You are on page 1of 55

1

REVITALIZACIJA NA GRADITELSKOTO NASLEDSTVO INTERPOLACIJA
m-r Zoran Pavlov

Celi na za{tita na graditelskoto nasledstvo
2

Da se analizira, dokumentira i vrednuva na graditelskoto nasledstvo i soglasno zate~enata sostojba da se izvr{i revizija na slu`benata evidencija; Da se sprovede revitalizacija na zapu{tenoto ili zaboravenoto graditelsko nasledstvo so mo`na nova ili izmeneta stara namena na poedini gradbi (koristewe za stanbena, turisti~ka, kulturna, obrazovna namena); Da se za{titi i so~uva graditelskoto nasledstvo vo izvorna sostojba; Da se spre~i sekoja aktivnost koja direktno ili indirektno bi mo`ela da gi promeni svojstvata , formata, zna~eweto i izgledot na kulturnoto dobro i so toa ja zagrozi negovata vrednost (so propi{uvawe na uslovi za gradba); Afirmirawe na malata i skromna arhitektura koja go so~inuva i gradi ambientot; Vklu~uvawe na lokalnoto naselenie; Graditelskoto nasledstvo so skromni karakteristiki, nivniot opstanok i ~uvawe zavisi isklu~ivo od ambiciite, `elbite i potrebite na sopstvenikot, odnosno korisnikot na toa dobro;

 

  

Intervencii
- Fizi~kata za{tita na nasledstvoto e neophodna no ne i dovolna! - za~uvuvawe na duhovnite vrednosti; - merki koi treba da se sprovedat – sestrano istra`uvawe i valorizacija imaj}i gi predvid site vrednosti; - vrz osnova na valorizacijata }e se odredat idnite mo`nosti za koristewe sega i vo idnina, kako i neophodnite intervencii;

3

Intervencii
- konzervacija – za~uvuvawe na postojnite vrednosti - konsolidacija – primena na tradicionalni ili sovremeni metodi za konstruktivno zajaknuvawe - restavracija – obnova na objekti koi se vo pogolema mera so~uvani - dislokacija – razgraduvawe i povtorna izgradba - rekonstrukcija – mo`e da ima i po{iroko zna~ewe kako {to e adaptirawe na postojni prostori ili interpolirawe na novi strukturi so `elba da se ostvari nova vrednost i celovitost - revitalizacija – urbainisti~ki i op{testven pristap so vra}awe na `ivot na napu{teni istoriski celini - adaptacija – osnovno sredstva za revitalizacija – taa e vo funkcija na namenata koja se predviduva i go odreduva stepenot na intervencija - interpolacija – vmetnuvawe na novi strukturi,volumeni, materijali i sodr`ini, so cel ostvaruvawe na kontinuitet na `ivotot i celovitost na prostorot

4

Intervencii
• Vo za{titenite prostori postojat izvesni ograni~uvawa – izborot na aktivnostite i novite gradbi treba dobro da se analizira vo funkcionalna i fizi~ka smisla Na sekoja intervencija vo kulturno-istoriski prostor treba da i prethodi detalna analiza i valorizacija na site delovi so cel iznao|awe na pravata postapka za sproveduvawe na revitalizacijata

5

Principi na restavracija i sovremena kreacija Kvalitetot i modalitetot na restavracijata e vo direktna zavisnost od utvrdenite vrednosti i stepenot na so~uvanost na dobroto Istoriskite jadra se homogeni celini sostaveni od golem broj objekti so razli~ni vrednosti – i nivoto na intervencija za sekoj od niv }e bide utvrden spored negovoto zna~ewe 6 .

.spre~uvawe na ponatamo{na degradacija. tuku da gi olesni eventualnite intervencii vo idnina.realizirawe na novi prostorni kvaliteti vo postapkata na revitalizacija. 7 . .Principi na restavracija i sovremena kreacija Sekoja restavracija ne smee da go spre~i. Toa zna~i: mora da se po~ituvaat vrednostite na dobroto i ne smee proizvolno da se menuvaat i degradiraat Po~ituvawe na principite na restavracija zna~i: .~uvawe na nejzinite pravi vrednosti.

8 .Principi na restavracija i sovremena kreacija Dokolku so konzervatorsko-restavratorskata postapka ne e mo`no da se vospostavi integritet vo prostorot. treba da se ovozmo`i na sovremenoto arhitektonsko tvore{tvo da dade svoj pridones vo kreirawe na prostorot. Ako na{a cel e za~uvuvawe na avtenti~nite vrednosti na nasledstvoto i nejzino aktivno vklu~uvawe vo sovremeniot `ivot – neophodno e da se odredat na~inot i stepen na intervencija koi }e go po~ituvaat nasledenoto i }e ovozmo`at evolucija na arhitektonskoto tvore{tvo.

Sekoja postapka vo revitalizacijata. Za da planirame. 9 . inspiracija. izvorot na li~nata nadarenost.Graditelsko nasledstvo i arhitektonski tvorci Za sproveduvawe na za{titata i revitalizacijata na graditelskoto nasledstvo neophoden e multidisciplinaren anga`man na stru~ni lica. nejziniot kvalitet e rezultat na znaewe i tvore~kata mo} na nejziniot tvorec. mora da znaeme {to se slu~uvalo vo minatoto i da ~uvstvuvame {to mo`e da se potrebite na idninata. Zatoa osnoven uslov e individualniot talent i subjektivnata sklonost. a ne imitacija.

Interpolacija  Metoda za ispolnuvawe na istoriskoto mesto so novi objekti     Metoda na faksimil (“vo stil”). 10 . Metoda na naglasuvawe. Metoda na kontrast. Metoda na prilagoduvawe.

a povtoruvaweto ne e neophodno zatoa {to prestavuva odlo`uvawe ili zastoj vo procesot na razvoj. 11 . Frieburg – so~uvana e slikata. po~ituvani se formite. materijalite.Metoda na faksimil Intervencii “vo stil” Neavtenti~nosta e povtoruvawe. Imitirawe na stari stilovi zna~i svesno spre~uvawe na napredokot i poka`uvawe na sega{nite i idnite generacii deka ne sme gi svatile vrednostite i su{tinata na nasledstvoto i potrebata od evolucija. karakteristi~nite detali – vospostavuvawe na edinstvo na istorijata i dene{nicata.

Jajce – tipi~nata stanbena ku}a so svojot nadvore{en izgled e osnova za kreirawe na trgovski centar. a ne sozdavawe na iluzija za nivnata avtenti~nost. Namesto da ja potencira vrednosta na nasledstvoto.Metoda na faksimil Intervencii “vo stil” Zada~a na revitalizacijata i dograduvaweto na nasledenite prostori e za~uvuvawe i istaknuvawe na izvornite vrednosti. novata struktura gi namaluva so nizot povrzan so eden kroven pokriva~. 12 .

no mnogu opasna bidej}i direktno gi devalvira avtenti~nite vrednosti i go osiroma{uva prostorot. 13 . a ne staro-kvazistaro. Metodata na faksimil (intervencija “vo stil”) kako intervencija treba da se eliminira od procesot na revalorizacija a re{enieto da se bara vo integracijata na staro-novo.Metoda na faksimil Intervencii “vo stil” Metodata na faksimil (intervencija “vo stil”) e prividno pomalku rizi~na. So nea se sozdava iluzija za ambientot i kvazi vrednost.

ne na pretpostavka. Rekonstrukcija koja se temeli na pretpostaveni formi – rekonstrukcija/interpretacija. Analogna rekonstrukcija koja ne mo`e da osigura verodostojni podatoci vo site elementi na objektot – slobodna interpretacija. 14 . Rekonstrukcija koja se temeli na pretpostaveni formi – rekonstrukcija/interpretacija.Rekonstrukcii Povtorna izgradba na prvobitniot oblik. Dislokacija – oblik na rekonstrukcija / treba da se obezbedi golem stepen na originalnost. vrz osnova na precizna dokumentacija i podatoci.

15 . Rekonstrukcijata e postapkana za~uvuvawe na graditelskoto nasledstvo so koja se obnovuva istoriskata gradba ili celina koja bila urnata vo celost ili vo pogolem del. Taa te`nee kon povtorno oblikuvawe na dobroto. stopuvaj}i go staroto i novoto taka da ne mo`e pove}e da se razlikuvaat.Rekonstrukcii Koga se govori za rekonstrukcijata ne sekoga{ go imame vo vid istoto zna~ewe na poimot. poni{tuvaj}i go ili sveduvaj}i go na minimum vremenskiot interval pome|u vremeto na gradbata na dobroto i vremeto na rekonstrukcija. intervenira vo kreativniot proces na na~in koj e sli~en na originalniot kreativen proces. Spored toa rekonstrukcijata e radikalen zafat koj kako rezultat ima mnogu pove}e novoobnoveni otkolku avtenti~ni delovi.

kulturni. estetko i istorisko zna~ewe i koga za negovata obnova postojat dobri pri~ini (emotivni. . politi~ki. a prestavuva delo so kulturno. kultni…).Rekonstrukcii Rekonstrukcijata se koristi samo vo isklu~itelni slu~ai koga nasledstvoto e naglo ili nasilno uni{teno. Warszawa 16 OPASNOST: Rekonstrukcijata mo`e da premine vo intervencija so metoda na faksimil – intervencii “vo stil”.

Skopje .Skopje 17 Suli an .Rekonstrukcii Isa Beg xamija .

So metodot na prilagoduvawe ne treba da se po~ituvaat samo arhitektonsko-urbanisti~kite uslovi (gabarit. 18 . odnosno da vnesuva zabuna vo odnos na avtenti~nite nasledeni vrednosti. Interpretacijata na novite strukturi ne treba da bide prenaglasena.Metoda na prilagoduvawe Toa e metoda koja treba da bide neutralna i {to pove}e povrzana so ambientot. visina. tuku treba pokraj fizi~kite da se vnimava i na oblikovniot integritet na celinata. obrabotka na fasada…).

Hrvatska . Saraevo. Rieka.Metoda na prilagoduvawe Stanbeno deloven objekt. BiH Metod na prilagoduvawe ili neuspe{en kontrast? 19 Stanbeno deloven objekt.

Ku}a na Peristil vo Split. 20 . Hrvatska Varijaciite na metodi na prilagoduvawe se brojni. odnosno realizacii. no sekoja od niv se stremi {to podiskretno da navleze vo postojniot ambient. {to pomalku nametlivo i bez namera da konkurira vizelno ili strukturalno na postojnite kulturno-istoriski vrednosti.Metoda na prilagoduvawe ^estopati e te{ko preciznoto odreduvawe na poedini metodi.

Metoda na prilagoduvawe Bitola 21 .

22 .

Hotel Interkontinental Zagreb. Hrvatska 23 .Metoda na naglasuvawe So cel vospostavuvawe na ravnopraven odnos. arhitektot smeta deka epotrebno da naglasi nekoi elementi na sopstvenata arhitektura.

24 .Metoda na kontrast Toa e metoda koja ja podrazbira sekoja sovremena intervencija koja ne gi imitira prethodnite stilovi. Metodata na kontrast pomaga sovremenoto tvore{tvo da postigne polna afirmacija vo procesot na revitalizacija no pod uslov toa da go {titi i istaknuva vrednostite na nasledstvoto i zaedno so nego da sozdade nov kvalitet i skladnost vo prostorot. tuku vo celost gi koristi novite tehnolo{ki dostignuvawa i izrazni sredstva.

25 . detali na enterierot i eksterierot. Stravot za uspehot na ovaa metoda mo`e da ne navede na izbor na “pomalku rizi~nite” metodi – metodata na faksimil ili prilagoduvawe. visinskite odnosi…. na~inot na koristewe. prostornata organizacija.Metoda na kontrast Kontrastot treba da bide integracija i skladnost na staroto i novoto. Metodata na kontrast doa|a do izraz vo odnos na raspored na masite.

26 .So faksimilot se pottiknuva stagnirawe vo tvore{tvoto i sozdavame krivotvorbi koi go namaluvaat zna~eweto na avtenti~nite vrednosti.neuspe{niot kontrast dava mo`nostda se sogledaat site negativnosti koi proizlegle od slabata procena na postojnite i idnite arhitektonski uslovi (visinski odnos.Metoda na kontrast Dali e pogolemo proma{uvawe vo postapkata na revitalizacija na nasledstvoto neuspe{en kontrast ili realiziran faksimil? Dvete opcii ostavaat trajno negativni posledici na nasledstvoto: . . nesoodvetni materijali…).

27 . Salerno – Italija / Museo Provinciale di Salerno Kreiraj}i nov prostor vo ostatoci na star prostor. svesno se koristeni kontrastni arhitektonski i konstruktivni elementi. site elementi so kulturno-istoriski i estetsko zna~ewe.Metoda na kontrast San Banedetto. bez razlika na stilskata pripadnost se prezentirani na optimalen na~in.

Samo vo isklu~itelni slu~ai mo`e da se pristapi kon rekonstrukcija na delovi koi nedostasuvaat ili na primena na metodata na prilagoduvawe koja na neutralen na~in }e vospostavi celovitost na prostorot. Ako metodite na rekonstrukcija i prilagoduvawe gi koristime samo vo isklu~itelni slu~ai. 28 . toa zna~i deka na{a glavna opredelba bi bila metodata na kontrast.Metoda na kontrast Vo postapkata na revitalizacija na nasledstvoto konzervatorsko-restavratorskite zafati sekoga{ imaat prioritet.

Mies Van der Rohe . tuku samo na sega{nosta.Metoda na kontrast Niz istorijata na graditelstvoto mo`eme da sogledame edno op{to pravilo – vo site epohi tvorele graditeli ~ii gradbi bile vo kontrast so postojnata tradicija. 29 Formata ne mo`e da bida dadena na minatoto ili idninata.

S.Metoda na kontrast Vittorio Emanuelle II .Maria D’Aracoeli – Palazzo Senatorio 30 .

Izgradbata na novi i smeli konstrukcii vo postojnite opkru`uvawa predizvikuva protest na javnosta koja ne e vo sostojba da go sogleda nivnoto zna~ewe. no istorijata ja poka`uva prednosta na takviot potfat. Pariz 31 .Metoda na kontrast Cel na na{ata epoha: Borba protiv sva}aweto deka vrednite ambienti }e gi so~uvame ako vo niv ne vnesuvame sovremena arhitektura vo oblikovna i funkcionalna smisla. Eiffel Tower.

{vedskiot arhitekt Gunnar Asplund vo 1937 god. Gradsko sobranie. se javuvaat i isklu~oci: . Göteborg. go dograduva Gradskoto sobranie vo Geteborg.Iako modernistite imale negativen odnos kon postojnoto. Sweden 32 .

Metoda na kontrast Zgradata na "Euroherc" vo Rieka. Vidliva tendencija za smiruvawe no i za~uvuvawe na vrednite delovi na arhitekturata od 19.reprezentativen objekt vo bel mermer so staklo vo koe e uspe{no vklopena palatata Muchovich Rinaldi (1890). Hrvatska – modernisti~ka gradba . 33 . vek.

oblikovna forma i sl. So svoite materijali. 34 Gostivar Saraevo .Metoda na kontrast Po Vtorata Svetska vojna golem broj arhitekti rabotat vo internacionalen stil – nivnite kreacii potvrduvaat deka ne se posledica na valorizacija i po~ituvawe na prostorot vo koj se izgradeni. tuku odnos na novoto kon ona {to treba da se urne. tie izrazuvaat kontrast.. Ne postoi odnos na novoto kon staroto.

a ne negova negacija.Metoda na kontrast Novata gradba treba da se sfati kako dogradba na postojnoto. Ospedale Maggiore. Milano Italy 35 .

. a ne so isklu~ivo ~uvawe – konzervirawe. . Pra{aweto za funkcijata na edna istoriska gradba e dosta slo`eno i nikoga{ ne mo`e da se re{ava po nekoj edinstven “recept”.Da ja so~uva osnovnata vrednost. . odnosno balsamirawe na toj prostor.Da obezbedi ~itlivost na site strukturi za da se onevozmo`at zabludi koi mo`at da proizlezat od neprimerno prezentirawe na relevantnite elementi. odnosno taa da ne se namaluva nitu zgolemuva a da dobie zna~ewe koe nikoga{ go nemale.Da se izbegne stvarawe na la`irawe preku prividna avtenti~nost. 36 Sekoja adaptacija pokraj restavratorskite principi treba da vnimava: .Adaptacija na objekti so kulturno-istorisko zna~ewe So aktivno koristewe na objektite im se dava smislata na postoeweto – prodol`uvawe na kontinuitetot.

Tetovo 37 .Upotrebata na metodata na prilagoduvawe e prisutno kaj delovi na nasledstvoto koi poseduvaat osobini i specifiki vrzani za na~inot na `iveewe. Sprotivnostite pome|u enterierot i eksterierot se smetaat za pozitivni zatoa {to toa e neminoven ~in na revitalizacija.Adaptacija na objekti so kulturno-istorisko zna~ewe Pri adaptacija na objekti so kulturno-istoriski vrednosti: . Star amam .retko se koristi intervencija so metodata na faksimil. kultura i obi~ai.Rekonstrukciite se retki. . odnosno aktivna za{tita i integracija staro-novo. .

San Michele – Roma. 38 . Del preureden vo kongresna sala.Adaptacija na objekti so kulturno-istorisko zna~ewe “Ex-Stenditoio”. kade starite strukturi se sanirani a novite se vgradeni i so~inuvaat skladna celina so starite.

Stara elektri~na centrala adaptirana vo arheolo{ki muzej 39 .Adaptacija na objekti so kulturno-istorisko zna~ewe “Centrale Montemartini”. Roma.

so cel ostvaruvawe pravilen odnos na starite i novite delovi. . ~uvstvo za kompozicija i kreativnost.Dogradbi na objekti so kulturno-istoriski obele`ja Dogradbata po horizontala ili vertikala se temeli na golemo znaewe . Princeton Dogradbata po horizontala ili vertikala se temeli na golemo znaewe . ~uvstvo za kompozicija i kreativnost. 40 Benacerraf. so cel ostvaruvawe pravilen odnos na starite i novite delovi.

no. pri toa staroto ne smee da dojde vo podredena polo`ba vo odnos na novoto.Dogradbi na objekti so kulturno-istoriski obele`ja Dogradba so pomo{ na metodot na kontrast treba da e osnovna cel na sovremeniot tvorec. Leatherhead 41 . Thorncroft Manor.

Evangelisti~ka crkva – Saraevo / Akademija za likovni umetnosti 42 . no. pri toa staroto ne smee da dojde vo podredena polo`ba vo odnos na novoto.Dogradbi na objekti so kulturno-istoriski obele`ja Dogradba so pomo{ na metodot na kontrast treba da e osnovna cel na sovremeniot tvorec.

Galveston 43 .Dogradbi na objekti so kulturno-istoriski obele`ja Hendley Building.

Dogradbata vo visina gi menuva proporciskite odnosi i op{tiot vpe~atok. Dogradbata ja menuva sostojbata i ja la`ira istori~nosta i ne mo`e da se primenuva na objekti so visoki spomeni~ki i arhitektonski vrednosti koi treba da se so~uvaat vo izvorna sostojba! 44 .dogradbata na malo rastojanie najmalku vlijae na degradirawe na objektot. .Dogradbi na objekti so kulturno-istoriski obele`ja Dali dogradbata kako metod treba da se prifati za sekoj objekt ili treba da se postavi razgrani~uvawe? . .dogradbata do objektot mo`e da gi izmeni osnovnite obele`ja na stariot objekt.

Ako so konzervatorsko-restavratorskite intervencii ne mo`e da se osigura upotreba na o{teteniot objekt. a so novite strukturi }e se ovozmo`i prezentirawe na sovremenite dostigawa i sfa}awa. taka {to so konzervatorsko-restavratorskite intervencii }e se osigura ponatamo{na egzistencija na avtenti~nite prostorni odliki na dobroto. a pri toa da ne prerasne vo kopija ili sopstven falsifikat. Neophodna e integracija na starite i novite strukturi. 45 .Uranitni i nivnata upotreba Urnatina – ozna~uva spomenik sveden na edvaj prepoznatlivo svedo{tvo na dobroto – ostatok koj ne mo`e da bide povtorno donesen do sostojba na potencijalno edinstvo . neophodno e da se utvrdi nivoto na idnata sovremena intervencija i formata na negovoto koristewe vo idnina. i koj poradi toa edinstveno mo`e da bide konzerviran.

Uranitni i nivnata upotreba Toussaints church / Musee David d’Angers 46 .

konstruktivniot sklop. odnosno negacija na dobroto.Interpolacija na novi strukturi Novite strukturi koi se interpoliraat vo ambientalni podra~ja treba vo celost da go otslikuvaat na{eto vreme po koncepirawe na prostorot. kontrastot ne podrazbira silno naglasuvawe na visinite ili {iro~inata. materijalite. No. formata i sl. 47 . so po~ituvawe na nasledenoto i ostvaruvawe na integracija izrazena vo kontrast. {to bi predizvikalo degradacija.

Interpolacija na novi strukturi 48 .

Interpolacija na novi strukturi 49 .

Interpolacija na novi strukturi 50 .

Interpolacija na novi strukturi 51 .

Interpolacija na novi strukturi 52 .

Procesot se dvi`i od restavratorski zafati.Zaklu~ok? Postapkata na revitalizacija na nasledstvoto i negovata aktivna za{tita e mnogu slo`en i odgovoren proces. preureduvawe i revitalizacija na postojnite strukturi do interpolirawe na novi. dogradba. mo`eme da zaklu~ime deka sproveduvawe na tie principi najdobro se ostvaruva so metodata na kontrast. 53 . Prifa}aj}i gi principite na restavracija koi se zalagaat za za~uvuvawe na avtenti~nite vrednosti na nasledstvoto i negovoto aktivno vklu~uvawe vo sovremeniot `ivot. Interpolacijata na novi objekti treba da prestavuva kvaliteten pridones na istoriskata celina.

bidej}i vo toj slu~aj ne ja ispolnil svojata osnovna zada~a.Metodata na kontrast: . . i toa koga osobenostite na prostorot baraat vo nego da se vleze podiskretno.prestavuva sovremena intervencija koja ne gi imitira prethodnite stilovi i vo celost koristi novi tehni~ki dostigawa i izrazni sredstva.na najdobar na~in ovozmo`uva istaknuvawe na avtenti~nite vrednosti na nasledstvoto vo procesot na revitalizacija i afirmacija na sovremenoto tvore{tvo. 54 . .vo specifi~ni okolnostiovaa metoda mo`e da se zameni so metodata na rekonstrukcija (poretko) ili metoda na prilagoduvawe.bezrezervno podrazbira integracija staro-novo. . .kontrastot ne smee da stvori uslovi za degradacija na vredniot prostor.

55 .