UMETNOST NOVEGA VEKA V ZAHODNI EVROPI Rebeka Vidrih Zgodovinski uvod Naša snov se začne s 16.st.

Začenja se uveljavljati kapitalizem v italijanskih mestih v trgovini na daljavo (trgovanje z Azijo – začimbe, svila…) in v visokem bančništvu. Bistvena so mesta. Srednji vek je bolj podeželjska zadeva – fevdalni redovi - medtem ko se sedaj obrtniki, bančniki in trgovci zbirajo v mestih – ponoven razcvet mest in civilizacije. Prve so Benetke (trgujejo z Vzhodom) do začetka 16.st. Zelo pomembno je odkritje Amerike, kjer se gospodarski fokus preusmeri čez lužo. Zanimivi so tudi Genovežane, ki se združijo s Portugalsko teritorialno državo. V Evropi se dogaja oblikovanje in utrjevanje absolutističnih držav (takšne države, kot jih mi poznamo danes). Pomembno vlogo ima tu tudi umetnost – uveljavljanje vladarskega statusa. Obdobje prehoda, namesto Benetk postane pomembno mesto Antverpen in pozneje Amsterdam, ki v baroku vodi. V 18.st. se počasi začne vzdigat Anglija in se tam zgodi tudi industrijska revolucija. Umetnostni centri vedno pridejo z zamikom. Podobna situacija je v 17.st. Gospodarsko je vodilni Amsterdam, umetnost je v rabi reprezentance. Firence Zibelka renesanse. So z urbanističnega stališča še vedno srednjeveško mesto – organsko raščene tvorbe. Dva fokusa srednjeveškega mesta sta stolnica in v začetku kapitalizma mestna hiša – reprezentant mestne oblasti. V 15.st. se na ravni zasebne arhitekture izoblikujejo specifični tipi – zasebna palača in vila. Mestna palača v samem mestu, vila na obrobju. Leon Batista Alberti: De pictura, De re aedificatoria, De statua Arhitekturni traktat: napisan v latinščini – namenjen specifičnem občinstvu, jezik elite, vladarjev. Umetniki do tedaj navadni obrtniki in ljudje, ki ne poznajo latinščine, zato so ti traktati namenjeni naročnikom. Alberti je te spise prevedel, ker je hotel, da se izobrazijo tudi umetniki. Pravi, da dobro zgrajena stavba poveča slavo naročnika, plemeniti naročnik pa prispeva k arhitektovi slavi. Naročniške zahteve so bile pogoj umetnosti nasploh. Alberti svoj tekst razdeli v 10 poglavij. Pravi, da se ljudje med seboj razlikujejo po poznavanju, bogastvu,… - obstaja nekaj posameznikov, ki izstopajo iz množice in pravi, da je njim treba zaupati vlado. Pomembno je to zato, ker je družba razdeljena in vsakemu delu družbe ustreza svoj stavbni tip – nekaj vsem državljanom, druge najpomembnejšim državljanom in ostale, ki so namenjene navadnim ljudem. Za vse ljudi je stolnica, za najpomembnejše posameznike je mestna hiša, palača, vila, z navadnimi hišami pa se umetnostna zgodovina sploh ni ukvarjala. Gradnje se je treba lotiti v skladu z družbenim položajem naročnika – ne sme presegati statusa. Pri stavbni arhitekturi nam je v pomoč še okraševanje stavb – najbolj morajo biti okrašene cerkve, nato javne stavbe, najmanj zasebne stavbe. Razlikovanje je treba upoštevati tudi znotraj posamezne stavbe – javni deli morajo biti bolj poudarjeni – za sprejem gostov… Alberti pravi, da bo vsaka razumna oseba hotela, da se njena hiša ne razlikuje preveč od drugih, a hkrati ne bo hotela, da bi jo kdo prekašal. Prefinjen mehanizem, ko konstantno tekmujejo med sabo, a se zavedajo, da ne smejo iti predaleč. Albertijeva shema stavbarstva Stavbarstvo Tipologija Morfologija Javno zasebno Sveto profano Stebrni redovi – temeljni: dorski, jonski, korintski. Alberti jim je dodal še kompozitnega (bogatejša različica – kombinacija jonskega in korintskega) in italskega. Steberni redovi so med grško tradicijo tvorci arhitekture, medtem ko pri rimski arhitekturi stebrom pripada zgolj okrasna vloga. Princip ki ga prevzame italijanska renesansa, je starorimski – kot arhitekturni okras. Osnovni elementi arhitekture ostajajo isti – v različnih obdobjih in krajih so v različnih razmerjih.

Razvoj palače V 15.st. Medičejci prevzamejo oblast v Firencah, kljub temu Firence ostajajo republika. Zanimivo je, kako se je Kozimo di Medici zavedal vpliva umetnosti – z njo si je pridobil vodilno vlogo. Postavil je palačo na poseben način. Palazzo Medici-Riccardi, Firence, zač. 1445, Michelozo da Bartolomeo (magnificentia, splendor) V spodnjem delu so trgovski lokali, zgoraj je rezidenca – bivališče. Primerjava s Palazzo Davanzati – organsko zastavljena palača, vključena v mestno tkivo. Pri palazzo Medici – palača zaseda celotni ulični del s kvadratno zasnovo, izstopa iz navadnega srednjeveškega tkiva. Po tlorisu je pravilno, skoraj popolnoma simetrično dvorišče. Kozimo se ne kaže kot vodilni, je pa veliko denarja porabil za razne arhitekturne projekte. Nekdo je v njegov prid spravil na dan teorijo veličastnosti (magnificentia, splendor – Aristotel pravi, da se za tako plemenito osebo spodobi, da troši veliko denarja, ker tega ne troši samo za lastno slavo ampak pripomore k celotni lepoti mesta in k slavi boga). Tekmovanje je s tem upravičeno. Splendor je v navezavi na notranjščino – pričakuje se, da je tudi notranjščina sijajno opremljena (pohištvo, tapiserije, slike,…). Kozimo postavi palačo kot izhodišče mestne hiše – prenos oblasti. Rustična členitev stene v treh nadstropjih, klasični venec, okna ohranjajo isti princip kot na palazzo Vechio. Notranje dvorišče je zelo elegantno, pravilnih oblik, arkadno – navezava na antične domuse. Villa Medici, Poggio a Caiano, 1480 – 85, Giuliano da Sangallo (villeggiatura) Villeggiatura – način življenja v starem Rimu. Novo je, da se stavba v arhitekturnem smislu začne zgledovati po Antiki. Vile se delijo v dva tipa: Vila Rustica (gospodarska funkcija) in Vila Suburbana (namenjena samo preživljanju prostega časa, blizu mesta, nekatere sploh nimajo spalnic, poudarek na kultiviranju). Tloris je spet zelo simetričen, najbolj očiten je antični portik na pročelju. Zelo pomembna je bogato okrašena notranjost – antična mitologija, ljubezenske zgodbe. Florentinske palače so postavljene po vzoru Medičejske palače. Palazzo Rucellai, Firence, zač. Ok. 1453, Leon Batista Alberti Mreža klasičnih pilastrov – Alberti meni, da je steber najpomembnejši element. Odstopa od ostalih palač. Alberti je ločeval arhitekta od gradbenika. Pri vseh arhitekturnih projektih je on le zrisal svoje ideje in imel gradbenika, ki je poskrbel za realizacijo. Mreža pilastrov – vzor pri rimskem Koloseju – tudi vrstni red stebrov je zelo specifičen. Pilaster deluje bolj kot risba. Ospedale degli Innocenti, Firence, zač.ok. 1419, Filippo Brunelleschi Prevzame iz toskanske protorenesanse - romanike Santo Spirito, Firence, zač. 1436, Filippo Brunelleschi Prevzame isti princip polkrožnih arkad, na katere je postavljena celotna stavba. Zunanjščina cerkve je zelo enostavna. Šele Alberti se začne ukvarjati s fasado cerkve Stara zakristija, San Lorenzo, Firence, 1419 – 28, Filipp Ideal centralne stavbe v Renesansi, vzor je rimski Panteon. Sta Maria Novella, okoli 1456 – 70, Leon Batista Alberti Dokončal je fasado. Zanimala ga je reprezentanca. Problem bazilikalnega pročelja – osrednja ladja je višja od stranskih – problem, kako to poenotiti z antičnimi elementi – cela vrsta rešitev. Alberti tu to reši z volutami. Za zgornji del je uporabil motiv antičnega portika. Motive iz poganske sakralne arhitekture umesti v krščanski kontekst. Sant' Andrea, Mantova, načrt 1470, Leon Batista Alberti Motiv antičnega slavoloka. Novost so gigantski oz. kolosalni pilastri ali stebri – presegajo eno samo nadstropje. Cerkev je pomembna tudi v tlorisu in notranjščini – Alberti za razliko od klasičnih srednjeveških cerkva upelje stranske kapele. Velika banjasto obokana ladja, iz katere se odpirajo posamezne kapele. Navdih je našel v Konstantinovi Baziliki v starem Rimu. Stene so in znotraj in zunaj podobno strukturirane, tudi znotraj je motiv slavoloka. RIM Središče visoke renesanse. Alberti je bil papeški tajnik.

Palazzo della Cancelleria Neznan avtor, ki se je zgledoval po Albertiju. Rustično okrašena stena, v pritličju ni več pilastrov. Pilastri so samo v nadstropju, dvojne traveje z okni in praznimi stenami vmes. Tempietto, Rim, naročilo 1502, Donato Bramante Primer centralne arhitekture, pomembna sta naročnika Ferdinand Aragonski in Izabela Kastilska. Kot mavzolej. Novo je pravilno razumevanje antičnih redov. Pomembna je polkrožna kupola. Cortile del Belvedere, Vatikan, zač. 1505, Donato Bramante Naročnik papež Julij II., da vatikansko palačo poveže z Belvederom z dolgima hodnikoma, ki sta namenjena galeriji antičnih kipov. Umesni prostor je sestavljen iz treh teras, teren se nagiba navzdol. Zgornja je namenjena vrtu, spodnja ceremonijam (danes parkirišče). Bramante je steno strukturiral po principu Palazzo della Canceleria – rustika, dvojni pilastri, motiv slavoloka. ANTIKA - Atene Klasična grčija – rojstvo zahodne civilizacije. Mestna kultura antične grčije – mesta so središča dogajanj. Mesto ima dva fokusa – akropola (svetišče) nad mestom, pod gričem je agora (civilno središče s trgom). Rekonstrukcija iz helenističnih časov. Agora: pomembna etika politike v stari grčiji (Aristotel definira človeka kot politično bitje). Atene so zibelka demokracije, ki do danes ni bila v celoti uveljavljena. V demokraciji je šlo za premožne moške – oborožitev na lastne stroške, sodelovanje pri upravljanju zadev celotne skupnosti. Za posestva so skrbeli sužnji, ženske so ostajale doma. Grška politična filozofija: nasprotje med javnim in zasebnim. Ekonomija je zadevala gospodinjstva – kar je posamezen lastnik imel v svoji lasti. Nasproti temu je področje trga, kjer so se ti moški srečevali na podlagi enakosti in enakovrednosti to je politika – da se zbere družba ljudi, ki so si enakopravni in sprejemajo zakone v korist celotni družbi. Tudi svobodo so razumeli drugače, kot jo mi danes. Lahko si sam postavljal pravila in si se jih moral tudi sam držati. Trg sam je bil prostor s silnim političnim nabojem – trg je skupnost sama. Skozi čas se funkcija trga spreminja. Politika javnega je bila zelo pomembna, zato sploh niso vlagali v zasebne stavbe. Vlagali so samo v templje, trg,… Retorika je bila veščina dobrega govorjenja – prepričljivo prepričati sogovornike v svoj prav. Kot ideal je pomembna retorika tudi v renesansi. *Lit: Umetnost renesančne kapitalistične države Stavbe so prosto nametane, templji sami so zelo pravilnih geometričnih oblik, vendar niso postavljeni v nekem redu. Tudi agora sama je zelo odprta. Pomembno nasprotje je partenon in mestno tkivo, ki pa v umetnosti ni pomembno. Mestne ulice so organsko raščene. Antične hiše so organizirane okrog notranjega dvorišča – navdih za renesančne palače. Grki so ustanavljali kolonije, ko je prebivalstvo preseglo neko število – Milet je ena od kolonij: lahko so potegnili ravne ulice. Gre za hipodamsko mesto (Hipodam iz Mileta naj bi zasnoval to mesto). Prvi primer v zelo velikem merilu te geometrijske mreže. Pravokotna mreža ulic, razločevanje med glavnimi in stranskimi, praznina je postala trg. RIM Po legendi je nastal na sedmih gričih, v dolini med njimi pa je forum – rimska verzija grške agore (rimski forum – sveti in profani moment se združita – bazilika in tempelj sta skupaj). Ni več ločenih središč. Poznamo republikanski in cesarski Rim. V cesarskem rimu dobi forum reprezentančno funkcijo – nima več politične. Ideja trga kot pomembnega javnega kraja ostaja. Zasebna bivališča – večinoma enonastropne hiše, ki so organizirane okoli notranjih dvorišč (premožnejše družine), pročelje ni pomembno. Stanovanjski bloki za revnejše prebivalstvo. Maketa starega rima: kolosej, cela vrsta forumov, organsko raščeno mesto, nasprotje med anonimnim tkivom in mogočnimi stavbami. Rimske kolonije – idealna shema rimskega vojaškega tabora (castruma). Na mejah cesarstva za obrambo. Najprej kot vojaške postojanke, nekatere prerastejo v mesto. Mesta postavljajo v ravnine, zato so pravilno geometrično začrtani – glede na strani neba. Glavni ulici se srečata na središču, ki postane glavni forum. Rim je dosti bolj kaotično in večje mesto kot Atene. Rimski koloniji:

Caerwent, Timgad isti princip kolonije. V Rimu sta dve obzidji, prve krščanske cerkve so postavljene na obrobje mesta, nekatere tudi izven obzidja (sv. Peter) SREDNJI VEK Splošna značilnost je organska rast: primer Benetke. Nastale so na posameznih otočkih, ki so se zgoščevali – fizična oblika je odvisna od geografskega temelja. Firence so bile ustanovljene že v starorimskem času – ohranjena rimska shema – rimsko mesto z glavnima ulicama. Okrog rimskega središča bolj svobodno raste srednjeveško mesto. Firence imajo dva fokusa – sakralni s stolnico in profani z mestno hišo. Tržnica stoji posebej. V srednjem veku trgi dobijo funkcijo predprostora pomembnejše javne zgradbe, enak princip pred stolnico. Posebna urbanistična rešitev, da se je spraznil prostor okoli cerkve – prizorišče pomembni stavbi. RENESANSA Renesančno mesto kot tako ne obstaja – nima nobene specifike. Firence ostajajo še vedno srednjeveško, imamo samo posamezne posege v mesto. Pienza – rojstno mesto papeža Pija II. Kraj sam je srednjeveško organsko raščen, le trg je pravilno urejen. Poskusi urejanja posameznih trgov. Ferrara – princip ravnih ulic; dva projekta dinastije Este, ki je razširila mesto z ravnimi ulicami. Palmanova – koncept idealnega mesta. 1593 je bila postavljena kot prvo geometrično mesto. Ferrara in Pienza – gre za manjša knežja mesta, vladarji so aktivno posegli v prostor. Palazzo Caprini, Rim, 1510, Donato Bramante Dva temeljna tipa rimskih palač. V Rimu postavljajo palače kardinali, sorodniki papežev, notarji. Zelo pomemben tajnik Caprini. Palača povezana s papeškim dvorom, kasneje jo je kupil Rafael. Ni ohranjena, ker jo je Musolini dal podreti. Ohranjena je risba. Zelo vplivna rešitev. Primerjava s Palazzo della Canceleria. Inport florenitnskih palač v Rim. Dvonadstropna palača, rustika je samo v pritličju, po srednjeveški navadi je pritličje namenjeno trgovskem lokalu in stanovanje v prvem nadstropju – gladka stena s členjenimi dvojnimi polstebri. Pravokotna okna s trikotnimi čeli, zelo jasna kompozicija, vsi členi so ločeni med sabo. Vtis nošenih in nosilnih členov ostaja. Enakomerno razporejen traveje iste velikosti. Pomemben vzor za celo vrsto palač (Sansovino v Benetkah, Bernini). Palazzo Farnese, Rim, okoli 1503 – 46, Antonio da Sangallo ml. in Michelangelo Postavljena za kardinala, pozneje papeža Pavla III. Papeži so skrbeli za gradnjo in opremljanje cerkva in skrbeli za svojo družino. Pred palačo so podrli precej drugih hiš, da so ustvarili trg pred njo. Nenavadna novost, da so postavili trg pred zasebno stavbo. Primerjava s Palazzo Medici v Firencah. Rusike ni več, ni tudi več nobenih pilastrov, ki bi členili steno. Okna s trikotnimi segmentnimi čeli. V prvem nadstropju je Michelangelo dodal t.i. klečeča okna. Celotno pročelje je enakomerno členjeno, tu je poudarjena osrednja os (Michelangelova novost). Ta element prevzame in popelje do vrhunca barok. Michelangelo naj bi bil oče baroka. Notranje dvorišče – pravilen štirikotnik s pravilnim kvadratnim dvoriščem v sredini. Ni več elegantnih arkad – princip iz koloseja – slopi okrašeni s polstebri. Dretje nadstropje je dodal Michelangelo. Pilastri so obdani s polpilastri – princip valovanja in razgibanosti stene. Vpliva na Lateransko palačo (ki je praktično kopija Palazzo Farnese). Palazzo Branconio dell'Aquila, Rim, okoli 1520, Rafael Umetniki se začnejo igrati z visokorenesančnimi dosežki. Na dan pride umetnikovo osebno nagnenje – odziva se na obstoječe stavbe. Ta palača ni ohranjena. Primer manierizma. V pritličju je členjena s polstebri in slepimi arkadami. V nadstropju pa ni nobene stroge členjenosti s pilastri. Okna v edikulah, najbolj pade v oči, da je kiparsko zelo bogato okrašena z nekimi reliefi. Gladka stena, na katero je apliciran bogat kiparski okras, ki je bolj površinski – manierizem. Steber ima nosilno funkcijo, nad njim je postavljena prazna niša – steber dejansko nič ne nosi – primer preigravanja. Palazzo Massimo alle Colonne, Rim, začeta 1532, Baldassare Peruzzi Nepravilen tloris zaradi prostorskih omejitev. Fasada je ukrivljena zaradi ceste. Stebri v pritličju ustvarjajo globoko ložo in ustvarjajo kontrast svetlobe in sence. Razporeditev pilastrov je neenakomerna. Zgornja nadstropja niso razčlenjena niti z nadstropji, ni klasičnega okrasja. Še vedno

Dejansko je večja palača od stranskih dveh. Michelangelo Naročnik je bil Papež Pavel III. ki ga uveljavi Michelangelo. Bil je dvorni umetnik – arhitekt in slikar. Rim. ki je bila pomemben navdih. gladko nadstropje z dekorativnimi kolosalnimi pilastri. Tloris je skoraj simetričen. Okrog 1500 so odkrili Neronovo zlato palačo. Mantova. Na vrtni strani imamo ložo. Pročelje – triločni vhod na rustični podlagi – odmeven motiv. ki je bila prvotno mišljena kot odprta (zdaj je zastekljena). Gre za dobeseden poizkus rekonstrukcije antične vile – zanašali so se na literarne vire (Vitruvij. Vrtna stran je lahkotna in elegantna – celotna kompozicija spominja . 1526 – 34. pisma Plinija ml. Vrtni del je zelo urejen in zamejen. Pri poslikavi gre za groteske (tako v poslikavi kot tudi v štuku). Giulio Romano Po Rafaelovi smrti je prevzel vodstvo njegove delavnice. Sebastiano del Piombo). da znotraj gigantskega reda imamo v spodnjem nadstropju dodatne stebre. Gonzagi. Verjetno je izrabil obstoječe omejitve za manieristični moment. geometrična in zgledna ureditev. Predelal je tudi glavno palačo in stransko. da trg ustrezno uredi. ki je v sredini stavbe. ki ji je postavil na drugo stran identično stavbo. Uveljavi se iluzionistična poslikava – naslikati virtualni prostor. spalnice in Sale della Prospettive (Baldassare Peruzzi. Iluzionizem druge vrste – loža je poslikana kot pergola na katero je obešena tapiserija s prizorom iz zgodbe. Značilnost teh vil nasploh je mitološka vsebina – zgodba o Psihe. nad prostorom je kupola (veljala je kot sakralni element). Loggia di Psiche. Streha je zaključena z balustradami. Povzema koncept Palazzo Caprini. Loža naslikana v perspektivi daje vtis nadaljevanja prostora – ta princip popelje barok do konca. pomemben je vrt.glavno pročelje je bilo mišljeno kot del dvorišča. Preselil se je v Mantovo 1524 in delal pri Federicu II. 1518 – 19: Rafaelova delavnica – Giulio Romano in drugi. na katerih so kipi (Sansovino v Benetkah). Tudi ta princip bomo srečali v baroku. da je bil upodobljen cesar Konstantin. Značilni so triglifi – steber nosi preklado. Rim. Ustvaril je trapezasti trg. Tu je bila najprej konjušnica.). Piazza del Campidoglio. Rim. VILE V RIMU Villa Farnesina. da ima vila gledališče. Mantova je bilo mesto na otoku sredi jezera.st. trg je zaključen z balustrado in stopniščem navzdol. Rafael in Giulio Romano Zelo pomemben Rafaelov pomočnik. okoli 1515. Pomembna je poslikava notranjščina – poslikava lože. Prvič imamo kupolo v zasebni arhitekturi.21. Pomemben motiv je. Villa Madama. Baldassare Peruzzi Visokorenesančna vila. Za kardinala Giulia di Medici. dejansko je bila postavljena polovica zgradbe. Vilo je naročil Augustino Kigi za svojo kurtizano. Ulična fasada deluje kot mestna palača z enojnimi pilastri. Palazzo del Senatore Michelangelo postavi stolp v sredino – poudarek srednje osi (še stopnišče in portal). Tu Giulio naredi. skromna okrasitev – imamo le friz.Vila suburbana (postavljena ven iz mesta). Giulio je postopoma nadgrajeval obstoječo stavbo. ki enakomerno razčlenjujejo fasado. Palazzo dei Conservatori Stranska palača. Park sam še ni bil predmet nekega urejanja (vrhunec doseže z Versaillesom). Rafael. Konjeniški spomenik Marka Avrelija so izpred Lateranske palače predstavili na kapitol. Rafaelova delavnica – drzen moment. ki nosijo preklado – steberni red znotraj stebernega reda. Napačno so verjeli. Okrog spomenika je postavljena elipsa. ki so ponovljeni tudi v stranskih palačah. Manieristične so razdalje med stebri – niso več enakomerne. Druga fasada – motiv dvojnih polstebrov – motiv slavoloka. Michelangelo je dobil nalogo. v ideji je šlo za velik kompleks. Poslikava lože. kopija te palače je na drugi strani in postavljena šele sredi 17. Kolosalni pilastri – element. Dvorana Sala delle Prospettive je poslikana. kot da jo obdaja neka loža z razgledom na mesto. kot da bi en triglif preprosto zdrsnil – preigravanje z okrasnimi elementi – ogredje izgubi svojo kvazi-nosilno funkcijo. Rustično pritličje. zato je tudi preživel tako dolgo.imamo iste člene. vendar se postavljajo v nov način. načrt 1550. ta vila je bila ob tem jezeru . Gre za elegantne krhke vitice v kombinaciji s fantazijskimi bitji. ki je postal papež Klemen VII. Odpiranje proti naravi. 1509 – 11. Reprezentančni trg. gradnja od 1561. Mišljeno je bilo. Palazzo del Te. ta vila ni bila postavljena po prvotnem načrtu. naročilo 1537.

Donato Bramante Najpomembnejši projekt 16. Nad križiščem je kupola (enako kot pri Albertiju). začeta 1551. Veliko arhitektov: ● 1506 – 14 Donato Bramante ● 1514 – 20 Rafael ● 1520 – 46 Antonio da Sangallo ml.na mozaik sant' Apolinare in Nuovo – Teodorikova palača. Odgovor na Villo Madamo. ● 1546 – 64 Michelangelo ● 1564 – 73 Jacopo Vignola . Stena sama postaja vedno bolj plastična proti osrednjemu portalu – stopnjevanje. Zelo ambiciozen projekt. Cerkvena arhitektura Il Gesu. Glavna razlika je.st. Manieristično se odpira cela vrsta različnih pogledov – poigravanje s prostorom. Prvotno ni bila poslikana (obdobje po Tridentinskem koncilu). loža je poslikana v smislu cvetlične pergole z motivi grotesk (motiv od Rafaela). Pomembno je pročelje (zgledovanje po Albertiju). Ri. Za to palačo so bile naslikane Jupitrove ljubezni od Corregia – ljubezenska tematika. Najbolj znamenit motiv so volute (po Albertiju) – problem. ulično pročelje ima osrednji poudarek (prevzame od Michelangela). Tizian Giulio ni bil portretist. Cerkev je bila prvotno postavljena že v starokrščanskem prostoru. kaotična kompozicija (primerjava z Mantegno). v Rimu. da bo cerkev zrušil in postavil na novo. po Vignolini smrti ga dokonča Giacomo della Porta. Anna dei Palafrenieri. nad njo polkrožni lok. odpiranje v krajino. Pogled v strop (primerjava z Mantegno) – učinek okulusa. Poslikana je bila proti koncu 17. Papež Julij II. Iluzionistični učinek. Sala di Psiche – podobno kot v Vili Farnesini – lahkotnejša tematika. ki ustreza sami tematiki. S. da stoji sredi nekega urejenega vrta – vrt se nadaljuje v osi in ustavi v naslednji stavbi.st. Pomembne so bile pridige – funkcija enotnega občinstva in enotnega prostora. To pročelje srečujemo povsod pri jezuitskih cerkvah (Sta Maria in Vallicella. *Grooves dictionary of art *Web gallery of art Villa Giulia. Sant'Andrea in via Flamina. Figure so zelo zgnetene na kup.st. Popularna rustika. ki smo ga do sedaj srečali v kontekstu profane arhitekture. izpeljal Vignola). Aluzija upodobitve na cesarja – Jupiter. Poudarek glavne osi. Jacopo Vignola Jezuitski red – ta cerkev predstavlja nek prototip. Pomemben spomenik iluzionizma. ob njej kvadratni odprtini. Poslikava celotnega prostora – slavje bogov. začeta 1506. Sant' Andrea della Valle – cerkve so bile poslikane kasneje). Jacopo Vignola Pomemben arhitekt v ¾ 16. Federico Gonzaga. zač 1565. da Vignola banjasti obok predre z okni. mitološki motivi. ki je trajal dve stoletji. Nagrobnik ni bil postavljen po načrtih in tudi ni na željenem prizorišču. vlada kaos. Motiv seriliane – paladijevski motiv – odprtina. že v poznem Baroku – Gauli. zato ker je pri Michelangelu naročil svoj nagrobnik in je zanj hotel. Vignola Vignola vpelje oval. Tizian je bolj specializiran za portretista. Figure so Michelangelovsko mišičaste. Sant' Ignazio. Vila za papeža Julija III. začeta 1568. ki so namenjeni razveseljevanju in vedrilu. obnova v 16. Petra. Na vrtnem pročelju motiv slavoloka. Kupola je ovalne oblike. Vatikan. Vila je namenjena temu. Vrtno pročelje ima obliko gledališča. da ima ustrezno prizorišče. 1530 – 35: v spomin na obisk cesarja Karla V. se odloči. s katerim se soočajo umetniki – poenotena celota. Novost je enoladijska cerkev s stranskimi kapelami (prvi vpeljal Alberti.st. Poslikava notranjščine: znamenita dvorana Sala dei Cavalli – portreti Federicovih konjev. Prizori. Postavi nastavke za razvoj baročne arhitekture. Za razliko od prejšnje gre za poslikavo celotne sobe v eni sami sliki – močan iluzionistični učinek. Stena ni več enakomerno razčlenjena. Rim. Vignola Prostor je ovalne oblike – sinteza centralnega in vzdolžnega prostora Cerkev sv. zač 1554. Sala dei Giganti.

st. V 17. Naslednja stopnja. trivium – na eno mesto se stekajo tri ulice – protobaročni urbanizem (v baroku selotijo mesta v celoti). Michelangelo se vrne nazaj k centralnemu tlorisu – grški križ. Gradnja sama je potekala zelo počasi. V notranjosti prostor poenoti (Bramantejeva zasnova je bila bolj razdrobljena) – reducira razdrobljenost v posamezne prostore. v času visoke renesanse (Leonardo. Sklepa se. Kupolo je postavil Giacomo della Porta po Michelangelovih načrtih. Nasledi ga Antonio da Sangallo – hotel je ustvariti sintezo centralne in longitudinalne stavbe – grški križ s samostojno vhodno stavbo – ohranil naj bi prvotno centralno zasnovo. Carlo Maderna postavi fasado in hkrati cerkev podaljša – kombinacija centralnega tlorisa in longitudinalne zasnove. Na zunanjščini so še polpilastri ob strani (Palazzo Farnese) – bolj plastično razgibana stena. Do Bramantejeve in Julijeve smrti je bilo postavljenega zelo malo – slopi okoli križišča. Kupolo naj bi si Bramante predstavljal v obliki hemisfere (vzor je Panteon). Rim. da je imel Bramante v mislih centralno stavbo – gre za grški križ s petimi kupolami in stolpi na vogalih – motiv teh stolpov je pomemben kasneje. Členitev stene je še visoko renesančna – zelo razdrobljena. Maderna postavi pročelje. stena razčlenjena v posamezne elemente. obod kupole naj bi bil klasično členjen (podoben njegovemu Tempietu). Na pročelju so baročno plastični stebri. ki potekajo čez vso višino stavbe. V Rimu so najbolj znane poslikave Rafaela in Michelangela. uvede jubilejno leto – romarji dobijo odpustke za svoje grehe.st. se odloči v 16. ki poskrbi za notranjo dekoracijo in trg pred cerkvijo. Slikar riše s črtami in barva z barvami na neki določeni površini. notranjščina je zelo poenotena in je baročno opremljena. loti obnove samega mesta z Albertijevo pomočjo. motiv slavoloka. Petra. Tehnološko zelo zahteven projekt – kako obelisk postaviti na ustrezno mesto. da je med temi pomembnimi točkami dal postaviti ravne ulice (pred njim Julij II. Suhi manierizem. ki so se trli v mesto. ● ● ● .st. vhodni del za malenkost podaljša in ga zaključi s timpanonskim portikom. kopija Michelangelove Palazzo Sangalo. Rustičen poudarek. je bilo v Rimu nenavadno število kočij – bogati cerkveni dostojanstveniki z velikimi gospodinjstvi. kolosejska. della Porta je postavil kupolo. se sredi 15. Domenico Fontana Dvorni arhitekt Siksta V. Papež Nikolaj V.i. zato pride do razcveta palač. 1581 postavijo obelisk pred sv. Zasnova je renesančna. ki se je je lotil.. Projekti za potrebe romarjev. rebrasta (Florentinska).) – lotil se je mesta v celoti. Rafael je te slope utrdil in iz centralnega tlorisa prešel na longitudinalnega (liturgične zahteve). ohranjen je kovanec in skica kornega dela. V tem času za avtorje stavb niso veljali arhitekti. Donato Bramante – njegovi načrti niso ohranjeni. povezal je posamezne objekte. 1585 – 90. Michelangelo). Lateranska palača. kako perspektivično konstruirati prostor – učinek reliefnosti. da bo te stvari uredil. kasneje so ti posegi načrtni. Dosti bolj so mogočni slopi – statične zahteve.1573 – 1602 Giacomo della Porta 1603 – 29 Carlo Maderna 1629 – 80 Gianlorenzo Bernini Celoten projekt je potekal v dveh umetnostnih obdobjih. Papež Sikst V. Rim Srednjeveški Rim se preseli na nižino ob reki Tiberi. Stoletju je glavni mojster Bernini. Razloži. Kardinali so potovali v velikem spremstvu. ampak naročniki. Firence so v tem času republikanske. V notranjščini se ta motiv ponovi. Papež svojo rezidenco preseli v Vatikan. Ureditev vodovodne napeljave. je to. Okoli leta 1300 papež Bonifacij IIIV. Teoretski uvod: Alberti postavi teorijo perspektivične konstrukcije. Do tega primera je prišlo naključno. Členitev stene – Michelangelo se nasloni na Albertijevo cerkev Sant'Andrea v Mantovi – kolosalni pilastri. pomemben je motiv t. SLIKARSTVO Na začetku 16. poenoti tudi členitev stene. Forme se ponavljajo. – postavil je nekaj obeliskov. živosti. Trenutna zunanjščina je Michelangelovska. Postavil je tudi ostale pomembne papežke palače – Kvirinal in Vatikan. V 16.st. Pred pomembne cerkve je dal postaviti obeliske – da označi nahajališče pomembnih stavb. Michelangelo naredi polkrožno kupolo.

le da je Atenska šola domišljijski prizor. Renesansa je zelo krščanska. Za svete osebe se spodobi. ker je ta prizor naslikan kot da gre za tapiserijo. da mora biti ta slika naslikana na tak način.…). Sebastiano del Piombo Sebastiano je originalno iz Benetk – beneški čut za barvo.st. sfumato). Gre za poskus iluzionizma. da so popolnejše od navadnih smrtnikov – način slikanja se prilagodi vsebini zgodbe. Raimondi v Rimu ni bil priljubljen zaradi kočljivih ilustracij Pieta. 1520 – 24. krajina. da je bil prijeten človek in je bil zaradi tega deležen večje pozornosti – dobro se je razumel z vladarji. Dušo pa gani historia na ta način. kompozicija – compositio. Prizori antične mitologije se pojavljajo v določenih kontekstih – vile. Zaradi tega se razširi rimski manierizem. kot neizobraženega gledalca. nasproti je silna množica figur. Najprej razloži. kasneje se začneje upodabljati poganski literarni viri in zgodovinski dogodki – 80% vseh slik je bilo na krščansko tematiko. pomanjkanje naročil). da historia ugaja gledalčevim očem – ponuja mnogost in raznovrstnost teles in motivov. Vatikan. ki tvori zgodbo. Cela vrsta umetnikov se razkropi po vsej Evropi. kaj človek vidi in sliko dojame kot prerez tega vidnega polja. barvanje. Značilne so njegove enostavne kompozicije – trikotne. ki je pripeta na steno. Pomemben grafik. Slikarstvo je sestavljeno iz treh delov: oris (risba) – Circumscriptio. Atenska šola je umirjena. dalje bomo spremljali postopen razvoj vseh ostalih žanrov – določen del ozadja iz historie (tihožitje. Zgodovinski dogodek z namenom opravičevanja papeške oblasti na tem svetu. imamo nekaj neposrednih citativ (Trajanov steber. Ni pa zadosti postavitev. ampak za definiran koncept pri Albertiju. Treba je posnemati naravo. ampak le najlepše dele narave. Parisova sodba (nadaljno vpliva na Edouarda Maneta). da slikarji obvladajo človeško anatomijo in perspektivo. Rafaelova dela je prevedel v grafični medij – možne reprodukcije – vpliv se je širil po celi Evropi. Giulio Romano Najpomembnejši Rafaelov učenec in naslednik. okoli 1515. v 16. Po njuni smrti novi pomembni umetniki Bitka pri Milvijskem mostu. Od 16. Marcantonio Raimondi Deloval je v Rimu. 1527 – Sacco di Roma – plenjenje Rima. Največje slikarjevo delo je Historia – ne gre za preprosto zgodbo. Sala di Constantino.st. senčenje – luminum receptio (doseganje reliefnega učinka). Sebastiano del Piombo Izrazita ločenost glavnih oseb Klement V. Gre za znamenit zgodovinski dogodek – cesar Konstantin premaga tekmeca Maksencija. da se izražajo čustvena stanja – bistveno je vživljanje v to zgodbo. ki je v istem prostoru. Alberti zahteva. Koncept neke svete zgodbe (z višjim sporočilom) – večfiguralna kompozicija. da dosežemo ta učinek. Z drugimi žanri se Alberti ne ukvarja. kasneje v Bologni. Rim Za Julija II in Leona X cela vrsta pomembnih projektov Rafaela in Michelangela. zato mora biti slika upodobljena čim bolj realistično. Primerjava z Atensko šolo. da bo privlekla tako izobraženega. da se lahko gledalec v to zgodbo lahko vživi. najbolj pomemben element je bil. od Michelangela je prevzel monumentalne figure. potrebno je tudi realistično ozadje. Michelangelo je veljal za največjega umetnika od romantike naprej. Njegova specifika je temno ozadje – verjetno zaradi temačnih časov (kuga. prostor je dosti bolj nedefiniran – ni izmerljiv. Cela vrsta marginalnih epizod – ključen je spopad Konstantina in nasprotnika. Zgodbo upodobimo na tak način. Piombo velja za najpomembnejšega umetnika in vodilnega portretista v Rimu. Cela vrsta Rafaelovih učencev: .Perspektiva učinkuje kot postavitev odra. Pravi. Pomembne so grafike Rafaelovih izgubljenih del. Trajanov relief na Konstantinovem slavoloku) – Giulio Romano je kopiral Konstantina na konju in padlega vojaka. je največji zgled Rafael – bil je bolj eklektičen – od drugih slikarjev je pobiral najboljše (anatomija. pomembno je. da se umetnik ne vda naturalizmu – treba je upodabljati primerno zgodbi. zelo razgibana. se spreobrne v krščanstvo – uradna svetovna vera postane krščanstvo. Kljub zapovedi o realizmu Alberti zahteva. prišel je v Rim in bil Rafaelov sodelavec.

Parma. Dosti bolj čustvena situacija (protobaročni element – približa se človeku) v primerjavi z Marijo z dolgim vratom. Figure so potisnjene v prvi plan. Rim. Marijino vnebovzetje. zadaj se odpira prostor. figure so naslikane v skrajšavah. okoli 1535. Correggio Severno-italijanski in srednje-italijanski vplivi (Mantegna. Vatikan) Pomembno umetnostno obdobje pod papežom Pavlom III. omenimo Federica Zuccara – njegova Marija. Giulio Romano. okoli 1531 – 32. Lavinia fontana Problem ženskih slikark – konec 19. Visoko-renesančno delo – močna telesa po Michelangelu. Splošni vtis je hladno erotičen. papeški dvor je izrazit naročnik. Videnje sv. Savlova spreobrnitev in Križanje sv. Izučila se je pri Raimondiju. Michelangelo. 24. Ženske umetnice imajo malo več priložnosti Jožef in Putifarka. Za Michelangela so značilne herojske muskulature – mišičasta telesa. V tem času dela več umetnikov v Rimu. da lahko vernik lažje dojema zgodbo in se čustveno vživi. sodelovala je cela vrsta umetnikov. za Pavla dela tudi Vasari. Properzia de'Rossi Prva in verjetno edina kiparka do 19. V ozadju je prerok po Michelangelu. Bologna Zanimivo mesto. dosti bolj kaotična kompozicija. manieristični učinek arhitekture. 1526 – 28. prefinjena draperija Noli me tangere. Kontrast med apostoli in Kristusom. dramatična kompozicija. šele v 60 – 70 letih se pojavijo. Ni pravilno upodobljenih teles – vsi proporci so večinoma manieristično podaljšani. Poslikava kupole od spodaj navzgor. Michelangelo (Sikstinska kapela.Perino del Vaga Parmigianino Manieristične geste z dolgimi prsti. Petra v kapeli Paolini. kompozicija je zelo diagonalna (protobaročni element). vse figure so postavljene v nek vrtinec – dinamična kompozicija. Eden od reliefov za Bolognsko stolnico. ko umetnostna zgodovina postane znanost. Jupitrove ljubezni. Rafael. San Giovanni Evangelista. Correggio Mehki slog. Parmigianino je iz Parme Marija z dolgim vratom. Parmigianino Zelo malo je domačih Rimskih umetnikov. v starejših pregledih jih verjetno ne bomo našli. ženske umetnice preprosto zginejo. Hieronimom in Marijo Magdaleno. Parma. Leta 1563 so potrdili pedagoško vlogo umetnosti – podobe prepričujejo vernike k pravi veri. močna ideja protireformacije (Bolognski nadškof). Slovel je po vsej Evropi. Michelangelo Nedefiniran prostor. Correggio Tabelna slika. primeren za erotične teme – poslikave vil. 1520 . 1581. Bile so precej slavne v svojem času – obdobje odkrivanja teh slavnih imen. Leta 1530 se vrne nazaj v Parmo. Rafael).nadzor nad sakralnimi deli. ki lebdijo v prostoru. Ene so postale zelo . vpliv Correggia (Parmsko slikarstvo). Obraz je povzel po Coreggiu. Močna telesa. Oratoria del Gonfalone. Michelangelo Poslednja sodba. Ta slog se je uveljavljal v oratorijih različnih bratovščin. V službi protireformacije. Problem ustreznosti – po Tridentinskem koncilu osebe »oblečejo« . Marija s sv. Janeza Evangelista c. Na njega je vplivalo več umetnikov – Coreggio.st. zelo tople barve (beneško slikarstvo). Correggio Nimamo več uravnotežene in umirjene kompozicije. figure so nametane v prvi plan. vrsta umetnikov Contra maniera – Slog brez sloga – ponavljajo formule svojih predhodnikov. pomembno je vplival na špansko slikarstvo. Leonardo. 1568 – 75. Kristus je naslikan kot mrtev. V formalnem smislu zahteva po jasnosti – kompozicije morajo bit jasne in razločne. 1536 – 41. Diagonala. 1527 – 28.st. kar je nenavadno – napoved njegove usode. stolnica.

Petra. Manieristična nedoločenost. Michelangelovi florentinski projekti pa so večinoma za Medičejce. Figure so potisnjene v prvi plan. Personifikacije na nagrobnikih – srečali jih bomo na manierističnih vodnjakih Zmaga. Nova zakristija. Mojzes brani Jetrove hčere. Pomemben pa je tudi zaradi žanrskih prizorov. Pontorno Poslikava je nedokončana. Prostor je dosti jasen Prvi njegov učenec je Pontorno – manierizem. Bartolommeo Passaroti Slovel je kot portretist. Mesarija. papež je manieristični portret. Snemanje s križa. piramidalna. kot je Mesarija. upodobljena na dva načina. ki upodablja nižje sloje (naročniki so bogati). Pomemben naturalizem. Spada že v manieristični krog. Figure so nametane po prostoru – upodobljenih je več prizorov hkrati. Rosso Fiorentino Nametane osebe. Lavinija je imela svojo delavnico in ji je šlo relativno dobro. 1580. luneta je njegova – nedefiniran prostor.uspešne. ker ji anatomija ni šla tako dobro (družbene prepreke – ženske niso mogle študirati anatomije po živem modelu). kompozicija klasična. Slovela je kot portretistka. Figura sedi. ki so nagnetene na kup. Michelangelo ima v prvi polovici stoletja različne naročnike. Urbino Madona del Popolo. Firence Dve fazi. Federico Barocci Slika nabožne podobe in sakralna dela pod vplivom Correggia – protobaročna čustvenost. Veča se odmaknjenost figure od gledalca.. – neuresničena struktura. večina umetnic je/so bile hčerke slikarjev in so že v domačem okolju imele več možnosti. potegnjene so diagonale. Pomemben kot učitelj florentinskih manieristov. Vertumnus in Pomona. Vse njegove osebe imajo dokolenski odrez. mesarija je bolj naturalistično naslikana. slikal je tudi celo vrsto oltarnih podob in fresk. atmosfera je bolj mehka. Slogovne primerjave. Dama v rdečem. 1527 . Madona dell Arpie. Michelangelo Pred rimskimi projekti – najprej je ustvarjal v Firencah. Bolj tople barve. Albertinelli. Arhitektura je precej neopredeljiva. 1519 – 34 . Dosti bolj brezizrazen in hladen obraz. hkrati je še precej manierističen – množica figur. dva stebra s kipi sta brez nekega smisla. kar najbollj vidimo po rokah. ki vpliva na baročne slikarje. prostor ni določen. Nova zakristija Florentinska brunelescijeva tradicija – kombinacija temnega kamna in svetle stene. Ozadje je že zelo poenostavljeno – zaprt prostor. umetnost. Ali pa so bile plemkinje. V prvi polovici delujejo Rafael. kamnita ograja na kateri sedijo figure v čudnih pozah – erotični moment. Pontorno Uveljavil se je kot portretist. princip brezprostorskosti. Papež Pij V. posmehovanje. ni jasnega poglabljanja v prostor. Dolgo je funkcija žanrskega slikarstva. da so se naučile veščin. Izrez portreta je večji – dokolenski (primerjava z Mono Lizo). ni tipično Florentinska. da so znale kaj kulturnega – glasbilo. zgodnji in zreli manierizem: prva in drugap polovica stoletja. ki sproži obnovo sv. Michelangelo. nespodobno je v sredini slike moško spolovilo.28 Za nagrobnik Julija II. Fra Bartolommeo. Ista zgodba. Pri Noli me tangere opazimo vpliv Correggia – čustvena kompozicija. Imamo samo eno množico figur. višjega redu in se je zanje spodobilo. prostor je zabrisan. visoko-renesančna. križa ni naslikanega – v strogem ikonografskem smislu to ni snemanje iz križa. Pontorno Primerjava z Rossom Fiorentinom. Andrea del Sarto Uveljavljen kot portretist.

st. V portretu se uveljavlja upodobitev vladarja v vojaškem oklepu – spet element. Angolo Bronzino Alegorija. Michelangelo to zapre. zaprtje pritlične lože okoli 1517. pomemben postane v 17. se naseli vladarska dinastija in to postane zasebna palača. de Medici (vlada 1537 – 1574). Michelangelo Njegova poznejša dela so že manieristična. Cosimo I. ki je prej bila javna. Ob straneh so čitalniške klopi. Loža v okviru palače ima ceremonialno funkcijo. Michelangelo Na tem mestu je bila odprta loža. Kiparski portret je izjemno redek. so pomembne figure iz nagrobnikov. Palazzo Medici. Klečeča okna – konzola v obliki kolen (finestre inginocchiate). ki kaže na aristorkatizacijo mesta – aktualen ideal viteza. Zelo natančno izdelan oklep vojaške oprave.Za 16. Stebri so potisnjeni v steno oziroma nišo – navidezno ne nosijo nič – okrasni element. zaradi ugleda se prevzemajo tudi rešitve. Angolo Bronzino Bronzino je v prvi vrsti portretist. Cozimo se je dal portretirati tudi v kiparskih doprsnih portretih: Benvenuto Cellini – Baccio Bandinelli. . umetnost ni več republikanska. Lože so bile pomemben element v renesančni arhitekturi v Firencah. stopnišče zapolnjuje celoten prostor in deluje kot samostojni kiparski monument. značilen zasuk glave – dinamizacija. Vasari. V manierizmu sta dve skrajnosti: brezprostorje ali beg v prostor. Firence postajajo Toskana – Medičejci osvajajo zemljo in tako postaja teritorialna država. da jo Cosimo I. Najpomembnejši vladar je Cosimo I. ki je iz opeke. V stavbo. Gre za dva prostora – dolga in ozka čitalnica in zelo majhen ampak visok predprostor. zdi se da so nepotrebni. okoli 1540. Poudarek na portretih – znamenje razlikovanja med podložniki in vladarji. natančno izrisano oblačilo. Biblioteca Laurenziana.st. Figure iz antične mitologije (historia). ZRELI MANIERIZEM. Bronzino poslika kapelo z Mojzesovo zgodbo. figure so v prvem planu. 1545. uporablja hladne kovinske barve. Venerino zmagoslavje. Prostor se nekako odpira – forsirana perspektiva – vendar prostor še vedno ni opredeljiv. Pomemben poudarek ženskega akta – poudarjena erotičnost. Značilni so dvori. Slika je nastala z namenom. Medičejci se uveljavijo. Stopnišče je postavil Amanati po Michelangelovi smrti. nevtralno ozadje. Čitalnica je bila omejena na arhitekturne danosti obstoječe stavbe – izrazit beg v prostor.ST. Členitev stene – isti princip kot pri Brunelesciju – kombinacija bele stene in sivega kamna (Michelangelo se prilagodi florentinski tradiciji). Stopnišče deluje kot lava. pošlje francoskemu kralju za darilo – diplomatski nameni. pilastri. 1540 – 45. Kapela Eleonore Toledske. Predprostor – Logetto: manieristični zasuk – notranjščina je obravnavana kot zunanjščina: slepa okna. Biblioteka z medičejsko zbirko rokopisov. ki ga bomo srečali tudi v manierističnem slikarstvu. prostor je strukturiran s ponavljajočim se modulom – ponavljanje enakih elementov. Dokončno obveljajo kot vladarji mesta in vseh pripadajočih posestev – postanejo aristokrati. Prostore so ustrezno opremili. Obraz je brezizrazna maska. ohranjati dobre odnose med vladarji. Angolo Bronzino Dekorativno oblačilo – oblačila so bila takrat zelo pomembna – očitna razlika med navadnimi ljudmi in aristokracijo. od 1537 so veliki vojvode. izvezene obleke. 1547 Aktualen cesarski Rim. DRUGA POLOVICA 16. Angolo Bronzino Medičejci se preselijo v Palazzo Vecchio v mesto. dejansko pa imajo nosilno funkcijo – močni nosilni element za steno.. ima več dvornih umetnikov (Bronzino. komplicirana vsebina. od 1531 so vojvode. Eleonora Toledska s sinom in Cosimo I.. Obraz je zelo vzvišen do gledalca. Firence. Manieristični horor vacui. ki še ni dokončno pojasnjena. monumentalno stopnišče in cela vrsta drugih preigravanj. okoli 1545. Slovijo po vsej Evropi. ki se zliva navzdol. 1524 – 34. okrašene z dragimi kamni.…) Lucrezia Panciatichi. Spet hladni in brezizrazni obrazi.

Znameniti grotto kot poustvaritev neke kraške jame. Natlačena množica figur. Giorgio Vasari: Le vite de'piu eccellenti pittori. Zuccaro. kako te historie brati. ker ustanovi Accademio del disegno. v katerem razloži svoje videnje zgodovine. prezidava 1558-70. ki zastavi teorijo postrenesančne umetnosti. ki je znal skombinirati najboljše od vseh umetnikov – domišljene kompozicije. Giorgio Vasari. Alberti je tisti. ki je osvojil stari Rim. kako brati dela. Na stropu je apoteoza Cosima I. Postavljena je bila po Medičejskem vzoru. zrelost – visoka renesansa. 1570 – 72.: s slavitvami smo se do sedaj srečevali v sakralnem kontekstu – tu imamo posvetnega in še živega vladarja. Studiole srečamo že v 15. Znotraj so kipi in iluzionistično poslikana kupola. Michelangelo je bil po Vasariju najpopolnejši umetnik. Ammanati podaljša fasado in predela dvorišče na zadnji strani. Rafael je pomemben zgled v smislu priljudnosti. korintski so iz okroglih in razmaknjenih kamnov. umetnost doživi svojo polnost. Ima funkcijo zabave – kot nekaj presenetljivega. redkost. Studiolo di Francesco I.st. Palazzo Pitti. kar je najboljše in ustvari svoj slog. zgnetena v prvi plan. Palazzo Vecchio Francesco I. nekaj kar nas osupne. Vrt je osno urejen z različnimi kiparskimi objekti za okras. Očiten poskus pobožanjenja umetnosti. Firence. Vladarska sprejemna dvorana – velikanski prostor s kasetiranimi slikami na stropu. Francesco Salviati Prizori iz življenja starorimskega vojskovodje Furija Kamila. svojo maniero – bistvo manierizma. zato pride do širitve. in sestavljen je iz biografije umetnikov – oče umetnostne zgodovine. čeprav imamo tu opravka z resničnimi zgodovinskimi dogodki. ki ga posvetijo personifikacije. Zanimiva je slika Cosima med umetniki. Palača je na robu mesta. Vasari vpelje novost. Vsak del je sestavljen iz enega uvoda. Francesco Salviati in Vasari sta že ustvarjala v Rimu. Tip primestne vile. Prizori z analogijo slavijo trenutne vladarje Medičejce. Delo je razdeljeno v tri obdobja: otroštvo – umetnost 14. Disegno vključuje tudi umetnikovo zamisel. je vladal od 1574 – 87. Akademija je ob ustanovitvi imela dva predsednika: Michelangela in Cosima I. Poudarja povezave med vladarji in njihovimi umetniki – to je tudi upodobljeno v Sali. da v eni knjigi govori o vseh treh zvrsteh hkrati in jih postavi na isti temelj – art del disegno – risba kot temelj celotne likovne umetnosti. se besedno poigra z izrazom disegno – segno di dio (znak boga). Kot zglednega umetnika pa Vasari predstavlja Rafaela.. Giorgio Vasari. ki je bil tudi teoretik. ki se tičejo samega Cosima I. ki vzame iz različnih polj in del tisto.st. zato so uredili tudi vrt Vrt Boboli. Salone dei Cinqueccento. Palazzo Pitti.Sala dell'Udienzia. Cosimo se trudi dobiti neko privolitev Florentincev. Svet petstotih – od tu ime. rusticirani so tudi stebri. mladost – napredujoča umetnost. rustika v vseh nadstropjih. 1563. čez reko. Vasari pripravi zgodovino umetnosti. Ferdinand I. Ta akademija ni imela pedagoške funkcije ampak je imela reprezentačne namene. začet 1549 (grotto) Obsežen projekt. Prva zadeva je bila organiziranje Michelangelovega pogreba. scultori et architettori.: vojaške osvojitve.st. Stenske slike po istem principu – zgodovinski prizori z namenom slaviti vladavino. kot tistega.. Vasari je vodil to dekoracijo. pomemben je. Znotraj biografij opisuje njihova dela in nas uči. Umetnost je koristna vladarjem zaradi te propagandne funkcije. večino . končali so ga ob koncu 16. 1550/1568 Uči nas. Dorski stebri so sestavljeni iz okroglih kamnov. Gre za primestno vilo. od 1587 – 1609.st. Manieristično preigravanje. Studiolo je mišljen kot zasebni prostor. še preden jo prevede na papir – kontinuiteta med naravnim zakonom in ki ga potem prevede v risbo. Ena izmed njegovih slik. jonski so iz kvadratnih kamnov. Bartolommeo Ammanati Medičejci se 1549 preselijo v Palazzo Pitti. ki je dokončana v 19. Pomemben je trg pred palačo in dvorišče – primerjava s Sansovinovo Zecco. kurioziteta. odkrijejo perspektivo. na drugi strani mosta Ponte Vecchio. Potreba po impozantnih prostorih raste. Umetnik. idealnega dvorjana. 1543 – 45. ker je izpopolnil vse zvrsti ter celo presegel antične mojstre. Dvorišče je vzor za francosko arhitekturo v 17. Rafael je vse do romantike veljal za idealnega slikarja.st. 1560 – 72. Palazzo Vecchio Palača postane uradna stavba za razne vladne posle. ker rustični stebri niso enaki.

pravilni pravokotnik Konjeniški spomenik Ferdinandu I. okoli 1560 – 75. ki se uveljavijo v republikanskem času v Firencah. 1587 – 93. 1419 – 1608 Brunelescijev Ospedale – pročelje sirotišnice. Lombardo se bolj naslanja na beneško tradicijo pod močnim vplivom Bizanca – fasade se obleče z marmornami ploščami različnih barv – zelo slikovita stvaritev Scola Grande di San Rocco. Projekt Leonarda da Vincija za spomenik Ludovicu Sforzi – kip ni nikoli obstajal. Piazza della Signoria Nov pomen trga. Po Michelangelu imamo mišičasta telesa. Codussi – uveljavi polkrožni lok. Perzej z Meduzino glavo.st. spomenik Filipu IV. vendar deluje kot notranjščina. Ideal vzpenjajočega se konja. Giambologna. ki prevzema njuna arhitekturna načela. Konjeniški spomenik Cosimu I. Herkul in Kakus. In David in Herkul so zelo stari ikonografski tipi. Osi v različne smeri. končni učinek je uravnotežen. Španskemu Ideal vzpenjajočega konja. Loggia dei Lanzi Nadaljevanje junakov. Uffizi je končal Bontalenti po Vasarijevi smrti: portal ima obrnjeni lici. ki premagajo neko pošast. Cela soba je ikonografsko zapletena v temelju gre za ikonografijo štirih elementov. Brutalen prizor.. Bartolommeo Ammanati. neprivlačna (morda preveč idealna). Figura. okoli 1515 – 1560 Tipična Codussijevska okna v polkrožnem okvirju sta dve polkrožni okni. 1601 – 1608 Primer ko je konjeniški spomenik postavljen še živemu vladarju. Piazza della Siignoria Zelo misičasta figura. da so postavljeni na sredino trga. Uffizi. kasneje cela vrsta naslednikov. Neptunov vodnjak. po istem principu tudi David. Livorno. 1534. V renesansi se tak tip pojavlja v okviru nagrobnega spomenika plačanim vojskovodjam. Pred vhodom Michelangelov David in Bandinellijeva kiparska skupina. Firence. Piazza Santissima Annunziata. ki je dejansko ulival bron. Starogrški koncept. Baccio Bandinelli. ki deluje zelo prefinjeno in elegantno. pomemben je pomočnik Pietro Tacca. Benetke. Odprte lože v pritličju. Arkade trga so na treh straneh. Trg ni točni pravokotnik. okoli 1600 Loža z arkadami. Na sredino je postavljen konjeniški spomenik Ferdinanda I. Prostor je odprt. Od Lombarda okvir . ki se jo lahko gleda iz vseh smeri. Manieristično podaljšani proporci. majhna glava glede na telo. Najbolj očitni vzor spomeniku je Mark Avrelij – ideal konjeniškega spomenika – vladar je vojskovodja. Herkul kot zmagovite Firence. Kombinacija marmorja in brona. Funkcija administrativnih pisarn za vladarja. na sredini je doprsje Cosima I. BENETKE V 2/2 15. ki ga je iz tehničnega vidika nemogoče izvesti. 1560 – 80. Nimfa je podobna alegoriji od Michelangela v Novi zakristiji. Nizanje enakih elementov v neskončnost. Druga plat teh spomenikov je. obraten vtis kot pri Michelangelu. Poleg je Amanatijev Neptunov vodnjak. Giambologna in Pietro Tacca Giambologna je bil po poreklu Flamec. Imel je močno kiparsko delavnico. Medičejci so imeli neposreden dostop med Palazzo Pitti in Palazzo Vecchio z zaprtim hodnikom. Giorgio Vasari Dolga galerijska stavba. Piazza Grande.. Kot galerija že v tistem času. Loggia dei Lanzi Kip iz različnih pogledov – figura serpentinata za razliko od klasičnega kontraposta. V tem obdobju nadaljevanje stare Florentinske tradicije. Giambologna in Pietro Tacca. Giambologna privede to do vrhunca. Benvenuto Cellini. Stavba se konča z odprto ložo s Paladijanskim motivom. Firence.so naslikali drugi umetniki. razvijeta svojo vejo renesančne arhitekture Pietro Lombardo in Mauro Codussi. ženska figura ni več tako mišičasta kot pri Michelangelu. Ugrabitev Sabinke. Zanimiv portal. Postavljen je na sredino trga – princip za baročni urbanizem (vodnjak sredi trga v Rimu).

Palača gleda na kanal Grande – tu so postavljene najprestižnejše in najpomembnejše hiše. katera bo imela lepšo scuolo. Sansovino postavi celo vrsto objektov. doživijo Benetke umetniški razcvet. kovali so beneške dukate – pomembna valuta. kar spominja na Michelangelovo biblioteko v Firencah – nizanje enakih elementov: arkade. v zgornjem nadstropju pa bivalni prostori. Pročelje je enakomerno členjeno. Piazzetta. stebri rustični tudi v nadstropju. Benetke. Najbolj očiten projekt je Sansovinova ureditev Piazzette in tudi Piazze. ampak doževa zasebna kapela. Marka in njeno lastnino). kot pri Michelangelu na Kapitolu. začeta 1537/38. Zahteven tehnični podvig – utrjevanje parcele s hrastovimi piloti. Kvadratna struktura z osrednjim dvoriščem.st. kar je simbolno in praktično. Imel je funkcije proto za prokuratorje sv. Poseben tip v notranjščini – dvonadstropne stavbe z dvema dvoranama – spodnja je namenjena zbiranju bratovščin. Vrhunec okraševanja je v 15. Palača je trinadstropna – prilagodi se beneški tradiciji. Gre za javno institucijo. Jacopo Sansovino Nadaljevanje Palazzo Caprini. Bila je dvonadstropna. V času. Težo pa je bilo treba tudi čim bolj enakomerno razporediti. Logetta ima funkcijo lože. Biblioteka je dvonadstropna stavba. glavno dvorano prepoznamo po povezanih balkonih. Stavba je nizka in dolga. postavili so jo brez da bi vedeli. rdeče in bele marmorne plošče.obložen z marmornimi ploščami in porfirnimi diski. Sicer pa so na stavbi klasični beneški renesančni elementi. Antonio Abbondio – skrbel je za celo vrsto arhitekturnih projektov. V 16. pomembne so zato. npr. Jacopo Sansovino Prišel iz Rima in bil tu do smrti. 1527 je pomemben datum za arhitekturo (Sacco di Roma) – v Benetke pride več umetnikov. (Carpacio. vse se začne okoli leta 1537. scole pa imajo funkcijo blažiti razlike med vladajočimi sloji in navadnimi ljudmi. 1537 – 45. La Zecca. Bogato okrašena. rustično pročelje dobro ustreza funkciji stavbe.st. Benetke. dvojni stebri. v kateri se zbirajo beneški senatorji. Palazzo Corner della Ca'Grande. Sansovino ustvarja Grittijevo vizijo. Polstebri na slopih – princip starorimskega koloseja. Scole so se delile v Grande in Picolo – večje in manjše šole. Sebastiano Serlio. zato so bili tako popularni po Evropi. da stavba deluje bolj utrdbeno. Gre za deportacijo Bramantejeve Palazzo Caprini. Po eni strani ponavlja motiv doževe palače – dve nadstropji arkad. Objavijo ilustrirane traktate. zato se odločijo da bi knjižnica in ima to funkcijo še danes. balustrada s kipi. čemu je namenjena. Dvorana ob strani – albergo – namenjena zasedanjem manjšega sveta. V tem času vlada dož Andrea Gritti. ki ne bo preglasila doževe palače. Belini). V prvi vrsti je biblioteka nasproti doževe palače. Zbirajo se predstavniki različnih slojev – in plemiči in obrtniki. motiv slavoloka. V pritličju so gospodarski prostori. Beneške palače dolgo ohranijo gospodarkso funkcijo – kanal Grande je najširši in najbolj prehoden. Neke vrste dvojni red. ki delujejo zelo masivno. ko gospodarska moč Benetk peša. razlika je bila predvsem finančna. Cerkev ni stolnica. Vpliva s svojimi traktati – L'Architettura. da bi Benetke postale drugi Rim. druga okna imajo posamezne . Treba je bilo uporabljati lažje materiale – opečna gradnja. Benetke. Sansovino je bil njihov arhitekt. da je trg dosti harmonično urejen. Rustično pritličje. Marka (skrbeli so za cerkev sv. zgornja je namenjena zasedanju kapitlja – predstavniki. hkrati pa mora biti njej enakovredna. ki so upravljali z zadevami bratovščine. ker je bil beneški vladajoči sloj zelo zaprt (ena najstarejših republik do leta 1797). pomembne so kar se tiče umetniških naročil – okras je zelo pomembna priložnost za umetnike. Rustika v pritličju. Začnejo se pojavljati kamnite fasade. preden gredo na zasedanje v doževo palačo – strateško postavljena. poudarjena je tudi horizontalnost in umirjenost. potem pa še La Zecca ob laguni. zato se v srednjem veku pojavi tipičen enakomeren tloris. Tekmovale so med sabo. Bogato je okrašen tudi venec z girlandami kot pri Vili Farnesini v Rimu. nato so bili v njej hranjeni rokopisi kardinala. Sansovino je moral postaviti stavbo. Pomemben je bil Paladio in Vignola. Jacopo sansovino Kovnica. 1537 (komplet njegovih traktatov). kasneje je dobila tretje nadstropje. Scuola – stavba specifične beneške institucije – laične verske bratovščine. Znotraj te preklade najdemo dodatno polkrožno zaključena okna – Seriliana – na stebričih je polkrožno zaključen lok in dve stranski odprtini. si Gritti zamisli. potem Loggeta pod zvonikom.

vpliva v 17. bil je tudi v benetkah. Gre za tip vile suburbane – vila izven mesta brez spalnic – namenjena je preživljanju dneva. Michele Sanmicheli Umetnik iz Verone – mesto. Vpelje simetričen tloris – dosedno simetrizira stavbo. Villa Rotonda. Palazzo Thiene.st. Palazzo Bevilacqua in Palazzo Canossa. Tudi ta motiv je prenesen v profano arhitekturo. Benetke. Pomemben je tudi kot teoretik s svojimi štirimi knjigami arhitekture – Quattro libri dell'architettura 1570 (steberni redovi. Poleg bivalnih prostorov so tudi gospodarski. Vicenza. začeta okoli 1566 Uspe mu realizirati totalni ideal simetrične in centralne arhitekture – pomemben ideal za renesančne centralne arhitekture. Andrea Palladio Enaka shema z rustičnim pritličjem. gospodarska poslopja so dosti bolj preprosta. Gre za varianto Palazzo Caprino – tri ločni vhod. Pri Canossi triločni vhod. Canossa – balustrade s kipi od Sansovina. Čez celo strukturo potegne kolosalne pilastre – povzeto po Michelangelovemu Kapitolu. zasebne stavbe. Palazzo Grimani. mesta. Spominja na Medičejsko vilo. 1549/50. Villa Barbaro. rustični so tudi okenski okvirji. zelo pomemben pa je zaradi cerkvene arhitekture v Benetkah.balkone. Prevzema florentinski in rimski princip palače okoli osrednjega kvadratnega dvorišča. Poudarja vertikale z dvojnimi stebri in horizontale z močnimi zidci. Skrbeli so za utrjena mestna obzidja in opremo. Palazzo Valmarana. Stavba sama je kvadrat s portiki na vseh straneh. začeta 1556. Portike dosledno uveljavi prav Palladio – imel je teorijo. nad stebri je pomaknjeno naprej – manieristično. manieristični razmiki med stebri. Palazzo Porto. Verona. ki je okrašena po raznih vzorih. ponavlja formulo Palazzo Caprini. skoraj je nervozen Porta Palio in Porta Nuova. Tip vile rustike – podeželjska rezidenca. Verona. Od Michelangela prevzame volute okoli oken – klečeča okna. Vtis ni klasičen. Michele Sanmicheli Postavlja svoje variante palazzo Caprini. Neopaladijevstvo. okoli 1550 – 58. okna. Na pročelju je portik. Ni mu šlo za uveljavljanje starega antičnega načina grajenja. 1565. Vicenza. Višine nadstropij se enakomerno manjšajo. javne stavbe. Razlomljeno ogredje. Zelo bogato poslikana z Veronesejevimi freskami. stebri so bolj močni. Andrea Palladio Pomemben arhitekt. Vicenza. ki jih je pobral od Sansovina. s tem izgubi funkcijo nosilnosti stebrov. Ohranja rustično pritličje. mogočna konstrukcija. Maser. da so bile navadne antične hiše s portiki (vendar to ne drži). Sakralni motiv antične arhitekture se pojavi v renesančni profani arhitekturi. slavoločna okna. Uvede pravilno zaporedje stebrnih redov. Manieristične stvaritve. . Palača je dvonadstropna z rustičnim pritličjem in plitko rustičnim nadstropjem. Vicenza. Andrea Palladio Zelo simetričen tloris s kvadratnim dvoriščem v sredini. sakralne stavbe). Robustna. Ne boji se ovalnih in okroglih prostorov – prevzema iz starorimskih term. Pri vseh projektih je bivalni del bogato okrašen. Podobno kot Sanmicheli gre za bolj ali manj kreativno različico Palazzo Caprini. Palačo je postavil po svoji interpretaciji. trinadstropna in tridelna struktura. večkrat je potoval v Rim. v sredini je dvorana pokrita s kupolo. Originalno je iz Padove. Bevilacqua – motiv Seriliane. že skoraj ¾. ki je poslikana. ki spada v beneško republiko. Michele Sanmicheli Primerjava s palazzo dell'Te v Mantovi. Stavba je zelo simetrična. Nov element – ogredje zidca se razlomi. ki jih prestavi ob stran oken – manieristično kombinira različne motive različnih umetnikov. ki ima tudi gospodarsko funkcijo. Stavba je zopet zelo simetrična. Postavljal je palače v Vicenzi (tudi dve pomembni javni stavbi). Andrea Palladio Postavil je cel kup vil. začeta 1542. neenakomerna fasada. cel kup vil po beneški terafermi. zgoraj so dvojni pilastri. In 18. Kupola sama je sakralni motiv – panteon kot pracerkev poganskega sveta. čez katerega gredo fini pilastri. nadstropje je bolj plastično. Bil je uradni vojaški arhitekt beneške republike – pomembna funkcija. delal je tudi v Rimu.

Kombinacija bele stene in sivega kamna. Ogredje je celo. Tu poudarjajo barvo – Colorito (Tizianova Assunta) Pri Tizianu cel kup zametkov baroka. Skupni obema fasadama so tudi gigantski pilastri. Primerjava s Sansovinovo biblioteko – motiv. ampak je bila tu že srednjeveška mestna hiša. Marko). Skratka ni neke konkretne vsebine. Gre za masivno arhitekturo s kolosalnimi ¾ stebri kompozitnega reda. ki deluje dosti enakomerno. Prvotni stebri so bili nepravilno razporejeni.…). ob katerega je postavljena stranska ladja. Uspelo mu je realizirati renesančni ideal mesta. zato si je tudi lahko to privoščil. Pri Rafaelu ne . To prosojnost bi lahko razumeli manieristično – preigravanje dodatnih prostorov z odprtinami. Bolj gre za razpoloženje kot zgodbo. Razlomljeno ogredje. tako poenoti celo pročelje. Različno široke traveje je obravnaval na isti način – različno široke stranske odprtine. Stavba je dvonadstropna.st. okoli 1576 – 80. Razlikovanje med srednje-italijansko in beneško tradicijo: Disegno (Rafael – Vnebovhod) – podlaga. začeta 1571. dosti bolj dinamizirano in me več tako bogato okrašeno. Andrea Palladia Bivališče beneškega kapitana – kot nadzornika mesta. motiv Serilijani nima dekorativne funkcije. Beneško prevladovanje se kaže tudi v njeni arhitekturi. Giorgione je delal bolj za zasebne zbiratelje. pilastri. Notranjščina je precej enostavna za ta čas – ni sledu o kakšnem manierizmu – napovedovanje baroka. ki ga je povezal in ločil od cerkve s prostostoječimi stebri. Vsebinsko reliefi predstavljajo beneško zmago nad turki. zato temu rečemo Palladijanski motiv – polkrožna okna s stranskimi odprtinami. Slikarstvo v Benetkah Na začetku 16. Bazilika je še vendo mestna hiša. ki ga Palladio dosti uporablja. Nevihta. Andrea Palladio Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami. Vicenza. Procuratie Nuove. Vasari se osredotoči na Firence in Rim. San Giorgio Maggiore. Pri vsebini zmanjka historia. Loggia pa kot bivališče predstavnika benetk. 1564 – 80. Vicenzo Scamozzi Postavljene so pravokotno ob biblioteki in so tudi identične Sansovinovi biblioteki. Dresdenska (speča) Venera. Bazilika ni bila postavljena na novo. Mogočna plastična struktura. Giorgioneja zanimajo figure v krajini (Speča Venera. Scamozzi je pomembnejši v urbanizmu – zaključek renesančne tradicije. Andrea Palladio Bazilika v primarnem smislu – v starem Rimu kot javna dvorana za različna zasedanja (krščanska arhitektura prevzame ta izraz. Stena je členjena z gigantskimi polstebri.i. Na vrhu je balustrada s kipi. Il Redentore. Specifičen moment je meniški kor. Vicenzo Scamozzi Dokončal je Sansovinova in Palladijeva dela. Vicenza. ravno. Še en motiv so t. Benetke. Poenoti z uporabo antičnih motivov – prepletanje dveh timpanonov. Zgleduje se po Sansovinovi Loggii v Benetkah. Andrea Palladio. termalna okna – okna polkrožne oblike predeljena z dvemi vertikalami. ki so polkrožno zaključeni.Basilica. Benetke. Običajna renesančna shema – gladka stena. Loggia del Capitaniato. 1593 – 95. Ladja je ločena z arkadami. Baldassare Longhena – v cerkveni arhitekturi nadaljuje Palladijevsko tradicijo. ker gradi po vzoru rimskih bazilik). Palmanova. Največji kontrast temu so Benetke. je vreden omembe Giorgione. on je dobil nalogo. Poudarjeno križišče s kupolo. imamo razlomljeno ogredje. začete 1584. Pri obeh slikah gre za dvodelno kompozicijo. Palladio pri kupolah ostaja tradicionalen po beneški tradiciji (sv. Ne gre več za zgodbe Sv. začeta 1549. z namenom da se vzpostavijo slikoviti pogledi. pročelje 1607 – 11 Vincenzo Seamozzi Problem bazilikalnega pročelja (prvi je bil Alberti) – problem višje ostrednje ladje in nižjih stranskih ladij. Benetke. podobnosti s Sansovinovo biblioteko v formalnem smislu – dvonadstropna stavba. Tu so prebirali zakone. Gre za mestno hišo. Longitudinalne arhitekture. okna s trikotnimi čeli. stena je zelo bogato reliefno okrašena na vseh ravnih površinah – manieristični princip horor vacui. Giorgione Z njo Giorgione ustvari veliki akt. da dogradi pročelje. Dodal je še tretje nadstropje zaradi zahtev. ki je skupna vsej likovni umetnosti. Pod odpadlim ometom vidimo opeke. tako pravi Vasari. Pisma in antike.

Beneško okolje skoraj vedno. Tintoretto. Pavel III. Najdenje trupla sv. Leonardo uveljavi tipičen renesančni portret. 1532/35 Karel V. St. Maria Gloriosa dei Frari. ki je usmerjena v nebesa. s psom. Tintoretto (Jaccopo Robusti – njegov oče je bil barvar »tintore«. 1514/15 Ariasto. Tako formulo prevzame Rubens z Amazonkami Marijina pot v tempelj. podobno tudi Veronese. 1513/38 Ni ohranjeno. Povvsod gre nekako za dopasni portret. okoli 1534/38 Za Scuola della Carita. vendar so figure usmerjene proti Mariji. Tizian malce tekmuje z Leonardom in Rafaelom. viša – na temno podlago slika s svetlimi barvami. figure so vzporedne s prostorskimi plani. Tintoretta pa označujejo za manierista. Veronese). 1562/66 . 1919/26. Tizian. Najpogosteje so upodobljeni italijanski vladarji (Benetke. Pri Rafaelu zelo hladne barve. z nečakom 1546.gre za neko enotnost. Dinamična kompozicija. Most v sredini prazen. Leonardo da Vinci. Marka. plitvejši prostor. Pomembna je povezava poteze čopiča z barvo. zelo je energičen za razliko od hladnega manierizma. Element usmerjenega gibanja prevzame barok. Veronese je klasicist (podobno kot Palladio v arhitekturi). Obe deli še spadata v visoko renesanso. Dinamično. Veronese ohranja tradicijo beneških scuol. živi precej neopazno. Dož Andrea Gritti. po drugi strani ima toplejše barve. 1545/46 in Pavel III. Rafael. Tizian Izrez se veča. okoli 1525. Marko reši sužnja. okolje je malce izmišljeno. njegove slike so temačne. ki sta tudi naslikala svoji bitki (nista ohranjeni). Marka (figure bolj v žanrskih situacijah). Tizian Federico Gonzaga. ki se ga je lotil v dveh delih. Pri coloritu ne gre za samo barvo. ne toliko za same Benetke. Karel V. Tizian Tizian j zelo dolgo živel. Za primerjavo Gentile Bellini – procesija na trgu sv. Benetke Naslikal je okras. Scuola Grande di San Marco. Marku. v bitki pri Mullbergu – konjeniški portret. okoli 1510. Prostor napravi drugim slikarjem (Tintoretto. 1548 Karel V. zato uporabljamo originalen izraz in ne barvo. Palla Pesaro. zelo svetel. Zgoraj kristus lebdi. Oba sta pomembna portretista in imata celo vrsto naročil za dekorativne projekte. Rafael to prenese tudi na moški portret. Ta izrez raste. figure vzporedne slikovnim planom. potem celopostavni. Pomembna bitka za beneško zgodovino. 1548 Bitka pri Spoletu. okoli 1545. 1548 in 1562/66. ko gre za neko svetopisemsko zgodbo. slika za Doževo palačo. Tizian Najprej sedeči portret. hladnejše barve kot pri Tintorettu. dramatično dogajanje. tako dobi tak vzdevek »tamali barvar«) Uspešno delavnico. Pomemben je v portretu. figure so postavljene v diagonalo. uspe mu rahli chiaro-scuro. stavba s tipičnim vzorcem Doževe palače. Sv. Pri Tizianu je tudi gneča. Gre za božjo intervencijo v dogajanje kot pri Sv. skrajšave za občutek prostorskosti. Primerjava z Michelangelom (Spreobrnenje Savla) – podobna kompozicija. Benetke Primerjava z Bellinijem. piramidalno kompozicijo. pri Gonzagi že skoraj dokolenski. Ustvarja dramatične prostorske kompozicije. Mantova). Oba sta si v vzporednem razvoju. V ozadju sta stebra – klasična arhitektura. 1503/05 Baldassare Castiglione. ki jo pogosto srečamo Mona Lisa. pri Tizianu in benečanih tople barve. ohranjena risba. cesar. Tizian prenese to v zasuk.. Od leta 1548 je Tizian v glavnem delal za Karla V. Pomemben je način nanašanja barve na platno. Je osrednja oseba beneškega slikarstva. 1548 Dramatičnost.

Tintorettova večerja je bolj v revnem okolju. Slike na platnu fiksirane na strop ali steno v zlatih okvirjih (pozlačenih). množica figur. za San Giorgio Maggiore. Beneški princip dekoracije – slikal je v zlatih okvirjih. vojaki. Stropi – alegorične kompozicije. Dela bolj svobodne poteze. pogled v naravo. Gre za križ v treh fazah (enega lopova pribijajo. Barve so bolj hladne. Sala del Maggior Consiglio. ki so namenjene zabavi. povezave s Palladijem. Kristus na sredini. slikal je tudi bitke. 1562/63 Moramo se potruditi. ki se odpira v nek balkon. Ta slika je bila pripisana Tintorettu. ker je bil Kristus žejen. Figure se nahajajo v klasični arhitekturi. hkrati pa je središče dogajanja. sveto dogajanje pa je pomaknjeno v ozadje. Tizian je slikal raje rdečelaske. 1564/87. okoli 1585. ki pripravljajo večerjo). Benetke Horror vacui. Hoteli so. horror vacui. Motiv vojaka. Mešanje historije z žanrom. Raj. Zmagoslavje Benetk. Sala del Maggior Consiglio. Maser. ki kockajo. Kristusova vertikalnost se nekako porazgubi. Portret starca z dečkom. Nadaljuje tradicijo Giorgioneja. 1592/94. imeli pa so jo za preveč profano. v pritličju Marijino življenje. . na drugi Salomonovi stebri – verjeli so. Na eni strani konji. da jo na novo poslika. 1588/92. Pod kotom 45°. sveti dogodek in žanr. namenjene zasebnim naročnikom. da se je spet postavil na noge. Tintoretto je potreboval kar nekaj časa. če je bila slika dobro narejena. Cela vrsta žanrskih prizorov. da je ohranil jasnost. temnejše. Marija je pomembna v beneški ideologiji. bolj žanrsko. Nekaj manjših mojstrov: Palma Vecchio (vzporeden z Giorgionijem) Cela vrsta svetih družin. Marietta Robusti Umrla je prej kot oče. Avtoportret. ker je hotel ohraniti berljivost. Skrajšave – namen. da so prišli iz Salomonovega templja v Rim. Marijin sprejem v nebesih: manieristična situacija – množica bolj ali manj v sprednjem planu. ki odpira vrata ter vstopa v prostor). ki čaka da ga prebode. Tintoretto dobi ogromno dela. kjer se figure porazgubijo. Vecchio pa raje blondinke. 1573 Klasična arhitektura. Doževa palača Največja slika na platnu. ni pa šel v skrajnost. da se sliko gleda od spodaj navzgor. Scuola Grande di San Rocco. V isti sobi deloval tudi Tintoretto – Raj. Dunaj Večkrat se je ženska dela pripisalo moškim. zgoraj Kristusovo življenje. Tintoretto pride na svoj račun po letu 1577. Marietta Robusti (Tintorettova hči). Nedavno so na tej sliki našli njen monogram. Tintorettu je uspelo zajeti celotno zgodbo. Potem pride do kompromisa in sliko preimenujejo. ko Doževa palača pogori. Benetke. Veronese dobi naročilo za zadnjo večerjo in on naslika to sliko. Pri Veroneseju pa gre bolj za slavnostne gostije. manj figur. drugi je napol dvignjen in potem še sam Kristus). na stenah – iluzionistični kaprici (naslikana niša. Zelo velika slika. Bolj mitološki prizori. Doževa palača. bežišče premaknjeno na eno stran. v prvem planu žanrski prizori. Ni enega samega trenutka. zadaj vojak s sulico. Svatba v Kani Galilejski. Iluzionistične kaprice.Prostor v glovini. okoli 1585. Bolj pomembne figure. Naredil je tudi sliko za Scuolo Grande di San Rocco. ki drži palico z gobo s kisom. ženskih figur – se zgleduje po Tizianu. Kristus je postavljen nad zemeljsko dogajanje. Poslikava vile Barbaro. Arhitektura ne kaže preveč na Benetke. Gostija v Levijevi hiši. Paris Bardogne Deloval je proti sredini stoletja. okoli 1561. še zlasti. Prostorska diagonala med dvema svetovoma (Kristus s skupino in služabniki. Tintoretto Križanje. gre za družbeno razlikovane. strop Alegorična upodobitev Venezie v ženski figuri. Paolo Veronese Lahkotnejši motivi za vile. Naslikana vrata in figura. da zagledamo Kristusa in Marijo. Sliko beremo iz leve proti desni. Znamenja manieristične inverzije (preobrat). S pomočjo žanrskih prizorov mu uspe vse skupaj zajeti. Zadnja večerja. Figure v polkrogu.

da je postala dvorna slikarka v Madridu (v okviru španske umetnosti). Sestre igrajo šah. Vse sestre so slikale. portret avtoportret z Bernardinom Campijem Funkcija propagiranja svoje sposobnosti in svoje lepote. risbi Slikanja se je učila pri Bernardinu Campiju. kretnja angela po Leonardu. okoli 1523. Pri Moroniju je tipična črnina – pod vplivom španike. Ena ali dve osebi. Preigravanje med aktivnim in pasivnim. Giovanni Batista Moroni. Campi slika.Palma Giovane Po Tintorettu velja za vodilnega beneškega slikarja Slikarji izven Benetk: Dosso Dossi iz Ferrare Melissa. Bil je dvorni slikar. bog oče po Michelangelu. Sofonisba Ženske umetnice so bile večinoma hčerke slikarjev. Sofonisba je bila nadarjena. Napolnjena kompozicija. ker se je za plemkinje spodobilo – spada v kontekst preživljanja prostega časa. Moroni. ki slika Merkur hoče ustaviti »Krepost«. Vključena je tudi sestra izven slike. v začetku je imela malo naročil. okoli 1527. 1570 Mešanje dveh zvrsti portreta in žanra. Imela je še šest sester in enega brata. Oba kot portretista sta pomembna. Cela vrsta simbolike Portret dečka Bil je dober portretist. V okviru tega mešanja se bomo srečali še pri Sofonisbi Anguissoli. slikala je v glavnem portrete svojih družinskih članov. Potrudi se s psihološkim izrazom. S. Ljudje niso tako zelo pomembni Moški portret Črni vitez V obeh primerih je ozadje klasična arhitektura – arhitekturna kulisa. Kar nekaj avtoportretov slikarjev. Krojač. Zanimivo je. da ne moti Jupitra pri slikanju. Maria sopra Marcanti. Bolj veder portret Lombardija -Muretto di Brescia Delova le v Brescii. Ikonografska novost pri Sofonisbi. Krojač pri svojem delu. Naturalistični detajli: vanitas – opomin na kratko življenje. da je slikala še naprej. Sofonisba pa je bila plemkinja v Cremoni. Poleg tega pa je Sofonisba večja od naslikanega slikarja in bolj pade v oči. pa je bil njegov učenec. kasneje se je uveljavila. Sofonisba pa se daje na ogled. ki so se slikali v dejanju slikanja. Rim Ukvarjal se je s problemom figure v krajini. Njen oče je imel kontakt z Michelangelom – uveljavljena hierarhija. Motiv igre s šahom v primerjavi z dvemi sočasnimi deli. obraz vzame od Tiziana. renesančne. Bizaren vtis. Recanati Notranjščina (podobno Vitoreju Carpaciu). motiv pri celopostavnem portretu. Lorenzo Lotto Oznanjenje. da so fantje bolj vredni od deklet. Bolj horizontalen format. ker uveljavljata celopostavni portret. Slikal je bolj mitološke figure. Sodeloval je z Ariostom. skoraj stripovsko. Marsilio z ženo Angelček natika zakonski jarem. Figure so monumentalne. da načeloma sama ne upodablja sebe – prefinjen učin vloge subjekta in objekta. Šah je prišel iz arabskih dežel – vojna med spoloma ali ko šah igrata dva moška – politična vojna. da v sliko vstavi moškega posrednika. da so glavni elementi ženske. ampak noben se ni v takšnem momentu. Jupiter. .

ki je sestavljen iz različnih renesančnih ornamentov – školjčne niše. zelo so previdni pri prevzemanju renesančnih prvin. Okna so pravokotna. Grad Wawel. Naturalistična upodabitev. srečujemo ga do 17. V obeh primerih gre za vladarski projekt. Vladarji so se med sabo dogovarjali o političnih zadevah. prevzemajo renesančna pravila glede geometrične urejenosti stavbe. kar je v osnovi gotski princip.st. Popularen projekt polkrožnih arkad. da je obok postavljen na slope. V tem času dobi dvorišče – polkrožne dvonadstropne arkade. Bartolommeo Berrecci Grad sam je nastajal postopno. Motiv slavoloka. Slog je zelo dolgo v veljavi. najprej postavljena ladja. po Evropi še precej živa. prevzamejo renesanso v najčistejših oblikah – vzhodna evropa (Madšarska. Specifika tega sloga je obilje orkasja. ampak predvsem na ravni okrasa. Gre za posamezne projekte. ni mešanja z domačo gotsko tradicijo. zlasti nagrobniki. Češka). Kvadratni prostor s kupolo in bogato okrašenimi stenami. Na skrajnih robovih evrope. a se hkrati bolj ukoreninijo v domačo tradicijo. Poljska Sigizmundova kapela. Ladja je še tradicionalno gotska zadeva. je bil na Madžarskem Reliefna portreta Matije in njegove žene Beatriče Večina njegovih stvari je bila uničena zaradi turških vpadov. najprej se elementi pojavijo v okviru arhitekture. školjčne niše. dva različna mojstra. ki nima strukturne funkcije. Pomembni so tudi kardinali. Španija Univerza v Salamanci. Bil je humanistično izobražen in eden redkih vladarjev. Zelo kmečko okolje. Gotika je v 16. Slikarstvo se še najkasneje uveljavi – bolj se pojavljajo manieristični elementi. Za primerjavo molža krav – žanr. podobno kot tudi pri Tintorettu. ki so potovali ali uvažali (nagrobniki). stolnica Krakov Naročnik Sigismund I. okoli 1515 Spomenik v slogu plateresco – na neko stavbo aplicirajo okras. V Franciji pa nasprotno. imajo neposredne zveze z Rimom in s srečevanjem z novo umetnostji. ko se ti italijanski dosežki širijo po Evropi se ta renesansa aristokratizira. Najbolj znamenita je zadnjica in umazani podplati. Stolnica v Granadi Dvodelna struktura. delajo neke svoje sinteze. Kor je ideal renesanse . zahodna (Španija).Jacopo Bassano. Vplivi prihajajo z italijanskimi umetniki.st. EVROPSKA UMETNOST IN RENESANSA Renesansi sta bili dve. in drug drugemu pošiljali umetniška dela ter umetnike. nato pa še kor. le da so dodani tu renesančni elementi. Krakov. Precej čist renesančni projekt. Spominjajo na izdelke iz srebra – filigran – migotanje raznoraznega okrasja. Madžarksa -Matija Korvin V 2/2 15. pilastri s kapiteli. Na vrhu loža. ki je imel svojo kopijo Albertijevega traktata. Ustvari se francoski klasicizem. ki velja za vodilno v smislu civiliziranosti. Novo je to. Kapela Tamasa Bakoeza. bogato okrasje. značilen poznogotsko dekorativen obok. antikizirajoči pilastri. Šele potem. stolnica. Poljska. najprej zgodnejša v Italiji in v 16. Pomembno je tudi kiparstvo. polkrožne arkade. Najvišji aristokrati so tisti. ki naročajo dela po novem slogu – zavestno zgledovanje po Italiji. Preobilje okrasja je specifika španske arhitekture – celotna površina prekrita z reliefnim okrasom. Španski arhitekti so se šolali v Italiji. Prevzemanje renesanse je bil zelo počasen proces. Lorenzo Vazquez. od tod mu ime. ki jo prenesejo v svoje dežele. ni globljega vpliva na domačo tradicijo. Meša historio in žanr – krši načelo dekoruma svete slike. Poklon pastirjev Deloval je v Bassanu. ki imajo renesančne elemente. Esztergom Cela vrsta zgodnjerenesančnih form. Ne gre za geometrično pravilno zadevo. Življenje v renesansi je nasploh civilizirano – njena kultura velja za odličnejšo.st.st.

ki je premagal Furijo in je končno zavladala doba blaginje in miru. Prestolnico preseli iz Toleda v Madrid. Dvorišče je postavil sin arhitekta Emanuel. Petru. Formalno bi lahko razbrali problem figure serpentinate – cela skupina zahteva gledanje iz večih strani. mavrska utrdba. Dolgo časa pod arabsko nadoblastjo. porazil protestante. Lovrenca. Vera je zelo pomembna v španskem in umetniškem življenju. Vse skupaj je strogo. Konj je postavljen v tipiško beneško krajino. Cerkev je v grobem grški križ. Leone in Pompeo Leoni Obuditev cesarksega starorimskega portreta – buste. V tlorisu vidimo. Fillipa II. 1548. Karel V. Ta slog postane prevladujoči. da je staro arabsko premagano. Kar se slikarstva tiče. Naslanja se na slikarski prototip.). Izrazita dvojnost – skrajna strogost. krog s kapelami prislonjen na samo ladjo. oklep kipa se da sneti. Osnovna ideja je sakralna. Dorski stebrni redovi. bolnica in kraljevi apartmaji. Juan Bautista de Toledo in Juan de Herrera Obdobje vladavine sina Karla V. univerza. Ta kompleks sta postavila dva arhitekta.. Palača Karla V. Kompleks različnih stavb. v bitki pri Muhlbergu. v sredini pa motiv Serilijane. minimalno okrasje v notranjščini. njegov sin pa se je naselil v Madridu. vzor v čisti obliki stebrnih redov – spodnji dorski. delal je v Nemčiji in kipe pošiljal naokoli. Karel V. Leone ni živel v Madridu. Rustično pritličje in nadstropje z gladko steno. Strogost postane značilnost španske umetnosti. Toledo je bil konkretno Michelangelov pomočnik pri Sv. Znotraj te utrdbe je renesančna stavba. Za primerjavo Cenninijev portret Cosima I. Primerjava zunanjščine s Palazzo Caprini. Vse skupaj je že malo zakomplicirano – vpliv manierizma. ki daje vedeti. ki so na vrhuncu razvoja v pomembnosti upodobljencev. Na dan sv. gradnja je trajala dolgo. Tizian Karel V. ter celopostavne podobe v marmorju in bronu – najdražja materiala. Karel V. Cela vrsta njunih portretov. nov element v slikarstvu. Šlo je za slog brez orkasja – estilo desornamentado – vhod je postavljen po vzoru fasade rimske Il Gesuv z obeliski in timpanoni. Karel V. Gre v prvi vrsti za versko stavbo – mešanje verske in posvetne funkcije. V tej bitki je Karel V. po drugi strani poljudnost in obilje okrasja. Primerjava s kipom Marka Avrelija. Oče in sin delata doprsne in dopasne postave. dvorske stavbe pa bolj strogo sledijo renesančnim elementom. da se ga razumeti kot krščanskega viteza – zmaga kreposti nad pregreho. po vzoru Bramantejevega tempieta (naročnika sta bila starša Karla V. kot rimski cesar je ogromno potoval po Evropi. Petra. ostalo je golo. . najdemo le plitve pilastre in tanke lizene. Pročelje je enakomerno členjeno. ni imel fiksne prestolnice. Srečamo polkrožne loke in različne stebriče. dodatno poudarjen vhodni del s portalom. so pomembni Tizianovi portreti. vendar je danes uničena. najbolj očitno izstopa cerkev. Pročelje je obdano z dvema stolpoma. Vladar naroči delo v renesančnem slogu. Postavitev dveh figur – gre za namig na legendo Cesarja Avgusta. Referenca na antičnega vojskovodjo. Karel V. neokrašeno. Poljudna tradicija se dosti bolj naslanja na obilje okrasja. ki razčlenjujejo fasado. je vladal kot španski kralj in kot rimski cesar v ½ 16. Rustično pritličje ima fino nakazan stebrni red. Ta stavba je utrdba zunaj mesta. nekakšna funkcija vile. stoji nad premagancem. kip iz brona v dveh pogledih. Gre za mrežo stavbnih kril okoli pravokotnih dvorišč – spominja na rešetko sv. Mavrsko utrdbo predela za lastne potrebe. Oba arhitekta sta se izobraževala v Italiji. Celopostavni izrez. politična funkcija svetnika. ni bil več cesar. v okviru tega kompleksa je samostan in mavzolej Karla V. ostalo je gola stena brez okrasa. Karel se postavlja v to vlogo. premaga Furijo. da dobimo idealno golo podobo. da napravi kopijo Seiseneggerjevega portreta. da gre za kvadratno stavbo s krožnim dvoriščem – pravilni geometrijski liki na ravni zasnove. Leone Leoni Manieristični projekt.st. Lovrenca so španci porazili francoze – profana. vzporednice z Michelangelovim načrtom za cerkev sv. bil je samo španski kralj. Tizian je dobil naročilo. Alhambra v Granadi.– centralna sakralna stavba. El Escorial. zgornji jonski. Bil je bolj umirjen in je živel v glavnem v španiji. Tizian Konjeniški slikani portret. pilastre in podobno.

Slika . Escorial. Trenutek. Luca cambiaso. Fillip II. da naredi ta portret Marije Tudorske. Pellegirno Tibaldi Značilnost španske sakralne umetnosti je. preden ga križajo. Lovrenc je Michelangelovsko mišičast. Michelangelo) Kristus očisti tempelj Tintorettovska kompozicija. Barve oblačil so manieristično hladne. Potoval je proti zahodu. Federico Zuccaro. ki ga ni v Sv. Zelo ambiciozen projekt. Mor bolj psihološko označi svoje upodobljence – vpliv domače tradicije. 1577 Odpotuje 1577 v Toledo. Cela vrsta slikarjev. Posluži se formule Tizianovega portreta. Fillip II. Ozadje je temno. v manjših projektih domači mojstri. figure izstopajo. Tizian Kljub verski naklonjenosti so imeli želje po mitološki erotični ikonografiji. Kompozicija je bila na vsebinski ravni zelo jasna. Anthonis Mor Anthonis Mor iz Nizozemske. Imel je vzdevek El Divino – kot božanski slikar – zaradi čustvenega naboja. Predstavnik manierističnega portreta – natančno izrisano oblačilo. Tipična španska črnina. da se jih je dalo brati od daleč. Najprej je delal za celo dinastijo Habsburžanov. Fillip je bil navdušen tudi nad Boscevimi slikami – razumel ga je kot moralizirajočo alegorijo. njegovo prvo pomembno naročilo. Sv. Alfonso Sancez Coello Morov učenec. 1554. kiparski okras Leone in Pompeio Leoni. Poesie. Mor Infanta Usabel Clara Eugenija. zato prihajajo umetniški vplivi iz obeh koncev. Funkcija portretov za portretiranje potencialnih nevest. aritekturni okvir Juan de Herrera. in Fillipa II z družinama. Formalne značilnosti Tibaldijeve slike: figure so bile zelo velike in jasne kompozicije. kompozicija pa je enostavna. v tej je vključil portrete umetnikov. je pa nizozemsko naturalističen. Filipova hčerka s pritlikavko – funkcija dvornih norcev. Bolj manieristični moment. tradicija bizantinskega ikonskega slikarstva. večji izrez. Za cerkev samo je bil naročen obsežen slikarski program. Fokus je na golem ženskem telesu in ljubezenskih prigodah. zadržanost v sami noši. Pompeio Leoni Globoka religioznost. Filip II. in Ana Avstrijska. iz njihovih zbirk nastanejo današnji muzeji. Izven tega dvora v slikarstvu delujejo še drugi umetniki. El Espolio. Nadaljevanje Leonijevega sloga. da so vladarju lahko karkoli rekli v obraz. Upodobitev apokrifnega motiva slačenja Kristusa (prizora. ki mu je namenil čast. da se je iz kraljeve spalnice videlo na ta oltar. Bolj lutkaste podobe. Leta 54 je bil poslan v anglijo. Tintoretta. vendar ni tako temna kompozicija. da je ustvaril glavno sliko z mučeništvom Lovrenca. ko kristusa slečejo. Marija Tudorska. Najbolj je zadovoljen s Tibaldijem. ni prostorskosti. večinoma gre za italijane. ki postaja popularna po celi Evropi. Naslikal je dve verziji te slike. Escorial. Sofonisba Anguissola Spletična Filipove tretje žene in tudi četrte (žene so pogosto umirale pri porodu). Je bil najpomembnejši zbiratelj slik svojega časa – vladarji začnejo zbirati umetniška dela.…). Prevzema Leonardov sfumato. El Greeco Iz Krete. ki so ga navdihnili (Tiziana. v španiji vera prevzame protireformacijska načela. tudi italijanskih. 1570 je potoval v Rim (Rafael. Španija je bila v takratnem času precej večja. Pismu). Je osebno nadzoroval to delo. Nagrobnika Karla V.Veliki oltar (retablo). Kljub temu so bili zelo spoštovani – imeli so privilegije. Čustvene podobe v protireformacijskem smislu. kombiniral je več vplivov. ob straneh so kipi. tudi kraljevi prostori so bili nameščeni tako. ni bilo nobenih dvoumnih sporočil. Rafaela. slike Juan Fernandez de Navarrete. Fillip II. Njen španski opus je precej nedefiniran. gmota figur. da zasedajo celotno površino stene. pod njihovo oblast je spadala tudi J Italija in Nizozemska. 1567 se je ustavil v Benetkah (vpliv Tiziana in Tintoretta). Delal je v Seviliji. dramatična skupina figur. Fillip ustanovi funkcijo uradnega kraljevega slikarja. Luis de Morales Cela vrsta njegovih nabožnih podob (Pieta in Marija z otrokom). Arhitektura s stebrnimi redovi in ustreznimi prekladami.

ki silijo v višino. Opravka imamo s predelavami nekih lovskih koč. z namenom udobnega. Tam je postavljenih cela vrsta dvorcev. In 17.1524 Naročilo Franca I. Do leta 1560 se zgodijo najpomembnejše zadeve na področju umetnosti Chateau – prijetni dvorci za aristokrate. Bil je strasten lovec.i.je v zakristiji – povezava. horror vacui. Sicer še nimamo polkrožnih lokov. ampak za predelave po najnovejši modi. v nebeškem delu je trikotna kompozicija in dosti bolj abstraktna. angel nosi dušo umrlega v nebo – v bizantinski umetnosti na prizoru Marijine smrti. italijanske novosti sprejema dosti bolj zadržano in jih druži z domačo tradicijo. ki so značilnost italijanskega manierizma. prijetnega bivanja. ki so jih postavili tajniki. Francija Najbolj čisto italijansko renesanso prevzamejo na robu Evrope. Izgubijo vojaško obrambno funkcijo. Od tu naprej je vglavnem delal za zasebne naročnike. Francija pa. vendar ohranijo nekaj starih elementov – okrogli stolpi. osvetljene – višane figure. Imeli so neposredne stike z Italijo. Problem pri El Greecu je problem manierizma – po formalni plati cela vrsta tipičnih manierističnih značilnosti. jih pa najbolj trajno prevzame in vključi v svojo tradicijo – francoski klasicizem (terminološko sta dva iz 16. vendar je bil premalo protireformacijski v formah. Na osnovo stavbe je aplicirana ta mreža pilastrov. Slika je po formalni plati manieristična – figure nagnetene v ospredju. Krilo Franca I. Najpomembnejši je bil Franc I. ki je nekako v sredini. skoraj je že baročen. ampak se v njih vidi verska gorečnost. Prevzamejo členjenje s pilastri in različnimi venci. Italijanski okras je zelo ploskovit. ki so značilnost teh francoskih dvorcev. S to sliko naročniki niso bili zadovoljni – preveč tuj v formalnem smislu. Najprej prevzemajo renesanso v nekih okrasnih detajlih. Temna ozadja. Upodobil je tipični bizantinski motiv Marijine priprošnje.st. ki je bil ustanovitev te cerkve – legenda da naj bi se ob njegovi smrti pojavila svetnika. 1515 . zato se je najraje zadrževal na podeželju v tem dvorcu. tukaj ima versko gorečnost. da te stavbe zelo dolgo gradijo. Značilni stolpi na vogalih. po tem letu pa se začnejo verske vojne. poudarjeni vhodi v stavbe – kot nek stražni stolp. Njegovi portreti niso tako manieristično hladni. značilnost je tudi to. Tloris je nepravilen. 1511/24 Sam tloris postaja dosti bolj pravilen – gre za tri krila okoli kvadratnega dvorišča. V obeh primerih gre za specifično za francoski odgovor na italijansko umetnost. po drugi strani pa ne gre samo za preigravanje formalnih elementov. V zemeljskem delu nagnetenost figur. Njegov slog je dosti prepoznaven. Italija je bila središče civiliziranega življenja. Poskušal je priti na Madridski dvor. Dvodelna kompozicija – zemeljski in nebeški del. 1515 Azay-le-Rideau Kraljeva naročila: Blois. Imel je delavnico. !547 – 1560. Dva primera portretov in nabožnih podob. Nadaljevanje domače tradicije – visoke strehe. . obzidje. cela vrsta portretov. njegovi upodobljenci (kleriki) so realistično upodobljeni. Meščani v bližini kralja.). kompozicija je kvadratna. nasledi ga Henrik II. Na začetku 16. Ne gre za nove stavbe. Značilna pilastrska mreža. Paviljon je višji od ostale stavbe. ki ga razlikuje od manieristov (tudi Tintoretto). Bury. Loarska šola – primeri dvorcev. kralj posnema njih. značilni podaljšani proporci teles. veliko stolpičev. Chenonceaux. Deloval je proti koncu stoletja. Loarska šola. t.st. v barvah vpliv Benetk – zelo tople barve. ter ga odnesla v nebo. ki so izključno dekorativni element. znamenita zavita stopnišča. ki so financirali kralja. Upodobitev pogreba grofa. različni zidci. Francoski kralji so z invazijami pripeljali invazijo italijanskega okusa v Francijo. V prvi fazi je najbolj vplivala lombardska umetnost. saj so jo skušali osvojiti. Pogreb grofa Orgara Eno najbolj znanih njegovih del. – zunanje pročelja – dve nadstropji arkad in na vrhu loža (vzor Bramanteja). horror vacui. ki je vladal od 1515 – 1547.

Caen Pilastri. Rosso je najprej vodja. Vogalni stolpi se sploščijo in postanejo del stavbe. Alegorični . Majhno zlatarsko delo. v zgornjem delu pa kombinacija okrasa iz štuka in slik – slike v štukaturnih okvirjih – prvič to srečamo v Rafaelovi šoli. Zlata vrata – imamo opravka z domačim arhitektom. Ti umetniki. vendar gre še vedno za klasično gotsko cerkev. Figure v štuku so zelo Michelangelovske. ki je ozek in dolg prostor. V Francijo sta prišla ta umetnika. Loarska šola 1495 – 1525. Tipična srednjeveška situacija. ob osrednjih odprtinah dvojni pilastri. Fontamblojska 1525 – 1540. Pariz Ladje so polkrožno zaključene. .princip. po njegovi smrti prevzame vodstvo Primaticcio. Mreža pilastrov. okoli 1508 Postaviti ga je dal kardinal George de Buis. Tukaj postane vodilni dekoraterski princip. Renesansa je bolj v detajlih. Rosso Fiorentino in Primaticcio Najzgodnejši primer galerije – dvorane. priljubljen pa postane v Angliji in na Nizozemskem. Gilles le Breton Novo dvorišče – dvorišče belega konja. Klasična francoska shema z odprtinami v srednjem delu (vzor Castel Nuovo v Neaplju). Ta dvor postane umetniška referenca za konkretno Francijo – pride v modo.Chambord. Okras – elementi iz italijanske renesanse. Gilles le Breton Najljubša rezidenca. Bronasti relief Izdelan z namenovm. začet 1519. Kraljevo stopnišče – ženske figure (Primaticcio) – specifičen francoski tip ženskega akta. Fontainbleau. 1528 – 40. Novo je pravilni vrstni red stebrnih redov. ki jo posnemajo aristokrati po vsej deželi. 1528 – 1540.. pomembna družbena vloga. obdane z obzidjem. Porte Doree. so se ponašali s sposobnostmi vojaških inžinirjev. 1539 – 43. apartmaji – ta princip je povzet po medičejski vili Poggio a Caiano. Cour du Cheval Blanc. Gre za pravilno geometrijsko obliko – v sredini je srednjeveški princip stavbe. Značilna delitev stene v leseni opaž v spodnjem delu. Osrednji prostor je križne oblike. Cerkvena arhitektura Francija je domovina gotike. dosti bolj očitni pa so paviljoni – značilnost francoske arhitekture. St-Pierre. Franc I. strehe so strme. šlo je za veliko dekoratersko delavnico. Stavba ima v sredini zavito stopnišče – gre za dvojno stopnišče – izumil naj bi ga sam Leonardo. Poligonalni stolpi na vogalih – poudarjena utrdbenost. Značilen je obraz v profilu. Fontainebleau. da bi bil inštaliran kot luneta v spodnjem portalu. Solnica Franca I. ki ga srečamo že dostikrat. Domenico da Cortona Predelava že obstoječe lovske koče. St-Eustache. ki so iskali delo na teh dvorih. okras okoli 1533 – 40. cela vrsta dimnikov in stolpičev – spominjajo na gotske katedrale. mreža zidcev in pilastrov. ki dajejo srednjeveški učinek.i. v vogalih so t. Fontainebleuska šola tu pride do izraza. Benvenuto Cellini Cellini na obisku pri kralju Francu I.. Italijanski umetnik. ki je naslonjen na stavbo. proglasi Paris za svojo prestolnico. Mreža ploskovitih pilastrov. efekt pa je še vedno gotski. Vpliv italijanskega manierizma. Gaillon. Fontainebleau. ki je njihov nacionalni slog. kot pa za arhitekturo. povabil ga je že Karl VIII. Galerija Franca I. Fontamblojska šola – bolj se uporablja za slikarstvo in kiparstvo. Druga faza arhitektura. Okrasje – slavospev Francu I. srečamo pa ga že prej. Vključevanje renesančnih novosti je bilo naporno. Spet so na obzidju mogočni stolpi. Namenjena je promenadam pozimi. Poudarjen vhod. fokus bogato okrašene mize. Cela kompozicija še ni čisto simetrična. Srečamo pa tudi svitkasti motiv – izvor ni jasen. predelava lovske koče – z lovom se bomo srečevali tudi v slikarstvu – aristokratksa zadeva. s klasičnim okrasjem.

spet natančno izrisano oblačilo Karel IX. verjetno je bil flamskega porekla. Ni več potrebe po upodabljanju Vener. Orfej in Evridika. nato zelenkasti. Jean – malo ohranjenih dokumentov. okoli 1538. Isti dekorativen princip. krajino samo pa je slikal po nizozemskih vzorih – značilna barvna perspektiva – v ospredju so rjavkasti toni. pred 1554. Francois Clouet Spominja na Tizianov portret Karla V. 1566. Francois Clouet Konjeniški spomenik. Francois Clouet Portret neke dvorjanke. Germain Pilon Busto smo videli že na medičejskem dvoru – obuditev cesarskega doprsnega portreta. Franc I. Niccolo dell'Abbate Tretji pomembni umetnik iz Italije. ki so delovali v času kralja Henrika IV. Kiparski portreti so morda še bolj prestižni zaradi dragega materiala. V ozadju so Durerjevska drevesa. Pri dopasnem portretu avtorstvo ni razločno. oblačilo prevladuje nad samim obrazom. povezava z Leonardovo golo mladenko. Poudarek na erotičnosti. Ženske podobe . Kamin v dvorcu Ecouen. Morda povezava z lovom.st. Pesimistično razumevanje slike – prinašalka vsega zla kot Pandora Gabrielle d 'Estrees in vojvodinja de Villars v kopeli okoli 1594. Tukaj imamo osebo iz krščanske zgodovine. Ob dami je tihožitje iz nizozemske tradicije in žanrski prizori v ozadju. Rdeča zavesa je značilna v baročnem času. Precej več nizozemskih vplivov. Tukaj ne gre za portret dejanske pokrajine. Jean in Francois Clouet Oče in sin. ni jasno za koga gre. naj bi bila upodobljena ljubica Henrika II. daljši proporci in zelo majhna glava v značilnem profilu. Žanrski moment. Pomemben je za francosko krajino 17. Prvi ženski akt v francoskem slikarstvu. Deluje ob koncu 16. ko je krajina tista. Diana na lovu. 1543 – 44. Leonardovska votlika.. s katerim smo se dostikrat srečali. da bi upodabljali ženski akt (izgovor). vendar so namesto kiparskega okrašja figure naslikane. Francoski tip zelo elegantne ženske figure. Vloga reprezentacije. ki zanima slikarja in naročnika. Figure so manieristične. še posebej zaradi tapiserije v ozadju. Karel IX. Niccolo dell'Abbante Najbolj suveren je bil v krajini. Jean Cousin st. Portreti vladarjev in dvora Princip slike. Tipično telo za to šolo. Primer. vladar. Slika deluje zelo dekorativno. zato. zelo gladka koža v nasprotju z dlako jelena. Po Jeanovi smrti je Francois postal glavni portretist Franca I. v ozadju pa modrikasti toni – ustvarjanje pogleda v prostor.Primer Gola varianta Leonardove Mone Lise. Benvenuto Cellini Nimfa z jelenom – priljubljena lovska motivika. Jean Goujon? Diana kot boginja lova. predvsem v provincah – opominjajo podložnike. – on zaključi z verskimi vojnami. okoli 1552. Eva prima Pandora. 1574. druga Fontainebleaujska šola Isti motiv kot dama v kopeli. Še vedno pa je potrebna zgodba. je izmišljena in je kot kulisa. Tu je krajina z mitološkimi prizori. 1557. ki nekaj da nase.figuri Neptuna in Ceresa. . Portret paše v tradicijo manierističnega vladarskega portreta.st.. Obraz je morda malo humorno upodobljen. Celopostavni kot znamenje pomembnosti upodobjenca. poskrbi. okoli 1540. vendar noben ne izstopa po kvaliteti. okoli 1570. Franc I. Dama v kopeli. prizorišče zgodbe. ali pa ljubica Karla IX. da je njegovo obličje zabeleženo. tudi atribucije niso jasne. Šola je izraz za umetnike. Fontainebleaujska nimfa. Dame so imele dojilje za svoje otroke. Umetniki so večinoma že francoz in nizozemci. Druga značilnost je odprt pogled v prostor – proti horizontu in pogled malo dvigne. Jean ne spada v to Fontainebleaujsko šolo.

Primerjava s Palazzo Caprini – rustično pritličje. Dosti jih ni več ohranjenih – uničili so jih med francosko revolucijo. kar se okrasa tiče. njihova matična rezidenca je na podeželju. Ancy-le-Franc. Hotel Carnavalet. Spodaj leže (en gisant). Členitev stene – rustika v pritličju in gladka stena z okni v nadstropjih. ki sta namenjena za gospodarske prostore. ki pa so sedaj štirikotni. pokojnica v drži medičejske Venere. Vsi pomembneži se radi zbirajo v teh rezidencah Le Grand Ferrare. ki je na ulično stran zaprto z ograjo in portalom. ARHITEKTURA Dvor je najpomembnejše umetniško središče francije. da bi ta nagrobnik stal v svoji kapeli. kombinacija stare srednjeveške tradicije in italijanske renesanse. Ta stavba je vplivna za nadaljne hotele.Mestna rezidenca plemiške družine (drugi družbeni kontekst. Hotel v današnji podobi je podoben temu. Dvorišče je okrašeno z reliefi Jeana Goujona. Sebastiano Serlio V tlorisu mu je uspelo postaviti italijansko stavbo – enakomeren simetričen tolris. Tu je ohranjen samo portal. v dvorišču so bile mišljene arkade – tega prvotnega načrta ni uresničil. Serlijeva novost je simetrično pravilen tloris. Naročniki so bili otroci. Pariz . Ob nagrobniku sedijo apostoli. Tloris – glavno krilo s stranskima in dvoriščem. Spet dve upodobitvi pokojnikov. Značilnost so paviljoni – določeni deli so povišani. Francosko so poudarjeni vogali. Uveljavi se poseben tip zasebnega bivališča. – manieristične figure kreposti. Danes je v tem hotelu muzej pariške zgodovine. Nagrobnik se zgleduje po skici prvotnega načrta za nagrobnik Julija II. Sebastiano Serlio Rezidenca kardinala in papeškega odposlanca. Germain Pilon Arhitektura – načrt Primaticcia. ker niso marali vonjav v bivalnih prostorih. okoli 1545 – 50. 1515 Italijanski mojstri. Katarina je imela načrt. Mrtva pokojnika sta upodoblljena naturalistično. ki pa so izdelane v italijanskem slogu. Pregradna stena je stavba sama zase. nadstropje členjeno s polstebri. Umetnik je zbežal iz Rima po Sacco di Roma. Imenovan je bil za glavnega gradbenega nadzornika. ker pa se spodobi. V upodobitvah pokojnikov se uveljavlja naturalizem. in Katarine Medičejske. Pierre Lescot Ideal je še vedno pravilni geometrični tloris. si postavijo mestno rezidenco). Risba pročelja in rekonstrukcija celotne stavbe. Hotel-entre-cour-et-jardin – dvorišče in vrt.Nagrobni spomeniki Pomembni kiparski elementi. Philibert Delorme in Pierre Bontemps. zgoraj pa živa molita (En orant). Louvre. Značilnost pokopavanja je. kar se Pariza tiče. Italijanska arhitektura – pilastri z bogatim okrasjem. Arhitektura je v italijanskem slogu. Nagrobnik Henrika II. vendar se je treba prilagoditi dejanskim možnostim prostora. Fontainebleau. plitev okras. Stavba tvori sprednje dvorišče. Tipičen je poudarjen osrednji del s pilastri. Ulično pročelje – rezidence so zaprte od ostalega mestnega prostora. Gre za kraljeve nagrobnike iz cerkve St-Denis. Stavba je pomembna zaradi novega stavbnega tipa – Hotel particulier. Stena je nadaljevanje tradicije iz Loarske šole – zidci in pilastri. ki je po rodu iz Ferrare. je prostor. da so prisotni v bližini dvora. Nagrobnik Ludvika XII in Ane Bretonske. to poslopje je obdano z dvema kriloma. Monumentalna kiparska struktura okrašena s celo vrsto kiparskih figur. Kuhinje so stlačili čim bolj daleč stran od teh prostorov. da so kraljeva srca pokopavali posebej. enostaven. Zgledoval se je pri Belvederskem Cortileju – dvojni pilastri in motiv slavoloka na sami fasadi – vpliven v Franciji. 1542 – 46. Njegovih del v franciji je malo ohranjenih. Podobna shema z motivom slavoloka. Pokojnik – posnetek Michelangelove Piete. Posoda za srce Henrika II. Problem. Francoska specifika so kreposti na vogalih. Upodobljena sta oba predstavnika dvora in sicer dvakrat. ni kiparskega okrasja. Spet pokojnika upodobljena dvakrat. in Klavdije. Nagrobnik Franca I. Corps-de-logis je osrednja stavba z najpomembnejšimi prostori. Kontinuiteta. Stena je strogo členjena. vsi posnemajo dogajanje na samem dvoru. Hotel particulier . Figure kreposti na vogalih. Masiven blok z notranjim pravokotnim dvoriščem. Pariz. okoli 1544 – 50.

tudi dvorce – uveljavi se standardna delitev. med njimi je kiparski okras. Petit Chateau. Dimniki pa so v obliki sarkofagov. tri nadstropja z odprtinami. skupek mas – masivna arhitektura. Propagiral je hotele. Jeann Bullant Spomenika v manierističnem smislu. . kapela. Philibert Delorme (Ecole des Beaux-Arts. le da so tu v plitvem reliefu. Louvre. Mrgolenje površine. Ta tip je zelo vpliven in ga bomo srečevali vse 17. Anet. francijo doletijo verske vojne. klasičen. Slog se je zaradi tega tiskanega medija lažje širil. 1547 – 49. Anet. Notranjščina – pomembna je dvorana – Salle des Caryatides. Pri Ecouenu prvič srečamo gigantski stebrni red. Delorme – operira z masami. ki jo nosijo te kariatide. Osrednji del pročelja z dvorca Anet. je pa podoben princip kot pri Grande Ferrare. pred 1550. Chantilly (okoli 1560) in Ecouen (okoli 1560). Izumita francoski klasicizem.st. Draperija kariatid je zelo klasična (ozke vzporedne gube). Notranje dvorišče – najprej postavi osnovno glavno krilo. Portal s klasičnimi pilastri. čeprav bi tu lahko videli tudi Palladijevski motiv.st. kiparski okras Jean Goujon Najpomembnejša arhitekta sredine 16. logična posledica je manjša umetniška produkcija. Pomemben je zaradi traktatov in ilustracij stavb. Danes je ohranjen samo vhod v cel kompleks in kapela. Trinadstropna struktura z dvojnimi stebri ob strani. Reda sta korintski in kompozitni.st. Nimfe so podobne kot pri kariatidah. da so dame in gospodje sedeli ob priložnosti kraljevega mimohoda. 1547 -52. vendar ne živi tukaj.. In 18. Stavba je dvonadstropna z mansardo na vrhu. Namen je imel srednjeveško mesto posodobiti. Cour Carre. ki je bila namenjena. Za primerjavo zlata vrata iz Fontainebleauja – nadaljevanje tradicije. ker je šel denar za vojsko. dosti nepravilna. Gre za visok in ozek motiv – gotski vzgon v višino. Od vsega kompleksa je ohranjenega zelo malo. ki so bile postavljene v Franciji v njegovem času. zgoraj pa je loža. kot jih je uveljavil Serlio. 1546. Prvič v okviru francoske arhitekture srečamo cerkev centralnega tlorisa. Jean Goujon – postavil je tribuno za glasbenike. kjer je bil vhod v glavno stavbo. Kupolna cerkev postane glavni tip centralne arhitekture v 17. Vodnjak je zanimive oblike. Vhodni del je ohranjen vendar so ga preselili v Pariz in je vzidan v stavbo. Bogatejša okrašenost kot pri Serliu. v pritličju je cisterna. vendar manieristično tukaj ne gre za vhod – poudarjenje elementa na stavbi dejansko nima funkcije. ki se nadaljuje in razvija še v 17. Zgleduje se po atenski akropoli. Kot manierist je bil naklonjen obilnemu okrasju. Jacques Androuet du Cerceau st. Dokončno združita staro francosko tradicijo z italijanskimi novostmi – visoke renesanse – v novi nacionalni slog. Francoska je razdelitev v paviljone po vsej dolžini stavbe. Philibert Delorme (De L'Orme) Dvorec. Palača je v celoti mogočna. treh polkrožnih vhodov. 1549 – 52 Zasebna kapela. sodeluje z Goujonom – poudarek na okrasu arhitekture. Pri Chantillyju imamo poudarjen vhod – slavoločni motiv. Zelo malo je ohranjenega. Proti koncu 16.st. Relief v lunetti – Fontainebleaujska Nimfa od Cellinija. ki se tu pojavi zelo zgodaj. Okras je kombinacija stebrnih redov in zelo ploskovitega reliefnega okrasja – alegorije v atikah. Loža – motiv slavoloka. Prvi iz dinastije arhitektov – družinska služba. Motiv slavoloka. loža sicer dobi drugo obliko v 17. Lescot je bolj dekorater. mnogo del je bilo uničenih.st. ker dosti del ni ohranjenih. Pariz) Glavno krilo. Goujon je najpomembnejši kipar v franciji iz sredine 16. ki so postavljeni v trikotno kompozicijo. ohranjene pa so te ilustracije. Pierre Lescort.Še srednjeveški grad mnogih francoskih kraljev. Jean Goujon Reliefi nimf se nahajajo v Louvru. Pariz. ki ga je Delorme postavil v Normadiji za ljubico Henrika II. Cela vrsta bizarnih manierističnih okrasov – zgoraj je kiparska skupina iz brona – jelen z lovskimi psi. Okras sam je dosti bolj italijanski. Fontaine des Innocents.st. 1525 Franc I. širše odprtine z dvojnimi pilastri. kasneje so prizidana ostala poslopja. portal je skupek masivnih kubusov. prevzema ideal Fontainebleaujske šole. pomemben je tudi zato. za prestolnico določi Pariz.st. portal (avant-corps).

. Premaga Špancev nad Holandci. Jacques Bellange Dvorni umetnik Lorenskih vojvod. Kompozicije so sestavljene iz elegantnih figur. Zgodenj spomenik na začetku 16. malo njegovih ohranjenih del. posledično vidimo veliko množico majhnih figur. italijanski so kiparski medaljoni z upodobitvami rimskih cesarjev. Sama gradnja je potekala zelo počasi. Notranjščina pa po vzoru Fontainebleaujske šole. Marije kot elegantne dame s podaljšanimi proporci. Ligier Richier (St-Pierre. Po letu 1621 se vrne v francijo.st. Henrik VII. Sorrey. nato dela v Firencah za Cosima II. kot pri drugih deželah severno od Alp – kako prevzemajo italijanske renesančne novosti. Zanimiva je interpretacija upodobitve v razpadajočem. ki je zasedel ta grad. Iz grafike lahko razberemo. 1610 gre v Rim. Po osvojitvi Lorene. Hampton Court. saj so dajale informacijo. ki jih je naročil iz Italije. dokumentacija vojnega dogajanje. ki smo ga že srečali.29 Postaviti si ga je dal kardinal Thomas Wallsey. Vladarska arhitektura. Nagrobnik pa je okrašen s klasičnim frizom. Gre za nadaljevanje gotske morbidnosti – smrt je v krščanstvu kot nekaj dobrega – začetek večnega življenja. členjenje s pilastri. dolgimi vratovi.i. Pietro Torrigiani (Westminster Abbey. ANGLIJA Enak proces. zaradi tega je pobegnil v Anglijo. Svete osebe se upodablja na lep način. Nadaljuje gotsko tradicijo. kakršne ni. je tekmoval s Francem I. Vtis celote. institucija kralja opeša. Začetek upodobitev figur iz Komedije del Arte. Henrik VIII. Namenoma kontrast med mrtvim telesom. kjer je izdelal ta nagrobnik. 1512 – 18. po njem vlada hči Elizabeta I. vlada od 1509 – 1547. le po risbah in sliki. Pride do kulturnega razcveta. Marije se pojavljajo dvakrat – dva trenutka iz iste zgodbe. Tekmovalnost med vladarji. da je Michelangelu razbil nos. Žanrske grafike – posebnosti je naslikal na precej odvraten. 1514 . kjer se je spustil na zemljo in pokazal realno stanje posledic vojne. Grafika Tri Marije ob grobu (okoli 1602 – 17) in Lajnar. Stavba je še tradicionalno srednjeveška. Jacques Callot. grotesken in karikiran način. je umetnik ustvaril dve seriji Strahot vojne (Velike in Male). ob vogalih pa so renesančni putti.Konec stoletja. Nagrobnik Henrika VII. Pokrajina se odpira od zgoraj. po drugi strani pa spet groteskni žanr – Pantaloneja – popularna komedija. ljudi nižjega sloja pa se upodablja bolj karikirano. množica majhnih figur – božji pogled na človeštvo. in Lady Margaret. Serija Obleganje Brede (1627) in serija Velike strahote vojne (1633). Njegova glavna naloga je bila dokumentiranje dogodkov na dvoru – upodobitve aristokratskega življenja. Figuralni tip je zelo manierističen. ki je značilno za nizozemsko krajino iz višje perspektive. London) Znan je po tem. Koža na okostnjaku je bolj dekorativno manieristično napeta. Te krajine so bile dostikrat realne in so imele vojaško funkcijo. Okostnjak drži v rokah svoje srce – ločenost srca od telesa. razen teh grafik in risb. Medičejskega. Jacques Callot Dobi veliko naročil za upodobitve vojaških ceremonij. ki to vojno bije. Figure imajo tipično gotsko draperijo. Imamo dva elementa združena – mrtva pokojnika z rokami v molitvi. Bar-le-Duc) Njegov najbolj znani nagrobnik. revnem načinu. kakšen je teren. Wallsey je padel v nemilost Henrika VIII. Florentinsko slavje – očišče. draperija je dosti bolj fantastična in manieristično interpretirana. upodobi razpadlo truplo pokojnika. Zunanjščina – zgledovanje po loarski šoli. Nonsuch Palace. 1558 – 1603. Palača ni ohranjena. Priljubljen motiv pri večih umetnikih. Grafike so razdeljene v sakralne podobe in žanr. manieristično so obrnjene proč od gledalca. Nagrobnik Reneja De Chalon. V angleškem okolju je sakralna arhitektura še dolgo tradicionalna. po 1544. Obleganje Brede – naročilo nekega vladarja. Krajina je pomembna z vojaškega vidika – v smislu zemljevidov. Umetnostno postane pomembna Lorena – samostojna vojvodina do leta 1633. začeta 1538 t. Henrik je dal . Prevzemanje renesančnih novosti se odvija na ravni dvora. Pantaloneja (1616) in Florentinsko slavje (1619). palača. da gre še za zelo tradicionalno zadevo.

Grafična serija. 1590 – 97. bogata natančno izrisana oblačila. Figura je plastično oblikovana. da se vladarji niso brigali za to zvrst. kot pa slike – tapiserije imajo funkcijo – izolirajo prostore. Mrtvaški ples. Hieronima. Cerkvene arhitekture iz tega časa na tem območju ni. Hardwick Hall. 1532 pa se je dokončno vrnil v London in tu tudi ostal.postaviti to palačo iz nič.. posamezni stavbni prostori nametani na kup. Wollaton Hall. piramidalna kompozicija. 1532 Enak tip portreta. skupek mas. Robert Smythson eden prvih profesionalnih arhitektov. zelo slikovita silhueta. Hans Holbein ml. Trgovec Georg Gisze. da ga pošljejo prijatelju v spomin. Prvi vtis je še vedno srednjeveški. . klasični motivi v detajlih. naročniki so kralji. Ni imel neke šole in ni imel močnega vpliva na lokalno institucijo. Holbein je bil dober risar. Hans Holbein ml. 1580 – 88. niše). Po rodu nemec iz Augsburga. ker je bilo treba hišo zelo ogrevati. Hans Holbein ml. Okras je tudi iz francoskih vzorov – ploskovito okrasje. dvorjani. Royal Progress) Luksuzna hiša za kraljico. Naročijo svoj portret. manj okrasja na samih stenah. historie ni. ker je na Holbeina vplival Jean Clouete. Holbein je upodabljal osebe iz različnih družbenih slojev v družbi okostnjaka. med 1523 in 1526. Robert Smythson Podoben princip kot na prejšnjem primeru. Naslanjanje na francosko tradicijo s paviljoni – razčlenjena stena v strešnem delu. ki je klasičnega izvora (pilastri. V Angliji je spoznal Thomasa Morea – pomemben v politiki in parlamentu. upal je da bo dobil službo na dvoru Franca I. ampak nemci in nizozemci. Obisk je pomemben. 157. vendar mu ni uspelo. relativno pozna faza razvoja – tloris je že simetričen. Monumentalna. ki je apliciran na profan žanr. jih ne zanima. v sredini je glavna dvorana. velik izrez – dopasni portret. Erazem Rotterdamski. Derbyshire. Robert Smythson (prodigy house. Zdaj že zelo simetričen tloris. zato so njegovi portreti zelo natančno zrisani. Nottinghamshire. Holbein je 1524 potoval v Francijo. Portretisti pa so v glavnem tujci. Holbein Funkcija prijateljskega portreta – v humanističnih krogih. Po drugem Londonskem obdobju se je vrnil v Bassel. Somerset House. Slikovita silhueta. London Zadeva ni ohranjena. po drugi strani pa motiv okovja – iz francoske arhitekture. kar je posebnost. glavno sporočilo je smrt – prej ali slej nas bo pokosila smrt. Po tlorisu gre za slikovito stavbo z vogalnimi stolpi – vpliv francoske arhitekture. okoli nje so drugi prostori. je najpomembnejši portret. kar se žanrov v slikarstvu tiče. Prodigy – pomeni izjemnost. Sir Thomas More. nove stavbe so na ravni dvora SLIKARSTVO Specifika angleškega slikarstva je ta. Prvi resen poskus gradnje v renesančnem slogu – klasična stavba v celoti. Poudarek je tudi na oblačilih. Spoprijatelil se je z Erazmom. 1523. telesnosti. ki so jo imele. vendar ne italijani. hiša je slovela zaradi stekla – luksuz. Portret ima zgolj reprezentančno funkcijo. veliko simbolnih detajlov v okolju. Iz njegovega prvega Basselskega obdobja. Skica portretov Eden najstarejših primerov družinskega portreta severno od Alp. Tip portreta učenjaka – prenos tipa od sv. imamo občutek volumna. aristokrati. nekaj kar ni navada – ustrezno funkciji. Henrik VIII je zelo rad zasegel palače drugim pomembnežem in jih predeloval po svoje. V zasnovi gre za štiri krila okoli kvadratnega dvorišča. Sprva je tam delal za nemške trgovce. zidci. čudo. Henrik VIII je zbiral bolj tapiserije. Štiri faze njegovega ustvarjanja.

Ni ohranjena.. Imajo alegoričen pomen – deviška kraljica – uveljavljena ideologija. Mladi mož med vrtnicami.. Sprva oblikuje nakit. 1536 – 37 Kristina Danska. Poudarek na natančno izrisanih oblačilih. kot drugi slikarji.43 Kvazi renesančna palača – poudarek osrednjega dela. Žena Henrika VIII. Cela vrsta projektov na ravni dvora. Značilno modro ozadje. Natančno izrisani in dodelani detajli. Na grobo povzemajo vzore. Psihološka oznaka – Holbein je dosti bolj realističen. oblečena je v črno. polnopostavnega stoječega portreta. Lucas Horenbout Prinesel to verzijo. nato počasi pride do samega vrha. 1536. 1533 S to sliko je dokončno zaslovel. ker je bila vdova Francesca della Sforza. Heidelberg.st. Isaac Oliver Iz francije. NEMČIJA Renesančna arhitektura se uveljavlja na drugem nivoju. Katarina Aragonska.. Ottheinrichsbau. da bi ga omenjali. Bili so pod zelo strogim nadzorom dvora. izjemno. Nicholas Hilliard Na prelomu stoletja. 1537 . V slogu pa posrečeno ujemanje s Holbeinom zaradi natančnega risanja – zaradi majhnega formata. dinastija Wittersbach Stadtresidenz. Landshut. Vloga spominskih prijateljskih portretov. Levina Teerlinc V službi na angleškem dvoru. Funkcija obeskov ali so vstavljeni v različne škatlice. Eden izmed prvih pomembnih domačih umetnikov. okoli 1588. Idealizirana podoba Elizabeta I. figure so podvojene. poudarek je na natančno izrisanemu oblačilu Portreti Elizabete I. okna s trikotnimi zatrepi. gre za fresko v njegovem vladarskem kompleksu. anamorfoza. Zavrnila je Henrika VIII. Povezava med očetom in sinom je pomembna v aristokratskih krogih – aristokracija se utemeljuje na krvi. Ana Klevska. 1556 – okoli 1560 . Holbein Primerjava s Thomasom Morom in Clouetovim portretom.. nemčija je bogata z gotiko. cela vrsta objektov s simbolnim sporočilom. Cela vrsta portretov. Podobna je slovenska arhitektura. lobanjo vidimo s strani. 1538 Prvi primer ženskega celopostavnega portreta. Nadaljevanje Holbeinovske tradicije – natančno izrisana bogata oblačila. Na vseh teh portretih pa deluje zelo lutkasto – kot ilustracija otroške knjige. noben umetnik ni bil tako pomemben.Ambasadorja. V miniaturi se je lotil celopostavnega portreta. Neznana žena. Henrik VIII. Bila je nečakinja Karla V. da so dvorjani imeli vsak svoj portret kraljice. Portreti so celopostavni – pritičejo najpomembnejšim vladarjem. Elizabeta I. Znana je po dokumentaciji. Pomembno je bilo. Nadaljuje staro nizozemsko tradicijo dvojnega. Hans Holbein ml.i. Miniaturni portreti: Zelo priljubljen format v Angliji. njegovih staršev in Jane Seymour za Whitehall Palace. Najbolj znamenita je lobanja – t. Značilno nemško modro ozadje Cela vrsta portretov Henrika VIII in vseh njegovih žena: Jane Seymour. Henrik VIII v svoji običajni pozi. zato toliko portretov. rustično pritličje. Ti portreti postajajo vse bolj ploskoviti. Portret Henrika VIII. zelo problematične pa so atribucije. Bela oblačila. Gre za tradicionalni italijanski tip palače – kvadratni blok z dvoriščem v sredini. kar je v 16. 1536 Pomembno naročilo. Nadaljevanje ambasadorjev v kompoziciji. Henrik je dosti bolj ploskovito naslikan – pomembna je natančnost.

Ponavlja princip Palazzo Farnese. ki so nekaj posebnega in izjemnega – sem so spadale in umetne in naravne stvari: različne slike krajin. bogato okrašeno z reliefnim okrasjem. Stene so namenjene razkazovanju kipov. eksotične školjke. Strehe so značilno nemško čebulaste. drevjem. deloval je tudi v Munchnu. okoli 1591 in Štirje letni časi. ki je deloval na Rudolfovem dvoru. Začetek današnjih muzejskih zbirk. Slog je isti. zlasti ženskih. ki je namenjena rastavljanju antičnih kipov oziroma njihovih kopij. Ceres in Kupid. ne razume je kdorkoli.st. Kot cesar je vladal do 1612 – prestolnico cesarstva je preselil iz Dunaja v Prago. kot Vertumnus. okna so pravokotna. 1614 – 20. Členitev stene spominja na Domenica Fontaina.st. Bakh. Augsburg. Ne preveč laskav portret sestavljen iz večih rastlinskih elementov – enako funkcijo ima v realnosti – vzporednice na makro in mikro ravni. 1581 – 1600 Friedrich Sustris Dinastija Wittelsbachov. Slovel je zaradi tega posebnega žanra. Povzema italijanske manieristične elemente. Elias Holl Velikanski blok. In 17. fosili. Gre za elitno občinstvo. Rudolf II. imeli so funkcijo v diplomaciji. astronomov. Antiquarium. Merkur in Psihe. Erotična vsebina. Umetniki niso bili strogo vezani na en sam dvor. naročnik je mestna oblast. pridelki. Pomemben element so Kunstkammer – zbirke. Značilna je komplicirana ikonografija. 1593 Kipar.st. renesančna zasnova – pravokoten kubus. Poudarjen portal. Giuseppe Arcimboldo Delal je portrete in alegorične upodobitve s pomočjo nekih objektov – različno cvetje. švicar Oba sta delovala v podobnem slogu. Mestna hiša. Praga Zanimivo središče – izzven manierizma ob okoncu 16. Vertumnus je bog letnih časov in štirih elementov. bodisi v nišah. upodobitve mitoloških ljubezenskih parov. alegorije z nekim političnim sporočilom. Residenz. Bartholomaus Spranger iz Bassla Joseph Heinz st. detajli so zelo dodelani. 1568 – 71. Wittelsbachi zaposlujejo umetnike iz različnih koncev – zelo eklektično okolje. Dvorišče ima celo vrsto klasičnih motivov. vendar niso ohranjene. Merkurjev in Herkulov vodnjak. Na vrhu pročelja skombinira motiv Il Gesuv – motiv z volutami. portretov. slog ostaja isti. Bil je nečak Filipa II in je nekaj let preživel na španskem dvoru. Adriaen de Vries. Stena je bogato členjena. Augsburg je pomembno mesto. Gre za zbirke. antični kipi. Hans von Aachen Povzdiguje Rudolfa II in njegovo vladavino. Izdelava v dveh fazah – dva umetnika. Manierističen princip. Freske so poslikane z groteskami – motiv iz starega Rima. ki so popularne v 16. Proporci so bolj manieristični. Adriaen de Vries Deloval je torej tudi v drugih mestih. Arcimboldo je skrbel za scenografije – značilen format dvorske umetnosti. spet postane Dunaj prestolnica. Gre za galerijo. Dela tudi za mesta: Augsburg. Munchen. – manj umetniških del. Členjena stena s pilastri in zidci.Enak princip kot v francoski arhitekturi – gradove počasi dograjujejo. Tridesetletna vojna v prvi polovici 17. Alegorija Miru.… Z njego smrtjo je bilo vsega konec. 1573. Palača ima zelo dodelano ikonografijo – starozavezni in antični kipi. ne gre za dvorno situacijo. To ni tipično za fasade palač. Jacopo Strada in Simon Zwitzel. Hans von Aachen iz Kolna. celo seriliana. Poleg umetnikov se je našlo tudi nekaj alkimistov. NIZOZEMSKA . Umetnosti in Obilja. Manieristične podobe. Rudolf II je imel največjo. Ogromno aktov. Prevzema njegov princip figure serpentinate. Augsbur. Prevzel je fascinacijo z nizozemci in italijani. bodisi na podstavkih. posojali so jih drugim dvorom – znamenje dobrih političnih odnosov. filozofov. deloval je pri Giambologni.

Pri objokovanju – figure so dosti bolj gotske. weltlandschaft. okolje pa naslika v ptičji perspektivi – uporablja dva različna pogleda.09 in oltar objokovanja 1508 – 11 Voluminozno polne osebe. 1561 – 66. kot da bi jih gledali naravnost. tehtnica. kako figuralno skupino vključiti v pokrajinsko ozadje – renesančna arhitektura. v ozadju pa v modrikastih tonih – občutek globine. Naročniki so predvsem mestne oblasti. Splošne značilnosti – središče v Antwerpnu. Osrednji del je podoben cerkvenemu stolpu – italijanski način. ki se ne more odpovedati sporočilni vrednosti. vpliven je v 17. Deluje zelo gledališko. žanr (o čistem žanru še ne moremo govoriti. Problem. Različne figure naslika. Krajina ima še vedno vtis naslikane gledališke kulise. 1514 Žanr. Quentin Massys/Metsys Tri njegovi slikarski tipi: oltarne podobe (navezuje se na staro nizozemsko tradicijo. Cornelis Floris de Vriendt Najpomembnejši arhitekturni projekt celega stoletja na tem območju. Znan je po perspektivi – zanimala ga je arhitektura v perspektivi. 1579 se sedem provinc s holandijo (od tu holandsko slikarstvo – umetnost vseh provinc) na čelu združi v Utrechtsko zvezo. nato v zelenkastih. Antwerpen. 1581 so se odcepile od špansko-nizozemske posesti. realizem in naturalizem sta le v podrobnostih. da se ljudje ukvarjajo z materialnimi dobrinami – dilema pri ženi. pilastri.st. Primerjava s upodobitvijo sv. ki so obdane z dvojnimi pilastri – motiv slavoloka (Brammante).…) Erazem Rotterdamski in Peter Egidij. Ta termin je uveljavil Max Friedlander. Poleg tega je pomembna še zasebna arhitektura – podjetniki. Zaključek starega nizozemskega poznogotskega slikarstva. imajo funkcijo moralnega sporočila). Ane 1507 . loža. osebe že delujejo bolj profane. maske in motiv okovja (zdi se kot da je prevzeto iz železarskih predmetov) – popularni so tudi kot arhitekturni okras. hkrati pa se ozira k možu. okoli 1520 – 24 in Krajina s Haronovo ladjo. Tisti umetniki. popularen je motiv poklona treh kraljev. Boj se konča 1648 – španija prizna nizozemske province kot samostojno državo – Westfalski mir. Eligija – bil je mučenec. Skušnjave sv. vpeljuje pa novosti iz renesanse – vpelje Leonardov sfumato). ki se oddaljujejo od stare tradicije. komplicirana arhitekturna konstrukcija. venčni zidci. Erazem je izdal Hieronimova pisma. Okrasni motivi so se uveljavili preko njegovih grafik – svitkasti motivi. Stara nizozemska tradicija – natančno izrisano. Izhajanje iz domače tradicijie v osnovnemu tipu in apliciran italijanski okras – rustično pritličje. ki lista molitvenik. masovna produkcija večinoma sakralnih prizorov.Španija je imela posesti v južni italiji in na nizozemskem. V severnih provincah ni naročnikov iz dvorov in cerkve. Njegove krajine imajo termin manieristične krajine – načela barvne perspektive – v ospredju naslikane stvari v rjavkastih tonih. ki je bil v prvotnem poklicu kovec denarja – Massys je stopnja naprej. nato so se protestanti uprli. v ozadju krajina. 1517 Prijateljska portreta. 1585 španska armada zasede Antverpn (današnja Belgija). Joachim Patinir Pomemben je za krajino – izumitelj t. Fantastične krajine. okoli 1521 . Razvoj sakralnega motiva Hieronima v študijski sobi – povezava ni slučajna. dopolnilo italijanskih okrasov. Istočasno se pojavijo trije pomembni slikarji. sfumato. Mestna hiša. bogata oblačila – gotsko nagubana. Menjalec denarja s soprogo. ki so bili protestanti po veri. so se zatekli na sever. V božjih očeh je norost. portret (prijateljski tip portreta) Oltar sv. Prevzema manieristično barvno lestvico – bolj pastelne barve. Hans Vredeman de Vries Pomemben kot pisec in grafik. Namesto tradicionalnega zvonika je poudarjen osrednji del in italijansko okrašen s širšimi polami. Gre za krščansko vsebino.i. Zgodovinske okoliščine vplivajo na umetnost. vrsta predmetov s simbolno vsebino (jabolko. Promovira italijanske motive – arhitekturne in slikarske. Slikarstvo Antwerpenski manierizem – okoli 1500 – 1530 skupina podobnih večinoma anonimnih del. ki sta bila namenjena v London. vključujejo pa tudi že italijanske elemente. Antona.

je pa nanj vplivala italijanska umetnost preko Rafaelovih kartonov – tapiserije. Postavitev – naslanja se na Durerjevo grafiko Adama in Eve. Marinus van Reymerswaele Žanr. Še vedno pa imamo opravka z izmišljeno krajino. prva polovica 16. Patinir je pomembno izhodišče. bogato oblačilo Poklon kraljev. Po vsebini se trudijo slikati historio – vsebina in slog. slikal je tudi pomembne vladarje: v kompoziciji prevzema tip Mone Lize – piramidalna kompozicija z zadržanim obrazom. ki potujejo v italijo in prevzamejo nov manieristični slog. ki so se nahajale v Bruslju.st. Simbolični pomeni Sv. Glavni vplivi so Michelangelo. Jezus deluje kot poganski junak. Sodeloval je z Massysom – figure (slikarstvo je posel. 1526 – 28 Eleonora Avstrijska. Beg v Egipt. princip prevzame od Boscha – pogled od zgoraj. Figure postavljene v ospredje – pomembna je zgodba.. horizont je zelo visok. Klasična arhitektura. Poudarjena manieristična erotičnost. Doprsne ali dopasne figure v nekem prostoru. Sakralnih del se je loteval manieristično. Rafael in njegovi učenci. Moraliziranje – menjalec razširja hudičev nauk.Dva tipa krajin: 1. 1521. Jan Gossaert – Mabuse Neptun in Amfitrita Okras nekega dvorca Filipa. arhaična nabožna dela. Različne sakralne podobe. Zanj so zelo značilni prsti na rokah in karikirani obrazi. Hieronim v svoji študijski sobi. 2. Specialisti: Slikarji. dramatične osebe. Akt se v tem okolju težko prime Naslikal je celo vrsto Madon z otrokom in je bil uveljavljen tudi kot portretist. okoli 1530 Romanisti in specialisti: Romanist: Domači slikarji. ki so še dosti bolj plastični. Portreti spominjajo na Holbeina – njegove zgodnje portrete. Marije so zanimive – klasično renesančno arhitekturno ozadje. razgibane. Krajina je v obeh primerih podobna – panoramska kraja. krajina je natančno zrisana. Krajina ostane najbolj priljubljen žanr. okoli 1516 in Jobov oltar. V ozadju manieristična krajina. Joos van Cleve V nabožnih delih je podoben Antwerpenskim manieristom: Zelo bogata oblačila. Pomemben pa je bil tudi kot portretist. ki se odpira pred gledalcem.st. Pomembna za upodabljanje krajine. Bernaert van Orley Ni bil v Italiji. ki se specializirajo za posamezen žanr in tudi za zelo specifične motive Herri met de Bles Krajinar. Pomemben je za uveljavljanje historiee. od katerega je ostala samo ta slika. Obsežen dekorativni program. Karel V. vidimo velik kos krajine. ker je poceni in si jo lahko privošči več ljudi. arhitektura v ozadju je kombinacija gotskih in renesančnih elementov. Ne uporablja več dveh perspektiv ampak pogled poenoti. Jan Sanders van Hemessen Potoval je v Italijo. Ozadje je klasično arhitekturno s kaneliranimi stebri v perspektivi. Menjalec denarja s soprogo. Renesančno imamo opravka z akti. pomemben je kot vez med manieristično in naturalistično krajino v 17. 1521 Vzporednice z antwerpenskim manierizmom. Od Patinirja prevzame princip manieristične krajine – rjavkasto ospredje. 1539 Žena se dosti bolj nagiba k kupčku denarja in odrinja molitvenik. Slikal je tudi renesančne akte. Pomemben portretist in dvorni slikar nizozemskih habsburžanov. zeleni toni v sredini in modrikasto ozadje. Poudarek na krajini. najbolj pa . bodisi iz biblije bodisi iz antične mitologije. Po istem principu. Uveljavijo renesančni slog na severu. ki potrebuje tudi sodelovanje).

Od leta 57 – 75 pa v Amsterdamu. nora Margareta – figura iz nizozemske folklore. Vprašanje ali jih je bilo 12 ali 6. Pot na kalvarijo. Peter ml. Dvojne kompozicije – aristokracija med zabavo in prostočasnih aktivnostih. 1556. Gospodarsko v središču evrope – srečujejo se pomembni kapitalisti. Zmagoslavje smrti.69.64 in pozno 65 . Vendar ga italijanske oblike niso zanimale. opuščena krajina in tema. ki ga simbolizira zemeljska obla. Velja za kmečkega Bruegla – upodabljal je kmete pri svojih opravilih. Zmagoslavje smrti – Holbeinov mrtvaški ples.je značilen žanr. Bil je Aertsenov učenec. Žanrske upodobitve. . Značilna obširna krajina Vrnitev lovcev. Spopad norosti v božjih in človeških očeh – pust kot uživaštvo in post kot poduhovljeno versko življenje. 1564 Primer manieristične inverzije – Kristus se zgubi med žanrom in krajino. Bruegel naredi kombinacijo dveh najbolj tipičnih upodobitev – smrt na konju in severnjaški tip mrtvaškega plesa (pred smrtjo smo vsi enaki) – cesar. Deloval je tudi v Antwerpnu. da so vsi ljudje otroci. Gre za upodobitev praznične ceremonije.63 Tradicija Boschevih peklenskih prizorov. iz s dela holandije. Šla je tudi v Španijo. Vrnitev črede. Dulle Griet – t. Nizozemski pregovori. ki se igrajo. ki upodablja kmete kot monumentalne figure.60. Za razliko od svojega očeta je bolj manieristična. Otroške igre – odrasli. Avtoportret. 1562 . 1536 Najbolj upodabljan motiv iz nove zaveze za žanr. Uveljavil je žanr in tihožitje. Vsebina. Pomemben je tudi v tihožitjih. Po izvoru je iz Amsterdama. Dulle Griet. uveljavljeno je. Njegov opus se deli na dva dela: grafike (pomemben je založnik Hyeronimus Cock – promoviranje). Otroške igre. Jan st. Med samimi umetniki začne veljati kapitalistični princip tekmovanja – kdo bo imel več dela. Figure so dosti bolj voluminozne. Pogled od zgoraj. obširna pokrajina z množico figur. Vztraja bolj v domači tradiciji. bolj manierirane roke. vse do Sicilije. kardinal. romar. Košnja. tekmovalno okolje. Padec upornih angel. Delal je v Antwerpnu in Bruslju. slike v boschevski tradiciji. 1559 Glavni navdih je Bosch (Vrt naslad za primerjavo). problem portreta in ženskih slikark. Njegova specifika je. Manj polne figure. Ribe so pregovor – komentar na gospodarsko situacijo. Kaos. Pregovori se večinoma posmehujejo neumnostim in nespodobnemu vedenju. Izgubljeni sin. Splošno sporočilo je narobe svet. Napuh 1557 Napuh iz serije glavnih grehov – moralizirajoč. 1548 Pieter Aertsen Pomemben tako za flamsko kot holandsko slikarstvo. v ozadju vidimo klasično arhitekturo (loža s stebri). da jih je bilo 6 – štirje letni časi in zgodnja pomlad ter pozna jesen. kmetje. obrnjena navzdol. Spopad med Pustom in Postom. da gre za čisti žanr – vaški običaji. Mesarija 1551 in Jajčni ples 1552 Eden prvih. 1565 Serija mesecev oziroma letnih časov. Caterina van Hemessen Portretistka. najbrž po željah naročnika. ki je naslikana neopazno – manieristična inverzija.i. ki imajo funkcijo moraliziranja. srednje 61 . Njegovo slikarstvo se deli v tri faze: zgodnje 53 . Mračni dan. vendar iz tega obdobja ni nič ohranjeno. potoval je v Italijo. Stvari pa še niso tako zelo enostavne – v ozadju najdemo prizor iz bega v Egipt – še vedno je sveta zgodba. Začenja se izoblikovati trg. Nizozemski pregovori – dobesedne upodobitve (naslikanih je več kot 100). Velike ribe jedo male ribe. vojak in par ljubimcev – predstavniki celotne družbe. pa je bi žametni. visok horizont. Pieter Bruegel st. je Peklenski – peklenski žanri. Za primerjavo krajina iz horarija Vojvode Berijskega.

preprosta kompozicija. ki sta upodobljena vsak na svoji sliki. figure so razgaljene. očitno naslanjanje na Italijo. Predstavlja način življenja. so nanizani brez očitne hierarhije. Namenjen je bil na romanje v Jeruzalem z bratovščino. je v Holandiji najbolj pomemben skupinski portret) z specifičnimi formalnimi problemi – bratovščina skupnost enakovrednih posameznikov. nanj je najbolj vplival Michelangelo. Figure so zelo žive. prenos v profani kontekst. Petra). fine grafike. ko se je vrnil domov. okoli 1537 – 38 Tipični manierizem. Krajina je v manieristični perspektivi. Lucas van Leyden Grafik in slikar. risal je ogromno antičnih in renesančnih spomenikov – pomemben z dokumentarnega stališča (gradnja sv. Preberemo značilno moraliziranje.st. 1529 S historiam se na tem območju ni dalo živeti. naslon na neko sakralno tradicijo. fino senčenje. ker ženina sploh ni – običaj. ali spada ta v nek cikel prizorov iz kmečkega življenja. poletje – žetev). Učenec Antonisa Mora Haarllemska Jeruzalemska bratovščina in Kristusov krst okoli 1530 Pri krstu beneška pokrajina. Spet manieristična inverzija – Mojzes na gori v ozadju. Manieristična inverzija – ženin in nevesta sta bolj nevidna. motiv. da je ženin stregel vso noč. Problem je. Pomemben portretist. Kmečka svatba. mrgolenje. Nizozemska Romanisti in specialisti Romanisti: Jan van Scorel Deloval je v Utrechtu. Poudarjeno je dogajanje v času njegove odsotnosti. Poudarek na protireformacijski vsebini. Veliko sakralnih del je bilo uničenih.ki obdelujejo zemljo aristokratov. okoli 1568 Špekulacije. Domača tradicija – . Pomemben portret bratovščine kot eden prvih skupinskih portretov v nizozemski umetnosti (v 17. Tipičen portret zakoncev. da so ljudje upodobljeni med jedjo. Primerjava s Tintorettovo zadnjo večerjo – prenos tipa. zato pride do večjega povpraševanja. Mojzes in čaščenje zlatega teleta Naslikal je tudi nekaj sakralnih del. dekorum peša. Pomemben je bil kot risar. Mesece prepoznamo na podlagi opravil. sveta ne gleda več od zgoraj. Motiv. Bakhovo zmagoslavje. Na romaniste vpliva italijanska umetnost – upodabljajo historio. ki ga pri sakralnih upodobitvah ne srečamo. Michelangelovsko mišičaste figure. v značilnem tričetrtinskem obratu. že v italijanskem smislu – flamski manierizem. ki ga pogosto srečamo v beneški umetnosti – zelen prt za glavnimi osebami (Marija z otrokom pred nekim zelenim ozadjem). Zelo je slovel kot bakrorezec. Svadba v Kani Galilejski Slog je manierističen. Anna Codde in Pieter Bieker. Nanj je vplivala beneška umetnost. dramatične. Monumentalne figure kmetov. Deloval je pod vplivom Durerja in italijanske grafike Križanje. Zanimiv je prizor. Marten je bil eden od vodilnih slikarjev v zvezi s sakralnimi deli. nevtralno ozadje. Marten de Vos 1560 se začnejo upori proti španski oblasi. vendar pa je zelo pomembna tudi krajina – kombinacija in krajine in žanra (zima – sneg. katerega naj se dobri kristjan izogiba. Maerten van Heemskreck Potoval je v Rim. Zgnetena množica figur. vendar se kmečka opravila izgubijo v sami naravi. Ozadje daje vtis kontinuiranosti – dve sliki dajeta vtis istega prostora. naturalistični portreti. Prizor iz kmečkega življenja v vasi. kaotična kompozicija in detajli. pri Brueglu gre sicer za dejavnosti. Kvartopirci primer moralizirajočega žanra. Kvartopirci 1508 -11 Primer manieristične inverzije – križanje je v ozadju. potoval je v Italijo do Benetk.

Cerkvena oblast je sestavljena iz dveh institucij – papeža in kardinalskega združenja – konstantno prihaja do nekih trkov. – velikopotezno se loti ureditve mesta v celoti. ki so se preselili na severni del in tu ustvarjali.st. Portretiranci so razne strelske bratovščine. Karel van Mander Slikar. Papež je tako lahko blagajno izkoriščal za lastne namene in za svojo družino. sposoben oponašati različne mojstre. okoli 1599 . od kje papeži prihajajo.naturalistični portreti. nanj natisnil risbo in še z belo barvo višal Brez Ceres in Bakha Venera zmrzne. Papeška zakladnica je bila enotna. zapiše tudi življenjepise severnejših slikarjev. 17. Gregor XV. Peter (pod Pavlom V. pa to nekako dopolnijo. so že precej stari. da so osebe naključno nametane. figura serpentinata. ko so izvoljeni. manierizem. 1588 Strelske bratovščine igrajo glavno vlogo v uporu proti špancem. Pri papežih gre za dosmrtno funkcijo. doda še življenjepise antičnih umetnikov. Slikarju predstavlja zahtevno nalogo. podaljšani udi. spada v kontekst komplicirane ikonografije. Vpliv ima tudi Praški manierizem – istočasna zadeva – vpliva preko Karla van Manderja. vendar obstaja zelo jasna hierarhija. Tipičen manierističen slog – mišičaste figure. igrajo pomembno politično vlogo Cornelis Ketel Strelci kapetana Rosenkranza. . Splošna tematika teh portretov je meščanski par – moški kot uspešen poslovnež. Izumil je posebno tehniko. vzel je obarvan papir. kdor je bil poudarjen. Ilustracije njihovih lastnih izkušenj . kasneje je vse več poudarka na pojedinah Haarlemski manieristi: Skupina umetnikov ki je delovala v Haarlemu – 1580 – 1620. italija je bila v tem času razdeljena v dežele. Erotičen okvir. Ludovisi – pomemben za uveljavitev slikarske Bolonjske šole. papeži skrbijo tudi za svoj nagrobni prostor in za zasebna bivališča. uveljavi tipični vzorec papeškega pokroviteljstva in naročil. Pojedina strelcev Vojaško vlogo odigrajo te bratovščine samo na začetku. Pomembno je tudi. krepostna gospodinja. Kardinalski zbor v tem času precej zgubi na moči. žanr. srečamo dve temeljni obliki skupinskega portreta: celopostavni portret ali pa pojedina. naslikali so veliko eksodusov – pokolov. Specialisti: Specializirajo se za določen žanr. Bolj kot slikar je pomemben kot pisec – »nizozemski Vasari« . Splošni problem koordinacije ljudi v strukturirano kompozicijo. pomemben je Sv. prilagajanje naročniku.1602 Izdelana za Rudolfa II. da so to zakladnico precej izpraznili. Problem skupinskega portreta. kaj lahko papež porabi za javno ali za zasebno. klasične kompozicije. malo ohranjenih del. Zdi se. postavijo pročelje). Pavel V. slike so bile v glavnem namenjene za njihove uradne prostore. Delal je v različnih slogih. Vsak portretiranec je dal določen del zneska – razlike.Het Schilderboeck (1604) – dopolni Vasarijevo zgodbo. Rim je papeško mesto. ker gre za upodobitev več ljudi hkrati in je potrebno ustvariti neko kompozicijo. horor vacui. zato so hiteli. šele v času poznega baroka se v okviru Italije uveljavita tudi Torino in Neapelj. papeži 17. Projekt Siksta I. Dober je tudi v psihološki oznaki. Brez jedače in pijače ljubezen ostane hladna. žena kot dobra. 1591 Hendrick Goltzius Pomemben kot grafik. Podlaga je Sikstovski Rim z dolgimi ulicami. Borghese – začetek baroka. ni ločevanja med tem. zato se papeži uveljavijo kot glavni naročniki umetnosti. Večinoma je šlo za flamske slikarje. razgipano dogajanje. Flamsko poreklo pove veliko o njihovem slogu – italijanska manieristična manira. Strelci – najpomembnejši slikarski žanr. je plačal več. STOLETJE RIM Rimski barok – Rim je edino in najpomembnejše središče v času zgodnjega in visokega baroka.bežanje pred španskimi pokoli. beg v globino Cornelis van Haarlem pokol nedolžnih otrok. Specifike po vsebinski ravni.

ker je šlo za širši projekt. variacija dveh trikotnikov ali ovala s kapelami – ustvari podaljšan grški križ. postavlja se v dialog z mestnim prostorom. ne gre za stolnice. po katerem to postane pogost motiv. Arhitekte zanima arhitektura sama (iz arhitekturnega. Borromini Cerkev kot del večjega konteksta . Posledica za umetnostno situacijo – arhitekti so bolj svobodni in si smejo privoščiti preigravanje s centralnim tlorisom – prevlada longitudinalni tip. kupola sama je postavljena v kombinaciji reber in kasetnih polj. Na vogalih so dvojni pilastri. 1597 – 1603 Cerkev je že od prej. Francesco Borromini Del večjega kompleksa. ne v kamnu. da pročelje sega v prostor pred fasado – pusti pečat mestu. zadnji pomembnejši papež. Tukaj imamo konveksni tip. 1638 – 41. Aleksander VII. obdana s pilastri. Pročelje Sante Susanne je ožje. zato daje vtis navande profane palače. polstebri in ¾ stebri – poudarjanje srednje osi. ne iz dekorativnega stališča). Fasada oratorija mora paziti. Santa Maria Della Pace. Pietro da Cortona. zato so ta stolpa postavili samo do višine fasade. Nova je členitev sten v notranjščini – bogato plastično razčlenjene. Oratorij Filipa Nerija. Papež sam je hotel. ustvarja primerno prizorišče – teatraličnost. stebri so v parih. zato so papeži podpirali umetnike iz svojih rojstnih krajev. 1635 . isti princip prevzame tudi Bernini. kako je prostor za njo strukturiran. Pietro da Cortona Dodal je še dosti bolj izstopajoč portik (Tempietto). stebri. polstebri. Uredi se križišče Sv. Petra v notranjščini. stene pa so večinoma bele. Pročelje je pomembno.pomemben je lokalni nacionalizem. zato je fasada nižja in v navadni opeki. princip pa ostaja isti. Tloris – centralna stavba. Pamphili je bil rimljan.cerkev na vogalu. da umetnik postavi tudi stolpe ob fasadi. pročelje. Igra se z različnimi debelinami nosilcev – pilastri. Petru – dolgotrajna gradnja. pročelje 1656 – 57.66 Centralni tloris. Dorski stebrni red. Urban VII. Stoji zraven cerkve. Zaradi teh stolpov fasada deluje široko. San Giovani in Laterano – poskrbi za prenovo te cerkve. da si postaviti mogočen nagrobnik in družinsko palačo. da ne preglasi cerkve. Inocenc X. Fasada je plastično členjena s stebri različnih debelin. Rim. Rim. Cerkvena arhitektura Carlo Maderna Začetek baroka. Rim. Nad vhod postavi motiv timpanona. tukaj se prvič srečamo z ukrivljenostjo fasade (konveksno – izbočeno. stene ni več. Kupola je ovalna – značilen lik . Po učinku jim vseeno uspe ustvariti monumentalen vtis SS Luca e Martina. Barberini je bil iz Firenc in je podpiral Berninija. Chigi. Fasada je opremljena z okni. podoben Michelangelu. Santa Susanna. pročelje. San Carlo alle Quattro Fontane. drugi motiv je kombinacija trikotnega in segmentnega čela – eden od pomembnejših motivov v baročni arhitekturi. Peter. bile so tehnične težave. Steno pa je bolj plastično oblikoval s stopnjevanjem opornikov z namenom poudariti osrednjo os. omenjali smo ga pri Sv. Pomemben princip baročne arhitekture je to. 1637 – 40. Aleksander je naročil ureditev trga pred cerkvijo. bolj valovit vtis. kompozicija je zato bolj dinamična zaradi razmerij med vertikalami in horizontalami. Rim. ampak za majhne. Baročno je poudarjena osrednja os – stena fasade je bolj plastično členjena. Borromini zakomplicira – kombinira konveksno s konkavnim. Pri členitvi nadaljuje členjenje Michelangela z gigantskim redom. Njegovo izhodišče je fasada Il Gesuv. Prva baročna cerkev v celoti. gre za kombinacijo pročelja cerkve in palače – v grobem prevzema shemo Il Gesuva. konkavno – vbočeno). naročena samo fasada. šele po smrti Alexandra pridejo drugi vladarji do teh pomembnih umetnikov. Bernini spet zasede mesto najpomembnejšega slikarja – osrednja osebnost Rimskega baroka – arhitekt in kipar. nepomembne cerkvice. 1607 – 1614 Cerkev podaljša proti vzhodu in postavi fasado. Najpomembnejši umetniki večinoma delajo za papeže. Sv. Princip fasade kot kulise – nič ne pove. Razlika je tudi v formalni zasnovi. Sicer nimamo opravka s cerkvami v cerkvenem pomenu besede.

znotraj kolosalnega reda pa motiv plastičnega polkrožnega portika. Fontana Pomembna »vrata« Rima. Kupola ima kombinacijo reber in kaset. vendar to ni bilo izvedeno. Sant'Ivo della Sapienza. Pomemben zaradi t.baroka (krog ni več pomemben). Danes prvotnega efekta ni več možno doživeti. Borromini izhaja iz geometrijskih likov. Oval je dosti bolj dinamična oblika. Celo zadevo zaključi z balustrado s kipi – navezovanje na fasado sv. Petra – princip kolosalnega reda. Petra. zato so notranjščine bolj bogate. da ne preglasi same cerkve. Doseže učinek prehajanja skozi različne prostore – gledališki efekt. 1662 – 79. Francesco Borromini V okviru gimnazije oziroma izobraževalne institucije. Gianlorenzo Bernini Dobil je nalogo. Standardna členitev notranjščine. Carlo Rainaldi Naslednik velike generacije. Petra. bolj je zanimiva notranjščina cerkve. Santa Maria in Campitelli. ki prevzema vsa dognanja prejšnjih arhitektov. zarezuje robove – gre za gotski princip. obdan je s kapelami. V tem času pa je delal za relativno nepomembne naročnike Gianlorenzo Bernini Sant'Andrea al Quirinale. kot tudi v pritličju. Rim. Postavljena je na koncu dolgega dvorišča. Ovalni trg ima vsebinsko razlago – kot roke cerkve. Fasada je tudi boolj kiparsko okrašena ampak relativno bolj strogo. Prevzame motiv od Paladija – prosto stoječa stebra – prostora je hkrati povezal in ločil na prefinjen način. Stena spodaj pa je členjena z gigantskim redom. V notranjščini imamo opravka z belo notranjščino – zanima ga arhitektura. Borrominijevska kupola nima reber. 1658 – 74. Fasada je plastično oblikovana. kako to optično zožati. 1658 . Pomembnejši urbanistični projekti: Trg sv. Oval je prečno postavljen in ne vzdolžno kot pri Borrominiju. ima dve ukrivljeni krili ob strani. Fasada je bila postavljena 1665 – 67. Cerkev je postavil kot izziv njegovi cerkvi San Carlo. Gre za preplet dveh enakostraničnih trikotnikov. Za njim je postavil ovalni trg (Michelangelov Kapitol). Je ukrivljena in nadaljuje izhodišča. Dosti bolj očitna kombinacija konveksnega in konkavnega. Notranjščina je bolj dekorativna – kombinacija različnih marmorjev. oval postaja dosti bolj jasen. Carlo Rainaldi. Ne prevzema samo kolosalnega reda ampak tudi manjše arkade tako v nadstropju. fasada sega v širši mestni prostor. Rim. Rim. triviuma – vanj se stekajo tri ulice pod ostrim kotom. Rim. Vsi ostali arhitekti štartajo iz klasične tradicije – prevzemajo klasični princip modula.70 Tekmuje z Borrominijem. te nadaljujejo fasado sv. Bernini. Zaradi problema stolpov fasada učinkuje širše – problem. Kljub temu je še vedno zelo klasičen. pri drugem zaobljeni. Nenavaden tloris – cerkev je (s italijanska renesančna tradicija) sestavljena iz različnih delov. Zunanjščina ima gledališki učinek. . da stolpe dokončno postavi – hotel je strukturo utrditi s tem. vendar poskrbi. ampak se to ni izšlo.st. zato ker so pod Mussolinijem potegnili široko ravno avenijo. dorski stebrni red z jonsko kolonado. ki se oži z oddaljevanjem od fasade. arhitekt. ne izvede nič novega. zaradi prosto stoječih stebrov deluje plastično in umirjeno. Sredi samega trga je obelisk Domenica Fontane. v Nemčiji. Kar se kolonad tiče. s katerimi se preigrava – spremeni jih v manjše podlike. 1642 – 50. na vrh pa je postavljena fantastična lanterna. Piazza del Popolo. Fasada je konkavno ukrivljena. bolj baročne. ampak kasete različnih oblik. ki zaobjamejo vernike – urbi et orbi. V tlorisu gre za dosti bolj enostavno shemo. Zato je postavil trapezasto dvorišče. po naslednjem načrtu je to prestavil na zaključek trga. ki si jih je zastavil pri prejšnjem delu. Nov element je ukrivljanje stene. osnovnega motiva. pri enem so robovi obrezani. Kupola sama je skrita v visok tambur – ni je videti od zunaj. iz katerega se izpelje urejena kompozicija. je bil pa zelo vpliven v obdobju poznega baroka na severu Italije in v arhitekturi 18. zač 1656. Petra že od daleč vidimo.i. Najprej je imel namen postavitve lože ob trapezastem dvorišči. kot neko pregrado. ko se bližamo oltarju. Rim. Je pa v grobem centralna (princip pri Paladiu). Kombinacija različnih vzorov – po eni strani fasada nastane iz traveje Michelangelovega kapitola. Ob vzdolžni osi pa sta dva figuralna vodnjaka. da sv. da bi stolpe postavil kot prostostoječe. Borromini v tem trenutku nima dosti vpliva.

Fokus je na sami kulturi. Gianlorenz Za kardinala Flavija Chigija. 1664 – 65. Gianlorenzo Bernini Zasebni projekt Inocenca X. ki je ločeno od nadstropij in gigantski pilastri. Umetnost je predmet neke vrednosti – vrednosti spoznavanja. načrt 1650. začeta 1664. medtem ko navadno ljudstvo strada. Rim. ki ima dvojno vsebinsko vrednost – namig na družino Pampili. Posamezni deli fasad so ločeni z gigantskimi pilastri. Na vrhu obeliska je golob. Piazza Navona. Rim. Tako je dobil možnost ustvarjanja takšnega projekta. Nil. po prvotnem načrtu je šlo za tradicionalno rimsko palačo. Sodelovalo je več arhitektov. Francesco Borromini. ti pa so postavljeni eden ob drugega pod določenim kotom.st. Varianta Palazze Farnese. V sredini je vodnjak z obeliskom. Notranjščina je zelo bogata in pisana zaradi rabe različnih vrst kamnov.Pritličje je ločeno od nadstropij. V pročelju je uresničen Berninijev načrt za sv. Je dosti bolj velika. Inocencu X je uspelo si prilastiti ta trg – razlastitev in obdavčitve (predrago življenje na tem območju). Poudarjena je osrednja os. ki obvladuje vse štiri kontinente. dvojni polstebri. Trije načrti za Louvre.V te kote so kasneje postavili dve cerkvi. Rim. zato je treba upoštevati tudi barbarsko stran. timpanon in kupola. Palazzo Chigi-Odescalchi. zato stavba deluje zaobljeno. Postavljen je tam. okvir okrog oken v drugem nadstropju deluje. Petra. ZASEBNE PALAČE Berninijevi projekti Palazzo Barberini. Družinski palači se postavi trg (na njeno dvorišče). ki je sestavljena iz petih delov. uporablja baročne motive na dosti klasičen način – vpliva na sever. kjer je bil Domicijanov stadion – zato takšna podolgovata oblika. Standardni motiv je figuralni okras okoli obeliska – skalnata masa s personifikacijami štirih glavnih rek (Donava. Prevzemajo visokobaročne elemente a jih postavljajo na sistematičen način. Gianlorenzo Bernini . ena je po tlorisu ovalna – prilagajanje situaciji. Močna stolpa ob straneh. v globino postavljena loža (vila Farnesina) – kombinacija mestne palače in primestne vile. Bernini je postavil tloris v obliki črke h. palača se zgleduje po Palazzu Farnese. mešanica grškega križa in oktogona. Ta trg je bil eden najbolj finančno zahtevnih. načrt 1626 Carlo Maderna. Gianlorenzo Bernini. Pariz. Poudarjena je osrednja os – spominja na slavolok. kot da so okna poglobljena. Gianlorenzo Bernini Naročnik kardinal Ludoviso Ludovisi. Slika tistega časa za predstavo funkcije tega trga – zalili so ga z vodo v poletni vročini – spomin na ceremonialno funkcijo. 1648 . izvedba 1628 – 33 Gianlorenzo Bernini. Francesco Borromini Centralna stavba. Sam osrednji del je bil pomaknjen naprej. Ganges. končana 1666. ob strani sta dva figuralna vodnjaka. Preusmerjanje finančnih sredstev v spektakularno graditeljstvo. Girolamo in Carlo Rainaldi. Bernini uveljavi florentinsko tradicijo figuralnih vodnjakov. na streho je Bernini dodal balustrado s kipi – Sansovino. Carlo Fontana je bil zelo vpliven arhitekt. Gre za fasado. Poslikava v notranjosti – visokobaročni iluzionizem. . Rio della Plata). od 1646 dalje. gigantski pilastri. po drugi strani pa kot znamenje svetega duha. vse do Anglije. 1653 – 57.51 Vodnjak štirih rek. Na dvoriščni strani je bil trg pred palačo. Girolamo in Carlo Rainaldi. Sant'Agnese in Agone. in njegove družine. pomočnik Francesco Borromini Zasebna palača Urbana VIII. Največja zasebna palača v Rimu. Današnjo podobo je trg dobil šele v 19. ki ima pogled na circus maximus. Varianta med palazzo Farnese in Caprini . Pri cerkvah je sodelovalo več arhitektov. Ti dve cerkvi dejansko nista identični. Dvoriščna fasada je nadaljevanje dvoriščne fasade Palazzo Farnese – globoka loža v pritličju. Rim. Kombinacija kupole in trikotnega portika. Namig na staro-rimsko situacijo – rezidenca rimskih cesarjev. Dva manieristična trika – globina lože v pritličju.Palazzo Ludovisi/Montecitorio. Fontana dei Quatro Fiumi. Praktično gre za kopijo fasade. vsak del je sicer raven. Figura gangesa spominja na Michelangelov figuralni vzorec. Nadaljevanje principa palazzo Caprini – baročna nadgradnja – pritličje.

-Nagrobnik Leona XI:. Princip sestavljanja prostorov – primerjava s Paladijem. Veronika in sv.44: podobno sedeči papež in alegorične figure. pred njim je Della Porta že postavil nagrobnik v tej maniri. Centralna stavba. Zunanjščina – ni krivulj. . Problem je bil. ker se nahajajo v družinskem grbu Barberinijev – slavljenje cerkve in konkretne družine. Okras je rastlinski. 1628 – 47. Sv. -kipi . 1631 – 87. Helena se je namenila iti iskati križ in ga tudi najdla – zgoraj je relikvija tega križa. Berninijevska strogo baročna umetnost. tridelni vhod. Peter – v baroku je postavljena fasada in trg pred cerkvijo. Benetke. baročen pa je tudi okras notranjščine. tako da pride Bernini v Pariz. Cel kompleks različnih delov. prvi dve sta precej rimsko baročni – vbočenost in izbočenost.i. Bernini pa dinamizira celotno stvar. da je pri Longheni zunanjščina bolj bogato kiparsko okrašena. ki je deloma iz Panteona) in židovstvom (stebri izvirajo iz Jeruzalema).Sv. Duquesnoy je flamskega porekla – sv. Longin je tisti. baročne diagonale. bernini je predložil več rešitev. V zadnjem načrtu je fasado zravnal. členitev tipičnih rimskih variant. da so bile njegove rešitve preveč baročne. Sveta Veronika je obrisala Kristusu obraz. Salomonovih stebrih (zaviti) – označujejo krščansko zmago nad poganstvom (stebri so uliti iz brona. Helena: Svetniki so povezani s križanjem. Vsak del ostaja ločen in jasen. vendar je bilo to še vedno preveč dramatično. Petra. hranjena naj bi bila relikvija te sulice. Notranjščina je zelo enostavna. na katerega je prislonjen prezbiterij. Baldasare Longhena Nadaljuje Sansovinovo tradicijo in klasično italijansko renesančno tradicijo. Longin in Andrej sta patetične figure. sv. Velikanska struktura – skoraj arhitekturni spomenik. Andrej (1629 – 40. in Ca'Pesaro (1673). da imamo dve kupoli nad posameznim prostorom. Edina razlika je bogata kiparksa okrašenost. Pri Rezzonicu pa tega ni – fasada je enotna. ne prikazuje ločenega osrednjega dela. -Nagrobnik Urbana VIII. Rešitev sama ni Bernijeva. Sansovino je ohranjal razlikovanje. Piramidalna kompozicija. ki je votivna po funkciji – v zahvalo po koncu kuge. vmes so čebele. spomin na nagrobnik Julija II. Zato je gradnja pripadla drugemu umetniku. Ta shema nagrobnika ostane merodajna celo stoletje za papeške nagrobnike. Longin (1629. sv. Rezzonico – tridelni beneški tloris – uravnotežena razporeditev bremen – v sredini osrednja dvorana. Baldahin je postavljen na t. Papeževa figura sedi in blagoslavlja – povzeto po Marku Avreliju.V času papeža Aleksandra VII. Z dvojnimi polstebri so ti deli ločeni med sabo. Gianlorenzo Bernini: dokončno uveljavi specifično formo papežkega nagrobnika. RIM – KIPARSTVO Cerkev Sv. Ca' Rezzonico (1667). Drugače se je ukvarjal z manjšimi reliefi putov. Gre za kopijo sansovinove fasade – tridelnost značilna za Benetke – rustično pritličje. Razporeditev figur – nadaljevanje nagrobnikov v Michelangelovi Novi zakristiji v Firencah – figura pokojnika zgoraj. Gianlorenzo Bernini). drugi umetniki so v primerjavi z njim dosti bolj klasični. Ni prelivanja različnih oziroma posameznih arhitekturnih elementov v neko celoto. Santa Maria della Salute. Andrej je njegovo najpomembnejše javno delo. Problem fasade vzhodnega pročelja. Dodani prizori iz papeževega življenja. notranjščina Sv. ki je kombiniran z motivom slavoloka. Prostora sta ločena tako. -baldahin: Oltar nad grobom sv. 1634 . Algardi je dosti bolj klasičen – v celoti je marmorna. Petra. Duquesnoy). enako Longena. Glavni vhod je standardni tempeljski motiv. Alessandro Algardi. Kupola je v beneški tradiciji. Baldassare Longhena Najpomembnejša baročna arhitektura v Benetkah. Kombinacija različnih materialov – marmor. kombinacija bele stene in sivih kamnitih detajlov. BENETKE Beneška tradicija ostaja precej klasična. Zanimiv je prehod med osrednjim delom in kapelami – Longhena se posluži volut. Oktogon. ni pisanosti.. postanejo italijanski umetniki dostopni za druge dežele. spodaj so alegorije. bron – barvita kompozicija. ki so značilne za rimsko baročno arhitekturo. ki je prebodel kristusa. Edina razlika med Paladijem in Longheno je. jasna.

Bernini Dvojnost obraza in trupa. Ta kip sloni na steno. prevladujoči slog. -Cathedra Petri. Pri Algardiju je upodobitev zgodbe dosti klasično jasna – trikotna kompozicija. pomemben je tudi v vladarskem portretu. Terezije). Bernini je zelo virtuozen . S to draperijo Bernini potegne neko horizontalo. Obraz je zelo zadržan in odmaknjen (se spodobi). Konstantin je upodobljen v trenutku vizije. Alessandro Algardi. ker je dosti dražji. pri Donattelu pa je trenutek po bitki. Zgodnje renesančne rešitve. Scala Regia. Ludvik XIV.. Kapela Cornaro (Ekstaza sv. 1622 – 23.53: gre za oltarno podobo. Duh na ta prestol kot znamenje papeške avtoritete. ki ga vključi v svojo kompozicijo. da je kip namenjen gledanju iz ene same točke. ko mu je uspelo prebiti se do pomembnih javnih naročil. Gianlorenzo Bernini – bolj dramatičen. Zgoraj je klečeči papež in v molitvi. Kardinal Scipione Borghese. so v bolj plitvem reliefu – s pomočjo razlik v oblikovanju poskuša doseči globino prizora. Gianlorenzo Bernini: relikviarij prestola sv. Za razliko od klasičnih kompozicij Bernini prevzema prelamljanje kamnitega bloka – figure segajo v prostor – baročna gledališkost. ki povezuje cerkev z vatikansko palačo. ki so v cerkvi obrnjeni proti oltarju – Alessandro Algardi. Konstantin je cesar. Bernini Za kardinala Borgheseja je naredil serijo kipov. Glavni umetnostni razvoj je bil v Rimu.-Srečanje Leona in Atile. 1646 . 1663 – 66 in konjeniški spomenik Konstantina Velikega. Vzpenjajoči se konj – ideal vseh kiparjev zaradi tehničnih problemov. vrne se k renesančnemu pojmovanju. Maria della Vittoria. s katero uravnoteži vertikalo samega portreta. obstajalo je že prej. Bernini. da tako kompozicija najbolje optimalno funkcijonira. ko se začne spreminjati v lovor – ključen trenutek v sami zgodbi. Cela vrsta teh doprsnih portretov. Algardi uveljavi kiparsko oltarno podobo. Bernini se je najprej uveljavil kot portretist. kontrast z razvihrano draperijo. Versailes. Nagrobniki za manj pomembne ljudi – v tem času ni enotnega tipa. Gianlorenzo Bernini. ki ga nosijjo štirje cerkveni očetje. Po njegovem vzoru se kiparski oltar uveljavi v Rimu in širše. Serilijana. Bernini izrablja naravni vir svetlobe. da naredi celoto bolj dramatično in dinamično. Bernini Primerjava za Algardijevimi bolj mirnimi portreti – Bernini ujame trenutek upodobljenca. Relativno priljubljen tip nagrobnika v tem času. spodaj pa je smrt v obliki okostnjaka. 1656 – 66. 1647 – 52. Ekstaza v tesni povezanosti z bogom – odvija se kot na odru. do sedaj smo se srečevali bolj s slikarskimi. Bernini na začetku stopnišča da večji razmak med stebri. Bernini to še popelje naprej. Trenutek. Bernini. Rim Tip celostne umetnine. ki ga podpira. Apolon in Dafne. ki se nahajajo v ozadju. Barvita kompozicija zaradi različnih materialov. Okoli so štiri personifikacije in sarkofag zakrit. Petra kot poglavarja rimokatoliške cerkve. 1632. Bernini ga je uredil in napravil bolj umirjeno kompozicijo – poslužil se je prosto stoječih stebrov – Paladijevski motiv. kot da bi ravno hotel nekaj reči. Bernini je baročno dramatičen. Pri Michelangleu je trenutek pred bitko. Psihološka oznaka je zelo berljiva. Rim Stopnišče. je portrete prepustil svojim pomočnikom – velika delavnica. Apolon in Dafne – značilna figura serpentinata. Iz drugih mest so naročali kipe kar v Rimu – slog se je razširil po vsem polotoku. Primerjava reliefa z Rafaelovo fresko v Vatikanu – precej se nanaša na tradicijo visoke renesanse. Bernini spet izrabi okno. Ob strani so člani družine Cornaro. Zgoraj pa se spušča sv. kot da se nahajajo v loži gledališča – nadaljevanje prejšnjih nagrobnikov – doprsni spomeniki. Nagrobnik Aleksandra VII. ki se potem oža – enakomerne širine. Berninijev David je upodobljen v samem trenutku bitke. šele potem. ki daje svetlobni baročni učeinek. Tu gre za figure v okenskih okvirih. Vatikanska palača. Gre za celostno umetnino s sodelovanjem različnih zvrsti arhitekture in kiparstva. ki je doživel vizijo sv. 1654 – 68. 1665. Ni tako vse prisoten. Spomenik je postavljen ob začetku stopnišča. Fleksibilen gled postavljanja teh stebrov. S. Stopnišče je predeljeno z oknom. Ugrabitev Proserpine. ampak se z vzpenjanjem oža. 1671 – 78 Kombinacija različnih kamnov različnih barv. David. jasno postavljeni protagonisti. tu se prekini ta tradicija. Ni pravilne oblike. Križa in se spreobrnil. Figure.

zanj je veljalo. Zato so zahtevali. Ustanovijo akademijo dei Desiderosi/ degli Incamminati – reprezentativna funkcija. Pri oknu je polkno na zunanjščini. Močen kontrast med svetlim in temnim – dramatičnost. ni v današnjem pomenu besede. Vodil jo je njegov brat Augustino. Tople barve so iz beneške tradicije. manjši formati. Razmerja med njimi so malo bolj umirjena. svetloba je enakomerna. rimsko (zgodnje rimsko 1592 . 1599 – 1600. Caravaggio Ta projekt je znamenit zato. Križanje sv. Petra in Savlova spreobrnitev. Caravaggio je bil naturalist. okoli 1585. Mateja. kot da bi evangelista učil pisati. nanj vpliva tudi rimska visoka renesansa v kompoziciji – uravnotežena piramidalna kompozicija. SLIKARSTVO Na začetku stoletja. Imel je veliko problemov zaradi tega naturalizma. slika jih z večjim dostojanstvom. ker je Cerazi stranske slike dal naslikati Caravaggiu. Annibale Carracci Annibale je v njegovi družini in delavnici najbolj pomemben in vpliven. Znameniti umazani podplati in zadnjica – plebejski moment v zgodbi. nad to gmoto pa je precej prazen prostor. Sliki sta v zrelem klasičnem Caravaggijevem slogu. Imel je temperamenten značaj. Carracci se prepusti severnjaški italijanski tradiciji (Tizian. Caravaggio Ta slika ni ohranjena – uničena v drugi svetovni vojni. dejansko pa žanrska dela ustvarja v zgodnjem obdobju. Bakhov – dečkov homoerotičnega značaja za kardinala. 1609. Upodobljen je precej naturalistično. Poklicanje Mateja je pomemben vir za žanrske upodobitve. To sta še vedno zgodnejši deli . dve pomembni osebnosti Caravaggio in Carraci.kipar. Carraci pa realist. Katarino (1593). Po eni strani naturalizem. Caravaggio Delo iz poznega obdobja. Sv.i. ohranjena le na čb fotografiji. Kardinal Del Monte mu priskrbi tudi prvo najpomembnejših javnih naročil Poklicanje Mateja in Matejevo mučeništvo. na podlagi česa ustvarja naprej. 1602. Podobne diagonalne kompozicije. ki postane pomembna v baročni tradiciji. matej pa deluje kot učenjak. figura izstopa iz ozadja. Coreggio). Zelo zagoneten prostor. 1601. Caravaggio Njegov opus se deli na štiri obdobja – milansko (nič ohranjenega). Zgodnje rimsko obdobje – manjša dela. Janezom in sv. ubil je človeka in zbežal iz Rima. da reže marmor kot mazlo – skoraj pozabimo. Kapela contarelli. angel predstavlja navdih. večinoma žanrski prizori Bakh 1593 . Caravaggio se od tega trenutka ukvarja s sakralnimi deli. Sv. da naslika novo upodobitev. Maniera tenebrosa – temačni slog – poudarek na temačnosti. Njegova zgodnejša dela v naturalistični tradiciji in žanru.99 in zrelo rimsko 1599 – 1606). glavno oltarno podobo pa Caraciu. ozadje je nevtralno. Njegov slog se malo spremeni – figure so v njegovih poznih delih bolj zgnetene v nerazločljivo gmoto. Matej piše. ne vemo ali se dogaja to zunaj ali znotraj. Trenutek ko Jezus prepozna Mateja in ga pozove k sebi – dramatičen trenutek v zgodbi. Jedec fižola. Kapela Contarelli. Ko pride v rim. Carracci Reakcija na manireristično izumetničenost in hladnost. Peter ni upodobljen kot herojski mučenik. pozno obdobje 1606 – 1610 (zbeži iz rima). da gre tu za kamen – občutimo mehkobo telesa – prsti se pogrezajo v kožo. Madonna di San Matteo (1588) in Marija s sv. Ti dve sliki sta ob straneh. uveljavi pa tudi chiaroscuro – kombinacija svetlega in temnega – figure delujejo močno osvetljene – gledališki prizor. Njegov slog se spremeni v več figur in neko dogajanje. v kombinaciji s tihožitjem vina in sadja – vtis obilja. Kapela Cerasi. Naročniki niso bili zadovoljni s to sliko zaradi umazanih podplatov in kmečkega izgleda samega sv.94. Naslon na Michelangelovo kompozicijo. Obujenje Lazarja. angel pa deluje. Caravaggio Imamo opravka s historio. čustvenost. Vedeževalka (po 1594) Naslikal je več t. ki prevladuje nad kompozicijo. po drugi strani topla čustvenost. dosti svetle slike glede na njegova poznejša dela. Je pa manj posmehljiv do kmečkih prizorov.

Bila je posiljena – biografsko branje njenih del. Judita in Holofern. Posvetna tematika v kardinalski palači! Naročena je bila ob priložnosti poroke – ljubezenska tematika. Ta slika je osrednja na stropu in tudi najpomembnejša – radosten. Carracci Bil je pomemben v razvoju idealne krajine. ki so priročni za upodobitev ženskega akta v naravi. Suzana in starca. bolj so poudarjali intelektualno plat. še vedno nimamo portreta dejanske pokrajine. Poslikava galerije. vsa pa so po vzoru omnia vincit amor – sporočilo je. po drugi strani pa se portretira v samem dejanju slikanja. Artemisia Gentileschi Razlikuje se od tipičnih ikonografskih rešitev tega prizora. Tak avtoportret je bilo zelo težko naslikati. Princip. vendar sta se vseeno spoštovala. Carracci Prvi javni projekt in zelo pomembno naročilo kardinalske družine Farnese. okoli 1620. zato so se redko upodabljali za platnom. toplejše barve. ni nujno. kjer se Florentinska republika enači z Judito. Poslikan strop z mitološko tematiko. Idealna krajina – vpliven pri drugih umetnikih. Carracci je bil v glavnem freskant. umazani podplati. 1597 – 1600. Eden od motivov. Nasledniki Caravaggia . ki je zelo blizu gledalcu. 1601. princip poslikave na način kot da bi prenesli sliko na strop – nasproten iluzionizmu – slika na stropu nima učinkov skrajšav ali pogleda od spodaj navzgor.st. da ciaroscuro prenese na žanr. bile so v glavnem portretistke. Artemisia Gentileschi Priljubljen motiv v tem času. posnemanje antičnega kiparstva (iz antičnega slikarstva ni praktično nič ohranjenega). saj se umetnik gleda v zrcalo. . zato deluje tudi kot da gleda iz platna v gledalca. Starca sta v voajerski poziciji..39 Kombinirala je dva različna tipa slikarstva. Prevzeli so tiste elemente. oče Artemisie Najpomembnejša umetnica 17. Zelo očitno je nadlegovanje. okoli 1604. Program je verjetno pripravil knjižničar kardinal. nižja duhovščina pa je bila bolj naklonjena Carracciu. Tu ta politični moment manjka. kmečki svetnik. Quadro riportato – prenesena slika. da je ljubezen močnejša tudi od samih bogov. ki jih je Caravaggio osebno fasciniral. Močan ciaroscuro. Razlika med politično interpretacijo. Sozvočje narave na eni strani. Gre za izmišljeno krajino. Ženska je iztisnjena v nekem arhitekturnem okolju. ki odreši celotno državo. Galleria Farnese. Kompozicija je skrbno klasično uravnotežena. Carracci Tekmovanje med Caravaggiom in Carraccijem. za razliko od moškega. Zgledoval se je po antičnih reliefih – figure so postavljene blizu slikarski površini – ta princip bo uveljavil neoklasicizem – princip reliefa. Carraccia je podpirala družina Farnese. pri Carracciju pa so figure ustrezno idealizirane. Vplival pa je tudi na umetnike iz drugih dežel. Bartolomeo Manfredi Pomemben je. ki jo Artemisia prevzame iz Michelangelovega izgona iz raja. ki je namenjena razkazovanju mitoloških kipov. v ozadju tema. 1630 ali 1638 . kot kopija antičnih reliefov. Caravaggijeva dela so zelo popolarna med višjim slojem. še vedno pa je prisotna historia – izgovor za upodabljanje krajine. Vse skupaj je zelo idealizirano. človeka na drugi strani in arhitekture na tretji strani. ki ga Carracci s svojimi pomočniki uporablja. pozornost je namenjena ženski podobi. Avtoportret. razdeljen je v različna polja. Problem družbene uveljavljenosti umetnika. ki so njim osebno ustrezali – osebne interpretacije njegovega sloga. dramatično poudarjene figure. ki je kultivirano bitje. ki Suzani ne prija. brani se z gesto. Sama sebe upodobi kot alegorijo slikarstva. šlo je bolj za določene slikarje. Beg v Egipt. 1610. enakomerna osvetljenost. slavilen sprevod. Bolj so bile uveljavljene alegorije slikarstva – v ženskem spolu (la pitura).Zmagoslavje Bakha in Ariadne.Caravaggisti: Ni imel šole v strogem pomenu besede. da so ga osebno spoznali. Tu izoblikuje svoj klasični slog. Marijino vnebovzetje. Kapela Cerasi. Naročniki pa niso imeli stroge slogovne preference. Kompozicije so barvno zelo tople – beneška tradicija. zaradi dramatičnosti in krvavosti. Orazio Gentileschi. Očitna razlika – ciarro scuro.

sicer je bil freskant. Domenichino Zanima ga krajina. Ni prilagoditve perspektive. Diana na lovu. Filipa. nasledniki Carraccija: Najprej se šolajo na akademiji v Bologni in nato sledijo Carracciju v Rim. Še vedno imamo opravka s prizori. Aurora. Kompozicija – figure vzporedne s slikarsko ploskvo. Guido Reni Ločnica med Caravaggisti in bolonjsko šolo ni tako ostra – eden takšnih primerov. Napoveduje visoko baročni iluzionizem – princip Quadrature – arhitektura je naslikana na tak način. VISOKI BAROK Razvoj iluzionizma. Predstavlja most med fantastičnim flamskim manierizmom in italijansko klasično krajino. okoli 1625. Povzdigovanje s pomočjo .. Razlike pri žanru – mitološke podobe in historia so domena italijanskih mojstrov. Rim je v tem času še zelo pomembno umetniško središče. Obe sliki sta stropni poslikavi Apoteoza Urbana VIII.Jusepe de Ribera Španec po rodu. Aurora. Pomembna novost je da je prvič cel strop kot samostojna slika. bolj klasične. Okoli 1652 je odprla šolo za ženske slikarke. V Neaplju se je Caravaggizem zelo prijel. njegove pokrajine postanejo bolj umirjene. Adam Elsheimer Štarta v Donavski šoli – pojav v okviru nemškega slikarstva. 1633 – 39 Arhitekt in slikar. Figure so klasične. Prevzama Caravaggijev naturalizem in ciaroscuro. Guido Reni Freska – občutek tabelne slike na stropu. Elisabetta Sirani Bologna je bila naklonjena ženskim slikarkam. prihaja veliko umetnikov iz drugih dežel. krajina. Pomembna vsebinska novost je slavljenje Urbana s pomočjo alegorij. Guercino Freskantski cikli. Upodobitev. Slika v določenih skrajšavah zaradi pogleda – iluzionističnega učinka. Delujejo kot njegovi pomočniki 1602 – 1606. Prevladujoč je klasičen in bolonjski slog Guido Reni Po Carraccijevi smrti veljal za najbolj resnega naslednika. po tem letu so deležni samostojnih naročil. da se ta prostor dejansko širi. Pietro da Cortona. kar se tiče slikarstva. Ko pride v Rim. 1617 Figure so nadaljevanje bolonjske šole. prišel je v Rim in se kasneje ustalil v Neaplju. Spet hčerka slikarja – izučijo se pri očetu. Slovel je po nočnih prizorih in nočnih krajinah. Svetle figure v temnem ozadju. ko sama sebe rani. 1639 Znan je po dramatičnih mučeništvih svetnikov. 1614.…) Paul Bril Štarta v manieristični tradiciji – manieristična perspektiva. Bolonjska šola. da je videti. čeprav imamo v ozadju modro nebo. Atalanta in Hipomen. Lotila se je historičnih prizorov Porcija rani svoje stegno. da dokaže svojo psihično moč. 1621 – 23 Quadratura – širjenje prostora z naslikano arhitekturo. vendarle pa so barve nadaljevanje manierizma. 1664 Upodobitev močne ženske junakinje – širši politični pomen. Ne potrebuje več zgodbe za slikanje krajine. Mučeništvo sv. ostali navadni žanri pa so domena tujcev (žanr. Zanj je značilna žanrska upodobitev dečkov iz ulice. Bolj baročen. Bolj Caravaggijevski trenutek. vendar se je vrnil v Bologno in tam ostal.

1625 – 27. V tem trenutku se mešanje posvetnih vladarjev z nekimi svetimi in mitološkimi osebami dopolnjuje. ker je dosti manj figur. Kombinira iluzionistične prizore z bogatim reliefnim okvirjem – uveljavi se po vsej Evropi. Figure so bolj berljive. 1629 . 1631 -33 Za primerjavo Tizianove Bakhanalije. Carlo Maratti Klasicistična protiutež glede na Gaullija in Pozza. -Giovanni Battista Agucchi: Tratatto della pittura. Dosti več figur. zato toliko manj omemb. Upodobi celo množico figur. Ugrabitev Sabink. Stropni okras. Ugrabitev Sabink. Pomemben je zaradi principa dekoracije dvoran. Pomemben je uvod v njegovo delo L'Idea – klasična akademska teorija. Slikal je bolj za zasebne naročnike. šele v tem obdobju se uveljavi princip velikih poslikav iluzionističnega tipa v cerkvah. če so bliže gledalcu so bolj berljive. loti se bolj zgodovinskih mitoloških ali starozaveznih prizorov. so pa bolj baročno dramatične. nimamo nekih velikih javnih naročil. Princip quadrature – arhitektura kot podaljšek dejanske. po 1673. Figure so postavljene v prvi plan. vendar ni nič prelomnega v umetnosti. . poznamo samo ideje. kot pod katerim slika te figure. Povezovanje starejše arhitekture in poznega iluzionizma. je toliko prilagojen gledalcu. ki jih Bellori nadaljuje. velik prostor. koliko oseb je primerno upodobiti na freski. okoli 1629. Andrea Sacchi Upodobi manj figur. da daje vtis neskončnega prostora. Tuji slikarji. Arhitektura pa je v tem času že v zatonu. ki ustvarjajo osrednj prizor in dodatne prizore okoli. Časovni premik v visoki barok in glavni razcvet slikarstva. Prepoznamo varianto Berninijevega kipa ugrabitve Proserpine Sv. Zaradi razlike v številu figur je pri njemu poudarej na telesnost La Divina Sapienzia. Poudarek na posameznih gestah. Princip iluzionizma – prostor se navzgor širi. višje pa so bolj presvetljene in majhne. Pietro da Cortona Medičejci so še vedno glavna družina. Pomemben je za francosko akademijo. Ravnotežje realističnega posnemanja in treba je pri svetih zgodbah ustrezno in zadržano idealizirati. 1691 – 94. Sacchi Klasična piramidalna kompozicija. Čaščenje Jezusovega imena. Barve so bolj umirjene in tople. osebe se porazgubijo v splošnem dogajanju. Pri slikarstvu gre za posnemanje idej. Prevzema beneški način slikanih tabel in pozlačenega okvirja. Mitološka tematika. Naredi izbor – predstavi samo najrelevantnejše umetnike – večinoma slikarje bolonjske šole. Princip prenešene slike na strop. Cortona Razlika očitna tudi v številu figur. Bakhanalije pred Panovim kipom. ki so prišli v Rim in tu ustvarjali: Nicholas Poussin Preživel skoraj celo življenje v Rimu. bil pa je vpliven tudi v okviru francoske umetnosti. Andrea Pozzo Figur je še več in so naslikane na različne načine. Zmagoslavje usmiljenja. da je kompozicija bolj jasna. Sicer ne gre za dobeseden prenos slike na strop. Isti princip kot pri Vasariju – zbirka življenjepisev umetnikov.svetih oseb smo omenjali v okviru Medičejskih Firenc. Alegorija jezuitskega misijonarstva. Gregor in čudež s korporalom. Dosti večji kaos. Favorizira Carraccijevsko slikarstvo – nadaljevanje klasične renesančne tradicije. kompozicija je bolj jasna. Vprašanje. Giovan Battista Gaulli Jezuitom je prvi ideal preprosta notranjščina. bolj razgibane. Firence. 1637 Sprememba sloga. glede na to kje se nahajajo. beg v globino. 1674 – 79. iluzionizem ni tako skrajen. -Giovanni Bellori: Le vite de' pittori scultori et architetti moderni Pomemben teoretik. med 1607 in 1615 Ohranjen je samo fragmentarno. 1641 – 47.33. Palazzo Pitti.

na obisku v Parizu spozna določene ljudi. S tem slogom postane vzor. 1605 Henrik našteje funkcije trga: 1. plani so dosti bolj povezani.st. kaotično). 1614. 1648 Pomemben je kot krajinar. Prizadeval si je uveljaviti s historio. Število figur se zmanjša. Izhodišče trga je gospodarsko. Cela skupina slikarjev iz severa – v Rimu so ustanovili bratovščino – Bentvueghels. FRANCIJA Henrik VI. Pariz res začenja postajati center Francije. Stopnice se nanašajo na Rafaela. Place Royale/Place des Vosges. Kot najbolj uveljavljen umetnik. bolj zafrustriran. L. Uraden državne ceremonije. Njegova krajina je bolj čvrsta. 1605-12. 1607). Fascinirali so ga trenutki v dnevu – jutro. zgoraj so lastniki živeli. Mitološka dela so z bolj kompliciranimi vsebinami – podvrženost smrti. na S delu trga je tekstilska tovarna (svila). ki pride iz severa v Rim. čeprav ne poznamo kupcev njegovih del. zemljišča poleg trga pa Henrik podari aristokratom (ki so bili pogosto v konfliktih z drugimi prebivalci). Idealna krajina bolonjeske šole – izmišljena krajina – še vedno je pomembna zgodba. Pariz-Il de la Site (na konici otočka) Henrik da postaviti trg in most (sedaj most ni več namenjen trgovcem in njihovim lokalom. v pritličju so bili trgovski lokali. L.. Bil je zelo uspešen. pravokotnik s kiparskim okrasom. 1589-1610. zanima ga atmosfera. V tem času dela precej tudi za francoske naročnike. ki ga Napoleon preimenuje. ker mu kraljevski naziv ni všeč. Celo sliko gradi na principu linearne perspektive. zato so imenovali bratovščino Bamboccianti. plani so zelo razločni. klasična trikotna kompozicija. Orfej in Evridika. pri Giambologni (Pietro Taco je njegov naslednik) naroči konjeniški spomenik. 1650. navadni ljudje pri svojem delu. Uvede centralizacijo in absolutizacijo države. 1639 postavijo na trg konjeniški spomenik Ludvika XIII. ki se odpira v neskončnost. Prostor je bolj škatlast. vseeno pa ga zanima atmosfera. Bil je bolj freskant. Pariz Place Royale dobesedno »kraljevski trg«. ki je posavljen l. V pogodbi z aristokrati je bila klavzula. Vpliven v tistem času. Gospodarstvo 2. ukrivljena drevesa. Trg je imel gospodarsko funkcijo. 1607 tovarno porušijo in trg v celoti postane rezidenčen (sčasoma samo za aristokrate). Figure so blizu slikarski ploskvi. ki ga med revolucijo uničijo. Danes je . Družina na stopnicah Izoblikuje svoj zreli slog od 1643 – 1653. Pont Neuf (zač. Vpliva na angleško umetnost 18. ki je zahtevala. Claude Lorrain Bil je dober krajinar. Ideal trga je še vedno kvadrat oz. Ni pa tiste neskončnosti kot pri Lorrainu. Po l. konč. Dramatičen temperament tudi v njegovih krajinah – našpičene skale. Nima več posmehujočega odnosa do teh ljudi. bil je pohabljen Bambocco. Promenade (javni prostor) 3. protoromantični umetnik. zaključi Hugenotske vojne (med protestanti in katoliki). Delal je za precej premožne meščane. Marija Medičejska leta 1604 v Firencah. prestižno. 1602-04) in Place Dauphine (zač. Salvator Rosa Specifične krajine. Figure so pomembne in so postavljene v ospredje Pogled na Delfe s procesijo. Gaspar Dughet Svak Paussaina in njegov učenec. izgledati mora lepo. Žanrski prizori. Kar se sakralnih del tiče so bolj umirjeni intimni prizori. Pieter van Laer Flamec.Et in Arcadia ego in Sv. poleg naj bi bili prostori za delavce. ki ni imel možnosti da s tem slogom preživi. da je pročelje povsod enako (za fasado se postavljajo različni prizidki in deluje neurejeno.1578. V Rimu so bili celo stoletje – žanrski prizori iz vsakdanjega življenja.

deluje manieristično. Francois Mansart (tloris). malo kip. tradicija Purpusa (pri Ludviku) in zadržanost pri Moškem portretu . odprta na vse strani. Krilo Orleans. St. tople barve. 1635-38. ki segajo do tal. NG London). poudarjeni prvi dve nadstropji. petdelna členitev. Pariz Naroči jo Marija Medičejska in zahteva.). druga na dvorišče univerzitetnega kompleksa). Med leti 1607-14 je Lemercier v Rimu. Prado). Vpliv Rubensa in van Dyka (pri kardinalu). Ange – Jacques Gabriel Simetrija. 1641. Place Louis XV./Place de la Concorde. S pa kraljičin. postaviti jo da Ana Avstrijska (žena Ludvika XIII.). 1615-24. ne vidi se še koncentracija na središčno os. Jules – Hardoiun Mansart Okrogel trg. FRANCOSKI KLASICIZEM 17. Francois Mansart (ni bil v Italiji) Petdelna zasnova. zgoraj rdeča opeka+šivan rob. nadaljuje Moorovo tradicijo. Moški portret (1650. Salomon de Brosse. ni plastičnega stopnjevanja proti osrednji osi. okrasa. 1635-42. Simon Vouet. – kraljevi portretist. Blois. zgleduje se po Il Gesuju in doda kupolo s klasičnim portikom (=glavna značilnost francoske cerkvene arh. Pod Ludviki nastanejo trgi z zgolj reprezentativno funkcijo. Val – de –Grace. Palais du Luxembourg. Izoblikuje se slog Henrika IV. skoraj brez kip. Ima dve fasadi (ena gleda na ulico. –Gervais. samo vhod. zač. Jacques Lemercier (pročelje). Slika ima diagonalno kompozicijo (baročno). 1687. SLIKARSTVO Predstavitev v templju. Place des Victoires. ki je kot samostojna stavba. Louvre) Philippe de Champaigne Portretist . Louvre Med leti 1613-27 se uči v Italiji. Mignard (1663. paviljoni imajo vsak svojo streho (Nizozemski vpliv)in novost so francoska okna. Frans Pourbus ml. dela tudi za samostan. novost: ovalne sobe na vogalih (ideal). STOL. Za to palačo naročijo serijo slik pri Rubensu. 1642-46. po prihodu nazaj postane zelo vpliven (kraljev prvi slikar). Richellieja (pomembni so še Mazarin in Coulber). 1612-19. 1645. elementi (v nasprotju z Rimom) Blerancourt. Maisons/Masions – Lafitte. pročelje zgled Il Gesu + kupola s klasičnim porikom. prostor za služničad je skrit v klet in s podhodnim hodnikom povezan z vasjo. tloris simetričen. P. ki naj bi prikazovali njeno in moževo življenje (slednji ni uresničen). Petra (Bernini). Pikardija Neohranjena. 1637. konjeniški spomenik na sredini. Pariz. Ludvik XIII. nad oltarjem je kopija baldahina iz Sv. v zahvalo za spočetje Ludvika XIV. 1755-57.: spodaj arkade (trgovski lokali-zgled trg Livorno). J stranica je Kraljevi paviljon (z motivom slavoloka pri vhodu). poslikava kupole) Naslon na Paldijev Il Redentore. vpliv dvorca Ayne – prenos motiva v sakralno arh. Prikazana v alegorijah in personifikacijah. členi se v paviljone na vogalih s poudarjenim osrednjim delom. kasneje jih postavljajo v provincah. Salomon de Brosse Poznogotska cerkev z novim pročeljem. pročelje 1616-21. ki je uravnotežena z vertikalo stebrov v ozadju..tam park. Jacques Lemercier Dela za ministra Marije Medičejske. istočasno je v razcvetu druga Fontainbleujska šola Soronnska cerkev. Francois Mansart Samo dvorec v parku. brez pritiklin. okrasa. (1655. ukrivljene kolonade v kotih – tikaj prevladuje ravna fasada. členjeno samo z arh. Salomon de Brosse. fasade enake. Kardinal Richelieu (ok. da se zgleduje po palači Pitti.

Sebastien Le Prestre de Vauban Za obrambo postavijo utrdbe na podeželju (okoli 300. francoska okna… Salon de la Guerre (Konjeniški relief Ludvika XIV. Bastioni so trikotni zaključi. oval. 1664-65. Apolonova galerija Štuk+pozlačeni okvirji+poslikave (Pierto da Cortona) Vaux – le Vicomte. Louis Le Vau (arh.SAMOSTOJNI UMETNIKI Srečna družina. Claude Perrault Ni rivalstva med umetniki. nato drevesa. 1600-1705 Obzidje nima več obrambne funkcije. po smrti papaeža Aleksandra VII. ognjemet na koncu). rustika v pritličju. nočni prizori ob svečah. 1656-61. pomemben je le končni izdelek. pot za sprehajalce in hiše. gledališka igra – Moliere. Bernini (je dejansko v Parizu. baklah. Neuf Brisach. faza). okupira arhitektra). Louvre – veseljaški prizori Vsak se drži svojega področja motivov. 1667. Versailles: Philibert de Roy (Cour de Marbre. nato pojedina. ki je živelo v Versaillesu ob kralju. zato ga na S strani mesta podrejo in postavijo boulevarde za promenado. ki je nad vsem očaran in 3 tedne za tem je Fouke aretiran (Ludviku je všeč. realizira se renesančni ideal centralne zasnove.motiv trivijuma iz papeškega Rima. Louis Le Nain. 1645) in Vdova Irena ozdravi sv. kočije. žanr (ne ve se kdo je sploh kupoval žanre) v katerem ni zaznati posmehljivosti (to doseže šele Courbet v 19. Louis Le Vau. na teh so stali topovi in kanoni. Louis Le Vau (eden najvplivnejših) Dediči po kardinalovi smrti ustanovijo college. Antoine Le Nain. zasnova je 5-delna . 1645. ok. 1643. zač.) Vodja projekta je Caurbet Louvrska kolonada. Charles Lebrun (notranjščina). »fet«) (najprej sprehod. Od 1661 vlada sam. težka atribucija. Pri gradnji so morali prestaviti reko in 3 vasi. 1667-70. Pred stavbo se stekajo tri poti . Louvre – kmečko življenje Gardisti. 5-delna členitev dvorca (manj izstopajoče). Boštjana (ok. Jules Hordouin – Mansart (1678-87) V času gradnje je isto velik kot takratnji Pariz. 1649). Jožef tesar (ok. Andre Le Notre (park) Naročnik Nicola Fouke (finančni minister). novost je ravna streha. College des Quatre Nation. Louvre – meščanski žanr Kmečka družina. Antoine Coysevox) in Galerie des Glaces (zrcalna galerija). do 1685 (minister Coulbert) Grands boulevards. figure so klasično postavljene (umirjenost).. Mathien Le Nain. ravna streha. Pariz. kupola+klasični portik+dokaj neobičajno ukrivljena stena (členitev stene ostaja klasična) 3 načrti za Louvre. Louvre Prepoznaven slog.). Najprej uredijo park (veliki kanal. 5-delna členitev ni več jasna (zaradi vseh prezidav). ker sam dela replike je težka kronologija in življenjepis (ali je potoval v Italijo ali vpliv Utrehtskih caravaggistov. I. 1662-72. sakralna motivika. Andre Le Notre Teče od Louvra proti sredini. saj potrebuje nenehno oskrbo za 25 tisoč ljudi. Značilnosti vseh treh bratov so: ciaroscuro. ki segajo v prostor in so nizki. ciaroscuro. Louis Le Vau (1668-71. 1642. Stol. triločni motiv na vhodu. Charles Lebrun. Palača je v povezavi z bližnjim mestom. železni obroč). Povabljen je tudi Ludvik. 1698-1708. Versailles. Na sredini je pot za kočije. ob dokončanju stavbe priredijo slavje (fr. Georges de La Tour. Ludvik XIV. i. za gledališke igre). Kaže se odmev Palazo Caprini (dvodelna členitev). »ukročena narava« (saj mora imeti Ludvik pod nadzorom vse). moderno abstrahirana telesa. 1678-97.). Champs Elysees. Charles Lebrun Na koncih Salona Guerre sta Salon vojne (tam je konjeniški relief)med Francijo in Holandijo na eni . t. 1631.

za bolj intimne portrete pa bolj naturalistično). Charles de la Fosse Najbolj baročna stvaritev v Parizu. Stol. Jules Hardouin – Mansart. Jules Hardouin – Mansart) in Petit Trianon (1762-68. Ange – Jacques Gabriel). Grand Trianon (1687.. Grajska kapela. 1689. querelle des anciens et des modernes} Pausinisti so zagovorniki forme. Place de Louis le Grand/Place Vendome. Girardon Kopija Marka Avrelija (gesta. Ideja napredka. Vse upodobitve so mešane z alegorijami in opremljene z napisi. holandski pa naturalizem. Jules Hardouin – Mansart Dvonadstropna. Pierre Mignard (Louvre) {querelle des poussinistes et roubenistes. Ludvik XIV. Svetim. ločena vhoda za nepomembne in pomembne ljudi. saj je ta stalna.). Versailles. 1664). . za Place Vendome. Sprejo se tudi v pogledu na antiko – ali so bili takrat boljši kot smo mi danes ali smo jih presegli? Spor se najbolj odraža v književnosti in arh. spodaj polkrožne arkade.. Kip prvotno v grotti (jami). Karlom Velikim…). višina teh ne sme presegati konjeniškega spomenika. dvojnost portretiranja (za vladarje vzvišeno.Lebrun-…. jih prestavijo v park. na drugi strani jim stojijo Rubenisti. ki se je istovetil tudi z drugimi velikim vladarji (Ludvikom IX. Jules Hardouin – Mansart Stavbe ob trgu. 1702-04. 1685-92. zač. saj se z barvo šele doseže risbo. že bolj baročnimi poslikavami (Antoine Coypel.strani. ● Andre Felibien napiše Conferences de l'Academie Royale de Peinture et de Sculpture (1668) Batiment du Roi je vodil »ministrstvo« za popisovanje kraljevske zgodovine in poskrbel za prave popise stvaritev na dvoru. da se kralj umakne od »javnega« življenja na dvoru. Leta 1663 se izoblikuje hierarhija (Ludvik-Courbet. Charles Lebrun (Louvre) {l'histoire de roi – la grande maniere – ustrezen veličasten slog} Francoska Akademija – sistem akademij (1635 za književnost. Francois Girardon. Slikarstvo je podrejeno funkciji notranje opreme. Pierre Puget (Louvre) Preveč baročni za njihov okus. da bi izšolala vse umetnike v določenem slogu. Versailles Kraljevi kipar. zač. saj je visoka in ozka. barva pa se spreminja. ki je podrejena Akademiji. zgled: Apolon Belvederski. ● Charles Lebrun napiše traktat Methode pour apprendre a dessiner les passions (1698) Kako upodabljati čustva. 1680-91. 1666-72. da se bo gledalec lažje vživel. v 18. SLIKARSTVO Kancler Seguier s spremstvom (1661). 1686. stopničasto zalomljena. Milon Krotonski. Slika Aleksandra Velikega je seveda v povezavi z Ludvikom. Prihod Aleksandra Velikega v Babilon (ok. ki zagovarjajo barvo pred risbo. 1648 za slikarstvo. Lebrun je pristaš risbe. kiparstvo. Konjeniški spomenik Ludvika XIV. F. Antoine Coysevox (Musee des Beaux – Arts. racionalizem (umetnost se da naučiti). deluje elegantno. 1679.. konj). 1698. Strop je poslikan z iluzionističnimi. 1709. v park. Dijon) Bolj umirjena draperija. na drugi Salon miru. stebri zgoraj. 1671-82. Perzej in Andomeda. Versailles Petit Trianon je postavljen že za Ludvika XV. poslikava kupole. Beneški vpliv so tople barve. enotna ravna streha. Apolon z nimfami. Pariz. Ustanovljena je tudi tovarna gobelinov in preprog. zgled: Il Gesu). 1666 za znanost. 1661 za ples. Les Invalides. 1669 za glasbo in 1671 za arhitekturo). da ne pride do napačne inerpretacije.

se verske stvari zaostrujejo. Loža je bolj estetski element -klasični portik s toskanskimi stebri. Učitelj z učencem. od 1605 na dvoru kot kostumograf in scenograf. Funkcija trga je malce drugačna kot v Franciji. London. Šele v 19.(1685 – 1688) Pride do državljanske vojne. Najlažje je upodabljati mrtvo naravo. Sledimo lahko neki lestvici od mrtvega k živemu. 1701. hiše s polkrožnimi arkadami. realizem + idealizem.. Hyacinthe Rigaud (Louvre) Van Dyke – kopija njegovega portreta Karla I. potem je sledila obnova. Puritanci in katoliki nastradajo in se selijo čez lužo v Severno Ameriko. Karel II (1660 – 1685) in Jakob II. Gre za njegovo hišo.. Kvadraten tloris. stoletja zgorela. Proti koncu stoletja se izoblikujeta dve proto stranki: WHIGI ( na strani parlamenta) in TORIJCI (bolj za kraljevo oblast) Covent Garden. Zafascinira ga Palladio. stoletju vlada dinastija Stuartov. Sodeloval predsvem z Bellom Jonsonom. prej tlakovano parkirišče za kočije. Stoletju to ozeleni. Na eni strani vladarski kompleks: Westminister. 1685. Orazio Gentileschi) Med palačo in vrtom je javna cesta.(1625 – 1642). 1638-39. En prvih primerov take arhitekture v Angliji. ST.1630. Ostane lastnik. Vladarji: Jakob I. Stoletju vladajo tudorji. Ne gre za poenoteno pročelje. ki je bila največkrat neka alegorija z vladarjem. želijo vzpostaviti absulutizem. Žanr je izpadel. Jones najprej potoval 2x v italijo. (žezlo drži kot palico). London. vendar Anglija še močna iz srednjega veka. »bouržuazna bombastičnost« Ludvik XIV. (1603 – 1625). V 17. Hiše dokaj skromne. ima Jones stene. Na jugu bila njegova hiša. Zdaj ni več originalnih stavb. Gre za privatni razvoj lorda Saunthhemptona. V zgodnješi fazi se v Londonu zapolnjuje vmesni prostor med tema dvema deloma. 17. ARHITEKTURA V 16. Bloomsbury Square. Inigo prevzame od Francozev (Place Royal) slog stavb okoli trga = rustične arkade. Pri tem je pomemben uvod. 1616-18 in 1630-35. severno od nje si postavi trg. Nicolas de Largilliere (NG of Art. portreti in nazadnje historia (večfiguralna kompozicija). Čez Temzo so bile plebejske cerkve. Gre za rezidenčno funkcijo. London 1661 Prvič uporabljen »square« angleški izraz za trg. Cerkev: ob koncu 18. Gre za arhitekturo dvora. Washington) Portretist. rdeča opeka. Inigo Jones ( poslikava: Alegorija miru in umetnosti. torej izključno rezidenčno. zač. Hyacinthe Rigaud (Louvre) Alexander – Francois Desportes Claude Gillot Oba delata lovske portrete in prizore iz Komedije Del'Arte. skratka obrne Palladijev sistem loža – . Tu deloval tudi Shakespeare. nato živo naravo (krajina). whitehall. Danes je trg zaključen iz vseh strani. Posestvo severno od svoje hiše razvije. na drugi city-trgovsko mesto. Štarta v Palladiu samem. Dvojni portret matere. princip šivanih robov na robovih same stavbe. kraljevsko arhitekturo. Šlo je za posestvo Betforda. Queen's house. Srednjeveški London bil iz dveh delov. s tem tudi umetnostne ideje. Karel I. Inigo Jones Primer renesančnega urbanizma v Angliji. Greenwich. Na eni stranici postavljena tudi cerkev.Vsak mesec so člani Akademije predstavili eno delo iz kraljeve zbirke in spise teh predavanj je objavil Felibien. Se vrne v anglijo. Tako je bilo narejeno. vendar to daje v najem. 1695. Vhod iz zadnje strani. kje formulira hierarhijo žanrov. Kjer ima Palladio lože. ima močen parlament. da stavba ni imela stika z zunanjim svetom. Gre za trgovski center. Na grafiki ni videti nobenega konjeniškega spomenika. Convent garden = tu so bili samostanski vrtovi. na severni strani razvije trg. iz dveh pravokotnih delov. Vzpostavlja se anglikanska cerkev. ANGLIJA. Z Jakobom I. upodobitve živali. Trg po vzoru livornskega trga=pravokotna oblika. ki sta v nadstropju povezana z mostom. Od 1615-42 dobi ime dvorni arhitekt. Danes je tu tržnica.

Pavla. nizka cerkev. Wren Ni potoval v Italijo za razliko od Jonsa. odprt prostor. London. Požar uniči velik del mesta. Ima ravno streho z balustrado na vrhu. Wren prevzema srednjeveško tradicijo. ima priložnost. Stena v pritličju je rustična in gladka stena v nadstropju. V sredini križišče s kupolo.. London.. Zunanjščina-fasada sama deluje kot palača. ob strani kot nekakšne ladje. V tem času je bil tam tudi Bernini in ga Wren spozna. katere obnovijo. Imenovana je bila 6 članska komisija za obnovitev mesta. C. alegorija. V bistvu gre za neko simetrijo. Cerkve so precej raznolike med sabo. To je postavljeno v tako razmerje. ki se začne v neki pekarni in nato razširi po mestu. Novost v mestu: cerkve. Whitehall. St Stephen Walbrook. 1619. Greenwich. Srednjeveška cerkev bila v zelo slabem stanju. Gre za cerkev. nekoliko ožja prečna ladja. London. tri traveje ladij na vsako stran. Ponovno so jih zgradili 51. ki poveličuje vladavino. Francija ne prevzame rimskega baroka. Važno. Dandanes je London praktično isti kot pred požarom. Stolnica sv. Povdarek na angleškemu klasicizmu. Druga fasada brez okrasja. iluzionizem Palladievstvo gre za neko vladarsko gesto. Inigo Jones Še srednjeveška zadeva. ki je bila za Karla II. ampak v Francijo. Pri Jonesu je še bolj poenostavljeno. v tem trenutku v slabem stanju. Anglija še bolj. V komisiji je bilo 6 arhitektov. stebri. Predložili so celo vrsto načrtov. gotski vtis) Royal Naval Hospital. brez reber. Stena členjena z dvojnimi pilastri. ostane na klasiki. Wren Dobi nalogo. To so mu preprečili. Gre za princip antične bazilike. čez rustiko pa pilastri. Ni nekih tipičnih zasnov. Parcele so bile zelo majhne. če izvzamemo vhod. 1696-1716. London. ki je ravno zaključena z balustrado. ustaljenih tipov kot St. tipično baročno. Stransko pročelje – prevzame princip fasade Pietra da Cortone (polkrožen portik. Gre za zaščitni znak monarhije. Razmak med pilastri. da je učinek še vedno srednjeveški. Več načrtov sprejmejo slednjega = Tloris in zunanjščina: zelo dolga. Stavba spominja na Escorial. stolpi –klasični elementi. da gre za cerkev. 1665 London zajame kuga. arhitekt je bil prostorsko omejen. da celo mesto postavi na novo. Gre za slavnostno dvorano. Banqueting hall.-srednjeveško tradicijo. Pravokoten prostor. London. Najpomembnejši pri tem je bil Christopher Wren. Kasneje postane zaščitni znak parlamentarcev. rustično. zgoraj kupola. če ni zraven enega mogočnega zvonika. Iz drugih strani: Pročelje iz glavnega vhoda-prevzame pročelje z dvema stolpoma ob straneh. 1675-1710. Vmes postavi dvonadstropen klasični portik. vendar potem je bil požar in cerkev so postavili komplet na novo. Po drugi strani precej neklasičen – dvojni stebri.22. Pročelje starega sv. Zunanjščina: skupek mas. Jones doda Ilgesujevske volute. Povdarjen je malce osrednji del s ¾ stebri.stena. Christopher Wren V požaru bilo uničenih 87 cerkev. ¾ stebri je širši. Izraz se uporablja za specifično angleško tradicijo v arhitekturi. Sama stena spominja malo na palačo z dvema nadstropjema. Nadaljuje ang. pomaga mu tudi hčerka Artemizia. tri imenuje Karel II. Odloči se za dve dvorišči: širše in ožje (princip . Večinoma je šlo za zasebne projekte. Cerkve manjše. Karel II. dvonadstropna. doda še portik oziroma stebriščno ložo. obdana z dorsko kolonado. 1634-40. Notranjščina: Rubensova poslikava stropa. tri predlaga mesto. Gladka krogla. vendar težijo k centralnemu tlorisu. 1672 – 87. Pavla. brez okrasja *Poslikava stropa. naslednje leto pa požar. Od 1669 naprej bil kraljevski arhitekt. Že 1663 bila ustanovljena komisija za obnovo. Skoraj ne veš. Inigo Jones Stavba je zgorela in so morali postaviti novo. Notranjščina: lahkotna. V protestanstski cerkvi so zahteve drugačne. ustvarjeni so iz klasičnih elementov – preklade. da vsi zelo dobro slišijo pridigarja. da razširi palačo. 1665-66 bil v Parizu. Andrea v Mantovi. ki ima funkcijo avditorija. stvar neke fizične omejenosti. Gre za centralno zadevo. vmes okna oz slepa okna. značilni zvoniki-delujejo malo srednjeveško. Kupola po vzoru Bramantejevega tempieta.

Valladolid. Šlo je za darilo vojvodini Malborough. vključen v samo stavbo. 1635. Baročno je stopnjevanje planov. Ni krivin. Ni v dejanju lova. SLIKARSTVO V marsičem nadaljevanje principov 16. doda kupolo (Bernini). Za razliko od Rubensa ni imel sreče z naročniki. Nad samim vhodom zvonik. palladijevski motiv. Ima željo po historiji. da je pogled usmerjen na queen's house. 1692 zato. Juan de Herrera . 1705-24. najbolj pa v Londonu. Nicholas Hawksmore Ludvik XIV je imel probleme na verski fronti in se odloči. kompozicije. Baročno povdarjena osredna os. Zanima jih portret. Elena Grimaldi. Zvoniki so nadaljevanje gotske tradicije. Slikovita kompozicija iz enostavnih mas. bleščavost. ŠPANIJA Stolnica.iz Versailesa). London. klasičnost-stebri. da bo začel preganjat protestante. Palermu. van Dyck. Deloval tudi v Genovi. Ni tako zategnjen kot portreti Ludvika XIV. Njegove formule po svoje interpretira. vendar to ni uresničeno. 1721-26. van Dyck pa ja. samo lepo pozira. ki je značilna za van Dycka. na konju Družinski portret Pri obeh gre za eleganco. Spet motiv serliane. Karel I. Cela vrsta klasičnih elementov. ki je premagal Karla II. Za enak princip gre pri Blenheim palace. Kiparstva v Angliji nimajo. šlo je za nacionalen spomenik. Wrenovi nasledniki: Castle Howard. Podoben princip kot pri Wrenu. Karel I. se umika drugim in jim daje priložnost. NG of art. Predstavlja vrhunec angleškega baroka. Stoletju domači slikarji. Kot portretist deluje v različnih krajih po Evropi. Centralna zasnova. Stena sama dosti bolj neokrašena. da bodo zgradili 50 cerkva. Ravni deli enostavni. Oba tujca. Washington. Louvre Spet bolj vitek. ker je Wren v funkciji kraljevega nadzornika. bil je učenec Karla Fontane. Osnovni elementi čisto klasični. Dejansko so jih zgradili 10. Blenheim palace. 1723-39. svetla notranjščina. 1699-1712. Gre za dve dvorišči med stranskimi krili. delujejo bolj eleganto kot Rubensove. Šele v 18. ki pridejo v Anglijo in tu ustvarjajo. St Martin's in the Fields. 1711 sprejmejo odlok. Rimu. prostori postavljni eden zraven drugega. Figure so podaljšane. Yorkshire. Vzorna cerkev za anglosaški svet. samo postavitev. John Vanbrugh Dvorišče zaključeno v polkrog. Genovski portret-figura postavljena v odprt prostor. ki so ena zraven druge. Gre za anekdotičen motiv. Na dodatnih stavbah postavi portik z dvijnimi stebri. ok. In prihaja iz Flamske. Gibbs prevzame portik iz piazza del poppolo. Spitalfields. zač. Dvorišče pusti odprto. 1623. Pomembna reprezentančna funkcija. Rubens je na njega vplival. Motiv serliane. na lovu. Nadaljuje tradicijo upodobitve angleških parov na lovu. 1585. konja pa prevzame od Rubensa (kartoni Konstantina Velikega). Vpliv načrta na naslednike. Še vedno gre za tujce. Reprezentančen portret vladarja. ki je trajal od 1692 do 1725. Postavljenost v krajino. London. končni efekt zelo slikovit. Stoletja. Anthony van Dyck. odprta. še srednjeveški. Oxfordshire. Christ Church. Klasičen motiv izveden na neklasičen način. Kupola v osi. stoletja. James Gibbs – najljubši arhitekt torijcev Bil je v Rimu na začetku 18. Nasledniki: Peter Lely in Godfrey Kneller – ni bležčavosti. Nekako uokviri queen's house. Stransko pročelje je dvonadstropno. Neformalen dodatek je služabnik. Holbain ni imel naslednikov. Po drugem načrtu naj bi bilo drugo dvorišče zaključeno s polkrogom kolonad. Vanbrugh Imamo sestavljanje mas.

. V tem času pride do krize: kuga. NG. Menih. Spet chiaro scuro od Carravagia in naturalizem. (1634-42). Bartolomeo Esteban Murillo. konjeniške spomenike prestavili na pomembna mesta. V Španiji so konje bolj postavljali na vrtove. Značilni stolpi na vogalih. zač. 1632 Gre za glavni park v Madridu. Ima bolj idealizarajoči slog. 1658 tudi sam vstopi v samostan in postane menih. Diego Velazquez Spet naturalistično izrisane figure. Glavna dva slikarja: Eugenio Cajes (sakralno slikarstvo) in Juan Pantoja de la Cruz. Polkrožne arkade v pritličju. temno ozadje. To ni več ohranjeno. prevzema chiaro-scuro. Francoska kombinacija rdeče opeke in belega kamna. Francoski slog.. Rdeča stena z belimi detajli. To se ponovi v 18. delujejo po svoje gotsko. Ilgesujevske volute. Podobno vhodu v escorial. 1629-34. Filip III. Slopi s polstebri plus preklada. bleščeča oblačila. Tudi tu bil požar. po svoje že baročno. Slikal tudi tihožitja. Giambologna in Pietro Tacca. Oba portretista. Konjeniški kip na sredini dodan kasneje v 19. historiJam da učinek misterioznosti. različni kosi sadja in zelenjave postavljeni na polico okna. kombinacija florentinske risbe in beneške barve. vpliv Carravagia (chiaro scuro in naturalizem): Juan Sanchez Cotan – chiaro-scuro v tihožitjih. stroga arhitektura. Plaza Mayor. Francisco de Zurbaran Cela vrsta upodobitev menihov. v 17. Šele sredi 19. Tu se uveljavi naturalizem. 1618. Jajčna jed. Npr. Pomembno vpliva nanj tudi flamska umetnost. napolnjen z različnimi kipi. S Filipom IV. Jerez. Sakralna arhitektura v provinci zelo bogato okrašena. Juan Gomez de Mora Ohranjeno po prvotni zamisli. Tu se zbiralo ogromno ljudi iz cele Evrope. preseli prestolnico iz Madrida za 5 let.st. stoletju.Gre za neko dvojnost v arhitekturi. (1606-17) in Filip IV. Buen Retiro. Gre za brezokrasen slog. 1618.. poenostavljena vrsta manierizma. ki ga predelajo v palačo. Edinburgh. Juan Bautista Maino – bolj sakralna dela. temno ozadje. ni slikal več po naročilih. ki doživlja vizijo. Ohranjeno samo eno krilo. London. Menihi upodobljeni v trenutku stika z bogom. stoletje pomembno pristaniško mesto. 1667 Preobloženost z okrasjem. V poznejši fazi se to okrasje urinja. TOLEDO. tudi pri prejšnji stavbi. SEVILLA Na prehodu iz 16. bila so 4. SLIKARSTVO Na dvoru pod Filipom III.. V poznih letih se prilagodi Murilu in prevzame njegov slog. Samostanska cerkev Santa Maria de la Defension. Poskušal priti tudi na madridski dvor. z jezerom. Od 1640 naprej slika bolj za južno ameriko. Filip IV. Stene členjene s klasičnimi elementi. Stoletju. je sedaj pred kraljevo palačo. Nadaljevanje Escoriala. Madrid Tu obstajal samostanski kompleks. Šlo je za tržno slikarstvo. V slikarskem smislu bolj pomembna provinca npr. 1616-19 in Carcel del Corte. Najpomembnejši projekt v španiji v 30ih letih. (1598-1621). Pri Kristusu lahko opazimo inverzijo. Madrid. ŠPANIJA Filip III. Arhitektura siva-gol kamen. Iz tistega časa ohranjen zapor. Diego Velazquez Kristus pri Mariji in Marti. ok. obrazi bolj naturalistični. obnovili celo mesto. Suha. Uveljavijo se tudi drugi žanri: žanr. Slikal . NG of Scotland. Uveljavljajo se Borboni. dosežen ideal vzpenjajočega konja. vendar se vrne v Sevillo. Večinoma klasični okrasni motivi. fasada je Ilgesujevska. tudi naročniki so bili iz različnih delov. kjer je podoben efekt. spomeniki.

1640 je slikal bolj malo. NG. Takrat mu je Filip dal nalogo. 1634-35 Ni ohranjeno. struktura gotska. Grote Markt. Zgoraj naslikane še Rubensove slike. ki kažejo zmago samo. Prado. Nobeden ji ne uide. Filip IV. Madrid Upodobljen v trenutku po zmagi. Ustvaril delavnico za izdelovanje kopij. Na dolgih stranicah so upodobitve bitk. po 1695. Pošlje Velazqueza v Italijo (od 48-51). upodobitev različnih bitk. sentimentalna in ljubka dela. Velazquez Se ne ve točno. postane dvorni portretist. Vojska poražencev zelo sproščena. Znan tudi po upodobitvah pobalinov. Posebnost so konjeniški spomeniki ženske. V tem obdobju nastane tudi spodnji portret Inocenc X. ki zasedejo Antwerpen. ok. ki tolažijo po krizi. chiaro scuro. Peeter Huyssens Gre za eklekticizem. po drugi strani uporabljajo rebrast obok. obilje okrasja. da sta onadva celoto malce zmotila. Las lancas. Mihalel. podobno kot Calo. črna.Marije. MADRIDSKI DVOR Salon de los Reinos. 1634-35. Zelo propagandno. Razlika med sulicami. zraven kup vladarskih simbolov. Bolj mehka svetloba. Antwerpen. kdo je bil naročnik. Stoletja – okoli stebra postavljeni še dodatni stebri – kot prstan. kjer prepoznamo kraljevi par. Smrt s koso – Stoji na zemeljski obli in premaga nad svetom. pripravljena na nove zmage. 1631-32. FLAMSKA V tem trenutku še del Španije. Konjeniški portreti postavljeni v krajino. da poskrbi za njegovo zbirko. Glavni prizor ponavadi. rdeča. Iz hrbtne strani. 1615-21. ok. Willem Hesius Spominja na Il Gesu. Šlo je za sodelovanje med različnimi slikarji. Karel Borromejski. Nanj vplival Tizian. 1650. 1616-21 . Velazquez. NG. 1656. ker ga francoska armada zruši. Ta kaže na drugo plat krize. Imamo vtis. Rubensova hiša. London. Prado. Gol ženski akt precejšen tujek. Velazquez Koga Velazquez sploh slika? Tu upodobljen slikar pri svojem delu na dvoru. ko poraženec prizna poraz zmagovalcu. Nasloni se na beneško tradicijo in hkrati na Rubensa. Vsebina slike morda vendarle moralistična. Npr. Slog bolj grotesken in morbiden. London. le simpatični otroci. Velazquez Rdeči zastorji. Buen Retiro pri Madridu. Louvain. Willem de Bruyn Postavijo ga na novo. Velazquez Las Meninas. Primarna funkcija – portretist Venera z ogledalom. Galleria Doria – Pamphili. celopostavni portret. Sv. od daleč še vedno srednjeveško. Problem zrcala. Ničevost. glavna vsebina opozarja na smrt. Na krajših stranicah konjeniški portreti družine. Vbistvu zmaga Kristus. Osnovni elementi so klasični. Antwerpen. Pes kot spremstvo svetih oseb. Potem po odboju sevile Velazquez pride v Madrid. Zraven še svitkasti motiv. Med prizori bitk manjše slike: Herkulova junaštva (Zurbaranova serija). Rubens se tudi naslanja na beneško slikarstvo. ki se odpira proti horizontu. sulice razmetane. ki mine. sv. Ignacij. Rubens ga navduši nad Italijo nasplošno. Bitke: Predaja Brede. Boji Španije na Nizozemskem. Lepota prej al slej usahne. 1650-71. pri Madonah bolj mehka svetloba. Prevzamejo klasične elemente za okras. na drugi strani pa španska vojska bolj stroga. Rim. Pritlikavci na španskem dvoru. Sv. Juan de Valdes Leal Murilo z njim celo sodeloval. Ni nobene družbene kritike. Cerkve 17. S Herkulom se radi vsi vladarji identificirajo. Bruselj. 1650. ki se morajo znajti na ulicah. tople bleščeče barve. V ozadju krajina. Večinoma: bela.

skoraj impresionistično. patos Snemanje s križa. 1620. Rubens. Osnovni motivi klasični. Gre za flamski dvor. Tukaj pa bolj bleščavost svile kot pri van Dycku. Prado. Slog – še bolj opazna poteza. vendar so bolj neformalni. bogata draperija. vendar nima moči. ne delujejo italiansko. manj dramatično. Munchen Začete visoko baročne maniere. dramatično. naslika tudi krajino iz teh krajev. Louvre . bolj zadržano Rubensovo Visoko-baročno obdobje: Šlo je za 4 večje dekorativne cikle. Nadvojvoda Albert in Izabela. Po eni strani nadaljevanje manierističnega portreta. Kralj Salomon in kraljica iz Sabe. Klasična-baročna draperija v ozadju. Dramatične realne svetlobe in sence. 1618. ker mu mati hudo zboli. Apoteoza Henrika IV. Vendar ne dosega take bleščavosti kot drugje. Potem gre v Genovo 1605-06. Courtauld Institute. Precej prepotuje Italijo. Bitka z amazonkami. Pieter Pauwel Rubens. Slog – isti princip baročnega portreta. da bi Marsa zadržala doma. gre dvakrat v Rim. Posamezne slike so bile montirane na strop. V ozadju pogled na krajino. barve bolj hladne. stolnica. In razglasitev regentstva Marije Medičejske. Ogromno deloval kot diplomat. celopostavni portret z anekdotičnimi dodatki. ki je tipično beneška. Njegov opus se deli na 4 dele: ● 1600-08 v Italiji ● 1608-19 v Antwerpnu ● 1620-27 obdobje visokega baroka ● 1628-40 zadnje obdobje. Rubens. ni imel časa za potovanja. Kasneje se preseli na podeželjo. 1606. ima dosti dela. ko v glavnem deluje kot diplomat V prvem obdobju je glavni delodajalec Vincenzo Gonzaga. London. London Okras ni ohranjen. Strahote vojne. Antwerpen Še precej italiansko. Rubens. salomonovi stebri. Prevzame tudi potezo. Hoče ohranit berljivost kompozicije. Vpliv Tiziana. 1608 se vrne v Antwerpen. Gre za princip beneškega di sotto in su. bil izobražen. Rubensovi portreti: Podoben slogovni razvoj Brigida Spinola-Doria. 1620. potoval po Evropi: Madrid. Antwerpen Še vedno diagonala. 1612-14. Manieristično. Firence Gre za pozno obdobje. Prevzema tople barve. Rubens se prilagodi domači tradiciji. Venera si prizadeva. Izkrcanje Marije Medičejske v Marseillesu. bogato oblačilo. Kot nek komentar na to situacijo. Alte Pinkothek. čeprav tam gre bolj za detajle na obleki. Tu se poklicno dobro uveljavi. palača v mestu. 1622-25. značilna flamsko manieristična krajina z visokim očiščem. kaos. Kompozicija bolj umirjena. dosti bolj manierističen. dramatična diagonala. 1610-11. Palazzo Pitti. bolj zadržan splošni vtis. vladala do 1621. V rimu prevzame monumentalnost. Skratka manj pomembno. Gre za prizore iz stare in nove zaveze.Rubens imel veliko delavnico. 1637-38. Dramatična situacija. michelangelovske figure. Rubens. Pomembna tudi kot naročnika. stolnica . Gre za obdobje 30 letne vojne. Način življenja precej aristokratski. Lady Arundel s spremstvom. vpliv poznega Tiziana. Tu irganiziral veliko delavnico. Nanj zelo vpliva beneška renesansa s Tizianom. Alte Pinakothek. 1615. Munchen V prvi vrsti slikar historie. Gre za reprezentančne portrte. ok. Rubens Poročila sta se 1599. Dviganje križa. Gre za nek umetniški razcvet. potem tudi v Madrid. Washington Tu bil v Genovi. Naročniki so bili bogati meščani. Sodeloval tudi z drugimi umetniki. Pesimističen pogled na situacijo. NG of art. Pomočnik je bil tudi Anthony van Dyck. vendar v končni fazi po svoje interpretirani.

V tem trenutku najslavnejši evropski slikar. Fizično so ta dela zelo majhna.. na drugem mestu pa portreti. London. naslikana je tapiserija znotraj tapiserije. Historija je najpomembnejša slikarska zvrst. Umetnikova družina. Gre za gostilniške prizore. David Teniers ml. Zelo rad slikal dve temi: zgodba satira in kmeta iz ezopovih basni (antični literarni vir) in kralj pije (mešanica žanra in historije)-Priljubljen način praznovanja praznika svetih treh kraljev. Gre za tipološko razmerje med legendarnim na eni strani in dejanskim na drugi. 1634 – 40 in Kmečko rajanje. Kasneje zamenja slog – Kmečko rajanje – svoj satirični ton malo omili in upodablja kmečko življenje bolj idilično iz bolj etnološkega vidika. Po Rubensovi smrti vodilni flamski slikar. Bil je dvorni slikar nadvojvode Leopolda Viljema. Pomembnejši je razvoj kmečkega žanra – trije umetniki: Pieter Brueghel ml. ki trobi in opozarja na slavje. ki je pod vplivom alkohola. Papiga je simbol ženine nečistosti. Zgoraj putto. Prizori iz njenega življenja oblikovani po prizorih Marijinega življenja. ki povdarjajo družinsko harmonijo. Jordaens. ki jezdi delfina-namig na Jonovo zgodbo. ki so nadaljevanje tradicije. Alegorija Jakoba I. Treh kraljev. Lov sam je zelo aristokratska zadeva. se je tudi lotil kmečkega žanra pod Brouwerjevim vplivom. Gre za njen prihod. Banqueting hall Slavljenje Jakoba I. krajine niso posebejo omenjene. Tudi sicer precej slaven. Bolj detaljno obnašanje. V glavnem gostilniški prizori v nekih notranjščinah. Kralj pije. je imela plan. Rubens. kjer se veliko pije. ok 1621. 2 specifični flamski zvrsti: ● Lovski prizori oziroma upodobitve živih živali: Jan Brueghel st. Snyders – rabi neko zgodbo. Grenak požirek. Serija tapiserij – Marija Medičejska hoče pokazati.. potrebuje izgovor v historiji – Noetova barka – izgovor za eksotične živali (vladarji so v tem času zbirali eksotične živali za lastno zabavo). klanja se ji figura Francije. Slikar historije najprej. Zgodbo treba brati v navezavi Ludvika XIII. vendar zadržan. Posmehovanje tem neuglajenim ljudem. Obstaja tudi serija tapiserij Konstantina velikega. ker nadaljujejo manieristično krajino 16. ki pritiče najvišjemu sloju ljudi. Jacob Jordaens – tudi pod Rubensovim vplivom. gre za portret kot odvod historije. Podobno tudi tihožitja. da je zakonita naslednica Henrika IV. gre za beneško tradicijo. Bila je izvedena samo prva Marijina. Med temi tremi umetniki zaznamo določene razlike. Cornelis de Vos Primarna jim je bila historia. ki se ga nacejajo. Gre tudi za njegov avtoprtret. gre za upodobitve življenja. okoli 1635 Kmet. manj oseb – večinoma gre za kmete. vendar mož ji je pa zvest. Rubens. Svet. Gostilniški prostor po Brouwerju – podobno veseljaški. v vseh njegovih vlogah. ok. Njegova manira je bila všeč vladarjem tega časa. aristokratski okvir. Zelo pogosto se ga primerja z očetom. Frans Snyders.st. Ni več moralnega opozorila. Rubens. Dejanski dogodki v kombinacije alegorij. spodaj Neptun z Nereidami. Tudi druge žanrske zvrsti. hčerka ima košaro z grozdjem-simbol povezanosti. okoli 1650 Prizor slavljenja praznika sv.Marija M. zgoraj Fama. FLAMSKO SLIKARSTVO Arhitektura je manj pomembna.Glasbeni inštrument lutnja – glasbena harmonija simbol za družinsko. Tu gre za alegorije. Pomemben je za obe tradiciji. Nova vrsta kmečkega žanra. Gre za 24 slik. ki ni naš. . Prado Gre za dvojni iluzionizem. Ob strani salomonovi stebri med katere je napeta tapiserija. 1626. Prado Na sliki najdemo celo vrsto simboličnih detajlov. Adriaen Brouwer uveljavi nov slog v 30ih letih. da rubens naslika dve serije. nadaljuje kmečki žanr. tudi portretist. Gre za sveti praznik in hkrati ljudski običaj. Jan – ne slika lovskih prizorov. ok. Zmagoslavje evharistije. 1633-34. Pomemben je ker deluje tudi na Holandskem v Amsterdamu. Anthony van Dyck. Funkcija tega žanra je svarilo pred neprimernim obnašanjem. ogromnih dimenzij. Struktura stropa opredeljena z zlatimi polji in slikami z oljem na platnu.

dramatični prizori. opozarja na težavni proces osvobajanja zvrsti od historie. Snydersu je ostal malo nižji sloj.uporablja Ezopove basni – zgodbe z moralno vsebino. nižji aristokrati in meščani. bil je zelo priljubljen slikar pri najvišjih evropskih vladarjih. . Rubens je bolj dramatičen – upodobitev lova in resno klanje – boj za življenje in smrt.

ki jim je vladalo več ljudi – Regenti (najvišji kapitalisti. Stari sistem Kunstkamer. HOLANDIJA Prihaja do medsebojnih vplivov. saj svoj denar v prvi vrsti vlagajo v trgovino. kralj Sigismund. Frans uveljavi ta žanr nekje v 1620ih letih. Ta žanr se posebej razvija na Flamskem. Ta struktura je pomembna tudi v umetnosti – Oranski so aristokrati in si želijo živeti tudi na ta način. se holandci uprejo špancem in razglasijo lastno državo (7. Slavljenje njune vloge kot zbiralcev. . čeprav so dva kanala že postavili že prej. da so vse iz iste zbirke. sistem je dosti bolj jasen – kopne in vodne poti so vzporedne.i. okus in sluh). Vendar jim ne gre za razkazovanje bogastva navzven. zmišljeni moment pa je vsa zbrana družba v takšnem kontekstu. tudi figure naj bi bile konkretne osebnosti – nadvojvode. vpliv poteka iz Holandije na Flamsko. najbolj nas zanimajo upodobitve njune zbirke slik. Določene slike se lahko ponavljajo. vendar nimamo takšnega nadzora kot v absolutistični Franciji. Same državice so bile oligarhije. Statholderji so v primerjavi z regenti zelo šibki. treh kanalov (1607. Slikarstvo je vodilna umetnostna zvrst. Gre za resnični prizor z moralnim sporočilom. Likovna umetnost aludira na sam čut vida. holandske dežele pa ne želijo svojih dobičkov odvajati nekemu vladarju – ohranitev gospodarkse avtonomije). Prerez mesta: Amsterdam ima dva sistema poti: kopenske in vodne (ladijski transport za trgovine.st.● Upodobitve umetniških zbirk: Jan Brueghel st. Posredno gre za slavljenje vladavine nadvojvod.…). naslika nadvojvodo Viljema z njegovimi prijatelji in njegovim avtoportretom (skrbel je za njegovo zbirko). Okrog tega zajezenega dela počasi zraste mesto. predvsem v Amsterdamu. Po drugi strani pa imajo funkcijo daril drugim vladarjem. Za razvoj upodobitev zbirk so pomembni tudi: Willem van Haccht. Funkcija teh slik je slavljenje zbirateljstva aristokratov – podobno kot lov. kombinacija urejenega sistema. Zasebniki si postavljajo hiše po lastnem okusu. ki je bilo gospodarsko središče). gospodarski spor (španci imajo absolutistično oblast. Rubens.st. Frans Francken ml. in David Teniers ml. nekakšne republike. Specifična situacija umetniške organiziranosti. Ta skupščina imenuje še najvišjega vojaškega poveljnika. vonj. izvajati začeli 1609). ker je rast mesta še vedno organska – mesto se širi okrog zajezenega dela v sicer bolj ali manj urejenih presledkih. in Rubens: alegorične upodobitve čutil (vid.i. Na koncu nastane radialni vzorec. AMSTERDAM 1240 so reko Amster zajezili in njen tok speljali naokoli glavnega dela skozi prečne kanale. Teniers je bolj realističen. Avtorja sta oba – princip sodelovanja med različnimi umetniki – da se neko delo izvede najhitreje in na najboljši način. najbolj pa so problematični pri odnosu do vojne – za aristokrate je vojna idealne razmere – za njih je to zabava. vendar je šlo za nekaj več. Prostor je naslikan v forsirani perspektivi. Ob koncu 16. Na začetku 17. Vrhunec je z Willemom – vključuje alegorična sporočila.st. Statholderja – ima vojaško funkcijo (ki je bila pomembna na začetku v času samega boja s Španci) in so odposlanci v neke vrste skupščini v Haagu – zasedanje vseh sedmih provinc skupaj. tretjega pa postavijo v 17. Willem in David pa se počasi osredotočita na umetniško plat v muzejskem okviru. Pri alegoriji vida imamo njun portret. Po drugi strani pa vsaka ta provinca izvoli t. Gre za javni projekt. Upor protestantov proti katolikom (špancem) – splošna definicija. vendar ni nujno. državic – terminološko je vse skupaj še vedno holandska umetnost – holandija je bila gospodarsko in umetnostno najbolj močna. zbirke so pomešane. sprejmejo načrt t.st. ker veljajo za kurioziteto. ki je dosti bolj spontan. ki pa je po tradiciji iz dinastije Oranskih (Viljem Oranski je vodil upor proti Španiji). bogatijo s trgovino z Vzhodom). kar se odraža tudi v umetnosti. prej pa je bilo obratno. tip. vendar se bomo najprej ustavili pri arhitekturi. Zanimiv je urbanizem zato. čeprav v 17. vendar dosti bolj svobodno. Pri vseh pa gre po eni strani za zbirko predmetov in po drugi za skupino ljudi. Kanale se postavi v pravilne rede. kopenska mreža pa je namenjena ljudem). nadzor posegov v mesto samo. Same slike na upodobitvah so dejanske ilustracije obstoječih umetniških del. Pri Willemu gre za naturalistične detajle (slike so prepoznavne.

je postavil tudi nekaj mestnih rezidenc. province so priznane šele leta 1648. je skoraj ne bi prepoznali. Mestna hiša. Notranjščina ima funkcijo avditorija – dvorana. da glavni vhod sploh ni poudarjen – po renesančnem principu je stena zelo enakomerno členjena. zato morajo uvoziti slikarje. ki je francoski kralj. Poudarjen je osrednji del s timpanonom – Palladijevska tradicija. Pomembna je tudi razlika. ki so bili v glavnem tujci. Funkcionalno je potreben centralni prostor. danes muzej. V Holandiji naročil za historije praktično ni. Izmed precej del. Jacob van Campen Najpomembnejši arhitekturni projekt 17. Zanimivo je. kar se konzumentov umetnosti tiče – v holandiji je zelo razširjena . brez okrasja. se holandci uprejo špancem. Na njega je vplivala angleška arhitektura in holandski klasicizem prav tako vpliva nazaj na anglijo. Gre za medsebojne vplive med temi deželami. slikarji večinoma slikajo za trg. Amsterdam. Jacob Jordaens: žena je po smrti Henrika. ni nobenega likovnega okrasa. Od Palladija prevzame gigantske pilastre in streho zaključi s timpanonom. vendar ni takšne monumentalnosti. grški križ. za okras je skrbela cela vrsta arhitektov. začeta 1620. Čeprav gre za aristokratski projekt. največja mestna hiša zgrajena dotlej. vladal je 1625 – 47. 1645.st. dve nadstropji gigantskih pilastrov. glavna prečna dvorana med dvoriščema je pomembna za dogajanje. vojna traja zelo dolga. Paladijanska arhitektura. Haag. Svitkasti motivi. od 1625 do konca stoletja pa govorimo o holandskem klasicizmu. je bila nekoliko predelana. Centralen tloris. Predvsem je pomemben organizacijski vidik institucije umetnosti – ustvarja se za trg. Vogali izstopajo iz fasadne črte – petdelni sistem. v 18. Arhitektura je po tlorisu velikanski blok v italijanski maniri. Haarlem. pri Haagu. ki se obeleži z novo mestno hišo). kiparjev in slikarjev. ki jih je postavil ta mestni arhitekt. Stene v notranjščini so gole.st. Amsterdam. V holandiji pa zelo malo slikarjev slika za vnaprej znane naročnike. precej je klasičnih elementov. V prvi vrsti Flamci – redek primer potrebe po historiji. Zgrajena po koncu tridesetletne vojne (ob koncu 16. On in njegova žena sta se lotila ali prenavljati stare palače ali zidati nove. namenjena zboru vernikov. Jordaens je najpomembnejši naslednik Rubensa. ki ima dve notranji dvorišči – funkcija dovajanja svetlobe v notranje prostore. Gradbeni material je opeka – specifična estetika. notranjščina je zelo enostavna. zmagoslavje Holandije. Imamo najpomembnejšega naročnika. Predmestna vila (vila suburbana. Huis ten Bosch. poudarjen timpanon. 1651. Jacob van Campen Najpomembnejši klasicistični arhitekt. SLIKARSTVO Najpomembnejša zvrst umetnosti. kombinacija rdeče opeke in belih detajlov. vilo preuredila v mavzolej za moža – dvorana je centralen prostor.st. Slikoviti so le zvoniki. Sedež oligarhične oblasti. Sodelovala je cela vrsta različnih umetnikov. čista simetrija v kvadratnem bloku. Arhitektura je sicer kiparsko okrašena. Ogromna stavba. Klasicizem smo srečali že v vseh deželah – klasicistična tradicija. postavljena za družino). arhitektura ni tako pomembna.ARHITEKTURA Slogovno jo delimo v dve fazi. Ena najbolj otipljivih primerjav je situacija v Franciji – kraljevi krog določa okus. že to deluje precej klasično. ki ima dobro slišnost. Westerkerk. na začetku stoletja do 1625 imamo še opravka z manierizmom. Zelo enostavna. Na ravni aristokratskih naročil prevlada klasicistični slog. manieristično Nieuwe Kerk. Problem protestantske cerkve. ne gre za zasebno palačo. Vseeno pa je kiparsko okrašen samo timpanon – dosti bolj zadržano. začeta 1645. Hendrik de Keyser Manieristični. rdeča stena iz opeke. Zunanjščina je klasicistična z enostavnim okrasom – členjenje s pilastri. začeta 1648. na holandskem. Opeka je najbolj v rabi. ki spominja na francoske tipe. okoli 1633. Campen Bogatejša meščanska rezidenca. dva sproščena grška križa. Amsterdam sam je središče arhitekture in umetnosti – druge province posnemajo njegove sloge. Ni posebej predpisanega tipa cerkve. Mauritshuis. vendar dosti bolj enostaven kot italijanski manierizem. V teji vili je upodobitev Apoteoze Frederika Henrika. da poslušajo pridigo. poslikan z alegorijami. Pieter Post Hiša Frederika Henrika.

velik povdarek je na oblačilih. Vglavnem gre pri njih za sakralno historijo. da ker gre za portrete. njegov učitelj. V večih primerih slikarji niso samo slikarji. Malo bolj je baročen in dramatičen. 1647. Vermer) in množico malih mojstrov. Frans Hals. 1632. Thomas de Keyser. ki funkcionira. zato da se ohranja potreba po trgovanju slik – vpliv na umetnost samo. Gre za problem realizma. torej preden je prišel Rembrand v Holandijo. Vsebini sta historia in žanr. pomemben vzor postane Francija. ampak je to posel. ostali bolj v ozadju. 1648 je tudi tu pomembna letnica. Pomembna je specializacija umetnikov za določen žanr – tu doseže vrhunec med leti 1635 – 75. vprašanje. Pomembna specifika – slikarstvo je v Holandiji pojmovano kot obrtništvo – ni nekega visokega naziva. kupci imajo rajši enostavne zadeve. Delovali so v Utrechtu.Michiel Jansz van Mierevelt Tu gre za manierizem v izdihovanju.) Najpomembnejši oficirji izpostavljeni. tudi meščani kupujejo slike – širši spekter nakupov. razlike so tudi v vsebini. Iz likovnega smisla je problem ustvariti neko kompozicijo. Kako ● ● . Hendrick Terbrugghen. .navada kupovanja slik za svoja bivališča. bil tudi arhitekt. ko se Holandija uveljavi in je priznana kot država. kje je ta caravaggizem pobral. Še vedno imamo opravka s historio. ozadje pa je navadno nevtralno. Jurija.Frederik Henrik in Amalia van Solms s hčerkama. tako da prihaja do specifičnih kombinacij. Slike so manjše. Figure so postavljene v prvi plan. Slikarjev je bila cela armada. Rijksmuseum. skrbele za mir v mestu. pomembno vplivajo tudi na velike mojstre. Problem je v tem. so bolj preprosti. Preko njih se prenese caravaggijev naturalizem – močna težnja proti naturalizmu. krčmarji. Rijksmuseum. Dirck van Baduren (utrechtski caravaggisti) Na začetku stoletja. Vse skupaj bolj prepričljivo postavi v prostor za razliko od prejšnjih portretov. se pričakuje. imajo pogosto resnejše delo (trgovci. Honthorst je slikal bolj nočne prizore. povdarek je na krepostnosti SKUPINSKI PORTRETI Strelska bratovščina kapetana Allaerta Cloecka. Pojedina strelcev sv. se začnejo Holandci mehkužiti. osebe so bolj zadržane in oblečene v črnino. (Spodnja slika je Ketlova – primer ene prvih slik celopostavnih skupinskih portretov. zavesa kot kulisa v ozadju. Strelske bratovščine so se delile v več vrst glede na vrsto orožje. Sam je tudi potoval v Italijo in se srečal s Caravaggijem ter Carracijem. ozadje je nevtralno. Hals zelo pomemben portretist. Bratovščine so skrbele za obrambo pred zunanjimi sovražniki. grejo od tega trenutka stvari na umetniškem in gospodarskem področju počasi navzdol. večina jih je bolj v prvem planu. najbolj popularna je krajina. Umetnostni trg se krči. historia v italijanskem slogu. imele tudi funkcijo policajev.Slikar ima probleme s postavljenjem figur v prostor. portret je celopostaven. Pojedino je bilo umetniku lažje nalsikati. .…). Uveljavila se je kategorizacija. Gerrit van Honthorst. Prevzamejo najznačilnejši potezi njegovega slikarstva: naturalizem in chiaro-scuro. Pieter Lastman Spada med predrembrandtiste. Slikarji. Ob koncu 17. da bo vsaj posameznik svoj portret in enakovreden v skupini. ter je v gospodarskem smislu dosegla vrhunec. vsaj zaradi mize. Amsterdam Umetnik povzame van Dyckove formule. ki so potovali v Italijo in se srečali s Caravaggijevimi deli in deli caravaggistov. Frans Hals Museum. Caravaggio je bil vpliven po celi evropi. zahtevno občinstvo – treba je vpeljevati novosti v že uveljavljen žanr. zraven še pogled v krajino. ker je tudi najbolj poceni. historia ne gre v promet. Haarlem Poleg strelskih bratovšin kot skupinskih portretov so obstajale tudi pojedine kot skupinski portreti. Haals. Večinoma so bili precej kvalitetni slikarji. Tržna situacija potegne še eno stvar za sabo – napetost med tradicijo in inovacijo. vrhunec je v 1620ih letih. Vplival je tudi nanj. začne upadati tudi kvaliteta. Gre za celopostavni stoječi skupinski portret.st. Gerrit van Honthorst. Tudi nekaj Carracijevih vplivov so prevzeli. da se to Holandsko slikarstvo deli na štiri dele: v tri velike mojstre (Rembrandt. Za razliko imajo Halsovi portreti manjši izrez. Amsterdam Thomas de Keyser je vodilni amsterdamski portertist. 1616.

Vpliv utrechtskega carravagizma. Ohrani enakomerno osvetljenost. Strelske bratovščine izgubijo svoj pomen po koncu 30 letne vojne. Njegov učitelj Karl van Mandern. Kasneje bolj sproščeno. kompozicija iz diagonal. Regenti haarlemskega zavetišča za ostarele. mestni svetnik. Žena na moževi levi. Na splošno pa v zrelem Halsovem obdobju se čuti umirjenost: reducirana barvna lestvica. Kombinacija portreta in žanra. spontano potezo. Rijsmuseum. zraven drugi najbolj pomembni in potem na okoli ostali manj pomembni. le beli čipksti dodatki. ki je bil vsaj malo izobražen. kar se kategorizacije tiče – žanr ali portret. Alte Pinakothek. Zelo naturalistično naslikani vojščaki z rdečimi lici. on stoji. Se vidi kdo je bolj pomemben. po drugi strani pa tudi kar nekaj problematičnih slik. pogled v krajino. ki ima funkcijo dramatičnosti in fokusiranja. Njegov opus se deli v 4 dobe: Leidensko obdobje: 1625-31 Tri amstrdamska obdobja: Prvo amsterdamsko obdobje: 1632/39 Drugo amsterdamsko obdobje: 1640/47 Tretje amsterdamsko obdobje :1648/69 Bil tudi trgovec z umetninami. V sebi imel ambicijo biti historični slikar. Rojen v Leidnu. Frans Hals Museum. Uveljavi se kot portretist haarlemske oligarhije. Ni jasno. Od takrat naprej skupinski portreti raznih predstojnikov cehov. Imamo zmaličeno Kristusovo telo. umirjeni. gre za kontinuirano ozadje. Zelo močna ideologija. Spodaj imamo primerjavo najpomembnejših mojstrov in sicer Rembrandta in Halsa. standard baroka: zavesa. Hals. kar namiguje. Tulpa. Jurija je bil tudi Hals sam. Potem so dali odlok. Pojedine strelcev so zelo slovele po Holandiji. Glavni sedi na sredini mize. bolj baročno. Pod vplivom Rembrandta. Ne prevzame njihovega chiara scura. Značilni chiaro scuro. Rembrandtu uspe poenotiti skupinski portret. Mauritshuis. že skoraj impresionistično. Gre za Halsovo zgodnejše delo. Opazna razlika med zgodnejšim in kasnejšim delom. Tu je upodobil tudi samega . Potem se preselijo in se ustalijo v Haarlemu. Truplo samo je fokus cele kompozicije. Slika tudi zasebne portrete meščanov: -Portret zakoncev van der Meer. Poenoti jih listanje po knjigi. regentov. Rembrandt Slavni kirurg razlaga študentom medicinski problem. 1631. pogoste tudi anatomije: Anatomija dr. Vendar mu ni šlo dobro in konča v bankrotu. Rembrandt van Rijn. vendar ni dokončal študija. Amsterdam Najbrž gre za krčmarja. tam bila pomembna univerza. župan (smo ga videli že na prejšnji sliki Pojedine). Skrajni naturalizem – stari izrazi. 1630-32. da te pojedine lahko trajajo največ 4 dni. Uradne portrete slikal bolj v izpiljeni potezi. prevladuje črnina. zato je to delo bolj umirjeno. medtem ko si je tukaj dovolil bolj slikovito. portreti bolj zadržani. čeprav sta sliki ločeni. pod Rubensovim vplivom ● Dviganje križa in Snemanje s križa. da so že nekaj spili. Rijksmuseum. Na vsaki sliki eden izmed zakoncev. da je družina temelj republike. Haarlem Zelo popularni take vrste portreti. Ni pa poznal Rubensovega dela Snemanja s križa. Hals. -Veseli pivec. 1628-30. Fokus je knjiga. 1968 skupina holandskih umetnostnih zgodovinarjev razčisti. 1664. Šlo je za požrtije. Bil zgled impresionistom. Munchen Pri Dviganju križa se naslanja na Rubensovo kompozicijo. 1632. Rembrandt Poznejše delo. On šel na univerzo. Ona sedi. To potegne za sabo problem atribucije. Hals je bil rojen v Antwerpnu. Preživljal se je v glavnem kot portretist. neidealizirani. ok. Flamec po rodu. PRVO AMSTERDAMSKO OBDOBJE: bolj visoko baročno. Član te bratovščine sv. Pomemben učitelj tako kot Hals in Rubens. Je pa eden redkih.● ● ● naslikati stvari čimbolj resnično. Mojstri suknarskega ceha. V postavitvi je dodelana hierarhija. Haag. Slike so ponavadi visele v skupnih prostorih bratovščin. Te slike skupine strelcev so bila javna dela. Oseba je preveč individualizirana. Van der Meer je bil zelo pomemben mož: pivovar. Hals. kdo je glavni. FHM. Prizadeva si upodobiti trenutek v življenju. REMBRANDT Holandski protipol flamskemu Rubensu. kaj je pristno Rembrandtovo in kaj je od učencev. Haarlem Bolj razdrobljena kompozicija. Na eni strani portretist. 1662.

Portret menonitskega pridigarja z ženo. ko se sin vrne k očetu in ga prosi odpuščanja. da sta neka zakonca naslikana v preobleki staozaveznih oseb. Eremitaž.Bartholomeus van der Helst Popularen portretist v 2/2 17. Staatliche Museen. Ostali otroci malo nevoščljivi. Rembrandta zanima dogajanje. 1642 Celoten naslov je daljši. Spet pridejo v ospredje razkošna oblačila. Prisoten chiaro scuro. Podoba je v notranjščini. Amsterdamsko obdobje) Upodobljen najbolj dramatičen trenutek zgodbe. Oče sina sprejme nazaj. Poleg Batavijcev so Holandci radi posegali tudi po izraelskih zgodbah (npr. Rembrandt. deček. stoletja. chiaro scuro. Še dva portretista: . Njihova mentaliteta se spremeni. bobnar. da se bodo uprli Rimljanom) Večina njegovih sodobnikov je Batavijce slikalo na idealiziran način.sebe. to tudi pokažejo portreti zakoncev. 1669. Poznajo se vplivi van Dycka. Dogodek postavljen na prag šotora – kombinacija svetlo-temno. Kasneje tudi vpliv francoskega portreta.buitenpartij – izraz za piknik V tem času gre za prehod iz manierizma v realizem. Upodobljeni so med zabavo. Judith Leyster (Halsova učenka). Rembrandtov klasicizem je mišljen kot neka skrajna umirjenost. Ostali nanizani po ozadju. Dviganje s križa: bolj skopa barvna lestvica za razliko od Rubensa. Za celopostavne figure se uporabi izraz »moderne beelden«: Ponudba. 1661-62 Naročeno za amsterdamsko mestno hišo. ok.Gerard Terborch . Večinoma ženske figure ob sveči. Vrnitev izgubljenega sina. 1641. Specializirala se je za žanr. tudi v potezi je vidna finost. Zdaj se začne holandska družba aristokratizirati. Imamo tudi motiv Noetove barke. David) Obstaja cela vrsta namigov na starozavezne zgodbe npr. Celopostavni skupinski portret. Rembrandt V poznem obdobju je že precej nesrečen (družinske in poslovne težave-bankrot). Berlin Mož in žena sta upodobljena skupaj in ne vsak na svojem platnu. Gre za žanre iz visoke družbe. Drugo amsterdasmko obdobje je prehod med zgodnje baročnim in klasičnim obdobjem. Prisega Batavijcev. najbrž kake verske zadeve. Delovala le kot moževa pomočnica. Upodobi trenutek. Monumentalne same figure. Gre za strelsko bratovščino. Opomin Falhemesonove slike Izgubljenega sina. Nočna straža. Pojavlja se tudi motiv Oboževanje zlatega teleta – svarilo pred prerazuzdanim življenjem. Doda tudi žanrske figure: deklica s piščancem. vendar mi bomo uporabljali tega krajšega. Batavijci so bili domače ljudstvo iz časa starega Rima. Tacit opisuje njihovo prisego (Batavijci prisežejo. 1636 (1. ampak trenutek z meči. Izbere zelo netipičen trenutek. Ona sama je iz Haarlema. je bila obrezana. Sankt Petersburg. Povdarjeni taglavni dve figuri: kapetan in poročnik. Nasplošno so Holandci zelo zadržani ljudje. 1631.. ker so bili v nevarnosti poplav. ker ni mogla skozi vrata. v prostem času. ko dobi od Filistejcev nož v oči in mu brizgne kri. Holandci razumejo njih kot svoje predhodnike. so ga krčili. Rembrandt pa je naturalističen in ne upodobi rokovanja. Gre za umirjeno kompozicijo. Zato so to sliko tudi zavrnili. ŽANR -Willem Buytewech – geselschapje – izraz za besedo družba -Esaias van de Velde . Bil pomemben tudi v avtoportretih. Pri Rembrandtu je povdarjena religioznost. leta našega štetja se uprejo Rimljanom. Tu poveže dve žanrski tradiciji: bordelski prizori (moški ● ● ● ● ● ● . Bil je enook. Mož ženi nekaj vneto razlaga. Holandci so imeli probleme z morjem. 1636 se poroči s slikarjem. Spodaj slike iz vseh treh amsterdamskih obdobij: Samsonova oslepitev. ko bobnar igra na boben in kliče k zboru celotno stražo. Po poroki je slikanje opustila. Meščani začnejo vlagati v razkošen način življenja. Clavdius Civilius voditelj tega upora v povezavi z Batavijci.Vesela družba je lahko naslikana tudi v zunanjščini. Holandsko slikarstvo začne izgubljat svojo moč. ki je naslikana na čisto drugačen način. 69. Mauritshuis. Sliko je namreč slikal noter v mestni hiši. Haag. Slika je bila zavrnjena in ker je bila velika. Kompozicija sama dinaminizirana po baročno. Spet imamo chiaro scuro-dramatičnost.

Zanj so značilni okvirji – kot da gledamo skozi neko okno v notranjščino – kamniti okenski okvir. ● ● ● ● Leidse fijnschilders – slikarji iz 17. Zaradi prefinjenega načina slikanja gre za nadaljevanje stare nizozemske tradicije (Jan van Eyck). 1654-55. do okoli leta 1760. vladarji kupujejo njegove slike. ki se ga nacejajo in rjovijo po zanikrnih krčmah. Maes prevzame Rembrandtov ciaro-scuro. Deloval je v amsterdamu. prevzame njegov ciaro-scuro. Spet problem atribucij. ampak zvodnica. DELFTSKA ŠOLA Sestavljena iz dveh slikarjev: Johannes Vermeer . Zelo natančno izrisane slike (baje s pomočjo povečevalnega stekla). Njegov žanr se je zelo primil. Slikal je različne motive. slika kmete. ki imajo lahko simbolni pomen (gospodinjski predmeti in potrebščine) Gabriel Metsu Precej pod vplivom delftske šole. Pod njegovim vplivom: Adriaen van Ostade (doda še chiaro scuro) Jan Steen. Sprva so njena dela pripisali kar Halsu.st. zaradi fine poteze. Berlin Njegove upodobitve zaželene tudi na aristokratskih dvorih. zelo dobro je znal naslikati svilo. Deloval v različnih krajih. Tradicija traja več kot celo stoletje. slike kupci obešajo v svojih hišah – formati so ustrezno majhni. ki so imeli zelo fino potezo. očitno moraliziranje kmečkega žanra. kjer se dogaja še nekaj drugega. Žanr niha med pozitivnim idealom in med primeri nezaželjenega vedenja in dejanj. 1655. ki se na to temo navezujejo. t. Sam izraz je težko prevajati.). dodelana risba do podrobnosti. ki mu vladajo ženske. V ospredju se nekaj dogaja. Malo njegovih del je ohranjenih. V resnici gre za bordelski prizor. razvil je svoj slog. (Rembrand je živel zelo dolgo in je imel različne generacije učencev). KMEČKI ŽANR: (ima funkcijo svarjenja pred neprimernim vedenjem) Adriaen Brouwer (po rodu Flamec. Trije glavni predstavniki: Gerrit Dou Prvi Rembrandtov učenec. on ga uveljavi v tem kontekstu. Ima več detajlov. Najbolj popularen po Evropi. Frans van Mieris st. Zelo pomemben umetnik za meščanski žanr. Naslov je slika dobila zelo pozno. V notranjščini je par večinoma ženskih figur. Nicolaes Maes Rembrandtov učenec..i. Lena dekla. Vpliv Halsa (diagonale) in Leidenskih slikarjev. Njegove barve so dosti bolj hladne – srebrnkasta svetloba. Predstavlja vez med Rembrandtom in Vermerjem. Meščanski domači žanr – dogajanje v meščanskih interierjih. Ženska ni mati. da gre za starša. Staatliche museen. poleg pa je cela vrsta predmetov. vendar je bil vseeno zelo vpliven slikar. MEŠČANSKI ŽANR: Očetovski opomin. gre za nek zasebni prostor. potem pa pogled v dodaten prostor.ji ponuja denar) in vpliv utrechtskih carravagistov. Nima osvetljene figure na temnem ozadju ampak ravno obratno. delal tudi drugje). Na drugi strani imamo sliko flavtista. kljub temu zelo kvaliteten slikar. Moralizirajoč namig v žanru. tudi chiaro scuro. iz Leibna. prav zaradi teh podrobnosti so bili ti slikarji cenjeni tudi na evropskih dvorih. 1655 – doorkijkje – pogled v naslednji prostor. Rad uporablja motiv pogleda iz prvega prostora v naslednji prostor – prostorsko preigravanje – značilnost pri precej slikarjih – prevzel ga je od Nicolaesa Maesa (Lena dekla. bordeli. Opravka imamo z zasebnimi naročili. Steen bil tudi gostilničar. Njeno kvalitetno del. Lišček Tudi Rembrandtov učenec. ok. relativno majhne slike. Ni imel neposrednih učencev. Gerard Terborch. ki kregata hčerko. fajn način slikanja – prefinjena. dostkrat vključi kakšne simbole. Goethe je napisal hvalnico teji sliki in interpretiral. Žanrske upodobitve z erotičnimi toni – prizori zapeljevanja. Se zelo dosti seli po Nizozemski. prefinjeni interierji.

Gre za dejanske portrete. ampak je imel (ne dobesedno) naročnika premožnega delftskega naročnika. značilna barvna lestvica. Emblematske knjige so lahko vir teh žanrov (Jacob Cats) – gre za zbirke pregovorov in tudi latinskih rekov. Problematično nasprotje. vseeno pa se pojavlja okno. kaj je zunaj. bodisi dve osebi. barvna lestvica pa postane bolj monotona. ima majhen opus. bodisi posamezno. da se je ta značaj preveč poudarjal – navidezni realizem – schijnrealisme (Eddy de Jongh je izhajal iz Panofskega). imajo nek dodaten pomen. da bo dom urejen in čist. pogled se spušča na zemljo. Žanrske upodobitve so pretežno v interierju – večinoma ženske figure. Pomembna je razlika – pri manierizmu je šlo za izmišljene krajine. Svetloba je zelo enakomerna in ustvarja relief. Prostori so čisti – dom kot osnova družbe. slikal je bolj za hobi. Žena v modrem bere pismo. Postavi nasprotje med pripovedovanjem in opisovanjem. ki so naslikani. Tonalna faza – slikarstvo v Harlemu (1620 – 1630a leta). Osredotoča se na krajino in tihožitje. Sledi t. zdaj pa imamo opravka z resnično krajino – portret krajine. da je on lahko prvi kupil njegovo delo. Razvoj je podoben v vseh teh žanrih – npr. 1658. ni dramatičnega dogajanja.st. Svetloba je enakomerna. Uporablja dosti bolj tople barve. Zanima se za perspektivo. ki uporabljajo doorkijkje. V 20. Za manieristično krajino je značilno visoko očišče. Majhnemu opusu je botrovalo to. Zanj je značilna hladna svetloba. V barvah prevladujeta modra in rumena. Otrok ne slika. Po načinu slikanja je zelo soroden Haalsu – slikovite poteze. ampak za svet kot so ga takrat videli. v ozadju služkinja. Moških ni na slikah zaradi logičnega razloga – mati in žena v zasebnem življenju. zelenkasti in sivkasti toni. Za razliko pa sta zasebni in javni svet povezana – doorkijkje. ker ga ni. da z njimi uokviri figure in jih tako poudari. Mati z otrokom na delftskem dvorišču. Upodablja matere in tudi otroke. zemljevid in okno. Tudi njega je impesirala perspektivična konstrukcija prostora. KRAJINA Ena izmed zvrsti. oče in mož v javnem življenju. tonalna faza. interpretirali kot izrazito realistične. V slikarstvu 17. Po svoji smrti je ostal precej neznan slikar. ker se vrne nazaj na stopnjo Riegla ali Wolflina. je drugi prostor izvzet. Izraz tonalna faza pomeni barvno poenotenost . Pojavljajo se žanrske upodobitve s pozitivnimi in negativnimi ideali zasebnega življenja. Tla so klasična šahovnica. Tu gre za nacionalistični moment – upodobitev Holandije. Zanimivo je to. ki namiguje na zunanji svet. ki pa je naslikano pod takim kotom. če ga primerjamo s tistimi. V precejšnih slikah se da razbrati moralizirajočo vsebino preko nekih detajlov. Po drugi strani paje ta težnja po realističnem upodabljanju zelo očitna. ki predstavljajo temelj Svetlani Alpers Esaias van de Velde Trenutek prehoda med manierizmom in novim realizmom. okoli 1663 – 64 Malo figur. Prostor je zelo jasno skonstruiran – sestavljen iz vertikal in horizontal. glavno vlogo dobita nebo in voda.st. Vloga figur je vse manjša. so odkrili. najpomembnejša slikarja: Jan van Goyen in Salomon van Ruysdael. ker ni delal za trg. Pod vplivom Jongha so umetnostni zgodovinarji skušali v vsaki podobi najti nek dodaten pomen. Žena skrbi zato. da je imela večina slik moralistični mamen. Bil je trgovec z umetninami in gostilničar. Precej svojega življenja je preživel v Amsterdamu. Kontemplantivna kompozicija.O njegovem življenju je malo znanega. Trije elementi: pismo. Kar se žanra tiče. za katerega je slikal v smislu. da je zelo počasi slikal.st. Kljub ženskam slutimo moški svet – pismo od ljubimca. da ne vidimo. Vsi predmeti.i. Začnejo prevladovati bolj rjavkasti. Imel je precej otrok. Nadaljevanje razvoja nizkega očišča. Van de Velde najprej spusti očišče. tihožitja. ki jo povzame Metsu. Problem je v tem. se odvija metodološka debata – vse žanrske upodobitve so v 19. Izjemen je tudi zato. da vbistvu ni šlo za neko moralizirajočo podobo. v ozadju je zemljevid. Tipični prizor matere z otrokom. Svetlana Alpers je postavila protitezo. Izkoristi prostorske konstrukcije. vendar kombinira več svetlobnih virov. Zemljevidi postanejo v tem času zelo popularni in so bili obešeni v stanovanjih na steni – imeli so skoraj status slike. se ne more osredotočiti na sakralno slikarstvo. Pieter de Hooch Za razliko od Vermeerja je delal za trg.

ampak gre za razkazovanje dragocenih predmetov (vrčev. dva najpomembnejša predstavnika: Jacob van Ruisdael.… Predmeti so enostavni. ni več flot ○ Willem van de Velde Ml: predstavnik klasične faze. frontalen pogled ○ Emanuel de Witte: klasična faza. Jacob je bil nečak Salomona Ruysdeala. Dosti bolj dramatična kompozicija. pa tudi več kontrastov med trdimi in mehkimi oblikami. predmeti so postavljeni eden poleg drugega. značilen je horizontalni format. Prvi. piknik. pladnjev. Jacob ima močan vpliv. vpliva bolj na Francijo in Anglijo. upodablja ribiške ladje. vendar gre tu za bolj realistično krajino. Meindert hobbema. neposrednih učencev je imel malo. manieristično razgibana kompozicija ○ Jan Porcellis: predstavnik tonalne faze. ustvarjajo še celo vrsto pod-žanrov: ● Marine: podoben razvoj kot pri krajini. Klasična faza (pronk stilleven – bahaška tihožitja). V slogovnem smislu je slikarka na prehodu med manierizmom in novim realizmom. Seghers je zelo rad slikal gore (fascinirajo ga tuji kraji. Gre za razkazovanje razkošja. dramatična kompozicija.st. Holandci niso poznali besed za te žanre. premik iz Harlema v Amsterdam. ampak so jih poimenovali posebej – zajtrk. Te krajine so dosti bolj monumentalne. ker je bilo lahko hitro naslikati te krajine. monotone barve. ki je realistično upodabljal te prostore – portret dejanskih cerkva. kot ostali žanri. sorodnost z Rembrandtovimi krajinami. Žive barve. ulic in kanalov ter mestnih hiš. Spominja na idealno krajino v Rimu. Clara Peeters: bila je flamskega rodu. skupki teh predmetov spominjajo na princip kunstkamer. Nizko očišče. Vključeni predmeti s pomenom minljivosti življenja. več figur.st. ker sta z očetom odšla v London. ● Mestne vedute: razcvet v drugi polovici 17. ○ Jan van der Hejden: upodobitve kanalov TIHOŽITJE Podoben razvoj. barvna poenotenost. barve so bolj žive – več modrih. Dramatični trenutki. Osvetlitev je ciaro-scuro. že skoraj romantično vzdušje. Vsi predmeti so postavljeni v dosti bolj . vendar je bolj prehodni slikar – še vedno potrebuje historijo – prihod trgovskih flot. ○ Gerrit Berckheyde: slike mestne hiše – popularen žanr. dosti bolj monumentalna zasnova ● Cerkvene notranjščine: ○ Pieter Saenredam: tonalna faza. rjavkasti toni. Holandsko slikarstvo je zelo tržno. Zelo vpliven slikar v širšem kontekstu. Vzporedno s tonalno fazo sta pomembna še dva slikarja: Rembrandt in Hercules Seghers. barvna lestvica je poenotena. ki se je specializiral za marine. Ni več moraliziranja ali opominjajna. Harlem je najpomembnejše središče teh in tudi drugih zvrsti. vrhunec je sredi 17. cerkve so zelo prazne. kot neka mogočna zadeva. kar imamo na mizi za zajtrk. KLASIČNA FAZA Amsterdam. Enakomerna svetloba.– redukcija na en prevladujoč ton – zeleni. Izpostavljen je en element – mlin. dosti bolj enostavni predmeti. upodobitve trgov. bitke na morju. Njegove cerkvene notranjščine niso nujno več realistične. delovala je v Amsterdamu. drevo – svetloba je manj enakomerna. prostorske diagonale.…). sivi toni. cela vrsta anekdotičnih detajlov. Klasična faza je zdaj poudarjena ladja. precej je sadja. rjavi. dosti bolj umirjen. Ontbijtje pomeni zajtrk. Vplivata en na drugega – ciaro-scuro. domovina je preveč ravna). ○ Hendrick Cornelisz Vroom: prvi. realizem podredi kompozicijskim zahtevam. zelenih in rdečih tonov. Pogled ladje pod nekim kotom. Relativno razkošni predmeti Pieter Claesz. rjavkasti toni. bil je njegov učenec. ampak predvsem finančni. tudi eksotičnega (bogastvo od daleč). Willem Heda (ontbijtje): tonalna faza. očišče je nižje.… očišče je še sorazmerno visoko. Tukaj imamo spet opravka s fantazijskimi krajinami. Niso pa bili za ta specifični slog zaslužni estetski razlogi.

Fasada sama je dosti bolj umirjena. Njena dela iz začetka 18. manieristična koncepcija. popularna po Evropi. – zaključek holandske tradicije. Petra. ki funkcionira kot trg. Abraham van Beyeren Pri Kalfu močna osvetlitev predmetov. Arhitektura: Zatišje v prvih letih 18. CVETLIČNA TIHOŽITJA Podžanr tihožitja. razlika v naročnikih – tu gre predvsem za bogato meščanstvo in za zasebne projekte. Proti koncu baroka se uveljavijo drugi umetnostni centri Neapelj in Torino. je pomemben arhitekt Carlo Fontana. nadaljevanje baročne kiparske tradicije. Kiparski okras – cela vrsta kipov apostolov – nadaljevanje tradicije kipov pod kupolo sv. upodobitve so realistične in so izbor iz sveta. V slikarstvu nadaljevanje Maratija – poznobaročni klasicizem. Uveljavil je cvetlično tihožitje. Jan Davidsz.: flamec po rodu. Notranjščino je že v 17. Klasicizem po principih papeškega prokoviteljstva. Rim. po smrti papeža Aleksandra papežko pokroviteljstvo precej zatone.st. prvotno je šlo za Francosko naročilo – gre dejansko za trg v obliko stopnic.…). Kriterij izbora je pomembna stvar. eno pomembnih središč neoklasicizma. na več evropskih arhitektov. Fasada je zelo klasična – klasicizem v uradni papeški arhitekturi – naslanja se na fasado sv. Zaradi slikovitosti cela vrsta krivulj. ROKOKO Se uveljavi v Rimu. Petra. Rim. Rim je v 2/2 18. v ozadju je še vedno neka zgodba. pogost je motiv vanitas – minljivost življenja – najbolj pogosto z uvenelimi cvetovi ali z žuželkami. poudarjen osrednji del z atiko. razmetanega dvorišča. 1723 – 26. proti koncu 17. v 2/4 spet mali preporod. Francesco de Sanctis Prepoznavna znamenitost Rima. Španske stopnice. Zelo urejena kompozicija. Radi se igrajo z odsevi. zelo razširjena zvrst Ambrosius Bosschaert st.. prevladujejo horizontale in vertikale. portreti dejanskih rastlin. de Heem Deloval v Antverpnu. Odmev tudi pri tej cerkvi – v sredini Serilijana. na njem naj bi stal konjeniški spomenik Ludvika XIV. rada jih postavlja v baročne kompozicije.st. vendar močne lokalne šole ni več.st. STOLETJE RIM Pozni barok od 1675 – 1700. 1732 – 63. Zelo kvalitetna slikarka. Rachel Ruysch Nizozemka iz Amsterdama. ozadje je temno. vendar te cvetijo ob različnih časih – ni šlo za portret dejanskega šopka.dramatične kompozicije Willem Kalf. Holandska tihožitja so malce bolj preprosta. Tudi pri vseh realističnih upodobitvah je pomembno. giganski pilastri. Nimamo še opravka z neoklasicizem. Baročni elementi s stebri in zastori. steklu ali tekstilu. v tem času nič novega. balustradami in kipi. bodisi na kovini. Nicola Salvi . ki nadaljuje svoje baročne formule in jih precizira. Gre za realistično upodobitev šopka. ki povezuje francosko ambasado s cerkvijo. Isti princip kot pri fotogfrafiji v vseh teh primerih. Kontrast med globoko senco in samo strukturo. kam umetnik usmeri pogled (ne slika nekaj nepomembnega.st.st. 18.st. Galilei je potoval tudi v Anglijo in prinesel Angleški klasicizem – Neopaladijevstvo. pretepov. zato pride do umetnostnega upada – ni več na takem nivoju. Alessandro Galilei Novo pročelje druge najpomembnejše cerkve v Rimu. Stopnišče. ki so že v rokokojskem slogu. smeti. Lov je aristokratska zadeva in je dosti bolj popularna na flamskem. predelal Borromini. pročelje 1733 – 36. Rim. Willem van Aelst Specializiral se je za lovska tihožitja in tudi cvetlična. deloval na Nizozemskem. v slikarstvu pa Benetke. zelo je vpliven v teku 18. Fontana di Trevi. gre samo za nadaljevanje klasicističnih struj. San Giovanni in Laterano. npr.

4 mestne palače. Piazza Sant'Ignazio. 1717 . Santa Croce. Siracusa Tipična baročna dialekta. rebra sama se manjšajo proti sredini. Cerkev je po drugi strani bila mišljena kot grobna cerkev Savojske dinastije. Lahkotna struktura. gre za vrnitev k dosti stari tradiciji – Bernini (Florentinska tradicija). Guarino Guarini Zunanjščina ni tako izrazita. po potresu so na novo postavljali mesta. Torino. alegorične figure so postavljene na skale – kvazi naravno okolje (smo že srečali v baroku). Vračamo se v 17. da je postavljen ob arhitekturo. štarta ven iz geometrijskih likov. Srednjeveški grad se po širitvah znajde v samem središču mesta. Guarini uporabi osemkotnik. doseže vtis da je kupola še bolj zašiljena kot v resnici. loti se same Serilijane. Tukaj je bil antični tempelj. da prihajajo takšni vplivi. vrnitev k predberninijevi tradiciji. prišel je na rimski dvor iz Modene. Kupola ima spet maverski učinek. ki so postavljena prečno ena na drugo. v sredini pa konjeniški spomenik – odmeve baročnega urbanizma in arhitekture iz francije (kopije Versaillesa in Louvra) Arhitektura Cappella della Santissima Sindone. postavil pendentive za kupolo. 1638. imel je celo vrsto naročnikov. Torino. je razvitejši od Rima. ker je že prej stala. Torino prestolnica Savojske dinastije. Filippo Juvarra. Sicilija in Apulija Stolnica. Mešanje različnih vrst osnovnih dekorativnih elementov. Rim. Tradicija v Torinu je precej klasična. ampak matematik in filozof – zato se arhitekture precej drugače loteva. Tretja funkcija cerkve je bila obeleženja dogodka – zmaga Savojcev nad . Imenovan je bil za dvornega arhitekta 1714. globok kontrast..31 Ni iz Torina.st. Pomembna je sicilija. vse skupaj zelo lahkotno in igrivo. Guarini je dvignil prostor. Pravilen pravokotnik. izučil se je pri Carlu Fontani. preigravanje nekih ovalov.st. TORINO Kar se arhitekturnega razvoja tiče. Na Siciliji so imeli radi skupke prostostoječih stebrov. Piazza Reale (Piazza San Carlo). Torino. tudi v Španijo in Portugalsko. Specifika in poudarek na fasadah – struktura je dosti tradicionalna. Kapela je bila postavljena zaradi Torinskega prta. Carlo di Castellamonte Mesto je po izvoru antično – kvadrat s pravilno mrežo. po drugi strani kiparski okras – gre za mitološko vsebino Oceanus. Ni bil arhitekt. še ena značilnost pa je tridimenzionalni lok. Zelo vpliven je bil na nemško in avstrijsko arhitekturo. Filippo Raguzzini Oblikovanje trga pred cerkvijo sv. ustanovljen kot kolonija – ta se širi v tri smeri. Apulija Barocco Leccese – Leški barok. vendar je napolnjena z razno raznim okrasom. Guarini je ogromno potoval. zato nima pomembne fasade.Vodnjak na trgu. 1667 – 90. lahko tudi starejših – gotskih (šilasti lok) in bolj vzhodnjaških elementov – preobilje vsega. stolnica. preigravanje s svetlobo in senco. je izoblikovan tudi ta glavni trg. Ta princip poznamo v nemški arhitekturi – Torino je zelo blizu alp. Guarini kombinira vplive gotske in Maverske tradicijie – tradicije arabcev. Garino Guarini Ni domačin. okrog boben in nato še kupolo samo – celotna stvar učinkuje debelejša. uniformno pročelje okoli. kar se tiče baročnega urbanizma. Ta kapela še nima nenavadnih oblik. tloris je precej kompliciran. po drugi strani pa neke vrste naturalizem. cerkev je naslonjena na samostanski kompleks. 4 rezidence. San Lorenzo. Superga pri Torinu. v slogu samem pa gre že za naslednjo stopnjo – pozni barok. poudarjen je osrednji del z motivom slavoloka. v samem principu. V 17. tako da ni presenetljivo. Guarini se igra s paladijevskim motivom. Ignacija. 1727 – 28. Mešanica slogovnih tokov – kvazi palača je dosti klasicistična. v tlorisu doda še tri vogale kot simbol sv. zelo slikovite oblike že v tlorisu samem. Lecce. Kapela je del stolničnega kompleksa. ampak iz Mesine. Dve njegovi značilnosti sta rebraste kupole in nenavadni tlorisi. Trojice. glede na to. ki je še ohranjen v sami strukturi. Postavil je 5 cerkva. Superga – cerkev na hribu v bližini Torina. stanovanjski bloki okoli trga so nenavadnih oblik – končni učinek pa je zelo eleganten. kupola je sestavljena iz segmentnih reber. 1668 – 87. gre za preplet različnih funkcij.

In 17. zvečer pa pojedina s plesom). 1752 – 72. Petra. Po rodu domačin in zelo zaželjen po vsej evropi (slikal tudi za Dunaj. Notranjščina je tudi še zelo baročna – iluzionistična poslikava. vendar nista bila dvorna slikarja: Luca Giordano V glavnem je bil freskant na raznih dvorcih.st. klasicistična. potoval je po italiji. svobodne kompozicije. toda je bolj slikal tabelne podobe. SLIKARSTVO Večinoma tuji mojstri. nato se je vrnil na Neapeljski dvor in je bil tam dvorni arhitekt. Vanvitelli kot najpomembnejši arhitekt. Pariz in Madrid). fasade so financirale bogate družine – ti okrasi so reklamirali njihovo slavo. cela vrsta učencev. zato je bil popularen. Členitev stene – princip sv. so bile v slikarstvu najpomembnejše središče. šel se je v Rim učiti za slikarja. Pomembnejša je arhitektura NEAPELJ V 16. Kupola je precej drugačna od Guarinijevih – kasetirana kupola pravilnih oblik.st. Prva polovica 18. učil se je pri Riberiju (Caravaggist). še vedno imamo opravka z iluzionizmom. da bi ga tu omenjali. ker sta bila mednarodno slavna. Njegova značilnost je ciaro-scuro (ni tako močan kot pri caravaggistih). znal je posnemati sloge različnih slikarjev. Tloris je kombinacija različnih vplivov – centralna cerkev iz klasičnega kroga (ne baročnega ovala).. Nimamo pa neke posebne členitve – stena je prebita z okni – že opuščanje okrasja. je pa toplejši kot Giordano. Pritličje je rusticirano. ki ima posvetno funkcijo. Njegov slog je rokokojski – zelo svetle barve.. v principu spet varianta Versaillesa – primestni dvorec. zelo hitro in učinkovito je slikar. Podobno kot Louvre je nad osrednjim vhodom timpanon. dvorišče je pregrajeno na štiri dele. Gre za velikansko palačo z zelo velikim in dolgim parkom po francoskih vzorih. Po rodu domačin. Caserta – kombinacija Versaillesa in Louvra – nasloni na arhitekturne projekte Ludvika XIV. BENETKE V 18. Petra s kolosalnimi pilastri. delala sta za dvore. bil je tudi v Madridu na prelomu stoletja 1692 – 1702. Po splošnem vtisu pa zelo klasična in umirjena arhitektura. Funkcija je lovska.francozi. Francesco Solimena Tudi freskant. zato je pomemben tudi v španskem kontekstu. Teatralični barok. domačin. Luigi Vanvitelli Imamo spet opravka s poznobaročnim klasicizmom. 1729 – 36. ostajajo dosti klasične. Caserta pri Neaplju. nobeden pa ni tako pomemben. v ozadju sta dodana še dva stolpa – naslon na nerealiziran projekt cerkve sv. Imamo kombinacijo klasične zunanjščine z baročno notranjščino. Pred ta krog je postavljen globok portik kvadratne oblike.st. nad centralnim delom je kupola po principu sv. baročno je stopnjevanje mas proti sredini. Ta kiparski okras ima posebno funkcijo. Petra. Zunanjščina je stroga. Pri fasadi imamo tipično francosko petdelno členitev. je bila ta kraljevina podrejena španski nadoblasti. Stavba sama ima v sredini ovalno banketno dvorano. Filippo Juvarra Dvorec za savojsko dinastijo.st. Kar se tiče same arhitekture (Louvre) gre za velikanski štirikotni blok. Portik je zelo klasičen – varianta Panteona.st. strogi klasicizem se v benetkah pojavi zelo . Slogovno je bil eklektik. Tloris s komplicirano shemo. Najprej pa arhitektura ARHITEKTURA Benetke do 17.. v ta kompleks sta vključena tudi gledališče in kapela. SLIKARSTVO Pomembna napolitanska slikarja. iz katere se širijo štirje kraki plesnih dvoran (lov čez dan. Stolpi pa imajo nemške čebulaste strehe – naslon na nemško tradicijo. Enako je tudi v 1/3 18. 1734 pa ga dobijo Borboni in postane samostojno kraljestvo – ob tem se začne na veliko graditi. Nanj je vplival Giordano in Rimski klasicizem – Carraci. Kar naenkrat se pojavi nekaj cerkvenih fasad. ki so bogato baročno okrašene. Stupinigi pri Torinu. proti koncu pa je vseeno baročni pojav. Kar se tlorisa tiče – v osi vhoda je zelo monumentalno stopnišče. Fasada sakralnega objekta.

Benetke. slikarstva nismo omenjali – po velikem beneškem 16.st. Sebastiano Ricci Nasprotje Piazzetti. da te svete obrede slika na žanrski način – vsakdanji dogodki iz življenja navadnih ljudi. Dosti bolj svetle barve v primerjavi s Piazzetto. po Tintorettovi smrti zaton in zatišje. pročelje 1688. Širijo beneško slikarstvo v nemške dežele. enakomerna svetloba. Giorgio Massari Vpliv Longene na baročne palače v benetkah. nasloni pa se tudi na Veroneseja. so tuji: Bernardo Strozzi Johann / Jan / Giovanni Liss Domenico Feti Slikarstvo v italiji je nasplošno nadaljevanje klasične baročne tradicije. Benetke.zgodaj in je dosti strožji kot drugje – oster odziv na baročno obilje SS. V 17. 1740. Dosti bolj močne figure. Nadaljevanje stare beneške tradicije. Giovanni Battista Piazzetta Učil se je pri Crespiju. ker je imel celo vrsto prepovedanih ljubezenskih razmerij. Zanimivo je. Scalfarotto Po tlorisu je podobno kot pri Juvarri. preživljal pa se je s knjižnimi ilustracijami. s tem da plemiškim družinam prodaja palače v mestu – moment. Tridelna je v tem smislu. A. večinoma je slikal cigane.st. večina teh slikarjev dela za tujino. Magnasco lahko deluje že skoraj morbidno. Vedeževalka. Giuseppe Maria Crespi Štarta iz Carracijevskega žanra. Nadaljuje njegovo tradicijo. Benetke so v 18. beneška republika si polni blagajno. G. ni več naročnik. so Benetke v ozadju. Alessandro Tremignon Palazzo Grassi. izgubile gospodarsko moč. kot slikarji niso posebni. Giovanni Antonio Pellegrini Giovanni Battista Pittoni . Nanj vpliva tudi Salvatore Rossa – krajinske slike. Oba slikarja sta vplivala na Beneške umetnike. Še vedno gre za zelo pomembne dogodke.st. ki zelo vpliva tudi na naročništvo. samo eno fresko. 1748. ki ohranjajo spomin na slikarstvo 16. Ciganska pojedina. bil je priljubljen slikar in bil konstantno na begu. figure so malo bolj razgibane. Kar se historije tiče. San Moise. Razgibane kompozicije.. Benetke. SLIKARSTVO Benetke so najpomembnejše. osebnosti obrobja družbe. ker je vplival na mladega Tiepola. zač. Nanj vpliva Giordano. Je iz Bologne. Bolj rokokojski in neoveronesejevski slog. Precej prepoznaven z nemirnimi potezami. Nadaljevanje beneške tradicije v smislu trinadstropnosti in trodelnosti. Kombinacija portika s timpanonom v kombinaciji s kupolo. Alessandro Magnasco Delal je v Genovi in v Milanu.st. Njuni učenci. Nevsakdanji žanrski prizori. okoli 1716. hiter slikar in v glavnem freskant. kar je za italijo še vedno precej izjemno. Ogromno je potoval po evropi. ampak vseeno je žanrskost do take mere zelo redka – prevzame naturalizem. V okviru 17. očiten ciaro-scuro. 1730 – 35. imamo opravka z žanrom. vojake. bil je virtuoz. Značilnost njegovega slikarstva je zelo temen ciaro-scuro. 1718 – 38. tu imamo drugačna slikarja Krst. berače. razgibane figure v katerih prepoznamo motiv Jacquesa Caloja. menihe. stena pa postane plitvejša. Bakhanalije. Simeone e Giuda. V pritličju je palladijevski motiv. Tu imamo sicer njegovo tabelno oljno sliko. Korni del spominja na Palladijeve rešitve. Beneška država kar se tiče slikarstva. Bil je prvi direktor beneške akademije. Glavni del je ločen od prezbiterija. Bil je zelo počasen slikar. Slika je iz serije sedmih zakramentov. vendar pa so zelo popularni po Evropi. Nebeneška je v tlorisu – imamo opravka z rimskim principom. Slikarji. pomemben pa tudi zato. da je osrednji salon bolj opremljen z okni kot stranski prostori. okoli 1712. Slikal je tabelne slike.st.

zato smo imeli toliko tipoloških alegoričnih ciklov. ki se podredi Marku Antoniju oziroma Rimskemu cesarstvu. hladnejše barve. ker je vplival na Goyo.Salomonova sodba. pa postanejo popularne ruševine. Ruševine so že obvezen pripomoček. značilna pa je mehkoba. veduto ideato – krajina. arhitekture in ljudi. 1746 – 47. gre za rokokojsko mehkobo in toplino ● Alessandro Longhi: specializiran za državni portret Benetke že zaživijo kot turistično mesto – grand tour. kar proučujemo iz znanstvenega vidika – zgodovina kot zakladnica nekih vzorov. Sama poslikava opozarja na dejansko dogajanje v tem prostoru. z žanrskimi podobami zajame situacijo Beneške aristokracije – obisk pri krojaču. Razvoj žanra in portreta. 1726. pomagali so mu sinovi. gre za izmišljeno veduto. vendar obstajajo še drugi žanri – naroča jih beneška aristokracija. Kar se arhitekture tiče. tudi on začne v mračnem slogu.B. v ozadju je krajina. pomembna pa sta še dva njegova obiska – v Wurzburgu 1750 . hkrati ni več baročne teže). Opusti ciaro-scuro. da se iz preteklih zgodb lahko potegne nek nauk. Barvna lestvica postane rokokojsko svetla. nerealne. moralno sporočila – nostalgična ideja in zavest o minevanju. zato so družine med seboj tekmovale v prirejanju pojedin. Cimarolli. G. V Benetkah je imel svojo družinsko delavnico. Giambattista Tiepolo Bil je grafik. Dunaj) in vplivala na druge slikarje. slovel pa je kot freskant. Giambattista Tiepolo Poslikava palače v benetkah – baročna palača. krajino in figure. ker je vpeljala tehniko pastela. Canaletto. na določenih slikah pa imamo že občutek. Nagrobnik Lorda Somersa. sprva antičnih spomenikov. njeni portreti so psihološko malo manj dodelani. z vsako sliko so povezani trije slikarji: za arhitekturni del. figure so žanrske. Začne se spreminjati koncept zgodovine – zgodovina postane nekaj. V zrelih delih so pomembni freskantski cikli za različne palače. Eno njegovih zgodnejših del. Piazzetta (Capriccio) Skupine različnih slikarjev. Patriotski sentiment – ljubezen do domovine anglije. ● Pietro Longhi: oče Alessandra Longhija. Italija še vedno vztraja pri primatu historije. da kompozicija postane bolj berljiva. Za turiste se uveljavi krajina – dobro se prodaja. Razlika z idealno krajino – sestavljena iz ravnotežja narave. še vedno je v ozadju pomembna zgodba.i. Razkošje baroka na eni strani (razkošne freskantske poslikave. Ohranja Veronesejevsko hitro in spontano potezo. Njegovo Madridsko obdobje je pomembno. Princip avtorstva še ni bil tako aktualen. Prozaična razlaga za motiviko – gospodarsko benetke nimajo več pomembne vloge. ne samo slikar. Nadaljuje Veronesejevsko tradicijo – pri sodbi prevzema veronesejevski pogled – od spodaj navzgor. njegove barve so dosti hladne – značilno za rokoko in za neoklasicizem. pomembna je. G. ker so videli vzporednice v tem. potem pa v svojem večjem naročilu slogovni preskok – začne slikati v svojem rokokojskem slogu. slike so bile cenjene zaradi romantičnega vzdušja. pri tej veduti pa ni več historije. njune krajine so zelo podobne. rokokojska lahkotnost in elegantnost. figure so strašno lutkaste. Cela vrsta poslikav tudi za druge družine. Capriccio – podobna veduti ideati. bil je učenec Piazzette. zato so prepovedali potovanja v tujino. To mesto so imeli zelo radi Angleži. arhitektura je bila večinoma antična. Kleopatra kot vzhodnjaška kraljica. . 1726 – 28.53 in v Madridu 1762 – 70. Pojedina Marka Antonija in Kleopatre. Marco Ricci. v ospredju pa figure. idejna. Predstavlja vrhunec iluzionističnega slikarstva – zadnji zares pomemben mojster. sicer resnične stavbe. Giuseppe Zais (Veduta ideata / di Fantasia) Dva krajinarja. vendar domiselno skombinirane. da se iz aristokracije norčuje ● Rosalba Carriera: portreti manjšega izreza – doprsni. Zelo priljubljen motiv je ta pojedina – prizor iz rimske zgodovine. ki je še vedno izmišljena. B. tudi nekaj cerkvenih poslikav v Benetkah. ne gre več za reprezentančni baročni portret z značilno zadržanostjo. gre pa bolj za mestne vedute. kot gledanja je zmanjšal. zaslovela je po Evropi (Pariz. Razvijeta t. tukaj gre za njen avtoportret. Beneška republika se je kot država bala razsvetljenskih idej. Nagrobnik pomembnega gospoda. Družina Labia je naročnik – dobijo Beneško državljanstvo in se trudijo v dokazovanju.

Oba umetnika te cerkve sta precej sodelovala. im. ki smo ga srečali v dosti primerih – sv. sodelovanje v dobesednem pomenu. DUNAJ Staro mestno jedro. Notranjščina – srečamo odmev Borominija v valovanju in preigravanju oblik – konveksno in konkavno. 1722 – 35. meščanstvo je bilo kot umetniški naročnik bolj v času renesanse. po turških vpadih 1529 .… Na splošno so naročniki v glavnem vladarji in cerkev. Karlskirche. kasneje začne oživljati in si opomorejo šele v 18. zato je bil vez med Canalettom in Anglijo. Francesco Guardi Zadnji pomembni vedutist. J. Joseph Smith je kot diplomant videl. poslikava Johann Michael Rottmayr Dvorni arhitekt.st. ki jo bomo srečevali v nemški arhitekturi. potuje po Evropi (Dunaj. vpelje veduto esatto – natančno veduto. Kar se cerkvene arhitekture tiče gre za sintezo struj Berninija (teatraličnost. Nemške dežele je prizadela 30 letna vojna – vojaška obramba in preživetje. Giovanni Antonio Canal. Varšava. so zunanjščine precej klasične. izkoriščanje naravnih svetlobnih virov. je bil imenovan za dvornega arhitekta. Kar se zunanjščine tiče. Munchen). Arhitekturni razcvet doživi po 1667 – 83 po ponovnih turških obleganjih. impresionističen. poudarek na atmosferi. Njegova značilnost je natančnost – natančno izrisani detajli – zelo fotografsko. da gre Canalettu veduta dobro v promet. Njegove zrele slike so tudi bolj natančno komponirane – vertikale in horizontale. slikal je tudi izmišljene vedute. Dunaj. zatišje umetnosti. barvitost) in Borominija (prostorsko preigravanje. ovalna glavna ladja. Zunanjščina je eklektičen kompleks. barve so bolj hladne Bacino di San Marco. širok vhodni del. sta nanj vplivala Bernini in Fontana. Johann Bernhard Fischer von Erlach. Peter v Rimu in v Francoski arh.32 so ga obdali z obzidjem. B. Gre za cesarsko ustanovo. Spet se obda s širšim obzidjem. šele zdaj govorimo o nemškem baroku. že skoraj dolgočasne. Poklicna diferenciacija arhitektov – gradbeniki. živel je v Italiji in se tam izučil kot kipar. Bolj je cenjen kot Canaletto v sedanjem času. Bernardo Bellotto Nadaljuje stričevo tradicijo – natančne vedute. Zelo pomemben vedutist. Členjenje s pilastri iz rdečega marmorja. kasneje osvetljeno. kompliciranje). osrednji del je krit z iluzionistično poslikano kupolo. Ko je bil v Italiji. Bolj faktografski. če so notranjščine teatralične. kombinacija kupole in antičnega portika. Schoonbrun kot avstrijski Versailles. Govorimo o visokem baroku 1690 – 1750 – vrhunec avstrijske baročne arhitekture. glavna spodbuda je bil obisk Andree Pozza na Dunaju. 1770 – 74. Ludvik XIV. 1716 – 24. Za zgled je rimski barok. pravokotni korni del. princip od Berninija. Dresden. Canaletto (Joseph Smith) Naslikan je London. Nemčija -AVSTRIJA Verstvo je bilo prepuščeno posameznim knezom – katoliški jug in protestantski sever. izvira iz Graza. Strop je iluzionistično poslikan. še ena njegova značilnost. imel je delavnico z bratom. kar se cerkev tiče. Prusija. Pomembne dežele – Avstrija. ko se je vrnil na Dunaj. Hofbibliothek. Arhitektura je vodilna v umetnosti – vključuje tudi slikarstvo in kiparstvo – celostna umetnina. fischer von Erlach. okoli 1755. najprej temačno vzdušje. Ta kontrast je zdaj značilnost. Bavarska.Doževa palača. Najbolj zmotita dva stebra – kopiji trajanovega stebra. pride do razcveta arhitekture. Fascinira vladarje in si ga želijo posnemati. Zato tudi popotniki radi kupujejo te krajine. ima manj občutka za atmosfero. Iluzionistično slikarstvo. poslikava Daniel Gran Dvorna knjižnica. Tloris – sestavek različnih prostornin. eno brez drugega ne funkcionira. nanj pa je vplival tudi Rubens. predmestje se počuti varneje. Canaletto. Prevzema baročni oval. Rottmayr je tudi potoval v Italijo. kar se vladarskih pa Francija (Versailles). po njegovi smrti se je usmeril v krajino. barvitost notranjščine. Dunaj. razvije se domača . Ta cerkev je bila postavljena kot votivna cerkev – avstrijski cesar jo je postavil ob koncu kuge. ker je dosti bolj slikovit. Na vrhu zvonikov so čebulaste strehe – nemške. Podoben razvoj kot Tiepolo.

barvita. Po tlorisu tudi on prevzema tloris ovala in tudi oktogona. 1713 – 16. deloval je kot vojaški inženir v Piemontu (za savojce) in šele nato prišel na Dunaj in bil imenovan za Dvornega arhitekta. Palaća Daun-Kinsky. Rottmayr je bil začetnik.iluzionistična šola. geometrično pravilna mreža Karlsruhe. bolj rokokojske. (Spodnji 1714 – 15. Dolg park po francoskem vzoru. originalni kipi so v Belvederu. tekmujejo z njim: Mannheim. 1737 – 39. Naročnik je bilo samo mesto. Jakob Prandtauer Ni bil arhitekt. Dunaj. razmeroma stroga v primerjavi z notranjščino – kontrast. dosti bolj bogat. Spet srečamo motiv atlantov. Glava Marije Terezije – vladarski portreti in portreti aristokratov. zraven pa sta še Daniel Gran (klasicističen) in Paul Troger (baročen. po 1720 Kombinacija vladarske palače in mesta v bližini. Franz Xaver Messerschmidt Delal je v Munchnu in v Bratislavi. figure so dosti bolj mišičaste. ne gre za dvorno naročilo. Samostan Melk. ki jih je izdelal celo serijo. delal je za cerkev. namesto stebra je uporabljal atlante. Je pa sicer precej okrasja. Večinoma je delal za opatije in samostane. Belvedere je bila rezidenca princa Viljema Savojskega. Figure so v kontrastnih parih: moški – ženska. Notranjščina je členjena po rimsko z gigantskimi pilastri. Dunaj. Uporabi paladijanski motiv. Členitev sten je zelo površinska – ni tako plastično členjena kot v rimskem baroku. a ploskoviti okras. ne vemo. Johann Lucas von Hildebrandt Ena od predmestnih palač. NEMČIJA Dva primera odmeva Versaillesa. beneški). Gre pa v glavnem za moške glave v skrajnih obraznih konfiguracijah. čeprav je večinoma delal za plemstvo in aristokracijo. psihološki projekt. Charakterkopfe. Cerkev je iluzionistično poslikana. Hildebrandt Mestna palača. vendar je dosti bolj ploskovit. šel je v Rim (učenec Carla Fontane). Arhitektura tega kompleksa ni na zunanjščini nič posebnega. ki so postavljene med obema obzidjema. Klasična shema – rustično pritličje in gigantski pilastri. KIPARSTVO Vodnjak štirih avstrijskih rek.i. razlike v višinah streh. Vendar ne srečujemo manieristične elegance. ki je prvotno zakrivala cerkev. pod njo pa so personifikacije štirih avstrijskih rek. ampak navadni gradbeni mojster. Dunaj. po 1770. Kakšna je vsebina. mladost – starost. Poskrbel je za ložo. ki se zlivajo v Donavo. . Sicer so tudi zelo naturalistične. zgornji 1720 – 24). Troger je bil predsednik akademije. značajskih glavah. Ceorg Raphael Donner Visokobaročni rimski vodnjak. Kombinacija cerkve in samostana – Juvarra (Superga). Bil je v glavnem portretist. postavljen je na pečino – veličasten razgled. 1702 – 14. Portal je baročnih oblik. 1715 Enako. Zunanjščina – te prostornine so sestavljene po odmevu francoske arhitekture – petdelna členitev s poudarjenim osrednjim delom in paviljoni ob strani. V njegovih palačah so pomembna tudi stopnišča. Hildebrandt iz Genove. Sam vodnjak je kopija. Kar se urbanističnega vidika tiče gre lahko za uresničitev idealnih renesančnih mest – žarkasto razporejene ulice iz palače. elegantne oblike. Več sob je tipično baročno ovalne oblike. Figure so še precej manieristične – majhne glave. Specifična značilnost so klinasti pilastri – ožajo se proti dnu – izključno okrasni dodatek. Belvedere. raba konveksno konkavnega valovanja. po drugi strani se da te glave navezati na staro tradicijo. raba različnih materialov. Dosti bolj lahkotna arhitektura kot od von Erlacha – manj resna funkcija palač. Bolj slovi po svojih t. Zanimivo mešanje baroka in starejšega sloga. Vsebinsko gre za figuro previdnosti. Že lokacija učinkuje zelo romantično. podaljšani udje. ni šlo za naročeno delo (naj bi se mu malo zmešalo in naj bi šlo za nekaka apotropejska znamenja). Precej realističen obraz in Berninijevsko razvihrana draperija.

gre za romarsko cerkev. Okras je bolj pastelen. Na splošno dosti svetel prostor. Noter: iluzionistična poslikava. Salomonovi stebri-spiralasto zaviti (podobno pri baldahinu sv. šlo je za sodelovanje večih arhitektov. barvasti marmorji. Notranjščina teatralična. Členitev zunanjščine – ploskovita stena s klinastimi pilastri. Zunanjščina nič posebnega. ki prestoluje nad štirimi kontinenti. zgradila 4. ● Asamkirche (Sv. da bi jih nekoč obiskal Nemški cesar. teatralična. Izrabljata naravne svetlobne vire: npr okno izrabljeno kot sonce. Stoletju. Andreja (gigantski kolosalni red.Petra). ● Wieskirche. Bolj enakomerno osvetljena kot pri bratih in Neumannu. Še ena značilnost teh cerkva. Bavarska v tem času doživi velik razcvet predvsem v sakralnem smislu. En pisec je rekel. Tu lahko govorimo o neki celostni zadevi. plus še bogato okrašena. Parcela med župnikovo hišo in njuno lastno palačo. Poslikal ga je Tiepolo – iluzionistična poslikava. šele na vrhu se odpre celota – tipično baročni teatralični moment. vendar je Neumann glavni.Wurzgurger Rezidenz. 1742-72 (posvečena 14 svetnikom. kompliciranih motivov. Pomemben kontrast med zunanjščino in notranjščino. Parcela je bila taka. Vierzehnheiligen. Prostor v celoti deluje kot korni obhod okoli oltarja. Po drugi strani povdarek na neki centralni zasnovi prostora. Janez Nepomuk). 1745-54. Kar se tiče sakralne arhitekture je tale cerkvica zelo zanimiva. Cesarska dvorana – gre za princip umirjene zunanjščine in razkošne notranjščine. Figure so vsedene ob rob. Tloris bolj enostaven kot pri Neumannu. Ima štiri notranja dvorišča. da je morala biti cerkev zelo ozka. Giambattista Tiepolo Vse palače so bile postavljene z upanjem. Cela vrsta vijug. Dominikus Zimmermann Spet smo na podeželju Bavarske. sicer pa je manj okrašena v primerjavi s Hildebrandtom. Poslužuje se tudi tipa gvarineske (lok v obliki 3D). Pri stopnišču kot celoti je pomembno preračunano odkrivanje freske in vzpenjanje po stopnišču. Zunanjščina nič posebnega. Zato so ti prostori še toliko bolj mogočno in bogato okrašeni. Opremila sta ogromno ostalih cerkva. Kiparsko bogato okrašeno. gre za preigravanje različnih svetlobnih virov. pomagal mu je tudi Hildebrandt in sodobni francoski arhitekti. Tloris: stene prilično ravne. Že v trolisu vidimo preigravanje konveksno-konkavno. ki tvorita prečno ladjo. Bila sta brata. Tu so tudi iluzionistično poslikani stropovi. Arhitektura zelo slikovita. Tudi ta na hribčku. Neumann Nahaja se nekje na bavarskem. Cosmas Damian in Egid Quirin Asam München pomembno središče tudi kar se dvora tiče. da je to arhitektura za arhitekte. Korni del je tako malo razvrednoten. Johann Balthasar Neumann Prvi pomembnejši nemški arhitekt. Po Borominijevsko opremljena s krivuljami. Oltar je v sredini cerkve. zato tako ime). nebo je dosti bolj prazno. Menjavanje širših in ožjih odprtin v obhodu. Notranjšina: razgibana. Namenjena podeželcem. ● . ogromno pozlate – spet Bernini. gre za Apolona. Kompliciran kompleks. sodeluje drugo z drugim. obdana z dvema stolpama. Francoska petdelna členitev. 1733-46. Cerkev je začel graditi en drug arhitekt. da moraš biti že dober arhitekt. Apolon in štirje kontinenti. Edit pa kipar v lesu. okoli 1720 – okoli 1744. spodaj v pritličju polkrožni portik). vmes malce valovanja konveksno – konkavno. 1750 – 53. München. Enoladijska cerkev. ob strani še dva krožna prostora. Gre namreč za tako preigravanje. Spominja na slovenske podeželske cerkvice. cela vrsta oken. V tlorisu gre za velikansko zadevo – glavno poslopje z dvema kriloma. Za nadaljevanje gradnje je več arhitektov predložilo načrt. izbran je bi Neumannov. V tloris vključuje ovalne dvorane – baročni princip. kar se vsebine tiče. vzdolžna ladja iz 3 vzdolžnih ovalov. Postavljena na lastne stroške. Povezava med Benetkami in Nemčijo je bila zelo močna tudi v 18. Gre za oval z enim obhodom okoli. Pod Maksom Emanuelom tudi razcvet dvorne arhitekture. Fasada sama v shemi spominja na Berninijevega sv. Smo na meji z rokokojem. stopnišče Wurzburg. Zelo pisana zunanjščina. Cosmas je bil slikar.

Zwinger.sv. 1725-38 in 1740-43. ki ga je tudi prej začel nek drugi arhitekt. Dresden. Tloris: centralna zasnova. zač. Spet princip prepletanje arhitekture in kiparstva. Spet kontrast med Z in N. Tloris: kvadraten blok z dvoriščem v sredini. Dresden. kar se slikarstva tiče. Toliko o bavarskih cerkvicah. Santiago de Compostella. Na eni strani Gämalde galerie. Cela vrsta naslednikov. pročelje zač. kjer so se odvijale razne ceremonije. kjer so ljudje. ● Kraljeva palača. ● Frauenkirche. Porekla. ki je največja v Nemčiji. Gre tudi za baročno okrasne motive za razliko plateresca. 1709-19. Ne ravno uporabna zadeva v našem smislu. Tudi v 18. naslon na Versailes. .vojni porušena. Po fr. Cerkev je romanska po izvoru. in okrasjem) ● Ottobeuren. Okrog dvorišča 3 krila – podobno v Versailesu. ki so delali v tem slogu. Imel velikopotezno idejo. Gre za nek davni odmev Louvra. Jakob. Bolj klasičen tloris. V 18. Spet notranjščina zelo barvita. Fasada: iz 3 ravnih ploskev. (slog churriguera – priimek družine. na drugi strani pa poti. ● Sv. podobno platerescu) Preobloženost z okrasjem. ne dolgo nazaj končana. 1737-66. kmečki. Tudi ita. Vplivi. Stoletju ni pomembnih mojstrov. Skratka v 18. George Bähr Gre za Marijino cerkev. Tloris: od palače trivium proti mestu. V bližini vas. protestantsko cerkev. ki je ta slog uveljavila. pa uvažajo italjanske slikarje (Jacopo Amigoni). Madrid.sv. je bil v en krak postavljen tale Zwinger. kupola nad centralnim prostorom. Za portrete uvažajo francoske slikarje. Fischer je manj poljuden. sodeloval tudi z bratom (spet sodelovanje z arh. Stoletju spet vzcveti vse skupaj. prezidava sredi 18. Po 2.vojni se je Nemčija razdelila v dve državi. Tu imamo tudi valovanje konveksno – konkavno. Ni valovanja stene. ki peljejo v park. Kar se poslikav tiče. preobloženost. Večinoma je šlo za ita. odmev na vse te druge fasade zaradi izstopanja ven. Prej je bila tu lovska koča. bogato okrašena. Protestantska cerkev kot avditorij. Ravna streha z balustrado in kipi. Stoletju kontrast med dvorno arhitekturo in sakralno arhitekturo. krivulj in podobno. V Nemčija se je otepala rekonstrukcij. Arhitekte. Cerkev je bila v 2. Kronska vrata kot monumentalni vhod v dvorišče. Matthäus Daniel Pöppelmann(arhitekt) in Balthasar Permoser (kipar) Gre za dvorno arhitekturo pod Avgustom Močnim (1694-1733 vladal). Stoletju jo začnejo predelovati. podem v 17. Delal tudi za samostane. Prečno postavljeni stolpi na vogalih. ki skrbijo za to palačo. 1738. Od tam tudi vzori. Imamo 5 delno steno. Fasada bolj okrašena kot pri prejšnji cerkvi. Enostavne arkade. deluje kot opera. 1738 Prvi načrt naredi Filipo Juvara. ampak bogato okrašene. ● ŠPANIJA 1700 pridejo na oblast Borboni. Gre za paviljon. Po njegovi smrti Giovanni Battista Giocheti. Aranjuez. Arhitektura precej prekrita z okrasjem. Johann Michael Fischer Benediktinski samostan. ● Kraljeva palača. ki so fra. Stoletja Palača izven mesta. v kvadrat vrisan krog. Spodaj pri paviljonu motiv atlantov – kot okrasni motiv. kako si bo postavil svojo megarezidenco. Potem so jo rekonstruirali. Obzidano dvorišče. Več nadstropij galerij. Ko obzidje sesujejo. Obilje okrasja.Bogato okrasje. Spet gre za team.

od koder je potegnjen trivium (vzor Versailes). 1754-62. Sankt Petersburg. Dvorec ima pomembno vlogo za zgodovino – simbol ruske revolucije v 20. ki moti Wige. za notranjost ni pomembno. bolj plastično kot do sedaj. stoletja potoval v Evropo in se odloči. Niti niso bili neki strašni mojstri. Sankt Petersburg. 1766-82. Vallen de la Motte. Dodali še stranska krila. 1717. Sankt Petersburg 1762-96 = čas Katarine II. Tekmuje z evropskimi dvori. Stoletja. da bo Rusijo evropiziral. Andrej Zakharov Gre za glavno pristanišče. neokrašena. Konec 17. Burlington house je mestna rezidenca Lorda Burlingtona. Ta tip konja je bil možen s kačo-zlo. zlasti Italjani in Francozi. da bo ustanovil svoje mesto. Colen Campbell Imuni na rimski in francoski barok. Gre za močvirnato področje z otočki. Konjeniški spomenik Petra Velikega. Sankt Petersburg. Rokoko. V začetku 18. Spet lahko povdarimo ravne ulice -absolutistični nadzor nad mestom. Stoletju pride do vrhunca paladijevstva 1710. Stranki se profilirata tako katera je na oblasti in katera je v opoziciji. Preko kače mu uspe vzpostaviti vzpenjajočega se konja. Postavi si mesto v svojem imenu. Spada v neoklasicizem. Odloči se. Rokokojski okras –školjčasti motivi. ki je še danes na oblasti. Njene fasade zelo barvite. Admiraliteta. Palladio pomemben za angleško arhitekturo že v 17. Zimski dvorec. bogato okrašeno. ki jo tepta. ustanovi komisijo za nadzor. 1714 oblast prevzame dinasija iz Hanovra.● ● ● ● RUSIJA – zahodno evropski vpliv se širi. Kot zadnji stuartski kralj Jakob II imel polno idej. enostavna. Že v paladijevski fazi je bila ena prezidava.-M. Absolutizem je tisti. Gre za fokus mesta. Falconet Peter Veliki vladal od 1682-1725. za parlament. Stoletju primeri. Odloči se za katoliško vero in Angleži ga izženejo. Zunajost zelo stroga. V 18. Mu ni preveč uspelo. Hotela je biti razsvetljenska vladarica. Velikanski blok z notranjim dvoriščem. Campbell . Dve izhodišči: Palladio sam in Inigo Jones. Posvoji barok oz. Fascinira ga Versailes. Bartolomeo Rastrelli 1741-62 = čas Elizabete Mesto so postavljali tuji arhitekti. Angleški parlamentarni sistem dejansko ni dvostrankarski. danes jih obravnava bolj delavska stranka). E'. Po vojni s Švedsko so dobili Rusi dovoljenje na morje. konservativna stranka) in Wige (meščansko poreklo. Mali Eremitaž je bil bivališče za njeno nastajajočo zbirko. ● ANGLIJA Burlington House. Zunanjščina je bila natančno predpisana. london. Izhodiščne elemente boste že sami znali razbrati. Mesto raste v kocentričnih polkrogih po principu Amsterdama. Stoletju. Hotela se je razlikovat od svoje predhodnice.-B. protestanti. 1764-67.-M. ko je slog stvar neke zavestne odločitve. Organskost se začne krhat. Eremitaž je ena zelo uspešna galerija še danes. V 18. Wigi prevzamejo paladijevstvo kot svoj slog. Srečamo s paladijevstvom. Začetek dvostrankarskega parlamentarnega sistema. Zre proti utrdbi Petra in Pavla. J. Tudi ona vzpostavi strog nadzor mesta v celoti. Postavljen pod Katarino II. Imamo Torijce(absolutizem. Gre za realizacijo vzpenjajočega se konja. Trenutno je na oblasti liberarna stranka v povezavi s Torijci. cela vrsta kanalov. Pride so vsebinskega zasuka. Sanktpetersburška akademija postane avtonomna – 1763. Stoletju. 1806-12. zaseben prostor namenjen njej sami. Pride do preobrata iz baroka v neoklasicizem. Gre za mesto na vodi ob reki. Tretje nadstropje kasneje dograjeno. Veličastna arhitektura ob reki. Potoval tudi v Francijo (1716-17). kjer so postavljene različne naselbin. Razgibano pročelje s principom paviljoni. Mali Eremitaž.

ker so do sedaj vsi veliki imperiji propadli. Do Kentove smrti 1748 obvladujeta arhitekturo. osrednji del poudarjen s timpanonom. vmesna okna. Angleži imenujejo trge glede na obliko.st. zgoraj balustrada. zač. Paladijevske stavbe so bolj postmodernistične. 1734. Terase house – vrstne hiše – prevladuje v Angliji.delal za tega lorda. Vila Rotonda kot očitni vzor. John vpelje stavbe obdane z jarkom. gigantski pilastri. Norfolk. Navdih za parke so dobili v slikah. Lancelot »Capability« Brown Zelo sposoben v postavljanju in oblikovanju parkov. V angliji postane aktualna ideja enotnega uličnega pročelja. zadnji del stavb pa ne. trije stebrni redovi v pravilnem zaporedju. da se da živeti tudi v kleti – princip. na zunaj ni videti. Jezerca so vijugasta. stena je členjena z dvojnimi polstebri in okni – ni odvečnega okrasja in poudarkov. 1725. Šlo je za reprezentativne prostore. Anglija začenja svoj gospodarski vzpon v 2/2 18. Slikovito – picturesque: kot na sliki. Simetrična zadeva v tlorisu. Angleži ustvarijo ideologijo angleškega vrta – dosti bolj svoboden princip. King's Circus – John Wood st. V začetku 18. pogosto tudi kvazi srednjeveški gradiči v ruševinah…). ki stojijo v t. Delo Johnov Woodov – očeta in sina. je vedel. vse podrejeno človeku. Crescent) – te stavbe so obdane z naravo. polstebri. različne vrste dreves. Earl of Burlington Primestna vila. Ostale hiše ob trgu niso bile aktualne oziroma so bile manj poudarjene. ki ga najdemo marsikje. King's Circus (1754 – 1770) Letoviško mesto. angleških parkih. da je to. Angleški barok na prehodu stoletij – glavni naročnik so bili Torijci. Da razumemo te parke. V resnici pa še vedno ne gre za divjo naravo – parki so vseeno obdelani in dodelani. kar je ona sama. Zelo poenoteno pročelje po celem trgu. Isto kot pri vili Chiswick. egipčanski obeliski. da bodo to mesto uredili. Paladijevstvo je v določenih primerih že suhoparno. Pastiž paladijevskih motivov. je treba imeti v glavi Versailleski park – ukročena narava. da naj Anglija ne bo preveč domišljava. ki jih je v tem času več (Vitruvius Britanicus) in cela vrsta priročnikov za gradbene mojstre – s pomočjo teh virov se ta slog zelo razširi.i. pride do velikega booma. Glavni paladijevski projekti: klasična tradicija ostaja močna še do danes. Ta park ni mišljen. Kraljičin trg – tukaj še ni šlo za to. pri širjenju tega sloga so različni priročniki in traktati. zač. William Kent Zelo vplivno za angleško arhitekturo tega obdobja. Arhitekturo je treba razumeti tudi kot stavbe. geometrične forme. jezera. samo po osi. ki spominja na angleški barok. ampak izgleda svobodno in neomejeno. Narava mehko valovi. kako so stanovanja razdeljena. Narava je oblikovana. Ni pa to bila edina .st. Nekateri že svarijo. Zelo popularno mesto. diagonale. Imamo tudi 3 okna s paladijevskim motivom. Vsaka prostornina živi zase. Gre za pastiž starih motivov. Podeželski dvorec. da je tu samo narava. Royal Crescent (1765 – 95). Circus. Trije trgi različnih oblik (Square. Ruševine – fascinacija nad minevanjem časa in velikih imperijev. spet naslon na Palladia. Precej suhoparno in dosti škatlasto za razliko Palladia samega. Gre za prvi primer angleškega parka. da je bila tu rimska naseldbina in je imel idejo poustvariti Antični Rim – ustvaril je navznoter obrnjen kolosej – tri nadstropja. ● Holkham Hall. fokus je glavna palača na severni strani – Paladijevski princip – visoko rustično pritličje. London. Samo na glavni fasadi je antični portik. Gre za skupek mas. čeprav ne v vse štiri strani. grmovja – vse zelo slikovito. Angleški vrt: reakcija na francoski baročni klasicizem. Lord zelo pomemben za promocijo novega sloga. pusti naravi. najdemo tudi različne arhitekturne objekte majhnih dimenzij in različnih tradicij (kopija rimskega panteona. Paladijevstvo razumejo kot nasprotovanje francoskemu baroku. Queen's Square (1729 – 36). Vzame zgled pri Palladiu: rustično pritličje. da bi bil cel trg obdan s čisto fasado. zato se odločijo. ● Vila Chiswick. v starorimskem času so bile tu terme. Bath. Glavna fasada je enotna.

1760 . zavestno je stavbo dograjeval postopoma. Vsi prepoznavni standardni motivi. anglija ni imela neke močne antične tradicije. Stoji na tipičnem angleškem Squareu. paladijevske tradicije. prvotna gotska funkcija se izgubi. Ena redkih hiš. Strawberry Hill. 1776 – 86. sproži modo neogotskih stavb. Bil je podeželjski dvorec – prenos arhitekturnega jezika iz sakralnega območja v profano. Vplivna stavba. Twickenham. V notranjščini so sobice zelo majhne. premožen in se ima čas ukvarjati s tem. v kombinaciji s slikovitim. Po tlorisu je šlo za velikanski kompleks. princip gradnje je obče srednjeveški – namenoma je šel kontra klasični paladijevski tradiciji. lahkoten učinek. Fasada – uporablja klasične elemente ampak jih interpretira na svoj način. Egipčanska. Angleži so obrnjeni bolj v zasebne zadeve. Problem s to banko je. Podobno kot v pravi gotiki je lastnik želel imeti visok stolp. Sredi 18. Robert Adam Sodeloval je s svojima bratoma. John Soane Zanimiva stavba. estetsko pa je zamisel njegova. večinoma je na novo opremljal starejše dvorce. Vendar vseeno pazi. Bil je v Rimu. Začne se vzpostavljati razmah do klasične tradicije. John Soane Spada pod neoklasicizem. ne samo antična ampak tudi Etruščanska. V prvi vrsti je bil dekorater. Pri vseh teh projektih je sodeloval z neoklasicističnimi slikarji. London. notranji prostori so precej slikovito nanizani. Ne gre za preveč klasično simetrijo. kot . Današnje stanje je bolj klavrno. 1792 – 93. kar ni značilnost gotskih katedral. po svoje so že rokokojske. brez nekega reda. 13 Lincoln's Inn Fields). Zelo si je prizadeval za elegantnost – te sobe. London. Neogotika je vzporedna struja klasicizmu. 1760 – 90 Neoklasicizem. gladka stena in gol prostor. Middlesex. James Wyatt Profesionalen arhitekt. Ta stavba je bila zrušena. Podobno kot pri angleškem vrtu gre vseeno za premišljen princip.i. Ledoux je vplival na Soana – Ledoux v Franciji tudi izčisti klasicističnost – čiste stene in mase. dajejo eleganten. Angleži so bili zelo aktivni v odkrivanju antičnih spomenikov (Atenska akropola…). Horace Walpole (gothick) Arhitekt amater. Pomembna so tudi kolonialna osvajanja – srečujejo se z drugimi kulturami. Lastna hiša (No. Želel si je. da je deloma ohranjena samo fasada. postavil je celo vrsto opatij in gradov na angleškem podeželju. srednjeveško. Ustalil se je v Londonu in bil zelo popularen. ki jih fascinirajo kot eksotične in jih pripeljejo v Anglijo. Prestiž različnih motivov. William Chambers (krili končani 1835 – 1856) Stavba namenjena uradni pisarni. niso zavezani določenemu slogu. so jo bili sposobni videti dosti bolj nepristransko. ni nobenega okrasja. Notranjščina – iskali so pri konkretnih obstoječih gotskih spomenikih motive in jih enostavno prekopirali (Canterburyska katedrala. da eno sobo oblikuje v enem slogu. Omenjamo ga v smislu klasične. Gotska tradicija ostaja precej živa ves čas. grafike iz tega časa. ne glede na slog. London. zato so dosti bolj odkrivali in beležili ostanke antike. Somerset House. tu je sedaj muzej. Arhitekturni skupek je dosti slikovit – kvazi organski. Syon House. njegov vir so bile različne tradicije. Bil je zelo eklektik. Tudi Kent sam postavi par stavb v neogotiki – je že možno sloge svobodno izbirati. Angleži niso bili navezani na antiko. 1812 -13. Angleži so zelo podjetni. obiskal je tudi Split in izdal knjigo o Dioklecijanovi palači. 1796 – 1812. Fonthill Abbey.arhitekturna tradicija tega časa. ko so se srečali z njo. Postavi si to stavbo. Najpomembnejša je bila notranjščina – klasicizem totalno izčisti – izvrže vse odvečno. Wiltshire. Simetrična stavba z notranjim dvoriščem. se uveljavi Neogotika. vsi so bili sinovi paladijevskega arhitekta Willama Adama. Ogromna zadeva v tlorisu osrednji del s štirimi krili. da bi Anglija ustvarjala monumentalno arhitekturo – vendar kralj ni več naročnik.st. arhitekt ima na razpolago vse sloge in jih uporablja glede na posamezen projekt. škota po rodu.69. čeprav zunanjščina niti ni zares gotska. V zadevah statike je sicer imel dva arhitekta za pomoč. začetek 1753. vendar gre pri njemu za osebno interpretacijo klasične tradicije. Za razliko od drugih dežel. V glavnem je oblikoval notranjščine. namenoma organsko. Kot arhitekt ni poseben. zato se je ta stolp tudi sesul. Brentford. Gothick novel. Kapela Henrika VII…). Bank of England. Klasični elementi s srednjeveškim učinkom. ki jih je postavil. Pomemben je tudi za literaturo – začetek t.

Portret je najpomembnejši v . 1792 – 1803. Bela hiša. 1770) in Virginia State Capitol. William Thornton. stavba je paladijevsko simetrična. Uvedale Price. Paladijevstvo je priljubljeno zaradi reakcije na francoski absolutizem.nekak labirint – delujejo muzejsko. Naslanjanje na neoklasicizem in paladijevstvo. dosti kaotičen. brez posebnega okrasja. Verjel je v stare rimske republikanske ideale. so bogato opremljene z arheološkimi najdbami. ko se Amerika bori za neodvisnost in se uresniči z revolucijo 1781. Cela vrsta nekih točk. AMERIKA Ameriška arhitektura – faze razvoja: ● 1776 Kolonialno obdobje: arhitekura ni nič posebnega. Postavil jo je po vzoru irskih paladijevskih podeželjskih dvorcev. Benjamin Henry Latrobe. 1793 – 1828. ta pa se zgleduje po Tempiettu. ki prinesejo svojo kulturo. različice. 1777 je imigriral v ZDA. je treba postaviti prestolnico nove države. Stavba je v obliki navadne škatle. Vila ima portik na pročelju. kjer so parcele enake. zato jih je bilo potrebno obnoviti. ko so obe stavbi požgali. avtor deklaracije o neodvisnosti in tudi tretji ameriški predsednik. Osnovni modul celega načrta je pravokotni trikotnik s kapitolom na eni strani in belo hišo na drugi strani. Humphry Repton (picturesque) Angleški parki so bili razširjeni tudi v drugih deželah. Na prelomu stoletja postane neko gibanje Slikovitega – teoretski teksti. tu pa so naslonijo na evropsko tradicijo. Načrt za Washington. da je obudil rimsko arhitekturo. kot nad zemljo. Bela hiša je predsedniška rezidenca in pomembni uradi ter pisarne.st. Richmond (1785 – 96). Portik je pri njegovi stavbi manj globok. Klasična kolonialna tradicija – Rimski tabor – enostavna geometrična shema (Philadelphia 1683. potoval je v evropo. Bela hiša ima danes pod zemljo več. Charles Bulfinch Več načrtov. Pomemben pa je bil tudi v arhitekturi. Pomemben vzor je pariški panteon – dosti neposreden zgled. lahko govorimo o angleški šoli in angleški tradiciji v slikarstvu. Ko se Amerika združi v ZDA. Washington. Washington. Monticello (zač. arhitektura sama pa zaradi osebnega preigravanja postane zelo slikovita. ki se sekajo pod pravim kotom). Za vilo je bil izhodišče Palladio. Bilj je guverner države Virginija. neoklasicistično pa je to. Glavni vzor urbanizma je bila Francija. da so pomembne stavbe nekako osamljene. Pavlu v Londonu. stene pa so predrte z okni. Iščejo nek slog. ki bo novi državi ustrezal – najdejo ga v paladijevstvu in neoklasicizmu. SLIKARSTVO V ANGLIJI Šele v 18. je vtis mesta. Uporablja klasične elemente. Ta liberalistični princip ostane glavno vodilo ameriškega urbanizma. čeprav združi dva sistema: geometrična mreža (ulice. ko je postavljen. Portret ostaja glavna vloga. James Hoban Bolj paladijevska palača. V romantiki že stopajo proti temu – izumetničena narava. Savannah 1734). ki to opravičujejo. Šlo pa je za različna politična izhodišča. Price postavi to slikovito kot tretjo kategorijo lepega in vzvišenega. na to mrežo pa aplicira diagonalno mrežo. 1791. Kljub enoličnemu mrežastemu tlorisu. svoje otroštvo pa je preživel v Versaillesu. uveljavljajo pa se še drugi žanri in poskus uveljavljanja historije. Thomas Jefferson Amaterski arhitekt v angleški tradiciji. ker imajo pravico na svoji parceli postavljati. Pierre Charles L'Enfant Francoz po rodu. so odprti prostori z obeležji. kar želijo. v pravem kotu pa je postavljen obelisk (namesto konjeniškega spomenika). Kapitol. Ustanovitelj demokratske stranke. Panteonska kupola sama se zgleduje po sv. Poustvaril je rimsko vilo in rimski tempelj. Pomemben dogodek je bil 1814. vidne iz vseh smeri. Kjer se diagonalne in pravokotne ulice križajo. nobenih monumentalnih zadev ● Po 1776 Federalistično obdobje: obdobje. izseljenci iz vsepovsod. Ta Angleški vrt postane že formula. za katerega so verjeli. Ne gre za belo stavbo ampak za lažje in cenejše ameriške materiale – opeka. Urbanistični princip je baročni. izvzete mestnemu tkivu – odprte. Postavil jo je po vzoru templja iz rimskega časa. Te parcele je na ta način najlažje izmeriti in prodati. Ameriški urbanizem – najprej kolonialna dežela. kjer se srečamo z Versailleskimi triviumi. Tipična in znana kombinacija kupole s timpanonom in kupolo.

Njegove grafike so na veliko ponarejali. Te zadeve se ne končajo srečno. Serija grafik 1732. Motiv Herkula na razpotju – stara tema. Gre pa za mešanje portreta in žanra. njegovi portreti so malo bolj sproščeni. okoli 1733 – 35. Van Dyckovska tradicija. Ni bilo povpraševanja po historiji. Gre za portret. s tem je hotel doseči čim širše občinstvo in razširiti svoj vpliv. 1762. Portret neke družine. Je pa bolj rokokojski. ki ga lahko človek doseže. škatlasti prostor. 1786. Njegov slog – prevzema Gileauxeve in Lateauxeve slike in holandski žanr zaradi moralizirajoče note. po njih pa še grafike. William Hogarth Hogarth se je ukvarjal tudi z neposrednim političnim komentarjem. Po eni strani naslon na holandski in flamski skupinski portret. da si bo ustvarila lepo življenje. ker je bila tam zbrana smetana družba Voz branjevke.smislu preživetja umetnikov. Bolj se uveljavi v grafiki in časopisih – sestavni del angleške političnega okolju. vendar imamo srečo. Interpretiran s pomočjo klasične zgodbe. S to serijo je dosegel velikanski uspeh. Thomas Gainsborough Holandski vzori. Figure so čimbolj berljive. ki pride v metropolo in upa. okoli 1785. Vse kompozicije so si precej podobne – notranjščina. Copyright act – odlok o zaščiti avtorske pravice. Gre za skupinski družinski portret. Lady Sunderlin. Plemiška družina dobi denar. Joshua Reynolds Želel si je biti historični slikar. ki je zbrana ob mizi in se prijetno pomenkujejo. ki jih je prodajal po nižji ceni. David Garrick med Tragedijo in Komedijo. Thomas Gainsborough Preživljal se je s portreti. Najprej je izdelal slike.i. Portret pa je še vedno temelj. konkretno pri tem primeru gre spet za motiv Herkula na razpotju. William Hogarth (moral progress) Bil je tudi portretist. Kar se tiče vsebine. Zgodba gre o naivnem podeželjskem dekletu. S tem križanjem s krajino smo v prehodu v angleško romantiko. dosti slikarjev je šlo za nekaj časa delati tudi tja. da so ohranjene tudi slike. ki deluje precej gledališko. Slike te serije niso ohranjene. William Hogarth Zgodba o sinu. Potoval je v Italijo in ga je najbolj navdušil Michelangelo. kar se tiče krajine. Vlačugarska kariera (A Harlot's Progress). 1743. Imel je kočijo za oglaševanje. Marriage a la Mode. realistične. ki opozarja na dno. Kombiniral je portret in historijo. bil pa je tudi krajinar. da so sprejeli t. vendar konča kot vlačuga. Prepričevanje volivcev. volilca napadajo pripadniki strank. 1754. Spet zgodba. Pomemben je tudi s temi cikli – izdelane tudi grafike. ki zapravi očetovo dediščino in konča v norišnici. ki pripovedujejo zgodbo z nekim moralnim naukom. meščanska družina pa plemiški naziv. Več serij slik oziroma grafik. 1738. hkrati pa cela vrsta anekdotičnih podrobnosti. v okviru te akademije je imel vsakoletna predavanja. William Hogarth Zgodba o poroku fanta iz plemiškega rodu. Gre za volilno kampanjo. izučen kot grafik. Delal je tudi v Bathu. gre za krajino s prizori kmečkega življenja. . zato se je potrudil. z deklino iz meščanske bogate družine. moralni nauk. Monumentalne kompozicije z vzvišeno vsebino. Satirično komentira dejansko družbeno stanje tistega časa – vse pasti velemesta in družbene anomalije. v ozadju pa je vključena historija. Razuzdančeva kariera (A Rake's progress). Princip politične karikature. bil je zelo podjeten. Prizadeval si je za ustanovitev akademije – 1768. 1786 – 87. Podobno kot Reynolds portret v krajini. Joshua Reynolds Figura preoblečena v neko alegorično figuro – personifikacije ali osebnosti iz zgodovine ali mitologije. tudi barve so dosti bolj zemeljske. Slog spominja na moral progress'. Gospod in gospa William Hallet. William Hogarth (conversation piece) Pomemben kot portretist. Hogarth se je opredeljeval za komičnega historičnega slikarja – zabava in poučuje občinstvo. ki se v angliji zelo uveljavi. – nadomestek za historično slikarstvo. njegova sestra je morala iti na sprehod s to kočijo – primer angleške podjetnosti. ki nima več denarja. obe stranki imata volilni štab pred gostilno. zato se je preživljal kot portretist. mešanje žanra in historije Družina Strode. Uveljavi portretni žanr – conversation piece.

kmeti. so bolj monumentalne. se je moral zateči k že uveljavljenim shemam – odmevi čudežnega ribolova ali Jone in kita ali sv. vmes je tudi realističen indijanec – dodatek eksotike. Fascinirala ga je . ameriško okolje brez močne tradicije. zato je normalno. pride spet do poziva k historiji v neoklasicizmu. ki so znanstvene poizkuse razlagali širšemu očinstvu. Nočni žanrski prizor. Watson in morski pes. ki skrbijo za zemljo. ko sta prišla v Anglijo pa sta se oprijela historije: Smrt generala Wolfeja. je moral plačati). Zgledovanje pri Michelangelu. Joseph Wright of Derby (the lunar society) Odmik od Londona. John Singleton Copley Spominja na Tominca. usoda ZDA je bila zapečatena. kot tisti.63 (umetniki prihajajo z vse Evrope. ker so se ti industrijalci povezovali z umetniki. ker je vsebina neopredeljiva – cela vrsta interpretacij. ki bi bila izgovor za krajino – Vergilove Georgike (uspešno kmetovanje. ustalil pa se je v Angliji.ni več zgodbe. V obeh primerih je naslon na uveljavljene formule in prenos tipa oziroma tipov. Poskus z zračno črpalko – tema iz znanstvenega sveta. tu sta dva Ameriška. Tukaj je prostor bolj klavstrofobičen oziroma skoraj izgine – neoprijemljiv. idealizira ga samo pri generalu Wolfeju – postavljen je v pozo mrtvega Kristusa – prevzame shemo. ker princip slikarstva historije prenašata na nove motive. Družini Milbanke in Melbourne. 1. da se ga upodobi na ustrezno idealiziran način. 1768. da se gledalec čimbolj vživi v sam dogodek. Benjamin West Najprej pride v Italijo.st. še posebej Blake (mišičaste figure). Nato pride v London in ostane tu do konca življenja. je bilo precej znanstvenikov. da dobro živi in dobro obrodi). bila sta v glavnem portretista (po drugih žanrih ni bilo povpraševanja). ki je v bistvu dosti herojski. Poskus z zračno črpalko.2011 London je aktualen tudi za tuje slikarje. Tukaj imamo en tak prizor iz predavanj. »neoklasicistična eksperimentatorja«. okoli 1769. figure so vzporedne s slikovnim planom. Gre za dogodek iz bližnje zgodovine. jih je manj. Spomin na dramatično izkušnjo. West – pri naročnikih še vedno ostaja potreba po realizmu – skombiniran slog. Gre za prizor iz življenja Watsona – napadel ga je morski pes in mu odgriznil nogo. Dramatičen dogodek. zato da so imeli dosti svetlo pot ob večerih. je nekako realističen. 1778. neproblematičnen realizem. Princip reliefa. na novo obogatelih znanstvenikov. Vzporednice tudi z Rembrandtom – njegove anatomije. prevzamejo neoklasicistično ideologijo). ki je hotel biti na tej upodobitvi. Konkurenca med Francijo in Anglijo je bila močna. zato se pričakuje. Motiv nima neke podlage v mitoloških spisih. vendar ne v realnem trenutku (vsak. ki je običajna v drugem kontekstu – prenos tipa. Gre za konkretne portrete. ki napada zmaja. provincialno – deloval je v svojem kraju Derby. Podobno kot West. potoval je v Italijo. Historija ni imela dosti povpraševanja. Vsebina – gre za historijo zelo čutne vrste: Nočna mora. Poskus je upodobljen na žanrski princip. Mengsov učitelj (ga bomo kasneje omenili). Društvo je pomembno. Tudi najprej v Italijo v letih 70 – 74.6. ima Benjamin srečo. pomembne pa so tudi emocije – odzivi na smrt ptice z namenom. Realistično so osebe na sliki v sočasnih nošah. Henry Füsli/Fuseli Avtor izvira iz Švice. Pri Copleyu je na princip historije upodobljen dogodek iz zasebnega življenja. Rim v letih 60 . George Stubbs Specializiral se je za dejanske portrete konj in psov – pomembni v aristokratskem življenju. Predhodnika romantike. Realizem bi bil sam po sebi neberljiv. Neke vrste conversation piece – vendar so postavljeni v naravno okolje. ki jo ima speča ženska med spanjem (lahko da je sanjala o posilstvu). šlo naj bi za vizijo. močen chiaroscuro. Zbirali so se ob polni luni. da je Jurij naklonjen historiji. Vsebina te slike – proti koncu 18. Društvo angleških industrijalcev (rojeva se industrijska revolucija). 1781. Bitka za Quebec – angleži premagajo Francoze. da si slikarji pomagajo z uveljavljenimi shemami. Vsebina je patriotska. okoli 177. ampak v tem času pod Jurijem III. Znamenita slika. Njegovo izhodišče je caravaggijevska tradicija.Obe sliki sta zanimivi. Mihaela. Figure so bolj potisnjene v samo ospredje in so dosti večje.

ampak Francoski Klasicizem 17. ugodje nam nudi tudi lepota. v kateri je Francija živela pod Ludvikom XIV. kdaj se en slog konča in drug začne. orc (revolucija). Prvi pomemben večji urbanistični projekt. Gre za strahospoštovanje do narave in družbe. *Edmund Burke. los (ustvarjalni umetnik) – rušenje starega sveta in grajenje novega. sredi 18. združeni z arhitekturo. Sobe so dosti bolj svetlejše. Zunanjščina ni nič posebnega. na tretji strani pa je reka – torej vsi naravni elementi. nadaljevanje francoske klasicistične tradicije. Delamair. Ko imamo idejo bolečine. ki optično povečajo prostor in se preigravajo s svetlobnimi viri.…). v smislu alegorije. namigi na nezavedne želje. FRANCIJA Arhitektura: Izoblikujejo se novi okusi. arhitekti so deležni javnih naročil. P. je zelo komplicirana zadeva. po drugi strani pa bolečina. Hotel de Soubise. Kraljeva oseba pridobi na moči.ženska. so to urbanistično dopolnili s . Pariz. ni bil zaključen s fasado. ki obstaja že od renesanse naprej) doda še kategorijo vzvišenega oziroma sublimnega – psihološkim potezam doda še lepoto in vzvišeno (težimo k ugodju. od njega prevzema Kant to razlikovanje med lepim in vzvišenim. Pri rokokoju gre v glavnem za novo modo v dekoraciji. prešel je več faz (paladijevstvo. pa obuditev stare klasicistične tradicije. V teh salonih se odvija glavno družabno življenje tega časa. stene so lahkotno okrašene. Poudarjena je osrednja os. Slikovita notranjščina. Slike med okni – slikarstvo ima dekorativno funkcijo – različne mitološke upodobitve s poudarkom na ljubezenski tematiki. na drugi strani na elizejske poljane. Hekate. Traktati promovirajo nove okrasne motive. ki ima ambicijo biti historični slikar. Na sredini trga je bil konjeniški spomenik. različne oblike sob. ne da bi se nahajali v takšnih okoliščinah. Place Louis XV. Svetlo modra in svetlo roza sta dve najbolj popularni barvi rokokoja in tudi druge pastelne barvne lestvice. zato pa dosti bolj opremljena notranjščina – glavni fokus je na notranji opremi zasebnih prostorov – obrat navznoter. v okvir sodi tudi naša družabnost. ogromno je krivulj in školjkastih motivov. A Philosophical Enquiry into the Origin of our Ideas of the Sublime and Beautiful. 1795. zato se sproži tudi občutje vzvišenega). ni pa jih več na stropu (kot v baročnem iluzionizmu). Pomemben je bolj v kontekstu estetike.st.st. fantazije. nad vrati ali zrcali. stavba 1705 – 09. Najprej so postavili fasado stavb. izmislil si je neko svojo zgodbo tudi v upodobitvah. pred katero bežimo – zbudi se naš nagon o samoohranitvi. zabriše se meja med steno in stropom. da nimamo več poslopja okoli trga.st. notranjščina 1735 – 40. na eni strani se je odpiral na park. V zgodnji fazi izhodišče oziroma navdih ni sama antika. Ange-Jacques Gabriel. obdane z lesenim opažem in zrcali. obujanje klasičnih idealov. V ustaljeni kategoriji lepega (lepo kot kategorija. 1757 Francoska revolucija je Burka zelo zmotila. manjši prostori. orleanski slog – v bistvu pa govorimo o rokokoju – od 1730 do sredine stoletja. Germain Boffard Zasebna rezidenčna arhitektura. Razlika je ta. neke nevarnosti. Težko je tudi povleči prelomnico. Paris. William Blake Eden od slikarjev. 1755 – 57 Gre za reakcijo na rokoko. imamo zmožnosti izkusiti to. v glavnem pa je bil grafik. Raznolika tradicija – elementi iz svetega pisma. Slike so bile bolj za zasebne kontekste.-A. Burke je pomemben za zgodovino estetike. mitologije… ustvaril je svojo hermetično zgodbo – zelo osebna vizija. Oba sta pod vplivom Edmunda Burka. kasneje so jim določili namen. V prvi polovici 18. Pomemben je bil tudi kot pesnik. Vpliv angleškega parka – trg je bil prvotno odprt. je malo zatona v arhitekturi. Burke je bil vpliven tudi na dejansko umetnostno produkcijo.st. Kar se neoklasicizma v arhitekturi tiče. ampak sta dve stavbi postavljeni za trgom. v 19. obuditev veličine. V zgodbi nastopajo tri figure – urise (red)./ Place de la Concorde. ki se nahajajo višje. Različna razumevanja principov klasične arhitekture. Izkušnja estetskega dobi svojo vejo – samostojna filozofska disciplina.

cerkvijo sv. Magdalene. Gre za eno varianto Louvrske kolonade. Podobna stena, vogala poudarjena s pavilijoni, rustično pritličje, globoka loža v nadstropjih, gigantski stebri (niso več dvojni ampak enojni, da je splošni vtis vseeno bolj klasičen) – poskus poustvariti veličino 17.st. Petit Trianon, Versailles, 1762 – 64, Ange-Jacques Gabriel Imel je naloge za predelavo kraljevih palač. Ta trianon je bil namenjen umiku aristokratov v zasebnost. Srečamo odmev angleške arhitekture – konkretno paladijevstva – gre za enostaven blok, kvadratni tloris in polovica kocke po višini. Enostavna arhitektura brez pretiranega okrasja, gola stena predrta z okni, plitva loža s korintskimi stebri, okoli pa so le enostavni pilastri – čiščenje klasicistične tradicije. Stal je v vrtu – povezava arhitekture in narave. Le Hameau de la Reine, vrt Petit Trianon, Versailles, 1783 – 85, Richard Mique in Hubert Robert Richard je bil glavni dvorni arhitekt, Hubert pa je bil krajinar/slikar. Ureditev angleškega slikovitega svobodnega vrta, brez ideološke podlage. Marija Antonieta si je dala postaviti vasico, posnetek kmečke arhitekture iz Normandije. Zelo popularna pastorala z igranjem vlog – Marija se je tu prišla igrati pastirico – igra kmečkega življenja. Zgodnja faza neoklasicizma je še vedno nadaljevanje klasicistične tradicije, naslednja faza 1775 – 1790 – neoklasicizem se preoblikuje v po svoje arheološko fazo – začnejo se naslanjati na antične spomenike, oziroma da je arhitektura še bolj poenostavljena, veličastnost ni več primarni kriterij. Pomemben arhitekturni traktat: *Abbe Marc-Antoine Laugier: Essai sur L'architecture, 1753 Promovira klasicistično arhitekturo, ki je funkcionalistično strukturno upravičena. Funkcionalna rešitev lesenih debel, na katerih je trikotna streha, kasneje so le zamenjali material – torej vrnitev k strukturnemu principu. Sainte-Genevieve (Pantheon), načrt 1756, izvedba 1764 – 90, Jacques-Germain Sufflot Vzporednica Gabriel, bil je mestni, pariški arhitekt. Razlika med dvorom in mestom. Sv. Genovefa je bila zaščitnica Pariza, postavili so ji novo cerkev, kasneje je postala mavzolej pomembnih mož in dobila naziv Panteon. Tekmovanje z Rimskim sv. Petrom in Londonskim sv. Pavlom. Klasična tlorisna shema – grški križ. Notranjščina je bila svetlejša, kot je danes. Zunanjščina – nadaljevanje francoske klasicistične sakralne arhitekture – kombinacija portika s trikotnim timpanonom in kupole (vzor sv. Pavel). Hotel je skombinirati dve tradicije – staro gotsko in novo neoklasicistično. Korintski stebri, ki nosijo preklade, neoklasicizem ima strukturno funkcijo. Druga faza sta dva vodilna arhitekta, oba sta začela svojo kariero s postavljanjem Hotelov. Kasneje sta oba zašla v vizionarske vode. Newtonov spomenik, 1784, Etienne-Luis Boullee Projekt za spomenik Issacu Newtonu. Skrajno izčiščena arhitektura brez okrasja. Velikanska krogla, v katerem naj bi bil planetarij. Vsi njegovi projekti naj bi bili megalomanskih dimenzij, zelo izčiščene strukture. V ospredje pride dorski red. postavlja se cela vrsta spomenikov, ki so namenjeni velikim umom. Kraljeve soline, Are-et-Senans, načrt 1773, izvedba 1774 – 85, Claude-Nicholas Ledoux Arhitekt Ludvika XVI. Obiskal je anglijo in se seznanil s paladijevstvom, kar se kaže v preprostih oblikah, kubusih, telesninah, enostavni stebri. Državna blagajna se je financirala iz trgovine s soljo. Kraljeve solien so bile kraljev naročilo. Tu si je Ledoux zamislil kot idealno mesto v polkrogu okoli direktorjeve hiše z glavnimi prostori ob strani, v polkrogu pa ostale manj pomembne stavbe za soline. Direktorjeva hiša je portik iz rusticiranih stebrov – rustika kot efekt mogočnosti. Soline so bile navdih za njegovo lastno vizijo idealnega mesta: Idealno mesto Chaux, okoli 1780, Claude-Nicholas Ledoux Podvojil je polovico elipse. S pomočjo stavb samih predvideva, kako bodo prebivalci tega mesta dejansko živeli. Življenje prebivalcev je aktualna naloga. Koncept bio-politike. Ločuje dve vrsti upravljanja s prebivalstvom: stari in novi režim; absolutistični vladar je imel popolno oblast nad prebivalstvom, novi režim pa je uveljavljanje oblasti nad prebivalstvom že v času življenja. Ledoux je predvidel točno stavbe, v katerih naj bi se dogajal nek segment družbenega življenja, predvidel je

tudi skupne kuhinje, zanimalo ga je vsakdanje navadno življenje. Zanimiv je tempelj ljubezni, ki je namenjen spolni vzgoji – torej vidiki vseh delov življenja. Tempelj je postavljen v obliki falusa – po njegovem, naj bi oblike tlorisov nakazovale na funkcijo. Barriere de la Villete, Pariz, 1785 – 89, Claude-Nicholas Ledoux Pariz na novo obdajo z obzidjem, ki pa ima sedaj finančno funkcijo, vzpostavitev carinskih meja. Ledoux je postavil carinarnice, bilo jih je 60, ohranjenih je le še 6. So paviljonske arhitekture, preprosti kubusi, na njih je postavljen cilinder z dorskim redom, več je paladijevskih motivov. Slikarstvo: V začetku 18.st. kraljeva figura ošibi, historija sama doživi zatišje tudi v francoskem slikarstvu. Javno slikarstvo – v glavnem imamo opravka s portretom, uveljavljena je baročna tradicija. Glavna portretista: Nicholas de Largilliere, Hyacinthe Riguard. Maurice-Quentin de La Tour Prevzame pastelno tehniko po Carieri. Psihološke študije, približevanje portretiranca gledalcu. Jean-Marc Nattier Slikal je hčerke in ljubice Ludvika XVI. Slika portrete v mitoloških preoblekah, izgovor na historijo. Ljubki in idealizirani portreti. Bolj zanimivo je slikarstvo, ki se uveljavi v okraševanju notranjščin. Francoska komedija, okoli 1716, Antoine Watteau Ni bil Parižan, najprej je delal v slikarski tovarni, potem pa je šel k Claudu Gileauxu. Prevzel je tematiko Comedia del'Arte – ljudsko gledališče, ki je namenjeno širšemu občinstvu. V zgodnejšem obdobju 1712 – 14 naslika celo vrsto prizorov tega žanra. Prizor v jasi – nekem naravnem okolju. Vsebina je spet neopredeljiva, ni jasno ali gre za neko igro, ni neke zgodbe, poudarek je bolj na razpoloženju. Sproščene aristokratske figure v naravnem okolju. Odhod iz otoka Kitera, 1717, Antoine Watteau Gre za ljubezensko tematiko. Psihološko povezovanje med figurami. Slikarstvo, ki je kot naročeno za rokokojske interierje. Zato ustanovijo posebno vejo slikarstva za ta tip upodobitev (aristokratske figure, v krajini, brez posebne zgodbe, ljubezenska tematika) – fete galante. Otok Kitera – rojstni kraj boginje ljubezni Venere. Na tej sliki imamo opravka z ljubezenskim parom v različnih fazah dvorjenja, preden morata ta idilični otok zapustiti. Njegovo slikarstvo ima predhodnike – Giorgione, Tizian (prizori, kjer ne vemo prave vsebine in ljubezenski prizori), naslon tudi na motiv vrta ljubezni pri Rubensu. Dosti bolj manieristične podobe – bolj suhe figure – aristokratski kontekst. Popularen žanr in cela vrsta posnemovalcev: Nicholas Lancret in Jean-Baptiste-Joseph Pater. V obeh primerih je poudarek na atmosferi in razpoloženju, oba sta dosti bolj veseljaška, več je anekdotičnih detajlov in začenja se že pojavljati golota pri Paterju (poudarek na erotiki). 1746 se pojavi na političnem prizorišču pomembna ženska Madam de Pontadur, ljubica Ludvika XV. Dva slikarja, ki nadaljujeta ta žanr: Poletna pastorala, 1749, Francois Boucher Njen portret. Že zasuk v erotiko, kombinacija akta in portreta v nekaterih upodobitvah, dela so namenjena ozkemu krogu. Preoblikuje pastoralo – prizor kmečkih pastirjev, ki nastopajo v ljubezenskem prizoru. Rojstvo Venere, 1740, Francois Boucher Srečamo se z aktom. Njegova tehnika je nadaljevanje stare beneške tradicije – lahne poteze in tople barve. Gugalnica, 1767, Jean-Honore Fragounard Boucherjev učenec. Podobno kot on je slikal za zasebne naročnike (dela rokokoja so namenjena okraševanju zasebnih prostorov). Tudi ta slika ima dekorativno funkcijo – prizori ljubimcev v naravnem okolju. Naročnik je bil baron in je naročil sliko, kjer bo sam gledal ljubici pod krilo, v ozadju pa je njen mož – žgečkljiva erotičnost. Kiparska vzporednica vsem tem slikarjem: Etienne Maurice Falconet in Clodion. Oba sta se preživljala z malimi kipci iz marmorja in porcelana ter terakote, sorodna motivika in namen za

notranjščine. Cela vrsta kopalcev, ki so lahko upodobljeni goli. Clodion je delal te kipce po vzoru prejšnjih slik. Rokokojska umetnost je zelo zasebno fokusirana. V sredini stoletja se pojavi zelo pomembna institucija, ki je pomembna tudi za umetnost – SALON. 1737 so s strani vlade akademiki dobili ukaz, da morajo prirejati javne razstave svojih del. Vsako leto pokažejo, kaj so ustvarili. Akademiki so se sprva temu strašno upirali, ker so bili radi vezani na višji sloj. Ime salon so te razstave dobile, ker so se vršile v Salon Care v Louvru. Salon. Od 1737, Denis Diderot, Etiene La Font de Saint-Yenne V salonu je bil tip razstave ta, da so bile te slike čisto nagnetene. Včasih so bile tematsko postavljene skupaj, glavno vodilo za obešenje pa je bil sam format, manjša dela so bila niže, večja pa višje. Razstava je bila odprta nekemu širšemu tipu, javnost ima dostop do sočasne likovne produkcije. V tem trenutku se začne rojevati likovna kritika – vrednotenje sočasnega likovnega ustvarjanja. Salon je sedaj tudi eden od dejavnikov, ki določa ugled umetnika, ni več vladar tisti, ki vpliva na uspeh. Zato se umetniki zatečejo k teatraličnosti. Diderot – njegove kritike so bile namenjene ozkemu krogu ljudi, pisal je za revijo Corespondance Literae, njegovi kriteriji so gle prepričljivosti in vživetja v sliko. Saint-Yenne – njegove kritike so bile širše dostopne. Bilo je še več drugih kritikov, ki pa so bili lahko anonimni. Kiparji, ki so uspešni v okviru Salona: Claude-Joseph Vernet – krajinar, historija je v ozadju. Oba sta bila v Rimu. Pri njem je vpliv idealne krajine. Cela vrsta vedut, ki je namenjena turistom, slikal je pa tudi čisto izmišljene krajine Hubert Robert – tudi krajinar, sodeloval je pri postavitvi kraljičine vasice. Povezava med krajinarstvom in krajinarskim slikarstvom. Imel je rad ruševine. Žanr in tihožitje, dva umetnika, ki jih je promoviral Diderot: Tihožitje s pipo in vrčem, okoli 1737, Jean-Baptiste-Simeon Chardin Začel je s tihožitji, nato se je posvetil žanru, vpliv holandskega slikarstva 17.st. Preprosti vsakdanji predmeti in tudi lastni predmeti slikarja. Molitev pred obedom, 1740, Jean-Baptiste-Simeon Chardin V žanru je slikal matero z otroki – meščanski ideal. Kar se sloga tiče, je zelo umirjen, barve so zelo zadržane, kompozicije so zelo poenostavljene. Predmeti pa postavljeni eden zraven drugega brez dramatičnih poudarkov. Vaška nevesta, 1761, Jean-Baptiste Greuze Nasprotje Chardinu, bolj teatraličen, dramatičen in patetičen. Želel je biti historičen slikar, ampak je bil premalo vešč. Primerjava z Lamontom – Greuze kaže bolj idealno situacijo, dobri oče prepusti hčeri, da se poroči iz ljubezni. Poudarek patriarhalne družine – oče je gospodar, ki je lahko ali grozen ali dober. Kar se sloga tiče – odmev uveljavljočega se neoklasicističnega sloga, škatlast prostor, izrazita ločenost družinskega sveta v dva dela – moški in ženski. Diderot ga je zelo hvalil in ga razglasil za stvaritelja novega žanra – moralnega žanra? Podaja neko moralno sporočilo. Dve portretistki, obe sta slikali za dvorne kroge, po revoluciji sta se njuni poti razšli: Marija Antonietta s svojimi otroki, 1787, Elisabeth Vigee-Lebrun Slovela je v mednarodnem kontekstu. Bila je portretistka Marije Antoniette. Slovela je tudi po svojih zabavah – šlo je za poslovno potezo. Pridobivala si je klientelo. Naslikala je okoli 30 njenih portretov. Ta portret je zelo propagandistično delo. Ljudem je šlo v nos, da se je igrala pastirico in imela ljubimce. Da bi izboljšala ugled je dala naslikati ta portret – portret dobre matere – motiv svete družine – kot krepostna mati in žena kralja. Tudi kompozicija je klasična trikotniška. Avtoportret z učenkama, 1785, Adelaide Labille-Guiard Slikala je za isti krog, vendar je bila v glavnem slikarka kraljevih tet – sorodnic kralja. Ni bila tako slavna in uspešna. Imela pa je svojo šolo za ženske slikarke. V obeh primerih gre za rokokojski reprezentativni portret, ampak vseeno figure niso odbijajoče, vseeno so postavljene v nekakšne bolj spontane in lahkotne kompozicije. Obema se očita, da sta preveč prijetni in ljubki – vendar je to specifika tistega časa. Vigee-Lebrun je po revoluciji pobegnila iz države, Labille-Guiard pa je postala

portretistka revolucionarjev. RIM Pomembno središče slikarstva v tem času zaradi tega, ker je bil Rim prizorišče umetnostnega dogajanja. Grand tour: krivec za Rimski neoklasicizem. Že v 16.st se je v severnih deželah razvila navada, da so v plemiških družinah sinove poslali na potovanje po evropi, da so se spoznali z umetnostno dediščino. Pomemben je bil tudi politični vidik – razmere v drugih deželah. Gre večinoma za Angleže, precej pa je tudi Nemcev in Francozov. Ti mladi aristokrati so vzeli s seboj tudi tutorje, da so jih spremljali in opozarjali. Jones je v taki vlogi. Pravi razcvet tega je v 18.st., vrhunec je 1772 – 1797, po koncu stoletne vojne in do začetka Napoleonovih vojn. Reinoldsova grafika – parodija atenske šole, ki namesto starih filozofov upodobi angleže, ki so skoraj barbarski – ne znajo se dobro obnašati, arhitektura pa je v kvazi gotskem slogu. Rimljani so v tem videli dober biznis in so izkoristili situacijo teh mladih obiskovalcev. Capriccio z antičnimi ruševinami, 1725 – 30, Giovanni Paolo Pannini Slikal je celo vrsto krajin za turiste. Pomemben je, ker je prvi vedutist, ki so ga zanimale ruševine. Naslikal je tudi več sočasnih pomembnih dogodkov. Upodobitev pred sv. Petrom – obisk Karla III. Charles Cecil Roberts, 1778, Pompeo Girolami Batoni Izkoristi grand-tourovce za portrete. Mladi plemiči so se dali portretirati. Vsi Batonijevi portreti so celopostavni, da se poudari pomembnost aristokratov. Drža je bolj sproščena, rokokojska s prekrižanimi rokami. Šalantno se naslanja na spomenik, v ozadju pa je rimska krajina in antični ostanki. Giovanni Battista Piranesi Vključno s prejšnjima umetnika ni rimljan po rodu. Bil je v glavnem grafik, naredil je celo vrsto grafičnih vedut Rima. Naslikal pa je tudi serijo t.i. ječ – velikanski izmišljeni arhitekturni prostori. Fascinirajo ravno s to gromozanskostjo – vplival je na neoklasicistično arhitekturo gromozanske vrste. Bolj neposredno pa je vplival z ruševinami Rima. Njegove grafike so bile razširjene po vsej Evropi. Pomemgen je kot spodbuda za romanja v Rim. Umetniki iz severnih dežel, ki so prišli v Rim, ki je stekališče slikarjev od vsepovsod: Parnas, 1761, Anton Raphael Mengs Vila kardinala Aleksandra Albanija, ta slika je freska osrednje dvorane. Gre za interpretacijo Rafaelovega Parnasa iz vatikanskih stanc. Freska se nahaja na stropu, vendar nimamo obučtka – obudi stari princip quadro riportato – baročni iluzionizem, kot bi sliko prenesli na strop. Mengs sam ni bil kvaliteten slikar, izhaja iz Dresdna, potoval pa je tudi v Madrid. Večinoma je portretist, portretiral je Grand-tourovce in naslikal tudi nekaj historičnih kompozicij. Tu imamo krajinsko ozadje, kar se figuralike tiče, vzporednost s slikovnim planom – vpliv antičnih reliefov. Na sredini je naslikan Apolon med svojimi muzami – apolon naj bi bil idealiziran portret kardinala, muze pa ženske njegovega življenja. Kardinal je bil pomemben v nastanku neoklasicizma. Kardinalov knjižničar je bil Johann Joachim Winckelmann. * Johann Joachim Winckelmann: Geschichte der Kunst der Altertums (1764) Albani se znajde v tem, da so bili antični ostanki med angleži zelo popularni, zato jih je prodajal in prodajal tudi ponaredke. Bil pa je tudi vohun za britansko vlado. Wincelmann je skrbel tudi za njegovo zbirko antičnih ostankov, zato je pomembna ta zbirka. Neoklasicizem je tudi začetek zanimanja za staro Grčijo. Winckelmann je tudi eden od teh, ki jo promovira. On ne piše življenj umetnikov, ampak ga zanima umetnost kot taka, nikoli pa ni bil sam v Grčiji ampak jo je spoznal preko kopij. Plemenita preprostost in spokojna veličina – ideal je Grčija. Poveže umetniški razcvet s političnimi okoliščinami. Brutova prisega, 1763, Gavin Hamilton Škot, ki pride v Rim. Bil je tudi arheolog in trgovec z umetninami. Kot slikar je bil strašno vpliven na Canovo, Davida in Benjamina Westa. Slikal je historijo iz Homerja in rimske zgodovine. Kornelija, 1785, Angelica Kauffmann

87 Nadaljuje berninijevo tradicijo papeških nagrobnikov. Joseph-Marie Vien Figure so v principu reliefa. prostor je škatlast. poleg izdelovanja portretov je sodelovala z Robertom Adamom – dekoraterka. Jacques-Louis David Njegovo zgodnejše delo. projekt slik iz različnih prizorov. risba sama je dosti bolj ostra kot pri rokokojskem slikarstvu (reakcija na rokoko). Tudi ona črpa iz antične zgodovine in literature (ko je bila v Angliji iz angleške zgodovine). ustalila pa se je v Londonu. Nagrobnik Klementa XIV. Temeljna vsebina je še vedno ljubezenska. Vendar ima zasuk glave in odprta usta. vedutisti. iz Benetk. precej shujšan. vendar skrajnosti niso bile dobro sprejete Denis Diderot. Ni več idealiziranja. Antonio Canova Kot kipar izjemno pomemben v tem krogu. ki so razstavljali v Salonu. John Flaxman Podobo reducira na risbo brez senčenja. tu ga Hamilton spreobrne v neoklasicizem. Pod Ludvikom XVI si država finančno opomore in si prizadevajo obuditi historijo. poenostavljena. V ozadje stopijo konjeniški spomeniki. The Shakespeare's Gallery. portreti… uveljavi se moda neoklasicističnega dekorja. Pomemben je. Do skrajnosti pripeljan princip reliefa. Poleg slogovnih značilnosti je pomembna prav historija – zgodbe z moralnim naukom in vsebino. ker izkristalizira novi ideal neoklasicistične historije. vpliva na Francijo. Belizarij. 1783 . Ustrezna idealizacija. Slika je ustvarjena po grafiki freske iz Pompejev. Tezej in minotaver. pride v Rim. kot da bo kip spregovoril. Bolj so umirjene barve. V zgodnejših delih je strogo neoklasicističen. 1771. glava v grškem profilu. gre za enostavne kubuse. 1781. zgleduje se po rimsih republikanskih portretih. bila v Rimu. Zaslovel je z ilustracijami Homerja in Danteja. Prodajalka kupidov. John Boydell Pomemben poslovni angleški projekt – slikarji štartajo iz neoklasicizma in zavijejo v bolj mračne vode.Iz švice. 1763. zavestno začnejo naročati historična dela pri slikarjih. Poklanjajo se zdaj velikim duhovom naroda. Jean-Baptiste Pigalle Zelo naturalistično upodobljen. po katerih so bile vrezane grafike. ki so se dobro prodajale. potoval je v Rim. Jean-Antoine Houdon Cela vrsta doprsnih portretov. vendar je cela kompozicija dosti bolj umirjena. Tipični neoklasicistični slog. Proizvodnja keramike oziroma porcelana – aplikacija starih grških motivov na uporabne predmete. V londonskem obdobju je bila poslovno usmerjena. Prepoznamo stari odmev motiva Herkula na razpotju. Obe deli sta bili naročeni znotraj kraljevskega projekta oživljanja historije z neko patriotsko vsebino. . Vladarji se promovirajo kot razsvetljeni absolutisti. Josiah Wedgwood Ustvarjalec iz Lunar Society. osrednje osebe njenih upodobitev so bile ženske. 1789. zamislili so si serijo velikih francoskih mož za Louvrsko galerijo. zavestni obrat moralni vzgoji prebivalstva. Dva primera: Goli Voltaire. Prehodni slikar med rokokojem in neoklasicizmom. vendar so figure pri njej še dosti elegantne in ljubke. vendar spokojna upodobitev prizora po bitki. ANGLIJA V prvi fazi neoklasicizma gre za izrecno poslovni projekt – trgovanje z antičnimi ostanki. Soba Roberta Adama Sodeloval je z drugimi neoklasicističnimi slikarji. Popularni postanejo bolj lokalni književnik (Sheakspeare). V okviru obujanja historije gre tudi za kiparska naročila. 1781 – 83. Prizor iz neke bitke. FRANCIJA Pridemo do političnega zasuka. končan 1776.

izhodišče so bile ilustracije romana. Šlo je za kraljevo naročilo – prva vsebina slike je še vedno patriotizem. general v vojski cesarja Justinijana. Upodobil je dogodek. po pomoti so ga obsodili in oslepili. ki poudarja skrajno izčiščenost. zato se tudi pojavljajo kakšna taka dela. figure so v principu reliefa. jasen škatlast prostor. ko se francoska revolucija že nekako pripravlja. 1784. živeti je moral na ulici. Torej se naslanja na precej znano zgodbo. ki je temeljila iz rimske zgodovine. . To so sedaj že leta. Trije bratje Horaciji so se spopadli z brati iz družine Kuracijev. Prisega Horacijev. da se bodo borili za domovino. kar se moške in ženske strani tiče.Zgodba bizantinske zgodovine. Popularna zgodba. Tudi zelo popularna zgodba – gledališka igra. arhitekturno ozadje. ki ga je napisal Marmontel. ki nikjer ni opisan – trenutek ko bratje prisežejo očetu. tema pa je kraljeva krivičnost. Izrazita dvojnost. tam ga je prepoznal vojak. Jacques-Louis David Izoblikuje se neoklasicistični slog do popolnosti – logičen.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful