, povrzani so kovalentna vrska. Hta na vodata e H2O.

. Vodata pokriva okolu 71 % od Zemjinata povr{ina, i e od su{testveno zna~ewe za site formi na `ivot.

Hemiska struktura na vodata

~ i hemiski e prosirna supstancija bez miris i vkus. Na vodata : vo te~na sostojba, vo cvrsta sostojba (mraz) i vo gasovita sostojba (vodena parea). ta e 0C, a to~kata na 100C. | . a . , j . vo zavisnost , 3,98 C.

 se narekuva . , , , si i jaglerod dioksid f . o . masti i masla . Site glavni komponenti na kletkite (proteini, DNK i polisaharidite) isto taka se rastvorlivi vo voda. o, i jonski soedinenija, na pr. NaCl . So ogled deka molekulata na vodata ne e linearna i kislorodniot atom ima pogolema elektronegativnost otkolku vodorodnite atomi, toj e nositel na parcijalniot negativen polne`, a vodorodnite atomi se nositeli na parcijalniot pozitiven polne`. Kako rezultat na toa, vodata e polarna molekula i pretstavuva dipol. Vodata isto taka mo`e da obrazuva neobi~no golem broj me|umolekulski vodorodni vrski. Edna molekula na voda mo`e da se povrze so drugi 4 molekuli na voda preku vodorodni vrski.

Model na vodorodni vrski me|u molekulite na vodata

Ovie faktori vodat do formirawe silni asocijacii od molekulite na vodata, davaj}i i na vodata golem povr{inski napon i kapilarni sili. Ova kapilarno dejstvo se odnesuva na tendencija na vodata da se dvi`i vo edna tesna cevka nasproti silata na gravitacijata. Na ova svojstvo se dol`i dvi`eweto na vodata vo rastenijata od korenot sprema stebloto.

Kapilarno dejstvo na vodata nasproti `ivata

Vodata se me{a so mnogu te~nosti, kako na primer alkoholot etanol, vo site proporcii, sozdavaj}i homogena te~nost. Od druga strana, vodata ne se me{a so maslata, poradi {to se formiraat sloevi vo zavisnost od gustinata. Kako gas, vodenata parea potpolno se me{a so vozduhot. Kako oksid na vodorodot, vodata se sozdava koga vodorodot ili soedinenija koi sodr`at vodorod gorat ili reagiraat so kislorod ili soedinenija koi sodr`at kislorod. Vodata mo`e da se razlo`i so elektroliza na vodorod i kislorod. Energijata potrebna da se razlo`i vodata na vodorod i kislorod so elektroliza e pogolema otkolku energijata koja mo`e da se sobere koga vodorodot i kislorodot se rekombiniraat. Elementi koi se popozitivni od vodorodot, kako {to se litiumot, natriumot, kalciumot, kaliumot i ceziumot go istisnuvaat vodorodot od vodata, sozdavaj}i hidroksidi.

Izrabotil: Cekovski @arko VIII3 odd.