebe. Kaj je namen intervjuja? Koliko potrebujem? Kaj naj
vprašam? Kaj iščem?
o Pripravite snemalno ekipo. Povejte jim zgodbo. Kaj potrebujejo? Koliko časa
potrebujejo? Naj snemajo med intervjujem. Če je mogoče, naj uporabljajo
stativ.
o Pripravi intervjuvanca. Povejte mu, da je to kratka novička za poročila.


2. Lokaci j a
o Poskusite postaviti vse intervjuje v primerno okolje, pokažite, kaj
intervjuvanec je ali dela.
o Če poročate z novinarske konference, poskusite opisati rezultate ali namen
srečanja in ne samo srečanje. Vedno povabite nastopajoče na intervju na
štiri oči.
o Izogibajte se hrupu.


3. Vpr ašanj a
o "Glejte mene, ne kamero!"
o Vaša vprašanja morajo omogočiti intervjuvancu, da pove svoje mnenje.
o Iščite reakcijo/komentar/čustvo – ne dejstev.
o Splošna vprašanja ali posebna vprašanja – razumite razliko.
o Pazljivo poslušajte, da lahko zastavite dodatna vprašanja.
o Če ne dobite, kar ste želeli, ustavite intervju, pojasnite, začnite znova.
o Ne uporabljajte kamere kot beležnice.


4. I zbor pr i zor ov - posnet kov
o uvajalni posnetki
o postavitveni posnetki (set up shots)
o dvoplan (two shot)
o nasprotna stran (reverse)







T-Media Simple Guide.

- 1/1 -
Planiranje poročil

Čemu planiranje?

o Učinkovito razporedi čas
o Dobro uporabi omejene vire
o Predhodno določi vire
o Boljše raziskovanje zgodbe
o Predvidite, kaj se bo zgodilo
o Več originalnih zgodb
o Najdite primere iz življenja; dobre intervjuvance in posnetke
o Pomaga pri določanju prednostnih nalog
o Pripravljen na nepričakovano
o Reporter je bolje pripravljen
o Imate nadzor nad vrstnim redom novic
o Boljši, primerno informativni in dobro ilustrirani prispevki
o Primerna regionalna pokritost
o Za spodbujanje idej, timskega dela in dobro notranjo komunikacijo
o Priprava prispevka na zalogo


Kako deluje planiranje poročil:


Viri zgodb

Priprava urnika dogodkov

Planiranje dnevnega dela

Tedenski uredniški pogovori – postopki, ideje in nadaljne iskanje

Planiranje sestanka

Planiranje obveznosti in določitev poročevalcev

Dnevni pregled










Roy Saatchi Associates
- 1/1 -


PRISPEVEK POROČEVALCA – REPORTERJA


Reporter je odgovoren za zgodbo, skupaj poveže različne elemente in jih jasno
predstavi kronološko z začetkom, sredino in koncem.

Dobri prispevki …

o Naredite jasno zgodbo, povejte enostavno.

o Povejte zgodbo z dobrimi posnetki in vložki.

o Imejte močne uvodne posnetke, rajši z resničnim zvokom, ki pritegne
zanimanje gledalca. Prvih 15-20 sekund morate uporabiti sliko in besedilo,
da zagotovo gledalec razume, kaj se je prej dogajalo, preden slišimo
intervjuvanca.

o Imejte besedilo in posnetke, ki spadajo skupaj. Besede naj ustrezajo
sliki, ne »okolišajte«. Uporabite premore, ki dovolijo gledalcu, da sprejme
slikovne informacije.

o Vedno skušajte prikazati učinke zgodbe z resničnimi ljudmi, ker resnični
ljudje naredijo zgodbo življenjsko.

o So uravnoteženi z vključenimi najpomembnejšimi stališči.

o Imejte dober zaključeni posnetek, ki daje občutek zaključenosti in
besedilo sklene z okrepljeno glavno zgodbo, ki gledalce bolj informira.
Nikdar naj se posnetek ne konča s spremembo kadra.

o Uporabite pristen, naravni zvok za podkrepitev zgodbe.

o Imejte različno sestavo in ritem, z javljanjem v kamero, mogoče z
anketo, grafiko in arhivskimi posnetki, kot tudi dobro sliko, naravni zvok in
nastopajoče.








Roy Saatchi Associates

- 1/1 -
SNEMALNA KNJIGA
























Snemanj e pr i zor ov


Primer snemanj a prizorov, ko drvar podira drevo:




Bl i žnj i posnet ek verižna žaga št art a

Bl i žnj i posnet ek drvarj ev obraz

Bl i žnj i posnet ek žaga reže drevo

Sr ednj i kader drvar, žaga in drevo

Sr ednj i kader ist o kot zgoraj , samo od zadaj

Tot al pokaži dogaj anj e in lokacij o

Bl i žnj i posnet ek drvarj ev obraz, ko gleda drevo

Dvi g kamer e gledanj e navzgor po drevesu

Ši r oki posnet ek drevo pade














© Vin Ray I SBN 1 4050 0120 8

Roy Saat chi Associat es

- 1/ 1 -
AVDIO/VIDEO PRODUKCIJA
AVDIO/VIDEO PRODUKCIJA
Janez Strojan
RTV Slovenija
MMK Nova Gorica, 5. november 2008
2 2
3 3
PETELINJI ZAJTRK:
PETELINJI ZAJTRK:
„ Snemalna knjiga – sekvence 50., 51. INEX. GORNJA
RADGONA – SLAŠČIČARNA in 52.
„ Story board 51. sekvence
„ Slike kostumov
4 4
Osnovni posnetki
Osnovni posnetki
5 5
Vmesni kadri
Vmesni kadri
6 6
Sekvenca
Sekvenca
51.
51.
zmontirana
zmontirana
v filmu
v filmu
7 7
Ekipa
Ekipa
„ Celovečerni igrani film, Slovenija 2007
„ Scenarij in režija: Marko Nabernik
„ Literarna predloga: Feri Lainšček
„ Direktor fotografije: Valentin Perko
„ Montažer: Janez Bricelj
„ Skladatelj: Saša Lošić
„ Snemalec zvoka: Jože Trtnik
„ Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
„ Scenograf: Miha Ferkov
„ Kostumografinja: Nataša Rogelj
„ Oblikovalka maske: Mirjam Kavčič
„ Producent: Franci Zajc
http http:// ://www www. .petelinjizajtrk petelinjizajtrk. .com com/si/ /si/
8 8
Na TV ekranih vsakodnevno videvamo razli
Na TV ekranih vsakodnevno videvamo razli
č
č
no
no
š
š
iroke formate slike:
iroke formate slike:
4:3; 14:9; 15:9; 16;9; 17:9; 4:3; 14:9; 15:9; 16;9; 17:9; Cinemascope Cinemascope 21:9 21:9
14:9 ali 1,55:1
16:9 ali 1,77:1)
4:3 (12:9) ali 1,33:1
15:9 ali 1,66:1
17:9 ali 1,85:1
21:9 Cinemascope ali 2,35:1
Franci Strehovec, udik PE TV Slovenija
9 9
SNEMANJE
VIDEO/AVDIO
N
E
P
O
S
R
E
D
N
O
REŽIJA
Dodatni video,
avdio, grafika …
ODDAJNIK
SPREJEMNIK
PRIPRAVA PRIPRAVA
ZAPIS NA MEDIJ
trak, disk …
ZAPIS NA MEDIJ
ARHIV
MONTAŽA
SINHRO …
I
I
II
II
III
III
ZAPIS NA MEDIJ
trak, disk …
Enokamerno Enokamerno
snemanje snemanje: :
- -neposredno v neposredno v “ “Ž ŽIVO IVO” ”
- -predvajanje posnetka predvajanje posnetka
- -monta montaž ža in dodatna a in dodatna
obdelava slike in zvoka obdelava slike in zvoka
IV
IV
10 10
SNEMANJE
SNEMANJE
„ Sinopsis, scenarij, snemalna knjiga …
„ Ogledi snemalnih prizorišč (terena)
„ Priprave na snemanje (ekipa, tehnična oprema, VPD …)
„ Postavitev tehnike (kabli, luči, kamera/e, mikrofoni in
ostalo)
„ Vaje
„ Snemanje
11 11
KAMERA:
KAMERA:
¾
¾
na
na
stativu
stativu
¾
¾
na roki
na roki
¾
¾
na rami
na rami
12 12
AVDIO:
AVDIO:
13 13
OSVETLJAVA:
OSVETLJAVA:
14 14
AV MONTA
AV MONTA
Ž
Ž
A
A
„ Prepis AV materiala v rač. mont.
„ Različni formati zapisa (4:3, 16:9 …)
„ Groba montaža ( začetek pri filmu …)
„ Dokončna montaža, opremljeno z “začetno in končno
špico”, ter grafiko pripravljeno za predvajanje oziroma arhiv
ali za dodatno zvokovno obdelavo
15 15
Franci Strehovec, udik PE TV Slovenija
16 16
V oddaji ne smemo uporabiti obeh TV formatov slike (4:3 in 16:9) brez predhodne
pretvorbe (konverzije) enega od obeh formatov
Uporabljeni formati slike v oddaji-mešanje 16:9 in 4:3 formata slike
16:9 4:3 16:9 4:3
Slika na 4:3 TV EKRANU (brez korekcij):
Pravilna slika 4:3 Stisnjena slika 16:9
Pravilna slika 4:3
Stisnjena slika 16:9
Slika na 16:9 TV EKRANU (brez korekcij):
Razširjena slika 4:3 Pravilna slika 16:9 Razširjena slika 4:3 Pravilna slika 16:9
Franci Strehovec, udik PE TV Slovenija
17 17
Arhiviranje 16:9 oddaj in oddaj v ostalih formatih
1. Osnovno pravilo je, da trajno arhiviramo izvirno 16:9 sliko
2. Arhivske podatke oddaj in srajčke oddaj je potrebno dopolniti s podatki, ki jih
doslej nismo potrebovali, to je z osnovnim formatom oddaje (4:3 ali 16:9) in
natančno oznako formata slike v skladu s poimenovanjem, sprejetim na nivoju
RTVS (npr., osnovni format oddaje 4:3; format slike 16:9 Letterbox), tudi s
podatkom o TV standardu (SD ali–prihajajoči-HD)
3. Zaradi nevarnosti dvojne konverzije formatov, je priporočljivo vodenje podatkov
o vseh konverzijah oddaje in uporabljenih insertov v oddaji (kar bo najtežje!)
4. Pomanjkljivi ali napačni podatki lahko bistveno vplivajo na predvajanje
programov (avtomatizacija predvajanja, WSS, AFD), konverzije formatov in na
končno kvaliteto slike oddaje
Za trajno arhiviranje OBVEZNO arhiviramo 16:9 sliko (“Anamorfno 16:9 sliko”)
Slika 16:9 Anmf. (4:3) TV sliko samo razširi 16:9 slika na 16:9 TV Slika 16:9
16:9 Letterbox je začasna rešitev in ni namenjen trajnemu arhiviranju (tuje TV postaje ga zavračajo!)
V prehodnem obdobju ga je priporočljivo arhivirati le kot delovni material za uporabo v 4:3 oddajah.
Franci Strehovec, udik PE TV Slovenija
18 18
AV MONTA
AV MONTA
Ž
Ž
A
A
19 19
ARHIV
ARHIV
„ Sprejem in popis AV materiala v arhivu
„ Različni formati zapisov (filmi, kasete …)
„ Prostorski pogoji
„ Potrebni podatki o AV zapisu
„ Dvig AV materiala iz arhiva ter vračanje v arhiv
20 20
PREDVAJANJE
PREDVAJANJE
„ Dostava AV materiala v prostor za predvajanje – emitiranje
„ Časovno opredeljen termin predvajanja
„ V primeru kakšne napake na AV posnetku – pisno poročilo …
„ Vrnitev AV materiala v arhiv
21 21
ODDAJANJE IN SPREJEMANJE AV SIGNALOV
ODDAJANJE IN SPREJEMANJE AV SIGNALOV
„ TV standardi
„ A/D in D/A pretvorniki – zakasnitev
„ Meritev AV signalov
„ Različni načini oddajanja AV signalov
„ Sprejem AV signalov
„ Kontrola sprejemnega AV signala
22 22
TV STANDARDI
TV STANDARDI
23 23
VIDEO IN AVDIO MERITVE
VIDEO IN AVDIO MERITVE
The signal analyzer tools from Tektronix
support a broad range of formats and standards.
From the innovative VM6000 Automated Measurement Set to the
award-winning VM700T Video Measurement Set, Tektronix
provides an array of tools for automated and assisted video
measurement.
24 24
¾
¾
brez
brez
ž
ž
i
i
č
č
ni prenos AV
ni prenos AV


kamera:
kamera:
¾
¾
brez
brez
ž
ž
i
i
č
č
ni
ni
Ethernet
Ethernet
-
-
IPTV:
IPTV:
25 25
Jo Jož že e Bergant Bergant, , udie udie OE OZ RTV Slovenija OE OZ RTV Slovenija
26 26
Na kon
Na kon
č
č
no obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV
no obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV
doma vidi gledalec, vplivajo
doma vidi gledalec, vplivajo
š
š
tevilni dejavniki.
tevilni dejavniki.
Med njimi so: Med njimi so:
1. 1. izbira izbira formata formata slike slike pri pri snemanju snemanju (4:3, 16:9, (4:3, 16:9, filmski filmski formati formati) )
2. 2. vrsta vrsta konverzije konverzije- -Letterbox 16:9, Letterbox 14:9, Letterbox 16:9, Letterbox 14:9, “ “anamorfni anamorfni zapis zapis” ”, Pan , Pan
scan 4:3, Pan Scan 16:9; scan 4:3, Pan Scan 16:9; Pillarbox Pillarbox 4:3, 4:3, Pillarbox Pillarbox 14:9 14:9
3. 3. format v katerem sliko predvaja TV postaja (konverzija slike) format v katerem sliko predvaja TV postaja (konverzija slike)
4. 4. analogno analogno ali ali digitalno digitalno oddajanje oddajanje
5. 5. vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali digitalni) vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali digitalni)
6. 6. nastavitev nastavitev TV TV sprejemnika sprejemnika
Na Na prve prve š štiri tiri dejavnike dejavnike vpliva vpliva TV TV postaja postaja sama sama, , na na zadnja zadnja dva dva pa pa
izklju izključ čno no gledalec gledalec. .
27 27
HVALA ZA POZORNOST
HVALA ZA POZORNOST
JEZIK TV OSVETLJAVE
JEZIK TV OSVETLJAVE
Predavatelj: Bogdan Zupan, udia
bogdan.zupan@rtvslo.si
Þ SVETLOBA
Þ SVETLOBA
Þ RAZSVETLJAVA
Þ SVETLOBA
Þ RAZSVETLJAVA
Þ OSVETLJAVA
Þ NALOGE TV OSVETLJAVE
Þ SVETLOBNI POTENCIALI ZAKAJ?
Þ SVETLOBNA ORODJA S ČIM?
Þ SVETLOBNE RAVNI V SLIKI
Þ LIKOVNI JEZIK SVETLOBE KAKO?
NALOGE TV OSVETLJAVE NALOGE TV OSVETLJAVE
.Nivo osvetlitve
±Kontrola kontrastnih razmerij
¯Osvetlitev nastopajočih
_Poudarjanje prostorskih razmerij
±Izris slikovnih elementov
:Določitev točke interesa
lUstreznost produkcijskim tehnikam
1. Nivo osvetlitve
1. Nivo osvetlitve
Vidnost, zapis svetlobe (film, TV…), občutljivost kamere, tehnologija
2. Kontrola kontrastnih razmerij
2. Kontrola kontrastnih razmerij
Človeško oko (razpon, zenica, gibanje…), film, TV kamera
3. Osvetlitev nastopajo
3. Osvetlitev nastopajo
č
č
ih
ih
Portretna osvetljava, izris figure, kostumografija, odnos do ostalih
elementov v sliki
4. Poudarjanje prostorskih razmerij
4. Poudarjanje prostorskih razmerij
Prostor v 2D mediju, orientacija v prostoru, slikovni plani
5. Izris slikovnih elementov
5. Izris slikovnih elementov
Figure, kostumografija, scenski elementi, rekviziti
6. Dolo
6. Dolo
č
č
itev to
itev to
č
č
ke interesa
ke interesa
Vpliv na gledalca, točka interesa v sliki
7. Ustreznost produkcijskim tehnikam 7. Ustreznost produkcijskim tehnikam
Enokamerna snemanja
Večkamerna produkcija
Filmsko snemanje
SVETLOBNI POTENCIALI SVETLOBNI POTENCIALI
.Barva
±Poudarek, zakritje
¯Vtis
_Vpliv na gledalca
±Ustvarjanje slike
1. Barva
1. Barva
Barvna temperatura
Barvne sheme
Mešanje barv (aditivno, subtraktivno)
2. Poudarek, zakritje
2. Poudarek, zakritje
Značilnosti subjekta
3. Vtis
3. Vtis
Ambient (gozd, cerkev, ulica…)
Doba dneva (noč, jutro, večer…)
Vremenska situacija
4. Vpliv na gledalca
4. Vpliv na gledalca
Razpoloženje
Interes
Čustva
Pričakovanje
5. Ustvarjanje slike
5. Ustvarjanje slike
Svetlobne slike
Sence
Tekstura
Snop
Dinamika
Efekti
SVETLOBNA ORODJA SVETLOBNA ORODJA
.Tip svetlobnega vira
±Kot osvetlitve
¯Oddaljenost in moč
_ Širina sevanja
±Barvna temperatura
:Vloga svetlobnega vira
1.
1.
Tip svetlobnega vira
Tip svetlobnega vira
Vir trde svetlobe
Vir mehke svetlobe
Vir trde svetlobe
Vir trde svetlobe
točka
kontrola
učinki
Vir mehke svetlobe
Vir mehke svetlobe
ploskev
(načini
razpršitve)
kontrola
učinki
2. Kot osvetlitve
2. Kot osvetlitve
Þ Sprednja osvetlitev
Þ Stranska osvetlitev
Þ Zgornja osvetlitev
Þ Spodnja osvetlitev
Þ Nasprotna osvetlitev
Prostorski kot
Učinki
Sprednja osvetlitev
Stranska osvetlitev
Zgornja osvetlitev Zgornja osvetlitev
Spodnja osvetlitev Spodnja osvetlitev
Nasprotna osvetlitev Nasprotna osvetlitev
3. Oddaljenost in mo
3. Oddaljenost in mo
č
č
Osvetljenost površin
Enakomernost osvetlitve
4.
4.
Š
Š
irina sevanja
irina sevanja
Glede na tip reflektorja
Glede na pot sevanja
5. Barvna temperatura
5. Barvna temperatura
Sevanje črnega telesa pri določeni temperaturi
- 3.200˙K
- 5.600˙K
6. Vloga svetlobnega vira
6. Vloga svetlobnega vira
Tritočkovna postavitev
- Ključni vir
- Polnilni vir
- Nasprotni vir
Þ Ključni vir
Þ Polnilni vir
Þ Nasprotni vir
Trito
Trito
č
č
kovna postavitev
kovna postavitev
SVETLOBNE RAVNI V SLIKI SVETLOBNE RAVNI V SLIKI
Medsebojna razmerja:
Þ Raven nastopajočih
Portret, izris, poudarek, kostumografija
Þ Raven scenskih elementov
Tri dimenzije, teksture, barve
Þ Raven učinkov
Slike, dinamika, iluzije
LIKOVNI JEZIK SVETLOBE LIKOVNI JEZIK SVETLOBE
.Izoblikovanje stališča
±Svetlobna struktura slike
¯Svetlobni stili
_Slikovni ključi
±Svetlobni prostor
:Senca
lSvetlobne slike
´Dinamika
¯Koncepti osvetljave
1. Izoblikovanje stali
1. Izoblikovanje stali
šč
šč
a
a
Glede na
- Identiteto oddaje
- Ciljno skupino
gledalcev
- Materiale
- Nastopajoče
2. Svetlobna struktura slike
2. Svetlobna struktura slike
- Osvetljene
površine
- Sence
- Odsevi
- Viri svetlobe
- Svetlobna telesa
3. Svetlobni stili
3. Svetlobni stili
.Notan
±Silhueta
¯Chiaroscuro
1. Notan
1. Notan
Þ Enakomerno
osvetljene
površine, brez
senc
Þ Sprednja,
mehka
osvetlitev
Þ Poudarek barv
in vzorcev
2. Silhueta
2. Silhueta
Þ Jasen obris
brez izrisanih
površin in
volumnov
Þ Osvetlitev
površine za
subjektom
Þ Poudarek
obrisa
subjekta
3. Chiaroscuro
3. Chiaroscuro
Þ Volumen,
globina
Þ Večplastna
osvetljava
Þ Prostorski
učinek,
volumen
4. Slikovni klju
4. Slikovni klju
č
č
i
i
Tonska lestvica (sivi klin)
Þ Nizki ključ
Þ Srednji ključ
Þ Visoki ključ
Nizki klju
Nizki klju
č
č
Þ Tonalne
vrednosti
z dna
tonske
lestvice
Srednji klju
Srednji klju
č
č
Þ Tonalne
vrednosti s
sredine
tonske
lestvice
Visoki klju
Visoki klju
č
č
Þ Tonalne
vrednosti z
vrha
tonske
lestvice
4. Svetlobni prostor
4. Svetlobni prostor
.Svetlobni plani
±Perspektiva
¯Svetlobna gradacija
Svetlobni plani
Svetlobni plani
Perspektiva
Perspektiva
Svetlobna gradacija
Svetlobna gradacija
5. Senca
5. Senca
Þ Oblika sence
Þ Vrste sence
Oblika sence
Oblika sence
Þ Intenzivnost
Þ Ostrina
Þ Velikost
Þ Dolžina
Vrsta sence
Vrsta sence
Þ Primarne sence (sence objekta na samem sebi)
Þ Sekundarne sence (sence, ki jih meče objekt
na neposredno okolico)
Þ Terciarne sence (sence, ki jih na objekt meče
drug objekt)
Þ Neprave sence (območja, ki so neosvetljena)
6. Svetlobne slike
6. Svetlobne slike
Þ Projekcija
Þ Refleks
Þ Snop
Þ Vir svetlobe
Projekcija
Projekcija
Refleks
Refleks
Snop
Snop
Vir svetlobe
Vir svetlobe
7. Dinamika
7. Dinamika
Þ Spremembe
Þ Gibanje
8. Koncepti osvetlitve
8. Koncepti osvetlitve
.Strukturna osvetlitev
±Realistična osvetlitev
¯Atmosferska osvetlitev
1. Strukturna osvetlitev
1. Strukturna osvetlitev
Predstavitev slikovnih elementov takih kot dejansko so, s
poudarkom značilnosti:
Þ Obris
Þ Oblika
Þ Tekstura
Þ Prosojnost
Þ Prozornost
Þ Barva
2. Realisti
2. Realisti
č
č
na osvetlitev
na osvetlitev
Imitacija svetlobnih situacij iz realnega okolja in časa
Vzbujanje vtisa o realnem času in prostoru
Þ Neposredna
Þ Posredna
3. Atmosferska osvetlitev
3. Atmosferska osvetlitev
Vzbujanje različnih razpoloženj in čustev
Þ Naturalistična
Þ Simbolična
Þ Stilizirana
Þ Abstraktna
Þ Domišljijska
Studijska in snemalna tehnika
MMK 9.12.2009
Grafika
 Karakter generator je v osnovi računalnik s katerim
produciramo tekst in enostavno grafiko za to, da bi jo
dodali video programu.
 Tekst lahko vnašamo preko tipkovnice ali preko
komunikacijskega vhoda.
 Operater lahko izbira med različnimi formati teksta in barvo
in kako je tekst prikazan v sliki (tekoči napisi, podnapisi..)
 Primer je ime reporterja na dnu slike, rezultati tekme, volilni
rezultati, tabele, grafi in logotipi.
Image of keyboard and monitors of an AstonEthos character generator, placed in a Broadcast Truck of Studio Berlin,
Germany, Taken in Winter 2005, Analogue Camera
Karakter generator
Računalniška obdelava slike
 Korekcija barve
 Korekcija krominančnega in luminančnega signala v sliki
 Korekcija bele barve (white balance)
 Kompozicija
 Integracija novih elementov slike na isto ozadje
 2D in 3D elementi
 Dodajanje grafike
 Logotipi
 Generacija delcev
 Dež, megla, tornado…
 Stabilizacija slike/sledenje
 Analiza premikanja posnetka in uporaba inverznega gibanja v obeh
oseh za stabilizacijo slike
 Kalkulacija gibanja objekta za vnos novih elementov z enakim
gibanjem v sliki (vozečemu avtomobilu lahko dodamo logotip, kid se
premika z njim)
Računalniška obdelava slike
 Časovno skaliranje
 Hitrejše ali počasnejše televizijske slike (v odnosu na originalno
hitrost)
 Dodajanje sledi hitro premikajočim se predmetom
 Filmski izgled
 Dodajanje zrnatosti, ki je značilna za filmski trak
 Korekcija barv, kontrasta
 Nastavitev črnine in beline v sliki
 Foto realizem
 Uporaba algoritmov, ki omogočajo vključevanje dodatnih grafičnih
elementov v originalno sliko na realistični način.
 Razvoj v prihodnosti
 Močnejši računalniki omogočajo učinkovitejšo obdelavo videa
 Video povečuje resolucijo (1080i HD, 2K* in 4K** digitalni film)
Formati za digitalni kino:
* 2048 horizontalnih vrstic v sliki
** 4096 horizontalnih vrstic v sliki
Primer uporabniškega vmesnika..
TV in video monitorji
Slikovna elektronka
 CRT (Cathode Ray tube)
 Delta – barvne točke so razporejene v obliki satovja
 In line – barvne točke so razporejene v obliki barvnih trakov.
Računalniški zaslon
Računalniki imajo vgrajeno enoto – video pretvornik, ki
skrbi za eno ali več od navedenih nalog:
 Osveževanje zaslona
 Pospeševanje grafike
 Dekompresija digitalnega videa
 Priprava analognega video izhoda
 Digitalizacija video signala
 Kompresija video signala
Video pretvornik
 Osveževanje zaslona
 Večina prikazovalnih enot kot je tudi CRT mora neprekinjeno
sprejemati video podatke. Ta proces se imenuje osveževanje zaslona.
 Ker je precej podatkov na računalniškem ekranu dalj časa
nespremenjenih, je smiselno, da so podatki za prikaz na ekranu v
posebnem RAM-u, ki je kar pod nadzorom video pretvornika.
 Tipični primer za prikaz na ekranu je SVGA format, ki je definiran za
različne resolucije (800x600, 1280x1024, 1600x1200) in različne
barvne globine (4bpp, 8bpp, 16bpp, 24bpp). Frekvenca osveževanja je
70 Hz in deluje v načinu ne-prepletanja.
 Nekateri pretvorniki imajo več spomina kot je potrebno za en ekran,
kar je zlasti uporabno za video aplikacije.
 Vse navedene resolucije ekrana imajo za posledico kvadratne piksle
pri razmerju ekrana 4:3.
 V video pretvornikih se lahko uporabljajo tudi pomnilniki z dvojnim
dostopom. S tem se razbremeni dostop do pomnilnika s strani
računalnika.
Računalniški monitorji / TV zasloni
Računalniški monitorji se razlikujejo od TV monitorjev:
 Računalniški zaslon opazujemo z večje bližine kot TV. Zato so
potrebne večje resolucije.
 Za računalniške monitorje se ne uporablja prepletanje.
 Večina računalniških monitorjev uporablja več načinov skeniranja.
 Horizontalne frekvenca računalniških monitorjev je mnogo večja kot
pri TV.
 Razmak med točkami
 Razmak med točkami je pri računalniškem monitorju 0.28mm, pri TV pa
običajno 0.51mm in pri velikih zaslonih tudi do 1mm.
Osveževanje zaslona
 Pri računalniškem
monitorju je osveževanje
zaslona večja kot pri TV (70 Hz)
Barvna globina
 Izražena je v številu bitov in
je lahko 8, 16, 24 in 32.
Plazma prikazovalnik
 V vsaki celici je mešanica plina (neon in ksenon), ki pod vplivom močne
električne napetosti tvori plazmo. Vsaka celica ima fosforni premaz
ustrezne barve.
Prikazovalniki s tekočimi kristali (LCD)
Prikazovalniki s tekočimi kristali (LCD)
Barve
 Barve zagotovi barvni filter z rdečimi, zelenimi in modrimi točkami, ki
prekrivajo po eno LCD točko. Vsaka barvna točka potrebuje tri LCD točke.
LED zasloni
 RGB Dynamic LED TV
Edge-LED TV
Sistemi za obdelavo videa
2 2
Uvod
Pred razvojem video rekorderja je televizijski program
potekal v živo.
V filmski proizvodnji je snemanje in sestava programa
ločena.
 Filme je potrebno razvijati.
 Potreben je proces montaže.
Proces filmske proizvodnje se deli na dva dela:
 Produkcija – poskrbi, da so vsi posnetki na traku.
 Post produkcija – doda efekte, izvaja montažo in sestavljanje.
Snemanje video signala je tudi video proizvodnji omogočilo
delitev na produkcijo in post produkcijo.
Sistemi za obdelavo videa
Elektronska montaža z video trakom
4 4
Uvod
Pri elektronski montaži se kreira nov video trak, ki ima
posnete posamezne kadre v natančnem zaporedju kot
zahteva program.
Kadri se kopirajo iz originalnega traku na nov trak in dobimo drugo
generacijo posnetka.
Z uporabo več rekorderjev in uporabo video preklopnih
sistemov lahko v post produkciji uporabimo vse efekte, ki
se uporabljajo pri prenosu v živo.
5 5
Sinhronizacija za montažo
Sinhronizacija kompozitnega video signala poteka na treh
nivojih
 Okvir (polje). Preklop pri okvirju ne omogoča raznih efektov prehoda
med dvema zapisoma, kjer je potrebna prisotnost obeh signalov.
 Vrstica. Pri preklopu vrstic med dvema signaloma lahko prihaja do
problemov sinhronizacijske stabilnosti. Razvita je sinhronizacijska
tehnika za odpravo problema.
 Barvni nosilec. Pri vrstičnem preklopu med dvema signaloma je faza
barvnih nosilcev različna in brez posebne sinhronizacijske tehnike
prihaja tudi do barvnih motenj.
6 6
Tehnike montaže
Obstajajo tri osnovne tehnike video montaže:
 Sestavljanje.
 Vstavljanje.
 A-B trak.
Pri vseh načinih so potrebni kontrolni mehanizmi za natančno
pozicioniranje traku in pravilno sinhronizacijo med napravami.
Stopnja rafiniranosti in uporabe omenjenih lastnosti določa
uvrščenost sistema med profesionalne, pol-profesionalne in sisteme
za domačo uporabo.
Omenjene tehnike montaže potekajo direktno s predvajanjem.
7 7
Tehnike montaže
 Sestavljanje
 Nov video trak se snema z zaporednim dodajanjem scen iz izvornega
traku.
 Izvor je lahko rekorder ali kamera.
 Izvorna scena je natančno pozicionirana, nato se presname na nov
trak z nekoliko rezerve.
 Ob predpostavki, da so izvori prva generacija snemanja je montiran
video trak druga generacija.
 Prehod med scenami je običajno omejen na rez.
8 8
Tehnike montaže
9 9
Tehnike montaže
 Vstavljanje
 Montažna shema je ista kot pri sestavljanju.
 Za snemanje se uporablja trak, ki že ima posneto prazno sliko in
sinhronizacijske impulze.
 Montaža ni več nujno v zaporedju končnih scen.
 Potrebuje nekoliko dražje naprave; rekorder deluje najbolje z barvno
sinhronizacijo, čeprav je uporaben tudi s sinhronizacijo okvirjev.
 Vstavljanja scena se mora končati natančno na pravem mestu.
10 10
Tehnike montaže
 A-B trak
 Pri tej tehniki je več izvorov (najmanj dva).
 Na vsakem izvoru so alternativni posnetki.
 Signali iz izvorov se preko računalniško krmiljenega preklopnika
snemajo na izhodnem rekorderju.
 Ta način montaže zahteva barvno sinhronizacijo.
11 11
Tehnike montaže
12 12
Naloge post produkcije
Post produkcija je mnogo več kot samo montaža in
vključuje:
 Korekcij slike. Lahko se zgodi, da video ni zadovoljive kakovosti in v
kolikor je mogoče se problemi odpravijo v post produkciji.
 Efekti prehoda. Določajo način prehoda iz ene sekvence v drugo.
 Video efekti. To so:
 efekti z uporabo barvnih ključev,
 deljenje ekrana in
 Digitalni efekti.
 Naslovi.
 Korekcija zvoka. Sem spada odprava šuma, izravnava, efekti, stereo
uravnoteženje in nastavljanje nivoja.
13 13
Naloge post produkcije
 Montaža zvoka. Končni zvočni zapis je rezultat mešanja med več
ločenimi zvočnimi zapisi (glasba, dialogi, efekti, ambient).
 Integracija zvoka in videa. Zvok in video se obdelujeta ločeno. Ko sta
ločeno obdelana se združita v končni format. Sinhronizacija med
sliko in zvokom je izvedena s časovno kodo.
 Video montaža.
 Končna pretvorba formata. Običajno se montaža izvrši v format, ki jo
zahteva končni porabnik. Če pa so predvidene kopije, se celotna post
produkcija izvrši v formatu z najboljšo kakovostjo. Pri kopiranju se
format pretvori v format za distribucijo.
Sistemi za obdelavo videa
Časovna koda
15 15
Uvod
Časovna koda je pomembna komponenta profesionalnih
video sistemov; zagotavlja referenco in sinhronizacijski
signal za video material.
Post produkcija zahteva natančno pozicioniranje video in
avdio montažnih točk. Ko je okvir izbran, ga je možno
ponovno poiskati in identificirati na osnovi časovne kode.
Časovna koda določa čas v urah, minutah, sekundah in
okvirjih v razponu 24 ur HH:MM:SS:FF (FF=0….24/29).
Vsebuje 80 bitov podatkov za vsak okvir.
16 16
LTC – linearna časovna koda
Časovna koda je posneta na posebno longitudinalno sled in
je dostopna, ko se trak pomika.
 Brati jo je možno pri različnih hitrostih traku.
 Posneta je lahko pri produkciji ali pa je vstavljena na začetku post
produkcije.
17 17
VITC – časovna koda v vertikalnem intervalu
Podana je v vertikalnem zatemnitvenem intervalu video
signala.
 Digitalna časovna koda je običajno posneta v 19 in 21 vrstico.
 Težko je zagotoviti njeno berljivost za vse hitrosti traku.
18 18
Vtisnjena časovna koda
Izpisana je na ekranu, tako da lahko uporabnik ročno zapiše
njeno vrednost za določene scene.
Sistemi za obdelavo videa
Digitalna montaža
20 20
Uvod
Tekom razvoja se je digitalna video tehnologija najprej
uveljavila v post produkciji. Z napredkom tehnike pa je
postala realnost tudi digitalna montaža. Le-ta je zanimiva
predvsem zaradi drugačnega načina dela, ki se imenuje
nelinearna montaža.
Video trak je linearen medij. Da dobimo posnetek od točke A do točke
B na traku, je potrebno predvajanje celotnega intervala.
Pri video podatkih na računalniškem disku, lahko montažni sistem
dostopa do vsakega okvirja v “trenutku”. Ker ni potrebno predvajanje
posnetka na linearnem mediju do končne točke, se montaža imenuje
nelinearna.
21 21
Nelinearna montaža
Vsi posnetki, ki so izvori za montažo so spravljeni na
računalniškem disku. Pri montaži je potrebno zagotoviti, da se
posneto gradivo predvaja v zahtevanem zaporedju. Montažni
sistem ne snema ampak si zapomni vhodne in izhodne točke.
22 22
Strojna oprema
Glavni problem nelinearne montaže je velika količina video
podatkov in potrebna hitrost dostopa do njih.
 Bitna hitrost video signala kakovosti za oddajanje je 180 Mps.
 Za 1,5 ure video podatkov je potrebno cca. 112 Gb spomina.
Kompresija video signala se uporablja na vseh nivojih TV
produkcije: od snemanja, post produkcije do digitalnega
prenosa preko satelita.
 Kompresija reducira bitne hitrosti (pasovno širino) in količino
spomina.
 Omejitve pri post produkciji: kompresirano sliko je nemogoče
obdelovati brez predhodne dekompresije.
23 23
Sistem za nelinearno montažo
24 24
Kombinacija linearno in nelinearno
Post produkcija je časovno potratna in draga. Pomemben
del stroškov je draga oprema. Ena od možnosti zmanjšanja
stroškov je razbitje procesa v nizko kakovostno ne-sprotno
in visoko kakovostno sprotno montažo.
 Pri tem načinu se montaža izvrši v drugem formatu in predvidoma z
manjšimi stroški.
 Rezultat montaže je EDL (edit decision list) seznam, ki ima vpisane
montažne točke z vrednostmi časovne kode.
 Končna montaža se izvede z računalniško vodenim sistemom z
uporabo originalnega visoko kakovostnega materiala.
25 25
Kombinacija linearno in nelinearno
SNEMALNA KNJIGA
























GRADNIKI AUDIO SISTEMA



GRADNIKI VIDEO SISTEMA







OD RADIA DO INTERNETA

- telegraf (1843) – Samuel Morse – l. 1861 povezava med amerisko V in Z obalo
- telefon (1876) – Alexander Graham Bell
- brezzicni telegraf (konec 19.stol.) – Giugliemo Marconi – l. 1901 prvi signal cez Atlantik
- radio (od 1919 naprej):
o prve rad. postaje v USA
o programski zanri, ''cas za iglo'', radijske igre
o piratske rad. postaje, radio Luxemburg, radio Pacifica
o radio v vojni = propagandno orozje
o vpliv na glasbeno industrijo:
 nosilci zvoka: vosceni cilindri, gramofonska plosca, jeklena zica, magnetofonski trak;
CD/DVD (digitalni zapis)
 top lestvice & kultura mladih; glasbeni casopisi
- televizija:
o prvi redni program: 1936 – BBC!
o ''radio s sliko''
o TV programi: porocila, prevzemanje rad. zanrov, nastanek ''formatov'', TV in drugi mediji…
o vpliv TV na industrijo:
 magnetni zapis za video
 od magnetoskopa do VHS kaset (1985 – magnetoskopi)
 TV in filmska industrija
o Siritev programske pondudbe: 1980 – CNN, 1981 – MTV
o Digitalizacija in deregulacija evropskega medijskega prostora
 Satelit, digitalno oddajanje (footprint = prostor, ki ga satelit pokriva)
 EPG (elektronski programski vodnik)
- multimedija:
o digitalizacija in njen vpliv na elektronske medije:
 zdruzevanje telekomunikacij & elektronskih medijev, konvergenca medijev
 deregulacija evropskega medijskega prostora; kabel, internet in multimedija
o vpliv digitalizacije na glasbeno industrijo:
 neomejeno stevilo snemalnih kanalov
 internet -> padec prodaje glasbenih nosilcev
- doseg medijev:
o regulacija medijev (na drzavni & evropski ravni)
o raziskave branosti, poslusanosti, gledanosti
 namen: vsebinske, trzne, akademske
 vzorec – kaj merimo (spol, starost, izobrazba, zivlj. stil, gmotno stanje, etc)
 vrste raziskav: dnevniki, telefonske ankete, intervjuji, ankete
 radiometrija
 telemetrija
o povprecna gledanost TV: 7 ur na dan; v SLO: cca. 3 ure na dan




AUDIO SIGNALI in MIKROFONI

- db (SPL)


- PPM/UV metri


- audio prikljucki


- simetricni audio signal


MIKROFONI:
- Kondenzatorski:
o Najkvalitetnejsi (in najdrazji)
o Sestavljeni iz kondenzatorja, ki je zaporedno vezan z uporom in virom napetosti. Kovinska opna (resonira
ob zvocnih nihajih) je ena elektroda kondenzatorja, ki ob nihanju spreminja razdaljo med drugo,
masivno elektrodo -> spreminja kapacitivnost kondenzatorja -> padec na uporu
o Slabost: potrebuje predojacevalnik (vecinoma vgrajen v ohisje mikrofona) -> 2 dodatni zici za napajanje
o Enakomerna obcutljivost v frekv. Dosegu med 20-30 kHz
- Dinamicni:
o Najbolj razsirjen
o Opna iz posebne aluminijeve zlitine (pri cenejsih mikrofonih je papirnata) in magnet z ustrezno zracno
mrezo
- Tracni

X-Y Stereo:

M-S Stereo:


AUDIO MESALNE MIZE in SNEMALNIKI

- Glasbena mesalna miza (linearni potenciometri, vgrajeni regulatorji sinhronizirajo razlicne dele)
- Programska mesalna miza
- Monitoring mesalna miza (namenjena temu, da se glasbeniki med sabo slisijo; nima linearnih potenciometrov)
- Vhodni moduli:
o PFL
o AFL
o Mute
o Solo
- Izhodni moduli
o L D (nivo levega in desnega kanala)
o M (L+D)
o S (L-D)
- Zapis na feromagnetni material:

- Izgube v rezi:

- Pasovna sirina snemalnega signala
o Odvisna od velikosti reze na snemalni/bralni glavi in hitrosti traku glede na glavo v
o Reza mora biti manjsa kot je snemalna valovna dolzina!
L = v/f f = najvisja posneta frekvenca
L = valovna dolzina
o Snemalne glave imajo rezo velikosti 3mm kar znese hitrost traku 25m/s (pri snemanju najvisje frekvence
8MHz)
- Digitalni audio snemalniki: vz. frekv. 48 in 44,1 kHZ (CD)


AKUSTIKA

Akustika = znanstvena veda, ki se ukvarja s fizioloskimi in fizikalnimi pojavi v zraku (lom, odboj, uklon, zvocni pojavi). Je
eksperimentalna in teoreticna veda o zvoku in njegovem sirjenju. Je veja znanosti, ki se ukvarja z zvokom v posameznih
prostorih (sobe, gledalisca, …)
Akusticni inzeniring se ukvarja z nacini upravljanja z zvokom v arhitekturi in gradbenistvu, proucuje obvladovanje odmeva
zvoka, zvocno izolacijo in zmanjsanje ropota.

Uho:
- Zunanje (resonancna frekvenca = 3kHz)
- Srednje (slusne koscice prenasajo zvocne vibracije na notranje uho)
- Notranje (Cortijev organ – zelo obcutljiv slusni mehanizem)

Zvocno valovanje:
- L = v/f v = 344 m/s (hitrost zvoka)
- Zvok, ki ga slisimo je valovanje pritiska zracnih delcev v atmosferi
- Clovek slisi 20 – 20.000 Hz
- Osnovne velicine:
o Amplituda
o Frekvenca
o Hitrost
o Valovna dolzina
o Faza
o Harmonska nihanja

Slusni prag:
- Prag slusnosti definiran pri zracnem pritisku p
o
= 2
.
10
-5
Pa -> p
o
= 0 dB -> prag = 1000 Hz
- Lahko definiramo tudi s pomocjo zvocne intenzitete J
o
= 10
-12
W/m
2


Odboj zvoka:
- Zvok se razsirja kot valovanje in nacin interakcije zvoka z razlicnimi objekti je odvisen od velikosti objektov in
valovne dolzine zvoka
- Valovne dolzine v slusnem obmocju so od 17mm do 17m



Odmevni cas:
- Trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko zvocni vir preneha oddajati zvocne valove
- Odvisen od absorpcije zvoka in velikosti prostora
RT60 = 0,161 V/a RT60 – odmevni cas v katerem jakost zvoka pade za 60dB
V = volumen prostora
a = sabins (sestevek vseh absorb. faktorjev v prostoru)
- Optimalni odmevni cas:
o Govor: 0,8 – 1,1s
o Glasba: 1,2 – 1,4s
o Zborovska glasba: 1,8 – 2,0+ s
- Primeri akusticnih resitev:




Glasbeni studio:



Programski studio:


Dramski studio:



VIDEO KAMERE




MAGNETOSKOPI

- VHS, S-VHS, 8 in Hi8: majhna hitrost traku – majhna pasovna sirina video signala
- Resitev: Colour under
o Nosilec za barvo prestavimo iz 4,43MHz na 900kHz
o Pri reprodukciji dvignemo frekvenco nosilca barve na prvotno vrednost
- U-Matic (SECAM), U-Matic H (PAL)
o V osnovi uporabljen kot VCR za ENG
o Pomanjkljivosti:
 Max kapaciteta kasete 1 ura – razlog = majhna gostota zapisa na trak zaradi presluha

 Horizontalna resolucija je samo 250 vrstic (NTSC)
 Velike dimenzije video kaset – neprimerno za kamkorder izvedbo
 Slaba kvaliteta slike in zvoka
 Neuporaben za domaco rabo
- VHS, Betamax, S-VHS:
o Uporaba dveh video glav (med seboj zamaknjeni za 10°) – ni presluha med sosednjimi sledmi; mogoca
vecja gostota zapisa (video kaseza za 2 -3 ure snemanja! )
o S-VHS: ima boljso frekvencno karakteristiko vendar se vedno uporablja color under princip


- Zapis komponentnega videa:
o Odpravi pomanjkljivosti color under principa
o Mozen razvoj kamkorderjev:
 Komponente videa se zapisujejo posebej
 Casovna kompresija informacije o barvi
 Betacam SP (superior quality), Panasonic M II


- Betacam SP
o Zdruzljiv s starejsim sistemom Betacam
o Ni odvisen od kompozitnega standarda (PAL ali NTSC)
 Treba se je odlociti o stevilu linij (625 ali 525)
 Je najboljsi analogni sistem za zapis videa (340 vrstic horizontalne resolucije)

- Meje analognega zapisa videa:
o Problem kopiranja (sum..)
o Slaba kvaliteta zvoka zaradi ozke sledi na traku (vecino povrsine traku je zavzel video)
o Presluh med video sledmi
o Orientacija magnetnega traku
o Resitev:
 Digitalni zapis slike in zvoka
 CCIR 601 (Y, R-Y, B-Y) – 8bit na vzorec … 216 Mbit/s
 Ni vec potrebe po zapisu horizontalnih in vertikalnih sinhronizacijskih impulzov – s tem
pridobima cca 180 Mbit/s
 TODA uporabiti je treba dodatno kodiranje za korekcijo napak

- Digitalni zapis videa:
o Problem: delci prahu na magnetnem traku
o Resitev:
 Prepletanje
 Korekcija (error correction)
 Prikrivanje (concealment)
 Signal zapisemo na vec sledeh
 Audio se zapisuje z video glavami (2x stereo)
 Se zapise 2x na sredino traku
 Dodatni zapis za predposlusanje pri montazi (cue)
o Format D1 je sposoben zapisati 216Mbit/s vendar:
 Drag zapis
 Mgtf trak je ¾ inch kar je prevec za uporabo v kamkorderjih zato so razvili:
 D-2 (digitaliziran PAL ali NTSC signal)
 D-3
 D-5 (komponentni zapis, ½ inch kaseta, 216Mbit/s – draga resitev)

- Resitev: komprimirani video
o Digital Beta (1993)
 Razvil Sony (temelji na Betacam SP)
 Zapisuje CCIR 601 z DCT kompresijo v razmerju 2:1
 4 audio sledi na helikalni sledi in slabsa kvaliteta zvoka na longitudinalni sledi
 Je cenejsi kot D1 in ponuja vrhunsko kvaliteto slike (10bit/vzorec)
 Sistem kompresije ni standardiziran (problem povezovanja z drugimi sistemi)
o DV in miniDV (1995)
 Konzorcij 10 podjetij zasnoval sistem namenjen domaci uporabi
 5:1 kompresija (4:1:1 ali 4:2:0)
 2 audio sledi na helikalni sledi
 Casovna koda je posneta na helikalni sledi
 Zelo popularen format; razviti vmesniki za prenos na druge sisteme (IEEE 1394 –
FireWire/Apple, iLink/Sony)
o DVCPRO (1995)
 Razvil Panasonic (na osnovi DV formata – 4 glave)
 2 audio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za montazo
 Posname tudi casovne kode LTC (longitudinal time code)in VITC (vertical interval time code)
 Zelo popularen zaradi nizke cene
o DVCAM (1996)
 Razvil Sony (na osnovi DV formata) – profesionalni komponentni sistem s 4 glavami
 2 audio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za montazo
 Posname tudi casovne kode LTC in VITC
 Zaostaja za DVCPRO
o Betacam SX (1996)
 Razvil Sony na osnovi mehanike digitalne Bete
 Profesionalni snemalnik (8bit CCIR 601 z MPEG 4:2:2 P@ML kompresijo)
 18Mbit/s in 10:1 kompresija, ki pa ni bila standardizirana zato je Sony razvil sistem IMX
(50Mbit/s)
o Digital S (1996)
 Razvil JVC (poznan tudi kot D9)
 Profesionalni sistem (4:2:2 sistem podoben MPEG)
o HDCAM (1997)
 Razvil Sony na osnovi digitalne Bete
 Zapisuje HDTV signal z blago 4:4:1 kompresijo
 V osnovi namenjen filmu – snema progresivno 24 slik/s (lahko se prilagodi tudi na TV format)
 Drag sistem, visoka kvaliteta
o DVCPRO 50
 Panasonic kot nadgradnja DVCPRO
 50Mbit/s
 IEEE 1394 vmesnik
o IMX (2000)
 Sony
 CCIR 601 (8 bit MPEG 4:2:2 P@ML)
 I-frame nacin pri 50 Mbit/s
 8 audio sledi




AUDIO/VIDEO PRODUKCIJA

Formati:

Snemanje:
- Sinopis, scenarij, snemalna knjiga,…
- Ogledi snemalnih prizorisc (terena)
- Priprave na snemanje (ekipa, tehnicna oprema, VPD,…)
- Postavitev tehnike (kabli, luci, kamere, mikrofoni, etc.. )
- Vaje
- Snemanje

AV montaza:
- Prepis AV materiala v rac. mont.
- Razlicni formati zapisa (4:3, 16:9,…)
- Groba montaza (zacetek pri filmu)
- Dokoncna montaza, opremljeno z zacetno in koncno spico ter grafiko pripravljeno za predvajanje oz. arhiv ali za
dodatno zvokovno obdelavo

Televizija uporablja samo dva osnovna formata slike: 4:3 in 16:9
- Klasicni 4:3 format slike se v svetovni TV produkciji naglo opusca in nadomesca s 33% sirsim, 16:9 formatom slike
- 16:9 format slike je tudi format HDTV (format bodocnosti)
- Slika v 16:9 je za 1/3 (33,3%) sirsa od 4:3 formata

Arhiviranje 16:9 oddaj in oddaj v ostalih formatih:
- Osnovno pravilo je da trajno arhiviramo izvirno 16:9 sliko
- Arhivske podatke oddaj in srajcke oddaj je potrebno dopolniti s podatki, ki jih doslej nismo potrebovali – z
osnovnim formatom oddaje (4:3 ali 16:9) in natancno oznako formata slike v skladu s poimenovanjem, sprejetim
na nivoju RTVS (npr. osnovni format oddaje 4:3, format slike 16:9 letterbox), pa tudi s podatkom o TV standardu
(SD ali HD)
- Zaradi nevarnosti dvojne konverzije formatov je priporocljivo vodenje podatkov o vseh konverzijah oddaje in
uporabljenih insertov v oddaju
- Pomanjlkjivi ali napacni podatki lahko bistveno vplivajo na predvajanje programov (avtomatizacija predvajanja,
WSS, AFD), konverzije formatov in na koncno kvaliteto slike oddaje

Arhiv:
- Sprejem in popis AV materiala v arhivu
- Razlicni formati zapisov (filmi, kasete,…)
- Prostorski pogoji
- Potrebni podatki o AV zapisu
- Dvig AV materiala iz arhiva ter vracanje v arhiv
Predvajanje:
- Dostava AV materiala v prostor za predvajanje – emitiranje
- Casovno opredeljen termin predvajanja
- V primeru kaksne napake na AV posnetku – pisno porocilo
- Vrnitev AV materiala v arhiv

Oddajanje in sprejemanje AV signalov:
- TV standardi
- A/D in D/A pretvorniki – zakasnitev
- Meritev AV signalov
- Sprejem AV signalov
- Kontrola sprejemnega AV signala

TV standardi:
- PAL (Phase Alternating Line) – analogno TV kodiranje; locljivost: 625 vrsitc (vidnih 576); hitrost osvezevanja: 50Hz
(25 slik na sekundo); Evropa, Avstralija, etc.
- NTSC (National Television System Committee) – 525 vrstic (vidnih 480); hitrost osvezevanja: 60Hz (30 slik na
sekundo); USA, Japonska, etc…
- SECAM (Sequential Couleur Avec Memoire) -

Oddajanje AV signalov:
Na koncno obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV doma vidi gledalec, vplivajo stevilni dejavniki:
- Izbira formata pri snemanju (4:3, 16:9, filmski
formati)
- Vrsta konverzije – Letterbox 16:9, Letterbox
14:9, ''anaformni zapis'', Pan Scan 4:3, Pan
Scan 16:9, Pillarbox 4:3, Pillarbox 14:9
- Format v katerem sliko predvaja TV postaja
(konverzija slike)
- Analogno ali digitalno oddajanje
- Vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali
digitalni)
- Nastavitev TV sprejemnika

Na prve 4 dejavnike vpliva TV postaja, na zadnja 2
pa gledalec.

OSVETLJAVA

Naloge TV osvetljave:
- Nivo osvetlitve (Vidnost, zapis svetlobe (film, TV..), obcutljivost kamere, tehnologija)
- Kontrola kontrastnih razmerij (clovesko oko – razpon, zenica, gibanje.. ; film, TV kamera)
- Osvetlitev nastopajocih (potrebna osvetljava, izris figure, kostumografija, odnos do ostalih elementov v sliki)
- Poudarjanje prostorskih razmerij (prostor v 2D mediju, orientacija v prostoru, slikovni plani)
- Izris slikovnih elementov (figure, kostumografija, scenski elementi, rekviziti)
- Dolocitev tocke interesa (vpliv na gledalca, tocka interesa v sliki)
- Ustreznost produkcijskim tehnikam (enakomerna snemanja, veckamerna produkcija, filmsko snemanje)

Svetlobni potenciali:
- Barva (barvna temperatura, barvne sheme, mesanje barv – aditivno, subtraktivno)
- Poudarek, zakritje (znacilnost subjekta)
- Vtis (ambient (gozd, cerkev, ulica..), doba dneva (noc, jutro, vecer), vremenska situacija)
- Vpliv na gledalca (razpolozenje, interes, custva, pricakovanje)
- Ustvarjanje slike (svetlobne slike, sence, tekstura, snop, dinamika, efekti)

Svetlobna orodja:
- Tip svetlobnega vira (vir trde svetlobe = tocka, vir mehke svetlobe = ploskev)
- Kot osvetlitve (sprednja, stranska, zgornja, spodnja, nasprotna osvetlitev; prostorski kot; ucinki)
- Oddaljenost in moc (osvetljenost povrsin, enakomernost osvetlitve)
- Sirina sevanja (glede na tip reflektorja in pot sevanja)
- Barvna temperaura
- Vloga svetlobnega vira(tritockovna postavitev: kljucni, polnilni in nasprotni vir)

Svetlobne ravni v sliki:
- Raven nastopajocih (portret, izris, poudarek, kostumografija)
- Raven scenskih elementov (tri dimenzije, teksture, barve)
- Raven ucinkov (slike, dinamika, iluzije)

Likovni jezik svetlobe:
- Izoblikovanje stalisca (glede na: identiteto oddaje, ciljno skupino gledalcev, materiale, nastopajoce)
- Svetlobna struktura slike (osvetljene povrsine, sence, odsevi, viri svetlobe, svetlobna telesa)
- Svetlobni stili
o Notan (enakomerne posvetljene povrsine, brez senc; sprednja, mehka osvetlitev; poudarek barv in
vzorcev)
o Silhueta (jasen obris brez izbrisanih povrsin in volumnov; osvetlitev povrsine ZA subjektom; poudarek
obrisa subjekta)
o Chiaroscuro (volumen, globina; vecplastna osvetljava; prostorski ucinek)
- Slikovni kljuci – tonska lestvica (sivi klin)
o Nizki kljuc (tonalne vrednosti z dna tonske lestvice)
o Srednji kljuc (… s sredine tonske lestvice)
o Visoki kljuc (… z vrha tonske lestive)
- Svetlobni prostor
o Svetlobni plani
o Perspektiva
o Svetlobna gradiacija
- Senca
o oblika sence (intenzivnost, ostrina, velikost, dolzina)
o vrsta sence
 primarne sence (sence objekta na samem sebi)
 sekundarne sence (sence, ki jih mece objekt na neposredno okolico)
 terciarne sence (sence, ki jih na objekt mece drug objekt)
 neprave sence (obmocja, ki so neosvetljena)
- Svetlobne slike
o Projekcije
o Refleks
o Snop
o Vir svetlobe
- Dinamika (spremembe, gibanje)
- Koncepti osvetljave
o Strukturna osvetlitev – predstavitev slikovnih elementov takih kot dejansko so, s poudarkom znacilnosti
(obris, oblika, tekstura, prosojnost, prozornost, barva)
o Realisticna osvetlitev – imitacija svetlobnih situacij iz realnega okolja in casa; vzbujanje vtisa o realnem
casu & prostoru (neposredna, posredna)
o Atmosferska osvetlitev – vzbujanje razlicnih razpolozenj in custev (naturalisticna, simbolicna, stilizirana,
abstraktna, domisljijska)



GRAFIKA

Karakter generator – racunalnik s katerim produciramo tekst in enostavno grafiko za to, da bi jo dodali video
programu. Tekst lahko vnasamo preko tipkovnice ali prek komunikacijskega vhoda. Operator lahko
izbira med razlicnimi formati teksta, barvo in kako je tekst prikazan v sliki (tekoci napisi, podnapisi,
etc..). Pr: ime reporterja na dnu slike, rezultati tekme, volilni rezultati, tabele, grafi, logotipi,…

Racunalniska obdelava slike:
- Korekcija barve (korekcija krominancnega in luminancnega signala v sliki, korekcija bele barve (white balance))
- Kompozicija (integracija novih elementov slike na isto ozadje, 2D in 3D elementi)
- Dodajanje grafike (logotipi)
- Generacija delcev (dez, megla, tornado, …)
- Stabilizacija slike/sledenje
o analiza premikanja posnetka in uporaba inverznega gibanja v obeh oseh z stabilizacijo slike
o kalkulacija gibanja objekta za vnos novih elementov z enakim gibanjem v sliki (vozecemu avtomobilu
dodamo logotip, ki se premika z njim)
- casovno skaliranje (hitrejse ali pocasnejse TV slike (v odnosu na originalno hitrost); dodajanje sledi hitro
premikajocim se predmetom)
- filmski izgled (dodajanje zrnatosti, ki je znacilna za filmski trak; korekcija barv, kontrasta; nastavitev crnine in
beline v sliki)
- foto realizem (uporaba algoritmov, ki omogocajo vkljucevanje dodatnih graficnih elementov v originalno sliko na
realisticen nacin)
- razvoj v prihodnosti:
o mocnejsi racunalniki omogocajo ucinkovitejso obdelavo videa
o video povecuje resolucijo (1080i HD, 2K (2048 horiz. vrstic) in 4K (4096 horiz. vrstic) digitalni film)

TV IN VIDEO MONITORJI

Slikovna elektronka – CRT (Cathode Ray tube)
- delta – barvne tocke razporejene v obliki satovja
- in line – barvne tocke razporejene v obliki barvnih trakov

Racunalniski zaslon: racunalniki imajo vgrajeno enoto (video ptevornik), ki skrbi za 1 ali vec navedenih nalog:
- osvezevanje zaslona
- pospesevanje grafike
- dekompresija digitalnega videa
- priprava analognega video izhoda
- digitalizacija video signala
- kompresija video signala

Osvezevanje zaslona:
- vecina prikazovalnih enot (kot CRT) mora neprekinjeno sprejemati video podatke = osvezevanje zaslona
- ker je precej podatkov na rac. ekranu dalj casa nespremenjenih so podatki za prikaz na ekranu v posebnem RAM-
u, ki je pod nadzorom video pretvornika
- Pr: SVGA format, ki je definiran za razl. resolucije (800x600,1280x1024, 1600x1200) in razl. barvne globine (4; 8;
16; 24bpp). Frekvenca osvezevanja je 70Hz (nacin ne-prepletanja)
- Nekateri pretvorniki imajo vec spomina kot je potrebno za en ekran -> uporabno za aplikacije
- Vse navedene resolucije imajo za posledico kvadratne pixle v razmerju ekrana 4:3
- V video pretvornikih se lahko uporabljajo tudi pomnilniki z dvojnim dostopom -> razbremeni dostop do
pomnilnika s strani racunalnika

Racunalniski monitorji / TV zasloni:
Razlika med rac. monitorji in TV monitorji:
- Racunalniski zaslon opazujemo z manjse razdalje kot TV -> zato so potrebne vecje resolucije
- Za rac. monitorje se ne uporablja prepletanje
- Vecina rac. monitorjev uporablja vec nacinov skeniranja
- Horizontalna frekvenca rac. monitorjev je mnogo vecja kot pri TV
- Razmik med tockami je pri rac. monitorju 0,28mm, pri TV obicajno 0,51 (pri velikih zaslonih tudi 1mm)
- Osvezevanje zaslona je pri rac. monitorju vecje kot pri TV
- Barvna globina je izrazena v stevilu bitov (8, 16, 24, 32)

Plazma prikazovalnik:
V vsaki celici je mesanica plina (neon in xenon), ki pod vplivom mocne elektricne napetosti tvori plazmo. Vsaka celica ima
fosforni premaz ustrezne barve.

Prikazovalnik s tekocimi kristali (LCD):
Barve zagotovi barvni filter z rdecimi, zelenimi in modrimi tockami, ki prekrivajo po eno LCD tocko. Vsaka barvna tocka
potrebuje 3 LCD tocke.

LED zasloni:
- RGB Dynamic LED TV
- Edge-LED TV

SISTEMI ZA OBDELAVO VIDEA

- Pred razvojem videorekorderja je TV program potekal v zivo.
- V filmski proizvodnji je snemanje in sestava programa locena (filme je potrebno razvijati, potreben je proces
montaze)
- Proces filmske proizvodnje se deli na dva dela:
o Produkcija – poskrbi, da so vsi posnetki na traku
o Post produkcija – doda efekte, izvaja montazo in sestavljanje
- Snemanje video signala je tudi video proizvodnji omogocilo delitev na produckijo in post produkcijo

Elektronska montaza z video trakom:
Kreira se nov video trak, ki ima posnete posamezne kadre v natancnem zaporedju kot zahteva program. Kadri se kopirajo iz
originalnega traku na nov trak in dobimo drugo generacijo posnetka. Z uporabo vec rekorderjev in uporabo video
preklopnih sistemov lahko v post produkciji uporabimo vse efekte, ki se uporabljajo pri prenosu v zivo.

Sinhronizacija za montazo - sinhronizacija kompozitnega video signala na treh nivojih:
- Okvir (polje) – preklop pri okvirju ne omogoca raznih efektov prehoda med dvema zapisoma, kjer je potrebna
prisotnost obeh signalov.
- Vrstica – pri preklopu vrstic med 2 signaloma lahko prihaja do problemovsinhronizacijske stabilnosti ->
sinhronizacijska tehnika za odpravo problema.
- Barvni nosilec – pri vrsticnem preklopu med 2 signaloma je faza barvnih nosilcev razlicna in brez posebne
sinhronizacijske tehnike prihaja tudi do barvnih motenj

Tehnike montaze – obstajajo 3 osnovne tehnike video montaze:
- Sestavljanje
o Nov video trak se snema z zaporednim dodajanjem scen iz izvornega traku
o Izvor je lahko rekorder ali kamera
o Izvorna scena je natancno pozicionirana, nato se presname na nov trak z nekoliko rezerve
o Ob predpostavki, da so izvori prva generacija snemanja je montiran trak druga generacija
o Prehod med scenami je obicajno omejen na rez
- Vstavljanje
o Montazna shema je ista kot pri sestavljanju
o Za snemanje se uporablja trak, ki ze ima posneto prazno sliko in sinhronizacijske impulze
o Montaza ni vec nujno v zaporedju koncnih scen
o Potrebuje nekoliko drazje naprave – rekorder deluje najbolje z barvno sinhronizacijo, ceprav jeuporaben
tudi s sinhronizacijo okvirjev
o Vstavljena scena se mora koncati natancno na pravem mestu
- A-B trak
o Vec izvorov (najmanj 2) – na vsakem izvoru so alternativni posnetki
o Signali iz izvorov se prek rac. krmiljenega preklopnika snemajo na izhodnem rekorderju
o Zahteva barvno sinhronizacijo
Pri vseh nacinih so potrebni kontrolni mehanizmi za natancno pozicioniranje traku in pravilno sinhornizacijo med
napravami. Stopnja rafiniranosti in uporabe omenjenih lasnosti doloca uvrscenost sistema med profesionalne, pol-
profesionalne in sisteme za domaco uporabo. Omenjene tehnike montaze potekajo direktno s predvajanjem.



Naloge post produkcije:
- Korekcija slike (lahko se zgodi, da video ni zadovoljive kakovosti in v kolikor je mogoce se problemi odpravijo v PP)
- Efekti prehoda (dolocajo nacin prehoda iz ene sekvence v drugo)
- Video efekti (efekti z uporabo barvnih kljucev; deljenje ekrana; digitalni efekti)
- Naslovi
- Korekcija zvoka (odprava suma, izravnava, efekti, stereo uravnotezenje, nastavljanje nivoja)
- Montazazvoka (koncni zvocni zapis = rezultat mesanja med vec locenimi zvocnimi zapisi – glasba, dialogi, efekti,
ambient)
- Integracija zvoka in videa (zvok in video se obdelujeta loceno -> pol se zdruzita v koncni format; sinhronizacija
med zvokom in videom je izvedena s casovno kodo)
- Video montaza
- Koncna pretvorba formata (montaza se izvrsi v format, ki ga zahteva koncni porabnik. Ce so predvidene kopije, se
celotna PP izvrsi v formatu z najboljso kakovostjo – pri kopiranju se format pretvori v format za distribucijo)

Casovna koda:
Je pomembna komponenta profesionalnih video sistemov; zagotavlja referenco in sinhronizacijski signal za video material.
Post produkcija zahteva natancno pozicioniranje video in audio montaznih tock. Ko je okvir izbran, ga je mozno ponovno
poiskati in identificirati na osnovi casovne kode. Casovna koda doloca cas v urah, minutah, sekundah in okvirjih v razponu
24 ur – HH:MM:SS:FF (FF=0…24/29). Vsebuje 80 bitov podatkov za vsak okvir.
- LTC – linearna casovna koda:
Casovna koda je posneta na posebno longitudinalno sled in je dostopna, ko se trak pomika. Brati jo je mozno pri
razlicnih hitrostih traku. Posneta je lahko pri produkciji ali pa je vstavljena na zacetku post produkcije.

- VITC – casovna koda v vertikalnem intervalu:
Podana je v vertikalnem zatemnitvenem intervalu video signala. Digitalna casovna koda je obicajno posneta v 19.
in 21. vrstico.
- Vtisnjena casovna koda:
Izpisana na ekranu, tako da lahko uporabnik rocno zapise njeno vrednost za dolocene scene.

Digitalna montaza: (nelinearna montaza)
Video trak je linearen medij. Da dobimo posnetek od tocke A do tocke B na traku, je potrebno predvajanje celotnega
intervala. Pri video podatkih na rac. disku, lahko montazni sistem dostopa do vsakega okvirja v ''trenutku''. Ker ni potrebno
predvajanje posnetka na linearnem mediju do koncne tocke se montaza imenuje nelinearna.
Vsi posnetki, ki so izvori za montazo so spravljeni na rac. disku. Pri montazi je potrebno zagotoviti, da se posneto gradivo
predvaja v zahtevanem zaporedju. Montazni sistem ne snema, ampak si zapomni vhodne in izhodne tocke.
Glavni problem nelinearne montaze je velika kolicina video podatkov in potrebna hitrost dostopa do njih (bitna hitrost
video signala kakovosti za oddajanje je 180Mbps. Za 1,5 ure video posnetkov je potrebno cca 112GB spomina). Kompresija
video signala se uporablja na vseh nivojih TV produkcije: od snemanja, post produkcije do digitalnega prenosa prek satelita.
Kompresija reducira bitne hitrosti (pasovno sirino) in kolicino spomina. Omejitve pri post produkciji: kompresirano sliko je
nemogoce obdelovati brez predhodne dekompresije.

Kombinacija linearno – nelinearno:
Post produkcija je casovno potratna in draga. Velik del stroskov je draga oprema. Ena od moznosti zmanjsanja stroskov je
rabitje procesa v nizko kakovostno ne-sprotno in visoko kakovostno sprotno montazo. Pri tem nacinu se montaza izvrsi v
drugem formatu in predvidoma z manjsimi stroski. Rezultat montaze je EDL (edit decision list) seznam, ki ima vpisane
montazne tocke z vrednostmi casovne kode. Koncna montaza se izvede z racunalnisko vodenim sistemom z uporabo
originalnega visoko kakovostnega materiala.



JEZIK FILMSKE PRODUKCIJE

Vizualna percepcija:
- Percepcija slike (sveta) je subjektivna.
- Psihologija percepcije po Gestalt teoriji:
o Percepcija slike je dinamicna interpretacija skorje velikih mozganov
o Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. Gestalt = oblika, forma)
o Zaznavanje tezi k: organiziranosti bliznjih in podobnih elementov; enostavni formi; enotnemu
premikanju
o Celota ni samo skupek elementov. Celota je skupek elementov z medsebojnimi odnosi
- Nenehno iskanje smisla videnega (smisel v elementih IN v medsebojnih odnosih med elementi)
- Primerjanje s stereotipi elementov in medsebojnih odnosov (izkusnje iz preteklosti)
- Sledi obcutek zadovoljstva, umirjenosti in sproscenosti
Gestalt teorija:
- Izkusnje razporejamo glede na 'obicajnost', 'urejenost' in 'enostavnost' objekta
- Fundamentalni principi zaznavanja v zakonih – teznja k celovitosti oblike, forme
o Zakon izpolnjenosti (izpolnjevanje, vmescanje navideznih elementov)
o Zakon podobnosti (podobnost – oblika, barva, velikost, osvetljenost)
o Zakon blizine (casovna/prostorska blizina)
o Zakon simetricnosti (simetricne postavitve elementov – ne glede na oddaljenost)
o Zakon kontinuitete (teznja po nadaljevanju ponavljanja vizualnih, slusnih in kineticnih vzorcev)
o Zakon sorodne smeri gibanja (podobnost smeri gibanja elementov)

Fizioloske (oko) in psihofizioloske (mozgani, dojemanje) specifike in omejitve vida:
- Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike
- Zaznavanje jasne slike je povezano s casom opazovanja (fiziolosko – dolzina ekspozicije; psihofiziolosko –
kompleksnost predmeta)
- Meje osvetljenosti
- Ozko podrocje vida (rumena pega, okolica rumene pege)
- Ocesna dinamika (diskretni karakter, zvezni karakter)
- Pretok informacij (verjetnost; homogenost in kaos; vid vs. sluh)
- Dinamika objektov (inercija, hitrost)
- Pricakovanje
- Gibanje v casu zaznavanja
- Zanimivosti: clovek porabi vec casa za 'popolno' ugotavljanje pomena objekta, kot za dejstvo, da ta objekt ni to kar
isce. Zaradi nepopolnosti cutov nase zaznavanj izpopolnjuje sliko. 'Ustvarja' lastni materialni svet. Predsodki
zameglijo percepcijo. Ljudje vidijo samo toliko, kot so se naucili.
Nivoji zaznavanja:
- Fizioloski (primerjanje glede na predhodno svetlobo in barvo)
- Psihofizioloski (primerjanje glede na spomin)
- Psiholoski (primerjanje s stereotipi)

Relativnost slike:
- Bolj verjamemo vidu kot sluhu -> kar vidimo je za nas resnica.
- Tisti, ki ustvarjajo sliko, nam krojijo resnico (opticne prevare kot napaka ali kot lastnost)
- Objektivnost z neobjektivnim pristopom:
o pospeseno; upocasnjeno; nasprotno; ustavljeno gibanje
o projekcija v ozadju
o inducirano gibanje
o pokrivanje objektiva
o stop trik
o snemanje z ogledali
o usklajevanje perspektive
o maketa
o objektiv

Zlati rez:
- Zlato stevilo: a:b = (a+b):a
Φ = 1,618
- Fibonaccijevo zaporedje – 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, …
- Zlato stevilo v pentagramu

Pravilo tretjin:
- Razdeli sliko na 3 dele -> tam kjer se stikajo = ''power points''(mocnostne tocke) – najprej se osredotocimo na te
tocke


Kader:
- Osnovna enota ali element montaze
- Posnetek brez prekinitev
- Sprememba likovno-dinamicne kompozicije
- Zacetek in konec
- Prostor v kadru ni zaprt s stalisca dojemanja (le zacasno)
- Medsebojna odvisnot – kvaliteta filma – celotna zgodba
- 'glavne sestavine in zacimbe'

Plan:
- Velikost objekta / vidno polje objektiva
- Delitev:
o Oddaljeni plan (oddaljeni total) – 100m in vec; prikazuje okolico -> je bolj pomembna; info o prostoru
o Splosni plan (total) – 30m in vec; ljudi se bolj razloci (obcutja cloveka se ne vidi) – opisujemo prostor
o Srednji splosni plan (poltotal) – razloci se spol, starost, geste, znacilnosti,..
o Srednji plan (p0 – plan nula) – pokaze cloveka od nog do glave, vidi se makromimika (splosno pocutje
cloveka); lepo prikazemo mnozico
o American plan (kabojski izrez) – od glave do nekje sredine zgornjega dela nog; izenacenje moci izrazanja
(objekt = enako mocan kot okolica); primerno za wide-screen
o Srednji bliznji plan (srednji groplan)- pod ali nad prsi; dva izreza: 5:3 ali 5:2; pozna se mikromimika,
custva, volja, etc.. nikoli ne rezemo v sklepih
o Bliznji plan (groplan) – malo pod rameni; mocno izrazno sredstvo, direktno, ''en face!''
o Zelo bliznji plan (veliki groplan) – samo obraz, custva
o Detajl – izrez oci, ust, predmeti,.. detajli, ki krepijo zgodbo
- Ce se postopoma priblizujemo objekto po vseh planih kazemo, da je neka stvar pomembna
- Vice versa: pokazemo kje se objekt nahaja
- Progresija/regresija planov
- Globinski plan/kader

Rakurz:
- Identifikacija, sugeriranje cutenj, presenecanje
- Locimo:
o Normalni rakurz (v visini oci)
o Zgornji
o spodnji

Mehanizmi pozornosti:
Pozornost:
- srediscna elipsa v sliki
- tipicno samo ena cona pozornosti v kadru
- postopki preusmerjanja pozornosti:
o premik objekta ali dialog
o premik kamere v primeren polozaj
o razlikovanje v gibanju
o razlikovanje v osvetlitvi ali barvi
o postavljanje v sprednji plan
o ostrina ali preostritev
o smer pogleda
o zvok
o zgodba
Zgodba in pozornost:
- kljucni elementi pozornosti
- psiholoski principi
o potreba po informaciji
o nic ali malo informacije
o ocena informacije
o proces
o razlogi
o razlikovanja
- projekcija

Montazni spoji:
Phi efekt:
- premik pri prehodu med kadroma
- obstaja samo na ekranu
- vrste:
o skok
o priblizevanje ali oddaljevanje
o udarec
o transformacija
o rotacija
Bipolarna organizacija prostora:
- bipolarna vez med kadroma
- napeljevanje na naslednji kader
- iskanje smisla iz prejsnega kadra
- izhod iz bipolarnosti
Smer pogleda:
- pravilo nasprotne smeri
- prostor pogleda
- pogled pri rakurzu
- visina pogleda
- triada

Prostor – cas:
- psiholoski cas & prostor
- orientacija
- filmski prostor
- prostorska igra
- filmski cas (trajanje, redosled, casovni tok)

Polozaj in kot kamere:
- priblizevanje in oddaljevanje
o fizicno ali preko goriscne razdalje (fizicno – ozadje ostane priblizno enako; zoom – ozadje se precej
zmanjsa)
o kader in kadriranje
o globinska ostrina
o pomen
o os akcije
o pravilo 30 stopinj

Os akcije:
- namisljena linija
- vec izrazov
o linija pgledov
o rampa (v gledaliscu)
o linija dogodka
- nikoli ne prestopimo osi akcije!!
- Ce kamere postavimo na os akcije, gledalec dobi obcutek, da je sredi dogajanja
- objektivni koti
o pogledi skozi oci gledalca
o oddaljenost od osi akcije
- subjektivni koti
o pogled skozi oci igralca
o ni komplementarnosti, ni skoka prek osi
o smer pogleda, pogled v kamero
- trikotnisko pravilo:
o zunanji nasprotni kot
o notranji nasprotni kot
o paralelni koti
o pravi kot

- pravilo tretjine



STUD. & SNEM. TEHNIKA
(random zapiski)

- Produkcijski sistem
o kljucna organizacija (glavne zveze, sejmi, standardi)
o televizijski
- video prod. sistem je lahko enostaven, srednje obsezen ali obsezen
- arhitekruta in namembnost (studio mora bit zvocno in elektromagnetno (tudi svetlobno) izoliran in dusen)
- virtualni studio
o monokromatska barva: zelena & siva
o primerna osvetlitev, omejeno gibanje
- kamere:
o EFP kamere – za na teren (sportni dogodki, koncerti,…) – ponavadi samo 2 formata (SD in HD)
o OB = outside broadcasting (izven studia)

- ENG
- Studio
- Filmska produkcija – kamere za filme: razlicni senzorji, fsp, resolucija, ni priklopov za studio,…
- Kamerman – slusalke, mikrofon – dela po navodilih reziserja, jih je vedno 2 al vec; nima record/stand-by gumba
- Snemalec – snema po svoji volje, prispevke etc…
- Sestavni del kamere:
o Mehanizem pritrjevanja
o Nevtralni/sivinski filtri (ND – neutral density)
o Zoom
o Ostrina (focus)
o Zaslonka – doloca koliko svetlobe pade v objektiv
o Signalni sistemi:
 Senzor (CCD, CMOS, elektronka)
 Zaklopka (shutter) – doloca dolzino ekspozicije
 Belina (white balance)
 Crnina
o Luminancno podrocje
o Krominancno podrocje
o Format zapisa (PAL, NTSC, HDTV)
o Kompresijski/konteinerski formati (MPEG2, MPEG4, MOV, XDCAM)
o Podatkovni pretok (25Mbps, 35Mbps, 50Mbps,..)
o Vhodni & izhodni signali
 Kompozitni (vse 3 barve zdruzene v 1 signal)
 Komponentni (RGB, lahko = digitalni/analogni)
 SDI (za boljse kamere)
 EBV/AES (audio; odvisen od prikljuckov)
o Vhodni & izhodni prikljucki (BNC, XLR, RCA, IEEE 1394)
o Prikazovalnik – iskalo (view finder) & zaslon (display)
o Snemalna enota
 dinamcina (kaseta, el./opticni disk)
 staticna (kartica, interni pomnilnik)
o baterija
o mikrofon
o kartica za shranjevanje nastavitve kamere (optional)

- Zvokovna tehnika:
o Frekv. odziv: 60-16kHz zazeljena frekv. za zajem zvoka; rocni mikrofoni od 150Hz
o Tranzitetni odziv
o Obcutljivost
o Nacin prenosa (zicni/brezzicni)
o Polarni diagram (v katermi smeri je mikrofon bolj obcutljiv; ozki, siroki)
o Ambientalni vpliv
o Impedancna prilagojenost (??)
o Napajanje
- Mikrofon s premikajoco tuljavo (dinamicen)
- ''rebra'' pri usmerjenih mikrofonih; zascita cez mikrofon

- Osvetlitev:
o Modra = 0
o Rumena/zelena = ozemljitev
o Crna/rjava = napajanje/faza
o Backlight (da odlepimo lik od ozadja)
o Fluo luci

- Oprema krmilno nadzornega prostora
o Audio mesalna miza
o Video mesalna miza
- Prdukcijska soba – soba za nadzor slike
- Virtualni studio
o Chroma key
o Lumo key
o Ravno platno, brez gub, enakometno