Voved

Semejnoto sovremeno op{testvo. Pod semejno nasilstvo, vo smislana ovoj Zakon se smeta odnesuvawe na ~len od semejstvotokoj so primena na sila, zakana ili i zapla{uvawevr{i zloupotreba telesnipovredi, i materijalno, emocionalni semejstvoto. Dolgo semejnoto nasilstvo ne se smeta{e za problem. Mnogu i ne znaele deka postoi kako pojava. Pri~ina za toa e misleweto deka se {to se slu~uva vo semejstvoto e li~na rabota i kako takva ne mo`e da bide opasna za op{testvoto. Semejstvoto e bio-psiho i socijalno op{testvena zaednica na roditeli i nivni deca vo koja treba da vladeat skladni i harmoni~ni odnosi pome|u nejzinite ~lenovi. i No realnosta se e sprotivna: nejzini neskladnite odnosi nasilstvoto osnovni seksualna nasilstvo e prisutno vo site

istoriski periodi, site socijalni sloevi i vo celoto

seksualno ili rabotno iskoristuvawe na drug ~len na

karakteristiki na nekoi semejstva. Interakcijata pome|u poedini nejzini ~lenovi e lo{a i doveduva do nesklad koj se odrazuva na ostanatite nejzini ~lenovi, a se reflektira i na odredeni sferi na op{testveniot `ivot ~ij del se i tie. Nasilstvoto e sekoj ~in koj e protiv voljata na poedinecot koj go zagrozuva li~niot integritet bilo da se raboti za psihi~ko, fizi~ko, ekonomsko ili

seksualno nasilstvo. Semejnoto nasilstvo vo su{tina e i psihi~ko, fizi~ko, seksualno ili ekonomsko nasilstvo od strana na eden ~len vrz drug koj e vo krvno srodstvo ili `ivee vo zaedni~ko doma}instvo. Semejnoto nasilstvo e sovremeno krivi~o delo kade `rtvite se vo golema opasnost na mesto kade tie bi trebalo da se ~uvstvuvaat najmnogu nivnite bezbedni ~lenovi vo od nivnite domovi, vo racete na lu|eto so koi treba da se ~uvstvuvaat najbezbedno semejstvoto. Posledicite ne samo {to se opusto{uva~ki za ~lenovite na semejstvoto tuku tie se isto taka va`ni za javnosta. Za nesre}a, veruvawata na op{testvoto deluvaat na na~inot na koj op{testvoto se spravuva so semejnoto nasilstvo. Ovie veruvawa od strana na mnogu lu|e mo`e da bidat ili da ne bidat vistiniti. Tie mo`at da bidat opasni samo zatoa {to ja maskiraat vistinskata priroda na problemot na semejnoto nasilstvo. Psocesot slu~uva nasilstvo qubomorata, re{enie e odedna{. se po koj se razviva pri~ini zavisnost, sostojba i za manifestira semejnoto sva}awa, za `elbata i nasilstvoto e mnogu slo`en. Trae so godini i ne se Naj~esti na tradicionalnite bolestite lo{ata patrijarhalni

kontrola. A pri~ina toa da se trpi i da ne se bara ekonomska lo{ata materijalna strana na `rtvite na semejnoto nasilstvo, a ne e za zanemaruvawe i posebnata psihologija zasnovana vrz tradicionalnite sfa}awa.

Vidovi na semejno nasilstvo

Semejnoto nasilstvo mo`e da ima pove}e pojavni oblici i mo`e da se vr{i nad partnerot (bra~en ili vonbra~en), nad decata i nad starite lica. Samiot proces vo site slu~ai e ist. Se sostoi vo tri glavni fazi: izolacija, zastra{uvawe koe doveduva do potpolna kontrola i oblicite na nasilstvo. Koga ovoj ciklus }e zavr{i nastapuva moment koga `rtvata go potisnuva vo svoite misli ona {to se slu~lo i ne prevzema ni{to za da se za{titi. Vo sekoj slu~aj nasilstvoto se slu~uva poradi lo{ite sliki koi poedinecot gi ima vo sebe, a ~esto poradi stereotipni mislewa. Za na{eto podnebje e va`en ''balkanskiot sindrom''. Voobi~aeno za ova sva}awe e deka ma`ot e dominanten, strog, duri i agresiven, a `enata slaba i zavisna. Vakvite ma`i naj~esto ova kako iskustvo go nosat od semejstvata od kade poteknuvaat i kade se razvile, vospituvale i oformuvale kako li~nosti i seto toa pretstavuva temel na odnosi `enite smeta vrz go deka koe go gradat svoeto semejstvo. Pri~inite nasilstvoto se poradi koi @rtvata trpat taa e razli~ni.

pri~ina za toa, ostanuva vo brak zaradi decata, nema poddr{ka od okolinata i izolirana e od op{testvoto. Osven toa se nadeva deka sostojbata }e se promeni. Nasilstvoto me|u dvojki mo`e da bide produkt na neednakvi tradicii na rodov balans, davaj}i prednost na ma`ite vo mnogu op{testva, no isto taka i

zloupotreba ili pot~inetost, izolacija, zakani i drugi formi na kontrolni taktiki. Treba da se istakne deka nekoi tradicionalni za odnesuvawa na spored i koi `enite se na smetaat pot~ineti ma`ite postoeweto

stereotipni ulogi za pripadnici od razli~en rod, go ovekove~uvaat semejnoto nasilstvo i zlouotrebata. Koga roditelite gi zloupotrebuvaat decata toa nema nikakvo opravduvawe. Zloupotrebuvaweto na decata se smeta namernoto povreduvawe bez bilo kakvo objasnuvawe. Ovoj vid na nasilstvo podednakvo go vr{at i majkata i tatkoto, ~esto i zaedno, a dokolku eden od roditelite go zloupotrebuva deteto, drugiot znae i ne prevzema ni{to za da go spre~i toa, i samiot e u~esnik. Zlostavuvaweto na decata mo`e da bide fizi~ko, psihi~ko i seksualno. Za `al ne e redok slu~ajot roditelite da gi prinuduvaat decata na seksualni odnosi, pojava poprisutna vo zavrlenite ruralni sredini i prikrieni, dr`ana vo stroga tajnost. Ova doveduva do egzogamija, karakteristi~no za prvobitnata zaednica. Roditelite gi zlostavuvaat decata naj~esto vo sostojba roditelite bile na pa siroma{tii, ~esto doa|a ja vinata od stres i koga vo gledaat i zavisnosti. nema qubov decata. Do me|u zlostavuvawe

Vakvite Eden od

roditeli naj~esto poteknuvaat od semejstva kade i tie maltretirani na sopstvenite na roditeli. oblicite zlostavuvawe decata nastanuva posle

''kriza na sovremenoto op{testvo'' vo koj majkata i tatkoto itaat kon uspe{na kariera i pari i odej}i po toj pat, zaboravaat na decata i svoite obvrski kon niv.

Pa

taka, Za

ovie

deca

~esto

zacr{uvaat nad

na

ulica

odrasnuvaat bez roditelska gri`a. semejnoto nasilstvo starite lica najmalku se znae i se zboruva. Vakvite lica mnogu `esto zavr{uvaat so samoubistvo. Starite lica se zlostavuvani od decata ili vnucite i toa materijalno, psihi~ki ili fizi~ki. Vo kategorijata zlostavuvawe nad starite lica e negri`ata a za niv dokolku ne sakaat tie da se im bolni pomognat. ili Za iznemo{teni, decata

starite lica mnogu te{ko e da go svatat toa, a sram im e i poni`uvawe da pobaraat pomo{. ^esto smetaat deka decata se tie koi gi trpat niv, deka se samo na teret na mladite i deka treba za toa da mol~at. Sram bi bilo roditelite da zboruvaat lo{o za svoite deca, toa bi frlilo sram i na niv kako roditeli koi taka gi vospitale.

Semejno nasilstvo i negova podelba

Semejnoto fizi~ko, psihi~ko, i eksploatacija vklu~uvaat i nasilstvo seksualno na opfa}a slu~aevi prava. na na Vo

nasilstvo,

ekonomska

kr{ewe

reproduktivnite zloupotreba

semejnoto nasilstvo ili nasilstvo vo privatni uslovi se tepawe, polova deca, siluvawe vo bra~ni uslovi, tradicionalni praktiki koi se {tetni za `enite, nasilstvo vo vonbra~ni zaednici i

nasilstvo podrazbira nezakonski

povrzano nasilstvo vrski, vrska.

so

eksploatacijata. se javuva porane{en vo

Ovoj soprug

termin ili vo na i

koe pome|u

zakonski izleguva

homoseksualna

Semejnoto

nasilstvo

videlina pome|u ~lenovite na semejstvoto, ili ~lenovi od isto doma}instvo. Toa se slu~uva koga eden ~len od semejstvoto ili doma}instvoto izvr{uva nasilstvo vrz drugite ~lenovi na toa doma}instvo. Vo tie slu~aevi

edna osoba ostvaruva nadmo} i kontrola nad druga osoba, koristej}i fizi~ka ili emotivna prisila. Isto taka mo`e da se pojavi vo razli~ni formi po~nuvaj}i od zakana za upotreba socijalna na sila, do konstanten i ili psiholo{ki od pritisok i zapla{uvawe fizi~ko polovo nasilstvo, prinudna

izolacija

li{uvawe

finansiski

sredstva. Semejnoto nasilstvo ne poznava granici. Toa mo`e da se slu~i pome|u ma` i `ena, porane{en soprug, polnoletni i stari ~lenovi na semejstvoto, decata i novite posvoeno stru~naci Aktivisti nasilstvo partneri dete gi na itn. nivnite Vo biolo{ki roditeli, vo istopolni parovi, me|u roditelite i decata, posvoitel i ekstremni slu~ai na semejnoto terminite nasilstvo mo`e za rezultira so smrt na partnerot. Mnogu izedna~uvaat zna~ewata semejno nasilstvo i nasilstvo pome|u sopru`nicite. od organizacijata za borba protiv semejnoto smetaat deka terminot nasilstvo pome|u

sopru`nicite e neadekvaten za imenuvawe so ovoj vid nasilstvo, zatoa {to e potpolno neutralen, t.e. mo`e da uka`e na nasilstvo nad ma`i podednakvo kako i nasilstvo nad `eni, {to mo`e da doka`e deka brojot na

zloupotrebeni ma`i e ednakov na brojot na zloupotrebeni `eni. Policiskite i bolni~kite dosieja, koga bi bile pravilno vodeni, bi bile jasen pokazatel deka ve~na `rtva na semejnoto nasilstvo e `enskiot pol, pa zatoa nekoi eksperti koga zboruvaat za semejno nasilstvo go koristat terminot nasilstvo nad `enata. Fizi~ko nasilstvo opfa}a: udirawe na {amari; udirawe na boksovi; plukawe; frlawe na yid ili pod; {utirawe ili klocawe; davewe; vrzuvawe; zaklu~uvawe vo zatvoren prostor; u`aruvawe so cigara, pegla ili nekoi drugi vreli predmeti; udirawe so metalni ili drveni {ipki ili palki; isfrlawe od zaedni~ki stan (posebno no}e, za vreme na zima, nevreme i sl.). Psihi~ko oblici na nasilstvo opfa}a: zakani za na razni ne~ii od se fizi~ko i za nasilstvo; za omalo`uvawe

karakter, izgled, inteligencija, prijateli ili rodnini; ispituvawe prijateli, zabranuvawe osuduvawe neverstvo; za i li~ni izolacija koi rodnini; zakana odzemuvawe predmeti deca;

poseduvawe

zna~ajni za osobata na koja taa zabrana se nametnuva; uni{tuvawe na mebel ili predmeti; nedavawe na pari i onevozmo`uvawe da se raspolaga so niv (duri i vo slu~aj koga `enata od zarabotuva stanot; sopstveni zakana za pari); zakana za na isfrlawe prijavuvawe sekakvi bra~no

psihijatriska klinika; i sl. Seksualno seksualni nasilstvo kako opfa}a {to e prisilni siluvawe; aktivnosti

prisiluvawe na eden od partnerite od strana na drug da u~estvuva vo seksualni aktivnosti koi ne gi posakuva,

koi se poni`uva~ki i degraduva~ki; fizi~ko dopirawe na poedine~ni genitalni ili seksualni delovi na teloto; prisilno miluvawe; incest; prisiluvawe drug da gleda porno filmovi ili da ~ita porno vesnici i sl. Ekonomska ili materijalna eksploatacija opfa}a nasilno, drugi direktno odzemawe ili kradewe na na pari ili vredni raboti; kontrolirawe site pari,

zaraboteni i primeni, od strana na nasilniot partner; nezavisno tro{ewe na sopstveni pari na zabava, davawe pari na svoite roditeli, ili drugi rodnini, prijateli, dokolku celo doma}instvo se izdr`uva od negovite pari; odreduvawe na dnevni iznos na pari, nedovolni za dnevni potrebi; prisiluvawe na `enata na neplatena rabota vo negovi privatni, rabotni aktivnosti; vodewe na siot zaedni~ki imot na negovo ime, kako {to se na primer: ku}a, stan, vikendica, avtomobil, umetni~ki predmeti i sl.; insistirawe celo vreme deka taa e neodgovorna osoba koja neprestanato tro{i mnogu pari; uskratuvawe na mo`nostite da donesuva avtonomni, samostojni odluki vo sl. pogled barawe rabota, prifatuvawe, napu{tawe ili promena na rabotno mesto, zemawe na bankarski kredit, i

Centar za socijalna rabota

Centarot za socijalna rabota sekoga{ koga ima

soznanija deka vo semejstvoto postoi semejno nasilstvo gi prevzema slednive merki za za{tita:

1) obezbeduva nu`no smestuvawe za liceto-`rtvata na nasilstvoto, meseca; 2) obezbeduva soodvetna zdravstvena za{tita; 3) obezbeduva soodvetna psiho-socijalnaintervencija i tretman; 4) gi upatuva vo soodvetni sovetuvali{te; 5) dokolku vo semejstvoto ima dete koe e na redovno {koluvawe, pomaga za prodol`uvawe na redovnoto obrazovanie; 6) go izvestuva organotza progon; 7) dava sekakov vid na pravna pomo{ i zastapuvawe; 8) pokrenuva postapka pred nadle`niot sud; 9) po potreba podnesuva barawe do sudot za izre~uvawe na privremena merka i za{tita i 10) prezema drugi merki za koi }e oceni deka se neophodni za re{avawe na problemot. koe mo`e da trae najmnogu {est meseci, so mo`nost za prodol`uvawe za u{te {est

Centarot za socijalna rabota podnesuva barawe za izre~uvawe na privremena merka do nadle`niot sudija koj mo`e na storitelot na semejnoto nasilstvo da mu zabrani, da mu izre~e slednovo: 1) zabrani da se zakanuva deka }e stori semejno nasilstvo; 2) zabrani da maltertira, voznemiruva, telefonira, kontaktira ili na drug na~in komunicira so ~len na semejstvoto, direktno ili indirektno;

3) zabrani

da

se

pribli`uva mesto od

do koe

`iveali{teto, redovno ogled go na

u~ili{teto, 4) opredeli

rabotnoto

posetuva drug ~len na semejstvoto; otstranuvawe domot bez sopstvenosta, do donesuvawe na kone~na odluka na nadle`niot sud; 5) zabrani da poseduva ogneno ili drugo oru`je ili istoto da mu bide odzemeno; 6) go zadol`i koi da se gi vrati predmetite za koi se na potrebni potrebni zadovoluvawe

sekojdnevnite na semejstvoto; 7) izre~e zadol`itelno izdr`uvawe an semejstvoto; 8) naredi tu`eniot da posetuva soodvetno sovetuvali{te; 9) naredi zadol`itelno lekuvawe, dokolku e korisnik na alkohol i drugi psihotropni supstanci ili ima nekoe zaboluvawe; 10) go i 11) izre~e koja bilo druga merka koja sudot }e ja smeta za neophodna za da se obezbedi sigurnost i dobrosostojbana drugite ~lenovi na semsejstvoto. zadol`i da gi nadomestimedicinskite i drugite tro{ocinastanati od semejnoto nasilstvo

Posledici od semejnoto nasilstvo

@rtvite na semejnoto nasilstvo mo`at da trpat kratkotrajni i dolgotrajni posledici. Fizi~kite povredi mo`at da se ograni~at od modrinki, isekotini i

izgoretini do kr{ewe koski, ubodi so no` psihi~ki ishranata, poremetuvawa, ponekojpat patat od

i smrt. Isto vo

taka, stanuvaat `rtvi na postojana depresija i drugi poremetuvawa od stanuvaat zavisnici alkohol

ili droga i naso~eni se vo razmisluvawe za samoubistvo. Decata koi se svedoci na zlostorstva, naso~eni se kon depresija i psihi~ki poremetuvawa. Pa zatoa kaj ovie deca, golemi se {ansite koga tie }e porastat da bidat fizi~ki nasilni kon negovite i kon drugi deca. Semejnoto gi okrivuvaat od nasilstvo zatoa ne ili ~esto {to tie podrazbira ostanale pravilno za si gri`a odat ili vo na na od kaj povtoruvawe na epizodite od zlostorstvata. Lu|eto ~esto `rtvite, `rtvite rabotnici Se i da nasilnata vrska. Me|utoa, istra`uvawata poka`uvaat deka pove}eto kon reagiraat ustanovi tie da kaj nasilstvoto. @rtvite povikuvaat policija, se obra}aat socijalni mentalnoto zdravje. slu~uva

`iveali{teto

ostanat

prijateli

rodnini, a ponekojpat duri se i fizi~ki izbrkuvani. Me|utoa mnogu faktori - li~ni, ekonomski, kulturni i socijalni, nasilnata op{testveni gi spre~uvaat @rtvite `rtvite koi da baraat ja napu{tat pomo{ na od nivna vrska.

ustanovi,

~esto

naiduvaat

prezafatenost i ograni~enost vo sredstvata za davawe pomo{. @rtvite koi se emocionalno i ekonomski zavisni od svoite partneri, vremenski se nau~eni }e go da trpat nasilstvo i ostanuvaat da `iveat vo zaednicata so nade` deka nivniot nasilen partner promeni odnesuvaweto.

10

Patrijarhalnoto ograni~uva ulogata koja

ureduvawe, `enata mo`e

isto da

taka, ja ima

ja vo

op{testvoto i namalemi i se mo`nostite za obezbeduvawe na nejzina ekonomska sigurnost, zatoa {to `enata ~esto pati materijalno i ekonomski zavisi od svojot partner. Imaj}i go vo predvid toa deka `enite, kako grupacija, imaat malku mo} vo op{testvoto, tie lesno stanuvaat `rtvi na nasilstvo. A koga edna{ }e vlezat vo krugot na nasilstvo, moraat da sovladaat mnogu prepreki dodeka izlezat od nego. Semejnoto predizvika: traen invaliditet; izolirawe od op{testvoto, od strav deka nasilstvoto }e bide otkrieno ili deka deka toa }e prodol`i vo idnina; psiholo{ki te{kotii vo stresovi koi se na manifestiraat rabota, potreba kaj od razli~ni hroni~ni bolesti; pronao|awe zadr`uvawe na rabotata, prilagoduvawe na rabotni uslovi. Seto ova, te{ko da se slu~i po: napregawa zaradi nasilna atmosfera, nemo`nost za izvr{uvawe na rabotni potrebi `rtvata zaradi mo`e povreda, da bide ili sram i od strav od nasilstvo; depresija skameneta postojani stravovi i napregawa; smrt predizvikana od samoubistvo; nasilstvo mo`e da i ostavi mnogu posledici na `enata. Nasilstvoto nad `enata mo`e da

11

 smrt predizvakana od ubistvo (ili od `rtvata, ili od storitelot); Posledici mo`at da bidat: decata vo semejstvoto vo koe se slu~uva semejnoto nasilstvo, isto taka se fizi~ki maltretirani; decata koi `iveat vo nasilnata ku}a ~esto pati do`ivuvaat "indirektni" povredi, na primer koga se koristi oru`je ili delovi od poku}ninata se frlaat vrz niv vo nasilni sceni; postarite deca se ~esto povreduvani, posle obidite da ja za{titat svojata majka; semejnoto decata, nasilstvo predizvikuva emocionalno strav, gi o{tetuva vina, ankcioznost, od semejnoto nasilstvo nad decata

stres, itn. Tie isto taka, mo`at da imaat problemi so govorot, u~eweto, kasnewe vo razvojot i fizi~ki posledici, decata koi kako {to }e {to bile se glavobolka, svedoci i }e na bidat stoma~ni semejnoto vo svoeto nasilni problemi, ma~ewe i sl.; nasilstvo, semjstvo, najverojatno koga samite

porasnat

partneri, za razlika od decata koi porasnale vo nenasilni domovi;

12

Zaklu~ok
Semejnoto nasilstvo e krivi~no delo izvr{eno vo ramkite na eden dom od strana Toa na eden ~len od semejstvoto strana na vrz eden drugite. bra~en od vklu~uva vrz psiholo{ko, bra~en mitovi,

fizi~ko i polovo nasilstvo. Mo`e da bide izvr{eno od partner odredeni drugiot partner ili mo`e da bide naso~eno kon decata. Sprotivno popularni semejnoto nasilstvo e krivi~no delo koe ima seriozni posledici ne samo za `rtvite tuku za op{testvoto vo celost i spored toa od policajcite se bara da prevzemaat dejstvija vo vrska so ova krivi~no delo. Zaradi faktot {to ovie krivi~ni dela ~esto se skrieni i ne izleguvaat nadvor od ramkite na eden dom i zaradi nivnata kulturna i emocionalna pozadina tie se golema prepreka za policajcite. Kako rezultat na toa makedonskite policajci treba da bidat svesni za ovoj problem i da poka`at osobena gri`a pri pristapuvaweto na ovoj slu~aj i pri vodeweto na informativen razgovor so `rtvite na istiot.

13

Koristena literatura: Semejno pravo, Prof. d-r Dimitrija Trajkovski. Semejno pravo, prof.d-r. Liljana Spirovi} Trpenovska, NIP Studentski zbor, Skopje, 2004 Zakon za semejstvo, Dekemvri, 1992

14

: Voved Vidovi na semejno nasilstvo Semejno nasilstvo i negova podelba Centar za socijalna rabota Posledici od semejnoto nasilstvo Zaklu~ok Koristenaliteratura 1 3 6 8 11 12

15